179 Kapital 03 12 2010 by Kapital Media Group

JELNIKAR GO POTSETIL OSMANI DA MU NAJDE ZAMENA

PO NAJAVATA ZA IZGRADBA NA ARENA ZA HOKEJ

18 KANDIDATI SE TEPAAT ZA DIREKTORSKA FOTELJA VO FONDOT ZA ZDRAVSTVO

NE SE ZNAE KOJ ]E GI PLA]A SKAPITE RUSKI TRENERI?!

STRANA 4

STRANA 11

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NAZATVORAWE,^ETVRTOK,02.12.2010,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,42% 00,60% 00,03%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 46,89 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

889,16 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.12) 2.255

MBI 10

2.253

2.251 2.249 2.247 2.245 2.243 2.241 2.239 27.11

29.11

SKANDALOZEN PRESVRT VO SLU^AJOT SO A1

GAZDATA SE "SAMOZAPALI"?!

01.12

ELEN ELENOVSKI: NOVSKI: Dogovorot Dogov vorot potpipo {an vo 2008 e legalen i funkcionalen STRANA 5

P Pobednik i vvo ppolitikata i vo vvinarstvoto STRANA 15

Vo vtornik vo Brisel se re{ava sudbinata na makedonskoto vino STRANA 11

Porast na `ivotnoto osiguruvawe za 18%

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

STRANA 10

GI “ZAPALI”, PA SE “SAMOZAPALI”!? STRANA 4

Makedonskoto pile{ko i svinsko meso ne mo`at da odat vo EU STRANA 12

Pred da se gradat, “monstrum”-zgradite }e odat na javna rasprava STRANA 13

K KOLUMNA DEJVID GARDNER D

[TO NAVESTI INTERVJUTO NA MARTIN PROTO\ER VO "VREME" (VESNIK NA VELIJA RAMKOVSKI) NA 21 JUNI 2010?

VMRO–DPMNE ZNAELE DEKA RAMKOVSKI “]E SI LEGNE NA BRA[NO”!

STRANA 2-3

PROKLETSTVO P STRANA 8

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

NE SE SAMO SMOKITE SMRDLIVI NA PERO NAKOV BB STRANA 2

2 03.12.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 03 DEKEMVRI 2010

NE SE SAMO SMOKITE SMRDLIVI NA PERO NAKOV BB!?

Se slu~i ona od koe site se pla{evme – se povtori prikaznata deka vo Makedonija sekoe ~udo trae samo tri dena! Nastanot na godinata, dramata, skandalot, silnata i agresivna borba so kriminalot, ubistvototo na demokratijata i slobodata na govorot {to pred edna nedela “se slu~ija” na Pero Nakov bb, za samo sedum dena se pretvorija vo “prav i pepel”, posipana li~no od gazda Velija Ramkovski. ^ovekot koj tvrde{e deka mu se upadna so site policiski sili vo televizijata za da mu gi zamol~at kreativnite i kriti~ki nastroeni novinari, a ne da mu baraat kriminal po somnitelnite firmi, se posipa so pepel pred javnosta velej}i deka “ne znael {to zboruva”. Ramkovski udri silna {lakanica po sopstvenite novinari, mnogu posilna od grebanicite so koi se zdobija negovite novinar(k)i po nozete od grubite organi na redot. Gazdata ka`a deka vrabotenite preterale so celata tenzija i drama {to ja sozdale okolu pretresot na negovite du}an~iwa. Ne znae kokku firmi ima na taa adresa, ama tvrdi deka ne se negovi. Ne znae kolku pari zel, no negira deka tie bile buxetski (!?), nema poim gazda Velija za odlivot na neodano~eni pari vo stranstvo od negovite firmi (celi sedum milioni izbroja Goran Trajkovski). Velija denovive – ne e od ovde! Vo afekt e! Psiholo{ki posledici pretrpel od skandalot,

pa ne znael {to zboruva! Aloo!? A sevo ova moè{e da se naseti den prethodno! Vo blag nastap na glavniot i odgovoren urednik na A1 vo koj ja spu{ti topkata. Koj vo normalna dràva bi moèl da pretpostavi deka samo nekolku dena po eden vistinski teror, po fizi~ki napad na novinari pred kameri i pred celata javnost, po policiski upad bez pri~ina vo najgolemiot i najvlijatelen medium (stoèr na makedonskata demokratija), }e se smiruvaat strastite od nikoj drug, tuku od samiot gazda - Velija. Demek kone~no sfatile kolku “histeri~no” ja prenele celata situacija, pa nedostiga{e u{te da se izvini urednikot za voznemiruvaweto na celiot narod, {to na polno} be{e povikan da se sobere od site sela i gradovi i da dojde da ja brani ~esta na novinarstvoto vo dvorot na televizijata!? Komu vo normalna dràva bi mu padnalo na pamet deka najgolemata akcija na ovaa vlast za da se ras~isti so naodite za postoewe na kriminal vo rabotata na medimumskiot magnat, vo koja se vpregnaa site institucii (od UJP, preku finansiskata policija i MVR), vo koja policajci i inspektori bea pu{teni po tragite na somnitelnite milion (i ostaveni maka da si ma~at {to da kaàt, a da ne si ja izgubat rabotata, pred vperenite mikrofoni so pra{aweto – dali se vo zato~eni{tvo), vo koja se najavuva{e kone~na presmetka so ovoj “{teten element vo op{testvoto”, vo koja re~isi vo “real time” se provrtea navodni 7 milioni evra proneveri i celi dano~ni piramidi, }e zavr{i so samo edna krivi~na prijava za zataen danok vo edno firmi~e!? Barem zasega ova e ishodot od skan-

SKANDALOZEN PRESVRT VO SLU^AJOT SO A1 - RA

GAZDATA SE “ KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

dalot na godinata! Kriminalot nad kriminalite i tepanite novinar(k)i ve}e nikoj ne gi ni komentira. Duri ni Velija! Ostanaa da se komentiraat samo nivnite m1 i m2 obrasci, vo koi, ako im se veruva na nekoi izvori, golem del od vrabotenite na taa adresa se prijaveni kako da ne se - ama se novinari. Pritoa, mnogu jasno, ostana aktuelna i dilemata za kvalitetot i sanitarnata sigurnost na vlo{kite “snaa” ili na smrdeata od smokite {to gi “gotvi” gazdata. Ja ubija srcevinata na aferata! Za toa se pogri`i i pratenikot Vlatko \or~ev. Od srceto na Unijata, srede Brisel, Vlatko re{i da bide iskren! Nema {to da se ogovara ambasadorot Ervan Fuere zad grb! S$ {to si misli pratenikot, zaedno so svojot {ef i celoto partisko rakovodstvo za neprofesionalnosta na ovoj diplomat ima da im se ka`e direktno na tie {to ni go pratile tuka da ni soli pamet! & namesti penal na Tawa Milevska koja verojatno i ne be{e svesna deka paralelno na dramata vo Brisel nejziniot gazda vo Skopje ja be{e “spakuval”! Ottuka, definitivno na Pero Nakov bb ne smrdat samo smokite! Tamu s$ smrdi!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

3,1%

Ekonomski rast na svetsko nivo o~ekuvaat Obedinetite nacii vo 2011 godina. Ova e za nijansa popesimisti~ko scenario od ona koe ON go obelodeni pred polovina godina. Sepak, prognozite za 2012 godina se sveduvaat na rast od 3,5%. Vo godi{niot izve{taj na ON, nasloven kako “Svetskata ekonomska situacija i prognoza za 2011”, navedeno e deka po godinite na slabo i neramnomerno zazdravuvawe, porastot na svetskata ekonomija sega po~nal da zabavuva. ON potenciraat deka zakrepnuvaweto od finansiskata kriza od 2008 godina odi zabaveno, pri {to rastot, koj e pogoden od merkite za {tedewe vo razvienite zemji, ne e dovolen za vo slednite dve godini da se nadomesti dosega{nata zaguba na 30 milioni rabotni mesta.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Ramkovski krena belo zname! Objasnuva deka preteral vo napadite kon Gruevski! Dodeka so netrpenie se o~ekuva ishodot od skandalot so A1 televizija i eventualnoto krivi~no gonewe na sopstvenikot Velija Ramkovski (!?), rabotite preku no} se prevrtea! “Novinarite preterale”, veli Ramkovski! Vo me|uvreme, haos vo A1 i vo “Vreme” i “[pic”! KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

Skandalozno reterirawe na sopstvenikot na A1 televizija Velija Ramkovski vo sudirot so Gruevski! Gazdata, koj napravi neviden skandal od policiski pomognatata kontrola na Upravata za javni prihodi vo negovite

firmi, so tvrdewe deka li~no premierot Nikola Gruevski saka da mu ja uni{ti televizijata i pravoto na govor na negovite novinari, ja svitka opa{kata – bil vo specifi~en psiholo{ki moment i ne znael {to zboruva koga gi naveduval faktite za parite {to svoevremeno gi dobil od premierot. Poznava~ite ova go kvalifikuvaat kako sramna izjava na porazen ~ovek! Velija Ramkovski, vo intervju za Alsat-M televizija veli deka tokmu negovite novinari, koi pred kamerite demonstriraa “fizi~ki napad” od policajcite i tvrdea deka se brutalno napadnati od sistemot na dr`avata – preterale! “Vo toj nalet, vo taa euforija, vo toj, bi rekol, specifi~en psiholo{ki moment, trae{e toj afekt podolgo vreme od 25 (noemvri) i nie, mislam preteravme. Mislam deka i novinarstvoto se pretera. Gleda~ot informiraj go! Mislam deka tuka zgre{ivme. Zatoa go prekinuvame sega i povikuvame mnogu ~isto i jasno inspekciite da si ja prodol`at nepre~eno svojata rabota.

Nema {to da krieme!” veli Ramkovski. Za skandaloznoto tvrdewe deka Gruevski so pari od dràvnata kasa gi pla}al partiskite reklami na A1 televizija, Ramkovski sega veli deka i toa go kaàl pod afekt. Toj ne znae nitu ~ii se parite, nitu koj s$ ima firma na negovata adresa” “Toa, bi rekol, afekt stra{en be{e! Revolt be{e, jas pojma nemam na kogo se i ~ij e toj ke{. Ama v~era to~no marketing-slu`bata dade izvestuvawe preku “[pic”, “Vreme” i A1 kolku pari od buxetot Vladata plati za reklamirawe na VMRO-DPMNE. Parlamentarnite izbori 2006, 2008, lokalnite izbori 2009, pretsedatelskite izbori 2009 celosno se plateni od buxetot.... Nikoj pat jas ne sum zemal ke{, nitu denar, nitu evro.“ Ramkovski negira kakva bilo povrzanost so {este firmi na istata adresa so A1, preku koi Upravata za javni prihodi i finansiskata policija se somnevaat deka od zemjava se odleani vo stranstvo neodano~eni celi 7,5 milioni evra. “[to moàm jas da napravam? Ne e moe da pravam ili da ne pravam. Ako se najde kriminal vo odredeni firmi kade {to si ima osnova~i, si ima direktori, nema jas {to da pravam, zakonot }e si ja pravi svojata rabota!”, veli Ramkovski. Premierot Gruevski ne go komentira{e nastanatiot presvrt. Go povtori stavot deka celiot slu~aj e samo obid za zloupotreba od SDSM i urivawe na negovata vlast. Povtorno negira{e deka dal pari od buxetot za da si ja reklamira partijata na televizijata na Ramkovski. “Toa be{e edna zloupotreba na situacijata na dràvnite institucii koi sakaa da napravat kontrola vo odredeni firmi stacionirani na Pero Nakov bb i obid za manipulacija od toa da se prikaè deka nekoj saka da napravi nekoj medium da bide opsednat od policijata”, izjavi premierot Gruevski. Pokraj Ramkovski, v~era iznenadi i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Na pres-

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

ADEM KO^AN

NE IM BE[E DENOT

BRANKO NAUMOVSKI

SULEJMAN REXEPI

MIRKO CVETKOVI]

rupacijata Kanet Gpostoewe, proslavi 20 godini vo koi osven

rpskiot premier v~era ima{e oglavarot na Islamskata verstavniot sud so pravo ja Uso odluki zapre mo`nosta op{tinite Pska zaednica se pridru`i na Sproblem da stigne od Belgrad na “posebni” komisii barawata za kantonizacija na do Sofija, bidej}i na vladiniot

biznisot so hoteli, razvi i proizvodstvo na ranogradinarski proizvodi

da gi menuvaat detalnite urbanisti~ki planovi, {to }e go namali grade`niot haos

Makedonija, iako ova pra{awe avion “lirxet” se pojavi defekt, treba{e da se stavi ad akta so poradi {to mora{e prinudno da se vrati vo Belgrad Ramkovniot dogovor

AMKOVSKI POPU[TI PRED GRUEVSKI:

“SAMOZAPALI”?!

Martin Proto|er za “Vreme”, vo intervju na 21 juni godinava: “Eden den, nema da bide toa daleku od sega, A1 }e se vrati na profesionalnoto i balansirano novinarstvo i ovaa diskusija }e bide deplasirana. Bi sakal samo toga{ da mu go vidam likot na Crvenkovski, koj podzinat }e se ~udi od koja strana dojde sega ova. Zatoa sum miren i bi sakal javno da gi uspokojam site {to se nerviraat za ovaa rabota. S$ }e si dojde na svoeto mesto. konferencija posvetena na mar{ot protiv politikite na ovaa vlast, prvata teza {to Crvenkovski ja izlo`i e deka toj i negovata partija ne stojat zad “likot i deloto” na “gazda Velija”: “SDSM nitu go {titi, nitu stoi zad Velija Ramkovski. Ako ovoj

~ovek go prekr{il zakonot, toj treba i mora da odgovara. U{te pove}e, nie, SDSM, gi povikuvame instituciite na sistemot s$ da proverat i dokolku niz zakonska procedura se doka`e kakov bilo kriminal, insistirame gospodinot Ramkovski da bide soodvetno

kaznet”. Pokraj vakviot stav, Crvenkovski se obide da go opravda ispra}aweto na celiot svoj partiski e{alon pred portite na A1, so dopolnitelno objasnuvawe – se borele za demokratijata, slobodata na govorot i novinarstvoto, ne

za Velija! Ona {to logi~no sega se nametnuva kako pra{awe e dali po toplite tonovi na pomiruvawe prateni od Velija, premeirot Gruevski }e prodol`i so akcijata za ras~istuvawe so kriminalnite piramidi na Pero Nakov bb.

[TO NAVESTI INTERVJUTO NA MARTIN PROTO\ER VO “VREME” (VESNIK NA VELIJA RAMKOVSKI) NA 21 JUNI 2010?

VMRO–DPMNE ZNAELE DEKA RAMKOVSKI “]E SI LEGNE NA BRA[NO”!

Kako krajno simptomati~na od dene{na perspektiva moè da se oceni izjavata na {efot na kabinetot na premierot Nikola Gruevski, Martin Proto|er, dadena vo intervju tokmu za eden od vesnicite na Ramkovski, “Vreme”, na 21 juni godinava, vo koja toj veli deka brzo }e dojde vreme A1 povtorno da izvestuva izbalansirano. Na pra{aweto dali li~no Proto|er, koj vaì za ~ovek {to ima glaven zbor pri kreiraweto na vladinata politika kon mediumite, e kreator i na sudirot so nekoi mediumi, koi premierot javno po ime gi nabroja, prepora~uvaj} i im na svoite privrzanici da ne im veruvaat (A1 me|u nekolkute), Proto|er odgovoara: “Sekako ne e to~no. Televizijata A1 vo posledno vreme s$ pojasno stana alatka na Crvenkovski i toa e fakt. Svesno ili nesvesno, zaradi sopstveni ili drugi celi, toa ne e ni va`no. Toa se gleda na vestite i ve}e na site im e jasno, a Crvenkovski i lu|eto od SDSM glasno naokolu govorat i se falat deka tokmu sopstvenikot na A1 im vetuval deka }e gi vrati na vlast. Deka imale nekakov dogovor. Nemame ni{to protiv toa, no sakame da se znae. Nemame poinakov na~in da se borime protiv neprincipi-elni vesti i prilozi naso~eni protiv Vladata, osven da objavime deka na{ vpe~atok e deka tie se nekorektni. [to bi pravele da ste na na{eto mesto? Mediumite se ~etvrta vlast vo edna dràva i ako nekoj gi kritikuva prvite tri vlasti (izvr{na, zakonodavna i sudska), zo{to da ne moè da ja kritikuva ili komentira i PRETSEDATEL UO NA [PARKASE BANKA ~etvrtata?NAOtsekoga{ sum se ~udel kako samo kaj nas, dokolku nekoj saka da ja kaè vistinata i da se sprotivstavi na nekoj medium, toj vedna{ skoka deka mu se zagrozuva slobodata na govorot, deka se pravi pritisok. Toa e samo obid za monopolizacija na vistinata, ne{to

SR\AN KRSTI]

{to go nema nikade, vo nitu edna demokratija. Legitimno e da postoi razmena na mislewa, kritiki i pozicii me|u site op{testveni ~initeli i toa e zdravo. Sekoj ima pravo da kritikuva sekogo, s$ dodeka toa e vo ramkite na pristojnosta, moralot, argumentirano i zaradi vistinska transparentna cel. No, toa {to go pravi A1, osobeno vo posledno vreme, e nadvor od sekoja zdrava logika i e krajno nekorektno. Se izvinuvam na novinarite na ovaa televizija, koi se ~esni lu|e i znaat profesionalno da si ja vr{at rabotata, no tie znaat za {to zboruvam. Od druga strana, legitimna e tezata zo{to duri sega javno go ka`uvame ova. Ednostavno, zatoa {to dosega toa be{e podnoslivo, no sega ja pominuva sekoja granica na pristojnost” Proto|er prodol`uva: “Sepak, gledam podolgoro~no na rabotite i znam deka i ova }e pomine, no za site nas }e bide edno golemo iskustvo. Jas imam mnogu prijateli vo taa televizija, koi i samite se svesni deka ova {to se slu~uva ne e vo red. Eden den, nema da bide toa daleku od sega, A1 }e se vrati na profesionalnoto i balansi-rano novinarstvo i ovaa diskusija }e bide deplasirana. Bi sakal samo toga{ da mu go vidam likot na Crvenkovski, koj podzinat }e se ~udi od koja strana dojde sega ova. Zatoa sum miren i bi sakal javno da gi uspokojam site {to se nerviraat za ovaa rabota. S$ }e si dojde na svoeto mesto.

03.12.2010

K POBEDNIK

JAKNEWE NA PRETPRIEMA^KIOT DUH NA MLADITE

Vloùvaweto vo mladite, osobeno vo razvojot na nivniot pretpriema~ki duh, na dolg rok sekoga{ e isplatliv poteg. Mladite pretpriema~i za prv pat gi izmerija svoite bizniskompetencii vo ramkite na natprevarot- Liga na {ampioni 2010, organiziran od strana na nacionalnata kancelarija na EBC*L (European Business Competence* Licence). EBC*L slednata godina }e im ovozmoì na makedonskite u~enici, studenti i pretpriema~i da gi pokaàt svoite znaewa, no i gordo da n$ pretstavuvaat na internacionalnoto biznis-natprevaruvawe, kako {to e godina{noto vo Viena. Za pozdrav e i

AFRODITA KERAMIT^IEVA AFRODITA inicijativata nicijativata {to EBC*L }e im pomogne na mladite pretpriema~i podobro da se pretstavat na internacionalnoto natprevaruvawe vo Avstrija. Za makedonskite pretpriema~i podobro da go sovladaat angliskiot jazik i za da bidat ramo do ramo so svoite vrsnici od drugite evropski dr`avi, EBC*L }e organizira specijalen angliski kamp za mladite pretpriema~i. Uspe{nosta na celata ovaa prikazna e do tolku pogolema {to idnite makedonski biznismeni }e n$ pretstavuvaat vo Avstrija pod ustavnoto ime, Republika Makedonija.

GUBITNIK

PERVERZIJA

Do krajna perverzija go svede svoeto odnesuvawe i dodvoruvawe do vlasta sopstvenikot na A1 televizija i na eden kup drugi firmi, Velija Ramkovski. Premnogu e da se nare~e biznismen, zatoa {to biznisot vo niedna teorija i praktika ne poznava vakov perverzen odnos, koj na kraj se sveduva na kriminal, vo koj, pak, imeto na Ramkovski treba da go barate preku anagram. Koj termin mo`e da se upotrebi za da se definira ulogata na Ramkovski vo makedonskoto op{testvo? Toj samiot v~era najdobro se definira{e samiot sebe. ^ovek koj nekolku dena bil vo afekt, a ne znael za toa i odedna{ go otkril. Vo toj moment

VELIJA RAMKOVSKI pogazi s$ {to tvrde{e protiv VMRO-DPMNE i premierot Nikola Gruevski, a iznese seriozni obvinuvawa za kriminal na dràvno nivo. Koj mu dade pravo na Ramkovski da ja maltretira javnosta so svojata “afektna sostojba” (za koja psihijatrite ~esto imaat mnogu poprecizen termin)? Pra{aweto ednakvo vaì i za toa koj mu dozvoli svojot biznis da go ra{iri do taa mera {to ve}e ne se znae koj na kogo mu dolì, zatoa {to o~igledno nikoj na nikogo ne mu pla}a.

MISLA NA DENOT NEMAME TOLKU MENAXERI KOLKU ШTO NI SE POTREBNI. NO, POVEЌE BI SAKALE DA IMAME PREMALKU, OTKOLKU PREMNOGU

LERI PEJX OSNOVA^ NA GOOGLE

4 03.12.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

GI “ZAPALI”, PA SE “SAMOZAPALI”!? FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE “Nam voop{to ne ni e va`no koga }e dobieme nov direktor. Dodeka trae postapkata, nie imame dvajca direktori koi si ja izvr{uvaat svojata rabota. Izborot ne ni zna~i ni{to, a i Fondot kako institucija ne e involviran vo samata postapka.”

JELNIKAR GO POTSETIL OSMANI DA MU NAJDE ZAMENA

18 KANDIDATI SE TEPAAT ZA DIREKTORSKA FOTELJA VO FONDOT ZA ZDRAVSTVO Duri 18 lica, od koi 90% se od stranstvo, se vo igra za da sednat vo dobroplatenata fotelja na direktorot na Fondot za zdravstvo, Janez Jelnikar, koj u{te pred nekolku meseci podnese ostavka od ovaa funkcija, doznava “Kapital” VITKORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Duri 18 lica, od koi 90% se od stranstvo, se vo igra za da sednat vo dobroplatenata fotelja na direktorot na Fondot za zdravstvo, Janez Jelnikar, koj u{te pred nekolku meseci podnese ostavka od ovaa funkcija, doznava “Kapital”. Konkurencijata e golema verojatno zatoa {to rabotata e odli~no platena. Spored informaciite koi neodamna se pojavija vo javnosta, toj e najplateniot dr`aven funkcioner vo Makedonija. Se {pekulira{e deka negovata mese~na plata iznesuva okolu 5.000 evra, so obezbedeno `iveali{te i pokrieni avionski tro{oci do Slovenija, dva pati mese~no. Sepak, Jelnikar gi demantira{e vakvite glasini. Janez Jelnikar na

pozicijata vtor direktor na FZO dojde pred dve godini, kako ekspert i konsultant vo slovene~kiot fond za zdravstvo. Doznavame i deka zav~era toj pobaral od ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, da ja zabrza postapkata za nazna~uvawe negov naslednik. Spored na{ite informacii, ministerot s$ u{te ne odgovoril na baraweto na Jelnikar, koj insistira {to pobrzo da se vrati vo Slovenija. Fondot za zdravstvo, pak, insistira, Jelnikar da go zameni stranski ekspert od ovaa oblast. I pokraj nezavidnata finansiska sostojba na ovaa institucija, ostanuva idejata da se koristi skapa stranska ekspertiza. Od Fondot velat deka ne znaat za kolku vreme }e dobijat nov direktor, iako Jelnikar, koj }e ostane tamu s$ dodeka ne dobie zamena, u{te pri podnesuvaweto na ostavkata insistira{e Vladata da go re{i ova pra{awe {to e mo`no pobrzo. “Nam voop{to ne ni e va`no koga }e dobieme nov dirketor. Dodeka trae postapkata,

3 FAKTI ZA...

14% 5,8% 15,9%

POVE]E STOKA BILA PREVEZENA VO VOZDUHOPLOVNIOT PREVOZ VO TRETIOT KVARTAL GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E ZGOLEMENO KOLI^ESTVOTO NA PREVEZENA STOKA VO @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ

E ZGOLEMENO KOLI^ESTVOTO NA PREVEZENA STOKA VO TOVARNIOT PREVOZ

imame dvajca direktori koi si ja izvr{uvaat svojata rabota. Izborot ne ni zna~i ni{to, a i Fondot kako institucija ne e involviran vo samata postapka”, veli portparolot na Fondot, Branko Axigogov. Iako Vladata odlu~uva koj }e dojde na mestoto na Jelnikar, od Ministerstvoto za zdravstvo velat deka ne se vo tek so postapkata. Tie nadle`nosta ja prefrlaat na Fondot. Jelnikar ne saka da ja komentira postapkata za nazna~uvawe nov direktor. “Kako i da e, rabotata na mojot naslednik voop{to nema da bide lesna. Samata postapka nema nikakvi dopirni to~ki so mojata rabota vo Fondot i zatoa nitu znam, nitu mo`am da komentiram {to bilo. [to se odnesuva do noviot direktor, toj }e mora za kratko vreme da se vklopi vo celiot set merki i proekti. Treba da znae deka 2011 voop{to nema da bide lesna godina vo finansiski pogled. Zna~i, i rabotata na mojot naslednik nema da mu bide lesna”, veli toj za “Kapital”.

“Mar{ot zaka`an za nedela v~era zavr{i u{te nepo~nat! ^estitki na masovnosta... Navistina, mnogu ve ima...”

JANEZ JELNIKAR DIREKTOR VO OSTAVKA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO Samata postapka nema nikakvi dopirni to~ki so mojata rabota vo Fondot i zatoa nitu znam, nitu mo`am da komentiram {to bilo. [to se odnesuva do noviot direktor, toj }e mora za kratko vreme da se vklopi vo celiot set merki i proekti. Treba da znae deka 2011 godina voop{to nema da bide lesna vo finansiski pogled. Zna~i, i rabotata na mojot naslednik nema da mu bide lesna.

PROCENKI... SALI BERI[A Premier na Albanija

ZAVR[ENO E CRTAWETO NA BALKANSKITE GRANICI lbanskiot premier, Sali Beri{a, pora~uva deka so nezavisnosta na Kosovo kone~no se iscrtani granicite na Balkanot. “Stavot na Albanija e jasen - so nezavisnosta na Kosovo kone~no se iscrtani granicite na Balkanot. Pogolemiot broj Albanci od regionot se za integracija vo Evropskata unija. Nie }e se obedinime vo ramkite na evropskata zaednica na vrednosti. No, zatoa ne e potrebno da se menuvaat granicite. Mora da sorabotuvame so sosedite za granicite da izgubat na zna~ewe i lu|eto da mo`at slobodno da se dvi`at”, poso~uva Beri{a. Beri{a potencira deka Tirana saka da gi podobri odnosite so Srbija, koi se istoriski optovareni.

rviot ~ovek na A1 televizija v~era se “samozapali”!? Velija na otvorena scena pokaà deka nema samo finansiski problemi! Najverojatno ima i zdravstveni!? So golema verojatnost deka dijagnozata mi e to~na go pi{uvam ovoj komentar, zatoa {to osven {to laè (!?) i krade (!?), toj u{te go “kidnapira” epitetot “nezavisna” na televizijata! Onoj na koj se navlekoa novinar~iwata! Samo edna nedela po “mavaweto na glavite od zemja” vo imeto na odbranata na slobodata na govorot (jadni tie), sega se soo~ija so gubewe na “stoèrot na makedonskata demokratija”! Im go “ubi” Velija! Kakov mizeren kraj! V~era{nata ispoved na Velija za toa deka s$ {to kaàle negovite novinari i toj samiot, ne e to~no, oti bilo kaàno vo afekt, e vrvna sviwarija na makedonskata mediumska scena! Pogolema nemalo! Sega ednostavno s$ moè da pomine... No... Prvo, dobro e toa za makedonskata demokratija! “Najnezavisnata televizija”, sose “najnezavisnite novinari” za eden mig se stopija vo siviloto na makedonskiot mediumski prostor! Taka primitiven i besperspektiven! “Malite deca” na Velija ve}e ne letaat vo oblaci, a na spomenatata televizija, sose vesnicite pove}e, barem jas li~no, ne im veruvam! Od tamu vredno za gledawe ostanaa u{te “Lisjata...” i “Dolinata na volcite”!

Ottuka, terminot za vestite vo 19 sega e sloboden i najnovata pretpriema~ka ideja od mojata laboratorija e – deka ovoj termin za vesti e tolku sloboden {to ednostavno povikuva da se osvoi! Po celi 16 godini!? Povelete... Vtoro, ne znam {to se slu~uva so tepanite novinarki i novinari na A1! Kako ne im e sram! Pa, tie preterale so poplakite...! Niv Velija gi “otepa”! Ako im e... Bedno... Za kolku pari moraa da laàt pred kamerite! Koja neprofesionalnost... Pod itno da smenat profesija! Za niv nema mesto pove}e vo ona {to zna~i profesionalno novinarstvo! A {to se slu~uva so voditelite na “ve~ernoto {ou”!? Onie koi gi povikuvaa pretsedatelot, premierot, ministerkata za vnatre{ni raboti da dojdat i da odgovorat {to se slu~uva so demokratijata vo Makedonija!? @alno... Glas da ne vi slu{neme pove}e... Treto... glas ne sakam da mu slu{nam nitu na [acimarkakis od Brisel! Nitu na Fuere... Velija im dade gol so peta! Kako Amdi Bajram na Branko Crvenkovski svoevremeno! Aram da im e na diplomatskite karieri... Site tie se za na Vikeliks!? êtvrto... Najsramna od s$ mi izgleda sudbinatata na “zamaanite” makedonski politi~ari koi se redea pred mikrofonite na A1 minatiot ~etvrtok! Jadni tie! @elni za slikawe i vlast, se razbira se toporea vo pazuvite na “inkriminarioniot gazda”(!?) bez i da pretpostavat deka tuka nekade gi zavr{uvaat svoite legitimni karieri! Elementarnata politi~ka inteligencija treba{e da gi zapre... da po~uvstvuvaat deka e “zamka”. Da ne treskaat po kolumni denovive! Da mol~at...! Ottuka, mili moi, u{te edna{ zaklu~okot! Ovaa zemja nema obraz! Obrazot & e |on... Ubavinata na ovoj slu~aj e edinstveno vo mo`nosta podobro da prodolìme! Po~isto, pomalku da n$ ima... pozdravo }e bide! Ve}e od denes posveò mirisa! Site {to minatiot ~etvrtok samouvereno otidoa vo propast, legitimiraj}i gi kriminalite na Velija, deneska razbiraat kade se, nie ne treba da im kaème! No, treba da gi soàlime... te{ko im e! A nie da izvle~eme pouka! A mar{ot vo nedela! Pa, mar{ot v~era zavr{i u{te nepo~nat! êstitki na masovnosta... Navistina mnogu ve ima...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PETOK

03.12.2010

VILSON: MAKEDONIJA JA PROPU[TI [ANSATA ZA ^LENSTVO VO NATO VO LISABON

I DA SE DISTANCIRA OD IZJAVITE NA IVZ P POGLAVAROT REXEPI

oukata od Bukure{t i Lisabon e deka SAD i drugite golemi sili ne mo`at da pomognat da se re{i gr~ko-makedonskiot spor za imeto, no Va{ington i ponatamu treba da gi ohrabruva obete strani da postignat re{enie, ocenuva Dejmon Vilson, potpretsedatel i direktor na programata za me|unarodna bezbednost vo Atlantskiot sovet vo Va{ington.

tkako institucionalnite tela na Islamskata verska zaednica pprodol`uvaat da mol~at ppo skandaloznata izjava na ppoglavarot, Sulejman Rexepi, sso koja ja poddr`a kantoniizacijata na Makedonija, eekspertite po religija i ssociolozite pobaraa rijasettot na IVZ da se distancira ood izjavite na reisot. Vo m me|uvreme, nikoj vo IVZ nne precizira dali otvore-

“Razo~aruva~ki e {to be{e propu{tena mo`nosta. Ova pra{awe mo`e da se re{i vo sekoe vreme, no eden samit dava pogolem politi~ki moment, naboj, vnimanie na toa”, veli Vilson. Spored nego, problemot so imeto treba da go re{at dvete involvirani strani. Izvlekovme pouka deka Skopje i Atina treba zaedno da sednat na masa i da najdat re{enie, potencira Vilson.

Toj smeta deka ostanatite ~lenki na NATO i EU ne mo`at da izvr{at pritisok vrz Grcija da ne go popre~uva ~lenstvoto na Makedonija. “Grcija e ~lenka na dvata kluba i ima pravo na veto. Pravedno ili ne, za `al, takva e realnosta. Ako Makedonija gleda vo drugi zemji da & go re{at problemot tamu ne e re{enieto”, veli Vilson.

nata podr{ka na Rexepi za kantonizacija na dr`avata e samo negov ili e stav i na IVZ. Inicijativniot odbor za smena na poglavarot, predvoden od razre{eniot oxa, Ramadan Ramadani, ocenuva deka ovaa izjava e samo u{te eden dokaz za celosnata politiziranost na islamskata verska institucija. "Vo ovoj moment na Makedonija najmalku & e potrebno vme{uvawe na religijata vo

politi~kite tekovi. Povicite za kantonizacija, vsu{nost, se i poddr{ka za ru{ewe na ustavniot poredok na dr`avata", se nekoi od izjavite na ekspertite i sociolozite, koi o~ekuvaat reakcija i od albanskite politi~ki partii, koi, kako {to velat ekspertite, namesto da gi partiziraat, treba da go jaknat duhovniot kapacitet na verskite zaednici.

PORANE[NIOT MINISTER ZA ODBRANA GLEDA POLITI^KA PRESMETKA

ELENOVSKI: DOGOVOROT POTPI[AN VO 2008 E LEGALEN I FUNKCIONALEN

MVR podnese krivi~na prijava protiv Qube Dukovski, bidej}i vo 2008 neovlasteno potpi{al dogovor za nabavka so koj Ministerstvoto za odbrana go o{tetil za pove}e od polovina milion evra. Elenovski tvrdi deka znael za dogovorot i deka toj e legalen MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ite nadle`ni instanci bea zapozneni so dogovorot potpi{an so firmata KIN KAM Services Limited”, tvrdi porane{niot minister za odbrana, Lazar Elenovski, vo ~ij mandat e, navodno, storeno krivi~noto delo "zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe", za koe Oddelot za organiziran kriminal pred dva dena podnese krivi~na prijava protiv direktorot na Sektorot za politika i planirawe vo Ministerstvoto za odbrana, Qube Dukovski. Elenovski e iznenaden od obvinuvawata protiv Dukovski, za koi smeta deka ne postoi nikakva osnova i pretpostavuva deka slu~ajot ima politi~ka zadnina, {to “podocna }e bide otkriena”. "Vo informacijata od MVR ima pove}e nebulozi. Site nadle`ni instanci koi se pokrenuvaat za potpi{uvawe na takov dogovor se zapoznaeni. Dogovorot podrazbira koristewe satelitski telefo-

ni, koi realno se vo upotreba vo me|unarodnite misii i ne stanuva zbor za nova nabavka i za sklu~uvawe nov dogovor. Prviot dogovor e potpi{an pred pove} e od deset godini i pove}e pati e prodolùvan. Dokolku nie ne go prodolèvme, dogovorot, koj ne e {teten, tuku funkcionalen, }e be{e prodolèn po avtomatizam. Ova e nasledena rabota i ovoj dogovor otsekoga{ bil vo Sektorot za politika i planirawe, taka {to Qube Dukovski, koj vo 2008 godina be{e direktor na Sektorot, logi~no e da bide potpisnik. Krivi~nata prijava protiv nego nema nikakva osnova i slu~ajot }e padne pred javniot obvinitel. Dukovski e eden od najkvalitetnite lu|e vo Ministerstvoto, koj gi izrabotuva site strate{ki dokumenti za negovite potrebi", izjavi Elenovski za "Kapital". Ekspertite, koi go poznavaat na~inot na koj se postapuva vo Ministerstvoto za odbrana pri potpi{uvawe dogovori klasificirani kako "dràvna tajna", tvrdat deka e nevozmo`no da bide potpi{an dogovor so vakov stepen na

doverlivost bez znaewe na ministerot. "Kaj dr`avnite slu`benici jasno se znae koi ingerencii gi izvr{uvaat. Za izgotvuvawe vakvi akti postoi precizno propi{an proces, {to mora da pomine niz pove}e instanci, taka {to eden slu`benik ne mo`e da go napravi ova sam. Samata evidencija za procesot odi

vo pove}e upisni knigi, pri {to vo site ne mo`e da figurira ist potpis. Vo protokolot nema dupki. Zatoa, dokolku vo ovoj slu~aj ima ne{to nezakonsko, toa mora da povle~e sinxir na odgovornost vo Ministerstvoto. Inaku, celosno }e go izgubime kredibilitetot pred partnerite od NATO, kako zemja vo koja mo`e da se slu~at

vakvi nedozvoleni propusti. Odgovornosta na ministerot nikako ne moè da bide zaobikolena", veli porane{niot {ef na voenoto razuznavawe, Vladimir Pivovarov. I porane{niot minister za odbrana Vlado Popovski veli deka re{enie za odbruvawe nabavka moè da donese samo ministerot. "Eden ~ovek ne moè vo isto

vreme da donese re{enie deka e potrebna odredena nabavka i re{enie so koe }e ja odobri. Barawe, na primer, za uniformiraniot del od armijata podnesuva general{tabot, a go odobruva ministerot. Ne mo`e da bide poinaku. A da ne zboruvame deka za suma pogolem od 600.000 evra mora da se sprovede javna nabavka", veli Popovski. Od Ministerstvoto za odbrana ne sakaat da komentiraat za da ne & na{tetele na istragata. Qube Dukovski se soo~i so krivi~na prijava poradi somnenie deka vo 2008 godina ja zloupotrebil slu`benata polo`ba samostojno sklu~uvaj}i dogovor za nabavka na oprema od firmata KIN KAM Services Limited od Velika Britanija. Toj navodno neovlasteno go ozna~il dogovorot so stepen na doverlivost “dr`avna tajna”, koj se odnesuval na nabavka na 10 BGAN terminali so 10 SIM karti~ki i na aktivirawe po pet aktivni i pasivni satelitski linii vo vkupna vrednost od 640.625 evra.

KOLKU SE ANGA@IRAAT POLITI^KITE PARTII ZA RASVETLUVAWE NA AFERITE?

POLITI^ARITE NE SE VOZBUDIJA OD KRIMINALOT VO SVEDMILK I PERO NAKOV BB ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ferite “Svedmilk” i “Pero Nakov” bb, koi edna nedela ja okupiraat javnosta, ne go poka~ija adrenalinot na politi~arite. Iako slikata vo A1 televizija vo ~etvrtokot ve~erta nalikuva{e na zagri`nost na politi~kite partii, na kraj s$ se svede na politi~ko poentirawe. Vistinskiot kriminal ostana sokrien od o~ite na javnosta, a politi~arite ne se anga`iraat za da se razotkrijat kriminalnite aktivnosti vo mlekarnicata Svedmilk i vo {este firmi od Pero Nakov bb. “Kapital” nedelava objavi skandalozni podatoci za propa|aweto i kriminalot

vo Svedmilk, koi i toa kako se povrzani so raboteweto na firmite na Pero Nakov, za koi Velija Ramkovski tvrdi deka ne se negovi, iako se registrirani na ista adresa so A1 televizija i se upravuvani od negovi rodnini. “Kapital” gi pra{a politi~arite {to prezemaat vo vrska so ovoj kriminal? Site ja prefrlaat topkata kaj vlasta. “Pove}e od o~igledno e deka vlasta ne saka da go re{i slu~ajot Svedmilk. Na se~eweto na lentata za otvorawe na fabrikata toga{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski i premierot Nikola Gruevski rekoa deka so otvoraweto na mlekarnicata mle~nite krizi }e bidat minato”, veli Nikola ]urk~iev od SDSM. Toj povrzanosta na Svedmilk so Vladata ja gleda preku ulogata na toga{niot zamenik-minister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, vo Svedmilk

i negovata inicijativa da go donese Mo{e Baum kako investitor. “Kristijan Delev, koj be{e najmnogu vme{an vo Svedmilk, is~ezna od dr`avata i nikoj ne znae kade e. A i investitorot koj go donese be{e izmama. Koj e toj Mo{e Baum koj ja kupi mlekarnicata za edno evro i izbega od dr`avata bez nikakva odgovornost. Pove}e od o~igledno e deka ovde ne{to mirisa i deka celata situacija ima amin od Vladata”, veli ]urk~iev. Toj potencira deka nadle`nite institucii treba da postapat po kriminalnite dejstva. Tito Petkovski, pretsedatel na NSDP, za slu~ajot Svedmilk isto taka veli deka e pove}e od o~igledno deka vlasta ne saka da go re{i. “Vladata i samata be{e involvirana i u~estvuva{e vo kreiraweto na ovaa mlekarnica, se fale{e so stranskata. Samoto toa {to lu|e od

vlasta kumuvaa na mlekarnicata e pri~ina zo{to vlasta ne saka razre{nica na ovoj slu~aj”, veli Petkovski. Od LDP, pak, velat deka Svedmilk ne e slu~ajno zaboravena tema i deka dodeka ne se re{i ovoj slu~aj, }e nema seriozna borba protiv kriminalot. “Nitu politi~arite, nitu gra|anite ne dobija odgovor od Gruevski koj e vinoven za kriminalot {to se slu~i vo ovaa “golema stranska investicija”", veli Andrej @ernovski od LDP. No, dosega nitu eden od osnova~ite i vme{anite lica vo finansiskiot kriminal vo Svedmilk ne e zatvoren, nitu, pak, odgovora{e za storenite dela. Vo 2009 godina be{e podnesena krivi~na prijava protiv osnova~ite na Svedmilk, Roxer Oskarson od [vedska, Alal al Kafagi i Josif Sar`ovski, poradi osnovano somnenie deka storile krivi~ni dela predizvikuvawe

ste~aj so nesovesno rabotewe, dano~no zatajuvawe i falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni knigi.

RAMKOVSKI SE DOGOVORI SO VLADATA?! [to se odnesuva, pak, do slu~ajot Pero Nakov bb, premierot Nikola Guevski veli deka slu~ajot so A1 televizija bil zloupotreben od SDSM i opozicijata za da se prikaè situacijata oti nekoj medium e opsednat od policijata. "Toa be{e zloupotreba na situacijata od dràvnite institiucii, koi sakaa da napravat kontrola vo odredeni firmi stacionirani na Pero Nakov bb, i obid za manipulacija od toa da se prikaè deka nekoj saka da napravi nekoj medium da bide opsednat od policijata", izjavi premierot Gruevski. Od druga strana, pak, Crvenkovski izjavi deka negovata partija ne go {titi

Ramkovski. "SDSM nitu go {titi, nitu stoi zad Velija Ramkovski. Ako ovoj ~ovek go prekr{il zakonot, treba i mora da odgovara", re~e Crvenkovski, koj gi povika instituciite dokolku niz zakonska procedura doka`at kakov bilo kriminal, Ramkovski soodvetno da go kaznet. Od NSDP se somnevaat vo iskrenosta na akcijata na Pero Nakov bb. "Imate televizija, ~ij sopstvenik poseduva u{te nekolku firmi, koja tvrdi tvrdi deka e pod opsada na policijata. Eventualnoto smiruvawe na situacijata mo`e avtomatski da zna~i deka e postignat nekakov dogovor me|u dvete strani", smeta Tito Petkovski. Vo LDP smetaat deka vo A1 ne izvr{ile upad samo UJP i Finansiskata policija, tuku i SDSM, koja ja zloupotrebila situacijata za li~na promocija.

6 03.12.2010 FOKUS: NASA SO EPOHALNO OTKRITIE

OTKRIEN MIKROB KOJ ]E POTVRDI IMA @IVOT I NADVOR OD ZEMJAT ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ali ~ove{tvoto kone~no se soo~uva so svojot istoriski moment koga }e se obelodeni deka navistina postoi ìvot nadvor od planetata Zemja? Ima li mo`nost za postoewe na drug svet nekade vo blizina na na{ata planeta, za {to dosega samo se pretpostavuva{e? Koe bi bilo mestoto kade {to moè da preìvee i drug svet? Spored

ôve{tvoto se nadeva deka kone~no }e se pronajde vonzemskiot ìvot, deka }e se razotkrie, na nekoj na~in, “senkata” koja moèbi ìvee na druga planeta paralelno so ìvotot na planetata Zemja mnogumina, Mars e onaa planeta kade {to moè da postojat uslovi za ìvot.Toa se istraùva ve}e nekolku godini, po~nuvaj}i od 2004 godina pa navamu. Dodeka, ima i takvi koi smetaat deka na listata moàt da se dodadat Rea i Titan, prirodnite sateliti na Saturn. Denovive, amerikanskata vselenska agencija, NASA, sozdade vreva i zainteresiranost so toa {to najavi pres-konferencija za da debatira za najnoviot nau~en naod koj ja opfa}a potragata po ìvot nadvor od na{ata planeta. Na veb-stranicata na NASA za sino}a be{e zakaàna preskonferencija kade {to kako glavna tema na debatata e astrobiolo{kiot naod koj na golemo }e vlijae vrz potragata po dokazi za vonzemski ìvot. Kako {to se {pekulira{e, pet eksperti treba{e da objavat dokazi deka postoi aktivnost vo hemiskite elementi na satelitot na Saturn, Titan, koi moàt da indiciraat fotosinteza. ÊKAJ]I GI DOKAZITE Sepak, pretstoi

is~ekuvaweto na dopolnitelnoto objasnuvawe za pretstojnata tema, bidej}i dosega{nite samo go objasnuvaat terminot “astrobiologija”, koja go prou~uva ìvotot vo vselenata, negovoto poteklo i evolucijata, kade se nao|a i kako bi moèl da opstane vo idnina. Na vakvata tema ve}e po~naa da se razvivaat golem broj debati, posebno na internet-stranicite i po socijalnite mreì. Blogerot Xejson Kotke pretpostavuva deka NASA }e go najavi otkritieto za arsenik na Titan ili na mo`niot hemiski dokaz za bakterii koi u~estvuvaat vo fotosintezata. Se pretpostavuva{e deka NASA } e objavi deka se pronajdeni bakterii koi moàt da preìveat vo arsenik, element za koj prethodno se misle{e deka e premnogu toksi~en za da poddrùva ìvot. ôve{tvoto se nadeva deka kone~no }e pronajde vonzemski ìvot, deka }e se razotkrie, na

Otkrivawe na ~uden mikrob, koj go zamenuva arsenikot za fosfor koj moè da go odrì vo ìvot nekoj na~in, “senkata” koja ìvee na druga planeta paralelno so ìvotot na planetata Zemja. ARSENIK ZA @IVOT Navodno ima golemo otkritie ~udniot mikrob koj go zamenuva arsenikot za fosfor koj moè da go odrì negoviot rast. Mikrobot za koja stanuva zbor e otkrien na dnoto od ezeroto

Mono vo nacionalniot park Xozemit, vo Kalifornija, kade {to “su{testvoto” nekako koristelo arsenik za da preìvee. Kako {to izjavi eden astrobiolog, kone~no se otkrieni vonzemjani i toa vonzemjani koi go delat istiot dom so nas. Vakvoto otkritie samo ja naglasuva mo`nosta deka moè da postoi ìvot na drugi planeti koi nemaat fosfor vo atmosferata, za koj prethodno se veruva{e deka e vitalen za da po~ne ìvot. S$ u{te ne postojat dokazi za mo`niot ìvot na nekoja druga planeta, taka {to ova moè da dojde kako eden vid razo~aruvawe, me|utoa, mora od nekade da se po~ne. Naokolu isto taka ve}e po~naa da kruàt i zaverni~ki prikazni koi smetaat deka vladata e vklu~ena vo tajna misija. Vo septemvri godinava, as-

MARS I MARSOVCI

OPSEDNATOSTA SO CRVE SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ekoi od ve~nite pra{awa na ~ove{tvoto, koi so vekovi gi izma~uvaat lu|eto, se nastanokot na ~ovekot, Zemjata, vselenata, planetite, ìvotot... Na nekoi od pra{awata moèbi nikoga{ nema da go doznaeme odgovorot, no lu|eto vo potraga po niv do{le do neverojatni otkritija za koi se nadevaat deka moèbi eden den }e gi dovedat do vistinskite odgovori. Nekoi od istraùvawata prerasnale

vo opsesija, izma~uvawe na ~ove~kiot um, koj nema dovolen kapacitet da gi razbere ili doznae. Pa, taka, u{te edna opsesija stanala planetata Mars, za koja nau~nicite uporno tvrdat deka postoel `ivot na nea i deka vo idnina }e bide vozmo`en za ~ovekot. Eden od “sosedite” na Zemjinata topka, planeteta Mars, e omilenata tema na nau~nicite. Tie so godini ja nabquduvaat so teleskopi od Zemjata i od vselenata, a uspeale da postavat teleskopi i na samata planeta. Dosega nitu edno ~ove~ko su{testvo nema stapnato na Mars. No, nau~nicite na{le silni dokazi deka nekoga{ imalo voda na nejzinata povr{ina,

otkrivaj}i kanali i dolini po koi te~ela vodata. Dokolku ovie “dokazi” se interpretiraat kako to~ni, toga{ mnogu e verojatno s$ u{te da ima voda vo puknatinite i porite na povr{inata. Vselenska sonda otkrila golemi koli~ini mraz pod povr{inata, najmnogu vo delot koj e blisku do severniot pol. U{te edna grupa nau~nici tvrdi deka imaat dokazi deka nekoga{ na Mars imalo `ivi su{testva. Dokazot se sostoel od odredeni materijali koi bile pronajdeni vo meteoritite na Zemjata, no tie ne bile dovolno silni za da gi ubedat site nau~nici. Se pretpostavuva deka imalo ili s$ u{te ima nekakov vid vegetacija vo vid

PETOK

I DEKA ATA?

tronomite go otkrija navodnoto postoewe na planeta koja najmnogu nalikuva na Zemjata - karpesta planeta koja e tri pati pogolema od na{ata i koja orbitira 20 svetlosni godini podaleku. 11 GODINI NABQUDUVAWE Vakvoto otkritie e rezultat na deceniskoto nabquduvawe od opservatorija V.M. Kek na Havai. Istraùvaweto, sponzorirano od strana na NASA kako i od Nacionalnoto nau~no zdruènie, ja locira{e planeteta vo oblast kade {to postoi voda na povr{inata od planetata. Dokolku ova bide oficijalno utvrdeno, ova bi bil prviot cvrst dokaz deka postoi ìvot i na drugo mesto vo vselenata. Novite otkritija se napraveni vo ramkite na 11-godi{noto nabquduvawe na malata crvena yvezda Gliese 581. Spektometarot so koj se vr{elo nabquduvaweto gi dava to~nite merewa za radijalnata brzina na yvezdata, so {to moè da se otkrie prisustvoto na drugi planeti. Gravitacionoto zategnuvawe moè da predizvika periodi~ni promeni na radijalnata brzina na yvezdata okolu koja se nao|aat planetite. Pove}e planeti moàt da predizvikaat kompleksni dvièwa vo dvièwata na yvezdata, a astronomite koristat sofisticirani analizi za da gi detektiraat i utvrdat planetite i nivnite orbiti i golemini. Od izve{taite na NASA se naveduva otkrivaweto na dve novi planeti koi se nao|aat okolu Gliese 581, so {to brojot na poznati planeti okolu ovaa yvezda se iska~i na {est. Kako i na{iot solaren sistem, planetite okolu yvezdata Gliese 581 imaat re~isi kru`ni orbiti. Taa planeta verojatno ima atmosfera, gravitacija kako na{ata i moè da ima voda na povr{inata. Spored nekoi astronomi, ovaa planeta moè da bide pogodna za ìveewe dokolku ima gusta atmosfera so silen efekt na staklena gradina za da zagree. Me|utoa, mislewata se podeleni - nekoi astronomi za ova pra{awe se skepti~ni. Kako i da e novootkrienata planeta se nao|a tokmu vo sredinata koja e pogodna za ìvot.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

{te od erata na praistorijata ~ove~kiot rod e fasciniran so vselenata, yvezdite na neboto, mno{tvoto od planeti i, se razbira, ìvotot na niv. Mnogubrojnite dokazi za astronomskata aktivnost od predistorijata moàt da se pronajdat i vo Makedonija, osobeno na lokalitetot Kokino, vo neposredna blizina na Kumanovo ili vo Stounhenx vo Anglija, a spored golem broj nau~nici i me|u piramidite vo Egipet, Ju`na Amerika i Kamboxa. Vonzemjanite, nivnoto postoewe, lokacijata ili posetata na planetata Zemja se silen motivator za golem broj pisateli, likovni umetnici i “filmaxii”, nositeli na ànrot koj se narekuva nau~na fantastika. Iljadnici knigi i filmovi dosega se napi{ani i snimeni na tema vonzemjani, a na u{te najmalku tolku se raboti vo momentov. Niz delata na slavnite avtori i scenaristi, kako Artur Klark, Isak Asimov, Frenk Herbert, Xorx Lukas ili Xin Rodenberi, e napraven mnogu smel obid da se pretstavat vonzemjanite. Tie ponekoga{ se zeleni, mali ili gigantski golemi, lo{i, dobri, osvojuva~i ili mirotvorci. Zaedni~ka ni{ka na site fikciski vonzemjani e vo toa {to re~isi site se ili humanoidi ili, pak, se varijacija na ìvotnite formi prisutni na na{ata planeta. Vo svoeto epohalno delo “Kosmos” slavniot amerikanski astronom i novelist Karl Sagan napi{a deka e te{ko da

na rastenija. Povr{inata na Mars ima spektakularen izgled. Pronajden e sistem od kawoni, koj e mnogu podlabok i mnogu podolg od Golemiot Kawon vo SAD. Na Mars ima i planini koi se mnogu povisoki od Mont Everest, najvisokiot vrv na Zemjata. Nad povr{inata na Mars ima atmosfera koja ima okolu 100 pati pomala gustina od atmosferata na Zemjata. No, nejzinata atmosfera e dovolno gusta za da moè da odrùva vremenski sistem (oblaci, vetrovi...). Ponekoga{ ima ogromni peso~ni buri koi ja pokrivaat celata planeta. [to se odnesuva na toa dali ~ovekot moè da opstane na

DALI E ZAVR[ENA MILENIUMSKATA POTRAGA PO EKSTRATERESTRIJALEN @IVOT?

Vo svoeto epohalno delo “Kosmos”, slavniot amerikanski astronom i novelist Karl Sagan napi{a deka e te{ko da se poveruva deka sme edinstveni ìvi su{testva vo vselenata. No, Sagan smeta deka samoto poimawe na vonzemjanite od perspektiva na ìvotinski formi na nas poznati n$ pravi hendikepirani vo vospostavuvaweto na kontakt so ìvite su{testva koi ìveat vo poinakvi uslovi i imaat poinakva forma se poveruva deka sme edinstvenite ìvi su{testva vo vselenata. No, Sagan smeta deka samoto poimawe na vonzemjanite od perspektiva na ìvotinski formi na nas poznati, n$ pravi hendikepirani vo vospostavuvaweto na kontakt so ìvite su{testva koi ìveaat vo poinakvi uslovi i imaat poinakva forma. “Dali mravkata e svesna za ~ovekot? Sekako deka ne. Mravkata znae deka ima ne{to golemo od {to treba da se pla{i i da bega, no taa nema dovolno razviena svest za da stapi vo kontakt so ~ovekot. Taka e i so lu|eto i posuperiornite rasi na vonzemjani”, napi{a golemiot nau~nik, koj tvrde{e i deka prvite dokazi za ìvot vo vselenata moàt da se pronajdat edinstveno na mesta so sli~en hemiski sostav na na{eto prirodno opkruùvawe.

pretpostavi deka prvite dokazi za `ivot nadvor od na{ata planeta }e bidat mikroorganizmite

Mars, toa definitivno e planeta koja e mnogu poladna od Zemjata. Temperaturite na povr{inata variraat, najniskata moè da dostigne do -125 stepeni Celziusovi vo blizina na polovite za vreme na zimata, dodeka, pak, napladne vo blizina na ekvatorot temperaturata moè da stigne do 20 stepeni. Prose~nata temperatura na Mars e -60 stepeni Celziusovi. Mars se razlikuva od Zemjata, pred s$ bidej}i e pooddale~ena od Sonceto i e mnogu pomala od Zemjata. Kako i ostanatite planeti, Mars se dviì vo svojata orbita. Solarniot den na Mars iznesuva 24 ~asa 39 minuti i 35 sekundi. Toa e, vsu{nost, periodot {to e potreben za plan-

LU\ETO I VONZEMJANITE

KARL SAGAN

ENATA PLANETA

03.12.2010

Tokmu navodnite dokazi za postoewe na bakterii na satelitite na Saturn se formite {to ~ovekot navistina moè da gi prepoznae, prou~i i klasificira kako vonzemjanski. Iako dosega ne postojat nesoborlivi dokazi za vonzemjani, ima golem broj priznati nau~nici koi {to vo golem broj praistoriski crteì i skulpturi pronao|aat vrska so posetiteli od drugi planeti. Teoriite deka piramidite vo Egipet se izgradeni od vonzemjani se mnogubrojni i navistina interesni. Tuka moè da se dodadat golemiot broj crteì od t.n. pe{terska umetnost, kade {to na nekolku lokacii vo svetot se pronajdeni interesni sliki od vonzemjani, nacrtani od praistoriskiot ~ovek. Od celata ovaa kolekcija na praistoriski i anti~ki dokazi, najmnogu vnimanie predizvikuvaat Nazka crteìte vo juèn Peru. Kilometarski dolgite crteì naslikani vo pustinata Nazka se percipiraat edinstveno od golema

viso~ina i tokmu poradi ovoj fakt se obvitkani so golema misterija. “Crteòt na pajak, vsu{nost, e kodirana skica na soyvezdieto Orion. To~kite vo koi {to se spojuvaat liniite mnogu nalikuvaat na mapata na ova soyvezdie, iako odredeni linii na prv pogled izgledaat kako vi{ok. Toa e napraveno za da se predvidi pomestuvaweto na yvezdite vo tekot na mileniumite”, tvrdi Filis Pitilga, nau~nik od amerikanskiot planetarium i astronomski institut od Adler. Ovie teorii se premnogu interesni, no, sepak, ne uspevaat da go dadat odgovorot koj ~ove{tvoto postojano go bara. Kako izgledaat tie, vonzemjanite? Te{ko deka na polovite na Mars ili na brojnite sateliti na Jupiter i Saturn }e moè da se pronajde civilizacija od tipot na onaa vo “Yvezdenite pateki” ili od “Vojnata na yvezdite”. Mikroorganizmite zasega se ona na {to astronomite moàt najmnogu da se nadevaat.

Qubopitniot i nenasiten ~ove~ki um otsekoga{ se zanimaval so pra{awata na koi dosega nikoj ne na{ol odgovor. Vo niv spa|a i pra{aweto: Dali ima ìvot na planetata Mars? Brojnite istraùvawa pokaàle deka imalo nekakva forma na ìvot, a se ispituva dali vo idnina }e moè i ~ovekot da se naseli na ovaa planeta etata da napravi krug okolu Sonceto. Bidej}i e mnogu pomala od Zemjata i ima pomala gustina od nea, gravitacijata na Mars e za 38% pomala od onaa na Zemjata. Taka, ako nekoga{ ~ovekot stigne do nea, }e se ~uvstvuva 62% polesno i sekako }e lebdi nad po~vata. Nau~nicite s$ u{te nemaat podatoci za vnatre{nosta na Mars, no imaat razvieno sistem spored koj bi se postavile senzori, nare~eni seizmometri, koi bi gi merele dvièwata

na povr{inata na zemjata, pa, spored tie soznanija bi mo`ele da otkrijat {to ima pod nea. Mars e ~etvrtata planeta oddale~ena od Sonceto vo Son~eviot sistem, dodeka pak, Zemjata e treta, a Jupiter petta. Isto kako niv, i Mars e stara okolu 4,6 milijardi godini. Imeto go dobila spored rimskiot bog na vojnata, Mars, a poznata e i kako Crvenata planeta, bidej}i gledana oddaleku ima crvenkasto-portokalova boja, koja Rimjanite gi potsetuvala na

krv. Vsu{nost, bojata se dolì na bogatite minerali od èlezo vo po~vata. Potsetuva i na bojata na r’|ata koja se sozdava od èlezoto i kislorodot. Planetata ima dva sateliti. ]e se re{i li nekoga{ misterijata za ìvotot na Mars? ]e stapne li nekoga{ ~ove~kata noga na nejzinoto tlo? ]e moè li da se ìvee na nea? Ova se s$ u{te najgolemite tajni na Crvenata planeta, koi ostanuvaat na ~ove~kata “opsesija” i posvetenost da gi otkrie.

8 03.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

SDSM OBVINUVA

VLADATA GI KRIE KRITIKITE OD BRISEL ZA IZMENITE VO ADMINISTRACIJATA Vladinata

ideja javnata administracija da bide pod kapa na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo ne & e dokraj jasna ni na Evropskata komisija. Tie imaat seriozni zabele{ki za najnovite reformi vo ovaa bolna to~ka

Vladata go krie dokumentot so zabele{ki za predlog-izmenite za Zakonot za dràvnata koj neodamna Komisivropskata komisija uprava, go pratila do Sekretaribara Vladata da ne jata za evropski pra{awa brza so sprovedu- jatot i Ministerstvoto za pravda, vaweto na noviot kon- obvini v~era pratenikot cept na reformirawe na SDSM, Jani Makraduli, na javnata administraci- na v~era{nata sobraniska ja, koj predviduva celosno Komisija za politi~ki sistem. prefrlawe na sega{nite Na raspravata za izmenite nadle`nosti od pove}e insti- na Zakonot za dràvna uptucii vo Ministerstvoto za rava ministerot za pravda, informati~ko op{testvo. Mihajlo Manevski, nitu ja demantira{e, nitu ja potvrdi ovaa izjava. Vo dokument izgotven od evropskite pretstavnici Kristijan Hedberg, {ef na oddelot odgovoren za Makedonija vo Direktoratot za pro{iruvawe na Evropskata komisija i Daniel Doto, {ef na oddelot odgovoren za Makedonija vo Direktoratot za ~ovekovi resursi na Evropskata komisija, se ukaùva na niza problemati~ni odredbi od noviot predlog-zakon. Tie pra{uvaat dali novoto Ministerstvo za informati~ko op{testvo i administracija e navistina pri JANI MAKRADULI: oritet ili treba Zo{to vladata gi krie da se odloì kritikite od Brisel? dodeka da se

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

zajaknat postoe~kite institucii zadolèni za administracijata. Tie potenciraat deka “nema jasna podelba na nadle`nostite me|u Generalniot sekretarijat i novoto telo" i jasno ja potenciraat dilemata kako novata institucija }e gi prezeme funkciite i nadle`nostite na sega{nata Agencija za dràvni slu`benici, koja sega formalno e nezavisno telo? Avtorite na ovoj dokument prakti~no se somnevaat deka predloènite izmeni navistina }e dovedat do poefikasno i poaùrno reformirawe i upravuvawe so javnata administracija, kako {to Vladata go prikaùva ovoj proekt. Opozicijata e protiv noseweto na ovoj Zakon po skratena postapka, namesto vo redovna procedura, zaradi toa {to ova e eden od zakonite za koi se bara 2/3 mnozinstvo. Vakvoto odnesuvawe na Vladata opozicijata go oceni kako intencija na Vladata za celosna partizacija na javnata administracija. "Ovoj zakon ima edna edinstvena cel, site onie lu|e {to ne vi se dopa|aat da gi isterate od rabota. Zatoa site odgovornosti za reforma na javnata administracija gi prefrlate kaj

~ovek koj nema obrazovanie vo Makedonija, a nema ni raboteno vo Makedonija i nema oset {to se slu~uva tuka. Toj treba samo da bide izvr{itel na egzekucijata na iljadnici kvalitetni lu|e vraboteni vo administracijata", obvini Makraduli i pra{a kako Ministerstvoto za informati~ko op{testvo }e ja prezeme ovaa seriozna funkcija koga za narednata godina negoviot buxet e namalen za 100 milioni denari?. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, pak, tvrde{e deka Agencijata za dràvni slu`benici ne se ukinuva, tuku so novite izmeni prerasnuva vo Agencija za javni slu`benici. Iako & se odzemaat nekoi od nadle`nostite, sepak, najva`nite ostanuvaat, tvrde{e v~era Manevski bez da otkrie detali. TEШKO ЌE SE VLEGUVA, LESNO ЌE SE IZLEGUVA OD DR@AVNA SLU@BA Za da stanete dràven slu`benik }e pominete 100 proceduri, za da izlezete samo edna, ja kritikuva opozicijata i novata procedura za priem vo javnata administracija. Goran Misovski, pratenik na NSDP, veli deka negovata prateni~ka grupa nema da go poddrì ovoj zakon spored

koj VMRO-DPMNE saka da ja prezeme kontrolata nad site ministerstva i regulatorni tela vo zemjata. "So ova sakate direktno da stavite raka vrz javnata administracija, odnosno sakate da napravite ~istka na site onie {to ne mislat isto kako vas. Testot na integritet e prviot trik so koj }e gi eliminirate site onie {to mislat poinaku od vas. Kade postojat vakvi testovi i vrz osnova na koi kriteriumi se ocenuva integritetot na edna li~nost", zapra{a Misovski. Vtoro, dodade toj, za povisoka pozicija od prethodnata se voveduva probna rabota pod mentorstvo na nadredeniot.

Toa e u{te eden na~in preku koj }e se partizira administracijata. "Mislam deka osven ovaa dnevnopoliti~ka doza, ne slu{nav nekoi argumenti koi ni se vo prilog na re{avaweto na pra{aweto za administracijata. Ne e prv pat pratenicite da se sretnuvaat so ova re{enie. Ovoj zakon e ve}e mesec dena vo Sobranie. Ovaa ideja ne e od v~era, ovaa ideja se gradi podolgo vreme vrz osnova na pove}e analizi. Ne se raboti za nikakvo mra~no ili tajno scenario", istakna Manevski.

MIHAJLO MANEVSKI: Ovaa ideja ne e od v~era, ovaa ideja se gradi podolgo vreme vrz osnova na pove}e analizi.

PROKLETSTVO

Nedelata na tvrdoglavi negirawa od premierot Brajan Kouen i ministerot za finansii, Brajan Leninan, deka Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata centralna banka (ECB) bile pred vrata, pritiskaj}i ja Irska da go prifati planot za spasuvawe i stabilizirawe na finansiite i evroto, zavr{i so bedna kapitulacija

ako {to zbunetata irska vlada ovoj mesec po~na da se stremi kon seriozno sproveduvawe na buxetskite kratewa i saka da go spasi propadnatiot bankarski sistem, taka treba da go podigne nacionalniot duh. Ircite mo`e da imaat odredeni somne`i za politi~kiot bankrot na dolgovladeja~kata partija Fijana fail, no {to i da postoe{e se otfli vo viorot na popularniot potsmev, bidej}i ministerot za zemjodelstvo dobi prekar Brendan “neka jadat sirewe” Smit. Doprva doa|a{e polo{oto. Nedelata na tvrdoglavi negirawa od premierot Brajan Kouen i ministerot za finansii, Brajan Leninan, deka Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata centralna banka (ECB) bile pred vrata, pritiskaj}i ja Irska da go prifati planot za spasuvawe i stabilizirawe na finansiite i evroto, zavr{i so bedna kapitulacija. Po nekolku meseci nerealni tvrdewa za odreden

napredok, doneseni odluki i zadadeni celi, vladata objasni deka Enda Keni, lider na opoziciskata Fajn geal, posledniot znak za zakrepnuvawe go oceni kako “ne tolku vistinit”. “Brendot (Fijana fail) e uni{ten”, veli Stiven Kolins, politi~ki urednik na "Ajri{ tajms". Vo op{tite izbori na po~etokot od slednata godina “}e ja dobijat najgolemata korpa dosega”. Dokumentiraj}i go popularnoto odnesuvawe so ona {to go nare~e pozdrav so dva prsta, irskiot "Dejli star" vo petokot na liderite im ponudi {pil karti i gi poso~i 52-te najodgovorni lica za irskata kriza. Na Kouen nesomneno }e mu olesni {to ne toj, tuku [on Ficpatrik, porane{niot rakovoditel na Anglo-irskata banka, grupa vo srceto na bankarskiot debakl, ja zazede pozicijata na Sadam Husein kako as. Negovata vlada ovaa godina najavi ~etirigodi{na programa za zakrepnuvawe, so baterija na kratewe na tro{oci i podignuvawe danoci koi

treba da go namalat buxetskiot deficit od 32% od BDP na 3%. Edna presuda za toa dojde vo petokot, koga Fijana fail be{e porazena na izborite vo Donegal od [in fein, nacionalnata partija povrzana so skrienata Irska republikanska armija (IRA). Vladea~kata partija so pove}e od 50% od glasovite na izborite od 2007 godina padna na 21%, navestuvaj}i ga pretstojnata propast. Kouen èstoko se drì, no negovoto parlamentrano mnozinstvo se podeli na dva dela. Fijana fail se soo~uva so napu{tawe od nejziniot koaliciski ldier od partijata na zelenite. Vladata veli deka go finalizira godi{niot buxet na 7 dekemvri i da gi zaklu~i pregovorite so MMF, CEB i Evropskata komisija za pomo{ta od 113 milijardi evra. Skalata na krizata e seizmi~ka. Poslednite stolbovi na stariot red, koi se baziraat na nacionalizam i rimokatoli~kata crkva, moè da se

ronat i sru{at od padot na ekonomijata na “Selti~kiot tigar”, vo koj bankarite, grade`nicite i politi~arite gi premol~ile evtinite intrigi za da go zadràt visokiot kredit i imotot, {to ja bankrotira{e zemjata. Yvonata na Angelus moè da yvonat sekoja ve~er na nacionalnata televizija RTE, no crkvata, nepresu{niot izvor od kade {to Fijana fail obi~no dobiva emocionalna poddr{ka i ja polni nejzinata privremena mo}, e so mnogu namalena sila vo javniot ìvot. Posledniot realen stolb na Irska, koj se pojavi vo 1922 godina vo vojnata za nezavisnost od Britanija i gra|anskata vojna koja sleduva, e Fijana fail. Partijata dominira{e vo irskata politika, kako alternativna na rivalot Fajn gejl. Predcite na ovie dve partii zaedni~ki se borele vo gra|anskata vojna protiv dogovorot so Britanija, koja zazela del od Irska, ne{to {to maksimalistite koi evololuira vo Fijana

fail, pod vodstvo na Emon de Valera, go negiraat. Ova dvièwe predizvika vojna za suverenitetot i podocna se pretstavi kako partija za nezavisnost. Postoi s$ pogolema zagriènost deka politi~kiot sistem kako celina tolku se negira, a partiite se tolku finansiski sakati, {to poleto e otvoreno za povirulenten vid na populizam vo sporedba so ona na {to se naviknati Ircite. “Ako rabotite ovde mnogu se vlo{at, postoi opasnost da se pojavi avtoritetna partija od desno, mnogu pove}e otkolku od levo”, veli Dejvid Beg, generalen sekretar na irskiot Kongres na sindikalcite. “Pri~inata poradi koja lu|eto ne se buntuvaat ovde e {to ova vo golema mera e recesija na srednata klasa, no tie se vid lu|e koi moè da gi poddrùvaat desnocentriranite populisti”, veli Dejvid MekVilijams, kriti~ar na bumot. “Site ~ekaat da dojde nekoj da im ja krene glavata i da im re~e “sledete me””.

DEJVID GARDNER

urednik vo Financial times

Sepak, s$ pove}e se zboruva za promena. Fintan O’Tul, kolumnist na "Ajri{ tajms", vo knigata koja samo {to izleze “[to e dosta, dosta e: Kako da izgradime nova republika”, povikuva na radikalna transformacija na irskata politi~ka kultura. Negovata i drugite kritiki se fokusiraat vrz odgovornosta i javnata usluga vo sistem kade {to nepotizamot, a ne ideologijata, se klu~ni za mo}ta. Elajn Birn, koj predava politi~ki nauki na kolexot Triniti, naglasuva deka 35% od deklariranite prihodi na Fijana fail vo periodot od 1997-2007 godina do{le od grade`nata industrija, no deka se otkri samo potekloto na 12% od tro{ocite na partija na izborite vo 2007 godina.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

MBID

114,60

2.438

2.254 2.252 2.250 2.248 2.246 2.244 2.242 2.240 2.238

114,40

2.428

114,30

2.423

114,20

2.418

114,10

2.413

114,00

2.408

113,90

2.403 28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

02/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

114,50

2.433

27/11/10

03.12.2010

PETOK

113,80

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

02/12/10

27/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

28/11/10

29/11/10

30/11/10

01/12/10

02/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NLB LIZING PROSLAVI 10 GODINI RABOTA

UVOZOT NA POLOVNI VOZILA GO “OSAKATI” LIZING-BIZNISOT

17.03.2010 9

Vo NLB Lizing ne se optimisti deka 2011 godina }e bide ne{to podobra za lizing-sektorot, zatoa {to mnogu nivni potencijalni klienti ve}e gi potro{ija svoite pari za kupuvawe polovni uvozni vozila, namesto za u~estvo pri finansiraweto na novi vozila na lizing postoewe. “Godinava sme goredolu na isto nivo kako lani, a i za dogodina ne o~ekuvam nekoj pozna~itelen rast. Pri~inata e toa {to ogromniot broj prodadeni stari vozila prakti~no ja apsorbira{e onaa suma pari {to bi ja upotrebile kupuva~ite za u~estvo pri kupuvaweto novi vozila na lizing”, objasnuva Lape-Trajkova. Vo NLB Lizing o~ekuvaat da ja zavr{at godinava so plasmani od 9-10 milioni evra, a, kolku za sporedba, vo najdobrite godini tie znaele da dostignat i 24 milioni evra. Direktorkata na NLB Lizing istakna deka izmina-

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

ozvolata za uvoz na postari polovni vozila predizvika golema {teta na lizingbiznisot vo Makedonija, zatoa {to vkupnata proda`ba na novi vozila godinava se namali za 50%, pa ottamu i NLB Lizing ne mo`ela da postigne nekoi podobri rezultati od lani, koga zaradi ekonomskata kriza ima{e pad na lizingot na vozila za 40%, re~e direktorkata na prvata lizing-kompanija vo zemjava, koja v~era proslavi deset godini od svoeto

tive 10 godini kompanijata sklu~ila pove}e od 10 iljadi dogovori za lizing, pred s$ finansiski lizing, no postepeno rastelo u~estvoto i na operativniot lizing. Plasmanite vo najgolem del bile za finansirawe na kupuvawe vozila, odnosno okolu 60%, a 22% za finansirawe na oprema i 13% za komercijalni vozila od te{kata tovarna programa. “Brojkite doka`uvaat deka lizingot ne finansira samo vozila za fizi~ki lica, tuku e odli~no vklopen i vo finansiraweto na biznisite. Vo na{ata kompanija 65% od vrednosta na plasmanite se odnesuva na pravnite lica, {to e razbirlivo,

zatoa {to tie nabavuvaat komercijalni vozila, oprema, {to zna~i predmeti na lizing so povisoka vrednost”, veli Lape-Trajkova. Vkupnata vrednost na lizing-plasmanite na NLB Lizing vo ovie deset godini e 170 milioni evra, od koi neto-plasmani od 130 milioni evra.

NLB Lizing ja pozdravuva zav~era{nata najava na vicepremierot, Zoran Stavreski, za zajaknato regulirawe na lizing-biznisot, odnosno pogolema kontrola vo ovoj sektor. Spored nea, lizingot e mnogu slabo reguliran vo momentov, a vo kompanijata se nadevaat deka vladinite najavi }e podrazbiraat i formirawe na posebno regulatorno telo, kakvi {to imaat ostanatite zemji. “Zakonot za lizing, {to e donesen vo 2002 godina, e mnogu nelimitira~ki od aspekt na minimalen kapital, kapitalna adekvatnost, dodeka na lizing-kompaniite rezervaciite za rizi~ni plasmani ne im se dano~no priznat tro{ok, kako kaj bankite. Iskreno se nadevam deka }e se formira posebna regulatorna agencija za lizing-sektorot, koja vistinski }e gi nadgleduva kompaniite-u~esni~ki na ovoj pazar. Vo momentov tie ingerencii gi ima Ministerstvoto za finansii, no s$ se sveduva na izgotvuvawe periodi~ni izve{tai i nema pogolemo zna~ewe”, re~e Maja Lape-Trajkova. Taa veli deka tie se ~uvstvuvaat sosema komotni vo taa nasoka, zatoa {to pripa|aat na bankarska grupacija od zemja-~lenka na EU, pa gi po~ituvaat najvisokite standardi na monitoring, plasmani, rizici, {to gi vklu~uva i najnovite Bazel 3 standardi.

MAJA LAPETRAJKOVA DIREKTOR NA NLB LIZING Ako 2009 godina be{e te{ka za lizing-biznisot zaradi ekonomskata kriza, godinava silen udar ni zadade dozvolata za uvoz na postari polovni vozila, {to ja namali proda`bata na novi vozila za 50%

BERZANSKIOT PROMET I INDEKSITE VO PLUS ~era{niot trgovski den na Makedonska berza pomina so rast na berzanskiot promet i na indeksite. Be{e ostvaren vkupen promet od 15,4 milioni denari, koj e za 4,5 pati pogolem vo odnos na prometot od 3,4 milioni denari ostvaren vo sredata. Ovojpat milionski promet ima{e kaj tri hartii od vrednost. Najgolem, od 8,1 milioni denari, e ostvaren so obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Kaj akciite milionski prometi ostvarija akciite na Komercijalna banka i na klirin{kata ku}a KIBS. Bea istrguvani 358 akcii na bankata, pri {to e ostvaren promet od 1,1 milioni denari. Klirin{kata ku}a KIBS, pak, denot go zavr{i so istrguvani 114 akcii i promet od 1,7 milion denari. Blisku do milionski promet bea i akciite na Toplifikacija i na Alkaloid, so koi v~era e ostvaren promet od 939.000 denari, odnosno 925.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najdobro pomina akci-

jata na Tutunska banka, so istrguvani 123 akcii i promet od 420.000 denari. Berzanskite indeksi so identi~no dvi`ewe vo nagorna linija kako i berzanskiot promet. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,42% na 2.249,47 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID porasna za 0,60%, dostignuvaj} i vrednost od 2.419,99 indeksni poeni. Rast tret den po red ima{e i kaj indeksot na obvrznici OMB. Negovata vrednost se iska~i na 114,52 indeksni poeni, po rastot od 0,03%. So rastot na indeksite se zgolemi i brojot na hartii od vrednost ~ii ceni porasnaa v~era. Toa be{e slu~aj so vkupno devet hartii od vrednost. Najgolem rast od 4,55% ima kaj akcijata na Arcelormittal Skopje (CRM). Brojot na gubitnici iznesuva osum hartii od vrednost. Od niv akcijata na ZK Ki~evo go ima najgolemiot pad od 88,67%. Cenite ostanaa isti kaj tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

02.12.2010 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

115,00

ФЗЦ 11 Октомври Куманово Гранит Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.691.256,55

2,94%

1,51%

-1,29%

-1,95%

-2,79%

01.12.2010

ILIRIKA GRP

35.061.021,88

4,77%

7,13%

9,39%

13,39%

15,25%

01.12.2010

356.890

Иново Статус Акции

18.718.194,44

2,57%

-2,59%

-8,06%

-16,36%

-21,08%

01.12.2010

1,01

925.040

KD Brik

25.878.390,19

1,23%

4,60%

5,78%

9,82%

12,85%

30.11.2010

0,53

1.144.438

KD Nova EU

24.452.758,90

-0,79%

1,19%

-1,46%

-4,01%

-9,19%

30.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.940.871,72

0,09%

0,76%

0,04%

-0,94%

-1,01%

01.12.2010

14.030

690,00

2,99

5.520

509,84

1,14

Алкалоид Скопје

3.838,34

Комерцијална банка Скопје

3.196,75

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЗК Кичево Кичево

02.12.2010 Просечна цена (МКД)

Жито Полог Тетово Технометал Вардар Скопје Благој Ѓорев Велес Тутунска банка Скопје

Износ (МКД)

170

-88,67

207.230

3000

-58,28

78.000

1.000,00

-9,09

10.000

660,00

-2,94

66.000

3.420,00

-2,29

420.660

Име на компанијата

Комерцијална банка Скопје Топлификација Скопје Алкалоид Скопје Македонијатурист Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

02.12.2010

ј ур

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

02.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.838,34

390,18

9,84

0,88

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

137.486

65.413

736,24 132,45

202.898

355,12

GRNT (2009)

3.071.377

509,84

105,83

4,82

0,51

обични акции

48.721

308,75

KMB (2009)

2.014.067

3.196,75

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

48.721

308,75

MPT (2009)

112.382

24.500,00

0,68

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

1.144.438

SBT (2009)

389.779

2.769,29

211,39

13,10

0,63

0,39

939.637

STIL (2009)

14.622.943

162,00

0,11

1.465,01

2,26

3838,34

1,01

925.040

TPLF (2009)

450.000

3.262,63

61,42

53,12

0,96

2400

-0,04

465.600

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Клириншка куќа Клир. интерб.

02.12.2010 Податоците се однесуваат за

4,55

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

02.12.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

15000

0,00

1.710.000

3196,75

0,53

3.262,63

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 02.12.2010)

10 03.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

ALKALOID DOBI SERTIFIKAT ZA FER TRGUVAWE SO ^AEVITE KHV SO NOVA OBUKA ZA INVESTICISKI SOVETNICI armacevtskata kompanija Alkaloid se stekna so sertifikat za fer trguvawe za ~aevite od programata Bilkarstvo. Kako {to informiraat od kompanijata, sertifikatot potvrduva deka proizvodite od grupata ~aevi se vo soglasnost so barawata na principite na fer trguvawe (fair trade), Internacionalnite standardi za rabota (ILO - International labour standards) i Internacionalnite standardi za odr`livo sobirawe na

divoraste~kite medicinski i aromati~ni rastenija (ISSC - MAP - International Standards for Sustainable Wild collection of medicinal and aromatic plants), koi se garancija za bezbednost, kvalitet i efikasnost na proizvedenite ~aevi. Inspektiraweto go izvr{i IMO - Institute for Marketecology od [vajcarija, edinstvenoto inspekcisko telo ovlasteno za ovoj vid sertifikacija. "Fair Wild" sertificiranite proizvodi go potvrduvaat fer odnosot me|u bilkosobira~ite

i kompanijata - korisnik na sobranite divoraste~ki bilki. Ovoj standard voedno garantira i podobri rabotni uslovi, kako na bilkosobira~ite, taka i na vrabotenite vo Alkaloid vklu~eni vo procesot na proizvodstvo na "Fair Wild" sertificiranite proizvodi, se veli vo soop{tenieto na Alkaloid. Od kompanijata potenciraat deka so ova Alkaloid se vbroi vo grupata na malkute kompanii vo svetot sertificirani so ovoj standard.

o~na vtorata po red obuka za investiciski sovetnici vo organizacija na Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija. Vo obukata }e u~estvuvaat 97 kandidati, koi po nejzinoto zavr{uvawe i polagawe na predvidenite tri ispitni moduli }e se steknat so uverenie za polo`en stru~en ispit za investicisko sovetuvawe vo Makedonija. Ekspertite smetaat deka

godina{nata obuka, za razlika od prvata, }e bide pokvalitetna, bidej}i }e bide izveduvana ne samo od doma{ni predava~i i praktikanti, tuku i od stranski eksperti. Neoficijalno, stanuva zbor za dvajca stranski eksperti. Edniot doa|a od SAD, drugiot od Hrvatska. Prvata obuka za investicisko sovetuvawe se odr`a vo 2007 godina, pri {to i za nea ima{e golem interes. Uspe{no

ja zavr{ija okolu 95 lica. Najgolem del od niv ve}e bea vraboteni vo banka, brokerska ku}a ili dr`avna institucija, a mnogu mal del se nevraboteni ili vo potraga po nova rabota. Zatoa, ekspertite pretpostavuvaat deka pri~inite za u~estvo vo najnovata obuka se pro{iruvawe na znaeweto ili, pak, negovo dopolnuvawe, povrzano so rabotnoto mesto.

OSIGURITELNIOT PAZAR VO PRVITE DEVET MESECI

PORAST NA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ZA 18% Osiguritelniot pazar vo zemjava zaìvuva. Vo prvite devet meseci neìvotnoto osiguruvawe porasnalo za 6%, dodeka segmentot na osiguruvawe na ìvot ru{i rekordi so porast od duri 18% vo odnos na lani. Osiguritelite priznavaat deka najgolem potencijal za razvoj na pazarot ima tokmu ìvotnoto osiguruvawe i ve}e se najavuva vlez na dve novi kompanii vo ovoj biznis. O~ekuvawata za idnata godina se deka paralelno so zakrepnuvaweto na ekonomijata, pazarot na osiguruvawe }e se razviva pobrzo otkolku godinava ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

siguritelniot pazar vo Makedonija vo prvite devet meseci od godinava porasnal za 7% vo odnos na istiot period lani. Podatocite na Agencijata za supervizija na osiguruvawe pokaùvaat deka bruto-polisiranata premija zaklu~no so septemvri iznesuva 76,3 milioni evra. Pozitiven trend e zabeleàn vo dvata segmenti na osiguruvawe, neìvotno i ìvotno. Dodeka neìvotnoto osiguruvawe raste so 6%, segmentot na osiguruvawe na ìvot ru{i rekordi so porast od duri 18%. Od vkupno 13 dru{tva za osiguruvawe, Vardar osiguruvawe go zadrà pazarnoto liderstvo so 22,1% u~estvo vo bruto-polisiranata premija, potoa sleduva Kjubi so 13,4%, Sava tabak so 11,7% i Eurolink so 10,9% pazarno u~estvo. Po oddelni klasi na osiguruvawe nema zna~itelni otstapki kaj segmentite koi se glavni nositeli na razvojot na osiguritelniot pazar. Kaj neìvotnoto osiguruvawe, koe zafa}a pove}e od 95% od vkupnata premija, i ponatamu glaven dvigatel na razvojot e osiguruvaweto od avtoodgovornost, kako zadolìtelen tip na osiguruvawe, beleèj}i porast od 8%. I ponatamu raste osiguruvaweto na imot, no od osiguritelnite kompanii komentiraat deka najgolem del od porastot na ovie tipovi osiguruvawa se dolì na dogovorite za

osiguruvawe na skapa oprema i ma{ini od strana, {to gi sklu~ile nekolku kompanii od po~etokot na godinata. “Porastot vo ovoj del, za àl, ne zna~i deka se smenila svesta kaj gra|anite ili deka se zgolemile polisite za osiguruvawe kaj poedine~ni osigurenici od naselenieto. Stanuva zbor za nekolku krupni osigurenici koi za prv pat vleguvaat vo osiguruvawe, sklu~ija dogovori za osiguruvawe na oprema vo milionska suma i toa se odrazi pozitivno vrz statisti~kite podatoci na nivo na celiot pazar”, komentiraat osiguritelite. No, sepak, osiguritelniot pazar bavno se razviva vo sporedba so zemjite od regionot ili Evropa. Osiguruvaweto spa|a vo delot na finansiski uslugi na nadgradba na osnovniot ìvoten standard i vo golema mera zavisi od porastot na kupovnata mo} na naselenieto. Osven toa, najgolem del od osiguritelite na doma{niot pazar pri~inite za slabiot razvoj na osiguritelniot biznis gi lociraat i vo nedovolnata informiranost na naselenieto za potrebata od osiguruvawe, iako sekojdnevno s$ pove}e se zgolemuvaat rizicite so koi se soo~uvaat gra|anite. Glavnite parametri spored koi se meri stepenot na razvienost na pazarot, soodnosot me|u bruto-polisiranata premija i BDP, kaj nas iznesuva 1,5%, dodeka prosekot vo Evropa e pove}e od 2% i brutopolisirana premija po ìtel koja vo Makedonija iznesuva

76,3

milioni evra iznesuva vkupnata bruto-polisirana premija zaklu~no so septemvri 2010

2,5

evra iznesuva bruto-premijata po `itel vo zemjava

samo 2,5 evra, dodeka vo razvienite zemji dostignuva i do 1.500 evra po ~ovek, pokaùvaat deka pazarot ne e dovolno razvien i ima ogromen prostor i potencijal za negovo ravivawe. "Dokolku vo Makedonija porasne nivoto na premija po ìtel nad 10 evra, toa }e zna~i zgolemuvawe na finansiskiot potencijal, {to }e go razdviì celiot osiguritelen pazar i }e go zgolemi kapacitetot na rabota so finaniskite hartii od vrednost. No, vo idnina treba da se promenat nekolku faktori, kako vo zakonskata regulativa, taka i vo pristapot na samite osiguritelni dru{tva, za da imame pobrz razvoj na pazarot. O~ekuvame deka idnata godina, osobeno vo vtorata polovina, osiguruvaweto koe e vo direktna korelacija so realniot sektor kako osnova za negov razvoj, }e pokaè mnogu podobri rezultati od godina{nive", izjavi generalniot direktor na Vardar osiguruvawe, Traj~e Latinovski.

VINER I UNIKA VLEGUVAAT VO @IVOTNOTO OSIGURUVAWE Dve stranski kompanii, koi ve}e rabotat na doma{niot pazar vo delot na neìvotnoto osiguruvawe, se zainteresirani da vlezat i vo osiguritelniot biznis so osiguruvawe na ìvot. Toa se Viner i Unika. Od ASO o~ekuvaat deka so vlezot na novite kompanii na osiguritelniot pazar ovoj finaniski segment u{te pove}e }e se razdviì. Se o~ekuva do krajot na godinata ovie kompanii da dobijat licenci za rabota i ve}e od po~etokot na 2011 godina da go startuvaat biznisot. “Dru{tvata za osiguruvawe na ìvot sakaat da bidat prisutni na pazarot {to pobrzo, bidej}i ovoj segment ima najgolem potencijal za

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,93%

3,97%

4,77%

5,59%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,90%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,4975

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,8910

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

73,2724

Швајцарија

франк

46,6668

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,0311

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,1689

61,6

47,5

73,5

47,5

Извор: НБРМ

razvoj vo naredniot period, osobeno preku strate{kite planovi za bliska sorabotka so nekoja od bankite. Spored zakonot, bankata moè da bide kanal na distribucija na nivnite proizvodi. Kreditnata aktivnost e tesno povrzana so osiguritelnite dejnosti, osobeno {to korisnicite na krediti moè da bidat potencijalni osigurenici i toa e vin-vin situacija i za osiguritelite i za bankite. Se nadevame deka ovie kompanii vo ìvotnoto osiguruvawe }e ponudat novi proizvodi vo ovoj segment, koi dosega gi nemalo na pazarot, kreirani za da bidat dostapni za gra|anite, kako vo odnos na premijata, taka i vo odnos na rizicite {to }e se pokrivaat”, velat od ASO. Vo ovoj segment moè da se

ponudat najrazli~ni produkti koi ve}e se nudat vo regionot i vo porazvienite zemji. Del od niv moè da bidat sli~ni na onie {to sega gi nudat investiciskite fondovi. Moè da pla}ate premija za osiguruvawe na ìvot i premijata da ima investiciska komponenta, tie pari da se investiraat, a osiguritelite vi davaat odredena zagarantirana godi{na stapka na prinos. So nov zakon isto taka moè da se otvori mo`nost isplatata na penziite od vtoriot i tretiot stolb da se vr{i preku dru{tvata za ìvotno osiguruvawe. Prvite isplati na penzii od tretiot stolb se o~ekuva da se slu~at za 7 godini od denes, dodeka, pak, penziite od vtoriot stolb se o~ekuva da se isplatat za 10 godini.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

03.12.2010

VO VTORNIK VO BRISEL SE REШAVA SUDBINATA NA MAKEDONSKOTO VINO o vtornik, 7 dekemvri, vo Brisel }e se odr`i sostanok na Potkomitetot za vino pri Evropskata komisija, na koj }e se razgleda predlogot na Makedonija za nadminuvawe na problemot so izvozot na makedonskoto vino. Po obidite na Grcija da se zabrani proda`bata na vina so deklarirano geografsko poteklo od Makedonija, Ministerstvoto za zemjodelstvo pobara problemot da se re{i so

upotreba na istiot termin kako homonim od strana na dvete zemji. Tokmu za ovoj predlog }e se razgovara vo vtornik vo Brisel. Vo izjava za “Kapital”, zamenik-ministerot izjavi deka na sostanokot, koj se odr`uva na na{e barawe, makedonskata strana zaminuva so prvi~niot predlog za upotreba na terminot "Makedonija" kako region na poteklo. Zasega ne se razmisluva za alternativa, vo nade` za

pozitiven ishod od razgovorite na tehni~ko nivo. Makedonija se povikuva na Protokot za vino, koj go imame potpi{ano zaedno so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija vo 2001 godina, koja garantira nepre~en izvoz na makedonskoto vino na evropskiot pazar. Ministerstvoto im prepora~alo i na site vinarnici koi }e se soo~at so ovoj problem da gi iskoristat ovie argumenti

vo nivna korist. Problemot se pojavi otkako gr~kite ambasadi vo Germanija i Slovenija reagirale do nekolku uvoznici na makedonsko vino vo odnos na negovoto geografsko poteklo. Germanskite uvoznici im dale rok do krajot na godinata da se najde re{enie na problemot, so {to se doveduva vo pra{awe izvozot na ovoj, za na{eto vino, najzna~aen izvozen pazar. Vo Germanija godi{no se

izvezuvaat 33 milioni litri vino. Celokupniot izvoz na makedonsko vino na godi{no nivo dostignuva okolu 60 milioni litri. Izvozot vo drugite evropski zemji i nara~kite koi pristignuvaat od niv zasega se odvivaat bez problemi. Ekspertite za intelektualna sopstvenost smetaat deka problemot bi se nadminal dokolku vinarnicite kako region na poteklo go navedat vinogorjeto kade {to se proizvedeni, kako {to

se Tikve{ko, Skopsko ili Vele{ko i }e ja navedat zemjata na proizvodstvo.

PO NAJAVATA ZA IZGRADBA NA ARENA ZA HOKEJ

NE SE ZNAE KOJ ]E GI PLA]A SKAPITE RUSKI TRENERI

17.03.2010 11

Golem e interesot za anga`man na treneri po hokej, koi se baraat za novata arena za hokej, koja treba da nikne pokraj sportskata sala Boris Trajkovski do mart slednata godina. Del od niv barale i do 10 iljadi evra mese~no VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

uskite treneri po hokej, koi menaxmentot na sportskiot centar Boris Trajkovski saka da gi anga`ira vo arenata za hokej, baraat mese~en nadomest od 10.000 evra, doznava "Kapital". Za ovaa rabota imalo pedesetina zainteresirani kandidati, no nivniot anga`man za makedonski uslovi e preskap. Dobroupaten izvor vo najnoviot vladin proekt veli deka ovaa cena ja baraat vrvni profesionalci na ova pole, no ima i takvi koi bi se nafatile na ovaa rabota i za 1.000 evra. Uslovot e da imaat trenersko iskustvo pove}e od 10 godini i da imaat u~estvuvano na svetski {ampionati. Od centarot Boris Trajkovski ni potvrdija deka }e se sklu~at dogovori so ~etvorica treneri, na minimum dve godini i velat deka za trenerite po hokej nema da postojat {ansi da donesat treneri

koi }e baraat mese~na plata povisoka od 1.000 evra. "Kapital" v~era objavi deka s$ u{te ne se znae dali trenerite }e bidat ispla}ani od buxetski pari ili }e se vrabotat vo sportskiot centar, koj e samofinansira~ko telo. Arenata za hokej, vredna 350.000 evra, treba da bide finalizirana i pu{tena vo upotreba najdocna do mart. Na povr{ina od 8.000 metri kvadratni, vo neposredna blizina na sportskiot centar, }e se postavuva montaèn laminaten panel koj }e proizveduva ve{ta~ki led. Pokraj najavenata arena za hokej, na del od golemata parcela koja denovive dràvata mu ja dodeli na sportskiot centar Boris Trajkovski, do juni se planira i temelna rekonstrukcija na postojniot bazen Mladost. Vo noviot lik na bazenot }e se vloàt polovina milion evra, pri {to samo za enterierot i fasadata }e se izdvojat 200.000 evra. Od Boris Trajkovski velat deka ovie pari se za{teda od fondot koj

Vladata go odvoi za celokupniot sportski centar. "Renoviraweto na bazenot }e se odviva vo tri fazi. Prvata faza, koja e po~nata, e menuvawe na fasadata so cel da se dobie nov lik identi~en na onoj na sportskiot centar. Vtorata }e po~ne po Nova godina i e menuvawe na vnatre{nosta na bazenot, koj opfa}a promena na celiot sistem za greewe, filtracijata na vodata i menuvawe na celiot enterier. Tretata, zavr{na faza e da se dobie kompletno nov lik na letnata terasa na koja }e bidat postaveni le`alki za son~awe, ~adori, masi i stolovi. ]e se menuva i na~inot na zagrevawe na bazenot, {to bi dovelo do golemi za{tedi so postavuvawe na kotlarnica na gas i nafta", veli direktorot na centarot, Ratko Kapu{evski. Za desetina dena }e bide finalizirana i karting-patekata. Za ovoj proekt sportskiot centar Boris Trajkovski e vo deloven partnerski odnos so privatna kompanija koja poseduva dogovor

Atraktivnite zimski sportovi }e stanat sekojdnevie i vo Makedonija?! za fran{iza so kartingkompanija od Italija. Cenite }e iznesuvat 300 denari za pet minuti i 500 denari

za 10 minuti. Patekata }e bide ograni~ena na {est karting-vozila

koi ednovremeno }e mo`e da se dvi`at na samata pateka. Karting-vozilata }e bidat od brendot “honda”.

12 03.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

GRUPACIJATA KANET PROSLAVI 20 GODINI RABOTA

KOMBINATOT PELAGONIJA ZASEA 8.000 HEKTARI P^ENICA

rupacijata Kanet proslavi 20 godini postoewe i uspe{na rabota. “Poslednite pet godini rabotime mnogu vo zemjodelstvoto. Kanet e najgolem proizvoditel na ranogradinarski kulturi vo Makedonija. Na{eto proizvodstvo iznesuva okolu 6.000 toni godi{no. Poseduvame i hoteli vo Skopje i vo Ohrid, a planirame da izgradime u{te nekolku hoteli. Mis-

ajgolemiot zemjodelski kombinat vo zemjava, Pelagonija, zasea 14.000 hektari zemjodelski povr{ini, od koi 8.000 hektari so p~enica, velat ottamu po esenskata seidba koja zavr{i v~era. Agroin`enerite od Pelagonija sega o~ekuvaat sneg, koj, kako {to velat, bi bil dobredojden za zaseanite esenski kulturi. Tie stravuvaat samo od do`dovi ili suv stud, koi bi pretstavuvale vistinska opasnost vo

lam deka vo biznisot }e se zadr`ime na tie dve poliwa”, izjavi Adem Ko~an, sopstvenik na grupacijata Kanet, po povod proslavata na 20-ot rodenden na negovata kompanija. Kanet agro, koja e del od grupacijata Kanet, vo 2009 godina dobi priznanie “Pretpriema~

na godinata”. Ko~an najavi deka grupacijata Kanet }e prodol`i uspe{no da raboti.

ovoj period. Od Pelagonija sega-zasega se zadovolni od realiziranite aktivnosti, no i od toploto vreme i sovremenata mehanizacija, koi im ovozmo`ile navremena i olesneta seidba. Od podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo Bitola, velat deka od vkupno 24.000 hektari predvideni za seidba, 14.000 im pripa|aat na Pelagonija, a ostatokot e vo individu-

alna sopstvenost. I vo individualniot sektor, velat, esenskata seidba e pri kraj. Procentualno, 95% od zemjodelskite povr{ini se zaseani, a najgolem del so p~enica i p~enka. Letovo, ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, go poseti zemjodelskiot kombinat Pelagonija i izrazi zadovolstvo od tekot na `etvata i otkupnata cena na p~enicata, koja vo odredeni regioni dostigna i 10 denari za kilogram.

STROGITE STANDARDI VO EU NE DOZVOLUVAAT SVINSKA I PILE[KA ^UMA

MAKEDONSKOTO PILE[KO I SVINSKO MESO NE MO@AT DA ODAT VO EU Proizvoditelite alarmiraat deka e neophodno dr`avata da go re{i problemot, bidej}i izvozot na evropskite pazari }e go stimulira doma{noto proizvodstvo i }e gi namali tro{ocite za uvoz na surovini ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

akedonskoto pile{ko i svinsko meso ne moàt da se plasiraat na evropskite pazari. Pravilata na Evropskata unija ne dozvoluvaat uvoz na svinsko meso od zemji vo koi ìvinata i dobitokot se vakciniraat protiv svinskata i pile{kata ~uma. Proizvoditelite na meso vo zemjava alarmiraat deka dràvnite institucii mora da go re{at problemot, bidej}i izvozot na evropskite pazari }e go stimulira doma{noto proizvodstvo i }e gi namali tro{ocite za uvoz na surovini. Od Veterinarnata uprava ne objasnuvaat kako }e go re{at problemot nametnat od standardite vo Evropa. Od Grupacijata na proizvoditeli na meso, pak, velat deka od zemjite-~lenki na Evropskata unija, Grcija e najprimamliva za niv, bidej}i, pokraj blizinata na pazarot, tamu sekoga{ ima pobaruva~ka za svinsko meso. Vo zemjite od regionot Makedonija izvezuva svinsko meso samo vo Srbija i Albanija. Ekspertite, pak, sugeriraat deka vakcinacijata protiv svinskata ~uma treba da se izvadi od oficijalnata evropska lista na vakcini protiv bolestite na ìvotnite. “Ako ne se slu~i ova, proizvoditelite nema da moàt da go plasiraat svinskoto meso vo Evropa. Problemot moè da se

QUPÔ DRENKOVSKI SOPSTVENIKOT NA PILKO Poradi vakcinacijata protiv pile{ka ~uma i nie ne moème da izvezuvame pile{ko meso i prerabotki od Makedonija. Ovie pazari se mnogu zna~ajni za industrijata i poradi toa e va`no da uspeeme da plasirame proizvodi tamu. Siguren sum deka }e rabotime mnogu podobro dokolku se dozvoli izvozot. re{i so regionalizirawe na oblastite vo koi se odgleduvaat sviwi. So ovoj pristap moè podobro da se sledi bolesta i dokolku se utvrdi deka vo odreden reon nema opasnost od infekcija, vakcinacijata moè da se ukine i mesoto ottamu bi moèlo da se plasira nadvor od zemjava”, objasnuva Vlado Vukovi}, profesor na Zemjodelskiot fakultet. Problemot na sto~arite go delat i od industrijata za proizvodstvo na pile{ko meso. “Poradi vakcinacijata protiv pile{ka ~uma i

nie ne mo`eme da izvezuvame pile{ko meso i prerabotki od Makedonija. Ovie pazari se mnogu zna~ajni za industrijata i poradi toa e va`no da uspeeme da plasirame proizvodi tamu. Siguren sum deka }e rabotime mnogu podobro dokolku se dozvoli izvozot", veli sopstvenikot na Pilko, Qup~o Drenkovski. Za uvoz na svinsko meso Makedonija godi{no dava okolu 25 milioni evra. Uvozot na pile{ko meso, pak, "te`i" 30 milioni evra godi{no.

DEVET MLADI PRETPRIEMAÎ NA BIZNIS-NATPREVAR VO VIENA evet mladi pretpriema~i, koi bea najdobri na prviot nacionalen natprevar za biznis-kompetencii - Liga na {ampioni 2010 - }e ja pretstavuvaat Makedonija na me|unarodniot natprevar za bizniskompetencii, koj treba da se odrì vo Viena idnata godina. Nacionalniot natprevar, koj se odrà vo Stopanskata komora na 26 noemvri

godinava, be{e organiziran od nacionalnata kancelarija na EBCL (European Business Competence Licence) vo Makedonija, vo ramkite na programata CIP (competitiveness and innovation framework program). Na natprevarot u~estvuvaa 36 natprevaruva~i, podeleni vo tri kategorii u~enici, studenti i mladi pretprima~i, odnosno lica do 30 godini, koi se vraboteni ili imaat svoi

MLEKARITE: EU NALO@UVA VISOKI KRITERIUMI

"Vo momentov ne izvezuvame mleko vo EU, no toa se dol`i pred s$ na nedostigot od surovini. Nie imame licenca za izvoz na mleko vo Evropskata unija. No, fakt e deka Evropa ima strogi standardi za kvalitet i na sekoi {est meseci komisija od EU doa|a vo Makedonija i go proveruva kvalitetot na mlekoto", veli Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na odborot na direktori na bitolskata mlekarnica IMB.

ЕУ ]E ODLU^UVA ZA OZNAKITE NA MESOTO

Vladite na zemjite-~lenki od EU slednata nedela }e re{avaat site koli~ini svinsko, pile{ko i jagne{ko meso koi se prodavaat na pazarite vo EU da nosat oznaki od zemjata od koja poteknuvaat. Ovaa merka }e va`i za slednite tri godini. Oznakite vo idnina mo`at da se odnesuvaat i na drugite proizvodi, kako mlekoto i neprerabotenata hrana. Dokolku se donese vakva odluka, proizvoditelite od zemjava povtorno }e imaat problem kako {to e slu~ajot so izvozot na vino.

PRILEPSKA PIVARNICA NAGRADI TRI IDEI VO KAMPAWATA "POZLATI GO @IVOTOT" biznisi. Pritoa, natprevaruva~ite preku poseben case study, odnosno slu~aj za istra`uvawe, gi poka`ale svoite znaewa od oblasta na smetkovodstvoto, trgovskoto pravo, analizite na tro{oci i ceni, izrabotkata na biznis-planovi, globalizacijata i globalnata konkurencija. Ova be{e prv nacionalen natprevar za biznis-kompetencii vo Makedonija.

rilepska pivarnica v~era dodeli pari~ni nagradi za trite najdobri idei vo kampawata “Pozlati go `ivotot”. Vkupno bea dodeleni 524.000 denari. Prvonagradenata ideja dobi 246.000 denari, vtorata 185.000 denari, a za tretata bea izdvoeni 93.000 denari. Vo period od {est meseci, kolku {to trae{e ovaa kampawa, bile isprateni

62 idei od razli~ni kategorii, kako {to se obrazovanie, ekologija, sport, zdravje i kultura. Prvonagradenata ideja, so naslov “Pozlati nasmevka”, spa|a vo kategorijata zdravje i se odnesuva na obezbeduvaweto soodvetni uslovi, aparatura i pogolema informiranost na zaednicata za bolesta cisti~na fibroza, koja najmnogu ja pogoduva mladata populacija, osobeno decata.

“Moème slobodno da kaème deka "Pozlati go ìvotot" e ne{to na {to sme gordi. Pristignaa 62 idei od site oblasti i gradovi na Makedonija. Im ~estitame na site niv, a najmnogu na pobedni~kite, i se nadevame deka vo idnina site idei }e dobijat mo`nost da se realiziraat”, izjavi Dawa Dimovska-Mikarovska, pretstavnik na Prilepska pivarnica.

KOMPANII PAZARI I FINANSII KOMPANIITE BARAAT CARINSKI OLESNUVAWA a se namalat bankarskite garancii za tranzitnite deklaracii, da ne se sankcionira firmata koja svesno }e prijavi izmena vo carinskite dokumenti, da se oslobodi od carina promotivniot materijal na firmiteuvozni~ki vo zemjava, kako i da se olesnat carinskite formalnosti za lon-dorabotkite, baraat uvoznicite od zemjava. Nekolku kompanii-~lenki na makedonsko-germanskoto stopansko zdru`enie baraat carinata da gi prima doku-

mentite za carinewe po 16 ~asot i vo rabotnite denovi, no i vo vikendite. “Smetam deka treba da se namali tranzitnata garancija. Pred edna godina taa se namali za 50%, a sega povtorno da se vratat ovaa garancija da bide pokriena za 100%. Toa gi zgolemuva tro{ocite , koi nie gi kalkulirame vo ponudite za na{ite krajni klienti. Nejasno e na {to se dol`i ova zgolemuvawe. Dali tranzitot e rizi~en ili nekoi kompanii ja zloupotrebuvat

ovaa garancija?”, veli Trajan Angelov, direktor na Logvin Solu{ns. Kompaniite baraat i carinata {to pobrzo da go vovede noviot carinski softver za obrabotka na deklaraciite, bidej}i postojniot e star i baven. Od Carinskata uprava najavija deka naskoro planiraat da vovedat i elektronski sistem koj go analizira rizikot vo koj }e se vklu~at site institucii koi u~estvuvat vo carinskite postapki.

PETOK

03.12.2010

KHV GI ISPITUVALA ODNOSITE ME\U MAKPETROL I OILKO?! omisijata za hartii od vrednost (KHV) ja ispituvala legalnosta na delovniot odnos me|u Makpetrol i OILKO i legitimnosta na me|usebnite sopstveni~ki odnosi na ovie dve kompanii, soop{ti v~era novinskata agencija Makfaks. Vo informacijata stoi deka KHV nema da dade soglasnost Makpetrol da trguva so akciite na OILKO, bidej}i so toa bi bile dovedeni vo zabluda akcionerite. No, neoficijalnite

informacii od KHV v~era bea deka vo vrska so ovoj slu~aj ne e povedena nikakva postapka, nitu, pak, istraga na delovnite relacii me|u ovie dve kompanii. Spored podatocite od KHV, transportnata kompanija OILKO e najgolem akcioner vo Makpetrol, koja e sostavena od vkupno 2.605 akcioneri. Od druga strana, pak, Makpetrol poseduva 35,6% od akciite so pravo na glas vo OILKO, koe e registrirano kako komanditno dru{tvo sostaveno od 58

akcioneri. Najgolem akcioner, so 15% od akciite, e Andreja Josifoski, koj e generalen direktor na Makpetrol. Navodno, spored Makfaks, ovie odnosi mu ovozmo`uvaat na Josifovski da gi upravuva i dvete kompanii. Spored Makfaks, transportnata kompanija OILKO najgolem del od rabotata za distribucija na nafta ja dobivala tokmu od Makpetrol. Taa poseduva 39 kamioni za prevoz na nafta i drugi zapallivi materii.

ZASTAPUVAWE NA LI^NI INTERESI ILI PODOBRUVAWE NA FUNKCIONALNOSTA NA OP[TINITE

PRED DA SE GRADAT, “MONSTRUM” ZGRADITE ]E ODAT NA JAVNA RASPRAVA Po odlukata na Ustavniot sud za stopirawe na izgradbata na objekti predvideni so lokalnata planska dokumentacija, gradona~alnicite smetaat deka ~estite promeni bile neophodni za pogolema funkcionalnost na op{tinite. Izmenite na Zakonot za urbanizam i prostorno planirawe povtorno predviduvaat da postoi postapkata za izmeni vo DUP, no i taa da odi na javna anketa MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

estite izmeni vo detalnite urbanisti~ki planovi preku institutot lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija se opravdani. Moèbi takvite izmeni bile noseni premnogu brzo, no so niv se podobruvala funkcionalnosta na op{tinite i poradi toa se neophodni da se pravat i ponatamu. Ova e stavot na pove}eto gradona~alnici po odlukata na Ustavniot sud da donese vremena merka za stopirawe na site aktivnosti povrzani so promenata na lokalnata planska dokumentacija, dodeka ne bide donesena kone~nata odluka za poni{tuvawe ili ukinuvawe na spornite ~lenovi od Zakonot za urbanisti~ko i prostorno planirawe. Vo op{tina Centar barawata za izmena vo lokalnata planska dokumentacija se odnesuvaat na izmena na DUP na Staro Vodno, Dolno Vodno, Tasino ê{mi~e 1 i 2, Kapi{trec, Mal Ring i Debar Maalo. Dosega do op{tinata bile pristignati 245 barawa, odobreni 127, a odbieni 19. Site onie po koi op{tinata ne odgovorila se nao|aat vo procedura. Ottamu ne sakaat da ja komentiraat odlukata na Ustavniot sud, iako se op{tina vo koja postoi najgolema grade`na ekspanzija. "S$ dodeka ne se donese i objavi odlukata na Ustavniot sud po povod pokrenatata inicijativa, ne moème da se izjasnime vo vrska so prezemaweto odredeni dejstva", velat od op{tina Centar.

Zoran Zaev, gradona~alnikot na Strumica, smeta deka odlukata na Ustavniot sud e opravdana, no veli deka izmenite vo lokalnata planska dokumentacija bile neophodni poradi toa {to nekoi re{enija za gradba ~ekale i po pet ili pove}e godini. Dosega vo Strumica bile odobreni 130 barawa za izmeni. Spored Zaev, vakvite re{enija ne zna~at deka avtomatski pretstavuvaat poddr{ka na urbanata mafija i neplanskoto gradewe. Nekoj koj saka da "protne" nezakonska gradba, veli toj, mo`e da go napravi toa, no ostanuva na sovesta na urbanistite i, na kraj, na gradona~alnikot dali }e dozvolat da se slu~uva vakov kriminal vo nivnite dvorovi. "Vo momentov se podgotvuvaat izmeni na Zakonot so koi se ispravuva gre{kata koja ja prepozna i Ustavniot sud, a toa e deka i za promena vo lokalnata planska dokumentacija mora da postoi javna anketa na koja site gra|ani }e go ka`at svoeto mislewe", veli Zaev. Na ista linija e i pretsedatelot na Komorata na grade`nici, Nikola Velkovski. Spored nego, dosega{niot na~in na koj se vr{e{e izmenata na DUP preku inicijativa na poedinec, investotor ili pravno lice, za koja odlu~uva komisija vo tri~len sostav, koja ja izbira gradona~alnikot, ostaval prostor za somnevawe deka se pravi nadvor od Zakonot i sprotivno na potrebite na gra|anite. "Od Komorata nekolkupati apeliravme da postoi javna raprava so cel celiot proces da bide potransparenten i da

ne se slu~i gra|anite eden den da se razbudat, a pokraj niv niknala nekoja monstrumzgrada", veli Velkovski. Toj pojasnuva deka menuvaweto na DUP preku intervencija vo lokalnata planska dokumentacija naj~esto se pravi poradi toa {to op{tinite nemaat pari da go menuvaat detalniot plan, koj treba da se menuva na sekoi pet godini. êstopati, veli Velkovski, se slu~uva izmenata da bide neophodna i da ne moè da se ~eka usvojuvawe na nov detalen urbanisti~ki plan. Spored profesorot na Arhitektonskiot fakultet, Minas Bakal~ev, sitnite, kako {to gi narekuva, promeni vo detalnite planovi, moàt da dovedat do deformacija vo generalnoto planirawe na gradot. "Izmenite na planovite koi se nameneti za podobro funkcionirawe na op{tinite ne treba da protivre~at na vkupnite razvojni procesi vo gradot. Fakt e deka kaj nas ima hiperaktivno urbanisti~ko planirawe. Ovoj sektor ne treba da miruva, no ne treba nitu da ni se slu~uva ona {to sega se slu~uva, na primer vo Skopje, intervencii vo site op{tini koi zavr{uvat so izmestena slika za celiot grad", veli Bakal~ev. Od Grad Skopje velat deka nivna nadle`nost e da vnimavaat dali detalnite planovi se vo soglasnost so Generalniot urbanisti~ki plan na gradot. Mikrolokaciite se vo nadle`nost na op{tinite i tie se odgovorni za site promeni. Deka vo urbanizmot i grade`ni{tvoto postoi korupcija i golem broj malverzacii potvrduvaat i od Dràvnata

komisija za spre~uvawe na korupcijata, od kade {to velat deka edna tretina od predmetite koi pristignuvaat na nivna adresa se odnesuvaat na ovoj sektor. "Korupcija ima vo site fazi, vo odlu~uvaweto, vo izgotvuvaweto na detalnite i generalnite urbanisti~ki planovi, vo izdavaweto grade`ni dozvoli i, na kraj, pri legalizacijata na divogradbite koi vleguvaat vo ovie planovi", veli

Ilmi Selami, pretsedatel na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Spored nego, ~estopati e nejasno dali nadle`nite organi koi treba da go sproveduvaat zakonot rabotat vo polza na investitorite ili na dr`avata. Vo odlukata na Ustavniot sud stoi deka so vakviot na~in na promena na planovite se vospostavuva paralelen sistem za ista materija, vo koj se isklu~eni drugite gra|ani i

stru~ni lica, {to se kosi so Ustavot. Toa ne e vo soglasnost so temelnata vrednost – ureduvawe i humanizacija na prostorot i vladeewe na pravoto. So dr`avnata i lokalna planska dokumentacija dosega se ovozmo`uva{e da se intervenira vo ve}e doneseni DUP, so {to mnogu zgradi koi bile na tri ili ~etiri kata dobivaa mo`nost da dignat dvojno pogolema katnost.

najmnogu pari”, istakna Deleva. So IPARD programata 2007-2013, Makedonija ima na raspolagawe okolu 90 milioni evra od EU. Prviot oglas, koga bea odobreni 28 proekti, a bea sklu~eni dogovori za 27, se odnesuva{e na 24,3 milioni evra, a vtoriot e na 40 milioni. “Idnata godina zna~itelno }e se intenziviraat aktivnostite za podobro informirawe za merkite

i mo`nostite {to gi nudi IPARD. ]e se organiziraat paneli, diskusii i debati. So makedonskiot tim sega rabotat slovene~ki eksperti, koi gi prenesuvaat svoite, no i evropskite iskustva”, veli Deleva. Vo Slovenija, IPARD sredstvata najmnogu se baraat i koristat za modernizacija na zemjodelskite stopanstva, za prehranbenata industrija i za {umarstvoto.

IMA INTERES ZA IPARD KAJ ZEMJODELCITE, NO PROBLEM SE DOKUMENTITE nteresot kaj zemjodelcite za koristewe na evropskite pari od programata IPARD se zgolemuva, no obemnata dokumentacija s$ u{te e klu~en problem pri apliciraweto. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka sega polesno gi dobivaat parite koi im se neophodni na zemjodelcite za da po~nat investicii, bidej}i bankite ja sfatile porakata i nudat popovolni

uslovi za potencijalnite IPARD korisnici. So cel poefikasno implementirawe i nadminuvawe na slabostite, IPARD programata }e se menuva edna{ godi{no. “Praktikata poka`a izvesni nedoslednosti vo sproveduvaweto na IPARD programata. Toa ja nametna potrebata od izmeni, so cel nejzino poefikasno implementirawe i pogolema apsorpcija na raspolo`livite

sredstva preku {irewe na merkite”, veli rakovoditelot na Teloto za upravuvawe so IPARD, Margarita Deleva. Dokolku definiranata finansiska proekcija na IPARD za 2008 godina ne se povle~e do krajot na 2011 godina, EU }e si gi zeme parite nazad. Spored procenkite na ekspertite, ne e problem ako ostanat neiskoristeni 20% do 30%, no ne bi bilo dobro ovoj procent da dostigne pove-

}e od 50%. Na vtoriot oglas za IPARD, {to zavr{i vo ponedelnikot, pristignale pove}e od 100 aplikacii. Za {to ima najgolem interes }e se znae po obrabotkata na podatocite, koja e vo tek. “Prviot oglas poka`a deka najatraktivni za investicii se lozarstvoto i ovo{tarstvoto, a najmalku privle~ni se sto~arstvoto i mlekarstvoto, iako za ovie granki bea izdvoeni

14 03.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

DILOJT GI RANGIRA[E NAJGOLEMITE TRGOVSKI CENTRI VO ADRIA REGIONOT

AGROKOR ZA MALKU MU “POBEGNA” NA MERKATOR

Trgovskite centri na Agrokor vo Hrvatska, Srbija i vo Bosna i Hercegovina zaedno ostvarija promet od 2,67 milijardi evra, dodeka slovene~ki Merkator ima 2,64 milijardi evra. Sleduva srpskata kompanija Delta Maksi so vkupen promet od 1,09 milijardi evra VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata Agrokor, preku trgovskite sinxiri Konzum i Idea, so konsolidirani prihodi od proda`ba vo minatata godina vo iznos od 2,67 milijardi evra e najgolemata maloproda`na kompanija vo Adria regionot, objavi revizorskata ku}a Dilojt vo svojata regionalna analiza vo sektorot za maloproda`ba vo 2009 godina. Vedna{ po Konzum i Idea sleduva slovene~kata grupacija Merkator so konsolidirani regionalni prihodi vo iznos od 2,64 milijardi evra. Srpskata kompanija Delta Maksi, ~ij sopstvenik e Miodrag Mi{kovi}, ja zadr`a pozicijata na najgolem trgovski sinxir vo Srbija i e treta vo Adria regionot. Konzum, so 1,5 milijardi evra prihodi od proda`ba samo vo Hrvatska, voedno e i najgolemiot maloproda`en sinxir vo zemjata. Vtoroto i tretoto mesto na listata na najgolemi vo Hrvatska go zazedoa Plodine i Metro,

a sleduvaat Merkator i Kauflend. KONZUM E NAJGOLEM Osven po kriteriumot prihod, Konzum e najgolem i po povr{inata na proda`niot prostor. Konzum vo Hrvatska ima 628 trgovski centri so pove}e od 220.000 metri kvadratni prodaèn prostor. Po nego sleduva Merkator so 168 prodavnici i 96.000 metri kvadratni prodaèn prostor. Sopstveni~kata struktura na najgolemite regionalni trgovski sinxiri otkriva deka polovinata od niv se vo sopstvenost na regionalni kompanii, dodeka drugata polovina e vo stranska sopstvenost. RASTE BROJOT NA SUPERMARKETI Analiti~arot od revizorskata ku}a Dilojt, @arko Mijovi}, izjavi deka vo narednite godini moè da se o~ekuva doa|awe na novi trgovski kompanii i {irewe na postojnite trgovski grupi vo Adria regionot, koj gi opfa}a Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Makedonija i Crna Gora. Mijovi} istakna deka priC

Konzum vo Hrvatska ima 628 trgovski centri so pove}e od 220.000 metri kvadratni proda`en prostor. Po nego sleduva Merkator so 168 prodavnici i 96.000 metri kvadratni proda`en prostor. hodite na sinxirite Idea i Konzum i srpskata Delta Maksi so~inuvaat tri ~etvrtini od vkupnite prihodi na desette najgolemi trgovski sinxiri vo regionot. “Agrokor i Merkator zazemaat 28% od pazarot vo regionot, dodeka Delta Maksi so 1,09 O

milijardi evra prihodi vo regionot ima udel od 12%”, izjavi Mijovi} i dodade deka Konzum i Idea zabeleàle rast na prihodite, a Merkator i Delta Maksi beleàt pad. Menaxerot za istraùvawe vo agencijata Ipsos puls, Davor Toli}, izjavi deka zgol-

emuvaweto na prometot vo supermarketite im nanesuva {teta na malite prodavnici vo gradskite naselbi. “Samo 13% od gra|anite odat da pazarat vo malite prodavnici, a 22% pazaruvaat vo Konzum. Za vreme na vikendite 24% od gra|anite

pazarat vo Konzum, dodeka 15% kupuvaat vo Kauflend”, izjavi Toli}. Za razlika od Hrvatska, vo Srbija, spored istra`uvaweto na agencijata Ipsos, 47% od naselenieto kupuva vo malite prodavnici, a 40% vo golemite trgovski sinxiri.

NAJGOLEMATA EVROPSKA KOMPANIJA ZA LOGISTIKA VLEGUVA VO BUGARIJA dna od najgolemite kompanii za logistika, GEFKO, po~nuva so rabota vo Bugarija. Kompanijata e del od grupacijata Pe`o-Sitroen i e me|u prvite deset operatori na Stariot kontinent. Profitot na kompanijata za 2009 godina e 2,9 milijardi evra, a dobivkata 102 milioni evra. Vo oddelite vo 150 zemji grupacijata ima 9.400 vraboteni. “Potencijalot za ekonomski rast vo Bugarija e golem. Pred deset godini dojdovme vo Turcija, potoa vo Romanija i sega ja dopolnuvame alkata {to nedostiga”, komentira Kristijan Zbilut, glaven izvr{en direktor za Isto~na Evropa. GEFKO operira vo nekolku strate{ki

sektori, kako {to se avtomobilskata industrija, elektronikata, vozduhoplovstvoto, stoki za {iroka potro{uva~ka. Osobeno e silna vo avtomobilskata logistika. Vo 2009 godina transportirale 2,5 milioni avtomobili, 4.200 vagoni i 3.000 kamioni. Partneri na kompanijata se giganti kako Karfur, Ikea i Hjundai.

I EGIPETSKA KOMPANIJA ZAINTERESIRANA ZA TELEKOM SRBIJA elekomunikaciskata kompanija Veder investments, registrirana vo Italija, e zainteresirana za kupuvawe na Telekom Srbija, soop{tija od Vladata na Srbija. Veder investments saka da u~estvuva na tenderot za kupuvawe na 51% od akciite na telekomot. Sepak, prethodno, komisijata koja ja sproveduva tenderskata postapka mora da go odobri kupuvaweto na dokumentacijata za u~estvo vo postapkata. Veder investments e privatna telekomunikaciska kompanija vo koja 97% od sopstvenosta ja ima Egip}anecot Nagib Saviris. Ovaa kompanija e sopstvenik i na egipetskata kompanija Oraskom Telekom,

tret po golemina operator na mobilna telefonija vo Italija. Ministerstvoto za finansii na Srbija na 20 oktomvri objavi tender za proda`ba na 51% od akciite na Telekom Srbija, ~ija vrednost e proceneta na 2,43 milijardi evra.

HRVATSKATA @ELEZNICA NAJAVUVA MILIONSKI PROEKTI rvatskata èleznica (H@) v~era soop{ti deka planira novi investicii, za ~ija realizacija }e koristi pari od dràvniot buxet, no i od pretpristapnite fondovi na Evropskata unija (EU). Investiciite na H@-Infrastruktura se naso~eni na osovremenuvawe na magistralnite prugi. Sega se raboti na tri proekti koi se finansirani od pretpristapnite EU-fondovi. Od Ministerstvoto za more, soobra}aj i infrastruktura i hrvatskata Vlada, H@-Infrastruktura dobi dozvola, i pokraj zabranata za vrabotuvawe vo javnite pretprijatija, da vraboti 28 diplomirani inèneri od

oblasta na grade`ni{tvoto i elektrotehnikata, so cel kompanijata da se ekipira za ostvaruvawe na site proekti za modernizacija na `elezni~kata infrastruktura.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

03.12.2010

IMPERIJATA NA SOLUNSKIOT GRADONA^ALNIK

POBEDNIK I VO POLITIKATA I VO VINARSTVOTO

Semejstvoto Butaris, od koe poteknuva gradona~alnikot na Solun, ima dolga tradicija vo proizvodstvoto na vino. Grupacijata Butaris proizveduva 15 milioni {i{iwa godi{no i gi izvezuva vo pove}e od 35 zemji ELENA JOVANOVSKA

odeka Janis Butaris ja vode{e kampawata za gradona~alnik na Solun, negoviot postar sin, Stelios, vo Severna Amerika vode{e kampawa za promocija na gr~kite vina. “Tatko mi e papa na gr~kite vina”, veli Stelios Butaris, koj neodamna vo Wujork gi promovira{e semejnite vina od imotot Kir-Jani. “Koga ne tr~a vo kancelarija, tatko mi go pominuva vremeto promoviraj}i gi gr~kite vina i se obiduva da go promeni nivniot imix”, objasnuva Stelios. Semejstvoto Butaris, koe proizveduva vino u{te od docniot 19 vek, gi dr`i pove}eto vinski regioni vo zemjata. Grupacijata Butaris na Janis Butaris proizveduva okolu 15 milioni {i{iwa godi{no i izvezuva vo pove}e od 35 zemji. Vo docnite devedesetti godini Janis ostana

da proizveduva lokalno vino na zemja kupena pred 30 godini. Na ova mesto, nare~eno imotot Kir-Jani, koe se nao|a vo Nasua, vo regionot Makedonija, toj se obide da ja vrati starogr~kata reputacija za kvalitetni vina so upotreba na moderni tehniki za nivno proizvodstvo. Poliwata vo Nausa se padini, 300 metri nad morskoto nivo, vo oblasti koi imaat mnogu `e{ki, suvi leta i mnogu sneg vo zima. “Tatko mi odnovo go izmisli gr~koto vino”, re~e Stelios, dodavaj}i deka go donel francuskiot koncept na imotot Kir-Jani, kade {to se koncentriraat na prerabotka na crveno grozje od tipot ksinomavro. “Toa grozje e blagorodno i edno od najinteresnite vo Grcija”, objasni Stelios. “Mnogu e sli~no so pino noar, vo bojata i te{koto odgleduvawe”. Dodava i deka e silno kako nebiolo, grozje koe raste vo Piemont, kade {to se pretvora vo dvete najpoznati italijanski vina – "barolo" i "babaresko".

Stelios, koj ima diploma od INSEAD (svetsko biznisu~ili{te) za menaxment i proda`ba i od Londonskiot ekonomski fakultet, saka da gi stavi vinata od Kir-Jani na svetskata vinska mapa. “]e treba vreme, no }e stigneme dotamu. Dobro vino mo`e da se napravi vo vinarnica, no samo odli~no vino mo`e da se napravi na lozje. Na{iot princip e deka inovaciite ra|aat tradicija. Se koncentrirame na lokalnite, tradicionalni grozja, no so moderni tehniki”, dodava Stelios. Kir-Jani, prepoznavaj}i go predizvikot da ja osvoi Kina, najbrzoraste~kiot vinski pazar vo svetot, napravi strate{ki probiv vo ovaa zemja i sozdade kompanija Oenos Partnersm koja ja vodi Mihalis Buratis, pomladiot sin na Janis. Inicijativata se zasnova vrz sorabotka so Mogao, kineska kompanija koja kotira na {angajskata berza, vo ~ii aktivnosti povrzani so proizvodstvoto na vino i zemjodelski proizvodi se

KINEZI ]E GRADAT SOLARNA CENTRALA VO SRBIJA o Kikinda naskoro mo`e da nikne prvata solarna centrala vo Srbija. Dokolku pregovorite zavr{at uspe{no, Kinezite ovaa investicija }e ja realiziraat na svoj tro{ok. Tie, kako investitori, }e koristat sopstvena oprema i tehnologija. Cenata za izgradba na ovoj ambiciozen potfat e od 75 do 105 milioni evra, odnosno od 2,5 do 3,5 milioni evra po megavat. Sekretarot na Pokrainskiot sekretarijat za energetika i mineralni surovini, Radoslav Strikovi} i pretstavnici na kineskata dr`avna kompanija CHD potpi{aa memorandum za sorabotka, koj predviduva izgradba na solarna centrala so kapac-

itet od 30 megavati. Kako lokacija e izbrana Kikinda od site gradovi vo Srbija zatoa {to ima najmnogu son~evi denovi vo godinata.

POTPI[AN MEMORANDUM ZA REKONSTRUKCIJA NA AVTOPATOT SARAEVO-PODGORICA-TIRANA

a ministerskata konferencija za razvoj na osnovna regionalna soobra}ajna mreà na Jugoisto~na Evropa, koja se odrà vo Saraevo, ministrite za soobra}aj na Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Albanija potpi{aa memorandum za rekonstrukcija i modernizacija na avtopatot Saraevo–Podgorica– Tirana. Memorandumot {to go potpi{aa ministrite e izraz na volja i podgotvenost na dràvite-potpisni~ki zaedni~ki da rabotat na podobruvawe na kvalitetot na toj vaèn pravec. Avtopatot SaraevoPodgorica-Tirana na osnovnata region-

alna mre`a na Jugoisto~na Evropa e ozna~en so R2b, pi{uva vo soop{tenieto na crnogorskoto Ministerstvo za soobra}aj, more i telekomunikacii.

VO SLOVENIJA PO^NAA APSEWA ZA PRIVATIZACIJATA NA MERKUR etiri lica osomni~eni za ekonomski kriminal vo privatizacijata na slovene~kata kompanija Merkur bea uapseni v~era vo akcija na slovene~kata Nacionalna istra`na agencija (NIA). NIA soop{ti deka istragata bila vodena nekolku meseci. Uapseni se ~etiri lica, a se sproveduvaat u{te 30-ina pretresi so cel da se soberat dokazi. Slovene~kite mediumi naveduvaat deka me|u uapsenite e i porane{niot direktor na Merkur, Bine Korde`. Protiv Korde` se vodi istraga poradi somne` deka ja dovel kompanijata vo te{ka finansiska polo`ba, sproveduvaj}i “tajkunski model” na menaxerska privatizacija

vo poslednite nekolku godini, po pat na visoki bankarski krediti. Pod istraga e i menaxerskiot tim na Korde`, koi za privatizacijata na Merkur ja osnovale kompanijata Meerfin.

vklu~eni i izvozot na gr~ki vina, sozdavawe nov brend na kinesko vino i moderni vinarnici po me|unarodni standardi. Ovoj potfat }e gi poka`e prvite rezultati na po~etokot na 2011 godina, koga }e se lansira prvata etiketa na Moen brendot na pazarot. Vinarnicata Kir-Jani ja sproveduva trigodi{nata programa (2009-2012), vo ramkite na Zakonot za nacionalen razvoj, spored ~etvrtiot Plan za razvoj na zaednicata, za modernizacija i pro{iruvawe na vinarnicata vo Janakohori, Nausa. Investicijata, koja e ve}e do polovina ostvarena, iznesuva 2 milioni evra i vklu~uva izgradba na nova vizba so kapacitet od 1.800 buriwa, nov magacin, renovirawe na mehanizacijata i izgradba na novi objekti za posetitelite. Vo Grcija postojat pove}e od 300 lokalni vidovi grozje, a vinoto se pravi re~isi 5.000 godini. Vo anti~ko vreme gr~kite vina bile mnogu ceneti i barani. K

JANIS BUTARIS, gradona~alnik na Solun i sopstvenik na Grupacijata Butaris C

16 03.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

PROFITOT NA LUKOIL PORASNA ZA 40% torata najgolema ruska naftena kompanija, Lukoil, objavi rast na profitot za 40% vo tretiot kvartal, blagodarenie na zgolemenata proda`ba. Kompanijata veli deka nejzinata neto-dobivka zabele`ala rast od dve milijardi dolari vo periodot od juli do septemvri 2009 godina na 2,8 milijardi dolari vo tretiot kvartal od ovaa godina. Za golemiot kvartalen

profit na najgolemata ruska privatna naftena kompanija so sedi{te vo Moskva pridonese zgolemuvaweto na proda`bata na surova nafta za 21%, na 26,5 milijardi dolari. Devetmese~niot neto-profit iznesuva 6,8 milijardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 29% vo sporedba so istiot preriod lani, dodeka prihodite istovremeno dostignaa 76.272 milijardi dolari. Lukoil soop{ti deka

ima rekorden priliv na gotovina od re~isi sedum milijardi dolari vo prvite devet meseci, vo sporedba so 1,4 milijardi dolari od istiot period minatata godina, i pokraj faktot deka kompanijata potro{ila 4,4 milijardi dolari na po~etokot na godinava za kupuvawe na svoite akcii od amerikanskata naftena kompanija KonokoFilips (KonokoFilips), koja go namali u~estvoto vo Lukoil od 20% na 7,2%.

KINA GO ZGOLEMI IZVOZOT NA ZLATO ZA PET PATI

ineskiot izvoz na zlato vo prvite deset meseci od ovaa godina se zgolemi za re~isi pet pati vo odnos na celata prethodna godina, blagodarenie na stravot od zabrzuvawe na inflacijata, po {to se poka~ija vrednostite na skapocenite metali, prenesuva Blumberg. Spored podatocite od [angajskata berza na zlato, kineskiot izvoz vo prvite deset meseci godinava dostigna 209

[PANIJA, ITALIJA I PORTUGALIJA EDNOGLASNI

GERMANIJA DA GI ODVRZE RACETE NA ECB Sprotivstavuvaweto na Germanija na agresivna ekspanzija na programata na Evropskata centralna banka e silno i mo`e da bide glavniot faktor koj }e gi ote`ni akciite koi gi baraat zemjite izlo`eni na rizik VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

panija i Italija, zemjite koi zaedno so Portugalija se najizloèni na rizikot da bidat zarazeni od virusot na bankrot koj s$ pozabrzano se {iri niz Evropa, se obiduvaat da ja pottiknat Evropskata centralna banka (ECB) da prezeme pore{itelna akcija za da se spre~i {ireweto na krizata. Tie baraat ECB da prestane da bide “duhot ~ii race se vrzani od Germancite” i da se sprotivstavi na pazarnite predizvici. Evropskite politi~ari s$ u{te otvoreno i oficijalno ne pristapile so barawe do ECB da prezeme pokonkretna akcija za spre~uvawe na {ireweto na krizata, bidej}i znaat deka zaradi nejzinata nezavisnost toa moè da ima kontraefekt. Sepak, oficijalni lica od EU za "Volstrit ùrnal" tvrdat deka privatno, Italija, [panija i Portugalija o~ajno baraat silna i odlu~na akcija od centralnata banka. Oli Ren, ekonomskiot komesar na EU, vo sredata izjavi deka toj ne e “vizioner” i ne moè da predvidi {to bi napravila ECB vo ovoj slu~aj, no istakna deka e ubeden deka nejzinite merki moè da obezbedat dobra osnova za prodolùvawe na akcijata za stabilizacija. ZA[TITNICI NA ECB Francuskiot minister za finansii, Kristin Lagard, na pres-konferencija vo Pariz istakna deka ja raduva isklu~itelno aktivnata uloga {to ja igra ECB na strana na Evropa. Taa dodade deka “Ev-

[

Premierot na [panija, Hose Luis Rodrigez Zapatero, najavi novi merki protiv dol`ni~kata kriza ropejcite se jasno opredeleni i posveteni na odbranata na svojata valuta i monetarnata zona.” Vo ponedelnikot nave~er, na samiot EU-Afrika vo Libija se sretnale {panskiot premier, Hose Luis Rodrigez Zapatero, italijanskiot, Silvio Berluskoni i portugalskiot, @oze Sokrate{, so pretsedatelot na EU, Herman Van Rompuj i so prviot ~ovek na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso. Na ovaa sredba Zapatero baral pokoordiniran, pobrz i poaktiven odgovor od EU za da se sprotivstavi na pazarnite pritisoci. Liderite se soglasile deka toa bi vklu~ilo i zgolemuvawe na nabavkite na ECB za suvereni obrznici, namesto bankata da bide “duhot ~ii race se vrzani od German-

ON SO MRA^NA PROGNOZA ZA SVETSKATA EKONOMIJA ~era{niot izve{taj na Obedinetite nacii (ON) dade mra~na prognoza za svetskata ekonomija, so stapka na rast od 3,1% vo 2011 i 3,5% vo 2012 godina, koja ne e dovolna za da se vratat milion rabotni mesta izgubeni za vreme na ekonomskata kriza. Nedostigot od vrabotuvawe i ponatamu }e go zadu{uva ekonomskoto zakrepnuvawe, se veli vo izve{tajot “Svetskata ekonomska situ-

acija i perspektiva 2011” (WESP), koj go podgotvi Sektorot za ekonomski i socijalni pra{awa (DESA) na ON, Konferencijata na ON za trgovija i razvoj (UNCTAD) i pet ekonomski komisii na ON. Me|u 2007 i krajot na 2009 godina vo svetot se zagubeni najmalku 30 milioni rabotni mesta poradi globalnata finansiska kriza, se naveduva vo izve{tajot na ON. Naporite na vladite,

cite”. Sprotivstavuvaweto na Germanija na agresivna ekspanzija na programata na ECB e silno i mo`e da bide glavniot faktor koj }e gi ote`ni akciite koi gi baraat [panija i Italija, bidej}i finansiskata poddr{ka na Germanija za pomo{ na rizi~nite zemji od EU e klu~na za re{avawe na dol`ni~kata kriza. PREVENTIVNI MERKI [panskiot premier vo sredata pred parlamentot gi najavi planovite za proda`ba na imot vo vrednost od 14 milijardi evra, vklu~uvaj}i privatizacija na dvata glavni aerodromi vo [panija i na udelot od 30% vo nacionalnata lotarija. Isto taka, toj najavi i ukinuvawe na beneficiite za dolgoro~na nevrabotenost. Italijanskite politi~ari

fokusirani na fiskalnata strogost, mo`at samo dopolnitelno da gi potisnat mo`nostite za brzo opravuvawe na vrabotuvawata. “O~ekuvame deka patot na obnovuvawe i ponatamu }e bide dolg i te`ok. Brzinata na zakrepnuvawe koja ja vidovme vo sredinata na 2009 godina po~na da zabavuva vo sredinata na ovaa godina”, izjavi Rob Vos, direktor na razvojna politika i analiza vo oddelot na ON, DESA.

ovaa nedela izrazija zagriènost poradi rastot na italijanskata obvrznica, velej}i deka toa e rezultat na {pekulativnite napadi i deka nema nikakva vrska so ekonomskite temeli vo zemjata, za koi velat deka se zdravi. “Konsenzusot raste, pa zatoa se potrebni specifi~ni ~ekori od ECB za da se smirat pazarite”, izjavi vladin pretstavnik za "Volstrit ùrnal". Planot za spas na Irska, vreden 85 milijardi evra, od koi 67,5 milijardi gi obezbeduvaat zemjite na EU, ponudi malo olesnuvawe od krizata, pottiknuvaj}i gi nadeìte na evropskite lideri. Iako ovoj paket za pomo{ treba{e da gi smiri finansiskite pazari, po negovoto potpi{uvawe se zgolemija tro{ocite za pozajmuvawe na trite vladi (potrugalskata, {panskata i italijanskata). Britanskiot vesnik "Fajnen{al tajms" ocenuva deka paketot za finansiska pomo{ za Irska moè da bide rizi~na strategija. Vesnikot predupreduva deka dokolku Irska vedna{ gi povle~e site pari od EU i MMF, moè da se duplira javniot dolg na zemjata. Poradi toa "Fajnen{al tajms" ukaùva na neophodnost problemot so bankarskiot sektor vo Irska da se tretira so pozajmeni pari i {to pobrzo da se primeni germanskiot recept. êtirigodi{niot paket so strogi merki za {tedewe vo Irska e prifaten vo celost, {to na Ircite im dava povod da tvrdat deka so evropskite i parite od MMF ne nastanuva vonredna sostojba.

metri~ki toni vo sporedba so 45 toni vo celata prethodna godina. Kina e najnaselena zemja vo svetot, vode~ki proizvoditel na zlato i vtor po golemina globalen korisnik na ovoj metal. “Investitorite imaat potreba da kupat zlato za da se za{titat od inflacija, bidej}i restriktivnata monetarna politika na Kina gi ohrabruva da se otka`at od svoite akcii i drugi sredstva i da gi prefr-

DVA, TRI ZBORA “Evropskata unija odvojuva malku pari za borbata protiv terorizmot. Treba da ima zna~itelna promena vo razmerot na sumata koja ja izdvojuva Unijata za antiterorizmot. Ako EU saka da bide seriozen akter vo postignuvaweto globalna bezbednost, toga{ taa treba na toa da gi posveti potrebnite resursi.” @IL DE KERKOV

koordinator na EU za borba protiv terorizmot

“Datumot za priem na Srbija vo EU vo golema mera zavisi od samata zemja. Na Srbija nema da & bidat postavuvani novi uslovi i taa, kako i site drugi zemji koi te`neat kon ~lenstvo vo EU, mora celosno da gi ispolni baranite ekonomski i politi~ki uslovi.” [TEFAN FILE

evrokomesar za pro{iruvawe

“Nie nemame podobar prijatel, ne postoi nekoj {to taka dosledno ja poddr`uva amerikanskata politika kako premierot Berluskoni. Administracijata vo SAD, i na republikancite i na demokratite, znae deka mo`e da smeta na negovata poddr{ka, bidej}i Italija i SAD delat ista politika i vrednosti.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

GOOGLE E OBVINET ZA ZLOUPOTREBA NAvropskata DOMINANTNA POZICIJA komisija proverka na ovaa kom-

(EK) po~na istraga protiv Gugl (Google) poradi zloupotreba na dominantna pozicija vo onlajn-prebaruvaweto. Regulatorite na Evropskata unija (EU) imaat namera da pronajdat odgovor na pra{aweto dali Gugl se zadu{uva od konkurencija i gi prilagoduva sopstvenite rezultati na prebaruvawe. Na smetka na rivalite po~na istraga koja }e bide prvata golema

lat interesite na zlato”, izjavi za Blumberg Hirojiki Kikukava od investiciskata firma IDO Sekjuritis (IDO Securities) vo Tokio. “Kineskata pobaruva~ka na zlato prodol`uva da raste, {to, zaedno so Indija, ja pravi najgolem izvoznik vo svetot”, zaklu~uva Kikukava. Potro{uva~kite ceni vo Kina vo oktomvri se zgolemeni za 4,4%, {to e najvisoka stapka na rast vo poslednite dve godini.

panija, fokusiraj}i se na va`ni segmenti od mo}nite amerikanski i drugi golemi kompanii koi sakaat po sekoja cena da gi zadr`at doverlivite informacii vo tajnost. Vo slu~ajot na Gugl, toa se matemati~ki formuli koi gi odreduvaat negovite prebaruva~ki linkovi. Spored mediumite, rangiraweto na vode~kiot globalen internet-prebaruva~

mo`e da go unapredi ili uni{ti raboteweto, bez razlika dali stanuva zbor za bloger ili kompanija vredna pove}e milijardi dolari. V~era Gugl zabele`a najgolem dneven pad na vrednosta na akciite od sredinata na juli.

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

03.12.2010

SVET

0-24

...ZABRANA ZA SOOBRA]AJ

...@IVOT VO BAWA

...ZARADI PROBLEMI SO AVIONOT

Voza~ite na rik{i se bunat!

Iselenite Ju`nokorejci sakaat da se vratat doma

Cvetkovi} ne ja poseti Bugarija

ljadnici voza~i na rik{i protestiraa v~era na ulicite na filipinskata prestolnina, Manila, bidej}i vladata im zabrani da vozat po glavnite pati{ta. Policijata so vodeni topovi i solzavec gi ras~istila gnevnite voza~i.

aselenite lica od Jeonpjong, ju`nokorejskiot ostrov koj be{e napadnat od Severna Koreja, koi momentalno se smesteni vo javna bawa, baraat od vladinite pretstavnici da bidat vrateni vo nivnite domovi.

retsedatelot na Vladata na Srbija, Mirko Cvetkovi}, v~era ne ja poseti Bugarija zaradi tehni~ki problemi na P avionot vo tekot na letot. Petnaeset minuti po poletuvaweto

pilotot odlu~il da se vrati na aerodromot.

"FAJNEN[AL TAJMS" OTKRIVA

OSUM MILIJARDI DOLARI OD EVROPSKITE FONDOVI SE ZLOUPOTREBENI Revizorite na Evropskata unija prepora~uvaat 700 milioni evra od evropskite fondovi da bidat stopirani poradi seriozna opasnost istite da bidat zloupotreni za nelegalni i kriminalni aktivnosti BORO MIRÊSKI ajnen{al tajms i Biroto za istraùva~ko novinarstvo objavija frapantni podatoci za zloupotreba na 8,4 milijardi dolari od dvete prethodni sedumgodi{ni programi na Evropskata unija. Istraùvaweto pokaàlo deka desetici milioni evra se iskoristeni za organiziran kriminal, vklu~uvaj}i ja i italijanskata mafija. Od nezavisnoto telo na EU, odgovorno za strukturnite fondovi, velat deka stanuva zbor za tehni~ka gre{ka, a ne za zloupotreba na evropskite pari. Istragata za nelegalnite finansiski transakcii, koja opfati 600 nacionalni dokumenti na 21 razli~en jazik, pokaùva deka administrativnite raboti pri raspredelbata na finansiite mora da se restrukturiraat. Toa e va`no bidej}i za periodot od 2007-2013 godina EU odvoi 35,7% od buxetot za takanare~enite strukturni i kohezioni fondovi. Istragata utvrdila deka somnitelnoto gubewe na tragata na milioni evra od evropskite fondovi se dolì i na

sloènata postapka za finansirawe, kako i na nedostigot od direkten i efektiven nadzor vrz nivnoto tro{ewe od instituciite na Unijata. Ovie fondovi se najproblemati~na oblast na buxetot na EU. êsto, tehni~kite gre{ki se pri~ina za somnitelni transakcii, velat od Unijata. Tie gre{ki se dviàt od sumi od 2 milioni evra do mnogu pogolemi sumi za somnitelni dogovori koi doveduvaat do potencijalni izmami. Poradi nedostigot od aplicirani proekti za tro{ewe na ovie fondovi, revizorite prepora~uvaat stopirawe na 700 milioni evra od fondovite za 2007- 2013 godina. Za sporedba, ovie finansiski sredstva se ekvivalentni so godi{niot bruto-doma{en proizvod (BDP) na Belgija i sredstvata koi Britanija gi odvojuva za zdravstvoto i odbranata. Od Evropskata komisija velat deka se raboti na poednostavuvawe na sistemot, so cel da se postigne balans me|u administrativnite tro{oci na kontrolata i rizikot za gre{ka. Momentalno, tro{eweto na ovie fondovi se nadgleduva preku kompleksen i nekoordiniran sistem na proverki na nacionalno, re-

SREDSTVA SE TRO[AT I ZA FINANSIRAWE NA KOMPANII Nekoi od najgolemite multinacionalni kompanii, vklu~uvaj}i gi i IBM, Nokia, Simens i Koka-Kola, bile finansirani od programata za regionalen razvoj na EU, koja e naso~ena i kon razvoj na mali i sredni pretprijatija. Drugi kompanii gi koristele fondovite na Unijata za otvorawe na fabriki vo dr`avite vo razvoj, za da ja iskoristat evtinata rabotna sila, iako vakvata praktika e strogo zabraneta. gionalno i komisisko nivo. I pokraj mnogubrojnite revizorski kontroli, ekspertite go osuduvaat vakviot sistem na finansiska kontrola. KOJ E GLAVNIOT VINOVNIK ZA FINANSISKITE MALVERZACII!? Slu~aite na potencijalni izmami naj~esto se povrzuvaat so OLAF, teloto na EU za borba protiv finansiska izmama. Iako funkcionira pove}e od 10 godini, so ova telo se povrzani brojni koruptivni skandali. “Denes OLAF nema nikakva vrednost”, veli evroprateni~kata Marta Andreasen. So pomalku od 20 istra`uva~i posveteni na strukturnite fondovi, OLAF, koj raspolaga so buxet od 60 milioni evra, treba da gi re{ava slu~aite na korupcija i izmama, se pravda direktorot na OLAF, Nik Ilet.

“Gi izbirame onie istragi za koi nie mislime deka bi imale najgolemo vlijanie. Za da otvorite istraga, mora da postoi osnova za somnevawe deka se sklu~il somnitelen dogovor ili se izvr{ila somnitelna transakcija. Duri i za slu~aite pod istraga se potrebni nekolku godini za da bidat zatvoreni”, potencira{e Ilet. Pove}e od 66% ili 329 od vkupno 496 istragi se ispituvaat pove}e od devet meseci, a 148 pove}e od dve godini, poka`uvaat podatocite na OLAF. Spored analizata na "Fajnen{al tajms", poslednite podatoci koi gi objavil OLAF poka`uvaat deka od 242 slu~ai koi ja po~nale sudskata postapka vo 2006, 2007 i 2008 godina, 15% imaat dobieno barem edna kaznena sudska odluka i potenciraat

Od nezavisnoto telo na EU, odgovorno za strukturnite fondovi, velat deka stanuva zbor za tehni~ka gre{ka, a ne za zloupotreba na evropskite pari deka ovaa institucija e zatvorena za sorabotka. Ilet potencira deka pokrenuvaweto na obvienenie ne e samo vo negovi race, tuku deka toa zavisi i od istragite sprovedeni vo ramki na zasegnatite dràvi. Dràvite~lenki se zadolèni da ispratat izve{taj za “finansiski

neregularnosti” do EK i OLAF. Ova ne se odnesuva samo na potencijalna izmama, tuku se odnesuva i na pogre{no potro{eni finansii od strukturnite fondovi. Vo 2009 godina bea prijaveni 5.000 gre{ki koi go o{tetija buxetot na EU za dopolnitelni 1,22 milijardi evra.

18 03.12.2010

FEQTON

PETOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

KOGA “GOLEMATA TROJKA” BARA PARI - BARA SO STIL PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ko PR na Brixstoun ja bazira svojata odbrana na 100% pogre{nata prikazna vo “Va{ington post”, toa e znak deka kompanijata }e do`ivee PR katastrofa”, komentira{e Xejson Vajns pred 10 godini, PR ekspert koj rabote{e za Krajsler. Nesomneno, po vakvata izjava treba da se ima predvid deka samouverenosta kaj licata za odnosi so javnosta e edna od najva`nite karakteristiki koga go po~nuvaat svojot plan, so cel krizata vrz reputacijata da ne prerasne vo katastrofa koja }e ima golemi posledici vrz imixot na kompanijata. No, koga treba da se ubedi javnosta deka parite od danoci {to gi pla}aat gra|anite treba da odat vo pravec na pomo{ za kompanii koi samite zaglavile vo finansiskata kal, toga{ navistina }e treba poizdr`ana verba vo ona {to se raboti. Izvr{nite direktori od amerikanskata avtomobilska industrija si ja doote`naa rabotata kon krajot na 2008 godina koga so privatni avioni letnaa za Va{ington da baraat pomo{ pred Kongresot. Na soslu{uvaweto pred Komitetot za finansiski raboti na Belata ku}a, Si-En-En izvestuva{e: “^lenot na Pretstavni~kiot dom na SAD, Bred [erman, go pokrena pra{aweto za privatnite avioni, baraj}i od direktorite da krenat raka dokolku doletale tuka za da se reklamiraat”.

Zarem ne mislite deka ako ste se upatile vo Va{ington da molite za finansiska pomo{ od 25 milijardi dolari, ne bi bilo pametno da se pojavite so skapi privatni avioni? Za `al, izvr{nite direktori na Xeneral Motors, Krajsler i Ford ja napravija taa golema gre{ka vo noemvri 2008 godina

Molat za pari, a patuvaat so privaten avion?!

Se razbira, nikoj od niv ne go stori toa, predizvikuvaj}i smea kaj javnosta i mediumite. Trojcata direktori ja

nau~ija nivnata lekcija, pa na slednite sostanoci, vo nade` deka }e izbegnat drugi lo{i

udari za reputacijata, odbraa da stignat vozej}i hibridni avtomobili. SKAPIOT DIREKTORSKI LET Vo noemvri 2008 godina golemata ekonomska kriza ve}e gi poka`uva{e svoite

zabi, pa i avtomobilskite industrii se najdoa vo nezavidna polo`ba. Svetlo vo tunelot be{e vladiniot zaem, kako pomo{ za industriite. Edinstveno ostanuva{e vistinsko ubeduvawe, pa, za

da go postignat, izvr{nite direktori na Ford, Xeneral Motors i Krajsler trgnaa na pat za Va{ington. Prviot ~ovek na Xeneral Motors, Rik Vagoner, vo Va{ington pristigna so kompaniskiot avion “golfstrim

PRIKAZNI OD WALL STREET

NOVIOT [EF NA Pred Frezier stoi predizvikot da se spravi so neophodnoto kratewe na 15.000 rabotni mesta, kako i zatvorawe na objekti koi ne & nosat profit na kompanijata. Ova restrukturirawe toj mora da go sprovede najdocna do 2012 godina, dokolku saka na kompanijata da & za{tedi 3,5 milijardi dolari

KENET FREZIER, noviot glaven izvr{en direktor na

Merk:“Mora da postigneme nivo na transformacija koe dosega nikoga{ ne bilo ni videno, ni napraveno vo na{ata industrija.”

torata po golemina farmacevtska kompanija vo SAD, Merk (Merck) go imenuva{e Kenet Frezier za glaven izvr{en direktor na kompanijata. Frezier na ovaa funkcija }e zastane denes, zamenuvaj}i go Ri~ard T. Klark, koj prodol`uva so rabota vo kompanijata, no na nova povisoka pozicija,

kako nejzin pretsedatel. Frezier po~na so rabotata vo ovaa kompanija vo tekot na 1992 godina kako glaven konsultant vo kompanijata, osobeno istaknuvaj}i se za vreme na kompaniskiot sudski spor povrzan so pove}e od iljada `albi na klienti vo vrska so lekot protiv bolki “vioks” (Vioxx). Klientite ja obvinuvaa kompanijata deka, navodno, ovoj

lek predizvikuval srcevi ili mozo~ni udari kaj licata koi go konzumirale istiot. Vo me|uvreme, Frezier be{e imenuvan za pretsedatel na Vajthaus stej{n (Whitehouse station), kompanija ~ie sedi{te se nao|a vo Wu Xersi s$ do ovoj april. Sega ve}e biv{iot glaven izvr{en direktor na kompanijata, Klark, na ovaa

FEQTON

PETOK

deka toa {to “golemata avtomobilska trojka” na “Kapital” po~na so takov na~in se pojavi pred serija napisi za naSenatot za da go ubeduva jgolemite katastroza finansiska pomo{ od 25 fi so koi se soo~ile milijardi dolari ne bilo PR sektorite na najdobar ~ekor. golemite svetski “Postoi ~udna ironija vo kompanii. Doznajte toa da vidite kako privatni kako tie reagirale luksuzni avioni letaat vo razli~ni krizni za Va{ington, pa od niv situacii, kade {to izleguvaat lu|e koi velat zgre{ile vo stratedeka im treba finansiska gijata za odnosi so pomo{ za nivnite bizjavnosta, kako i za nisi koi trgnale nadolu”, toa koi se poukite im re~e pretstavnikot na {to moè da se Senatot, Geri Akerman, na izvle~at. trojcata direktori za vreme na soslu{uvaweto. “Toa e isto kako da vidite nekoj ~ovek vo narodna kujna so cilindar {apka i smoking. Toa sozdava doza na somnenie”, poentira{e Akerman. Taka po~na i mediumskata hajka. Koga gi kontaktira{e Si-En-En, trite avtomobislki kompanii gi branea patuvawata na svoite izvr{ni direktori, so stav deka toa bile standardni proceduri. “Pravewe golema rabota od ova koga vo Va{ington se diskutiraat problemi vitalni za rabotata na milioni Amerikanci e svrtuvawe na vnimanieto nastrana od kriti~nata debata {to }e go determinira idnoto zdravje na avtomobilskite industrii i amerikanskata ekonomija”, izjavil portparolot na Xeneral Motors, Tom Vilkinson. Portparolot na Krajsler, Lori Mektavi{, vo izjava 4”, objavi Ej-Bi-Si Wuz. dodade deka “iako sekoga{ Direktorot na Ford, Alan Mulali, isto taka doleta so bile svesni za tro{ocite na kompanijata, site biznisprivaten avion. patuvawa baraat visoki Spored presmetkite na standardi za bezbednost na televizijata, ova privatno direktorsko patuvawe ~ine- vrabotenite”. lo 20 iljadi dolari, daleku Portparolot na Ford, Keli pove}e od avionski bilet za Felker, poso~i na kompaniprva klasa, za koj direkto- skata politika za patuvawe rite moèle da platat samo i ne ponudi elaboracija na izjavata. 900 dolari. No, ovie soop{tenija na PR Koga be{e pra{an zo{to doletal so privaten avion, slu`bite malku napravija za da gi omeknat kritikite direktorot Vagoner za Ejna javnosta. Bi-Si izjavi deka toa go “Tie doa|aat vo Va{ington napravil bidej}i bil “zaza da gi zamolat onie koi faten ~ovek”. Mulali odbi zemaat danok, koi gi zemaat da komentira. na{ite pari, da im pomoIako ne be{e nepoznato deka “debelite ma~ki” (àr- gnat. Pa, nevideno e da se frgonski termin prifaten vo lat 20 iljadi dolari koga SAD, koj ozna~uva bogati, privilegirani lu|e) prefer- moèa da pominat i so 500 dolari”, komentira{e iraat da letaat so stil, Tomas [ac, pretsedatel na sepak, mediumite ocenuvaa

Trojcata direktori ja nau~ija nivnata lekcija, pa na slednite sostanoci, vo nade` deka }e izbegnat drugi lo{i udari za reputacijata, odbraa da stignat vozej} i hibridni avtomobili

edna nadzorna grupa. Inaku, vedna{ po nastanite kompaniite ne otkrija kolku ~inele letovite. Analiti~arite koi gi konsultira{e Si-En-En dadoa mislewe deka cenite zavisele od goleminata na avionot i ekipaòt, i od toa dali avionot e pozajmen ili privatna sopstvenost na kompanijata. Sumata od 20 iljadi ja ponudi analiti~arot Ri~ard Abulafia, koj izjavi deka toa bila zaokruèna presmetka za eden korporativen let od Detroit do Va{ington preku Mi~igen. Koga mediumite gi pra{aa kompaniite dali planiraat da gi promenat svoite politiki za patuvawe, kako del od restrukturiraweto koe treba da go prezemat, niedna od kompaniite ne dade direkten odgovor. Toa be{e dokaz deka PR timovite ne bea podgotveni za vakva zabele{ka. Edinstveno be{e daden diplomatski odgovor deka sekako }e se napravat nekoi skratuvawa, bidej}i se o~ekuva padot na prihodite poradi krizata. Vo sekoj slu~aj, “golemata trojka” si zamina doma so prazni race. “Pokaète ni plan”, re~e Va{ington, aludiraj}i na toa deka ne gi ubedile deka pametno }e se odnesuvaat so parite, {to pokaà i nivnata nesovesnost {to potro{ile bespotrebni pari samo za edno patuvawe. PR STRATEGIJA ZA DVE NEDELI Po vakviot debakl, PR slu`bite na kompaniite se najdoa vo nezavidna polo`ba. Napadna i “Wujork tajms”, poprecizno eden od urednicite na vesnikot, koga vo editorijal gi povika na odgovornost trojcata direktori, baraj}i gi nivnite planovi so koi }e gi opravdaat parite koi, vsu{nost, doa|aat direktno od javnosta, od narodot. Toj pra{uva{e kako }e gi opravdaat tie nivni barawa za pari koi treba da gi vloàt vo modernizacijata i inovacijata na proizvodite. Slu`bite za komunikacija moraa zabrzano da rabotat. Na adresata na vesnikot

03.12.2010

“Golemata trojka” na soslu{uvaweto pred Senatot

vedna{ pristignaa pisma od kompaniite vo koi na najqubezen na~in se povikuva{e urednikot da gi pro~ita nivnite planovi i proekcii koi prethodno bea objaveni i koi to~no prika`uvaa kade i kako se planirani finansiskite prilivi. Raka na srce, ova i ne be{e tolku ubedlivo za wujor{kiot glasnik, poradi procenkata deka krizata }e gi izmeni site idni planovi na golemite kompanii. O~igledno tie moraa da smislat druga strategija. Strategijata se poka`a po dve nedeli koga be{e najaveno povtornoto soslu{uvawe na avtomobilskite giganti. OD KOW NA MAGARE ? Opameteni i so cel da izbegnat druga katastrofa koja }e ja razbranuva javnosta, na sledniot sostanok vo Va{ington direktorite objavija deka }e odat so hi-

bridni avtomobili proizvedeni vo nivnite kompanii. Alan Mulali od Ford soop{ti deka do Belata ku}a }e stigne vozej}i “ford iskejp” (Ford Escape), sportskiot model koj odi na benzin i struja, dodek Rik Vagoner se pofali so svojot hibriden “{evrolet malibu”. Za da ne izostane, Krajsler soop{tija deka nivniot direktor Nardeli }e im se pridru`i na svoite kolegi so negoviot hibriden avtomobil. Inaku, mediumite bea nabildani i so informacii za toa kakvo gorivo }e koristat hibridite, kolku brzo }e vozele, niz koi mesta } e pominele, {to, od druga strana, upati na toa deka ovojpat “golemata trojka” se pogri`ila za svojot imix. Inaku, proda`bata na avtomobilskite proizvoditeli opa|a{e, a bea objaveni i rezultati od 41% pad vo

noemvriskata proda`ba na Xeneral Motors i 31% pad kaj Ford. Vo obid da go ublaàt lo{iot publicitet, Ford objavija deka }e go prodavaat nivniot korporativen avion, dodeka Xeneral Motors rekoa deka od 1 januari }e gi stopiraat site korporativni letovi. Portparolot na Krajsler, Lori Mektravi{, se pojavi so objasnuvawe deka kompanijata ve}e gi “renta” dvata privatni aviona {to gi poseduvala kompanijata. No, amerikanskiot kabelski kanal MSNBS povtorno potseti deka }e treba dolgo vreme dodeka se zaboravi lo{iot simbolizam {to go prikaàa kompaniite. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako se snajde so parite od zaemot kompanijata AIG, koja doìvea edna od najgolemite katastrofi vo odnosite so javnosta

A MERCK IMA TE[KA ZADA^A funkcija dojde vo tekot na 2005 godina. Toj vo 2009 godina be{e odgovoren za sproveduvawe na akvizicijata na kompanijata [ering Plau Korp (Schering-Plough Corp), vredna okolu 49 milijardi dolari. Napu{taj}i go Mark, toj mu ostava golem predizvik na negoviot naslednik. Frezier sega }e mora da se spravi so neophodnoto kratewe na 15.000 rabotni mesta, kako i zatvorawe na objekti koi ne & nosat profit na kompanijata. Ova restrukturirawe toj mora da go sprovede najdocna do 2012 godina, dokolku saka na kompanijata da & za{tedi 3,5 milijardi dolari

“Za Merk da bide povtorno lider vo svojata dejnost, nie mora da prodolìme so sozdavawe na operativen model, kako i da postigneme nivo na transformacija koe dosega nikoga{ ne bilo ni videno, ni napraveno vo na{ata industrija”, izjavi Frezier vo negovoto prvo javno pojavuvawe po nazna~uvaweto za glaven izvr{en direktor. Vrednosta na akcijata na Merk denovive beleì pad od 1% na vrednost od 34,5 dolari za akcija, gubej}i 19 centi od akcija. Klark, koj & se pridruì na kompanijata vo tekot na 1972 godina kako inspektor za kontrola na kvalitetot, be{e prinuden da ja

napu{ti ovaa funkcija poradi penziskata politika na kompanijata. Negoviot nov zamenik, Frezier, zad sebe ima bogato obrazovanie, no i profesionalno iskustvo. Sepak, slu~ajot povrzan so lekot “vioks” za Frezier pretstavuval najgolem predizvik so koj toj nekoga{ se soo~il. Po gubeweto na sporot povrzan so ovoj lek, kompanijata odlu~uva da go povle~at od proda`ba vo tekot na 2004 godina. Glavna pri~ina za vakviot poteg se podatocite dobieni od istra`uvaweto koe proizleglo od sudskiot spor. Spored niv, ovoj lek dvojno gi zgolemuval mo`nostite za

nastanuvawe na srcevi ili mozo~ni udari. Procenkite govorat deka ovoj sudski spor ja “olesnil” kompanijata za duri 18 milijardi dolari. Frezier, isto taka, vo periodot od 2007 do 2010 godina vo ramkite na kompanijata ja vr{el funkcijata potpretsedatel i pretsedatel na sektorot za globalno ~ovekovo zdravje vo ramkite na kompanijata. Ona {to sigurno }e bide od golem pomo{ za nego e toa {to kompanijata se soglasila biv{iot generalen izvr{en direktor, Klark, da bide negov sovetnik, barem vo periodot dodeka trae procesot na tranzicija na kompanijata.

Nov Noviot viot gglaven laven iizvr{en zvr{en ddirektor irektor

na Merk:“Mora da postigneme nivo na transformacija koe dosega nikoga{ ne bilo ni videno, ni napraveno vo na{ata industrija.”

20 03.12.2010

PETOK

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / KONSALTING

SEKOJ DEN VO

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 04.12.2010 Kancelarijata na Izvr{itelot An|elka Efkoska ima potreba od 2 rabotnika (stru~ni sorabotnici) so slednive kvalifikacii: Zavr{en praven fakultet i min.2 god. rabotno iskustvo na pravni raboti. Adresa za aplicirawe: angjelka_efkoska@ yahoo.com Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 27.11.2010 Feniks farma Skopje ima potreba od kontrolor za naplata na pobaruvawa stru~en sorabotnik Rokot za prijavuvawe e 10 dena od datumot na objavuvawe na oglasot. Dokolku smetate deka gi ispolnuvate navedenite uslovi, pratete ja svojata prijava na e-mail: personal@phoenixpharma.com.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010 KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija. Detlnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

ZDRAVSTVO

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.11.2010 Ministerstvoto za zdravstvo so organite vo sostav raspi{uva: javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na pove}e rabotni mesta Oglasite traat 5(pet) rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so potrebnite dokumenti da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo (Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi), ul:50-ta divizija br.6, Skopje, ili vo Arhivata na ministerstvoto za zdravstvo od 08.30-16,30 ~asot. DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.12.2010 Dru{tvoto za konsalting Rafajlovski Konsalting DOO-Skopje objavuva oglas za popolnuvawe na slobodno rabotno mesto [ef na smetkovodstvo. Dokumentite da se dostavat na e-mail: info@rafajlovski.com.mk. Rok na oglasot e 8(osum) dena od objavuvaweto. Informacii na tel. 02/3088-900 PROIZVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.11.2010 Xonson Meti objavuva oglas za vrabotuvawe: sovetnik za zdravstvena za{tita. Dokolku ste zainteresirani ispratete go va{eto CV i pismo za motivacija na Angliski jazik na slednava e-mail adresa: mkjobs@matthey.com. Kraen rok za dostavuvawe:6 Dekemvri, 2010 JAVEN SEKTOR

Izvor: Ve~er Objaveno: 01.12.2010 Dr`aven studentski centar „Skopje” objavuva javen oglas za vrabotuvawe na rabotnici na neopredeleno rabotno vreme Oglasot trae 5 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so navedenite dokumenti da se dostavuvaat do arhivata na Dr`avniot Studentski Centar „Skopje” ul.Mitropolit Teodosija Gologanov” br.26-b.

Izbor na aktuelni oglasi

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

03.12.2010

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10

Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema

Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10 Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite

11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Vistinski izbor na kadar 11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo

15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent 15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Strate{ko planirawe

17.12 - 18.12.10 ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 03.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / PROEKTI

PETOK

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni Oblast: Know-how programa Termin: 4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com. mk/Upravuvanje%20so%20znaenje%20i%20upravuvanje%20so%20promeni.html

Opis na obukata

Dali va{iot personal e podgotven za promeni? Ili, u{te pova`no, dali menaxerite se podgotveni da go vodat procesot na promeni? Za mnogu organizacii, znaeweto e nivniot proizvod. Za drugi, znaeweto go pridruùva proizvodot kako usluga i dodadena vrednost. So zna~itelno izmenetite potrebi na potro{uva~ite, samo organizaciite koi raspolagaat so personal so znaewe, fleksibilni procesi i adaptibilni tehnologii moàt da poddràt promeni potrebni za adaptacija, opstanok i napredok. Celi na obukata

Programata na seminarot Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni e nameneta za podgotovka na menaxerite za upravuvawe so promeni niz u~ewe i upravuvawe so znaeweto vo organizaciite.

So zavr{uvawe na seminarot kandidatite }e mo`at:

da upravuvaat so vrabotenite vo uslovi na promeni vo organizacijata da objasnat zo{to e potrebno da se napravat promeni vo organizacijata da go isplaniraat procesot na promeni da gi vodat timovite niz periodot na promena da razvijat model na promeni niz u~ewe i niz novoto znaewe da se prepoznaat efektite na promenite kaj poedincite i vo organizacijata da ja struktuiraat komunikacijata vo organizacijata {to }e ja poddr`i promenata da gi prepoznaat barierite kon promenite i da podgotvat strategija za sovladuvawe na otporot kon promeni da upotrebat razli~ni tehniki i alatki za prezentirawe, vodewe i sledewe na promenite da se spravat so konflikti pri promenite KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik;

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

03.12.2010

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVE}E INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI.

KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

24 03.12.2010

TENDERI

PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Sobranie na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Toneri, kertrixi i riboni za pe~atari i fotokopiri Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0e950f58f20a-437b-8ded-640fbadf442a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: J.Z.U. Zdravstven Dom Vev~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dizel agregat Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=782c8905-d9a4-4f07-ab84-0ce2f0d44dca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Su{a~ za vozduh za avtobus Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=2a9cb160-6fd9-4308-ac7e-c80aedc3f3b7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski potro{en materijal Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=2200caba-0540-4a83-b459-2419698271da&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Prisilno-administrativno izvr{uvawe na doneseni upravni akti (otstranuvawe na vremeni objekti, divogradbi, arhitektonski barieri, ras~istuvawe na deponii i dr.) na teritorija na Op{tina Centar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

Izgradba, rekonstrukcija, sanacija i tekovno-investiciono odr`uvawe na grade`ni objekti na javni povr{ini na teritorija na Op{tina Centar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c528ece7-441a-42e7-877f-16a5506a2d58&Level=2

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1dacd6c7-f2ff-4982-b2cf-152842d82eed&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Petrovec PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na siten inventar,alati i drugi materijali za odr`uvawe na barakite (elektrika, vodovod, odvod, sanitarija,bravarija) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f47c8d3b-18e8-4856-8c2b-6c52ebc48b89&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Elektromaterijali i delovi za avtoelektrika Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0674bd9d-1a31-4353-8ee9-44c67c6c64da&Level=2

Izrabotka na proektna dokumentacija za izgradba na kanalizaciona mre`a za odveduvawe na komunalni otpadni vodi so ured za pre~istuvawe na komunalni otpadni vodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a81cc807-d1b8-4c23-a412ae26832eba5a&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ekstra lesno maslo za greewe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=74cc4b91a691-4bd9-82f5-438b172f099a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na: -LOT 1 - Dopolnitelen rudarski proekt za diskuntinuiran iskop na jaglen i jalovina vo PK Brod-Gneotino za period 2011-2016 -LOT 2 - Dopolnitelen rudarski proekt za snabduvawe na TE Bitola so jaglen od rudnicite: PK Suvodol, PK Brod-Gneotino i PK PJS za period 2011-2016 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=9f6154e1664b-4213-8eeb-9e568ae83e2c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i adaptacija na I kat - Nastaven centar

Kavadarci Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e8900438d98b-4135-9f0f-30d3e52e06a4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinska oprema - Audiometar so timpanometar i Endoskop za nos Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3f2d8b96-a559-4076-b73cca77a2967931&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na siten inventar,alati i drugi materijali za odr`uvawe na barakite (elektrika, vodovod, odvod, sanitarija,bravarija) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f47c8d3b-18e8-4856-8c2b-6c52ebc48b89&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na prehranbeni proizvodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd331909-9d50-4279-802d-4f9f0e08d11f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ogrevno drvo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a51400d1-46ec-4498-963621c68c68d245&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Vr{ewe na stru~en nadzor pri izvedba i pri postavuvawe na soodvetni lokacii niz Republika Makedonija, na 20 unificirani, reprezentativni , mali monta`ni objekti so funkcija na informativni punktovi za turisti~ka i kulturna ponuda na Republika Makedonija i za proda`ba na suveniri, kako urbana oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=15448121-953d-4e7c-87ff-1f3de4187a01&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7a1b9fbc-80b6-49c8-b40fb91e3f8c06f0&Level=2

FUN BUSINESS

PETOK

03.12.2010

FESTIVAL TAKSIRAT

“LO[ATA SUDBINA” STANA POZNAT MAKEDONSKI BREND

12-to izdanie na festivalot Taksirat }e se zaokru`i so utre{nite nastapi na edni od najzvu~nite imiwa na svetskata alternativna, rok, pop, pank, rege i ska-muzika. So tekot na godinite Taksirat stana eden od najpoznatite festivali nadvor od na{ite granici, na koj na svetskite artisti im e predizvik da se pojavat SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

den od najpoznatite festivali vo Evropa za koj moème da kaème deka e ~isto makedonski e festivalot Taksirat. Stranskite muzi~ki kriti~ari go pretstavuvaat kako nastan so golemo vlijanie vrz razvojot na kulturniot ìvot vo Makedonija, kade {to se promoviraat pozitivnite vrednosti na mladata populacija, a na Taksirat mu gi dale slednive karakteristiki: festival so najoriginalen koncept (za koj ima dobieno i nagrada na muzi~kata konferencija vo Drezden, Germanija), edinstveniot zimski festival vo Jugoisto~na Evropa. Bil nominiran za najdobar rokenrol-festival na Balkanot i najdobar mal festival. Godinava povtorno se najde na spisokot za nominacii za najdobar festival vo stranstvo na Britanskite nagradi, na koi be{e nominiran i vo 2008 i 2009 godina. So golemiot nastan koj }e se odrì utre (sabota, 4 dekemvri), }e se zaokruì 12-to izdanie na Taksirat,

koj e najgolem makedonski festival za alternativen rok, pop, pank, elektronska, rege i ska-muzika. Ovoj festival trae edna nedela, a kulminacijata }e se slu~i vo sabotnata ve~er, so nastapot na nekoi od najrenomiranite artisti od svetot, no i doma{ni muzi~ari. Muzi~kite poznava~i koi gi sledat tie pravci znaat {to zna~i da nastapat imiwa kako Manu ^ao ili, pak, germanskiot rege-izveduva~ Xentlmen. Vo arenata Metropolis zabavata }e po~ne u{te vo 19 ~asot so nastapot na Paradise Lost, a vedna{ po niv grupata od Anglija White Lies, koi iako se relativno nov bend, za kratko vreme steknaa popularnost. Potoa nastapuvaat Pekin{ka Patka i Onyx, a po niv sleduvaat Xentlmen i Manu ^ao. Festivalot }e trae do ranite utrinski ~asovi, a }e go zatvori Dubioza Kolektiv. Tradicionalno, festivalot po~na edna nedela porano so nastapi re~isi sekoj den vo nekoj od skopskite klubovi. Ve~erva vo klubot Koloseum }e nastapat Mizar i Feri Korsten. Festivalot Taksirat e popularen i nadvor od na{ite granici. So tekot

na godinite i negovata cel, Taksirat se afirmira{e vo makedonski brend koj e na isto ramni{te so nekoi od svetski poznatite festivali koi go promoviraat pozitivniot na~in na razmisluvawe. Ako vo minatoto bilo re~isi nevozmo`no da se donese nekoja yvezda od svetski rang, sega za niv e predizvik i ~est da nastapat na Taksirat. Vo tekot na 12-godi{noto postoewe festivalot izgradil svoja konstantna publika od pove}e od 15 iljadi posetiteli. Zborot “taksirat” e star turski zbor koj vo sloboden prevod zna~i sudbina vo negativna smisla. Imeto na festivalot e dadeno so cel da se iska`e revoltot za lo{ite uslovi vo

XENTLMEN, eden od najpoznatite rege-izveduva~i

GADGETS USB MINI-FRI@IDER etko koj moè da & oddolee na ladna limenka, osobeno koga sme èdni. No, dodeka nezabeleìtelno sme se zanele vo rabotata, pijalakot ni se stopluva, ne{to {to site go mrazime. E, pa, pominaa tie vremiwa. So noviot USB mini-friìder moète nasekade i vo sekoe vreme da si gi ladite pijalacite, osobeno koga sme pretrupani so rabota na è{koto vreme i ne moème da si dozvolime da odime do prodavnica po laden pijalak. Pokraj moderniot izgled, kako i sekoj friìder, i ovoj doa|a so vnatre{no svetlo {to mu dava dopolnitelen {mek i sobira standardni konzervi do 300 mililitri. S$ {to treba da napravite e da go priklu~ite friìderot za USB priklu~okot na va{iot kompjuter i za ~as dobivate ledeno osveùvawe.

muzikata i kulturata voo Makedonija. So tekot naa godinite se poka`alo kakoo lo{ite iskustva imale i dobra strana, odnosno mo-tivacijata da se podobratt rabotite vrodila so plod.. Poznati imiwa koi dosegaa nastapile na ovoj festivall se: Iggy & The Stooges, Thee Roots, Guano Apes, Juliettee Lewis i mnogu drugi. I najzna~ajnite imiwa od make-donskata scena, isto taka,, nastapile na izdanijata naa Taksirat. Prosleduva~itee na Taksirat s$ u{te se se-}avaat na nastapot na Kirill Xajkovski vo fini{ot naa minatogodi{noto izdanie.

MANU ^AO, muzi~ar so buntovni~ko rokenrol-srce I

26 03.12.2010

FUN BUSINESS

PETOK

MAKEDONSKA OPERA I BALET

BILET POVE]E ZA“DERVI[OT I SMRTTA”

Edna od najnagraduvanite teatarski pretstavi vo Srbija i regionot, vo koja centralniot lik go tolkuva Nikola Ristanovski, vikendov pred makedonskata teatarska publika

retstavata “Dervi{ot i smrtta” na Narodno pozori{te od Belgrad, vo re`ija na Egon Savin, napravena spored istoimenoto delo na Me{a Selimovi}, so Nikola Ristanovski vo ulogata na Ahmed Nurudin, doa|a vo Skopje. Publikata ve}e bara bilet pove}e za dvete izvedbi vo Makedonskata opera i balet, vo sabota so po~etok vo 20 ~asot i vo nedela od 18 ~asot, so {to se potvrdija pretpostavkite deka po gostuvaweto na Jugoslovensko dramsko pozori{te so “Bure barut” na Dejan Dukovski i Slobodan Unkovski pred 15 godini ova e najo~ekuvanoto gostuvawe poslednava decenija. Toa, pred s$, se dol`i na ulogata na na{iot izvonreden akter i prvenec na Makedonskiot naroden teatar, Nikola Ristanovski, koj so

ulogata na Ahmed Nuradin osvoi duri deset nagradi minative dve godini na regionalnite teatarski festivali. “Dervi{ot i smrtta” ne e samo edno od najzna~ajnite dela na Me{a Selimovi}, tuku se smeta za edno od najmarkantnite dela koi se voop{to napi{ani vo ju`noslovenskata literatura. Stanuva zbor za dlaboka psiholo{ka drama {to go pretstavuva ìvotot na Ahmed Nurudin, edna ispoved i porazno soznanie deka ìvotot mu pominal vo praznina i neiskoristenost, vo besmisla, bez jasni tragi. Ispoved za vreme na is~ekuvaweto na smrtta koga go sveduva svojot ìvoten bilans. Izborot na Ristanovski za ulogata na Ahmed Nurudin bil sosema normalen za reìserot Savin za vreme na postavkata na pretstavata.

Spored nego, Nikola Ristanovski e najto~niot izbor za ovoj lik. Iako vo celost ne bil siguren deka }e se sovlada jazi~nata bariera, va`na mu bila pred s$ negovata emotivnost, negoviot senzibilitet i temperament, koi mu bile dobro poznati, bidej}i ova e nivna ~etvrta sorabotka. Pred premierata na “Dervi{ot i smrtta” vo dekemvri 2008 godina Ristanovski za belgradska “Politika” izjavil deka se obiduva da vleze vo celost vo likot na Nurudin, no ne na na~in da go pribliì likot kon sebe, tuku toj samiot da mu se pribliì. Trebalo da gi spoznae dervi{kite redovi, nivnata filozofija, jazik, karakter, podnebje. “Me|utoa, koga na krajot }e se sobere s$, ostanuva{ sam - za toa deka Ahmed Nurudin razmisluva za ìvotot, a Hasan go ìvee”, veli Nikola

Ristanovski. Inaku, temelnosta vo kreiraweto na likot Ristanovski ja poka`al i so dolgotrajnite ~asovi minati so lektorot za sovladuvawe na finesite vo govorot tipi~en za bosanskoto podnebje. Glavnata uloga na psiholo{kata drama na Ristanovski izminatiov period mu donese mnogu nagradi. Vo portfolioto na nagradi vlegoa najvisokata srpska akterska nagrada “Ra{a Plaovi}” za sezonata 2008/2009, nagradite na Joakim Fest vo Kraguevac, Steriino pozorje vo Novi Sad i drugi. Vo “Dervi{ot i smrtta” partneri na Ristanovski se Qubomir Bendovi}, Marko Nikoli}, Nata{a Ninkovi}, Aleksandar \urica, Zoran Kosi} i dr.

NIKOLA RISTANOVSKI – desetina nagradi za Nurudin

FILMSKI FESTIVAL VO SOLUN

NOVITE VIDICI NA FILMSKIOT BIZNIS Festivalskata

programa Agora od mesto na koe }e se sre}avaat filmskite profesionalci od Jugoisto~na Evropa i }e dogovaraat sorabotki, godinava prerasnuva vo platforma za podinami~en filmski biznis STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

o noviot film “127 ~asa” na oskarovecot Deni Bojl, ve~erva (petok, 3 dekemvri) vo Solun po~nuva 51-to izdanie na Internacionalniot filmski festival. Stotinata filmovi selektirani vo desetina programi i 400-inata filmski profesionalci, gosti, novinari i kriti~ari, vo vremenski rok od dva pati po 127 ~asa, ili deset dena, do 11 dekemvri, koga solunskiot festival se zatvora so “Crniot lebed” na Daren Aronofski, }e bidat del od potragata po novite horizonti na balkanskiot, evropskiot i svetskiot film. No, i del od potragata po novi proekti vo ova finansiski skudno vreme. Ottamu, intencijata na noviot direk-

tor na festivalot, Dimitri Eipides, filmski kriti~ar i teoreti~ar koj so decenii e del od organizacijata na ovaa najzna~ajna regionalna smotra, e preoblikuvawe na solunskiot festival kako mesto na koe, osven za filmovite, u{te pove}e }e se razgovara i za filmskiot biznis. Taka, festivalskata programa nare~ena Agora (plo{tad, centralniot del na nekoe mesto), oblikuvana pred pet godini kako mesto na koe }e se sre}avaat filmskite profesionalci od Jugoisto~na Evropa (no i po{iroko) i }e dogovaraat sorabotki, godinava e promovirana vo nova platforma na festivalot, koja gi obedinuva koproducentskiot forum, Balkanskiot fond za poddr{ka na scenarija, delata vo razvoj, filmskiot market i Salonika studio/4 agli, multikulturna

rabotilnica kako pottik na studentite na filmski specijalizacii. Ako dosega{nite u~estva na makedonskata kinematografija na Solunskiot filmski festival bile sporadi~ni i glavno situirani vo prili~no popularnata balkanska programa, godinava ima dvajca pretstavnici vo toj “biznissektor” na festivalot. Se raboti za proektite “Mojot brat Lazar”, noviot film na Svetozar Ristovski (avtorot na “Iluzija”), koj }e bide pretstaven na solunskiot koproducentski forum, del od evropskata media-programa i partner na pogolemite festivali, i “Pankot ne e mrtov” na Vladimir Bla`evski (“Haj Faj”, “Bulevar na revolucijata”), koj ja bara {ansata za podobar plasman kaj distributerite, agentite i selektorite vo programata nameneta za dela vo raz-

voj. Iako finansiskata recesija gi skrati nagradite na Solunskiot festival vo konkurencijata na prvi i vtori dela na 16-te selektirani avtori, godinava tie, sepak, }e bidat respektabilni i } e iznesuvaat 20.000 evra za “Zlatniot Aleksandar”, 10.000 evra za “Srebreniot Aleksandar” i 5.000 evra za specijalnata nagrada za originalnost i inventivnost. [est~lenoto internacionalno `iri go predvodi dolgogodi{niot ~elnik na solunskiot festival, Mi{el Demopulos. Solunskiot festival tradicionalno mnogu polaga na programata “Novi horizonti”, kade {to se pretstavuvaat novinite vo svetskiot avtorski film, no ne gi zaborava nitu potvrdenite, prireduvaj}i im specijalni proekcii i oma`i. Na programata }e se najdat novite naslovi

DENI BOJL – oskarovecot so nov hit, “127 ~asa” na godine{niot kanski laureat, Api~atpong Verasetakul, Xon Sejls, Tom Tikver, Ken Lou~, Tomas Vinterberg, Majkl Vinterbotom, Suzan Bier, Dorota Ke`irzavska, Mohamed Al-daraxi, Verner [reter... Balkanskiot pregled, mnogu popularen kaj mladata festivalska publika, me|u drugite,

gi nosi i novite naslovi na Kristi Puiju, Danis Tanovi}, Oleg Novkovi}, Adrijan Sitaru, Zeki Demirkubuz i Dalibor Matani}. Dopolneti so masterklasovi, izlo`bi i koncerti, toa }e bide agorata (srcevinata) na godine{niot Solunski filmski festival.

ДЕRVИШОТ И SМRТТА (ДRАМА) гоsтuвање на Nаrодно позоrиште Белгrад 05.12.2010 Почеток:18:00 чаsoт

SPORT

PETOK

03.12.2010

FIFA

SPORT

OLIMPISKIOT KOMITET GO ^ISTI FUDBALOT OD KORUPCIJA

LA LIGA

Vo neodamna emituvanata dokumentarna emisija na britanskata nacionalna televizija Bi-Bi-Si be{e poso~eno deka vo 1995 godina na privatnata smetka na Hajatou bile prefrleni 20.000 evra od strana na edna “fantomska” marketing-agencija ISL, registrirna vo Lihten{tajn

RAMOS SO IZVINUVAWE DO BARSELONA!

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

retsedatelot na Afrikanskata fudbalska federacija (AFC), Isa Hajatou, voedno i ~len na izvr{niot odbor na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) i na Internacionalniot olimpiski komitet (IOK), e poso~en kako glavna alka vo istragata {to se vodi po izbivaweto na megakorupciskiot skandal vo ramkite na me|unarodniot fudbal. Vo neodamna emituvanata dokumentarna emisija na britanskata nacionalna televizija Bi-Bi-Si be{e poso~eno deka vo 1995 godina na privatnata smetka na Hajatou bile prefrleni 20.000 evra od strana na edna “fantomska” marketingagencija ISL, registrirna vo Lihten{tajn. “Vo toa vreme go proslavuvavme jubilejot 40 godini od formiraweto na Afrikanskata federacija. ISL be{e na{ sponzor i tie pari bea

Serhio Ramos za malku }e predizvika{e golem incident vo poslednite sekundi od derbito me|u Barselona i Real Madrid

eli tri dena mu bea potrebni na fudbalerot na Real Madrid, Serhio Ramos, da zakrepne od te{kiot poraz od Barselona od 5:0 i da im se izvini na protivni~kite fudbaleri za toa koga vo poslednite momenti go udri Karles Pujol vo lice. “Navistina àlam poradi toa {to go napraviv na derbito so Barselona i telefonski im se javiv na Pujol i na âvi i im se izviniv”, izjavi odbranbeniot fudbaler na Real. Inaku, Pujol vedna{ po krajot na sredbata istakna deka voop{to ne mu se luti na kolegata od reprezentacijata na [panija, tvrdej}i deka Ramos go napadnal vo àrot na borbata. Ramos se osvrna i na posledniot duel so Barselona, smetaj}i deka }e pomine dolgo vreme dodeka toj i soigra~ite go zaboravat sramniot poraz. “Boli, ja naru{ivme slikata za timot i gi nateravme naviva~ite

da stradaat. Sega pove}e od koga bilo mora da ja pokaème gordosta koja go krasi Real Madrid. Ne zaboravajte, ova be{e me~ za tri boda, a ligata e dolga. Mora da priznaeme deka Barsa n$ nadigra vo ponedelnikot i im ~estitam za prikaànata igra. Ostanuva na nas da prodolìme da rabotime naporno”, dodade Ramos. Inaku, zasega nema nikakva izjava od najgolemata yvezda na Real, Kristijano Ronaldo, koj pred po~etokot na sredbata isprati nekolku cini~ni poraki do Barselona, navestuvaj}i sigurna pobeda za “kralskiot” klub. L

Isa Hajatou e ozna~en kako klu~na alka vo razotkrivaweto na korupciskata mre`a vo svetskiot fudbal nameneti ameneti za razvoj na afri afrikanskite mladi fudbaleri. Izvr{niot odbor na AFC donese odluka za tie pari”, izjavi Kamerunecot, koj najavi tu`ba protiv Bi-Bi-Si, no ne najde za potrebno da objasni zo{to finansiskite sredstva bile prefrleni na negovata privatna smetka, a ne na smetkata na Federacijata, dokolku navistina bile nameneti za razvojnata fudbalska programa. FIFA gi otfrli site obvinu-

vawa protiv proti Hajatou objaveni na programata na Bi-Bi-Si, a najavenata istraga na Disciplinskata komisija na ovaa organizacija, sepak, nema da se ostvari. No, “svetlo na krajot od tunelot” za ovaa afera, sepak, mo`ebi }e ima, otkako itna istraga naredi izvr{niot odbor na IOK, kade {to Hajatou e isto taka ~len. Golem del od svetskite mediumi {pekuliraat deka tokmu Olimpiskiot komitet e edin-

stvenata internacionalna asocijacija koja mo`e da gi re{i problemite na FIFA. Inaku, Isa Hatajou e del od 22 delegati koi sino}a gi odbiraa doma}inite na svetskite prvenstva vo 2018 i 2022 godina. S$ u{te ne e izvesno dali vo slu~aj da bide doka`ana negovata vme{anost vo nelegalnite transferi na pari }e bide poni{teno i glasaweto vo vrska so organizatorite na mundijalite.

KAL^O

PROPAST NA ITALIJANSKIOT FUDBAL?

talija e me|u najuspe{nite fudbalski nacii. Petkraten svetski prvak e reprezentacijata na ovaa zemja, dodeka, pak, klubovite od Apeninite vkupno 12 pati ja osvojuvale ligata na {ampionite. Sepak, poslednite ~etiri do pet godini ne odi ni{to kako {to sme naviknati da odi za italijanskiot fudbal, koj poleka, no sigurno go gubi ~ekorot so konkurencijata. Minatata sezona Inter ja osvoi Ligata na {ampionite, so {to barem za edna sezona go prodol`i statusot na Italija vo ramkite na evropskiot klupski fudbal. Godinava povtorno ~etiri ekipi od Kal~oto imaat pravo na nastap vo Ligata na {ampionite, no dokolku nekoj italijanski tim povtorno ne go osvoi ova natprevaruvawe, toga{ e izvesno deka ovaa privilegija }e & pripadne na Germanija, ~ii klubovi vo poslednite nekolku godini postignuvaat daleku podobri rezultati. Za tragedijata da bide u{te

Nekoga{ golemiot Juventus ne uspea da se izbori za evropska fudbalska prolet pogolema za “azurite” tuka e eliminacijata na Juventus i Sampdorija od Liga Evropa. Nekoga{ golemite i mo}ni klubovi ne uspeaja da prezimat vo ligata koja e daleku od nekakov silen {ampionski kvalite, kade {to nastapuvaa golem broj neafirmirani klubovi od Stariot kontinent. “Navistina sum razo~aran

od eliminacijata vo Liga Evropa. Napravivme s$ {to mo`eme, no ne uspeavme da pobedime. Napravivme i golem broj {ansi, no nemavme dobra zavr{nica”, izjavi trenerot na Juventus, Luixi Del Neri, vedna{ po krajot na nere{eniot duel so Leh, odigran vo Polska. Tragedijata za italijanskiot fudbal mo`e da bide

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

kompletna dokolku od Liga Evropa bide eliminiran i timot na Napoli, ~ii {ansi za opstanok se vo granicite na teorijata. Prethodno i timot na Palermo gi zagubi {ansite za nastap vo eliminaciskite natprevari. Krizata vo klupskiot fudbal, spored mogumina, Italija }e ja ~ini i nazaduvawe na reprezentativno nivo. Iako ja brane{e titulata od Germanija, na poslednoto svetsko prvenstvo italijanskiot sostav ne uspea nitu da ja pomine grupnata faza, koga propu{ti da go sovlada timot na Nov Zeland, edinstveniot amaterski sostav na Mundijalot vo Ju`na Afrika.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ENTERIERI KOI TRENDOVI NA ENTERIERNO UREDUVAWE SE VLIJATELNI VO NA[IOT DELOVEN SVET? KOLKU KOMPANIITE OBRNUVAAT VNIMANIE NA SVOJOT ENTERIER? KAKOV E IZBOROT ZA ENTERIERNO UREDUVAWE VO MAKEDONIJA? TRENDOVI VO DIZAJNIRAWE NA ENTERIERITE VO SVETOT ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ENTERIERI KOJ KE IZLEZE NA 10 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100