182 Kapital 09 12 2010

NEMA POLITI^KA VOLJA ZA PROFESIONALIZACIJA NA SLU@BENICITE

SKANDALOZEN ENERGETSKI BILANS ZA 2011 GODINA

NI SDSM NI VMRO-DPMNE NE SAKAAT REFORMA NA JAVNATA ADMINISTRACIJA!?

ZAGUBITE NA STRUJA VO MAKEDONIJA VREDAT KOLKU HEC BOKOV MOST?!

STRANA 11

STRANA 2-3

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL DOZNAVA: GRUEVSKI JA FATI FRLENATA RAKAVICA OD CRVENKOVSKI!?

]E IMA IZBORI?!

PARTISKIOT VRV NA VMRO-DPMNE NA VONREDEN SOSTANOK DOCNA SINO]A RASPRAVA[E ZA BARAWETO NA SDSM. "KAPITAL" NEOFICIJALNO DOZNAVA DEKA VLADEJA^KATA PARTIJA RE[ILA DA ODI NA IZBORI! DOZNAVAME DEKA PRAKTI^NO SÈ BILO RE[ENO ZA MO@NITE IZBORI, OSVEN PERIODOT!

~etvrtok.9. dekamvri. 2010 | broj 182 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 5 UTRE, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 07.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,07% 0 0,03% 0 1,44%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,02 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

990,96 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.12)

MBI 10 2.251 2.249

...POGLED POGLED NA DENOT...

DEN QUP^O ZIKOV

2.247

OPAAA, IZBORI!?

STRANA 4

2.245 2.243 2.241 2.239 01.12

03.12

05.12

Prvite op{tinski obvrznici }e se emituvaat naprolet STRANA 10

Kompaniite baraat "da zamrzne" procenkata na rizik pri rabota STRANA 13

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

07.12

480

TOP MODEL STRANA 8

MILIONI EVRA OD MMF ]E SEDAT VO TREZOR, A ]E IMA I EVROOBVRZNICA!

STRANA 13

VO VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV AL

“M “MAKEDONIJA 2014”!

20 S STRANA 2

2 09.12.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 09 DEKEMVRI 2010

“MAKEDONIJA 2014”!

M

Mo`e li so edna milijarda evra zaem od stranstvo na Makedonija da & se slu~i ekonomsko ~udo?!

Zemjata ne smee da si dozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari, no toa ne zna~i deka ne treba da se zadol`uva.

Va`no e kako }e se tro{at tie pari!

Otkako ve}e padna odlukata za zadol`uvawe kaj MMF, so kredit koj ne predviduva strogi uslovi i monitoring od monetarcite vo odnos na na~inot na tro{ewe na parite, Vladata e ispravena pred predizvikot – koi proekti }e gi finansira so parite od krediti i dali tie investicii }e obezbedat zabrzan rast na ekonomijata.

No, taman se izraduvavme, vedna{ stigna razo~aruvawe. Namesto da gi investira parite {to gi pozajmuva so niska kamata od samo 2%, Vladata }e gi ~uva vo sef, a proektite za koi nema pari vo buxetot }e gi finansira so skapa evroobvrznica. Da sumirame, vo slednite dve-tri godini Vladata }e se zadol`i za okolu edna milijarda evra (krediti od MMF, Svetska banka i evroobvrznica), koi realno mo`e da napravat ~udo!

Ima veruvawe deka postoi fenomen nare~en “astralna proekcija”, koj ~ovekot go teleportira na drugo mesto i vo drugo vreme. Edno takvo umstveno patuvawe na istoto mesto, no po ~etiri godini,

poka`uva deka “~udo” nesomneno mo`e da ni se slu~i - ekonomska prerodba, dokolku Vladata uspee edna milijarda evra da investira vo izgradba na pati{ta, `eleznici, hidrocentrali ili, pak, ekonomska katastrofa, dokolku parite {to }e gi pozajmi gi potro{i za neproduktivni potrebi, kako na primer za spomenici, plati, stoki i uslugi i drugi socijalni dava~ki i zemjata ja ostavi vo ogromni dolgovi koi }e nema od kade da gi vra}a. Takvo “neopravdano” zadol`uvawe }e n$ dovede do rabot na propast.

Najavenite zaemi se o~ekuva zna~itelno da go prodlabo~at javniot dolg na zemjata. Ekonomistite nemaat edinstven stav kolku mo`e da se zadol`uvaat zemjite, odnosno koe nivo na javen dolg e soodvetno.

Dolgot na dr`avata, javnite pretprijatija i na kompaniite {to se vo celosna ili dominantna dr`avna sopstvenost, na op{tinite i na Narodnata banka na Makedonija zaklu~no so oktomvri iznesuva 2,338 milijardi evra, {to pretstavuva 33,4% od BDP. Spored Mastri{kite kriteriumi, koi dozvoluvaat maksimalna zadol`enost na javniot sektor do 60% od BDP, zemjava spa|a vo niskozadol`eni zemji i ima dovolen prostor dopolnitelno da pozajmuva kapital od stranstvo.

No, zaemite }e bidat isplatlivi i korisni dokolku ekonomijata se razviva pobrzo od rastot na kamatite {to se pla}aat za pozajmeniot kapital. Toga{ toa nivo na javen dolg }e bide odr`livo i vredi da se zadol`uvame za takvi razvojni investicii!

I, se razbira, dokolku

SKANDALOZEN ENERGETSKI BILANS ZA 2011

ZAGUBITE NA STR VREDAT KOLKU H ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

parite gi oploduvame, a ne gi ~uvame mrtvi.

Re~isi site zemji od regionot imaat povisoko nivo za zadol`enost otkolku Makedonija.

Hrvatskiot javen dolg, na primer, iznesuva okolu 47% od BDP, no zemjata investira vo izgradba na pati{ta, a zaemite i kamatite gi pla}a so parite {to gi sobira od patarinite! Imaj}i predvid deka Makedonija va`i za niskorazviena zemja, nesomneno e deka Vladata mora da obezbedi evtin kapital od stranstvo, {to }e go vlo`i vo izgradba na podobra infrastruktura, sozdavaj}i podobri uslovi za investirawe. Toga{ }e mo`eme da o~ekuvame pogolem priliv na stranski investicii, otvorawe novi rabotni mesta, zgolemuvawe na proizvodstvo-to i izvozot, podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite.

Duri toga{ }e mo`e da ni se slu~i i nam irskoto ~udo, ama ona prvoto.

Vo sprotivno, }e ni se slu~i najnovoto irsko ~udo – bankrot!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Proekciite vo energetskiot bilans za 2011 godina poka`uvaat deka }e se zgolemi potro{uva~kata na energija vo zemjava za 12%. Iako se predviduva zgolemuvawe na doma{noto proizvodstvo, za uvoz na energija }e platime 630 milioni evra KATERINA POPOSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

75,2

Milioni evra pribra dr`avata na poslednata aukcija na dr`avni zapisi. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za finansii, na poslednata aukcija se prodadeni trimese~ni dr`avni zapisi bez devizna klauzula vo vrednost od 1,6 milijardi denari, a bea realizirani i 2,9 milijardi denari od proda`ba na {estmese~ni dr`avni zapisi so devizna klauzula.

Na aukcijata na trimese~nite dr`avni zapisi kamatnata stapka iznesuva{e 4,55%, a vo sopstveni~kata struktura bankite u~estvuvaa so 97,62%, dodeka klientite so 2,38%.

Na aukcijata na {estmese~nite dr`avni zapisi kamatata iznesuva{e 4,3%, a vo sopstveni~kata struktura bankite u~estvuvaa so 96,26%, dodeka klientite so 3,74%.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

poposka@kapital.com.mk

E

Ekspertite vidoa golem problem vo energetskiot bilans na Makedonija za 2011 godina, koj predviduva zgolemuvawe na zagubite na struja vo sistemot na EVN i MEPSO za 10%. Akademik Tome Bo{evski obvini deka ovie zagubi se nerealni, bidej}i zna~at gubewe na 138 gigavat-~asovi elektri~na energija, kolku {to }e proizveduva hidrocentralata Bo{kov Most koga }e se izgradi, a investicijata za nea e okolu 80 milioni evra.

Bo{evski na javnata rasprava za energetskiot bilans im gi “otvori o~ite” na EVN, MEPSO i na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, uka`uvaj}i deka, pokraj pogre{no presmetanite zagubi vo mre`ata, koi na krajot }e gi pla}aat firmite i gra|anite, ~udni cifri i pogre{no pretvoreni merni edinici zabele`al i kaj neto-uvozot na energija za slednata godina.

“Znaete deka Sobranieto i opozicijata najmnogu gi gledaat zagubite, koi ve}e se mnogu golemi, pa, zamislete da porasnat u{te za 10%. Ovie zagubi se proceneti na 1.385 gigavat-~asovi, a rast od 10% zna~i dopolnitelno u{te 138 gigavat-~asovi godi{no. Tolku }e proizveduva hidrocentralata Bo{kov Most koga }e se izgradi, a za ovaa investicija se potrebni okolu 80 milioni evra. Zamislete, vo edna godina da imate zgolemuvawe

na zagubite vo vrednost na edna hidrocentrala. Nikako ne mo`am da prifatam deka vo 2011 godina }e bidat 10%.

Jas ne veruvam vo ovie zagubi i mislam deka se nekorektno presmetani”, tvrdi toj.

Bo{evski bara MEPSO i EVN da gi korigiraat procenetite zagubi vo mre`ata.

“Zagubite vo distributivnata mre`a se proceneti na 6%, a pretstavnikot na EVN spomna deka porastot na isporakata na elektri~na energija za tarifnite potro{uva~i e 1% slednata godina. Va{a zalo`ba, so prezemawe na distribucijata, be{e deka sekoja godina }e se namaluvaat zagubite, a ne da rastat za 6%. Jas ne bi ja ostavil i stavkata od 26% rast na zagubite za prenos. To~no e deka zagubite se proporcionalni so prenesenoto koli~estvo struja, no vo 2011 godina se vklu~uvaat novi 2.000 gigavat-~asovi struja od sopstveno proizvodstvo vo centarot na Skopje. Od Skopski leguri do elektranata nema ni eden kilometar, pa zagubite tuka treba da se nula”, objasni Bo{evski.

UVOZOT NA ENERGIJA ]E ^INI 630 MILIONI EVRA Uvozot na struja, gas, nafta i jaglen dogodina }e ~ini 630 milioni evra. Doma{noto proizvodstvo na energija }e porasne za 12%, a vo pogon }e bidat vklu~eni dvete kombinirani termoelektrani i toplani, Te-To i Kogel. Se predviduva i zgolemeno proizvodstvo na Skopski leguri, Jugohrom fero-alojs i na Feni industri, koi sami si nabavuvaat struja.

Spored proekciite vo energetskiot bilans {to go pravat energetskite i industriskite kompanii vo zemjava, zaedno so Ministerstvoto za ekonomija i so Makedonskata energetska

630 milioni evra }e se odleat za uvoz na energija vo 2011 godina

1,1

milioni toni surova nafta planira da preraboti OKTA vo 2011 godina, {to e za 22% pove}e od 2010 godina

asocijacija, potro{uva~kata na elekri~na energija dogodina }e se zgolemi za 17%, odnosno za 9,452 gigavat-~asovi, sporedeno so potro{uva~kata vo 2010 godina.

Kompaniite se branat deka presmetkite gi pravele vrz osnova na proektiraniot brutodoma{en proizvod od 3,5% za slednata godina, porastot na industriskoto proizvodstvo za 5,6% i na zgolemenite potrebi od energija na del od golemite industriski kapaciteti. Od ELEM, EVN i MEPSO smetaat deka najavenite potrebi i potro{uva~kata na energija se pregolemi i deka dokolku ne se po~ituvaat, energetskite kompanii }e imaat seriozni problemi vo raboteweto, najmnogu finansiski.

“Od Skopski leguri ima najava za zgolemena potro{uva~ka i bi apeliral da se dr`ime do ovie brojki vo tekot na slednata godina, zatoa {to vakvite najavi, kaj nas, vo Energetika, vlijaat na cenata na energijata.

Minatata godina toplanata Energetika ima{e negativni finansiski rezultati. Vo idnina bi trebalo bilansot da ni bide reper za ostvaruvawe

TOME BO[EVSKI AKADEMIK “Znate deka i Sobranieto i opozicijata najmnogu gi gledaat zagubite na struja, koi ve}e se mnogu golemi, pa, zamislete ako rastat so stapka od 10%.

Zagubite na struja za idnata godina se proceneti na 138 gigavat-~asovi. Tolku }e proizveduva hidrocentralata Bo{kov Most koga }e se izgradi, a investicijata za nea e okolu 80 milioni evra.

Zamislete, vo edna godina da imate zgolemuvawe na zagubite vo vrednost na eden Bo{kov Most.

Nikako ne mo`am da prifatam.“

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

DOMINIK [TROS-KAN

rviot ~ovek na MMF otide vo Atina za na lice mesto da se uveri kolku i kako Grcija se spravuva so krizata i gi sproveduva merkite za {tedewe

P

NE IM BE[E DENOT

U ja prifati podadenata raka od Rusija za zatopluvawe na odnosite me|u Brisel i Moskva, no ostanuvaat za re{avawe u{te mnogu pra{awa, kako {to e ukinuvaweto na vizite

E

IVAN [UKER

ANTONIO MILO[OSKI

HERMAN VAN ROMPUJ

m naredi na ambasadorite vo Evropskata unija da gi zasilat aktivnostite vo instituciite vo Brisel, a nie mislevme deka ve}e go rabotat toa

I

inisterot za finansii na Hrvatska nema samo eden problem, finansiskata kondicija na buxetot, koja e slaba, tuku i borbata za ministerskata fotelja

M

RUJA VO MAKEDONIJA EC BO[KOV MOST?!

09.12.2010

K POBEDNIK

P

Pionerite, pette mali hidrocentrali, po~naa da gi proizveduvaat i prvite kilovati elektri~na energija. Doma{niot investiotor Feroinvest, zaedno so me|uop{tinskoto javno pretprijatie Proakva, vo izminatite 18 meseci vlo`ile vkupno 7,3 milioni evra za da izgradat pet mali elektrani vo okolinata na Ohrid i Struga.

No, iako ovie elektrani se mali po svojot kapacitet i mo}nost, pridobivkite od niv voop{to ne se zanemarlivi.

So u~estvoto vo izgradbata na ovie mali elektrani, me|uop{tinskoto pretprijatie Proakva nema da ima nikkavi tro{oci za struja vo tekot na godinata. Investitorite najavija deka godi{noto proizvodstvo na ovie pet mali hidroelektrani e dovolno za da se zadovolat potrebite za struja na eden pomal grad vo Makedonija za period od edna godina.

POGRE[NA PROCENKA

H ili da ima dovolno dobri obrazlo`enija od kompaniite za otstapuvawata”, veli Kosta Patastorevski, pretstavnik na Elektrani na Makedonija.

Spored proekciite, Feni industri, Jugohrom feroalojs i Skopski leguri za slednata godina najavile zgolemena potro{uva~ka na elektri~na energija od duri 74%, sporedeno so 2010 godina. Od Feni industri objasnuvaat deka porastot na potro{uva~kata se dol`i na pu{taweto vo upotreba na vtorata elektrope~ka, koja ne rabotela od oktomvri 2008 godina. Od kompanijata ne negiraat deka se mo`ni debalansi.

“Denes Feni prezema elektri~na energija so mo}nost od 100 megavati, taka {to ostanuvame na predlog-planot {to sme go dale, odnosno na 110 megavati mo}nost i toa bi bilo maksimalnoto pre-zemawe struja za 2011 godina. Vo april godinava planirame eden remont vo traewe od 20 dena, koga }e prezemame okolu 50 megavati struja.

Toa }e predizvika i zgolemeni debalansi. Svesni sme za toa, no kaj nas tehnolo{kiot proces e so takva priroda {to s$ za-

ZA UVOZ NA GAS VO 2011 GODINA ]E PLATIME 120 MILIONI EVRA Vkupnite potrebi na priroden gas vo zemjava za idnata godina se proektirani na 427 milioni metri kubni, {to e porast od 2,6 pati vo odnos na 2010 godina. Ova zgolemuvawe se dol`i na vleguvaweto vo pogon na kogenerativnite elektrani Te-To i Kogel, koi }e koristat priroden gas. Potrebite od priroden gas na ovie kapaciteti u~estvuvaat so 73% vo vkupnata potro{uva~ka. visi od vremenskite uslovi i neplaniranite defekti, koi za Feni vo eden moment bi zna~ele pad na prezemaweto energija od 20 do 30 magavati”, veli Todor Andonov, pretstavnik na kombinatot za proizvodstvo na feronikel od Kavadarci.

ZA NAFTENI DERIVATI - 370 MILIONI EVRA Proekciite za slednata godina poka`uvaat deka od site energensi najgolema e potro{uva~kata na nafta i naftenite derivati, koi u~estvuvat so 40,7% vo vkupnata potro{uva~ka na energija vo zemjava. Za uvoz na nafta i goriva od zemjava }e se odleat okolu 370 milioni evra.

V isoko kot ir a i pot r o {uva~kata na jaglen za slednata godina, duri 38,7% od vkupnata potro{uva~ka. Nedostigot

dr`avata }e go nadomestuva so uvoz, za {to }e dade okolu 56 milioni evra. Iako prirodniot gas vleguva so samo 4,3% vo vkupnata potro{uva~ka na energija, za ovoj energens }e platime re~isi 130 milioni evra.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Porastot na planiranata finalna potro{uva~ka za 2011 godina e pred s$ poradi planiraniot porast na BDP od 3,5% i na industriskoto proizvodstvo od 5,6%, kako i na potro{uva~kata na elektri~na energija kaj direktnite potro{uva~i.”

Od Makpetrol, distributerot na nafteni derivati, se `alat deka Te-To i Kogel ne gi prijavile potrebite za gas, nitu sklu~ile dogovor so Makpetrol za 2011 godina.

“Krajno e neseriozno da se predvidat koli~ini za koi nie kako trgovci dosega ne sme kontaktirani i ne ni se najaveni, a kamoli da sme vo faza na pregovori ili da sme potpi{ale dogovori.

Vo momentov samo mo`am da ka`am deka se naja-veni mnogu skromni koli~ini za prviot kvartal slednata godina. TeTo za ovoj period prijavil 17 milioni normalni metri kubni gas. So prethodno prijavenite koli~ini, doa|ame do brojka od okolu 130 milioni metri kubni gas za cela godina”, zabele`a Zoran Donevski, pretstavnik na Makpetrol.

3

MAL, NO ZNA^AEN PROEKT!!

KO^O AN\U[EV AN\U[EV \ Pokraj prodobivkite od elektri~na energija, so izgradbata na cevkovodite, koi gi zafa}aat vodite na rekite Belica i Letnica, `itelite na ohridsko i na stru{ko }e dobijat i kvalitetna voda za piewe von turisti~kata sezona.

Podobrenata infrastruktura na reonot kade {to se izgradeni ovie mali hidroelektrani e u{te edna vo nizata pridobivki od izgradbata na pette mali hidroelektrani.

Feroinvest e kompanija koja svoeto portfolio naskoro }e go dopolni so u{te nekolku vakvi proekti vo oblasta na ergetikata. energetikata.

K GUBITNIK

Pretstavnicite na energetskite kompanii i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, bea obvineti deka predlagaat nerealen energetski bilans.

Hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, se preceni vo svoite procenki deka zemjata kone~no izleguva od kriza. Taa se istr~a da se pofali pred gra|anite deka hrvatskata ekonomija po~na da izleguva od dnoto na koe se nao|a. Taa radosno go objavi podatokot od Dr`avniot zavod za statistika deka bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo tretoto trimese~ie od ovaa godina porasnal za 0,2%. No, u{te toga{ kaj mnogu ekonomski analiti~ari se pojavi somne` za nejzinata procenka i predupredija deka najverojatno toa e statisti~ka gre{ka. Deka stanuva zbor za “la`na nade`” poka`a i izve{tajot na bonitetskata ku}a Dun & Bradstreet, koja izleze so podatok deka vo Hrvatska nema rast na BDP. Spored niv, Hrvatska bele`i trend na opa|awe.

Kosor sega se vadi na pogre{niot podatok na Zavodot za statistika, izjavuvaj}i deka samo ja komentirala naja-

JADRANKA KOSOR vata ata na ovaa institucija, institucija no toa ne mo`e da go opravda opa|a~kiot trend na ekonomijata vo nejzinata zemja. Ona {to e zagri`uva~ko e deka hrvatskata ekonomija ve}e devet kvartali po red e vo pad.

Vo Hrvatska malku se investira, ima pad na pobaruva~kata, a zemjata e optovarena i so visoka stapka na nevrabotenost. Site ovie pri~ini se glavnite faktori za padot na ekonomijata, podatoci koi Kosor mora da gi znae pred da dava takvi izjavi.

Za Kosor sega najdobro bi bilo da se zafati so re{avaweto na su{tinskata problematika vo nejzinata zemja i so pretvorawe na “la`nite” statisti~ki podatoci vo realni pozitivni rezultati.

MISLA NA DENOT

AKO MISLITE DEKA VA[IOT [EF E GLUPAV, NE ZABORAVAJTE: VIE NE BI IMALE RABOTA AKO TOJ BE[E POPAMETEN

ALBERT GRANT PORANE[EN ADMIRAL NA AMERIKANSKATA PODMORNICA

4 09.12.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

43

...POGLED NA DENOT...

OPAAA, IZBORI!?

VLADATA SE ZADOL`UVA ZA DA GI ^UVA PARITE “MRTVI”

480 MILIONI EVRA OD MMF ]E SEDAT VO TREZOR, A ]E IMA I EVROOBVRZNICA! Vladata }e gi ~uva parite od zaemot od MMF kako rezervna varijanta za finansirawe na proekti dokolku potfrlat prihodite vo buxetot za idnata godina i ne se podobrat uslovite za izdavawe evroobvrznica ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata }e gi ~uva parite od zaemot od MMF vo sef i nema da gi tro{i za da gi ima kako rezervna varijanta za finansirawe na proekti dokolku potfrlat prihodite vo buxetot za idnata godina i ne se podobrat uslovite za izdavawe evroobvrznica. Fondot na zemjata & odobri otvorena kreditna linija za pretpazlivost vo iznos od 480 milioni evra za period od dve godini i so toa Makedonija stana prvata zemja koja sklu~i vakov aran`man.

Kamatnata stapka za celiot iznos na kreditot }e iznesuva okolu 2%, a edinstven uslov koj go bara MMF e zemjata da ima zdravi makroekonomski politiki.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, komentira deka dogovorot so MMF }e prati direktna poraka do investitorite za zgolemuvawe na nivnata doverba vo Makedonija i }e vlijae vrz namaluvawe na cenata na evroobvrznicata {to Vladata planira da ja izdade

V

idnata godina.

“Korista od kreditnata linija od MMF za Makedonija e pove}ekratna, glavno poradi toa {to ovoj dogovor poka`uva deka MMF veruva vo makroekonomskite politiki {to gi vodi zemjava i toa }e bide jasen signal na me|unarodnite pazari na kapital, {to }e pomogne za podobruvawe na uslovite za na{ata zemja da se zadol`i so evroobvrznica. Dokolku ne se podobrat uslovite na pazarot, kreditot e rezervna varijanta, koja garantira deka site proekti {to se planirani vo buxetot so sigurnost }e se realiziraat.

Sekako deka e podobro namesto vo rezerva, ovie pari da se iskoristat i da se investiraat vo kapitalni investicii, no Makedonija ne mo`e da potro{i beskone~en iznos na sredstva vo edna

zaemot za da se potvrdi kontinuitetot na zdravite makroekonomski politiki na vlasta i da se obnovi dogovorot. Nema drugi kriteriumi i strukturni reperi koi treba da se ispolnat, kako {to se bara za stend baj aran`man. Ova e kreditna linija koja obezbeduva sigurnost i dokolku se podobrat rabotite idnata godina, Makedonija }e nema potreba da gi povlekuva parite. Sigurnosta {to ja obezbeduva kreditot samo }e ja zacvrsti pozicijata na Makedonija na finansiskite pazari i }e ja vrati doverbata kaj investitorite”, izjavi Mekgru.

Guvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev, oceni deka kreditna linija sozdava popovolni uslovi i za vodewe na monetarnata politika.

DOMINIK [TROS-KAN GENERALEN DIREKTOR NA MMF Mnogu sum zadovolen {to Makedonija pozitivno odgovori na pokanata {to ja upativ do ekonomiite koi imaat zdravi ekonomski osnovi i politiki da go iskoristat ovoj instrument za zgolemuvawe na me|unarodnata doverba i }e bide prvata zemja-~lenka na MMF koja }e go koristi ovoj nov vid kredit. Makedonija ima odr`livi ekonomski osnovi, kako i silni politiki koi poka`aa opredelba makedonskata vlast da ja odr`i ovaa zdrava praktika.

3 FAKTI ZA...

2,9% 0,4% 0,7%

godina. Nie mora da vodime smetka kolkav e buxetskiot deficit i da se vklopime vo nego, bidej}i toa ni go gradi kredibilitetot”, izjavi Stavreski, obvrzuvaj}i se u{te edna{ pred javnosta deka buxetskiot deficit }e ostane na planiranoto nivo od 2,5% od BDP. [efot na misijata na MMF za Makedonija, Ves Mekgru, oceni deka Makedonija gi ispolnila osnovnite uslovi {to se baraat od edna zemja za da stane korisnik na kreditna linija za pretpazlivost - nisko nivo na javen dolg i niska inflacija, a potvrda za stabilnosta i odr`livosta na ekonomskite politiki stigna i od generalniot direktor na MMF, Dominik [tros-Kan. “MMF na sekoi {est meseci }e vr{i proverka na iskoristuvaweto na parite od

PROCENKI...

NIKOLA GRUEVSKI premier

PORASNALE TRO[OCITE ZA @IVOT VO NOEMVRI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC MINATATA GODINA PORASNALE TRO[OCITE ZA @IVOT, MERENI SPORED CENITE NA STOKITE I USLUGITE ZA LI^NA POTRO[UVA^KA, VO ODNOS NA PRETHODNIOT MESEC PORASNALE CENITE NA MEBELOT I POKU]NINATA VO NOEMVRI, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC

KRIZATA GO GUBI ZDIVOT, NAREDNATA GODINA POZNA^AJNO ZAZDRAVUVAWE ozitivnite pokazateli koi doa|aat vo poslednite meseci od statistikata, kako {to se rastot na izvozot i uvozot, na deviznite rezervi, kako i padot na kamatnite stapki, spored premierot Nikola Gruevski poka`uvaat deka ima pozitivni pridvi`uvawa vo site oblasti, a dopolnitelen signal e i toa {to prihodite vo buxetot gi nadminuvaat o~ekuvawata.

“Toa poka`uva deka krizata poleka go gubi zdivot i slednata 2011 godina }e bide godina na povidlivo i pozna~ajano zazdravuvawe od svetskata ekonomska kriza. Toa vo golema mera zavisi od dvi`ewata vo EU i sekoga{ mora da se dovede vo korelacija”, izjavi Gruevski. Toj o~ekuva vo 2012 godina zemjata da se vrati na starite pateki na visok ekonomski rast, kako {to be{e pred po~etokot na krizata.

P

e slu{a deka }e ima izbori! Se obiduvam vo ovaa kolumna da razmisluvam pozitivno! [to }e dobie SDSM so eventualnite brzi predvremeni izbori? [to }e dobie VMRO-DPMNE? Makedonija i nie vo nea nema da dobieme ni{to! Toa odamna se znae! Ajde malku mentalna gimnastika... [to dobiva SDSM? SDSM i nivnite koaliciski prijateli }e dobijat nova politi~ka realnost! Mo`ebi i vlada! Za o~ekuvawe e SDSM da dobie pove}e pratenici otkolku {to ima sega (24-25). Verojatno mnogu pove}e...!? Takvata promena vo brojot na pratenicite mu ja menuva kapacitivnata mo} za legitimno koalicirawe... Programskiot kapacitet za koalicija so albanskite i drugi partii e jasen i vidliv!

No, ne mi e do kraj jasen nivniot reformski kapacitet!

Ne e do kraj potvrdeno za {to }e se zalagaat, i na samiot izboren proces, a ako ja osvojat vlasta kakvi reformi }e sproveduvaat! Ovde ostanaa pove}e neodgovoreni pra{awa (za koi i VMRO-DPMNE dolgo vreme nema odgovori)... Ekonomijata i te{kite problemi povrzani so investiciite!

Po koi koordinati }e se dvi`i i razvrskata za integraciite na Makedonija vo EU i vo NATO? Kako so Grcija!? Evidentno e deka vo posledno vreme vo SDSM prestanaa da zboruvaat na ovaa tema (se dobiva vpe~atok deka i tie ne se za brz kompromis), pa ottuka ova otvora pove}e pra{awa! [to dobiva VMRO-DPMNE so izborite?

S

...Kolku e Gruevski podgotven da prodol`i (!), a kolku e podgotven da zamine...?

Prvo, da se pra{ame kolku vo vakva situacija VMRODPMNE e blisku do formirawe nova vlada!? Se ~ini deka VMRO-DPMNE i ponatamu }e ostane silna i golema partija... Verojatno pogolema od SDSM! No, toa dopolnitelno }e mu otvori problem na Nikola Gruevski, osobeno ako i taka silna, partijata, sepak, ostane vo opozicija!?

Kako Gruevski }e praktikuva liderstvo vo silna partija vo opozicija? Na povr{ina }e izleze “krizata, ne na makedonskiot, tuku na ideolo{kiot identitet na premierot, i partijata {to ja vodi”! ]e se vidi kolku e toj zarobenik na politikite {to sam gi kroe{e vo godinite nanazad za pove}e pra{awa! Pritisokot na me|unarodnata zaednica vrz nego vo takov slu~aj }e bide u{te pogolem oti }e se bara negovata kooperativnost za idnite istoriski re{enija za Makedonija! Edinstveno {to }e dobie e polesna pozicija - na li~nost koja nema da nosi odluki vo te{ki momenti... Dobro, toa e poznato!

So prosti zborovi – Gruevski }e bide taka silen na broj, a taka slab na teren... E, tokmu so ova se zanimava liderot na vladeja~kata partija denovive!? [to }e presmeta, brzo }e vidime!? Ako bide taka kako {to pi{uvam, toga{ mnogu pra{awa se otvoraat! Mnogu...

Ona {to e besprekorno jasno e faktot deka Gruevski ima malku igra so albanskite partii. Gi potro{i! Go potro{i i programskiot arsenal na temi na koj bi se na{ol so niv! Go predizvika nivniot radikalizam! Gi soble~e albanskite politi~ari goli pred sopstvenite glasa~i!

Visok funkcioner na DUI denovive mi re~e deka negovata partija ima prili~no komotna pozicija koga se vo pra{awe predvremenite izbori! Veli: “Nie poka`avme deka mo`eme da koalicirame i so ednite (SDSM), i so drugite (VMRO-DPMNE). I toa dobro! Ottuka, nie apsolutno go razbirame Crvenkovski koga, ne isklu~uvaj}i deka mo`e da koalicira so site albanski partii, objasnuva deka }e koalicira so tie {to }e imaat najgolem broj pratenici! A tie sme nie”, mi veli ~ovekot od DUI! A, {to, Ta~i da ne e - eventualno..., me pra{uva!?

Ponatamu, Nikola Gruevski so eventualnite predvremeni izbori dobiva prostor da gi “bajpasira” dvete aferi koi gi otvori za SDSM, i “Pero Nakov bb”! Ako ne napravi izbori nabrzo, toga{ }e treba da gi re{ava na na~in na koj sugerira deka }e gi re{i! So krivi~ni prijavi!?

Ako ne gi re{i navodnite kriminali na Ramkovski, toga{ toj indirektno potvrduva deka celta mu bila A1 i novinarite!? Vo najmala mera, takva percepcija }e se sozdade... Toa e lo{o za negovoto “politi~ko zdravje”!

Brisel }e bara glava za ova!?

Ako se pretpostavi deka ima pove}e centri vo vlasta koi “razli~no duvaat” okolu “Pero Nakov bb”, toga{ e jasno deka premierot vo usta stavil pregolem zalak, pa sega mo`ebi, i nema da mo`e da go goltne...

Po~ituvani, vo sekoj slu~aj, o~ekuvajte u{te edno {ou!

Kako {to gledate, iako pi{uvam za izborite, vo ovaa dene{na kolumna ne napi{av ni{to za bednata makedonska ekonomija koja treba da bide glavnata tema na izborite! Ne napi{av za siroma{tijata, nevrabotenosta, otsustvoto na investicii... A logi~no e da se o~ekuva vo normalna zemja da pi{uvate za ovie pra{awa kako za politi~ki aduti za govorewe! No, ovde odamna ne e taka... Zatoa i na narednite izbori }e prodol`ime da se zanimavame so samite sebe! Toga{ sme najsilni!

Ako ni e...

POLITIKA

^ETVRTOK

09.12.2010

5

ANDOV: ^ESTITE IZBORI SE ZNAK ZA NESTABILNA N NIKOJ NE SAKA DA BIDE POLITI^KA SITUACIJA PRETSEDATEL VO SUDOT VO STRUMICA!?

P orane{niot pretsedatel na Sobranieto, Stojan Andov, smeta deka ~estite izbori se znak za nestabilna politi~ka sostojba vo dr`avata.

"Za da ima predvremeni izbori treba da se donese odluka za raspu{tawe na Sobranieto i vo rok od 45 dena pretsedatelot na Sobranieto treba da go utvrdi rokot za odr`uvawe na izborite. Objektivno, ~estite izbori se znak za nestabilnost na politi~kata

P

situacija, nemo`nost da se odr`i vlasta i nedoslednost na programite na politi~kite strukturi, pa zatoa se odi na proverka kaj glasa~ite”, izjavi Andov.

Toj istakna deka izborite mo`e da se odr`at vo fevruari ili po~etokot na mart narednata godina, dokolku bide donesena takva odluka, no smeta deka pred s$ treba da se izvr{i pro~istuvawe na izbira~kiot spisok i da se sredat nesoglasuvawata za Izborniot zakonik.

ite sudii sakaat da rabotat vo Skopje.

Na konkursot za iizbor na sudii raspi{an ood strana na Sudskiot ssovet kandidatite povto torno najmnogu se prija javuvale za Osnovniot sud S Skopje 1, za edno slobbodno mesto konkurirale 660, i za skopska Apelaacija, kade {to za dve m mesta se prijavile 40 ssudii. Sudskiot sovet na pposlednata sednica izbra

S

trojca sudii za Upravniot sud, ~etvorica vo osnovniot sud vo Bitola i po eden vo Skopje, Radovi{ i Struga. Po duri pet neuspe{ni konkursi, kone~no izbran e nov pretsedatel na Osnovniot sud vo Veles, sudijata Jordan Lazarov. Problem i ponatamu ostanuva sudot vo Strumica, koj s$ u{te nema pretsedatel. "^lenot na Sudskiot sovet koj ja sledi

rabotata na ova podra~je prezentira{e deka nemalo nitu eden zainteresiran kandidat za pozicijata pretsedatel", izjavi Vasil Gr~ev, pretsedatel na Sudskiot sovet.

Pri ovoj izbor na sudii Sudskiot sovet se rakovodel i od zastapenosta na sudiite od malcinskite zaednici. Od Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli e izbran samo eden kandidat.

GRUEVSKI JA FATI FRLENATA RAKAVICA OD CRVENKOVSKI!?

]E IMA IZBORI!?

Partiskiot vrv na VMRO-DPMNE na vonreden sostanok docna sino}a rasprava{e za baraweto na SDSM. "Kapital" neoficijalno doznava deka vladeja~kata partija re{ila da odi na izbori!

Doznavame deka prakti~no s$ bilo re{eno za mo`nite izbori, osven periodot!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ajva`no ni e kolkav }e bide procentot na izleznost na denot na odr`uvawe na izborite. S$ {to e okolu ili pove}e od 60% izleznost nam ne ni odi vo korist. Ako izleznosta e tolkava, toa zna~i deka }e bide golem brojot na neopredeleni koi }e izlezat za glasawe. A site znaeme deka neopredelenite nikoga{ ne glasaat za vlasta. Tie mo`ebi nema da glasaat nitu za SDSM, no vo nikoj slu~aj nema da go poddr`at Gruevski. ]e glasaat za Bo{kovski, za Manasijevski, za Georgievski, no nie gi gubime tie glasa~i, veli za “Kapital” visok partiski izvor na VMRO-DPMNE. Kako {to doznavame, premierot Nikola Gruevski se podgotvuva energi~no

N

da go prifati predizvikot od liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, za predvremeni izbori.

Spored neoficijalnite informacii, na sostanokot vo vtornikot nave~er na VMRO–DPMNE so partnerite od koalicijata Za podobra Makedonija ne se dogovorile za kone~na odluka, me|utoa, vo partijata ve}e preovladuva raspolo`enieto deka treba da se odi na izbori.

Kako {to doznavame, vo krajno tesen krug, partiskoto rakovodstvo sega gi pravi kalkulaciite za tajmingot na nivnoto odr`uvawe, se pravat presmetki vo koj period od narednata godina na vlasta najmnogu }e $ odgovara, odnosno koga bi se osvoile najmnogu prateni~ki mesta (!?). Docna sino}a Gruevski povtorno ja sobra partijata na vonreden sostanok na Izvr{niot komitet za u{te edna{ da se rasprava za predlogot na SDSM. Oficijalno, lu|eto bliski do nego velat deka stanuva zbor za

mo{ne delikatna odluka, okolu koja ne smee da se dozvolat {pekulacii. Se vozdr`uvaat od podetalni komentari: “Se analizira baraweto od site aspekti, pa }e gi odredime to~nite ~ekori.

Vo tekot na ve~era{niot sostanok }e se znae kone~nata odluka”, izjavi direktorot na centarot za komunikacii na VMRO–DPMNE, Ilija Dimovski, pred zasedavaweto na Komitetot.

Ona {to, u{te pove}e, zatkulisno se doznava e deka, vsu{nost, vo samata partija, u{te po nedelniot mar{ na SDSM, vladee blaga panika. Vo VMRODPMNE brifiraat deka premierot e svesen deka negoviot rejting poleka se topi.

Partiskite matematiki vo momentov zboruvaat za brojka od 47 do 53 pratenici dokolku sega se odr`at izbori (!?), analiziraat vo partijata. Stravuvawata se deka ovoj broj edinstveno bi mo`el da se namaluva. Ottuka, logikata

[LUMBER@E: FRANCIJA MORA DA BIDE SOLIDARNA SO GRCIJA rancija ne e protiv Makedonija, no kako zemja-~lenka na EU ja poddr`uva Grcija vo ramki na evropskata solidarnost. Vaka francuskiot ambasador vo Makedonija, @an-Klod [lumber`e, go komentira{e pra{aweto dali negovata zemja igra dvojna igra vo pra{aweto za imeto, po pojavata na tajnite dokumenti na internet-sajtot Vikiliks, vo koi se veli deka francuskata vlast pobarala od

F

Va{ington da ja poddr`i gr~kata pozicija.

"Ne negiram deka Francija ja poddr`uva Grcija vo ramki na evropskata solidarnost, zatoa {to toa be{e ka`ano vo 2008 godina od strana na na{iot pretsedatel, no toa trgnuva od idejata deka toa voop{to, pak, ne zna~i deka Francija zazema stav protiv Makedonija ili protiv evropskata idnina na Makedonija”, re~e [lumber`e.

Vo re{avaweto na sporot za imeto, veli [lumber`e, ne treba da se me{a nitu Francija, nitu koja bilo druga zemja.

"Pra{aweto za imeto e bilateralno pra{awe {to treba da bide re{eno me|u va{iot ju`en sosed i vas i se razbira deka nie nema da se me{ame nitu vo formata, nitu vo su{tinata na re{enieto, zatoa {to toa ne e na{a cel, no ni cel na koja bilo druga zemja~lenka na EU”, istakna toj.

G.G. STEFAN GO OSVETI SPOMENIKOT NA SV. KLIMENT OHRIDSKI VO SKOPJE o povod denot na Sv. Kliment Ohridski, v~era be{e otkrien i osveten spomenikot so likot na svetitelot vo blizina na Soborniot hram vo Skopje. Avtor na spomenikot e skulptorot akademik Tome Serafimovski, koj voedno e i dobitnik na dr`avnata nagrada "Sv. Kliment Ohridski".

Spomenikot e izraboten vo

P

belgradskata learnica Jeremi}, visok e 4,70 metri.

Skulpturata na Sv.Kliment Ohridski e investicija na op{tinata Centar i nejziniot vkupen iznos e 185.000 evra, so koi se pokrieni site tro{oci.

“Sv. Kliment Ohridski e neiscrpen predizvik i inspiracija. Pove}e od 40 godini ja rabotam prerodbata i duhovnosta", izjavi

Serafimovski.

Arhiepiskopot ohridski i makedonski, g.g. Stefan, istakna deka Makedonija e tatkovina na svetitelot, a nie sme negov narod, no treba u{te mnogu da napravime za da go dostigneme negovoto delo.

Vo Makedonija ve}e ~etvrta godina se odbele`uva Sv. Kliment Ohridski kako dr`aven praznik.

e deka najverojatno, sepak, }e se odi na izbori vo prvata polovina od godinata, {to e mo`no pobrzo.

Vo VMRO–DPMNE velat deka za niv klu~en bi bil samiot den na glasaweto.

Od druga strana, kako {to pi{uva{e "Kapital"pred izvesno vreme, }e se vodi i golema bitka vnatre, vo vladeja~kata koalicija!

Pra{awata koi }e se otvorat se povrzani so prateni~kite mesta. Za mnogumina }e nema mesto vo Sobranieto (na primer - malite koalicioni partii se na udar!?). Pri vakvo scenario, se o~ekuva porast na revoltot kaj malite koalicioni partii na Gruevski.

Spored partiski izvori, Gruevski vo momentot presmetuva {to ponatamu – ako pobedi na izborite, postoi mo`nost toa da bide pirova pobeda (ako SDSM napravi {irok blok “site protiv Gruevski”). Vo toj slu~aj, sepak, SDSM }e ja formira vladata! Zatoa, Gruevski mora da ima plan kako vo opozicija so tolku mnogu pratenici!

Vo sekoj slu~aj, toj mora da ima plan kako }e odigra potoa, ako vo takvi uslovi jasno se aktuelizira pra{aweto kolku toj lider }e ima kapacitet da ja vodi partijata. Ako ve} e se otvorat ovie dilemi, VMRO–DPMNE, kako {to velat na{ite izvori, }e se

soo~i so vistinska “kriza na identitet”!

Kako i da e, vo vladeja~kata partija se svesni deka ne smeat da ka`at “ne” na predlogot na SDSM. Toa otvora drugi problemi! Taka bi go izgubile kredibilitetot i bi poka`ale seriozna politi~ka slabost, od edna strana, a od druga, tuka se i potezite na Crvenkovski so barawe za izmeni na Izborniot zakonik.

Gruevski ne mo`e da ne go otvori ova pra{awe, (na ovie izmeni insistira i celata me|unarodna zaednica), a ako go otvori, toa samo po sebe vodi do inicijativata na SDSM za predvremeni izbori.

6 09.12.2010 FOKUS: PONUDATA NA PAZAROT NA TRUD SE VLO[UVA PORADII

EMIGRANTITE NOSAT OD MAKEDON

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

malo-nemalo ekonomska kriza, so ili bez biometriski paso{i, prose~no 15.000 Makedonci godi{no ja napu{taat zemjata. Vo potraga po egzistencija, podobra plata ili podobar socijalen status, tie sekoja godina kontinuirano se odlevaat od zemjata. Viznata liberalizacija, koja se slu~i pred to~no edna godina, ne dovede do zna~itelno zgolemuvawe na migracijata, kako {to se predviduva{e. Naprotiv, ekonomskata kriza vo Evropa duri go namali brojot na makedonski emigranti koi tamu zaminuvaat za podobra egzistencija.

Italija vo poslednive godini pretstavuva najprivle~na destinacija za makedonskite rabotnici, koi emigriraat najmnogu od

I

Italija vo poslednive godini pretstavuva najprivle~na destinacija za makedonskite rabotnici, koi emigriraat najmnogu od isto~niot del na Makedonija. Od Zapadna Makedonija, pak, mladi lu|e baraat rabota vo zapadnoevropskite zemji Germanija i [vajcarija. Odlivot na rabotna sila ne ja namaluva stapkata na nevraboteni vo zemjava, zatoa {to taa ne se a`urira efikasno, no sigurno ja vlo{uva i taka lo{ata struktura na nevraboteni vo zemjava. U{te postra{no e {to si zaminuvaat i visokokvalifikuvani kadri, koi se deficitarni isto~niot del na Makedonija. Od Zapadna Makedonija, pak, mladi lu|e baraat rabota vo zapadnoevropskite zemji Germanija i [vajcarija. Odlivot na rabotna sila ne ja namaluva stapkata na nevraboteni vo zemjava, zatoa {to taa ne se a`urira efikasno, no sigurno ja vlo{uva i taka lo{ata struktura na nevraboteni vo zemjava. U{te postra{no e {to si zaminuvaat i visokokvalifikuvani kadri, koi se deficitarni.

Vo svetot ima pet Makedonii vo malo, na {ega komentiraat poznava~ite ~ii procenki se deka, bez sezonskite rabotnici, nekolku milioni Makedonci `iveat i rabotat nadvor od Makedonija.

“Spored moite procenki, Makedonija sekoja godina ima od 15.000 do 20.000 seozonski migranti. Minatata i ovaa godina brojot e namalen na 10.000 do 15.000. Viznata liberalizacija ne uspea drasti~no da go

zgolemi brojot zatoa {to toga{ se slu~i i ekonomskata kriza, so {to se namalija kontingentite za prifa}awe sezonska rabotna sila. Slovenija, Avstrija, Grcija i u{te mnogu drugi dr`avi indirektno zabranija vlez na rabotna sila od dr`avi koi ne se ~lenki na Evropskata unija”, veli Zoran Ko~ovski od Kouzon, agencija za posreduvawe pri rabota.

Osnovnata pri~ina poradi koja mladite se odlu~uvaat da ja

napu{tat mati~nata dr`ava e `elbata za pogolema zarabotka na isto rabotno mesto, stru~no dousovr{uvawe i mo`nosta za po~nuvawe sopstven biznis. Neodamna objavenite podatoci na Svetska banka za zagri`uva~ki visokata migracija na makedonskoto naselenie (400.000 emigranti se registrirani do 2010 godina) se zagri`uva~ki za ekspertite, koi se somnevaat i vo nivnata verodostojnost.

“Mnogu e te{ko da se dade to~en

ZAPADNITE DR@AVI GI ZAOST vropskata komisija vovede mehanizmi so koi }e ja kontrolira viznata liberalizacija za Makedonija, Srbija i Crna Gora. So pismena garancija se zalo`i da gi sledi imigrantskite barawa za azil na site zemji od Zapaden Balkan, otkako masovno se zgolemi azilantskiot bran po olesnuvaweto na vizniot re`im.

Vo sila ostanuvaat dva kontrolni mehanizmi - monitoring za proverka dali se postignuvaat dogovorenite standardi, kako i dali se po~ituvaat vo kontinuitet so mehanizmot za rano predupreduvawe.

Od EU objasnuvaat deka ovie merki se preventivni za da se spre~i zloupotrebata na viznata liberalizacija, bidej}i vo sprotivno }e sleduvaat soodvetni merki.

I Velika Britanija prezema merki za ograni~uvawe na vlezot na

E

rabotnici koi doa|aat od dr`avi koi ne se ~lenki na Evropskata unija. Vladata na Velika Britanija najavi deka ve}e od april 2011 godina planira da go ograni~i brojot na kvalifikuvani rabotnici koi doa|aat od neevropskite dr`avi na edna pettina vo odnos na 2009 godina ili da dozvolat vlez na re~isi 22.000 rabotnici godi{no.

Brojot na visokokvalifikuvani rabotnici koi vleguvaat vo Velika Britanija bez prethodno ponudena rabota }e se namali na 13.000, a rabotni dozvoli }e se davaat samo za “isklu~itelni talenti”, kako {to se nau~nici, lu|e so visoko stru~no obrazovanie i umetnici. Za razlika od niv, brojot na rabotnici so prethodno ponudena rabota }e bide zgolemen za re~isi 7.000 vo sporedba so lani, odnosno }e im bide dozvolen vlez na re~isi 21.000 rabotnici, iako i za niv }e va`at

postrogi propisi. Nema da ima ograni~uvawa edinstveno za investitori i pretpriema~i. Vladata vo Velika Britanija planira do 2015 godina da ja namali neto-migracijata na nekolku desetici iljadi, od re~isi 200.000 ve}e prisutni migranti vo zemjata. Toa planira da go napravi preku zabrana na vlez za migranti koi vo Britanija doa|aat na privremena rabota, a }e im bide dozvolen vlez samo na onie koi }e rabotat postojano.

I ^e{ka be{e me|u zemjite koi godinava go ograni~ija brojot na izdadeni rabotni dozvoli za stranci koi doa|aat od zemji koi ne se ~lenki na Evropskata unija. Tamo{nata vlast zabele`uva deka `ivotot na strancite koi ve}e rabotat vo ~e{kata dr`ava }e stane pote`ok poradi toa {to koga }e im izmine rabotnata dozvola Zavodot za vrabotuvawe }e gi prinuduva rabotodavcite da

I ODLIVOT NA RABOTNA SILA

^ETVRTOK

09.12.2010

7

NIJA I KVALITETNI RABOTNICI KAKO SE DOBIVA LEGALNA RABOTA VO STRANSTVO?

5%

Za da se dobie rabotna viza, prvo treba da e obezbedena rabotata, pa potoa da se dobie viza. Rabotnicite dobivaat dogovor naj~esto za {est meseci, koj, potoa, vo zavisnost od uslovite, se prodol`uva.

Vo migraciskite servisni centri vo zemjava, koi se vo sorabotka so Me|unarodnata organizacija za migracii - IOM, i koi posreduvaat pri dobivaweto legalna rabota vo stranstvo, velat deka barawata doa|aat naj~esto od rabotodavcite vo Makedonija, odnosno kompaniite koi ve}e imaat dogovoreno rabota za svoite vraboteni so stranski firmi. Dodavaat deka posreduvaweto se sveduva samo na delot na obezbeduvawe link so stranskata kompanija, no potoa rabotnicite se ostaveni samite na sebe.

“Nie & posreduvame na na{ata mati~na firma, nudime rabotna sila, no, potoa samata kompanija e zadol`ena da obezbedi rabotna viza. Rabotnicite se predupredeni za mo`nite izmami, vo smisla na detalite za platata i sli~no”, velat vo Migracioniot servis pri Agencijata za vrabotuvawe.

Ottamu istaknuvaat deka, sepak, interesot za rabota vo stranstvo preku nivniot servis e na zna~itelno nisko nivo, a pri~inite gi baraat vo finansiskata kriza. No, tvrdat deka i da se zgolemi brojot na lu|e koi bi zaminale vo stranstvo na rabota, toa nema da pridonese za da se namali brojot na nevraboteni vo zemjava. Spored niv, za da se slu~i toa, neophodno e doma{niot pazar da producira novi rabotni mesta.

od studentite koi godi{no zaminuvaat na sezonska rabota ne se vra}aat vo Makedonija

ZORAN KO^OVSKI AGENCIJA ZA POSREDUVAWE PRI VRABOTUVAWE KOUZON “Najaktuelni destinacii za sezonska rabota momentalno se kriznite podra~ja i regioni, kako {to se Irak i Avganistan. Tamu rabotat golem broj Makedonci. Spored poslednite podatoci, nivniot broj dostignuva 4.000. Ima i drugi atraktivni destinacii kade {to migriraat Makedoncite za da rabotat povremeno, na primer vo Germanija, Avstrija, ^e{ka, Italija, koi do pred izvesno vreme dozvoluvaa sloboden vlez na kontingenti rabotna sila.”

podatok kolku vkupno lu|e se otselile od Makedonija, zatoa {to ima rabotnici koi rabotat vo stranstvo povremeno i ima takvi koi zasekoga{ se otselile.

Samo vrz osnova na to~ni podatoci mo`e da se napravi analiza za konkretni merki i strategija za da se zadr`at mladite.

Vo posledno vreme site evropski dr`avi baraat visokokvalifikuvani rabotnici. Slovenija bara doktori, ama ne zna~i deka }e gi primi site {to }e se prijavat.

Vo posledno vreme ima fluktuacija na rabotnici. Doktorite od Germanija odat vo Amerika, a od ^e{ka, Polska, Slova~ka odat vo Germanija. Toa se fluktruira~ki procesi i voop{to ne se trajni”, veli Jovan Pejkovski, univerzitetski profesor.

NAJBROJNI EMIGRANTI SE MLADITE DO 30 GODINI Spored ekspertite, najzainteresirani za rabota vo stranstvo se mladite do 30-ina godini.

Agenciite za posreduvawe pri vrabotuvawe za niv nudat sezonska rabota na brod ili, pak, na egzoti~ni mesta vo turisti~kiot biznis.

“Poslednite dve godini go nudime Dubai. Ima dobri uslovi, dobro platena rabota, so plateno zdravstveno osiguruvawe, odmor i plus rabotata e na pla`a vo egzoti~ni hoteli. Interesot e

ogromen”, veli Tatjana Ristoska od agencijata Traveo.

Spored izve{tajot na Svetska banka, Makedonija godinava e rangirana na 23 mesto na toplistata na najemigrantski dr`avi.

Top-destinacii kade {to emigiraat Makedoncite se evropskite dr`avi, Italija, Germanija, Slovenija, Francija, Avstrija, [vajcarija, no i Turcija i Hrvatska i prekuokeanskite Avstralija i Kanada. Vo poslednite nekolku godini Italija e najprivle~na destinacija za makedonskite sezonski rabotnici, koi emigriraat najmnogu od isto~niot del na Makedonija. Vo italijanskoto grad~e Kaneli ima duri 23 u~enici ~ii roditeli se od vini~koto selo Blatec, vo koe, pak, godinava se zapi{ale samo ~etiri u~enici.

“Vo evropskite zemji za mnogu deficitarni se smetaat zanaet~iskite dejnosti i tie se vo konstantna potraga po kadri. Se baraat i medicinski sestri, a vo Italija se baraat lu|e za berba na grozje. Javna tajna e deka cela isto~na Makedonija e preselena vo Italija. Seto toa e nelegalno.

Ja koristat turisti~kata viza do tri meseci i potoa ostanuvaat. Za dnevnica od 50 do 100 evra im se isplatuva”, veli Darko Velkov od Vrabotuvawe.kom.

Postojat tri kategorii gra|ani koi baraat rabota nadvor od zemjata. Edni se niskokvalifikuvanite rabotnici, koi ne gi diktiraat uslovite za nivno zaminuvawe. Vtorata kategorija se visokokvalifikuvani, koi vo nedostig od slobodni rabotni

447.000

emigranti godinava `iveat i rabotat nadvor od Makedonija

mesta doma prifa}aat kakva bilo rabota vo stranstvo. Tretata kategorija se visokokvalifikuvani rabotnici, koi se povikani od samite stranski kompanii i korporacii poradi nivniot visok kvalitet.

ZAGRI@ENOST Matevski smeta deka instituciite treba da vklu~at crven alarm poradi iseluvaweto na intelektualnata elita. Pri~inite za takvata pojava treba da se baraat vo predolgata tranzicija i postranzicioniot period, vo koj intelektualcite ne bile i ne se adekvatno vrednuvani i nagraduvani. ”Kaj nas s$ u{te nema razvien sistem na nagraduvawe kako na Zapad. Imame ostatoci od izedna~uvawe na vrednosti, toa e

eden ruski sistem. I denes imame situacija koga site hirurzi i profesori zemaat ista plata, a ne se isti po kvalitet”, dodava Matevski.

Pred samo nekolku dena slovene~kata Vlada otvoreno najavi deka }e ja olesni procedurata za priem na 500 doktori od biv{ite jugoslovenski dr`avi, po {to vedna{ se pojavi ogromna zainteresiranost kaj makedonskite lekari. Pri~inite le`at vo toa {to procedurata za prijavuvawe }e trae samo eden mesec, a sekoj zainteresiran specijalist }e aplicira za plata povisoka od 2.500 evra. Za op{ti lekari, pak, platata vo slovene~koto zdravstvo se dvi`i od 1.500 do 1.800 evra.

Poznava~ite na makedonskoto zdravstvo velat deka vo zemjava

ima okolu 400 nevraboteni lekari, koi sigurno }e ja iskoristat mo`nosta rabota da pobaraat vo Slovenija.

NA RABOTA I VO KRIZNI REGIONI Vo poslednite godini, me|u destinaciite kade {to se doa|a do golema zarabotuva~ka se i takanare~enite krizni podra~ja Irak i Avganistan. Vo agenciite za posreduvawe pri vrabotuvawe velat deka makedonskite gra|ani se svesni za rizikot, no, sepak, se odlu~uvaat da zaminat na pe~alba.

“Vo Irak i Aganistan rabotat okolu 4.000 Makedonci. Iako rizikot e golem, Makedoncite se re{avaat na rabota poradi dobrata plata”, veli Zoran Ko~ovski od agencijata Kouzon.

JOVAN PEJKOVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Mora to~no da se znae za kolkav broj iselenici stanuva zbor, pa potoa da se napravi poopse`na analiza za konkretni merki koi bi se prezele. Mora da se napravi strategija kako bi se zadr`ale mladite vo zemjava. Postoi nekoj trend vo posledno vreme, site evropski dr`avi imaat nedostig od visokokvalifikuvani rabotnici. Slovenija bara doktori, ama ne zna~i deka }e gi primi site {to }e se prijavat. Vo poslednava godina ima fluktuacija na rabotnici. Doktorite od Germanija odat vo SAD, a od ^e{ka, Polska, Slova~ka vo Germanija.”

TRUVAAT PRAVILATA ZA VLEZ NA EMIGRANTITE ZORAN MATEVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Iseluvaweto na Makedoncite datira od mnogu odamna, nekade od po~etokot na 19 vek. Nie imame najrana iseleni~ka kultura, sli~na na Hrvatite, no razlikata od porano i sega e vo strukturata na iseluvaweto. Porano be{e od klasi~no ekonomski pri~ini, denes e i od socijalni pri~ini. Fakt e deka najgolem broj od iselenicite ne se siroma{nite sloevi, tuku se srednite, pa duri i visokite klasi, {to e interesno za analiza. Ako imate sredna klasa koja pretendira da evaluira vo visoka, tendencijata e da se izleze od dr`avata i da se odi vo zapadnite dr`avi, kade {to {ansite za toa da se ostvari se mnogu pogolemi.” gi proglasat nivnite dotoga{ni rabotni mesta kako slobodni, so cel za niv da se prijavat i doma{ni kandidati. Zaostruvaweto na procedurite bilo nametnato od ~e{koto Ministerstvo za trud i socijalna politika, a postrogite proceduri vo oblasta na trudot bi se odnesuvale glavno na nekvalifikuvanite rabotnici od

treti zemji, kako Ukraina, Moldavija, Vietnam i Mongolija.

DO 2050 GODINA BROJOT NA IMIGRANTI VO SVETOT ]E SE ZGOLEMI ZA 68% Me|unarodnata organizacija za migracija prognozira deka do 2050 godina brojot na me|unarodnite imigranti }e se zgolemi za 68%. Vo izve{tajot

na IOM se istaknuva deka iako ekonomskata kriza go zabavila tempoto na migracija vo mnogu zemji vo svetot, sepak, ne uspeala da go stimulira vra}aweto vo mati~nata zemja. Drasti~noto zgolemuvawe na brojot na imigrantite, spored ekspertite na IOM, }e bide predizvikano od zgolemeniot broj na rabotna sila, osobeno vo zemjite vo razvoj, kade {to se o~ekuva zastoj vo otvoraweto na novi rabotni mesta.

Vo najnerazvienite zemji rabotnoto aktivno naselenie }e se zgolemi od 2,4 milijardi vo 2020 godina na 3,6 milijardi lica vo 2040 godina. Vo isto vreme, pak, rabotnata sila vo industriski razvienite zemji se o~ekuva da dostigne rekordno nivo od 600 milioni lica do 2050 godina.

Toa prodlabo~uvawe na razlikite me|u ponudata i pobaruva~kata

PROCESOT NA ISELUVAWE OD MAKEDONIJA DATIRA U[TE OD 19 VEK Spored ekspertite, Makedoncite imaat dolga tradicija na iseluvawe, koja naj~esto se povrzuva so ekonomskite potrebi na gra|anite.

“Iseluvaweto na Makedoncite datira od mnogu odamna, nekade od po~etokot na 19 vek. Nie imame najrana iseleni~ka kultura, sli~na na Hrvatite, no, sepak, razli~na vo sporedba so minatiot period. Razlikata od porano i sega e vo strukturata na iseluvawe. Porano be{e od klasi~no ekonomski pri~ini, a denes od socijalni pri~ini. Fakt e deka najgolem broj od iselenicite ne se siroma{nite sloevi, tuku se srednite, pa duri i visokite klasi, {to e interesno za analiza. Ako imate sredna klasa, koja pretendira da evaluira vo visoka, tendencijata e da se izleze od dr`avata i da se odi vo zapadnite dr`avi, kade {to {ansite za toa da se slu~i se mnogu pogolemi”, veli Zoran Matevski, univerzitetski profesor. na rabotna sila vo svetski ramki }e bide glavnata pri~ina za pogolem broj rabotnici od

siroma{nite zemji da baraat rabota vo pobogatite dr`avi, prognozira IOM.

8 09.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

SDSM NA RASPRAVATA ZA “SKOPJE 2014” VO PREDIZBOREN ZANES

NIE ]E ODIME NA IZBORI SO NARODOT, VIE SO VA[ITE KOWI I LAVOVI

Sobraniskata диskusija za proektot "Skopje 2014" poka`a deka duri i najva`nite op{testveni temi slu`at sамо za poefektno sproveduvawe na dnevnopoliti~kata agenda na partiite, koja naj~esto se iscrpuva vo prosto negirawe, po avtomatizam, na tezite na politi~kiot protivnik MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

aspravata za informacijata za proektot "Skopje 2014" pomina so li~ni diskvalifikacii, ostri zborovi i prazni govori.

Za su{tinata na proektot nema{e vreme da se govori duri ni na maratonskata sednica koja trae{e do docnite ve~erni ~asovi. Pratenicite, bez da biraat zborovi, poka`aa deka najva`no im e samo da go porazat i poni`at politi~kiot protivnik po sekoja cena. Pratenikot od SDSM, Jani Makraduli, go opi{a proektot kako "neostvaren detski son" i "licemerie na eden korka~", {to narodot skapo }e go plati.

Glavnoto pra{awe – kolku to~no narodot }e plati od svojot xeb za “razubavuvaweto” na glavniot grad – ostana neodgovoreno. Pratenicite na VMRO-DPMNE cenata na "Skopje 2014" ja sporedija so neproduktivnosta na vladite na Crvenkovski.

"Proektot "Skopje 2014" ~ini tolku pari kolku {to vie ukradovte od TAT. Vo va{e vreme ni{to ne se grade{e.

Vo vreme na VMRO-DPMNE se gradi, a vo vreme na SDSM

R

se krade", re~e pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski.

Opozicijata go spori celiot proekt – za niv, prvo e neosnovano i nelegitimno toj da se po~ne bez javna rasprava, dotolku pove}e {to rokot za negovoto fini{irawe e celi dve godini po istekot na mandatot na Vladata na Gruevski. Ponatamu, za niv e sporna i smislata. Obvinuvaat deka preku obid za ve{ta~ko kreirawe i insistirawe na anti~koto minato na makedonskiot narod, Vladata se izgubi vo prostorot i vremeto.

“Imate seriozen problem so odreduvaweto na prioritetite. Za izgradba na site osnovni i sredni u~ili{ta se predvideni pomalku pari vo buxetot za 2011 otkolku {to }e se odvojat za `i~arnicata na Vodno. [to s$ vleguva vo proektot "Skopje 2014"?

Nabrojuvaj}i vaka, stignavte do milijarda i 200 milioni evra. Ova e bunar bez dno”, veli Makraduli.

Toj i pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, predlo`ija da bide staven moratorium na proektot "Skopje 2014" do izborite, pa narodot na izbori da ka`e dali saka lavovi ili NATO i EU.

"SKOPJE 2014" E POTPROEKT NA "MAKEDONIJA 2014"?

Vladeja~kata VMRO–DPMNE nastapi so nova taktika {to se odnesuva na “Skopje 2014”.

Sega ovoj proekt go pretstavija kako del od celokupnata nivna programa – nabrojuvaj} i s$ {to napravile dosega otkoga do{le na vlast vo kontekst na "Skopje 2014". “"Skopje 2014" e potproekt na "Makedonija 2014". Vo glavniot grad na dr`avata polovina vek ne be{e izgradeno ni{to.

Skopje be{e dupka vo koja nema{e {to da vidi patnikot namernik. Okolu estetikata na proektot mo`e da imame razli~ni mislewa. No, alternativa na gradeweto e samo negradeweto”, veli Aleksandar Spasenovski.

Od vladeja~kata partija prodol`ija so tipi~nite napadi za liderot na SDSM. “Makedonija i Skopje do`iveale dve katastrofi: ednata e zemjotresot od 1963 godina, koj za nekolku sekundi go urna glavniot grad, a drugata e Branko Crvenkovski, koj 20 godini ja uriva Makedonija”, oceni pratenikot Petar Pop Arsov.

Replicira{e Makraduli so komentar deka Gruevski e o~igledno ispla{en od

Glavnoto pra{awe – kolku to~no narodot }e plati od svojot xeb za “razubavuvaweto” na glavniot grad – ostana neodgovoreno. narodot {to mu se slu~uva, pa zatoa bega od izbori.

“Trese Branko, ajde na izbori. Nie na izbori }e odime so narodot, a vie odete so lavovite i kowite.

Narodot }e izbere dali saka lavovi i kowi ili saka drugi prioriteti”, replicira{e Makarduli.

Pretstavni~kata na Vladata na ovaa sednica, ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, gi obvini pretstavnicite na opozicijata deka ne ka`ale ni{to novo, a pobarale ovaa to~ka da vleze vo dnevniot red samo za da poslu`i kako u{te eden paravan za neargumentirani

napadi vrz vlasta.

"O~ekuvav od predlaga~ot na to~kata - informacija za proektot "Skopje 2014", Jani Makraduli, da slu{nam ne{to relevantno, no ne slu{nav ni{to takvo. Vladata na VMRO-DPMNE i koalicijata e prva koja pred gra|anite izleze so konkretni proekti i rokovi, koi ne se samo na hartija. Mo`e da se vidi kako rastat i kako se predavaat vo upotreba proektite na narodot", re~e Milevska. Proektot "Skopje 2014" go sledea pove}e kontroverzii od samiot po~etok –obvinuvawa deka se raboti za monoetni~ki

proekt, aferata "Patriotska metla", vo koja se otkri is~eznuvaweto na dokumentite za ~etirinaeset tenderi od proektot, honorarite na avtorite na spomenicite i skulpturite, koi do denes se vodat kako “dr`avni tajni” i, sekako, glavnata teza deka celiot proekt e samo vrv na obidot za antikvizacija na dr`avata. Vo sklop na ovoj proekt dosega se realizirani spomenici na Goce Del~ev, Dame Gruev, Gemixiite, Metodija Andonov-^ento, ~etirite lavovi na mostot Goce Del~ev, a po~nati se pogolem del od zgradite vo koi }e bidat vdomeni Muzejot na VMRO, Krivi~niot sud, Javnoto obvinitelstvo, Finansiskata policija, Filharmonijata, Ustavniot sud, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Dosega napravenoto na mostot Oko go uni{ti poplaveniot Vardar, a na najskapiot spomenik od proektot, posveten na Aleksandar Makedonski, i na vtoriot, spored cenata, onoj na Filip Vtori, s$ u{te se ~eka. Koga stanuva zbor za toa kolku ~ini "Skopje 2014", Vladata priznava 110 milioni evra, a spored opozicijata samo za dosega realiziranoto se potro{eni 340 milioni evra.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

TOP MODEL ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI PIGON: Na veb-stranicata na misijata na MMF za Makedonija ima prezentacija od maj 2010 godina za regionalniot ekonomski izgled. Na eden slajd ima ednostaven grafik na koj se prika`ani dve linii, crvena i sina, koi gi prika`uvaat prognozite na MMF od esenta 2008 godina i proletta 2010 godina za rastot na BDP vo Makedonija. Liniite ne se preklopuvaat kaj nekolku od godinite. Dali avtorite nau~ile nekakva lekcija od toa?

JAN^ESKI: Vo vreme na kriza, mnogu od dobro poznatite izve{tai i predviduvawa podgotveni od vode~ki finansiski institucii propadnaa.

Ova otvora golema diskusija za toa koja e logikata od praveweto na tie izve{tai i kolku se korisni. MMF e me|u tie institucii ~ij kredibilitet mnogu ~esto e staven pod znak pra{alnik. Dobitnikot na Nobelovata nagrada, ekonomistot [tiglic, otvoreno go kritikuva MMF. Toj veli deka najdobar napredok pravat

dr`avite koi uspevaat da odoleat na pritisokot na MMF (Malezija, Kina, Indija), a onie koi slepo im veruvaa na modelite na MMF “platija” so ekonomska katastrofa (Indonezija, Argentina, Tajland i nekolku drugi).

PIGON: Za mene, negovata najsilna izjava e taa deka percepcijata na MMF za svetskata ekonomija e ograni~ena na pogledite koi gi imaat specifi~ni finansiski grupacii i me|unarodni investitori.

Toj veli deka tie pogre{no veruvaat deka {to e dobro za me|unarodnite finansieri i golemi kompanii e dobro i za svetskata ekonomija i doka`uva deka takviot pristap e pogre{en.

JAN^ESKI: Ovoj tip na pristap isto taka e dominanten vo dobro poznatoto rangirawe Duing biznis na Svetska banka. So godini zaklu~ocite od rangiraweto se kontradiktorni so ona {to navistina se slu~uva vo realnosta so stranskite direktni investicii. Kako i da e, mnogu vladi go koristat rangiraweto za ekonomska propaganda.

PIGON: Investitorite razgleduvaat razli~ni aspekti i tie ne rezerviraat avionski karti za biznisklasa spored rangiraweto na Duing biznis. Neodamna pro~itav edno mislewe na

germanski investitori. Velat vo Srbija imalo podobri investiciski uslovi od Makedonija. Rangiraweto, pak, poka`uva Srbija ima poslab rang od Makedonija. Sepak, edna od poslednite vesti na veb-stranicata na Invest Makedonija povtorno go glorificira rangiraweto Duing biznis kako uspeh.

JAN^ESKI: Rangiraweto Duing biznis ve}e nekolku godini e kritikuvano za ve{ta~kite pretpostavki i pogre{nite zaklu~oci.

Ovaa godina kritikite se bez presedan, zatoa {to ima `e{ki diskusii vnatre vo Svetska banka.

BRIK dr`avite gi predvodat obvinuvawata protiv publikacijata. Niedna od BRIK dr`avite nema dobro rangirawe vo publikacijata. Kina e 79-ta, Rusija 123-ta i Brazil 127-ma.

Indija e posledna od grupata i go zazema 134 mesto.

PIGON: Ro`erio Studart, poznat brazilski ekonomist, koj go pretstavuva Brazil i nekolku drugi dr`avi vo bordot na Svetska banka, javno go kritikuva{e izve{tajot kako ideolo{ki. “Otsekoga{ sum bil pogoden od izobilstvoto na propagandata {to tie ja pravat od toa i pritisokot {to go pravat na nekoi vladi so koristeweto na rangiraweto za da donesat reformi,

kako tie reformi da re{avaat nekoi osnovni problemi... Ova pravi lo{a usluga za Svetska banka i za dr`avite nejzini ~lenki”, edna{ toj ka`a.

JAN^ESKI: No, i polskiot zamenik-minister za finansii isto taka ima{e silna i ednostavna izjava, taka?

PIGON: Da, toj mnogu jasno ka`a deka praveweto takvo rangirawe vo dene{nata realnost e “izli{no, {tetno i pogre{no”. Toj istakna deka za da go podobri svoeto rangirawe vo Duing biznis, Polska treba da vovede nekoi zakoni koi se sprotivni na regulativata na EU. Rangiraweto isto taka ne gi istaknuva i klu~nite to~ki za investitorite, kako {to se korupcijata i nezavisniot sudski sistem.

JAN^ESKI: Polskata agencija za stranski investicii mnogu ~esto objavuva dobri vesti za novi investicii, pa zatoa ne im e potrebna propaganda za kakvo bilo rangirawe.

PIGON: No, Aleksandar, ovie primeri na kontroverzii za MMF i Duing biznis na Svetska banka, osobeno vo vreme na kriza, povtorno otvoraat edno mnogu va`no pra{awe - dali dr`avite treba da gi sledat sopstvenite dolgoro~ni strategii ili da se pravi toa {to go

baraat golemite stranski investitori i finansiski grupacii.

JAN^ESKI: Makedonija mnogu godini go promovira{e svojot model na socioekonomska integracija so Evropa i reklamira{e garantiran pristap do pazarot na EU, kako edna od klu~nite prednosti za investitorite.

No, neodamna se slu{naa glasovi deka za Makedonija bi bilo podobro ako slednite godini se sledat preporakite na “golemite” investitori.

PIGON: Pro~itav za viduvawata na individualniot ekspert na veb-stranicata na edna televizija od Makedonija. “Na Makedonija ne & treba Evropa.

Za ekonomska prerodba najdobro e za izvesno vreme da se zaboravi vlezot vo Evropskata unija”. Mislam deka mu ja razbrav poentata vedna{.

Dali toa zna~i deka toj saka Makedonija da ima pomal priliv na finansiski fondovi od EU, kako {to se IPA fondovite ili, pak, pomala pomo{ od evropskite banki i finansiski institucii za obrazovanie, infrastruktura itn.

Sigurno, ako Makedonija re~e ajde da pri~ekame, istoto mo`e da go ka`e i Evropa.

JAN^ESKI: Nema oficijalna izjava od Vladata, koja

STANISLAV STAN ST ANIS AN ISLA IS LAVV PI LA PIGON PIGO GON GO N se sretna so ekspertot, za mo`no ednostrano zabavuvawe na integrativniot proces so EU. Sega zasega edinstvenata pri~ina koja mo`e da n$ oddale~i od EU e nametnatiot problem so imeto od strana na Grcija.

Da se nadevame deka nema da se pojavi nov problem, onakov kakov {to napomenuva [tiglic - interesi na nekolku postoe~ki ili novi stranski investitori.

PIGON: Interesno, na veb-stranicata na Invest Makedonija, istiot ekspert koj gi dade preporakite za odewe kon EU so pobavni ~ekori, s$ u{te e glavno lice vo TV-spotot so koj se prepora~uva Makedonija kako mesto za investirawe.

Ajde da vidime dali direktorot na Invest Makedonija }e go reklamira ova video na Si-En-En povtorno.

Dali }e go napravi toa ili ne, mo`no e ve}e nekoi od investitorite da se zbuneti. Koj top model za privlekuvawe stranski investicii go sledi Makedonija?

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

MBI 10

2.421

2.253 2.251 2.249

MBID

116,00

2.419

115,50

2.417

115,00

2.415

2.247

9

09.12.2010

OMB

114,50

2.413 114,00

2.245

2.411

2.243

2.409

113,50

2.407

113,00

2.241 2.239

2.405

01/12/10

02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

07/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

01/12/10

112,50 02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

07/12/10

01/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

07/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

VO SORABOTKA SO KOMUNALNITE PRETPRIJATIJA

MAKEDONSKA BERZA

PAKOMAK OD 1 JANUARI ]E PO^NE DA SOBIRA I RECIKLIRA OTPAD

17.03.2010 9

Novoformiranata kompanija Pakomak za nepoln mesec }e po~ne so sobirawe i reciklirawe ambala`a. Za da za{tedat na materijalni resursi, namesto da kupuva novi vozila za sobirawe otpad od ambala`a, kompanijata }e se priklu~i kon ve}e postoe~kite kapaciteti na komunalnite pretprijatija vo op{tinite da sobira pove}e od 60% od iskoristenite ambala`i na firmite-osnova~i, vo sprotivno }e im bide odzemena licencata za rabota.

"O~ekuvame rabotata da odi bez problem, a prvite o~igledni rezultati, odnosno po~istata `ivotna sredina, }e se zabele`at za 4-5 meseci.

Vo sorabotka so op{tinite }e se potrudime da bideme maksimalno aktivni, zatoa {to dokolku ne ja ispolnime normata propi{ana so zakon, }e ni bide odzemena licencata za dru{tvo za upravuvawe so otpad", objasnuva za "Kapital" upravitelot na Pakomak, Filip Ivanovski.

Spored Ivanovski, site firmi, pa duri i najmalite, mo`at da ja doverat obvrskata za sobirawe na svojot otpad na Pakomak, so {to bi za{tedile od 30% do 70% od parite koi zakonski }e mora da & gi isplatat na dr`avata dokolku taa go sobira nivniot otpad.

"Firmite koi dopolnitelno }e stanat del od novoosnovanata kompanija nema da vlo`uvaat pari kako po~eten kapital, tuku samo }e pla}aat za uslugite na mese~no nivo, vo zavisnost od vkupnata te`ina na otpadot od ambala`ite na nivnite proizvodi", velat od Pakomak.

Od Pakomak potenciraat deka vakvata organizacija e idealen na~in za osloboduvawe od dopolnitelni finansiski

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ovata kompanija za pribirawe i reciklirawe otpad, Pakomak, }e otvori pove}e kancelarii niz zemjata i vo sorabotka so komunalnite pretprijatija vo op{tinite od po~etokot na sledniot mesec }e po~nat so sobirawe na otpadot i ambala`ata.

Firmite-osnova~i na Pakomak, so cel da za{tedat na materijalni resursi, donesoa odluka namesto da kupuvaat novi vozila za sobirawe otpad od ambala`a, da se priklu~at kon ve}e postoe~kite kapaciteti na komunalnite pretprijatija na op{tinite, a samo vo onie op{tini kade {to nedostigaat vozila za sobirawe otpad kompanijata }e vlo`i sopstveni sredstva za kupuvawa novi.

Novata kompanija za reciklirawe otpad, koja be{e formirana od 11 kompanii za poefikasno sproveduvawe na noviot Zakon za upravuvawe so otpad, }e finansira i op{tinski proekti, vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina.

Prvite lu|e na ova dru{tvo velat deka, spored Zakonot, Pakomak }e treba mese~no

N

ZA SAMO EDEN DEN BERZANSKIOT PROMET DVOJNO POMAL akedonska berza go zavr{i trguvaweto vo vtornikot so dvojno pomal promet vo odnos na ponedelnikot. Ostvaren e vkupen promet od 11 milioni denari nasproti 21 milioni denari den pred toa.

Dominacijata na obvrznicite prodol`i vtor den so red.

So niv be{e vkupno realiziran promet od pet milioni denari, {to pretstavuva 45% od vkupniot berzanski promet realiziran toj den. Ovoj pat najtrguvana, so promet od 2,8 milioni denari, e obvrznicata od ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Investitorite, za razlika od ponedelnikot, ovojpat ne poka`aa golem interes za akciite. Povtorno najtrguvana, so promet od 2,4 milioni denari, e akcijata na klirin{kata ku}a KIBS. Ostanatite akcii, osobeno onie najlikvidnite vo izminatite trgovski denovi, bea pod svojot prosek. Nitu edna od niv ne ostvari promet od milion denari. Najblisku do ovoj iznos, so promet od 837.000 denari, be{e akcijata na Granit. Akciite na Komercijalna banka i Alkaloid

M

obvrski. Spored nivnite presmetki, namesto 320 evra za eden ton plasti~na ambala`a na dr`avata, tie na Pakomak mese~no }e mu pla}aat 23 evra po ton.

Kompaniite-osnova~i na Pakomak, me|u koi se Pelisterka, Vitaminka, Pivara Skopje, Blagoj \orev Veles, Prilepska pivarnica, Koding DOOEL, Vivaks, Ko`uv~anka, vinarska vizba Tikve{, Magrono i vinarnicata Stobi o~ekuvaat za kratko vreme od prva licencirana kompanija za upravuvawe so otpad da prerasnat vo najgolema kompanija od ovoj tip.

Zakonot za upravuvawe so otpad treba{e da stapi na sila

na 1 januari slednata godina, no, poradi negoduvawata od biznis-zaednicata, negovata primena e odlo`ena za {est meseci.

Od Pakomak velat deka firmite treba da po~nat so sobirawe na svojot otpad od januari, a odlo`uvaweto se odnesuva samo na pogolema tolerancija za pla}awe vo prvite {est meseci.

Novoformiranoto dru{tvo za sobirawe i reciklirawe na otpad be{e formirano od 11 makedonski kompanii so cel da gi ubla`at finansiskite implikacii od noviot Zakon za upravuvawe so otpad.

Po~etniot kapital na dru{tvoto iznesuva 120.000 evra.

ostvarija promet od 25.000 denari i 323.000 denari.

Berzanskite indeksi vo vtornikot zakrepnaa od slabiot start na ovonedelnoto trguvawe. Nivnite vrednosti ovojpat bele`at rast. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,07% na 2.250,71 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID bele`i pomal rast od 0,03%, na vrednost od 2.410,96 indeksni poeni. Najgolem rast na vrednosta od 1,44% ima indeksot na obvrznici OMB. Toj uspea da ja nadomesti zagubata od ponedelnikot i da zabele`i dopolnitelen rast, dostignuvaj} i vrednost od 115,45 indeksni poeni.

I pokraj rastot na indeksite, pogolem broj hartii od vrednost ovojpat bele`at pad na svojata cena. Kaj vkupno devet hartii od vrednost ima pad na cenata. Najmnogu od svojata cena izgubi akcijata na TTK banka. Taa zabele`a pad od 2,97%. Osum hartii od vrednost, predvodeni od osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija, ~ija cena porasna za 7,54%, zavr{ija kako dobitnici. Promena na cenata nema kaj sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

07.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Макпетрол Скопје

24.401,16

1,67

610.029

РЖ Услуги Скопје

236,00

0,43

23.600

Македонски Телеком Скопје

455,00

0,26

364.000

Прилепска Пиварница Прилеп

9.310,00

0,11

74.480

Алкалоид Скопје

3.850,71

0,03

323.460

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД) 752

-2,97

15.040

635

-2,31

63.500

Стопанска банка Битола

2.750,00

-1,79

363.000

Скопски Пазар Скопје

6.900,00

-0,72

34.500

504,70

-0,50

837.800

Благој Ѓорев Велес

Гранит Скопје

6М

YTD

1Y

2,92%

3,58%

2,89%

0,66%

-2,10%

06.12.2010

ILIRIKA GRP

35.647.031,07

3,74%

7,82%

12,71%

15,01%

16,32%

06.12.2010

Иново Статус Акции

18.749.379,63

0,18%

-1,45%

-7,85%

-16,23%

-21,85%

06.12.2010

KD Brik

26.709.710,52

1,69%

5,70%

8,12%

13.12%

14,55%

06.12.2010

KD Nova EU

24.486.395,29

-1,21%

0,76%

-1,93%

-4,17%

-9,75%

06.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.004.970,05

-0,62%

0,57%

0,19%

-0,82%

-1,16%

06.12.2010

,

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

07.12.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

07.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

82.786

16

3.850,71

390,18

9,87

0,88

обични акции

43.021

34

-51,33

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

125.808

50

-47,05

-44,51

3.071.377

504,70

105,83

4,77

0,50

обични акции

53.480

10

-49,24

3.200,00

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

53.480

10

-49,24

MPT (2009)

112.382

24.401,16

/

/

0,68

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

837.800

SBT (2009)

389.779

2.750,00

211,39

13,01

0,63

1,67

610.029

STIL (2009)

14.622.943

162,28

0,11

1.467,54

2,27

455

0,26

364.000

TPLF (2009)

450.000

3.294,83

61,42

53,65

0,97

2750

-1,79

363.000

ZPKO (2009)

271.602

1.951,00

/

/

0,26

%

Клириншка куќа Клир. интерб.

15000

0,00

2.445.000

Гранит Скопје

504,7

-0,50

24.401,16

Стопанска банка Битола

3М

31.509.742,87

2.014.067

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје

1М

ILIRIKA JIE

KMB (2009)

07.12.2010 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје

Отворен инвестициски фонд

Податоците се однесуваат за

GRNT (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

07.12.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

07.12.2010 %

Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 07.12.2010)

10 09.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

DEPOZIT OD [PARKASE SO AVANSNA KAMATA parkase banka za depozitite oro~eni vo periodot od 1 do 31 dekemvri 2010 godina }e vr{i isplata na kamatata odnapred, prviot raboten den od naredniot mesec, odnosno po~nuvaj}i od 3 januari 2011 godina.

Kako {to soop{tuvaat od bankata, se raboti za kratkoro~no oro~uvawe na denarski vlogovi ili vlogovi vo evra na 6 ili 12 meseci, za koi celiot iznos na kamatata se ispla}a odnapred.

[

“Kamatnite stapki se do 7,5% za denarskite depoziti i do 4% za depozitite vo evra.

Depozitite oro~eni vo ovoj period se bez mo`nost za razoro~uvawe, a minimalniot iznos na depozitot iznesuva 500 denari ili 10 evra”, se veli vo soop{tenieto od [parkase.

Dokolku ne se iskoristi ovoj period, za depozitot }e va`i redovnata kamatna stapka, so istite uslovi kako i redovnite vlogovi. Ova voedno pretstavuva mo`nost i potsetuvawe

za postojnite {teda~i da gi obnovat oro~enite depoziti i da se zdobijat so prinosite od kamatata vedna{, na po~etokot od godinata. [parkase banka, pokraj povolnite kamatni uslovi, za ovoj Novogodi{en depozit obezbeduva i besplatna Visa Electron debitna karti~ka.

Pokraj ovoj tip plate`na karti~ka, [parkase banka e vo faza na voveduvawe i na ostanatite vidovi Visa plate`ni karti~ki: Visa Classic, Visa Gold i Visa Business.

ZA 22% ZGOLEMEN BROJOT NA PATNICITE NA MAKEDONSKITE AERODROMI VO NOEMVRI rojot na patnici vo noemvri godinava na dvata makedonski aerodromi se zgolemil za 22% sporedeno so istiot period lani.

Spored objavenite podatoci na turskiot holding TAV, koj od ovaa godina e sopstvenik na aerodromite, vo noemvri godinava niz skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki i niz ohridskiot Sveti Apostol Pavle pominale vkupno 50.563 patnici, {to e za re~isi ~etvrtina pove}e od istiot mesec

B

lani. Brojot na patnici koi sletale vo zemjava vo prvite 11 meseci e za 14% pove}e sporedeno so 2009 godina, odnosno vkupno 617.025 patnici. [to se odnesuva, pak, do brojot na preleti vo vozdu{niot soobra}aj vo Makedonija, vo noemvri brojot porasnal za 2% i iznesuva 944, sporedeno so lanskite 922 preleti. Na godi{no nivo e zabele`ano malo namaluvawe na brojot na preleti. Vo prvite 11 meseci od godinava se registrirani

vkupno 11.781 preleti, {to e za 0,4% pomalku sporedeno so istiot period minatata godina, koga se registrirani 11.836 preleti na makedonskite aerodromi.

Turski TAV gi dobi dvata makedonski aerodromi pod koncesija od 35 godini, a oficijalno po~na da upravuva so niv vo mart godinava.

Kompanijata najavi deka }e investira 200 milioni evra vo izgradba i modernizacija na aerodromite.

PET OP[TINI ]E SE BORAT ZA KREDITEN REJTING PREKU USAID

PRVITE OP[TINSKI OBVRZNICI ]E SE EMITUVAAT NAPROLET Edinstveni op{tini koi vo momentot mo`at da emituvaat obvrznici se Veles i Strumica, zatoa {to samo tie imaat krediten rejting. No, naskoro }e im se pridru`at i Gostivar, Gevgelija, [tip, Ilinden i Kumanovo, koi zav~era potpi{aa memorandum za sorabotka so Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), koja }e im pomogne da dobijat krediten rejting METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

p{tinski obvrznici vo Makedonija za prvpat }e mo`e da bidat izdadeni naprolet idnata godina, a so parite pribrani od niv }e se finansiraat kapitalni proekti na op{tinite. Obvrznicite }e bidat emituvani na Makedonskata berza, a }e mo`at da gi kupuvaat investiciski i penziski fondovi, osiguritelni kompanii i bankite.

Edinstveni op{tini koi vo momentot mo`at da emituvaat obvrznici se Veles i Strumica, zatoa {to samo tie imaat krediten rejting. No, naskoro }e im se pridru`at i Gostivar, Gevgelija, [tip, Ilinden i Kumanovo, koi zav~era potpi{aa memorandum za sorabotka so Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), koja }e im pomogne da dobijat krediten rejting.

Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, smeta deka gradona~alnicite najdobro znaat kolku e te{ko da se dojde do pari za realizirawe na proekti, kako {to se asfaltirawe ulici, renovirawe bolnici i u~ili{ta, re{avawe na problemot so vodosnabduvaweto.

“Op{tinskite obvrznici se interesna i aktuelna tema.

Obvrznicite ne samo {to }e im donesat na op{tinite neophodni sredstva za realizirawe na kapitalni proekti, tuku }e go za`iveat i pazarot na kapital”, istakna Trajanovski.

Spored nego, me|unarodniot krediten rejting e mnogu va`en za op{tinite, bidej}i }e im

O

ovozmo`i polesen pristap do sredstva za finansirawe, so {to krajniot efekt bi bil razvojot na op{tinata, a i zgolemuvawe na nejzinata transparentnost vo odnos na finansiskoto rabotewe.

OP[TINITE SE NADEVAAT NA POVE]E PARI Vo USAID se gordi na ovoj proekt. Direktorot na misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, veli deka so ovoj proekt se otvora nova dimenzija vo finansiraweto na op{tinite i nivniot razvoj.

“Ovoj model na sorabotka me|u ZELS, Vladata i USAID treba da e primer za idnata sorabotka na instituciite.

Op{tinite }e mo`at polesno da gi finansiraat kapitalnite proekti i investiciite. Ova e va`en ~ekor kon nivniot razvoj, koj direktno }e se odrazi vrz celokupniot razvoj na dr`avata”, istakna Fric.

Toj kako pozitiven primer ja poso~i sorabotkata so Karpo{ i Strumica. Op{tina Strumica po dobivaweto na kreditniot rejting lesno obezbedi pari za realizacija na kapitalni proekti od okolu devet milioni evra.

Gradona~alnicite se nadevaat deka obvrznicite }e im pomognat da najdat novi izvori za finansirawe.

“Sekoja op{tina ima problemi so obezbeduvaweto finansiski sredstva. Mislam deka so dobivaweto krediten rejting polesno }e doa|ame do potencijalni investitori, koi bi sakale da sorabotuvaat so na{ata op{tina. Op{tinskite obvrznici mo`e da re{at golem del od finansiraweto na proektite. Postojano sme vo potraga po povolni finansiski sredstva i op{tinskite obvrznici ne treba da se zane-

KOCE TRAJANOVSKI Op{tina Strumica po dobivaweto na kreditniot rejting lesno obezbedi pari za realizacija na kapitalni proekti od okolu devet milioni evra. marat”, veli Goran Aleksov, gradona~alnik na [tip.

Negoviot kolega, gradona~alnikot na Gostivar, Rufi Osmani, na obvrznicite gleda kako na predizvik.

“Ova e interesna mo`nost za finansirawe na kapitalnite investicii vo op{tinata, iako za nejzinata realizacija }e treba da ispolnime mnogu te{ki uslovi. Prvo, tie se odnesuvaat na pregolemata zadol`enost na op{tinata, nasledena od prethodnite gradona~alnici. Vtor biten moment e {to nie }e mora da ja podigneme doverbata kaj investitorite. Treto, faktot {to ve}e ima institucionalni investitori koi mo`at da ja kupuvaat obvrznicata ja relaksira celata situacija za da vrodi so plod. Vo na{ata op{tina ve}e rabotime uspe{no da se zavr{i celata rabota, pa se nadevame deka narednata godina }e uspeeme

da emitirame obvrznica i na toj na~in da gi finansirame proektite za koi nemame pari vo buxetot, a bankite i Vladata ne ni davaat na zaem”, veli Osmani.

VNIMATELNO SO ZADOL@UVAWETO! Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ja poddr`a mo`nosta za finansirawe na kapitalnite proekti vo op{tinite so obvrznici. Toj se nadeva deka do naprolet na pazarot na kapital }e se pojavat prvite op{tinski obvrznici.

“Ova e nov instrument za finansirawe na op{tinite, iako e mnogu praktikuvan vo svetski ramki. Toj se vklopuva vo postojanite napori na Vladata vo procesot na decentralizacija na op{tinite. Vo vtorata faza na decentralizacija se 77 od vkupno 85 op{tini vo Makedonija. Na site ni e jasno deka blok-dotaciite i pozajmu-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,98%

3,94%

4,73%

5,54%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,74%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5025

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,0245

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,6379

Швајцарија

франк

47,0851

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9454

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,8324

61,6

47

73,2

47,6

Извор: НБРМ

GRADONA^ALNIK NA SKOPJE Obvrznicite ne samo {to }e im donesat na op{tinite neophodni sredstva za realizirawe na kapitalni proekti, tuku }e go za`iveat i pazarot na kapital. vawata od centralnata vlast ne se dovolni za razvoj na op{tinite. Potrebni se novi na~ini i sredstva za podobruvawe na nivnata prihodna strana”, re~e Stavreski.

Toj najavi izmeni vo Zakonot za penziski fondovi, so cel da im se dozvoli na ovie investitori da kupuvaat op{tinski obvrznici.

“Dali vakviot na~in na finansirawe }e go zgolemi dolgot na op{tinite?! Da! No, toa zadol`uvawe }e bide na odr`livo nivo. Op{tinite namesto da se zadol`uvaat preku zaemi i krediti, sega }e mo`at da go pravat toa i preku obvrznici. Poradi toa, golema e i nivnata odgovornost za postignuvawe odr`livost, bidej}i op{tinata koja }e go premine kreditniot limit }e

RUFI OSMANI GRADONA^ALNIK NA GOSTIVAR Ova e interesna mo`nost, no za nejzinata realizacija }e treba da ispolnime mnog u te{ki uslovi.

Prvo, tuka e pregolemata zadol`enost na op{tinata, nasledena od prethodnite gradona~alnici. Vtoro, }e mora da ja podigneme doverbata kaj investitorite. Treto, faktot {to ve}e ima institucionalni investitori koi mo`at da ja kupuvaat obvrznicata ja relaksira celata situacija za da vrodi so plod. Ve}e rabotime uspe{no da se zavr{i celata rabota, pa se nadevame deka narednata godina }e uspeeme da emitirame obvrznica i na toj na~in da gi finansirame proektite za koi nemame pari vo buxetot, a bankite i Vladata ne ni davaat na zaem. mora da plasira obvrznici po nepovolna i visoka cena ili voop{to da nema pravo da se zadol`uva”, pora~a Stavreski.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

09.12.2010

11

PRVITE PET MALI HIDROCENTRALI PO^NAA DA PROIZVEDUVAAT STRUJA o pu{taweto vo upotreba na malata hidrocentrala Belica 1 vo stru{koto selo Vi{ni se zaokru`uva proektot pet mali hidroelektrani vo regionot na Ohrid i Struga, izgradeni od kompanijata Feroinvest i me|uop{tinskoto javno pretprijatie Proakva. Za ovie pet elektrani Feroinvest vo izminatite 18 meseci investiral okolu 7,3 milioni evra, del obezbedeni od [parkase

S

bankata. Za potrebite na hidroelektranite izgradeni se dva cevkovodi so vkupna dol`ina od 15 kilometri. Spored dogovorot, Proakva vo slednite 40 godini }e dobiva po 31% od ostvarenata dobivka od raboteweto na hidroelektranite vo Ohrid i 18% od dobivkata na dvete elektrani vo Struga.

“Elektranite Belica 1 i 2 }e proizveduvaat po pet gigavati struja, a onie vo ohriskiot del po ~etiri

gigavati. Ovie pet elektrani se prvi vo Makedonija koi se izgradeni preku javno-privatno partnerstvo na transparentna me|unarodna postapka so proektno finansirawe od bankite”, veli Ko~o An|u{ev, generalniot direktor na Feroinvest.

Toj poso~i deka Feroinvest }e gradi u{te devet mali hidroelektrani, od koi dve samostojno i sedum vo partnerstvo so Granit, koi se dobieni

na dr`avniot tender za izgradba na 400 mali hidrocentrali. Prvite dve od niv, kako {to ka`a, treba da bidat gotovi do sredinata na idnata godina, a ostanatite do krajot na 2012 godina.

Direktorot na Proakva, pak, Branislav Trp~eski, objasnuva deka pokraj ~istata voda za piewe, me|uop{tinskoto pretprijatie }e nemalo nikakvi tro{oci za elektri~na energija.

“So cevkovodite koi gi zafa}aat vodite na rekite Belica i Letnica se dobivaat po dopolnitelni 400 litri voda vo sekunda vo Stru{ko i 300 litri vo Ohridsko, {to e dovolno za da se zadovolat potrebite so kvalitetna voda za piewe za dvata grada von turisti~kata sezona”, re~e Trp~eski.

Spored investitorite, godi{noto proizvodstvo na ovie pet mali hidroelektrani e dovolno za da se

zadovolat potrebite na eden pomal grad vo Makedonija za period od edna godina.

NEMA POLITI^KA VOLJA ZA PROFESIONALIZACIJA NA SLU@BENICITE

17.03.2010 I SDSM I VMRO-DPMNE NE SAKAAT RE- 11 FORMA NA JAVNATA ADMINISTRACIJA!?

Ako se zeme predvid deka javnata administracija ima 150.000 lica i toa se pomno`i so prose~no 4 ~lena od sekoe semejstvo, stanuva zbor za elektorat od 600.000, odnosno pove}e od edna ~etvrtina od vkupnoto naselenie vo Makedonija. Ottuka, velat upatenite, pove}e od jasno e zo{to nitu edna Vlada ne se zafa}a so kratewe na javnata administracija GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ako vo ponedelnikot, vladeja~kata koalicija predvodena od VMRO-DPMNE ne uspea da go obezbedi potrebnoto dvotretinsko mnozinstvo vo Sobranieto za usvojuvawe na “reformskite” izmeni na Zakonot za dr`avnata uprava, pove}e od verojatno e deka pratenicite }e gi usvojat ovie izmeni na dene{noto povtorno glasawe. Vakviot poteg na vlasta - da go predlo`i povtorno na glasawe istiot zakon koj padna istiot den - upatenite go gledaat kako ~isto poka`uvawe na sila i mo}. [to e samo u{te edna potvrda deka izmenite na Zakonot za dr`avna uprava ne se vo nasoka na reforma i profesionalizirawe na administracijata, {to prethodno be{e kritikuvano kako od doma{nite eksperti, taka i od oficijalen Brisel.

Tie velat deka iako del od izmenite na Zakonot za dr`ava uprava se na~elno pozitivni, golem del od niv voop{to nema da pridonesat za su{tinska reforma na upravata. Pa, zatoa, bez razlika dali ovie zakonski izmeni }e bidat usvoeni ili ne, Makedonija }e prodol`i da tone so s$ poneefikasna i popolitizirana javna administracija, koja stanuva nepodnosliv finansiski tovar.

I

ZABELE[KITE OD BRISEL NE DOPIRAAT DO VLADATA!?

Izvori od Vladata za "Kapital" objasnuvaat deka iako nonpejperot od Evropskata komisija so zabele{kite za Strategijata za reforma na javnata administracija e ve}e pristignat vo Vladata, takvite zabele{ki pove}e od verojatno nema da se zemat predvid vo izmenite na Zakonot za dr`avna uprava.

Istite izvori objasnuvaat deka i pokraj toa {to ne stanuva zbor za oficijalen dokument, sepak, pove}e od jasno e deka vakvite zabele{ki, dokolku ne se nadminat, }e se preslikaat vo naredniot izve{taj na Evropskata komisija za Makedonija.

Me|utoa, iako zasega Brisel nema mehanizmi kako da gi regulira vakvite zabele{ki i na koj na~in da gi ispituva sostojbite i reformite vo javnata administracija, upatenite velat deka ve}e e vo podgotovka "kvazi aki" ili u{te nare~eno kako "~ek lista", preku koja }e se sozdadat mehanizmi kako Brisel da gi "meri" reformite vo javnata administracija vo zemjite-aspiranti za Unijata.

Izvori od administracijata, koi ve}e nekolku godini se anga`irani na podgotovka na reformite vo administracijata, za "Kapital" objasnuvaat deka dosega nitu edna vlada nemala vistinska politi~ka volja da se otka`e od politi~koto vlijanie vrz administracijata. Naprotiv, ~estopati bile svedoci na pazarewata na politi~kite partii koi se na vlast vo odnos na izmenite na zakonite koi se odnesuvaat na reformirawe na administracijata. Tie samo go potvrduvaat ona {to ve}e odamna e javna tajna - deka vrabotenite vo administracijata ne se ni{to drugo osven slu`benici so politi~ka kni{ka, koi vlasta gi tretira kako broj na glasa~i na izbori.

Dopolnitelno, velat tie,

sekoja godina s$ pove}e se zgolemuvaat politi~kite pritisoci pri izborot na slu`benicite, {to doveduva do celosna partizacija na upravata.

Ako se zeme predvid deka javnata administracija ima re~isi 150.000 lu|e, i ako toj broj se pomno`i so prose~no ~etiri ~lenovi od sekoe semejstvo, stanuva zbor za elektorat od re~isi 600.000, odnosno edna ~etvrtina od vkupnoto naselenie vo Makedonija.

Ottuka, velat upatenite, pove}e od jasno e zo{to na nitu edna Vlada ne & odgovara kratewe na javnata administracija.

NAMESTO PROFESIONALIZACIJA, ]E SE PRODOL@I SO PARTIZACIJA? Deka namesto profesionalizacija }e se prodol`i

so partizacija na administracijata mo`e da se vidi i od faktot {to za slednata godina buxetot na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo se namaluva za 100.000 denari. Iako bi bilo logi~no ministerstvoto koe }e ja ima glavnata uloga pri reformata na administracijata da dobie zgolemen buxet.

Ekspertite poso~uvaat deka bez zgolemuvawe na buxetot na Ministerstvoto, kako i bez dopolnitelni pari za sproveduvawe na reformite, administracijata nema da mo`e da se reformira.

"Kako mo`e da se zboruva za su{tinski re-

formi, za zgolemuvawe na nadle`nostite na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, koe dosega be{e bez nadle`nosti, i pritoa da ne se baraat dopolnitelni finansii.

Toa e mo`no samo ako se predviduvaat kozmeti~ki reformi, a ne vistinski, kakvi {to se potrebni za reforma na administracijata", veli univerzitetskiot profesor, Bor~e Davitkovski.

Za politi~kite vlijanija vrz javnata administracija predupreduvaat i od oficijalen Brisel. Vo nonpejper ispraten od Evropskata komisija do Vladata se zabele`uva na toa {to se odzemaat nadle`nostite

SÉ U[TE NEIZVESNO KAKO ]E SE IZVEZUVA MAKEDONSKOTO VINO VO EU

"TUTUNSKIOT BOS", BAJRU[ SEJDIU, VO DOMA[EN PRITVOR

akedonija, na sredbata na Potkomitetot za vino na Evropskata unija, koja se odr`a vo vtornikot vo Brisel, ostana na poznatiot stav problemot so izvozot na makedonskoto vino da se nadmine po princip na homonim. Odnosno, na Makedonija da & se odobri mo`nosta da go koristi terminot “Makedonija” za ozna~uvawe na geografskoto poteklo, koj, patem,

umanovskiot "tutunski bos", Bajru{ Sejdiu, od pritvor vo zatvorot vo [utka e pu{ten vo doma{en pritvor.

Apelacioniot sud vo Skopje ja prifati kaucijata od 1,4 milioni evra koja ja ponudil Sejdiu i toj e pu{ten od pritvorot, bidej}i, kako {to velat od Apelacija, bile obezbedeni site uslovi za nivnata

M

Grcija go registrirala vo vinskiot registar na EU u{te vo 1989 godina.

"Imavme dopolnitelni tehni~ki konsultacii za noviot protokol za vino soglasno novite reformi.

Razgovorite bea za na{iot predlog za homonim, za {to e potrebno ponatamo{no usoglasuvawe", izjavi nakratko za "Kapital" zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski. Toj za deneska veti pove-

}e detali od sostanokot vo Brisel. Grcija, preku svoite ambasadi vo Germanija i Slovenija, poslednive meseci vr{i pritisok vrz distributivnite sinxiri i uvoznicite na vino da ja soprat proda`bata na vinoto so oznaka "makedonsko". Vo Germanija godi{no se izvezuvaat 33 milioni litri vino. Izvozot vo drugite evropski zemji zasega se odviva bez problemi.

K

odluka.

Od Sudot potenciraat deka na Sejdiu ne mu se ukinuva pritvorot, tuku mu se zamenuva klasi~niot so doma{en pritvor.

Za da se prefrli Sejdiu vo doma{en pritvor prethodno treba da se deponiraat parite i da se vpi{e hipotekata na nedvi`niot imot, {to bi trebalo da trae edna nedela.

od Agencijata za dr`avni slu`benici, koja e nezavisen organ, a se prenesuvaat vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, koe e politi~ki subjekt.

Ponatamu, tie poso~uvaat deka novite izmeni voop{to ne se osvrnuvaat na depolitizacija na javnata administracija, tokmu ona {to so godini e najgolemata zabele{ka na Brisel.

Vo toj nonpejper Brisel reagira i na pregolemoto diskreciono pravo {to im se dava na rakovoditelite na sektorite pri unapreduvawe ili unazaduvawe na slu`benikot, kako i pri negoviot izbor i otpu{taweto od rabota.

Vo mart godinava Bajru{ Sejdiu be{e osuden na pet godini zatvor za slu~ajot "Pepel", no ovaa presuda s$ u{te ne e pravosilna. Vo ovoj sudski proces im se sude{e na vkupno 32 obvineti vo kriminalot so falsifikuvawe cigari, nepla}awe akcizi i zlostorni~ko zdru`uvawe.

Bajru{ Sejdiu be{e dve godini vo pritvor vo zatvorot [utka.

12 09.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

KRIVI^NI PRIJAVI ZA VELE[ANI ZA NEZAKONSKA EKSPLOATACIJA NA MINERALNI SUROVINI

VO STRUMICA POSTAVENA VAGA ZA ZEMJODELSKI PROIZVODI

ektorot za vnatre{ni raboti od Veles do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Veles podnelo krivi~na prijava protiv dvajca vele{ani, kako i do firmata Pela konstrak{n inkorporejted. Od SVR Veles se somnevaat deka firmata nezakonski eksploatirala mineralni surovini.

Inspektorite od Oddelot za ekonomski kriminal pred re~isi eden mesec, vo op{tina ^a{ka, fatile trojca rabot-

o Kukli{, vo op{tina Strumica, e postavena namenska vaga za zelen~uk i za drugi zemjodelski proizvodi nameneti za izvoz, za koja od lokalniot buxet bea potro{eni 20 iljadi evra.

"Namesto golemite {leperi i drugite vozila natovareni so gradinarski i drugi proizvodi da odat na merewe vo Strumica i povtorno da

S

nici koi so ma{ini iskopuvale kvarc. Utvrdile deka Pela konstrak{n inkorporejted iskopuvala kvarc 1.300 metri vozdu{na linija nadvor od ramkite na dobienata koncesija. Spored inspektorite, eden od osomni~enite vo blizina na fudbalskoto igrali{te vo seloto Izvor tovarel kvarc vo dva kamioni. Po proverkite, inspektorite utvrdile deka osomni~eniot, nezakonski, bez koncesija za eksploatacija vo pove}e navrati iskopu-

val kvarc, koj so bager go prenesuval vo blizina na igrali{teto vo Izvor. Otkako sobral pogolema koli~ina, osomni~eniot se dogovoril so firmata vo koja rabotel da & gi predade kvarcnite kamewa, za {to }e go dobie ve}e dogovoreniot nadomest.

SVR Skopje, pak, podnelo krivi~na prijava protiv voza~ot i upravitelot na Cvet Kompani DOOEL za nezakonska eksploatacija na 18 metri kubni pesok.

V

se vra}aat na otkupnite punktovi, ve}e od narednata sezona zemjodelcite i trgovcite od Kukli{ i od okolnite sela }e mo`at da gi koristat uslugite na ovaa namenska vaga, za koja op{tinata investira{e eden milion i 184 iljadi denari i plus 350 iljadi denari za izgradba na betonskata podloga na koja e postavena vagata”, velat vo Oddelenieto

za lokalen ekonomski razvoj.

So programata za poddr{ka i razvoj na zemjodelstvoto planirano e postavuvawe na vakvi vagi i vo naselenite mesta Banica, Prosenikovo i Murtino, so {to }e bidat zadovoleni potrebite na op{tinata od merni instrumenti pri otkupot na zemjodelski i sto~arski proizvodi.

PO ZAVR[UVAWETO NA VTORIOT OGLAS OD IPARD

NADMINATI DETSKITE BOLESTI ZA KORISTEWE NA ZEMJODELSKITE FONDOVI Konsultantite i kompaniite tvrdat deka po lo{oto iskustvo so prviot IPARD oglas, koga aplikaciite zaglavija vo administrativni problemi, sega apliciraweto se odvivalo brzo i lesno i bile odstraneti pove}eto nedostatoci za kompletirawe na potrebnata dokumentacija ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

tstraneti se golem del od administrativnite pre~ki i olesneta e procedurata pri aplicirawe za sredstvata od IPARD programata na Evropskata unija za zemjodelstvo i ruralen razvoj. Ova go tvrdat kompaniite i zemjodelcite koi na vtoriot oglas apliciraat za proekti vo vkupna vrednost od 40 milioni evra. Zaklu~no so krajniot rok, dostaveni se 112 barawa. Konsultantskite kompanii koi rabotat na ovaa problematika velat deka apliciraweto ovojpat se odvivalo mnogu pobrzo i polesno za razlika od prviot povik. Vo me|uvreme se odr`ale pove}e obuki i konsultacii, kade {to detalno bila objasneta celata procedura i kako da se otstranat pre~kite koi se javija vo prviot oglas. Spored nivnoto iskustvo, instituciite bile osobeno a`urni i site zainteresirani aplikanti mnogu lesno gi dobile potrebnite odobrenija od instituciite i brzo ja kompletirale doku-

O

mentacijata.

Aleksandra Markovska, direktor na konsultantskata kompanija Fud konsalting, tvrdi deka e postignat golem napredok za efikasno iskoristuvawe na evropskite pari.

“Rabotevme so nekolku kompanii koi apliciraa za investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti i mnogu lesno i brzo gi sobravme site potrebni dokumenti. Nema{e problemi pri dobivaweto odobrenija i dozvoli od institucii", veli Markovska i potencira deka procedurata i ne e tolku komplicirana.

Ima odredeni barawa i standardi koi se propi{ani od Evropskata unija, koi se jasno i detalno objasneto vo povikot od Plate`nata agencija.

Taa objasnuva deka sega odobrenijata se dobivaat brzo ako se naglasi deka se potrebni za aplicirawe za IPARD. “Na prviot oglas ima{e pre~ki pri dobivaweto dokumenti od Katastarot ili od Ministerstvoto za `ivotna sredina ili, pak, odobrenija za gradba od Ministerstvoto za transport i vrski, no, sega, koga podnesuvavme barawe, so naglasok deka e za IPARD programata, vedna{ gi do-

bivme potrebnite dokumenti”, veli Markovska.

Kako {to pojasnuva taa podobruvaweto na sostojbata delumno se dol`i i na obukite me|u dvata oglasi, nameneti za konsultantite koi rabotat na kompletirawe na aplikaciite i proektite.

Vakvata praktika ja potvrduvaat i zemjodelcite.

“Aplicirav na vtoriot oglas za poddr{ka vo gradinarstvoto, za podignuvawe novi plastenici i rekonstrukcija na postoe~kite. Nemavme problemi pri pribiraweto na potrebnata dokumentacija.

Aplicirav kako pravno lice i bez problem gi sobrav site potrebni barawa i odobrenija. Se nadevam deka aplikacijata }e bide odobrena”, veli zemjodelec od Strumi~ko.

DOBAR ODYIV NA VTORIOT OGLAS Na vtoriot javen povik za IPARD, spored informaciite od Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, do krajniot rok, 29 noemvri, dostaveni se 112 barawa. Aplikaciite se odnesuvaat na trite merki - investicii vo restrukturirawe i nadgradba na zemjodelskite stopanstva,

investicii vo prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi, kako i diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti.

“Ovoj javen povik e jasen signal za zainteresiranosta na makedonskite zemjodelci i ekonomski subjekti od ruralniot sektor za iskoristuvawe na ponudenite fondovi i nivna ekonomi~na primena”, velat od Agencijata.

Od sklu~enite 27 dogovori za kofinansirawe od prviot oglas, pet investicii se ve}e realizirani. Vo momentov te~at kontrolite na teren, a idniot mesec }e bidat isplateni prvite sredstva.

SE O^EKUVAAT POKVALITETNI PROEKTI NA VTORIOT OGLAS Od teloto za upravuvawe so IPARD pri Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka po prviot oglas gi analizirale problemite koi gi voo~ile aplikantite i golem del od niv se odstraneti.

"Sprovedenoto istra`uvawe poka`a deka golemiot broj odbieni proektite se dol`i na kvalitetot na dostavenite ponudi, kako i na nemo`nosta da se obezbedi izjava za potekloto na opremata od proizvoditelot na samata oprema, bidej}i

pogolem del od opremata se nabavuva preku posredni dostavuva~i", veli Margarita Deleva, rakovoditel na teloto za upravuvawe so IPARD. Vo odnos na problemite kaj instituciite za izdavawe na dokumentacijata, kako {to objasnuva Deleva, bile sprovedeni obuki kade detalno bile objasneti postapkiite za izdavawe na dokumentacijata i kontakti na direktno nadle`nite slu`benici kaj koi treba da se obrati baratelot. Od Ministerstvoto o;ekuvaat da se nadminati zabele{kite na nekoi proekti od prviot povik i da bidat pozitivno oceneti.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

09.12.2010

13

RABOTODAVA^ITE BARAAT POMALI KAZNI I POGOLEMA FLEKSIBILNOST OD VLADATA ladata da gi namali kaznite za rabotodava~ite, da ja omekne politikata za prijavuvaweto na prekuvremena rabota, minimalnata plata da ja svede na dogovor me|u vraboteniot i rabotodava~ot i da ja vrati starata zakonska odredba koja dozvoluva{e vrabotenite da se prijavuvaat vo rok od tri dena po stapuvaweto na rabotnoto mesto. Ova se barawata na Organizacijata na

V

rabotodava~i na Makedonija, so objasnuvawe deka ova se glavnite pri~ini poradi koi ekonomijata vo zemjava e na nezavidno nivo.

I pokraj omeknuvaweto na vladinata kaznena politika, i 50% poniskite kazni za delovnite subjekti, stopanstvenicite se `alat deka vo vreme na kriza, koga s$ u{te ne mo`at da zastanat cvrsto na noze, se soo~uvaat so ogromni globi, za, spored niv,

minimalni prekr{oci.

"Predlagame visinata na kaznite, vo najmala raka da zavisi od goleminata na pretprijatieto. Ne mo`e so 7.000 evra da se kaznuva konfekcija so 20 vraboteni i kompanija so 500 vraboteni. Za prvite, toa bi zna~elo stavawe klu~ na pogonot, dodeka vtorite bi pominale polesno", veli Marijana Perkovska, sopstvenik na kompanijata Sanda i pretsedatel na Klasterot za tekstil na

Makedonija.

Stopanstvenicite velat deka ne se soglasuvaat so stavot na Vladata novovrabotenite da bidat prijaveni u{te prviot den koga stapuvaat na rabota.

"Apsolutno go otfrluvame stavot na ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, vrabotenite da se prijavuvaat vedna{.

Ovaa odredba e besmislena, a za toa govori i faktot deka iako ova va`i ve}e {est meseci, brojot

na neprijaveni rabotnici voop{to ne se namali, tuku dostigna duri 130.000 lica koi rabotat na crno", re~e Rade Nenadi}, sopstvenik na agencijata za vrabotuvawe Partner i ~len na upravniot odbor na ORM. Vo odnos na prijavuvaweto na prekuvremenata rabota, rabotodava~ite istaknaa deka ~estopati, poradi vonredni sostojbi, ne se vo mo`nost predvreme da go izvestuvaat Inspektoratot za trud.

SÉ DODEKA NE SE KOMPLETIRA ZAKONOT

KOMPANIITE BARAAT "DA ZAMRZNE" PROCENKATA NA RIZIK PRI RABOTA Rabotodava~ite vo zemjava ocenuvaat deka procedurite se izbrzani i deka toa otvora mo`nost za ogromni zloupotrebi na {teta na kompaniite VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

iznismenite vo zemjava baraat da stagnira procesot na procenka na rizik pri rabota.

Alarmiraat deka s$ u{te ne se doneseni 30% od podzakonskite akti, so {to se onevozmo`uva celosno da se sprovede zakonot. Od biznis-zaednicata predupreduvaat deka do kraj nedefiniraniot proces na procenka na rizik mo`e da dovede i do brojni zloupotrebi.

Direktorot na Agencijata za privremeni vrabotuvawa Panter i ~len na Upravniot odbor na Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija (ORM), Rade Nenadi}, istaknuva deka e potrebno pove}e vreme za da po~nat da funkcioniraat zakonskite odredbi so koi od pred nekolku meseci na rabotodava~ite im se nalo`i da izvr{at procenka na rizik pri rabota.

Spored nego, procedurite se izbrzani, a seto toa otvora mo`nost za ogromni zloupotrebi na {teta na kompaniite.

"Tokmu poradi toa {to se svesni deka zakon-

B

skata odredba za procenka na rizik e necelosna, nadle`nite najavija deka namesto kazna, onoj koj ne go po~ituva zakonot prvo }e dobie opomena", objasnuva Nenadi}.

Rabotodava~ite vo zemjava se `alat i deka procenkata na rizik pri rabota im zadava dopolnitelni tro{oci.

Licenciranite firmi koi ve}e vr{at procenka na teren baraat na sekoj vraboten da mu se obezbedi zdravstven pregled, iako nikade ne e propi{ano {to s$ treba da sodr`i pregledot, velat tie.

"Znaej}i deka zdravstvenite pregledi se neizbe`ni pri ovaa procedura, doktorite nudat previsoki ceni. Prvo nudea obi~en pregled da ~ini 1.500 denari po vraboten, no koga sfatija deka takvata situacija e apsurdna, stanaa pofleksibilni.

Sega cenite za eden pregled se dvi`at od 600 do 5.000 denari, vo zavisnost od potrebnite uslugi. I ovie ceni se pregolemo optovaruvawe za firma so stotici vraboteni", veli Angel Dimitrov, sopstvenik na konfekcijata Moda i zamenikpretsedatel na ORM. Deka procenkata na rizik pri rabota e ogromen tro{ok za firmite vo

vreme na kriza re~isi se ednoglasni i od biznis Konfederacijata na rabotodava~i na Makedonija (KRM).

"Ovozmo`uvawe na bezbednost pri rabota i odr`uvawe na zdravjeto na vrabotenite e investicija vo razvojot, so {to }e se spre~i da nastanat problemi vo rabotata. No, sepak, mislam deka treba da se najde re{enie koe nema da bara nitu premnogu, nitu

premalku sredstva, a }e obezbedi optimalni uslovi", veli Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata.

Neodamna, ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, istakna deka ovaa obvrska e zadol`itelna za sekoja firma.

"Kaznite za neprocenuvawe na rizikot se visoki i se dvi`at od 5.000 do 8.000 evra. Me|utoa, Ministerstvoto za trud i socijalna

300-700

evra po vraboten ~ini procenkata na rizik pri rabota

politika i Inspektoratot za trud prvi~no }e gi potsetuvaat firmite kaj koi ne e izvr{ena procenkata i dokolku tie ne ja ispo~ituvaat svojata obvrska, }e bideme prinudeni da izrekuvame kazni", de-

ciden e ministerot Bajrami.

Spored informacii od licenciranite firmi koi ja procenuvaat opasnosta pri rabota vo zemjava, procenkata na rizik ~ini od 300 do 700 evra po rabotno mesto.

14 09.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

BANKARSKIOT SISTEM VO BUGARIJA KONKURENTEN I POKRAJ KRIZATA

HRVATSKITE GRA\ANI ]E MO@AT DA [TEDAT I VO STRANSTVO

uvernerot na Narodnata banka na Bugarija, Ivan Iskrov, izjavi deka bugarskite banki bile dobro kapitalizirani i se obezbedeni dovolno rezervi za da go pokrijat zgolemeniot broj lo{i krediti. Brojot na zaostanati krediti za pove}e od 90 dena se zgolemil od 10,61% vo septemvri do 11,24% vo oktomvri, izjavi Iskrov. “Krizata vo 2010 godina nemala vlijanie na konkurentnosta na bugarskite banki. Bugarskite banki bile pred-

rvatskite gra|ani od prvi januari 2011 godina }e mo`at da otvoraat rezidencijalni {tedni smetki vo celiot svet, bez zakonski ograni~uvawa, a }e mo`at da vr{at i platen promet preku istite.

Hrvatskata Vlada donese kone~en nacrt za izmeni na Zakonot za devizno rabotewe, so {to se liberalizira pazarot na rabota so

G

K

vidlivi vo krizniot period od 2009-2010 godina i duri registriraa mali dobivki�, dodade guvernerot.

Iskrov napomena deka bankarskiot sistem vo negovata zemja bil eden od najstrogite i konzervativno regulirani vo Evropskata unija.

O

M

E

R

C

I

J

A

H

L

E

N

O

G

L

A

S

depoziti. So izmenite e liberalizirano i koristeweto na stranski krediti preku smetki vo stranstvo.

Na osnova na va`e~kiot zakon, rezidentite samo vo isklu~itelni slu~ai i so odobruvawe na Hrvatskata narodna banka mo`ea da otvorat smetka vo stranstvo. Zatoa, denes, okolu stotina pravni lica-rezidenti dr`at pari na stranski

smetki, a ostanatite pravni lica-rezidenti parite gi ~uvaat isklu~ivo na smetki vo banki so sedi{te vo Hrvatska. Iako na hrvatskite gra|ani za prv pat im e otvoren patot vo svetot da baraat povolni kamati za svojata za{teda, od doma{nite banki velat deka ne o~ekuvaat pogolemo odlevawe vo zemjite so povisoki pasivni kamati.

SLOVENCITE PRODAVAAT DR@AVEN IMOT ZA DA GO NAMALAT DOLGOT

lovenija narednata godina, poradi golemiot javniot dolg, }e prodava del od dr`avniot imot, pi{uva slovene~kiot vesnik "Finance".

Vrednosta na dr`avnoto portfolio vo stotina kompanii se procenuva na okolu pet milijardi evra ili re~isi polovina od vkupniot dr`aven dolg, koj zna~itelno se zgolemi vo poslednite dve godini. Polovina od vrednosta na dr`avnoto portfolio se odnesuva na investirawe vo energetikata, a sleduva dr`avniot imot vo farmacevtskata industrija, telekomunikaciite i bankite, koi treba da ostanat vo mnozinska sopstvenost na dr`avata. Na nov krug na privatizacii Vladata na slovene~kiot premier, Borut Pahor, ja ubeduvaat i me|unarodnite krugovi.

S

SAMO 18,23% OD SRPSKITE FIRMI REDOVNO DAVAAT PLATA rpskite kompanii vo vto-

S

riot i tretiot kvartal od 2010 godina ja zgolemija zadol`enosta za 8,2%, dodeka 22,5% od firmite imaat problemi so otplatata na kreditite.

Toa e re~isi dvojno pove}e otkolku vo prvata polovina na 2009 godina, veli pretstavnik na Unijata na rabotodava~i na Srbija, Dragoqub Raji}. Toj veli deka ekonomijata vo Srbija e vo depresija, kompaniite ja zgolemuvaat zadol`enosta, imaat problemi so otplatata na kreditite i ima s$ pomalku solventni kompanii koi mo`at da se zadol`uvaat kaj bankite. Kako posledica na toa, raste brojot na firmi koi docnat so uplata na redovni zarabotki, danoci i pridonesi t.e. samo 18,23% od kompaniite redovno gi ispla}aat platite. Kompaniite koi imaat nasobrano dolgovi prvo gledaat da uplatat danoci i pridonesi na dr`avata za da gi izbegnat inspekciskite kazni od 940 do 9.400 evra, a duri potoa sobiraat pari na svoite smetki za da gi isplatat vrabotenite, objasnuva Raji}.

ROMANIJA STARTUVA INFRASTRUKTURNI PROEKTI

omanskata ministerka za soobra}aj, Anka Boaxiu, gi pretstavi glavnite prioriteti na Ministerstvoto za 2011-2013 godina. Ministerkata naglasi deka nastojuva da promovira politika na dinamizacija na infrastrukturnite investicii i zna~itelno da ja podobri stapkata na apsorpcija na evropskite fondovi za romanskite soobra}ajni proekti.

Prodol`uvaweto na patnata infrastruktura e prioritetna zada~a, napomena Boaxiu i dodade deka do krajot na slednata godina }e se lansiraat proekti vredni 5,5 milijardi evra. Ministerkata soop{ti deka se izveduvaat raboti na 243 kilometri avtopat, koi ~inat 2,5 milijardi evra, i deka rokot za finalizacija na rabotite e vo 2011 i 2012 godina.

R

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

09.12.2010

15

PORADI RAZNI[ANATA DOVERBA VO BANKARSKIOT SISTEM

GR^KITE BANKARI SE PRIBLI@UVAAT KON SVOITE KLIENTI

Slabite vrski so svoite klienti, nedoverbata, slabata komunikacija, odlevaweto na za{tedite vo stranski banki se samo del od pri~inite poradi koi menaxerite na pove}eto gr~ki banki se zalagaat za drasti~ni reformi vo bankarskiot sektor VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ankarskiot sistem vo Grcija }e pretrpi radikalni reformi vo pretstojnite godini.

Akcentot na politikata na finansiskite institucii }e bide na mu{teriite, a ne na visinata na kamatnite stapki, najavuvaat gr~kite bankari.

Entoni Tompson, pretsedatel i osnova~ na Metro Bank, izjavi deka samo 7% od mu{teriite se zainteresirani za kamatnite stapki koga biraat vo koja banka da gi doverat parite. Vsu{nost, tie se najzainteresirani da imaat filijala vo blizina na nivniot dom ili kancelarija, kako i prijatel ili rodnina koj }e im prepora~a banka. Spored nego, socijalnite mre`i kako Fejsbuk i Tviter }e stanat najzna~ajnite sredstva za komunikacija za bankite.

Viron Balis, zamenik-izvr{en direktor na Evrobanka EFG, izjavi deka barawata postaveni od Komisijata za regulirawe na bankarskiot sektor vo Evropa, poznati kako Bazel 3, }e imaat seriozni posledici za instituciite, bidej-

B

GRCIJA DA GI ZABRZA EKONOMSKITE REFORMI Gr~kata Vlada mora da gi zabrza vetenite ekonomski reformi, iako vo momentov se bori da go namali golemiot buxetski deficit, izjavi {efot na gr~kata Centralna banka, Jorgos Provopulos. Vo intervju za Katimerini, guvernerot na gr~kata banka, Jorgos Provopulos, ja pozdravi programata za reformi koja ja potpi{a Grcija godinava so me|unarodnite zaemodavci, no dodade deka ponatamo{noto fiskalno prilagoduvawe }e bara i seopfatna reorganizacija vo po{irokata ekonomija.

“O~igledno, potrebno e da se zabrzaat i da se potturnat napred site predvideni reformi", izjavi Provopulos i dodade deka fiskalnoto prilagoduvawe ne mo`e da prodol`i uspe{no ako ne e pridru`eno so radikalno restrukturirawe na dr`avata i modernizacija na ekonomskata struktura. }i nametnuvaat mnogu strogi pravila za mnogu povisoka kapitalna adekvatnost i u{te postrogi pravila za menxamentot na rizik. Toj o~ekuva da se utvrdi nov model na bankarski sistem.

“Dosega mislevme deka treba da im slu`ime na mnogu mu{terii na ednostaven na~in i so pomalku tro{ok.

Napravivme golemi investicii vo sistemi za brza i avtomatska usluga. Toa ni dojde kako lo{a {ega – izgubivme kontakt so mu{teriite, ne gi poznavame mu{teriite

i gi napravivme nepristrasni. Ovoj model treba da se promeni. Bidej}i, ako go znaete rizikot od transakcija, mora dobro da go poznavate mu{terijata”, poso~i Balis.

Andreas Atanasopopulos, menaxer na narodnata banka vo Grcija, zabele`uva deka bankite ne mo`at da si go dozvolat luksuzot da se natprevaruvaat so drugite gr~ki banki koga lu|eto se odlu~uvaat za{tedite da gi stavat vo stranstvo ili pod nivniot du{ek. Spored nego, organizacijata vo bran{ata

MERKATOR ZAINTERESIRAN ZA MARKETITE NA TU[ NA BALKANOT

u{ holding povtorno pregovara so Merkator za proda`ba na svojata trgovska dejnost vo dr`avite na porane{na Jugoslavija, pi{uva qubqansko "Delo", dodavaj}i deka Tu{, vo sopstvenost na najbogatiot Slovenec, Mirko Tu{, gi potvrdil pregovorite.

“Sinxirot na{i marketi vo stranstvo, i pokraj iska`aniot interes, ostanuvaat vo na{a sopstvenost, kako integralen del na Tu{ holding”, velat od kompanijata.

“Merkator e sekoga{ otvoren za eventualni delovni mo`nosti, no konkretni primeri ne komentirame”.

Tu{ i Merkator i minatata godina pregovaraa za kupuvawe na marketite

T

na Balkanot, no navodno barawata na Tu{ bile previsoki.

KOSOVO MO@E DA IZGUBI POMO[ OD 20 MILIONI EVRA PORADI MMF

oradi nepo~ituvawe vo celost na dogovorot so MMF i golemite predizborni vetuvawa, Kosovo }e izgubi 20 milioni evra pomo{ od Evropskata unija. Dopisnikot na vesnikot "Koha ditore" od Brisel naveduva deka Evropskata komisija obrnala posebno vnimanie deka sekoja makrofinansiska pomo{ na EU za Kosovo }e zavisi od striktnoto sproveduvawe na dogovorot me|u Kosovo i MMF. Od EU bez nikakva rezerva velat deka Kosovo poradi nepo~ituvawe na dogovorot so MMF }e ja zagubi vtorata

P

tran{a od makrofinansiskata pomo{ od 20 milioni evra i deka vo idnina se doveduva vo pra{awe i ostanatata eventualna pomo{ od EU. Do ovaa situacija dojde zatoa {to kosovskiot premier vo zaminuvawe, Ha{im Ta~i, na partiskite sobiri veti zgolemuvawe na platite na vrabotenite vo javnite slu`bi, obrazovanieto, sudstvoto i zdravstvoto me|u 30% i 50%, a od MMF soop{tuvaat deka, spored potpi{aniot aran`man, kosovskata vlast mo`e da gi zgolemi platite vo javniot sektor najmnogu za 7%.

SRBIJA ]E DOBIVA 50 MILIONI EVRA GODI[NO OD IPARD FONDOVITE rpskiot minister za zemjodelstvo, Sa{a Dragin, izjavi deka Srbija bi mo`ela da dobie okolu 50 milioni evra godi{no od pretpristapnite fondovi za ruralen razvoj (IPARD) koga }e stane kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija (EU).

Dragin soop{ti deka ve}e se osnova administracija za tie fondovi, kako {to se Uprava za agrarni pla}awa i upravuva~ko telo za ruralen razvoj. Toj istakna deka najva`no e podgotovkite da se napravat {to pobrzo i vo momentot koga kandidaturata na Srbija }e bide prfatena, na zemjodelcite da im bidat dostapni evropskite fondovi.

S

“Toga{ zemjodelcite }e bidat pokonkurentni, }e mo`at da go unapredat proizvodstvoto, }e koristat novi tehnologii i pove}e }e zarabotuvaat”, izjavi Dragin.

mo`e da se podobri so otstranuvawe na striktnata specijalizacija na personalot – eden da raboti samo so kreditni karti~ki, drug so doma{ni zaemi, tret so pla} awe na smetkite.

“Vo momentov, najgolema gri`a ni se mu{teriite koi docnat K

O

M

E

R

C

so pla}awe na zaemite. Ako gi znaevme podobro pred da im dademe kredit, sega }e imavame pomalku problemi”, priznava Andreas Atanasopopulos.

Ona {to najmnogu go zagri`uva Andreas Taprayis, direktor na Po{tenska banka, e {to I

J

A

L

E

N

61% od Grcite veruvaat deka bankite odigrale negativna uloga vo ekonomskata kriza vo zemjata.

“Koga mu{terijata vleguva vo banka, toj ne se ~uvstvuva ubavo. Ova mora da se promeni”, veli toj.

Mikalis Vlastarkis, izvr{en direktor na Evrobanka EFG, o~ekuva da se zacvrsti ulogata na Internetot i e-bankarstvoto.

“Mora da se fokusirame na mu{teriite i da vidime kako podobro da im slu`ime. Na onie mu{terii koi gi ispolnuvaat nivnite obvrski vo tolku te{ki vremiwa im treba poseben tretman. Navistina, prvata gri`a ni e likvidnosta, kako da gi zadr`ime depozitite na mu{teriite koi po~naa da izleguvaat od Grcija. Kako da gi poddr`ime mu{teriite koi ne mo`at da gi platat zaemite. No, }e dojde sledniot den. ]e dojde ekonomski razvoj i }e mo`eme da zboruvame za potrebite na mu{teriite za doma{ni zaemi, biznis-zaemi. Potoa, treba da se informirame za mu{teriite so depoziti i zaemi, kako i celoto dvi`ewe na parite na nivnite smetki”, izjavi Vlastarkis.

O

G

L

A

S

16 09.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

KNI@ARNICATA NA GUGL O^EKUVA PROFIT OD 966 MILIONI DOLARI

MICUBI[I ]E PROIZVEDE POVE]E OD 40.000 TERENSKI AVTOMOBILI VO RUSIJA

d pred dva dena gra|anite na SAD se vo mo`nost da gi koristat uslugite na Guglovata internetkni`arnica Gugl Bukstor, koja momentalno nudi pove}e od 3 milioni knigi, a se predviduva i pro{iruvawe na databazata so knigi vo tekot na 2011 godina. Gugl go po~na ovoj biznis poradi zgolemeniot interes za ~itawe i kupuvawe knigi, se tvrdi vo istra`uvaweto na konsultantskata kompanija

aponskata kompanija Micubi{i motors do 2012 godina planira da go udvoi proizvodstvoto na terenski avtomobili “autlender” vo Rusija i so toa da postigne proizvodstvo na pove}e od 40.000, namesto momentalnite 15.000 avtomobili.

Fabri~kata alijansa Pe`o-Citroen-Mitsubi{i gi sostavuva avtomobilskite terenci “autlender” vo ruskata oblast Kaluga,

O

Forester Risr~. Od Forester predviduvaat deka vrednosta na prodadeni elektronski izdanija na knigi }e dostigne duri 966 milioni amerikanski dolari. Do 2015 godina predviduvaat trojno pogolem profit vo ovaa industrija, koj }e dostigne duri 3 milijardi dolari.

Osven na Internet, digitalnite knigi mo`e da se koristat na brojni uredi, vklu~uvaj}i gi prenosnite kompjuteri, “smart” telefonite kako i

elektronskite ~ita~i. Naslovite na knigite }e mo`e da se pro~itaat i na prenosnite komputeri na Epl, Ajfon i Ajpad uredite, so instalirawe na soodvetnata aplikacija. Pogolem del od knigite se besplatni, no onlajnkni`arnicata momentalno e dostapna samo za korisnicite na SAD. Slednata godina Gugl planira pro{iruvawe najprvin na evropskiot pazar, pa potoa i na ostanatite pazari {irum svetot.

J

UAPSEN E OSNOVA^OT NA VIKILIKS, XULIJAN ASAN@

APSEWETO NA ASAN@ IMA POLITI^KA POZADINA?!

Asan` e uapsen po obvinuvawata od dve [ve|anki za seksualna zloupotreba, prinuda i siluvawe. Me|utoa, britanskite mediumi objavuvaat deka nivnite prikazni se polni so “dupki”...

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a neovlastenoto objavuvawe na pove}e desetici iljadi amerikanski diplomatski depe{i treba da bidat odgovorni SAD, a ne osnova~ot na veb-stranicata Vikiliks,- izjavi Kevin Rad, ministerot za nadvore{ni raboti na Avtstralija, koj izjavi deka Avstralija }e mu ponudi pomo{ na Xulijan Asan`, koj otkako be{e uapsen vo vtornikot popladneto se nao|a vo pritvor vo London. Osnova~ot na internetstranicata Vikiliks, koj gi objavi tajnite dokumenti na amerikanskata diplomatija {to go razdrmaa svetot, e uapsen bidej}i {vedskata vlast go somni~i za siluvawe.

Za seksualna zloupotreba, prinuda i siluvawe, Asan` go obvinuvaat dve `eni od [vedska, Ana Ardin i Sofi Vilen. Me|utoa, "Dejli mejl" objavuva deka nivnite prikazni se polni so “dupki”, a nekoi od detalite se mnogu somnitelni, zaradi {to treba da se dovede vo pra{awe nivniot kredibilitet. Inaku, obvinenijata prvi~no bile odbieni vo Stokholm, no povtorno se pokrenati vo Geteborg, otkako Vikiliks po~na so objavuvawe na tajnite dokumenti na amerikanskata diplomatija.

“Asan` mora da odgovara za ona {to mi go napravi mene i na drugite devojki. Toj e

Z

Xulian Asan` samiot se predade na londonskite vlasti vo vtornikot li~nost so iskriven pogled kon `enskiot pol i ne znae deka ne - zna~i ne”, objasnuva Ana Ardin. Koga uvidele deka ja gubat bitkata, Adrin i Vilen go anga`irale Klis Borgstrom, advokat specijaliziran za vakvi slu~ai i golem borec protiv diskriminacijata me|u polovite, koj povtorno go otvoril slu~ajot vo Geteborg.

Neodamna, za Asan` be{e izdadena me|unarodna poternica, vrz osnova na koja i be{e uapsen vtornikot vo London. Osnova~ot na Vikiliks be{e soslu{an od Metropoliten policijata, po {to celiot negoviot slu~aj e predaden na sudot vo Vestminster, koj }e odlu~uva za negovata ekstradicija.

Sudijata Hauard Ridl odredi Asan` da ostane vo pritvor vo Britanija do 14 dekemvri

i ne dozvoli da bide osloboden so kaucija za da se brani, velej}i deka postoi opasnost da pobegne. Asan` vo nekolku navrati gi negira{e obvinuvawata za seksualna zloupotreba, a vo momentov ne e formalno obvinet za kakvi bilo malverzacii povrzani so dokumentite objaveni na Vikiliks.

Sudijata ne dozvoli Asan` da bide izvle~en od pritvor so kaucija, i pokraj toa {to pet lica od visokite britanski krugovi ponudile sekoj od niv da plati po 20.000 funti (23.8683 evra) za kaucijata na Asan`.

Negoviot advokat izjavi deka Asan` samiot so avtomobil do{ol utrinata pred policiskata stanica vo London za da se predade, no odbi da dava kakvi bilo komentari, neprifa}aj}i ovojpat da zbo-

ruva za toa dali nalogot na obvinitelstvoto vo [vedska i apseweto vo Velika Britanija imaat politi~ka pozadina, kako {to izminatite denovi, dodeka Asan` se krie{e vo okolinata na britanskiot glaven grad, prave{e pri sekoja mo`nost.

Nalogot na [ve|anite za ekstradicija e daden spored standardite na EU, {to zna~i deka toa bi trebalo da ja zabrza postapkata, koja obi~no znae da se odol`uva po nekolku meseci, no toa ne zna~i deka kontroverzniot Avstralijanec, koj vo svojata tatkovina edna{ e uapsen kako haker, brzo }e im bide predaden na {vedskite pravosudni organi, zatoa {to Velika Britanija ima komplikuvana i dolga procedura za vakvi slu~ai, objasnija poznava~ite na britanskoto pravosudstvo.

Portparolot na Vikiliks vo London, Kristin Hrafnson, pora~a deka bez razlika na apseweto na Asan` i eventualnoto prefrlawe vo [vedska na sudewe, negovata internet-stranica }e prodol`i da funkcionira i da objavuva tajni amerikanski materijali. Taa ne veruva vo krivi ~nata odgovornost i smeta deka negovoto apsewe pretstavuva “napad vrz slobodata na mediumite”.

Ako se doka`e deka e vinoven, Asan` bi mo`el da bide osuden na zatvorska kazna vo traewe me|u dve i {est godini.

generalno, so uvezeni delovi od Japonija. Spored planovite na Micubi{i, fabrikata vo Rusija }e po~ne so proizvodstvo na pogolemo koli~estvo delovi za toj model, so {to se o~ekuva i zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo kompanijata do 2012 godina.

Ambicioznite planovi na kompanijata se povrzuvaat so zgolemenata pobaruva~ka na “autlender” na ruskiot

pazar i so zgolemuvaweto na carinata za uvoz na avtomobili vo Rusija.

“Postepeno }e se zgolemi i brojot na vrabotenite vo fabrikata, od momentalni 400 na 3.000 lica do 2012 godina”, soop{tuvat od kompanijata. Do 2015 godina Micubi{i planira zgolemuvawe na izvozot na “autlender”, koi se sostavuvaat vo Rusija, na 130.000 proizvedeni avtomobili godi{no.

DVA, TRI ZBORA

“Nie politi~ki gi po~ituvame op{testvenite sistemi i razvojniot pat na raznite narodi vo svetot i so celo srce sakame da go prodol`ime ekonomskiot razvoj. Svetot nema pri~ina da se pla{i od Kina. Me|unarodnata zaednica treba da go pozdravi mirniot razvoj na Kina, a ne da se pla{i. Taa treba da pomogne, a ne da ja spre~uva vo razvojot, da ja poddr`i, a ne da ja ko~i.”

DAI BINGUO

dr`aven sekretar na Kina

“Mora da najdeme kompromis. Zgolemuvaweto na danokot za srednata klasa }e bide golemo optovaruvawe, ne samo za niv i za nivnite semejstva, tuku i za na{ata ekonomija. Mora da najdeme zaedni~ko re{enie, iako toa nema da bide ona {to jas go sakam ili {to go sakaat republikancite.”

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

“Na Evropa & nedostigaat vode~ki li~nosti, li~nosti na najvisokite pozicii vo nacionalnite dr`avi, koi imaat dovolno soznanija za nacionalnite i me|unarodnite pra{awa i sila i mo} za donesuvawe odluki. Postojat mal broj isklu~oci, kako {to e {efot na Vladata na Luksemburg, @an-Klod Junker.”

HELMUT [MIT

porane{en kancelar na Zapadna Germanija

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

09.12.2010

SVET

17

0-24

...DA BIDE ILI NE?!

...UPSS, GRE[KA!

...]E SE SKROTI LI IRAN?

Liderite odlu~uvaat za idninata

Marinec prodal voeni tajni na FBI!

Nuklearni pregovori vo @eneva

golemuvaweto na fondot za spasuvawe na finansiski zagrozenite zemji od EU e aktuelna tema me|u liderite na EU, a glaven zbor imaat direktorot na MMF, Dominik [tros-Kan (levo) i pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e.

ripadnik na silite na voenata mornarica na SAD vo Ford Brag, Severna Karolina, prodal golem broj tajni dokumenti za 3.500 dolari, no neve{to padnal na stapicata na FBI, poradi toa {to “kupuva~ot” bil tokmu nivni agent.

rosledeni so protesti, vo @eneva startuvaa razgovorite za “nuklearnata politika” na Iran, koj ostanuva na stavot P deka ima pravo da ja razviva svojata nuklearna tehnologija,

Z

P

a zapadnite lideri se somnevaat vo nejzinata namena.

PO SAMITOT EU-RUSIJA

RUSIJA E ^EKOR POBLISKU DO SVETSKATA TRGOVSKA ORGANIZACIJA

Po dogovaraweto na del od klu~nite trgovski pra{awa me|u Rusija i Evropskata unija, Rusija e eden ~ekor poblisku do ~lenstvoto vo STO, no ima u{te rabota dodeka da stane del od trgovskoto semejstvo VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ogovorot koj go sklu~ija Rusija i liderite na Evropskata unija na samitot EU- Rusija, odr`an vo vtornikot, vo Brisel, delumno gi zgolemi {ansite za vlez na Rusija vo Svetskata trgovska organizacija (STO).

Ruskiot pretsedatel, Dimitrij Medvedev, i liderite na EU, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso i pretsedatelot na Unijata, Herman Van Rompuj, potpi{aa memorandum za razbirawe so koj treba da se nadminat brojnite bilateralni problemi me|u Unijata i Rusija. Rusija, edna od najgolemite svetski ekonomii, koja s$ u{te e nadvor od STO, aplicira{e za ~lenstvo vo organizacijata u{te vo juni 1993 godina.

Poradi potpi{uvaweto na dogovorot na Rusija i Evropskata unija, koj gi re{ava “klu~nite pra{awa” koi se provlekuvaa so godini nanazad, denes Rusija e eden ~ekor poblisku do ~lenstvoto vo STO. “Gi zavr{ivme pregovorite so Rusija za uslovite va`ni za ~lenstvoto vo STO, za koi prethodno ne se pregovara{e, a se od osobeno zna~ewe za EU”, re~e Xon Klensi, portparol za trgovska razmena na Evropskata komisija.

Me|u najgolemite gri`i na EU koi bea potencira-

35%

D

porasna trgovskata razmena me|u EU i Rusija vo prvite devet meseci vo 2010 godina

75% od izvozot na Rusija vo EU otpa|a na goriva i energensi

Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso i pretsedatelot na Unijata, Herman Van Rompuj, potpi{aa memorandum za razbirawe, so koj treba da se nadminat brojnite bilateralni problemi me|u Unijata i Rusija ni se cenovnite politiki na Rusija za uvoz na drvo i proizvodi od drvo, kako i koncesioniraweto na `eleznicite.

Finska i balti~kite dr`avi & se po`alija na Unijata deka finansira ruski kompanii i so toa gi odminuva evropskite rivali. Rusija se soglasi da gi namali carinite pri uvoz na grade`ni proizvodi od 25% na

15%, no, vakvata merka nema da se primenuva s$ dodeka Rusija ne stane ~lenka na STO. EU e najgolemiot trgovski partner na Rusija, koja pridonese so 50,4% od trgovskata razmena vo prvite devet meseci od 2010 godina, poka`uvaat podatocite na Federalnata carinska uprava vo Moskva.

Razmenata me|u dvete

F

da ostvari su{tinski strukturni reformi.

“Nema da pomine mnogu vreme pred investitorite vo obvrznici da se svrtat kon Francija, otkako stavija kraj na Portugalija i [panija”, izjavi Rolet. “Dr`avniot deficit e mnogu povisok otkolku {to se pretpostavuva.

Nikoj, duri ni Francija, ne mo`e da go sokrie ovoj fakt”, dodava toj.

No, Frensis Malet od Kepler Kapital Markets

Od vkupniot uvoz na ruski stoki i uslugi vo EU, udel od 77% imaat energijata i gorivata bazirani na minerali. Od druga strana, evropskiot blok zavisi od Rusija, bidej}i pokriva edna ~etvrtina od pobaruva~kata za priroden gas, se veli vo podatocite od statisti~kata kancelarija na EU, Eurostat.

Dogovorot koj be{e

VO 2014 GODINA AZIJA ]E GI NADMINE SAD VO PRIHODITE OD KOCKAWE

FRANCIJA - SLEDEN AKTER VO DOL@NI^KATA KRIZA?! rancija mo`e da bide slednata ekonomija od evrozonata koja }e padne vo evropskata dol`ni~ka kriza, vedna{ po Grcija i Irska, veli Havier Rolet, izvr{en direktor na Londonskata berza, nasproti odbivawata na vakvata teza od evropskite analiti~ari.

Toj isto taka potencira{e deka evropskiot pazar nema da bide vo mo`nost da go finansira i buxetskiot deficit na Francija bez

ekonomii porasna za 35% vo prvite devet meseci od 2010 godina i dostigna vrednost od 217,8 milijardi dolari.

TRGOVSKA RAZMENA Minatata godina, EU od svojot izvoz vo Rusija zaraboti 66 milijardi evra i toa od proizvodi kako ma{ini, transportna oprema, hrana, a potro{i 115 milijardi evra za otkup na ruski proizvodi.

potpi{an na samitot me|u EU i Rusija vo Brisel ne gi opfa}a site elementi potrebni za Rusija da pristapi kon STO. Najgolemiot svetski energetski proizvoditel }e mora da pregovara vo multilateralni ramki za site nere{eni pra{awa, kako {to se uslovite za trgovskiot sistem za investirawe, primenata na pravilata za zdrava hrana i uvoz na prehranbeni proizvodi. “]e prodol`ime da pregovarame so dr`avite~lenki na STO za site tehni~ki pra{awa i }e ja nadgleduvame implementacijata i posvetenosta na Rusija da gi podobri oblastite kako sanitarnite i veterinarnite uslovi za uvoz na zemjodelski proizvodi, pravoto na intelektualna sopstvenost i drugi regulativi povrzani so pristap na pazarot i carinskoto pla}awe”, izjavi portparolot za trgovska razmena na EK, Xon Klensi.

potencira{e deka nema pri~ina za seriozna zagri`enost za buxetskiot deficit na Francija. Toj istakna deka potencijalnoto prelevawe na krizata vo Francija dopolnitelno }e ja zagrozi stabilnosta na edinstvenata zaedni~ka valuta. Buxetskiot deficit na Francija iznesuva 7,5% i e mnogu pomal od deficitot od 11% na Grcija, Irska i [panija, a nejziniot iznesuva 78% od BDP.

ajnoviot izve{taj na Prajsvoterhaus Kupers poka`uva deka aziskite i avstraliskite kockarski industrii do 2014 godina }e gi nadminat prihodite koi gi ima SAD od ovaa industrija.

Izve{tajot predviduva deka ovaa industrija na pazarite vo Makau vo Kina, Singapur, Ju`na Koreja i Avstralija }e ostvari dopolnitelen prihod od 62,9 milijardi dolari, nasproti dosega{niot prihod od 21,8 milijardi dolari vo

N

2009 godina.

Vo SAD, vo 2009 godina prihodite od kockarskata industrija iznesuvaa 57,2 milijardi dolari, vklu~uvaj}i gi i site komercijalni amerikansko-indiski kazina. Prajsvoterhaus Kupers o~ekuvaat rast na prihodite do 68,3 milijardi dolari do 2014 godina. Prihodite od kockawe se mnogu pomali od fakti~kiot broj na lu|eto koi se oblo`uvaat na ruletmasite, slot-ma{inite i

ostanatite aparati vo kazinata. Amerikansko-indiskite kazina ostvarija prihod od 26,5 milijardi dolari vo 2009 godina, a vo izve{tajot se prognozira deka prihodite }e do`iveat rast od 2,7% godi{no, odnosno }e dostignat vrednost od duri 30,3 milijardi dolari vo 2014 godina. Isto taka, se predviduva rast na prihodite od komercijalnoto kockawe vo SAD na 38 milijardi dolari do 2014 godina.

18 09.12.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

13

VIDEOKLIPOT [TO JA UPROPASTI KOMPANIJATA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ajnovite predizvici za PR agentite se socijalnite mre`i.

Vo april minatata godina korporativna Amerika nau~i deka mo}nite socijalni mediumi, mnogupati pofaluvani poradi nivnite marketing-mo`nosti, mo`at da ja poka`at i svojata “zlobna” strana. Koga dvajca vraboteni vo korporacijata Dominos Pica (Domino’s Pizza) objavija video na koe be{e prika`ano kako pravat odvratni raboti vrz jadeweto nameneto za ispora~ka, rezultatite bea katastrofalni.

Kompanijata ~eka{e dva dena da odgovori, a vo me|uvreme re~isi polovina milion lu|e go poglednaa videoto na Jutjub.

Istovremeno, blogovite i Tviter rasplamtea so diskusii za incidentot.

Kompanijata za pici za brzo vreme gi otpu{ti dvajcata vraboteni i izdade izvinuvawe so video na Jutjub, no {tetata ve}e be{e napravena.

Spored “Wujork tajms”, percepcijata za brendot trgna vo negativna linija samo za nekolku ~asa, a onlajn-forumite prodol`ija da diskutiraat za videoto, koe be{e se~eno, prepravano i reobjavuvano u{te stotici pati po objavuvaweto na oficijalnoto izvinuvawe.

SPORNITE VIDEOKLIPOVI Sagata za lakrdijata so Dominos mo`e e eden od najdobrite primeri za toa kako brzite socijalni mediumi mo`at istovremeno da dadat,

N

[to ima vo picata? Dali toa e vistinsko sirewe?

Dvajca vraboteni vo korporacijata Dominos Pica objavija video na koe be{e prika`ano kako pravat odvratni raboti vrz jadeweto nameneto za ispora~ka. Kompanijata ~eka{e dva dena da odgovori, a vo me|uvreme re~isi polovina milion lu|e go poglednaa videoto na Jutjub no i da zemat poeni od reputacijata. Po~na na 13 april, minatata godina, koga

pet klipovi na Jutjub {to prika`uvaat kako vraboteni vo Dominos Pica izveduvaat nevkusni raboti so hranata se ra{irija na mre`ata.

Na eden od klipovite se gleda{e kako nekoj

ma{ki rabotnik vo Dominos, koj na videoto se identifikuva{e samo so imeto Majkl, go stava sireweto vo nosot, a potoa go stava vo sendvi~ot. Vo drug klip, Majkl kivna vo sendvi~ot so stek od

sirewe, “koj }e bide dostaven do nekoj nesre}en mu{terija koj ima nosna potreba”, izjavi snimatelot na videoto, koj voedno be{e i narator, koj se identifikuva{e so imeto Kristi. Vo tretoto video

Majkl se trie{e sebesi so sun|er, a potoa istiot go upotrebi za da mie sadovi.

Predvidlivo, ogromnata Jutjub zaednica be{e zgrozena, no, sepak, gi gleda{e klipovite. Za nekoj den, klipovite bea poglednati 200 iljadi pati, a od druga strana anti-Dominos komentarite po~naa da se {irat na Tviter i ostanatite izvori od socijalnite mediumi. Sledniot den po objavuvaweto na videoto, nacionalnite vesnici i mediumi po~nale da zvonat za da ja doznaat prikaznata i povtorno gi objavija klipovite, so {to be{e predizvikana u{te pogolema gledanost.

Videata bea objaveni na drugi sajtovi, vklu~itelno i GoodAsYou.org, sajtot na gej, lezbi i biseksualnata zaednica vo Wujork. Osnova~ot na sajtot, Xeremi Huper, ispratil e-mejl do Tim Mekintir, zamenikot vo sektorot za komunikacii vo En Arbor, Mi~igen.

“Pi{uva{e - mora da go vidite ova”, se vele{e vo izjavata na Mekintir za “San Francisko hronikl”, koja be{e objavena sledniot den. “Triesetina minuti podocna, na{iot tim za socijalen marketing go pogledna i prati barawe do Jutjub klipot da bide povle~en”.

No, toa se poka`alo komplicirano, bidej}i Jutjub prvo treba da dobie dozvola od liceto koe originalno go objavilo videoto.

Vo 10 ~asot ve~erta Mekintir dobil u{te eden e-mejl, ovojpat od lu|e koi go gledale videoklipot na Consumerist.com, vebsajt so koj rakovodi grupa od timot {to go izdava magazinot “Konsjumer reports” (Consumer Reports), koj, spored Vikipedija, ima pove}e od 7 milioni ~itateli. Reputacijata na kompanijata po~na da se gubi vo ambisot.

PRIKAZNI OD WALL STREET

DIREKTOROT NA P SI ZAMINA ZARA Investitorite ne bile zadovolni od rabotata na Kajndler, koj pove}e se zanimaval so mikromenaxment, otkolku so razmisluvawe kako da se razvijat pove}e inovativni lekovi

Vrednosta na akciite na Fajzer padna za 35%

otkako toj dojde na ~elnata pozicija pred 4,5 godini.

lavniot izvr{en direktor na Fajzer (Pfizer), Xefri Kanjdler, ja napu{ti ~elnata pozicija vo najgolemata svetska farmacevtska kompanija otkako vrednosta na nejzinite akcii zabele`a pad od 35% za vreme od negovoto 4,5godi{no rakovodewe. Kajndler stana {ef na Fajzer

G

vo 2006 godina, neposredno pred kompanijata da objavi deka najziniot nov lek protiv holesterol ne im pomognal na pacientite za vreme na testiraweto. Kompanijata potro{i edna milijarda dolari za razvoj na lekot.

Fajzer, inaku, poznata po toa {to go izmisli famozniot lek protiv impotencija, “vijagra”, vo 2009 godina kupi

edna druga farmacevtska firma, Vajet (Wyeth), za 68 milijardi dolari, so cel da go prezeme nejzinoto portfolio lekovi, zatoa {to na najprodavanite lekovi na Fajzer im istekuva rokot vo koj {to imaat ekskluzivitet na hemiskata formula.

Izvori od Vol Strit velat deka investitorite ne bile zadovolni so performansite

FEQTON

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

^ETVRTOK

Kadar od “zgrozuva~koto” video i od izvinuvaweto na direktorot Dojl

“Duri i lu|eto koi ni bile lojalni mu{terii ve}e 10, 15, 20 godini, samo po dva dena se dvoumat za Od vestite za apseweto na nivnata vr“nemirnite” vraboteni i kri ska so Domitikite na amerikanskite nos, a toa televizii ne e fer”, se `ale{e portparolot na kompanijata PICERIJA ZA 500 DOLARI I STARA “BUBA” Inaku, Dominos Pica e internacionalna kompanija {to se zanimava so ispora~uvawe pici, a sedi{teto & se nao|a vo gradot En Arbor vo Mi~igen. Osnovana vo 1960 godina, taa e vtoriot najgolem sinxir picerii vo SAD. Momentalno, Dominos upravuvaat so 9 iljadi korporativni prodavnici i prodavnici so fran{iza, koi vr{at uslugi na 60 internacionalni pazari.

Vo 1998 godina Dominos be{e prezemena od Bain Kapital, privatniot investiciski fond na Bain End Kompani, a vo 2004 godina se slu~i negovata inicijalna javna ponuda.

Na menito na piceriite od Dominos, pokraj raznite vi-

dovi pici, se vbrojuvaat i sendvi~i, pile{ko i razni drugi deserti. Interesen e podatokot deka osnova~i na kompanijata bile dvajca bra}a, Tom i Xejms Monagan, koi kupile picarestoran so pozajmeni 500 dolari. Po osum meseci Xejms go prodal svojot del na negoviot brat, i toa za polovna “folksvagen buba”.

Kako samostoen sopstvenik, iako bez avtomobil, Tom ja preimenuval picerijata vo 1965 godina i ja narekol Dominos Pica, brend {to go znae sekoj qubitel na pica vo SAD. POTRAGA PO VINOVNICITE Spored magazinot “Edejx” AdAge), kratko vreme po objavuvaweto na klipot, studentka od Univerzitetot vo Xorxtaun, Ejmi Vilson, zaedno so nejzinoto mom~e, Xonatan Drejk, zabele`ale deka znakot na druga kompanija, Xek in da boks, slabo, no, sepak, dovolno bil vidliv na edno od videata. Potoa, so pomo{ na Gugl gi pobarale lokaciite kade {to Dominos se blisku do restoranite na drugata kompanija.

Vo me|uvreme, Paris Miler, kompjuterski konsultant od Kentaki, gi iskoristil informaciite od videoklipot za da vleze vo traga na eden od prijatelite na Kristi, liceto od klipovite. Tragata vodela do Konover, kade {to Dominos i Xek in da boks gi delela samo edna ulica.

Okolu tri ~asa otkako Mekintir gi dobil vestite, pristignal i drug e-mejl.

Ovojpat od Kristi Hamonds, `enata koja go snimila i objavila videoto.

“Mnogu mi e `al!”, pi{uvalo vo elektronskata po{ta. Se ostvarila zamislata na Mekintir, koj i prethodno pomislil deka vrabotenite sami }e se identifikuvaat.

Utredenta kompanijata ja izvesti policijata i lokalnoto Ministerstvo za zdravstvo deka Hamonds i Majkl Secer, koi uveruvaa deka videoto bilo la`no i deka nikakva kontaminirana hrana ne bila iznesena od kujnata, se osnovani vinovnici za upad vrz hranata. Inaku, i Amerikanskata agencija za hrana i lekovi ve}e bila vklu~ena vo istraga za mo`ni tu`bi

09.12.2010

od dr`avata, potvrdi Mekintir pred kamerite, koi dadoa detalni snimki od priveduvaweto na dvajcata vraboteni.

Dodeka ekipata na Agencijata za hrana i lekovi vr{e{e dezinfekcija, kompanijata go zatvori proda`noto mesto, a Hamond i Secer bea otpu{teni od rabota.

BRZINATA PREDIZVIK ZA PR Od ovoj aspekt, policijata, agenciite i seto toa be{e slika kako slu`bite vo Dominos vodat borba za da se spravat so {tetata vrz reputacijata na kompanijata. Od druga strana, mediumite i marketing-ekspertite, pak, ja kritikuvaa kompanijata za toa {to ostana tivka i ne ponudi iten odgovor.

No, i odgovorot ne be{e a`uriran. Mekintir izjavi deka videoto bele`elo okolu 250 iljadi gledawa, krupen, no s$ u{te mal segment od op{tata populacija. Vsu{nost, originalnite videoklipovi, koi denes ve}e se simnati od Jutjub, bea gledani pove}e od 2 milioni pati. Izvr{nite direktori kratko po izjavata na portparolot projavile zagri`enost deka oficijalniot odgovor na kompanijata mo`e da gi pottikne lu|eto da gi gledaat klipovite. Taka i se slu~i. Vo obid da se spasi {to se mo`e, na 15 april, dva dena po incidentot, koga brojnosta na gleda~i se dobli`i do 1 milion, sinxirot picerii odlu~i da snimi video izvinuvawe so pretsedatelot na korporacijata, Patrik Dojl. I namesto da gi izvesti glavnite mediumi, Dominos go postira{e izvinuvaweto onamu kade {to s$ po~na - na Jutjub.

“Se borevme so voda protiv ogin. Sega e potrebno da se borime so ogin protiv ogin”, re~e Mekintir.

Dveminutnoto izvinuvawe na izvr{niot direktor, vo koe kritikite bea nare~eni “drveni”, gi otvori ventilite za poplava. Doletaa onlajn-debatite za videoto, a toj den i prebaruvaweto so terminot “Dominos” be{e daleku pobrojno od toa vo koe se pojavuva slavnata Paris Hilton.

Videoto se najde na vrvot na prebaruva~kite listi

19

na Gugl, poradi negovata gledanost i linkovite koi sekojdnevno se {irea me|u korisnicite na Tviter.

No, najgolemiot predizvik za PR slu`bite be{e brzinata so koja se {irat vestite na socijalnite mre`i. Taka, koga Amazon.com samo za eden den zadocni so izvinuvawe poradi toa {to povle~e rejting-lista na literatura za homoseksualci, vedna{ be{e kritikuvan deka bil “nekomunikativen”.

“Duri i lu|eto koi ni bile lojalni mu{terii ve}e 10, 15, 20 godini, samo po dva dena se dvoumat za nivnata vrska so Dominos, a toa ne e fer”, se `ale{e portparolot.

I navistina, samo za pove} e od 24 ~asa reputacijata na Dominos be{e mnogu zagrozena. Percepcijata za kvalitetot me|u kupuva~ite trgna po negativnata kriva vedna{ po objavuvaweto na videata, kako {to poka`a i dopolnitelnoto istra`uvawe na firmata JuGov (YouGov), koja pravi onlajn-anketi {to se odnesuvaat na stotici brendovi.

Iskustvoto na Dominos e “ko{mar”, veli Pol Galager, menaxer vo PR firmata Burson-Masteler.

“Ova e najte{ka situacija so koja kompanijata mo`e da se spravi vo uslovi na digitalna kriza”.

Kaj socijalnite mediumi, “koga }e pomislite deka nema da se pro{iri, toa ve}e raste kako kvasec”, veli Skot Hofman, marketing-agent vo firmata za reklamirawe preku socijalni mre`i, Lotejm (Lotame). ”Koga na Tviter se postavuvaa pra{awa “[to pravi Dominos vo vrska so ova?”, portparolot Mekintir ka`uva{e deka pravat takvi i takvi raboti, no toa treba{e da go ka`e tokmu na Tviter”, poso~uva Hofman. Otkako bea privedeni “glumcite”od klipot, Dominos otvori svoj profil na Tviter, kade {to o~ekuvaa komentari i go objavija izvinuvaweto na nivniot direktor, poto~no, istoto video {to zadocneto se {ire{e me|u korisnicite na Jutjub.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete kako lo{ite vesti za zdravjeto na Stiv Xobs stanaa PR katastrofa za Epl

PFIZER ADI LO[I REZULTATI na Kajndler.

“Sekako deka investitorite ne mo`e da bidat zadovolni od ona {to se slu~uva so akciite na ovaa kompanija. Dali Kajndler mo`e{e da postigne pogolem uspeh izvr{uvaj}i ja ovaa funkcija? Mislam deka odgovorot bi bil da, deka mo`e{e.

Toj mo`ebi treba{e da go naso~i svojot fokus kon kupuvawe na {to pogolem broj inovativni male~ki kompanii”, smeta Les Funtlajder, portfolio-menaxer vo Miler Tabak (Miler Tabak & Co) od Wujork. Sepak, cenata na akcijata na Fajzer

vo tekot na ovonedelnoto trguvawe zabele`a sosema mal rast od okolu 6 centi, na iznos od 16,78 dolari za akcija. [to se odnesuva na nejzinata vrednost od po~etokot na godinata dosega, akcijata ima pad od 9,6%.

Za naslednik na Kajndler }e bide imenuvan Jan C. Rid, koj vo kompanijata dojde vo tekot na 1978 godina kako revizor na operativnite aktivnosti. Od 2006 godina pa navamu toj e imenuvan za glaven {ef na globalnite farmacevtski operacii na kompanijata. Pred nego stojat golemi predizvici, bidej}i }e

mora da gi ubedi investitorite deka kompanijata }e prodol`i so uspe{no rabotewe i vo idnina, preku kreirawe na novi inovativni lekovi koi }e nosat prihodi od proda`ba od nekolku milijardi dolari.

Najnovite aduti na Fajzer za idniot period se vo lekot namenet za le~ewe na rahiti~en artritis i medicinskiot tretman za zabolenite od rak na belite drobovi. Momentalnite analizi poka`uvaat deka do 2016 godina proda`bata na dvata ovie leka zaedno na kompanijata bi & donela

prihod od 2,3 milijardi dolari na godi{no nivo.

Kompanijata, vo sorabotka so Bristol-Majers Skvib (BristolMyers Squibb Co.) rabotat na nao|awe nov lek za namaluvawe na gustinata na krvta. Lekot e vo eksperimentalna faza i e nare~en “apiksaban”. Vo me|uvreme, pred negovoto zaminuvawe, Kajndler, so cel da bidat podobreni performansite na kompanijata, kako i da bidat namaleni tro{ocite vo raboteweto, otpu{til 14.000 rabotnici i zatvoril nekolku kompaniski fabriki i istra`uva~ki centri.

“Vijagrata” & donese mnogu pari

na Fajzer, no podocne`nite lekovi ne bea tolku inovativni.

20 09.12.2010

^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.12.2010 Dru{tvoto za konsalting Rafajlovski Konsalting DOO-Skopje objavuva oglas za popolnuvawe na slobodno rabotno mesto [ef na smetkovodstvo. Dokumentite da se dostavat na e-mail: info@rafajlovski.com.mk. Rok na oglasot e 8(osum) dena od objavuvaweto.

Informacii na tel. 02/3088-900 ZDRASTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Poliklinika Medika Plus vrabotuva 1 specijalist oftalmolog. Oglasot trae 8 dena.

Tel: 02/2466-420, 070/335-939 email: medika_plus@t-home.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Imperial Tobako TKS a.d. Skopje ima potreba od: Patnik-Unapreduva~ na proda`ba za teritorija –Strumica. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ispratat motivacisko pismo biografija (CV) i fotografija najdocna do 10 dekemvri 2010 godina na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi IMPERIAL TOBAKO TKS A.D. SKOPJE Ul. 11 Oktomvri 125 P.fah 37 1000 Skopje OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er

Objaveno: 03.12.2010 U~ili{niot odbor na OU „Lirija” Skopje raspi{uva javen oglas za izbor na direktor na OU Lirija-Skopje. Oglasot trae 8(osum) dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at.

Prijavite so potrebnite dokumenti da se dostavat do U~ili{niot odbor na OU „Lirija” -Skopje, ul.„Cvetan Dimov” br.94 Skopje KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba. Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata info@tc.mk najdocna do 9 dekemvri.

PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 @ito Luks ima potreba od tehnolozi na opredeleno vreme od 6 meseci. 3 procesni tehnolozi vo Sektorot za proizvodstvo na leb i p~enica. Kandidatite treba da ispratat kratka biografija i motivacisko pismo najdocna do 15.12.2010 na slednata adresa: @ito Luks AD JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-14.12.2010 Ministerstvo za zdravstvo objavuva oglas za rabotni mesta za rabota na proekt za rekonstukcija i dogradba na objektite na javnite zdravstveni ustanovi: 1. Specijalist za finansii i administracija-1 izvr{itel 2. Izvr{itel za javni nabavki. Oglasot trae 5(pet) dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite treba da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo na RM Ul.50-ta divizija br.6 1000 Skopje

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / KONSALTING

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

^ETVRTOK

09.12.2010

21

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/ smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 09.12.2010

^ETVRTOK

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR / BIZNIS PLAN Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik;

Oblast: Marketing Termin: 10-11 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Opis na obukata:

Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

http://www.tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan Postavuvawe na marketing celite na kompanijata Zapoznavawe so metodite za sledewe na vlo`uvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata Odbirawe na najdobrata marketing strategija Fokusirano vlo`uvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat najgolem povrat na investicijata Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vlo`uvawa vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na do`ivotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

09.12.2010

23

SEKOJ DEN VO Od 21 do 23 januari 2011 godina vo Virovitica, Republika Hrvatska

“VIROEKSPO 2011’’

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI

Stopanskata komora na Makedonija organizira nastap i poseta na zainteresirani makedonski kompanii na 16. Me|unaroden saem na ekonomijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto “VIROEKSPO 2011’’ vo Virovitica, Republika Hrvatska, na koj{to na{ata zemja u~estvuva kako zemja-partner. Prostorot za stopanstvenicite-izlaga~i od Makedonija }e bide besplaten, a goleminata na izlo`beniot prostor }e zavisi od potrebata i brojot na izlaga~ite.

SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI

Se izlo`uvaat proizvodite od metalnata, tekstilnata, grade`ni{tvoto i drvnata

SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

industrija, zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, kako i najnovite dostignuvawa vo avtomobilskata industrija, kako i ponudite na uslu`nite dejnosti od oblasta na bankarstvoto i turizmot, tradicionalno se prisutni na ovoj saem vo koli~ina i asortiman, koi gi zadovoluvaat globalnite biznis-potrebi na izlaga~ite.

Vo ramkite na odr`uvaweto na Saemot se planira da se odr`i i biznis-forum,

dokolku postoi interes od makedonskite kompanii, za {to e potrebno prethodno izvestuvawe do organizatorot, kako i kulturni slu~uvawa.

Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot “VIROEKSPO 2011’’ , najdocna do 15 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT: Venera Andrievska Tel:3244037 Faks: 3244088 E-mail:venera@mchamber.mk

Vlatko Stojanovski Tel:3244004 E-mail:vlatko@mchamber.mk

POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko

Total marketing plan 10.12-11.12.10 Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar

Vistinski izbor na kadar 11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka:

http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Obuka za deloven asistent 15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP

Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010 Eurisk Konsalting

Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar Motivacija 23.12.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 09.12.2010

TENDERI

^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Slu`ben vesnik na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na toneri za pe~atari i fotokopirni aparati za 2011 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a7c42118-c652-44ab-9d50cc0c8d7ebdeb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na materijali za javno osvetluvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3cc6414f-6038-4942-b569-41cb7c4c6253&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pe~atarski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=15a3357f-5bac-4c18-ab5b-0a7dc1de025f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Slu`ben vesnik na RM

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na kancelariski materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=6673e25a-296f-4166-9c22-238a71a3dbb0&Level=2

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na personalni kompjuteri,

prenosni kompjuteri i pe~atari Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=01e427f9-adea-4fac-aca8-4b699c55167f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalec - Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA 校sluga za osiguruvawe na osnovni sredstva, grade`ni objekti i druga oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=506dd435-2568-4e87-82fca1b5e2c90a04&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d41a092f-30e9-4ba7-80141f7a798c5e14&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na digitalna telefonska centrala so ured za kontrola na telefonskite komunikacii Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eca0d351-51ef-4538-ba73abcfa55a4963&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD TEC NEGOTINO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ee385907-4260-40ca-830f-255e280a5efb&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za trud i socijalna politika PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Internet konekcija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=9a3d40e8-9c24-4788-a943-8d8421ee005e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA nabavka na amp.Tetabulin i amp.TE-AL Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=de6c2a20a6aa-473c-9bbe-24a2e18dcce2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za patni~ki i tovarni vagoni Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2d4792b2-d1b3-4677-8ea2f8ed8b2e072d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za odvodnuvawe - REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0e5e0dea-4997-4b2c-ab6f-0f360ec7b232&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na revidirani Ideen i Izvedben proekt za enterierno ureduvawe na objektot za dr`avni institucii - Ustaven sud na Republika Makedonija, Dr`aven arhiv i arheolo{ki muzej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=516af879c5a2-4b29-9aff-1c208648429a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na pe~ateni bileti za patarina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a0801c64-4ed8-4958-8c07-96ad5b1f8f43&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na atmosferska kanalizacija vo M.Z. Bajram [abani (krak 2) so priklu~ni delnici, op{tina 效air.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b1164f07-3aa8-413c-a1e4cdc3ce45ab5c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izveduvawe na grade`no zanaet~iski raboti fasaderski, pokriva~ki, podopodlaga~ki, elektrika i drugi grade`ni raboti po potreba Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f523ee3a380f-4e8a-9ffa-ad46b21d3cd6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe i servisirawe na rabotni stanici, serveri i prenosni kompjuteri Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=bd486121-e410-4047-95beb3105b88e018&Level=2

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

09.12.2010

25

NOVA GRADE@NA SILA

KINA GRADI DO NEBOTO, A SAD “DI[E” PRA[INA

Kina }e bide novata grade`na sila na oblakoderi vo slednite 10-15 godini. Dodeka svetskata kriza gi zapre site granki na razvoj, Kina grade{e i gi nadmina SAD, koi bea simbol za oblakoderi. Kulata koja se gradi vo [angaj }e bide visoka 623 metri i }e bide noviot rekord na Kina vo postavuvawe objekti nejzinata teritorija, {to e za tri pove}e od SAD. Vo momentot se gradi kula vo [angaj, koja }e bide gotova vo 2014 godina, a }e bide visoka 623 metri. Kulata }e bide noviot rekord na Kina vo postavuvawe objekti i, na nekoj na~in, }e bide ekonomski spas za elitnite klubovi na grade`nicite.

I pokraj zagri`enosta za mo`en bum na nedvi`nosti, Kina ima “besno” tempo na izgradba. Kina ima i ~etiri od 10 najgolemi oblakoderi vo izgradba, vo korist na SAD, koi imaat samo dve, od koi na ednata e zastanata izgradbata.

“Vo Kina ima mesta za koi pogolem del od Zapadot nikoga{ ne slu{nal, a imaat povisoki oblakoderi od polovinata od vode~kite amerikanski gradovi”, izjavil Entoni Vud, izvr{en direktor na Sovetot za visoki zgradi i urbano `iveewe pri Institutot za tehnologija vo Ilinois.

Ovaa ekspanzija kon neboto ja pottiknuva lokalnata

odeka svetot be{e pod udarot na svetskata ekonomska kriza i stradaa site granki na razvoj, pa i grade`nite firmi koi se zanimavaat so izgradbi na visoki zgradi, izgleda deka ovaa kriza ne gi pogodila grade`nite kompanii vo Kina. Denes Kina e edinstvenoto mesto na svetot kade {to i ponatamu se podignuvaat oblakoderi.

Ova e razvieno do toj stepen {to za nekolku godini oblakoderot nema pove}e da bide simbol na Severna Amerika, tuku na Azija.

Vo 90-te godini na tloto na Severna Amerika se nao|ale 80% od najvisokite zgradi na svetot, a ovoj procent godinava }e padne na 18%, dodeka vo Azija }e se zgolemi za 45%. Od ovie 45% samo 34% }e & pripadnat na Kina.

Kina u{te otsega e vo prednost, bidej}i {est od 15 najvisoki oblakoderi na svetot se nao|aat na

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

vlast, koi sakaat imix na mo}na dr`ava i da go svrtat vnimanieto kon me|unarodniot kapital na svoite gradovi. Isto taka, vo Kina postojat i daleku podobri finansiski uslovi za gradewe oblakoderi otkolku vo zapadnite zemji, tvrdat grade`nicite. Kako primer mo`e da se zeme kulata vo [angaj, koja sigurno bi bila isfrlena od grade`nite proekti vo zapadnite zemji kako preskap proekt. Kulata }e ima fasadna obloga od dvoslojno staklo, koe {tedi na greewe i klimatizacija.

Za razlika od drugite zemji, vo Kina vo idnina }e se gradat oblakoderi koi nema da bidat isklu~ivo nameneti za delovni prostori, tuku }e sodr`at i stanbeni delovi, {opingcentri i hoteli, so cel da se izbegne zamirawe na celi kvartovi po rabotnoto vreme. Kina }e bide golem pazar vo narednite 10 do 15 godini, velat svetskite eksperti.

O

G

L

A

S

Kina }e stane novata svetska grade`na sila K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 09.12.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

MODEN BIZNIS

REALNI ZARABOTUVAWA

Dali se isplatuva da se bide top-model?

Kolku od parite, vsu{nost, legnuvaat na kontoto na modelite koi se borat da stignat do naslovna stranica?

a se pojavite na naslovnata stranica na edno svetsko modno spisanie e navistina presti`, me|utoa, toa ne nosi pari.

Ova istra`uvawe e napraveno od strana na internetizdanieto na Xezebel (Jezebel), koe do{lo do detalite od sudskata postapka na tri top-modeli i na edna marketing-agencija.

Od dokumentite e vidlivo deka edna slika za francuskoto izdanie na modniot magazin “Vog” e 150 dolari, dodeka za amerikanskoto izdanie 250 dolari. Golemite pari se pravat od fotosesiite za reklamnite i promotivnite kampawi. Tamu honorarite koi mo`at da se zemat se navistina vrtoglavi, od desetici, pa s$ do stotici iljadi dolari. Istoto va`i za dobro platenite katalozi.

Vo tu`bata na Ana Jagoxinska, Karmen Pedaru i Ana Civinska protiv modnata agencija Nekst (Next) se tvrdi deka agencijata im dol`i 750.000 dolari i se napomenuva deka sekoja od niv saka ot{teta od 1 milion dolari. Ovaa tu`ba e pokrenata vo april godinava.

Jagoxinska gi zapi{ala spomenatite brojki za slikite vo “Vog” i toa deka ne & bile isplateni 15.000 dolari za kampawata na Xej Kru (J Crew), 35.000 dolari za rabotata so Lerd Partners prodak{ns (Laird Partners productions) (tie im gi pravat reklamnite kampawi na Dona Karan (Donna Karan) i Botega Veneta (Bottega Veneta)), 60.000 dolari za

D

“FORBS”- PRVITE DESET MODELI SO NAJVISOKI ZARABOTUVAWA:

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

@IZEL BUNDHEN 25 MILIONI DOLARI HAJDI KLUM 16 MILIONI DOLARI KEJT MOS 9 MILIONI DOLARI ADRIJANA LIMA 7,5 MILIONI DOLARI DAUCEN KRUZ 6 MILIONI DOLARI ALESANDRA AMBROSIO 5,5 MILIONI DOLARI NATALIJA VODJANOVA 5,5 MIL.DOLARI DARIJA VERBOVI 4,5 MILIONI DOLARI MIRANDA KER 4 MILIONI DOLARI KAROLIN MARFI 3,5 MILIONI DOLARI

kampawata na H&M i 172.000 dolari za proizvodite na Grej Paris Grey Paris).

Vkupnata suma poka`uva deka modelot mo`e da dostigne do najmalku 231.372 dolari, od koi Nekst zadr`uva 56.675 dolari kako provizija, a federalnite danoci i taksi se 85.012 dolari.

Zaedno so u{te nekoi dogovori, se poka`uva deka Jagoxinska zema 89.694 dolari, {to e okolu 40% od nejzinata bruto-plata.

Od tu`bata na Pedaru, pak, se gleda deka agencijata Nekst si zema 20% od sekoj dogovor, taka {to modelot ne dobiva pari od klientot na raka, tuku vau~er koj se dava preku posrednik.

Agencijata ne e dol`na da pla} a vo intervalot me|u priemot na vau~er (dokaz deka imalo fotosesija i deka se zadovolni od nea) i davaweto pari na modelot.

Dokolku plati, toa se smeta kako avans so kamata (obi~no okolu 5%), ako ne, agencijata gubi samo 20%, a ostanatoto (kontrata) ostanuva kaj modelot.

Nekoi od dogovorite predviduvaat del od aktivnostite koi se vo korist na devojkite.

Na primer, ispra}awe na nivni fotografii za kasting, se razbira, na nivna smetka.

Postoi i takanare~ena rezervna smetka od 5.000 dolari, od koja odnapred se plateni “komunaliite”, tro{ocite na modelite, kako bileti za patuvawe, smestuvawe, telefonski smetki, hrana itn..

Na kraj, mo`e da se zarabotat ~isti desetici iljadi dolari za nekolku nedeli, posebno dokolku devojkite se na 16 ili na 17-godi{na vozrast, no, sepak, ova e mnogu daleku od golemite imiwa i nivnite vrtoglavi zarabotuvawa.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

GADGETS [PIONSKI ^ASOVNIK tsekoga{ sme sakale da znaeme {to pravat na{ite deca koga ni velat deka u~at ili pi{uvaat doma{na. Sega kone~no mo`eme da znaeme duri bez voop{to tie da znaat. Pristigna {pionskiot ~asovnik. Obi~en budilnik so mala skriena kamera i mikrofon koi se aktiviraat na dvi`ewe.

Sodr`i memorija do 4 Gb koja lesno se nadgraduva so memoriska karti~ka. Po snimaweto, s$ {to treba da napravite e da go priklu~ite vo kompjuter i go imate dokazot.

O

KARMEN (OPERA) @. Bize 11.12.2010 (sabota) Почеток: 20:00 чаsoт

SPORT

^ETVRTOK

SPORT

09.12.2010

27

FUDBAL

NAJLO[IOT PLASMAN NA MAKEDONIJA NA FIFA LISTATA

FUDBAL

DVI@EWE VO VISTINSKATA NASOKA

Spored presmetkite koi se napraveni, najverojatno Makedonija }e se najde na 80 mesto na rang-listata na FIFA za 2010 godina.

Ova oficijalno }e bide najlo{iot plasman na Makedonija vo poslednite pet godini SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

pored nekoi presmetki koi se napraveni od internetstranicite, makedonskata fudbalska reprezentacija aktuelnata kalendarska godina }e ja zavr{i na 80 mesto na listata na FIFA. Oficijalno listata }e se pojavi na 15 dekemvri, a ve}e se znae pribli`no koja zemja na koe mesto }e se najde.

80-ta pozicija na na{iot nacionalen tim ne mo`e da se smeta za nekoj osoben uspeh, najmnogu zatoa {to vo odnos na noemvriskoto rangirawe sega ima pad od ~etiri pozicii.

Na dekemvriskata lista na FIFA Makedonija ima 441 bodovi, {to e na{iot najlo{ plasman dosega na kraj na kalendarska godina vo poslednite pet godini.

Kolku za potsetuvawe, minatata 2009 godina ja zavr{ivme na 65 mesto, 2008 godina na 56 mesto, 2007 godina na 58 mesto, a 2006 godina na 54 mesto

S

o pobedata od 3-0 nad Aston Vila, Liverpul poleka se vra}a na gorniot del od tabelata. Iako ima{e katastrofalen start sezonava, sepak, so ovaa pobeda se iska~ija na osmata pozicija na tabelata.

Menaxerot na Liverpul, Roj Hoxson, po zavr{uvaweto na duelot ja pofali odli~nata igra na fudbalerite, kako i ubedlivata pobeda nad Aston Vila, upatuvaj}i pofalni zborovi do David Ngog i Rajan Babel, koi ja so~inuvaa ofanzivata na crvenite vo natprevarot so Aston Vila. Istite iskreni ~estitki bea upateni i do fudbalerite od sredniot red, Raul Merale{ i Lukas, zaradi nivnata klu~na ofanzivna i defanzivna igra, koja be{e od ogromno

ROJ HOXSON: Od naprevar vo natprevar, imame s$ podobra igra

P

K

O

M

E

R

C

I

J

zna~ewe za natprevarot.

“Mislam deka i dvajcata napa|a~i rabotea mngu naporno defanzivno, isto kako {to go pravea toa i ofanzivno, a toa e mnogu va`no”, izjavi Hoxson po zavr{uvaweto na natprevarot.

“Od natprevar vo natprevar igrame s$ podobro i mislam deka spored na~inot na koj se prika`avme vo ovoj duel, formata na timot i koncentracijata, se dvi`ime vo vistinskata nasoka”, dodade menaxerot na Liverpul.

A

L

E

N

O

G

L

A

na FIFA rangiraweto.

Na{ dosega{en najdobar plasman vo istorijata na listata e 46 mesto vo oktomvri 2008 godina.

Kako najdobra reprezentacija na FIFA godinata }e ja zavr{i [panija, koja e na prvoto mesto, pred Holandija, Germanija,

Brazil, Argentina, Anglija, Urugvaj, Portugalija, Egipet i Hrvatska.

FIFA ili Me|unarodnata federacija na fudbalskite asocijacii e me|unarodno vlasni~ko telo na svetskiot fudbal. Taa e odgovorna za organizacija i vodewe na fudbalot vo najgolemite

svetski turniri. FIFA dodeluva nagradi za najdobar igra~ na godinata i objavuva rang-lista na reprezentaciite na sekoj mesec. Vo FIFA ~lenuvaat 208 dr`avi, sedi{teto e vo Cirih, [vajcarija, a nejzin momentalen pretsedatel e Jozef S. Blater.

TENIS

PO[TENSKA MARKA ZA NAJDOBRITE

o osvojuvaweto na Dejvis kupot, teniserite na Srbija se zdobija so u{te edno priznanie. Toa se po{tenskite marki koi bea pu{teni vo proda`ba so nivnite likovi. Seto toa se slu~i samo 24 ~asa po pobedata nad timot na Francija.

Po{tenskata marka so likovite na Novak \okovi}, Viktor Troicki, Nenad Zimowo} i Janko Tipsarevi} e otpe~atena vo 38.000 primeroci.

Osvojuva~ite na Dejvis kupot isto taka imaat dobieno svoi po{tenski marki i vo Rusija i Avstralija, no, spored po{tata na Srbija, tie bile prvi vo svetot koi za

P S

tolku kratko vreme ja pu{tile markata vo proda`ba.

Inaku, Vladata na Srbija }e gi nagradi teniserite so vkupno 180.000 evra, a ne so 450.000 evra kako {to prvo be{e najaveno od ministerkata za mladi i sport, Sne`ana Samarxi}– Markovi}.

Isto taka, teniserite i stru~niot {tab }e dobijat i dr`avno priznanie ili op{to poznatata ”sportska penzija”.

Igra~ite po 40-ta godina od svojot `ivot }e dobivaat mese~en nadomest vo iznos od tri prose~ni srpski plati.

Nivniot uspeh e izedna~en so onoj na osvojuva~ite na medali na svetskite {ampionati.

Niza priznanija za teniserite na Srbija

KO[ARKA

MAKEDONIJA DOMA]IN NA EP ZA MLADI KO[ARKARI VO 2011 GODINA akedonija e noviot doma}in na Evropskoto prvenstvo na mladi ko{arkari, koe }e se odr`i slednoto leto, 2011 godina. So odlu-

M

kata na bordot na Evropskata ko{arkarska federacija (FIBA), Makedonskata ko{arkarska federacija e noviot organizator na natprevarite od B kvali-

fikaciite za ko{arkari do 16 godini i ko{arkarki do 20 godini.

Odlukata na FIBA e Skopje da bide doma}in na EP vo divizijata B za ko{arkarite

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

do 16 godini od 28 juli do 7 avgust, a Ohrid na natprevarite od B divizijata na EP za ko{arkarki do 20 godini od 7-17 juli idnata godina. [to se odnesuva do evropskite prvenstva vo ko{arka, koi }e se odr`at vo 2013 godina, na sostanokot koj bil odr`an vo Minhen, FIBA odlu~ila Slovenija da bide doma}in na ma{koto, a Francija na `enskoto prvenstvo vo ko{arka.

TOP 100

UTRE SPECIJALEN PRILOG

ENTERIERI KOI TRENDOVI NA ENTERIERNO UREDUVAWE SE VLIJATELNI VO NA[IOT DELOVEN SVET? KOLKU KOMPANIITE OBRNUVAAT VNIMANIE NA SVOJOT ENTERIER? KAKOV E IZBOROT ZA ENTERIERNO UREDUVAWE VO MAKEDONIJA? TRENDOVI VO DIZAJNIRAWE NA ENTERIERITE VO SVETOT ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ENTERIERI KOJ KE IZLEZE NA 10 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100