202 Kapital 10 01 2011 by Kapital Media Group

VO STRUMICA SE GRADI

SREDBATA NA NIMIC SO PREGOVARA^ITE ZA IMETO - BEZ O^EKUVAWA!

REGIONALNATA METROPOLA PRERASNUVA VO EVROPSKI GRAD

SITE SE ZA SREDBI, NIKOJ ZA KOMPROMIS!

STRANA 12-13

STRANA 7

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ME\UNARODNOTO PRAVO I PROPISITE ZA VODA MO@AT DA GO USLO@NAT PROEKTOT

EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT DEKA GRCIJA MO@E DA SE POVIKA NA ME\UNARODNOTO VODNO PRAVO I DA JA TU@I MAKEDONIJA ZA PREKR[UVAWE NA PROPISITE PORADI ZADR@UVAWE NA VODATA VO CRNA REKA, PO IZGRADBATA NA HIDROCENTRALITE ^EBREN I GALI[TE STRANA 4 NA ZATVORAWE, SREDA, 05.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,06% 0 0,19% 0 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 46,57 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,33 9 1,51%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.01) 2.293

MBI 10

2.291 2.289 2.287 2.285 2.283 2.281 2.279 2.277 2.275 2.273 29.12

31.12

02.1

04.1

Fondot }e bide dovolen da gi garantira samo pomalite transakcii?! STRANA 10

]e rastat cenite na surovinite vo 2011 godina STRANA 11

BRANKO NAUMOVSKI

EKSKLUZIVNO:

[TO ]E SE GRADI VO SKI-CENTAROT KO@UF S KI

HOTELSKIOT SINXIR ^ETIRI SEZONI ]E GRADI ELITEN HOTEL NA KO@UF

PRETSEDATEL NA USTAVEN SUD

Napadite vrz Ustavniot sud & {tetat na dr`avata! STRANA 6

IRSKIOT EKONOMSKI BALON IZDI[I

KAKO KELTSKIOT TIGAR STANA MA^E? STRANA 18

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

TRI PRA[AWA ZA LIDERSTVOTO VO KOMPANIITE VO 2011 STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

STRANA 2-3

TAPO MAKEDONSKO [ILO NA VISTINATA! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 10 JANUARI 2011

TAPO MAKEDONSKO [ILO NA VISTINATA!

Pokraj agresivnite kampawi, crvenite lenti za sekoja nova selska ~e{ma i lopatite, obele`je za vladeeweto na Nikola Gruevski, sekako, se i spektakularnite apsewa. Se priveduvaat osomni~eni so lisici na racete, pa se nosat kameri, pa se pravi senzacija i burleska. Potoa, do du{a, mnogu od obvinenijata pa|aat vo voda, se pokaùva deka akciite se sproveduvani so niza proceduralni propusti, “`rtvite” se àlat deka e prekr{ena presumpcijata na nevinost, pa ja tuàt dràvata, pa nekoga{ i go dobivaat sporot i bivaat obes{teteni. No, toa neka bide i pomalku va`no! Najva`no e deka vlasta, koga saka, gi sproveduva zakonite na delo i ras~istuva so kriminalot vo privatniot sektor (drugo pra{awe e kolku taa borba e selektivna i navremena). I dodeka ekspresno se gonat i priveduvaat kriminalcite koi se po }ef na vlasta, kriminalot, eventualen ili ve}e otkrien vo sopstvenite redovi, nikoj nitu go gleda, nitu go slu{a. A vo posledniot period prosto “vri{tat” krupnite skandali {to go potresoa vladiniot brod! Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~evska-Milevska, opozicijata “ìva ja izede” za tenderskite

dokumentacii za “Skopje 2014”, koi, prvo, ednostavno is~eznaa, pa potoa se otkri deka bea izgoreni (neverojatno!). Ambasadorot vo Ukraina, a porane{en minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, usta ne otvori da odgovori za kriminalot za koj se tovari pri izgradbata na hidrosistemot Zletovica, koga grade`nite raboti za biznis vreden milioni evra gi dal na partiska “firma-~ovek”. Ministerot za odbrana, pak, Zoran Kowanovski, podobro i da ne prozbore{e – ka`a deka ne znael za zloupotrebite vo REK Bitola koga toj bil direktor, a koga negovi podredeni 12 direktor~iwa napravile pronevera vredna sedum milioni evra. Ministerot za ekologija, Nexati Jakupi, go “zagadi” svojot dvor so nezakonskoto delewe plati, a na tapet e i prviot ~ovek na Agencijata za razuznavawe, Sa{o Mijalkov, poradi navodna proda`ba na ~e{ka firma, koja navodno bila polovina vo negova sopstvenost. A kade se tuka u~ebnicite na Nikola Todorov polni so gre{ki, kade e platata i penzijata na Mihajlo Manevski, kade e sudirot na interesi na vicepremierot Vasko Naumovski, koj osven so prerodbeni~ki, se zafati i so profesorski ambicii, kade e “rezilot” na ambasadorot Pero Stojanovski vo Avstralija, ~ija qubomorna porane{na devojka go ucenuva so doverlivi (i kompromitira~ki) materijali od kompjuterot {to mu go ukrala!? Ne o~ekuvame deka funkcionerite na portokalovata prerodba }e se poka`at ne{to posovesni od onie

sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

pred niv, pa, taka, “ìvi fateni” i zasrameni }e si podnesat ostavka za besramnoto tro{ewe dràvni pari. Ne o~ekuvame nitu nekoj od niv javno da priznae za toa {to go storil ili, pak, transparentno da se obide da dokaè deka e nevin. Ama i toa kako o~ekuvame sega da proraboti sistemot na Gruevski! Ne mora Ivo Kotevski da pu{ti SMS, ne mora apsewata da bidat spektakularni, ne mora da bidat ni masovni! Ama instituciite neka po~nat da rabotat! Da vidime deka ima pravna dràva. Deka ne moè na kogo kako }e mu tekne da n$ ograbi, pa potoa u{te da bide i nagraden so ministersko ili ambasadorsko mesto! Deka Gruevski ne e “majka i ma}ea”, a pravdata e ednakva za site! “Vistinata e kako {ilo, vrti, vrti i na kraj }e izleze”, kaà edna prateni~ka, komentiraj}i gi slu~uvawata. Ama, po s$ izgleda, na{evo {ilo prili~no e tapo! Vrti, vrti, i na kraj pak vo mesto ostanuva... No, dobro - taka barem se pravi dupka!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Odobrenija za gradewe se izdadeni vo noemvri minatata godina, {to e za 22,5% pomalku sporedeno so istiot mesec vo 2009 godina. Spored izdadenite odobrenija za gradewe, predvidenata vrednost na objektite iznesuva okolu 72 milioni evra. Od vkupniot broj izdadeni odobrenija, 176 (73%) se nameneti za objekti od visokogradba, 24 (10%) za objekti od niskogradba i 41 (17%) od izdadenite odobrenija se za rekonstrukcija na objekti. Od 241 izdadeno odobrenie, duri 81 se za Skopje, 26 za Struga i po 10 za Ko~ani i Veles. Spored izdadenite odobrenija vo noemvri, treba da se izgradat 822 stanovi so vkupna povr{ina od 58.329 metri kvadratni.

KATERINA SINADINOVSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

241

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

“KAPITAL” EKSKLUZIVNO OBJAVUVA [TO ]E SE

HOTELSKIOT SIN ]E GRADI ELITEN

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Strate{kiot investitor, kanadskata kompanija Selekt kontrakt, del od grupacijata MG od Dubai, denes ili utre na makedonskata kompanija }e & go pretstavi kompletniot plan za doizgradba na ski-centarot Koùf. Ekipa na “Kapital” na krajot na 2010 godina be{e na padinite na Koùf i so idejniot tvorec na ovoj zimski centar, Angel Nakov, razgovara{e za toa kako i {to }e se gradi na makedonskiot Sent Moric. “Kapital” ekskluzivno ja objavuva mapata i planot na strate{kite investitori, koja pokaùva kako i so koja dinamika }e se gradi elitniot ski-centar vo blizina na makedonsko-gr~kata granica. BALKANSKI SENT MORIC MO@E DA STANE REALNOST Dogovorot za strate{ko partnerstvo so Selekt kontrakt, koj be{e sklu~en vo oktomvri minatata godina, predviduva investicija od 200 milioni evra vo slednite tri godini. Idejniot tvorec na ovoj skicentar, Nakov, veruva deka so ovaa investicija ova malo

zemja j moè da prerasne par~e zemja vo edna od najelitnite i najatraktivni turisti~ki destinacii k na BBalkanot. Prirodnite ubavini i blizinata do Egejskoto More se glavnite aduti na ovoj skicentar, so golemi i realni ambicii da prerasne vo regionalna turisti~ka atrakcija. Ski-centarot Koùf, koj po~na da raboti pred dve godini, se nao|a na odli~na lokacija - na samo 210 kilometri od Skopje i 130 kilometri od Solun. I dodeka na lice mesto moèvme da vidime vo {to }e uìvaat turistite ovaa zimska sezona, izvr{niot direktor na Ski Koùf, Angel Nakov, so golema vozbuda ni gi raskaùva{e planovite za toa {to s$ se planira za slednite tri godini ski-centarot da go dobie svojot vistinski lik. “Ski-centarot Koùf ne e prodaden, kako {to be{e objaveno vo mediumite. Stanuva zbor za nov strate{ki partner i nivniot vlez e vrz osnova na investicija. Tie }e investiraat vo kompletno zavr{uvawe na proektot na ski- centarot Koùf, odnosno toa {to nie ne uspeavme da go realizirame”, veli Nakov. Predvideno e celosnata realizacija na proektite da zavr{i za tri godini. “Na nekoj toa mu izgleda preoptimisti~ki, no vo golem del nie gi zavr{ivme najkrupnite raboti. Dosega, celosno e zavr{ena primarnata infrastruktura, ulicite vo naselbata se re~isi 40% izgradeni,

a slednata godina site ulici }e bidat celosno izgradeni i sekade }e ima vodovod i kanalizacija. Nie }}e bbideme k j N najgolemoto gradili{te vo Makedonija slednata godina. Treba da se izgradat vkupno 200 iljadi metri kvadratni prostor. Del od niv }e bidat hoteli i apartmani, a del du}ani i marketi”, veli Nakov. “Ovoj koncept {to }e go promovirame sega ne e mnogu razli~en od postoe~kiot. Napravivme revizija, so toa {to sega se predvideni samo 200 mali lokacii i se zadràvme na pove}e golemi lokacii nameneti izgradba na apartmani za proda`ba. Prvo }e po~neme so izgradba na glavnata ulica, koja treba da bide celosno zavr{ena do krajot na godinata”, veli Nakov. Od dvete strani na ulicata, dolga eden kilometar, }e ima deloven prostor i kafeterii, restorani, du}ani, banki, apteki... “Tie }e bidat niski objekti, a zad niv }e bidat pogolemite objekti i apartmani i moteli. Nema da odime vo pregolema izgradba, da ne napravime grad. Sakame da ostane ~uvstvoto deka si vo planina, da ne se ~uvstvuva premnogu urbaniot moment”, potencira Nakov. Vo plan e i izgradba na katna garaà, a na vrvot na garaàta }e ima golem supermarket. “Koga }e bide izgraden, Koùf }e bide najgolemiot skija~ki centar vo Evropa, vo koj }e skijaat pove}e od 15 iljadi lu|e”, veli ambiciozno Nakov. Vo planot na grupacijata koja sega menaxira so Koùf se

Navigator

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK

P IZVOZNA OFANZIVA!

ALI AHMETI

da e samo fraza, sepak, vistina e. Idninata na Makedonija zavisi od voljata zaedni~ki da ja gradime ili da ja uni{time zemjata

VIKTOR ORBAN

XELAL BAJRAMI

ngarija veti deka }e stori s$ za Zapaden Balkan da go dobli`i do EU, no toa nema da odi lesno i ve}e e cel na kritiki od Brisel

epak, se potvrdi deka Ministerstvoto za trud kuburi so pari, bidej}i dva meseci docni so isplatata na nekoi socijalni nadomestoci

Vo planot na grupacijata koja sega menaxira so Ko`uf se predvideni 16 hoteli, od koi ~etiri so pet zvezdi, 7-8 hoteli so ~etiri zvezdi i dva do ~etiri hoteli so tri svezdi, so koi }e menaxiraat svetski hotelski sinxiri.

MIRKO CVETKOVI]

oradi finansiskata kriza vo dr`avnata kasa, srpskiot premier mora{e da ja namali pomo{ta za op{tinite, za {to zaraboti i tu`ba od pratenik

Noviot strate{ki investitor vo skicentarot Ko`uf najavuva deka vo slednite tri godini }e investira pove}e od 200 milioni evra vo izgradba na eliten ski-centar i vetuva deka Makedonija i Balkanot }e go dobijat svojot Sent Moric

E GRADI NA SKI-CENTAROT KO@UF

NXIR ÊTIRI SEZONI N HOTEL NA KO@UF predvideni 16 hoteli, od koi ~etiri so pet zvezdi, 7-8 hoteli so ~etiri zvezdi i dva do ~etiri hoteli so tri svezdi, svezdi so koi }e menaxiraat svetski hotelski sinxiri. So ogled na faktot deka kanadskata grupacija Selekt kontrakt ima sorabotka so hotelskiot sinxir êtiri sezoni (Four Seasons), o~ekuvame deka prviot hotel {to }e bide izgraden } e bide od ovoj brend”, veli Nakov. Iako regionalniot pat so dolìna od 17 kilometri, koj go povrzuva centarot so seloto Smrdliva voda, s$ u{te ne e izgraden (treba{e da bide gotov minatata godina n.z), vistinskite uìvateli na zimskite sportovi so terenski vozila bez problemi stignuvaat do ski-terenite. Ski-centarot sega e opremen so najsovremena oprema i raspolaga so odli~ni uslovi za skijawe. Raspolaga so dva ski-liftovi, eden {estosed, restoran, ba~ilo, 16 apartmani i 16 kilometri ski-pateki. Koga go posetivme Koùf, opremata za ve{ta~ki sneg rabote{e so polna parea i gi polne{e skija~kite tereni da bidat podgotveni za turisti~kata sezona. “Celta ni e godinava da doneseme pove}e skija~i. Odime kon promocija za zaqubenicite vo skijaweto, so potencirawe na na{ite tehni~ki karakteristiki: ì~arnici, ski-liftovi, ratrak, tehni~ki sneg, edni od najdobrite ski-pateki na Balkanot”, objasnuva Nakov i potencira deka sezonava

]E SE GRADI I HELIODROM Spored proekciite k i planovite na grupacijata MG, za da ima pobrz i polesen pristap do ski-centarot, predvidena e izgradba i na heliodorom. Do Ko`uf od solunskiot aerodrom so helikopter }e se stignuva za 12 minuti, a na heliodromot }e ima i carinska kontrola i kontrola na paso{i. }e rabotat i dvata ski-lifta. Na skija~kata pateka mo`at da skijaat do 5.000 lu|e. Za skija~ite ima dve opcii -

da dojdat so sopstveno vozilo ili da dojdat so organiziran prevoz od Smrdliva voda do ski-centarot. Koga ve}e }e

stignete do Ko`uf, ovde mo`ete i da se smestite vo apartmanite (so vkupno 50 legla), koi ve}e se vo upotreba. upotreba Nakov potencira deka za vreme na raspustot na u~enicite centarot }e raboti sekoj den do 20 januari, a potoa }e raboti samo vo vikendite. Vo nasoka na pogolema promocija, Nakov veli deka ve}e po~nale da sorabotuvaat so nekolku skija~ki klubovi od regionot, kako i so turoperatori.

Po otvoraweto fabrika za proizvodstvo na lekovi vo Srbija, najgolemata makedonska farmacevtska kompanija, Alkaloid, otvori nova firma i vo Slovenija. Preku novata Alkaloid farm kompanijata Alkaloid }e gi izvr{uva site delovni operacii povrzani so slovene~kiot pazar. Postojnoto pretstavni{tvo Alkaloid INT, pak, }e prodol`i da raboti so glaven fokus na distribucija na proizvodite na Alkaloid na evropskite pazari. Ete, taka se osvojuvaat novi pazari. Dodeka nekoi makedonski kompanii baraat dr`avata da im otvora distributivni centri preku koi }e se prodavale makedonskite proizvodi

@IVKO OM MUKAETOV UKAETOV vo sosednite pazari i vo stranstvo, Alkaloid na delo poka`uva kako treba da se pravi izvoz. Da, toa ne e evtino i ~ini, no toa e edinstveniot na~in na koj nekoj mo`e da uspee na stranskite pazari kade {to konkurencijata voop{to ne e lesna, nitu fer. Inaku, Alkaloid vo izminatiot period, pokraj na slovene~kiot pazar, go zajaknuva raboteweto i prisustvoto na ruskiot pazar, kade {to vo pretstavni{tvoto }e bidat vraboteni okolu 60 lu|e koi }e rabotat na zgolemuvawe na proda`bata na nivnite lekovi vo Rusija. Toa se vika izvozna ofanziva.

GUBITNIK

DAJTE RE[ENIJA, A NE ETIKETI

Namesto da gi zeme rabotite vo svoi race i da se potrudi da postigne razume kompromis” om “razumen so tutunoproizvo tutunoproizvoditelite, ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, se zanimava so etiketirawe na tutunarite koi protestiraat. Duri po~na dda svikuva i pres-konfere pres-konferencii po povod obelodenuvaw obelodenuvawe na dosiejata na tie koi denovive “se osudile” da se s poàlat pred kamerit kamerite. Vakvite izjavi nitu mu dolikuvaat na minister, nitu pokaùvaat odgovornost za problemite vo resorot so koj upravuva, koj za Makedonija ima mnogu golemo zna~ewe. Namesto “lepewe” etiketi, ministerot moè, na primer, da inicira zakonski da se utvrdi minimalna cena na tutunot vo Makedonija! Zatoa {to samo

QUPÔ DIMOVSKI vo Makedonija nedostiga ovoj “detaq” vo Zakonot za tutun! Ako glavnata pri~ina zaradi koja tutunarite gi blokiraat patnite pravci e niskata cena koja im se nudi, toga{ fokusot treba da bide na toa da se re{i toj problem. Ne e sporno deka vo tolpite na grani~nite premini ima i opozicioneri. Gi imalo vo site dosega{ni zemjodelski protesti. No, ministerot ima obvrska da pokaè volja i odgovornost za re{avawe na problemite, koi ve}e gi zasegaat ne samo tutunarite, tuku i biznismenite, ~ii kamioni docnat i po nekolku dena, ne moèj}i da se probijat do grani~nite premini.

MISLA NA DENOT

ANGEL NAKOV MENAXER NA SKI-CENTAR KO@UF “Pregovarame so nekolku turoperatori od Grcija, Anglija, Holandija, Danska i Germanija. Sakame da obezbedime turoperatori od Rusija da n$ posetat, da vidat kade sme i koi mo`nosti gi nudime i {to planirame, za navreme da se podgotvime za slednata godina.”

DAVAWETO POVOLNA MO@NOST NA POTENCIJALNATA KREATIVNOST E PRA[AWE NA @IVOT I SMRT ZA SEKOE OP[TESTVO

ARNOLD TOJNBI BRITANSKI ISTORI^AR

Navigator

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

SVET

0-24

...RU^EK

....IZBORI

...TRAGEDIJA

Pretsedatelot i premierot kaj poglavarot

Povtoreno glasaweto vo Kosovo

SAD vo {ok po masakrot vo Tuson!

lavej}i go tretiot den na Bo`i}, no i svojot imenden, poglavarot na MPC, g.g.Stefan, vo svojata rezidencija gi nagosti pretsedatelot, \or|e Ivanov, premierot, Nikola Gruevski i spikerot na Parlamentot, Trajko Veqanovski.

a pet izbira~ki mesta vo Kosovo v~era be{e povtoreno glasaweto za parlamentanite izbori. Ova preglasuvawe e rezultat na serijata neregularnosti {to se slu~ija pri redovnite op{ti izbori, koi bea zabele`ani od izbornata komisija.

merikanskata nacija e vo {ok otkako bea zastrelani {est lica, me|u koi i kongresmenkata Gabriel Giford, po napadot za koj e A obvinet Xered Li Ladfner, mentalno rastroen 22-godi{nik. Masakrot

se slu~il za vreme na eden polit~ki sobir vo Tuson.

ME\UNARODNOTO PRAVO I PROPISITE ZA VODA MO@AT DA GO USLO@NAT PROEKTOT

ГRCIJA MO@E DA STAVI “VETO” NA ÊBREN I GALI[TE ?! Ekspertite predupreduvaat deka Grcija moè da se povika na me|unarodnoto vodno pravo i da ja tuì Makedonija za prekr{uvawe na propisite poradi zadrùvawe na vodata vo Crna Reka, po izgradbata na hidrocentralite êbren i Gali{te KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

rcija moè da ja ospori izgradbata na hidrocentralite êbren i Gali{te, a pri~inata da ja locira vo zagrozeniot vodostoj vo Crna Reka. Na Crna Reka, edna od najgolemite pritoki na Vardar, koja se vleva vo Solunskiot Zaliv, treba da se izgradat najzna~ajnite hidrocentrali vo zemjava. Ekspertite predupreduvaat deka Grcija moè da se povika na me|unarodnoto vodno pravo i da ja tuì Makedonija za prekr{uvawe na propisite poradi zadrùvawe na vodata. Spored ekspertskite analizi, dokolku se zeme predvid deka vo idnina potencijalot na Crna Reka treba da se koristi za navodnuvawe na Pelagonija i za golemo proizvodstvo na struja od akumulaciite êbren i Gali{te, a na rekata Vardar da se izgradat u{te 12 mali i sredni hidrocentrali, vo slednite 50 godini Makedonija moèbi ne }e moè da gi propu{ti kon Grcija propi{anite koli~estva voda. Pretsedatelot na TransparentnostNulta korupcija, Sla|ana Taseva, koja pred desetina godini imala uvid vo izrabotkata na studijata na gr~kata konsultantska ku}a Exergia S.A za izgradba na êbren i Gali{te, smeta deka Grcija moè da gi obremeni pretpristapnite pregovori so EU tokmu so pra{aweto za zadrùvawe na vodata od Makedonija. “Vo prvi~nata studija za êbren i

Gali{te vo 1963 godina, koga vodata i ~ovekovite prava ne bile tolku tesno vrzani kako denes, bila zemena predvid opravdanosta od izgradba na hidroenergetski kapaciteti na Crna Reka. Vrz osnova na seopfatni analizi, od klimatski promeni i o~ekuvano koli~estvo voda na vodotekot vo slednite 50 godini, reljefot i potrebite od voda za naselenieto i agrarot, kako najpovolna bila utvrdena opcijata za izgradba na tri pomali kapaciteti - Sko~ivir, êbren i Gali{te - so visoka ekonomska isplatlivost”, objasnuva Taseva. GRCITE PODGOTVILE STUDIJA ZA ÊBREN I GALI[TE Od minatoto leto pravoto na pristap do voda stana edno od osnovnite ~ovekovi prava. “Koga na sevo ova }e se dodade i podocne`nata studija za êbren i Gali{te, koja ja podgotvi konsultantskata ku}a Exergia S.A. od Atina, se istaknuvaat i drugi perspektivi. Izminatiot period bevme svedoci na nerealni ili nara~ani proizvodi od tipot na studii na opravdanost, so koi posakuvanata teza se opravduva so sekakvi argumenti, duri i so prikrivawe na okolnosti koi bi dale posebno svetlo na celata teza”, veli Taseva. Doma{nite energetski eksperti koi & pomagale na Exergia vo 2000 godina da napravi studija za energetskite objekti, me|u koi i za hidrocentralite êbren i Gali{te, za “Kapital” objasnuvaat deka gr~kata kompanija trebalo da & pomogne na Vladata da napravi tender, tenderska dokumentacija i nacrt-konc-

3 FAKTI ZA...

0,1% 0,2% 3,2%

PORASNALE CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO DEKEMVRI, SPOREDENO SO NOEMVRI 2010 GODINA SE ZGOLEMILE CENITE ZA NO]EVAWATA VO DEKEMVRI, SPOREDENO SO NOEMVRI 2010 GODINA SE NAMALILE CENITE NA USLUGITE VO GRUPATA ALKOHOLNI PIJALACI VO DEKEMVRI SPOREDENO SO NOEMVRI 2010 GODINA

esiski dogovor, no ne i da navleguva vo politi~ki pra{awa. “Spored goleminata i reìmot na rekite, se propi{uva koli~estvoto voda koe mora da se propu{ti preku granica. Toa e me|unaroden dokument, koj Makedonija ne smee da go ignorira. Drugo e pra{aweto {to }e se slu~i ako se izgradat golemite brani, dali navistina toj reìm bi se naru{il. No, zadrùvaweto na vodata ne smee da go naru{i ovoj tek. Ako vo idnina stavime brani na Bregalnica i po tekot na Vardar, toga{ moè da imame problem. Toga{ branite nema da se operiraat spored pazarot, tuku spored ograni~uvawata da se pu{ti opredeleno kolki~estvo voda za da se zadrì potrebniot minimum. Zatoa, mislam deka treba da se napravi redimenzionirawe na visinata na branite vo posledniot tender. Ako se razmisluva strate{ki, ne veruvam deka postoi opasnost od Grcija za nekakov problem ili blokada”, veli ekspert od oblasta na energetikata, koj saka da ostane anonimen. EKSPERTIZA ]E ODLUÎ KOLKU VODA OD VARDAR E ZA VO EGEJ Ekspertite objasnuvaat deka za da se izbegnat kakvi bilo problemi vo idnina, i Makedonija i Grcija treba da angaìraat me|unarodni konsultanti i advokati, koi, spored sezonskite protoci i merewa, }e procenat koe koli~estvo voda Makedonija }e mora da & go propu{ta na Grcija vo idnina. Spored grubite presmetki na ekspertite, na granica Makedonija treba

da & propu{ta na Grcija barem 10% od ona {to protekuvalo vo poslednite 50 godini. Akademik Gligor Kanev~e, iako ja nema videno studijata na Exergia, sepak, objasnuva deka Grcija ne moè da ja problematizira izgradbata na êbren i Gali{te so izgovor deka se naru{uva vodotekot kon Solunskiot Zaliv. “So izgradbata na ovie hidrokapaciteti na Crna Reka i na Vardar, }e nema ni{to sporno vo idnina. ]e ima neprekinat vodotek. Grcite se soglasni da se izgradat êbren i Gali{te, bidej}i so branite vo zemjava }e se regulira i vodotekot vo Grcija”, veli Kanev~e. Profesorot vo penzija, Todor Xunov, poznava~ na me|unarodnoto vodno pravo, objasnuva deka, sepak, za kakvi bilo krupni intervencii vo reìmot na prekugrani~nite reki treba da se izjasnat involviranite dràvi. “Koga se prezemaat merki za prekugrani~nite reki,

treba da postoi soglasnost od dvete strani. Vo 1956 godina, Makedonija, del od toga{na SFRJ, ja potpi{a spogodbata za vodostopanskite pra{awa so Grcija. Spored ovaa spogodba, i dvete strani treba da se informiraat za site merki koi moàt da go promenat reìmot na vodite. Ne sum siguren deka Grcija ja potpi{a ovaa spogodba. U{te vo vreme na izgotvuvaweto na studijata na Exergia, akademikot Petar Serafimovski vele{e deka i Grcija treba da ima ekonomsko i finansisko u~estvo vo proektot êbren i Gali{te”, objasnuva Xunov. Kolkav }e bide vodniot potencijal na Crna Reka, na koja treba da se izgradi mega-proektot êbren i Gali{te, investicija vredna okolu 800 milioni evra, pokraj klimatskite promeni, zavisi i od toa dali branite na akumulaciite }e bidat visoki, sredni ili mali.

PROCENKI... JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

POTREBNO NI E VOVEDUVAWE EVROOBVRZNICI!

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, denovive ja promovira{e svojata vizija za koristewe na site mo`ni sredstva za polesen pat do pogolem ekonomski razvoj. “Evroobvrznicite }e im dozvolat na mnogu zemji da lansiraat zaedni~ki zaemi, so {to bi gi spodelile rizicite. Iako tie vo nikoj slu~aj ne mo`at da gi zamenat potrebnite korekcii, sepak, zemjite so buxetski problemi ili strukturni slabosti, me|u koi, se podrazbira, i mojata zemja, Grcija, treba da prodol`at so ispolnuvawe na nivnite obvrski”, smeta Papandreu.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

POÎTUVANI ÎTATELI, POVTORNO SE ÎTAME OD SREDA, 12 JANUARI 2011

Intervju

BRANKO NAUMOVSKI PRETSEDATEL NA USTAVEN SUD

NAPADITE VRZ USTAVNIOT SUD Ă? [TETAT NA DR@AVATA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o prezedovte pretsedavaweto so Ustavniot sud vo eden specifi~en period vo koj Sudot e postojano izloèn na otvoreni napadi od strana na izvr{nata vlast, na ~elo so premierot Nikola Gruevski i vladeja~kata partija VMROâ&#x20AC;&#x201C; DPMNE. Kako gi ocenuvate vakvite napadi? Ne moàm da se soglasam so va{ata konstatacija deka Sudot se nao|a vo eden specifi~en kriti~en period. No, se soglasuvam so faktot deka Sudot vo posledno vreme, osobeno izminatava godina, be{e soo~en so, za mene neosnovani, kritiki, koi go pominaa pragot na kritika i pominaa vo direkten atak vrz Sudot. Se razbira deka toa ne e dobro. Nie nemame protiv da se iskaè mislewe ili komentar za koja bilo odluka na Ustavniot sud. No, se razbira deka komentarot i mislewata mora da bidat izdràni so pravni, nau~ni i stru~ni argumenti i viduvawa, a ne so politi~ki izjavi koi imaat za cel da go naru{at avtoritetot, integritetot, kredibilitetot i legitimitetot na Ustavniot sud i nekoi negovi ~lenovi. Vo ovoj kontekst, nie, kako sud, reagiravme

Naumovski k veli deka k e svesen deka k imalo i }e ima protesti, negoduvawa, kritiki i mislewa po povod odlukite koi gi nosi Sudot, no site tie }e gi smeta kako pritisok samo ako gi pominat dozvolenenite pravno-demokratski granici i ukaùvavme deka takvite izjavi se {tetni, kako za toj {to gi iskaùva, taka i za samiot Sud i za dràvata vo celost. Ottamu kako i da se ocenat takvite napadi, edno e sigurno - deka mene, a veruvam i moite kolegi, ne bi n$ ispla{il kakov bilo pritisok za da otstapime od izvr{uvaweto na ustavno zagarantiranite nadle`nosti i svojata nezavisnost i samostojnost }e ja branime so site mo`ni pravni sredstva. Pokraj napadite vrz integritetot na celiot Ustaven sud, u{te pri prezemaweto na dol`nosta vladeja~kata partija go diskreditira{e va{iot izbor, stavaj}i ve Vas i Va{eto semejstvo vo kontekst na prodolèna raka na SDSM i Branko Crvenkovski. Kako }e se odbranite od obidite, i na vlasta i na opozicijata, da go kontroliraat Ustavniot sud? Nitu dosega sum bil, nitu otsega }e bidam ne~ija prodolèna raka. Vo mojot 36-godi{en raboten sta` sum izvr{uval mnogu zna~ajni

i odgovorni fukncii, kako 6 godini zamenik-javen obvinitel vo Osnovnoto javno obvinitelstvo Skopje, 12 godini pomo{nik-minister za pravda, 2 godini direktor na Republi~kiot upraven inspektorat, 7 godini naroden pravobranitel i do denes, pove}e od 6 godini sudija na Ustaven sud. A za toa kako sum gi izvr{uval ovie funkcii dovolno zboruva faktot {to mojot izbor za naroden pravobranitel vo 1997 godina i sudija na Ustaven sud vo 2004 godina vo Sobranieto na Republika Makedonija pomina bez nitu eden glas protiv. Za mene toga{ glasaa i pozicijata i opozicijata. Ottamu, zarem mo`ete da pomislite deka tolku lesno bi ja izigral vakvata doverba i doverbata na moite kolegi za pretsedatel na ovoj Sud i bi ja stavil vo ne~ii dnevnopoliti~ki interesi, so {to bi bil instrument vo ne~ii race. [to se odnesuva do moeto semejstvo, jas u{te na moeto prvo obra}awe do mediumite rekov deka toa

e nivna opredelba, nivna privatnost i nemam pravo da se me{am i, }e povtoram - za mene e zna~ajno i bitno funkcijata da ja izvr{uvam kako i dosega, stru~no, profesionalno i odgovorno. Inaku, pra{aweto za obidot na vlasta i opozicijata da go kontroliraat Sudot e opasna rabota. Toa zadira vo nezavisnosta i samostojnosta na Sudot i u{te edna{ jas }e im pora~am da gi zaboravat takvite obidi. Ubeden sum deka kako i dosega tie }e ostanat samo obidi. Kritikite kon Ustavniot sud stignaa i do Brisel. Vo posledniot izve{taj na Evropskata komisija pi{uva{e deka premierot, pretsedatelot na Sobranieto, odredeni pratenici od vladeja~kata partija otvoreno gi kritikuvaat odlukite na Ustavniot sud. Dali smetate deka so toa {to i EK konstatira vakvi zabele{ki definitivno e naru{en ugledot na Ustavniot sud? Ne, ugledot ne e naru{en i pokraj s$ {to se slu~i. Zabele{kite gi cenam pove}e

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

kako predupreduvawa upateni kon vladeja~kata garnitura za da ne posegnuvaat po nezavisnosta, samostojnosta, integritetot i legitimitetot na Sudot vo celina ili oddelno kon nekoi sudii kako {to be{e napraveno vo nekolku obidi. Inaku, ubeden sum deka gra|anite na Republika Makedonija imaat visoko pozitivno mislewe za Ustavniot sud, iako ima{e obid od nekoi mediumski ku}i bez fakti i argumenti da go prikaàt sprotivnoto. Dali eventualna promena na modelot na izbor na ustavnite sudii bi gi eleminirala somneìte za politi~ka oboenost? Nema idealen model koj bi go zadovolil toj kriterium. Koj model i da go odberete, sekoj od niv ima i dobri i lo{i strani, no najbitno e da se obezbedi ustavna nezavisnost i samostojnost, {to, na na{e zadovolstvo, na{iot Ustav go obezbeduva, no }e dodadam deka u{te pozna~ajno e toa da se po~ituva i sproveduva. Me|utoa, vie so pravo go postavuvate ova pra{awe, pred s$ poradi ~estite komentari i kritiki za toa koj funkcioner vo ~ie vreme na vladeewe bil izbran I, se razbira, negovo povrzuvawe so aktuelnata vlast. Ottamu, sekoga{ gi imalo i }e gi ima obidite za diskreditacija na koj bilo funkcioner koj ne e izbran od aktuelnata vlast i koga opozicijata bila pozicija, i obratno. Kaj nas, ova e najizrazeno poradi visokiot stepen na politizacija na dràvata i otvorenata netrpelivost na vlasta i opozicijata, koja se reflektira i vrz nezavisnite institucii, a se zanemaruva faktot za stru~nosta, kompetentnosta i odgovornosta. Ottamu, da zaklu~am, modelot ne e tolku zna~aen kolku {to e pozna~ajno stru~noto, efikasno i odgovorno izvr{uvawe na funkcijata, odnosno svesta i sovesta na toj koj }e ja izvr{uva taa funkcija. Kako ja ocenuvate rabotata na Ustavniot sud vo tekot na 2010 godina? Mojata ocenka e deka navremeno i efikasno postapuvame po inicijativite, i pokraj namaleniot broj izvr{iteli vo stru~nata slu`ba na Sudot, no, blagodarenie na stru~nata osposobenost i efikasnost na vrabotenite vo stru~nata slu`ba i, se razbira, naporot i angaìranosta na sudiite, }e povtoram, navremeno i efikasno go sovladuvame prilivot na inicijativite. Brojot na primenite inicijativi vo poslednite 3 godini ne e zna~itelno zgolemen ili namalen, taka, vo 2007 godina Sudot postapuva{e po 270 inicijativi, vo 2008 godina po 263, vo 2009 godina po 290, a vo 2010 godina po okolu 250. Me|utoa, mora da se napomene deka brojot na podnesenite inicijativi e relative, zatoa {to e mo`no so edna inicijativa da bidat osporeni pove}e zakoni ili drugi propisi ili vo ramkite na osporeniot propis da bidat osporeni edna, dve ili pove}e odredbi. Na {to se dolì zgolemeniot broj inicijativi za ocenuvawe na ustavnosta na zakonite koi stignuvaat do Ustavniot sud vo poslednite nekolku godini? Ne bi moèl so sigurnost da tvrdam na {to se dolì toa, zatoa {to se potrebni posebni analizi, no otoa {to moàm da go izvle~am kako pokazatel od rabotata

po inicijativite, sekako deka od vlijanie e donesuvaweto golem broj zakoni, a, sekako, i ~estite nivni izmeni i dopolnuvawa vo Sobranieto, pa vo edna takva dinamika mo`ni se odredeni gre{ki i previdi. Isto taka, pri usoglasuvawata na odredeni zakoni so me|unarodnite standardi i pravila ~esto pati se zanemaruvaat ustavnite principi, {to e na{a obvrska, kako sud, da gi otstranuvame takvite propusti i nedostatoci, osobeno imaj}i ja predvid na{ata strogodefinirana ustavna nadle`nost da ja cenime ustavnosta na zakonite, a ne nivnata soglasnost so me|unarodnite spogodbi i standardi. Sekako, naiduvame i na nestru~no kreirani normi, za koi ne sakam da veruvam ili da pomislam deka se namerno napraveni. Koj e mehanizmot so koj Ustavniot sud moè da vr{i kontrola na toa dali odlukite koi gi donesuva dosledno se po~ituvaat vo praktika? Kolku se po~ituvaat odlukite na Sudot? Pra{aweto za izvr{uvaweto na odlukite na Ustavniot sud e regulirano so Delovnikot na Ustavniot sud. ]e potsetam, odlukite na Ustavniot sud gi izvr{uva donositelot na zakonot ili propisot, koj so odluka na Sudot e poni{ten ili ukinat. Toa zna~i deka Sobranito e nadle`no za sproveduvawe na odlukite na Ustavniot sud koga se raboti za zakonite. Ustavniot sud ima obvrska da go sledi izvr{uvaweto na odlukite i po potreba moè da bara od Vladata da go obezbedi nivnoto izvr{uvawe. Ottamu, nie go sledime izvr{uvaweto i mislam deka toa se sproveduva, nekoga{ navremeno, nekoga{ pobavno. Se razbira deka toa e vo zavisnost od teìnata i sloènosta na samoto izr{uvawe, no nemam podatok deka toa ne se sproveduva. Dokolku na koj bilo na~in bideme informirani deka nekoja odluka ne se sproveduva, se razbira, prezemame nadle`ni aktivnosti i merki i dokolku po~uvstvuvame deka postoi opstrukcija, za toa moè da go informirame Sobranieto, koe moè ponatamu da prezeme soodvetni merki. Neodamna, vo va{eto obra} awe po povod Svetskiot den na pravata na ~ovekot, izjavivte deka vladeeweto na pravoto ne e na{a doblest. [to treba da se promeni za da se ispravi vakvata sostojba? Navistina ne treba mnogu, ne treba nitu poseben napor, tuku e potrebna volja, svest i sovest. Pred s$, da se po~ituvaat zakonite, odlukite na sudovite, pravata i slobodite na gra|anite, instituciite na sistemot, samostojnosta, nezavisnosta i avtonomijata na institiuciite, so eden zbor, da se po~ituva Ustavot na RM, a vo tie ramki, se razbira i univerzalnite standardi i vrednosti. Ustavot jasno go definira mestoto na gra|aninot i na instituciite na sistemot, kako i nivnite prava i dol`nosti. Samo taka i na toj na~in }e moème da kaème i da dokaème deka sme pravna i demokratska dràva so poln kapacitet, vo koja se po~ituvaat slobodite i pravata na gra|anite i instituciite i dosledno se primenuva principot na vladeewe na pravoto.

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NOVI PREPUKUVAWA OKOLU AVTORSTVOTO NA IDEJATA ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE

SREDBATA NA NIMIC SO PREGOVARA^ITE ZA IMETO - BEZ O^EKUVAWA!

SITE SE ZA SREDBI, NIKOJ ZA KOMPROMIS!

Ni{to novo nema da donese prviot sostanok na medijatorot Metju Nimic po re~isi ednogodi{na pauza so pregovara~ite od makedonskata i od gr~kata strana, Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis, koj }e se odr`i na 9 fevruari vo Wujork. Ova se prvi~nite procenki na ponava~ite, no i na diplomatski izvori od MNR, koi gi konsultira{e “Kapital” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

r~ k i te p oz i c i i se mnogu jasni i crveni. Atina ne popu{ta, a treba da se ima predvid deka ovaa godina n$

o~ekuva i usnata rasprava za tu`bata na Makedonija protiv Grcija vo Hag za prekr{uvaweto na Privremenata spogodba. Dobro e {to }e se odrì sredbata. ]e se dade eden nov impuls na procesot, }e zaìvee procesot, me|utoa, vo nikoj slu~aj da ne se nadevame nade na ~uda. dosega imavme Mnogupati do vo koi najavi za periodi per mora da se donese do re{enie, i ni{to pa site o~ekuvavme o~ekuv ne izleguva{e od seto toa. Sredbata kako e sredba e novi za pozdrav. O~ekuvame O~ idei od m medijatorot za nadminuvawe nadminu na problemot, no, da bideme realni, realn mesto za kompromis s$ u{te kompr nema”, nema brifiraat vo MNR. M Premierot NikoPrem la GGruevski, pak, pred da se odrì sredbata, odgovsred ornosta povtorno orn ja prefrli kaj gr~kata strana. gr~ Gruevski ostanuGru va na tvrdeweto deka dek Makedonija e konstruktivnata ko strana stra vo sporot, p o d go t v e n a n a su{tinski razgosu{ vori i na kompromis, me|utoa, od Grcija i od nejzinata po podgotvenost za napu{tawe na crnapu{t venite linii zavisi nao|aweto mo`no nao|aw re{enie. “Makedonija e podgotvena za su{tinsk su{tinski pregovori so Grcija za nadminuvawe na sporot zza imeto. Nie sakame re{enie, re{en nie sakame dogovor, a dali }e ima su{tinski rrazgovori vo Wujork zavisi samo od Grcija. Nie ima imame volja, da vidime dali tie imaat”, izjavi Gruevski. Gruevsk Makedonskiot pregovara~ i ambasador vo SAD, Zoran Jolevski, ubeduva ubedu deka Makepodgotvena da vleze donija e podgot vo novata runda run razgovori za da se najde re{enie. “Republika M Makedonija e podgotvena vo kkoe bilo vreme, vo koj bilo format, f na koe bilo mesto da se sretne so medijatorot M Metju Nimic i

mojot kolega Vasilakis, za da moème da razmenime mislewa kako moème da go re{ime otvorenoto pra{awe so na{iot juèn sosed. Makedonija e iskreno podgotvena da vleze vo ovie razgovori, so cel da se najde zaemno prifatlivo re{enie koe } e go za{titi identitetot i dignitetot na makedonskiot narod”, izjavi Jolevski vo intervju za Glasot na Amerika na makedonski jazik. Makedonskite analiti~ari ocenuvaat deka e dobro {to Makedonija insistira na sredbata i se prikaùva kako aktivna strana i deka toa e politikata {to treba da se vodi. Sepak, i tie ne veruvaat deka ima mesto za kompromis, komentiraj} i deka sporot s$ pove}e nalikuva na kampawa koja se upotrebuva za steknuvawe na dnevno-politi~ki poeni doma, otkolku na seriozni razgovori za nadminuvawe na te{kiot problem. “Ne moème da imame visoki o~ekuvawa od edna vakva sredba, koga sega procesot se krena na premiersko nivo. Nimic nema mandat da vr{i pritisok, pritisokot doa|a na drugi sredbi. No, kako {to stojat rabotite, zasega, nitu Skopje, nitu Atina nemaat namera da popu{tat pod toj pritisok. Oficijalnata vlast vo dvete zemji uporno topkata ja prefrla kaj protivnikot, a s$ u{te nema nikakvi najavi deka javnosta tuka, ili, pak, vo Grcija se podgotvuva deka e mo`no skoro re{enie”, velat ekspertite. A vo Grcija javnosta ne samo {to ne se podgotvuva za

NIKOLA GRUEVSKI PREMIER Makedonija e podgotvena za su{tinski pregovori so Grcija za nadminuvawe na sporot za imeto. Nie sakame re{enie, nie sakame dogovor, a dali }e ima su{tinski razgovori vo Wujork zavisi samo od Grcija.

kompromis, tuku poslednite analizi na gr~kite mediumi pokaùvaat deka sporot za imeto ne e i ne smee da bide prioritet za Vladata na Papandreu. Sredbata {to sleduva ja ocenija kako neformalna, povikuvaj}i se na brifinzi od kabinetot na {efot na diplomatijata, Dimitris Drucas. “Elefterotipija” pi{uva deka pri~inata za sredbata se novite idei koi Nimic saka da im gi podeli na pregovara~ite, no deka toa e so cel medijatorot samo da utvrdel do kade e procesot i dali voop{to moè da stane zbor za nekakvo dobliùvawe na poziciite. Prvi~no sredbata be{e najavuvana za 10, pa za 27 januari, no potoa od OON sredbata ja zakaàa za 9 fevruari. Iako oficijalna Atina demantira{e, makedonskite mediumi pi{uvaa deka odloùvaweto bilo na insistirawe na Grcija, so obrazloènie deka e prerano za takov sostanok. Poslednite formalni kontakti na Nimic so dvete strani bea vo fevruari i vo mart minatata godina, kako i vo septemvri, koga ima{e sredbi so pretsedatelot \ orge Ivanov, a i so gr~kiot premier, Papandreu, i so ministerot za nadvore{ni raboti, Drucas, vo Wujork, na marginite na Generalnoto sobranie na OON. Gruevski toga{ odlu~i da ne se pojavi na toa sobranie.

Programata na SDSM, "Re{enija za Makedonija", e neiscrpen izvor na idei za Vladata na Gruevski, izjavi gradona~alnikot na Karpo{, Stev~o Jakimovski, so {to prodolìja prepukuvawata me|u opozicijata i vlasta okolu toa ~ija ideja e novoto re{enie za legalizacija na divogradbite. Jakimovski poso~i na delot od Re{enijata na SDSM {to se odnesuva na legalizacijata na bespravno izgradenite grade`ni objekti, za koi opoziciskata partija predviduva vnesuvawe vo detalnite urbanisti~ki planovi dokolku zainteresiranite celosno gi podmirat obvrskite kon soodvetnata op{tina, vo period ne podolg od edna godina. Toj gi otfrli obvinuvawata deka kako gradona~alnik gi ko~i proektite na Vladata vo op{tinata Karpo{, povikuvaj}i se na postavuvaweto kamen temelnici za tri objekti na koi li~no premierot frlal lopati vo poslednite 15 dena. Jakimo Jakimovski se osvrna i na proektot so koj kasarIlinden treba da se iskoristi za re{avawe na nata Ilinde na vojnici od ARM, predlagaj}i stambenoto pra{awe p 480 divo vseleni stanovi {to se soppoinakva opcija: op stvenost na dràvata i da im se podelat na vojnicite. Obvinuvawata na SDSM vo VMRO-DPMNE gi smetaat za Obvinuvawa neargumentirani, bidej}i, spored niv, se baziraat na neargumenti koja u{te ne e realizirana i se repartiska programa pr zultat na us ustanovenata praksa kaj opoziciskata partija site dobri proekti na Vladata da gi pretstavuva kako Spored vladeja~kata partija, so novoto re{enie svoi idei. idei Sp se izleguva vo presret na gra|anite koi dosega nemale mo`nost da gi legaliziraat svoite ìveali{ta. Novata merka za legalizacija na divogradbite za edno evro treba da startuva od mart godinava i so nea }e bidat opfateni samo ku}ite i fabrikite. Po objavuvaweto na predlog-zakonot od strana na premierot, istiot ja dobi poddr{kata i od pretsedatelot na ZELS, Koce Trajanovski.

GRUEVSKI NAJAVUVA ZABRZANA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA Vo 2011 godina Vladata planira da prodolàt reformite vo kontekst na evrointegraciite i soglasno usvoeniot Akcionen plan da bidat doneseni nad 60 novi zakoni, kako i okolu 450 podzakonski akti, izjavi deneska premierot Nikola Gruevski. Poseben osvrt godinava }e ima vrz reformite vo javniot sektor i javnata administracija, kade {to spored Gruevski, na {to ve}e so zabrzano tempo raboti Komitetot za javna administracija, a od ovaa godina Ministerstvoto za informati~ko op{testvo sega i za administracija ja prezema ulogata na nositel na refromite vo javniot sektor, poradi {to se o~ekuva godinava da ima pozna~itelen napredok. Gruevski najavi deka }e prodolàt i proektite vo delot na ekonomijata, sudstvoto, zemjodelstvoto i drugi oblasti od interes na gra|anite. Go naglasi zna~eweto na izmenite na Zakonot za gradewe so koi treba drasti~no da se olesni i poednostavi vadeweto grade`ni dozvoli {to }e im ovozmoì na investititorite, osobeno na stopanski objekti, da moàt toa da go pravat na brz na~in. Gruevski izjavi deka i ponatamu o~ekuva opstrukcii od strana na opozicijata, poso~uvaj}i go primerot so op{tinata Karpo{, vo vrska so vladiniot proekt za izgradba na stanovi za pripadnicite na ARM za {to se potrebni izmeni i dopolnuvawa na lokalniot DUP. Premierot apelira{e do gradona~alnikot na Karpo{ da prestane so izgovori pred javnosta deka Vladata sama si go ko~i proektot i da dozvoli da pomine DUP pred Sovetot na op{tinata.

DIMOVSKI: POLITIKATA DA OSTANE NASTRANA OD TUTUNARITE “Apeliram politikata da ostane nastrana od tutunoproizvoditelite, za{to nosi samo {teta. Da prestanat blokadite na ulicite, èlezni~kite koloseci i grani~nite premini i ubeduvawata na tutunarite da ne se nosi tutunot na otkup. Namesto tutunarite da go gubat vremeto na blokadi i pravewe incidenti, dobro bi bilo da go pu{tat vo proda`ba tutunot na otkupnite punktovi i na ovoj na~in sami da po~nat da ja kreiraat otkupnata cena koja na po~etokot be{e samo 105 denari, a sega dostigna prosek od 144 denari po kilogram”, povika ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski. Dimovski veti deka iako dràvata ne go otkupuva tutunot, }e gi prezeme site neophodni merki za da go spre~i devalviraweto na trudot na tutunarite. No, i pokraj ovie apeli na ministerot Dimovski, blokadite na regionalnite pati{ta od strana na nezadovolnite tutunari }e prodolàt i ponatamu. Spored podatocite od Ministerstboto za zemjodelstvo, dosega na otkupnite punktovi se predadeni za ~etiri pati pomali koli~ini tutun vo sporedba so istiot period lani. Ministerot Dimovski kako instrument vo ubeduvaweto na tutunarite da prestanat so {trajkovite se povika na statisti~kite podatoci spored koi najvisokata cena za kilogram tutun bila isplatena vo 2009 godina i iznesuvala 191 denar, dodeka najniskata prose~na otkupna cena na tutunot e evidentirana vo 2003 godina, koga kilogram tutun se otkupuval za 78 denari bez nikakvi subvencii.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

SIROMA[TIJATA NAVLEZE DLABOKO VO PORITE NA MAKEDONSKOTO OP[TESTVO

STANDARDOT PA\A POBRZO OD REJTINGOT NA POLITI^ARITE!

Gubeweto na pozicijata na porane{niot jugoslovenski pazar, tranzicijata, diplomatskite blokadi, polneweto na javnata administracija na smetka na biznis-sektorot, konfliktot vo 2001 godina i svetskata ekonomska kriza rezultiraat so enormna siroma{tija i visoka stapka na nevrabotenost, ocenuvaat ekspertite VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

larmot za zgolemuvaweto na siroma{tijata vo zemjava “zasvire” so podatokot deka sekoj tret gra|anin edvaj vrzuva “kraj so kraj” vo mesecot. So itna reakcija na ovoj podatok se javi evroambasadorot Ervan Fuere, koj veli deka zemjava mora da po~ne naporno da raboti na ova pole. "Makedonija dosega nema prezemeno re~isi ni{to za da ja namali siroma{tijata, koja vo zemjava dostignala rekordni razmeri. Najpogodena vozrasna grupa e grupata od 30 do 35 godini", potencira toj. Ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, ne se soglasuva so evroambasadorot deka Makedonija ne se bori protiv siroma{tijata. "Ovaa godina donesovme Nacionalna strategija za borba protiv siroma{tijata 2010-2020, a sega se izrabotuvaat operativni planovi za implementacija na istata.

Imame i programa za subvencionirawe na semejstvata koi primaat socijalna pomo{, {to dràvata godi{no ja ~ini 7 milioni evra. I ovaa godina ne gi namalila buxetskite sredstva za aktivnite politiki za vrabotuvawe. Sekako, rezultatite od ovie aktivnosti }e bidat vidlivi po odredeno vreme", veli Bajrami. Za sanirawe na vakviot trend, namesto politi~ki strategii, poznava~ite predlagaat konkretni re{enija za spravuvawe so niskiot standard na ìvot. "Site dosega{ni vladi se trudele da napravat promena na ovoj plan. No, obemot na rastot na BDP ve}e podolg period e skromen, a toa, pak, vlijae na pomal obem investicii, {to direktno go spre~uva otvoraweto rabotni mesta. Kako re{enie bi predloìl investicii i samo investicii, i toa vo obrazovanieto; zgolemen obem poddrùva~ki merki od strana na Vladata, osobeno vo domenot na aktivni politiki na vrabotuvawe i investicii vo istraùvawe, rast i razvoj. Treba da obrneme vnimanie i na nivoto na proizvodstvo", veli uni-

ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM Vo periodot od 2006 do 2010 godina namalen e brojot na vraboteni vo industrijata za 4.500 lu|e. Vo zemjodelstvoto, i pokraj golemiot broj subvencii, ima pomalku vraboteni za 3.600 lica. Vrabotuvawa so koi se fali Vladata, vsu{nost, se tie vo javnata administracija.

KRSTO MUKOVSKI PRATENIK NA VMRO-DPMNE Vo buxetot za 2011 godina stavkata za kapitalni investicii e zgolemena na 15% i drasti~no se namaleni tro{ocite za nekapitalni investicii od 88% na 85%, {to na dolg rok }e pridonese za zgolemuvawe na vrabotenosta vo realniot sektor.

NIKICA MOJSOVSKABLA@EVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR Potrebni se vrabotuvawa vo privatniot sektor, zatoa {to vrabotuvaweto vo javnata administracija ne go gledam kako re{enie na problemot so nevrabotenosta i siroma{tijata. Potrebna e i poddr{ka za razvoj na pretpriemni{tvoto.

verzitetskiot profesor Pejkovski za "Kapital". Pokraj investicii, univerzitetskiot profesor Nikica MojsovskaBla`evski stava acent i na razvojot na duhot na pretpriemni{tvoto. "Potrebni se vrabotuvawa vo privatniot sektor, zatoa {to vrabotuvaweto vo javnata administracija ne go gledam kako re{enie na problemot so nevrabotenosta i siroma{tijata. Potrebna e i poddr{ka za razvoj na pretpriemni{tvoto." "INVESTICII SEGA" – NO, NIKADE GI NEMA! "Vo periodot od 2006 do 2010 godina namalen e brojot na vraboteni vo industrijata za 4.500 lu|e. Vo zemjodelstvoto, i pokraj golemiot broj subvencii, ima pomalku vraboteni za 3.600 lica. Od ova mo`e da se izvle~e eden ednostaven zaklu~ok, a toa e deka dokolku se namaluvaat vrabotuvawata vo ovie sektori, zna~i deka

vrabotuvawata so koi se fali Vladata se vo javnata administracija, odnosno najneproduktivni vrabotuvawa", veli Zoran Jovanovski, potpretsedatel na SDSM. "Investicii sega", programata na socijaldemokratite za namaluvawe na nevrabotenosta i zgolemuvawe na investiciite, ne be{e prifatena od Vladata. "So ovoj proekt }e se stimulira{e otvoraweto rabotni mesta vo privatniot sektor, preku iskoristuvawe na mo`nostite na slobodnite ekonomski zoni koi sega zjaat prazni, preku namaluvawe na investiciskite krediti koi bankite }e im gi davaat na firmite koi }e bidat podgotveni da investiraat, i tuka zboruvame za doma{ni firmi", pojasnuva Jovanovski. Od vladeja~kata partija velat deka siroma{tijata mo`ebi ne bila nikoga{ povisoka od sega, no toa se dol`elo na ekonomskata kriza.

"Vo buxetot za 2011 godina se izdvoeni 15% vo stavkata za kapitalni investiciii, a drasti~no se namaleni tro{ocite za nekapitalni investicii od 88% na 85%, {to dolgoro~no }e pridonese za zgolemuvawe na vrabotenosta vo realniot sektor, odnosno stopanstvoto", veli Krsto Mukoski od VMRO–DPMNE. Spored nego, vakviot na~in na kreirawe na buxetot treba da go prodol`at i Vladite vo idnina, bez razlika koj }e bide na vlast.

Toj potencira deka merkite, kako zamrznuvawe na vrabotuvawata vo javniot sektor, osven ramkovnite vrabotuvawa, zamrznuvawe na platite i sli~no, na dolg rok }e pridonesat za zgolemuvawe na vrabotenosta vo stopanstvoto i namaluvawe na siroma{tijata. Objasnuva kolku bilo te{ko dosega da se obezbeduva odr`liv ekonomski razvoj, da se vlo`uva vo investicii i sli~no, a 2/3 od buxetot da mora da odat za plati i pridonesi vo javniot sektor.

[TO VELI STATISTIKATA? Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo periodot od juli-septemvri 2010 godina edno ~etiri~leno doma}instvo bilo vo mo`nost so edna prose~na netoplata da ja napolni mese~nata potro{uva~ka ko{nica za ishrana i pijalaci. Prose~nata neto-plata po rabotnik za septemvri 2010 godina iznesuva{e 20.554 denari. Vkupnite tro{oci za ishrana i pijalaci iznesuvale 12.037 denari i bea poniski od prose~nata neto-plata za 8.517 denari, odnosno za 41,4%, velat podatocite na Zavodot za statistika.

VO EU 11 MILIONI GRA\ANI @IVEAT VO SIROMA[TIJA pored politi~kiot sovetnik vo Direktoratot za vrabotuvawe pri Evropskata komisija, Volter Volf, siroma{tijata e zgolemena i na evropsko nivo. "Ako pred 2007 godina soodnosot na bogati I siroma{ni vo evropskite zemji be{e 1 nasprema 3 od BDP, sega toj soodnos e 1 nasprema 8. Toa {to treba da se ima na um e deka vladite na evropskite zemji mora zaedno da se borat protiv siroma{tijata i nevrabotenosta", istakna toj. Spored poslednite podatoci, vo Evropskata unija vo siroma{tija ìveat 11 milioni gra|ani, a me|u niv najmnogu ima èni i deca. Spored kriteriumite koi vaàt vo Evropa, koi gi utvrdi

Evropskata komisija, licata koi za ìvot imaat na raspolagawe pomalku od 60% od prose~nata zarabotuva~ka vo zemjata kade {to ìveat se vo opasnost da stanat siroma{ni. So ogled na toa {to so takvite primawa u~estvoto vo op{testveniot ìvot e re~isi nevozmo`no, Sovetot na germanskite èni se zalaga za prezemawe pore{itelni ~ekori vo borbata protiv siroma{tijata i socijalnata izolacija. Mototo na akcijata e "Siroma{na vo bogata zemja", a celta e da se pokaè deka siroma{tijata ne e teoretski fenomen vo ovaa zemja, tuku stanuva zbor za konkretni lu|e, poso~i sekretarot na Sovetot na germanskite èni, Heni Engels. Nevrabotenosta

vo Bugarija kon krajot na oktomvri iznesuva{e 8,92% od rabotosposobnoto naselenie. Taa bila namalena za 0,11% vo odnos na septemvri. "Osum meseci po red nivoto na nevrabotenost e stabilizirano i e vo lesno opa|awe", veli ministerot za trud i socijalna politika na Bugarija, Totju Mladenov. Bugarija postignuva dobri rezultati poradi dobro iskoristenata programa Nacionalen plan za vrabotuvawe, dvata paketi antikrizni merki. Brojot na nevraboteni vo Grcija, pak, iznesuva 609.249. Spored proekciite na Vladata, nevrabotenosta treba{e da se zgolemi na 14,5% vo 2011 godina i 15% vo 2012 godina.

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

SKANDAL DO SKANDAL VO AMBASADORSKITE REDOVI

PREGLED VESTI SKOPSKIOT AERODROM ZATVOREN ZA SOOBRA]AJ PORADI MAGLA

KRIMINAL S I QUBOVNI AFERI JA TRESAT DIPLOMATIJATA! Ambasadorite Aco Spasenovski i Pero Stojanovski i po dvata skandali ostanuvaat na svoite funkcii. Sami nema da se povle~at, a MNR nitu go ispituva slu~ajot preku vnatre{ni komisii, nitu }e gi povika na odgovornost! So ova i so postavuvaweto neiskusni i nekompetentni diplomati za ambasadori, nadvore{nata politika se pretvor(a)i vo sme{na detska igra, ocenuvaat poznava~ite GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

e r i oz n i d i p lomatski skandali na krajot od minatata i na po~etokot na novata godina! Prvo, rotacijata i smenata na ambasadorskite mesta i imenuvaweto mladi i neiskusni partiski izbranici za ambasadori vo dr`avi– strate{ki partneri, kako Turcija i Albanija, potoa i skandalot so eks-ministerot Aco Spasenovski, aktuelen ambasador vo Ukraina, obvinet za kriminal "te`ok" 70 milioni evra, koga japonski kredit za izgradba na hidrosistemot Zletovica dodelil na partiska firma~ovek. Kako kapak na s$, nedostiga{e

PERO STOJANOVSKI AMBASADOR VO AVSTRALIJA

u{te samo qubovnata drama na ambasadorot vo Avstralija, Pero Stojanovski, ~ija porane{na qubomorna devojka mu provali vo ambasadata (!?) i mu go ukrade laptopot sose “doverliv materijal”. Analiti~arite velat deka diplomatijata ni e vlezena vo edna haoti~na situacija koja ja potkopuva pozicijata na dràvata vo me|unarodnata scena. Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ruìn, smeta deka ne stanuva zbor za diplomatska kriza, tuku “nedozreana” diplomatija koja se praktikuva vo kontinuitet. "Poslednite slu~uvawa vo diplomatskite krugovi pretstavuvaat ogledalo na nezrelata diplomatija na zemjata. Na{ata diplomatija nema svoj identitet, nema samostojnost. Periodot na gafovi e prisuten odamna. Ottuka, diplomatijata {to e poznata samo po skandali i gafofi ne e diplomatija, tuku samo edna politika koja & {teti na dràvata i ja oslabuva nejzinata pozicija nadvor", veli Ruìn. Na sli~en stav e i porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan â{ule. Spored nego, vo Makedonija e mnogu te{ko da se izberat dobri diplomati. Toa vo najgolem del e rezultat na partiskite presmetki vo zemjata, koi sozdavaat lo{a percepcija za makedonskata diplomatija vo javnosta, {to ja pravi Makedonija neseriozna dràva.

DIPLOMATIJA SPORED PRAVILA NA VLADATA! Namesto po~it uvawe na me|unarodnite pravilnici i konvencii, Makedonija vo diplomatijata si odlu~uva samostojno i kako saka. Iako, spored site normi i proceduri, logi~no e povlekuvawe na ambasadorot vo zemjata dokolku se spomene kako del od kakov bilo skandal, makedonskata Vlada odlu~i da si tera po svoi pravila, pa zasega nema povlekuvawe nitu na Spasenovski, nitu, pak, na Stojanovski. Vakvata odluka na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti analiti~arite ja gledaat kako svoeviden presedan koj se grani~i so glupost. ^a{ule veli deka postojat pravila i procedure, no tie ne se avtomatski, tuku se avtohtona odluka na ministerot za nadvore{ni raboti. Spored nego, nepovlekuvaweto na ambasadorite ili vo najmala raka toa {to ne se viknati na konsultacija ostava vpe~atok deka zemjata ne vodi smetka za diplomatijata. "Najmalku {to treba{e da go napravi Ministerstvoto e da gi vikne ambasadorite barem na konsultacii. Toa e diplomatska praktika. Jas bi gi povlekol i dvajcata, so toa {to za Stojanovski bi izvestil deka poradi li~ni pri~ini nema pove} e da bide am-

basador vo Avstralija, a Spasenovski bi go drèl vo Makedonija s$ do ras~istuvaweto na slu~ajot. Dokolku se dokaè deka e nevin, toga{ bi go vratil nazad", veli â{ule. Porane{niot ambasador Ruìn, pak, vo nepovlekuvaweto na ambasadorite ja gleda neserioznosta na vodeweto na diplomatijata. "Dràvata treba da gi po~ituva istite pravila {to vaàt za site dràvi. Po vakvi skandali ili pokaùvawe so prst kon nekoj diplomat, najmalku {to moè da napravi Ministerstvoto e da gi povle~e vo zemjata zaradi konsultacii. Nepovlekuvaweto moè da se tolkuva samo kako pokaùvawe na Vladata deka taa ne gre{i vo ni{to. Takvoto odnesuvawe odi do glupost, {to samo {teti na imixot i pozicijata na dràvata", veli Ruìn.

ACO SPASENOVSKI AMBASADOR VO UKRAINA

kopskiot aerodrom Aleksandar Veliki v~era gi otkaà site predvideni poletuvawa i sletuvawa poradi gusta magla. Bea otkaàni letovite za Viena, Budimpe{ta, Zagreb, Belgrad, Podgorica i Bursa, a be{e onevozmoèno i sletuvawe na avionite od ovie destinacii. Del od niv bea primorani da se vratat nazad, dodeka del bea prenaso~eni kon aerodromot vo Ohrid. Izutrinata vo 8 ~asot poletal samo eden avion kon Cirih. Od skopskiot aerodrom velat deka od vremenskite uslovi zavisi koga }e se normalizira aviosoobra}ajot. Maglata sozdade i pomali problemi vo patniot soobra} aj. Iako ne e zabeleàna alarmantna situacija na magistralnite i regionalnite pati{ta, maglata ja namali vidlivosta na patnite pravci Veles-[tip, PrilepKi~evo, Prilep-Kru{evo, Skopje-Veles i Negotino-Veles.

FER[PED PLANIRA 34% POGOLEMA DOBIVKA VO 2011 er{ped AD Skopje planira godinava da raboti so 10% povisoki prihodi vo sporedba so prethodnata 2010 godina, se veli vo informacijata {to ja objavi kompanijata na Makedonska berza. Vo poambiciozniot plan za 2011 godina od Fer{ped predviduvaat vkupnite rashodi da rastat so pomala stapka od vkupnite prihodi za 1 procenten poen. Kompanijata planira 5% namaluvawe na padot kaj potro{niot materijal i inventarot, no tro{ocite za vrabotenite da se zadr`at na nivoto od minatata godina. Predvideno e tro{ocite za energija, osiguruvawe i bankarska provizija da porasnat za 4%, dodeka kaj tro{ocite za uslugi od drugi, vo koi najgolemo u~estvo imaat transportnite tro{oci i carinata, proektiran e porast od 10%. Od Fer{ped o~ekuvaat dobivkata za slednata godina da bide pogolema za 34%, a zaradi osovremenuvawe na rabotniot proces planirani se i investicii od 207,7 milioni denari, od koi 28 milioni za grade`ni objekti, a ostatokot za nabavka na oprema.

VITAMINKA ]E GRADI NOV POGON VREDEN 2,5 MILIONI EVRA rilepskata prehranbena industrija, Vitaminka, godinava }e gradi nov kapacitet za ~okoladi vreden 2,5 milioni evra. “Gi privr{uvame proektite i nacrtite, vo potraga sme po lokacijata za novata gradba. Parite ne se problem, za{to ve}e imame ponudi za kreditirawe od dve banki”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka. Noviot pogon }e po~ne so rabota vo 2012 godina. So nego dvojno }e se zgolemi proizvodstvoto na ~okoladi - od sega{nite 200 do 300 kilogrami na 500 kilogrami na ~as. Ova e najva`nata investicija na Vitaminka godinava, za{to postoe~kite kapaciteti ve}e se pretesni i se raboti vo ~etiri smeni. Rakovodstvoto razmisluva da se pro{iri i kapacitetot za proizvodite "stobi flips”. Vitaminka e zadovolna od rezultatite za minatata 2010 godina. Za 10% do 15% se zgolemeni proizvodstvoto i realizacijata vo sporedba so prethodnata godina. Problemot so koj treba da se spravuva fabrikata e enormnoto i nekontrolirano zgolemuvawe na cenite na repromaterijalite {to se uvezuvaat. [irewe na kapacitetite, modernizirawe i zgolemuvawe na produktivnosta se glavnite prioriteti na Vitaminka za 2011 godina.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

116,25

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

OMB

2.492

2.292

2.487

116,20

2.482

2.287

2.477 2.282

116,15

2.472 2.467

2.277

116,10

2.462 2.272

2.457

29/12/10

31/12/10

02/01/11

04/01/11

116,05

29/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

31/12/10

02/01/11

04/01/11

29/12/10 30/12/10 31/12/10 01/01/11 02/01/11 03/01/11 04/01/11 05/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PO ODOBRUVAWETO NA KHV ZA FORMIRAWE GARANTEN FOND

FONDOT DOVOLEN DA GARANTIRA SAMO POMALI TRANSAKCII?! U~esnicite na pazarot na kapital smetaat deka parite koi }e se sleat vo garantniot fond }e bidat dovolni samo za pomali berzanski transakcii. Kaj onie pogolemite mo`no e da se javi nedostig od sredstva METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

tkako Komisijata za hartii od vrednost (KHV) dade odobrenie za formirawe garanten fond, se otvora pra{aweto dali parite koi }e se sleaat vo garantniot fond, koj }e bide formiran od Centralniot depozitar za hartii od vrednost, }e bidat dovolni za redovno poramnuvawe na berzanskite transakcii. Od brokerskite ku}i informiraat deka sekoja od niv za ovoj fond }e mora da izdvoi okolu 3.000 evra. Iako tie pari nema da bidat dopolnitelen tro{ok za niv, bidej}i vo nivnite finansiski izve{tai }e bide dozvoleno sredstvata da se prika`uvaat kako likviden kapital na brokerskata ku}a, sepak, velat deka mo`e da se slu~i tie sredstva da ne bidat dovolni za pokrivawe na nekoi transakcii so pogolemi iznosi. “So ogled na iznosot koj treba da bide uplaten od na{a strana vo ovoj fond, sredstvata {to }e bidat sobrani vo istiot }e bidat dovolni za poramnuvawe na pomali transakcii. Kaj pogolemite sumi na transakcii bi imalo problem, osobeno ako se raboti za iznos od okolu milion evra, a osobeno ako se znae deka pogolemiot del od

investitorite upla}aat tokmu na tretiot den od zakonskiot rok za poramnuvawe”, smeta Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika Investments. Spored nego, i garantnite fondovi od regionot funkcioniraat vrz osnova na ist princip, no, za razlika od fondot {to se formira kaj

Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija na krajot od minatata godina dade soglasnost da se osnova garanten fond koj }e garantira za site berzanski transakcii, koj treba da po~ne da funkcionira od po~etokot na ovaa godina. “Sredstvata od fondot koi }e gi uplatuvame nie, kako brokerski ku}i, }e bidat isko-

nas, visinata na iznosot kaj niv bil mnogu pogolem. Centralniot depozitar na hartii od vrednost na Republika Srbija, za garantniot fond formiran od negova strana, na svoite ~lenki, odnosno brokerskite ku}i, im napla}a 40.000 evra. Isto taka, kako dopolnitelna garancija, sekoja negova ~lenka mora da izdade menica kako obezbeduvawe za blagovremeno poramnuvawe na transakcijata.

risteni vo slu~aj da ne dojde do poramnuvawe na nekoja berzanska transakcija vo zakonski predvideniot rok od tri dena. Dokolku taa transakcija se poramni so sredstvata od fondot, toga{ na tie pari koi }e bidat iskoristeni do nivnoto vra}awe vo garantniot fond

SOLIDEN START SO PROMET OD 1,7 MILIONI EVRA

}e bide presmetuvana odredena kamata”, veli Mitev. Za razlika od brokerskite ku}i, formiraweto na ovoj garanten fond vo Makedonija nema da ima nekoe pogolemo vlijanie vrz investiciskite fondovi. “Generalno, negovoto formirawe e dobro za podignuvawe na doverbata vo pazarot na kapital, bidej}i }e obezbedi sigurno realizirawe na berzanskite transakcii. Istoriski gledano, dosega site berzanski transakcii navreme se poramnuvale bez nikakov problem. Sepak, stanuva zbor za pazaren standard koj na drugite pazari na capital, vklu~uvaj}i gi onie vo regionot, ve}e podolgo vreme se primenuva”, veli Goran Markovski, glaven izvr{en direktor na Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest. Vo paketot zakoni za podobruvawe na biznis-klimata, predlo`en od Ministerstvoto za finansii, isto taka e predvideno i formirawe na fond za obes{tetuvawe na investitori vo hartii od vrednost, koj }e po~ne so rabota koga Makedonija }e stane ~lenka vo EU. Vakviot fond }e bide namenet za obes{tetuvawe na investitorite vo hartii od vrednost vo slu~aj na otvorawe ste~ajna postapka nad nekoja brokerska ku}a, banka koja e ovlastena za rabota so hartii od vrednost ili dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi.

akedonskata berza solidno ja po~na prvata trgovska nedela od novata godina. Vo trite dena, kolku {to trae{e trguvaweto, be{e ostvaren promet od duri 1,7 milioni evra. Najgolem del od nego be{e ostvaren so obvrznicite, ~ij vkupen promet iznesuva{e 1,4 milioni evra ili 82% od vkupniot nedelen berzanski promet. Od akciite kaj klasi~noto trguvawe najgolem promet, vo iznos od 40.000 evra, be{e ostvaren so akcijata na Nov Dojran od Dojran. Trgovskata nedela ja odbeleà i prvata blok-transakcija so akciite na grade`nata kompanija Beton na iznos od 181.000 evra. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabeleà rast na nedelno nivo od 0,33% na 2.286,5 indeksni poeni. Rast zabeleàa i ostanatite dva indeksi, MBID indeksot na javnoposeduvanite dru{tva porasna za 1,3% na 2.492,65 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB 0,06% na vrednost od 116,2 indeksni poeni. Berzata vo Zagreb isto taka dobro ja po~na godinata. Osnovniot berzanski indeks CROBEX beleì rast od 2,3% na vrednost od 2.160,37 indeksni poeni, a ostvaren e i promet od 30 milioni evra. Za razlika od doma{nata berza i berzata vo Zagreb, Belgradskata berza godinata ja po~na so slab promet, no so rast na osnovniot indeks. Berzanskiot promet iznesuva{e 2,1 milioni evra, a osnovniot berzanski indeks Belex 15 zabeleà rast od 0,11% na vrednost od 652,47 indeksni poeni. Na svetskite berzi isto taka se po~uvstvuva optimizmot od zazdravuvawe na ekonomijata. Najsilen rast na svetskite pazari na kapital imaa aziskite indeksi. Japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 zabeleà rast od 3,1% na vrednost od 10.541,04 indeksni poeni. Indeksite na berzata vo Wujork, Dow Jones i S&P 500, nedelata ja zavr{ija so rast na vrednosta od 1%, zavr{uvaj}i na 11.674,80 i 1.271,50 indeksni poeni, a indeksot Nasdaq, pak, porasna za duri 2% na 2.703,17 indeksni poeni. Na evropskite berzi isto taka imame pridviùvawe vo nagorna linija. Imeno, panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300, iako vo petokot zabeleà pad od 0,25% na vrednost od 1.144,39 indeksni poeni, sepak, na nedelno nivo beleì rast od 2%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.01.2011

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

05.01.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

Иново Статус Акции

17.902.697,93

0,13%

1,41%

-6,64%

0,26%

-15,61%

04.01.2011

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

509,29

1,86

851.540

38.500,00

1,32

77.000

Македонијатурист Скопје

2.600,00

1,17

106.600

KD Brik

31.556.468,33

1,44%

5,41%

11,49%

0,98%

12,57%

04.01.2011

Алкалоид Скопје

3.947,56

0,94

161.850

KD Nova EU

26.775.688,02

2,22%

4,68%

3,47%

-0,10%

-1,39%

04.01.2011

0,00

КБ Публикум балансиран

22.817.015,73

0,99%

3,57%

3,59%

0,84%

0,08%

04.01.2011

Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Реплек Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

05.01.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3220,99

-0,80

260.900

23933,56

-0,28

215.402

0,00

ALK (2009)

0,00

BESK (2009) GRNT (2009)

3.071.377

530,00

105,83

05.01.2011

KMB (2009)

2.014.067

3.220,99

533,81

MPT (2009)

112.382

23.933,56

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.882,37

211,39

13,64

0,66

Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

05.01.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.947,56

390,18

10,12

0,90

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

5,01

0,53

6,03

0,93

Износ (МКД)

509,29

1,86

851.540

Тутунска банка Скопје

3600

0,00

612.000

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

Топлификација Скопје

3.300,00

0,00

297.000

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

3220,99

-0,80

260.900

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

0,27

530

0,00

228.430

Македонски Телеком Скопје

Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

05.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

969.222

21.891

400,82 -64,58

991.113

288,17

обични акции

23.782

-62,69

Вкупно Редовен пазар

23.782

-62,69

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 05.01.2011)

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PROGNOZI ZA KLU^NITE I BERZANSKI PROIZVODI

17.03.2010 ]E RASTAT CENITE NA SUROVINITE VO 2011 GODINA

Makedonija e uvozno zavisna zemja, vo koja re~isi site surovini i repromaterijali za proizvodstvo se uvezuvaat od stranstvo. Ottuka, od su{tinsko zna~ewe za makedonskite kompanii e koga gi pravat svoite planovi za rabota za slednata godina da gi imaat vistinskite informacii za toa vo koja nasoka }e se dviàt cenite na klu~nite surovini i proizvodi na svetskite berzi. Eve gi proekciite za toa kako }e se dviàt cenite na najzna~ajnite berzanski proizvodi vo slednata 2011 godina BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJÊVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

akedonija e uvozno zavisna zemja, vo koja re~isi site surovini i repromaterijali za proizvodstvo se uvezuvaat od stranstvo. Po~nuvaj}i od ~elik, do nafta, p~enica, p~enka, {e}er, kafe...Ottuka, od su{tinsko zna~ewe za makedonskite kompanii e koga gi pravat svoite planovi za rabota za slednata godina da gi imaat vistinskite informacii za toa vo koja nasoka }e se dviàt cenite na klu~nite surovini i proizvodi na svetskite berzi. I izvoznite kompanii se naso~eni kon svetskite pazari, pa zatoa im e isto taka va`no {to }e se slu~uva so oddelni pozna~ajni industrii i koi }e bidat glavnite trendovi za da znaat dali moàt da o~ekuvaat pogolemi ili pomali nara~ki od nivnite stranski partneri. Globalnata trgovija vo 2011 godina }e porasne za 5,7%, {to e zna~itelno zabavuvawe vo sporedba so 2010 godina, koga be{e ostvaren rast od 11,5%. Ocenkite na OECD i na drugite pozna~ajni me|unarodni institucii se deka svetskata ekonomija slednata godina } e prodolì da zazdravuva od dosega najgolemata ekonomska recesija. Vode~kite svetski ekonomii }e beleàt ekonomski rast i vo 2011 godina, no so mnogu zabaveno tempo. Za razlika od razvienite zemji, zemjite vo razvoj, kako Brazil, Kina, Indija i zemjite od Bliskiot Istok }e prodolàt

100$

1.690$

NAFTA

so silno zazdravuvawe. Spored ored t, se Ekonomist intelixens junit, o~ekuva ekonomiite na zemjite vo razvoj vo 2011 godina da porasnat so prose~na stapka od 6,3%. Zgolemenata investiciska potro{uva~ka vo ovie ekonomii vo razvoj se o~ekuva da bide klu~niot faktor koj }e predizvika rast na cenite na klu~nite surovini i berzanskite proizvodi. Eve gi proekciite za toa kako }e se dvi`at cenite na najzna~ajnite berzanski proizvodi vo slednata 2011 godina. POVISOKI CENI Najgolem del od izminatata 2010 godina naftata se trguva{e po cena me|u 70 i 80 dolari za barel. Proekciite se deka cenite na naftata, posebno na po~etokot na 2011 godina, }e ja nadminat crvenata granica od 90 dolari ili na dvegodi{en cenoven maksimum, blagodarenie na ladnoto vreme vo najgolem del od Evropa i vo SAD, no, najmnogu kako posledica na raste~kata pobaruva~ka za nafta od zemjite vo razvoj. Procenkite na Me|unarodnata

ZLATO

energetska asocijacija (IEA) se deka cenata na naftata vo 2011 godina moè da dostigne 100 dolari. Spored nekoi analiti~ari, ne se doveduva vo pra{awe dali toa }e se slu~i, tuku koga }e se slu~i. Goldman Saks predviduva cenata na naftata vo tekot na 2011 godina da dostigne 105 dolari za barel, pottiknata od zgolemuvaweto na pobaruva~kata, zaradi zazdravuvaweto na svetskata ekonomija. Vo uslovi koga svetskata ekonomija zazdravuva od dosega najte{kata ekonomska recesija, rastot na cenata na naftata moè da go zabavi procesot na recesija. Poradi toa, nafteniot kartel na OPEK moè da se najde pod pritisok da go zgolemi proizvodstvoto na nafta so cel da gi stabilizira cenite na naftata. No, za mnogu svetski analiti~ari raste~kite ceni na naftata ne se problem, tuku toa zna~i deka ekonomijata zazdravuva i toa prili~no silno vo zemjite vo razvoj. Toa go pokaùva i realnosta, pa, taka, zemjite kako Kina, Brazil, Indija i zemjite od Bliskiot Istok

bbele`at mnogu golemi stapki nna ekonomski omski rast od re~isi 10% ili pove}e od toa. Kako i da e, energensite }e bidat poskapi vo 2011 godina. A koga se zboruva za naftata, rastot na cenite na naftata nemaat samo materijalen impakt vrz globalnata ekonomija, tuku i silen psiholo{ki efekt vrz o~ekuvawata na biznisite i investitorite. Koga stanuva zbor za hranata i zemjodelskite proizvodi, izvesno e poka~uvawe na cenite kaj pove}eto od niv, po~nuvaj}i od p~enkata, sojata, p~enicata, pamukot, {e}erot. ]e rastat i cenite na mesoto, lebot i kafeto. Svetskite ceni na hranata se mnogu po~uvstvitelni na promenite na stranata na ponudata otkolku na pobaruva~kata. Spored predviduvawata za 2011 i 2012 godina, cenite na hranata }e ostanat osetlivi na sekoj "{ok" vo odnos na ponudata. Prognozite se deka slednata 2011 godina }e ima rast na svetskite ceni na metalite, blagodarenie na zgolemenata investiciska potro{uva~ka vo

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,75%

3,61%

4,34%

5,30%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,40%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м

ЕМУ

евро

61,5354

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

46,5719

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,5397

Швајцарија

франк

48,7718

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,5542

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,5648

61,6

72,7

46,2

Извор: НБРМ

P^ENICA

drugite raste~ki Kina, Indija i dr ki Pobaruva~kata na ekonomii. Poba Kina za bakar, aluminium i drugi osnovni metali so~inuva okolu 40% od vkupnata svetska pobaruva~ka. Spored predviduvawata za 2011 godina, se o~ekuva malo poka~uvawe i na cenite na metalite vo 2011 i 2012 godina. [to se odnesuva na ~elikot, "Ekonomist" predviduva deka negovata cena slednata godina }e se namali za 17%. Vo uslovi na neizvesnost za brzinata na zazdravuvaweto na svetskata ekonomija, zagriènost za zdravjeto na evrozonata i rekordno niski kamatni stapki vo SAD i Evropa, zlatoto }e prodolì da sjae i vo 2011 godina. S$ dodeka ima lo{i vesti za evroto i za zadolènosta na evropskite ekonomii, zlatoto }e prodolì da dobiva na vrednost, bidej}i ostanuva edinstvenata sigurna alternativa na investitorite. Nekoi prognozi odat dotamu {to predviduvaat slednata 2011 godina cenata na zlatoto da nadmine 1.600 dolari za unca. Spored analiti~arite na Goldman Saks, pak, ce-

nata na zlatoto kon krajot na 2011 godina moè da dostigne 1.690 dolari za unca, a vo 2012 godina vrednosta na ovoj blagoroden metal }e go dostigne svojot vrv, so cena od 1.750 dolari za unca, koga zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija }e donese rast na kamatnite stapki. Skapocenite metali, kako platinata i paladiumot, se definitivni pobednici na svetskite berzi na metali za izminatata 2010 godiina. Zgolemenata proda`ba na avtomobili vo Kina, koja gi nadminaa proda`bite vo SAD, se o~ekuva i ponatamu da bide trend vo 2011 godina, zgolemuvaj}i ja pobaruva~kata za paladium. Prognozite na analiti~arite se deka ako se odolì ekonomskoto zazdravuvawe, cenata na ovie metali moè da ja nadmine duri i cenata na zlatoto. Ovaa godina akcent }e se stavi i na srebroto, koe moè da bide u{te edna yvezda za investitorite vo 2011 godina. Ovoj metal dobi uloga kako evtina zamena za zlatoto i kako industriski metal.

Fokus

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Vlez vo podzemjeto

Povr{inski del na plo{tadot

VO STRUMICA SE GRADI

REGIONALNATA METROPOLA PRERASNUVA VO EVROPSKI GRAD ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk janev@kapital com mk

o moderen plo{tad kakov {to mo`e da se vidi vo golemite evropski gradovi, nova urbana infrastruktura, golem trgovski centar i silen ekonomski razvoj, Strumica, od regionalna metropola vo Isto~na Makedonija, prerasnuva vo vistinski evropski grad. Ima nekolku pri~ini {to ovoj grad pobrzo se dvi`i kon Evropa. Blizinata so bugarskata i gr~kata granica e golemo ohrabruvawe za stranskite i doma{nite investitori i ima pozitivni implikacii vrz ekonomskiot rast na gradot. Kako apsolutno zemjodelski region, polovina od ekonomijata otpa|a na zemjodelstvoto i najgolem del od proizvodstvoto se izvezuva, {to na gradot mu nosi okolu 150 milioni evra devizen priliv godi{no. Strumica e eden od makedonskite gradovi so najniska stapka na nevrabotenost. Poslednite nekolku godini se otvoreni pove}e od 20 proizvodstveni pogoni, a se o~ekuva godinava da se otvorat u{te 16 fabriki i 12 otkupni centri vo nova ekonomska zona na izlezot od gradot, koi dopolnitelno treba da go re{at ovoj problem. "Najgolem proekt i predizvik godinava }e bide otvoraweto na novite fabriki i otkupno-distributivnite punktovi, so cel Agrokor da prerasne vo golema agroberza za strumi~koto zemjodelstvo. Fabrikite i proizvodstvenite pogoni se vo specijalno dizajnirana industriska zona na 398.000 metri kvadratni, a kupuva~ite se definirani. Imame tri stranski fabriki. Edna firma e germanska, dve se gr~ki, a ostanatite 13 makedonski. Jas se nadevam deka }e dojdat u{te firmi. Imame fabrika za su{ewe zelen~uk, predilnica, fabrika za proizvodstvo na kroasani, za ko`ni proizvodi, za ~evli, za ~anti, za betonski

plo{tad. kakov {to mo`e da se vidi vo golemite evrop So moderen plo{tad ski gradovi, nova urbana infrastruktura, golem trgovski centar i silen ekonomski razvoj, Strumica, od regionalna metropola vo Isto~na Makedonija, prerasnuva vo vistinski evropski grad. Strumica e eden od makedonskite gradovi so najniska stapka na nevrabotenost. Vo poslednite nekolku godini se otvoreni pove}e od 20 proizvodstveni pogoni, a se o~ekuva godinava da se otvorat u{te 16 fabriki i 12 otkupni centri vo nova ekonomska zona na izlezot od gradot proizvodi, za paleti za greewe, za mebel, za metalni profili i nekolku drugi industrii. Sega se objavuvaat lokaciite za proda`ba. Vo mart o~ekuvame da po~nat da se gradat fabrikite. Industriskata zona ima pristapen pat, struja, s$ e podgotveno za gradba. ]e se otvorat od 1.000 do 2.000 novi rabotni mesta samo vo 16-te novi proizvodstveni pogoni, so {to re{avame eden od najgorkite problemi vo Makedonija", komentira za "Kapital" prviot ~ovek na op{tinata, gradona~alnikot Zoran Zaev. Toj objasnuva deka formulata za uspeh vo privlekuvaweto inves-

titori e vo pristapot. Ako treba duri i }e se presmeta zarabotkata za da se ubedat deka tokmu taa lokacija e idealna za nivnata nova investicija. Za taa cel, vo op{tinata Strumica e formiran cel tim koj gi prezentira site privilegii i pridobivki za sekoj {to }e se ohrabri da investira, a pregovarale duri i so bankarite za da im obezbedat finansiska poddr{ka na potencijalnite investitori. STRUMICA ]E PRODAVA ZEMJI{TE OD EDEN MILION METRI KVADRATNI Iako zakonot so koj se ovozmo`uva op{tinite sami da prodavaat

zemji{te }e stapi na sila od juli godinava, Strumica ve}e podgotvila za proda`ba dr`avno zemji{te od eden milion metri kvadratni, gotovo za gradba, so detalni planovi, vo koi, isto taka, najgolem del e namenet za fabriki i stopanski objekti. Eden del e za proizvodstveni i otkupni punktovi i distributivni centri, a ostatokot za zgradi i ku}i. "Investiravme mnogu vo detalni planovi za da bideme podgotveni za kakva bilo investicija. Dodeka stapi na sila noviot zakon, zemji{teto }e se

IDEJATA NA CRVENKOVSKI "STAN ZA SEKOGO" ]E SE REALIZIRA VO STRUMICA?! "Eden od posebnite proekti koj e vo faza na razmisluvawe za godinava e implementirawe na socijaldemokratskata ideja "stan za sekogo". Zaedno so biznismenite vo Strumica, vo prostorot na novata kasarna sakame da ponudime stanben prostor od 600 evra po metar kvadraten, so 20% u~estvo na gra|anite, beskamatno, a stanot da go otpla}aat na 10 godini. Na toj na~in, sakame da potvrdime deka ova e dobredojdeno za stopanstvoto. Prvo, odli~no e za grade`ni{tvoto, zatoa {to toa razdvi`uva mnogu ekonomski granki i dejnosti. Vtoro, na{iot makedonski mentalitet e da obezbedime stan za decata. Taka, so 10 godini rok na otplata na gra|anite }e im dademe mo`nost mnogu polesno da dojdat do stan. Mese~nata rata {to treba da ja pla}aat e 200 do 250 evra i toa mo`e da go podnese prose~no semejstvo koe ima dve plati. Za sporedba, Javnoto pretprijatie za stanben i deloven prostor dava vakvi stanovi za mladi bra~ni parovi po cena od 800 evra, koja se smeta za privilegirana. Nie }e ponudime cena od 600 evra, 20% u~estvo i 10 godini rok na otplata bez kamataâ&#x20AC;?, veli Zaev.

kupuva direktno od dràvata, a op{tinata gi nudi site povolnosti. Zadovolen sum od sorabotkata so Ministerstvoto za transport i vrski. Toa maksimalno ja sledi na{ata inicijativa, zatoa {to interesot na strumi~ani istovremeno e nacionalen i dràven interes. Ova go napravivme specijalno kako ponuda za na{ite doma{ni investitori, oti nekoga{ ni doa|a preku glava baraj}i stranski investitori, a nikade gi nema. Krajna cel e da gi iskoristime doma{nite resursi, da gi ohrabrime doma{nite biznismeni za da vloàt vo nov proizvodstven pogon", komentira Zaev. GASIFIKACIJA PO SEKOJA CENA Iako Ministerstvoto za finansii ne dade dozvola op{tinata da se zadolì so kredit vo Svetskata banka za da ja finansira izgradbata na gasovoden sistem,

no.

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

Strumi~anka pod maska

3G KAPITAL "ISKE[IRA" ^ETIRI MILIJARDI DOLARI ZA BURGER KING vkupniot isplaten iznos, 3,3 milijardi dola Od ri bea za kupuvawe na sinxirot restorani, a ostatokot za pokrivawe na dolgovite na Burger king od 2002 godina do prezemaweto

GRAD SO K KREDITEN REJTING R St Strumica e edna od dvete edinstveni op{tini vo Makedonija st ko koi imaat krediten rejting. Gradona~alnikot Zoran Zaev Gr veli deka gradot ne dolì ve ni nikomu nitu denar, a likvidnosta na op{tinskata kasa se no dolèla na kapitalno intendo zi zivniot buxet. "77,5% od vkupniot buxet e kapitalno naso~en, a samo 22,5% od op{tinskite pari odat vo operativni tro{oci: plati, administracija, knigovodstveni materijali, struja voda i sli~no. Vkupniot buxet na Strumica za 2011 godina e 1,050 milijardi denari, a osnovniot del od buxetot, bez blok-dotaciite, iznesuva 568 milioni denari. Samo za sporedba so dràvniot buxet, kade {to se planiraat okolu 15% od parite za investicii, a vo tekot na godinata se realiziraat samo polovina, site kapitalni investicii {to se planiraat vo buxetot na op{tina Strumica se realiziraat do krajâ&#x20AC;?, istaknuva Zaev. gradona~alnikot Zaev ve}e ja stavil gasifikacijata na gradot kako eden od prioritetite za 2011 godina. "Godinava sami vleguvame vo gasifikacijata, so buxetski sredstva na op{tinata. Do krajot na godinata postoi edna relativno izvesna varijanta - slovene~kata Vlada, preku Centarot za ekonomski razvoj, koj e vladina institucija, da ni obezbedi nepovraten grant od 500.000 do 700.000 evra. No, i da ne go obezbedime toj grant, ve}e vo buxetot za 2011 godina gi proektiravme parite za gasifikacija i vo mart }e po~neme so izgradba na distributivna mreà od 13,2 kilometri. Taa kako osnovna mreà doa|a do site proizvodstveni pogoni vo Strumica i do site u~ili{ta, detski gradinki, bolnici. Gasot }e go uvezuvame od Bugarija, kade {to se kompresira, so trajleri ili matovi do Strumica, a ovde imame dve stanici za dekompresija koi go pu{taat vo mreàta. Zatoa {to sega vleguvame sami kako investitori, gasot n$ ~ini 2-3 denari poskapo otkolku ako obezbedevme pari od Svetskata banka so kamata od 1,3% za da ja napravime kompresivnata stanica vo Bugarija. No, sepak, e mnogu poevtin od naftata, mazutot, elektri~nata energija, drvataâ&#x20AC;?, veli Zaev.

ajgolemiot biznis-dogovor vo industrijata za brza hrana be{e sklu~en vo 2010 godina, kon krajot na letoto. Menaxmentot na restoranot za brza hrana Burger king, rasprostranet na 12.100 lokacii {irum svetot, se soglasi da ja prodade kompanijata na brazilskata investiciska kompanija 3G Kapital. Ovoj dogovor ja ~ine{e kompanijata okolu ~etiri milijardi dolari, od koi 3,3 milijardi bea za kupuvawe na sinxirot restorani, a ostatokot za dolgovite na Burger king od 2002 godina do denot na prezemaweto. Spored analizata na kompanijata za istraùvawe na pazarite, *Capital IQ, ovoj dogovor pretstavuva najgolem otkup na sinxir restorani za brza hrana vo 2010 godina, a vtor za Burger king vo poslednite osum godini. Glavniot menaxer na Burger king, Xon Kidsi, stana kodirektor, zaedno so Aleks Behring od 3G Kapital. Vo prvata polovina od 2010 godina 3G Kapital re{i da investira vo Burger king i po~na serija prijatelski pregovori so menaxmentot na kompanijata. Investiciskata kompanija, koja e finansirana od brazilskiot milijarder Horhe Paulo Leman i od dvajca negovi dolgogodi{ni biznis-partneri, Marsel Teles i Karlos Alberto Sikupira, saka da go ra{iri Burger king na me|unarodno nivo, osobeno vo Latinska Amerika i Azija. "Zna~ajnosta na brendot Burger king, solidnata mreà na fran{izi i odli~nata ponuda na proizvodi go pravat ovoj sinxir na restorani sovr{en za 3G Kapital", izjavi Aleks Behring. Kompanijata isplati 24 dolari za edna akcija na Burger king, {to pretstavuva premija od 46% od prvi~nata vrednost na akciite pred javnosta da bide zapoznaena so proda`bata na ovoj gigant. Iako od letoto do septemvri minatata godina vrednosta na akciite na Burger king se zgolemi za 23%, sinxirot na restorani za brza hrana, koj e vtor po golemina vo svetot, vedna{ po Mekdonalds, se soo~i so ogromni te{kotii za vreme na recesijata, so {to doìvea i ogromen pad na pobaruva~kata vo posledniot kvartal od minatata godina. Od menaxerskiot

Se o~ekuva mreàta za gasifikacija, od 13,2 kilometri, da bide gotova do avgust, koga se planira da se pu{ti gasovodot vo upotreba. Potoa }e treba da se adaptiraat site stopanski proizvodstveni pogoni, u~ili{ta, detski gradinki, protivpoàrnata stanica, bibliotekata, op{tinskite institucii so dopolnitelnite merni instrumenti i vgradeni sogoruva~i na gas za narednata grejna sezona. EVROPSKI PLO[TAD Od krajot na minatata godina Strumica dobi nov izgled so moderen plo{tad na dve nivoa, kakov {to moè da se vidi samo vo golemite evropski gradovi. Idejata za izgradba na plo{tadot do{la po mnogute sugestii od gra|anite, koi najgolem del od godinata "korziraat" vo ovoj del na gradot, a avtomobilskiot soobra-}aj go ote`nuval dvièweto. Poradi toa, dvièweto na avtomobilite e spu{teno pod zemja, a na povr{inata e izgradeno moderno {etali{te. Predvideno e celosno vleguvawe pod zemja na dlabo~ina od osum metri, so atmosferska i fekalna kanalizacija, vodovod, elektrovod, telekomunikaciski instalacii, obnovuvawe na celata podzemna infrastruktura. Dobieni se 18.300 metri kvadratni plo{tad nad zemja i 5.600 metri kvadratni pod zemja, so obezbeduvawe parking-prostor za 100 vozila vo podzemniot del. Vnatre se vgradeni moderni elementi, kako {to se dvete fontani, ednata

so kartata na svetot, nad koja pa|a voda, celosno osvetlena, a drugata so kartata na Makedonija. Vnatre e vgradena i saat kula, koja ~ini 40.000 evra. Edinstveniot spomenik koj e napraven na ovoj plo{tad e "Strumi~anka pod maska", koja digaj}i ja maskata vo ednata raka i znameto na Strumica vo drugata ja izrazuva toplinata na gradot, povikuvaj}i gi na dobredojde site dobronamernici. Taa e postavena na glavniot vlezen portal na Strumica. "Vkupnata vrednost na plo{tadot e 3,5 milioni evra. So op{tinskiot buxet ni bea odobreni 240 milioni denari, no poradi tenderite i borbata na firmite koja da go zeme proektot, sepak, dobivme poniski ceni. Jas sum celosno zadovolen od izvedbata, imaj} i predvid deka ako se sporedi so nekoi sli~ni proekti vo dr`avata, a najmnogu se sporeduva so Skopje, plo{tadot vredi samo kolku Triumfalnata kapija od 4,5 milioni evra. Celiot spoj na otvoren prostor koj di{e e vistinsko {etali{te koe ne treba da bide optovareno so drugi nepotrebni gradbi. Toa e prostor i mesto na koe se sre} avaat lu|eto, kade {to treba da se gradat novi qubovi, simpatii, kade {to dedovcite i babite so vnucite treba da {etaat i bukvalno ovde da `ivee gradot", zadovolno objasnuva Zaev. Proektot e dvegodi{en, a 60% od iznosot se plateni minatata godina. Ostanatite 40% }e se platat godinava.

tim na Burger king predupredija deka nestabilnosta na cenite na ìtoto i na govedskoto meso na svetskite pazari moè da vlijae vrz idniot soodnos na ponudata i pobaruva~kata na proizvodite na Burger king. Go poso~ija i faktot deka ekonomskata kriza najmnogu ja pogodi target-grupata potro{uva~i na Burger king, amerikanskata mladina na vozrast od 18 do 34 godini, grupa koja zabeleà i najgolem porast na nevrabotenosta vo ovoj period. Burger king, koj e osnovan vo 1954 godina, ne uspea da se nosi nitu so dominantniot i mnogu pogolem Mekdonalds. Spored ekspertite, promenata na menito i me|unarodnoto {irewe na restoranite se od presudno zna~ewe za Burger king. Analiti~arot na UBS, Dejvid Palmer, izjavi deka kompanijata, zaedno so svojata golema grupa sopstvenici na fran{izi, treba da raboti na podobruvawe na kvalitetot i izgledot na lokalite. "Modernizacijata na restoranite }e bide presudna za stabilizirawe na proda`bata, a za ova moè da bidat potrebni nekolku godini i zna~itelno reinvestirawe vo imotot", potencira{e Palmer. Gigantot za brza hrana posleden pat be{e privatiziran vo 2002 godina od TPG kapital, Bejn kapital i Goldman Saks. Samo ~etiri godini podocna, Burger king se pojavi na Volstrit i ottoga{ se obiduva da ja dostigne berzanskata vrednost na akciite na Mekdonalds. No, minatata godina povtorno be{e prodadena. Iako od 3G Kapital ne objavija konkreten plan za ideen razvoj na sinxirot na restorani, ekspertite smetaat deka ovaa biznis-zdelka e osobeno zna~ajna za opstanokot na restoranot. Investiciite na 3G Kapital glavno se fokusiraat na potro{uva~ki orientirani kompanii. Taa poseduva akcii vo nekolku vakvi kompanii: Anhojzer bu{ (*Anheuser Busch), kompanija za proizvodstvo na pivo, Lohas amerikanas, kompanija za onlajnmaloproda`ba, i Amerika latina logistika, najgolemata kompanija za èlezni~ki prugi i logistika vo Latinska Amerika. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

TRI PRA[AWA ZA LIDERSTVOTO VO KOMPANIITE VO 2011 "Harvard

biznis rivju" pokani pove}e od 20 vode~ki nau~nici i profesionalci da gi spodelat planovite za svoite istra`uva~ki potfati vo narednava godina. Zna~aen del od niv se fokusiraat na idninata na liderstvoto vo kompaniite

konomskata kriza rezultira{e, ili treba{e da rezultira, so kriza na ekonomijata – vo vrska so dominantnite idei za toa kako funkcionira ekonomijata”, smeta Xozef Stiglic, nositelot na Nobelovata nagrada za ekonomija od 2001 godina i osnova~ na Institutot za nova ekonomska misla (INET). Vo 2011 godina Stiglic }e ja prodol`i svojata rabota preku INET da promovira sozdavawe na su{tinski novi osnovi na makroekonomskoto razmisluvawe, bazirani na iskustvata od mikroekonomijata i nau~enite lekcii za "nesovr{enostite” koi proizleguvaat od nesovr{enite i asimetri~nite informacii na pazarot.

Stiglic e eden od pove} e od 20 vrvni nau~nici i profesionalci koi "Harvard biznis rivju" gi pokani da gi spodelat planovite za svoite istra`uva~ki potfati narednava godina. Izborot na lu|eto e arbitraren i nema za cel da bide reprezantativen, no, kako i sekoga{ vo sli~ni situacii, od poedine~nite interesi na zna~ajnite umovi mo`e da se ocrtaat konturite na aveniite na nau~nata misla. Interesite na pokanetite poedinci variraat od pra{awata na (ve}e postoe~kata) mobilna revolucija, preku interesot na Majkl Porter za utvrduvawe i namaluvawe na vistinskite tro{oci na zdravstvenata za{tita, do toa kako da se ras~isti turkanicata na internet-diskusiite koja nastana so voveduvaweto na forumite za onlajn-diskusija vo 90-te godini.

cela kompanija i tradicionalnoto pra{awe na korporativnoto upravuvawe (za koe, o~igledno, interesot, opravdano, nikako da prestane) – nasleduvaweto na pozicijata na generalniot direktor. Ve}e nekoe vreme se vospostaveni novi princpi na liderstvo. Na mestoto na liderstvoto preku "komanduvawe i kontrola” dojdoa distribuiranoto liderstvo, osiluvaweto i mre`ite na znaewa. No, iako ovie koncepti na liderstvo se ve}e dobro teoretski vtemeleni, nivnata primena e vo najdobar slu~aj prisutna vo dobrite vremiwa, dodeka, pak, vo vreme na krizi vo kompanijata se otstapuva od niv. Toa {to nedostiga i na teoretsko i na prakti~no nivo, na {to planira da raboti Hermina Ibara, profesor po liderstvo i u~ewe na biznis-{kolata Insead, e utvrduvawe na metodi za merewe na rezultatite od inovativnite metodi na lid-

promenet. Ve}e ne postoi eden ~ovek kaj kogo mo`eme da se obratime za toa {to misli organizacijata. Denes odgovorot na toa pra{awe, vo prose~na situacija, e raspredelen niz celata organizacija. Ova e va`no denes zatoa {to potrebata za dobri odluki e pogolema od koga bilo porano. Ne samo zatoa {to biznisot e pokompliciran, so mnogu pove}e varijabli, tuku i zatoa {to zgolemenata transparentnost na site strani zna~i i po`estoko kaznuvawe, kako od strana na regulatorite, taka i od strana na pazarot, na tie koi ne donesuvaat pravilni odluki.

nirawe na odgovornosta, a so toa, ili pred toa, i na odlu~uvaweto. Vo sovremenite organizacii s$ pomalku gi ima porano po~ituvanite osameni lideri koi "mora da im svrtat grb na ostanatite za da gi vodat vo vistinska nasoka”. Denes organizaciite s$ pove}e se baziraat na timovi koi se sozdavaat zavisno od prioritetite, a odlu~uvaweto pridobiva demokratski karakteristiki. No, toa sozdava novi predizvici. Eden od niv e – utvrduvaweto kako se donesuvaat odlukite vo uslovi na namalena hierarhizacija. Toa }e bide interes na istra`uvawe na Tomas Davenport od kolexot Babson. Toj smeta deka ve}e ne e mo`no da se primenuva tradicionalniot princip na naso~uvawe na pofalbite ili kritikite za pozicijata na kompanijata isklu~ivo kon generalniot direktor. Toa e taka zatoa {to izvorot na odlu~uvaweto vo organizaciite denes e fundamentalno

erstvo. Ova istraùvawe }e se odnesuva na utvrduvawe na korelaciite me|u inovativnite metodi na liderstvo i odr`livosta, inovaciite i drugite relevantni rezultati vo raboteweto na kompaniite. Celta na istraùvaweto e da se utvrdat modelite koi davaat najdobri rezulati i da se potvrdi deka najdobrite korporativni lideri postignuvaat dobri rezultati tokmu poradi pristapot vo liderstvoto {to go koristat. Pri~inata za interesot za ova pra{awe Ibara ja nao|a vo mo`nosta dokolku moè da se utvrdi koi se karakteristikite na vrvnite lideri denes – da se predvidat karakteristikite na dobrite lideri na idninata i specijaliziranite kursevi i {koli koi se zanimavaat so biznis-edukacija da celat kon sozdavawe lideri so takvi kvaliteti. Novite pristapi vo liderstvoto pridonesoa za disemi-

I, sosema prirodno, na krajot na koj bilo osvrt na liderstvoto i odlu~uvaweto vo edna kompanija e da se govori za – generalniot direktor. Nekolku zna~ajni istraùvawa na rabotata na odborite na direktori ukaùvaat deka kaj ~lenovite na odborite ima visoko nivo na nezadovolstvo od planovite za nasleduvawe vo kompaniite. Neverojatno e deka ~lenovite na odborite na direktori koi u~estvuvale vo vakvite istraùvawa bile podgotveni javno da priznaat deka ne sakale da se me{aat vo svojata rabota, i toa ne vo koja bilo – tuku vo najzna~ajnata svoja rabota – izbirawe na generalniot direktor. Alan Xorx Lafli e porane{en generalen direktor, kako i porane{en pretsedatel na odborot na direktori na Prokter i Gembl, i vo 2011 godina toj planira da pi{uva za formiraweto na porigorozen pristap vo nasleduvaweto na klu~nite pozicii vo kompanijata. Vo poslednava decenija, na primer, vo kompaniite na For~n 500, periodot vo koj generalnite direktori bea na svoite pozicii se namali od 9 na pribli`no 4 godini. Pri~inite za ova moè da se razli~ni – vklu~itelno i toa deka izbranite kandidati ne se soodvetni (na primer, vo Hjulit-Pakard {totuku e imenuvan tretiot generalen

Za nas osobeno se interesni tri pra{awa koi imaat dopirna to~ka so korporativnoto upravuvawe, koi }e bidat predmet na istra`uvawe narednava godina. Toa se pra{awata za merewe na liderstvoto, za utvrduvawe na potencijalot za odlu~uvawe na nivo na

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ((IFC) (I FC C) vo Maked donijja Makedonija

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

direktor vo poslednive 10 godini) ili, pak, deka novite uslovi vo kompaniite baraat pobrzi promeni na nivniot vrv. Vo sekoj slu~aj, obvrskata za izbor na kvalitetni naslednici }e bide zgolemena vo intenzitet, so potreba odborite da posvetuvaat pozna~ajno vnimanie kako na utvrduvaweto na kriteriumite za izbor (i toa na biznis-kriteriumite, no i na kriteriumite povrzani so li~nosta i liderskite sposobnosti na kandidatite), taka i na pra{awata za ocenka dali idniot generalen direktor treba da bide vnatre od kompanijata ili von istata, kako i {to da se pravi vo situacii na itnost. Narednava godina }e dobieme rezultati od pogolemi istra`uvawa koi se odnesuvaat na liderstvoto i odlu~uvaweto vo kompaniite. Stiglic ne e slu~ajno spomenat na po~etokot na napisov. Tamu e staven kako inspiracija deka del od istra`uvawata treba da imaat za cel su{tinski da promenat nekoi postulati, vklu~itelno i vo pogled na mikropra{awata povrzani so mereweto na rezultatite od razli~ni pristapi kon liderstvoto, kako i na~inot na izbor na prviot ~ovek na kompanijata.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

AGROKOR INVESTIRA VO ENERGETIKA retsedatelot na nadzorniot odbor na Hrvatskata kompanija Agrokor, Ivan Todori}, pretstavuvaj}i gi planovite na kompanijata za ovaa godina, istakna deka Agrokor godinava planira da investira 202 milioni evra. So ovie pari }e se otvorat pet novi marketi na Superkonzum {irum Hrvatska, a del od parite

se planirani za izgradba na pogoni za proizvodstvo na bioplin vo sklop na zemjodelski prehranbeni kompanii na Agrokor. Na ovoj na~in, kompaniite }e mo`at da go koristat otpadot za proizvodstvo na energija. Ovaa godina se planira izgradba na

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

DELTA ]E SE FOKUSIRA NA AGRAROT dva takvi pogoni - edniot kaj Vrbovec, a drugiot kaj Beqe - ~ija vkupna vrednost iznesuva 25 milioni evra.

rpskata kompanija Delta holding vo 2011 godina }e po~ne novi proekti vo izgradba na nedvi`nosti i }e prodolì so razvoj na maloproda`bata i agrobiznisot, najavi direktorot za korporativni komunikacii, Jelena Krstovi}. “Ovaa godina Delta odbeleùva 20 godini od raboteweto i godinava planirame da napravime reorganizacija i da podgotvime nova delovna politika, kade {to vo fokus }e ni bide agrarot, no }e se zadrìme i vo oblastite vo koi ve}e rabotime”, izjavi Krstovi}. Taa najavi deka Delta agrar, koj raboti

vo ramkite na holdingot, vo 2011 godina }e po~ne so izgradba na staklenik za odgleduvawe ovo{je i zelen~uk. “Vo 2012 godina planirame da formirame distributiven centar vo Moskva za ovo{je i zelen~uk, ne samo od Delta, tuku i od srpskite proizveduva~i”, navede Krstovi}.

VETROVI NA PROMENA VO REGIONOT

BALKANSKITE LIDERI IZLEGOA OD SENKATA NA MINATOTO Za cena “nevidena na ovie prostori”, Tedeski ja prezede Droga kolinska i stana regionalen zna~aen igra~, Majeti} patentira elektromobil, [ket go spasi Pevec, Todori} ja osvoi porane{na Jugoslavija, a Rohatinski kako Supermen gi spasuva{e hrvatskite banki i uspea da ja za~uva sta-bilnosta na kunata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

oda~ite na balkanskite dràvi napravija brojni ~ekori vo minatata godina za zajaknuvawe na sorabotkata. Balkanskite lideri, sepak, pokaàa deka regionot ne e zona na nestabilnost. Ostvarenite sredbi me|u balkanskite {efovi na vladi i dràvi pokaàa deka postoi volja za nadminuvawe na problemite i damkite od minatoto. Slovencite na referendum go poddràa dogovorot {to go napravi nivnata vlada so Hrvatska, so koj grani~niot spor me|u dvete dràvi }e se re{ava so me|unarodna arbitraà. So toa se ras~isti patot na integracijata na Hrvatska vo EU. Pre~kata be{e otstraneta vo dekemvri 2009 godina, otkako premierite Borut Pahor i Jadranka Kosor vo Stokholm potpi{aa spogodba za arbitraà, koja potoa be{e ratifikuvana i vo parlamentite. Sepak, Pahor, pritisnat od opozicijata, vo mart se soglasi da go testira dogovorot na referendum, pa, glasaweto na svoeviden na~in be{e i glasawe za doverba na negoviot kabinet. Rezultatot od referendumot vo Slovenija, koj be{e pozdraven i od Brisel, e pozitiven signal i za drugite zapadnobalkanski dràvi: Makedonija, Srbija, Bosna, Crna Gora, Albanija i Kosovo, osobeno otkako Evropskata unija im upati kritiki za nedovolnata regionalna sorabotka. I Srbija pokaà blago zatopluvawe na odnosite so Kosovo vo èlbata da & se otvorat vratite kon EU. Dijalogot me|u Belgrad i Pri{tina za unapreduvawe na me|usebnite odnosi & go otvora patot na Srbija kon evropskoto semejstvo. Spored analiti~arite vo Belgrad, so usoglaseniot predlog na rezolucijata za sovetodavnoto mislewe na Me|unarodniot sud na pravdata za Kosovo, Srbija se otkaà od povtornoto osporuvawe na nezavisnosta na Kosovo vo Obedinetite nacii (ON) i premol~eno go prifati. Za da ne go popre~i svojot pat kon EU, Srbija popu{ti pred silniot pritisok na Brisel i na SAD i se otkaà od formulacijata vo prvi~niot predlog na rezolucijata za Kosovo.

Srbija prvi~no bara{e ON da prifatat deka ednostranata secesija e neprifatliva i povikuva{e na povtorno otvorawe na pregovorite me|u dvete strani za site otvoreni pra{awa. Izvinuvaweto na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, za zlostorstvata predizvikani vrz hrvatskite civili vo Vukovar vo tekot na vojnata vo 90-te godini na minatiot vek, pretstavuva krupen ~ekor vo nadminuvaweto na problemite so Hrvatska. Iako se pojavija komentari deka ova izvinuvawe be{e motivirano samo poradi èlbata na Srbija za pribliùvawe kon evropskoto semejstvo, sepak, fakt e deka otkako Ivo Josipovi} minatata godina be{e izbran za hrvatski pretsedatel, pokrenat e silen proces na pomiruvawe na dvete dràvi. Dvajcata pretsedateli vo nizata sredbi pokaàa deka zemjite te`neat kon me|usebna sorabotka i gradewe na podobra idnina. Politikata pove}e nema da ja popre~uva ekonomskata sorabotka me|u Srbija i Hrvatska. Josipovi} istakna deka politikata na opstrukcija, predrasudi i stravovi od me|usebna sorabotka e ve}e minato za dvete zemji. “Golemite ekonomii imaat posilna infrastruktura, pomoderni se i imaat posilna politika”, izjavi Josipovi}, povtoruvaj}i deka Srbija i Hrvatska treba da imaat sorabotka i sorabotkata na Hrvatska so Srbija ja gleda vo energetikata, farmacevtskata industrija, metalnata industrija i zemjodelstvoto. SLOVENIJA, HRVATSKA I SRBIJA - PARTNERI VO OSTVARUVAWETO PROFIT Izminatiov period ekonomskata sorabotka me|u Srbija, Hrvatska i Slovenija s$ pove}e se intenzivira, so cel da gi zgolemat profitite na doma{nite kompanii. Ovie zemji vodat razgovori za povrzuvawe na dràvnite aviokompanii i berzite zaradi povtorno vospostavuvawe vrski i zajaknuvawe na nivnite ekonomii i gi probivaat barierite postaveni za vreme na jugoslovenskata gra|anska vojna. Spored podatocite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), zaedni~kiot bruto-doma{en proizvod (BDP) na {este porane{ni jugoslovenski republiki -

Slovenija, Hrvatska, Srbija, Makedonija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina i Kosovo - iznesuva vkupno 192 milijardi dolari. "Tie se kako prirodni partneri eden za drug”, izjavi Timoti E{, {ef za istraùvawe na novite pazari od grupacijata Kralska banka na [kotska vo London. Hrvatska i Slovenija postignaa soglasnost za na~inot na re{avawe na grani~niot spor i vetija deka }e go re{at sporot za Nova qubqanska banka, so sedi{te vo Qubqana, koja ima zabrana da raboti vo Hrvatska bidej}i nejziniot jugoslovenski prethodnik im dolì na hrvatskite {teda~i 208 milioni dolari, plus kamati. Vo juli, Atlantik grup, so sedi{te vo Zagreb, ja kupi slovene~kata kompanija Droga kolinska za da go dobie brendot Kokta, najprodavaniot bezalkoholen pijalak vo komunisti~ko vreme, {to & konkurira{e lokalno na "koka-kola", a slovene~kata Petrol grupa go kupi hrvatskiot distributer na LPG Butan i najavi novi investicii vredni 400 milioni evra {irum Balkanot. "Vladite najdoa zaedni~ki jazik i gi razvivaat vrskite”, izjavi sopstvenikot na Atlantik, Emil Tedeski. Srbija, Hrvatska i Slovenija si podadoa raka i za formirawe zaedni~ka èlezni~ka kompanija, na koja se prilku~i i Makedonija, so cel da go napravi poefikasen èlezni~kiot soobra}aj dol` Koridorot 10. ZAEDNI^KI NASTAP NA SLOVENIJA I HRVATSKA NA TRETI PAZARI Premierot na Hrvatska, Jadranka Kosor, i nejziniot slovene~ki kolega, Borut Pahor, dogovorija zasilena ekonomska sorabotka me|u Hrvatska i Slovenija. Preku osnovawe me{ovita komisija za ekonomija vo koja }e bidat vklu~eni ministrite za ekonomija, naskoro vreme }e bidat vklu~eni i ministrite za nadvore{ni raboti, }e razrabotat plan za zaedni~ki nastap na dvete zemji vo osvojuvaweto i {ireweto na treti pazari. Isto taka, tie dogovorija i zaedni~ki nastap na naredniot Ekspo saem, koj vo 2012 godina }e se odrì vo Koreja. “Postojat niza proekti vo koi bi moèle zaedno da nastapuvame. Konkretno, mislam na dobivawe krupni biznisi

vo drugite dràvi, koi ne bi moèle da gi dobieme, bidej}i poedine~no ni Slovenija ni Hrvatska ne bi moèle finansiski da stojat zad niv”, izjavi hrvatskiot premier. “Sorabotkata me|u Hrvatska i Slovenija zna~i mnogu za sigurnosta i stabilnosta vo regionot”, istakna Pahor. I Hrvatska i Slovenija ostanuvaat na stojali{tata da se po~ituva dogovorot za sukcesija od Viena, koj opfa} a re{avawe na otvorenite finansiski pra{awa, statusot na bankite i ambasadite. “Otvoren e prostor toj proces kone~no da se re{i, bidej}i so godini gi optovaruva site dràvi na porane{na Jugoslavija. I dolgot na Qubqanska banka ostanuva za re{avawe kako del od sukcesiskiot paket, za {to, sekako, treba i soglasnost od Bosna i Hercovina, Srbija i Makedonija”, izjavi Pahor. ZAJAKNUVAWE NA GR^KO-TURSKITE EKONOMSKI VRSKI Turskata i gr~kata Vlada isto taka imaat namera da gi re{at politi~kite problemi me|u dvete zemji, so cel da se vospostavi pogolema sigurnost vo ekonomskite odnosi. “Jas veruvam deka treba da utvrdime platforma kade {to investitorite moàt da se sretnat i da izgradat sorabotka”, izjavi pretsedatelot na bordot za nadvore{ni ekonomski relacii na Turcija, Selim Egeli. Gr~kite biznismeni postojano tragaat po novi mo`nosti za sorabotka za da ja nadminat momentalnata kriza, a Turcija im ponudi golemi mo`nosti za me|usebna ekonomska sorabotka. “Gr~kite kompanii imaat mo`nost lesno da investiraat vo Turcija, no ima malku turski investitori vo Grcija”. So nadminuvawe na ovie problemi moème da izgradime sorabotka vo mnogu oblasti. Kako na primer, postoi silen transporten sektor vo Turcija. Namesto da se natprevaruvame, moème da utvrdime odnos me|u turskiot zemen transport i gr~kiot voden transport”, izjavi Xanot Apikijan, pretsedatel na gr~ko-turskata stopanska komora. Toj dodade deka gradeweto brza èleznica me|u Istanbul i Solun moè, isto taka, da pridonese za sorabotkata.

IVO JOSIPOVI] PRETSEDATEL NA HRVATSKA

Srbija i Hrvatska treba da imaat sorabotka vo oblastite od energetikata, farmacevtskata, metalnata industrija i zemjodelstvoto

Slovene~kiot premier, Borut Pahor i premierot na Hrvatska, Jadranka Kosor, vo Stokholm potpi{aa spogodba za arbitra`a, koja potoa be{e ratifikuvana i vo parlamentite na dvete zemji.

BORIS TADI] PRETSEDATEL NA SRBIJA

Otvoraweto na patot za dijalog me|u Belgrad i Pri{tina za unapreduvawe na me|usebnite odnosi & go otvora patot na Srbija kon evropskoto semejstvo.

EMIL TEDESKI SOPSTVENIK NA HRVATSKATA KOMPANIJA ATLANTIK GRUP

"Vladite najdoa zaedni~ki jazik i gi razvivaat vrskite”

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

KRIMINALOT NA SANADER IZLEGUVA NA POVR[INA

AFERATA SO HRVATSKITE AVTOPATI[TA "POTE[KA" I OD FIMI?! Od vremeto na vladeeweto na Sanader, vo aferata HAK na videlina po~naa da izleguvaat dokumenti za matni zdelki, is~eznati kilometri, skapi signalni znaci, preplateni toaleti... odmorali{teto Mosor od HAK se izvle~eni 1,35 milioni evra. Na dopolnitelni tro{oci za opremuvawe na tunelite, toaletite i na dopolnitelni rabotni ~asovi izvle~eni se 2,8 milioni evra. ZA ARHEOLO[KI ISTRA@UVAWA ISPLATENI 18,9 MILIONI EVRA I toa ne e s$. Spored procenkite, vo nabavkata na soobra}ajna oprema HAK e o{teten za okolu milion evra. Na raspi{aniot tender pobeduva firmata Signal– grad i potpi{uva dogovor so HAK. No, signalnite stol~iwa koi ~inele 4 evra, bile naplateni 81 evro. HAK morale da gi platat tro{ocite za arheolo{kite istraùvawa na lokalitetite, no nemale vlijanie vrz izborot na institucijata {to }e go sprovede istraùvaweto. Toa e zada~a na Ministerstvoto za kultura. Ministerstvoto direktno go dogovara istraùvaweto, po pravilo, so Oddelot za arheologija pri Filozofskiot fakultet, {to go vodi soprugata na Ivo Sanader, Mirjana. Do 2007 godina za taa namena HAK isplatil okolu 18,9 milioni evra. Interesno e toa {to vo 2003 i 2004 godina se isplateni samo 1,3 milioni evra, a od 2004

ELENA JOVANOVSKA oliti~ko–grade`niot “brak od korist” me|u vrvot na vladeja~kata HDZ i nejzini bliski firmi po~na da se raspa|a. Na red e aferata "Hrvatski avtopati{ta", koja po obemot na dokumentacijata i razmerite na neobi~ni biznis-potezi i transakcii stanuva pokomplicirana i pote{ka od Fimi. Vo poslednite deset godini vo gradewe avtopati niz Hrvatska se vloèni pove} e od osum milijardi evra. Policiskata istraga ukaùva deka vo ovoj biznis nelegalno se potro{eni pove}e milioni evra. Kolku? Zasega e nevozmo`no da se proceni. Poslednata godina vo pritvor zavr{ija dvajca pretsedateli na Upravata na Hrvatski avtopati{ta (HAK), {efot na finansii, ~len na upravata, dvajca direktori na sektori i kosopstvenikot na firmata Skladgradwa. Od dol`nosta si zamina i dràvniot sekretar za soobra}aj, no Agencijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) i ponatamu nema dovolno dokazi i svedoci za da ras~isti za {to i na koj

na~in se tro{ele pari. "Ve~erwi list" dojde do soznanija deka pod istraga na USKOK e delnicata Dugopoqe-Rav~e od avtopatot Zagreb-Split, koja e izgradena vo vreme na porane{niot premier Ivo Sanader. Istra`itelite i policijata se somnevaat deka delnicata, osven {to e preplatena, ima okolu 15 sporni kilometri koi ne odgovaraat na vistinskata sostojba na terenot. So ogled na toa deka cenata za eden kilometar be{e okolu sedum milioni evra, “is~eznatite” 15 kilometri

vredat 105 milioni evra. Na istra`itelite im se somnitelni na~inot na koj se gradeni odmorali{tata na avtopatot, preminite za dive~ i deniveliraweto. Otkrieno e deka odmorali{tata od nepoznata pri~ina se praveni na najtvrd teren, kade rabotnicite trebalo da kr{at karpi koi potoa gi pretvorale vo ~akal, koj, pak is~eznuval od gradili{tata i najverojatno e preprodavan. Se manipuliralo i so brojot na rabotni ~asovi na grade`nicite, koi vo svojata evidencija zapi{uvale pove}e ~asovi od izrabotenite,

a im pla}aka dr`avata. Klu~na uloga vo celata prikazna ima grade`nata firma Skladgradwa, koja bila podizveduva~ i bliska do Sanader. Spored istragata, ovaa firma vo celiot sinxir slu`ela za transfer na milioni evra od buxetot na drugi smetki. Na delnicata ima i ~etiri tuneli, na koi izveduva~ite, predvodeni od Konstruktor i Dalekovod, dopolnitelno zarabotile 930 iljadi evra, iako nema pokritija za parite. Za toaletite na edno odmorali{te naplatile 473 iljadi evra, a za K

SRBIJA OTKRI [VERC NA MESO OD LATINSKA AMERIKA oradi {verc na meso od Latinska Amerika, koj go otkri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Srbija, vo pritvor se nao|aat 13 lica. Od Upravata za veterina na Srbija soop{tija deka stanuva zbor za minimalna koli~ina meso, a inspekciite sekojdnevno vr{at nadzor, {to garantira bezbednost na ovie proizvodi. Toa go potvrduva i izvozot, bidej}i od Zlatibor vo Azerbejxan za prv pat e izvezena pomala koli~ina pr{uta i kolbasi, a od ovoj biznis, osven mesnata industrija Zlatiborec, korist moàt da imaat i dràvata i malite proizveduva~i. Neodamna, koga srpskata policija prese~e kanal na {verc so meso, koe preku Kosovo stigna od Brazil i Argentina, mnogu potro{uva~i po~naa da razmisluvaat dali da kupuvaat doma{na ili pr{uta so poteklo od Latinska Amerika. Na {vercerite osobeno se ogor~eni sovesnite proizveduva~i, bidej}i mnogumina po zagubata na rabotata izlezot go prona{le vo proizvodstvo na suvomesni proizvodi. Bidej}i ne sakaat da go izgubat edinstveniot izvor na prihodi, za prerabotka i su{eni proizvodi koristat isklu~ivo provereno meso. “Ovde 50 familii ìveat od ovoj biznis. Lu|eto so godini se zanimavaat so ovaa rabota. Nie imame 100-godi{na tradicija i ne ja davame”, izjavi proizvoditelot na suvomesni proizvodi od Zlatibor, Mi~o ]irovi}. I direktorot na Upravata za veterina, Zoran Mi}ovi}, izjavi deka zlatiborskite suvomesni proizvodi se potpolno bezbedni. “Iako ima {verc na meso, toa e mini-

malno, a doma{noto ili uvezenoto meso se pod strog reìm na kontrola, kako vo Evropskata unija”, izjavi Mi}ovi}. Za uvoz na zlatiborskite suvomesni proizvodi, osven evropskiot Pazar, zainteresirani se i drugite pazari, a dobar primer za toa e azerbejxanskata kompanija Delta grupa. Ramiz Ha{imov od Delta grupa izjavi deka dogovorot koj go ima sklopeno negovata zemja so Zlatiborac na Srbija }e & otvori mnogu pogolemi pazari od negovata zemja. “Spojot na kvalitetot i tradicijata koi gi najdovme ovde se vo sklad so Halal standardite za muslimanskite zemji. Toa otvora mo`nost ovie proizvodi da se najdat i vo 7-8 drugi dràvi, vo koi ìveat 200 milioni lu|e”, najavi Ha{imov. Generalniot direktor na Zlatiborac, Du{an Kneèvi}, smeta deka efektite od izvozot za Azerbejxan }e gi po~uvstvuvaat i malite proizvoditeli, no istakna deka & e potrebna pomo{ na dràvata za revitalizacija na srpskoto sto~arstvo.

do 2007, koga Sanader stana premier, dava~kite za arheologijata se ka~ija na 17,6 milioni evra. Skladgradwa duri dvapati go naplatila farbaweto na tunelot Sveti Rok i Mala kapela. Vrednosta na izvedenite molerski raboti iznesuvala neverojatni 5,9 milioni evra. Poradi dvojnata naplata vo 2009 godina vo pritvor zavr{ija ~elnite lu|e na HAK i eden od kosopstvenicite na Skladgradwa. Do denes ne e podignato obvinenie protiv niv. Ministerot za soobra}aj, Bo`idar Kalmeta, na pra{aweto za korupcijata vo negoviot resor, sosema o~ekuvano, odgovori deka ne znae ni{to. “Ni{to ne znam za toa. Apsolutno ja poddr`uvam istragata i se nadevam deka vinovnicite }e bidat otkrieni”, izjavi Kalmeta. “Ne e rabota na ministerot da gi kontrolira rabotnicite vo firmata za da vidi dali nekoj krade, nitu, pak, e odgovoren za kra`bata ako se slu~i. Toa ne go prifa}am kako funkcija na minister”, veli Kalmeta i tvrdi deka vo raboteweto na HAK ni{to ne mu e somnitelno. “Da mi be{e ne{to somnitelno, vedna{ }e prijavev”, kategori~en e ministerot. O

Svet / Biznis / Politika

PREGLED VESTI SVETSKA BANKA GI IZDADE PRVITE OBVRZNICI VO KINESKA VALUTA o izdavawe na prvite obvrznici denominirani vo juani, Svetskata banka (SB) planira da sobere 500 milioni juani, odnosno 76 milioni dolari. So ova, Svetskata banka saka da se pridru`i na maliot, no brzoraste~ki pazar na obvrznici, koj po~na da funkcionira pred tri godini vo Hong Kong. Izdavaweto na ovie obvrznici }e pridonese za pogolema me|unarodna promocija na juanot od strana na Svetskata banka. Denominirani obvrznici vo kineska valuta, imaat prethodno objaveno i drugi svetski institucii i kompanii, kako Aziskata razvojna banka, Mekdonalds i Katerpilar. Kako {to prenesuva Bi-Bi-Si, s$ pove}e raste i kineskiot udel vo Svetskata banka, koja dava finansiska i tehni~ka poddr{ka na dr`avi vo razvoj. Zatoa, vo narednite nekolku godini se o~ekuva Kina da stane tret po golemina u~esnik vo kreditiraweto na ovaa banka, vedna{ po SAD i Japonija. "Ovoj ~ekor na Svetskata banka go signalizira zgolemeniot interes za poddr{ka na razvojot na pazarot na juanot", izjavi Doris Herera-Pol, direktorka za svetskiot pazar na kapital pri Svetskata banka. Izdavaweto denominirani obvrznici vo juani za prv pat po~na pred tri godini vo Hong Kong.

IRSKIOT EKONOMSKI BALON IZDI[I

KAKO KELTSKIOT TIGAR STANA MA^E?

DELL JA PREZEMA SECUREWORKS

merikanskiot proizvoditel na kompjuteri minatata sedmica sklu~i dogovor za prezemawe na kompanijata SecureWorks so sedi{te vo Atlanta. Uslovite i finansiskite detali za ovoj dogovor ne se s$ u{te objaveni od kompaniite, no se o~ekuva ovoj dogovor da bide finaliziran do krajot na ovoj mesec. SecureWorks se zanimava so razvoj na bezbednosni re{enija za softverot na personalnite kompjuteri, koi gi proizveduvaat pove}e od 2.900 kompanii, rasprostraneti niz pove}e od 70 dr`avi {irum svetot. Bezbednosnite sistemi na ovaa kompanija gi koristat pove}e od 1.500 banki i finansiski institucii, {to ja izdignuva ovaa kompanija me|u najdobrite od konkurentite. Kompanijata e osnovana vo 1999 godina i momentalno ima okolu 700 vraboteni. Kako prva kompanija vo ovaa industrija, SecureWorks do`ivea brz i kontinuiran kompaniski razvoj. Glavna cel na ovaa kompanija e da gi za{titi biznis-liderite od internet-izmamite i da razvie za{titni~ki tehnolo{ki procesi. Prihodite na SecureWorks za minatata godina se procenuvaat na pove}e od 120 milijardi dolari.

XENERAL MOTORS: PRODA@BATA VO KINA JA NADMINA PRODA@BATA VO SAD merikanskiot proizveduva~ na avtomobili Xeneral motors soop{ti deka negovata proda`ba vo Kina, najgolemiot svetski pazar na avtomobili, minatata godina se zgolemila za 28,8%, na rekordni 2.351.610 vozila. Xeneral motors so toa stana prvata stranska kompanija koja na kineskiot pazar prodala pove}e od dva milioni vozila za edna godina. Najgolemiot amerikanski proizvoditel na avtomobili isto taka soop{ti deka minatata godina ja zgolemil proda`bata vo SAD za 6,3% vo sporedba so 2009 godina, blagodarenie na novite modeli, koi mu pomognale da zakrepne po bankrotot vo 2009 godina. Xeneral motors minatata godina prodade 2,2 milioni avtomobili i kamioni, bez razlika na toa {to se otka`a od proizveduvaweto na ~etiri marki za da se naso~i kon [evrolet, Bjuik, Kadilak i GMC. Toj minatata godina be{e prv na listata na stranskite proizveduva~i na avtomobili spored proda`bata na novi vozila vo Kina, {esta godina po red. Kompanijata [angaj xeneral motors, zaedni~ka firma na Xeneral motors i na vode~kiot kineski proizveduva~ na avtomobili, [angajskata avtomobilska industrija, lani prodade okolu 1,03 milioni vozila, {to e zgolemuvawe od 42% vo odnos na 2009 godina.

MILER: GASOVODOT NABUKO E PROBLEM NA EVROPEJCITE!

azprom nema ni{to protiv izgradbata na gasovodot Nabuko, no negovoto popolnuvawe e problem na Evropejcite, izjavi pretsedatelot na Gazprom, Aleksej Miler. Toj istakna deka ako Evropejcite go sakaat Nabuko “sami treba da go izgradat”. “Nie nemame ni{to protiv. Nabuko e niven problem. Na{ata zada~a e ispolnuvawe na na{ite obvrski spored dogovorot za dostava na gas do na{ite potro{uva~i”, istakna Miler. Toj navede i deka ne e problem nekoj u~esnik vo proektot Nabuko istovremeno da u~estvuva i vo proektot Ju`en potok. Gasovodite Ju`en potok i Severen potok vo celost se vo soglasnost so ruskata strategija, kako i so strategijata na Evropskata unija vo oblasta na diverzifikacija na transportot na gas, poso~i Miler.

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oslednive nekolku nedeli Irska ja zafati nezapameten stud, so no}ni temperaturi i do minus 15 stepeni Celziusovi. Mizernoto vreme se sovpadna so raspoloènieto na irskiot narod, koj se soo~uva so poniùvawe karakteristi~no za periodot koga zemjata be{e edna od najsiroma{nite vo Evropa. Vo ku}ite na Ircite, koi mnogumina gi platija uàsno skapo (prose~nata cena na ku}a be{e 350400 iljadi evra), denovive e studeno. Evropejcite, kontinentalci, na {ega gi narekuvaat karton-ku}i. Sekako deka vo toa ima i mnogu preteruvawe, no koga doa|a zimata, taa sintagma navistina dobiva vistinska smisla. Na mnogumina vodata vo vodovodnite cevki im zamrzna, na nekoi im ispopukaa cevkite za greewe, dodeka re~isi na site zimata im vleguva niz yidovite i prozorcite, kako da se od slama. Vodata e zamrznata od ednostavna pri~ina – cevkite nasekade vo Irska se postaveni na 20 sm pod povr{inata. Irskata ekonomija vo momentov ne stoi ni{to podobro od irskata vodovodna mreà. Puka po {evovite, a ne istekuva samo zaradi studot.

Koga }e procveta i zazeleni Irska, pra{awe e dali slikata }e bide taka piktoreskna. Kratko vreme po, spored irskite sfa}awa, poniùva~koto pozajmuvawe na 85 milijardi evra od MMF i EU, gra|anite na Irska so strav go do~ekuvaat sekoe utro zatoa {to od den na den bivaat “po~esteni” so nova vest, sekoga{ negativna i sekoga{ obeshrabruva~ka. Vo izminative mesec dena obi~niot gra|anin na Irska sfati deka prv pat vo dolgata istorija na zemjata }e bide primoran da pla}a danok na vodata. Irskata site vekovi vodata ja koriste{e besplatno. Nevrabotenite se fa}aat za glava zatoa {to socijalnata pomo{ }e bide drasti~no namalena, isto kako i solidniot iznos za detski dodatok. Toa bea stolbovite nosa~i na irskiot socijalen ìvot poslednive 10-15 godini, zatoa {to od socijalna pomo{ vo ovaa zemja moè{e da se ìvee pristojno. Tolku pristojno {to od izborot me|u slabo platena rabota i socijalna pomo{, sekoj bi go odbral ova vtoroto. Im se moè{e na lu|eto, zatoa {to nevrabotenosta be{e 2%-3%, pa nitu na dràvata ne & be{e problem da im pomaga na najzagrozenite. Denes, spored oficijalnata statistika, stapkata na nevrabotenost vo Irska se dviì od 13%-14%. Dràvata ne moè pove}e da go izdrì toj tovar. Gra|anite, pak, ne moàt pove} e da gi podnesat pretstavnicite na svojata dràva, pa poslednata sondaà na javnoto mislewe pokaà deka vladeja~kata partija Fiona fejl padnala prv pat vo svojata istorija na ~etvrto mesto spored popularnosta, duri i pod [in fejn, politi~koto krilo na nekoga{ mnogu aktivnata teroristi~ka organizacija IRA. Deka na narodot mu djde preku glava pokaàa i neodamne{nite izbori na severot od zemjata, kade {to tokmu [in fejn pobedi vo trkata za edno isprazneto parlamentarno mesto. Vrti-su~i, sakaat toa da go priznaat ili ne, po dve uspe{ni decenii, Irska poleka, no sigurno go napu{ta liberalniot kapitalizam i pribeì{te nao|a vo ekonomijata na Xon Majnard Kejnz, koja ima daleku pogolema socijalna dimenzija i vo koja mnogu silna uloga ima dràvata

kako korektiven faktor na pazarot. Me|utoa, i Kenjzovata ekonomska politika treba da se znae kako da se primenuva, a irskite politi~ari na toa pole ve}e napravija golemi gre{ki, velat mnogumina irski i evropski analiti~ari. Posebna vina, spored javnoto mislewe, snosi ministerot za finansii Brajan Lenihan, koj ovie denovi e i predmet na op{t potsmev, zatoa {to ugledniot "Fajnen{al tajms" go proglasi za najlo{ minister za finansii vo EU, koj minatata godina gi ubeduva{e site deka dràvata e sposobna samata da gi servisira ogromnite dolgovi na bankite, pa vrz dano~nite obvrznici padna tovarot da se pokrijat stoticite milijardi evra {to isparile vo nivnite rizi~ni finansiski transakcii. Edna godina podocna toa se pokaà kako katastrofalen poteg. GENEZA NA PODEMOT I PADOT NA IRSKATA EKONOMIJA Za da se razbere genezata na problemot na irskite banki, treba da se vratime dve decenii nanazad. Vo toa vreme, Irska, koja be{e edna od najsiroma{nite zapadnoevropski ekonomii, ja doìvuva{e sopstvenata rapsodija. Vo tie 90-ti godini, ekonomijata raste{e, nevrabotenosta be{e nebitna stavka vo ìvotite na Ircite, a visokiot ekonomski rast i silniot izvoz go pretvorija obi~niot siroma{en irski gra|anin vo ekonomski keltski tigar. Klu~ot be{e vo niskiot danok na dobivka za kompaniite od 12,5%, {to e dvojno pomalku od korporativnite danoci vo drugite ~lenki na EU. Mnogu renomirani svetski kompanii otvorija svoi pretstavni{tva i fabriki na ostrovot. Me|u niv bea i tehnolo{kite giganti Majkrosoft, Del i Gugl. Vo prilog na seto toa ode{e i kvalitetnata rabotna sila {to ja ima{e da ja ponudi Irska, osobeno vo delot na informati~kata industrija i farmacijata, kako rezultat na nekolkudeceniskata dràvna strategija za investirawe vo obrazovanieto. Isto taka, kako relativno siroma{na ~lenka na EU, Irska dobiva{e zna~itelni finansii od evropskite fondovi. Ovoj sve` kapital go modernizira{e zemjodelskiot sektor. Na po~etokot na 1999 godina Irska go vovede ev-

RA\AWE, SMRT I VOSKRESENIE

]E IMA MNOGU POVE]E KORP RA\AWA OTKOLKU ZAKOPI Toa ne zna~i deka }e se vratat starite dobri vremiwa. No, sepak, postojat nekolku pri~ini koi navestuvaat deka startniot motor na Amerika }e se prefrli vo pogolema brzina, sozdavaj}i novi, tolku potrebni rabotni mesta

senta 2008 godina, Sekvoja kapital, golema firma za vloùvawe kapital, im odrà prezentacija na kompaniite vo koi investirala, pri {to be{e vklu~en slajd so slika od nadgrobna plo~a. Na nea pi{uva{e “Po~ivajte vo mir, dobri vremiwa". Za vreme na prezentacijata firmata gi predupredi direktorite da gi zakopaat voenite sekiri vo svoite biznisi ako sakaat da ja preìveat pretstojnata ekonomska bura. Toa se pokaà kako mudar sovet. Izminatite dve godini bea zatvoreni golem broj nepodgotveni novi kompaniii, a pretpriema~ite se borea da gi soberat potrebnite pari za po~nuvawe so rabota na proektite. No, vo 2011 godina }e ima mnogu pove}e korpo-

rativni ra|awa otkolku zakopi. Toa ne zna~i deka }e se vratat starite dobri vremiwa. No, sepak, postojat nekolku pri~ini koi navestuvaat deka startniot motor na Amerika }e se prefrli vo pogolema brzina, sozdavaj}i novi, tolku potrebni rabotni mesta. Edna od pri~inite e toa {to tro{ocite za po~nuvawe na vebbaziran biznis u{te pove}e }e se namalat. Blagodarenie na {irokodostapnata kompjuterska mo} i slobodniot softver, novite kompanii mo`at da po~nat so rabota so samo del od prethodno potrebnite tri do pet milioni dolari. Reklamnite tro{oci za novite biznisi vo svetot na informati~kata tehnologija isto taka }e se namalat so pomo{ na socijalnite platformi, kako Fejsbuk, i

mobilnite, kako Ajfon na Epl i Android na Gugl, koi im ovozmoùvaat pristap do masovniot pazar. I }e nema nedostig od pretpriema~i, osobeno sega, koga mnogu golemi firmi gi namalija fondovite za istraùvawe i razvoj. "Od pepelta na ovie kompaniski sektori }e se izdigne novata generacija na biznisi", veli Mark Xensen od konsultantskata kompanija Deloit. Druga pri~ina za optimizam e toa {to ocenite za novite kompanii se poumereni po padot, pottiknuvaj}i gi firmite za investicii koi ja izdràa burata da gi odvrzat }esiwata. Vo vtoriot kvartal od 2010 godina bea finansirani pove}e od 900 dogovori so vkupen iznos od 6,5 milijardi dolari, {to e najgolema

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Evropa vide mnogu spektakularni prikazni izminative 20 godini, no retko koja moè da se meri so podemot i padot na irskata ekonomija. Si-roma{nata i zadolèna zemja do krajot na 80-te godini za relativno kratko vreme stana keltski tigar na 90-te godini. Na krajot, balonot pukna i toa moè da ja ~ini Irska edna pettina od nejziniot nacionalen dohod godi{no, vo godinite {to sleduvaat. roto, po~na periodot na ekonomski “perverzii” za obi~niot Irec, koj odedna{ moè{e da si kupi s$ {to } e posaka. Vleguvaweto vo evrozonata zna~e{e deka kamatnite stapki vo zemjata gi sledat onie na Evropskata centralna banka i za mig kreditite stanaa isklu~itelno povolni. Povolnite krediti i rastot na imigracijata koj vo toa vreme ja zaplisnuva{e Irska (nekoga{ siroma{nata zemja od koja se iseluvaa stotici iljadi lu|e, so svojot visok standard i niskata stapka na nevrabotenost stana privle~no mesto za rabota i ìveewe na mladite od cel svet) dovede do bum na stanbenata izgradba i rast na cenite na ku}ite do granici koi dotoga{ bea te{ko zamislivi. Vladata prete`no se potpira{e na danocite od imot, dodeka bankite pozajmuvaa odnadvor pari za da ja finansiraat stanbenata izgradba. Seto toa ja ostavi Irska nepodgotvena da se soo~i so kreditnata kriza koja nadojde kako poplava. Bankite mislea deka ekonomskiot bum {to go doìvuva{e zemjata e nepovraten proces. Za àl, bea vo golema zabluda. Gradbata najte{ko be{e pogodena od krizata, cenite

na ku}ite doìveaja kolaps, bankite dojdoa vo situacija da ne moàt da gi servisiraat kreditite kon nadvor, dodeka Vladata po~na da pribira premalku dano~ni prihodi. NARODOT NE SAKA DA GI PLA]A GREVOVITE NA AL^NITE BANKARI Onie {to sakaat da bidat malku cini~ni vo seta taa nevolja }e go spomenat i socijalniot paradoks na koj denovive ukaùva irskata javnost. Vesnicite nagolemo pi{uvaat za razuzdanosta i nepristojnoto tro{ewe na javnite pari od strana na omrazenite politi~ki lideri. Novinarite ne gi mrze{e do posleden cent da ja analiziraat politikata na tro{ewe na Vladata, pa, taka, otkrija deka premierot Brajan Kouven lani potro{il 2.750 evra za boì}na elka, 4.222 evra za ~asovi po joga, okolu 3.000 evra za kokteli po usvojuvaweto na minatogodi{niot buxet. Ministerstvoto za finansii, na ~elo so Brajan Lenihan, “vloìlo” 8.500 evra vo kurs za upravuvawe so stres, a se investiralo, so ~etiricifreni iznosi, i vo holisti~ki terapii, odnosno kursevi za kognitivna

psihologija?! Neodamna, stotina iljadi gnevni Irci izlegoa na ulicite na Dablin so transparenti na koi pi{uva{e “Zapalete gi nositelite na obvrznici”, {to najdobro go opi{uva sentimentot na obi~nite gra|ani, koi baraat pad na vladata i proglasuvawe na t.n difolt na Irska, odnosno prestanuvawe na pla}aweto na site dolgovi kon doveritelite. Iako toa ne im se objasnuva na lu|eto vo dominantnite mediumi, Irska, vsu{nost, moè da gi pla}a svoite dràvni dolgovi, no na baraweto pomo{ be{e prisilena za da se za{titat doveritelite na nejzinite propadnati banki, a ne irskata ekonomija ili gra|anite. Demonstrantite na dablinskite ulici go baraa samo toa – da ne go platat tie dolgot {to go napravile drugi, vo konkretniov slu~aj lakomite bankari, koi evtinite krediti od germanskite i francuskite banki gi pretvorile vo vlogovi, i toa vo derivativi, finansiski instrumenti, koi, kako {to pokaà hipotekarnata kriza, izlegoa bezvredni. Na Ircite ednostavno ne im e jasno kade is~eznale site tie pari za koi se zadolìle bankite. Svesni se deka

PROBLEMITE SE NAYIRAA MALKU PORANO Ircite gi preplavi o~aj i zbunetost. Posledfektot na katastrofata so koja se soo~uva Irniot protest vo Dablin, odràn na polaren ska e do tolku pobolen za bankite, kompaniite stud, deluva{e kako celata irska svest da go i gra|anite zatoa {to zaradi prethodniot prona{la svojot glas i mu dala ja~ina. Sepak, procut Ircite donekade ìveeja vo sostojba na poreknuvawe. A, se slu{aa mali, no zna~ajni gla- doprva }e se vidi kolku }e mora da bidat glasni za nivnata vlada, a i po{irokata evrozona, da sovi na protest. Vo avgust 2009 godina postarite sfatat deka na lu|eto im e preku glava od onie gra|ani na Irska, nekoi od niv vo invalidski koli~ki i so pomagala za odewe, masovno izlegoa {to gi vovlekoa vo ovaa kal. na ulicite za da protestiraat protiv namaluvaweto na buxetot za zdravstvo. Vo septemvri istata godina heroj na narodot be{e Xo Meknamara, bankrotiran gradeèn pretpriema~ koj so svojot kamion za prevoz na cement se zabi vo vratata od vladinata zgrada za da prilve~e vnimanie na svojata maka. Go proglasija za “glasot na rabotnicite” protiv mo}-ta. Koga lu|eto stanaa svesni za realnite razmeri na krizata, namaluvaweto Lani, vo septemvri, bankrotiraniot i o~aen grana potro{uva~kata vo javniot sekde`nik Xo Meknamara se zabi so svojot kamion tor, beznade`noto gubewe na rabotnite vo vratata od vladinata zgrada mesta i “otrovniot” kapital na bankite,

PORATIVNI

6,5

milijardi dolari e vrednosta na 900 dogovori ostvareni vo vtoriot kvartal od 2010 godina, {to e najgolema brojka na transakcii od posledniot kvartal od 2008 godina

brojka na transakcii od posledniot kvartal od 2008 godina. Finansierite se optimisti. “2011 godina }e bide odli~na za novite kompanii", predviduva Deni Rimer od Indeks Ven~rs, koja gi poddrùva novite firmi vo Amerika i Evropa. Ova treba da bide dobra godina i za po~etnite javni ponudi, koi pretstavuvaat popularen na~in da se namamat firmite za investicii da vloùvaat, a mladite kompanii da dobijat pari za pro{iruvawe na biznisot. Vo momentov ima golem broj novi kompanii koi razvile takov profil, vklu~uvaj}i prihodi od 100 milioni dolari i pozitivna bruto-marà, a toa gi pravi privle~ni za potencijalnite investitori. Ovde se vbrojuvaat i poznatite socijalni mreì,

kako Linkdin i Fejsbuk, od koi barem edna }e izleze na berzata vo 2011 godina. Najposle, pretpriema~ite }e imaat korist od “superangelite", bogati individualci ili menaxeri na mali fondovi koi pretpo~itaat da napravat mno{tvo mali vlo`uvawa vo mali pretprijatija, namesto da go sledat tradicionalniot investiciski model na relativno golemi vlo`uvawa vo pomala grupa firmi. Dejv Meklur, koj neodamna promovira{e tehnolo{ki inkubator nare~en “500 Startuvawa" i podigna fond od 30 milioni dolari, izjavi deka o~ekuva da napravi 150-200 investicii vo tekot na narednite dve godini, od koi sekoja }e bide vo vrednost od 50.000 do 250.000 dolari. MNOGU SITNI RIBI – POVE]E RABOTNA SILA Seto toa upatuva na toa deka vo tek se strukturni promeni koi }e ja zgolemat stapkata na novoformirani kompanii vo Amerika. Ova }e & koristi na ekonomijata: firmite koi se pomladi od pet godini dominiraat vo vkupniot broj novi rabotni mesta. Dodeka mnogu golemi kompanii }e bidat pretpazlivi so vrabotuvawata vo 2011 godina, novorodenite sitni ribi }e sobiraat personal. Skepticite ja doveduvaat vo pra{awe trajnosta na ovie rabotni mesta

@itelite na Dablin svojot gnev zaradi krizata go iskaàa na ulica imaat malku premnogu "mercedesi" na pati{tata i plazma-televizori vo domovite, no toa ne go objasnuva polniot iznos na dolgot, koj, spored nekoi procenki, bi moèl da dostigne i do 500 milijardi evra. Javniot dolg oficijalno dostigna 176% od irskiot BDP, a deficitot na buxetot e 32%. Koga dràvata ne bi garantirala za bankarskiot dolg, deficitot bi bil okolu 10%, a javniot dolg okolu 60% od BDP. Irskata vlada gi prezede na sebe dolgovite na svoite banki za tie da ne propadnat, so {to podobro stoe~kite Irci, no pred s$, evropskite doveriteli, ne bi ostanale bez svoite pari. Se procenuva deka irskite banki, zaedno so onie vo Grcija, [panija i Portugalija, im dolàt na germanskite banki 515 milijardi evra, a na francuskite 400 milijardi evra. Zaradi sporedba, amerikanskite banki na zemjite od PIGS im pozajmile 113 milijardi evra, {to e pomalku i od ona {to im go pozajmile belgiskite banki. NEZAPAMETENI MERKI NA [TEDEWE Za da bide vratena pomo{ta od 85 milijardi evra, {to EU & ja odobri na Irska, zemjata }e mora da vovede merki na {tedewe, nezapameteni vo evropskata istorija. Osven ukinuvaweto na 25.000 rabotni mesta, se ka~uva i danokot na imot, se namaluva minimalnata plata (od 8,65 na 7,65 evra po ~as), se namaluvaat penziite, no ne se ~epka vo povlasteniot danok na korpo-

rativna dobivka od 12,5%, odnosno ne se ~epka vo multinacionalnite kompanii koi svoite evropski sedi{ta gi vospostavija tokmu vo Irska, za da ne mora da go pla}aat voobi~aeniot danok od 20%. Seto toa gi luti Ircite, koi se ubedeni deka pla}aat za tu|ite gre{ki, pa zaradi te{kite merki neizvesen e i opstanokot na vladeja~kata koalicija, iako noviot buxet, najrestriktiven vo ponovata irska istorija, pomina vo Parlamentot i be{e pozdraven od MMF i EU.

Premierot Brajan Kouven e “raspnat” od javnosta zaradi luksuzirawata so dr`avni pari vo vreme koga ekonomijata tone

Vo tek se strukturni promeni koi }e ja zgolemat stapkata na novoformirani kompanii vo Amerika. Ova }e & koristi na ekonomijata: firmite koi se pomladi od pet godini dominiraat vo vkupniot broj novi rabotni mesta ako se zeme predvid visokata stapka na "`rtvi" me|u mladite biznisi. No, studijata na fondacijata Eving Merion Kofman, “Po za~etokot: kolku se trajni rabotnite mesta vo novite kompanii?", zaklu~uva deka golem broj od rabotnite mesta koi gi sozdavaat novite kompanii ne is~eznuvaat. Vo 2000 godina, na primer, novoosnovanite kompanii

sozdale 3,1 milioni rabotni mesta. Pet godini podocna, firmite koi uspeale da opstanat s$ u{te imale 2,4 milioni vraboteni, {to e pove}e od tri ~etvrtini od po~etnata vkupna brojka. Zatoa, iako pretpriema~ite ne mo`at sami da ja voskresnat amerikanskata ekonomija, mo`at da & pomognat da izleze so ednata noga od grobot.

Feqton

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: GROUPON

KOMPANIJATA [TO IM PRKOSI NA GUGL I NA JAHU PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oga na 10 dekemvri vo Today Show gostin be{e Endrju Mejson, izvr{niot direktor i osnova~ na Grupon (Groupon), site o~ekuvaa spektakularen odgovor za odbienata ponuda od pribli`no 6 milijardi dolari od strana na Gugl za da ja kupi negovata kompanija. Odbivaweto se slu~i prethodniot den, pa site o~ekuvaa sveì se}avawa od sredbata. No, za ~udo, pomneweto na Mejson be{e podobro otkolku {to moèa da zamislat gleda~ite. Kako odgovor na pra{aweto, toj po~na da raskaùva dolga prikazna za toa kolku se sramel poradi negovoto sredno ime koga bil dete. Po nekolku minuti, voditelot Met Lauer go prekina vo raskaùvaweto i pove}e ne mu go postavi pra{aweto. Gordosta na Mejson, internet-kompanijata Grupon, e inovator na nova forma na marketing, koja, spored ekspertite, }e stane del od sekojdnevniot advertajzing i komercija vo taa mera vo koja i reklamite } e stanat poklasificirani. Internet-stranicata raboti na biznis-modelot “eden dogovor vo denot”, kade {to eden tip na proizvod treba da se prodade vo period od 24 ~asa. Raboteweto so ovoj nov model stana tolku uspe{no {to za edna godina se pojavija pove}e od 100 “klonovi” na ovaa internet-stranica, no, nikoj od niv ne postigna ni pribli`no tolkava ekstenzija i popularnost kako Grupon. Sepak, internet-stranicata u{te pove}e stana popularna pred

Grupon raboti na biznis-modelot “edna zdelka vo denot”, kade {to eden tip na proizvod treba da se prodade vo period od 24 ~asa. Raboteweto so ovoj nov model stana tolku uspe{no {to za edna godina se pojavija pove}e od 100 “klonovi” na ovaa internet-stranica, no, nikoj od niv ne postigna ni pribli`no tolkava ekstenzija i popularnost kako Grupon nekolku meseci, koga se pojavija {pekulaciite deka gigantot Jahu ponudil pove}e od 3 milijardi dolari za negova akvizicija. Vo noemvri se dozna i za ponudata na Gugl, koja ~ine{e 5,3 milijardi dolari, a koja pred eden mesec be{e odbiena. Po odbivaweto na ovaa ponuda, Grupon se identifikuva kako mo`en kandidat za inicijalna javna ponuda do 2013 godina.

O~ekuvanite prihodi na ovaa internet-kompanija za 2010 godina se pove}e od 500 milioni dolari. Poradi nejzinoto vodstvo na pazarot, neverojatniot rast na korisnici (1 milion novi korisnici nedelno), vo Silikonskata Dolina kompanijata ja procenuvaat na 2 milijardi dolari. Isto taka, na onlajn-pazarot za privatni investicii Sharespost akciite na Grupon se trguvaat so vrednost me|u 800 iljadi i 2 milijardi

dolari. OD IDEJA DO PARI Grupon be{e lansiran vo noemvri 2008 godina, a prv pazar za kompanijata be{e ^ikago, gradot kade {to se nao|a i jadroto na kompanijata. Prv korisnik na nivniot servis bil picarestoranot {to se nao|a na prviot kat od zgradata na nivnoto sedi{te, a zdelkata iznesuvala polovina cena od nivnite pro~ueni pici. Vedna{ potoa pazarot se pro{iri vo Boston, Wujork

i Toronto. Denes, stranicata e lokalizirana na glavnite geografski pazari kako SAD, Kanada, Brazil, Germanija, Francija, Velika Britanija, Italija, Portugalija, [panija i Japonija. Spored podatocite od oktomvri minatata godina, Grupon uslu`uva pove}e od 150 pazari vo Severna Amerika i 100 vo Evropa, Azija i Ju`na Amerika, a brojot na registrirani korisnici iznesuva 35 milioni lu|e. Idejata za Grupon se rodila kaj dene{niot izvr{en direk-

tor na kompanijata, Endrju Mejson. Podocna, idejata go osvoi vnimanieto na eden od negovite porane{ni vraboteni, Erik Lefkofski, koj nabavil 1 milion dolari, parite {to pretstavuvaat “ostanatoto”, po takvata ideja-kapital. Dali vredel toj milion za po~etna investicija ka`uva podatokot deka za pomalku od dve godini od osnovaweto, poto~no minatata godina, kompanijata be{e proceneta na 1,35 milijardi dolari. Spored izve{tajot na marketingasocijacijata na Grupon, koj be{e objaven vo magazinot “Forbs”, Grupon “proektira deka kompanijata e na pat da napravi 1 milijarda dolari od proda`bata, pobrzo od koj bilo biznis dosega”. Isto taka, Grupon denes poseduva nekolku internacionalni operacii, koi prvi~no bea sli~ni na nivniot servis, no po akviziciite bea rebrendirani pod imeto Grupon. Tuka se vklu~eni evropskata kompanija MyCityDeal, koja Grupon ja kupi vo maj minatata godina, ju`noamerikanskata ClanDescuento, kupena vo juni, i na kraj, japonskiot servis Qpod.jp i ruskiot Darberry. ru, dvata akvizirani vo avgust minatata 2010 godina. Po ovie akvizicii, Grupon ja kupi i kompanijata za mobilna telefonija Mob.ly. Na kraj, i investiciite vo Grupon porasnaa. Zna~ajna e taa na ruskata investiciska firma Digital skaj tehnoloxis, koja vo april minatava godina investira{e 135 milioni dolari vo internet-kompanijata. BIZNISOT NA GRUPON Grupon raboti na platformata od The Point, negoviot softverski prethodnik. Toj e osobeno interesen za

PRIKAZNI OD WALL STREET

FIAT CELI KON MN Dobrata proda`ba na Krajsler, kade {to Fiat ve}e ima 20% od akciite, ja zabrza namerata na Italijancite za celosna kontrola vrz amerikanskiot avtomobilski gigant

SERXO MARKIONE, MARKIONE, glaven izvr{en direktor na Fiat i Krajsler: “Dvete kompanii zaedno treba da stanat globalen svetski igra~ {to }e proizveduva {est milioni avtomobili do 2014 godina”.

efot na Fiat, Serxo Markione, napreduva vo svojot ambiciozen plan da sozdade svetski avtomobilski gigant od kompanijata. Otkako ja realizira{e idejata da go podeli Fiat na dva dela, prviot za zemjodelski ma{ini i kamioni i vtoriot za avtomobili, vedna{ se nafati so slednata cel: steknuvawe mnozinski udel vo Krajsler.

[

Ovoj ~ekor na Markione sleduva otkako poslednite finansiski izve{tai poka`uvaat deka proda`bata na vozilata na Krajsler porasnala pove} e otkolku {to predviduvale analiti~arite, a kompanijata se podgotvuva za lansirawe novi modeli bazirani na platformite od pomalite modeli na Fiat, koi se poekonomi~ni. Vakvata sostojba pridonese za podgotovka na Fiat za zgolemuvawe na momental-

noto 20-procentno u~estvo vo Krajsler na 51%, pobrzo otkolku {to o~ekuvaa mnogumina vo industrijata. “Mislam deka e mo`no. Ne velam deka sigurno }e se slu~i, no mo`no e da otideme na pove}e od 50% so na{eto u~estvo vo Krajsler dokolku kompanijata odlu~i da izleze na pazarot vo 2011 godina”, istakna Serxo Markione, koj pokraj toa {to e glaven izvr{en direktor na Fiat, istata funkcija ja izvr{uva i vo

Krajsler. Fiat ja prezede kontrolata vo Krajsler so otkupot na 20% od negovite akcii vo 2009 godina, otkako Krajsler se spasi od bankrot so pomo{ na vladini pari, a za vozvrat dade tehnologija za pomali, poekonomi~ni i poekolo{ki avtomobili, kako i menaxerska ekspertiza. Godinava e sigurno deka Fiat postepeno }e se zdobie so u{te 15% od akciite na Krajsler, so {to negovoto

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

O~ekuvanite prihodi na ovaa internetkompanija za 2010 godina se pove}e od 500 milioni dolari. Poradi nejzinoto vodstvo na pazarot, neverojatniot rast na korisnici (1 milion novi korisnici nedelno), vo Silikonskata Dolina kompanijata ja procenuvaat na 2 milijardi dolari prodava~ite na malo i nudi popusti za odredeni artikli i uslugi. So pomo{ na servisot korisnicite moàt da dobijat popust, koj moè da se aktivira samo pod uslov da bidat zainteresirani minimalen broj u~esnici vo programata. Dokolku ne e postignat opredeleniot minimum, nikoj ne ja dobiva zdelkata toj den. Za da dobiete popust, neophodno e da kupite kupon od servisot na internet-stranicata, da go ispe~atite i da go pokaète na prodava~ot. Ova go namaluva i rizikot za prodava~ite, a od druga strana, e dobro za kompanijata. So oddeluvawe

Feqton

INVESTITORI ERIC LEFKOFSKI i BRAD KEYWELL (1 MILION DOLARI) NEW ENTERPRISE ASSOCIATES (6,8 MILIONI DOLARI) DIGITAL SKY TECHNOLOGIES, BATTERY VENTURES, ACCEL PARTNERS, i NEW ENTERPRISE ASSOCIATES (135 MILIONI DOLARI)

ENDRJU MEJSON eseliot 30-godi{en osnova~ i izvr{en Vdirektor na Grupon, Endrju Mejson, neodamna ja odbi ponudata od 6 milijardi dolari, pari koi gi dava Gugl za da stane korisnik na negovata kompanija. Porasnal vo Pitsburg, a vo 1999 godina se preselil vo îkago, kade {to diplomiral muzi~ki nauki na Univerzitetot Nortvestern. Po amaterskite obidi za razvivawe softver, vo 2006 godina Mejson ja razvil Policy Tree, vizuelizira~ka alatka za politi~ka debata, za koja osvoi stipendija na Univerzitetot za javna politika vo îkago. Kako i sekoj realist, po tri meseci se otkaàl od politikata za da odgovori na ponudata za osnovawe na The Point, platformata od koja se rodi Grupon.

ENDRJU MEJSON na naslovnata stranica od magazinot Forb

od sumata na zdelkata od prodava~ite, Grupon pravi ogromni pari. Sepak, ne site ja imaat ~esta da rabotat so Grupon. Postojat nekolku bisnisi za koi Grupon odbiva da gi ponudi svoite servisi, a del od niv se streli{tata, klinikite za abortirawe, ordinaciite za plasti~na hirurgija i striptiz-barovite. Za razlika od klasificiraniot advertajzing, participacijata ne gi ~ini ni{to trgovcite “zaka~eni” na Grupon. A i biznis-modelot raboti za da se osiguri deka ponudata e naso~ena kon

vistinskite mu{terii koi se zainteresirani za odreden proizvod ili servis. Koga Grupon se probiva na nekoj nov pazar, prvenstveno po~nuva so identifikacija na uspe{nite lokalni biznisi od strana na odredena grupa vraboteni zadol`eni za istra`uvawe na lokalniot pazar. Koga tie }e najdat biznis so nenaplateni dogovori, pristapuvaat, go objasnuvaat modelot i koristat nekoja od socijalnite stranici za da ja promoviraat idejata. Bidej}i pazarot na Grupon primarno e sostaven od

mladi, educirani, ènski klienti, dogovorite ~esto se fokusirani na pazarite za zdravje, fitnes i ubavina. Sepak, i ovoj biznis-model ima potencijalni problemi. Taka, na primer, uspe{na zdelka moè privremeno da propadne bidej}i biznisot bil mal, a mu{teriite vo golem broj, so {to se zgolemuva rizikot klientite da bidat nezadovolni ili da ne moè da proizvede dovolno za da izleze vo presret na pobaruva~kata. Golema prodavnica kako GAP moè da se snajde so 445 iljadi kuponi vo nacionalna zdelka, no pomal biznis odedna{ moè da bide preplaven so mu{terii. Isto taka, za lokalnite trgovci i prodava~i e te{ko da go privle~at interesot na Grupon za odredena zdelka, a spored “Volstrit ùrnal”,

Grupon odbiva sedum od sekoi osum mo`ni dogovori ponudeni od prodava~ite. DALI GRUPON SPIE MIRNO? Vo Severna Amerika postojat okolu 200 internetstranici sli~ni na Grupon, od koi mno{tvo li~at edni na drugi i se sli~ni vo boite, fontovite, pa duri i logoata. Na svetsko nivo, vakvi internet-stranici se pove}e od 500, od koi samo 100 se vo Kina. Sepak, pred pomalku od mesec dena, samo eden rival, Living Social, be{e opi{an kako seriozen konkurent na Grupon. Iako samite ponudi na gigantite od internet-tehnologijata govorat za prepoznatlivosta i unikatnosta na Grupon, samo ~etiri dena po novogodi{nata proslava na blogot na Grupon, a

potoa i na mediumite za tehnologija, be{e objavena kolumna na prviot ~ovek na Grupon. Vo svoeto izlagawe Mejson dade objasnuvawe zo{to Grupon ne ja usluùva Avstralija, koja, vsu{nost, e eden od pogolemite pazari vo svetot. “Proliferacijata na klonovi na Grupon na svetsko nivo e dobro dokumentirana. No, samo eden odreden klon vo Avstralija, nare~en Skupon, kreiran od bra}ata Gabi i Hezi Lejbovi~, go pravi na{iot ìvot teòk”, otvoreno pi{uva Mejson.Spored negovoto objasnuvawe, ovoj klon oti{ol podaleku vo svojata namera, pa duri i go otkupil domejnot Groupon.com. au, so {to na kompanijata na Mejson ednostavno & e odzemen internet-prostorot za probivawe na avstraliskiot pazar. Za da go re{i problemot, Grupon im ponudil okolu 286 iljadi dolari na osnova~ite na negoviot avstraliski klon, bra}ata Lejbovi~, za da im go prodadat domejnot, no tie ja odbile ponudata. Vo momentov, povikuvaj} i se na avtorskite prava, Mejson pokrenal tu`ba do Skupon. Sepak, kako {to samiot objasnuva, do kone~no re{enie }e dojde po godina dena. Vakvite zapleti go otvoraat pra{aweto za ponatamo{nata idnina na Grupon, koj, kako {to kaàvme, vedna{ po pojavuvaweto dobi golem broj imitacii. Za volja na vistinata, za tie {to gi sozdadoa klonovite tie pretstavuvaat vistinski profit. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za korporacijata Mozila, koja momentalno e bez ~ovek na kormiloto

NOZINSKI UDEL VO KRAJSLER u~estvo }e iznesuva 35% vo kompanijata. No, za da stigne do posakuvanite 51% od kompanijata, Fiat }e mora da go isplati dolgot {to go ima Krajsler kaj amerikanskata i kanadskata Vlada. Analiti~arite smetaat deka postoi golema mo`nost ovaa isplata da se slu~i vo tekot na vtoriot kvartal od godinata, {to }e mu ovozmo`i na Fiat da se stekne so neophodnite 16%, po pomala cena od taa {to bi ja postignale akciite koga kompanijata }e prodol`i so berzanska kotacija. Proda`bite na Krajsler gi zasili noviot model

na Jeep Grand Cherokee i nekoi ostanati modeli, a slednite dve godini treba da izlezat u{te 12 novi modeli bazirani vrz platformite na Fiat. Naredniot ~ekor koj planira da go prezeme Markione e da go vrati Krajsler povtorno na Wujor{kata berza, za {to toj prethodno najavi deka e mo`no vo vtorata polovina od 2011 godina. Analiti~arite o~ekuvaat spojuvawe na dvete kompanii godinava, iako Markione izjavi deka barem zasega toa ne e vo negovite prioriteti. “Pravnoto spojuvawe na dvete kompanii nema mnogu da ni go smeni `ivotot, za-

toa {to i dvete kompanii ve}e se integrirani na industriska osnova”, veli Markione. Oddeluvaweto na Fiat Industrial, vo koj vleguvaat ma{ini za zemjodelstvo, grade`ni ma{ini i kamionite Iveco, pretstavuva istoriska promena vo 111-godi{nata istorija na kompanijata, inaku, najgolem industriski koncern i rabotodavec vo Italija. Ova e klu~en ~ekor kon realiziraweto na celta na Markione za formirawe globalen avtomobilski igra~ so pomo{ na Krajsler i proizvodstvo na 6 milioni avtomobili godi{no do 2014 godina.

Pravnoto spojuvawe na dvete kompanii nema mnogu da go promeni nivnoto rabotewe, zatoa {to tie ve}e se integrirani na industriska osnova.

FunBusiness

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

AVTO[OU VO DETROIT

AVTOMOBILITE [TO SITE SAKAAT DA GI VIDAT! r d op{ta procenka r c }e prisustvuvaat r u u na saemskata prezentr 65.000 posetiteli,, koi spored acija, pove}e nema da moraat da gi izbegnuvaat kapkite voda {to te~at od iskr{eniot acija pokriv, }e uìvaat vo daleku pokvalitetna hrana, a i pultovite kade {to }e bidat izloèni eksponatite se potpolno novi. Organizatorot godinava se pogriì da go zaìvee Detroit, barem na nekolku dena SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

arednata nedela o~ite na avtomobilskata industrija }e bidat vpereni vo Detroit, kade {to od 15 do 23 januari }e se odrì godi{niot saem na avtomobili. Tokmu ova avtomobilsko {ou e edinstvenata relikvija {to ostana od nekoga{nata “imperija” na Detroit i amerikanskoto proizvodstvo na motorni vozila, pretstaveno vo “golemoto trio” Xeneral Motors, Ford i Krajsler. Avtomobilite od SAD ve}e odamna ne se konkurentni, a “trojkata” s$ u{te e ìva samo poradi subvenciite na federalnata vlada i ogromnite napori za prodolùvawe na bitkata za preìvuvawe, koja trae od samite po~etoci na hipotekarnata kriza. Zatoa, pak, amerikanskiot pazar e biten kako nikoga{ dosega za evropskite i aziskite kompanii. To~no e deka Kina i Indija poleka go prezemaat primatot na SAD kako pazari so najgolem potencijal za proda`ba na novi avtomobili, no, sepak, barem vo momentov, “Vujko

Sem” e s$ u{te dovolno silen i bogat za da go privle~e najdobroto od svetot na ~etiri trkala. Deka ne{to se slu~uva vo Detroit ni kaùva i podatokot deka lokalnata vlast odvoi 80 milioni dolari za sanacija i modernizirawe na Kobo centarot, koj minatata godina be{e vo navistina bedna sosotojba. 65.000 posetiteli, koi spored op{tata procenka }e prisustvuvaat na saemskata prezentacija, pove}e nema da moraat da gi izbegnuvaat kapkite voda {to te~at od iskr{eniot pokriv, }e uìvaat vo daleku pokvalitetna hrana, a i pultovite kade {to }e bidat izloèni eksponatite se potpolno novi. Organizatorot godinava se pogriì da go zaìvee Detroit, barem na nekolku dena. MISTERIOZNIOT PORШE Po pauza od ~etiri godini, vo Detroit se vra}a Por{e. Germanskiot brend godinava uìva re~isi misti~na popularnost, otkako mena-xerite od [tutgart najavija deka na saemot }e go pretstavat svojot supermodel. Dali se raboti za hibrid ili elektri~en bolid s$ u{te e nepoznato. Od toa {to zasega e proiz-lezeno od nacrtite na Por{e, supermodelot izgleda navistina super, no za da

se potvrdat glasinite, ovoj avtomobil }e treba najprvin da bide viden. Tokmu poradi ovaa reputacija na noviot Por{e, organizatorot o~ekuva i najgolemata tiskanica da bide pod pultot na ova vozilo, po {to i supermodelot e smesten vo centralniot del na najgolemata hala, kade {to ima najmnogu prostor. Inaku, samiot fakt {to Detroit e izbran od strana na Por{e da bide mestoto kade {to }e bide promoviran noviot avtomobil, mnogumina ve} e go prokomentiraa kako fakt deka krizata vo ovoj grad e ve}e zavr{ena. ELEKTRI^EN "MERCEDES" Bura Bu od reakcii i voodu{evuvawe se o~ekuva da predizvika i modelot na Mero~ cedes, ced SLS AMG E-Cell. Toa e super sportsko, elektri~no vozilo i e kopija na SLS AMG ele Gullwing, vreden 183.000.00 dolari. 2010 Gullw godina verojatno godi }e bbide zapametena kako po~etok na erata na ekonomi~ni i ekolo{ki erat sportski avtomobili. Iako Merspor cedes dolgo vreme opstojuva{e cede promeni, sepak, na na ovie o krajot postigna najmnogu, a kraj najdobra potvrda za toa e najd “supersoni~niot” elektri~en “sup bolid. boli HJUNDAI VELOSTER ju`nokorejskata Se o~ekuva o avtoindustrija vo Detroit da avto dobie najgolem broj aplauzi za noviot model na Hjundai, nasloven kako "veloster". Se raboti za sportski avtomobil od tipot 2+2 kupe, so visoki performansi i, razbirlivo, optimalna niska potro{uva~ka. Se o~ekuva "ve-

Najmnogu interes od publikata se o~ekuva za noviot model na Por{e

PET BONUSI KOI VREDAT POVE]E OD VA[ATA @IVOTNA ZARABOTKA

KE^AP, HRANA I SOFTVER ZA [AMPI Mnogumina smetaat deka najgolemite izvr{ni direktori se preplateni, no drugata

strana se sprotivstavuva so argumentot deka platata e garancija za rabotata i deka so ograni~uvaweto na platata }e se zagrozi konkurentnosta i transparentnosta vo korporativniot svet

ostoi golema verojatnost deka najgolemite izvr{ni direktori vo SAD imaat godi{ni bonusi koi ja nadminuvaat zarabotkata na eden prose~en Amerikanec vo tekot na celata negova kariera. Spored izve{taite, fakultetski obrazovanite lu|e moàt da zarabotat okolu 2,1 milioni dolari vo tekot na celiot ìvot. Tie so magisterska diploma moàt da zarabotat 2,5 milioni dolari, a tie koi imaat samo sredno obrazovanie moàt da zarabotat samo polovina od taa suma – 1,2 milioni dolari. Iako najgolemiot del od bonusite na kompaniite od berzanskiot indeks S&P 500 s$ u{te ne se objaveni, eve nekoi od najgolemite korporaciski “bosovi" vo natprevarot za titulata “najdebel bonus vo 2010 godina" i {to napravile za da gi zarabotat.

LERI ELISON – car na softverot

LOJD BLENKFIN, IZVR[EN DIREKTOR I PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA GOLDMAN SAKS Zasnovan na neodamne{nite ceni na akciite na Goldman Saks, se o~ekuva zna~itelno da porasne bonusot na izvr{niot direktor Lojd Blenkfin za 2010 g., bidej}i izvr{nite direktori na ovaa investiciska banka }e ja dobijat svojata odlo`ena isplata od prethodnite fiskalni godini. Vo 2009 godina bonusot na Blenkfin – finansiski opcii vo vrednost od 9 milioni dolari so petgodi{en rok za proda`ba – za mnogumina pretstavuva{e {okantno razo~aruvawe, vo sporedba so negovata zarabotka od 68,5 milioni dolari vo 2007 godina. VILIJAM XONSON, PRETSEDATEL NA H.X. HAJNC Bonusot na gospodarot na ke~apot – koj & se

priklu~i na kompanijata vo 1982 godina – porasna za 17,6% vo 2010 godina i dostigna 8,6 milioni dolari. Za vreme na svojot mandat, Xonson ja pro{iri kompanijata, pred s$ vo Azija, a pod negov nadzor godi{nata proda`ba na biznisot so ke~ap so sedi{te vo Pensilvanija dostigna vrednost pogolema od 10 milijardi dolari. Vo 2010 godina neto-prihodite na Hajnc dostignaa 882,34 milioni dolari, {to pretstavuva porast od 4,4% vo odnos na minatata godina. LORENS ELISON, IZVR[EN DIREKTOR NA ORAKL Lorens Elison, koosnova~ot na softverskata imperija, e eden od vrvnite kandidati za ru{ewe na rekordite za 2010 godina. Podatocite poka`uvaat deka vo 2009 godina Elison ja primil najgolemata godi{na plata, vklu~uvaj} i 6,1 milioni dolari vo pari~en nadomest i

FunBusiness

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

FORMULA: PAMELA ANDERSON

Noviot model na kupe od Mini go nosi imeto "pejsmen koncept"

GOLA ZARABOTUVA MILIONI!?

koto” prodolènie taa bi go zamenila Dejvid Hazelhof, koj vo originalnata serija be{e predvodnik na spasuva~kiot tim. Anderson ~estopati ja povtoruva re~enicata “Pove}e bi odela gola, otkolku da nosam krzno”. Taa e i ekskluziven ~len na dru{tvoto za za{tita na ìvotnite PETTA. Pamela mnogu ~esto gi potsetuva lu|eto okolu sebe deka saka da go odrì zborot, pa nekolku pati pozira{e kako od “majka rodena”, pokriena so sinteti~ka koà, vo znak na protest protiv modnata industrija, kade {to na golemo se kreiraat obleki i obuvki izraboteni od ìvotinska koà i krzno. Pamela Anderson e seks-simbol, no sekoj koj smeta deka taa e glupava i lesna ènska, mnogu gre{i. Taa e uspe{na biznis-èna, koja nau~ila izvonredno dobro da pliva vo svetot na “ajkulite”. Za nea mnogumina }e re~at deka gola i bosa gi zarabotuva svoite milioni, {to do nekade e to~no, no vo isto vreme d a se b i d e b e z par~e obleka vo dru{tvo na producenti, reìseri i magnati od {ou-biznisot e verojatno najn e p o sa k u v a nata situacija za sekoja mlada devojka.

ovogodi{niot broj na "Plejboj" po 13-ti, rekorden, pat na naslovnata stranica go objavi likot i teloto na Pamela Anderson, planetarniot seks-simbol i najomileniot “~uvar na plaà”. Prv pat Pamela gostuva{e vo "Plejboj" vo dale~nata 1989 godina, koga s$ u{te rabote{e kako model, a nejzinite gradi bea vo normalna golemina. Po vgraduvaweto na silikonskite implanti po~nuva i nejzinata mnogu uspe{na akterska kariera, a poziraweto za "Plejboj" samo redovna popatna stanica, kolku odvremenavreme da se proveri kondicijata. 44-godi{nata akterka pokaà i dobar oset za biznis pri nejzinata posledna poseta na Crna Gora. Spored izve{taite na mediumite od ovaa zemja, Pamela }e investira vo sinxir na ekolo{ki hoteli. “Po Abu Dabi, Crna Gora e mojata najprofi-tabilna destinacija”, izjavi pred novinarite Anderson, najavuvaj}i deka e mo`no na crnogorskiot breg da se snimi i prodolènie od kultnata serija “ûvari na plaàta”, kade {to taa ja dostigna internacionalnata slava. Da, nejzinite telesni atributi bea vo perfektna kombinacija so sp a s u v a~ k i ot pliva~ki kostum, po {to publikata od celiot svet ednostavno polude po Pamela Anderson. Vo “crnogors-

Mercedes }e bide pretstaven so svojot elektri~en bolid

To~no e deka Kina i Indija poleka go prezemaat pri-

matot na SAD kako pazari so najgolem potencijal za proda`ba na novi avtomobili, no, sepak, barem vo momentov, "Vujko Sem” e s$ u{te dovolno silen i bogat za da go privle~e najdobroto od svetot na ~etiri trkala loster" da bide daleku poevtin od modelite na Por{e ili Mercedes, a spored predviduvawata }e bide namenet za pomladata publika. Cenata s$ u{te ne e precizirana, no mnogumina o~ekuvaat za nekolku meseci eden kup modeli "veloster" da krstosuvaat niz ridi{tata na Beverli Hils. BMV 1 SERIJA M KUPE Dolgo najavuvaniot model na BMV od serijata M kupe svoeto debi }e go do`ivee vo Detroit. Na pazarot ovoj avtomobil }e se pojavi na-prolet, a e izraboten vo duhot na svoite prethodnici. Motorot izraboten od aluminium ovozmo`uva mo}nost od 340 kowski sili, zabrzuvawe od 0 do 100 kilometri na ~as za 4,7 sekudni i maksimalna brzina od 250 kilometri. Deka ova kupe na BMV }e bide mnogu skapo delumno

ni otkriva podatokot deka e planirana limitirana proizvodstvena linija od samo 2.500 edinici. MINI PEJSMEN KONCEPT Od Mini vo Detroit }e bide pretstaven noviot model "pejsmen koncept". Iako se raboti za ubedlivo najmaliot avtomobil {to }e bide del od saemot, organizatorot o~ekuva golem del od vnimanieto da bide naso~en i kon ova vozilo. Malku ~udi {to novoto vozilo na Mini e so ~etiri vrati, iako e najaveno kako kupe. Motorot e 1,6-litarski so respektabilni 230 kowski sili. Za nekolku meseci }e po~ne i redovnata proda`ba na ovoj model po cena od 22.000 dolari.

IONSKI PLATI 78,4 milioni dolari vo akcii i opcii. So ogled na dobrata rabota na Orakl vo 2010 godina, nema da n$ iznenadi ako ovoj bonus se zgolemi. Vo 2010 godina proda`bata na Orakl dostigna 26,82 milijardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 15,34%, a neto-prihodite iznesuvaat 6,14 milijardi dolari, (zgolemuvawe od 9,69%). MARK PARKER, PRETSEDATEL I IZVR[EN DIREKTOR NA NAJK Iako ne e najgolemiot iznos vo dru{tvoto na vlijatelni izvr{ni direktori, sepak, bonusot na Parker, koj iznesuva{e 4,4 milioni dolari, porasna za celi 393%. Parker, koj & se priklu~i na kompanijata vo 1979 godina kako dizajner na obuvki, ja razvi i ja pro{iri sferata na maloproda`ba na sportski brendovi, vlu~uvaj}i gi vo nea i Kol Haan, Konvers i Harli interne{nal. Iako proda`bata vo 2010 godina se zgolemi za pomalku od 1% i iznesuva 19,01 milijardi dolari, zarabotkata na Najk raste. Vo 2010 godina kompanijata ostvari neto-prihodi od 1,91 milijardi dolari, {to pretstavuva porast od 28,25%. DONI SMIT, PRETSEDATEL I IZVR[EN DIREKTOR NA KORPORACIJATA TAJSON FUDS Vo tekot na svojata prva godina kako lider na

LOJD BLENKFIN – s$ u{te na vrvot kom a ija a za prerabotka kompanijata rerabo ka za hrana ra a Smit dobi pari~en bonus od 3,8 milioni dolari. Smit, koj prethodno rabote{e kako zamenik-pretsedatel na oddelot za `ivina i pri-gotvena hrana, dobi dopolnitelen nadomest, koj vklu~uva{e plata od 855.577 dolari i akcii/opcii vo vrednost od okolu 4 milioni dolari, spored ABC News. Sepak, minatata godina prehranbeniot gigant do`ivea spektakularno vra} awe na pazarot. Po nekolku burni godini i neto-zaguba od 547 milioni dolari vo 2009 godina, Tajson vo 2010 godina mu se vrati na profitot - ostvari neto-prihodi od 780 milioni dolari.

Po rekorden, 13-ti, pat Pamela Anderson e na naslovnata stranica od "Plejboj" K

Rabota / Osiguruvawe / Zdravstvo / IT

Izbor na aktuelni oglasi ZEMJEDELSTVO, [UMARSTVO, DRVNA INDUSTRIJA

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.12.2010 UKIM Zemjodelski institut Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na: -eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Zainteresiranite treba da dostavat vo ~etiri primeroci diploma,biografija,spisok na stru~ni i nau~ni trudovi i po eden primerok od trudovite. Prijavite da se dostavat vo UKIM Zemjodelski institut-Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski”-bb. Prijavite da se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.12.2010 MEDIA DOT KOM, brzo raste~ka firma so 4 godi{no iskustvo vo oblasta na informati~kata tehnologija vo R.Makedonija, i ima potreba od: -3 Marketing agenti/softver prezenteri. Od kandidatite se bara da imaat op{ti poznavawa od programskite tehnologii i razvoj na internet aplikacii, odli~no poznavawe na Angliskiot jazik, podgotvenost za patuvawe vo stranstvo kako i da bidat posveteni, precizni, dinami~ni, samoinicija-tivni i kolegijalni. -3-Veb programeri (ASP,ASP NET) Od kandidatite se bara da imaat prethodno rabotno iskustvo,napredni poznavawa od programskite tehnolo-gii razvoj na internet aplikacii (ASP. NET), rabota so relacioni bazi na podatoci (Oracle,MySQL,MsSQL), odli~no poznavawe na Angliskiot jazik. Kandidatite e potrebno da bidat kolegijalni,samoinicijativni i podgotveni za timska rabota. -3 Office asistenti. Od kandidatite potrebno se baraat poznavawa so rabota na kompjuter, lojalnost,kolegijalnost i posvetenost na rabotata. Na kandidatite }e im bide dadena mo`nost za stru~no usovr{uvawe preku sledewe na kursevi,polagawe na ispiti i steknuvawe na sertifi-kati. Kandidatite so sertifikati od oblasta na informati~kata tehnologija }e imaat prednost. Prijavite da se pra}aat na e-mail vrabotuvanje@mdc.com.mk, najdocna do 10 Januari 2011 godina. Zainteresirani kandidati svoite aplikacii mo`et da gi podnesat i preku veb stranata na MEDIA DOT KOM na slednata adresa: www.mdc.com.mk PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dràvni pravobraniteli vo Dràvnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na:Skopje,Bitola, Tetovo,[tip,Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at. ZDRASTVO Izvor: Ve~er

Objaveno: 04.01.2011 JZU Zdravstven dom Veles raspi{uva javen konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Zdravstven dom Veles Rokot za prijavuvawe na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Zainteresiranite kandidati prijavite i potrebnite dokumenti treba da gi dostavat vo Arhivata na JZU Zdravstven dom Veles ili po po{ta na ul.[efki Sali br.5 Veles, vo rok od 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SAMO VO PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Menaxment / HR

PRETPLATETE SE NA

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 10.01.2011 / PONEDELNIK

Konferencii i saemi

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za radio i TV voditeli, spikeri i prezenteri Sekoj ponedelnik Zorba Konsalting Besplatno predavawe za metodot Power Reading 11.01.2011 In Optimum Makedonija Kurs za ofis menaxer

Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Refresh your English - using the power of persuasion and inﬂuence 12.01 - 13.01.11 CS Global

Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Crash Course - How to write CV and Cover Letter 14.01.11

CS Global Efektivna komunikacija pri proda`ba 17.01 - 18.01.11 CS Global Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Improve your employability skills!!! 17.01.11 CS Global Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

SVETSKI KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011 - MAKEDONIJA 21 – 25 septemvri, 2011 - Ohrid, Makedonija

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina. Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

ORGANIZATORI: MAKEDONSKA REGIONALNA SEKCIJA NA EHEDG Konsalting i trening centar KLU^ PRVO SOOP[TENIE Vo imeto na EHEDG International i Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG gi pokanuvame site nau~ni rabotnici, istraùva~i, profesionalci, kompanii, kako i pretstavnici na vladini i nevladini institucii koi rabotat vo oblasta na higiensko inènerstvo i dizajn, proizvodstvo i prerabotka na hrana, kvalitet i bezbednost na hrana, inovativni tehnologii, novi trendovi vo bezbednost na hrana, dezinfekcija i sanitacija, da zemat u~estvo na SVETSKIOT KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011, koj }e se odrì od 21 do 25 septemvri, 2011 godina, vo hotel Granit, Ohrid, Republika Makedonija. Na ovoj isklu~itelno vaèn nastan se o~ekuva da prisustvuvaat pretstavnici od golem broj na kompanii i nau~ni institucii, od site zemji ~lenki na ovaa me|unarodna organizacija, kako: Germanija, Holandija, Belgija, Italija, Francija, [panija, [vedska, Danska, Norve{ka, Finska, [vajcarija, Polska, Ukraina, Rusija, Ermenija, SAD, Japonija, Tajland i dr. (www.ehedg.org).

PRVITE DVA DENA OD KONGRESOT SE POSVETENI NA PREZENTIRAWE NA STRU^NI I NAU^NI TRUDOVI NA SLEDNIVE TEMI: Sekcija 1. Higiensko in`enerstvo i dizajn (oprema i komponenti, principi, uslugi i materijali) Sekcija 2. Kvalitet i bezbednost na hrana Sekcija 3. Prehranbena tehnologija (proizvodstvo na hrana) Kraen rok za prijavuvawe na apstraktite e 31.03.2011, a na kompletnite trudovi e 31.05.2011 god. Rabotni jazici na Kongresot se makedonski i angliski. Site trudovi }e bidat recenzirani od strana na me|unaroden nau~en odbor. Zbornikot na kompletni trudovi }e bide objaven do po~etokot na kongresot vo EHEDG Journal of Hygienic Engineering and Design. Upatstvo za izrabotka na apstraktite kako i informacii za cenata za kotizacija se objaveni na veb stranata na Kongersot: www.ehedg.mk. Trudovite za koi nema da bide platena kotizacija nema da bidat objaveni. Tretiot den od Kongresot e rezerviran za brokerski nastan kade pretstavnici od stopanstvoto, akademijata i istra`uva~kite instituti }e imaat mo`nost da ostvarat B2B sredbi. Pove}e detali za na~inot na prijavuvawe na ovoj nastan }e najdete na veb stranata na Kongresot: www.ehedg.mk, na tel: 3211 - 422 ili na: contact@key.com.mk. Vi blagodarime na u~estvoto!

Prof. D-r Vladimir Kakurinov Pretsedatel na Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA