184 Kapital 13 12 2010 by Kapital Media Group

IVO SANADER VO PRITVOR

...Naskoro! PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

]E PA\AAT U[TE GLAVI NA BALKANOT?! STRANA 4

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SE “KORIGIRAA” BROJKITE VO ENERGETSKIOT BILANS ZA 2011 GODINA

SKANDALOZNATA ZAGUBA NA STRUJA NEMA DA RASTE SO 10%, TUKU SO 6% MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA GI NAMALI BROJKITE ZA ZAGUBA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA OTKAKO EKSPERTITE OBVINIJA DEKA NEOSNOVANO SE BILDAAT ZAGUBITE. TOA OTVORA VRATA ZA POSKAPA STRUJA ZA GRA\ANITE I FIRMITE STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 10.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,17% 0 0,19% 0 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,54 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

991,35 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.12)

MBI 10 2.268

2.263

2.258

2.253

2.248 03.12

05.12

07.12

09.12

Biznisot bara finansiski mo}na javna administracija za da nema korupcija

HRANATA OD MAKEDONIJA GO OSVOJUVA KOSOVSKIOT PAZAR TRAJKO VEQANOVSKI

STRANA 10

Hrvatskite trgovci obedineti protiv Ikea

ZA TANGO I ZA POLITI^KI DIJALOG SE POTREBNI DVAJCA!

POTEKLOTO NA MAKEDONSKOTO VINO OSTANUVA OSTANU SPORNO, SPORNO IZVOZOT IZVOZO NEPRE^EN NEPRE^ STRANA 11

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV Z

PRITVO PRITVOREN PREMIER! PREMIE STRANA 4

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI DI

NADE@ NADE@TA NA PERO NAKOV STRANA 8

KOLUMNA KIRIL N NEJKOV

VO PRESRET NA GODI[NITE GODI[ IZVE[TAI IZVE[T

INTERVJU PRETSEDATEL NA MAKEDONSKIOT PARLAMENT

STRANA 16

PO SOSTANOKOT ZA VINOTO VO BRISEL

KOSOVO STANUVA STRATE[KI TRGOVSKI PARTNER NA MAKEDONSKITE KOMPANII

STRANA 8 VOVEDNIK KATERINA POPOVSKA

SKAP BIZNIS SO STRUJA?! STRANA 6-7

STRANA 2

2 13.12.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 13 DEKEMVRI 2010

SKAP BIZNIS SO STRUJA?!

Zo{to vo zemjava vladee sindromot “ako ne se otkrijat rabotite, kako da ne se slu~ile”?! Tokmu ova ni se slu~i minatata nedela koga eksperti, pretstavnici na Vladata, direktori na energetski kompanii za malku “na mala vrata” }e gi proturkaa skandaloznite zagubi na elektri~nata energija vo mreàta za slednata godina. Duri otkako eden ekspert, so debelo energetsko iskustvo, re{i da progovori (dodeka site mudro mol~ea) deka predlogenergetskiot bilans ima neprifatlivi, skandalozni gre{ki, nadle`nite srame`livo se izjasnija deka skandaloznite brojki se samo tehni~ka gre{ka i ni{to pove}e. A tokmu taa tehni~ka gre{ka moè{e da gi ~ini firmite i gra|anite, ni pove}e, ni pomalku, tuku 80 milioni evra. Akademikot Tome Bo{evski im gi otvori o~ite i na vlasta i na opozicijata deka ako se zamiì pred ovie brojki, za nego nezamislivo visoki, }e im dozvolime na energetskite kompanii za distribucija i prenos da napravat zaguba na struja “te{ka” kolku dolgonajavuvanata investicija vo energetikata, hirocentrala Bo{kov Most. Zamislete da dozvo-

levme da ni se provle~e “gre{ka”, spored koja vo edna godina zagubite }e porasnea kolku {to ~ini eden Bo{kov Most? Stra{no! No, za~uduva i faktot {to i nadle`nite i involviranite vo problemot navreme ne alarmiraa za svoite ve}e zabeleàni propusti. Ili se ~eka{e ako nikoj ne vidi da pomine i ova vo biznisot so struja, koj na kraj go pla}aat gra|anite i firmite?! Za malku }e ni se slu~e{e da ozakonime i biznis “teòk” okolu 250 milioni evra, da ne alarmira{e opozicijata koga pred eden mesec treba{e da se usvoi zakonot za energetika. Pratenicite na SDSM èstoko kritikuvaa deka zakonot za energetika se nosi namenski, nabrzina i so nego tendenciozno se “protnuvaat” izmeni so koi novoformiranata kompanija od Vladata, Makedonija gas, }e bide privilegirana za smetka na Ga-Ma. Za da ne nosi kontroverzen zakon, Vladata go povle~e zakonot. Ovie i u{te niza drugi primeri otvoraat dilemi dali zakonite vo zemjava se moèbi skroeni za da {titat ne~ii interesi? Tokmu sloènite pravilnici i metodologii vo energetikata, razbirlivi samo za mal krug eksperti, se osnova za niza “{timawa” na podatocite koga e vo pra{awe cenata na strujata, parnoto, prirodniot gas ili presmetkite za drugi energetski kategorii. I Regulatornata komisija za energetika, koja po definicija treba da bide nezavisno regula-

SE “KORIGIRAA” BROJKITE VO ENERGETSKIOT BI

SKANDALOZNAT NEMA DA RASTE KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

torno telo, ~estopati dosega gi premol~i klu~nite problemi vo regulativata, kako i na pazarot na elektri~na energija. Mnogu pati dosega se skandaliziraa zakonskite re{enija poradi “dupki vo zakonot”, koi ostavaa prostor za razli~no tolkuvawe ili zloupotreba na zakonite. Tvrdewata deka noviot zakon za energetika gi zasiluva nadle`nostite na Regulatornata komisija za energetika i ne e tolku lo{a ideja, no samo dokolku Komisijata navistina po~ne da deluva nezavisno, ne {titej}i gi interesite na energetskite kompanii. So precizni zakonski i podzakonski akti }e im se zastane na patot na (ne)korektnite nameri na energetskite kompanii vo zemjava. Ako Makedonija donese objektiven zakon, verojatno }e prestanat i tvrdewata deka najgolemite”pari” le`at tokmu vo biznisot so struja.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

3,55

Milijardi evra ili vkupno 218,7 milijardi denari promet bil ostvaren vo vnatre{nata trgovija vo Makedonija vo 2009 godina. Spored presmetkite na Dràvniot zavod za statistika, prometot vo trgovijata na golemo po proizvodi vo 2009 godina iznesuval 2,07 milijardi evra, dodeka, pak, prometot vo trgovijata na malo iznesuval 1,5 milijardi evra. Statistikata pokaùva deka najgolem interes za trguvawe na golemo imalo za cigarite i site vidovi od tutun, za gasnite masla, za pivoto, proizvodite od oboeni metali i leguri, kako i za blokovi, plo~i, tuli i sli~ni proizvodi od cement. Kaj trgovijata na malo, pak, najmnogu se kupuvale cigari, benzin, leb, maslo za jadewe i sveì domati, feferoni i sveì piperki.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Ministerstvoto za ekonomija gi namali brojkite za zaguba na elektri~na energija vo 2011 godina otkako ekspertite obvinija deka neosnovano se bildaat zagubite, {to, pak, im otvora mo`nost na energetskite kompanii da napla}aat povisoki ceni na elektri~nata energija {to ja dostavuvaat do gra|anite i firmite pak, im otvora mo`nost da KATERINA POPOSKA napla}aat povisoki ceni na poposka@kapital.com.mk elektri~nata energija {to ja dostavuvaat do gra|anite i firmite, Ministerstvoto za ekonomija gi korigira{e podatocite. Navodno, brojkite bile pogre{no vneseni vo energetskiot bilans, a od MEPSO i EVN bile dostaveni to~ni Skandalozniot energetski bi- podatoci. Vinata ja priznaa lans na Makedonija za 2011 vo Ministerstvoto, no ~udno godina odi na odobruvawe e {to pretstavnicite na vo Vladata, no korigiran. dvete kompanii ne reagiZagubite na elektri~na ener- raa koga na raspravata vo gija vo mre`ata za slednata Stopanskata komora javno godina }e porasnat za 6%, a bea prozvani za “frizirani” ne za 10%, kako {to prvi~no podatoci. najavija energetskite kom- Ministerstvoto za ekonomipanii. Otkako ekspertite gi ja prizna deka napravile obvinija deka neosnovano “tehni~ka” gre{ka pri vnegi bildaat zagubite, {to, suvaweto na podatocite za

planiranite zagubi na EVN i MEPSO. Od Ministerstvoto za ekonomija se pravdaat deka se raboti za predlogdokument koj s$ u{te mo`e da pretrpi korekcii dokolku e potrebno. “Evidentno e deka potrebite za elektri~na energija za 2011 godina se zna~itelno pogolemi od realizacijata za 2010 godina, pri {to vo zgolemuvaweto najmnogu u~estvuvaat del od kvalifikuvanite potro{uva~i, kako Jugohrom feroalojs, Skopski leguri i Feni industri. Napravena e tehni~ka gre{ka vo vleznite podatoci i pri konverzijata na fizi~kite edinici vo kalori~ni vrednosti vkupnite zagubi se zgolemija za 10%. Najgolem

NAVIGATOR

PONEDELNIK

LIDERI

MIHAEL [PINDELEGER

vstriskiot minister za nadvore{ni raboti ja predupredi Evropskata unija deka “zamorot na Balkanot” od evropskata agenda e opasen za ovie zemji

NE IM BE[E DENOT

BARAK OBAMA

ntikriznite merki vo SAD gi davaat potrebnite efekti, a na pretsedatelot mu olesna koga slu{na deka se namaluva brojot na barawa za nadomest za nevraboteni

ABDULA]IM ADEMI

boruva za stavawe na Ramkovniot dogovor vo funkcija na razvojot na ekonomijata, a ramkovnite vrabotuvawa nemaat ni{to blisko so razvojna ekonomija

JADRANKA KOSOR

e{ko }e & bide na hrvatskata premierka da objasni kako dov~era{niot prijatel i sopartiec Sanader se najde vo centarot na stra{na korupciska afera

ILANS ZA 2011 GODINA

TA ZAGUBA NA STRUJA SO 10%, TUKU SO 6% MEPSO “Proektiraweto na zagubata vo prenosnata mre`a na MEPSO e golemina pravoproporcionalna so koli~inata na prenesenata elektri~na energija. MEPSO ja proektira{e zagubata na 3% od planiranoto koli~estvo elektri~na energija {to }e bide preneseno.”

MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA

“Napravena e tehni~ka gre{ka vo vleznite podatoci i pri konverzijata na fizi~kite edinici vo kalori~ni vrednosti, pri {to vkupnite zagubi se zgolemija za 10%. Po ispravkata, procentot na zgolemuvawe na vkupnite zagubi vo mre`ite iznesuva 6%, a samo vo prenosnata mre`a namesto 26% rastot e 4%.”

}e se zgolemat zagubite vo mre`a za slednata godina, a ne 10% kako {to prvi~no najavija energetskite kompanii

udel za vakvoto zgolemuvawe na zagubite ima{e pogre{no vneseniot podatok za zagubite vo prenosnata mreà, koj predizvika zagubite da se zgolemat za 26%. Po ispravkata na tehni~kata gre{ka vo vleznite podatoci, zgolemuvaweto na zagubite vo mreìte iznesuva 6%. Zgolemuvawe na zagubite samo vo prenosnata mreà iznesuva 4%”, objasnuva Selvet Baruti, portparol na Ministerstvoto za ekonomija. Od EVN Makedonija tvrdat deka tie prijavile to~ni brojki za zagubite, koi ne soodvetstvuvale so tie vo predlog-bilansot. Velat deka dogodina zagubite vo distributivnata mreà }e porasnat za 0,6%, a ne za 6%.

Od makedonskiot elektroprenosen sistem MEPSO istaknuvaat deka i tie ne prijavile ogromni zagubi, kako {to se prikaàni vo energetskiot bilans. “Ve upatuvame da pobarate objasnuvawe od nadle`nite lica od Ministerstvoto za ekonomija, koi go izgotvuvaat predlog-energetskiot bilans za 2011 godina. Proektiraweto na zagubata vo prenosnata mreà na MEPSO e golemina pravoproporcionalna so koli~inata na prenesena elektri~na energija. MEPSO zagubata ja proektira na 3% od koli~estvoto elektri~na energija {to }e bide preneseno”, objasnuva Nikola Stojanov, portparol na MEPSO. ZAGUBITE NA STRUJA POSTOJANO RASTAT Za skandalozniot energetski bilans alarmira{e akademikot Tome Bo{evski na debatata vo Komorata. Za nego e nezamislivo slednata godina zagubite vo mreàta na EVN i MEPSO da porasnat za 10% vo odnos na godinava. “Znaete deka i Parlamentot i opozicijata najmnogu gi gledaat zagubite, koi i onaka se mnogu golemi, pa zamislete ako rastat so stapka od 10%. Ovie zagubi se proceneti

na 1.385 gigavat-~asovi, a 10% od ova e okolu 138 gigavat-~asovi godi{no. Toa e proizvodstvo na eden Bo{kov Most koga }e se izgradi, a investicijata za izgradba na ovaa hidrocentrala e okolu 80 milioni evra. Zamislete vo edna godina da imate zgolemuvawe na zagubite vo vrednost na eden Bo{kov Most. Nikako ne moàm da go prifatam toa. Jas ne veruvm vo ovie zagubi, mislam deka se nekorektno presmetani”, alarmira{e akademikot Bo{evski. Toj pobara i MEPSO i EVN da gi korigiraat procenetite zagubi vo mreàta, bidej}i, vo sprotivno, neopravdani se tezite na kompaniite deka investiraat i ja moderniziraat energetskata mreà, a prijavuvaat golemi zagubi. Bo{evski im zabeleà na MEPSO i {to proektiranite zagubi gi objasnuvaat so o~ekuvaniot zgolemen tranzit niz prenosnata mreà. “Tranzitot ne smeete da go prikaùvate vo bilansot. Tranzitnata energija ne vleguva vo bilansot. Tie zagubi se za napla}awe na marìte, odnosno za prihodite od tranzit. Ova ne treba da stoi kako opravduvawe za rastot na zagubite”, ukaà akademik Bo{evski.

OPRAVDAN LI E RASTOT NA ZAGUBITE?! Akademik Bo{evski objasnuva deka zagubite na elektri~na energija vo mreàta gi sozdavaat tehni~ki i komercijalni zagubi. Spored nego, problemati~ni bile komercijalnite zagubi. “Vo interes na kompaniite e da prikaàt deka rabotat dobro, deka zagubite ne im rastat. Komercijalnite zagubi, za koi nie zboruvame, se sveduvaat, vsu{nost, na neevidentirana potro{uva~ka, na kra`ba na elektri~na energija. Smetam deka konkretno EVN raboti na problemot so neevidentiranata potro{uva~ka i deka zagubite na elektri~na energija ne treba zna~itelno da rastat”, objasnuva akademikot. Porane{niot direktor na MEPSO, Atanasko Tuneski, o~ekuva kompaniite vo idnina da prijavuvaat pomali zagubi, a drasti~noto zgolemuvawe moè da se opravda samo so nedoma}insko rabotewe. “Zagubite na MEPSO sekoga{ se proektirani na okolu 2,5% od prenesenata elektri~na energija. Mene me ~udat ovie najaveni zagubi od 10% vo mreàta. Ako kompaniite ja moderniziraat svojata mreà, zagubite treba ili da se namaluvaat ili da bidat na nivo na 2010 godina. No, ako i pri modernizacija na mreàta zagubite dramati~no rastat, toga{ ne{to ne e vo red”, objasnuva Tuneski. Od Regulatornata komisija za energetika ne objasnuvaat dali zagubite na kompaniite rastat proporcionalno so prenesenata i distribuirana elektri~na energija. Nikoj javno ne zboruva dali za zagubite se diskutira koga se kroi cenata na strujata, bidej}i tie kako rashod vleguvaat vo formulata za utvrduvawe na nejzinata visina.

13.12.2010

K POBEDNIK

ZA PRIMER

Pretsedatelkata na nevladinata organizacija Transparentnost-Nulta korupcija na vistinski na~in go proslavi Svetskiot den za borba protiv korupcijata. So cel da gi pottikne kompaniite i biznis-sektorot na potransparentno i odgovorno rabotewe, kako edinstven preduslov za osloboduvawe od kanxite na zloto nare~eno korup-cija, taa organizira{e dodeluvawe na sertifikati na kompanii za dobro korporativno upravuvawe. Ako se zeme predvid deka korupcijata s$ u{te dobro caruva i e pre~ka za ekonomskiot rast, vakvite inicijativi pretstavuvaat mal, no, sepak, zna~aen ~ekor vo iskorenuvawe na korupcijata. Ovie manifestacii ne

SLA\ANA TASEVA samo {to pridonesuvaat za makedonskite kompanii da bidat ramnopravni partneri na evropskite i svetskite kompanii, tuku se i pozitiven primer za konkretni i vistinski ~ekori kako se motivira i stimulira borbata so korucijata. Sla|ana Taseva, kako porane{en ~len na Antikorupciskata komisija, pokaà znaewe i spremnost vo borbata so korupcijata, a site ostanati treba da gi zemat za primer i da gi sledat nejzinite ~ekori, dokolku sakame da ìveeme vo prosperitetna i podobra dràva.

GUBITNIK

NOVI UDARI

Obvinuvawata za politi~ki pritisok i za politi~ko vlijanie vrz sudiite od strana na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, nikako da zaprat. Naprotiv, vo obvinuvawata za pritisoci se najde i negovata sopruga, {to e u{te postra{en moment. Minatata nedela pove} e sudii go krenaa svojot glas vo znak na protest poradi razre{uvaweto na sudijata Violeta Duma, kako i najavite za razre{uvawe na pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski, koi gi ocenija samo kako politi~ki pritisok, a ne kako osnovano razre{uvawe. Iako prethodno samo na hartija stoeja obvinuvawata od Evropskata komisija, koja vo Izve{tajot konkretno poso~i deka postoi vlijanie vrz rabotata na sudovite direktno od prviot ~ovek na pravdata, Manevski, poslednite slu~uvawa vo zemjava

MIHAJLO MANEVSKI dadoa vistinska slika na sostojbite vo sudstvoto. Toj po~na udarot, direktno, bez rakavici, da go dobiva i od samite sudii, najzasegnati i najpovikani za reformite na Manevski. Deka sudstvoto se soo~uva so kolaps poka`uvaat i izve{taite na pove}eto nevladini organizacii, spored koi sudstvoto i ponatamu ostanuva najkorumpirana granka vo op{testvoto. So vakvi rezultati na poleto na pravdata, ministerot za pravda, Manevski, namesto da se fali so reformi koi s$ u{te stojat samo vo najava, no i so reformite osporeni od ekspertskata javnost i od oficijalen Brisel, krajno vreme e za negovo zaminuvawe.

MISLA NA DENOT TOJ STRADA[E OD MNOGU LO[A NESONICA. NE MO@E[E DA SPIE VO TEKOT NA RABOTNOTO VREME

ARTUR BAER AMERIKANSKI NOVINAR I HUMORIST

4 13.12.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

IVO SANADER VO PRITVOR

]E PA\AAT U[TE GLAVI NA BALKANOT?!

Apseweto na hrvatskiot eks-premier im vlea strav vo koski na ostanatite politi~ari vo regionot, analizira ugledniot londonski “Ekonomist”. Ako denes mo`e da se uapsi porane{niot premier na Hrvatska, toga{ istoto mo`e u{te utre da se povtori vo Makedonija, Crna Gora, Srbija, BiH ili Slovenija ELENA JOVANOVSKA

Porane{niot lider na vladeja~kata Hrvatska demokratska stranka, HDZ i premier na Hrvatska, Ivo Sanader, v~era pred Istra`niot sud vo Salcburg, Avstrija izjavi deka e nevin vo odnos na delata za korupcija i zloupotreba na slu`benata polo`ba, poradi {to i be{e uapsen vo petokot. Dokolku Sanader prifati ekstradicija, bi moèl da bide vraten vo Hrvatska za nekolku dena. Negovoto apsewe gi razbranuva politi~kite krugovi vo Hrvatska, no i po{iroko, na Balkanot i vo Avstrija. Kako {to pi{uva ugledniot “Ekonomist”, korupcijata {to sega izleguva na videlina bila poznata u{te odamna, no ne moèla da se dokaè. “Ekonomist” prognozira deka i aktuelnata premierka Jadranka Kosor moè mnogu da zagubi so svedo~eweto na Sanader, zatoa {to na kraj na den tie se od ista partija, partijata koja s$ u{te e na vlast. “Ekonomist” o~ekuva ostanatite politi~ari vo regionot so strav da go do~ekaat ova apsewe, “zatoa {to ako denes moè da se uapsi porane{niot premier na Hrvatska, toga{ istoto moè u{te utre da se povtori vo Makedonija, Crna Gora, Srbija, BiH ili Slovenija”. SANADER - TOP-TEMA I VO AVSTRISKIOT PEÂT So naslov “Sanader bi moèl da im ponudi nov materijal na avstriskite istraìteli” avstriskiot “Di prese” vo svoeto nedelno izdanie se

zanimava so odli~nite vrski na Sanader so visokite politi~ki i biznis-krugovi vo Avstrija. [irokata mreà na prijateli i poznanici po~nala da se sozdava u{te vo vremeto koga studiral vo Insbruk, Avstrija, a imiwata koi se sretnuvaat vo prikaznata se “koj od koj vo doma{nata politika i biznisot”. Prv se spomenuva porane{niot ~elnik na bankata Hipo Alpe Adria, Volfgang Kulterer, pi{uva “Di prese”, dodavaj}i deka Sanader na mladata dràva Hrvatska trebalo da & donese investitori, a Hipo banka imala dobra mo`nost za {irewe na evropskiot jugoistok. “Vo triagolnikot me|u Zagreb, Insbruk i Viena sigurno postoi odreden broj lu|e koi po negovoto apsewe stravuvaat deka bi moèl da progovori”. Kako najgolem avstriski prijatel na Sanader se spomenuva porane{niot avstriski kancelar, demohristijanot Volfgang [isel, koj mu ostana veren i po apseweto. “So Sanader me vrzuva blisko prijatelstvo. Toj e sposoben i profesionalen politi~ar i golem dràvnik”, izjavi [isel po apseweto na prijatelot. Faktot deka Sanader za svoj PR agent vo Avstrija go iznajmi porane{niot portparol na [isel, Hajdi Glik, e potvrda deka vrskata Sanader-[isel s$ u{te funkcionira. POSLEDICI Na apseweto na Sanadar prethode{e barawe od Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (Uskok) da mu se zabrani da raspolaga so imotot i pobara od @ upanis-kiot sud vo Zagreb da mu se blokira imotot. Vedna{ po izdavaweto na me|unarodna poternica, Harimanoviot institut pri Univerzitetot Kolumbija vo Wujork objavi deka ja

3 FAKTI ZA...

553 28% 29%

prekinuva sorabotkata so Sanader, koj godinava stana niven sorabotnik. Sanader na institutot specijaliziran za ruski, evroaziski i isto~noevropski studii be{e anga`iran kako gostin sorabotnik vo Programata za Jugoisto~na Evropa. Ivo Sanader vo ~etvrtokot nautro ja napu{ti Hrvatska. Dodeka javnosta naga|a{e dali e vo Slovenija, na let za London, vo Avstrija ili, pak, vo SAD ili Kanada, Sanader mu isprati SMSporaka na svojot advokat deka ne e vo begstvo, tuku e na slu`beno patuvawe. Vo me|uvreme mu be{e odzemen imunitetot, a sudijata vo @upaniskiot sud vo Zagreb mu odredi 30 dena pritvor. Vo petokot, rano utroto, po nalog na Uskok, policijata vleze vo negoviot stan i bara{e dokumentacija povrzana so predmetite za koi se tovari. Istoto utro hrvatskoto MVR objavi poternica. Vo petokot, vo 15:46 ~asot vo Salcburg go uapsi

avstriskata policija. Edna od najpoznatite aferi za koi se somni~i Sanader e aferata Fimi media. Preku anonimnata marketing-agencija Fimi Media se izvlekuvale pari od dr`avnite firmi. Navodno, dosega se izvle~eni 11 milioni evra i se uapseni 13 lica. Sanader e osomni~en i za zemawe mito od 400 iljadi evra za vlez na avstriski Hipo na hrvatskiot pazar.

PROCENKI... ZORAN STAVREVSKI minister za finansii

MILIONI DENARI ^INEL OTKUPOT NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI VO OKTOMVRI GODINAVA E NAMALENA VREDNOSTA NA OTKUPENITE ZEMJODELSKI PROIZVODI OD INDIVIDUALNITE ZEMJODELSKI PROIZVODITELI E NAMALENA PRODA@BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD SOPSTVENOTO PROIZVODSTVO NA PRETPRIJATIJATA

KREDITOT OD MMF ]E GI NAMALI KAMATITE KAJ BANKITE dnata godina }e se zgolemi kreditnata aktivnost na bankite i }e se namalat kamatnite stapki, a osnova za toa e kreditnata linija od 480 milioni evra od MMF i zaìvuvaweto na makedonskata ekonomija, smeta ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, namaluvaweto na kamatnite stapki na blagajni~kite i na dràvnite zapisi i strogata fiskalna disciplina pomognale da se kreiraat o~ekuvawa koi kaj bankite }e ovozmoàt da se zgolemi kreditnata aktivnost i da se namalat aktivnite kamatni stapki. “Bankite }e imaat postabilni uslovi za kreditirawe i pove}e raspolo`livi sredstva, taka {to ne gledam pri~ina za zdravi i profitabilni proekti da ne se zgolemuva kreditnata aktivnost”, istakna Stavreski.

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

PRITVOREN PREMIER! vetot e na noze po apseweto na Ivo Sanader do neodamna premier na Hrvatska! Svetskite vesnici i televizii ja objavija ovaa vest vo dva konteksta: Prvo kako gola vest za apsewe na eden navodno korumpiran premier koj napravil prili~no golem kriminal! Vtoro - deka Hrvatska gi zaostruva svoite javni, i sudski politiki, i vo poslednata godina pred polnopravnoto ~lenstvo vo EU. Hrvatska mora da dokaè deka e funkcionalna demokratija i pravna dràva! Londonskiot magazin “Ekonomist” izleze so prili~no predviduva~ka analiza za toa kako }e se razvivaat nastanite na Balkanot vo naredniot period gledano vo ovoj kontekst! “Ekonomist” veli deka “Ako denes moè da se uapsi porane{niot premier na Hrvatska, toga{ istoto moè utre da se povtori vo Makedonija, Crna Gora, Srbija, BiH ili Slovenija ...”. Apseweto na Sanader samo pokaùva deka “golemata raka na Brisel” polna so jasni i nedvosmisleni uslovi za ~lenstvo - prakti~ki zna~i reformi koi postavuvaat pravna ramka vo koja nikoj ne e po{teden! Prakti~no so vakvite barawa za reformi tamu samo argumentiraat svoi stavovi deka - Evropskata Unija i NATO ne sakaat da gi vnesuvaat doma{nite problem, i nezdravite odnosi vo zemjite koi baraat ~lenstvo – bilo da se tie politi~ki, me|usosedski ili ~isto kriminalni! A kolku samo vakvi problemi imaat site balkanski dràvi! Korumpirani vladi i podmiteni opozicii ... Kriminalno sudstvo vo koe te{ko moète da ja prepoznaete stranata kade vo sudnicata sedi sudijata – kade kriminalecot!?

So Sanader po~na ... Kade li }e zavr{i! Sega{niot premier na Bugarija, Bojko Borisov pred dve godini dade edno intervju za edna gledanata emisija kaj nas - “Vo Centar”! Na pra{aweto i konstatacijata na avtorot na ovaa emisija za navodnite mnogu apsewa i ubistva na vidni li~nosti od Bugarija (!?) vo poslednite dve-tri godini pred zemjata da vleze vo polnopravno ~lenstvo na Evropskata Unija! Sega{niot bugarski premier vo toa vreme kandidat za premier (no za nego se smeta{e deka e eden od glavnite vo presmetkata so bugarskata mafija i kriminalci!?), tvrde{e, a verojatno i sega tvrdi, deka rak rana za bugarskoto op{testvo e kriminalot i deka vakva Bugarija nema {to da bara i ~eka od EU! Nie! Kade sme Nie! Gledaj}i gi na{ite tipovi od ednata, i od drugata strana, od edniot i od drugiot naakan etni~ki blok, sekako imate ~uvstvo deka Ivo Sanader e angel!? Pa toga{ se pra{uvate {to li }e bide koga EU }e go instalira softverot ovde ...!? Makedonskite vladi, sega i onie vo bliskata idnina, sigurno }e se soo~at so najgolemiot “ben~mark” nekoga{ upaten od strana na Brisel – otvorena i energi~na borba so organiziraniot criminal, polna so merlivi rezultati! Niz toj evropski softver }e se procesira se {to se slu~uva{e na ovie prostori vo poslednite dvaesetina godini!? Se }e si dobie logi~en epilog! Prili~no sum miren poradi ova soznanie ... Ne sakam nitu da pomislam deka ne e vistina oti golemite otpori {to se sozdavaat vo Makedonija vo poslednite desetina godini vo vrska so na{eto evropsko i NATO-integrirawe crpat energija od stravot od soo~uvawe so kriminalnata realnost”!? Inkriminirano i korumpirano sudstvo, korumpirani tenderi, sporni i kompromitirani javni nabvavki, razni reklamni kampawi bez jasni celi, i so krajno sporni proceduri, razni sporni dr`avni pozicii vo konkretni kompanii (privatni doma{ni i stranski) ... “Znaeweto e sila, znaeweto e mo}”! Ovaa arhai~na i pomalku naivna deviza gi krasi balkanskite lideri, i drugi lokalni fraeri! Fraerlukot e nivnata odlika! Politi~arite se poznati partiski akteri so po dve vojni vo svoite karieri! Site tie se prijateli! Koristele isti vrski, koristele zaedni~ki prijateli ... Koristele isti “softveri”, nosele isti misli, imale isti idei ...!? So Sanader po~na ... Kade li }e zavr{i!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

TOP 100

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

6 13.12.2010

POLITIKA / PARI / DR@AVA

PONEDELNIK

PREGLED VESTI

INTERVJU:

NASER SELMANI E NOVIOT LIDER NA ZNM

TRAJKO VEQANOVSKI

ovinarot Naser Selmani od "Vest" e nov pretsedatel na Zdruènieto na novinarite na Makedonija (ZNM). Po osum~asovnata procedura, Selmani dobi 96 glasa od 143 delegati vo vtoriot krug od glasaweto, na koe protivkandidat mu be{e Nazim Ra{idi od Bi-Bi-Si na makedonski jazik. "Pokaàvme primer deka moème da bideme podeleni, no pokaàvme i deka moème da organizirame fer i demokratski izbori vo mirna atmosfera i rezultatot dobien na krajot da go prifatime site. Nie nemame {to da delime me|u sebe. Kako esnaf treba da ostaneme obedineti, za{to vo na{ata misija ne moème da pobedime razedineti. Jas }e bidam glasot koj }e obedinuva i imam trpenie da gi slu{am moite kolegi i na krajot da ja prezemam odgovornosta i da donesuvame odluki zaedno so Upravniot odbor", izjavi Selmani po izborot za lider na ZNM. Vo izborot ne u~estvuvaa novinarite na TV A1, za{to smetaat deka nivnite kolegi od drugite mediumi ne se solidarni vo odbranata na profesijata, kako i novinarite od "Ve~er” i TV Sitel, so izgovor deka ZNM ne reagiralo na fizi~kiot napad na fotoreporter od vesnikot.

HUMAR: RE[AVAWETO NA SPOROT ZA IMETO E NAJVA@NO VO MOMENTOV islam deka pra{aweto za imeto e vistinskoto pra{awe vo momentov, no isto taka mislam deka dolgoro~no se va`ni va{iot razvoj i reformite koi treba da se sproveduvaat na povisoko nivo. Va{ata zemja }e ja dobie pokanata za ~lenstvo {tom se postigne zaedni~ki prifatlivo re{enie, no s$ dodeka pra{aweto ostanuva nere{eno, vie treba da ostanete fokusirani na reformite, istakna v~era visokiot pretstavnik na NATO vo Makedonija, David Humar. So vleguvaweto vo NATO alijansata, veli Humar, Makedonija }e dobie garancija za mir i stabilnost, no i podobri uslovi za razvoj i prosperitet. "Nie sme sigurni deka ~lenstvoto vo NATO }e poddr`i novi stranski investicii vo dr`avata, kako {to be{e slu~aj so nekoi drugi relativno novi zemji-~lenki na NATO. Sepak, ~lenstvoto avtomatski ne zna~i i pari. Postojat i drugi relevantni faktori, no, sepak, dava dobra osnova za toa, zaedno so drugite infrastrukturni elementi. Toa isto } e ja zajakne va{ata me|unarodna pozicija", re~e toj.

SEJDIU OSTANUVA VO PRITVOR, MITRINOVSKI ]E ODGOVARA ZA NESTRU^NO RABOTEWE! utunskiot bos, Bajru{ Sejdiu, ostanuva vo pritvor, ekspresno odlu~i krivi~niot sovet na Vrhovniot sud. Po odlukata na skopska Apelacija pritvorot vo [utka na Sejdiu da mu bide zamenet so doma{en pritvor i garancija od 1,4 milioni evra, Javnoto obvinitelstvo pobaralo za{tita na zakonitosta i ukinuvawe na odlukata na Apelacioniot sud. "Apelacioniot sud se vpu{til vo meritorno odlu~uvawe po àlba za koja voop{to ne trebalo ni da rasprava, tuku trebalo vedna{ da ja otfrli kako nedozvolena", izjavi pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski. Vrhovniot sud podnese pretstavka do Sudskiot sovet za nestru~no i nesovesno rabotewe na sudiite koi odlu~uvale za zamenata na pritvorot na Sejdiu. Pretstavki se podneseni protiv pretsedatelot na Apelacija, Jordan Mitrinovski i sudijata Ismail Limani, no ne i protiv sudijkatakoja bila edinstveniot glas protiv odlukata za zamena na pritvorot za Sejdiu. Odlukata za podnesuvawe na pretstavka do Sudskiot sovet, spored Mitrinovski, pretstavuva samo prodolènie na pritisocite koi toj kontinuirano gi trpel od, kako {to veli, bra~niot par, mislej}i na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski i negovata sopruga, porane{na sudijka vo Apelacija, Felimena. "Jas sum vo postojana, uslovno kaàno, vojna so bra~niot par, koi nastojuvaat mene da me razre{at. Tri godini od koga sum pretsedatel na Sudot sekojdnevno se nao|am pod napadi i pritisoci deka }e bidam razre{en, koi nekoga{ bile otvoreni i direktni", veli pretsedatelot Mitrinovski. Ministerot Manevski ne saka{e da gi komentira obvinuvawata na Mitrinovski, samo gi demantira{e. Bajru{ Sejdiu vo mart godinava be{e osuden na pet godini zatvor za slu~ajot "Pepel”, no ovaa presuda s$ u{te ne e pravosilna. Vo ovoj proces im se sude{e na 32 obvineti vo kriminalot so falsifikuvawe cigari, nepla}awe akcizi i zlostorni~ko zdruùvawe. Sejdiu ve}e dve godini e vo pritvor vo zatvorot [utka.

PRETSEDATEL NA MAKEDONSKIOT PARLAMENT

ZA TANGO I ZA POLITI^KI DIJALOG SE POTREBNI DVAJCA!

Na denot koga vo Sobranieto treba da se izjasnat za predlogot na SDSM za raspu{tawe na zakonodavniot dom i odewe na izbori, spikerot Veqanovski veli deka, bez razlika na odlukata na VMRO– DPMNE, ne treba da se {pekulira ishodot od glasaweto. Veqanovski za "Kapital" zboruva za niskoto nivo na politi~ki dijalog, za incidentite vo makedonskiot Parlament, bojkotot od DPA na Menduh Ta~i, problemot so imeto i evroatlantskite integracii... KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

enes na dneven r ed e r aspr avata za predlogot na SDSM za raspu{tawe na Parlamentot i raspi{uvawe na vonredni izbori. Kakvi se va{ite o~ekuvawa, mo`no li e parlamentarnoto mnozinstvo da glasa sprotivno na odlukata na Izvr{niot komitet na VMRO–DPMNE deka izbori ne se potrebni? Od strana na opozicijata do mene be{e dostavena predlog-odluka za raspu{tawe na Sobranieto na Republika Makedonija, po povod koja ja zaka`av dene{nava sednica na Sobranieto na koja pratenicite }e treba da se izjasnat za ovoj predlog. O~ekuvam konstruktivna rasprava, so argumenti za i protiv ovaa ideja. Vo preden plan na argumentacijata, o~ekuvam, da se stavat zaedni~kite nacionalni interesi od koi site terba da se rakovodime, pri noseweto na klu~ni odluki. Baraweto za predvremeni izbori, vo sekoj slu~aj, ja razbranuva politi~kata scena. Makedonija se u{te dobiva zabele{ki za na~inot na vodewe na politi~kiot dijalog, a me|upartiskite bitki se vodat na nedoli~en na~in. Vo vakvi uslovi, i sobraniskite sednici se svedeni na

prazni govori, bez su{tinska debata za zakonite koi se glasaat. Kako da se podobri vpe~atokot? Kako ja gledate vie ulogata na Sobranieto kako stolb na demokratijata vo dràvata? Vladata vo princip e monolitna, dodeka Parlamentot e institucija vo koja se sudiraat interesi na politi~ki partii zad koi stojat gra|anite. Zatoa, ponekoga{ gledame i mnogu èstoki raspravi, no tie se takvi i vo parlamentite {irum svetot. Sekoe mnozinstvo e dol`no na opozicijata da & ovozmoì da gi artikulira svoite interesi i predlozi. No, sekoe mnozinstvo saka da ja ostvari svojata politi~ka programa koja na izborite donela pobeda i toj fakt opozicijata treba da go po~ituva. Iako na prv pogled ova izgleda kako golem antagonizam, mislam deka ne e taka. Vo golema

mera uloga ima i politi~kata kultura na site nas koi sme pratenici. “^a{ata na demokratijata koja postojano }e se dopolnuva, kaj nas e do polovina polna, a ne polovina prazna”. Da, no godinata {to izminuva vi ja odbele`aa sobraniski incidenti. Kako }e ja ocenite rabotata na Parlamentot? ]e se povikam na izve{tajot na EK vo koj rabotata na Sobranieto e pozitivno oceneta. Za ova se zaslu`ni site pratenici, bez razlika na koja strana sedat vo plenarnata sala i bez razlika na etni~kata pripadnost. Mojata uloga kako pretsedatel e pred s$ dosledno po~ituvawe i primena na Delovnikot i Zakonot za Sobranieto. I, sekako, menaxiraweto na odredeni situacii koga barem na prv pogled se ~ini deka ima golem jaz me|u prateni~kite grupi. Da potsetam na donesuvaweto

na Delovnikot. Na po~etokot, pozicijata i opozicijata bea vkopani sekoj na svojot breg. Duri ima{e i period koga opozicijata gi bojkotira{e koordinativnite sredbi sekoj ponedelnik. Preku dijalog dojdovme do re{enie. Sega, na sekoja vtora sednica imame to~ka na dneven red koja ja predlaga opozicijata. Minatata nedela toa be{e informacijata za "Skopje 2014", a prethodno se debatira{e i za sostojbite vo obrazovanieto. Napravivme ~ekor napred i vo ostvaruvaweto na nadzornata funkcija na Parlamentot vrz izvr{nata vlast preku odr`anite pet nadzorni raspravi. Doneseni se pribli`no 236 zakoni, edna rezolucija, tri deklaracii, tri informacii od pratenici, 23 najrazli~ni izve{tai, a toa {to posebno sakam da go istaknam e deka se organizirani 15 javni raspravi.

EVROINTEGRACIITE – PRIORITET VO 2011! Prioritet za nas se i }e bidat evroatlantskite integracii sfateni vo naj{iroka smisla na zborot ponatamo{na harmonizacija na na{eto zakonodavstvo so evropskoto, kako i zakruùvawe na potrebnite reformi vo razli~ni dràvni segmenti od sudstvoto, dràvnata administracija i taka natamu. Seto toa ne go pravime zatoa {to toa od nas go bara Brisel. Sekoj od nas saka da ìvee vo pravna dràva, saka koga }e otide na {alter da go pre~eka

qubezen i stru~en dr`aven slu`benik, korupcijata da bide svedena na minimum i taka natamu. Toa e osnovnata cel na site ovie reformi, a ne ne{to natureno odnadvor. Inaku, vo 2011 godina, barem za prvata polovina od nea, sekako, o~ekuvam popisot na naselenieto da bide uspe{no zavr{en i sega, namesto da go politizirame, treba da ostavime nadle`niot organ, Dr`avniot zavod za statistika, stru~no i kompetentno da si ja izvr{i zada~ata.

ANDREJ PETROV ZA “KAPITAL”

“VO MOMENTOV, VLADA VO SENKA E KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ovr{eno sme svesni deka toa se o~ekuva od SDSM. Znaeme deka i rejtingot verojatno bi porasnal za nekoj procent. Znaeme deka site sakaat da vidat likovi za koi bi se o~ekuvalo da ponudat re{enija vo sektorite {to gi pokrivaat. No, nie toa nema da go napravime samo poradi toa {to n$ pritiskaat ili nekoj saka da go iznudi toa od nas. Apsolutno deka rabotime na taa ideja, ne sme se otkaàle. Ve}e i po javnite nastapi moète da zabeleìte deka

odredeni lu|e zboruvaat isklu~ivo za odredeni temi, {to zna~i deka taa profilacija e napravena. No, da tro{ime sega energija za da se dogovarame koj, dali i za {to }e bide minister, vo uslovi koga se borime da predizvikame predvremeni izbori, mislam deka e apsolutno nepotrebno”, izjavi za "Kapital", Andrej Petrov, sekretar na SDSM. Vo me|uvreme, potegot na Tito Petkovski, koj sebesi se promovira{e za premier vo negovata “vlada vo senka” i ponudi personalni re{enija za site klu~ni ministerstva, mnogumina go protolkuvaa kako poraka na potencijalniot koalicionen

partner na SDSM do liderot na “opoziciskiot front”, Branko Crvenkovski, deka e vreme kone~no i toj da go stori istoto. Od SDSM velat deka Petkovski razgovaral za svojata odluka so Crvenkovski! Negovata odluka voop{to ne ja ~uvstvuvaat kako {lakanica, za{to vo ramkite na frontot sekoja partija ima individualna sloboda da odlu~uva za svoite ~ekori. “Nie, sepak, ne sme predizborna koalicija. Za pozdrav e potegot na Petkovski i nie nemame ni{to protiv. Dokolku utre pravime vlada, verojatno i bi iskoristile nekoj od negovite lu|e za minister”, veli za “Kapital”

sekretarot na SDSM, Andrej Petrov. Petrov objasnuva i deka pokomplicirano bi bilo toa da se izvede na nivo na cel opoziciski front, oti pogolemi }e bidat i mo`nostite da ima vnatre{ni previrawa i nezadovolstva. Zatoa, toj veli deka SDSM }e prodol`i so insistiraweto za predvremeni izbori, koristej}i gi pritoa site demokratski sredstva, a vladata vo senka, koja, sepak, se podgotvuva, }e se obznani koga partijata }e iskalkulira deka e vistinskoto vreme. Ona {to go brifiraat izvori vo SDSM e deka koga se odnesuva za idniot premier, toj verojatno nema da bide

POLITIKA / PARI / DR@AVA

PONEDELNIK

13.12.2010

PREGLED VESTI DRUCAS: SKOPJE DOBRO ZNAE [TO E POTREBNO ZA RE[AVAWE NA SPOROT

IMETO MORA DA ODI NA REFERENDUM!

rcija ima volja za re{avawe na sporot za imeto i saka Makedonija {to pobrzo da se priklu~i kon evropskoto semejstvo, no Skopje dobro znae {to treba da napravi za da se slu~i toa, izjavi gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Ducas, po trilateralnata sredba vo Sofija so negovite kolegi od Bugarija i od Srbija, Nikolaj Mladenov i Vuk Jeremi}. [efot na bugarskata diplomatija, pak, Mladenov, re~e deka iako Bugarija gleda na sporot za imeto kako na bilateralno pra{awe, sepak, smeta deka e krajno vreme da se najde razumen kompromis {to }e & ovozmo`i na Makedonija da odi napred. "Bugarija ima odli~ni odnosi so site sosedi i vo izminatite godini poka`a deka e sposobna da pomaga, vklu~itelno i na na{iot sosed Makedonija", istakna Mladenov. No, veli, Skopje treba da gi ispolni trite kriteriumi za evrointegracija – prifa}awe na evropskoto zakonodavstvo, regionalna sorabotka i dobrososedski odnosi. Mladenov i Drucas ne preciziraa dali na trilateralnata sredba, na koja se razgovaralo za evrointegracijata na Zapaden Balkan, stanalo podetalno zbor za pra{aweto za imeto.

Vo vrska so pregovorite za apsurdniot spor za na{eto ime, a toa e i edinstvenata pri~ina zo{to deneska ne sme ~lenka na NATO i zo{to nemame datum za po~nuvawe pregovori so EU, iako ve}e vtora godina dobivame preporaka, sakam samo da istaknam deka nie ostanuvame vo procesot na pregovorite za nao|awe trajno re{enie. Stavot na Vladata, a i na site politi~ki subjekti, e deka re{enieto ne moè da zadira vo identitetot na makedonskiot narod, nacionalen, jazi~en i kulturen. Mislam deka za~estenite sredbi me|u premierite na dvete dràvi sozdavaat uslovi za gradewe doverba kako prv ~ekor kon nao|awe na re{enie prifatlivo za site. Spored Ustavot i zakonite, nadle`nostite se vo Vladata i pretsedatelot na dràvata. Nie, kako parlament, sekako }e raspravame za ova koga }e bide postignato re{enie. Isto taka, mislam deka, sepak, kone~niot zbor }e treba da go dadat gra|anite na referendum kako najvisok oblik na izrazuvawe na demokratijata. A referendum, kako {to znaete, raspi{uva Sobranieto.

Go zaokruùvame zaedni~kiot proekt so Vestminsterskata fondacija, koj ima za cel jaknewe na kapacitetot na Sobranieto vo celost, a isto taka se zaokruùva proektot za funkcioniraweto na Parlamentarniot institut, kancelariite za kontakt na pratenicite so gra|anite, e-Parlamentot funkcionira nepre~eno itn.. Imavme mnogu uspe{na poseta vo Kanada i imame vospostaveno razvieni odnosi so site dràvi vo regionot, osven so Grcija. DPA s$ u{te go bojkotira sobranieto. Toa e u{te eden negativen znak za politi~kiot dijalog. Kako {to za tango treba dvajca, za politi~kiot dijalog isto taka treba minimum dvajca. Imame napredok koga stanuva zbor za politi~kiot dijalog. Toa {to i kako pratenik i kako pretsedatel go ~uvstvuvam kako nedostatok vo toj politi~ki dijalog i, voop{to, vo Sobranieto, ja nema DPA kako politi~ka

partija so bogato parlamentarno iskustvo. Za `al, tie se opredelija za bojkot, kako navistina legitimen, no odamna nadminat parlamentaren mehanizam. Jas nekolkupati i javno apelirav do niv i povtorno gi povikuvam da se vratat, no, sepak, toa e nivna odluka. Delovnikot go re{ivte, no s$ u{te nema rezultati od Anketnata komisija, formirana za da se rasvetli incidentot od prvi juni, koga za malku se izbegna pogolem fizi~ki kontakt me|u pratenicite na opozicijata i lu|eto od obezbeduvaweto, vo slu~ajov pripadnici na MVR. Zo{to i kade zaglavi Komisijata? Incidentot, kako {to popularno nekoi go narekuvaat slikawe so kamera, e vo racete na Anketnata komisija, koja be{e formirana da go rasvetli i da dade preporaki pove}e da ne se povtoruvaat sli~ni situacii. Jas

50.000 EVRA VO PRVIOT SEF OD PERO NAKOV BB

V javno izjaviv deka o~ekuvam Komisijata vo predvideniot rok da si ja zavr{i rabotata i da ne se slu~i da docni, ama opozicijata ova go oceni kako moj pritisok vrz Anketnata komisija. Sepak, povtorno sakam da istaknam deka posebnata Anketna komisija formirana za ovoj incident e dol`na da si ja zavr{i rabotata i izve{tajot da mi go dostavi, a jas soglasno Delovnikot vedna{ }e go stavam na dneven red na plenarna sednica. Za mene mnogu pova`no od toa koj i kako u~estvuval vo incidentot e da najdeme mehanizmi kako vakvi ne{ta da ne se slu~uvaat vo idnina. Ni{to podobar ne e vpe~atokot i za rabotata na Komisijata za lustracija, osobeno otkako po~naa da “niknuvaat” dosieja po dvorovi, so {to procesot se prefrli na ulica. Kako go ocenuvate ovoj proces? Zakonot za lustracija e donesen so konsenzus. Ustavniot

sud ukina nekoi odredbi i jas i toga{ rekov deka odlukite na Ustavniot sud mora da se po~ituvaat i sproveduvaat. Kako pravnik, imam pravo da dadam i iskaàm mislewe za koja bilo odluka na Ustavniot sud, no, kako {to rekov, taa mora da se sprovede. I toga{ i sega predupreduvav deka }e bide najlo{o ako lustracijata izleze od instituciite, a toa e pred s$ Komisijata za verifikacija na faktite. Za àl, toa se slu~i, {to isto taka na svoeviden na~in ja otslikuva politi~kata kultura. Gi poviuvam site politi~ki partii da ja ostavat Komisijata da si ja raboti rabotata. Na sekoja odluka na Komisijata zasegnatoto lice moè da povede upraven spor, a potoa da odi na Vrhoven sud, i na krajot pred me|unarodniot sud vo Strazburg. Zna~i, imame zakon, imame institucii, ajde da ostavime da funkcionira pravnata dràva.

E ZALUDNO POTRO[ENA ENERGIJA”! S$ pogolem e pritisokot vrz Branko Crvenkovski da ja obelodeni svojata “vlada vo senka”! No, vo SDSM velat deka im bilo mnogu pova`no da se zanimavaat so toa kako da predizvikaat predvremeni izbori (raspravata e deneska vo Parlamentot n.z), otkolku nepotrebno da tro{at energija na kadrovski re{enija koi mo`at da sozdadat razdor vo partijata! Sekoja Vlada dosega bila koalicija, so {to te{ko e da se odredi odnapred od koja partija }e bidat idnite ministri”, veli profesorkata Gordana Siljanovska nikoj od onie imiwa koi sega se vrtat po kuloarite. Nitu Velija Ramkovski, nitu Stef~e Jakimovski, nitu Zoran Zaev, nitu Stevo Pendarovski, nitu Branko Azeski ne se vo igra za kandidat za premier. Ottamu velat deka ovie lu|e

se spinuvani tokmu za da odr`uvaat aktuelnost na temata. Vo me|uvreme, ekspertite velat deka vo Makedonija sme{no e da se zboruva za vlada vo senka, poradi postoeweto na pove}epartiski sistem i pregolemoto

o eden od dvata sefa koi bea zapleneti vo inspekcijata na firmite na Pero Nakov bb, Upravata za finansiska policija prona{la pogolema koli~ina pari~ni sredstva, denari, evra, dolari i drugi valuti vo vkupna vrednost od 50.000 evra. Isto taka, pronajdeni se i platni spisoci so imiwa na novinari na koi im bile isplateni pari~ni sredstva vo gotovo. Od Finansiskata policija velat deka ovie spisoci }e bidat predmet na ponatamo{na i dopolnitelna analiza i postapka. Za sodr`inata {to e pronajdena napraven e zapisnik, so detalen opis, koj }e bide del od kone~niot zapisnik koj }e se napravi i potpi{e od zasegnatite po zavr{uvaweto na celata postapka. Vo narednite denovi }e se pristapi kon otpe~atuvawe i na vtoriot sef, isto kako i za prviot, vo prisustvo na istra`en sudija i opolnomo{teni pretstavnici od firmite.

politikanstvo. “Formiraweto vlada vo senka vo Makedonija za mene e nepoznat fenomen. Pred s$, poradi toa {to vladi vo senka se formiraat samo vo dvopartiski sistemi, kade {to postoi kompatibilnost me|u pratenicite i min-

istrite. Dopolnitelno, vo Makedonija dosega re~isi sekoja Vlada {to bila formirana e koalicija, so {to te{ko e da se odredi odnapred od koja partija }e bidat idnite ministri”, veli za “Kapital” profesorkata Gordana Siljanovska.

"PUBLIKA", NOV POLITI^KI MAGAZIN NA “DNEVNIK” oviot magazin "Publika" e proizvod na lu|e so kreativnost i odgovornost. Toa e proizvod koj }e otkriva, }e analizira i }e istraùva. Nema namera da premol~uva, da kalkulira i da balansira, da koleni~i ili da kle~i. Ova e odgovorot na glavniot i odgovorn urednik na ovoj magazin, Zoran Dimitrovski, na pra{aweto "Zo{to ni treba "Publika"?". Izleguvaweto na "Publika", re~e generalniot direktor na MPM, d-r Sr|an Kerim, }e mu prkosi i }e mu se sprotivstavuva na misleweto za izumirawe na pe~atenite mediumi. "Postojano sakame da ja imame publikata pred sebe. Sakame da imame vlijatelni mediumi, bidej}i samo silni mediumi moàt da gi jaknat instituciite na dràvata i na{ite napori kon EU i kon NATO”, istakna Kerim i dodade deka vesnicite na kompanijata VAC nemaat gazdi, kako {to e toa primer so drugite mediumi. "Na{a cel e da pravime brendovi, a ne po potreba da soboruvame vlast. Vladite doa|aat i si zaminuvaat, no standardite mora da ostanat”, pora~a Kerim.

KRIVI^NI PRIJAVI ZA AFERATA "PATRIOTSKA METLA” inisterstvoto za vnatre{ni raboti v~era pokrena krivi~ni prijavi protiv trojcata dr`avni slu`benici vraboteni vo Ministerstvoto za kultura, koi se tovarat za uni{tuvawe na delovni knigi i del od dokumentacijata za "Skopje 2014". Ovaa afera, poznata u{te kako "Patriotska metla", za koja prethodno na golemo obvinuva{e opozicijata SDSM, a prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, pobara javniot obvinitel da sprovede istra`uvawe, kone~no dobi svoja zavr{nica. Obvinetite slu`benici vo tekot na juli godinava izvr{ile uni{tuvawe na delovni knigi i dokumenti od tenderska dokumentacija koja se odnesuva na ponudite za 14 javni nabavki raspi{ani vo 2007 i 2008 godina od strana na Ministerstvoto za kultura, a se odnesuvaat za proektite: objektot Star teatar-Skopje, Teatar Veles, Muzej na VMRO Skopje i Nobelovci-Skopje. Edniot od niv, namesto uredno da ja ~uva, ja uni{til dokumentacijata, a drugite dvajca ne proverile deka nema potpi{an dokument od ministerot za kultura za uni{tuvawe na navedenite spisi, poradi {to materijalite bile uni{teni vo AD Komuna.

8 13.12.2010

PREGLED VESTI UNIKA OSIGURUVAWE EKSPRESNO JA OBES[TETI FARMATA VEZE [ARI siguritelnata kompanija Unika osiguruvawe na ìvinarskata farma Veze [ari za 10 dena & isplati obes{tetuvawe, vrz osnova na osiguritelnata polisa, za {tetite koi gi pretrpe farmata od poàrot na 27 noemvri. “Visoki pretstavnici na Unika osiguruvawe, kade {to e osiguran imotot i opremata na Veze [ari, u{te istiot den ja posetija farmata. Imaj}i gi predvid zna~eweto na farmata za celiot region i neophodnosta {to pobrzo da se sozdadat uslovi za restartirawe na proizvodstvoto i vra} awe na vrabotenite, Unika osiguruvawe vo najkratok moèn rok gi prezede site neophodni aktivnosti za ispla}awe na ot{tetnoto pobaruvawe. Po samo dva dena od nesre}ata, so posredstvo na Unika osiguruvawe, ovlasteni proceniteli od najgolemata reosiguritelna kompanija vo svetot, Munih Re, izlegoa na uvid, po {to be{e potpi{an i dogovor so Veze [ari za isplata vo celost na ot{tetnoto pobaruvawe vo rok od 10 dena”, soop{tija od osiguritelnata kompanija i od Veze [ari. Vo ognenata stihija celosno izgore ìvinarskata farma vo tetovskoto selo Trebo{, so povr{ina od 4.500 kvadratni metri.

STRUMICA DOBI NOV PLO[TAD VREDEN 3,5 MILIONI EVRA o Strumica vikendov be{e pu{ten vo upotreba noviot plo{tad Goce Del~ev, za ~ija izgradba od op{tinskiot buxet se oddelija 3,5 milioni evra. Vkupnata povr{ina na plo{tadot e 27 iljadi kvadratni metri, od koi edna tretina se podzemna soobra}ajna infrastruktura i garaà za 96 vozila, a 18 iljadi kvadratni metri se nadzemen poplo~en prostor so saatkula, dve fontani i so celokupna instalacija na urbani, kulturni, tradicionalni, ekolo{ki i drugi sodrìni. So podzemniot soobra}aen jazol zna~itelno }e se rastovari soobra}ajniot mete` vo centarot na gradot, so {to {etali{teto vo gradot, odnosno pe{a~kata platforma, }e ja dobie svojata vistinska namena. "Od tehni~ki pri~ini, samo mal del od plo{tadot }e ostane nezavr{en i se nadevam deka za desetina dena celokupniot plo~nik }e bide zaokruèn", veli gradona~alnikot na op{tina Strumica, Zoran Zaev.

FILIP VTORI VO NOV OBJEKT OD 2012 GODINA a dve godini, klinikata za hirur{ki bolesti Filip Vtori kompletno }e se dislocira vo nov objekt vo blizina na Voenata bolnica, najavi sopstvenikot @an Mitrev. Zadovolen od dosega{nite rezultati i brojot na uspe{ni operacii za vreme na desetgodi{noto postoewe na Filip Vtori, Mitrev najavi novi planovi, koi dosega ne moèl da gi realizira poradi prostornite ograni~uvawa i poradi, kako {to veli, brojnite opstrukcii. Glaven ko~ni~ar na razvojot na makedonskoto zdravstvo, spored Mitrev, e reskata podelba na javni i privatni kliniki, koja im onevozmoùva na pacientite sami da izberat koj }e se griì za nivnoto zdravje. "Samo vo Makedonija go imame ovoj diskriminira~ki stav. Nitu vo Bugarija, nitu vo Grcija i Turcija nema ograni~uvawe na buxeti i institucii. Mora da sfatime deka sopstvenosta i dejnosta ne smeat da se me{aat", istakna Mitrev. Od formiraweto na Filip Vtori, vo 2000 godina, do denes, brojot na izvr{eni kardiohirur{ki operacii kontinuirano raste, so isklu~ok na 2004 godina koga e zabeleàn nezna~itelen pad, i godinava, poradi ograni~uvaweto na brojot na operaciite od strana na Fondot za zdravstvo.

MAKEDONSKITE SREDNO[KOLCI ]E SE ZAPOZNAAT SO DANO^NATA POLITIKA akvi vidovi danoci postojat, zo{to UJP gi sobira danocite, kakva e korista od pla}aweto danoci i kade i kako se pla}a danokot se samo del od pra{awata so ~ii odgovori }e se zapoznavaat makedonskite sredno{kolci. Noviot proekt na Upravata za javni prihodi, "Fiskalna edukacija na mladite", po~na da se realizira ovoj mesec. Prvata faza }e gi opfati u~enicite od ~etvrta godina vo srednite u~ili{ta, a potoa }e se opfatat i u~enicite od prva do treta godina sredno obrazovanie. "Fiskalna edukacija na mladite" treba da ja zgolemi informiranosta na mladite za potrebata od pla}awe danoci, no, pred s$, klu~no e nivnoto zapoznavawe so osnovnite prava i gra|anski dol`nosti, koi gi imaat kako dano~ni obvrznici", velat od UJP.

OTVORENO KAZINOTO PRINCES KAJ GEVGELIJA a dve nedeli od otvoraweto na hotelskiot del, a so dobivawe na licencata za rabota za organizirawe igri na sre}a, be{e pu{ten vo upotreba kazinskiot kompleks od najnovata stranska investicija vo Gevgelija hotel-kazinoto Princes. Na otvoraweto prisustvuva{e sopstvenikot, Sudi Oskan. Vo kazinoto ima 190 vraboteni, a 280 lica se anga`irani vo hotelskite dejnosti. Kazinoto Princes vo momentov e najgolemiot objekt za igri na sre}a vo Makedonija, so ogromna sala vo koja se smesteni 631 aparati za igri na sre}a i u{te 39 rulet-masi. Najnoviot i najgolemiot kazinski kompleks vo Gevgelija, vreden 86 milioni evra, e del od poznatiot lanec [eraton. Pove}e od 4.100 gr~ki gra|ani vo sabotata ja preminaa makedonsko-gr~kata granica, najgolem del od niv ve~erta prisustvuvaa na sve~enosta.

POLITIKA / PARI / DR@AVA

PONEDELNIK

VLADEJA^KATA KOALICIJA PRIZNA

SEKOJA VLADA IMALA UDEL VO POLNEWETO NA ADMINISTRACIJATA

Tenzi~nata rasprava za Zakonot za dr`avnata uprava, so koj se predviduva reforma na administracijata, a koja ve}e vtora nedela se vodi vo Sobranieto, po~na da go vadi na povr{ina "ne~istiot ve{" i na opozicijata i na vlasta GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ekoja vlast, od nezavisnosta na Makedonija pa do denes, u~es tvuvala vo vrabotuvawata vo administracijata, taka {to sega{nata brojnost ne e rezultat samo na edna vlada, izjavi zamenik-pretsedatelot na Sobranieto i pratenik na DUI, Rafis Aqiti, vo raspravata za izmenite na Zakonot za dr`avna uprava, koj predviduva reforma na javnata administracija. So ovaa izjava Aqiti saka{e da gi otfrli obvinuvawata na opozicijata, koi tvrdat deka so novite izmeni podgotvuvaat teren za celosna partizacija na administracijata. Opozicijata, pak, osporuvaj}i gi izmenite, ostanuva na stavot deka so zakonskite izmeni se podgotvuva partiska ~istka vo administracijata. "So ovie izmeni, vladeja~kite partii }e pravat ~istki vo administracijata, vo koja samo vo minatiot mesec se vraboteni 5.000 lica. Isto taka, 1.100 Albanci vraboteni vo administracijata sedat doma i zemaat plata", re~e pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, na {to mu replicira{e Aqiti, koj tvrdi deka taa brojka e nerealna. Spored nego, ne stanuva zbor za pove}e od 150 Albanci. Sepak, najgolemata zabele{ka na opozicijata i ponatamu ostanuva ~lenot eden od Zakonot, so koj se predviduva namesto Agencijata za dr`avni slu`benici, za reformata na slu`benicite da bide nadle`no Ministerstvoto za

5.000

slu`benici vraboteni samo vo posledniot mesec

1.100 Albanci vraboteni po Ramkoven sedat doma, a zemaat plata

informati~ko op{testvo. Pretsedatelot na Komisijata, Zoran Petreski, re~e deka “ne dràt” obvinuvawata deka vladeja~kite partii }e pravat ~istka vo administracijata. "Ako ovaa Vlada go saka{e toa, moè{e da go stori toa vo izminatite ~etiri godini", re~e Petreski. "Direktorot na t.n. nezavisna institucija e porane{en potpretsedatel i minister na SDSM i ne moème da zboruvame deka taa institucija e nezavisna i oti ako sega administracijata e rakovodena od minister, }e bide partiska", izjavi Petreski. Raspravata za Zakonot za dràvna uprava ve}e po vtor pat se nao|a na pretres pred pratenicite. Edna{ kako predlog na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, koj doìvea totalno fijasko poradi toa {to ne be{e obezbedeno 2/3 mnozinstvo. Ovojpat toa e predlog na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE. So izmenite se predviduva reformata na javnata administracija da ja prezeme Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, a se voveduvaat i psiholo{ki testovi i testovi za integritet pri izborot ili unapreduvaweto na slu`benicite.

GRUEVSKI: 2011 SO POSEBEN FOKUS NA ADMINISTRACIJATA! "Slednata godina }e bide godina vo koja }e imame poseben fokus na dràvnata i javnata administracija i toa }e po~ne da se ~uvstvuva nekolku meseci otkako }e se prezemat istite", izjavi premierot Nikola Gruevski. Toj dodade deka so novite reformi }e se stesni mo`nosta na dràvnite slu`benici za odolùvawe ili manipulacija na ona {to go rabotat ili da dejstvuvaat isto kako vrabotenite vo privatnite kompanii, a dràvnite slu`benici koi neodgovorno si ja sfa}aat rabotata }e dobijat striktni rokovi za sekoj nivni ~ekor, kako i soodvetna kazna. "Sega sme vo podgotovka na Akcioniot plan koj treba da bide zavr{en vo narednite dva, do dva i pol meseci i potoa }e vlezeme vo eden nov bran na krupni promeni, koi se nadevam }e dadat svoj rezultat", izjavi Gruevski.

KONFERENCIJA ZA EVROPSKITE PERSPEKTIVI NA REGIONOT

EVROPA E UMORNA OD BALKANOT! Stabilnosta na evroto, stopanskata i finansiskata situacija se mnogu pova`ni za Evropskata unija od pro{iruvaweto GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

otrebno e da se so~uva evropskata perspektiva za zemjite od Balkanot i vo taa nasoka potrebno e Evropskata unija da & pomogne oddelno na sekoja zemja koja ima aspiracii da stane del od evropskoto semejstvo, a zemjite mora da prodol`at so reformskite procesi. Samo na toj na~in mo`e da se nadmine s$ poprisutnata zamorenost od pro{iruvaweto, koja poradi ekonomskata kriza i nestabilnosta na evroto go stavi pro{iruvaweto vo vtor plan. Ova se zaklu~ocite od dvodnevnata Konferencija za evropskite perspektivi na Balkanot, vo organizacija na germansko-amerikanskiot

institut Aspen, koja se odrà vo ambasadata na Avstrija vo Berlin. "Na Balkanot mu e potrebna evropska perspektiva, bidej} i toa gi pottiknuva zemjite od ovoj region na stabilnost i sproveduvawe na reformite. Avstrija se zalaga Zapaden Balkan da ostane na vrvot na agendata", poso~i avstriskiot minister za nadvore{ni raboti, Mihael [pindeleger i dodade deka pro{iruvaweto na Unijata ne smee da zavr{i po vlezot na Hrvatska. Spored nego, iako Unijata se soo~uva so "preìvuva~ka" kriza, sepak, ne treba da se zaboravat vetuvawata i perspektivite za zemjite od Balkanot, tuku treba da se poddràt i rabotite da prodolàt da se dviàt vo vistinska nasoka. Potrebata od pogolema poddr{ka, kako od Unijata,

taka i od strana na partnerite vo Unijata, ja potencira i {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski. "Smetam deka e najva`no vo tekot na 2011 godina da uspeeme da go zadr`ime vnimanieto na slednite pretsedava~i, Ungarija i Polska, no i vnimanieto na zemjite koi imaat va`na uloga vo Unijata za procesot na pro{iruvaweto so zemjite od Zapaden Balkan", istakna Milo{oski. POLITI^KA VOLJA ZA RE[AVAWE NA SPOROT ZA IMETO! Iako sporot za imeto se najde kako del od agendata na ovaa konferencija, sepak, ne se dade konkreten predlog za negovo re{avawe. Unijata i ponatamu ostanuva na stavot deka sporot za imeto ve}e e pod rakovodstvo na Obedinetite nacii i deka ne se potrebni dopolnitelni predlozi za

nao|awe re{enie. "Ima pregovara~ od stranata na ON i ne znam kolku predlozi ve}e ima na masa. Ne smetam deka ima nedostig od predlozi, tuku od politi~ka volja, za ova kone~no da se simne od dneven red. Ova go barame od dvete strani, za{to, kone~no, bez re{enie onevozmo`en e razvojot na Makedonija vo nasoka na EU. Site predlozi tolku dolgo se diskutiraat {to smetam deka ve}e treba da se najde re{enie”, veli [pindeleger. Ministerot Milo{oski pora~a deka e potrebno pogolemo vnimanie na pra{aweto za imeto, bidej}i Makedonija nema dovolno resursi, kapacitet i ubeditelna mo} za da ja napravi gr~kata strana popragmati~na ili pofleksibilna za da se postigne dolgoo~ekuvaniot makedonskogr~ki kompromis, re~e toj.

POLITIKA / PARI / DR@AVA

PONEDELNIK

SDSM: MAKEDONSKIOT BUXET GI POMAGA TU\ITE EKONOMII! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

apitalnite investicii {to gi najavuva Vladata povlekuvaat ogromen uvoz i so toa gi pomagaat tu|ite ekonomii, a ne doma{nata, obvini opozicijata na raspravata za buxetot za 2011 godina vo Sobranieto. Pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski, izjavi deka Vladata nema kapacitet da gi investira site pari predvideni za kapitalni proekti, bidej}i nikoga{ dosega ne uspeala da gi realizira do kraj najavenite investicii. “Strukturata na kapitalnite rashodi e mnogu lo{a i ne sozdava nikakva dodadena vrednost, koja }e moè da ja zaìvee doma{nata ekonomija. Najgolem del od kapitalnite investicii se neproduktivni. Planirate da gradite zgradi, a najgolem del od grade`niot materijal se nabavuva od stranstvo. Gi poddrùvate srpskata i italijanskata ekonomija, kade

{to se leat spomenicite od proektot “Skopje 2014”, ukrainskata, od kade {to se nabavuvaat voso~nite figuri i avtobusite, i toa voop{to ne multiplicira dodadena vrednost vo doma{nata ekonomija. Namesto toa, ne nudite nitu eden produktiven proekt, kako {to se gasifikacijata, izgradbata na avtopati{ta i energetski objekti. Generalno, celiot buxet e defekten”, potencira Ivanovski. Spored nego, eden od glavnite problemi vo kreiraweto na buxetot e pogre{nata procenka na Vladata za rastot na ekonomijata idnata godina. “Kako mo`e Vladata da o~ekuva doma{nata ekonomija da raste pobrzo od evropskite ekonomii, koi se na{i najgolemi trgovski partneri, koga se o~ekuva tie da zakrepnuvaat so mnogu pobavno tempo. Od druga strana, Vladata go zgolemuva zafa}aweto vo stopanstvoto, so toa {to proektira pogolemi prihodi od kompaniite vrz osnova na zgolemeni pridonesi, {to pretstavuva krah na vladinata reforma i pove}e prihodi od kazni i taksi za firmite”,

izjavi Ivanovski. Opozicijata javno go pra{a ministerot za finansii, Zoran Stavreski, za {to planira da gi potro{i parite {to gi pozajmi od MMF i od dopolnitelnoto zadol`uvawe od 300 milioni evra vo idnata godina. Glaven argument na Stavreski vo odbranata na vladinite politiki i buxetot be{e izjavata na prviot ~ovek na MMF, Dominik [tros-Kan, koj re~e deka Makedonija e prvata zemja {to dobi otvoren kredit od 480 milioni evra, bidej}i vodi zdravi i odr`livi ekonomski politiki. “Osven so vlasta, opozicijata se konfrontira i so MMF, koj isto taka o~ekuva deka makedonskata ekonomija vo 2011 godina }e porasne za 3,5%. Dokolku ima{e razliki vo stavovite, MMF sigurno nema{e da ni odobri zaem, koj im se dava na zemji koi imaat zdravi ekonomski osnovi”, izjavi Stavreski. Vladata planira idnata godina da potro{i 2,6 milijardi evra, {to e za okolu 7% pove} e otkolku godinava. Deficitot vo buxetot e proektiran na

2,5% od BDP e proektiran deficitot vo buxetot za 2011

29% rast na kapitalnite investicii

nivo od 2,5% od BDP. Prihodite vo predlo`eniot buxet se za 6,6% povisoki vo odnos na ovaa godina, a rashodite za 6,8%. Kapitalnite investicii }e porasnat za 29% na 5,14 milijardi denari. Spored Stavreski, porastot na kapitalnite investicii se temeli na porastot na ekonomijata i o~ekuvaniot porast na prihodite, kade {to najgolem del od toj porast na prihodite namesto da se naso~at kon plati, penzii i drugi kategorii, ovaa godina Vladata go naso~uva kon infrastrukturni proekti. Vladata predvidela rast na investiciite vo site sektori, vo transportot, zdravstvoto, obrazovanieto, a }e bidat obezbedeni i dopolnitelni 15 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto.

]E SE GRADAT DVE KATNI GARA@I VO CENTAR

NLB TUTUNSKA SO 8,5 MILIONI EVRA ]E GO KREDITIRA GRAD SKOPJE ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

o kredit od 8,5 milioni evra NLB Tutunska banka } e go finansira gradot Skopje za izgradba na dve katni garaì vo centralnoto gradsko podra~je. Vkupnata vrednost na dvata proekti, odnosno katnata garaà kaj Cvetniot pazar i na ulicata Dame Gruev, e 19 milioni evra, od koi del gi obezbeduva gradot od svojot buxet, del od proda`ba na delovnite prostorii {to }e bidat izgradeni vo ramkite na katnite garaì, a del so kredit od NLB Tutunska banka . Kreditot e so rok na otplata od 10 godini, grejs-period od dve godini i kamatna stapka od Euribor plus 5,1%. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ova pretstavuva zna~aen proekt za razvoj na Skopje i istakna deka e od golemo zna~ewe toa {to za prvpat doma{nite banki se javuvaat kako finansieri na celiot proekt. "Nie, dosega, kako zemja, vo tekot na izminatite godini, sekoga{ bevme svrteni kon me|unarodnite finansiski institucii, koga stanuva zbor

za poddr{ka na lokalniot ekonomski razvoj, duri i na centralno nivo. Dene{noto odobruvawe na ovoj kredit od strana na NLB Tutunska banka e dokaz deka i makedonskiot bankarski sektor ima sila i razbirawe za finansirawe na proekti {to se od zna~ewe za Makedonija", istakna Stavreski. Direktorot na NLB, \or|i Jan~evski, se soglasi deka e dobro {to za prvpat doma{nite banki finansiraat vakvi proekti. "Nam ni e posebno drago {to u~ e s tvuvame vo potpi{uvaweto na ovoj dogovor koj e simboli~en po~etok na u~estvoto na bankarskiot sektor vo finansiraweto na objekti od po{irok op{testven interes ili pogolem po~etok na rabotewe na bankarskiot sektor so op{tinite", objasni Jan~evski. Skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski, istakna deka ovoj kredit }e ovozmoì ovoj proekt da bide navreme realiziran. " Gr adot Skopje ve}e se zadolùva kaj dve stranski banki. Me|utoa, ovaa praktika i doverba smetam deka e vaèn ~ekor za po~etok na investirawe na doma{nite banki vo lokalnata samouprava", re~e Trajanovski.

VLADIMIR ZDRAVEV VLEZE VO MENAXMENTOT NA T-MOBILE obranieto na T-Mobile Makedonija, na sednicata vo petokot, za novi neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori gi izbra Vladimir Zdravev i Tama{ Vagani. Za neizvr{en ~len na Odborot e reizbrana Irena Mi{eva. Tama{ Vagani e nov nezavisen neizvr{en ~len na Odborot na direktori na Makedonski Telekom. Vaka odlu~i Sobranieto na Makedonski Telekom, koe gi reizbra i Jano{ Sabo i Goran Ivanovski za neizvr{ni ~lenovi na Odborot. Na dvete sednici e prifatena i ostavkata na Anti-Jusi Lumijarvi od Odborot na direktori na dvete telekomunikaciski kompanii. @arko Lukovski ostanuva ~len na Odborot na direktori na T-Mobile, a vo isto vreme }e bide i glaven izvr{en direktor na ovaa kompanija. Na ~elo na Makedonski Telekom, pak, ostanuva Nikolaj Bekers, koj e i neizvr{en ~len na Odborot na direktori na T-Mobile.

OHRIDSKA BANKA – KOMPANIJA SO DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE hridska banka, ~lenka na Sosiete `eneral grup, osvoi sertifikat za “Kompanija so dobro korporativno upravuvawe 2010”, vo izborot organiziran od Transparentnost-Nulta korupcija, Stopanskata komora i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. Bankata tret pat e dobitnik na ovoj sertifikat. Od Ohridska banka informiraat deka nagradata pretstavuva priznanie za uspe{nata implementacija na principite na korporativno upravuvawe vo ramkite na strukturata i delovnite procesi.

TTK BANKA DOBITNIK NA NAGRADATA “RAZLI^NI, A EDNAKVI” agradata “Razli~ni, a ednakvi” & e dodelena na TTK banka poradi nejziniot pridones za polesen ìvot na gra|anite so posebni potrebi. “TTK banka e sredno pretprijatie, no ima golemo srce! Vrabotenite vo TTK banka smetaat deka treba da se pomaga vo sekoj moment i {to e mo`no pove} e. Nie ne moème da ja promenime idninata, no moème da gi promenime navikite koi ja menuvaat idninata”, izjavi Dragoqub Arsovski, pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka. TTK banka realizira{e programa za donacii, koja opfa}a proekti za poddr{ka na aktivnosti za pottiknuvawe na pravilniot razvoj na decata, zdraviot na~in na ìvot, obrazovanieto na najmladite, polesnata socijalizacija na licata so posebni potrebi.

ZIMSKATA SEZONA SO POVE]E VOZOVI ikendov startuva{e noviot vnatre{en i me|unaroden vozen red vo `elezni~kiot soobra}aj vo Makedonija, koj istovremeno se menuva i vo site evropski `eleznici. So noviot vozen red vo redoven soobra}aj se vra}a vozot Pelagonija ekspres, koj }e soobra}a na relacija Bitola–Skopje–Bitola. “Ovoj voz }e ponudi povisok kvalitet na vozewe, a istovremeno i udobnost”, soop{tija od M@-Transport. So noviot vozen red }e soobra}aat i u{te tri dopolnitelni para vozovi kon Bitola, sedum para kon Tabanovce, ~etiri kon Gevgelija, 14 kon Veles, dva kon Ko~ani, tri kon Ki~evo i eden kon Volkovo. Vo me|unarodniot soobra}aj i godinava ostanuvaat dvata para vozovi kon Solun i Belgrad – Helas ekspres i Olimpus - koi }e soobra}aat vo utrinskite i popladnevnite, odnosno ve~ernite ~asovi. Vo letniot period }e ima direktni vagoni kon Bar i Burgas. Novina e {to od 25 juni do 10 septemvri edna{ nedelno }e soobra}a nov turisti~ki voz, Meridijan ekspres, koj }e ostvaruva direktni vrski od Praga, Bratislava, Kiev, Moskva i Budimpe{ta so Solun. @elezni~kiot soobra}aj so Kosovo }e se izvr{uva so eden voz.

PREZENTIRANA NACIONALNATA OZNAKA ZA ORGANSKA HRANA

onceto i fidankata se simbol na makedonskoto organsko proizvodstvo na hrana. Naskoro preku ovlastenite sertifikaciski ku}i Makedonija }e po~ne da izdava sertifikati so nacionalnata oznaka za organska hrana - "sonce i fidanka”, so koi }e se garantira potpolno organski proizvod vo koj se zapazeni site kriteriumi za proizvodstvo. Makedonija pred nekolku godina ima{e samo 50-ina, a sega ima 320 registrirani proizvoditeli na organsko proizvodstvo. "Zakonot za organsko proizvodstvo se donese kon krajot na minatata godina, a vo izminatiot period se doneseni i re~isi site podzakonski akti", istakna ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski i najavi deka od idnata godina }e po~ne da funkcionira i Agencijata za hrana i za veterinarstvo, preku koja }e ima celosna kontrola na hranata od niva do trpeza.

Se o~ekuva izgradbata na katnata gra`a kaj Cveten pazar da po~ne na krajot na januari slednata godina, a drugata na Dame Gruev kon krajot na mart ili po~etokot na april. Predvideno e da bidat gotovi vo 2012 godina. Ministerstvoto za transport

PREGLED VESTI

OPOZICIJATA JA KRITIKUVA VLADATA DEKA NEPRODUKTIVNO SE ZADOL@UVA

Sobranieto vo sabotata go izglasa buxetot za 2011 godina te`ok 2,6 milijardi evra, 7% pove}e od godinava

13.12.2010

во петокот objavi и oglas za прода`ба na grade`no zemji{te za katna gara`a vo op{tina Centar, na povr{ina od 801 metri kvadratni. Lokacijata se nao|a vo "Mal ring", a po~etnata cena na javnoto nadavawe iznesuva 7.600 denari.

10 13.12.2010 2.270

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

MBI 10

2.421

MBID

OMB 115,50

2.419

2.265

115,00

2.417 2.260 2.415

114,50

2.255

2.413 2.250

114,00

2.411

2.245

2.409

03/12/10

05/12/10

07/12/10

113,50

03/12/10

09/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

05/12/10

07/12/10

09/12/10

03/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/12/10

07/12/10

09/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO DA SE PODOBRAT ODNOSITE ME\U JAVNIOT I PRIVATNIOT SEKTOR?

BIZNISOT BARA FINANSISKI MO]NA JAVNA ADMINISTRACIJA ZA DA NEMA KORUPCIJA Sitnoto nivo na administracija, kade {to kompaniite i gra|anite imaat najgolem pristap, prakti~no e pole kade {to cveta korupcijata kako rezultat na niskite primawa i `ivotniot standard, velat od Stopanskata komora

NEDELNO TRGUVAWE MAKEDONSKA BERZA, BERZA REGION I SVET

OBVRZNICITE DOMINIRAA SO 72% OD NEDELNIOT BERZANSKI PROMET

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

iznismenite i antikorupcionerite baraat dràvata da gi eliminira site rizi~ni to~ki koi ja pottiknuvaat korupcijata na relacija privaten-javen sektor i finansiski da ja zajakne javnata administracija. Bidej}i privatnite kompanii mnogu rabotat za dràvnite institucii, pri {to vo ovoj odnos ~esto se poso~uva deka ima koruptivni elementi, se predlaga da se prezemat merki za dràvnite slu`benici da bidat imuni na mito i korupcija. “Vladata e najgolemiot investitor i partner na kompaniite, poradi {to e neophodno da bidat odredeni site rizi~ni to~ki koi moè da dovedat do korupcija”, veli pretsedatelkata na Transparentnost–Nulta korupcija, Sla|ana Taseva. Spored nea, rizi~na to~ka za pojava na korupcijata se i javnite nabavki, koi se odnos me|u biznisot i politikata, a za koi s$ u{te ne se razvieni mehanizmi za kontrola, iako ima zakonski re{enija koi ne zaìveale vo praktika. Niskite plati na dràvnata administracija i ìvotniot standard na gra|anite se poso~uvaat kako glavni pri~ini za korupcijata vo zemjava. “Dràvata kontinuirano se bori protiv krupnata korupcija, iako moèbi na{ pogolem problem e sitnata. Sitnoto nivo

akedonska berza ima{e solidna trgovska nedela, iako, poradi dràvniot praznik vo sredata, ima{e samo ~etiri trgovski denovi. Vkupniot berzanski promet iznesuva{e 134 milioni denari i e za 49% pogolem vo odnos na minatonedelniot od 89,7 milioni denari. Obvrznicite dominiraa vo ramkite na trguvaweto, so vkupen ostvaren promet od 96,7 milioni denari, odnosno 72% od realiziraniot nedelen berzanski promet. Posledniot den od trguvaweto go odbeleà i blok-transakcijata na slobodniot pazar so akcii na Replek vo iznos od 3,5 milioni denari. Berzanskite indeksi, pak, so razli~ni dvièwa vo tekot na nedelata. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,55% na 2.263,82 indeksni poeni, indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID zabeleà pad od 0,02% na vrednost od 2.419,71 indeksni poeni, a na obvrznicite OMB beleì rast od 0,05% na 115,32 indeksni poeni. Vo regionot, berzata vo Zagreb ima{e poslaba berzanska nedela vo odnos na prethodnata. Prometot beleì pad za celi 18,10% na iznos od okolu 14,2 milioni evra. Osnovniot berzanski indeks CROBEX, ~ija vrednost na krajot od nedelata iznesuva 1.893,67 indeksni poeni, beleì rast od 4,3%. Belgradskata berza, pak, ima{e golem rast na berzanskiot promet. Toj, vo odnos na prethodnata nedela, e dvojno pogolem i iznesuva 6,6 milioni evra, za razlika od 3,3 milioni evra realizirani prethodno. Rast beleì i osnovniot berzanski indeks Belex 15 od 1,38% na 662,47 indeksni poeni. Kaj svetskite berzi, Wujor{kata povtorno ima{e odli~na trgovska nedela. Berzanskiot indeks S&P 500 na nedelno nivo beleì rast od 1,3% na 1.240,40 indeksni poeni. Nasdaq, pak, zavr{i na 2.637,54 indeksni poeni, po rastot od 1,8%, a najpoznatiot berzanski indkes Dow Jones porasna za 0,2% na vrednost od 11.410,32 indeksni poeni. Rast od 0,2% na 1.125,59 indeksni poeni nedelava beleì i panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300, prodolùvaj}i go rastot po~nat vo noemvri. Japonskiot Nikkei 225 isto taka nedelava porasna za 0,3% na vrednost od 10.211,95 indeksni poeni.

na administracija, kade {to kompaniite i gra|anite imaat najgolem pristap, prakti~no e pole kade {to cveta korupcijata kako rezultat na niskite primawa i ìvotniot standard”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Edinstveniot izlez toj go gleda vo dolgoro~niot rast na ekonomijata, ne od 5%, tuku od 8% godi{no. So toa bi se obezbedile pogolemi plati za administracijata i bi se podbril ìvotniot standard. Na~inot za da se postigne toa e da se promeni ekonomskiot model za razvoj na dràvata. Azeski tvrdi deka samite kompanii s$ pove}e se organiziraat i borat protiv sivata ekonomija. “Dobrite kompanii baraat dobra usluga od dràvnite organi. Dokolku razlikata me|u

ovie dva subjekti e bliska, odnosno mala, toga{ toa e odli~no za dr`avata i za ekonomijata. No, dokolku taa razlika e golema, odnosno

kompaniite funkcioniraat uspe{no i odat napred, a administracijata stagnira, toga{ s$ pove}e raste korupcijata”, istakna toj.

NAGRADI ZA KORPORATIVNA ODGOVORNOST ZA [EST KOMPANII [est kompanii dobija sertifikati za dobro korporativno upravuvawe. Na izborot za “Dobro korporativno upravuvawe za 2010 godina”, koj go organiziraa Transparentnost-Nulta korupcija, Stopanskata komora i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, priznanijata im bea podeleni na Makstil, Ohridska banka, Makedonski Telekom, Rade Kon~ar TEP i Servis i Prokredit banka. “Korupcijata vo privatniot sektor s$ pove}e se nametnuva kako tema na rasprava kaj relevantnite me|unarodni institucii. Zatoa, dobroto korporativno upravuvawe e solidna ramka za borba protiv korupcijata. Od kompaniite da n$ ubedat, ne so zborovi, tuku so fakti i dela, deka pri svoeto rabotewe gi primenuvaat najvisokite standardi i principi na transparentnost kon vrabotenite i vo komunikacijata so delovnite partneri i zaednicata”, istakna Sla|ana Taseva, pretsedatelka na Transparentnost–Nulta korupcija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.12.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

10.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

31.419.681,78

3,58%

3,29%

2,73%

0,36%

-1,30%

08.12.2010

Охридска банка Охрид

1.560,00

10,56

162.240

ILIRIKA JIE

ЗК Пелагонија Битола

2.050,00

2,5

41.000

ILIRIKA GRP

34.979.131,01

1,20%

4,83%

8,71%

11,93%

14,56%

08.12.2010

463,08

1,38

729.350

Иново Статус Акции

18.714.533,56

-0,41%

-1,63%

-6,59%

-16,33%

-17,40%

09.12.2010

42.000,00

0,48

84.000

KD Brik

26.491.440,46

0,15%

3,40%

5,57%

11,32%

14,32%

09.12.2010

1.740,00

0,4

10.440

KD Nova EU

24.570.686,86

-1,43%

1,00%

-0,60%

-4,24%

-5,07%

09.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.048.847,73

-0,81%

0,70%

1,62%

-0,62%

-0,07%

09.12.2010

Македонски Телеком Скопје Фершпед Скопје ОКТА Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ТГС-Технички гасови Скопје

10.12.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје ЕМО Охрид КЈУБИ Македонија Скопје Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

3080

-74,33

107.800

163

-1,28

58.517

99,00

-1,00

22.671

455,00

-0,44

46.410

3.232,71

-0,24

501.070

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Клириншка куќа Клир. интерб. Македонски Телеком Скопје Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Алкалоид Скопје

10.12.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

10.12.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

509,58

105,83

KMB (2009)

2.014.067

3.232,71

533,81

MPT (2009)

112.382

24.483,33

0,68

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

ХВ ALK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

10.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

44.002

3.864,40

390,18

9,90

0,88

обични акции

34.729

-28,38

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

78.731

-94,15

4,82

0,51

обични акции

60.093

-48,16

6,06

0,94

Вкупно Редовен пазар

60.093

-48,16

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

15000

0,00

2.445.000

463,08

1,38

729.350

SBT (2009)

389.779

2.754,93

211,39

13,03

0,63

3.232,71

-0,24

501.070

STIL (2009)

14.622.943

163,00

0,11

1.474,05

2,28

2754,93

0,18

399.465

TPLF (2009)

450.000

3.261,75

61,42

53,11

0,96

3864,4

-0,20

324.610

ZPKO (2009)

271.602

2.050,00

0,27

-96,61

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 10.12.2010)

13.12.2010

17.03.2010 POTEKLOTO NA MAKEDONSKOTO VINO OSTANUVA SPORNO, IZVOZOT NEPRE^EN

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

PO SOSTANOKOT ZA VINOTO VO BRISEL

Ministerstvoto za zemjodelstvo vo najbrzo vreme treba da podgotvi lista na termini koi bi mo`ele da se za{titat vo vinskiot registar na EU kako region na poteklo za makedonskite vina ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

roblemi so izvozot na makedonsko vino nema da ima, no nema ni konkretno re{enie za registriraweto na geografskoto poteklo na vinoto koe od Republika Makedonija se izvezuva vo Evropskata unija. Ova go tvrdi zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, po vra}aweto od Brisel, kade {to pred nekolku dena se odr`a sostanok na Potkomitetot za vino. Zaklu~okot ottamu e Ministerstvoto za zemjodelstvo vo naredniot period da predlo`i nekolku varijanti na imiwa, takanare~eni homonimi na terminot "Makedonija" koj Grcija vo 1989 godina go ima registrirano vo registarot na Evropskata unija kako region na poteklo na svoite vina. Makedonija insistira ovaa situacija, koja ve}e im sozdava problemi na del od vinarnicite pri izvozot na evropskite pazari, da se re{ava vo ramkite na pravnite instrumenti, soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (SSA) i Protokolot za vino, vklu~itelno i upotrebata na za{titeniot geografski naziv Makedonija ili "makedonski” pri etiketiraweto na vinoto da se re{i so upotreba na homonim, za {to vo Unijata ve}e ima praktika. Na primer, "Trakija" e registriran region na poteklo na vino od strana na Grcija, a Bugarija (vo koja isto taka ima region Trakija) go ima registrirano kako "Trakiska nizina". Makedonija sega bara sli~en na~in za re{avawe na potekloto na vinata od Makedonija. “Soglasno evropskoto zakono-

davstvo, izminatite nekolku godini rabotevme na usoglasuvawe na listite za geografsko poteklo na vinata so Evropskata unija. Site listi se ve}e usoglaseni, osven listata za poteklo na vinoto po regioni, kade {to so Grcija imame ist region na poteklo, Makedonija”, veli Ivanovski, optimist deka i ovoj problem brzo }e se nadmine. Na briselskata sredba makedonskata delegacija ostanala na stavot deka imame pravo da go koristime zborot “Makedonija”, dodeka stavot na Evropskata unija e da najdeme prifatlivo re{enie. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo tvrdat deka dodeka ne se re{i problemot so regionot, makedonskite vina }e mo`at da se prodavaaat vo zemjite od EU. Ne o~ekuvaat novi blokadi za izvoz na vinoto po 1

januari. Ivanovski uveruva deka problemite so koi se soo~ija del od makedonskite vinarnici na pazarite vo Slovenija i Germanija se vo faza na re{avawe i nema da se povtorat. “Ima politi~ki pritisoci poradi problemot so imeto koj go imame so Grcija, no vo etiketite na vinoto imeto na dràvata nema nikakva vrska so imeto na regionot od kade {to poteknuva vinoto. Sega vino moè da se izvezuva so na{ite za{titeni nazivi, no tie ostanaa na nivniot stav deka ne moè da se izvezuva vino kaj koe go imaat za{titeno regionot na poteklo "Makedonija"”, informira{e Ivanovski. Iako toj ne o~ekuva povtorni blokadi pri izvozot na vino vo EU, sepak, ne moè so sigurnost da se predvidi so {to }e se soo~at na teren. Problemite so proda`bata

milioni litri iznesuva godi{niot izvoz na makedonsko vino

na makedonskoto vino se pojavija pred nekolku meseci, koga Grcija, preku svoite ambasadi vo Germanija i Slovenija, po~na da vr{i pritisok vrz distributivnite sinxiri i uvoznicite na vino da ja soprat proda`bata na vinoto so oznaka "makedonsko" vo nivnite supermarketi. Vo Germanija godi{no se izvezuvaat 33 milioni litri vino. Celokupniot izvoz na makedonsko vino na godi{no nivo dostignuva okolu 60 milioni litri. Zasega, izvozot vo drugite evropski zemji i nara~kite koi pristignuvaat od niv se odvivaat bez problemi.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,95%

3,88%

4,58%

5,42%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,52%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,5013

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,5425

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,3731

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,0913

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,0546

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7872

61,6

73,6

47,9

Извор: НБРМ

DIMOVSKI: NE BI TREBALO DA IMA PRE^KI VO IZVOZOT NA MAKEDONSKOTO VINO Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, smeta deka so Brisel, a ne so Grcija, treba da se re{i problemot so zabranata za izvoz na makedonskoto vino vo {i{iwa so etiketa so geografsko poteklo. Toa treba da se napravi so potsetuvawe na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija, na Vinskiot protokol i na prirodnite prava koi Makedonija gi ima vo koristeweto na imeto "Makedonija”. "Makedonija ima principielen stav vo vrska so re{enieto na problemot so vinoto, a toa e koristeweto na homonim. Smetam deka po Nova godina nema da ima osobena pre~ka vo izvozot na makedonskoto vino na pazarite na Evropskata unija." Od 1 januari do 15 noemvri godinava Makedonija ima izvezeno 67 milioni litri vino, {to e za 23 milioni pove}e vo sporedba so minatata godina. "Toa e rezultat na zalo`bite koi gi ima{e Ministerstvoto vo nao|awe novi pazari i vra}awe na makedonskoto vino na starite tradicionalni pazari. Mislam deka vo golema mera uspeavme vo toa, inaku ne bi mo`elo fizi~ki da se prifati celoto grozje od poslednata rekolta i da se smesti vo vinarskite vizbi", istakna ministerot Dimovski.

12 13.12.2010 FOKUS: KOSOVO STANUVA STRATE[KI TRGOVSKI PARTNER NA M

HRANATA OD MAKEDONIJA GO OSVOJUVA KOSOVSKIOT PAZAR SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

osovo stanuva zna~aen trgovski partner na Makedonija. Spored statisti~kite podatoci, trgovijata so Kosovo bele`i zna~itelno pozitiven trend vo poslednite dve godini. Vo prvite deset meseci od godinava izvozot e zgolemen za 54% vo sporedba so lani. Lani za cela godina vo Kosovo se izvezeni makedonski proizvodi vo vrednost od 314,5 milioni dolari. Najgolemo u~estvo vo izvozot imaat prehranbenite proizvodi, zelen~ukot i ovo{jeto so 40 milioni dolari; grade`nite materijali so 31,6 milioni dolari; toplo i ladno valanite i drugite proizvodi od

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

astarena tehnologija, nedovolno znaewe, visoki ceni, slab kvalitet, no i ogromna konkurencija, se glavnite pre~ki za plasman na srpskite proizvodi na pazarite vo Zapadna Evropa. Firmite, pak, koi gi zadovoluvaat

r vo vrednost r od Lani vo Kosovo se izvezeni makedonski proizvodi , milioni dolari. r Najgolemo j uu~estvo vo izvozot imaat prehranbenr r 314,5 ite proizvodi, zelen~ukot i ovo{jeto so 40 milioni dolari; grade`nite materijali so 31,6 milioni dolari; toplo i ladno valanite i drugite proizvodi od `elezo i ~elik so 13,8 milioni dolari i cigarite so 8,5 milioni dolari, poka`uvaat podatocite na Stopanskata komora.

`elezo i ~elik so 13,8 milioni dolari i cigarite so 8,5 milioni dolari, poka`uvaat podatocite na Stopanskata komora. Za godinava s$ u{te nema detalni statisti~ki podatoci za trgovijata so Kosovo. Vo isto vreme, pak, zna~itelno se namaluva izvozot vo tradicionalniot partner Srbija. Vo prvite deset meseci od godinava, vo sporedba so lani, izvozot od Makedonija vo Srbija e namalen za 26%.

Ekonomskite analiti~ari smetaat deka voop{to ne stanuva zbor za promena na trgovskite partneri, tuku za statisti~ka promena. “Se menuva edinstveno statistikata. Vo Srbija sekoga{ go imame istiot izvoz, no promenata se odnesuva na toa {to Kosovo do pred dve godini ne se smeta{e vo statistikata, a toa {to go izvezuvavme vo Srbija, vsu{nost, vo pogolem del ode{e vo Kosovo. Zna~i, ova {to sega

go gledame e pove}e statisti~ka realnost. Kosovo otsekoga{ ni bil tradicionalen trgovski partner”, veli Abdulmenaf Bexeti, univerzitetski profesor. KOSOVO NEMA VE^NO DA BIDE MEKA ZA IZVOZOT Do koga makedonskite kompanii mo`at da smetaat na Kosovo kako na zna~aen pazar za plasman na svoite proizvodi? Doma{nite biznismeni tvrdat deka na Kosovo

}e mu treba pove}e vreme za da razvie sopstvena industrija, a dotoga{ makedonskite firmi } e imaat mo`nost maksimalno da se pozicioniraat na kosovskiot pazar. “Jas od poodamna velam deka spas za Makedonija se samo Kosovo i Albanija, zatoa {to doma{nite kompanii s$ u{te ne se podgotveni da izvezuvaat vo zemjite od EU. No, ovoj izvoz nema da trae ve~no,

VISOKITE CENI I ZASTARENATA TEHNOLOGIJA GLAVNI PRE^KI

SRBIJA TE[KO SE PROBIVA NA PAZAROT VO ZAPADNA EVROPA strogite evropski standardi ~esto nemaat dovolno pari da investiraat vo izvozot, bidej}i vlezot na samo eden proizvod na policite vo

MIRKO CVETKOVI] PREMIER NA SRBIJA “Pokrienosta na uvozot so izvoz vo Srbija ovaa godina dostignala 58%, {to pretstavuva nedovolen rezultat, no e najdobar vo ovoj vek. Izvozot vo prvite deset meseci od ovaa godina porasna za edna milijarda evra, odnosno za 21% vo odnos na minatata godina. Vladata }e podgotvi nova ekonomska strategija, ~ij koncept }e bide baziran na rast na proizvodstvoto i izvozot.”

supermarketite na Zapad ~ini me|u 60.000 i 100.000 dolari. Za dve godini, Srbija, po konkurentnosta na svoeto proizvodstvo padna za 11 mesta i godinava na listata na Svetskiot ekonomski forum se nao|a na 96 mesto od vkupno 136 zemji. Podobri od Srbija se Makedonija (79 mesto), Hrvatska (77), Malezija (26), Crna Gora (49) i Tunis (32). Odredeni srpski proizvodi mo`e da se najdat vo najoddale~enite zemji vo svetot. No, nema to~ni podatoci kolkavi koli~ini zaminuvaat tamu. Pove}eto srpski izvoznici proizvodite gi plasiraat na pazarite vo regionot, bidej}i, poradi prepoznatlivosta i slabata konkurencija, najlesno mo`at da se probijat

58%

iznesuva pokrienosta na uvozot so izvoz vo Srbija

do krajnite potro{uva~i. Direktorot na prehranbenata kompanija Pionir, Stevan Santo, ~ii proizvodi, osven vo zemjite na CEFTA, gi ima i vo Ungarija, Slovenija i Germanija, kako i vo skandinavskite zemji i [vajcarija, izjavi deka sekoja godina go zajaknuvaat izvozot, no deka nema zna~ajni rezultati na toa pole. “Osvojuvaweto novi pazari e mnogu

skapo i ne mo`ete da napravite golem uspeh preku no}. Konkurencijata e ogromna, a gradeweto na brendot e dolgotraen proces, taka {to ne postojat nekoi golemi potezi koi }e mo`at brzo da n$ pozicioniraat na povisoki mesta”, izjavi Santo. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, soop{ti deka pokrienosta na uvozot so izvoz vo Srbija ovaa godina dostignala 58%, {to pretstavuva nedovolen rezultat, no e najdobar vo ovoj vek. Cvetkovi} izjavi deka izvozot vo prvite deset meseci od ovaa godina porasnal za edna milijarda evra, odnosno za 21% vo odnos na minatata godina. Srpskiot premier najavi deka Vladata }e podgotvi nova ekonomska strategija,

no.

MAKEDONSKITE KOMPANII

KOSOVCITE SAKAAT ZEMJODELSKI PROIZVODI OD MAKEDONIJA

54%

Minatata godina ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, so biznis-delegacija od Makedonija ostvari oficijalna poseta na Kosovo. Toa be{e znak deka na dr`avata & e od osoben interes da ja prodlabo~i ekonomskata sorabotka me|u dvete dr`avi. Lani, vo zemjava, pak, ~esti gosti bea kosovskite farmeri, koi naj~esto prestojuvaa vo Prespanskiot i Strumi~kiot region, kade {to se interesiraa za uvoz na zemjodelski proizvodi. No, vo Federacijata na farmeri velat deka izvozot s$ u{te ne e dogovoren. “Kosovskite farmeri ~esto doa|aat vo Makedonija i se interesiraat kako se proizveduvaat jabolka vo Prespa. Posetija i mlekarska farma, bea i vo Strumica, taka {to mislam deka sredbite se pove}e za razmena na iskustva. [to se odnesuva do izvozot na jabolka, najgolem izvoz imame vo Albanija”, veli Biljana Petrovska od Federacijata na farmeri.

se zgolemi izvozot na Makedonija vo Kosovo vo prvite deset meseci od godinava vo sporedba so lani

DA SE IZGRADI AVTOPAT SKOPJE– PRI[TINA So zasilen intenzitet se odvivaa biznis-forumite me|u stopanskite zdruènija od Makedonija i Kosovo. Pred nekolku meseci vo Stopanskata komora na Makedonija prisustvuva{e biznis-delegacija od Kosovo. Toga{ be{e potencirano deka iako trgovskata sorabotka me|u dvete dràvi se odviva dobro, neophodno e da se nadminat odredeni zakonski i administrativni barieri, koi s$ u{te postojat. Apeliraa za vo najbrzo vreme Skopje i Pri{tina da se povrzat so avtopat, da se podobri infrastrukturata na grani~nite premini r i da se usoglasat izvoznite i tranzitnite proizvo ceduri. Kosovskite biznismeni, cedu pak, ja otvorija mo`nosta za zaedni~ki nastap na treti zaed pazari so makedonskite bipaza znismeni. znis zatoa {to ovie dràvi nema u{te dolgo da bidat nerazvieni, osobeno koga e vo pra{awe prehranbenata industrija. Evidentno e deka nie indust tamu izvezuvame i zemjodelski proizvodi, maslo i nafta”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na Zlatku Severozapadna Makedonija. Severo Spored ekspertite, vo bliska idnina ne moè mo da se o~ekuva razvoj na industrijata vo Kosovo, {to zna~i indust deka ddoma{nite kompanii s$ u{te }e mo` moàt da izvezuvaat nafteni i prehranbeni proizvodi. “Ako ima promena vo strukturata na izvozot, toa moè da bide kaj mebelot i mle~nite proizvodi, zatoa {to vo Kosovo sega se raz-

BLERIM ZLATKU PRETSEDATEL NA KOMORATA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA "Jas od poodamna velam deka spas za Makedonija se samo Kosovo i Albanija, zatoa {to doma{nite kompanii s$ u{te ne se podgotveni da izvezuvaat vo zemjite od EU. No, ovoj izvoz nema da trae ve~no, zatoa {to ovie dr`avi nema u{te dolgo da bidat nerazvieni, osobeno koga e vo pra{awe prehranbenata industrija. Evidentno e deka nie tamu izvezuvame zemjodelski proizvodi, maslo i nafta.” vivaat mali i sredni firmi, pa }e nemaat potreba za vakvi proizvodi. Sli~no e i so izvozot na voda. Okolu 15 milioni evra iznesuva{e makedonskiot izvoz na voda vo Kosovo dosega. Pove} e od sigurno e deka vrednosta na izvozot }e se namaluva vo idnina”, dodava Bexeti. SE INTENZIVIRAAT BIZNIS-SREDBITE Sepak, spored podatocite na Stopanskata komora, godinava Kosovo pretstavuva sedmi nadvore{no-trgovski partner na zemjava. Tokmu Stopanskata komora vo poslednite dve godini inicira{e golem broj biznissredbi so kosovski biznismeni. “Za zemjodelskite i prehranbenite proizvodi ima siguren plasman na kosovskiot pazar”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora. Doma{nite biznismeni velat deka Kosovo i vo idnina }e bide pre-

dizvik, s$ dodeka ne se sozdadat uslovi za implementacija na site potrebni evropski standardi. “Na Kosovo izvezuvame krastavici, feferoni, proizvodi od prehranbenata industrija. Po~navme od 1999 godina, no so pogolem intenzitet izvezuvame vo poslednite tri godini. Ima interes za makedonskite proizvodi i mislam deka toa najmnogu se dol`i na ote`natiot uvoz od Srbija. Ne veruvam deka na{iot izvoz porasnal zatoa {to porasnalo proizvodstvoto. Dopolnitelno vlijae i toa {to Kosovo ve}e se formira kako dr`ava. Se zatvoraat crnite kanali i celiot izvoz legalno se registrira“, veli Xemail Dauti od Dauti komerc.

ABDULMENAF BEXETI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Ako ima promena vo strukturata na izvozot, toa mo`e da bide kaj mebelot i mle~nite proizvodi, zatoa {to vo Kosovo sega se razvivaat mali i sredni firmi, pa }e nemaat potreba za vakvi proizvodi. Sli~no e i so izvozot na voda. Okolu 15 milioni evra iznesuva{e makedonskiot izvoz na voda vo Kosovo dosega. Pove}e od sigurno e deka vrednosta na izvozot }e se namaluva vo idnina.”

Biznismenite ~esto nemaat dovolno pari da investiraat vo izvozot, bidej}i vlezot na samo eden proizvod na policite vo supermarketite na Zapad ~ini me|u 60.000 i 100.000 dolari ~ij koncept }e bide baziran na rast na proizvodstvoto i izvozot. Ekonomistite smetaat deka cenovno, tehnolo{ki i spored kvalitetot, srpskite kompanii se bez vistinski {ansi za probivawe na stranskiot pazar. “Potrebni se brzi promeni. Treba da se podgotvi posebna programa za pottiknuvawe na izvozot. Treba stranskite investitori da se povikaat da go donesat ona {to na nas ni nedostiga: proizvod, marketing, sovremeno upravuvawe so tro{ocite”, izjavi Nikola Pavi~i}, direktor na kompanijata Tarket, koja se zanimava so proda`ba na tekstilni i podni oblogi, tepisi i tepisoni. Od Unijata na rabotodava~i na Srbija

velat deka poradi zastarenata tehnologija i ponatamu najmnogu se izvezuvaat surovini ili poluproizvodi, a najmalku gotovi proizvodi od oblasta na elektronikata ili avtoindustrijata. Hranata, odnosno zemjodelstvoto, e edinstveniot sektor vo koj Srbija ostvaruva suficit vo nadvore{notrgovskata razmena. Me|utoa, i tuka situacijata ne e sjajna. Agrarniot buxet vo Srbija e pomal otkolku vo ostanatite zemji. Prerabotuva~ki kapaciteti za odredeni proizvodi ne postojat, dodeka onie koi gi ima ~esto ne se dovolni da gi ispolnat barawata na golemite pazari. “Onie koi so kvalitet i koli~ina mo`at da pariraat na stranskiot pazar, ~esto ne mo`at da pariraat

so cena”, izjavi Pavi~i}. Srbija e prva zemja vo svetot po izvoz na malini, no ova ovo{je se prerabotuva vo drugi zemji. Srbija proizveduva i vino, no nema dovolen kapacitet da gi pokrie golemite pazari kako Rusija, SAD ili Kanada. Surovinite so~inuvaat pove}e od 65% od vkupniot izvoz na Srbija, koja najmnogu izvezuva oboeni metali, ~elik, lim i p~enka. Najgolem izvoznik e kompanijata US Stil, koja izvezuva bel lim vo Italija, Portugalija, Holandija i Egipet. Vo Stopanskata komora na Srbija smetaat deka pra{awata za izvozot i konkurentnosta na dr`avata treba da bidat vrven prioritet. “Potrebna e razvojna banka koja bi gi finansirala biznismenite. Za podobri delovni rezultati dr`avata bi trebalo da go subvencionira proizvodstvoto i izvozot, no i da gi namali administrativnite tro{oci, kako zna~itelno optovaruvawe”, velat od Komorata.

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN UTIN KAJ LERI KINGG

NE SE ME[AME VO RABOTATA NA SAD, AMA I TIE DA NE SE ME[AAT VO NA[ATA

premier, Vladimir Putin, minatata Ruskiot nedela gostuva{e vo `ivo vo popularnata emisija na Leri King na amerikanskata televizija CNN. Ova intervju predizvika golemo vnimanie vo svetskata javnost, zatoa {to Putin otvoreno gi iznese svoite stavovi za klu~ni pra{awa {to ja obremenuvaat me|unarodnata scena. No, isprati i mnogu “skrieni” poraki, pred s$ kon Amerikancite, koi go “krstija” Betmen, na {to toj posebno im se naluti. Zatoa “Kapital” vo narednite nekolku dena }e go objavi integralno intervjuto na Putin vo emisijata na King

obra ve~er. Ova e mnogu posebna ve~er za {outo Leri King, a gostin vo studioto povtorno ni e Vladimir Putin, ruskiot premier i porane{en pretsedatel na Ruskata Federacija. Dobra ve~er. Navistina e dobro {to se gledame povtorno. Se se}avam na na{ata prva sredba, na{eto intervju. Gospodine premiere, Vi blagodaram {to ni se pridruìvte. Ajde da po~neme vedna{. Vo 2012 godina moète povtorno da se kandidirate za pretsedatel. Dali }e go napravite toa? Pretsedatelot Medvedev i jas tesno sorabotuvame. Odamna odlu~ivme za toa deka izborite vo 2012 godina }e bidat vo interes na ruskiot narod. Zna~i, va{iot odgovor e “moèbi”? ]e vidime. Ima mnogu vreme do izborite. Tie se planirani za april 2012 godina. Povtoruvam, me|usebno }e se konsultirame i }e dojdeme do re{enie koe gi opfa}a ekonomskata, socijalnata i politi~kata situacija vo zemjata. OK, ajde da premineme na momentalnite raboti. Sekako. [to mislite za protekuvaweto na voenite i diplomatskite dopisi od grupata Vikiliks? Odredeni eksperti veruvaat deka nekoj namerno gi “otekuva” Vikiliks. Go zasiluva avtoritetot na veb stranicata za protegawe na svoite politi~ki kraevi. Toa e edna mo`na teorija, a toa go mislat i ekspertite koi, sepak, ne{to vredat vo na{ata zemja. Jas mislam deka ako ne e taka, se pokaùva deka

diplomatskata usluga treba da bide povnimatelna so nejzinite dokumenti. Takvi protekuvawa se slu~ile i prethodno. Ne gi gledam kako nekoj vid katastrofa. A, {to e so izjavata na amerikanskiot sekretar za odbrana, Robert Gejts, deka is~eznala ruskata demokratija i deka bezbednosnata slu`ba ja vodi Vladata? Kakva e Va{ata reakcija na izjavata na amerikanskiot sekretar za odbrana? Li~no se poznavam so gospodin Gejts. Sme se sretnale vo nekolku navrati. Smetam deka e fin ~ovek i dobar specijalist. No, gospodin Gejts, se razbira, be{e lider na CIA, a denes e sekretar za odbrana. Istovremeno e amerikanski vode~ki lider za demokratija, mu ~estitam. Zna~i, zgre{il koga izjavil deka bezbednosta slu`ba ja vodi zemjata? Celosno gre{i. Na{ata zemja ja vodat lu|e od Rusija koi se izbrani od legitimni izbira~ki tela i administracija. [to se odnesuva do demokratijata, ova e dolgotraen argument koj go diskutirame so kolegite od SAD. Sakam da potsetam deka dva pati vo istorijata na SAD pretsedatelskiot kandidat, koj podocna stanal pretsedatel na SAD, dobil pove}e glasovi vo izborniot kolex, no go zagubi popularniot glas. [to e tuka demokratsko? A koga im kaùvame na kolegite od SAD deka ima sistemski problemi vo ovaa sfera, slu{ame: “Ne si go pikajte nosot vo na{ite raboti. Vaka funkcioniraat tuka rabotite i taka }e ostane”. Nie ne se me{ame, no sakam da im kaàm isto i tie da ne se me{aat vo na{ite raboti. Ova e nezavisen izbor na ruskiot narod. Narodot ednoglasno ja poddrà demokratijata vo ranite 90-ti godini. Tie nema da zastranat od ovoj pat. Nikoj ne treba da se somneva vo ishodot. Ova e za ruskite sopstveni interesi. I definitivno }e prodolìme vo ovaa nasoka. Problemot {to go spomena gospodin Gejts vo tekot na diplomatskata korespondencija e jasno povrzan so negovata èlba da nanese odreden pritisok vrz alijansata za konkretni problemi. A gi ima mnogu. Na Rusija gledaat kako da popu{ta pod ovoj pritisok, bidej}i ne e demokratska: “Ovie merki treba da se prezemat bidej}i nema demokratija”. Ova sme go slu{nale iljada pati. Prestanavme da obrnuvame vnimanie na ova. No, toa s$ u{te se koristi kako instrument za nadvore{nata politika na SAD. Mislam deka ova e pogre{en metod za izgradba na odnosite so Rusija. ...prodolùva utre...

14 13.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

NADE@TA NA PERO NAKOV

Za da bide pojasno, }e kaàm deka duri i da se odrèa ovie izbori, VMRO }e osvoe{e blizu 60 pratenici i u{te eden cel ~etirigodi{en mandat. No, toa ne e dovolna pri~ina. Nie }e prodolìme da rabotime na dràvnite prioriteti.

dna nedela sme pod pritisok na opozicijata za raspi{uvawe na predvremeni izbori. Ni{to ~udno i ni{to nelegitimno. Naprotiv, rabota na sekoja opozicija e da se obide so demokratski sredstva da ja sru{i postojnata vlast. Rabota na opozicijata e u{te od prviot den da se obiduva da ja prezeme vlasta. Taka funkcionira demokratijata. No, dali toa }e bide prifateno ili ne, odnosno, dali }e ima predvremeno premeruvawe na silite na legalni i legitimni izbori zavisi od odlukata na mnozinstvoto vo Sobranieto na Republika Makedonija i zavisi od momentalnite politi~ki uslovi i odnosi na scenata. Se se}avam deka ne e prv pat vo Makedonija opozicijata, odnosno koja bilo opozicija, da bara predvremeni izbori. Toa se slu~uva{e ~esto vo minatoto. Faktot deka na ovaa opozicija & trebaa duri pet godini za prv pat da pobara ru{ewe na vlasta ne zna~i deka gi zaboravivme site obidi vo minatite dvaesetina godini. Da potsetam na niv. Se se}avam na najsilnata od

neuspe{nite, koga SDSM ja ima{e apsolutnata vlast vo Makedonija vo zimata 1996 godina, toga{nata opozicija, predvodena od VMRO-DPMNE i Demokratskata partija na Petar Go{ev, povede inicijativa za predvremeni izbori. Ne samo na ulica i ne samo so eden skromen mar{ niz Skopje. Tuku u{te pove}e, toga{nite opozicioni partii, povikuvaj} i se na Ustavot na Republika Makedonija, sobraa 220.000 legitimni potpisi od polnoletnite gra|ani na Republika Makedonija za svikuvawe na referendum za raspu{tawe na Sobranieto na Republika Makedonija (iako bea dovolni samo 150.000). Vsu{nost, toa ne be{e samo `elba ili mar{ na partiskite aktivisti, toa be{e `elba na narodot. Vo vrska so ovaa inicijativa, preku no} se nosea zakoni i se menuvaa pravila za da ne se dozvoli da odlu~uva voljata na narodot. SDSM se skri zad sitni zakonski manipulacii i ne dozvoli referendum i predvremeni izbori. Da se slu~ea tie izbori vo Makedonija, nema{e da imame nitu vakva privatizacija, nitu vakva partizacija na sudstvoto.

Vtor obid bea naporite na SDSM pred voeniot konflikt vo 2001 godina po pat na prezemawe pratenici i predizvikuvawe promena na soodnosite vo Parlamentot da predizvika pa|awe na Vladata na Georgievski i eventualno zabrzano raspi{uvawe na parlamentarni izbori. I ovoj obid, koj za volja na vistinata be{e zad scenata i nema{e ni{to so demokratijata, a, vsu{nost, nalikuva{e na pu~, propadna. Tretiot obid za predizvikuvawe predvremeni izbori be{e pri krajot na mandatot 2002-2006 godina, koga VMRO-DPMNE pobara predvremeni izbori. Ova barawe be{e na legitimen na~in diskutirano vo javnosta, no politi~koto mnozinstvo na SDSM ne go prifati i odlu~i da odi na izbori vo regularen termin vo 2006 godina. ^etvrtiot obid, koj e i edinstveniot uspe{en, e vo 2008 godina, koga DUI pobara predvremeni izbori. Toga{ uslovite bea sozreani, bidej}i Vladata prakti~no ja izgubi poddr{kata od Parlamentot so ~estite izleguvawa na DPA od nea i mora{e da se bara nov mandat na izbori.

Ete, taka izgleda demokratskata tradicija vo Makedonija. Nitu vo najsilniot obid, nitu vo najuspe{niot ne u~estvuva{e SDSM. Tie kolegi, o~igledno i vrz osnova na fakti se sposobni za podzemni pomestuvawa i manipulacii. Nikoga{ ne ja prifatile idejata za izbori, duri ni koga toa od niv go baraa 220.000 glasa~i. No i zaboravija deka za da ima predvremeni izbori treba da ima krupni lomovi ili krupni pra{awa koi ja zagrozuvaat funkcionalnosta na sistemot i politi~kata poddr{ka na Vladata. Denovive, so `alewe i so nasmevka go nabquduvame planot za ru{ewe na vlasta, koj s$ poo~igledno nema za cel da ja sru{i vlasta. Ova e gluma, no od onaa od B-produkcija. [to e celta na ovaa gluma? Koi se krajnite efekti {to se posakuvani? Ni{to pove}e i ni{to pozna~ajno od defokusirawe na javnosta od dvete posledni megaaferi "NADE@" i "PERO NAKOV", vo koi se zapletkani vode~ki lu|e na opozicijata i na takanare~eniot opozicionen front. Popatno, ako se dobie nekoe poen~e od

neopredelenite i ako se vrati doverbata na i taka zamastenata ma{inerija na SDSM bi bilo plus. Ni{to pove}e. Nema logika da odite i da barate izbori koga znaete deka nitu va{ata partija }e napravi zna~aen presvrt, nitu, pak, generalno, zna~itelno }e se promeni soodnosot na silite. Toa e ili ludost, {to ne se isklu~uva, ili presmetan rizik, {to e poverojatno. No, sepak, koga stanuva zbor za politika na toa nivo, jas ne veruvam vo slu~ajni postapki. Koga javnosta stana svesna deka celiot pritisok vrz vlasta od strana na razni la`ni nevladini organizacii, samoproglaseni eksperti i kontrolirani novinari e fingiran i montiran od politi~kata raka na SDSM,nema drug izbor. Koga celata javnost, bez isklu~oci, stana svesna deka liderot na opozicijata dodeka bil na vlast koristel dr`avni fondovi za partiski celi, se stesnuva izborot. Koga vode~kiot opozicionen mediumski mogul e faten vo javen somne` za prikrivawe danok i perewe pari, nema izbor. Vo toj moment, ne po svoja

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

èlba, no po pravilata na igrata, se igra na blef, se igra na s$ ili ni{to. Se igra kockarski. Takov e potegot na SDSM. Kockarski. Za da se slu~ea ovie izbori treba{e i VMRO da e takov, kockarski, a ne e. VMRO nikoga{ nema da igra na {teta na interesite na dràvata, a za svoja polza. VMRO nema da u~estvuva vo kockarskite igri na SDSM. Tie i taka ne mu li~at na VMRO, a se zgodni za SDSM. Za da bide pojasno, }e kaàm deka duri i da se odrèa ovie izbori, VMRO }e osvoe{e blizu 60 pratenici i u{te eden cel ~etirigodi{en mandat. No, toa ne e dovolna pri~ina. Nie }e prodolìme da rabotime na dràvnite prioriteti. A za izbori ima vreme, }e se soo~ime. No, toga{, toga{ }e e narod.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

VO PRESRET NA GODI[NITE IZVE[TAI Me|unarodnata

organizacija na komisii za hartii od vrednost ima napraveno dva dokumenti koi sodr`at principi za periodi~nite obelodenuvawa na kotiranite kompanii. Prviot dokument, od 2002 godina, dava pregled na najvisoko postavenite principi za obelodenuvawe na materijalnite informacii. Vtoriot dokument, od 2010 godina, se fokusira pred s$ na godi{nite izve{tai i na nivnata sodr`ina

ompaniite treba da imaat trajna obvrska da gi obelodenuvaat site informacii koi bi bile materijalni za donesuvawe investitorski odluki. Vakvite obelodenuvawa treba da bidat praveni navreme, {to od edna strana podrazbira kolku e mo`no porano obelodenuvawe na site materijalni promeni, a od druga strana objavuvawe na periodi~ni izve{tai, pred s$ godi{ni i polugodi{ni izve{tai, vo koi bi se sodr`ale i analizi i diskusii na menaxmentot. Site obelodenuvawa treba da bidat praveni vo isto vreme za seta relevantna investitorska javnost, so {to entitetite koi se kotirani na berzi vo pove}e jurisdikcii treba da gi obelodenat na isti osnovi i simultano informaciite vo site jurisdikcii kade {to se kotirani, bez da ima za toa kakvi bilo implikacii kade e principalno kotirana kompanijata. Ovie obvrski za trajno obelodenuvawe na podatocite podrazbiraat deka celosnite informacii treba promptno da bidat napraveni dostapni na celiot pazar, so koristewe na efikasni, efektivni i navremeni na~ini za obelodenuvawe na podatocite. Ovie informacii treba da bidat prezentirani na fer na~in, da ne bidat zaveduva~ki ili da doveduvaat vo zabluda, a

isto taka i da ne sodr`at materijalni izostavuvawa na informaciite. Ova se obvrskite koi gi naveduva Me|unarodnata organizacija na komisii na hartii od vrednost (IOSCO) vo Principite za trajno obelodenuvawe i izvestuvawe za materijalni promeni na kotiranite kompanii, izdadeni vo 2002 godina. Ovie principi poa|aat od aksiomata deka soodvetni, navremeni i lesno dostapni informacii se od fundamentalno zna~ewe za investitorite; no i od prakti~nata sostojba deka obemot na trguvawe so hartii od vrednost e daleku pogolem na sekundarnite pazari i deka obvrskite za obelodenuvawe koi se odnesuvaat na primarniot pazar ne se dovolna za{tita, osobeno za neinstitucionalnite investitori, koi se daleku poprisutni na sekundarnite pazari. Soodvetnoto izvestuvawe za informaciite na kotiranite kompanii vo razli~ni pravni sistemi se bazira na razli~ni pristapi. Nekade toa se bazira na "generalni obvrski”, a nekade na "pristap na preporaki”. Prviot pristap, za koj naj~esto kako etalon se zema SAD, opredeluva iscrpna lista pra{awa za koi kotiranata kompanija treba da ja izvesti javnosta, so pretpostavka deka tie pra{awa se od materijalno zna~ewe. Vo vtoriot pristap,

prisuten, na primer, vo Evropskata unija, regulatorite baraat kotiranite kompanii da obelodenat informacii vrz osnova na generalna obvrska na materijalnost, koja vklu~uva cenovno ~uvstvitelni informacii, bez pritoa da bidat detalno objasneti site vidovi nastani koi bi se smetale za materijalni. Ovoj pristap vklu~uva informacii koi tipi~no se ocenuvaat vo odnos na slednive testovi: verojatnosta na efektot na tie informacii vrz cenata ili vrednosta na opredelen vid hartija od vrednost; o~ekuvawata za dobivawe informacii od strana na razumni investitori i dali takvata informacija e ve}e dostapna na javnosta. Ovie principi bea osnova za vo fevruari godinava IOSCO da izleze so Principi za periodi~ni izvestuvawa na kotiranite kompanii. Ako izjavata na IOSCO od 2002 godina se odnesuva{e na principite za obelodenuvawe, na koi se osvrnuvame pogore, finalniot izve{taj od godinava prvi~no se fokusira na konkretnite oblasti koi treba da bidat opfateni vo godi{niot izve{taj i vo drugite povremeni izvestuvawa na kotiranite kompanii. Taka, izve{tajot od 2010 godina pretstavuva mnogu upatna alatka za proverka na klu~nite delovi {to treba da gi sodr`i eden dobar godi{en izve{taj.

Godi{nite izve{tai se primarniot izvor na zna~ajni informacii za postojnite i idnite sopstvenici na hartii od vrednost, vklu~itelno i finansiski informacii i informacii povrzani so revidirani finansiski izve{tai. Ne e potrebno IOSCO da go kaè toa, no ovaa organizacija smeta deka treba da podvle~e oti finansiskite informacii se najelementaren vid na obelodenuvawe {to treba da bide sodràno vo godi{niot izve{taj i pretstavuvaat osnova za drugite povrzani informacii koi moè da bidat obelodeneti vo godi{niot izve{taj, kako {to se ocenkata i analizata na menaxmentot na minatite postignuvawa na kompanijata i na nejzinite perspektivi za idninata. Preku ovaa ocenka i analiza se nudat pojasnuvawa na percepciite na menaxmentot za istoriskiot period pokrien so izve{tajot, no i ocenka na menaxmentot na faktorite i trendovite za koi se anticipira deka }e imaat vlijanie na finansiskite rezultati vo idnina. Ovie analizi se osobeno va`ni za investitorite, zatoa {to im ovozmoùvaat da ja vidat kompanijata "niz o~ite na menaxmentot” i ne moè da se preceni va`nosta na doslednosta vo izrabotkata na ovoj del na izve{tajot bez toa da bide napraveno mehani~ki i so cel da se

zadovolat minimum regulatornite obvrski. IOSCO upatuva i na ostatokot na sodrìnite vo godi{nite izve{tai koi treba da gi sodràt podatocite i za transakciite so povrzani strani (~ie obelodenuvawe e eden od klu~nite parametri na dobroto korporativno upravuvawe), podatoci za nagraduvawata na menaxmentot i neizvr{nite direktori, pretstavuvawe na vkupnata struktura na korporativnoto upravuvawe so osoben osvrt na nezavisnosta na direktorite koi se imenuvani kako nezavisni neizvr{ni direktori, na komitetite za revizija i nagraduvawe i na kodeksot za etika. Za pozdravuvawe e upatuvaweto na IOSCO godi{nite izve{tai da sodràt poseben del za korporativnoto upravuvawe na kompaniite, i toa ovoj del na izve{tajot da ima svoj fokus na del od komitetite na odborite na direktori, odnosno nadzornite odbori na kompaniite. IOSCO ponatamu upatuva deka za site finansiski izvestuvawa treba da ima navedeno imiwa na poedinci koi se odgovorni za takvite izvestuvawa, no i deka sekoja od kotiranite kompanii treba da ima sistemi za vnatre{na kontrola, osobeno vo pogled na finansiskoto izvestuvawe i deka vakvite sistemi za vnatre{na kontrola treba redovno da bidat preocenu-

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

vani. Kone~no, informaciite sodràni vo trajnite obvrski za izvestuvawe treba da bidat obezbeduvani navreme, da bidat dostavuvani do relevantniot regulator i da bidat lesno dostapni, pred s$ preku elektronski pristapi. Dobro e da se pogleda "Izjavata za principite za trajno obelodenuvawe i obelodenuvawe za materijalni promeni na kotiranite kompanii” od 2002 godina i "Finalniot izve{taj za principite za periodi~ni obelodenuvawa na kotiranite kompanii” od 2010 godina. Prviot dokument nudi objasnuvawe na pottekstot za pri~inite za obelodenuvawata, a vtoriot dokument dava mapa na sodrìnata na eden dobro izgotven godi{en izve{taj. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

TOP 100

VO FEVRUARI ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

NOVA GODINA E VREME ZA OTKRIVAWE NA NOVI HORIZONTI I OSTVARUVAWE NOVI SONI[TA, ZA POVTORNO OTKRIVAWE NA SILATA I VERBATA VO SEBE, ZA RADOST VO EDNOSTAVNITE ZADOVOLSTVA. NOVA GODINA E VREME KOGA SE PODGOTVUVAME ZA NOVI PREDIZVICI.

“VI POSAKUVAME SRE]NA I ISPOLNETA NOVA 2011 GODINA!”

16 13.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

PAZARNA BITKA

HRVATSKITE TRGOVCI OBEDINETI PROTIV IKEA

600-700 milioni dolari godi{no "te`i" hrvatskiot pazar na mebel

Hrvatskite doma{ni proizvoditeli na mebel planiraat zaedni~ki da ja organiziraat distribucijata i da ja zgolemat ponudata na kvaliteten mebel, so cel da ja podignat svesta za kupuvawe doma{ni proizvodi VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

agrozeni od naplivot na stranski mebel i najavata za vlez na Ikea na hrvatskiot pazar, hrvatskite trgovci i proizvoditelite od drvnata industrija odlu~ija da se soedinat vo borbata protiv golemata konkurencija, svesni deka sitnite doma{ni trgovci ne mo`at da go pre`iveat doa|aweto na golemite igra~i, kako {vedskiot gigant za proizvodstvo na mebel. Hrvatskite drvoprerabotuva~i na doma{niot pazar kontroliraat pomalku od tretina na pazarot, no voop{to ne postoi doma{en pazar na drvna masa i peleti. Naprotiv, ekolo{koto gorivo od drvni ostatoci se izvezuva vo Slovenija, koja taka gi ispolnuva svoite obvrski da proizveduva energija od obnovlivi izvori. Zatoa, Drvniot klaster smeta deka e krajno vreme da se za{titat interesite i pazarnata pozicija na

Popularnata {vedska kompanija za mebel, Ikea, treba da otvori {oping-centar vo Zagreb, vo vtorata polovina na 2012 godina. drvnata industrija. “So povrzuvaweto na glavnite akteri koi }e vlijaat na sektorskite C

dvi`ewa }e se sozdadat uslovi za pogolema upotreba na proizvodi od drva i zajaknuvawe na O

proda`bata na mebel i drvni peleti vo Hrvatska”, izjavi direktorot na Drvniot klaster, Marjan

Kavran. Na hrvatskiot pazar nema precizni podatoci za realnata proda`ba na mebel, a, od druga strana, se o~ekuva doa|awe na golemi stranski trgovci, kako {vedskata kompanija Ikea. Vo zemjata preovladuva uvozniot mebel so lo{ kvalitet i samo so regulirani odnosi trgovcite i doma{nite proizvoditeli moàt da ja organiziraat distribucijata i da ja zgolemat ponudata na kvaliteten mebel vo proda`nata mreà, no i svesta za kupuvawe na doma{ni proizvodi. @eqko Kenda od Zdruènieto na trgovci za mebel smeta deka malite trgovci ne bi moèle da go preìveat doa|aweto na golemite igra~i kako Ikea na hrvatskiot pazar, koj "teì" 600-700 milioni dolari. Popularnata {vedska kompanija za mebel, Ikea, treba da otvori svoj {oping-centar vo Zagreb, vo vtorata polovina na 2012 godina. Zagrepskata Ikea }e bide na povr{ina od 34.000 metri kvadratni,

najavi direktorot na Inter Ikea centarot vo Hrvatska, Branko Mihajlov. Ikea isto taka planira da gradi svoi centri i vo Split i Rieka, no ovie proekti se vo po~etna faza. [vedskata kompanija e zainteresirana da otvori ~etiri golemi {opingcentri i vo Srbija, dva {oping-centri vo Belgrad i po eden vo Novi Sad i Ni{. Vo Belgrad, Ni{ i Novi Sad }e se investiraat po 200 milioni evra, a vo niv bi trebalo da se vrabotat od 1.500 do 2.000 rabotnici. Osven otvoraweto na trgovski centri, edna od celite e {vedskata kompanija da vleze i vo drvnata industrija. “Nie sakame poddr{ka i za na{ata drvna industrija, koja bi ovozmo`ila IKEA da stane pogolem investitor. Toa ne e nivna praktika, bidej}i tie se trgovci, a ne industrijalci, i vo taa nasoka imame te{ki pregovori”, izjavi potpretsedatelot na srpskata Vlada, Bo`idar \eli}.

PRVI PARLAMENTARNI IZBORI NA KOSOVO a Kosovo v~era se odràa prvite parlamentarni izbori po proglasuvaweto nezavisnost vo 2008 godina. Pove}e od 1,6 milioni izbira~i, od koi 70.000 glasaat za prv pat, bea povikani da izberat 120 zastapnici vo Parlamentot od 1.265 kandidati istaknati na 29 listi, od koi sedum se albanski, a osum srpski. Dvaeset mesta vo Parlamentot se nameneti za malcinstvata, od koi deset mesta im sleduvaat na 120.000 Srbi koi ìveat na Kosovo. Odyivot moè da bide presuden za ovie izbori, na koi najmnogu {ansi za pobeda imaat dvete najgolemi partii, Demokratskata partija na Kosovo (PDK), predvodena od premierot vo zaminu-

vawe, Ha{im Ta~i i Demokratskata liga na Kosovo (LDK), predvodena od gradona~alnikot na Pri{tina, Isa Mustafa. Spored poslednite anketi, PDK moè da osvoi 30% od glasovite, a LDK 28%. PDK i LDK se partneri vo koalicijata na vladata vo zaminuvawe. Predvremenite izbori bea raspi{ani zaradi toa {to vo septemvri pretsedatelot na dràvata, Fatmir Sejdiu, podnese ostavka. Bidej}i pretsedatelot na Vladata, Ha{im Ta~i i LDK ne moèa da se dogovorat za noviot {ef na dràvata, pretsedatelot na Parlamentot, Jakup Krasni}i, spored Ustavot privremen pretsedatel na dràvata, raspi{a novi izbori.

ER BERLIN VLEGUVA VO CRNA GORA rnogorskiot minister za soobra}aj, Predrag Nenezi}, najavi deka od narednata letna sezona }e dojde niskotarifniot avioprevoznik Er Berlin, koj vo Crna Gora }e prevezuva turisti od nekolku germanski gradovi. “]e prodol`ime so animirawe na turisti od Evropa, no nema da begame ni od privlekuvawe na ruskite i regionalnite turisti”, izjavi Nenezi}. Toj soop{ti deka izminatata letna turisti~ka sezona bila pouspe{na od prethodnata i pominala spored o~ekuvawata na crnogorskata Vlada. “Ostvareni se pove}e od 85% od proektite i aktivnostite koi bea zacrtani

vo akcioniot plan, {to rezultira{e so prihod od 627 milioni evra i rast na brojot na turisti od 4,5% vo odnos na prethodnata godina."

TURCIJA ]E GI PREMESTI NAJDOBRITE BANKI urskiot premier, Rexep Taip Erdogan, ka`a deka Vladata }e gi prenese najdobrite javni finansiski institucii od glavniot grad, Ankara, vo Istanbul, kako del od strategijata za promovirawe na komercijalnoto jadro kako me|unaroden finansiski centar. ^lenovite od negovata partija za pravda i razvoj, ili AKP, predlo`ija, isto taka, da se prenese centralnata banka vo Istanbul – postavuvaj}i ja institucijata kako sledno bojno pole za oblikuvawe na idninata na nacijata me|u starite sekularisti i islamskata vlada.

Pri govor vo Istanbul za obeleùvawe na 25-godi{ninata od postoeweto na istanbulskata berza, Erdogan, roden istanbulec, kaà deka planovite da se preselat finansiskite regulatori na zemjata i nekolku dràvni banki ne moè pove}e da se prolongiraat.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

XAMBO ]E PODELI DIVIDENDI VO IZNOS OD 24,5 MILIONI EVRA ajgolemata gr~ka maloproda`na kompanija za detski igra~ki i bebe{ki proizvodi, Xambo, najavi deka na godi{nata voobi~aena generalna sredba na akcionerite na kompanijata, koja se odr`a vo {tabot na akcionerite vo Kipar, kade {to prisustvuvaa 149 akcioneri, pretstavuvaj}i 102.281.226 zaedni~ki akcii od vkupno 129.942.220 akcii,

{to e ednakvo na 78,71% od uplateniot kapital na kompanijata, ednoglasno odobri raspredelba na dividendi za finansiskata godina od 01.7.2009 do 30.6.2010 godina vo vkupen iznos od 24,5 milioni evra. Za vreme na godi{noto generalno sobranie, menaxmentot informira{e deka, i pokraj te{kotiite vo maloproda`niot pazar

13.12.2010

SVAROVSKI VO POTRAGA PO LOKALNA FABRIKA VO ROMANIJA vo Grcija, kompanijata prodol`uva so svoite napori da ja zajakne svojata pozicija na pazarot vo tekot na izvr{uvaweto na svojot investiciski plan i da ja povtori pozitivnata stapka na rast vo proda`bite. Vo tekot na prvite {est meseci od tekovnata finansiska godina, juli 2010 godina do juni 2011 godina, Xambo otvori pet novi prodavnici.

vstriskiot proizvoditel na kristali, Svarovski, razmisluva da po~ne so proizvodstvo vo Romanija, vo grat~eto Kluj, pi{uva romanskiot vesnik "Adevarul". Mo`no e proizvoditelot da potpi{e zakup za prostor od 3.500 kvadratni metri vo industriskiot park Tetarom 1 vo blizina na Kluj ili vo Tetarom 3, kade {to e

aktiven i finskiot proizvoditel na telefoni, Nokia. Ako pregovorite se uspe{ni, Svarovski }e investira 10 milioni evra i }e vraboti 500 lu|e vo lokalnata fabrika za proizvodstvo. Grupacijata Svarovski minatata godina ima{e obrt od 2, 25 milijardi evra, a biznisot so kristali pokriva{e 1,9 milioni evra od vkupnata suma. Kompani-

jata poseduva 1.014 du}ani i koncesii, a ima i 819 partnerski du}ani {irum svetot. Kompanijata e osnovana pred 100 godini.

BIZNIS-STRATEGIJA SO PET YVEZDI

TURKI[ ERLAJNS GO OSVOJUVA SVETSKOTO NEBO ELENA JOVANOVSKA urskata administracija za privatizacija (OIB) objavi tender za izbor na konsultantska kompanija koja }e utvrdi strategija za privatizacija na nacionalnata aviokompanija Turki{ erlajns. Ova e samo del od strategijata za razvoj na aviokompanijata, koja ve}e stanuva golem igra~ na svetskoto nebo. Aviokompanijata Turki{ erlajns e vo prvata ~etvorka vo Evropa. Turki{ erlajns sigurno }e stane balkanski lider, zatoa {to saka da gi prezeme BH erlajns i srpski JAT, a ja razgleduva i mo`nosta za investicii vo Bugarija i vo Grcija. Turki{ erlajns, zaedno so Briti{ ervejs, Lufthanza i Er Frans KLM se ~etirite najgolemi aviokompanii vo Evropa. Celta na Turki{ erlajns e da stane svetska sila i do 2016 godina da vleze me|u desette najgolemi svetski avioprevoznici. Zatoa e podgotvena da investira vo drugi aviokompanii. Turcite ve}e imaat udel od 49% vo nacionalniot avioprevoznik na Bosna i Hercegovina, BH erlajns, a vo pregovori se da gi prezemat srpski JAT i polskata Lot, za koja se natprevaruvaat so Briti{ ervejs i Er Frans KLM. Turskata kompanija ja razgleduva mo`nosta da investira i vo Bugarija, Grcija i Centralna Azija. Izvr{niot direktor na Turki{ erlajns, Temel Kotil, ne saka da komentira za koi kompanii se zainteresirani, no naveduva deka brojot na potencijalni kandidati e pomal od 10. Spored nego, ekspanzijata na turskata aviokompanija }e go zajakne i razvojot na avioprevoznicite vo zemjite vo regionot. â&#x20AC;&#x153;Ako im pomogneme na ovie aviokompanii, so toa mu pomagame na regionot i na na{iot centar vo Istanbulâ&#x20AC;?, veli Kotil. Biznis-strategijata na ovoj

Aviokompanijata Turki{ erlajns e vo prvata ~etvorka vo Evropa, a celta & e da stane globalna sila i da vleze me|u prvite 10 vo svetot. Turki{ erlajns sigurno }e stane balkanski lider, zatoa {to saka da gi prezeme BH erlajns, srpski JAT, a ja razgleduva i mo`nosta za investicii vo Bugarija i vo Grcija avioprevoznik e da izgradi edinstven centar vo Istanbul i da kupuva akcii vo drugi kompanii, namesto da se spojuva so niv, i taka da im ovozmoì da se razvivaat i profitiraat pod sopstveniot brend. IDEJATA ZA PRIVATIZACIJA E NA MASA Idejata za proda`ba na dràvniot udel vo Turki{, pak, ve}e e na masa i krajniot rok za preliminarni kvalifikacii e 1 januari 2011 godina. Dràvata poseduva 49,12% od akciite, a celta na tenderot e da se opredeli strategija za nivna proda`ba. Na tenderot moàt da se prijavuvaat nacionalni i me|unarodni banki za investicii, posredni~ki kompanii, institucii so iskustvo vo korporativnoto finansirawe ili grupi koi opfa}aat edna ili pove}e vakvi kompanii. Pobednikot vnimatelno }e go analizira turskiot aviosektor, strukturata na kapitalot i statusot na Turki{ erlajns i }e obezbedi konsultantski uslugi za da se odredi finansiskata i pravnata struktura na proda`bata. Vo prvite 10 meseci od godinava Turki{ erlajns zabeleà profit od 130 milioni evra. Vkupnata aktiva na kompanijata porasna na 4,5 milijardi evra, {to e za 39% pove}e od istiot period lani, dodeka kapitalot vo prvite devet meseci porasna na 1,8 milijardi

evra. Vo 2009 godina ima{e profit od 389 milioni evra i so toa minatata godina se vbroi me|u prvite kompanii vo svetot spored zarabotuva~kata. 79% od prihodite od uslugi aviokompanijata ostvari od me|unarodni letovi, a ostatokot od doma{ni letovi. Brojot na patnicite na Turki{ erlajns e zgolemen za 18% na godi{no nivo i iznesuva 24,5 milioni, a vo plan e ovaa brojka da dostigne 60 milioni. Od kompanijata velat deka delovnite rezultati za devet meseci od godinava se podobri od o~ekuvanoto. Turki{ erlajns e osnovana 1933 godina, a denes ima 127 internacionalni direktni letovi i 37 doma{ni destinacii. Vo 2008 godina stanuva ~len na mre`ata Star alijans. Ovaa kompanija e na dobar pat do krajot na 2011 godina da stane prvata evropska vozdu{na kompanija so pet yvezdi. Zasega, samo {est aviokompanii vo svetot imaat pet yvezdi, no nitu edna ne e od Evropa. Yvezdite se davaat za isklu~itelno visoko nivo na opslu`uvawe i ispolnuvawe na site svetski standardi. Turki{ erlajns e kompanija so ~etiri yvezdi i ve}e ima signali deka se mnogu blisku do dobivawe na pettata. Idnata godina kompanijata planira da go udvoi brojot na

REKLAMA SO YVEZDITE NA MAN^ESTER JUNAJTED So cel da go svrti svetskoto vnimanie kon brendot i da ja zajakne svojata globalna pozicija, Turki{ erlajns mnogu investira vo sponzorstva i marketing. Po fudbalskiot klub Barselona i ko{arkarskata Evroliga, stanaa sponzori i na Man~ester Junajted. Za kampawata {to odi vo 80 zemji snimija reklama vo koja se pojavuvaat yvezdite na Man~ester Junajted - Vejn Runi, Dimitar Berbatov, Patris Evra, Rafael, Fabio i Pol Skols. Vo reklamata fudbalskite yvezdi {utiraat topka vo patni~ki avion, izveduvaj}i razni podvizi na ramnote`a i ve{tini. Za izrabotkata na specijalniot avion bea potrebni dva meseci, a snimaweto trae{e dva dena.

letovi i da ja zgolemi flotata od 145 na 184 letala, a do 2012 godina na 205. Evropa i ponatamu ostanuva va`en pazar i zatoa voveduva nova biznis-klasa K

na evropskite ruti. Patnicite od biznis-klasata so~inuvaat re~isi 6% od vkupniot broj patnici i za nivnite potrebi se izdava spisanie â&#x20AC;&#x153;Turki{ C

perspektiv". Spisanieto nudi vesti i analizi od oblasta na ekonomijata, nadvore{nata trgovija i biznis-sredinata vo Turcija. O

18 13.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

TURCIJA STANA NAJGOLEM PROIZVODITEL NA AVTOMOBILI VO ISTO^NA EVROPA

VO BORBATA SO KRIZATA, GERMANSKATA DOJ^E BANK PONUDI "PLAN B"

urcija godinava }e proizvede 1,05 milioni avtomobili, so {to }e ja nadmine ê{ka, koja vaì za najgolem proizvoditel na avtomobili vo Isto~na Evropa, so isklu~ok na Rusija. “Ovaa godina Turcija }e proizvede za edna tretina pove}e avtomobili vo sporedba so prethodnata godina”, objavi Zdruènieto na proizvoditeli na avtomobili vo

ankarite na Doj~e bank izrabotija "plan B”, proekt so specijalni merki za borba protiv dol`ni~kata kriza vo Evropa. Glavna ideja na vakviot plan e Evropskata centralna banka (ECB) da gi prifati site komercijalni finansiski organizacii kako sojuznici. Pokraj ova, Doj~e bank predlo`uva olesnuvawe na finansiskite sredstva za komercijalnite banki

Istanbul. Proda`bata na patni~ki i komercijalni vozila ovaa godina e za 31% pogolema vo odnos na prvite 11 meseci od 2009 godina, naveduvaat {totuku objavenite oficijalni podatoci. Podatocite poka`uvaat deka sedum od deset avtomobili proizvedeni vo Turcija se izvezeni, i toa najgolem del na pazarite na Bliskiot Istok i Severna Afrika. Avtomobilskata

industrija vo Turcija, koja ima proizvodstvo vo iznos od 22 milijardi dolari, vrabotuva pove}e od 230 iljadi rabotnici i u~estvuva so 20% vo vkupniot izvoz na zemjata. Pove}eto od avtomobilite koi se proizveduvaat vo Turcija se so ne{to postar dizajn i se nameneti za pomalku bogati kupuva~i vo Turcija i na pazarite koi imaat pomala kupovna mo}.

koi kupuvaat obvrznici od dr`avite-~lenki na evrozonata koi se najpogodeni od dol`ni~kata kriza, kako {to se [panija, Italija, Portugalija ili Irska, prenesuva Blumberg. Na ovoj na~in }e se zgolemi pobaruva~kata za visokorizi~ni obvrznici. So vakvite merki }e & se olesni rabotata na ECB, koja e prinudena da gi otkupuva vakvite hartii od vrednost, so cel da ja osigura nivnata

pobaruva~ka. Pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, izjavi deka bankata minatata nedela bila prinudena da kupi obvrznici vo vrednost od dve milijardi evra i deka za vakvi celi ECB od maj do denes ima potro{eno 69 milijardi evra. Isto taka, Doj~e bank do krajot na mesec mart vlo`ila pove}e od 10 milijardi evra vo obvrznici na Portugalija, Irska, Italija, Grcija i [panija.

DVA, TRI ZBORA

EVROPSKATA INVESTICISKA BANKA IZIGRANA

BANKITE LIKVIDNI SO PARI ZA FIRMITE

Komercijalnite banki od Isto~na Evropa gi koristele finansiskite zaemi od EU za zajaknuvawe na sopstvenata likvidnost BORO MIR^ESKI

“Vreme e da se stavi kraj na podelbite vo vrska so problemot na Kipar. Evropskata komisija celosno gi poddr`uva naporite na generalniot sekretar na Obedinetite nacii, a li~no }e se anga`iram da gi pottiknam liderite na dvete kiparski zaednici da odgovorat na povikot na Ban Ki-mun za celosno nadminuvawe na problemot.” @OZE MANUEL BAROSO

alite i srednite pretprijatija od Isto~na Evropa ostanaa izigrani od bankite, koi za vreme na krizata ne im gi odobruvaa kreditite od Evropskata investiciska banka. Toa go pokaùva najnoviot izve{taj na Bankwatch, nevladina organizacija so sedi{te vo Praga, spored koj komercijalnite banki od Isto~na Evropa gi koristele finansiskite zaemi od Evropskata unija, od nekolku milijardi evra, za zajaknuvawe na sopstvenata likvidnost, namesto da gi distribuiraat do krajnite korisnici za koi bile nameneti - malite i srednite pretprijatija. Dokazi za vakvata pojava za prvpat bea zabeleàni vo 2008 godina, koga, kako posledica na kreditnata kriza, brojni mali i sredni pretprijatija bea spre~eni da gi iskoristat ovie finansii. Preku analizata na procesot na dodeluvawe zaemi vo ~etiri dràvi-~lenki na EU - ê{ka, Ungarija, Polska i Slova~ka, od 2008 do 2010 godina, izve{tajot otkriva deka samo 0,001% od malite i srednite pretprijatija vo ovoj region dobile zaem od komercijalnite banki. “Pove}eto komercijalni

pretsedatel na Evropskata komisija

Malite i srednite pretprijatija od Isto~na Evropa ostanaa izigrani od bankite, koi za vreme na krizata ne im gi odobruvaa kreditite od Evropskata investiciska banka. banki napravija mal broj transakcii, iako im be{e dodelen celiot iznos od Evropskata investiciska banka. Vo nekoi slu~ai na bankite im bea potrebni pove}e od dve godini za da najdat kreditno-sposobni klienti”, velat avtorite na izve{tajot. Finansiraweto se odviva vo nekolku fazi, a poradi kompliciranata postapka, vo Ungarija i Polska mnogu zaemi bea odbieni. Od Bankwatch velat deka ova se dolì na strogite uslovi na komercijalnite banki. Biznismenite postojano alarmirale na problemite so bankite. Naj~esto se àlat na teòk pristap do zaemite od EIB. Vo izve{tajot se istaknuva deka na bankite im bilo polesno i poevtino da gi zadràt parite od EIB na dolg rok, otkolku da gi dadat na firmi.

NEISKORISTENI 15 MILIJARDI EVRA Poradi izoliranosta na malite i srednite firmi od kreditite na EIB, ministrite za finansii na dr`avite~lenki na EU odobrija u{te 15 milijardi evra za brzo rasporeduvawe, isklu~ivo nameneti za razvoj na ovie biznisi. Od ovie pari, 74% se prefrleni od EIB do komercijalnite banki, a pri najdobro scenario, 69% bankite prefrlile na pretprijatijata. Iako izve{tajot se fokusira{e na isto~noevropskite dr`avi, avtorite velat deka sli~ni problemi postojat i vo zapadnoevropskiot sistem. "Ne go znaeme to~niot broj zaemi dodeleni preku kreditnata linija na EIB, a nemame i konkretni podatoci kolku od finansiite se nenamenski potro{eni", se pravda{e Jan Talbot, izvr{niot direktor na stopanskata komora na Irska,

vo 2009 godina. I KREDITITE OD EBRD BEZ EFEKTI So sli~ni podatoci izleze i noviot izve{taj na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Zaemot od EBRD dodelen na bankite ne gi dal posakuvanite efekti i pogolem del od parite ostanale "zarobeni" vo komercijalnite banki. "Bankite treba da bidat vo mo`nost i da imaat volja da dodeluvaat zaemi, no tie ne poka`aa golem interes da gi kofinansiraat zaemite za mali i sredni pretprijatija poradi golemiot presmetan rizik", pi{uva vo izve{tajot. EBRD odobrila krediti do komercijalnite banki samo vo prvite devet meseci od po~etokot na dol`ni~kata kriza vo Irska, a gi "zamrznala" koga krizata kulminira{e. Mnogu korisnici na krediti od bankite vo Irska se po`alija na ogromni kamatni stapki.

“Sega{nata kriza vo Evropa ne ja doveduva neophodno vo pra{awe idninata na EU, no se pretvora vo seopfatna kriza koja bara soodveten odgovor. Pretstojat fundamentalni promeni povrzani so ekonomskata situacija vo Evropa. Ne se soglasuvam so argumentot deka sega{nata ekonomska situacija neophodno go stava vo pra{awe evropskiot proekt.” OLI REN

evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

“Turcija }e gi izvr{i site neophodni reformi za vlez vo Unijata do 2014 godina. Predrasudite kon Turcija vo Evropa se s$ u{te silni, no smetam deka vo Brisel kone~no }e razberat deka Turcija nema da bide tovar, tuku prednost za EU.” EGEMEN BAGI[

glaven pregovara~ na Turcija za vlez vo EU

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

13.12.2010

SVET

0-24

...TRANSPARENTNOST

...BUREN VIKEND VO LONDON

...KAKO OD FILM NA XEJMS BOND!

Ku~eto na Putin dobi ime preku konkurs

Buntot na studentite predizvika nasilstvo

Pronajden e bunkerot na Vikiliks

a da izbere ime za ku~eto koe go dobi na podarok od negoviot bugarski kolega, Bojko Borisov, Vladimir Putin raspi{a onlajn-konkurs. Ovaa ~est mu pripradna na 9-godi{niot Dima, koj na ku~eto mu go dade imeto Bafi.

kupno 12 policajci se polesno i pote{ko povredeni, a 43 demonstranti pobarale medicinska pomo{ po poslednite studentski protesti vo London poradi vladiniot plan za trojno zgolemuvawe na {kolarinata.

ambient sli~en na scenite od filmovite so agentot 007 ~uvaat serverite na Vikiliks. Stanuva zbor za bunkerot Vkoj osenekoga{ bil atomska skrivnica, a se nao|a vo blizina

na Stokholm.

PAMETNA INVESTICIJA

SAD PROFITIRA OD UDELITE VO BANKITE KOI GI SPASUVA[E

Samo minatata nedela amerikanskata Vlada zaraboti 12 milijardi dolari od spasuvaweto na edna od najgolemite banki vo zemjata, Sitigrup. So proda`ba na akciite koi dr`avata gi ima vo AIG Vladata planira da zaraboti 15 milijardi dolari VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

dlukata amerikanskata Vlada so buxetski sredstva da gi spasuva problemati~nite banki i drugite finansiski institucii denovive se pokaà kako mnogu profitabilen poteg. Dràvata sega po~na da gi prodava udelite koi gi stekna pred okolu dve godini, so cel da si ja vrati investicijata, no i da profitira od istata. Samo minatata nedela amerikanskata Vlada zaraboti vkupno 12 milijardi dolari od spasuvaweto na edna od najgolemite banki vo zemjata, Sitigrup. Ministerstvoto za finansii objavi deka gi prodade i poslednite akcii koi bea vo negova sopstvenost. Vladata na prethodniot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{, na krajot od 2008 godina ja spasi bankata Sitigrup od propa|awe preku vloùvawe na 45 milijardi dolari. Cenata na akciite na tretata po golemina amerikanska banka toga{ padna pod pet dolari, a nekoi od klientite duri

Va{ington zaraboti 12 milijardi dolari od spasuvaweto na Sitigrup, a }e inkasira u{te 15 milijardi dolari od proda`bata na akciite vo AIG po~naa i da gi povlekuvaat parite od ovaa banka. Zaradi ovaa situacija, no i zaradi dopolnitelnite pritisoci od krizata na globalniot finansiski pazar, Sitigrup se najde pred kolaps. Spored soop{tenieto objaveno minatata nedela, amerikanskata dr`ava poslednite akcii vo svoja sopstvenost gi prodala po cena od 4,35

dolari vo momentot koga na berzata nivnata cena bila za deset centi pogolema. Zaedno so neodamne{nata proda`ba na akcii, rastot na cenite i divivendite, SAD preku spasuvaweto na Sitigrup zaraboti vkupno 12 milijardi dolari. No, vrednosta na bankite s$ u{te e daleku od onaa najvisokata, od dekemvri 2006 godina,

koga cenata na edna akcija od Sitigrup iznesuva{e 56,41 dolar. Analiti~arite procenuvaat deka Sitigrup so ovie postapki }e po~ne poleka da se odvojuva od dr`avniot nadzor. No, analiti~arkata Nensi Bu{, ~ija izjava ja prenesuva Blumberg, tvrdi deka Sitigrup nema tolku lesno da se

oslobodi od strogiot nadzor na dràvnite institucii, koj pristigna istovremeno so dràvnata pomo{. “Ovaa kompanija }e bide pod budnoto oko na dràvata, koja i ponatamu strogo }e ja kontrolira”, izjavi Bu{, objasnuvaj}i deka Vladata nema namera povtorno da pominuva niz problemi, kako onie so koi se soo~i za vreme na krizata. “Vo Siti sme mnogu zadovolni {to Ministerstvoto za finansii go finalizira{e svojot plan za izlez od sopstvenosta na Sitigrup”, izjavi Xon Dijat, portparolot na poznatata banka. Toj dodade deka Sitigrup ja ceni poddr{kata koja & ja dala dràvata za vreme na finansiskata kriza. AKCIITE [TO GI IMA DR@AVATA VO AIG VREDAT 15 MILIJARDI DOLARI Amerikanskata Vlada ima namera da gi prodade akciite koi gi ima vo AIG-Amerikan Interne{nal Grup (American Internatioanal Group - AIG), koi sega vredat najmalku 15 milijardi dolari, a so koi se stekna spasuvaj}i go ova osiguritel-

no dru{tvo za vreme na ekonomskata kriza. AIG, koja nekoga{ be{e najgolemata osiguritelna kompanija vo svetot, se najde na rabot na bankrot vo 2008 godina, a be{e spasena so 182 milijardi dolari pomo{ od amerikanskite dano~ni obvrznici. Vladata za vozvrat stana sopstvenik na 92,1% udel vo kompanijata. Nekoga{ najgolemoto osiguritelno dru{tvo se najde pred kolaps otkako nastanaa {pekulaciite so kompliciranite finansiski derivati, povrzani, me|u drugoto, i so prenapumpaniot pazar na nedvi`nosti. Moè da se kaè deka SAD s$ u{te zakrepnuva od recesijata koja sleduva{e po finansiskata kriza. AIG be{e edinstvenata osiguritelna kompanija koja dobi vladina pomo{ vo ovoj period. Ostanatite paketi vladina pomo{ bea odobreni za finansiskata i avtomobilskata industrija. Momentalnata pazarna vrednost na AIG iznesuva 29 milijardi dolari. Kompanijata preku proda`ba na nekoi od filijalite ve}e gi vrati vloènite sredstva.

20 13.12.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

SPONZORITE SAKAAT VERNOST PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

opularnite muzi~ari, holivudskite yvezdi i vrvnite sportisti sekoga{ se opkruèni so sovetnici koi rabotat na nivniot imix, a nivnata rabota, vsu{nost, rezultira so op{toprifatenata slika koja javnosta sekojdnevno ja konzumira. No, kako moè mala soobra}ajna nesre}a da se pretvori vo edna od najgolemite mediumski eksplozii? Pra{ajte go PR timot na Tajger Vuds. Kako {to gi kritikuvaat nivnite britanski kolegi, grupata tolku bila neuverena i nesigurna da ja za{titi reputacijata na sportskata yvezda, {to prakti~no re{ile da ja douni{tat. Po minornata soobra}ajka vo sosedstvoto na Vuds, be{e predizvikan ogromen interes kaj mediumite, a pove}e od 10 èni se pojavile so informacii za nivnite navodni aferi so igra~ot na golf. Tajger ja doìvea najgolemata PR katastrofa i izgubi stotici milioni dolari od sponzorskite prihodi i predizvika {teta od 5 milijardi dolari za kompanijata koja go pretstavuva{e. QUBOVXIJATA TAJGER Skandalot izbi koga yvezdata na golfot, Tajger Vuds, go udri svojot avtomobil vo blizina na negovata ku}a. Oficijalnite lica od zakonot neuspe{no se obidele da zboruvaat so Vuds i negovata èna za nesre}ata vo koja nivniot najnov “kadilak SUV” izbegal od patot i udril prvo

I najplateniot sportist na svetot ne mo`e da izbega od PR katastrofa

Skandal izbi koga yvezdata na golfot, Tajger Vuds, go udri svojot avtomobil vo drvo blizu negovata ku}a. Nabrzo be{e otkrieno deka toj i negovata èna imale raspravija, bidej}i Vuds ja mamel so desetina drugi èni. Vo period od dve nedeli otkako pukna skandalot, akciite na eden od negovite sponzori, kompanijata Najk, zabeleàa vidliv pad vo hidrantot, a potoa vo nekoe drvo. [pekulaciite za toa {to dovelo do nesre}ata nekon-

trolirano se ra{irija me|u fanovite. Spored dotoga{nite informacii, toga{nata sopruga na

Vuds, Elin Nordegrin, na policijata & ka`ala deka upotrebila skapa palka za golf za da go skr{i

stakloto na voziloto i potoa da go izvle~e Vuds od vnatre, otkako od doma ja slu{nala soobra}ajkata.

Vuds, pak, komentira{e deka postapkite na negovata èna bile smeli i insistira{e seto toa da ostane nivna privatna rabota. Sportskiot novinar i eseist, Xim Huber, koj go znael Vuds ve}e 12 godini, ja otvori temata deka golf-igra~ot bil vpletkan vo kontroverzii. I nabrzo be{e otkrieno deka toj i negovata èna imale raspravija bidej}i Vuds ja mamel so desetina drugi èni. Taka, lo{ite vesti za eti~kite standardi koi vaèa za Vuds stanaa glavni vesti vo pe~atot i televizijata. “Od vremeto koga na 2-godi{na vozrast ja pogodi i ja stavi topkata za glf vo {outo na Majk Daglas, Tajger Vuds be{e zlatno dete”, po~nuva{e storijata na Si-En-En. “Dodeka atletite vo razli~ni disciplini se soo~uvaa so skandali i drugi kontroverzii, Vuds prodolì da go pravi ona vo {to e najdobar: dominira{e na poleto na profesionalniot golf.” So vakov po~etok, televizijata prakti~no ja navesti goleminata na problemot so koj najpoznatiot golfigra~ treba{e doprva da se spravuva. A {to napravi Tajger? Podolgo vreme ne se pojavi pred liceto na javnosta, tvrdej}i deka se spravuva so kriza vo brakot, pa {pekulaciite ve}e dobivaa i novi izvori, novi pati{ta, pa celata situacija izleze od kontrola. Preminuvaj}i preku {pekulaciite i mesecite vo koi be{e kritikuvan na naslovnite stranici od tabloidite, Tajger najposle se pojavi pred kamerite. îta{e od list hartija i ne odgovori na niedno pra{awe. Nekoi pra{uvaa

PRIKAZNI OD WALL STREET

SE VRATI POTRO[UVA Dve godini po po~etokot na finansiskata kriza pazarot na akcii zakrepnuva, a bogatata elita polesno di{e

zobilstvoto se vrati vo moda godinava na zabavata za No} ta na ve{terkite {to ja organizira Xo{ Koplevic. Pove}e od iljada lu|e se sobraa vo no} niot klub Gud Junits (Good Units) na Menheten, {to e zna~itelno pove}e otkolku izminatite 2-3 godini. Samodoverbata i vidlivata potro{uva~ka se vra}aat vo redovite na wujor{kata finansiska elita - pokanetite na gala-ve~erta, odr`ana vo oktomvri, vo Muzejot Vitni, pieja

Platite na Vol Strit nema da bidat povisoki otkolku vo 2009 godina, no za поголемото tro{enwe zaslu`ni se samodoverbata i sigurnosta, a ne dohodot

votka donesena od ruskiot proizvoditel Standard, a Koplevic, inaku investiciski analiti~ar vo bankata Goldman Saks, donese i golema yvezda da nastapuva na `urkata, Lil Kim, koja se pojavi oble~ena kako crna ma~ka. U{te porasko{na be{e proslavata za pedesettiot rodenden na Brajan Bril, izvr{niot direktor na Bank of Amerika, za Azisko-pacifi~kiot region, odr`ana vo Hong Kong vo septemvri. Bril, inaku poznato ime na wujor{kata op{testvena scena, nose{e

kostum vo siva boja, vo stilot na Hju Hefner, a `enite na zabavata bea oble~eni kako Plejboj zaja~ici. Dve godini po po~etokot na finansiskata kriza pazarot na akcii zakrepnuva, a bogatata elita polesno di{e. Vo nekoi slu~ai toa zna~i deka povtorno pove}e tro{at – nekoga{ vnimatelno, a nekoga{ kako vo starite dobri vremiwa, dekadentno. Vistina e deka kompaniite prestanaa da se rasfrlaat so skapi patni~ki aran`mani i privatni avioni, zaradi {to javnosta

gi raspna dodeka brutalnata recesija besnee{e niz Amerika i ostatokot od svetot. I ponatamu e na sila dobar del od skratenite tro{oci, na primer, delovnite patuvawa so ekonomska klasa ili mnogu ograni~enoto koristewe na slu`benite avtomobili za privatni potrebi. Me|utoa, {to se odnesuva do individualnite zadovolstva, postojat signali deka “}eseto s$ polesno se odvrzuva”. Vrabotenite vo proda`ba i izvr{nite direktori velat deka rabotnite mesta se mnogu postabilni, a

FEQTON

PONEDELNIK

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Po dolgo vreme molk, Tajger se pojavi pred kamerite. ^ita{e od list hartija i ne odgovori na niedno pra{awe. Nekoi pra{uvaa zo{to ednostavno ne snimil video i ne go postavi na Jutjub kako {to napravija Dominos? zo{to ednostavno ne snimil video i ne go postavil na Jutjub, kako {to napravija Dominos? Od dene{en aspekt, vremeto koga se potvrdija informaciite za qubovnicite na Vuds be{e period koga reputacijata na vrvniot golf-igra~ se nao|a{e vo kriza. I, kako {to diktiraat pravilata za krizen menaxment, koga Tajger po~na da gi izbegnuva mediumite i da dava oficijalni izjavi, toj u{te posilno se vturna vo katastrofata, koja ne samo {to go uni{ti negoviot brak, tuku mu gi uni{ti i “vrskite” so negovite sponzori. A negovoto poja-

Mnogumina se pra{uvaa koj bi ostavil vakva

`ena? Tajger so svojata eks - sopruga, Nordegrin

ne be{e regularen kolaps na brend. Ova e primer na silen pe~at od individualna dezintegracija na brendot. Vo period od dve nedeli otkako pukna skandalot akciite na eden od negovite sponzori, kompanijata Najk, zabeleàa vidliv pad. Brendot za sportski pijalaci, Getorejd, soop{ti deka }e go prekine proizvodstvoto na pijalacite targetirani preku Tajger. Iako sopstvenikot na brendot, PepsiCo, izjavi deka donele pozitivna odluka nekolku meseci porano, imeto na Vuds ne se nao|a{e na listata na sportisti na nivniot vebsajt. [to zna~e{e ova za industrijata koja poslednive dekadi se gradi okolu skapo platenite sportski yvezdi? Na ova pra{awe odgovorija samite nastani koi sleduvaa potoa. Aksen~er (Accenture) be{e prviot sponsor koj go “otka~i” Vuds poradi skandalot. êkorot od strana na konsultantskata kompanija dojde po nekolkute “mlaki” izjavi na poddr{ka {to gi ispratija sponzorite na Vuds. Isto taka, toa se slu~i po izjavata za priznanieto za neverstvo i soop{tenieto deka yvezdata na golfot planira da zamine na “neoprepostojano se namaluva{e delen” odmor so cel da go vo vrednost kako {to pukna dovede vo kolosek svojot skandalot za negoviot nezprivaten ìvot. goden petok po Denot na Bla- Soop{tenieto na kompanigodarnosta. Za rabotite da jata gi pokrena pra{awata bidat pojasni, ovaa situacija za toa kako Vuds i ne-

VUDS zagubi 35 milioni dolari poradi raskinuvawe na negovite sponzorski dogovori

vuvawe pred javnosta? Toa be{e debakl. KOGA DOMA NE[TO NE ^INI, NADVOR U[TE POMALKU Brendot na Tajger Vuds

13.12.2010

goviot tim od sovetnici se spravija so dnevnite {pekulacii za qubovnicite. Vuds gi povtori nastojuvawata deka treba da mu se dozvoli privatnost za da moè da ja popravi vrskata so negovata sopruga, dodeka, od druga strana, dozvoli prikaznata da izleze od kontrola, a toj vo golema mera ostana o~evidecot. Ova ja stavilo kompanijata “vo najnesigurna pozicija od sekoj drug”, za Blumberg izjavi pretsedatelot na Interbrend, Dejvid Martin. Pove}e od koja bilo kompanija, Aksen~er gi koriste{e advertajzingkampawite so koi gi povrzuva{e sopstvenite vrednosti so onie na Vuds, vklu~itelno i sloganot “Prodolì ponatamu. Bidi Tajger”. Iako nivnite vrednosti sekoga{ bea povrzuvani so negovite prepoznatlivi ve{tini “istrajnost, sila, inovacija”, opasnata i nevkusna “utka” napravi da bide nevozmo`no sponzorot da go zadrì kako za{titno lice. “Vo poslednive {est godini, Aksen~er i Tajger Vuds imaa mnogu uspe{en dogovor za sponzorstvo, a negovite dostignuvawa vo golfot bea mo}na metafora za uspe{en biznis vo na{iot advertajzing”, se vele{e vo soop{tenieto. “Sepak, po nastanite koi se slu~ija pred dve nedeli i po vnimatelno razgleduvawe i analiza, kompanijata odlu~i deka toj pove}e ne e praviot reprezentativec za na{iot advertajzing”, ostro prese~e sponzorot. TRITE R - NAJDOBRA PR STRATEGIJA Iako Tajger samiot be{e vinoven za skandalot so negovite qubovnici, mnogumina se pra{uvaa “{to pravi PR timot na Tajger?”. Spored “Gardijan”, kako sovetnik na Tajger, koj treba{e da mu pomogne da se vrati vo svetot na golfot, bil vklu~en sekretarot za pe~at na Belata ku}a, Ari Flej~er. Mediumskite komentatori poso~uvaa deka Ari ima valkana PR istorija, vklu~uvaj}i ja i negovata rabota so ko{arkarot Mark Mekgvir, kako i porane{niot pretsedatel

Bu{. Podocna, golem del od PR ekspertite ve}e ne zboruvaa za gre{kite na yvezdata na golfot, tuku na tapet go stavija PR timot koj ja doupropasti negovata reputacija. Spored Geri Mekkasker, PR analiti~ar i avtor na edna kniga za PR katastrofi, koj, kako {to samiot veli, “analiziral iljadnici PR gafovi za vo negovata kniga”, glavnata gre{ka {to ja napravija Tajger Vuds i negovite sovetnici e toa {to zaboravile deka noviot mediumski kola` e gladen za site mali detali. Za efektivno da go menaxiraat problemot, Mekkasker sovetuva deka trebalo da gi prifatat trite R koi se najpoznato pravilo vo krizniot menaxment: kaewe (Regret), odgovornost (Responsibility) i dopolnitelna akcija (Remedial action). Spored eden vebsajt, koj se deklarira za borba protiv destruktivnite spinovi, Tajger Vuds trebalo da se izvini najmalku 48 ~asa po soobra}ajkata. Od taa gledna to~ka, toj imal ogromen broj poddrùva~i na Internet koi ostavaa komentari od tipot deka “i toj e obi~en smrtnik, pa i ovaa rabota moè da se popravi”. Publicistot i ekspert za komunikaciski krizi, Hauard Bregmen, re~e deka ne funkcionira strategijata na Vuds so odbivawe na komentarite. “Ne se raboti po merkite na zadadenata cel, pa celta }e napravi prikaznata da odleta do budnoto uvo na novinarot”, veli Bregmen. “Negovoto nezboruvawe stana prikazna za pe~atot, a toa e poslednoto ne{to {to go sakate”. Bregmen veli deka mol~eweto zna~i deka tabloidite moàt da go po~nat lidot na prikaznata predvreme. Vuds treba{e da izleze pred niv i da go kontrolira protokot na informacii. So negovoto dvoumewe, zabeleùva Bergmen, apetitot za detalite se zgolemuva. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za neodamne{nite PR katastrofi {to s$ u{te ja “drmaat” reputacijata na avtomobilskiot gigant Tojota

A^KATA KAKO PRED KRIZATA biznisot koj raste i opa|a zaedno so finansiskiot pazar, povtorno e vo nagorna linija. “Na Vol Strit povtorno se tro{i kako i porano, ako ne i pove}e”, veli Fran~eska Fusko, dermatolog od Wujork, ~ij biznis cveta. Od aukciskata ku}a Kristis (Christie’s) velat deka povtorno se vra}aat vlo`uva~ite od finansiskite pazari, koi prestanaa da se natprevaruvaat za vreme na kreditnata kriza od 2008 godina. Skapite restorani bele`at porast na brojot na rezervacii, a agentite za proda`ba na nedvi`nosti tvrdat deka direktorite od Vol Strit ve}e po~naa so naem na

vili vo Hemptons, ekskluzivno morsko odmorali{te isto~no od Wujork. Platite na Vol Strit nema da bidat povisoki otkolku vo 2009 godina, a mo`ebi }e bidat i poniski. Po s$ izgleda, za promenata na stavot kon potro{uva~kata zaslu`ni se samodoverbata i sigurnosta, a ne dohodot. “Raspolo`enieto e sigurno podobro, mnogu podobro otkolku pred edna godina”, veli Dejvid Gildea, broker vo edna finansiska kompanija na Vol Strit. Vo 2008 godina, veli, toj i ostanatite brokeri ne sakale da otidat nitu na pijalak posle rabota, zatoa {to ne bile sigurni deka utredenta }e imaat rabota. Spored nego, mnogu lu|e vo finan-

siskiot sektor se nau~ile na poodgovoren ìvot, no na Vol Strit vladee energijata {to be{e otsutna dolgo vreme. Bonusite na Vol Strit po s$ izgleda nema da rastat vo odnos na minatata godina. Sevkupno gledano, Goldman Saks, Morgan Stenli, Sitigrup, Bank of Amerika i XP Morgan êjs ovaa godina izdvoija 89,54 milijardi dolari za plati na svoite vraboteni, {to, spored podatocite na istraùva~kiot institut Nomura, e za 2,8% pomalku od minatata godina. Vkupniot prihod na ovie pet kompanii godinava padna za pribli`no 4%. Spored istraùvawata na ugledniot stru~wak za razli~nite vidovi pla}awa

i bonusi, Alan Xonson, bonusite godinava }e porasnat za 5% vo celiot sektor na finansiski uslugi, a tie {to rabotat vo sektorot upravuvawe so imot }e imaat i do 15% pogolemi bonusi. Toa e golema razlika vo odnos na 2007 godina, koga nekoi kompanii na Vol Strit postavija rekord vo iznosite na bonusite i pla}awata. Taa godina Goldman Saks izdvoi 20 milijardi dolari za bonusi i beneficii, dodeka vo 2008 godina firmata go prepolovi ovoj iznos. Lani taa brojka se ka~i na 16 milijardi dolari. Vo godinite {to & prethodea na finansiskata kriza nekoi direktori

stanaa poznati po svojata rasipni{tvo, kako, na primer, Denis Kozlovski, porane{niot izvr{en direktor na Tuko interne{nal (Tuco International), koj na rabota ima{e zavesa za kada koja ~ine{e 6.000 dolari i stana simbol za nepotrebnoto rasfrlawe so pari. Takvo rasipni{tvo ima i denes. Eden vraboten na firmata Morgan Stenli sakal da iznajmi ~ovek so nizok rast xuxe za ergenskata ve~er vo Majami, pa otkako se dogovorile preku mejl, go zamolil da go pri~eka na aerodromot. Vraboteniot, koj sakal so pomo{ na lisici da go vrze xuxeto za mlado`enecot, pod-

ocna dobil otkaz zaradi ova svoe preteruvawe. Me|utoa, glavno se tro{i na standardni luksuzi. Debora Kiloran, pacientka na dotktorkata Fusko, spomena pogore vo tekstov, zaka`ala tretman “alter”, odnosno nehirur{ko zategnuvawe na liceto, {to ~ini najmalku 3.000 dolari. Kiloran, koja e {ef na edna osiguritelna firma od Bruklin, veli deka minatite dve godini tro{ele dvojno pomalku za kozmeti~ka hirurgija otkolku porano, a denes pak tro{i kako pred 2008 godina. “Mora da kontaktiram so mnogu lu|e, a ova e, na nekoj na~in, vlo`uvawe vo sebe”, veli taa.

22 13.12.2010

PONEDELNIK

RABOTA / PRODA@BA / MARKETING DIZAJN / OBRAZOVANIE / IT

Izbor na aktuelni oglasi PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 @ito Luks ima potreba od tehnolozi na opredeleno vreme od 6 meseci. 3 procesni tehnolozi vo Sektorot za proizvodstvo na leb i p~enica. Kandidatite treba da ispratat kratka biografija i motivacisko pismo najdocna do 15.12.2010 na slednata adresa: @ito Luks AD JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-14.12.2010 Ministerstvo za zdravstvo objavuva oglas za rabotni mesta za rabota na proekt za rekonstukcija i dogradba na objektite na javnite zdravstveni ustanovi: 1. Specijalist za finansii i administracija-1 izvr{itel 2. Izvr{itel za javni nabavki. Oglasot trae 5(pet) dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite treba da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo na RM Ul.50-ta divizija br.6 1000 Skopje INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010 Marek in`enering ima potreba od: 2 h programer. Va{ite aplikacii CV-ja so slika, mo`ete da gi ispratite na contact@marekeng.com.mk. Informacii na telefon:+38923063517 GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-21.12.2010 Cementarnica USJE A.D.- Skopje, bara da vraboti: Diplomiran Ma{inski In`ener VSS/VII stepen Kompletnata dokumentacija treba da se dostavi najdocna do 21.12.2010 godina na adresa: Cementarnica USJE A.D. Skopje, Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, Ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje ili na E-mail:hr@usje.com.mk OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 09.12.2010-21.12.2010 Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot Konkursot trae 8(osum) dena. Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati mo`at da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064. PROIZVODSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 09.12.2010-14.12.2010 Xonson meti objavuva oglas za vrabotuvawe na asistent za carina i transport. Dokolku ste zainteresirani ispratete go Va{eto CV i pismo za motivacija na angliski jazik na slednava e-mail adresa: mkjobs@matthey.com Kraen rok na dostavuvawe:14 Dekemvri, 2010. CARINA, [PEDICIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.12.2010 Carinska Uprava na Republika makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena.

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

13.12.2010

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/ smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

24 13.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR

PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA ZA HALAL I KO[ER

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obukata pretstavuva odli~na mo`nost kompaniite detalno da se zapoznaat so zna~eweto na Halal i Ko{er, {to se opfa}aat ovie poimi, kakva konkurentska prednost nudat, za koi proizvodi i uslugi e nameneta, kako i ekonomskoto zna~ewe na ovie standardite za sekoja kompanija. NA OBUKATA SE PREPORAÛVA DA PRISUSTVUVAAT KOMPANII KOI RABOTAT VO: Prehranbeno-prerabotuva~ka industrija: mesna, mle~na, ìtna, bezalkoholna, konditorska, konzervna Ugostitelski objekti Higiensko-sanitarna i kozmeti~ka industrija So predmeti za op{ta upotreba Uslugi (finansii, bankarstvo, trgovija, ugostitelstvo i dr.) ZO[TO HALAL? Vo uslovi na svetska kriza, pazarot na Bliskiot Istok nudi potencijalna mo`nost za proda`ba na makedonskite proizvodi. Svetskiot pazar na HALAL proizvodi na godi{no nivo pravi promet od 850 milijardi amerikanski dolari, i e eden od najbrzo raste~kite pazari vo svetot so dosega{na stapka na rast od 40 otsto, a idniot rast se procenuva na 50 otsto, godi{no. Ekonomiite na Saudiska Arabija, Bahrein, Obedineti Emirati, Katar, Oman i Kuvajt, teàt 715 milijardi dolari. Re~isi 70 otsto od Muslimanite vo svetot gi sledat HALAL-principite. ZO[TO KO[ER? Implementacijata na Ko{er-principite i sertifikacija na istite, ne samo {to otvora mo`nost za direkten plasman na proizvodite vo Izrael i zemjite so ìteli od evrejska veroispovest, tuku obezbeduva pristap do razli~ni religiski i drugi grupi na potro{uva~i kako muslimani, budisti, adventisti, vegeterijanci, vegani i drugi ekolo{ki svesni potro{uva~i kako i potro{uva~i koi se alergi~ni na laktoza i onie koi se vo potraga po sertificiran kvalitet. KOGA I KADE? 23 i 24 dekemvri, 2010 godina 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ - Skopje Va{iot klu~ za uspeh!

KONFERENCII I SAEMI

PONEDELNIK

13.12.2010

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka:

http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko

Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent 15.12.2010

CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP

Od 21 do 23 januari 2011 godina vo Virovitica, Republika Hrvatska

“VIROEKSPO 2011’’ Stopanskata komora na Makedonija organizira nastap i poseta na zainteresirani makedonski kompanii na 16. Me|unaroden saem na ekonomijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto “VIROEKSPO 2011’’ vo Virovitica, Republika Hrvatska, na koj{to na{ata zemja u~estvuva kako zemja-partner. Prostorot za stopanstvenicite-izlaga~i od Makedonija }e bide besplaten, a goleminata na izlo`beniot prostor }e zavisi od potrebata i brojot na izlaga~ite. Se izlo`uvaat proizvodite od metalnata, tekstilnata, grade`ni{tvoto i drvnata

industrija, zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, kako i najnovite dostignuvawa vo avtomobilskata industrija, kako i ponudite na uslu`nite dejnosti od oblasta na bankarstvoto i turizmot, tradicionalno se prisutni na ovoj saem vo koli~ina i asortiman, koi gi zadovoluvaat globalnite biznis-potrebi na izlaga~ite. Vo ramkite na odr`uvaweto na Saemot se planira da se odr`i i biznis-forum,

dokolku postoi interes od makedonskite kompanii, za {to e potrebno prethodno izvestuvawe do organizatorot, kako i kulturni slu~uvawa.

Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot “VIROEKSPO 2011’’ , najdocna do 15 dekemvri 2010 godina. KONTAKT: Venera Andrievska Tel:3244037 Faks: 3244088 E-mail:venera@mchamber.mk

Vlatko Stojanovski Tel:3244004 E-mail:vlatko@mchamber.mk

Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010)

20.12.2010 Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar Motivacija 23.12.10 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

26 13.12.2010

TENDERI

PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Gumi, banda`i i drug potro{en materijal - po listi

na specifikacijata Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=5060f8a84464-4192-92d3-6b79791a3121&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi povrzani so menaxmentot za izvr{uvawe na hotelsko – ugostitelska dejnost vo Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Kongresen centar - Ohrid Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=200392a4269e-4ad2-bd70-1751025c7790&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na krovna konstrukcija za pokrivawe na atrium na Osnovno u~ili{te „Joakim Kr~ovski„ (Partizan) locirano na ulica Sv.Joakim Osogovski -Kriva Palanka Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ed1a7c2f-32a146c8-8364-40727a8a8237&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi i kitovi ekvivalentni za aparatot TDxFLx-ABBOT, i negovo servisirawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4584ea1f-d880-4fb0-86fa-11e3b5295997&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena organizacija Zdravstven dom Akademik Prof.d-r. Dimitar Arsov - Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stoki-Laboratoriski materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2acb91f2-7b9b-421e-90a2-85fafcf25163&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi mobilna telefonija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=bf47f018-0484-4777-80d1f269958622ea&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`no-zanaet~iski raboti vo zgradata na Op{tina Tetovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=2e760558-5cf8-4742-ba4c-788b3b3232c7&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven Studentski Centar „ Skopje ,, PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe i odr`uvawe na liftovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=78dd8add-7a08-417e-982f-761a6674706f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prevoz na u~enici za 2011 godina vo Op{tina Tetovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=70df896f-bc82-4d29-903306b4921acad1&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ma{inski materijali i rezervni delovi za ma{ini Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a30fa319-19ff-4a15-945e-5677ca8307d7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vodovoden materijal Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=91097020-141f-4d2a-834dcd9414e3e008&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Radovi{ - organ na op{tinata PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgotvuvawe na osnovni proekti

za potrebite na op{tina Radovi{. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e6da517d-dfbf-4279-8c5a-83407db11568&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: BORIS TRAJKOVSKI DOOEL Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Кancelariski materijal, alkoholni i bezalkoholni pijaloci, hrana, i sredstva za odr`uvawe higiena Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=98295b79-fb2a-4f17-a57ed9f7b6022e0a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na in`enerski uslugi i proektantski uslugi i nadzor na grade`no zanaet~iski raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a593feed-6fa4-4eda-b3ace2533d736a17&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na mebel za opremuvawe na fakulteti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a0ef4ce7-461f-4759-84dc-87e2b15db62d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gevgelija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dovr{uvawe na Rekonstrukcijata na objektot na spomenikot na kulturata „Amam” vo Gevgelija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8c6dbaac-5235-4b5f-8836acaf993f68a2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Osnoven proekt za instalacija na opti~ka mre`a za povrzuvawe na 28 semaforski kontroleri vo centralnoto gradsko podra~je Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=37a7cdc2-23f3-4dd8-b779-2a1c5e482b78&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mobilna telefonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c461bc38-0ad0-4eaf-8aebd32aa57960bf&Level=2

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

13.12.2010

TELEVIZISKI MARKETING

ILJADA I EDEN NA^IN ZA PROFIT Manijata

po TV-serijata “Iljada i edna no}” go do`ivuva klimaksot vo Srbija, gi ru{i rekordite na gledanost vo Hrvatska i honorarite za reklamni spotovi i ostvaruva profiti na site uslu`ni “frontovi”

opularnata turska serija “Iljada i edna no}” (Binbir Gece), koja se emituva{e i kaj nas, poslednive nekolku meseci do`ivuva ogromna popularnost i vo sosedstvoto. Pred nepoln mesec glavnite protagonisti, bra~niot par Ber|uzar Korel i Halit Ergen~, ili popularno ka`ano Onur i [eherezad, bea gosti vo Hrvatska, a izminatava nedela {etaa po belgradskite ulici. Glavnata pri~ina za doa|aweto na dvete turski yvezdi vo Hrvatska be{e snimaweto na reklamen spot za trgovskiot sinxir Konzum, koj e vo sopstvenost

na kompanijata Agrokor na tajkunot Ivica Todori}. Istata reklama }e se emituva i vo Srbija za trgovskiot sinxir Idea, a vo nea se pojavuva Halit Ergen~ (Onur), koj za nea dobil honorar od 300.000 evra! Gledanosta vo Hrvatska im e ogromna, no Onur i [eherezad bile iznenadeni od pre~ekot, od pla~eweto na obo`avatelkite poradi pregolemata vozbuda {to vo `ivo go videle fatalniot Onur. Sepak, ona {to e interesno e komercijalniot aspekt na celata prikazna: vo periodot koga pristignale vo Zagreb, vo Hrvatska po~nala proda`ba na bluzi

GADGETS 3,5-INÊN DIGITALEN TV I MULTIMEDIJALEN PLEER ko ste del od onie lu|e koi vodat dinami~en ìvot, toga{ gledaweto televizija moè da bude luksuz. Za sre}a, ni pristigna 3,5-in~niot digitalen televizor i multimedijalen pleer. Taka {to, sledniot pat koga }e zaglavite vo taksi ili na pat, samo vklu~ete go uredot, pronajdete stanica i sledete gi dnevnite vesti ili nabrzina izgledajte nekoja epizoda od “Od denes za utre”. Postavuvaweto e lesno. Samo povrzete go adapterot so TV-antenata i dozvolete avtomatskiot “tjuner” da si ja vr{i negovata rabota. [tom zavr{i prebaruvaweto, priklu~ete ja podvi`nata antena i podgotvete se za gledawe. Ako ste nadvor od opseg, napolnete ja SD memoriskata karti~ka so filmovi ili muzika po va{ izbor i koristete go kako podvi`no kino ili MP3 pleer. Za dopolnuvawe na zadovolstvoto, ovoj ured doa|a i so 2 vgradeni igri koi }e vi pomognat da se relaksirate vo tekot na naporniot raboten den. Ova e dokaz deka malite raboti moè da imaat golemo zna~ewe.

so likot na [eherezad i natpis ”150.000 dolari”, {to, inaku, e iznosot za koj taa se soglasi da pomine edna no} so Onur za da go spasi `ivotot na Kaan, nejziniot sin. Vo prodavnicite za zdrava ishrana se pojavile i niskokalori~ni kola~i so nazivot ”[eherezad” i “Ali Kemal”. Turisti~kite agencii od Hrvatska i Srbija zaedni~ki organiziraat tridnevni izleti do Istanbul po cena od 155 evra. Aran`manot vklu~uva obikolka na mestata kade {to e snimena serijata, kako i pominuvawe pokraj ku}ata vo koja `ivee bra~niot par Korel–Ergen~. No, vo po~etokot na dekem-

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA K O M E R C I J A L E N

O G L A S

vri se oglasila zagrepskata policiska uprava so soop{tenie deka “ne se podneseni barawa za rabotna dozvola za navedenite turski dr`avjani i deka isto taka ne e pobarana potvrda za prijava za rabota bez rabotna dozvola”. Spored hrvatskiot zakon, stranski akteri vo Hrvatska mo`at da rabotat vo ovaa zemja 60 dena vo ramkite na edna godina, me|utoa, liceto koe gi koristi nivnite uslugi (vo ovoj slu~aj, Agrokor) e dol`no da prijavi vo policija pred da po~ne so vakov proekt. “Iljada i edna no}” e serija na produkciskata ku}a TMC Films i e emituvana vo

Turcija od 7 noemvri 2006 godina do maj 2009 godina. Taa zabele`ala najgolema gledanost vo istorijata na turskite sapunici. Po golemiot uspeh koj go postignale na svoj teren, slavnite Onur i [eherezad po~nale so osvojuvawe na svetot, me|utoa, najgolem akcent stavaaat na Balkanot. Osven Azerbejxan i Kuvajt, “Iljada i edna no}” momentalno se emituva vo Hrvatska, Romanija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina, a TV Pink ja prika`uva i vo Slovenija. Za razlika od na{ite sosedi, kaj nas ve}e e poznat epilogot od qubovnata drama za [eherezad i Onur, so {to, na nekoj na~in, povtorno

stanavme lideri na Zapaden Balkan. Nekoga{ be{e hit da se sledat {panskite serii i vistinska atrakcija dokolku bidat videni vo `ivo Kasandra, Esmeralda, Rosalinda itn.. Taa ~ove~ka qubopitnost ne stivnuva, posebno otkako na malite ekrani se pojavija neodolivite [eherezad i Onur. Hrvatska i Srbija, sakaj} i da gi animiraat svoite gra|ani so toa {to }e im ovozmo`at sredba so svoite heroi, najdoa biznis-moment i iljada i eden na~in kako da ostvarat profit od celata taa histerija po momentalno najpopularnite turski akteri.

FIFA

KATAR ]E GO ORGANIZIRA MUNDIJALOT VO SORABOTKA SO SOSEDITE?

Nema ni{to lo{o vo predlogot del od natprevarite da se odigraat nadvor od Katar. Toa e opcija za koja bi trebalo seriozno da se razmisluva, izjavi Blater

NAJDOBRO TAKSI

ONUR I [EHEREZAD - zarabotuvaat i koga {etaat

nivnite stru~ni {tabovi.

SR\AN IVANOVI] “Nema ni{to lo{o vo predloivanovic@kapital.com.mk

oo~en so obvinuvawa, no i realni fakti, otkako organizacijata na svetskoto fudbalsko prvenstvo za 2022 godina mu be{e dodelena na Katar, pretsedatelot na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA), Sep Blater, gi povika Katarcite da razmislat za idejata mundijalot da go organiziraat vo sorabotka so nekoja sosedna zemja. Katar ima ne{to pove}e od 1,5 milioni ìteli i teritorija od 11.427 kvadratni kilometri, so {to ne e samo najmalata dràva koja go dobila {ampionatot, tuku i voop{to najmala zemja {to voop{to aplicirala. Golem broj fudbalski funkcioneri od celiot svet stravuvaat deka male~koto kralstvo nema da moè da se snajde so iljadnicite naviva~i od celiot svet, nitu, pak, }e moè da odgovori na potrebite na selekciite i

got del od natprevarite da se odigraat nadvor od Katar. Vo svojata kandidatura Avstralijcite navedoa deka del od organizacijata }e mu bide prepu{tena na Nov Zeland, dodeka, pak, Ju`na Koreja planira{e i nekolku me~evi vo Severna Koreja. Toa e opcija za koja bi trebalo seriozno da se razmisluva”, izjavi Blater. Katar se grani~i so Bahrein, Saudiska Arabija, no i so dvata “biseri” na Obedinetite Arapski Emirati, Dubai i Abu Dabi. Eventualnata sorabotka, spored prviot ~ovek na FIFA, na fudbalot }e mu ja otvori vratata na muslimanskiot svet. “So Katar, nie fudbalot go vnesuvame vo edna nova dimenzija, vo edno novo op{testvo na naviki i kultura. Sega se otvoraat golem broj novi mo`nosti, bidej}i vo svetot `iveat pove}e od edna milijarda muslimani”, smeta Blater. Sepak, eveuntalnata koorganizacija so sosedite za Katar ne bi bila premnogu ednostavna zada~a. Ova kralstvo ve}e nekolku decenii ima

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Katar ja dobi organizacijata na svetskoto prvenstvo, ostanuva pra{aweto kako ovaa zemja }e go organizira istoto zaladeni odnosi so Bahrein i Saudiska Arabija, poradi nere{eniot spor so granicite. Poradi sli~ni nesoglasuvawa, ovaa zemja ne vleze vo redot na Obedinetite Arapski Emirati, iako vo pregovorite od 1971 godina be{e planirano Katar da stane sedmiot emirat. Duri i dokolku uspee da se napravi kompromis me|u Katar i negovite sosedi, sepak, ostanuvaat nere{eni u{te nekolku problemi. Vo FIFA poleka im stanuva

jasno deka vo tradicionalniot period koga se odr`uva prvenstvoto, a toa e juni/juli, vo Katar e pretoplo. Predlogot mundijalot da se organizira vo januari sigurno }e predizvika problemi so gledanosta i zainteresiranosta na sponzorite, koi vo toa vreme se fokusirani vrz zimskite sportovi. Zasega, enigma e i striktniot {erijatski zakonik na Katar, koj zabranuva alkohol, zabava na javni mesta i minimalna upotreba na obleka.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

...Naskoro!

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK SE ^ITAME... SÈ NA EDNO MESTO...

FINANSISKI VESTI POLITIKA

BIZNIS VESTI

EKONOMSKI VESTI FUNBUSINESS