197 Kapital 30 12 2010

...Naskoro!

MO@NA SREDBA VASILAKIS, JOLEVSKI, NIMIC

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

VLADATA GO KANI NIMIC VO SKOPJE! STRANA 7

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA NOSI SKANDALOZNA ODLUKA

STRUJATA NEMA DA POSKAPI OD PRVI JANUARI PODLEGNALA LI REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA POD POLITI^KI VLIJANIJA - STRUJATA DA NE POSKAPI SÈ DO MART SLEDNATA GODINA? PRETSEDATELOT NA KOMISIJATA, PETROV, NEGIRA KAKVI BILO PRITISOCI ~etvrtok.30. dekemvri. 2010 | broj 197 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA STR 9 UTRE, VO

NA ZATVORAWE, SREDA, 29.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,08% 0 0,17% 0 00,29%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 6 446,62 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,81 9 1,52%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.12)

MBI 10 2.292

2.287

2.282

2.277

2.272 23.12

25.12

27.12

29.12

SVETSKOTO PRVENSTVO VO FUDBAL VO RUSIJA OTVORA [ANSA ZA GOLEM BIZNIS

MAKEDONSKITE GRADE@NICI ZDRU@ENI IMAAT [ANSA NA RUSKIOT PAZAR

Bankite zaplenija imot vreden 75 milioni evra

STRANA 11

PRETE@NO VEDRO STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

SRE]NI NOVI 365 DENA

STRANA 14 KOLUMNA TRAJKO SLAVESKI

NEKOI PREDIZVICI ZA EKONOMIJATA VO 2011 GODINA

STRANA 11

VITAMINKA: Narednite nekolku godini }e investirame osum milioni evra!

PO OGLED NA DENOT...

D ...POGLED QUP^O ZIKOV

STRANA 4

VOVEDNIK GABRIELA DELOVA

]E SE VRATI KAKO BUMERANG! STRANA 2-3

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 29 DEKEMVRI 2010

]E SE VRATI KAKO BUMERANG!

N

Najverojatno pod prevezot na terminot “reforma” na javnata administracija premierot Nikola Gruevski, koj na golema vrata gi najavi reformite vo dr`avata uprava, ne mislel ni{to drugo osven vrabotuvawe na partiski vojnici vo javnata administracija.

Samo poslednite dva meseci Vladata vraboti 700 novi dr`avni slu`benici. Deka administracijata }e raste doka`uvaat poslednite oglasi na Agencijata za dr`avni slu`benici, so koi se planiraat u{te novi 223 vrabotuvawa do utre.

Do po~etokot na ovaa godina se {pekulira{e deka brojot na dr`avnite slu`benici se dvi`i okolu 130.000150.000. Ako, pak, se zeme predvid deka samo ovaa godina se vrabotija okolu 7.000 slu`benici vo imeto na pravi~nata zastapenost, mnogu verojatno e deka naskoro brojot na administracijata }e iznesuva pove}e od 10% od vkupnata populacija vo zemjava.

Deka rabotata e dojdena do sram so vrabotuvawata vo i taka prenatrupanata administracija poka`uva i faktot {to premierot Gruevski dosega javno ne ka`al kolku iznesuva javnata administracija.

Netransparentnosta na Gruevski e totalna nebuloza, na~in da ja prik-

rie o~igledno te{kata vistina, bidej}i ne postoi premier ili {ef na dr`ava koj ne si ja poznava administracijta. U{te postra{no e {to istata taa administracija na krajot od denot ja pravat negovite sopartijci.

Me|utoa, ve}e ne iznenaduva i ne n$ pla{i faktot {to administracijata se polni so partiski vojnici, nitu, pak, {to vladee nepotizmot i se vrabotuvaat bliski rodnini i prijateli. Toa e javna tajna na koja site se naviknavme i ja prifativme. Ona {to pla{i e faktot {to so vakva politika na s$ pove}e vrabotuvawa vo administracijata naskoro }e dojde do bankrot na dr`avata.

Da bideme vnimatelni so javnata administracija predupredija ekspertite u{te na po~etokot od godinava. Za mo`nosta da se slu~i “kolaps” na dr`avata zboruva i faktot {to privatniot sektor sekoj den e s$ poglasen vo barawata Vladata da im go vrati dolgot. O~igledno, i na niv im e dojdeno preku glava nivnite pari namesto za kapitalni investicii, za izgradba na infrastrukturni i energetski proekti da odat za plati na mrzelivi, neefikasni i “korumpirani” slu`benici.

A mo`ebi Vladata treba da razmisli pologi~no.

Namesto rabota vo administracijata, mnogu podobro bi bilo da se otvori privatna kompanija koja mo`e da vraboti 700 ili barem 223 od masata nevraboteni lu|e.

No, takvata investicija o~igledno e te{ka, bara strategija, bara napor, bara anga`irawe na makedonskite prestavnici, koi, navodno, baraat stranski investitori niz

MAKEDONSKITE GR IMAAT [ANSA NA

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk delova@ka @ pit @ka p al.com.mk

svetot. Premierot Gruevski, sepak, pove}e ja saka posigurnata varijanta – vrabotuvawe na svojata glasa~ka ma{inerija vo administracijata. No, verojatno zaborava deka bez otvorawe novi kompanii, bez investicii vo privatniot sektor, rizikuva da go izgubi “}eseto” od koe najmnogu se polni buxetot. Tokmu ottamu toj ja pla}a “svojata” administracija.

Seto toaa potsetuva na edna politika na bumerang, koja mnogu naskoro }e mu se vrati na Gruevski.

Ne poradi toa {to }e ima izbori i }e se smeni administracijata so novi partiski vojnici od slednata vladeja~ka garnitura, tuku poradi toa {to nemaweto pari za pla}awe na administracijta }e dovede do socijalni nemiri, protesti i nezadovolstvo kaj narodot, koe, sakale ili ne, na krajot od denot ili }e pridonese za kone~na i vistinska reforma na administracijata ili za predvremeni izbori. A nezadovolstvoto vo administracijata ve}e se ~uvstvuva !

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Nevraboteni lica registrirani za nevraboteni vo tretiot kvartal godinava. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo tretoto trimese~je od godinava vkupnoto aktivno naselenie ima 949.313 lica, od koi vraboteni se 648.773 lica ili 68,3%, a ostanatite 32,7% se nevraboteni.

Od nevrabotenite 61,9% se ma`i, a 38,1% se `eni. Spored vozrasta, najgolem broj, 191.666, se me|u 25 i 49 godini, a spored obrazovanieto najgolem broj se so ~etirigodi{no sredno obrazovanie.

Stapkata na aktivnost vo ovoj period e 57,6%, a stapkata na vrabotenost 39,3%.

SVETSKOTO PRVENSTVO VO FUDBAL VO RUSIJA O

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

300.540

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dvata najgolemi sportski nastani vo Rusija, Olimpijadata i Svetskoto fudbalsko prvenstvo, na doma{nite grade`ni kompanii im otvoraat ogromna mo`nost za izgradba na sportski objekti i vra}awe na ruskiot pazar. Kolku ovaa vizija e realno ostvarliva?

M

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Makedonskite grade`ni kompanii se pred golem predizvik za osvojuvawe na ruskiot pazar. Podgotovkite za odr`uvawe na zimskata Olimpijada vo So~i vo 2014 godina i za Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2018 godina se ve}e po~nati, a mnogu od grade`nite raboti za izgradba na sportski objekti i infrastruktura treba da po~nat vo 2012 godina. Skapoceniot grade`en kola~ za dvata presti`ni sportski nastani, osven za svetskite grade`ni kompanii, e privle~na mamka i za doma{nite grade`nici.

Mnogumina smetaat deka zimskata Olimpijada vo 2014 godina e prva {ansa za nivno pozna~ajno vra}awe na ruskiot pazar, so {to sigurno bi si obezbedile mesto i na tenderite za izgradba na glavnite sportski objekti za Svetskoto prvenstvo vo fudbal, koi treba da po~nat vo 2012 godina.

Poznava~ite smetaat deka se mnogu mali {ansite za samostoen nastap na tenderite.

“Granit e zainteresiran, a interes projavi i grade`nata kompanija Beton. Ima i u{te nekolku, me|utoa, ne mislam deka }e uspeat da dobijat tender kako glavni izveduva~i.

Vsu{nost, osven Granit, ne smetam deka drugite imaat nekakva {ansa. Nie dvapati bevme na sostanoci vo Rusija, me|utoa, problem se specifi~nite uslovi koi ni gi baraat.

Za da vleze{ na nivniot pazar se potrebni golemi bankarski garancii,

NIKOLA VELKOVSKI

ZLATKO SIMONOVSKI

PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA GRADE@NICI PRI STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Granit i Beton se ve}e zainteresirani da u~estvuvaat na tenderite za izgradba na sportski objekti vo Rusija, no mislam deka nema da uspeat da dobijat tender kako glavni izveduva~i. Problem se golemite bankarski garancii, posebnite licenci i ovlastuvawa, kako i uslovot kompanijata zadol`itelno da ima registrirano pretstavni{tvo vo Rusija.”

GENERALEN DIREKTOR NA FAKOM “Golem problem e dale~inata. Transportot }e n$ ~ini mnogu skapo.

Logisti~ki gledano, ne znam kolku e isplatlivo da u~estvuvame zatoa {to nema da ni se isplati, iako postoi interes.”

posebni licenci, ovlastuvawa, zadol`itelno da ima{ registrirano pretstavni{tvo vo Rusija, a seto toa odi te{ko i bavno za realizacija”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora na Makedonija.

I menaxerite na najuspe{nite grade`ni kompanii, Beton i Granit, iska`aa interes za izgradba na grade`ni i infrastrukturni objekti vo So~i po povod Olimpijadata. Spored niv, ruskiot pazar e vo podem, no potvrdija deka uslovite za vlez se zaostreni, najmnogu vo delot na dobivawe rabotni dozvoli.

Pretsedatelot na Makedonsko-ruskata stopanska komora (MARUKO), Dejan

Be{live, veli deka s$ u{te, oficijalno, niedna makedonska grade`na kompanija ne projavila interes za u~estvo na tenderite za izgradba na sportskite objekti po povod Svetskoto prvenstvo vo fudbal, iako pretpostavuva deka interesot bi bil isto kako i za Olimpijadata vo So~i.

“Iako o~ekuvam soliden interes i za novite tenderi, sepak, pak }e ka`am deka na{ite kompanii mnogu te{ko mo`at sami da gradat. Najdobro e da u~estvuvaat kako podizveduva~i”, veli Be{live.

STROGI USLOVI, VISOKI BANKARSKI GARANCII, OSTRA KONKURENCIJA ]e uspeat li makedonskite kompanii da gi izgradat golemite sportski zdanija vo Rusija i poleka da se vratat na ruskiot pazar?

Poznava~ite smetaat deka e neophodna sorabotka so drugi, pogolemi kompanii, zatoa {to finansiskata kondicija na doma{nite firmi ne mo`e ni da

Navigator

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

LIDERI

ZORAN NARA[ANOV

iner osiguruvawe otvori nov biznis-`ivotno osiguruvawe, {to se smeta za biznis na osiguritelniot pazar vo zemjava, kade {to ima golem potencijal za razvoj

V

NE IM BE[E DENOT

MARK ZAKERBERG

ejsbuk stana treta veb-stranica vo svetot spored brojot na posetiteli otkako vo noemvri ja nadmina i popularnosta na veb-stranicata Jahu

F

QUP^O DIMOVSKI

inisterot za zemjodelstvo s$ u{te ima golem problem so Zletovica, kade {to postojano ne{to se otvora, a hidrosistemot ne e celosno funkcionalen

M

VELE SAMAK

a ministerot za stranski investicii zav~era mestoto mu be{e na masa so ekonomskite promotori, za da slu{ne kolku stranski investicii (ne) donele

N

OTVORA [ANSA ZA GOLEM BIZNIS

RADE@NICI ZDRU@ENI A RUSKIOT PAZAR

3

IK POBEDNIK

R

SAMO EDNA[ SE @IVEE

Roman Abramovi~, koj iako nekolku godini e britanski dr`avjanin i sopstvenik na fudbalskiot klub ^elzi, nekolku zgradi i imoti vo V. Britanija, s$ u{te e narekuvan ruski milijarder, povtorno e vo fokusot na javnosta. Ovojpat e “zaslu`en” zatoa {to znae kvalitetno da gi proslavi novogodi{nite praznici.

Negoviot imot na karipskiot ostrov Sent Barts po vtor pat }e bide “teren” za nekolkudnevna luda novogodi{na zabava na koja }e prisustvuvaat 200 VIP li~nosti, koi }e gi zabavuvaat momcite od poznatata hip-hop grupa Blek ajd pis (The Black Eyed Peas).

Kako {to stojat rabotite, se o~ekuva najtrez(ve)ni da ostanat novata `ivotna sopatni~ka na Roman, Darija @ukova i nivniot

ROMAN ABRAMOVI^ ednogodi{en sin.

Gostite na imotot, ~ija vrednost e proceneta na 90 milioni dolari, }e imaat na raspolagawe desetici bazeni, paviqoni i bungalovi so neograni~eni mo`nosti za “aktiven” odmor. @oltiot pe~at be{e razo~aran od najavata deka Abramovi~ ovaa Nova godina }e ja pre~ekuva na negovata nova jahta, koja ima najsovremena tehnologija koja gi onevozmo`uva i najupornite “paparaci” da snimat nekoj skri{en kadar od zabavata na palubata.

Me|utoa, i od zabavata na Abramovi~ “na suvo” nema da se ofajdat.

Kako i da e, Roman i vo narednata godina }e vleze kako ~ovek koj znae deka samo edna{ se `ivee.

GUBITNIK

U

U[TE EDNA AFERA VO EKOLOGIJATA

MAKEDONSKITE GRADE@NI KOMPANII NE SE ENIGMA ZA RUSITE

HRVATSKA INGRA ]E GRADI VO RUSIJA

Vo minatoto golem broj od makedonskite grade`ni kompanii imaat gradeno objekti vo pove}e ruski gradovi, me|u koi i vo So~i.

Hotelot Moskva vo So~i, koj se planira da bide sru{en i na negovo mesto da se izgradi nov objekt, go ima izgradeno Mavrovo. Mavrovo svoevremeno po~na i so izgradbata na aerodromot vo So~i, koj ne be{e dovr{en. Sega na negovo mesto se planira da bide izgraden nov, posovremen aerodrom. Pokraj Mavrovo, i Pelagonija i Beton imaat gradeno objekti vo Rusija.

Hrvatskata grade`na kompanija Ingra ve}e dogovori izgradba na cela naselba vo Rusija. Porane{niot hrvatski pretsedatel Stipe Mesi}, koj sega e na ~elo na nadzorniot odbor na Ingra, aktivno lobira za u~estvo i na drugi firmi od Hrvatska.

Ingra ja izgradi zagrepskata arena za poslednoto svetsko prvenstvo vo rakomet {to se odr`a vo Hrvatska.

se sporedi so svetski poznatite grade`ni kompanii za koi se o~ekuva da se javat na tenderite.

“Jas znam deka zainteresirani za u~estvo se Granit, Prototip i Kubus, od koi Granit sigurno }e u~estvuva samostojno na tenderite, dodeka ostanatite se mali i najverojatno }e sorabotuvaat so ruskite kompanii.

Toa se ogromni proekti i re~isi nevozmo`no e da se u~estvuva sam, kako kompanija. Na{ite firmi se mali i sredni, a im baraat bankarski garancii za kvalitet od nekolku desetici do 100 milioni evra. Takva garancija od na{ite

banki mo`e da obezbedi samo Granit”, veli Sead Ko~an, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`nici pri Sojuzot na stopanski komori.

Nekoi od pomalite grade`ni firmi ve} e razmisluvaat za sorabotka so drugi pogolemi kompanii, dodeka ostanatite s$ u{te se skepti~ni za toa kolku e isplatlivo da se u~estvuva, so ogled na dale~inata na Rusija.

“Nie ne gradime, no nabavuvame i prodavame grade`ni materijali.

Zasega sme zainteresirani da nastapime na tenderite za izgradba na objektite vo presret na

prvestvoto vo fudbal, i toa kako nabavuva~i na materijali, a druga firma da bide izveduva~.

Najverojatno }e u~estvuvame zaedno so nekoja pogolema makedonska kompanija, zatoa {to stranskite se pokonkurentni”, veli Katerina Apostolova od grade`nata kompanija Kubus in`enering.

Vo Fakom velat deka imaat interes za site krupni proekti, no vo ovoj slu~aj problem e toa {to Rusija e daleku.

“Toa se ogromni proekti i dosega sme u~estvuvale na site, no, vo slu~ajov golem problem e dale~inata.

Transportot }e n$ ~ini mnogu skapo. Logisti~ki gledano, ne znam kolku e isplatlivo da u~estvuvame zatoa {to nema da ni se isplati, iako interesot postoi. Nie dosega sme u~estvuvale na site pogolemi proekti i re~isi sekoga{ zaedno so drugi pogolemi koncerni, so francuski i slovene~ki, no sme gradele vo regionot ili vo evropskite zemji.

Podaleku ne sme oti{le.

So [trabak gradevme vo Novi Sad, a za Rusija s$ u{te nemame nitu detali za celiot porekt”, veli Zlatko Simonovski, generalen direktor na FAKOM.

U{te edna afera ja trese foteljata na ministerot za ekologija, Nexati Jakupi. Ministerot se somni~i deka proneveril okolu 300.000 evra vo 2009 godina, koga zavr{eni proekti daval na “stru~waci” za da gi prerabotat i gi prika`uval kako novi. Jakupi sklu~il 339 avtorski dogovori so vraboteni i so nivni bliski rodnini i prijateli, so {to buxetot go o{tetil za 281.400 evra.

Ovaa afera po~na da ja razgleduva i Antikorupciskata komisija, otkako denovive dobila pretstavka za aktivnostite na ministerot za ekologija od anonimen gra|anin.

Iako Ministerstvoto se ograduva od vakvite obvinenija, so izgovor deka slu~ajot e konstruiran so cel da se omalova`i

NEXATI JAKUPI rabotata na ovoj resor, sepak, s$ pove}e aferi go sledat Jakupi vo izminatiot period. So toa rastat i stavovite deka ministerot ne treba u{te dolgo da sedi vo ministerskata fotelja.

Ministerot Nexati Jakupi vo javnosta e poznat po aferata na negoviot {ef na kabinet, koj be{e faten za potkup. Ministerstvoto go “trese{e” i Finansiskata policija, no istragata se zatvori bez obvinenie za vrvot na institucijata. Jakupi ostana vo timot na premierot Nikola Gruevski.

Dali navistina tamu mu e mestoto?

MISLA NA DENOT

GLUPAVOTO PRA[AWE E PRVOTO NAVESTUVAWE NA SOSEMA NOVO OTKRITIE

ALFRED NORT VAJTHED ANGLOAMERIKANSKI FILOZOF

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

335 2,3% 0,6% K

O

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

PROCENKI...

QUP^O ZIKOV

ZORAN STAVRESKI minister za finansii

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA VO OKTOMVRI

M

GR^KATA MERKA E LO[A I POLITI^KA ODLUKA

erkata na gr~kata Vlada da go prekine subvencioniraweto na stopanstvenicite koi rabotat vo Makedonija e lo{a i politi~ka, smeta ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, politi~ka e bidej}i ne e vovedena kon nitu edna okolna zemja, a lo{a za{to so toa }e im na{teti na sopstvenite biznismeni, a i na nas, odnosno na makedonskite firmi. Toj smeta deka so toa nema da se spre~i pogolemata konkurentnost na makedonskata ekonomija, bidej}i fakt e deka nie imame mnogu poniski danoci, mnogu poniski tro{oci za firmite. “Mu predlagam na gr~kiot minister za finansii da go potpi{e Dogovorot za odbegnuvawe dvojno odano~uvawe, koj e na negovata masa i e dostaven vo fevruari godinava i toa }e pomogne za otvorawe na ekonomiite, za pogolema sorabotka i olesnuvawe na rabotata na biznismenite me|u dvete zemji”, potencira Stavreski.

PORASNA PROSE^NATA NETO-PLATA VO OKTOMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI PORASNALA ISPLATENATA BRUTO-PLATA VO OKTOMVRI M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

57

...POGLED NA DENOT...

T

PRETE@NO VEDRO emite {to gi diskutirame na krajot na godinata se slednite: }e bide li podobro za biznisot, }e investiraat li pretpriema~ite, }e izvezat li pove}e, }e sozdadat li pove}e vrednost vo “xidipito”?

Eden od na{ive golemi gazdi me zeza, pa veli deka do godina o~ekuva da bide isto kako vo onoj vicot koga go pra{ale Mujo dali “onadue” ne{to, a toj rekol: “Lani za malku edna, godinava poslabo”! A, dogodina?!

Go pra{uvam...

Optimist sum, mi veli. I, videte ~udo, site nekako se optimisti za do godina...! optimizam po~nuva da se {iri po dolinata na Vardar. Gra|anite o~ekuvaat pove}e potro{uva~ki krediti, kako bi se “za~ukale” vo krediti, a kompaniite o~ekuvaat kreditni mo`nosti. Zemjodelcite o~ekuvaat poredovni isplati na subvenciite.

E, sega, informaciite i analizite velat deka }e imalo pove}e pari za tro{ewe, predizborna godina e (!?), }e go pu{ti Vladata toa ~e{mi~eto... Si ima pari od MMF kako zadninska poddr{ka, pa, taka, da ne mu se sekirame mnogu. A u{te i bankite koga }e gi izrelaksirale toa kreditite, mo`e i vo nesvest da padneme od ubavini. Nirvana! [ega nastrana, po~ituvani moi ~itateli, ama sakam da vidam optimizam kaj na{ite menaxeri vo godinata {to sleduva. Ajde da prestaneme so pla~ki i da vneseme malku pove}e pozitivna energija vo biznisite i me|u vrabotenite.

Od kafe-muabeti denovive, a i od toa {to mi go prenesuvaat moive kolegi, gledam deka, generalno, kaj niv vladee pozitivna energija. Ako lani bila bura, godinava dosadni do`dovi, do godina }e ima sonce!

Taka nekako im se prognozite. Zna~i, vo 2011 godina o~ekuvame prete`no vedro. I toa e dobro.

A, na {to gi temelime optimisti~ki proekcii...

Biznisot do godina o~ekuva da bide isto kako vo onoj vicot koga go pra{ale Mujo dali “onadue” ne{to, a toj rekol: “Lani za malku edna, godinava poslabo”! Za do godina, videte ~udo – optimizam nasekade! Bravooo...

Na toa deka globalnata ekonomska kriza gi pravi poslednite “trzai” i deka pazarite poleka zakrepnuvaat. Pobaruva~kata na globalno nivo raste, zna~i, }e rastat nara~kite za na{ite izvoznici. Del od niv ve}e go imaat i toa kalkulirano vo nivnite biznis-planovi, pa zasileno planiraat i novi investicii. Nekoi od na{ite biznismeni ne prestanale da investiraat nitu koga krizata ja ima{e dostignato kulminacijata vo Makedonija. Zatoa, velat, sega se podgotveni da udrat jako koga }e se opravi rabotava. Bravo!

“Kapital” sekoga{ bil na stranata na ovoj tip biznismeni. Koi {to ne kukaat, a arno im e samo so dr`avni tenderi! Gi po~ituvame onie {to znaat da prepoznaat deka marketingot i marketing-istra`uvawata ne se tro{ok, tuku investicija. Koi ne se pla{at da otvorat kompanija vo stranstvo, da vrabotat 50 do 100 lu|e tamu i da se pozicioniraat na tamo{nite pazari.

Toa e pobedni~ki duh za koj sakame pove}e da pi{uvame do godina. [to se odnesuva do zapadnite pazari, mislam do godina bi gledal kon EU-pazarite malku povnimatelno. Tamu se slu~uva dol`ni~ka kriza, Irska i Grcija ve}e primija stotici milijardi evra pomo{ (!?). Velat, sledna }e bila Portugalija, a finansiskite krugovi ne sakaat ni da mislat {to }e gi snajde ako, ne daj Bo`e, tropne [panija ({to ne veruvam), koja e dva pati pogolema ekonomija od ovie tri zaedno. Tokmu tuka mo`e da se nao|a izvorot na novata turbulencija {to mo`e da gi pogodi evropskite pazari, koi se najgolemite kupuva~i na na{iot izvoz. Presmetkata vo evra stanuva somnitelna, oti na evroto vo slednata godina, ako se imaat predvid analizite, i ne mu se pi{uva najsjajno.

Prognozite odat duri dotamu {to se smeta deka bi mo`elo da bide i ukinato!? Za veruvawe li e ova?

No, da ne rasipuvam sega “umetni~ki dojam”. Ubavo si po~navme so optimizmot. I vladata e optimisti~na.

Prognozira ekonomski rast od 3,5%, za razlika od malku popesimisti~niot guverner na NBM, koj smeta deka }e bide me|u 2%-3%.

Pra{aweto e kolku rezultatite na na{ite kompanii }e se sovpadnat so ovie prognozi. Ako dr`avata gi ostavi da rabotat na raat, mo`ebi i }e bide ne{to.

Ako gleda, pak, da im brcne podlaboko vo xebot, da im docni so DDV i da im zalepi nekoja kazna plus, pak }e se prpelkaat vo prose~nosta, za~ineta so slaba likvidnost. I ako bankite, pak, baraat dobri proekti od firmite, namesto tie da trgnat vo potraga po takvi, parite }e im ostanat za blagajni~ki zapisi!!!

Pa, makar Go{ev gi doteral i do 1% kamata.

Zna~i, i sega, pak s$ zavisi od nas!

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI IZBIRA^KIOT SPISOK ]E SE ^ISTI OD 15.000 FANTOMSKI GLASA^I zbira~kiot spisok }e se is~isti od 15 iljadi lica koi ve}e se po~inati, a s$ u{te se evidentirani kako glasa~i. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, najavi deka vo prvite pet meseci od narednata godina }e se proverat i mati~nite knigi na rodeni i na umreni za periodot od 1950 do 1980 godina, za dopolnitelno pro~istuvawe na spisokot.

Ministerot soop{ti deka vo odnos na Izborniot zakonik se otfrlila idejata izbira~kite odbori vo dijasporata da bidat sostaveni od vraboteni vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Sega se predlaga izbira~kite odbori i tamu da bidat isti kako i vo dr`avata, sostaveni od vraboteni vo administracijata.

SDSM prelaga vo izbira~kite odbori vo dijasporata da ~lenuva eden vraboten vo MNR i po eden pretstavnik na vlasta i na opozicijata.

I

VIOLETA PETROVSKA GO NASLEDI JANEZ JELNIKAR ladata ja nazna~i Violeta Petrovska, sektorski rakovoditel vo Fondot za zdravstvo, za v.d. direktor na ovaa institucija.

Petrovska doa|a na mestoto na dosega{niot vtor direktor, Janez Jelnikar, koj pred nekolku meseci si podnese ostavka, oficijalno, poradi li~ni pri~ini, a neoficijalno, poradi lo{ata finansiska sostojba vo koja se nao|a Fondot.

Vo me|uvreme, ostanuva otvoren me|unarodniot konkurs za vtor direktor, na koj, kako {to objavi #Kapital# pred nekolku dena, dominiraat kandidati od SAD, Francija i Srbija.

Vo odnos na izborot na novata direktorka, od Fondot velat deka stanuva zbor za profesionalec koj dobro go poznava sistemot na funkcionirawe na Fondot i zdravstvoto vo Makedonija. Neoficijalno doznavame deka e mo`no Jelnikar da zastane na ~elo na slovene~kiot fond, ~ij direktor gi tro{i poslednite ~etiri godini od svojot mandat.

V

VEQANOVSKI O^EKUVA PODOBRI DENOVI ZA MAKEDONIJA VO 2011 armonizacija na makedonskoto zakonodavstvo so evropskoto, kako i zaokru`uvawe na zna~ajni politi~ki pra{awa, no i na legislativata vo razli~ni dr`avni segmenti, e ona {to go najavuva prviot parlamentarec, Trajko Veqanoski, vo presret na novata 2011 godina koja }e bide jubilejna za Makedonija po mnogu raboti. Celi 20 godini od prvata konstitutivna sednica na prvoto pove}epartisko sobranie i od odr`uvaweto na referendumot i noseweto na prviot Ustav na nezavisna i suverena Makedonija.

"O~ekuvam zasilen parlamentaren nadzor vrz primenata na zakonite, zasilen kontakt na pratenicite so gra|anite i nivnite inicijativi i mislewa, vospostavuvawe parlamentaren institut, koj }e obezbedi kvalitetni analizi i istra`uvawa na pratenicite pri noseweto na zakonite. Vo celina, o~ekuvam efikasno i kvalitetno rabotewe, nepre~eno te~ewe na dijalogot i zajaknuvawe na transparentnosta", istakna Veqanovski.

H

SDSM: 2010 GODINA E NAJLO[A ZA ZDRAVSTVOTO akedonskoto zdravstvo gi pre`ivea najte{kite momenti vo 2010 godina, a `rtvi na takvata sostojba se pacientite i zdravstvenite rabotnici, izjavi sekretarot na SDSM, Andrej Petrov.

“Spored holandskiot trast-fond anga`iran od strana na Vladata, makedonskiot zdravstven sistem ima deficit od 3 milijardi denari godi{no. Ne se namaleni pridonesite, se predlaga zgolemuvawe na participacijata, povtorno se spojuvaat nekoi od klinikite vo Klini~kiot centar, iako pred samo dve godini za reforma go proglasi rasturaweto na Klini~ki centar”, re~e Petrov.

SDSM zabele`uva deka ne se realizirale najavite za rekonstrukcija na bolnicite, za nabavka na medicinskata oprema koja, kako {to poso~i, e kupena po povisoki ceni od realnite, a nekoi od aparatite stojat skladirani, bidej}i nema osnovni uslovi za nivno instalirawe.

Tokmu nemaweto sovremena medicinska oprema, ruinirani zgradi i ogromnoto zapu{tawe na zdravstvenite objekti, namalenite plati i dolgite redici pred aptekite go otslikuvaat vremeto koga SDSM be{e vladeja~ka partija i koga rakovode{e so zdravstveniot sistem, stoi vo reakcijata na Ministerstvoto za zdravstvo.

M

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

ZAKONOT ZA POPIS NA NASELENIETO RIGOROZEN

VISOKI GLOBI ZA GRA\ANITE KOI ]E ODBIJAT DA SE POPI[AT

Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite, {to }e se odr`i od 1 do 15 april slednata godina, }e ~ini 14 milioni evra MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

opisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite, {to } e se odr`i od 1 do 15 april slednata godina, }e ~ini 14 milioni evra, potvrdija v~era od Dr`avniot zavod za statistika (DZS). Sredstvata }e se obezbedat od buxetot i vo najgolema merka }e se potro{at za pla}awe na 20-iljadnata armija popi{uva~i i ostanati u~esnici vo popisot.

Konkursot za popi{uva~i } e bide raspi{an vo fevruari, potvrdi rakovoditelot na sektorot za socijalna statistika vo DZS, Violeta Krsteva.

Vo popisniot obrazec grafata za nacionalnos ta nema da bide so prethodno definirani odgovori, tuku sekoj }e mo`e da se izjasni spored svoeto ubeduvawe, a popi{uva~ite }e mora da go navedat toa {to }e im bide ka`ano. Gra|anite } e mo`e da bidat popi{ani samo vrz osnova na izjava, dokolku nemaat dokumenti, a verodostojnosta na dadenite podatoci DZS }e ja proveruva

P

po zavr{uvaweto na popisot, so asistencija od MVR. Novina vo Zakonot za popis e deka po dvajca popi{uva~i }e odat vo domovite, namesto eden, kako {to be{e dosega.

Celta e da se obezbedi pogolema verodostojnost na popisnite rezultati. Zakonot gi obvrzuva site gra|ani da se popi{at, a kaznata za odbivawe da bidat dadeni baranite podatoci na

oficijalnite lica se dvi`i me|u 500 i 1.500 evra. Popisnite obrasci za pretstojniot popis }e vklu~uvaat nekolku novi pra{awa koi }e se odnesuvaat na op{tata zdravstvena sostojba na gra|anite, na pri~inite za migraciite, na fakti~kata bra~na sostojba,

na stepenot na kompjuterska pismenost, pa duri i na parkingprostorot so koj raspolagaat gra|anite. Ova pra{awe e nametnato od realniot problem so parkiraweto vo pogolemite urbani sredini vo Makedonija, objasni Krsteva.

IZVE[TAITE ZA RABOTEWETO NA UBK I AGENCIJATA ZA RAZUZNAVAWE VO SOBRANIE

MIJALKOV GI IGNORIRA PRATENICITE

^lenovite na Komisijata od SDSM ja napu{tija v~era{nata sednica na koja se razgleduvaa izve{taite za rabotata na dvete tela za 2009 godina. Spored niv, UBK i Agencijata za razuznavawe u{te edna{ poka`ale deka imaat potcenuva~ki i navredliv odnos kon Sobranieto i pratenicite jazik se del od zabele{kite koi Komisijata za nadzor na rabotata na Upravata za roblemite so do- bezbednost i kontrarazuzbivaweto bezbednos- navawe i na Agencijata za ni sertifikati, nece- razuznavawe gi konstatira{e losni izve{tai, koi za raboteweto na ovie dve postojano docnat i nivnata institucii. Pretsedatelot na nedostapnost na albanski Komisijata, Besim Dogani, veli deka problemite se od tehni~ki karakter i ne proizleguvaat od lo{ata sorabotka so dvete agencii.

Na Komisijata ne prisustvuva{e direktorot na UBK, Sa{o Mijalkov, no, spored Dogani, toa i se o~ekuvalo, bidej}i Mijalkov nikoga{ ne prisustvuval.

Na negovo mesto be{e zamenikot Aleksandar Bocinov. Golem napredok, kako {to veli Dogani, bilo prisustvoto na v.d.

Na v~era{nata sobraniska direktorot na Komisija za nadzor na rabotata Agencijata za na Upravata za bezbednost razuznavawe, i kontrarazuznavawe ne Siljan Avraprisustvuva{e direktorot movski.

Sa{o Mijalkov, {to bilo ne"Minatite gova redovna praktika.

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

P

godni be{e u{te pote{ko da se vr{i kontrola na rabotata na ovie agencii.

Izve{taite bea u{te pozamrznati od sega, a ovaa godina navreme gi dobivme i navreme se razgleduvat.

Nekoi od ~lenovite na Komisijata s$ u{te ne se zadovolni od kompletnosta na izve{taite, no s$ }e bide navedeno vo na{ite zabele{ki za rabotata na agenciite", veli Dogani.

Izve{taite se obele`ani kako strogo doverlivi i Dogani ne otkri {to sodr`at.

Toj istakna deka del od ~lenovite na Komisijata ne bile zadovolni od kompletnosta na informacijata za finansiskoto tro{ewe. ^lenovite na Komisijata od S D S M j a n a p u { t ij a v~era{nata sednica na koja se razgleduvaa izve{taite za rabotata na dvete tela za 2009 godina. Spored niv, UBK i Agencijata za razuznavawe u{te edna{ poka`ale deka imaat potcenuva~ki i

navredliv odnos kon Sobranieto i pratenicite, bidej}i izve{taite gi dobile pred nekolku dena, a planot za rabota za 2010 godina go dobile v~era, na krajot od godinata.

“O~igledno, na ovaa vlast ne & e potrebna vistinska parlamentarna kontrola. Nim im se potrebni zakoni od tipot na Zakonot za elektronski komunikacii, so koi }e mo`at da gi kr{at ~ovekovite prava i slobodi i dostoinstvoto na gra|anite. Poradi tie pri~ini, smetame deka ne treba da u~estvuvame vo vakvata farsa, nitu da bideme alibi i sou~esnici vo donesuvaweto vakvi izve{tai”, reagira{e Dinevski.

Komisijata godinava odr`ala tri sednici poradi docneweto na sertifikatite koi mora da gi poseduvaat pratenicite za da u~estvuvaat vo rabotata na ova telo i da gi slu{aat dr`avnite tajni koi se krijat vo izve{taite na agenciite.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

MO@NA SREDBA VASILAKIS, JOLEVSKI, NIMIC

7

PREGLED VESTI

VLADATA GO KANI NIMIC VO SKOPJE!

Po neuspehot godinava Makedonija da gi intenzivira odnosite so posrednikot Metju Nimic i da postigne re{enie za sporot za imeto so Grcija, makedonskiot vrv u{te sega gi utvrdi planovite za 2011 godina. Vladata najavi “intenzivna godina”, vo koja treba da se intenziviraat sredbite so Nimic i da po~nat pregovori so EU RAMKOVSKI SO GLAD SE “@RTVUVA” ZA SEMEJSTVOTO! dvokatot Miroslav Vuji} denes }e go poseti svojot klient Velija Ramkovski vo pritvorskoto oddelenie vo zatvorot [utka. Sopstvenikot na A1 od vikendov se nao|a vo pritvor zaedno so u{te 14 upraviteli na firmi na Pero Nakov bb i odbiva hrana ve}e nekolku dena.

"Toa ne e klasi~en {trajk so glad. Toj ednostavno prirodno odbiva da jade poradi toa {to negovite najbliski, brat mu i }erka mu, se vo pritvor za dela za koi ne se vinovni", veli Vuji}.

Vo me|uvreme, s$ u{te ne e izvesno koj }e go prezeme rakovodeweto so A1 televizija i vesnicite "[pic", "Vreme" i "Koha e re", koi se del od imperijata na Ramkovski. Neoficijalno, se zboruva deka Fijat Canovski, svatot na Ramkovski, }e go prezeme upravuvaweto na A1, no dosega tie ne gi potvrduvaat vakvite {pekulacii.

Advokatot Vuji} veli deka ne e informiran za eventualnata promena na upravitelskata struktura. Toj bil zadol`en samo za odbranata na Ramkovski.

Glavniot i odgovoren urednik na A1, Mladen ^adikovski, veli deka televizijata i vrabotenite vo momentov ne planiraat da napravat izmeni vo upravitelskata struktura na televizijata. Tie se nadevaat deka sega{nata upravitelka, Aneta Ko~i{ki, }e bide pu{tena od pritvor.

"S$ u{te ne razmisluvame za izbor na nov upravitel na A1 televizija. Se trudime da gi odr`ime programsko-tehni~kite uslovi za funkcionirawe na televizijata", veli ^adikovski, kako odgovor na pra{aweto postaveno od odredeni ~lenovi na Sovetot za radiodifuzija: dali A1 vo momentov gi ispolnuva uslovite za rabota?

Advokatot so Ramkovski deneska }e razgovara za tekot na postapkata. Vo ovaa faza prvo }e se soslu{uvaat svedocite na obvinitelstvoto, pa potoa na odbranata.

Vuji} vo ovoj moment ne otkriva so koi svedoci }e nastapi odbranata na Ramkovski.

A

Osven politi~kiot vrv vo dr`avata, za re{avawe na sporot za imeto }e bidat aktivirani i makedonskite ambasadori niz svetot, a osobeno onie koi rabotat vo zemjite-~lenki na EU. GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ladata najavuva intenzivirawe na odnosite so medijatorot Metju Nimic, so cel pobrzo re{avawe na sporot za imeto. Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, v~era upati otvorena pokana do Nimic za sredba so makedonskiot vrv vo Skopje.

"Nie bi sakale da go vidime Nimic kako na{ gostin tuka. Dokolku toa e mo`no, treba da bide isto taka organizirano i od oficijalna Atina. Cenime deka takov nov impuls mo`e zna~itelno da pomogne za zgolemuvawe na dinamikata vo politi~kiot spor povrzan so imeto", re~e Milo{oski.

Ministerot na v~era{niot sostanok so makedonskite ambasadori re~e deka postoi mo`nost vo narednite denovi da se sretnat medijatorot Metju Nimic i pregovara~ite na Makedonija, Zoran Jolevski, i na Grcija, Adamantios Vasilakis. No, spored nego, toa najmnogu zavisi od politi~kata volja na Grcija.

"Imame najava od na{iot specijalen pretstavnik vo Va{ington, Zoran Jolevski,

V

MILO[OSKI: VNATREPARTISKI KONSENZUS ZA IMETO NE E NEOPHODEN!

Vo odnos na barawata na pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti, da se anga`iraat me|unarodni pretstavnici, koi }e rabotat na vnatrepartiskiot konsenzus vo dr`avata za re{avawe na sporot za imeto, Milo{oski poso~i deka toa ne e klu~en preduslov za da se prodol`i so ve}e po~natite odnosi so Nimic.

"Sekako, od korist bi bilo dopolnitelno usoglasuvawe i postignuvawe vnatrepartiski konsenzus so site politi~ki partii vo zemjava, no ne i neophodno za da se zatvori procesot", re~e toj. deka Nimic vo slednite denovi mo`e da gi pokani dvajcata pregovara~i na razgovori. Dali }e dojde do takva sredba, sepak, }e zavisi od voljata na gr~kata strana, bidej}i makedonskata strana ve}e odgovori pozitivno, deka sme raspolo`eni za takva sredba, so {to bi se prodol`il makedonsko-gr~kiot dijalog", re~e Milo{oski.

Diplomatski izvori brifiraat deka vakviot “pozitiven vetar" za intenzivirawe na odnosite so Nimic, koj minatata godina ima{e samo dve sredbi so pregovara~ite na Grcija i na Makedonija, doa|a od navodnata sredba {to ja imale vladini pretstavnici na Ungarija so nego. Poradi utvrduvaweto na agendata na pretsedatelstvoto so Evropskata unija,

ANTONIO MILO[OSKI MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI "Nie bi sakale da go vidime Nimic kako na{ gostin tuka. A dokolku toa e mo`no, treba da bide isto taka organizirano i od oficijalna Atina. Cenime deka takov nov impuls mo`e zna~itelno da pomogne za zgolemuva

koe od prvi januari go prezema Ungarija, bila organizirana sredba so Nimic za mo`nosta za zabrzuvawe na pregovorite na Makedonija so EU. Konkretni zaklu~oci od sredbata zasega nema, no, spored na{ite izvori, toa e pozitiven znak deka Ungarija planira da go zadr`i pra{aweto za Makedonija na agendata na pretsedatelstvoto, nasproti najavite deka po propu{tenata {ansa ovaa godina, Makedonija mo`ebi ve}e i nema da bide del od agendata na Unijata.

Osven politi~kiot vrv vo dr`avata, za re{avawe na sporot za imeto }e bidat aktivirani i makedonskite ambasadori niz svetot, a osobeno onie koi rabotat vo zemjite-~lenki na EU. Na v~era{nata sredba Milo{oski najavi deka makedonskiot diplomatski vrv }e bide zapoznaen so politi~kata volja na Makedonija za re{avawe na sporot za imeto.

"Na{ite ambasadori }e bidat zapoznaeni so politi~kata volja vo Makedonija i kaj Vladata za prodol`uvawe na dijalogot za re{avawe na sporot i, vo toj kontekst, za ohrabruvawe i zgolemen intenzitet na aktivnostite na posrednikot Nimic", re~e Milo{oski. [efot na makedonskata

diplomatija u{te edna{ potvrdi deka e dobredojdeno pogolemo vnimanie i vklu~uvawe na EU vo sporot za imeto i deka dokolku ima raspolo`enie kaj nadle`nite klu~ni faktori vo EU, Makedonija bila “raspolo`ena da go dade svojot pridones”.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI U^EBNICITE MU BILE NAJTE@OK PROBLEM NA TODOROV ajte`ok problem vo obrazovanieto izminatava godina mi bea u~ebnicite, prizna ministerot Nikola Todorov, na v~era{niot ot~et za srabotenoto, potenciraj}i deka, sepak, odgovornosta za ova ne treba da se bara kaj nego.

"Eden minister po definicija ne treba da bide stru~en za sekoj u~ebnik oddelno. Sepak, treba sistemski da se pristapi kon problemot. Onoj minister koj }e ka`e deka obrazovanieto e kvalitetno vo celost, }e izla`e. Jas ne sum takov. Generalno, ne postoi obrazoven sistem bez nieden problem. Nie imavme problemi, no namesto da gi stavame pod tepih, gi determiniravme i re{avavme", istakna Todorov.

Kako prioritetni proekti i investicii za 2011 godina ministerot gi izdvoi zakonskite izmeni za podobruvawe na sostojbite, proektot za rangirawe na univerzitetite i novi studentski domovi vo Skopje, Tetovo i [tip.

N

MUZEJOT NA VMRO I SPOMENKU]ATA NA TO[E GOTOVI VO 2011 uzejot na VMRO vo Skopje i spomen-ku}ata na To{e Proeski vo Kru{evo }e bidat gotovi vo 2011 godina, najavi v~era ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska.

“Muzejskata postavka vo objektot e koncipirana i }e go pretstavi `ivotniot pat i muzi~kata kariera na To{e Proeski, so site poznati i nepoznati detali od negoviot `ivot”, izjavi Kan~eska.

Kon sredinata na 2011 godina treba da bide promoviran i muzejskiot kompleks Makedonska borba za samostojnost i dr`avnost.

Ministerkata najavi deka vo 2011 godina }e prodol`i i realizacijata na nekolku po~nati proekti, kako {to se Stariot teatar, koj treba da bide gotov vo prvata polovina na 2012 godina, i Koncertnata sala na Makedonskata filharmonija, ~ija karabina treba da se zatvori do juni.

Ministerkata Kan~eska e zadovolna od zgolemeniot buxet za 2011 godina, koj iznesuva 3,4 milijardi denari.

Za dejnosti od oblasta na kulturata }e bidat izdvoeni 625 milioni denari.

M

FARMERITE GI BARAAT SUBVENCIITE golemeno proizvodstvo vo oddelni granki, nosewe nekolku zakoni od agrarnata sfera i necelosna realizacija na subvenciite ja karakteriziraa ovaa zemjodelska godina, oceni deneska Federacijata na farmeri na Republika Makedonija (FFRM). #Od na{ite dosega{ni analizi i sogleduvawa, vo 2010 godina e zgolemen obemot na proizvodstvoto kaj pogolem broj zemjodelski granki, no ne mo`e da se ka`e i deka na{iot zemjodelec stana pobogat.

Karakteristi~no e i toa {to 100 milioni evra nameneti za subvenciite }e ostanat necelosno isplateni.

Spored Plate`nata agencija, do 20 dekemvri od vkupnite sredstva se realizirani 70%”, izjavi pretsedatelot na FFRM, Andrija Sekulovski.

Z

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

IAKO ANTIKORUPCISKA BARA KRIVI~NA PRIJAVA ZA AMBASADOROT

MILOШOSKI NE PLANIRA DA GO VRATI SPASENOVSKI Spored pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, Spasenovski se tovari za zloupotreba na slu`bena dol`nost.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, zasega ne planira da go povle~e makedonskiot ambasador vo Ukraina, Aco Spasenovski, protiv kogo v~era Antikorupciskata komisija pokrena inicijativa za krivi~no gonewe. Spored pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, Spasenovski se tovari za zloupotreba na slu`bena dol`nost.

Dodeka bil minister za zemjodelstvo, grantot od 70 milioni evra za izgradba na hidrosistemot Zletovica & go dodelil na ~ovek-firmata Sileks nemetali, za koja prethodno stranskiot investitor ocenil deka ne gi ispolnuva kriteriumite za izgradba na ovoj hidrosistem.

“Direktorot na firmata Sileks nemetali e blizok rodnina na pretsedatelot na Socijalisti~kata partija na Makedonija, Qubislav Ivanov Yingo, vo ~ija partija ~lenuva i Spasenovski. Toa otvora

M

somne` deka "firmata e anga`irana zaradi dobivawe imotna korist"", veli Selami.

Iako zasega ne go povlekuva ambasadorot, sepak, Milo{oski re~e deka nikoj ne e nad zakonite i deka Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se stava na razpolagawe na site nadle`ni institucii za kone~no zavr{uvawe na ovoj slu~aj.

"Ministerstvoto i site koi rabotat vo ime na ovaa institucija se na raspolagawe za sekoe pra{awe i informacija na nadle`nite institucii. Ni ambasadorite, ni pratenicite, ni direktorite, ni ministrite, nitu koj bilo od drugite dr`avni funkcioneri ne se izzemeni od zakonot.

Dokolku postoi kakva bilo potreba za sorabotka so nadle`nite oragni za da se utvrdi ili negira odreden somne`, stoime na raspolagawe vo sekoj moment", re~e Milo{oski.

Od partijata na ambasadorot Spasenovski, pak, go demantiraat Selami.

Ottamu tvrdat deka site izjavi na Selami se "dezinformacija i manipulacija", osobeno za tvrdewata deka Ministerstvoto za zemjodelstvo

Dodeka bil minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, grantot od 70 milioni evra za izgradba na hidrosistemot Zletovica & go dodelil na ~ovek-firmata Sileks nemetali, za koja prethodno stranskiot investitor ocenil deka ne gi ispolnuva kriteriumite za izgradba na ovoj hidrosistem.

ne ja dostavilo navreme potrebnata dokumentacija.

“Socijalisti~kata partija na Makedonija, po izjavata na pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija, dojde do soznanija deka denovive Komisijata ve} e raspravala i donela odluka so koja se bara odgovornost za zloupotreba na slu`bena dol`nost od Aco Spasenovski.

Iako Ministerstvoto za zemjodelstvo celokupnata dokumentacija ja dostavi do Komisijata na 22 oktomvri 2010 godina, pretsedatelot Selami ne najde za shodno na Komisijata da & ja prezentira dokumentacijata. So drugi zborovi re~eno, ja sokril”, rekoa v~era od partijata na Qubisav Ivanov Yingo pri predavaweto vo upotreba na posledniot del od prvata faza na hidrosistemot vo Probi{tip.

Predmetot za Zletovica v~era oficijalno Antikorupciskata komisija go dostavi do Javnoto obvinitelstvo. Selami re~e deka postojat silni dokazi za da se bara krivi~no

gonewe na porane{niot minister za zemjodelstvo.

Od japonskiot grant od 70 milioni evra dosega se potro{eni 65,5 milioni evra. Spored Stojan Milanov, direktor na Javnoto pretprijatie hidrosistem Zletovica, so ovie pari celosno zavr{ila prvata faza od sistemot. Milanov istaknuva deka vo 2011 godina ostanuva da se obezbedat pari za da startuvaat drugite dve fazi, koi predviduvaat navodnuvawe na 3.500 hektari obrabotlivo zemjodelsko zemji{te vo kratovsko i probi{tipsko i proizvodstvo na elektri~na energija od tri mini hidrocentrali.

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

PREGLED VESTI

REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA NOSI SKANDALOZNA ODLUKA

ALKALOID O^EKUVA RAST NA PROFITOT ZA 10% VO 2011

STRUJATA NEMA DA POSKA- R PI OD PRVI JANUARI Podlegnala li Regulatornata komisija za energetika pod politi~ki vlijanija - strujata da ne poskapi s$ do mart slednata godina? Pretsedatelot na komisijata, Petrov, negira kakvi bilo pritisoci KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ezavisnata Regulatorna komisija za energetika reterira - strujata nema da poskapi od prvi januari. Otstapi od minatonedelnata odluka deka strujata za slednata godina treba da poskapi za 6,36%. Pretsedatelot na Komisijata, Dimitar Petrov, “skandaloznoto reterirawe” go pravda so Zakonot za energetika, koj treba da stapi na sila slednata godina. Ekspertite ova go tolkuvaat kako svoeviden pritisok vrz odlukite na Komisijata.

So nova metodologija cenata na strujata }e se menuva najverojatno od april 2011 godina.

“I vo prviot kvartal od slednata godina }e ja primenime va`nosta na odlukata za poslednoto poskapuvawe na strujata, zemaj} i go predvid klu~niot dokument -Zakonot za energetika - so mnogu izmeni vo delot za elektri~nata energija, kako i zabele{kite koi bea dadeni za predlogodlukata za cenata za

N

elektri~nata energija.

Zakonot su{tinski menuva nekoi odluki za elektri~nata energija.

Mo`ebi }e se slu~i po izmenite na Zakonot da imame nova situacija”, objasnuva Petrov.

Toj ne e precizen {to drasti~no se promenilo za period od edna nedela za da da go “zamrznat” poskapuvaweto na strujata.

Petrov negira deka zad odlukata na Komisijata se krie partiski ili vladin pritisok.

“Nema konkretna sugestija od nikogo. Toa be{e nacrt-verzija od predlogodlukata. Ima{e i pismeni zabele{ki od site kompanii.

Imavme potreba od dopolnitelni analizi, zatoa {to gledame malku ponapred.

Se nadevame deka kompaniite }e imaat razbirawe za ova i nema da podnesat `albi”, se pravda Petrov.

Dr`avnite eneregetski kompanii, ELEM i MEPSO, velat deka vo celost }e ja po~ituvaat odlukata na Regulatornata komisija.

EVN Makedonija, pak, uka`uvaat na mo`ni negativni posledici.

“EVN Makedonija }e bide prinudena da gi revidira ve}e planiranite investicii i dokolku novata odluka ne se donese do mart 2011 godina, investiciskata programa }e bide reducirana soodvetno i toa }e ima negativen odraz na celokupnoto rabotewe na kompanijata”, veli Len~e Karpuzovska, portparol na EVN Makedonija.

Spored poslednite najavi na Regulatornata komisija, najgolemo poskapuvawe dobi EVN (6,36%), dodeka, pak, operatorot MEPSO dobi poskapuvawe od 5,11%, a ELEM od 1,72%.

Komisijata ja revidira{e svojata predlog-odluka i za poskapuvawe na parnoto greewe.

Namesto

predlo`enite 0,6%, parnoto greewe na Skopska Toplifikacija vo slednite {est meseci }e poskapi za 3,63%. ELEM-Energetika, pak, dobi poskapuvawe od okolu 4%.

Poevtinuva edinstveno parnoto greewe kaj toplanata Skopje-Sever za 2,5%.

poposka@kapital.com.mk

akedonija vo slednite osum godini }e investira 400 milioni evra vo energetski proekti, so cel da stane energetski efikasna zemja. Ovaa ambiciozna cel e zacrtana vo Akcioniot plan za sproveduvawe na energetskata efikasnost vo periodot od 2010-2018 godina, za koj v~era diskutiraa ekspertite, kompaniite i nejziniot nositel, Ministerstvoto za ekonomija.

“So 400 milioni evra vlo`eni vo energetska efikasnost }e se za{tedat okolu 80 milioni evra i najmalku 4.000 kilotoni emisija na jaglerod dioksid.

Energetskata efikasnost

M

e se formira garanten fond vo Makedonija, koj }e garantira za site berzanski transakcii. Komisijata za hartii od vrednost dade soglasnost Centralniot depozitar da osnova garanten fond, koj treba da po~ne da funkcionira od po~etokot na slednata godina.

Parite od garantniot fond }e se koristat ako nekoja brokerska ku}a, odnosno ~lenka na Depozitarot, nema da ima dovolno sredstva za poramnuvawe na ve}e dogovorena trgovska transakcija.

Za taa namena, informiraat od brokerskite ku}i, sekoja od niv }e mora da izdvoi okolu 3.000 evra ednokratno, koi }e vlezat vo ovoj fond. Tie pari nema da bidat dopolnitelen tro{ok za niv, bidej}i vo nivnite finansiski izve{tai }e bide dozvoleno tie da se prika`uvaat kako likviden kapital na brokerskata ku}a. Tie o~ekuvaat so ova re{enie da se zgolemi sigurnosta na investitorite, {to na kraj bi rezultiralo so pogolemo razdvi`uvawe na pazarot na kapital.

Idejata za formirawe vakov garanten fond se zagovarala ve}e nekolku godini nanazad i e del od obvrskite za sinhronizirawe na makedonskoto zakonodavstvo so evropskoto, kade {to vakvite fondovi postojat ve}e podolgo vreme.

Vo paketot zakoni za podobruvawe na biznis-klimata, predlo`en od Ministerstvoto za finansii, isto taka e predvideno i formirawe na fond za obes{tetuvawe na investitori vo hartii od vrednost, koj }e po~ne so rabota koga Makedonija }e stane ~lenka na EU.

]

akedonski Telekom prodava ~etiri delovni objekti vo Skopje, koi ne se del od centralnite upravni zgradi na kompanijata. “Kapital” doznava deka stanuva zbor za sporedni objekti vo koi porano bil smesten del od administracijata.

Ednata od niv se nao|a vo blizina na italijanskata ambasada. Vo oglasot, koj e objaven vo dnevnite vesnici, pi{uva deka predmet na proda`ba se ~etiri delovni zgradi vo centarot na Skopje. Objavata }e trae do 11 januari idnata godina.

Vo Telekom ne otkrivaat za koi objekti stanuva zbor, nitu zo{to gi prodavaat. Velat deka stanuva zbor za delovna tajna, koja dokolku ja ka`at }e & na{teti na tenderskata postapka. Spored izvori na "Kapital", za proda`ba na objektite na Telekom stanuvalo zbor u{te pred ~etiri godini, no problem bila nekompletnata dokumentacija, a ne bil napraven nitu delbeniot bilans.

Telekom, osven vo centarot na Skopje, poseduva objekti i na Pelister, na sredno Vodno, mini hotel vo Ohrid.

Na{ite izvori komentiraat deka poradi krizata mo`ebi ne e najdobro vreme za proda`ba na nedvi`nosti.

M

PARI IMA, NO NE I KVALITETNI PROEKTI e pobedni~ka varijanta za Makedonija, no mora da zabrzame so noseweto na podzakonskatite akti, itno da ja sprovedeme gasifikacijata, dosledno da go po~ituvame Zakonot za energetika i Zakonot za gradewe, a ni treba i golema finansiska pomo{“, veli Konstantin Dimitrov od Makedonskiot Centar za energetska efikasnost. Toj tvrdi deka pari za ovaa namena ima dovolno vo brojni me|unarodni fondovi, no smeta deka nedostigaat kvalitetni proekti od privatniot sektor. ЌIdeite ne se razraboteni na nivo koe go bara Evropskata zaednica. Nedostigaat dobri biznis-planovi. Sredstva ima, ima mo`nosti, samo treba da se fatime i da rabotime”, potencira Dimitrov.

Investitorite, pak, imaat svoja verzija. Alarmiraat deka proektite za energetska efikasnost ne

]E SE FORMIRA GARANTEN FOND ZA BERZANSKI TRANSAKCII

TELEKOM PRODAVA DELOVNI ZGRADI

RASPRAVA ZA AKCIONIOT PLAN ZA ENERGETSKATA EFIKASNOST

KATERINA POPOSKA

ast od najmalku 10% na konsolidiraniot profit pred odano~uvawe vo 2011 godina o~ekuva menaxmentot na Alkaloid. Prognozite se bazirani na biznis-planot na kompanijata za idnata godina, koj denovive e donesen od upravniot odbor.

Spored planot, za 10% treba da porasne i proda`bata. Se o~ekuva 36,9% od proda`bata da bide ostvarena na doma{en pazar, 63% na stranskite. Toa, segmentarno, po profitnite centri na kompanijata, bi bilo raspredeleno na sledniot na~in - 85,5% od proda`bata se o~ekuva da realizira Farmacija, a 14,5% Hemija, Kozmetika i Bilkarstvo.

Alkaloid najavuva kontinuirano vlo`uvawe vo ~ove~ki resursi. Spored menaxmentot, biznis-planot za idnata godina e baziran na realni o~ekuvawa, proekcii i mo`nosti na postojanite i novite pazari i proizvodi, politikite za upravuvawe so rizik i na zgolemuvawe na efikasnosta na resursite na kompanijata.

mo`at da funkcioniraat zatoa {to nedostigaat podzakonski akti so koi se regulira ovaa dejnost.

Velat deka i nekoi zakoni se vo kolizija koga stanuva zbor implementacijata na energetskata efikasnost.

Baraat od dr`avata precizno da ja regulira ovaa oblast, dokolku saka privatniot sektor pointenzivno da se vklu~i so konkretni proekti.

Za energetska efikasnost, na makedonskite kompanii im stoi na raspolagawe kreditna linija koja se realizira preku dve makedonski banki, IK banka i Sosiete `eneral, koi ovozmo`uvaat investitorot da kupi proizvodna linija so koja }e za{tedi okolu 20% od energijata i bankata vedna{ }e mu vrati 15% od vrednosta na kreditot. Za investirawe vo oprema so energetska efikasnost bankite vra}aat 15% od zemeniot kredit, a kaj obnovlivite

izvori na energija se vra}a 20% od kreditot.

“Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove} e energija od razvienite zemji, spored BDP. Zatoa, treba da ja podobrime na{ata potro{uva~ka preku energetskata efikasnost.

Rezidencijalniot, komercijalniot i uslu`niot sektor, kako transportniot i industriskiot sektor opfa}aat duri 96% od vkupnata potro{uva~ka na energija. Neophodno e poracionalno koristewe na ovoj resurs”, objasnuva ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

Ekspertite pora~uvaat deka vo otsustvo na pogolemo doma{no proizvodstvo na energija i nepostoewe na gasovod, kompaniite neophodno treba da investiraat vo novi proizvodni linii i oprema koja {tedi energija. Samo taka }e se ubla`at posledicite od skapite energensi.

[PARKASE DONIRAШE MUZI^KI INSTRUMENTI VREDNI 500.000 DENARI parkase banka donira{e novi muzi~ki instrumenti, vredni 500.000 denari, za Dr`avniot muzi~ki i baletski u~ili{en centar, Ilija Nikolovski Luj. Nabaveni se tri digitalni pijanina, sedum violon~ela, klasi~na gitara, flejta, truba, sintisajzer, dobo{ so stalak, dva kamertoni, 40 pultevi za noti, sedum gudala za `i~ani instrumenti i dve mu{tici za trombon. Instrumentite se od japonskiot proizvoditel Jamaha.

“Na 29 dekemvri 1992 godina Investbanka e registrirana kako samostojna banka, a po 18 godini, ovaa godina oficijalno se rebrendira vo [parakse bankaMakedonija. Po toj povod, Dr`avniot muzi~ki i baletski u~ili{en centar be{e izbran kako dobitnik na donacijata. Tuka se sozdavaat vrednosti so univerzalen jazik, koi mo`at najdobro da n$ pretstavat vo svetot, da go pretstavat na{iot isklu~itelen talent i kulturno bogatstvo”, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor na [parkase, Sr|an Krsti}.

[

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.297

MBI 10

2.502

MBID

OMB 116,45

2.497 2.292

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

2.492 116,35

2.487

2.287

2.482 2.282

116,25

2.477 2.472

2.277

116,15

2.467 2.272

2.462

23/12/10

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

x MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

23/12/10

116,05 24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

23/12/10

x MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

x OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MINISTEROT JANAKIESKI VETI DEKA ]E SE POSVETI NA INFRASTRUKTURATA

ZA PATI[TA I ZA PRUGI VLADATA ]E SE ZADOL@I 710 MILIONI EVRA VO 2011 Izgradba na prugata kon Bugarija, modernizacija na patarinite i izgradba na delnicata Demir Kapija-Smokvica od avtopatot od Koridorot 10 se del od proektite koi vo naredniot period planira da gi realizira ministerot za transport, Mile Janakieski

35,8

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport planira da se zadol`i okolu 710 milioni evra za izgradba na prugata kon Bugarija, za modernizacija na patarinite i za delnicata Demir Kapija-Smokvica, del od avtopatot od Koridorot 10. Ova se del od proektite koi vo naredniot period veti deka }e gi realizira ministerot Mile Janakieski, koj v~era dade ot~et za srabotenoto godinava i za planovite za 2011 godina.

Spored nego, proektot za izgradba na prugata kon Bugarija, po izrabotkata na fizibiliti studijata, koja se o~ekuva da zavr{i do sredinata na 2011 godina, }e bide dostaven do Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD).

Taa treba da potvrdi dali }e ja finansira izgradbata na prugata, koja se pocenuva deka }e ~ini 400 milioni evra [to se odnesuva do patarinite, koi prvi~no treba{e da se davaat pod koncesija, Janakieski poso~i deka Vladata odlu~ila sama da ja finansira nivnata modernizacija (digitalizacija i

milioni evra sobrala dr`avata godinava od proda`ba na zemji{te

M

elektronska naplata). Spored proekciite, toa }e ~ini okolu 10 milioni evra, {to e re~isi trojno pove}e od prvi~nite proekcii od 3-5 milioni evra. I izgradbata na Koridorot 10 e proekt na koj Ministerstvoto }e raboti slednata godina.

“Do krajot na prviot kvartal se o~ekuva da bide zatvorena i finansiskata konstrukcija za delnicata od okolu 30 kilometi od Demir Kapija do Smokvica, ~ija izgradba se procenuva na okolu 300 milioni evra, za {to Vladata }e se zadol`i vo EBRD”, izjavi Janakieski.

Za koncesijata na avtopati{tata od Koridorot 8, ministerot povtori deka proektot e vo vtora faza.

Pette kompanii koi se kvalifikuvaa na tenderot treba proektite da gi dostavat do 26 april, po {to }e treba da se izbere i najdobrata ponuda.

Nivnata izgradba nema da po~ne ovaa godina.

Kako del od uspe{no zavr{enite raboti minatata go-

dina, Janakieski ja istakna proda`bata na dr`avno grade`no zemji{te, od koe vo buxetot se inkasirani vkupno 2,2 milijardi denari (35,8 milioni evra).

“Minatata godina bea objaveni 250 javni objavi za otu|uvawe dr`avno grade`no zemji{te, a prodadeni se 63 parceli za mali stopanstva, 46 za kolektivno domuvawe, 33 za komercijalni objekti, osum za otkupni centri na zemjodelski proizvodi, osum za trgovski centri, pet za benzinski stanici i tri za hoteli”, informira Janakieski.

Ministerot o~ekuva slednata godina da po~ne da se primenuva Zakonot za grade`no zemji{te, spored koj dr`avnoto zemji{te

}e im bide otstapeno na upravuvawe na op{tinite, kako i Zakonot za legalizacija na divogradbi, koj na po~etokot na slednata godina treba da vleze vo sobraniska procedura.

Kako eden od proektite koi Ministerstvoto ne gi realiziralo minatata godina, Janakieski ja poso~i izgradba na elitnata naselba Son~ev grad na Vodno, za koja o~ekuva da se realizira slednata godina.

Ministerot za transport e gord na intenzivnata proda`ba na dr`avno zemji{te, a e nezadovolen {to godinava ne se izgradi naselbata Son~ev grad na Vodno.

OBVRZNICITE TRGUVANI, AKCIITE NIKOJ NE GI SAKA ominacijata na obvrznicite na pazarot na kapital prodol`i vtor den po red. V~era so niv be{e ostvaren promet od 1,2 milioni evra, odnosno 93% od vkupniot berzanski promet od 1,3 milioni evra.

Najtrguvana obvrznica me|u niv, so vkupen promet od 1,1 milioni evra, povtorno be{e obvrznicata od ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

I dodeka obvrznicite izminatite dva dena se postojano vo fokusot na investitorite, akciite edvaj dostignuvaat milionski promet, i toa vo denari. Vo vtornikot toa be{e slu~aj so edna akcija, a v~era milionski promet vo denari ostvarija dve akcii.

Najgolem promet, od 1,2 milioni denari, ostvari akcijata na Pekabesko, od koja bea istrguvani 300 akcii. Promet od 1 milion denari be{e ostvaren u{te so akcijata na Komercijalna banka, od koja bea istrguvani 320 akcii. Od ostanatite akcii najblisku do iznosot od milion denari be{e akcijata na Alkaloid, od koja bea istrguvani 194 akcii, pri {to e ostvaren promet od 767.000 denari.

D

Berzanskite indeksi trguvaweto go zavr{ija so pad na vrednosta. Najgolem pad me|u indeksite ima{e vrednosta na indeksot na obvrznici OMB. Toj izgubi 0,29% od svojata vrednost, koja na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 116,08 indeksni poeni.

Ne{to pomal pad od 0,17% bele`i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj trguvaweto go zavr{i na vrednost od 2.465,98 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, pak, izgubi 0,08% od svojata vrednost, zavr{uvaj}i go denot na 2.292,56 indeksni poeni.

Vakviot pad na vrednosta kaj berzanskite indeksi rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost koi zabele`aa pad na svojata cena. Brojot na gubitnici v~era iznesuva{e vkupno 11 hartii od vrednost, pri {to najgolem pad od 24,6% ima{e akcijata na Tutunski kombinat od Prilep. Rast na cenata zabele`aa osum hartii od vrednost, predvodeni so 33,4% rast na akcijata na Pekabesko.

Nepromeneti ostanaa cenite na sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Пекабеско Скопје

4.003,00

33,43

1.200.900

Охридска банка Охрид

1.850,00

2,78

240.500

Бетон Скопје

6.600,00

1,27

26.400

Македонијатурист Скопје

2.550,00

1,15

114.750

ОКТА Скопје

1.800,00

0,45

5.400

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тутунски комбинат Прилеп Топлификација Одржување

Просечна цена (МКД)

ЗК Пелагонија Битола Македонски Телеком Скопје

%

Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

150

-24,62

19.500

18000

-10,00

18.000

302,00

-8,48

4.832

2.078,00

-1,52

62.340

493,96

-1,10

419.372

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Пекабеско Скопје

29.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

Иново Статус Акции

17.952.179,80

0,28%

1,39%

-7,31%

-15,88%

-14,80%

28.12.2010

KD Brik

29.016.326,16

3,50%

5,60%

5,20%

13,27%

14,24%

27.12.2010

KD Nova EU

26.414.491,99

1,90%

3,01%

1,01%

-1,93%

0,14%

27.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.381.988,59

0,70%

2,55%

1,07%

-0,24%

-0,23%

28.12.2010

29.12.2010

Адинг Скопје

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

29.12.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

29.12.2010

29.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.956,54

390,18

10,14

0,90

54.562

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

528,58

105,83

4,99

0,53

обични акции

2.014.067

3.249,78

533,81

6,09

0,94

Вкупно Редовен пазар

0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.833,33

/

/

4003

33,43

1.200.900

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

3249,78

-0,01

1.039.928

SBT (2009)

389.779

2.890,00

211,39

13,67

0,66

3.956,54

0,32

767.568

STIL (2009)

14.622.943

169,00

0,11

1.528,31

2,36

Гранит Скопје

528,58

-0,75

720.450

TPLF (2009)

450.000

3.250,00

61,42

52,92

0,95

Македонски Телеком Скопје

493,96

-1,10

419.372

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

/

/

0,27

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции

% на промена

1.219.906

29

-9,35

58.639

51

-18,31

1.278.545

80

-9,80

28.990

18

30,04

28.990

18

29,64

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 29.12.2010)

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

VITAMINKA ]E INVESTIRA OSUM MILIONI EVRA VO NAREDNITE NEKOLKU GODINI! itaminka ja zavr{uva 2010 godina so porast na izvozot od 12%. Vo planovite na prilepskiot gigant za sledniot period se zacrtani i novi izvozni pazari, novi proizvodi i pointenzivna marketing-strategija. Prviot ~ovek na kompanijata vo novogodi{noto izdanie za "Kapital", me|u drugoto, govori za potrebata od mnogu stranski investicii vo zemjata, olesnuvawe na procedurite za site koi se zanimavaat so biznis i golemite o~ekuvawa

V

od najavata na direktorot na UJP, Goran Trajkovski, deka za site izvoznici se podgotvuva nov model na presmetka na DDV. "Na{ite planovi se da go pro{irime plasmanot na balkanskite zemji, a so toa i vkupniot izvoz. Na balkanskite pazari ni se koncentrirani 80% od izvozot. Ostatokot od izvozot otpa|a na SAD, Kanada, Avstralija. Pravime planovi i za po~etok na izvoz i vo Ukraina, kade {to se pravat napori za zgolemuvawe na

izvozot zaradi ogromniot trgovski deficit so ovaa zemja, kako i na pazarite na Bliskiot Istok", veli Naumoski.

Vo nasoka na osvojuvawe novi pazari i zgolemuvawe na makedonskiot izvoz, Naumoski prepora~uva Vladata pointenzivno da organizira poseti na saemi vo razvienite zemji, so pokrivawe na patnite tro{oci vo celost ili vo pogolem del, posebno onamu kade {to imame plan za izvoz, za da mo`at makedonskite pretpriema~i, gazdi, menaxeri da vidat

kakvi se sovremenite trendovi, da gi sogledaat potrebite na kompaniite, na potro{uva~ite tamu, da bidat vo ~ekor so inovaciite, da ostvarat novi delovni kontakti.

"2010 godina be{e godina na zazdravuvawe na makedonskoto stopanstvo. Kako kompanija, nie dobro ja prebrodivme godinata. Nemavme posledici vo raboteweto i mo`eme da se pofalime so relativno dobri rezultati. Imame rast na izvozot, {to e osnoven signal deka svetskata ekonomija zazdravuva

i se javuva pogolem potencijal za plasman na na{ite proizvodi. Izvozot na godi{no nivo porasna za 12%, dodeka na doma{niot pazar rastot e okolu 4%-5%. Ima dobar rast na vkupnite prihodi, no ne i soodveten rast vo dobivkata, zatoa {to se slu~ija golemi promeni so poskapuvawata na surovinite", veli Naumoski i potencira deka kompanijata ne otstapuva od srednoro~nite planovi koi vklu~uvaat pove} e investicii vredni 7-8 milioni evra.

SA[O NAUMOSKI, generalen direktor na Vitaminka

STAVRESKI BARA PONISKI KAMATI, BANKARITE NE DAVAAT

17.03.2010 11 ]E PADNAT KAMATITE NA DEPOZITITE, NO NE I NA KREDITITE Vladata gi ohrabruva bankarite da gi namalat kamatite na kreditite, no tie ne popu{taat. Najavuvaat pad na kamatite za {tedewe. Za pozna~itelno namaluvawe }e ~ekaat osloboduvawe na del od obvrskata za ~uvawe zadol`itelna rezerva vo NBM ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ozdadeni se site uslovi za namaluvawe na bankarskite kamati i gi ohrabruvam bankarite pozna~itelno da gi namalat kamatite vo 2011 godina, izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na v~era{nata sredba so direktorite na trite najgolemi banki, Stopanska, Komercijalna i NLB Tutunska. Toj smeta deka zazdravuvaweto na ekonomijata, namaluvaweto na rizicite i porastot na {tedeweto se dovolni za bankite da napravat nadolni korekcii na kamatite.

“Vo 2011 godina o~ekuvam pozna~itelno namaluvawe na kamatite. Toj proces } e odi postapno, no va`no e deka se sozdadeni site uslovi za toa da se slu~i, a toa se stabilizacija na makroekonomskite dvi`ewa, koordiniranost na fiskalnata i monetarnata politika i o~ekuvawa za pobrzo zazdravuvawe na ekonomijata od krizata. Sepak, bankarite }e napravat svoi procenki na rizikot i kvalitetot na proektite i }e odlu~at kolku }e gi namalat kamatite”, izjavi Stavreski.

No, bankarite velat deka nema dovolno prostor za pad na kamatite s$ dodeka ne se namali procentot na zadol`itelna rezerva {to go izdvojuvaat na smetki vo Narodnata banka. “Na{ite presmetki poka`uvaat deka na po~etokot od idnata godina }e nema pogolemo namaluvawe na kamatite.

Aktivnite kamati na kreditite }e se prilagodat so

S

novata zatezna kamata, koja }e va`i od 1 januari, i vo toj del mo`e da ima samo

malo namaluvawe. Cenata na potro{uva~kite krediti }e se namali skromno, a mo`e

STOPANSKA, KOMERCIJALNA I TUTUNSKA BANKA FINANSIRAAT IZGRADBA NA KATNI GARA@I ve novi katni gara`i }e se gradat vo Skopje, finanD sirani so krediti od Stopanska, Komercijalna i NLB Tutunska banka. Stopanska i Komercijalna banka zaedno }e ja finansiraat izgradbata na baroknata gara`a vo Skopje, me|u upravnite zgradi na Makedonski po{ti i na MEPSO. Taa treba da obezbedi 350 parking-mesta i 1.300 metri kvadratni deloven prostor. Dvete banki }e u~estvuvaat vo proektot so po 2,1 milioni evra.

Drugata katna gara`a }e se gradi kaj Sudska palata.

Taa }e ~ini pet milioni evra, od koi polovina se zaem od Tutunska banka, so kamata od 5,1% na 10 godini.

Ostatokot }e se obezbedi preku proda`ba na delovniot prostor vo objektot.

da se o~ekuva i pad na kamatite za nekoi od najdobro rangiranite kompanii, koi se najdobri klienti na bankite.

Pozna~itelno namaluvawe }e ima kaj pasivnite kamati za {tedewe i za denarski i za devizni depoziti. Dokolku se namali delot {to bankite go odvojuvaat kako zadol`itelna rezerva, na koj NBM pla} a prose~na kamata od 1%, }e ima pove}e prostor za pogolemo poevtinuvawe na kreditite”, izjavi glavniot izvr{en direktor na Komercijalna banka, Hari Kostov.

Spored presmetkite na Komercijalna banka, bankata ~uva okolu 110 milioni evra (1/10 od aktivata) sterilizirani vo NBM. Kostov komentira deka uslovite

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,82%

3,68%

4,35%

5,35%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,5171

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,6215

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,0805

Швајцарија

франк

49,1626

Канада

долар

46,5298

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

47,1829

61,65

47,5

71,8

49,5

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

sega se mnogu porazli~ni vo sporedba so pred dve godini, koga NBM odlu~i da go zgolemi procentot na zadol`itelnata rezerva.

Guvernerot na NBM, Petar Go{ev, ve}e javno im pora~a na bankarite deka nema namera da ja namali zadol`itelnata rezerva, bidej}i nitu toa ne e garancija deka parite {to }e se oslobodat, odnosno nema da zavr{at vo blagajni~ki zapisi namesto vo krediti.

Generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev, objasnuva deka bankite mora da ~uvaat del od svojata aktiva vo bezrizi~ni zapisi, kako najlikvidni instrumenti.

“Pred krizata, bankite ~uvaa pomal del (okolu 4%) od svojata aktiva vo likvidni sredstva. Dve godini podocna, bankite dr`at deset pati pove}e pari od aktivata vo blagajni~ki zapisi, kako najlikvidni instrumenti koi vo sekoe vreme mo`e da im poslu`at za da gi reguliraat obvrskite kon klientite. Od toj prosek ne otstapuva nitu Makedonija. Bez ogled na toa kolkava }e bide kamatata na zapisite, bankite mora da ~uvaat pari vo kratkoro~ni zapisi za odr`uvawe na likvidnosta”, izjavi Bi{ev.

Sepak, najizvesno od po~etokot na januari e namaluvaweto na del od kamatite za okolu eden procenten poen poradi usloglasuvaweto so najvisokata zakonska kamata, koja spored Zakonot za obligacioni odnosi mo`e da iznesuva najmnogu 14% za biznis-kreditite, a za gra|anite 12%.

Mo`ebi noviot guverner na NBM, koj treba da go nasledi Go{ev vo maj idnata godina, }e ja olabavi monetarnata politika preku namaluvawe na procentot na

HARI KOSTOV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA Ministerot o~ekuva deka vo 2011 godina kamatite }e se namalat, no na{ite presmetki poka`uvaat deka vo po~etokot na idnata godina nema da ima pogolemo namaluvawe na kamatite. Aktivnite kamati na kreditite }e se prilagodat so novata zatezna kamata, koja } e va`i od 1 januari, i vo toj del e mo`no da ima samo malo namaluvawe. Cenata na potro{uva~kite krediti }e se namali skromno, a mo`e da se o~ekuva i pad na kamatite za nekoi od najdobro rangiranite kompanii koi se najdobri klienti na bankite. Pozna~itelno namaluvawe }e ima kaj pasivnite kamati za {tedewe i za denarskite i za deviznite depoziti. Povtorno } e ka`am deka dokolku vo tekot na 2011 godina se namali delot {to bankite go odvojuvaat kako zadol`itelna rezerva, na koj NBM pla}a prose~na kamata od 1%, toga{ mo`e da ima pove}e prostor za pogolemo poevtinuvawe na kreditite zadol`itelna rezerva, {to vo vtorata polovina od 2011 godina mo`e da predizvika pozna~itelen pad na bankarskite kamati.

Fokus

12

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Kaj golemata bankarska trojka, KOMERCIJALNA, STOPANSKA I NLB TUTUNSKA BANKA, 10% od kreditnata izlo`enost se ocenuva kako nenaplatliva.

NAMESTO VO PARI, KREDITITE SE NAPLA]AAT VO NEDVI@NOSTI

BANKITE ZAPLENIJA IMOT VREDEN 75 MILIONI EVRA ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankarskiot sektor stanuva najgolema agencija za nedvi`nosti vo zemjava. Samo vo prvite devet meseci od godinava bankite zaplenija imot vreden 22,5 milioni evra, so aktivirawe hipoteki za nenaplateni krediti. So toa, spored poslednite podatoci od Kreditniot registar, vkupnata vrednost na imotot {to e odzemen od gra|anite i firmite koi ne mo`at navreme da gi vra} aat zemenite krediti dostigna 75 milioni evra. Bankarskite izvr{iteli zaplenile ku}i, stanovi, deloven prostor, ma{ini, oprema, avtomobili, koi gi nudat na proda`ba za da mo`at da gi naplatat spornite krediti.

Se o~ekuva ovaa vrednost dopolnitelno da porasne do krajot na godinata, osobeno poradi toa {to vo poslednite tri meseci nekolku banki prodadoa vreden imot zaplenet

B

Te{kata sostojba vo koja padna ekonomijata, nelikvidnosta na kompaniite i vlo{eniot `ivoten standard na gra|anite predizvikaa rapiden porast na nenaplatlivite krediti. Stanovi, ku}i, deloven prostor, ma{ini, oprema i avtomobili se prodavaat na golemo otkako bankite gi zaplenija od gra|anite i firmite poradi nemo`nosta da gi naplatat kreditite od kompanii. Stopanska banka od Bitola naplati 2,6 milioni evra od proda`bata na del od imotot na fabrikata za proizvodstvo na avtobusi Sanos. TTK banka, pak, naplati 3,7 milioni evra so proda`ba na imotot na kompanijata Medicinska plastka od Tetovo. Komercijalna banka ja prodava upravnata zgrada na Makedonija tabak po cena od 7,6 milioni evra. NLB Tutunska banka prodava nekolku delovni prostori vo GTC Skopje, a ja aktivira{e i hipotekata za mlekarnicata Svedmilk vo vrednost od 10 milioni evra.

Bankarite nemaat dilemi deka trendot na postojan rast na nefunkcionalnite krediti i vrednosta na aktivirani hipoteki e u{te eden dokaz deka likvidnosta vo stopanstvoto i

`ivotniot standard na gra|anite se zagrozeni.

“Negativniot trend na zgolemeno aktivirawe na hipotekite, kako kraen instrument za naplata na spornite krediti, e o~ekuvan i e potvrda deka ekonomskata kriza s$ u{te so golem intenzitet ja ~uvstvuvaat gra|anite i kompaniite. Bankite se obiduvaat na sekakov mo`en na~in, preku restrukturirawe i reprogramirawe na dolgovite, da izbegnat prisilna naplata so aktivirawe hipoteki, no, vo kraen slu~aj, koga kompanijata ne poka`uva nitu minimalni znaci deka ima {ansi da opstane i da gi servisira dolgovite, bankarite se staveni vo tesno i mora da gi primenuvaat ovie nepopularni merki. Sepak, so za`ivuvaweto na ekonomijata,

idnata godina se o~ekuva da se namali i ovoj nepopularen trend na prisilna naplata na dolgovite kon bankite”, izjavi \or|i Jan~evski, generalen direktor na NLB Tutunska banka.

Bankarite velat deka aktiviraweto hipoteki kako opcija e poslednata merka koja se primenuva dokolku klientot ne mo`e navreme da go vrati kreditot.

Prethodno, bankata se obiduva na razli~ni na~ini da gi naplati dostasanite obvrski preku aktivirawe administrativna zabrana, kontakti so klientot so cel servisirawe na dolgot ili reprogramirawe, so cel da se izbegne krajnata opcija.

Kompaniite koi ne gi servisiraat redovno svoite obvrski kon bankata vleguvaat vo grupa posebni klienti. Pritoa, se pra-

vi analiza na nivnata sostojba i ako se utvrdi deka biznisot e pred propa|awe, vo toj slu~aj bankata odi na izvr{uvawe na hipotekata. Naj~esto, vrednosta na imotot so koj se obezbeduva odreden iznos na kredit e dvojno, pa duri i trojno pogolema.

Na toj na~in, bankite ne gubat ni{to od nevra}aweto na kreditite, zatoa {to kreditite {to gi odobruvaat sekoga{ se dobro obezbedeni.

10,6% OD KREDITITE SE NENAPLATLIVI Spored poslednite podatoci od bankarskiot sektor, 10,6% od vkupnite krediti se sporni za naplata, odnosno okolu 300 milioni evra bankite klasificirale kako nenaplatlivi pobaruvawa.

Od niv, 100 milioni evra ne

GUVERNEROT ROHATINSKI PREDUPREDUVA

ZA HRVATSKA, DOPRVA DOA\A NAJTE[KOTO ELENA JOVANOVSKA a @eqko Rohatinski, guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), slednata, izborna godina za hrvatskata ekonomija }e bide edna od najte{kite vo poslednite 20 godini. Hrvatska }e se zadol`uva

Z

vo stranstvo i pove}e i poskapo. Otkako kreditnata agencija Standard i Purs (Standard&Poor’s) neodamna & go namali kreditniot rejting, se postavuva pra{aweto dali sega Hrvatska }e bide primorana da pobara pomo{ od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). “Hrvatska slednata godina ne bi trebalo da ima problemi so refinansiraweto na dolgot. Likvidnosta vo stranstvo e zadovolitelna, pa dr`avata mo`e ili da se zadol`i po poskapa cena ili mo`e da mu se obrati na MMF, koj nudi poevtini krediti so prezemawe na obvrskata da go napravi ona {to treba{e da go napravi Vladata. [to bi izbrale vie”?, veli Rohatinski.

Slednata prolet Hrvatska ja ~eka refinansirawe na 750 milioni

evra dolg, a padot na kreditniot rejting dopolnitelno ja komplicira celata situacija. Me|utoa, rizikot na petgodi{nite obvrznici ne porasna, pa Rohatinski smeta deka }e nema problemi so refinansiraweto, iako rabotite na pazarot brzo se menuvaat, a na Vladata e da izbere: MMF so evtini kamati i sopstveni uslovi ili poskapi kamati na me|unarodniot pazar.

Vo HNB se svesni deka dr`avata so golemi apetiti }e mora da posegne po zadol`uvawe vo stranstvo, pa vo svojata najnova publikacija za ekonomskite dvi`ewa i prognozi naveduvaat deka Ministerstvoto za finansii za slednata godina planira pobrz rast na stranskiot od doma{niot dolg. Vo tekot na poslednite dve godini deficitot na

op{tata dr`ava trojno se zgolemi, od 2,1% BDP vo 2008 godina na okolu 6% BDP vo 2010 godina.

Posledica na vakviot ogromen skok e zna~itelnoto zgolemuvawe na dr`avniot dolg, ~ij rast vo 2010 godina bi mo`el da bide najgolem vo poslednite 10 godini.

Od dr`avniot buxet za 2011 godina proizleguva deka deficitot, a so toa i zgolemuvaweto na dolgot, mo`at da ostanat na isto nivo. Javniot dolg vo 2011 godina, spored proekciite na HNB, }e se ka~i na 45,2% od BDP, dodeka bruto-nadvore{niot dolg }e dostigne 98,9% od BDP. HNB o~ekuva pad na BDP vo 2010 godina od 1,5%, a vo 2011 godina prognoziraat rast od 1,4%.

Pri~inata za skromniot rast treba da se bara vo maliot udel na izvozot vo BDP i bavnoto

zazdravuvawe na doma{nata pobaruva~ka, koja vo 2011 godina }e raste so stapka od 1,6%. Se predviduva brojot na vraboteni da se namali za 0,8%, a nevrabotenosta da dostigne 18,1%.

STRAV OD NESTABILNOSTA NA EVROPSKITE PAZARI Najgolemite rizici za ostvaruvaweto na ekonomskiot rast se povrzani vo prv red so dvi`eweto na nadvore{nata pobaruva~ka, nepovolnite uslovi za finansirawe na pretprijatijata i gra|anstvoto, kako i poradi golemite finansiski potrebi na dr`avata. Nestabilnata situacija na evropskite finansiski pazari sozdava strav deka premiite na rizikot zna~itelno }e rastat, {to ve}e gi pogoduva perifernite zemji vo evrozonata, dovedu-

5

no.

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

22,5

milioni evra vreden imot e zaplenet so aktivirawe hipoteki vo prvite devet meseci vo 2010 godina

mo`at da gi vratat gra|anite i dvojno pove}e, okolu 200 milioni evra, ne mo`at da gi otplatat kompaniite. Analizata po grupi banki poka`uva deka najgolem del od nefunkcionalnite krediti doa|aat od malite banki - duri 18,5% od nivnite krediti se nenaplatlivi.

Grupata sredni banki u~estvuva so 11,5% vo lo{ite plasmani, dodeka, pak, kaj golemata bankarska trojka 10% od kreditnata izlo`enost se ocenuva kako nenaplatliva. Ekspertite komentiraat deka te{kata sostojba vo koja padna ekonomijata i prodol`eniot efekt na krizata se glavnite pri~ini poradi koi bankarite imaat seriozni problemi da si gi naplatat kreditite.

No, spored niv, i pokraj rastot na vrednosta na problemati~ni krediti, ne mo`e da se o~ekuvaat seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija, bidej}i bankite se za{titeni. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata, a od ovoj trend mo`e da nastradaat najmnogu pomalite banki. “Ako 20% od vkupnite krediti se nenaplatlivi i pritoa ste mala banka, toga{ imate seriozen problem koj mo`e da ja zagrozi va{ata likvidnost.

Ekonomijata vo zemjava s$ u{te e vo te{ka kriza. Kompaniite javno ka`uvaat deka nemaat pari i ne e iznenaduva~ki {to ne mo`at da si gi vra}aat nitu kreditite. Ovoj trend verojatno }e prodol`i i ponatamu, no, verojatno so poslab intenzitet, bidej}i periodot {to sleduva ne vetuva brzo zakrepnuvawe na ekonomijata”, komentiraat ekonomskite analiti~ari.

ZAKON ZA LI^EN BANKROT ZA VRA]AWE NA DOLGOVITE Ministerstvoto za ekonomija u{te minatata godina najavi deka

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI JA URNAL KU]ATA ZA DA NE MU JA ZEME BANKATA merikanec ja urnal sopstvenata ku}a so buldo`er otA kako bankata vo koja dol`el za kredit odlu~ila da mu ja odzeme. Teri Hoskins nekoe vreme se obiduval da se dogovori so bankata za dolgot, duri na{ol i kupuva~ za ku}ata, no bankarite odbivale da go prifatat negoviot predlog.

“Koga sfativ deka dol`am 160.000 dolari za ku}a {to vredi 350.000 dolari i nekoj uporno se obiduva da mi ja odzeme, odlu~iv sam da ja urnam”, izjavi Hoskins.

Toj tvrdi deka na bankata & ponudil drug ~ovek da ja otkupi ku}ata za 170.000 dolari, no ottamu ja odbile ponudata so cel da zarabotat pove}e.

Toga{ Hoskins se zakanil deka ku}ata }e ja sramni so zemja, no bankarite ne go sfatile seriozno. }e raboti na zakon za li~en ste~aj ili bankrot, so koj gra|anite zaglaveni so pove}e od 2.000 evra }e mo`at da odat vo ste~aj. Vo zakonodavstvata na drugi zemji li~niot bankrot zna~i deka prezadol`enite gra|ani odat vo “ste~aj” i ne mo`at da raspolagaat so svojot imot i prihodite. So pogolem del od prihodite se pla}aat dolgovite, a za tro{ocite se gri`at ste~ajni upravnici.

Toa se eden vid tutori, koi vnimavaat na tro{ocite na dol`nikot i spre~uvaat novi zadol`uvawa, a negoviot imot go prodavaat. Imotot na “ste~aecot”, kako i edna tretina od platata, }e vlezat vo ste~ajnata masa od koja ste~ajniot upravnik }e gi pla}a dolgovite kon bankite.

Glavna cel na li~niot bankrot e za{tita na doveritelite, odnosno osiguruvawe na bankite, kompaniite za kreditni karti~ki i komunalnite slu`bi deka nekoj dol`nik nekoga{ }e gi vrati dolgovite.

Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka zakonot s$ u{te e vo faza na izrabotka. Se razgleduvaat iskustvata vo zemjite od sosedstvoto i vo Evropskata unija.

Vo Slovenija ovoj zakon

funkcionira pove}e od dve godini i ve}e se vodat nekolku stotini ste~ajni postapki za gra|ani. Hrvatskite mediumi objavija deka dokolku se vovede takov zakon vo Hrvatska, najmalku 10.000 lu|e bi mo`ele da proglasat li~en bankrot.

Brojot na li~nite bankroti vo ^e{ka minatata godina se zgolemil za 2,5 pati vo odnos na prethodnata godina i, spored podatocite na ~e{koto Kreditno biro, vo 2009 godina bankrot proglasile vkupno 2.500 gra|ani i 1.480 kompanii. Brojkite poka`uvaat deka mese~no vo prosek bankrotirale po 208 ^esi, a vo 2008 godina prose~no bile proglasuvani po 60 bankroti mese~no.

Najmasovno proglasuvawe li~en bankrot od po~etokot na krizata e zabele`an vo SAD. Pove}e od eden milion Amerikanci proglasile li~en bankrot kako posledica na ostrata ekonomsko-finansiska kriza, so cel da se servisiraat del od nasobranite dolgovi. Od druga strana, bankrotot zna~i i otpi{uvawe na ostanatite dolgovi, so {to na dol`nikot mu se dava nova mo`nost da zastane na noze.

\OR\I JAN^EVSKI GENERALEN DIREKTOR NA NLB TUTUNSKA BANKA “Negativniot trend na zgolemeno aktivirawe na hipotekite, kako kraen instrument za naplata na spornite krediti, e o~ekuvan i e potvrda deka ekonomskata kriza s$ u{te so golem intenzitet ja ~uvstvuvaat gra|anite i kompaniite. Bankite se obiduvaat na sekakov mo`en na~in, preku restrukturirawe i reprogramirawe na dolgovite, da izbegnat prisilna naplata so aktivirawe hipoteki, no, vo kraen slu~aj, koga kompanijata ne poka`uva nitu minimalni znaci deka ima {ansi da opstane i da gi servisira dolgovite, bankarite se staveni vo tesno i mora da gi primenuvaat ovie nepopularni merki. Sepak, so za`ivuvaweto na ekonomijata, idnata godina se o~ekuva da se namali nepopularniot trend na prisilna naplata na dolgovite kon bankite.”

Brojot na vraboteni }e se namaluva, na nevraboteni }e raste, a Vladata }e treba da izbere: MMF so evtini kamati i sopstveni uslovi ili poskapi kamati na me|unarodniot pazar

1,4% }e porasne BDP

18,1% }e porasne nevrabotenosta

vaj}i do golem rast na tro{ocite za finansirawe, ne samo na vladite, tuku i na pretprijatijata na tie dr`avi, a se zakanuva i prelevawe vo drugi dr`avi.

13

Seto toa ne & odi vo prilog na Hrvatska, zatoa {to bi mo`ele da bidat pogodeni i nadvore{notrgovskite partneri, {to bi rezultiralo so namaluvawe na hrvatskiot izvoz, a bidej}i izvozot dava najgolem pridones za rastot na realniot BDP, mo`e da se zabavi dinamikata na o~ekuvaniot ekonomski rast.

Verojatnosta za nizok rast proizleguva tokmu od vlo{uvaweto na takvoto po{iroko opkru`uvawe, zatoa {to ako dr`avata za zadovoluvawe na svoite golemi finansiski potrebi ne uspee da gi realizira planiranite zadol`uvawa vo stranstvo, }e se svrti kon doma{niot finansiski pazar, {to bi dovelo do istisnuvawe na privatniot sektor od kreditniot pazar. A tokmu

bankite zgazija na ko~nica koga e vo pra{awe kreditiraweto.

I pokraj isklu~itelno povolnata aktivnost na doma{niot bankarski sistem i niskite kamatni stapki na pazarot so pari, kamatnite stapki na dolgoro~nite krediti na bankite se samo blago namaleni, zatoa {to bankite imaat problem so porastot na nenaplatlivite pobaruvawa.

Me|utoa, rastot bi mo`el da bide povisok od proektiraniot ako po~ne realizacijata na najavenite infrastrukturni investicii na javnite pretprijatija i ako se zgolemi doverbata na ekonomskite subjekti. Takviot rast na doverbata bi mo`el da bide pottiknat so zavr{uvaweto na pregovorite za vlez vo Evropskata unija.

IPO NA ZEMJODELSKATA BANKA NA KINA VREDNO 22 MILIJARDI DOLARI na ovaa banka dostigna duri 128 Vrednosta milijardi dolari, {to ja donese ABK vo grupata na najvisoko proceneti banki vo svetot.

Ovaa proda`ba, koja gi nadmina turbulenciite na svetskite finansiski pazari, ja zacvrsti pozicijata na Kina kako godina{en lider vo javnite ponudi

avnata ponuda na Zemjodelskata banka na Kina (ABK) letovo sozdade situacija koja be{e nezamisliva pred deset godini. Kina ja proizvede najgolemata javna ponuda, koja, za `al, samo nekolku meseci podocna be{e nadminata od javnata ponuda na Xeneral motors. Inicijalnata javna ponuda na ABK dostigna 22 milijardi dolari, a vrednosta na ovaa banka se izdigna duri do 128 milijardi dolari, {to ja donese ABK vo grupata na najvisoko vrednuvani banki vo svetot.

Ovaa proda`ba, koja gi nadmina turbulenciite na svetskite finansiski pazari, ja zacvrsti pozicijata na Kina kako godina{en lider vo javnite ponudi. So ovaa transakcija Zemjodelskata banka na Kina ja nadmina procenetata vrednost na svetskite giganti Siti grup i Goldman saks.

Iako ovaa kineska banka e treta po golemina finansiska institucija vo Kina spored pazarnata kapitalizacija, javnata ponuda na ABK e samo u{te eden simbol za prosperitetot na kineskata ekonomija. Samo nekolku meseci pred toa, najgolemiot kineski zaemodava~ po broj na klienti prodade okolu 3,4 milijardi akcii po cena od 2,68 juani za edna akcija. Preku proda`bata, ABK go zgolemi u~estvoto na [angaj vo inicijalnata javna ponuda za 10 milijardi dolari. So ova, javnata ponuda na kineskata Zemjodelska banka ja nadmina javnata ponuda na Industriskata i komercijalna banka na Kina, koja iznesuva{e 21,9 milijadri dolari i koja do 2006 godina va`e{e za najgolemata javna ponuda vo svetot.

Retrospektivno, bi sakala da potenciram deka na ovoj turbulenten pazar ovaa javna ponuda be{e uspe{no zavr{ena. No, sepak, postojat gri`i za mo`no zabavuvawe na ekonomskiot rast i kvalitetot na raboteweto na kompaniite, koi, pak, mo`e da interveniraat vrz vrednosta na bankarskite akcii, izjavi Si Mingua, analiti~ar od {angajskata kompanija Haitong sekjuritis.

Zemjodelskata banka na Kina, koja ima 24.000 filijali, 441.000 vraboteni, 320 milioni klienti i 1.000 milijardi dolari vo depoziti, be{e edna od poslednite vo serijata kineski kompanii

J

koja u~estvuva na berzanskiot pazar otkako Kina povtorno go otvori pazarot na akcii pred 20 godini.

Ekspertite smetaat deka javnata ponuda koja ja dostigna ovaa banka treba da bide vodi~ za drugite kineski banki koi planiraat da vlo`at nekolku milijardi dolari vo sli~ni kapitalni investicii.

Ovaa finansiska transakcija treba da pretstavuva merka za rizikot na investitorite, koi ne retko se pogodeni od opa|aweto na ekonomskiot rast na globalnite svetski pazari, potenciraat ekspertite.

Iako ovaa banka denes e pozicionirana me|u prvite ~etiri vo Kina, od nejzinoto osnovawe vo 1979 godina do denes se bori za da gi nadmine brojnite te{kotii so koi se soo~i vo tekot na razvojot i da gi pretvori vo kontinuiran prosperitet. Vo 1998 godina Vladata na Peking odvoi okolu 33 milijardi dolari za rekapitalizacija na najgolemite ~etiri kineski banki i podigna zaem vo vrednost od okolu 51 milijardi evra od Zemjodelskata banka. No, nitu vakvite vladini merki ne bea dovolni za pottik na bankarskiot sektor. Vo 2006 godina revizorskite izve{tai na ABK obelodenuvaat podatoci za finansiski izmami vo vrednost od okolu osum milijardi dolari.

Vo 2008 godina, so nenamenskite krediti, koi opfa}aat duri edna ~etvrtina od bankarskoto rabotewe, ABK ostvari prihod od 19 milijardi dolari.

Vo 2009 godina Zemjodelskata banka na Kina se restrukturira vo akcionerska komercijalna banka. Toga{ po~nuva periodot na zakrepnuvawe na raboteweto. Bankata napravi sovremena operativna transformacija i kontinuirano se gri`i da gi zajakne korporativnite vrednosti i kompetitivnosta, a sproveduva i merki za kontrola na rizicite.

Bankata postoi u{te od 1951 godina, koga e osnovan i nejziniot prethodnik, Zemjodelskata korporativna banka na Kina. Bankata evoluira od specijalizirana banka vo dr`avna sopstvenost vo kompletno dr`avna komercijalna banka. prodol`uva

14

Komentari / Analizi

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

NEKOI PREDIZVICI ZA EKONOMIJATA VO 2011 GODINA avr{uva buxetskata 2010 godina. Kako i vo 2009 godina, se poka` a d eka buxetskite prihodi bile povtorno preoptimisti~ki planirani.

Ova predizvika povremeni seriozni problemi so likvidnosta t.e. vremensko nesovpa|awe na raspolo`livite sredstva so dostasanite obvrski na dr`avnata kasa. Sega e ve}e izvesno deka proektiranite prihodi i po rebalansot nema da se ostvarat. Nedostigot }e iznesuva 6-7 milijardi denari vo odnos na planiranoto. Ova be{e verojatno i pri~inata za agresivnoto i neplanirano zadol`uvawe na Ministerstvoto za finansii na doma{niot pazar od poslednata nedela na noemvri do tretata nedela na dekemvri za nad 50 milioni evra preku izdavawe trimese~ni dr`avni zapisi. So ovie sredstva se regulirani nekoi obvrski na buxetot. No, kratkiot rok na dostasuvawe na dolgot zna~i deka problemot e prefrlen za narednata godina. Ova navestuva seriozni predizvici za nao|awe postabilni izvori za finansirawe u{te na po~etokot od 2011 godina.

No, da se vratime za moment na 2010. Iako be{e godina na sosema blago zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija, za buxetot be{e pote{ka duri i od 2009. Poznato e deka prvite nekolku meseci od 2009 bea kriti~ni za finansiskata s ta biln os t na zemjata – NBM masovno intervenira{e na devizniot pazar, topej}i gi deviznite rezervi, a prihodite vo bux-

Z

etot bea nedovolni za finansirawe na predvidenite rashodi. Presvrtot nastana kon sredinata na 2009, osobeno po uspe{nata realizacija na evroobvrznicata, {to ja vrati doverbata vo politikite na Vladata i na NBM za odr`uvawe na makroekonomskata stabilnost.

Godinava kulminiraa `albite na privatniot sektor za neservisiranite obvrski od dr`avata. Ova negativno se odrazi vrz likvidnosta vo zna~itelen del od ekonomijata i verojatno }e bide glavnata pri~ina za neostvaruvawe na proektiraniot rast na BDP od 2%.

Kako se slu~i seto toa? Osnovnata pri~ina e neuspehot so planiranata evroobvrznica. I pokraj opse`nite podgotovki, Ministerstvoto za finansii nema{e sre}a so tajmingot! Namerata bukvalno se sovpadna so zamrznuvaweto na kreditnite pazari vo april-maj 2010, kako rezultat na panikata {to nastana po kulminacijata na krizata so dr`avniot dolg na Grcija.

Veruvam deka Ministerstvoto napravi krupna gre{ka {to ne ja realizira emisijata vo prvite 2-3 meseci godinava, koga ovaa operacija mo`e{e da uspee. Epilogot e poznat – ma~na godina {to ne bi ja posakal nitu eden minister za finansii! U{te vo prvite dva meseci od 2011 Makedonija treba da se pojavi na evropskiot krediten pazar.

U{te vedna{ treba da se pokanat agenciite za krediten rejting da napravat revizija na na{iot rejting, koj }e gi reflektira blagite, gener-

alno pozitivni, tendencii vo ekonomijata i sigurnosta {to ja obezbeduva novata kreditna linija od MMF. Veruvam deka sega e ve}e jasna namenata na kreditnata linija od MMF koja }e se oficijalizira vo vtorata polovina od januari. Vo poslednite pojasnuvawa od MMF be{e jasno ka`ano deka sredstvata mo`at da se koristat edinstveno vo uslovi na seriozni naru{uvawa na pretpostavkite na koi se temelat proekciite za politikite vo narednite dve godini. Ova podrazbira eksterni {okovi od tipot na eskalacija na problemite vo evrozonata ili nekoi nepredvideni nastani {to bi mo`ele da ja zgolemat ranlivosta na makedonskata ekonomija i da ja pomestat od patekata na zadravuvawe.

Iako toa lesno mo`e{e da se proveri u{te vo septemvri, pri samata najava za mo`n os ta Makedoni ja da go obezbedi noviot krediten instrument od MMF, se iznaslu{avme sekakvi `elbi i pretpostavki za namenite na sredstvata. Edna od zabludite kaj subjektite koi ja ohrabruvaa Vladata da pobara koristewe na instrumentot za pretpazlivost be{e otvorenoto o~ekuvawe deka se staveni na raspolagawe evtini sredstva za finansirawe na infrastrukturni proekti. Se zaboravi faktot deka MMF, pokraj radikalnoto menuvawe na svojot pristap vo finansiraweto, kako odgovor na globalnata finansiska kriza, nikoga{ ne mo`e da prerasne vo razvojna banka. Negovata "blizna~ka”,

Svetska banka, e s$ u{te `iva i zdrava!

Vtorata zabluda e o~ekuvaweto deka Vladata mo`e da gi koristi sredstvata od MMF za pokrivawe na redovnite buxetski potrebi. Vedna{ da naglasam deka iako toa otvoreno ne se ka`uva, postoi implicitna soglasnost me|u dvete strani, Vladata i MMF, deka vakvo ne{to e isklu~eno. Vlada dobro znae deka neavtoriziranoto (neadekvatno) povlekuvawe sredstva e neprifatlivo za me|unarodnata zaednica i deka toa bi gi zatvorilo mo`nostite za vtora {ansa, ednakvo kaj me|unarodnite finansiski institucii i kaj drugite investitori. Ottamu, kolku {to e va`en nastapot na pazarot za izdavawe evroobvrznica, va`no }e bide i eventualnoto prisposobuvawe na buxetskite rashodi so prihodite. Prethodno uka`av na problemot so potfrlawe na proektiranite prihodi za godinava, {to ne e zemeno predvid pri proekcijata na prihodnata strana od buxetot za 2011. Ova vo start }e ja napravi i narednata godina prenapregnata od buxetska gledna to~ka i }e nalo`i soodvetni prisposobuvawa (rebalans, zabavena realizacija na rashodite i sl.).

Ponatamo{en predizvik za ekonomijata i za gra|anite vo 2011 }e bide rastot na cenite na hranata i energijata, koj po tri godini od posledniot cenoven {ok od 2007-2008 e povtorno aktuelen vo Makedonija. Verojatno e deka do sredinata na 2011 godina stapkata na inflacija

}e bide povisoka od proektiranata vo dokumentite na Vladata i na NBM. Stanuva zbor za {ok odnadvor, vrz koj ne mo`eme kojznae kolku da vlijaeme. Edinstveno mo`e da se nadevame deka e od vremen karakter i deka nema dolgo da potrae. Ottuka, vredi da se potsetime na lekciite od 2007. Prvo, rastot na cenite negativno }e vlijae vrz `ivotniot standard na gra|anite. Vladata mo`e da gi za{titi najsiroma{nite edinstveno so merki na socijalnata politika. Ostanatite t.e. najgolem del ne mo`e da o~ekuvaat zgolemuvawe na platite ili penziite, so ogled na sostojbite vo dr`avniot buxet i privatniot sektor.

Tamu kade {to e mo`no, prepora~livo e {tedewe na smetkite za gorivo. Na ovoj na~in se {titi i platniot bilans na zemjata. Vtoro, nema opasnost od zagrozuvawe na makroekonomskata stabilnost.

Bazi~nata inflacija ({to gi isklu~uva cenite na hranata i energijata) nema zna~itelno da odi nagore, barem vo 2011. Ottamu, nema opasnost za stabilnosta na devizniot kurs. ]e se javat nepotrebni {pekulacii za ova, no se nadevam deka gra|anite i pretprijatijata }e odr`at visoko nivo na doverba vo makroekonomskite politiki na Vladata i na NBM. Za sekoj slu~aj, na raspolagawe }e bidat sredstvata od MMF. Treto, pazarot }e gi osueti site oportunisti~ki obidi na odredeni trgovci i proizvoditeli na osnovni `ivotni produkti neopravdano da gi zgolemuvaat cenite nad

Trajko Slaveski profesor na Ekonomskiot fakultet

nivoto na tro{ocite. Povtorno }e bide neophodna tesna sorabotka me|u Vladata i zdru`enijata na proizvoditeli na hrana. I ~etvrto, postojat i svetli rabovi na ovie temni oblaci – rastot na cenite na metalite na svetskite pazari e od polza za makedonskite izvozni kompanii.

Izminatata godina be{e godina na visoki realni kamatni stapki vo ekonomijata. Pokraj negativnite efekti vrz investiciite i odredeni vidovi li~no tro{ewe, visokite kamatni stapki na depozitite, koi se retkost vo svetot vo ovoj period, pridonesoa za zgolemuvawe na doma{noto {tedewe i na prilivite na kapital odnadvor vo forma na privatni transferi.

Postepenoto namaluvawe na depozitnite kamatni stapki na bankite vo naredniot period }e obeshrabri nekoi prilivi koi bile privle~eni od visokite prinosi, {to treba da se ima predvid pri proektiraweto na sostojbite na devizniot pazar i na tekovnata smetka od platniot bilans. Neizvesno e dali investiciite odnadvor }e bidat dovolni za finansirawe na deficitot vo tekovnata smetka od platniot bilans, koj }e bide pod pritisok od raste~kite ceni na energijata i na hranata.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SRE]NI NOVI 365 DENA ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI PIGON: Pomina i ovaa godina, Aleksandar. Diskutiravme mnogu pra{awa od razli~ni oblasti vo na{ite dijalozi. Poddr`uvavme, no i kritikuvavme odredeni sostojbi vo Makedonija i vo svetot. Spodeluvavme {to mislime za odredeni pra{awa. Ka`uvavme koi se najdobrite me|unarodni praktiki.

JAN^ESKI: Sten. Celta ni be{e jasna. Da pomogneme na odreden na~in, pa makar bilo toa i mikronski malo, za Makedonija da e pobogata, porazviena i posre}na. Site o~ekuvavme pogolem razvoj vo 2010 godina, no, o~igledno }e treba da po~ekame za toa vo novata 2011 godina. Svetskata ekonomska kriza nekako n$ spoi site vo svetot. Ne znam dali svetskata ekonomska kriza se vdomi kaj nas ili nie ne sakame taa da si odi?

PIGON: Vo svetot sposobnite izlegoa od krizata i grabaat napred. Nesposobnite, kako Grcija i Irska, pozajmija pari od sposobnite, pa da vidime dali }e uspeat da izlezat od dlabokata kal vo

koja se vlezeni. Makedonija, ako e dobar doma}in mo`ebi i }e bide dom na ekonomska kriza. Samo, toga{ ne mo`ete da ja vikate svetska ekonomska kriza. Toga{ }e mora da se prifati deka toa e doma{na, makedonska ekonomska kriza.

Gledam, nekoi vo Makedonija pove}e sakaat da se falat so pobedite, a na porazite zaboravaat, iako toa treba da bide ne{to {to treba da se korigira i da dovede do razvoj.

JAN^ESKI: Strate{kite infrastrukturni proekti za pati{tata, `eleznicata, gasovodot po dol`inata na koridorite 8 i 10 i godinava ostanaa samo na hartija.

Namesto da se gradat glavnite strate{ki pati{ta, se gradat i otvoraat lokalni pati{ta so dol`ina od, na primer, 1,75 kilometri. Namesto da se povrzeme so `eleznicite na Albanija i Bugarija na najbliskite to~ki, nie u{te sonuvame za cel Koridor 8. Namesto da gi izgradime samostojno klu~nite kraci na gasovodot, nie u{te gi ~ekame parite od klirin{kiot dolg so Rusija. Dobro e {to po nekolku odlo`uvawa po~na da se raboti na aerodromite vo Skopje i Ohrid. Za {tipskiot }e po~ekame.

PIGON: Vinoto i turizmot bea edni od najzboruvanite, no ne slu{nav za nekoi isklu~itelni

postignati rezultati. Duri i izvoznite kvoti na vino ne bile iskoristeni. Namesto da se osvojuvaat novi pazari, novi klienti, Makedonija se dovede vo pozicija da mora postoe~koto da go brani, pa duri i da gubi del od nego.

Mnogu mi e `al za lu|eto koi rabotat vo ovie sektori, koi navistina se trudat da dadat maksimum, no poddr{kata od dr`avata kako da ne e soodvetna i pravilno naso~ena.

JAN^ESKI: Mo`ebi parite od MMF }e pomognat za Makedonija da mrdne od mrtva to~ka, no povtorno nema jasna nasoka za {to i dali }e se tro{at tie pari. Ili, pak, najva`no e deka sega gi imame, pa s$ drugo e lesno. Ne bi bilo dobro da se najdeme vo situacija da se potro{at parite za krpewe buxetski dupki, a infrastrukturata da trpi. Infrastrukturata }e ja odnese Makedonija vo Evropa.

PIGON: Nekoi stranski eksperti za investicii, na koi i Vladata im oddava priznanie, javno ka`aa deka slednite 3 godini Makedonija ne treba da o~ekuva mnogu investicii.

Vlezot vo EU, odnosno odeweto kon zapad, mo`el da po~eka.

Bliskiot Istok bil idninata na Makedonija. Taka nekoi lobiraat vo Makedonija. A gr~kite lobisti silno rabotat i se sre}avaat so najvisokite

pretstavnici na administracijata na Obama.

JAN^ESKI: Dodeka nekoj gleda na istok, zaborava da zabele`i deka SAD i EU se najgolemite investitori vo Makedonija vo site aspekti. Pa, neli i najgolem del od promotivnite aktivnosti, odnosno reklamiraweto {to go pravi Makedonija se odviva vo tie zemji i regioni. Logi~no e da se o~ekuvaat investicii od tamu. No, spored realnata situacija, se reklamirame na zapad, a o~ekuvame investicii od istok. Lideri sme vo regionot po parite potro{eni za reklamirawe vo svetskite mediumi, a imame mnogu pomalku investicii od drugite dr`avi. Mnogu raboti ni prepora~aa ovaa godina stranskite ambasadori vo Makedonija, povrzano so toa kako i {to treba da se promeni za podobra investiciska klima, no bavno se prifa}aat i sproveduvaat preporakite.

PIGON: Pred 6 meseci be{e donesena i specijalna antikrizna merka za poddr{ka na izvozot, no povtorno s$ odi bavno. Od kade sega predlogot Makedonija da proizveduva litiumski baterii, navistina ne mi e jasno. O~igledno, Makedonija, spored novite stratezi za izvoz, treba da se otka`e od ona {to vrabotuva mnogu lu|e vo Makedonija.

Na primer, lozarstvoto i vinarstvoto. Potreben e izvoz.

Kako da se zaborava deka izvozot zna~i razvoj. Praveweto mediumska kampawa za frlena lopata za gradewe supermarket vo centarot na Skopje ne zna~i razvoj.

JAN^ESKI: Evropa treba da ja gledame. Ne mora da zna~i deka s$ treba da se prifati, no ima {to da se nau~i.

Ponekoga{ re{enijata se sprotivni na na{ite stavovi, no, da bideme umni i da ja svrtime vodata na na{ata vodenica. Te{ko e, no so ekskurzijantski "izleti” i od afrikanski sredbi nema mnogu da nau~ime. I golemiot Kemal Ataturk, vo svoe vreme, ne mo`el da bide razbran za reformite {to gi pravel vo Turcija, no toj mislel za idnite generacii, a ne od denes za utre ili, pak, vo najlo{a varijanta, za v~era.

PIGON: Polska umno i sigurno se dvi`e{e po site pati{ta koi vodea kon EU i NATO. Iako se znae deka bevme vo edna sostojba me|u dva golemi kolosi, EU i Rusija.

Uspeavme, pregovaravme i sega sme primer za politi~ka i ekonomska sila vo EU. Zatoa, sega Polska mo`e da ka`e ne za raboti koi smeta deka ne se od interes na EU. JAN^ESKI: No, nekoi ~lenki na EU, sosedi na Makedonija, ja zloupotrebuvaat svojata

STANISLAV PIGON pozicija od ~lenstvoto na EU. Ja blokiraat Makedonija i gi negiraat na{iot jazik, identitet itn. Zarem toa e od interes na EU, koja e lider-promotor na po~ituvaweto na ~ovekovite prava? Nekako, site se trgnaa nastrana. Gospodinot Nimic kako da is~ezna posledniot period, EU mnogu ne saka da se me{a vo problemot so imeto. Velat, bil makedonsko–gr~ki problem?

Pa, zarem Grcija ne e vo EU i toa ne e problem na EU. Ili, ako e samo makedonsko–gr~ki, toga{ zo{to e toa problem za ~lenstvo na Makedonija vo EU? PIGON: Aleksandar. Edno e najva`no – {to Makedoncite znaat koi se. Toa nikoj ne mo`e da go ospori. Za Nova godina i Bo`i} }e si ~estitaat na makedonski jazik. SRE]NA NOVA GODINA I SRE]EN BO@I].

JAN^ESKI: Taka e Sten.

Gordo, so nasmevka i radost niz cela Makedonija i vo cel svet Makedoncite }e proslavuvaat i }e posakaat podobra idnina. SRE]NI NOVI 365 DENA. SRE]EN BO@I].

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

K

O

G

M

L

E

A

R

S

C

K

I

J

A

L

E

N

O

M

O

E

G

R

L

C

A

I

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

DA^IA ]E INVESTIRA POVE]E OD 13,3 MILIONI EVRA VO AVTOMOBILSKI MOTORI omanskiot proizvoditel na avtomobili, Da~ia, }e investira pove}e od 13,3 milioni evra vo blokovi za motori, koi }e se pravat za novata familija motori.

Od niv, 4,66 milioni evra se nepovratni sredstva.

Maksimalniot iznos koj mo`e da se dobie so golemata operacija za

R

produktivno investirawe, del od sektorot na programata za operacii “Zgolemuvawe na ekonomskata konkurencija”, kofinansirano od Evropskiot fond za regionalen razvoj, e 4,66 milioni evra, pi{uva vo soop{tenieto od Ministerstvoto za ekonomija.

Proektot }e se razviva vo fabrikata na Da~ia

vo Mioveni, Romanija i }e startuva za tri godini.

Vo fabrikata }e se proizveduvaat motori po standardot Evro 5 za modelite Da~ia, Reno, Nisan i Reno-Samsung, so upotreba na novo semejstvo motori. Planirano e da se otvori proizvodna linija za novite motori po Evro 5.

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

SIMPO PLANIRA 42 MILIONI EVRA IZVOZ ZA DO GODINA eneralniot direktor na srpskata kompanija za mebel Simpo, Sla|an Disi}, najavi deka vo 2011 godina kompanijata ima ambiciozni delovni planovi, osobeno vo pogled na izvozot.

“Izvozot slednata godina treba da bide pogolem od 42 milioni evra, a proizvodstvoto pogolemo za 9,6%”, precizira{e Disi}, so napomena deka eksportnite

G

aktivnosti na firmata glavno }e bidat naso~eni kon pazarite na zemjite so koi Srbija ima dogovor za slobodna trgovija. Stanuva zbor, pred s$, za Rusija, Belorusija, Kazahstan, Ukraina i Turcija, no i za nekoi arapski zemji. Toj naglasi deka osvojuvaweto na arapskiot pazar ima smisla zatoa {to vo tie zemji postoi pove}e kapital, a vlijanieto na svetskata ekonomska kriza e daleku

pomalo otkolku vrz drugite pazari.

Za slednata godina se planiraat i novi investicii vo Simpo, pred s$ vo rekonstrukcija na fabri~kite pogoni, kako, na primer, fabrikata za du{eci vo Bujanovac. “Taa investicija }e vredi okolu 3,2 milioni evra i, pokraj potpolno novata tehnologija, }e vraboti 70 novi rabotnici”, izjavi Disi}.

IZMAMI NA BENZINSKITE PUMPI VO GRCIJA

DO "CRNI" PARI PREKU PRAZNI REZERVOARI

Trikot koj go koristele del od benzinskite pumpi vo Grcija e ednostaven - so "investicija" od 5.000 evra sopstvenikot kupuva naprava koja gi mami mu{teriite, a ja polni kasata

VO SRBIJA ISTRAGA ZA ZLOUPOTREBA "TE[KA" DVA MILIONI EVRA

Zamenik-ministerot za regionalen razvoj i konkurencija, Dinos Rovlias, pred novinarite go prika`a elektronskiot mehanizam koj se koristel za izmami na benzinskite pumpi.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o Grcija denovive se otkri golem skandal za izmami na benzinskite stanici. Nelegalno se postavuvale “lo{i” digitalni napravi so koi sopstvenicite na pumpite gi mamele mu{teriite so toa {to navodno im to~ele goriva koi regularno si gi naplatuvale.

Trikot koj go koristele benzinskite pumpi e ednos-

V

taven.

Na sopstvenikot na benzinskata pumpa mu e potrebna mala investicija od 5.000 evra za da ja kupi napravata so koja se zarabotuvaat “crnite# pari.

Sekoj pumpa-aparat ima mera~ na koli~inata. Postoi mera~ koj se vrti i ja broi koli~inata gorivo i eden ured koj informaciite gi pretvora vo elektronski signal i ja poka`uva koli~inata gorivo.

Napravata, koja e evtina investicija, se postavuva vo uredot i go “la`ira” isprateniot signal, odnosno

go menuva brojot na vrte`ite koi odat nagore.

Vrabotenite obi~no ne kradele mnogu od benzinot, za mu{terijata da ne ja zabele`i izmamata.

Koga doa|ala policijata ili inspektori od Ministerstvoto za finansii, pametnite rabotnici na benzinskata pumpa preku dale~inski upravuva~ go deaktivirale uredot.

Za da se pronajde napravata, treba da se otvori pumpata, a toa se slu~uva mnogu retko.

Na primer, sopstvenicite na benzinska pumpa koja

CRNA GORA IZLEGLA OD RECESIJA ruto-doma{niot proizvod (BDP) na Crna Gora za devet meseci od 2010 godina e pogolem za 2% otkolku vo istiot period lani i crnogorskata ekonomija izlegla od recesija, soop{ti Sovetot na Centralnata banka na Crna Gora (SCCG).

Crnogorskata ekonomija vo 2009 godina zabele`ala pad od 5,7%.

B

Vo kvartalniot izve{taj na glavniot ekonomist, Nikola Fabris, koj go usvoi SCCG, konstatirano e deka crnogorskata ekonomija na krajot na tretoto trimese~ie izlegla od recesija, inflacijata i ponatamu e niska, no pazarot na kapital i ponatamu e vo kriza.

Ekonomski rast e ostvaren vo industrijata, {umarstvoto, turizmot i trgovija-

prodava {est milioni litri gorivo godi{no, so prose~na cena na gorivo od 1,6 evra/litar, so pomo{ na ovoj aparat nelegalno zarabotile polovina milion evra.

Kontrolite dosega otkrija 50 izmamnici, no ne gi objavija imiwata na benzinskite pumpi.

Problemot so izmamite na benzinskite pumpi se pretvori vo karanica me|u sindikalcite od sektorot za gorivo vo zemjata, po brojnite prijaveni incidenti za izmameni mu{terii.

Ministerstvoto za region-

Vo zaedni~ka akcija na Naftenata industrija na Srbija (NIS) i policijata, na po~etokot na noemvri vo Srbija, vo akcijata “Pi{tol”, bea uapseni 22 lica koi se osomni~eni deka ja zloupotrebuvale slu`benata polo`ba na pumpite na Jugopetrol i gi o{tetile kupuva~ite za milionski sumi.

“Dokolku na sud se potvrdi vinata, NIS }e pobara od vrabotenite da ja nadomestat {tetata. Pred kupuva~ite kompanijata odgovara za porane{nite rabotnici i, spored zakon, kompanijata treba da ja nadomesti {tetata vrz osnova na dokazi. Treba da se napomene deka NIS gi prezema site neophodni merki za za{tita na svoite potro{uva~i. Rekonstruirame i gradime novi benzinski stanici, avtomatiziravme ve}e 200 stanici, {to ni ovozmo`uva centralizirano sledewe na nivnoto sekojdnevno rabotewe i postavivme kameri za videonadzor”, soop{tija od NIS. Naftenata kompanija isto taka otvori i besplatna info-linija preku koja gra|anite mo`at da prijavuvaat nepravilnosti.

Eden mesec od akcijata "Pi{tol", pove}eto od ovie pumpi neprekinato rabotat. Od dvaeset pumpi, samo ~etiri pumpi se zatvoreni.

Vo edna od najprometnite benzinski pumpi na Jugopetrol vrabotenite velat deka po aferata prometot im se namalil, no deka situacijata poleka se normalizira. alen razvoj najavi deka sopstvenicite na benzinskite stanici koi se proglaseni za vinovni za mamewe na mu{terii se doneseni pred vratite na pravdata.

Vo me|uvreme, Federacijata na firmi koi se zanimavaat so maloproda`ba na gorivo go poddr`a intenziviraweto na inspekciite od vlasta za borba protiv

ovoj fenomen, no istovremeno go kritikuvaa stavot na federacijata na sopstvenici na benzinski pumpi, Popek, protiv instaliraweto na sistemite za elektronski nadzor na samite pumpi.

Popek prizna deka se zgolemile incidentite so izmamenite mu{terii na benzinskite pumpi i pobarale intenzivirawe na inspekciite.

PANASONIK PO^NUVA SO PROIZVODSTVO VO SRBIJA ta, dodeka grade`ni{tvoto i ponatamu e vo kriza.

aponskata kompanijata Panasonik, koja vo noemvri vo Srbija osnova pretprijatie za proizvodstvo na energetski, efikasni elektronski komponenti za svetle~ki tela, so sedi{te vo Svilajnac, po~nuva so proizvodstvo na 10 januari slednata godina.

“Toa e oficijalno objaveno. Fabrikata e zavr{ena, ma{inite se montirani,

J

na rabota se primeni 65 rabotnici”, izjavi za Tanjug zamenik-pretsedatelot na op{tinata, Predrag Milanovi}. Toj dodade deka iako be{e dogovoreno fabrikata da po~ne so rabota od prvi januari, poradi bo`i}nite praznici, menaxmentot, na ~elo so Germanecot Klaus Braj{, vo Srbija }e pristigne na 8 januari.

Ova e prv proekt na Pana-

sonik i negovata fabrika od Liden{ajd, Germanija, vo Srbija, a ima za cel zgolemuvawe na proizvodniot kapacitet na elektronski pridu{uva~i vo LD modulite za pazarot na Evropa.

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

EVROPSKATA KOMISIJA Í ODOBRI DVA REAKTORI NA ROMANIJA vropskata komisija (EK) dade povolna ocenka na proektot za izgradba na dva novi reaktori vo nuklearnata centrala ^ernavoda vo Romanija.

Reaktorite tri i ~etiri vo nuklearnata centrala }e imaat mo}nost od 1.400 megavati, {to e dva pati pove}e od reaktorite eden i dva, koi dosega obez-

E

beduvaat 20% od potrebite za elektri~na energija vo Romanija.

Konzorciumot koj }e ja finansira izgradbata na dvata reaktori go so~inuvaat germanski RVE, italijanski Enel, francuski GDF Suez, sekoj so 9,15% od akciite i romanskiot ArcelorMital i {panskata Iberdola so po 6,2% od akciite. Ro-

17

MERKATOR - TRGOVEC NA GODINATA VO ALBANIJA manskata dr`ava poseduva mnozinski paket akcii od 51%.

topanskata komora na Albanija na slovene~kiot Merkator mu ja dodeli nagradata trgovsko pretprijatie na godinata. Merkator ja dobi ovaa nagrada edna godina po vleguvaweto na albanskiot pazar, koj ima golem razvoen potencijal, izjavija od slovene~kata firma.

Merkator e nagraden za dolgoro~ni investicii vo

S

Albanija, vospostavuvawe trgovski sinxiri koi garantiraat kvalitetni proizvodi po prifatlivi ceni, mo`nost za novi vrabotuvawa i za iska`ana visoka delovna etika i op{testvena odgovornost.

Vo ovaa slovene~ka kompanija ocenuvaat deka albanskiot pazar po krizata u{te pobrzo }e se prilagoduva kon evropskite standardi. Merkator planira

da ostvari udel od okolu 3% na pazarot vo Albanija do 2015 godina.

ZAPLENET DEL OD IMOTOT NA PORANE[NIOT HRVATSKI PREMIER

IS^EZNAA SKAPITE ^ASOVNICI NA SANADER , UMETNI^KITE DELA VO MUZEJ

Po pretresot na stanot i delovniot prostor vo Zagreb, kako i stanot vo Split, policijata pronajde samo dva ra~ni ~asovnici i zapleni kolekcija umetni~ki dela, ~ija vrednost se procenuva na milion evra ELENA JOVANOVSKA

rednata kolekcija ra~ni ~asovnici na Ivo Sanader, koja na po~etokot na 2007 godina digna golema mediumska pra{ina zatoa {to toga{niot premier i pretsedatel na HDZ ne gi prijavil vo imotniot list, povtorno se vrati na naslovnite stranici. ^asovnicite na Sanader gi nema!

Po izvr{eniot pretres na negovata vila i delovniot prostor vo Zagreb, kako i na stanot vo Split, od skapata kolekcija ~asovnici nema nitu traga. Pronajdeni se samo dva, ne tolku vredni ra~ni ~asovnici.

So ova se otvora pra{aweto dali se vistiniti trdewata deka ~asovnicite ne ni postojat ili tie ve{to se skrieni?

Sanader prizna deka poseduva samo dva ra~ni ~asovnici vo vrednost od 38.000 evra, a novinarite, sledej}i gi negovite pojavuvawa vo javnost, konstatiraa deka ima najmalku 15 ~asovnici. So pomo{ na eksperti koi se dobri poznava~i na skapoceni ~asovnici se utvrdi deka toj poseduva vredni promeroci od markite Rolex, A. Lange und Sohne, Dunhil, Audemars Piguet, Panerai, IWC, kako i skapoceniot Roger Dubuis Golden Square.

Koga vo javnosta izbi aferata so ~asovnicite, toga{niot premier nastojuva{e vrednosta na svojata zbirka da ja prika`e pomala otkolku {to navistina e.

Vo obid da ja sanira politi~kata {teta {to mu be{e nanesena, portparol na Vladata vo toa vreme, Ratko Ma~ek, tvrde{e deka Sanader gi sobiral ~asovnicite vo poslednite 20 godini. Sega, pak, izleze deka kolekcijata {to gri`livo ja sobiral dve decenii ja so~inuvaat samo dva ~asovnici.

Vo hrvatskata javnost se

V

1

MIRJANA JA BRANEШE KU]ATA SO KORPA ZA OTPADOCI

milion evra vredi umetni~kata kolekcija na Sanader

{pekulira deka Sanader mo`el vo koj bilo moment da gi prodade ili da gi stavi vo sef vo stranstvo. Sekoj kolekcioner }e ka`e deka negovata kolekcija so vreme samo }e dobiva na vrednost, osobeno ako ~asovnicite se vo besprekorna sostojba.

Za razlika od ~asovnicite, koi ne bea pronajdeni, sudskite istra`iteli od vilata na Sanader gi zaplenija site umetni~ki dela {to gi poseduva zaedno so soprugata. Neoficijalno, stanuva zbor za okolu 300 umetni~ki dela, sliki i skulpturi.

Porane{niot premier vo svojot imoten list navede deka zbirkata umetni~ki dela {to ja poseduva vredi okolu 200 iljadi evra, no se pretpostavuva deka vkupnata vrednost e mnogu pogolema. To~nata cifra ne e poznata, no mo`at da se slu{nat naga|awa deka realnata vrednost na zaplenetite umetni~ki dela e okolu eden milion evra.

Kolekcijata e zapleneta kako garancija deka dr`avata }e ima od {to da ja plati {tetata ako na krajot na celata postapka protiv Sanader se doka`e negovata vina.

Ne mo`e so sigurnost da se potvrdi dali porane{niot premier navistina kupuval umetni~ki dela so parite izvle~eni preku Fimi media, zatoa {to toj so godini ja dopolnuval svojata bogata kolekcija. Ona {to sigurno se znae, spored iskazot na porane{niot {ef na carinata, Mladen Bari{i}, e deka toj li~no, na barawe na Sanader, gi obikoluval galeriite vo potraga za umetni~ki dela koi bi ja zbogatile zbirkata na negoviot {ef.

Pri pretresot na vilata vo Zagreb, istra`itelite na USKOK pred vratata gi do~eka korpa za otpadoci. Soprugata na Ivo Sanader, Mirjana, go blokira{e vlezot od ku}ata i ne saka{e da gi pu{ti istra`itelite preku pragot bez prisustvo na advokat.

Otkako pristigna advokatot Jasna Novak, Mirjana gi pu{ti istra`itelite da ja popi{at i zaplenat kolekcijata umetni~ki dela. USKOK i policijata ja prebaraa i gara`ata na Ivo Sanader, no ne najdoa ni{to relevantno. Po zavr{uvaweto na pretresot, Mirjana i }erkata Bruna Sanader ja napu{tija ku}ata, neraspolo`eni za razgovor so novinarite. Na pra{aweto {to pronajdoa lu}eto od USKOK, soprugata na Sanader im odgovori “Samo vas”.

Kako {to im ka`a na USKOK, Bari{i} kupuval umetni~ki dela so valkano zaraboteni pari.

Vo obikolka na galerii se vpu{tija i sudskite istra`iteli, za da go utvrdat vistinskoto poteklo na zbirkata na Sanader. Na istra`itelite vo prv plan im bilo va`no da utvrdat dali nekoi dela navistina se kupuvani vo vremeto dodeka

HRVATSKIOT SABOR GI POTVRDI NOVITE MINISTRI rvatskiot Sabor v~era na vonredna sednica gi potvrdi novite ministri {to gi predlo`i premierot Jadranka Kosor vo ponedelnikot. Sega i oficijalno nov minister za finansii e Martina Dali}, za odbrana e Davor Bo`inovi}, nov minister za kultura e Jasen Mesi}, a na ~elo na Ministerstvoto za za{tita na okolinata, prostorno

H

ureduvawe i grade`ni{tvo e Branko Ba~i}.

“Ova e dopolnitelna sila za uspe{no da gi zavr{ime zada~ite {to n$ ~ekaat slednata godina”, izjavi premierot Kosor pri pretstavuvaweto na novite ministri. Taa dodade deka dve prioritetni zada~i za Vladata se vlezot na Hrvatska vo EU i izleguvaweto od ekonomskata kriza. Kosor izjavi

deka slednata godina }e se raboti na investicii vredni 15 milijardi evra i najavi po`e{ka borba za namaluvawe na brojot na nevraboteni.

preku Fimi media se izvlekuvaa pari od dr`avnite pretprijatija, agencii i ministerstva, koi, na kraj, spored soznanijata na istra`nite organi, zavr{ile na smetkite na Sanader.

Mnogumina govorat deka Sanader kupuval umetni~ki sliki i pred da stane premier.

Vo kuloarite se zboruva{e za prili~no neselektivna zbirka i za toa deka vo

istata ima najmnogu dela na sovremeni avtori. Ima i klasi~ni, vredni dela na postari hrvatski modernisti, koi dominiraat na hrvatskiot pazar na umetni~ki dela.

Osven sliki, vo zbirkata ima i golem broj skulpturi na doma{ni i stranski vajari.

Otkako be{e zapleneta, umetni~kata kolekcija od domot na Sanaderovi so kombe i silno obezbeduvawe

be{e prefrlena vo depoto na Muzejot na sovremena umetnost vo Zagreb.

Vo muzejot se pod sovremen videonadzor so site drugi visoki merki na sovremeno obezbeduvawe zgradi i umetni~ki dela.

Taka, Muzejot na sovremenata umetnost na nekoj na~in dobi “kov~eg so skrieno bogatstvo”, za koj nikoj od vrabotenite ne smee javno da zboruva.

ZATVORENI GRANICITE ZA BOSANSKITE AVTOPREVOZNICI d prvi januari narednata godina, poradi toa {to aktuelnata vlast ne go zavr{i procesot na voveduvawe digitalni tahografi, nieden avtoprevoznik nema da mo`e da ja izvr{uvuva svojata rabota nadvor od granicite na Bosna i Hercegovina (BiH). Ovoj propust }e predizvika milionski zagubi za avtoprevoznic-

O

ite.

“Sega e definitivno jasno deka od Nova godina nema da mo`eme da izvr{uvame raboti nadvor od granicite na BiH. Poradi toa sme vo golemi problemi i ne gledme na~in kako }e uspeeme da izdr`ime da ne propadneme, bidej}i }e ostvarime zagubi vo iznos od milioni evra”, izjavi pretsedatelot za Zdru`enieto

za me|unaroden prevoz, Milan Ga~i}.

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

JU@EN POTOK E POSLEDEN GOLEM PROEKT NA GAZPROM NA ZAPADOT

VLADITE [IRUM SVETOT VOVEDUVAAT MERKI ZA KONTROLA VRZ INTERNET

zgradbata na gasovodot Ju`en potok }e bide posleden golem proekt na ruskiot gigant Gazprom na Zapadot vo bliska idnina, izjavi portparolot na kompanijata, Sergej Kuprijanov.

Toj dodade deka toj zaedni~ki proekt na Gazprom i na italijanskata firma ENI e izvodliv i korisen.

ove}e vladi {irum svetot gi zajaknaa bezbednosnite merki, nastojuvaj}i da ja zgolemat kontrolata vrz informaciite, a posebno vrz slo`enata tehnologija koja ovozmo`uva nivno pojavuvawe na Internet, pi{uva "Fajnen{al tajms".

Povodot za vakvata reakcija na vladite e objavuvaweto iljadnici tajni i doverlivi amerikanski diplomatski i vladini dokumenti na internet-stranicata Vikiliks, {to,

I

So gasovodot Ju`en potok, ruskiot, a mo`ebi i centralnoaziskiot gas, }e bidat transportirani do Evropa preku Crnoto More.

Podvodnata delnica }e bide dolga 900 kilometri, a cevkovodot na nekoi mesta }e bide postaven na dlabo~ina od dve iljadi metri.

Predvideno e isporakata preku ovoj gasovod da po~ne vo

2015 godina, pri {to kapacitetot }e iznesuva okolu 31 milijarda kubni metri godi{no.

Kuprijanov dodade deka Gazprom mo`ebi }e ja po~ne izgradbata na gasovodot Altaj vo isto~na Rusija, dokolku Moskva i Peking potpi{at komercijalni dogovori vo sektorot na gas, {to treba da se slu~i letoto vo 2011 godina.

P

spored londonskiot vesnik, gi zagri`uva branitelite na slobodata na Internetot, koi smetaat deka toa treba i ponatamu da ostane najgolemata demokratska sila nadvor od kontrolata na dr`avite.

Dosega, Kina i site drugi zemji so avtoritarni re`imi na vlast ostro go kontroliraat pristapot na informaciite do internetstranicite, no sega vo toa im se priklu~uvaat i zemji, kako SAD, kade {to postoi

DVA, TRI ZBORA

KRIZATA OTVORI PROSTOR ZA PREZEMAWA

AMERIKANSKITE BANKI SE CEL NA KANADSKITE

Analiti~arite o~ekuvaat kanadskite banki mnogu dobro da zarabotat od kupuvawe na amerikanskite, bidej}i nivnite akcii momentalno se pod pazarnata cena VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

anadskiot bankarski sektor, prili~no nedopren od globalnata finansiska kriza, ima dovolno pari za da po~ne so prezemawa na teritorijata na svojot ju`en sosed-SAD, pi{uva "Wujork tajms". Kanadskiot premier, Stefan Harper, ~esto znae{e da ja iskoristi ovaa mo`nost i javno da napomene deka krizata, koja poradi hipotekarnite krediti proileze od SAD, ne gi ni dopre nivnite finansiski institucii i toa pred s$ poradi dobroto upravuvawe i pomalata al~nost na nivnite direktori. Ovoj stav na Kana|anite, isto taka, pove}e pati e potvrden i vo ispituvawata na javnoto mislewe.

"Wujork tajms" pi{uva kako s$ pove}e banki od Kanada gledaat preku svojata ju`na granica za da se pro{irat.

Samo minatata nedela, bankata Toronto- Dominion ja kupi bankata Krajsler fajnen{al (Chrysler Financial) za 6,3 milijardi dolari, a na po~etokot od ovoj mesec Bankata na Montreal ja kupi Mar{al i Isli (Marshall & Ilsley), banka od sojuznata dr`ava Milvoki, za 4,1 milijarda dolari.

I pokraj ovie potezi, edna od najgolemite kanadski banki, Bankata na Nova [kotska (Bank of Nova Scotia), najmnogu

K

6,3

“I pokraj odredeni problemi, pred s$ povrzani so posledicite od ekonomskata kriza, na{ite partneri s$ u{te se zainteresirani za investirawe vo Rusija. Vo svetot vladee seriozna konkurencija za investicii i tehnologii vo postkrizni uslovi, vo koja pobeduvaat onie koi mo`at da sozdadat dobri uslovi za kapitalot. Zada~ata na Rusija sega e da ponudi jasni i fer pravila na igra, bez birokratski pre~ki.”

VLADIMIR PUTIN

premier na Rusija

milijardi dolari plati Toronto-Dominionza bankata Krajsler fajnen{al

4,1

milijarda dolari plati Bankata na Montreal za Mar{al i Marshall & Ilsley

poznata po svoite investicii vo SAD, s$ u{te ne napravila nitu eden ~ekor kon Amerika.

Analiti~arite o~ekuvaat kanadskite banki mnogu dobro da zarabotat od kupuvawe na amerikanskite, bidej}i nivnite akcii momentalno se pod pazarnata cena. No, ima i drugi mislewa. J. Bredli Smit od analiti~kata kompanija Stounkep sekjuritis (Stonecap Securities) smeta deka ne e dobro kanadskite finansiski ku}i da preminat preku amerikanskata granica. Svojot stav go opravduva so golemata razlika vo kulturata na upravuvawe me|u Kanada i SAD. Sosema sprotiven e stavot na Lui Gawon, profesor po finansii na ontariskiot kralski Univerzitet Kingston, koj veli deka kanadskite banki nemaat druga opcija osven da po~nat so kupuvawe na amerikanskite

golema ogor~enost od publikuvaweto na diplomatskata po{ta na amerikanskite ambasadi niz svetot, koi bea provaleni i objaveni na Vikiliks. Eksperti vo ovaa oblast predupreduvaat deka insistiraweto na bezbednosta na informaciite mo`e da predizvika zgolemeno prisustvo na vladite vo "sajber" prostorot, bez razlika {to se sosema razli~ni motivite i pristapot na sekoja zemja kon ova pra{awe.

banki.

“Treba da se otide preku dr`avnata granica za bankite da mo`at da go prodol`at svojot rast. Vlezot vo SAD e logi~en poteg”, veli Gawon.

Na kanadskiot pazar dominiraat pet banki: Kralskata banka na Kanada (Royal Bank of Canada), Toronto-Dominion (Toronto-Dominion), Bankata na Nova [kotska (Bank of Nova Scotia), Kanadskata imperijalna banka za trgovija (Canadian Imperial Bank of Commerce) i Bankata na Montreal (Bank of Montreal). Ovie finansiski ku}i nudat celosni bankarski uslugi, od bankarstvo na malo do investicisko bankarstvo, a ra{ireni se niz cela zemja.

Pred nekolku godini duri im be{e dozvolen vlez vo osiguritelniot biznis, iako so limit, no i vo brokerskiot biznis.

Na kanadskite banki vo prilog

im odi i legislativata koja zabranuva fizi~ki i pravni lica da poseduvaat pove}e od 20% vo nekoja banka. Toa gi {titi od mo`ni prezemawa, bidej}i nema mnogu investitori koi bi vlo`ile milijardi vo samo edna pettina od sopstveni{tvoto. So toa, kanadskite banki ne se optovareni od stravot za vlez na stranci vo nivnata sopstvenost, no i od pad na kreditiraweto, pa sobraa mnogu pari koi sega sakaat da gi plasiraat. Nivniot ju`en sosed, SAD, vo ovoj moment e logi~en izbor.

No, kanadskite banki vo minatoto ne sekoga{ dobro pominuvaa vo SAD. Na primer, Kanadskata imperijalna banka za trgovija mora{e da ja prodade svojata amerikanska podru`nica po tu`bata pokrenata od biv{i vraboteni vo energetskiot gigant Enron.

“I pokraj toa {to ekonomijata vo SAD po~nuva da zazdravuva, raspolo`enieto na potro{uva~ite zaostanuva zad op{tiot ekonomski razvoj, bidej}i lu|eto se zagri`eni poradi visokata nevrabotenost, padot na cenata na stanovite i brojot na odzemeni nedvi`nosti.”

STIVEN VUD

glaven ekonomist na Inside Economics

“Mojot najgolem pridones bi bil kako pretsedatel na Kosovo. Nemam nikakva averzija kon Alijansata za idninata na Kosovo.

Nema nikakva crvena linija so taa partija, no ~uvstvuvam eden vid strav. Dokolku PDK koalicira so taa partija, toga{ na{iot prostor }e bide reduciran i na{eto deluvawe nema da bide zabele`livo.”

BEXET PACOLI

lider na Alijansata za novo Kosovo

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

19

SVET

0-24

...PRIRODATA GI "SRU[I"

...NEMIRI NA BREGOT NA SLONOVATA KOSKA

...DIPLOMATSKA KAVGA

Kolaps na aerodromite vo Moskva

Iljadnici `eni vo Abixan se molat za mir

[panija i Rusija proteruvaat diplomati

edeniot do`d, koj neprekinato pa|a ve}e tret den po red, ostavi nekolku stotici patnici zarobeni na aerodromite [eremetjevo i Domodedovo vo Moskva, bez elektri~na energija.

a da se spre~at nemirite, zapadna Afrika mu ponudi diplomatsko re{enie na pretsedatelot Loran Gbagboa za predavawe na titulata na negoviot legitimen naslednik, Alasan Uataru. Dokolku go odbie, Abixan }e bide napadnat.

panija protera dvajca slu`benici od ruskata ambasa[ da pod obvinenie deka "nivnata rabota ne soodvetstvuva so nivniot status", odnosno deka se {pioni.

L

Z

Ruskata Vlada im vozvrati so ista mera.

PROTEKCIONISTI^KI MERKI

EVROPA SE BRANI OD KINESKITE INVESTITORI SO NOVI, OGRANI^UVA^KI ZAKONI EU zasileno }e gi kontrolira site stranski investicii koi sakaat da prezemat kompanii od klu~nite biznis-oblasti. Krajnata cel pred s$ e da se spre~i navleguvaweto na kineskite investicii BORO MIR^ESKI vropskata unija treba da vovede novi zakonski merki so koi zasileno }e gi kontrolira site stranski investicii naso~eni kon klu~nite oblasti, a koi ne se od dr`avi-~lenki na Unijata, tvrdi italijanskiot politi~ar i evrokomesar za industrija, Antonio Tajani.

Toj tvrdi deka ovie preventivni merki se neophodni poradi novata strate{ka politika na Kina - da go zgolemi brojot na stranski investicii vo tekot na narednata godina.

"Kineskite kompanii imaat namera da kupuvaat evropski pretprijatija koi imaat zna~ajna uloga vo klu~nite biznis-oblasti {irum celata teritorija na EU. Iako stanuva zbor za zgolemuvawe na stranskite investicii vo EU, sepak, zad ova postoi vodewe strate{ka politika na koja Unijata mora da odgovori so preventivni zakonski merki", potencira{e Tajani vo intervju za germanskiot biznisvesnik "Handelsblat".

Se zagovara osnovawe na "avtoritativno telo ~ija glavna

E

SOZDAVAWE KONTROLNI TELA, A NE ZAKONI

ANTONIO TAJANI

Pred pomalku od tri meseci na ovaa tema se izjasnija i eksperti od univerzitetot Jejl. Spored istra`uvaweto, najgolem broj grupacii vo dr`avna sopstvenost gi fokusirale svoite investicii vo finansiskiot sektor vo dr`avite-~lenki na EU, a mnogu pomal broj pretprijatija, naj~esto od nerazvienite dr`avi, investirale vo odbranbenata i vozduhoplovnata industrija. Iako golem del od evropskite vladi smetaat deka EU treba da vovede postrogi mehanizmi za kontrola na prezemaweto na kompaniite od ovie oblasti, ekspertite ja negiraat potrebata od toa.

Spored istra`uvaweto, EU nema potreba da implementira novi preventivni merki,

ITALIJANSKIPOLITI^AR I EVROKOMESAR ZA INDUSTRIJA "Prezemaweto na evropskite kompanii e strate{ka politika na Kina i toa mora da se spre~i so voveduvawe postrogi zakonski merki i osnovawe novo regulativno telo za kontrola na stranskite investicii."

dejnost }e bide da gi ispita site potencijalni stranski investicii vo Evropa". Spored italijanskiot politi~ar, kako model za implementirawe na vakvo institucionalno telo treba da se iskoristi Komitetot za stranski investicii na SAD. "So voveduvaweto na ovie novi segmenti na evropsko rabotewe, EU }e bide vo mo`nost da odredi dali potencijalnoto prezemawe na nekoja kompanija od strana na privatna ili dr`avna stranska kompanija pretstavuva opasnost ili ne�,

bidej}i site sektori, a osobeno evropskiot odbranben i vozduhoploven sektor, se dovolno za{titeni so te{ki i obemni zakonski regulativi koi ve}e postojat.

Ekspertite od univerzitetot Jejl ja prezentiraa istata ideja za osnovawe na kontrolno telo koe }e ja ispituva legalnosta na investicijata, kako i komesarot Tajani, no strogo ja odbivaat idejata za izmena na zakonskite regulativi i voveduvaweto postrogi merki.

Tie istaknuvaat deka so voveduvaweto postrogi zakonski merki evropskiot pazar bi se pretvoril od otvoren vo zatvoren, {to e protiv site evropski vrednosti koi gi promovira Unijata.

istakna Tajani.

Nekolku godini nanazad, golem broj evropski i amerikanski kompanii bea frustrirani od brzinata so koja nivnite kineski konkurenti go prezemaa tehnolo{kiot razvoj nadvor od Kina. No, koga stanuva zbor za Kina, iako ovaa dr`ava ostvari ogromen napredok vo odnos na otstranuvaweto na zakonskite ograni~uvawa za stranskite investitori, sepak, kineskata vlast ostavi golem broj zakonski merki so koi i vo idnina }e mo`at da se kontroliraat stranskite

investicii. Na primer, samo pred dva dena kineskoto Ministerstvo za trgovija donese regulativa so koja gi zabrani investiciite vo pretprijatijata od sektorot za nedvi`nosti, koi ne smeat nitu da kupuvaat, nitu da prodavaat imot koj e vo faza na izgradba.

Isto taka, Ministerstvoto go zabrani i vlezot na stranskite kompanii vo oblasta na renovirawe na postoe~ki nedvi`nosti na teritorijata na cela dr`ava.

I pokraj prezemaweto na ogromen broj kom-

panii od strana na dr`avi koi ne se ~lenki na Unijata, germanskiot minister za ekonomija, Rainer Bruderle, ja poddr`uva momentalnata politika na EU za regulirawe na prilivot na stranski investicii na evropskiot pazar.

Bruderle se sprotivstavi na tvrdeweto na Tajani za implementacija na postrogi zakonski merki za regulirawe na investiciite i istakna deka vakvite izbrzani politi~ki odluki mo`at da

produciraat kontraefekti.

"Se razbira deka EU mo`e da vovede postrog proces na evaluacija na stranskite investitori za da ja osigura bezbednosta i javniot red vo Unijata, no, EU nikako ne smee da usvojuva postrogi zakonski merki", izjavi Bruderle. Germanskiot minister go istakna i faktot deka Evropskata unija ostvaruva ogromni profiti od otvorenosta na pazarot i ponudata na atraktivni uslovi koi gi privlekuvaat stranskite investitori.

Feqton

20

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: TWITTER

5

VO JATOTO OD MILIONI IDEI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

red nekoj mesec, nekoj na Fejsbuk gi povika korisnicite na Tviter na dvoboj. Iako na plo{tadot ne dojde do ovaa bitka, sepak, krv se razlea me|u na{ite “tviterxii”.

Toa be{e dokaz deka ovaa zaednica e pokoherentna i povnesena vo svojata misija, koja, za volja na vistinata se sostoi vo iznesuvawe stavovi so najmnogu 140 znaci. Ova navidum i ne izgleda mnogu atraktivno, no, dokolku navlezete podlaboko vo kulturata na ovoj nov medium, }e vidite sosema nov svet vo koj sekoj se bori za svoja petminutna slava, so site mo`nosti {to mu gi nudi sopstvenata inteligencija i kreativnost.

Onie koi ne se “fatile” vo ovaa mre`a mo`ebi ne znaat deka Tviter e besplaten servis za “mikrobloging” i poraki, kreiran od Xek Dorsi, Evan Vilijams i Biz Stoun pred 4 godini. Mre`ata, koja raboti so informacii od realno vreme, gi povrzuva korisnicite preku rasprostranuvawe na informacii ili poraki, popularno nare~eni “tvitovi”, ~ija maksimalna dol`ina, kako {to ka`avme, ne e pove}e od 140 znaci.

Spored oficijalnite podatoci, pred tri meseci, vo septemvri, Tviter imal 175 milioni registrirani korisnici, koi ispra}ale po 95 milioni “tvitovi” na den. Neodamne{nata runda investicii ja vrednuvaat kompanijata {to stoi zad ovoj servis na 1 milijarda dolari, no, za `al, ne postojat a`urirani podatoci za prihodi ili finansiski presmetki so koi bi ja napravile to~nata procenka na kompanijata. Spored Tviter, toa e unikatno. Kompanijata gi “ubi” site svoi rivali, a prodol`uva i da raste. Momentalno, taa u{te e vo rana faza na razvoj na svojot biznis-model, a ranite izve{tai za performansite

P

Upotrebata na Tviter se zasiluva za vreme na nekoi pova`ni nastani. Na primer, rekord be{e postaven za vreme na godine{noto Svetsko fudbalsko prvenstvo, koga fanovite ispra}ale po 2.940 “tvitovi” vo sekunda. Mereweto bilo napraveno vo periodot od 30 sekundi otkako Japonija postigna gol vo igrata so Kamerun

Umetni~ki prikaz za idejata na Tviter e pticata pismonosec na “sponzoriranite tvitovi” se dobri.

Vo Silikonskata Dolina predviduvawata za procenka na Tviter se 3 milijardi dolari.

Spored onlajn-pazarot za privatni investicii [erspost (Sharespost) kupuva~ite & davaat vrednost na kompanijata do 3,6 milijardi dolari.

PROIZVOD NA BREJNSTORMING Originalnosta na Tviter le`i vo brejnstorming-sesijata {to sekoj den ja odr`uvale ~lenovite na bordot od kompanijata Odeo. Vo edna takva sesija vo park~eto za deca, jadej}i meksikanska hrana,

Xek Dorsi ja pretstavil idejata za individualna upotreba na SMS-servis za komunikacija so pomala grupa. Originalnoto ime{ifra na proektot bilo twttr, inspirirano od Flikr (Flickr) i pette karakteri koi se limit vo amerikanskite SMS kratki {ifri. Programerite prvi~no go prifatile “10958” kako kratka {ifra, no podocna go promenile vo “40404” za “lesna upotreba i memorirawe”.

Rabotata na proektot po~nala vo mart 2006 godina, koga Dorsi ja objavil prvata poraka na Tviter vo 21 ~asot i 50 minuti. Porakata i

ne e ne{to epohalna kako zborovite na Nil Armstrong koga stapna na Mese~inata, no veli deka Xek “samo go instalira svojot Tviter”.

Prviot prototip na Tviter bil upotreben kako interen servis za vrabotenite vo Odeo, a kompletnata verzija pred javnosta be{e pretstavena na 15 juli 2006 godina.

Po nekoj mesec, nekolkumina od vrabotenite, predvodeni od Dorsi, ja oformile korporacijata Obvios (Obvious) i ja akvizirale prethodnata mati~na kompanija so celiot nejzin imot, kako i domejnite Odeo.com i Twitter.com. Vo april slednata, 2007, godina

Tviter se oddeli vo posebna kompanija.

Krucijalna to~ka za popularnosta na Tviter be{e festivalot Saut baj sautvest (South by Southwest) koj se odr`a taa godina. Za vreme na nastanot upotrebata na Tviter porasnala od 20 iljadi do 60 iljadi “tvitovi” na den. Reakciite na festivalot bile mnogu pozitivni.

Blogerot Skot Bejl veli deka Tviter “apsolutno vladeel” na festivalot. Istra`uva~ot na socijalen softver, Dana Bojd, ne{to sli~no kako Bejl, veli deka Tviter “go poseduval” festivalot. Personalot na Tviter ja primil

nagradata na festivalot so zborovite “Bi sakale da vi se zablagodarime so 140 bukvi ili pomalku. I {totuku go napravivme toa!”.

Inaku, logoto na Tviter ne be{e isto kako momentalnoto. Prethodnata verzija se koriste{e do septemvri godinava, koga kompanijata lansira{e i redizajnirana veb-stranica, vo koja be{e vklu~eno i novoto logo.

Pred dva meseci Evan Vilijams soop{ti deka go napu{ta mestoto izvr{en direktor na kompanijata. Sega kormiloto na Tviter e vo racete na Dik Kostolo, koj prethodno se nao|a{e na funkcijata

PRIKAZNI OD WALL STREET

PLEJBOJ SE NADE Azija mo`e da bide oblast za rast na Plejboj otkako SAD stana zasiten pazar, a takov se stremi da stane i evropskiot o fevruari }e se odbele`i po~etokot na godinata na zajakot spored kineskiot lunaren kalendar.

Toa mo`e da bide povolen znak za Plejboj enterprajs, koja, baraj}i na~in da go pro{iri biznisot vo brzoraste~kiot region na Azija, minatiot mesec otvori no}en klub vo Makao. Tie planiraat da go pro{irat biznisot preku licencirawe na nivnoto logo vrz “lajfstajl” proizvodi vo Azija.

Kompanijata, osnovana od

V

Na biznisot ne mu cvetaat rozi, pa HJU HEFNER si se ute{i so novata svr{enica, 60 godini pomlada od nego.

Hju Hefner vo 1953 godina, isto taka planira da otvori Plejboj palata (Playboy Mansion) vo 2012 godina vo Makao, porane{nata portugalska kolonija na ju`niot breg od Kina, a momentalno e zafatena so sklopuvawe dogovori za proda`ba na brendirana stoka niz Azija.

Nivniot istoimen magazin, koj e zabranet vo Kina, a vo Indonezija prestana da izleguva poradi nasilnite reakcii od muslimanskite radikali, se bori so konkurencijata od Internetot i gi gubi ~itateli-

te i tie koi sakaat da reklamiraat. Plejboj enterprajs ne ostvarile profit u{te od tretiot kvartal na 2007 godina, a minatiot mesec objavija deka zagubite vo tretiot kvartal godinava dostignale 27,4 milioni dolari.

Obnoveniot fokus na Azija pretstavuva “napravi go ili umri” ~ekor za kompanijata, koja se obiduva sebesi da se transformira od izdava~ na magazin, koj vo svetot e sinonim za razgoleni `enski gradi, vo zabaven i “lajfstajl”-brend.

Feqton

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Vo Silikonskata Dolina predviduvawata za procenka na Tviter se 3 milijardi dolari. Spored onlajn-pazarot za privatni investicii, [erspost, kupuva~ite & davaat vrednost na kompanijata do 3,6 milijardi dolari {ef na dnevnite operacii vo kompanijata. Me|utoa, Vilijams ostana vo kompanijata i veti deka “kompletno }e bide fokusiran na proizvodnata strategija”.

Otkako kompanijata po~na so rabota, statistikite poka`aa deka lu|eto “postiraat” po 400 iljadi “tvitovi” vo eden kvartal. Slednata 2008 godina brojkata porasna do 100 milioni “tvitovi” objaveni vo kvartal. Godinava vo fevruari korisnicite na Tviter ispra}ale 50 milioni “tvitovi” na den.

Vo mart kompanijata zabele`a 70 iljadi registrirani aplikacii, a podatocite od prviot kvartal prika`aa brojki od 4 milijardi postirani “tvitovi”. Do juni dnevno bea stavani po 65 milioni “tvitovi”, pa, spored matematikata, se raboti za prosek od 750 “tvitovi” vo sekunda. Siot toj rast dovede

BIZ STOUN, STOUN, eden od osnova~ite, vo kancelariite na Tviter

XEK DORSI, DORSI, idejniot tvorec i osnova~ na Tviter

DIK KOSTOLO ostolo be{e izvr{en direktor K na Fidbarner (Feed-

Burner) koga kompanijata be{e kupena od Gugl. Roden e vo 1964 godina. Vo negovoto portfolio se funkciite - proizvoden menaxer vo Gugl i menaxer vo Akcentur.

Diplomec e na Univerzitetot vo Mi~igen i administrator na blogot Pra{aj go vol{ebnikot (Ask the Wizard). i podobruvawe vo rangot na prebaruvaweto, pa od 22 mesto vo januari minatata godina, Tviter stana 3

najposetuvana stranica na Internet. Momentalno, spored Aleksa (Alexa.com), Tviter e desettata najposetuvana veb-

stranica vo svetot.

Interesno e deka upotrebata na Tviter se zasiluva za vreme na nekoi pova`ni nastani. Na primer, rekord be{e postaven za vreme na godine{niov Svetski kup, koga fanovite ispra}ale po 2.940 “tvitovi” vo sekunda.

Mereweto bilo napraveno vo periodot od 30 sekundi otkako Japonija postigna gol vo igrata so Kamerun. Iako ne postojat oficijalni merewa koi “tviterxii” se podobri, onie {to sakaat ko{arka ili onie {to sakaat fudbal, rekordot od Ju`na Afrika be{e soboren na finalnite me~evi od NBA ligata. Pobedata na Los Anxeles Lejkers ja proslavija 3.085 tvitovi vo sekunda.

Vo april godinava, vo svojot tim Tviter go vklu~i programerot za aplikacii Ejtbits (Atebits), ~ovekot koj go razvi pobedni~kiot softver Tviti (Tweetie), koj ja osvoi nagradata za dizajn {to ja dodeluva Epl. Inaku, Tviti e aplikacijata so koja korisnicite na Mekinto{ i Ajfon gi ispra}aat svoite “tvitovi”. Taa denes se narekuva Tviter i e besplatna kako oficijalen Tviter klient za Ajfon.

Poslednive meseci Tviter go pretstavi “noviot Tviter”, celosno reorganiziranata edicija na twitter.com. Promenite vklu~uvaat mo`nost za gledawe sliki i video bez napu{tawe na stranicata, preku ednostavno klikawe na linkovite od individualnite “tvitovi”. Noviot Tviter za korisnicite stana dostapen na 1 noemvri, no za tie koi se privrzale na stariot dizajn kompanijata soop{ti deka bez nikakov problem mo`at da go koristat prethodniot interfejs.

PROIZVOD ZA “POLNOLETNI” Tviter glavno go koristat povozrasnite ~lenovi na internet-populacijata, koi mo`ebi ne gi koristele drugite socijalni stranici pred toa, tvrdi Xeremia Oujang, industriski analiti~ar koj gi prou~uva socijalnite mediumi. Spored kompanijata za internet-marketing istra`uvawe, comScore, samo 11% od korisnicite na Tviter se na vozrast me|u 12 i 17 godini. Toa zna~i deka targetot primerno se postari korisnici. No, sepak, toa {to Tviter po~na da se “filtrira pove}e vo mejnstrim”, spored

21 INVESTITORI

^ARLS RIVER VEN^RS, UNION SKVER VEN^RS, MARK ANDRESEN DIK KOSTOLO, NEJVAL RAVIKANT (NAVAL RAVIKANT), RON KONVEJ (RON CONWAY), [RIS SAKA (SHRIS SACCA), BESOZ EKSPEDI[NS (BESOZ EXPEDITIONS), SPARK KAPITAL, DIGITAL GARA@, KEVIN ROUZ, TIM FERIS, BEN^MARK KAPITAL, INSTITU[NAL VEN^R PARTNERS (INSTITUTIONAL VENTURE PARTNERS), INSAJT VEN^R PARTNERS (INSIGHT VENTURE PARTNERS), T. ROU PRAJS (T. ROWE PRICE), MORGAN STENLI comScore pretstavuva golem uspeh, zatoa {to vo ringot na “tviterxii” vlegoa i popularnite imiwa kako [ekil, Britni Spirs i E{ton Ka~er.

Spored provajderot na biznis-alatki za monitoring na socijalnite mediumi, Sisomos (Sysomos), vo sredinata na minatata godina `enite bile poaktivni korisnici na Tviter od ma`ite. Duri 53% od “tvitovite” gi ispratile licata od pone`niot pol.

Isto taka, ova istra`uvawe tvrdi deka najgolem broj korisnici na Tviter ima gradot Wujork.

Vo drugo istra`uvawe napraveno od servisot Kvantkast (Quantcast), 63% od korisnicite na Tviter se pomladi od 35 godini, a 58% se so godi{ni primawa od najmalku 60 iljadi dolari godi{no.

TVITERLIKS? Onlajn vesnikot “Indastri standard” (Industry Standard) zabele`uva deka dolgoro~nata ostvarlivost na Tviter e ograni~ena od nedostigot na prihodi. Tod ^afi, ~len na bordot na Tviter, prognozira deka kompanijata mo`e da profitira od elektronska proda`ba, za {to nade` mu vleva toa {to Tviter obezbeduva preporaki i promocija na razli~ni proizvodi.

Vo april godinava Tviter gi soop{ti planovite za napla}awe na reklamite od kompaniite koi }e bidat vo mo`nost da dobijat “promotivni “tvitovi””, koi }e se pojavat vo selektirani rezultati pri prebaruvawe na veb-stranicata, ne{to

sli~no kako advertajzingmodelot na Gugl, Edvords (Adwords). Me|u imiwata koi ve}e potpi{ale dogovor za reklamirawe na Tviter bea Soni pik~rs (Sony Pictures), Red Bul, Best baj (Best Buy) i Starbaks.

Kako {to spomnavme, dosega kompanijata javno ne iznesla nekoj dokument od finansiskoto rabotewe.

Se razbira, tuka ne stanuva zbor za kriewe na danok, poradi prirodata na kompanijata. No, sepak, i Tviter ima{e edna nezgoda od tipot na “Tviterliks”.

Hakerot poznat kako Krol Haker nelegalno gi objavi finansiskite dokumenti na kompanijata, od koi mo`ea da se doznaat sumite na prihodite i dokumentite za rastot na korisnici. Spored ovie dokumenti, proekciite za prihodite vo tretiot kvartal na 2009 godina bile 400 iljadi dolari, a krajot na godinata trebalo da se zaokru`i so 4 milioni dolari i 25 milioni korisnici.

Proekciite za 2013 godina bile 1,54 milijardi dolari vo prihodi, 111 milioni dolari vkupna zarabotka i 1 milijarda korisnici. Iako nema{e nikakva informacija od strana na kompanijata za toa dali ovie podatoci se to~ni ili ne, sepak, na blogot na eden od osnova~ite, Biz Stoun, be{e sugerirano za mo`nata zakonska akcija protiv hakerot.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za francuskata kompanija za onlajn-proda`ba na dizajnerskite brendovi, Vente-Privee.com

EVA NA GODINATA NA ZAJAKOT “Ova e na{iot najgolem i najbrzoraste~ki pazar i o~igledno deka postoi masivna pobaruva~ka”, veli izvr{niot direktor, Skot Flanders.

“Mislam deka vo Azija sme popopularni otkolku vo SAD. Nie sme pove}e od moden brend. Nie sme pove}e kako Luj Viton”. Dolgo vreme Plejboj se obiduva{e da otvori klub vo Makao, tvrdi Flanders. Kone~no, kompanijata uspea da ostvari dogovor so Sends Kina (Sands China), del od kazino-operatorot Las Vegas Sends korporej{n, {to ja vodi milijarderot [eldon Adelson. Klubot so povr{ina pogolema od 1.100 kvadratni metri be{e otvoren na 20 noemvri nad hotel-kazinoto na Sends, a na otvoraweto

18 plejboj-zaja~ici nosea nova verzija na prepoznatlivata obleka so zaja~ki u{i, opav~e, korseti i man`etni.

Zaja~icite - od SAD, Avstralija, Estonija, Hongkong i Makao - slu`ea pijalak i razgovaraa so mu{teriite.

Klubot, dekoriran so crni plo~ki i temni kadifeni zavesi, nudi privatni sobi za igrawe i ogromen pogled na neonskoto nebo nad Makao.

Klubot celi da gi privle~e bogatite Kinezi koi se sobiraat vo Makao, edinstvenoto mesto vo Kina kade {to e dozvoleno kockaweto.

“Sakame lu|eto da vlezat, bez razlika dali se lokalci ili od Xuhai, [enxen, Hongkong ili Guanxou”, veli Rexi Martin, glavniot menaxer na

klubot, nabrojuvaj}i nekolku od okolnite gradovi.

Makao se vrati pod kinesko vladeewe vo 1999 godina, iako go zadr`a svojot sopstven praven sistem. Stana najgolemiot pazar za kockawe vo svetot, otkako be{e skr{en kazino-monopolot pred osum godini.

Martin veli deka klubot ni{ani kon ma`i i `eni, kockari i nekockari.

“Toa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka }e bide xentlmenski klub”, veli toj. Na menito se nudat nekolku lokalni specijaliteti, kako knedli od morski rak~iwa, oblikuvani kako plejboj-zaja~eto. ^etiri par~iwa od ovoj specijalitet }e ve ~inat okolu 10 dolari.

Plejbol palatata koja se planira da se otvori vo drug imot na Sends, }e se prostira na re~isi 3 iljadi kvadratni metri.

Plejboj dr`i pove}e od 30 klubovi niz svetot, biznis koj go po~na vo dale~nata 1960 godina. Vo 70-te godini tie po~naa da gubat pari, a poslednoto zatvorawe na klub be{e vo 1991 godina. Ovojpat, Plejboj edinstveno sobira vlog za licencirawe na imeto na mestoto, veli Flanders.

Ovaa godina klubovi bea otvoreni i vo Las Vegas i vo Kankun, Meksiko, a postojat planovi i za otvorawe na drugi vo Majami i London.

Flanders veli deka kompanijata saka da otvori eden klub i vo Singapur, kade {to

godinava se otvori i prvoto kazino.

Do 2011 godina Azija }e sobere 34% od prihodite na Plejboj ostvareni od licenci, dvojno od ona {to se slu~uva{e pred dve godini, veli Flanders, koj dodava deka do 2012 godina Azija } e donese 20 milioni vo prihodot od licenciraweto.

“Azija mo`e da bide oblast za rast na Plejboj otkako SAD stana zasiten pazar, a takov se stremi da stane i evropskiot”, veli Stiv Maraskia, direktor za istra`uvawe vo Kapitol sekjuritis.

Maraskia veli deka klubovite }e pomognat da porasne profilot na brendot vo Azija.

“Potencijalno, kako {to s$ pove}e lu|e vo Azija stanu-

vaat svesni za Plejboj, tie mo`ebi }e sakaat da kupat od proizvodite ponudeni od licenciranata edinica”, veli toj.

Simptomati~no za dolgoro~niot pad na vrednosta na Plejboj, nivnite akcii padnaa od maksimalnite 32,19 dolari, kolku {to vredea na 30 april, 1999 godina, do najniskata cena od 1,25 dolari za akcija, kolku {to se trguva{e vo noemvri 2008 godina. Denes so akciite se trguva za ne{to pove}e od 5 dolari. Za neodamne{noto zgolemuvawe pomogna ponudata na Hefner, koj rano godinava pobara da gi kupi ostanatite akcii {to u{te ne gi poseduval. Bordot na direktori s$ u{te ja razgleduva ponudata.

Rabota / Konsalting / Osiguruvawe / IT

22

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.12.2010 Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant.

Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010.

Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na slednata e-mail adresa: mir@mir.org.mk ili po po{ta.

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 25.12.2010 ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da u`iva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkru`uvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.

Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana.

Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje.

ZEMJEDELSTVO, [UMARSTVO, DRVNA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.12.2010 UKIM Zemjodelski institut Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na: -eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto.

Zainteresiranite treba da dostavat vo ~etiri primeroci diploma,biografija,spisok na stru~ni i nau~ni trudovi i po eden primerok od trudovite.

Prijavite da se dostavat vo UKIM Zemjodelski institut-Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski”-bb.

Prijavite da se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto.

OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.12.2010 Dekanot na Pedago{kiot fakultet „Sv.Kliment Ohridski” vo Skopje na 27.12.2010 god.raspi{uva konkurs za izbor na site nastavno-nau~ni zvawa za pove}e izvr{iteli. Prijavite na kandidatite se dostavuvaat prepora~ano preku po{ta ili vo arhivata na Fakultetot, vo rok od 8 dena smetano od denot na objavuvaweto na Konkursot vo dnevniot pe~at. Izbraniot kandidat }e zasnova raboten odnos za vremeto za koe e izbran.

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SAMO VO PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii.

Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe.

Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti.

Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

24

Obuki / Menaxment / HR

PRETPLATETE SE NA

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Konferencii i saemi

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

25

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Rabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj

Sekoj petok Zorba Konsalting Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Brzo ~itawe (Power Reading) 10.01 - 14.01.11 14.01 - 19.01.11 21.01 - 16.01.11 In Optimum Makedonija Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Online kursevi po angliski jazik

non stop Go! EnglishMak Nau~i i zbogati se!

Dekemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Dekemvri 2010 Sinergija Plus Grupa za li~en rast i razvoj vo tek

Trinova MPM Business & Personal Coaching Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training)

Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

SVETSKI KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011 - MAKEDONIJA 21 – 25 septemvri, 2011 - Ohrid, Makedonija

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.

Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

ORGANIZATORI: MAKEDONSKA REGIONALNA SEKCIJA NA EHEDG Konsalting i trening centar KLU^ PRVO SOOP[TENIE Vo imeto na EHEDG International i Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG gi pokanuvame site nau~ni rabotnici, istra`uva~i, profesionalci, kompanii, kako i pretstavnici na vladini i nevladini institucii koi rabotat vo oblasta na higiensko in`enerstvo i dizajn, proizvodstvo i prerabotka na hrana, kvalitet i bezbednost na hrana, inovativni tehnologii, novi trendovi vo bezbednost na hrana, dezinfekcija i sanitacija, da zemat u~estvo na SVETSKIOT KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011, koj }e se odr`i od 21 do 25 septemvri, 2011 godina, vo hotel Granit, Ohrid, Republika Makedonija. Na ovoj isklu~itelno va`en nastan se o~ekuva da prisustvuvaat pretstavnici od golem broj na kompanii i nau~ni institucii, od site zemji ~lenki na ovaa me|unarodna organizacija, kako: Germanija, Holandija, Belgija, Italija, Francija, [panija, [vedska, Danska, Norve{ka, Finska, [vajcarija, Polska, Ukraina, Rusija, Ermenija, SAD, Japonija, Tajland i dr. (www.ehedg.org).

PRVITE DVA DENA OD KONGRESOT SE POSVETENI NA PREZENTIRAWE NA STRU^NI I NAU^NI TRUDOVI NA SLEDNIVE TEMI: Sekcija 1. Higiensko in`enerstvo i dizajn (oprema i komponenti, principi, uslugi i materijali) Sekcija 2. Kvalitet i bezbednost na hrana Sekcija 3. Prehranbena tehnologija (proizvodstvo na hrana) Kraen rok za prijavuvawe na apstraktite e 31.03.2011, a na kompletnite trudovi e 31.05.2011 god.

Rabotni jazici na Kongresot se makedonski i angliski. Site trudovi }e bidat recenzirani od strana na me|unaroden nau~en odbor.

Zbornikot na kompletni trudovi }e bide objaven do po~etokot na kongresot vo EHEDG Journal of Hygienic Engineering and Design. Upatstvo za izrabotka na apstraktite kako i informacii za cenata za kotizacija se objaveni na veb stranata na Kongersot: www.ehedg.mk.

Trudovite za koi nema da bide platena kotizacija nema da bidat objaveni.

Tretiot den od Kongresot e rezerviran za brokerski nastan kade pretstavnici od stopanstvoto, akademijata i istra`uva~kite instituti }e imaat mo`nost da ostvarat B2B sredbi.

Pove}e detali za na~inot na prijavuvawe na ovoj nastan }e najdete na veb stranata na Kongresot: www.ehedg.mk, na tel: 3211 - 422 ili na: contact@key.com.mk.

Vi blagodarime na u~estvoto!

Prof. D-r Vladimir Kakurinov Pretsedatel na Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG

Tenderi

26

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za Finansii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na u~ebnici na makedonski jazik od renomirani stranski avtori od oblasta na ekonomijata.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e5c7d7e3-8b7f-4c7e-a049-322f58a5f80e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na rezervni delovi za vozila Mercedes Unimog, REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9a62bdaf-9622-409e-b77dbe8e74fdb49d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA PVC stolarija - rezervoari - po specifikacija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=df315448-3351-4096-a405-1f4510964611&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na remeni za site ma{ini i vozila vo REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0068b0da-bc16-4d63-a1e4-85c4595b7fac&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centar za razvoj na polo{kiot planski region PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na studija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3bd90dba-1eb0-4d90-a1cda303082cd945&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na JZU Klini~ka bolnica - [tip, za period od edna godina.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=cc2fa894-0ab6-4e59-805ac3bc4109815d&Level=2

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na kancelariski i {tamparski materijali, REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d40a821a-a1ae-4165-9b2f-2bf470e5498b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Zamena na cevki vo sistemot za greewe i ladewe (dotraenost).

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=15b14e8f-10e4-41e9-9e02-7c44b9309b6b&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Isar - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na osigura~i po 2 pat.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a2fa499f-0f8c-4a26-9b05be3a21fafbf1&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalna higiena Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za specijalni komunalni rabotni ma{ini (metla~ki) so servisirawe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=f92b2bab-d8e6-47b3-bd77-1bb639b7d73b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Termoizolacioni materijali za remontni aktivnosti za 2011 za REK Bitola i REK Oslomej.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eb6eeab4-87c2-4108-947c-13230b9993ff&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „Sveti Erazmo“ Ohrid.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za operaciona sala Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=309c281a-37b7-4ae8-803561658380fbea&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rehabilitacija na magistralen pat M-1, delnica Katlanovo - Veles.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2e3e9770-54d4-4dac-a033-83bfee0d58ab&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Akcionersko dru{tvo za prireduvawe na igri na sre}a Dr`avna lotarija na Makedonija Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Zakup na prostor vo pe~aten dneven vesnik na novinsko izdava~ka ku}a.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a51e2c36-9fb7-4f25-91bfeb1e6a441f02&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Zavod za Nefrologija - Struga.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Telekomunikaciski uslugi (fiksna i mobilna telefonija) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=214ba356-0ad2-47c1-bc40-611d27ac1c61&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Oprema na dve laboratorii vo Makedonskata radio i televizija i edna laboratorija za Fakultetot za bezbednost pri Univerzitetot Sv.Kliment Ohridski-Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4d5348d1-a68c-432b-a5e8-0a4d5de914d1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kompjuteri, skeneri, printeri i ostanata hardverska oprema – po listi na specifikacijata.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7538cfbb-1b72-46df-97a7c29c1b4bced5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tehni~ki potro{en materijal za odr`uvawe na objekti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=932625dd-90c4-4eea-9138d13cbd868b05&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 30.12.2010 / ^ETVRTOK

27

IMOTITE NA ABRAMOVI^

OSVOEN I LONDON SKVER Od

fudbalski klub, preku privaten ostrov, do sozvezdie!

IVA BAL^EVA

uskiot tajkun i sopstvenik na londonskiot fudbalski klub ^elzi, Roman Abramovi~, go zbogati svoeto portfolio na nedvi`en imot so u{te edno luksuzno par~e. Stanuva zbor za palata od 2.000 kvadratni metri vo vrednost od 175 milioni evra vo centarot na London, i toa na samiot London skver. Samiot Abramovi~ u~estvuva{e vo ureduvaweto na ku}ata za da dobie dom po svoja merka, udoben i prijaten za `ivot so negovata devojka Darija @ukova, so koja go ima sinot Aron Aleksandar, koj, pak, e negovo {esto dete.

Palatata ima vkupno osum kata, od koi tri se pod zemja i vnatre ima prostorija za zabava, zatvoren bazen, kinosala, kako i soba za igrawe i u~ewe, nameneta za decata. Toj ne go izostavi ni personalot za koj ima

R

nameneto dva stana.

A listata na imotot {to go poseduva e dolga i skapa. Od luksuzni ku}i i vili, preku jahti, pa s$ do privatni avioni, Abramovi~ ne se dvoumi da potro{i za sopstveno zadovolstvo. I ne zastanuva tamu. Negoviot imot stanuva s$ pogolem.

Spored listata na “Forbs”, vo mart 2010 godina negovoto bogatstvo e proceneto na 11,2 milijardi dolari, {to go pravi eden od najbogatite lu|e na planetava. Vo 2003 godina toj go kupi angliskiot fudbalski klub ^elzi i dosega ima potro{eno pove}e od 800 milioni evra na istiot, suma koja be{e natfrlena edinstveno od {eicite vo Man~ester Siti.

Abramovi~ potro{i 400 milioni dolari za privaten ostrov Nova Holandija, vo srceto na Sankt Peterburg, koj, pak, e porane{na voena baza. Toj planira da go pretvori vo sovremen kulturen i komercijalen

GADGETS

centar i vo nego da napravi prostor i za svojata neverojatna umetni~ka kolekcija, po~nuvaj}i od deloto na Frensis Bejkon, koe go kupi vo 2008 godina po rekordna cena od 86,3 milioni dolari. Tajkunot poseduva imot na Fining Hil, vo zapaden Saseks, koj go kupi za 12 milioni funti vo 1999 godina. Vo 2004 godina toj se “podnovi” i so luksuzna vila na francuskata riviera me|u Nica i Kan, koja go ~ine{e 15 milioni funti.

Vo 2008 godina toj kupi ku}a vo blizina na Aspen, Kolorado, za 18 milioni funti, a vo narednata godina kupi i imot na Karibite za 54 milioni funti. Toj e poznat kako najgolem potro{uva~ na luksuzni jahti koi se popularno nare~eni “Mornarnicata na Abramovi~”.

“Eklipsa”, dolga 170 metri, go ~ine{e 1,2 milijardi dolari i momentalno e edna od najdolgite privatni jahti. Tuka se i “Pelarus”,

dolga 155 metri, proceneta na 100 milioni funti i “Susuro”, dolga 50 metri.

Vo negova sopstvenost ima i dve podmornici, prvata “Sietl 1000” (Seattle 1000), koja ~ini 13 milioni funti i u{te edna pomala “Nomad 1000” (Nomad 1000) od 3 milioni funti. Abramovi~ poseduva privaten “boing 767-33A/ER”, kako i tri helihopteri “eurokopter” (Eurocopter), site registrirani vo ostrovskata dr`ava Aruba.

Vo 2004 godina kupi dve

limuzini “mejbah” (Maybach 62), otporni na kur{umi, so vkupna vrednost od 1,65 milioni dolari. Toj isto taka poseduva “ferari FHH” po cena od 2,2 milioni dolari, od koe postojat samo triesetina takvi.

Poseduva i “bugat vevron” (Bugatti Vevron), “maserati MS12 korsa” (Maserati MC12 Corsa), “ferari 360” (Ferrari 360), “por{e karera GT” (Porsche Carrera GT), “rolsrojs korni{“ (Rolls Royce Corniche), “por{e 911 GT1”

(Porsche 911 GT1) i “mercedes SLK GTR” (Mercedes-Benz CLK GTR). Ona {to go pravi mnogu ekstravaganten vo {opingpohodite e tokmu negovoto najskapoceno, no i najdale~no par~e (ne)dvi`nost, a toa e cel solaren sistem! Alfa kentauri, sozvezdie oddale~eno 4,2 svetlosni godini od Zemjata, e proceneto na 3 milijardi dolari! No, soyvezdieto mo`ebi }e ja ima taa cena najmalku po 100 godini, za koga se predviduva prviot mo`en let dotamu...

OMA@: ATINA BOJAXI

SPORTSKA LEGENDA I FILMSKA MUZA

VKLU^I– ISKLU^I

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

portist na 20 vek na Makedonija, olimpiska legenda, prva `ena koja go preplivala Laman{, dvokraten svetski prvak, inspiracija za film. Ova nabrojuvawe na par~iwata od `ivotnoto delo na Atina Bojaxi bi mo`elo da odi vo nedolged, no vo momentot koga Makedonija ta`i nad nejzinata postela i go slavi nejziniot `ivot, pred s$ treba da se istakne nejzinata neverojatna `ivotna energija, koja & pomogna da izdr`i vo momentite vo koi sekoj drug bi se otka`al.

Mnogumina vo minatoto izjavile deka vistinskiot dom na Atina Bojaxi e Ohridskoto Ezero. Vo vodite na ezeroto taa gi ostvari svoite najbleskavi momenti vo karierata, koga vo 1962 godina ja osvoi prvata titula svetski prvak vo maratonsko plivawe. Podocna, istiot podvig go povtori i vo Kapri, Italija.

Svetot }e ja pameti Atina i poradi toa {to taa e prvata `ena koja go prepliva Laman{, morskiot kanal koj ja deli Velika Britanija od kontinentalna Evropa. Epsko

S ite pametime kolku ni be{e sme{no kako deca da im go vklu~uvame i isklu~uvame televizorot na roditelite i babite i dedovcite dodeka tie gledaat vesti ili nekoj film.

No, zatoa ni be{e potreben golemiot i glomazen dale~inski upravuva~.

Sega taa funkcija na vklu~uvawe i isklu~uvawe e vgradena vo tolku mal ured {to mo`eme da si go nosime na privrzokot od klu~evite.

Povtorno mo`eme da se po{eguvame so “na{ite” doma bez da ni se nalutat vo golema mera.

Sepak, ova mo`e da ima i prakti~ni pri~ini.

Na primer, koga sme vo faza na zaspivawe, a ne sakame da se rasonuvame baraj}i go dale~inskiot upravuva~, samo }e go pritisneme kop~eto i mo`eme mirno da spieme.

S

K O M E R C I J A L E N

EKLIPSA - najgolemata i najskapata jahta

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

Svetot

}e ja pameti Atina i poradi toa {to taa e prvata `ena koja go prepliva Laman{, morskiot kanal koj ja deli Velika Britanija od kontinentalna Evropa. Epsko dostignuvawe na Bojaxi, koe ve~no }e bide zapi{ano vo analite na pliva~kite hroniki

dostignuvawe na Bojaxi, koe ve~no }e bide zapi{ano vo analite na pliva~kite hroniki. Istiot 9 septemvri 1969 godina, koga taa uspea da ja prepliva delnicata, se navr{uvaa deset godini od denot koga niz Laman{ prepliva i Niko Nestor, u{te eden velikan na makedonskoto maratonsko plivawe.

Iako ~estopati povtoruva{e deka se ~uvstvuva po malku podzaboraveno od instituciite, taa go dobi priznanieto makedonski sportist na vekot, a be{e vmetnata i vo redot na makedonskite olimpiski legendi.

Laman{ i nejziniot `ivoten pat bea inspiracija za re`iserot Aleksandar \ur~inov, koj go snimi filmot “Ispravi se delfina”, kade {to glavnata uloga ja dobi vo toa vreme najgolemata jugoslovenska yvezda, Neda Arneri}.

Na 28 dekemvri svetot zagubi O G L A S

ATINA BOJAXI e eden od najgolemite makedonski sportisti na site vremiwa golemo sportsko ime, no i golem humanist. Makedonija ja zagubi svojata legenda, no K O M E R C I J A L E N

dobi nov spomenik na koj {to }e treba da se temeli idninata na novite pokolenija.

O G L A S

TOP 100

UTRE SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA