192 Kapital 23 12 2010 by Kapital Media Group

...Naskoro!

KOMORATA SO IMPLEMENTACIJA NA RAZVOJNI IDEI

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

KOMPANIITE SO STRU^NA POMO[ ]E LOVAT 3,1 MILIJARDI EVRA OD EU STRANA 12-13

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

]E BANKROTIRAME OD PARTISKI VOJNICI

700 NOVI VRABOTUVAWA ZA EDEN MESEC VO JAVNIOT SEKTOR!

AKO NE SE ZAPRE SO VRABOTUVAWATA VO DR@AVNITE KOMPANII, ]E PRODOL@AT DA RASTAT CENITE, ZEMJATA ]E SE SOO^I SO SÈ POGOLEMA SIROMA[TIJA I ]E ZAVR[IME SO BANKROT, PREDUPREDUVAAT EKSPERTITE ~etvrtok.23. dekemvri. 2010 | broj 192 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 12-13

NA ZATVORAWE, SREDA, 22.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,27% 0,09% 0 00,15%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 446,75 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,54 9 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.12) 2.308

MBI 10

2.303 2.298 2.293 2.288 2.283 2.278 2.273 2.268 2.263 63 16.12

18.12

20.12

22.12

Cenite rastat vrtoglavo, a inflacijata e samo 2,9%! STRANA 11

Firmite na HDZ zarabotile 870 milioni evra od dr`avata STRANA 16

KAKVA E METODOLOGIJATA NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA?

I TRO[OCITE ZA PLATI, BONUSI I REKLAMI GI KREVAAT CENITE NA STRUJATA I PARNOTO

VLADIMIR TODOROVI] GRADONA^ALNIK NA OP[TINA CENTAR

OP[TINITE NE MO@AT DA GRADAT KAPITALNI OBJEKTI BEZ DA SE ZADOL@AT STRANA 10

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

2020!?

STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

ZEMJATA NA VINATA STRANA 14

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

MOJATA LI^NA INFLACIJA STRANA 2-3

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 23 DEKEMVRI 2010

MOJATA LI^NA INFLACIJA

Sakaj}i so ednostavni zborovi da objasni kako vo na{ata ekonomija se presmetuva prose~nata stapka na inflacija, mojot po~ituvan profesor po statistika znae{e da kaè: “Edni jadat oriz, drugi meso, treti zelka, a site zaedno jadat sarma”. Odli~na metafora za toa kakov e, vsu{nost, efektot od na~inot na koj oficijalnite dràvni institucii presmetuvaat kolku se zgolemile cenite na stokite i uslugite vo edna ekonomija vo opredelen vremenski period. A tie velat deka inflacijata ja merat spored svetski prifateni standardi, preku indeksite na tro{ocite na ìvot. Nemam namera da sporam so ispravnosta na metodologijata za presmetuvawe na inflacijata {to ja primenuva Zavodot za statistika, no mora da se osvrnam na nekoi pokazateli {to predizvikuvaat nedoumica kaj mene i kaj mnogumina obi~ni gra|ani. Naftenite derivati poskapele za 15% od po~etokot na godinava, strujata za 10%, a doprva }e poskapuva za 6,3%, parnoto poskape za 13%, a se najavuva i ponatamo{no poskapuvawe, masloto za jadewe godinava poskape za 22%, konditorskite proizvodi za 5,2%... Na krajot, oficijalnata stapka na inflacija e niska, 2%-3% na godi{no nivo. Neli e ova malku ~udno? Kako moè da ima tolkav ras~ekor me|u toa {to go ~uvstvuvame po xebot sekojdnevno kako potro{uva~i i ona {to ni se prezentira kako oficijalna in-

flacija? Indeksite na tro{ocite na ìvot preku koi Zavodot za statistika ja presmetuva inflacijata gi merat promenite na cenite na re~isi 600 proizvodi i uslugi {to moàt da gi kupat doma}instvata. Zaradi tolku golemiot broj na poedine~ni ceni, napraveni se ponderi po grupi na proizvodi, koi vo presmetuvaweto na prose~nata inflacija u~estvuvaat so soodvetna zastapenost. Taka, okolu 40% e u~estvoto na hranata i bezalkoholnite pijalaci, 12% se tro{ocite za domuvawe (voda, struja, parno...), 9% otpa|a na soobra}ajot, 7,7% obleka i obuvki itn.. Zna~i, najgolemo vlijanie vo presmetuvaweto na inflacijata, odnosno porasnatite tro{oci na ìvot, ima hranata, ~ii osnovni stavki se poskapeni za dobri 20%-30% godinava. Koga }e se zeme predvid deka edno prose~no semejstvo najmnogu tro{i za hrana, komunalii i benzin, stavki koi site se poskapeni vo prosek za 10%-15% na godi{no nivo, te{ko }e im objasnite na obi~nite lu|e deka nivnite tro{oci za ìvot godinava porasnale za samo 2%-3%. A, site lu|e ne tro{at isto za isti proizvodi i uslugi. Kako {to velat vo Centarot za ekonomski analizi, percipiranata inflacija, ona {to, vsu{nost, subjektivno go ~uvstvuvame kako potro{uva~i, ima tendencija da se razlikuva od inflacijata izmerena od relevantnite institucii. Taa e rezultat na razli~nite naviki na kupuvawe od strana na doma}instvata i razli~nite ceni od mestoto na kupuvawe. Moèbi zatoa i ne zvu~i lo{o idejata na analiti~arite od spomenatiot centar za toa sekoj da si presmeta svoja li~na stapka na inflacija, koristej}i go za toa napraveniot kalkulator koj go programirale tie, koj pribira informacii za to~nite sumi

I TRO[OCITE ZA I REKLAMI GI KR NA STRUJATA I PA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

{to gi tro{ite mese~no za poedine~ni kategorii proizvodi i uslugi i, spored avtorite, vi ovozmoùva porealni informacii za vlijanieto na inflacijata vrz va{iot semeen buxet. Ne znam kolku e sovr{ena i ovaa metodologija, no jas i moite kolegi ja isprobavme i na{ata li~na stapka na inflacija izleze prili~no povisoka od onaa na oficijalnata statistika. Vo sekoj slu~aj, zada~a na dràvnite statisti~ari e postojano da gi “apdejtuvaat” svoite metodolo{ki principi i kalkulatori za presmetuvawe na inflacijata, prilagodeni na realnite naviki na potro{uva~ite, za da dobieme {to e mo`no poobjektivna slika za toa kolku, vsu{nost, poskapuva na{ata ìveja~ka. Isto kako i so potro{uva~kata ko{ni~ka, koja }e se redefinira, otkako kone~no se uvide deka so godini se upotrebuvaa nekakvi formuli koi nemaat vrska so realnite potrebi na edno prose~no semejstvo i negovite tro{oci vo mesecot.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

400 - 800

Evra }e iznesuvaat kaznite za pravnite lica koi }e go prekr{at Zakonot za taksa za privremen prestoj, a hotelite }e imaat zabrana za rabota vo rok od 30 dena. Novite izmeni na nekolku ~lena vo Zakonot za taksa za privremen prestoj predizvikaa negoduvawe kaj opozicijata, bidej}i toj, od edna strana, gi namaluva globite, od druga strana se zabranuva dejnosta. Spored zamenik-ministerot Haxi Vaskov, prose~noto namaluvawe na kaznite se dvi`i od 40% do 50% i oti intencijata na izmenite na Zakonot e da se stimuliraat lu|eto da si gi pla}aat svoite obvrski, a ne da ~ekaat da bidat kazneti za toa.

KAKVA E METODOLOGIJATA NA REGULATORNATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vo Pravilnikot r za na~inot i uuslovite za regulirawe r u r na cenite na toplinskata i elektri~nata energija, energija odobren od Regulatornata komisija za energetika, pi{uva deka - Menaxerskite plati i nagradi, vo normalizirani iznosi, soodvetno na zgolemuvaweto na efikasnosta, a spored odlukite na upravnite organi na pretprijatieto, se tro{oci za raboteweto i odr`uvaweto na reguliranata dejnost na pretprijatieto.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Koga poskapuvaat cenite na elektri~nata energija i na parnoto vo zemjava, na toa vlijaat i platite i bonusite na menaxerite, kako i tro{ocite za reklami na energetskite kompanii. Vo Pravilnikot za na~inot i uslovite za regulirawe na cenite na toplinskata i elektri~nata energija, odobren od Regulatornata komisija za energetika, pi{uva deka “menaxerskite plati i nagradi, vo normalizirani iznosi, soodvetno na zgolemuvaweto na efikasnosta, a spored odlukite na upravnite organi na pretprijatieto, se tro{oci za raboteweto i odr`uvaweto na reguliranata dejnost na pretprijatieto”. Pretsedatelot na Regulatornata komisija, Dimitar Petrov, potvrduva deka vo cenata na strujata i parnoto se presmetuvaat i direktorskite plati i nagraduvawa {to gi dobivaat menaxerite na kompaniite vo tekot na godinata. Ottuka, gra|anite i kompaniite vo zemjava preku cenata na strujata i na parnoto pokrivaat del od platite

na direktorite i od parite dadeni za reklamirawe na kompaniite. “Mora da ima menaxeri, mora da ima i plata. êsto se zboruva deka banalni ili nepotrebni tro{oci ja optovaruvaat krajnata cena na elektri~nata i na toplinskata energija. Metodologijata e precizna i definira grupa tro{oci koi se priznavaat vo celost ili se priznavaat normalizirano. Veruvajte, vo site na{i dosega{ni sredbi so kompaniite, tie sekoga{ izleguvaat nezadovolni od na{ite presmetki. Smetaat deka so ovaa metodologija ne im se priznavaat nekoi tro{oci koi smetale deka treba da im se priznaat. Moàm da kaàm deka pogolem del od vrabotuvawata bukvalno minimalno ili voop{to ne ja optovaruvaat cenata, zatoa {to vleguvaat vo grupata normalizirani tro{oci. Tie iznesuvaat do 10% od site ostanati tro{oci, koi se realni i objektivni i se odnesuvaat na operativnite tro{oci koi se odnesuvat na normalnoto rabotewe na kompaniite”, objasnuva pretsedatelot na Komisijata, Petrov. PLATITE NA MENAXERITE NEOPRAVDANO GI BILDAAT CENITE?! ^lenovi od Regulatornata komisija za energetika objasnuvaat so kolkav procent u~estvuvaat menaxerskite plati na vrabotenite vo MEPSO, ELEM i vo EVN vo vkupnoto poskapuvawe odobreno od Komisijata za 2010 godina.

Velat deka platite i bonusite na direktorite, reklamnite kampawi na kompaniite, kako i remontite, tekovnite tro{oci za odrùvawe i amortizacija se del od stavkite za koi regulatorite odlu~uvaat kolku od niv se realno prifatlivi i moàt da vlijaat na poskapuvaweto na strujata i parnoto. Spored presmetkite na eden od ~lenovite na Komisijata, menaxerskite plati i bonusi na vrabotenite vo ELEM, vkupno 3.800, vleguvaat so 0,1% vo reguliraniot prihod odobren od Regulatornata komisija za 2010 godina. Tokmu reguliraniot prihod na kompanijata pokaùva dali treba strujata da poskapi ili ne. Menaxerskite plati na dràvniot prenosen sistem MEPSO, pak, spored presmetkite na regulatorite, lani u~estvuvale so 17% vo reguliraniot prihod na kompanijata. Platite i bonusite vo distributerot EVN u~estvuvaat so 1,17% vo odobrenite prihodi na kompanijata. “Gra|anite koga ja pla}aat krajnata cena na elektri~nata i na toplinskata energija, pla}aat s$ i ne slu~ajno nie postojano sme vo sudir so kompaniite”, dodava Petrov. FANTASTI^NO POKAÛVAWE NA CENITE Pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, na sobraniskata debata za Zakonot za energetika obvini deka gra|anite preku cenata na strujata go pla}aat nedoma}inskoto rabotewe i novite

DIMITAR PETROV PRETSEDATEL NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA “Mora da ima menaxeri, mora da ima i plata. ^esto se zboruva deka banalni ili nepotrebni tro{oci ja optovaruvaat krajnata cena na elektri~nata i na toplinskata energija. Metodologijata e precizna i definira grupa tro{oci koi se priznavaat vo celost ili se priznavaat normalizirano. Veruvajte, vo site na{i dosega{ni sredbi so kompaniite, tie sekoga{ izleguvaat nezadovolni od na{ite presmetki. Smetaat deka so ovaa metodologija ne im se priznavaat nekoi tro{oci koi smetale deka treba da im se priznaat.”

Navigator

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

LIDERI

TRAJKO VEQANOVSKI

NE IM BE[E DENOT

BORUT PAHOR

ALI AHMETI

BOJKO BORISOV

oliti~kite protivnici rviot parlamentarec oskspresno ja prifati P povtorno mu izvadija P tvari serija sredbi pri Eostavkata na ministerot dokazi deka bil {pion posetata vo Izrael i “hrabro” za lokalna samouprava, se soo~i so Izraelcite otkako tie ostro reagiraa na makedonskata poddr{ka za Sirija

koj be{e faten kako vozi vo pijana sostojba

i Francija Gnaermanija gi urnaa nade`ite Bugarija deka brzo

i deka za taa rabota go pla}ale srpskite tajni slu`bi

}e stane ~lenka na evrozonata, bidej}i & go blokiraa vlezot

KOMISIJA ZA ENERGETIKA?

A PLATI, BONUSI REVAAT CENITE ARNOTO

K POBEDNIK

INOVATIVNOST VO SEKOJ POGLED

Rodenata belgra|anka Jasna Petkov-Stojanovi}, koja momentalno so semejstvoto ìvee i raboti vo Skopje, ve}e 10 godini uspe{no se zanimava so privaten biznis. So nejzinata relativno mlada kompanija Hihgmark za indoor adver advertising otvora nova sfera vo v na~inot na reklamirawe na~i reklamiraweto vo zatvoren zaatvoren prostor, a e i ino inovator ovator ~ij pronajdok e evidentiran evide entiran vo svetskata baza na izumi i otkupen od slove ene~kata kompanija zza slovene~kata (Lisca). dolnaa obleka Lisca (Lisc No, ddenovive stana aktuelaktue na poo objavata na nejzinanejzin ta prva prrva kniga, “Ne dopiraj, dopir intim mno e”, koja po mnogu intimno ne{t ta e novo viduvawe ne{ta na klasi~nata kllasi~nata literatura. literatura I spored spored sodrìnata, koja koj sodr` ì pove}e od 650 sodrì avtorski avtor rski misli od ìvot-

JASNA PETKOV-STOJANOVIЌ noto iskustvo, no i spored dizajnerskoto pakuvawe koe opfa}a ne`ni korici, meki kako perni~e. Knigata na Stojanovi}, koja e podnaslovena so edicijata “Intimni grafiti”, za avtorkata e nejzina prva kolekcija na najmodernata kniga na svetot, koja mo`e da se vklopi so garderobata i ~evlite, zatoa {to odi vo paket so kartonska zaka~alka. Knigata ima i 50 luks izdanija dopolneti so CD na koe se nao|a recitalot na nejzinite “Intimni grafiti” na melodijata na kompozitorot Aleksandar Masevski.

GUBITNIK K GUBITN

NE SE KORISTAT PA PARITEE PRETPRISTAPNITEE OD D PRETPRISTAPN FONDOVI!

V STRUJATA OD SLEDNATA GODINA POSKAPUVA ZA 6,36%?!

DIMITAR HAXIMI[EV

Poslednite presmetki na Regulatornata komisija za energetika poka`uvaat deka od slednata godina strujata treba da poskapi za 6,36%. Kone~nata odluka regulatorite }e ja soop{tat vo petok. Sekoja od kompanite dobi razli~no poskapuvawe, vo zavisnost od toa kolku od nivnite prijaveni tro{oci bile objektivni za regulatorite. Za slednata godina ELEM dobi poskapuvawe na strujata za 1,72%, MEPSO za 5,11% i EVN za 6,36%.

DIREKTOR NA TOPLIFIKACIJA “Sekako deka e izdr`ana vakvata odredba. Pa, koj }e gi vodi kompaniite, koj }e gi pokrie tro{ocite. Vo pravilnikot ubavo pi{uva. Vo drugite zemji e u{te postra{no.”

vrabotuvawa vo dr`avnite energetski kompanii. “Od avgust 2006 godina, koga ima{e promena na vlasta, do januari 2011 godina strujata poskape za 36,14%. Ona {to e pova`no za mene, ako ja vidime strukturata na zgolemuvawe na cenata po oblasti, }e vidime deka EVN ima poka~uvawe na cenata na elektri~nata energija vo svojot del za 56,11%. Sakam da potenciram deka ELEM ima poskapuvawe od 66,77%, a MEPSO od fantasti~ni 149,46%. Gra|anite na Makedonija ja pla}aat lo{ata rabota na ELEM i na MEPSO i novite vrabotuvawa {to se slu~uvaat vo ovoj moment, a za koi Regulatornata komisija ne dava potvrda deka se realni i deka im trebaat na ovie dve kompanii. Gra|anite na Makedonija ne treba lo{oto menaxirawe da go pla}aat so povisoka cena na elektri~nata energija”, objasnuva Makraduli. Direktorot na Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, smeta deka e logi~na ovaa metodologija. Toj, neodamna, odbegnuvaj}i da ja objasni oprav-

danosta menaxerskite plati i nagradi da vleguvaat vo poskapuvaweto na energijata, edinstveno n$ upati na tekstot od Pravilnikot. “Sekako deka e izdr`ana vakvata odredba. Pa, koj }e gi vodi kompaniite, koj }e gi pokrie tro{ocite. Vo Pravilnikot s$ ubavo pi{uva. Vo drugite zemji e u{te postra{no”, ocenuva Haximi{ev. Za nekoi od porane{nite ~lenovi na Regulatornata komisija za energetika ovaa odluka e normalna, bidej}i vo krajnata cena na parnoto

i na strujata vleguvala so nezna~itelen procent, a na menaxerite im davala stimul da rabotat dobro. Za drugi porane{ni ~lenovi na Komisijata, pak, vakvata odredba vo Pravilnikot e neprecizna. “Ova e mnogu ~uvstvitelna rabota, no istovremeno i mnogu relativno opredelena vo metodologijata. Bidej}i se raboti za javna usluga i za priroden monopol, Regulatornata komisija treba vo metodologijata da doprecizira i obrazlo`i koj e limitot do koj se priznavaat menaxer-

skite plati i nagradi, po koi kriteriumi toa go napravile. Inaku, vaka kako {to sega stoi vo metodologijata, apsolutno e neopravdano menaxerskite plati i nagradi da se presmetuvaat vo krajnata cena na parnoto. Regulatorot treba da precizira kako go normiral ovoj del od metodologijata za regulirawe na cenata na parnoto, zo{to e toa taka. Ova e tolku relativno opredeleno. Nikade ne stoi koj e toj limit na plati ili nagradi“, objasnuva za “Kapital” porane{en ~len na RKE.

JANI MAKRADULI PRATENIK NA SDSM “Od avgust 2006 godina, koga ima{e promena na vlasta, do januari 2011 godina strujata poskape za 36,14%. Ona {to e pova`no za mene, ako ja vidime strukturata na zgolemuvawe na cenata po oblasti, }e vidime deka EVN ima poka~uvawe na cenata na elektri~nata energija vo svojot del za 56,11%. Sakam da potenciram deka ELEM ima poskapuvawe od 66,77%, a MEPSO od fantasti~ni 149,46%. Gra|anite na Makedonija ja pla}aat lo{ata rabota na ELEM i na MEPSO i novite vrabotuvawa {to se slu~uvaat vo ovoj moment.”

Vicepremierot zadolèn za evrointegracii, Vasko NauN movski, nikako da pomogne vo dobliùvaweto na evropskite sredstva dostapni od pretpristapnite fondovi na Unijata do makedonskite kompanii. Iako ve}e dve godini Makedonija ima pravo da gi koristi ovie sredstva, sepak, rezultatite se porazitelni. Od zemjite od regionot samo Makedonija i Crna Gora se tie koi nemaat podneseno nitu edna aplikacija za pari od pretpristapnite fondovi na Unijata. Namesto dràvata da obezbedi olesnitelni okolnosti i obuki za makedonskite kompanii i organizacii koi imaat pravo da koristat evropski pari, dràvniot vrv se pravda deka vakvite porazitelni rezultati se poradi slabata inicijativnost i zainteresiranost na makedonskite kompanii. No, deka toa ne e taka tvrdat

VASKO NA AUMOVSKI NAUMOVSKI i od Stopanskata komora na Makedonija. Komorata re{i samata da im pomogne na svoite ~lenovi, pa otvori posebno telo koi }e bide isklu~ivo za obuki i soveti za toa kako kompaniite mo`e da dojdat do ovie sredstva. Vakvite porazitelni rezultati na poleto na evrointegrativnite procesi voop{to ne mu odat vo prilog na vicepremirot Naumovski, koj se fale{e deka ovaa godina e najuspe{na za Makedonija, koja na patot do Brisel stignala do Viena (!?). A ako se veruva na {pekulaciite vo vladiniot dvor, Naumovski, spored nezadovolstvoto kaj negovite kolegi, no i kaj premierot, mnogu lesno mo`e povtorno od Viena direktno da se vrati na ekspertskata funkcija.

MISLA NA DENOT

MAJKROSOFT E KOMPANIJA KOJA FANTAZIJATA JA SPROVEDUVA NA DELO

BIL GEJTS OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA MAJKROSOFT

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

0,5% 3,5% 4%

PROCENKI... NIKOLAJ MLADENOV

PORASNA OBEMOT NA TRGOVSKATA RAZMENA VO SVETOT VO OKTOMVRI, POKA@UVA POSLEDNIOT IZVE[TAJ NA HOLANDSKIOT INSTITUT ZA EKONOMSKI ISTRA@UVAWA

BUGARIJA ]E BIDE PODGOTVENA ZA [ENGEN VO MART 2011 GODINA

ugarija tehni~ki }e bide podgotvena da pristapi kon {engenskiot prostor vo mart slednata godina, soop{ti Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija. Ova soop{tenie sleduva po komentarite na ministrite za nadvore{ni raboti na Germanija i Francija, koi pobaraa od Evropskata komisija da se odlo`i pristapuvaweto na Bugarija i Romanija vo [engen zonata. Francija i Germanija kako pri~ini za odlagawe na vlezot na Bugarija i Romanija vo [engen zonata gi naveduvaat nerealiziranite celi {to im gi zacrta EU vo sferata na borbata protiv korupcijata, pravosudstvoto i organiziraniot kriminal.

SE NAMALIL IZVOZOT NA LATINSKA AMERIKA VO OKTOMVRI

QUP^O ZIKOV

minister za nadvore{ni raboti na Bugarija

PORASNAL IZVOZOT VO SAD VO OKTOMVRI, ZA RAZLIKA OD UVOZOT KOJ PA\A VTOR MESEC PO RED

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

...POGLED NA DENOT...

2020!?

o Ministerstvoto za nadvore{ni raboti (MNR), specijalno za “Kapital” denovive brifiraa deka najoptimisti~ki da se o~ekuva Makedonija da bide primena vo EU e vo 2018 godina, a pesimisti~ki vo 2022 godina. Realno, polnopravna ~lenka na EU bi stanale vo 2020 godina!? Porazitelno i sosema demotivira~ki... Nesposobni edni! Da se pozanimavame so ovie pra{awa... Prvo, vakvata proekcija na MNR bitno ja menuva idninata na makedonskoto op{testvo! Sega pra{aweto e {to stanuva so strate{kite opredelbi na Makedonija za evroatlantski integracii navedeni i vo Ustavot! Ostanuvaat vo igra ili }e bidat modifikuvani, da ne re~am, promeneti? Proekcijata na MNR sugerira nekolku mo`ni scenarija: od scenarioto na Teuta Arifi od DUI za grupirawe na nekolku balkanski zemji (Albanija, Kosovo, Crna Gora i Makedonija) vo nekoja unija, pa taka da sme vlegle koga }e do{lo vreme (prakti~no nikoga{!?) Vtoroto scenario bi bilo deka site posebno }e vleguvaat, a deka Makedonija }e bide me|u poslednite zemji, ako vleze (!?)! Eventualno nie bi vlegle pred Kosovo! Tretoto scenario prakti~ki go doveduva vo pra{awe i samoto vleguvawe, oti apokalipti~nite tezi, vnatre i niz svetot, definirale dijagnoza deka bez vlez vo NATO i EU zemjata prakti~ki ne mo`e da opstane kako nezavisna dr`ava. Taa najprvin bi puknala na me|uetni~ki plan, potoa i na socijalen. No, da vidime, Nikola Gruevski i negovata Vlada verojatno imaat plan! Zasega ostanuva da se nadevame... Site tie scenarija sega, po eden vakov brifing vo MNR, stanuvaat aktuelni... Ne deka brifingot bil mnogu iskren, pa sme {okirani, tuku deka mnogu dobro

Nemaweto odgovori kaj vlasta i opozicijata e izraz na nemo}! Ako ne znaat kako – {to }e ni se? Ima koj znae! Silno ve uveruvam... go poznavame op{tiot kapacitet na makedonskoto op{testvo, ekonomskite i politi~kite akteri na ringot (politi~ari, biznismeni i investitori), i nivnata bezidejnost i nesposobnost za realizacija na va`nite reformi. Ako e i toa taka, toga{ odime so slednoto: Zo{to voop{to se zamoruvame i zalaùvame so makedonsko-gr~kiot problem! Deka }e go re{ele ovaa sreda ili sledniot petok!? Krajno vreme e so debatata za imeto i identitetot da privr{ime. Taa prakti~no nikade ne n$ vodi. VMRO-DPMNE nema namera da se zanimava so ovie pra{awa, a SDSM ne samo {to nema namera da se zanimava, tuku ne znae ni kako da go soop{ti toa! Taka, pra{aweto za imeto samo im sluì na nekolku novinari da izgradat karieri gledaj}i se so Metju Nimic, na nekolku intelektualci da se povikuvaat na ovoj problem koga }e nemaat {to drugo da napi{at niz vesnicite i im sluì na dvete politi~ki grupacii vo vlasta i opozicijata za vnatre{na politi~ka evtina borba, oti drugo i nemaat {to da ponudat – drugoto im e ne{to “vre|awe”, nedoraboteni skandali koi nikade ne vodat i po malku “mitaxistvo” i korupcija. Site tie vo gaki~ki ne se denovive koga gledaat kako Ivo Sanader go pritvoruvaat, a i Milo Xukanovi} si zaminuva!? Koj li e na red...? A, vo me|uvreme, makedonskata vlast i opozicijata begaat od odgovorite na slednite mnogu va`ni pra{awa: Ekonomijata se nao|a vo opasna sostojba – ogromna nevrabotenost, lo{a struktura na stopanstvoto, otsustvo na investicii, ogromen broj na javna administracija, golem broj mladi lu|e sekojdnevno ja napu{taat zemjata, raste siroma{tijata i besperspektivnosta. Pra{aweto e imaat li vlasta i opozicijata minimum vizija za Makedonija? Osven {to se mavaat vo srce lamentiraj}i deka za idninata na ovaa zemja se odgovorni pred svoite deca, tie mora da razberat deka se odgovorni i pred na{ite deca!? Zatoa, po~ituvani ~itateli, vo ovaa zemja pra{awata }e mora da se otvoraat i na vakov na~in. Najprizemno! Kako bi bile razbrani! Odgovorite gi o~ekuvame isto tolku brzo, kolku {to be{e jasen i brz brifingot vo MNR za perspektivite na Makedonija! Nemaweto odgovori e izraz na nemo}! Ako se nemo}ni i ne znaat kako – {to }e ni se? Ima koj znae! Silno ve uveruvam...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KOWANOVSKI RASPI[A TENDER I ZA BORBENI UNIFORMI o uniformite za gardistite, ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, }e se pogriì i za borbenite uniformi na pripadnicite na ARM. Vo oglasot objaven v~era za javna nabavka od strana na Ministerstvoto za odbrana se bara ekonomski operator koj za potrebite na armijata }e konfekcionira borbeni uniformi. Ponudite treba da bidat dostaveni najdocna do 11 fevruari 2011 godina, a kriteriumot za dodeluvawe na dogovorot e ponuda so najniska cena. Denovive gra|anite moàt da gi vidat odblisku, vo Domot na ARM, prototipite na idejnite re{enija za uniformi nameneti za pripadnicite na Bataljonot za po~esti i opsluùvawe na ARM, koi se izloèni so cel javnosta da se vklu~i vo procesot na podobruvawe na izgledot na armijata. Gardiskite uniformi, dizajnirani od modniot kreator Aleksandar No{pal, ministerot Kowanovski gi oceni kako sublimat na istorijata i na dene{nicata, koj vo isto vreme go odrazuva multietni~kiot karakter na dràvata i makedonskata voena istorija. Kreatorot izjavi deka intencijata na dizajnerskiot tim bila vklu~uvawe na elementi od anti~kata makedonska falanga i od vojvodite na dedo Iqo Male{evski. I za trite vida gardiski uniformi - ceremonijalnata, sve~enata i prazni~nata, Ministerstvoto s$ u{te nema izbrano firma koja }e gi {ie.

VEQANOVSKI-RIVLIN: MAKEDONIJA I IZRAEL ]E JA INTENZIVIRAAT SORABOTKATA VO POVE]E SFERI

retsedatelot na makedonskoto Sobranie, Trajko Veqanovski, vo ime na pozitivniot trend vo odnosite so Izrael koj go ima Makedonija, dogovori intenzivna sorabotka i zacvrstuvawe na odnosite me|u dvete zemji so negoviot izraelski kolega, Reuven Rivlin. Rivlin, pozdrvuvaj}i go negoviot kolega Veqanovski, & se zablagodari na makedonskata Vlada, a osobeno na premierot Gruevski za negovite napori da go organizira i finansira proektot za izgradba na Memorijalen centar na holokaustot vo Skopje, a toj e pokanet da u~estvuva na negovoto otvorawe, {to }e se slu~i vo mart 2011 godina. Spored Rivlin, Makedonija i Izrael imaat mnogu sli~nosti, a osobeno multikulturnite op{testva {to gi imaat, i tokmu poradi toa toj smeta deka mora da se najde demokratsko re{enie za site nacionalni grupi koi gi ima edna dràva, iako toa pra{awe ne e trivijalno i ednostavno, tuku, kako {to veli toj, stanuva zbor za sekojdnevni testovi i slu~uvawa koga se vo pra{awe multikulturnite vrednosti. Prijatelskite odnosi me|u dvete dràvi se potvrdija so topliot i srde~en priem koj be{e organiziran na najvisoko nivo. Na toj na~in dadovme poraka deka odnosite me|u Makedonija i Izrael se na takvo nivo na koe bi podzavedile drugi dràvi, izjavi pretsedatelot na Sobranieto, Veqanovski.

DRUCAS: IDNINATA NA SKOPJE VO EU I NATO ZAVISI OD IMETO! a{ata pozicija za pra{aweto so FIROM e dobropoznata. Nie sakame ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba, odnosno erga omnes. Re{avaweto na sporot za imeto e preduslov za Skopje da gi po~ne pregovorite so EU i da vleze vo NATO. Ova go izjavi v~era ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Dimitris Drucas, za vreme na parlamentarnata debata za buxetot na Grcija za 2011 godina. Vo svoeto obra}awe Drucas istakna deka Grcija ima jasni strategiski celi vo odnos na nadvore{nata politika, koi se dolgoro~ni i prifateni od mnozinstvoto na politi~kite sili vo zemjata. "Grcija ima pozicija bazirana na pravo. Ima silen kapacitet, ima pametna diplomatija i Grcija nema od {to da se pla{i", istakna Drucas vo odnos na navodite koi neodamna bea objaveni od pove}e mediumi deka Atina popu{ta vo sporot za imeto. Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, pak, izjavi deka Makedonija ja ima pravdata na svoja strana i deka za da se dojde do re{enie potrebna e pragmati~nost od Atina, a za toa zasega nema najavi.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

SDSM ZA NOVIOT 28-GODI[EN AMBASADOR VO ALBANIJA

VLASTA PRA]A DECA DA SI VE@BAAT DIPLOMATIJA! @estoka reakcija na opozicijata za postavuvaweto na mladiot i neiskusen diplomat Vele Trpeski za ambasador vo Tirana. Tvrdat deka ova e sram za Makedonija i navreda za sosednata zemja MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ako katastrofalen izbor na makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, koe diplomatijata ja pretvori vo detska igra, go oceni opozicijata nazna~uvaweto na Vele Trpeski za iden ambasador vo Republika Albanija. "Mane mi e sram, a istovremeno i strav {to pra}ame deca da se ve`baat vo diplomatijata. Vo nadvore{nata politika nema mesto da gi trenirate va{ite kadri. Vo nea se pra}aat ve}e dobro podgotveni diplomati. Diplomatijata ne e igra", reagira Vlado Bu~kovski od SDSM. Toj istakna deka tie nema da go poddr`at mandatot na ovoj kandidat koj VMRO–DPMNE, zaedno so pretsedatelot \ orge Ivanov, bukvalno go frla vo ogan. SDSM predupreduva i deka so re{enieto za Trpeski ne e sre}na nitu albanskata javnost -"Avto{kola za diplomatija" i "Makedonija ja provocira Albanija" se del od naslovite na albanskata televizija Klan po odlukata Trpeski da bide ispraten vo Albanija. Pratenikot Igor Ivanovski ovie naslovi na vladinata televizija, direktno kontrolirana od premierot Sali Beri{a, gi tolkuva kako neoficijalna poraka koja doa|a od oficijalna Albanija – deka zemjava vodi katastrofalna nadvore{na politika. "Nie nema da mu dademe

poddr{ka na Trpeski, bidej} i toj nema nitu eden den, makar i slu~ajno, iskustvo vo diplomatijata. Edna zemja-sosed, koja e od golemo zna~ewe za stabilnosta i razvojot na celiot region, vie ja potcenuvate so ispra} awe na eden nesre}en izbor za ambasador", istakna Ivanovski. Vo pretstavuvaweto na tezite so koi }e nastapi kako ambasador, Trpeski istakna deka }e se zalagal za zgolemuvawe na trgovskata sorabotka, podobruvawe na sorabotkata me|u stopanskite komori i drug vid unapreduvawe na ekonomskata sorabotka. Za Trpeski prioritet }e bide popisot na naselenieto vo Albanija, pri {to se nadeva deka }e izdejstvuvaat zapi{uvawe na Makedoncite vo posebna grafa, so {to i realno }e se pretstavi brojot na Make-

donci vo Albanija. Repliciraj}i na vakvite planovi na Trpeski, Ivanovski istakna deka toj voop{to ne ja poznava Albanija, nitu na ekonomski, nitu na politi~ki plan. Dokaz za nezadovolstvoto na Albanija od izborot na Trpeski bila i dva pati otka`anata poseta na Sali Beri{a na Makedonija pod nerazjasneti okolnosti. Ostanatite dvajca novi diplomati koi gi pretstavija svoite platformi se Igor Popov, iden ambasador vo Slovenija i Kire Ilioski, iden ambasador vo [vedska. Popov i Ilioski, za razlika od Trpeski, imaat bogato diplomatsko iskustvo. Popov 5 godini pomina vo konzulatot vo Istanbul kako generalen konzul, na ~ija smetka se pripi{uva najavata za investicijata na [i{e-xam vo zemjava, dodeka Ilioski

be{e naslednik na Nano Ruìn kako ambasador vo NATO. Spored diplomatski izvori, Ilioski e premesten od Brisel vo [vedska poradi lo{ite rezultati koi gi dal vo NATO, a Popov po partiski zaslugi od generalen konzul e unapreden vo ambasador. Iskusnite makedonski diplomati i eksperti po me|unarodno pravo i politika velat deka e nedozvoleno da se improvizira koga se raboti za opusot na lu|eto koi n$ pretstavuvaat vo stranstvo. Bez den iskustvo, bez poznavawa na jazikot na zemjata kade {to odat, bez nikakvi osnovni obuki, samo so èlba da bidat ambasadori, ne se vodi nadvore{na politika vo uslovi koga dràvata ima ~uvstvitelni odnosi so sosedite, a doprva gi gradi onie so svetot.

VLASTA TRI ^ASA MERE[E DO KAJ STIGNALA SO REFORMITE

PARTNERITE NA OT^ET PRED GRUEVSKI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski i lider na koalicijata Za podobra Makedonija gi svika na prednovogodi{en sostanok koalicionite partneri, za da dadat ot~et do kade se reformite vo klu~nite sektori i kakvi se planovite za realizacija za narednata godina. Za glavnata tema na koja se zboruvalo - ekonomskiot razvoj vo zemjava - po zavr{uvaweto na sostanokot ne se soop{tija zaklu~ocite, do kade e Makedonija i koi se klu~nite problemi i nasoki za re{avawe na najgolemite ekonomski problemi. Partnerite se soglasile deka NATO i EU ostanuvaat glavni prioriteti za dr`avata i deka i vo narednata godina Vladata celata svoja politika }e ja kreira za ispolnuvawe na ovie determinanti, za {to i ja dobile poddr{kata od

gra|anite. Za popisot, koj } e se sprovede vo april 2011 godina, vlasta zaklu~ila deka }e mora da se stori s$ za toj da pomine soglasno preporakite na Evrostat i deka zasegnatite institucii imaat kapacitet da go ispolnat ova. Namesto premierot Nikola Gruevski, so ocenka za sostanokot i za temite na razgovor izleze ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio

Milo{oski, koj najavi deka osobeno vnimanie mora da se obrne i na paket-reformite vo sudstvoto. Gi otfrli kako neto~ni `albite na odredeni sudii deka vrz niv se vr{i direkten pritisok od ministerot za pravda, Manevski, i kako dokaz za toa ja poso~i inicijativata na VMRO–DPMNE za ustavni izmeni preku koi treba{e da se regulira i u~estvoto na Manevski vo

Sudskiot sovet, a koi na liderskite sredbi opozicijata ne gi prifati. “Nie sme podgotveni povtorno da go aktuelizirame ovoj predlog. VMRO–DPMNE ima{e `elba da go reformira sudstvoto, opozicijata ne prifati”, izjavi Milo{oski. Kako posledna to~ka na dneven red bila reformata na javnata administracija, za koja Milo{oski najavi deka }e im bide edna od primarnite aktivnosti vo 2011 godina. “Administracijata e odgovornost na sekoj ~initel vo politikata. Nie mora da sozdademe zdrava, profesionalna administracija i mislam deka }e go postigneme toa preku implementacija na noviot zakon”, izjavi toj. Na sredbata stanalo zbor i za pra{aweto za sporot so Grcija za imeto, za koe site partneri stojat zad stavot na premierot deka pregovorite ne smeat da rezultiraat so “kompromis” koj bi zadiral vo makedonskiot identitet.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

]E BANKROTIRAME OD PARTISKI VOJNICI

MEKNAMARA: SAD I EU MORA DA JA PRITISNAT GRCIJA ZA IMETO

700 NOVI VRABOTUVAWA SAMO VO POSLEDNIOT MESEC!

rcija ne go po~ituva svoeto prethodno dadeno vetuvawe deka nema da ja blokira Makedonija vo nejzinite obidi za priklu~uvawe kon NATO i so toa & napravi problem na zemjata za vlezot vo EU. Dokolku Makedonija vleze vo NATO, mnogu polesno } e se re{i pra{aweto za imeto. Problemot leì i vo toa {to SAD i EU ne pritiskaat dovolno vrz Grcija da go re{i ovoj problem i zatoa vinata moè da se naso~i na pove}e strani, smeta amerikanskiot politi~ki analiti~ar, Sali Meknamara, koj vo intervjuto za MTV istakna deka navistina e te{ko da se razbere za{to Evropejcite ja podrùvaat Grcija. "Mnogu e te{ko da se razbere zo{to Evropejcite ja podrùvaat Grcija. Grcite gi prekr{ija pravilata kon evrozonata. Toa e dràva koja be{e na rabot na bankrot, a dobi navistina ogromna pomo{ od svoite evropski partneri. Zatoa, ne moè da se sfati zo{to Evropejcite ne go iskoristija toa kako pokritie da & objasnat na Grcija deka tie znaat kako e da se prekr{at pravilata i deka im e potrebna pomo{ i zatoa treba da go smenat odnesuvaweto za koe o~igledno ne se podgotveni", veli Meknamara. Spored nego, Makedonija e dobar sojuznik i u~estvuva vo misiite vo Avganistan i e dobar regionalen igra~, no moè da kaè deka ne saka da vlezeme vo Alijansata i }e se zdruì so drugi sojuznici.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

lasta nema name r a d a so p r e so vrabot uvawata vo javnata administracija! Samo posledniot mesec podatocite od Zavodot pokaùvaat deka dràvata vrabotila pove}e od 700 dràvni slu`becni. Najmnogu vo resorot zemjodelstvo, duri 300. Re{enie za rabota dobija u{te 160 slu`benici vo ELEM, 140 vo Makedonski èleznici i 70 vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Evropskata komisija vo posledniot izve{taj za zemjava izrazi golema zagriènost poradi glomaznata i partizirana administracija. No, nasproti barawata od Brisel itno da se namali brojot na administrativcite, Vladata prodolùva po svoe. Godinava se podeleni re~isi 6.000 re{enija, od koi okolu 1.100 Albanci ne se do kraj rasporedeni na rabotni pozicii niz instituciite, {to zna~i deka zemaat plata, a sedat doma. Vo me|uvreme, ekspertite velat deka vakvata glomazna administracija mnogu naskoro }e ja dovede dràvata do bankrot, dokolku ne se prezeme ne{to za partiskite vrabotuvawa. "Makedonija ima ogromna javna administracija, za koja to~niot broj ne e utvrden, i se {pekulira za 120 iljadi koi se regularni i okolu 20-30 iljadi t.n. "dogovorci". Potrebna e itna reforma i namaluvawe na obemot na javnite slu`benici, bidej}i istite go optovaruvaat buxetot, poprecizno 65% od buxetot odat za plata za javnite slu`benici, poradi {to e mnogu realno da ja donesat dràvata do bankrot", veli dekanot na Praven fakultet, Bor~e Davitkovski. Opozicijata, pak, vadi svoi analizi i brojki. Pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, veli deka zgolemuvaweto na cenata na strujata, koja od 2006 godina pa navamu beleì zgolemuvawe od 36,14%, e rezultat samo na lo{oto menaxirawe vo ELEM i MEPSO i zgolemenite partiski vrabotuvawa. "Ne treba gra|anite da pla}aat povisoka cena na elektri~nata energija zaradi lo{oto menaxirawe vo ELEM i MEPSO i za vrabotuvawe na partiskite kadri", obvini Makraduli i dodade deka samo vo REK Bitola ima vraboteno okolu 650 partiski vojnici na VMRO-DPMNE. RAMKOVNITE VRABOTUVAWA DOPOLNITELNO ]E JA PRODLABOÂT KRIZATA So noviot amandman na DUI, koj be{e prifaten od vladeja~kata partija, nared-

UAPSENI ORGANIZATORITE NA "FRANKFURTSKATA MAFIJA" o policiskata akcija "Dirigent", uapseni se 29 lica od ~etiri gradovi vo Makedonija, osomni~eni za trgovija so droga vo Avstrija i Germanija. Me|u uapsenite se i organizatorite na takanare~enata "Frankfurtska mafija". Vo zaedni~kata akcija na makedonskata, germanskata i avstriskata policija, vo koja u~estvuvaa 350 policajci, uapseni se Zoran ManaskovSkr{eniot, Spase Dimovski-Ajdukot i negoviot sin Tome Dimovski od Veles. Osven vo Veles, policijata apse{e i vo Skopje, Gevgelija i Sveti Nikole, a ista akcija se sprovede i vo Avstrija, kade {to se privedeni 50 osomni~eni. Uapsenite, kako {to soop{ti MVR, se tovarat deka preku razli~ni kanali vnesuvale droga vo Avstrija i Germanija, odnosno vo objekti vo Viena i Frankfurt, a potoa ja distribuirale na dileri koi ja prodavale drogata. Akcijata na policijata e prodol`enie na operacijata "Veles", {to be{e sprovedena na po~etokot na ovaa godina, koga nekolkumina od osomni~enite bea privedeni, no prodol`ile da gi vr{at istite dela. Eden od voda~ite na "Frankfurtskata mafija", Jordan JordanovRkulot, vo septemvri godinava be{e ubien vo ribniot restoran Big Fi{ vo Skopje. Vo akcijata na policijata vo domovite na uapsenite najdena e i golema suma devizi, nekolku kilogrami droga i eden gasen pi{tol.

V Ako ne se zapre so vrabotuvawata vo dr`avnite kompanii, }e prodol`at da rastat cenite, zemjata }e se soo~i so s$ pogolema siroma{tija i }e zavr{ime so bankrot, predupreduvaat ekspertite

6.000 1.100

vraboteni slu`benici ovaa godina

Albanci koi sedat doma, a zemaat slu`beni~ka plata

nata godina sekoja dràvna institucija }e mora da obezbedi pravi~na zastapenost. 25% Albanci mora da ima vo sekoja institucija, vo sprotivno ministrite }e pla}aat kazni od 2.000 do 5.000 evra, predviduva najnoviot amandman na Zakonot za dràvni slu`benici. So ogled na faktot deka ima mnogu dràvni institucii kade {to vakvata zastapenost e daleku od utvrdenata so Ramkovniot dogovor, ova zna~i deka narednata godina administracijata } e se zgolemi u{te pove}e. Deka toa e taka zboruva i faktot {to Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor za 2011 ima duplo pogolem buxet (10.000 evra) tokmu za ovaa stavka. Spored podatocite na Vladata, me|u dràvnite institucii vo koi procentot na zastapenost na Albancite e najmal se Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (so 2,1% vraboteni Albanci), Kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov (3,1%), Upravata za hidrometeorolo{ki raboti (3,4%) i Agencijata za stranski investicii (4,3%). Vedna{ po niv se Upravata za javni prihodi (koja vrabotuva 6,5% Albanci), Sekretarijatot za evropski pra{awa (7%), Dràvniot zavod za revizija (7,4%), Dràvniot zavod za statistika (10,1%) i Javnoto obvinitelstvo (10,3%). Min-

isterstvoto za informati~ko op{testvo isto taka }e bide cel na ramkovni vrabotuvawa, bidej}i tamu nema nitu eden Albanec vraboteno dosega. 25% vraboteni Albanci ima samo vo nekoi dràvni institucii. Spored vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula} im Ademi, pravi~nata zastapenost e prisutna samo vo Ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto za lokalna uprava, Biroto za ramnopraven regionalen razvoj, Komisijata za me|uverski odnosni. No, ramkovnite vrabotuvawa ne zastanuvaat tuka. Istata pravi~na zastapenost } e se bara i vo dràvnite kompanii. Direktorite na javnite pretprijatija i kompaniite kade {to dràvata e mnozinski sopstvenik isto taka }e pla}aat kazni dokolku ne gi ispolnat obvrskite koi proizleguvaat od Ramkovniot dogovor. Vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor imaat podatoci samo za ~etiri javni pretprijatija, odnosno agencii, vo koi zastapenosta dostignuva do 12%, smetano vo celina. Javni kompanii vo koi postoi zastapenost na Albancite se Agencijata za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, kade {to se vraboteni 5% Albanci, vo Makedonija pat 20% Albanci, vo Makedonski {umi 5% Albanci i vo [um-

ska policija 18% Albanci. Albanskite partii ostro reagiraa {to vo poslednite 700 vrabotuvawa ne e predvideno vrabotuvawe na nitu eden Albanec. Me|utoa, izvori od DUI uveruvaat deka so noviot amandman pravi~nata zastapenost }e bide obezbedena u{te od narednata godina.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

ZA TU@BATA OD TARBS [TO ^INI 80 MILIONI EVRA

MAKEDONIJA MESEC I POL NE MO@E DA IZBERE ADVOKAT!

Od Ministerstvoto za transport i vrski nikako da odlu~at koja advokatska kancelarija }e n$ zastapuva vo London, iako na javniot oglas u{te na 5 noemvri pristignaa ponudite od tri angliski advokatski firmi TLT, Lejtam i Votkins i Herbert Smit. MRTV, vo me|uvreme, so protivtu`ba do Tarbs se moli za presvrt vo slu~ajot, za koj prognozite ne se sjajni!

MAKEDONIJA GO PROMOVIRA TURIZMOT NA HOLANDSKIOT PAZAR olandskite turoperatori na doma{nite turisti im ja nudat Makedonija kako turisti~ka destinacija za 2011 godina. Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot soop{ti deka holandskiot turoperator TUI Holandija izdade katalog za 2011 godina, vo koj se prezentirani makedonskite turisti~ki potencijali. Na holandskite turisti im nudi i onlajn-verzija na ponudata. Agencijata za promocija na turizmot oficijalno }e gi prezentira makedonskite turisti~ki potencijali vo Holandija od 11 do 16 januari idnata godina, na me|unarodniot Saem za turizam vo Utreht. Pokraj videoprezentacijata, posetitelite }e mo`e da degustiraat i makedonsko vino i tradicionalna hrana. Na saemot, holandskite turoperatori }e bidat informirani i za subvenciite {to gi dava Vladata na Makedonija za 2011 godina za turizmot. Se o~ekuva dogodina preku holandskite turoperatori dr`avava da ja posetat pove}e od 8.000 gosti od Holandija.

DR@AVNITE INSTITUCII NEMA DA TRO[AT ZA NOVOGODI[NI PROSLAVI ladata odlu~i organite na dràvnata uprava, javnite pretprijatija, fondovite, agenciite i akcionerskite dru{tva vo dràvna sopstvenost za pretstojnite novogodi{ni i boì}ni praznici da ne odrùvaat proslavi na dràven tro{ok, da ne dodeluvaat novogodi{ni paket~iwa so buxetski sredstva i da ne ispla}aat regres za godi{en odmor (K-15). Istoto im se prepora~uva i na regulatornite tela. Vladata so dopis v~era ostro reagira{e do op{tinite koi isplatile pari~ni nagradi i 13-ta plata za svoite vraboteni. Vladata smeta deka ova e krajno neseriozno vo uslovi koga op{tinite preku Zaednicata na edinicite na lokalna samouprava postojano baraat finansiska poddr{ka.

SE PREPOLOVUVAAT KAZNITE ZA TURISTI^KITE AGENCII a 50% se namaluva visinata na kaznite za turisti~kite agencii, a za polesnite prekr{oci, namesto kazna, storitelot }e dobie opomena. Ova se del od izmenite predvideni so predlog-zakonot za turisti~ka dejnost, koj v~era ednoglasno be{e izglasan na sobraniskata Komisija za ekonomski pra{awa. Izmenite nalagaat i, pokraj turisti~ki vodi~, za nekoi pospecifi~ni ekskurzii da se obezbedat i drugi kvalifikuvani lica. Se voveduva i nova klasifikacija na licencite za turisti~kite agencii. Subjektite so licenca A }e mo`at da organiziraat i prodavaat turisti~ki aran`mani, dodeka so licenca B }e bidat samo posrednici, odnosno prodava~i na tu|i uslugi. Pritoa, tie so licenca B nema da snosat odgovornost pri aktivirawe na patni~koto osiguruvawe na klientite.

KROACIJA OSIGURUVAWE GI IZBRA SVOITE SPORTSKI PRIJATELI roacija osiguruvawe - dru{tvo za neìvotno osiguruvawe gi izbra svoite sportski prijateli. Pod mototo najdobrite odat so najdobrite, sportski prijateli na kompanijata se KK MZT Aerodrom, KK Kumanovo 2009, Kumanovo, @KK Badel-Krosig, KV [kendija, AAK Primo AVJ-Kastrol rejsing klub i dru{tvoto za planinarski sportovi Makedon. Na ovie klubovi generalniot direktor na Kroacija osiguruvawe neìvot, Dragan Lazareski, im vra~i priznanija. â&#x20AC;&#x153;So èlba da se pomogne razvojot na makedonskiot sport, no i razvojot na sportskiot duh i kulturata, Kroacija osiguruvawe neìvot vo poslednata godina gi pomogna klubovite, sojuzite, sportistite i sportskite nastani {irum zemjava, koi ja obeleàa godinava so vozbudlivi sportski dostignuvawa, so {to zasluèno go nosime imeto prijatel na makedonskiot sportâ&#x20AC;?, soop{tija od osiguritelnata kompanija.

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

aksimalna neaùrnost i netransparentnost na Ministerstvoto za transport i vrski i na MRTV vo sudskiot proces vo koj avstraliskata kompanija Tarbs ja tuì Makedonija pred Komercijalniot sud vo London i bara 80 milioni evra ot{teta za onevozmoùvawe na biznisot so nivniot satelitski teleport-centar. Iako Makedonija e vo opasnost da mora da isplati tolkava suma ako go izgubi slu~ajot, Ministerstvoto ne prezema ni{to, a od MRTV se nadevaat deka protivtu`bata {to ja ima podneseno Makedonija }e napravela nekakov dramati~en presvrt. Mesec i polovina od Ministerstvoto za transport i vrski ne moàt da izberat advokatska kancelarija {to }e n$ zastapuva vo London, iako na javniot oglas pu{ten na 5 noemvri pristignaa ponudite od tri angliski advokatski firmi, TLT, Lejtam i Votkins i Herbert Smit. "Vo tek e postapkata za celosna evaluacija na podnesenite ponudi, po {to Komisijata za sproveduvawe na javnata nabavka }e donese odluka. Otkako Komisijata }e izvr{i evaluacija, }e

se donese re{enie za izbor na najpovolen ponuduva~, koe }e se isprati do site ekonomski operatori, po {to sleduva period od 15 dena za podnesuvawe àlbi. Po istekot na ovoj rok, ako nema podneseno àlba, se ispolnuvaat uslovite za sklu~uvawe dogovor", veli portparolot na Ministerstvoto za transport, Blagoja Georgievski. Skandalot e do tolku pogolem {to edna od firmite-u~esni~ki na tenderot, angliskata TLT, e advokatska kancelarija koja ve}e ja brani vtorata tuèna strana, Makedonskata radiotelevizija, vo pomaliot spor {to go ima pokrenato Tarbs, vo koj se baraat 3 milioni evra za nepla}awe na obvrskite na javniot radiodifuzer za emituvawe na negoviot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. MRTV urgentnoto angaìrawe na TLT bez sproveduvawe na tenderska postapka go objasnuva so pravilata na Londonskiot sud, spored koi tuènata strana mora da odgovori vo rok od dve nedeli ako ne saka da go izgubi procesot. MRTV vo momentov, namesto da se angaìra - se nadeva: "Tu`bata od MRTV }e napravi Tarbs ne samo da ne dobie ni{to od toa {to go bara, tuku, naprotiv, }e treba da isplati pogolema suma za{to ne ispolnil va`ni delovi od dogovorot. Pravniot tim

{to ja zastapuva MRTV e siguren deka }e go dobieme sporot", veli ~lenot na Sovetot na MRT, Slobodan â{ule. MRTV podnese protivtu`ba vo slu~ajot Tarbs, poradi neispora~uvawe na satelitski signal za potrebite na MKTV-SAT spored dogovorenata propusnost i poradi nepla} awe na pravoto za emituvawe na programata na MTV za dijasporata. Spored rakovodstvoto na MRTV, Tarbs Avstralija na MRTV & dolì 1,5 milioni evra. â{ule smeta deka postoi osnova vinovnik za nastanatite problemi so

kompanijata Tarbs da se bara i vo Makedonija, vo liceto na direktorot na MRTV koj vo 2002 godina go potpi{al, spored nego, sporniot dogovor. "Dogovorot sklu~en so Tarbs e {teten i tuka moè da se bara odgovornost i od potpisnikot od makedonska strana, no dokumentot e taka sro~en {to ne moè da se pokrene postapka protiv toj {to go potpi{al. Iako, diskutabilno e dali toj dogovor e navistina {teten. Taka izgleda od dene{na perspektiva, no ne znam kako im se ~inel toga{ na potpisnicite", veli â{ule.

VMROâ&#x20AC;&#x201C;DPMNE ZA IZMENITE NA IZBORNIOT ZAKONIK

SDSM PREDLAGA ZAKONI VO EUFORIJA! MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

a VMRO-DPMNE, predlog-izmenite na Izborniot zakonik {to vlegoa vo sobraniska procedura po inicijativa na SDSM se nepotrebni, poradi toa {to ve}e postoi vladin predlog za podobruvawe na Izborniot zakonik za koj se ~eka mislewe od ODIHR (Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava). Vladeja~kata partija smeta deka SDSM ima cel samo da profitira na dnevnopoliti~ka osnova. "Ovoj predlog be{e podnesen vo eden nalet na euforija {to ja opfati opozicijata po organiziraweto na mar{ot i ima za cel edinstveno dobivawe na dnevnopoliti~ki

poeni. Ova trae{e do onaa be{e odloèn po barawe izjava na potpretsedatelot na odredeni pratenici koi, Zaev, koja site moèvte da ja poradi sobraniskata agenda ~uete. Se nadevam deka potoa {to vklu~uva{e sednici na site sme malku poprizemjeni {est komisii, ne uspeale da i sfa}ame deka noseweto na prisustvuvaat na raspravata Izborniot zakonik treba da za izmenite na Izborniot se napravi so konsenzus od zakonik. Opozicijata odloùvaweto site politi~ki partii. Kaj predlogot na SDSM e spor- go protolkuva kako obid na na proceduralnata strana. vlasta ovaa va`na rasprava Ve}e imame Zakonik vo koj se da ja vodi so {to pomal opfateni pove}eto od rabotite publicitet. predloèni od opozicijata. Toj "Koga na dneven red se nao|aat Zakonik e daden na razgleduva`ni to~ki, vie sakate inkogvawe za da se dobie mislewe nito, zad o~ite na javnosta, da kaj ODIHR. Nema pri~ina sega se vodi raspravata, so {to da izbrzuvame so predlogot na pomalo prisustvo na mediumopozicijata", izjavi pretsedate- ite. Zatoa go odloùvate lot na sobraniskata Komisija po~etokot na sedza politi~ki sistem, Zoran nicata, iako ima Petreski. Po~etokot na sednicata na Komisijata {to pretsedatel na sobraniskata ja rakovodi PeKomisija za politi~ki sistem treski v~era

ZORAN PETRESKI

kvorum", re~e prateni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADATA SÉ U[TE NEMA PLAN ZA TERMOCENTRALATA

TEC NEGOTINO BEZ GAS E SLEPO CREVO Ekspertite alarmiraat deka ovaa elektrana namesto da proizveduva }e tro{i struja i vo 2011 godina, a Elektrani na Makedonija ima obvrska da ja snabdi so elektri~na energija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ermocentralata Negotino nema da proraboti dodeka ne dobie gas. Ovaa elektrana e postojano ladna rezerva vo elektroenergetskiot sistem vo zemjava, a se vklu~uva samo po potreba, koga ima nagla pobaruva~ka na struja. TEC Negotino ~eka Makedonija da bide gasificirana za da po~ne da proizveduva struja so poln kapacitet. Dotoga{, namesto proizvoditel, }e bide potro{uva~ na elektri~na energija. Energetskiot bilans i za slednata godina predviduva Elektrani na Makedonija da proizvedat pomalku energija otkolku {to & treba na zemjava, pa doma{noto deficitarno proizvodstvo }e se pokrie preku uvoz vo vrednost od okolu 80 milioni dolari. Na tovar na dr`avata }e bide i TEC Negotino. Ovoj energetski kapacitet, star 33 godini, od 2008 godina ne proizveduva struja. “Zna~i ovoj kapacitet }e bide potro{uva~ i vo tekot na slednata godina. ELEM }e ima obvrska da ja snabdi so struja. Izminatite nekolku godini potro{uva~kata na TEC Negotino vo uslovi koga ne raboti e me|u 2 i 2,5 gigavat-~asovi struja”, alarmira Marko Bislimovski, ~len na Regulatornata komisija za energetika. Vladata s$ u{te ne objasnuva koja e strategijata za TEC Negotino da vleze vo pogon, a da bide profitabilna. S$ u{te se razgleduvale site scenarija. “TEC Negotino ima dostaveno dva predlozi za ponatamo{no funkcionirawe. Edniot e da

MITE JOVANOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA TEC NEGOTINO

prodolì da raboti kako nezavisen praven subjekt, a vtoriot da se transformira vo podru`nica na ELEM. Za vakvite predlozi treba da rasprava Vladata, kako edinstven akcioner vo TEC Negotino. Elektranata moè da se preadaptira da koristi priroden gas kako primarno gorivo”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. Generalniot direktor na TEC Negotino, pak, objasnuva deka vo otsustvo na gas dràvata treba da razmisli da vloì vo modernizacija na elektranata. “TEC Negotino ja ~eka gasifikacijata na Makedonija. Nie po definicija sme gasnomazutna elektrana, no problem e {to s$ u{te nema gasovod do nas. Treba da se gasificirame za da zaìveeme. Moè da se preorientirame vo gasno-paren ciklus, no za toa ni trebaat investicii”, objasnuva Mitko Jovanovski, direktor na TEC Negotino. Toj veli deka od 2008 godina termoelektranata samo interventno vleguva vo pogon. Dosega TEC Negotino bila okolu 40.000 ~asovi vo pogon, {to e ednakvo na sedum godini rabotewe. “Francuskata kompanija Almston, investitor vo termoelektranata i toplanata

Te-To, u{te vo 2004 godina ja skenira{e TEC Negotino. Ja vidoa kondicionata podgotvenost na elektranata da se pretvori vo gasno-paren ciklus. Treba da se revitalizira, gasificira i avtomatizira postoe~kata oprema. Polovina od investicijata na Te-To da se vlo`i vo TEC Negotino }e go postigneme sakaniot rezultat”, dodava Jovanovski. Vo poslednata programa VMRO-DPMNE vetuva deka TEC Negotino }e se gasificira vo 2010 godina i toa }e ja napravi Makedonija izvoznik na elektri~na energija. “TEC Negotino dolgi godini be{e ladna rezerva, bidej}i cenata na mazutot ne dozvoluva{e ekonomski prifatlivo rabotewe. So porastot na cenite na strujata i s$ pogolemata zavisnost na Makedonija od uvoz na struja, se nametnuva itna potreba od modernizacija i transformacija na ovaa elektrana”, pi{uva vo Prerodbata na VMRO-DPMNE. Vo SDSM velat deka ako ovaa elektrana se gasificira, godi{no }e proizveduva 4.000 gigavat-~asovi struja. “Gasifikacijata e klu~niot ~ekor koj treba da se prezeme. VMRO-DPMNE vetuva{e deka TEC Negotino }e stane en-

Treba da ja gasificirame termocentralata za da zaìvee. Moè da se preorientirame vo gasnoparen ciklus, no za toa ni trebaat investicii. Treba da se revitalizira, gasificira i avtomatizira postoe~kata oprema. Iako nie moème da rabotime i so ovaa oprema, sepak, toa e stara tehnologija. ergetski gigant na Balkanot, a u{te ne e po~nato da se razmisluva na ovaa tema”, veli Vesna Bendevska od SDSM. Edinstveno vo 2009 godina TEC Negotino proizvede 178 gigavat -~asovi struja, a vo 2008 godina - 121 gigavat. Od Ministerstvoto velat deka termoelektranata ima instalirana mo}nost od 210 megavati i prose~no godi{no treba da proizveduva okolu 1.200 gigavat-~asovi struja. Energeti~arite opravdanosta da se uklu~uva TEC Negotino preku godinata ja gledaat edinstveno ako vo zimskiot period pazarnata cena na strujata drasti~no se zgolemi vo odnos na proizvodnata cena na TEC Negotino, pa namesto da se kupuva skapa uvozna struja, da se iskoristi ovaa ladna doma{na rezerva. Ekspertite dodavaat i deka samo za odrùvawe na ovaa elektrana dràvata sekoja godina tro{i po okolu tri milioni evra.

PREGLED VESTI “TRAJKOVSKI” PRV MAKEDONSKI KOWAK rupacijata Pitkom od Negotino go promovira{e makedonskiot kowak "trajkovski ekstravagans" (Extravagance), koj na pazarot }e go ponudi vo ograni~eni koli~ini od 1.000 {i{ina po specijalna promotivna cena. “Stanuva zbor za nov makedonski proizvod koj duri sega go plasirame na pazarot, iako negovoto proizvodstvo e po~nato pred tri godini. Glavna pri~ina zo{to se ~eka{e na plasmanot e potrebnoto vreme istiot da sozree i da go dobie vistinskiot kvalitet. Ovaa kolekcija koja ja promovirame e nameneta za kolekcionerite na alkoholni pijalaci i }e bide ponudena po promotivna cena, identi~na na cenata od standardniot kowak "trajkovski". Na{eto proizvodstvo e prete`no nameneto za izvoz, no del od nego go plasirame i na makedonskiot pazar i toa vo samo specijalizirani prodavnici za alkohol i poluksuzni lokali”, veli Biqana Trajkovska, direktor na SBU Wines & Spirits, del od grupacijata Pitkom.

SA[A OGNENOVSKI NOV PRETSEDATEL NA IKT KOMORATA a{a Ognenovski e noviot pretsedatel na Komorata na informati~ko-komunikaciski tehnologii pri Sojuzot na stopanskite komori. Toj e izbran na redovnoto sobranie na Komorata. "Kako pove}egodi{en ~len na Komorata i kako stopanstvenik, svesen sum za golemata odgovornost koja mi ja dadoa kolegite na sobranieto. Nema da dozvolam da me ispla{at predizvicite pred koi se nao|ame, zatoa {to vo prirodata na malite biznisi e da se prilagoduvaat na uslovite i novite predizvici da gi sovladuvaat so trud, rabota i upornost. Celite koi gi zacrtaa moite prethodnici i nesebi~no se trudea da gi ispolnat vo vreme na ekonomska recesija }e bidat vodilka vo moeto ponatamo{no zalagawe firmite od IKT-sektorot da go najdat svoeto mesto pod sonceto", izjavi Ognenovski. IKT-komorata e formirana vo 2005 godina, a vo nea ~lenuvaat kompanii od informati~kata dejnost, proizvodstvoto na softver, informati~kite uslugi, edukacijata, digitalnite mediumi, elektronskite komunikacii i drugi uslugi.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.308

MBI 10

2.495

2.298

2.490

2.288

2.485

2.278

2.480

MBID

116,10

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

OMB

116,00 115,90 115,80 115,70

2.268

2.475

2.258

2.470

16/12/10

17/12/10

18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

16/12/10

115,60 115,50 17/12/10

18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

16/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/12/10

18/12/10

19/12/10

20/12/10

21/12/10

22/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VLADIMIR TODOROVI], GRADONA^ALNIK NA OP[TINA CENTAR

OP[TINITE NE MO@AT DA GRADAT KAPITALNI OBJEKTI BEZ DA SE ZADOL@AT Gradona~alnikot Vladimir Todorovi}, koj od minatata godina e na ~elo na op{tina Centar, veli deka ne e zadovolen od dosega srabotenoto i deka negovite ambicii se mnogu pogolemi. Za nego najgolemi pre~ki pri realizacijata na proektite se dolgite administrativni proceduri srabotenoto i deka negovite ambicii se mnogu pogolemi. Za nego najgolemi pre~ki pri realizacijata na proektite se dolgite administrativni proceduri, bidej}i kako biznismen mu trebalo mnogu pomalku vreme za da gi realizira planovite. Todorovi} izminatiov period be{e najpovikuvan vo javnosta za proektot "Skopje 2014". Iako, toa e proekt na centralnata vlast, a ne na op{tinata Centar, Todorovi} go smeta za odli~en proekt. “Smetam deka ovoj proekt e ne{to {to nema da se povtori. Mene li~no i kako gra|anin mnogu mi se dopa|a. Sega go kritikuvaat barokniot stil, no koga }e pominat pet ili deset godini nikoj nema da se se}ava na takvite kritiki”, veli Todorovi}. Spored Todorovi}, najgolemiot problem koj go ima Skopje, posebno vo centralnoto podra~je, e problemot so parkiraweto, pa, zatoa, toj veli deka vo negoviot mandat }e se koncentrira na negovoto re{avawe preku izgradba na katni gara`i. Na pra{aweto kolku e zadovolen od dosega srabotenoto, Todorovi} veli deka ne e zadovolen. “Moite ambicii se mnogu pogolemi. Ne sum zadovolen mo`ebi od administracijata. O~ekuvam taa da bide pobrza i popos-

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

p{tinite vo Makedonija nemaat kapacitet za da gradat kapitalni objekti ako ne se zadol`at za toa. Op{tina Centar vleze vo 2010 godina so eden kapitalen objekt, a toa e pe{a~kiot most na Vardar. Vo 2011 godina ne znam dali }e imame mo`nost da investirame vo drug, so ogled na toa {to kapitalnite objekti gi finansira centralnata vlast, - izjavi Vladimir Todorovi}, gradona~alnik na op{tina Centar, vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Grup, koe celosno }e bide objaveno vo najnoviot broj na nedelnikot "Kapital". Toj veli deka op{tina Centar ja razgleduva mo`nosta finansiraweto na kapitalnite proekti da go pravi preku izdavawe obvrznici. “Vo o~ekuvawe sme da dobieme krediten rejting. No, za da se zadol`ime preku obvrznici pred s$ treba da imame dobri proekti, za parite da ne bidat tukutaka potro{eni”, veli Todorovi}. Todorovi}, koj od minatata godina e na ~elo na op{tina Centar, veli deka ne e zadovolen od dosega

vetena na rabotite. Del od vakvata sostojba vo administracijata e i poradi toa {to ima mnogu pravilnici i regulativi koi gi zabavuvaat procesite. Jas ja prifativ ovaa funkcija so ~isti nameri. Sfa}am deka treba da ima javna nabavka za proektot, za revizija na proektot, za izveduva~, za nadzor na rabotata. Seto toa go sfa}am i toa ne e problem. No, ako site tie raboti i proceduri traat edna cela grade`na sezona, toga{ ne sum zadovolen i ne mo`am da go sfatam”, objasnuva Todorovi}. Todorovi} vo makedonskata javnost e poznat kako sopstvenik i osnova~ na Tineks. Veli deka otkako e na gradona~alni~kata funkcija negoviot biznis ne trpi, zaradi toa {to za negovoto upravuvawe se gri`at lu|e koi se vklu~eni vo biznisot od negovite po~etoci. “Del od mojot uspeh e nivna zasluga. Mojata }erka e tamu ve}e sedum-osum godini, a vo poslednite ~etiri godini e na vrvot na kompanijata kako izvr{en

direktor. Mnogu & se jasni rabotite, bidej}i mnogu dobro e postaven konceptot na Tineks i toa dava rezultati. I pred da dojdam na gradona~alni~kata funkcija operativno ne rabotev vo Tineks. Poslednite godini pove}e se zanimavav so strategijata i {ireweto na biznisot na Tineks i ja otvorav idninata za razvoj, bazirana vrz principite na strate{kiot menaxment”, objasnuva Todorovi}.

PROMETOT NA BERZATA PADNA ZA 37% ~era{niot berzanski trgovski den na Makedonskata berza zavr{i so vkupen promet od 15,1 milioni denari. Duri dve tretini od prometot otpa|a na akcijata na Komercijalna banka. V~era na Makedonskata berza se istrguvaa akcii od Komercijalna banka vo vkupna vrednost od 10,4 milioni denari, pri {to za prose~na cena od 3.269,81 denar bea istrguvani 3.206 akcii. Nitu golemiot interes za trguvawe so akcijata na Komercijalna banka ne be{e dovolen za da go spasi v~era{niot berzanski den. Taka, vkupniot promet realiziran v~era na Makedonskata berza be{e duri za 37% pomal vo sporedba so prometot vo vrednost od 23,9 milioni denari, realiziran prethodniot den. Glavna pri~ina za toa e slabiot promet kaj drugite akcii i osobeno golemoto potfrluvawe kaj trguvaweto so obvrznici. Vkupniot promet so obvrznici v~era iznesuva{e 583.000 denari i istiot e realiziran samo so istrguvanite obvrznici od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. V~era, osven so akcijata na Komercijalna banka, promet pogolem od milion denari

be{e ostvaren samo u{te so akcijata na Makedonski Telekom. Taa denot go zavr{i so promet od 1,2 milioni denari i istrguvani bea 2.397 akcii. Od drugite akcii najblisku do promet od milion denari be{e akcijata na Alkaloid, koja v~era ostvari promet od 707.000 denari, pri {to se istrguvaa 179 akcii. V~era edinstven rast zabeleà MBID indeksot na javnoposeduvanite dru{tva, koj porasna za 0,09% na vrednost od 2.493,93 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,27% na 2.297,82 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB zabeleà pad od 0,15% na vrednost od 115,89 indeksni poeni. Kako rezultat na vakvoto dvièwe na berzanskite indeksi, na v~era{niot trgovski den duri 12 hartii od vrednost zabeleàa pad na cenite. Najgolem pad od 16,67% ima{e akcijata na Strumica tabak. Samo {est hartii od vrednost v~era{niot berzanski den go zavr{ija so rast na cenite. Najmnogu porasna akcijata na Cementarnica Usje i toa za 6,46%. Nepromeneti ostanaa cenite na pet hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.12.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.998.877,79

5,62%

7,03%

1,94%

1,71%

1,27%

21.12.2010

95.850

ILIRIKA GRP

39.382.601,22

2,55%

4,89%

7,82%

12,19%

14,36%

21.12.2010

2,56

16.600

Иново Статус Акции

18.813.350,36

1,12%

-0,42%

-5,25%

-15,65%

-17,04%

21.12.2010

2.111,47

1,71

358.950

KD Brik

27.833.288,33

2,17%

3,27%

3,76%

11,50%

13,45%

20.12.2010

3.949,93

1,09

707.038

KD Nova EU

26.125.293,44

1,41%

3,99%

2,46%

-1,24%

-0,61%

20.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.476.412,45

1,64%

2,09%

0,61%

0,24%

0,46%

21.12.2010

16.501,00

6,46

16.501

Тетекс Тетово

450,00

6,38

Стопанска банка Скопје

200,00

ЗК Пелагонија Битола Алкалоид Скопје

Цементарница УСЈЕ Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

22.12.2010 %

Износ (МКД)

1000

-16,67

60.000

359

-2,97

35.900

Стопанска банка Битола

2.811,00

-2,27

67.464

Македонијатурист Скопје

2.460,00

-1,60

24.600

680,00

-1,45

17.000

Име на компанијата Струмица Табак Струмица

Просечна цена (МКД)

Комуна Скопје

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје

22.12.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

22.12.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3269,81

-0,66

10.483.004

511,4

-0,65

1.225.824

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

22.12.2010

22.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.949,93

390,18

10,12

0,90

обични акции

6.695,00

341,43

19,61

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

9.484

202.636

-87,74 6,67

212.120

-20,65

GRNT (2009)

3.071.377

529,67

105,83

5,00

0,53

обични акции

34.030

-15,88

KMB (2009)

2.014.067

3.269,81

533,81

6,13

0,95

Вкупно Редовен пазар

34.030

-15,88

MPT (2009)

112.382

24.200,00

0,67

REPL (2009)

25.920

36.000,00

5.625,12

6,40

0,72

SBT (2009)

389.779

2.811,00

211,39

13,30

0,64

3.949,93

1,09

707.038

STIL (2009)

14.622.943

169,77

0,11

1.535,27

2,37

Тутунска банка Скопје

3601,53

0,32

612.260

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

ЗК Пелагонија Битола

2111,47

1,71

358.950

ZPKO (2009)

271.602

2.111,47

0,28

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 22.12.2010)

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

KARTI^KI OD NLB TUTUNSKA SO NAJNOVA ^IP-TEHNOLOGIJA

ONE JA IZBRA “PATOKAZ” ZA NAJDOBRA ANDROID APLIKACIJA

LB Tutunska banka prva vo zemjava ponudi karti~ki od programata na Viza i Masterkard so vgradena najnova ~ip-tehnologija, koja obezbeduva najgolema sigurnost i za{tita na karti~kite od zloupotreba “NLB Tutunska banka, sledej}i gi svetskite standardi vo ~ip-tehnologijata, prva i edinstvena na pazarot vo Makedonija po~na site svoi karti~ki od programata na

atokaz na Josip Josifovski e izbrana za najdobra Android aplikacija od telekomunikaciskiot operator ONE, vo ramkite na natprevarot koj po~na na 24 avgust godinava, a zavr{i na 19 oktomvri. Stru~noto ìri se opredelilo za 11 najdobri aplikacii. Prvonagradenata im ovozmoùva na korisnicite kreirawe, memorirawe i spodeluvawe pateki za dvièwe, prezemawe pateki od javen interes, ozna~uvawe, locirawe

Viza i Masterkard da gi izdava so implementirana DDA/CDA EMV (~ip) tehnologija”, soop{ti bankata. DDA (Dynamic Data Authentication) tehnologijata pretstavuva najsigurno re{enie za za{tita na finansiskite institucii i na nivnite klienti od eventualni napadi za zloupotreba na nivnite karti~ki. “So implementacijata na DDA tehnologijata, NLB Tutunska banka u{te edna{ ja potvrdi svojata politika

na sledewe i promovirawe na najsovremenite i najsigurni re{enija, koi pretstavuvaat vrv na tehnologijata vo delot na karti~noto rabotewe”, informiraat od bankata.

i objavuvawe na objekti od javen interes, kako i povrzuvawe i komunikacija me|u korisnicite. “Navistina sum zadovolen od natprevarot, zatoa {to privle~e golemo vnimanie. Isto natprevaruvawe imavme i vo Slovenija, so Mobitel, no vo Makedonija ima{e daleku pogolem odyiv. Mora da ka`am deka navistina imate dobri stru~waci i toa se gleda od rezultatite koi sega }e bidat prezentirani. Aplikaciite koi se kreirani za ovoj natpre-

var ne samo {to se korisni, tuku se i mnogu zabavni”, izjavi Klavdij Goni~, generalen izvr{en direktor na ONE. Kreatorite na prvonagradenata aplikacija “Patokaz” dobija nagrada vo iznos od 6.000 evra i patuvawe vo London ili Kopenhagen, so poseta na sedi{teto na HTC. Vtorata i tretata nagrada, vo iznos od 4.000 i 2.000 evra, im pripadnaa na Zlatko [u{levski so negovata aplikacija “Virtuelno SK” i na Jan Marin~ek so aplikacijata “Moj buxet”.

KOLKAV E REALNIOT RAST NA CENITE VO MAKEDONIJA?!

CENITE RASTAT VRTOGLAVO, A INFLACIJATA E SAMO 2,9%!

17.03.2010 11

Vo noemvri Dr`avniot zavod za statistika izmeri inflacija od samo 2,9%. Vo isto vreme, naftenite derivati poskapea za 15,3%, strujata za 10%, parnoto za 13%, masloto za jadewe za 21,6%, konditorskite proizvodi za 5,2%... Na {to se dol`i toga{ ogromnata razlika me|u realnoto nivo na cenite vo maloproda`ba, koi se klu~ni pri mereweto na inflacijata, i oficijalnata inflaciska stapka {to ja dava Zavodot za statistika? SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

rojkite od teren pokaùvaat deka za edna godina cenite na site osnovni prehranbeni produkti vo zemjava porasnaa za re~isi 30%. No, poslednite podatoci od Zavodot za statistika pokaùvaat deka godi{nata inflacija vo Makedonija vo noemvri iznesuva{e 2,9%. Na {to se dolì toga{ ogromnata razlika me|u realnoto nivo na cenite vo maloproda`ba, koi se klu~ni pri mereweto na inflacijata, i oficijalnata inflaciska stapka {to ja dava Zavodot? Dali navistina Makedonija ima niska inflacija od samo 2%-3%? Vo Zavodot za statistika velat deka inflacijata ja merat spored me|unarodno prifateni standardi. Evropski eksperti postojano ja nabquduvale nivnata rabota, pa ottuka i pa|ale vo voda obvinuvawata deka nerealno e prikaàna stapkata na inflacija. Zavodot za statistika ja meri inflacijata na mese~no nivo, preku tro{ocite na ìvot, koi, pak, gi merat varijaciite na cenite na opredeleni stoki i uslugi. Potro{uva~kata koja se sledi e sostavena od 597 ceni na stoki i uslugi koi moàt da se kupat vo zemjava. Tro{ocite za ìvot vo noemvri se zgolemile za 2,9% vo sporedba so istiot mesec lani, a cenite na malo porasnale za 3,4%. Mereno na mese~no nivo, tro{ocite za ìvot porasnale za 0,4% vo sporedba so prethodniot mesec. Na godi{no nivo cenite na masloto za jadewe se povisoki za 21,6%, na konditorskite proizvodi

NOV MODEL ZA PRESMETKA NA POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA

DVI@EWA NA INFLACIJA 7%

Od idnata godina nema da se presmetuva mese~na potro{uva~ka ko{ni~ka. Dràvniot zavod za statistika v godina }e gi meri prihodite i ìvotniot standard na gra|anite. Noviot metod e usoglasen so standardite na EU i }e profunkcionira kon sredinata na idnata godina. za 5,2%, na mlekoto, sireweto i jajcata za 0,1% i na mesoto za 0,9%. “Evidentno e deka vo Makedonija dojde do odredeni poskapuvawa. Fakt e deka i vo periodot {to doa|a inflacijata }e bide povisoka otkolku {to e vo momentov. Lo{o e {to nie sme siroma{na dràva i toa {tetno }e se odrazi vrz standardot na gra|anite. Instituciite mora mese~no da objavuvaat relevantni podatoci, koi vistinski }e go pokaàt odrazot na vakvite ceni vrz ìvotniot standard, zatoa {to znaeme deka Dràvniot zavod za statistika ve}e se otkaà od potro{uva~kata ko{ni~ka zatoa {to i toa be{e evidentno deka ne ja otslikuva realnosta”, veli Dragan Tevdovski, univerzitetski profesor. Narodnata banka prognozira deka idnata godina inflacijata }e se dviì od 2%-3%. Najgolemo vlijanie }e ima rastot na svetskite ceni na hranata. Svetskite eksperti prognoziraat i rast na cenata na naftata na svetskite berzi. No, cenovnata spirala ve}e se otko~i. Poskapuvaweto na gorivata, strujata, parnoto, sigurno }e gi zgolemi tro{ocite na firmite, a tie toa }e go kalkuliraat vo cenite na nivnite proizvodi i uslugi. CENITE ODAT VRTOGLAVO NAGORE No, za razlika od Zavodot za

6,10%

6% 5%

statistika, proizvoditelite na meso presmetaa deka za cela godina cenata na mesoto se zgolemila za 10%. Velat deka ako se meri vo amplitudi i sega{nata cena se nao|a na gornata granica. “Ima eden trend na poskapuvawe. Me|utoa, pove}e od ova ne moè da se odi. Sega e moèbi visoka cenata na mesoto zatoa {to skapa e hranata, voop{to, a skapi se i surovinite. No, fakt e deka }e nema drasti~no zgolemuvawe na cenite idnata godina. Ako porano imavme poniski ceni, sega se samo usoglaseni”, veli Risto Ta{ev, generalen direktor na @ito Vardar. Poskapea i parnoto, elektri~nata energija i najmnogu benzinite, za duri 15,3%. I povtorno se nametnuva pra{aweto kako toga{ inflacijata ne e povisoka? POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA NEREALNA Statisti~ki parametar koj bi trebalo da pokaè kolkavi se vistinskite tro{oci na gra|anite e potro{uva~kata ko{ni~ka. Taa e iznos koj mu e potreben na edno ~etiri~leno semejstvo za da se prehrani. No, vo Makedonija nejzinata vrednost e nerealna i taa od idnata godina ve}e nema da se presmetuva. Potro{uva~kata ko{ni~ka se zema kako vrednost spored cenite na neophodnite produkti, odnosno hrana

4,10%

1,20%

1% 0% -1%

2005

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2010 noemvri

Dr`avniot zavod za statistika ja meri potro{uva~kata ko{ni~ka spored cenite na neophodnite produkti, koi mese~no mu se potrebni na edno ~etiri~leno semejstvo. Dobienata vkupna vrednost se sporeduva so prose~nata mese~na plata. Razlikata koja se dobiva e ona {to ostanuva za zadovoluvawe na ostanatite potrebi, osven hrana i pijalaci. i pijalaci, i se odreduva u~estvoto na taa ko{nica vo odnos na platite. Zavodot za statistika ja sostavuva mese~nata ko{nica vrz osnova na prose~nite potrebi na naselenieto, koi ~esto se mnogu pomali od realnite. Prose~nata potro{uva~ka ko{ni~ka za edno ~etiri~leno semejstvo ~ini okolu 12.000 denari. Poslednata presmetka na Dr`avniot zavod za statistika e za septemvri. Ko{ni~kata izgleda vaka: 26 kilogrami leb, eden kilogram kolbasi, 13 litri mleko, 3,6 litri

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,95%

3,80%

4,37%

5,32%

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

36м

61,5050

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,7541

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,3333

Швајцарија

франк

48,7632

Канада

долар

45,8650

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,6548

61,65

47,6

72,7

49,4

Извор: НБРМ

2009

SEGAШNA METODOLOGIJA ZA PRESMETKA NA TROШOCITE ZA @IVOT

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка во денари

2008

izvor: Narodna banka

преку ноќ

Среден курс

2007

-1,60%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА

2006

-2%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

2,90%

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

jogurt, 66 jajca i {est litri maslo za gotvewe. Statistikata presmetala i deka na edno semejstvo mese~no mu se dovolni 1,8 kilogrami banani i samo dva litri ovo{en sok. Vakvata ko{ni~ka dogodina nema da se presmetuva. Statisti~arite izrabotuvaat nov model za presmetuvawe na tro{ocite na gra|anite. “Ko{ni~kata e za ishrana i pijalaci. Toa se fiksni koli~ini vo tek na cela godina, a zemeni se vrz osnova na anketa sprovedena me|u gra|anite. Celta na ko{ni~kata ne e da

ni pokaè kolku ni e potrebno, tuku vrz osnova na prose~na potro{uva~ka da ni pokaè kako mese~nite promeni na cenite vlijaat vrz prose~niot buxet na edno ~etiri~leno semejstvo. Vo javnosta se sozdade slika deka statistikata treba da pokaè kolku sme siroma{ni, {to ne e to~no. Nie samo gi mnoèvme fiksnite koli~estva so cenite na malo vo tekot na eden mesec i taa suma ja sporeduvavme so prose~nata plata” , velat vo Dràvniot zavod za statistika.

Fokus

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

KOMORATA FORMIRA[E CENTAR ZA IMPLEMENTACIJA NA RAZVOJNI IDEI

KOMPANIITE SO STRU^NA POMO[ ]E LOVAT 3,1 MILIJARDI EVRA OD EU ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite kompanii vo 2011 godina }e mo`at da koristat pove}e od tri milijardi evra od razli~ni fondovi i programi na Evropskata

Stopanskata komora na Makedonija formira{e Centar za implementacija na razvojni idei – CIRI, koj }e im pomaga na kompaniite da gi koristat pretpristapnite fondovi. Anketata me|u ~lenkite na Komorata poka`a deka tie ne ni apliciraat poradi neinformiranost i needuciranost za podgotovka na potrebnata dokumentacija i aplikacijata ija, dokolku gi nadminat dvete slabi to~ki: neinformiranosta i needuciranosta. I pokraj toa {to dosega se napraveni brojni seminari, obuki i treninzi za kompani-

JADRANKA ARIZANKOVSKA

unNA Za fonme|u Cen-

DIREKTOR VO STOPANSKATA KOMORA MAKEDONIJA poefikasno iskoristuvawe na evropskite dovi potrebna e pogolema sorabotka konsultantskite ku}i i kompaniite. Kompaniite treba da imaat proekt so koj bi aplicirale za evropskite fondovi, a tarot }e im ja olesni procedurata za aplicirawe.

ite i instituciite, procentot na iskoristenost na evropskite pari generalno e mnogu mal. Analizata koja ja napravi Stopanskata komora na Makedonija me|u svoite ~lenki pokaùva deka makedonskite kompanii dosega ne aplicirale ili mnogu malku aplicirale za koristewe na evropskite fondovi i programi, bidej}i ne se dovolno informirani za mo`nostite i za uslovite koi treba da gi ispolnat. Del od niv se àlat i na sloènata dokumentacija i procedura koja treba da ja pominat, za koja nemaat dovolno vnatre{ni kapaciteti da ja sprovedat. Detektiranite slabi to~ki na

kompaniite i `elbata pove} e i pomasovno da se koristat otvorenite mo`nosti bea dovolni pri~ini Stopanskata komora da formira Centar za implementacija na razvojni idei – CIRI. Ova novo telo od slednata godina }e im pomaga na kompaniite polesno da dojdat do evropskite pari, poto~no vo delot na apliciraweto. Jadranka Arizankovska veli deka idejata za formirawe na Centarot se kr~ka ve}e edna godina. Vo me|uvreme bila napravena anketa me|u kompaniite za da se utvrdat problemite i pre~kite so koi se soo~uvaat kompaniite za da mo`e ponatamu da se reagira za nivno otstranuvawe.

“Utvrdivme deka za poefikasno iskoristuvawe na evropskite fondovi potrebno e da se spojat konsultantskite ku}i i kompaniite i zaedno da najdat re{enie. Kompaniite pred s$ treba da imaat proekti so koi bi mo`ele da apliciraat za evropskite fondovi, a Centarot }e ima uloga da ja olesni procedurata za aplicirawe”, veli Arizankovska. Taa objasnuva deka e golema {teta {to vo Makedonija mnogu malku se koristat pretpristapnite fondovi, a toa kako negativno bilo notirano i vo posledniot izve{taj na Unijata. “Makedonija i Crna Gora se edinstveni zemji-kandidati za

ISKORISTENI POVE]E OD 90% OD VKUPNITE SREDSTVA KOI SE NA RASPOLAGAWE

HRVATSKA MAKSIMALNO GI KORISTI PRETPRISTAPNITE FONDOVI OD EU olemata apsorpciska sposobnost na hrvatskite kompanii vo iskoristuvawe na pretpristapnite fondovi od Evropskata unija e eden od pokazatelite deka ovaa zemja, koja brzo napreduva na patot kon Unijata, maksimalno efikasno gi koristi ovie sredstva koi & se staveni na raspolagawe. Od zemjite vo regionot koi se zemji-kandidati za ~lenki vo EU, Hrvatska maksimalno gi koristi evropskite fondovi. Vo ramkite na koristeweto na sredstvata od pretpristapnite fondovi na EU, od programata IPA 2007, za pomo{ vo tranzicija i izgradba na infrastruktura, potpi{ani se 74

Vo ramkite na koristeweto na sredstvata od pretpristapnite fondovi na EU, od programata IPA 2007, za pomo{ vo tranzicija i izgradba na infrastruktura, potpi{ani se 74 dogovori za sproveduvawe na site 15 planirani proekti, vo vkupna vrednost od 36,84 milioni evra, odnosno 92,2% od vkupno 39,95 milioni evra koi gi imala na raspolagawe Hrvatska dogovori za sproveduvawe na site 15 planirani proekti, vo vkupna vrednost od 36,84 milioni evra, odnosno 92,2% od vkupno 39,95 milioni evra koi gi imala na raspolagawe Hrvatska. Pretpristapnata pomo{ slu`i direktno da se vlo`uva vo razvojnite prioriteti na Hrvatska i taka da se

namali te`inata na buxetot. Sposobnosta na instituciite i kompaniite za iskoristuvawe na pretpristapnite fondovi be{e pofalena i od pretstavnicite na Evropskata unija. [efot na delegacijata na EU vo Hrvatska, Pol Vandoren, ja pofali sorabotkata so Ministerstvoto za finansii i Cen-

tralnata agencija za finansirawe i investirawe, istaknuvaj}i deka rezultatite se mnogu pozitivni. Toj kako primer gi izdvoi agenciite za pla}awe vo zemjodelstvoto, ribarstvoto i ruralniot razvoj, vo koi e dogovoreno i pove}e od prethodno planiranoto. Vo ramkite na pretpristapnata

IPA 1 komponentite se finansiraat proekti za izgradba na dr`avni institucii so cel nivno usoglasuvawe so evropskiot praven imot i kako pomo{ vo ispolnuvaweto na kriteriumite za pristapuvawe vo Unijata. Vo ramkite na taa programa, me|u ostanatoto, dogovoreni se i proekti

no.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

DOSTAPNI PROGRAMI OD PRETPRISTAPNITE FONDOVI FP7 2,7 milijardi evra CIP 250 milioni evra IPA 89,7 milioni evra EBRD 26 milioni evra EIB 50 milioni evra ~lenstvo vo EU koi minatata godina ne aplicirale so nitu eden proekt za koristewe na CIP pretpristapnite programi. Samo Hrvatska ima aplicirano so 40 proekti. Ova e golem problem i mora pove}e da se angaìrame za da gi iskoristime ovie pari koi realno se na{i”, objasnuva Arizankovska. Taa potencira deka e potrebna i pogolema angaìranost od instituciite. “Sekretarijatot za evropski pra{awa treba pove}e da bide vklu~en vo celiot proces i treba da gi pottiknuva kompaniite da se ambiciraat da apliciraat”, velat od Komorata. CIRI }e po~ne da funkcionira od prvi januari slednata godina. Centarot e sostaven od pove} e konsultantski kompanii-~lenki na Stopanskata komora koi imaat kapaciteti da im pomognat na kompaniite vo podgotovkata na proektite i dokumentacijata za aplicirawe za evropskite fondovi. Toj }e raboti na pi{uvawe na proektnata dokumentacija i popolnuvawe na aplikaciite za poedine~ni povici, }e raboti na realizacija i implementacija na proekti, preku obezbeduvawe na sredstva za pokrivawe na tro{ocite na pretprijatijata za razvoj na proekti, kako i za pla} awe na konsultanti. M.N: Kompaniite ne se informirani za pretpristapnite fondovi Kompaniite koi gi konsultira{e "Kapital" velat deka sami nemaat kapaciteti da ja podgotvat dokumentacijata i ne se informirani za na~inot na koristewe na pretpristapnite fondovi. Se àlat na sloènata dokumentacija koja treba da ja obezbedat za aplikacijata. Del od niv, otkako ja dobija ovaa analiza na Stopanskata komora, planiraat slednata godina da apliciraat so proekti. “Neinformirani sme. Ne znam {to e potrebno za da se aplicira za ovie fondovi, uslovite se nejasni”, veli Mihail Saltirovski, direktor na kumanovskata kompanija Agrokumanovo, koj se àli deka dosega nikoj ne go informiral za mo`nostite, nitu

za vospostavuvawe na informaciski sostav za upravuvawe so dr`avnite granici vo vrednost od 5,43 milioni evra; podobruvawe na me|uagenciskata sorabotka vo oblasta za borba protiv korupcijata vo vrednost od 2,24 milioni evra; jaknewe na kapacitetot na Agencijata za spre~uvawe na korupcijata i organiziraniot kriminal (USKOK) vo vrednost od 1,25 milioni evra; borbata protiv kriminalot i zloupotrebata na droga vo vrednost od 1,63 milioni evra i postavuvawe na operativna agencija za pla}awe vo zemjodelstvoto, ribarstvoto i ruralniot razvoj vo vrednost od 5,71 milioni evra. Pomala iskoristenost na pretpristapnite fondovi Hrvatska bele`i vo delot na soobra}ajot, za{titata na okolinata, regionalniot razvoj, razvojot na ~ove~kiot potencijal - ne se iskoristeni 36 milioni evra po kriteriumite na objavenite tenderi i 57 milioni evra po kriterium na dogovoreni izvedbi.

znae kolku pari moè da iskoristi. “Jas sum zainteresiran da apliciram za sredstva za investicii, pred s$ vo modernizacija na proizvodstveniot proces, no ne znam {to e potrebno za da apliciram. Nema nitu koj da n$ informira. Tie pari ni stojat na raspolagawe i ne gi koristime”, veli Saltirovski. Kompaniite generalno imaat nedostig od pogolema pomo{ od dràvnite institucii vo davawe na nasoka za pogolemo iskoristuvawe na pretpristapnite fondovi. Nikolaj~o Nikolov, generalniot menaxer na rudnikot Bu~im, veli deka ne aplicirale dosega bidej}i e sloèna dokumentacijata, kako i pravilata na evropskata birokratija. "Dosega ne sme pokaàle interes za da aplicirame so proekt za koristewe na evropskite fondovi, no zainteresirani sme dogodina da aplicirame za fondovite nameneti za investicii vo ekologija. Pri~inata zo{to dosega ne sme aplicirale e sloènata dokumentacija. Nie }e izrabotime proekt, no negovata realizacija, spored site tie evropski standardi, e sloèna", veli Nikolov KOI FONDOVI STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KOMPANIITE? Od evropskite pretpristapni fondovi Makedonija ima na raspolagawe okolu 3,1 milijardi evra. Od niv na makedonskite kompanii im se dostapni 2,7 milijardi evra od FP 7 programata za istraùvawe i razvoj, 250 milioni evra od CIP programata za ekoinovacii, 89,7 milioni evra od site pet komponenti od IPA programata, 26 milioni evra od EBRD i u{te 50 milioni evra od kreditnata linija od EIB. Programata za konkurentnost i inovativnost, CIP, opfa}

a poddr{ka na kompaniite vo nekolku segmenti. Za finansiski instrumenti slednata godina na kompaniite im se dostapni 1,12 milioni evra, za razvoj na uslugi za poddr{ka na MSP dostapni se 338 milioni evra. Vo delot za ekoinovacii i promocija na inovatovnosta kompaniite imaat mo`nost da iskoristat 865 milioni evra. Za IKT-programi na raspolagawe se 728 milioni evra i za inteligentni energii 727 milioni evra vo 2011 godina. Od FP7 programata za istra`uvawe i razvoj na raspolagawe kompaniite vo 2011 godina imaat 800 milioni evra, a slednata godina e predvideno da se raspi{at u{te 14 novi povici za dopolnitelni 1,9 milijardi evra, od koi polovinata se za MSP, a polovina za konzorciumi. Klu~nite programi na FP7 po sektori se medicina i farmacija, za koi se predvideni 682 milioni evra, za IKTsistemi za kompaniite vkupno 240 milioni evra. Za investicii vo energetska efikasnost 145 milioni evra, za sektorot energetika kompaniite dogodina mo`at da apliciraat za 267 milioni evra, za ekoinovacii 240 milioni evra. Za sektorot transport 415 milioni evra, i za MSP vkupno 204 milioni evra. Od pretpristapnata programa IPA za kompaniite e nameneta samo pettata komponenta IPARD so 40 milioni evra, koja se sostoi od 4 klu~ni faktori. Od IPA fondovite na Makedonija & se dostapni pari za proekti za gradewe na administrativen kapacitet, za investicii od pograni~nata programa so Albanija, Grcija i Bugarija, potoa za proekti vo regionalen razvoj, za ~ove~ki resursi, za kompaniite se dostapni samo sredstvata od IPARD.

NIKOLAJÔ NIKOLOV GENERALEN MENAXER NA RUDNIKOT BUÎM Dosega ne sme aplicirale za koristewe na evropskite fondovi, no dogodina sakame da aplicirame za fondovite nameneti za investicii vo ekologija. Pri~inata zo{to dosega ne sme aplicirale e sloènata postapka. Nie }e izrabotime proekt, no negovata realizacija, spored evropskite standardi, e sloèna.

HRVATSKA GUBI POVE]E OD MILIJARDA EVRA AKO NE VLEZE VO EU VO 2012 GODINA Ako Hrvatska stane ~lenka na EU vo 2013 namesto vo 2012 godina, potencijalnata zaguba na pari nema da bide za zanemaruvawe. Spored gruba procenka, vo pra{awe se pove}e od milijarda evra. Iako hrvatskata Vlada e ubedena deka vo Unijata } e pristapi u{te vo 2012 godina, vo javnosta i mediumite s$ po~esto se spomenuva deka, sepak, e porealno toa da se slu~i edna godina podocna. Ungarija, kako zemja-pretsedava~, moè vo juni 2011 godina da pobara od dràvite-~lenki da odredat datum za hrvatsko pristapuvawe i deka najverojatno datumot }e bide vo 2013 godina. Toa za Hrvatska bi zna~elo deka vo tekot na 2012 godina s$ u{te }e gi koristi pretpristapnite evropski fondovi namesto mnogu pogolemite fondovi {to bi & bile na raspolagawe kako ~lenka. Evropskata komisija predviduva deka Hrvatska vo prvata godina od ~lenstvoto moè da povle~e okolu 1,5 milijardi evra od razni fondovi i izvori, ako stane ~lenka od 2012 godina. Najgolem del od predvidenite pari bi bil namenet za pottik na ekonomskiot rast i novi vrabotuvawa, potoa za direktni isplati na zemjodelcite, za ruralen razvoj i ribarstvo, kako i za investicii na t.n. nadvore{na granica na EU, odnosno na granicite na Hrvatska kon zemjite {to ne se ~lenki. Po presmetkite na Komisijata, vo prvata godina od ~lenstvoto Hrvatska }e treba da uplati pove}e od 600 milioni evra vo buxetot na EU.

NEVEN PEKOTI^ ^ PRETSTAVNIK NA XENERAL ELEKTRIK ENERXI RXI ZA JUGOISTO^NA EVROPA

IDNINATA NA MAKEDONIJA NE E NUKLEARNA CENTRALA, TUKU SONÊVATA ENERGIJA znaat deka Holandija ja hrani polovina Site Evropa, a nemaat sonce. Vo Holandija se prerabotuva otpadot od ìvotnite vo gasovi. Tie se koristat vo ma{ini za da sozdadat elektri~na energija koja gi osvetluva staklenicite vo tekot na no}ta, a so toplinata se great vo zima i sozdavaat kompleten ciklus. Toa ja pravi Holandija tolku uspe{na. Tie ne se potpiraat na sonceto i na do`dot akratko, kolku biogas se proizveduva od ìvotinskite farmi, mnogu popularna oblast za investirawe vo prerabotka na otpadot od ìvotnite za proizvodstvo na energija. Postojat primeri, rabotime na nekolku vakvi proekti vo Makedonija. Mnogu e ednostaven i jasen procesot na dobivawe na energija koga bakterijata digestira, osloboduva metan, a metanot sogoruva. Ostatokot se koristi kako energija. Mnogu e ~ist procesot koj go koristat Ungarija, Holandija, Srbija, a naskoro i Makedonija. Vo Makedonija gi kombinirame po~vata, sonceto i CO2 za podobruvawe na izvozot. Site znaat deka Holandija ja hrani polovina Evropa, a nemaat sonce. Vo Holandija se prerabotuva otpadot od ìvotnite vo gasovi. Tie se koristat vo ma{ini za da sozdadat elektri~na energija koja gi osvetluva staklenicite vo tekot na no}ta, a so toplinata se great vo zima i sozdavaat kompleten ciklus. Toa ja pravi Holandija tolku uspe{na. Tie ne se potpiraat na sonceto i na do`dot. Vo eden grad vo Bosna gradona~alnikot mi kaà zo{to bi osloboduval vo po~vata po~ista voda od onaa {to ja nosat vo gradot. Toa e navistina interesno pra{awe - zo{to da tro{am pari rekava da ostane ~ista koga rekata si odi od mojot grad, no toj koristi ne~ista voda koja ja izvalkal nekoj drug pred taa da dojde vo negoviot grad. Ova se tie pra{awa za koi EU investira pari. Najgolemata instalacija na takvi ma{ini vo cela Evropa e vo Skopje. Imame deset vakvi ma{ini instalirani vo 30 megavati. Ne se koristi biogas, tuku priroden gas. Toa e najgolemata vakva moderna tehnologija vo Evropa i, definitivno, vo Jugoisto~na Evropa. Toa e privatna investicija, ne vladina, nitu investicija vo koja investira{e EU, tuku lu|e koi se sobraa, a nie im pomognavme so tehnologija od Xeneral elektrik. Od moj aspekt, Makedonija e edno od najinteresnite mesta za da se po~ne biznis. ]e ima i mnogu vakvi ma{ini za prerabotka pokraj rekata Vardar, koi treba da se iskoristat za moderen na~in na proizvodstvo na hrana. Ako sakate da bidete konkurentni, treba da gi iskoristite nivnite trikovi. Ima mnogu primeri za toa kade investirala EU. Da se vratime na moite omileni temi - najdobrata iskoristenost na sonceto e da se odgleduvaat domati, a ne

da se pravi solarna energija. ]e potrae dodeka taa stane ekonomski isplatlivo. Ne sum siguren deka Makedonija go donese zakonot za obnovliva energija, me|utoa, ako ne go usvoila, }e go napravi toa, se o~ekuva. Duri i da izgradite nuklearna centrala, od kade }e doa|a uraniumot? Pakistan, Kongo, ne e toa dolgoro~no re{enie. [to se slu~uva vo Makedonija? Makedonija ve}e se posveti na toa deka }e koristi obnovlivi izvori na energija i }e mora da go napravi toa bidej}i }e sozdade mnogu vrabotuvawa i }e ima nova tehnologija. Gi znam kapacitetite na elektri~nata energija vo Makedonija, bidej} i rabotime so toa. Ima golem transfer na tehnologija {to moè da se vklu~i vo ovaa oblast. Vodata, povtorno kako resurs, doa|a od neboto. Ne ni e gajle za nea, no e va`na, taa moè podobro da se iskoristi. Od aspekt na vodata za piewe, postojat nekolku primeri. Tuzla, na primer, be{e poznata vo Bosna kako grad so najlo{a voda za piewe, bidej}i ja zemaa vodata od ezeroto kade {to se izleva otpadnata voda. Zna~i, ja pieja otpadnata voda. Tie stavija mnogu sofisticirana oprema za pro~istuvawe na vodata. Proektot be{e platen od ungarskata vlada i od Xeneral elektrik i ja dobija najdobrata voda za piewe, zatoa {to imaa najdobar sistem za prerabotka na voda. Ostanuva problemot deka otpadnata voda odi vo ezeroto, no imaat mnogu dobar sistem za prerabotka. Kako {to vleguvame vo 21 vek, se razvivaat novite tehnologii koi pomagaat da bideme pouspe{ni. Kako zaklu~ok, so cel da se iskoristat site tie podobnosti od investiciite od tehnologijata, ako sakate da ja koristite son~evata energija, }e gi vidite prvite investicii vo mali solarni investicii na pokrivot na va{ata ku}a. Za da se napravi ova, treba da se vovedat merki preku koi }e moète da ja prodavate energijata proizvedena vo va{iot dom. Ako koristite solarna energija, pa vi ostanuva pove}e otkolku {to moète da iskoristite, moète da ja vratite vo sistemot. Vo Makedonija sistemot e dobar, postojat uslovi i sledniot ~ekor }e bide da se vovedat merki preku koi }e moè nekoja mala farma, koja proizveduva energija od biogas, ostatokot da go vrati vo sistemot. Toa e idninata. Idninata nema da bide nuklearna energija, tuku energija proizvedena od mali farmi, doma} instva, staklenici. Toa e mojata vizija. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ZEMJATA NA VINATA

si probal vo Gugl na polski jazik da prebara{ “gr~ko vino”? PIGON: Se pla{am da go napravam toa, zatoa {to mislam deka mojot kompjuter }e po~ne da mi mirisa na "recina". Hahaha... O~ekuvav deka ova }e me pra{a{, pa prezedov takov rizik. Ima nekoja ponuda na gr~ki vina od Grcija. I... najdov nekoi objasnuvawa na polski zo{to "recina" mirisa na benzin. Kaj mene za praznicite }e se pie "vranec", toa e sigurno. Slu{am, makedonska delegacija go posetila Brisel i mnogu raboti nau~ila tamu. Ima nekoi vesti za napredok vo registracijata na Makedonija kako mesto kade {to se proizveduva makedonsko vino? JANÊSKI: Nema nekoi novi informacii povrzani so registracijata na geografskoto poteklo na makedonskite vina. No, od Brisel se dojde so informacija deka Dogovorot za asocijacija i stabilizacija so EU i Protokolot za vino bile osnova i ramka za re{enie. I ima u{te edna novina. Spored na{iot minister za zemjodelstvo, problemot so zabranata za izvoz na makedonsko vino vo {i{iwa trebalo da se re{ava so Brisel, a ne so Atina. PIGON: Saka{ da kaè{ deka vo 2011 godina Makedonija }e se obide da go zatvori pra{aweto za izvoz na vino, koe moèlo da bide re{eno u{te pred nekolku godini? Zna~i, Grcite napravile reg-

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Praznicite doa|aat, Aleksandar. Lu|eto kupu vaat dobra hrana i mislat koe vino najdobro }e odgovara. Proveriv koe makedonsko vino moè da go kupam vo Polska i napraviv brzo prebaruvawe na Gugl: napi{av “macedonskie wina” i pritisnav “enter”. Kakvo iznenaduvawe! U{te edna makedonska vinarnica ima veb-stranica na polski i u{te edna prodava vo Polska kvaliteten makedonski ”vranec”. Gledaj}i vo monitorot, vedna{ po~uvstvuvav deka mojata soba e ispolneta so fantasti~nata aroma na “vranec”. JANÊSKI: Ova e super vest, osobeno deneska koga site mnogu zboruvaat za blokadata na makedonskoto vino vo nekoi od dràvite na EU. Zna~i, vo Polska ima izvoz na makedonsko vino. Od diskusiite vo Makedonija, edni velat nema da ima problem vo idnina so izvozot na makedonskite vina, drugi velat sprotivno, deka Grcite }e go blokirale makedonskokto vino, povikuvaj}i se na registracijata koja ja napravile vo EU. Dali K

istracija, a Makedoncite s$ u{te u~at kako da go napravat toa? Ne e nikoga{ docna da se nau~i, no ne e toa toa. Namesto da se prezemat specifi~ni biznis~ekori, pra{aweto otide vo politi~ki vodi. Znae{ {to? Proveriv na Internet nekolku veb-stranici na razli~ni makedonski vladini institucii koi teoretski bi trebalo da davaat informacii za ovaa va`na stavka od makedonskiot izvoz. JANÊSKI: Da ti pomognam. Pred nekoj den od na{eto Ministerstvo za finansii ima{e informacija deka od makedonska strana e podnesena inicijativa za sklu~uvawe na Dogovor za slobodna trgovija so ruskata federacija i se naveduva deka ovoj dogovor bi go zgolemil makedonskiot izvoz, osobeno izvozot na vinoto koe e navedeno kako prvo. PIGON: Super inicijativa, no ne moàm ni{to drugo da najdam. Moèbi treba da dojdam vo Skopje i da napravam proverka na moite o~i vo turskata o~na klinika vredna 12 milioni dolari, koja e specijalno izgradena za razvoj na zdravstveniot turizam i koja nudi 15.00020.000 mese~ni pregledi za pacienti od Makedonija i cela Evropa. JANÊSKI: Se pla{am deka }e treba da po~eka{. Spored originalniot plan, t urskite investitori najavija zavr{uvawe na proektot za 8 meseci od postavuvaweto O

na kamen-temelnikot na krajot na juni. Zna~i, ima u{te 2 meseci do golemoto otvorawe. No, moèbi nema da ti treba ovoj pregled na o~ite. Gledam, se zboruva za razvivawe na strategii i politiki za izvoz. Ova e razli~en pristap od onoj na Grcite, koi prezemaat specifi~ni biznis-~ekori. PIGON: Koga zboruvame za strategiite, na veb-stranicata na Invest Makedonija go razgledav pra{alnikot vo koj stranski ekspert bara mislewe za izvozniot potencijal na Makedonija i negova diverzifikacija. Interesno, no sektorot vino ne e na listata vo pra{alnikot. Ima eden op{t sektor agrobiznis/ prerabotka na hrana, no, zatoa, ekspertot sugerira deka Makedonija moè da stane izvoznik na litiumski baterii. Ima nekoja fabrika za litiumski baterii koja raboti vo Makedonija sega? Znam deka ima vinarnici i deka tie proizveduvaat vino mnogu pove}e od toa {to moè da go izvezat. JANÊSKI: Moèbi ovie baterii }e bidat proizvedeni od nekoj stranski investitor. No, imiwata i vidot na novite potencijalni proekti na stranski investicii se vrvna tajna. PIGON: Eden drug stranski ekspert neodamna vo makedonskite mediumi re~e deka }e ima stagnacija na stranskite investicii, pa moèbi zatoa vinoto treba da bide vklu~eno vo pra{alnikot? Barem kratkoro~no, i moèbi K

Invest Makedonija treba da objavi ne{to za makedonskite vina. Vo sprotivno, onie koi }e ja posetat nivnata veb-stranica moè da bidat pogre{no naso~eni. Gledaj, Grcite moàt da re~at duri i oficijalnata makedonska institucija za promocija na izvozot ni{to ne kaùva za makedonskoto vino. Sre}a {to vo Polska nema dilema koja dràva izvezuva "vranec", a koja "recina". JANÊSKI: No, toa do nekade e zasluga na privatnite inicijativi i promotivnite aktivnosti finansirani od holandskata programa za tehni~ka pomo{. Prezentacijata na makedonskite vina vo Polska be{e mnogu uspe{na i rezultira{e so golem broj mislewa i, {to e m n ogu pozna~ajno, mnogu pove}e makedonsko vino vo polskite prodavnici. Moèbi ovoj primer treba da go sledat i drugi programi koi planiraat da go poddràt makedonskiot izvoz. PIGON: Pove}e direktna poddr{ka na proizvoditelite na vino vo Makedonija otkolku na instituciite za promocija, koi promoviraat proizvodi koi moàt da bidat proizvedeni od stranski investitori vo neodredena idnina? No, da se vratam vo sega{nosta. Vo Makedonija ti moè{ da kupi{ makedonsko vino i nema problem koj e sopstvenik na supermarketot, taka? JANÊSKI: Da. Eden sinxir na supermarketi vo Make-

STANISLAV PIGON donija, ~ij gazda e od Grcija, denovive duri gi reklamira makedonskite vina vo novogodi{niot katalog na sledniot na~in: “Dobredojdovte vo zemjata na vinata – golema promocija na vinata od na{eto podnebje!” i sleduvaat po 3-4 vina od 10 vinarnici od Makedoni ja. Bravo, sekoja ~est. Taka treba. PIGON: Ova e fantasti~no i ubava ~es titka za novogodi{nite i boì} nite praznici. Samo, se pra{uvam {to }e kaè za ova Asocijacijata na proizvoditeli na vino od Severna Grcija, koja re{i da tuì distributeri i supermarketi vo Germanija zatoa {to s$ u{te nudele i prodavale vino od Makedonija. Jalovi im se obidite. Ti moè{ da kupi{ makedonsko vino vo Makedonija vo supermarket vo sopstvenost na Grci, jas moàm vo Polska da kupam makedonsko vino od Republika Makedonija, so etiketa na {i{eto napi{ana na polski jazik, eden od oficijalnite jazici na EU. Jasno e koja e “zemjata na vinata”. O

Balkan / Biznis / Politika

PIVOVARNA LA[KO GI PRODAVA UDELITE VO MERKATOR I "DELO"

lovene~kiot proizvoditel na pivo, Pivovarna La{ko, planira da go namali dolgot so toa {to }e gi prodade udelite vo trgovskiot sinxir Merkator i dnevniot vesnik "Delo". La{ko isto taka }e ja prodade i filijalata za proizvodstvo na sokovi, Fruktal, se naveduva vo strategijata na kompanijata za 2011 godina.

Spored taa strategija, koja ja usvoi nadzorniot odbor na Pivovarna La{ko, celta e dolgot na kompanijata do krajot na 2011 godina da se namali na 160 milioni evra od 440 milioni evra. "Delo" e ve}e dadeno na proda`ba na me|unaroden tender, dodeka proda`bata na udelot od 23,3 % vo Merkator }e bide zabrzana. Vo soop{tenieto se naveduva

deka Fruktal }e bide prodaden do vtorata polovina na slednata godina.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

BLOKIRAN BUGARSKO-ROMANSKIOT VLEZ VO [ENGEN ZONATA

omanija i Bugarija ne }e mo`at da stanat del od [engen zonata na po~etokot od idnata godina. Pretstavnik na Unijata objasni deka ministerot za vnatre{ni raboti na Francija, Bris Ortefo i na Germanija, Tomas de Mezier, vo pismo do Evropskata komisija rekle deka smetaat oti e prerano Bugarija i Romanija da bidat primeni vo [engen

zonata vo mart 2011 godina. Vo pismoto, upateno do evropskiot komesar za vnatre{ni raboti, Sesilija Malstrom, ministrite se povikuvaat na propustite na Bugarija i Romanija vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal. Dvete balkanski dr`avi se ~lenki na EU od 2007 godina. [engen zonata ja so~inuvaat 25 evropski zemji, ~ii `iteli

mo`at da patuvaat niz zonata bez paso{i.

“GAZELITE” NA HRVATSKATA EKONOMIJA

FIRMITE NA HDZ ZARABOTILE 870 MILIONI EVRA OD DR@AVATA

Fimi media, Skladgradwa, Dinarik i u{te osum firmi za vreme na vladeeweto na HDZ vo svoite kasi ke{irale 870 milioni evra od sorabotka so dr`avata, so javni ustanovi i pretprijatija ELENA JOVANOVSKA

odeka porane{niot {ef na vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ), Ivo Sanader, sedi vo avstriskiot zatvor i ~eka da vidi dali }e bide ekstradiran vo Hrvatska, kade {to kradel, negovata partija s$ pove}e tone vo korupcija. Vkupno 11 firmi povrzani so HDZ vo periodot od 2004 do 2009 godina od raboteweto so dràvata napravile prihod od 870 milioni evra. “Re~isi site imale mnogu skromni prihodi do doa|aweto na HDZ na vlast, na krajot na 2003 godina, a nekoi od niv ne ni postoele. No, od 2004 godina po~nuva nivniot brz rast, pa bi moèle da bidat proglaseni za “gazeli” na hrvatskata ekonomija”, pi{uva "Ve~erwi list". Zaedni~ko na ovie firmi im e toa {to imaat vrska so ~elnicite na HDZ t.e. sopstvenicite se rodninski povrzani so vrvot na vladeja~kata partija ili imaat pokroviteli me|u niv. Pokraj toa, site rabotele so dràvata i so dràvni firmi, koi, na primer, prodavale ranci, penkala, bile podizveduva~i na javni infrastrukturni raboti, davale marketin{ki uslugi... Podatocite za raboteweto na firmite na HDZ pokaùvaat deka Fimi media ne e izoliran slu~aj na izvlekuvawe pari od dràvata, za {to

znaele samo Ivo Sanader i {efot na carinata, Mladen Bari{i}, tuku “svoi” firmi imale i ostanatite ~lenovi na HDZ od najtesniot krug okolu Sanader, no i onie koi sega go prozivaat. “Najuspe{na” me|u “uspe{nite” e firmata Skladgradwa. Bra}ata Slaven i Jozo @u`ul bea pod pokrovitelstvo na Sanader, a celoto bogatstvo go steknaa kako podizveduva~i na rabotite vo izgradbata na avtopatite dol` Hrvatska vo poslednite sedum godini. Vo toj period napravija prihod od 195 milioni evra. Firmata Dinarik, koja se povrzuva so ministerot za more,

transport i vrski, Bo`idar Kalmeta, do neodamna be{e vo sopstvenost na Ferdinand Mikuli}, brat na porane{en ~len na upravata na Hrvatski avtopati (HAK), Milivoj Mikuli}. Dobivala milionski dogovori kako podizveduva~ vo izgradbata na avtopati. Mikuli} bil blizok sorabotnik so Zdravko Livakovi}, porane{en dr`aven sekretar za infrastruktura i desna raka na Kalmeta. Ministerot Kalmeta se povrzuva i so Trgoingrad, vo sopstvenost na Damir Hrupec. Na Trgoingrad prihodot od 420.000 evra od 2003 godina mu raste na 9,5 milioni evra, i toa

blagodarenie na grade`nite raboti {to gi dobil vo Zadar i od drugi javni raboti, glavno vo izgradba na avtopati. Gradeweto avtopati, HDZ na vlast i vrskite so Kalmeta se sovpa|aat i so brziot rast na prihodite na zadarskata firma DiZ. Taa do 2004 godina be{e vo kosopstvenost na Zdravko Livakovi}, a potoa edinstven sopstvenik e Davor Ugle{i}. Na javnite infrastrukturni izvedbi golem polet ima{e i IGH, koja od 2004 godina proektira{e i kontrolira{e s$ {to mo`e{e vo izgradba na avtopatite. Vo ovaa firma aktuelnata

ministerka za za{tita na okolinata, prostorno ureduvawe i grade`ni{tvo, Marina Matulovi}-Dropuli}, ima 1.800 akcii. Popularni me|u dejnostite na firmite na HDZ se marketingot i oglasuvaweto. Fimi media, vo sopstvenost na Nevenka Jurak, vo 2003 godina ima{e samo 95.000 evra prihod, a so doa|aweto na HDZ i do 7,2 milioni evra. Preku dràvnite firmi, ministerstvata i fondovite, Fimi media, pod pokrovitelstvo na HDZ, ima{e prihod od vkupno 24,4 milioni evra. Interesno e {to zad uspehot na Fimi media stoi qubovnata vrska na Jurak i Bari{i}. I firmata Masol vo 2003 godina ima{e samo okolu 90.000 evra prihodi, a ve} e vo 2004 godina prihodite na taa firma vo sopstvenost na Ivan Soldo narasnaa na 2,8 milioni evra. Masol se povrzuva i so porane{niot portparol na vladata, Ratko Ma~ek, koj lobiral za ovaa firma i vo ministerstvata i dràvnite firmi im daval marketin{ki anga`mani. I sinot na spikerot na hrvatskiot Sabor, Luka Bebi}, Ante Bebi} “se frli” vo oglasuva~kata bran{a preku birmata B1 Plakati, vo koja e kosopstvenik. B1 Plakati zarabotija milioni preku oglasni prostori vo javni i dràvni ustanovi. Bebi} se povrzuva i so firmata Spektar produkcija, vo sopstvenost na Vedran Dragojevi},

prijatel na Ante. Spektar produkcija dobivala dogovori od dràvni firmi za snimawe plateni prilozi i nivno emituvawe vo specijalizirani emisii. Izvor na zarabotka na firmite povrzani so HDZ se i promotivnite i delovnite podaroci. Lotos trgovina e firma vo sopstvenost na Igor Jarwak, sin na porane{niot glaven sekretar na HDZ, Ivan Jarwak, a klienti & se dràvni firmi, kako Hrvatska po{ta i Hrvatska elektroprivreda. Od 2004 godina samo HEP od Jarwak kupil delovni podaroci vo vrednost od 96.000 evra. Zetot na parlamentarecot Mario Zubovi}, Luka Mihaqevi}, preku svojata firma Intermaks na dràvnite firmi im prodaval promotivni podaroci, kako, na primer ranci, penkala i drug kancelariski pribor. Intermaks vo 2003 godina imal prihod od 13.500 evra, a vo 2007 godina 1,4 milioni evra. Golem broj od ovie firmi, po pet godini ogromen rast na prihodot beleàt pad po zaminuvaweto na Sanader od vlast. Padot na prihodot doa|a i poradi recesijata vo Hrvatska, koga dràvata i dràvnite firmi ostanaa bez pari i vovedoa merki na {tedewe, a javnite raboti se stopiraa. No, i pokraj s$, prihodite na nekoi firmi, kako Masol, B1 Plakati i Spektar produkcija, i ponatamu rastat.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

FBI VO SRPSKOTO MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO PORADI HJULIT-PAKARD merikanskoto FBI detalno go kontrolira dogovorot koj go sklu~ile srpskoto Ministerstvo za zemjodelstvo i kompjuterskiot gigant Hjulit-Pakard. Nepravilnostite vo ovoj dogovor gi otkri Dr`avnata revizorska institucija, koja objavi deka Ministerstvoto za zemjodelstvo go prekr{ilo Zakonot za buxetski sistem, javni nabavki, trud i dr`avni

slu`benici, zatoa {to dogovorot so HP e za 1,08 milioni evra povisok otkolku {to e odobreno so toj zakon. Amerikanskite istra`iteli, pak, ne gi interesira srpskiot buxet, tuku aferata podmituvawe na lokalnata vlast. Neoficijalno, se zboruva deka dogovorot od 3,5 milioni evra za voveduvawe informati~ki sistem za implementacija na ruralnata i agrarnata poli-

IVO SANADER SVEDO^E[E ZA AFERATA "HIPO" tika e samo eden od onie {to se ispituvaat vo Srbija. FBI ja pro{iri istragata od Germanija i Rusija na Srbija, Avstrija i Holandija poradi obvinenie deka vrabotenite vo HP davale mito na vladini slu`benici, dr`avni funkcioneri, privatni lica i firmi vo tie zemji za da obezbedat dogovori za isporaka na svojot kompjuterski sistem.

orane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, vo pridru`ba na svojot avstriski advokat, Verner Zupan, v~era, od sobata vo salcbur{kiot zatvor, preku videovrska pred Istra`nata komisija na koru{kiot Parlament odgovara{e na pra{awata na avstriskite istra`iteli za aferata "Hipo". Sanader svedo~e{e pomalku od dva ~asa i vo vovednoto izlagawe ka`a

deka vo Hrvatska se kr{at negovite ~ovekovi prava. “@rtva sum na politi~ki progon. Mediumite vo Hrvatska objavuvaat nevistini i odnapred me osuduvaat”, re~e Sanader. Na obvinuvawata deka za vlez na Hipo banka vo Hrvatska zel mito od 400.000 evra odgovori deka ne zel nikakvi pari od taa banka i nikoga{ ne bil nejzin platen lobist. Me|u odgovorite na postavenite pra{awa toj ja

poso~i premierkata Jadranka Kosor kako negova najbliska sorabotni~ka i prijatelka. V~era i ugledniot "Fajnen{al tajms" & posveti prostor na Hrvatska vo eden od komentarite, pi{uvaj}i deka e neophodna soodvetna istraga protiv navodniot kriminal na Sanader. “Evropskata unija treba da ja primi Hrvatska samo toga{ koga Zagreb }e se spravi so korupcijata”, pi{uva "Fajnen{al tajms".

VIKILIKS JA ZAGROZI BEZBEDNOSTA NA BUGARSKATA NUKLEARNA CENTRALA

IZGRADBATA NA NUKLEARKATA BELENE VISI NA KONEC

Spored dokumentite {to gi objavi Vikiliks, ambasadata na SAD vo Sofija e zagri`ena za sigurnosta na nuklearnata centrala Belene, proekt od koj prethodno se povle~e germanskiot energetski koncern RVE, koj, pak, kako pri~ina ja navede ekonomskata kriza VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ristigna u{te edna lo{a vest za ostvaruvaweto na bugarskiot energetski proekt na decenijata, nuklearnata centrala Belene, ~ija izgradba e dovedena vo pra{awe. Somnevawa deka Bugarija }e gradi nebezbedna nuklearna centrala otkrija amerikanski diplomatski dopisi, objaveni od veb-stranicata Vikiliks. Spored dokumentite, ambasadata na SAD vo Sofija e zagrièna za sigurnosta na nuklearkata, proekt od koj prethodno se povle~e germanskiot energetski koncern RVE. Spored diplomatite, Bugarite se obiduvale {to pobrzo da po~nat so izgradbata za da gi zadràt Germancite vo proektot. No, edna godina od pobedata na tenderot, so obezbedeno u~estvo od 49%, RVE se povle~e, naveduvaj}i ja kako pri~ina finansiskata kriza, odnosno nemo`nosta da se obezbedat dovolno pari za izgradbata. No, tajnite dokumenti na Vikiliks kaùvaat deka direktorite na germanskata kompanija vo privatni razgovori se àlele na netransparentnosta na celiot proekt, na glavniot izveduva~, ruskata firma Atomstrojeksport, no i na

ZA BELENE ZAINTERESIRANI ÊTIRI INVESTITORI Zainteresiranosta za u~estvo vo izgradbata na vtorata bugarska nuklearka Belene ja potvrdija ~etiri investitori, soop{ti bugarskiot minister za energetika, Traj~o Trajkov. Toj precizira{e deka se zainteresirani Srbija, finskata kompanija Fortum korporej{n, francuskiot energetski konsultant Altran i ruskata dràvna kompanija Rosatom. neuspehot da gi ubedat partnerite vo vrednosta na evropskite rabotni i bezbednosni standardi. “Samite Bugari s$ pove}e govorat za izgradbata na Belene i docneweto na grade`nite raboti, nedostigot od pari, netransparentnite dogovori so treti strani, kako i vlijanieto i interesite na ruskite politi~ari i oligarsi”, stoi vo dopisot. BORISOV I PUTIN JA TURKAAT RABOTATA Minatiot mesec, koga vo Sofija se sretnaa bugarskiot premier, Bojko Borisov i negoviot ruski kolega, Vladimir Putin, be{e dogovoreno izgradbata na zaedni~kata nuklearna centrala da se pomesti od mrtva to~ka. “Se dogovorivme do krajot na godinata da bide odobren tehni~kiot proekt na nuklearkata”, re~e Putin i dodade deka ruskata strana poseduva i krajna cena, no odbi da ja soop{ti, so obrazloènie deka pre-

thodno mora da se usoglasi so bugarskata Vlada. Nuklearnata centrala, koja e locirana na Dunav, 180 kilometri severoisto~no od Sofija, po~na da ja gradi ruskata kompanija Atomstrojeksport, a vrednosta na proektot be{e proceneta na ~etiri milijardi evra. No, kako {to navede bugarskata Vlada, poradi krizata i nedostigot od finansiski sredstva, Sofija be{e prinudena da go zabavi ovoj proekt. Dogovorot za izgradba na nuklearnata centrala Belene e potpi{an vo 1984 godina, no e zamrznat vo 1991 godina poradi ekonomski i politi~ki promeni vo Bugarija. Bugarskata Vlada re{i vo 2004 godina da gi obnovi pregovorite za realizacija na toj proekt. Pokana za akcionersko u~estvo vo Belene neodamna dobija nekolku balkanski zemji, me|u koi i Makedonija. Hrvatska ja odbi pokanata, a Srbija ja prifati.

Bugarite s$ pove}e govorat za izgradbata na nuklearnata centrala Belene poradi docneweto na grade`nite raboti, nedostigot od pari, netransparentnite dogovori so treti strani i vlijanieto i interesite na ruskite politi~ari i oligarsi. Makedonskata vlast ~eka podetalna prezentacija na proektot, po {to }e ja analiziraat ponudata. SRBIJA NE SE PLA[I OD PROEKTOT BELENE Otkritieto na Vilikiks deka postojat somne`i za bezbednosta na Belene ne ja pokoleba srpskata Vlada. Srpskiot minister za energetika, Petar [kundri}, izjavi deka za bezbednosta na proektot kone~na odluka dava Agencijata za atomska energija od Viena, koja izdava dozvoli vo soglasnost so mnogu strogi kriteriumi. “Rizik od eventualni incidenti postoi, u~estvuvale nie vo proektot ili ne, a

Belene }e se gradi na ista odale~enost so nas ili bez nas”, istakna [kundri}. Toj istakna deka samiot fakt {to se izdadeni neophodnite dozvoli najdobro govori za bezbednosta na proektot. “Od Bugarija dobivme principielna ponuda i odgovorivme deka sme zainteresirani. Od bugarskiot minister za energetika, Traj~o Trajkov, pobarav sam da podgotvi predlog za nivoto na u~estvo na srpskata strana”, izjavi [kundri}. Toj dodade deka }e se izraboti tehni~ko-ekonomska analiza, kade {to bi se

videla opravdanosta za vlez vo toj proekt i toa bi bila osnova za definitivnata odluka za visinata i oblikot na finansiskiot aran`man. Dokolku dojde do aran`man, [kundri} istakna deka vo izgradbata na ovoj proekt bi se vklu~ile mnogu srpski kompanii. “Na{ite kompanii }e dobijat rabota, na{ite stru~waci bi steknale iskustvo pri izgradbata, a in`enerite od Elektrostopanstvo na Srbija bi mo`ele da u~estvuvaat od prvata do poslednata faza vo izgradbata na nuklearnata centrala”, re~e toj.

Svet / Biznis / Politika

DVA, TRI ZBORA

KRAJ NA AFERATA OD PRED OSUM GODINI?!

DOJ^E BANK ]E PLATI KAZNA OD 550 MILIONI ZA DANO^NI IZMAMI VO SAD Spored dogovorot napraven so amerikanskite obviniteli i dano~nata uprava, germanskata banka nema da bide tu`ena za u~estvo vo sozdavawe na 15 dano~ni zasolni{ta, vo koi bile vklu~eni pove}e od 2.100 klienti od 1996 do 2002 godina

553,6

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ajmo}nata germanska banka, Doj~e bank, se soglasi da & plati 553,6 milioni dolari na amerikanskata dano~na uprava za da ne bide tuèna poradi vme{anost vo finansiska izmama vo periodot me|u 1996 i 2002 godina. Preku istraga, amerikanskoto pravosudstvo nastojuva{e da dokaè vo koja mera Doj~e bank u~estvuvala vo razmena na transakcii od fiskalna priroda, ostvareni vo korist na klientite, soop{ti bankata. Vo celata rabota bila zame{ana filijalata na Doj~e bank vo SAD, Bankers trast (Bankers Trust) , koja germanskata grupacija povtorno ja kupi vo 1999 godina. Bankers trast, vo slu~ajov, im pomagala na klientite vo finansiskite izmami. “Doj~e Bank e zadovolna {to ovaa istraga, koja se odnesuva na transakciite izvr{eni pred osum godini, sega e zavr{ena”, stoi vo soop{tenieto. Od 2002 godina germanskata banka nastojuva “striktno da gi primenuva zakonite i da raboti na zajaknuvawe na eti~kite kriteriumi”. Spored dogovorot napraven so amerikanskite obviniteli i so dano~nata uprava, germanskata banka nema da bide tuèna za u~estvo vo sozdavawe 15 dano~ni zasolni{ta, vo koi bile vklu~eni pove}e od 2.100 klienti vo periodot od 1996 do 2002 godina, vklu~uvaj-

milioni dolari }e im plati Doj~e bank na SAD zaradi u~estvo vo finansiski izmami

milijardi dolari generirale klientite na bankata od dano~nite zasolni{ta

}i gi i onie napraveni vo smetkovodstveniot oddel na KPMG i sega ve}e nepostoe~kata advokatska firma Jenkers i Gilkrist (Jenkens & Gilchrist). Spored soop{tenieto, klientite na bankata gi upotrebuvale transakciite da generiraat pove}e od 29 milijardi dolari preku la`ni dano~ni beneficii, naj~esto prika`uvaj}i zaguba. Sumata od 553,6 milioni dolari gi vklu~uva vkupnite nadomestoci koi gi sobrala bankata za ovoj period, danocite i kamatite koi dano~nata uprava na SAD J

ne bila vo mo`nost da gi sobere za tie {est godini, kako i gra|anskata kazna od pove}e od 149 milioni dolari. Doj~e bank naglasi deka prethodno donesla “soodvetni odredbi” za ispla}awe na celiot iznos na pari~nata kazna i deka toa nema da vlijae vrz sega{niot netoprihod. Spored dogovorot, bankata prizna deka “znaela ili trebalo da znae” deka transakciite napraveni vo dano~nite zasolni{ta “trebalo da izgledaat kako investiciski aktivnosti, no dano~nite obvrznici gi prav-

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

ele so edna cel - da izbegnat pla}awe danoci, {to e sprotivno na praveweto profit na samite transakcii”. Pove}e od desetina lu|e bea krivi~no goneti vo ovoj slu~aj. Sepak, eden federalen sudija gi otfrli obvinenijata protiv 13 porane{ni direktori na KPMG vo 2007 godina, a porane{niot dano~en partner na KPMG i eden od advokatite na firmata bea krivi~no osudeni vo 2009 godina, vo slu~ajot koj vo toj moment be{e najaven kako najgolema dano~na izmama vo istorijata na SAD. Ovaa istraga s$ u{te e vo tek. KPMG isto taka potpi{a dogovor so dano~nata uprava na SAD za odlo`eno obvinuvawe, so koj potvrdi deka kompanijata pravela proda`ba i marketing na la`ni dano~ni zasolni{ta. Konsultantskata ku}a se soglasi da & plati na dr`avata 465 milioni dolari kazna. Obvinenieto protiv KPMG be{e otfrleno vo dekemvri 2006 godina.

“Evropskata unija e podgotvena, dokolku e potrebno, da napravi pove}e za da ja obezbedi stabilnosta na evrozonata. Liderite na EU donesoa impresivna serija odluki za stabilizacija na evroto, kako {to se spogodbata za zasiluvawe na stabilnosta i ekonomskiot rast, kreiraweto novi vidovi makroekonomsko nadgleduvawe i odobruvaweto itni zaemi za Grcija i Irska.” HERMAN VAN ROMPUJ

pretsedatel na Evropskiot sovet

“Ograni~uva~kite merki, sledeni od strukturni reformi, }e bidat klu~ot za zazdravuvawe na {panskata ekonomija. Vo buxetot e predvideno slednata godina da ima namaluvawe od re~isi polovina na dr`avniot deficit od 11,1%, preku namaluvawe na tro{ocite za 7,9%.” ELENA SALGADO

minister za ekonomija na [panija

“Srbija }e po~ne pregovori za ~lenstvo vo Evropskiot centar za nuklearni istra`uvawa. ^lenstvoto vo CERN e od golemo zna~ewe za naukata vo Srbija, bidej}i vo ovoj centar se izvr{uva najgolemiot eksperiment vo istorijata na ~ove{tvoto - akceleratorot na ~estici - i najprogresivnite nau~ni istra`uvawa.” BO@IDAR \ELI]

vicepremier za evrointegracii i minister za nauka i tehnolo{ki razvoj na Srbija

MMF JA ZAVR[I PRODA@BATA NA 403 TONI REZERVI NA ZLATO e|unarodniot monetaren fond (MMF) soop{ti deka ja zavr{i proda`bata na pove}e od 403,3 toni zlato, vo soglasnost so dvegodi{niot plan za podobruvawe na sopstvenata finansiska pozicija. Vrednosta na dogovorot iznesuva okolu 7,6 milijardi dolari, soop{tija od MMF. Iako po sklu~uvaweto na finalniot dogovor za proda`ba ne se objaveni nikakvi detali, prethodno MMF ja najavi proda`bata na 200 toni zlato na Indija i po 10 toni zlato na Mauricius, [ri Lanka i

Banglade{. Dr`avite-~lenki na ovoj fond vo 2008 godina odlu~ija da mo`e da se prodavaat rezervite na zlato, koi se vbrojuvaat vo najgolemite rezervi vo svetot. Dozvolija proda`ba samo na edna osmina od rezervite so cel da se promeni i adaptira modelot na funkcionirawe so koj }e se namali negovata zavisnost od kreditirawe. Proda`bata na zlato e napravena vo soglasnost so programata za zajaknuvawe na sredstvata za kreditirawe na MMF, koja be{e donesena

BLUMBERG JA TU@I ECB PORADI PRIKRIVAWE NA SVOP-TRANSAKCIITE NA GRCIJA gencijata Blumberg podnese tu`ba protiv Evropskata centralna banka (ECB) poradi kriewe podatoci za svop-transakciite {to gi sklu~ila Grcija. Blumberg bara od Evropskata centralna banka da gi otkrie podatocite za svop-transakciite za koi Grcija e obvineta deka gi koristela so cel da gi prikrie vistinskite razmeri na nejzinite buxetski problemi. Pretstavnikot na bankata odbi da komentira za podnesenata sudska postapka od strana na agencijata Blumberg. Vo noemvri evropskata statisti~ka

slu`ba Evrostat objavi deka svoptransakciite go optovaruvaat dr`avniot dolg na Grcija so 5,3 milijardi evra, bez da objavi dopolnitelni detali. Se pretpostavuva deka sedum meseci pred otkrivaweto na dol`ni~kata kriza vo Grcija, pretstavnici na Evropskata centralna banka otkrile podatoci za

od strana na site dr`avi-~lenki vo 2009 godina.

dogovori za svop-transakcii sklu~eni od Grcija vo april 2009 godina. Novinarite od Blumberg pobarale od Evropskata centralna banka da go objavi izve{tajot na svoite pretstavnici za toa kako Grcija gi koristela svoite svop-transakcii vo 2001 godina za ve{ta~ki da go namali svjot dr`aven dolg.

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...PAKT

...NOV BIZNIS-AVION

...BURA NA DECENIJATA

Privilegirana sorabotka me|u Rusija i Indija

Honda za prv pat “poleta”

Beverli Hils vo panika

usija i Indija za vreme na oficijalnata poseta na ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, vo Wu Delhi potpi{aa pakt za sorabotka od 30 dokumenti, me|u koi i dogovor za razvoj na sorabotkata vo oblasta na naftata i gasot.

aponskata grupacija Honda, koja vo svojata amerikanska filijala Honda Erkraft proizveduva lesni biznis-avioni, uspe{no go zavr{i prviot proben let na modelot “hondaxet”, vo obid da dobie dozvola za letawe vo SAD.

odeka golem del od Evropa e paraliziran zaradi snegot, D SAD od istok do zapad e pogodena od “bura na decenijata”. Obilnite vrne`i od do`d prakti~no go “udavija” Beverli Hils,

a lu|eto se evakuiraat stravuvaj}i od svle~i{tata.

JAPONSKIOT PROIZVODITEL NA AVTOMOBILI "SE RASFRLA" SO PARI

GLOBA OD 48,8 MILIONI DOLARI ZA TOJOT VO SAD

Poradi neuspe{noto povlekuvawe na avtomobilite so fabri~ki defekt, Tojota se soglasi da isplati dve novi pari~ni kazni so vkupna vrednost od 32,4 milioni dolari

BORO MIRÊSKI ojota pred samo nekolku dena se soglasi da isplati dve novi pari~ni kazni vo vkupna vrednost od 32,4 milioni dolari poradi naloènoto, a neuspe{no, povlekuvawe na avtomobilite so fabri~ki defekt. So najnovite kazni, vkupnata suma koja Tojota godinava & ja isplati na amerikanskata dràva po osnova na kazni dostigna frapantni 48,8 milioni dolari. I pokraj toa, od Tojota ne priznavaat deka go prekr{ile zakonot. Tvrdat deka ova e samo u{te eden udar vrz kompanijata koja so decenii e lider na avtomobilskiot pazar. Od minatiot noemvri, poradi prijaveni defekti, Tojota povle~e pove}e od 11 milioni avtomobili niz svetot, vklu~uvaj}i gi hibridniot model "prius", kako i sedanite "kamri" i "korola". Dodeka povlekuvaweto na modelite na Tojota od pazarot go namali brojot na potro{uva~i vo SAD, na postanatite pazari ovaa godina kompanijata

milioni avtomobili povle~e Tojota od svetskite pazari za edna godina

beleì rast na proda`bata od 13%. Menaxmentot na Tojota ima optimisti~ka vizija za 2011 godina. O~ekuvaat proda`bata na avtomobili vo svetot da se zgolemi za 3%. Prognoziraniot rast na proda`bata na modelite na Tojota motors korporej{n za 2011 godina od 3% se dolì na stabilnosta na akciite koi ne doìveaja drasti~ni promeni od avgust godinava, koga i go dostignaa najgolemiot pad nezabeleàn

u{te od prviot kvartal na 2009 godina. Padot na akciite na Tojota se dol`e{e na nagloto zajaknuvawe na vrednosta na japonskata valuta vo odnos na amerikanskiot dolar za prv pat po pove}e od 15 godini. Od Tojota velat deka i najmaloto zgolemuvawe na vrednosta na jenot vo odnos na dolarot mo`e da go namali godi{niot profit na Tojota za 352 milioni dolari. Poradi toa, Tojota progno-

zira porast na proda`bata na avtomobilite vo slednata godina na 8,61 milioni avtomobili, vklu~uvaj}i gi i modelite na Daihacu motor i Hino motor, koi se podru`nici na Tojota korporacijata. Koga stanuva zbor samo za modelite na Tojota, ovoj proizvoditel na avtomobili o~ekuva porast na proda`bata na avtomobili vo Kina za 8%, a vo Azija, bez Japonija,

za 11%. I pokraj ogromnite problemi na amerikanskiot pazar, kompanijata o~ekuva porast od 9%, odnosno zgolemuvawe na brojot na prodadeni avtomobili na 1,9 milioni, kako rezultat na inovaciite kaj novite modeli, od koi se o~ekuva deka povtorno }e go privle~at vnimanieto na Amerikancite. Na evropskiot pazar se o~ekuva rast od 7%. Tojota planira da go zgolemi i proizvodstvoto na avtomobili za dopolnitelni 8,7 milioni avtomobili, {to }e zna~i porast na proizvodstvoto za 2% vo 2011 godina. ZA [TO E KAZNETA TOJOTA? Spored dr`avniot sekretar za tran-sport, Rej Lahud, stanuva zbor za pari~na kazna od 16,3 milioni dolari v o

prviot slu~aj, kade {to Tojota treba{e da povle~e pet milioni vozila od amerikanskiot pazar poradi problemi povrzani so pedalot za gas, koj se zaglavuva. Vo vtoriot slu~aj, Tojota e kazneta so 16 milioni dolari poradi defekti na sistemot za upravuvawe kaj nekoi od modelite. Istragata po~na otkako Tojota gi voo~ila defektite na modelite za japonskiot pazar u{te vo 2009 godina, a toa ne go prijavila vo Amerikanskata kancelarija za sigurnost na patni~kiot soobra}aj (NHTSA). Vkupnata vrednost na pari~nite kazni od 48,8 milioni dolari e rezultat na brojot na prodadeni avtomobili na Tojota na amerikanskiot pazar, a za sekoj od niv Tojota be{e obvrzana da isplati po 30 dolari. "Premnogu sum zadovolen poradi toa {to Tojota se soglasi da ja isplati maksimalnata vrednost na penalot i vo idnina o~ekuvam Tojota da raboti naporno za da go podobri kvalitetot na svoite avtomobili, a so toa i da ja osigura bezbednosta na potro{uva~ite", izjavi Lahud.

Feqton

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

INJEKCIJA SO DOZA HOROR ZA PEPSI P PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rikaznite za najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija gi po~navme so krizata vo koja se najde kompanijata Xonson i Xonson, i koja vaì za naj~esto poso~uvan primer za uspe{en krizen menaxment. Vo na{ata posledna prikazna od katastrofite {to gi sna{le kompaniskite kancelarii za odnosi so javnosta }e pro~itate za druga “krvava” bitka za za{tita na brendot i reputacijata koja ima hepiend. Iako ne e poznato kolku rakovodstvoto na Pepsi korporej{n go konzumira{e proizvodot koj se najde na tapet, }e se po{eguvame i }e kaème deka efektite po krizata bea sli~ni. “Diet pepsi” vo 1993 godina dobro oslabe mnozina vo kompanijata, od direktorot do posledniot vo timot za krizen menaxment, koga toa leto kupuva~ite po~naa da nao|aat ~udni raboti vo limenkite od dietaliot pijalak. Nekoi nao|aa {pricevi, drugi kur{umi, treti otvoreni pakuvawa od kokain. Korporacijata znae{e deka e nevozmo`no ovie predmeti da bidat postaveni vo procesot na pakuvawe. Kako rezultat, Pepsi prezede ofanzivna strategija za da ja dokaè svojata nevinost. Kompanijata otvoreno komunicira{e so javnosta, gi napa|a{e obvinuva~ite i nalik na Xonson i Xonson, dozvoli televiziite da vlezat vo nivnite fabriki i da go snimaat procesot na pakuvawe. No, toa ne

Vo 1993 godina Pepsi se najde vo kriza koga nekoj ~ovek vo Takoma, Va{ington, tvrde{e deka prona{ol {pric vo limenkata od “diet pepsi”. Nabrzo, otkako prikaznata stana udarna vest, sli~ni obvinuvawa se pojavija niz celata teritorija na SAD. Dali ova be{e kraj na brendot koj postoe{e ve}e 95 godini?

Kolku vrede{e dietata na rakovodstvoto na Pepsi? Samo eden {pric! be{e s$. “PEPSI-KOLA” “[PRIC-KOLA”? Vo 1993 godina korporacijata Pepsi ja slave{e svojata 95-godi{nina, a toa be{e u{te edna pobeda za nejzinata reputacija i visokiot integritet koj go ima kaj kupuva~ite. No, edna son~eva sreda taa godina, na 9 juni, penzion-

iraniot prodava~ na meso, Teks Triplet od Takoma, Va{ington i negovata `ena Meri tvrdea deka baraj}i go nagradniot zbor za kompletiraweto na frazata “Bidi mlad, zabavuvaj se, pij Pepsi”, tie na{le {pric. Bra~niot par gi predade materijalite na nivniot advokat, koj ostvari kontakt so lokalnoto Ministerstvo za zdravstvo. Televiziite od Sietl ja otvorija prikaznata sledniot

den. Voditelot na televiziskiot kanal KIRO 7, Geri Xastis, re~e deka prikaznata zaslu`uva vnimanie, bidej}i sli~en upad na proizvod vo 1991 godina, vo koj kupuva~ite pronajdoa igli, be{e fatalen za dvajca `iteli, otkako se dozna deka iglite bile inficirani so SIDA. “Sietl tajms” ja objavi prikaznata duri po dva dena, dodavaj}i deka Meri i nejziniot soprug se vo

dobra zdravstvena sostojba. Istiot den, na drugo mesto vo dràvata Va{ington se pojavi drugo sli~no obvinuvawe. Toga{, Agencijata za hrana i lekovi od pet dràvi pobara inspekcija na dietalnoto “pepsi”. [efot na agencijata, Donald Kesler, izleze pred javnosta so barawe “pred da pijat, lu|eto da ja ispraznat sodrìnata od limenkata vo ~a{a”. Na 14 juni se pojavija

desetina drugi `albi od kupuva~ite. Vo sedi{teto na kompanijata - haos. Timot za javni aferi i krizi be{e vo zbrka, nadevaj}i se deka nova `alba nema da gi pogodi mediumite. Direktorot, izveduva~ite i site drugi 50 iljadi vraboteni po~naa istraga. Kreg Vederap, pretsedatelot i izvr{niot direktor na Pepsi korporej{n, zaedno so oddelot za krizen menaxment, gi evaluiraa

PRIKAZNI OD WALL STREET

NESTLE SILNO ]E GO Najgolemata svetska kompanija za hrana, Nestle, “gi prespa” trite najgolemi zdelki vo industrijata za hrana godinava, zatoa {to saka da se naso~i kon razvoj na sopstvenata divizija za zdrava ishrana odinava Nestle “sede{e” na 28,3 milijardi dolari vo ke{, dodeka rivalite potro{ija milijardi za akvizicii. Namesto da kupuva kompanii po svetot, Nestle re{i da go gradi biznisot za zdrava hrana. Planot na Nestle e za desetina godini da stane lider vo naukata za zdrava ishrana, pro{iruvaj} i ja svojata dominacija i vo drugi sektori, osven

LUIS KANTAREL, {ef na divizijata za zdrava hrana vo Nestle: “Postoi trka me|u farmacijata i industrijata za hrana. Mo`nosta e golema. Rizikot e golem. Nagradata e golema.”

kafeto, mlekoto vo prav i hranata za bebiwa. [vajcarskiot proizvoditel, poznat po ~okoladite “kit kat”, veli deka proizvodite {to }e izlezat od oddelot na Netsle za zdrava hrana (Nestle Health Science) }e pomognat vo tretmanot i za{titata od problemi kako visok krven pritisok i debelina. Najgolemata svetska kompanija za hrana, Nestle, “gi prespa” trite najgolemi zdelki vo indus-

trijata za hrana godinava, duri i otkako se stekna so golema koli~ina gotovina od proda`bata na nivniot vlog vo kompanijata Alkon. Kraft fuds (Kraft Foods) stanaa broj eden kompanija za slatki proizvodi po prezemaweto na Kedberi (Cadburry) vredno 21 milijardi dolari, a Pepsiko (PepsiCo) se soglasi da plati pove}e od 3,8 milijardi dolari za kompanijata za proizvodstvo na sokovi i mle~ni proizvodi Vim-Bil-

Feqton

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

21 OD UTRE PO^NUVA NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Kako se sozdadoa najgolemite internet-kompanii vo svetot. Pro~itajte za toa kako inovativnite pretpriema~ki potfati za samo nekolku godini stanaa biznisi vredni desetici milijardi dolari! Po~nuvame so globalniot fenomen Facebook.

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

I pokraj toa {to kancelarijata za PR rabote{e so polna parea za da go za{titi imixot na brendot, odedna{, samo dva dena od po~etokot na istragata, se pojavi ne{to {to mo`e{e da go razvedri liceto na direktorot. Be{e uapseno edno od licata koi, navodno, na{le {pric vo limenkata “diet pepsi” dvata prvi~ni slu~ai, no ne gi smetaa za dovolno zakanuva~ki za da pobaraat povlekuvawe na proizvodot. Sepak, na po~etokot na slednata nedela eden ~ovek od Wu Orleans na Si-En-En im ja raska`uva{e negovata “{pric prikazna”, a do krajot na ve~erta dve sli~ni prikazni bea udarni vest na Aso{iejted pres. Toga{, timot na krizni sovetnici vo Pepsi odlu~i da ja po~ne borbata so mediumskata kriza preku mediumite. Re{ija da odat ofanzivno. KRVAVA BREND-BITKA “Ako go sprovedete va{eto sudewe vo mediumite, }e mora da go napravite

Vo tekot na edna nedela vo SAD se pojavija pove}e od 50 “{pric prikazni” za iskustvoto so “pepsi”

so alatkite so koi tie rabotat”, izjavi Rebeka Madeira, pretpostavenata na PR sektorot vo kompanijata. Izvr{niot direktor na Pepsi, Kreg Vederap, razgovara{e so zastapnikot na Agencijata za hrana i lekovi, Dejvid Kesler, pa dvajcata se slo`ija deka povlekuvaweto na proizvodot ne bilo neophodno. Korporacijata otvori komanden centar vo salata za pres-konferencii, koja taa nedela stana “dnevna soba” na Vederap. “Na{ata odbrana be{e izjavata deka limenkata e 99,9% bezbedna. Nie samo se obidovme toa da go objasnime na 50 na~ini”, izjavi Madeira. Se razbira, dokolku ovaa izjava e to~na, toa zna~e{e deka okolu 1.000 limenki na sekoj milion {to gi proizveduva Pepsi, bi bile

nesigurni. Do 15 juni u{te nekolku lu|e niz zemjata javija deka na{le igli, bro{ovi, vintovi, otvoreni paket~iwa so kokain, pa duri i kur{umi vo limenkite na “diet pepsi”. Toga{ kompanijata po~na da producira videosoop{tenija (forma koja kaj nas poretko se koristi, za razlika od soop{tenijata za pe~at), koi bea distribuirani preku satelit do site lokalni televiziski stanici vo SAD. Spored nivnite presmetki i podatoci, videosoop{tenijata bile prikaàni na 403 stanici i bile gledani od 187 milioni gleda~i. Tie moèa da vidat kako e nevozmo`no da se napravi upad vo proizvodite na Pepsi, gledaj}i gi mestata kade {to se vr{at procesite na pakuvawe, brzinata na opremata, kako i merkite na bezbednost. No, i pokraj toa {to kancelarijata za PR rabote{e so polna parea za da go za{titi imixot na brendot, odedna{, samo dva dena od po~etokot na istragata, se pojavi ne{to {to moè{e da go razvedri liceto na Vederap. Be{e uapseno edno od licata koe navodno na{lo

{pric vo limenkata “diet pepsi”. Kristofer Burnet be{e prvata li~nost {to be{e uapsena i obvineta za la`ni àlbi koi injektiraat histerija. PR timot go zdogleda svetloto na krajot od tunelot. Apseweto vedna{ be{e iskoristeno kako “as” vo rakavot. Po nekolku ~asa be{e prateno vtoroto videosoop{tenie na koe javnosta moè{e da vidi kako go apsat Burnet. Taa ve~er Vederap i Kesler se pojavija vo {outo “Najtlajn”. Tamu bea potencirani kaznite za kleveta i za kontaminacija na proizvod. Petgodi{en zatvor ili najmalku 250 iljadi dolari. Iako sledniot den 24 dràvi soop{tuvaa za àlbi, blagodarenie na naporite na Pepsi, terminite kako “izmama” i “la`ni upadi” po~naa da vleguvaat vo novinarskite prikazni. Na 17 juni rakovodstvoto na Pepsi dojde do videosnimka na koja edna èna vo Kolorado stava nekakov predmet vo limenka od dietalnoto “pepsi”. Snimkata be{e napravena od nadzornite kameri vo nekoe Tobako. Taka Pepsi ja pritisna Agencijata za hrana i lekovi da dade izjava deka incidentite bile izmama. No, otkako se pojavija nekoi napisi deka postoele i svedoci za odredeni reklamacii, Pepsi prezede ofanziva i objavi u{te edno videosoop{tenie

vo koe narator be{e izvr{niot direktor, koe be{e upateno kon celiot svet. Cela Amerika gleda{e kako `enata od Kolorado se obrnuva levo-desno i vo pogoden moment postavi {pric vo nejzinata limenka. Utredenta, na 18 juni, korporacijata izleze so soop{tenie deka stravuvawata za kontaminiranite limenki oficijalno zavr{ile. “Kako {to znae Amerika sega, tie prikazni za “diet pepsi” bea izmama. Ednostavno i jasno, nevistina.” Vrv na s$ be{e i izjavata na Xon Sedvik, eden od uapsenite za la`ni tvrdewa, koj pred mediumite re~e deka “ne se ispla}a da se pravi upad vo limenkite. Sekako }e ve fatat. Gi molam drugite da ne go pravat ona {to jas go pravev”. Vo kontekst na zacvrstuvawe na dobriot imix, sledniot vikend Pepsi objavi reklama vo vesnicite, rasprostraneta preku celata stranica, koj vele{e deka “Pepsi so zadovolstvo saka da objavi deka... nema ni{to!”. Nekolku nedeli podocna, za vreme na praznuvawata za 4 juli, kompanijata objavi novi reklami proslavuvaj}i ja svojata “sloboda i nezavisnost” i razdade kuponi so sloganot “Ti blagodaram Amerika”. PR STRATEGIJA ZA PRIMER Koi bea strate{kite pozicii koi gi prezede krizniot menaxment na Pepsi? Pred s$, kompanijata kon krizata pristapi intenzivno. Komunicira{e so javnosta preku site mo`ni mediumi. Istragite zedoa mesto vo pravec na verificirawe na integritetot vo fabrikite kade {to se polni “Pepsi”. Koga na javnosta & stana jasno deka ne postoi nikakva mo`nost da bidat staveni nekakvi predmeti vo {i{iwata pred tie da bidat prodadeni, krizata po~na da

ja gubi svojata oska. Od druga strana, Pepsi cello vreme sorabotuva{e so Agencijata za hrana i lekovi. Toa go zgolemi integritetot i reputacijata. No, ne be{e samo toa. PR oddelot komunicira{e so site zasegnati strani. Komunikacijata na PR profesionalcite so fabrikite, kupuva~ite, mediumite, dràvnite institucii i izvr{niot direktor se pokaà kako efektivna. Pokraj toa, tie ispra}aa informacii za sekoj koj }e podnese{e barawe za niv. Sovetnicite za potro{uva~i bile kontaktirani po tripati dnevno pred da se objavi nekoja nova informacija. Neizostavno, i glavniot menaxment dobival kompletni instrukcii za toa kako da komunicira so vrabotenite i kako da odgovara na site pra{awa od javnosta i mediumite, no, se razbira, i od vrabotenite. Re~isi site 400 fabriki vo toa vreme se interesirale {to se slu~uva vo kompanijata, koi informacii bile objaveni, kako vladata gleda na slu~ajot i kako kompanijata odgovorila na povicite. Spored nekoi kriti~ari, uspehot be{e vo samata priroda na krizata, bidej}i i kompanijata be{e `rtva na la`ni kleveti. Sepak, site ja pofaluvaat podgotvenosta na kompanijata da go pokaè svoeto lice vo momentite dodeka percepcijata na potro{uva~ite ne dobila negativen sentiment. Toa go za{titi imixot na Pepsi.No, sepak, na krajot na kraevite, panikata so dietalnoto “pepsi” ne be{e bez posledici. Toa ~ine{e 25 milioni dolari zaguba za Pepsi, kako i dopolnitelni pari za marketing i 10 milioni dolari za kuponite. A toa leto be{e è{ko i za drugi. Do krajot na juli, Agencijata za hrana i lekovi uapsi u{te 53 lica za la`ni àlbi.

O RAZVIVA BIZNISOT SO ZDRAVA HRANA Dan (Wimm- Bill-Dann Diary & Juice Co.) vo Rusija. KKR (KKR &Co.) go predvode{e prezemaweto na kompanijata Del Monte fuds (Del Monte Foods) vredno 4 milijardi dolari. [vajcarskiot gigant ne ka`uva kolku investira vo svojata divizija za zdrava hrana, koja }e bide otvorena na prviot den od 2011 godina, za da razviva gelovi i rastvorlivi pravovi. Luis Kantarel, {ef na ovoj biznis vo Nestle, veli deka }e potro{i pet godini razvivaj}i spektar na proizvodni linii za za{tita i tretman na Alchajmerovata bolest, debeleeweto, dijabetesot i visokiot krven priti-

sok. “Postoi trka me|u farmacijata i industrijata za hrana”, veli Kantarel vo intervju napraveno na 22 oktomvri. “Mo`nosta e golema. Rizikot e golem. Nagradata e golema.” Pazarnata kapitalizacija na Nestle od 2004 godina dosega porasna za pove}e od 70 milijardi franci (73 milijardi dolari), so {to ja napravi vtora najvredna kompanija vo Evropa. Na akcionerite im vrati 60 milijardi franci vo ke{. Vkupniot povrat na akciite na Nestle od krajot na 2004 godina e 120%, sporedeno so 9,4% za Kraft i 46% za Pepsi. Vo izminatata godina

akciite na Nestle porasnaa za 11%, re~isi isto kako tie na Pepsi, dodeka Kraft porasna za 18%. “Sakame da go vidime Nestle nastrana od golemi akvizicii i pove}e da se fokusira na zdravjeto i nutricionalnite kategorii”, veli Xejms Mofet, koj kontrolira okolu 7 milijardi dolari vo investiciskiot fond Skaut investment advajzors (Scout Investment Advisors) vo Kanzas Siti, Misuri. [vajcarskata kompanija ne gi izbegna site akvizicii, kupuvaj}i go pica-biznisot na Kraft vo Severna Amerika za 3,7 milijardi dolari. Zdelkata be{e pomala od ona {to o~ekuvaa nekoi

analiti~ari. Nestle napravi okolu 10 pomali kvizicii godinava, koi se vklopuvaat vo prirodata na biznisot na kompanijata, obelodenuvaj}i ja cenata samo na zdelkata so Kraft i akvizicijata na kompanija za voda vo {i{iwa vredna 9,6 milioni evra. Nestle dobi popust na cenata na pica-biznisot, bidej}i Kraft treba{e da sobere pari za Kedberi, velat analiti~arite. Investiciskite bankari “verojatno se mnogu ta`ni, no institucionalnite investitori koi samo kupuvaat i dr`at akcii treba da se mnogu sre}ni, bidej}i tie pari }e go najdat patot nazad do akcionerite preku

otkupite ili dividendite, zatoa {to nema ne{to pogolemo za kupuvawe”, veli Xejms Amoroso, konsultant vo industrijata za hrana. Opsegot na akvizicii opadna otkako Nestle potro{i pove}e od 30 milijardi dolari za zdelki izminatava decenija, vklu~itelno i nekoi od najgolemite prezemawa vo industrijata, kako {to be{e toa na brendovite Purina i Gerber. Nestle ne mo`e da gi kupi golemite rivali, bidej}i ve}e e lider vo mnogu kategorii, veli Pjer Tegner, analiti~ar vo Oto i Saj (Otto & Cie). Spored Euromonitor, vo 2009 godina gigantot prodaval pove}e od pet-

tina od celoto kafe vo svetot, re~isi ~etvrtina od bebe{kata hrana i tretina od mlekoto vo prav. Isto taka, spored istra`uva~ite na pazarot, na globalno nivo kompanijata prodala pove}e od 10% od mineralnata i obi~nata voda vo {i{iwa. “Dali Nestle }e najde ne{to utre ili po 10 godini? Ne znaeme”, veli @anMari Lom, analiti~ar vo Aurel vo Pariz, koj pi{uva za prehranbenata industrija u{te od 1987 godina. “Ne e samo pra{awe na pari ili ve{tina, tuku isto taka pra{awe e dali ima{ sre}a ili ne”.

Rabota / Proda`ba / Обrазование / IT

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.12.2010 KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na peopleandchange@ kpmg.com.mk KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje. Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski Vesnik

Objaveno: 16.12.2010 Rektorot na MIT Univerzitetot-Skopje, raspi{uva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnici za zasnovawe na raboten odnos na neopredeleno vreme. Dokumentite da se dostavat li~no po po{ta na adresa MIT Univerzitet-Skopje,bul.„Treta makedonska brigada”b.b., Skopje ili po elektronska po{ta na careers@mit.edu.mk. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 17.12.2010 Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet-Prilep raspi{uva: Konkurs za izbor na nastavnici vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmetite: Ekonomija na Evropska Unija Me|unarodni institucii i organizacii. Prijavite se dostavuvaat do Ekonomskiot fakultet-Prilep, po po{ta na adresata ul.\or~e Petrov” bb ili li~no vo arhivata na fakultetot, vo rok od 8(osum) dena od objavuvaweto na konkursot. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski Vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Privatnata visokoobrazna ustanova Me|unaroden Slavjanski Institut (R.Der`avin) vo Sveti Nikole, raspi{uva konkurs za izbor na nastavnici vo site zvawa na Fakultetot za informatika 1.Fakultet za informatika Nasoki-Softverski tehnologii i Kompjuterski sistemi i mre`i Kandidatite koi se steknale so diplomi vo stranstvo prethodno treba da sprovedat procedura za nivno nostrificirawe vo Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija. Konkursot trae 5 dena. Prijavite i kompletnata dokumentacija kandidatite }e treba da gi dostavat direktno vo arhivata na Me|unaroden Slavjanski Institut so sedi{te vo Sveti Nikole na ul.Mar{al Tito br.77. DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.12.2010 Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant. Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010. Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na slednata e-mail adresa: mir@mir.org.mk ili po po{ta. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Ministerstvoto za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na direktor na Nacionalnata uatsnova Muzej na Makedonija- Skopje Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so programata i drugata dokumentacija treba da se dostavat do Ministerstvoto za kultura preku po{ta na adresa: ul.„\uro \akovi}” br.61-Skopje ili vo Arhivata na Ministerstvoto za kultura, najdocna do 16.30 ~asot na posledniot den na konkursot.

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

SAMO VO

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na Ruzveltova 6, 1000 Skopje komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna e-mail: centarkds@yahoo.com; korespodencija na angliski jazik; Primena na informakdsa@t-home.mk ciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; www.kds.com.mk Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Trudovo pravo i za{tita pri rabota

Oblast: Know-how programa Termin: 25 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Trudovo%20 pravo.html

Opis na obukata

Zaradi uspe{no vospostavuvawe na politikite za rakovodewe so ~ove~kite resursi, odgovorniot menaxment za ~ove~ki resursi vo organizaciite potrebno e da gi znae i da gi primenuva zakonite koi go definiraat trudovoto pravo i za{tita pri rabota na rabotnicite. Na seminarot Trudovo pravo i za{tita pri rabota } e se prezentiraat osnovnite odredbi na trudovoto pravo, odnosno pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos, kako i merkite za za{tita pri rabota, {to }e im pomogne na u~esnicite: da se za{titat od skapi tro{oci za sporovi so nadle`nite slu`bi i institucii da go podobrat razvojot na ~ove~kite resursi

da go spre~at naru{uvaweto na odnosite so sindikatot na rabotnicite

Seminarot }e se fokusira na slednite temi:

TRUDOVO PRAVO

ostvaruvawe na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos zasnovawe raboten odnos prava na rabotnicite i nivna polo`ba sindikati i rabotodavci kolektivni dogovori materijalna odgovornost prestanok na rabotniot odnos za{tita na pravata na rabotnicite inspekciski nadzor od oblasta na rabotnite odnosi

ZA[TITA PRI RABOTA

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

merki za za{tita pri rabota obvrski na rabotodavecot prava i obvrski na rabotnicite pretstavnik za za{tita pri rabota inspekciski nadzor

Konferencii i saemi

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Rabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj Sekoj petok Zorba Konsalting

Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar

Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 24.12 - 29.12.10 10.01 - 14.01.11 14.01 - 19.01.11 21.01 - 16.01.11 In Optimum Makedonija Trudovo pravo i za{tita pri rabota

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina. Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Online kursevi po angliski jazik non stop

Go! EnglishMak Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Noemvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se! Dekemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Dekemvri 2010 Sinergija Plus

Grupa za li~en rast i razvoj vo tek Trinova MPM Business & Personal Coaching Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Tenderi

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe i servisirawe na kompjuterska oprema - Terminalski server RISC, operativen sistem AIX - (terminalski kompjuteri, terminali i multiplekseri, pe~atari) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6c3c8f51-75124d21-b564-40e0b33d1003&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od servisirawe i ba`darewe na tahografi za vozila vo REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a7f755a7-9025-4fc3-8febd001ef963aa2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe i popravka na patni~ki, terenski i tovarni motorni vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=566fa32a-a634-43b0-b333bdffde214157&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij Ekonomski fakultet - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na studentite na Ekonomski fakultet-Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a485899c-b85b-40c1-ac7c-83fc7f17fc9d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za civilno vozduhoplovstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe motorni vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=901d33e8-9c40-4528-9547981dd9b2d74f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ra~ni digalki, kamionski digalki, tirfor sajli i kolski digalki, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c9deaead-e515-4d0d-8dddfacb4a600f33&Level=2

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: FOD DOOEL Novaci AD ELEM Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Elektro magnetni spojki Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fa82270e-f123-4754-a636e496bcefbf65&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: EVN Makedonija AD- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, isporaka i monta`a na Niskonaponski razvodni tabli Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=78d0d75f-beff-4122-bbad-276bf7ffc207&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za privremeno vrabotuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=879eb992-73fc-4388-b88c-73aed5995b77&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU-Univerzitetska klinika po hirur{ki bolesti Sv.Naum Ohridski Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obezbeduvawe na objekot i imotot na Klinikata Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7db89a5f-3e35-447b-992b-935ee69e3cde&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za borbeni vozila OT Hermelin. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8a7493c4-a52e-411e-b568-41ab443615c7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za klini~ka biohemija-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na reagensi, kontroli i potro{en materijal ekvivalentni na biohemiski analizator INTEGRA i Test lenti za glikemija ,,ekvivalent ,, na ACCUCHECK AKTIV Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=27d57a46-b220-4eb1-a376-016e3c0464b5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za geodetski i katastarski raboti po spesifikacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ef52c690-a7db-4ad5-b8cedcfe0dd255d6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: GA-MA AD - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Periodi~no ispituvawe na Sistemot za prenos na priroden gas od strana na nezavisno pravno lice, vo sé spored barawata od ovoj Oglas i Tehni~kata Specifikacija na Tenderskata dokumentacija br. 02/0204-3171/2010. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=85e1b58a-846a-46b7-ba4fd7ecfc6824d6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni zoni PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na uslugi za odr`uvawe na javna ~istota i komunalna higiena vo granicite na TIRZ “Skopje 1”. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b384acba-2141-446e-be7cfd71b4c054cf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obuka i obrazovanie na vrabotenite vo AD ELEM; regrutacija, selekcija, testirawe i intervjuirawe na kandidati za vrabotuvawe; konsalting uslugi vo delot na ~ove~ki resursi so cel razvoj i unapreduvawe na slu`bata za ~ove~ki resursi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c687479c0461-43a0-ad5d-1c2969777a2a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za kompjuterska oprema i servisirawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=541e3ba7-e406-41bc-b9f1ebde5a40f9ce&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Grade`ni raboti za izgradba na stanbeni objekti, RC Aerodrom 3.2, RC Aerodrom 3.3, RC Aerodrom 3.5 i RC Aerodrom 3.6, stanbeno delovni objekti RC Aerodrom 3.1, RC Aerodrom 3.4 i RC Aerodrom 3.8 vo Skopje i Podzemen parking za B-3 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=5f03d6847ac2-4221-9ad8-c4b99a3ca468&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 23.12.2010 / ^ETVRTOK

MUZI^KO-DELOVNA SORABOTKA

KAROLINA I “STOBI FLIPS” ZA USPE[NA GODINA Vitaminka,

vo sklop na planovite za komunikacija so potro{uva~ite, potpi{a dogovor za sorabotka so popularnata larnata r peja~ka Karolina Go~eva, koja e novoto za{titno lice na kompanijata. Tie go promoviraa nivniot prv zaedni~ki proekt, oekt, kalendarot za 2011 godina

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

opularnata peja~ka Karolina Go~eva stana za{titno lice l na kompanijata Vitaminka. Ovaa sor sorabotka pretstavuva spoj s na dve uspe{ni poliw i dva uspe{ni poliwa brenda po koi Makedonija e poznata pozn na Balkanot, no E i vo Evropa. Kompanijata 45 od proizvodstvoto koja 45% namenuva namenu za izvoz, najavi nov na~in na na prezentirawe na usp uspe{nite i kvalitetni makedonski makedo proizvodi od nivniot nivnio asortiman, preku poinak vid komunikacija poinakov

GADGETS

so potro{uva~ite. Prvoto ne{to {to go napravi e sorabotkata so Karolina Go~eva, a nivniot prv zaedni~ki proizvod e kalendar na Vitaminka izraboten so Karolina. “So ogled na toa {to sme kompanija koja vlo`uva i e inovativna, odlu~ivme vo 2011 godina da napravime ~ekor ponapred vo komunikacijata so javnosta, pa ja odbravme Karolina Go~eva da bide na{e za{titno lice”, izjavi Vladimir Trpanoski, komercijalniot direktor na Vitaminka, koj se nadeva na dolgoro~na sorabotka so nivnoto novo za{titno lice. Kalendarot na Vitaminka

izjavi Karolina, lina, koja so zadovolstvo ja prifatila ponudata od kompanijata. Karolina Go~eva o~eva e povtorno aktuelna na periodov so izdavawetoo na nejziniot {esti album “Kapka pod neboto”, ~ii pesni esni za kratko vreme stanaa golemi hitovi. Ovaa godina }e ja pameti kako prili~noo uspe{na, i toa ne samo poradi oradi noviot album i sorabotkata abotkata so Vitaminka, tuku uku i poradi toa {to e prvata poznata li~nost i~nost od Makedonija koja se slika{e a{e za naslovnata ta stranica naa makedonskiot “Plejboj”.

NOV EPIZODIST VO INTER

IPHONE PROEKTOR

BENITEZ SI ZAMINUVA OD MILANO?

Po kratkata uspe{na epizoda so Жoze Muriwo, o~igledno e deka Inter se vra}a na svoite dobropoznati na~ini na rabota. Skap tim, ispolnet so internacionalni yvezdi i treneri koi se menuvaat kako na filmska lenta. Trite tituli {to bea osvoeni lani, sezonava se ~inat kako nevozmo`na misija SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

va e eden od uredite za koi }e kaème fala mu na Boga {to nekoj kone~no i ova go izmisli – ne samo {to izgleda interesno, tuku i odli~no funkcionira. Zamislete da moète na yidot da gi prikaùvate slikite, videoklipovite i filmovite koi gi imate na va{iot iPhone ili iPod! Zamislite samo kolku moè da ni se najde ova koga se opu{tame vo toplata kada po naporniot den. Ovoj ured e isto kako da imate kino koe moète slobodno da go nosite vo va{iot xeb. Uredot vi ovozmoùva slika od 70 in~i, a so nego ima i vgradeni zvu~nici i ekstratenok dale~inski upravuva~. Moè da se napojuva ili od yidniot {teker ili preku USB koe vi ovozmoùva 1,5 ~asa vreme za gledawe. Kone~no zavr{ija makite koga slikite ili klipovite od odmorot koi sakame da im gi pokaème na prijatelite treba{e da gi gledame na malo ekran~e.

K O M E R C I J A L E N

i Karolina za 2011 godina e prviot zaedni~ki proekt, vo ~ija izrabotka bile vklu~eni najgolemite profesionalci od nivnite oblasti. Timot koj go izraboti go so~inuvaat Darko Moraitov, zadol`en za fotografija, kostimografot Daniela Simonovska i stilistot Aleksandar Biljanovski Dadar. Za Karolina Go~eva ovaa sorabotka ne e samo delovna zdelka, tuku e zna~ajna i od emotiven aspekt, bidej}i so niv se vratila vo detstvoto. “Kako i site deca, taka i jas rastev so smokite “stobi flips”, koi mi bea omileni. Ednostavno porasnav so Vitaminka”,

O G L A S

afa Benitez po s$ izgleda e u{te edno kratko poglavje vo isr torijata na fudbalskiot klub Inter. Spored poslednite izve{tai od izve{ Italija, toj ve}e ja zagubil vo trenerskata funkcija fun klubot, a na negovo nego mesto doa|a Brazilecot Brazilec Leoporane{niot igra~, nardo, porane{ni no i trener na ggradskiot rival Milan. deka {panInformacijata de skiot stru~wak go napu{ta Milano s$ u{te nne e poteden intevrdena, a na ed resen na~in be{e duri i pretsedatedemantirana od pr lot na ekipata, Masimo Morati. ovoj moment, “Vo ovo Benitez e treBenite ner na Inter, se razbira, dokolku razbira jas ne sum vo zabluda”, izjavi zabluda harizmati~niot harizm Morati. Tokmu Morati ovaa izjava na ova “nalepija” se “na italijanskite italij

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

mediumi, analiziraj}i ja mislata na pretsedatelot, vo koja, spored niv, se zatskriva neodamne{niot otkaz za Rafa. To~no e deka vo momentov Benitez e trener na Inter, no toa ne zna~i deka nema da bide nabrkan narednata nedela. So ovaa teza se sovpa|aat i navodite deka Leonardo e podgotven da go prezeme Inter na startot od novata godina, po {to e jasna strategijata na Morati da po~eka so otkazot na Benitez u{te nekolku dena za da obezbedi kontinuitet na trenerskoto stol~e. Po kratkata uspe{na epizoda so @oze Muriwo, Inter o~igledno se vra}a na svoite dobropoznati na~ini na rabota. Skap tim, ispolnet so internacionalni yvezdi i treneri, koi se menuvaat kako na filmska lenta. Trite tituli {to bea osvoeni lani sezonava se ~inat kako nevozmo`na misija. Taka e vo italijanskoto prvenstvo i kup, a mali se {ansite na Inter i za odbrana na titu-

lata vo Ligata na evropskite {ampioni. Interesno e i deka izvesniot otkaz za Benitez doa|a po {totuku osvoeniot trofej na svetskoto klupsko prvenstvo, koe posledniot vikend se odrà vo Doha, Katar. Morati postavi ultimatum do Benitez deka titulata mora da bide osvoena, a otkako celta be{e ostvarena, Rafa vozvrati so ultimatum za trojca novi fudbaleri. No, o~igledno deka na pretsedatelot nikoj ne smee da mu se zakanuva, najmalku trenerot. I, {to sega? Leonardo? Te{ko deka Brazilecot }e moè da stori ne{to pove}e so timot na Inter. Bleskavata {ampionska epopeja be{e delo na Muriwo, a se pokaà deka e nevozmo`no preslikuvaweto na negoviot na~in na rabota. Verojatno za tri ili najmnogu pet meseci i na Leonardo }e mu bide pokaàna vratata na klubot, a na negovo mesto }e dojde nekoj nov trener, se razbira, so ograni~en rok na traewe.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA