204 Kapital 12 01 2011 by Kapital Media Group

DIVOIZGRADENITE FABRIKI NEMA DA SE LEGALIZIRAAT ZA EDNO EVRO

]E GI IZDR@I LI CRNA REKA SITE PLANOVI NA HARTIJA?!

FIRMITE PRVO DA GO KUPAT DR@AVNOTO ZEMJI[TE, PA DA GO LEGALIZIRAAT OBJEKTOT

VLADA: GRCIJA NEMA DA PRAVI PROBLEM ZA ^EBREN I GALI[TE

STRANA 2-3

STRANA 9

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NAMESTO REORGANIZACIJA, POIZVESNA E LIKVIDACIJA NA MLEKARNICATA

PA\A VO VODA BIZNIS-PLANOT NA RADEVSKI ZA SVEDMILK?! OTKAKO EDINSTVENIOT ZAINTERESIRAN INVESTITOR, @IVKO RADEVSKI, GO DOSTAVI PLANOT ZA REORGANIZACIJA NA SVEDMILK, NAJGOLEMITE DOVERITELI SE NEZADOVOLNI OD BIZNISPLANOT. STANUVA SÈ POIZVESNO DEKA PROPADNATATA MLEKARNICA NEMA DA PRORABOTI VO SKORO VREME sreda.12. januari. 2011 | broj 203 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 11

DENES, ^ITAJTE

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 11.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

11,11% 0,23% 0 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 447,67 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

96,29 96 1,50%

EKONOMSKATA KRIZA NE GI ZAGROZI KASITE NA PARTIITE

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.01) 2.315

MBI 10

2.310 2.305 2.300 2.295 2.290 2.285 2.280 2.275 2.270 03.1

05.1

07.1

09.1

11.1

R@ Institut }e investira 819.000 evra STRANA 10

PRIHODITE NA POLITI^KITE PARTII RASTAT POVE]E OTKOLKU NA KOMPANIITE KOLKU POTRO[IJA POLITI^KITE PARTII VO 2008 I 2009 GODINA

STRANA 11

VMRO-DPMNE SDSM DUI DPA

2008 360.000 338.000 88.000 -

2009 661.000 413.000 216.000 98.000

STRANA 7

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI JOVANOVSK

ETI^KA DIVOGRADBA DIVOGRAD STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TR TRPESKI

DOLARIZA DOLARIZACIJA, EVROIZACIJA I EVROIZAC FUNKCIITE FUNKCII PARITE NA PARIT STRANA 14

(VO EVRA)

Akcionerite dozvolija dokapitalizacija na Komercijalna za 10 milioni evra

MINISTEROT IVANOVSKI DO JULI ]E JA BROI, PA POTOA ]E JA REFORMIRA ADMINISTRACIJATA!

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

KASATA NA PARTIITE E SVETOST STRANA 12-13

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 12 JANUARI 2011

KASATA NA PARTIITE E SVETOST

novite i donatorite zatoa {to ja zajaknale doverbata {to ja uìvaat kaj ~lenstvoto. U{te da ni be{e jasno na {to se temeli ovaa doverba. Moèbi na vrabotuvawata vo javnata administracija ili na vetuvawata za vrabotuvaAko makedonskite wa? Moèbi na biznisite politi~ki partii kotiraa koi im gi dava dràvata na Makedonskata berza, na nekolku firmi, koi po nikoj nema{e da kupuva terkot na hrvatskata Fimi nivni akcii zatoa {to media (mileni~kata na se maksimalno netransIvo Sanader), za nekolku parentni. Retko koj inves- godini finansiski rastat titor moè da gi razbere kako niedna druga komnivnite finansiski panija vo svetot? Moèbi izve{tai, vo koi naj~esta na o~ekuvawata deka za stavka e “drugi rashodi”. vreme na izborite }e padne I tolku! Nikoj i ne saka nekoja para, a po izborite da kaè {to zna~at ovie i rabotno mesto ako se rashodi na partiite, koi smeni vlasta? iznesuvaat stotici iljadi Legitimno e pravoto na evra. Nikoj i ne znae {to ~lenovite da ja finanzna~at zatoa {to niedna siraat partijata vo koja dràvna institucija ne veruvaat. Legitimno e i se griì za toa kako se pravoto na partijata da polni i prazni kasata im vetuva mnogu raboti na na politi~kite partii. ~lenovite i na gra|anite. A, taa ne e prazna, tuku No, legitimna i so zakon s$ popolna. naloèna e i obvrskata na Problemot i ne e tolku dràvata da gi kontrolira golem za “investitopoliti~kite partii, kako rite” zatoa {to tie i {to ja kontrolira sekoja taka gi finansiraat firma. U{te pove}e {to partiite. Samo {to politi~kite partii se vo nitu pra{uvaat, nitu nadle`nost i na Dràvsakaat da znaat za {to niot zavod za revizija. politi~arite gi tro{at Ne moè na voljata na nivnite pari, koi gi politi~arite da bide davaat kako ~lenarina, ostaveno dali tie }e donacii, sponzorstva, po- gi objavat vo javnosta daroci. Tie davaat pari finansiskite izve{tai kolku da bidat mirni, ili ne. Zakonot ne dozno ~esto i za da dobijat voluva partiite da krijat nekoj biznis od dràvata. kolku pari potro{ile A davaat s$ pove}e. Duri za reklami, predizboren ni svetskata ekonomska marketing i kampawi, kriza, koja gi namali mediumska politi~ka vojna prihodite na kompaniite so konkurencijata. Nekolku i buxetite na gra|anite, godini politi~kite partii ne be{e pre~ka tie pove} se najgolemi klienti na e da go odvrzat keseto mediumite, ama ne i najkoga stanuva zbor za dohodovni. Od nelogi~ni i finansiskata sostojba na nepazarni principi tie dopartiite. Za politi~arite bivaat popusti od duri 90% ne smee da ima kriza. i toa se smeta za normalno Tie, pak, se falat deka gi vo dràvava. Pa, koj e toj zasluìle parite od ~le- odgovoren menaxer {to

FIRMITE PRVO DR@AVNOTO ZE LEGALIZIRAAT

SPASIJKA JOVANOVA j jovanova@kapital.com.mk @ p

}e sklu~i takov biznis so politi~arite? [to ne dobie nekoj drug oglasuva~ tolkav popust? Ima mnogu rabota za nadle`nite dr`avni instutucii koga stanuva zbor za finansiskoto rabotewe na politi~kite partii. Problemot e samo dali nekoj toa saka da go kontrolira ili ne. Dokolku ne dobivaat finansiski izve{tai od partiite, kako {to tvrdat, toga{ neka go povikaat na pomo{ Javnoto obvinitelstvo. Sekoja partija {to nema da dade ot~et kolku pari potro{ila za vreme na izbori ili vo neizborna godina treba da bide kazneta. Barem dosega takvo ne{to ne se slu~ilo. Kako {to ne se slu~ilo ni partiite da dadat finansiski ot~et vo javnosta. “Kapital” plati 4.000 denari za da gi dobie finansiskite izve{tai na partiite od Centralniot registar, kolku {to si e redovnata taksa na ovaa institucija za dostava na ~ij bilo finansiski izve{taj.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Е namalena vrednosta na vkupniot otkup na zemjodelski proizvodi vo noemvri 2010 godina, sporedeno so istiot mesec lani. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vo noemvri se otkupeni zemjodelski proizvodi vo vrednost od 696.376 iljadi denari, pri {to vrednosta na otkupenite zemjodelski proizvodi od individualnite zemjodelski proizvoditeli e namalena za 67,2%, a proda`bata od sopstvenoto proizvodstvo na pretprijatijata e namalena za 10,4%. Namaluvawe na vrednosta na otkupenite i prodadenite zemjodelski proizvodi e zabeleàno kaj: ìtata, industriskite i gradinarskite rastenija, grozjeto, dobitokot, mlekoto, mle~nite proizvodi, koàta i volnata i ribata, dodeka kaj fura`nite rastenija, alkoholnite pijalaci i ìvinata i jajcata se zabeleùva zgolemuvawe na vrednosta na otkupenite i prodadenite zemjodelski proizvodi.

DIVOIZGRADENITE FABRIKI NEMA DA SE LEGAL

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

46,9%

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Pogolem del od divoizgradenite fabriki vo Makedonija se porane{ni dr`avni kompanii, koi denes se privatni. S$ u{te ne se znae dali tie }e bidat opfateni so predlo`eniot zakon za legalizacija na divogradbite ili }e se nosi nov za niv SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Predlo`eniot zakon za legalizacija na divogradbite, osven za individualni ku}i za domuvawe, }e va`i i za delovni objekti, fabriki, pogoni za proizvodstvo, magacini, servisi i stovari{ta koi se nelegalno izgradeni. No, tie }e se legaliziraat po standardna cena, a ne po edno evro za metar kvadraten. Sekoja

op{tina ima razli~ni ceni za komunalii, a dopolnitelno, sopstvenicite na ovie objekti }e treba da platat i za izrabotka na elaborati, proekti, dokazi za priklu~ok na komunalna infrastruktura, kako i proekt za fakti~kata sostojba na bespravnata gradba. Spored ekspertite, legalizacijata nema da odi lesno. Tie velat deka golem del od ovie objekti se porane{ni dr`avni kompanii, koi se privatizirani, no s$ u{te go nemaat zemji{teto vo svoe vladenie. Toa, spored ekspertite, }e pretstavuva dopolnitelen problem i tro{ok pri procesot na

ZORAN ZAEV GRADONAÂLNIK NA STRUMICA “Najdobro re{enie e cenite za legalizacija na divogradbite da bidat isti i za delovnite objekti i za individualnite ku}i. Sekoj da si plati kolku {to iznesuva cenata za komunalii vo op{tinata. Taka gradona~alnicite moèbi }e odlu~at da dadat i namaluvawe na cenite, rok na pla}awe od {est godini i prodolèn rok za sobirawe na dokumentacijata.”

Navigator

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

LIDERI

RADMILA [E]ERINSKA

e se otka`uva od celta da ja ubedi i makedonskata i evropskata politi~ka scena deka Makedonija treba da otvori u{te nekolku klu~ni pra{awa na patot kon EU

NE IM BE[E DENOT

MILO[ BUGARIN

topanskata komora na Srbija }e gi sobere srpskite i hrvatskite grade`ni kompanii na edno mesto za da im obezbedi rabota vo Libija

QUP^O [VRGOVSKI

elikopterskata nesre}a, vo koja zaginaa 11 pripadnici na ARM, e u{te eden minus za javniot obvinitel, bidej}i ovoj slu~aj tri godini nema razre{nica

ALEKSANDAR LUKA[ENKO

krainskiot pretsedatel s$ pove}e gazi po nervite na Evropskata unija, koja go obvinuva za nedostig od demokratija

LIZIRAAT ZA EDNO EVRO

DA GO KUPAT EMJI[TE, PA DA GO OBJEKTOT ASOCIJACIJATA NA ARHITEKTI BARA DA SE POVLE^E ZAKONOT

POVLASTENA CENA ZA IZRABOTKA NA ELABORAT

Asocijacijata na arhitekti na Makedonija (AAM) preku otvoreno pismo do Vladata bara da se povle~e predlog-zakonot za legalizacija na bespravno izgradenite gradbi. Vo AAM velat deka so vaka predloèniot zakon, odnosno so “nesoodvetnite planerski i ureduva~ki aktivnosti se pravi upad vo sistemot”. “Smetame deka odredbite na zakonot se presloèni, preskapi i neprimenlivi za najgolem broj lu|e. Predloènata svoevidna amnestija ne e potkrepena so elementarna argumentacija, taka {to se zabeleùva izmestenosta na celnata grupa, otstapuvawe od principite na dobroto upravuvawe. O~igledno nedostiga povikuvawe i usoglasenost so vaè~kite zakoni, koi se vo direktna korelacija so su{tinata na predloèniot zakon, a toa se zakonite za gradewe, sopstvenost i drugi stvarni prava, ìvotna sredina, katastar, grade`no zemji{te i za danok na imot”, soop{ti AAM.

Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, v~era ostvari sredba so Komorata na ovlasteni geodeti, na koja bilo dogovoreno dokolku se izglasa Zakonot za legalizacija na divogradbite da se formira povlastena cena za izrabotka na geodetski elaborat. Na sredbata, na koja prisustvuval i direktorot na Agencijata za katastar, bilo dogovoreno i formirawe na poseben {alter koj edinstveno }e raboti na izdavawe dokumenti potrebni za implementacija na Zakonot.

legalizacija. Tome Kostadinovski, sopstvenik na firmata Konstruktor i ~len na UO na Sojuzot na stopanski komori, veli deka e neophodno da se donese ili nov zakon za legali-zacija na delovnite objekti ili vo ve} e postoe~kiot da se dodadat ~lenovi, za toj da bide funkcionalen i primenliv. “Prvo, lo{o e {to ovoj zakon ne gi opfa}a site divogradbi, kako {to se stanbenite zgradi. Vtoro, mora da se re{i titularnata sopstvenost vrz zemji{teto, zatoa {to ima mnogu fabriki koi nemaat vakva sopstvenost. Zatoa, mora prvo da se sprovedat zakonite za grade`no zemji{te i za denacionalizacija, zatoa {to denes s$ {to ne e vo sopstvenost na fizi~ko i pravno lice se vodi kako sopstvenost na dràvata”, veli Kostadinov. Toj kako primer gi poso~uva fabrikite Ohis i del od @elezarnica, koi s$ u{te se nao|aat na dràvno zemji{te i kade {to }e mora prvo da se otkupi zemji{teto za da se legaliziraat. SLO@ENA PROCEDURA?! Vo Ohis s$ u{te ne znaat dali }e bidat opfateni so ovoj zakon. “Glavno, site objekti vo krugot na fabrikata se legalni, eventualno po katnost moèbi treba ne{to da se doregulira. No, jas ne znam dali Ohis }e bide opfatena so ovoj zakon. Poradi sega{nata sostojba, vo koja ne znaeme dali

}e odime na proda`ba ili ne, institirame Vladata da kaè dali }e & go prodade zemji{teto na Ohis ili na potencijalniot investitor. S$ u{te nemame odgovor kako }e se odvivaat rabotite”, veli Pece Jovevski, direktor na Ohis. Tokmu poradi kompliciranata procedura, fabrikata za proizvodstvo na elektromotori Rade Kon~ar nema namera da go legalizira zemji{teto. “Za Rade Kon~ar da moè da se legalizira prvo }e treba da go otkupime zemji{teto, koe ~ini 2.700 denari za metar kvadraten, a ima povr{ina od 100.000 metri kvadratni. Toa ~ini mnogu, ama ne e samo toa pri~inata. Zemji{teto e vo sopstvenost na holdingot, odnosno na aparatnata tehnika, a objektite se na dru{tvata koi, pak, ne moàt da go kupat zemji{teto zatoa {to gi nemaat vo vladenie objektite. Dokolku so nekakva odluka im se prenese vo vladenie, toga{ tie spored lokaciskata postavenost treba da prifatat da si go otkupat zemji{teto. Toa e mnogu komplicirano i te{ko deka }e se slu~i naskoro”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar. Vo sekoja op{tina dràvnoto zemji{te se prodava po pazarni ceni, a vo Skopje dostignuva i do 15 evra. Dokolku, pak, treba da se dooformi parcelata, cenite se dviàt od 200 do 400 evra za metar kvadraten vo

centralnoto gradsko podra~je. Site ovie proceduri, spored ekspertite, go kompliciraat procesot za legalizacija i bilo nevozmo`no taa da se sprovede za {est meseci. GRADONA^ALNICITE GO PRIFA]AAT ZAKONOT ZA DELOVNI OBJEKTI Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, smeta deka Zakonot za legalizacija na divogradbite e dobar edinstveno za fabrikite i delovnite objekti, zatoa {to sopstvenicite }e pla}aat po pazarni ceni utvrdeni od op{tinite. Spored nego, takviot princip treba da se primeni i za individualnite ku}i, zatoa {to bilo nevozmo`no so cena od edno evro za metar kvadraten koja bilo op{tina da izgradi pat, kanalizacija, trotoar, da donese struja, odnosno infrastruktura, koja mora da se izgradi. “Celta na zakonot e vo red, me|utoa, mora da pretrpi promeni i dopolnuvawa so odredeni ~lenovi, so koi }e se potencira deka infrastrukturata okolu objektite }e se gradi so samopridones na gra|anite, odnosno so dopolnitelno pla}awe”, veli Zaev. Toj pozitivno go ocenuva i zakonot za stopanskite objekti. Spored nego, za legalizacija na proizvodstven pogon vo Strumica sopstvenikot }e treba da plati 3.800 denari za komunalii za metar kvadraten, a za magacin 1.900 denari. Noseweto na urbanisti~kiot plan }e go ~ini 600 evra po hektar, elaboratot 100 do 150 evra, izrabotka na proektot pet evra od metar kvadraten i administrativnite taksi okolu 1.200 denari. Spored Zaev, seto toa vredelo za sopstvenikot da go ima vo vladenie

zemji{teto. Iako ekspertite smetaat deka so zakonot }e profitiraat samo urbanistite koi }e ja podgotvuvaat dokumentacijata i dràvata, o~ekuvawata se deka zakonot }e se izglasa najdocna do krajot na mart. So zakonot }e bidat opfateni divoizgradenite semejni ku}i, potkrovja, balkoni, garaì, no i fabriki, pogoni za proizvodstvo, magacini, servisi i stovari{ta. Stanbeni zgradi ne }e moè da se legaliziraat.

IK POBEDNIK

KONE^NO IPARD

Isplateni se prvite sredstva od IPARD programata vo Makedonija nameneta za ruralen razvoj i zemjodelstvo. Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj isplati sredstva od IPARD na kompanijata Mikasta po uspe{noto realizirawe na investicijata - sistem za navodnuvawe kapka po kapka i mul~er. u Korisnikot dobi 275 iiljadi denari od koi 206 iljadi od EU, a 69 iljadi od iljad makedonskiot buxet. maked Sredstvata moèbi ne se golemi, Sreds no se simboli~no va`ni, kako den kkoga Makedonija zapo~na da gi koristi prvite evropski pari za zemjodelstvo. So ovoj o poteg prviot ~ovek Toni Dimovski, na Agencijata, Ag odrà lekcija kako treba da se ekipira, angaìra i da raboti ekipi edna dràvna institucija od koja vo golema mera zavisi iskoristuvaweto na evropskite iskor fondovi. fondo

TONI DIMOVSKI Negoviot pat voop{to ne be{e lesen, no za sre}a, IPARD vo Makedonija ne e mislovna imenka, kako {to se mnogu drugi evropski fondovi. Dimovski zaslu`uva da bide pofalen za negovata posvetenost i anga`iranost da se nadminat del od problemite i ograni~uva~kite faktori koi se pojavija pri prviot javen povik za IPARD, so koj bea staveni na raspolagawe 24,3 milioni evra. Na toj povik bea dostaveni 133 barawa, a se klu~eni 27 dogovori za proekti vredni 3,8 milioni evra. Osven ve}e isplatenata firma, u{te {est investicii se realizirani i se ~eka nivna isplata. Godinava Agencijata za finansiska poddr{ka planira da objavi u{te tri IPARD oglasi.

GUBITNIK

VIKILIKS PRED BANKROT!?

Otkako go krena svetot na noze so svojata kreacija, famoznata internet-stranica Vikiliks, Xulijan Asan`, koj{to nekoi svetski mediumi go proglasija za ~ovek na 2010 godina, sega veli deka negovoto “~edo” moè i da ne preìvee. Internetstranicata koja izminative dva meseci objavi iljadnici doverlivi diplomatski dokumenti, spored Asan`, gubi po 500 iljadi evra nedelno, zatoa {to nejzinite smetki se blokirani i taa ne moè da prima pari od donatori. Toj veli deka vo Vikiliks se obiduvaat da odgovorat na ovie opstrukcii, no negovoto vlijanie vrz rabotata na internet-stranicata vo momentov e onevozmoèno, zatoa {to toj se nao|a vo pritvor vo Britanija, a e osomni~en i vo [vedska za siluvawe na dve èni, dodeka, pak, SAD go baraat za da mu sudat za {pionaà. Asan` mnogumina vo svetot go smetaat za heroj i borec za demokratija, zatoa {to se

XULIJAN ASAN@ zalaga za transparentnost vo donesuvaweto politi~ki odluki i me|unarodnite odnosi, dodeka, pak, pove}emina oficijalni li~nosti, prete`no amerikanski, go osudija protekuvaweto na doverlivi informacii {to se slu~uva na negovata stranica, smetaj}i deka so toa direktno se zagrozuvaat `ivotite na lu|eto koi bile sorabotnici na SAD vo borbata protiv terorizmot. Nekoi duri otidoa do tamu {to samiot Asan` go proglasija za terorist. Vo me|uvreme, dodeka sudbinata na Vikiliks ostanuva neizvesna, ostanuva da lebdi dilemata za toa kolku pojavata na Asan` i negovata internet-stranica e “slu~ajna” rabota ili, pak, e del od nekoja pogolema igra {to nie obi~nite smrtnici ne ja razbirame.

MISLA NA DENOT

PECE JOVEVSKI DIREKTOR NA OHIS “Glavno, site objekti vo krugot na fabrikata se legalni, eventualno po katnost mo`ebi treba ne{to da se doregulira, iako jas ne znam dali Ohis }e bide opfatena so ovoj Zakon. Poradi sostojbata vo koja se nao|ame, ne znaeme dali }e odime na proda`ba ili ne, insistirame Vladata da ka`e dali }e & go prodade zemji{teto na Ohis ili na potencijalniot investitor. S$ u{te nemame odgovor od Vladata kako }e se odvivaat rabotite.”

IDEITE I SPOSOBNOSTA POSTOJANO DA GI GENERIRATE POVTORNO ]E BIDAT DEL OD NAJCENETITE VE[TINI NA NOVOTO STOLETIE

MAJKL PORTER SVETSKI POZNAT PROFESOR PO BIZNIS-ADMINISTRACIJA

Navigator

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

REGION

0-24

...DIPLOMATSKA SREDBA

...ZDRU@ENA POLICISKA AKCIJA

...@ENATA SI GO ^UVA MA@OT!

Andonovski se sretna so Ben~ina

Policiite na BiH i Srbija sprovedoa “Kamen”

Mirjana Sanader mu pi{a na Helsin{kiot komitet

ràvniot sekretar od SEP, Jovan Andonovski, se sretna so dràvniot sekretar od MNR na Slovenija, Dragoùba Ben~ina. Ben~ina dade klu~ni soveti za podobruvawe na evrointegrativniot proces na Makedonija.

o ramkite na akcijata “Kamen” na teritorijata na Bosna i Hercegovina i Srbija se pronajdeni okolu 50 ukradeni avtomobili i dekoderi za kra`bi. Policijata pronajde i pove} e od 100 dokazni materijali za ovoj slu~aj.

oprugata na porane{niot premier na Hrvatska, Mirjana S Sanader, podnese pismo do Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava poradi prekr{uvawe na pravata od mediumite, organite

na vlasta i edna hrvatska banka.

REAKCIJA NA DIREKTOROT NA SPORTSKIOT CENTAR BORIS TRAJKOVSKI

CENATA NA VIP STOLÊ E 15.582, A PLUS 18% DDV IZNESUVA 18.386 DENARI Sakam da & ukaàm na javnosta deka cenata na edno VIP koèno stol~e so specijalen mehanizam za transformacija ~ini 15.582 denari, plus 18% DDV, {to e ednakvo na 18.386 denari za stol~e o objaveniot tekst na novinarot Viktorija Milanovska vo dnevniot vesnik “Kapital” izjavata ne e to~no napi{ana. Izjavata koja be{e dadena be{e slednava: Na derbito me|u ko{arkarskite klubovi MZT i Rabotni~ki bea o{teteni 238 stol~iwa, za {to imame zapisnik za napravenata {teta, koj e potpi{an i prifaten od ko{arkarskiot klub Rabotni~ki. Na dobra volja na menaxmentot na sportskiot centar za razvoj na ovie dva kluba i op{t razvoj na sportot i naviva~kiot duh kaj gra|anite, re{ivme da ja vloìme na{ata zaliha, so koja }e mu pomogneme na Rabotni~ki da plati pomal del od {tetata (spogodba soglasno Zakonot za obligacioni odnosi). No, bidej}i na{ata dobra volja be{e zloupotrebena od klubot i profakturata od Energomarket, koja im be{e uredno dostavena, ne be{e platena, bevme primorani da vospostavime obligacionen odnos vrz osnova na Zakonot za javni nabavki (postapka so pregovarawe bez ob-

javuvawe javen oglas vrz osnova na ~len 142, stav 6, postapka koja e objavena vo Biroto za javni nabavki. KK Rabotni~ki ne postapi i po dogovorot za zakup na arenata, so koj be{e obvrzan da gi osigura natprevarot i posetitelite. Nie kako objekt raspolagame so osiguruvawe za posetiteli i za inventar, no osiguruvaweto za inventar ne vaì za sportski natprevari i za koncerti. Raspolagame i so bankarska garancija od Energomarket za plateniot avans i da ja sanirame {tetata, bidej}i o{tetena be{e 30% od VIP loàta. Nie, zaradi tehni~ki pri~ini i estetika na VIP loàta, moravme da gi nabavime istite stol~iwa, {to e logi~no. Istite stol~iwa pri izgradba na salata se nabaveni od istata firma po 0,3% poniska cena, zaradi faktot {to koga se gradela salata transportot bil realiziran so ~etiri {leperi koi patuvale od [panija, a sega se tri paleti. Sakam da & ukaàm na javnosta deka cenata na edno VIP koèno stol~e

3 FAKTI ZA...

120 400 2,18

ILJADA DOLARI IZNESUVA GODI[NATA PLATA NA IZRAELSKIOT PREMIER, BENJAMIN NETANJAHU, OBJAVI TOJ NA SVOJATA FEJSBUK STRANICA ILJADA DOLARI GODI[NO ZARABOTUVA AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL, BARAK OBAMA, OBJAVIJA IZRAELSKITE MEDIUMI MILIONI DOLARI GODI[NO ZARABOTUVA PREMIEROT NA SINGAPUR, LI SJEN LUNG, KOJ E NAJDOBRO PLATEN POLITI^AR

so specijalen mehanizam za transformacija ~ini 15.582 denari, plus 18%

DDV, {to e ednakvo na 18.386 denari za stol~e, {to novinarkata najvero-

jatno ne go razbrala ubavo, pa dodeka istraùvala preku hoteli od Ohrid, a moèla direktno od Energomarket vedna{ da ja dobie vistinata, koja se soglasuva so mojata izjava. Firmata Energomarket od Skopje na nekoj od slu`benicite na nekoj od ohridskite hoteli, koj ne bil seriozen vo pristapot, mu kaàla kolku ~ini edno stol~e bez DDV, a toa e sumata 15.582 denari. Potenciram deka SC Boris Trajkovski gi kupuva stol~iwata po 15.582 denari, {to na faktura, plus DDV, iznesuva 18.386 denari. Zna~i, vo tekstot kade {to pi{uva deka sportskiot centar pla} a 300 evra, a firmata dala ponuda od 250 evra e klasi~na nebuloza i obid da se uni{ti ugledot na brendot koj go postignavme. Javnata nabavka e vo visina od 1.250.248 denari, sredstva koi se od ogromno zna~ewe za sportskiot centar. No, ve}e e podnesena tu`ba i se nadevame deka parni~nata postapka }e bide vo na{a korist zaradi raspolagawe so relevantni dokazi (zapisnik prifaten i

potpi{an od subjektot KK Rabotni~ki, snimki so kamera i sliki so fotoaparat). No, ovojpat nema da barame da se plati {teta na 68 VIP stol~iwa, tuku na celata {teta. Site informacii za ovaa tema mo`at da se dobijat vo SC Boris Trajkovski ili vo Energomarket Skopje i da dobijat precizna informacija. Menaxmentot na SC Boris Trajkovski e dostapen i otvoren za sekoj gra|anin na Makedonija za svojot delokrug na funkcionalnost i producira usluga so kvalitet na profesionalno nivo i dostojno pridonesuva za razvoj na sportot i sportskata kultura vo RM, a i na me|unaroden plan. Osven stol~iwata, napravena be{e {teta i na elektri~nata instalacija, koja se procenuva na 500.000 denari. Isto taka bea o{teteni i del od sanitarnite jazli, ~ija {teta iznesuva okolu 200.000 denari. Sevkupno napravenata {teta iznesuva 700.000 denari. RATKO KAPU[EVSKI

specijalist po pravni nauki, direktor na sportskiot centar Boris Trajkovski

PROCENKI... IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

VLADINITE MERKI ZA EKONOMSKI RAST NE GI DADOA O^EKUVANITE REZULTATI

rogramata na Vladata za ekonomsko zakrepnuvawee ne gi dade rezultatite koi oi gi is~ekuvavme, taka ka {to treba poodlu~no ~no da gi sproveduvame ame i nadgradime, oceni pretsedatelot na Hrvatska, Ivo Josipovi}, komentiraj}i entiraj}i gi novite podatoci za porast na nevrabotenosta i poskapuvaweto eto na gorivoto. “Treba brzo i odlu~no da ja sproveduvame programata, no taa treba da se nadgradi, najprvin preku dano~nite refor-mi, a potoa i so strukturni promeni vo dr`avnata upravaa i lokalnata samouprava”, izjavi Josipovi}.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

POÎTUVANI ÎTATELI, POVTORNO SE ÎTAME OD SREDA, 19 JANUARI 2011

Intervju

6 PREGLED VESTI

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

AMBASADOROT KEKE[I GI PRETSTAVI PLANOVITE NA UNGARSKOTO PRETSEDATELSTVO

UNGARIJA BI POMAGALA ZA IMETO, AMA PRO[IRUVAWETO NA EU NE E PRIORITET! BENÎNA: AKO POBARAAT SKOPJE I ATINA, EU ]E POMOGNE ZA IMETO vropskata unija gi poddrùva razgovorite {to se vodat pod pokrovitelstvo na ON za iznao|awe re{enie na gr~ko-makedonskiot spor za imeto koj e uslov za otvorawe na pristapnite pregovori so Makedonija, a eventualno vklu~uvawe na Unijata vo toj proces e mo`no dokolku dvete strani se dogovorat za toa. Ova vo intervju za MIA go izjavi Dragoquba Ben~ina, dràven sekretar vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Slovenija. "EU vo pove}e navrati ja naglasi poddr{kata za pregovorite {to se vodat pod pokrovitelstvo na ON. Fakt e deka zemjite-~lenki na EU se isto taka i ~lenki na ON i tie site ja odobruvaat ramkata za iznao|awe re{enie. Sepak, za poaktivno vklu~uvawe na EU moè da se zboruva dokolku toa bide dogovoreno me|u dvete strani involvirani vo sporot. Vo sekoj slu~aj, sredba so posrednikot vo razgovorite, Metju Nimic, e zakaàna ve}e sledniot mesec i o~ekuvame progres vo vistinska nasoka koj }e dovede do iznao|awe re{enie. Slovenija }e poddrì sekoe re{enie koe e zaemno prifateno i koe }e dovede do progres", re~e Ben~ina i dodade deka vo me|uvreme, dodeka se pregovara, najdobro za Makedonija e da se fokusira na evropskoto zakonodavstvo. Ben~ina izrazi deka e zadovolna {to Ungarija e aktuelen pretsedava~ so EU i veruva deka Ungarcite vo ovoj kontekst }e storat s$ {to moàt za da pomognat.

UKIM NE GI PRIFA]A PREDLO@ENITE IZMENI NA ZAKONOT ZA VISOKO OBRAZOVANIE niverzitetot Sv. Kiril i Metodij pobara povlekuvawe na predlog-izmenite na Zakonot za visoko obrazovanie, ponudeni od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Pretstavnicite na edinicite na UKIM donele vakva odluka na v~era{nata sednica na Rektorskata uprava. "Rektorskata uprava predlaga najprvin da se donese strategija, odnosno programa za ostvaruvawe i razvoj na visokoobrazovnata dejnost vo Republika Makedonija za periodot 2011-2021 godina, a duri potoa da se pristapi kon donesuvawe na zakon za visokoto obrazovanie so koj celokupnata problematika vo visokoto obrazovanie bi se normirala", se veli vo soop{tenieto {to go isprati Rektoratot na skopskiot univerzitet. UKIM smeta deka vo podgotovkata na tie dva dokumenta so svoj kadar treba zadol`itelno da u~estvuvaat site univerziteti vo Makedonija. Ministerstvoto za obrazovanie najavi deka vo 2011 godina }e raboti na izmeni so cel podobruvawe na Zakonot za visoko obrazovanie.

UNGARSKIOT AMBASADOR VO GRCIJA: BEZ RE[ENO IME, NEMA INTEGRACIJA ZA MAKEDONIJA ko ne se re{i makedonsko–gr~kiot problem za imeto, FIROM ne moè da dobie datum za otpo~nuvawe pristapni pregovori, veli Jozef Tot, ungarski ambasador vo Grcija. -Dvete strani treba seriozno da sfatat deka bez re{enie na problemot ne moè da ima napredok, a toa bi moèlo da ima i posledici vo odnosite me|u dvete zemji, no isto taka i vo po{irokiot region. Isto taka moè da vlijae i na imixot na Evropskata Unija. Vtoro, treba vredno da rabotime da prodolìme so podgotovkite na FIROM za da moè da gi ispolni site kriteriumi za ~lenstvo. Amasadorot Tot pred gr~kite pratenici i minsiterot za nadvore{ni raboti Dimitris Drucas gi pretstavi preioritetite za pretsedatelstvuvaweto na Ungarija so Evropskata Unija.

Dodeka vicepremierot Vasko Naumovski o~ekuva deka 2011 godina, so Ungarija kako pretsedava~, }e bide klu~na za integracijata na Makedonija, opozicijata tvrdi nitu Brisel, nitu Budimpe{ta ne mo`at da pomognat. Re{enieto e vo triagolnikot Skopje – Atina – Wujork KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ro{iruvaweto na EU ne e popularno vo mnogu dràvi-~lenki, no Makedonija moè da smeta na na{ata poddr{ka na toj pat, dokolku se usvojat preporakite od Sovetot. Nie gi poddrùvame pregovorite za sporot za imeto {to se vodat pod pokrovitelstvo na OON, no podgotveni sme da se vklu~ime i aktivno, ako toa bide pobarano od nas. Ova e porakata na ambasadorot od zemjata pretsedava~ so EU vo narednite {est meseci, Ungarija, Ferenc Keke{i, do makedonskata vlast. Keke{i, sepak, pora~a deka prioriteti za Ungarija pred s$ }e bidat ekonom-

skite pra{awa, nadminuvawe na svetskata kriza, otvorawe novi rabotni mesta, posilna ekonomska sorabotka me|u dràvite, zajaknuvawe na instituciite i na kulturniot diverzitet. Pretsedatelot na Sovetot za evrointegracija, Radmila [e}erinska, na ova odgovori deka ne e iznenadena {to Makedonija s$ pomalku o~ekuva od sekoja nova zemja-pretsedava~, oti bez re{en spor za imeto nikoj nema {to da ni ponudi. “Re{enieto ne e nitu vo Brisel, nitu vo Budimpe{ta. Re{enieto za evropskata integracija na Makedonija e vo triagolnikot Skopje –Atina –Wujork. Ovoj triagolnik, za àl, se pokaà kako bermudski za na{iot evropski brod”, izjavi taa.

[e}erinska veli deka e razo~arana {to Makedonija ve}e nema nitu plan za nejzinata integracija, za razlika od dr`avite sosedi, koi imaat agenda do koga bi stanale ~lenki: “Srpskiot pretsedatel Boris Tadi} im veti na Srbite deka do 2016 godina }e se trudi da ja vnese dr`avata vo EU. Na{iot plan za po~nuvawe na pregovori vo 2010 godina padna vo voda. Ottoga{, nikoj ne spomnuva nekoj nareden datum, nemame plan, a Makedonija so sekoe pretsedatelstvo se nao|a s$ podolu na listata na interes na Brisel”. Vicepremierot Vasko Naumovski izrazi nade` deka tokmu vo 2011 godina }e se slu~i nekakov poseriozen napredok, oti “Makedonija geografski, istoriski i civilizaciski pripa|ala na Evropa”.

TITO PETKOVSKI: UNGARSKIOT PREMIER ORBAN E AVTOKRAT KAKO GRUEVSKI! Skandal predizvika izlagaweto na pratenikot i lider na NSDP, Tito Petkovski, koj vo svojot govor za prioritetite na ungarskoto pretsedatelstvo go sporedi premierot na Ungarija so premierot Nikola Gruevski, so ocenka deka i dvajcata se totalitaristi i vladeat so diktatura. “Premierot na Ungarija, Viktor Orban, e nacionalist, se bori za golema Ungarija, toj e avtokrat so apsolutna kontrola na dr`avata. So noviot zakon za mediumi gi stavi site mediumi pod svoja kontrola. Ja naru{i i nezavisnosta na sudstvoto. Sistem na vladeewe {to e ist kako ovoj na Gruevski”. Reagira{e ungarskiot ambasador Keke{i, so ocenka deka e neprimerno

da se spomnuvaat premierite i deka treba da se raboti na odr`uvawe na prijatelskite odnosi me|u dvete zemji. Pratenicite na VMRO–DPMNE odnesuvaweto na Petkovski go ocenija kako svesno dadena izjava za da se na{teti na procesot na integracija. Pobaraa itno izvinuvawe, no Petkovski ka`a deka nema namera da se izvini, oti stoi zad sekoj zbor.

IZMENITE NA IZBORNIOT ZAKONIK PREDLO@ENI OD OPOZICIJATA PRED SOBRANIETO

DUI: PREDLOGOT NA SDSM ZA ETNI^KITE KVOTI E NEUSTAVEN! MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

agarantiranite prateni~ki mesta za pomalite etni~ki zaednici povtorno predizvikaa najburna diskusija na sobraniskata rasprava za predlog-izmenite na Izborniot zakonik predloèni od SDSM. Najgolemata albanska partija, DUI, koja se pla{i deka so prifa} aweto na predlogot moè da bide zagrozen Badinteroviot princip {to go spre~uva nadglasuvaweto na Albancite, èstoko se nafrli vrz inicijativata na SDSM.

"Predlogot na SDSM e krajno neseriozen i odi protiv ustavnite odredbi, poradi {to }e padne na Ustaven sud. Apsurd e pratenikot izbran od etni~kite listi da ne moè da gi {titi interesite na svojata zaednica preku glasawe po Badinter, a izbranite na listite na politi~kite partii da moàt da go koristat ovoj mehanizam", istakna pratenikot na DUI, Rafis Aqiti. Za da go uveri Aqiti deka na Albancite ne im se zakanuva nikakva opasnost od predloènoto re{enie, pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, re~e deka SDSM

}e go prifati sekoj amandman od DUI vo pravec na obezbeduvawe na Badinteroviot princip. VMRO-DPMNE ja poddrùva idejata za zagarantirani etni~ki kvoti vo Parlamentot, no pod uslov da se postigne naj{irok moèn konsenzus. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Zoran Petreski, istakna deka vladeja~kata partija nema da gi poddrì izmenite na Izborniot zakonik predloèni od SDSM, za{to predlogot na Vladata za menuvawe na Zakonikot, koj ve}e go razgleduvaat OBSE i ODIHR, "sodrì s$ {to e dobro od predlogot na SDSM, bez nelogi~nostite i

neustavnosta". Za SDSM, tokmu sli~nosta so vladiniot predlog e vistinska pri~ina za poddr{ka na nivniot predlog i od strana na vladeja~kite partii. Bu~kovski potrebata od {to poitno donesuvawe na Zakonikot {to }e garantira fer i demokratski izbori go obrazlo`i so tezata deka "na narodot ne mu se ~eka do mart 2011, kako {to se raspolo`eni da ~ekaat VMRO-DPMNE poradi strav od izbori". "Sfatete go ovoj na{ predlog kako podgotovka za izbori. Ova ne e euforija proizlezena od mar{ot na opoziciskiot front", re~e Bu~kovski.

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KARPO[ NA LETO ]E DOJAVA VO SKOPJE

VLADATA NE ZNAE NA KOLKU LU\E DELI PLATI SO BUXETSKI PARI

MINISTEROT IVANOVSKI DO JULI ]E JA BROI, PA POTOA ]E JA REFORMIRA ADMINISTRACIJATA! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ladata nitu znae kolk u iznesuva brojot na javnite slu`benici vo dràvata, nitu, pak, zasega asega planira namaluvawe naa obemnata i prenatruana administracija. Minpana isterot sterot Ivo Ivanovski, koj odd po~etokot na ovaa godina rakovodi akovodi so novoto Ministerstvo sterstvo za informati~ko op{testvo p{testvo i administracija, na v~era{nata pres-konferencija istakna deka prvo planira da ja prebroi administracijata, a duri potoa da ja reformira. "Po~nuvaj}i od april, otkako po~nuva da vaì Zakonot za javni slu`benici, sekoja instituciija vo rok od tri meseci }e mora da dostavi informacija do Registerot za javna administracija vo Ministerstvoto za brojot na vraboteni slu`benici. Dosega vo Makedonija nema analiza koi ustanovi se del od javnata ili dràvna administracija. Koga }e se napravi taa analiza, }e moè da se po~ne so ostru~uvawe na administracijata so cel da moè da bide poefikasna", re~e Ivanovski. Vo odnos na kritikite na ekspertskata javnost, kako i predupreduvawata na oficijalen Brisel, deka so novite izmeni na Zakonot za dràvni slu`benici se ostava diskreciono pravo na direktorite vo instituciite da odreduvaat koj moè da napreduva, a koj da bide otpu{ten od rabota, Ivanovski demantira. Toj uveruva deka so noviot Zakon se voveduva sistem na modularnost koj }e pridonese za profesionalna, efikasna i stru~na administracija koja }e pretstavuva vistinski servis za gra|anite. "Glavna cel na reformite na administracijata e da se obezbedi depolitizirana,

Namesto su{tinska reforma i profesionalizacija j na administracijata, r j , Vladata vo naredr nite {est meseci }e gi broi r slu`benicite. u Vo vtorata r polovina od 2011 godina }e razmisluva za promeni vo strukturata stru~na i odgovorna administracija. So Zakonot za dràvni slu`benici se postavuvaat mnogu pote{ki kriteriumi za vleguvawe vo javnata administracija. So noviot Zakon se voveduva sistem na modularnost, kkade {to slu`benicite }e moàt mnogu pobrzo da napreduvaat, se voveduva sistem na probna rabota od edna godina. Se voveduvaat posloèni testovi, kako psiholo{kiot test i test za integritet. Ne stanuva zbor za modul preku koj polesno }e se otpu{taat dràvni slu`benici. Za toa }e bidat potrebni dokazi po koi }e odlu~uva Agencijata za administracija, kako vtorostepeno telo, koe e nezavisno i dokolku e utvrdena gre{ka }e moè da go vrati slu`benikot na rabotnoto mesto", re~e Ivanovski. DODEKA IVANOVSKI PREBROJUVA, ADEMI ]E VRABOTUVA! A dodeka Ivanovski do leto }e broi, vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, planira da vraboti 600 novi slu`benici spored Ramkovniot dogovor. U{te kolku slu`benici se potrbeni do kone~no ispolnuvawe na kvotata za pravi~na zastapenost i u{te kolku planira Vladata da vraboti zasega nikoj ne dava konkretni podatoci. Najverojatno, to~nata brojka }e se znae po sprovedenoto prebrojuvawe. Osven ovie novi vrabotuvawa, Ademi }e bara od Vladata do krajot na januari da gi rasporedi i site administrativci koi zemaat plata, a sedat doma.

No, toa {to zagriùva e deka vrabot uvawata ne zastanuvaat ovde. Vicepremierot Ademi vo novite i z m e n i n a Z a ko n o t z a dràvna uprava i Zakonot za dràvni slu`benici najde mo`nost za novi ramkovni k vrabotuvawa. Kako {to kaà toj, so novite izmeni na ovie zakoni se pravi raspredelba na javnite i dràvnite slu`benici, so {to se zgolemuva obemot i brojot na instiucii kade {to }e se vrabotuvaat ramkovni slu`benici. Spored negovata izjava, jasno e deka od prvi~en interes se sudskite organi. "So izmena na Zakonot za sudska administracija se dava mo`nost za pove}e ramkovni vrabotuvawa, osobeno na advokati i preveduva~i vo sudska vlast", re~e vicepremierot Ademi. Osven vo sudskite organi, Ademi so novata izmena na Zakonot za dràvni slu`benici si obezbedi zagarantirano pravo sekoja institucija da ja ispolni obvrskata za pravi~na zastapenost i, kako {to poso~uva vladiniot portparol Muhamed Hoxa, nema da se zapre so vrabotuvawata dodeka ne se ispolni potrebnata kvota. Imeno, sekoj minister koj nema da ja po~ituva obvrskata za pravi~na zastapenost } e pla}a kazna vo iznos od 2.000 do 5.000 evra. So vakvite nesinhronizirani politiki i samo usni zalo`bi za reforma, dodeka na teren dràvnata uprava samo se zgolemuva, pa|aat vo voda najavite na premierot Gruevski deka godinata {to

sleduva }e bide klu~na za profesionalizacija na administracijata.

"Kapital" dojde do ekskluzivni fotografii od izrabotkata na spomen-obele`jeto na makedonskiot ajdutski voda~ Karpo{, koj treba da bide postaven vo prvata voda polovina na 2011 godina. polo Spomenikot na Karpo{ }e bide postaven na levata Spom strana na Vardar, vo dolnata zona na premostieto stran Kameniot Most, odnosno na plo{tadot Karpo{ovo na K Vostanie. Vosta Avtor na spomenikot e skulptorot Vojdan Zaprov. Toj ja dobi prvata nagrada na konkursot raspi{an op{tina Centar vo konkurencija od 14 trudovi. od op Nagradata iznesuva 6 i pol iljadi evra. Spomenikot Nagr izrabotuva R.Z Institut, postamentot go izrabotuva go iz Konstruktor od Split. Konst Od oop{tina Centar ne dobivme odgovor kolkav honorar dobil avtorot Zaprov za izrabotka na spomenikot na Karpo{. Karp Odlukata za podigawe na spomen-obele`je na Karpo{ Odlu donesena u{te vo juli 2008 godina, vo vremeto koga e don Violeta Alarova be{e na ~elo na Centar. Viol Postavuvaweto na spomenicite koi se del od proekPosta "Skopje 2014" be{e nekolkupati osporuvano i pred tot "S Ustavniot sud. Sepak, Sudot odlu~i da gi otfrli iniciUstav jativite koi se odnesuvaa za spomenicite na Karpo{, jativ Dame Gruev i Goce Del~ev, ^ento i drugi. Sudot utvrdil deka odlukite za postavuvawe na spomenicite koi se na op{tina Centar se napraveni vo vo nadle`nost na soglasnost so Zakonot za memorijalnite spomenici i sogla spomen-obele`ja i poradi toa voop{to ne se vpu{til spom za ustavnosta na odlukite. da rasprava r

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI ISPLATENI PRVITE SREDSTVA OD IPARD PROGRAMATA irmata Mikasta DOO e prviot korisnik na sredstvata od IPARD programata. Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj ja izvr{i prvata isplata na sredstva od IPARD programata 2007-2013,otkako ovaa kompanija uspe{no ja realizira{e investicijata vo sistem za navodnuvawe kapka po kapka i mul~er. Kako {to soop{tija od Agencijata, Mikasta e kofinansirana so 275.032 denari ili 4.486 evra, od koi 206.274 denari, odnosno 3.365 evra se sredstva od buxetot na EU, a 68.758 denari ili 1.121 evra od buxetot na Makedonija. Na prviot javen povik za IPARD, so koj bea staveni na raspolagawe 24,3 milioni evra, kumulativen buxetski iznos za 2007-2009 godina, se dostaveni 133 barawa. Sklu~eni se 27 dogovori za proekti vredni 3,8 milioni evra, odnosno be{e pobaran kofinansiran iznos od 1,9 milioni evra. Od niv, kako {to informira Agencijata, pokraj ve}e isplatenata firma, u{te {est investicii se ve}e realizirani i dostaveni se barawata za isplata. Vo tek se finalnite kontroli na teren za ovie investicii. Se o~ekuva isplatata na ovie sredstva da prodol`i vo tekot na mesecov, so intenzivirawe na isplatata za ostanatite proekti zaklu~no so maj-juni ili po istekot na potrebniot period za realizacija na investicijata. Na vtoriot IPARD oglas za vkupno 40 milioni evra se podneseni pove}e od 100 aplikacii. Nivnata obrabotka e vo tek. Godinava Agencijata za finansiska poddr{ka planira da objavi u{te tri IPARD oglasi.

PROEKTOT "ARM - MOJ VISTINSKI DOM" TAPKA VO MESTO! ladiniot proekt "ARM - moj vistinski dom" ostanuva zako~en. Nitu v~era{nata sredba me|u gradona~alnikot na op{tina Karpo{, Stev~e Jakimovski i direktorot na Agencijata za katastar, Qup~o Georgievski, ne gi re{i dokraj problemite koi go ko~at donesuvaweto na detalen urbanisti~ki plan. Spored Jakimovski, Katastarot s$ u{te ne dostavil kompletni podatoci za sopstvenosta na parcelite koi se nao|aat na ovaa teritorija, "Toa ne se dovolni podatoci za da moème da ja znaeme to~nata identifikacija na sopstvenicite za da gi izvestime deka se raboti detalen urbanisti~ki plan. Op{tina Karpo{ vo naredniot period }e pristapi kon izloùvawe na svoj tro{ok na ovie 25 parceli za to~no da se utvrdat sopstvenicite", istakna toj, potenciraj}i deka dràvata ima 488 stanovi vo koi ima, kako {to veli, divonaseleni partiski vojnici, so ~ie zaminuvawe bi se re{il stanbeniot problem na pripadnicite na ARM. Jakimovski obvini deka Vladata, preku Agencijata za katastar, vr{i pritisok vrz op{tina Karpo{. Od ministerstvoto za transport i vrski, pak, velat deka vakvata izjava na Jakimovski e ~ista manipulacija so javnosta, od pri~ini {to zakonskite propisi , kako {to velat, ne nalagaat celosni podatoci za sopstvenosta. Proektot "ARM - moj vistinski dom", koj Ministerstvoto za odbrana go najavi minatata godina, predviduva izgradba na 1.400 stanovi vo nekolku makedonski op{tini, koi pripadnicite na ARM }e moàt da gi otkupat po povolni ceni.

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

UREDNICI I NOVINARI VO SVOJSTVO NA SVEDOCI PRED ISTRA@EN SUDIJA

NEMA TRAGA OD IS^EZNATITE DOKUMENTI OD PERO NAKOV BB! Direktorot na Upravata na finansiskata policija, Qup~o Stamatoski, v~era ne odgovori kako dozvolile ednostavno da is~ezne dokumentacijata koja e dokazen materijal. Od MVR velat deka istragata e vo tek, obezbedeni bile potrebnite dokazi i se rabotelo na nivna obrabotka. Vo me|uvreme, privedenite upraviteli potpi{uvaat polnomo{tva za nazna~uvawe na nivni naslednici. Imiwa ne se otkrivaat MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

adle`nite institucii nemaat objasnuvawe kako is~ezna obemnata dokumentacija i dokazniot materijal od Pero Nakov bb i zo{to magacinot, iako zape~aten, bil ostaven neobezbeden na drug na~in. Od Upravata na finansiskata policija ne ka`uvaat zo{to 500 registri so dokumenti koi bile pronajdeni vo magacin koj go koristele firmite koi se predmet na istraga ne bile podobro obezbedeni ili vedna{ zapleneti i odneseni na bezbedno mesto, kako {to obi~no e praktika vo situacii koi se smetaat za delikatni. Od MVR, pak, velat deka istragata e s$ u{te vo tek, obezbedeni se potrebnite dokazi i se raboti na nivna obrabotka. Spored izvori na "Kapital" od Ministerstvoto plombata na magacinot ne bila otstraneta, tuku dokumentite bile iznesuvani preku prozor. Zasega nikoj ne gi potvrduva, nitu gi demantira vakvite informacii. V~era vo svojstvo na svedoci povikani da svedo~at od strana na obvinitelstvoto vo Krivi~niot sud vo Skopje se pojavija Aneta Dodevska, Qubi{a Nikolovski, Vladimir Popovski, Katerina Caneska-Arsovska, voditelot na vestite i na utrinskata programa Edin Hajderpa{i}, dvajca tehnolozi od Akstra trejd i u{te eden vraboten od Pero Nakov bb.

Neoficijalno, novinarite treba da odgovorat na p r a { a w a p o v rz a n i so platnite spisoci koi bea pronajdeni, spored koi del od platata bila primana vo gotovo, so {to sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, izbegnuval da plati danok na celiot iznos na platite na novinarite. Ostanatite novinari od televizijata bea sobrani pred sudot za im dadat poddr{ka na svoite kolegi, za koi, kako {to velat, ne znaat zo{to tokmu tie se odbrani kako svedoci vo postapkata. "Dadovme iskaz pred istra`niot sudija i javniot obvinitel kako sekoj ~ovek {to }e go povikaat kako svedok vo nekoja krivi~na postapka. Na{a dol`nost e da dademe iskaz i da ja kaème vistinata. Za sodrìnata ne moàm da zboruvam, bidej}i e istra`na postapka i ne se otkrivaat detali. Sudijata ponatamu }e odlu~i kako }e gi ceni na{ite iskazi", izjavi uredni~kata i novinarka vo A1, Katerina

Canevska-Arsovska. Za ostanatite novinarisvedoci e nejasno zo{to se povikani da dadat iskaz koga organite na progonot tvrdat deka gi sobrale site potrebni dokazi. Tie se somnevaat i vo na~inot na izbor na novinari koi treba da svedo~at. Selektivnoto povikuvawe na novinari go ~uvstvuvaat kako pritisok. "Prvo {to }e pomislite vo edna vakva postapka koga ve povikuvaat kako svedok, a si novinar, bi bilo pra{aweto zo{to bi doa|ale novinari da svedo~at za ne{to so {to nemaat vrska. Ne e prijatno da zna{ deka sega se petmina, pa da o~ekuva{ deka i drugi tvoi kolegi }e bidat slednite", veli Qubi{a Nikolovski, urednik i novinar vo A1. Vo me|uvreme, upravitelkata na A1 televizija, Aneta Ko~i{ki, koja s$ u{te se nao|a vo pritvor vo zatvorot [utka, potpi{ala polnomo{tvo za promena na upravitelskata struktura na televizijata. Polnomo{tvoto

treba da bide zavereno na notar, no nitu vrabotenite vo A1, nitu advokatot Miroslav Vuji} ne otkrivaat koj }e bide vr{itelot na dol`nosta upravitel na A1. Se o~ekuva celata postapka da zavr{i vo tekot na dene{niot den i nabrzo da se doznae koj }e go prezeme rakovodeweto so televizijata. Izvori za â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;? velat deka istoto se slu~uva i so drugite firmi. Vo "Pajaìna" bea uapseni 18 lica, na ~elo so sopstvenikot na A1, Ramkovski. Toj i u{te 13 lica upraviteli ili sopstvenici na 11 predmetni firmi pove}e od dve nedeli se nao|aat vo pritvor vo [utka. Policijata s$ u{te traga po sinot na Ramkovski, Hedi, i ~etvorica stranski dràvjani. Site se osomni~eni za zlostorni~ko zdruùvawe, dano~no zatajuvawe i perewe pari. Spored organite na progonot, firmite nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla}awe danok go o{tetile buxetot za okolu 4 milioni evra.

DR@AVATA RAZMISLUVA PO KOJ MODEL DA GO ODVRZE ]ESETO

EASY JET GODINAVA NE PLANIRA VLEZ NA MAKEDONSKIOT PAZAR

iskobuxetnata aviokompanija Easy Jet, i pokraj najavite, godinava ne planira da go pro{iri svojot biznis vo Makedonija, Srbija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Marketing-direktorot na Easy Jet za Isto~na Evropa, Piter Vots, za internet-portalot "U vazduhu" izjavi deka kompanijata postojano gi preispituva i procenuva novite mo`nosti vo zemjite od regionot, no toa ne zna~i deka i }e gi iskoristi. "Vo momentov nemame planovi da vlezeme na pazarite na Srbija, Makedonija, Crna Gora i BiH", veli Vots. Svoite operacii na prostorot na Zapaden Balkan zasega nema da gi pro{iruvaat nadvor od Hrvatska, Slovenija i Kosovo. Easy Jet denovive sklu~i dogovor so Erbas za nabavka na 15 novi avioni "A320", vredni 824 milioni evra, koi }e bidat staveni vo funkcija vo periodot 2012-2014 godina. So dogovorot e predvideno kupuvawe na u{te 33 avioni.

POVE]E PARI ZA FAKULTETITE [TO SE BARAAT NA PAZAROT? VIKTORIJA MILANOVSKA sevrieva@kapital.com.mk

r`avata }e odvojuva pove}e pari za fakultetite {to proizveduvaat kadar koj najmnogu se bara na pazarot na rabotna sila. Ova treba da bide sprovedeno dokolku se prifati na~inot na finansirawe na univerzitetite vo pove}eto evropski zemji. Na v~era{nata

rabotilnica, vo organizacija na Ministerstvoto za obrazovanie i Svetska banka, be{e promovirana metodologijata za ~inewe na student, koja na del od fakultetite }e im go namali, a na del }e im go zgolemi buxetot. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, potencira deka vo fakultetite kade {to kadarot e deficitaren studiite moàt da dobijat pogolema dràvna poddr{ka, a pritoa ne treba da se zaboravi i na celite na dràvata. Spored nego, izborot na

najsoodveten model na finansirawe }e ovozmoì postabilno, poracionalno i porazvojno funkcionirawe na visokoto obrazovanie. "Neminovno e i nie kako dràva da go reformirame sitemot na finansirawe na visokoto obrazovanie i da go pribliìme do evropskite normi. So toa da postigneme i zgolemuvawe na kvalitetot i na motiviranosta, pogolemo nivo na ot~etnost i finansiska avtonomija na univerzitetite i pove}e da bideme orientirani

kon rezultatite", istakna Todorov. Novite tri univerziteti vo [tip, Tetovo i Ohrid imaat integrirano finansirawe, {to zna~i deka site sredstva se slevaat vo eden centar. Kaj univerzitetite vo Skopje i Bitola, pak, parite se slevaat na nivo na fakulteti. Todorov objasnuva deka tamu re~isi i da nema finansiska integracija, pri {to 5% od sumata na skopskiot i 10% od bitolskiot univerzitet se prefrlaat na rektoratite za t.n. integrativni funkcii.

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

]E GI IZDR@I LI CRNA REKA SITE PLANOVI NA HARTIJA?!

PREGLED VESTI SKOPSKIOT AERODROM OTVOREN ZA POLETUVAWA I SLETUVAWA

VLADA: GRCIJA NEMA DA S PRAVI PROBLEM ZA ^EBREN I GALI[TE Od Vladata za “Kapital” tvrdat deka iako zemjava nema sklu~eno dogovor so Grcija za vodite, vodostojot na Vardar nema da se naru{i so izgradbata na hidrocentralite i na Vardarskata Dolina KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

l a d a ta j a otfrla mo`nosta Grcija na kakov bilo na~in da ja uslo`ni izgradbata na hidrocentralite êbren i Gali{te. Izvori od Vladata za “Kapital” tvrdat deka so izgradbata na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava i so navodnuvawe na pelagoniskoto pole vodniot potencijal na Crna Reka nema da se naru{i. So toa Vladata ja otfrla mo`nosta Makedonija vo idnina da se soo~i so tu`ba od Grcija dokolku vo Solunskiot Zaliv ne dote~e predvidenoto koli~estvo voda od Vardar. ^lenovi na Vladata neoficijalno objasnuvaat i deka Makedonija i Grcija dosega najverojatno ne potpi{ale nikakov me|udràven dogovor koga e vo pra{awe vodnoto pravo. “Ne sum siguren deka so Grcija imame potpi{ano me|udràven dogovor za vodite. No, na{a obvrska e da & go prepu{tame na Grcija samo biolo{kiot minimum na Vardar. Toa koli~estvo sekako deka }e bide zadovoleno, osobeno {to Crna Reka ne e klu~na za da se postigne toj minimum. I sega ima akumulacija na Crna Reka, hidrocentralata Tikve{, koja ne pretstavuva nikakov problem za nivoto na vodata”, velat od Vladata. I od Ministerstvoto za ekonomija smiruvaat -

Na Crna Reka do 2018 godina treba da se izgradat dvete najgolemi elektrani vo zemjava proektite nema da go zagrozat vodniot potencijal. “Soglasno dogovorot {to e potpi{an me|u SFRJ i Grcija, na Grcija treba da & se ispu{taat 19 metri kubni voda vo sekunda. Vodostopanskata osnova na Makedonija e izrabotena i usvoena po potpi{uvaweto na ovoj dogovor. Pri planiraweto na objektite êbren, Gali{te, Tikve{, kako i na akumulaciite Streèvo i Bu~in, zemena e predvid i koli~inata voda koja treba da se ispu{ta vo Grcija. So realizacijata na site ovie objekti, vklu~uvaj} i go i proektot Vardarska dolina, }e nema nikakov problem za ispora~uvawe na dogovorenata koli~ina voda vo Grcija. Inaku, nadle`nost nad vodite vo zemjava, soglasno noviot Zakon za vodi, ima Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. PRA[AWETO ZA VODITE MO@E DA GI USLO@NI I PREGOVORITE SO EU?! Doma{nite eksperti javno predupredija deka Grcija moè da ja problematizira

izgradbata na êbren i Gali{te poradi zagrozeniot vodostoj na Crna Reka. U{te vo 2004 godina gr~kata konsultantska ku}a Exergia S.A izgotvila nekolku energetski studii za makedonskata Vlada, me|u koi i za elektranite êbren i Gali{te, vredni okolu 800 milioni evra, koi davala nasoki kako treba da se razviva proektot. P r o f e so r ot v o p enz ij a Todor Xunov, poznava~ na me|unarodnoto vodno pravo, objasnuva deka za kakvi bilo krupni intervencii vo reìmot na prekugrani~nite reki treba da se izjasnat involviranite dràvi. “Koga se prezemaat merki za prekugrani~nite reki, treba da ima soglasnost od dvete involvirani strani. Vo 1956 godina Makedonija ja potpi{a spogodbata za vodostopanskite pra{awa me|u Makedonija i Grcija. Soglasno spogodbata i dvete strani treba da se informiraat za site merki koi moàt da go promenat reìmot na vodite. Ne sum siguren deka Grcija ja potpi{a ovaa spogodba. U{te vo vremeto na izgotvuvawe na studijata na Exergia, akademikot Petar Serafimovski

vele{e deka i Grcija treba ekonomski da u~estvuva vo proektot êbren i Gali{te”, objasnuva Xunov. Doma{nite energetski eksperti koi & pomagale na Exergia objasnuvaat deka gr~kata kompanija trebalo da & pomogne na Vladata da napravi tender, tenderska dokumentacija i nacrt-koncesiski dogovor, no ne i da navleguva vo politi~ki pra{awa. “Drugo e pra{aweto {to }e se slu~i ako se izgradat golemite brani, dali navistina toj reìm bi se naru{il. Ako vo idnina stavime brani na Bregalnica i po tekot na Vardar, toga{ moè da imame problem. Toga{ branite }e operiraat spored obvrskite da se pu{ti opredeleno koli~estvo voda za da se zadrì potrebniot minimum”, veli ekspert od oblasta na energetikata, koj saka da ostane anonimen. Nepreciznite presmetki na ekspertite vo zemjava pokaùvaat deka Makedonija treba da & propu{ta na Grcija barem 10% od koli~estvoto {to protekuvalo vo poslednite 50 godini.

kopskiot aerodrom Aleksandar Veliki v~era be{e e otvoren za poletuvawa i za sletuvawa, a normalno funkcionira i ohridskiot aerodrom Sv. Apostol Pavle. Kako {to informiraat od aerodromot, utrovo sletal avionot od Podgorica, a se o~ekuva i negovoto poletuvawe. Aerodromot vo Skopje od petokot be{e zatvoren poradi namalena vidlivost od gustata magla. Del od avionite se vra} aa, a del se prenaso~uvaa kon ohridskiot aerodrom. Maglata ne predizvikuva pogolemi problemi vo odvivaweto na patniot soobra}aj. Od AMSM informiraat deka soobra} ajot na site magistralni i regionalni patni pravci niz dr`avata se odviva tekovno, po glavno vla`ni kolovozi vo utrinskite ~asovi. Namalena vidlivost ima na patnite pravci Tetovo - 20 metri, [tip - 100 metri, Saramzalino - 100 metri, Negotino - 150 metri, Bitola - 100 metri, Prilep - 100 metri, Struga - 40 metri, Ki~evo - 200 metri, Del~evo - 50 metri, Veles - 30 metri i Kula - 100 metri.

LG OSVOI PRESTI@NI NAGRADI ZA DIZAJN

u`nokorejskata kompanija LG Electronics po devetti pat gi dobi glavnite nagradi IF (Me|unaroden forum) i Red Dot za dizajn. Vo konkurencija na u~esnici od 43 zemji i pove}e od 2.700 proizvodi, LG gi osvoi nagradite za dizajn za devet proizvodi, me|u koi Nano Full LED 3D televizor, friìder so dolen zamrznuva~, ma{ina za perewe ali{ta so frontalno polnewe i solarna LightWave rerna. LG isto taka gi osvoi i presti`nite Red Dot priznanija gran pri za pove}enamenski ekolo{ki dizajnirani pakuvawa. Dizajnot gi vklu~uva ekolo{kite i recikliranite materijali, kako i visokata prilagodlivost na pakuvawata koi moàt da se upotrebat i kako ramki za sliki ili drà~i za molivi. “Dizajnot e del od DNK kompanijata na LG od samoto osnovawe, a site ovie nagradi koi gi dobivame od godina vo godina potvrduvaat deka razmisluvame na vistinskiot na~in. Nam nikoga{ ne ni e dovolno na{ite proizvodi samo dobro da izgledaat. Ona {to navistina go pravi proizvodot ubav e na~inot na koj toj gi unapreduva ìvotite na kupuva~ite”, veli Kun Pio Li, direktor na centarot za korporativen dizajn na LG Electronics.

VLADIMIR TUXAROV SMENET OD DIREKTORSKOTO MESTO VO REPLEK I HUBO ladimir Tuxarov e smenet od direktorskoto mesto vo Replek i Hubo DOO, kompanija vo sopstvenost na farmacevtskata ku}a Replek. Na negovo mesto e nazna~en Pan~e A}imovski. Noviot upravitel A}imovski e diplomiran ma{inski in`ener i }e upravuva so Replek i Hubo DOO, firma so vkupen kapital od 2,3 milioni evra. Kompanijata Replek Hubo be{e osnovana pred nekolku godini vo sorabotka so sinxirot na marketi Hubo od Belgija poseduva supermaket za {iroka potro{uva~ka.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.500 2.495 2.490 2.485 2.480 2.475 2.470 2.465 2.460 2.455

2.312 2.302 2.292 2.282 2.272 03/01/11

05/01/11

07/01/11

09/01/11

11/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

116,30

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

OMB

116,25 116,20 116,15

116,10 116,05

03/01/11

05/01/11

07/01/11

09/01/11

11/01/11

03/01/1104/01/1105/01/1106/01/11 07/01/1108/01/1109/01/11 10/01/11 11/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

METALUR[KITE KOMPANII GI "O@IVUVAAT" POGONITE

R@ INSTITUT ]E INVESTIRA 819.000 EVRA Rakovodstvoto na kompanijata objasnuva deka poradi nedovolnite investicii dosega, kompanijata mora da gi pro{iri proizvodnite kapaciteti METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

o 819.000 evra investicii vo novi proizvodni tehnologii, R@ Institut godinava }e go podobruva svoeto rabotewe. Rakovodstvoto na fabrikata objasnuva deka neophodni im se novi tehnolo{ki linii za leewe, investicija koja ja planirale celi dve godini, no poradi svetskata ekonomska kriza ne moèle da gi realiziraat planovite. “Vloùvawata vo obuka na personalot za leewe i izrabotka na golemi odleanoci e prednost koja treba i mora da ja iskoristime vo odnos na konkurencijata. Razvojot na drugite vidovi na leewe bronza e neminoven poradi osvojuvawe na pazarot vo Makedonija i po{iroko. Razvojot na leeweto na aluminiumski leguri isto taka e neophoden, bidej}i so ovaa tehnolo{ka linija ne gi zadovoluvame potrebnite koli~ini koi gi baraat kupuva~ite. Zatoa, planirame da nabavime pe~ka so koja proizvodsvoto moè da se zgolemi dva do tri pati. Spored nivoto na razvoj na R@ Institut, neophodno e da se pro{irat kapacitetite, kako i da se vovedat novi proizvodi na pazarot. Za toa se neophodni vloùvawata”, velat od R@

INDEKSITE VO PLUS, BERZANSKIOT PROMET VO MINUS

nvestitorite v~era bea raspoloèni da kupuvaat hartii od vrednost po povisoki ceni. Site tri berzanski indeksi trguvaweto na Makedonska berza go zavr{ija so rast na vrednosta. Najgolem rast od 1,11% beleì osnovniot berzanski indeks MBI-10, koj go zavr{i denot so vrednost od 2.311,62 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID zabeleà rast od 0,23% na vrednost od 2.487,62 poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB, koj ima{e najmal rast od 0,04%, denot go zavr{i na vrednost od 116,25 indeksni poeni. Za razlika od niv, berzanskiot promet, koj v~era iznesuva{e 17,7 milioni denari, zabeleà pad od duri 61% vo odnos na prometot od 45,8 milioni denari realiziran vo ponedelnikot. Povtorno najmnogu se trguva{e so obvrznicite, so koi be{e ostvaren vkupen promet od 10,6 milioni denari, odnosno 60% od vkupniot berzanski promet. Najgolem promet od 10,4 milioni denari be{e realiziran so obvrznicata

Institut. Od kompanijata dodavaat deka del od investicijata }e obezbedat sami, a del preku krediti. Pokraj vlo`uvawata vo nova linija, od kompanijata dodavat deka poradi zgolemenata potreba od ognootporni masi i dodatoci za ~eli~nata industrija treba da investiraat i vo me{alka, so {to }e go zabrzaat proizvodstvoto. Pokraj vo proizvodstvoto, od R@ Institut najavuvaat deka }e investiraat i vo za{tita na rabotnata sredina. Dodavaat i deka nepo~ituvaweto na Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota mo`e da ja ~ini kompanijata mnogu pove}e otkolku samata investicija.

Planovite za 2011 godina R@ Institut gi napravil vrz osnova na sostojbite vo izminatite dve godini. “Vnimatelno pristapivme vo planovite, bidej}i s$ u{te e prisutna svetskata finansiska kriza, a efektite od nea se odrazuvaat i kaj nekoi od zemjite od regionot. Pozitivno e {to vode~kite metalur{ki kompanii rabotaat re~isi so poln kapacitet. Firmite od stranstvo so koi sorabotuvame ve}e ja prebroduvaat krizata. Planirame trendot na porast na izvozot da prodol`i i vo idnina. Nie ve}e imame nara~ki za prvite dva meseci od godinava”, dodavaat od fabrikata za proizvodstvo na

leguri od oboeni metali i nemetali. Od kompanijata o~ekuvaat deka vo 2011 godina operativnata dobivka } e iznesuva okolu 260.000 evra, {to e za 75% pove}e vo odnos na 2009 godina. Neto-dobivkata, pak, kompanijata ja proektira na re~isi 180.000 evra, {to e rast od duri 113% sporedeno so 2009 godina. Rakovodstvoto na kompanijata planira deka vo 2011 godina }e ima tro{oci od pet milioni evra, nasproti potro{enite 3,3 milioni evra vo 2009 godina. Rastot na tro{ocite kompanijata go pravda so planovite za pogolemo proizvodstvo godinava, kako i so rastot na cenata na surovinite.

od devettata emisija za denacionalizacija. Kaj akciite, pak, najgolem promet e ostvaren so akcijata na Alkaloid. Bea istrguvani 350 akcii, a prometot iznesuva{e 1,3 milioni denari, re~isi identi~no kako i vo ponedelnikot. So akcijata na Komercijalna banka be{e realiziran promet od 811.000 denari, za razlika od ponedelnikot, koga iznesuva{e 4,4 milioni denari. Promet pogolem od eden milion denari be{e ostvaren u{te so akcijata na Ma{inopromet. Bea istrguvani 806 akcii, pri {to e ostvaren promet od 1,1 milioni denari. Rastot na berzanskite indeksi rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni otidoa nagore. Cenite porasnaa kaj 13 hartii od vrednost. Najgolem rast od 7,8% ima{e akcijata na Stopanska banka od Bitola. Pad na cenata ima{e kaj pet akcii. Predvodnik be{e akcijata na Fakom, ~ija cena zabele`a pad od 15%. Kaj {est hartii od vrednost nema{e nikakvi cenovni promeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

11.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

24.408

Иново Статус Акции

17.899.107,97

0,13%

0,88%

-4,97%

0,24%

-15,36%

10.01.2011

2,56

44.640

KD Brik

31.650.669,71

3,16%

6,45%

8,92%

1,10%

10,90%

09.01.2011

2,07

293.545

KD Nova EU

26.730.824,61

2,38%

4,21%

3,22%

-0,33%

-0,74%

09.01.2011

КБ Публикум балансиран

22.824.120,18

0,89%

2,20%

3,56%

0,22%

-0,30%

05.01.2011

Стопанска банка Битола

3.109,23

7,87

404.200

Машинопромет Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

1.410,00

4,21

1.136.460

113,00

2,73

Стопанска банка Скопје

360,00

Макстил Скопје

168,41

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Факом Скопје

11.01.2011 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Топлификација Скопје ТТК Банка АД Скопје

Износ (МКД)

8500

-15,00

102.000

1800

-2,70

59.400

109,00

-0,91

10.900

3.275,50

-0,74

655.100

650,00

-0,15

66.300

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Машинопромет Скопје Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје Макпетрол Скопје

11.01.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

11.01.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3956,65

1,23

1.384.826

1410

4,21

1.136.460

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

11.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

11.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.956,65

390,18

10,14

0,90

обични акции

6.501,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

173.448

77.059

-71,28 -30,93

250.507

-64,99

GRNT (2009)

3.071.377

532,73

105,83

5,03

0,53

обични акции

37.503

28,94

KMB (2009)

2.014.067

3.271,86

533,81

6,13

0,95

Вкупно Редовен пазар

38.229

31,43

MPT (2009)

112.382

24.000,00

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

3.109,23

211,39

14,71

0,71

3.271,86

0,67

811.421

STIL (2009)

14.622.943

168,41

0,11

1.522,97

2,35

511,93

0,48

717.209

TPLF (2009)

450.000

3.275,50

61,42

53,33

0,96

24000

0,00

672.000

ZPKO (2009)

271.602

2.110,00

0,28

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 11.01.2011)

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

AKCIONERITE DOZVOLIJA DOKAPITALIZACIJA NA KOMERCIJALNA ZA 10 MILIONI EVRA kcionerite na Komercijalna banka na v~era{noto akcionersko sobranie donesoa odluka za zgolemuvawe na po~etniot kapital na bankata za suma od 15 milioni evra. Dokapitalizacijata }e bide sprovedena preku {esta emisija na obi~ni akcii po pat na javna ponuda, koja }e se realizira preku Makedonska berza. Bankata }e izdade 265.000 obi~ni akcii so nominalna

vrednost od 1.000 denari za akcija, a akciite }e bidat ponudeni po proda`na cena od 3.500 denari za akcija. Ova e vtor obid na Komercijalna banka da se dokapitalizira. Pred eden mesec Komisijata za hartii od vrednost ne & dade dozvola na bankata da se dokapitalizira za 13 milioni evra preku emisija na obi~ni akcii, so privatna ponuda za poznat kupuva~, {vedskiot East Capital Explorer Investments

DELEGACIJA OD SVETSKATA BANKA NA SREDBI VO VLADATA

AB i slovene~kiot Publikum Holding d.o.o. Objasnuvaweto od KHV be{e deka bankata ne dostavila dokazi do Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija deka privatnata ponuda e nameneta za institucionalni investitori, kako {to nalaga Zakonot za hartii od vrednost. Vo 2008 godina Komercijalna banka isto taka ima{e obid za dokapitalizacija. Javnata ponuda be{e otvorena cela edna godina i zavr{i neuspe{no.

pravniot direktor na Svetskata banka, Ngozi Okonxo-Iveala, v~era i deneska prestojuva vo Skopje. Taa }e se sretne so premierot, Nikola Gruevski, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, i so vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski. “Celta na posetata e diskusija za natamo{nata poddr{ka na Makedonija vo implementacija na reformskata agenda za ekonom-

ski rast i pridru`uvawe kon EU”, informiraat od kancelarijata na Svetskata banka vo Skopje. Okonxo-Iveala }e ima sostanoci i so drugi u~esnici vo proektite vo zemjava finansirani od Svetskata banka. Ngozi Okonxo–Iveala e nadle`na za poseben nadzor na aktivnostite na Svetskata banka vo Isto~na Evropa, Centralna i Ju`na Azija i Afrika. Taa be{e predvodnik vo naporite

na bankata za pomo{ na zemjite koi bea te{ko pogodeni od nedostig na hrana, nafta i od finansiskata kriza. OkonxoIveala sega pretsedava so rabotata na donatorite od Me|unarodnata razvojna asocijacija (IDA) – ogranok na Svetskata banka, koja obezbeduva pove} e od 14 milijardi dolari vo grantovi i beskamatni zaemi godi{no za najsiroma{nite zemji vo svetot.

NAMESTO REORGANIZACIJA, POIZVESNA E LIKVIDACIJA NA MLEKARNICATA

PA\A VO VODA BIZNIS-PLANOT17.03.2010 NA RADEVSKI ZA SVEDMILK?!

Otkako edinstveniot zainteresiran investitor, @ivko Radevski, go dostavi planot za reorganizacija na Svedmilk, najgolemite doveriteli se nezadovolni od biznis-planot. Stanuva s$ poizvesno deka propadnatata mlekarnica nema da proraboti vo skoro vreme ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

$ poizvesno e deka namesto da se restartira mlekarnicata, Svedmilk }e odi vo likvidacija. Iako na krajot od minatata godina edinstveniot investitor zainteresiran da ja prezeme mlekarnicata, @ivko Radevski, kone~no go dostavi do Upravniot odbor na doveriteli planot za reorganizacija na mlekarnicata, s$ poizvesno e deka nema da najdat zaedni~ki jazik. Doveritelite na mlekarnicata velat deka planot za reorganizacija od Radevski ne e kompleten i ne dava nikakva garancija deka }e im bidat isplateni pobaruvawata. Go obvinuvaat Radevski deka e neseriozen vo namerata i saka bez pari da ja prezeme Svedmilk. Vane Andreev, advokat na farmerite, veli deka biznis-planot ne odgovara na barawata na farmerite i nema garancija deka }e im bidat vrateni del od pobaruvawata, nitu, pak, deka }e bide restartirana mlekarnicata. “Planot za reorganizacija, vo delot za otpla}awe na dolgot kon farmerite, predviduva prvi~no da bidat isplateni samo 15% od pobaruvaweto, a ostanatite pari da se kompenziraat preku otkupot na mleko. No, so uslov parite da bidat isplateni {est meseci otkako Radevski }e vleze vo mlekarnicata. No, ne be{e dostavena nikakva bankarska garancija deka tie pari }e

bidat isplateni i toa ne mo`e da se prifati“, veli Andreev. Toj istaknuva deka ni novoformiranata firma na Radevski ne dala nikakva sigurnost deka ima kapacitet da ja prezeme mlekarnicata. “Negovata novoosnovana firma ne dava nekoja finansiska sigurnost. Nema finansiska konstrukcija, nema kapital koj bi se investiral vo mlekarnicata. Proizleguva deka saka da ja zeme mlekarnicata bez pari, bez da vlo`i sopstveni sredstva. Ne znam koj }e bide krajniot ishod”, veli Andreev. Spored nego, sobranioto

na doveriteli, koe treba da se sostane do krajot na mesecot, }e go dade krajniot odgovor za idninata na Svedmilk. “Slednata nedela Upravniot odbor na doveriteli }e ima u{te eden sostanok, na koj pobaravme da bide prisuten i Radevski za da go ~ue misleweto za predlo`eniot biznis-plan. Ima mnogu pra{awa za nego koj treba da gi odgovori. Potoa sleduva poslednoto sudsko ro~i{te, na koe site doveriteli treba da se izjasnat za biznis-planot, odnosno da glasaat za likvidacija ili reorganizacija. Tie ne sakaat

likvidacija, zatoa {to najmnogu }e izgubat, no baraat Radevski da dade garancija za realizacija na biznis-planot”, veli Andreev. No, Radevski, iako dostavi plan za reorganizacija, seriozno razmisluva da se otka`e od namerata da ja prezeme mlekarnicata. Veli deka izgubil mnogu vreme i pari i deka e s$ pooo~igledno deka nekoj saka po sekoja cena mlekarnicata da bide likvidirana. “Imam dobra ponuda. Toa {to nie im go ponudivme ne veruvam deka nekoj drug }e im go ponudi. Koga go davale mlekoto vo Sved-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,72%

3,58%

4,34%

5,33%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,49%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5092

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

47,6705

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,9471

Швајцарија

франк

49,3693

Канада

долар

47,8671

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

47,1805

61,65

49,4

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

@IVKO RADEVSKI

VANE ANDREEV

ZAINTERESIRAN INVESTITOR ZA PREZEMAWE NA SVEDMILK Ne veruvam deka nekoj drug }e dojde da im go ponudi toa {to nie im go ponudivme. Koga go davale mlekoto vo Svedmilk, koj im garantiral deka }e im bide plateno. Nitu eden investitor nema pari za vedna{ da gi isplati site dolgovi na mlekarnicata. Toa e nevozmo`no.

ADVOKAT NA FARMERITE Spored planot za reorganizacija, koj im be{e predlo`en na farmerite, treba{e da im bidat isplateni samo 15% od pobaruvaweto, a ostanatite pari da se kompenziraat preku otkup na mleko, so uslov da bidat isplateni {est meseci otkako Radevski }e vleze vo mlekarnicata. Ne be{e dostavena nikakva bankarska garancija deka tie pari }e bidat isplateni.

milk, koj im garantiral deka }e im go platat. Nitu eden investitor nema pari vedna{ da gi isplati site dolgovi na mlekarnicata. Toa e nevozmo`no”, veli Radevski. Toj smeta deka i ~lenovite na Upravniot odbor se neseriozni, deka nemaat stav {to to~no sakaat i ne se svesni deka na kraj s$ mo`at da izgubat i mlekarnicata da otide vo likvidacija. “Nie ponudivme biznisplan za reorganizacija. Se obidovme, a sega nivno e da re{at dali }e go prifatat ili ne”, istaknuva Radevski. Ste~ajnata postapka za

Svedmilk trae pove}e od edna godina. Vkupniot dolg kon doveritelite iznesuva pove}e od 30 milioni evra. Najgolemiot doveritel, Tutunska banka, pobaruva 9,8 milioni evra, a farmerite za predadenoto mleko ~etiri milioni evra. Pogolemi pobaruvawa imaat i Hipo alpe adria lizing i Tetra pak. Najgolemi dol`nici, pak, se MIA beverixis, eden od osnova~ite na Svedmilk, kako i firmata Hedis vo sopstvenost na Velija Ramkovski.

Fokus

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

EKONOMSKATA KRIZA NE GI ZAGROZI KASITE NA PARTIITE

PRIHODITE NA POLITI^KITE RASTAT POVE]E OTKOLKU NA KO SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

konomskata kriza ne gi pogodi politi~kite partii vo Makedonija. Za razlika od kompaniite, koi beleàt zaguba ili pomala dobivka poradi krizata, i gra|anite, ~ii buxeti se ten~at, na partiite vo zemjava im rastat i prihodite i rashodite. A nivnite kasi se polnat od ~lenarina i od donacii od firmi i od gra|ani. Od ova izleguva deka makedonskite partii ne gi {tedele ~lenovite, biznis-sektorot i naselenieto i pokraj ekonomskata kriza. Prihodite na ~etirite najgolemi politi~ki partii – VMRO-DPMNE, SDSM, DUI i DPA - vo kriznata 2009 godina im porasnale za 22% do 145%, pokaùvaat podatocite od finansiskite izve{tai dostaveni do Centralniot registar. Od partiite velat deka za 2010 godina imaat u{te podobri “finansiski rezultati”, a izve{taite }e gi dostavat vo narednite dva meseci. Na prsti se brojat kompaniite vo zemjava koi imaat takov rast na prihodite i na rashodite minatata godina, bidej}i globalnata ekonomska kriza silno go pogodi realniot sektor. Spored finansiskite izve{tai, najgolem rast na prihodite vo 2009 godina, vo odnos na 2008 godina, ima DUI, od duri 133%, a rashodite na ovaa partija se pogolemi za 145%. Vo 2009 godina DUI imale prihodi od 232.000 evra i rashodi od 216.000 evra. Prihodite vo 2008 godina iznesuvale 98.000 evra, a rashodite 88.000 evra. Golem rast vo partiskata kasa ima kaj vladeja~kata VMRO-DPMNE, koja vo 2008 godina bila i najbogata. VMRO-DPMNE vo 2009 godina raspolagala so buxet od 661.000 evra, koj celosno go potro{ila i toa najmnogu za materijalni tro{oci i za reklami. Partiskata kasa vo VMRO-DPMNE vo 2009 godina bila za 81,5% pote{ka otkolku vo 2008 godina. Buxetot na najgolemata opoziciska partija e dvojno pomal. SDSM za minatata godina prijavi prihodi od 414.000 evra i isto tolkavi rashodi. Dvete stavki beleàt rast od 22,2% vo odnos na 2008 godina. Kaj albanskite partii, pobogata e DUI. Godi{niot buxet na DPA e re~isi dvojno pomal – 98.000 evra - a imala vkupni prihodi od 117.000 evra. Ovaa partija vo 2008 godina ne dostavila finansiski izve{taj do Centralniot registar. KASATA NA VMRO-DPMNE SE POLNI OD ^LENARINA I DONACII Od vkupnite prihodi na VMRO-

Za razlika od kompaniite, koi beleàt zaguba ili pomala dobivka poradi krizata, i gra|anite, ~ii buxeti se ten~at, na partiite vo zemjava im rastat i prihodite i rashodite. A nivnite kasi se polnat od ~lenarina i od donacii od firmi i gra|ani. Prihodite na ~etirite najgolemi politi~ki partii VMRO-DPMNE, SDSM, DUI i DPA vo kriznata 2009 godina im porasnaa za 22% do 145%, pokaùvaat podatocite od Centralniot registar. Od partiite velat deka za 2010 godina imaat u{te podobri “finansiski rezultati”, a izve{taite }e gi dostavat vo narednite dva meseci DPMNE vo 2009 godina, od 661.000 evra, najmnogu (99,4%) se ostvareni od ~lenarina, podaroci, donacii i prihodi od drugi izvori (658.000 evra). Prihodite po ovaa osnova vo 2009 godina se re~isi dvojno pogolemi otkolku vo 2008 godina , koga iznesuvale 360.000 evra. Koj i kolku donacii dal e najstroga tajna. Na stranata na rashodite, koi vo 2008 godina iznesuvaat 361.000 evra, a vo 2009 – 660.000 evra, interesno e {to VMRO-DPMNE nema tro{oci za plati i pridonesi, bidej}i ovaa partija nema vraboteni. Site rashodi gi ima napraveno za materijalni stoki i uslugi i vo stavkata “drugi rashodi”, koja moè da zna~i s$, no i ni{to. Materijalnite tro{oci vo 2008 godina iznesuvaat 345.000 evra, a vo 2009 godina porasnale na 455.000 evra. No, kaj drugite rashodi ima frapanten porast od 1.072%. Ovie rashodi od 17.674 evra porasnaa na 207.000 evra. Koga }e se pogledne podetalniot

izve{taj za tro{ocite, mo`e da se vidi deka VMRO-DPMNE e “energetski efikasna partija”. Za potro{ena energija vo 2008 godina platila 4.700 evra, a vo 2009 godina samo 2.970. Imaj}i predvid deka site energensi vo zemjava poskapea, ~udno e kako ovaa partija gi namalila tro{ocite po ovaa osnova. Mese~nite tro{oci za energija vo VMRO-DPMNE iznesuvale 250 evra, {to e malku ako se zeme predvid deka partijata poseduva cela zgrada vo centarot na Skopje. Samo mese~nata smetka za parno greewe vo eden stan vo Skopje od 100 kvadratni metri e okolu 100 evra. A, na ova treba da se dodadat i tro{ocite za struja i voda. Vo stavkata materijalni rashodi, najgolemi se tro{ocite za reklami, propaganda i reprezentacija. Vo 2008 godina za ova se potro{eni 200.000 evra, a vo 2009 godina dvojno pomalku, 109.000 evra, iako ovaa godina be{e izborna, ima{e pretsedatelski izbori. U{te

2010 GODINA ]E BIDE MODEL ZA KONTROLATA NA UJP VO PARTIITE Direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, veli deka 2010 godina, vo koja nema{e izbori, }e bide godina-model, vo koja dano~nite inspektori }e moàt da napravat detalno snimawe na finansiskoto rabotewe na partiite. “Minatata godina be{e mnogu mirna vo politi~ki vodi, neizborna godina, i }e go po~ekame 28 fevruari za da gi vidime zavr{nite smetki i bilansite na partiite i toga{ bi go dale kone~niot sud za nivnoto finansisko rabotewe”, najavi Trajkovski. Spored nego, UJP posleden pat bila vo kontrola na politi~ka partija vo minatata godina. “Ne me drète za zbor kaj kogo i kade, no soglasno godi{nata programa, sekoja godina se kontroliraat odredeni politi~ki partii i toa go pravime pred s$ vo sorabotka so Dràvniot zavod za revizija, koj poseduva golem del od nadle`nostite za kontrola na politi~kite partii”, objasnuva Trajkovski.

po~udno e {to vladeja~kata partija voop{to ne go namali intenzitetot na reklamirawe na svoite aktivnosti. Naprotiv, postojano go zgolemuva. Prijavenata suma za reklami e sporna i od drug aspekt. Ako se zemat predvid cenite na reklamniot prostor vo makedonskite mediumi i brojot na reklami na VMRO-DPMNE, izleguva deka prijaveniot tro{ok e povtorno mal. Na primer, edna objava na reklama vo dneven vesnik na cela strana ~ini vo prosek 500 evra, a edna sekunda na televizija vo prosek 10 evra. Ako VMRO-DPMNE potro{ila 110.000 evra, izleguva deka imala samo 218 objavi vo eden dneven vesnik vo cela godina. Najmnogu bode o~i u{te edna neodredena stavka, “drugi materijalni rashodi”, koja e ubedlivo najgolema. Na nea otpa|aat re~isi 70% od vkupnite rashodi vo 2009 godina. Vo 2008 godina ovie tro{oci iznesuvaat 115.000 evra, a vo 2009 godina porasnale na 341.000 evra. I povtorno se pojavuva neodredenata stavka “drugi rashodi”, ovojpat so suma od 17.000 evra vo 2008 i 205.000 evra vo 2009 godina. Toa e pove}e otkolku parite potro{eni za reklami. Imotot na VMRO-DPMNE vo 2008 godina vrede{e 767.000 evra, a vo 2009 okolu 770.000 evra, od koi 599.000 evra se vo grade`ni objekti, a 180.000 vo oprema. Partijata nema dolgoro~ni obvrski, a na kratok rok imala obvrski od 385.000 evra vo 2008 i od samo 9.800 evra vo 2009 godina. Stanuva zbor za finansiski obvrski, no ne e navedeno kon koi subjekti, dali se toa banki ili drugi firmi. Od Centarot za komunikacii na

VMRO-DPMNE ne dobivme odgovor na pra{awata povrzani so finansiskoto rabotewe na partijata, iako nekolku dena se obiduvavme. IMOTOT NA SDSM DVOJNO POGOLEM OD TOJ NA VMRO-DPMNE Imotot na SDSM, spored bilansot na sostojbata na partijata, e dvapati pogolem od toj na VMRODPMNE. Vrednosta na grade`nite objekti na ovaa partija vo 2008 i 2009 godina iznesuva{e 1,6 milioni evra. Vrednosta na opremata, pak, e proceneta na 120.000 evra vo 2008 i na 77.000 evra vo 2009 godina. Vkupnite prihodi na SDSM vo 2008 godina iznesuvaat 338.000 evra, a vo 2009 godina se povisoki za 22% i iznesuvaat 413.000 evra. Spored ova, minatata godina SDSM mnogu pove}e zaostanuva zad VMRODPMNE vo odnos na prihodite, za razlika od 2008 godina koga se re~isi izedna~eni. Za razlika od VMRO-DPMNE, koja 99% od prihodite obezbeduva od ~lenarina i donacii, SDSM ja polni kasata od pove}e izvori. Od ~lenarina, podaroci i donacii doa|aat pomalku od polovina od prihodite. Vo 2008 godina po ovaa osnova se sobrani 156.000 evra, a vo 2009 – 148.000 evra. Od kirii i zakupnini SDSM ima prihodi od okolu 33.000 evra. No, partijata ima i vonredni prihodi. Vo 2008 godina po ovaa osnova se sleale 150.000 evra, a vo 2009 duri 230.000 evra. Od finansiskite izve{tai ne e jasno od kade doa|aat ovie pari vo kasata na SDSM. Za razlika od VMRO-DPMNE, SDSM ima prijaveno vraboteni vo

no.

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

E PARTII OMPANIITE ANDREJ PETROV SEKRETAR NA SDSM “Zgolemenite prihodi na SDSM vo 2009 godina se dol`at na zgolemeniot priliv od ~lenarina i na porastot na doverbata na ~lenstvoto vo partijata. Simboli~ni prihodi ostvaruvame od podaroci i donacii. Normalno e prihodite od ~lenarina da bidat 50%, a ne 100%, kako kaj nekoi drugi partii. Toa e glupost i neiskrenost. Toa nikade go nema. SDSM normalno funkcionira kako politi~ka partija, {to ne e svojstveno za politi~kata konkurencija.”

REVIZORITE SO ZASILENI KONTROLI NA FINANSIRAWETO NA PARTIITE Dràvniot zavod za revizija }e vr{i zasilena kontrola na finansiskoto rabotewe na politi~kite partii vo tekot na 2011 godina. Edna od pri~inite e {to ovaa godina i dokolku nema predvremeni izbori, fokusot na politi~kite aktivnosti }e bide podgotovkata za onie redovnite vo mart 2012 godina, {to zna~i deka partiite sekako }e gi planiraat skapite predizborni kampawi. Finansiraweto na partiite, spored site izve{tai, e plodno tlo za zloupotreba na buxetski pari za partisko reklamirawe vo predizbornite kampawi od strana na vlasta. Deka slabiot uvid vo finansiskoto rabotewe na politi~kite partii pretstavuva eden od najgolemite op{testveni problemi odamna ukaùvaat i Brisel i GREKO (grupa zemji koi se borat protiv korupcijata), no i Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija, a svoeviden pritisok vrz Dràvniot zavod za revizija za da se odlu~at na pojaka kontrola izvr{ila i javnosta. Prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, za “Kapital” pora~uva deka 2011 mora da bide godina vo koja }e se stavi red vo politi~kata korupcija kako izvor za ponatamo{na korumpiranost na op{testvoto, uslovuvaj}i ja objektivnosta na izbornite rezultati na slednite parlamentarni izbori so transparentnost na partiskite smetki. "Edna od najproblemati~nite sferi vo borbata so korupcijata e finansiraweto na politi~kite partii i kampawi. Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata odamna konstatira{e deka politi~kata korupcija e izvor na seta ponatamo{na korupcija. Ne samo Brisel, tuku i Komisijata konstatira deka netransparentnosta na finansiraweto na partiite e najslabata to~ka vo na{eto op{testvo. Na toa ukaùva i GREKO (grupa dràvi koi se borat protiv korupcijata), ~ij ~etvrt krug na evaluacija }e se odnesuva tokmu na finansiraweto na politi~kite partii. Zatoa, smetame deka Dràvniot zavod za revizija vo negoviot domen ovaa godina }e treba pointenzivno da se posveti na kontrola na finansiskoto rabotewe na politi~kite partii, ako sakame objektivni izborni rezultati", veli Selami. Vo javnata debata {to se razvi za predlog-izmenite na Izborniot zakonik, site relevantni instanci, me|u koi Dràvnata izborna komisija i gra|anskata asocijacija MOST, ~ija specijalnost e monitoring na izbornite procesi vo zemjava, insistiraa na nu`nosta da se stavi red vo partiskite smetki. Od Zavodot za revizija velat deka i dosega ne ja zapostavuvale ovaa nivna obvrska – da gi kontroliraat partiskite smetki. "Nie vr{ime revizija na finansiskoto rabotewe na politi~kite partii od 2004 godina. Toa za nas e normalna i kontinuirana rabota, predvidena so Zakonot za finansirawe na politi~kite partii i so Izborniot zakonik. I interesot na javnosta za re{avawe na ovoj problem pravi DZR redovno da gi vr{i kontrolite", izjavi portparolot na DZR, Mijal~e Durgutov. partijata. Za pokrivawe na nivnite plati i pridonesi vo 2008 godina potro{ila 102.000 evra, a vo 2009 – 92.000 evra. Vkupnite rashodi na SDSM minatata godina iznesuvale 413.000 evra, a vo 2008 godina se pomali – 338.000 evra. Najgolem del se odnesuvaat na materijalni tro{oci, uslugi i amortizacija, za {to se odvoeni 262.000 evra. I ovaa partija ima kratkoro~ni obvrski, koi vo 2009 godina iznesuvale 156.000 evra. Partijata vo 2009 & ostanala dol`na na dràvata 17.439 denari za danoci i pridonesi. SDSM platila mnogu pove}e za energija otkolku VMRO-DPMNE, no mnogu pomalku za reklami. Za reklamirawe vo mediumite SDSM vo 2008 godina platila samo 34.200 denari, a vo 2009 godina 130.000 denari. Zatoa, pak, za energija potro{ila 34.000 evra vo 2008 i 15.000 evra vo 2009 godina, {to povtorno frla somne` vrz

“{tedlivosta” i na ovaa partija vo uslovi koga energensite poskapuvaat. SDSM imala i tro{oci za premii i osiguruvawe, kako i za me|unarodna sorabotka, koi gi nema nitu kaj VMRO-DPMNE, nitu kaj DPA, nitu kaj DUI, iako site partii imaat vakvi aktivnosti. I kaj SDSM se pojavuva stavkata “drugi rashodi”, na koja otpa|aat 424.900 denari vo 2008 i 696.767 denari vo 2009 godina. Andrej Petrov, sekretarot na SDSM, koj go stava svojot potpis na finansiskiot izve{taj na partijata, veli deka zgolemenite prihodi na SDSM vo 2009 godina vo odnos na 2008 se dol`at na zgolemeniot priliv od ~lenarina i na porastot na doverbata na ~lenstvoto vo partijata. “Imame pove}e od 60.000 ~lenovi, ~ija doverba vo partijata raste kako {to raste nejzinata sila. Tie sega poredovno pla}aat ~lenarina, a

KAKVI SE KAZNITE ZA LA@IRAN FINANSISKI IZVE[TAJ? Dokolku odgovorno lice vo politi~ka partija ne prijavi donacii, podnese necelosen ili voop{to ne isprati finansiski izve{taj za potro{enite pari vo izborna kampawa, }e se soo~i so kazna zatvor od najmalku pet godini. Kazna zatvor do tri godini e predvidena i za toj {to tajno }e donira za tu|a izborna kampawa ili za kampawa za izbori vo koi samiot u~estvuva so iznos {to go pominuva zakonskiot maksimum. Ova e predvideno vo Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. Pet institucii se zadolèni da gi kontroliraat partiskite smetki, no nikoj vo dràvata nema informacii so kolku to~no pari raspolagaat politi~kite subjekti. Spored Zakonot za finansirawe, partiite se dol`ni da podgotvuvaat kvartalni izve{tai za donaciite, kako i godi{ni finansiski izve{tai i zavr{ni smetki, koi treba da se objavat na partiskite internet-stranici i vo dnevniot pe~at i da se dostavat do Ministerstvoto za finansii, Dràvniot zavod za revizija, Upravata za javni prihodi i do Centralniot registar. Za pre~ekoruvawe na rokot za dostavuvawe na finansiskite izve{tai Zakonot predviduva kazni od 4.000 do 5.000 evra za politi~ka partija i do 1.500 evra za odgovorno lice vo partijata. porano verojatno apstinirale poradi toa {to imale pomala doverba. Zgolemena e i bazata na ~lenovi. Simboli~ni prihodi ostvaruvame od podaroci i donacii. Vo 2010 godina } e imame zgolemen priliv na transferi od dràvata poradi pretsedatelskite i lokalnite izbori vo 2009 godina, na koi osvoivme pove}e glasovi”, veli toj. Spored Petrov, normalno e prihodite od ~lenarina da bidat 50%, a ne 100%, kako kaj nekoi drugi partii. “Toa e glupost i neiskrenost. Toa nikade go nema. SDSM normalno funkcionira kako politi~ka partija, {to ne e svojstveno za politi~kata konkurencija”, istaknuva toj. Petrov veli deka partijata ima 22 vraboteni, za koi redovno ispla}aat plata i pridonesi. Spored nego, ne moè edna partija da raboti bez vraboteni. “Toa zna~i deka raboti na crno”, veli toj. Spored nego, nema ni{to somnitelno vo tro{ocite za energija i reklami. Rashodite za energija bile namaleni zatoa {to ne bile plateni site smetki vo 2009 godina, tuku obvrskite bile reprogramirani vo 2010 godina. “Nemavme intenzivno reklamirawe vo 2008 i 2009 godina i zatoa tro{ocite za reklami se mali. Za izborite se dostavuva poseben finansiski izve{taj. Inaku, za reklamite vo mediumite pla}ame voobi~aeni

IBM IZDADE OBVRZNICA SO KAMATNA STAPKA OD 1%

gigant, IBM, vo Informati~ko-tehnolo{kiot juli 2010 godina ja prodade trigodi{nata obvrznica za okolu 1,5 milijardi dolari po rekordno niska kamatna stapka od samo 1%

nformati~ko-tehnolo{kiot gigant International Business Machine (IBM) }e ja pameti 2010 godina po proda`bata na svojata trigodi{na obvrznica po dosega rekordno najniska kamatna stapka od samo 1%. Ovaa korporativna obvrznica, vredna 1,5 milijardi dolari, be{e edinstvenata so kamatna stapka od 1%, od site 3.500 izdadeni hartii od vrednost na amerikanskite kompanii na korporativniot indeks Berklis kapital vo izminatata godina. Dostignatata vrednost na obvrznicata na IBM be{e za samo 0,3 procentni poeni pogolema od vrednosta na amerikanskata dràvna obvrznica so ednakov rok na dostasuvawe. Prihodot od trigodi{nata obvrznica na IBM, Blumberg, pak, go proceni na 30% pove}e od negovata realna vrednost, sporedeno so prihodite od obvrznicite so ist rok na dostasuvawe od drugite amerikanski kompanii. Dosega{nata praktika na IBM pokaùva deka kompanijata ~esto pati dosega prodavala niskokuponski obvrznici, pred naglo da se zgolemi vrednosta na hartiite od vrednost. Dokolku istorijata se povtori, vo tekot na 2011 godina moème da bideme svedoci na enormno zgolemuvawe na prinosite na hartiite od vrednost, velat amerikanskite eksperti. Vakvata pojava moè da izvr{i ogromen pritisok vrz pazarnata vrednost na obvrznicite, pa, ottamu, analiti~arite predupreduvaat deka vo tekot na 2011 godina pazarot na obvrznici }e bide osobeno turbulenten. Vo 1979 godina IBM izdade obvrznica, nekolku dena pred Federalnite rezervi na Amerika da gi podignat kamatite na hartiite od vrednost za 2 procentni poeni. Vakvata postapka predizvika cenite na obvrznicite drasti~no da opadnat. So sli~na situacija se soo~i amerikanskiot pazar na obvrznici vo 2002 godina, koga IBM izdade hartii od vrednost so 10 i so 30-godi{en rok na dostasuvawe. No, i pokraj vakvata praktika, statistikata pokaùva deka vo poslednite 21 godina kompanijata izdala samo 25 dol`ni~ki hartii od vrednost. Golem broj analiti~ari prodavaweto na obvrznici na IBM go tolkuvaat kako znak za

promeni na pazarot na hartii od vrednost. Vo avgust minatata godina, namesto nekolkugodi{na obvrznica, IBM re{i da izdade obvrznica so trigodi{en rok na dostasuvawe. Ovoj poteg na kompanijata be{e rezultat na namalenata doverba za stabilnosta na amerikanskiot pazar na hartii od vrednost. Investitorite vo obvrznici Bil Gros i Dejvid Taper ocenuvaat deka amerikanski IBM ja izdal ovaa obvrznica poradi zakanata od "opasna" deflacija na cenite. Vo sostojba na deflacija, odnosno ima pad na cenite, analiti~arite se fokusiraat na izdavawe obvrznici od golemite i stabilni kompanii, kakva {to e i IBM. Spored indeksot na amerikanskata banka Meril Lin~, vo juli 2010 godina amerikanskite kompanii prodale korporativni obvrznici vo vrednost od 90,1 milijarda dolari, {to pretstavuva rekordna vrednost koja ne bila dostignata u{te od 1999 godina. Nasproti ova, pak, vo istiot period od godinata za 5% opadnale i prose~nite prihodi od hartiite od vrednost, spu{taj} i se na najniskoto nivo vo poslednite {est godini. Spored podatocite od wujor{ki "Blumberg", vo juli minatata godina se slu~ila i najgolemata proda`ba na korporativni obvrznici, ~ija vrednost za samo eden den dostignala 12,9 milijardi dolari. "Vo vakvo vreme na niski kamatni stapki i stabilna bilansna sostojba na pazarot, kompaniite treba da izdavaat dol`ni~ki obvrznici", izjavi Xon Herman, analiti~ar na pazarot na hartii od vrednost od bostonskata Stejt strit global market LLC. IBM ili kako {to mnogumina ja narekuvaat Big Blue, poradi oficijalnata boja na logoto na kompanijata, e edna od retkite kompanii koi datiraat u{te od 19 vek. Osnovana e vo 1880 godina, kako grupacija od amerikanskite kompanii TMK, ITR i KSK. Za prv pat ja upotrebuva referencata IBM na Wujor{kata berza na akcii. IBM se zanimava so proizvodstvo i proda`ba na kompjuterski hardveri i softveri. "Kapital" ja zavr{i prikaznata za top 10 biznis-dogovori. Od utre }e ~itate za top 10 direktorski skandali od listata na magazinot "Tajm".

Komentari / Analizi

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

ETI^KA DIVOGRADBA

izbornata programa na VMRO-DPMNE legalizacija na divogradbite NEMA. Toa zna~i deka tie ne ni pomislile na toa pra{awe, a kamoli da go re{avaat i zatoa e nedoli~no nivnoto dene{no falewe za politi~kata volja {to ja imale. Ako legalizacijata na divogradbite ja nema vo programata na VMRO-DPMNE, toga{ ja ima vo programata na SDSM, “Re{enija za Makedonija”

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

rodolùvame so kolumnite i vo novata 2011 godina. Sekoga{ so argumenti, fakti, podatoci, javno dostapni, objaveni od relevantni institucii. Seto toa prezentirano na smiren i sistemati~en na~in, sosema sprotivno od toa {to verojatno go posakuva vladeja~kata partija - bu~ni, neprecizni i pau{alni napadi. Se dopa|alo toa nekomu ili ne, prodolùvame da gi secirame vladinite potezi, da ja otstranuvame prekrivkata i da ja pokaùvame su{tinata na toa {to se slu~uva. Javnosta ima pravo da gi znae i tie aspekti od sekojdnevnite slu~uvawa, ekonomski ili politi~ki, {to vlasta bi sakala da gi prikrie. Zatoa }e prodolìme da gi postavuvame i nezgodnite pra{awa koi zasluùvaat odgovor. Na primer, kolku pari od dràvniot buxet Vladata potro{i minatata godina vo obidot da se zadolì vo stranstvo preku izdavawe evroobvrznica?

Iako & sugeriravme da ne po~nuva so toa, bidej}i kamatnata stapka na takvoto zadolùvawe be{e mnogu visoka, Vladata ne go prifati ukaùvaweto i nejzin tim, sepak, vleze vo proces na ubeduvawe na potencijalni stranski investitori. Nezavisno {to nie bevme vo pravo i Vladata podocna, sakaj}i ili nesakaj}i, se premisli i se otkaà od izdavaweto evroobvrznica, bea napraveni nepotrebni finansiski tro{oci. îja e odgovornosta za toa? Vakvite pra{awa se principielni i mora da vospostavime ambient vo koj, bez ogled na politi~kata oboenost, mora da im se dava odgovor na gra|anite. Kako glavna opoziciska partija }e prodolìme da ja terame Vladata da realizira idei koi ne samo {to ne se nejzini, tuku za koi taa ima sosema sprotiven stav, no se dobri za gra|anite i ekonomijata. Na primer, zalo`bata na SDSM gra|anite da ne pla}aat danok na kamatata {to ja dobivaat na svoite depoziti vo banka. Dodu{a, Vladata ova delumno go

realizira{e, bidej}i samo privremeno ja odloì merkata za odano~uvawe na kamatata, no zalo`bata na SDSM barem za izvesen period e realizirana. Toa e vo interes na zgolemeno {tedewe na gra|anite, bez koe }e nema pozna~itelen porast na kreditite za firmite, a so toa i zaìvuvawe na ekonomijata. Mnogu e vpe~atlivo da se nabquduva odnesuvaweto na pretstavnicite na VMRODPMNE koga pravat ne{to {to go nema vo nivnata programa. Nema eti~nost vo nivnite nastapi za da kaàt od kade im e idejata. Eden takov primer be{e merkata za za{tita od energetska siroma{tija. Takvo ne{to ne se spomenuva vo programata na VMRODPMNE, ama go ima vo partiskata programa na SDSM, “Re{enija za Makedonija”, konkretno na stranica 66. Drug takov primer e denes mnogu aktuelnata legalizacija na divogradbite. Vo izbornata programa na VMRO-DPMNE legalizacija na divogradbite NEMA. Toa zna~i deka tie ne ni pomislile na

toa pra{awe, a kamoli da go re{avaat i zatoa e nedoli~no nivnoto dene{no falewe za politi~kata volja {to ja imale. Ako legalizacijata na divogradbite ja nema vo programata na VMRO-DPMNE, toga{ ja ima vo programata na SDSM “Re{enija za Makedonija”, kade {to, konkretno vo delot Grade`ni{tvo i urbanizam, na stranica 39 pi{uva: “Donesuvawe zakon za legalizacija na bespravno izgradenite grade`ni objekti, koi spored svojata mestopolo`ba, visina i {irina ne otstapuvaat od me|unarodnite kriteriumi za stanbena izgradba i dokolku ne se kosi so planska dokumentacija ili predvideni magistralni infrastrukturni objekti (pati{ta, ulici, infrastrukturni vodovi itn.). Po celosno regulirawe na obvrskite kon soodvetnata op{tina, vo period ne podolg od edna godina, tie objekti bi bile vneseni vo detalnite urbanisti~ki planovi vo period ne podolg od tri godini”. Dobro se se}avam na momentite koga ekspertite ja

poso~ija legalizacijata na divogradbite za da bide vklu~ena vo “Re{enija za Makedonija”. Koga be{e kaàno kolkav broj divogradbi ima, na primer, samo vo op{tinata Kisela Voda vo Skopje, stana sosema jasno za kakov problem stanuva zbor. SDSM go prepozna interesot na gra|anite i merkata stana del od partiskata programa. Zna~i, nasproti VMRO-DPMNE, SDSM za legalizacija na divogradbite se izjasni u{te pred 16 meseci, jasno i glasno. Vo prvava kolumna vo 2011 godina imav namera da se zadràm na predviduvawata za toa {to }e se slu~uva vo makedonskata ekonomija, kako voobi~aena tema na po~etokot od godinata. No, nemaweto doblest kaj Vladata da kaè deka generalno idejata za legalizacija na divogradbite ja prezema od SDSM, taa neeti~nost na Vladata me pottikna za predviduvawata za 2011 godina da pi{uvam vo narednata kolumna. Etikata e mnogu va`na rabota vo biznisot i vo ìvotot, voop{to. Nekoj }e re~e, koj da ti go gleda

sega toa tuka na Balkanot, neka se turkaat rabotite, ama ne e taka. Se raboti za kod na odnesuvawe koj mora da bide neraskinlivo povrzan so sekoj nositel na javna funkcija, a treba da go neguvame i vo celoto op{testvo. Sekoj {to studiral na nekoj od podobrite univerziteti vo SAD znae deka na po~etokot od studiite go prifa}a kodot za eti~ko odnesuvawe vo studiraweto. Obrazot nema cena. Denes imame Vlada predvodena od VMRO-DPMNE, za koja eti~nosta ne e prioritetna karakteristika. Vlada koja dava ogromni pari za reklami, ima duri i posebna kampawa za etikata i eti~koto odnesuvawe (“Da bideme podobri”), ama te{ko & odi da ka`e od kade gi zema ideite. Ako Vladata od drugite o~ekuva da bidat podobri, a ne dava li~en primer, toga{ toa ne e ni{to drugo tuku eti~ka divogradba.

DOLARIZACIJA, EVROIZACIJA I FUNKCIITE NA PARITE Dali

moème da ja namalime dolarizacijata vo zemjava? Mo`no e, no ne moème da ja eliminirame. Prviot ~ekor treba da go napravi Sobranieto. Site pari~ni kazni vo zakonite treba da bidat iskaàni samo vo denari. Na toj na~in zakonodavniot dom }e iskaè doverba vo makroekonomskata stabilnost

emjite vo razvoj, osobeno malite so otvorena ekonomija kako na{ata, se soo~uvaat so fenomen ot pokraj doma{nite pari, da funkcioniraat, da upotrebuvaat i da vr{at odredeni ili site pari~ni funkcii i so stranski pari, naj~esto dolari ili evra. Fenomenot na upotreba na stranski valuti vo svojstvo na pari vo doma{nata ekon omi ja se nareku va dolarizaci ja ili evroizacija. Isto taka, se upotrebuva i poimot valutna sups tit uci ja. Taa pretstavuva potesen poim od dolarizacijata, a zna~i koristewe na s transka valuta kako presmetkovna edinica i transakcisko sredstvo. I Makedonija se soo~uva so fenomenot evroizacija, iako od 1995 godina odr`uva niska inflacija i stabilen denar. Re~isi site funkcii {to gi izvr{uva denarot paralelno gi izvr{uva i evroto. Najra{irenata funkcija na evroto, kako stranska valuta vo doma{nata ekonomija, e za~uvuvawe na vredn os ta, odn osn o funkcijata na {tedewe. Pove}e od 2/3 od {tednite

depoziti na naselenieto vo bankite se vo stranska valuta, glavno vo evra. Ako na toa se dodade deka eden del od za{tedite vo evra se po domovite, }e se dobie pojasna pretstava za proporcijata {to vo ovaa funkcija ja izvr{uvaat denarot kako doma{na valuta i evroto (pa i dolarot i {vajcarskiot frank vo pomala mera) kako stranski valuti. U~estvoto na deviznite vo vkupnite de-

branieto na Makedonija. Re~isi bez isklu~ok, vo site zakoni vo ~lenovite kade {to se naveduvaat pari~ni iznosi, na primer za kazni {to se odreduvaat za nepo~ituvawe odredeni zakonski odredbi, tie se izrazeni vo evra. Vo oglasite vo dnevnite vesnici i televiziite site ceni za proda`ba na stanovi, deloven prostor, ku}i i sli~no se izrazeni vo evra, a m n ogu mal-

met, upotrebata na evroto e sved ena pove}e vo neformalnata (sivata) ekon omi ja i vo razmenata me|u naselenieto. Ako nekoe lice kupuva stan od drugo, toa pla}a naj~esto vo evra, a vo dogovorot, koj se prezentira pred dano~nite i drugite organi za prenos na sopstvenosta na stanot, vrednosta e izrazena vo denari. I kreditite {to gi odobruvaat bankite vo najgolem del

I kreditite {to gi odobruvaat bankite vo najgolem del (pove}e od 65%) se devizni ili so devizna klauzula, {to e u{te eden dokaz za visokiot stepen na dolarizacija, t.e. evroizacija na Makedonija. Zo{to e va`no da se znae stepenot na dolarizacija vo edna zemja? Zaradi davaweto pravilna ocenka za monetarnata politika. poziti na naselenieto vo bankite pretstavuva dobra ilustracija za stepenot na dolarizacijata, odnosno evroizacijata vo Makedonija. Funkcijata - merka na vrednosta, pokraj denarot, re~isi paralelno ja izvr{u va i evroto. Da pojdeme prvo od zakonite koi gi nosi So-

ku vo doma{nata valuta. Zna~i, za site pogolemi vrednosti kako merka na vrednosta slu`i evroto. I na kraj - funkcijata na parite kako sredstvo za razmena. Kaj ovaa funkcija, poradi zakonskite ograni~uvawa za pla} awe vo stranska valuta vo doma{niot platen pro-

(pove}e od 65%) se devizni ili so devizna klauzula, {to e u{te eden dokaz za visokiot stepen na dolarizacija, t.e. evroizacija na Makedonija. Zo{to e va`no da se znae stepenot na dolarizacija vo edna zemja? Zaradi davaweto pravilna ocenka za monetarnata politika. Dali taa

vo odreden vremenski period e optimalna, restriktivna ili ekspanzivna? Ako vo ocenkite se zemaat predvid samo denarite vo optek, a ne i evroto (i drugi stranski valuti), }e se izvedat pogre{ni zaklu~oci za stepen ot na res triktivn os t ili ekspanzivn os t na monetarnata politika. Kako zaklu~ok moème da kaème deka dolarizacijata, odnosno evroizacijata kako ekon omska pojava e fenomen koj e ra{iren niz celiot svet. Taa pojava vo nekoi zemji e poizrazena, vo drugi pomalku, no postoi re~isi vo site. Va`no e centralnite banki vo izgotvuvaweto na monetarnite proekcii da go zemaat predvid toj fakt. So drugi zborovi, efektivnata ponuda na pari vo Makedonija treba da se definira kako zbir na soodvetnite monetarni agregati vo denari, plus d eviznite d epoziti vo bankite, (koi se evidentirani i definirani vo monetarniot agregat - M4), plus, procenetata suma na gotovi stranski pari koi cirkuliraat vo zemjata. Dali moème da ja na-

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

malime dolarizacijata vo zemjava? Mo`no e, no ne moème da ja eliminirame. Prviot ~ekor treba da go napravi Sobranieto. Site pari~ni kazni vo zakonite treba da bidat iskaàni samo vo denari. Na toj na~in najvisokiot zakonodaven dom }e iskaè doverba vo makroekonomskata stabilnost (niskata inflacija i stabilniot devizen kurs na denarot), koi podolgo vreme gi imame. So toa Sobranieto }e pridonese da se namalat inflacionite o~ekuvawa, koi, pak, pretstavuvaat vaèn faktor za odrùvawe niska inflacija. Vtoriot ~ekor treba da go napravat pe~atenite i elektronskite mediumi, koi vo oglasite }e objavuvaat samo denarski iznosi na oglasenite proizvodi i uslugi koi se nudat za kupoproda`ba. Tretiot ~ekor treba da go napravat instituciite, koi za svoite uslugi ne treba da napla}aat “pari~en iznos na denarska protivvrednost po sredniot kurs na indikativnata lista na NBRM”, tuku vo fiksni denarski iznosi, koi bi se menuvale samo ako inflacijata zna~itelno bi gi obezvrednila.

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

ZAEDNI^KI NASTAP NA HRVATSKI I SRPSKI FIRMI VO LIBIJA I VO AL@IR kolu 30 najgolemi srpski i hrvatski kompanii }e se sostanat vo Belgrad na 20 fevruari za da se dogovorat za zaedni~ki konzorcium i zdelki {to gi o~ekuvaat vo prvata polovina godinava vo Libija i vo Al`ir. “Planirame da se sostaneme na 20 fevruari i ako s$ trgne kako {to treba, ubeden sum deka samo vo Srbija }e

ima rabota za u{te 50 seriozni pretprijatija i okolu 10.000 lu|e”, veli Goran Rodi}, sekretar za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Srbija. Spored nego, grade`nicite planiraat da prezemat zdelki vredni 1,5 milijardi dolari vo Libija i vo Al`ir. Samo liderot na Libija, Muamer el Gadafi, planira da vlo`i okolu 50 milijardi dolari vo izgradba na stanovi i

infrastruktura. Po dobrite iskustva so grade`nicite od porane{na Jugoslavija, Libija ve}e podolgo vreme na Srbija i nudi grade`ni raboti {to bi mo`ele da ja izvle~at grade`nata industrija od kriza. Me|utoa, srpskite firmi imaat problem so bankarskite garancii, pa zatoa zaedni~ki }e se obidat da go osvojat ovoj pazar.

TURCIJA O^EKUVA POVE]E SPOJUVAWA NA KOMPANII VO 2011 GODINA retstavnik od Pragma korporejt fajnens, vode~ka firma za investicisko bankarstvo vo Turcija, najavi deka kompanijata o~ekuva podobra godina vo odnos na transakciite za spojuvawe i kupuvawe, vo sporedba so 2010 godina. “Vo Pragma planirame da objavime tri ili ~etiri golemi kupoproda`bi i partnerstva vo prvata ~etvrtina od ovaa

godina", izjavi direktorot na firmata, Kerim Kotan. "Vo toa mo`e da bidat vklu~eni i kompanii od SAD, Evropa i regionot na Persiskiot Zaliv". Spored Kotan, transakciite za spojuvawe i kupuvawe vo Turcija koi bile napraveni so posredstvo na Pragma vo izminatite tri godini, imaat vkupna vrednost od 2 milijardi dolari. “Ovaa godina tur-

15 skite komapnii }e imaat mnogu rabota, bidej}i }e ostvaruvaat transakcii so prekuokeanski grupacii. Tie se na dobar pat da stanat regionalni i globalni brendovi, brojot na kompaniite podgotveni za kupuvawe na brendovi se zgolemi, a odredeni kompanii koi postignaa dobri rezultati na pazarot vo Turcija se stremat kon pro{iruvawe vo svetski ramki", izjavi Kotan.

NOV ZAKON ZA SPRE^UVAWE NA RABOTA NA CRNO

SLOVENIJA STROGO KONTRA SIVATA EKONOMIJA

Se procenuva deka sivata ekonomija "jade" 17% do 25% od slovene~kiot BDP. Pri~ini za toa se golemiot broj nevraboteni, mnogute relativno mladi penzioneri i kompliciranite proceduri za izdavawe rabotni dozvoli

6.000

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kata vlada usvoi predlog-zakon za spre~uvawe na rabota i vrabotuvawe na crno, koj predviduva mnogu postrogi kazni i za rabotodava~ite i za rabotnicite koi go prekr{uvaat zakonot i rabotat i zarabotuvaat nadvor od zakonskite ramki. Otkako }e bide usvoen predlog-zakonot, rabotodava~ite kaj koi }e bide otkriena rabota na crno vo rok od tri dena treba da go prijavat neprijaveniot rabotnik na neopredeleno vreme i za nego da gi uplatat site danoci i pridonesi za period od tri meseci pred datumot koga e otkrien rabotnikot na crno. Pretpriema~ot koj izvr{uva rabota za koja ne e registrirana negovata kompanija }e plati 15.000 evra kazna, a dokolku vraboti i rabotnik na crno }e treba da plati dopolnitelna kazna od 6.000 evra. So noviot zakon ne se po{tedeni ni rabotnicite koi rabotat na crno. Ako bidat fateni na delo }e platat kazna od 1.000 evra, dodeka studentite }e platat 500 evra. Kaznata na studentite bi mo`ela da se prosti dokolku go prijavat rabotodava~ot koj gi vrabotil na crno. Ovoj strog zakon e motiviran od neuspe{nite obidi na slovene~kata vlada koja od 1997 godina sistemski se bori protiv rabotata na crno. Sivata ekonomija i ponatamu e zna~itelen problem koj u{te pove}e se ra{iri poradi ekonomskata kriza.

evra kazna za rabotodava~ot dokolku ne go prijavi rabotnikot

1.000 evra kazna za rabotnicite koi nema da go prijavat rabotodava~ot za rabota na crno

Iako slovene~kata vlada od 1997 godina sistemski se bori protiv rabotata na crno, sivata ekonomija i ponatamu ostanuva seriozen problem. Vladata na slovene~kiot premier, Borut Pahor, navede petnaesetina glavni pri~ini koi i den denes ja pottiknuvaat rabotata na crno. Na vrvot od tie pri~ini se nao|aat golemiot broj nevraboteni, zna~itelniot broj relativno mladi penzioneri, kompliciranite proceduri pri izdavaweto na dozvolite za rabota i sli~no. Kako {to krizata navleze vo ekonomijata, slovene~kite analizi i studii predupreduvaat na pro{iruvawe na sivata

RENO ]E PROIZVEDUVA VOZILA NA ELEKTRI^EN POGON VO SLOVENIJA lovene~kata fabrika za avtomobili Revoz od Novo Mesto, podru`nica na francuski Reno, planira vo 2014 godina da po~ne so proizvodstvo na vozila na elektri~en pogon. “Ako se ostvari dogovorenoto partnerstvo na Reno so Daimler, toga{ vo na{ata fabrika, spored predviduvawata,

vo 2014 godina }e po~neme so proizvodstvo na elektri~ni vozila”, izjavi vo razgovor za Slovene~ko radio direktorot na Revoz, Ale{ Brato`. Reno i Daimler lani dogovorija strate{ka sorabotka, a vo ramkite na toj dogovor e i razvoj i proizvodstvo na modelot "smart" so ~etiri sedi{ta, me|u ostanatite, vo varijanta

ekonomija, za {to svedo~i i studijata na qubqanskiot Institut za ekonomski istraùvawa i analizata na Zavodot za vrabotuvawe i nadle`nite inspekciski slu`bi. Site tie u~estvuvaa vo izrabotkata na noviot zakon za spre~uvawe na rabota i vrabotuvawe na crno. Spored slovene~kite istraùvawa, rabotata na crno so~inuva me|u 17% i 25% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Vo obrazloènieto na zakonot se naveduva i podatokot na avstriskiot

profesor Fridrih [najder, koj sistemski analizira i ja meri rabotata na crno vo 145 dr`avi vo svetot. Spored negovoto istra`uvawe, vo 2005 godina rabotata na crno vo Slovenija so~inuvala 27,3% od BDP. Na [najderovata skala na tranziciski zemji rabotata na crno istata godina vo Hrvatska iznesuvala 34,1% od BDP. Na prostorite na porane{na Jugoslavija sivata ekonomija imala najgolem udel vo BDP vo 2005 godina vo toga{na Srbija i Crna

Gora (37,3%), potoa Makedonija (36,9%) i Bosna i Hercegovina (35,3%). SIVATA EKONOMIJA "JADE" 36% OD SRPSKIOT BDP Sivata ekonomija, nelegalna, neodano~ena ja ima vo sekoja nacionalna ekonomija kade {to u~esnicite zarabotuvaat kolku da pre`iveat, a malkumina steknuvaat ogromno bogatstvo. Direktorot na srpskata Dano~na uprava, Dragutin Radosavqevi}, izjavi deka dano~nata slu`ba

na sekoja dràva znae kolku danok naplatila, no niedna ne znae kolku ispu{tila. Vo srpskata Unija na rabotodava~i tvrdat deka parite koi godi{no se vrtat vo sivata ekonomija opfa}aat 36% od BDP. Kaznite za rabotodava~ite koi vrabotuvaat rabotnici na crno iznesuvaat od 3.000 do 9.000 evra. Site istraùva~i se soglasuvaat deka na crno vo Srbija najmnogu se proizveduva, uvezuva i raboti vo tekstilnata industrija. Zatoa, tie koi so godini legalno rabotat baraat od dràvata da gi za{titi od nelegalnite ilegalci. “Duri 50% od prometot na stoki i uslugi se slu~uva vo sivata zona, a poradi toa dràvnata kasa godi{no gubi nekolku milijardi evra prihodi”, izjavi Milan Kneèvi}, pretsedatel na Asocijacijata na mali i sredni pretprijatija. Ekspertite prepora~uvaat dràvata da ovozmoì po~ituvawe na zakonskite propisi za spre~uvawe na sivata ekonomija, a potoa da vovede novi oblici na fleksibilna rabota.

REKORDNA NEVRABOTENOST VO HRVATSKA so elektri~en pogon. "Smart" so klasi~en motor vo Novo Mesto se proizveduva ve}e nekolku godini. Vo fabrikata na Reno vo Novo Mesto, vo koja se vraboteni 3.000 rabotnici, lani se proizvedeni 211.000 vozila, {to e samo 1.000 pomalku od rekordnata 2009 godina, istakna Brato`.

rvatskiot zavod za vrabotuvawe objavi deka vo dekemvri minatata godina brojot na nevrabotni porasnal za 7.495 lica ili 2,4% vo odnos na prethodniot mesec, dostignuvaj}i brojka od 319.845 lica, {to e najgolem broj nevraboteni od april 2005 godina. Vo dekemvri brojot na nevraboteni go dostignal najvisokoto nivo od

april 2005 godina, koga brojot na nevraboteni iznesuval 320.283 lica. U{te od april 2005 ne e zabele`ana stapka na nevrabotenost od 18,7%. “Osven {to raste brojot na nevraboteni, se namaluva i brojot na rabotosposobno naselenie. Pritoa se namaluva i brojot na vraboteni lica, del poradi zaminuvawe vo penzija, a del poradi gubewe na

rabotnoto mesto”, veli Zrinka @ivkovi}-Matijevi}, direktorka na Direkcijata za ekonomski istraùvawa Rajfajzen konsalting. Taa o~ekuva pazarot na trud da ostane slab vo tekot na prvata polovina od godinava, a kulminacijata na negativniot trend bi moèla da bide zabeleàna kon krajot na prvoto i po~etokot na vtoroto trimese~je.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

SVET

0-24

...ELIMINACIJA VO KONGRESOT NA SAD!?

...PROTESTI

...ZA IMUNITET

Atentatorot blizok do amerikanskata desnica

Masovna poddr{ka za pretsedatelot Gbagbo

Berluskoni pred ustaven sud?!

ared Lofner, 22-godi{niot Arizonec koj ja zastrela Gabriela Gifords od amerikanskiot Kongres, e povrzan so grupa antivladini ekstremisti-belci. Sudot doprva }e go proveruva ova tvrdewe.

ra|anite na Ju`noafrikanskata Republika koi se rodeni na Bregot na Slonovata koska protestiraa vo Pretorija vo znak na poddr{ka za pretsedatelot Loren Gbagbo.

talijanskiot ustaven sud po~na rasprava za ustavnosta I na Zakonot za imunitet na licata nositeli na javna funkcija, spored koj italijanskiot premier e za{titen od

pojavuvawe na sud.

DVA, TRI ZBORA

SARKOZI I OBAMA SE DOGOVORIJA VO VA[INGTON

FRANCIJA I SAD ZAEDNO ]E SE BORAT PROTIV SVETSKATA EKONOMSKA KRIZA Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, e na gosti kaj amerikanskiot, Barak Obama. Na sredbata dvajcata gi dogovorija preventivnite merki so koi }e se borat protiv ekonomskata kriza i }e se obidat da ja osiguraat stabilnosta na monetarniot sistem BORO MIRÊSKI merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, poslednite dva dena e doma}in na francuskiot lider, Nikola Sarkozi, koj zaedno so soprugata Karla Bruni e na gosti vo Belata ku}a. Vo presret na francuskoto pretsedatelstvo so G-8 i G-20, pretsedatelite na dvete mo}ni ekonomii se dogovorija so zdruèni sili da se borat protiv svetskata ekonomska kriza. Obama i Sarkozi gi dogovorija preventivnite merki i monetarnite reformi so koi }e se obidat da ja stabiliziraat i zajaknat svetskata ekonomija. Tie posvetija osobeno vnimanie na krizata vo evrozonata, terorizmot, kako i na preventivnite merki za vospostavuvawe mir na Sredniot Istok. "Ovaa sredba e od osobena va`nost, bidej}i zaedni~ki gi koordiniravme agendite za slednite dejstva koi }e gi prezememe na pretstojnite samiti na G-8 i G-20. Koordinacijata e neophodna za da se osigura produktivnosta na reformite i dejstvata so koi }e im ovozmoìme prosperitet na gra|anite vo svetski ramki", izjavi pretsedatelot Obama. Spored nego, poradi disbalansot na svetskata ekonomija i brojnite elementi koi go zabavuvaat rastot, neophodna e koordinacija na preventivnite merki.

Francuskiot pretsedatel, pak, gi istakna va`nosta na ulogata na SAD na globalnata ekonomska scena i krucijalnata uloga na amerikanskata nacionalna valuta, kako lider koj kontinuirano “izvojuva pobeda vo bitkata so evropskata valuta”. “Ovaa sredba ja posvetivme na agendata za pretstojnite sredbi na G-8 i G-20. Iako svetskata ekonomija zakrepnuva od katastrofalnata recesija, stabilnosta za postojan ekonomski rast e daleku od postignata. S$ u{te postoi visoka stapka na nevrabotenost, a

brojni biznisi i ponatamu zgasnuvaat", potencira{e Sarkozi. Spored nego, na svetot mu se potrebni novi idei vo 21 vek. “SAD i Francija sakaat da bidat ~ekor ponapred od ostanatite, pa zatoa smisluvaat inovativni idei so koi }e pridonesat za pogolemi pridobivki na gra|anite {irum svetot, }e go osiguraat nivniot prosperitet i finansiska stabilnost", re~e Sarkozi. Ovaa godina Francija }e pretsedava so samitite na G-8 i G-20. Edna od prior-

itetnite celi na Francija e restrukturirawe na globalniot monetaren sistem, so {to }e ovozmoì podobro da se reflektira razvojot na novite ekonomski sili i valuti. Francija }e se obide da vovede reformi i vo valutnite rezervi, pa duri i da gi sru{i odredbite od 1944 godina, koga svetskite ekonomii se soglasija dolarot da ja ima glavnata uloga vo svetskite finansiski rezervi. Francuskiot pretsedatel istakna deka dolarot ne e glavniot problem vo svetskiot monetaren sistem. So izmenite koi saka da gi vovede Francija, dolarot nema da go izgubi prvoto mesto vo finansiskite rezervi, tuku samo }e se ovozmoì i drugi valuti da bidat del od svetskite finansiski rezervi. Sarkozi potencira{e deka kontinuiranoto jaknewe na dolarot pridonese za namaluvawe na finansiskata kriza i na globalnite disbalansi. Spored Xonatan Stori, profesor po me|unarodna ekonomija na biznis-fakultet na periferijata na Pariz, monetarnite reformi koi saka da gi po~ne francuskata Vlada se nevozmo`ni. Toj smeta deka ne postoi druga valuta koja moè da ja ima ulogata na dolarot. “Evroto ne e vo sostojba da go zameni dolarot kako finansiska rezerva, a kineskiot juan u{te pomalku”, tvrdi Stori.

“Dokolku rabotite prodol`at da se odvivaat vaka, Vikiliks }e bankrotira. Parite od donatorite so te{kotii stigaat do nas, zatoa {to site smetki ni se blokirani. Nedelno gubime i do 500.000 evra.” XULIJAN ASAN@

osnova~ na Vikiliks

“Severna Koreja }e bide direktna zakana za SAD, poradi toa {to bi mo`ela vo narednite nekolku godini da proizvede interkontinentalni balisti~ki raketi.” ROBERT GEJTS

amerikanski sekretar za odbrana

“Izgradbata na stanovi vo srceto na isto~en Erusalim gi zaostruva tenziite me|u Arapite i Izraelcite. I pokraj kritikite od me|unarodnata zaednica, izraelskata Vlada go prodol`i ovoj proekt.” BAN KI MUN

generalen sekretar na ON

GUVERNERITE NA CENTRALNITE BANKI ZADOVOLNI OD TEMPOTO NA ZAKREPNUVAWE NA SVETSKATA EKONOMIJA lobalnata ekonomija zakrepnuva mnogu pobrzo otkolku {to se o~ekuva{e,e zaklu~okot koj go donesoa guvernerite na nacionalnite centralni banki, na sostanokot vo Bazel, [vajcarija, koj zavr{i vo ponedelnikot. Iako postoi opasnost od zgolemuvawe na cenite na prehranbenite proizvodi i pojava na zgolemena inflacija vo razvojnite ekonomii, guvernerite o~ekuvaat odr`livost na ekonomskata stabilnost vo tekot na 2011 godina.

So najbrz intenzitet zakrepnuvaat ekonomiite na dr`avite vo razvoj kako Kina, Brazil i Indija, istaknaa guvernerite na sostanokot. "Na globalno nivo, ekonomskoto zakrepnuvawe e potvrdeno. Rastot e o~igleden, no, mora da istaknam deka sum impresioniran od brzoto zakrepnuvawe na ekonomiite na dr`avite vo razvoj. Vo mnogu slu~ai ekonomskiot rast e povisok otkolku prognoziraniot", re~e pretsedava~ot na sostanokot i lider na Evrop-

skata centralna banka, @an Klod Tri{e. Me|u razvienite ekonomii, Evropa doìvea stagnacija vo ekonomskiot razvoj na oddelni regioni poradi ogromnite dolgovi vo koi se "zaglaveni" dràvite. Tri{e istakna deka osobeno e impresivna tendencijata za ekonomski rast kaj dràvite vo razvoj, nasproti visokata inflacija koja im se zakanuva. Od druga strana, pak, Tri{e ja istakna i zagriènosta za prognoziraniot rast na cenite

na prehranbenite proizvodi i neo~ekuvanite prirodni katastrofi koi go pogodija svetot. Dokolku hranata poskapi i se slu~i nova elementarna nezgoda vo ogromni razmeri, stabilnosta na ekonomijata moè da se naru{i. "Site centralni banki mora da go nadgleduvaat dvièweto na inflacijata i da gi adaptiraat monetarnite politiki za da ja odràt stabilnosta na cenite na surovinite, hranata i gorivoto, koi se prvi proizvodi na listata na Obedinetite nacii koi }e

poskapat do krajot na 2011 godina", re~e liderot na Evropskata centralna banka. Toj gi poso~i i kapitalnite investicii kako izvor na nestabilnost na svetskata ekonomija, osobeno vo dràvite vo razvoj, kade investitorite go zgolemuvaat vloùvaweto na kratok rok, {to e i pokazatel za brzoto zakrepnuvawe na ovie ekonomii. No, na dolg rok, kratkoro~nite kapitalni investicii moàt da ja destabiliziraat ekonomijata i da go zabavat ekonomskiot razvoj.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

ISTOKOT GO OSVOJUVA ZAPADOT?!

PO KINA, I JAPONIJA ]E KUPUVA EVROPSKI OBVRZNICI

Japonskata Vlada planira da kupi pove}e od 20% od evropskite obvrznici koi }e se objavat do krajot na januari. So toa, Japonija, kako vode~ka nacija, }e ja zgolemi doverbata i interesot na investitorite na pazarot na evroobvrznici i }e ja izvle~e evrozonata od kriza BORO MIR^ESKI

aponija & se priklu~i na Kina vo “pomo{ta” koja & ja dava na Evropa za pobrzo da ja prebrodi finansiskata kriza. Spored japonskiot minister za finansii, Jo{iko Noda, Japonija planira da kupi obvrznici od evropskite fondovi za finansiska pomo{. “Postoi plan za izdavawe na golem broj obvrznici od dr`avite-~lenki na evrozonata, so cel da gi zgolemi finansiskite rezervi koi & se potrebni na Irska i Portugalija za celosno prebroduvawe na krizata, a nie planirame da kupime”, izjavi ministerot na preskonferencija vo Tokio. Spored podatocite od Evropskata komisija od minatiot mesec, evropskiot fond za pomo{ na destabiliziranite vladi }e prodade obvrznici vo vrednost od 34,1 milijardi evra vo 2011 godina i 14,9 milijardi evra vo 2012 godina. Samo vo 2011 godina, preku mehanizmite za finansiska stabilizacija, EU planira da prodade osum obvrznici vo vrednost od 3 do 5 milijardi evra.

EU NE SI JA RABOTI SVOJATA RABOTA

Portugalija, najzagrozenata dràva-~lenka na evrozonata, koja vo momentov e najzagrozena od finansiskata kriza, i ponatamu se protivi i ja odbiva finansiskata pomo{ od EU. Spored ministerot za finansii, Fernando Santos, Portugalija pravi s$ {to e mo`no za da go izbegne poniùva~kiot spasuva~ki paket od EU i Me|unarodno monetarniot fond, koj neodamna im be{e dodelen na Grcija i Irska. "Nie }e prezememe sekakvi merki za da ja izbegneme ovaa mo`nost za finansirawe od strana na EU. Portugalija si ja raboti svojata rabota, Evropskata unija e taa koja ne prezema ni{to za da ja zagarantira stabilnosta na evropskata valuta", izjavi Santos. Spored Teodora Kardoso, ~len na Upravniot odbor na portugalskata Centralna banka, namesto da se potpira na pomo{ta od EU, Lisabon treba da se pogriì da pronajde stranski investitori koi }e gi kupat nivnite dol`ni~ki obvrznici. "]e bide mnogu polesno dokolku imame pomo{ od drugi dràvi koi ne se ~lenki na Unijata. Samo ako veruva vo sopstvenite merki i pazar, Portugalija }e uspee da ja prebrodi dol`ni~kata kriza", potencira{e Kardoso.

“Od ogromna korist za Evropa e toa {to i Japonija se odlu~i da pridonese za spasot na evropskite zadol`eni dr`avi. Japonija, kako vode~ka nacija, }e ja zgolemi doverbata i interesot na investitorite na pazarot na evroobvrznici, osobeno za najavenata objava na obvrznici na krajot od ovoj mesec. Japonskata Vlada planira da kupi pove}e od C

20% od obvrznicite”, izjavi Noda. Minatata nedela evroto uspea da ja zgolemi vrednosta vo odnos na japonskiot jen, {to be{e dovolen pokazatel za dr`avata so valutni rezervi vtori po golemina vo svetot, da se odlu~i da investira vo obvrznicite na dr`avite ~lenki od evrozonata. "Postapkata na Japonija sigO

problemati~nite zemji od evrozonata”, re~e toj. Vo presret na novite problemi so koi se soo~uvaat dr`avite od evrozonata, i kineskata Vlada povtorno ja dade svojata poddr{ka. Zamenik-pretsedatelot na kineskata Vlada, Li Keikjang, izjavi deka Kina e najzainteresirana za dol`ni~kite hartii od vrednost na [pani-

nalizira deka svetot se obedinuva za da ja spasi Evropa", potencira{e Noriaki Macouka, ekonomist od japonskata konsultantska grupa Daiva aset menaxment. “No, te{ko deka evroto }e ja odr`i momentalnata sila vo odnos na ostanatite valuti. Ne se znae dali pazarot }e mo`e da gi apsorbira site obvrznici koi gi izdavaat K

ja i veti deka Kina }e otkupi golem del od niv. Spored japonskiot minister za finansii, so dvojno pomali finansiski rezervi od Kina,1.095 iljadi milijardi dolari, Japonija se odlu~i da kupi najmalku edna pettina od obvrznicite koi dr`avite~lenki od evrozonata }e gi objavat do krajot na januari godinava. O

Feqton

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: HOMEAWAY

RENTAHAUS NA INTERNET PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ikade ne e kako “vtorata doma”. Ili barem taka vikaat poddrùva~ite na HomeAway, koj pretstavuva svoeviden rentahaus servis dostapen na Internet. Toj gi povrzuva sopstvenicite i menaxerite so nedvi`nosti so turistite koi baraat vikedni~ki za izdavawe kako alternativni hoteli. Kompanijata ima najgolema i najraznovidna ponuda na ku}i na globalen plan, so pove}e od 450 iljadi nedvi`nosti vo 120 dràvi. So detalen opis na mestata, fotografii i lista od komforni i bliski atrakcii, HomeAway.com e internetstranica kade {to lesno moète da najdete i da sporeduvate nedvi`nosti niz celiot svet. Stranicata e besplatna, a isto taka ovozmoùva pregled na listi kade {to turistite moàt da ja sporedat ispravnosta na mestoto koe go iznajmile preku stranicata. Internet-kompanijata e bazirana vo Ostin, Teksas i e svetski lider za onlajn-iznajmuvawe na mesta za odmor. HomeAway ima i prostrana ponuda na vikendi~ki koi na turistite im nudat nezaboravni iskustva i beneficii, vklu~itelno sobi za odmor i dopolnitelna privatnost, i {to e najva`no, seto toa za pomala cena od tradicionalnata hotelska uslu`nost. Isto taka, za sopstvenicite i menaxerite na vikendi~kite go olesnuva reklamiraweto i onlajn-iznajmuvaweto. Po brojnite akvizicii na po~etokot, vo portfolioto na kompanijata vlegoa i mnogu drugi stranici za iznajmuvawe na vikendi~ki vo SAD, Britanija, Germanija, Francija, [panija i Brazil. Dopolnitelno, HomeAway

Dali e ova vikendi~kata za va{iot sleden odmor?

HomeAway, koj pretstavuva svoeviden rentahaus servis dostapen na Internet, gi povrzuva sopstvenicite i menaxerite so nedvi`nosti so turistite koi baraat vikedni~ki za izdavawe kako alternativni hoteli. Kompanijata ima najgolema i najraznovidna selekcija na ku}i na globalen plan, so pove}e od 450 iljadi nedvi`nosti vo 120 dr`avi. So detalen opis na mestata, fotografii i lista od komforni i bliski atrakcii, HomeAway.com e internet-stranica kade {to lesno mo`ete da go najdete va{eto mesto za sovr{en odmor s e g a o p e r i r a i s o BedandBreakfast.

com, najdetalnata globalna internet-stranica za pronao|awe na mesta za no}evawe i pojadok. Ovaa godina se o~ekuva kompanijata da po~ne inicijalna javna ponuda. Vo Silikonskata Dolina o~ekuvawata za minatogodi{niot

prihod se od 200 do 300 milioni dolari so profitna margina od 35%. Nivnata procenka za kompanijata iznesuva 1,5 milijardi dolari. Ovie podatoci se sovpa|aat so podatocite na onlajnpublikacijata na TechCrunch, koja za 2009 godina objavi podatoci za okolu 200 milioni dolari prihod, so profit od okolu 70 milioni dolari.

PROIZVOD NA FRUSTRACIJA Kako se rodila idejata za osnovawe na HomeAway? So godini, Brajan [arples i negovata familija iznajmuvale razli~ni mesta za zimski i leten turizam, “u`ivaj}i vo prostorot, kujnite i fleksibilnosta da pokanat nekoj drug vo vikendi~kite”, kako {to raska`uva [arples.

Sepak, Brajan nai{ol na te{kotii so pronao|aweto i iznajmuvaweto na Internet vo ovaa mnogu fragmentirana industrija, za razlika od pronao|aweto hoteli. Ovaa frustracija go navela na mislata da ja transformira ovaa industrija i da go izgradi najkompletniot pazar za iznajmuvawe vikendi~ki. Taka, so negoviot prijatel Karl [epard vo fevruari 2005 godina ja osnovale kompanijata HomeAway Inc. Osnova~ite prvenstveno akvizirale nekolku stranici i gi konsolidirale vo eden pazar za vikendi~ki, lansiraj}i go HomeAway.com vo juni 2006 godina. Konsolidacijata gi vbrojuva{e CyberRentals.com, A1Vacations. com, GreatRentals.com, HolidayRentals.co.uk i FeWo-direkt. de. Momentalno, HomeAway mo`e da se pofali so 14 akvizirani stranici za iznajmuvawe, vklu~itelno i VRBO i VacationRentals.com, edni od popoznatite vo SAD. HomeAway e privatna sopstvenost, no kako i golem broj internet-kompanii, taa e finansirana od vode~kite investiciski kompanii. Vo noemvri 2006 godina kompanijata obezbedi 160 milioni dolari od investitorite za da gi prodol`i inicijativite za ekspanzija niz celiot svet. Po to~no dve godini kompanijata obezbedi dopolnitelni 250 milioni dolari, od koi 88 milioni bea upotrebeni za da se vratat zaostanatite dolgovi, koi golem del nastanaa vo akviziciskata treska. Istovremeno, ova pretstavuva{e najgolemo finansirawe na internetkompanija u{te od vremeto na investirawe vo “dot-kom” idejata vo 2000 godina. Vo novoto sedi{te vo Ostin kompanijata se doseli vo oktomvri 2009 godina, a tamu HomeAway e proglasena za lider vo energetski i ekolo{ki dizajn. Dopolnitelni kancelarii ima vo Virxinija, Wujork, London i nekolku mesta vo Anglija, Frankfurt i Kasel vo Germanija, kako i vo Pariz i Marsej vo Francija.

PRIKAZNI OD WALL STREET

DUPONT JA KUPI D Amerikanskiot gigant od hemiskata industrija DuPont ja kupi danskata kompanija, privle~en od raste~kiot pazar na enzimi za prehranbenata industrija, kako i biogorivata, dvata klu~ni proizvodi na Danisco a suma od 5,8 milijardi dolari DuPont }e stane sopstvenik na danskiot prizvoditel na enzimi za hrana i biolo{ki goriva Danisco, za {to }e “iske{ira” 115 dolari za akcija. Ovaa cena e povisoka za 25% od poslednata cena koja akcijata na Danisco ja ima{e na posledniot den od minatonedelnoto berzansko trguvawe. Vo planovite za proda`ba, pokraj sumata koja treba da bide isplatena od strana na DuPont, }e bide vklu~en

Z ELEN KULMAN, glaven izvr{en direktor na DuPont: “Danisco ve}e izvesno vreme se na{i odli~ni partneri vo proizvodstvoto na biogoriva i biomaterijali”.

i dolg vo vrednost od 500 milioni dolari. Odlukata da se kupuva Danisco od strana na DuPont doa|a po dobivaweto na soglasnost od akcionerskoto sobranie na kompanijata za baraweto na glavniot izvr{en direktor, Elen Kulman, da se pro{iri deluvaweto na kompanijata i vo oblasta na biogoriva. Vo intervju dadeno za mediumite minatata nedela, Jorgen Tandrup, pretsedatelot na Danisco, istakna deka do posleden moment za kompanijata bile zainteresirani nekolku

seriozni investitori. “Ova e dobra zdelka za DuPont, a vklu~uvaj}i ja tuka i premijata od 25% za akcija, ovaa zdelka e dobra i za akcionerite na danskata kompanija. Danisco se vtori po golemina vo odnos na biznisot so biogoriva i toa vo svetski ramki, a ve}e i prethodno imaa i dobra sorabotka so DuPont”, veli Jens Hau Tomsen, analiti~ar vo Jyske Bank od Danska. Pod vodstvoto na glavniot izvr{en direktor, Tom Knucen, danskata kompanija

Feqton

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Ovaa godina se o~ekuva HomeAway da po~ne inicijalna javna ponuda. Vo Silikonskata Dolina o~ekuvawata za minatogodi{niot prihod se od 200 do 300 milioni dolari so profitna margina od 35%, a nivnata procenka za kompanijata iznesuva 1,5 milijardi dolari Vo noemvri 2009 godina, magazinot za selebriti Us Weekly objavi deka HomeAway povtorno }e gi obedini akterite êvi êjs i Beverli D’Anxelo vo nov kratok film i reklamna kampawa. Reklamata be{e prvata nacionalna advertajzing-kampawa koja debitira{e na televizijata CBS pred to~no edna godina, a minatata godina “Volstrit ùrnal” ja vbroi kompanijata vo top 10 kompanii koi po~nale so uspe{no investicisko finansirawe. I GUGL SAKA DEL KAJ [ARPLES Kako raboti HomeAway.com? Toj gi povrzuva sopstvenicite i menaxerite koi pla}aat za reklamirawe na nivnite nedvi`nosti so milionite turisti koi pove}e prefer-

INVESTITORI:

OSTIN VENTURES, REDPOINT VENTURES, INSTITUTIONAL VENTURE PARTNERS, TRIDENT CAPITAL, AMERICAN CAPITAL, TECHNOLOGY CROSSOVER VENTURES, GOOGLE VENTURE

BRAJAN [ARPLES arples e osno[ va~ i izvr{en direktor na kompanijata. Roden e vo 1964 godina. Zavr{il na kolexot Kolbi, a diplomiral biznis na Univerzitetot vo Stenford. Toj ima pove}e od 15-godi{no iskustvo vo razvoj, marketing i kreirawe biznis-strategii za kompaniiite od visokata tehnologija. Pokraj bogatoto portfolio vo koe mo`e da se pro~itaat imiwa kako Bain and Company i Practical Productions, toj go osnoval i iMotors, onlajn-servisot za proda`ba na polovni avtomobili.

BRAJAN [ARPLES so familijata vo Pariz

Od postavuvaweto na temelite za novoto sedi{te vo Ostin, Teksas

iraat iznajmuvawe vikendi~ki otkolku hoteli. Sopstvenicite se odgovorni za a`urirawe na listite koi vklu~uvaat informacii so opis na mestoto, fotografii, cena i dostapnost. Koga turistite }e najdat dom koj najdobro se sovpa|a so nivnite potrebi i buxet, tie kontaktiraat so sopstvenikot ili menaxerot direktno preku telefonski broj ili imejl-

adresa {to se ponudeni so listite. Golem broj od mestata prifa}aat pla}awe onlajn i nudat bukirawe sli~no kako i vo hotelite. Pred nekoj mesec, poto~no kon krajot na oktomvri, Gugl Ven~rs, investiciskata firma koja Gugl ja startuva vo 2009 godina, se odlu~i za odmor vo vikendi~ka. Kako ve{t majstor vo prepoznavaweto

na nade`ni kompanii, gigantot vlo`i odredena suma vo HomeAway, me|utoa, niedna od kompaniite ne progovori kolku iznesuvala investicijata. Edinstvena pojdovna to~ka za pretpostavkite e faktot deka Gugl Ven~rs investira okolu 100 milioni dolari godi{no vo 10 kompanii. Sepak, koja e pri~inata za tolkavi vlo`uvawa vo HomeAway? Realnosta potvrduva deka kompanijata e edna od retkite startovi

so visokoraste~ki biznismodel, a so samoto toa {to se navestuva inicijalna javna ponuda nabrzo, golemite igra~i znaat deka niedna potro{ena para ne e zaludo potro{ena i deka akciite }e kotiraat so visoki ceni. Sepak, ne treba da se zaboravi deka pred samo dve godini [arples voop{to ne razmisluva{e za javna ponuda ili ja locira{e 2015 godina. No, po ekonomskata

kriza po~naa naglo da se menuvaat negovite planovi da se drì ramo do ramo so Fejsbuk i so nekoi drugi internet-kompanii koi ne razmisluvaat za berza. Iako iznajmuvaweto sobi vo hotel naglo opadna, a za smetka na toa se zgolemi pobaruva~kata za vikendi~ki, sepak, glavniot izvr{en direktor pobara pomo{ od Gugl. “Gugl e produkt i inènerski centrirana kompanija koja raste i u{te pove}e vleguva vo biznisot. Mojata kompanija pove}e proizleze od biznis kulturata na sklopuvawe dogovori, pa sega se obiduvame da ja pridviìme pove}e kon kultura na inènering i produkti”, izjavi [arples za “Wujork tajms”. Spored dosega{nite podatoci za investiciite vo HomeAway, kompanijata na [arples ve}e ima polovina milijarda od investicii. Internet-stranicata na kompanijata ostvaruva pove}e od 3,3 milioni poseti mese~no i ve}e e rangirana na {esto mesto na pazarot za informacii za patuvawe. Pretplatata za reklamirawe na stranicata iznesuva 300 dolari za godina i taa se odnesuva samo za poseduva~ite ili menaxerite na prostorite za iznajmuvawe. Spored edno istraùvawe od minatata godina, re~isi 47% od kupuva~ite na HomeAway bile pod 45-godi{na vozrast, {to, od druga strana, ukaùva deka kompanijata ve}e dobiva prepoznatlivost kaj nade`nata publika i }e funkcionira u{te dolgo vreme. [arples najavi i ekspanzija vo Avstralija i Azija, a spored negovoto tvrdewe najposetuvani mesta od HomeAway bile vikendi~kite vo Evropa, za koi smeta deka u{te dolgo vreme }e go dràt toj primat. Istovremeno, tamu se rodila i negovata ideja za kompanijata. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za GoDaddy, globalnata kompanija za registrirawe na domejni i za hostirawe

DANISCO ZA 5,8 MILIJARDI DOLARI uspea na nejzinite akcioneri da im ovozmo`i povrat na nivnata investicija od duri 53% za period od 12 meseci, bele`ej}i najgolema dobivka kaj indeksot Bloomberg Europe Food Index. Pazarot na enzimi vo posledno vreme stanuva s$ poatraktiven vo o~ite na investitorite, osobeno otkako proizvoditelite na hrana i hemiski proizvodi s$ pove}e go naso~uvaat svojot interes kon koristewe na istite vo svoite proizvodi kako na~in na namaluvawe na tro{ocite. Spored pretsedatelot na danskata kompanija Tandrup, ponudata na kompanijata DuPont be{e izbrana kako najdobra od ostanatite konkurenti blagodarenie na toa {to ponudija dobra

cena, no i poradi faktot {to e stabilna kompanija so solidna perspektiva za razvoj. Bea zainteresirani nekolku kompanii od koi dobivme razli~ni ponudi. Sovpa|aweto na interesite me|u na{ata kompanija i DuPont e odli~na pri~ina za na{iot izbor”, izjavi Tandrup. Danskata kompanija Danisco e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na prehranbeni surovini i zasladuva~i koi se koristat vo proizvodstvoto na sirewe i sladoled. Zaedno so DuPont ve}e imaa i napraveno zaedni~ko vlo`uvawe vo proizvodstvoto na etanol. “Nie ve}e znaeme kako me|usebno produktivno da sorabotuvame. Ve}e nekoe vreme se na{i odli~ni part-

neri vo proizvodstvoto na biogoriva i biomaterijali”, izjavi Kulman od DuPont. Analizite poka`uvaat deka preku prezemaweto DuPont }e ima za{teda i namaluvawe na tro{ocite od duri 130 milioni dolari na godi{no nivo zaklu~no do 2013 godina. Prezemaweto na danskata kompanija za DuPont pretstavuva najgolemo prezemawe koe go ima napraveno kompanijata po prezemaweto na Pioneer Hi-Bred International za suma od 7,7 miljardi dolari vo tekot na 1999 godina. Za prezemaweto, kompanijata }e “iske{ira” pove}e od 3 milijardi dolari, a ostatokot od finansiraweto }e bide napraveno preku prezemawe na momentalnite dolgovi koi gi ima danskata

DuPont e hemiska kompanija stara 208 godini, koja na ~ove{tvoto mu dade proizvodi kako najlon, teflon, likra, kevlar... kompanija. Se o~ekuva prvite prihodi na Dupont po prezemaweto, koe treba da se realizira godinava, da bidat realizirani vo 2012 godina. Neto-dobivkata na danskata kompanija vo poslednite

tri meseci od minatata godina porasnaa za duri 59%, nadminuvaj}i gi site o~ekuvawa na analiti~arite. Glavniot strate{ki poteg za realizacija na celata ovaa akvizicija go napravi danskata kompanija, koja odlu~i

da go pro{iri glasa~koto pravo na akcionerite koe dotoga{ be{e limitirano. Brojot na glasovi be{e ograni~en so limit od poseduvawe na 7,5% od akcionerskiot kapital na kompanijata.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

TANIT DOX CENTRALIZIRAWE NA ^OVE^KITE RESURSI NA MARKS & SPENCER STRANA 26

WWW.KAPTAL.COM.MK

KONFERENCIJA VO STRANSTVO “PALI” POVE]E OD 13-TA PLATA! STRANA 22 - 23

KAKO DA SE OSVOI DOVERBATA NA VRABOTENITE PREKU KOMUNIKACIJATA? STRANA 24

KAPITAL / SREDA / 12.JANUARI.2011

INTERVJU Vo Pivara Skopje deluvame i gradime vrednosti koi veruvame }e ni pomognat vo realiziaweto na na{ite celi. Smetame deka }e gi ostvarime na{ite celi preku demonstrirawe na liderstvo i ekspertiza, preku inspirirani i posveteni lu|e vo site oblasti vo koi deluvame. Na{ite vrednosti se: posvetenost, timska rabota, odgovornost, lu|e, kvalitet, integritet. Dokolku menaxmentot na edna kompanija ne sfati i iskreno ne odlu~i deka e potreben takov sektor za ~ove~ki resursi, kako strate{ki element za napredokot na kompanijata, podobro da ne trgnuva vo negovo kreirawe, za{to toa bara mnogu energija, znaewe i posvetenost. Na{ata praktika poka`a deka motivacijata na vrabotenite ne e povrzana samo so pari~ni nagradi. Taa mnogu zavisi od toa kako se vodeni, obu~uvani, naso~uvani i poddr`uvani.

ALEKSANDRA ARGIR MENAXER ZA ^OVE^KI RESURSI VO PIVARA SKOPJE

Vrabotenite se gordosta na Pivara Skopje! KAKVA DELOVNA KULTURA IMATE? STRANA 25

KOLUMNI MAJK XORX

IVANA DOJ^INOVSKA-STOJANOVI]

KOMPANIITE NE SE SRE]NI MESTA ZA RABOTA! STRANA 24

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE II STRANA 24

Lu|eto se najvaàniot resurs na edna kompanija. Vrabotenite se gordosta i dviè~kata sila koi ja vodat napred kompanijata, sekako, so uspe{no menaxersko liderstvo koe go trasira patot kon uspehot. Ova dviè~ko moto na Pivara Skopje AD & ovozmoùva kontinuirano da se razviva vo sekoj pogled. Preku posvetenost na site segmenti na menaxmentot na ~ove~ki resursi, Pivara Skopje ja ostvaruva svojata zacrtana biznis-strategija, preku koja tradicionalno gi zadovoluva svoite potro{uva~i. Kako del od globalnite semejstva Coca–Cola i Heineken, kompanijata ima privilegija da ja koristi celokupnata ekspertiza od sistemite za menaxment na performansi na vraboteni (Performance Management sistemi) na ovie grupacii i razvojot na vrabotenite da se odviva po svetski standardi. Vakvite sistemi podrazbiraat procesi za menaxment na performansite, ocenuvawe i razvoj na vrabotenite koi sami po sebe imaat pove}e celi: postavuvawe jasni celi za realizacija na vrabotenite na eden sistematski na~in ednakov za site, sistem koj ovozmoùva konzistentnost vo procenkata na performansite na vrabotenite, implementacija na alatki za podobruvawe na performansite, identifikacija na potencijalite i razvoj na talentite na kompanijata... Za site ovie praktiki ovojpat razgovarame so Aleksandra Argir, menaxer za ~ove~ki resursi na Pivara Skopje AD. Kolku e lesno ili te{ko na pazarot na trud vo Makedonija da se najdat kvalifikuvani rabotnici za specifi~ni rabotni pozicii vo va{ata kompanija? Makedonija ima golem problem so visokiot Ma procent na nevrabotenost, koj vo golema mera pr pridonesuva rabotosposobnite kadri da ne pr moàt da se steknat so soodvetno iskustvo mo koe }e pomogne za nivnoto osposobuvawe i ko konkurentnost na pazarot na rabotna sila ko i za zgolemuvawe na nivnite kvalifikacii, odnosno nadgraduvawe na nivnoto teoretsko od znaewe koe go steknuvaat vo obrazovnite zn institucii. Dopolnitelen problem pretstain vuva faktot deka obrazovnite programi vo vu golema mera ne se prilagodeni na potrebite gol na biznis-sektorot, posebno na potrebite na kompaniite od biznis-sektorot koi rabotat po ko internacionalni standardi za koi se potrebni in soodvetni kvalifikacii, vo koi se vbrojuva i so Pivara Skopje. Pi PRODOL@UVA NA STR.25

MISLA NA NEDELATA MOTIVACIJATA E O GA N [ T O GORI ODVNATRE. AKO NEKOJ SE OBIDE DA GO ZAPALI TOJ OGAN NAMESTO TEBE, TOGA[ TOJ ]E GORI MNOGU KRATKO.

STIVEN R. KOVI AVTOR NA THE 7 HABITS OF HIGHLY EFFECTIVE PEOPLE

K1- Kariri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 12/01/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

KAKO DA SE POSTIGNE POGOLEMA LOJALNOST NA VRABOTENITE?

Konferencija vo stranstvo “pali” pove}e od 13-ta plata!

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk oleva@kapital.com.mk

buki konferencii, buki, konferencii poseta na internacionalni nastani, priznanija i pofalbi od menaxerite, kako i napredok vo karierata se edni od najva`nite motivaciski faktori za makedonskite rabotnici. Vrednuvaweto na trudot za niv e mnogu pova`no od zgolemuvaweto na platata, poka`a neodamne{noto elektronsko istra`uvawe na Global HR, sprovedeno na primerok od 61 pretstavnik od makedonski kompanii koi primenuvaat menaxment na ~ove~ki resursi. Iako del od ispitanicite velat deka finansiskata motivacija vo forma na 13-ta plata navistina zna~i, sepak, vo odgovorite na otvorenite pra{awa od ispitanicite preovladuvaat nematerijalnite motivi za postignuvawe na pogolema lojalnost kon kompaniite vo koi rabotat. Anketiranite kako silni motivatori gi potencirale i rabotnata sredina, kolegite i pretpostavenite

Vrabotenite r denes pokaùvaat u pogolema lojalnost j kon svoite karieri r r otkolkuu kon kompanijata j za koja j rrabotat. Taka diktira r dinami~niot ìvot i èlbata za postojano j menuvawe. u Vo takvi uslovi, u kompanib da vloàt navistina golem trud, energija i posvetenost za da gi zadràt svoite lu|e i da ite treba gi napravat {to polojalni kon kompanijata vo koja rabotat. {efovi. Ekspertite naglasuvaat deka tokmu vrednuvaweto na sekoj vraboten oddelno, istaknuvaweto na nivnite vrednosti se raboti koi kompanijata nema da ja ~inat mnogu, a za vozvrat }e dobijat ne{to {to ne moàt da go kupat so pari – lojalnost. Denes e mnogu pote{ko makedonskite kompanii da ja sozdadat i odràt lojalnosta kaj svoite vraboteni, za razlika od porano, koga lu|eto veruvaa deka }e rabotat za edna rabotna organizacija celiot svoj ìvot. Poradi dinami~niot pazarot na trud denes, lu|eto moraat pobrzo da gi menuvaat rabotnite naviki, a tie promeni nu`no mora da gi sledi i samata rabotna organizacija. Vrabotenite denes pokaùvaat pogolema lojalnost kon svoite karieri otkolku kon kompanijata za koja rabotat. Tie ne samo {to ne o~ekuvaat da rabotat celiot ìvot

za edna ista kompanija, tuku ne sakaat da ja rabotat nitu istata profesija. Spored nekoi istra`uvawa, vo prosek na sekoi deset godini lu|eto ~uvstvuvaat potreba da go promenat rabotnoto mesto. So novite tehnolo{ki dostignuvawa i predizvici ovoj prosek postepeno se namaluva i toa dopolnitelno ja namaluva i lojalnosta na vrabotenite kon svoite firmi i menaxeri. “Kapital” vo razgovar so eksperti za ~ove~ki resursi otkri kako makedonskite kompanii go tretiraat pra{aweto za lojalnosta na vrabotenite. Tie se ednoglasni deka menaxerite treba definitivno da gi napu{tat zastarenite metodi na rabota, da vovedat sektori za ~ovekovi resursi vo svoite kompanii koi lojalnosta i motivacijata na vrabotenite }e gi tretiraat kako su{tinski va`na menaxerska obvrska.

MOJA KARIERA

KAKO DA ZARABOTITE POVE]E PARI?! o dovolno pari za ìvot, rabotata moè da se svede samo na pravewe razlika, pridones, rabotewe na va`na misija, izvr{uvawe raboti koi gi sakate, za da se ~uvstvuvate va`ni, za da dobiete iskustvo i da steknete novi poznanstva. Sive ovie celi, koi definiraat zo{to lu|eto rabotat, go isklu~uvaat pra{aweto “Dali zarabotuvate dovolno pari?”. Va{ite izbori go odreduvaat va{iot ìvoten potencijal za zarabotka. Na toj na~in, koli~inata pari koja sakate da ja zarabotuvate i ja zarabotuvate za vreme na va{iot raboten vek, zavisi od va{ite veruvawa, stavovi, vrednosti i izbori vo karierata. S$ dodeka va{ite celi se pova`ni od

va{ata plata, va{iot izbor e dobar. No, ne mo`ete da si postavite za cel da zarabotuvate milion evra godi{no, da pravite izbor vo karierata koj } e donese 40.000 evra godi{no i da o~ekuvate da bidete sre}ni so odlukite vo karierata i parite koi gi pravite prekuvremeno. PROMENETE SI GO MISLEWETO ZA PARITE ZA DA GO ZGOLEMITE POTENCIJALOT ZA ZARABOTKA Parite se toa {to go dobivate za rabotata koja ja rabotite, za va{iot rabotodavec da gi postigne posakuvanite celi. Ili, parite se platata koja si ja pla}ate kako samovraboten biznismen. Parite nitu se korenot na seto zlo, nitu se lek za site va{i problemi

i svetski bolesti. Toa, ednostvano, e alatka koja vi ovozmoùva da go dostinete standardot na ìveeweto koj ste odbrale da go dostignete. Parite vi ovozmoùvaat da gi zadovolite osnovnite semejni problemi i da gi odgledate i obrazovate va{ite deca. Parite vi ovozmoùvaat da gi poddrìte filantropskite nastani od koi ste fascinirani. Parite vi ovozmoùvaat da patuvate, da gi kupuvate rabotite koi gi sakate vo va{iot ìvot i da gi pravite omilenite aktivnosti i hobija. Parite vi ovozmoùvaat da se penzionirate toga{ koga }e sakate. Spored toa, da zemate pove}e pari ne e samo OK. Toa e su{tinsko za planovite koi gi imate vo ìvotot. Koga }e ja promenite profesijata, o~ekuvano e

[TO SOVETUVAAT EKSPERTITE? “Generalno, vo Makedonija postoi slaba angaìranost na vrabotenite, za{to naj~esto i samite menaxeri nemaat dokraj jasna slika za va`nosta na dobrata motivacija. Makedonija s$ u{te trpi posledici od krizata koja go zafati svetot. Va`nosta na sektorite za ~ove~ki resursi e golema na toa pole, no krizata pokaà deka kompaniite pri pogolemi finansiski problemi najprvin kratea od marketingot i sektorite za ~ove~ki resursi. Toa pokaà deka tie so vakviot nastap izgubija mnogu na kvalitet i klienti”, veli Afrodita Kermi~ieva-Panovska, direktor na CS Global. Kompaniite ne samo {to treba da vloùvaat vo svoite vraboteni i vo nivnite rabotni ve{tini, tuku tie treba i da gi nagraduvaat sekoga{ koga tie uspe{no }e odgovorat na

KARIERI 23

SREDA / 12/01/2011 / KAPITAL

HR BRIEF FORMIRANA E ALUMNI ASOCIJACIJA NA AMERIKAN KOLEX VO SKOPJE rgnuvaj}i od uveruvaweto deka sekoj poedinec ima potencijal i vrednosti koi Tzaslu`uvaat da se razvivaat i zbogatuvaat

SMIQKA [O[KOVSKA

AFRODITA KERMIT^IEVAPANOVSKA

Finansiskata motivacija, odnosno platata, ne sekoga{ e najefikasna. Pogolemo vlijanie ima faktot kolku vraboteniot e vklu~en vo biznis-procesite i kolku u~estvuva vo procesot na odlu~uvawe.

Kompaniite moàt da gi motiviraat svoite vraboteni so obezbeduvawe popusti, povolni krediti ili pla} awe na rati. Vo Makedonija vakvite metodi na motivirawe se retkost, iako lesno moàt da go izdejstvuvaat toa. Za àl, na toa gledaat kako na dopolnitelen tro{ok.

TRIPLE S GROUP

CS GLOBAL

Kompaniite imaat odli~ni strategii za odrùvawe na lojalnosta na svoite potro{uva~i, koi bi trebalo da gi preslikaat i za jaknewe na lojalnosta na svoite vraboteni. Ekspertite za ~ove~ki resursi prepora~uvaat menaxerite da vnesat pogolema kreativnost vo motiviraweto. Da gi pofalat dobrite rabotnici, da im obezbedat niza povolnosti, da gi nagradat so konferencija vo stranstvo ili da gi proglasat za najdobri rabotnici na mesecot! pote{ki rabotni zada~i. Nagradite i bonusite, kako del od motivaciskite metodi na makedonskite kompanii, s$ u{te se javuvaat prete`no vo finansiska forma. Spored ekspertite, kompaniite treba da pristapat kon pokreativni metodi na nagraduvawe i motivacija. Smiqka [o{kovska od Triple S Grup objasnuva deka postojat tri vida motivacija: afektivna, prodolèna i normativna. Afektivnata se odnesuva na toa kolku e privrzan vraboteniot kon kompanijata i kolku se identifikuva so nea. Prodolènata ja opfa}a platata, a normativnata ja pokaùva moralnata odgovornost na vraboteniot da ostane vo kompanijata. Spored [o{kovska, kako i spored svetskite HR eksperti, finansiskite motivatori, odnosno platata, ne se najefikasni. Od site niv najgolemo vlijanie ima afektivnata motivacija, koja ozna~uva kolku vraboteniot e vklu~en vo biznisprocesite i kolku toj u~estvuva vo procesot na donesuvawe na odlukite. “Iako kaj nas, generalno, e prisutno motiviraweto od plata, toa e kratkoro~en stimul koj ponatamu }e rezultira so dopolnitelni barawa za poka~uvawe na platata. Zatoa, kompaniite treba da se svrtat kon vnatre{nata komunikacija, protokot na informacii i klimata koja vladee vnatre vo rabotnite organizacii”, dodava [o{kovska. Kako i vo mnogu drugi poliwa, i vo delot na motivirawe makedonskite kompanii se pla{at od novini. Ekspertite se decidni deka e neophodna pogolema kreativnost vo motiviraweto na vrabotenite. Prepora~uvaat strategiite za odrùvawe na lojalnosta kaj potro{uva~ite, kompaniite da gi preslikaat i kaj svoite vraboteni.

“Vrabotenite moàt da se motiviraat i so obezbeduvawe popusti, povolni krediti ili pla}awa na rati. Vo Makedonija vakvite metodi na motivirawe se navistina retkost. Kompaniite lesno moàt da go izdejstvuvaat toa. Potrebno e samo da postavat ~ovek koj }e bide angaìran da gi vodi tie raboti, no kompaniite, za àl, na toa gledaat kako na dopolnitelen tro{ok”, veli Kermi~ieva od CS Global. LOJALNOSTA E DVONASO^NA ULICA Za da postoi lojalnost vo vistinska smisla vo edna kompanija va`no e taa da se sfati kako dvonaso~en proces. Toa zna~i deka i vrabotenite i menaxerite treba da bidat lojalni edni kon drugi. Ne moè da se o~ekuva vrabotenite da bidat celosno posveteni na svojata organizacija, ako menaxerite ne im veruvaat ili ne postoi reciprocitet vo me|usebnite odnosi. Vrabotenite }e ostanat lojalni kon organizacijata ako ja prifa}aat i veruvaat vo nejzinite celi i posebno ako postoi èlba za pogolem napor vo imeto na organizacijata. Ako tie se zadovolni od vrednostite na sopstvenata kompanija i gi poistovetuvaat so sopstvenite, toga{ nezadovolstvoto se sveduva na minimum i zna~itelno se namaluva mo`nosta tie da go napu{tat rabotnoto mesto. Ekspertite poso~uvaat na odgovornosta i pravednosta na kompaniite za svoite vraboteni. Ova e va`no “od aspekt na vistinska ramnopravnost na vrabotenite, merena preku nivoto na vloèn trud. Osobeno kaj bonusite i zgolemuvaweto na plati treba da postojat merlivi kriteriumi i pravilno da se raspredelat”, poso~uva [o{kovska, od

IRINA TULEVSKAJOVANOVSKA DEKRA

Lojalnosta kon kompanijata mo`e da se pottikne preku gradewe timovi, fleksibilno rabotno vreme, realni sistemi za procenki na performansite i po~ituvaweto na vrabotenite. Toa se samo del od strategiite koi mo`at da gi primenuvaat kompaniite.

Triple S Grup. Koi strategii moàt da se upotrebat? "Potiknuvawe na gradewe na timovi, fleksibilno rabotno vreme, sistemi za procenki na performansite i po~ituvawe na vrabotenite se samo del od strategiite koi im stojat na kompaniite za taa cel", naglasuva Irina TulevskaJovanovska, HR specijalist od Dekra. Taa poso~uva i na va`nosta od nagraduvawe na najdobrite, naoruùvaweto na vrabotenite so informacii i znaewe, kako i na visokoto nivo na moral i prijatna rabotna klima. Taa prepora~uva da gi prepoznaat i cenat postignuvawata na svoite vraboteni i sekoga{ da obezbedat povratna informacija vo vrska so efektite od nivnata rabota. Kompaniite definitivno treba da gi podobrat ve{tinite na svoite vraboteni, da im pomognat vo nivnoto sozrevawe vo karierata, zatoa {to toa paralelno ja sozreva i samata kompanija i go pottiknuva nejziniot razvoj. So vloùvawa vo sopstveniot kadar se postignuva lojalnost ne samo kaj postojnite vraboteni, tuku i kaj potencijalnite vrabotuvawa, bidej}i kompanijata gradi imix na firma koja se griì za svoite lu|e. A toa sekoga{ go jakne dobriot imix na kompanijata i nejzinata posakuvanost. NE KORISTETE IST AR[IN ZA SITE Za da gi odrìte vrabotenite motivirani, treba da znaete deka edna ista motivacija ne deluva ednakvo kaj site, bidej}i site lu|e se razli~ni. Toa e najgolemata zabluda na menaxerite. Kaj edna grupa vraboteni najva`no e da se ostvari li~nata satisfakcija, dodeka kaj druga grupa preovladuva èlbata za materijalna nagrada. Sekoj ~ovek ima li~en karakter, sopstveni o~ekuvawa i razli~ni prioriteti. Poradi toa, menaxerite bi trebalo detalno da gi analiziraat preferenciite na svoite vraboteni i spored niv i momentalnata situacija da odlu~at koi metodi na motivacija }e go dadat posakuvaniot rezultat.

preku obrazovanieto i imaj}i predvid deka napredokot na op{testvoto zavisi od pridonesot i aktivnoto i kreativno u~estvo na site negovi ~lenovi, minatiot mesec e formirana Alumni asocijacijata na Amerikan kolex-Skopje. Misija na ovaa Asocijacija e da se pottikne interesot i poddr{kata na alumni ~lenovite za univerzitetskite programi i aktivnosti, s$ so cel ohrabruvawe i odr`uvawe na intelektualnite i emotivni vrski me|u ~lenovite i Univerzitetot Amerikan kolex-Skopje (UAKS). Ovaa Alumni asocijacija }e im nudi na studentite mo`nosti za praktikantska rabota, vrabotuvawe, a voedno }e organizira i netvorking-nastani.

VO 2010 GODINA VO SRBIJA NAJDOBRO BILE PLATENI FINANSISKITE POSREDNICI Srbija prose~nata plata vo sektorot na uslugi minatata godina bila V74.732ofinansiskite dinari, dodeka vo radioto, televiziite i komunikaciite bila 13.438 dinari (edno evro - 108 dinari). Spored podatoci na Institutot za statistika, vo 2010 godina gra|anite na Belgrad i vo severna Srbija bile podobro plateni vo sporedba so ostanatite delovi od dr`avata. Minatata godina najnisko bile plateni fizi~kite rabotnici.

VO HRVATSKA NAJDOBRO ZARABOTUVAAT FARMACEVTITE, A NAJSLABO SE PLATENI SOCIJALNITE RABOTNICI ocijalnite rabotnici, defektolozite i logopedite se najslabo platenite zanimawa S vo Hrvatska, so plati koi se od 45% do 56% pod prosekot. Za~uduva~ki se rezultatite od istra`uvaweto za visinata na platite vo Hrvatska, koe go napravi portalot MojPosao, a poka`uvaat deka platite vo ovaa balkanska zemja se najvisoki vo sektorot farmacija, i toa za 37% pove}e od prosekot, kako i vo informati~kata iznesuva{e 735 evra.

HR NASTANI “UPRAVUVAWE SO VREME I LIЧEN RAZVOJ” SO MAJK XORX u|eto na menaxerski pozicii od zemjava, koi imaat potreba od prilagoduvawe i L harmonizirawe na nivnite sposobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en razvoj, na 27 januari }e imaat mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na svetski poznatiot mentor za menaxment Majk Xorx, vo edukativniot centar M6. Vo tekot na ovoj interaktiven seminar u~esnicite }e gi istra`uvaat principite i praktikite od sekoj aspekt i }e zaminat so jasna li~na agenda za tekoven li~en razvoj.

SDI (STRENGTH DEVELOPMENT INVENTORY) SERTIFIKACIONA PROGRAMA d 25 do 27 januari vo Kamnik }e se odr`i obukata za prvoto nivo od sertifikacionata O programa SDI, a niz ovaa programa prisutnite

da pobarate pove}e pari. Baraweto za zgolemuvawe na platata od va{iot momentalen vrabotuva~ e va{e pravo. Baraweto kariera koja }e vi nosi pogolema plata, a so toa i povisok `ivoten standard, e vo red. PROMENETE SI GO MISLEWETO ZA VAS ZA DA GO ZGOLEMITE POTENCIJALOT ZA ZARABOTKA Iako ne sakate da si go definirate karakterot spored platata koja ja zemate, treba da imate vo glava deka nezavisno kolku zarabotuvate, vie vredite. Ako na sebe gledate kako rabotnik koj zema 30.000 evra godi{no, 100.000 e prili~no dovolno. Bidete podgotveni da napravite izbor vo karierata koj }e vi ja zgolemi sposobnosta da zemate pove}e pari. Na primer, baraweto za zgolemuvawe od {efot mo`e da ja obeshrabri

duri i najsamouverenata li~nost. Od druga strana, ako nikoga{ ne pobarate zgolemuvawe, vie se pomiruvate so toa kolku ve pla}a va{ata kompanija. VNIMATELNO IZBERETE JA PROFESIJATA PORADI POTENCIJALOT ZA ISHOD Nekoi profesii ednostavno se pove} e plateni od drugite. Ako parite vi se va`ni, izberete kariera koja } e vi dadae zarabotka kakva {to sakate. Ili, sfatete deka }e treba da napravite ne{to neobi~no za da napravite dobri pari, so karierata po va{ izbor. Isto taka, mo`ete da rabotite dve raboti, rabotete vtora rabota so nepolno rabotno vreme ili po~nete sopstven biznis. Povtorno, parite koi }e gi zarabotuvate za vreme na va{ata kariera zavisat od vas.

}e gi vodi Pem Vajsli, koja e vode~ki trener vo Isto~na Evropa za ovaa programa, a zad sebe ima 25-godi{no iskustvo vo oblasta na razvojot na ~ovekovite resursi i ve}e deset godini vodi svoj trening-biznis. Kvalifikativniot proces na SDI }e im ovozmo`i na prisutnite na ovoj seminar znaewe i ve{tini so koi }e mo`at da gi upotrebat alatkite na SDI na napredno nivo, kako i da gi primenat na individualci, grupi i timovi.

31,7%

ILI 300.540 LICA, SPORED PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA, OD VKUPNOTO AKTIVNO NASELENIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA BILE NEVRABOTENI VO TRETOTO TRIMESE^JE OD 2010 GODINA.

24 KARIERI

SREDA / 12/01/2011 / KAPITAL

FEQTON: FENOMENOT NA NESPOSOBNOSTA (2)

BIZNIS-ETIKA

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE (2) IVANA DOJ^INOVSKASTOJANOVI] GCDF – Sertificiran sovetnik za kariera Direktor za ^ovekovi resursi, Vabtek MZT

snovniot princip na Peter glasi: “Vo hierarhijata, sekoj vraboten te`nee kon povisoka pozicija s$ dodeka ne ja dostigne pozicijata na sopstvenata nesposobnost.” OTSTAPUVAWA OD PRINCIPOT NA PETER Peterovoto obrazloènie za principot e ednostavno, logi~no i moè da se dokaè. Sepak, postojat slu~ai vo koi principot o~igledno ne funkcionira. Peter se zadràl i na tie prividni isklu~oci i utvrdil deka duri i tie moàt da se objasnat od gledi{te na negoviot princip i deka i tie mu se podredeni:

1. Tivka sublimacija

Vo ovoj slu~aj se raboti

Principot na Peter, nare~en po negoviot pronao|a~ Lorens J. Peter, gi opi{uva zakonitostite koi se pri~ina za nesposobnosta {to vladee vo javniot `ivot vo celiot svet i vo sekoe zanimawe. Ovaa teorija nudi kompletna dijagnoza na nesposobnosta, a kon nea i soodvetna terapija, sekoga{ zasnovana na fakti. Iako navidum mnogu provokativno, principot na Peter e korisno i interesno ~etivo napi{ano vo satiri~no-ironi~na forma.

za prividno unapreduvawe. [efot ja zabeleàl nesposobnosta na vraboteniot i go premestuva na drugo rabotno mesto, na koe toj }e bide ednakvo nesposoben. Nabquduva~ot otstrana }e bide zalaàn so vakviot ~ekor, a za drugite vraboteni vnatre vo organizacijata tivkata sublimacija }e bide dopolnitelen motiv (“ako toj moè{e da bide unapreden, jas sekako imam {ansa”). 2. Strani~en skok

Ova e isto taka prividno unapreduvawe. Nesposobniot vraboten dobiva titula na potpretsedatel na kompanijata i zada~a da ja napi{e istorijata na firmata. Peter izvlekuva zaklu~ok: kolku e pogolema hierarhijata, tolku e poednostaven strani~niot skok. 3. Inverzijata na Peter

Vo svoite istra`uvawa Peter zaklu~il deka vrabotenite bez mo`nosti za

donesuvawe odluki rabotat osobeno precizno i bez otstapuvawa od rutinata, bez pritoa da se pra{aat dali nivnta rabota ima logi~na cel. Ovie vraboteni, na koi sredstvoto im e pobitno od celta, toj gi narekuva rabotni avtomati. Sposobnosta na vrabotenite vo ovie slu~ai se procenuva od strana na pretpostaveniot, a ne od nadvore{ni lica. Ako vraboteniot raboti precizno, sekoga{ e poslu{en i nikoga{ ne odlu~uva, toj }e bide procenet kako sposoben, zatoa {to sorabotkata so nego se odviva bez konflikti, bez ogled na toa dali e toj efikasen ili ne. Peter ovie slu~ai gi narekuva inverzija, poradi izvrteniot odnos na sredstvata i celite. 4. Isklu~uvawe od hierarhijata

Ponekoga{ se slu~uva najsposobnite vraboteni ne samo da ne bidat unapredeni, tuku, naprotiv, otpu{teni. Peter

go objasnuva ovoj paradoks so faktot deka kompetentnosta e pokonfliktna od nekompetentnosta. Superkompetencijata ja zagrozuva hierarhijata. Zatoa superkompetentniot vraboten }e bide isfrlen kako kompletno nesposoben. Hierarhijata ne gi podnesuva dvete krajnosti (ekstremnata nesposobnost i ekstremnata kompetentnost). 5. Paternalisti~ki pristap

Ovde se raboti za edna osobenost na semejnite kompanii. Sinot na sopstvenikot na kompanijata ne se somneva deka }e uspee da go dostigne povisokoto nivo koe mu e prirodno zagarantirano. Toj preskoknuva nekolku ramni{ta i odedna{ se nao|a na vrvot na hierarhijata. So toa, toj samo pobrzo go dostignuva nivoto na svojata nesposobnost. (prodol`uva vo naredniot broj)

KOLUMNA

KOMPANIITE NE SE SRE]NI MESTA ZA RABOTA! Majk Xorx gi osvoi delovnite lu|e {irum svetot so svojata energija. Niz edinstven spoj na dlaboko razbirawe, mudrost i humor, toj gi istaknuva trite klu~ni preduslovi za da se bide uspe{en deloven ~ovek vo dene{no vreme: emotivna/duhovna inteligencija, razvoj na menaxerite vo lideri i postojano u~ewe MAJK XORX menaxment-konsultant

islam deka sekoj }e ima svoja li~na percepcija na dene{nata ul o ga n a biznisot. Me|utoa, vo kompaniite toa ne mo`e da se nabquduva bez perspektivata na op{testvoto vo koe se raboti. I toa e predizvik za sekoja kompanija – osobeno ako ne e vnatre{no organizirana da bide odgovorna kon op{testvoto i da dade svoj pridones vo po{iroki ramki. A toa e glavno zatoa {to kompaniite mora da pravat profit. Taa pri~ina neizbe`no ja kompromitira va{ata sposobnost da bidete odgovorni i da pridonesuvate vo op{testvoto. Najposle, i sredinata denes e vodena od sistem vo ~ij centar se

nao|a profitot. Profitot e pri~ina za promenite vo klimata i o{tetuvawata na atmosferskata obvivka. Ottuka, s$ pogolem broj lu|e se pra{uvaat: "êkaj malku, moèbi treba poinaku da se raboti?". Odedna{ po~nuvate da sre}avate novi na~ini na razmisluvawe, kako: "Moèbi treba pove}e da razmisluvame za lu|eto von na{ata kompanija". Ovie razmisluvawa s$ u{te ne se ~esti, no po~nuvaat da se sre}avaat. Na istiot na~in, s$ pogolem broj kompanii spoznavaat ne{to {to se narekuva me|uzavisnost. Stanuva zbor za ne{to {to e sosema o~igledno za mnogumina, no s$ u{te ne i za delovnite lu|e. Me|uzavisnosta zna~i deka s$ e povrzano, na site nivoa. Ne samo ìvotnata sredina, tuku i site nivoa na sorabotka – politikata, finansiite, biznisot, dru{tvoto, sredinata – s$ e me|usebno povrzano. Dokolku ja nemate taa vizija na povrzanost, taa {iri-

na, toga{ ograni~enosta na profit, rast i uspeh }e ve drì kako zarobenik na uveruvaweto deka moète da iskoristuvate s$ okolu sebe i seta energija na svetot. Dodeka ne go uvidite postoeweto na me|uzavisnosta, nema da gi vidite vlijanijata na va{ite lokalni akcii vrz globalnata situacija. Ednostavno, ne moète. Va{eto vidno pole e pretesno. Spored toa, predizvikot za moderniot lider i za lu|eto so koi toj se sre}ava e da pomognat vo sogleduvaweto na celokupnata slika, na me|upovrzanosta. I da donesuvaat svoi sopstveni odluki. Dene{nite lideri mora da se zapra{aat: "Koj e mojot pridones? Kako moàm da pomognam? Koja e mojata odgovornost?". Duri i ako odite do vrvot na politi~kata hierarhija i tamu retko }e najdete lu|e koi navistina i iskreno si gi postavuvaat tie pra{awa, a stanuva zbor za lu|e koi bi trebalo da gi vodat na{ite zemji.

Malkumina imaat takva vizija vo sebe. Pri~inata le`i vo paradigmite so koi sme izrasnale, "opstanok na najsilnite" i "zgrabi s$ {to mo`e{". Toa e toa {to go prepoznavame denes vo politi~kite lideri, vo lu|eto na koi im ja prepu{tame odgovornosta. A tie ne sfa}aat {to treba da napravat so nea. Ova ne e kritika, ova e ednostavno realnost na uslovenosta. Samo toa. Kompaniite naj~esto ne se sre}ni mesta za rabota zatoa {to lu|eto koi se nao|aat na liderskite pozicii nemaat samopo~ituvawe i ne gi po~ituvaat lu|eto okolu sebe. A ako nemaat respekt za drugite, tie nema da sakaat da gi sledat. I toa e toa {to nedostiga pove}e od s$ drugo. Toa e globalen problem, }e go pronajdete nasekade vo svetot. Taka {to, ako sakate ednostavna definicija za liderstvoto, eve ja - po~ituvajte gi drugite vrz osnova na sopstvenoto samopo~ituvawe.

KAKO DA SE OSVOI DOVERBATA NA VRABOTENITE PREKU KOMUNIKACIJATA? overbata se gradi so godini, a se uriva samo so eden pogre{en ~ekor, edna mala gre{ka. Gre{kite se popravaat so komunikacija i dejstvuvawe. I s$ taka vo krug. Ova dvièwe e posebno naglaseno kaj rabotnite odnosi vo edna organizacija. Zatoa, komunikacijata kako sredstvo moè da bide najva`nata alatka {to gi spojuva vrabotenite i nivnite rabotodava~i. Direktorite na sektorite za ~ove~ki resursi posebno ja istaknaa ulogata na procesot na komunikacija. Tie upatuvaat ukori do menaxerskite timovi vo organizaciite tokmu na ova pole, vo nasoka da gi donesat do pobliska sorabotka so nivnite timovi, za polesno da se osvojat celite na samata organizacija. Kako do podobruvawe na me|usebnite odnosi i zgolemuvawe na zaemnata doverba? Postojat nekolku osnovni ~ekori koi tie gi naglasuvaat: ISKREN INTERES ZA LU\ETO OKOLU SEBE Menaxerite nikoga{ nema da napravat odli~ni timovi i da gi razberat potrebite na lu|eto so koi rakovodat, dokolku ne pokaàt interes za istite. Kakvi se tie, koi se nivnite nedostatoci i prednosti, kako se ~uvstvuvaat, kolku im zna~i rabotata i sl.. VEDRIOT DUH I RASPOLO@ENIETO KAKO PREDUSLOV ZA KOMUNIKACIJA Vo princip, nikoj ne saka okolina koja ne e raspoloèna, vedra i prijatelski nastroena. Vo takva biznis-klima pred s$ pa|a motivacijata, kaj vrabotenite se gasi èlbata za diskusija, a na takov na~in propa|aat mnogu dobri idei koi ostanuvaat vo senka od pri~ina {to ne postoela klima koja }e go stimulira toa. KORISTEWE IMIWA VO KOMUNIKACIJATA Dokolku go koristite imeto na sogovornikot vo tekot na diskusiite sozdavate ~uvstvo na blizina vo tekot na razgovorot. Sekoga{ koga go slu{ame sopstvenoto ime stanuvame mnogu pokoncentrirani i fokusirani na ona {to sogovornikot saka da ni go soop{ti. ULOGA NA DOBAR SLU[ATEL Nikoga{ ne se stavajte sebesi vo centarot na razgovorite, potisnuvaj}i go misleweto na drugiot. Naprotiv, vrabotenite pove}e mu veruvaat na menaxerot koj iskreno saka da gi slu{ne nivnite pofalbi i poplaki. Dokolku menaxerite uspeat da bidat dobri slu{ateli i gi pottiknat ostanatite na diskusija, tolku pove}e }e ja zgolemat bazata na idei so koi podocna } e najdat na~in kako da gi menaxiraat. POTTIKNUVAWE NA INTERESITE NA SOGOVORNIKOT Eden od na~inite za podobro steknuvawe doverba e pottiknuvawe na razgovor za interesite na sogovornikot. Kolku pove}e e staven fokusot na temite va`ni za onoj koj zboruva i spodeluva, tolku pove}e se zacvrstuvaat doverbata i bliskiot odnos. PRAVILA ZA USPE[NA KOMUNIKACIJA Lu|eto sakaat da se istaknuvaat sebesi, da pokaàt ili da stavat do znaewe deka vo odredeni okolnosti bez niv ne se moè, deka za odredeni odluki nivnoto mislewe bilo presudno, deka za odredeni uspesi bilo klu~no nivnoto znaewe. Ne retko tie se skloni da se poistovetuvaat so opredeleni nastani, rezultati, so originalnosta na odredeni re{enija. Lu|eto sakaat vo o~ite na drugite okolu sebe da sluàt za primer, da bidat ceneti i po~ituvani. Seto toa mora da se znae ako se saka vo sredinata vo koja se ìvee i raboti da ima pozitivna klima, da ima prijatelski odnosi. Za da ja osvoime doverbata na lu|eto vo procesot na komuniciraweto potrebno e da se po~ituvaat odredeni pravila. Nivnoto po~ituvawe e eden od osnovnite elementi na kulturata na odnesuvaweto, no moèbi i najednostavniot na~in za steknuvawe prijateli. Eve nekolku pravila koi moè da vi bidat od korist... 1. Pokaète iskreno interesirawe za lu|eto okolu sebe. 2. Vedriot duh i raspoloènieto se vaèn preduslov za uspe{na komunikacija. 3. Koristete gi imiwata na lu|eto vo tekot na komunikacijata. 4. Bidete dobar slu{atel i navedete gi drugite da zboruvaat za sebe. 5. Zboruvajte pred s$ za toa {to go interesira sogovornikot. 6. Razbudete go vo lu|eto ~uvstvoto za li~na va`nost, pritoa vnimavajte da bidete iskreni.

1 2 3 4 5

KARIERI 25

SREDA / 12/01/2011 / KAPITAL

INTERVJU ALEKSANDRA ARGIR

MENAXER ZA ^OVE^KI RESURSI VO PIVARA SKOPJE

VRABOTENITE SE GORDOSTA NA PIVARA SKOPJE! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

Vo odredena mera uspevame da obezbedime vraboteni soglasno potrebite, no moàm da kaàm i deka ne retko se soo~uvame so problem da najdeme kadri koi celosno }e odgovaraat na barawata na kompanijata vo odnos na iskustvoto, ve{tinite, znaewata i kvalifikaciite. Kakva strategija za upravuvawe so ~ove~kite resursi primenuva Pivara Skopje i {to prezemate za da gi za~uvate talentiranite kadri? Strategijata za ~ove~ki resursi na Pivara Skopje se zasnova na Strate{kite celi na Pivara Skopje i e fokusirana na razvojot na brendovite, proda`bata, proizvodstvoto, no pred s$ na razvojot na ~ove~kite resursi. Celta e da se podobruvaat rezultatite na kompanijata od godina vo godina, da se zadovoluvaat potrebite na kupuva~ite, potrebite na potro{uva~ite, pri {to se demonstrira liderstvo i ekspertiza preku inspirirani i posveteni lu|e vo site oblasti vo koi deluvame. Pivara Skopje, kako del od globalnite semejstva Coca – Cola i Heineken, ima privilegija da ja koristi celokupnata ekspertiza od sistemite za menaxment na performansi na vraboteni (Performance Management sistemi) na ovie grupacii i razvojot na vrabotenite da se odviva po svetski standardi. Vakvite sistemi podrazbiraat procesi za menaxment na performansite, ocenuvawe i razvoj na vrabotenite koi sami po sebe imaat pove} e celi: postavuvawe jasni celi za realizacija na vrabotenite na eden sistematski na~in ednakov za site, sistem koj ovozmoùva konsistentnost vo procenkata na performansite na vrabotenite, implementacija na alatki za podobruvawe na performansite, identifikacija na potencijalite i razvoj na talentite na kompanijata. Mnogu e va`no da se ima sistem za menaxment na talenti, so koj se odreduva na~inot na ocenuvawe i odreduvawe na vistinskite potencijali i talenti na kompanijata, na~inite na koi }e se razvivaat, so koi }e se pottiknuva nivniot razvoj, postavuvawe na razvojot vo karierata i realizacija. Pivara Skopje kontinuirano raboti na razvoj i odrùvawe na ovie sistemi, s$ so cel postignuvawe odr`livost i obezbeduvawe na uspe{na realizacija na strategiite na kompanijata. Kolku vrabotenite vo kompanijata posetuvaat seminari, konferencii ili obuki i koj e nivniot feedback? Vo Pivara Skopje obukite gi delime na interni i eksterni obuki, koi gi posetuvaat vrabotenite soglasno utvrdeniot godi{en plan za razvoj na vraboteniot, spored kompaniskiot plan za zadolìtelni obuki za taa godina. Na primer, vo Pivara Skopje sekoja godina se pravi obnovuvawe na znaewata na vrabotenite vo delot na menaxment na sistemite so koi rabotat i vo koi se involvirani site vraboteni. Se realiziraat i drugi standardni obuki koi se

Preku menaxment na performansite na svoite vraboteni, Pivara Skopje AD ja ostvaruva svojata zacrtana biznis-strategija, preku koja tradicionalno gi zadovoluva svoite potro{uva~i. Pivara Skopje vo ramkite na sistemot za menaxment na performansi i razvoj na vrabotenite opfa}a i del koj sodrì mehanizmi za odreduvawe na potencijali, talenti i idni naslednici na menaxerskite pozicii baraat od strana na internacionalnite kompanii vo zavisnost od proektite. Na primer, vo na{iot fokus, kako del od na{ata strategija, osobeno vo sega{niot biznis-plan, e kupuva~ot. Za taa cel, podgotvivme obuki za site vraboteni vo Pivara Skopje vo delot na fokusirawe na kupuva~ite i kako toa da go napravime i da gi realizirame na{ite celi, od pri~ini {to site sektori, na ovoj ili onoj na~in, pridonesuvaat za zadovoluvawe na potrebite na kupuva~ite. Ovaa obuka e del od na{ite interni obuki. Eksternite obuki se obukite koi gi posetuvaat na{ite vraboteni obezbedeni od strana na nadvore{ni konsultantski ku}i i kompanii za obuka, soglasno barawata na rabotnoto mesto, celite postaveni za taa godina i soglasno godi{niot plan za razvoj. Ni konferenciite ne se ne{to nepoznato. Konferencii od oblasta na ~ove~ki resursi, proda`ba, marketing, finansii i proizvodstvo se ne{to {to voobi~aeno se realizira minimum na kvartalno nivo, kako vo ramkite na Heineken, taka i vo ramkite na Coca–Cola grupacijata. Unapreduvaweto na vrabotenite pred s$ zavisi od samite vraboteni, no dali moè da se dade generalna procenka za toa kolku brzo napreduvaat vrabotenite vo kompanijata i dali postoi ~esto premestuvawe na kadri od eden vo drug sektor? Pivara Skopje vo ramkite na sistemot za menaxment na performansi i razvoj na vrabotenite opfa}a i del koj sodrì mehanizmi za odreduvawe na potencijali, talenti i idni naslednici na menaxmentskite rabotni mesta. So ovie mehanizmi se obiduvame da odredime koi se na{i talenti i koi se tie vraboteni koi se mo`ni naslednici na na{ite menaxerski pozicii, kolku vreme e potrebno za da gi razvieme za da moème da kaème deka se celosno podgotveni da nasledat nekoja rabotna pozicija. Za tie vraboteni izrabotuvame individualni planovi za razvoj. Brzinata najmnogu zavisi

od poedinecot, koj e negoviot potencijal, kolku brzo go gradi znaeweto, iskustvoto i ve{tinite, kolku brzo uspeva da se prilagodi i da se vklopi vo nekoi novi na~ini na rabota, drug vid komunikacija, sorabotka i sli~no. Na koj na~in gi motivirate vrabotenite vo kompanijata? Dali postoi sistem na nagradi i bonusi koj im e poznat na site vraboteni? Soglasno sistemot za menaxment na performansi, Pivara Skopje koristi sistem za nagradi so koj se zapoznaeni vrabotenite, koj se zasnova na realizirani performansi, odnosno ostvareni rezultati. No, sepak, i na{ata praktika pokaà deka motivacijata na vrabotenite ne e povrzana samo so pari~ni nagradi. Taa mnogu zavisi od toa kako se vodeni, obu~uvani, na kakov na~in se naso~uvani i poddrùvani. Mnogu e vaèn segmentot na liderstvo vo motiviraweto na vrabotenite. Koi praktiki gi primenuvate za da ja so~uvate lojalnosta na vrabotenite kon kompanijata? Bi kaàla deka lojalnosta na vrabotenite zavisi od pridonesot na dvete strani - i od vraboteniot i od kompanijata vo koja raboti. Lojalnosta se gradi. Najgolemi uspesi, odnosno najlojalni lu|e dobivate toga{ koga tie }e vi veruvaat, vie }e im veruvate, a vo seto toa najva`no e liderstvoto i na kakov na~in se upravuva so lu|eto. Vpro~em, dokolku edna kompanija gi implementira site sistemi i mehanizmi vo menaxmentot na ~ove~ki resursi za koi zboruvavme prethodno i dokolku tie se implementiraat na soodveten na~in, im ovozmoùvate na vrabotenite da se pokaàt, dokaàt i da go kaàt svoeto mislewe, da pokaète po~it kon niv, da im dadete priznanie i da gi motivirate i ponatamu da prodolàt, da im go pokaète patot kade {to treba da odi kompanijata. Toga{ e neizbe`na lojalnosta od dvete strani. Vo Pivara Skopje deluvame i

Kako edna od poatraktivnite kompanii vo Makedonija, koi nivoa treba da gi pomine eden kandidat dokolku saka da se vraboti vo Pivara Skopje? Vo Pivara Skopje imame nekolku procesi vo delot na izbor i priem koga za toa }e se javi potreba, odnosno koga imame isprazneto rabotno mesto. Zaedni~ki ~ekori na izbor za site procesi na kratko se slednive: sekoj zainteresiran kandidat treba prvo da isprati biografija (CV), pismo na interes, odnosno zo{to kandidatot aplicira za odredeno rabotno mesto i koja e negovata motivacija za vrabotuvawe na toa rabotno mesto. testirawe na kandidatite koi odgovaraat na potrebite na rabotnoto mesto od aspekt na obrazovanie, iskustvo, ve{tini, znaewa. dokolku kandidatot gi pomine soodvetnite testirawa, odnosno pokaè rezultat, odi ponatamu na prvo intervju so menaxerot odgovoren za izbor i priem na ~ove~ki resursi i direktniot pretpostaven na rabotnoto mesto za koe e organiziran izborot. ponatamu sleduvaat u{te edno do dve intervjua, vo zavisnost od toa za koe rabotno mesto stanuva zbor vo strukturata na Pivara Skopje AD. Sekako, imame i svoja baza na potencijalni kandidati koja ja kreirame od kandidatite koi ve}e aplicirale za nekoe od prethodno ispraznetite rabotni mesta, a koi se pokaàle kako potencijali koi moème da gi zememe predvid dokolku vo idnina se isprazni nekoe rabotno mesto ili se otvori novo, no taa baza ja kreirame i od kandidati koi samoinicijativno ni ispra}aat svoi biografii i iskaùvaat èlba vo idnina da bidat del od timot na Pivara Skopje AD, dokolku za toa se pokaè potreba.

MSP SOVETI

KAKVA DELOVNA KULTURA IMATE? pored neodamne{noto istraùvawe na Tauers Votson, konsultantska kompanija za ~ove~ki resursi, vo vrska so va`nata uloga {to ja igra delovnata kultura vo postignuvaweto na strate{kite celi na kompanijata, se pokaà deka “dve tretini od vozrasnite vraboteni (66%) smetaat deka delovnata kultura e mnogu va`na za uspehot na kompaniite”. Anketata isto taka pokaà deka, spored vrabotenite, delovnata kultura ima najgolemo vlijanie vrz nivniot moral (35%), a potoa vrz produktivnosta na vrabotenite (22%). Okolu 23% od pomladite vraboteni, na vozrast od 18 do 34 godini, izjavuvaat deka delovnata kultura mnogu pridonesuva za nivnata profesionalna satisfakcija. Isto taka, spored podatocite od anketata, nekolku elementi se pojavuvaat kako klu~ni za delovnata kultura, od koi najva`ni se slednite tri:

gradime vrednosti koi veruvame }e ni pomognat vo realiziraweto na na{ite celi, odnosno smetame deka }e gi ostvarime na{ite celi preku demonstrirawe na liderstvo i ekspertiza, preku inspirirani i posveteni lu|e vo site oblasti vo koi deluvame. Na{ite vrednosti se: posvetenost, timska rabota, odgovornost, lu|e, kvalitet, integritet. Moè da se kaè deka edna od poaktuelnite temi denes me|u kompaniite e tokmu menaxmentot so ~ove~kite resursi. Dali makedonskite kompanii docnat ili uspevaat da dràt ~ekor na ova pole? To~no, menaxmentot na ~ove~ki resursi stanuva ve}e aktuelna tema vo Makedonija, posebno vo biznis-krugovite, i mislam deka kaj kompaniite s$ pove}e se razviva svesta za va`nosta na ovoj segment na upravuvawe vo uspe{nosta na edna kompanija. Internacionalnite kompanii vo Makedonija vo ovoj segment se navistina napred od edna ednostavna pri~ina – tie se del od internacionalni sistemi, odnosno kompanii koi posvetuvaat ogromno vnimanie na menaxmentot i razvojot na ~ove~kite resursi, so cel implementirawe na svetskite i internacionalnite standardi za menaxment na ~ove~ki resursi. Smetam deka makedonskite kompanii koi ne se del od internacionalna kompanija se mnogu nazad vo ovoj segment na menaxment. Imam zabeleàno deka vo nekoi kompanii se obiduvaat ne{to da napravat no, toa odi tolku bavno {to ednostavno ne se ni zabeleùva. Mislam deka vo ovoj pogled kompaniite treba da pokaàt proaktivnst. Dokolku menaxmentot na edna kompanija navistina ne sfati i iskreno ne odlu~i deka e potreben takov sektor so site svoi oblasti na deluvawe i deka e toa strate{ki element vaèn za napredokot na kompanijata, podobro da ne po~nuvaat so kreirawe na vakov sektor, za{to toj bara mnogu energija, znaewe i posvetenost.

Stavot na vrabotenite (69%); Efikasniot menaxment (64%);

Cvrsti odnosi na doverba (57%). Eden od predizvicite na istraùvaweto leì vo obidot anketiranite vraboteni da ja opi{at nivnata rabotna kultura vo ramkite na ~etirite kategorii na delovna kultura, koi gi izloùvaat Terens Dil i Alan Kenedi vo svojata kniga “Korporativni kulturi: Obi~aite i ritualite na korporativniot ìvot”: Kultura na pomo{ (site rabotat timski); Procesna kultura (akcentot e staven na procedurata, nedostiga kreativnost); Kultura od tipot “mnogu rabota/ mnogu

zabava” (gi ispolnuvaat celite i uìvaat vo vremeto pominato so kolegite); Gruba/ma~o kultura (mnogu kritiki, slabo naso~uvawe). Ova istraùvawe e dobro zatoa {to ja istaknuva nepobitnata va`nost na delovnata kultura, no mora da zabeleì deka na ovaa lista nedostigaat nekolku vidovi delovna kultura (a so ova se soglasuvaat i 16% od ispitanicite). Kako, na primer, kultura na inovativnost ili (mo{ne zna~ajnata) kultura na oddavawe priznanie. Vo ovaa kultura na vrabotenite im se oddava priznanie i po~it za pridonesite, rabotata i postapkite so koi gi izrazuvaat vrednostite na kompanijata i pomagaat vo postignuvaweto na strate{kite celi. Ovoj odnos se smeta za antipod na gorenavedenata gruba/ma~o kultura. Vakvata kultura na oddavawe priznanie dava najuspe{ni rezultati vo biznisot, a, sepak, ne e opfatena vo studijata.

26 KARIERI

SREDA / 12/01/2011 / KAPITAL

CV KRISTINA STAMENKOVSKA ristina Stamenkovska momentalno uspe{no ja izvr{uva pozicijata product marketing specialist vo VIP Operator, kade {to e odgovorna za formirawe na postpejd-ponudi za fizi~ki lica vo VIP. Visokoto obrazovanie steknato na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, na departmanot E- business, go dopolnuva so MBA diploma. Kako celosen stipendist na TITAN i ALBA, Stamenkovska gi potkovuva svoite ve{tini na ALBA Graduate Business School vo Grcija, kade magistrira so po~esti. Za vreme na poslediplomskite studii, Stamenkovska posetuva razni seminari, konferencii i treninzi, na koi u~estvuvale i poznati li~nosti od svetskata biznis-elita, kako konferencijata na Majkrosoft vo Atina, na koja svoj govor odr`uva i nejziniot osnova~, Bil Gejts.

PRODUCT MARKETING SPECIALIST VO VIP OPERATOR

Marketingot, e vo fokusot na nejziniot dosega{en profesionalen razvoj, azvoj,j a toa go pokaùvaat i nejzinite prethodni rethodni rabotni iskustva vo Seavus us i vo internet-kompanijata Get a Freelancer. eelancer.r Otkako gi zavr{uva poslediplomdiplomskite studii, taa se vrabotuva abotuva vo internacionalnata kompanija mpanija Soravia, kade {to e zadolèna èna za marketing-promocija na trgovskiot govskiot centar Soravia. Denes, Kristina Stamenkovska vska uspe{no se soo~uva so predizdizvicite na mobilnata industrija, ija, izvr{uvaj}i ja svojata rabotna tna pozicija vo VIP Operator.

CV DIMITAR OSMANLI imitar Osmanli denes e izvr{en direktor na edukativniot centar M6, istovremeno i koosnova~ i pretsedatel na Odborot na starateli na institucijata. Na taa rabotna pozicija se javuva kako kreator na obrazovnite programi, preku koi svoeto znaewe go prenesuvaat vrvni me|unarodni, regionalni i lokalni predava~i. Toj e dobitnik na mnogu nagradi i priznanija, a vo nizata prethodni uspesi, vo Va{ington raboti kako strate{ki sovetnik na pretsedatelot na grupacijata Group of Finance and Investment S.A. (GOFI), kade {to dizajnira i implementira strate{ka reorganizacija na

Centralizirawe na ~ove~kite resursi na Marks & Spencer

Tanit Dox e povtorno izbrana na listata na HR Najvlijatelnite kako profesionalec na poleto na ~ove~kite resursi. So pozicija od visoko treto mesto vo 2010 godina, uspea da sovlada 17 pozicii od prethodnata godina, koga, vsu{nost, be{e rangirana na 20 mesto. Taa vo 2008 godina sedna na direktorskata fotelja za ~ove~ki resursi vo poznatata kompanija za trgovija na malo, Marks & Spenser, i zasekoga{ ja promeni

tralizacija na HR so {to uspe{no izbegnala duplirawe na trudot vo mnogubrojnite prodavnici. Bidej}i prethodno ne postoela vrska me|u prodavnicite, spravuvaweto so edni problemi vo Liverpul ne mo`elo da dade beneficii za spravuvawe so istite problemi vo London. Komunikacijata me|u prodavnicite ne postoela, a HR sektorot dotoga{ rabotel lokalno, bez da misli globalno. “Komunikacijata e najva`nata rabota vo edna kompanija. Vrabotenite sekoga{ se zapoznaeni so rabotite okolu sebe i mora da bidete iskreni so niv i da im dadete objasnuvawe {to se slu~uva i zo{to rabotite taka se odvivaat”, izjavuva taa za HR Najvlijatelnite. So centralizacijata menaxerite bile direktno povrzani so centralata, so {to vedna{ stapuvale vo kontakt so HR profesionalec koj sekoga{ bil dostapen. Dox gi trgnala site HR obvrski povrzani so sudska praksa i menaxmentot nadvor od prodavnicite. Drugi podobruvawa bile toa {to menaxerite imale pristap do informacii i podatoci za slu~ai na sudska praksa koi se sli~ni na nivnite, a se slu~ile vo nekoja druga prodavnica. Na takov na~in

KAKO BI @IVEELE DENES, AKO NE POSTOE[E SAPUNOT?! amislete kako bi ìveele denes da ne postoe{e sapunot? Iako za negovoto postoewe ima podatoci koi datiraat od biblisko vreme, sepak, s$ do sredinata na 19 vek ne se slu~ila higienskata revolucija blagodarenie na sapunot i na brilijantnata ideja za negova upotreba na eden doktor. Vsu{nost, vo toa vreme Igwaz Semelveis, strog ungarski doktor koj rabotel vo Viena, zabeleàl deka stapkata na porast na mortalitetot kaj bebiwata se zgolemuvala koga tie bile poroduvani od studentite po medicina, nasprema aku{erkite. Vo negovite ispituvawa i nabquduvawa toj do{ol do zaklu~ok deka medicinskite studenti koi u~estvuvale vo poroduvawata na tie bebiwa na racete imale mikroorganizmi koi poteknuvale od autopsiite {to prethodno gi izveduvale. Po tie zaklu~oci, toj iniciral zadolìtelen sistem na miewe na racete i stapkata na smrt kaj novoroden~iwata zna~itelno se namalila.

UNIVERZITET

TEMPUS ZA MODERNIZIRAWE NA VISOKOTO OBRAZOVANIE! empus e programa na Evropskata unija za modernizirawe na visokoto obrazovanie vo zemjite koi ja opkruùvaat Unijata. Istata postoi ve}e dve dekadi, a denes programata opfa}a 27 zemji od Zapaden Balkan, Isto~na i Centralna Azija, Severna Afrika i Sreden Istok. Tempus glavno finansira tri vida akcii - zaedni~ki proekti, strukturni paketi na merki i pridru`ni akcii. Prvite se odnesuvaat na zaedni~ka sorabotka me|u evropskite institucii za visoko obrazovanie i onie od gorespomenatite regioni. Strukturnite merki, pak, odat vo nasoka na dobliùvawe na visokoobrazovnite institucii od regionite nadvor od EU so onie vnatre preku konvergencija i {irewe na razvojot na EU. Pridru`nite akcii se sostojat od informativni aktivnosti koi se blisko povrzani so programata, odnosno konferencii na razli~ni temi vo kontekst na celta na Tempus proektot. êtvrtata Tempus programa, lansirana za periodot 2007-2013 godina, poslednata faza ja po~na vo 2008 godina so godi{en buxet od 50 milioni evra, vo ~ii ramki proektite na individualna osnova se finansirani so iznos od 0,5 do 1,5 milioni evra, podrùvaj}i go Bolowskiot obrazoven sistem, koj od pred nekolku godini se vovede i vo Makedonija.

se formirale 11 centri so 65 HR profesionalci, dodeka 47 biznis-partneri se klasterirani vo grupi na prodavnici. Vakvata inovacija donela zbli`uvawe na menaxerite. Tie imale “Menaxerski ~etvrtok”, kade {to site menaxeri od prodavnicite sekoj ~etvrtok se povrzuvale i razgovarale za planovite vo vrska so problemi kaj vrabotenite. Prethodno vakvi sostanoci bile vozmo`ni samo koga HR profesionalcite nao|ale vreme.

Dox uspeala da ja vidi celata slika na kompanijata i da gi najde slabite to~ki. No, taa ne zastanuva ovde. Sledniot ~ekor e site da go sogledaat raboteweto na poedine~nite prodavnici i tie praktiki koi se uspe{ni da gi primenat kako makropolitika za kompanijata. So promeni vo HR sektorite Dox ne gleda samo pogolemo involvirawe na menaxerite i vrabotenite, tuku i mo`nost za niven razvoj vo karierite {to e mnogu va`no.

STIPENDII

Huygens Scholarship Programme (NUFFIC), Netherlands KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 FEVRUARI 2011 Presti`nata programa Huygens Scholarship e nameneta za talentirani studenti koi sakaat da odat vo Holandija vo finalnata faza od nivnite dodiplomski studii ili za vreme na nivnite postdiplomski studii.

17 kompanii za podobruvawe na centraliziranoto to upravuvawe, omunikacijata. sinergiite i komunikacijata. alno obrazoNegovoto formalno vanie e vrzano so dve magistraturi za pretpriemni{tvo priemni{tvo i me|unaroden biznis znis na istiot univerzitet voo SAD. Osmanli istovremeno emeno e i instruktorr i predava~ na Makeakedonskiot institut tut za mediumi vo Skopje.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

oga Tanit Dox po~na so rabota vo Marks & Spenser, kompanijata se nao|ala na vrvot na finansisko za`ivuvawe i o~ekuvala profit od edna miljarda dolari. Iako celata papirologija poka`uvala samo uspeh i pozitivni rezultati za kompanijata, Dox bila cvrsto uverena deka bile potrebni koreniti promeni vo na~inot na upravuvawe so lu|eto. Porano vo site 600 prodavnici na Marks & Spenser ~ove~kite resursi se primenuvale po principot “prodavnica po prodavnica”. Sekoj HR profesionalec moral da se spravuva so administracija, trening, sudski slu~ai i sekojdnevni problemi na vrabotenite. Site prodavnici poedine~no bile zadovolni od raboteweto vo oddelnite prodavnici. Problemot koj postoel, a drugite ne go gledale e nedostigot od sinergija i povrzuvawe na site prodavnici. Nedostigala golemata slika na kompanijata i nejzinoto sklopuvawe vo celina, koe }e pridonese za namaluvawe na tro{ocite i dodavawe na dopolnitelna vrednost na kompanijata. Tokmu takva vizija imala Tanit. Taa vovela cen-

IZVR[EN DIREKTOR NA EDUKATIVNIOT CENTAR M6

za vrabotenite vo tie organizacii. World Press Institute Fellowships for NonUS Journalists, US KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 JANUARI 2011 Ovaa programa e nameneta za 10 novinari nadvor od SAD. Programata nudi zapoznavawe so politikata, biznisot, mediumite, novinarskata etika i kulturata na SAD i e nameneta za me|unarodni novinari so iskustvo, preku obemen raspored koj opfa}a u~ewe, patuvawe i intervjua niz zemjata. Programata po~nuva na sredinata na avgust, a zavr{uva vo oktomvri. Pokrieni se tro{ocite za smestuvawe, hrana i patuvawe.

Netherlands Fellowship Programmes (NFP) KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 FEVRUARI 2011 Netherlands Fellowship Programmes (NFP) se programi koi se dizajnirani so cel da go promoviraat gradeweto na kapacitetot vo ramkite na organizaciite vo 61 zemja Equality and Justice, Florence, Italy vo razvoj so nudewe treninzi i edukacija KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 24 JANUARI

2011 Konferencijata naslovena kako Equality and Justice – LGBTI (Lesbian, gay, bisexual, trans and intersex) Rights in the XXI Century e dvodnevna konferencija koja go zatvora Equal Jus Project, osumnaesetmese~na akcija koja e kofinansirana od strana na Evropskata unija. Pokaneti se da u~estvuvaat mladi intelektualci, javni rabotnici, sudii, advokati, studenti i lu|e od LGBTI zaednicata.

CITSEE regrutira novi istra`uva~i za 2011 godina. Nivnite obvrski }e bidat da napravat komparativno istra`uvawe vo zemjite na biv{a Jugoslavija i Jugoisto~na Evropa. Nameneta e za magistri od oblasta na pravoto, politi~kite nauki ili nekoja druga sli~na tematika. OECD 50th Anniversary Video Competition KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 MART 2011 Po povod pedesetgodi{ninata od postoeweto na OECD se organizira videonatprevar. Pokaneti se da u~estvuvaat mladi lu|e od 18 do 25 godini od sekoja zemja vo svetot. Pobednikot }e bide pokanet da u~estvuva na OECD 50th Anniversary Forum vo Pariz, maj 2011 so site pokrieni tro{oci.

3 Research Fellows Law, University of Edinburgh KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 JANUARI 2011 Programata trae edna godina i po~nuva vo septemvri/oktomvri 2011 godina. Nameneta e za magistri International Moot Competition on Maritime Arbitration, Odessa, od oblasta na pravoto, politi~kite nauki ili nekoja Ukraine druga sli~na tematika. Platata }e iznesuva od 25,001 KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 JANUARI 2011 do 28,983 funti godi{no. Natprevarot gi ima kako celna grupa studentite i postdiplomcite od oblasta na pravoto od celiot svet. Nagradi dobivaat najdobrite CITSEE Research Fellows Job Positions, UK timovi, oratori itn. KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 JANUARI 2011 www.mladiinfo.com

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Rabota / Osiguruvawe / Zdravstvo / IT

Izbor na aktuelni oglasi

SEKOJ DEN VO

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dràvni pravobraniteli vo Dràvnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na: Skopje, Bitola, Tetovo, [tip, Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at. ZDRAVSTVO Izvor: Ve~er

Objaveno: 04.01.2011 JZU Zdravstven dom Veles raspi{uva javen konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Zdravstven dom Veles. Rokot za prijavuvawe na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Zainteresiranite kandidati prijavite i potrebnite dokumenti treba da gi dostavat vo Arhivata na JZU Zdravstven dom Veles ili po po{ta na ul.[efki Sali br.5 Veles, vo rok od 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 08.01.2011 Pridruète se! Licencirani zastapnici i pomladi komercijalisti, Kroacija Osiguruvawe AD Dru{tvo za neìvotno osiguruvawe Ve pokanuva da bidete del od proda`niot tim! Kratka biografija ispratete na slednava adresa najdocna do 31.01.2011 godina. Kroacija Osiguruvawe AD, Dru{tvo za neìvotno osiguruvawe, bul. Mito Haxivasilev Jasmin, br. 20 II kat, Skopje ili na e-mail: contact@crosig.mk. Detalnite informacii se objaveni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 08.01.2011 godina. FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 08.01.2011 FARMA PRIMA DOOEL ima potreba od Referent za proda`ba – diplomiran farmacevt so rabotno iskustvo. Kontakt telefon: 02/ 3095- 905. Va{ite aplikacii mo`ete da gi pra}ate na e-mail: farmaprima@gmail.com. ELEKTROTEHNIKA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.01.2011 Produkcija Perspektiva ima potreba od 2 elektri~ari za odr`uvawe i servisirawe na elektrika na svetlosni reklamni paneli, postaveni na uli~no osvetluvawe na teritorija na grad Skopje, vo redoven raboten odnos. Kandidatite e potrebno da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Elektro struka, minimum sredna stru~na podgotovka - Voza~ka dozvola B kategorija Rabotno iskustvo od strukata od min. 1 godina. Oglasot trae 7 dena od denot na objavata. Gi povikuvame site zainteresirani kandidati za ispratat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na info@perspektiva.com.mk, ili na adresa: Produkcija Perspektiva, ul. Dame Gruev, br. 7/9-1, 1000 Skopje. Site podatoci na klientite }e se smetaat za strogo doverlivi. Ve molime bez telefonski javuvawa. Dokumentite koi nema da se dostavat vo predvideniot rok, nema da bidat razgledani.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SAMO VO PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / HR / EU

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka za izveduvawe na grade`ni i grade`no - zanaet~iski raboti vo JZU Zdravstven dom – Strumica, ambulanta vo s. Novo Kowarevo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5efcc4d1-d315-4117-bfd0a0c9b5c53fc6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka za izrabotka na proektna dokumentacija za izgradba na objekt za pozitronska emisiona tomografija – PET centar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=efa06a0a-9557-4e05-bcac-8549c77cde65&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Оtkup na knigi-lektiri, izdanija za potrebite na javnite osnovni i sredni u~ili{ta vo Republika Makedonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9d3339ee-ea99-4dd1-afec-5f5d1bd47f0b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina @elino PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na elektro materijali i uslugi za odr`uvawe na javnoto osvetluvawe, vo podra~jeto na op{tinata i objektot na op{tina @elino za 2011 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=49e8bca5-74df-4d92-b7cf-1927141e6df5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na gorivo za motorni vozila za potrebite na Ministerstvoto za kultura za period od 1 (edna) godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a5c1b81d-fbcc-4e0c-82e0-6a78e59d23b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proekt na izvedena sostojba za magistralniot toplovod Triangla, Maxari i Hipodrom za potrebite na AD ELEM-Energetika-Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c44559b5-1209-4fcb-82393f0ec5aaebf3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma so potrebnata licenca za izveduva~ C za izgradba na sportski objekt vo naselba Novo Lisi~e na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=78dd44aa-5c65-4887-a536b17168b2fc88&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za pravda, Uprava za izvr{uvawe na sankciite PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za izgradba i rekonstrukcija na objekti vo kompleksot na ustanovata Kazneno popraven dom Idrizovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d13ebbc7-6c71-4424-afc5-2a76bf722cb6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na elaborati za izmena na re`im na soobra}aj za potrebite na Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=70486371-4ab4-446d-bb88-0eae2a43fd3f&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Crash Course - How to write CV and Cover Letter 14.01.11 CS Global Efektivna komunikacija pri proda`ba

17.01 - 18.01.11 CS Global Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!! Improve your employability skills!!! 17.01.11

CS Global Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Podgotovka za barawe na rabota i planirawe na kariera 19.01 - 20.01.11 CS Global Creative communication (Tailor Made Training)

Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Pravila i stilovi na menaxirawe 20.01.2011 Clear View Kurs za Ofﬁce 20.01.11 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Seminar

“INKOTERMS 2010 I POZNAVAWETO NA PREFERENCIJALNO POTEKLO NA STOKITE, KAKO PREDUSLOV ZA ZGOLEMUVAWE NA KONKURENTNOSTA, PAMETNO INVESTIRAWE I IZBEGNUVAWE NA POTENCIJALNI KAZNI” 3-5 fevruari 2011 godina Hotel „Atena Palas„ 5*, Halkidiki, Grcija

Predava~i: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD – Skopje i Daniel Monev, direktor na kompanijata za kolsanting za me|unarodna trgovija, carinsko posreduvawe i izdava{tvo “JASS” i ovlasten distributer na Svetskata carinska organizacija.

Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal, prakti~en prira~nik za Inkoterms 2010, sertifikat za u~estvo, spisok so u~esnici i nivni kontakti. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 januari 2011 godina. Poop{irni informacii, Agendata i Prijavniot list mo`e da se prezemat od veb- portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber.mk KONTAKT :

KONTAKT LICE :

Len~e Zikova

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Tel: (02) 3244054 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

Tel: (02) 3244074 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Fun Business

KAPITAL / 12.01.2011 / SREDA

SRE]EN RODENDEN ITUNES

PRVITE 10 GODINI OD REVOLUCIJATA Vo

januari 2001 godina be{e pu{ten vo upotreba softverot koj, zaedno so iPod, zasekoga{ go promeni svetot na muzikata

Tunes stana sinonim za digitalnata muzika, a vo ponovo vreme i za mno{tvoto aplikacii, koi sekojdnevno gi koristime na na{iot “smartfon”. Na 9 januari godinava iTunes go proslavi desettiot rodenden. Denes, milioni lu|e izleguvaat od doma so svoite omileni pesni v xeb, a diskografskata industrija odnovo za`ivea, po krizata poradi nelegalnata razmena preku Internet. Golem del od zaslugata za ova mu pripa|a na Epl i na digitalnata revolucija koja ja zapo~na pred 10 godini, najprvo so iTunes vo januari 2001 godina, a potoa so iPod vo oktomvri istata godina. Denes, softverot na Epl za preslu{uvawe i kupuvawe digitalni muzi~ki kompozicii, ~ij slogan glasi “S$ e {ou”, stasa do svojata desetta verzija i osven multiplatformata, ima onlajn-dostapnost i od mobilnite telefoni. Strategijata stana pojasna na 21 oktomvri 2001 godina, koga na scenata stapi iPod, Mp3 ~ita~ so kapacitet od iljadnici pesni, koi mo`ea da se prefrlat na nego tokmu so pomo{ na iTunes.

No i iPod dobi ekran na dopir i, kako i iTunes, moè da arhivira i da reproducira iljadnici pesni, sliki i videa. Blagodarenie na bezì~niot Internet, preku nego moè da se surfa, da se proveruva elektronskata po{ta i, pred s$, da se koristat aplikacii i videoigri so napredna grafika. Uspehot na iPod najdobro go potvrduvaat brojkite: od po~etokot do denes vo svetot se prodadeni okolu 280 milioni uredi. Tretata sostojka na “digitalnata revolucija na zabavata” na Epl stasa dve godini podocna, vo maj 2003 godina. Toa be{e iTunes Music Store, onlajn-prodavnica, kade {to moàt da se kupat posebni pesni po cena od 99 centi. Idejata vedna{ se pokaà kako uspe{na: za pomalku od ~etiri meseci vo SAD bea prodadeni 10 milioni pesni, a diskografskite ku}i po~naa da ja poddrùvaat platformata, osobeno poradi toa {to nelegalnata razmena na muzika preku Internet zna~itelno ja zagrozi tradicionalnata proda`ba.

Katalogot, koj na po~etokot sodr`e{e 200 iljadi pesni, za edna godina dostigna eden milion kompozicii, a iTunes Music Store se pro{iri i nadvor od Amerika. Denes, ponudata iznesuva 14 milioni pesni, dodeka prezemawata ja nadminaa brojkata od 10 milijardi vo fevruari minatata godina, so {to iTunes Music Store stana lider vo onlajn-proda`bata na muzika. Vo SAD, toj be{e

apsoluten pobednik vo proda`bata na muzika za 2008 godina, koga virtuelnata prodavnica gi nadmina fizi~kite prodavnici na sinxirot Volmart. Stiv Xobs naseti deka istata formula moè da se primeni i za audiovizuelnite proizvodi. Prodavnicata go otfrli zborot Music od imeto i zapo~na so proda`ba na videoklipovi, kultni televiziski serii kako “Prijateli” i “O~ajni doma}inki”, videoigri i filmovi, vo koi moète da uìvate dodeka ste vo dvièwe, preku va{iot iPod, potoa preku iPhone i, najposle, preku iPad. Vo momentov, katalogot na iTunes Store broi 65 iljadi epizodi od TV-serii i pove}e od 10 iljadi filmovi za proda`ba ili iznajmuvawe, koi moàt da se gledaat i na televizor, blagodarenie na Epl TV. A vrskata me|u muzikata i filmot stanuva s$ poo~igledna, osobeno denovive, koga na prvoto mesto na najprodavani pesni na iTunes Music Store se nao|a muzikata od animiraniot film na Dizni, Tron Legacy, vo

izvedba na Duft Punk. Muzikata od ovoj film izleze vo proda`ba na 10 dekemvri 2010 godina. So nadgradbata na iTunes vo juli 2008 godina, Epl gi otvori vratite za nov biznis: pazarot na aplikacii za mobilni telefoni, so {to gi obvrza sozdava~ite na “smartfon” da gi sledat vo ~ekor. Terminot App stana sinonim za programite za mobilni telefoni dostapni na Internet. Na App Store denes mo`at da se simnat 300 iljadi aplikacii za iPhone, iPad i iPod Touch, za razlika od po~etnite 500. Prezemawata dostignaa kvota od 10 milioni vo prvite ~etiri meseci, a minatiot oktomvri ja nadminaa brojkata od 7 milijardi. No, toa ne e s$. Posledniot podvig na Epl e izdava{tvoto, sostaveno od audioknigi (interesno, najslu{ana e “Umetnosta da se bide vo pravo” od Artur [openhauer), elektronski knigi koi mo`at da se simnat od novata prodavnica iBookStore i s$ pogolem broj aplikacii za iPhone i iPad za razni dnevni vesnici.

KARNEVAL VO VEV^ANI

DELOVEN BONTON

UNIKATNA TURISTI^KA ATRAKCIJA

ZDRAVO GOSPODINE IZVR[EN DIREKTOR!

o zabava na improviziraniot saem za alternativen turizam, kade {to tradicionalno }e se sluì greano vino i rakija, vev~anci denes gi pre~ekuvaat gostite koi } e prisustvuvaat na karnevalot (12-14 januari) koj go simbolizira pre~ekot na Novata godina po stariot kalendar. Vev~anskiot karneval e eden od najunikatnite nastani vo dràvava, a voedno i eden od najzna~ajnite “Glupaviot Avgust” od turisti~ki nastani za op{tinata. Godinava na minatogodi{niot festivalot }e gostuvaat i karneval u~esnici i od Leskova~kiot i Rie~kiot karneval, kako i ìteli na zbratimenite gradovi Melnik (Bugarija) i Kova~ica (Vojvodina). “Vev~anskiot karneval }e bide prvoklasna turisti~ka atrakcija”, veli Liljana Popovska, pretsedatel na Organizacioniot odbor. Gradona~alnikot na Vev~ani, Pero Ilieski, najavi deka vo poseta na karnevalot i op{tinata }e bide celata administracija na op{tinata Dolna Normandija (Francija), so koja }e bide potpi{an dogovor za sorabotka na turisti~ki plan. Ve~erva svoj nastap }e imaat nekolku makedonski rokbendovi, a glaven gostin }e bide popularniot Bajaga. Organizatori na karnevalot se Tatragon i op{tinata Vev~ani, a svoja poddr{ka dadoa i Ministerstvoto za kultura i T-Home.

ali planirate delovno patuvawe vo Wujork? Ako planirate, znaete li da gi upotrebuvate formite za obra} awe koi vladeat tamu? Site go znaeme veseloto “Zdravo!”. No, kako pravilno da gi pozdravuvate lu|eto? Na primer, koja e voobi~aenata forma na obra}awe koga se zapoznavate so izvr{niot direktor na odredena kompanija? Vo Avstrija titulata e najva`na. Bez razlika dali e Herr Kommerzialrat (op{t avstriski termin za deloven ~ovek), Herr Botschafter (gospodine ambasador) ili Herr General-director (gospodine izvr{en direktor), sekoj ima svoja titular i o~ekuva taka da mu se obratite. Vo Amerika, pak, situacijata e mnogu poinakva. Tamu e najva`na neformalnosta. Nema da slu{nete “gospodine izvr{en direktor” ili “gospodine doktor” kako direktna forma na obra}awe. Vo biznisot, kako i vo site ostanati sferi koi ne se javni, titulite ve}e

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Kakvi se formite za obra}awe vo razli~ni zemji? Kade e va`na titulata, a kade neformalnosta? Kolku rakuvawa se dovolni?

K O M E R C I J A L E N

Sekoja zemja so svoja biznis - obi~ai odamna se minato. Ako odite na sostanok so pretstavnici na bordot, }e re~ete “Gospodine Xobs, milo mi e”. Ako ve}e ste se sretnale prethodno, toga{ e dovolno “Zdravo Stiv, milo mi e {to te gledam povtorno”. Izbegnuvajte “Zdravo, gospodine Stiv Xobs”. Ova e pogre{no i oddava vpe~atok na neznaewe. O G L A S

I nikoga{, nikoga{ ne velete “Zdravo, gospodine izvr{en direktor Xobs”. Vo restoranite, hotelite i prodavnicite dovolno e samo li~noto ime. Rakuvaweto, koe kaj nas pretstavuva znak na u~tivost, isto taka pomalku se koristi vo Amerika. Mo`ete da se rakuvate so nekogo najmnogu

edna{ - ako prodol`ite da mu ja dopirate rakata na sogovornikot, nabrzo }e po~ne voznemireno da ve gleda. Istoto se odnesuva i na liftovite. Vo Amerika ne se o~ekuva da gi pozdravite ostanatite sopatnici vo liftot, pa duri i ako so niv se vozite celi 78 kata.

GADGETS MODA I EDNOSTAVNOST enes ìveeme vo vreme koga sme opkruèni so najrazli~ni uredi, od mobilni telefoni do MP3pleeri i drugi gaxeti, za koi ni se potrebni bezbroj adapteri koi doma ni pravat dopolnitelen nered od ìci i kabli. Sepak, sre}ni sme {to nekoj mislel i na toa. Se raboti za ednostaven koncept – eden polna~ so razli~ni adapteri koi vi ovozmoùvaat da gi polnite pove}eto od va{ite uredi. Ona {to go pravi unikaten ovoj polna~ e stilskiot izgled {to se sovpa|a vo site pomoderni domovi. Dodeka od prakti~en aspekt, toa e naprava koja so ~etiri razli~ni polna~i vi ovozmoùva istovremeno polnewe na isto tolku uredi. Ednostavna naprava, a poddrùva polnewe na mobilni telefoni, MP3-pleeri, pa duri i digitalni aparati. Vo svet na kancelarii i sobi so premnogu kabli, vreme be{e da se izmislat vakvi blagodeti na tehnologijata...

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA