186 Kapital 15 12 2010

...Naskoro!

OD NOVA GODINA - NOVI KAMATI

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

KREDITITE ]E POEVTINAT ZA 1 PROCENTEN POEN STRANA 11

sreda

...samo idejata ata e kapital, k sè sè drugo drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 14.12.2010, 10, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,15% 0,41% 0,27%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 46,35 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

91,36 91,36 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA ZA ((14.12) (14.12

MBI 10 2.268

sreda.15. dekemvri. 2010 | broj 186 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

2.263

2.258

2.253

2.248 07.12

09.12

11.12

13.12 3.12

EU i NATO }e donesat stranski investicii vo Makedonija STRANA 2-3

Manasijevski: Vladata ja zakopa svojata najdobra reforma STRANA 10

Evropskata unija ja ukinuva “bankarskata tajna” STRANA 19

EXCLUSIVE

NEVEN PEKOTI^ IZ IZVR[EN DIREKTOR NA XENERAL ELEKTRIK ENERXI ZA JUGOISTO^NA EVROPA

XENERAL ELEKTRIK ENERXI ]E INVESTIRA VO MAKEDONIJA KOGA ]E VLEZETE VO EU

STRANA 9

STRANA 17

Obama napravi “dil” so Republikancite za dano~ni olesnuvawa!

STRANA 18

...POGL ..POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

HRABA HRABAR ^OVEK! ^OVE

STRA STRANA 4

KOLUM KOLUMNA M-R ZORAN ZO JOVAN JOVANOVSKI

PLO[ PLO[TADI SKOPJE I SKOPJ STRUMICA STRUM STRA STRANA 15

KOLUM KOLUMNA D R QUBE QU TRPESKI D-R

[MINKA ILI REFORMI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA?!

OD 10 MILIONI EVRA ZA “REFORMI”, 9,7 MILIONI ]E ODAT ZA RAMKOVNI VRABOTUVAWA

Sanader ima stan, “reno 8”, tri firmi i grobno mesto

IRSKA, OD EKONOMSKO ^UDO DO FINANSISKO FIJASKO STRANA 14

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

STRANA 12-13

IZVOZNA OFANZIVASEGA I VEDNA[!

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 15 DEKEMVRI 2010

IZVOZNA OFANZIVA - SEGA I VEDNA[!

E

Eden na{ biznismen i “golem” direktor dade interesen odgovor i razmisluvawe na pra{aweto zo{to ne go otvoraat kineskiot pazar za izvoz na nivnite proizvodi.

Negoviot odgovor be{e sledniot: “Da, sekako deka mo`eme da odime vo Kina.

No, mo`eme da odime i samo da se pro{etame. Za izvoz vo Kina e potrebno mnogu, mnogu trud i organizacija me|u pove}e kompanii za nastap na toj ogromen pazar”. Tipi~no makedonski. Prvo na s$ da se ka`e deka ne mo`e, deka toa ne e tolku lesno kako {to nekoj zamisluva, deka za toa treba strategija, konsenzus, drn, drn, drn...

Paradigmite otsekoga{ gi blokirale golemite idei i potezi. To~no, ne e lesno da se izvezuva.

No, pra{aweto dali da izvezuva{ ili ne ve}e ne e tema za koja treba da se diskutira. Sega glavnoto pra{awe e kako da se osvojat novi pazari. U{te edna golema paradigma, na koja mnogu pove}e se fiksirani makedonskite politi~ari otkolku biznismenite, e toa deka Makedonija e zavisna od Evropskata unija, oti pove}e od 60% od izvozot odel na evropskite pazari. A ako se napravi analiza na toa {to izvezuvame na tie evropski pazari, }e vidime deka toa se tekstilnoto lonproizvodstvo i ~elikot i cevkite, kako proizvodi od te{kata industrija.

I toa e taka so decenii nanazad. Ne e sporno deka nie taka mo`eme da si prodol`ime i vo slednite nekolku decenii.

No, site svetski analizi govorat deka dominacijata

vo globalnata ekonomija se menuva i deka prevodnici vo periodot koj sleduva }e bidat zemjite od BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina), dodeka poleka po~nuva da se namaluva ekonomskata mo} na razvienite zemji od poznatata G-7 grupa. Ovie zapadnoevropski pazari ednostavno se zasiteni i ve}e zabavuvaat so ekonomskiot rast, pa ako makedonskite proizvodi dosega imale problem da se probijat tamu, doprva }e stanuva u{te pote{ko. Ponatamu, pokraj ekonomskite i kvalitativnite pre~ki, gr~kata blokada za makedonskoto vino poka`uva deka makedonskite proizvodi, vo uslovi na nere{en spor za imeto i neizvesno ~lenstvo vo EU, mo`at da se soo~uvaat i so politi~ki pre~ki na evropskite pazari. Kako {to toa pametno go ka`a eden menaxer - koga mo`e{e edna{, pra{awe na vreme e koga Grcija povtorno }e go blokira izvozot na nekoj drug makedonski proizvod.

Poentata e deka treba da se baraat i osvojuvaat novi pazari. Denovive be{e objaveno deka i Evropskata unija go bara spasot od ekonomskata recesija vo novite brzoraste~ki pazari.

Taka, ve}e e izvesno deka EU }e potpi{e dogovori za slobodna trgovija so Indija, a s$ poglasna e i idejata za slobodna trgovska zona od Lisabon do Vladivostok.

A koga stanuva zbor za Kina, i na Evropejcite ve}e po~nuva da im stanuva jasno deka edinstven na~in da se za{titat od naplivot na kineski proizvodi e pogolem izvoz na evropskite kompanii vo Kina.

Nastapot na ovie novi ogromni i raste~ki pazari ne mo`e i ne smee da bide ostaven na stihijnata `elba ili porivot na eden biznismen ili direktor za izvoz vo edna kompanija.

Toa mora da se napravi na organiziran na~in, a tie napori da bidat poddr`ani od vladata, ne samo moralno, tuku i finansiski.

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA Ohrabruvaat povicite i barawata od biznismenite organizirani vo Stopanskata komora deka e vreme da se sklu~i dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Dobri se i vladino- biznis poseti na nekoi afrikanski i aziski zemji. No, tie ne smeat da zavr{at samo so pro{etka i deklarativni izjavi za toa deka ima golemi potencijali za ekonomska sorabotka.

Na tie poseti mora da im prethodi ili da sleduva sklu~uvawe na dogovori za slobodna trgovija, organizacija na saemski ili drug tip prezentacija na makedonskite izvozni potencijali, poddr{ka vo marketingot i reklamiraweto na izvoznite proizvodi, politi~ko lobirawe i drugi ve}e poznati merki i praktiki koi gi primenuvaat mnogu razvieni ekonomski sili. No, u{te pogolem predizvik od nao|aweto novi pazari e gradeweto novi i kvalitetni proizvodi za izvoz. I Singapur vo 60-te i 70-te godini izvezuval samo lon-tekstilni proizvodi, no, za dve-tri decenii, blagodarenie na raznite merki za poddr{ka i promocija na izvozot od strana na dr`avata, prerasna vo svetski poznat izvoznik na delovi za elektronika i kompjuteri.

Primeri kako Singapur ima mnogu, a zaedni~ko na site im e deka koga ima vizija i volja, s$ e mo`no.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

EU I NATO ]E DO INVESTICII VO

zdravkovska@kapital.com.mk

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

102,4

Milioni evra }e se zadol`i dr`avata preku izdavawe na dr`avni hartii od vrednost vo 2010 godina. Vladata na poslednata sednica donela odluka dvojno da go zgolemi maksimalniot iznos na zadol`uvawe preku izdavawe dr`avni hartii od vrednost za godinava, koj dosega iznesuva{e 65 milioni evra.

Spored objavata vo Slu`ben vesnik, vo isto vreme za re~isi tretina se zgolemuva i vkupnata vrednost na dr`avni zapisi koi Ministerstvoto za finansii }e gi izdade do krajot na godinata. Od planiranite 273,7 milioni evra, sega maksimalniot iznos e 311,4 milioni evra.

Na krajot na 2009 godina sostojbata na vkupno izdadenite dr`avni hartii od vrednost iznesuva{e 208,7 milioni evra.

KAKO DO POGOLEM BENEFIT ZA MAKEDONSKATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

^lenstvoto na Makedonija vo EU i NATO }e donese pogolema stabilnost na zemjata, {to e klu~en faktor za privlekuvawe stranski investicii.

Vo me|uvreme, dr`avata mora da ja primenuva regulativata i da gi otstrani slabostite vo sudskiot sistem, administracijata i korupcijata SOWA JOVANOVA NATO i EU, no toa ne s.jovanova@kapital.com.k zna~i deka so samiot vlez vo ovie me|unarodni ALEKSANDRA SPASEVSKA organizacii }e ima spasevska@kapital.com.k golem priliv na stranski investicii i ekonomski prosperitet. Dr`avata mora da gi primenuva zakonite i da gi otstranuva slabostite vo sudskiot sistem, administracijata i korupcijata.

Vo isto vreme, biznisite treba da se prilagoduMakedonija }e ima vaat na evropskite reguogromen ekonomski belativi i na predizvicite nefit od ~lenstvoto vo koi gi nosat globalnite pazari.

Ova se glavnite zaklu~oci od konferencijata “Benefitot na makedonskiot biznis od ~len-

M

stvoto vo EU i NATO”, koj go organizira{e Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija.

Spored evroambasadorot Ervan Fuere, ~lenstvoto na Makedonija vo EU } e bide golem benifit za biznisot, pred s$, bidej} i toa }e donese pogolema stabilnost na zemjata, {to e klu~en faktor za privlekuvawe stranski investicii.

“Primenata na zakonite e glaven faktor vo realizacijata na stranskite investicii. Isto taka, edinstveniot pazar na EU e golema mo`nost za biznisot, koj }e ima golemi pridobivki od pristapot

ERVAN FUERE EVROAMBASADOR “Primenata na zakonite e glaven faktor vo realizacijata na stranskite investicii. Isto taka, edinstveniot pazar na EU e golema mo`nost za biznisot, koj }e ima golemi pridobivki od pristapot na 500-milionskiot pazar vo Evropskata unija. Na primer, od vleguvaweto vo EU za tri pati e zgolemena trgovijata na novite zemji-~lenki na EU me|usebe”, potencira{e Fuere.

Navigator

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

LIDERI

DAMIR KUDER

NE IM BE[E DENOT

SERGEJ LAVROV

JORDAN MITRINOVSKI

IVO SANADER

usija direktno se S{estlovene~ko-makedonskiot biznis-forum proslavi R vklu~i vo re{avawe godini rabota, vo koi na konfliktot me|u

pretsedatelot na epak, Hrvatska pobara I Apelacioniot sud vleze S ekstradicija na poravo vrtlogot “politikane{niot premier od Avstri-

dade golem pridones za podobruvawe na biznis-sorabotkata me|u dvete zemji

sudstvo”, vo koj sekoj si gi tolkuva zakonite i rabotite kako {to mu odgovara

Severna i Ju`na Korea, na direktni pregovori vo Moskva

ja, so {to e golema verojatnosta na Sanader da mu se sudi vo mati~nata zemja

A EKONOMIJA

ONESAT STRANSKI O MAKEDONIJA NAUMOVSKI: VLEZOT VO EU SAM PO SEBE NE NOSI STRANSKI INVESTICII Vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, smeta deka ~lenstvoto vo EU i NATO samo po sebe ne nosi stranski investicii i ekonomski rast, tuku va`na e atraktivnosta na zemjata za stranskite investitori.

“Iskustvoto od isto~nite zemji poka`uva deka ~lenstvoto vo ovie me|unarodni organizacii pozitivno vlijae vrz ekonomijata. Ne postoi zemja od Isto~na i Centralna Evropa koja stanala ~lenka na NATO i EU, a pritoa nemala podobruvawe na ekonomijata. Vo tie zemji porasnaa investiciite i vrabotenosta. Ne se somnevame deka toa }e se slu~i i so Makedonija”, istakna Naumovski.

na 500-milionskiot pazar vo Evropskata unija. Na primer, od vleguvaweto vo EU za tri pati e zgolemena trgovijata na novite zemji-~lenki na EU me|usebe”, potencira{e Fuere.

Spored nego, od ~lenstvoto vo EU golem benefit }e imaat izvoznite kompanii, bidej}i vo vkupnata trgovska razmena 60% od izvozot e vo zemjite od EU, no potencira deka e potrebno da se re{at slabostite vo sistemot koi negativno vlijaat na delovnata klima.

“Vo posledniot izve{taj na EU se veli deka e vospostavena pravna ramka za biznisot, no, sepak, ima mnogu slabosti koi treba da se re{at, kako {to se sudstvoto, bavnite proceduri i nedovolnite resursi za sproveduvawe na dogovori i korupcijata i neefiksnata administracija”, objasnuva Fuere.

Spored nego, golema slabost e i niskoto nivo na doma{ni i stranski investitori, kako i nesoglasuvaweto so postoe~kite investitori, {to go popre~uva pogolemiot priliv na investicii.

“Potrebni se silna administracija i kvalitetni ~ove~ki resursi za sproveduvawe na reformite. Site tie pra{awa se glavni prioriteti na koi treba da raboti Vladata za pribli`uvawe kon EU”, potencira Fuere.

NATO NOSI INVESTICII Oficerot za vrski na NATO vo Makedonija, David Humar, oceni deka najgolemite benefiti od ~lenstvoto vo Alijansata za zemjata se indirektni, a ne direktni, i zatoa ne mo`at da se izmerat niz brojki, no se merlivi dolgoro~no gledano, poso~uvaj}i na primerot so Albanija i Bugarija.

“Odgovorot e mnogu ednostaven. ]e poglednete vo sosedstvoto i mo`ete da gi vidite golemite investicii vo tie zemji.

Sepak, postojat i direktni pridobivki, bidej} i NATO ima zaedni~ki buxet preku koj mo`e da investira vo ~lenkite.

Vo Makedonija ve}e mo`e da se vidat i benefitite od u~estvoto vo misiite na NATO, a mo`ete da o~ekuvate mnogu pove}e investicii koga va{ata zemja }e stane ~lenka na NATO”, re~e Humar.

Spored Majkl Fric, pretsedatel na USAID vo Makedonija, dobro e {to zemjava gi otvora ovie temi, bidej}i toa zna~i deka se podgotvuva za

promena.

“Mislam deka Makedonija ima mo`nost da se natprevaruva so drugi ekonomii. Ima gra|ani koi go razbiraat pazarot vo smisla na izvoz na proizvodi od zemjodelstvoto, inovaciite, avtomobilskata industrija. Makedonija }e bide dobredojdena vo EU i }e ima ogromen benefit”, istakna Fric.

Spored nego, od ogromno zna~ewe e Vladata da gi informira gra|anite za dobro da se podgotvat {to gi ~eka koga }e vlezat vo EU. IMA GOLEM POTENCIJAL ZA INVESTICII VO ENERGETIKATA Neven Pekoti~, pretstavnik na Xeneral elektrik enerxi za Jugoisto~na Evropa, smeta deka Makedonija ima neiskoristen potencijal za proizvodstvo na energija. Glavnite resursi se veterot, sonceto i po~vata.

“Ne smetam deka idejata na Vladata da izgradi nuklearna centrala e dobra, zatoa {to site

MAJKL FRIC PRETSEDATEL NA USAID VO MAKEDONIJA “Mislam deka Makedonija ima mo`nost da se natprevaruva so drugi ekonomii. Ima gra|ani koi go razbiraat pazarot vo smisla na izvoz na proizvodi od zemjodelstvoto, inovaciite, avtomobilskata industrija.

Makedonija }e bide dobredojdena vo EU i }e ima ogromen benefit.”

finansiski institucii davaat pari za zelena energija, a ne za proekti {to go zagaduvaat vozduhot. Makedonija dosega ne privle~e investitori, a primer za toa se hidrocentralite ^ebren i Gali{te, koi i po {est tenderi ne se izgradija.

So takov primer, i jas da sum investitor, nema da dojdam vo Makedonija”, istakna Pekoti~.

U~esnicite na konferencijata generalno zaklu~ija deka po vlezot vo EU zemjata }e ima pogolem pristap do fondovi za gradewe kapaciteti na dr`avata.

“Na{ata korporacija e mnogu fleksibilna vo pomagaweto na isto~noevropskite zemji vo priklu~uvaweto kon EU i kon NATO, pomagaj}i im vo razvivaweto na biznis-sredinata”, istakna Milan [terba, pretstavnik na Hjulit Pakard za Centralna i Isto~na Evropa.

Toj veli deka HP toa ve}e toa go pravi preku grantovi, koi gi dava EU. “Nie pomognavme da se izgradi zdravstveniot sistem vo Romanija i vo ^e{ka, potoa, finansiskiot sistem vo Slova~ka, Srbija i drugi zemji i imame iskustvo da im pomogneme na zemjite da bidat podgotveni. Nie sme dolgogodi{ni partneri na Svetskata banka”, izjavi [terba.

3

IK POBEDNIK

EKOLOG VO DU[A

S

Site vozila od londonskata taksi-slu`ba, popularnite i nasekade vo svetot poznati crni “kab” avtomobili, }e bidat prefrleni na elektri~en pogon do 2020 godina. So ovaa najava, londonskiot gradona~alnik, Boris Xonson, napravi golem ~ekor vo za~uvuvawe na `ivotnata sredina i po~istiot vozduh koj go di{at gra|anite vo britanskata prestolnina.

Planot na gradskiot tatko predviduva pro~istuvawe na vozduhot vo London, koj va`i za eden od najzagadenite vo EU. Tokmu za vakvata sostojba golem udel imaat i taksi-vozilata.

Spored planot na Xonson, site “kab” taksi vozila postari od 15 godini po 2012 godina ne }e mo`e da dobijat dozvola za “taksirawe”, nitu da se preregistriraat za prevoz na patnici. Tie ednostavno }e mora da zaminat na otpad za staro `elezo ili vo muzej. Za drugite

BORIS XONSON taksi-avtomobili si avtomobili starosnata granica }e bide spu{tena na deset godini.

So ovaa merka, koja predviduva od ulicite niz gradot da se trgnat 1.200 od vkupno 22.000 taksi “kab” vozila, {to se smeta deka se najgolemite zagaduva~i vo London, gradona~alnikot gi osvoi simpatiite ne samo na britanskata, tuku i na svetskata javnost.

Se nadevame deka }e pottikne i drugi gradona~alnici da povle~at nekoj sli~en poteg.

Britanskata Vlada, nezavisno od planot na gradskata uprava, soop{ti deka so svoi sredstva }e go pomogne postavuvaweto na ~etiri iljadi novi mesta za polnewe so struja za elektri~nite avtomobili niz Velika Britanija, koi s$ pove}e gi ima na britanskite pati{ta.

GUBITNIK

MU SE RAZNI[A FOTELJATA

Z

Zlatnata fotelja vo koja e naviknat da sedi italijanskiot premier, Silvio Berluskoni, e seriozno razni{ana. Ima i zo{to! Pokraj site seksskandali i gafovi koi go sledea izminative godini, v~era toj vo Parlamentot se soo~i so glasawe za nedoverba na negovata vlada. Iako oficijalnite parlamentarni domovi, Senatot i Dolniot dom, v~era izglasaa doverba na vladata na Berluskoni, se ~ini deka tloto pod negovite noze mo`e{e da se sru{i mnogu ednostavno, bidej}i presudni bea nekolkute “neodredeni” glasa~i od Dolniot dom. Za Berluskoni, Senatot ne pretstavuva{e problem, bidej}i negovata partija ima apsolutno mnozinstvo tamu.

Samo po dve i pol godini od negoviot mandat, koj na po~etokot se ~ine{e deka }e trae standardni ~etiri godini, kapak na celata situacija

SILVIO BERLUSKONI stavi sudirot so negoviot dov~era{en partner, Xanfranko Fini, zaradi {to mo`e da ja izgubi vlasta.

Vladeeweto na Berluskoni ne mo`e da ostane nezabele`ano zaradi mnogu pri~nini. Italija u{te vo 2008 godina ja pogodi recesija, mnogu porano od ostanatite razvieni ~lenki na EU, a korupcijata i ekonomskite razliki me|u severot i jugot od zemjata si ostavija svoj pe~at. Povrzanosta so mafijata ostanuva posebno poglavje od vladeeweto na Berluskoni so Italija, a da ne zboruvame za gafovite koi Berluskoni gi napravi na nadvore{nopoliti~ki plan. Kako za kraj... detalite za privatniot `ivot na Berluskoni objaveni na stranata na Vikiliks si go napravija svoeto.

MISLA NA DENOT OTSEGA PA NATAMU BOGATSTVOTO NA OVOJ SVET ]E SE TRUPA SO PRODA@BATA NA MISLITE, NAMESTO NA PREDMETITE

XORX GILDER AMERIKANSKI PISATEL, TEHNO-UTOPIST

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

40,6 7.300 50% K

PROCENKI...

Pretsedatel na Upravniot odbor na Slovene~ko-makedonskiot biznis-klub

SLOVENE^KO-MAKEDONSKIOT BIZNIS KLUB E JADRO NA SORABOTKATA ME\U DVETE ZEMJI lovene~ko-makedonskiot biznis-klub e jadro za ekonomska sorabotka me|u Slovenija i Makedonija i eden od dvata najdobri biznis-klubovi koi postojat vo 26 dr`avi, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor, Damir Kuder.

Slovene~ko-makedonskiot biznis-klub, vo koj ~lenuvaat pove}e od 120 subjekti, proslavi {est godini od formiraweto.

Godinava bila uspe{na za biznis-klubot, koj organiziral mnogu nastani vo Makedonija.

“Za narednata godina e najavena poddr{ka za biznis-klubot od Republika Slovenija i o~ekuvam da organizirame pove}e nastani od godinava”, istakna Kuder.

S

GOSTI SE OBVRZAL DA DONESE HOLANDSKIOT KORENDON VO OHRID I STRUGA DOGODINA OD DOGOVORENITE ARAN@MANI ME\U HOTAM I KORENDON ]E BIDAT PLATENI PRED DOA\AWETO NA PRVITE GOSTI OD HOLANDIJA VO MAKEDONIJA M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

DAMIR KUDER

ILJADI NO]EVAWA VO OHRID VO PERIODOT OD MAJ-OKTOMVRI 2011 GODINA ]E IM PLATI HOLANDSKIOT TUROPERATOR KORENDON NA SVOITE GRA\ANI

O

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

A

L

E

N

O

G

L

A

S

47

...POGLED NA DENOT...

HRABAR ^OVEK! akam da mu oddadam javno priznanie na solunskiot gradona~alnik, Janis Butaris, rodum od Neveska (Epir-Tesalija), so kombinacija od na{eto Kru{evo!

Ovoj golem gr~ki investitor, politi~ki proizvod na PASOK na Jorgos Papandreu, vo poslednite nedeli otkako zastana na ~elo na Solun - ja zapali gr~kata javnost so stavovi kontra lokalniot, ama silen, “gr~ki veter” kon Makedonija! Go spori mentalitot na svoite sogra|ani! Dali e mo`no...

Janis zboruva deka ne mo`e samo Grcija da ima monopol na poimot “Makedonija”, potoa, deka gr~kite gra|ani, osobeno onie od severnite delovi, mora da se svesni deka golem del od prihodite {to gi ostvaruvaat vo tekot na godinata se od Skopje (Makedonci od Makedonija n.z). Do najnovata izjava denovive deka “...

Nova Makedonija ili Severna Makedonija dovolno e za da se zatvori problemot. Zatoa {to sekoj pominat den e na na{a {teta...”. Kako i negovoto obra}awe do gr~kiot vladika Antimos: “Dokolku mitropolitot saka da se me{a vo politikata, najdobro e da si formira partija”, veli Butaris i dodava: “Popovite, sve{tenicite, crkvata se za da go neguvaat na{iot duhoven i mentalen svet. Ne e vo red vladikata Antimos da veli – Makedonija e gr~ka”!

Mili moi, li~no, mnogu gi sakam vinata na kompanijata Butaris! Na negovata kompanija! Sekoga{ koga sum dolu, pokraj more, pijam od vinata koi gi proizveduva ovoj ~ovek. Znam deka razviva mnogu uspe{na gr~ka kompanija. Za Janis samo ubavi raboti sum slu{al otsekoga{!

Znam i toa deka e pragmati~na delovna li~nost. Vo

S

”...Razmisluva li nekoj vo Makedonija na na~in na koj misli Janis Butaris...” sekoj problem gleda re{enie i mo`nost. Znam deka Janis vo sporot na negovata zemja so na{eto ime gleda mo`nost za pribli`uvawe, ne na dvete vladi, tuku pribli`uvawe na dvete kulturi i narodi! Kako {to vo edna prigoda vo Solun slu{nav od edni lu|e - mo`nost za soo~uvawe na kulturnite, umetni~kite i delovnite dostignuvawa na gra|anite od dvete strani! Vo dvete Makedonii!!! Oti posleden pat dvete istorii se soo~uvale pred dve iljadi godini i od toa rezultatot go gledame deneska! Podelbi i konflikti! Razmisluva li nekoj na ovoj na~in na ovie prostori? Toa saka da go ka`e i da pra{a po~ituvaniot Janis!

Pa, toga{ - za {to bi razgovaral ~ovek kako Janis so makedonskite lu|e. So nas!? Bidete sigurni - bi razgovaral za mo`nostite na severniot gr~ki del (osobeno, kapacitetite na Solun (Tesaloniki), na Verija, Larisa, na Kostur (Kastorija), na Voden (Edesa), Lerin (Florina), na Grevena, Janina i popatno Mecovo) ...i u{te duzina mesta i mikroekonomii! Toj bi otvoril prostor za silna sorabotka so na{ata Makedonija!

Toa e negovata filozofija!

Ponatamu... kako da se iskoristat kapacitetite na golemoto solunsko pristani{te za potrebite na makedonskata ekonomija vo razvoj! Kako, mo`ebi Halkidiki, i bregot od Solun dotamu da bide mesto za investicii i {irewe na makedonskiot hotelierski biznis! Na{ite investitori da investiraat na gr~kiot breg... So toa, de fakto, makedonskata ekonomija da dobie i more! Da dobie dostoen turizam, novi pazari za svoite proizvodi! Da dobie novi mo`nosti! Golemi mo`nosti! Za toa, vsu{nost, saka da razgovara Janis Butaris! No, za toa bi trebalo da saka da razgovara i sekoja vlast vo Makedonija koja saka iskreno da gi re{i nacionalnite i dr`avnite problemi! Ova se tie predizvici...

Da se dogovorime ne{to. Janis Butaris e eden od dvata najglavni gradona~alnici (Solun i Atina). Toj e prv ~ovek na Solun! Ne e etni~ki Grk!?

Toa {to go ka`uva ovoj ~ovek pred, principielno vo poslednite dvaeset godini, “zapalenata” gr~ka i solunska javnost vo ovoj moment, sekako se soglasuvate deka za gr~ki priliki e mnogu hrabro i, sekako, drsko!

Dali nie ovde ja ~uvstvuvame ovaa energija? Odamna, pred dve godini, vo eden tekst napi{av deka makedonskata diplomatija treba da se svrti kon prakti~nite predizvikuva~ki pra{awa na ovoj spor! Ova {to deneska go imame kako spor e samo manifestaciona forma na edna dlaboka frustracija! Ova ne se vistinskite pra{awa za koi treba da se razgovara...

Zatoa, sega{nata frustracija treba da ja zamenime so definirawe i realizacija na edna sosema nova diplomatska agenda – polna so lista na pra{awa za sorabotka! Makedonija i Grcija imaat stotici temi...

To~ki na spojuvawe! Zaedni~ki interesi... Na gr~kata ekonomija kako nikoga{ vo istorijata & se potrebni investicii. Na makedonskata ekonomija kako nikoga{ dosega & e potreben izvoz. Pa, zarem ovie pra{awa ne se dovolni za po~etok...

Dali ova ne e dovolno za dogovor!

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI “EKONOMIST”: MAKEDONIJA BELE@I PAD VO DEMOKRATIJATA pored indeksot na demokratija, Makedonija e plasirana na 73 mesto od vkupno 167, {to e vlo{uvawe vo odnos na 2008 godina, poka`uva poslednoto istra`uvawe na Ekonomist intelexens junit, {to e del od Ekonomist grup koja go izdava renomiraniot vesnik "Ekonomist".

So ova na{ata zemja e polo{o plasirana ne samo od zemjite-~lenki na Unijata, tuku i od site zemji od regionot. Daleku pred nas se Hrvatska, koja e na 53, Bugarija na 51, Srbija na 65, Crna Gora na 68. Po nas se edinstveno Albanija na 84 i Bosna i Hercegovina na 94.

Makedonija se najde duri i zad Benin, Malezija i Dominikanska Republika, no e pred Filipinite i Gvatamala.

Vo soop{tenieto se naveduva deka Makedonija se nao|a i vo 36 dr`avi vo koi se zabele`uva pad na poenite za sloboda na mediumite vo periodot me|u 2008 i 2010 godina.

"Vo Makedonija se vode{e kampawa protiv mediumite i novinarite koi se kriti~ni kon vladata. Policijata i javnite slu`benici propu{tija da interveniraat za predizvikuvaweto na nasilstvo vrz novinarite", se naveduva vo soop{tenieto.

S

VIZNATA ZAVESA NEMA DA SE SPU[TI, NO RE@IMOT MORA DA SE PO^ITUVA

vropskata komisija i Evropskata unija, voop{to, povtorno go otvorija pra{aweto - kolku vlasta vo Makedonija e podgotvena da odgovori na pritisocite koi gi nosi so sebe viznata liberalizacija, odnosno opasnosta od zgolemuvawe na brojot na lica koi baraat azil vo zemjite-~lenki na Unijata.

No, ne samo Makedonija, i EU treba da prezeme merki so koi }e im pomogne na doma{nite vlasti da gi informiraat podobro gra|anite za koristeweto na bezvizniot re`im za da se spre~i prilivot na barateli na azil, zaklu~uvaat evropratenicite.

“Prezedovme soodvetni merki za da se soo~ime so ovaa situacija. Imavme sostanoci so ministrite za vnatre{ni raboti, belgiskoto pretsedatelstvo i visoki pretstavnici na Evropskata komisija gi posetija dvete zemji”, potseti Malmstrom.

Sekap, ne treba da postoi strav od povtorno spu{tawe na viznata zavesa.

“Vistina e deka ima problemi so ovie zemji, no ne treba da se vra}a vizniot re`im, toa }e zna~i ~ekor nazad”, naglasi ungarskiot evropratenik ^aba Tabajdi.

Sli~no razmisluvaat i drugite u~esnici vo debatata, koi pobaraa po~ituvawe na zacrtanite pravila od bezvizniot re`im.

E

EU ]E SE “NAVRA]A” NA MAKEDONIJA SÈ DODEKA NE SE RE[I IMETO! akedonija ovaa godina nema da go dobie datumot za start na pregovorite so Evropskata unija, no Unijata e podgotvena za {est meseci povtorno da go otvori ova pra{awe, se del od nacrt-zaklu~ocite, koi vo presret na samitot na EU se razgleduvaat na nivo na ministri.

Porakata koja Brisel povtorno ni ja pra}a prakti~ki zna~i deka "Sovetot na Unijata gi spodeluva procenkite na Evropskata komisija deka zemjata dovolno gi ispolnuva politi~kite kriteriumi i ja notira povtorenata preporaka za po~etok na pregovori". Unijata }e se navratela na pra{aweto za odreduvawe na datum za vreme na pretsedatelstvoto na Ungarija.

Vo nacrt-zaklu~ocite, koi doprva treba da bidat usvoeni, se povtoruva deka od su{tinska va`nost e postignuvawe na zaemno prifatlivo re{enie za imeto pod pokrovitelstvo na ON i oddr`uvawe na dobrososedski odnosi. Sredbite na najvisoko nivo me|u Makedonija i Grcija se od isklu~itelna va`nost za pobrzo re{enie na imeto, se del od zaklu~ocite.

Vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, pak, o~ekuva Evropskiot sovet da gi pozdravi reformite i napredokot, no ne o~ekuva promena na pozicijata na Grcija vo odnos na makedonskata evrointegracija.

Makedonija e na dnoto na agendata, 33 i 34 to~ka, na Samitot na EU vo Brisel koj }e se odr`i v ~etvrtok.

M

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

EKSPERTITE ZA PARALELNIOT POPIS

DR@AVATA DA PREDUPREDI NA DIVITE POPI[UVA^I! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

irektno sprotistavuvawe na Zakonot za popis i omalova`uvawe na dr`avnite institucii – vaka ekspertite po ustavno pravo i politi~ki sistemi gi tolkuvaat najavite na albanskite partii Nova Demokratija i DPA deka } e organiziraat paralelen popis, oti ne veruvaat deka dr`avata }e go izvede procesot profesionalno.

Iako ekspertite se soglasni deka aktivnostite na partiite ne se protivzakonski, tie pora~uvaat deka mora da bide jasno oti podatocite od tie popisi nema da bidat relevantni. Baraat dr`avata da gi povika gra|anite mnogu vnimatelno da gi primaat stavovite na ovie partii i da ne podlegnuvaat na manipulacii, plasirani vo zadninata na nivnite nameri: “Partiite nezadovolni od Zakonot za popis na naselenieto mo`at da pravat svoi proekti, no taka sobranite podatoci ne mo`e da se smetaat za relevantni i da im se pridava zna~ewe.

Ne treba voop{to da bidat predmet na diskusija. Zakonot propi{uva koj mo`e da organizira relevanten popis, a na gra|anite ne mo`e da im se zabrani samoinicijativno da se organiziraat i da si sprovedat odredena anketa. Dr`avata treba da apelira deka popi{uvaweto na takanare~enite paralelni popisi nema da bide sprovedeno spored Zakonot i nema da bide zemeno predvid", veli Karakami{eva.

Profesorot Savo Klimovski smeta deka bi bilo pogre{no

D

Toa {to nema zakonski pre~ki za sproveduvawe na paralelnite popisi na partiite na Imer Selmani i na Menduh Ta~i ne zna~i deka ne treba da se apelira na vnimatelnost na gra|anite, velat analiti~arite. Baraat da se sfati deka ovie popisi }e bidat nerelevantni! da se vleze vo pravnata dubioza {to bi ja predizvikalo tretiraweto na vakvite aktivnosti kako prekr{uvawe na Zakonot.

"Ova se neoficijalni proekti, koi ne gi organizira dr`avna institucija, i kako takvi pretstavuvaat obi~ni anketi. A anketi ima iljada i edna - se pravat za s$ i se{to – sekoj ima pravo da gi organizira. Ako gi smetame za prekr{uvawe na Zakonot, toa bi bilo kako da im davame oficijalen status, kako da gi legalizirame. Treba da se svedat na nivo na NVO i da ne se prezemaat nekoi posebni merki. Odgovorot na dr`avata bi trebalo da

bide vo sledewe na Zakonot za popis na naselenieto i vo sledewe na preporakite na Eurostat. Za{to ako vlezeme vo {emata vo koja ovie aktivnosti }e bidat tretirani kako prekr{uvawe na Zakonot, te{ko deka }e mo`eme da izlezeme na kraj", izjavi Klimovski za "Kapital".

Od Vladata za “Kapital” izjavija deka toa {to go pravat dvete partii e nedozvoleno, me|utoa, informiraa deka dr`avata nema da prezeme ni{to za da gi spre~i ovie aktivnosti.

“Se raboti za politi~ka debata koja nemam namera da ja ocenuvame. Ova e obid za dobivawe politi~ki po-

eni. Nie donesovme Zakon za popis i sega nema da se zanimavame so ne~ii najavi”, izjavi za “Kapital” vladiniot portparol Martin Martinovski.

Stavot na Brisel za ova pra{awe e jasen – “se znae koga i kako se pravi popis vo edna dr`ava, a dijasporata, sekako, ne e vklu~ena”, velat od Evrostat.

Tokmu za glasaweto na dijasporata nastana i klu~niot problem za odr`uvaweto na makedonskiot popis. Dvete partii, sprotivno od preporakite, pobaraa popisot da gi vklu~i i onie gra|ani na koi Makedonija ne im e postojano mesto na `iveewe.

PO^INA RI^ARD HOLBRUK

MO]NIOT AMERIKANSKI DIPLOMAT JA CRTA[E SUDBINATA NA BALKANOT! Makedonija najmnogu }e go pameti Holbruk po negoviot anga`man vo 1995 godina za simnuvawe na gr~koto embargo, a svetot kako ~ovek {to uspea da gi natera Milo{evi} i Tu|man da ja potpi{at Dejtonskata spogodba

MAKSIM RISTESKI

risteski@kpaital.com.mk

o svoite 67 godini, Ri~ard Holbruk, osven {to se istakna so uspe{no menaxirawe na kompleksni krizni sostojbi vo nekolku regioni vo svetot, odigra i golema uloga vo procesot {to ja obele`a ponovata makedonska istorija – gr~ko-makedonskiot spor za imeto.

Holbruk go pomogna formaliziraweto na bilateralnite odnosi me|u Makedonija i Grcija, so toa {to izdejstvuva potpi{uvawe na privremenata spogodba me|u dvete zemji, vo Wujork na 13 septemvri, 1995 godina, so {to se stavi kraj na gr~kata blokada kon Makedonija. So ovaa spogodba be{e deblokiran i priemot na zemjata vo me|unarodnite organizacii, pod referencata "Porane{na Jugoslovenska Republika”.

Ri~ard Holbruk ostana zapameten i po negoviot stav iska`an vo 2002 godina, deka Makedonija ne gi ispolnila uslovite za priem vo NATO, za razlika od Bugarija i Romanija. Svoeto vlijanie

V

amerikanskiot diplomat go iskoristi povikuvaj}i ja Makedonija, zaedno so Crna Gora, da go priznae Kosovo po proglasuvaweto na nezavisnosta na najnovata balkanska dr`ava.Makedonski politi~ari potenciraat deka ovoj diplomat ima isklu~itelno zna~ewe za Makedonija "O~ekuvam vo Skopje nekoja ulica da go nosi negovoto ime”, re~e porane{niot pretsedatel na Sobranieto, Stojan Andov.

"Mnogumina procenuvaat deka ne }e se postigne{e uspeh

na poinakov na~in od onoj na Holbruk, vo period koga treba{e da se pregovara so nekolku prominentni balkanski avtoritarni lideri”, veli profesorot Stevo Pendarovski.

Vo svojata kariera, Holbruk u~es tvuva{e i vo potpi{uvaweto na Dejtonskiot dogovor, so koj be{e staven kraj na vojnata vo Bosna i Hercegovina, koja trae{e od 1992 do 1995 godina.

Kako osobeno postignuvawe na Holbrug be{e istaknuvana negovata sposobnost da sozdade i odr`uva dobri

odnosi so toga{niot srpski pretsedatel, Slobodan Milo{evi}, {to se poka`a kako neophodna sostojka za potpi{uvawe na Dejtonskata spogodba. Ulogata na Holbruk vo prekinot na krvoprolevawata vo BiH be{e nagradena i so nominacija za Nobelova nagrada za mir.

Ponovata kariera na Holbruk ja obele`a negoviot anga`man kako amerikanski pratenik vo eden drug ~uvstvitelen svetski region, Avganistan i Pakistan, za {to pretsedatelot na SAD, Barak Obama, oceni deka Holbruk zaslu`uva status na klu~en igra~ vo negoviot nadvore{no-politi~ki tim.

Svojot po~etok vo diplomatijata Holbruk go napravil vo 1962 godina, rabotej}i vo timot zadol`en za Vietnam.

Vo sedumdesettite godini predmet na negoviot diplomatski interes bila Kina, a podocna bil i amerikanski ambasador vo Germanija.

Holbruk be{e sovetnik za nadvore{na politika na dr`avnata sekretarka na SAD, Hilari Klinton, za vreme na nejzinata pretsedatelska kampawa vo 2008 godina.

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PRETSEDATELOT IVANOV VO GODI[NOTO OBRA]AWE

7

PREGLED VESTI OBEDINETI ZA MAKEDONIJA: IMA KRIMINAL VO FIRMATA NA MIJALKOV! artijata na Qube Bo{kovski, Obedineti za Makedonija, v~era do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata dostavi dokazi so koi tvrdi deka }e se doka`el kriminalot vo firmata Serv point, ~ij sopstvenik e prviot ~ovek na Upravata za razuznavawe i kontrarazuznavawe, Sa{o Mijalkov.

"Site mo`ni dokazi koi gi ima Obedineti za Makedonija, nie gi dostavivme. Taka {to imaat dovolno materijal za koj {to mo`at da otvorat postapka, povtorno, i da rabotat taka kako {to nalaga zakonot, odnosno dokolku rabotat kako {to treba, a ne so prethodno re`irani scenarija”, izjavi Natalija Iv~eva, Obedineti za Makedonija.

Antikorupcionerite go dobija dogovorot za kupoproda`ba na firmata Serv point, ~ij sopstvenik e Mijalkov. Pokraj dogovorot, Obedineti za Makedonija najavija deka }e prilo`at i dokazi so koi }e se potvrdelo deka kupoproda`bata vredela polovina milion evra.

OM pobaraa od antikorupcionerite da bidat prezemeni site merki za doka`uvawe na odgovornosta na Mijalkov vo kupoproda`bata na firmata.

P

“DODEKA SUM JAS PRETSEDATEL, NEMA DOGOVOR ZA IME [TO ]E ZADRE VO USTAVOT!” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ie sme gra|ani na evropska zemja i barame Grcija so nas da se odnesuva evropski. Ne e prifatlivo da se razgovara za re{enie {to zadira vo makedonskiot identitet, vo makedonskiot jazik i vo Ustavot na Republika Makeodnija, kako ~uvar na na{ata dr`avna suverenost i na{eto nacionalno dostoinstvo.

Sakam da podvle~am – dodeka sum pretsedatel na Republika Makedonija, toa nema da go dozvolam!

Ovaa poraka, za koja dobi aplau z od pr atenicite na VMRO-DPMNE, pretsedatelot \orge Ivanov ja plasira{e kako glavna teza za najva`noto otvoreno politi~ko pra{awe vo zemjata, vo svoeto godi{no obra} awe vo Parlamentot. Ivanov veli deka sporot so Grcija, koj go oceni kako neprimeren i sosila nametnat, e glavna pre~ka za integriraweto na Makedonija vo Evropskata unija, cel za koja, kako {to toj veli, Makedonija nema odr`liva alternativa: “Nie sudbinski ja do`ivuvame starata mudrost - nomen est omen, vo imeto e su{tinata.

Na{eto ime odrazuva su{tinski del od makedonskiot identitet. Na{ite predci se soo~uvale so mnogu pogolemi pritisoci, no nikoga{ ne podlegnale. So golema maka ni go ostavile ona {to treba nie denes da go so~uvame za idnite generacii. Re{enieto mora da se bara vo ramkite na Vremenata spogodba od septemvri 1995 godian, a, na kraj, kone~nata odluka }e ja imaat gra|anite”, ja

N

UJPLIKS NA FEJSBUK OBJAVI LI^NI PODATOCI ZA NOVINARI VO A1!

N

So poraka deka nomen est omen, odnosno deka “vo imeto e su{tinata” {efot na dr`avata, \orge Ivanov, ja zacementira dr`avnata pozicija deka ne doa|a predvid promena na Ustavot za re{avawe na problemot so Grcija. Sporot za nego e neprimeren i nametnat od oficijalna Atina! obrazlo`i Ivanov svojata pozicija.

Pretsedatelot poso~i deka e zadovolen {to dr`avniot vrv, kako nikoga{ dosega, ima jasen i usoglasen stav po ova pra{awe, no deka nedozvoleno e toa {to imeto se koristi vo dnevnite politi~ki bitki me|u partiite, so {to se sozdava needinstvo me|u gra|anite. Vo svojot govor toj nekolkupati povika na splotuvawe i edinstvo, na pove} e debati i po~it, a pomalku karanici. Se osvrna i na implemenatcijata na Ohridskiot ramkoven dogovor, za koj re~e deka e najzna~ajniot dokument {to go sodr`i multietni~kiot so`ivot, kako “najdobar izvozen produkt na Makedonija”, koja bila najsvetol primer za so`ivot na Balkanot.

Vo odnos na ekonomskata sostojba, pretsedatelot pora~a deka e zadovolen od ekonomskata politika na Vladata, potenciraj}i go “uspehot vo vodeweto na energetskite pra{awa, so zatvoraweto na klirin{kiot dolg i po~natite razgovori za priklu~uvawe kon koridorot Ju`en potok.

Zadovolen e i od ukinuvaweto na carinskite dava~ki, a najzadovolen e od mnogute sredbi koi gi ostvaril vo stranstvo, kade {to so sebe gi nosel i stopanstvenicite i prestavnici na Vladata za da se otvorat vratite na sorabotka.

Pretsedatelot e zadovolen od ekonomskata politika na Vladata, potenciraj}i go “uspehot vo vodeweto na energetskite pra{awa, so zatvoraweto na klirin{kiot dolg i po~natite razgovori za priklu~uvawe kon koridorot Ju`en potok

a socijalnata mre`a Fejsbuk osamna profil nare~en UJPliks, na koj bea objaveni li~ni podatoci, imiwa i mati~ni broevi, na novinari od A1 televizija, kako i podatoci za kolku pari, vo forma na plata ili drug vid pridonesi, dobivale vo ke{.

Po brza reakcija do centralata na Fejsbuk od strana na vrabotenite vo A1, sporniot profil na UJPliks bil otstranet. Vrabotenite vo A1 baraat celosno ras~istuvawe na izvorot koj dozvolil da bidat objaveni vakvi podatoci na Internet.

I Upravata za javni prihodi ostro reagira na koristeweto na imeto na institucijata za plasirawe vakvi sodr`ini.

"Ovoj primer pretstavuva klasi~na zloupotreba na obele`jata i nazivot na institucijata Uprava za javni prihodi, so cel da se naru{i imixot na dano~nata administracija. Potencirame deka objavenite informacii na elektronskata socijalna mre`a ne poteknuvaat od UJP", stoi vo reakcijata na UJP. I Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci, postapuvaj}i po slu`bena dol`nost, prezema merki za bri{ewe na profilot UJPliks, kreiran vo ime na Upravata za javni prihodi.

VLASTA GO VELI^A, OPOZICIJATA GO MARGINALIZIRA! Pratenicite od vladeja~kata VMRO–DPMNE govorot na pretsedatelot Ivanov go opi{aa kako “dr`avni~ko obra}awe”: “Pretsedatelot ja odrazi realnos ta i gi iska`a streme`ite na dr`avata. Toj ima{e zavidna aktivnost na me|unaroden plan vo minatata godina, a uspea i da gi ispolni vetuvawata dadeni vo predizbornata kampawa – otvori {kola za mladi lideri, narodni kancelarii i ja zasili sorabotkata so stopanstvenicite”, izjavi pratenikot Vlatko \or~ev.

Od SDSM velat deka govorot ne gi sodr`el klu~nite problemi vo dr`avata, a pretsedatelot ne ponudil vizija za nivno nadminuvawe: “Kakvo razbirawe bara pretsedatelot da imame koga evropratenicite Zoran Taler i Jelko Kacin ka`aa deka ovaa Vlada e samo problem, a ne re{enie; koga Vlatko \or~ev n$ rezili vo Brisel; koga nevladiniot sektor skandalozno se deli na vistinski i nevistinski.

Toj ne spomna ni{to ni za baraweto za predvremeni izbori”, izjavi sekretarot Andrej Petrov.

Pratenikot Stojan Andov veli deka o~ekuval poseriozen nastap: “Kako da ne mu e jasno na Ivanov vo kakva kriza sme padnati koga se evrointegraciite vo pra{awe. Osven povtoruvawe na ona {to site sto pati sme go ~ule od nego, ne vidovme niedna nova ideja, a su{tinski pra{awa ostanaa nedopreni. Dogodina se nadevam deka govorot }e bide pokonkreten, a pretsedatelot }e po~ne poaktivno da u~estvuva vo javniot `ivot i } e zazeme stav za dramati~nite slu~uvawa {to n$ tresat.”

Od DUI go pozdravija govorot i potenciraweto na Ohridskiot dogovor, a od Nova Demokratija i od LDP pora~aa deka pretsedatelot zvu~el kako vladin portparol, a edinstvena svetla to~ka vo govorot bile svetilkite na novogodi{nata elka vo sobraniskata sala.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRV BIZNIS-SAMIT SAD–ZAPADEN BALKAN VO 2011 a 23 i 24 mart idnata godina, vo Baltimor, SAD, }e se odr`i prviot ekonomski samit me|u Zapaden Balkan i SAD. Glavnata cel na samitot e da se pretstavat ekonomskite mo`nosti i pridobivki koi Zapadniot Balkan mo`e da im gi ponudi na amerikanskite kompanii i investitori.

Od Obedinetata makedonska dijaspora (OMD), koja e partner vo organiziraweto na ovoj samit, smetaat deka e zna~ajno da se poka`e ekonomskiot potencijal vo regionot, osobeno vo Makedonija. Samitot, {to }e se sprovede preku razli~ni debati i rabotilnici, treba da pomogne za razvivawe na dijalogot za ponatamo{no zgolemuvawe na trgovijata i investiciite me|u Zapaden Balkan i SAD. Spored sekretarot na dr`avata Merilend, Xon Mekdonou, biznis-samitot se o~ekuva da go privle~e interesot na mnogu amerikanski kompanii.

“Vrskite na Merilend so regionot se dlaboki. Merilend, isto taka, ima mnogu va`na vrska so nacionalnata garda na BiH, a dr`avata Merilend e i prvata zemja vo SAD koja ima ekonomski oddel vo Podgorica, Crna Gora, posveten na razvivawe na trgovijata i investiciite me|u Merilend i zemjite od Zapaden Balkan”, izjavi sekretarot Mekdonou.

N

OSMANI NAJAVI NOVINI VO POZITIVNATA LISTA NA LEKOVI oviot koncept na pozitivnata lista na lekovi predviduva vnesuvaweto novi lekovi na taa lista da go odreduvaat onie koi gi prepi{uvaat lekovite, no da bide soglasno sredstvata {to gi ima na raspolagawe Fondot za zdravstveno osiguruvawe, izjavi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. ”Nikade vo svetot dr`avata ne gi pla}a site potrebni lekovi na bolnicite.

Ministerstvoto nema da se me{a vo odlukata na klinikite koi lekovi i preparati im se potrebni. Naprotiv, Fondot }e ka`e kolku pari ima, a profesorite }e ka`at koi se najprioritetni lekovi", istakna Osmani.

Ako stru~nite lica smetaat deka novite lekovi koi ~inat pove}e se poprioritetni otkolku starite, uka`a Osmani, treba da ka`at namesto niv tie da se stavat na pozitivnata lista vo ramkite na proektiranite sredstva.

N

ZNM BARA RAS^ISTUVAWE NA SLU^AJOT PERO NAKOV BB dru`enieto na novinarite na Makedonija, po povod soop{tenieto od Finansiskata policija vo vrska so kontrolata na firmite na Pero Nakov bb, vo koe se tvrdi deka vo eden od sefovite, osven pari, e otkriena i lista na novinari na koi im se isplateni pari vo ke{, potencira deka Finansiskata policija ima pravo, no i zakonska obvrska da otkrie i da bara sankcionirawe na sekoe zakonsko prekr{uvawe.

"Povikuvame instituciite da ja po~ituvaat presumpcijata na nevinost, a za licata za koi postojat dokazi deka izvr{ile nekoe zakonsko prekr{uvawe da se podnesat soodvetni prijavi do obvinitelstvoto. Za nas postoi individualna odgovornost, a ne kolektivna.

Zatoa, smetame deka dokazite treba da se dostavat do obvinitelstvoto, a sudskite organi se tie koi }e presudat za eventualna vina na involviranite", se veli vo soop{tenieto od ZNM.

Z

OTVOREN GRANT-INFOCENTAR esplatni informacii i soveti za stipendii i grantovi za studirawe, studiski prestoj i istra`uvawe na univerzitetite vo Evropa i vo svetot }e mo`at da se dobivaat sekoj raboten den od 10 do 16 ~asot vo novoootvoreniot Grant-infocentar, lociran vo noviot del od NUB Sv. Kliment Ohridski vo Skopje.

Celta na centarot e da im pomogne na korisnicite vo procesite na nao|awe i aplicirawe za grantovi, stipendii, obuki, konferencii, sta`irawa, natprevari, volontirawa i konkursi. Celni grupi se, pred s$, mladi, studenti, nau~ni rabotnici, istra`uva~i, no i site gra|ani na Makedonija.

Centarot }e nudi i obuki za da gi naso~uva i dousovr{uva korisnicite vo oblastite koi im se potrebni. NUB go otvora grant-infocentarot vo sorabotka so nevladinata organizacija Mladi info FEJS MK i so poddr{ka na Ministerstvoto za kultura i ambasadata na Slova~ka vo Makedonija.

B

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

AFERATA “PATRIOTSKA METLA” SO NOVI DIMENZII

OBVINENIJATA I KRIVI^NITE PRIJAVI PA\AAT KAKO LISJA

Ministerkata za kultura, Kan~eska-Milevska, "stegna" u{te edna krivi~na prijava protiv Igor Ivanovski od SDSM, koj v~era objavi novi momenti od aferata "Patriotska metla". Toj tvrdi deka krivi~nata prijava protiv rakovoditelot na sektorot za javni nabavki e “namestena”, bidej}i Branko Kostovski e nejzin ~ovek od doverba STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

agata nare~ena “Patriotska metla”, za navodnoto namerno uni{tuvawe na dokumentite vo Ministerstvoto za kultura, koi se odnesuvaat na tenderskite postapki za objektite Star teatar, Muzej na VMRO i Nobelovci vo Skopje i teatarot vo Veles, sekoj den dobiva novi dimenzii.

Igor Ivanovski, ~len na Izvr{niot odbor na SDSM i pratenik vo Sobranieto, v~era povtorno izleze vo javnosta so novi detali za organiziranoto “`rtvuvawe” na slu`benicite od Ministerstvoto. Toj poso~i deka eden od niv e Branko Kostovski, “~ovek od doverba” na ministerkata, unapreden vo rakovoditel na sektorot za javni nabavki na Ministerstvoto tokmu vo periodot koga Kan~eska e ministerka, a e i sin na Zoran Kostovski, avtor na rotira~kata skulptura “Makedonija”, del od proektot “Skopje 2014”.

Ivanovski, koj ja pokrena aferata “Patriotska metla”, potencira deka demantite na ministerkata Elizabeta Kan~eska-Milevska za toa deka nema fiskalni implikacii od zagubenite dokumenti pa|aat vo voda so podnesuvaweto krivi~ni prijavi protiv trojca odgovorni slu`benici vo Ministerstvoto. Sega ja obvinuva ministerkata i deka nekolku pati inkasirala honorari za u~estvo vo razni komisii vo istoto Ministerstvo dodeka bila dr`aven sekretar.

S

Zaradi iznesenite tvrdewa, Kan~eska-Milevska dostavi u{te edna krivi~na prijava protiv Igor Ivanovski. No, i Ivanovski najavi krivi~ni prijavi protiv nea do Obvinitelstvoto zaradi nejzinata uloga vo “Patriotska metla”.

Interesno e {to v~era i SVR Skopje podnese krivi~na prijava do Osnovnoto javno obvinitelstvo protiv 62-godi{en vele{anec poradi osnovano somnenie deka na 25 noemvri izvr{il krivi~no delo “zagrozuvawe na sigurnosta”.

Vele{anecot vo slu`beniot razgovor vo SVR priznal deka vo dva navrati verbalno, po telefon & se zakanuval na majkata na Kan~eska-Milevska po nejzinoto intervju vo `ivo na A1, nezadovolen od nejzinoto izvr{uvawe na ministerskata funkcija. Inaku, po toa intervju koincidiraa i poznatite nastani vo ovaa televizija na Pero Nakov bb, po upadot na Finansiskata policija.

Honorarite koi gi dobila ministerkata datiraat od 2007 godina, so re{enija koi gi donel prethodniot minister za kultura, Arifikmet Xemaili. Toga{niot dr`aven sekretar, Kan~eska-Milevska, za nejzinoto u~estvo vo razni komisii pri Ministerstvoto za kultura, me|u koi i komisii za izbor na idejni re{enija za Muzejot na VMRO, Domot na Majka Tereza, Makedonska filharmonija, na 4 pati dobivala ekstra honorar, kako dodatok na nejzinata plata.

Ministerstvoto za kultura vo v~era{niot demant najkategori~no gi otfrla obvinuvawata na SDSM deka ministerkata Kan~eska-Milevs-

ka zemala pari~ni nadomestoci od nejzinoto u~estvo vo komisii i rabotni grupi, formirani za izbor na me|unarodni trudovi za idejni konkursi za kapitalni proekti vo periodot koga bila dr`aven sekretar. Ministerkata poso~i deka toa ~lenstvo vo komisii ne se kosi so zakonot i potencira deka na nejzino barawe bila izzemena od primaweto soodveten nadomest.

Ministerkata tvrdi deka i pokraj `elbata na toga{niot minister za kultura Xemaili da ja nagradi kako i ostanatite ~lenovi na komisijata, koja bila formirana i stru~no anga`irana da izvr{i izbor na idejno re{enie spored koe }e se gradi odreden objekt, taa

gi vratila parite dobieni kako nagrada vo kasata na Ministerstvoto za kultura.

Toa go potkrepi i so dokumenti od Agencijata za avtorski prava, koi potvrduvaat deka ne primala nikakvi honorari i dodeka ja vr{i sega{nata funkcija minister za kultura, a go potencira i podatokot deka taa e prviot minister koj gi ukinal nagradite za ~lenstvo vo komisiite na Ministerstvoto za kultura.

Sepak, v~era taa ne odgovori prezentiranite dokumenti, vo forma na kasa-primi, poka`uvaat deka parite gi vra}ala vo ke{ ili, pak, ako gi dobila na transakciska smetka, dali gi vratila so uplata na buxetska smetka na Ministerstvoto?

VO MINISTERSTVOTO ZA KULTURA GORDI NA 2010 GODINA

POVE]E PARI ZA KULTURATA, I POKRAJ EKONOMSKATA KRIZA

Od Sovetot za kultura v~era se pofalija deka, i pokraj recesijata, realizirale golem broj proekti za afirmirawe na makedonskata kultura ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

konomskata kriza ne ja po~uvstvuvale vo Ministerstvoto za kultura, zatoa {to godinava nivniot buxet bil najgolem vo sporedba so prethodnite ~etiri godini, na {to vo ovoj resor se posebno gordi. Od Sovetot za kult ura v~era se pofalija deka, i pokraj recesijata, realizirale golem broj proekti za afirmirawe na makedonskata kultura.

Vo periodot od 2006–2008 godina buxetot na Minister-

E

stvoto e zgolemen za okolu 300 milioni denari. Do 2010 godina, pak, bil zgolemen za 2,5 pati vo odnos na 2006 godina, koga iznesuval 36,6 milioni denari. ^lenovite na Sovetot posebno go istaknaa faktot {to vo godinava imalo okolu 400 privremeno vraboteni lica vo ustanovite od oblasta na kulturata.

“Sprovedenite aktivnosti i proekti vo 2010 godina gi ocenivme kako impozantni i frapantni. Godinava so pogolem buxet ostvarivme i pogolemi rezultati sporedeno so izminatite godini.

So realizacijata na krupni proekti i golem broj kapi-

talni investicii poleka se re{avaat dolgogodi{nite problemi na umetnicite”, izjavi akademik Cvetan Grozdanov.

Spored Sovetot, se gradat muzejskiot kompleks Makedonska borba za samostojnost i dr`avnost, Stariot teatar i koncertnata sala na Makedonskata filharmonija. Ovie objekti se del od proektot “Skopje 2014”.

Od Sovetot tvrdat deka ovie objekti se neophodni za kulturata.

“Me{aweto na stilovite e normalna praktika vo arhitekturata, zatoa {to gradot se prepoznava kako zbir od razli~ni spomeni,

se}avawa i misli”, istaknuvaat od Sovetot.

Spored likovniot umetnik Aleksandar Stankovski, site damki {to se frlaat vrz ovoj proekt se “politi~ki ping –pong, lansiran od frustrirani opozicioneri, koi svojot gnev go isturaat vrz kulturnite rabotnici”.

Makedonskata kultura vo sv e tsk i r amk i, sp o r e d izve{taite, e promovirana na vistinski na~in.

Bile potpi{ani 15 programi i spogodbi za sorabotka vo periodot od 2006-2010 godina, od koi 12 bile potpi{ani vo poslednite dve godini.

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

NEVEN PEKOTI^ XENERAL ELEKTRIK ]E INVESTIRA VO MAKEDONIJA KOGA ]E VLEZETE VO EU

9

PREGLED VESTI

IZVR[EN DIREKTOR NA XENERAL ELEKTRIK ENERXI ZA JUGOISTO^NA EVROPA

Xeneral elektrik enerxi ne planira da investira vo Makedonija s$ dodeka zemjava ne stane ~lenka na Evropskata unija. Pravnata i politi~kata nesigurnost se glavnata pre~ka koja gi odvra}a investitoritre, veli Neven Pekoti~, direktor na Xeneral elektrik enerxi za Jugoisto~na Evropa, vo intervjuto {to v~era go dade specijalno za “Kapital” ALEKSANDRA SPASEVSKA janev@kapital.com.mk

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonija ima potencijal za investirawe vo energetikata, a treba da se iskoristat vetrot, po~vata i sonceto, koi s$ u{te se neiskoristeni, veli Neven Pekoti}, izvr{en direktor na Xeneral elektrik enerxi. Na v~era{nata konferencija, {to ja organizira{e amerikanskata stopanska komora Am ^am vo Skopje, za “Benefitot na makedonskiot biznis od ~lenstvoto vo EU i NATO”, toj pora~a deka evrointergrativnite procesi se klu~ni za zemjava.

Dali mo`eme da o~ekuvame investicija od Xeneral elektrik vo Makedonija?

Xeneral elektrik enerxi nema namera da investira vo Makedonija, zatoa {to va{ata zemja s$ u{te ne ispolnuva odredeni uslovi spored koi na{ata kompanija odlu~uva da investira vo nekoja dr`ava.

Xeneral elektrik e proizvoditel na oprema. Isto taka, imame i finansiska granka, no zasega samo gi poddr`uvame proektite vo Makedonija so toa {to davame instrukcii, soveti i dogovori za izvoz. Site dogovori za izvoz se garantiraat preku agenciite za dogovori za izvoz, vo zavisnost od toa od kade doa|a opremata. Glavno se zanimavame so dostavuvawe na proekti i oprema.

M

Koi uslovi s$ u{te gi nema ispolneto Makedonija?

Pa, prvo i osnovno, ne ste ~lenka na Evropskata unija, a nie vo momentot sme fokusirani vo zemji, kako {to se Romanija i Bugarija, koi se ve}e vo Unijata, taka {to nemame kapacitet da gi ispituvame site edna po edna.

Mo`ebi vo idnina }e ima i investicija. Zasega, pomognavme mnogu. Izgradivme edna od najgolemite elektrani na gas vo Evropa. Toa e elektranata Kogel vo porane{nata `elezarnica vo Skopje. Tamu ima 10 ma{ini koi proizveduvaat 30 megavat-~asovi struja.

No, mora da potenciram deka vo momentot taa ne raboti, odnosno poradi nekoi pri~ini s$ u{te ne proizveduva struja.

I toa mo`e da se spomene kako edna od pri~inite zo{to ne investirame vo zemjava. Ne ja znaete pravnata procedura pred da vi dozvolat da po~nete da proizveduvate struja i da pravite pari od taa investicija. Premierot Nikola Grueski ja otvori elektranata i jas bev tamu, no toa se slu~i pred pove}e od edna godina, a eve dosega taa s$ u{te ne proraboti.

Vo va{ata prezentacija gi spomenavte hidrocentralite ^ebren i Gali{te. [to mislite, zo{to investitorite ne se zainteresirani za ovoj proekt?

Na po~etokot investitorite bea zainteresirani, no procesot na odlu~uvawe be{e mnogu dolg. Nema da komentiram {to mo`ebi se slu~uvalo so tenderite dosega, koi bea pet, mo`ebi i pove}e, a toa poka`uva deka mo`ebi pravniot sistem

ne e podgotven, iako Vladata uporno zboruva deka dr`avata e podgotvena slobodno da se gradi.

Kako ja ocenuvate biznisklimata vo Makedonija? Ima li dr`avata kapacitet da privle~e stranski investitori?

Ne mo`am jas da ka`am, bidej}i li~no ne sum investitor. Od moja gledna to~ka, ako se javi mo`nost za prodavawe oprema ili uslugi, nie }e dojdeme, taka {to nema kakvi bilo pre~ki za nas, kako snabduva~i, da trguvame vo Makedonija. Ve}e sme go pravele toa i imame pozitivno iskustvo, taka {to nemame nikakvi pre~ki kako snabduva~. Za investirawe, pak, ako Svetskata banka i Evropskata banka za obnova i razvoj sakaat da investiraat vo proekti, toga{ klimata e povolna. A i sami gledate kolku pari imaat investirano ovde. Od ova mo`eme da zaklu~ime deka pari stignuvaat, no ne pretekuvaat, bidej}i Makedonija e relativno mal pazar.

Koi se Va{ite predviduvawa za ekonomijata vo 2011 godina?

Vo osnova, gledame deka raste BDP i pred-

viduvame deka }e bide pozitiven. Mnogu sme uvereni deka celiot region napreduva. Vidovme bum kaj odredeni sosedi na Makedonija, kako {to se Bugarija i Romanija, kade {to ima golemi promeni. So statusot kandidat za EU, Makedonija e na dobar pat da privle~e u{te pove}e biznis-investitori. Nezavisno od ekonomskiot biznis, postojat politi~ki problemi koi prvo treba da se re{at. Vo Makedonija ima golema pobaruva~ka za moderna tehnologija, nadgraduvawe, gasni centrali koi koristat biogas.

UJP: ZEMJODELCITE DA PRIJAVAT DANOK DO 31 DEKEMVRI emjodelcite koi godinava ostvarile vkupen prihod do 1,3 milioni denari, do 31 dekemvri treba vo Upravata za javni prihodi da gi dostavat dokumentite za pla}awe personalen danok na dohod, spored pau{alno utvrden prihod.

Ovaa obvrska va`i za site gra|ani koi godinava vr{ele zemjodelska dejnost ili ja vr{ele kako dopolnitelna dejnost. Uslov za pau{alno odano~uvawe e zemjodelecot da ostvaril vkupen prihod do 1,3 milioni denari. Licata koi ve}e se registrirani kako zemjodelci vo UJP, dokolku gi ispolnuvaat uslovite za 2010 godina, treba da podnesat samo barawe za pau{alno odano~uvawe na obvrznici koi ostvaruvaat prihodi od zemjodelska dejnost (obrazec PDD-PZ) do dano~nata kancelarija na UJP, najdocna do 31 dekemvri 2010 godina.

Neregistriranite zemjodelci, zaedno so baraweto PDD-PZ, treba da dostavat i prijava za registracija na obvrznici koi ostvaruvaat prihodi od zemjodelska dejnost. Dokolku zemjodelecot ostvaruva vkupni prihodi pogolemi od 1,3 milioni denari, treba da registrira firma vo edna od formite na trgovskite dru{tva.

Z

PREZENTACIJA NA DUNAVSKOTO PRISTANI[TE LOM OD BUGARIJA o serijata pretstavuvawa na me|unarodnite pristani{ta od zemjite vo regionot, vo Stopanskata komora denes }e se prezentiraat mo`nostite na dunavskoto pristani{te Lom od Republika Bugarija. Pristani{teto Lom so svojata geostrate{ka polo`ba na rekata Dunav vo Centralna Bugarija pretstavuva prese~na to~ka na dvata panevropski koridori 4 i 7, koi gi povrzuvaat Zapadna i Isto~na Evropa preku Severnoto i Sredozemnoto More, preku Crnoto More so zemjite od aziskiot kontinent.

Ova pristani{te, kako va`en evropski transporten centar, pretstavuva multifunkcionalen centar za nasipni, standardni i specijalni tovari, a voedno e otvoreno za tranziten soobra}aj na stoka od i kon Makedonija, kako alternativen voden transport na so-lunskoto pristani{te.

Vo Stopanskata komora dosega se prezentiraa i pristani{tata vo Bar, Dra~, Burgas, Varna, \ur|u vo Romanija, kako i solunskoto pristani{te.

V

LI^NA KARTA NA XENERAL ELEKTRIK

eneral elektrik (General Electric) e edna od najgolemite kompanii vo svetot, so prihodi od 157 milijardi dolari za 2009 godina i neto-dobivka od 10,7 milijardi dolari.

Kompaniskoto sedi{te e vo Fearfild, Konektikat, a korenite na firmata se u{te od 1892 godina, koga e osnovana od slavniot pronao|a~ Tomas Edison. Kompanijata denes e zbir od biznisi, od koi sekoj e ogromno pretprijatie koe slobodno bi mo`elo posebno da se rangira na listata na Fortune 500. Izve{tajot za pla}awe danok od Xeneral elektrik e najgolemiot vo SAD i opfa}a okolu 24.000 stranici.

Xeneral elektrik u~estvuva na mnogu pazari preku svoite biznis-granki, vklu~uvaj}i proizvodstvo, prenos i distribucija na elektri~na energija, osvetluvawe, industriska avtomatizacija, medicinska oprema, motori, `elezni~ki lokomotivi, avionski motori i materijali kako plastika, silikonski delovi i abrazivi. Prisutna e vo pove}e od 100 zemji i ima pove}e od 305.000 vraboteni.

Da se zboruva za Xeneral elektrik, a da ne se spomene Xek Vel~ bi bilo zlostorstvo. Prv ~ovek na kompanijata od 1981 do 2001 godina, Vel~, ~ij prekar be{e “Neutron Xek”, uspea za pet pati da gi zgolemi prihodite na kompanijata i nejzinata pazarna vrednost za 20 pati. Vodej}i ja Xeneral elektrik vo mnogu diverzificirani oblasti, toj ima{e politika da gi zadr`uva samo biznisite {to bea broj 1 ili broj 2 vo svoeto pole. Xek Vel~ va`i za eden od najgolemite `ivi legendi na sovremeniot menaxment.

Majk Zafirovski, poznatiot amerikanski menaxer od makedonsko poteklo, pred da premine vo Motorola vo 1999 godina, pomina 24 godini vo Xeneral Elektrik. Od 1982 do 1996 godina Zafirovski e nazna~uvan na pove}e rakovodni funkcii vo Xeneral elektrik, vklu~uvaj}i osum godini kako pretsedatel i generalen direktor na ~etiri biznis-segmenti na kompanijata. Direktno mu bil podreden na Xek Vel~.

X

TRGOVCITE PROFITIRAAT OD ZABRANETITE PLASTI^NI KESI d primenata na naredbata za zabrana na koristeweto plasti~ni }esi, koja po~na od 1 januari 2009 godina, edinstvena korist imaat trgovcite, tvrdat od Grupacijata za proizvodstvo i prerabotka na plasti~ni masi pri Stopanskata komora na Makedonija. Spored soznanijata na Grupacijata, od proda`bata na plasti~nite kesi so nosivost do pet kilogrami trgovcite ostvaruvaat profit od okolu 80% od nabavnata cena.

Koli~inata plasti~ni kesi {to se stava vo upotreba vo golemite marketi e namalena za 50%, a proizvodstvoto e namaleno za 40% vo odnos na 2008 godina, pred primenata na naredbata. Samo vo prvite meseci od primenata na naredbata nivnoto proizvodstvo padna za 70%, bea zatvoreni nekoi kapaciteti, {to predizvika i otpu{tawe na rabotnici vo ovaa industrija.

O

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.430

MBID

115,50

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

OMB

2.268 115,40 2.425 2.263

115,30 2.420

2.258

115,20 115,10

2.253

2.415

2.248

2.410

115,00

07/12/10

09/12/10

11/12/10

114,90

07/12/10

13/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

09/12/10

11/12/10

13/12/10

07/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

09/12/10

11/12/10

13/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

ZDRAVSTVENITE I PENZISKITE PRIDONESI OSTANUVAAT ISTI

MANASIJEVSKI: VLADATA JA ZAKOPA SVOJATA NAJDOBRA REFORMA Pratenicite v~era odlu~ija da ne se namalat pridonesite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe za slednata godina. Spored opozicijata, ova }e dovede do u{te pomala aktivnost na stranskite i doma{nite investitori data si ja zakopuva svojata najdobra reforma. Spored nego, ekonomskata kriza e samo izgovor so koj Vladata gi brani neuspe{nite proekti.

"Edinstvenata dobra reforma koja treba{e da go zakrepne stopanstvoto se ukinuva, i toa na 15 dena do krajot na fiskalnata godina. Na ovoj na~in se gubat investitorite poradi nemo`nosta da ja predvidat ekonomskata politika koja Vladata ja menuva preku no}. Makedonskiot biznis ne mo`e da bide konkurenten. Ve}e e jasno deka pri~inata za vakvite propadnati reformi ne e ekonomskata kriza, tuku ekonomskiot populizam i socijalnata demagogija. Pokraj toa, neli dvajcata ekonomski potpretsedateli na Vladata neodamna izjavija deka sme izlezeni od kriza", istakna Manasievski.

Toj potencira deka Makedonija e zemja so najvisoki optovaruvawa na brutoplatata vo regionot, koi iznesuvaat 32%, za razlika od Romanija kade {to pridonesite iznesuvaat 27% od platata, vo Srbija 28%, vo Bugarija 30%, a vo Hrvatska 31% od platata. Manasievski ocenuva deka makedonskiot biznis-sektor e finansiski najzagrozen vo ovoj segment.

Pratenicite na SDSM velat deka namesto da go stopiraat namaluvaweto na pridones-

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oma{nite i stranskite biznismeni se pla{at da investiraat vo Makedonija poradi nepredvidlivata ekonomska politika na Vladata, poradi astronomskite kazni koi se usvojuvaat preku no} i poradi nestabilniot buxet koj podle`i na rebalans na sekoi {est meseci, obvinuvaat pratenicite na opozicijata. Na v~era{nata sobraniska Komisija za finansirawe i buxet se izglasaa zakonskite izmeni koi nalo`uvaat zdravstvenite i penziskite pridonesi da ne se namalat nitu vo 2011 godina.

Vladata pred dve godini go donese Zakonot za socijalno osiguruvawe, koj predviduva{e pridonesite kontinuirano da se namaluvaat za da mu se pomogne na stopanstvoto i da se namali sivata ekonomija vo zemjava.

Od Ministerstvoto za finansii objasnuvaat deka samo ja prolongiraat reformata. Vinovna za toa bila svetskata ekonomska kriza.

Pretsedatelot na LDP i na Komisijata za finansirawe i buxet, Jovan Manasievski, ocenuva deka so zamrznuvaweto na pridonesite Vla-

D

AKCIJATA NA ALKALOID SO PROMET POGOLEM OD MILION DENARI o vkupen promet od 1,4 milioni denari, akcijata na Alkaloid go odbele`a v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza. Taa be{e edinstvenata hartija od vrednost, i od akciite i od obvrznicite, koja ostvari promet pogolem od milion denari, so istrguvani vkupno 385 akcii.

Od drugite akcii na v~era{noto trguvawe, vo sporedba so prethodniot den, solidno pomina akcijata na Komercijalna banka. Taa ostvari vkupen promet od 647.000 denari, pri {to bea istrguvani 201 akcija. Na redovniot pazar na akcii najmnogu se trguva{e so akcijata na Tutunska banka, koja trguvaweto go zavr{i so promet od 294.000 denari za vkupno 86 akcii.

Obvrznicite ostvarija re~isi identi~en promet kako vo ponedelnikot. Vkupniot promet so ovie hartii od vrednost v~era iznesuva{e 1,1 milioni denari. Najtrguvana me|u niv, so vkupen promet od 884.000 denari, be{e obvrznicata od {estata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

S ite, Vladata treba da najde na~in kako da ja sprovede bombasti~no najavenata reforma.

"Pa|a vo voda najgolemiot proekt od portokalovata prerodba. Po neuspe{nata podelba na Klini~kiot centar, ova e vtor po golemina neuspeh na Vladata. Vo posleden moment se setija deka ne mo`at da ja odr`at stabilnosta na penziskiot i zdravstveniot fond. Nie predlagame Vladata da skrati eden ili dva spomenici od 100-te najaveni i tie pari da gi transferira vo ovie dva fondovi, koi periodov opstanuvaat na {teta na pacientite, zatoa {to kuburat so osnovni sredstva za rabota", veli Marjan~o Nikolov, pratenik na SDSM. Zamenikot- minister za finansii, Nedim Ramizi, od

obvinuvawata se brane{e objasnuvaj}i deka reformata za namaluvawe na pridonesite ne se zamrznuva, tuku samo se prolongira.

Pratenicite od vladeja~kata VMRO-DPMNE, ~lenovi na Komisijata za finansirawe i buxet, ne ja komentiraa ovaa odluka.

Po usvoenite zakonski izmeni, vrabotenite i slednata godina }e pla}aat pridonesi za penzisko osiguruvawe so stapka od 18%, isto kako godinava, namesto so stapka od 15%, kako {to nalagaa zakonskite odredbi od 2008 godina. I pridonesite za zdravstveno osiguruvawe ostanuvaat na nivo od 7,3%, nasproti najavite deka vo 2011 godina tie }e padnat na 6%.

Pridonesite za vrabotuvawe, pak, namesto 1%, ostanuvaat na sega{nite 1,2%.

So toa Makedonskata berza v~era{niot den go zavr{i so vkupen promet od 4,5 milioni denari.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era{niot den go zavr{i so pad na vrednosta od 0,15%, spu{taj}i se na 2.249,34 indeksni poeni.

Indeksot na obvrznici OMB na v~era{noto trguvawe zabele`a pad od 0,27%. Toj dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 114,98 indeksni poeni. Rast od 0,41% edinstveno ima{e kaj indeksot na javno-poseduvanite dru{tva MBID, ~ija vrednost dostigna 2.427,38 indeksni poeni.

Za razlika od ponedelnikot, v~era pogolem broj hartii od vrednost zabele`aa rast na svojata cena. Vkupno sedum hartii od vrednost denot go zavr{ija so povisoka cena.

Najgolem rast od 2,05% ima{e akcijata na Stopanska banka od Skopje.

Pad na cenata ima{e kaj {est hartii od vrednost, koi bea predvodeni od padot za 2,14% na akcijata na Fer{ped. Nepromeneti ostanaa cenite samo na dve hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.12.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.497.665,91

3,13%

3,36%

3,80%

0,55%

1,55%

12.12.2010

53.510

ILIRIKA GRP

35.589.978,89

1,71%

4,40%

8,62%

12,29%

15,72%

12.12.2010

0,88

24.210

Иново Статус Акции

18.681.370,54

-0,26%

-1,20%

-5,47%

-16,50%

-16,61%

13.12.2010

508,45

0,38

175.924

KD Brik

28.034.539,31

2,21%

3,35%

5,24%

13,04%

15,44%

13.12.2010

3.420,81

0,32

294.190

KD Nova EU

25.088.468,44

-0,97%

1,33%

-0,28%

-4,01%

-4,83%

13.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.131.317,19

0,54%

0,65%

1,81%

-0,32%

0,19%

13.12.2010

%

199,00

2,05

63.680

469,39

1,28

2.421,00

Македонски Телеком Скопје Македонијатурист Скопје Гранит Скопје Тутунска банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

14.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

41101

-2,14

123.303

3250,07

-1,33

195.004

Комерцијална банка Скопје

3.220,10

-0,19

647.241

Алкалоид Скопје

3.847,45

-0,17

1.481.270

Бетон Скопје

6.599,50

-0,01

79.194

Топлификација Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

14.12.2010 Податоците се однесуваат за

Стопанска банка Скопје

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

14.12.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

14.12.2010

14.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.847,45

390,18

9,86

0,88

54.562

6.599,50

341,43

19,33

3.071.377

508,45

105,83

4,80

2.014.067

3.220,10

533,81

112.382

23.624,00

/

% на промена

обврзници

18.840

8

8,06

обични акции

47.018

32

-3,58

0,19

Вкупно Официјален пазар

65.858

40

-0,51

0,51

обични акции

7.334

12

7,49

6,03

0,93

Вкупно Редовен пазар

7.334

12

6,81

/

0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3847,45

-0,17

1.481.270

REPL (2009)

25.920

37.000,00

5.625,12

6,58

0,74

3220,1

-0,19

647.241

SBT (2009)

389.779

2.765,56

211,39

13,08

0,63

Тутунска банка Скопје

3.420,81

0,32

294.190

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

Топлификација Скопје

3250,07

-1,33

195.004

TPLF (2009)

450.000

3.250,07

61,42

52,92

0,95

508,45

0,38

175.924

ZPKO (2009)

271.602

2.000,00

/

/

0,26

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 14.12.2010)

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

PROKREDIT BANKA ODOBRILA 38% POVE]E KREDITI ZA KOMPANIITE OD LANI rokredit banka vo prvite 11 meseci odobrila 89.000 krediti za kompaniite, so {to ostvarila porast na kreditiraweto vo biznis-sektorot od 38% vo sporedba so istiot period lani. Od niv isplateni se nad 6,4 milioni evra kako kreditna poddr{ka za agro biznissektorot, nad 4,5 milioni evra se plasirani vo 30 proekti preku kreditnata linija od 100 milioni evra

P

od Evropskata investiciska banka. Od Prokredit velat deka ve}e se odobreni u{te 38 novi proekti za koi treba da se povle~at u{te 6 milioni evra.

“Poradi stabilizirawe na globalnite ekonomski tekovi i makroekonomski dvi`ewa vo zemjata, prosledeni so olabavuvawe na monetarnata politika, namaluvawe na neizvesnosta kaj ekonomskite subjekti, stabilen

11

PRIVATNOTO KREDITNO BIRO ]E PRORABOTI DOGODINA

rast na depozitnata baza, planirame apsoluten porast vo kreditiraweto vo slednata godina”, velat od Prokredit.

Spored poslednite podatoci od bankata, adekvatnota na kapitalot iznesuva 13,8%, dodeka, pak, koeficientot na likvidnost e 36%.

Lo{ite plasmani vo ovaa banka zafa}aat samo 2,47% od nivnite krediti, iako na nivo na bankarskiot sektor toj udel iznesuva 10,4%.

rvoto kreditno biro vo Makedonija se o~ekuva da po~ne da raboti od po~etokot na narednata godina, iako ve}e proslavi dve godini od negovoto osnovawe. “Makedonskoto kreditno biro denes e institucija koja ima jasno definirano opkru`uvawe, celi, strategija, misija i vizija, kako i zavidno uspe{no dosie na ostvaruvawe na postavenite celi. Ve}e imame 84 ~lenki od site ekomnomski sektori, ~ij broj vo kontinuitet se zgolemuva i po samo dve godini

P

od osnovaweto podgotvenost za po~etok so operativno deluvawe", re~e direktorkata Slavica Bogoeva.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka odlukata na Vladata da inicira osnovawe na privatno kreditno biro so {iroka baza na podatoci e mudra i vizionerska i o~ekuva deka po~nuvaweto so rabota od po~etokot na idnata godina posredno }e vlijae na namaluvawe na kamatnite stapki, bidej}i lo{ite plasmani vlijaat na cenata na

kreditite.

Toj poso~i deka Biroto za kratok vremenski period privle~e zna~itelen broj ~lenki, me|u koi i Upravata za javni prihodi, i pokraj toa {to e samo davatel, a ne i korisnik na bazata na podatoci na Biroto.

“So ova dr`avata i nejzinite institucii ja potvrdija namerata za aktivno vklu~uvawe vo sistemot koj treba da obezbedi sigurno upravuvawe so kreditniot rizik i vodewe efikasna kreditna politika”, izjavi Stavreski.

OD NOVA GODINA - NOVI KAMATI

17.03.2010 11

KREDITITE ]E POEVTINAT ZA 1 PROCENTEN POEN

Namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo od samo 4% gi natera bankarite da napravat novi presmetki i od po~etokot na idnata godina da gi namalat kamatite na kreditite. Spored toa, najvisokata kamata za denarskite krediti za biznis-sektorot od 1 januari }e iznesuva 14%, dodeka, pak, za gra|anite, kamatata nema da bide povisoka od 12% ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo od samo 4% gi natera bankarite da napravat novi presmetki i od po~etokot na idnata godina da gi namalat kamatite na kreditite. Bankarite imaat obvrska da gi usoglasat kamatite na kreditite so zakonski utvrdeniot maksimalen limit, koj se formira vrz osnova na cenata na blagajni~kite zapisi. Spored toa, najvisokata kamata za denarskite krediti za biznis-sektorot od 1 januari }e iznesuva 14%, dodeka, pak, za gra|anite, kamatata nema da bide povisoka od 12%. Kaj deviznite krediti, pak, postoi mo`nost kamatite da se zgolemat za polovina procenten poen, poradi toa {to za tolku porasna evropskata kamata Euribor vo poslednite {est meseci.

Bankarite potvrduvaat deka gi pravat poslednite presmetki pred da go objavat namaluvaweto na kamatite.

“Ve}e se pravat analizi i od po~etokot na godinata }e ima namaluvawe na kamatnite stapki za kreditite za biznissektorot i za naselenieto.

Posledniot signal na NBM so namaluvawe na cenata na blagajni~kite zapisi na 4% sigurno }e se odrazi vrz dopolnitelno namaluvawe na bankarskite kamati, bidej}i taa cena e osnoven reper spored koj se utvrduvaat kamatite”, izjavi generalniot direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski.

N

Sega{nite limiti dozvoluvaat najvisokata kamata za biznis-kredit da dostigne do 15% i 13% za krediti za naselenieto, bidej}i poslednite presmetki spored Zakonot za obligacioni odnosi, so koj se utvrduva zakonskiot limit na najvisoka kamata vo zemjava, se naparveni pred {est meseci, koga osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi iznesuva{e 5%.

Osven zadol`itelnata obvrska za namaluvawe na kamatite poradi olabavuvaweto na monetarnata politika vo poslednite 6 meseci so spu{tawe na osnovnata kamata od 5% na 4%, bankarite velat deka od po~etokot na idnata godina kamatite }e pa|aat i poradi o~ekuvawata za pogolemo za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost i zgolemuvawe na kreditiraweto.

“Imaj}i predvid deka cenata na blagajni~kite zapisi e na rekordno nisko nivo, o~ekuvam deka bankite idnata godina s$ pove}e }e

imaat predizvik parite da gi plasiraat kako krediti, namesto da gi steriliziraat vo Narodnata banka. No, toa, sepak, ne zavisi samo od cenata na blagajni~kite zapisi, tuku i od kvalitetot na proektite {to }e gi ponudat kompaniite, odnosno kapacitetot na ekonomijata za krediti. Zgolemuvaweto na kreditiraweto i eventualnoto namaluvawe na nivoto na zadol`itelna rezerva {to se ~uva vo NBM mo`e dopolnitelno da pridonese za namaluvawe na kamatite”, smeta Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na Prokredit banka.

KOMPANIITE SÉ POVE]E BARAAT INVESTICISKI KREDITI Poslednite podatoci od NBM poka`uvaat deka bankite vo prvite deset meseci plasirale 120 milioni evra krediti za kompaniite, dodeka, pak, za gra|anite odobrile dvojno pomalku, odnosno 62 milioni evra. So toa, vo

ovoj period kreditiraweto vo celiot bankarski sektor porasnalo za 8% vo sporedba so minatata godina.

Bankarite velat deka kompaniite s$ pove}e baraat krediti za investicii, {to, spored niv, e pozitiven trend koj poka`uva deka biznis-sektorot gi nadminuva likvidnosnite problemi koi bile najizrazeni vo prvata polovina od ovaa godina.

“Iako od po~etokot na godinata kompaniite dominantno baraa krediti za obrten kapital za nadminuvawe na nivnite likvidnosni problemi, vo posledno vreme s$ pove}e se baraat krediti za investirawe i toa e pozitiven signal koj poka`uva deka idnata godina u{te poizrazeni }e bidat barawata za investiciski krediti.

Poslednite dve godini se poka`aa kako mnogu te{ki za biznis-sektorot. Kompaniite gi iscrpija site rezervi koi gi generiraa vo prethodniot period, koga rabotea podobro, a toa onevozmo`i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,97%

3,88%

4,42%

5,37%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,4984

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,3544

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,8870

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,3538

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,0352

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,9286

61,6

47,2

73,3

47,9

Извор: НБРМ

\OR\I JAN^EVSKI

JOVANKA JOLESKAPOPOVSKA

GENERALEN DIREKTOR NA NLB TUTUNSKA BANKA Ve}e se pravat analizi, i od po~etokot na godinata }e ima namaluvawe na kamatnite stapki za kreditite za biznissektorot i za naselenieto. Posledniot signal na NBM so namaluvawe na cenata na blagajni~kite zapisi na 4% sigurno }e se odrazi vrz dopolnitelno namaluvawe na bankarskite kamati, bidej}i taa cena e osnoven reper spored koj se utvrduvaat kamatite.

GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA Imaj}i predvid deka cenata na blagajni~kite zapisi e na rekordno nisko nivo, o~ekuvam deka bankite idnata godina s$ pove}e }e imaat predizvik parite da gi plasiraat kako krediti, namesto da gi steriliziraat vo Narodnata banka. No, toa, sepak, ne zavisi samo od cenata na blagajni~kite zapisi, tuku i od kvalitetot na proektite {to }e gi ponudat kompaniite, odnosno kapacitetot na ekonomijata za krediti. Zgolemuvaweto na kreditiraweto i eventualnoto namaluvawe na nivoto na zadol`itelna rezerva {to se ~uva vo NBM mo`e dopolnitelno da pridonese za namaluvawe na kamatite.

navreme da gi pla}aat obvrskite kon bankite, {to rezultira{e so vlo{uvawe na na{ite kreditni portfolija. O~ekuvawata i za idnata godina se sli~ni, ne mo`e da se o~ekuva drasti~no za`ivuvawe na ekonomijata, no, vo sekoj slu~aj, }e bide popozitivna od godinava”, komentira Popovska.

Spored poslednite oficijalni podatoci od NBM, 10,4% od

vkupnite krediti na bankite se klasificirani kako nenaplatlivi.

Fokus

12

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

SKANDALOZEN BUXET ZA REFORMI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

OD 10 MILIONI EVRA ZA “REFOR 9,7 MILIONI ]E ODAT ZA RAMKO GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

kolu 10 milioni evra predvide Vladata za reforma na javnata administracija vo 2011 godina, od koi duri 9,7 milioni evra } e zavr{at vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. “Reformite”, kako {to se poso~eni vo buxetot, vsu{nost }e se svedat na vrabotuvawe Albanci vo dr`avnite institucii, odnosno parite }e se potro{at za nivnite plati i pridonesi.

Premierot Nikola Gruevski potencira{e deka vo 2011 godina }e bide staven poseben fokus na javnata administracija, so {to Makedonija kone~no }e dobiela efikasna i profesionalna slu`ba, koja }e bide vistinski servis za gra|anite i biznis-sektorot. No, spored buxetot, koj vo sabotata be{e izglasan od pratenicite, najmnogu pari za reforma na administracijata dobiva Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor – duri 9,7 milioni evra.

"Ovie pari se nameneti za vrabotuvawe na dr`avni slu`benici zaradi zapazuvawe na pravi~nata zastapenost. Za narednata godina postoi duri i duplirawe na sredstvata, {to ja potvrduva zalo`bata na Vladata da prodol`i so ispolnuvaweto na strategijata za pravi~na zastapenost, koja proizleguva od Ramkovniot dogovor", veli portparolot od Vladata, Muhamed Hoxa.

KOJ ]E JA PRAVI REFORMATA? Ostanuva nejasno koj }e ja pravi reformata vo javnata administracija.

Dodeka vo Sobranieto se vodi "vojna" za donesuvawe na izmenite

O

10

milioni evra se predvideni vo buxetot za 2011 za reforma na javnata administracija

na Zakonot za dr`avna uprava, so koi se predviduva reformata da premine vo racete na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, Vladata vo buxetot na Ministerstvoto za 2011 godina ne predviduva nitu denar za ovaa stavka. Naprotiv, vo odnos na lani, duri i go namaluva vkupniot buxet na ovoj resor, koj sega }e bide nadle`en i za administracijata, radiodifuzijata i telekomunikaciite.

Ako se zeme predvid faktot deka dosega reformata na javnata administracija be{e nadle`nost na Generalniot sekretarijat na Vladata, Ministerstvoto za pravda, Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor i Agencijata za dr`avni slu`benici, toga{ ostanuva nejasno zo{to samiot buxet predviduva pari i za drugite dr`avni institucii, a se odnesuvaat na ista namena - reforma na administracijata.

Sledno, po Sekretarijatot za Ramkovniot dogovor, koe dobiva sredstva za reforma na administracijata, e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, pa Ministerstvoto za odbrana. MVR dobiva 50.000 evra za reforma na javnata administracija, a Ministerstvoto za odbrana 45.000 evra. Ovie pari se nameneti za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe, povtorno raboti koi so novite

JANI MAKRADULI PRATENIK NA SDSM "Izmenite na zakonite za dr`avna uprava i za dr`avna administracija se kontraproduktivni na demokratskite procesi na Makedonija.

So ovie izmeni ja delite Makedonija na polovina. Se pazarite so DUI za paralelen sistem. Ministerot Ivo Ivanosvki }e gi vrabotuva makedonskite partiski vojnici na VMRO-DPMNE, a zamenikpretsedatelot na Vladata, Abula}im Ademi, etni~kite zaednici."

RADIKALNI REFORMI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

EVROPA OTPU[TA DR@AVNI SLU@BENICI konomskata kriza i finansiskata nestabilnost na balkanskite i evropskite zemji nalagaat temelni reformi prosledeni so strogi merki za {tedewe, so cel ekonomijata i javnite finansii da stanat samoodr`livi. Podobri vremiwa se o~ekuvaat otkako merkite za {tedewe }e po~nat da davaat rezultati.

Zaedni~ko vo merkite za {tedewe koi gi prezemaat ovie zemji e namaluvaweto na brojot na vraboteni vo dr`avnata administracija i namaluvawe ili zamrznuvawe na platite vo javniot sektor.

So cel site dr`avi-~lenki na Evropskata unija da dostignat maksimalen buxetski deficit od 3% od brutodoma{niot proizvod (BDP) do krajot na 2015 godina, dr`avite prezedoa najrazli~ni merki za reformi na javnata administracija.

Irska, ~ija Vlada dobi spasuva~ki

E

paket od EU i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) od 85 milijardi evra, vedna{ po Grcija, be{e vtorata dr`ava vo Evropa zafatena od krizata.

Kako sostaven del od preventivnite merki, irskata Vlada predvide namaluvawe za 5% na platite na dr`avnite slu`benici i otpu{tawe na 24.750 vraboteni vo javnata administracija.

So ovaa merka Irska }e za{tedi dopolnitelni ~etiri milijardi evra.

Od istite pri~ini, konzervativnata liberalno-demokratska Vlada na Velika Britanija gi objavi najgolemite kratewa na javnite finansii od Vtorata svetska vojna. So ova o~ekuva da za{tedi pove}e od 95 milijardi evra za ~etiri godini. Prvo javnata administracija pretrpe reformi.

Kancelarot Xorx Ozborn predvide namaluvawe na brojot na dr`avni slu`benici za 490.000 vo period od ~etiri godini.

Drugite dr`avi od EU odlu~ija da otpu{tat del od dr`avnite slu`benici za da se spravat so ekonomskata kriza. Vladata na Francija, soglasno politikata za penzionirawe na 50% od dr`avnata administracija, ovaa godina ja zabrza postapkata i penzionira{e 30.000 slu`benici, bez pritoa da vraboti novi. Momentalno, Francija do`ivuva buxetski deficit od 7,7% od BDP i se nadeva na namaluvawe od 1% vo 2011 godina, so cel da dostigne deficit od 3% vo 2013 godina. [panija dosega uspea da gi namali platite na dr`avnite slu`benici za 5%, bez pritoa da ja utvrdi nivnata vrednost za 2011 godina.

Italija, pak, odlu~i da sprovede merka koja predviduva vrabotuvawe na eden nov dr`aven slu`benik na sekoj petti koj }e bide penzioniran ili otpu{ten od rabota. Vladata na

no.

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN UTIN KAJ LERI KINGG

RMI”, OVNI VRABOTUVAWA Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, koe se predviduva da go nosi tovarot za reforma na administracijata, so buxetot za 2011 godina dobiva nula denari za ovaa namena, a Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor dobiva duri 9,7 milioni evra izmeni na Zakonot za dr`avnata uprava se predviduva da gi pravi Ministerstvoto za informati~ko op{testvo.

Za istata namena pari dobivaat i Direkcijata za bezbednost na klasificirani informacii, Centarot za upravuvawe so krizi, Upravata za vodewe mati~ni knigi, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Carinskata uprava, Ministerstvoto za transport i vrski, Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za obrazovanie, Ministerstvoto za kultura, Ministerstvoto za zdravstvo, Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, Agencijata za dr`avni slu`benici i Agencijata za vrabotuvawe.

Vakvite proekcii na Vladata ne samo {to ne odat vo prilog na izmenite na Zakonot, za koj se kr{at kopja me|u vlasta i opozicijata, tuku u{te pove}e ja donesuvaat vo pra{awe politi~kata volja za vistinska i su{tinska reforma na administracijata. Otsustvoto na konkretna strategija, koja iako postoi kako nacrt-plan, koj nagolemo e sporen kako od ekspertite, taka i od oficijalen Brisel, frla somne` deka Vladata navistina } e sprovede reforma na javnata administracija.

[MINKERSKI REFORMI! Vo Sobranieto ve}e treta nedela prodol`uva tenzi~nata rasprava za predlog-izmenite na zakonite za dr`avna uprava i za administracija, so koi se predviduva reforma na javnata administracija. Ekspertskata javnost, opozicijata, Sindikatot na vrabotenite vo organite na upravata i Brisel ve}e nekolku pati baraat povlekuvawe na zakonite. Vakvite izmeni, velat tie, vodat kon totalna partizacija na adminstracijata i ~istka na site neistomislenici so vladeja~kata garnitura.

Pratenikot Jani Makraduli v~era istakna deka so ovie izmeni Makedonija rizikuva da gi izgubi parite

150.000

vraboteni ima javnata administracija vo zemjava, neoficijalno, zatoa {to nikoj ne saka da ja izbroi oficijalno

MUHAMED HOXA PORTPAROL NA VLADATA "Ovie pari se nameneti za vrabotuvawe na dr`avni slu`benici zaradi zapazuvawe na pravi~nata zastapenost. Za narednata godina postoi duri i duplirawe na sredstvata, {to ja potvrduva zalo`bata na Vladata da prodol`i so ispolnuvaweto na strategijata za pravi~na zastapenost, koja proizleguva od Ramkovniot dogovor." od EU za reforma na administracijata.

"Ako EU vlo`ila pari vo Makedonija, neseriozno e nie da gi otfrlame predlozite {to ni gi davaat, koi Evropskata komisija gi isprati preku nonpejper dostaven do Sekretarijatot za evropski pra{awa", veli toj.

Spored nego, ona {to dopolnitelno potvrduva deka Vladata nema namera da gi sprovede reformite e faktot {to vo narednata godina za 100 milioni denari go namaluva buxetot na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, no i iznosot za plati na vrabotenite vo ova Ministerstvo za 2,5 milioni denari, iako od 2011 godina ovde }e rabotat 47 slu`benici pove}e.

"Ova e recept za {minka, deka ne{to pravime, a, vsu{nost, ne pravime ni{to. Ova e recept na status kvo na vistinskite reformi. Vladata ja smestuva reformata na administracijata vo institucija kade {to nema ekspertiza, kompetencii, iskustvo za da se sprovedat reformite na tie slu`benici {to rabotat tamu,

a ne na 130.000-150.000 administracija", izjavi Radmila [e}erinska, pretsedatel na Nacionalniot sovet za evrointegracii.

Izmenite na Zakonot ne ja dobija poddr{kata nitu od Sindikatot na vrabotenite vo dr`avnite organi i administracijata. Pretsedatelot Van~o Muratovski pobara itno povlekuvawe na zakonite, vo sprotivno }e gi povikal site slu`benici na protest na ulica.

"So predlo`enite izmeni na Zakonot za dr`avni slu`benici, namesto mala efikasna i profesionalna javna administracija, }e dobieme neprofesionalna, partiska, pot~ineta administracija, koja }e & slu`i samo na partijata na vlast, koja i da e.

Novite izmeni ne se ni{to drugo, osven mobing vrz vrabotenite vo administracijata”, veli toj.

Spored nego, vo Makedonija sega ima pove}e od 130.000 vraboteni vo javnata administracija, pa “ottuka e jasno zo{to Vladata zema krediti i se zadol`uva”.

Vo merkite za {tedewe koi gi prezemaat evropskite i balkanskite zemji karakteristi~no e namaluvaweto na brojot na vrabotenite vo dr`avnata administracija i namaluvaweto ili zamamrznuvaweto na platite vo javniot sektor Silvio Berluskoni ve}e gi namali platite na povisokite dr`avni funkcioneri za 10%.

So buxetski deficit od 7,3%, Portugalija gi namali platite na dr`avnite slu`benici za 5%, so cel da dostigne deficit od 4,6% od BDP vo 2011 godina.

Spored kancelarkata Angela Merkel, Germanija treba da slu`i za primer vo odnos na prezemaweto merki za spravuvawe so krizata, bidej}i e edna od retkite dr`avi so buxetski deficit od 3,1% vo 2009 godina. Vo Germanija se planirani otpu{tawa na maksimum 10.000 javni slu`benici vo period od ~etiri godini.

Romanija saka da gi namali platite vo dr`avniot sektor za 25% i za

15% socijalnata pomo{ i penziite, a do 2011 godina bi trebalo da otpu{ti 125.000 administrativci. Romancite bea pogodeni od svetskata finansiska kriza i od minatata godina ja koristat programata za pomo{, vredna 20 milijardi evra, od MMF, Evropskata unija i Svetskata banka.

Za vozvrat, Bukure{t veti deka }e sprovede dlaboki reformi vo dr`avniot sektor.

Iako vo Bugarija postoe{e mo`nosta da se zgolemi stapkata na DDV od sega{nite 20% na 24%, bugarskata Vlada odlu~i da ne gi ~epka danocite, tuku da ja namali javnata administracija za 15%, odnosno da bidat otpu{teni 13.050 od vkupno 87.000 slu`benici.

Vo Srbija, javnata administracija nistracija broi 70.000 vraboteni. Srpskata vlasti najavi opu{tawee na edna pettina (14.000) od niv, v, so cel da se ispolnat uslovitee za finansiska pomo{ od MMF. F. Vladata na hrvatskata ta premierka, Jadranka Kosor, or, pak, najavi reformi vo site te pori na op{testvoto: javna uprava, administracija, sistemot mot na socijalna za{tita, penziskiot, ziskiot, zdravstveniot i sudskiot sistem.

Edno od najosetlivite pra{awa a{awa e namaluvaweto na vrabotenite otenite vo dr`avnata administracija, racija, ~ij broj treba da se namali ali za 5%, odnosno za 3.250, od vkupno 65.000 administrativci..

3

RUSKITE TAJNI AGENTI VO RUSKI ZASLU@UVAAT PO^IT SAD Z aktivnost vo nikoja smisla ne gi Nivnata naru{uva interesite na SAD. Kako {to

znaete, ovie agenti bea dlaboko pokrieni.

Vakvite agenti imaat specijalni celi i obi~no se aktiviraat vo vreme na kriza, na primer, koga se ote`nati diplomatskite vrski. Fala mu na Boga {to vo momentov ne se takvi amerikansko-ruskite odnosi i se nadevam deka nikoga{ nema da bidat takvi ostoi golema zagri`enost za ovoj nov dogovor. Va{iot pretsedatel, Medvedev, predupredi deka }e ima nova voena trka ako NATO i Moskva ne se soglasat za zaedni~kiot protivraketen {tit. [to se slu~uva so odnosite na dvete zemji? Dali povtorno }e ima voena trka ako SAD ne se soglasi?

Ne. Pri dr`avnoto obra}awe vo ruskiot parlament, pretsedatelot Medvedev samo ka`a deka sme dale predlog za zaedni~kiot problem za bezbednosta. Toj ka`a deka so zaedni~ki napori i odgovornost mo`eme da go re{ime ovoj problem. No, ako ima samo negativni reakcii na na{ite predlozi i ako se javat zakani na na{ite granici vo forma na nova inkarnacija na programata za treta strana, Rusija }e treba da se brani upotrebuvaj} i razni sredstva, vklu~uvaj}i i postavuvawe na novi raketni sistemi za sovladuvawe na novite zakani na na{ite granici i razvo na nova tehnologija za nuklearni raketi. Ova ne e na{ izbor. Ne go sakame ova. Ne e zakana. Ednostavno, zboruvame za toa {to da se o~ekuva ako ne mo`eme da se soglasime da rabotime zaedno. Toa e s$. Pak }e spomenam, ne sakame da dojde do ova.

Velite deka toa ne e zakana, no `urnal" javi taka zvu~i."Volstrit `urnal deka SAD smeta deka Vie ste pomestuvale takti~ki nuklearni raketi od kratok dostrel vo blizina na sosedite na NATO. Dali toa e vistina?

P

Leri, slu{ajte. Sakam da Vi razjasnam Vam i na site Amerikanci, ili barem na Va{ata publika vo {outo denes. Ne e Rusija taa koja pomestuva proektili blizu va{ata granica, tuku SAD planira da postavi proektili blizu na{ata.

Postojano slu{ame deka celta e da se za{titite od zakana za nuklearen napad od Iran, na primer. No, Iran ne pretstavuva takva zakana vo momentov. A ako site protivraketni i radarski sistemi se postaveni blizu na{ata granica, duri i vo 2015 godina, }e gi oslabat na{ite nuklearni sposobnosti. Zatoa, prirodno e deka sme zagri`eni vo toj pogled i obvrzani da prezememe odredeni merki kako reakcija. Ova e odgovor. Nie ne go napravivme prviot poteg.

Vo Lisabon, pretsedatelot Medvedev iznese nekolku konkretni predlozi za zaedni~kata odgovornost na NATO i na Rusija za bezbednosta vo Evropa. Mo`eme da postigneme dogovor so NATO, a potoa i so SAD, za delewe na informaciite i za zaedni~ko upravuvawe so ovie sistemi. Voenite eksperti mo`e da go napravat toa ako postoi volja. No, postojano ni ka`uvaat: “Ne go sakame va{iot udel vo ova, }e pravime {to sakame”. Zatoa, ova mora da go gledame kako zakana za na{ata bezbednost i }e bideme primorani da odgovorime soglasno na toa.

Toa sakam da & go prenesam na amerikanskata javnost.

Ruski tajni agenti bea uapseni vo SAD na po~etokot od godinava, pa gi vratija vo Rusija vo vid na “{pionska trampa”. Se sretnavte so niv po deportiraweto. Kakvo e Va{eto mislewe za ova? Za {to stanuva{e zbor? [to Vi ka`aa?

Zboruvavme malku za biznis.

Razgovorot opfati mnogu temi. [to da ka`am? Ovie lu|e zaslu`uvaat po~it. Ka`av i prethodno i }e povtoram deka nivnata aktivnost vo nikoja smisla ne gi naru{uva interesite na SAD. Kako {to znaete, ovie agenti bea dlaboko pokrieni.

Vakvite agenti imaat specijalni celi i obi~no se aktiviraat vo vreme na kriza, na primer, koga se ote`nati diplomatskite vrski.

Fala mu na Boga {to vo momentov ne se takvi amerikansko-ruskite odnosi i se nadevam deka nikoga{ nema da bidat takvi.

Zna~i, ne {pionirale pod Va{a naredba?

Tie si imaa sopstveni zada~i.

Dozvolete mi povtorno da objasnam deka se raboti za mnogu tajni agenti, koi se aktiviraat samo vo kriza i koga se ote`nati diplomatskite odnosi, koga drugite formi na razuznavawe se neefikasni ili nevozmo`ni. ]e povtoram, ovie agenti ne gi povredija nacionalnite interesi na SAD. No, op{to e poznato deka sekoja zemja, pa i SAD, si ima svoja nadvore{no-razuznava~ka mre`a. Isto taka, metodite koi gi koristea specijalnite slu`bi se razlikuvaat na dobar na~in od onie koi gi koristea specijalnite slu`bi na SAD. Fala mu na boga, nitu agentite za koi stanuva zbor, nitu koi bilo drugi ruski razuznava~i ne se vklu~eni vo sozdavawe tajni zatvori, kidnapirawa ili tortura.

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Prezemeno od vesnikot "Blic"

IRSKA, OD EKONOMSKO ^UDO DO FINANSISKO FIJASKO

Irska

e vo daleku popovolna polo`ba od nas. Makedonija aran`manite so MMF gi sproveduva{e vo vreme na ekonomski blokadi, izgubeni pazari i tranzicija od eden sistem vo drug. Irska toa }e go pravi so obilna finansiska pomo{ od EU (45 milijardi evra) i od MMF (22,5 milijardi evra) i so otvoreni pazari, ne samo vo ramkite na EU, tuku i po{iroko

o, sega ve}e dale~nata, 1995 godina, Svetskata banka, zadovolna od postignatata makroekonomska stabilizacija vo Republika Makedonija, ponudi nekolku ministri od t.n. ekonomski del od Vladata na tro{ok na bankata da napravat edna podolga turneja i da gi posetat najuspe{nite zemji po postignat dolgogodi{en ekonomski rast, po~nuvaj}i od dalekuisto~nite tigri, a zavr{uvaj}i so Irska. Edinstvena zemja od evropskiot kontinent koja ja prepora~uva{e Svetska banka da ja posetime i da se zapoznaeme so nejziniot model na ekonomski razvoj be{e Irska.

Irska vleze vo u~ebnicite po ekonomija kako primer kako mo`e so osmislena makroekonomska politika i izbran model na ekonomski rast edna nerazviena zemja, od koja so decenii se iseluvale lu|eto baraj}i rabota po svetot, da postigne takov rast i razvoj i od emigraciona da postane imigraciona zemja. Ircite do neodamna so gordost istaknuvaa deka vnucite od nivnite iselenici vo Amerika se vra}aat vo Irska zatoa {to pobrzo mo`e da se vrabotat i da dobijat podobro unapreduvawe vo rabotata vo Irska otkolku

V

K

O

M

E

R

C

vo SAD. Posetata, za `al, ne se realizira, zatoa {to vo toa vreme ne mo`e{e da se dozvoli ministrite da otsustvuvaat od zemjata re~isi tri nedeli. Po nekolku odlo`uvawa, planiranata poseta se otka`a. No, toa denes ne e va`no. Va`no e da objasnime kako se slu~i edna takva prosperitetna zemja, koja vleze vo u~ebnicite kako “irsko ~udo”, kako primer {to be{e prepora~uvan da go sledat drugite, osobeno malite zemji kako Makedonija, da dojde vo situacija da mora da bara pomo{ od EU i MMF za da bide spasena i da ne bankrotira. [to se slu~i, kako odedna{ se najde vo takva situacija? “Sami si go napravivme, nikoj drug ne ni e vinoven”, }e napi{e Mihael Somers (Michael Somers), porane{en direktor na irskata Agencija za upravuvawe so javniot dolg. Glavnata vina le`i vo finansiskiot sektor i posebno vo bankarskiot sektor.

Bankarskite krediti poslednite 5-6 godini rastea so stapki od 20%, 25%, 30%, a nominalniot porast na op{testveniot proizvod raste{e so ednocifreni stapki. Tolku golema razlika me|u porastot na monetarnite agregati, vo slu~ajov kreditite, i rastot na BDP e nelogi~na.

I

J

A

L

E

N

Od kade nao|aa irskite banki tolku sredstva, koga i da se deponiralo vo celost doma{noto {tedewe, bankite ne mo`e da obezbedat tolku visoki stapki na rast na kreditite?!

Koga Irska vleze vo evrozonata, ir skite banki se soo~ija so re~isi neograni~eni mo`nosti da pozajmuvaat na me|ubankarskiot evropski, a i po{irok pazar na pari i kapital, so niska kamata i bez da bidat izlo`eni na devizen rizik, bidej}i site zemji od EMU imaat edna valuta - evroto. Taka, irskite banki pozajmija od stranstvo za relativno kratko vreme stotici milijardi evra i gi plasiraa vo najgolem del vo stanbeni krediti. Irska stana golemo gradili{te na stanbeni objekti. Bankite, veli Somers, se odnesuvaa kako deca zagubeni vo prodavnica so slatki. Nikoj ne gi predupredi, nitu Centralnata banka na Irska, nitu Evropskata centralna banka, nitu, pak, irskata Vlada, deka slatkite profiti {to al~no gi goltaa na kraj }e im zagor~at ne samo na niv, tuku i na site gra|ani na Irska.

Ne treba{e dolgo vreme da pomine po pojavata na hipotekarnata kriza vo SAD i taa se prenese i na irsko tlo.

I, kako i vo sekoja klasi~na O

G

L

A

S

bankarska kriza, nastana bankarska panika, depozitarite navalija da si gi podigaat parite od bankite i Irska se dovede re~isi preku no} od “ekonomsko ~udo” vo situacija da mora da bara spas od EU i od MMF za da ne bankrotira.

Dokumentite {to gi potpi{aa ministerot za finansii i guvernerot na Centralnata banka na Irska vo nivnite barawa do MMF i ECB za finansiska pomo{ vo golema mera li~at na klasi~nite stand by aran`mani na MMF. Eve kako po~nuva pismoto potpi{ano od ministerot za finansii i guvernerot na Irskam adresirano do EU, MMF i ECB: “Irska se soo~uva so ekonomska kriza koja nema paralela vo sovremenata istorija. Problemot na nizok rast, somne`ot za fiskalna izdr`livost i kr{liviot bankarski sektor se hranat eden od drug, potkopuvaj}i ja doverbata. Korenot na problemot e vo doma{niot bankarski sistem, koj pet pati ja nadminuva veli~inata na ekonomijata, a fragilnosta na bankarskiot sektor ja potkopuva ekonomijata i javnite finansii”.

Od tie pri~ini, naveduvaat tie, treba da se reorganizira bankarskiot sektor preku negovoto namaluvawe i doveduvawe vo K

O

M

E

R

srazmer so ekonomijata i da se zazdravi preku negovo dokapitalizirawe. Toa }e pomogne i za zazdravuvawe na javnite finansii. Vo memorandumot za razbirawe se navedeni site uslovi {to treba da gi ispolnat irskata Vlada i irskata Centralna banka za da ja dobijat finansiskata podr{ka. Dadeni se kvartalni targeti, koi }e bidat monitorirani od MMF i ECB. Nivnoto ispolnuvawe }e bide uslov za narednata tran{a. Merkite predvideni vo usoglasenite dokumenti mnogu nalikuvaat na merkite {to nie gi primenuvame so prvite aran`mani vo 1993, 1994 i 1995 godina.

Od edna strana, namaluvawe na mnogu beneficii {to gi koristat razni grupi (penzioneri, vraboteni vo javnata administracija, detski dodatoci), od druga strana, zgolemuvawe na dano~nite stapki ili voveduvawe novi danoci.

Interesen e eden slu~aj - vo Irska, koristeweto na vodata e besplatno. Po prvpat sega se predviduva da se vgraduvaat vodomeri i da se evidentira i naplatuva potro{enata voda.

Vo bankarskiot sektor se predviduva zajaknuvawe na bankarskata supervizija, podigawe na kapitalnite koeficienti, t.n. lo{i krediti }e se izvadat C

I

J

A

L

E

N

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

od bilansite na bankite i }e se prefrlat vo dr`avnata agencija formirana za taa namena, koja }e emituva obvrznici vo protivrednost na prefrlenite iznosi na kreditite.

Site zada~i, performansi i uslovi {to gi bara{e MMF vo izminatite 15-ina godini od nas sega gi bara od Irska. Sepak, Irska e vo daleku popovolna polo`ba od nas. Republika Makedonija tie aran`mani so MMF gi sproveduva{e vo vreme na ekonomski blokadi nametnati od na{iot ju`en sosed, vo vreme na izgubeni pazari i, najposle, vo vreme na tranzicija od eden sistem vo drug. Irska toa }e go pravi so obilna finansiska pomo{ od EU (45 milijardi evra) i od MMF (22,5 milijardi evra) i so otvoreni pazari, ne samo vo ramkite na EU, tuku i po{iroko.

Da ne go zaboravime i faktot deka Irska vo poslednite dvaesetina godini postigna takov ekonomski rast, izgradi infrastruktura vo site vitalni sektori, {to }e & ovozmo`i relativno brzo da se vrati na stariot pat. Jas dlaboko veruvam vo toa.

O

G

L

A

S

Komentari / Analizi

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

15

PLO[TADI - SKOPJE I STRUMICA Toa

e toa. Plo{tad ima i vo Skopje i vo Strumica. Gledaj}i go primerot na Strumica i {to s$ e napraveno za 3,5 milioni evra, }e ve ostavam so pomislata {to s$ mo`e{e da se napravi za “Skopje 2014” za 250 milioni evra.

Barate pri~ini za predvremeni izbori?

inatiot petok bevme vo Strumica, za ubav povod.

Prvo bevme na sve~eno otvorawe na amfiteatar od otvoren tip, namenet za pretstavi i sli~ni manifestacii na otvoreno.

Konkretno, vo petokot scenata na amfiteatarot so uspe{en kratok nastap ja isprobaa grupa mladi igraorci. Nastrana noviot amfiteatar, toj e simpati~en i, {to e najva`no, akusti~en, mnogu funkcionalen.

Ona {to mene me impresionira{e be{e ne{to drugo.

Odlukata za izgradba na amfiteatarot e donesena po osum sredbi na lu|eto od op{tina Strumica so gra|anite na op{tinata.

Zna~i, ne mu se sonilo na gradona~alnikot Zaev, pa toj odlu~il da gradi amfiteatar. Gra|anite na Strumica niz otvorena, transparentna postapka se izjasnile {to sakaat i bila donesena odluka.

Tokmu zaradi toa, zaradi taa dvonaso~na komunikacija me|u op{tinata i

M

K

O

M

E

R

C

nejzinite gra|ani, proektot e finansiski pomognat od [vajcarija.

Dve raboti sami se nametnuvaat.

Prvo, porakata od strancite e deka pari za pomagawe ima, ama treba da rabotite kako {to treba. Vtoro, sporedbata so Skopje sama se nametnuva.

Se se}avate na otvorena gra|anska diskusija za lavovite i Triumfalnata kapija vo Skopje?

Ne se se}avate? Ima i zo{to. Ne bilo smisleno toa za da bide transparentno i gra|anite na Skopje da si ka`at sami {to sakaat.

Sepak, glavniot nastan ne be{e noviot amfiteatar, tuku plo{tadot i novoto urbanisti~ko re{enie.

Zna~i, za {to stanuva zbor?

Strumica dobi nov plo{tad na dve nivoa so vkupna povr{ina od 23,5 iljadi metri kvadratni.

Na podzemnoto nivo ima novo soobra}ajno re{enie so povr{ina od 5,2 iljadi metri kvadratni.

Ima moderna soobra}ajnica, soobra}aj reguliran so semafori.

I

J

A

L

E

N

Ima parking-prostor so 81 parking-mesto, so vkupna povr{ina od 2,7 iljadi metri kvadratni.

So soobra}ajnoto re{enie su{tinski se re{ava soobra}ajot vo Strumica, nema ve}e soobra}aen mete` ili opasnost od soobra}ajna nezgoda na mesto kade {to ima golema razdvi`enost.

Sega gornoto nivo na plo{tadot e ubava pe{a~ka zona na povr{ina od 18.000 metri kvadratni, so granitni plo~i i niza ukrasni elementi.

Postavena e i nova kompletna podzemna instalacija.

Da, na plo{tadot ima i dva spomenici, spomenikot Goce Del~ev, koj be{e od porano, i eden nov spomenik, Strumi~anka pod maska.

Toa e `ena koja vo ednata raka dr`i maska, kako simbol na karnevalot, vekovnata tradicija i najgolema kulturna manifestacija na gradot, a vo drugata raka zname na Strumica.

Postavena e na na~in koj treba da simbolizO

G

L

A

S

ira dobredojde vo gradot.

Proektot e po~nat na 11 april godinava so podgotvitelni raboti na terenot.

Izgradbata na plo{tadot e po~nata na 10 juni.

S$ e zavr{eno za {est meseci, osven u{te finaliziraweto na elementite na pe{a~kata zona za 15ina dena.

Seto toa ubavo zvu~i i izgleda.

Se pra{uvate kolku ~ini i od kade se parite? Za ilustracija, da po~neme so spomenikot Strumi~anka pod maska. Toj, zaedno so postamentot i s$ drugo, ~ini 920.000 denari. Ne e gre{ka, denari, ne evra.

Vo evra toa e 15.000 evra.

Nema da najdete spomenik po taa cena vo galerijata spomenici na “Skopje 2014”.

Celiot proekt, komplet, i podzemnoto soobra} ajno re{enie i pe{a~kata zona, ~ini okolu 3,5 milioni evra, odnosno 215 milioni denari.

So raspi{aniot tender e predvideno pla}awe vo rok od dve godini, polovina vo 2010 i polovina vo 2011 godina. Dosega se plateni 113 milioni, a K

O

M

E

R

C

do krajot na godinata se planiraat da se platat u{te 27 milioni denari, odnosno vkupno 140 milioni denari.

Toa zna~i deka ne samo {to ne se docni ili odlo`uva izvr{uvaweto na obvrskite od op{tinata kon firmite-izveduva~i na proektot, tuku vo 2010 godina }e bidat plateni 65% od vkupniot iznos, {to e pove}e od predvidenite 50% za ovaa godina.

Seto toa se pla}a samo so pari na op{tinata Strumica.

Kako e toa mo`no?

Vkupniot buxet na op{tinata, bez blokdotaciite, iznesuva 463 milioni denari. Od toa za administrativni rashodi (plati, administrativni i komunalni tro{oci, organizacii na manifestacii po razni programi itn.) otpa|aat 69 milioni denari, a za razni programi, kako i proekti za EU i sl.

35 milioni denari.

Ostatokot, 359 milioni denari, odnosno fantasti~ni 77,5% od osnovniot buxet na op{tinata, se nameneti za kapitalni investicii.

I

J

A

L

E

N

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

Zamislete, pokraj plo{tadot, op{tinata ima u{te 223 drugi pomali kapitalni proekti.

Vrede{e na ovaa uspe{na prikazna da & se posveti vnimanie.

Nema mnogu takvi denovive. Kone~no, lu|e gradat, lu|e rasturaat.

Za sre}a, `itelite na Strumica go imaat za gradona~alnik Zaev i gi imaat site pri~ini da bidat gordi na nego. Sekoja ~est.

Da mu ~estitame na Zaev i na strumi~ani da im posakame u{te mnogu uspe{ni proekti.

Da ja napravat Strumica gordost na site nas vo Makedonija.

Toa e toa.

Plo{tad ima i vo Skopje i vo Strumica. Gledaj}i go primerot na Strumica i {to s$ e napraveno za 3,5 milioni evra, }e ve ostavam so pomislata {to s$ mo`e{e da se napravi za “Skopje 2014” za 250 milioni evra.

Barate pri~ini za predvremeni izbori?

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

GR^KITE BANKI ODOBRILE 3,3 MILIJARDI EVRA KREDIT VO SRBIJA r~kite banki vo Srbija, Eurobank EFG, NLB, Alfa i Pireus bank, dosega za ekonomijata i grade`ni{tvoto odobrile 3,3 milijardi evra, izjavi pretsedatelot na izvr{niot odbor na Eurobank EFG-Srbija, Filipos Karamanolis.

Toj izjavi deka procentot na otplata na kreditite na gra|anite e pove}e od 95%, {to e zna~itelno pove}e

G

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

FRANCUSKATA SA@EM ]E GRADI FABRIKA VO NI[ rancuskata kompanija Sa`em vo mart slednata godina }e po~ne da gradi fabrika vo Ni{, velat od kabinetot na gradona~alnikot na Ni{, Milo{ Simonovi}. Francuskata kompanija, koja se zanimava so proizvodstvo na elektronska i komunikaciska oprema za visoka tehnologija, podnela aplikacija za koristewe na subvencii za investirawe vo ovoj srpski grad.

“Gradot Ni{ }e gi ispolni site neophodni uslovi i }e & dade potpolna logistika na francuskata kompanija,

F

otkolku vo drugite zemji.

Karamanolis dodade deka vkupniot kapital na gr~kite banki vo Srbija iznesuva ~etiri milijardi evra, {to e 17,3% udel na pazarot.

Vo gr~kite banki vo Srbija se vraboteni 6.000 rabotnici, imaat 465 filijali, pove}e od milion poedine~ni klienti i 100.000 klienti od kompaniite.

kako {to be{e slu~aj i so kompaniite Jura i Dajtek”, veli Simonovi}.

Vladata na Srbija i gradot Ni{ so kompanijata Sa`em potpi{aa protokol za sorabotka na 27 mart 2009 godina, koj treba{e da ovozmo`i otvorawe na pogon za proizvodstvo na elektri~ni broila na francuskata kompanija vo ni{kata Elektronska industrija.

MLE^NA KRIZA VO SRBIJA

FARMERITE BARAAT KAZNA ZA SALFORD

Upravniot sud vo Srbija oceni deka Danjub fuds grup, koja raboti vo ramkite na investiciskiot fond Salford, ja zloupotrebuvala monopolskata polo`ba vo otkupot na mlekoto. No, Imlek i mlekarnicata Subotica ne se pari~no kazneti, poradi {to farmerite se razo~arani VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

e stega obra~ot okolu kompanijata Imlek vo Srbija, koja e na udar i na nadle`nite dr`avni institucii i na mlekarite poradi na~inot na koj go vodi biznisot so mlekoto.

Na ovie obvinuvawa reagira direktorot na Imlek, Slobodan Petrovi}, koj se po`ali deka srpskiot minister za zemjodelstvo, Sa{a Dragin, javno gi povikuva farmerite da ja tu`at kompanijata Salford, koja e sopstvenik na dvete najgolemi mlekarnici vo Srbija, Imlek i Subotica, poradi niskata otkupna cena na mlekoto.

Upravniot sud vo Srbija, po prijava na Komisijata za za{tita na konkurencijata, oceni deka Danjub fuds grup, koja raboti vo ramkite na investiciskiot fond Salford, ja zloupotrebuvala monopolskata polo`ba vo otkupot na mlekoto. No, Imlek i suboti~kata mlekarnica ne se pari~no kazneti po pravosilnata presuda na Upravniot sud, poradi {to farmerite se razo~arani.

“Kaznata ne se sprovede bidej}i presudata e donesena po stariot zakon i vo moment na praven vakuum i premin na nadle`nostite od edna na druga instanca. Tie sega mo`e da baraat samo nadomest na {teta”, tvrdi Petrovi}.

Kompanijata Danjub fuds gi terala proizvoditelite da ja koristat nejzinata laboratorija kako edinstvena merodavna za ocenuvawe na kvalitetot na otkupenoto mleko. Isto taka, se insistiralo na toa deka samo ovaa kompanija mo`e da go otka`e dogovorot za otkup, dodeka mlekarite morale da pla} aat penali dokolku go raskinat dogovorot. Od sporniot odnos me|u proizvoditelite i prerabotuva~ite na mleko za potro{uva~ite e mnogu va`no {to srpskiot pazar so

S

]E SE ZGOLEMAT PREMIITE ZA MLEKO Srpskoto Ministerstvo za zemjodelstvo najavi deka }e gi zgolemi premiite za mleko. Iznosot }e zavisi od dopolnitelnite sredstva koi }e mu bidat dodeleni na Ministerstvoto so rebalansot na godina{niot buxet.

Ovaa merka bi mo`ela da bide primeneta vedna{ po usvojuvaweto na rebalansot na buxetot za ovaa godina, spored koj za zemjodelstvoto }e bidat izdvoeni {est milioni evra, iako prethodno se najavuvaa devet milioni evra.

Isto taka, Ministerstvoto o~ekuva buxetot za agrarot za 2011 godina da bide zgolemen, bidej}i na toj na~in }e se ovozmo`i dopolnitelno investirawe vo zemjodelstvoto i vo sto~arstvoto. meseci e soo~en so nedostig od mleko, {to isto taka se pripi{uva kako zasluga na Danjub fuds.

“Nie nemame ni najava deka nekoj od na{ite dostavuva~i }e n$ tu`i. Ne se podgotvuvame za nadomest na {teta, bidej}i ne ja zloupotrebivme na{ata polo`ba”, tvrdi direktorot na Imlek.

Toa ne go o~ekuva ni od porane{nite dostavuva~i, bidej}i nikoj ne bil namerno isklu~en od otkupot, tuku poradi nesoodveten kvalitet na mlekoto.

“Ne se pla{am deka tie }e uspeat vo svoite nameri.

Prirodata na samata tu`ba bara da doka`at deka sme davale poniska cena. No, nie gi ispla}avme po evropski ceni. Nie sme obvineti za dominantna polo`ba samo vo 2006 godina”, izjavi Petrovi}.

Ministerot za zemjodelstvo ja obvini Danjub fuds za nedostigot od mleko na srpskiot pazar, uka`uvaj}i deka ovaa kompanija go zloupotrebuva monopolot i sozdava ve{ta~ki nedostig so cel da ja zgolemi cenata na mlekoto, {to i se slu~i vo me|uvreme, no snabduvaweto na pazarot i ponatamu e problemati~no.

Vo Danjub fuds tvrdat deka do mle~nata kriza do{lo poradi namaluvawe na ponudata na mleko, {to e direktna posledica na nama-

leniot sto~en fond. Poradi niskite premii koi im gi dava dr`avata, farmerite go namalija brojot na kravi vo poslednite dve godini za 200.000. Dr`avnite subvencii za proizvoditelite na mleko vo Srbija ovaa godina bea devet pati pomali otkolku pred {est godini. Od 34 milioni evra, koi bea isplateni vo 2004 godina, ovaa godina se namalija na samo ~etiri milioni evra.

Petrovi} negira{e deka Imlek predizvikal nedostig od mleko na pazarot.

“Na{ata cena ne e pri~ina za nivnoto nezadovolstvo, nitu nedostigot ili visinata na dr`avnite premii. Nie pla}ame pazarna cena. Od juni pregovarame so partnerite da ja definirame evropskata prose~na cena.

Smetame deka pla}ame dobra cena za Srbija, za na{ata ekonomija i plate`nata mo} na na{ite potro{uva~i”, izjavi Petrovi}.

Toj potvrdi deka Komisijata za za{tita na konkurencijata povtorno go kontrolira pazarnoto u~estvo na Imlek i na mlekarnicata Subotica, i o~ekuva deka ovojpat }e se utvrdi deka procentot na nivnoto u~estvo na pazarot e pomalo. Petrovi} istakna deka ne se pla{i od nova kazna, koja bi mo`ela da bide i do 10% od prihodite.

Imlek na presudata podnese dve `albi do Vrhovniot i do

Ustavniot sud.

“Ako vo doma{ni ramki ne uspeeme, }e se `alime vo Strazbur”, najavi Petrovi}.

SLOBODAN PETROVI] DIREKTOROT NA IMLEK Nie nemame najava deka nekoj od na{ite dostavuva~i }e n$ tu`i. Ne se podgotvuvame za nadomest na {teta, bidej}i ne ja zloupotrebivme na{ata polo`ba.

STOTICI ROMANSKI FIRMI SE SELAT VO BUGARIJA ugarija zabele`a ekonomski rast od 0,7% vo odnos na minatata godina, izjavi bugarskiot minister za finansii, Simeon Xankov, vo intervju za "Adevarul". Spored nego, buxetot za 2011 godina e ve}e izglasan vo Parlamentot, a predviduvawata poka`uvaat 3,6% porast i 2,5% deficit vo idnata godina.

B

Toj dodade deka planiranite reformi se dolgoro~ni, s$ do 2035 godina. [to se odnesuva do romanskite kompanii, statistikite poka`uvaat deka s$ pogolem broj od niv, re~isi 300 kompanii mese~no, se selat vo Ruse.

Okolu 1.500 romanski kompanii ve}e otvorija svoi pretstavni{tva vo Ruse, a drugi, pak, se se-

lat vo glavniot grad na Bugarija, Sofija.

Spored bugarskiot minister za finansii, pri~ina za ova se danocite koi ostanaa na istoto nivo kako i pred recesijata vo Bugarija.

"Go zadr`avme istiot dano~en sistem, za razlika od Romanija ili Grcija. Ovde DDV ostana na 20%. Danokot na dobivka iznesuva 10%,

dodeka vo Romanija e 16%, a danokot na dividendi iznesuva 5% vo Bugarija i 12% vo Romanija", izjavi bugarskiot minister.

Spored Xankov, Bugarija se pridr`uva do svojata odluka da stane del od evrozonata kolku {to e mo`no pobrzo.

Vo isto vreme, vlasta vo Sofija se nadeva na vlez vo [engen zonata

vo 2011 godina. Xankov dodade deka Bugarija e podgotvena da ja namali patarinata na mostot na Dunav, bidej}i toa bi donelo pridobivki za obete strani.

Isto taka, bugarskata vlast predviduva izgradba na vtor most preku Dunav, za uvoz od Solun niz Bugarija, pa niz Romanija, s$ do Zapadna Evropa.

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

KINEZITE ZAINTERESIRANI DA GO GRADAT AVTOPATOT VO CRNA GORA rnogorskiot minister za soobra}aj, Andrija Lompar, izjavi deka kineskite kompanii se zainteresirani za izgradba na prvata delnica na avtopatot od Bar do granicata so Srbija.

Gr~ko-izraelskiot konzorcium Aktor-HCH i vo prodol`eniot rok ne uspea da obezbedi bankarski garancii za izgradba na crnogorskiot

C

avtopat od Bar do granicata so Srbija.

Liderot na dr`avniot pregovara~ki tim za izgradbata na avtopatot, Zoran Radowi}, za mediumite izjavi deka crnogorskata Vlada vo tekot na ovaa nedela }e gi razgleda i drugite ponudi od zainteresiranite kompanii.

Gr~ko-izraelskiot konzorcium vleze vo igra vedna{ po hrvatskata kompanija

17

TURSKATA DJH ]E GI PRODAVA SITE SVOI MEDIUMI, OSVEN "HURIET DEJLI" predvodena od Konstruktor, koja isto taka ne uspea vo prodol`eniot rok da obezbedi finansiska garancija.

ediumskata grupa na Dogan Holding konglomerat, Dogan Jajin Holding (DJH), najavi deka vo narednite tri meseci }e gi prodade site svoi kompanii od mediumskiot biznis, osven "Huriet dejli", vo obid da gi prebrodi te{kite dano~ni kazni.

Vo intervju za Rojters, potpretsedatelot na DJH, Soner Gedik, izjavi deka listata

M

za proda`bata na imotot }e bide gotova za eden mesec i deka vesnikot "Huriet" nema da bide vklu~en vo ovaa grupa. DJH gi razgleda site mo`nosti, re~e toj, vklu~uvaj} i go i strate{koto partnerstvo, a vesnikot "Huriet" mo`e da bide kandidat za takvo partnerstvo.

DJH poseduva golem broj vesnici, kako "Posta", "Huriet", "Miliet", "Radikal",

"Fanatik" i "Huriet Dejli Wuz", kako i tv-stanicite Kanal D, Star i Si-En-En Turk i nekolku spisanija.

Spored Blumberg, me|u kompaniite zainteresirani za kupuvawe na mediumite na DJH se: RTL Grup S.A., KKR & Ko. LP, TPG Kapital i Tajm Vorner Ink. Vkupnata vrednost na imotot na DJH iznesuva okolu 2 milijardi dolari.

[TO IMA VO ANKETNIOT LIST NA PORANE[NIOT HRVATSKI PREMIER?

SANADER IMA STAN, “RENO 8”, TRI FIRMI I GROBNO MESTO

USKOK, FBI i telata za kaznen progon vo Avstrija i vo drugi evropski zemji ve}e podolgo vreme go ispituvaat imotot {to go “skladiral” Sanader vo stranstvo. So Amerikancite se proveruva dali Sanader del od parite gi vlo`il vo nedvi`nosti vo SAD, t.e. dali kupil stan vo Wujork, kako {to se naga|a{e ELENA JOVANOVSKA

stragata protiv porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, podolgo vreme imala me|unaroden karakter. Kancelarijata za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK), so pomo{ na FBI i telata za kaznen progon vo Avstrija i vo drugi evropski zemji, ve} e podolgo vreme se obiduva da go ispita imotot {to go “skladiral” Sanader vo stranstvo.

So Amerikancite se proveruva dali Sanader del od parite vlo`il vo nedvi`nosti vo SAD, t.e. dali kupil stan vo Wujork, kako {to se naga|a{e, i zo{to SAD mu ja ukina vizata otkako dobija izvestuvawe deka USKOK otvora istraga protiv nego. Ona {to im e interesno na istra`itelite e i podatokot od imotnata karti~ka na

I

Sanader, koja poka`uva deka neodamna osnoval firma vo Insbruk, Avstrija, so nominalna vrednost od 33.250 evra. Za o~ekuvawe e deka so Insbruk go povrzuvaat u{te materijalni interesi, koi ne gi prijavil vo imotnata karti~ka.

BLOKIRANI BANKARSKITE SMETKI Pokraj s$ {to se slu~uva{e izminative denovi, @upaniskiot sud vo Zagreb go prifati baraweto na USKOK i gi blokira{e smetkite na Ivo Sanader, na negovata sopruga i na dvete }erki vo nekolku hrvatski banki, kako i udelite vo nekolku firmi, vo koi e kosopstvenik.

A {to prijavi Ivo Sanader vo anketniot list za imotnata sostojba? Spored prilo`enoto, mo`e da se zaklu~i deka porane{niot hrvatski premier e relativno siroma{en ~ovek: po re~isi 20-godi{na politi~ka kariera i prethodnite uspe{ni biznismenski godini vo Avstrija, toj denes

ANKETNIOT LIST NA IVO SANADER

stan vo Split stan i gara`a vo Zagreb lozje vo Zapre{i} grobno mesto vo Zagreb avtomobil marka “reno 8” od 19677 godina avtomobil “mercedes” od 1999 godina ina (sopstvenost na soprugata) firma Alia savjet doo Zagreb (udel 47,5%) firma Perbujac doo Zagreb (udel 47,5%) firma Prima kons. GMBH, Insbrukk (udel 95%) poseduva samo stan od 100 kvadrati vo Split. Sanader primal mese~na plata od 2.084 evra, {to e za 944 evra pomalku od minatata godina. Od nedvi`nosti poseduva i eden stan vo Zagreb, na ime na soprugata, kako i lozje vo Zapre{i}, vo blizina na Zagreb. Ona {to e novo, za razlika od pret prethodnata prijava, e toa deka kupil grobno mesto na Mir Mirogoj vo Zagreb, vo blizina na grobot na prviot pret pretsedatel na nezavisna Hrv Hrvatska, Frawo Tu|man.

Neo Neoficijalno, grobnoto mest go platil 93.000 evra. mesto Vozn Vozniot park e nepromenet, u s$ u{te vozi “reno 8” od 1967 godina, a soprugata Mir Mirjana ima “mercedes” star 11 godini.

Od podvi`en imot prijavil 202.

202.374 evra. Vo niv se vbro vbrojuvaat i udelite {to i vo tri trgovski gi ima dru{ dru{tva.

Dvete firmi Alia savj i Perbujac se procesavjet neti na po 19.200 evra i vo niv Sanader poseduva po 47,5 od akciite. Bra~niot 47,5% par Sanader ima za{teda 3 od 38.000 evra vo kuni i 25.0 evra. Ivo Sanader 25.000 ima nasledstvo od 105.000 evra {to go dobil vo 2008 evra, godi Od neredovnite godina. hono honorari, vrz osnova na

PODRAVKA ]E SE ZADOL@UVA ZA 100 MILIO MILIONI EVRA pravata na Podravka donese odluka za refinansirawe na kompanijata i odlu~i da se zadol`i za 100 milioni evra.

Vo soop{tenieto objaveno na Zagrepskata berza se veli deka, spored navedenata odluka, se raboti za dolgoro~en sindiciran kredit od 100 milioni evra, ~ij korisnik e Podravka, a dogovorot se sklu~uva so slednite kreditori: Erste grup bank, Erste i

U

[taermarki{e bank, Zagrepska banka, Privredna banka Zagreb, Sosiete `eneral, Splitska banka, Rajfajzenbank Avstrija i Hrvatska po{tenska banka.

Navedeniot kredit e namenet za refinansirawe na kratkoro~ni postoe~ki obvrski na Podravka i utvrden e so rok na otplata vo traewe od pet

godini. godi Na istata sednica Nadzorniot odbor na Podravka usvoi plan za rabota vo 2011 godina.

avtorski prava dobival {no, dodeka 4.000 evra godi{no, olumbija od Univerzitetot Kolumbija vniot proekt Wujork za nastavniot 000 dolari. dolari mu isplatil 25.000 ana, koja Soprugata Mirjana, bro situirapoteknuva od dobro na familija i e profesorka po arheologija, godi{no rabotuva od honorari zarabotuva naderovi 12.000 evra. Sanaderovi imaat i ogromnaa kolekcija umetni~ki dela i knigi.

KOLEKCIJA ^ASOVNICI 000 EVRA VREDNA 150.000 Na po~etokot odd 2007 tska kako godina vo Hrvatska everojatnata bomba odekna neverojatnata der poseduva vest deka Sanader kolekcija od 15 ra~ni rednost od ~asovnici vo vrednost 150.000 evra. See poka`a iot premier deka porane{niot saka zglobot da si go kiti so ~asovnici odd markata A. Lange und Sohne,, vo vrednost od 28.000 evra.

Sopstvenik e i na Blancpain Villeret Ultraslim, koj ~ini okolu 10.000 evra, a vo svojata kolekcija ima i ~asovnici ck Muller, od markite Franck tier, MontIWC, Panerai, Cartier, blanc i drugi. Mnogu se {to Sandiskutira{e zo{to avil ader ne gi prijavil ako ~asovnicite i kako zmo`el da si dozuz. voli takov luksuz.

OSUDUVAN N TURSKI BIZNISMEN VO IGRA ZA SRPSKI TELEKOM rpskata Vlada bi mo`ela svojata telekomunikaciska kompanija da ja prodade na turskiot oligarh, Mehmet Karamehmet, dokolku negovata ponuda preku Turksel bide najdobra.

Eden od najbogatite biznismeni vo Turcija vo fevruari ovaa godina e osuden na 11 godini i 8 meseci zatvor poradi pronevera, bidej}i negovata banka odobruvala krediti na

S

negovite firmi, koi ne bile vrateni. Toj se `ale{e na presudata, no zabraneto mu e da ja napu{ta zemjata do odlukata na sudot.

Karamehmet svoeto bogatstvo go razvival po recept koj e dobro poznat i na Balkanot. Investiral vo biznisi koi nosat profit (transport, proizvodstvo na avtobusi, grade`ni{tvo, tekstil, telekomunikacii), a razvil i dve

banki preku koi gi kreditiral svoite kompanii.

Svet / Biznis / Politika

18

LONDONSKIOT SUD GO PU[TI XULIJAN ASAN@ NA SLOBODA SO KAUCIJA p{tinskiot sud na Vestminster vo London v~era donese odluka da go pu{ti osnova~ot na Vikiliks, Xulijan Asan`, na sloboda so kaucija.

Sudot re{ava{e za baraweto na {vedskata pravosudna vlast Asan` da bide prefrlen na soslu{uvawe vo [vedska, kade {to e osomni~en za siluvawe i za seksualno nasilstvo vrz dve `eni.

Trieset i devetgodi{niot Avstralijanec be{e vo prit-

O

vor edna nedela, otkako samiot & se predade na policijata vo Skotland Jard.

Negovite advokati gi negiraat obvinuvawata na dvete [ve|anki.

Sudijata Hauard Ridl prethodno odredi Asan` da ostane vo pritvor vo Britanija do 14 dekemvri i ne dozvoli da bide osloboden so kaucija za da se brani, velej}i deka postoi opasnost da pobegne.

Asan` na nekolku navrati gi negira{e obvinuvawata za

seksualna zloupotreba, a vo momentov s$ u{te ne e formalno obvinet za kakvi bilo malverzacii povrzani so objavenite 250.000 depe{ea od Stejt Departmentot na SAD, na negovata strana Vikiliks koi ja razmrdaa svetskata diplomatija.

Vo me|uvreme, italijanskoto izdanie na amerikanskoto muzi~ko spisanie "Roling stoun" (Rolling Stone) go izbra tokmu nego za rok-yvezda na godinata.

FORD POD ISTRAGA ZA KORUPCIJA VO GERMANIJA kolu stotina policajci pravat pretres vo prostoriite na avtomobilskata kompanija Ford vo Germanija, kako i vo ostanatite objekti koi se povrzani so ovaa kompanija, objavi germanskoto obvinitelstvo vo Keln.

Policiskiot pretres, pokrenat vrz osnova na policiskata istraga za mito i korupcija, se sproveduva vo fabrikite na Ford, vo kompanijata vo Leverhuzen, kako i na

O

@RTVA ZA NAPREDOK NA EKONOMIJATA

OBAMA NAPRAVI “DIL” SO REPUBLIKANCITE ZA DANO^NI OLESNUVAWA!

So planot na Obama so koj se prodol`uvaat dano~nite olesnuvawa za u{te dve godini, vo narednite 10 godini }e mora da se izdvojat okolu 850 milijardi dolari, {to bi dovelo do zgolemuvawena buxetskiot deficit VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

retsedatelot na SAD, Barak Obama, vo momentov se nao|a pod “vkrsten ogan”. Kon nego se upateni napadi i od levicata i od desnicata, poradi kompromisot {to go postigna so Republikancite za prodol`uvawe na postoe~kite dano~ni olesnuvawa vo narednite dve godini. So ovie merki Obama se bori protiv ekonomskata kriza, no go ten~i i dr`avniot buxet.

Kompromisot za prodol`uvawe na postoe~kite dano~ni olesnuvawa i pomo{ta za nevrabotenite e staven na glasawe vo Senatot. Obama gi povika nezadovolnite kongresmeni da go poddr`at toj plan.

“Razbiram deka lu|eto od dvete strani na politi~kiot spektar ne se sre}ni poradi nekoi delovi od paketot. Gi razbiram tie gri`i. I samiot delam nekoi od niv”, re~e Obama pred novinarite vo Belata ku}a.

Toj, me|utoa, dodade deka prirodata na kompromisot e “`rtvuvawe na ne{to {to ni zna~i za da napreduvame vo ona {to e va`no za site

P

nas”.

“Vo momentov, toa se ekonomijata i rabotnite mesta.

O~ekuvame Senatot da gi odobri tie mnogu dobri raboti za ekonomijata i za amerikanskiot narod”, istakna Obama.

Spored nego, planot pretstavuva zna~ajna pobeda za amerikanskata sredna klasa i dava nade` za milioni Amerikanci koi ja izgubile rabotata, poradi {to go povika Pretstavni~kiot dom, koj najverojatno }e glasa za nekolku dena, “da deluva brzo po toa va`no pra{awe”.

Nalutenite demokrati minatata nedela vo Kongresot go odbija planot na Obama za prodol`uvawe na validnosta na odredbite za niski dano~ni stapki, bidej}i smetaat deka so toa na Republikancite im pra}aat poraka deka vo idnite dve godini }e bidat podgotveni na pregolemi kompromisi.

Toa mu zadade dopolnitelna politi~ka glavobolka, samo eden mesec otkako negovata politi~ka partija go izgubi mnozinstvoto na izborite za Kongresot.

Spored planot, bi se namal-

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

ila i stapkata za danok na nasledstvo, a bi prodol`ile dano~nite olesnuvawa i drugite nadomestoci za Amerikancite so pomali prihodi. Ako Senatot ne go zapre ovoj zakon, doma}instvata }e pla}aat vo prosek po pove}e od 3.000 dolari za danoci.

Demokratite tvrdat deka bi bilo podobro parite koi }e se potro{at na prodol`uvawe na dano~nite olesnuvawa za 2% od najbogatite amerikanski doma}instva da se iskoristat za namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, koja iznesuva 10%. Spored procenkite na Zaedni~kiot odbor za odano~uvawe, za planot }e mora da se izdvojat okolu 850 milijardi dolari za 10 godini, so {to }e se zgolemi buxetskiot deficit, koj ve}e se nao|a na najvisokoto nivo od Vtorata svetska vojna.

Danokot za nasledstvo, koj e ukinat na po~etokot od ovaa godina, povtorno }e stapi na sila vo januari, so stapka od 55% za nasledstvoto koe vredi pove}e od eden milion dolari. So planot na Obama, ovaa stapka }e se namali na 35% za nasledstvo vredno pet milioni dolari. Danocite se namaluvaat dokolku nasledenite pari se investiraat.

30 drugi lokacii koi se na kakov bilo na~in povrzani so kompanijata. Isto taka, pretres se vr{i i vo privatni stanovi na lica povrzani so Ford. Javnoto obvinitelstvo ja pokrena istragata u{te vo septemvri protiv site vraboteni vo Ford vo Germanija, kako i protiv drugi lica koi rabotat za drugi kompanii osomni~eni za korupcija.

Spored naodite na javnoto obvinitelstvo, del od vrabotenite vo Ford pri-

fatija sistematski da dobivaat materijalna korist od kompanija koja raboti za Ford, a vo zamena im pomagale na ovie kompanii vo odnos na sklu~uvaweto dogovori so Ford ili, pak, ispla}ale la`ni fakturi.

"Dosega imame uapseno samo edno lice”, izjavi javniot obvinitel Kristina Polen. Obvinitelite ja pofalija sorabotkata na Ford so policijata u{te od samiot po~etok na istragata.

DVA, TRI ZBORA

“Vladata na Japonija }e go namali visokiot korporativen danok za pet procentni poeni za da ja stimulira ekonomijata i da mu pomogne na biznis-sektorot da ostane konkurenten. Cel na ovaa merka e pottiknuvawe investicii i vrabotuvawe i zgolemuvawe na platite za da izleze japonskata ekonomija od deflacija.”

NATAO KAN

premier na Japonija

“Se zgolemuva rizikot od vojna na Korejskiot Poluostrov. Severna Koreja gi zgolemi vlogovite so svojata agresija vrz Ju`na Koreja. Provokaciite od strana na Severna Koreja sega se povrzani so podgotovkata za predavawe na vlasta od dr`avniot lider Kim Xong Il na negoviot najmal sin Kim Xong Un.” MAJKL MULEN

admiral i na~alnik na Zdru`eniot general-{tab na vooru`enite sili na SAD

“Gugl }e ja objavi platformata Gugl TV vo tekot na 2011 godina. Se raboti za platforma koja }e ovozmo`i prika`uvawe na site veb-uslugi na Gugl na televizor.

Na toj na~in korisnicite }e mo`e da "surfaat" na Internet preku televiziski ekran, kako {to go pravat toa preku kompjuter, blagodarenie na specijalniot navigator baziran na operativniot sistem Hrom.”

ERIK [MIT

izvr{en direktor na Gugl

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

19

SVET

0-24

...DOVERBA NA BERLUSKONI?!

...MO@NOSTI I PREDIZVICI

...ALTERNATIVNA ENERGIJA

Senatot mu veruva, no Dolniot dom }e presudi

Indija i Kina se zbli`uvaat

Niknuva solarno pole vo Izrael

talijanskiot premier, Silvio Berluskoni, go pre`ivea glasaweto vo Senatot za doverba na negovata vlada, bidej}i negovata partija tamu ima mnozinstvo, no Dolniot dom na Parlamentot treba da ja odredi negovata kone~na sudbina.

ineskiot premier, Ven Xiabao, prv pat po pet godini ja poseti Indija vo obid da go stabilizira odnosot i da ja zajakne sorabotkata so Wu Delhi, bidej}i Indija gi zacvrsti trgovskite vrski so SAD i EU.

vaa nedela kompanijata Arava po~na so izgradba na prvoto golemo solarno pole vo Izrael. Alternativnata O energija pretstavuva eden od sektorite vo koi izraelskata

I

K

vlada planira da privle~e stranski investicii.

VO OBID DA SE SPASI OD DOL@NI^KATA KRIZA

EVROPSKATA UNIJA JA UKINUVA “BANKARSKATA TAJNA”

Otfrlawe na “bankarskite tajni” za spre~uvawe na dano~nite izmami, sankcii za bankite koi nema da im gi prezentiraat rizicite za kredit na svoite klienti, kratewe na bankarskite bonusi, se samo del od novite merki koi gi voveduvaat eropskite regulatori kako prevencija od nova ekonomska kriza VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inistrite za finansii na dr`avite-~lenki na Evrop skata unija se soglasija za otfrlawe na "bankarskata tajna”, so cel da se spre~at ili namalat dano~nite izmami. Spored evrokomesarot za dano~ni pra{awa, Algirdas [emeta, vakvata odluka e golem ~ekor vo borbata protiv finansiskite malverzacii i dano~nite zatajuvawa vo EU, vo vreme koga mnogu evropski zemji se prinudeni da gi kratat buxetite za da gi namalat buxetskite deficiti.

Vo dogovorot }e bidat predvideni i rokovi za nacionalnite dano~ni vlasti do koga treba da obezbedat podatoci.

Predmet na proverki }e bidat site prihodi, dividendi, kapitalni dobivki, nedvi`en imot, naemi itn..

Dogovorot se blokira{e pove}e od edna godina poradi nastojuvawata na Avstrija i Luksemburg da ja zadr`at "bankarskata tajna”.

Novite pravila }e se pri-

M

20-30% od bankarskite bonusi samo }e mo`e da se isplatat vo ke{

menuvaat od 2011 godina, no }e bidat bez retroaktivno dejstvo.

Isto taka, Evropskata komisija (EK) pobara povisoki sankcii za bankarskite slu`benici, koi nema soodvetno da gi prezentiraat rizicite na kredit- baratelite.

Za trguvawe so nelicencirani paketi i uslugi kaznata mo`e da dostigne i do eden milion evra.

Postoe~kite propisi na EU protiv trgovcite koi se zanimavaat so izmama na finansiskite pazari se premnogu razli~ni, a vo nekoi slu~ai tie ne se dovolno strogi, predupreduva EK, vetuvaj}i voveduvawe na postrog re`im.

Neodgovornosta na bankarite se smeta za pri~ina za svetskiot finansiski krah vo periodot od 2008 do 2009 godina, koj rezultira{e so recesija i visoka stapka na nevrabotenost, kako i so

ogromna dupka vo javnite finansii na pove}e zemji.

“Ako finansiskite institucii ne se pridr`uvaat kon pravilata na EU od podra~jeto na finansiskite uslugi, trgovcite i direktorite mora da razberat deka nema da mo`at da prodol`at so takvoto odnesuvawe”, veli evrokomesarot za regulacija na pazarite, Mi{el Barnie.

“Za pretprijatijata ili poedincite vo zemjite-~lenki vo koi sankciite se najslabi mo`e da postoi rizik”, istaknuva EK vo soop{tenieto.

Vo soop{tenieto se izdvojuvaat Belgija i Danska, koi ne gi sproveduvaat zakonite za spre~uvawe na zloupotrebata na pazarite od strana na trgovcite, dodeka Germanija, Luksemburg i Avstrija imaat dobar re`im so maksimalni kazni.

MI[EL BARNIE

EVROKOMESAR ZA REGULACIJA NA PAZARITE Ako finansiskite institucii ne se pridr`uvaat kon pravilata na EU od podra~jeto na finansiskite uslugi, trgovcite i direktorite mora da razberat deka nema da mo`at da prodol`at so istoto odnesuvawe.

REGULATORITE GI “KRATAT” I BANKARSKITE BONUSI Evropskite regulatori, vo obid da gi discipliniraat bankite, planiraat da gi skratat i bankarskite bonusi.

Spored novite pravila samo 20 do 30% od bonusot na bankarite mo`e da bide isplaten odnapred vo ke{.

Restrikciite za bonusite na bankarite ja otvorija Pandorinata

kutija - selewe na bankarite vo onie zemji koi nemaat stroga regulativa.

Iako toa bankite otvoreno ne go priznavaat, novata regulativa mo`e da gi natera korporativnite sedi{ta da gi preselat vo Azija, za da go izbegnat krateweto na bonusite. Me|utoa, novite postrogi regulativi ne se pri-

menuvaat vo [vajcarija, koja e poznata kako me|unarodno bankarsko sedi{te, a ne e del od evropskata ekonomska zona. Sepak, [vajcarcite imaat svoi pravila. Tie na po~etokot od ovaa godina gi propi{aa minimumite koi mo`at da bidat isplateni, dodeka limitot za visinata na bonusite vo gotovina ne e ograni~en.

Feqton

20

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

17

IMA LI PILOT VO AVIONOT NA XET BLU? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

va leto, rakovodstvoto na Xet Blu Erlajns popusto vrte{e telefonski broevi na redakciite, sakaj}i da ja stabiliziraat situacijata koja se zakanuva{e da prerasne vo PR katastrofa. So ne tolku matno se}avawe na katastrofata {to im se slu~i pred tri godini, tie ne sakaa povtorno da padnat vo vitelot na lo{ite vesti, koi mo`ebi se najklu~ni vo nivnite napori za steknuvawe novi klienti, kako i zadr`uvawe na starite.

A {to se slu~i pred tri godini?

Na po~etokot na 2007 godina nekolku letovi na Xet Blu bea otka`ani za okolu 11 ~asa poradi seriozno lo{oto vreme. Normalno, ova nema{e da rezultira so pove}e od nekolku iritirani patnici, no, vo ovoj slu~aj, Xet Blu, sakale ili nej}ele, zadr`aa pove}e od 1.000 patnici celo vreme zaglaveni vo avionite.

Spored Si-Bi-Si Wuz, patnicite iskustvoto go opi{aa kako “horor”. Kako {to se potro{ila hranata i situacijata vo toaletot po~nala neprijatno da se razviva, lu|eto s$ pove}e stanuvale voznemireni deka ne im bilo dozvoleno da slezat od avionot ili da otidat do terminalot koj bil vo nivni vidokrug. Dozvola za napu{tawe na avionite dobile samo koga oficijalno pristignale letala koi trebalo da gi transportiraat.

Na po~etokot, Xet Blu gi brane{e svoite odluki, tvrdej}i deka bezbednosta na patnicite vo sne`na bura bila niven vrven prioritet, no incidentot predizvika vladina debata za pravata na patnicite. Spored veb-

O

Sveti Valentin {to nema da go zaboravite? Samo vo avionite na Xet Blu

Be{e toa no} {to }e se pameti. Xet Blu Ervejs “zarobi” stotici patnici vo nekolku avioni na wujor{kiot aerodrom Xon F. Kenedi na sne`niot 14 fevruari 2007 godina. Prikaznata dobi mediumski tretman, a kompanijata do`ivea PR katastrofa {to mo`e{e da & donese i kraj na postoeweto. Nesre}nite leta~i bea zaglaveni vo nivniot avion pove}e od 10 ~asa. Toa be{e nivniot Sveti Valentin koj nikoga{ nema da go zaboravat sajtot na koj mo`e da se postavat site zabele{ki na kupuva~ite, Konsjumer Afers (Consumer Affairs), edna nedela podocna Xet Blu objavi svoja Deklaracija za prava na patnicite, koja go detalizira razli~noto nivo na kompenzacija za razli~ni vidovi

otka`uvawe na letovi, kako i vetuvawe deka vo idnina, dokolku nastane otka`uvawe na letot, po pet ~asa patnicite mo`at da go napu{tat avionot.

“NEZABORAVNIOT” SVETI VALENTIN Be{e toa no} {to }e se pameti. Xet Blu Ervejs “zarobi” stotici patnici vo nekolku avioni na wujor{kiot aerodrom

Xon F. Kenedi na sne`niot 14 fevruari 2007 godina.

Prikaznata dobi mediumski tretman, a kompanijata do`ivea PR katastrofa {to mo`e{e da & donese i kraj na postoeweto. Nesre}nite leta~i bea zaglaveni vo nivniot avion pove}e od 10 ~asa. Toa be{e nivniot Sveti Valentin koj nikoga{ nema da go zaboravat. Ne samo {to nemalo ~okoladi, tuku vo avi-

onot nemalo ni mnogu hrana, a ni voda isto taka.

No, {to napravi Xet Blu, avioprevoznikot koj po~na vo 2000 godina, za da ja popravi svojata reputacija?

Pred s$, Xet Blu ne odgovorija na povicite za da ja raska`at nivnata strana na prikaznata. Sepak, iako e ova zlatnoto pravilo vo krizniot menaxment, ekspertite velat deka lekcijata {to ja nau~ile

od Xet Blu bila pote{ka i poobemna.

Poukata od golemite katastrofi e deka kompanijata mora da ima plan dokolku neo~ekuvano i brzo nastane defekt. Isto taka kompaniite ne treba da go odol`uvaat davaweto odgovor na javnosta za toa {to bilo napraveno za da se popravi problemot.

Xet Blu ne gi slede{e ovie pravila. Nivnata reputacija

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT ZA FINAN PRED NIVNOTO IP

Dobrite poznava~i na sostojbite vo grupacijata tvrdat deka od Karlajl planiraat dokumentite za IPO da gi dostavat vo 2011 godina. No, isto taka napomenuvaat deka mo`nata proda`ba na akcii bi po~nala duri vo tekot na idnata 2012 godina lavniot ~ovek za finansii na grupacijata Karlajl (Carlyle Group), Piter Nahtvej, odlu~i da zamine od grupacijata i da ja ostavi na cedilo pred po~etokot na dolgonajavuvanoto i planirano IPO, nameneto za sobirawe na pari za fondovite na

G

Eden od osnivacite na Carlyle Group, Dejvid Rubenstajn

kompanijata nameneti za spasuvawe i otkupuvawe.

Spored izjavata dadena za mediumite od strana na glasnogovornikot na grupacijata, Kristofer Ulman, na pozicijata od Nahtvej ekspresno be{e postaven Glen Jangkin.

“Pit odlu~i da pobara nova golema mo`nost za razvoj

na negovata kariera. Kade }e zamine bi trebalo da se znae denovive. Kako kompanija, nie sme mu mnogu blagodarni za uslugite i uspesite koi bea postignati tokmu blagodarenie na nego. Kade i da odi, iskreno mu posakuvame negovoto uspe{no rabotewe da prodol`i i vo idnina”, veli

Feqton

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii.

Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Ova leto, kompanijata povtorno se najde na tapet vo vesnicite koga eden od vrabotenite egzibicionisti~ki skoknal od avionot po prethodnata raspravija so nekoj patnik.

Po edna nedela, akciite na kompanijata padnaa za 3,21% se lizna tolku nisko {to Dejvid Leterman se {eguva{e deka Amerikancite bile ta`ni {to gledaat kako si zaminuva kralicata Elizabeta, no taa s$ u{te ne bila zaminata, bidej}i letala so Xet Blu. Taka, dokolku avioprevoznikot stane lik od {egi, najdobro e da prezeme promeni.

Ne be{e molskavi~no, no promenata pristigna na 10 maj taa godina, koga izvr{niot direktor na Xet Blu, Dejvid Nilman, mu ja predade svojata direktorska pozicija (se razbira, kako osnova~, toj ostana da bide pretsedatel na bordot) na Dejv Barger, koj 18 godini be{e direktor vo Kontinental Ervejs i Wujork Er. Cenata na akciite isto taka be{e stutkana, pa|aj}i za pove}e od 35%.

Pokraj Barger, Xet Blu nazna~i i nov operativen menaxer, kako i nekolku marketing i operativni eksperti, kako i ekperti koi }e go popravat menaxmentot. Interesen e podatokot deka tokmu

Porane{niot izvr{en direktor na Xet Blu, NILMAN NILMAN,, `rtva na PR katastrofata pred debaklot, vo konkurencija za servis na klienti, Xet Blu go dr`e{e ~etvrtoto mesto na rang-listata na J.D.Power.

Del od pri~inata za problemot so koj se soo~i kompanijata be{e i nivniot visok standard za servis na klienti {to go ima{e vo minatoto. Xet Blu stana poznat po nivnite “prijatelski raspolo`eni lu|e od ekipa`ot, kako i doverlivi, odgovorni i empati~ki servisi za klientite. Duri i premnogu vnimavaa na va{iot baga`”, veli Valeri Zejtaml, profesor po marketing na Univerzitetot od Severna Karolina, koja pi{uva za podobruvaweto na servisite.

Xet Blu nema{e “soodvetni proceduri so koi lesno bi se

STIVEN SLEJTER SLEJTER,, diviot stjuard za kogo Xet Blu s$ u{te }e `ali {to go vrabotile

spravila so haos ili katastrofa”, sugerira Agnes Haf, komunikaciski sovetnik na nekolku aviokompanii. “Poradi nivniot rapiden rast, sistemite i procedurite ne bea vkoreneti, so {to bi se spravile so vremenski nepogodi od tolkava magnituda”.

Wujor{kite tabloidi plasiraa naslovnici so fotografii koi prika`uvaa kako pla~at patnicite, a haosot zavladea bidej}i prikaznata odekna kaj ~itatelite. Spored Zejtaml, samiot fakt deka li~nite tragedii im davaat vrednost na vestite, napravi ovie sliki i prikazni da predizvikaat golem udar na reputacijata na kompanijata.

Spored Majkl Bojd, pretsedatel

na Bojd Grup, konsultantska firma za avioprevoznici, problemot na Xet Blu ne be{e tolku “sne`niot Valentin”, kolku {to bea rabotite {to se slu~ija potoa.

“Problemot be{e {to po incidentot Xet Blu nema{e sistem za otpla}awe na nadomestocite. Kako brzoraste~ka kompanija, tie nemaa infrastruktura”, poso~uva Bojd.

Kako primer tuka mo`e da se zeme Frontier Erlajns, koja poradi sne`nata bura gi otka`a letovite vo Denver, no u{te sledniot den nivnite avioni poletaa od istoto mesto. Za razlika od niv, Xet Blu gi otka`a letovite vo tekot na ~etiri dena po incidentot.

21 Za da odgovori na PR debaklot, izvr{niot direktor, Nilman, se pojavi kako gostin vo {outo na Dejvid Leterman, izvinuvaj}i se za nivnoto pogre{no postapuvawe so patnicite. Toj re~e deka so negovata kompanija letaat 18,5 milioni lu|e godi{no, a samo 10 iljadi bile pogodeni od nevremeto. Po pomalku od edna nedela, na 20 fevruari, Xet Blu go objavi klu~ot za re{enie na nivnata PR zagatka. Toa be{e Deklaracijata za prava na patnicite.

Deklaracijata im vetuva{e na klientite deka }e bidat izvesteni za zadocnuvawata na letovite. Potoa, deka }e dobijat vau~er od 100 dolari dokolku zadocnuvaweto e pove}e od eden ~as i vau~er za tri letovi dokolku avionot docni dva i pove}e ~asa.

Za da go popravi problemot, Xet Blu zede obvrska da vraboti u{te 1.300 lu|e koi }e se spravuvaat so itnite slu~ai. No, ne sekoj ekpert po komunikacii veruva{e deka donesuvaweto na Deklaracijata be{e efektivna alatka. Spored ekspertot Haf, davaweto vetuvawe go prodol`i vremetraeweto na prikaznata i ne dade konkretno adresirawe na problemot - operaciite i servisite na Xet Blu. “Vestite se zadr`aa na prikaznata, a poradi toa sekoe pojavuvawe na Xet Blu be{e izvinuvawe. Ednostavno, treba{e da se pridvi`at od krizata kon normalnite operacii, t.e. vodewe na aviolinii”, misli Haf. “DIVIOT” STJUARD Vo biografijata na porane{niot direktor na Xet Blu ima interesen podatok koj veli deka imeto Xet Blu ne bilo prviot izbor na Nilman. Toj originalno planiral avionite da gi oboi so `olta boja, a aviolinijata da ja nare~e Taksi.

Koga poradi vakviot predlog investitorite po~nale da se somnevaat i sakale da go otka`at dogovorot, Nilman moral da se otka`e od taa ideja. Mo`ebi ne bil mnogu inventiven vo vrska so taa ideja za “lete~ko taksi”, no ova leto eden od vrabotenite vo negovata kompanija o~igledno napravi debakl koj im prilega samo na nervoznite taksisti od na{ive balkanski prostori. Vedna{ po sletuvaweto, nekoj od patnicite, poradi baga`ot, vlegol vo raspravija so

vraboten vo kompanijata, koj od svoja strana mu upatil pogrdni zborovi, grabnal dve piva, go povlekol otvorot namenet za specijalni slu~ai, skoknal od avionot i go “javnal” avtomobilot parkiran na aerodromot.

Po regularnoto sleguvawe na patnicite, navredeniot patnik po~nal da se `ali.

Slu~ajot bil prijaven vo policija, a “lo{oto mom~e”, rabotnikot Slejter, samo 2 ~asa po incidentot bil uapsen vo negoviot dom vo Kvins. Sledniot den, 10 avgust, incidentot se pojavi na naslovnite stranici na wujor{kite tabloidi, od koi Slejter be{e imenuvan kako “Mrdnatiot leta~”, a najgolemata media-kompanija vo Hong Kong, Nekst Media Animej{n, producirala animacija na nastanot. Sepak, Slejter be{e pu{ten od pritvor so kaucija. Vo denovite {to sleduvaa toj po~na da dobiva pozitivni kritiki niz mediumite, a Stoun Stenli Entertejnment objavi deka go ponudile i so realno {ou.

Na 16 avgust, “Wujork post” objavi deka toa {to Slejter mu upatil pogrdni zborovi na patnikot bilo laga, a ve}e sledniot den samiot Slejter go najmil publicistot Hauard Bregmen. Do negovoto otpu{tawe od rabota, koe se slu~ilo vo septemvri, vesnicite po~naa da ja gradat prikaznata za toa deka patnicite ve}e ne dobivaat dobar tretman, kako i deka lu|eto koi se na odredeni pozicii vo kompanijata nesovesno si ja izvr{uvaat rabotata. I Slejter stana neomilen po kritikite vo “Wujork tajms”. PR katastrofata {to ja snajde kompanijata se odrazi vo namaleniot broj na patnici, kako i vo padot na akciite, koi samo edna nedela po incidentot i pojavuvaweto na prikaznata vo vesnicite dostignaa pad od 3,21%. Ako se se}avate, za da se izvle~e od krizata vo 2007 godina Xet Blu objavi Deklaracija za pravata na patnicite, pa ovoj skandal predizvika ogromna diskusija koi samite ja pottiknaa so taa Deklaracija.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete ne{to pove}e za edna od najgolemite prirodni katastrofi, {to voedno be{e i PR kastastrofa {to ja do`ivea BP po izlevaweto na naftata

NSII NA CARLYLE “FATI MAGLA” PO Ulman.Grupacijata Karlajl e vtora po golemina grupacija koja vo svetski ramki se zanimava so obezbeduvawe kapital i finansiski uslugi za bogatite individui i institucii na koi postojano im se potrebni novi koli~ini sve` kapital. Taa ve}e podolgo vreme se podgotvuva da napravi nova inicijalna ponuda na akcii, ~ii sredstva }e bidat iskoristeni tokmu za ovaa namena.

Tokmu Nahtvej, koj e porane{en partner vo Delojt i Tu{ (Deloitte & Touche LLP), dojde vo grupacijata Karlajl vo tekot na 2007 godina, vo

periodot koga kompanijata po~na da razmisluva tokmu za sobirawe pari preku pravewe na IPO.Dobrite poznava~i na finansiskite pazari, kako i na sostojbite vo grupacijata, tvrdat deka od Karlajl planiraat dokumentite za inicijalnata ponuda na akcii da gi dostavat na po~etokot od 2011 godina. No, isto taka napomenuvaat deka mo`nata proda`ba na akcii bi po~nala duri vo tekot na idnata 2012 godina.

Grupacijata po~nala da razmisluva vo nasoka na IPO u{te na po~etokot od juni

2007 godina, koga nivniot najgolem rival, grupacijata Blekstoun (Blackstone Group LP), po~na da kotira na Wujor{kata berza. Tokmu grupacijata Blekstoun be{e eden od klientite na Nahtvej dodeka toj be{e partner vo Delojt i Tu{. Potrebata od novi iznosi ja nametnuva i nedoverbata na investitorite. Polovina od fondovite sli~ni na grupacijata Karlajl, koi investiraa vo tekot na periodot od 2006 do 2009 godina vo svetski ramki, vo sredinata na ovaa godina re~isi site prijavija zagubi od okolu 4%.

Samata grupacija Karlajl, koja e so sedi{te vo Va{ington, godinava ima zemeno aktivno u~estvo vo pove}e od 33 investiciski proekti, so vkupna vrednost od 16 milijardi dolari.

Ovaa suma e daleku pogolema od koj bilo rival na kompanijata vo svetski ramki.

Nivniot glaven rival, grupacijata Blekstoun, koga objavi deka }e stanuva javno kotirana kompanija, odnosno deka }e izdava akcii, tvrde{e deka se odlu~ila na ovoj

~ekor so cel da se soberat pari za kupuvawe novi kompanii, no i za da se obezbedi finansiska stabilnost na kompanijata za ponatamo{no vrabotuvawe novi lica.

No, isto taka, toa be{e napraveno i so cel na nejzinite sopstvenici, Stefan [varcman i Petar Peterson, da im se ovozmo`i svojata sopstvenost da ja konvertiraat vo akcii i pari.

Od napravenoto IPO, po cena od 31 dolar za akcija, pa dosega, cenata na akciite na grupaci-

jata Blekstoun ima pad od 45%. Realizacijata na planovite za IPO na grupacijata Karlajl be{e popre~ena od finansiskata kriza, koja silno ja po~uvstvuvaa tokmu vakvite kompanii. So cel da dojdat do neophodni sredstva za prebroduvawe na krizata, od grupacijata se odlu~ija da prodadat 7,5% od vlogot vo kompanijata Mubadala Development (Mubadala Development Co), koja, vsu{nost, e prodol`ena raka na Vladata vo Abu Dabi.

Rabota / Proda`ba / Finansii / IT

22

Izbor na aktuelni oglasi GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-21.12.2010 Cementarnica USJE A.D.- Skopje, bara da vraboti: Diplomiran Ma{inski In`ener VSS/ VII stepen. Kompletnata dokumentacija treba da se dostavi najdocna do 21.12.2010 godina na adresa: Cementarnica USJE A.D. Skopje, Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, Ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje ili na E-mail:hr@usje.com.mk OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 09.12.2010-21.12.2010 Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot. Konkursot trae 8(osum) dena.

Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati mo`at da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064.

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.12.2010 Carinska Uprava na Republika Makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena.

BANKARSTVO/FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.12.2010 KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na peopleandchange@kpmg.com.mk KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje.Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.12.2010 - 17.12.2010 INTER[IK Profesional ima potreba od Komercijalisti - 2 izvr{iteli.

Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 11.12.2010 koj trae do 17.12.2010god OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 13.12 - 21.12.2010 Nau~niot sovet na UKIM Zemjodelski institut - Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 13.12.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. Adresa za aplicirawe: UKIM Zemjodelski institut - Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski” - bb.

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

SINERGIJA PLUS – PRV CENTAR ZA FINANSISKA PISMENOST VE POKANUVA NA:

MINI SEMINAR – RE[ENIE ZA VA[ATA FINANSISKA IDNINA

Seminarot e kreiran da vi ponudi soodvetno re{enie na sekojdnevnite “finansiski glavobolki” i da ve predizvika da razmisluvate za va{ata finansiska idnina.

Istiot po~na promotivno da se odr`uva besplatno vo mesec septemvri i do sega go posetija nad 350 zadovolni u~esnici.

Promocijata prodol`uva do novata godina.

“15 godini sum prijaven i vraboten, do sega ne bev svesen kade i kolku upla}am za mojata idnina. Sega mi e kristalno jasno, Vi blagodaram.” – Nikola P., u~esnik na seminarot.

“Dva ~asa pominati vo prakti~na edukacija i dobivawe na korisni informacii” – Dejan K.

MESTO NA ODR@UVAWE: Sinergija Plus – prv centar za finansiska pismenost vo R.Makedonija Ul”Leninova 64-A/2” – Skopje VREME: Sekoj ponedlenik od 19:00~.

KONTAKT ZA INFORAMCII I REZERVACIJA NA U^ESTVO:

Tel. 02 55 11 568 info@sinergijaplus.com.mk www.sinergijaplus.com

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR

24

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA ZA HALAL I KO[ER

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obukata pretstavuva odli~na mo`nost kompaniite detalno da se zapoznaat so zna~eweto na Halal i Ko{er, {to se opfa}aat ovie poimi, kakva konkurentska prednost nudat, za koi proizvodi i uslugi e nameneta, kako i ekonomskoto zna~ewe na ovie standardite za sekoja kompanija.

NA OBUKATA SE PREPORA^UVA DA PRISUSTVUVAAT KOMPANII KOI RABOTAT VO: Prehranbeno-prerabotuva~ka industrija: mesna, mle~na, `itna, bezalkoholna, konditorska, konzervna Ugostitelski objekti Higiensko-sanitarna i kozmeti~ka industrija So predmeti za op{ta upotreba Uslugi (finansii, bankarstvo, trgovija, ugostitelstvo i dr.)

ZO[TO HALAL? Vo uslovi na svetska kriza, pazarot na Bliskiot Istok nudi potencijalna mo`nost za proda`ba na makedonskite proizvodi. Svetskiot pazar na HALAL proizvodi na godi{no nivo pravi promet od 850 milijardi amerikanski dolari, i e eden od najbrzo raste~kite pazari vo svetot so dosega{na stapka na rast od 40 otsto, a idniot rast se procenuva na 50 otsto, godi{no. Ekonomiite na Saudiska Arabija, Bahrein, Obedineti Emirati, Katar, Oman i Kuvajt, te`at 715 milijardi dolari. Re~isi 70 otsto od Muslimanite vo svetot gi sledat HALAL-principite.

ZO[TO KO[ER? Implementacijata na Ko{er-principite i sertifikacija na istite, ne samo {to otvora mo`nost za direkten plasman na proizvodite vo Izrael i zemjite so `iteli od evrejska veroispovest, tuku obezbeduva pristap do razli~ni religiski i drugi grupi na potro{uva~i kako muslimani, budisti, adventisti, vegeterijanci, vegani i drugi ekolo{ki svesni potro{uva~i kako i potro{uva~i koi se alergi~ni na laktoza i onie koi se vo potraga po sertificiran kvalitet.

KOGA I KADE? 23 i 24 dekemvri, 2010 godina 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ - Skopje Va{iot klu~ za uspeh!

Konferencii i saemi

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

25

SEKOJ DEN VO Od 21 do 23 januari 2011 godina vo Virovitica, Republika Hrvatska

“VIROEKSPO 2011’’ Stopanskata komora na Makedonija organizira nastap i poseta na zainteresirani makedonski kompanii na 16. Me|unaroden saem na ekonomijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto “VIROEKSPO 2011’’ vo Virovitica, Republika Hrvatska, na koj{to na{ata zemja u~estvuva kako zemja-partner. Prostorot za stopanstvenicite-izlaga~i od Makedonija }e bide besplaten, a goleminata na izlo`beniot prostor }e zavisi od potrebata i brojot na izlaga~ite.

Se izlo`uvaat proizvodite od metalnata, tekstilnata, grade`ni{tvoto i drvnata

industrija, zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, kako i najnovite dostignuvawa vo avtomobilskata industrija, kako i ponudite na uslu`nite dejnosti od oblasta na bankarstvoto i turizmot, tradicionalno se prisutni na ovoj saem vo koli~ina i asortiman, koi gi zadovoluvaat globalnite biznis-potrebi na izlaga~ite.

Vo ramkite na odr`uvaweto na Saemot se planira da se odr`i i biznis-forum,

dokolku postoi interes od makedonskite kompanii, za {to e potrebno prethodno izvestuvawe do organizatorot, kako i kulturni slu~uvawa.

Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot “VIROEKSPO 2011’’ , najdocna do 15 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT: Venera Andrievska Tel:3244037 Faks: 3244088 E-mail:venera@mchamber.mk

Vlatko Stojanovski Tel:3244004 E-mail:vlatko@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko

Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent 15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP

Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Upravuvawe so vreme

17.12.2010 CS Global Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A)

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka:

http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010

Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar Motivacija 23.12.10 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Tenderi

26

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova me|uop{tinski centar za socijalna rabota - Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prevoz na deca so posebni potrebi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3ff79594-2fe8-4a44-8ab1c0be8030fac8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gerontolo{ki Zavod 13 Noemvri - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Stoki-Kancelariski materijal i AOP Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=507d4839-0eb6-4c4c-b892-7072b1c0cefc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na rezervni delovi za aparati za Hemodijaliza Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=57146c69-5a5d-46ce-b8ea-3fe64e053998&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na kotlara za greewe i rezervoar za gorivo vo OU.„Lazo Trpovski” i OU.„Patar Pop Arsov”- Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=26add916-df01-4dac-b8e3-1e30ff080952&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izveduvawe na grade`no zanatski raboti na objekt: Sala na OU.„Bratstvo”- Nerezi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b2cee71d-6bdd-4411-95fa-61ae0b78655d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za trud i socijalna politika PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izveduvawe na grade`no zanatski

i instalatersko elektri~arski raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=023ec396-02af-4f43-8f55-63e3a20e64b8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven Studentski Dom Branko Stanoevi} - Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Informativni tabli Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=9e12fadf-4dcb-4189-a273-9b9b9b925cbe&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: KJP Vodovod Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Avtodelovi za tovarni i patni~ki vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=8ded6976-3463-410dba3d-4ba13c6d4f41&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na za{tita - zazemjuvawe na gasovoden cevkovod koj se vkrstuva so DV 400 kV br. 449 [tip - Makedonsko Bugarska granica Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fbb5b340-913d-4126-8f27d2df23858f8c&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na fiksni telefonski uslugi i odr`uvawe na telefonski centrali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d035f8cf-ae5a-453b-beaa-6f9524704b66&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi za transfuzija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=597b7614-6edb-4a29-80f5-63e604864984&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: KAZNENO POPRAVEN DOM [TIP PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi i medicinski potro{en materijal Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7006eb77-0133-4e56-bd9d-51ce860d35a3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe i osiguruvawe ekvivalentno za ABI oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=40ab7d64-5f33-4527-90e2d232c067a89a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija na finansiski izve{tai za 2010 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=07d4ebbf-dc48-4e66-8988c6d6914d1b70&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Naroden pravobranitel PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na sistem za audio/video konferencija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=5017c855-b157-4d038f7b-eb5445030058&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE-SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javna nabavka na tekstil Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=0ffca169-3058-444f-9f31-5b6173f6d0b6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na potporen yid na ul.„Novoproektirana”1 naselba @danec Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fa9a615d-6ceb-4ce5-b3c8f864e26ffa42&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na vitra` pod centralnata kupola i izrabotka na izvedben proekt za konstrukcija na vitra`ot na objekt „Muzej na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost „Muzej na VMRO i Muzej na `rtvi od komunisti~kiot re`im” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6feb6e15-cdf1-4d91-a0d1de6143d4d699&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 15.12.2010 / SREDA

27

SELEBRITI BIZNIS

MONIKA BELU^I ZA GOLEMO OTVORAWE Ubistveniot

seksapil na Monika Belu~i denes }e bide glavna atrakcija vo Qubqana, na otvoraweto na novata luksuzna stokovna ku}a Emporium

lavnata italijanska akterka i porane{en fotomodel, Monika Belu~i, denes }e bide po~esen gostin vo glavniot grad na Slovenija, Qubqana, za da ja otvori luksuznata stokovna ku}a Galerija Emporium, smestena vo srceto na ovoj grad. Novoto modno sobirali{te na site onie sladokusci na visokata moda }e bide isklu~ivo za luksuzni raboti i se nao|a na plo{tadot Pre{ern, vo prekrasnata i celosno renovirana Secesiska palata. Qubqana e zbogatena so u{te edno mesto koe }e gi animira i privle~e qubitelite na modata. Site onie `iteli, a, bogami, i slu~ajni minuva~i niz Qubqana }e imaat mo`nost da ja posetat novata prodavnica koja e voedno i restoran i muzej. Na pet kata

S

potro{uva~ite }e imaat {ansa da ja odberat svojata nova garderoba, novite ~evli i modni dodatoci.

Devedeset poznati brendirani imiwa od celiot svet }e bidat prisutni so svoite modeli vo ovaa luksuzna stokovna ku}a.

Me|u niv }e bidat dostapni site najnovi modeli od kolekciite na Aleksandar Mekvin, Versa~e, Eskada, Kenzo, Etro, Roberto Kavali, Polo Ralf Loren, Dona Karan, Kelvin Klajn, Dizel i mnogu drugi. Na vtoriot kat }e bidat dostapni slovene~kite dizajneri.

Iako zavesite na ovaa stokovna ku}a, poto~no palata od periodot na Art Nouveau, se trgnati simboli~no u{te od oktomvri godinava, sepak, najgolem interes predizvikuva dene{noto sve~eno otvorawe od strana na poznatata akterka Monika

GADGETS BEGA^KI ALARM

Belu~i.

Detalite za nejziniot prestoj se strogo ~uvana tajna i ne e poznato za mediumite dali }e ostane nekolku dena pove}e vo glavniot grad na Slovenija.

Svojata kariera ja po~nuva na {esnaesetgodi{na vozrast, koga se probiva kako model.

Vo po~etokot samo kako hobi od koe zarabotuvala pari za da mo`e da se {koluva na pravniot fakultet vo Peruxa. Po uspe{nite obidi kako model za modnite ku}i vo Milano i Pariz, Monika po~nuva so ~asovi po gluma i postepeno po~nuva da redi niza uspesi. Prvite pojavuvawa na golemoto platno bile so pomali ulogi, me|utoa, talentot, a pred s$ “ubistveniot” seksapil pravat taa da stane edno od poatraktivnite imiwa za re`iserite. Sepak,

edna od pozna~ajnite ulogi so koi ja poistovetuvaat Belu~i e onaa na Malena Skordija od istoimeniot film “Malena”.

Isto i tuka igra `ena koja e obo`avana od strana na mnogu ma`i, a `enite & zaviduvaat.

Za ovaa uloga e nominirana za Nagrada od publikata na Evropskiot filmski festival.

Potoa sleduvaat ulogite na Kleopatra vo “Asteriks i Obeliks”, pa reprizirawe na ulogata vo “Matriks” i, sekako, nejzinoto pojavuvawe na golemoto platno kako Marija Magdalena vo “Stradanie” na Mel Gibson.

Belu~i be{e ma`ena vo 1990 godina so modniot fotograf Klaudio Karlo Baso, me|utoa, po nivnata razdelba taa nao|a uteha vo pregratkite na francuskiot akter Vinsent Kasel i od 1999 godina

FUDBAL

BARSELONA GO PRIZNA OGROMNIOT DOLG

Sponzorskiot dogovor }e & pomogne na Barselona da ja obezbedi svojata finansiska stabilnost. Dolgovite na klubot se dvi`at od 420 do 430 milioni evra, izjavi potpretsedatelot na Barsa, Havier Faus SR\AN IVANOVI]

430

ivanovic@kapital.com.mk

odeka svetot e fasciniran od igrata i rezultatite na Barselona, vo vtor plan na videlina izleguva finansiskata sostojba na klubot, koja poka`uva ogromni finansiski problemi. Se raboti za dolg od re~isi polovina milijarda evra, koj se zakanuva deka }e go bankrotira timot, koj vo momentov raspolaga so sostav koj go igra najubaviot fudbal vo celata istorija od ovaa igra.

Otkako be{e objaveno deka ~elnicite na Barselona re{ile da ja prekinat 111-godi{nata tradicija na svoite dresovi da ne vmetnuvaat imiwa na sponzori, armija fanovi na klubot izrazija nezadovolstvo protiv ovaa odluka. Vo obidot da se opravdaat sebesi, lu|eto od rakovodstvoto na ekipata re{ija

D

tanuvaweto od krevet nautro nikoga{ ne e lesno, a kop~eto snooze o~igledno go izmislil nekoj sadist na koj, vsu{nost, namerata ne mu ni bila da stanete od krevet. Za sre}a, bega~kiot alarm Kloki (Clocky Runaway Alarm Clock) e celosno posveten na toa da ne se uspiete ili da go ispu{tite avtobusot ili vozot. Vo momentot koga Kloki }e po~ne da svirka, toj se frla vo akcija i po~nuva da bega od va{ata “zlobna” raka. Toj se trkala vo razli~ni nasoki, teraj}i ve da go barate so raka i dodeka se ma~ite da go najdete, ve}e ste budni. Mo`ete da go namestite da ve “po{tedi” edna{ i da po~ne da bega ili vedna{ da po~ne da vi svirka i bega. Alarm koj navistina “se pali” nautro, genijalno!

S

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA K O M E R C I J A L E N

O G L A S

se vo sre}en brak. So nego se ima pojaveno vo nekolku filmovi, me|u koi i {okantniot okantniot “Nepovratno”,, a isto taka se gordi roditeli na Deva i Leoni. oni. Za vreme na nejzinata inata prva bremenost nost Belu~i predizvika vika golemo vnimanie nie so nejzinite goli oli fotografii za “Veniti fer”. ”.

Istoto go povvtori i godi-nava, dodeka be{e bremena so Leoni, me|utoa, toa bea polugolii fotografii za italijanskoto izdanie na istiot ot moden magazin.

milioni evra e dolgot na Barselona

kone~no da objavat i detali za finansiskata sostojba vo katalonskiot klub.

“Sponzorskiot dogovor }e & pomogne na Barselona da ja obezbedi svojata finansiska stabilnost. Dolgovite na klubot se dvi`at od 420 do 430 milioni evra”, izjavi potpretsedatelot na Barsa, Havier Faus.

So ova prestanuva da va`i i osnovnoto moto na klubot “nikoj nema dovolno pari za da se reklamira na dresot na Barselona”, staro kolku i samiot klub. Edinstveno me|unarodnata organizacija za za{tita na detskite prava, UNICEF, dosega go dobila mestoto na dresovite na Barselona, no toa be{e besplatno i akt na filantropija.

Prviot generalen sponzor na

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Najdobar fudbalski klub ili najgolem finansiski balon vo fudbalot Barselona }e bide fondacijata Katar, koja so skapoto reklamirawe na crvenosinite dresovi }e se obide da ja pretstavi vo ubavo svetlo ovaa bliskoisto~na dr`ava, a toa }e ja ~ini 150 milioni evra vo narednite deset godini. Golema polemika be{e pokrenata i so toa deka UNICEF }e bide trgnat od dresovite na smetka na fondacijata koja ima za uloga da ja razubavi slikata za edno

kralstvo koe, spored svoeto ureduvawe, e apsolutisti~ko i nedemokratsko. Sepak, od Barselona be{e potvrdeno deka i vo idnina klubot }e & pomaga na internacionalnata detska organizacija.

Interesno, no vo narednata sezona logoata na fondacijata Katar i UNICEF }e stojat edno do drugo i }e gi krasat gradite na Lionel Mesi, zaedno so ostanatite yvezdi na timot.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA