187 Kapital 16 12 2010

...Naskoro!

SUDSKO VE[TA^EWE NA SLU^AJOT “MITRINOVSKI”!

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

LESNO IM E NA VMRO–DPMNE I NA SDSM DA CARUVAAT SO POTKUPLIVI SUDII?!

STRANA 6

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAKO DR@AVATA GI SPRE^UVA INVESTICIITE VO ENERGETIKATA?

KOGEL NE MO@E DA PO^NE PORADI NEJASNI ZAKONI BIROKRATSKI I PRAVNI PROPUSTI GI SPRE^UVAAT INVESTICIITE VO ZEMJAVA. TIPI^EN PRIMER ZA TOA E GASNATA CENTRALA KOGELSEVER, KOJA 1,5 GODINA NE MO@E DA PO^NE DA PROIZVEDUVA STRUJA PORADI ZAKONSKI PRE^KI. A PRED 1,5 GODINA LI^NO PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI JA PU[TI VO UPOTREBA ~etvrtok.16. dekemvri. 2010 | broj 187 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 15.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,48% 0 0,30% 0 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 445,77 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

991,03 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.12)

MBI 10

[EFKI IDRIZI

KAKO DA SE OBEZBEDI EKONOMSKI RAST?

SEGA E VISTINSKO VREME MAKEDONIJA DA SE ZADOL@UVA!

SOPSTVENIK NA RENOVA

Planirame da otvorime fabrika i vo Srbija STRANA 10

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

LESNI DUMI...

DO ZELENIKOVO I NAZAD...!

2.268

2.263

STRANA 4

2.258

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

2.253

2.248 09.12

11.12

13.12

15.12

GOLO BRDO NA TVITER

Dr`avata, namesto investitori, bara slobodni zoni i tamu kade {to gi nema

STRANA 8

STRANA 11 VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

Vladata se misli dali da gi gradi HEC ^ebren i Gali{te ili samo Gali{te STRANA 9

“VO IMETO E SU[TINATA”!

STRANA 2

STRANA 12-13

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 16 DEKEMVRI 2010

“VO IMETO E SU[TINATA”! [to storila Makedonija vo poslednite godini na plan na evrointegraciite? I spored izve{taite na Komisijata vo Brisel, se usvojuvaat evropski zakoni bez debata, a potoa bez implementacija, kolku da se brojat deka Vo ni{to ne bil premierot Nikola Gruevski se doneseni!? Navodno, se vodi borba protiv pove}e vo pravo kako korupcijata, dodeka vo konstatacijata deka sekojdnevno niknuvaat ne e stra{no ako go megaaferi za milionski “prespieme” i ovoj proneveri vo dr`avni insamit! Gruevski ima sovr{eno dobro sfateno stitucii!? Sudstvo vo koe vrie i od pritisoci i od deka Brisel e deciden vo stavot – bez re{eno korupcija!? Mediumi so koi vladeat kriminalci ime mo`eme i da spi{to se pazarat so sekoja eme i da sonuvame za vlast {to }e dojde!? integracija! Pa, neka Politi~ki dijalog {to se re~e potoa nekoj deka ovaa Vlada ne gi slu{a vodi na ulica so jazik kako za na pazar!? i primenuva prepoOva li se pridobivkite rakite od Unijata! za koi dobivme i preEvropa mo`e da pravi poraka i dva pozitivni {to saka s$ dodeka ne izve{tai od Komisigo smenat principot na konsenzus, pa da n$ pri- jata! Ako ova e napredok, mat vnatre bez razlika pra{awe e kako se `ivee vo zemjite koi nezadovona stavot na Grcija.

Ili dodeka radikalnite litelno progresiraat!?

Na gra|anite nikoj ne i frustrirani ju`ni treba da im ka`uva kolku sosedi ne se svestat sme naprednale i dali za nepravdata {to ni na patot kon Unijata sme ja pravat, pa re{at da stignale do Belgrad, ili se otka`at od crvenite do Viena! linii i da dozvolat Znaat deka dodeka vee erga omnes upotreba vetar ne smeat da otidat na ustavnoto ni ime! vo bolnica za da ne im Dotoga{, kolku {to sakaat samiti mo`at da padne taze renoviran se odr`at, kolku sakaat pokriv na glava, znaat sostanoci neka pominat, deka podobro im e doma kolku {to sakaat evrop- da se le~at i da ra|aat ski ~elnici i amerikan- deca, za{to na klinikite samo }e se dorazbolat, ski sekretari neka ni znaat kako vrzuvaat doa|aat, nie }e si oskraj so kraj vo mesecot, taneme vo hibernacija!

Grcite, pak, }e si pletat sovr{eno dobro znaat kolku vreme im treba za balkanski “pletki” na relacija Atina–Sofija– da zavr{at obi~na administrativna rabota na Belgrad! {alter, znaat kolku pati Ottuka, ne mo`e vlasta bile na vikend ili na da tvrdi deka za zemkulturna manifestacija! jata nema druga alterIstovo ova go znae i nativa osven vlez vo Evropskata komisija! A go EU i vo NATO, a da ne znaat i diplomatite koi se napravi konkreten ovie potezi gi tolkuvaat ~ekor za da se ostvari na niven re~nik “kako edinstvenata opcija!

V

KOGEL NE MO@E PORADI NEJASN KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

morkov” vo celiot proces.

Evropa mo`e da n$ fali ili kritikuva kolku {to saka! Vo tie stavovi taa e nejasna i promenliva!

Edinstveno se jasni – deka treba da pravime kompromis za imeto! I, kako {to stojat rabotite vo Brisel - niedna reforma nema da se vrednuva s$ dodeka imeto ne bide re{eno!

Ili, kako {to i pretsedatelot \or|e Ivanov sfatil - “nomen est omen”, odnosno “vo imeto e su{tinata”.

To~no taka! Vo imeto e su{tinata, vo imeto e problemot, vo imeto e srcevinata na integraciite!

Za ova se potrebni vlast i lideri {to nema da ~ekorat samo po povr{inata i opozicija koja }e ja razbere su{tinata na problemot i }e sfatat deka i tie se del od re{enieto!

P.S: V~era se najavi deka vo Brisel sleduva nova sredba Gruevski–Papandreu! Pokraj razli~noto meni na pijalaci so koi se zaliva prijatnata atmosfera, nema najavi deka sfatile oti “kompromisot est omen”!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Milioni evra pozajmi Narodnata banka od bankite so proda`ba na blagajni~ki zapisi so kamata od samo 4%. Iako pred edna nedela NBM povtorno ja olabavi monetarnata politika, so namaluvawe na osnovnata kamata na rekordno nisko nivo od 4%, s$ u{te ima ogromen interes kaj bankarite da investiraaat vo bezrizi~ni dr`avni zapisi namesto parite da gi plasiraat kako krediti.

No, velat deka idnata godina se o~ekuva pobrzo zakrepnuvawe na ekonomijata i najavuvaat pogolema poddr{ka za biznis-sektorot po popovolni uslovi.

KAKO DR@AVATA GI SPRE^UVA INVESTICIITE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

83

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Birokratski i pravni propusti gi spre~uvaat investiciite vo zemjava. Tipi~en primer za toa e gasnata centrala Kogel-Sever, koja 1,5 godina ne mo`e da po~ne da proizveduva struja poradi zakonski pre~ki.

A pred 1,5 godina li~no premierot Nikola Gruevski ja pu{ti vo upotreba energija od privatnata cenSOWA JOVANOVA trala Kogel-Sever. s.jovanova@kapital.com.k Iako elektranata bila opremena so najmoderna oprema od Xeneral elektrik i gi imala potrebnite dozvoli, sepak, proizvodstvoto bilo onevozmo`eno poradi administrativni i zakonski pre~ki.

Direktorot na Kogel, AlekKe~ovski, veli deka Prvata kogenerativna gasna sandar minuvaat “stra{ni centrala vo Makedonija, birokratskiniz lavirinti” za Kogel-Sever, i po 1,5 godina da mo`e kompanijata od sve~enoto pu{tawe vo po~ne so proizvodstvo. da upotreba ne po~na so proiz- “U{te minatata godina, koga vodstvo. Problemot go iznese ja otvorivme centralata, na videlina generalniot tehni~ki gi ispolnuvavme menaxer na Xeneral elek- site uslovi. Mislevme deka trik enerxi za Jugoisto~na po 2-3 meseci }e po~neme Evropa, Neven Pekoti~, koj so proizvodstvo, zatoa {to vo ekskluzivno intervju za gi izvr{ivme site detalni “Kapital” obelodeni deka proverki na energetskiot kadr`avata go ko~i proiz- pacitet. Koga gi podnesovme vodstvoto na elektri~na dokumentite za dobivawe vremena licenca za upotreba, doznavme deka zakonite za tehni~ka inspekcija, gradba i za energetika ne se usoglaseni i ne mo`eme da startuvame so proizvodstvo”, veli Ke~ovski.

Toj objasnuva deka celiot problem nastanal koga dobile dozvola za gradba na centralata vo ve}e

P

96

Gigavat-~asovi struja treba da proizvede Kogel-Sever vo 2011 godina

postoe~kiot objekt vo krugot na fabrikata Rudnici i `elezarnici, a, vsu{nost, Zakonot za energetika ne predviduval vo ve}e postoe~ki energetski objekt da se gradi nov. Kontradiktornite zakoni go spre~ile raboteweto na gasnata centrala. “Kapital” doznava deka poslednite izmeni na stariot Zakon za energetika, koi se slu~ija pred izvesno vreme, se napraveni tokmu vo nasoka da se otstranat vakvite porblemi so cel idnite investitori da ne se soo~uvaat so problemi od vakov vid. Ministrite za ekonomija i za transport, svesni za zakonskite propusti, itno morale da interveniraat vo zakonite.

NE E SIGURNO DA SE INVESTIRA VO MAKEDONIJA Tokmu na vakvite pravni i birokratski lavirinti uka`a i Pekoti~, koj izjavi deka voop{to ne e sigurno da se investira vo zemjava, zatoa {to pravnata procedura e nepoznata pred da se

NEVEN PEKOTI^ GENERALEN MENAXER NA XENERAL ELEKTRIK ENERXI ZA JUGOISTO^NA EVROPA “Vo elektranata Kogel–Sever, vo porane{nata `elezarnica vo Skopje, ispora~avme 10 ma{ini koi treba da proizveduvaat 30 megavat-~asovi struja. Mora da potenciram deka vo momentot taa ne raboti, odnosno, poradi nekoi pri~ini s$ u{te ne proizveduva struja. I toa mo`e da se spomene kako edna od pri~inite zo{to ne investirame vo zemjava. Premierot Nikola Gruevski ja otvori elektranata i jas bev tamu, no toa se slu~i pred pove}e od edna godina, a eve dosega taa s$ u{te ne proraboti.”

Navigator

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

LIDERI

JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA

NE IM BE[E DENOT

MIROSLAV LAJ^AK

VALENTINA BO@INOVSKA

HA[IM TA^I

retsedatelkata na rokredit banka go zgoleorane{niot {ef na o seriozna kriza e poraP Komisijata za odnosi so P mi kreditiraweto na P slova~kata diplomatija V ne{niot premier na Koverskite zaednici bara celo biznisot za 38%, a vkupniot }e ja sproveduva politikata sovo, koj Sovetot na Evropa go obem na krediti za 20%, {to e vistinski podvig vo krizni vremiwa

na evrokomesarkata Ketrin E{ton za Zapaden Balkan

ministerstvo da dobie pove}e pari, koi & bile potrebni za pove}e rezultati

somni~i za povrzanost so organiziran kriminal i {verc na ~ove~ki organi i droga

VO ENERGETIKATA?

E DA PO^NE NI ZAKONI

3

K POBEDNIK

JA PROMOVIRA BITOLA

K

Koga site gradona~alnici bi vlo`ile pogolem trud vo promocijata na svoite op{tini, gradovite niz Makedonija }e bea mnogu pointeresni za da gi privle~at stranskite turisti. So turisti~ki vodi~, kako moderno dizajnirana publikacija vo koja se pretstaveni najubavite delovi od gradot, [irok sokak, kinata i teatrite i site kulturni obele`ja na Bitola, gradona~alnikot Vladimir Talevski }e se obide da ja dobli`i toplinata na gradot na site saemski manifestacii kade {to }e se promovira.

Vodi~ot }e bide dostaven do site hotelieri, turoperatori i

VLADIMIR TALEVSKI turisti~ki agencii, kako motiv za turistite da ja posetat Bitola kako posebno turisti~ko mesto so bogato kulturno-istorisko nasledstvo. Osven na makedonski, ovaa publikacija e otpe~atena i na angliski jazik i poradi razvojot na kulturniot turizam se o~ekuva pogolem napliv na turisti od Holandija, Turcija i Grcija.

Ostanatite gradona~alnici treba da go sledat primerot na bitolskiot za toa kako treba da se promoviraat op{tinite pred stranskite turisti.

GUBITNIK

PI[MAN SUDIJA!

P dozvoli kakva bilo gradba na odredeni kapaciteti.

Pokraj zakonskite propusti, neoficijalno doznavame deka startot na proizvodstvoto vo Kogel bil onevozmo`en i poradi toa {to podolgo vreme ne & dozvoluvale da se priklu~i na toplifikacionata mre`a vo `elezarnicata. Od Kogel, pak, velat deka se priklu~ile u{te na samiot start, no ne im bilo dozvoleno da ispora~uvaat struja.

Direktorot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov, veli deka gasnata centrala dobila licenca za privremena upotreba, no za ostanatite problemi so koi se soo~uva kompanijata ne e zapoznat.

“Kogel-Sever ima dobieno licenca od Regulatornata komisija, odnosno vremena licenca so rok na traewe od devet meseci. Toa e eden test-period za proizvodstvo.

Dokolku pobaraat, mo`e da ja prodol`at vremenata licenca za u{te {est meseci, no zasega takvo ne{to nemaat najaveno. Centralata ima sklu~eno dogovor i so MEPSO, taka {to od zakonski aspekt gi imaat site potrebni dozvoli. Dali imaat problemi so proizvodstvoto vo ovoj test-period ne mo`eme da ka`eme, zatoa {to

Pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski, ja potrese i zbuni celata javnost so dve razli~ni izjavi za samo dva dena. Prvo ubeduva{e deka e pod postojan pritisok na “bra~niot par Manevski”, a negovata odluka za pu{tawe vo doma{en pritvor na Bajru{ Sejdiu bila zakonska, a Vrhovniot sud bil toj koj pogre{ilu, kinuvaj}i mu ja presudata i obvinuvaj}i go za nezakonsko rabotewe. Utredenta, sudijata, pretsedatel na skopska Apelacija, se pi{mani.

Se posipa sam sebe so pepel i se obide da ja spu{ti topkata: “]e ja po~ituvale odlukata na povisokiot sud zatoa {to bila pravilna”.

Ako pred tri dena Mitrinovski se obiduva{e da

GRUEVSKI JA PU[TI VO UPOTREBA KOGEL-SEVER VO MAJ 2009 GODINA Na 19 maj 2009 godina, vo prisustvo na premierot Nikola Gruevski, sve~eno be{e pu{tena vo upotreba prvata kogenerativna centrala na gas Kogel-Sever, locirana vo krugot na kompleksot Rudnici i `elezarnici vo Skopje.

Vkupnata privatna investicija ~ini 20 milioni evra, a centralata e prv komercijalen proekt za kombinirano proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija na priroden gas i e vo ramki na internacionalniot mehanizam za ~ist razvoj, soglasno Kjoto protokolot za za{tita od klimatski promeni. ne e vo na{a nadle`nost.

Va`no e deka imaat najaveni koli~ini za prezemawe na gas”, veli Petrov.

ZA 2011 GODINA PLANIRANO PROIZVODSTVO NA 96 GIGAVATI STRUJA Kogel-Sever v~era ja podnele i dokumentacijata za dobivawe trajna licenca za proizvodstvo. Vo elektranata se nadevaat deka sega, otkako se promeneti zakonite, }e mo`at da po~nat so proizvodstvo. Za celiot period dodeka gi sreduvale birokratskite problemi centralata trpela finansiski zagubi, zatoa {to ne proizveduvala struja. Vremenata licenca ne im ja dozvoluvala taa mo`nost, zatoa {to ne mo`ele da

dobijat dozvola od MEPSO za prenos na strujata.

Ke~ovski se nadeva deka od idnata godina so polna parea }e proizveduvaat energija. Centralata e so instalaciski kapacitet od 30,4 megavati elektri~na energija i 13,6 megavati toplinska energija. Ima 10 gasni motori “jenbaher” od Xeneral elektrik enerxi. Prvi~no be{e planirano centralata da proizveduva prose~no 150-220 gigavat-~asovi struja godi{no, no vo energetskiot bilans za dogodina pi{uva deka Kogel }e proizvede 96 gigavat-~asovi elektri~na energija. Ke~ovski veli deka proizvodstvoto }e zaviselo od uslovite na pazarot i mo`no e da proizvedat 110 milioni kilovat-~asa.

ALEKSANDAR KE^OVSKI DIREKTOR NA KOGEL-SEVER “U{te minatata godina, koga ja otvorivme elektranata, tehni~ki gi ispolnuvavme site uslovi. Mislevme deka po 2-3 meseci }e po~neme so proizvodstvo, zatoa {to gi izvr{ivme site detalni proverki na site elementi od sistemot. Koga gi podnesovme dokumentite za dobivawe vremena licenca za upotreba, doznavme deka zako-nite za tehni~ka inspekcija, gradba i za energetika ne se usoglaseni i ne mo`eme da startuvame so proizvodstvo.”

JORDAN MITRINOVSKI gi dobie simpatiite na novinarite i javnosta deka }e go `rtvuvaat zaradi samo edna odluka, sega gi zagubi simpatiite od site. Ne sakal da komentira poradi {to dojde do radikalna promena na negoviot stav. No, sepak, na{e e da pra{ame.

Koj vi izvr{i pritisok, gospodine Mitrinovski?

Dali se ispla{ivte deka ponatamo{noto sprotivstavuvawe na odlukata na Vrhoven }e vi gi prati na vrata istra`nite sudii od oddelot za organiziran kriminal?

MISLA NA DENOT

KREATIVNOSTA E ZARAZA: PRENESETE JA

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

271% 73% 63% K

PROCENKI...

IVO IVANOVSKI

PORASNALA CENATA NA OREVITE NA ZELENITE PAZARI VO NOEMVRI GODINAVA, SPOREDENO SO MINATOGODI[NIOT NOEMVRI

PODOBRA REGULATIVA I ZGOLEMUVAWE NA SVESTA ZA INFORMACISKA BEZBEDNOST a poleto na informaciskata bezbednost vo Makedonija, i pokraj vlo`enite napori, mo`e i treba da se raboti u{te. Potrebna e podobra regulativa, gradewe na kapaciteti i kultura za informaciska bezbednost i, pred s$, zgolemuvawe na svesta za toa kolku navistina e zna~ajna i potrebna informaciskata bezbednost,- veli ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski.

Spored nego, Strategijata za e-Vlada 2010–2012 predviduva voveduvawe na standardi za informaciskata bezbednost, koi }e bidat zadol`itelni za dr`avnite institucii.

N

SE NAMALILA CENATA NA CRVENITE DOMATI NA ZELENITE PAZARI VO NOEMVRI 2010 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

minister za informati~ko op{testvo

SE NAMALILA CENATA NA CRVENATA PIPERKA NA ZELENITE PAZARI VO NOEMVRI GODINAVA

O

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

A

L

E

N

O

G

L

A

S

48

...POGLED NA DENOT...

LESNI DUMI...

DO ZELENIKOVO I NAZAD...! a pra{awe - do kade e dojdeno so namaluvaweto na cenata na “zeleniot karton”, vicepremierot Vlado Pe{evski odgovara: “...do Zelenikovo i nazad...”!!?

Prili~no proniklivo i inteligentno, kako za vladin minister! Neli!

Drug novinar go pra{uva: so koja stranska kompanija pregovarate vo momentov za investicija?

Vicepremierot odgovara: “...E, ba{ sega mislev da vi ka`am...”!!? Pa, se smee... Top! Pointeligentno, zdravje!

Eksperti odamna zaklu~ile deka javna li~nost od politikata, u{te pove}e minister, vaka odgovara koga prakti~ki i nema {to da ka`e!

Deka vladinite kompetentni ministri nemaat {to da ka`at na tema stranski investicii, argumenti doa|aat od sekade – i kvantitativni i kvalitativni! Porazitelni se cifrite za dojdeni stranski investicii vo Makedonija. Posledni sme. Listata na kritiki i porazi na ovaa tema e mnogu dolga - od maliot ring (noviot muzej na revolucijata), pa s$ do Zelenikovo. I nazad sekako!!?

Eve, na primer, pro~itajte {to smeta va`niot ~ovek na Xeneral elektrik, Neven Pekoti~, za mo`nosta za investicii vo Makedonija...

“Izgradivme edna od najgolemite elektrani na gas vo Evropa, toa e Kogel vo porane{nata `elezarnica vo Skopje. Tamu ima 10 ma{ini koi proizveduvaat 30 megavat-~asovi struja. No, taa ne raboti. Premierot Nikola Grueski ja otvori elektranata, i jas bev tamu, no toa se slu~i pred pove}e od edna godina, a, eve, dosega taa s$ u{te ne proraboti”!

N

“Vicepremierot Pe{evski odgovara pra{awa vo stilot... zini da ti ka`am...”!

Ajde sega? A? Vicepremiere... Ili ne{to vo ovoj stil, ako sakate...

“Xeneral elektrik enerxi nema namera da investira vo Makedonija, zatoa {to va{ata zemja s$ u{te ne ispolnuva odredeni uslovi spored koi na{ata kompanija odlu~uva da investira vo nekoja dr`ava...” (!?)

Ili ne{to vakvo mo`ebi qubite da slu{nete, vicepremiere...

“Prvo i osnovno, ne ste ~lenka na EU, a nie vo momentov sme fokusirani vo zemji kako {to se Romanija i Bugarija, koi se ve}e vo Unijata, taka {to nemame kapacitet da gi ispituvame site edna po edna. Mo`ebi vo idnina }e ima i investicija. Zasega, pomognavme mnogu. Izgradivme edna od najgolemite elektrani na gas vo Evropa.

Toa e elektranata Kogel vo porane{nata `elezarnica vo Skopje, koja u{te ne po~nala da raboti, a va{iot premier ja otvori pred edna godina...”(!?)

Ili ova za ^ebren i Gali{te: “Na po~etokot investitorite bea zainteresirani, no procesot na odlu~uvawe be{e mnogu dolg. Nema da komentiram {to mo`ebi se slu~uvalo so tenderite dosega, koi bea pet, mo`ebi i pove}e, a toa poka`uva deka mo`ebi pravniot sistem ne vi e podgotven, iako Vladata uporno zboruva deka dr`avata e podgotvena da dozvoli slobodno da se gradi”.

Dovolno e, neli!

Ovie kritiki bea izre~eni od Nenad Pekoti~, prviot ~ovek na Xeneral elektrik za Jugoisto~na Evropa! Toj ova go ka`a na konferencija na Amerikansko-makedonskata stopanska komora, a vo prisustvo na vidni investitori, doma{ni i stranski, kako i pred pretstavnici na NATO i EU. Na ovaa sredba be{e i pretsedatelot na USAID vo Makedonija, Majkl Fric! Pismenite zaklu~oci od vakvi konferencii odat najprvin do sestrinskite amerikanski stopanski komori nasekade vo svetot. So vakvi zaklu~oci se zapoznavaat site mo`ni investitori od svetot koi ne{to zna~at i se ~lenovi na vakvi stopanski komori.

Mnogupati vakvata atmosfera, po~ituvan vicepremiere, kreirana od vakvi i sli~ni zaklu~oci, e osnova na koja se temelat eventualnite odluki na stranskite kompanii za toa dali }e dojdat ovde ili ne.

Ottuka, stranskite investicii vo Makedonija, vo uslovi koga vo zemjata nema nitu doma{ni, se nametnuvaat kako seriozna tema. Mnogu seriozna za da se majtapime so bezobrazni odgovori... do Zelenikovo i nazad...!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MAKEDONIJA GO ZAVR[UVA PRETSEDATELSTVOTO SO JADRANSKATA POVELBA rna Gora vo narednite meseci go prezema pretsedatelstvoto so Jadranskata povelba, so koja prethodno pretsedava{e Makedonija. Po toj povod, v~era vo Skopje be{e odr`an sostanok na {efovite na diplomatijata od zemjite od Jadranskata povelba, Antonio Milo{oski, negoviot crnogorski kolega Milan Ro~en, kako i {efot na albanskata diplomatija, Edmond Haxinasto.

Na sostanokot be{e zaklu~eno deka regionalnata sorabotka, nejzinoto zacvrstuvawe i ponatamo{noto obezbeduvawe na zemjite koi toa go sakaat i mo`at, kako i misijata ISAF vo Avganistan, ostanuvaa prioriteti i glavni predizvici na Jadranskata grupa. Kako sledna inicijativa e najaveno formirawe i ispra}awe na zaedni~ki regionalen tim za pomo{ vo prenesuvaweto na bezbednosnite nadle`nosti na vlasta vo Avganistan.

Na sostanokot svoe u~estvo imaa i zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Bosna i Hercegovina, Branislav Mandi}, hrvatskiot dr`aven sekretar za evrointegracii, Andrej Plenkovi}, kako i amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker. Na pokanata za prisustvo kako nabquduva~ dojde v.d. ministerot za nadvore{ni raboti na Kosovo, Vlora ^ajki, no ne i {efot na diplomatijata na Srbija, Vuk Jeremi}.

C

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

ANALIZA NA "KAPITAL" "SUDSKO VE[TA^EWE" NA SLU^AJOT “MITRINOVSKI”!

LESNO IM E NA VMRO–DPMNE I NA SDSM DA CARUVAAT SO SOMNITELNI SUDII ?!

Pu{taweto vo doma{en pritvor na Bajru{ Sejdiu od strana na pretsedatelot na apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski (pod nerazjasneti okolnosti), pa storniraweto na ovaa odluka od Vrhovniot sud (pod u{te ponerazjasneti okolnosti), go otvori pra{aweto kolku zad maskata na “pritisokot” {to im se vr{i na sudiite, vsu{nost, se krie neprofesionalnosta na samite sudii, koi svesno odlu~uvaat da vlezat vo politi~ki spregi zaradi sitni, krupni zadovolstva, {to bi mo`elo da se grani~i i so korupcija! Pritisok sekoga{ }e ima, sudiite neka bidat sovesni da go otfrlat, velat ekspertite!

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

SLOVA^KIOT DIPLOMAT LAJ^AK ZADOL@EN ZA ZAPADEN BALKAN VO EU lova~kiot diplomat Miroslav Laj~ak e izborot na visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti vo EU, Ketrin E{ton, za odnosite na Unijata so Zapaden Balkan, isto~noto partnerstvo i Rusija.

Laj~ak e porane{en {ef na slova~kata diplomatija i porane{en visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica vo Bosna i Hercegovina.

Vakviot izbor na E{ton e priznanie i potvrda za slova~kata diplomatija i nejzinite ulogi vo Isto~na i Jugoisto~na Evropa, kako i vo razvojot na sorabotkata i izgradbata na odnosi na EU i tie dr`avi, se veli vo soop{tenieto na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Slova~ka.

Novata nadvore{no-politi~ka slu`ba na EU e formirana po Lisabonskiot dogovor i po~na so rabota ovoj mesec, a oficijalno vo praktika po~nuva so rabota od prvi januari.

S

DRUCAS ZADOVOLEN OD ZAKLU^OKOT NA EVROPSKIOT SOVET ZA MAKEDONIJA aklu~ocite za Makedonija ostanuvaat isti od lani.

Ova e sosema zadovolitelno za nas, re~e gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, po zavr{uvaweto na Sovetot na ministri vo Brisel.

Toj u{te edna{ povtori deka Grcija ja poddr`uva evrointegracijata na Makedonija, no prethodno e neophodno re{enie na imeto.

"Ja poddr`uvame integracijata na zemjata, no sekoga{ vo celosna soglasnost so pravilata i obvrskite kon EU i site zemji-~lenki. Glavnoto pravilo e po~ituvawe na dobrososedskite odnosi. Ova u{te edna{ e naglaseno.

I, se razbira, osnoven uslov za da mo`e da se zboruva za po~nuvawe na pristapnite pregovori so ovaa zemja e da se re{i pra{aweto za imeto", dodade Drucas. [efot na gr~kata diplomatija izrazi nade` deka makedonskata Vlada }e ja promeni pozicijata za da ima napredok kon re{enie.

Z

OBSE ]E REAGIRA DA NE SE PREKINAT KURSEVITE PO MAKEDONSKI JAZIK VO ALBANIJA retstavnicite na makedonskoto malcinstvo vo Albanija v~era ostvarile sredba so pretstavnici na misijata na OBSE vo Tirana za poslednite slu~uvawa so nastojuvawata na albanskata vlast da gi prekine kursevite po makedonski jazik vo oblasta Golo Brdo.

Rakovoditelot na Sektorot za ~ovekovi prava vo OBSE, Fran Dalton, vetil deka maksimalno }e se anga`iraat kaj albanskata vlast, so cel kursevite nepre~eno da se odvivaat.

"Ova e vtor pat OBSE da treba da intervenira kaj vlasta za kursevite. Na{ zaklu~ok e deka razgovorite bea produktivni i se nadevame deka OBSE }e ja pritisne vlasta vo Tirana za da nema pove}e takvi problemi, da se prodol`i so kursevite po makedonski jazik i da se re{i problemot za obrazovanie na maj~in, makedonski jazik", izjavi Edmond Temelko, pretsedatel na Makedonskata partija.

Na sredbata bila razgledana i mo`nosta {to ja ovozmo`uvaat albanskite zakoni - kursevite da se vmetnat vo nastavnata programa na albanskoto Ministerstvo za obrazovanie.

P

eteriraweto na pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski, od tvrdeweto deka “bra~niot par Manevski” vr{i pritisok i promenata na stavot vo rok od samo dva dena otvori mnogu dilemi za toa kako se sproveduva pravdata vo Makedonija.

Mitrinovski, pod nerazjaneti okolnosti, se premisli po samo dva dena otkako ubeduva{e deka zakonski go pu{til vo doma{en pritvor tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu (zatvoren za 13 milioni evra kriminal). A i obvinuva{e deka ovaa odluka e poni{tena od Vrhoven sud samo poradi “vojnata” na ministerot Mihajlo Manevski protiv nego.

Zav~era se demantira{e samiot! Sam se javi kaj novinari za da soop{ti deka, sepak, }e ja po~ituva odlukata na povisokiot sud, a site napadi protiv pretsedatelot na Vrhoven, Jovo Vangelovski, i “bra~niot par Manevski” gi svede na svoi li~ni stavovi.

"Ja razgledavme presudata na Vrhovniot sud, ocenivme deka taa presuda e osnovana i nie kako ponizok sud }e ja po~ituvame taa odluka na povisokiot sud”, izjavi v~era Mitrinovski.

I pokraj insistiraweto, pretsedatelot na Apelacija ne saka{e da komentira dali i koj izvr{il vlijanie za promena na negoviot, no i na stavot na sudijata Ismail Limani, za kogo toj garantira{e deka se soglasuva so negovite izjavi.

Po vakviot razvoj na nastanite, osven politi~kiot pritisok vo sudstvoto, za koj opozicijata obvinuva deka doa|a direktno od Manevski, kako drug seriozen problem se javuva i mo`nata korupcija na sudiite (!?), koja o~igledno ne e iskoreneta.

Sudii, porane{ni i sega{ni, eksperti i profesori komentiraat deka sudiite javno nikoga{ nema da progovorat deka rabotat pod pritisok, no deka toa mnogu se zabele`uva vo nivnite odluki. Site upatuvaat na anketata na OBSE od minatata godina, vo koja za prv pat preku tajno izjasnuvawe se prika`a pod kakvi s$ pritisoci rabotat sudiite. No, tuka, sekako, ne smee da ne se otvori pra{aweto kolku zad maskata na “pritisokot”

R

JORDAN MITRINOVSKI

QUP^O [VRGOVSKI

TAWA KARAKAMI[EVA

PRETSEDATEL NA APELACIONEN SUD "Ja razgledavme presudata na Vrhovniot sud, ocenivme deka taa presuda e osnovana i nie kako ponizok sud }e ja po~ituvame taa odluka na povisokiot sud.”

DR@AVEN JAVEN OBVINITEL "Apelacioniot sud se vpu{til vo ne{to {to ne e negova rabota.

Prvo, prvostepeniot Krivi~en sud ja odbil `albata i vtoro, primenil edna kombinacija od alternativni merki na pritvor {to, spored nas, e protivzakonski."

PROFESOR PO USTAVNO PRAVO "Ako sudijata raboti spored pravnite propisi, nema zo{to da se pla{i od politi~ki pritisoci.

Problemot so politizacijata pove}e go gledam vo praktikata sekoj da se nao|a povikan da gi tolkuva zakonite, osobeno politi~arite, na na~in na koj nim im odgovara."

{to im se vr{i, vsu{nost, se krie neprofesionalnosta na samite sudii, koi svesno odlu~uvaat da vlezat vo politi~ki spregi i od izvr{iteli na pravdata da se pretvorat vo partiski poslu{nici.

Ottuka, imame eklatantni primeri kako namesto da se po~ituva silata na zakonot i Ustavot (vo ~ie ime sudiite, vpro~em, polo`uvaat i zakletvi!), besramno se izvr{uvaat naredbi od partiskite {tabovi, a sudii koi obvinuvaat za pritisok ili koi se kolnat deka rabotat nezavisno {etaat po kancelarii na partiski lideri.

POLITI^KIOT PRITISOK NE MO@E DA IS^EZNE, KORUPCIJATA - MORA! Deka problemot e i kaj s udiite, a ne samo kaj politi~arite, smeta i javniot obvinitel Qup~o [vrgovski, koj pobara za{tita na zakonitosta na odlukata na Apelacija. Veli deka sudot se vpu{til vo ne{to {to ne e negova rabota.

"Prvo, prvostepeniot Krivi~en sud ja odbil `albata, a Apelacioniot sud odlu~uval po `alba i vtoro, primenil edna kombinacija od alternativni merki na pritvor {to spored nas e protivzakonski", veli [vrgovski.

Porane{niot pretsedatel na Zdru`enieto na sudii i vo Vrhovniot sud, Agim Miftari, veli deka nedostiga reakcija od zasegnatite vo vakvite slu~ai – sudiite. Felata mol~i! Sudiite se pla{at od razre{uvawe, no i od

otkrivawe na korupcijata vo nivnite fioki!

Pritisoci postoele i }e postojat i od izvr{nata vlast i od strankite, veli Fidan~o Stoev, porane{en sudija vo Vrhoven sud.

"Zatoa, mora da imame sudii so profesionalen i moralen integritet. Mora do kraj da se izostrat kriteriumite za izbor na sudii, moralen integritet, profesionalnost i postojana edukativna naobrazba", veli Stoev.

A kako se izbiraat sudiite {to treba da bidat profesionalni? Vo institucijata {to gi izbira, Sudskiot sovet, se me{aat trite vlasti - zakonodavnata, izvr{nata i sudskata, pa ottuka i site pritisoci! Mnogumina ovoj sovet go ocenuvaat kako kontroverzna institucija i poradi prisustvoto na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, no i poradi postavenosta na odnosite vo nego.

"Kaj nas ne se po~ituva kompetencijata i profesionalizacijata, tuku se odi na politika i politi~ko vlijanie vo izborot na sudiite. Samiot izbor na sudii go naru{i kredibilitetot i integritetot i na sudiite i na sudstvoto", smeta Sla|ana Taseva, pretsedatel na Transparentnost-Nulta korupcija.

EKSPERTI: SUDIITE BEZ INTEGRITET SE POROZNI NA POLITI^KI VLIJANIJA! Dali politi~koto vlijanie ili, voop{to, nadvore{nite vlijanija navistina postojat ili tie samo se koristat

kako izgovor za da se prikrie nestru~noto i nesovesno rabotewe e mnogu te{ko da se doka`e, smetaat ekspertite: "Denovive bevme svedoci kako pretsedatelite na dva suda, vo eden ist sudski sistem kade {to ima jasno postavena hierarhija, se prepukuvaat. Toa e nedozvoleno. A ako sudiite sami pa|aat pod vlijanie, nikoj ne mo`e da gi spasi od toa.

Takvite sudii ne mo`ete da gi za{titite nitu so Ustav, nitu so zakon, nitu so me|unarodni standardi", veli Polo`ani.

Profesorkata Tawa Karakami{eva, pak, smeta deka politi~koto vlijanie ne smee da se koristi kako izgovor za gre{kite koi gi pravat sudiite vo donesuvaweto na nivnite odluki.

"Ako sudijata raboti spored pravnite propisi, nema zo{to da se pla{i od politi~ki pritisoci. Problemot so politizacijata pove}e go gledam vo praktikata sekoj da se nao|a povikan da gi tolkuva zakonite, osobeno politi~arite, na na~in na koj niv im odgovara", veli Karakami{eva.

Vo minatogodi{nata anonimna anketa na OBSE, sprovedena vo sorabotka so Zdru`enieto na sudii, edna ~etvrtina od ispitanicite odgovorile deka se izlo`eni na pritisoci od izvr{nata vlast, a edna pettina od anketiranite sudii odgovorile deka rabotat pod pritisok na politi~kite partii.

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

SDSM SO INTERPELACIJA ZA MINISTERKATA ELIZABETA KAN^EVSKA-MILEVSKA

“DOKUMENTITE GI IZGOREVTE, KADE SE PARITE, MINISTERKE?” Na serioznite obvinuvawa od opozicijata deka storila milionski proneveri, potkrepeni so dokumenti od Ministertsvoto, Kan~evska –Milevska odgovori so brojot na otkopani artefakti i po~nati proekti. S$ {to tvrdel SDSM bilo laga, a is~eznatite dokumenti – propust!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

inisterkata za perewe pari, Elizabeta Kan~evska-Milevska, vedna{ da si zamine od funkcijata i krivi~no da odgovara za skandaloznoto palewe na tenderskata dokumentacija za 4 proekti od “Skopje 2014”, no i za dopolnitelnite honorari koi besramno gi zemala kako dr`aven sekretar. Vo celata panika taa kako odbrana poka`a kasa–primi, kojznae kako najdena, deka parite gi vratila, so {to samo potvrdi deka gi inkasirala.

So ovie zborovi predlaga~ot na interpelacijata za ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~evska-Milevska, pretenikot na SDSM, Igor Ivanovski, ja po~na sobraniskata rasprava.

Pratenicite na SDSM, so metli vo racete, kako simbol za aferata za koja se tovari Kan~evska –Milevska, ne {tedea zborovi za “katastrofalnoto i nedoma}insko rabotewe na Ministertsvoto i za milonskite sumi narodni pari {to preku ova Ministerstvo se “perat” so proektot “Skopje 2014”.

Ministerkata vo svojot go-

M

vor izdvoi samo dve minuti za aferata za koja e obvineta. Namesto da odgovori na klu~noto pra{awe – kade se parite i kade se dokumentite, taa nabrojuva{e kolku artefakti se iskopani vo nejziniot dosega{en mandat, kolku privremeni vrabotuvawa na umetnici se pretvorile vo trajni i kolku e zgolemen buxetot na Ministerstvoto.

Gi napadna pratenicite na SDSM za nedoli~no, drsko i nadmeno odnesuvawe, no i za lo{ akcent i nepoznavawe na sopstveniot jazik.

“SDSM plasira grubi lagi i manipulacii. So is~eznuvaweto na dokumentite napraven e propust, no I MVR potvrdi deka pritoa nema finansiski implikacii. [to se odnesuva do honorarite, toa se re{enija na prethodinot minister, Arifikmet Xemaili”, veli Kan~evska–Milevska.

“Ministerke, odgovorete kako se akcentiraat zborovite kriminal, kradec, la`go, korupcija? Kakov e ovoj taen zavet na Analitiko AI. Osven {to go zapalivte najgolemiot koledarski ogan so dokumentite od tenderite "te{ki" 20 milioni evra, go posramivte Parlamentot so najbezobrazniot govor {to dosega sme go videle.

Koga premierot Gruevski }e gi izblamira svoite pratenici da ve spasat, potoa sam }e

ve razre{i. Toga{ }e mo`ete slobodno da odite vo nekoj od va{ite teatri i da se zanimavate so ona vo koe ste odli~na – akterstvo. Odli~no glumite”, replicira{e pratenikot na SDSM , Jani Makraduli.

Sednicata se odviva{e vo poluprazna sala. Prviot red na VMRO–DPMNE be{e prazen, a pokraj Vasko [utarov, kako pretsedatel na Komisijata za kultura, glavni poddr`uva~i n a Ka n ~ e v s ka - M i l e v s ka bea pratenicite Aneta Stefanovska, Sowa Cvetkovska i Amdi Bajram. Odbranata ja temelea so kontranapadi za porane{niot minister za kultura od redovite na SDSM, Blagoj Stefanovski, koj otpu{tal direktori od VMRO i ostavil pusto{ vo kulturata zad sebe. SDSM pobara da ne se defokusira raspravata, tuku da se zboruva so argument za aferata za koja MVR podnese krivi~ni prijavi protiv trojca vraboteni vo Ministerstvoto. Aferata “Patriotska metla” ja pokrena Igor Ivanovski, za {to zaraboti krivi~na prijava od ministerkata. Kan~evska-Milevska prvo tvrde{e deka site dokumenti uredno se ~uvaat, a otkako I MVR izleze so prijavi, se pravda{e deka nastanal obi~en tehni~ki propust.

USTAVNIOT SUD GI PONI[TI SPORNITE ODREDBI OD ZAKONOT ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII

PRISLU[UVAWETO BEZ SUDSKI NALOG – PROTIVUSTAVNO MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

top za prislu{uvaweto bez sudski nalog.

Ustavniot sud poni{ti pet ~lena od Zakonot za elektronski komunikacii so koi na MVR mu be{e dozvoleno bez sudski nalog da gi sledi komunikaciite od koj bilo vid.

Ustavnite sudii utvrdile deka spornite ~lenovi se vo sprotivnost so Zakonot za krivi~na postapka i Zakonot za sledewe na elektronskite komunikacii vo koi precizno e navedeno deka bez sudska naredba ne smee da se vleze vo privatnosta na gra|anite.

Na v~era{nata sednica kaj ustavnite sudii nema{e dilema za potrebata za poni{tuvawe na ovoj Zakon.

Poni{tuvaweto na odredbite be{e usvoeno so mnozinstvo na glasovi.

"Odlukata na Ustavniot sud zna~i deka ovie ~lenovi od Zakonot mora vedna{ da bidat povle~eni, a site akti ili dejstva prezemeni po ovie ~lenovi da se proglasat za neva`e~ki", velat od Ustavniot sud.

Zo{to e napraven vakov privid pri kreiraweto na

S

Zakonot za elektronski komunikacii, od predlaga~ot, Ministerstvoto za transport i vrski, ne mo`evme da dobieme odgovor.

Ministerot za transport, Mile Janakievski, izjavuva{e deka Zakonot gi opredeluva samo na~inite koi gi koristi MVR za sledewe na komunikaciite. Zakonot na MVR & nudi tehni~ka mo`nost da prislu{uva kogo saka i kolku saka. Opremata i softverot gi kupuvaat operatorite, no MVR opredeluva kakva oprema, vele{e Janakievski.

Izvori od MVR za "Kapital" komentiraat deka i za niv e

nelogi~no kako mo`el da bide napraven propust vo ovoj Zakon, no, Ministerstvoto, bez razlika na vakvite propusti, postapuvalo isklu~ivo po sudska naredba zadol`itelna za primena na posebnite istra`ni merki i sledeweto na komunikaciite.

Zakonot za elektronski komunikacii dobi kritiki i vo posledniot izve{taj na Evropskata komisija. Za EK be{e sporno direktnoto vklu~uvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo odobruvaweto na upotrebata na prislu{uvaweto, sprotivno na EU standardite.

7

PREGLED VESTI FALSIFIKATOROT NA DOSIEJA, MUSLIU, SE BRANI DEKA E XULIJAN ASAN@! rviot osomni~en falsifikator na dosieja, porane{niot razuznava~ Hisen Musliu, sedna na obvinitelna klupa za pomalku od eden mesec od koga be{e uapsen.

MVR podnese krivi~na prijava protiv Musliu otkako vo javnosta po~naa da "niknuvaat" dosieja za visoki funkcioneri na DUI. I pokraj "brzaweto" na sudot, startot na sudeweto protiv Musliu be{e odlo`en poradi baraweto na odbranata da & bidat dostaveni navodite od ve{ta~ewata od Upravata za krim-tehnika na MVR. Advokatot Stevan Pavleski informira{e deka ovie dokumenti mo`at da bidat sporni, bidej}i poteknuvaat od institucija koja, spored niv, e zainteresirana krivi~no da go goni Musliu.

Za odbranata e nejasno zo{to naredbata na istra`niot sudija bila za krivi~no delo iznuda, a ne za falsifikuvawe.

Sporeduvaj}i go Musliu so Xulijan Asan`, osnova~ot na Vikiliks, Pavleski pobara ista merka i za svojot klient – odbrana od sloboda.

Sudot go otfrli baraweto, a glavniot pretres go odlo`i za krajot na ovoj mesec.

P

MILO[OSKI: ZAKLU^OCITE NA SOVETOT NA MINISTRI NA EU SE O^EKUVANI aklu~ocite na Sovetot na ministri na EU za Makedonija se o~ekuvani. Potvrdeno e deka zemjata e podgotvena za po~etok na pregovorite, no toa e onevozmo`eno od edna zemja-~lenka. Ova go poso~i v~era ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski.

"Ona {to mo`e da se potencira e toa {to Sovetot go spodeluva zaklu~okot, ocenkata i preporakata na Evropskata komisija deka zemjata kako kandidat gi ispolnuva politi~kite kriteriumi i e podgotvena da po~ne pregovori za ~lenstvo. Sepak, znaeme deka edna zemja~lenka na EU s$ u{te ne go ovozmo`uva odlu~uvaweto po ova pra{awe i sozdava pre~ki pri donesuvaweto na eventualna takva odluka", re~e Milo{oski po sostanokot na {efovite na diplomatiite na zemjite od jadranskata grupa.

Toj se nadeva deka Grcija, kako ~lenka na EU, }e manifestira evropski pristap kon Makedonija i kon procesot na pro{iruvawe.

"Smetam deka toa }e bide vo interes na site nas.

Sekako, sakame da vidime eden sosed kako Grcija koj {to poskoro }e mo`e da zastane na vistinskiot ekonomski pat za nadminuvawe na te{kata kriza so koja se soo~uva vo interes na razvojot vo celina", re~e ministerot Antonio Milo{oski.

Z

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NEMA IZVOZ NA MAKEDONSKITE PROIZVODI VO EU AKO NE SE KONTROLIRAAT \UBRIVATA akedonskite zemjodelci nema da mo`at da izvezuvaat hrana na evropskite pazari ako nemaat soodvetna kontrola nad mineralnite |ubriva i pesticidite koi se koristat pri odgleduvaweto na zemjodelskite proizvodi.

"Za da mo`at proizvodite da se plasiraat na pazarite vo EU, treba soodvetno da se evidentira nivnoto poteklo, nezavisno dali se raboti za sve` ili preraboten proizvod. Site tie koi {to otkupuvaat, normalno e da baraat sertifikati za analiza od ovlastena laboratorija", veli ekspertot Vasko Zlatkovski vo izjava za Doj~e Vele.

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka pri proizvodstvoto se koristat mineralni |ubriva i pesticidi, no seto toa se kontroliralo.

Individualnite proizvoditeli smetaat deka e nevozmo`no da se dobie kvaliteten proizvod ako po~vata ne se dohrani so hemiski preparati.

M

STREZOVSKI: OD SLEDNATA GODINA ^ARTER-LINIJA OHRID-HELSINKI akedonija }e go osvojuva nordiskiot pazar.

Direktorot na Agencijata za poddr{ka i promocija na turizmot na Makedonija, Zoran Strezovski, najavi deka slednata godina za prv pat }e profunkcionira ~arter-linijata Ohrid-Helsinki.

"Slednata godina vo periodot od maj do oktomvri }e ima dva novi turisti~ki avioletovi za i od Holandija. Za prv pat vospostavuvame i vrska so Finska, so ~arter-letot Ohrid-Helsinki, za periodot od maj-septemvri", poso~uva Strezovski.

Toj dodava deka ovoj uspeh se dol`el na subvenciite vo turizmot, koi za prv pat godinava se primenuvaat vo Makedonija. Indikator za toa bile s$ pogolemiot broj aplikacii za koristewe na subvenciite, kako i otvoraweto na novite pazari.

M

PRISTANI[TETO LOM IM NUDI PONISKI CENI NA MAKEDONSKITE BIZNISMENI akedonskite kompanii treba da gi iskoristat prednostite na bugarskoto pristani{te Lom, poso~i direktorot na kompleksot Lom, Konstantin Kostadinov, koj pred Grupacijata na {pediteri v~era vo Skopje gi prezentira{e mo`nostite na dunavskoto pristani{te.

Spored nego, pristani{teto Lom, oddale~eno okolu 400 kilometri od Skopje, ima odli~ni `elezni~ki i patni vrski, a nudi i niski ceni na obrabotka i tovar. Me|u prednostite na Lom bila i negovata povrzanost so Ukraina, Rusija i Zapadna Evropa.

“Vo minatoto, vo vreme na embargoto kon porane{na SFRJ, imavme plodna sorabotka so Fer{ped, Silmak. Ovde sme da poka`eme deka s$ u{te postoime i da barame novi kontakti so ostanatite makedonski firmi”, veli Kostadinov. Toj poso~i deka Burgas i Lom im gi nudat najniskite patni tro{oci na makedonskite kompanii, a doizgradbata na `elezni~kata vrska me|u Makedonija i Bugarija }e im gi namali tro{ocite na makedonskite biznismeni, i }e go zgolemi i protokot na stoki.

Od Grupacijata za {pediteri velat deka soobra} ajnata povrzanost so Bugarija e problem.

“Za Makedonija e problem {to ne e doizgraden Koridorot 8, poradi {to stokata treba da se nosi so `eleznica od Lom do Sofija, a potoa do Ni{, pa do Skopje“, objasnuva Karlo Zmaj{ek, ~len na Upraven odbor na Grupacijata na {pediteri.

M

GENERALNIOT DIREKTOR NA ALKALOID, @IVKO MUKAETOV, KUM NA BADNIK latoto pred Soborniot hram Sveti Kliment Ohridski vo Skopje na 6 januari 2011 godina po 19 pat }e bide mestoto kade {to skopjani }e go odbele`at verskiot praznik Badnik. Kum na proslavata godinava e generalniot direktor na Alkaloid, @ivko Mukaetov, a zdravi~ar akterot Vladimir Angelovski-Dadi.

Glavnata sve~enost }e po~ne pred hramot Sveti Kliment Ohridski na 6 januari, koga }e bide krenato badnikarskoto zname, pridru`eno so badnikarska himna, po {to }e sleduva osvetuvawe na badnikovite gran~iwa.

Mukaetov veli deka za nego kumstvoto za Badnik e golema ~est i obvrska koja }e ja izvr{i so zadovolstvo.

“Kako golem vernik, proslavata na Badnik za mene e dolgogodi{na tradicija, semejno sobirawe i golem nastan”, izjavi Mukaetov.

P

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

VMRO–DPMNE SO SVOI PRIORITETI

NEMAME VREME ZA IZBORNIOT ZAKONIK!

Dodeka dvete najgolemi partii imaat razli~ni stavovi za izmenite na Izborniot zakonik, Makedonija ostanuva so stariot, koj go spori cela me|unarodna zaednica!

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ratenicite od vladeja~koto mnozinstvo s$ u{te nemaat stav za predlozite na SDSM, za koi }e rasprava Sobranieto na 27 dekemvri za izmenite na Izborniot zakonik!

So ovie izmeni, na koi insistira i me|unarodnata zaednica, treba da se zatvori pravnata ramka za organizirawe na slednite parlamentarni izbori.

VMRO–DPMNE ima svoj predlog za toa kako ovie izmeni treba da izgledaat, no od tamu skandalozno priznavaat deka vo momentov nemaat vreme da se zanimavaat so sreduvawe na haosot vo makedonskiot Izboren zakonik. #Nemame vreme da se informirame za izmenite na Izborniot zakonik {to gi predlaga opozicijata. 23 dena sme non-stop vo Sobranie#, veli pratenikot na VMRO-DPMNE, Zoran Petreski.

SDSM, so baraweto {to go podnese do Parlamentot na denot na protestniot mar{ na opoziciskiot front, reagira{e tokmu na izmenite na Izborniot zakonik predlo`eni od Vladata, koi s$ u{te pominuvaat niz fazata na javna rasprava. Na prvata tribina posvetena na vladinite izmeni na Zakonikot, {to se odr`a vo noemvri, SDSM nastapi

P

kriti~ki, ocenuvaj}i deka, spored niv, predlogot na Vladata za podobruvawe na izbornata regulativa ne garantira fer i demokratski izbori.

KOI SE RAZLIKITE ME\U SDSM I VMRO–DPMNE? SDSM reagira vo delot so koj se regulira finansiraweto na izbornite kampawi, so koj dosega{noto ograni~uvawe na visinata na donacija od pravno lice na najmnogu 20.000 evra se predlaga da se zameni so iznos od 5% od vkupniot godi{en prihod na kompanijata-donator.

So ovaa izmena, velat vo SDSM, Vladata prakti~no dava mo`nost celata kampawa da mo`e da ja finansira samo edna podobra firma. SDSM, smetaj}i go vakviot predlog za neprifatliv, predlaga voveduvawe restrikcii vo

finansiraweto na izbornite kampawi, odnosno obvrska za politi~kite partii da podnesuvaat periodi~ni izve{tai za donaciite i tro{ocite vo tek na kampawata, so cel da se postigne transparentnost na finansiraweto vo izborniot period.

Dokaz za neophodnosta od maksimalna transparentnost gledaat vo somnevawata {to se pojavija vo javnosta, deka VMRODPMNE tro{ele pari od dr`avniot buxet za finansirawe na partiska kampawa.

Vtorata zabele{ka za predlo`enite izmeni na Izborniot zakonik SDSM ja upatuva za vladiniot predlog izbira~kite odbori vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva da bidat sostaveni od 3 ~lenovi vraboteni vo

MNR. Baraat eden ~len od MNR, eden od vlasta i eden od opozicijata.

Vo delot na glasaweto na dijasporata se veli deka izmenata so koja se baraat potpisi od najmalku 1.000 lica, kako uslov da mo`at da bidat predlaga~i na kandidatska lista na izborite, im ostava mali mo`nosti na izbira~ite od dijasporata da izlezat so svoi kandidati za pratenici.

Opozicijata bara 200 potpisi.

Tuka e i predlogot za voveduvawe na zagarantirani prateni~ki mesta za pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici, identi~no kako vo predlogot {to ovaa partija go podnese vo Sobranieto vo maj 2010 godina, koj ne ja dobi doverbata od pratenicite.

STAVRESKI VO PONEDELNIK ODI NA NOVI PREGOVORI VO MOSKVA

RUSIJA ]E GO ISPLATI KLIRIN[KIOT DOLG DO 2016 GODINA?!

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ladina delegacija, predvodena od ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo ponedelnik i vtornik slednata nedela vo Moskva so pretstavnici na ruskata Vlada i na nafteniot gigant Gasprom }e dogovara kako }e se vra}a klirin{kiot dolg. “Kapital” od ruski diplomatski izvori doznava deka, pokraj Stavreski, vo Moskva zaminuvaat i direktorite na Elektrani na Makedonija, Vlatko ^ingoski i na novoformiranata kompanija Makedonija gas, Krste Miladinov.

Spored na{ite izvori, na Me|uvladinata komisija

V

za ekonomska i nau~notehni~ka sorabotka klu~no pra{awe na masa }e bide dinamikata, zada~ite i procesite za realizacija na klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija od 60 milioni dolari.

Ekonomskiot sovetnik na ruskiot ambasador vo zemjava potvrduva deka Stavreski vo Moskva }e se sretne so svojot ruski kolega, Pankin, kako i so zamenik-ministerot za ekonomski razvoj, Travwikov.

“Me|uministerstkiot sostanok, vsu{nost, treba da e tradicionalna sredba, no posleden pat pretstavnici na Makedonija i Rusija se sretnaa vo 2005 godina.

Verojatno, na~inot na realizacija na klirin{kiot dolg }e bide edno od pova`nite pra{awa na sredbata”, izjavi Alek-

sandar Lesin, ekonomski sovetnik vo ruskata ambasada.

Ruskite mediumi, pak, objavija deka Rusija }e im go isplati klirin{kiot dolg na zemjite od porane{na Jugoslavija do 2016 godina. Od kabinetot na ministerot Stavreski ne dobivme informacija dali Makedonija }e pobara da se zabrza dinamikata na otplata na klirin{kiot dolg, so koj treba da se finansira del od gasifikacijata na zemjava.

Lesin tvrdi deka nikoga{ ne stanalo zbor ruskiot dolg da se realizira pred 2016 godina.

“U{te vo juni godinava, koga se potpi{a dogovorot deka Rusija }e go plati klirin{kiot dolg kon Makedonija, pi{uva{e deka ima {est godini za realizacija na proek-

tot. Taka, 2016 godina e najoptimalna koga mo`e da se vrati dolgot preku izgradba na gasovod vo Makedonija”, dodava Lesin.

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

PREGLED VESTI

SE KROJAT NOVI USLOVI VO TENDEROT ZA MEGAPROEKTOT NA CRNA REKA

SAMO 111 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII DO SEPTEMVRI amo 111,4 milioni evra stranski investicii vlegle vo zemjava vo prvite devet meseci od 2010 godina. Od niv, samo 14,6 milioni evra se investirani vo septemvri. Vo istiot period minatata godina stranskite kompanii investirale vo Makedonija 138 milioni evra. No, ako se sporeduvame so Srbija, kade {to stranskite investicii za istiot period nadminuvaat edna milijarda evra, proizleguva eden porazitelen fakt deka prilivot vo zemjava e deset pati pomal.

I pokraj site napori na Vladata da otvori slobodni ekonomski zoni, da ponudi pove}e beneficii i ja reklamira Makedonija kako dano~en raj za investitorite, sepak, vo realnosta investitorite gi nema. Del od niv gi prolongiraa svoite investicii so objasnuvawe deka krizata gi naterala da gi menuvaat svoite planovi.

Vladata za idnata godina planira da dojdat pove}e od 240 milioni evra stranski investicii.

S

Za da privle~e investitori koi }e gi gradat hidrocentralite ^ebren i Gali{te, dr`avata ja vlo`uva HEC Tikve{.

VLADATA SE MISLI DALI DA GI GRADI HEC ^EBREN I GALI[TE ILI SAMO GALI[TE

Od Vladata sega najavuvaat deka }e se namaluva visinata na branata na HEC ^ebren, koja e glaven problem za investitorite, no }e se zadr`el istiot koncept. Investitorite sega ne gi sakaat HEC ^ebren i Gali{te zatoa {to ne bile profitabilni KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata }e pravi kompromis so investitorite za kone~no da najde komp a n i j a ko j a }e gi gradi najgolemite hidrocentrali vo zemjava, ^ebren i Gali{te, doznava “Kapital”. Otkako propadnaa pet tenderi za nao|awe investitor za dvete hidrocentrali, kone~no se razmisluva da se smenat tenderskite uslovi, koi se najgolem problem za site zainteresirani kompanii, a gi kritikuvaat i ekspertite.

Na investitorite im pre~at megalomanskite dimenzii na ^ebren i Gali{te, koi gi pravele neprofitabilni dvete elektrani.

Ministrite od ekonomskiot tim na Vladata sega najavuvaat deka visinata na branata na HEC ^ebren }e se namaluva, no }e se zadr`el istiot koncept. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, otkriva deka del od promenite se odnesuvaat tokmu na branata.

“Ve}e se izmeneti uslovite. ]e ima promeni i pogolema fleksibilnost na sledniot tender. Izmenite se odnesuvaat na visinata na branata, od koj materijal mo`e da se gradi branata i vo koj period. Se reazmisluva dali proektot da se gradi odedna{ ili vo periodi, kako i dali da se gradat ^ebren i Gali{te zaedno ili samo Gali{te“, veli ministerot Besimi za “Kapital”.

KAKO DA SE IZGRADAT DVETE NAJGOLEMI ELEKTRANI? Ekspertite predupreduvaat deka dokolku ne se promenat del od tenderskite uslovi, nema da se najde investitor za dvete hidrocentrali. Tie podolgo vreme alarmiraat

V

800

milioni evra }e ~inat hidrocentralite ^ebren i Gali{te

deka proektot za dvete klu~ni hidrocentrali na Crna Reka, ^ebren i Gali{te, e neprofitabilen, a ~ini 800 milioni evra. Toa bilo pri~ina {to se otka`aa italijanskat ENEL, avstriskata Verbund i germanskata RVE. Izvori od konsultantite koi rabotele na proektot za “Kapital” otkrivaat deka visinata na branite na dvete akumulacii go pravi neprofitabilen celiot proekt. “Kapital” neoficijalno doznava deka investitori od Kina duri prifatile da go realiziraat ovoj hidrokapacitet samo ako Vladata go dovede na nula profitabilnost.

Izvori od Vladata, pak, objasnuvaat deka na masa se razgleduval koncept kompaniite prvo da dostavat predlog-re{enija za proektot, a potoa Vladata da oceni koe re{enie e najprifatlivo za dr`avata, po {to }e bara investitor.

“Vakvi rizi~ni tenderi, kako {to e za ^ebren i Gali{te, so odnapred dogovoreni uslovi, ~esto zavr{uvaat neuspe{no.

Vladata mo`ebi treba da razmisluva za konceptot vo prvata faza da pobara od zainteresiranite investitori da dostavat optimalni re{enija, namesto da ima fizibiliti studii.

Na ovoj na~in, Vladata }e vidi {to e izvodlivo i od site dobieni re{enija }e go odbere najpovolnoto, a potoa }e raspi{e javen povik za dostavuvawe ponudi.

Nekoja kompanija mo`ebi }e ima nekakva prednost, no ne gledam tuka problem ako dr`avata go odbere najdobroto re{enie”, veli ekspert od

lini~kata bolnica Sistina oficijalno dobi novi sopstvenici. Spored objavenite podatoci na Centralen registar v~era, stanuva zbor za korporacijata S&A Grupa na bolnici, so sedi{te vo Panama Siti. Ovaa firma vleguva na mestoto na dosega{niot sopstvenik, Hospital Menaxment Grup LLC, koja be{e registrirana vo amerikanskata sojuzna dr`ava Delaver.

Neoficijalno, novata firma e me{ovita sopstvenost na Sistina, sopstvenost na biznismen Orce Kam~ev i turskata grupacija Axibadem, so koja pred eden mesec makedonskata privatna bolnica i oficijalno potpi{a dogovor za partnerstvo. Pri potpi{uvaweto na dogovorot, vode~kiot turski brend vo zdravstvoto veti deka nema da postoi zdravstvena usluga koja nema da ja ovozmo`at i deka pet godini doktori od Turcija }e bidat postojano prisutni vo Makedonija, a ovde{niot medicinski personal }e dobiva soodvetna obuka vo bolnicite na Axibadem.

Za sorabotka so turskata grupacija, koja se sostoi od 11 bolnici i 8 medicinski centri, dosega aplicirale pove}e ustanovi od sosednite zemji. Sistina e prvata so vakov dogovor vo regionot. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, vleguvaweto na Axibadem vo Makedonija go oceni kako zgolemuvawe na kvalitetot za zdravstvenite uslugi.

K

OHRID ]E NUDI ARAN@MANI OD PET EVRA ZA VODICI

375

vtini aran`mani po cena od samo pet evra }e ponudat ohridskite hoteli za praznikot Bogojavlenie - Vodici. Od lokalnata samouprava na Ohrid velat deka so toa sakaat da privle~at {to e mo`no pove}e turisti i da gi napolnat hotelskite kapaciteti.

“Cenata }e bide simboli~na, kolku da ne e bez pari”, veli gradona~alnikot Aleksandar Petreski. Spored nego, aran`manite za Vodici pokonkretno }e bidat definirani denovive, a potoa }e se promoviraat.

Gradona~alnikot najavi deka za Bogojavlenie me|u gostite }e ima i pretstavnici na turisti~ki organizacii od Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora, Kosovo, Romanija i od Bugarija, do koi upatil oficijalna pokana.

Praznikot Vodici od lani vleze vo organizacijata na Me|unarodniot turisti~ki saem, so cel da stane del od turisti~kata ponuda na Ohrid. Lani na frlaweto na svetiot krst vo Ohridskoto Ezero prisustvuvaa pove}e od 10.000 gra|ani.

E

iljadi evra najverojatno potro{i Vladata samo za objava na pet tenderi za ^ebren i Gali{te vo "Fajnen{al tajms"

oblasta na energetikata.

ZO[TO BRANITE SE PROBLEM? Crna Reka, na koja treba da se izgradat ^ebren i Gali{te, nema dovolno voden kapacitet za na nea da se izgradat brani so visina od re~isi 190 metri, uslov vo tenderot koj Vladata ne go menuva so godini. Preku izmeni vo Zakonot za energetika, opoziciskata SDSM }e bara dr`avata seriozno da ja podgotvi tenderskata dokumentacija za proektot i vrz osnova na relevantni podatoci da bara investitor.

“Apsolutno e potrebna izgradbata na ^ebren i Gali{te, no so realni parametri.

Potrebno e da se izmeni postojniot proekt, vo koj neopravdano se usvoeni previsoki vrednosti za vodotekot na Crna Reka. Vo tenderskata dokumentacija se predviduva visinata na branata na ^ebren da bide 192,5 metri.

Dokolku se namali na 120 metri, }e se iskoristi celiot hidrolo{ki kapacitet na Crna Reka i proektot nema da bide preskap i ekonomski neisplatliv. Dodeka ne se napravi realnata tehni~kotehnolo{ka procenka, nie nema da dobieme investitor. Mo`eme da napi{eme s$ vo dokumentacijata, no stranskiot investitor koga }e otide na teren gleda kakva e realnosta”, veli Vesna Bendevska, prateni~ka od SDSM. Bendevska objasnuva i deka proektot ne mo`e da se pomesti od mrtva to~ka i poradi zagadenosta na Crna Reka.

SISTINA DOBI NOVI SOPSTVENICI

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA

Ve}e se izmeneti tenderskite uslovi. ]e ima promeni i pogolema fleksibilnost na sledniot tender. Izmenite se odnesuvaat na visinata na branata, od koj materijal mo`e da se gradi i vo koj period. Se razmisluva dali proektot da se gradi odedna{ ili vo periodi, kako i dali da se gradat ^ebren i Gali{te zaedno ili samo Gali{te.

Pred da go ponudi na investitorite, dr`avata trebalo da izgradi pro~istitelna stanica.

“Na{ite podatoci poka`uvat deka vo ovoj moment Crna Reka e edna od najzagadenite vo zemjava. Vodata e od petta kategorija, odnosno talo`ewata koi bi se slu~uvale vo idnoto akumulaciono ezero bi mo`ele da dovedat do tehni~ki ispadi vo opremata. Ova pra{awe go doveduva vo opasnost uspehot na tenderot. Zatoa, so amandman barame dr`avata da izgradi pro~istitelna stanica na Crna Reka. Soglasno evropskiot zakon za vodi, nie sme obvrzani da gradime pro~istitelni stanici”, objasnuva Bendevska.

MAMAS – NOV DOMAШEN AJVAR VO MARKETITE irmite Makedonija-eksport i Trgoprodukt v~era go promoviraa noviot makedonski ajvar pod brendot Mamas. Ovoj proizvod ve}e e dostapen vo marketite na Tineks. Makedonija-eksport e zadol`ena za kreirawe i razvoj na brendot, a Trgoprodukt za originalniot i standarden vkus na Mamas.

“Na{a generalna cel e Mamas da prerasne vo svetski poznat brend, gordost na sekoj Makedonec, koj ne samo {to }e bide prifaten i konzumiran od na{ite vo stranstvo, tuku i }e stane prepoznatliv i interesen i za stranskite kupuva~i. Na{a cel e Mamas da se prodava na Menheten”, izjavi Petar Lazarov od Makedonija-eksport.

Spored Boban Zaev od Trgoprodukt, Mamas ima unikatna i prepoznatliva prikazna, koja e poddr`ana so ekskluzivno i avtenti~no pakuvawe, napraveno spored site svetski standardi.

“Pokraj prikaznata i izgledot, Mamas se karakterizira i so prepoznatliv vkus, koj, spored dosega{nite reakcii od degustatorite, e najblizok do vkusot na doma{niot ajvar na na{ite majki”, istakna toj.

Mamas pretstavuva linija na tradicionalni makedonski proizvodi, napraveni spored doma{ni recepti. Za ovaa sezona e izbran ajvarot, no od slednata }e se lansiraat u{te nekolku proizvodi.

F

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

115,40

2.434

2.268

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

OMB

115,30 2.263

2.429

2.258

2.424

2.253

2.419

115,20 115,10

2.248

115,00

2.414

09/12/10

10/12/10

11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

09/12/10

15/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

114,90 10/12/10

11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

15/12/10

09/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

10/12/10

11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

15/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

[EFKI IDRIZI, SOPSTVENIK NA RENOVA

PLANIRAME DA OTVORIME FABRIKA I VO SRBIJA Se podgotvuvame za eden drug proekt, a toa e fabrika za proizvodstvo na boi i te~ni fasadi, koja isto taka }e ja gradime vo Xep~i{te. Otvorame i nov proda`en punkt vo Belgrad, ad, po {to najverojatno najver rojatno }e }e otvorime i fabrika vo Srbija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

BERZANSKIOT PROMET ZA EDEN DEN PORASNA ZA 2,5 PATI

okraj golemata investicija vo nedvi`nosti vo Tetovo, vredna okolu 15 milioni evra, se podgotvuvame i za drug proekt, a toa e fabrika za proizvodstvo na boi i te~ni fasadi, koja }e ja gradime na zemji{te blizu do na{eto sedi{te vo Xep~i{te, koe ve} e go imame kupeno. Otvorame i nov proda`en punkt vo Belgrad, za da go ispitame pulsot i na srpskiot pazar, pa ako trgne proda`bata dobro i tamu, najverojatno }e otvorime fabrika i vo Srbija,- veli [efki Idrizi, sopstvenik i direktor na Renova, fabrikata za proizvodstvo na grade`ni materijali vo Xep~i{te, blizu Tetovo. Vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Grup, koe celosno }e bide objaveno vo najnoviot broj na nedelnikot "Kapital", Idrizi zboruva za toa {to zna~i da se bide investitor vo Makedonija. A Idrizi e navistina golem investitor i dosega ima investirano okolu 30 milioni evra vo {irewe na biznisot vo tri dr`avi - Makedonija, Albanija i Kosovo. Pokraj fabrikata Renova vo Xep~i{te, Idrizi e sopstvenik i na fabrika za grade`ni materijali na

P

erzanskiot promet na Makedonskata berza v~era porasna za re~isi 2,5 pati vo odnos na vtornikot. Vo ramkite na trguvaweto be{e ostvaren vkupen promet od 10,9 milioni denari, dodeka, pak, prometot vo vtornikot iznesuva{e 4,5 milioni denari.

Glavniot fokus na investitorite be{e naso~en kon akciite na kompaniite, pa zatoa duri tri od niv ostvarija promet pogolem od milion denari. Najtrguvani akcii v~era bea akciite na Alkaloid i na klirin{kata ku}a KIBS. Tie denot go zavr{ija so promet od 1,7 milioni denari. Na grupata “milioneri” dopolnitelno im se pridru`i i akcijata na Komercijalna banka, koja ostvari promet od 1,1 milioni denari, pri {to bea istrguvani 349 akcii.

Razdvi`uvawe vo odnos na prethodnite denovi ima{e i kaj prometot so obvrznicite.

Tie ostvarija vkupen promet od 2,8 milioni denari, za razlika od vtornikot koga bea ostvareni 1,1 milioni denari. Najtrguvana me|u niv, so vkupen promet od 1,7 milioni denari, be{e obvrzni-

B Kosovo, pogon za proizvodstvo na var vo Ka~anik, ko`arnica vo Tetovo, fabrika za obrabotka na kvarc i perlit, materijali vo Bitola.

Vo 2003 godina po~na da ja gradi fabrikata za grade`ni materijali vo Albanija, od kade {to sega se izvezuvaat proizvodi od zemjite na Balkanot, pa s$ do Saudiska Arabija i Emiratite.

Idrizi veli deka voop{to ne e lesno da se bide investitor vo Makedonija. ”Sudskiot sistem e vistinska katastrofa. Jas imam izgubeno sudski spor koj bi bil jasen kako den i za sekoj student po pravo, deka treba da zavr{i vo moja korist, no ne zavr{i taka. Jas nemam namera da potkupuvam sudii,

zatoa toa {to parite {to ~esno gi zarabotuvam zarabotuvam, ne sakam da gi tro{am za toa.

Onoj {to zarabotuval na crno, kradel od dr`avata ili od drugi firmi, toj ima pari i da potkupuva sudii.

Vo sekoja dr`ava kade {to go {iram mojot biznis gi po~ituvam zakonite i taka najlesno mo`am da go kontroliram svojot kapital”, veli Idrizi.

Vo pogled na uslovite za vodewe na biznis vo trite zemji vo koi raboti, Idrizi veli deka tie se re~isi sli~ni, so taa razlika {to na pazarot vo Albanija bele`i orgomen porast na rabotata. “Vo Makedonija godinava imavme mal pad na proda`bata, na Kosovo na-

j v e r o - jatno }e zavr{ime so mal rast od 3%-5%, 3% 5% a vo Albanija imame golem porast od 100%.

Vo Albanija fabrikata e pogolema, pazarot e pogolem, a od tamu izvezuvame i na drugi pazari, pa, zatoa, proizvodstvoto tamu e dvojno pogolemo vo 2010 godina.

Vo Albanija sme s$ u{te relativno novi na pazarot, {to zna~i s$ u{te ima prili~no golem neosvoen prostor za nas, za razlika od Makedonija i Kosovo, kade {to pazarot e pomalku ili pove}e zasiten”, objasnuva Idrizi.

No, i pokraj site pre~ki, uspehot na Idrizi e neminoven.

“Prodol`uvame so investiciite”, deciden e Idrizi.

cata od devettata emisija za denacionalizacija.

Malo zakrepnuvawe ima{e i kaj vrednosta od berzanskite indeksi. Pad edinstveno zabele`a indeksot na obvrznici OMB. Toj se spu{ti na vrednost od 114,96 indeksni poeni po padot od 0,02%. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast na vrednosta od 0,48% na 2.260,17 indeksni poeni.

Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID bele`i rast vtor den po red. V~era negovata vrednost porasna za 0,3%, taka {to dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne od 2.434,57 indeksni poeni.

Vakvoto dvi`ewe kaj vrednosta na berzanskite indeksi rezultira{e so zgolemen broj hartii od vrednost kaj koi ima{e rast na cenata i nivniot broj dostigna 15 hartii od vrednost. Od niv najgolem rast ima{e akcijata na Vitaminka, ~ija cena porasna za 2,99%. Pad na cenata ima{e kaj 6 hartii od vrednost. Najgolem pad od 3,33% zabele`a akcijata na Famord. Nepromeneti ostanaa cenite na 5 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Витаминка Прилеп РЖ Услуги Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Топлификација Скопје Македонски Телеком Скопје

15.12.2010

Име на компанијата РЖ Фаморд Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.497.665,91

3,13%

3,36%

3,80%

0,55%

1,55%

12.12.2010

ILIRIKA GRP

35.589.978,89

1,71%

4,40%

8,62%

12,29%

15,72%

12.12.2010

Иново Статус Акции

18.667.084,95

-0,33%

-1,14%

-5,64%

-16,57%

-19,54%

14.12.2010

605.500

KD Brik

28.034.539,31

2,21%

3,35%

5,24%

13,04%

15,44%

13.12.2010

141.075

KD Nova EU

25.088.468,44

-0,97%

1,33%

-0,28%

-4,01%

-4,83%

13.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.209.021,05

0,63%

1,04%

1,66%

-0,24%

-0,40%

14.12.2010

%

4.439,00

2,99

133.170

243,00

2,92

3.645

112,00

1,82

40.208

3.290,76

1,25

475,00

1,2

15.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

29

-3,33

1.450

1850

-0,54

55.500

1.553,00

-0,45

24.848

Стопанска банка Скопје

198,13

-0,44

123.435

Стопанска банка Битола

2.760,00

-0,20

353.280

Раде Кончар Скопје Охридска банка Охрид

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Клириншка куќа Клир. интерб. Алкалоид Скопје

15.12.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

15.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

15000

0,00

1.710.000

3853

0,14

1.703.028

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

15.12.2010

15.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

46.975

15

3.853,00

390,18

9,87

0,88

обични акции

86.548

66

84,08

6.599,50

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

133.523

81

102,74

149,33

GRNT (2009)

3.071.377

510,00

105,83

4,82

0,51

обични акции

44.377

20

505,09

KMB (2009)

2.014.067

3.244,78

533,81

6,08

0,94

Вкупно Редовен пазар

44.377

20

505,09

MPT (2009)

112.382

23.760,67

/

/

0,66

REPL (2009)

25.920

37.000,00

5.625,12

6,58

0,74

SBT (2009)

389.779

2.760,00

211,39

13,06

0,63

STIL (2009)

3.244,78

0,77

1.132.429

14.622.943

165,90

0,11

1.500,28

2,32

ЗК Пелагонија Битола

2013,66

0,68

737.000

TPLF (2009)

450.000

3.290,76

61,42

53,58

0,96

Тутунска банка Скопје

3442,22

0,63

619.600

ZPKO (2009)

271.602

2.013,66

/

/

0,27

Комерцијална банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 15.12.2010)

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

11

NAJPOZNATIOT SVETSKI HAKER ODR@A PREDAVAWE VO SKOPJE akerite sakaat vie da se ~uvstvuvate sigurno, voop{to da ne po~uvstvuvate deka vo zadnina tie gi pribiraat najva`nite podatoci koi mo`at da ja zagrozat va{ata kompanija, bezbednosniot sistem ili, pak, bankarskata smetka na pretprijatieto, - re~e Kevin Mitnik, najpoznatiot haker vo svetot, koj za prvpat dojde vo Makedonija.

Mitnik odr`a dvo~asovno predavawe pred publikata vo Skopje, a glavna tema na predavaweto be{e prezentacijata na socijalniot in`enering, akt na psiholo{ka manipulacija so koja hakerite pobrzo od drugite

H

tehniki mo`at da dojdat do zna~ajni informacii za va{ite tajni lozinki.

Ideen tvorec na ovaa strategija e samiot Mitnik, koj denes rakovodi so negova sopstvena konsaltingkompanija. Toj na osobeno avtenti~en na~in go prenese svoeto iskustvo vo kongresnata sala na hotelot Aleksandar Palas, kade {to prisutnite mo`ea da slu{nat najrazli~ni primeri i vistinski prikazni od negovoto hakersko portfolio.

“Dokolku sakate kopija od prezentaciite, mo`ete da ja dobiete na moeto USB”, se {eguva{e Mitnik, koj pred toa prezentira{e kako

hakerite mo`at da upadnat vo kompjuterskiot sistem na koj bilo sopstvenik samo so edno postavuvawe na fle{-memoriskata karti~ka vo va{iot kompjuter. Tuka Mitnik go spomena i popularniot osnova~ na Vikiliks, Xulijan Asan`, poradi kogo amerikanskata armija donese uredba da ne se vnesuvaat fle{memoriski karti~ki vo nejzinite prostorii, poradi toa {to golem del od podatocite na Vikiliks povrzani so vojskata bile probieni na toj na~in.

Spored Mitnik, golem e brojot na nesevesni gre{ki koi gi pravat

vrabotenite vo kompaniite koi se napadnati od hakeri. Za ovoj ekspert pojdovna to~ka na upadot mo`e da bide i samiot vebsajt na kompanijata, koj mo`e da ponudi dovolno podatoci koi potoa }e go odvedat hakerot do odredeni soznanija. Isto taka, klu~nata alka vo socijalniot in`enering se podatocite na vrabotenite vo firmata, a, spored istra`uvawata, re~iis 100% od vrabotenite vo edna kompanija gi ka`uvaat svoite imiwa pri telefonski razgovor, a duri 94% go spodeluvaat i svojot datum na ra|awe.

DODEKA POSTOJNITE TEHNOLO[KO-INDUSTRISKI ZONI ZJAAT PRAZNI

17.03.2010 11 VLADATA, NAMESTO INVESTITORI, BARA SLOBODNI ZONI I TAMU KADE [TO GI NEMA Direkcijata za tehnolo{ko-industriski razvojni zoni bara firmi koi }e go ispituvaat zemji{teto na odamna najavenite tehnolo{ko-industriski zoni vo ~etiri op{tini. Za gradona~alnicite e neizvesno dali na predvidenite lokacii }e "niknat" industriski zoni VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ladata preku Slu`ben vesnik duri sega bara firmi koi }e go ispituvaat zemji{teto na tehnolo{ko-industriskite zoni vo ~etiri op{tini, iako odamna lokacii vo blizina na Kriva Palanka, Ki~evo, Strumica i Struga se proglaseni za slobodni ekonomski zoni.

U{te posporno e {to nekoi gradona~alnici tvrdat deka vo nivnite op{tini voop{to ne postojat parceli koi bi mo`ele da prerasnat vo zoni.

Za gradona~alnicite na Kriva Palanka, Ki~evo, Strumica i Struga neizvesno e dali so ispituvawata }e se zabrzaat postapkite da se izgradat ekonomski zoni ili na ovoj na~in samo se ispituvaat rezervnite opcii vo slu~aj tehnolo{ko-industriskite zoni voop{to da ne se realiziraat.

Gradona~alnikot na Kriva Palanka, Arsen~o Aleksovski, veli deka vo op{tinata ne postoi parcela na koja mo`e da se izgradi tehnolo{koindustriska zona.

"Za zona od vakov karakter potrebno e zemji{te so minimalna povr{ina od 30 kvadratni metri, a Kriva Palanka nema prostorni mo`nosti za takvo ne{to. U{te lani ovde dojde ekipa koja premeruva{e i prave{e procenki, no se utvrdi deka, za `al, ne postoi sloboden postor", veli

V

Aleksovski i dodava deka vo idnina prostorno re{enie }e baraat vo nekoe od okolnite sela.

Iako Direkcijata za tehnolo{ko-industriski razvojni zoni raspi{a tender preku koj bara firmi koi }e vr{at geomehani~ki i hidromehani~ki ispituvawa na grade`nite parceli, direktorkata Lega odbiva da komentira koja e opravdanosta za ovoj poteg.

"Ako sakate kakvi bilo informacii, kupete si ja tenderskata dokumentacija i }e gi vidite

site detali. Jas ne sakam i nema da komentiram ni{to", veli direktorkata na TIRZ, Nata{a Haxi-Lega.

Koja firma }e gi vr{i ispituvawata vo zonite vo ~etirite op{tini }e zavisi od ponudenata cena. Pokraj cenata, vtor kriterium za da se dobie tenderot e tehni~kata sposobnost na izveduva~ite.

Gradona~alnikot na Strumica objasnuva deka e odredeno mestoto kade {to treba da "nikne" najavenata zona, no dali toa }e bide tehnolo{ko-

industriska zona ili ne s$ u{te ne se znae.

"Procedurata za donesuvaweto vakva zona e vo tek. Ostanuvaat u{te nekolku fazi od celokupnata procedura za op{tina Strumica da dobie tehnolo{koindustriska zona. Sepak, i koga }e se kompletira dokumentacijata, siguren sum deka dr`avata nema da ni donese investitori, ako ne se potrudime sami okolu toa", veli gradona~alnikot Zoran Zaev.

Ki~evskiot gradona~alnik, pak,

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,95%

3,85%

4,41%

5,33%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,4987

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

45,7750

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,4665

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,6144

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,4502

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7818

61,6

46,7

72,8

48,4

Извор: НБРМ

Blagoja Despotoski veli deka procedurata za definirawe na zonata s$ u{te ne zavr{ila. No, spored nego, toa bilo lesno izvodlivo, poradi toa {to parcelite za predvidenata zona bile pokraj magistralniot pat Ki~evo-Prilep.

"Nie nema da barame dr`avata da ni gradi infrastruktura, tuku toa }e si go napravat samite investitori. Samo treba da se formira zonata kako tehnolo{ko-industriska", veli Despotoski.

Gradona~alnikot na Struga, Ramiz Merko, u{te

pred polovina godina najavi deka }e objavat tender za izgradba na industriska zona, bidej}i detalniot urbanisti~ki plan za zemji{teto bil donesen u{te vo dekemvri minatata godina.

Vladata dosega udri temeli na ~etiri industriski zoni, od koi dve vo Skopje i po edna vo [tip i Tetovo. I pokraj pompeznite najavi na Vladata deka Makedonija }e bide preplavena od stranski investitori, s$ u{te vo Bunarxik rabotat samo dve fabriki, Xonson Meti i Xonson Kontrols.

Za da za`iveat industriskite zoni, Vladata preku Zakonot za tehnolo{ko razvojni industriski zoni im ovozmo`uva na investitorite brojni olesnuvawa.

Spored zakonot, dano~niot obvrznik, korisnik na zonata, se osloboduva od pla}awe na danok na dobivka, od personalen danok na dohod, kako i od pla}awe na carinata za proizvodite i surovinite koi gi koristi vo proizvodstvoto. Investitorot vo slobodnata zona isto taka e osloboden od pla}awe na nadomest za ureduvawe na grade`no zemji{te, tovar koj }e go ponese ili Vladata ili op{tinata kade {to se nao|a zonata.

Vo nizata privilegii e i mo`nosta investitorot da go zakupi zemji{teto kade {to }e gradi za period od 99 godini.

Za visinata na nadomestot, pak, Vladata odlu~uva za sekoj slu~aj posebno. Vladata isto taka u~estvuva i vo tro{ocite za izgradba na objektot na investitorot.

Fokus

12

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

KAKO DA SE OBEZBEDI EKONOMSKI RAST?

SEGA E VISTINSKO VREME MAKEDONIJ ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonija treba da se zadol`uva i da gi investira parite vo kapitalni proekti dokolku saka da postigne ekonomski razvoj. Formulata za rast koja ja primenija porane{nite socijalisti~ki dr`avi predviduva pove}e krediti od stranstvo, so koi }e se finansiraat kapitalni investicii, koi nosat ekonomski razvoj. Tuka ne vleguvaat neproduktivni tro{oci za spomenici, muzei, `i~arnicii, plati i drugi tro{oci na dr`avnite slu`benici.

Dokolku ovaa formula ja primeni Makedonija, }e obezbedi mnogu pogolem ekonomski rast od 3%, ednoglasni se ekonomskite eksperti. Spored niv, so kreditite od me|unarodnite finansiski institucii i parite od dr`avnite zapisi i evroobvrznici treba da se finansiraat proekti vo infrastrukturata, energetikata, obrazovanieto, zdravstvoto, no ne i platite na javnata administracija i drugite socijalni dava~ki. Takvoto neproduktivno zadol`uvawe ja doveduva dr`avata vo opasnost eden den da ne mo`e da go otpla}a dolgot.

Ekonomistite komentiraat deka sega, koga ekonomijata se nao|a vo postrecesiski period, ostvaruvaj}i stapki na rast od 1%-2%, e vistinsko vreme dr`avata da go pottikne razvojot so vbrizguvawe sve` kapital, duri i po cena da go prodlabo~i javniot dolg.

“Makedonija ima prostor da se zadol`uva i ima golema potreba da go pravi toa za da investira vo kapitalni proekti koi }e ja izvle~at ekonomijata od kriza. Poniskite stapki za rast se podobra osnova za zgolemuvawe na javniot dolg i pogolema multiplikacija od tie investicii, a zgolemeniot javen dolg potoa lesno }e se kompenzira so rast na bruto-doma{niot proizvod.

Zemjava treba da go iskoristi postkrizniot period koga site me|unarodni finansiski institucii, a osobeno Svetskata banka, nudat isklu~itelno povolni krediti so ekstremno niski kamati. Parite treba da se vlo`at vo izgradba na patna i `elezni~ka infrastruktura, so {to }e se anga`ira celata grade`na operativa, vo zdravstvoto i obrazovanieto, za da se podigne `ivotniot standard

M

sega, koga ekonomijata se nao|a vo Ekonomistite komentiraat deka sega postrecesiski period, ostvaruvaj}i stapki na rast od 1%-2%, e vistinsko vreme dr`avata da go pottikne razvojot so vbrizguvawe sve` kapital, duri i po cena da go prodlabo~i javniot dolg na gra|anite. Sekako, ne treba da se zanemarat i investiciite vo ~ove~kiot kapital, bidej}i znaeweto e osnoven generator na ekonomskiot razvoj”, veli profesorot Dimitar Eftimoski.

Poddr`uvaj}i ja Kejnzijanskata teorija na dr`aven intervencionizam, profesorot Eftimoski veli deka sega e najva`no Makedonija da ja zgolemi agregatnata pobaruva~ka so dr`avni investicii vo infrastrukturata, bidej}i sekoj potro{en denar od dr`avata }e zna~i denar pove}e kako dohod.

Spored poslednite podatoci od Ministerstvoto za finansii, javniot dolg na Makedonija zaklu~no so oktomvri godinava iznesuva 2,3 milijardi evra, {to e 33,4% od BDP. Ova, spored Mastri{kite kriteriumi za vlez vo Evropskata Unija, spored koi nivoto na javen dolg ne smee da bide povisoko od 60% od BDP, e dozvoleno nivo na zadol`enost.

Iako vo ekonomskata teorija postojat i drugi mislewa {to gi zastapuvaat neoklasi~arite, koi se protivat na idejata dr`avata da bide lider vo investiraweto, imaj}i predvid deka Makedonija spa|a vo grupata na niskorazvieni zemji, ekonomistite nemaat dilemi deka Vladata vo naredniot period treba da se zadol`uva za podobruvawe na infrastrukturata na kratok period i so toa za zgolemuvawe na konkurentnosta na ekonomijata na podolg period.

“Koga ve}e sme re{ile da se zadol`ime, toga{ mora da se znae za {to }e se potro{at pozajmenite pari. Imaj}i ja predvid buxetskata struktura, finansiraweto na potrebite na dr`avata vo najgolem del }e bide naso~eno kon tekovni i neproduktivni celi.

Pozajmenite pari mora da se potro{at isklu~ivo vo kapitalni investicii, za izgradba na pati{ta, prugi, hidrocentrali, industriski

zoni. Treba da se napravi dobra strategija, odnosno plan za investirawe, za da se sozdadat podobri uslovi za privlekuvawe i na stranski investitori. Duri toga{ mo`e na Makedonja da & se slu~i ekonomsko ~udo”, potencira profesorot na Ekonomskiot fakultet, Sa{o Arsov.

VLADATA ]E SE ZADOL@I 320 MILIONI EVRA VO 2011 GODINA Vladata planira idnata godina da se zadol`i za 320 milioni evra so krediti od me|unarodnite finansiski institucii i so izdavawe evroobvrznica. Od niv, 190 milioni evra se potrebni za pokrivawe na dupkata {to }e se pojavi vo buxetot poradi toa {to }e se potro{at pove}e pari otkolku {to }e se soberat od danoci i pridonesi, a so ostanatite 130

milioni evra }e treba da se otplatat ve}e starite dolgovi koi dostasuvaat vo 2011 godina.

Najgolem del, odnosno 315 milioni, }e bidat pozajmeni od stranstvo, a samo pet milioni evra netozadol`uvawe se planira da se ostvari vo zemjata preku dr`avni zapisi. Vladata ve}e obezbedi i kreditna linija od MMF vo vrednost od 480 milioni evra za slednite dve godini, no parite nema da se tro{at dokolku ne se pojavat negativni efekti vrz prihodite vo buxetot ili, pak, dokolku povtorno bezuspe{no zavr{i obidot za izdavawe evroobvrznica.

Najavenite investicii se o~ekuva da go prodlabo~at javniot dolg.

Vladata vo strategijata za upravuvawe so javen dolg objasnuva deka dosega{noto nisko nivo ovozmo`uva ponatamo{no zadol`uvawe so cel

da se zabrza investiciskata aktivnost. Do 2012 godina se planira dolgot na dr`avata da dostigne pove}e od 2,6 milijardi evra.

“Vakvoto zgolemuvawe na javniot dolg }e bide rezultat na novite investicii vo patnata i `elezni~kata infrastruktura, vo vodovod i kanalizacija, sportski objekti, socijalni stanovi i vo obrazovanieto, koi }e bidat implementirani od organite na dr`avnata uprava.

Proekciite za vkupniot javen dolg za istiot period poka`uvaat zgolemuvawe od 3,1 procentni poeni, odnosno od 30,4% na 33,5% od BDP. Ovoj porast doa|a kako rezultat na spomenatite investicii, no i drugi investicii koi }e bidat realizirani preku zadol`uvawe na javnite pretprijatija za realizacija na proekti vo energetskiot sektor i `elezni~kata infrastruktura, za

EU VO SLEDNITE DVE GODINI POD PRITISOK ite zemji-~lenki na EU vo 2012 godina }e zabele`at pozitivni stapki na ekonomski rast, no dol`ni~kite i problemite so buxetskiot deficit i ponatamu }e ja pritiskaat Unijata, soop{tuva Evropskata komisija vo prvite ekonomski prognozi za periodot do 2012 godina.

Prviot zamenik-izvr{en direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski, smeta deka finansiskata kriza vo mnogu zemji od evrozonata mo`e da go zagrozi po~natiot proces na zazdravuvawe na svetskata ekonomija.

“Prisutnata tenzija na pazarot na obvrznici na zonata na evroto vo EU mo`e da se pro{iri vrz realnata ekonomija na celiot region, predizvikuvaj}i poskapuvawe na kreditite, vlo{uvawe na uslovite za zaemi i odlevawe na kapitalot”, predupredi Lipski.

S

Razvojot na nastanite vo evrozonata poslednite denovi poka`a deka rakovodstvoto na EU i Vladata na Irska zasega uspevaat da se izborat so kriznite tendencii vo irskite banki. Poradi toa, i ponatamu e prisutna opasnosta od nejzino {irewe vrz drugite zemji od evrozonata, vklu~uvaj}i gi i Portugalija i [panija, i sozdavawe sistemska kriza na finansikiot pazar na EU. Lipski izjavi deka “MMF ima rezervi za pomo{ na Portugalija, dokolku Lisabon go pobara toa”, dodavaj}i deka zasega Portugalija ne pobarala finansiska pomo{.

Komentiraj}i go razvojot na nastanite vo ekonomijata na Irska, Lipski naglasi deka irskata kriza “ne e golema i mo`e da se re{i”, imaj}i gi predvid dimenziite na zemjata vo sporedba so evrozonata.

Spored nego, krizata vo Grcija ja predizvikaa “serioznite dano~ni

debalansi”, dodeka vo Irska krizata e rezultat na “situacijata vo nejziniot finansiski sektor”.

Ekonomistite predupreduvaat deka fondot za pomo{ na zagrozenite ~lenki na evrozonata, vreden 750 milijardi evra, mo`ebi nema da bide dovolen za spas na {panskiot finansiski sektor. Evropa e vo panika deka ovaa ekonomija koja e dva pati pogolema od gr~kata, irskata i portugalskata zaedno, ne e sposobna da go namali tretiot najgolem buxetski deficit vo evrozonata.

“Pra{aweto ne e dali }e bide potrebno spasuvawe na [panija, tuku koga?! Za `al, slu`beniot evropski fond za pomo{ na zagrozenite ~lenki nema da bide dovolen za spas na ovaa ekonomija”,

predupredi Nuriel Rubini, nobelovec i univerzitetski profesor od Wujork.

Toj svoevremeno prv ja prognozira svetskata finansiska kriza, a sega [panija ja narekuva “golem slon vo sobata”. Sprotivno na toa, {panskata ministerka za finansii, Elena Salgado, izjavi deka “zemjata nema namera da bara pomo{“.

Iako Italija, treta-

ta po golemina evropska ekonomija, so svoite slabosti ne e sli~na so zasega problemati~nite Grcija i Irska, za `al, nalikuva na problemati~nata Portugalija, potvrduvaat analiti~arite. Italija, sli~no na Porugalija, zasega go izbegna krahot na bankarskiot sektor i pazarot na nedvi`nosti od irsko-gr~ki razmeri, no e izlo`ena na zabaven rast i pad na buxetskite prihodi od danoci, {to mnogu lesno mo`e zemjata da ja dovedat do

NURIEL RUBINI NOBELOVEC “Pra{aweto ne e dali }e bide potrebno spasuvawe na [panija, tuku koga?! Za `al, slu`beniot evropski fond za pomo{ na zagrozenite ~lenki nema da bide dovolen za spas na ovaa ekonomija.”

no.

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN UTIN KAJ L LERI KINGG

JA DA SE ZADOL@UVA! SA[O ARSOV PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET “Koga ve}e sme re{ile da se zadol`ime, toga{ mora da se znae za {to }e se potro{at pozajmenite pari. Imaj}i ja predvid buxetskata struktura, finansiraweto na potrebite na dr`avata vo najgolem del }e bide naso~eno kon tekovni i neproduktivni celi. Pozajmenite pari mora da se potro{at isklu~ivo vo kapitalni investicii, za izgradba na pati{ta, prugi, hidrocentrali, industriski zoni. Treba da se napravi dobra strategija, odnosno plan za investirawe, za da se sozdadat podobri uslovi za privlekuvawe i na stranski investitori. Duri toga{ mo`e na Makedonija da & se slu~i ekonomsko ~udo.”

MAKEDONIJA E NAJMALKU ZADOL@ENA ZEMJA VO REGIONOT Ako se sporedi so ostanatite zemji od regionot i od Evropa, makedonskiot javen dolg e re~isi najnizok. Hrvatskiot javen dolg do krajot na minatata godina iznesuva{e 46,4% od BDP, no kreditite se potro{enii za izgradba na pati{ta i druga infrastruktura za razvoj na turizmot. Sega del od niv Hrvatska mo`e da gi vra}a preku patarinite {to gi sobira. Albanija go prodlabo~i javniot dolg do 58% od BDP, no zemjata napravi investiciski bum vo patnata inrastruktura, izgradbata na energetski kapaciteti i razvojot na turizmot. Srbija, pak, javniot dolg godinava go zgolemi za 1,7 milijardi evra na 11,6 milijardi evra (38,5% od BDP), a parite gi vlo`uva vo pati{ta, `eleznica i drugi infrastrukturni objekti. koi dr`avata }e izdade dr`avna garancija”, pi{uva vo vladinata strategija.

RIZICI ZA ODR@LIVOSTA NA JAVNIOT DOLG Vladata vo tekot na godinite }e se soo~i so seriozni rizici za odr`uvawe na nivoto na javniot dolg i navremeno servisirawe na obvrskite. Kako {to i samata pi{uva vo strategijata, rizikot od refinansirawe, odnosno mo`nosta da obezbedi pari za navremena otplata na obvrskite, so tekot na godinite }e se zgolemuva.

“Osoben predizvik za efikasno upravuvawe so rizikot od refinansirawe se o~ekuva vo 2013 i 2015 godina, koga redovno }e dostasaat prvata i vtorata evroobvrznica,

DIMITAR EFTIMOSKI PROFESOR NA EKONOMSKIOT INSTITUT “Makedonija ima prostor da se zadol`uva i ima golema potreba da go pravi toa za da investira vo kapitalni proekti, koi }e ja izvle~at ekonomijata od kriza. Poniskite stapki za rast se podobra osnova za zgolemuvawe na javniot dolg i pogolema multiplikacija od tie investicii, a zgolemeniot javen dolg potoa lesno }e se kompenzira so rastot na bruto-doma{niot proizvod. Smetam deka zemjava treba da go iskoristi postkrizniot period, koga site me|unarodni finansiski institucii, a osobeno Svetskata banka, nudat isklu~itelno povolni krediti so ekstremno niski kamati.

Parite treba da se vlo`at vo izgradba na patna i `elezni~ka infrastruktura, so {to }e se anga`ira celata grade`na operativa, vo zdravstvoto i vo obrazovanieto, za da se podigne `ivotniot standard na gra|anite.

Sekako, ne treba da se zanemarat investiciite vo ~ove~kiot kapital, bidej} i znaeweto e osnoven generator na ekonomskiot razvoj.” izdadeni vo 2005 i 2009 godina, vo iznos od 150 i 175 milioni evra. Pri~ina za zgolemuvaweto na obemot na otplati vo idniot period se i otplatite po osnova na proektiranite kapitalni investicii vo oblasta na energetskiot sektor i infrastrukturata”, objasnuva Vladata.

Vo periodot od 2010-2012 godina se o~ekuva i umereno namaluvawe na prose~noto vreme na dostasuvawe na vkupniot javen dolg, od 5,5 godini za krajot na 2009 godina na nivo od 4,9 godini vo 2012 godina, {to isto taka }e pretstavuva problem za obezbeduvawe na sredstva za otplata na dolgot. Pri~inite za vakvata sostojba se vo toa {to Makedonija ne e pove}e vo grupata zemji koi mo`at da koristat koncesionalni krediti so niski kamatni stapki i dolgi rokovi na dostasuvawe.

Drug va`en rizik za javniot dolg mo`e da bide promenata na kamatnite stapki vo idnina.

Dokolku kamatnite stapki porasnat za samo eden procenten poen, toa bi predizvikalo porast na

tro{ocite za servisirawe za 4,4%. Ovaa senzitivnost mo`e da se objasni kako rezultat na visokata izlo`enost na dol`ni~koto portfolio na rizikot od promena na kamatni stapki, {to e posledica na relativno visokoto u~estvo na dolgot so promenlivi kamatni stapki.

Portfolioto na javniot dolg e osobeno izlo`eno i na rizikot od promena na vrednosta na stranskite valuti.

“Zgolemuvawe ili namaluvawe na vrednosta na valutite koi go so~inuvaat portfolioto mo`e da predizvika zgolemuvawe ili namaluvawe na tro{ocite za servisirawe od 10% poradi re`imot na fiksen devizen kurs na doma{nata valuta vo odnos na evroto. Me|utoa, eventualnite nepovolni dvi`ewa na deviznite kursevi na drugite valuti vo odnos na evroto nema silno da se po~uvstvuvaat vrz tro{ocite za servisirawe, poradi faktot {to najgolemiot del od nadvore{niot dolg na op{ta vlada e denominiran vo evro valuta”, uveruva Vladata.

K NA DOLGOVI I DEFICIT Site zemji-~lenki na EU vo 2012 godina }e imaat pozitivni stapki na ekonomski rast, no dol`ni~kite i problemite so buxetskiot deficit i ponatamu }e ja pritiskaat Unijata, soop{ti Evropskata komisija vo prvite ekonomski prognozi za periodot do 2012 godina to~kata na insolventnost, odnosno nemo}nost za pla}awe na dolgot.

U{te pogolem problem pretstavuva {to italijanskata ekonomija e za polovina pogolema od {panskata, pa u{te pogolema e i zakanata deka evropskiot fond za spas ednostavno ne bi bil vo sostojba da go finansira izlezot od bankrot na ovaa zemja.

Dodeka Portugalija i [panija se spomenuvaat kako sledni kandidati za dobivawe finansiska pomo{ od MMF i EU, vo fokusot na vnimanieto se nao|a i Belgija. Javniot dolg na ovaa zemja iznesuva okolu

100% od BDP. Pokraj ovoj fakt, Belgija e bez vlada od izborite odr`ani vo juni, zaradi sporot me|u flamanskite i valonskite partii za pra{aweto za regionalnite reformi.

Belgija e kako [panija, Portugalija i Italija. Mnogu e ranliva, bidej} i ne e fiskalno zdrava.

EU vleze vo recesija minatata godina, koga ekonomiite na blokot od 27 zemji vo prosek zabele`a pad na aktivnosta od 4,2%. Ovaa godina pogolem broj od zemjite }e zabele`at pozitivna stapka na rast, so isklu~ok na pet do {est od niv,

dodeka Grcija i Portugalija }e zabele`at negativna stapka i vo 2011 godina.

Vo 2012 godina site ~lenki na Unijata }e zabele`at pozitivni stapki na rast na BDP, koi }e se dvi`at od 0,8% vo Portugalija do 4,2% vo Polska, pod pretpostavka deka ~lenkite vo me|uvreme nema da ja promenat ekonomskata politika. EU, vo celina, vo ovaa i idnata godina treba da zabele`i stapka na rast od okolu 1,75%, dodeka vo 2012 godina taa treba da se dvi`i okolu 2%, procenuvaat od Brisel.

4

U^AM PESNI NA ANGLISKI U^A SO MOJOT U^ITEL razli~ni aspekti za mnogu problemi, Imavme no mo`am da ka`am edna rabota so celosna doverba: Xorx Bu{ junior e ~ovek so golem integritet i soodveten protivnik. Isto taka, ima prijatno semejstvo. Navistina si pominav ubavo vo domot na tatko mu orane{niot SSSR potro{i devet godini borej}i se vo Avganistan.

Za ova diskutiravme i minatiot pat koga se vidovme, pred 10 godini. Nekoi go vikaat Vietnam na Sovetskiot Sojuz.

Dali smetate deka SAD }e napravi ne{to pove}e vo Avganistan?

Prvo, ne mislam deka sporedbata e precizna. Na{ite trupi se povlekoa od Avganistan na miren na~in, a po povlekuvaweto, Vladata, koja be{e poddr`ana od Sovetite, ostana na vlast u{te tri godini. Talibancite uspeaja da ja urnat po rasturaweto na SSSR, koga ve}e nema{e pomo{ od SSSR. Smetam deka SSSR napravi mnogu gre{ki vo Avganistan. Najgolemata be{e {to ispratija trupi. Ne treba{e da go napravime ova. Toa e jasno. Momentalnoto prisustvo na SAD i na koaliciskite sili vo Avganistan e druga rabota. Kako {to ka`av, na{ata kampawa vo Avganistan ne mo`e da se sporeduva so Vietnamskata vojna. Sli~no na toa, }e zgre{am ako gi sporedam momentalnite amerikanski i me|unarodni operacii vo Avganistan so ruskite vo 80-te godini.

Koaliciskite sili imaat va`na i pozitivna misija za ispolnuvawe vo Avganistan. Ne mo`eme i nema da pridoneseme voeno, no davame nevoena pomo{ na na{ite partneri od SAD i na drugite koaliciski zemji. Se soglasivme da dozvolime tranzit (preku na{ata teritorija) po vozduh i zemja i }e go pravime tokmu toa. Isto taka, delime va`ni informacii, dobieni od specijalni agenti, koi pred malku gi spomenavte. Site tie se pozitivni primeri za sorabotka. Ima{e slu~ai koga ruski helikopterski piloti spasuvaa amerikanski i holandski trupi vo opasnost. Postojat i drugi na~ini za pridones kon me|unarodnite napori vo Avganistan. Na primer, davaweto pomo{ za avganistanskata Vlada i voenite sili. Postojat mnogu kooperativni merki i se nadevame deka }e dadat pozitivni rezultati.

Kakva e Va{ata procenka za

P

pretsedatelot Obama?

Procenkata na negovata efikasnost e odgovornost na amerikanskite gra|ani, lu|eto koi go izbraa.

No, kako nadvore{en nabquduva~ mo`am da ka`am samo deka pretsedatelot Obama be{e soo~en so mnogu te{ki predizvici, primarno ekonomski i socijalni. Ne e moe da sudam dali pravilno postapi so toa {to go forsira{e Zakonot za zdravstvo vo Kongresot. No, ne se somnevam deka pravilno postapi vo odnos na ova mnogu ~uvstvitelno pra{awe za Amerikancite. Toj napravi s$ za da odgovori na aspiraciite na Amerikancite, {to ja dade osnovata za negovata izborna platforma. Veti i ispolni. A, {to se odnesuva do nadvore{nata politika, milo mi e {to gi omekna retori~kite rusko-amerikanski odnosi i {to preku konkretni dostignuvawa ja zadocni implementacijata na programata za treta strana za raketno-odbranbeniot {tit vo Evropa. Ova sozdade novi mo`nosti za dijalog i dobivme vreme za obid da go pretvorime planot na pretsedatelot Medvedev od Lisabon vo realnost.

Ajde da razgovarame za porane{niot pretsedatel Xorx Bu{. Vo negovite memoari “Odlu~uva~ki to~ki” Ve opi{uva kako ~ovek koj nekoga{ e {armanten, nekoga{ mnogu seriozen i so ladna glava. Toj veli deka koga prvpat Ve zapoznal, Vi poglednal vo o~i i videl deka imate du{a. Kako bi go opi{ale odnosot so nego?

Toa bea topli, prijatelski, ~ove~ki odnosi. Toj me poseti vo domot, kako i jas nego. Bev na negoviot ran~. Imavme razli~ni aspekti za mnogu problemi, no mo`am da ka`am edna rabota so celosna doverba: Xorx Bu{ junior e ~ovek so golem integritet i soodveten protivnik. Isto taka, ima prijatno semejstvo. Navistina si pominav ubavo vo domot na tatko mu.

Zna~i, navistina Vi se dopa|al?

Da, mi se dopa|a kako li~nost, no, povtoruvam, imavme razli~ni na~ini za re{avawe na istite problemi.

Dali ja pro~itavte negovata kniga?

Vidov nekoi izvadoci od toa. Ne se soglasuvam celosno so toa {to go napi{al i smetam deka nekoi raboti gi zaboravil. Bi go potsetil na niv ako se vidime.

Znam deka rabotite na va{iot angliski. Govorevte angliski na sostanokot na Me|unarodniot olimpiski komitet. Imavte intervju so Mejtu ^ens za Si-En-En pred dve godini i zboruvavte angliski. Dali ste podgotveni sega da & se obratite na publikata na angliski?

Angliskiot mi e lo{. Podobro e da se bide precizen koga se zboruva so tebe i da se izbegnuvaat gre{kite. U~am pesni na angliski so mojot u~itel i probuvame zaedno da gi peeme. Pove}e e kako igra. Ne e kako obi~nite ~asovi po angliski, nie u~ime, pa si pravime pauzi. No, ako se sretneme vo Moskva, }e se obidam da Vi zboruvam na angliski. Razbiram mnogu koga slu{am, se razbira, do odreden stepen. Ne mi treba tolkuva~ koga se sre}avam so kolegite vo poluoficijalna ili poluformalna atmosfera.

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

GOLO BRDO NA TVITER nivnite roditeli i dedovci.

Da ne zboruvam za studirawe maj~in jazik. Makedonija mo`e da bide super primer za site na{i sosedi.

PIGON: Slu{aj, minatata nedela nabrzina na Internet gi razgledav glavnite vesti objaveni za ~ovekovi prava, koi doa|aa od Makedonija. Vnimanieto be{e fokusirano i na ~ovekovite i na diplomatskite prava na edna li~nost. Se raboti za Negovata ekselencija, ambasadorot na EU i ostrite diskusii vo Brisel od pred nekolku nedeli. Mislam deka Evropa ima mnogu pogolemi problemi koi treba da se istaknat na Denot na ~ovekovite prava otkolku da se stava fokusot na politi~ki raspravi. Na primer, bi gi spomenal diskriminacijata na Romite vo Francija ili rasisti~koto odnesuvawe kon afrikanskite emigranti vo Irska.

JAN^ESKI: ^ekaj malku. Od anti~ko vreme e nesporna za{titata na ambasadorite i pratenicite. Denes postojat konvencii i me|unarodni zakoni. Poslednata nedela dvajca ambasadori vo Makedonija, od va`ni dr`avi od EU, napi{aa otvoreno pismo za da go odbranat dostoinstvoto i statusot na ambasadorot na EU. Zna~i, va`no pra{awe e?

PIGON: Aleksandar, pred nekoe vreme na Internet

ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI PIGON: Koga prethodnata nedela ja ~itav vesta za problemite koi gi imaat u~itelite po makedonski jazik vo Albanija, ne mo`ev da poveruvam. Nie vo Polska organiziravme tajni u~ili{ta za vreme na germanskata okupacija, no toa bea denovi od Vtorata svetska vojna. [to }e mislat tie 150 deca od selata Treb{te, Ostreni, Ladimerica i Klewe koga }e porasnat za fantasti~nata ideja za za{tita na ~ovekovite prava na po~etokot na 21 vek vo Evropa? Na koj jazik }e gi ~itaat knigite od talentiraniot makedonski pisatel koj neodamna ja dobi Nagradata za literatura na EU? JAN^ESKI: Pri jatele, ovaa nepravda, kako {to znae{, ne be{e top-vest niz evropskite mediumi vo nedelata, koga se proslavuva{e Denot na ~ovekovite prava. Fakt e deka ima lu|e vo Evropa koi ne mo`at slobodno da gi u~at nitu osnovite na jazikot na

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

naletav na sliki od ambasadorot na EU vo kostim za kapewe, kako javno skoka vo Ohridskoto Ezero i se pra{uvam: dali e toa preporaka od Evropskata komisija do Negovata ekselencija? Pa, samiot si odgovoriv: sekoj ima svoi privatni prava i toa e dobar gest. No, Negovata ekselencija naskoro }e go zavr{i mandatot vo Makedonija i jas - kako `itel i dano~en obvrznik na EU - pove}e bi preferiral da se otvori diskusija za postignatite rezultati site tie godini. Dali Makedonija dosega ne treba{e da gi po~ne pregovorite? So zadovolstvo go pro~itav pismoto od dvajcata ambasadori. Se soglasuvam so sodr`inata, no be{e li toa najdobrata diplomatska koincidencija: ~ovekovite prava i pravata na ambasadorot? Zo{to nivnite ekselencii ne reagiraa vedna{, tuku po dve nedeli?

JAN^ESKI: Mo`ebi ova e diplomatska procedura i po dve nedeli ti i drugi `iteli na EU isto }e slu{nete za slu~uvawata vo Golo Brdo i diskriminacijata na makedonskite deca vo Albanija?

Mo`ebi }e slu{nete i za diskriminacijata na Makedoncite vo Grcija i Bugarija?

Bi sakal ovie tri dr`avi malku da se ugledaat na Srbija i Hrvatska.

PIGON: Srbija i Hrvatska?

O

G

L

A

S

IP/94/594, koj e objaven na osum jazici. Sudot na pravdata presudi deka Grcija go zloupotrebila Dogovorot za EEZ (Evropska ekonomska zaednica). Sudot istaknuva deka obvrska na Komisijata, spored ~len 225, povrzano so ~len 224, e za{tita na interesite na EEZ (deneska EU). Dali potezite {to gi pravi Grcija denes, po sozdavaweto na golemata gr~ka kriza i prodol`uvaweto na nepo~ituvaweto na pravnite odluki gi zagrozuvaat interesite na EU ili ne? [to so Privremenata spogodba od 1995 godina, so koja se sozdade ramkata za bilateralnite odnosi me|u Grcija i Makedonija?

JAN^ESKI: Ima mnogu neodgovoreni pra{awa. Ona {to bi sakale da vidat Makedoncite e deka dene{nata evropska kriza ne gi trga nastrana vitalnite pra{awa za na{ata idnina i deka ~ovekovite prava na Makedoncite se po~ituvaat. Na 7 oktomvri ovaa godina komesarot na Sovetot na Evropa za ~ovekovi prava na bugarskiot premier mu napi{a vo pismo: “Vo mojot izve{taj za 2010 godina isto taka zabele`av deka Evropskiot sud za ~ovekovi prava utvrdi deka Bugarija gi kr{i odredbite od Evropskata konvencija na ~ovekovi prava, koja se odnesuva na slobodata na sobirawe i zdru`uvawe

JAN^ESKI: Da. Vo Srbija site, i Makedoncite i makedonskiot ambasador vo Belgrad i ministerot za ~ovekovi i malcinski prava na Srbija, zaedno rabotea i uspeaja da formiraat Nacionalen sovet na makedonskoto malcinstvo vo Srbija. Institucija preku koja mnogu polesno se ostvaruvaat pravata od oblasta na kulturata, obrazovanieto, pismoto, jazikot itn.. Denovive, gradot Split vo Hrvatska na sovetite na makedonskata zaednica i nekolku drugi zaednici od toj grad im dodeli novi prostorii vo koi }e mo`at da funkcioniraat.

Zamenik-gradona~alnikot vo taa prigoda izjavi: “Sekoj narod mora da bide gord {to vo svojata dr`ava ima drugi narodi i kulturi”.

PIGON: Vakvi pozitivni momenti nedostigaat od Albanija, Grcija i Bugarija. Da ne zboruvam ako toa bide napraveno so poddr{ka od nekoj EU ambasador. Pa, toa bi bilo fantasti~no.

JAN^ESKI: Za `al, na Denot na ~ovekovite prava ne slu{navme zo{to, vo kontekst na gr~kata blokada na Makedonija, EU ne gi po~ituva i primenuva odlukite na Evropskiot sud na pravdata od 1994 godina?

PIGON: Ne go znam odgovorot, no sigurno Ambasadata na EU vo Skopje ima kopija od dokumentot so broj

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

STANISLAV STAN ST ANIS AN ISLA IS LAVV PI LA PIGON PIGO GON GO N vo slu~aite koi se odnesuvaat na makedonskoto malcinstvo”.

PIGON: Siguren sum deka i ova pismo im e dobro poznato na Ambasadata na EU i drugite ambasadi vo Skopje. Gi proveriv vebstranicite na ambasadite na nekolku zapadnoevropski dr`avi vo Skopje za da vidam kako tie go proslavuvaat Denot na ~ovekovite prava. Na vebstranicata na edna od ambasadite be{e postavena videoizjava na nivniot minister za nadvore{ni raboti, koj im oddava priznanie na branitelite na pravata na ~ovekot.

Ministerot gordo objavuva deka negovoto ministerstvo po~nalo servis za ~ovekovi prava na Tviter.

Ne znam dali u~itelite i decata od Golo Brdo se registrirani na Tviter?

Isto taka, se pra{uvam dali borbata za odbrana na nivniot maj~in jazik }e bide opfatena od ovoj moderen servis, qubezno ponuden od drugiot kraj na Evropa?

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

28 JANUARI - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

16

HA[IM TA^I SE SOMNI^I ZA [VERC NA ^OVE^KI ORGANI osovskiot premier Ha{im Ta~i bil glavniot mozok na ilegalnata akcija za trgovija so ~ove~ki organi za vreme na konfliktot na Kosovo.

Vo izve{tajot na Sovetot na Evropa stoi deka Ta~i i u{te nekolku komandanti na Osloboditelnata vojska na Kosovo (OVK) vo periodot me|u 1999 i 2000 godina trguvale na crno

K

so ~ove~ki organi zemeni od kidnapirani Srbi i Albanci.

Lu|eto bile ubivani samo za da im bidat izvadeni zdravite bubrezi vo improvizirani bolnici smesteni po selski ku}i, koi potoa bile prodavani vo stranstvo. Vo izve{tajot na {vajcarskiot senator i porane{en obvinitel, Dik Marti, navedeni se te{ki

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

KAMENUVAN PORANE[EN GR^KI MINISTER VO ATINA kritiki i za me|unarodnata vlast na Kosovo deka ne sprovele soodvetna istraga nasproti pokazatelite za postoewe na trgovija so ~ovekovi organi.

Kosovskata vlada ostro gi otfrli navodite vo izve{tajot. Vakvite obvinuvawa gi oceni kako "izmislici”, koi imaat za cel da ja "ocrnat OVK i nejzinite voda~i”.

rupa napa|a~i povredila porane{en minister od konzervativnata vlada pred zgradata na Parlamentot vo Atina, vo tekot na v~era{niot generalen {trajk, prenese Rojters, dodavaj}i deka gr~kata policija upotrebila solzavec protiv demonstrantite.

Britanskata agencija prenese deka porane{niot minister za transport, Kostis Hacidakis, dodeka izleguval od

G

Parlamentot, bil do~ekan so izvicite “Zasramete se, kriminalci”, po {to bil kamenuvan od grupa levi~arski demonstranti.

Generalniot {trajk go organiziraa najgolemite sindikati vo zemjata vo znak na protest protiv ostrite merki na Vladata za {tedewe, koi gi prezema so cel da se prebrodat posledicite od ekonomskata kriza.

Na ulicite vo gr~kata pres-

tolnina bile izlezeni pove}e od 20.000 lu|e.

HRVATSKA I CRNA GORA VO BORBA ZA OSVOJUVAWE NA EVROPSKIOT PAZAR

PRISTANI[TATA NA JADRANOT SE ZDRU@UVAAT KONTRA EVROPSKITE

Ovie jadranski pristani{ta se odlu~ija na vakov ~ekor za da ja privle~at stokata koja doa|a od drugite kontinenti i odi za Sredna i Isto~na Evropa. Sega dobar del od stokite, namesto vo jadranskite, zavr{uva na dale~nite skandinavski i severni pristani{ta ELENA JOVANOVSKA

rvatskoto pristani{te Plo~e i crnogorskoto Bar, koi poradi blizinata se smetaat za `estoka konkurencija, najavija sorabotka. Pomo{nikdirektorot na pristani{teto Plo~e, Svemir Zekuli}, ve}e mu ispratil predlog za zaedni~ki nastap na stranskite pazari na menaxmentot na pristani{teto Bar. Ovie jadranski pristani{ta se odlu~ija na vakov ~ekor za da ja privle~at stokata koja doa|a od drugite kontinenti i odi za Sredna i Isto~na Evropa. Sega dobar del od stokite, namesto vo jadranskite, zavr{uva na dale~nite skandinavski i severni pristani{ta. So podobra koordinacija i zaedni~ki nastap del od toj tovar mo`e da zavr{i na dokovite vo Bar i Plo~e.

Kako golema konkurencija na pristani{teto Bar se javuva Slovenija, koja saka da bide glaven transporter na avtomobilite na Fiat proizvedeni vo Kraguevac, Srbija. Pristani{teto Koper, koe raspolaga so najgolem terminal za prevoz na avtomobili na Sredozemjeto, se obiduva svoite neiskoristeni kapaciteti da gi anga`ira za prekumorski transport na avtomobilite od Kraguevac, so {to mu konkurira na Bar. Slovene~kata `eleznica i {pediterskite firmi nastojuvaat avtomobilite od Srbija da gi prevezuvaat ne samo do pristani{teto Koper, tuku da gi razvezuvaat {irum Evropa. [to e u{te pova`no, slovene~kite firmi se podgotveni da se vklu~at i kako dostavuva~i vo procesot na proizvodstvo vo Kraguevac.

Sepak, gradona~alnikot na Bar, @arko Pavi~evi}, se nadeva deka kako {to neko-

H

ga{ “jugo” odelo za Amerika preku pristani{teto Bar, istoto }e se slu~uva i so “punto”. No, so ogled na lo{ata sostojba na prugata Belgrad-Bar, pra{awe e dali }e se ispolnat o~ekuvawata na Pavi~evi}. Poradi toa, samo mal procent na stokovata razmena me|u Srbija i svetot se odviva preku Bar, a najgolem del odi preku pristani{tata Koper, Rieka i Konstanca, destinacii do koi vodi mnogu kvalitetna patna mre`a.

PRUGATA BELGRAD-BAR PRE^KA ZA KONKURENTNOST Prethodno, Hrvatska be{e zainteresirana za privatizacija na pristani{teto Bar. Spored procenkite na hrvatskite analiti~ari, za da iz-

vle~e nekakva ekonomska korist od Bar, Srbija treba da ja modernizira prugata Belgrad-Bar, so {to }e se obezbedi zgolemuvawe na brzinata na vozovite, no i visinata na tunelite, za da mo`at niz niv da minuvaat vagoni so dupli kontejneri. Bez toa, procenuvaat hrvatskite analiti~ari, pristani{teto Bar ne e konkurentno so drugite na isto~niot breg na Jadranot. Tie procenuvaat deka Srbija nema dovolno sredstva paralelno da go gradi Koridorot 10 (koj vodi do Solun) i patot kon Crna Gora.

Italijanskata Vlada ve}e dade finansiska poddr{ka za rekonstrukcija na prugata Belgrad-Bar, koja }e ~ini pove}e od 250 milioni evra.

Najgolemoto crnogorsko pris-

SLOVENIJA JA USVOI PENZISKATA REFORMA

lovene~kiot Parlament ja usvoi penziskata reforma, so koja se predviduva zgolemuvawe na starosnata granica za zaminuvawe vo penzija.

Iako celta e da se namali pritisokot na dr`avniot buxet, analiti~arite procenuvaat deka ovaa reforma verojatno }e bide otfrlena na referendum. Starosnata granica za zaminuvawe vo penzija vo Slovenija bi trebalo da bide zgolemena na 65

S

godini i za ma`i i za `eni, nasproti dosega{nite 57 godini za `eni i 58 za ma`i.

Slovene~kite sindikati najavija deka planiraat da pokrenat raspi{uvawe na referendum, so argument deka mnogu rabotnici ne se sposobni da rabotat do 65 godini.

Od druga strana, nekolku slovene~ki ministri predupredija deka otfrlaweto na reformite na penziskiot sistem mo`e da dovede do toa na Slovenija da & bide

namalen kreditniot rejting i da go komplicira pristapot do globalnite finansiski pazari.

tani{te, osven za dr`avite od porane{na Jugoslavija, osobeno e interesno i za egipetskata Vlada. Na sredbata me|u egipetskiot i crnogorskiot premier, Ahmad Nazif i Milo \ukanovi}, be{e potencirano deka Crna Gora mo`e da bide porta za egipetskata trgovija so Centralna i Isto~na Evropa.

Centralna Evropa e najsilen trgovski partner na Egipet i izvozot vo tie zemji preku crnogorskite pristani{ta mo`e da bide mnogu konkurenten. Egipet najmnogu izvezuva vo Francija, Italija, Grcija i [panija i egipetskiot premier smeta deka Crna Gora mo`e da bide nov “izvozen kanal”.

Crnogorskata Vlada pregovara i so Kina za otvorawe

na nova zaedni~ka linija me|u Bar i [angaj. Spored analizata na kineskata vlast, voveduvaweto na ovaa linija e opravdano, zatoa {to mnogu stoka od Kina patuva za Crna Gora, a ponatamu za Srbija, Ungarija, Romanija i drugi isto~noevropski zemji, taka {to morskiot transport preku Bar bi bil najekonomi~en. Crna Gora vo kineskite brodogradili{ta gradi dva tovarni broda za prevoz na stoka so nosivost od po 35.000 toni. Se najavuva mo`nost za gradewe i na tret brod vo [angaj, specijaliziran za prevoz na kontejneri, koj bi plovel na linijata Bar-[angaj. Noviot brod na po~etokot bi bil zaedni~ka sopstvenost na Crna Gora i Kina, a podocna Crna Gora

bi go otkupila.

Osven linijata za Kina, zabrzano se raboti i na otvorawe na kontejnerski linii od Bar do italijanskite pristani{ta Taranto i Xoja di Tauro, kako i do pristani{teto La Valete vo Malta.

PRISTANI[TATA GLAVEN ADUT NA HRVATSKA Porazli~na e sostojbata so hrvatskite pristani{ta. So duri 540 milioni evra investicii, pribli`uvaweto kon EU i odli~nata geografska polo`ba, hrvatskite pristani{ta stanuvaat razvoen potencijal od prv red.

No, eden od uslovite za priklu~uvawe na zemjata kon EU e rekonstrukcijata na brodogradili{tata. Ova e bolna to~ka za hrvatskata vlast, zatoa {to sproveduvaweto reformi vo brodogradili{tata }e povle~e zatvorawe na del od niv, otpu{tawe na mnogu rabotnici, a so toa }e se zgolemi socijalniot nemir.

EU minatata godina na svoite pristani{ta ima pretovareno 3,7 milijardi toni tovar.

Nekolku milijardi toni tovar sekoja godina minuva niz Sueckiot kanal i namenet e za Evropa. Namesto preku hrvatskite, slovene~kite i italijanskite severnojadranski pristani{ta, golemi koli~ini tovar {to minuvaat niz Sredozemjeto izleguvaat preku Gibraltar i odat kon Severna Evropa (Roterdam, Antverpen, Hamburg), a ottamu kon drugite odredi{ta.

So godini se zaobikoluvaat pristani{tata vo Hrvatska i ne se vklu~eni vo sistemot na evropski soobra}ajni koridori, no hrvatskata vlast se nadeva deka toa }e se izmeni so priklu~uvaweto kon EU. Studiite na najvisokite institucii i eksperti vo EU poka`uvaat deka so pro{iruvaweto na Unijata najgolem intenzitet na soobra}ajot odi kon istok, a toa & odi vo prilog na Hrvatska.

TADI] I MEDVEDEV ]E POTPI[AT DEKLARACIJA ZA STRATE[KO PARTNERSTVO inisterot za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi} i {efot na ruskata diplomatija, Sergej Lavrov, najavija deka pretsedatelite na dvete dr`avi, Boris Tadi} i Dmitrij Medvedev, narednata godina }e potpi{at deklaracija za strate{ko partnerstvo me|u Srbija i Rusija.

M

Lavrov i Jeremi} v~era izjavija deka na nivniot sostanok e usoglasen tekstot na deklaracijata.

Jeremi} navede deka narednata godina mo`e da se o~ekuva poseta na srpskiot pretsedatel na Moskva, poto~no vo prvata polovina od narednata godina, koga bi trebalo da bide potpi{ana deklaracijata.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

17

VAC GI PRODADE SVOITE BUGARSKI IZDANIJA AC Media grup gi prodade svoite bugarski vesnici “Trud”, “24 ~asa” i “168 ~asa” na kompanijata BG Prajvatinvestment GMBH, registrirana vo Viena. VAC Media grup i BG Printinvest objavija deka potpi{ale dogovor za proda`ba na site aktivi na germanskata mediumska grupa vo Bugarija. Kupuva~ na aktivata na VAC e “BG Printmedia, podru`nica na firmata BG Prajvatinvest GMBH, so sedi{te vo Viena.

VAC prodade s$ {to poseduva, a tuka se vklu~eni "Trud", "24 ~asa",

V

"168 ~asa", "Nedelen trud", golema grupa spisanija. Prodadena e i pe~atnicata na pres-grupata i firmata za distribucija Stela.

BG Printinvest e avstriska kompanija ~ija dejnost e mediumski investicii vo Bugarija, vo sopstvenost na Karl Habsburg, Daniel Ruc i Hristo Grozev. “Smetame deka nezavisnite i slobodnite mediumi se osobeno va`ni za edna demokratija i veruvame deka mo`eme da ja odigrame svojata uloga vo garantiraweto na mediumski pluralizam vo Bu-

garija, kako strate{ki investitori so zna~ajno mediumsko iskustvo vo Centralna i Isto~na Evropa.

Osobeno se raduvame {to imavme mo`nost da ja dobieme pres-grupata na VAC vo Bugarija, koja vklu~uva brendovi kako “24 ~asa”, “Trud” i “168 ~asa”", veli direktorot na BG Printinvest, Karl Habsburg.

“Nie ne doa|ame so ideja da sozdavame novi brendovi, tuku da napravime silni internet-ekvivalenti na ve}e postoe~kite”, rekoa novite sopstvenici.

Cenata na sklu~eniot dogovor e doverliva, izjavi eden od akcionerite, Hristo Grozev. Spored nego, ureduva~kata politika na vesnicite nema da se promeni i }e ostane kakva {to bila dosega.

“Edinstveno sakame da vospostavime postrogi pravila za standardi i etika vo novinarstvoto”, re~e toj.

“Promenite }e bidat najprvin vo razvojot na internet-izdanijata, {to e sistemski problem na site pe~ateni mediumi. Razvivaweto na internet-izdanijata e apsolutno

zadol`itelno. Vo ovaa faza nema da se menuvaat glavnite urednici na izdanijata. Timot od glaven urednik, pomo{nici-urednici i novinari }e treba da se spravi so slo`enata i dinami~na rabota”, izjavi Grozev.

Hristo Grozev, koj poseduva najvisok procent od akciite, 34%, e osnova~ na BG radio i Radio 1, a pred nekolku godini firmata Stevia Komunikacii, ~ii akcioneri se Grozev i Habsburg, kupi 50% od TV Evropa.

GR^KOTO MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA JA UBLA@UVA EKONOMSKATA KRIZA

ZAKONOT ZA INVESTICII VETUVA DANO^NI OLESNUVAWA

Osven poznatite sredstva za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija, gr~kata Vlada pretstavi nova programa vo koja danocite }e bidat glaven stimul za zasiluvawe na ekonomskiot rast te koi izbrale dano~no olesnuvawe, namesto onie so direktno finansirawe.

Toj objasni deka zemjata e podgotvena da se otka`e od tri milijardi evra za danok na prihod vo slednite nekolku godini so cel da se poddr`i pretpriemni{tvoto.

Za sproveduvaweto na proektite i raspredelbata na sredstvata }e bidat potrebni {est meseci po odobruvaweto, za {to ministerot Krisohoidis veli deka e golem napredok. Toj izjavi deka toa e mnogu kratko vreme za obrabotka na podatocite i go sporedi so prethodnite pravila pod koi ovlastenite lica mo`e da ~ekaat za vladin grant do tri godini.

Vo ovaa programa ne se vklu~eni investicii vo hotelski uslugi, brodogradili{ta, grade`ni kompanii, kompanii za proda`ba na golemo, kako i kompanii koi nudat finansiski uslugi.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~koto Ministerstvo za ekonomija i regionalen razvoj donese nov zakon za investirawe vo Grcija vo momentot koga zemjata se soo~uva so te{ki finansiski problemi predizvikani od globalnata ekonomska kriza koja & zadade udar na ekonomijata.

Ovojpat, pokraj poznatite sredstva za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija, Ministerstvoto pretstavi nova programa vo koja dano~nite pridobivki se glavnite stimulacii za razvivawe na novi biznisi ili {irewe na utvrdenite. To~niot buxet ne e utvrden, no praviloto }e bide tri evra dano~no olesnuvawe na sekoe evro od dr`avniot grant.

Kompaniite so odobreni proekti }e imaat mo`nost da izbiraat me|u direkten grant za finansirawe ili dano~no olesnuvawe za slednite {est do osum godini.

Finansiski sovetnik od gr~koto Ministerstvo za ekonomija i razvoj izjavi deka vo zavisnost od sektorot vo koj raboti kompanijata, mo`e da se primenat t.n. “pametni nadomestoci”.

Na ovoj na~in, kompanijata mo`e da koristi maksimalno odobren iznos za proektot so kombinirawe na direktno finansirawe so dano~no olesnuvawe vo ramkite na celosno odobreniot iznos dr`avna pomo{.

Dano~noto olesnuvawe za odobrenite proekti na novite pretprijatija koi po~nuvaat so rabota vo 2011 godina e so period od osum godini. Za kompaniite koi ve}e

G

Vo ovaa programa ne se vklu~eni investicii vo hotelski uslugi, brodogradili{ta, grade`ni kompanii, kompanii za proda`ba na golemo, kako i kompanii koi nudat finansiski uslugi imaat aktiven biznis programata ovozmo`uva dano~no olesnuvawe za slednite {est godini po odobruvaweto na grantot.

Dano~noto olesnuvawe e vo iznosot na dr`avniot grant, a ako kompanijata ja nadmine vrednosta, ja pla}a samo razlikata na danokot.

Prednost }e imaat kompaniite koi se vklu~eni vo razvoj na visoka tehnologija, inovacii, zelena ekonomija i izvoz. Kolku e pooddale~ena oblasta

na rabota na kompanijata, tolku e pogolem udelot na dr`avniot grant. Iznosot na grantot varira od 15% do 50%, vo zavisnost od oblasta i iznosot na investicijata.

Grantot za golemite pretprijatija vo regionot Atika–Viotija, koj se smeta za eden od najcentralnite i razvieni regioni vo Grcija, e 15% i 20%-25% za mali i mnogu mali kompanii. Grantot za zonata B, kako Tesalija i drugi oblasti

MERKATOR ]E INVESTIRA 700 MILIONI EVRA VO MALOPRODA@NATA MRE@A lovene~kata grupacija Merkator do 2015 godina planira da stane lider na devet pazari vo regionot, so 4,2 milijardi evra ostvaren prihod i so okolu 33.000 vraboteni. Planovite na ovaa kompanija se vo pretstojniot petgodi{en period da investira u{te 700 milioni evra, pred s$ vo razvoj na maloproda`nata i logisti~kata mre`a, kako i

S

da se pro{iri na pazarite vo Makedonija i Kosovo.

Kako biznis-investicii za 2011 godina na site pazari, grupacijata planira da realizira 124,6 milioni evra.

Merkator za 2011 godina planira prihodi od 2,9 milijardi evra ostvareni od proda`ba, {to pretstavuva re~isi 6% pove}e od 2010 godina, soop{tija od kompanijata.

vo sredna i severna Grcija, se zgolemuva do 30%, 35% i 40%, dodeka grantot za ostrovite mo`e da dostigne 40%-50% pod noviot zakon za investicii.

Proektite }e se razgledu-

vaat i odobruvaat dva pati godi{no, vo april i vo oktomvri, a ministerot za ekonomija i razvoj, Mikalis Krisohoidis, izjavi deka Ministerstvoto prvo }e gi zeme predvid proekti-

MIKALIS KRISOHOIDIS

MINISTER ZA EKONOMIJA I RAZVOJ NA GRCIJA Zemjata e podgotvena da se otka`e od tri milijardi evra danok na prihod vo slednite nekolku godini so cel da se poddr`i pretpriemni{tvoto.

SALFORD GI PRODAVA SVOITE KOMPANII VO SRBIJA irektorot na Salford, Juxin Xafri, najavi deka e na proda`ba s$ {to poseduva ovoj investiciski fond vo Srbija.

Toj precizira deka pri~ina za proda`bata e toa {to Salford go zavr{uva svojot investiciski ciklus i }e gi prodava Imlek, Suboti~ka mlekarnica, Bambi Banat i Knez Milo{. Xafri navede i deka vo narednite dve godini investiciskiot fond }e

D

gi prodava site kompanii vo koi imaat sopstveni~ki udel na teritorijata na Srbija, Ukraina, Rusija i Gruzija.

“Kompaniite vo koi imame udel }e gi prodavame po pazarna cena na globalni kompanii. Smetame deka proda`bata }e bide lesna, zatoa {to kompaniite koi gi poseduva Salford nemaat problemi so monopoli i ~isto rabotat”, izjavi Juxin. Toj navede i deka vo naredniot

period }e startuvaat nov investiciski ciklus vo Srbija.

Sfera na nivno interesirawe }e bide vlo`uvawe vo sli~na industrija, no i vo energetika i telekomunikacii, zatoa {to vo tie oblasti imaat iskustvo.

Salford vo Srbija dosega ima investirano polovina milijarda evra.Ovoj investiciski fond e prisuten i vo Makedonija. Vlezen e vo bitolskata mlekarnica IMB.

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

MARK ZUKERBERG E LI^NOST NA GODINATA ZA 2010 SPORED MAGAZINOT "TAJM"

FRANCIJA VOVEDUVA "GUGLOV DANOK" OD JANUARI 2011 GODINA

M

S

agazinot "Tajm" go izbra osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zukerberg, za li~nost na godinata, odnosno li~nost so najgolemo vlijanie vrz nastanite vo 2010 godina.

Vo izjavata za "Tajms", Mark Zukenberg potencira{e deka ovaa nagrada mu pretstavuva ~est i priznanie za toa kako tolku mal tim mo`e da izgradi ne{to {to stotici milioni lu|e {irum svetot sakaat da go koristat za da go napravat svetot pootvoren i popovrzan

od koga bilo.

Od druga stana, pak, urednikot na "Tajms", Ri~ard Stengel, za Fejsbuk re~e deka "sistemot na socijalni mre`i go transformira{e na~inot na koj go `iveevme `ivotot sekoj den". Bogatstvoto na Zukenberg se procenuva na pove}e od 6,9 milijardi evra i poradi ova e eden od najbogatite lu|e vo SAD. Denes, Zukenberg e eden od 17-te lu|e vo svetot, ~lenovi na organizacijata na Bil Gejts, koi se odlu~ija da odvo-

jat polovina od sopstvenoto bogatstvo vo humanitarni celi. Zukerberg go osnova Fejsbuk vo 2004 godina, za potrebite na studentite na univerzitetot Harvard. Denes Fejsbuk ima pove}e od 500 milioni korisnici {irum svetot i e kompanija so 1.700 vraboteni.

Istovremeno, ~itatelite na magazinot "Tajm" za najvlijatelna li~nost vo 2010 godina go izbraa Xulijan Asan`, osnova~ot na Vikiliks.

ite kompanii so sedi{te vo Francija od Nova godina }e pla}aat danok vo visina od 1% od netopotro{uva~kata za oglasuvawe preku Internet.

Francuskiot Parlament donese vakva odluka za odano~uvawe na onlajnoglasite na site kompanii so sedi{te vo Francija od po~etokot na slednata godina, odnosno od 1 januari 2011

godina.

Noviot danok go dobi imeto po najpoznatata kompanija, Gugl, bidej}i prvenstveno e zamislen kako direkten danok za prebaruva~ot Gugl i negovite konkurenti.

Parlamentarnata komisija ve}e nekolku meseci raboti na predlogot za dr`avniot buxet za 2011 godina, koj dosega e odobren od dvata doma na francuskiot Parlament.

Francija momentalno pravi kompromis za noviot buxet, koj doprva treba da bide oficijalno odobren.

Mnogu e mala verojatnosta deka }e bide otfrleno voveduvaweto na danokot za onlajn-reklamite. Ova odano~uvawe na Gugl i negovite konkurenti najprvin e predlo`eno od pretsedatelot Nikola Sarkozi.

DVA, TRI ZBORA

INVENTIVNOST VO SPRAVUVAWETO SO KRIZATA

BRITANIJA ]E INVESTIRA 200 MILIJARDI FUNTI VO ENERGETIKATA Otkako gi donese strogite merki za kratewe na tro{ocite vo

“Realiziran e sonot Albancite da patuvaat bez vizi vo EU. Od deneska Albancite se slobodni, bidej}i se realizira dolgodi{niot son. Ova e moment koj }e bide zapi{an so zlatni bukvi vo albanskata istorija. Da se ~uvstvuva{ sloboden, zboruva mnogu.”

BAMIR TOPI

pretsedatel na Albanija

buxetot, Vladata na Velika Britanija po~na da posvetuva vnimanie na razvojot na ostanatite industrii koi se klu~ni faktori za zajaknuvawe na ekonomijata BORO MIR^ESKI ritanskata nacionalna energetska kompanija Ofgem, kako i kompaniite EDF Enerxi i Centrika }e ja spasuvaat ekonomijata na Obedinetoto kralstvo od krizata, so zaedni~ka investicija vredna pove}e od 200 milijardi funti vo energetskiot sistem, so {to }e pridonesat i za otvorawe na pove}e od 7.000 novi rabotni mesta. Koga javnite finansii se vo delikatna pozicija, neizbe`no e vladinite politiki da bidat fokusirani kon namaluvawe na javnite tro{oci. Otkako gi donese strogite merki za {tedewe i kratewe na tro{ocite vo buxetot i ja startuva nivnata implementacija, Vladata na Velika Britanija po~na da posvetuva vnimanie na razvojot na ostanatite industrii koi se klu~ni faktori za zajaknuvawe na ekonomijata.

Poradi toa, britanskiot sekretar za energetika, Kris Hun, ja istakna va`nosta na energetskiot sektor i potencira{e deka vo narednata dekada samo Ofgem planira da investira pove-

B

}e od 200 milijardi funti za razvoj na energetskiot sistem vo Britanija.

"Ovaa investicija ne e va`na samo za energetskiot sektor, tuku pretstavuva i masovna poddr{ka za ekonomijata vo vreme koga se przemaat strogi merki za buxetsko menaxirawe”, potencira{e Hun. Velika Britanija se soo~uva so zastarena infrastruktura na energetskiot sistem.

Golem broj od sistemite za elektri~no napojuvawe mora da bidat zameneti najdocna do 2016 godina. Vo isto vreme, energetskiot sektor

ima klu~na uloga vo namaluvaweto na emisijata na jaglerod. Poradi toa, investiciite vo novi ekolo{ki sistemi so namaleno nivo na jaglerod se od osobena va`nost, no britanskata Vlada s$ u{te nema osigurano nitu edna investicija od ovoj vid.

Energetskiot pazar mora da bide dizajniran na na~in koj }e gi zadovoli potrebite na idnite generacii. Toa }e se postigne dokolku vo energetskiot sektor dominantna pozicija dobijat veternicite, so postojano iskoristuvawe na veterot za proizvodstvo

na elektri~na energija, a termoelektranite da miruvaat i rabotat so pomal intenzitet, za da se za~uva s$ pogolemo koli~estvo na proizvodni rezervi. Reformite na energetskiot pazar mora da proizvedat dolgotrajno zgolemuvawe na prihodite od ovaa industrija, za da pottiknat intenzivno investirawe.

Reguliraweto na cenata i reformite na energetskiot pazar se zna~ajni za kompaniite EDF Enerxi i Centrika, koi planiraat da se vklu~at vo izgradbata na ~etiri novi elektrani vo Britanija, a so toa }e obezbedat dovolno energija za zadovoluvawe na 40% od britanskite doma}instva.

Pvie investicii mo`e da ja zajakne finansiskata sostojba na Britanija. Ovie elektrani }e donesat stotici milioni funti godi{no, preku participacija vo korporativnite danoci i danokot na prihod. Isto taka }e ja stimuliraat ekonomijata so nekolku milijardi funti, poradi otvoraweto na novi 5.000 rabotni pozicii za vreme na nivnata izgradba i }e ovozmo`at 1.800 postojani vrabotuvawa.

“Bankarite prodol`uvaat da zemaat profiti i da pravat zagubi. Evropskite sindikati baraat vladite da zaprat so posegnuvawe po platite i socijalnata pomo{ i da prestanat da ja ru{at na{ata socijalna Evropa.”

XON MONKS

generalen sekretar na Evropskata konfederacija na sindikati

“Nacionalnite armii ne mo`at da gi spasat dr`avite. Afrika treba da ima edna armija so eden milion vojnici. Zaedni~kata armija treba da gi za{tituva granicite i teritorijalnite vodi, da ja {titi nezavisnosta na Afrika i da se sprotivstavuva na NATO, Kina, Francija, Velika Britanija i drugite dr`avi.”

MOAMER GADAFI

pretsedatel na Libija

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

19

SVET

0-24

...NEREDI I HAOS

...“PROFI� KRA@BA VO VEGAS

...SOVR[ENA IMITACIJA

Mladite rimjani protiv Berluskoni

Kazinoto Belaxio "olesneto" za 1,5 milioni dolari

Pronajdeni kopii na poznatite jajca "faber`e"

odeka vo italijanskiot Parlament Berluskoni ja spasuva{e svojata fotelja, italijanskite studenti protestiraa niz ulicite na Rim, nezadovolni pred s$ od politikata na Vladata i reformata vo visokoto obrazovanie.

ooru`en ~ovek so kaciga na glava v~era vletal so motor vo poznatoto kazino Belaxio, vo Las Vegas, i ukral ~ipovi vredni 1,5 milioni dolari, direktno od kockarskata masa.

rancuskite carinici pronajdoa pove}e od stotina falsifikati na jajca "faber`e", koi vo Pariz pristignale F direktno od Rusija, iako na nivnite kutii se nao|ala oznakata

D

V

so dvoglav orel, simbolot na ruskoto carsko semejstvo.

POKRAJ GOLEMATA NEVRABOTENOST I EKONOMSKATA KRIZA

TRGOVIJATA I RUDARSTVOTO VRABOTIJA NAJMNOGU AMERIKANCI GODINAVA Spored statisti~kite podatoci na Biroto za trud na SAD, od noemvri 2009 godina do noemvri ovaa godina 842.000 lu|e ostanale bez rabota. Nasproti ova, privatniot sektor, pak, otvoril re~isi eden milion novi rabotni mesta VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inansiskata i ekonomskata kriza, koi silno gi pogodija SAD, ja zgolemija stapkata na nevrabotenost na frapantni 10%. Nevrabotenosta e najbolnata to~ka na administracijata na predsedatelot na SAD, Barak Obama, koj, pokraj ostanatite problemi, kontinuirano bara re{enie kako da ja namali nevrabotenosta.

Iako najgolemata stapka na nevrabotenost {to nekoga{ postoela vo Amerika postojano se zgolemuva, optimizam vlevaat podatocite deka nekoi od industriite koi godinava zakrepnaa od krizata po~nale da vrabotuvaat golem broj od Amerikancite koi gi izgubija rabotnite mesta vo najte{kiot period od ekonomskata kriza.

Spored statisti~kite podatoci na Biroto za trud na SAD, od noemvri 2009 godina do noemvri ovaa godina 842.000 lu|e bile zavedeni kako “otpu{teni", a, pak, 1.088.000 rabotni

F

500.000 rabotnici se vraboteni vo federalnata administracija vo mandatot na Obama

mesta bile dodadeni samo vo privatniot sektor.

Najmnogu vrabotuvawa imalo vo trgovijata na malo i vo rudarstvoto. Prviot ~ovek na SAD, pak, Obama, se pogri`i da vraboti golem broj novi slu`benici vo federalnata administracija.

Administrativnite i uslugite za poddr{ka na industrijata, vo koi se vklu~eni i servisite za vrabotuvawe i servisite za privremena pomo{, se sektorite koi bele`at najgolem porast na rabotnite mesta vo SAD vo 2010 godina.

Vo ovoj sektor koj, vsu{nost, im pomaga na ostanatite nevraboteni Amerikanci da najdat rabota, do noemvri 2009 godina se vrabotile novi 380.100 lu|e, so {to brojot na vraboteni dostignal 7,2 milioni.

Ugostitelskiot sektor e vtoriot koj privle~e najmnogu od

slobodnata rabotna sila vo SAD ovaa godina. Spored podatocite na Biroto za trud, do minatiot mesec ugostitelskata industrija vrabotila novi 135.000 rabotnici, taka {to sega ovaa industrija vrabotuva 9,5 milioni Amerikanci.

Vo industrijata koja proizveduva trajni potro{uva~ki stoki isto taka se zabele`uva zgolemuvawe na rabotnata sila, i toa za 129.000, pa sega vo nea rabotat pove} e od sedum milioni amerikanski gra|ani.

Za rudarskiot sektor mo`e da se ka`e deka e onoj koj najmnogu iznenadi ovaa godina vo SAD, bidej}i toj privle~e 88.200 novi rabotnici. Stanuva zbor za 600 amerikanski rudarski kompanii i okolu 250 kompanii koi rabotat kako tehni~ka poddr{ka vo ovoj sektor, a

imaat kombiniran prose~en godi{en prihod od okolu 35 milijardi dolari.

Sektorite koi nudat pomo{, kako i neprofitnite organizacii koi gi promoviraat specifi~nite profesionalni industrii, isto taka privlekoa pogolem broj od rabotnicite,

koi poradi globalnata kriza ostanale bez rabota. Bidej}i pove}eto Amerikanci godinava baraa na~in kako da go prebrodat problemot nare~en nevrabotenost, ne e ni ~udno {to se zgolemila popularnosta na neprofitnite

organizacii.

So za`ivuvaweto na potro{uva~kata na gra|anite na SAD za`ivea i trgovijata na malo, kade {to se vrabotija novi 50.000 rabotnici. Denes vo trgovijata na malo rabotat pove}e od 14 milioni Amerikanci.

Dr`avnite slu`bi isto taka pridonesoa da se namali stapkata na nevrabotenost.

I pokraj toa {to vo obrazovanieto ima{e najmnogu otpu{tawa vo 2010 godina, sporedeno so site drugite industrii vo SAD, samo vo dr`avniot obrazoven sistem godinava se vraboteni 50.000 novi rabotnici.

Vo federalnite slu`bi na SAD, ne smetaj}i ja po{tata, se vrabotija 44.500 Amerikanci, a samo pretsedatelot Obama od negovoto doa|awe vo Belata ku}a vrabotil 500.000 lu|e vo federalnite institucii.

So zazdravuvaweto na ekonomija, IT-sektorot prodol`uva da napreduva vo SAD, a na pazarot na rabotna sila ve}e nedostigaat kompjuterski dizajneri i in`eneri.

Feqton

20

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

18

CRNATA DAMKA NA BRITI[ PETROLEUM PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

d kalta na Luizijana do Belata ku}a, nafteniot gigant Briti{ Petroleum be{e ocrnet otkako nivnata izleana nafta go zagadi Meksikanskiot Zaliv. Rastea i somne`ite za toa dali kompanijata }e ja pre`ivee reakcijata na javnosta.

“Nema magi~ni kur{umi za vakvo ne{to”, veli Toni @ak, avstraliski konsultant za krizen menaxment.

Korporativnite krizi od minatoto davaat pouka deka mo`e da bide mnogu docna za BP da zazdravi od najgolemoto i najkatastrofalnoto izlevawe vo istorijata na SAD. No, istorijata isto taka indicira deka kompanijata mo`e{e da se izvle~e od PR katastrofata dokolku izvr{niot direktor, Toni Hejvord, i negoviot menaxment-tim gi napravea korektnite postapki.

“Silnite lideri pre`ivuvaat sekakvi krizi”, veli direktorot na kompaniskata kancelarija za odnosi so javnosta, Ri~ard Levik.

ISTORISKA NESRE]A Na 20 april godinava se slu~i najgolemata nesre}a vo istorijata predizvikana od izlevawe na nafta vo moreto. Izlevaweto proizleglo od naftenata fontana {to rezultirala od eksplozijata na opremata za vadewe na naftata. Vo ekplozijata zaginaa 11 lu|e koi rabotele na platformata, a 17 drugi bea povredeni. Na 15 juli istekuvaweto be{e stopirano so limitirawe na izvorot na fontanata, koja dotoga{ ispu{ti okolu 4,9 milioni bareli surova nafta. Presmetkite zboruvaa deka pred da bide sopren, od izvorot dnevno istekuvale okolu 5,3 iljadi bareli nafta. Na 19 septemvri be{e

O

Dali mo`e da se skrie odgovornosta za havarijata vo Meksikanskiot Zaliv?

Pet meseci otkako po~na izlevaweto na naftata i amerikanskata vlast objavi deka istekuvaweto kone~no zavr{ilo, korporativniot svet prodol`i da se fascinira od toa {to & se slu~i na naftenata kompanija Briti{ Petroleum. Site komunikaciski eksperti se slo`uvaat deka ve}e se raboti za PR katastrofa koja }e slu`i kako studija za menaxirawe vo kriza uspe{no zavr{en procesot na otstranuvawe na dup~alkite od izvorot.

Sepak, naftata prodol`uva{e da predizvikuva ogromni {teti za pristani{teto i `iviot svet, kako i za ribarskata i turisti~kata industrija vo Zalivot.

Iako kompanijata prezede sobirawe na naftata,

nau~nicite u{te dolgo vreme izvestuvaa deka vo vodata plovele ogromni podvodni oblaci od rastvorena nafta, nevidlivi na povr{inata, sozdavaj}i “smrtonosna zona” od okolu 80 kvadratni milji okolu mestoto na incidentot.

Vladata na SAD ja proglasi kompanijata za strana koja treba da prezeme odgovornost,

a oficijalnite lica ja obvrzaa kompanijata da gi prezeme site tro{oci za ras~istuvawe, kako i za sanirawe na ostanatite {teti. Po sproveduvaweto na vnatre{na istraga, BP prizna deka od nivna strana bila napravena gre{ka koja dovela do izlevaweto.

Svoevremeno najgolemata korporacija vo Velika Britanija, kako i glavniot biznis vo in-

vesticiskiot svet na zemjata, padna pod intenziven javen, mediumski i politi~ki pritisok, za vo celost da ja otka`e svojata dividenda za 2010 godina. Mediumskite izve{tai naveduvaa deka BP e od tolkava golemina i zna~ajnost vo zemjata {to “edna funta od sekoi sedum” vo prihodite za investiciski i penziski fondovi vo Britanija doa|ala od Briti{ Petroleum. Kako

{to se znae{e deka BP “rastovara milijardi dolari vo fondovite”, nekoi presmetki sugestiraa deka vkupniot dolg mo`e da dostigne do 100 milijardi dolari poradi nesre}ata.

“PROVALENA” PR STRATEGIJA Pet meseci otkako po~na izlevaweto na naftata i amerikanskata vlast objavi deka istekuvaweto kone~no zavr{ilo, korporativniot svet prodol`i da se fascinira od toa {to & se slu~i na naftenata kompanija.

Site komunikaciski eksperti se slo`uvaat deka ve}e se raboti za PR katastrofa koja }e slu`i kako studija za menaxirawe vo kriza.

Inaku, BP dolgo be{e poznata po nivnite odnosi so javnosta - i na dobar, no i na lo{ na~in. Nivnata kampawa za rebrendirawe, koja prvpat be{e lansirana vo 2000 godina, dobi ovacii od PR zaednicata. Isto taka be{e i ismeana od strana na nekoi novinari i ekologisti koi ja vidoa kampawata kako “zeleno ~istewe”. Godinava, vo vitelot na najgolemata katastrofa vo nivnata istorija, BP eksperimentiraa so novi na~ini da ja objasnat nivnata poraka. Tradicionalnite napori - oficijalni soop{tenija, soop{tenija za pe~at, intervjua - ovojpat nedostigaa. Za razlika od toa, kompanijata po~na PR kampawa na socijalnite mediumi.

No, sepak, ovoj hrabar ~ekor go naru{i balansot vo odnosite so drugite mediumi, kade {to kompanijata definitivno potfrli, a s$ pogolemiot interes vo krizniot menaxment i PR strategiite, od druga strana, dovede do prepoznavawe na site “finti” koi BP se obide da gi proba vo klasi~nite mediumi.

U{te od po~etokot na katastrofata so izlevaweto,

PRIKAZNI OD WALL STREET

GOLEMITE DIREKT “ZAGREVAWE” NA E Sopstvenicite na malite biznisi isto taka so optimisti~ni o~ekuvawa, iako ostanuvaat zagri`eni za proda`bata

Koga pobaruva~kata se zgolemuva, kapitalnite tro{oci i novite vrabotuvawa ja sledat, a toa go o~ekuvame slednite {est meseci, veli IVAN SAJDENBERG, pretsedatel na Business Roundtable i glaven izvr{en direktor na Verizon Communications.

zvr{nite direktori na golemite amerikanski kompanii se mnogu pooptimisti~ni za ekonomijata otkolku pred nekolku meseci, iako nivnite o~ekuvawa za rast ostanuvaat skromni, veli kvartalnoto istra`uvawe na Business Roundtable, asocijacija na glavnite menaxeri na vode~kite amerikanski kompanii, koi zaedno imaat

I

prihodi od pove}e od 6 iljadi milijardi dolari i pove}e od 12 milioni vraboteni.

Malite biznisi vo SAD isto taka ~uvstvuvaat pozitivni vibracii, no ostanuvaat pretpazlivi i vozdr`ani za novi vrabotuvawa i investicii zaradi nedovolno zakrepnatata pobaruva~ka, veli edno drugo istra`uvawe.

Indeksot na ekonomskite o~ekuvawa {to go izgotvuva Roundtable skokna na 101,

najvisokoto nivo od prviot kvartal na 2006 godina dosega, za razlika od 86, kolku {to be{e negovata vrednost pred tri meseci. Rekordno niskoto nivo na ovoj indeks be{e -5 na po~etokot od 2009 godina.

Pove}e direktori od minatiot kvartal, 80%, o~ekuvaat proda`bite na nivnite kompanii da se zgolemat slednite {est meseci, a okolu 60% od niv o~ekuvaat da gi zgolemat kapitalnite tro{oci. Pomalku

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Feqton

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii.

Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Svoevremeno na jgolemata korporacija vo Velika Britanija, kako i glavniot biznis vo investiciskiot svet na zemjata, padna pod intenziven javen, mediumski i politi~ki pritisok za vo celost da ja otka`e svojata dividenda za 2010 godina nafteniot gigant napravi nekolku pogre{ni ~ekori. Se se}avate, prvi~no kompanijata dade informacija deka protekuvaat okolu iljada bareli nafta dnevno. Vistinskata brojka be{e petpati pove}e. Podocna, portparolot na kompanijata saka{e da “spinuva” i dava{e informacii deka brojkata se dvi`i od iljada do pet iljadi.

“Toa go povredi nivniot kredibilitet”, veli Timoti Kumbs, koj predava odnosi so javnost na Univerzitetot Ilinois. Spored ekspertot, toa bilo direktno kr{ewe na praviloto na Leri Smit, pretsedatelot na Institutot za krizen menaxment, koj na svoite klienti im prepora~uva edinstveno to~ni brojki i procenki.

Isto taka, prvoto soop{tenie za pe~at na BP po nesre} ata potencira{e deka opremata koja be{e indirekten pri~initel za katastrofata

Izvr{niot direktor, TONI HEJVORD HEJVORD,, po nesre}ata stana “trn vo oko” na mediumite nesre}a”, no, sepak, negovata kompanija, apsolutno odgovorna za naftata, }e napravi seka Dali krieweto zad “zelenata kvi napori za da sobere se boja” ne be{e debakl? od vodata. Ova be{e klasi~en & pripa|ala na kompanijata spin koj gi naso~uva priTransokean.

Kompanijata vode{e i bitka matelite na informacijata so imenuvaweto na inci- da ne prezemaat ~ekor na dentot, koe za pretsedate- obvinenie. lot Obama i Agencijata za Koga na tapet be{e izlo`ena za{tita na `ivotnata sre- ekolo{kata katastrofa, podina be{e “Izlevaweto na precizno smrtta na iljadnici naftata od BP”. Nafteniot vidovi rakovi koi `iveat vo gigant saka{e da go provle~e Zalivot, se pojavi debaklot svoeto “izlevawe na naftata na drugi pretpostaveni vo kompanijata. vo Meksikanskiot Zaliv”.

Vo intervjuto za {outo “Denes” Spored “Dejli fajnens”, Rendi (Today), pak, izvr{niot direk- Preskot, pretstavnik od BP, tor, Toni Hejvord, izjavi deka izjavil deka “Luizijana ne e “toa ne bila nivna gre{ka, edinstvenoto mesto so morski

rak~iwa”, kako odgovor na pra{aweto za zgolemuvaweto na cenite na morskata hrana i vlijanieto na nesre}ata vrz lokalnite restorani. Iako zabele{kata be{e prenesena samo vo eden medium, Lens ( The Lens), i navodno be{e izvadena od kontekst, taa be{e dovolna za da predivika virusna kampawa koja vku~uva{e telefonski javuvawa i elektornska po{ta upatena do Preskot.

[TO MO@E[E BP DA PREZEME? Od izlevaweto na naftata do denes, velat PR ekspertite, Briti{ Petroleum ja vlo{i svojata situacija so kriti~ni pogre{ni ~ekori koi }e se odrazat vo godinite {to doa|aat. “Tro{ocite za brend-imixot }e bidat prisutni u{te dolgo vreme”,

21 veli Nirmalaja Kumar, profesor po marketing vo Londonskata biznis-{kola.

“So godini, prvata rabota na koja {to }e pomislat lu|eto koga }e se spomene Briti{ Petroleum }e bide izlevaweto”, tvrdi Kumar.

Me|u gre{kite na BP, veli Kumar, najgolema be{e nivnoto ignorirawe na ona {to toj go narekuva “~etirite C”, krucijalni za krizniot menaxment: candor (iskrenost), compassion (so~uvstvo), commitment (obvrzanost) i contrition (pokajuvawe).

Spored Kumar i Hering, nagolemite PR gre{ki koi gi napravila kompanijata, kako i na~inite na koi tie mo`at da se izbegnat, se slednive: Minimizirawe na vestite S$ dodeka katastrofata ne stanala premnogu golema, pa da mo`e da se ignorira, BP gi minimizira{e vestite tolku mnogu {to nekoi lu|e mo`ebi napolno gi propu{tija. Na 27 april, edna nedela po eksplozijata, BP gi objavi nivnite izve{tai za prviot kvartal od 2010 godina so vesti za nesre}ata, spakuvani vo tri re~enici na dnoto od ~etvrtata stranica, podolu od nekolkute paragrafi za akviziciite i raketniot 135-procenten rast na profitot vo prethodniot kvartal. Zaboravija da spomnat deka 11 rabotnici bea ubieni vo eksplozijata.

Vo edna od trite re~enici za incidentot mo`e{ da se pro~ita deka “BP pravat s$ {to e vo nivna nadle`nost za da gi opfatat posledicite po `ivotnata sredina, predizvikani od incidentot”. No, tekstot ne ponudi informacija za toa kolku seriozen be{e incidentot.

Tolku od iskrenosta.

Se pravea nagluvi Otkako stana jasno nivoto na nesre}ata, se ~ine{e deka BP ne bea svesni za dlabo~inata na pateweto po eksplozijata. “Postoe{e kompletno pogre{na procenka na javniot sentiment”, veli Herind. Kako primer toj go poso~uva nastanot od 30 maj, koga izvr{niot direktor, Toni Hejvord, na novinarite od Luizijana im re~e deka “saka da mu se vrati `ivotot nazad”.

TORI VO SAD O^EKUVAAT EKONOMIJATA od polovina, 45%, }e vrabotuvaat novi lu|e, i toa e pove}e od 31%, kolku {to se izjasnile pred tri meseci.

“Koga pobaruva~kata se zgolemuva, kapitalnite tro{oci i novite vrabotuvawa ja sledat, a toa go o~ekuvame slednite {est meseci”, veli Ivan Sajdenberg, pretsedatel na Business Roundtable i glaven izvr{en direktor na Verizon Communications, eden od vode~kite amerikanski telekomunikaciski operatori.

Kvartalnoto istra`uvawe na Roundtable zabele`uva nekolku neodamne{ni znaci deka ekonomijata zakrepnuva, iako nevrabotenosta s$ u{te

e na relativno visoko nivo vo SAD. Raspolo`enieto se podobruva me|u malite biznisi, no ostanuvaat izvesni gri`i. Nacionalnata federacija na nezavisni biznisi pred nekolku dena objavi deka Indeksot na optimizam na malite biznisi, koj go presmetuva taa, porasnal za 1,5 poeni vo noemvri od 93,2.

Toa e najvisoka vrednost na indeksot od dekemvri 2007 godina, no pod prosekot {to be{e karakteristi~en pred recesijata, a iznesuva{e 100 poeni. Posleden pat ovoj indeks bil na ova nivo vo 1993 godina, dve godini po oficijalniot kraj na recesijata

{to po~na vo 1990 godina. Toj zakrepnuva pobavno od koga bilo ako se smeta periodot od 1973 godina navamu, koga, vsu{nost, po~na da go presmetuva Federacijata. “Indeksot se poka~uva, no so mnogu bavno tempo”, veli glavniot ekonomist na Federacijata, Bil Dankelberg.

Najgolemi gri`i na malite biznisi im zadavaat slabite proda`bi, veli istra`uvaweto.

Okolu 30% od ispitanicite gi navele proda`bite kako niven najgolem problem, 22% velat deka toa se danocite, a 15% ja spomenale regulativata i pregolemoto potro{eno vreme za da se popolnat dano~nite

prijavi.

I dvete istra`uvawa, ona na golemite i na malite biznisi, se napraveni vo poslednite tri meseci koga amerikanskata ekonomija poka`uva znaci na zajaknuvawe. Maloproda`bata raste{e petti mesec po red vo noemvri, osobeno pottiknata od zgolemenata potro{uva~ka zaradi praznicite. Potro{uva~ite isto taka tro{ele pove}e i za nesu{tinski stoki, pa gi zgolemile proda`bite vo prodavnicite za sportska oprema, knigi i muzika, vo najgolem procent od po~etokot na godinata.

Zgolemeniot optimizam na menaxerite doa|a i pokraj skromnite o~ekuvawa na Vladata za rastot na amerikanskata ekonomija vo 2011 godina. Vo prosek, biznisliderite o~ekuvaat ekonomijata da porasne za 2,5% vo 2011 godina, samo malku nad procentot {to go prognozira Vladata.

V o k o m p a n i j a t a United Technologies smetaat deka ekonomskoto zazdravuvawe }e se potpira na proda`bata na stoki za {iroka potro{uva~ka. Ovoj proizvoditel prognozira zgolemuvawe na svojot profit za 7%-14% vo odnos na

Pokraj dramata {to ja predizvika izjavata, eden mesec podocna Hejvord be{e fotografiran kako se odmora na negovata jahta.

Portparolot na kompanijata izjavi deka direktorot “pominal nekolku ~asovi so negovata familija” i izrazi uveruvawe deka “site }e go razberat poradi toa”.

No, ne go razbraa. Ekspertot Hering veruva deka “jahta-imixot” ja isfrlil kompanijata od naporite vo kolosek da gi vrati odnosite so javnosta. Tuka espertite potsetuvaat na odgovorniot direktor na Xonson i Xonson, koj vo katastrofata so “tajlenol” napravi napori da prisustvuva duri i na pogrebot na `rtvite. Toj tip na so~uvstvo BP propu{ti da go napravi.

Kriewe zad zelenoto Kompanijata za brendirawe Landor go rebrendira{e logoto na BP vo 2000 godina, kreiraj}i zeleno-`olt son~ogled, ~ija cel bila da go pretstavi BP kako “lider vo `ivotnata sredina, so cel da se premine preku gorivoto”, kako {to se veli i na nivniot vebsajt. Faktot deka so godini BP se pretstavuva{e kako kompanija-prijatel na `ivotnata sredina, “go napravi izlevaweto u{te polo{o”, veli Kumar. “Zboruvate za zeleno, no u{te ste golema naftena kompanija”, veli toj, dodavaj}i deka ambisot me|u imixot i realnosta pravi lu|eto da se pra{uvaat za iskrenosta na kompanijata.

Obvinuvawe na drugite strani Za vreme na televiziskoto soslu{uvawe pred Kongresot na 17 juni, Hejvord izjavi deka poradi toa {to ne bil del od procesot na donesuvawe re{enija, toj ne bil vinoven za bezbednosnata “utka” na Dipvoter Horajzon. Ona {to treba{e da go napravi, spored ekspertot Kumar, bilo “vedna{ da priznae i da ja prezeme odgovornosta”, {to, spored nego, e vitalna rabota za zazdravuvawe na imixot na kompanijata.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete kolku go ~ine{e opsednatosta so Xodi Fi{er porane{niot izvr{en direktor na HP

2010 godina.

Kompanijata 3M, pak, veli deka e soo~ena so makroekonomski predizvici vo SAD i Zapadna Evropa i predupreduva deka konstantno visokata nevrabotenost i golemata vozdr`anost vo potro{uva~kata }e gi zabavat proda`nite performansi na nejziniot doma{en pazar. General Electric, najgolemiot amerikanski industriski konglomerat, spored analiti~arite }e zabele`i rast na profitot za 13% slednata godina, otkako kompanijata poleka izleguva od brutalnata kriza {to ja zafati.

Rabota / Proda`ba / Finansii / IT

22

Izbor na aktuelni oglasi GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 07.12.2010-21.12.2010 Cementarnica USJE A.D.- Skopje, bara da vraboti: Diplomiran Ma{inski In`ener VSS/ VII stepen. Kompletnata dokumentacija treba da se dostavi najdocna do 21.12.2010 godina na adresa: Cementarnica USJE A.D. Skopje, Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, Ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje ili na E-mail:hr@usje.com.mk OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 09.12.2010-21.12.2010 Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot. Konkursot trae 8(osum) dena.

Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati mo`at da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064.

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.12.2010 Carinska Uprava na Republika Makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena.

BANKARSTVO/FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.12.2010 KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na peopleandchange@kpmg.com.mk KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje.Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.12.2010 - 17.12.2010 INTER[IK Profesional ima potreba od Komercijalisti - 2 izvr{iteli.

Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 11.12.2010 koj trae do 17.12.2010god OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 13.12 - 21.12.2010 Nau~niot sovet na UKIM Zemjodelski institut - Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 13.12.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. Adresa za aplicirawe: UKIM Zemjodelski institut - Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski” - bb.

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

SINERGIJA PLUS – PRV CENTAR ZA FINANSISKA PISMENOST VE POKANUVA NA:

MINI SEMINAR – RE[ENIE ZA VA[ATA FINANSISKA IDNINA

Seminarot e kreiran da vi ponudi soodvetno re{enie na sekojdnevnite “finansiski glavobolki” i da ve predizvika da razmisluvate za va{ata finansiska idnina.

Istiot po~na promotivno da se odr`uva besplatno vo mesec septemvri i do sega go posetija nad 350 zadovolni u~esnici.

Promocijata prodol`uva do novata godina.

“15 godini sum prijaven i vraboten, do sega ne bev svesen kade i kolku upla}am za mojata idnina. Sega mi e kristalno jasno, Vi blagodaram.” – Nikola P., u~esnik na seminarot.

“Dva ~asa pominati vo prakti~na edukacija i dobivawe na korisni informacii” – Dejan K.

MESTO NA ODR@UVAWE: Sinergija Plus – prv centar za finansiska pismenost vo R.Makedonija Ul”Leninova 64-A/2” – Skopje VREME: Sekoj ponedlenik od 19:00~.

KONTAKT ZA INFORAMCII I REZERVACIJA NA U^ESTVO:

Tel. 02 55 11 568 info@sinergijaplus.com.mk www.sinergijaplus.com

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

24

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA ZA HALAL I KO[ER

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obukata pretstavuva odli~na mo`nost kompaniite detalno da se zapoznaat so zna~eweto na Halal i Ko{er, {to se opfa}aat ovie poimi, kakva konkurentska prednost nudat, za koi proizvodi i uslugi e nameneta, kako i ekonomskoto zna~ewe na ovie standardite za sekoja kompanija.

NA OBUKATA SE PREPORA^UVA DA PRISUSTVUVAAT KOMPANII KOI RABOTAT VO: Prehranbeno-prerabotuva~ka industrija: mesna, mle~na, `itna, bezalkoholna, konditorska, konzervna Ugostitelski objekti Higiensko-sanitarna i kozmeti~ka industrija So predmeti za op{ta upotreba Uslugi (finansii, bankarstvo, trgovija, ugostitelstvo i dr.)

ZO[TO HALAL? Vo uslovi na svetska kriza, pazarot na Bliskiot Istok nudi potencijalna mo`nost za proda`ba na makedonskite proizvodi. Svetskiot pazar na HALAL proizvodi na godi{no nivo pravi promet od 850 milijardi amerikanski dolari, i e eden od najbrzo raste~kite pazari vo svetot so dosega{na stapka na rast od 40 otsto, a idniot rast se procenuva na 50 otsto, godi{no. Ekonomiite na Saudiska Arabija, Bahrein, Obedineti Emirati, Katar, Oman i Kuvajt, te`at 715 milijardi dolari. Re~isi 70 otsto od Muslimanite vo svetot gi sledat HALAL-principite.

ZO[TO KO[ER? Implementacijata na Ko{er-principite i sertifikacija na istite, ne samo {to otvora mo`nost za direkten plasman na proizvodite vo Izrael i zemjite so `iteli od evrejska veroispovest, tuku obezbeduva pristap do razli~ni religiski i drugi grupi na potro{uva~i kako muslimani, budisti, adventisti, vegeterijanci, vegani i drugi ekolo{ki svesni potro{uva~i kako i potro{uva~i koi se alergi~ni na laktoza i onie koi se vo potraga po sertificiran kvalitet.

KOGA I KADE? 23 i 24 dekemvri, 2010 godina 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ - Skopje Va{iot klu~ za uspeh!

Saemi

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

25

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri

Primeko Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Upravuvawe so vreme 17.12.2010

CS Global Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.

Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010 Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global

Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar Motivacija 23.12.10 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Tenderi

26

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za Finansii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe i popravka na slu`benite vozila na Ministerstvoto za finansii od markata “fiat” za period od 1 (edna) godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b4acf821-ec32-4067-abf8-23d0bc1f9790&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reklamni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=436381f4-1ad9-4799-a50aac70612c1fae&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa za 2011 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=727a87c1-8053-4c19-8b3dcf10129737d8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Univerzalni vodovodni ogrlici - po specifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a2890816-d067-4ae6-95a0-584afa3aa3cf&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Potro{en materijal za serolo{ki i molekularni PCR metodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f33bff96-a5f3-4a7d-b3bc-10b5766b6997&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija so pro{iruvawe na trotoari na ul.„@elevo” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=85059e1c-6205-4ddc-ae98-02c3884e99a0&Level=2

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kurs za dizajneri na instrumentalni proceduri za

letawe za 2 kandidata Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ca26d9cd-b096-4e6a-834e-2b46d3aa55fb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Alergo skrin testovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=892530fb-911b-4269-95aa-7d5b1ff7e373&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za Servisirawe- odr`uvawe i popravka na liftovi za vertikalen transport na lu|e za period edna godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c69dc2c8-6217-4bbf-b0d3fb6fa0f0a4f6&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekti za izvedba na pristapni rampi so koi se ovozmo`uva i olesnuva dvi`eweto na lica so invaliditet, vo i do gradbata, spored potrebite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?

EntityId=29eeb2e8-29a4-407d-8376a8eed376c93c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Laboratoriska oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=465faab3-a9d8-4751-b83ba09dd0f280f4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na fiksni telefonski uslugi i odr`uvawe na telefonski centrali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d035f8cf-ae5a-453b-beaa-6f9524704b66&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Derven Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za osiguruvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=48bae532-385e-4b6c-a7e4-08f286e6cd2a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za trud i socijalna politika PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izveduvawe na grade`no zanatski

i instalatersko elektri~arski raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=023ec396-02af-4f43-8f55-63e3a20e64b8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija na finansiski izve{tai za 2010 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=07d4ebbf-dc48-4e66-8988c6d6914d1b70&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonski {umi p.o - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba, Rekonstrukcija i Pro~istuvawe na {umski pati{ta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a5bb26c9-7a89-4945-a8ec-36b0027c71fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na za{tita - zazemjuvawe na gasovoden cevkovod koj se vkrstuva so DV 400 kV br. 449 [tip - Makedonsko Bugarska granica Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fbb5b340-913d-4126-8f27d2df23858f8c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na vitra` pod centralnata kupola i izrabotka na izvedben proekt za konstrukcija na vitra`ot na objekt „Muzej na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost „Muzej na VMRO i Muzej na `rtvi od komunisti~kiot re`im” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6feb6e15-cdf1-4d91-a0d1de6143d4d699&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 16.12.2010 / ^ETVRTOK

27

XESIKA SIMPSON SO NAJGOLEMA ZARABOTKA VO 2010 GODINA

IMPERIJA OD MILIJARDA DOLARI Poznatite

li~nosti, kako Xenifer Lopez i Madona, mo`at samo da u~at i da & zaviduvaat na Xesika Simpson, koja so svojata modna imperija samo vo 2010 godina ostvari zarabotka od re~isi milijarda dolari

oznatite svetski yvezdi ne bi bile vistinski yvezdi dokolku nemaat cela svoja imperija zad sebe. Pod “svoja imperija” se misli na celoto bogatstvo koe go zarabotuvaat, ne samo od svoite peja~ki, akterski ili manekenski karieri, tuku i od seto toa {to podocna proizleguva od niv vo vid na niven proizvod, modna linija ili, pak, ne{to koe go zemaat pod svoja “zakrila” kako za{titno lice. Na nekoi od yvezdite im odi podobro, a na nekoi polo{o. No, ima nekolku yvezdi

P

za koi se veli deka s$ {to }e dopre nivnata raka stanuva zlato. Godinava najmnogu & se “pozlati” na peja~kata Xesika Simpson. Simpson e peja~ka, vo ponovo vreme i akterka, koja ima ostvareno najgolema zarabotka vo 2010 godina, no ne od svojata muzi~ka i akterska kariera, tuku od nejziniot moden brend Kolekcijata na Xesika Simpson (Jessica Simpson Collection), koja zasega se procenuva na okolu 750 milioni dolari. Nejziniot brend opfa}a pove}e od 20 kategorii obleka i dodatoci, vo koi vleguvaat ~asovnici i parfemi.

GADGETS DIGITALEN ALKOHOLOMETAR

Simpson ne e novo ime vo ovoj biznis. U{te vo 2004 godina lansira{e desert koj go nosi nejzinoto ime, a podocna i parfem, sjaj za usni i drugi proizvodi za ubavina pod brendot Dizert bjuti (Dessert Beauty brand). Potpi{a dogovor i za linija za produkti za nega na kosata i sli~ni proizvodi za internet-stranicata Mre`a za kupuvawe od doma (Home Shopping Network). Seto toa se spakuva vo ogromen moden brend, kade {to be{e dodadena linija za ~anti, ~evli (strogo so visoki potpetici) i ~izmi, kako i linija za dolna obleka.

Smetame deka celiot proces na donesuvawe na odlukata ne be{e fer. Sigurni sme deka na{ite {vajcarski advokati }e pronajdat dovolen broj dokazi za pokrenuvawe tu`ba, izjavija od Morisons

inxirot supermarketi Morisons preku svoite advokati vo [vajcarija ja razgleduva mo`nosta po sudski pat na Anglija da & go donese svetskoto prvenstvo vo fudbal vo 2018 godina. Pretstavnicite na ovaa kompanija tvrdat deka Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) napravila materijalno prekr{uvawe na postapkata pri izborot na zemja-organizator na {ampionatite so odlukata mundijalite da bidat odr`ani na mesta kade {to {to dosega ne se odigrale golemi fudbalski prvenstva.

“Smetame deka celiot proces na donesuvawe na odlukata ne be{e fer. Sigurni sme deka na{ite {vajcarski advokati }e pronajdat dovolen broj dokazi za pokrenuvawe tu`ba”, izjavija od Morisons.

Pretstavnicite na super-

S

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA K O M E R C I J A L E N

O G L A S

rabota i iskustvo, ne se nao|a ni na top 10 listata spored zarabotuva~kata.

Kolekcijata na Simpson naskoro }e se zgolemi. Se najavuva nova sportska linija, koja bi trebalo da se pojavi na pazarot za kolekcijata esen/ zima 2011. Celta e da se opfatat site stilovi na oblekuvawe i da se zadovolat site vkusovi na nejzinite obo`avateli. So ogled na toa {to cenite na par~iwata obleka od sportskata kolekcija }e bidat poniski od 150 dolari, nema somnevawe deka bogatstvoto na Simpson }e se zgolemi u{te pove}e.

SPONZOR OD ANGLIJA ]E JA TU@I FIFA

ivanovic@kapital.com.mk

R

brendovi veli deka seto toa se dol`i na samata Xesika: “Taa e devojka od sosedstvoto koja promovira i dizajnira odli~ni proizvodi. Lu|eto ja do`ivuvaat kako stilska ikona”. Mnogu nejzini kole{ki od toj biznis isto taka lansiraat modni linii, parfemi, nakit, {apki, rakavici, otvoraat restorani, sali za ve`bawe, no nikoja dosega nema ostvareno tolkava zarabotka kako Simpson. Xenifer Lopez vo 2009 godina ostvari profit od re~isi 10 milioni dolari od nejzinite proizvodi. Madona, koja zad sebe ima dolgi godini

SVETSKO PRVENSTVO VO FUDBAL

SR\AN IVANOVI]

e~isi nema period vo godinata koga ne sakame so dobrata ve~era ili ru~ek da “pivneme” po nekoja ~a{ka alkohol za dobro raspolo`enie, iako pove}eto od nas velat deka toa e dobro za cirkulacijata. Sepak, kako {to velat starite, s$ e dobro vo umereni koli~ini. A kako }e znaeme kolku e dovolno? E, pa, sega e tuka digitalniot mera~ na alkohol vo zdivot. Ovaa naprava ni ovozmo`uva vo sekoj moment da proverime dali sme piele vo ramkite na dozvolenoto ili, sepak, malku sme ja preminale onaa slatka granica koja nekoga{ ne e lesno da se zapazi. Taa meri kolku promili imame vo momentot, taka {to ako ja premineme granicata }e po~ne silno da sveti i da ni ka`e deka vozeweto vo toj moment definitivno ne doa|a predvid.

Najposle, najgolem prioritet ni e bezbednosta.

Najva`no od s$ be{e linijata za obleka, koja be{e odli~no prifatena od obo`avatelite, pred s$ poradi pristapnite ceni i ubaviot dizajn na oblekata kreirana za da go zadovoli se~ij vkus. Taa e omileno lice i na ostanatite poznati brendovi, kako poznatiot sinxir picerii Pica hat (Pizza Hut) i linijata za medicinska kozmetika Proaktiv solu{n (Proactiv Solution).

Kompanijata Kamuto grup gi licencira proizvodite na Simpson, a osnova~ot i direktorot na kompanijata, Vins Kamuto, za uspe{nosta na ovie modni

marketot ja povikaa FIFA da dodeli eden milion evra za razvoj na mladinskiot fudbal vo Anglija, preku programata Gras-rut.

“Se nadevame deka FIFA navistina }e & dodeli eden milion evra na angliskata federacija. Toa }e bide kompenzacija za neregularniot izbor”, dodade Ri~ard Tejlor, PR menaxer na Morisons.

Inaku, pretsedatelot na FIFA, [vajcarecot Sep Blater, s$ u{te ne mo`e da se sozeme od golemiot broj napadi {to mu gi ispratija Angli~anite, koi nikako ne se soglasuvaat so faktot deka go zagubija prvenstvoto vo 2018 godina. “Navistina sum iznenaden od reakciite na Angli~anite. Nivnata zemja e tatkovina na ferplejot”, veli Blater.

Na po~etokot od ovoj mesec Rusija i Katar ja dobija organizacijata na prvenstvata vo 2018 i 2022 godina, iako, vo presret na glasaweto za glavni favoriti bea smetani Anglija i Ju`na Koreja.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Pretsedatelot na FIFA, SEP BLATER, s$ u{te ne mo`e da im se izna~udi na Angli~anite KATAR ]E JA MENUVA KLIMATA?!

Od kancelarijata na katarskiot Odbor za organizacija na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2022 godina be{e objaveno deka za izgradba na infrastrukturata }e bidat potro{eni rekordni 46 milijardi dolari. Nitu edno svetsko prvenstvo dosega ni odblisku ne mo`e da se sporedi so ova vlo`uvawe na Katarcite, a edinstveno komparativna e organizacijata na Olimpiskite igri vo Peking. [eikot Mohamed bin Hamad bin Kalifa al Tani, sin na aktuelniot emir, im veti na delegatite na FIFA deka novite stadioni }e bidat opremeni so napreden klimatski sistem, so {to temperaturata od 45 stepeni }e bide namalena na optimalni 27. Ova }e bide postignato so upotreba na najnovata tehnologija, koja ve}e ja ima otkupeno katarskata vlast.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA