KAKVA EKONOMSKA 2011 GODINA NÈ O^EKUVA?!
ANALIZA NA KAPITAL:
DOBRA VEST EKONOMIJATA ]E PORASNE 2%-3%. LO[A VEST – TOA NE E DOVOLNO
20-25% PADNA OGLASUVA^KIOT PAZAR VO 2010 VO SPOREDBA SO 2009 GODINA!?
STRANA 2-3
STRANA 14-17
sreda / ~estit Bo`i}
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
PORTRET NA MLADIOT KOMPJUTERSKI GENIJALEC, MARKO ^ALASAN
NA ZATVORAWE, VTORNIK, 04.01.2011, 13.00~.
MBI 10 MBID OMB
00,50% 1 1,16% 00,00%
EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR
61,51 446,08 1,33
NAFTA BRENT EURORIBOR
995,53 1,50%
Roden da bide najdobar STRANA 30
INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.12)
MBI 10 2.293
INTERVJU ELIZABETA KAN^ESKAMILEVSKA
sreda-05 | nedela-09. januari. 2011 | broj 201 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40
2.288
2.283
TREBA DA SE OSLOBODIME OD KAPRICITE NA DNEVNATA POLITIKA
2.278
2.273 28.12
30.12
01.1
03.1
PETAR GO[EV
STRANA 28-29 KOLUMNA IVO IVANOVSKI
GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Balkanskite vina osvojuvaat od SAD do Kina STRANA 18
Investiciite i izvozot se klu~ za siguren uspeh STRANA 10-11
RIZICITE SE NAMALENI, SE O^EKUVA ZABRZAN RAST NA EKONOMIJATA
STRANA 8-9
LIDER [TO GO “TRESE” REGIONOT
PROFIL: DMITRIJ MEDVEDEV
DEJVID KAMERUN
TADI] JA REFORMIRA SRBIJA, BALKANOT MU E SLEDNA AMBICIJA!
JA IZVOJUVA BITKATA SO OBAMA, NA RED SE EVROPSKITE LIDERI
GLOBALNA AGENDA
STRANA 20-21
STRANA 24-25
STRANA 23
2011 - GODINA KINA KOGA K ]E STANE STA NAJGOLEMA NAJGO EKONOMIJA EKONO SVETOT VO SV STRA STRANA 12 KOLUM KOLUMNA D-R QU QUBE TRPESKI
SVETS SVETSKATA FINANSISKA FINA KRIZA – PRI^INI PRI^I IZLEZNI I IZL RE[ENIJA (II) RE[EN STRA STRANA 12 VOVEDN VOVEDNIK D ALEKSANDAR JANEV ALEKSA
VREME E ZA POSRE]NA NOVA GODINA?! STRANA 2
Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
SREDA 05 JANUARI 2010
VREME E ZA POSRE]NA NOVA GODINA?!
S
Sekoj po~etok na nova godina e period koga gra|anite slu{aat mnogu vetuvawa i `elbi od Vladata za toa {to planira da pravi vo tekot na celata godina, vo koja nasoka }e ja vodi zemjata – dali poblisku kon EU ili, pak, kon Zimbabve, dali ekonomijata }e raste, a nevrabotenosta }e se namaluva, dali }e porasnat platite. Gra|anite o~ekuvaat da slu{nat dali tie }e `iveat podobro od lani ili da se podgotvat za novo pre`ivuvawe?! Ako se sudi spored novogodi{noto obra}awe na premierot Nikola Gruevski, koj e golem optimist po priroda, toga{ jasno e deka do{lo vr em e z a pod o br a i posre}na nova godina! Slu{navme mnogu pozitivni o~ekuvawa deka krizata go gubi zdivot i ekonomijata }e raste so stapka od 3,5%, }e se otvoraat novi rabotni mesta, mnogu stranski investitori }e dojdat i “pomalku, pomalku” pozitivni o~ekuvawa deka site naplasteni problemi ne mo`at da se re{at preku no}. E, pa, dobro, ako globalnata kriza zavr{i, nema ve}e alibi deka taa e glavniot vinovnik za site problemi {to ja ma~at makedonskata ekonomija. Sega e vreme da poka`eme kolkav ni e vistinskiot kapacitet da se spravime so site predizvici..., neli? Nasproti vladiniot optimizam, ekonomistite licitiraat so razli~ni
brojki. Nivnite procenki se pomalku optimisti~ni od vladinite i o~ekuvaat deka ekonomijata godinava }e porasne za okolu 2%. Procenkite za bavnoto za`ivuvawe na makedonskata ekonomija idnata godina, generalno, se temelat na o~ekuvawata za blago zazdravuvawe i na evropskite ekonomii, osobeno onie koi va`at za najgolemi trgovski partneri na Makedonija. Poslednite podatoci od Germanija poka`uvaat deka nejziniot uvoz voop{to ne se zgolemuva, {to, vsu{nost, e u{te edna lo{a vest za nas, bidej}i najgolem del od proizvodstvoto se izvezuva na nivniot pazar. Ne e podobra sostojbata nitu vo ostanatite evropski zemji, koi neodamna gi zafati nov bran na ekonomskata kriza kako posledica na natrupanite dolgovi. Bankarite koi voobi~aeno se najgolemi pesimisti, o ~e k uv a a t sam o bl a go za`ivuvawe na ekonomijata. Verojatno }e izlezat i vo pravo dokolku i godinava prodol`at so istoto tempo da gi kreditiraat kompaniite, a parite da gi vlo`uvaat vo blagajni~ki zapisi bez rizik! Golema vistina e toa {to go rekol Robert Frost, deka bankata e mesto kade {to }e vi pozajmat ~ador vo fer vremenski uslovi, no }e vi go pobaraat nazad koga }e po~ne da vrne! No, bankarstvoto vo zemjava e druga prikazna. Ako nema pove}e krediti i pogolema finansiska poddr{ka za biznis-sektorot, za da mo`e da se {iri biznisot, proizvodstvoto i izvozot da rastat, toga{ kolku e realno da se o~ekuva deka ekonomijata }e ostvari rast od 3,5% vo 2011? Glaven adut na vlasta za razvojot na ekonomijata e buxetot od 2,6 milijardi evra i stimulirawe na javnata potro{uva~ka. Vo
11,9%
DOBRA VEST – EK LO[A VEST – TOA
ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk ja jan ev@ @kap appita tal.c .com. o .mk
obid {to pobrzo da gi eliminira posledicite od krizata, godinava planira da potro{i 7% pove}e pari otkolku lani, da gi zgolemi kapitalnite investicii na okolu 380 milioni evra, koi treba da bidat investirani vo izgradba na pati{ta, `eleznici, u~ili{ta, no i za nabavka na avtobusi, izgradba na `i~arnica, spomenici i muzei i drugi proekti koi ne obezbeduvaat odr`liv razvoj. Imaj}i go predvid dosega{noto lo{o iskustvo, nema garancii deka i ovie planirani investicii vo celost }e se realiziraat. No, dobro! Duri i da se ostvari najoptimisti~koto scenario za rast od 3,5%, sepak, toa ne e dovolno za da se podobri `ivotniot standard na gra|anite. Za da go po~uvstvuvaat site gra|ani ekonomskiot razvoj, da ima pove}e vrabotuvawa i povisoki plati i penzii, podobar `ivoten standard, BDP }e mora da porasne u{te dve-tri pedi pove}e! Ne sakam vo ovie prazni~ni denovi da bidam pesimist, no ne mi izleguva od glava ocenkata na Svetskata banka deka so rast od 3% na makedonskata ekonomija }e & bidat potrebni duri 86 godini za da go stigne evropskiot prosek.
Po koja pateka }e trgne spiralata na rastot na makedonskata ekonomija vo 2011godina?! Vo odgovorot na ova pra{awe ima edna dobra i edna lo{a vest - ekonomijata }e zakrepnuva, no bavno. Razli~ni se procenkite na analiti~arite, bankarite i me|unarodnite institucii za perspektivite na ekonomijata godinava, no re~isi site se pogolemi pesimisti od Vladata, koja o~ekuva ekonomski rast od 3,5%. Duri i da se ostvari toj rast, toa nema da promeni ni{to vo ekonomijata
P
janev@kapital.com.mk
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Qup~o Zikov
OFFICE MANAGER I FINANSII:
ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk
Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:
POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk
Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska
REKLAMA
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103
Nikolaj Toma{evski
marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA
OGLASI
Nade Toma{evska, Igor Toma{evski
Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105
FOTOGRAFIJA
gulakova@kapital.com.mk
Porasnal obemot na stokovata razmena na Makedonija vo periodot od januari-noemvri minatata godina. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka trgovskiot deficit vo ovoj period od godinata iznesuval 1,8 milijardi amerikanski dolari. Vo prvite 11 meseci od 2010 godina vo zemjava vlegle stoki i uslugi vo vrednost od 4,8 milijardi dolari, nasproti izvozot vreden 2,9 milijardi dolari. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najmnogu u~estvuvaat proizvodite od `elezo i ~elik, oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Vo uvozot, pak, najmnogu se zastapeni surovata nafta, motornite vozila za prevoz na patnici i elektri~nata energija. Najgolemi trgovski partneri na Makedonija i ponatamu se Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Italija, so koi zemjava ostvaruva 44,2% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena.
KAKVA EKONOMSKA 2011 GODINA NÈ È O^EKUVA?!
ALEKSANDAR JANEV
Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Aleksandar Ivanovski
SPECIJALNI PRILOZI:
Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
Po koja pateka }e trgne spiralata na rastotot na makedonskata ekonomija vo 2011 godina?! Vo odgovorot na ova pra{awe ima edna dobra i edna lo{a vest - ekonomijata }e zakrepnuva, no bavno. Zazdravuvaweto na ekonomiite kaj najgolemite trgovski partneri na Makedonija, kako i o~ekuvawata za zgolemeno tro{ewe na gra|anite, no i na dr`avata, so realizacija na najavenite kapitalni investicii, se glavnite faktori vrz koi se temelat procenkite deka makedonskata ekonomija godinava }e zakrepnuva so porast od 2% do 3%. Ekonomistite, bankarite i
biznismenite o~ekuvaat ekonomijata da raste so bavno tempo, nedovolno za da se po~uvstvuvaat pozitivni efekti vrz nevrabotenosta i `ivotniot standard na gra|anite. Duri i site relevantni me|unarodni institucii prognoziraat pobaven rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) otkolku Vladata, koja proektira rast od 3,5%. “Generalno, ne o~ekuvam brzo zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija vo naredniot period. Procenkite na Vienskiot ekonomski institut se deka vo 2011 godina makedonskiot BDP }e porasne za 2% i toa e mnogu bavno tempo na zakrepnuvawe. Najgolemo vlijanie vrz porastot na ekonomijata }e ima o~ekuvanoto zgolemuvawe na li~nata potro{uva~ka na gra|anite, no i na javnata potro{uva~ka, dokolku se realiziraat najavenite kapitalni investicii. Kaj zemjite vo Evropa, koi se najgolemi trgovski partneri na Makedonija, ekonomiite isto taka zakrepnuvaat so mnogu bavno tempo, taka {to ne mo`e
da se o~ekuva golem efekt od toa vrz doma{nata ekonomija, osobeno {to celiot makedonski izvoz e sleden od isto tolkav uvoz, taka {to nema neto-izvoz koj {to mo`e da vlijae vrz porastot na BDP”, analizira za “Kapital” profesorot od Vienskiot ekonomski instutut, Vladimir Gligorov. Spored nego, porastot od 2% bi bil minimalno za`ivuvawe na ekonomijata, {to voop{to nema da se po~uvstvuva. Za vistinski razvoj na ekonomijata BDP vo narednite godini treba da ostvaruva pozitivni stapki na rast od barem 5%. Profesorot Marjan Petreski, koj godinava MANU go odlikva{e kako najdobar mlad istra`uva~ vo ekonomijata, smeta deka i 2011 godina }e bide godina na ekonomsko stagnirawe. “Imaj}i go predvid blagoto zazdravuvawe na globalnata i posebno na evropskata ekonomija, sostojbata vo Grcija, celosnoto otsustvo na stranski investitori, problemite so likvidnosta doma
Navigator
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
LIDERI
3
NE IM BE[E DENOT
NIKOLA RISTANOVSKI
ANGELA MERKEL
VEN XIABAO
ZORAN KOWANOVSKI
IVO SANADER
BOJKO BORISOV
2011 godina }e bide slavna udbinata i idninata na ina ni malku ne izgubi I za makedonskiot akter, koj Sevroto ne e zasegnata s$ od ekonomskata sila K po ulogata na Ahmed Nurudin dodeka evrovalutata ja braporadi ekonomskata kriza,
ratko mu trae{e radosta a povidok e nova K za dobieniot sudski spor N afera, so koja uapseso Bendevska, zatoa {to vo niot porane{en hrvatski
bugarskiot premier se I najde na maki poradi Vikiliks, od kade {to “pro-
vo “Dervi{ot i smrtta” dobi u{te edna naslovna rolja vo “Gospoda Glembaevi”
Javnoto obvinitelstvo ve}e pristigna anonimna krivi~na prijava i protiv nego
tekoa” informacii deka bugarskite fudbalski klubovi se vo racete na mafijata
ni i poddr`uva germanskata kancelarka, koja ima klu~na uloga vo evrozonata
pa stanuva glaven spasitel na bankrotiranite evropski zemji
premier mo`e da bide obvinet za pronevera na 105 milioni evra
KONOMIJATA ]E PORASNE 2%-3% A NE E DOVOLNO
ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII “O~ekuvawata na Vladata deka ekonomskiot rast godinava }e bide povisok otkolku vo 2010 godina se baziraat glavno na dvi`eweto na doma{nite i eksternite faktori. Zazdravuvaweto na evropskite ekonomii so pogolema dinamika so nekolkumese~no zadocnuvawe }e se odrazi vrz dvi`eweto i na na{ata ekonomija. Doma{nata pobaruva~ka po~nuva da se stabilizira, a pozitiven efekt vrz razvojot na ekonomijata }e dadat i planiranite kapitalni investicii od buxetot, koi }e gi razdvi`at grade`ni{tvoto i industrijata.” i pobavniot porast na kreditiraweto vo odnos na o~ekuvaniot, s$ poizvesno e deka i 2011 godina }e bide godina na ekonomsko stagnirawe vo pogled na nevrabotenosta i siroma{tijata, odnosno godina vo koja fokusot }e bide na zadr`uvawe na postojnite, a ne na sozdavawe novi rabotni mesta. Ekonomijata e s$ u{te ranliva i potrebna e isklu~itelna vnimatelnost na politikite”, komentira Petreski. I profesorot Dimitar Eftimoski smeta deka makedonskata ekonomija nema kapacitet vo postrecesiskiot period da raste brzo i zatoa sugerira Vladata so pogolem dr`aven intervencionizam da go pottikne razvojot. “Idnata godina }e bide povtorno neizvesna. Smetam deka vladinata prognoza za rast e preceneta. Iako evropskite ekonomii, predvodeni od germanskata, kako glaven motor, po~naa da za`ivuvaat, tie efekti vo Makedonija }e se po~uvstvuvaat so odredeno zadocnuvawe, kako {to i krizata se po~uvstvuva podocna. Poradi toa, o~ekuvam makedonskata ekonomija godinava
GLIGOR BI[EV GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA “2011 }e bide neizvesna godina. Se o~ekuva blago za`ivuvawe na ekonomijata, no toa nema da zna~i dramati~en porast i brz izlez od ovoj postkrizen period. Soodvetno na zakrepnuvaweto na ekonomijata, }e se zgolemi i kreditiraweto od strana na bankite so godi{na stapka na krediten rast me|u 15%-17%.” da ostvari stapka na rast od najmnogu 2%. Postkriznite periodi sekoga{ se te{ki, taka {to pred nas stojat silni predizvici koi }e mora da se nadminat. Zatoa, smetam deka sega e vistinsko vreme dr`avata da go pottikne razvojot so vbrizguvawe sve` kapital, duri i po cena da se prodlabo~i javniot dolg. Makedonija ima prostor da se zadol`uva i u{te pove}e ima golema potreba da go pravi toa za da investira vo kapitalni proekti koi }e ja izvle~at ekonomijata od kriza. Poniskite stapki za rast se podobra osnova za zgolemuvawe na javniot dolg i pogolema multiplikacija od tie investicii. Zgolemeniot javen dolg potoa lesno }e se kompenzira so rastot na BDP”, ocenuva Eftimoski. Duri i proekciite na site relevantni me|unarodni institucii se mnogu popesimisti~ki od vladinite i se dvi`at od 2% do najmnogu 3%. Vienskiot ekonomski institut prognozira deka makedonskata ekonomija godinava }e porasne za 2%, kolku {to predviduva i Evropskata komisija. Evropskata banka za obnova i razvoj prognozira rast do 2,5%, a najoptimisti~ko scenario ima MMF, so prognoza za rast me|u 3% i 3,5%. VLADATA NAJGOLEM OPTIMIST Sekoga{ koga se davaat procenki za idnite dvi`ewa na ekonomijata, kako po pravilo, Vladata e najgolem optimist. Nejzin glaven adut za razvoj na ekonomijata vo 2011 godina }e bide buxetot od
VLADIMIR GLIGOROV ANALITI^AR NA VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT “Generalno, ne o~ekuvam brzo zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija vo naredniot period. Procenkite na Vienskiot ekonomski institut se deka vo 2011 godina makedonskiot BDP }e porasne za 2% i toa e mnogu bavno tempo na zakrepnuvawe. Najgolemo vlijanie vrz porastot na ekonomijata }e ima o~ekuvanoto zgolemuvawe na li~nata potro{uva~ka na gra|anite, no i javnata potro{uva~ka, dokolku se realiziraat najavenite kapitalni investicii.” 2,6 milijardi evra i porastot na kapitalnite investicii. No najgolem del od buxetot, odnosno 85% od parite od danoci, i vo 2011 godina }e se potro{at za plati i nadomestoci na javnite slu`benici, za stoki i uslugi i za drugi socijalni dava~ki. “O~ekuvawata na Vladata deka ekonomskiot rast godinava }e bide povisok od lani se baziraat glavno na dvi`eweto na doma{nite i eksternite faktori. Zazdravuvaweto na evropskite ekonomii so pogolema dinamika so nekolkumese~no zadocnuvawe }e se odrazi vrz na{ata ekonomija. Poradi toa, o~ekuvame izvozot idnata godina da porasne za 10,5%. Doma{nata pobaruva~ka po~nuva da se stabilizira, a pozitiven efekt vrz razvojot na ekonomijata }e dadat i planiranite kapitalni investicii od buxetot, koi }e gi razdvi`at grade`ni{tvoto i industrijata. Osven toa, koordiniranata politika na NBM i Vladata za namaluvawe na kamatite na dr`avnite hartii od vrednost i porastot na doma{noto {tedewe isto taka }e sozdadat uslovi za zgolemena kreditna aktivnost, kako osnova za pobrz ekonomski razvoj”, veli ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Narodnata banka, pak, o~ekuva
porast na BDP od 2% do najmnogu 3%. Glaven generator na ekonomskiot rast se o~ekuva da bidat investiciite, soglasno najavenoto zgolemeno nivo na kapitalni investicii od buxetot vo 2011 godina, no i porastot na javnata potro{uva~ka. Osven toa, NBM o~ekuva da se zgolemat i stranskite direktni investicii i kreditnata poddr{ka na bankite, kako zna~ajni komponenti koi mo`at da vlijaat vrz zabrzuvaweto na ekonomskata aktivnost na zemjata. “2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnuvawe na ekonomijata so rast od 2% do 3%. Sepak, i ovie proekcii vo uslovi na prodol`en nestabilen postkrizen ambient i mnogu neizvesnosti vo svetskata ekonomija se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka mo`at da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dr`avnite kapitalni investicii, dodeka vo pozitivna bi vlijaele promenite na pazarot na trud, koi vo proekcijata se vklu~eni konzervativno”, smeta guvernerot Petar Go{ev. Podobruvaweto na makroekonomskiot ambient i namalenite percepcii za rizici kaj bankite se o~ekuva da go zgolemat i kreditiraweto. NBM proektira godi{en rast na kreditiraweto od 12,1% vo 2011 godina, {to e za malku pove}e od o~ekuvaniot od 9,4% do krajot na 2010 godina. Zgolemena pobaruva~ka za krediti se o~ekuva i vrz osnova na pogolemata sklonost na naselenieto i na kompaniite kon potro{uva~ka. Inflacijata e proektirana vo interval me|u 2% i 3%. BANKARITE SO KONZERVATIVNI OCENKI Osven konzervativnosta vo raboteweto, makedonskite bankari se pretpazlivi koga se vo pra{awe i nivnite procenki za dvi`eweto na ekonomijata. Kako lu|e koi postojano gi analiziraat kompaniite i nivniot kapacitet, ocenuvaat deka sostojbata vo ekonomijata e mo{ne delikatna. Za idnata godina prognoziraat blago za`ivuvawe so rast na BDP ne pogolem od 3%. Ako 2010 godina pomina vo znakot na namalena kreditna poddr{ka na bankite vo ekonomijata i zaostruvawe na uslovite za kreditirawe, vo o~ekuvawe na za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost, godinava bankarite najavuvaat pove}e krediti i poniski kamati. “2011 s$ u{te }e bide neizvesna godina. Se o~ekuva blago za`ivuvawe na ekonomijata, no toa nema da zna~i dramati~en porast i brz izlez od ovoj postkrizen period. Vo sekoja zemja privatniot sektor e toj koj go generira ekonomskiot rast i sozdava rabotni mesta. No, bez partnerski odnos so nositelite na ekonomskata politika, koi treba da napravat
odreden ambient na stopanisuvawe, tie nema da generiraat dovolen ekonomski rast koj }e ja apsorbira nevrabotenosta. Iskustvata poka`uvaat deka zemjite koi rastat brzo, po pravilo, se zemji vo koi postoi odreden op{testven konsenzus za prioritetite i vrednostite vo taa zemja. Soodvetno na zakrepnuvaweto na ekonomijata, }e se zgolemi i kreditiraweto od bankite so godi{na stapka na krediten rast me|u 15% i 17%”, ocenuva prviot ~ovek na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Bankarite velat deka kompaniite ve}e po~nale pove}e da baraat krediti za investicii, {to, spored niv, e pozitiven trend koj poka`uva deka biznis-sektorot gi nadminuva likvidnosnite problemi koi bile najizraeni vo prvata polovina od ovaa godina. “Imaj}i predvid deka cenata na blagajni~kite zapisi e na rekordno nisko nivo, o~ekuvam deka bankite s$ pove}e }e imaat predizvik parite da gi plasiraat kako krediti namesto da gi steriliziraat vo NBM. No, toa, sepak, ne zavisi samo od cenata na blagajni~kite zapisi, tuku i od kvalitetot na proektite {to } e gi ponudat kompaniite, odnosno kapacitetot na ekonomijata za krediti. Iako od minatata godina kompaniite dominantno baraa krediti za obrten kapital za nadminuvawe na nivnite likvidnosni problemi, vo posledno vreme s$ pove}e se baraat krediti za investirawe i toa e pozitiven signal koj poka`uva
deka idnata godina u{te poizrazeni }e bidat barawata za investiciski krediti”, komentira Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na Prokredit banka. Biznismenite, pak, velat deka najte{koto pominalo i vo novata godina vleguvaat so pogolem optimizam. Najavuvaat novi investicii, no i tie o~ekuvaat dr`avata da gi sledi nivnite barawa i da sozdade podobar ambient za vodewe biznis. “Mora da bideme optimisti. Se pojavuvaat prvite znaci na za`ivuvawe na ekonomijata. Predizvicite ostanuvaat isti: namaluvawe na nevrabotenosta; unapreduvawe na javnata infrastruktura, pred s$ soobra}ajnata; novi investicii vo energetski kapaciteti, tehnologii, kako {to se energija od obnovlivi izvori; privlekuvawe stranski investicii; a od druga strana, zgolemuvawe na kapacitetot i efikasnosta na dr`avnata administracija i efikasno funkcionirawe na pravniot sistem, {to e od ogromna va`nost za site pretpriema~i vo zemjava”, komentira generalniot direktor na Skopski pazar, Sa{o Davitkovski. Rast od 2% ili 3% vo su{tina e sosema nebiten. Najva`no e dali toj minimalen statisti~ki porast mo`e da vlijae realno vrz kvalitetot na `ivot. Bez rapidno zabrzuvawe na ekonomskata aktivnost Makedonija ostanuva zaglavena na dnoto, so najvisoka stapka na nevrabotenost i siroma{no naselenie.
MISLA NA DENOT VISTINSKATA GENIJALNOST SE SOSTOI VO SPOSOBNOSTA ZA PROCENUVAWE NA NESIGURNATA, OPASNA I PROTIVRE^NA INFORMACIJA
VINSTON ^ER^IL BRITANSKI POLITI^AR I PREMIER
PO^ITUVANI ^ITATELI, Vo dene{niot broj na “Kapital” rubrikite Pobednik i Gubitnik nema da gi ~itate. Bo`i} e den koga si posakuvame mnogu zdravje, sre}a i ubavi momenti. Zatoa, nema da birame pobednik i gubitnik, so poraka vo 2011 godina site da bideme pobednici.
Navigator
4
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
SVET
0-24
...SREDBA
...SVETSKI KONCERT
Klu~ot za vratata na NATO e imeto
Bob Dilan gostuva{e vo Skopje
Johnson Matthey po~na da raboti
a prvata sredba na premierot, Nikola Gruevski, so generalniot sekretar na NATO, Agnes Fog Rasmusen, prozvu~i istiot refren od sagata za sporot so Grcija: vratite na Alijansata se otvoreni za Makedonija, ako go re{ite imeto!
ultniot kant-avtor, poet i humanist, Bob Dilan, be{e najgolemoto muzi~ko ime {to minatata godina nastapi vo Makedonija, odr`uvaj}i koncert za pametewe {to go najavi jubilejnoto 50 izdanie na festivalot Ohridsko leto.
o april 2010 po~na da raboti vtorata fabrika vo Bunarxik Vkatalizatori. na britanskata kompanija Johnson Matthey za proizvodstvo na Toa be{e edna od najgolemite stranski investicii
N
...VTORA FABRIKA VO BUNARXIK
K
minatata godina, koja dostigna vrednost od 40 milioni evra.
NOV ZAKON ZA PRIREDUVA^ITE NA IGRI NA SRE]A
VLADATA ]E GO POLNI BUXETOT SO POGOLEMI DAVA^KI ZA KAZINA I OBLO@UVALNICI Ova e seriozen udar za kazinata i sportskite oblo`uvalnici, velat ottamu. Spored niv, noviot Zakon za igri na sre}a ima za cel da ja polni dr`avnata kasa, no predupreduvaat deka ovie odredbi }e imaat sprotiven efekt VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
ladata }e go polni buxetot so toa {to }e gi zgolemi dava~kite za kazinata i oblo`uvalnicite. Nadomestot za licenci za igri na sre}a }e se zgolemi za 5%, a punktovite za igri na sre}a }e pla}aat dava~ka od 100.000 denari po objekt, soop{ti v~era vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. Pokraj toa, sekoj prireduva~ na igri na sre}a }e mora da aplicira za dozvola vo Ministerstvoto za finansii, da gi dostavi na uvid pravilata za igra i da gi ispla}a dobivkite vo rok od 60 dena, vo sprotivno }e sleduva odzemawe na dozvolata. Dosega Zakonot zabranuva{e u~estvo na maloletnici vo kazina i oblo`uvalnici, no so noviot Zakon strogo se zabranuva i vlez na ovaa kategorija lu|e vo vakvi objekti. Spored Vladata, ova e so cel da se namali sivata ekonomija i da se za{titat u~esnicite vo igrite na
V
5%
}e se zgolemi nadomestot za licenci za igri na sre}a
sre}a. “Dosega ima{e visok procent na siva ekonomija vo ovoj del. So cel toa da se spre~i, se voveduvaat novini od ovoj tip. So zabranuvaweto na vlezot na maloletnici vo objekti vo koi se odvivaat igri na sre}a, pravilno }e se naso~i mladinata. Ne ni e celta da im na{tetime na organizatorite na ovie igri, no nivnata rabota mora da se regulira”, re~e Stavreski. Toj potencira deka dosega bile mali prihodite vo buxetot po ovaa stavka, no, zatoa, so novite zakonski odredbi }e se odvojuvaat pove}e pari za finansirawe na sportski aktivnosti i za nevladinite organizacii. Od kazinata i sportskite oblo`uvalnici, pak, komentiraat deka ova e seriozen udar za niv. Spored niv, noviot Zakon ima za cel da ja polni dr`avnata kasa, no
3 FAKTI ZA...
31.901 24.232 31.256
Se zgolemuvaat dava~kite za prireduva~ite na igri na sre}a predupreduvaat deka k ovie odredbi }e imaat sprotiven efekt. “Znaeme deka pozadinata na celata rabota e da se polni buxetot. No, so ovie dava~ki, Vladata }e go napravi na{iot biznis nerentabilen, a so toa }e gi izgubi i tie pari {to dosega gi pribirala dr`avata po taa osnova. Vo
odnos na zabranata za vlez b na maloletnici vo na{ite prostorii, {to mo`eme da storime, da stavime obezbeduvawe pred sekoj punkt ili da gi tepame decata za da gi spre~ime da vlezat”, veli sopstvenik na oblo`uvalnici vo Skopje. I od nekolku kazina vo Gevgelija velat deka zakonskite izmeni zna~itelno }e
PROCENKI... XEQAL BAJRAMI
LU\E POBARALE AZIL VO [VEDSKA GODINAVA
AZILANTSKI BARAWA OD [VEDSKA BILE PODNESENI VO 2009 GODINA AZILANTSKI PREDMETI USPEALO DA RAZGLEDA MIGRACISKOTO BIRO VO TEKOT NA 2010 GODINA
minister za trud i socijalna politika
PROFESIONALNITE VOJNICI VO PENZIJA ]E OTVORAAT SOPSTVEN BIZNIS
S
o potpi{uvawe memorandum me|u Ministerstvoto za odbrana, Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za vrabotuvawe, porane{nite profesionalni vojnici preku krediti i subvencii }e mo`at da se samovrabotuvaat ili da se vrabotat vo kompaniite vo zemjava. “Ako nekoja kompanija poka`e interes da vraboti profesionalen vojnik, vo prvite {est meseci dr`avata }e gi pokrie site pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe, a, pak, kompanijata vo slednite 12 meseci }e treba da go zadr`i vraboteniot na rabotnoto mesto”, veli ministerot Bajrami. Krediti i subvencii od po 3.000 evra }e mo`at da dobijat profesionalnite vojnici koi zavr{ile so slu`ba vo ARM.
im gi namalat prihodite. So noviot Zakon }e se vovedat i tri novi lotariski igri na sre}a, kako i zakonski regulirani igri na sre}a na Internet. Zakonot pominal vo Vlada i momentalno e vo sobraniska procedura. Se o~ekuva da stapi na sila za eden mesec. Od 2012 godina }e se vovedat u{te porigorozni
izmeni vo delot na regulacijata na igrite na sre}a. Stavreski najavi deka elektronski }e se povrzuvaat site kazina i oblo`uvalnici so kompjuterskiot sistem na Upravata za javni prihodi, za vo sekoe vreme da se imaat na uvid site podatoci za ostvarenite uplati i isplati.
QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...
PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 12 JANUARI 2011
6
Politika / Pari / Dr`ava
PREGLED VESTI NAODITE ZA SLU^AJOT SO VOZA^OT NA MPM STIGNAA VO UJP pravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam soop{ti deka gi dostavila naodite od izvr{enata analiza do Upravata za javni prihodi za predmetot Du{an Ogwanovski, voza~ot na Media print-Makedonija, koj vo mart 2008 godina bil faten na ungarskata granica vo obid da prenese 750 iljadi evra skrieni vo {i{e. “Kako administrativen organ, Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam postapuva soglasno zakonot po site informacii i izve{tai {to gi dobiva, a naodite od sprovedenite analizi gi dostavuva do nadle`nite organi za ponatamo{no postapuvawe”, se naveduva vo soop{tenieto na Upravata. Ogwanovski, kako voza~ vo Media print-Makedonija, kako {to objavija nekoi mediumi, parite, navodno, trebalo da gi odnese vo firmata Media print-Viena. MPM gi negira takvite tvrdewa, no, sepak, najavi vnatre{na kontrola.
U
KOWANOVSKI: ZA^UDUVA ANONIMNATA TU@BA PO MOJOT PROCES SO PRATENI^KATA BENDEVSKA inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, po dostavenite krivi~ni prijavi protiv nego i protiv 12 direktori za mo`na zloupotreba na slu`benata polo`ba i navoden kriminal od sedum milioni evra, se pravda deka ne znael {to se slu~uvalo vo REK Bitola dodeka toj bil direktor. Kowanovski se obide da tolkuva koj mo`e da stoi zad anonimnata krivi~na prijava, podnesena neodamna vo bitolskoto Javno obvinitelstvo. “Normalno deka ne znaev. Dozvolete istragata i instituciite na sistemot da poka`at {to se slu~uvalo. Za~uduva podatokot koj doa|a neposredno po mojot proces koj go vodev so prateni~kata Bendevska. Ne znam zo{to nekoj ima potreba da se krie zad nekakva anonimna krivi~na prijava. Jas sum tuka i, kako i site gra|ani na Republika Makedonija, ako sum go prekr{il zakonot, normalno deka }e snosam sankcii”, objasnuva ministerot Kowanovski. Kowanovski i u{te 12 porane{ni i sega{ni direktori i rakovoditeli vo dr`avnata REK Bitola, policijata gi somni~i za organiziran kriminal "te`ok" sedum milioni evra. Spored Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, osomni~enite, vo 2008 godina, koristej}i gi toga{nite odgovorni funkcii vo REK Bitola, potpi{uvale fakturi za nadvore{ni firmi so koi napla} ale pove}e otkolku {to trebalo.
M
DIMOVSKI: AGENCIJATA ZA HRANA I VETERINARSTVO ]E JA KONTROLIRA HRANATA VO MAKEDONIJA inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, poso~uva deka integriraweto na Direkcijata za hrana i Upravata za veterinarstvo vo Agencija za hrana i veterinarstvo e golema i zna~ajna reforma vo delot na kontrolata na hranata. “Ova telo kompletno }e ja vr{i kontrolata na celokupnata hrana vo Makedonija, so isklu~ok na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Vakvi tela ima vo pove} e evropski zemji koi po povr{ina ili po populacija se kako Republika Makedonija. Odlukata e donesena po preporaka na Evropskata unija i po~ituvaj}i gi nasokite, nie bezrezervno go poddr`avme osamostojuvaweto na ovaa Agencija, bidej}i smetame deka na gra|anite i kompaniite, toa }e im bide od korist”, izjavi Dimovski. Direktorot na Agencijata, pak, Dejan Runtevski, veli deka so kontrolata na hranata od niva do trpeza }e se podigne nivoto na za{tita na potro{uva~ite, kako i na `ivotnite. Runtevski dodava deka vo idnina planiraat dopolnitelni vrabotuvawa i zajaknuvawa na kadarot vo delot na inspekciskiot nadzor, za da se obezbedi celosna pokrienost vo site fazi vo proizvodstvoto, prometot i distribucijata na hranata.
M
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
KAKVA E AGENDATA NA VLADATA ZA SLEDNATA GODINA?
EVROATLANTSKATA INTEGR RAST - PRIORITETI NA VL MARIJA SEVRIEVA
sevrieva@kapital.com.mk
okraj brzo re{avawe na sporot imeto, Evropskata unija ~eka od Makedonija i napredok vo politi~kiot dijalog, borbata protiv korupcijata, reformi vo sudstvoto i javnata administracija, podobruvawe na delovnata klima i sloboda na mediumite. Premierot Nikola Gruevski veti deka od zabele{kite vo Evropskiot izve{taj }e izvle~e pouka i }e napravi akciski plan za podobruvawe na sostojbite. “Kapital” otkriva koi se prioritetnite pra{awa so koi }e se zanimava Vladata godinava za da ostvari napredok vo implementirawe na reformite i vo integriraweto vo EU i NATO. [IREWE NA BILATERALNITE VRSKI Klu~ni partneri na Makedonija ostanuvaat SA D, Kina, Japonija, Kanada, Avstralija i Indija. Toa se del od celite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo strate{kiot plan 2010–2012. “Unapreduvawe na bilateralnite odnosi i multilateralnata sorabotka i so zemjite od Ju`na i Centralna Amerika, Jugoisto~na Azija, Centralna Azija, Dale~niot Istok, Bliskiot Istok i Severna Afrika. Edna od aktivnostite }e bide otvorawe tri novi diplomatski pretstavni{tva vo Tokio, Buenos Aires i Astana”, pi{uva vo Strategijata.
P
Spored MNR, promocija na dr`avata i zapoznavawe na ostanatite zemji so problemot so imeto }e se pravi preku lobirawe i nametnuvawe na nadvore{no-politi~kite prioriteti na Makedonija vo politikata na zemjite od vonevropskiot region. Za pocvrsta i poefikasna sorabotka so zemjite od regionot, potrebno e i ponatamu da se pridonesuva kon sta-
bilizacija i unapreduvawe na regionot. Iako MNR so posledniot izbor na ambasadori za Albanija i Turcija, ne go doka`uva toa, sepak velat deka obezbeduvaweto kvalitetni konzularni uslugi }e bide prioritet. “MNR }e ja zaokru`i konzularnata mre`a so otvoraweto generalen konzulat vo Sidnej, Pert i Geteborg, a konzularnoto oddelenie vo
Bon da prerasne vo generalen konzulat”, pi{uva vo strate{kiot plan na MNR. Na agendata na Ministerstvoto za ekonomija }e bide ostvaruvaweto na nekolku utvrdeni celi i prioriteti: podobruvawe na delovnata klima za odr`liv rast i razvoj na nacionalnata ekonomija, zgolemuvawe na doma{nite i stranski direktni investicii; zgolemu-
KAKO ]E IZGLEDA SKOPJE VO 2011
DO KRAJOT NA GODINATA AL roektot "Skopje 2014", najaven na po~etokot od minatata godina, zabrzano gi dobiva svoite konturi i izgled. Ve}e se nayira idniot lik na centarot na gradot. Muzejot na Narodnoosloboditelnata borba, Stariot teatar, Ustavniot sud, Ministerstvoto za vatre{ni raboti se vo poodminata faza na gradba. Vo centarot na Skopje bea postaveni golem broj skulpturi i spomenici - Goce Del~ev i Dame Gruev, gemixiite, Metodija Andonov-^ento, prosvetitelite Sveti Kliment i Sveti Naum Ohridski i Sveti Kiril i Metodij. Postamentot za fontanata vo centarot na gradot go dobiva svojt lik, a kowanikot se o~ekuva da bide postaven do krajot na 2011. Po~na i izgradbata na portata Makedonija, koja treba da bide gotova do 8 septemvri, na 20-godi{ninata od nezavisnosta. Gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi}, veli op{tina Centar gi dava dozvolite za gradba, gi pravi detalnite urbanisti~ki planovi, no proektot go vodat ministerstvata. “Ovoj proekt e ne{to {to
P
Kako }e izgleda Skopje vo 2011 godina, koi od proektite po~nati vo gradot }e go dobijat svojot finalen izgled ovaa godina i {to u{te e planirano, otkrivaat gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski i gradona~alnikot na op{tina Centar, VladimirTodorovi} nema da se povtori. Mnogu mi se dopa|a. Iako sega go kritikuvaat barokniot stil, koga }e pominat pet ili osum godini nikoj nema da se se} ava kolku be{e kritikuvan. Jas od tuka mo`am da gi vidam stolbovite na Ustavniot sud, koj navistina predizvikuva nekakva mo}. Toa osobeno }e bide izrazeno koga }e zavr{i izgradbata i koga }e ima iluminacija. Isto e i so zgradata na MNR i na teatarot”, veli Todorovi}. Kako pogolem kapitalen objekt na op{tinata, Todorovi} go izdvojuva pe{a~kiot most na Vardar, koj se o~ekuva da go dobie svojot kone~en lik godinava. Proektot ~ini okolu dva milioni evra. “Sakame da napravime edna gradinka i mo`ebi edno u~ili{te. Toa se kapitalni objekti, no treba da go vidime i na~inot na finan-
sirawe. Konkurirame za mal del od grant, na eden softlajn proekt od avstriska vlada, kade {to uslov e 50% od materijalite da bidat od Avstrija. ]e vidime dali toa }e se realizira slednata godina”, veli Todorovi}. Skopjani ovaa godina }e dobijat u{te edna gradska pla`a vo blizina na Kameniot Most, koja }e ~ini 150 iljadi evra. GRADSKITE UPRAVI SO NOVI GRADSKI KU]I Gradskite upravi na op{tina Centar i gradot Skopje se smesteni vo baraki koi se mnogu mali i ne izgledaat ubavo. Pove}e pari se tro{at na nivno sanirawe. “Nie rabotime na proektot, koj } e bide gotov vo fevruari. Idejata e da se gradat ~etiri zgradi od 4-5.000 kvadratni metri. Koga proektot }e bide izraboten, }e raspi{eme
tender. Potencijalniot investitor }e treba da go kupi i zemji{teto”, veli Todorovi}. Gradskata ku}a planirana na plo{tadot }e ima rezidencionalen karakter. Gradona~alnikot operativnoto vreme }e go pominuva vo kancelariite na gradot, a pri odbele`uvawe nastani i sve~enosti }e bide vo Gradskata ku}a na plo{tadot. PLO[TAD SKENDER-BEG I “AERODROM - MESTO ZA INVESTICII? Deka Skopje ne e samo centarot na gradot doka`aa i ostanatite op{tini. ^air go gradi plo{tadot Skender-beg, op{tina Aerodrom go ima svojot “Aerodrom - vistinsko mesto za va{ite investicii”. Od op{tina ^air velat deka plo{tadot Skender-beg }e po~ne da se gradi letovo.
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Politika / Pari / Dr`ava
7
FATMIR BESIMI
RACIJA I EKONOMSKIOT LADATA ZA 2011 GODINA!
Op{t napredok na ekonomijata, polnopravno ~lenstvo vo NATO i vo EU, reforma na javnata administracija i na sudskiot sistem! Ova se planovite na ~ija realizacija }e se posvetat premierot Nikola Gruevski i negovite ministri vo slednite 12 meseci! ANTONIO MILO[OSKI MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI “Cenime deka Makedonija kako zemja e taa koja ima realen interes, no istovremeno smetame deka i Grcija bi trebalo da go spodeluva istiot interes za ova pra{awe - {to poskoro da gi pribli`uvame stavovite i da o~ekuvame eventualen napredok. Vo sekoj slu~aj, za ova pra{awe ostanuva kako dilema pragmati~nosta od strana na oficijalna Atina.”
vawe na konkurentnosta na ekonomijata; regulirawe na vnatre{niot pazar; za{tita na potro{uva~ite i nivnite prava, kako i harmonizacija na zakonodavstvoto i voveduvawe me|unarodni standardi. Vo 2011 godina ministerot Fatmir Besimi vetuva deka }e prodol`i so realizacija na proektite za razvoj na energetskiot sektor i podo-
bruvawe na energetskata efikasnost, strukturni reformi vo energetikata so cel konkurentnost i sigurnost vo snabduvaweto so energija i za{tita na `ivotnata sredina. Razvojot na turizmot }e se stimulira preku kreirawe merki, politiki i proekti za obezbeduvawe informacii, znaewa i poddr{ka za izgradba na moderna turisti~ka infrastruktura i promocija na zemjava kako atraktivna destinacija. Planirani se i novi zakoni, me|u koi i za upravuvawe so otpad od istra`uvawe i eksploatacija na mineralni surovini, za koncesii i javno-privatno partnerstvo i za evropski ekonomski interesni grupi, kako i izmeni i dopolnuvawa na zakonite za ugostitelska dejnost,
vr{ewe zanaet~iska dejnost, trgovija, transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, privatizacija na dr`avniot kapital i za trgovski dru{tva. SUDSTVOTO MORA DA SE REFORMIRA! Od kabinetot na ministerot za pravda Mihajlo Manevski velat deka ako minatata godina bila godina na podgotovka i donesuvawe na zakonite (Zakon za krivi~na postapka, za sudovite, upravnite sporovi, Sudskiot sovet i za sudska slu`ba), godinava }e se posvetele na obezbeduvawe uslovi za nivna implementacija. “Ministerstvoto za pravda }e gi naso~i svoite aktivnosti na primena na zakonskite akti koi }e stapat na sila, sledewe na nivnata implementacija i
jaknewe na kapacitetite na instituciite koi treba da gi sproveduvaat", velat od Ministerstvoto. Vo 2011 godina }e se pristapi kon realizacija na zakonskite odredbi za ustanovuvawe na vi{iot upraven sud, izmeni vo izbornoto, krivi~noto zakonodavstvo i del od zakonite za donacii i sponzorstva. Akcent }e bide staven i na donesuvawe na podzakonskite akti od oblasta na sudstvoto, politi~kiot sistem i izvr{uvaweto, medijacijata i notarijatot. No, ministerot za pravda dobiva seriozni kritiki i za sostojbite vo zatvorite. Samo poslednite meseci od 2010 godina desetina zatvorenici izbegaa od zatvorite, se slu~ija nekolku tepa~ki i samoubistva.
MINISTER ZA EKONOMIJA “Planirame razvoj na konkurentnosta na makedonskata industrija, razvoj na pretpriemni{tvoto, na konkurentnosta i inovativnosta na malite i sredni pretprijatija, podobruvawe na me|unarodnite trgovski odnosi i promocija na izvozot preku ekonomsko otvorawe i liberalizacija."
MIHAJLO MANEVSKI MINISTER ZA PRAVDA “Ministerstvoto za Pravda, soglasno programata, vo 2011 godina }e gi naso~i svoite aktivnosti na primena na zakonskite akti koi }e stapat na sila narednata godina, na sledewe na primenata na zakonite i nivna soodvetna implementacija i jaknewe na kapacitetite na instituciite koi treba da gi sproveduvaat tie zakoni." Spored programata za rabota na Ministerstvoto za 2011 godina, podobruvaweto na sostojbite vo zatvorite ostanuva prioritet. “Za 2011 godina e predvidena podgotovka na tehni~ka dokumentacija i po~nuvawe so gradba na KPD Idrizovo, dogradba na zatvorot vo Kumanovo, vospitno-popravniot dom Tetovo, Zatvorot-Skopje", velat od Ministerstvoto za pravda. Za taa cel }e go koristat kreditot od 46 milioni evra od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa. RAMKOVNIOT DOGOVOR I PONATAMU PRIORITET NA VLADATA Vo duhot na multietni~koto op{testvo i Ramkovniotdogovor, pomalite etni~ki zaednici so izmenite vo Izborniot zakonik, koi treba da se slu~at vo 2011 godina, }e imaat mo`nost da
bidat del od sobraniskiot sostav so odreden sistem na kvoti. Od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor potenciraat deka vo 2011 godina }e prodo`at so sproveduvawe na strate{kiot plan i na osum programi. “Sekretarijatot }e prodol`i so koordinacija i sledewe na pravi~nata zastapenost, kako osnoven stolb ili kako eden od prioritetite koi proizleguvaat od Ramkovniot dogovor”, veli Muhamed Hoxa. Toj veli deka e vo tek podgotovka na bazata na podatoci za pravi~nata zastapenost na malcinstvata, koja se o~ekuva da bide promovirana na po~etokot od godinava. Prioritet, spored Hoxa, }e bide i Akcioniot plan za sproveduvawe na Zakonot za jazicite.
LEKSANDAR ]E “DOJAVA” NA PLO[TAD!
“J a v n a ta d e b a ta b e { e uspe{na i naide na dobar priem kaj 90% od gra|anite. Najgolem del od zabele{kite i uka`uvawata na stru~nata javnost, instit uciite i
KOCE TRAJANOVSKI
VLADIMIR TODOROVI]
GRADONA^ALNIK NA GRAD SKOPJE Polovina million evra }e dade gradona~alnikot Trajanovski za nov administrativen objekt na gradot Skopje.
GRADONA^ALNIK NA OP[TINA CENTAR Kon krajot na 2011 godina, spored dogovorot, bi trebalo da stigne kowanikot na Aleksandar, dodeka nekade naprolet bi trebalo da bide zavr{ena izgradbata na fontanata.
gra|anite }e bidat prifateni”, izjavi gradona~alnikot na ^air, Izet Mexiti. Proektot }e bide finansiran od op{tinta i dr`avniot buxet. Dosega od buxetot se
izdvoeni 650 iljadi evra. Za toa kolku }e ~ini celiot proekt od op{tina ^air velat deka }e se znae koga }e zavr{i. Idejata na op{tina Aero-
drom e preku izgradba na teniski, fudbalski i igrali{ta za hokej, akvapark, hoteli, heliodrom i visokokatnici da privle~e pove}e investicii, neophodni
za realizacija na pove}eto proekti {to se predvideni vo detalnite urbanisti~ki planovi. Del od parcelite ve}e im se dadeni na investitori. Akva-parkot e investicija na ko{arkarot Petar Pece Naumovski. Teniskite igrali{ta se rezervirani za proektot na Vladata, “100 teniski igrali{ta”, a stokatnicite }e gi gradi turskata kompanija Turk-mark i }e bidat visoki 40 kata. REKONSTRUKCIJA NA ULICI, IZGRADBA NA KATNI GARA@I “Re{avaweto na soobra} ajnite problemi vo gradot i podobruvaweto na javnata higiena i narednata godina }e bidat prioritet vo mojata rabota. Za da se namali soobra}ajniot mete`, za 2011 godina e planirana izgradbata na bulevarot Mitropolit Teodosij Gologanov, pro{iruvawe na Prvomajska, bulevarot Ilinden kon ulicata Nikola Parapunov, izgradbata na vtorata faza od bulevarot Makedonska vojska kon stadionot vo \or~e Petrov, dovr{uvawe na kru`niot tek vo \or~e Petrov, bulevarskoto re{enie za Hris-
tijan Todorovski Karpo{ i negovoto povrzuvawe so obikolnicata i mnogu drugi proekti. Vo kapitalnite proekti mora da ja spomenam i izgradbata na mostot na rekata Vardar vo Saraj i nabavkata na novi kamioni za podobruvawe na efikasnosta na javnite gradski pretprijatija, pred s$ na JP Komunalna higiena”, veli grano~alnikot Koce Trajanovski. Toj dodava deka vo buxetot za 2011 godina najmnogu sredstva se predvideni za izgradba i rekonstrukcija na ulici i pati{ta, vkupno 12,5 milioni evra, {to ja potvrduvalo nivnata zalo`ba najgolemo vnimanie da posvetat na re{avawe na soobra}ajnite problemi vo gradot i na namaluvawe na mete`ot. Za realizacija na nekoi kapitalni proekti, kako rekonstrukcijata na ulicata Prvomajska, od ulicata 11 Oktomvri do ulicata Narodni heroi, i za izgradba i opremuvawe na Centar za upravuvawe i kontrola na soobra} ajot, gradot planira da zeme kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD).
Intervju
8
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
PETAR GO[EV
GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
RIZICITE SE NAMALENI, SE O^EKUVA ZABRZAN RAST NA EKONOMIJATA Vo soglasnost so o~ekuvawata za zgolemuvawe na sklonosta kon potro{uva~ka na naselenieto i pretprijatijata i ponatamo{noto namaluvawe na sogleduvawata za rizicite od strana na bankite, o~ekuvame deka bankite }e go poddr`at rastot na ekonomijata preku zgolemuvawe na kreditiraweto na privatniot sektor. Ocenuvame deka kreditniot rast vo 2011 godina, kako i dosega, vo najgolem del }e bide finansiran od depozitniot potencijal na bankite BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk
~ekuvawa i prognozi za slednata 2011 godina. Koi se najgolemite predizvici za makedonskata i svetskata ekonomija vo 2011 godina? Vo 2011 godina o~ekuvame zabrzuvawe na rastot vo interval od 2%-3%, realno. Pove}e faktori n$ naveduvaat na vakvite o~ekuvawa. Prviot i osnoven dvi`e~ki faktor e dinamiziraweto na stranskata pobaruva~ka. Za edna ekonomija orientirana kon izvoz kako na{ata, zakrepnuvaweto na ekonomiite na na{ite trgovski partneri ne samo {to ima direktni efekti preku izvozniot kanal, tuku ima i indirektni efekti preku popovolnite o~ekuvawa i pottiknuvaweto na potro{uva~kata i na novite investicii. Vtoro, buxetot za 2011 godina predviduva golem rast na kapitalnite investicii i, razbirlivo, nie toa go vklu~uvame vo vleznite komponenti na rastot. Treto, logi~no e deka o~ekuvanoto zazdravuvawe na globalen plan }e ovozmo`i povisok priliv na stranski kapital, dopolnuvaj}i go doma{niot kapital, {to, bez somnenie, e dopolnitelen uslov za pobrz rast. ^etvrto, o~ekuvame zgolemuvawe na
O
kreditiraweto od strana na bankite, so {to bi se obezbedila dopolnitelna finansiska poddr{ka na ekonomijata. Imaj}i predvid deka s$ u{te `iveeme "vo senkata" na globalnata kriza, ostvaruvaweto na vakvite proekcii za 2011 godina, sekako, bi pretstavuvalo soliden rezultat. No, isto taka treba da ka`eme deka procenetiot rast za 2011 godina, iako e povisok vo odnos na 2010 godina, s$ u{te e pomal od na{iot potencijal. Vsu{nost, toa se gleda i od na{ite prognozi za nadvore{nata pozicija na makedonskata ekonomija vo 2011 godina. Imeno, pretpostavuvame "umereno scenario", koe, pri blag pottik od nadvore{nata pobaruva~ka i s$ u{te umereno zakrepnuvawe na doma{nata pobaruva~ka, spored na{eto iskustvo, pretstavuva odr`uvawe relativno nizok deficit vo tekovnata smetka od okolu 4% od BDP. Se razbira, sekoga{ e te{ko da se oceni odnapred finansiraweto na deficitot, koj duri i ne e tolku golem, no, zasega, smetame deka imame relativno izvesno scenario za negovoto finansirawe. A toa zna~i i mo`nost za ponatamo{no zgolemuvawe na deviznite rezervi. Razbirlivo, nikoga{ ne ja gubime od vid inflacijata. Toa e na{a osnovna zada~a i obvrska. Sega{nite proekcii za 2011 godina upatuvaat na inflacija vo interval od 2% do 3%. Po-
visokiot rast na cenite, vo osnova, se dol`i na procenkite za visok rast na uvoznite ceni, osobeno na hranata i energijata. Efekt vrz povisokoto cenovno nivo }e imaat i najavenite promeni vo reguliranite ceni. I pokraj vlijanieto na faktorite na stranata na ponudata, sepak, vo uslovi na umereno zabrzuvawe na pobaruva~kata i rast {to e pomal od potencijalot, inflacijata }e se zadr`i vo kontrolirani ramki. I, na krajot, verojatno ona {to treba da se spomene sekako e na{ata ocenka za kreditniot pazar, kako eden od klu~nite kanali za finansirawe na ekonomijata. Trgnuvaj}i od visokata likvidnost i rastot na izvorite na sredstva, za narednata godina o~ekuvame zasiluvawe na kreditniot rast. Kreditniot rast vo 2010 godina, iako be{e posilen vo odnos na prethodnata godina, sepak, e pomal od na{ite o~ekuvawa, poka`uvaj}i prisutna rezerviranost na bankite za poddr{ka na s$ u{te ranliviot realen sektor. O~igledno, premijata za rizik i ponatamu e visoka, a vo soodnosot sigurnostprofit bankite i ponatamu daleku povisok ponder & davaat na prvata kategorija. Ottuka, smetame deka vo 2011 godina izvorite na finansirawe so sigurnost }e obezbedat prostor za posilna kreditna poddr{ka (proektiran godi{en rast
na bankarskite krediti kaj privatniot sektor od okolu 12%). Sepak, ostanuva neizvesno dali bankite ovoj prostor vo celost }e go iskoristat. Kamatata na blagajni~kite zapisi vo Makedonija e na istoriski najnisko nivo od 4%. Kakov signal treba da bide toa za bankite, za realniot sektor i za investitorite? Da, kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi e na istoriski najniskoto nivo. Ciklusot na olabavuvawe na monetarnata politika trae pove}e od edna godina. Na ovoj na~in reagiravme na namalenite rizici za stabilnosta na devizniot kurs, odnosno na bitno podobrenata nadvore{na pozicija na zemjata i zna~itelnoto podobruvawe na deviznite rezervi. Vo na{ite obrazlo`enija do javnosta za monetarnite promeni, me|u drugoto, gi naveduvavme i s$ u{te slabata doma{na pobaruva~ka i postoeweto pogolem prostor za dopolnitelna finansiska poddr{ka na ekonomijata. Spored toa, pove}e od jasno e ona {to, vsu{nost, im go signalizirame na u~esnicite na pazarot preku monetarnoto olabavuvawe. Prvo, vo na{iot slu~aj, toa poka`uva zna~itelno namaleni ili otsustvo na pozna~itelni pritisoci vrz devizniot kurs, {to e vo soglasnost so postepenoto stabilizirawe na o~ekuvawata,
popovolnite sogleduvawa za idnite dvi`ewa i stimulirawe na sklonosta kon potro{uva~ka i investicii. Vtoro, po definicija, se o~ekuva deka namaluvaweto na kamatnata stapka na centralnata banka }e bide pridru`eno so olabavuvawe na kamatnata politika na bankite. Toa zna~i olesnuvawe na kreditnite uslovi, otvorawe pogolem prostor za finansirawe na ekonomijata, a so toa i zasiluvawe na ekonomskata aktivnost. Treto, vo zemja so fiksen devizen kurs, olabavuvaweto na monetarnata politika, osobeno po kriza od globalen karakter, pretstavuva signal do investitorite za podobreni makroekonomski fundamenti vo ekonomijata, osobeno vo segmentot na platno-bilansnata ramnote`a, {to mo`e da dovede do stimulirawe na kamatnone~uvstvitelnite kapitalni prilivi, pred s$ vo forma na direktni investicii. Zna~i, olabavuvaweto ima za cel da gi podobri o~ekuvawata i sogleduvawata i na doma{nite i na stranskite investitori, kako i da ja namali cenata na kreditite i so toa da se obezbedi pozabrzan krediten rast. Ako pra{uvate, pak, zo{to ne e dovolno izrazen prenosot na monetarnata politika preku kanalot na kamatnite stapki, odgovorot e i nedovolnata razvienost na finansiskite pazari kaj nas i krizata koja se odrazi na kvalitetot na kreditnoto portfolio i pridonese za
zadr`uvawe na premijata za rizik, kako prva determinanta na finansiskoto posreduvawe. Zo{to stapkata na zadol`itelna rezerva koja ja izdvojuvaat bankite, a koja bankarite ja naveduvaat kako edna od glavnite pri~ini za visokite kamatni stapki, s$ u{te se dr`i na visoko nivo? Na{iot bankarski sistem postojano se soo~uva so strukturen vi{ok na likvidnost. Od tie pri~ini, stapkata (stapkite) na zadol`itelna rezerva ne mo`e da bide niska. Vrz strukturniot vi{ok mo`e da se dejstvuva i so kamatnata politika na NBRM i so zadol`itelnata rezerva, a mo`at da se primenat i drugi instrumenti. Vo sekoj slu~aj, takviot vi{ok mora da se kontrolira i so podirektni merki, osobeno koga primenuvate monetarna strategija na de fakto fiksen devizen kurs. Imaj}i ja predvid goleminata na toj t.n. strukturen vi{ok na likvidnost, ne gledame pri~ina za namaluvawe na stapkata. Od po~etokot na 2005 godina do juni 2009 godina stapkata na zadol`itelna rezerva postojano se odr`uva{e na nivoto od 10% za site depoziti kaj bankite, vo denari i vo stranska valuta. Poslednoto zgolemuvawe na obvrskata za zadol`itelna rezerva ne be{e op{to, tuku selektivno, i toa samo na deviznite depoziti i depozitite so devizna klauzula.
Intervju
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
12,1% 10,15% }e se zgolemi kreditiraweto vo 2011 godina
e u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti
Toa go napravivme koga drasti~noto namaluvawe na izvozot ne be{e istovremeno pridru`eno so isto prisposobuvawe na uvozot i koga zgolemenite rizici predizvikaa prenaso~uvawe na denarskoto {tedewe na gra|anite kon {tedewe vo devizi, koga se slu~uva{e silna erozija na deviznite rezervi, so seriozna zakana od pogolema destabilizacija. Imeno, pritisocite vrz devizniot kurs bea ogromni. Pozitivnite rezultati od vakvata odluka bea vidlivi. Nastana presvrt na trendot na {tedewe, ovojpat vo polza na zgolemenoto {tedewe vo doma{na valuta. Sepak, i po godina i polovina od prezemaweto na odlukata, u~estvoto na deviznite depoziti vo vkupnite depoziti od okolu 51% vo noemvri 2010 godina s$ u{te e na povisoko nivo vo odnos na 2007 godina i 20 2008 godina, koga vo prosek iz iznesuva{e okolu 47%. Ova sa samo potvrduva deka proceso sot na evroizacija glavno e te te{ko reverzibilen i deka }e bide potrebno odredeno vr vreme za da se vratime na porane{nite pozicii. Od toj aspekt, cenime de deka diferenciraweto na st stapkite na zadol`itelnata re rezerva, kako razvien ena praktika i vo drugi ek ekonomii, i vo na{iot sl slu~aj dade rezultat. Dopo polnitelno, samata priroda na instrumentot i svetskoto iskustvo od zemjite koi go primenuvaat ovoj instrument uka`uva na toa deka toj ne treba da bide predmet na ~esti promeni (ne{to {to i nie zemame predvid), odnosno efektot od promenite vo negovata postavenost treba da se o~ekuva vo podolg period. Ona, pak, {to za nas e klu~no e slednovo: likvidnosta vo bankarskiot sektor e visoka. Dosega ne se namali strukturniot vi{ok na likvidnost od momentot na voveduvaweto na ovie izmeni. Naprotiv, zna~itelno se zgolemi. Dokolku takviot vi{ok ne bide steriliziran na podolg rok, nema ni{to od stabilnosta na devizniot kurs. Spored toa, i vo ovoj moment bankite raspolagaat so dovolno likvidnost. Nivniot potencijal za kreditirawe e mnogu pogolem od toj {to go ostvaruvaat. Namaluvaweto na zadol`itelnata rezerva nema, barem vo ovoj period, da go zgolemi kreditiraweto. Mo`e da gi zgolemi samo nivnite prihodi. Sogleduvawata za rizik i kvalitetot na kreditnata pobaruva~ka vo ovoj period se glavnite faktori pri noseweto na kreditnite odluki na bankite. Napravete sporedba na stapkite na rast na kreditite kaj pove} e dr`avi. I pokraj toa {to centralnite banki kaj razvienite ekonomii "isturija" likvidnost, nema krediten rast. Sporedbata so sporedlivite dr`avi, vklu~uvaj}i go i na{eto opkru`uvawe, }e vi poka`e deka kreditniot rast vo Makedonija e me|u najvisokite. Zna~i, ima ne{to drugo, zaedni~ko, {to vo ova vreme gi dr`i kreditite na ponisko nivo, a toa e sogleduvaweto za rizik.
Zatoa, i pri vakov vi{ok na likvidnost vo bankarskiot sistem, interesot na bankite za vlo`uvawe vo bezrizi~ni instrumenti e s$ u{te golem i toj ne se namaluva, iako prili~no se namalija kamatite na blagajni~kite i dr`avnite zapisi. Od druga strana, bidej}i poentata na pra{aweto, vsu{nost, e toa, kreditniot rast ne e nezavisna kategorija koja bezuslovno mo`e da se dvi`i nagore ili nadolu. Dinamikata na kreditite mora da bide soobrazena so fundamentite na ekonomijata. Godi{niot rast na kreditite vo 2010 godina e dvapati povisok od nominalniot rast na bruto-doma{niot proizvod, a sli~na e proekcijata i za slednata godina. Kolkav e porastot na rizi~nite plasmani i na somnitelnite i sporni pobaruvawa na bankite i dali sostojbata e alarmantna? Zgolemenoto nivo na nefunkcionalnite krediti vo
kreditnite portfolija na bankite e u{te edna potvrda za posledicite od me|unarodnata finansiskoekonomska kriza, koi gi po~uvstvuva i doma{niot realen sektor. Bavnoto zakrepnuvawe na korporativniot sektor i na sektorot naselenie, prosledeno so s$ u{te ograni~enite mo`nosti za refinansirawe, imaat ponatamo{no negativno vlijanie vrz nivnata sposobnost za otplata na dolgovite kon bankite. Na 30.09.2010 godina u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti dostigna 10,6%, nasproti 9,5% na 30.09.2009 godina. No, va`no e da se istakne deka ovoj rast zabavuva, so ogled na toa deka godi{nata stapka na rast na nefunkcionalnite krediti od 52,9% na 30.09.2009 godina se svede na 21,6% na 30.09.2010 godina. Voedno, kon krajot na 2010 godina, spored nekoi od pokazatelite, se zabele`uva stagnirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio. Prvi~niot podatok za noemvri 2010 godina poka`uva namaleno u~estvo na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti, koe iznesuva 10,15%. Prose~nata rizi~nost na kreditnoto portfolio na bankite, kako i u~estvoto na izlo`enosta
9
DEPRECIJACIJATA NA DENAROT ]E JA ZGOLEMI ZADOL@ENOSTA Sega, koga ste na kraj na guvernerskiot mandat, dali smetate deka e vreme Makedonija da raboti na promena na re`imot na fiksen devizen kurs? Mojot stav za vakvite pra{awa ne zavisi od toa vo koja faza od mandatot se nao|am. Pretpostavuvam deka motivacijata za vaka sostavenoto pra{awe ja crpite od stavovite na eden prethoden guverner, koj samo kratko vreme po napu{taweto na funkcijata oceni deka trebalo da se promeni re`imot na devizen kurs. Dodeka mu trae{e mandatot smeta{e deka ne e vreme, a {tom mu zavr{i, vremeto vedna{ stigna. Odgovor na vakvo pra{awe davaat samo analizite za tro{ocite i korista od takvite promeni, a ne fazata na mandatot ili postmandatnata (ne) odgovornost. Vo centralnata banka, vklu~uvaj}i me i mene li~no, i ponatamu mislime deka ovoj re`im na devizen kurs s$ u{te & slu`i dobro
klasificirana vo kategoriite na rizik "V", "G" i "D" vo vkupnata izlo`enost za edna godina se zgolemija za samo 0,1 procenten poen (na krajot na septemvri 2010 godina ovie pokazateli iznesuvaat 6,8% i 8,3%, soodvetno). Definitivnite podatoci so krajot na 2010 godina }e poka`at dali e realno i ponatamu da se o~ekuva zapirawe na vlo{uvaweto na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite. Koi }e bidat glavnite trendovi vo makedonskiot bankarski sistem?
Ocenuvame deka kreditniot rast vo 2011 godina, kako i dosega, vo najgolem del }e bide finansiran od depozitniot potencijal na bankite. Procenkata za rastot na vkupnite depoziti vo 2011 godina iznesuva 13,4%, a rastot na kreditite 12,1%. Dokolku zapre trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio, toa mo`e dopolnitelno da gi pottikne bankite za zgolemuvawe na kreditiraweto, vo uslovi na podobren kvalitet na pobaruva~kata za krediti. Vo sekoj slu~aj, vo 2011
na makedonskata ekonomija. Faktot {to Makedonija e mala i otvorena ekonomija, so visok stepen na evroizacija i so brz prenos na promenite na kursot vrz doma{nite ceni, poka`uva deka postojnata strategija s$ u{te e optimalna strategija. Analizite koi gi pravi NBRM so redovna dinamika, a se odnesuvaat na ramnote`noto nivo na devizniot kurs, go potvrduvaat toa. Tie ne poka`uvaat zna~itelno otstapuvawe na devizniot kurs od ramnote`nata pateka, {to prakti~no zna~i konzistentnost na tekovnoto nivo na devizniot kurs so ekonomskite fundamenti. Od aspekt na mo`nosta za promena na devizniot re`im, odnosno fleksibilizacija na kursot, vo osnova, o~ekuvanata prednost bi bila mo`nosta kursot da se koristi kako mehanizam za korekcija na nadvore{nata neramnote`a. No, so ogled na golemata zavisnost od uvoz na na{iot izvozen sektor, zna~itelno bi se namalil efektot vrz izvozot od eventualnata deprecijacija. Od druga strana, pozicijata na Makedonija na neto-dol`nik kon stranstvo, vo uslovi na deprecijacija na kursot, bi zna~ela i pogolema zadol`enost na zemjata. Ist bi bil slu~ajot i so site ekonomski subjekti (korporativniot sektor i naselenieto) koi se zadol`eni vo stranska valuta ili vo doma{na, no so valutna klauzula. Na primer, na krajot na 2009 godina vkupniot vnatre{en i nadvore{en dolg na korporativniot sektor dostigna 242 milijardi denari, od koi duri 85% pretstavuvaat zadol`enost vo devizi ili so devizna klauzula. Ova mo`e mo{ne nepovolno da se odrazi vrz bankarskiot sistem. Ottuka, mojot odgovor povtorno bi bil deka tekovniot re`im na devizen kurs i ponatamu go smetam za soodveten. Vsu{nost, toa implicitno mo`ete da go zaklu~ite i so najaveniot dogovor na Vladata so MMF za kreditnata linija za pretpazlivost. Stanuva zbor za kreditna linija za zemji so zdravi fundamenti i zdravi politiki, {to, vo su{tina, zna~i deka i politikata na devizniot kurs e del od paketot zdravi politiki koi vo kontinuitet se vodat vo Makedonija. Se razbira, dobro znaeme deka ni{to ne e ve~no. Eden ist re`im ne mo`e da e soodveten za site vremiwa i za sekoja zemja. Zatoa, pove}e godini rabotime na gradewe na kapacitetot na bankata za da mo`e da upravuva i so drugi vidovi monetarni strategii. Na toa rabotime osobeno poslednite nekolku godini, so {to se sozdava platforma za polesen premin kon nekoj drug modalitet na monetaren re`im, dokolku za toa se pojavi potreba, odnosno dokolku se sozdadat preduslovi za ne{to takvo na sreden rok.
re{enija. Kako {to znaete, postojano gi sledime i novinite vo me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, taka {to i idnata godina }e se zanimavame so ova pra{awe. Paralelno so promenite vo pravnata ramka, }e izvr{ime i preocenka na postojnata supervizorska regulativa i po potreba }e sleduvaat soodvetni izmeni. Bankarskiot sektor vo sporedba so zemjite od regionot ostvaruva relativno niski stapki na profitabilnost (ROE). Na {to se dol`i vlo{enata profitabilnost vo bankarstvoto? Ima pove}e pri~ini za vlo{enata profitabilnost na bankite. Na primer, obemot na aktivnostite na bankite be{e zna~itelno namalen i, sledstveno na toa, visinata na vkupnite redovni prihodi. Stimulativnata kamatna politika na bankite vo trkata za zadr`uvawe i zajaknuvawe na depozitnoto jadro, nivoto na operativnite tro{oci, vlo{uvaweto na kvalitetot na kreditnite portfolija, otslikan preku anga`iraweto zna~itelen del od vkupnite prihodi za izdvojuvawe ispravka na vrednosta poradi o{tetuvawe na pobaruvawata, se isto taka va`ni pri~ini za toa. Sepak, zna~ajno e da se istakne
Bankite raspolagaat so vi{ok likvidnost. Takviot vi{ok mora da se kontrolira i so podirektni merki, osobeno koga primenuvate monetarna strategija na de fakto fiksen devizen kurs. Dokolku takviot vi{ok ne bide steriliziran na podolg rok, nema ni{to od stabilnosta na devizniot kurs. Od tie pri~ini, stapkata na zadol`itelna rezerva ne mo`e da bide niska I vo 2011 godina }e prodol`at aktivnostite za odr`uvawe i unapreduvawe na stabilnosta na bankarskiot sektor. Vo soglasnost so o~ekuvawata za zgolemuvawe na sklonosta kon potro{uva~ka na naselenieto i pretprijatijata, i natamo{noto namaluvawe na sogleduvawata za rizicite od strana na bankite, o~ekuvame deka bankite }e go poddr`at rastot na ekonomijata preku zgolemuvawe na kreditiraweto na privatniot sektor.
godina }e prodol`ime so vnimatelno sledewe na sostojbata vo bankarstvoto i, kako i sekoga{, akcentot }e bide vrz analizata na rizicite i zgolemuvaweto na kapacitetot na bankarskiot sistem za upravuvawe so niv. Voedno, vo 2011 godina }e rabotime na ponatamo{no usoglasuvawe na na{ata pravna ramka so zakonodavstvoto na EU. Finansiskata kriza otkri mnogu slabosti i vo regulativata i vo nejzinata primena i seto toa bara novi
deka, i pokraj namaluvaweto na profitabilnosta, sposobnosta na bankite za sozdavawe prihodi koi gi pokrivaat rashodite od raboteweto ne e zagrozena. Dobivkata na bankarskiot sektor, ostvarena vo prvite tri kvartali od 2010 godina, iznesuva 948 milioni denari i e pomala za 30% vo odnos na dobivkata ostvarena vo istiot period lani. Pomalata dobivka na bankite vo prvite devet meseci od 2010 godina dovede do namaluvawe na osnovnite pokazateli za profitabilnosta na bankite. Na 30 septemvri 2010 godina stapkata na povrat na aktivata i stapkata na povrat na kapitalot iznesuvaat 0,5% i 4,0%, soodvetno (na 30.09.2009 godina: 0,7% i 6,0%, soodvetno). Sporedbata so zemjite od regionot (Srbija, Hrvatska, Romanija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Grcija, Albanija, Bugarija) poka`uva deka Republika Makedonija se nao|a na sredinata od listata spored dvata pokazateli. Sporedbata so porazvienite evropski zemji poka`uva deka na{iot bankarski sistem vo prvite devet meseci od 2010 godina ostvaril povisok povrat na aktivata od bankarskite sistemi na Germanija, Francija, Italija i Anglija. No, da ne se izvle~e pogre{en zaklu~ok, toa ne doka`uva deka na{eto bankarstvo e poefikasno, tuku toa proizleguva od toa {to tie zemji bea i se `ari{teto na ovaa kriza.
Kompanii / Pazari / Finansii
10 2.297
MBI 10
MBID
116,45
2.487 2.292 2.287
OMB
116,40
2.482
116,35
2.477
116,30 116,25
2.472
2.282
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
116,20 2.467
2.277
116,15
2.462
2.272
116,10
2.457
28/12/10
30/12/10
01/01/11
03/01/11
116,05
28/12/10
30/12/10
01/01/11
03/01/11
28/12/10 29/12/10 30/12/10 31/12/10 01/01/11 02/01/11 03/01/11 04/01/11
MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA
MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
MAKEDONSKA BERZA
TAJNITE NA MAKEDONSKITE BRZORASTE^KI KOMPANII
BERZANSKIOT PROMET PORASNA ZA 59% zavr{i so promet pogolem od eden milion denari i rast na cenata od 0,21%. Bea istrguvani 470 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,5 milioni denari. Akcijata na Alkaloid trguvaweto go zavr{i so promet od 899.000 denari i istrguvani 230 akcii. Pridvi`uvawe vo nagorna linija ima{e i kaj berzanskite indeksi. Dva od niv trguvaweto go zavr{ija so rast na vrednosta. Indeksot na obvrznici OMB ostana bez promena na vrednosta od 116,08 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,50% na vrednost od 2.285,05 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID zabele`a rast od duri 1,16% na 2.488,03 indeksni poeni. Rastot na vrednosta na indeksite pridonese devet hartii od vrednost da zabele`at cenoven rast. Najgolem rast, od 10,7%, ima{e kaj akcijata na Prilepska pivarnica, a najgolem pad, od 21,7%, kaj akcijata na OHIS. Bez promena na cenata ostanaa samo dve hartii od vrednost.
rometot na Makedonskata berza v~era porasna za 59% i iznesuva{e 19,6 milioni denari, so {to za moment be{e pokrien skromniot start na berzanskite trguvawa godinava. Vo ponedelnikot berzanskiot promet iznesuva{e 12,3 milioni denari. I pokraj vakvoto razdvi`uvawe na Berzata, ostana dominacijata na obvrznicite. Povtorno najgolem del od berzanskiot promet (62%, odnosno 11,9 milioni denari) be{e ostvaren so ovie hartii od vrednost. Od toj promet, 11,8 milioni denari bea ostvareni so obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija, identi~no kako i vo ponedelnikot. I akciite v~era imaa mnogu podobar den. Nekolku od niv trguvaweto go zavr{ija so promet pogolem od eden milion denari. Najtrguvana, so promet od 2,4 milioni denari, be{e akcijata na Dojran od Nov Dojran na slobodniot pazar na akcii. Bea istrguvani 24.441 akcii, odnosno 43% od vkupno izdadenite. Akcijata na Komercijalna banka, isto taka, denot go
P
OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA
INVESTICIITE I IZVOZOT SE KLU^ ZA SIGUREN USPEH Pokraj site pre~ki za vodewe biznis izminatite dve decenii, vo Makedonija se formiraa mnogu firmi koi uspeaja od mali pretpriemni~ki inicijativi i semejni biznisi da izrasnat vo golemi i uspe{ni firmi. Investicii, povisoki prihodi, izvoz, novi sopstveni brendovi, novi rabotni mesta, evropski standardi za proizvodstvo i kvalitet se glavnite odliki na ovie kompanii. Kapital napravi izbor od desetina kompanii koi brzo rastea i gi pra{avme koi se tajnite za nivniot uspeh VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
vetskata ekonomska kriza, koja minative dve godini go trese celiot svet, go ote`ni vodeweto biznis vo Makedonija. No, tie koi se vo biznisot podolgo vreme velat deka vodeweto biznis nikoga{ ne bilo lesno, nitu sega, nitu pred krizata. Administrativni lavirinti, dolgi proceduri za vadewe na potrebnata
S
dokumentacija, pravna i politi~ka nesigurnost, skapi pari, golemi dava~ki kon dr`avata, embarga, vojni, nesigurno sosedstvo, lo{a infrastruktura se samo del od ogromniot broj pre~ki so koi makedonskite biznismeni se soo~uvaat re~isi vo izminative dve dekadi. No, i pokraj ovie pre~ki, vo ovoj period vo Makedonija se formiraa mnogu firmi koi uspeaa od mali pretpriemni~ki inicijativi i semejni biznisi da izrasnat vo golemi i uspe{ni firmi. Investicii, povisoki pri-
hodi, izvoz, novi sopstveni brendovi, novi rabotni mesta, evropski standardi za proizvodstvo i kvalitet se glavnite odliki na ovie kompanii. "Kapital" napravi izbor od desetina kompanii koi se formiraa i brzo rastea vo periodot na nezavisnosta na Makedonija. Gi pra{avme kako se razvivaa vo izminatiov period i koi se tajnite za nivniot uspeh. SAMO SO INVESTICII I IZVOZ MO@E DA SE RASTE Prehranbenata i konditor-
ska kompanija Makprogres od Vinica e edna od kompaniite koi za samo deset godini postoewe uspeaja da se lansiraat kako seriozni igra~i na prehranbeniot pazar vo regionot. Prvite lu|e na ovaa kompanija velat deka za da prodol`at po patot na uspehot mora da bidat vo tek so evropskite tehnologii, bidej}i so liberalizacijata na pazarot s$ pove}e se na udar na silnata evropska konkurencija. Vo poslednite osum godini, otkako Makprogres po~na so proizvodstvo na konditorski proizvodi, na sekoi dve godini pravi
BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ
04.01.2011
Отворен инвестициски фонд
1М
3М
6М
YTD
1Y
ILIRIKA JIE
28.622.512,12
6,08%
9,46%
4,14%
2,63%
2,65%
27.12.2010
343.200
ILIRIKA GRP
37.165.641,65
1,46%
5,47%
8,08%
12,54%
13,06%
27.12.2010
1,64
340.120
Иново Статус Акции
17.818.699,53
-0,34%
1,60%
-7,08%
-0,20%
-16,50%
03.01.2011
2.570,00
1,58
100.230
KD Brik
31.331.405,97
0,94%
6,15%
11,04%
14,15%
14,45%
03.01.2011
500,00
0,87
350.500
KD Nova EU
26.800.549,05
2,36%
4,41%
3,17%
-1,59%
-1,56%
03.01.2011
КБ Публикум балансиран
22.662.498,07
0,16%
2,89%
2,88%
-0,35%
-0,75%
03.01.2011
%
10.300,00
10,75
442.900
Топлификација Скопје
3.300,00
3,19
Стопанска банка Битола
2.882,37
Македонијатурист Скопје
Прилепска Пиварница Прилеп
Македонски Телеком Скопје
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД
04.01.2011 Просечна цена (МКД)
Име на компанијата ОХИС Скопје
%
Износ (МКД)
90
-21,74
22.680
437
-2,89
58.121
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0
Тетекс Тетово
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Дојран АД Нов Дојран Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје Тутунска банка Скопје Макпетрол Скопје
04.01.2011 Податоците се однесуваат за
Износ (МКД)
Име на компанијата
ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)
Просечна цена (МКД)
04.01.2011
ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353
BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)
ХВ ALK (2009)
04.01.2011
ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ
04.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции
Просечна цена
Нето добивка по акција
P/E
P/B
3.910,70
390,18
10,02
0,89
54.562
6.600,00
341,43
19,33
0,19
Вкупно Официјален пазар
3.071.377
530,00
105,83
5,01
0,53
обични акции
2.014.067
3.246,81
533,81
6,08
0,94
Вкупно Редовен пазар
112.382
23.999,85
/
/
0,67
Просечна цена (МКД)
%
Износ (МКД)
100
0,00
2.444.100
REPL (2009)
25.920
38.000,00
5.625,12
6,76
0,76
3246,81
0,21
1.526.000
SBT (2009)
389.779
2.882,37
211,39
13,64
0,66
3.910,70
0,25
899.461
STIL (2009)
14.622.943
165,00
0,11
1.492,14
2,30
3600
0,00
684.000
TPLF (2009)
450.000
3.300,00
61,42
53,73
0,97
23999,85
0,70
479.997
ZPKO (2009)
271.602
2.078,00
/
/
0,27
обврзници обични акции
% на промена
193.526
11
1,01
61.801
44
927,30
255.327
55
29,21
63.750
15
1.735,23
63.750
15
1.735,23
(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 04.01.2011)
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Kompanii / Pazari / Finansii
ALKALOID OTVORI NOVO DRU[TVO VO SLOVENIJA armacevtskata kompanija Alkaloid registrira{e novo dru{tvo vo Slovenija pod imeto Alkaloid– Farm d.o.o. Qubqana. Novoto dru{tvo e vo 100% sopstvenost na kompanijata Alkaloid AD– Skopje. Glavnata dejnost na novoformiranoto dru{tvo vo Slovenija se lokalnite delovni operacii na slovene~kiot pazar. Dosega{noto dru{tvo {to be{e registrirano vo Slovenija se rebrendira vo Alkaloid –INT d.o.o., a glavnata dejnost na ova dru{tvo }e bide
F
distribucijata na proizvodite na Alkaloid na pazarite vo zemjite od Evropskata unija. So ova, kako {to soop{tuvaat od Alkaloid AD-Skopje, kompanijata prodol`uva so aktivnostite za zajaknuvawe na izvoznite pozicii kako glavna strate{ka opredelba. Kompanijata e odli~no pozicionirana na regionalniot pazar i Srbija zasega e najgolemiot izvozen pazar, no ne zaostanuvaat nitu pazarite vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina, kade {to se investira
11
TEHNOMARKET ]E SE PRODAVA?!
pove}e so cel da se zajaknat i ovie pazari. Proizvodite na Alkaloid se plasiraat na svetskite pazari, a pretstavni{tva ima vo Rusija, [vajcarija, Slovenija, Srbija, Kosovo, Hrvatska, Romanija, Ukraina, Crna Gora, BiH, Bugarija i Albanija. Probivot na eden od najprebirlivite pazari e ostvaren so otvoraweto na podru`nicata vo SAD. Vo strategijata na Alkaloid za 2011 Rusija e definirana kako eden od prioritetnite pazari.
nvesticiskiot fond Trans Balkan investments (porane{en Ekvest) }e go prodava trgovskiot sinxir prodavnici za elektronika Tehnomarket, koj ima svoi proda`ni mesta i vo Makedonija. Trans Balkan investment poseduva mnozinski del od akciite vo Tehnomarket. Kako {to objavuva bugarskiot internet-portal Investor, investiciskiot fond prvata polovina od minatata godina ja zavr{il so zaguba od 14,7
I
milioni evra. Zagubata, pak, na sinxirot prodavnici TehnomarketDomo iznesuva 7,4 milioni evra. Investiciskiot fond odlu~il deka edinstveniot na~in da ja odr`i likvidnosta i da prodol`i so rabota e da go prodade sinxirot prodavnici. U{te kon krajot na oktomvri minatata godina bilo dogovoreno so mnozinskiot sopstvenik proda`bata da se slu~i za 12 meseci. Toga{ se razmisluvalo za razli~ni varijanti za
proda`ba na sinxirot za elektronika TehnomarketDomo, koj, pak, se formira{e so spojuvaweto na bugarskata Tehnomarket i romanskata Domo. Fondot poseduva 61,8% od sinxirot. Proda`nata cena na TehnomarketDomo vo prvata polovina na 2010 godina iznesuva{e 233,4 milioni evra, {to e za 6,1 milioni evra pomala otkolku vo 2009 godina. Trans Balkan investments ne ja soop{tuva cenata po koja }e go prodade trgovskiot sinxir.
golemi izvoznici vo zemjava, minatata godina, so ostvareni prihodi od 19,7 milioni evra, se najde na listata na 100 najuspe{ni kompanii. Vo vreme na recesija uspea da sklu~i dogovori za izvoz na hrvatskiot pazar, koi se procenuvaat do 2 milioni evra. Konti hidroplast, po~nuvaj}i od lani, investira{e 2,3 milioni evra vo nov pogon, investicija koja godinava ja dopolnile so u{te 700.000 evra potro{eni za novi ma{ini. “Izvozot i brzoto probivawe na stranskite pazari se klu~ za siguren uspeh”, veli Vasko Sepetovski, zamenikglaven menaxer vo Konti hidroplast. Ovaa fabrika gi izvezuva svoite proizvodi na pazarite na zemjite od porane{na Jugoslavija, vo Grcija i vo nekoi drugi evropski zemji. Kompanijata Brilijant, osnovana pred edna decenija od strana na osnova~ot Mite Nikolov, denes e edna od vode~kite korporacii na pazarot na prehranbenata industrija. Taa funkcionira vo ~etiri segmenti i toa: proizvodstvo na maslo za jadewe, mle~ni proizvodi i jagne{ko meso, skladi{te i terminal za te~ni goriva i carinski kompleks. Sp o r e d pr v ite l u |e n a Brilijant, nivniot uspeh se dol`i na investiraweto vo sovremena tehnologija i neiscrpniot entuzijazam na stru~niot tim koj go vodi biznisot. 2009 godina ja zavr{ija so vkupni prihodi od 33,8 milioni evra. "Nikakvi kompromisi koga stanuva zbor za kvalitetot na na{ite produkti i apsolutnoto vnimanie za zadovoluvawe na potrebite na potro{uva~ite. Toa se osnovnite postulati na rabotewe na kompanijata Brilijant", velat vo Brilijant. RAZVOJ KAKO PO U^EBNIK Ne rastea brzo samo kompaniite vo realniot proizvodstven sektor. Izminative desetina godini mnogu firmi od uslu`niot sektor stanaa navistina golemi i zna~ajni firmi. Marketing-grupacijata Pub-
licis, koja po~na da raboti so samo 5 lu|e, denes e najgolema marketing-kompanija vo Makedonija. Receptot za uspeh na Publicis, direktorkata Aleksandra DilevskaSimova go locira vo mnogu rabota, hrabrost i strast za svojata dejnost. “Sekoga{ se trudime da gi napravime onie plus 5% napor i kreativnost koi ja pravat razlikata vo uspe{nosta – ne{to za {to sum mu blagodarna na mojot soprug i sorabotnik Ahil Simov, koj, za `al, ve}e ne e me|u nas. Nie rastevme postepeno, no stabilno. Koga go po~nuvavme biznisot, zaedno so Igor ^elebi}, bevme tim od pet, a sega sme okolu 50 lu|e i sme edinstvenata agencija me|u 200 najgolemi kompanii vo Makedonija. No, nas celta nikoga{ ne ni bila da bideme najgolemi, tuku najdobri. Mislam deka goleminata dojde kako posledica na kvalitetot na na{ata rabota”, veli taa. Od oblasta na IT-biznisot, Peksim, kako del od ASSECO, denes e edna od najgolemite kompanii za informati~ki tehnologii vo regionot. So pove}E od iljada vraboteni i firmi vo Hrvatska, Bosna, Turcija, Romanija i Bugarija, Peksim ostana profitabilen i za vreme na krizata. "Krizata se po~uvstvuva, dojde vreme i za te{ki odluki: nekoi razvojni proekti da se racionaliziraat, nekoi procesi i proekti da se prekinat. Mnogu e va`no, posebno vo vreme na kriza, da znae{ kade da prekine{ koga ne{to ne e profitabilno i kade da vlo`i{ koga ne{to e isplatlivo. Mislam deka dobro ja restrukturiravme firmata i go promenivme sistemot. Edna od tajnite za uspeh vo kriza e da se restrukturira{, a ne da ostane{ ist, za da bide{ podgotven za novoto {to doa|a. Otka~i s$ {to ne treba, {to ne e profitabilno, organiziraj se. Koga }e trgne pazarot da mo`e{ da se ka~i{ na noviot bran. Ako ne se napravi toa, }e nema sila za novite predizvici {to gi nosi pazarot vo podem", veli osnova~ot, Mihail Petreski.
17.03.2010 11
GLIGOR CVETANOV
[EFKI IDRIZI
SLOBODAN KUTREVSKI
MIHAIL PETRESKI
SOPSTVENIK NA MAKPROGRES VIN^INI Za uspe{en biznis, mora da se bide vo tek so evropskite tehnologii, bidej}i so liberalizacijata na pazarot s$ pove}e sme na udar na silnata evropska konkurencija. A za da bide{ zastapen na svetskiot pazar, mora da bide{ zastapen so nov trend, ambala`a i kvaliteten proizvod.
SOPSTVENIK I DIREKTOR NA RENOVA Koga kompaniite rastat, osnova~ite se povlekuvaat od menaxerstvoto. Jas s$ u{te sum glaven menaxer na Renova. Jas sum ~ovek koj ja saka kompanija i lu|eto vo nea. Nastojuvam da im gi ispolnam site uslovi za rabota, a istovremeno da anga`iram kadri {to }e se vklopat vo kompaniskata kultura na Renova.
SOPSTVENIK NA PEKABESKO Tajnata za uspehot le`i vo postojanoto investirawe. Vodej}i se od mototo "Investiraj ili }e propadne{", Pekabesko od obi~en distributer prerasna vo eden od najgolemite proizvoditeli na suvomesni proizvodi i mesni prerabotki
OSNOVA^ NA PEKSIM (ASEKO MAKEDONIJA) Klu~ot za uspehot le`i vo noseweto vistinski potezi i odluki vo vistinsko vreme. Krizata e vreme koga nekoi razvojni proekti mora da se racionaliziraat, nekoi procesi i proekti da se prekinat. Mnogu e va`no, posebno vo vreme na kriza, da znae{ kade da prekine{.
eden pogolem investiciski ciklus. Neodamna vovede dve novi linii. So ovie investicii kompanijata go zgolemi asortimanot za 40-ina novi proizvodi, taka {to sega Makprogres ima okolu 200 sopstveni proizvodi. Glavni izvozni pazari na Makprogres se balkanskite zemji i del od EU, kako Holandija, Germanija, Belgija. Nadvor od Evropa proizvodite na Makprogres mo`at da se najdat vo zemjite od Arapskiot Poluostrov, Severna Afrika i prekuokanskite dr`avi. "Za da bide{ zastapen na svetskiot Pazar, mora da bide{ zastapen so nov trend, kvaliteten proizvod i dobra ambala`a", veli sopstvenikot, Gligor Cvetanov. Renova od tetovskoto selo Xep~i{te e kompanija koja celi dve decenii kontinuirano raste i osvojuva novi pazari. Dosega mo`e da se pofali so vkupni investicii od pove}e od 30 milioni evra, fabriki vo u{te dve dr`avi, Kosovo i Albanija, visok izvoz na svoite proizvodi i neumorno osovremenuvawe na tehnologijata.
I pokraj s$, investiciite ne zastanuvaat ovde. Renova podgotvuva nova fabrika za proizvodstvo na boi i te~ni fasadi, vo blizina na Tetovo, a naskoro }e otvori i nov proda`en punkt vo Belgrad. Glavniot menaxer na Renova, [efki Idrizi, veli deka ne postoi nekoja tajna formula za uspeh. Spored nego, glaven problem za biznismenite e nesoodvetnata pravna za{tita i, kako {to veli, katastrofalniot sudski sistem vo Makedonija. Nitu ekonomskata kriza ne be{e pre~ka Renova da go zabavi svojot dinami~en razvoj. "Vo Makedonija godinava imavme mal pad na proda`bata, na Kosovo najverojatno }e zavr{ime so mal rast od 3%-5%, a vo Albanija imame golem porast od 100%. Vo Albanija fabrikata e pogolema, pazarot e pogolem, a od tamu izvezuvame i na drugi pazari, pa, zatoa, proizvodstvoto tamu e dvojno pogolemo vo 2010 godina", veli Idrizi. Pred {e snae set godini Vladimir Todorovi} go otvori prviot market Tineks,
toga{ so 15 vraboteni. Za edna i pol decenija ovoj market prerasna vo golema, mo}na korporacija, rangirana na devetto mesto na listata na 100 najuspe{ni kompanii za 2009 godina, so godi{ni prihodi od okolu 70 milioni evra i pove}e od iljada vraboteni. Tineks ima{e imunitet ne samo da ja pre`ivee ekonomskata kriza, tuku i vo vreme na kriza da prodol`i da investira i da se {iri i da voveduva novini vo raboteweto. Gord na svojot uspeh, Todorovi} veli deka nema da prestane da investira, potsetuvaj}i se na svoite pionerski ~ekori vo biznisot. "Po~nav od nula, so pozajmeni pari ja renovirav prodavnicata, na doverba dobiv stoki od dostavuva~ite. Ima{e te{kotii na po~etokot na razvojot na firmata. No, kako {to raste{e firmata, taka stanuvavme s$ posposobni da gi nadminuvame problemite i polesno da se spravuvame so niv", objasnuva toj. Impresiven razvoj vo izmi-
native dve decenii ima i firmata Pekabesko, koja od obi~en distributer na po~etokot na 90-te godini, denes prerasna vo eden od najgolemi proizvoditeli na suvomesni proizvodi i mesni prerabotki. Izminatata 2010 godina Pekabesko gi udri temelite i na novite pro{ireni proizvodni pogoni, investicija vredna 10 milioni evra. “Investirame vo objekt {to }e gi zadovoluva na{ite potrebi i potencijali za razvoj vo slednite 20 godini, ako prodol`ime so stapkite na razvoj {to sme gi imale dosega”, veli sopstvenikot na Pekabesko, Slobodan Kutrevski. Tajnata za uspehot na Pekabesko, spored Kutrevski, le`i vo postojanoto investirawe. Vodej}i se od mototo " Inves tiraj ili }e propadne{", toj od 2003 godina pa navamu uspe{no se probiva na stranskite pazari. Gevgeliskata fabrika za cevkovodi i polietilenski granulat Konti hidroplast, koja e edna od 100-te naj-
МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
Благајнички записи
4,00%
СКИБОР
2,75%
3,63%
4,34%
5,29%
Ломбарден кредит
5,50%
МКДОНИА
2,26%
ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
Стопанска
5.50%
6.25%
6,50%
9.15%
9.65%
61,5138
Комерцијална
5,50%
6,50%
6,80%
9,60%
10,00%
46,0847
НЛБ Тутунска
5,00%
6,30%
6,70%
9,50%
9,70%
Среден курс
36м
Држава
Валута
ЕМУ
евро
САД
долар
В.Британија
фунта
71,4189
Швајцарија
франк
49,3492
Канада
долар
46,4887
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
47,0109
61,65
47
71,3
49,5
во денари
Извор: НБРМ
ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Komentari / Analizi
12
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
2011 - GODINA KOGA KINA ]E STANE NAJGOLEMA EKONOMIJA VO SVETOT 2011
godina, spored kineskiot kalendar e godina na zajakot, kade {to o~ekuvawata se decata da izrasnat kako talentirani, ambiciozni i da imaat sre}a vo igrite na sre}a ili vo kazino-igrite. Mo`ebi sega e vistinsko vreme da se kupat akcii od kazinata koi gradat i operiraat vo Makao, kako na primer Las Vegas sends ili Vin resorts, koi se trguvaat na Nasdak so momentalna vrednost od 44,83 dolari i 102,61 dolari po akcija
o Evropa godinava aktuelno }e bide pretsedatelstvoto na Republika Ungarija, koja }e go prezeme kormiloto na Evropskata unija od prvi januari 2011 godina. Taa }e se soo~uva so predizvicite {to se akumuliraa vo 2010 godina, kako {to se finansiskata kriza kaj na{iot ju`en sosed, Republika Irska, [panija i Portugalija, a Republika Estonija }e go voveduva evroto kako pari~na edinica. Imaj}i predvid deka amerikanskiot dolar na krajot od 2010 godina porasna za 10% vo sporedba so evroto, interesno }e bide da se sledi kako }e reagiraat golemite ekonomii vo Evropa vo odnos na valutata evro. Ungarija, isto taka, }e treba da raboti po preporakata na Evropskata komisija, odnosno da & dade datum za pregovori na Republika Makedonija. Dokolku toa
V
ne go napravi Ungarija, mo`ebi Polska vo vtorata polovina na 2011 godina }e ja donese odlukata za koja Republika Makedonija dve godini po red dobiva pozitiven rezultat vo Izve{tajot. 2011 godina, spored kineskiot kalendar e godina na zajakot, kade {to o~ekuvawata se decata da izrasnat kako talentirani, ambiciozni i da imaat sre}a vo igrite na sre}a ili vo kazino-igrite. Mo`ebi sega e vistinsko vreme da se kupat akcii od kazinata koi gradat i operiraat vo Makao, kako na primer Las Vegas sends ili Vin resorts, koi se trguvaat na Nasdak so momentalna vrednost od 44,83 dolari i 102,61 dolari po akcija. Kako i da e, vo 2011 godina se o~ekuva kineskata ekonomija da ja nadmine ekonomijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi i da stane najgolemata ekonomija vo svetot.
Od aspekt na infor-mati~kite i komunikaciskite tehnologii, Vikipedija, najgolemata enciklopedija na Internet, }e go proslavi svojot 10-ti rodenden, a Tviter, socijalnata mre`a bazirana na kratki poraki, }e go proslavi pettiot. Pra{aweto dali najgolemata socijalna mre`a so povge}e od 500 milioni korisnici, Fejsbuk, }e gi stavi svoite akcii na inicijalna proda`ba mo`e samo da prodol`i da se {pekulira. Vkupnata svetska potro{uva~ka za IT }e porasne za 4,6% i toa vo najgolem del }e bide kaj hardverot so porast od 7%, potoa, kaj softverot so 4% i IT-uslugite so 2%. Personalnite tablet-kompjuteri, od vidot na Ajpad, }e prodol`at da bidat poaktuelni, kade {to Epl }e go zadr`i pazarot so 70%, ostavaj}i gi Risr~ in mou{n, Hjulit pakard, Samsung i ostanatite so 30%. Vo delot na softverot, vo
2011 godina se o~ekuva da se razvivaat pove}e aplikacii bazirani na prepoznavawe glasovni komandi, koi vo najgolem del }e se primenuvaat za mobilnite telefoni. Pobaruva~kata za mobilni uredi }e prodol`i da raste, so akcent na pametnite telefoni. Glasovnite razgovori }e prodol`at da se namaluvaat i da se zamenuvaat so SMSporaki, elektronski poraki preku elektronska po{ta ili direktni "~et"-razgovori. Mobilnite aplikacii za Android i Ajfon }e prodol`at da rastat, dodeka Blekberi }e prodol`i da go gubi ovoj del od pazarot. Ova se samo del od o~ekuvawata za toa {to }e se slu~uva vo svetot vo novata 2011 godina. Vo Republika Makedonija, najgolemata izmena vo funkcioniraweto na Vladata }e bide formiraweto na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija ili skrateno
MIOA. Po preporakite na Evropskata unija za reforma na javnata administracija, Vladata anga`ira{e konsultanti, finansirani od Evropskata komisija i Germanskata agencija za razvoj, da napravat analiza na postoe~kite institucii i da predlo`at merka za reorganizacija na instituciite. Otkako go analiziraa raboteweto na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, posebno na proektite opfateni vo poglavjeto na e-Vlada, nivniot predlog be{e dodavawe na administracijata kon MIO. Obrazlo`enieto proizleguva od toa {to so postoe~kite i planiranite proekti vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, primenuvaj}i gi informati~kite tehnologii i sistemi, ve}e se pravat krupni reformi vo funkcioniraweto na dr`avnite institucii, kade {to so av-
IVO IVANOVSKI minister za informati~ko inf form r ati~ko op{testvo
tomatizirawe na procesite tie stanuvaat poefikasni, transparentni i poodgovorni pred gra|anite na Republika Makedonija. Dodavaj}i ja zakonodavnata i izvr{nata politika, zgolemuvaweto na efikasnosta na administr a tivni te pr oce si i niv no to pod o bruv aw e }e bidat odgovornost na MIOA. Svetot go preplavuva iznenaduva~ka revolucija vo izmenite na funkcioniraweto na javnata administracija, koja ne poka`uva znaci na slabeewe. Preobrazbata na javnata administracija se bazira na politi~ka, ekonomska, op{testvena i institucionalna prerodba. 2011 godina }e bide godina za reforma na javnata administracija, so cel da se dobie stru~na, odgovor-na, depolitizirana i efikasna administracija.
SVETSKATA FINANSISKA KRIZA – PRI^INI I IZLEZNI RE[ENIJA (II) Na
finansiskata kriza {to go zafati svetot vo 2007 godina & prethodi period od 5–6 godini, koga glavno vo najmo}nata ekonomija na svetot, SAD, se vode{e visoka ekspanzivna politika i vo monetarnata i vo fiskalnata sfera
okraj “ekonomskiot fundamentalizam”, nedovolnata i nekoordinirana regulativa vrz bankite i drugite finansiski institucii, kako tret faktor za nastanuvawe na finansiskata kriza e odnesuvaweto na rejtingagenciite. Vo svetot postojat tri renomirani agencii, Standard and Poors, Moodys, Fitch, koi imaa visoko renome i nivnite izve{tai i ocenki bea osnoven barometar za investitorite. Ovie rejting-agencii celosno potfrlija i so svoite ocenki ne samo {to gi izla`aa investitorite, tuku pridonesoa za nastanuvawe na finansiskata kriza. Prvo, samo eden mesec pred da propadne Lehman Brothers tie ja rangiraa so izrazeno visoka ocenka “A”. Vtoro, tie ja rangiraa so u{te povisoka ocenka ”AA” najgolemata osiguritelna kompanija AIG, za koja amerikanskata vlada izdvoi stotici milijardi dolari za da ja spasi od bankrot. Tret faktor koj pridonese za finansiskata kriza e ekonomskata politika na SAD vo izminatite godini. Na finansiskata kriza {to go zafati svetot vo 2007 & prethodi period od 5–6 godini, koga vo SAD se vode{e visoka ekspanzivna politika vo monetarnata i fiskalnata sfera. Centralnata banka na SAD odobruva{e, lesno i obilno, krediti na bankite so niski kamatni stapki, a Ministerstvoto za finansii kreira{e permanentno buxetska politika so visok deficit. Vi-
P
sokata likvidnost glavno se naso~uva{e, obilno i brzo vo kreditirawe na naselenieto i toa glavno so krediti. Lesnoto doa|awe do krediti za kupuvawe stan ili ku}a ja zgolemuva{e pobaruva~kata, a so toa i cenite na stanovite i na ku}ite. Od 2000 do 2006 godina, cenite na stanovite i na ku}ite vo SAD porasnaa pove} e od dvojno. Visokata doma{na potro{uva~ka vlijae{e i na zgolemuvaweto na uvozot i na visokiot deficit na tekovnata smetka, koj stigna do 7% od BDP vo 2005. Samo pozicijata na dolarot kako dominantna rezervna valuta vo svetot ovozmo`uva{e, i s$ u{te ovozmo`uva, SAD relativno lesno da go servisira permanentniot deficit na tekovnata smetka. A eve {to rabotea bankite vo SAD vo prvata polovina od prvata dekada od 21 vek: razvija model za pozajmuvawe, koj Bathia go nare~e originate and distribute model. Prv ~ekor: bankite dodeluvaat kredit na kreditokorisnikot; vtor ~ekor: bankite go prodavaat kreditot na drugi finansiski institucii (glavno investiciski banki i hedge fondovi); tret ~ekor: za vozvrat dobivaat vrednosni hartii; ~etvrt ~ekor: finansiskite derivati potoa gi prodavaat na sekundarniot pazar i so toa go transferiraat rizikot na krajniot kupuva~ na vrednosnata hartija; petti ~ekor: toa im ovozmo`uva da gi iskni`at kreditite od bilansot i da sozdadat prostor
za kreirawe novi krediti i... povtorno ista procedura. Seto toa vladata na SAD i centralnata banka ne samo {to go odobruvaa, tuku vladata i go pottiknuva{e preku “svoite” agencii, taka {to gi stimuliraa bankite da odobruvaat povolni krediti za stanbena izgradba, davaa garancii za kreditite so fiksna kamata, pozajmuvaa pari od stranstvo so niska kamata i gi naso~uvaa vo stanbena izgradba. Tie, isto taka, gi pottiknuvaa bankite da davaat i t.n. sub-prime (supstandardni) krediti na korisnici koi ne gi ispolnuvaat uslovite. Rejtingagenciite, samo zatoa {to zad ovie krediti stoeja dr`avnite agencii, gi rangiraa so visok rejting. Taka krugot se vrte{e, balonot se due{e, paralelno so visokata kreditna ekspanzija. No, kako i obi~no, balonot puka koga }e se prenadue. Vo prvite 5-6 godini od ovoj vek balonot se due{e, vo sedmata godina pukna. Krizata na po~etokot se pojavi na hipotekarniot pazar. Bankite bea sigurni vo plasmanite, bidej}i cenata na stanovite i na ku}ite, odnosno na hipotekite, postojano raste{e. Vo trkata za profit i za bonus od ostvareniot profit, tie zaboravija na rizikot – ako cenata na nedvi`nostite padne, a tie nemaat dopolnitelno obezbeduvawe, kako }e im bidat vrateni kreditite. Vaka {iroko ra{irenata praktika da se davaat krediti na lica koi nemaat rabota, redovni prihodi i imot vo bankarskite krugovi se nare~e
“ninxa” krediti (no income, no job and assets = ninja). I koga balonot pukna od prenaduenost, koga cenite na nedvi`nostite se strmoglavija, bankite vo panika po~naa naglo da gi prodavaat hipotekite, {to u{te pove}e ja zabrza deflacionata spirala. Tokmu taka kako {to ja opi{al Irving Fi{er deflacionata spirala {to nastanala za vreme na Golemata svetska kriza vo 1929–1933 godina. Vo takvi uslovi, koga site prodavaat, a nikoj ne kupuva, za mig se strmoglavija i cenite na akciite na bankite, osiguritelnite kompanii i fondovite. Ne pomogna mnogu doturaweto likvidnost od centralnata banka vo neograni~eni koli~ini i so minimalna kamata, zatoa {to bankite parite gi dr`ea na smetkite, pla{ej}i se da gi plasiraat za da ne gi izgubat. Taa pojava ja objasni Kejns kako “likvidnosna zamka”. Ona {to Kejns go objasnuval kako hipoteti~ka mo`nost za neefikasnost na monetarnata politika, koga pobaruva~kata za pari se sveduva isklu~ivo na M2, odnosno pobaruva~ka na parite kako imot, a ne za transakciski celi, sega se slu~uva na tloto na SAD. FED nudi pari ne samo na bankite, tuku i na drugi nebankarski subjekti, re~isi vo neograni~eni koli~ini, no tie gi zadr`uvaat – celta ne se postignuva. Za da se izleze od toj krug, FED i Ministerstvoto za finansii na SAD vo noviot paket za izlez od krizata re{ija da im pomognat na korisnicite
da gi vra}aat kreditite, a da gi zadr`at stanovite i ku}ite. Na toj na~in }e se ovozmo`i sistemot da profunkcionira, da proraboti i bankarskiot pazar na pari, koj e re~isi zamren. Ovde e sre}na okolnost {to vo ovie sudbonosni momenti na ~elo na FED e Ben Bernanke, koj svoevremeno, kako profesor, ja razraboti teorijata na Fi{er i znae kako vo praktika da ja primeni za da se prekine deflacionata spirala i zemjata da izleguva od krizata. Toj se zalaga{e vo prviot slu~aj, koga zemjata se soo~uva so visok buxetski deficit, centralnata banka da ima mo`nost i personalna hrabrost da & ka`e “ne” na vladata za monetizirawe na buxetskiot deficit. Vo vtoriot slu~aj, centralnata banka i Ministerstvoto za finansii treba da rabotat sinhronizirano. Tokmu toa i go pravat denes Ministerstvoto za finansii i FED. Po~etni rezultati ima. Spored Bernanke, prviot znak za vra} awe na doverbata e koga nekoja od golemite banki }e uspee da realizira emisija na akcii za zgolemuvawe na kapitalot. Bidej}i toa se slu~i, mnogumina veruvaat deka krizata, barem vo SAD, zavr{uva. Najgolemata svetska finansiska kriza po Golemata svetska kriza (1929-1933) e dovolno silna pouka deka finansiskite pazari ne treba da se ostavaat da se uramnote`uvaat sami od sebe, tuku da se reguliraat na nacionalno i internacionalno nivo. Za da se namali rizikot
D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot ffakultet fak u et vo Skopje ult Skopje j
od povtoruvawe na krizata, da se prezemat slednite merki: -Obedinuvawe na raznite kontroli (supervizija na centralnata banka, kontrolni organi na Ministerstvoto za finansii, Komisijata za hartii od vrednost) vo visokonezavisna institucija; -Visok stepen na koordinacija me|u kontrolnite organi na zemjite za da se obezbedi efikasna kontrola vrz bankite i drugi finansiski institucii. BIS e idealna institucija koja bi go obezbedila toa; -Reorganizacija na me|unarodnite finansiski institucii, posebno na MMF, kade soodvetno mesto bi dobile novite giganti vo svetskata ekonomija (Kina i Indija). -Zna~itelno zgolemuvawe na procentot za povlekuvawe krediti od MMF od visinata na kvotite {to gi imaat zemjite vo razvoj i vo tranzicija. Noviot proizvod na MMF kredit na zemji zna~itelno nad nivnata kvota, koi imaat prudentni makroekonomski politiki (Makedonija e prva na koja & be{e ponuden) e potvrda deka MMF se vklu~i vo baraweto izlezni re{enija. -Vospostavuvawe mehanizam na zadol`itelno po~ituvawe odredeni ekonomski makrokriteriumi, od tipot na Mastri{kite kriteriumi, koi bi va`ele za site zemji, razvieni ili nerazvieni.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
Kompanii / Pazari / Finansii
14
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
ANALIZA NA KAPITAL: MEDIUMI I REKLAMI - OGLASUVA^KI PAZAR 2011 GODINA
20-25% PADNA OGLASUVA^K VO 2010 VO SPOREDBA SO 20 VERICA JORDANOVA
jordanova@kapital.com.mk
a{a procenka e deka krizata ne e zavr{ena i vlijanieto vrz reklamniot biznis vo Makedonija }e se ~uvstvuva
N
i slednata godina. U{te pove}e {to za medumskoto reklamirawe vo zemjite vo Evropa i regionot, od kade {to poteknuvaat golem broj oglasuva~i, za slednata godina se procenuva mnogu skromen rast ili s$ u{te pad. Vo Grcija na{ata mediumska grupacija ZenithOptimedia procenuva pad od 8%, stagnacija vo Germanija, a
rast od 11% vo Turcija, veli Aleksandar Dilevska-Simova, direktor na agencijata Publicis. Taa ne o~ekuva zna~itelna realokacija na buxetite spored tipot na mediumi. "U~estvoto na reklamiraweto na Internet e s$ u{te malo kaj nas, spored na{ite procenki pomalku od 3%, za razlika od prosekot
vo Centralna i Isto~na Evropa, kade {to iznesuva 6,6% i 16% vo Zapadna Evropa. Pozitivnite trendovi vo zgolemuvaweto na internet-reklamiraweto mo`e da bidat zabaveni dokolku dojde do pozna~aen pad na mediumskite buxeti vo Makedonija", prognozira Dilevska. "Marketing-buxetite u{te
godinava go doprea dnoto. Ne gledam kade podolu bi mo`ele da odat. Za tie sredstva vo 2011 godina } e treba u{te ponaporno da se raboti, da se obezbedi povisoko nivo na uslugi, pogolema koli~ina mediumsko vreme. Treba da se baraat alternativni na~ini za prenesuvawe poraki, so cel da se zadovolat s$ povi-
sokite barawa na klientite, a so toa da ne se zgolemuvaat sredstvata nameneti za promocija", analizara i Filip Petreski od Ideja Plus. I toj vo idnina o~ekuva pogolem udel na internetoglasuvaweto, no ne kako rezultat na namaluvaweto na TV-buxetite, tuku kako rezultat na namaluvaweto
ONLAJN-OGLASUVAWETO STANUVA SĂˆ POATRA aliot pazar, otsustvoto na investicii vo novi mediumi kako rezultat na lo{ata finansiska sostojba vo medumite, voop{to, pasivnosta na marketingagenciite i oglasuva~ite kon reklamiraweto na Internet, nedostigot od internet-trgovija i internet-uslugi, kako i otporot na novinarite za adaptirawe kon novite tehnolo{ki trendovi se smetaat za glavni ograni~uva~ki faktori za posilen razvoj na onlajnnovinarstvoto i novite mediumibazirani na Internet vo Makedonija. Istra`uvaweto sprovedeno od strana na Make-
M
donskiot institut za mediumi poka`uva deka onlajn-novinarstvoto kaj nas, spored profesionalnite standardi, zaostanuva zad standardnite mediumi. "Toa e poradi nekolku pri~ini. Nedostiga sinergija me|u pe~atenite izdanija i nivnite onlajn-izdanija, koi se mnogu poseteni i ~itani. Nedostiga budnost 24 ~asa, neophodna za onlajn-mediumite, malku se investira vo nivniot kvalitet i vo soodvetnata kadrovska ekipiranost", veli Zoran Ri~liev, eden od avtorite na istra`uvaweto i predava~ na Vi{ata {kola za novinarstvo. Toj prepora~uva tretirawe na {to porealni temi na Internet i pogolemo iskoristuvawe na multimedi-
77% od korisnicite na Internet go koristat istiot sekoj den
jalnosta i interaktivnosta koja ja nudat mediumite bazirani na Internet. Vo svetot na onlajn-izdanijata na vesnicite voobi~aeno se stava samo 15%-20% od sodr`inata na pe~atenoto izdanie, a kaj nas toa e 90%-100%. Poslednava godina se zabele`uvaat obidi za skromno dopolnuvawe na internet-sodr`inite kaj pogolem del od onlajnizdanijata na vesniciteso aktuelni vesti, naj~esto od agen-
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Kompanii / Pazari / Finansii
15
Najrelevantnite marketing-agencii vo Makedonija za "Kapital" go analiziraat pazarot na reklami i oglasuvawe vo 2010 i perspektivite za 2011 godina. Ne o~ekuvaat zna~itelno zazdravuvawe na oglasuva~kiot pazar vo godinata {to pretstoi. Podobri vremiwa i za agenciite i za mediumite kade {to se plasiraat reklamite se o~ekuvaat duri vo 2014 godina. Edna od negativite posledici na celokupnata kriza koja ja zafati ovaa industrija se i ogromnite popusti za reklami, koi vo Makedonija, kako nikade na drugo mesto (!?), dostignuvaat i do 80%-90% od oficijalniot cenovnik. FILIP PETRESKI IDEJA PLUS Marketing-buxetite u{te godinava go doprea dnoto. Ne gledam kade podolu bi mo`ele da odat. Treba da se baraat alternativni na~ini na prenesuvawe na poraki za da se zadovolat s$ povisokite barawa na klientite.
KIOT PAZAR 009 GODINA! na buxetite za pe~at, a donekade i na outdoor i radio. "Demografskata struktura na naselenieto i nivoto na obrazovanie e takvo {to televizijata kako medium u{te nekoe vreme } e se koristi kako vode~ki medium za prenesuvawe na promotivnite poraki", veli Petreski.
AKTIVNO
1%
se koristi Internet preku mobilen telefon
ciski izvori, no ima i tekstovi koi se objavuvaat prvo i samo na Internet. Generalno, konstatira ova istra`uvawe, najposeteni vo Makedonija se zabavnite internet-stranici, a se zabele`uva trend na porast na ~itanost i na informativnite stranici kaj koi, pak, nedostigaat originalni sodr`ini. Deka potencijalot za razvoj na onlajn-mediumite i
Za posledicite na krizata vo oglasuva~kata industrija, Maja Stojanoska, direktor za mediumi vo McCann Erickson Skopje, veli deka poradi skratenite buxeti za reklamirawe vo 2009 i 2010 godina, marketing-uslugite do`iveaja svoevidna devalvacija, odnosno se rabotelo pove}e za pomalku pari. Nekoi od niv go potenciraat
i momentot deka vo odredeni industrii i kaj odredeni klienti buxetite vo tekot na godinata poka`uvaat odredena "fleksibilnost�. "I pokraj toa {to buxetite za marketing se mali vo odnos na pretkriznata 2008 godina, sepak, ima odredeni znaci za po~etno zakrepnuvawe od krizata", veli Vladimir Cvetinovski,
direktor na Market Vision. TE[KO SE VRA]A OPTIMIZMOT Marketing-agenciite, generalno, ne go delat optimizmot na Vladata za proektiraniot rast na BDP od 3%. Ni novata kreditna linija od MMF ne gi ohrabri kompaniite za tie da se re{at na podrasti~no zgolemuvawe na buxetite za oglasuvawe i reklamirawe. Site tie mnogu brzo gi skratija buxetite za 40% pa i 50% koga krizata tropna na vrata, no, sega, koga se zboruva za ekonomsko zazdravuvawe, bavno odi i vra}aweto na reklamnite buxeti. Tie sega se zgolemuvaat samo po 5%-10% godi{no, {to zna~i deka na ovaa industrija }e & bidat potrebni pove}e od pet godini za da se vrati na nivo od 2008 godina !? Podobri vremiwa i za agenciite i za mediumite kade {to se plasiraat reklamite se o~ekuvaat duri vo 2014 godina. "Od toa {to kako najava doa|a do agenciite, vo 2011 godina mo`e da se o~ekuva golem kambek na vladinite kampawi. Intenzivna }e bide kampawata za legalizacija na divogradbite, a vo tek se u{te dva tenderi za vladini kampawi.
VOZRASNA STRUKTURA NA KORISNICITE NA INTERNET 16-29 godini 30-39 godini 40-49 godini Izvor: Istra`uva~ka agencija IPSOS Stratexik puls mo`nosta za privlekuvawe oglasuva~i e ogromna poka`uva i istra`uvaweto na agencijata IPSOS Stratexik puls, koe poka`uva deka kako naj~est izvoz na informirawe ispitanicite gi poso~ile internet-stranicite na vesnicite pred nivnite pe~ateni izdanija. Vakvata popularnost na internet-mediumite ne soodvetstvuva so buxetot od oglasuvawe koj tie go pribiraat. Agenciite velat deka za oglasuvawe na Internet se tro{i pomalku od 1% od celok-
upniot reklamen kola~. Za sporedba, vo Hrvatska, koja ima internet-penetracija kako vo Makedonija i vo Srbija, kade {to internet-penetracijata e poniska, za internetoglasuvawe se odvojuvaat 2%-3% od sredstavata za oglasuvawe. Savica Kusakatski, HttPool agencija za internet-oglasuvawe veli deka vo Makedonija najgolem interes za oglasuvawe na Internet ima kaj mobilnite operatori. Potoa sleduvaat avtomobil-
78% 64% 53%
skite kompanii i samite mediumi koi si se oglasuvaat na svoite internetstranici. Taa smeta deka za porast na ovoj tip oglasuvawe se potrebni i pove}e, pospecijalizirani sodr`ini na Internet. Od agencijata Ideja plus velat deka iako te{ko i bavno odi ubeduvaweto na klientite deka e potrebna nivna pogolema zastapenost na Internet, se zabele`uva raste~ki trend vo oglasuvaweto za okolu 20% vo prvite deset meseci od godinata
Ima pove}e najavi za novi kampawi od finansiskiot sektor. Za `al, najavi za vlez na novi oglasuva~i na makedonskiot pazar – nema", veli Sa{o Pe{ev od agencijata New Moment. Stariot model na reklamirawe e smenet zasekoga{, veli Maja Stojanoska, direktor za mediumi vo agencijata McCann Erickson. Taa veli deka dene{nata digitalna povrzanost, brzinata i dostapnosta na informaciite gi probivaat site granici, poradi {to marketing-kampawite mora da bidat distribuirani preku pove}e dopirni to~ki so potro{uva~ite, ne samo preku tradicionalnite mediumi. "Klasi~nite reklamni poraki stanuvaat
SA[O PE[EV
NEW MOMENT Zakrepnuvaweto koe se o~ekuva{e, ne se slu~i. Isklu~ok vo regionot se samo Albanija, Srbija i Kosovo koi se do`ivaat kako pazari vo razvoj.
vo sporedba so istiot period prethodnata godina. Tie smetaat deka delod pri~inata za slabiot interes za onlajn-oglasuvawe le`i vo drasti~no namalenite ceni za TVreklamirawe i percepcijata na oglasuva~ite deka cenite za oglasuvawe na Internet treba da bidat drasti~no niski.
minato. Treba da sozdavame iskustva i diskusii, da nudime interesni, vredni i potiknuva~ki sodr`ini, koi }e gi ohrabrat lu|eto da go spodelat videnoto ili do`iveanoto, da koristime raznovidni komunikaciski kanali.� Od druga strana, ne dr`i voda tvrdeweto deka tradicionalniot na~in na reklamirawe kaj nas e vo izumirawe. S$ u{te na golemo koristime TV i radioreklami, bilbordi, oglasi,kako primarni izbori vo reklamnite kampawi. Trendot na alocirawe na najgolemiot del od buxetite na televizija s$ u{te trae", veli Stojanoska. I taa konstatira odredeno namaluvawe na sredstvata za reklamirawe vo pe~atenite mediumi, {to se dol`i na nekolku faktori: pad na tira`ot i ~itanosta na dnevnite vesnici, pa i site drugi pe~ateni mediumi, nemaweto dovolno specijalizirani pe~ateni izdanija preku koi mo`e da se targetira specificna grupa potro{uva~i.
16
Kompanii / Pazari / Finansii
Prvite lu|e na pove}eto marketing-agencii ne o~ekuvaat nitu pogolemi buxeti za reklamirawe, nitu zna~ajni pomestuvawa vo voobi~aenata alokacija na mediumskite buxeti vo 2011 godina: Televizijata i onlajn-reklamiraweto }e go zadr`at sega{niot udel ili delumno }e zajaknat na smetka na pe~atenite mediumi i outdoor reklamiraweto (reklamirawe na nadvore{ni povr{ini). Vra}aweto na buxetite na nivo od pred dve godini zasega e mission imposible. Krizata gi skrati buxetite duri i do 50%, a sega, vo vreme na ekonomsko opravuvawe, oglasuva~ite te{ko se odlu~uvaat zna~itelno da gi zgolemat buxetite koi gi odvojuvaat za reklamirawe i promocija. Toa e, vsu{nost, trend i vo globalni ramki. Mediumite se vo postojana potraga po novi na~ini i formi kako da gi privle~at oglasuva~ite na svoite pe~ateni i internetstranici ili na TV-ekranite.
ZA PADOT VO 2010 GODINA Vo 2010 godina se procenuva deka oglasuva~kiot pazar padna za okolu 20%-25%. Pritoa, vrednosta na TVoglasuvaweto padna samo na okolu 20 mil-
Poznava~ite velat deka nikoga{ dosega pred Nova Godina nemalo tolku mnogu prazni bilbordi i slobodni prostori za reklamirawe, {to e u{te eden dokaz za dlabo~inata na ovaa kriza. Krizata vo oglasuva~kiot pazar ostana do krajot na 2010 godina i toa i vo zemji
ioni evra (lani dostigna 25 milioni EUR), a na pe~atot iznesuva okolu sedum milioni evra. Vo oglasuvaweto vo pe~at edna ~etvrtina otpa|a na avtomobilskite kompanii. Ova, spored marketing-agenciite, se dol`i na namalenite buxeti kaj golemite oglasuva~i od telekomunikaciskiot i fin-
ansiskiot sektor. Drasti~no bea namelni i vladinite kampawi. Pra{awe e dali godinava Vladata }e vleze me|u top 10 oglasuva~i, ako se ima predvid deka pre-
thodnite godini bila me|u top 5 ili top 3. Rast ima edinstveno kaj onlajn-oglasuvaweto, koe sega vo Makedonija dr`i 3%-5% od reklamniot kola~ i se o~ekuva i ponatamu da raste. Padot e drasti~en i kaj outdoor reklamiraweto, koe prethodnite godini ima{e raste~ki trend.
PUBLICIS Na{a procenka e deka krizata ne e zavr{ena i vlijanieto vrz reklamniot biznis vo Makedonija }e se ~uvstvuva i slednata godina.
Lani prihodite od oglasuvawe na New York Times padnaa na nivo od 1986 godina.
VLADIMIR CVETINOVSKI
ALEKSANDRA DILEVSKASIMOVA
Wall street zgolemuvaweto na prihodite od oglasuvawe re{i da go napravi preku sorabotka so Epl - preku IPad napla}a mese~na pretplata od 17,99 dolari.
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
vo koi ne se o~ekuva{e, kako {to e Slovenija. Zakrepnuvaweto koe se o~ekuva{e ednostavno ne se slu~i. Isklu~ok se Albanija, Srbija i Kosovo, koi se do`ivuvaat kako pazari vo razvoj i zatoa krizata tamu ne se po~uvstvuva tolku dramati~no.
DIREKTOR NA MARKET VISION Oglasuvaweto vo pe~atot ve}e podolgo vreme bele`i tendencija na blago opa|awe, reklamiraweto na TV e odraz na svetskata finansiska kri-za, dodeka oglasuvaweto vo onlajnmediumite, gledano od aspekt na barawata na na{ite klienti, e vo blag porast.
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Kompanii / Pazari / Finansii
17
KRIZATA GI STRESE I NAJGOLEMITE SVETSKI MEDIUMI o ogled na toa deka besplatnite informacii se smetaa za najgolem vinovnik vo industrijata na pe~ateni mediumi, pra{aweto e kako i kolku da se naplatat vestite? Re{enieto mnogumina go gledaat vo iPad, platforma preku koja vestite bi se napla}ale sli~no kako koga se simnuva muzika ili film. Eden od najgolemite zagovornici na naplatata na vesti e Rupert Mardok, koj go poso~i Gugl za glaven vinovnik za ru{eweto na prihodite na vesnicite. Zatoa, toj se zakani so ukinuvawe na dostapnosta na svoite internet-portali preku prebaruva~ot Gugl. Gugl sega razviva servis nare~en Newspass, koj predviduva naplata na koristeweto na novinarskite tekstovi so nivno poedine~no kupuvawe ili so pretplata. Optimizam deka apokalipti~nite scenarija za pe~atot ne se vistiniti vnesuva i edno neodamne{no istra`uvawe deka Amerikancite vo prosek tro{at isto tolku vreme za ~itawe vesti od pe~at, slu{awe radio ili TV kako i vo 2000 godina. Razlikata e vo toa {to sega tro{at dopolnitelni 13 minuti za vesti od Internet. Dokaz deka ~itatelskata publika ne is~eznuva. No, da ne zaboravime ina faktot deka novite tehnologii i novite mediumi imaat i pozitivni aspekti. Tie ovozmo`uvaat sozdavawe mlada, sve`a i poagresivna konkurencija, kako i dobra platforma za direktna komunikacija so ~itatelite. I vo svetski ramki se smeta deka 2009, pa i 2010 godina se edni od najlo{ite vo izminatata decenija spored padot na prihodite od oglasuvawe. Najgolemite novinski ku}i svetot svoite zagubi gi brojat vo milioni. Padot vo ovaa industrija ne e ist kako kaj maloproda`bata ili grade`ni{tvoto, zatoa {to e pottiknat od naglite tehnolo{ki promeni vo telekomunikaciskata industrija. Krizata vo oglasuvaweto vo pe~atot po~na nekolku godini pred recesijata, koja samo ja vlo{i sostojbata. Zatoa, ni nejzinoto namaluvawe ne mo`e da se vrzuva za ekonomskoto zazdravuvawe. Pe~atot svojot izlez treba da go bara vo nadminuvawe na razlikite so proizvoditelot na novite mediumi od informati~koto op{testvo. Spored podatocite na Newspaper Association of America, vo 2009 godina prihodite od oglasuvawe padnaa za 27,2%, {to se smeta za najgolema depresija vo istorijata na ovaa industrija. Vesnicite vo SAD os-
S
Krizana mediumite. Pad na proda`bite. Pad na oglasuvaweto. Ovie tri pri~insko-posledi~ni povrzani raboti ja odbele`uvaat mediumskata scena vo poslednite 10 godini. Eden od glavnite vinovnici za ova se besplatnite sodr`ini, odnosno Internetot. Se smeta deka recesijata samo & zadade dopolnitelen udar na ve}e ranetata industrija. Socijalnite mre`i i platforma dojdoa kako kapak na seto toa, zemaj}i i tie del od reklamniot, oglasuva~ki kola~.
tvarija rekordi vo 2005, po {to sleduva{e drasti~en pad. Paralelno so ovie padovi se slu~uva rast vo onlajn-oglasuvaweto, koe vo svetski ramki osvojuva i do 10%. Relativno dobro se dr`i TV-oglasuvaweto, iako i tamu se bele`at padovi. Lani New York Times imal prihodi od oglasuvawe na nivo od 1986 godina. Prviot ~ekor koj go pravat svetskite mediumi, soo~eni so pad na prihodite od oglasuvawe i od tira`, e naplata na informaciite na nivnite internet-stranici. Taka, londonski Times napla}a 1,49 funti na den ili dve funti za ne-
delno koristewe na Internet. Wall street otide ~ekor ponatamu i se dogovori so Epl preku IPad da napla}a mese~na pretplata od 17,99 dolari. ^itaweto na vesnicite na tablet-kompjuterite zasega izgleda kako najprifatliva opcija za izdava~ite, oglasuva~ite, agenciite, no i proizvoditelite na ovie uredi }e imaat korist. Ako se trgne od izrekata There is no free lunch, analizite se deka samo naplatata na vestite nema da gi spasi mediumite. Vo ovaa dinami~na industrija mo`e da se
27,2% padnaa prihodite od oglasuvawe, spored podatocite na Newspaper Association of America vo 2009 godina
pre`ivee edinstveno soinovacii i postojano adaptirawe na trendovite i promenetite naviki i potrebi na ~itatelite. Novinarstvoto i potrebata na lu|eto za informacii i novosti nikoga{ nema da umrat, no mediumite treba da gi iskoristat site na~ini za da ja zadovolat taa potreba. Koga Artur Salcberg, sopstvenikot na New York Times, najugledniot amerikanski vesnik so 160-godi{na tradicija, pred tri godini izjavi deka ne znae dali vesnikot }e izleguva samo u{te pet godini i deka toa voop{to ne mu e gri`a, dopolnitelno gi zapla{i mediumskite tajkuni od mo`na propast na doneodamna profitabilnata industrija. Toj ovaa izjava ja dade motiviran od podatokot deka NYT ima pove}e ~itateli onlajn otkolku na pe~atenoto izdanie. Sepak, najvlijateliot proizvod na Salcberg pre`ivea i pokraj brojnite otpu{tawa i namaluvaweto na platite. GO LOCAL Vo SAD, vo tekot na recesijata lokalnite vesnici imaa pad od 12,4%, a golemite izdava~i pad od okolu 30%. Pri~ina za toa e tradicijata vo amerikanskoto novinarstvo, kade {to lokalnite vesnici se lokalni vo vistinska smisla na zborot. Tie se tolku blisku do ~itatelot {to se slu~uva vo nekoi od niv da se objavuvaat i rodendeni na oddelni `iteli od gradot. Toa e t.n. ladilniknovinarstvo. Sli~en takov proekt e po~nat i vo ^e{ka, so takanare~enite Newsroom Cafe. Stanuva zbor za proekt za lokalizirawe na vesnicite. Proektot se vika “Na{i adresi� i ve}e 15 kafuliwa funkcioniraat kako redakcii. Deka ~itatelot s$ pove}e i poseriozno se vra}a na tronot doka`uva i potegot na londonskiot moden magazin Essential, koj odlu~i, kako rezultat na feed-back reakciite od ~itatelite, na svoite naslovni stranici pove}e da ne objavuva fotografii od fotomodeli, tuku od "obi~ni `eni". Londonski Times isto taka odlu~i vo svojata modna rubrika da objavuva fotografii od lu|e od ulica.
Balkan / Biznis / Politika
18
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
KOMPANIITE VO REGIONOT PREPOZNAA NOV BIZNIS
BALKANSKITE VINA OSVOJUVAAT OD SAD DO KINA
Najgolem proizvoditel i izvoznik na vina vo Hrvatska e Agrokor vina, na magnatot Ivica Todori}
Proizvodstvoto na vino stanuva mnogu atraktivno i golem broj uspe{ni kompanii i mo}ni biznismeni od regionot go naso~uvaat svojot kapital kon ovoj sektor. Velat deka toa go pravat poradi profit, no i od zadovolstvo zatoa {to vinoto e golemo u`ivawe. ELENA JOVANOVSKA o regionot na Balkanot se proizveduvaat nekoi od najubavite vina. Vo nekoi delovi vinoto se pravi iljadnici godini. Ovaa bogata istorija be{e prekinata so dvete svetski vojni i gra|anskite vojni po raspadot na Jugoslavija. Site tie predizvikaa pusto{ na lozovite nasadi. No, po te{kite godini za vinarite, ovoj biznis poleka si gi vra}a starata slava i uspehot. Proizvodstvoto na vino stanuva mnogu atraktivno i golem broj uspe{ni kompanii i mo}ni biznismeni od regionot go naso~uvaat svojot kapital kon ovoj sektor. Velat deka toa go pravat poradi profit, no i od zadovolstvo, zatoa {to vinoto e golemo u`ivawe. Balkanskite proizvoditeli na vino se borat na me|unarodniot pazar, no se trkaat i me|u sebe na regionalniot. Plasmanot na vinoto stanuva
V
vistinski natprevar, vo koj se nosat i mnogu administrativni merki koi ja “ubivaat” konkurencijata. Hrvatska ima golema prednost zatoa {to go ima dalmatinskiot breg, kade poradi mediteranskata klima osobeno se vkusni crvenite vina "merlo" i "plavac". Najgolem proizvoditel i izvoznik na vina vo Hrvatska e Agrokor vina, na magnatot Ivica Todori}. Taa partnerski obedinuva sedum vinarnici od Hrvatska i edna od Makedonija, ima 1.845 hektari sopstveni nasadi i pokriva 31% od doma{niot pazar na vino. Agrokor planira do 2012 godina da proizvede najmalku 23 milioni litri. Hrvatska na svetskiot pazar ne mo`e da se nosi so golemite proizvoditeli, no so avtohtonite sorti mo`e da im konkurira so cena i kvalitet na [panija, Italija ili Francija. Osoben uspeh na Agrokor vina vo 2010 godina e izvozot na 15 razli~ni kvalitetni i vrvni vina vo Amerika.
Spored Goran Gali}, direktor za izvoz, toa e samo po~etok na sorabotkata so distributeri od SAD. Se o~ekuva vo 2011 izvozot vo SAD da bide barem 10% od vkupniot izvoz na Agrokor vina. Slovenija e edna od zemjite {to najslabo se snajde vo povoeniot period, koga pazarot go preplavija vina od Grcija, Bugarija, Makedonija, Srbija i Romanija. I pokraj dobrite nasadi i vrniot kvalitet, slovene~koto vino e malku poznato nadvor od centralna Evropa. Slovenija ima ladna, kontinentalna klima, {to im dava specifi~en vkus na belite vina. Najmnogu se proizveduvaat lokalni beli vina, kako "rizling", "malvazija" i "gra{evina", koi se desertni vina. SRBIJA GO OSVOJUVA RUSKIOT PAZAR Srpskite vinarnici, pak, se svrteni kon ruskiot pazar. Pred dve godini na Srbija & be{e dozvolen izvoz na 65.000 hektolitri vino vo Evropskata unija, a bescarinski uvoz na
BUTARIS, FAMILIJATA KOJA GO IZMISLI GR^KOTO VINO aktuelniot gradona~alnik na Solun, Janis Butaris, koj e sopstvenik na najpoznatata vinarnica i vinski nasadi vo Grcija, so pomo{ na modernata tehnologija uspea da sozdade vrvni vina koi uspe{no gi plasira vo Evropa, SAD, pa duri i vo Kina. Semejstvoto Butaris, koe proizveduva vino u{te od docniot 19 vek, gi dr`i pove} eto vinski regioni vo zemjata. Grupacijata Butaris proizveduva okolu 15 milioni {i{iwa godi{no i izvezuva vo pove}e od 35 zemji. Vo docnite 90-ti godini Butaris prodol`i da proizveduva lokalno vino na imotot Kir-Jani, koj se nao|a vo Nasua, Makedonija. Toj se obide da ja vrati starogr~kata reputacija za kvalitetni vina so upotreba na moderni tehniki za nivno proizvodstvo. Poliwata vo Nasua se padini, 300 metri nad morskoto nivo, vo oblasti koi imaat mnogu `e{ki, suvi leta i mnogu sneg vo zima. “Tatko mi odnovo go izmisli gr~koto vino”, veli Stelios Butaris, postariot sin na Janis, dodavaj}i deka tatko mu go donel francuskiot koncept na pravewe vino na imotot Kir-Jani, kade {to se koncentriraat na prerabotka na crveno grozje. “Toa grozje e blagorodno i edno od najinteresnite vo Grcija”, objasnuva Stelios. “Mnogu e sli~no so pino noar, vo bojata i te{koto odgleduvawe. Silno e kako nebiolo, grozje koe raste vo Piemont, kade {to se pretvora vo dvete najpoznati italijanski vina - "barolo" i "babaresko"”. Stelios saka da gi donese vinata od Kir-Jani na svetskata vinska mapa.
I
35.000 hektolitri od EU. No, Srbija ne uspea da ja ispolni kvotata i izvezuva samo 7%, dodeka uvoznata kvota ja realizira so 75%. Spored ekspertite, pri~ina za toa e visokiot kvalitet na vino koj go baraat potro{uva~ite vo EU, golemata serija {to vinarite vo Srbija ne mo`at da ja proizvedat, orientiranosta kon doma{niot pazar, no i raste~kiot izvoz vo Rusija. Na edno {i{e vino proizvedeno vo Srbija mu doa|aat dve, pa duri i tri {i{iwa od Makedonija, Hrvatska, Italija ili od Francija. Srpskite vina najmnogu se plasiraat vo BiH, Crna Gora, Germanija, Avstrija, Kanada i vo Rusija, a najgolem izvoz e ostvaren od Makedonija, Hrvatska, Crna Gora, Italija, Francija, Slovenija i ^ile. Izvozot za Rusija naglo porasna otkako minatata godina be{e simnato vinoto od Srbija od listata na proizvodi koi se carinat. Vo prvata polovina na 2010 godina vo Rusija se izvezeni 20.000 hektolitri, {to e za 51% pove}e od prethodnata godina. Srpskite vina se interesni i za SAD, zatoa {to se pravat od avtohtoni srpski sorti – "prokupac" i "temjanika". Vo SAD po~naa da izvezuvaat mali vinarnici, kako {to e @upa od Aleksandrovac. Regionot @upa ima mnogu specifi~na klima koja im godi na ovie sorti – no}ite se mnogu ladni, poradi {to ne se razvivaat bolesti na zrnoto, a denovite se topli i son~evi, pa grozjeto ima 26% {e}er. “Svetot e preplaven so "kaberne" i "pino" i tuka Srbija nema {ansi, no "temjanika" i "prokupac" se ne{to novo i razli~no od ona na {to se naviknati Amerikancite”, velat od @upa. Iako Bosna i Hercegovina ima sopstveni avtohtoni sorti vino - "`ilavka" i "blatina", koi se edinstveni na svetskiot pazar i ima ogromna povr{ina obrabotliva zemja, uvezuva re~isi
} vino otkolku k k tri pati pove}e {to izvezuva. “Nie sme edinstvena zemja koja dosega zakonski ne ja uredila ovaa oblast i zatoa imame problem so plasmanot. Zakonot se usvojuva ve}e ~etiri godini i s$ u{te ne e gotovo. Ministerstvoto za nadvore{na trgovija tromo reagira, a zakonot e mnogu potreben zatoa {to re{ava i tretira s$, od odgleduvawe na grozje, do proizvodstvo i plasman na vinoto. Momentalno na na{iot pazar ima s$ i se{to tokmu poradi nedostig od merki za kontrola na kvalitetot. Poseben problem e uvozot na vino so somnitelen kvalitet, a so regulativa bi se stavilo kraj na s$ {to ne e regularno”, veli Grgo Vasiq, pretsedatel na Zdru`enieto na vinari na zapadna Hercegovina. Nasproti problemite, marketin{kite ispituvawa vo BiH poka`uvaat deka pobaruva~kata za dobri vina e zna~itelno povisoka vo odnos na prethodniot period, a najprodavano vino e "vranec". Tokmu ova vino, zaedno so "vranec pro korde", treta godina po red se dobitnici na priznanieto Supebrends. ROMANIJA – NAJGOLEM PROIZVODITEL NA VINO VO SVETOT Proizvoditelite na vino od Romanija se naso~uvaat kon pazarot vo Kina, bidej}i smetaat deka toa za niv }e bide najprofitabilen biznis vo narednite tri godini. Romanskite lozari go smetaat kineskiot pazar za najgolem vo Azija i mnogu poprofitabilen otkolku tradicionalnite evropski pazari. Vinarite go napravija prviot ~ekor na kineskiot pazar, pretstavuvaj}i gi svoite produkti na saemot na vino vo 2009 godina. Prezentacijata be{e uspe{na i naskoro sleduva{e prvata isporaka. Rezultatite od marketing-
istra`uvawata na kkineskiot k pazar, koi gi napravija nekoi od vrvnite romanski proizvoditeli na vino, se pove}e od optimisti~ki – postoi potencijal za izvoz na okolu 91 milioni litri (121,4 milioni {i{iwa). ^etiri od najgolemite vinski proizvoditeli vo Romanija veruvaat deka vo narednite tri godini, i pokraj svetskata ekonomska kriza, izvozot na vino vo Kina mo`e da prerasne vo va`en biznis, mo`ebi i najva`en vo romanskoto zemjodelstvo. Za da se postigne ova, najva`en ~ekor }e bide sozdavaweto na specijaliziran terminal za tovarewe na vino vo romanskoto pristani{te Galati. Tamu nekoi romanski izvoznici na vino i kineski investitori ve}e po~naa da gradat golemi magacini za ~uvawe vino, terminali za tovarewe na golemi koli~ini i drugi objekti. Investiciite iznesuvaat 50 milioni evra. Romanija e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na vino i ima vkupno osum pogolemi vinski regioni i 171 centar za lozarstvo. Glavnite pazari za izvoz na romansko vino se Kanada, Kina, Evropskata unija, Rusija i SAD. Vinskata industrija vo Romanija zarabotuva pove}e od 270 milioni evra godi{no, {to ja vbrojuva me|u najgolemite proizvoditeli na vino vo svetot. Vinoto e del i od gr~kata kultura iljadnici godini. Idealnata umerena klima, so malku vrne`i i mnogu sonce, pridonesuva vo Grcija da vireat okolu 300 razli~ni vidovi grozje. Spored nekoi svetski vinski kriti~ari, razli~nite vkusovi na ovie zrna mo`e da & poslu`at kako silna marketin{ka alatka na gr~kata vinska industrija. Razvojot i upotrebata na modernata tehnologija samo ja zbogati gr~kata dolga istorija na pravewe vino.
DABOVI BURIWA OD SLOVENE^KITE [UMI Regionot Brdo vo Slovenija e prodol`enie na poznatiot venecijanski vinski region Friuli i tamu se pravat najubavite slovene~ki vina. Vo godini so prose~en prinos Slovenija proizveduva me|u 800 i 900 iljadi hektolitri vino godi{no na okolu 21.600 hektari lozovi nasadi. No, Slovenija ne e poznata samo po vinata. Vsu{nost, mnogu vinarnici vo svetot za zreewe na vinoto koristat buriwa napraveni od dabovo drvo od slovene~kite {umi.
K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
Balkan / Biznis / Politika
20
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
LIDER [TO GO “TRESE” REGIONOT
BORIS TADI] JA REFORMIRA SRBIJA, BALKANOT MU E SLEDNA AMBICIJA! Tadi} uspea da se nametne kako seriozen igra~, koj znae kako da koketira so Zapadot, a istovremeno da ne se oddale~i od Moskva, so ~ii lideri ima intenzivni kontakti. Poznava~ite velat deka se raboti za eden nov Tito na ovie prostori, “nevrzan”, isklu~itelno sposoben diplomat, ~ovek koj si ja znae rabotata i seriozno se ima zafateno so planot da ja reformira sopstvenata dr`ava, no i da vlijae na transformacijata na celiot region KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk
ovata era vo srpskoto op{testvo mo`ebi ja najavi premierot Zoran \in|i}, no po negoviot atentat, toj {to po~na da ja realizira evropskata perspektiva na dr`avata e aktuelniot
N
pretsedatel, Boris Tadi}. Po doa|aweto na funkcijata vo 2004 godina, Tadi} go nametna svojot plan - ras~istuvawe so ostatocite od sistemot na Slobodan Milo{evi} i gradewe na nova, moderna Srbija, koja }e stane ~lenka na Evropskata unija i na NATO, a vo me|uvreme seriozno }e raboti na zadr`uvawe i unapreduvawe na tradi-
TATJANA TADI] GI OTKRI PODAROCITE NA TADI]! oprugata na Tadi}, Tatjana Tadi}, za novogodi{nite praznici priredi izlo`ba na podarocite koi gi dobival nejziniot soprug. Ra~ni ~asovnici od porane{niot pretsedatel na Francija, @ak [irak i od ruskiot premier, Vladimir Putin; medaljon od pretsedatelot na Libija, Moamer Gadafi, so likot na Gadafi; klu~ na Madrid od gradona~alnikot na {panskata prestolnina Abert Ruiz Kalderon i dve ~a{i od kilibar, podarok od ruskiot kolega Dmitrij Medvedev. Na izlo`bata e prika`an i podarokot od dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, koja na Tadi} mu podari srebrena ~inija so grbot na Stejt departmentot i nejziniot potpis, kako i edna staklena vaza, koja e podarok od potpretsedatelot na SAD, Xo Bajden. Na svoite gosti Tadi} im podaruva sliki, stilizirano kirili~no pismo so motivi od srpskiot srednovekoven period, minijaturi od Miroslavevoto evangelie, koe e najstar srpski rakopis {to datira od 12 vek, kako i Prizrenskiot transkript na carot Du{an od 15 vek.
S
cionalno dobrite odnosi so Rusija, isto kako i na zatopluvawe na relaciite so SAD, koi vo prethodniot re`im kulminiraa so bombardirawe na Belgrad od NATO. Tokmu ovaa igra na relacija Va{ington-BelgradMoskva za analiti~arite e glavniot adut vo xebot na Tadi}. Toj uspeva da se nametne kako seriozen igra~, koj znae kako da koketira so Zapadot za da go dobie i zadr`i epitetot na prozapaden lider, a istovremeno da ne se oddale~i od Moskva, so ~ii lideri, osobeno vo poslednite dve godini, ima intenzivni kontakti, sredbi i planovi. Ottuka, poznava~ite velat deka se raboti za eden nov Tito na Balkanot, “nevrzan”, isklu~itelno sposoben diplomat, ~ovek koj si ja znae rabotata i koj seriozno se ima zafateno so planot da ja reformira sopstvenata dr`ava, da ja odnese vo EU i vo NATO, no i da vlijae na transformacijata na celiot region. Boris Tadi} mnogu brzo se nametna kako lider koj gi kr{i predrasudite, koj
e nad balkanskiot “primitivizam” i koj prerasna vo primer za drugite balkanski politi~ari, kako treba da se upravuva so dr`ava vo buren period i na trusno podra~je, kakvo {to e balkanskoto. SE SMIRI SO HRVATSKA, JA OSVOI AMERIKA! Neverojatni se potezite koi gi napravi Tadi} vo 2010 godina! Pokraj posetata na Hilari Klinton na Belgrad vo oktomvri, koja se protolkuva kako signal za stabilizacija na relacijata me|u Belgrad i Va{ington, Tadi} se nadmina sebesi so odlukata da go poseti Vukovar, hrvatskiot grad koj za vreme na vojnata vo 1991 godina be{e bukvalno sramnet so zemja od silite na Milo{evi}. Pri posetata na Vukovar izjavi deka toa vo nikoj slu~aj ne smee da se gleda kako politi~ki poteg. “Posetata e del od mojata politi~ka, no pred s$ ~ove~ka filozofija deka mora da se poklonime pred nevinite `rtvi na vojnata. Ni vo Srebrenica ne otidov za da sober-
am politi~ki poeni. Nie mora da sfatime deka te{kite momenti od minatiot vek se zad nas. Ovaa poseta e logi~na posledica na moeto izvinuvawe do celiot hrvatski narod, koj na kakov bilo na~in trpel zlo od Srbija”, izjavi Tadi}. Kako vtor najzna~aen moment od agendata na Tadi} se smeta sredbata
so amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton. Tadi} be{e ne samo odli~en doma}in, tuku i politi~ar koj gi osvoi simpatiite na Zapadot. “Ovaa poseta poka`uva deka Amerika saka aktivno da u~estvuva vo re{avaweto na balkanskite problemi, osobeno deka Va{ington e silno zainteresiran za
TADI] I MEDVEDEV POTPI[UVAAT DEKLARA retsedatelot Boris Tadi} i negoviot ruski kolega, Dmitrij Medvedev, vo april 2011 godina }e ostvarat sredba na koja e predvideno da se potpi{e deklaracija za me|usebno strate{ko partnerstvo na dvete dr`avi. Tekstot na deklaracijata be{e usoglasen na sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na Srbija i na Rusija, Vuk Jeremi} i Sergej Lavrov vo dekemvri. Po posetata na Jeremi} na Moskva, srpskite mediumi pi{uvaa deka odnosite me|u dvete dr`avi se karakterizirat so produktiven politi~ki dijalog, intenzivni kontakti na najvisoko nivo, koi mo`at da prerasnat na nivo na strate{ko partnerstvo. Sredbite na dvajcata pretsedateli za~estija poslednite dve godini. Vo 2009 godina Medvedev be{e vo Belgrad na odbele`uvawe na 65-godi{ninata od osloboduvaweto od fa{isti~kata okupacija. Toga{ se dogovori ruskiot kredit od edna milijarda dolari, od koj do denes se realizirani 200 milioni. Edna godina pred toa Tadi} be{e vo Moskva. Toj ja dogovori proda`bata na NIS, se potpi{a politi~ka spogodba kako garancija za izgradbata na gasovodot Ju`en potok niz Srbija i skladi{teto za gas vo Banatski dvor.
P
Balkan / Biznis / Politika
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
21
TADI] - NEPRIKOSNOVEN LIDER NA DEMOKRATSKATA STRANKA! a 18 dekemvri pove}e od 2.700 delegati na vladeja~kata Demokratska stranka go reizbraa Boris Tadi} za lider na partijata. Tadi}, koj, vsu{nost, be{e i edinstveniot nominiran kandidat za taa fun-kcija, vo svoeto obra}awe istakna deka mu pretstavuva ogromna ~est da go prodol`i deloto na Davidovi}, Grol, Mi~unovi} i, pred s$, na Zoran \in|i}. “Nikoga{ nema da go napu{time, nitu da go prepu{time na drug evropskiot pat. ]e se izborime za silna Srbija, }e ja iskoristime sekoja {ansa i vo 2016 godina }e staneme ~lenka na EU. Nema da dozvolam da ni pominuvaat mo`nostite, pa Srbija duri vo 2020 godina da stane ~lenka. Nema da dozvolam Srbija da zaostane zad regionot. Celta ni e vo 2011 godina da dobieme kandidatski status, da gi po~neme pregovorite za ~lenstvo vo EU, a na izborite naprolet vo 2012 godina da pobedime so na{ata vizija za evropska idnina”, izjavi Tadi}. Na ~elo na DS Tadi} dojde vo 2004 godina, a nejzin ~len e od 1990 godina. Gi ima vr{eno funkciite sekretar na glavniot odbor i potpretsedatel na izvr{niot odbor. Dvapati e izbran i za potpretsedatel na partijata.
N
HILARI KLINTON DR@AVEN SEKRETAR NA SAD Niedna druga dr`ava ne vlo`i tolkav napor za da se dobli`i do Evropa, kako Srbija. Za toa e potrebno silno vodstvo, a pretsedatelot Tadi} toa go ima obezbedeno. Srbija ne samo {to e lider vo regionot, dr`ava vo koja drugite treba da gledaat primer, tuku, taa so ova tempo mnogu brzo }e stane i polnopravna ~lenka na EU. Pretsedatelot Tadi} go napravi dopolnitelniot napor.
JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA Otkako Boris Tadi} e na ~elo na Srbija, dr`avata redi samo uspesi. Srbija se nametna kako silen faktor na stabilnost vo regionot. So jasno zacrtana ideja za evropska idnina, Tadi} e tokmu toa {to mu be{e potrebno na Belgrad i na celiot Balkan. re{avawe na statusot na Kosovo. Kako i da e, sigurno e deka posetata ima vrska so integraciite na Belgrad kon Brisel, za{to jasna e povrzanosta me|u SAD i EU za ova pra{awe. Kosovo e `rtvata {to Srbija mora, a o~igledno e i podgotvena, da ja plati za smetka na brzoto integrirawe vo Unijata”, ja ocenuva posetata srpskiot analiti~ar Vatroslav Vekari}. Klinton, pak, izjavi deka SAD nudi silna poddr{ka za Belgrad, a na Tadi} mu pora~a deka so razumno odnesuvawe za Rezolucijata za Kosovo doka`al kade ja gleda svojata zemja.
“Niedna druga dr`ava ne vlo`i tolkav napor za da se dobli`i do Evropa, kako Srbija. Za toa e potrebno silno vodstvo, a pretsedatelot Tadi} toa go ima obezbedeno. Srbija ne samo {to e lider vo regionot, dr`ava vo koja drugite treba da gledaat primer, tuku so ova tempo taa mnogu brzo }e stane i polnopravna ~lenka na EU. Pretsedatelot Tadi} go napravi dopolnitelniot napor”, re~e Klinton. So ova Klinton ja verifikuva{e uspe{nata politika na Tadi} za dobli`uvawe do Va{ington i po~etokot na novata era vo odnosite me|u dvete dr`avi.
ACIJA ZA STRATE[KO PARTNERSTVO!
KADE SE BALKANSKITE ZEMJI VO EVROPSKATA UNIJA
VRATITE NA UNIJATA ZATVORENI I VO 2011 GODINA Za zemjite koi sakaat da vlezat vo evropskoto semejstvo sleduva u{te mnogu rabota za da stanat del od Unijata. Za Ungarija, koja }e pretsedava so Evropskata unija (EU), prioritet }e bide ekonomijata, a pro{iruvaweto e duri na ~etvrto mesto na spisokot VESNA KOSTOVSKA
v.kostovska@kapital.com.mk
Ekonomskata kriza, razo~aranosta od novite ~lenki, pred s$ od Bugarija i od Romanija, kako i vnatre{nite problemi vo Evropskata unija (EU) se pri~ini pro{iruvaweto da ne e me|u prvite tri prioriteti. Od januari 2011 godina so Unijata }e pretsedava Ungarija, zemja {to se vklu~i vo golemoto evropsko semejstvo vo najgolemoto pro{iruvawe vo 2004 godina. Prioritet i na ungarskoto pretsedatelstvo e ekonomijata, a pro{iruvaweto e duri na ~etvrtoto mesto na spisokot. Iako po Lisabonskiot dogovor zemjata-pretsedava~ so EU nema golemi ovlastuvawa vo nadvore{nata politika, bidej} i e vospostaven i prv ~ovek na EU i {ef na evropskata diplomatija, pro{iruvaweto, sepak, treba da se najde na spisokot so prioriteti, smetaat analiti~arite. “Na EU sega ne & se potrebni fini, tuku silni li~nosti, podgotveni da sorabotuvaat za da se postigne kompromis me|u ~lenkite koi imaat razli~ni stavovi”, izjavi premierot na Ungarija, Viktor Orban. Pra{aweto koe se postavuva za balkanskite zemji ne e dali tie treba da bidat ~lenki na EU, tuku kako da se napravi toa. “Bez ovie zemji EU nema da ima perspektivi i Balkanot povtorno }e stane krizen region”, ocenuva Orban. Zada~ata na Ungarija, koja prvpat }e pretsedava so EU, nema da bide lesna bidej}i ostanuva u{te mnogu rabota za da se smirat politi~kite sprotistavuvawa na novite pro{iruvawa. Ungarija ve} e gi intenezivira kontaktite so tradicionalno skepti~nite zemji - Holandija i Francija. Site pova`ni odluki za pro{iruvaweto }e treba da se donesat godinava, neposredno pred pretsedatelskite izbori vo Francija, zaka`ani za april 2012 godina, koga s$ }e bide blokirano.
Pove}eto balkanski zemji ne gi o~ekuva vlez vo Unijata pred 2015 godina. Edinstveno Hrvatska e najblisku, no borbata so korupcijata i organiziraniot kriminal ostanuvaat prioriteti. ALBANIJA Albanija ne se o~ekuva da & se priklu~i na EU pred 2015. Taa formalno aplicira{e za ~lenstvo na 28 april 2009 godina. Od sredinata na dekemvri lani Albancite so biometriski paso{i mo`at da patuvaat bez vizi vo [engen-zonata. Od Sovetot na Unijata velat deka zacvrstuvaweto na vladeeweto na pravoto i borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata ostanuvaat “itni prioriteti” za Albanija. EU i Albanija sklu~ija dogovor za stabilizacija i asocijacija (SAA) vo juni 2006 godina, {to pretstavuva prv ~ekor kon ~lenstvo. Pregovorite traea 3,5 godini, podolgo otkolku {to im be{e potrebno na Hrvatska i Makedonija. Unijata smeta{e deka Albanija se dvi`e{e prebavno vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal. EU e zagri`ena i za energetskiot sektor na Albanija. BOSNA I HERCEGOVINA Po pove}e od edna decenija, po vojnata od 1992-1995 godina, Bosna i Hercegovina potpi{a dogovor za stabilizacija i asocijacija so EU vo juni 2008 godina. EU be{e zadovolna od napredokot vo ~etirite klu~ni oblasti – reforma vo policijata, sorabotka so Me|unarodniot tribunal za voeni zlostorstva, sloboda na mediumite i reforma vo javnata administracija. Patuvaweto bez vizi za Bosancite zapo~na na 15 dekemvri minatata godina. Bosanskite etni~ki nesoglasuvawa ostanuvaat gri`a za EU, zaedno so korupcijata i organiziraniot kriminal. Komisijata veli deka Bosna s$ u{te ja ma~at etni~kite tenzii me|u trite zaednici (Bosanci, Hrvati i Srbi), poradi koi vo kontinuitet postoi “nestabilna politi~ka klima”.
HRVATSKA Za kone~en vlez vo EU na Hrvatska & ostanuva da zatvori u{te sedum poglavja, me|u koi se i dvete najte{ki - privatizacija na brodogradili{tata i depolitizacija na sudstvoto. Komesarot za pro{iruvawe na EU, [tefan File, ja prizna namerata na vlasta da gi dovr{i pregovorite do krajot na ungarskoto pretsedavawe i veti pomo{ od Evropskata komisija. “Potoa }e ni trebaat u{te dva meseci za da go podgotvime pristapniot dogovor za potpi{uvawe, po {to sleduvaat hrvatskiot referendum, pa soglasnost od Evropskiot parlament, odluka na Evropskiot sovet i ratifikacija vo dr`avite-~lenki, {to spored iskustvoto, trae 18 meseci”, re~e File. Hrvatska mo`e da bide ~lenka od krajot na 2012, smeta avstriskiot minister za nadvore{ni raboti, Mihael [pindeleger. Najgolem zastoj vo pregovorite Hrvatska ima{e vo bilateralniot teritorijalen spor so Slovenija, koja vo 2008 godina ja iskoristi svojata pozicija vo EU za da re{i vo svoja korist nekoi od otvorenite grani~ni pra{awa so Hrvatska. Na po~etokot od minatata godina premierite Jadranka Kosor i Borut Pahor uspeaja da go re{at problemot so arbitra`en dogovor i Slovenija gi odblokira ponatamo{nite pregovori so EU. CRNA GORA Na krajot na minatata godina Evropskiot sovet & dodeli kandidatski status za ~lenstvo vo EU i na Crna Gora. No, taa odluka na zemjata ne & garantira lesen pat kon Unijata. Za Crna Gora doprva doa|a vremeto za reformi. Za da dobie datum za po~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo, mora da ispolni sedum uslovi: harmonizirawe na izborniot zakon so ustavot; zajaknuvawe na administrativniot kapacitet i nezavisnost na sudstvoto; borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal;
zajaknuvawe na slobodata na mediumite; zgolemena sorabotka so gra|anskiot sektor, spre~uvawe na diskriminacijata i ostvarlivi re{enija za zatvorawe na kampot za begalci. "Ulogata na Vladata e da izgradi sistem koj se potpira na sigurni i profesionalni institucii, koj garantira vladeewe na pravoto, obezbeduva sigurnost i za{tita na gra|anite i imotot i site drugi prava i slobodi”, izjavi Milo \ukanovi}, koj vo dekemvri podnese ostavka od premierskata funkcija. Ministerot za nadvore{ni raboti, Milan Ro~an, istakna deka kandidatskiot status e samo pretkvalifikacija za evropskata trka. “Mora da gi mobilizirame site crnogorski umovi vo evropskiot front”, izjavi toj. SRBIJA Politi~kiot dijalog me|u Srbija i Kosovo, koj be{e najaven od srpskata vlast, go pribli`i ova "voeno pole" eden ~ekor poblisku do EU. Minatata godina Srbija napravi krupen ~ekor, koj ja dovede poblisku do vratite na Unijata, otkako Belgrad se soglasi da po~ne dijalog so Pri{tina. No, pretsedatelot na Sovetot na ministri, Stiven Vanakere, naglasi deka na zemjata & pretstoi u{te mnogu rabota. "Toa ne menuva ni{to vo o~ekuvawata na me|unarodnata zaednica, a osobeno na EU, Srbija celosno da sorabotuva so Ha{kiot tribunal”, re~e Vanakere. Zamenik-premierot na Srbija, Bo`idar \eli}, izjavi deka celta na Srbija sega ne e da razmisluva samo za dobivawe kandidatski status, tuku da gi po~ne i pretpristapnite pregovori za ~lenstvo vo EU. “Osven sorabotkata so Ha{kiot tribunal, Srbija mora da se fokusira i na sproveduvawe na vnatre{nite reformi”, izjavi \eli}. Spored procenkite, te{ko deka i Srbija }e mu se priklu~i na evropskoto semejstvo do 2015 godina.
22
Svet / Biznis / Politika
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
PREGLED VESTI EKSON MOBIL, NAJDOBRA KOMPANIJA ZA 2010 GODINA
DOBREDOJDOVTE VO SVETOT NA NULTA-SUMA
merikanskiot naften gigant Ekson mobil ovaa godina se iska~i na prvoto mesto na listata so 100 najgolemi koncerni spored berzanskata vrednost, ostavaj}i ja kineskata ^ajna petroleum na vtoroto mesto, se veli vo istra`uvaweto na germanskiot vesnik "Handelsblat". Minatata godina Ekson mobil ostvari berzanska vrednost od 276 milijardi evra, otkako vrednosta na akciite vo tekot na celata godina & se zgolemi za 22%. Vo 2010 godina Ekson ostvari 330 milijardi dolari profit od proda`bata na svoite proizvodi i dostigna brojnost od pove}e od 80.000 vraboteni {irum svetot. Spored "Handelsblat", prvite deset mesta na listata so najdobri kompanii spored berzanskata vrednost za 2010 godina se rezervirani za kompanii koi proizveduvaat surovini i za kompanii od informati~ko-tehnolo{kata industrija. Imeno, sedum od niv se pripadnici na naftenata industrija, a ostanatite doa|aat od informati~ko-tehnolo{kiot sektor. Spored istra`uvaweto na germanskiot vesnik, vo tekot na minatata godina najgolemite 100 koncerni ja zgolemile svojata vkupna berzanska vrednost za 581 milijardi evra, so {to taa dostignala vrednost od 9.300 milijardi evra.
SAD I KINA ]E SE A EU ]E BIDE SKARA
A
RUSIJA OTPU[TA OKOLU 110.000 DR@AVNI SLU@BENICI o narednite tri godini ruskata Vlada planira da otpu{ti 110.000 dr`avni slu`benici, so {to }e uspeat da za{tedat okolu 1,4 milijardi dolari. Pretsedatelot Medvedev potpi{a uredba so koja do 2013 godina se predviduva namaluvawe na brojot na dr`avnite slu`benici za edna pettina. Spored oficijalnite podatoci na ruskata Vlada, so vakviot plan se o~ekuva da se namali dr`avnata administracija za 5% vo 2011 i 2012 godina, a za 10% vo 2013 godina. "So ovaa merka }e bidat ukinati 110.000 rabotni pozicii vo period od nekolku godini, so {to ruskata Vlada }e za{tedi 1,4 milijardi dolari”, potencira{e ruskiot minister za finansii, Aleksij Kudrin. Momentalno, vo ruskata dr`avna administricija rabotat 510.000 slu`benici, naglasi Kudrin i dodade deka polovina od za{tedenite sredstva }e se iskoristat za nagrada i zgolemuvawe na mese~niot nadomest na ostanatite dr`avni slu`benici.
V
NAFTENITE KOMPANII POVTORNO AKTIVNI VO MEKSIKANSKIOT ZALIV
merikanskata administracija najavi deka }e dozvoli 13 nafteni kompanii povtorno da po~nat so dup~ewe na morskoto dno na golemi dlabo~ini, bez kakvi bilo novi ekolo{ki studii, {to be{e postaveno kako uslov po istekuvaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv od platformata na Briti{ Petroleum (BP). Vladata soop{ti deka toa ne e kr{ewe na prethodno dadenoto vetuvawe deka }e postavi posebni uslovi za podvodna eksploatacija, bidej}i odlukata se odnesuva na kompanii koi ve}e po~nale dup~ewe na morskoto dno. Po katastrofalnoto istekuvawe na naftata vo april minatata godina, administracijata na Obama vovede moratorium za podmorska eksploatacija na nafta vo Meksikanskiot Zaliv. Sega vo Vladata na SAD naglasuvaat samo deka ovie 13 kompanii mora da se pridr`uvaat na novite pravila pred da prodol`at so rabotata na 16 nao|ali{ta vo Meksikanskiot Zaliv, od koi 13 se istra`uva~ki, so cel da se utvrdi dali i kolku ima nafta na toa mesto. Amerikanskata administracija e pod ogromen pritisok na naftenata industrija, politi~arite od regionot na Meksikanskiot Zaliv, kako i republikancite, za {to pobrzo po~nuvawe na podmorskata eksploatacija na nafta.
A
KINESKIOT JUAN DOSTIGNA NOV REKORD VO ODNOS NA DOLAROT ina proglasi novo rekordno nivo na menuva~kiot kurs na nacionalnata valuta vo odnos na amerikanskiot dolar - 6,6215 juani za eden dolar. Zabele`livoto zacvrstuvawe na kineskata nacionalna valuta po~na na 19 juni 2010 godina, koga Narodnata banka na Kina ja soop{ti svojata namera da “go aktivira procesot na reformirawe na mehanizmot na menuva~kiot kurs na juanot preku zgolemuvawe na negovata elasti~nost”. Menuva~kiot kurs na kineskata valuta ostanuva eden od najmo}nite lostovi za pritisok vrz Kina od strana na pove}e zapadni zemji, a najmnogu na SAD, koi nastojuvaat Peking da go regulira kursot na juanot, zabele`uvaat agenciite. Kina, od svoja strana, odgovori deka }e prodol`i da go reformira mehanizmot za formirawe na menuva~kiot kurs, “no e re{ena toa da go napravi postepeno i nema da dozvoli nadvore{no me{awe vo ova pra{awe”.
K
Globalnata ekonomska kriza ja promeni logikata na me|unarodnite odnosi. Amerikancite, i kako individui i kako nacija, po~naa da se pra{uvaat dali “noviot svetski poredok", koj se sozdade po Studenata vojna, s$ u{te & e naklonet na SAD. Razvojot na Kina s$ pove}e se povrzuva so gubeweto na rabotata na obi~nite amerikanski gra|ani i ja doveduva vo pra{awe amerikanskata mo}. I Evropskata unija ima odbranben stav – vladee protekcionisti~ko i antiimigrantsko raspolo`enie vo vrska so podemot i tenziite me|u zemjite koi go usvoija evroto kako edinstvena valuta o izminatite dve godini najgolemite svetski ekonomii se borea so zakanata od nova Golema depresija. Vo 2011 godina }e stane jasno deka globalnata ekonomska kriza ja vlo{i i me|unarodnata politika. Politi~kata slabost e povrzana so ekonomskata kriza. Dvaesetgodi{nata dobrosostojba i globalnata ekonomska integracija po krajot na Studenata vojna dlaboko vlijaeja vrz politikata. Sozdadoa “svet vo koj site se pobednici", {to be{e pri~ina za zadovolstvo na site pogolemi sili. SAD u`iva{e vo svojot “unipolaren moment", Evropskata unija se pro{iruva{e i napreduva{e, Kina i Indija go zgolemuvaa svoeto bogatstvo i mo}. No, globalnata ekonomska kriza ja promeni logikata na me|unarodnite odnosi. Amerikancite, i kako individui i kako nacija, po~naa da se pra{uvaat dali “noviot svetski poredok", koj se sozdade po Studenata vojna,
V
s$ u{te & e naklonet na SAD. Razvojot na Kina s$ pove}e se povrzuva so gubeweto na rabotata na obi~nite amerikanski gra|ani i ja doveduva vo pra{awe amerikanskata mo}. I Evropskata unija ima odbranben stav – vladee protekcionisti~ko i antiimigrantsko raspolo`enie vo vrska so podemot i tenziite me|u zemjite koi go usvoija evroto kako edinstvena valuta. Kako rezultat na ovaa promena na raspolo`enieto, po dolg period na sorabotka, na me|unarodnata scena se vra}aat konkurencijata i rivalstvoto. Svetot vo koj site se pobednici mu go otstapuva mestoto na svetot na nulta-suma. Vo 2011 godina logikata na nultasuma }e gi optovaruva me|unarodnite odnosi. Trite najva`ni simptomi }e bidat vlo{enite odnosi me|u SAD i Kina, raspravii vo ramkite na EU i gor~liv neuspeh vo napredokot vo re{avaweto na koe bilo od golemite pra{awa na me|unarodniot diplomatski dneven red –
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Svet / Biznis / Politika
23 DEJVID KAMERUN
POTSKARAAT, RANA Duri i glavnite amerikanski ekonomisti sega uka`uvaat na kineskata monetarna politika koja se stremi vrednosta na juanot da ostane pomala vo odnos na dolarot, {to predizvikuva konstantno visoka nevrabotenost vo Amerika.
osobeno pra{awata za klimatskite promeni i {ireweto na nuklearnoto oru`je. KINA PRAVI PROBLEMI SO SLABIOT JUAN Duri i glavnite amerikanski ekonomisti sega uka`uvaat na kineskata monetarna politika koja se stremi vrednosta na juanot da ostane pomala vo odnos na dolarot, {to predizvikuva konstantno visoka nevrabotenost vo Amerika. Verojatno vo 2011 godina Kina }e dozvoli mali promeni vo vrska so ova pra{awe, no toa nema da bide dovolno za da se iskupi pred amerikanskite kriti~ari. Kako rezultat na ova, zna~itelno }e se zgolemat {ansite Kongresot da izglasa protekcionisti~ki zakon. Barak Obama, koj }e se soo~i so te{ka izborna kampawa vo 2012 godina, mo`no e da go potpi{e. Toa, pak, }e bide dovolno za da se zatrujat po{irokite strate{ki odnosi me|u Kina i Amerika. Simptom za ova }e bide s$ poo~iglednoto rivalstvo na Pacifikot. Kineskite voeni trupi brzo se zgolemuvaat. Amerikanskite stratezi }e go vozvratat udarot vo 2011 godina. ]e gi zasilat voenite ve`bi so regionalnite sojuznici, kako Japonija, Indija i Ju`na Koreja. Amerika i Kina }e se sudiraat i na me|unarodnite forumi, kako Obedinetite nacii, globalnite pregovori vo vrska so klimatskite promeni i raznite samiti na G-20. G-20 go o~ekuva osobeno ambiciozen dneven plan pod hiperaktivnoto vodstvo na Nikola
Sarkozi, pretsedatelot na Francija. Sarkozi veruva vo globalno upravuvawe, u`iva da bide centar na vnimanieto i se trudi da sobere {to pove}e pozitivni komentari vo presret na te{kata izborna kampawa, koja mu pretstoi vo 2012 godina. No, toj verojatno }e bide poefikasen vo upravuvaweto so sjajni, upadlivi samiti, otkolku vo postignuvaweto trajni re{enija. LOGIKATA NA NULTA-SUMA Sevo toa }e bide poradi logikata na nultasuma, koja }e go blokira re{avaweto na najgolemite me|unarodni pra{awa, a vo srceto na problemot }e bidat tenziite me|u Amerika i Kina. Dvete nacii ne mo`at da se slo`at duri ni za toa dali voop{to ima �globalna ekonomska neramnote`a" vo pogled na trgovijata i valutite, a kamoli da raspravaat za re{enie na problemot. Vo me|uvreme, Kina ne poka`uva volja da go zasili me|unarodniot pritisok vrz Iran vo vrska so negovata nuklearna programa, stavaj}i ja vo preden plan za{titata na kineskite ekonomski i energetski interesi. Razdorot me|u razvienite zemji i zemjite vo razvoj, koj go spre~i postignuvaweto na nov me|unaroden dogovor za klimatskite promeni, }e postoi i vo 2011 godina, so Kina kako predvodnik na lobi-grupata na zemjite vo razvoj. Me|unarodnite tenzii }e porasnat i me|u bogatite dr`avi, osobeno vo ramkite na Evropskata unija, koja dosega be{e primer za me|unarodna sorabotka bez predrasudi. U{te edna{, slabata ekonomija }e bide zadnina, a gospodinot Sarkozi }e bide centar na vnimanieto. Vo obid da ja o`ivee svojata politi~ka popularnost doma, Sarkozi verojatno }e zazeme prili~no populisti~ki pozicii vo vrska so kriminalot i imigracijata, a postoi mo`nost i da im dozvoli na svoite ministri da gi izrazat nesoglasuvawata so Germanija za {tedeweto, buxetskiot deficit i rakovodeweto so Evropskata centralna banka. Ova }e zna~i deka samitite na EU }e stanuvaat s$ ponapnati i poostri vo tekot na narednata godina. S$ na s$, vo 2011 godina svetskite lideri }e mora da se naviknat na novata me|unarodna politi~ka sredina. Erata na dobro raspolo`enie vo cutot na globalizacijata e zasekoga{ zavr{ena. Namesto nea, sega nastapuva ne{to pomra~no, poneproduktivno i ponepredvidlivo.
GIDEON RAKMAN glaven komentator za nadvore{ni raboti vo "Fajnen{al tajms" i avtor na knigata "Svet na nulta-suma"
PREMIER NA VELIKA BRITANIJA
GLOBALNA AGENDA
V
Vo eden prethoden broj na ova izdanie, "Svetot vo 2001 godina", ima{e va`no predviduvawe koe se poka`a kako to~no: deka globalizacijata }e go promeni svetot na podobro. Bez razlika dali be{e vo pra{awe mo`nosta za nov ekonomski rast pottiknat od rastot na Indija i Kina, napredok vo borbata protiv siroma{tijata vo zemjite vo razvoj ili mo}ta na komunikaciite vo podignuvaweto na standardite na ~ovekovite prava, vladee{e optimizam deka pretstojnata decenija }e bide decenija na napredok. Treba da se potsetime na ovaa pozitivna zadnina, i pokraj globalnite teroristi~ki zakani i ekonomskata kriza, koi, spored mnogumina, ja definiraa prvata dekada od 21-ot vek. Veruvam deka sega ne e vreme za malodu{nost. No, ne gi potcenuvam nitu brojnite predizvici so koi sega se soo~uvame. Ni pretstoi godina vo koja }e bideme staveni na test i svetskite lideri mora da bidat na nivo na zada~ata. Site se soglasuvame so spisokot na predizvici: da obezbedime globalen ekonomski rast, da postigneme uspeh vo Avganistan, da postigneme napredok vo mirovniot proces na Sredniot Istok, da go ubedime Iran da ja promeni svojata politika, da se vratime na pregovorite za globalen dogovor za klimatskite promeni. No, vistinskoto pra{awe e kako da obezbedime re{enija. Za taa cel, mora da se svrtime kon glavnite pri~ini. DA NAVLEZEME VO SU[TINATA Vo vrska so ekonomskiot rast, pri~ina za problemot e globalnata neramnote`a. Nekoi zemji, kako Britanija, imaat golem deficit i morat da prezemat cvrsti i te{ki merki za gi namalat i obnovat javnite finansii. No, drugi zemji imaat golemi vi{oci. Tie treba da go pravat sprotivnoto: da tro{at pove}e i da {tedat pomalku. Ostanatite merki na koi raboti G-20 se isto taka va`ni: od reformite vo finansiskiot sektor, do napredokot vo trgovijata. No, ako ja zapostavime globalnata neramnote`a, nema temelno da go re{ime problemot: kako da postigneme silen, uramnote`en i odr`liv rast. Za Avganistan 2011 godina }e bide odlu~uva~ka. Me|unarodnata zaednica mora da se osigura deka Avganistan e sposoben da ja prezeme kontrolata vrz sopstvenata bezbednost, bidej}i, ako Alkaeda se vrati, na{ata bezbednost }e bide dovedena vo pra{awe. No, pri~inata na problemot ne e samo vo nasilstvoto, a re{enieto nema da bide samo voeno. So odbele`uvaweto na desetgodi{ninata
Britanskiot premier, Dejvid Kamerun, argumentira zo{to golemite svetski predizvici i problemi treba da se re{avaat vo samiot za~etok od stra{nite napadi od 11 septemvri 2001 godina, pra{aweto e kako da ja poddr`ime avganistanskata vlada da se vpu{ti vo seriozen politi~ki proces so koj }e se prekine buntot, }e se reintegriraat porane{nite buntovnici i }e se najde na~in da se pomirat pripadnicite na buntot so avganistanskoto op{testvo. Za da se zavr{i ovaa vojna, }e bide potrebna silna politika, a ne samo silno oru`je. Na Sredniot Istok glavniot predizvik e politi~ka volja. Vo 2011 godina o~ekuvam Binjamin Netanjahu da poka`e hraborst i vizija da go ostvari ona {to e dobro za dolgoro~nite interesi na Izrael. I o~ekuvam pretsedatelot Mahmud Abas da ja povede dr`avata po hrabar i te`ok pat, koj }e im go dade na Palestincite ona {to go sakaat i po koe kopneat: dr`avnost. Za `al, ne postoi sovr{en paket; dvete strani }e mora da prifatat neprijatni re{enija. Arapskite dr`avi i Evropa mora da go sledat liderstvoto na pretsedatelot Barak Obama i da go poddr`at mirovniot proces vo dobro i zlo. Vo vrska so Iran, predizvikot se sostoi vo toa da se natera iranskata administracija da ja promeni politikata za nuklearnata programa. No, problemot e vo toa {to Iran veruva deka nuklearnoto oru`je ja pravi dr`avata pomo}na, posigurna i povlijatelna. A, vsu{nost, vistinata e tokmu sprotivnoto: ako Iran prodol`i so istata politika, }e stane samo poizolirana i pomarginalizirana. Iran mo`e da bide najmo}nata zakana za na{ata bezbednost vo 2011 godina ili, pak, mo`e da prerasne vo odgovoren i po~ituvan u~esnik na me|unarodnata scena. Nie treba da poka`eme deka prvoto vodi edinstveno do golema bolka, dodeka vtoroto vodi do ogromni pridobivki za Iran i negoviot narod. Vo vrska so klimatskite promeni, glavniot problem e kako da gi namalime ili da se spravime so ekstremnite vremenski uslovi koi mo`at da proizlezat od toa. Poplavite vo Pakistan se samo najava. Sepak, postojat ogromni mo`nosti za razvoj na ekonomijata so niska emisija na CO2, ~ij pazar ve}e vredi 3,2 trilioni funti (5,1 trilioni dolari) i se predviduva deka ovaa vrednost }e raste po 4% godi{no vo tekot na narednite pet godini. Samitot vo Kopenhagen vo 2009 godina ne donese rezultati poradi nedostigot od politi~ka volja za da se prezemat neophodnite akcii i da se napravat neophodnite kompromisi. Odgovornosta e na site nas – na politi~kite lideri od razvienite zemji i od zemjite vo razvoj. So zaedni~ka posvetenost i rabota povtorno }e ja izgradime doverbata koja be{e izgubena vo Kopenhagen i iskreno }e napreduvame kon pozelena, po~ista i povitalna idnina. Ova se predizvicite so koi se soo~uvaat globalnite lideri. Postoi opasnost od me|unarodna "spisok" kultura, od premnogu samiti na svetskite lideri, kade {to pre~esto }e se rasprava za problemite, no }e se zaobikoluvaat nivnite glavni pri~ini. No, ako se fatime vo kostec so pri~inite, }e najdeme re{enie za sekoj mo`en problem. So silno liderstvo, smeli re{enija i, iskreno, so podgotvenost da prezememe rizik i da bideme radikalni, vo 2011 godina povtorno }e doka`eme deka nade`ta izrazena vo "Svetot vo 2001 godina" ne bila neopravdana.
Svet / Biznis / Politika
24
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Prvata sredba me|u Dmitrij Medvedev i Barak Obama, pred samitot na G-20 vo London, na 1 april 2009 godina.
Medvedev se sretna so iranskiot pretsedatel, Mahmud Ahmadinexad, vo Baku.
PROFIL: DMITRIJ MEDVEDEV, PRETSEDATEL NA RUSIJA
JA IZVOJUVA BITKATA SO OBAMA, NA RED SE EVROPSKITE LIDERI Ovoj, samo navidum, vtor po va`nost ~ovek na ruskata politi~ka scena, po premierot Vladimir Putin, se ~ini poleka izleguva od senkata na dominantnata politi~ka figura vo Rusija. Izborite vo 2012 godina }e poka`at dali Medvedev definitivno }e ja prezeme palkata od Putin. SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk
zvojuvana e golema bitka – startuvawe na dogovorot Start, koj treba da gi natera supersilite Rusija i SAD da go ograni~at nuklearnoto vooru`uvawe. Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, ne mo`e{e da ja zavr{i 2010 godina so pogolem uspeh i satisfakcija. Najuba-
I
vata ~estitka verojatno mu ja prati amerikanskiot Kongres, koj go usvoi dogovorot Start, na {to Medvedev osobeno insistira{e minatata godina kaj svojot amerikanski kolega, Barak Obama. Ovoj, samo navidum, vtor po va`nost ~ovek na ruskata politi~ka scena, po premierot Vladimir Putin, se ~ini poleka izleguva od senkata na dominantnata politi~ka figura vo Rusija. Izborite vo 2012 godina }e poka`at dali Medvedev definitivno }e ja
prezeme palkata od Putin. “Ne znam {to }e bide vo 2012 godina. Ne znam koj }e se kandidira. Toa mo`e da bide Medvedev, mo`e da bide Putin, a mo`e i nekoj tret. Neophodno e da se razmisluva za toa zemjata da se razviva spored predvidlivo scenario”, veli Medvedev. Toj “ne saka” silna konkurencija me|u “bliskite sili vo vreme na predizbornata kampawa, bidej}i toa }e bide lo{o za dr`avata”. Netrpelivosta me|u Medvedev
i Putin posebno ja istaknaa amerikanskite diplomati, koi, ne {tedej}i zborovi, vo tajnite dokumenti {to gi objavi vebstranicata Vikiliks ruskiot pretsedatel i premier gi sporeduvaat so Robin i Betmen. Amerikanskite diplomati se najmnogu zainteresirani za specifikite na odnosite me|u Putin i Medvedev. Dali poslednata odluka na SAD gi podgreva simpatiite kon Medvedev? Definitivno, SAD se odnesuva kon Medvedev so pogolemi simpatii, no Putin
go smeta za povlijatelen. Vo edna od depe{ite na Amerikancite za pretsedatelot Medvedev se zboruva deka e “bled i neodlu~en”, a vo druga deka izigruva Robin pokraj Betmen, pri {to za Betmen se smeta Putin, koj vo edna od telegramite se narekuva “alfa-ma`jak”. “Sekoga{ sme bile na ti, no koga stana pretsedatel po~nav da mu se obra}am na vie. Taka i toj po~na da mi se obra}a so vie koga stanav pretsedatel”. Vaka Medvedev go opi{uva
svojot odnos so Putin. Za Medvedev se komentira deka s$ po~esto “zazema pozicii koi se razlikuvaat od tie na Putin, deka e poraspolo`en kon zapadnite dr`avi i pootvoren kon problemite koi Rusija treba da gi re{i – modernizacija na zemjata i vladeewe na zakonite”. Medvedev gi oceni ovie komentari kako vrv na cinizmot na amerikanskata diplomatija. Medvedev ne e pomalku aroganten ni vo odnosite so Evropskata unija i so NATO.
PROGNOZI NA GOLDMAN SAKS
VO 2011 GODINA ]E RASTE VRED VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
naliti~arite na vode~kata amerikanskata investiciska banka, Goldman Saks, prdviduvaat rast na cenata na akciite na Vol Strit vo 2011 godina, kako i rast na vrednosta na zlatoto i naftata. Spored niv, akciite na Vol Strit vo 2011 godina }e porasnat za 25%, barel nafta }e iznesuva 105 dolari, a unca zlato- 1.690 dolari. Vo prognozata za dvi`eweto na cenite na amerikanskite akcii vo 2011 godina, objavena pod naslov “Lesni pari, te`ok pazar”, investiciskite stratezi od Goldman Saks predviduvaat deka nivnite ceni }e rastat treta godina po red. Spored analiti~arite na Goldman Saks, indeksot Standard i Purs 500, koj e eden od glavnite pokazateli na Vol Strit, do krajot na idnata godina treba zajakne za 25% i da dostigne nivo od 1.450 boda, pot-
A ALEKSANDER DIBELIUS
IZVR[EN DIREKTOR VO GOLDMAN SAKS O~ekuvame transakciite na globalniot pazar na spojuvawa i prezemawa da porasnat za 10% do 15% do sredinata na godinata.
tiknat od visokite dobivki na korporaciite, popustlivata monetarna politika, kako i podobrata sostojba na amerikanskata ekonomija. Goldman Saks predviduva dobivki za akciite, dodeka amerikanskiot ekonomski rast zajaknuva od 2,5% vo 2011 godina na 4% do krajot na 2012 godina, no analiti~arite, sepak, predviduvaat deka investitorite i ponatamu }e bidat somnitelni i pretpazlivi vo investiraweto. “I pokraj site tie pozitivni aspekti, vistinskiot tek na vlo`uvawata vo akciite te{ko mo`e da se predvidi”, naveduva strate{kiot tim vo analizata za dvi`eweto na investiciite vo SAD. Investitorite ostanuvaat razumno skepti~ni kon pozitivnite ekonomski pokazateli, bidej}i podobruvawata doa|aat od relativno niskata startna osnova, stoi vo analizata na Goldman. No, stratezite tvrdat deka so jakite korporativni bilansi, niskata inflacija i kamatnite stapki “retko koga bil tolku lesen
patot do rast na zarabotkata”. Goldman Saks im prepora~uva na svoite klienti da gi zgolemat vlo`uvawata vo cikli~nite sektori. Sepak, stratezite na ovaa poznata investiciska ku}a i ponatamu smetaat deka nadmo} }e imaat akciite od tehnolo{kiot sektor, a vo ovaa kategorija gi vnesuvaat i akciite od sektorite energetika i finansii, koi dosega se nao|aa vo neutralnoto podra~je. Na svoite klienti tie im prepora~uvaat pomalku da vlo`uvaat vo defanzivnite sektori, kako zdravstvenata pomo{, proizvodstvoto za {iroka potro{uva~ka i komunaliite. FINANSISKIOT SEKTOR ]E ZAKREPNE VO 2011 GODINA Timot na Goldman Saks za globalni vlo`uvawa gi smestuva golemite amerikanski komercijalni banki na listata “Najdobri trguvawa vo 2011 godina”, so o~ekuvawe za rast na finansiskiot sektor za 24%, pottiknat od ekonomskoto zazdravuvawe, so {to }e nastane zgolemu-
Svet / Biznis / Politika
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
PUTIN I MEDVEDEV SPIJAT NAIZMENI^N0O Ruskiot premier Vladimir Putin veli deka spie samo koga Dmitrij Medvedev e buden, za da bide siguren deka so zemjata, koja se protega preku devet vremenski zoni, sekoga{ dobro se upravuva. Vo televiziskata emisija vo koja ruskata javnost edna{ godi{no direktno gi pra{uva svoite lideri, Putin be{e pra{an: “Koj ja vodi zemjata dodeka Vie i ruskiot pretsedatel spiete?” “Nie spieme naizmeni~no”, odgovori Putin so nasmevka. Negovoto prvo u~estvo na samit na NATO, vo Lisabon minatata godina, im ja trgna nasmevkata od liceto na evropskite lideri. Vo ladna i zategnata atmosfera vo Lisabon povtorno se otvorija starite, bolni pra{awa me|u Rusija i zemjite od Alijansata, koi datiraat u{te od vremeto na Studenata vojna. Medvedev go ispora~a baraweto za sozdavawe evropska protivraketna odbrana (EvroPRO). Toj ja iskoristi {ansata da gi “uceni” Evropa i NATO, koi o~igledno ja gubat vojnata vo Avganistan, pa ja vikaat Rusija na pomo{. “Ima i drugi pra{awa za koi se raziduvame, no, ako zboruvame otvoreno, tie, kako prvo, ne se mnogu I, kako vtoro, se dogovorivme deka tie pra{awa ne treba da gi raskinat na{ite odnosi”, izjavi Medvedev vo Lisabon. Zasega, Medvedev ne insistira na vlez na Rusija vo NATO. No, dokolku NATO se smeni po merka na Rusija, toj e podgotven da go otvori i toa pra{awe.
POKA@A KOJ E GLAVEN Medvedev ve}e go povle~e prviot poteg so koj poka`a koj e glaven vo Rusija - go otpu{ti dolgogodi{niot gradona~alnik na Moskva, Jurij Lu{kov, bidej}i “ja izgubi doverbata vo nego” otkako Lu{kov javno go povika Putin da se kandidira na pretsedatelskite izbori. So toa Medvedev dobi edna partija vo dolgotrajnata igra so Putin. Mnogu zaklu~oci se vadat od toa {to Medvedev ne izvr{il su{tinski promeni vo rakovodnata struktura na Kremq i {to golem del od sorabotnicite gi nasledi od Putin, zaedno so klu~evite od Kremq. No, niza sovetnici koi Medvedev gi prezede od Putin sega smetaat deka nivniot {ef stanuva s$ pozabele`itelna i povlijatelna figura. Ako za ne{to treba da mu se simne kapa na Medvedev e negovata re{enost da se nametne kako lider koj saka da ja modernizira Rusija. Ne gi {tedi naporite od zemjata celosno da go simne bremeto na socijalizmot i komunizmot.
MEDVEDEV GO SLEDI OBAMA NA TVITER mitrij Medvedev otvori i profil na Tviter za vreme na posetata na Silikonskata Dolina, a prvi lu|e koi gi slede{e na Tviter bea amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama i kanadskiot premier, Stefan Harper. Preku Tviter gi sledi i Kremq i Belata ku}a. Medvedev svoite "tvitovi" gi objavuva na ruski jazik i na kirilica, a momentalno go sledat pove}e od 40.000 lu|e.
D
Ekonomskata sostojba posebno mu zadava gri`i poradi s$ pogolemite socijalni raslojuvawa. Vo izve{taj na Nau~noistra`uva~kiot centar, ~ij pretsedatel e Medvedev, se povikuva na sozdavawe “paralelni vertikali na vlasta” (pod rakovodstvo na Medvedev), koi funkcioniraat istovremeno so “regularnata birokratija” (pod uprava na Putin). Celta na ova treba da bide modernizacija na Rusija, bidej}i se smeta deka taa “ne e mo`na vo uslovi na dr`avna "putinska" elita”. Pretsedatelot Medvedev ~esto se osuduva javno da ja kritikuva rasprostranetata korupcija vo zemjata, pa duri i da go napadne Stalin i negovata politi~ka klutura. Spored nego, Stalin e zlostornik koj nikoga{ ne treba da & se povtori na Rusija. Toj manifestira poliberalni pogledi za pra{awa od vnatre{nata politika, no vo pove}eto slu~ai zazema prili~no rigidni stavovi za nadvore{nata politika, bez ogled na komentarite za sankciite protiv Iran, koi se prijatni za zapadnite u{i. “Na krajot, bi mo`elo da se ka`e i ova: ni {armot na Barak Obama, ni insistiraweto na op{tite interesi nema da gi ubedi tradicionalno nesentimentalnite ruski lideri. Edinstveno kombinacijata na realno funkcionira~kite sili na vlijanie i stimulansi mo`e da go nateraat
25
Soprugata na Medvedev, Svetlana Medvedeva, kako prva dama na Rusija, e pomalku anonimna od soprugata na Putin. Ruskite i evropskite mediumi, povikuvaj}i se na komentari na amerikanskite diplomati, pi{uvaat deka, navodno, Svetlana “sozdava napnatost me|u dvete grupi (pretsedatelskata i premierskata)”. Diplomatite tvrdat deka Svetlana Medvedeva li~no sostavuva “crni spisoci” za dr`avnite slu`benici koi ne mo`at da napreduvaat vo karierata ili se nedovolno lojalni kon nejziniot soprug. razni{aniot tandem PutinMedvedev da gi zeme predvid prioritetnite interesi na SAD i po{irokite prioritetni interesi na Zapadot”, pi{uva "Wujork tajms". REJTINGOT MU E 70% Popularnosta na Medvedev voop{to ne e mala - go poddr`uvaat 70% od gra|anite. Sepak, s$ pove}e pripadnici na elitata smetaat deka sega{niot politi~ki i ekonomski model e isto{ten poradi korupcijata, nefer i
neefikasniot sistem. Ova e golem predizvik za Medvedev. Toj povika na inovacii i tehnolo{ka modernizacija za da se o`ivee rastot. Preku Internet gi povika najgolemite pretpriema~i vo Rusija, kako i najgolemite ruski i stranski nau~nici da dojdat i da inoviraat vo specijalno sozdadenata zona Skolkovo, koja treba da bide pandan na Silikonskata Dolina vo SAD. Medvedev saka vo Rusija da niknat golemi javni
korporacii so zna~itelen udel na stranski kapital, vo koi ulogata na dr`avata }e bide namalena. Sepak, del od ruskite biznismeni i analiti~ari se somnevaat deka pretsedatelot }e se fati vo kostec so ovie problemi. Duopolot vo vlasta, spored niv, e glavnata pre~ka {to mnogu problemi ostanuvaat nere{eni vo o~ekuvawe drugiot da se spravi so niv ili, pak, da se ostavat za po 2012 godina.
LI^NA KARTA: KOJ E DMITRIJ MEDVEDEV? mitrij Medvedev (42 godini) e advokat po profesija. Po~nal so rabota vo Sankt Peterburg. Sin e na profesor, a vo 90-te godini stanuva asistent na Dr`avniot univerzitet vo Sankt Peterburg. Toga{ stanuva ~len na gradskiot sovet i mu se pridru`uva na Vladimir Putin. Ja vode{e negovata izborna kampawa vo 2000 godina. Vo politikata be{e lansiran li~no od Putin, kako negov najblizok sorabotnik. Medvedev be{e vicepremier i pretsedatel na dr`avnata energetska kompanija Gazprom. Na govorot po izborot za pretsedatel re~e deka negovata misija e da go zadr`i kursot na politikata na negoviot prethodnik, Putin. Toj va`i za ekonomski liberalen politi~ar. Putin odigra va`na uloga vo pretsedatelskata kampawa na Medvedev. Dvajcata bea slikani na izboren poster, na koj pi{uva{e: “Zaedno }e pobedime”. Medvedev izrasnal vo stan od 40 metri kvadratni vo Kup~ino, mesto vo okolinata na Sankt Peterburg, sonuvaj}i da kupi farmerki i plo~i na Dip parpl (Deep Purple) i Pink flojd (Pink Floyd). Del od sonot mu se ostvari koga Dip parpl svirea vo Kremq vo fevruari 2008 godina, na koncert po povod 15 godini od osnovaweto na Gazprom. Kako tinejxer se zaqubil vo svojata idna sopruga Svetlana. Imaat sin, Ilia. Moral da raboti i kako ~ista~ na ulici za da gi plati studiite. Na 23 godini bil baptist vo Ruskata katoli~ka crkva, odluka koja ja donel samiot.
D
DNOSTA NA AKCIITE, ZLATOTO I NAFTATA Amerikanskata investiciska banka predviduva rast na cenite na akciite na Vol Strit vo 2011 godina za 25%, rast na cenata za barel nafta na 105 dolari, a na unca zlato na 1.690 dolari
vawe na pobaruva~kata na krediti, a so toa i podobri kreditni trendovi. Se veruva deka na kreditnite banki }e im se vrati isplatata na dividenite vo 2011 godina. Vo Goldman veruvaat deka niskite kamatni stapki vo SAD }e prodol`at da go pottiknuvaat rastot na cenite na proizvodite, kako zlatoto. Kompanijata veruva deka do krajot na 2011 godina zlatoto }e dostigne cena od 1.690 dolari za unca, a vo 2012 godina vrednosta na ovoj blagoroden metal }e go dostigne svojot vrv, so cena od 1.750 dolari za unca, koga zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija }e donese u{te pogolem rast na kamatnite stapki. Goldmanovite stratezi isto taka predviduvaat rast na cenata na naftata na 105 dolari vo 2011 godina, so zgolemu-
vawe na pobaruva~kata, zaradi zakrepnuvaweto na ekonomijata. “Istoriski gledano, energetikata e sektor koj najdobro raboti koga indeksot na proizvodnite aktivnosti e pove}e od 50 bodovi, a s$ poverojaten e ovoj rast so ogled na visokiot oktomvriski indeks na proizvodna aktivnost od 56,9 bodovi, kako i podobruvawe na procenkite na amerikanskite ekonomisti povrzani so rast vo 2011 godina”, se naveduva vo izve{tajot. Me|u rizicite koi gi naveduvaat analiti~arite na Goldman vo 2011 godina pretstavuva umereniot rast vo Kina, dodeka Peking se bori so ograni~uvawe na inflacijata. Edna od preporakite za najdobro trguvawe vo 2011 godina pretstavuva “{ortingot” na kursot dolarjuan, bidej}i se predviduva deka niskite
kamatni stapki }e odr`at nizok kurs na dolarot, dodeka Kina idnata godina }e dozvoli rast na svojata valuta, bidej}i }e sproveduva politika na kontroliran rast. GLOBALNIOT PAZAR NA SPOJUVAWA I PREZEMAWA ]E RASTE VO 2011 GODINA Globalniot pazar na spojuvawa i prezemawa mo`e da ima “relativno silen" rast narednata godina poradi zazdravuvaweto na korporativnite prihodi, izjavi germanskiot izvr{en direktor za grupacijata Goldman Saks. “O~ekuvame transakciite na globalniot pazar na spojuvawa i prezemawa da porasnat za 10% do 15% do sredinata na godinata”, izjavi Aleksander Dibelius, izvr{en direktor na Goldman Saks za Germanija, Avstrija, Rusija i Centralna i Isto~na Evropa. Kapacitetot mo`e da se zgolemi za 8% do 12% vo 2011 godina “ako nema pogolemi dislokacii na pazarot", soop{ti toj. Pazarot na spojuvawa i prezemawa godinava se zgolemi za 11% vo odnos na minatogodi{nite 1,95 trilioni dolari,
spored podatocite na Blumberg. Podatocite poka`uvaat deka sedi{teto na Goldman Saks vo Wujork vo 2010 godina bilo vtora najgolema konsultantska firma, po Morgan Stenli. Dibelius izjavi deka povisokite korporativni prihodi, podobrenata biznisperspektiva i {ireweto na pazarite vo zemjite vo razvoj, kako Brazil, Rusija, Indija i Kina, }e pottiknat razvoj na pazarot na spojuvawa i prezemawa vo period od tri do pet godini. Pazarite vo zemjite vo razvoj so~inuvaa 43% od globalniot kapacitet vo 2010 godina, dodeka vo 2007 godina ovoj procent iznesuva{e 27%. Od druga strana, spored Dibelius, kapacitetot na Germanija padna od 7% na 3% od vkupnata suma. Pazarot za inicijalni javni ponudi isto taka “zna~ajno }e zakrepne idnata godina”, potpomognat od kapitalnite fondovi koi povtorno imaat priliv na pari, re~e toj. “Inicijalnite javni ponudi koi gi podgotvuvame jasno uka`uvaat na podobruvawe vo ovoj sektor”.
Feqton
26
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: LINKEDIN
9
FEJSBUK ZA PROFESIONALCI PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
inkedIn e biznisoritentirana socijalna mre`a nameneta za profesionalci i ~lenovi na biznis-zaednicata. Koga }e se priklu~at korisnicite, kreiraat profil koj gi sumira nivnite profesionalni ekspertizi i obrazovanie, pa so seto toa vleguvaat vo mre`ata na ovoj svoeviden “onlajn-pazar za rabota”, koj se temeli na vospostavuvawe konekcija me|u onie koi baraat i onie koi nudat rabota. So ogled na momentalnata sostojba na pazarot za rabota, vo Silikonskata Dolina se veruva deka modelot na kompanijata }e donese rast na “postiraweto” godinava, {to, od druga strana, }e donese prihod od 200 milioni dolari za 2010 godina, dvojno pove}e od 2009 godina. Spored podatocite od internet-stranicata, mre`ata na LinkedIn ima pove}e od 80 milioni korisnici vo pove}e od 200 dr`avi i e dostapen na angliski, francuski, germanski, italijanski, portugalski i {panski jazik. Spored servisot Quantcast, LinkedIn mese~no privlekuva 21,4 milioni posetiteli od SAD i 46,7 milioni posetiteli globalno. Akciite na LinkedIn na onlajnpazarot za privatni investicii, Sharespost se trguvaat so vrednost me|u 1,8 i 2,4 milijardi dolari. Spored toa, multipliciraweto na zdravite prihodi na kompanijata & dava procenka na 2,2 milijardi dolari. Od osnovaweto do prvata akvizicija LinkedIn oficijalno be{e osnovan vo maj 2003 godina od strana na Rejd Hofman i ~lenovite na osnova~kiot tim na Pejpal i Socialnet. com. Osnova~ot Hofman, koj prethodno be{e i izvr{en direktor na kompanijata, denes e pretsedatel na bordot, a sedi{teto na negovata kompanija se nao|a vo Mauntajn Vju, Kalifornija. Kompanijata ima kancelarii i vo Omaha, ^ikago, Wujork i London. Mo-
L
Me|u pove}eto mo`nosti, LinkedIn na korisnicite im ovozmo`uva da gi istra`at kompaniite koi im se videle interesni za rabota. Koga }e se vnese imeto od odredena kompanija vo prozorecot za prebaruvawe, vedna{ se pojavuvaat statisti~ki podatoci za kompanijata, a mo`e da se doznae i za procentot na naj~esti tituli i pozicii koi se dr`at vo kompanijata, lokacija na sedi{teto i kancelariite, ili, pak, lista od sega{nite i porane{nite vraboteni mentalen izvr{en direktor na internet-kompanijata e Xef Vejner, porane{niot direktor na Jahu. Iako po~etokot be{e te`ok, LinkedIn stana profitabilen vo mart 2006 godina. Vo 2008 godina, Sequoia capital, Greylock Partners i ostanatite investitori dobija 5% od akciite na kompanijata za 53 milioni dolari, so {to na kompanijata & dadoa postinvesticiska vrednost
od pribli`no 1 milijarda dolari. Letoska, internet-kompanijata soop{ti deka }e gi otvora svoite evropski kancelarii vo Dablin, Irska, a vo isto vreme Tiger Global Management se zdobi so 1% akcii od kompanijata, so vrednost od pribli`no 2 milijardi dolari. Vo avgust kompanijata soop{ti deka }e ja kupuva Mspoke, {to pretstavuva
prva akvizicija na ovaa kompanija. No, i pokraj toa {to sumata ostana nepoznata, se o~ekuva deka ovaa akvizicija }e im pomogne na korisnicite na LinkedIn da napravat ne{to pove}e od barawe rabota. Inaku, so 80 milioni korisnici, LinkedIn predni~i pred svoite rivali Vladeo, koj ima 30 milioni korisnici i XING, kade {to ~lenuvaat okolu 9 milioni korisnici.
^lenstvoto vo ovaa biznissocijalna mre`a vo prosek raste so eden nov korisnik na pribli`no sekoja sekunda. Inaku, od 2008 godina navamu kompanijata sobra pove}e od 76 milioni dolari od investicii, od koi pove}eto s$ u{te “le`at” vo banka. “Ne ni treba kapital”, tvrde{e direktorot Xef Vejner, vo edno minatogodi{no intervju.
KAKO RABOTI LINKEDIN? Celta na LinkedIn e da im ovozmo`i na korisnicite da menaxiraat lista so kontakti koi gi znaat i imaat doverba vo biznisot. Lu|eto od listata se narekuvaat “konekcii” (Conections). Korisnicite mo`at sekogo da pokanat, bez razlika dali e korisnik na stranicata ili ne, za toj da stane nivna “konekcija”.
PRIKAZNI OD WALL STREET
GOOGLE KUPI EDNA OD Gugl ja kupi zgradata vo koja stana “kiraxija” pred ~etiri godini, privle~en od dobrata lokacija, izvonredniot pogled na Menhetn, {to se ovozmo`uva od kancelariite i visokite tehnolo{ki performansi na objektot
rvo vo oktomvri minatata godina se pojavija glasini, a potoa i vo po~etokot na dekemvri, za kone~no da se objavi pred novogodi{nite praznici deka Gugl (Google) go realizira{e svoeto najgolemo kupuvawe nedvi`en imot dosega: zgradata broj 111 na Osmata avenija vo Wujork. Objektot so re~isi 280 iljadi metri kvadratni, pokriva re~isi cel eden blok vo kvartot ^elzi, eden od najelitnite delovi na
P Zgradata na Osma avenija broj 111 ima 280 iljadi metri kvadratni i e treta po golemina vo Wujork spored korisnata povr{ina
Menheten. Zgradata oficijalno se smeta za tretata najgolema vo Wujork, spored korisnata povr{ina i se prostira me|u Osmata i Devettata avenija, od 15-ta i 16-ta ulica. Dosega{ni sopstvenici na zgradata bea tri kompanii, Taconic Investment Partners, Jamestown Properties i New York State Common Retirement Fund, koi ne ja otkrivaat cenata, nitu, pak, drugi detali za zdelkata, no neoficijalno se zboruva deka toa
e najgolemata poedine~na proda`ba na imot vo SAD za 2010 godina. U{te eden interesen moment vo vrska so ovaa proda`ba e toa {to taa e najverojatno najgolema akvizicija na imot napravena od strana na dosega{en korisnik, odnosno “kiraxija”, {to bi se reklo. “Koga ja kupivme zgradata pred 12 godini, go prepoznavme golemiot potencijal {to go nude{e taa – mo`nosta da se transformira objektot {to se prostira na cel grad-
ski blok so izvonredna infrastruktura, vo deloven prostor od A klasa, koj }e go izdigne ^elzi vo atraktivna alternativa na dosega vode~kite kvartovi na Menheten, koga stanuva zbor za kancelariski prostor”, veli Pol Parizer, koizvr{en direktor na Taconic Investment Partners. Otkako Taconic ja kupi Osma avenija broj 111 vo januari 1998 godina, tie potro{ija 68 milioni dolari za kompletno renovirawe, so {to ja pretvorija vo pr-
Feqton
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.
LinkedIn e biznis-orientirana socijalna mre`a nameneta za profesionalci. Koga }e se priklu~at korisnicite, tie kreiraat profil koj gi sumira nivnite profesionalni ekspertizi i obrazovanie, pa taka vleguvaat vo mre`ata na ovoj svoeviden “onlajn-pazar za rabota” Otkako stanete korisnik, listata so kontakti mo`e da se upotrebuva na pove} e na~ini. Eden od na~inite e baraweto rabota, lu|e i biznis-mo`nosti prepora~ani od nekoj vo va{ata mre`a na kontakti. Taka, vrabotenite mo`at da razgleduvaat listi so rabotni mesta i da baraat potencijalni kandidati. Tie koi baraat rabota, pak, mo`at da go razgledaat profilot na menaxerite koi nudat rabota i da otkrijat koj od nivnite kontakti mo`e da gi pretstavi pred niv. Isto taka, korisnicite na mre`ata mo`at da stanat “prijateli”
27
XEF VEJNER
Rabotnata atmosfera vo kancelariite na internet-kompanijata
REJD HOFMAN, osnova~ot na LinkedIn
so razli~ni kompanii i da dobivaat izvestuvawa za novi vrabotuvawa i ponudi. Se razbira, kako i kaj site socijalni mre`i, korisnicite mo`at i da gi postiraat nivnite sopstveni fotografii i da gledaat fotografii od drugite korisnici. LinkedIn na korisnicite im ovozmo`uva da gi istra`at kompaniite koi im se videle interesni za rabota. Koga }e se vnese imeto od odredena kompanija vo prozorecot za
INVESTITORI
VO JUNI 2008 GODINA SLEDNIVE INVESTITORI JA FINANSIRAA SOCIJALNATA MRE@A SO 75,7 MILIONI DOLARI BAIN CAPITAL GOLDMAN SACHS MCGRAW HILL SAP VENTURES BESSEMER VENTURE PARTNERS PRETHODNATA GODINA VO JANUARI, LINKEDIN DOBI 12,8 MILIONI DOLARI OD BESSEMER VENTURE PARTNERS I EUROPEAN FOUNDERS FUND. PRETHODNO, 10 MILIONI DOLARI VO KOMPANIJATA INVESTIRAA GREYLOCK PARTNERS, A 4,7 MILIONI DOLARI SEQUOIA CAPITAL.
Pred da se priklu~i na LinkedIn vo dekemvri 2008 godina, Vejner be{e izvr{en direktor so prestoj vo Accel Partners i Greylock Partners, kade {to gi sovetuval kompaniite so tehnolo{ko portfolio i gi evaluiral novite investiciski mo`nosti. Inaku, Vejner prethodno rabote{e i kako izvr{en zamenik pretsedatel na Jahu, menaxiraj}i so po~etnata stranica na Jahu, mejlot, prebaruva~ot i mediumskite proizvodi na sajtot. Isto taka, bil i ~len vo bordot na direktori vo DonorsChoose.org i Malraia.
prebaruvawe, vedna{ se pojavuvaat statisti~ki podatoci za kompanijata. Ova mo`e da go vbroi i soodnosot na `enski i ma{ki vraboteni, procentot na naj~esti tituli i pozicii koi se dr`at vo kompanijata, lokacijata na sedi{teto i kancelariite ili pak, lista od sega{nite i od porane{nite vraboteni. Servisot LinkedIn Answers, sli~en na istoimeniot servis od Jahu, na korisnicite im ovozmo`uva da postavat pra{awe do zaednicata. Se razbira, pra{awata se pove}e biznis-orientirani, a se znae i identitetot na lu|eto koi gi postavuvaat i odgovaraat. Verzijata na stranicata prilagodena za mobilen telefon be{e lansirana vo fevruari 2008 godina i taa e dostapna na {est svetski jazici. Nekade vo sredinata na istata godina LinkedIn go lansira{e i LinkedIn DirectAds, forma na sponzoriran advertajzing. Okolu polovina od ~lenovite na LinkedIn se od SAD, a 11 milioni se od Evropa. Za 2009 godina, najbrzoraste~ki pazar za LinkedIn bil Indija, kade {to vo mre`ata se za~lenile pove}e od 3 mil-
ioni korisnici. Holandija ima najvisoka stapka na prifa}awe po `itel nadvor od SAD, koja iznesuva 30%. Momentalno, okolu 4 milioni korisnici na mre`ata poteknuvaat od Britanija, a 1 milion se [panci. TALENTIRANA EKONOMIJA Na minatogodi{niot samit Web 2.0, koj se odr`a vo noemvri, vo hotel Palas vo San Francisko, me|u zvu~nite imiwa kako Zakerberg i Evan Vilijams od Tviter, govornik be{e i momentalniot direktor na LinkedIn, Xef Vejner. Negovoto obra}awe be{e fokusirano na “talentiranata ekonomija”, {to, spored negovite predviduvawa, e novinata koja } e ja odbele`i slednata decenija. “Ekonomijata, generalno, na golemo }e bide vodena od talentot. Svetot evoluira{e. Dokolku poglednete nazad vo istorijata, ~ove{tvoto sozreva{e od agrar do industriska revolucija, pa sleduva{e informati~kata era... Mislam deka sledno {to sleduva e talentiranata ekonomija. Tuka ne se
raboti za informacijata koja ja znaeme, tuku za toa kogo znaeme i kakvi informacii poseduva toj”, soop{ti Vejner na Samitot. Spored ova tvrdewe na prviot ~ovek na biznissocijalnata mre`a, taa ima svetla idnina. Golem del od ~ove{tvoto ve}e funkcionira preku globalnata mre`a Internet. Se kupuva, se prodava, se raboti, se zarabotuva preku Internet. Po uspehot koj go prika`aa socijalnite mre`i, nesomneno e deka LinkedIn go trasira patot na izlezot od “zamkata” vo koja mo`at da vlezat istite, dokolku ~lenuvaweto vo mre`ata ne donese nikakov profit ili prednost. Za razlika od Fejsbuk, tuka rabotite se postaveni so cel, so namena, so ideja, koja, doprva (pretpostavuvaj}i za sumata na inicijalnata javna ponuda) }e donese golem kapital. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za internet-stranicata za koja se zainteresirani gigantite od internetindustrijata, kompanijata koja posreduva dnevni zdelki, Groupon
D NAJGOLEMITE ZGRADI VO WUJORK voklasen deloven prostor. Taconic go predvode{e menaxmentot na zgradata, odnosno iznajmuvaweto na kancelariite. Porane{nite korisnici na prostorot, koi bea prete`no advokatski firmi ili trgovci, postepeno bea zamenuvani so ekskluzivni “kiraxii” od redovite na mediumskata industrija, advertajzingot, modata i visokata tehnologija. Denes, Osma avenija broj 111 ne e wujor{ko sedi{te samo na Gugl, tuku i na Web MD, Nike, Deutsche Advertising, Lifetime TV i Armani AX, me|u drugite. Gugl dojde vo zgradata vo 2006 godina i ottoga{ raste{e negoviot iznajmen prostor vo nea, kako i brojot na vraboteni, koj vo momentov znesuva pove}e od 2.000. “Gugl go privlekoa unikatnite performansi na zgradata, kako visokite tavani, izvonredniot pogled od kancelariite, lesniot pristap
do transportnite komunikacii i tehnolo{kite pogodnosti”, veli Parizer. “Ovaa proda`ba e mo`nost da se prodol`i istoriskata prikazna na Osma avenija broj 111. Zgradata premina vo race na sopstvenik so vizija i kapital da ja prodol`i vode~kata uloga na ovoj objekt vo pazarot na deloven prostor vo ^elzi i Menheten”, dodava toj. Prodava~ite vo zdelkata bea pretstavuvani od strana na Dag Harmon od agencijata Eastdil Secured, dodeka Hauard [apiro od advokatskata kancelarija Greenberg Taurig be{e praven sovetnik. Gugl be{e zastapuvan od advokatskata kompanija CB Richard Ellis. Kako del od dogovorot, Gugl go ostava pravoto na Taconic Management Company da gi menaxira momentalnite korisnici na iznajmen prostor vo zgradata.
Gugl dojde vo zgradata vo 2006 godina i ottoga{ raste{e negoviot iznajmen prostor vo nea, kako i brojot na vraboteni, koj vo momentov iznesuva pove}e od 2.000
Intervju
28
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA, MINISTER ZA KULTURA
TREBA DA SE OSLOBODIME OD KAPRICITE NA DNEVNATA POLITIKA STOJAN SINADINOV kativna misija. Preku ovoj muzej i pomlasinadinov@kapital.com.mk dite generacii }e mo`at da se zapoznaat so bogatoto istorisko minato na na{ata ako ja ocenuvate realizacijata na pro- zemja, so najzna~ajnite pojavi i procesi gramata na Ministerstvoto za kultura vo ponovata istorija na Makedonija i za minatata godina? Koi od proektite }e doznaat za borbeniot kod na makedonse realiziraa vo 2010 godina? skiot narod, za negovata revolucionerna Na zavr{nata pres-konferencija vo Min- i duhovna sila vo ostvaruvaweto na isterstvoto za kultura dadovme ot~et za dr`avotvornite celi. Vo Muzejot }e del od aktivnostite i proektite {to gi ima vredni umetni~ki sliki, portreti, realiziravme. Tuka se site proekti koi masovni sceni, golem fond na predmeti se del od godi{nata programa na Minis- i materijal koj go otslikuva istoriskiot terstvoto za kultura, potoa proektite na identitet na Republika Makedonija. Vo nacionalnite i na lokalnite ustanovi, prvata polovina na 2012 godina o~ekuvam kako i aktivnostite na golem broj nevlada bide zavr{en Stariot teatar vo dini organizacii, zdru`enija na gra|ani Skopje, kako i teatarot vo Veles, a kon i dr.. Smetam deka i pokraj svetskata krajot na 2012 godina i koncertnata sala ekonomska kriza, imavme uspe{na godina na Makedonskata filharmonija. na kulturen plan. Uspeavme da ja reI pokraj celata taa rabota, mislite li alizirame zacrtanata programa, da gi deka kaj del javnosta ovaa godina }e bide podobrime uslovite za ostvaruvawe na zapametena i po aferite kako “Patriotska kulturata, za rabota na umetnicite i metla”, pa negoduvaweto za na~inot kako se da realizirame dobar del od toa {to finansirani tenderite, kako posledniot za go vetivme pred gra|anite na Republika enterierot za stariot teatar? Makedonija. Vo nekolku navrati, i pred javnosta i Od kapitalnite proekti minatata godina be{e zavr{ena rekonstrukcijata na Muze- pred mediumite, prezentiravme fakti i argumenti koi potvrdija deka t.n. afera jot na voda vo Ohrid. Ovoj slo`en istoriski i turisti~ki kompleks denes sodr`i “Patriotska metla” e obi~na izmislica na SDSM i obid da se devalvira trudot, rekonstruirana praistoriska naselba posvetenosta i `elbata na Ministerstso 24 ku}i~ki, rekonstrukcija na Rimvoto za kultura da se napravi ne{to {to skiot kastrum, dve obnoveni pla`i, nov e vo korist na dr`avata. ]e potenciram teatarski prostor so scena za izvedba deka tenderot za Stariot teatar, kako i na kamerni pretstavi, 11 novi bungasite drugi tenderi vo Ministerstvoto za lovi, prostori uredeni so parkovi i pristani{te. Vo ramkite na kompleksot e kultura, se sproveduvaat vo soglasnost so zakonskite proceduri i propisi vo Repubotvoren i nurka~ki centar, {to pretstalika Makedonija. Ja razbiram nervozata vuva izvonredna mo`nost za posetitelite na opozicijata poradi nemo`nosta da da se zapoznaat so prirodnite ubavini odgovori so kontraargumenti na srabotena Ohridskoto Ezero. Pokazatelite koi noto od strana na Ministerstvoto za kulvelat deka vo tekot na 2010 godina tura vo poslednive godini, no cenam deka Muzejot go posetile okolu 40.000 lica, a nadle`nata ustanova Zavod i muzej-Ohrid toa ne e pri~ina za da se manipulira so javnosta i da se odvlekuva vnimanieto od od prodadeni vleznici ostvarila golem vistinskite vrednosti {to gi sozdavame prihod, jasno ja poka`uvaat odr`livosta vo na{eto vreme. Gra|anite se tie koi i ekonomskata i turisti~ka opravdanost }e ja ocenat rabotata na Ministerstvoto na ovoj impozanten proekt. Isto taka, za kultura. be{e izvr{ena i celosna iluminacija i restavracija na jugozapadniot del na sko- Za{to toga{ sleduvaa krivi~nite prijavi pskata tvrdina Kale, zavr{i restavraci- protiv vraboteni vo Ministerstvoto? jata na Turskata po{ta vo Strumica Vo avgust minatata godina, koga od rakoi mnogu drugi proekti. Vo izdava~kata voditelot na Sektorot za javni nabavki dejnost celosno go realiziravme proekbevme izvesteni deka pri sreduvaweto tot “Prevod na 106 dela na dobitnici na dokumentacijata bil konstatiran na Nobelova nagrada za literatura” i nedostig od odredeni dokumenti, vedna{, po~navme u{te eden zna~aen proekt na moe barawe, go izvestivme Minister“Yvezdi na svetskata kni`evnost”. Mnogu stvoto za vnatre{ni raboti, koe poste zna~ajno {to od kapitalnite proekti api po ovoj slu~aj. Sogleduvawata na godinava }e ja promovirame spomen-ku}a- MVR iniciraa podnesuvawe na krivi~ni ta posvetena na To{e Proeski, na{ata prijavi. Ministerstvoto za kultura nema golema muzi~ka ikona. Preku ovoj objekt, nadle`nost, nitu namera da se vme{uva site qubiteli na negovata muzika } vo nadle`nostite na drugite institucii. e mo`at da se navra}aat kon deloto Koga se o~ekuva da se ras~isti toa? na To{e Proeski, da go po~uvstvuvaat MVR javno na pres-konferencija gi negoviot duh. Vo prvata polovina na soop{ti site detali za ovoj slu~aj, so ovaa 2011 godina }e bide promoviran i muzejskiot kompleks Makedonska borba za fakti i argumenti za celata istraga. Potenciram deka Ministerstvoto za samostojnost i dr`avnost, koj }e ima isvnatre{ni raboti ja inicira{e posttoriska vrednost, no i obrazovna i eduapkata za razre{uvawe na slu~ajot po
K
barawe na Ministerstvoto za kultura. Ostanuva instituciite na sistemot da go razre{at slu~ajot do kraj. Ne znam kolku vreme }e trae postapkata, no smetam deka e najva`no slu~ajot kompletno da se ras~isti. Va`ite za eden od poisturenite igra~i vo Vladata na premierot Gruevski. Kolku kulturata e navistina zna~ajna vo programata na ovaa Vlada? Kako gra|anin na ovaa dr`ava, no i kako minister za kultura, ~uvstvuvam golemo zadovolstvo poradi faktot {to ovaa Vlada ima posebno ~uvstvo kon kulturata. Go velam ova bidej}i, pred s$ kulturata e na{iot najsilen adut vo promocijata na celokupnoto bogatstvo {to go poseduvame. Imame so {to da se gordeeme, {to da poka`eme, imame istorija, kultura, imame kulturno nasledstvo i bogatstvo {to treba da go promovirame, da rabotime na negovo unapreduvawe i razvoj. Tokmu zatoa, smetam deka e mnogu va`no {to Vladata ja pozicionira{e kulturata vo samoto srce na sistemot, kako zna~ajna oblast vo celokupniot op{testven razvoj. Za prvpat, kako {to se vodi smetka za site oblasti i segmenti vo op{testvenoto `iveewe, taka se vodi smetka i za kulturata. Osobeno mi e drago {to se zafativme so realizacijata na golem broj kapitalni proekti za koi sum ubedena deka vremeto }e poka`e od kolkava va`nost i zna~ewe bile za kulturata i za dr`avata, voop{to. Postoi li nekoja apsolutna brojka ili procent za toa kolkav del od buxetot od 2010 godina e izdvoen za kulturata i kolku }e iznesuva vo 2011 godina? Celokupniot buxet za kulturata vo 2010 godina be{e 3 milijardi denari i kako brojka e mnogu povisoka od izminatite godini. Za 2011 godina taa iznesuva 3 milijardi i 400 milioni denari. Vo ovoj buxet spa|aat i sredstvata za materijalni tro{oci, za plati za vrabotenite vo site institucii od oblasta na kulturata, za godi{nata programa na Ministerstvoto za kultura, kako i za kapitalnite investicii. Postojat li strategija i prioriteti vo pretstavuvaweto na sovremenata makedonska kultura i nacionalnoto kulturno bogatstvo vo stranstvo? Koga govoram za kulturna politika, govoram za jasno zacrtani i definirani celi i prioriteti vrz koi raboti Ministerstvoto za kultura. ]e izdvojam del od niv: ramnomeren pristap vo investiraweto vo site dejnosti od oblasta na kulturata, {to zna~i deka Vladata, osven za kulturnoto nasledstvo, vodi gri`a za site dejnosti, bidej}i kulturata e specifi~na, heterogena oblast. Godinava }e ja po~neme so edna mnogu zna~ajna izlo`ba na arheolo{ki predmeti i vredni ikoni od Makedonija, {to }e ja pretstavime vo poznat muzej vo Utreht, Holandija. Ova
Ministerot za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, va`i za eden od poisturenite “igra~i” vo vladata na premierot Nikola Gruevski. Izminatata godina be{e vo nejzin znak, i vo pozitivna i vo negativna smisla, bidej}i aktivnostite na Kan~eska-Milevska ja podelija javnosta so del od proektite od “Skopje 2014”, slu~aite kako “Patriotska metla”...
pretstavuvawe }e bide zbogateno i so drugi kulturni sodr`ini i toa: nastap na Sintezis, izlo`ba na fotografii itn.. Mo{ne seriozen pristap imame i kon vospostavuvaweto i prodlabo~uvaweto na bilateralnite vrski so zemjite od svetot. Minatata godina potpi{avme 6 dogovori za kulturna sorabotka i nastojuvame takvite aktivnosti da bidat prosledeni so promocija na makedonskata kultura. I ovaa godina prodol`uvame so istata praktika. Osobeno e seriozen na{iot odnos kon u~estvoto na Republika Makedonija na me|unarodnite saemi na knigata vo svetot, kade {to se obiduvame da ja prezentirame makedonskata literatura, no i makedonskata kultura, voop{to. Lani makedonskite izdava~i so na{a poddr{ka se pretstavija vo Frankfurt, Moskva, Istanbul i vo Lajpcig. Ovie saemi na knigata se odli~na mo`nost za vospostavuvawe pointenzivna sorabotka me|u pisatelite, za otkup na avtorski prava i za realizacija na zaedni~ki proekti. Ovaa godina }e realizirame komplesno pretstavuvawe vo Talin, koj e evropska prestolnina na kulturata, }e imame prezentacija na makedonski proekt na Bienaleto vo Venecija, }e go promovirame i aktuelniot makedonski kulturen mozaik vo Ungarija, koja e pretsedava~ na Evropskata unija, a vozvratno }e se pretstavime i vo ruskata federacija so bogata kulturna ponuda. Filmskiot fond ima po~nato inicijativa za osloboduvawe na filmskite servisi i produkcii od danok. Do kade e postapkata? Ova pra{awe e od osobeno zna~awe i zaedno so Filmskiot fond prezemame aktivnosti za kone~no da se najde najsoodvetno re{enie. Imame dobra sorabotka i mnogu sredbi na ovaa tema so Ministerstvoto za finansii i smetam deka nabrzo }e izlezeme i so konkreten predlog za ovaa mo{ne va`na tema od filmskata dejnost. Edna od po~natite debati, koja be{e toptema ovaa 2010 godina, a sigurno }e trae i so godini, e proektot “Skopje 2014”. Dali sozdavate “novo Skopje” ili, pak, “novo staro Skopje”? Ministerstvoto za kultura vo proektot “Skopje 2014” se javuva kako investitor na ~etiri objekti, a toa se: Stariot teatar, koj se gradi na mestoto kade {to do pred zemjotresot postoel teatarot koj s$ u{te e vo se}avaweto na mnogu gra|ani, potoa muzejskiot kompleks Makedonska borba za samostojnost i dr`avnost, koncertnata sala na Makedonskata filharmonija i objektot Porta Makedonija. Vo izgradbata na ovie objekti se vklu~eni golem broj stru~ni lica i arhitekti i smetam deka ne postoi problem vo arhitektonska smisla, bidej}i Ministerstvoto za kultura ni{to nema realizirano bez stru~nata poddr{ka na arhitektite. Ispo~ituvan e detalniot urbanisti~ki plan, no i `elbata na
Intervju
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
gra|anite, bidej}i site idejni re{enija za ovie gradbi, po izborot, bea prezentirani na izlo`bi. Pred da ja po~neme realizacijata na proektite za Stariot teatar i za muzejskiot kompleks, Ministerstvoto za kultura sprovede istra`uvawe spored koe dve tretini od gra|anite bea za ovie objekti. Objektot Porta Makedonija e del od proektot za postavuvawe 35 skulpturi vo centralnoto gradsko podra~je. Nie ve}e postavivme 33 skulpturi, ostanaa u{te portata i Tri vrbi vo rekata Vardar, bidej}i tie se tretiraat kako pokompleksni arhitektonski dela. Da se nadovrzam deka u{te koga bev dr`aven sekretar, na site me|unarodni konkursi koi bea objaveni od strana na Ministerstvoto za kultura pristignuvaa golem broj arhitektonski trudovi, {to zna~i deka arhitektite imaa uvid vo proektnite programi, bea zainteresirani za svoe u~estvo i dadoa poddr{ka za realizacija na proektite. Isto taka, za evaluacijata na proektite se formiraa `iri-komisiite za izbor, vo koi sekoga{ ~lenuvale i pretstavnici na Sojuzot na arhitektite, na Sojuzot na arhitektite na grad Skopje, na MANU, kako i me|unarodni pretstavnici, poznati arhitekti od stranstvo, eksperti. Tokmu zatoa, tvrdam deka tenderite za proektite {to gi realizirame se sprovedeni transparentno i za niv e dobiena poddr{ka od strana na arhitektite. “Skopje 2014” e potreba i neophodnost, a najmalku politi~ka tendencija ili `elba za marketing. Na gradot ve}e so godini mu treba edna nova arhitektonsko-urbanisti~ka estetika, osobeno na centarot i centralniot plo{tad. ]e potenciram, arhitektonskoto delo e li~no viduvawe na avtorot. Vo sozdavaweto na deloto sosema e legalno avtorot da bide inspiriran od pravci koi dale dominanten beleg na edno vreme i vo oddelni prostorni ramki. Objektite ne se analiziraat samo
K
O
M
E
R
C
I
J
od aspekt na plasti~no oblikuvawe na detali od fasadata. Tie imaat svoja funkcija. Zatoa, slobodno mo`am da istaknam deka site objekti od oblasta na kulturata, koi se vo izgradba vo ovoj moment, so celokupnata organizacija na vnatre{niot prostor, gi zadovoluvaat karakteristikite na sovremeni i javni gradbi, kako i site posebni potrebi za objekti od kulturata. Cenam deka treba se oslobodime od kapricite na dnevnata politika i da mu dademe prednost na vizionerstvoto i bogatstvoto na konstruktivnite pristapi kon gradot i negovata idnina. Ne mislite li deka ima progolema koncentracija na skulpturi vo centarot na Skopje? Ima razlika me|u skulpturata i spomeni~noto obele`je. Ministerstvoto za kultura, vo soglasnost so Zakonot za spomenici i spomen-obele`ja, ne e nadle`no za izgradba i postavuvawe na spomenicite. Toa e ingerencija na op{tinite i na Sobranieto na RM. Mnogu raboti vo javnosta se vrzuvaa za nas kako investitori, no, kako {to ka`av, Ministerstvoto za kultura e vklu~eno vo “Skopje 2014” so ~etiri objekti, a ne so spomenicite i spomen-obele`jata. Ako revitalizacijata na Starata skopska ~ar{ija e avtohton kulturen (i turisti~ki, stopanski) proekt, kolku, pak, plo{tadot Skender-beg e dopolnitelno “iznuden” proekt, zaradi relaksirawe na vladinata koalicija? Starata skopska ~ar{ija e najzna~ajna spomeni~na celina za Republika Makedonija. Vladata i Ministerstvoto za kultura prezedoa golem broj aktivnosti za za`ivuvawe i vra}awe na nekoga{niot sjaj na ovaa spomeni~na celina. Donesovme zakon za Starata skopska ~ar{ija, a ja po~navme i realizacijata na petgodi{nata programa za revitalizacija na Starata skopska ~ar{ija. Zaedno so op{tinite ^air, Centar i gradot Sko-
A
L
E
N
O
G
L
A
S
29
pje minatata godina prezedovme golem broj aktivnosti za vra}awe na posetitelite na ova zna~ajno mesto. Kako {to znaete, vo letniot period ima{e pove} e od 200.000 posetiteli, {to e osobeno zna~ajna i ohrabruva~ka brojka. Na Dru{tvoto na likovnite umetnici i na nevladinata organizacija Art-vizija vo Bezistenot im dadovme kancelarii na koristewe. Idejata be{e Bezistenot vo ×ar{ijata da bide likovno kulturno kat~e, kako vo mnogu drugi dr`avi, kako Monmartr vo Pariz, i tuka likovnite umetnici da tvorat, da si ja vr{at svojata dejnost. Va`no e {to e napraven
K
O
M
E
R
C
I
J
~ekor i prodol`uvame da ja realizirime programata za revitalizacija. Godinava }e po~ne i restavracijata na del od fasadite vo ~ar{ijata. Vo vrska so realizacijata na proektot za plo{tadot Skender-beg, smetam deka e dobro {to ima odredeni idei proizlezeni od op{tinata. Do Upravata za za{tita na kulturnite spomenici, koja e nadle`na ustanova vo vrska so ova pra{awe i koja dava soglasnost i mislewe, ne e stignat proektot. Vo taa smisla, proektot mora da bide vo soglasnost so zakonot i, sekako, }e se po~ituvaat voljata i misleweto na narodot.
A
L
E
N
O
G
L
A
S
FunBusiness
30
PORTRET NA MLADIOT KOMPJUTERSKI GENIJALEC:
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
MARKO ^ALASAN
RODEN DA BIDE NAJDOBAR Deteto koe }e ve osvoi so prvata srame`liva nasmevka, koe }e ve voodu{evi so svoeto znaewe i }e ve natera da se ~uvstvuvate kako da ne znaete ni{to za kompjuteri, so pravo go narekuvaat kompjuterski genij. Na {est godini po~nal da polaga ispiti od Majkrosoft, napi{al kniga, a ve}e e vo plan vtorata... Toa e Marko ^alasan, normalno dete od petto oddelenie SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk
elat deka detstvoto e najubaviot period od `ivotot, najbezgri`nite godini, vremeto koga se formira li~nosta i se zapoznava svetot. Za edno dete da porasne vo zdrava li~nost najva`ni se okolinata i na~inot na koj raste i se vospituva vo “mladite” godini... No, {to ako se rodite so natprose~na intelegencija, neverojaten talent i za nego stanete svesni u{te dodeka re~isi ste bebe? [to ako na 6 godini stanete profesionalec na Majkrosoft, sistem-administrator i in`ener? ]e se pra{ate li, mo`ebi, toa li e detstvo? Ako go pra{ate mladiot Marko ^alasan, toga{ so sigurnost }e vi ka`e da. Desetgodi{niot Marko e najmladiot informati~ar vo Makedonija, a najverojatno i vo svetot, koj napi{a kniga za Windows 7, koja naskoro }e se objavi. Iako `ivotot mu e poinakov od vrsnicite, ni ka`a deka u`iva vo detstvoto i ne propu{ta ni{to. Nemu mu e normalen na~inot na koj `ivee, a informatikata ne mu odzema vreme, bidej}i za nego toa e u`ivawe. Marko u~i vo osnovnoto u~ili{te Bla`e Koneski, vo naselbata Aerodrom i e petto oddelenie. Tamu ima i laboratorija so mnogu kompjuteri kade {to vo momentov raboti na proektot steaming media. Go posetivme Marko vo laboratorijata, a tamu bea i negovite drugar~iwa od klasot so koi najmnogu se dru`i. Tokmu vo toj moment im
V
poka`uva{e ne{to na kompjuterot... NORMALNO DETE SO NEVEROJATEN TALENT N$ pre~eka so srame`liva nasmevka i se odnesuva{e kako vistinski profesionalec. Vo tekot na razgovorot ne mo`ev, a da ne se voodu{evam od na~inot na koj razgovara{e i se izrazuva{e, pa na moment, obiduvaj}i se da upotrebam “podetski” re~nik, se po~uvstvuvav kako jas da sum deteto, bidej}i Marko zboruva{e za programi, softveri, upotrebuvaj}i kompjuterski terminologii koi bea re~isi nepoznati za mene. I pokraj qubovta koja ja ima kon informatikata, Marko e sosema normalno dete. Omilena muzika mu e zabavnata, a osobeno elektronskata i tehno-muzikata. Nema omileni peja~i, ne gi pameti nivnite imiwa, samo ja saka nivnata muzika. Slobodnoto vreme go koristi kako i site drugi deca i si igra so drugarite. A bidej}i s$ {to e povrzano so Marko e neverojatno, takov e i negoviot omilen sport. Pove}eto deca sakaat fudbal i ko{arka, a Marko saka tajlandski boks, koj go ve`ba u{te od mal. “Poslednive nekolku meseci ne ve`bam, no tajlandskiot boks mi e omilen”, veli toj. Na {ega mu rekov deka mo`ebi eden den }e stane i poznat bokser, a toj samo se nasmea i re~e: “Mo`ebi, ama sepak bi se zadr`al na informatikata”. Vo tekot na celiot razgovor so nas bea i najdobrite drugar~iwa na Marko od klasot. Milena e drugarka na Marko u{te od bebiwa.
Taa prisustvuvala na negovite predavawa po informatika i ni ka`a deka nau~ila navistina mnogu. “N$ u~e{e kako se instaliraat programi, softveri, kako se za{tituvaat programite, profilite i sli~no”, re~e Milena. Eleonora, pak, koga kupila nov pe~ata~ go pra{ala Marko za instrukcii kako da go instalira i, sekako, toj vedna{ & pomognal. David i Angel koga i da imaat potreba se obra}aat kaj Marko, koj im pomognal vo preinstalirawe na kompjuterite i nekoi sli~ni raboti. No, koga stanuva zbor za dru`bata, ~esto znaat da igraat nekoi igri na kompjuter ili, pak, so topka, da gledaat nekoj film i sli~no. RODEN GENIJALEC Marko ni ja raska`a negovata prikazna od samiot po~etok. Veli deka qubovta za kompjuterite ja imal otsekoga{, od koga pameti za sebesi. Go pra{av kako edno dete koe u{te e re~isi bebe se setilo da sedne na kompjuter i da po~ne da u~i i raboti, a toj mi odgovori: “I jas ne se se}avam najdobro, bidej}i bev mnogu mal, no roditelite mi ka`uvaat deka celo vreme sum gi gledal kompjuterite i sum odel kon niv”. Za roditelite toa bilo priroden proces. Re{ile da mu pomognat vo ispolnuvaweto na negovite ambicii. Prvoto ne{to koe go nau~il e sekako upotrebata na tastaturata, a potoa kreiraweto folder. Otkako sovladal s$ {to mo`e, po~nal da se zanimava, kako {to veli, so poprofesionalni raboti. A do informacii doa|al preku knigite, no i od tatko mu, od koj nau~il mnogu. Toj e
sistemski in`ener, isto kako Marko. Kako {to po~nal da gi usovr{uva znaewata, taka rastela negovata `elba za ne{to novo. Zatoa po~nal da u~i za da mo`e da polaga oficijalni Majkrosoft ispiti. Na {est godini polo`il za Majkrosoft profesionalec, tehni~ka poddr{ka, sistem-administrator i in`ener. Nekoi od niv gi polagal vo Slovenija, a nekoi vo Semos edukacija, koja e edna od retkite kompanii vo dr`avata koja poddr`uva talenti od ovaa oblast. Semos edukacija sakala da mu go olesni patot do uspehot na Marko, pa besplatno mu ovozmo`ila da gi polaga ispitite. Pokraj toa, Marko gi ima na raspolagawe site in`eneri na kompanijata so koi mo`e da razgovara, da se sovetuva i da razmenuva iskustva. Kompanijata Semos mu pomaga na Marko i od finansiski aspekt. Kako {to velat ottamu, mu pomagaat kolku {to im dozvoluvaat mo`nostite so odredena suma pari sekoj mesec. Semos veruva deka treba u{te da se pomaga i sakaat nivniot primer da im poslu`i na ostanatite kompanii da go poddr`uvaat Marko, ~ij talent zaslu`uva da se iskoristi i nadgraduva. Za ispitite koi gi polo`il Marko niz smea ka`a: “Voop{to ne bea te{ki, zatoa {to znaev s$, no sekako deka mora da se podgotvite za sekoj od niv”. Ni objasni kako izgleda eden takov ispit i {to sodr`i. “Na primer, eden od ispitite za in`ener be{e 70294. Vklu~uva{e administrirawe na mre`na infrastruktura i na aktiv direktori infrastruktura, koja mi be{e i prvata prezentacija vo Slovenija”. So ovie ispiti, Marko mo`e da planira, da administira i da re{ava problemi so mre`i od dva kompjuteri do pet milijardi i pove}e. Vo momentov gi ve`ba site raboti koi gi u~i vo laboratorijata vo negovoto u~ili{te. Svoite razmisluvawa vo ovaa oblast gi ima preto~eno vo kniga. “Knigata e za predinstalacionite, instalacionite i postinstalacionite zada~i na Windows 7. Ima 310 stranici i ja pi{uvav okolu eden mesec", veli Marko. Majkata na Marko, Radica ^alasan, ni ka`a deka knigata ja napi{al vo eden zdiv i bukvalno sednal i rabotel samo na nea.
MARKO so svoite 10 godini ve}e ja pi{uva vtorata kniga za Majkrosfot
FORMULA: DUKE BOJAXIEV, MUZI^AR
MODEREN VOJVODA NA MAK
Dostoen ambasador na makedonskata kultura vo svetot, koj svojata uspe{nost }e ja potvrdi i na edna od najpresti`nite sceni, vo wujor{kiot Karnegi hol SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk
akedonskiot muzi~ar Duke Bojaxiev, koj `ivee i raboti vo Wujork, e vtoriot Makedonec, po Simon Trp~eski, koj }e nastapi vo edna od najpresti`nite sceni vo svetot, Karnegi hol vo Wujork. Nastapot e zaka`an za 16 april, a Bojaxiev }e go prezentira svojot proekt Love is the way, koj go objavil na Skopskiot xez-festival... Negoviot `ivoten pat e vistinska
M
prikazna za uspeh na u{te eden umetnik nadvor od na{ite granici, a negovoto ime dostojno stoi vo redot na najuspe{nite Makedonci, pred s$ poradi pove}egodi{niot trud i rabota vo site oblasti na muzikata. Po diplomiraweto na presti`niot kolex Berkli vo 2001 godina, se seli vo Wujork. Sviri na pijano, a odli~no se snao|a kako kompozitor i producent, ne samo na sovremenata, tuku i na filmskata muzika. Pokraj solo-proektite, raboti na poleto na filmska muzika za Holivud, evropski filmovi, televizii
i reklami. Sorabotuva i so na{ite re`iseri, a me|u pozna~ajnite sorabotki se so Mil~o Man~evski vo filmot “Senki”, “Vojnata e zavr{ena” na Mitko Trajkov i drugi. Negovata muzi~ka biografija e mnogu bogata. Dosega ima sedum solo albumski izdanija, a posledniot New York a.m., na koj se rabotelo sedum godini, be{e promoviran vo avgust minatata godina. Na albumot, pokraj zna~ajnite imiwa od wujor{kata scena, se pojavuvaat i makedonskite muzi~ari Kiril Xajkovski, Ismail Lumanovski i Bernis propagan-
FunBusiness
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
31
BO@I]EN KONCERT
PRODOL@UVAWE NA MAGIJATA
Tradicionalen nastan za odbele`uvawe na Hristovoto ra|awe ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk
DAVID, ELEONORA, ANGEL, i MILENA se najdobrite drugari na MARKO. Ne pre~ekaa vo u~ili{nata laboratorija dodeka Marko im poka`uva{e ne{to na kompjuterot se zanimavam i so akterstvo, no, sepak, bi se zadr`al na informatikata”, so nasmevka ni ka`a Marko. Planovite na Marko za idnina se navistina golemi. Toj ni{to ne ostava na slu~ajnosta. “Planiram da prodol`am so seto toa {to go pravam. Vo mart }e odam vo Gugl vo London da odr`am prezentacija. Sakam da izdadam u{te edna kniga po informatika”, veli toj. Vo Gugl }e se dru`i so najdobrite in`eneri i }e razgovaraat za proektite na koi raboti Marko, a najmnogu }e se zadr`at na video streaming. Prezentaciite }e bidat na angliski, a Marko sovr{eno go vladee toj jazik. Negovata majka ni ka`a deka pote{ko mu odi makedonskiot jazik, koga stanuva zbor za prevodot na tehni~kite zborovi. Vo periodov raboti na proektot steaming media, kade {to lu|eto vo cela Makedonija }e mo`at da gledaat visokokvalitetni edukativni HD lekcii vo site u~ili{ta, bez prekinuvawe i site problemi koi gi ima vo sekoe video. “Ova e celosno moj proekt i odli~no ni odi. Nemam nekoj opredelen rok koga treba da e gotovo, no }e bide naskoro”, veli Marko. Marko sega e petto oddelenie, a ve}e ima znaewe koe pove}eto informati~ari go steknuvaat duri na 30 godini i pove}e, otkako }e zavr{at so studiite i specijalizaciite. Ispitite koi gi ima polo`eno na vozrast od {est do osum godini naj~esto se polo`uvaat od 30 godini pa nagore. Golema `elba na Marko e eden den da raboti vo Majkrosoft, a zo{to da ne formira i ne{to svoe. Ne zaludno Marko go sledat epitetite kompjuterski genij, idniot Bil Gejts, ~udo od dete...
Noviot heroj na novinarkite na Kapital, Silvana i Adrijana “Knigata s$ u{te ne e izdadena, avtorskite prava gi otkupi Ministerstvoto za obrazovanie i }e ja distribuiraat besplatno vo u~ili{tata”, objasni Radica. Vo pregovori se i so drugi dr`avi za otkupuvawe na pravata za knigata i taa da bide dostapna na pove}e jazici. Pojavata i talentot na Marko be{e zabele`an i od strana na producentite na prvata makedonska serija “Od denes za utre”, koja e vo produkcija na Idea plus, pa go pokanile da produk se pojavi poja vo nekolku prodol`enija od serijata. VVo nea, likot na Marko isto taka se vika M Marko i toj e kidnapirano dete. Iako dosega se ima pojaveno edna{, ni otkri lik pove}e }e bide aktuelen deka negoviot n vo slednite sle prodol`enija. “Ubavo se snajdov Bi mo`el odvreme-navreme da kako glumec. g
“M “MALIOT” GOLEM EKSPERT GOL Ja pposetivme kompanijata Semos, kade {to Marko razgovara{e so trojca od vvkupno ~etvoricata eksperti vo Makedonija, so najpresti`nata svetska Make Majkrosoft titula MVP, koja na svetsko Majk nivo ja poseduvaat samo stotina profesionalci za odredena Majkrosoft fesi tehnologija. tehno Eks Ekspertite Aleksandar Talev, Dani- el Joskovski i Vladimir Meloski ra razmenuvaa iskustva so Marko i ni kka`aa deka }e mu pomognat na patot kkon negovoto usovr{uvawe.
IT-ekspertite VLADIMIR MELOSKI, ALEKSANDAR TALEV i DANIEL JOSKOVSKI so MARKO
agijata na golemiot hristijanski praznik, Bo`i}, godinava }e se po~uvstvuva i na tradicionalniot bo`i}en concert, koj }e se odr`i na 08.01.2011
M
godina vo Univerzalnata sala vo Skopje. Na ovoj koncert }e se pretstavi kamerniot orkestar Skopski solisti, pod dirigentstvo na maestro Sa{a Nikolovski\umar. Kako solisti na ovoj tradicionalen koncert po povod Hristovoto ra|awe }e se pojavat Vesna Ginovska– Ilkova (sopran), potoa, Kliment Todorovski (violina) i Marjan Nikolovski (tenor). Programata koja }e bide izvedena ovaa ve~er sodr`i dela od Hendl, Bah, Koreli, Mocart, ^ajkovski, Dvor`ak i Roxers. Georg Fridrih Hendl e baroken kompozitor, voda~ vo muzi~kite formi kon~erto groso, opera i oratorium. Negovi najpoznati dela se “Mesija”, oratorium spored tekst od Biblijata na Kral Xejms, potoa “Muzika na voda” i “Muzika na kralskiot ognomet”. Za pouka i inspiracija gi koristel tehnikite na golemite kompozitori na italijanskiot barok, a samiot izvr{il vlijanie na kompozitori kako Hajdn, Mocart i Betoven. Delata na Johan Sebastijan Bah se duhovni i svetovni napi{ani za horovi, orkestri i solo-instrumenti, koi gi splotuvaat site aspekti na stilot na baroknata muzika, doveduvaj}i gi do vrvna to~ka na zrelost. Nekoi od negovite najzna~ajni dela se: “Brendenbur{kite koncerti”, svitite i partitite za klavijatura, misata vo be-mol, “Pasijata na Sv. Matej”, kantati od koi denes se za~uvani samo 220, potoa, Bo`i}niot oratorium napi{an vo 1734 godina, vo zreliot period na negovoto tvore{tvo i mnogu drugi. Volfgang Amadeus Mocart e avstriski kompozitor, avtor na pove}e muzi~ki dela
VESNA GINOVSKA-ILKOVA i se smeta za eden od najgolemite kompozitori na evropskata klasi~na muzika. Toj sozdal neverojatno golemo delo na kamerni, simfoniski, religiozni i operski dela, dela za solo-instrumenti, posebno za pijano. ^udoto od dete mo`elo da sviri i so racete od pozadi. Edni od negovite najpoznati dela se operite: “Vol{ebnata flejta”, “Svadbata na Figaro” i “Don @uan”.
Delata na Mocart na bo`i}niot koncert Petar Ili~ ^ajkovski e eden od najgolemite ruski kompozitori i simfoni~ari koj so svoite kreacii ja odbele`aa erata na docniot romantizam kako eden od najsestranite i najplodnite. Negovi najpoznati dela se operite ”Evgenij Onegin” i “Pikova dama”, a negovite tri baleti “Orevor{a~ka”, “Lebedovo ezero” i “Zaspanata ubavica” se edni od najizveduvanite baleti na site vremiwa. Negovo poznato delo e i ciklusot “Godi{nite vremiwa”.
KEDONSKATA MUZIKA da. Toj pretstavuva zna~aen del od karierata na Bojaxiev, bidej}i sodr`i elektroakusti~na muzika, inspirirana od `ivotot i sekojdnevieto vo Wujork, no i pop, hip-hop, rok i etno-muzika, spakuvana vo moderna elektronska produkcija. Ovoj nastap vo Karnegi hol vo Wujork e od golemo zna~ewe ne samo za Bojaxiev, tuku i za u{te pogolemo afirmirawe na makedonskite umetnici vo svetot. Simon Trp~eski triumfira{e vo noemvri minatata godina, so nekolkuminutni ovacii i aplauzi na krajot od nastapot. Toa mu ostava na Bojaxiev zada~a da go potvrdi istiot triumf. ]e nastapi so temite od proektot Love is the way, a predvideno e i ispolnuvawe na temite od “Senki”, “Vojnata e zavr{ena”, a kako gosti }e se pojavat i negovite sorabotnici Anxela Meklaski kako vocal; Pol Kantelon, violin; Ian Bukenan, poezija; Ara Dinkjian, ud; na{iot klarinetist Ismail Lumanovski, vo pridru`ba na guda~kiot kvartet
i perkusionistite Matijas Kunzli i Ri~ Stejn. Po promocijata na proektot na Skopskiot xezfestival se o~ekuva godinava proektot povtorno da se pretstavi pred doma{nata publika. Od holivudskite i evropskite filmovi negovata muzika se pojavuva vo filmovite The ten, Hell, Shortcut to Nirvana i drugi. Od zna~ajnite imiwa na svetskata scena sorabotuval so Sindi Loper, Anxela Meklaski, Dejvid Barn, Karen Elsen i drugi. Negovata muzika e del od poznatite televiziski serii kako Martha Stewart, Moment of luxury, Guiding Light, reklamnite kampawi na vrvnite svetski brendovi Peugeot, Anna Sui, L’oreal, L’ancome, Mercedes, Chrysler i ekskluzivni multimedija prezentacii W hotel, Vera Wang, Vanity Fair. Vistinski moderen “vojvoda” (Duke, na angliski Duke, bi zna~elo tokmu -vojvoda) na makedonskata muzika.
DUKE BOJAXIEV – negovata muzika se nao|a na mnogu holivudski i evropski filmovi, no i vo reklamnite kampawi na edni od najpoznatite svetski brendovi
FunBusiness
32
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Kazino Flamingo - sre}ata i ubavinata odat zaedno
REPORTA@A: GEVGELIJA
OD STANICA DO GRANICA, P
Po dvaesetgodi{nata tranzicija, gradot po~nuva da se razviva vo vistinski evropski grad. Dodeka pogolem del od gradovite vo dr`avata se soo~uvaat so ekonomski problemi od najrazli~ni razmeri, Gevgelija se soo~uva so deficit od rabotna sila. Ova najmnogu se dol`i na kazinata koi se otvoraat vo s$ pogolem broj i na nekoj na~in gi privlekuvaat mladite od site kraevi na zemjata da dojdat i ovde da si najdat sre}ata, t. e ovde da ja najdat svojata Meka za podobra zarabotuva~ka ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk
ad sekoj uspeh stoi prikazna. Dali prikaznata za najju`niot grad na Makedonija }e ima navistina uspe{en epilog, so ogled na toa {to izminative godini stana sinonim za balkanskiot Las Vegas? Porano be{e poznata izrekata za SFRJ od Triglav pa s$ do Gevgelija. Triglav e ve}e vo Evropa, a dali Gevgelija }e stane prviot makedonski grad so evropski biznis-potencijal ostanuva da vidime. Ova mediteransko podra~je otsekoga{ pretstavuvalo zna~ajna krstosnica za patnicite i za stokata koi patuvale od Evropa kon Bliskiot Istok i obratno. So izgradba na `elezni~kata pruga Skopje–Gevgelija–Solun vo 1873 godina i avtopatot Skopje-Gevgelija, taa stana zna~aen tranziten koridor. Gevgelija se nao|a na samo 70 km od Solun, a na 165 km od glavniot grad na R.Makedonija, Skopje. Tokmu poradi zna~ajnite soobra}ajnici, tuka se vkrstuvaat pati{tata od sever i jug, pa Gevgelija pretstavuva evropska porta za site tie koi trgnale na sever. Najju`nata to~ka od Makedonija otsekoga{ bila privle~na destinacija i mesto za “zakotvuvawe”,
Z
vdomuvawe. Koj do{ol, se vqubil na prv pogled i ne si zaminal. Spored legendata na gradot, se smeta deka do{ol eden dervi{ koj nikako ne sakal da zamine od Gevgelija. @itelite sakale da go progonat, no toj razluten po~nal ostro da gi prokolnuva, a tie ispla{eni go povikale nazad so turskite zborovi "gel –geri", {to vo prevod zna~i "vrati se nazad". Iako e legenda, gevgeli~ani ova go smetaat kako zakletva na predcite, pa taka sega tie koi sakaat da gi vdomat svoite idei vo gradot se dobredojdeni i primeni isto kako da se del od nivnite semejstva. MEKA ZA ZARABOTUVA^KA Po dvaesetgodi{nata tranzicija, gradot po~nuva da se razviva vo vistinski evropski grad. Dodeka pogolem del od gradovite vo dr`avata se soo~uvaat so ekonomski problemi od najrazli~ni razmeri, Gevgelija se soo~uva so deficit od rabotna sila. Ova se dol`i najmnogu na kazinata koi se otvoraat vo s$ pogolem broj i na nekoj na~in gi privlekuvaat mladite od site kraevi na zemjata da dojdat i ovde da si ja najdat sre}ata, t.e. ovde da ja najdat svojata Meka za podobra zarabotuva~ka. Vo Gevgelija ima samo 23. 000 `iteli, a gradot, najmnogu poradi vlijanieto na kazinata, ima problem da najde rabotnici. Vo gradot
operiraat pove}e pomali elektronski kazina i tri golemi kazina: Apolonija, Flamingo i od neodamna novootvorenoto Princes kazino. Nivnoto vlijanie se zabele`uva, gradot postepeno se izdignuva na edno drugo, povisoko nivo i se ottrgnuva od seto sivilo koe gi obviva drugite predeli na dr`avata. Spored gradona~alnikot na op{tina Gevgelija, Ivan Frangov, vakvoto vlijanie na s$ pogolemiot broj kazina e navistina mnogu golemo i zna~ajno. “Sekoga{ e dobro koga ne{to se gradi, a koga se vrabotuvaat lu|e e od u{te pogolemo zna~ewe. Gevgelija e op{tina so najmal procent nevraboteni, momentalno okolu 20%, no toj broj }e se namaluva i ponatamu zatoa {to s$ u{te se vrabotuvaat lu|e vo novoto kazino. Normalno, so toa }e proraboti i trgovijata, zatoa {to se tro{i i hrana i s$ ostanato {to se prodava vo kazinata”, veli Frangov. So toa {to Gevgelija se nao|a na samo ~etiri kilometri od grani~niot premin Bogorodica, vo gradot postoi najgolema cirkulacija na gosti od sosedna Grcija, no i od drugi dr`avi koi se dojdeni da si ja probaat sre}ata vo lokalnite kazina, a glavnata dejnost na menaxmentite na kazinata ne e dobivkata i zarabotkata na brzi pari, tuku ednostavnio da sozdadat nasmevka
na licata na svoite gosti, koi se voedno i gosti na gradot Gevgelija. Kolku podobro }e bidat pre~ekani i ugosteni, tolku e pogolema verojatnosta deka tie istite povtorno }e se vratat ovde i }e ostavat pari vo gradot. Toa {to se nudi vo momentov od pogolemite kompleksi koi se locirani na samata granica, koi se na samo ~as i polovina vozewe od nacionalniot aerodrom Aleksandar Veliki, e na zavidno nivo. DOBIVKA NA LOTO Novotvoreniot kompleks Princes e investicija vredna 30.000.000 evra. Ramada Plaza e hotel so 5 yvezdi vo sklop na kompleksot, koj nudi 128 elegantno dizajnirani sobi, dva ekskluzivni apartmani i eden pretsedatelski apartman. Vo samiot hotel ima dva restorani, "lan~" bar, VIP klub, kako i no}en klub koj doprva treba da se otvori. Ramada Plaza Gevgelija isto taka ima i svoja konferenciska sala, zatvoren bazen, velnes-centar, kako i spa-centar celosno opremen so ve`balnica i prodavnici. Sepak, glavnata atrakcija e kazinoto Princes, koe se nao|a na prizemjeto od hotelot, rasprostranet na 4.000 m2. Kazinoto ima 500 slotma{ini, 30 masi za poker, blek-xek i rulet, VIP del so 6 masi za igra i 12 slot-ma{ini. Ima del kade {to mo`ete da se oblo`uvate
POLITI^KI MO]NICI I GOLEMI ZAVODNICI
VLASTA E NAJGOLEM AFRODIZIJAK
So godini nanazad istorijata sodr`i golemi qubovni aferi na golemite mo}nici, no i dene{nite mo}nici ne se ni{to podolu
ie se mo}ni i odbrani od strana na javnosta, a mnogu ~esto i bogati, pa stanuvaat slavni i postojano vo centarot na vnimanieto... No, osven (ne) korektnoto izvr{uvawe na dr`avnata funkcija, vo fokusot na javnosta e i nivniot, pomalku ili pove}e, kontroverzen privaten `ivot. So ili bez “prva dama” pokraj sebe, pretsedatelite i premierite na dr`avite ne se dvoumat mnogu da “{araat” za vreme na svojot mandat. I, kako {to im dolikuva, taka, so stil, tie naj~esto odbiraat manekenki, fotomodeli, dami od svetot na {ou-biznisot, modni ikoni... Obiduvaj}i se da ja sokrijat aferata vo koja se vpu{tile, namerno ili sosema slu~ajno, stanuvaat cel na paparacite, taka {to celiot napor da ostanat nevideni im pa|a vo voda. Potoa, somne`ot kaj javnosta dali ja dale doverbata na vistinskata li~nost, za kone~no s$ da stane samo ~ista zabava za narodot. ZO[TO VLADETELITE SE PO@ELNI KAJ @ENSKIOT POL? “Vlasta e najgolem afrodizijak”, vaka mu odgovoril amerikanskiot dr`aven sekretar
T
od 70-te godini, Henri Kisinxer, na kineskiot komunisti~ki vladetel Mao Ce Dung na negovoto ~udewe od kade neatraktiven ma` kako Kisinxer da ima tolku golem uspeh kaj `enite. Mo`ebi tokmu vlasta i toa {to doa|a so nea e toa {to politi~arite gi pravi tolku privle~ni. Denes nema nikakov isklu~ok od porano - mo}ta, parite i statusot koi gi obezeduva vladeja~kata pozicija gi pravat politi~kite magnati vistinski zavodnici. Italijanskiot premier, Silvio Berluskoni, & e dobro poznat na javnosta i po svojot kontroverzen, pa i razuzdan `ivot, ispolnet so tro{ewe pari na zabavi... Pa, taka, negoviot li~en `ivot nikako ne mo`e da ostane vo senka. Na negovite glamurozni zabavi, koi politi~ki nekorektno mo`at da se nare~at orgii, ~esti gostinki se mnogubrojnite poznati i nepoznati manekenki i fotomodeli. Vo posledno vreme, kako ~esto videna gostinka na negovite zabavi se spomenuva i 33-godi{nata atraktivna Brazilka Lola Pons, koja mediumite ja povrzuvaat tokmu so italijanskiot premier. No, ne samo vo li~niot `ivot. Poznata prak-
tika na Berluskoni e da bide opkru`en so ubavi `eni i vo Vladata, bidej}i site mo}nici sakaat ubavi `eni pokraj sebe. Porane{ata striptizerka, sega ve}e i porane{en minister vo italijanskata Vlada, Marija Karfawa, be{e izbrana od Berluskoni, iako mnogu mlada i bez nikakvo politi~ko iskustvo. Vo edna prigoda Berluskoni duri i izjavi deka so zadovolstvo bi se o`enil so g-ca Karfawa ako ne be{e ve}e o`enet. Taa izjava ne pomina dobro kaj negovata sopruga, poradi {to taa bara{e javno izvinuvawe od negova strana. Mediumite postojano gi povrzuvaa, no tie izjavi bea demantirani. Negovata sopruga Veronika, so koja be{e vo brak od 1990 godina i so koja ima tri deca, minatata godina podnese barawe za razvod, istaknuvaj}i deka e izmorena od negovoto postojano la`ewe za aferite so drugi `eni. Vo oktomvri minatata godina taa pobara isplata za razvodot od 3 milioni funti. Toa {to e najnovo povrzano so negoviot li~en `ivot, a povtorno izleze vo javnosta, e negovata afera so 27-godi{nata Nadja Makri, na koja, navodno, & bile plateni 14.200 dolari
za dve intimni sredbi so Berluskoni. Prvata sredba bila vo negovata vila vo Sardinija vo april 2009 godina, a vtorata vo maj, vo negova ku}a vo blizina na Milano. No, 2010 godina ja obele`a u{te edna afera i toa so 17-godi{nata tan~arka od Maroko, koja se narekuva Rubi, a ~ie vistinsko ime e Karima El Mahri. Devojkata izjavila deka go posetila premierot vo negovata ku}a vo blizina na Milano, a po zavr{uvaweto na ve~erta toj & platil 7.000 evra i & podaril nakit. QUBOV I POLITIKA Spored sociolozite, seks-skandalite ne vlijaat mnogu negativno vrz rejtingot na politi~arite vo Italija ili vo Francija, bidej}i vo mediteranskite zemji s$ u{te e dominanten kultot na ma~o-ma`ot. I francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, e poznat kako golem zavodnik. Faktot deka dosega imal tri braka ni poka`uva deka negoviot quboven `ivot e bogat i privle~en za javnosta. Negoviot prv brak od 1982 godina be{e so Mari-Dominik Kulioli so koja ima i dva sina. Podocna ja zapozna Sesilija Albeniz,
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
FunBusiness
Kazino Princes - dopolnuvawe na gevgeliskiot Las Vegas
PA VO EVROPA na va{iot omilen sport, restoran, bife i ekskluziven otvoren bar. Vo momentov ima 123 vraboteni vo hotelot i 150 vo kazinoto. Vo plan e da se vrabotat u{te 100–ina lu|e vo hotelot i okolu 250-300 vo kazinoto. Glavniot menaxer na Princes , g. ^engiz Tekin, smeta deka otvorawe na vakov kompleks od vrven kalibar pretstavuva vistinska dobivka na loto za Gevgelija i }e mu pomogne na gradot da stane balkanski Las Vegas. O~ekuvaat zgolemuvawe na brojot na posetiteli ne samo od sosedna Grcija, tuku i od Turcija, od ostanatite balkanski zemji, kako i od Rusija. “Vladata }e vovede povolen danok, lu|eto }e imaat rabota i }e tro{at pari. Vo sekoj sektor }e bide vidlivo podobruvaweto. ]e imame navistina golema potro{uva~ka, a snabduva~ite }e bidat sre}ni. Gevgelija }e se razviva rapidno”, izjavi generalniot menaxer na kompleksot Princes, g. ^engiz Tekin. KONKURENCIJATA E DOBREDOJDENA Od sprotivnata strana ve}e pet godini uspe{no raboti kazinoto Flamingo. Vo nego za vreme na vikendite doa|aat okolu 5.000 posetiteli. Vo ovoj kompleks se investirani 35 milioni evra. Vo kazinoto ima 450 slot-ma{ini, smesteni na dva kata, kade {to prviot e poevtin i eden minimalen vlog iznesuva eden cent. Na vtoriot kat se smesteni “abijati” masite za blek-xek, rulet i poker i tamu minimalniot vlog iznesuva edno evro na rulet i pet evra na blek-xek. Maksimalno vo edna raka mo`at da se vlo`at 500 evra na rulet i 2.000 evra na blek-xek. I pokraj toa {to vo svetot se popularni avtomatskite ruleti, vo Flamingo sakaat da ja zadr`at avtenti~nosta i tradicionalnosta na igrata i taa da bide `iva, a ne avtomatizirana. Kazinoto Flamingo
LOLA PONS – samba vo Italija
isto taka nudi hotelsko smestuvawe za svoite gosti, apartmani vo razli~en stil i luksuzno opremeni. So otvoraweto na kazinoto Princes na nekoj na~in se kreira{e konkurencija na pazarot, koja, spored menaxmentite i na dvete kazina, }e vlijae navistina pozitivno i za niv, no, pred s$, za gradot. “Gevgelija e eden od gradovite vo Makedonija koj u{te pred otvoraweto na noviot objekt ima{e najniska stapka na nevrabotenost, {to zna~i deka od 2011 godina vo gradot }e se po~uvstvuva u{te pogolem rast vo potro{uva~kata i vo satisfakcijata na op{testvoto poradi otvoraweto novi rabotni mesta, kako i poradi o~ekuvaniot protok na gosti od Grcija vo Makedonija”, veli Ivan Aleksi}, finansiski kontrolor-menaxer na kazinoto Flamingo. Od druga strana, pak, kako {to veli Aleksi}, konkurencijata e dobra vo sekoj pogled i vlijae pozitivno na razvojot na kompaniite, zatoa {to tie }e se trudat {to pove}e da gi zadr`at ve}e postoe~kite klienti i da privle~at novi, {to zna~i deka toj koj e poefikasen vo toj pravec }e ima podobri finansiski rezultati. “Vo naredniot period zna~itelno }e se zgolemi udelot na pazarot od ovoj region, zatoa {to noviot objekt }e privle~e pogolem broj gosti od Grcija, dodeka, od druga strana, pak, na{iot najgolem konkurent, kazinoto Hajat od Solun, }e po~uvstvuva zna~itelen pad vo svojata rabota vo naredniot period”, veli Aleksi}. Sekako deka qubopitnosta e ~ove~ka osobina, pa golem del od posetitelite vo gradot }e sakaat da go vidat novootvoreniot objekt, da go po~uvstvuvaat nivoto na usluga i ambient, me|utoa po izvesen period pazarot }e se izbalansira. Cirkulacijata na gosti }e
koja mu stana sopruga vo 1996 godina i so koja ima eden sin. Vo toa vreme, Sarkozi dava{e izjavi za mediumite za negovata golema qubov so Sesilija i sre}niot par ~esto pozira{e vo magazinite. Vo 2005 godina se razdelija nakratko, koga i mediumite po~naa da {irat glasini deka i dvajcata imaat aferi. Nikola Sarkozi be{e povrzuvan so novinarka, nepoznata za javnosta. Vo 2006 godina Sarkozi i Sesilija povtorno bea zaedno, no Sesilija ima{e mnogu malku pojavuvawa vo javnosta za vreme na negovata izborna kampawa, iako mnogumina smetaat deka Sarkozi ja ubedil da mu se vrati tokmu poradi kampawata. Vo 2007 godina kone~no se razvedoa, pa malku podocna francuskiot pretsedatel ja odbra “prvata dama” vo likot i stavata na Karla Bruni. Na prstot na Karla Bruni blesna vereni~ki prsten so rozov dijamant, kreiran od dizajnerot za nakit na Dior, vreden 20.000 dolari. Vo fevruari 2008 godina tie stapija vo brak. “Posakuvav da se oma`am za nego vedna{. ^uvstvuvav deka so nego ni{to lo{o ne mo`e da se slu~i, Nikola ne e zavisen od mo} i toa go pravi hrabar. Sakam da sum so nego pove}e od s$”, izjavuva{e toga{ Karla Bruni. Naizgled sre}niot brak go potresoa glasini koi go privlekoa vnimanieto na javnosta za nivnite aferi nadvor od brakot. Ovie {pekulacii go povrzuvaat pretsedatelot Sarkozi so edna od ~lenovite na negovata Vlada, ministerkata za ekologija, a negovata
33
bide postojano prisutna, }e se posetuva sekoj objekt, a }e se zadr`at tamu kade {to nivoto na usluga e najdobra. “Smetam deka kazinoto Flamingo vo toj pogled e lider na pazarot. Konstantno rabotime na toa gostite kaj nas da ne se ~uvstvuvaat kako stranci, tuku, naprotiv, kako na{i doma{ni gosti”, dopolni Ivan Aleksi}. [TO POJU@NO, TOA POVESELO Gevgelija ima navistina dobra mestopolo`ba, pa golem del od lokaciite vo gradot, no i nadvor od nego, se navistina atraktivni i za drugi investicii. Kako {to ni izjavi gradona~alnikot Ivan Frangov, so noviot urbanisti~ki plan, koj treba da se donese do krajot na januari, }e se gradi trgovski centar i drugi delovni i ugostitelsko-hotelski objekti na grani~niot premin Bogorodica. “Po donesuvaweto na planot, dr`avata }e go oglasi za proda`ba toa {to e dr`avno zemji{te i vo 2011 godina o~ekuvame deka }e po~ne izgradbata. Ima i privatno zemji{te koe e ve}e otkupeno od potencijalnite investitori. Ima zainteresirani potencijalni investitori. Edinstveniot problem e {to zemji{teto za izgradba na trgovski centar vo Gevgelija se objavi mnogu docna, odnosno pred Nova godina, koga razvojnite planovi na golemite kompanii s$ u{te ne im se gotovi. Sepak, toa e atraktivno zemji{te, kompleks od 20.000 kavdratni metri, a vo blizina se kazinata, granicata so Grcija i avtopatot. Imame i drugi proekti. Vo centarot na gradot se nosi urbanisti~ki plan so koj }e se dislociraat avtobuskata stanica i ovde treba da se izgradi delovnostanben kompleks, kako i hotelski objekt”, dodade Frangov. Gra|anite na Gevgelija se zadovolni od vakviot tek na nastanite. Kone~no, vo sekoe semejstvo ima barem po eden vraboten vo lokalnite kazina, a toa sekako e od ogromno zna~ewe za mladite. Spored misleweto na lokalnoto naselenie, se sklu~ile golem broj brakovi, se formirale semejstva, tokmu poradi kazinata, zatoa {to porano pote{ko se re{avale na vakov ~ekor od ekonomski pre~ki, a sega, so vakvata situacija se zgolemuva i natalitetot vo gradot, {to pretstavuva eden golem benefit. Pa, taka, za Gevgelija ne va`i onaa pogovorka “[to poju`no, toa pota`no!”.
sopruga so peja~ot Benxamin Bijolau. No, i dvajcata gi negiraa takvite vesti. ISTO^EN GREV Kako e poisto~no? Ni{to porazli~no. I ruskiot premier mierr Vladimir Putin se najde vme{an vo afera ffera r koja na javnosta & ja plasiraa mediumite. mite. Pred dve godini se pojavi vesta deka Putin u ima afera so 24-godi{nata gimnasti~arka arka r i model Alina Kabaeva i deka nivnataa vrr ska e tolku seriozna {to toj planira da se razvede od soprugata i da se o`eni soo Kabaeva. Politi~kite protivnici ja iskoristija istija j mo`nosta da go sporedat Putin so “zapalenite” enite” evropski diktatori Nikola Sarkozi i Silvio ilvio Berluskoni. No Kabaeva, sega i prateni~ka ni~ka vo ruskata Duma, gi tu`e{e mediumitee koi ja prenesoa vesta, a premierot Putin in ja negira{e celata afera. So godini nanazad istorijata sodr`i golemi olemi qubovni aferi na golemite mo}nici, preku r u Mark Antonij i Kleopatra, Napoleon i @ ozefina, princ Edvard i Volis Simson... no i dene{nite mo}nici ne se ni{to podolu. uu. Se razbira, toa {to ni go zadr`a vnimanimanieto na site vo devedesettite godini e tokmuu aferata na toga{niot pretsedatel na SAD, Bil Klinton, so toga{nata sta`antkaa vo Belata ku}a, Monika Levinski, no i so izvesna Pola Xons, koja, pak, go tu`e{e {e za seksualno voznemiruvawe. Kako i da e, do neodamna Monika zarabotuva{e od steknatiot publicitet. No, amerikanskata istorija izobiluva so seks-skandali od Belata ku}a. Koj gi nema
Od ekonomska gledna to~ka, so naplivot na gosti od severna Grcija zna~itelno se gleda podobruvawe vo ekonomijata na gradot. Sekojdnevnite turisti koi doa|aat vo Gevgelija ostavaat pari najmnogu na prehranbenite proizvodi, koi vo Makedonija se daleku poevtini od tie vo Grcija. Stomatolozite rabotat so polna parea, najmnogu poradi pacientite od severna Grcija. Cenite na tekstilot i na parfimeriskiot del se isti kako i porano, me|utoa, gra|anite zabele`uvaat zgolemeni ceni na zeleniot pazar, koj zaradi Grcite e porasnat za 50%-80% od porano. So ogled na ekonomskata kriza, koja s$ u{te vladee vo Grcija, kade {to cenite na gorivoto se zgolemeni za 100%, vo Gevgelija ima ogromen mete` na benzinskite pumpi, {to e dobro za ekonomijata na gradot. @itelite na Gevgelija zna~itelno ja ~uvstvuvaat pozitivnata promena vo gradot, no ~ar{ijata, od druga strana, pak, s$ u{te e prazna. Mladiot svet koj e vlezen na rabota vo kazinata ima smenet bioritam. Sega parite se kaj niv, me|utoa, nemaat mnogu vreme za no}en zabaven `ivot. Sepak, podobro toa, otkolku da podlegnat na najrazli~ni poroci. Starosedelcite zabele`uvaat deka so otvoraweto vakvi golemi objekti }e se izme{a naselenieto koe dosega be{e etni~ki ~isto, me|utoa, s$ dodeka mladite imaat nekakva perspektiva i idnina, daleku od lo{ite vlijanija na op{testvoto, seto toa e opravdano. Se raduvaat na sekoj objekt, se raduvaat na sekoja nova investicija i inicijativa. Las Vegas e mesto koe od pustina stana vistinska oaza vo koja ima postojana zabava. Dinami~en i spektakularen grad. Prikaznata za Gevgelija ne e ni{to porazli~na. Kako {to gra|anite miluvaat da ka`at: ”Neka izmislat prikazna i neka veruvaat vo nea”. Glavnite lu|e na gradot vo zaemna sorabotka so ostanatite hotelsko –ugostitelski objekti neka ja modeliraat i dopolnuvaat taa prikazna. Gostite }e se mno`at, }e se podobri `ivotniot standard, ne samo vo gradot, tuku i vo negovite okolni mesta. Toga{, namesto gevgeli~ani da im vikaat na strancite "gel – geri" (vratete se nazad), strancite }e bidat tie koi }e ja raska`uvaat prikaznata za balkanskiot Las Vegas i }e privle~at novi gosti vo ova ju`no grat~e, koe sigurno nikogo nema da ostavi ramnodu{en.
slu{nato {pekulaciite za Xon F. Kenedi? I pred da se o`eni so @aklin Buvie, toj be{e poznat zavodnik. No, i po stapuvaweto vo brak se {pekulira{e deka toj se gledal so drugi `eni, me|uu koi i ffilmskata ikona Merlin Monro, r r koja, j spored r nekoi ozboruvawa, ru , jja delel so negoviot brat r Robert r Kenedi, kako {to so nego ja j delel i vlasta (Robert r be{e sekretar r za pravda).
MERLIN MONRO – filmska i politi~ka ikona
Rabota / Finansii / Osiguruvawe
34
Izbor na aktuelni oglasi
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
SEKOJ DEN VO
BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik
Objaveno: 25.12.2010 ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da u`iva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkru`uvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje. INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik
Objaveno: 29.12.2010 MEDIA DOT KOM, brzo raste~ka firma so 4 godi{no iskustvo vo oblasta na informati~kata tehnologija vo R.Makedonija, i ima potreba od: -3 Marketing agenti/ softver prezenteri. Od kandidatite se bara da imaat op{ti poznavawa od programskite tehnologii i razvoj na internet aplikacii, odli~no poznavawe na Angliskiot jazik, podgotvenost za patuvawe vo stranstvo kako i da bidat posveteni, precizni, dinami~ni, samoinicijativni i kolegijalni. -3-Veb programeri (ASP,ASP NET) Od kandidatite se bara da imaat prethodno rabotno iskustvo,napredni poznavawa od programskite tehnologiii razvoj na internet aplikacii (ASP.NET), rabota so relacioni bazi na podatoci (Oracle,MySQL,MsSQL), odli~no poznavawe na Angliskiot jazik. Kandidatite e potrebno da bidat kolegijalni,samoinicijativni i podgotveni za timska rabota. -3 OfďŹ ce asistenti. Od kandidatite potrebno se baraat poznavawa so rabota na kompjuter, lojalnost,kolegijalnost i posvetenost na rabotata. Na kandidatite }e im bide dadena mo`nost za stru~no usovr{uvawe preku sledewe na kursevi,polagawe na ispiti i steknuvawe na sertifikati. Kandidatite so sertifikati od oblasta na informati~kata tehnologija }e imaat prednost. Prijavite da se pra}aat na e-mail vrabotuvanje@mdc.com.mk, najdocna do 10 Januari 2011 godina.Zainteresirani kandidati svoite aplikacii mo`et da gi podnesat i preku veb stranata na MEDIA DOT KOM na slednata adresa: www.mdc.com.mk ZDRASTVO Izvor: Dnevnik
Objaveno: 03.01.2011 JZU Univerzitetska klinika za digestivna hirurgijaSkopje raspi{uva javen konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ (direktor) na JZU Univerzitetska klinika za digestivna hirurgija-Skopje. Rokot za prijavuvawe na konkursot trae 15 dena smetano od denot na objavuvaweto. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat na slednava adresa-JZU Univerzitetska klinika za digestivna hirurgija Skopje, ul.Vodwanska br.17, ili vo arhivata na Klinikata so naznaka za Konkursna komisija.
OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk
KAPITAL / 05.01.2011 / SREDA
Obuki / HR / Menaxment / EU
Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal
KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabo-
tewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
35
28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG
TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.
ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440
TOP 100
VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI
TELEKOMUNIKACII
KONSALTING
ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440
ZDRAVI I AKTIVNI
TRANSPORT I LOGISTIKA