183 Kapital 10 12 2010 by Kapital Media Group

GRUEVSKI NEMA DA JA ISPOLNI @ELBATA NA CRVENKOVSKI

UJP I STOPANSKATA KOMORA NAJDOA ZAEDNI^KI JAZIK

VMRO–DPMNE SAKA DA VLADEE MINIMUM DO 2012!

]E SE MENUVA MODELOT ZA NAPLATA NA DDV

STRANA 5

STRANA 4

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BANKARSKIOT SEKTOR STABILEN VO TRETIOT KVARTAL

BANKITE SE LIKVIDNI, NO RASTAT PROBLEMATI^NITE KREDITI

IMA ZNACI NA ZAPIRAWE NA TRENDOT NA VLO[UVAWE NA KREDITNOTO PORTFOLIO, TVRDI NBM. U^ESTVOTO NA RIZI^NITE KREDITI E 8,3%, NO NA NEFUNKCIONALNITE IZNESUVA 10,4%, A NA KRAJOT OD 2008 GODINA BE[E SAMO 6,7% STRANA 4 DENES, VO

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 10.12.2010, 13.00~. 0~.

MBI 10 MBID OMB

0,75% 0 5% 0,18% 0 % 00,10% %

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50 46,02 02 1,34 34

NAFTA BRENT EURORIBOR

990,755 1,53% 3%

INTERVJU INT

GORAN TRAJKOVSKI DIREKTOR NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI D DIREK

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.12) .12)) 2.270

MBI 10

INTERVJU SLAVKO KULI] HRVATSKI PROFESOR PO SOCIOLOGIJA

2.265

NA MAKEDONIJA £ TREBAAT LIDERI SO KULTURA!

2.260

2.255

STRANA 10

2.250

2.245 02.12

04.12

06.12

Opozicijata mu poka`a crven karton na Stavreski! STRANA 9

Bansko vrie od makedonski turisti, Mavrovo prazno STRANA 13

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

08.12

SLU^UVAWATA VO MIA BEVERIXIS I PERO NAKOV BB ME NAVRA]AAT NA SVEDMILK!

STRANA 6-7

OPAAA NEMA IZBORI! IZBORI

STRANA 4 KOLUMNA KRUGMAN POL KRUGM

[PANSK [PANSKI ZAROBENIK ZAROBEN STRANA 8

VOVEDNI VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVSKA SINADIN

LOGI^E LOGI^EN EPILOG! EPILOG

STRANA 2

2 10.12.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 10 DEKEMVRI 2010

LOGI^EN EPILOG!

]

]e vidite po Samitot na NATO vo Lisabon, SDSM }e izdejstvuva predvremeni izbori. Mora da se stavi kraj na ova fa{izoidna vlast, vaka pribli`no zvu~e{e liderot na SDSM, Branko Crvenkovski (sose site potpretsedateli, pratenici i partiski vojnici), koga na golemo od prviot junski miting vo Skopje eufori~no ja najavi esenskata ofanziva! “]e vidite deka na Gruevski }e mu se slu~i narodot, deka }e mora da se soo~i so narodot i so nas”, zboruva{e Crvenkovski! E, ba{ vidovme! Sekoja ~est! Vidovme poraz! Totalna utka na procenkite na SDSM! Izbori nema da ima! Premierot saka da vladee barem u{te dve godini! I toa elegantno go izvede... To~no e deka narodot mu se slu~i na Gruevski! I, verojatno, ako se sudi po najavite na Crvenkovski, sekojdnevno }e prodolì da mu se slu~uva, razo~aran od mnogu ne{ta koi ne mu davaat pravo na Gruevski da bide komoten vo premierskata fotelja. Gruevski pora~a deka nema namera da povle~e nelogi~en politi~ki poteg da raspi{e izbori i da se stavi sebesi i partijata vo nepotreben politi~ki rizik, so koj edinstveno moè da izgubi prateni~ki mesta (!?). VMRO–DPMNE pora~aa: “Nema da odime na izbori samo za da go zadovolime blefot i pokera{kiot pristap na Crvenkovki”. A {to o~ekuva{e Crvenkovski!? Deka Gruevski samo za da ne bide karakteriziran kako kukavica }e re{i da stane od koènata fotelja i da se tepa na izbori!

Premierot mnogupati dosega poka`a deka slu{aweto na javnosta ne mu e silna strana, a u{te pomalku {to misli za nego Crvenkovski, pedesette iljadi lu|e koi izlegoa da mar{iraat ili 250.000 {to bi glasale za SDSM (ako im se veruva na anketite). Da re~eme... Pa, ne e ova 2008 godina! Gruevski e svesen deka s$ {to bi dobil od izborite e revoltot na pratenicite od svojata koalicija (i onie koi imaat funkcii), na koi }e mora da im objasnuva deka dojden e krajot na nivniot `ivoten son da bidat del od prateni~kite klupi ili direktor~iwa po javni kompanii~ki. Bi zarabotil, sekako, i nestabilnost vo vladiniot dvor, so otvorawe na vratite na partnerot Ali Ahmeti da izleze od “senkata” vo borba protiv superiornosta na VMRO-DPMNE. Zna~i, odlukata na premierot e logi~na! Ona {to, sekako, e nelogi~no (a verojatno i nepresmetano) e ponatamo{noto odnesuvawe na SDSM. Den po objavuvaweto deka izbori nema da ima, od SDSM izlegoa so neprifatliva teza deka Vladata na Gruevski bila “legalna, no nelegitimna”! Demek, zatoa {to SDSM bara izbori, a Gruevski ne dava, sega naedna{ se uriva kredibilitetot na vlasta! Seto toa be{e dopolneto so edna nesre}na izjava na potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev, vo koja toj prili~no emotivno najavi deka o~ekuva i socijalni nemiri, oti sega “narodot bil gneven, a gnevot kaj narodot te{ko se kontroliral”! Od lo{o-polo{o! Da se razbereme! Vladeeweto na Gruevski e legalno, sosega legitimno, (najlegitimno dosega), a so ogled na ogromnata poddr{ka {to ja ima kaj narodot (s$ u{te), toa e i kredibilno, sekako! Sepak, legalen i legitimen e i obidot na Crvenkovski da izdejstvuva raspu{tawe na Parlamentot! No, misijata ne uspea! Na povr{ina izleze i

UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI I STOPANSKATA

]E SE MENUVA M ZA NAPLATA NA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

pogre{nata procenka za DUI! Do pred mar{ot i barawata za predvremeni izbori relacijata na Crvenkovski i Ahmeti be{e skriena! No, sega DUI izleze so jasen stav deka izbori ne se potrebni. So drugi zborovi, liderot Ahmeti moè da ispie bezbroj kafiwa na Biha}ka, moè da izede bezbroj ru~eci na koi }e go “ogovara” pred Crvenkovski partnerot vo Vladata, no, na kraj, Ahmeti povtorno se vrati “doma”. Ahmeti ima {to da izgubi! Ottuka, Crvenkovski i SDSM mora da sfatat deka imaat rabota so silen protivnik. Za da se turne toj na kolena, ne e dovolno samo da mu se izvadat lu|e na ulica (makar bile i 100.000), pred koi }e se prepovtori ona {to site go znaeme, deka ekonomijata e uni{tena, deka stabilnosta e razni{ana, deka zemjata e izolirana, a site ìveat polo{o od koga bilo! Toj mora da sfati deka rejtingot }e mrdne nagore samo ako kaè kako toj }e vladee! So kogo i kako? Vaka, so ~ekori koi odnapred se osudeni na propast, ne se “trese” premierska fotelja! Ova ne se devedesettite godini! Sega se bara su{tina! Formata poleka izleguva od moda!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

132

Мilioni evra sobra Narodnata banka na Makedonija na poslednata aukcija na blagajni~ki zapisi. Kako {to informiraat od NBM, bankite na redovnata aukcija, koja se odrà v~era, kupile blagajni~ki zapisi vo vrednost od 8,1 milijardi denari, so utvrdena kamatna stapka od 4%. Od NBM informiraat deka v~era, vrz osnova na dostasani blagajni~ki zapisi, se isplateni 10,9 milijardi denari, so {to po odrùvaweto na dene{nata aukcija sostojbata na blagajni~kite zapisi se namali za 2,8 milijardi denari. Minatata nedela NBM odlu~i da ja namali kamatata na blagajni~kite zapisi za 0,5 procentni poeni na 4%, a relaksiraweto na monetarnata politika, spored NBM, se dolì na toa {to deviznite rezervi rastele nad proekciite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Upravata za javni prihodi bila podgotvena da go vovede noviot na~in na naplata na DDV, koj }e ja unificira postapkata me|u UJP i Carinskata uprava i }e ja namali mo`nosta za docnewe na povratot na DDV kon firmite SOWA JOVANOVA DDV pretstavuva nu`na potreba na stopanstvoto. Direktorot na UJP najavi deka ve}e postojat tehni~ki preduslovi za negovo sproveduvawe. “Toa e istiot koncept koj ve}e postoi vo UJP. Nie gi prebivame danocite me|u sebe, odnosno DDV, personalniot danok i danokot na dobivka, {to zna~i deka ve}e gi imame Dve zna~ajni odluki }e site tehni~ki preduslovi se slu~at vo dano~nata za da se unificira possfera vo 2011 godina. tapkata me|u Upravata za ]e se regulira prebijavni prihodi i Carinvaweto na dano~nite i skata uprava. Veruvame carinskite obvrski i }e deka toa }e ja odbele`i se vovede nov model na 2011 godina”, veli naplata na danokot na Trajkovski. dodadena vrednost. Ova NADMINAT PROBLEMOT go najavi pretsedatelot ZA ZADOCNET POVRAT na Stopanskata komora NA DDV na Makedonija, Branko Azeski, po v~era{nata Azeski go pofali Trajsredba so direktorot na kovski za doblesta da Upravata za javni pripriznae deka poradi hodi, Goran Trajkovski. krizata, godinava bila Spored Azeski, noviot te{ka za povrat na koncept za naplata na DDV kon kompaniite, no s.jovanova@kapital.com.mk

potencira{e deka spored dobienite informacii od biznis-zaednicata, ve}e se nadminati problemite i deka vo momentov stanuva zbor samo za tehni~ko docnewe od 10 do 15 dena. “Analizata poka`a deka nivoto na dano~na disciplina e mnogu visoko i podobreno, iako krizata pretstavuva{e edno ~istili{te na golem broj firmi, koi ne uspeaja da se prilagodat na te{kotiite i da gi prebrodat. Direktorot Trajkovski ima{e doblest javno da ka`e deka postoeja problemi, no, eve, ve}e se pravat analizi za voveduvawe na model na naplata koj }e gi eliminira situaciite od ovaa godina“, dodade Azeski. Spored nego, mnogu va`na rabota za stopanstvoto }e bide ako do krajot na

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

IVO IVANOVSKI

rojot na internetkorisnici vo Makedonija raste so galopira~ka brzina, {to e satisfakcija i za ministerot za informati~ko op{testvo

NE IM BE[E DENOT

JORGOS PAPAKONSTANTINU

r~kiot minister za finansii }e sobira pari i od 11-milionskata gr~ka dijaspora preku emituvawe obvrznica, samo za da go napolni prazniot buxet

ALEKSANDAR PETRESKI

odeluvaweto na nagradata Sveti Kliment Ohridski do`ivea celosen debakl so Velija Ramkovski i odbivaweto na Ohridsko leto da go primi priznanieto

XULIEN ASAN@

lavniot sajber-“terorist” ostanuva vo zatvor bidej}i sudot mu ja odbi kaucijata, no so toa ne zapre objavuvaweto na tajnite dokumenti

KOMORA NAJDOA ZAEDNI^KI JAZIK

MODELOT A DDV

PARITE OD MMF DA SE TRO[AT RAZUMNO

Vo 2011 godina klu~nite aktivnosti na Vladata mora da bidat povrzani so privlekuvawe investicii, razvoj na infrastrukturata i izvozot. Site pari koi }e se upotrebat vo taa nasoka i site pozicii na Vladata koi }e gi poddr`at ovie raboti vo narednata godina }e ja imaat na{ata poddr{ka, odnosno poddr{kata na biznis-zaednicata, velat od Stopanskata komora na Makedonija.

NE SMEAT DA SE AMNESTIRAAT KRIMINALNO ZARABOTENITE PARI?!

Stopanskata komora smeta deka Vladata mora seriozno da razgovara so biznis-zaednicata pred da donese stav za idejata za sproveduvawe dano~na amnestija. “Nie sme sekoga{ za razgovor me|u privatniot i javniot sektor i }e u~estvuvame vo takvi razgovori ako se otvori mo`nost da istapime so konkretni biznis-predlozi, zatoa {to mislime deka toa pra{awe zasluùva osobeno vlijanie od pove}e aspekti. Ne sakame da diskutirame samo za toa, zatoa {to nie smetame deka ne moè da ima amnestija na kriminalni dejstva. Soglasni sme vo Stopanskata komora deka sekoj mora poedine~no da ja ponese odgovornosta za kriminalnite dejstva {to gi pravel, a za s$ drugo, odnosno za nekoi drugi oblici za povrat na toj kapital, moè da se razgovara”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora.

godinava se donese zakonot za dano~nite sovetnici, koj }e pridonese da se podobrat sostojbite vo dano~nata sfera, osobeno za malite i sredni kompanii. Vo Stopanskata komora ocenuvaat deka stopanstvoto poleka, no sigurno izleguva od krizata. Ova go potvrdi i Azeski, so podatokot deka novi 30 kompanii, od koi najgolem del se zanimavaat so proizvodstvo, od 1 januari dogodina }e vlezat vo grupata na golemi dano~ni obvrznici, so {to nivniot broj }e se zgolemi na 260 kompanii. Azeski veruva deka vo us-

lovi na golema ekonomska kriza toa e signal deka makedonskoto stopanstvo dobro raboti i vo te{ki uslovi. RASTE BROJOT NA GOLEMI DANO~NI OBVRZNICI, NO I NA BLOKIRANI SMETKI No, brojkite poka`uvaat deka minatiot mesec se zgolemil i brojot na blokirani smetki na kompaniite. Spored podatocite od Narodnata banka, za novi 4.000 kompanii e

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Analizata poka`a deka nivoto na dano~na disciplina e mnogu visoko i podobreno, iako krizata pretstavuva{e edno ~istili{te na golem broj firmi, koi ne uspeaja da se prilagodat na te{kotiite i da gi prebrodat. Direktorot na UJP, Trajkovski, ima{e doblest javno da ka`e deka postoeja problemi, no, eve, ve}e se pravat analizi za voveduvawe na nov model na naplata, koj }e gi eliminira situaciite od ovaa godina, koga ima{e problemi pri naplatata na DDV.”

zgolemen brojot na firmi so blokirani smetki vo sporedba so minatiot mesec. Vo UJP, pak, velat deka ne stanuva zbor za blokirani smetki od nivna strana, zatoa {to toj broj konstantno se namaluval. “Jas mo`am da zboruvam samo za brojot na blokirani smetki od UJP. Nema nekoi spektakularni brojki.

70%

novi kompanii od 1 januari dogodina }e vlezat vo dru{tvoto na golemite dano~ni obvrznici

Naprotiv, drasti~no e opadnat brojot na blokadite {to gi vr{i UJP po site komparativni metodi, dali po kvartali ili na godi{no nivo. Zatoa, ako stanuva zbor za blokirani smetki na delovni subjekti vo bankite, osnovite se nadvor od dano~nata sfera”, veli Goran Trajkovski.

10.12.2010

K POBEDNIK

SEKOJA ^EST ZA NOVATA A BIZNIS-IDEJA!

Edinaeset makedonski firmi denovive formiraa dru{tvo za pakuvawe otpad, koe }e gi sobira ambalaìte od nivnite proizvodi, a so toa dvojno }e si gi namalat tro{ocite kon dràvata po ovaa osnova. Sekoja ~est! Odli~na biznis-ideja, izvadena od zakonskiot materijal, a, sepak, adaptirana na realnite potrebi na sekoja firma koja proizveduva ambalaìrani produkti. Upravitelot Filip Ivanovski upati i otvorena pokana do site firmi vo zemjava da vlezat pod kapata na Pakomak, so dopolnitelno olesnuvawe - da ne vloùvaat po~eten kapital, tuku samo da gi pla}aaat mese~nite tro{oci za sobirawe i reciklirawe na nivniot otpad. So ovoj poteg na kompani-

FILIP IVANOVSKI ite Pelisterka, Vitaminka, skopskata pivarnica, Blagoj \orev, Prilepska pivarnica, Koding, Vivaks, Ko`uv~anka, Tikve{, Magrono i Stobi, air }e vidat i op{tinskite komunalni pretprijatija, za koi Pakomak }e obezbedi pari za obnovuvawe na vozniot park i razvoj na proekti koi }e ja za{tituvaat `ivotnata sredina. Vakvoto navremeno spravuvawe so obvrskite koi gi nalaga noviot Zakon za upravuvawe so otpad e redok primer kako treba da se odnesuvaat firmite koga se soo~uvaat so ne{to novo.

GUBITNIK

MINISTER SO NAJKORUMPIRAN RESORR

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, na Me|unarodniot den na borbata protiv korupcijata od nevladinite organizacii, ~ija rabota e posvetena na otstranuvawe na ovaa op{testveno-pogubna pojava, be{e proglasen za sinonim za krizata na sovremeniot makedonski pravosuden sistem. Sudstvoto so visoki 39,6% e najkorumpiranata kategorija vo dràvata, pokaùva istraùvaweto “Globalen korupciski barometar za Makedonija vo 2010”, na Transparensi Interne{enal. Kako na Manevski da ne mu bea dovolni postojanite obvinuvawa, kako doma{ni, taka i od me|unarodnata zaednica, za tolkava partizacija na sudskiot sistem, {to pretstavuva najgolem ko~ni~ar na site pozitivni, politi~ki i ekonomski procesi vo dràvata. Vo posledniot

MIHAJLO MANEVSKI izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija ministerot za pravda be{e konkretno spomenat vo ovoj kontekst. Zatoa, ne treba da za~uduva neslavniot procent na korumpiranost na sudstvoto utvrden so istra`uvaweto na Transparensi Interne{nal, koga e poznato deka korupcijata odi raka pod raka so partiziranosta. Od tamu poteknuva neefikasnata borba na sudskata vlast so korupcijata. Borba, koja voop{to ja nema, ako se sudi spored faktot deka vo 2010 godina ne e po~nat nitu eden slu~aj po obvinenie za korupcija. A poslednava godina ima{e duzina slu~ai koi sosema zaslu`ija takov tretman.

MISLA NA DENOT NE SAKAM DELOVNI DODVORUVA^I OKOLU MENE. SAKAM SEKOJ DA MI JA KA@UVA VISTINATA, PA DURI I PO CENA DA JA IZGUBI RABOTATA

SEMJUEL GOLDVIN AMERIKANSKI FILMSKI PRODUCENT

4 10.12.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

OPAAA - NEMA IZBORI!

BANKARSKIOT SEKTOR STABILEN VO TRETIOT KVARTAL

BANKITE SE LIKVIDNI, NO RASTAT PROBLEMATI^NITE KREDITI Vo tretiot kvartal od godinava se zabele`ani prvi~ni znaci na zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio. U~estvoto na rizi~nite krediti od kategoriite V, G i D e 8,3% vo vkupnata izlo`enost na bankite, no u~estvoto na nefunkcionalnite krediti iznesuva 10,4%, a na krajot od 2008 godina be{e samo 6,7% SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ikvidnosta na makedonskite banki e stabilna. Bankite odrùvaat visoka i stabilna solventna pozicija, tvrdi Narodnata banka na Makedonija. No, raste obemot na nefunkcionalni krediti, za koi bankite imaat problem da gi naplatat. Izve{tajot za bankarskiot sistem vo tretiot kvartal od godinava, {to v~era go usvoi Sovetot na NBM, pokaùva deka stapkata na adekvatnost na kapitalot na bankarskiot sistem iznesuva 16,4%, odnosno dvapati pove}e od zakonski propi{aniot minimum od 8%. No, vo odnos na prethodniot period e namalena. Vo prviot kvartal od godinava iznesuva{e 16,8%, a vo vtoriot 16,5%. Vo tretiot kvartal od godinava se zabeleàni i prvi~ni znaci na zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto

]E SE RAZVIVA PAZAROT NA PARI Sovetot na NBM gi smeni i pravilata za trguvawe i poramnuvawe na transakcii so hartii od vrednost na pazarite preku {alter. Se pro{iruva opfatot na hartii od vrednost so koi }e mo`e da se sklu~uvaat repo-transakcii na pazarite preku {alter. Se o~ekuva ovie izmeni da pridonesat za ponatamo{en razvoj na pazarot na pari i za zgolemuvawe na fleksibilnosta pri upravuvawe so likvidnosta od bankite, drugite ekonomski subjekti i od Narodnata banka. portfolio. U~estvoto na rizi~nite krediti, klasificirani vo kategoriite V, G i D, iznesuva 8,3% vo vkupnata izlo`enost na bankite i e za 0,3 procentni poeni pomalo vo sporedba so prethodniot kvartal. Prose~nata rizi~nost, pak, e nepromeneta vo odnos na prethodniot kvartal i iznesuva 6,8%. No, sepak, raste u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti. Toa iznesuva 10,4%, a pred po~etokot na krizata vo Evropa, na krajot od 2008 godina, iznesuva{e samo 6,7%. Izvesna stagnacija ima kaj kreditniot rizik vo sektorot pretprijatija, {to zna~i deka firmite poredovno gi ispolnuvaat obvrskite kon bankite, za

3 FAKTI ZA...

0,4% 5,2% 1,4%

razlika od porano. No, toa ne e slu~aj so gra|anite, koi s$ pove}e docnat so otplatata na kreditite. Vo sektorot “fizi~ki lica” ima vlo{uvawe na pokazatelite za kvalitetot na kreditnoto portfolio. Od toa se pla{ea bankarite u{te pred nekolku meseci. “Doprva }e se vlo{at rabotite, koga }e izleze na povr{ina prezadol`enosta na gra|anite. Nie gi sledime ovie sostojbi preku i gledame deka gra|anite s$ pove}e se zadol`uvaat vo bankite i docnat so otplatata na kreditite. Imaat praksa da zemat kredit od edna banka za da vratat vo druga, so {to samo u{te pove}e tonat. Kon krajot na godinata ovoj problem }e dojde do izraz”, velat

bankarite. Vkupnata aktiva na bankarskiot sistem na 30 septemvri iznesuva{e 287,8 milijardi denari i na kvartalno nivo bele`i rast od 1,9%. Vkupnata dobivka na bankite vo Makedonija vo prvite devet meseci od godinava, pak, iznesuva 948 milioni denari i e pomala za 29,7% vo odnos na istiot period lani. Depozitite na firmite i gra|anite dostignaa 202,2 milijardi denari i porasnaa za 1,3 milijardi denari (0,7%). Kreditite rastat pobrzo od depozitite. Kreditnite plasmani dostignaa 184.077 milioni denari, so {to e ostvaren kvartalen rast od 1,9%. Soodnosot na kreditite i depozitite na krajot na tretiot kvartal e 91%. NBM nedelava ja namali i kamatata na blagajni~kite zapisi od 4,5% na 4% so cel da gi stimulira poevtinuvaweto na kreditite na bankite i kreditiraweto na firmite i gra|anite. Spored NBM, godi{niot rast na kreditite iznesuva 8,6%, {to, glavno, e vo soglasnost so proekciite za rast od 9,4% za 2010 godina.

PROCENKI... MILO \UKANOVI] premier na Crna Gora

E ZGOLEMEN BROJOT NA NEVRABOTENI VO BOSNA I HERCEGOVINA VO OKTOMVRI, SPOREDENO SO SEPTEMVRI

E NAMALEN BROJOT NA NEVRABOTENI VO HRVATSKA VO ISTIOT PERIOD

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO MAKEDONIJA VO SEPTEMVRI, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC

EU DA GI PODDR@I ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN! rnogorskiot premier, Milo \ukanovi}, pobara od EU da isprati iskrena potvrda do Zapaden Balkan deka e podgotvena bez zastoj da prodol`i so pro{iruvaweto na ovoj region. Spored nego, nekolkute otvoreni pra{awa vo regionot, me|u koi i Makedonija, ja doveduvaat vo pra{awe bezbednosta na Balkanot. “Nefunkcionalnata BiH, zastojot vo evrointegracijata na Makedonija i nevospostaveniot odnos me|u Srbija i Kosovo se pra{awa kon koi mora da pristapime so rezerva, so cel da dojdeme do stabilnost, bez {to nema napredok na Balkanot”, istakna \ukanovi}.

eùrnoto pra{awe koe denes si go postavuvam, a do kraj }e go odgovoram vo ponedelnik, e edna teza koja ja pu{tiv vo optek dva pati – pred edna godina i pred {est meseci: pra{aweto e - zo{to Nikola Gruevski bi go pobeduval Branko Crvenkovski sega na predvremeni, koga moè da go pobedi vo 2012 godina na redovni izbori...!? [to }e se smeni dotoga{ vo SDSM...? Sekako, ni{to! Osven {to moèbi rejtingot }e im “ripne” od 11,2% na 13,1%!!!? Aj da ne kobam... Se potsetuvam, mili moi, kako se ~uvstvuvav zav~era dodeka go pi{uvav komentarot so naslov – “Opaaa izbori”!? Se se}avate, neli, zav~era razvojot na politi~kite nastani po dolinata na Vardar najavuva{e predvremeni parlamentarni izbori! Pa, razni kombinatoriki... Pi{uvav za toa {to dobivaat dvete partii SDSM (koja bara izbori) i VMRO-DPMNE (koja, ete, ne dava izbori), ako se organiziraat predvremeni! No, Gruevski ne dava!? Nej}e, be... Za inaet na Gordan Georgiev... koj sega }e pravel socijalni tenzii! Pa, nie sme, bre, Gordane, vo socijalni tenzii dvaeset godini... Problemot e {to glas ne ni se slu{a! Dozvolete mi malku da lamentiram vo odnosot Gruevski-Crvenkovski! Potegot na opozicijata da bara izbori bil “pokera{ki”! Joooj... [to taka! Vo sekoj slu~aj, kolku i da e preterano i po malku nevkusno vakvoto soop{tenie, Gruevski sakal da

...Zo{to Gruevski bi go porazil Crvenkovski sega, koga moè vo 2012...!? kaè edna mnogu va`na poenta... a toa e goliot fakt deka misijata na Crvenkovski, za koja ve~erta pred mar{ot toj na{iroko objasnuva{e vo intervju na A1, ednostavno ne e uspe{na! Vo delovniot svet toa se vika pogre{na procenka, i proma{ena cel! Obi~no, vo vakvi situacii vo biznisot se gubat pari! Xabe tro{ocite za 600 avtobusi, bini, ozvu~uvawe, redari... Vo politikata toa verojatno se vika – poraz! Dobro, vo SDSM toa go velat “podobruvawe na kohezijata na ~lenstvoto” ili prosto kaàno “mrdawe za ~lenstvoto da vidi deka partijata e ìva”!? Taka mi objasnija edni gospoda od tamu denovive... No, sekako deka SDSM moèa da go predvidat ovoj poraz ako pred sebe gi stavea na masa faktite deka dodeka vo nedelata go organiziraa mar{ot po ulicite na Skopje, MMF od Va{ington obznani deka & dodeluva re~isi 500 milioni evra na Makedonija! Najgolem ednokraten zaem za Makedonija vo nejzinata ponova istorija! E, neli e zemjata me|unarodno izolirana!? Koj veli deka ovaa Vlada ne e poddràna od me|unarodnata zaednica!? U{te eden gol fakt... Ottuka, krajno vreme e nade`nite lica vo SDSM da razmislat okolu idnite politi~ki strategii na partijata... Sekako deka ne e na{e da sudime vnatrepartiski problem, oti }e izleze deka navivame, no, dobro e sega, me|u dva mar{a na opozicijata, da im gi postavime slednite pra{awa: Imate li vie ideolo{ka doktrina, voop{to? Imate li programa? Imate li sistem na pra{awa {to treba da se odgovaraat? Imate li ~ekirana lista na reformi so koi }e gi ubeduvate makedonskite gra|ani da glasaat za vas? Imate li igra~i za osvojuvawe na terenot? Imate li lista na logi~ni ~ekori kako ponatamu vo narednite {est meseci, edna godina i podolgo...? I u{te mnogu pra{awa moàt da se postavat, sekako... Ako nemaat..., toga{, SDSM mora da se soo~at so faktot deka vaka postaveni, i nasadeni na politi~kata scena, se samo ìv {tit na vladeeweto na Gruevski! Takvi saka Gruevski... Znam ~oveka! P.S. Po~ituvani ~itateli, me voznemiri najavata na NSDP na Tito Petkovski! Deneska }e ja obznanel svojata vlada vo senka... Boè, boè... “Streseja mi se ga}ite”!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PETOK

FILE: RAZVIVAJTE GO DOBROSOSEDSKIOT DUH omesarot za pro{iruvawe na Evropskata unija, [tefan File, smeta deka re{enijata na otvorenite pra{awa me|u zemjite od Zapaden Balkan treba da se baraat vo podobruvawe na bilateralnite odnosi. "Poslednata decenija poka`a deka re{enijata na problemite {to go pogoduvaat Zapaden Balkan se vo samiot region, pa zatoa i promenite mora da dojdat od regionot", izjavi File

na otvoraweto na konferencijata za evropskata integracija na dr`avite od Zapaden Balkan. File istakna deka na Zapaden Balkan pove}e ne treba da se gleda kako na region podatliv za sudiri, a ovaa zastarena slika, spored nego, najdobro }e ja izbri{e gradeweto na dobrososedski duh me|u balkanskite zemji. "Na Zapaden Balkan zad sebe gledam decenija obele`ana so stabilnost

i evropska idnina", re~e File. Evrokomesarot potseti deka regionot e optovaren so organiziran kriminal, nere{eni zlostorstva, {verc i korupcija, kako recidivi od minatoto, koi treba da bidat nadminati. Vo odnos na procesot na pro{iruvawe na Unijata, File istakna deka nego "ne go pla{i umorot od pro{iruvaweto, tuku umorot od pristapuvaweto kon EU".

10.12.2010

Z NOV PRETSEDATEL NA ZNM ZA ]E GLASAAT 458 REDOVNI ^LENOVI ] a 11 dekemvri }e se odrì Izbornoto sobranie na Zdruènieto na n novinari na Makedonija (Z (ZNM), na koe treba da bidat i izbrani novoto rakovodstvo i organi na Zdruènieto. R Redovnite 458 ~lenovi na Z ZNM }e moàt da u~estvuvaat v izborot. Sobranieto polvo n nopravno }e zasedava so u u~estvo na 15% od redovnite ~ ~lenovi, predviduva Statutot n ZNM. na L Listata na kandidati za

pretsedatel na ZNM vklu~uva {est imiwa: @arko Joradnovski, Mira Kosti}, Mende Mladenovski, Nazim Ra{idi, Naser Selmani i Aljo{a Simjanovski. Aktuelniot pretsedatel na ZNM, Robert Popovski, o~ekuva ovojpat da bidat nadminati problemite od prviot obid za izbori vo ZNM. "Se nadevam deka ova Sobranie }e bide moment na splotuvawe, za{to vo pra{awe se interesite na

novinarite. Da izbereme legitimni pretstavnici na rakovodstvoto i organite i telata na Zdru`enieto, koi vistinski }e mo`at da se borat za interesite na novinarite", re~e na v~era{nata pres-konferencija Popovski. Prviot obid da se izbere nov pretsedatel na ZNM (na 20 noemvri) propadna poradi golemiot broj novoprijaveni kandidati za ~lenovi na ZNM i nelegalni prijavi na denot na izborot.

GRUEVSKI NEMA DA JA ISPOLNI @ELBATA NA CRVENKOVSKI

VMRO–DPMNE SAKA DA VLADEE MINIMUM DO 2012!

Premierot Nikola Gruevski proceni deka popametno mu e da vladee u{te dve godini so stabilno parlamentarno mnozinstvo, otkolku da dobie ~etiri novi godini vo koi bi ostavil prostor za uceni od DUI. SDSM najavuva socijalni tenzii kako rezultat na “gnevot na narodot od potegot na Gruevski”! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ropadna obidot na SDSM da izdejstvuva raspu{tawe na Parlamentot i predizvikuvawe vonredni izbori vo {to pokratok rok. Po tridnevno zasedavawe i kalkulirawe so koalicionite partneri i so vrvot na svojata partija, premierot Nikola Gruevski mu pora~a na liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, deka nema da padne na negoviot “pokera{ki pristap”. Gruevski oceni deka vo momentov ne postojat nikakvi objektivni pri~ini za prekinuvawe na dovereniot ~etirigodi{en mandat od gra|anite za ostvaruvawe na vetenite proekti. “Za VMRO-DPMNE e neprifatlivo samo poradi edno blefirawe i pokera{kiot pristap vo politikata na Branko Crvenkovski celosno da ja defokusirame energijata naso~ena kon sproveduvawe na vetenata ~etirigodi{na programa, borbata protiv kriminalot i korupcijata, spravu-

vaweto so posledicite od svetskata ekonomska kriza, naporite za realizacija na evroatlantskite aspiracii i naporite za ostvaruvawe na site ostanati dr`avni i nacionalni interesi”, se veli vo slu`benoto soop{tenie od partijata! Vo partijata velat deka se svesni oti vo sekoe vreme }e go pobedat SDSM i deka zatoa {to i Crvenkovski e svesen za ovoj fakt, toj sega }e go zloupotrebi momentot do prazni napadi vrz VMRO-DPMNE, a za sopstveno politi~ko poentirawe: “Im pora~uvame deka }e bidat razo~arani na slednite izbori, koga }e se soo~at so realnosta”, se naveduva vo soop{tenieto, vo koe se dodava deka dokolku sega se raspi{at izbori, prednosta na VMRO-DPMNE i koalicijata za podobra Makedonija }e ovozmo`i najmalku dvojno pove}e pratenici i nov ~etirigodi{en mandat. Partiski izvori, koi samo nekolku ~asa pred po~etokot na sostanokot brifiraa deka najverojatno Gruevski }e go prifati predizvikot od Crvenkovski i }e odi na izbori,

sega velat deka premierot otkako dobro razmislil sfatil deka toa e nepotreben politi~ki rizik: “Zo{to da se rizikuva stabilnoto parlamentarno mnozinstvo so garantiran mandat vo narednite dve godini za da se dobijat ~etiri novi godini, no so mnozinstvo od edvaj pedesetina pratenici? Vo takov slu~aj, pozicijata ne bi bila tolku superiorna pred albanskiot politi~ki partner”, veli na{iot izvor, koj tokmu vo ovaa logika ja gleda kone~nata odluka na premierot da ne ja ispolni èlbata na Crvenkovski. Vo me|uvreme, od SDSM velat deka do nekade go o~ekuvale ovoj ishod, so koj Gruevski u{te edna{ pokaàl deka bega od soo~uvawe i se pla{i od narodot. “Po ovaa odluka, Vladata na Nikola Gruevski e moèbi legalna, no ne e legitimna. I nie, kako SDSM, zaedno so gra|anite, }e ja tretirame kako takva, nelegitimna. ]e prodolìme so upotreba na site demokratski metodi za da uspeeme vo idejata za predvremeni izbori.

Nie nema da zastaneme. Taa zada~a ja dobivme od narodot i vo ime na narodot }e gi iskoristime site demokratski sredstva za da ja ispolnime”, izjavi potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Na pra{aweto {to podrazbiraat pod “demokratski sredstva” i {to s$ }e prezemat, Georgiev odgovori: “S$ {to mo`e da zamisli va{ata najbujna imaginacija”, potenciraj}i deka i socijalnite tenzii ne se isklu~eni, oti sega se raboti za gnev kaj narodot, a ne samo za gnev na SDSM. Na ova reagiraa od VMRO– DPMNE so zabele{ka deka stanuva zbor za arogantno, nasilni~ko, nekulturno i zakanuva~ko odnesuvawe. “Samo prodol`ete so vikawe, urlawe, navredi i zakani. Tolku ste predvidlivi {to va{iot dene{en pres za nas izgleda o~ajno. Ne se obiduvajte da ja pokriete bezidejnosta i stravot na va{eto rakovodstvo”, izjavi partiskiot portparol, Aleksandar Bi~ikliski. Od kabinetot na spikerot na Parlamentot, Trajko Veqanovski, brifiraa

deka sednicata na koja (sega ve}e pro-forma) }e se rasprava predlogot na

SDSM za raspu{tawe na Parlamentot e zaka`ana za 13 dekemvri.

NOVI DOKUMENTI ZA MAKEDONIJA

BU^KOVSKI I RAMKOVSKI “PROTEKOA” OD VIKILIKS! MARIJA SEVRIEVA

VIKILIKS: VELIJA RAMKOVSKI KUPUVA PILE[KI BATACI NAMESTO KAMERI

sevrieva@kapital.com.mk

zborite vo 2006 godina, ha{kite slu~ai, "El Masri", ~lenstvoto vo NATO, statusot na Kosovo i borbata protiv korupcijata se del od sodr`inata na novite doverlivi dokumenti "prote~eni" od Vililiks, koi se odnesuvaat na razgovor me|u toga{niot premier, Vlado Bu~kovski i ambasadorkata na SAD vo Makedonija, Xilien Milovanovi}. Vo razgovorot Bu~kovski ja informiral ambasadorkata deka e zagri`en od opoziciskata desnoorientirana partija, VMRO-DPMNE, koja }e ima “pogubna” uloga za vreme na izbornata kampawa. Spored Bu~kovski, demonstraciite

Vo vtoriot dokument koj v~era izleze od Vikiliks, a e povrzan so Makedonija, se zboruva za kriminalot na sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, koj gi potro{il parite dobieni od Amerikanskiot fond za razvoj na mediumi za nabavka na pile{ki bataci od Turcija, namesto za kupuvawe televiziska oprema. “Osven {to vaka gi potro{i, toj parite nikoga{ ne gi vrati”, pi{uva vo dokumentot ispraten od ambasadata na SAD vo Skopje.

na nevrabotenite tutunari od Kumanovo i Prilep i tekovnite uli~ni blokadi od nevladinite organizacii bile tipi~ni primeri za taktiki na VMRO–DPMNE za destabilizacija na zemjata. Bu~kovski, pokraj od toga{nata opozicija, navod-

no se pla{el i od vra} aweto na ha{kite predmeti. Toj ja informiral Milovanovi} deka javniot obvinitel Aleksandar Pr~eski li~no, na sredba so ha{kite obviniteli, }e pobara odlo`uvawe na vra}aweto, so cel da ne

ostane nekakva traga za koja }e se fati opozicijata deka Vladata e meka so etni~kite Albanci. Izjavite na Bu~kovski pred ambasadorkata ne se sovpa|aat so izjavite na ministerkata za nadvore{ni raboti, Ilinka Mitreva i obvinitelot

Pr~evski, {to, spored Milovanovi}, pretstavuva nedostig od koordinacija me|u site zasegnati strani vo ovie slu~ai, se veli vo dokumentite na Vikiliks. Bu~kovski se obvrzal deka toj i negoviot minister za vnatre{ni raboti, Qubomir Mihajlovski-Xango }e go prodol`at molkot vo odnos na slu~ajot "Kalid El

Masri”, i pokraj barawata na Sovetot na Evropa i na pretstavnici na EU za razre{uvawe na slu~ajot. Slu~ajot "El Masri" pobudi golema mediumska zainteresiranost, vo koja ~estopati be{e spomenuvana i ulogata na CIA. Porane{niot premier v~era odbi da gi komentira ovie naodi.

6 10.12.2010 INTERVJU

GORAN TRAJKOVSKI DIREKTOR NA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI

SLU^UVAWATA VO MIA BEVERIXIS I PERO NAKOV BB ME NAVRA]AAT NA SVEDMILK Momentalnite slu~uvawa vo MiA Beverxis i vo {este firmi vo odredeni segmenti me navra} aat na slu~uvawata vo Svedmilk i veruvam deka }e bideme dovolno brzi za da se dopolnat krivi~nite prijavi koi se procesuirani pred obvinitelstvoto i sudovite, za da bidat dopolneti so kvalitetni dokazi za da imame kvalitetna razre{nica i na Svedmilk, {to }e ni bide garancija deka }e imame uspe{na razre{nica vo MiA Beverxis i vo firmite na Pero Nakov SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

irektorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, vo momentot e eden od malkute lu|e vo zemjava koi znaat kakov s$ kriminal se slu~uval vo {este firmi na Pero Nakov bb. Dokumentacijata na ovie firmi e pod istraga vo UJP. No, Trajkovski tvrdi deka s$ u{te e rano to~no da se kaè za kolkav iznos na perewe pari i dano~no zatajuvawe stanuva zbor, bidej}i kriminalnite {emi bile mnogi golemi i komplicirani. Tvrdi deka }e odat do kraj i deka nema da odgovaraat samo upravitelite na firmite, tuku i nivnite osnova~i. Veli deka ne go interesira politi~kata dimenzija na slu~ajot. Dokumentite od Pero Nakov bb zavr{ija vo UJP i vo Finansiskata policija. [to pokaùva istragata, za kolkav kriminal stanuva zbor? Istragata te~e. Da moè nekoj da gi vidi na{ite inspektori koi rabotat na firmite, }e vidi {to e serioznost. Vlegoa vo firmite na 25 noemvri, a izlegoa na 26 utroto vo 5:30 ~asot. Na 2-3 dena odat doma samo na kratka pauza. Fakt e deka zaplenetata dokumentacija e vo dobar del obrabotena. IT-ekspertite otvorija golem del od kompjuterite. Stanuva zbor za ogromna dokumentacija, za {est firmi, za petgodi{en period. Moàm da vi go kaàm samo ova: se potvrdi ona {to ni be{e indicija. Ima golemi nepravilnosti vo raboteweto, so golo oko se gledaat i nezakonitosti. Koga velam nepravilnosti, mislam prekr{oci, a nezakonitostite podrazbiraat krivi~na sankcija. Na pra{aweto kolkav e kriminalot, nie nemame edinica-merka dali e mal ili golem. Fakt e deka imame dokazi za odredeni kriminalni dejstva vo firmite. Toa {to nie go gledame se odnesuva na dano~no zatajuvawe, iako moè da stane zbor i za perewe pari. Upravata za spre~uvawe na perewe pari gi proveruva transakciskite {emi za da vidime koi se krajnite destinacii na parite. Edna evropska administracija ve}e projavi interes za slu~ajot u{te od prviot den. Od 6 dekemvri taa dano~na administracija, }e mi izvinat ~itatelite na “Kapital” {to ne moàm da kaàm za koja stanuva zbor, e vklu~ena vo dano~nata istraga. Spored dokumentite {to izlegoa od istragata, upravitelite na firmite se dràvjani na Turcija, Srbija i na Kosovo. Dali krimi-

nalot e kon tie zemji? Makedonskite pari Nikoga{ ne zavr{uvale vo Turcija, Kosovo ili Srbija, bidej}i tie ne se interesna destinacija za bankarski transferi. Ednata destinacija na parite se klasi~ni dano~ni raevi, a drugata destinacija se zemji-~lenki na EU so visok stepen na dano~na tajna. Kako moèn kriminal Vie spomenavte suma od 7,5 milioni evra koga po~na istragata. Dali taa suma vo me|uvreme porasna ili se namali? Ima pove}e sumi. Za da bide jasno, 7,5 milioni evra se transakciite na firmite kon stranstvo. Toa be{e osnovnata indicija za da vlezeme vo kontrola. Koi se tie firmi i kolkava delovna aktivnost imaat za da ispla}aat kon stranstvo 7,5 milioni evra? Toa e prviot filter na rizik koj n$ donese vo firmite, pokraj slu~uvawata vo MiA Beverixis, koi isto taka n$ upatuvaa kon del od ovie firmi. Dano~nata kontrola treba da pokaè vrz koja osnova se isplateni parite, dali toa se pla} awa za uvoz na odredeni stoki, za uslugi i marketing-konsultacii... No, obemot i dejnosta na firmite davaat za pravo da imame visok stepen na somne` i visok rizik deka ne e prirodno toj vid firmi da imaat takvo nadvore{no trgovsko rabotewe. Sosema e drugo pra{aweto za 1,5 milioni evra, koi se odnesuvaat na Akstra trejd, koi se odnesuvaat na nepresmetan DDV. Ako dokaème deka 7,5 milioni evra se odleani nadvor, od dano~en aspekt n$ interesira 15% danok po zadr{ka. Toa e vtor naod. Imame soznanija za neisplateni plati vo Akstra trejd, firmata koja proizveduvala prehranbeni stoki. Toa }e bide sosema drug naod, kade {to }e ima obvrski za personalen danok, penziski i zdravstveni pridonesi. Povtorno }e kaàm, stanuva zbor za {est firmi so premnogu isprepleteni delovni odnosi. Sekojdnevniot uvid vo dokumentacijata samo go potvrduva toj somne`. Vo smetkovodstvenite knigi na edna firma se vodat platite na treta firma, eden kup nelogi~nosti koi ni davaat za pravo da tvrdime deka firmite se povrzani me|usebno i imaat edna zaedni~ka cel. A toa e dano~no zatajuvawe i, dokolku uspeeme da dokaème so pomo{ na Finansiskata policija, perewe pari. Dali na kraj sankcijata }e se odnesuva samo na upravitelite na firmite? Ne. Makedonskata javnost mnogu dobro pameti, na primer, za slu~ajot so Smilenski, za koj }e se povikam na pravosilna presuda. Smilenski ne be{e upravitel na firmite, kako na primer, Karton Teks od Sveti Nikole, a odleùva pravosilna

kazna zatvor. Zna~i, nezavisno dali toj bil organizator, pottiknuva~, um na slu~uvawata. Tokmu poradi toa, i osnova~ite moè da bidat predmet na krivi~na odgovornost. Moè li da ni opi{ete barem del od {emata po koja se sproveduvala dano~nata izmama? Jas iskreno bi sakal da moàm detalno da ja raskaàm {emata za da bide jasna na sekogo. Toa zna~i deka “Kapital” }e treba da izdade posebno spisanie, kako {to izdavate Bankarstvo, Ekonomija. Zna~i, }e treba na 100 strani da pi{uvate za nakratko da gi objasnite povrzanosta na firmite i nivnite delovni odnosi. Vo princip, vo upotreba se klasi~ni {emi na zloupotreba na delovni odnosi me|u firmite za da ne se plati danok, da se potceni vrednosta, da se obezvredni firmata i parite da zavr{at vo privatni xebovi vo zemjava i vo stranstvo. Epicentarot na slu~uvawata e MiA Beverixis, koja vo kratka edinica vreme be{e dominantna na pazarot, a potoa po~na da is~eznuva. Toa be{e signalot da vlezeme i normalno gi sledevme zalihite i parite. Se vide deka ima mnogu pove}e zalihi otkolku pari vo odredeni slu~ai, a vo drugi obratno. Ednostavno kaàno, s$ e svedeno na fakturi, no promet ne postoe{e. Ne{to mnogu sli~no, da ne kaàm identi~no, so slu~uvawata vo Svedmilk. Istiot mehanizam za propa|awe na Svedmilk se primeni na MiA Beverixis, so toa {to vo ovoj slu~aj ima mnogu pove}e pravni lica. Deka toa ne e slu~ajno znaete i samite, bidej}i MiA Beverixis be{e eden od glavnite igra~i i osnova~i vo Svedmilk. Ako va{iot softver kako rizi~na ja isfrli MiA Beverixis i ottuka trgna istragata za {este firmi na Pero Nakov bb, a istata firma, zaedno so firma na Velija Ramkovski, figuriraat i vo Svedmilk, dali na sredinata na toj triagolnik ne moè da se odvrze klop~eto i za kriminalot vo Svedmilk? Od toa kako trgnaa rabotite veruvam deka }e se razjasni i kriminalot vo Svedmilk. Nie napravivme kontrola na Svedmilk vo 2008 godina i stoime zad tie na{i naodi, no toa se naodi od ~isto dano~en aspekt. Momentalnite slu~uvawa vo MiA Beverixis i vo {este firmi vo odredeni segmenti me navra}aat na slu~uvawata vo Svedmilk i veruvam deka }e bideme dovolno brzi za da se dopolnat krivi~nite prijavi koi se procesuirani pred obvinitelstvoto i sudovite, za da bidat dopolneti so kvalitetni dokazi za da imame kvalitetna razre{nica i na Svedmilk, {to }e ni bide

garancija deka }e imame uspe{na razre{nica vo MiA Beverixis i vo firmite na Pero Nakov. Protiv Ala al Kafagi, sopstvenikot na MiA Beverixis, se podneseni krivi~ni prijavi. UJP isto taka go bara Al Kafagi. No, za nego ne e raspi{ana me|unarodna poternica. Dali UJP go bara{e toa? UJP nema pravo da bara da se raspi{e me|unarodna poternica. Nie imame pravo i toa go koristime da barame od Finansiskata policija da ni go obezbedi liceto vo odredena faza od dano~nata kontrola. Vo momentov gi imame obezbedno upravitelite i ovlasteni lica od MiA Beverixis. Nie go baravme poso~enoto lice za razgovor. Na{ite soznanija bea deka e vo Grcija i deka naredniot den }e dojde vo Skopje i }e im bide dostapen na inspektorite na UJP. S$ u{te ne e dojden vo Makedonija. Kontrolata vo MiA Beverixis vo momentov te~e bez pre~ki. Dokolku dojdeme vo faza koga }e ni bide potrebno i negovo prisustvo, povtorno }e insistirame pred nadle`nite institucii da go obezbedat. Vo javnosta se sozdade vpe~atok deka popu{ta pritisokot i podgotvenosta na dràvnite institucii za slu~ajot Pero Nakov bb otkako sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, javno reterira{e vo odnosot na stavot kon aktuelnata vlast i deka se pazari so vlasta. Dali navistina }e odite do kraj? Toa moèbi e samo pusta èlba na nekogo, moèbi za ne~ii u{i ubavo zvu~i deka do{lo do nekakvo pazarewe. Ne moàm da se pravam deka ne sum ottuka, no toa kako institut mi e navistina malku ~udno - deka nekoj moè da se ispazari i da napravi dogovor za vaka golemo pra{awe. Toa e ~ista {pekulacija. Krajot, ednostavno kaàno, e da zavr{at kontrolite, da gi potvrdime na{ite somnevawa, da gi preto~ime vo naodi, da kaème koja firma kolku DDV, personalen danok i danok na dobivka zataila. Na{a primarna cel e da gi naplatime pobaruvawata, a ostanatiot del }e go fini{iraat Finansiskata policija i MVR. Kade se dokumentite od istragata {to ja sprovede UJP vo firmite na Pero Nakov bb vo 2006 godina? Dokumentite se vo UJP. No, dano~en organ ne moè da se proiznese vo uslovi koga nema soodvetna dokumentacija. Fakt e deka toa be{e edna neuspe{na kotrola, koga na ovlastenite lica ne im bile prezentirani evidenciite od finansiskoto i materijalnoto rabotewe. Ona {to jas moèv da go vidam, ~e{laj}i gi

predmetite od 2006 godina, e deka imalo visokoprofesionalen odnos na kolegite koi bile na kontrola, koi jasno kaùvaat deka poradi nemawe verodostojna dokumentacija ne moàt da se proiznesat. Sakam da napomenam: nie vo momentov ne vr{ime kontrola na A1 televizija. Toa ne zna~i deka nema da vr{ime, vo bliska ili podale~na idnina. Vo firmite koi se predmet na kontrola ne figurira liceto Velija Ramkovski. Imeto Pero Nakov bb e zaedni~ki imenitel. Vo me|uvreme, se slu~ija mnogu raboti. Jas ne sum stru~no lice za da kaàm dali toa e kaàno vo afekt ili ne, no se kaàa mnogu raboti vo javnosta. Od kade poteknuvaat parite {to gi najde MVR vo privaten stan, koja firma {to i kako rabotela. Toa e predmet na ovaa istraga. A toa dali ovie {est firmi }e n$ dovedat vo A1 ili A1 }e bide podloèna na posebna kontrola, }e pokaè vremeto. NE SUM MEGAFON NA VLADATA Vo javnosta ja plasiravte idejata za dano~na amnestija na parite koi vo izminatite 20 godini se izneseni od dràvata. Od kade proizleze ovaa ideja? Dali e navistina samo Va{a ili, pak, vo dogovor so Vladata ja testiravte atmosferata vo javnosta? Prvo, daleku od toa deka sum megafon na Vladata i deka na mala vrata proklamiram vladini idei za da go opipam pulsot na javnoto mislewe. Deka e toa taka me potseti i eden od natpisite vo “Vreme” po mojata izjava, kade {to se veli deka Trajkovski go promenil stavot i se povikaa na moe intervju od 2007 godina, kade {to bukvalno imam kaàno deka imam 1001 argument za dano~nata amnestija, no deka od pozicija na direktor na UJP ne sum vo sostojba da gi iznesam. Tokmu poradi toa, vo 2010 godina se ogradiv deka ne kako direktor na UJP, tuku kako Goran Trajkovski, kako ~ovek koj 11 godini e aktivno vklu~en vo slu~uvawata vo dano~nata sfera vo Makedonija i regionot, si zemam za pravo da iznesam li~en stav deka na Makedonija & e potrebna dano~na amnestija. Dali nie }e zboruvame za dano~na amnestija ili deklarirawe na sivata ekonomija vo Makedonija, toa se ve}e pra{awa na modaliteti. Imame fakti~ka sostojba deka mnogu pari na makedonski gra|ani se nao|aat nadvor od normalnite pari~ni tekovi, vo zemjava ili vo stranstvo. Moème da pravime samo grubi procenki - dali stanuva zbor za milijarda evra, dve, pet, deset... Jas silno veruvam deka dokolku se donese zakonsko re{enie, silno potkrepeno so op{tonaroden konsenzus i koe }e vaì kratok period od na-

PETOK

10.12.2010

S$ u{te ne postoi podgotvenost kaj Vladata za dano~na amnestija. Sekoja vlada e politi~ka. Imame legitimna politi~ka vlada i normalno e deka vo noseweto na odlukite vlijae politi~kiot faktor. Koga diskutiram na tema dano~na amnestija, bukvalno go izoliram politi~kiot moment od diskusijata jmalku edna kalendarska godina, vo Makedonija }e vlezat minimum edna milijarda evra. Me ohrabruva da se dràm do ovaa tema i da bidam u{te poaùren vo istraùvaweto na komparativnite iskustva i makedonskiot model da go stavam na hartija i da go predloàm pred resorniot minister i Vladata toa {to nau~nata javnost, eminentni imiwa, poznava~i na dano~nata problematika, cvrsto zastanaa zad potrebata od dano~na amnestija. Toa e moja li~na satisfakcija i stimul da se drì pra{aweto otvoreno so cel da se postigne konsenzus. Od biznis-zaednicata ve}e pristignuvaat otvoreni poraki za poddr{ka, {to e mnogu va`no. Sega stanuva zbor za toa dali veruvame vo instituciite i kakva bi bila dano~nata amnestija. Na Makedonija & se potrebni pari. Od ovie pari, koi se na{i pari, nema poevtini i àlno e da bidat potkrepa na stranski ekonomii. “Kapital” ve}e pi{uva{e deka kaj biznismenite postoi interes da gi vratat parite vo zemjava. No, dali veruvate deka vo sega{noto milje vo op{testvoto, vo institucionalnata postavenost i politi~ka atmosfera, dano~nata amnestija }e se sprovede do kraj? Apsolutno da. Poradi toa {to ne veruvam deka ~ovek {to ima pari ne saka da gi ìvee pridobivkite na parite. Sekoj od nas saka da bide bogat i normalno e deka koga ~ovek e bogat, treba da bide bogat vo vistinskata smila na zborot. Ruskiot model na zakani, kidnapirawe i reketirawe ne e primenliv vo Makedonija, bidej}i Makedonija i Rusija se premnogu razli~ni sistemi i premnogu razli~ni zemji. Makedonija go nema toj vid oligarsija {to go ima Rusija. Sme{no e da se sporeduva dràva so dva milioni ìteli i vakva ekonomska krvna slika so Rusija, so 140-150 milioni ìteli, so prirodnite resursi {to gi ima i e edinstvena vo svetot. No, go imame modelot na Italija i Turcija, koja ni e bliska po mentalitet. Isto taka go imame modelot na Finska, koj bi trebalo da e sovr{en. Zna~i, tuka treba da ima edna me{avina od zakonski re{enija, obi~ai, mentalitet i }e bide premnogu avtohtono re{enie, kako {to site re{enija se specifi~ni i avtonomni. Kolku pari o~ekuvate da bidat

vrateni za edna godina? Jas bi bil skromen i si zemam za pravo da dadam vakva procenka. Dokolku dano~nata amnestija donese edna milijarda evra, moème da proglasime deka procesot e uspe{en. Toa e najpesimesti~koto scenario, no, eve, da bideme realni. Sekoj neka zamisli {to zna~i edna milijarda evra vo rok od edna godina za ekonomskite tekovi. Ne moàm da re~am deka }e se slu~i ekonomski bum, no }e se slu~i edno golemo ekonomsko zaìvuvawe i toa }e se odrazi na site pazari. Pred s$ vo sferata na grade`ni{tvoto. Kako {to }e se investiraat parite i }e se odrazat vo potro{uva~kata, taka }e ima sekundarni efekti vrz buxetot, {to povtorno }e rezultira so nov ciklus investicii. Veruvate li deka Vladata e podgotvena da ja prifati ovaa ideja? S$ u{te ne. Sekoja vlada e politi~ka. Imame legitimna politi~ka vlada i normalno e deka vo noseweto na odlukite vlijae politi~kiot faktor. Koga diskutiram na tema dano~na amnestija, bukvalno go izoliram politi~kiot moment od diskusijata. IZLEGUVAME OD KRIZATA Zavr{uva godinata i ve}e gi imate fiskalnite bilansi za 2010 godina. [to pokaùvaat? Pokaùvaat deka izleguvame od krizata. Kako {to makedonskite banki go izdràa stres-testot na svetskata ekonomska kriza, slobodno moàm da kaàm deka i UJP go izdrà stres-testot na site slu~uvawa vo makedonskoto stopanstvo. Ocenkite moè da odat vo dve nasoki. Vrz principot na èlba deka sekoga{ sakame pove}e i moème pove}e i vrz realnosta. Prilivot na dano~ni prihodi govori deka se stabilizira makedonskoto stopanstvo. Ve}e ne govorime za minusi, tuku za natfrlawe vo odnos na istiot period od minatata godina. Edinaesette meseci na 2010 godina se podobri od cela 2009 godina, koja be{e najkrizna, a tretiot i ~etvrtiot kvartal se mnogu podobri vo odnos na prviot i vtoriot. Toa zboruva deka sme na vistinski pat i deka makedonskata ekonomija poleka, no sigurno zazdravuva. Za 3% se pogolemi prihodite vo odnos na istiot period minatata godina. Toa e dobro, iako treba da se zeme predvid deka 2009 godina makedon-

skata dano~na administracija ja obeleà kako najuspe{na vo Evropa. Iako vo 2009 godia, koga ima{e ogromni padovi na buxetskite prihodi vo cela Evropa, nie odràvme visokostabilna naplata. Naplatata na danocite e za 23% pogolema otkolku vo 2006 i 2007 godina, koga, bukvalno kaàno, Gospod ode{e po zemjata vo biznisot. Za 11 meseci imame naplateno 33,9 milijardi denari po osnova na DDV, a ako znaeme deka toj e najreprezentativen danok, toa e za 8% pove}e vo odnos na 2009 godina. Kaj prihodite od danokot na dobivka treba da gi imame predvid zakonskite olesnuvawa za kompaniite. Vo proekciite na buxetot za 2011 godina dano~nite prihodi se zgolemeni. Po koja osnova }e se zgolemuva dano~niot priliv, }e ima pogolemo zafa}awe od ekonomijata, o~ekuvate zgolemena ekonomska aktivnost ili }e ja zgolemuvate dano~nata baza? Vo izminative ~etiri godini, osobeno minatata, koga pritisokot be{e najgolem, nie dokaàvme deka UJP ne gi napla}a parite so presija. Koga se zboruva za dano~noto optovaruvawe na stopanstvoto, kolku UJP gi iscrpuva kompaniite, ima edna nevidena nebuloza, koja moè da pomine samo kaj lu|e koi apsolutno nemaat nikakov dopir so pra{aweto na danocite. Ne moè

da se naplati danok ako nema ekonomska aktivnost. Ne moè UJP da naplati pove}e danoci so pritisok. Zna~i, o~ekuvawata za pogolema naplata na danoci se dolàt na ekonomskiot optimizam deka }e ima pogolem ekonomski rast vo 2011 godina. Ne deka }e se slu~uvaat ~uda vo Makedonija, tuku takvi se trendovite vo regionot, Evropa i vo svetot. Drugo pra{awe e {to sekoja godina so na{ata efikasnost ja pro{iruvame dano~nata baza, ne so toa {to voveduvame skrieni danoci i odano~uvawe na kompaniite so ne{to {to v~era ne se odano~uvalo, tuku preku fer i ednakov tretman gi vklu~uvame sivite biznisi vo legalnata ekonomija. Za ~etiri godini go zgolemivme brojot na dano~ni obvrznici za 16%. Velite deka krizata poleka popu{ta vo makedonskata ekonomija. Sepak, kolku godinava be{e golema i kriti~na krizata vo dràvnata kasa, imaj}i ja predvid krizata vo ekonomijata? Za dràvnata kasa najmerodaven e da zboruva ministerot za finansii. Minatata nedela na Finekspo jas mnogu otvoreno progovoriv na ovaa tema i vo mediumite se prenese deka direktorot na UJP javno “prizna” deka imalo problemi so polneweto na dràvnata kasa. Jas samo kaàv nekolku modeli, na{i soznanija, {to se slu~i vo 2010 godina kako

posledica od slu~uvawata od 2009 godina. [to zna~i toa? Deka nie vo Makedonija se soo~ivme so ve{ta~ka nelikvidnost poradi strav kaj menaxerite. Nelikvidnosta ja po~uvstvuvavme vo sekojdnevieto i normalno deka vo odredeni periodi se odrazi i vrz dano~niot priliv vo buxetskata kasa. Blagovremeno, UJP apelira{e, odnosno sakavme radikalni re{enija, {to e normalno od pozicija na dano~nici. Sakavme da gi preneseme najnovite svetski trendovi kako treba da se regulira toa. No, politi~kata i procenkata na drugite relevantni faktori be{e deka nema potreba od takvi odluki i deka }e se najdat dovolno sili za da se finansira dràvnata kasa kako vo najdobrite godini. Toa be{e dopolnitelen napor za UJP, a veruvam i za Ministerstvoto za finansii. No, brojkite pokaùvaat deka se izdrà i uspea vo toa. Najmnogu se {pekulira{e za vra} aweto na DDV. Jas bev toj koj go “prizna” docneweto na vra}aweto na DDV, iako jasno kaàv deka dokolku na kompaniite im vratime DDV vo rok od 7 do 15 dena, a zakonot predviduva rok od 30 dena, toga{ samo sme se pomestile vo zakonskiot rok od 30 dena. A ako nekoj na toa gleda kako docnewe na vra}aweto na DDV, toga{ toa e subjektivno gledi{te koe ne vredi da se diskutira.

BANKITE DA BIDAT NOSITELI NA DANO^NATA AMNESTIJA Koj model e soodveten za Makedonija? So cel da se minimizira kakvo bilo politi~ko vlijanie, nedoverba ili zloupotreba, treba da se iskoristi najzdravoto tkivo vo makedonskoto stopanstvo, a toa e bankarstvoto. Na istekot na svetskata finansiska kriza moème da kaème deka makedonskite banki go preìveaja stresot. Makedonija ima malku banki, no isklu~itelno stabilni. Glavni nositeli na dano~nata amnestija treba da bidat tokmu bankite, za da se otstranat somneìte deka instituciite vo idnina moè da gi zloupotrebat podatocite i da se sozdade, uslovno kaàno, odmazda kon tie {to }e gi izvadat parite na videlina. Jas }e simuliram eden mnogu prost model. Da pretpostavime deka lice NN ili kompanija NN ima sredstva vo stranska banka. So najnormalna bankarska transakcija tie pari }e se prefrlat vo Makedonija, vo banka po izbor na sopstvenikot na parite. Bankata }e gi po~ituva site pravila na bankarskoto rabotewe i bankarskata tajna. Dokolku se donese politi~ka odluka deka tie pari }e se odano~at so odredena dano~na stapka, toga{ pred UJP kako dano~en obvrznik }e se pojavi bankata. Taa partija }e

bide {ifrirana i }e bide bankarska tajna, koja mo`e da bide naru{ena samo so sudska naredba za potrebite na krivi~na postapka. Pra{aweto za vnesuvawe pari od kriminal, kako trgovija so lu|e, oru`je, droga, terorizam, go trgam celosno nastrana, bidej}i postojat dovolno filtri za da se za{titime od vlez na ne~isti pari. Kogo bi do{lo do zakonsko regulirawe na dano~nata amnestija, odredeni odredbi od Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam bi trebalo da bidat suspendirani dodeka va`i dano~nata amnestija. Zna~i, koga }e ima transfer na suma pogolema od 15.000 evra, toj nema da se deklarira pred nadle`nata uprava, tuku }e se uredi bukvalno so pomo{ na bankite, na posebni partii. Sega pra{aweto e kolku bi sakale da ja napravime dano~nata amnestija atraktivna vo pogled na dano~nite stapki. Spored mene, tie bi trebalo da bidat mnogu simboli~ni, od 1% do 5%. Polneweto na buxetot e vtorostepeno i neva`no pra{awe. Ako tie pari bidat nameneti za investicii vo period od 2-3 godini, toga{ voop{to ne treba da bidat odano~eni.

8 10.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

SVETSKI DEN ZA BORBA PROTIV KORUPCIJATA

SUDSTVOTO I POLITI^KITE PARTII SE NAJKORUMPIRANI VO MAKEDONIJA! Borbata

so korupcijata e deklarativna i kampawska. Vo praktika, poradi nedostig od politi~ka volja, mnogu malku se pravi za nadminuvawe na vakvata sostojba GABRIELA DELOVA

70%

delova@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

od ispitanicite smetaat deka vo poslednite 3 godini nema napredok vo antikorupciskata bitka

risteski@kapital.com.mk

udstvoto i politi~kite partii i ponatamu go dràt primatot za najkorumpirani sektori vo Makedonija. U{te postra{en pokazatel za sostojbata so borbata protiv korupcijata e podatokot deka pove}e od 70% od ispitanicite smetaat deka poslednive tri godini ne e postignat napredok vo ovoj pravec, a duri 50% od niv ne veruvaat vo nitu eden od deklariranite borci protiv korupcija. Porazitelno lo{a e precepcijata na gra|anite za podmitlivosta na sudiite. Duri 39,6% od gra|anite smetaat deka sudstvoto e ekstremno korumpirano, pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto "Globalen barometar na korupcijata 2010", {to v~era, na Svetskiot den za borba protiv korupcijata, go objavi Transparensi interne{enal. Spored anketata sprovedena vrz 1.180 ispitanici, politi~kite partii se vtorata najkorumpirana kategorija vo Makedonija so visoki 32,4%. Deka Makedonija beleì

za da se nadmine vakvata sostojba", istakna dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e

porazitelni rezultati vo borbata so korupcijata priznava i prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Vinata za otsustvoto na rezultatite ja locira vo nemaweto politi~ka volja i nedovolnata sorabotka so ostanatite dràvni institucii. “Pogre{na e tezata deka vo dràvata protiv korupcijata se bori samo Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Celiot sistem treba frontalno da se bori protiv korupcijata, efikasno i efektivno, so cel site alki od sinxirot vo borbata protiv korupcijata da bidat cvrsto povrzani me|u sebe”, re~e Selami vo intervju za Glasot na Amerika, po povod v~era{niot den na borba protiv korupcijata. Spored Selami, zgolemu-

vaweto na transparentnosta e edna od glavnite alatki za borba protiv korupcijata. "Kolku pove}e frlate svetlina za va{ata rabota, tolku pomal prostor ima za korupcija”. Site eksperti vo ovaa oblast se ednoglasni deka edinstveno so silna politi~ka volja edno op{testvo mo`e da se spravi so ova zlo, od koe ne e imuna nitu edna zemja vo svetot. "Treba da ima politi~ka volja i site koi se involvirani vo odlu~uvaweto, osobeno so javni pari, bi trebalo da vodat smetka za korupcijata. Samo na toj na~in mo`eme da ja nadmineme. Lo{o e toa {to kaj nas s$ se pravi kampawski, se govori samo na ovoj den i tolku. Vo praktika mnogu malku se pravi

Davitkovski, na v~era{nata debata na tema "Kaì NE na korupcijata”. Profesorot po krivi~no pravo, Nikola Tupan~eski, smeta deka korupcija ima vo sekoja dràva, bez razlika na goleminata i na demokratijata, i oti Republika Makedonija ne e isklu~ok od trendovite. Toj zabeleùva i indikatori na podobruvawe.

"Vo momentov, vo sporedba so minatoto, poizrazena e deklarativnata borba protiv korupcijata, no go nemame vistinskiot fidbek od naporite", re~e Tupan~eski, poso~uvaj}i gi kako primer odlukite na sudovite poslednite meseci. Spored nego, u{te ne se postignati vistinskite efekti za re{avawe na problemot so korupcijata.

ANTIKORUPCISKA BEGA OD SORABOTKATA SO NEVLADINIOT SEKTOR! asproti barawata na prviot ~ovek na Antikoruciskata ciskata komisija, Ilmi Selami, N za pogolema vklu~enost na site institucii vo borbata orbata so korupcijata, porane{nata pretsedatelka na Antikorupciska i sega{en pretsedatel na Transparentnost-Nulta korupcija, Sla|ana na Taseva, pak, tvrdi deka Antikorupciskata komisija ne sorabotuvaa so nevladinite tela, koi isto taka pridonesuvaat za otstranuvawetoo na ova zlo. Indikativno e, veli Taseva, toa {to Transparentnost-Nulta st-Nulta korupcija, iako del od Transparensi interne{enal, ne e pokaneta da sorabotuva so Vladata i so Antikorupciskata komisija. sija. Taseva & zabele`uva na Antikorupciskata komisija {to donela nova strategija za borba protiv korupcijata bez da no zatoa se prezentiraat rezultatite od prethodnata. "Osobeno {to vo Makedonija dosega ne se izmereni rezultatite te od atok borbata so korupcijata, poradi {to se dobiva vpe~atok deka samo se talka niz strategiite, bez da se znae dali tie na kraj }e se poka`at kako efikasni", velii Taseva. Od Antikorupciskata komisija, pak, odgovorija deka prv pat ovaa godina pokrenuvaat inicijativa za potpi{uvawe memorandum na sorabotka so zainteresiranite nevladini organizacii za intenzivirawe na sorabotkata so nevladiniot sektor, so cel pouspe{na borba so korucijata.

[PANSKI ZAROBENIK

Od amerikanska perspektiva, iznenaduva~ki e kolku {panskata ekonomska prikazna nalikuva na na{ata. Tokmu kako vo SAD, i vo [panija na pazarot na nedvi`nosti se due pregolem meur od sapunica, prosleden so ogromen porast na dolgot vo privatniot sektor

asega, najdobra rabota vo vrska so Ircite e {to gi ima malku. Irska ne moè seriozno da & na{teti na idninata na cela Evropa. Istoto moè da se kaè i za Grcija i Portugalija, koi se smetaat za slednata domino-plo~ka koja }e se sru{i. No, tuka e i [panija. Ostanatite navedeni zemji se prilogot, [panija e glavnoto jadewe. Od amerikanska perspektiva, iznenaduva~ki e kolku {panskata ekonomska prikazna nalikuva na na{ata. Tokmu kako vo SAD, i vo [panija na pazarot na nedvi`nosti se due pregolem meur od sapunica, prosleden so ogromen porast na dolgot vo privatniot sektor. Isto kako SAD, i [panija padna vo recesija koga pukna meurot i se soo~i so vrtoglav rast na nevrabotenosta. I, tokmu kako vo SAD, i vo [panija buxetskiot deficit se due blagodarenie na padot na dohodot i tro{ocite na recesijata. No, za razlika od SAD, [panija sega se nao|a na rabot na dol`ni~ka kriza.

Vladata na SAD nema nikakov problem so finansiraweto na svojot deficit so kamatni stapki na dolgoro~en federalen dolg pod 3%. Vo [panija, pak, poslednive nedeli zadolùvaweto e poskapo, {to go odrazuva raste~kiot strav od moèn ekonomski pad. Zo{to [panija e vo vakva nevolja? So eden zbor, poradi evroto. Koga se vovede evroto vo 1999 godina, [panija be{e posebno entuzijast vo vrska so prifa}aweto na taa valuta. Nekoe vreme rabotite izgledaa kako vo son: evropskite pari se slevaa vo [panija i ovozmoìja jaknewe na potro{uva~kata vo privatniot sektor, pa {panskata ekonomija po~na zabrzano da raste. Patem re~eno, vo tekot na dobrite godini {panskata vlada be{e model za fiskalna i finansiska odgovornost: za razlika od Grcija, ima{e buxetski vi{oci, a za razlika od Irska, navistina se trude{e (iako so delumen uspeh) da gi regulira svoite banki. Na krajot na 2007 godina {panskiot javen dolg, kako del od

nejzinata ekonomija, be{e dvojno pomal od germanskiot, a duri ni sega {panskite banki ne se ni pribli`no vo sostojba koja bi moèla da se sporedi so irskite. No, problemite rastea pod povr{inata. Za vreme na procutot platite i dnevnicite vo [panija rastea mnogu pobrzo otkolku vo ostatokot od Evropa i pridonesoa za porast na golemiot trgovski deficit. A koga pukna meurot od sapunica, {panskata industrija zaglavi vo tro{oci poradi koi stana nekonkurentna vo odnos na drugite dràvi. I {to sega? Da ima{e [panija sopstvena valuta, kako SAD ili Britanija (so koja deli odredeni osobini), moè{e da dozvoli pad na taa valuta i so toa da & pomogne na konkurentnosta na svojata industrija. No, bidej} i [panija koristi evro, taa opcija e isklu~ena. Namesto toa, [panija mora da ostvari “vnatre{na devalvacija”, mora da gi namali platite i cenite dodeka tro{ocite ne & se izedna~at so tro{ocite

na sosedite. A taa vnatre{na devalvacija e gadna rabota. Prvo, bavna e. Na namaluvaweto na platite obi~no im prethodat godini i godini visoka nevrabotenost. Osven toa, namaluvaweto na platite podrazbira i namaluvawe na prihodite, dodeka iznosot na dolgot ne se menuva. Taka, vnatre{nata devalvacija gi vlo{uva problemite na dolgot kon privatniot sektor. Za [panija toa zna~i lo{a ekonomska sostojba slednite nekolku godini. Amerikanskoto zazdravuvawe malku razo~ara, osobeno vo pogled na vrabotuvawata, no barem beleìme kakov-takov rast. BDP ni e na nivo na koe be{e pred krizata i razumno e da o~ekuvame deka so prodolùvawe na takvata ekonomska aktivnost }e uspeeme da go drìme deficitot pod kontrola. Od druga strana, [panija voop{to ne zakrepnuva. A nedostigot od zakrepnuvawe go zgolemuva stravot vo pogled na fiskalnata idnina na taa zemja.

POL KRUGMAN Dali treba [panija da se obide da se oslobodi od ovaa stapica otka`uvaj}i se od evroto i vra}aj}i se na svojata valuta? Dali }e go stori toa? Odgovorot na dvete pra{awa verojatno e ne. Na [panija sega bi & bilo podobro nikoga{ da ne go vovela evroto, no otka`uvaweto od evroto bi predizvikalo seopfatna bankarska kriza, zatoa {to investitorite bi potr~ale na drugo mesto. Ako, sepak, dojde do katastrofalna bankarska kriza ({to vo Grcija, a s$ pove}e i vo Irska, pretstavuva vistinska opasnost, dodeka vo [panija ne e za veruvawe, no ne e ni nevozmo`no), te{ko e da se zamisli deka nekoja {panska vlada bi go prezela na sebe rizikot od “deevroizacija”. Dobra vest za SAD e deka taa ne e vo takva stapica. SAD imaat sopstvena valuta i celosna fleksibilnost. Me|u drugoto, na sila e sli~na situacija i vo Britanija, ~ij deficit

nobelovec

i dolg se sli~ni na {panskiot, no investitorite ne ja smetaat za rizi~na za vloùvawe. Lo{a vest za SAD e deka mo}na politi~ka frakcija se obiduva da stavi okovi na Federalnite rezervi, {to, vo su{tina, ja poni{tuva golemata prednost koja ja imaat Amerikancite nad napatenite [panci. Napadite na republikancite vrz Federalnite rezervi (odnosno barawata da se prestane so obidite da se promovira ekonomsko zazdravuvawe i naso~uvawe kon odrùvawe na silen dolar i vo borbata protiv izmislenite rizici od inflacija), vsu{nost, pretstavuva barawe Amerikancite svoevolno da odat vo {panski zatvor. Situacijata vo Amerika e te{ka, no bi moèla da stane u{te pote{ka ako bogatata frakcija go dobie toa {to go saka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.270

PETOK

MBI 10

2.421

MBID

10.12.2010

OMB 115,50

2.419

2.265

115,00

2.417 2.260 2.415

114,50

2.255

2.413 2.250

114,00

2.411

2.245

2.409

02/12/10

04/12/10

06/12/10

113,50

02/12/10

08/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

04/12/10

06/12/10

08/12/10

02/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/12/10

06/12/10

08/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

SE PRODAVA NAJGOLEMIOT SLOVENE^KI TRGOVSKI SINXIR

MAKEDONSKA BERZA

MERKATOR VLEGUVA NA MAKEDONSKIOT PAZAR PREKU TU[?

17.03.2010 9

Ako pregovorite zavr{at uspe{no, slovene~ki Merkator kone~no }e vleze vo Makedonija, prezemaj}i gi ~etirite supermarketi na Tu{ ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevski@kapital.com.mk

BERZANSKIOT PROMET DOSTIGNA 1,5 MILIONI EVRA

rgovskiot sinxir Tu{ povtorno pregovara so negoviot najgolem konkurent vo Slovenija, trgovskiot sinxir Merkator, za proda`ba na del od svoite supermarketi vo zemjite od porane{na Jugoslavija. Ako se realizira kupoproda`bata, Merkator }e stane sopstvenik na ~etirite supermarketi koi gi ima Tu{ vo Makedonija, dva vo Veles i po eden vo Kumanovo i vo [tip. Regionalnite mediumi prenesuvaat deka Mirko Tu{, sopstvenikot na trgovskiot sinxir i eden od najbogatite Slovenci, potvrdil deka e vo pregovori za prezemawe na biznisot. Toa indirektno go potvrduvaat i od centralata na Merkator vo Slovenija. “Merkator e otvoren za novi biznis-mo`nosti, no za konkretniot primer ne sakame da komentirame. Nitu negirame, nitu ja potvrduvame informacijata", se veli vo obrazlo`enioeto od Merkator. Od Tu{ holding za "Kapital" pak izjavija deka, trgovskite sinxiri i ponatamu }e ostanat kako integralen del na holdingot, odnosno ne planiraat da gi prodavaat. “Na{eto rabotewe na site stranski pazari e stabilno i vo soglasnost so plano-

rometot na Makedonska berza v~era dostigna 1,5 milioni evra. Toa e rekorden promet vo posledniov period, koga na dnevna osnova ne iznesuva{e pove} e od 200.000 evra. Dominacijata na obvrznicite povtorno prodol`i. So niv v~era be{e ostvaren vkupen promet od 1,3 milioni evra, {to e 87% od vkupniot berzanski promet. Najtrguvana, so promet od 943.000 evra, be{e obvrznicata od ~etvrtata emisija za denacionalizacija. Akciite denot go zavr{ija so daleku poslab realiziran promet. Za 5,3 milioni denari bea istrguvani u{te 2.794 akcii na tetovski @ ito Polog, po identi~na cena kako i prethodniot pat, 1.900 denari za akcija. Akciite na drugite kompanii denot go zavr{ija so promet pomal od eden milion denari. Najblisku do toj iznos, so promet od 998.000 denari, bea akciite na Komercijalna banka i na Rade Kon~ar, koi denot go zavr{ija so promet od 930.000 denari. Kaj Alkaloid bea istrguvani 199 akcii i

Za dve godini, Tu{ otvori êtiri supermarketi vo Makedonija vite. Ponatamo{en razvoj planirame i vo idnina, bidej}i na site tri pazari, vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Makedonija, trgovskite sinxiri ostanuvaat vo na{a sopstvenost, kako integralen del na Tu{ holdingot”, se veli vo obrazliènieto od Tu{ holdingot za "Kapital". Ova e vtor obid na Tu{ holdingot da ja prodade svojata balkanska mreà supermarketi na Merkator. Minatata godina niz regionalnite mediumi se pro{iri vesta deka poradi finansiskite problemi Mirko Tu{ ja nudel svojata trgovska mreà na Merkator, no toga{ dvete kompanii odbija da ja komentiraat vesta. Trgovskiot sinxir Tu{ e prisuten na makedonskiot pazar od 2008 godina, a ~etvrtiot supermarket go otvorija vo april godinava.

Spored prvi~nite najavi na direktorot na Tu{-Makedonija, Jernej Mur, grupacijata planira vo rok od pet godini da otvori vkupno 20 supermarketi na makedonskiot pazar. Za dve godini, sepak, bea otvoreni samo ~etiri marketi, od koi nieden vo Skopje. "Zavr{uvaweto na ekonomskata kriza e najdobar period za novi investicii i za vlo`uvawa. Zatoa, sakame brzo da gi gradime na{ite objekti vo site pogolemi gradovi vo Makedonija, a planirame vkupno 20 marketi vo period od pet godini", izjavi Mur na otvoraweto. Grupacijata Tu{ vrabotuva vkupno 110 lica vo Makedonija, a vo isto vreme ja {iri i svojata mre`a vo Bosna i Hercegovina, kade {to imaat 14 supermarketi i vo Srbija,

kade {to imaat {est. Merkator e prisuten na makedonskiot pazar od 2005 godina, a ima i svoja podru`nica vo Merkator-Makedonija. Od kompanijata nekolku godini najavuvaat izgradba na trgovski centar Merkator vo Skopje. Na po~etokot na godinava Ministerstvoto za transport i vrski & odzede del od grade`noto zemji{te koe kompanijata go kupi od dr`avata za izgradba na trgovskiot centar. Toa, spored izjavite od centralata, nema da gi odlo`i investiciskite planovi na trgovskiot sinxir. Od centralata na Merkator vo Slovenija najavija deka prviot trgovski sinxir na makedonskiot pazar }e go otvorat do 2012 godina. Izgradbata na trgovskiot centar s$ u{te ne e po~nata.

be{e ostvaren promet od 770.000 denari. Iako obvrznicite bea najtrguvani, nivniot indeks OMB zabeleà namaluvawe na vrednosta za 0,10% na 115,33 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 povtorno zabeleà rast, ovojpat za 0,75%, na 2.267,63 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID beleì ne{to pomal rast od 0,18%, na vrednost od 2.415,21 indeksni poeni. Pozitivnata vrednost na berzanskite indeksi rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost koi beleàt rast na cenata. V~era gi ima{e vkupno 12, od koi najgolem rast od 2,51% ima kaj akcijata na ZK Pelagonija od Bitola. Rast od 1,74% beleì i akcijata na Makstil. Brojot na hartii od vrednost ~ii ceni beleàt pad iznesuva pet, od koi najgolem pad od duri 25,34% ima kaj akcijata na Ohridska banka. Za 9,84% se namali i cenata na akcijata na Ading. Nepromeneti ostanaa cenite na 10 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ЗК Пелагонија Битола Макстил Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Тутунска банка Скопје

09.12.2010 Просечна цена (МКД) 2.000,00

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.509.742,87

2,92%

3,58%

2,89%

0,66%

-2,10%

06.12.2010

ILIRIKA GRP

35.647.031,07

3,74%

7,82%

12,71%

15,01%

16,32%

06.12.2010

998.035

Иново Статус Акции

18.717.156,68

0,08%

-1,61%

-7,29%

-16,32%

-20,62%

07.12.2010

0,96

403.052

KD Brik

26.558.073,13

0,50%

3,87%

6,44%

11,60%

14,33%

08.12.2010

0,66

113.520

KD Nova EU

24.594.492,80

-1,24%

1,11%

-0,43%

-4,15%

-7,45%

08.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.000.069,11

-0,59%

1,16%

1,07%

-0,79%

-0,90%

07.12.2010

% 2,51

86.000

165,11

1,74

74.300

3.240,37

1,26

509,55 3.440,00

09.12.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Охридска банка Охрид Адинг Скопје Топлификација Скопје

Износ (МКД)

1411

-25,34

36.686

330

-9,84

33.000

3.256,25

-1,17

104.200

0,00

Комерцијална банка Скопје Раде Кончар Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

09.12.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

09.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.871,96

390,18

9,92

0,88

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

1.297.536

48.493

1.467,34 12,72

1.346.029

969,91

GRNT (2009)

3.071.377

509,55

105,83

4,81

0,51

обични акции

115.915

116,75

KMB (2009)

2.014.067

3.240,37

533,81

6,07

0,94

Вкупно Редовен пазар

115.915

116,75

MPT (2009)

112.382

24.483,33

0,68

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

998.035

SBT (2009)

389.779

2.750,00

211,39

13,01

0,63

0,54

930.000

STIL (2009)

14.622.943

165,11

0,11

1.493,13

2,31

3871,96

0,55

770.520

TPLF (2009)

450.000

3.256,25

61,42

53,02

0,95

509,55

0,96

403.052

ZPKO (2009)

271.602

2.000,00

0,26

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Жито Полог Тетово

09.12.2010 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

09.12.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

1900

0,00

5.308.600

3240,37

1,26

1.860,00

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 09.12.2010)

10 10.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

PENZISKITE I ZDRAVSTVENITE PRIDONESI NEMA DA SE NAMALAT ridonesite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe nema da se namalat slednata godina, kako {to be{e predvideno so Zakonot za zadol`itelno socijalno osiguruvawe, donesen pred dve godini, koj nalaga{e kontinuirano namaluvawe na stapkite na pridonesi vo tri posledovatelni godini. V~era, na samo dvaeset dena do stapuvaweto na sila na noviot Zakon,

Sobranieto po skratena postapka go usvoi predlogot za zakonski izmeni, {to zna~i deka Vladata ja menuva i strategijata preku koja vo 2008 godina najavi deka }e & pomogne na biznis-zaednicata i }e ja namali sivata ekonomija vo zemjava. Kako rezultat, povtorno }e se menuva postoe~kiot Zakon. Ako se usvojat izmenite, vrabotenite i narednata godina }e pla}aat pridonesi za penzisko osiguruvawe

so stapka od 18%, isto kako godinava, namesto so stapka od 15%, kako {to nalagaa zakonskite odredbi. I pridonesite za zdravstveno osiguruvawe ostanuvaat na nivo od 7,3%, nasproti najavite deka narednata godina }e padnat na 6%. Pridonesite za vrabotuvawe, pak, namesto 1%, ostanuvaat na sega{nite 1,2%. Ekspertite koi za "Kapital"

ja navestija ovaa situacija u{te pred nekolku meseci, velat deka pridonesite ostanuvaat na isto nivo poradi opasnosta, dokolku se namalat, zdravstveniot i penziskiot fond da se soo~at so bankrot. Neodamna i privatnite penziski fondovi predupredija deka dokolku, soglasno Zakonot, vo 2011 godina se namalat pridonesite, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe }e se najde vo nezavidna

pozicija. Do pred samo dvaesetina dena Ministerstvoto za finansii ne saka{e da komentira vo koja nasoka }e se dvi`at stapkite na pridonesite od 1 januari i dali voop{to }e se pravat izmeni vo postojniot Zakon. I lani Vladata go izmeni Zakonot samo nekolku dena pred da stapat na sila namalenite stapki na pridonesi. Pridonesite se namalija samo prvata godina po

SLAVKO KULI], HRVATSKI PROFESOR PO SOCIOLOGIJA, PORA^UVA

NA MAKEDONIJA Í TREBAAT LIDERI SO KULTURA! Opstanokot na Makedonija vo uslovi na tranzicija zavisi od dolgoro~nata koncepcija na dr`avnata vlast, koja mo`e da bide donesena samo od vrvno obrazovani lideri, lideri so kultura, veli profesorot Slavko Kuli} od Institute on World Problems so sedi{te vo SAD! METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

uli} veli deka dràvata treba da ja vodat lideri koi se svesni za svojata odgovornost, bilo da se del od makedonskiot ili albanskiot narod, vremeto vo koe ìveat i prostorot vo koj se nao|aat. Ova go kaà na negovoto predavawe na tema “Redifinirawe na liberalniot kapitalizam”, {to se odrà v~era vo prostoriite na M6 edukativniot centar, a be{e organizirano od strana na Sovetot za globalna sorabotka (SGS). “Tie koi ja vodat dràvata mora da imaat koncepcija za nivnoto me|unarodno opkruùvawe. Da imaat prvo - op{testvena, vtoro - politi~ka, treto - diplomatska i ~etvrto voena koncepcija. Razvojot treba da se bazira na sorabotka vnatre vo dràvata, so sosedite i so svetot. Zatoa, svetot }e ve ceni spored ona {to vie }e mu dadete nemu, a ne po ona {to }e zemete”, objasnuva toj. Spored nego, liberalniot kapitalizam prakti~no pretstavuva vojna za profit, prostor i surovini. Pazarite odamna se napu{teni, a namesto niv denes imame boi{ta! "Mnogu poevtino bi bilo da se vojuva za niv otkolku da se investira. Razumot, moralot

i ~ove~nosta is~eznaa od nas. Zatoa, profitot treba da se sfati kako politi~ka paradigma, a ne kako ekonomska kategorija. @ivotot go pretvorivme i orientiravme vo svest za materijalni proizvodi i kreirawe profit. Vo taa nasoka, liberalniot kapitalizam se soo~i so dva va`ni problemi. Denes site odnosi se temelat na sudir i ultimatum", veli Kuli}. Spored nego, potrebata od redefinirawe na liberalniot kapitalizam leì vo faktot {to toj se dviì vo nasoka na ras~ove~uvawe, a ne o~ove~uvawe na op{testvoto. “Ova osobeno e bitno za onie mali dràvi kako {to e Makedonija koi sakaat da bidat del od Evropskata unija. Unijata e proizvod na odredeni centri na mo}. Zemjite koi tvrdat deka pregovaraat so EU, vsu{nost, ne se pregovara~i, tuku izvr{iteli na direktivite na Unijata! Ovie direktivi tie gi potpi{ale bez da mu bidat objasneti na narodot ili, pak, toj da bide pra{an”, veli Kuli}, i

dodava: “Site nie sme `rtva na nevidlivata finansiska raka. S$ pove}e se zadolùvame. Cel na liberalniot kapitalizam e profitot. Mal broj lu|e pravat golemi profiti koi potoa sakaat da gi investiraat. Za da go napravat toa im trebaat prostor i pazari. Na{iot konzumerizam pretstavuva niven kapital. Od na{eto neznaewe deka toa e taka tie pravat profiti, a nie s$ pove}e se zadolùvame”, veli Kuli}. Ocenuvaj}i deka, za razlika od zemjite vo regionot, Makedonija s$ u{te ne e premnogu zadolèna, pora~a deka osobeno sega e va`no da mu se posveti golemo vnimanie na toj problem, bidej}i trendot na zadolùvawe na dràvata se dviì vo nagorna linija. “Federalnite rezrvi na SAD postojano pe~atat pari. Na svetsko nivo denes ima okolu 200 iljadi milijardi dolari vo optek, od koi samo 800 milijardi dolari se pokrieni so zlato. Evroto, so ogled na toa {to ne e izdadeno od

dràva, vsu{nost, ne ni pretstavuva valuta”, veli Kuli}. Kuli} smeta deka Makedonija, zaedno so celiot prostor na porane{nite jugoslovenski republiki, ima najkvalitetni predispozicii za razvoj vo svetski ramki. Namesto toa da bide iskoristeno i samostojno da proizveduvame s$ {to ni e potrebno, nie sme uvozno zavisni. “Treba da ni bide jasno na site deka nieden centar na mo} ne dava pari bez da ima nekoj politi~ki interes. Vo moite istraùvawa dojdov do dokumenti vo koi bukvalno pi{uva deka na SFR Jugoslavija treba da & se dava pomo{ do nejzino uni{tuvawe”, veli Kuli}, pora~uvaj}i deka na kraj, za idninata na dràvata nema da e kriva ni levicata, ni desnicata, tuku narodot, bidej}i ne prezel ni{to za da pronajde odr`livo rakovodstvo.

Ocenuvaj}i deka, za razlika od zemjite vo regionot, Makedonija s$ u{te ne e premnogu zadolèna, pora~a deka osobeno sega e va`no da mu se posveti golemo vnimanie na toj problem, bidej}i trendot na zadolùvawe na dràvata se dviì vo nagorna linija. МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,97%

3,91%

4,61%

5,44%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,74%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5025

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,0245

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,6379

Швајцарија

франк

47,0851

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9454

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,8324

61,6

73,2

47,6

Извор: НБРМ

donesuvaweto na prvi~niot zakon, nasproti zakonskite odredbi, koi nalagaa za tri godini socijalnite pridonesi da se namalat za vkupno 10%.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

10.12.2010

NOVA HOLANDSKA KOMPANIJA VLEGUVA VO TELEKOMUNIKACISKIOT SEKTOR

BESIMI: ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN POBRZO DA SE INTEGRIRAAT VO EU

olandskata kompanija Huavei Tehnolixis Kiperatief UA osnova{e kompanija vo Makedonija koja }e raboti vo telekomunikaciskiot sektor. Spored podatocite objaveni na Centralniot registar, nedelava e osnovana nova kompanija so celosen naziv - dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi Huavej Tehnoloxis Makedonija DOOEL, Skopje. Kako osnova~ i sopstvenik na novoto dru{tvo se

emjite od Zapaden Balkan treba {to pobrzo da se integriraat vo Evropskata unija za pogolema stabilnost vo regionot, {to direktno }e vlijae vrz ekonomskiot rast i `ivotniot standard na lu|eto. Ako zemjite od Zapaden Balkan prodol`at so ova tempo na rast, }e im bidat potrebni 75 godini za da go dostignat standardot na EU. Ova se del od zabele{kite na koi se osvrnuva ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vo

javuva holandskata kompanija Huavei Tehnolixis Kiiperatief UA od Amsterdam. Dru{tvoto e osnovano so pari~en vlog od 200 iljadi evra. Spored informaciite objaveni na Centralniot registar, osnovnata dejnost na novata kompanija e - drugi telekomunikaciski uslugi. Kako upraviteli na firmata, spored podatocite vo Centralniot registar, se javuvat Kinezite Lie Ji, Cendong Ui i

Vanzhou Meng, so `iveali{te vo provincijata Guang Dong vo Kina.

negoviot komentar “Zapaden Balkan vo EU - da se bide ili ne” za Europserver. “O~ekuvanite benefiti od pristapuvaweto na zemjite od Zapaden Balkan kon EU }e bidat porast vo trgovijata i investiciite. Ova }e sozdade novi rabotni mesta i }e gi podobri `ivotniot standardi. Ovie pozitivni efekti }e bidat zasileni so integracija vo po{irok pazar, kako {to e EU”, veli Besimi vo komentarot. Spored

nego, sekoe ponatamo{no odol`uvawe na procesot na integrirawe na ovie zemji vo EU gi pottiknuva mo`nostite za nacionalisti~ka politika vo Zapaden Balkan, koi mo`e da go dovedat regionot do izolacija, nestabilnost i ekonomski pad. “Potrebna e pobrza integracija na Zapaden Balkan vo EU. No, toa bara pointenzivna poddr{ka i vklu~uvawe na EU vo politi~ka i ekonomska smisla”, zaklu~uva Besimi.

TENZI^NA RASPRAVA ZA BUXETOT VO SOBRANIETO

OPOZICIJATA MU POKA@A CRVEN KARTON NA STAVRESKI!

17.03.2010 11

Vo tenzi~na atmosfera, pratenicite vo Sobranieto `estoko gi sudrija stavovite za ekonomskite politiki {to gi vodi Vladata, a opozicijata mu poka`a crven karton na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, poradi toa {to buxetskite pari gi tro{el za neproduktivni proekti, koi ne pomagaat za zazdravuvawe na ekonomijata ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata rasipni~ki gi tro{i parite na gra|anite i buxetot za idnata godina ne ovozmoùva podobruvawe na sostojbite vo ekonomijata, kritikuva{e opozicijata na prviot den od raspravata za buxetot za 2011 godina vo Sobranieto. Vo tenzi~na atmosfera, pratenicite èstoko gi sudrija stavovite za ekonomskite politiki {to gi vodi Vladata, a opozicijata mu pokaà crven karton na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, poradi toa {to buxetskite pari gi tro{el za neproduktivni proekti, koi ne pomagaat za zazdravuvawe na ekonomijata, zgolemuvawe na vrabotenosta, namaluvawe na siroma{tijata i podobruvawe na standardot na gra|anite. “Buxetot {to go predlagate e *copy-paste na dosega{nite buxeti na ovaa Vlada, samo {to brojkite se smeneti. Tro{ite s$ pove}e pari, a efektite vo ekonomijata se pomali. Istite proekti gi predlagate so godini i nikako da se realiziraat. Ova e rasipni~ko tro{ewe na parite na gra|anite. Buxetot voop{to ne e razvoen, kako {to se trudite da go pretstavite. Povtorno gi zgolemuvate tro{ocite za dogovorni uslugi, stavka koja e najsomnitelna i preku nea gi zadovoluvate partiskite apetiti. A povtorno odvojuvate pari i za privremeni vrabotuvawa, iako vetivte deka do krajot na godinava site }e gi transferirate vo trajni. Opozicijata vi pokaùva crven karton, ministre!”, izjavi pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov. Pretsedatelot na Komisijata za finansirawe i buxet, Jovan Manasievski komentira deka ogromniot buxet u{te pove}e }e gi optovari kompaniite so dava~ki bidej}i Vladata planira idnata godina da sobere pove}e prihodi od stopanstvoto od godinava. “Vladata veli deka gi zgolemuva kapitalnite investicii i biznismenite se voodu{evuvaat od tie najavi, no ne znaat deka istovremeno Vladata planira

idnata godina da sobere 134 milioni evra pove}e od danoci. Ovoj buxet e lo{ za stopanstvoto, u{te pove}e gi optovaruva kompaniite so dano~ni, no i nedano~ni dava~ki, kako globi, sudski i administrativni taksi. Ve}e ne pominuvaat nitu manipulaciite koga vetuvate zgolemuvawe na kapitalnite investicii. So inicijalniot buxet za 2009 godina vetivte 500 milioni, no do krajot na godinata realiziravte samo 215. Ovaa Vlada nikoga{ dosega ne uspea da gi realizira najavenite kapitalni investicii, s$ se sveduva na verbalna artikulacija na va{ite `elbi”,izjavi Manasievski. Ministerot Stavreski uveruva deka ovojpat Vladata }e gi realizira site najaveni investicii, bidej}i pogolem del od proektite ve}e bile vo ponapredna faza. Toj vo svoeto obrazlo`enie na buxetot za idnata godina gi izvadi svoite argumenti, vrz osnova na koi o~ekuva ekonomijata da ostvari rast od 3,5%, i potencira deka Vladata godinava kone~no po~nala da ja podobruva strukturata na javnite rashodi, zgolemuvaj}i gi kapitalnite investicii, so {to tie sega zafa}aat okolu 15% od celiot buxet. “Ovoj buxet ima silno iz-

razena razvojna komponenta so porast na investiciite za 32% vo odnos na buxetot za godinava i toa mnogu }e pomogne za zazdravuvawe i razvoj na ekonomijata. Na dolg rok, toa }e ja podobri konkurentnosta na doma{nata ekonomija. Najgolem del od rastot na buxetskite rashodi za idnata godina e za zgolemuvawe na kapitalnite investicii, podobruvawe na sostojbite vo zdravstvoto i za zemjodelski subvencii. Toa, kako i o~ekuvawata za porast na stranskite direktni investicii, zna~itelno }e pridonese za pobrz rast na ekonomijata”, izjavi Stavreski od govornicata vo Sobranieto. Vladata idnata godina planira da potro{i 17,8 milioni evra za privremeni vrabotuvawa na administrativci, 2,1 milioni evra za nabavka na mebel, 19,1 milioni evra za kupuvawe novi vozila, 9,5 milioni evra za ekonomska promocija, 14 milioni evra za dnevnici za patuvawa na ministrite, 105 milioni evra (dvojno pove}e od godinava) za dogovorni uslugi. Stavkata za plati se zgolemuva za 1,9%, so {to Vladata idnata godina planira da potro{i 381,5 milioni evra za plati na administracijata. Najgolem del od parite za

kapitalni investicii }e se vloàt vo zdravstvoto, i toa 14,6 milioni evra za nabavka na medicinska oprema i 2,6 milioni evra za dogradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, obrazovanieto, patnata i èlezni~kata infrastruktura. Vladata planira da potro{i devet milioni evra za investicii vo èlezni~kata infrastruktura, 27,3 milioni za rekonstrukcija i izgradba na administrativni zgradi, 2,7 milioni za izgradba na osnovni i sredni u~ili{ta, 6,2 milioni za izgradba na u~ili{ni sportski sali, 4,7 milioni za doizgradba na ekonomskite zoni, 22,8 milioni za reformi vo policijata, 16,3 milioni za dvokatnite avtobusi od Kina, pet milioni evra za ì~arnica od Vodno do Mileniumskiot krst i 3,4 milioni evra za kupolite na Sobranieto. Pomalku pari od godinava }e se potro{at za izgradba na socijalni stanovi, odnosno 1,7 milioni evra, i samo 117.000 evra za razvoj na malite i sredni pretprijatija, za koi i vladinite pretstavnici priznavaat deka se glaven dvigatel na sekoja ekonomija. Ministerot Stavreski oceni deka vrabotenosta vo zemjava idnata godina }e se zgolemi

ZORAN STAVRESKI

JOVAN MANASIEVSKI

MINISTER ZA FINANSII Ovoj buxet ima silno izrazena razvojna komponenta, so porast na investiciite za 32% vo odnos na godina{niot i toa mnogu }e pomogne za zazdravuvawe i razvoj na ekonomijata. Na dolg rok, toa }e ja podobri konkurentnosta na doma{nata ekonomija. Najgolem del od rastot na buxetskite rashodi za idnata godina e za zgolemuvawe na kapitalnite investicii, podobruvawe na sostojbite vo zdravstvoto i za zemjodelski subvencii.

PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA FINANSIRAWE I BUXET Vladata veli deka gi zgolemuva kapitalnite investicii i biznismenite se voodu{evuvaat od tie najavi, no ne znaat deka istovremeno Vladata planira idnata godina da sobere 134 milioni evra pove}e od danoci. Ovoj buxet e lo{ za stopanstvoto, u{te pove}e gi optovaruva kompaniite so dano~ni, no i nedano~ni dava~ki, kako globi, sudski i administrativni taksi. Ve}e ne pominuvaat nitu manipulaciite koga vetuvate zgolemuvawe na kapitalnite investicii. So inicijalniot buxet za 2009 godina vetivte 500 milioni, no do krajot na godinata realiziravte samo 215. Ovaa Vlada nikoga{ dosega ne uspea da gi realizira najavenite kapitalni investicii, s$ se sveduva na verbalna artikulacija na va{ite `elbi

za 3%, so {to stapkata na nevrabotenost }e se spu{ti do 30,6%, a industriskoto proizvodstvo se o~ekuva da porasne za 5,2%. Vrz osnova na zgolemuvaweto na zemjodelskite subvencii, koi za 2011 godina se proektirani na 115 milioni evra, i otvoraweto na prviot otkupen centar za zemjodelski proizvodi vo Strumica, Vladata o~ekuva zemjodelskiot sektor da porasne za 3%. Investiciite se o~ekuva da se zgolemat za 10%, pred s$ poradi najavite za zgolemeno kreditirawe od bankite i namaluvawe na kamatite na kreditite. Stranskite direktni investicii, pak, Vladata gi proektira na okolu 240 milioni evra. Najgolem del od prihodite vo dr`avnata kasa se o~ekuvaat od DDV, kako rezultat na zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, a prihodite od so-

cijalni pridonesi se o~ekuva da porasnat za 6% poradi zgolemuvawe na brojot na vraboteni i na platite. Vladata planira idnata godina da potro{i 2,6 milijardi evra, {to e za okolu 7% pove}e otkolku godinava. Deficitot vo buxetot e proektiran na nivo od 2,5% od BDP i }e se finansira so zadol`uvawe na zemjata vo stranstvo, so izdavawe evroobvrznica ili so parite od kreditot od MMF.

12 10.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

ZEMJODELCITE NEZAINTERESIRANI ZA OSIGURUVAWE NA PROIZVODSTVOTO ako postojano trpat {teti od poplavi i nevreme, strumi~kite zemjodelci ne poka`uvaat re~isi nikakov interes za osiguruvawe na nivnoto primarno proizvodstvo. “Nema sezona vo koja del od zemjodelskoto proizvodstvo vo regionot ne pretrpelo {teti od grad, poplavi, veter i od drugi vremenski nepogodi. Sepak, zemjodelci ne se zainteresirani za osiguruvawe na posevite od rizici.

Subvenciite na dràvata za osiguruvawe na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo iznesuvaat duri 60% od vrednosta na osiguritelnata polisa, no zemjodelcite ne ja koristat mo`nosta za da gi osiguraat svoite posevi so ran i industriski zelen~uk, lozovite i ovo{nite nasadi, tutunot, ìtnite i drugite zemjodelski kulturi. A, koga }e se slu~i nevreme, baraat dràvata da im gi nadomesti {tetite”, velat vo podra~nata

edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Strumica. Merkata za u~estvo na dr`avata vo zemjodelskoto osiguruvawe e vovedena ve} e dve godini, no subvenciite za ovaa namena zasega gi koristat nezna~itelen broj zemjodelski proizvoditeli vo Strumi~ko, so obrazlo`enie deka nemaat dovolno pari za pokrivawe na nivniot del, odnosno 40% od tro{okot za dobivawe osiguritelna polisa.

VRABOTENI VO OHIS PROTESTIRAA PRED VLADATA raboteni vo skopskata fabrika Ohis v~era protestiraa pred Vladata, baraj}i isplata na zaostanatite plati i re{avawe na problemot so proda`bata na fabrikata. Tie baraat redovna isplata na platite i sini kartoni za zdravstveno osiguruvawe do proda`bata na fabrikata. Od Sindikatot na Ohis tvrdat deka vrabotenite ne zemaat redovno plata,

a ~lenovite na Upravniot odbor redovno se ispla}aat. “Nemame zemeno plata od septemvri godinava, a imame i zaostanati plati od maj do dekemvri 2008 godina”, izjavi \oko Spirov od Sindikatot na Ohis. Toj veli deka protestot e prekinat zatoa {to za popladnevo e najavena sredba na pretstavnici na Sindikatot so pretstavnici na Vladata, na

koja treba da prisustvuva i pretsedatelot na Sindikatot na metali pri SSM. Sudbinata na Ohis e vo racete na Vladata, koja e dominanten sopstvenik na ovaa fabrika koja e proglasena za zagubar poradi ogromni dolgovi. Iako Ministerstvoto za ekonomija raspi{a nekolku tenderi za proda`ba na Ohis, ne se prijavi nieden kupuva~.

ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA POVTORNO PRED PRATENICITE

AKO MANEVSKI NE MO@E, VMRO-DPMNE MO@E! Predlogot na Manevski za reforma na javnata administracija, koj vo ponedelnikot do`ivea totalno fijasko i be{e povle~en, v~era povtorno se najde pred pratenicite kako nov zakon, predlo`en od grupa pratenici na vladeja~kata koalicija. Opozicijata obvini za uzurpirawe na Delovnikot, poradi toa {to izmena na eden ~len od zakonot vlasta si go tolkuva za razli~en zakon GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akonot za dràvnata uprava, so koj se predviduva reforma na javnata administracija, v~era povtorno se najde pred pratenicite, no ovojpat kako predlog na prateni~ka grupa, a ne predlog na Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Ovoj zakon vo ponedelnikot doìvea totalno fijasko koga vladinata koalicija ne uspea da go obezbedi potrebnoto dvotretinsko mnozinstvo za negovo donesuvawe. Opozicijata najostro reagira{e na ovoj, kako {to rekoa tie, "{verceski na~in" na predlagawe na Zakon, koj samo nekolku dena prethodno be{e povle~en od Sobranieto, i obvini za maltretirawe na demokratijata i uzurpirawe na Delovnikot za rabota na Sobrnieto. "So izmena na eden ~len od zakonot koj prethodno be{e povle~en, vie tolkuvate deka se raboti za razli~en zakon. Kako moète da dozvolite da se stavi na dneven red zakonsko re{enie koe edna{ ne

pominalo", pra{a Marijan~o Nikolov od SDSM. Nova demokratija, pak, vo ova gleda taen na~in na nosewe na zakoni koi & odgovaraat samo na vlasta, a nemaat odobruvawe od javnosta. "Vo Sobranieto stana praktika na taen na~in da se nosat mnogu va`ni zakoni. Zakonot {to ne pomina pred nekolku dena vie sakate da se donese na zabrzan na~in i da pomine bez debata. So ova ja kr{ite procedurata i Delovnikot za rabota na Sobranieto", obvini Sulejman Ru{iti od Nova demokratija. Vladeja~kata VMRO-DPMNE, pak, ne gi prifati vakvite obvinuvawa. Za niv najdemokratsko pravo e edna grupa pratenici da predlaga zakon. "Ako e nedemokratski ~in grupa pratenici da podnesat zakon, toga{ ne znam {to e siluvawe na demokratijata. Generalen problem za opozicijata e {to mnogu zboruva, malku raboti, a koga ima {ansa, toa go pravi tolku lo{o {to narodot go pameti", re~e pratenikot Ilija Kitanoski. Bezuspe{en se poka`a i adutot na opozicijata, koja

smeta{e deka }e se po~ituva odredbata od Delovnikot, spored koja zakon {to edna{ bil povle~en ne mo`e da bide predmet na razgleduvawe, najmalku tri meseci. "Delovnikot ne dozvoluva isto zakonsko re{enie da se stavi na dneven red vo rok od tri meseci", obvini pratenikot na SDSM, Andrej Petrov, na {to mu replicira{e spikerot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, koj tvrdi deka nema povreda na Delovnikot, bidej}i toa se odnesuva na zakon vo prvo ~itawe, a ne zakon koj odi vo skratena

postapka, odnosno direktno vo vtoro ~itawe. Usvojuvaweto na izmenite na Zakonot za dr`ava uprava pretpostavuva prefrlawe na reformata na administracijata pod kapata na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, kako i namaluvawe na nadle`nostite na Agencijata za dr`avni slu`benici. Isto taka, se voveduvaat psiholo{ki testovi i test za integritet za slu`benikot, vo koi opozicijata vide trikovi za ~istka na site slu`benici koi ne se istomislenici so

MARIJAN^O NIKOLOV

SULEJMAN RU[ITI

PRATENIK NA SDSM So izmena na eden ~len od zakonot koj prethodno be{e povle~en, vie tolkuvate deka se raboti za razli~en zakon. Kako mo`ete da dozvolite da se stavi na dneven red zakonsko re{enie koe edna{ ne pominalo.

PRATENIK OD NOVA DEMOKRATIJA Vo Sobranieto stana praktika na taen na~in da se nosat mnogu va`ni zakoni. Zakonot {to ne pomina pred nekolku dena vie sakate da se donese na zabrzan na~in i da pomine bez debata. So ova ja kr{ite procedurata i Delovnikot za rabota na Sobranieto.

vlasta. Izmenite na ovoj Zakon

naidoa na ostri kritiki kako od ekspertite, taka i od Evropskata komisija.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

10.12.2010

^ETIRI DECENII FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO VO OHRID

PO^NA PROEKT ZA RAZVIVAWE I SPROVEDUVAWE NA AGROEKOLO[KI MERKI

vaa akademska godina navr{uvaat 40 godini od postoeweto na visokoobrazovnata institucija Fakultet za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid. Osnovaweto na ovaa institucija od edna strana zna~e{e pionersko vtemeluvawe na visoko obrazovanie od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto vo Makedonija, a od druga strana zna~i prodol`uvawe na tradicijata na obrazovanieto prisutna vo Ohrid, a zasnovana vrz deloto

a{tita i konzervacija na po~vata, zemji{teto, povr{inskata voda i divite ìveali{ta na ìvotinskiot i rastitelniot svet, kako i odrùvawe na tradicionalnite pejsaì i na vozduhot se samo nekoi od agroekolo{kite merki koi }e se definiraat vo slednite 18 meseci. Stanuva zbor za usoglasuvawe so EU politikite, a primenata potoa }e bide i zakonski regulirana. Proektot za razvivawe i

na patronot na gradot, Sveti Kliment Ohridski,- izjavi dekanot na ovoj Fakultet, Sa{o Korunoski, na v~era{nata sve~enost. Vi{ata ugostitelsko-turisti~ka {kola, formirana vo 1970 godina, po~nala so rabota so samo eden doktor na nauki, za da prerasne vo obrazovna ustanova so 36 doktori na nauki na razli~ni nau~ni poliwa. Taa {kola be{e edinstvenata {to educira{e kadri od oblas-

ta na ugostitelstvoto i turizmot vo Makedonija i istovremeno prvata visoko{kolska institucija locirana vo Ohrid po dolg istoriski obrazoven post. Intencijata na FTU, kako {to istakna Korunoski, e so takov obrazoven, stru~en i nau~en potencijal, idnite obrazovni aktivnosti da se naso~at kon sozdavawe kvaliteten kadar, preku sledewe na sovremenite tekovi, kako vo obrazovniot proces, taka i na nau~nata misla.

sproveduvawe na programata za agroekolo{ki merki oficijalno po~na v~era. Proektot } e obezbedi tehni~ka pomo{ za Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo izgotvuvaweto soodvetna zakonska ramka soglasno EU regulativite za sproveduvawe na agroekolo{kite merki, pomo{ za Teloto za upravuvawe so IPARD i poddr{ka za jaknewe na kapacitetot na Plate`nata agencija za upravuvawe, kontrola i monitoring

na sredstvata nameneti za agroekolo{kite merki. Vo period od 1,5 godina proektot }e go poddr`i usoglasuvaweto na nacionalnata legislativa so barawata na EU vo oblasta na agroekolo{kata politika i nejzinoto sproveduvawe vo praktika. Regulativata e naso~ena kon pottiknuvawe na zemjodelcite vo nasoka na za{tita i za~uvuvawe na `ivotnata sredina vo procesot na zemjodelskoto proizvodstvo.

ZIMSKI TURIZAM

BANSKO VRIE OD MAKEDONSKI TURISTI, MAVROVO PRAZNO Do~ekot na Nova godina vo hotelite vo Bansko, Bugarija, ~ini dvojno poevtino od hotelite vo Mavrovo. Turisti~kite agencii potvrduvaat deka Makedoncite zimava }e gi okupiraat hotelite vo zimskite centri Bansko i Borovec, a golem e interesot i za Srbija i Avstrija VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

aket od dve no}evawa i sve~en do~ek na Nova godina za dve lica vo hotel so ~etiri yvezdi vo Bansko, Bugarija, ~ini okolu 210 evra. Istiot paket vo hotel vo Mavrovo ~ini dvojno pove} e, 400 evra. Ovaa matematika, spored turisti~kite agencii koi denovive imaat rabota preku glava, e osnovnata pri~ina poradi koja makedonskite gra|ani zimava masovno }e zaminat vo bugarskite ski-centri, Bansko i Borovec. Pogolemite hoteli vo ovie zimski centri ve}e se prezafateni, pa del od zainteresiranite rezerviraat za Kopaonik vo Srbija i vo nekoi od avstriskite zimski centri. Agenciite velat deka golemiot interes na gra|anite e pottiknat od niskite ceni i bogatite ponudi na stranskite hoteli, za razlika od doma{nite zimski centri, koi nudat oskudna programa za mnogu povisoki ceni. "Makedonskite hotelieri nudat astronomski

iljadi legla ima na raspolagawe vo Bansko

ceni, a nitu imaat dovolno smestuva~ki kapacitet, nitu, pak, usluga na nivo. I patnata infrastruktura kaj nas e katastrofalna, pa na{ite klienti voop{to ne se zainteresirani, duri i ne pra{uvaat za do~ek na Nova godina ili zimuvawe vo Mavrovo i na [apka", veli sopstvenikot na turisti~kata agencija Fibula travel, Asim Memedovi}. Od mavrovskata agencija Adriatik potvrduvaat deka interesot za Mavrovo vo ovoj period e sveden na nula. "Smestuva~kiot kapacitet koj go nudat mavrovskite hoteli moè da go popolnat stanari od edna sredno golema zgrada vo Skopje. Za razlika od na{ite hotelieri, stranskite hotelski sinxiri doa|aat kaj nas i li~no ni nudat popusti i primamlivi programi. Koga moè sopstvenikot na Kempinski vo Bugarija da pomine tolkava kilometraà i li~no da ni ponudi sorabotka, normalno

[TO SE NUDI VO BANSKO? Bugarskiot ski-centar Bansko e proglasen za zimska atrakcija na Balkanot. No, i oddale~enosta od Sofija od samo 56 kilometri i zadr-ùvaweto na zimskata pokrivka od dekemvri do april nema{e da go proslavat ovoj grad, ako vo nego ne se investira{e intenzivno. Dolgite ski-pateki, modernite skiliftovi, mo`nosta za praktikuvawe na drugi zimski sportovi i no}no skijawe, kako i detskite gradinki koi im go razubavuvaat zimskiot odmor na decata se pri~ina plus da se poseti ovaa destinacija. Na raspolagawe na turistite se hoteli od site kategorii, koi nudat 14.000 legla. Cenite se dviàt od 10 evra za no}evawe do 250 evra za petdneven semeen paket. deka pove}e }e se raboti so nego, otkolku so na{ite. Ona {to ni neodstiga nam, a bi moèlo da go razvie turizmot ovde, e trudoqubivost, pamet i ogledalo za da ja vidime realnata situacija", objasnuva sopstvenikot na Adriatik, Angel Ivanov. I od hotelite vo Mavrovo potvrduvaat deka kaj makedonskite gra|ani re~isi i nema interes za zimuvawe i do~ek na Nova godina i

deka cenite koi gi nudat se previsoki za makedonskiot standard. Sepak, velat, i nivnite tro{oci se previsoki i zatoa ne mo`at da operiraat so poprifatlivi ponudi. "Minimalen e interesot za na{ite programi sezonava. Edna od pri~inite e toa {to dodeka zainteresiranite ne vidat sneg, ne ni pomisluvaat da go vidat Mavrovo, a druga pri~ina se na{ite ceni, koi se povisoki od

onie vo stranskite centri. Kaj nas najevtinata varijanta za do~ek na Nova godina iznesuva 149 evra", velat od hotelot Makpetrol vo Mavrovo. Od mavrovskiot hotel Alpina velat deka po najavite za sneg imaat nekolku zainteresirani grupi turisti od Kosovo i Albanija, no doma{ni gosti, velat, ne o~ekuvaat vo golem broj. "Doma{ni turisti ne o~ekuvame, pred s$ poradi

cenite. Za tie pari lu|eto mo`at da otidat i do Pariz. Zimskiot turizam kaj nas e slabo razvien poradi toa {to za nadle`nite turizam zna~i samo leto i Ohrid i ni{to drugo. Poradi visokite tro{oci {to gi imame za parno i osvetluvawe vo tekot na celiot den i nie ne mo`eme da nudime poevtini ponudi. Do~ekot na Nova godina kaj nas ~ini 200 evra", velat od Alpina.

14 10.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

NEMA UTEHA ZA [TEDA^ITE OD PORANE[NITE JUGOSLOVENSKI REPUBLIKI

NI SUDSKA ODLUKA NE POMAGA DA SE ZEMAT PARITE OD QUBQANSKA BANKA?! Direktorot na propadnatata Qubqanska banka se somneva vo mo`nosta da se izvr{i sudskata presuda vo korist na {teda~ite, zatoa {to bankata nema imot vo Slovenija koj pred s$ se odnesuva na pobaruvawa na bankata od pretprijatija vo porane{na SFRJ i vo porane{nata Narodna banka na Jugoslavija. “Sega s$ zavisi od pregovorite za sukcesija, koi se vodat vo Bankata za me|unarodni poramnuvawa (BIS) vo Bazel”, objasnuva Oùra. SPOROT ZAVR[I PO 13 GODINI DOKA@UVAWE Po 13 godini sudski spor protiv Qubqanska banka, sudot vo Qubqana na 23 oktomvri godinava donese pravosilno re{enie so koe na bankata & se naloùva na {teda~ od Saraevo da mu isplati 81.118 dolari, kolku {to iznesuva negovata za{teda, plus kamatite. Frank Bucik, advokatot na {teda~ot, koj saka da ostane anonimen, veli deka izvr{uvaweto na presudata e vo tek, me|utoa, ne otkriva kako }e se naplati. Veli samo deka spored slovene~kite zakoni i evropskata direktiva, “dràvata garantira za {tednite vlogovi”. Qubqanska banka celiot svoj imot & go prenese na Nova Qubqanska banka (NLB), a ne proglasi ste~aj za da ja spre~i mo`nosta isplatata na deviznite za{tedi da stane obvrska na Slovenija. Vo

ELENA JOVANOVSKA tarata Qubqanska banka nema namera da gi obes{teti {teda~ite od porane{nite jugoslovenski republiki, koi pred 20-ina godini gi izgubija svoite pari vo ovaa slovene~ka banka. Direktorot na Qubqanska banka, Borut Oùra, se somneva deka dvete presudi vo korist na {teda~ite moè da bidat sudski presedani i da se naplatat, zatoa {to bankata nema imot vo Slovenija. Dvete pravosilni presudi na slovene~kite sudovi, so koi sporovite protiv Qubqanska banka gi dobija dvajca {teda~i od Hrvatska i od Bosna i Hercegovina, se svoeviden presedan. “Sudovite ja rabotat svojata rabota, no tie mora da utvrdat kade e imotot na bankata od koja treba da se obes{tetat {teda~ite”. Bankata ima imot nadvor od Slovenija, vo oblik na svoi pobaruvawa”, veli toj. Oùra dodava deka poradi toa postoi samo teoretska mo`nost tuìtelite da gi ras~istat smetkite koga }e se definira imotot na bankata,

1994 godina so ustaven zakon e osnovana NLB, koja ne se smeta za pravna nasledni~ka na Qubqanska banka, iako ja prezede nejzinata aktiva. Slovenija u{te vo 1993 godina gi zabrani site sporovi povrzani so starite {teda~i vo zemjata, a zabranata trae{e 16 godini. Za toa vreme gra|anite pokrenuvaa sporovi vo Italija, Hrvatska, Germanija i Strazburg, a samo malku uspevaa da naplatat so zaplena na imotot na bankata, i toa glavno vo hrvatskite filijali. Pravosilnata presuda vo korist na {teda~ot od BiH e prva presuda otkako vo dekemvri 2009 godina sloveO

ne~kiot Ustaven sud ja ukina zabranata za vodewe sporovi protiv Qubqanska banka. PET ADVOKATI JA BRANEA QUBQANSKA BANKA Pred ovoj slu~aj, vo mart godinava, Op{tinskiot sud vo Qubqana presudi vo korist na zagrep~ankata Milica Gakovi}, no bidej}i bankata se `ale{e, nejzinata presuda s$ u{te ne e pravosilna. Sudot vo Qubqana toga{ objavi deka raspolaga so 140 sli~ni predmeti, a sporot na {teda~ot od BiH se razlikuva od hrvatskiot slu~aj samo po toa {to e pokrenat vo Germanija. Advokatot Frank

Bucik veli deka negoviot klient podnel tu`ba vo Germanija na osnova na zakonot spored koj strancite moè da bidat tuèni vo Germanija ako se dokaè deka imaat imot vo taa zemja. Bidej}i {teda~ot dostavil takvi dokazi, germanskiot sud re~isi 10 godini se zanimaval so slu~ajot Qubqanska banka. “Aktot ima nekolku iljadi stranici. Najgolemite avtoriteti na germanskoto gra|ansko pravo iznesoa svoj sud. Kolku im be{e vaèn sporot se gleda po toa {to Qubqanska banka angaìra duri tri germanski advokati, eden amerikanski i eden

slovene~ki”, veli Bucik. Toj e uveren deka ovaa presuda e presedan i }e ovozmoì da se naplatat i ostanatite {teda~i na Qubqanka banka. Slovencite tvrdat deka okolu 132.000 {teda~i na Qubqanska banka vo Zagreb imaat pobaruvawa od 175 milioni evra, a 165.000 od BiH se o{teteni za okolu 90 milioni evra. Hrvatskiot advokat Boìdar Vukasovi} tvrdi deka dolgot kon {teda~ite vo Hrvatska e okolu 300 milioni evra so kamati, ne smetaj}i go delot {to go prezede hrvatskata dràva. I makedonski gra|ani izgubija pari vo Qubqanska banka, a im gi nadomesti Makedonija, koja za taa cel emituva{e obvrznici. Sega, Makedonija kako dràva treba da bara vra}awe na parite od Qubqanska banka. Slovencite se nadevaa deka taa obvrska }e ja pretstavat kako sukcesisko pra{awe, no minatiot mesec gi iznenadi Bankata za me|unarodni poramnuvawa od Bazel, koja odbi da posreduva me|u porane{nite jugoslovenski dràvi, {to, vsu{nost, zna~i deka {tedeweto ne moè da se tretira kako sukcesisko pra{awe.

IKEA SAKA DA OTVORI ^ETIRI [OPING-CENTRI VO SRBIJA

vedskata kompanija koja se zanimava so proizvodstvo na mebel, Ikea, e zainteresirana da otvori ~etiri golemi {oping-centri vo Srbija. “Intenzivno se raboti na ovaa investicija”, izjavi {efot na ekonomskotrgovskoto oddelenie na ambasadata na [vedska vo Srbija, Dimitrija Ivanovi}. Ivanovi} soop{ti deka {vedskata kompanija saka da otvori dva {oping-centri vo Belgrad i po eden vo Novi Sad i Ni{. “Vo Belgrad, Ni{ i Novi Sad treba da bidat investirani po 200 milioni evra, a so otvoraweto na ovie {oping-centri

[

bi trebalo da se vrabotat od 1.500 do 2.000 rabotnici", navede Ivanovi}.

SEDUM TELEKOMUNIKACISKI GIGANTI VO TRKA ZA SRPSKIOT TELEKOM eneska istekuva rokot za otkupuvawe na tenderskata dokumentacija na 51% od akciite na Telekom Srbija. Germanskata telekomunikaciska kompanija Doj~e Telekom, avstriskata Avstrija Telekom i francuskata Franc Telekom steknaa status na potencijalni kupuva~i, bidej}i ja otkupija dokumentacijata za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija, a tenderskata komisija im odobri na amerikanskata kompanija Amerika movil i Veder investments, vo ~ija sopstvenost e egipetskiot Oraskom, da ja otkupat dokumentacijata. I turskiot operator Turksel i ruski-

AGROKOR PRV PO PRIHODI

rvatskiot koncern Agrikor se nao|a na prvoto mesto me|u 10 najgolemi grupacii vo Hrvatska, so ostvaren prihod od 27,2 milijardi kuni (3,7 milijardi evra). Prihodot na Agrokor, spored konsolidiranite podatoci, e za 406 milioni evra pogolem od prihodite na vtoroplasiranata naftena kompanija INA. Na listata na najgolemi hrvatski grupacii vo 2010 godina na vtoroto mesto se nao|a naftenata kompanija Ina, koja e akcionersko dru{tvo so mnozinska sopstvenost na ungarskata naftena kompanija

ot Vimpelkom se zainteresirani za kupuvawe na Telekom Srbija, so {to listata na potencijalni kupuva~i se pro{iri na sedum. Aukciskata proda`ba na mnozinskiot paket-akcii na Telekom Srbija }e bide organizirana kon krajot na fevruari narednata godina, najavi dr`avniot sekretar od Ministerstvoto za finansii, Vuk \okovi}. Kompaniite koi }e ja otkupat tenderskata dokumentacija }e imaat rok do 21 fevruari da dostavat obvrzuva~ka ponuda, a na krajot na fevruari }e bide organizirana aukcija pred televiziski kameri.

MOL. Prihodite na Ina iznesuvaat 3,2 milijardi evra, dodeka na tretoto mesto e hrvatskata Elektroprivreda (HEP) so 1,7 milijardi evra prihod.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

10.12.2010

MMF I EU I DAVAAT U[TE EDNA [ANSA NA ATINA

GRCIJA DOBI PRODOL@EN ROK ZA OTPLATA NA DOLGOT ZA DA SE SPASI Me|unarodnite finansiski institucii i Evropskata unija s$ u{te se ma~at so finansiskite problemi na Grcija, koja, i pokraj merkite za {tedewe, ne moè da gi zatvori site dupki vo dràvnata kasa jatno bi bil na ulica. Site mora da ja sfatat situacijata i da go prezemat svojot del od odgovornosta. Mora da pokaète deka site u~estvuvate vo ovoj dràven obid”, izjavi [tros-Kan.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

e|unarodniot monetaren fond (MMF) e podgotven u{te pove}e da ja tolerira Grcija vo pla}aweto na dolgovite samo za da ja spasi od bankrot. Me|unarodnite finansiski institucii i Evropskata unija s$ u{te se ma~at so finansiskite problemi na Grcija, koja, i pokraj merkite za {tedewe, ne moè da gi zatvori site dupki vo dràvnata kasa. Izvr{niot direktor na MMF, Dominik [tros–Kan, nedelava ja poseti Atina i na Ekonomskiot komitet na gr~kiot Parlament mu pora~a deka Fondot e podgotven da go prodolì rokot za otplata na gr~kiot dolg, no istovremeno ja naglasi potrebata od strukturni reformi so kratewe na platite i penziite. Spored nego, nema drug na~in za da se balansira produktivnosta. I komesarot za ekonomski i monetarni pra{awa na Evropskata unija (EU), Oli Ren, izjavi deka vo najbrzo vreme }e bide odobreno prodolùvawe

Izvr{niot direktor na MMF, Dominik [tros-Kan, od gr~kiot pretsedatel, Karolos Papuqas, pobara ranlivite op{testveni sloevi da bidat {to pomalku zafateni so merkite za {tedewe, a da se sobiraat danoci od poimotnite gra|ani. na rokot za koristewe na dobienite gr~ki zaemi vo iznos od 110 milijardi evra, za da mo`e zemjata da gi nadmine te{kotiite vo servisiraweto na dolgot. No, vo MMF ne se optimisti deka }e odi lesno. [tros-Kan istakna deka iako e te{ko da se postigne celta za finansisko restrukturirawe, sepak, postojat mnogu sektori kade {to mo`e da se javi

kratewe na prihodite. Toj e siguren deka ako merkite koi gi predlo`i MMF se implementiraat bez otstapuvawa, programata }e bide uspe{na, povikuvaj}i gi site partii da dadat poddr{ka. Toj pora~a deka Grcija nemala drug izbor vo maj koga pobarala pomo{ od MMF, koga zemjata be{e na rabot od provalijata. “Ako jas bev Grk i jas vero-

r`avnoto obvinitelstvo na Hrvatska podnelo barawe do Parlamentot za odzemawe na prateni~kiot imunitet na porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, kako i za negovo priveduvawe, soop{tija hrvatskite mediumi. Toj se tovari za zloupotreba na ovlastuvawata i polo`bata, no zasega e nepoznato za koj to~no predmet se tovari. Ova e prv pat vo istorijata na nezavisna Hrvatska da se bara pritvor za lice koe izvr{uvalo premierska funkcija. Po objavuvaweto na informacijata deka Obvinitelstvoto pobaralo ukinuvawe na imunitetot na Sanader, porane{niot premier, kako {to prenese hrvatskiot portal Nacional, ja napu{til zemjata. Hrvatskata policija potvrdi deka porane{niot premier ja napu{til zemjata. “Poradi golemo interesirawe na javnosta i brojnite pra{awa na novi-

narite, potvrduvame deka Ivo Sanader izleze od zemjava denes vo 11:10 ~asot, preku grani~niot premin Bregana. Vo momentot na preminuvawe na dr`avnata granica policijata nema{e nikakva pravna osnova za da go spre~i izleguvaweto na navedenoto lice od zemjava”, stoi vo soop{tenieto na hrvatskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Pri~ina za pritvoraweto na Sanader mo`e da bide istragata za crnite fondovi na partijata Hrvatska demokratska stranka (HDZ), no se spomenuvaat i malverzaciite vo hrvatskata Elektroprivreda (HEP), za koi govore{e porane{niot direktor, Ivan Mravak. Porane{niot premier na Hrvatska pred eden mesec, na konferencija za novinari, govorej}i za obvinuvawata na mediumite za negovoto u~estvo vo aferite Fimi media, HEP i hrvatski avtopati{ta (HAC), izjavi deka ne se pla{i deka }e bide uapsen.

RUBINI JA SOVETUVA GRCIJA DA JA VRATI DRAHMATA Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, pobara sovet i od nobelovecot Nuriel Rubini, za javnosta poznat kako “d-r Nesre}a”, bidej}i pred nekolku godini ja predvide sega{nata ekonomska kriza. Rubini naglasi deka ako Grcija saka da si go vrati izgubeniot kredibilitet, }e treba da gi otfrli evroto i evropskata monetarna unija i da & se vrati na drahmata. Toj dodade

ZASEGA, POMO[TA NEMA DA SE ZGOLEMUVA Izvr{niot direktor na MMF proceni deka zaemot od 110 milijardi evra }e bide dovolen za Grcija ako rabotite se odvivaat kako {to se o~ekuva. Na zabele{kata od pretsedatelot na Ekonomskiot komitet, Vaso Papandreu, za visokite stapki na nevrabotenost, odgovori deka mladite zaminuvaat od mnogu zemji, a ne samo od Grcija. “Go razbiram nivniot o~aj i toa {to sakaat da zaminat vo stranstvo. S$ }e si dojde na svoe mesto koga }e ima porast i tie }e se vratat”, re~e [tros-Kan. Toj se sretna i so pretsedatelot, Karolos Papuqas, od kogo pobara ranlivite op{testveni sloevi da bidat {to pomalku zafateni so merkite za {tedewe, a akcentot da bide staven na sobirawe danoci od poimotnite gra|ani. Spored nego, ekonomskata kriza e K

SANADER POBEGNA OD HRVATSKA OTKAKO DR@AVNOTO OBVINITELSTVO POBARA NEGOVO APSEWE

glavno evropska, no Grcija e najranlivata zemja-~lenka na EU.

deka kolku i da se realni i potrebni prezemenite merki, ne go re{avaat problemot so ogromniot javen dolg. Potparolot na gr~kata Vlada, Jorgos Pelatotis, izjavi deka nobelovecot ima razli~en pogled od Vladata, no toa ne zna~i deka ne mo`e da se razgovara za situacijata. Spored Rubini, slabite evropski ekonomii, kako Grcija, Irska i Portugalija, verojatno }e treba da izlezat od evrozonata eden den, no ne pred da gi restrukturiraat nivnite dolgovi.

NURIEL RUBINI

NOBELOVEC “Po~navme so privatniot dolg, go specijaliziravme i stana javen. Sega imame vladeteli vo nevolja, koi se spasuvaat so pomo{ na superiornite vladeteli, MMF i EU. No, nikoj nema da dojde od Mars ili od Mese~inata za da mu pomogne na MMF ili na evrozonata.” C

16 10.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

SVET

0-24

...PRIJATELSKA POSETA?!

...SNEGOT NOSI POSLEDICI

...VTORA RUNDA PROTESTI

Kineska delegacija na gosti vo Severna Koreja

Zatvorena e Ajfelovata kula vo Pariz

Studentite od Britanija ne se otka`uvaat

evernokorejskiot diktator, Kim Jong Vtori, v~era ja ugosti delegacijata od visoki kineski pretstavnici, me|u koi i dr`avniot sekretar na Kina, Dai Binguo, no nitu edna strana ne ja promeni pozicijata za Severna Koreja.

aradi snegot koj go zatrupa Pariz, Ajfelovata kula e zatvorena za posetiteli, a aerodromot [arl de Gol bil potpolno zatvoren ~as i polovina, so {to e spre~eno poletuvaweto na okolu 100 avioni.

rtanskite studenti se poka`aa uporni vo svoite nameri protiv odlukata na vladata da gi zgolemi {kolarinite, Bizleguvaj}i povtorno na protesti v~era niz pove}e gradovi

"FAJNEN[AL TAJMS" TVRDI

NAJDOBAR MINISTER ZA FINANSII E GERMANSKIOT! Za mnogumina, izborot e premnogu kontroverzen, ako se zeme faktot deka Berlin izminatava godina ~esto postavuva{e pre~ki i gi lute{e svoite sosedi VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o buxetskite planovi, ekonomskite mo`-nosti, bankarskite sistemi i nivnata politi~ka efikasnost staveni pod lupata na javnosta, nekoi od ministrite za finansii vo EU se soo~ija so neuspeh. No, nekoi od niv go imaa potrebniot “faktor H”, koj e kombinacija na talent, procenka i sre}a, potreben za donesuvawe na pravilnite odluki vo vistinsko vreme. Pobednik na pettoto po red godi{no rangirawe na evropski ministri za finansii, koe go podgotvuva "Fajnen{al tajms", e germanskiot minister, Volfgang [ojble. Za mnogumina analiti~ari vakviot izbor e premnogu kontroverzen ako se zeme faktot deka Berlin izminatava godina ~esto pretstavuva{e pre~ka i gi lute{e svoite sosedi. Germanija ja odlo`uva{e pomo{ta za Grcija i gi “upla{i” finansiskite pazari deka i privatnite investitori }e treba da dadat finansiska pomo{ vo slu~aj na idni ekonomski krizi. Vo nekolku navrati postapkite na [ojble predizvikaa te{kotii za evrozonata, a eden od negovite predlozi za idno vladeewe vo evrozonata vklu~uva{e i “mehanizam za insolventnost”, {to pretstavuva eden vid “anatema” vrz Pariz. Me|utoa, "Fajnen{al tajms" gi rangira{e ministrite spored pove}e kriteriumi.

NAJDOBRITE MINISTRI ZA FINANSII VO EU:

od zemjata.

DVA, TRI ZBORA

“Demokratite ne se izmameni od mojot dogovor za regulirawe na taksite so Republikancite, zatoa {to dejstvuvav so edna glavna cel - zajaknuvawe na amerikanskata ekonomija. O~ekuvam site da ja preispitaat mojata dano~na politika. Koga toa }e bide napraveno, }e se po~uvstvuvaat ubedeni deka moeto vladeewe se odviva po pravilniot pat.” BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

“Germanija ja odbiva idejata za emituvawe na zaedni~ka evroobvrznica na dr`avite-~lenki na evrozonata u{te pred da ja analizira vakvata opcija. Ovoj na~in na sozdavawe “tabu”-oblasti vo Evropa i odbivaweto na pomo{ta za dr`avite-~lenki vo finansiska kriza e neevropski na~in na odnesuvawe za golemi evropski problemi.” @AN-KLOD JUNKER

VOLFGANG [OJBLE

GERMANIJA Silniot ekonomski rast na Germanija (od pribli`no 4%, najdobar vo poslednive dve decenii) be{e edno od iznenaduvawata vo 2010 godina. Pod vodstvo na [ojble, Berlin vode{e ekspanzivna fiskalna politika, so {to se objasnuva i maliot pad na stapkata na nevrabotenost. Sprotivno na popularnata percepcija, germanskiot fiskalen stimul be{e pogolem vo odnos na goleminata na ekonomijata otkolku vo pove}eto zemji od EU. No, [ojble isto taka postavi strategija za izlez, balansiraj} i gi javnite finansii, pa, taka, nikoj na pazarite na kapital ne se somneva{e vo finansiskata sostojba na Germanija. “Germanija mnogu brzo

JACEK ROSTOVSKI

POLSKA se odlu~i za merkite za {tedewe, postavuvaj}i primer za ostatokot od Evropa”, veli Piter Vanden Hojt od ING Brisel, ~len na ìrito. Jorgos Papakonstantinu, gr~kiot minister za finansii, spored ìrito, gi ima najdobrite politi~ki ve{tini od site 19 ministri. Toj pokaàl samouverenost, spravuvaj}i se so krizata vo negovata zemja. Marko Anunziata od UniKredit go opi{uva kako “isklu~itelno efikasen vo navigacijata na EU politikite, obezbeduvaj}i prifa}awe na te{kite merki za {tedewe, kako i povtorno gradewe na doverbata na investitorite - re~isi nevozmo`ni zada~i.” Najnoviot me|u ministrite,

CENATA NA ROAMING VO EU DO 2015 GODINA MORA DA SE IZEDNAÎ SO DOMA[NATA CENA elefonskite mobilni operatori }e moàt da nudat roaming-uslugi so povisoki ceni do 2015 godina. So izmenite na Digitalnata agenda za Evropa, site mobilni operatori se zadolèni da gi izedna~at cenite na roaming-uslugite so nacionalnite ceni za minuta razgovor, veli Nilaj Kros, potpretsedatelkata na EK. Za ovaa cel, vo sredata be{e otvorena javna rasprava vo koja se pobara

od potro{uva~ite, telefonskite mobilni operatori, biznis-zaednicata i javnata vlast najdocna do fevruari 2011 godina da predlo`at merki kako najsoodvetno da se prilagodat evropskite pravila i propisi za pottiknuvawe na konkurentnosta na pazarot vo roaming-uslugite, a istovremeno da bidat za{titeni i interesite na potro{uva~ite. "Nema nikakvo opravduvawe za razlikata vo cenata na

eden megabajt, koj vo ramki na doma{nite uslovi ~ini pomalku od 50 centi, a vo internacionalni ramki istata usluga dostignuva ~etiri pati povisoka cena vo istata mobilna mre`a", potencira{e Kros. Vo ramkite na EU, cenata na glasovnite poraki i SMSuslugite padna na 39 centi po minuta, odnosno 11 centi za SMS-poraka, no, sepak, i ovaa cena e premnogu visoka, istakna Kros.

KRISTIN LAGARD

FRANCIJA britanskiot Xorx Ozborn, isto taka kotira visoko na listata spored politi~kite ve{tini zaradi donesuvaweto na hrabriot plan za kratewe na tro{ocite. Jacek Rostovski, minister za finansii na Polska, koj ima{e polza od silnite performansi na ekonomijata na negovata zemja, se najde vtor na listataz. Minatogodi{nata pobedni~ka, francuskata ministerka Kristin Lagard, e rangirana na tretoto mesto. Sekoe rangirawe mora da ima i gubitnici, a vo ovoj slu~aj na posledno mesto se najde irskiot minister, Brajan Lenihan, koj be{e sovladan od krizata na bankarskiot sektor vo negovata zemja.

premier na Luksemburg

“Belgrad e podgotven za po~ne dijalog so Pri{. Zamrznuvaweto na konfliktot e mnogu lo{o re{enie, bidej}i nikoga{ ne se znae koga, dokolku se turne pod tepih, }e ispliva na povr{ina takviot problem, za nekolku denovi ili za nekolku decenii. Veruvam deka e mo`no da se postigne re{enie za Kosovo.” MIRKO CVETKOVI]

premier na Srbija

TOJOTA }E GRADI FABRIKA ZA PRERABOTKA NA RETKI METALI VO INDIJA ojota Cu{o, ~lenka na grupacijata Tojota Motors, }e gradi fabrika za prerabotka na retki metali so cel zadovoluvaweto na pobaruva~kata za ovie metali da ne zavisi isklu~ivo od kineskoto proizvodstvo. Od japonskata kompanija soop{tija deka do 2012 godina vo Japonija }e se izvezuvaat ~etiri iljadi toni retki metali godi{no. Retkite metali naj~esto se koristat vo proizvodstvoto na hibridni

avtomobili, mobilni telefoni i drugi proizvodi od novata generacija na razviena tehnologija. Kompanijata }e po~ne so izgradba na fabrikata vo indiskiot grad Orisa vo po~etokot na 2011 godina, a do krajot na istata godina treba da po~ne i so proizvodstveniot proces. Proizvodstvoto }e se odviva vo sorabotka so japonskata kompanija [in-Ecu Kemikal i indiskata Rear Eartsom, filijala na dr`avnata in-

diska kompanija Nuklear Pover Korp. Japonskata [.E. Kemikal treba da se pogri`i za tehni~kiot del pri izrabotkata na proizvodite, kako i za nivnoto plasirawe na pazarot. So osnovawe na fabrikata, od 2013 godina kompanijata }e bide vo mo`nost da proizveduva 10.000 toni retki metali godi{no, so {to }e se zadovoli samo edna tretina od japonskata pobaruva~ka za ovie metali.

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

10.12.2010

MULTINACIONALNITE KOMPANII INVESTIRAAT NA DALE^NIOT ISTOK

KINA GO OSVOJUVA SVETOT, NO I SVETOT JA OSVOJUVA KINA

Iako kompaniite zinteresirani za vlez na kineskiot pazar postojano se `alat na birokratskite pre~ki i rigoroznata trgovska politika, ekspertite velat deka kompanijata {to }e uspee da se probie na ovoj pazar so dobra strategija, }e ima garantiran rast na profitot gi zgolemi svoite kapaciteti za proizvodstvo na polimeri vo Kina vo naredite pet godini. Od Baer najavija deka }e investiraat vo pet posebni proekti vo proizvodstvenata baza na kompanijata vo [angaj, za da ja zadovolat pobaruva~kata koja postojano se zgolemuva. “Sakame da ja zgolemime proda`bata na ovoj pazar do okolu pet milijardi evra vo 2015 godina”, izjavi generalniot menaxer na Baer za Kina, Marin Dekers. Toj informira deka kompanijata }e go dislocira svoeto sedi{te za biznisot so polikarbonati od Leverkuzen, Germanija, vo [angaj. Polikarbonatot e visokokvalitetna plastika koja se koristi za proizvodstvo na ku}i{tata za elektri~ni aparati, DVD, predni svetla na avtomobilite, pokrivi na stadioni i {i{iwa za voda. ADIDAS SE BORI SO NAJK Vo obid da gi nadmine rivalite, koi vo poslednite nekolku godini se zdobile so pogolem pazaren udel na kineskiot pazar, Adidas planira da go pro{iri svojot biznis vo Kina. Germanskata kompanija za proizvodstvo na sportska oprema planira da

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ineskite kompanii go osvojuvaat svetot, no i svetskite brendovi go osvojuvaat kineskiot pazar. Mnogu kineski kompanii vo posledno vreme s$ pove}e se interesiraat za kupuvawe na poznati stranski kompanii i najavuvaat rast na investiciite, no vo isto vreme i golem broj od svetski poznatite brendovi, izleguvaj}i od ekonomskata kriza, po~naa zabrzano da investiraat na kineskiot pazar, nadevaj}i se deka }e go zgolemat svojot profit vo najbrojnata dràva na svetot. Iako kompaniite zainteresirani za vlez na kineskiot pazar postojano se àlat na birokratskite pre~ki i na rigoroznata trgovska politika, ekspertite velat deka dokolku kompanijata uspee da se probie na ovoj pazar so dobra strategija, rastot na profitot e neizbeèn. Kompaniite toa go pravat so edna cel: da ja zadovolat pobaruva~kata vo najbrzoraste~kata i vtora po golemina ekonomija vo svetot, odnosno da gi zadovolat potro{uva~ite vo Kina, koi ve}e stanuvaat “prebirlivi”. Ford, Adidas, Baer i Starbaks se samo del od multinacionalnite

kompanii koi se odlu~ija na vakov ~ekor. FORD GI TARGETIRA SLEDNITE BIZNISGRADOVI Pokraj visokata konkurencija vo sektorot na avtomobilskata industrija, Ford motor neodamna najavi deka planira do krajot na ovaa godina da ja pro{iri svojata dilerska mre`a so u{te 66 saloni, odnosno da ja zgolemi za edna ~etvrtina, za poagresivno da nastapi vo pomalite gradovi, kade {to postojano raste pobaruva~kata na avtomobili. So ovaa investicija Ford

}e ima 100 novi prodavnici vo Kina, koi gi otvora so partnerot za lokalno proizvodstvo i proda`ba, ângan automobile. So toa, dilerskata mreà na Ford }e se sostoi od 340 saloni. Od Ford soop{tija deka novite saloni se del od planot za pro{iruvawe vo brzoraste~kite gradovi od vtoro i treto nivo, vo zapadna i severna Kina. Naning, [ixiaùang, Harbin i Anjang, koi se relativno nepoznati kako pazarni centri nadvor od Kina, imaat populacija od pove}e od eden milion

HAKERI GO BRANAT VIKILIKS tkako hakeri go napadnaa sajtot na kompanijata za kreditni karti~ki Masterkard zaradi nejzinite ~ekori protiv Vikiliks, sega nov hakerski napad go blokira i sajtot na kompanijata za kreditni karti~ki Viza. Zasega, Viza ne dava komentar za napadot, a Masterkard ve}e soop{ti deka ima napredok vo obidite za deblokirawe na svojot sajt. Dvete kompanii gi prekinaa pla}awata za sajtot Vikiliks, koj od krajot na noemvri objavuva doverlivi amerikanski diplomatski telegrami. Vo odgovor na ovaa odluka, Vikiliks direktno gi napadna dvete kompanii, objavuvaj}i dokument {to gi poso~i i {to gi ilustrira

nivnite vrski so amerikanskate vlast. Stanuva zbor za telegrama od 1 fevruari na ambasadata na SAD vo Moskva. Vo nea se izrazuva voznemirenost od ruskiot predlog-zakon za obrabotka na bankarski podatoci. Vo telegramata, ambasadata na SAD vo Moskva poso~uva deka Viza i Masterkard mo`at da bidat isklu~eni od ruskiot pazar, {to obezbeduva nara~ki za ~etiri milijardi dolari godi{no. Hakerska grupa od 4.000 dobrovolci, koja se narekuva “Anonimnite”, predupreduva deka }e prezeme hakerski napadi vrz sekoj koj dejstvuva protiv Vikiliks i negoviot sozdava~, “ma~enikot” Xulijan Asan`.

VLEZOT NA RUSIJA VO STO ]E I DONESE 300 MILIJARDI DOLARI

posledica na vlezot na Rusija vo STO. Od druga strana, ekspertite potenciraat deka i potpi{uvaweto na dogovorot za trgovska razmena na Rusija so EU }e pridonese za rast na BDP za dopolnitelni 2,5%. Pretsedatelot na Rosnano istakna deka Rusija ima golemi {ansi do 2011 godina da stane ramnopravna ~lenka na STO i da go potpi{e dogovorot za trgovska razmena so EU. Isto taka, prognozira{e i ogromen ekonomski efekt za periodot od 2012 do 2015 godina, vo vrednost od 300 milijardi dolari. ^ubajs istakna deka Rusija }e vlo`i ogromni napori za ostvaruvawe na vakvite celi.

ristapuvaweto na Rusija kon Svetskata trgovska organizacija (STO) i noviot dogovor za trgovska razmena so Evropskata unija, vo narednite pet godini na ruskata ekonomija }e & osigura efekt na dopolnitelni 300 milijardi dolari, izjavi za briselskite mediumi Antolij ûbajs, ruskiot pretsedatel na dràvnata nanotehnolo{ka korporacija Rosnano. ûbajs potencira{e deka vakvata procenka e bazirana na podatoci od istraùva~kiot centar Kejs, preciziraj}i deka ekspertite prognoziraat godi{en rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Rusija za 1,2%, kako

Pe~atot na European Center for Peace and Development of the United Nations University for Peace-BelgradeRegional Institute for Development Studies, Skopje, se proglasuva za neva`e~ki i ne smee da se upotrebuva. Site dokumenti koi vo idnina ke bidat zavereni so vakov oblik i tekst na pe~atot se falsifikati i se nevalidni.

`iteli. Kinezite o~ekuvaat tie da bidat predvodnici vo sledniot bran koj }e donese rast na kineskata ekonomija. BAER SE DISLOCIRA VO [ANGAJ Vo sektorot na farmacevtskata industrija, germanskiot proizvoditel na lekovi i hemikalii, Baer AG, na po~etokot od ovaa nedela soop{ti deka planira da investira okolu edna milijarda evra za da K

novi saloni otvora Ford vo Kina do krajot na godinava

otvori u{te 2.500 prodavnici na ovoj pazar do 2015 godina, a sega ima 112. Tie }e bidat vo pogolemite kineski gradovi, kade {to pove}eto od potro{uva~ite se nakloneti kon negoviot najgolem rival, Najk. Adidas planira da im se dobli`i na najsofisticiranite potro{uva~i vo Kina, koi `iveat vo Peking i [angaj i se skloni da tro{at pove}e na obleka. Najpoznatiot amerikanski sinxir na kafeterii, pak, Starbaks, planira vo narednite dve godini da otvori okolu 400 novi lokali vo Kina. Sopstvenikot na ovoj poznat amerikanski brend, Hauard [ulc, smeta deka “ova e vistinsko vreme kompanijata da raste povtorno”, pri {to Kina ja gleda kako vistinski pazar za taa cel. Starbaks }e ja otvori prvata farma za proizvodstvo na kafe vo Junan, Kina, za da ja zadovoli pobaruva~kata na ovoj pijalak na najbrojniot pazar vo svetot. O

18 10.12.2010

FEQTON

PETOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

KOGA AKCIITE NA EPL DO@IVEAJA SRCEV UDAR PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

den amerikanski tinejxer, za kogo ostana nejasno dali zaplovil vo novinarskite vodi, vo oktomvri 2008 godina na vebsajtot na Si-En-En objavi la`na vest deka Stiv Xobs, “tatkoto” na tehnolo{kiot gigant Epl, doìveal srcev udar. Po nekolku ~asa informacijata be{e povle~ena, a so toa bea spaseni i akciite na kompanijata vo koja Xobs e i izvr{en direktor. Se razbira, 18-godi{nikot ne be{e vraboten vo mediumot koj uìva visok kredibilitet vo odnos na vistinskoto i navremenoto izvestuvawe, a isto taka ne stanuva{e zbor ni za nov haker po kogo bi tragale site vqubenici vo Epl, na primer. Toa, vsu{nost, be{e test za novata rubrika za gra|ansko novinarstvo, iReport, koja Si-En-En ja po~na so cel “javnosta ili gra|anite da odigraat aktivna uloga vo procesot na sobirawe, referirawe, analizirawe i rasprostranuvawe na vesti i informacii”, kako {to idejnite tvorci Bouman i Vilis go definiraat ovoj s$ u{te diskutabilen novinarski pravec. No, {to se slu~i so Xobs? Dali navistina doìvea srcev udar? Za volja na vistinata, mladiot “spiner” ne moè{e ni da pretpostavi deka bil na ~ekor do novata kariera kako “jasnovidec”, dokolku znael {to se slu~uva na berzata. Vedna{ po objavuvaweto na vesta, akciite na Epl padnaa za re~isi 10% do 100 dolari i dokolku Xobs

Koj saka da go vidi XOBS vo bolnica?

Amerikanski tinejxer postira{e laèn izve{taj na Si-En-En deka izvr{niot direktor na Epl, Stiv Xobs, doìveal srcev napad. Akciite na kompanijata samo za nekolku ~asa padnaa za 9,5%. Ponatamo{nata istraga za slu~ajot ne najde dokazi deka mom~eto sakalo da profitira od pa|aweto na akciite doznae{e kako izgleda grafikonot na dvièwe na akcijata ne w}e be{e ~udo vesta da stane realnost.

Sepak, po nekolku ~asa akciite se stabiliziraa, a na videlo se poka`a u{te edna PR katastrofa, koja rezultira{e so zapleti, teorii na zagovor i {peku-

lacii, koi nesomneno eden den }e stanat del od nekoja nova prikazna na filmskoto platno. LA@NI VESTI “Samo pred nekolku ~asa

Stiv Xobs be{e prenesen so vozilata na brzata pomo{, otkako do`ivea silen srcev udar. Imam eden insajder koj mi ka`uva deka bolni~ari

bile viknati otkako Stiv se poàlil na bolki vo gradite i te{kotii pri di{eweto. Izvorot saka da ostane anonimen, no e doverliv. Nikade na drugo mesto ne vidov za ovaa rabota i zasega nemam ponatamo{ni informacii, pa mislam deka ova }e bide dobro mesto da se po~ne. Ako nekoj drug ima pove}e informacii, ve molam neka gi spodeli!” Ova e izve{tajot koj na 3 oktomvri 2008 godina, nekade vo utrinskite ~asovi, osamna na vebsajtot na Si-En-En. Potpisnik na ovaa, samo navidum “top vest”, be{e korisnikot so psevdonim Johntw. Podocna policijata otkri deka se raboti za 18-godi{en tinejxer, no podatoci za negoviot identitet ne bea objaveni poradi negovata bezbednost. Inaku, takanare~eniot “gra|anski izve{taj” gi pothrani griìte deka zdravjeto na Xobs e vo opasnost. Denes, pedeset i petgodi{niot osnova~ na Epl izvr{i operacija za otstranuvawe na odredena forma na rak na pankreasot pred {est godini. Toj fakt postojano go slede{e izvonredniot inovator vo razli~ni intervjua, prikazni ili novinarski profili koi bea pi{uvani za nego, pa vakvata vest be{e ne{to kako ispolnuvawe na ona od {to golem broj lu|e okolu nego se pla{ea deka }e dojde. I, o~ekuvano ili ne, la`niot izve{taj ja skrati pazarnata vrednost na Epl na amerikanskata berza za najmalku 4,8 milijardi dolari samo vo prviot ~as po objavuvaweto. Situacijata }e be{e polo{a dokolku portparolot na kaliforniskiot proizvoditel na Ajpod i Mekinto{ ne kaà deka izve{tajot ne e vistina. Toga{ akciite malku se poka~ija, zzokruùvaj}i pad od 3%.

PRIKAZNI OD WALL STREET

PROBLEMITE NA MOTO Po celata naporna rabota vo Motorola da napravat presvrt vo kompanijata vo 2010 godina, iPhone povtorno go ukrade seto vnimanie za sebe, a gi ukrade i potencijalnite kupuva~i

al broj golemi imiwa od visokata tehnologija imaat bogata istorija kako Motorola. Osnovana edna godina pred recesijata vo 1929 godina, Motorola se pro~u za vreme na krizata prodavaj}i radiopriemnici za avtomobili. Do nejzinoto listawe na berzata vo 1943 godina, kompanijata proizveduva{e radiopriemnici za avtomobilite na policijata i proizvodotikona “voki-toki”, so koj se slu`ea amerikanskite

Инцидентот so Droid 2 dopolnitelno gi ote`na naporite na Sanxaj Xa, direktorot na Motorola Mobile, da napravi presvrt vo firmata.

vojnici. Po vojnata, rabotite stanaa u{te podobri. Prvite zborovi izgovoreni na Mese~inata bea emituvani preku Motorola transponderot. Eden od prvite televizori be{e napraven od kompanijata, kako {to be{e i prviot komercijalen mobilen telefon. Pred pet godini, mobilniot telefon Motorola RAZR be{e tolku popularen i eleganten ured koj redovno se pojavuva{e vo televiziski serii kako “Prizon Brejk” ili poslednata sezona na “Zagubeni”. Potoa, se ~ine{e deka vo

Motorola s$ se raspa|a. Osum decenii na razvoj i inovacii moèa da propadnat vo bezdna vo presret na novata zakana iPhone. Motorola lo{o se zateteravi vo svoite napori da kreira naslednik na RAZR, vo momentot koga iPhone na Epl pokaùva{e kolku fascinantna moè da bide idninata na novite smartfoni. AKCIITE NA MOTOROLA JA REFLEKTIRAAT NEJZINATA PRIKAZNA So ogled na toa {to idni-

nata na Motorola po~iva vrz razvojot na segmentot mobilni telefoni, a toj biznis ne zazdravil od udarot {to mu go nanese iPhone, kako reakcija Motorola go kreira{e Droid, eden od najdobro prodavanite Android telefoni, baziran na operativniot sistem na Gugl. No, nejzinite akciii na toj pazar za platformi tonat. Mora{e da se natprevaruva so drugite proizvoditeli na Android, kako HTC i elegantnite rivali, kako Galaxy na Samsung.

FEQTON

PETOK

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Po nedela dena od la`niot izve{taj, Xobs se pojavi vo javnosta. Go izmeri svojot krven pritisok pred celata publika i odbi da prima pra{awa Najgolemata informativna mreà za negona svetot, Si-En-En, padna na tesvoto zdravje. tot za “gra|ansko novinarstvo”, O~igledno otkako dozvoli nekoj anonimen da be{e deka se raboti za objavi la`na vest PR katastrofa koja neo~ekuvano gi “zdrma” akciite na Epl Vo tekot na denot originalnata objava be{e otstraneta od sajtot, a vedna{ potoa be{e pokrenata istraga od Amerikanskata agencija za razmena i hartii od vrednost, bidej}i postoe{e zagriènost deka {pekulaciite moè da bile planirani, so cel da se manipulira so cenata na akciite na Epl. Po edna nedela od la`niot izve{taj, Xobs

STIV XOBS im poka`a na site deka krvniot pritisok mu e 110/70, {to zna~i deka e sosema vo red

se pojavi vo javnosta. Go izmeri svojot krven pritisok pred celata publika i odbi da prima pra{awa za negovoto zdravje. Na zabele{kite od “Wujork tajms” deka Xobs izgleda premnogu slab, {to u{te pove}e gi podgreva {pekulaciite za negovoto zdravje, vesnikot go dobi odgovorot {to im be{e daden i na bordot na direktori vo juni taa godina, koga Xobs im soop{ti deka po operacijata mora da drì stroga dieta. TEST ZA GRA\ANSKOTO NOVINARSTVO No, dali site ja ~itaat rubrikata so vesti od gra|anite? Za nekoj poupaten, a veruvam i za lu|eto od Silikonskata Dolina, nejzinata adresa moè i nikoga{ ne zabeleàla posetenost, pa, poa|aj}i od univerzalnata teorija “lo{ite vesti brzo se {irat”, mora{e da postoi drug na~in do koj brokerite stignaa do informacijata. I, da, se rabote{e za objavuvawe na izmamata na vebsajtot koj direktno se povrzuva so Silikonskata Dolina, Silicon Alley Insider, i toa direktno od glavniot urednik. Inaku, ovoj informativen vebsajt, ~ii originalni storii se citiraat vo vesnici kako “Wujork tajms”, po~na so rabota vo 2007 godina, a minatata godina vo fevruari stana del od brendot Business Inside), vebsajt koj objavuva analizi i vesti od biznisot, oboeni so specifi~en komentatorski jazik. Glavniot urednik, Henri Boxet, ja objavil vesta vedna{ otkako se pojavila na iReport, so {to dopolnitelno go privlekol vnimanieto kaj javnosta. Iako podocna sajtot objavi demand od Epl, toa {to “gra|anskiot izve{taj” be{e linkuvan so vesta napravi internet-korisnicite da go posetuvaat u{te 20 minuti, otkako Si-En-En oficijalno ne go povle~e od nivniot iReport. Portparolot na Si-En-En, Xenifer Martin, izjavi deka mediumot ne bil zapoznat so vozrasta ili identitetot na liceto {to go postavilo izve{tajot

10.12.2010

vo nivnata rubrika za gra|ansko novinarstvo iReport. Portparolot pojasni deka mediumot ne planira da gi preispita procedurite za postavuvawe na sodrìnite na iReport, dodavaj}i deka nema pove}e komentari. Inaku, mreàta Si-En-En go opi{uva iReport kako mesto za “neprovereni, nefiltrirani vesti” i veli deka “ne garantira za sodrìnata na objavenoto”. Sajtot iReport po~na so rabota vo avgust 2006 godina kako del od CNN. com i stana samostoen vebsajt vo fevruari slednata godina. No, kako {to pokaà ovoj incident, duri i “neproverenite” izve{tai teàt pove}e od postovite na Tviter ili nekoi blogovi, bidej}i se nao|aat na sajtot na Si-En-En. Ednostavno, lu|eto veruvaat vo ona {to }e go pro~itaat na brendiranite sajtovi na ovaa mreà. Nekoi, pak, ova go narekoa vistinski “test za gra|anskoto novinarstvo”, koe s$ u{te gi preispituva mo`nostite za rizi~nost, bidej}i vo nego moè da se vklu~i sekoj onoj koj misli deka ima ne{to va`no da soop{ti. IGRA^KA - PLA^KA Amerikanskata komisija za razmena i hartii od vrednost trgna po istraga od koja navodno se o~ekuva{e deka }e se pronajdat brokerite koi se obidele da gi oslabat akciite so {irewe na la`nite glasini. No, vedna{ otkako be{e lociran tinejxerot, istragata ne najde dokazi deka toj sakal da profitira od pa|aweto na akciite na kompanijata. Portparolot na Komisijata, Xon Hejn, kako i portparolot na Epl, Stiv Dauling, odbija da komentiraat. Toga{ blikna nova afera me|u blogerskite krugovi, vo koja se pretpostavuva{e deka se raboti za podlaboka teorija na zagovor. Vsu{nost, nekoi tvrdea deka vleguvaweto vo vakva PR katastrofa bilo napraveno so cel da se izbega od pogolemata katastrofa koja moè{e da go snajde Xobs. Imeno, prehodnata, 2007 godina, po~naa da se {irat glasini deka Ajfon ima nekakvi

problemi so antenata, a dotoga{nite prepiski so Xobs na ovaa tema zavr{uvaa bezuspe{no, bidej}i inovatorot aludira{e na nepravilno rakuvawe od strana na kupuva~ot. Taka, so ovoj skandal nekoi tvrdea deka Xobs saka da gi zama~ka o~ite na javnosta. Od druga strana, bidej} i glasinite za lo{oto zdravje na Xobs pretstavuvaa golema gri`a za akcionerite vo kompanijata, site o~kuvaa deka negoviot PR }e gi razbistri rabotite so jasna i vistinska izjava. No, Kejti Koton, koja nosi titula zamenik-pretsedatel na slu`bata od Epl za korporativna komunikacija vo svetski ramki, i prethodno dobiva{e zabele{ki deka pove}e e na stranata na interesite na Xobs, otkolku na Epl. Pred operacijata na kancerot {to ja napravi Xobs vo 2004 godina, istata taa tvrde{e deka toj ima “nekakva bakterija” i deka pie antibiotici. Po operacijata “Wujork tajms” pi{uva{e deka “bakterijata vo Xobs bila pogolema od taa vo glavata na Koton”, pa ve}e be{e jasno deka se raboti so agresivni PR tehniki koi od edna strana ne zboruvaat lagi, no ja izvrtuvaat vistinata vo korist na pozitivniot ishod. Kako i da e, “nesudeniot novinar” gi razni{a stolbovite vo akcionerskata stabilnost na Epl. No, dokolku se pogledne kratkoro~niot efekt na katastrofata vrz cenata na akciite, nikoj ne be{e pove}e vinoven od samiot Xobs za slednata PR katastrofa koja se pojavi po nekolku meseci od nastanite. Iako odrekuva{e deka e bolen, toj soop{ti deka zema odmor od kompanijata, so {to bi se pogri`il za svoeto zdravje. Denta koga izleze vesta, akciite na Epl padnaa za 7%. Vkupniot pad izmeren vo periodot pred negovata izjava i po negovoto vra}awe vo kompanijata iznesuva{e 11,19%. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete na kogo s$ mu na{teti PR katastrofata povrzana so golf-yvezdata Tajger Vuds

OROLA IMAAT EDNO IME: IPHONE Tokmu minatata nedela firmata za istra`uvawa Gartner izvestuva{e deka Samsung stanal najdobro prodavan telefon so Android operativen sistem, i toa na doma{niot pazar na Motorola. Cenite na akciite na Motorola ja reflektiraat ovaa prikazna. Akciite visoko mar{iraa niz dekadive, pravej}i (kako i pove}eto tehnolo{ki akcii) iracionalni padovi i stanuvawa vo docnite 90-ti godini, popravaj}i ne{to od rabotite, a pred nekolku godini po~naa da pa|aat, taka {to ne be{e vozmo`no da se vratat vo rikverc. Iako vo 2006 godina porasnaa do 24 dolari za akcija, denes so niv se trguva za okolu

8 dolari po akcija. I toa ne poradi nedostig od obidi. Motorola poslednive godini prave{e s$ {to moè{e za da se ispravi sebesi. Otpu{ta{e rabotnici za da gi skrati tro{ocite. Ja podeli kompanijata vo dve edinici. Inèneringot i akviziciite gi naso~i kon pozicionirawe na kompanijata vo raste~kite oblasti. Koi se rezultatite od taa te{ka rabota? Ne se golemi, barem zasega. Posledniot primer deka Motorola zaglavila na patot kon neuspehot dojde minatata nedela, iako kompanijata dostavi dovolno informacii za da pokaè deka pravi s$ {to moè za da se restrukturira vo

uslovi na brzorazviva~ki i konkurenten pazar. Najzabele`itelno, Motorola soop{ti deka od 4 januari slednata godina kompanijata oficijalno }e bide podelena na dve edinici: Motorola Mobiliti, koja }e prodava mobilni telefoni i set-top uredi (za videoprenos), i Motorola Solu{ns, koja }e pravi policiski radiostanici i skeneri za barkodovi. Tretata divizija, koja proizveduva bez`i~na oprema, }e bide prodadena na Nokia. Motorola Mobiliti }e bide najgolemiot od trite entiteti po proda`bata, iako se ma~i da ostvari profitabilnost. Isto taka, brendot e najvidliv za kupuva~ite,

pa kompanijata naporno raboti za da razvie novi inovativni proizvodi. Minatata nedela Motorola soop{ti nekolku interesni ~ekori vo toj pravec. Ja kupi 4Home tehnologijata, koja ovozmo`uva da se kontroliraat termostatite i bezbednosnite kameri so mobilen telefon. Potoa, objavi linija na proizvodi za narednata prolet koi }e prenesuvaat video do mobilnite uredi. No, verno kon neodamne{nata sre}a na Motorola e da se ka`e deka site tie novosti bea vo zadnina poradi komentarite na izvr{niot direktor na Motorola Mobiliti, Sanxaj Xa, upateni kon

investitorite, deka biznisot so mobilnite uredi }e prika`e zaguba za sledniot kvartal poradi toa {to “besramniot” rival }e vleze vo ponudata na mobilniot operator Verizon. Se misle{e na iPhone. Analiti~arite ne gubea vreme vo kratewe na nivnite presmetki i rejtinzi na berzata, tvrdej}i deka Motorola }e treba ili da gi otfrli nivnite telefoni {to gi prodavaat preku Verizon Comunications ili da go zgolemat marketingot kaj drugite telefonski mre`i. I toa e vo dva-tri zbora prikaznata za Motorola vo 2010 godina: po celata naporna

rabota da napravat presvrt vo kompanijata, iPhone povtorno go ukrade vnimanieto za sebe – a gi ukrade i potencijalnite kupuva~i. No, ne be{e komforno vo ko`ata na Motorola koga po vestite za iPhone sleduva{e novosta {to go zasegna nivniot smartfon. Toa be{e vesta deka nivniot Motorola Droid 2 eksplodiral na uvoto na nekoj korisnik. “Eksplozivniot” Droid najverojatno }e vleze kako nesre}en slu~aj vo istorijata na Motorola. No, na nekoj na~in, toj gi ka`uva predizvicite so koi }e se soo~i kompanijata vo bliska idnina. A, taa ne izgleda rozovo.

20 10.12.2010

PETOK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Poliklinika Medika Plus vrabotuva 1 specijalist oftalmolog. Oglasot trae 8 dena. Tel: 02/2466-420, 070/335-939 email: medika_plus@t-home.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Imperial Tobako TKS a.d. Skopje ima potreba od: Patnik-Unapreduva~ na proda`ba za teritorija –Strumica. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ispratat motivacisko pismo biografija (CV) i fotografija najdocna do 10 dekemvri 2010 godina na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi IMPERIAL TOBAKO TKS A.D. SKOPJE Ul. 11 Oktomvri 125 P.fah 37 1000 Skopje OBRAZOVANIE Izvor: Ve~er

Objaveno: 03.12.2010 U~ili{niot odbor na OU „Lirija” Skopje raspi{uva javen oglas za izbor na direktor na OU Lirija-Skopje. Oglasot trae 8(osum) dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti da se dostavat do U~ili{niot odbor na OU „Lirija” -Skopje, ul.„Cvetan Dimov” br.94 Skopje PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 @ito Luks ima potreba od tehnolozi na opredeleno vreme od 6 meseci. 3 procesni tehnolozi vo Sektorot za proizvodstvo na leb i p~enica. Kandidatite treba da ispratat kratka biografija i motivacisko pismo najdocna do 15.12.2010 na slednata adresa: @ito Luks AD JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-14.12.2010 Ministerstvo za zdravstvo objavuva oglas za rabotni mesta za rabota na proekt za rekonstukcija i dogradba na objektite na javnite zdravstveni ustanovi: 1. Specijalist za finansii i administracija-1 izvr{itel 2. Izvr{itel za javni nabavki. Oglasot trae 5(pet) dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite treba da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo na RM Ul.50-ta divizija br.6 1000 Skopje OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 07.12.2010-10.12.2010 PSU „Jahja kemal” objavuva konkurs za slednive rabotni mesta: 1.profesor po Geografija 2.Rabotnik odgovoren za obezbeduvawe. Konkursot trae do 10.12.2010. Za rabotnoto mesto po reden broj 1. dokumentite da se dostavat li~no do PSU „Jahja Kemal”- Gostivar, Adresa „JNA” bb, Tel.042/215050. Za rabotno mesto pod reden broj 2 dokumentite da se dostavat li~no do PSU „Jahja Kemal”- Struga, Adresa „Misle{evski pat” bb, Struga, Tel.046/787-441 INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010 Marek in`enering ima potreba od: 2 h programer. Va{ite aplikacii CV-ja so slika, mo`ete da gi ispratite na contact@marekeng.com.mk. Informacii na telefon:+38923063517

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / ZDRAVSTVO / OBRAZOVANIE / IT

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

10.12.2010

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/ smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 10.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA ZA HALAL I KO[ER

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obukata pretstavuva odli~na mo`nost kompaniite detalno da se zapoznaat so zna~eweto na Halal i Ko{er, {to se opfa}aat ovie poimi, kakva konkurentska prednost nudat, za koi proizvodi i uslugi e nameneta, kako i ekonomskoto zna~ewe na ovie standardite za sekoja kompanija. NA OBUKATA SE PREPORAÛVA DA PRISUSTVUVAAT KOMPANII KOI RABOTAT VO: Prehranbeno-prerabotuva~ka industrija: mesna, mle~na, ìtna, bezalkoholna, konditorska, konzervna Ugostitelski objekti Higiensko-sanitarna i kozmeti~ka industrija So predmeti za op{ta upotreba Uslugi (finansii, bankarstvo, trgovija, ugostitelstvo i dr.) ZO[TO HALAL? Vo uslovi na svetska kriza, pazarot na Bliskiot Istok nudi potencijalna mo`nost za proda`ba na makedonskite proizvodi. Svetskiot pazar na HALAL proizvodi na godi{no nivo pravi promet od 850 milijardi amerikanski dolari, i e eden od najbrzo raste~kite pazari vo svetot so dosega{na stapka na rast od 40 otsto, a idniot rast se procenuva na 50 otsto, godi{no. Ekonomiite na Saudiska Arabija, Bahrein, Obedineti Emirati, Katar, Oman i Kuvajt, teàt 715 milijardi dolari. Re~isi 70 otsto od Muslimanite vo svetot gi sledat HALAL-principite. ZO[TO KO[ER? Implementacijata na Ko{er-principite i sertifikacija na istite, ne samo {to otvora mo`nost za direkten plasman na proizvodite vo Izrael i zemjite so ìteli od evrejska veroispovest, tuku obezbeduva pristap do razli~ni religiski i drugi grupi na potro{uva~i kako muslimani, budisti, adventisti, vegeterijanci, vegani i drugi ekolo{ki svesni potro{uva~i kako i potro{uva~i koi se alergi~ni na laktoza i onie koi se vo potraga po sertificiran kvalitet. KOGA I KADE? 23 i 24 dekemvri, 2010 godina 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ - Skopje Va{iot klu~ za uspeh!

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

10.12.2010

SEKOJ DEN VO Od 21 do 23 januari 2011 godina vo Virovitica, Republika Hrvatska

“VIROEKSPO 2011’’

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI

Stopanskata komora na Makedonija organizira nastap i poseta na zainteresirani makedonski kompanii na 16. Me|unaroden saem na ekonomijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto “VIROEKSPO 2011’’ vo Virovitica, Republika Hrvatska, na koj{to na{ata zemja u~estvuva kako zemja-partner. Prostorot za stopanstvenicite-izlaga~i od Makedonija }e bide besplaten, a goleminata na izlo`beniot prostor }e zavisi od potrebata i brojot na izlaga~ite.

SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI

Se izlo`uvaat proizvodite od metalnata, tekstilnata, grade`ni{tvoto i drvnata

SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

industrija, zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, kako i najnovite dostignuvawa vo avtomobilskata industrija, kako i ponudite na uslu`nite dejnosti od oblasta na bankarstvoto i turizmot, tradicionalno se prisutni na ovoj saem vo koli~ina i asortiman, koi gi zadovoluvaat globalnite biznis-potrebi na izlaga~ite. Vo ramkite na odr`uvaweto na Saemot se planira da se odr`i i biznis-forum,

dokolku postoi interes od makedonskite kompanii, za {to e potrebno prethodno izvestuvawe do organizatorot, kako i kulturni slu~uvawa.

Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot “VIROEKSPO 2011’’ , najdocna do 15 dekemvri 2010 godina. KONTAKT: Venera Andrievska Tel:3244037 Faks: 3244088 E-mail:venera@mchamber.mk

Vlatko Stojanovski Tel:3244004 E-mail:vlatko@mchamber.mk

POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10

ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Vistinski izbor na kadar 11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii

15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent 15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka:

http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera

18.12 - 19.12.10 CS Global Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010 Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar

Motivacija 23.12.10 ESP Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 10.12.2010

TENDERI

PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ma{inski materijali i rezervni delovi za ma{ini Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a30fa319-19ff-4a15-945e-5677ca8307d7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vodovoden materijal Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=91097020-141f-4d2a-834dcd9414e3e008&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Radovi{ - organ na op{tinata PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgotvuvawe na osnovni proekti

za potrebite na op{tina Radovi{. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e6da517d-dfbf-4279-8c5a-83407db11568&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: BORIS TRAJKOVSKI DOOEL Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Кancelariski materijal, alkoholni i bezalkoholni pijaloci, hrana, i sredstva za odr`uvawe higiena Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=98295b79-fb2a-4f17-a57ed9f7b6022e0a&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dovr{uvawe na Rekonstrukcijata na objektot na spomenikot na kulturata „Amam” vo Gevgelija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8c6dbaac-5235-4b5f-8836acaf993f68a2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na in`enerski uslugi i proektantski uslugi i nadzor na grade`no zanaet~iski raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a593feed-6fa4-4eda-b3ace2533d736a17&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na mebel za opremuvawe na fakulteti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a0ef4ce7-461f-4759-84dc-87e2b15db62d&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Osnoven proekt za instalacija na opti~ka mre`a za povrzuvawe na 28 semaforski kontroleri vo centralnoto gradsko podra~je Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=37a7cdc2-23f3-4dd8-b779-2a1c5e482b78&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mobilna telefonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c461bc38-0ad0-4eaf-8aebd32aa57960bf&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na HTZ obleka Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d26e1d19-5ea8-4353-965a-bc9219fcb1de&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska klinika za radioterapija i onkologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za fiksna, internet i mobilna telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cbc60c0955b5-4eb6-add7-fca5ed5cd793&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za patni~ki i tovarni vagoni Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2d4792b2-d1b3-4677-8ea2f8ed8b2e072d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA nabavka na edno patni~ko motorno vozilo za Proektnata edinica za implementacija na proektot ,,Izvedba i opremuvawe na 145 u~ili{ni sportski sali” pri Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=32fd206ad728-429e-81e4-5925564b4be4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na uli~no javno osvetluvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b8f92df5-b1f5-4eff-95b0f74fc46b5339&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za odvodnuvawe - REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0e5e0dea-4997-4b2c-ab6f-0f360ec7b232&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za osiguruvawe na imotot na FPIOM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e0387f4b-48cf-41df-9def-02cb12d8a380&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD TEC NEGOTINO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ee385907-4260-40ca-830f-255e280a5efb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na atmosferska kanalizacija vo M.Z. Bajram [abani (krak 2) so priklu~ni delnici, op{tina Чair. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b1164f07-3aa8-413c-a1e4cdc3ce45ab5c&Level=2

FUN BUSINESS

PETOK

10.12.2010

AMERIKANSKI OPSESII

MNOGU GAXETI I SELEBRITI, NAJMALKU POLITIKA

Dekemvri e mesec koga po~nuvaat da se pravat najrazli~ni top-listi. Ova e lista za najgolemite preokupacii na `itelite na SAD za izminatava godina poradi koi vo ramkite na ovaa godina pove}e pati be{e gostin na zatvorite, a taa vest be{e udarna vo golem broj amerikanski mediumi. Amerikanskiot narod vo 2010 godina saka{e da doznava so~ni detali za situacijata na Lohan.

merikancite se poznati po svoite ekstremnosti, pa taka i po golemite opsesii. Na listata na popularniot internet-prebaruva~ Jahu (Yahoo!) za 2010 godina se najdoa nekolku predmeti, lu|e, televiziski emisii i samo eden politi~ki nastan IPHONE Vrevata za ovoj mobilen telefon be{e tolku golema, a negovite obo`avateli kampuvaaa so denovi pred prodavnicite u{te pred da bide pu{ten vo proda`ba noviot model na iPhone 4G, za da bidat prvite koi bi go imale. Koga kone~no be{e pu{ten vo proda`ba, za tri dena se rasprodadoa 1.700.000 primeroci od ovoj model.

IPAD Ovoj proizvod na Apple e prodaden vo rekordni 300.000 primeroci u{te prviot den koga e pu{ten vo proda`ba. Se {pekulira{e deka tokmu toj mo`e da napravi revolucija vo na~inot na distribucija na pe~atenite mediumi, ne{to {to dosega se nema slu~eno. Ekspertite, pak, od druga strana, smetaat deka iPad }e predizvika revolucija na pazarot na laptopi. TV-SERIJA “RADOST” Po dve godini emituvawe, ovaa serija gi osvoi Amerikancite. Vo nea se sledat sudbinite na ~lenovite na eden {kolski hor, a pesnite koi se pojavuvaat vo serijata stanuvaat instant hitovi, {to na nekoj na~in pomogna ovaa serija da se plasira na ~etvr-

LINDZI LOHAN Ovaa problemati~na akterka se najde na ovaa lista blagodarenie na mnogubrojnite skandali od nejziniot privaten `ivot. Me|u niv se i zavisnostite od alokohol i droga,

tata pozicija za najgolemi amerikanski opsesii vo 2010 godina.

ni na insekticidi, pa i ne n$ iznenaduva faktot {to se najdoa na ovaa lista.

REALNO [OU “XERSI [OR” Stanuva zbor za realno {ou koe se emituva na MTV. Osum u~esnici letno vreme `iveat vo edna ku}a pokraj more, a nivnite me|usebni odnosi se mnogu interesni za gleda~ite, pa, taka, ovoj serijal se najde na pettata pozicija.

BOSTONSKA ^AJANKA Ovoj sobir na gra|anite koi se protivat na dano~nata politika na pretsedatelot Barak Obama dobi naziv po eden od najzna~ajnite revolucionerni nastani od vremeto na steknuvaweto na nezavisnosta. Stanuva zbor za nastanot koga gra|anite na Boston frlale ~aj od britanskite brodovi, za koj smetale deka e neopravdano visoko odano~en. Amerikanskite mediumi postojano se zanimavaa so ova pra{awe, analiziraj}i ja modernata ~ajanka, za toa koj u~estvuva vo nea i kolku taa }e vlijae vrz aktuelnata amerikanska politika.

FEJSBUK Ovaa socijalna mreà e vistinska opsesija za Amerikancite ve}e nekolku godini nanazad. Me|utoa, vo 2010 godina ima{e svoj podem, i toa navistina golem, so pojavuvaweto na filmot “Socijalna mreà”, vo koj se raskaùva celata negova prikazna, kako nastana i kako se ra{iri, ne samo vo Amerika, tuku i niz celiot svet. LEBARKI Malku ~udno, no ovie buba~ki se vistinska opsesija za Amerikancite. Vo SAD se preplaveni od ovie buba~ki koi se otpor-

Rasprodadeni 1.700.000 primeroci za tri dena

ALKI Sme{nite {areni alki se moden detaq koj e popularen me|u tinejxerite, me|utoa, ovoj trend go sledat i postarite. Ovie alki se napraveni od silikonska guma i navistina se nosat masovno, me|utoa, i se razmenuvaat me|usebno.

Za Amerikancite tie pretstavuvaat mnogu vredna kolekcija. KNIGITE NA STIG LARSON Na desetta pozicija se najde edna kniga, poto~no edna trilogija. Stanuva zbor za mileniumskata

trilogija na {vedskiot pisatel Stig Larson. Trite knigi od ovaa trilogija, “Devojkata so tetova`ata na zmej”, ”Devojkata koja si igra so ogan”, “Devojkata koja go rasturi gnezdoto na str{enot”, predizvikaa ogromno vnimanie kaj amerikanskite ~itateli.

26 10.12.2010

FUN BUSINESS

PETOK

EKSKLUZIVNO INTERVJU: API^ATPONG VERASETAKUL, FILMSKI RE@ISER

PRAVAM FILMOVI ZA SEBE I ZA SITE

Eden od desette najvlijatelni re`iseri na dene{ninata vo razgovorot za “Kapital” govori za na~inot na koj ja prenesuva dalekuisto~nata filozofija na filmska lenta, no i za toa dali i kolku filmot mo`e da go menuva svetot STOJAN SINADINOV Specijalno od Solun sinadinov@kapital.com.mk

ajzna~ajniot gostin na godine{niot Internacionalen filmski festival vo Solun, 51-vi po red, e tajlandskiot filmski avtor Api~atpong Verasetakul. Verasetakul godinava pobedi na filmskiot festival vo Kan so najnoviot film “Vujko Bonmi se prisetuva na minatite ìvoti”, no internacionalniot del od negovata kariera po~na tokmu od Solun, koga so negoviot vtor film “Blaèno tvoj” go osvoi “Zlatniot Aleksandar” (natprevaruva~kata selekcija na festivalot vklu~uva avtori na prvi i vtori filmovi). 44-godi{niot Verasetakul e vistinsko otelotvoruvawe na zen-budizmot i tai-filozofijata (Tai e originalnoto ime na Tajland) preneseni na filmska lenta. Vo poslednite godini od minatiot vek be{e eden od pozna~ajnite nezavisni avtori, a krajot na prvata dekada od ovoj vek go do~ekuva kako eden od 10 najvlijatelni reìseri vo svetot. Video-artot i kratkite filmovi i ponatamu se negova pasija, kade {to, osven kako scenarist i reìser, se javuva i kako snimatel, montaèr... Mnogu kriti~ari go koristat naslovot na Va{iot prv film, “Misteriozen objekt na pladne”, kako metafora. Dali Va{ite

VERASETAKUL - budist vo filmskata industrija filmovi se navistina “misteriozni ne{ta”? Pa, zavisi od filmot, no mene mi se dopa|a misterioznosta na ìvotot i toa kako filmovite moàt da ja dolovat taa misterija i pra{aweto: {to e ìvotot? Mi se dopa|a na~inot na koj {to uspevaat da ja objasnat realnosta i da ja raskaàt na fantasti~en na~in, koj ponekoga{ e podobar otkolku realnoto prikaùvawe. Vo ova vreme na komercijalna diktatura, osobeno na producentska diktatura, se ~ini deka ste prona{le

GADGETS OGNEN FLE[-DRAJV lektronikata i oganot nikoga{ ne se dru`ele, duri ne se ni podnesuvale. A tolku mnogu sme sakale da bideme {to poprakti~ni i da ne sozdavame haos vo xebovite. Kone~no ni pratija pomo{. Ne mora da se bide pu{a~ za da se bide prakti~en. Pristigna novata zapalka – USB memorija. Naizgled samo voobi~aena “zipo” zapalka, no, vsu{nost, USB drajv so memorija od 8 Gb. Za priklu~uvawe so kompjuter treba samo da izvle~ete USB so lizga~ot od strana i po~nete so prefrlawe na slikite i muzikata koi sakate da im gi dadete na prijatelite. Podvi`no, prakti~no, fantasti~no. Izum koj, sekako, }e ni izleze vo presret vo sekojdnevniot `ivot

na~in da gi “izmamite” producentite – sinopsisot koj im go davate e sekoga{ po~ist za razlika od kone~niot proizvod. Dali toa e Va{iot na~in da napravite film kompletno po svoja ideja? Vo momentov rabotam i na filmovi, no i na vizuelni umetnosti. Koga ne{tata se konkretni i mi e potrebno “filmsko” vreme za da se izrazam, im se obra}am na moite producenti. No, koga ne{tata se apstraktni i krajno li~ni, taka {to ne mo`am nikomu da mu gi

objasnam, toga{ rabotam sam, so pomo{ na skici, snimki... Dali producentite Ve razbiraat? Naj~esto da. Rabotam so producentot [arl de Mo, so kogo sorabotuvam u{te od moite po~etoci. Vo posledno vreme rabotam i so Sajmon Fild i Kit Grifits vo London i tie imaat golemo razbirawe, bidej}i dolgo vreme rabotat vo svetot na nezavisniot film i znaat kako razmisluvaat re`iserite. Vo kolkav stepen umetnosta, video-artot i modernata arhitektura se eden vid neophodno begstvo za re`iserot? Ja cenam arhitekturata, no ne se zanimavam so nea, samo ja prou~uvam, {to be{e prili~no korisno, bidej}i, zaedno so vizuelnata umetnost, me nau~ija kako da go nabquduvam prostorot i vremeto. S$ se sveduva na vreme. Za da ja iskusite arhitekturata, ubavinata e potrebno e vreme, zatoa, spored mene, arhitektite se graditeli na vremeto, na ~etvrtata dimenzija. Na krajot od minatiot i na po~etokot od ovoj vek svedoci sme na s$ pogolemiot rast na kinematografijata od Sredniot i Dale~niot Istok, na iranskite, kineskite, tajvanskite filmovi...? Dali smetate deka evropskata kinematografija e istro{ena? Ne, mislam deka se raboti za razmena na kulturi. Mene, na primer, me inspirirale francuskata i amerikan-

skata eksperimentalna kinematografija. I denes ima silni filmovi od evropskite zemji. Go imate @an-Lik Godar od noviot bran, koj e mnogu aktiven vo posledno vreme, potoa Manuel de Oliveira so negoviot posleden film “ûdniot slu~aj na Anxelika”... Vo poslednite 7-8 godini stanavte me|unarodno poznat reìser, no, istovremeno po~navte so evropska produkcija na filmovite. Dali i kolku evropskite producenti vi gi promenija ideite? Pa, ne mnogu. Me|u nas postoi zaemno razbirawe i po~ituvawe. Jas gi po~ituvam nivnite pari i fondovi, a tie ja po~ituvaat mojata kreativnost. Kako uspeavte da ja pretstavite tai-civilizacijata i filozofijata na zenbudizmot i da gi stavite na svetskata mapa? Toa e na~inot na koj {to ìveam vo Tajland i sakav da go izrazam toa. Ne moàm da kaàm deka posebno go pretstavuva Tajland ili tai-kinematografijata, zatoa {to filmot e mnogu li~en, mnogu subjektiven i gi otslikuva lu|eto {to gi poznavam, zemjata vo koja porasnav. Ne znam ni {to to~no ozna~uva poimot “tai-kinematografija”, ova e mojot svet. Dali ste se zapra{ale, za vreme na svetskite proekcii, dali lu|eto od Evropa ili Amerika gi razbiraat Va{ite filmovi? Ne, jas sum prvata i najkriti~ki nastroenata

publika koga se vo pra{awe moite filmovi. Koga nekoj snima vakvi li~ni filmovi, mnogu e opasno da se pravi kompromis. Sekoga{ ima lu|e koi }e uspeat da se povrzat so va{ite filmovi. Na primer, posledniot film dobi golema poddr{ka. Lu|eto se povrzaa so nego, iako sekoj na svoj na~in: nekoi mislea deka e komedija, nekoi – drama, filmot be{e otvoren za tolkuvawe. Za kraj, filmovite od razli~no podnebje mo`at da ja promenat svetskata kultura. No, dali kinematografijata mo`e da go promeni op{testvoto na podobro? Da, i toa vo pogled na prifa}awe na razlikite. Tajland mora{e da “porasne” na toj plan vo odnos na vladeeweto vo nea. Filmot, poto~no podvi`nite sliki, se medium na mladite. Lu|eto snimaat, so mali digitalni kameri ili so profesionalni kameri, razmisluvaat vo sliki, ja izrazuvaat svojata individualnost, a toa ponekoga{ ja izrazuva ubavinata na razlikite. Vlasta vo Tajland saka{e da go zabrani na{iot film zatoa {to smeta{e deka e nemoralen, no filmskite rabotnici se sprotistavija. Seto toa nosi promeni, no ako uspeete da gi prifatite razlikite, toga{ }e gi po~ituvate site lu|e, bez razlika na nivnata religiska pripadnost, }e uspeete da vidite prekrasni ne{ta vo razli~ni lu|e i }e gi prifatite.

KONCERT

TRP^ESKI I LONDONSKATA FILHARMONIJA VO SKOPJE o ramkite na turnejata niz Evropa, ve~erva (petok, 10 dekemvri) vo arenata Metropolis, zaedno so na{iot najdobar pijanist Simon Trp~eski, kako solist, }e nastapi eden od najpoznatite svetski ansambli - Londonskiot filharmoniski orkestar. Presti`niot orkestar }e bide predvoden od maestro Vladimir Jurovski, eden od najbaranite dirigenti na

dene{nicata. Na programata se nao|a Simfonijata broj 5 od Feliks Mendelson, Simfonijata broj 3 od Johanes Brams, kako i Koncertot za pijano i orkestar broj 3 od Sergej Prokofjev, koj }e go izvede Trp~eski. Ova e zna~aen koncert za Trp~eski, bidej}i za prv pat vo Makedonija nastapuva so Londonskata filharmonija, so koja ja po~na me|unarodnata kariera pred deset godini.

KARMEN (OPERA) @. Bize 11.12.2010 (sabota) Почеток: 20:00 чаsoт

SPORT

PETOK

SPORT

10.12.2010

BOKS

KLI^KO VO RINGOT PROTIV HEJ - “ME^ NA DECENIJATA”!?

FORMULA 1

LOTUS GO KUPI TIMOT NA RENO

Vitalij ve}e podolgo vreme go predizvikuva Hej, koj, pak, gi iskoristi site legalni manevri za da ja odbie borbata so Ukrainecot. Vo obidot da go nagovori Britanecot na duel, Kli~ko koriste{e i golem broj navredi upateni na negova smetka, a na svojata oficii{ {a Hej Hej kako “pla{liva pla{liva ku~ka” kuu~ka jalna veb-stranica toj go opi{a za najdobriot na svetot.

SR\AN IVANOVI] Sudej}i spored dosega ivanovic@kapital.com.mk

ormula 1 timot na Lotus otkupi 75% od akciite na ekipata na Reno, po {to francuskiot klub od godina }e ima maleziski gazdi, a }e nastapuva pod imeto Lotus–Reno. Menaxmentot na Reno, osobeno otkako funkcijata izvr{en direktor be{e prezemena od Karlos Gosn, se obiduva da se “otka~i” od svojata F1 fran{iza, smetaj}i deka toa e golem tovar za kompanijata vo uslovi na golema ekonomska kriza. Po nekolku godini obidi da se prodade timot, direktorite na Reno kone~no uspeaja da gi odobrovolat gazdite na Lotus, pozicinonirani vo maleziskata kompanija Xenii Kapital, da go otkupat mnozinskiot paket-akcii. Pretsedatelot na Lotus grup i mnozinski akcioner na Xenii Kapital, Dani Bahar, javno izrazi zadovolstvo od izvr{enoto prezemawe na timot na Reno, vetuvaj}i deka vo godinite {to doa|aat Lotus }e bide vraten na starite pateki na uspehot. Bahar pred dve godini gi otkupi pravata za brendot na Lotus i ottoga{ navamu se

ktuelniot bokserski {ampion, spored verziite organizirani od IBF, IBO i VBO, Ukrainecot Vitalij Kli~ko, poradi povreda go otka`a najaveniot duel so predizvikuva~ot Derek ^isora, po {to na golemo se otvora mo`nost za dolgoo~ekuvaniot me~ so Britanecot Dejvid Hej, predvodnikot na natprevaruva~kata lista pretstavena od HBO verzijata. Borbata me|u dvata {ampioni, po {to }e dojde do posakuvanoto obedinuvawe na trofeite, be{e potvrdena od nekolku izvori, no s$ u{te ne e objavena oficijalna afirmacija, nitu, pak, e preciziran datumot na me~ot. “Razgovarav so promoterite na Hej i zaklu~ivme deka narednata borba na dvajcata bokseri treba da bide onaa vistinskata, odnosno me~ vo koj tie }e re{avaat

Vo narednata sezona na Formula 1, na patekata }e ima ~etiri bolidi so imeto na Lotus obiduva da napravi {to e mo`no pove}e za da gi zajakne poziciite na klubot. Inaku, vo minatato Lotus be{e eden od najuspe{nite timovi vo Formula 1, a svoevremeno za ovaa ekipa nastapuva{e i golemiot Airton Sena. Spored prvi~nite planovi, bolidite na Lotus-Reno }e bidat bojadisani vo tradicionalnata crnozelena varijanta na Lotus, a od sekakva kombinacija otpadnaa `oltata i sinata boja, koi dominiraa na {asijata na Reno. L

videnoto, me~ot najverojatno bi se odràl vo London, kade {to e bazata ta na Dejvid Hej. Sepak, bi trebalo da dobieme garanancii deka na taa lokacijaa e vozmo`no da se obezbedat at sponzorskite dogovori. Voo sprotivno, borbata }e see odrì vo SAD”, obelodeni ni menaxerot na Kli~ko, Ri~ard [afer. Za sanirawe na povredata ata na grbot na Kli~ko }e muu bidat potrebni 60 dena, a dokolku s$ bide vo red so negovata povreda, toga{ i dvajcata bokseri }e dobijat ijat rok za podgotovka od stanndardni pet nedeli. Spored ed ovaa presmetka, “duelot na decenijata” bi trebalo da se odrì vo mart, narednataa godina. Doprva }e bide poznato znato i kolku pari }e zarabotat at bokserite za ovoj me~, iako ako e sigurno deka pogolem dell od nagradniot fond }e odi na smetkata na Kli~ko. Inaku, Vitalij ve}e podolgo lgo vreme go predizvikuva Hej, ej, koj, pak, gi iskoristi sitee legalni manevri za da jaa odbie borbata so Ukrainenecot. Vo obidot da go nagovov-

ori Britanecot na duel Kli~ko koriste{e i golem broj navredi upateni na negova smetka, a na svojata oficijalna veb-stranica toj go opi{a Hej kako “pla{liva ku~ka”. Od momentot koga Lenoks Luis objavi kraj na karierata, svetot s$ u{te ~eka na obedinuvawe na {ampionskite trofei. Luis so triumfot nad legendarniot Ivander Holifild uspea da dojde do titulite, koi, pak, prethodno bea vo sopstvenost na Majk Tajson.

VITALIJ KLI^KO na krajot uspea da go isprovocira Dejvid Hej

CRVENA YVEZDA

PROSINE^KI JA SPASUVA ^ESTA NA GENERACIJATA OD 1991

obert Prosine~ki, porane{nata yvezda na internacionalniot fudbal i do neodamna pomo{nik-selektor vo hrvatskata reprezentacija, od sino}a e trener na Crvena Yvezda, klubot vo koj toj ja doìvea svojata fudbalska afirmacija. Vo 1991 godina belgradskiot tim stana evropski i svetski klupski {ampion. Vo taa generacija nastapuvaa golemi fudbalski imiwa, no, interesno, nitu eden od golemite vedeti na nekoga{niot jugoslovenski fudbal ne uspea da se proslavi kako trener. Dejan Savi~evi} otsekoga{ vaèl za najgolem “umetnik” na “crveno-belite”, od vremeto koga ovaa ekipa be{e “bauk” i za najgolemite evropski timovi. Po zavr{uvaweto na mo{ne uspe{nata igra~ka kariera, toj se obide i kako trener na Crvena Yvezda, no i kako selektor na Srbija i Crna Gora. I vo dvata navrati toj doìvea kompletno fijasko. Negoviot porane{en soigra~ i golem prijatel, Darko Pan~ev, voop{to ne ni proba da se

vpu{ti vo trenerskite vodi. Se obide da stane pretsedatel na Vardar, za potoa da bide promoviran kako prv ~ovek na Makedonija \P, no, nitu klubot, nitu, pak, Pan~ev ne dobija ne{to osobeno od ovaa zaemna sorabotka. Vo “profesijata” ne ostanaa nitu Ilija Najdovski, Dragi{a Bini}, Vladimir Jugovi}, Vlada Sto{i}, Dragan Belodedi}. Zasega, so trenerska kariera e edinstveno Sini{a Mihajlovi}, koj otkako debitira{e so timot na Katanija vo italijanskoto prvenstvo, na doverba ja dobi ekipata na Fiorentina. Zatoa, od Robert Prosine~ki se o~ekuva da ja spasi ~esta na generacijata koja go dostigna najgolemiot uspeh na jugoslovenskiot klupski fudbal. Iako e neiskusen kako strateg, porane{niot igra~ na Real Madrid i Barselona ve}e objavi del od svoite zamisli za taktikata na svojot nov klub. “Yvezda treba da igra ofanzivno i da ja ima istata postavenost na igrata kako Barselona. Nie stanavme ev-

ROBERT PROSINE^KI - iako e Hrvat, nema nikakvi problemi so anga`manot vo Belgrad

ropski i svetski {ampioni so ofanziven fudbal. Toa e prepoznatlivoto lice na ovaa ekipa. Imam svoja zamisla kako da ja vratam ekipata na starite pateki na uspehot”,

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

izjavi Prosine~ki. Iako Prosine~ki e Hrvat, a po raspa|aweto na Jugoslavija be{e standarden del od hrvatskata reprezentacija, toj nikoga{ ne prestana da bide milenik na naviva~ite na Crvena Yvezda, po {to ovoj negov transfer ne dobi politi~ka konotacija vo Srbija, barem ne vo tolkava mera kako vo Hrvatska, kade {to del od javnosta e nezadovolna so negovoto zaminuvawe vo Belgrad.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440