205 Kapital 13 01 2011

ZO[TO NE E POTPI[AN NITU EDEN BILATERALEN DOGOVOR ZA EKSTRADICIJA?

KAKO MAKEDONIJA PREGOVARA SO GRCIJA ZA SPOROT ZA IMETO?

MAKEDONIJA GI BARA KRIMINALCITE ZA DA NE GI DOBIE

TAKTIKATA NA SKOPJE E DA ^EKA ATINA DA POPU[TI!

STRANA 7

STRANA 6

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PRIVATIZACIJATA NA PO[TENSKIOT OPERATOR PRIORITET NA VLADATA

]E SE PRODAVA MAKEDONSKA PO[TA DO KRAJOT NA MESECOV MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT O^EKUVA DA JA DOBIE STUDIJATA ZA PRODA@BA NA MAKEDONSKA PO[TA, NA KOJA RABOTE[E KONSULTANTSKATA KU]A KPMG. SIGURNO E DEKA ]E SE PRODAVAAT 49% OD KAPITALOT ~etvrtok.13. januari. 2011 | broj 204 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 9 NA ZATVORAWE, SREDA, 12.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,34% 1 11,41% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 6 447,50 1,29

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,85 9 1,51%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.01)

MBI 10 2.342 2.332 2.322 2.312 2.302

AKO NA GRUEVSKI MU TREBAAT SEDUM MESECI ZA DA IZBROI

DR@AVNITE INSTITUCII ZA EDEN ^AS ]E MU KA@AT KOLKU VRABOTENI IMAAT!

2.292

Geodetite }e gi poevtinat uslugite do 50% STRANA 8 QUP^O TODOROVSKI UPA AKTER I PRODUCENT

Navednati glavi za ostri sabji STRANA 22-23

2.282 04.1

06.1

08.1

10.1

12.1

Korupcijata i slabata za{tita na sopstveni~kite prava – klu~ni slabosti na doma{nata ekonomija STRANA 10

Nestle se {iri na Balkanot STRANA 16

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

IZNENADUVAWA

KAKO RASTE[E BROJOT NA VRABOTENI VO JAVNIOT SEKTOR 2010 2009 2008 2007 2006 2005

Javna uprava i odbrana 46.605 43.737 42.699 41.360 39.712 38.378

Obrazovanie 34.390 33.134 30.870 32.160 31.349 28.008

Zdravstvo 25.683 27.889 24.761 24.134 26.578 26.415

STRANA 2-3

STRANA 14 VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

KOJ SEE VETER, ]E @NEE BURA STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 13 JANUARI 2011

KOJ SEE VETER, ]E @NEE BURA

K

Koj see vetar, }e `nee bura - ka`uva edna latinska pogovorka. Toa li~i na politikata na subvencionirawe na makedonskoto zemjodelstvo, koja na kraj producira vi{ok grozje, mleko, tutun i zemjodelci na ulica. Dva primeri se dovolni za to~no da se pretstavi kako treba ili ne treba da se menaxira so parite za poddr{ka na zemjodelstvoto.

Edniot e pozitiven i uspe{en, a drugiot ~isto proma{uvawe. Edniot poka` uva kako treba institucionalno da se delat parite za poddr{ka na agrarot za da ima efekti od pomo{ta, a drugiot kako ne treba da se frlaat parite na kogo bilo i za {to bilo, pa na kraj da se vrati kako bumerang. Edniot primer potvrduva deka so podobruvawe na sistemot se produciraat podobri rezultati, a drugiot deka samo bildaweto na sumata za subvencii nema da gi re{i problemite.

Agencijata za poddr{ka na zemjodelstvoto e institucijata koja gi deli parite od IPARD programata, finansirana od Evropskata unija. Agencijata vo izminatiot period prezede nekolku aktivnosti za Makedonija da po~ne da gi koristi evropskite pari za zemjodelstvoto.

Otkako ne be{e uspe{en prviot oglas za delewe finansiski sredstva, na vtoriot site ja nau~ija lekcijata. Ovaa nedela bea isplateni i prvite “evropski” pari za reali-

zirana investicija na edna doma{na kompanija, koja implementira{e sistem za navodnuvawe kapka po kapka. Parite mo`ebi ne se mnogu, no se va`ni zatoa {to se prvi pari koi Makedonija po~na da gi koristi od evropskite fondovi za zemjodelstvo.

Na sli~en na~in i Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) gi promeni uslovite za kreditnata linija od Evropskata investiciska banka, za da obezbedi nejzina realizacija.

Otkako se vide deka antikriznata kreditna linija, koja treba{e da ja koristat malite i sredni firmi za investicii, bavno se koristi, parite stanaa dostapni i za golemite kompanii.

I tie dobija mo`nost da obezbedat sredstva za novi investicii, {to, sekako, pozitivno }e se reflektira vrz ekonomijata.

No, ovaa formula ne saka ili ne mo`e da ja primeni Ministerstvoto za zemjodelstvo pri podelbata na subvenciite, iako stanuva zbor za golema suma, koja godinava }e iznesuva okolu 115 milioni evra. Zatoa i ima eden kup problemi.

Eden mesec stotina tutunari, koi podla`ani od visokite subvencii nasadija tutun i kaj {to treba i kaj {to ne treba, i sega nema komu da mu go prodadat. Visinata na otkupnata cena ne e su{tinata na problemot, tuku toa {to ne se vodi smetka koj i kolku treba da proizveduva. Ova e klasi~en primer kako ne treba da se menaxira so pari i kako se tro{at pari bez vizija.

No, ne e samo tu tunot.

Dr`avata potro{i milioni evra za subvencionirawe na proizvodstvoto na mleko, {to na kraj rezultira{e so isturawe na mlekoto po ulicite, bidej}i nema{e

INSTITUCIITE KA@AT KOLKU

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk p @ p

koj da go otkupi. Istoto se slu~i i so grozjeto, koe skapa po lozjata, bidej}i vinarnicite ne go otkupija.

I pokraj ovie lo{i primeri, Vladata ostanuva uporna na stavot da go zgolemuva iznosot na subvenciite bez da ja menuva strategijata na subvencionirawe i bez da gi meri efektite. Ne mo`e zemjodelstvoto da bide strate{ka granka, a sostojbite vo ovoj sektor da se dvi`at bez kompas. Najvidliviot efekt od subvenciite sega e 63 osvoeni prateni~ki mesta na vladeja~kata partija.

Ako to~no se znae kako i kolku treba da se finansisira odreden sektor ili granka, odnosno ako ima to~no utvrdena programa ili strategija {to se finansira, {to e prioritet i dali ima mo`nost i kapacitet da se apsorbira toa proizvodstvo, odnosno dali ima pobaruva~ka na pazarot, toga{ sigurno }e ima efekt. Vo sprotivno, s$ se sveduva na sobirawe politi~ki odluki i politi~ki poeni.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Sedumese~noto u prebrojuvawe r r ju na administracijata r j e samo zamajuvawe na javnosta deka }e se pravat reformi! Instituciite velat deka to~no znaat kolku vraboteni imaat, a ekspertite ocenuvaat deka edinstvenata reforma {to }e ja napravi Vladata e pred izbori da se oslobodi od neistomislenicite

S

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

Sme{na i neseriozna e izjavata na ministerot za informati~ko op{testvo, sega i za administracija, Ivo Ivanovski, deka ne znae kolku e vkupniot broj na slu`benici vraboteni vo administracijata. Vaka ekspertskata javnost i mnozinstvoto partii ja ocenija v~era{nata izjava na novope~eniot minister za administracija, koj najavi su{tinski i golemi reformi za profesionalna, efikasna i stru~na administracija.

Vo razgovor so pove} eto dr`avni i javni pretprijatija vo koi se vraboteni kako dr`avni, taka i javni slu`benici, “Kapital” doznava deka sekoja institucija i toa

kako vodi evidencija na koj se “deli” plata i kolku vraboteni ima.

Ne samo {to gi imaat podatocite, tuku velat i deka soglasno zakonskata obvrs-ka koja proizleguva od Zakonot za javna adminis-tracija za nepoln ~as mo`at da gi obezbedat ovie informacii i da gi dostavat do Registarot za administracija, formiran vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija.

“Sekako deka vodime evidencija za vrabotenite.

Lesno mo`at da se izgotvat takvite izve{tai, vo vreme od eden ~as, pet ~asa, pet dena, mesec.

Potrebno e samo da se dostavi barawe od strana na Ministerstvoto i nie sme podgotveni vedna{ da odgovorime”, veli portparolot na Ministerstvoto za obrazovanie, Goran Galevski.

So sli~en stav i od Ministerstvoto za pravda. Ottamu velat deka Ministerstvoto sekoga{ vodi evidencija za vrabotenite vo Ministerstvoto za pravda, kako

i za slu`benicite vo drugite sudski organi.

I ostanatite ministerstva i javni institucii so koi kontaktiravme go velat istoto – znaat to~en broj na kolku lu|e im se deli pravda, no toj broj nikoj ne go otkriva.

Univerzitetskiot profesor Sla|ana Taseva veli deka vakvata izjava na ministerot Ivanovski vo najmala raka e neseriozna.

“Kako mo`e dr`avata da ne znae kolku vraboteni ima vo administracijata, koga za site niv obezbeduva pari vo buxetot.

Ako ni{to drugo, barem instituciite koga podnesuvaat barawa do Vladata za svoite buxeti imaat stavka kolku pari im se potrebni za plata na vrabotenite ili, pak, za novi vrabotuvawa.

Vakvata izjava vo najmala raka e neseriozna”, veli Taseva.

Ottuka, se postavuva pra{aweto zo{to na ministerot Ivanovski mu se potrebni duri sedum meseci za da ja prebroi administracijata, pa duri potoa da ja re-

VRABOTUVAWATA NEMA DA PRESTANAT! I pokraj barawata i uka`uvawata na ekspertite i na Brisel deka na Makedonija & e potrebna pomala i efikasna javna administracija, Vladata, sepak, prodol`uva so novi vrabotuvawa. Vicepremierot zadol`en za evrointgracii, Vasko Naumovski, veli deka iako vo negoviot sekretarijat ne se predvideni novi vrabotuvawa, zastana vo odbrana na novite vrabotuvawa spored Ramkovniot dogovor.

“Obvrskata za sproveduvawe na Ram-

kovniot dogovor e ustavna i nie toa mora da go po~ituvame. Ramkovnite vrabotuvawa }e prodol`at s$ do onoj moment koga }e se ispolni potrebnata kvota vo site institucii.”

Inaku, i vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abula}im Ademi, re~e deka vo 2011 godina prodol`uva so ramkovnite vrabotuvawa i deka za po~etok planira najmalku 600 novi administrativci.

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Zakoni so evropski predznak i pove}e od 400 podzakonski akti planira da izraboti Vladata vo 2011 godina. Vo 2010 godina Vladata podgotvila 106 zakoni, koi vo najgolem del se izglasani od Parlamentot i usvoila okolu 250 podzakonski akti. Minatata godina e edna od pouspe{nite vo odnos na harmonizacijata na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo i taa dinamika }e prodol`i, oceni zamenik-pretsedatelot na Vladata zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski.

Vo Nacionalnata programa za usvojuvawe na zakonodavstvoto se predvideni i 201 obuki za vkupno 8.073 lica, koi se odnesuvaat na zajaknuvawe na makedonskite institucii vo nasoka na ponatamo{no pribli`uvawe kon evropskite standardi. Vo 2010 godina bea realizirani 246 obuki vo koi bea opfateni 14.112 lica, odnosno okolu 3.000 se odnesuvaa na op{tata upravna postapka.

AKO NA GRUEVSKI MU TREBAAT SEDUM D MESECI C Z

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

62

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KAKO RASTE[E BROJOT NA VRABOTENI VO JAVNIOT SEKTOR 2010 2009 2008 2007 2006 2005

Javna uprava i odbrana 46.605 43.737 42.699 41.360 39.712 38.378

Obrazovanie 34.390 33.134 30.870 32.160 31.349 28.008

Zdravstvo 25.683 27.889 24.761 24.134 26.578 26.415

Navigator

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

HARI KOSTOV

NE IM BE[E DENOT

DOMINIK [TROS-KAN

BOJKO BORISOV

TITO PETKOVSKI

ugarija ne mo`e da enaxmentot na Komercio nego se gleda spasitelot to mu stana na liderot na M jalna banka dobi dozvola Vna Francija od ekonomskata [NSDP da mu se nafrli na Bvleze vo [engen-zonata od akcionerite u{te edna{ da i dolgogodi{nata politi~ka ungarskiot premier, Viktor zatoa {to ne gi se obide so dokapitalizacija od 15 milioni evra, za koja se prognozira deka }e uspee

kriza, {to verojatno }e go natera da se kandidira za pretsedatel na zemjata

Orban, koga Makedonija i taka ne o~ekuva ni{to od ungarskoto pretsedatelstvo so EU

ispolnuva bezbednosnite kriteriumi i ne e tehni~ki podgotvena

ZA DA D IZBROI

E ZA EDEN ^AS ]E VRABOTENI IMAAT!

3

POBEDNIK

NOVA PARI^KA VO PRAZNATA KASI^KA!

H

Holandskiot ambasador, Simone Filipini, u{te edna{ nesebi~no go pomogna makedonskoto zdravstvo. Po brojnite donacii vo ovoj sektor, ovoj pat kralstvoto Holandija donira{e 2,5 milioni denari za implementacija na trezorskoto rrabotewe na Fondot za zdr zdravstvo.

I pokraj dare dare`livosta, Filipini osta ostana skromna, velej}i deka oovaa donacija ne pretstavuv pretstavuva ogromen skok vo zdrav zdravstveniot sistem, tuku ssamo ~ekor za podobruvawe na sostojbite.

Taa uspea da iznajde i po nekoj pofalbe pofalben zbor za ne tolku sjajna sjajnata “krvna slika” na makedonskoto mak zdravstvo zdravstvo. Gi ohrabri i prvite lu|e na Fondot da prodol`at da rabotat na svojata nova uloga - trezor,

SIMONE FILIPINI objasnuvaj}i deka trezorskoto rabotewe e proces koj trae i za ~ij razvoj e potrebno pove}e vreme.

Filipini, sepak, ne zaboravi da potencira deka kvalitetnata zdravstvena usluga e ne{to koe Vladata mora da mu go obezbedi na svojot narod.

Humanata akcija na holandskiot ambasador ne zastanuva ovde. Taa najavi deka }e obezbedi u{te eden grant od 6,3 milioni evra za Ministerstvoto za zdravstvo, namenet za integriran sistem za majki i deca, osobeno za marginalnite grupi.

K GUBITNIK

A

KORUMPIRAN VICEPREMIER?!

formira. Duri i ako se zeme predvid faktot {to Zakonot za javni slu`benici po~nuva da se primenuva od april, zo{to ~etiri meseci Ivanovski ostava prostor za da se prebrojat vrabotenite koga instituciite se podgotveni da go napravat toa vedna{.

Politi~kite partii vakvata “reforma” na Ivanovski ja gledaat kako neseriozna, so koja samo se zamajuva javnosta. Klu~en argument na partiite za ova e deka pet meseci pred izbori nikoj ne bi napravil reforma na administracijata.

Vo vakvite najavi tie gledaat samo mo`nost Vladata da se oslobodi od nepodobnite i neistomislenicite.

“Duri i pomalku populisti~ka Vlada ne bi napravila reforma na administracijata pet meseci pred izbori, a ne, pak, Gruevski”, veli Roza Topuzova-Karovska od LDP i dodava deka dokolku

Gruevski navistina ne znae kolku mu broi administracijata, toa zna~i deka toj vrabotuval samo za zgolemuvawe na svojot rejting i rejtingot na partijata.

So sli~na ocenka i od SDSM. Prateni~kata Cvetanka Ivanova veli deka so vakva neseriozna izjava te{ko mo`e da se o~ekuva 2011 godina da bide klu~na vo odnos na reformata na administracijata, kako {to na golema vrata go najavija toa i premierot Gruevski i ministerot Ivanovski.

“Vakvata izjava na Ivanovski poka`uva samo deka administracijata ni e vo celosen haos i prepolna so politi~ki vojnici. Najavite deka ovaa godina }e imame su{tinski reformi vo administracijata pa|aat vo voda. Namesto reformi, 2011 povtorno }e bide godina na politizacija na administracijata”, veli Ivanova.

Albanskiot vicepremier i minister za energetika, Ilir Meta, od v~era e top-tema vo zemjata. Negovoto ime e vme{ano vo korupciski skandal koj ja strese cela Albanija, otkako najgolemiot televiziski kanal vo zemjata, Top ~enel, emituva{e desetminuten videomaterijal od mart 2010 godina. Na snimkata se gledalo kako Ilir Meta, toga{en vicepremier i {ef na diplomatijata, od porane{niot minister za energetika, Dritan Prifti, bara na konkretna kompanija da i dade dozvola za koncesija na hidrocentrali bez tender.

U{te poporazitelno e {to na snimkata na albanskata televizija se slu{a kako Meta veli deka sopstvenikot na kompanijata “}e si go plati tenderot”, nudej}i provizija za posakuvanata dozvola od 7%, {to se procenuva na 700.000 evra.

Mo`bi Meta ne bil svesen deka nekoj go snima, no moral da rezonira {to bara i zboruva

ILIR IL LIR META M so svojot kolega od Vladata.

Sega albanskoto obvinitelstvo verojatno }e ima polni race rabota. Pogubno e {to samiot Ilir Meta, no i premierot Beri{a se u{te mol~at za rasvetleniot “korupciski skandal”. No, ova ne e edinstven korupciski skandal koj ja trese Albanija. Do sega opoziciskata Socijalisti~ka partija nekolku pati go obvinuva{e Meta za korupcija, kako i drugi pretstavnici od Socijalisti~koto dvi`ewe za integracija, del od vladinata koalicija. Srbija na krajot od minatata godina obelodeni deka Beri{a bil del od glavnite trgovci so oru`je za Osloboditelnata vojska na Kosovo (OVK) za vreme na vojnata i oru`enite sudiri so srpskite bezbednosni sili.

Vo otsustvo na razvrska od nadle`nite, vo Albanija se pove}e se ni`at korupciskite skandali koi izleguvaat na videlina.

MISLA NA DENOT

CVETANKA IVANOVA PRATENIK NA SDSM “Vakvata izjava na Ivanovski poka`uva samo deka administracijata ni e vo celosen haos i prepolna so politi~ki vojnici. Najavite deka ovaa godina }e imame su{tinski reformi vo administracijata pa|aat vo voda.

Namesto reformi, 2011 povtorno }e bide godina na politizacija na administracijata.”

ROZA TUPUZOVA -KAREVSKA PRATENIK NA LDP “Duri i pomalku populisti~ka Vlada ne bi napravila reforma na administracijata pet meseci pred izbori, a ne, pak, Gruevski. Dokolku Gruevski navistina ne znae kolku mu broi administracijata, toa zna~i deka toj vrabotuval politi~ki vojnici samo za zgolemuvawe na svojot rejting i rejtingot na partijata.

Najavite za reformi podrazbiraat samo edna reforma, a toa e osloboduvawe na nepodobnite i neistomislenicite so Vladata”

TOJ [TO JA OTFRLA PROMENATA E ZA^ETNIK NA RASPA\AWETO

HAROLD VILSON BRITANSKI POLITI^AR

Navigator

4

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

REGION

0-24

...NOV DOGOVOR

...ODBELE@UVAWE

...^EKOR POBLIZU

Sredba Stavreski-Iveala i 50 milioni evra

Tri godini po nesre}ata kaj Blace

Liberalizacija na srpskiot i evropskiot pazar

icepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, po dene{nata sredba so upravniot direktor na Svetska banka, Ngozi Okonxo-Iveala, istakna deka i godinava Makedonija }e dobie 50-ina milioni evra od Svetska banka.

~era be{e odbele`ana trigodi{ninata od tragi~nata helikopterska nesre}a kaj katlanovsko Blace, vo koja `ivotot go zagubija 11 makedonski mirovnici pri nivnoto vra}awe od misijata ALTEA vo Bosna i Hercegovina.

o bilateralniot protokol za liberalizacija na pazarot na S stoki i uslugi, koj go potpi{aa potpretsedatelot na srpskata Vlada, Mla|an Dinki} i evropskiot komesar za trgovija, Karel

V

V

de Guht, Srbija e ~ekor poblisku do STO.

]E SE MENUVA ZAKONOT ZA RADIODIFUZIJA?!

MTV NE GO DAVA REGIONALNOTO LOTO Pred nekolku nedeli nacionalnata ku}a ispratila barawe do Sobranieto za izmeni vo Zakonot za radiodifuzija, koi }e ovozmo`at da se otstrani zakonskata zabrana MTV da emituvawe igri na sre}a VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonskata radio-televizija (MRTV) bara da se promeni Zakonot za radiodifuzija za da mo`e da go emituva regionalnoto loto, koe }e startuva za {est meseci, doznava “Kapital”.

Pred nekolku nedeli javniot radiodifuzen servis ispratil pismo do Sobranieto vo koe bara da se otstrani zakonskata pre~ka koja ve}e ~etirinaeset godini nanazad na MTV & zabranuva emituvawe na kakvi bilo igri na sre}a.

Za aktuelniot menaxment vo MTV postojniot Zakon pretstavuva hendikep, na koj gi osudile, kako {to velat, samonare~eni eksperti koi vo 1997 godina gi formulirale zakonskite odredbi.

“Ne bi bilo logi~no i korektno da gi odbijat predlog-izmenite, zatoa {to samo kaj nas va`at ovie posebni i specifi~ni odredbi. Ne e vo red edna privatna televiziska ku}a da ja emituva ovaa popularna igra na sre}a, a nacionalnata televizija da bide zaobikolena. Odgovorno

M

SITEL VS KANAL 5 Televiziite Sitel i Kanal 5 vo izminatiot period intenzivno “se borat” za dobivawe na licencata za emituvawe na regionalnoto loto, doznava “Kapital” neoficijalno.

“Golem e interesot i kaj ostanatite privatni mediumski ku}i.

Sepak, Sitel i Kanal 5 se “najzagreani”.

A i kako ne bi bile, koga stanuva zbor za ogromni pari”, veli za “Kapital” dobroupaten izvor.

PROGRAMSKI UREDNIK NA PRVIOT KANAL NA MTV Ne e vo red edna privatna televiziska ku}a da ja emituva ovaa popularna igra na sre}a, a nacionalnata televizija da bide zaobikolena.

Odgovorno tvrdam deka tie koi go donesoa Zakonot koj zabranuva MTV da emituva igri na sre} a se samonare~eni eksperti i ne se stru~ni za oblasta koja ja ureduvale.

tvrdam deka onie koi go donesoa Zakonot koj zabranuva MTV da emituva igri na sre}a se samonare~eni eksperti i ne se ni stru~ni za oblasta koja ja ureduvale”, veli Aqo{a Simjanovski, programski urednik na prviot kanal na MTV. I direktorot na Dr`avnata lotarija na Makedonija, Jovan Siljanovski, insistira takanare~enoto balkansko loto vo koe }e u~estvuvaat site biv{i jugoslovenski republiki da se emituva na MTV.

vo osum dr`avi, me|u koi: Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Republika Srpska. Nagradniot fond }e se crpi od teritorija od okolu 30 milioni `iteli.

Izvlekuvawata }e bidat vo Qubqana, ne samo poradi toa {to tamu se nao|a Asocijacijata na lotariski organizacii, tuku i poradi samiot fakt deka Slovenija e del od Evropskata unija, pa toa bi go olesnilo ponatamo{noto pro{iruvawe vo nekoi evropski zemji.

3 FAKTI ZA...

1,2% 7,8% 2,6%

AQO[A SIMJANOVSKI

SE ZGOLEMI INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO EVROZONATA VO NOEMVRI LANI, [TO SPORED EVROSTAT E ZNA^ITELNO POVE]E OD O^EKUVANOTO SE ZGOLEMILO INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO CELATA EVROPSKA UNIJA MINATATA GODINA VO SPOREDBA SO 2009 GODINA IZNESUVA RASTOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO NA MESE^NA OSNOVA VO [VEDSKA I E NAJVISOK VO EVROZONATA

“Jas bi sakal na{ata nacionalna televizija da go prenesuva regionalnoto loto kako {to }e go pravat nacionalnite servisi vo site ostanati zemji-u~esni~ki. Za toa razgovaravme so prvite lu|e vo MTV i se nadevam deka rabotat na slu~ajov i naskoro zakonskata pre~ka }e bide otstraneta”, izjavi Siljanovski za “Kapital”.

ZA [EST MESECI ]E IGRAME REGIONALNO LOTO?!

Organizatorite na regionalnoto loto najavuvaat deka za {est meseci }e po~ne da se emituva izvlekuvaweto. Objasnuvaat deka nekolkumese~noto docnewe poradi razli~nite zakonski barawa vo sekoja od dr`avite, razli~nite valuti i danoci.

Od dosega dogovorenoto

izvesno e deka uplatnite liv~iwa }e ~inat 1 evro.

Nagradniot fond }e iznesuva okolu pet milioni evra, od koi okolu 200 iljadi evra }e & pripadnat na dr`avata, imaj}i predvid deka 4% od vkupniot nagraden fond se vlevaat vo centralniot buxet.

Lototo, zaedni~ko za celata teritorija na biv{ite ju-prostori, sega zasega e izvesno deka }e se emituva

PROCENKI...

EDMUND FELPS nobelovec

VO NOVATA DECENIJA EU JA ^EKA SLAB NAPREDOK I GOLEMA NEVRABOTENOST

E

vropa ne treba da se pla{i deka nejzinata monetarna unija }e se raspadne, no ne mo`e da o~ekuva deka }e ima neverojaten porast na ekonomijata vo slednata decenija, izjavi amerikanskiot ekonomist Edmund Felps.

“Amerikanskata ekonomija zagubi mnogu od svojata dinami~nost. Evropa ja izgubi svojata dinamika u{te mnogu porano i ne & ostanuva{e u{te mnogu {to mo`e da izgubi. Zatoa sum pomalku pesimist otkolku za SAD, koja ima mnogu pove}e {to mo`e da zagubi”, potencira Felps.

Istaknatiot ekonomist smeta deka Evropa pobavno }e do`ivee ekonomski razvoj, {to }e se odrazi na pazarot na trud, koj }e bide relativno slab.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 19 JANUARI 2011

6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

PREGLED VESTI

KOWANOVSKI: STEV^E JAKIMOVSKI GO KO^I PROEKTOT "VOENI STANOVI" amo vo op{tina Karpo{ mo`at da se ko~at golemi proekti, koi se vo interes na gra|anite, a gradona~alnikot Stev~e Jakimovski da se slu`i so lagi i manipulacii. Ova go izjavi ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, vo vrska so sporot so op{tina Karpo{ za realizacijata na proektot za izgradba na stanovi za pripadnicite na ARM kaj kasarnata Ilinden.

"Izgradbata na voenite stanovi na teritorijata na op{tina Karpo{ vo kasarnata Ilinden ne e prifatliva samo za Jakimovski. Prvo, tie stanovi mu nalikuvaa na nekoja tampon-zona, potoa re~e deka bile na mo~uri{no podra~je i na kraj deka sovetnicite na pop{tina Karpo{ go ko~at proektot. Slu{navme kup lagi izre~eni od nego, no o~igledno glavniot ko~ni~ar za toj proekt e Stev~e Jakimovski", veli Kowanovski.

Jakimovski, pak, po sredbata so direktorot na Agencijata za katastar, Qup~o Georgievski, izjavi deka Katastarot s$ u{te nema dostaveno kompletni podatoci za sopstvenosta na parcelite koi se nao|aat na teritorijata kade {to treba da se gradat stanovite. Spored nego, op{tina Karpo{ dopolnitelno }e gi utvrduva sopstvenicite na 25 parceli koi se del od Detalniot urbanisti~ki plan za kasarnata Ilinden.

S

HELIKOPTERSKATA NESRE]A KAJ BLACE – TRI GODINI MISTERIJA!

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

akedonija dosega nema potpi{ano bilateralen dogovor so nitu edna zemja za me|usebna ekstradicija!

Barawata za ispora~uvawe na licata koi napravile kriminal vo zemjava i izbegale za{to poseduvale dvojno dr`avjanstvo, imaj}i ja za{titata na drugata dr`ava, gi bazira na Evropskata konvencija za ekstradicija, koja se poka`uva kako neefikasna, za{to ne e zadol`itelna.

M

stragata za helikopterskata nesre}a kaj katlanovsko Blace, vo koja `ivotot go zagubija 11 mirovnici na ARM, vra}aj}i se od misijata ALTEA vo Bosna, tapka vo mesto i nikako da se zatvori i po tri godini od tragedijata.

Ministerstvoto za odbrana tvrdi deka se realizirani site potrebni aktivnosti i sobrani se dokumentite za istragata od nesre}ata. #Zapisnikot e predaden vo Obvinitelstvoto, a po barawe na semejstvata na zaginatite, anga`iran e i britanski ekspert za da se dobie nezavisna ekspertiza#, povtori ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski.

Spored nego, obvrska na Ministerstvoto za odbrana bilo da gi sobere site materijali i da se napravi komisiski zapisnik, a toa bilo napraveno.

Site materijali se predadeni vo Obvinitelstvoto, koe sklu~ilo dogovor so britanskiot stru~wak za da dobie nezavisen revizorski izve{taj za istragata. [tom zavr{i toa, sigurno deka Obvinitelstvoto }e izleze so soodvetna informacija, uveruva Kowanovski.

I

MAKEDONIJA GI BARA KRIMINALCITE ZA DA Pre~ka za potpi{uvawe na bilateralni dogovori e makedonskiot Ustav, koj ne dozvoluva ispora~uvawe na makedonskite dr`avjani vo drugi zemji. Na 17 januari pred sobraniskata Komisija za ustavni pra{awa }e se najdat predlog-izmenite na Ustavot so koi }e se dozvoli ekstradicija na makedonski dr`avjani na drugi dr`avi,

dokolku tamu storile delo od oblasta na organiziraniot kriminal. Po 20 godini, Makedonija doprva pravi obidi za ovie izmeni, na koi insistira ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, iako i so niv ekstradicijata pa|a vo voda ako na dogovor ne se soglasat zemjite so koi sakame da sorabotuvame.

"Evropa e edinstven praven

prostor i tamu e nezamislivo nekoj da stori delo vo edna dr`ava i samo zatoa {to poseduva dvojno dr`avjanstvo da mo`e da ja izbegne odgovornosta so prestoj vo druga zemja. Stanuva zbor za dela od organiziraniot kriminal, kako trgovija so lu|e, so droga, so oru`je, perewe pari, koi ne pretstavuvaat lokalen prob-

KAKO MAKEDONIJA PREGOVARA SO GRCIJA ZA S

TAKTIKATA NA SKOPJE ^EKA DODEKA ATINA N KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

r`avniot vrv ima usoglasen stav za sporot za imeto i eventualnoto re{enie. Na{iot stav i na{eto ime e Republika Makedonija! izjavi vicepremierot zadol`en

D

SDU: MAKEDONIJA DA BIDE EDNA IZBORNA EDINICA! ozmeti~ki izmeni ne mu se potrebni na Izborniot zakonik, tuku potrebno e samo edna izborna edinica so koja }e se ovozmo`i potpolna pluralizcija i demokratizacija na op{testvoto, so koja }e se dolovi vistinskata slika na makedonskata dr`ava, predlaga pretsedatelot na SDU, Lazar Elenovski, sprotivstavuvaj}i se na predlozite koi gi dostavi SDSM, no i na promenite vo Zakonikot koj gi najavuva Ministerstvoto za pravda.

"Treba vistinska i su{tinska reforma na Izborniot zakonik, koja }e podrazbira vistinska demokratizacija i pluralizacija na politi~kiot makedonski prostor. Ova deneska {to dominira kako edna crno-bela slika e izborniot model {to ovozmo`uva samo golemite partii da go monopoliziraat politi~kiot prostor", veli Elenovski.

Od partijata istaknuvaat deka toa mo`e da se postigne edinstveno so izboren model so edna izborna edinica. “Na toj na~in, ubedeni sme deka na nitu edna etni~ka zaednica vo Makedonija ne & treba milostina i potcenuvawe, tuku sama }e se izbori za svoeto zaslu`eno mesto vo Sobranieto”.

ZO[TO NE E POTPI[AN NITU EDEN BILATERAL

K

za evrointegracija, Vasko Naumovski, so {to otvori dilema na kakov kompromis tvrdi makedonskata vlada deka e podgotvena i za {to voop{to se pregovara, koga stavot ni bil deka nema nikakvi otstapki od ustavnoto ime.

Naumovski ja objasni pozicijata na Makedonija – nie sme bile konstruktivnata

strana vo nametnatiot spor i na{ata politika e da ~ekame Atina da popu{ti od crvenite linii.

“Zasega nemame signali deka postoi iskrena dobra volja od Republika Grcija. Vo onoj moment koga Grcija }e posaka iskreno da go re{i ovoj spor, mislime deka re{enieto e mo`no”, veli toj.

Naumovski veli deka nema

Vicepremierot Vasko Naumovski go soop{tuva dr`avniot stav za imeto – Republika Makedonija, bez nikakva pridavka! Toj veli deka idejata na Vladata za kompromis, vsu{nost, e Grcite da go smenat stavot. Konstruktivnosta na Makedonija bila vo ~ekaweto!?

SKANDAL: MAKEDONSKI DIPLOMAT VO TURCIJA GI NAVREDI

VIE STE ALBANCI, NE IGRAJTE GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o skandalozni navredi, tretiot sekretar na makedonskata ambasada vo Turcija, Suhena ]erimi Baliu, ja pre~eka folklornata grupa od Prespa, Albanija, koja vo noemvri minatata godina u~estvuva{e na balkanskiot festival Izmir

S

2010 godina.

Spored informaciite, Beliu nekolku pati so ostar ton im se obratila na igraorcite, inaku, Makedonci od Albanija, zo{to zboruvaat na makedonski jazik i igraat makedonski ora.

"Zo{to ste vie ovde? Vie ne ja pretstavuvate albanskata kultura! Zo{to zboruvate makedonski, a ne albanski

jazik? Vie ste Albanci!", im rekla Baliu na igraorcite za vreme na festivalot.

Inaku, Makedoncite od Albanija na ovoj festival u~estvuvale od 23 do 29 dekemvri minatata godina, kade {to pretstavni~kata od makedonskata ambasada vo Izmir, Baliu, u~estvuvala kako oficijalen pretstavnik na Makedonija na ovoj fes-

tival vo Izmir.

Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti velat deka prezele merki za ispituvawe na slu~ajot.

"Za ovoj nastan bevme informirani od mediumite. Se zainteresiravme za slu~ajot i }e gi prezememe site potrebni merki za negovo razjasnuvawe. ]e pobarame iskaz od makedonskata ambasada vo Turcija

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Posledniot slu~aj so neuspe{niot obid za ekstradicija na Jovan Vrani{kovski od Bugarija vo Makedonija u{te edna{ poka`a deka Evropskata konvencija za ekstradicija, na koja Makedonija se nadeva koga bara da & bidat ispora~ani kriminalci koi go zloupotrebuvaat dvojnoto dr`avjanstvo, ne e efikasen na~in za ukinuvawe na granicite za rakata na pravdata

EN DOGOVOR ZA EKSTRADICIJA?

A NE GI DOBIE lem na dr`avata, tuku predizvikuvaat globalna {teta.

Toa ja nametnuva obvrskata za sorabotka me|u dr`avite, koja treba da se ovozmo`i so izmena na Ustavot, koja ako ne se slu~i sega, }e morame da ja napravime koga }e po~neme pregovori so EU", izjavi Manevski.

No, i vo Evropa “nezamislivosta” na ovie obidi za

begstvo se bazira tokmu na bilateralni dogovori na zemjite, vo koi tie se obvrzuvaat za sorabotka za kriminalcite da se predadat od evropskoto na nacionalnoto zakonodavstvo. Ottuka, osven na ustavni izmeni, ona na {to Makedonija neophodno treba da se fokusira e zasiluvawe na diplomatijata i direktnite razgovori so

SPOROT ZA IMETO?

E E DA NE POPU[TI! o~ekuvawa za napredok o d s r e d b a ta n a m e d i jatorot Metju Nimic so pregovara~ite Jolevski i Vasilakis, zaka`ana za 9 fevruari vo Wujork, oti zasega od ju`niot sosed nemalo najavi za promena na stavot. Na pra{aweto na “Kapital” dali Vladata ima opredelno datum do koj mo`e da prognozora deka Makedonija }e dobie datum za pregovori, Naumovski veli deka rabotat bez prognozi.

Dr`avata gi ispolnila site potrebni reformi, a s$ drugo ne bilo vo nadle`nost na Vladata, tuku na Evropskata komisija, koja na Makedonija, za razlika od sosednite dr`avi, & nametnala nerazumen uslov da go promeni

ustavnoto ime.

Vo odnos na eventualna pomo{ vo pregovorite od strana na ungarskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija, Naumovski veli deka sekoja ideja e dobredojdena, no i deka ramkata za pregovori e vo Obedinetite nacii.

O~ekuva pro{iruvaweto na Unijata kon regionot Ungarija da go vrati visoko na agendata.

"Nie ostanuvame vklu~eni vo ovie pregovori so cel da iznajdeme edno zaemno prifatlivo re{enie. Sekako deka na{ite o~ekuvawa od ungarskoto pretsedatelstvo se deka tie }e gi realiziraat nivnite prioriteti da go vratat pro{iruvaweto visoko na agendata na Evropskata unija.

dr`avite. Za nas se najva`ni Srbija i Bugarija, poradi slu~aite na Dragan Dalaverski, koj se krie vo Srbija, i na Vladislav Tamburkovski i Vlado Dimov, koi se na bezbedno vo Bugarija.

Dragan Daravelski e vo begstvo ve}e sedum godini, a go ~eka isto tolku dolga kazna zatvor vo Makedonija za zloupotreba na slu`benata polo`ba, no }e treba da odgovara i na obvinenieto za malverzacii vo kumanovskata fabrika Biserka.

Vo Bugarija se krie porane{niot ste~aen upravnik Vladislav Tamburkovski, osuden na petnaeset i pol godini zatvor za ekonomski kriminal.

Bugarskoto dr`avjanstvo go {titi i porane{niot minister za zdravstvo, Vlado Dimov, koj formalno se tovari za zatajuvawe danok vreden 40.000 evra, a Upravata za javni prihodi tvrdi deka Dimov na dr`avata & dol`i desetici pati pove}e.

Dimov lani be{e uapsen na aerodrom vo Polska, no poradi bugarskiot paso{ be{e osloboden od pritvor i ekstradiran vo Bugarija. ^ekor vo pravec na potpi{uvawe bilateralni dogovori so zemjite od regionot napravi ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koga ja pozdravi inicijativata na srpskiot minister za vnatre{ni raboti, Ivica Da~i}, za izdavawe zaedni~ki, regionalen nalog za apsewe, {to bi va`el na podra~jeto na dr`avite koi }e se opredelat za vakov vid sorabotka vo borbata so organiziraniot kriminal i potoa za ekstradicija.

KAKO SOSEDITE GO RE[AVAAT OVOJ PROBLEM! Za modelot {to podrazbira bilateralna spogodba dosega se odlu~ija pogolem del od zemjite od regionot. Srpsko-hrvatskata spogodba (potpi{ana vo juni 2010) e istoriska, bidej}i e prva od ovoj vid vo regionot, a po mnogu elementi, kako {to e isklu~uvaweto od spogodbata na krivi~nite dela povrzani so voeni zlostorstva, e i edinstvena vo svetot. Ovoj dogovor poznava~ite odamna go smetaa za neizbe`en vo uslovi na cvrsta povrzanost na kriminalcite od dvete zemji, {to im pri~inuva{e ogromni {teti i na Srbija i na Hrvatska. Srbija go napravi prviot ~ekor vo ovoj pravec, otstranuvaj}i go ustavnoto ograni~uvawe za ekstradicija na nejzinite dr`avjani koi storile dela vo drugi dr`avi, a Hrvatska ja slede{e i go promeni Ustavot neposredno pred potpi{uvaweto na spogodbata. Vo oktomvri 2010 godina dogovor za isporaka na kriminalcite potpi{aa i Srbija i Crna Gora. Sli~na spogodba (za me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki za kazneni dela) gi vrzuva i Bosna i Hercegovina i Hrvatska, a poslednite dopolnuvawa na istata (od fevruari 2010) go napravija nevozmo`no begstvoto od edna vo druga dr`ava i izbegnuvaweto na zatvorskata kazna za kriminalcite koi poseduvaat paso{i i od dvete zemji. Dogovor za ekstradicija postoi i me|u Hrvatska i Crna Gora.

Olesnetata ekstradicija preku izmenite na Ustavot, vo Makedonija, no i vo regionot, }e va`i samo za dela od oblasta na organiziraniot kriminal.

Vpro~em, kako {to izjavija i samite pretstavnici na ovaa dr`ava deka tie }e se trudat da go vodat pro{iruvaweto na eden kredibilen i odgovoren na~in. Sekako deka Evropskata unija mora dopolnitelno da se posveti na pro{iruvaweto kon zapadniot Balkan, zatoa {to Balkanot ne e del nitu od Azija, nitu od Afrika, tuku e del od Evropa”, izjavi Naumovski.

I dodeka ungarskiot ambasador vo Makedonija, Ferenc Keke{i, najavi deka iako pro{iruvaweto na Unijata ne e popularno vo zemjite~lenki, Ungarija e podgotvena da pomogne, negoviot kolega vo Atina, Jozef Tot, gi “smiruva{e” Grcite deka bez re{eno ime Ungarija nema da dozvoli priem na Makedonija vo EU. Najavata za sostanokot vo Wujork na Nimic so pregovara~ite (prv po ednogodi{na pauza) za moment dade nade` deka mo`ebi sporot }e se pomesti od mrtva to~ka, no, so ocenkite na oficijalni Skopje i

Atina deka nema mesto za dogovor, padnaa vo voda site o~ekuvawa za dobli`uvawe na poziciite.

GOSTITE OD PRESPA

E MAKEDONSKI ORA! i od folklornata grupa i po dobienite iskazi soodvetno }e reagirame", izjavi Bor~e Stamov, portparol na Ministerstvoto.

Inaku, ova e tret vo nizata diplomatski skandali koi ja tresat Makedonija od po~etokot na ovaa godina. Prvo be{e inicijativata za krivi~na prijava protiv aktuelniot ambasador vo Ukraina, Aco

Spasenovski, za zloupotreba na slu`bena dol`nost. Sleden be{e qubovniot skandal na ambasadorot vo Avstralija, Pero Stojanovski, na koj eksqubovnicata uspeala od ambasadorskata rezidencija da mu go odzeme laptopot vo koj se smeta deka ima doverlivi i klasificirani informacii va`ni za Makedonija.

Od Ministerstvoto za nad-

vore{ni raboti velat deka budno gi sledat site predmeti i do nivnoto rasvetluvawe ne planiraat povlekuvawe na ambasadorite.

Ekspertite vakvoto odnesuvawe na Vladata go sfa} aat kako mnogu neseriozno i neopravdano koe samo & odi na {teta na Makedonija i nejzinata pozicija vo me|unarodnata zaednica.

7

PREGLED VESTI

NOVI 149 PRIPADNICI NA ARM ZAMINUVAAT VO AVGANISTAN ! esetti po red kontingent od Armijata na Makedonija vo misijata ISAF v~era sve~eno be{e ispraten vo Avganistan. Na sve~enosta vo {tipskata kasarna Jane Sandanski po povod zaminuvaweto na 149 pripadnici na ARM, prisustvuvaa ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, i na~alnikot na General{tabot na ARM, Miroslav Stojanovski.

"Va{a e ~esta da ja nosite uniformata na ARM i da go nosite dr`avnoto zname, a na{a e ~esta da rabotime za vas, zatoa {to vie toa go zaslu`uvate. Va{ata doka`ana sila nasekade vo svetot e silata na Republika Makedonija, no i silata na sojuznicite vo Avganistan. Taa sila e obedinuva~ka mo} na ARM, poradi {to tokmu vie ja imate najgolemata poddr{ka od gra|anite", izjavi ministerot Kowanovski.

Toj potencira deka armiskite "skorpii” na koi mototo im e "~est i sila” vo mirovnata misija vo Avganistan mo`at da ja podobrat dosega{nata odli~na ocenka na zemjava. Najavi i mo`na poseta na Kabul.

D

USTAVNIOT SUD UKINA ODREDBI OD ZAKONITE ZA TRGOVSKI DRU[TVA I ZA JAVNA VNATRE[NA FINANSISKA KONTROLA stavniot sud ukina edna odredba od Zakonot za trgovski dru{tva koja predviduva{e trgovsko dru{tvo da ne mo`e da osnovaat lica za koi so pravosilna odluka na Sudot e utvrdeno deka storile krivi~no delo la`en ste~aj, predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, zloupotreba na postapkata za ste~aj, o{tetuvawe ili povlastuvawe na doveriteli.

Spored ustavnite sudii, sudovite utvrduvaat sankcija za storitelot i nadvor od sankcijata storitelot ne mo`e da trpi drugi {tetni posledici.

Isto taka, Ustavniot sud ukina tri odredbi i od Zakonot za javna, vnatre{na finansiska kontrola. Ovoj Zakon predviduva vo odredeni dr`avni organi, kako Sobranie, NBRM, Generalniot sekretarijat na Vladata, ministerstvata, Sudskiot sovet na RM i drugi, zadol`itelno da se osnova edinica za vnatre{na revizija, koja }e bide kontrolirana od Ministerstvoto za finansii.

U

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SVETSKA BANKA BARA DA JA RE[IME SIROMA[TIJATA reiraweto novi rabotni mesta e eden od klu~nite na~ini za namaluvawe na siroma{tijata, {to e eden od glavnite problemi na regionot i na Makedonija. Toa treba da bide prioritet na Vladata vo idnina, oceni upravniot direktor na Svetskata banka, Ngozi Okonxo-Iveala.

“Fokusot na na{ata programa e kako da se sozdade sredina koja }e pottikne namaluvawe na siroma{tijata, a toa se pravi so kreirawe novi rabotni mesta. Zatoa go poddr`uvame takviot rast, a Svetska banka ima svoj instrument koj dava poddr{ka na malite i srednite pretprijatija so toa {to obezbeduva sredstva za po~nuvawe svoj biznis”, istakna Okonxo-Iveala.

Taa e mnogu zadovolna od napredokot na Makedonija vo izminative 10 godini i dodade deka Svetska banka }e ja poddr`i zemjava vo gradeweto napredna infrastruktura, podobruvawe na ~ove~kite kapaciteti, regionalna integracija i otvorawe pazari.

Makedonija i godinava }e dobie 50 milioni evra od bankata kako del od 4-godi{nata strategija za pomo{. Ministerot za finansii Zoran Stavreski poso~i deka del od sredstvata }e se namenat za buxetska poddr{ka, regionalniot proekt za osiguruvawe od prirodni i drugi katastrofi, realizacija na proekt vo energetikata, prodol`uvawe na proektot za katastarot so Upravata za imotno-pravni raboti i za drugi proekti.

K

FZO "GI SLEDI" BOLNICITE DNEVNO ovata uloga na Fondot za zdravstvo kako trezor }e ja zgolemi odgovornosta na ekonomskite manaxeri na bolnicite, a vo isto vreme }e gi rastovari i od bankarskite provizii koi dosega gi pla}ale, informira{e direktorot Maja Parnaxieva-Zmejkova.

Trezorskoto rabotewe, koe Fondot po~na da go primenuva od po~etokot na godinava, nalaga site bolnici da usvojuvaat finansiski plan na svoite upravni odbori, a stavkite da bidat realno i precizno planirani. Planiranite rashodi ne treba da se nadminuvaat bez barawe za promena na finansiskiot plan do UO. Od Fondot potenciraat deka preku trezorskoto rabotewe }e go sledat dvi`eweto na prihodite i rashodite vo javnoto zdravstvo na dnevna osnova. Dokolku tie drasti~no rastat ili se namaluvaat, vedna{ }e reagirale.

Za implementacija na ovoj sistem kralstvoto Holandija vlo`i 2,5 milioni evra preku fondot Trust na Svetska banka. Spored holandskata ambasadorka vo Makedonija, Simone Filipini, osnovnata usluga treba da bide kvalitetno zdravstvo.

"Ova ne zna~i ogromen skok vo zdravstveniot sistem, no, sepak se pravi ~ekor za negovo podobruvawe", istakna taa.

Ostanuva pra{aweto dali trezorskiot na~in na rabota }e vospostavi finansiska disciplina i doma}insko rabotewe vo bolnicite. Od po~etokot n a go d i n a v a niz zdravstveniot trezorski sistem pominale 100 milioni denari.

N

@ITO VARDAR TVRDI DEKA MAKEDONSKITE PROIZVODI SE BEZBEDNI rupacijata @ito Vardar se ograduva od mo`nosta za pojava na dioksin vo doma{nite prehranbeni proizvodi.

Od kompanijata gi povikuvaat gra|anite da konsumiraat doma{no proizvodstvo, koe e celosno kontrolirano od nadle`nite dr`avni institucii.

“Vo @ito Vardar se vr{i kontinuirana stroga kontrola na kvalitetot na hranata vo celokupniot proces na proizvodstvo i so toa mo`eme da garantirame deka na pazarot plasirame isklu~ivo zdravi proizvodi so proveren kvalitet”, informiraat od kompanijata.

Vo @ito Vardar celiot proizvodstven proces na jajca i meso se odviva vo sopstveni kapaciteti i e pod postojana kontrola na visokoprofesionalni stru~ni lica.

Distribucijata se odviva so specijalni vozila za da se obezbedi sve`ina i kvalitet na jajceto.

“Na{ sovet do gra|anite e sekoga{ da odbiraat bele`ani jajca so proveren kvalitet, od doma{no proizvodstvo. Jajceto e proizvod ~ij kvalitet ne mo`e da go proverite pred da go upotrebite. Zatoa znakot koj stoi na nego sekoga{ treba da garantira kvalitet. A, pri kupuvawe meso sekoga{ barajte ja deklaracijata”, uka`uvaat od @ito Vardar.

G

SSK FORMIRA[E GRUPACIJA ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA rade`nata komora pri Sojuzot na stopanski komori na Makedonija formira{e Grupacija za bezbednost i zdravje pri rabota. Za pretsedatel na Grupacijata e izbran Blagoja Bogoevski, sopstvenik na Grade`nomehanizacionen in`enering GMC Skopje, a za potpretsedatel Vasko Temelkoski, sopstvenik na Euromak-kontrol.

Od SSK najavija deka grupacijata }e nastojuva da obezbedi kontinuirano informirawe, educirawe i u~estvo vo kreirawe zakonski propisi i obvrski i }e se zalaga za podobro funkcionirawe na trudovata inspekcija so cel da se spre~i raboteweto na “divite majstori”.

G

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

EKSPERTITE BARAAT NADLE@NITE INSTITUCII DA ODGOVARAAT ZA IS^EZNATITE DOKUMENTI

FINANSISKATA POLICIJA PRIZNA LO[A PROCENKA!

Direktorot na finansiskata policija, Qup~o Stamatovski, potvrduva deka plombata ne bila o{tetena, no zasega ne planira da sprovede vnatre{na istraga za toa koj gi prekr{il procedurite za obezbeduvaweto na magacinot na Pero Nakov bb.

Neoficijalno, zapisnikot od uvidot so krivi~nata prijava protiv edno lice, nepoznat storitel, se dostaveni do Javnoto obvinitelstvo MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ako se poka`a ka ko n e to ~ n a procenkata na F in a n si skata policija deka na zape~ateniot magacin na Pero Nakov bb ne mu treba dopolnitelno obezbeduvawe, pa doverlivata dokumentacija ednostavno is~ezna (niz nekoj alternativem izlez), direktorot Qup~o Stamatovski ne planira da sprovede vnatre{na istraga za toa koj ja prekr{il procedurata.

Stamatovski potvrduva deka magacinot osven so plomba ne bil obezbeden na drug na~in.

Plombata ne bila o{tetena, {to zna~i deka toj koj gi iznesuval dokumentite ili dobro go poznaval terenot ili na{ol nekakov na~in da vleze i da izleze za da gi iznese dokumentite.

Vo pravilniot za merkite za obezbeduvawe na delovni prostorii pi{uva deka plomba se upotrebuva vo slu~aj koga postoi somnevawe deka dokazite koi se nao|aat vo niv mo`at da bidat uni{teni, skrieni ili izmeneti. No, iako & se slu~i tokmu toa na Finansiskata policija, zasega nema da bide sprovedena vnatre{na kontrola za utvrduvawe na odgovornosta i koj gi zaobikolil procedurite.

Izvori od istragata za "Kapital" brifiraat deka zapisnikot od uvidot izvr{en vo maga-

I

cinot po is~eznuvaweto na dokumentite e gotov i zaedno so krivi~nata prijava protiv edno lice, nepoznat storitel, e dostavena do Osnovnoto javno obvinitelstvo.

Spored ekspertite po krivi~no pravo, is~eznuvaweto na dokumentite pretstavuva seriozen pokazatel deka nadle`nite institucii ne ja izvr{uvaat pravilno svojata rabota. Spored niv, neopravdano e da se slu~uvaat vakvi propusti od koi mo`e da zavisi celiot slu~aj. Ne e dovolno samo video i fotodokumentirawe na dokumentite koi bile pronajdeni. Nadle`nite trebale da napravat zapisnik na site registri koi gi prona{le, od koja godina se i na {to se odnesuvaat podatocite vo niv, sugeriraat ekspertite.

Tie se edinstveni deka treba da se sprovede ne samo vnatre{na kontrola, tuku i nadvore{na, da se aktivira i Obvinitelstvoto i da se

IMETO NA NOVIOT UPRAVITEL NA A1 - TAJNA! Polnomo{tvoto za promena na upravitelskata struktura na A1 televizija e zavereno na notar i edinstveno {to ostanuva e toa da bide odneseno vo Centralniot registar, kade {to treba se napravi promenata.

Zasega, advokatot Miroslav Vuji} ne otkriva koj }e bide noviot upravitel. Aneta Ko~i{ki, koja s$ u{te se nao|a vo pritvor vo zatvorot [utka, go potpi{a polnomo{tvoto za promena na upravitelskata struktura na televizijata.

Vo me|uvreme, izvori brifiraat deka mnogu firmi koi se reklamiraat na televizijata se dvoumele za potpi{uvaweto na dogovorite za godinata {to sleduva, ispla{eni od najavite deka dr`avnite organi budno gi sledat site finansiski kontakti na sekoe pravno lice so A1. utvrdi koj gi zaobikoli zakonskite proceduri za postapuvawe vo vakvi slu~ai.

Profesorot Gordan Kalajxiev smeta deka odgovornost za celiot slu~aj treba da ponesat nadle`nite institucii.

"Efikasnosta na organite se potvrduva so sobirawe

dokazi, a ne so apsewe na lu|e. Xabe vi e ako gi uapsite, a nemate so {to da go doka`ete deloto za koe {to gi tovarite.

Celava situacija e po malku ~udna i prika`uva neprofesionalnost na instituciite", veli Kalajxiev.

PONISKI CENI ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBI DO 100 METRI KVADRATNI

GEODETITE ]E GI POEVTINAT USLUGITE DO 50% SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

omorata na geodeti go prifati baraweto na ministerot za transport, Mile Janakieski i }e gi namali cenite za izrabotka na geodetski elaborati, koi se potrebni za legalizacija na divogradbi, i do 50%.

Na sredbata so ministerot Janakieski bilo dogovoreno povlastenata cena da va`i samo za ku}i so povr{ina do 100 metri kvadratni.

Pretsedatelot na Komorata na ovlasteni geodeti veli deka sega{nite ceni se dvi`at

K

me|u 9.000 i 12.000 denari za objekti do 100 metri kvadratni.

“Vo Skopje se napla}a od 20 do 30 denari za metar kvadraten, vo zavisnost od goleminata na nedvi`nosta.

Me|utoa, vo postapkata za legalizacija se vr{i i snimawe na fakti~kata sostojba, odnosno na polo`bata na teren i zatoa cenata dostignuva i do 200 evra za objekti do 100 metri kvadratni. Okolu 30 firmi~lenki na Komorata se soglasivme da napla}ame po povlastena cena, pa, taka, za mali ku}i }e ~ini okolu 6.000 denari plus DDV. Divoizgradenite haciendi }e si pla}aat po standardni

ceni”, veli Bor~e Tunxev, pretsedatel na Komorata.

Za legalizacija na divoizgradenite objekti, osven elaborat, gra|anite i firmite treba da dostavat i izraboten proekt za utvrduvawe na fakti~kata sostojba, koj ~ini i do 300 evra, vo zavisnost od kvadraturata.

Treba da dostavat i dokaz za priklu~ok za komunalna infrastruktura ili smetki za javni uslugi (struja, voda), a dokolku bespravnata gradba nema infrastrukturni priklu~oci, izjava zaverena na notar, so koja baratelot }e potvrdi deka divogradbata e izgradena pred stapuvaweto na sila na Zakonot.

Vo me|uvreme, Komorata na ovlasteni geodeti go izgotvuva i noviot tarifnik na privatnite geodeti, koj }e sodr`i unificirani ceni za uslugite. Sega tie napla} aat po pazarni i prili~no visoki ceni, iako izmenite na Zakonot za katastar u{te odamna nalo`uvaat edinstveni ceni, koi treba da bidat odobreni od Agencijata za katastar. Tunxev veli tarifnikot e gotov i vo nego }e bila vmetnata i povlastenata cena za izrabotka na grade`en elaborat, koja }e va`i samo pri legalizacija na bespravnite objekti.

Tarifnikot denes treba da go dostavat do Agencijata za katastar.

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PRIVATIZACIJATA NA PO[TENSKIOT OPERATOR PRIORITET NA VLADATA VO 2011

]E SE PRODAVA MAKEDONSKA PO[TA

Do krajot na mesecov Ministerstvoto za transport o~ekuva da ja dobie studijata za na~inot na proda`ba na Makedonska po{ta, na koja rabote{e konsultantskata ku}a KPMG. Spored informaciite od Ministerstvoto, sigurno e deka Po{tata }e bide delumno prodadena ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ladata godinava }e bara kupuva~ za Makedonska po{ta. Transformacijata na dr`avnata kompanija, koja be{e najavena u{te pred nekolku godini, e na listata zada~i koi godinava planira da gi realizira Ministerstvoto za transport i vrski.

Procedurata za utvrduvawe na na~inot na proda`ba na Po{tata e pri kraj, po {to treba da bide objaven i javniot povik.

Do krajot na mesecov Ministerstvoto za transport o~ekuva da ja dobie celosnata studija za na~inot na proda`ba na Makedonska po{ta, na koja rabote{e konsultantskata ku}a KPMG. Spored informaciite od Ministerstvoto, sigurno e deka Po{tata }e bide delumno prodadena, a javniot povik za proda`ba }e bide objaven otkako }e ja dobijat studijata.

“Celosnata studija za utvrduvawe i izbor na najpovolen model i obem na delumna privatizacija na AD Makedonska po{ta, zaedno so dadenite preporaki se o~ekuva da bide dostavena do krajot na januari 2011 godina. So studijata se predviduva delumna privatizacija na Makedonska po{ta, a to~niot model i planiraniot po~etok na postapkata }e bidat utvrdeni po dostavuvaweto na studijata, za {to javnosta soodvetno }e bide informirana”, velat

9

PREGLED VESTI EUROSTANDARD BANKA GI NAMALI KAMATITE NA KREDITITE I DEPOZITITE urostandard banka gi namali kamtite na kreditite i na depozitite od 0,3% do 1%. Spored soop{tenieto, kako rezultat na namaluvaweto na kamatna stapka od bankata, kamatnite stapki na kreditnite produkti za fizi~ki lica se namaluvaat do 1%, na deviznite depoziti za fizi~ki lica do 0,3%, a na denarskite depoziti do 0,5%. Minimalno namaluvawe ima i kaj kamatnite stapki na {tednite vlogovi za pravni lica, koe kaj denarskite depoziti se dvi`i od 0,5% do 0,8%, dodeka kaj deviznite depoziti iznesuva 0,5%.

"Namaluvaweto na kamatnite stapki, e samo logi~na posledica na momentalnata sostojba vo bankarskiot sektor.

Vo 2011 godina o~ekuvame porast na plasmanot na krediti kako rezultat na relaksiranata monetarna politika i mo`nosta na bankite da izlezat vo presret na potrebite na gra|anite i kompaniite", soop{tija od bankata. Novite kamatni stapki se vo funkcija od 1 januari 2011 godina.

E

SE NAMALUVAAT NADOMESTOCITE NA BROKERSKITE KU]I DO 15%

V

oviot tarifnik koj go donese Komisijata za hartii od vrednost }e gi namali nadomestocite koi mese~no gi pla}aat brokerskite ku}i koi trguvaat na Makedonska berza za 10%-15%.

Spored nivnata metodologija za presmetka na mese~nite nadomestoci, koja po~na da se primenuva od ovaa godina, namesto 2,5% od vkupno naplatenata provizija, koja se napla}a{e dosega, brokerskite ku}i }e pla}aat po 0,03% od vkupniot mese~en promet po transakcija. Brokerite velat deka ovoj na~in na presmetka nema da bide dopolnitelen tro{ok za klientite i nema da predizvika zgolemuvawe na tro{ocite za trguvawe na klientite i se ostava prostor za nivno namaluvawe.

“Najgolem del od brokerskite ku}i ve}e dve godini rabotat so zaguba, ili pak bez ili so minimalna provizija. So vakviot na~in na presmetka na nadomestot, se destimuliraat brokerskite ku}i da rabotat bez provizija. Dokolku nekoj prodol`i da raboti, nadomestot }e treba da go plati od sopstveni sredstva. Na ovoj na~in se spre~uva nelojalnata konkurencija”, veli Aleksandar Petreski, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Eurobroker. Toj potencira deka so vakviot na~in na presmetka se stava vo red i raboteweto na brokerskite ku}i.

N

vo pismeniot odgovor od Ministerstvoto za transport.

Ottamu ne komentiraat dali sega e vistinsko vreme da se prodade dr`avnata po{tenska kompanija i dali dosega se javile zainteresirani po{tenski operatori koi bi u~estvuvale na tenderot za proda`ba.

VRABOTEN ITE VE]E SE P L A [ AT OD P R OD A @ BATA Na ovie pra{awa nema odgovor ni od menaxmentot na Makedonska po{ta. Nivniot stav e deka kako kompanija koja e vo celosna sopstvenost na dr`avata, nemaat ingerencii za ovie pra{awa, odnosno deka za idninata na kompanijata odlu~uvaat Ministerstvoto za transport i Vladata.

No, golem del od vrabotenite vo Makedonska po{ta ve}e znaat deka proda`bata naskoro }e se slu~i i u{te sega stravuvaat za svoite rabotni

mesta, bidej}i ne znaat {to } e se slu~i otkako kompanijata }e dobie nov gazda.

Po{tata ima okolu 2.200 vraboteni, koi otsega po~naa da kalkuliraat dali i kolku otpu{tawa }e ima, dali nekoj }e nastrada od transformacijata na kompanijata, dali idniot gazda }e smee da otpu{ta vraboteni ili dali }e im ponudi otpremnina ako si zaminat.

DR@ AVATA ]E GO IMA MNOZINSKIOT UDEL? Spored prvi~nata ideja na Ministerstvoto za transport i vrski, proda`bata na Makedonska po{ta bi trebalo da se odviva vo dve fazi.

Privatizacijata bi trebalo da opfa}a proda`ba na malcinskiot del akcii na Makedonska po{ta, a vo prvata faza bi se prodale 20% od akciite. Vo vtorata faza od delumnata privatizacija } e se prodade ostanatiot del do 49% od akciite, dode-

ka mnozinskiot del od 51% }e ostane vo sopstvenost na Vladata.

N o, i o v a z a sega n e e to~no precizirano, bidej}i kone~noto re{enie bi trebalo da se utvrdi otkako Ministerstvoto }e ja dobie studijata od konsultantot.

Interes za vleguvawe vo Makedonska po{ta pred nekolku godini projavija germanskata i slovene~kata po{tenska kompanija, kako i Kanadski po{ti, koja edna{ ve}e se obide da ja prezeme Makedonska po{ta, no ne uspea.

O t ka ko n e ko l k u go d i n i kni`e{e zagubi, Makedonska po{ta 2009 godina ja zavr{i so dobivka od 611.000 evra.

Spored direktorot, Ejup Rustemi, pozitivnite rezultati na Po{tata se rezultat na zgolemeniot obem na uslugi i na krateweto na tro{ocite.

MAKO[PED GODINAVA O^EKUVA [EST PATI POGOLEMA DOBIVKA OD LANI ompanijata za transport i carinsko zastapuvawe Mako{ped od Skopje planira ovaa godina da ja zavr{i so {est pati pogolema dobivka od o~ekuvanata dobivka za minatata godina. Spored finansiskiot plan na kompanijata za 2011 godina, objaven kaj Makedonska berza, planiranata dobivka na kompanijata za krajot na godinata iznesuva 11,9 milioni denari, nasproti o~ekuvanata dobivka od 2 milioni denari za 2010 godina. Mako{ped godinava o~ekuva prihodi 102,7 milioni denari, odnozno za 22% pogolemi o~ekuvanite za lani od 83,9 milioni denari. Najgolem rast kaj prihodite Mako{ped o~ekuva od naplata na kirii od duri 26%. Vo odnos na tro{ocite, Mako{ped planira namaluvawa kaj nematerijalnite tro{oci i amortizacijata.

K

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.352

MBI 10

2.525

MBID

116,30

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

OMB

2.342 2.332 2.322

2.515

116,25

2.505

116,20

2.495

116,15

2.485

116,10

2.312 2.302 2.292 2.282 2.272

2.475

04/01/11

06/01/11

08/01/11

10/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,05

04/01/11

12/01/11

06/01/11

08/01/11

10/01/11

12/01/11

04/01/1105/01/1106/01/1107/01/1108/01/1109/01/11 10/01/11 11/01/11 12/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAL NAPREDOK SPORED INDEKSOT NA EKONOMSKA SLOBODA

KORUPCIJATA I SOPSTVENOSTA – KLU^NI SLABOSTI NA MAKEDONIJA Zna~itelen stepen na korupcija, osobeno vo policijata i sudskiot sistem, slaba za{tita na sopstveni~kite prava i zgolemeno tro{ewe na Vladata se glavnite zabele{ki {to gi dobi Makedonija vo najnoviot Izve{taj za ekonomska sloboda na fondacijata Heritage

AKCIJATA NA KOMERCIJALNA DOSTIGNA CENA OD 3.500 DENARI

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

na~itelen stepen na korupcija vo instituciite, slaba za{tita na sopstveni~kite prava i zgolemeno tro{ewe na Vladata, so {to se destimulira dolgoro~en i odr`liv rast na ekonomijata se glavnite zabele{ki {to gi dobi Makedonija vo najnoviot Izve{taj za ekonomska sloboda, {to sekoja godina go objavuva fondacijata Heritage. Toa doveduva do odredeni strukturni ograni~uvawa vo razvojot i na privatniot sektor.

Ponegativni ocenki vo odnos na minatata godina zemjava dobi za rabotni~kite prava i trudovoto zakonodavstvo, za tro{ewata na Vladata i biznis-slobodata. Vo izve{tajot se zabele`uva deka Vladata go zgolemila tro{eweto, so {to javnata potro{uva~ka dostigna 34,5% od BDP. Vo izve{tajot se zabele`uva deka Vladata go zabavila i tempoto na reformi za podobruvawe na biznis-klimata. Najkriti~ni zabele{ki se upateni za korupcijata koja se ocenuva kako zna~itelna vo site granki na vlasta, osobeno policijata i sudskiot sistem.

Se naveduva deka postoi zakon koj predviduva krivi~ni kazni za korupcija, no Vladata ne

Z

kciite na Komercijalna banka v~era se nudea po proda`na cena od 3.500 denari, identi~na so cenata od planiranata dokapitalizacija. Vo vtornikot proda`nata cena na akcijata iznesuva{e 3.300 denari, pa za samo eden den porasna za 6%.

Po objavata za dokapitalizacija na bankata, za 61% porasna i prometot so ovaa akcija. V~era bea istrguvani 391 akcija na Komercijalna banka po prose~na cena od 3.341,3 denari za akcija, pri {to e realiziran vkupen promet od 1,3 milioni denari.

Slabiot trgovski den na Makedonska berza go odbele`a i prometot so akcijata na Alkaloid i so obvrznicite. Od akcijata na Alkaloid vkupno bea istrguvani 905 akcii, po prose~na cena od 3.999 denari, pri {to be{e ostvaren promet od 3,6 milioni denari.

Vkupniot promet so obvrznici, pak, iznesuva{e 6,3 milioni denari. Najgolem promet od 6,2 milioni denari be{e ostvaren so devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Zaedno dvete hartii od vrednost u~estvuvaa so 66%

A Neefikasnoto vladeewe na pravoto, osobeno vo delot na registracija na nedvi`en imot i sopstveni~ki prava, gi odbiva i investitorite i go potkopuva ekonomskiot razvoj. go sprovela efikasno. Duri otvoreno se zabele`uva deka oficijalni pretstavnici se vpu{taat vo koruptivni praktiki i pominuvaat nekazneto.

Sproveduvaweto na zakonite protiv krivi~nite dela, kako zloupotreba na droga, perewe pari, kako i korumpirani praktiki e matno, pi{uva vo Izve{tajot za ekonomska sloboda.

Ostanuvaat i zabele{kite vo nekolku sektori kaj koi ne e evidentiran nikakov napredok, kako {to se slabata za{tita na sopstveni~kite prava i vlijanieto od vlasta vrz sudstvoto.

“Neefikasnoto vladeewe na pravoto, osobeno vo delot na registracija na nedvi`en imot i sopstveni~ki prava, gi odbiva i investitorite i go potkopuva ekonomskiot razvoj”,

pi{uva vo Izve{tajot. Vo odnos na stranskite investicii, i pokraj naporite na Vladata za privlekuvawe investitori, se zabele`uva deka s$ u{te glavni pre~ki za investirawe se birokratskite problemi, bavnata i neefikasna administracija, kako i politi~kite pritisoci ili opasnosta od necelosno realizirawe na sklu~enite dogovori.

Od druga strana, pak, vo izve{tajot se notiraat i site reformi {to gi prezela Makedonija vo poslednite nekolku godini vo nasoka na pottiknuvawe na razvojot na ekonomijata, kako voveduvaweto na ramniot danok, razvojot na finansikiot sektor, otvorenosta na zemjata vo nadvore{no-trgovskata razmena i investiciite.

Pozitivni ocenki dobi i

postavenosta na monetarnata politika koja ja odr`a makroekonomskata stabilnost vo uslovi na kriza, a bankarskiot sektor ostana stabilen vo vreme koga mnogu golemi banki vo svetot bankrotiraa.

Sumirano spored bodovite na rang-listata, zemjava, sepak, ostvarila mal napredok od edna pozicija vo odnos na minatata godina, {to ja pravi Makedonija 55-ta najslobodna ekonomija vo svetot.

Vo sporedba so ostanatite zemji od regionot, Makedonija e najdobro rangirana. Najblisku do nas e Bugarija na 60 mesto, Slovenija e rangirana na 66 pozicija, Albanija na 70, Hrvatska na 82, Grcija na 88, a Srbija na 101.

Najslobodni ekonomski zemji vo svetot i ponatamu se Hong Kong, Singapur i Avstralija.

vo vkupniot berzanski promet, koj iznesuva{e 15 milioni denari. Vo odnos na vtornikot bele`i pad od 15%.

Od drugite akcii, promet pogolem od eden milion denari be{e ostvaren u{te so akcijata na Toplifikacija.

Bea istrguvani 400 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,3 milioni denari.

Berzanskite indeksi prodol`ija da rastat. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB ostana bez promena na vrednosta od 116,25 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja zgolemi vrednosta za 1,34%, na 2.342,54 indeksni poeni. Rastot na indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID iznesuva{e 1,41% do vrednost od 2.522,6 indeksni poeni.

Rast na cenite ima{e kaj 15 hartii od vrednost. Najgolem rast zabele`a akcijata na TTK banka, 15,3%. Pad na cenata ima{e kaj dve hartii od vrednost. Akcijata na Blagoj \orev zabele`a pad od 8,3%, dodeka akcijata na Stopanska banka od Bitola izgubi 3,5% od svojata cena. Kaj ~etiri hartii od vrednost nema{e promena na cenata.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје ИДЕВЕЛОП Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Бетон Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

12.01.2011

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

10.626

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

9,17

11.900

Иново Статус Акции

18.027.998,25

0,84%

1,60%

-4,30%

0,94%

-15,00%

11.01.2011

6.690,00

2,91

140.490

KD Brik

32.048.432,68

3,07%

6,75%

9,75%

1,96%

11,82%

11.01.2011

116,00

2,65

41.644

KD Nova EU

26.839.017,73

2,47%

4,42%

3,56%

-0,01%

-1,54%

11.01.2011

КБ Публикум балансиран

22.906.313,55

1,04%

2,52%

3,36%

0,58%

-0,14%

11.01.2011

%

750,00

15,38

60.000

22,00

10

119,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

12.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Благој Ѓорев Велес

%

Износ (МКД)

550

-8,33

220.000

3000

-3,51

222.000

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

Стопанска банка Битола

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

12.01.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

12.01.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

12.01.2011

12.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

102.563

14

3.999,02

390,18

10,25

0,91

обични акции

135.651

92

76,03

6.690,00

341,43

19,59

0,20

Вкупно Официјален пазар

238.214

106

-4,91

-40,87

GRNT (2009)

3.071.377

542,20

105,83

5,12

0,54

обични акции

6.762

11

-81,97

KMB (2009)

2.014.067

3.341,33

533,81

6,26

0,97

Вкупно Редовен пазар

6.762

11

-82,31

MPT (2009)

112.382

24.575,44

/

/

0,68

3999,02

1,07

3.619.111

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

3325

1,51

1.330.000

SBT (2009)

389.779

3.000,00

211,39

14,19

0,68

STIL (2009)

Комерцијална банка Скопје

3.341,33

2,12

1.306.461

14.622.943

171,15

0,11

1.547,75

2,39

Макпетрол Скопје

24575,44

2,40

786.414

TPLF (2009)

450.000

3.325,00

61,42

54,14

0,97

542,2

1,78

641.960

ZPKO (2009)

271.602

2.110,00

/

/

0,28

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 12.01.2011)

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

JOVANKA JOLESKA – POPOVSKA: USPEHOT GO MERIME PO BROJOT NA FIRMI [TO SE RAZVILE SO NA[A PODDR[KA rokredit banka go zgolemi kreditiraweto na biznisot za 38% minatata godina, vo odnos na 2009 godina, so {to ostanuva banka ~ij fokus e razvojot na malite i srednite kompanii vo zemjava.

So ogled na toa deka malite firmi mnogu silno ja po~uvstvuvaa krizata u{te na samiot po~etok, vo Prokredit se posvetile tokmu na nadminuvawe na nivnite likvidnosni problemi, vedna{ {tom }e uo~ele deka po~nuvaat problemi vo nivnoto rabotewe, veli generalniot direktor i ~len na upravniot odbor na Prokredit, Jovanka Joleska – Popovska, vo intervjuto za Kapital media grup, koe vo celost }e mo`ete da go pro~itate vo utre{niot broj na nedelnikot "Kapital".

“Namesto da ~ekame da dojdat vo tolku te{ka situacija i da ne mo`at da go vra}aat kreditot kon

P

bankata, nie im predlagavme na~ini kako da se nadmine taa situacija. Uvereni sme deka ako sakame da bideme banka dolgoro~en partner na firmite, ova e vistinskiot na~in na komunikacija na bankata so svoite klienti. Tie }e pametat deka bankata im podala raka koga im bilo najte{ko. Mo`ebi i zatoa nivoto na lo{i plasmani vo Prokredit banka e pomalku od 2,5%, {to e daleku ponisko vo sporedba so nivoto na krediti vo docnewe na nivo na cel bankarski sistem, koe e pove}e od 10%”, veli Joleska-Popovska.

Spored nea, uspe{nosta na Prokredit banka treba da se meri edinstveno preku brojot na pretprijatija koi se razvile so nivna poddr{ka. “Podatocite poka`uvaat deka brojot na takvite firmi sekoja godina e s$ pogolem, spored {to Prokredit mo`e da

se smeta za uspe{na banka”.

Za Joleska –Popovska najgolema opasnost za kompaniite i vo 2011 godina prodol`uva da bide nelikvidnosta.

“Toa be{e problem koj posebno silno firmite go po~uvstvuvaa i vo tekot na 2010 godina. Mnogu firmi ne mo`ea da si gi naplatat pobaruvawata, pokraj na doma{en, i na stranski pazari, {to dosega se slu~uvalo mnogu retko. Pritisocite vrz likvidnosta na firmite bea navistina mnogu silni vo 2010 godina. No, koga toj rizik i problem trae podolgo, mo`e da ja dovede vo pra{awe i solventnosta na firmite.

Zaradi toa, mora da se najde na~in da se re{i ovoj problem”, veli taa.

I POKRAJ BAVNOTO ZAZDRAVUVAWE OD EKONOMSKATA KRIZA

17.03.2010 11 MAKEDONCITE NE SE OTKA@UVAAT OD SKIJAWE VO AVSTRIJA I ITALIJA Interesot za zimuvawe vo Bansko i Kopaonik e re~isi dvojno namalen, sporedeno so lani. Turisti~kite rabotnici vo zemjava velat deka godinava Makedoncite mnogu se interesiraat za avstriskata oblast Koru{ka VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

totici makedonski gra|ani i godinava ne se otka`aa od atraktivnite ski-centri vo Avstrija i Italija. I pokraj posledicite od ekonomskata kriza, Makedoncite pla}aat okolu 1.000 evra po ~ovek za prose~en sedumdneven odmor vo nekoj od zimskite centri vo Avstrija. Turisti~kite rabotnici vo zemjava velat deka godinava Makedoncite mnogu se interesiraat za avstriskata oblast Koru{ka, kade {to sedumdneven hotelski aran`man za dvajca ~ini okolu 600 evra.

Interesot, pak, za zimuvawe vo Bansko i Kopaonik e re~isi dvojno namalen vo sporedba so lani. Iako tamo{nite smestuva~ki kapaciteti se prepolni so Makedonci, od turisti~kite agencii objasnuvaat deka spored rezervaciite godinava ne mo`at ni odblisku da go povtorat lanskiot promet.

"Onie koi tradicionalno, sekoja zima gi posetuvaat centrite vo Avstrija i Italija prete`no se lu|e so visok standard i niv ekonomskata kriza ne gi pogoduva do toj stepen za da se otka`at od ova zadovolstvo. Turistite, pak, koi odat na zimuvawe vo Bansko ili Borovec s$ pomalku se imuni na kriznoto vreme. Nie i lani se `alevme deka e krizna godina, no, kako {to minuva vremeto, sekoja sledna godina si ja barame "lanskata krizna sezona", zatoa {to stanuva s$ polo{o", veli za "Kapital" Angele Ivanov, sopstvenik na

S

2.045 turisti vo noemvri 2010 godina gi popsetile makedonskite planinski mesta, od koi samo 698 bile stranci

[TO NUDI BANSKO VO EKOT NA ZIMSKATA SEZONA? ugarskiot ski-centar Bansko e proglasen za zimska atrakcija na Balkanot.

Oddale~enosta od samo 56 kilometri od Sofija i zadr`uvaweto na zimskata pokrivka od dekemvri do april nema{e da go “proslavat” ovoj grad ako vo nego intenzivno ne se investira{e od godina vo godina.

Dolgometra`nite pateki, modernite ski-liftovi, no}noto skijawe, kako i mo`nosta za praktikuvawe na drugi zimski sportovi, gradinkite koi im go razubavuvaat zimskiot odmor na decata, se pri~ina plus da se poseti ovaa destinacija.

Na raspolagawe na turistite se hoteli od site kategorii, koi nudat 14.000 legla.

Cenite se dvi`at od 10 evra za no}evawe do 250 evra za petdneven semeen paket.

B

turisti~kata agencija Adrijatik Mavrovo i pretsedatel na Turisti~kiot sojuz na Makedonija.

MAKEDONSKITE SKICENTRI I GODINAVA ZJAAT PRAZNI Od turisti~kata agencija Kompas velat deka sezonava brojot na makedonski turisti vo Bansko e dvojno namalen. Prognoziraat deka okolu 2.000 Makedonci }e

go pominat zimskiot odmor tamu, tokmu poradi toa {to Bugarija ima podobra ponuda, sporedeno so makedonskite zimski centri.

"Iako prezasitenosta od smestuva~ki kapaciteti vo Bansko u{te pove}e gi namali cenite, godinava zna~itelno e namalen brojot na na{i turisti tamu.

Toa, pak, {to se slu~uva so turisti~kite mesta vo zemjava e daleku potragi~no

od s$ ostanato. Nie, kako dr`ava, mislime na turizmot samo koga }e ogree sonce ili koga }e padne sneg. Taka ne se raboti. Interesnata programa vo centrite kako Bansko i nesporedlivo poniskite ceni od onie kaj nas gi animiraat turistite od cela Evropa", komentira Arsenie Janevski od Kompas.

Visokite ceni koi gi nudat hotelite vo zemjava, lo{ata

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,74%

3,56%

4,35%

5,33%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5105

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

47,5058

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,9398

Швајцарија

франк

49,0593

Канада

долар

47,9091

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,8330

61,65

47,8

74,2

48,9

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

ANGEL IVANOV

ARSENIE JANEVSKI

PRETSEDATEL NA TURISTI^KIOT SOJUZ NA MAKEDONIJA Tie koi tradicionalno, sekoja zima odat vo centrite vo Avstrija i Italija prete`no se lu|e so visok standard i niv ekonomskata kriza ne gi pogoduva do toj stepen za da se otka`at od ova zadovolstvo.

Turistite, pak, koi odat do Bansko ili Borovec se pomalku imuni na kriznoto vreme.

Nie i lani se `alevme deka e krizna godina, no, kako {to minuva vremeto si ja barame "lanskata krizna sezona", zatoa {to stanuva s$ polo{o.

SOPSTVENIK NA AGENCIJATA KOMPAS "Iako prezasitenosta od smestuva~ki kapaciteti vo Bansko u{te pove}e gi namali cenite, godinava zna~itelno e namalen brojot na na{i turisti tamu. Toa, pak, {to se slu~uva so turisti~kite mesta vo zemjava e daleku potragi~no od s$ ostanato. Nie, kako dr`ava, mislime na turizmot samo koga }e ogree sonce ili koga }e padne sneg. Taka ne se raboti. Interesnata programa vo centrite kako Bansko i nesporedlivo poniskite ceni od onie kaj nas gi animiraat turistite od cela Evropa", komentira Arsenie Janevski od Kompas.

patna infrastruktura, premaliot smestuva~ki kapacitet i povolnite ponudi na regionalnite zimski centri se problemite za koi se svesni i upravitelite na makedonskite skija~ki centri. Ovie problemi i godinava }e im bidat glavna pre~ka za razvoj na

zimskiot turizam.

Iako za 20% padnaa cenite na ski-kartite vo zemjava, a se voveduvaat i novi aktivnosti za turistite, nitu hotelierite, nitu rakovoditelite na centrite o~ekuvaat golem interes za zimuvawe od strana na makedonskite gra|ani.

Fokus

12

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

KAKO D DA SE IMPRESIONIRA SVETOT NA MUNDIJALOT D VO 2018 GODINA? D

RUSIJA ]E BIDE PRETVORENA VO OGROMNO GRADILI[TE 20 SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

a pomalku od osum godini Rusija }e gi pre~eka najdobrite svetski fudbaleri.

21-to svetsko prvenstvo vo fudbal vo 2018 godina }e se odr`i vo pove}e ruski gradovi, koi }e privle~at nekolku stotici iljadi turisti, novinari, stranski funkcioneri, {to za prvpat od revolucijata vo 1917 godina e posakuvana cel na politi~kiot establi{ment od Moskva. Sosema sprotivno od doktrinata nasledena od komunisti~koto minato, aktuelniot politi~ki vrv na Rusija se obiduva da isprati prijatelska slika kon svetot, a nekoga{ stra{niot izgled na “ruskata ~izma” da go zameni so proklamiranata otvorenost kon strancite i kosmoplitskata fudbalska pasija.

No, toa {to e pova`no za Rusija i prvenstveno za ruskata ekonomija e {to do startot na Mundijalot zemjata }e bide pretvorena vo najgolemoto planetarno gradili{te.

Predvideni se nekolku grandiozni proekti, za koi Vladata na Rusija e podgotvena da potro{i mnogu pari.

“Celosnata infrastruktura vo 13 gradovi-doma}ini }e bide kompletno izmeneta. ]e izgradime 13 novi stadioni, a tri od postoe~kite }e bidat renovirani. Mnogu pari }e bidat potro{eni i vo izgradba na pomo{ni igrali{ta, hoteli, aerodromi, `elezni~ki prugi, pati{ta itn.. Podgotveni sme na fudbalot da mu otvorime nova dimenzija”, izjavi ruskiot premier, Vladimir Putin.

10 ILI 20 MILIJARDI DOLARI!?

Vladimir Putin ve}e izdvoi 300 milijardi rubqi, {to e pribli`no

milijardi dolari }e ja ~ini Rusija organizacijata na svetskoto fudbalsko prvenstvo

Z

30

milijardi dolari se potro{eni na infrastrukturata vo So~i, doma}inot na narednite Zimski olimpiski igri

50

milijardi dolari se predvideni za izgradba na pridru`nata infrastruktura, od koi najvpe~atlivi se 14.000 kilometri avtopat

3,8 milijardi dolari }e ~ini izgradbata na novite stadioni, kako i renoviraweto na arenite Lu`niki, Dinamo i Ekaterinburg. Del od parite predvideni za ovaa namena }e bidat obezbedeni i od privatni fondovi. Lukoil }e go renovira stadionot na Lu`niki vo Moskva, Gazprom kompletno ja prezema izgradbata na noviot sportski centar vo Sankt Petersburg, a VT bankata }e zastane zad rekonstrukcijata na ve}e podostareniot stadion na Dinamo 10 milijardi dolari, od smetkata na dr`avnite rezervi za izgradba na stadionite i turisti~ka i patna infrastruktura vo gradovite-doma} ini. Okolu 3,8 milijardi dolari }e ~ini izgradbata na novite sta-

VLADIMIR PUTIN PREMIER NA RUSIJA “Celosnata infrastruktura vo 13 gradovi-doma}ini }e bide kompletno izmeneta. ]e izgradime 13 novi stadioni, a tri od postoe~kite }e bidat renovirani.

Mnogu pari }e bidat potro{eni i vo izgradba na pomo{ni igrali{ta, hoteli, aerodromi, `elezni~ki prugi, pati{ta itn.. Podgotveni sme na fudbalot da mu otvorime nova dimenzija.”

dioni, vklu~itelno i renoviraweto na arenite Lu`niki, Dinamo i Ekaterinburg. Del od sredstvata predvideni za ovaa stavka }e se obezbedat i od privatni fondovi.

Lukoil }e go renovira stadionot na Lu`niki vo Moskva, Gazprom kompletno ja prezema izgradbata na noviot sportski centar vo Sankt Petersburg, a VT bankata }e zastane zad rekonstrukcijata na ve}e podostareniot stadion na Dinamo.

Iako na po~etokot ruskata vlast planira{e ova da bide krajnata suma {to }e se potro{i do startot na svetskoto prvenstvo, ve}e e potvrdeno deka tro{ocite se isplanirani na 20 milijardi dolari.

Ovaa suma be{e potvrdena i od analiti~kiot tim na VT bankata,

koja zasega e edinstven generalen sponzor na svetskoto prvenstvo.

Vo izgradbata na neophodnite sportski kapaciteti i pribiraweto pari, Putin gi povika i ruskite oligarsi so sopstven pridones da pomognat vo organizacijata.

“Znaeme deka Roman Abramovi~ dosega mnogu pridonese za ruskiot fudbal. Go povikuvam dokolku saka da & se priklu~i na organizacijata.

Toa se odnesuva i na site ostanati iskreni prijateli na fudbalot”, istakna Putin.

So investicija od 20 milijardi dolari, 13 gradovi kade {to }e se igra fudbal vo 2018 godina } e bidat pretvoreni vo moderni metropoli. Od pribalti~kata ruska enklava, Kaliningrad, kade {to na {ega se veli deka ima najgolem

broj nuklearni boevi glavi po `itel, preku starite prestolnini Moskva i Sankt Peterburg, do ruralnite podra~ja na Ekaterinburg, Jaroslav i Krasnodar, }e se otvori gradili{te, koe }e bide nekolku iljadi pati pogolemo od toa na ruskiot car Petar Veliki, po ~ija naredba e izgraden gradot kraj rekata Neva. Ova dosega be{e najgolemiot grade`en proekt vo istorijata na Rusija.

14.000 KILOMETRI AVTOPAT Rusija e niskorazviena zemja vo odnos na patnata infrastruktura.

Na svetskoto skalilo e na 111ta pozicija, {to e premalku za edna globalna supersila. Tokmu i ovaa anomalija na Rusija be{e poso~ena kako najgolema pre~ka vo dobivaweto na organizacijata na

KATAR E PODGOTVEN DA JA SMENI

poredbata me|u Rusija, organizatorot na svetskoto prvenstvo vo 2018 godina, i doma}inot na Mundijalot ~etiri godini podocna - emiratot Katar e paradoksalna. Da se sporeduvaat po teritorija najgolemata zemja vo svetot, so svoite 150 milioni `iteli, i 3,5-milionskiot Katar e kako da se merat slon i muva.

Sepak, pustinskoto kralstvo istapi so mnogu abiciozen plan za organizacija na svetskoto prvestvo, koj i za najgolemite i najrazvieni zemji vo svetot bi pretstavuval predizvik. Prvobitniot plan objaven od katarskata vlast otkriva deka do 2022 godina vo ovaa zemja }e bidat investirani 66 milijardi dolari. Okolu 25 milijardi }e bidat vlo`eni

S

vo `elezni~kata mre`a, 20 milijardi }e ~ini pro{iruvaweto na avtopati{tata, 10 milijardi izgradbata na nov me|unaroden aerodrom vo glavniot grad Doha, sedum milijardi se planirani za modernizacija na ve}e postoe~koto pristani{te, ~etiri milijardi }e ~ini avtopatot {to }e treba da go povrze Katar so sosedniot Bahrein, a u{te ~etiri milijardi se potrebni za izgradba na 12 novi i supermoderni stadioni.

Ova “supermoderni” e mo`ebi neadekvaten epitet, bidej}i spored planot na Katarcite, fudbalskite areni na koi }e se igraat natprevarite za 11 godini vo sebe }e imaat vgraden futuristi~ki klima-ured, koj }e ovozmo`i pri temperaturi od plus 50 stepeni Celziusovi

me~evite da se igraat na idealni 27 stepeni. Klimatizirani }e bidat i zonite na naviva~ite, avtobuskite, `elezni~kite i metro-stanicite, kako i pristapnite mesta pred stadionite za da se izbegnat nesakanite posledici po zdravjeto na naviva~ite koi mo`e da gi predizvika `e{koto pustinsko sonce.

Sepak, i pokraj ovoj plan, mnogumina pobaraa svetskoto prvenstvo da se odigra vo januari, namesto tradicionalno vo juni/ juli. Zagovornicite na ova pomestuvawe na terminite smetaat deka ne e dovolno da bidat klimatizirani stadionite i zonite za naviva~ite, bidej}i na fudbalerite, no i na naviva~ite, so toa }e im bide ograni~eno dvi`eweto vo momentite koga treba da se

relaksiraat.

“Seriozno go razgleduvame predlogot Mundijalot vo Katar vo 2022 godina da se odigra vo zimskite meseci. Toa sekako }e predizvika golemi problemi vo usoglasuvaweto na kalendarot so ostanatite natprevaruvawa.

Ne sum siguren deka }e mo`eme da uspeeme vo toa”, veli Stefan Valke, generalen sekretar na Federacijata na internacionalni fudbalski asocijacii (FIFA).

Zime ili lete Katar se podgotvuva na svetot da mu podari spektakl, po koj i svetskite prvenstva, no i samiot fudbal, }e bidat staveni vo eden nov, sosema poinakov standard.

“Katar so svetskoto prvenstvo }e dobie mnogu, no i fudbalot dobiva so toa {to be{e re{eno

1

no.

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

13

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI MATNI ZDELKI VO FIFA Glasaweto na izvr{niot komitet na FIFA, na koj bea izbrani doma}inite na svetskite prvenstva vo 2018 i 2022 godina, mina vo dlaboka senka na korupciskiot skandal, vo koj bea vme{ani nekolku visoki funkcioneri od internacionalnata fudbalska organizacija.

Prvo, pretsedatelot na Zapadnoafrikanskata fudbalska federacija, Amos Adamu, kako i pretstavnikot na Okeanija, Rejnald Temarii, bea suspendirani od rakovodnite tela na FIFA, otkako be{e doka`ana nivnata vme{anost vo serija korupciski aferi.

Na samo eden den pred izborot na organizatorite na dvete svetski prvenstva, vo emisijata Panorama na Bi-Bi-Si be{e objavena i dokumentarna programa so novi dokazi za korumpiranost na u{te petmina ~lenovi na izvr{niot odbor na FIFA. Tokmu poradi ovie insinuacii, objaveni na britanskiot nacionalen servis, mnogumina smetaat deka angliskata kandidatura za organizacija na Mundijalot vo 2018 godina dobi samo tri glasa od mo`nite 22.

Pretsedatelite na regionalnite fudbalski federacii ednostavno im se osvetile na Angli~anite, iako pretstavnicite na kandidatskiot odbor na ovaa zemja javno ka`aa deka ne se soglasuvaat so novinarskite navodi vo Panorama.

Ne pomogna mnogu ni izjavata na Dejvid Bekam, koj potegot na Bi-Bi-Si go nare~e nepatriotski i nemoralen. svetskoto prvenstvo. Organizatorite se obvrzaa deka od koren }e ja podobrat sostojbata na pati{tata i za taa namena }e izdvojat dopolnitelni 50 milioni dolari.

Ovie opse`ni grade`ni raboti, spored ekonomskite eksperti, mnogu }e pridonesat za op{tata ekonomska sostojba na zemjata.

“Najva`no od s$ e deka }e po~ne ogromen ciklus na izgradba na infrastruktura. O~ekuvam 1.000 milijardi dolari da procirkuliraat niz rusko stopanstvo, a svetskoto prvenstvo }e bide katalizator za tie sredstva. Od grade`nite raboti presmetav deka impaktot vrz rastot na bruto-doma{niot proizvod na godi{no nivo }e iznesuva od 1% do 1,5%”, veli poznatiot ruski ekonomski analiti~ar Plamen Monovski.

Monovski smeta deka za zavr{uvawe na site planirani grade`ni raboti verojatno nema da bidat dovolni u{te 50 milioni dolari, bidej}i e voobi~aeno za vakvite proekti, koi se planiraat nekolku godini prethodno, da poskapat odredeni

KENET LEJ SO FINANSISKI IZMAMI GO BANKROTIRA[E ENERGETSKIOT GIGANT ENRON prv direktorski skandal, "Kapital" vi Kako go pretstavuva spektakularnoto bankroti-

Jelena Isimbaeva, Ardej Ar{avin i Vitalij Mutko ja predvodea ruskata kandidatura

IGRITE VO SO^I PRESKAPI, NEPROFITABILNI, NO POSAKUVANI Paralelno so podgotovkite za svetskoto prvenstvo vo fudbal, Rusija ja fini{ira i izgradbata na grandiozniot zimski centar vo So~i, kade {to vo 2014 godina }e se odr`at Zimskite olimpiski igri (ZOI). Iako be{e predvideno sumata za izgradba na sportski borili{ta, soobra}ajna infrastruktura i za smestuva~ki kapaciteti da iznesuva ne pove}e od 12 milijardi dolari, sepak, tro{ocite ve}e porasnaa na izvonredni 30 milijardi dolari. So toa So~i 2014 u{te sega e najskapata zimska olimpijada vo istorijata.

Ova ogromno tro{ewe na ruskata Vlada se dol`i pred s$ na o~ajno lo{ata infrastruktura so koja raspolagaa So~i i regionot Krasnodar, lociran na isto~niot breg na Crnoto More, koga ova izletni~ko mesto pobedi na izborot na Internacionalniot olimpiski komitet.

Osven {to se proektirani stadionite, arenite, patekite i s$ ostanato {to e potrebno za nepre~eno odigruvawe na sportskite natprevari, organizatorite po~naa so izgradba na dve gasni centrali za proizvodstvo na elektri~na energija, po edna termo i hidrocentrala, kako i nekolku golemi transformatori za prenos na proizvedenata struja. Do po~etokot na igrite }e bidat gotovi i tri tuneli so vkupna dol`ina od deset kilometri. Toa {to e karakteristi~no za Olimpiskite igri, bez razlika dali se tie letni ili zimski, e {to nikoga{ dosega ne bile profitabilni.

“Zimskite olimpiski igri vo So~i vo 2014 godina }e pridonesat za zna~aen razvoj na infrastrukturata vo toj region, najgolem vo poslednite 100 godini. Za dve do tri godini, koga izgradbata }e zavr{i, Krasnodar }e bide eden od najrazvienite regioni vo Rusija. Toa sekako }e ima dalekuse`ni implikacii vrz standardot na lu|eto i }e ja podobri op{tata biznis-klima”, veli Putin.

To~no e deka Rusija nema da zaraboti od igrite vo So~i, no gledano od strana na vlo`uvawe vo neophodnata infrastruktura, ovoj proekt na “golemata me~ka” mo`e da bide od neverojatno golema pridobivka za biznisot vo zemjata.

Od organizaciskiot odbor na ZOI 2014 predviduvaat deka igrite vo So~i }e bidat najmodernite vo istorijata. Ovaa teza na organizatorite ja potvrduva i faktot deka za poslednite igri vo Vankuver lokalnata vlada na Briti{ Kolumbija potro{i sedum milijardi dolari, {to e vistinska sitnica vo sporedba so 30 milijardi na Rusija.

Toa {to mo`e da ja izraduva ruskata vlast e deka dosega sekoe svetsko fudbalsko prvenstvo se poka`alo kako mnogu profitabilno za zemjata-doma}in. resursi i uslugi. No, vo sekoj slu~aj benefitot od ovie investicii toj smeta deka }e bidat od neprocenlivo zna~ewe za ruskite kompanii i site nivni sorabotnici od celiot svet.

Izgradba na 14.000 kilometri

avtopat, renovirawe na kompletnata `elezni~ka mre`a, otvorawe novi i modernizacija na ve}e postoe~kite aerodromi se vode~kite proekti koi treba da zavr{at do po~etokot na svetskoto prvenstvo vo 2018 godina.

I PUSTINSKATA KLIMA!? ovaa igra da bide prenesena vo muslimanskiot svet. Vo momentov vo svetot `iveat pove}e od edna milijarda muslimani i ova pribli`uvawe do nivnata kultura na fudbalot mo`e da mu donese ogromen benefit”, objasni pretsedatelot na FIFA, Sep Blater.

Inaku, od FIFA pobaraa Katar do obezbedi novi 65.000 hotelski kreveti, na {to be{e odgovoreno so kapacitet od novi 90.000.

Ova natfrlawe na standardite na FIFA se o~ekuva da stane praktika vo realizacijata na podgotovkite za {ampionatot, so cel Katar da gi otfrli site somne`i vo sposobnosta na ovaa mala i relativno nepoznata dr`ava da go organizira najgolemiot sportski nastan.

rawe na energetskiot gigant Enron. Kompanijata, vredna okolu 100 milijardi dolari, is~ezna od pazarot poradi finansiskite izmami na direktorite

merikanskata energetska kompanija Enron korporej{n, datira u{te od 1932 godina pod imeto Northern Natural Gas Company. Po nekolku reorganizacii, vo 1985 godina ja kupuva kompanijata Houston Natural Gas i se preimenuva vo Enron, a funkcijata izvr{en direktor ja dobiva Kenet Lej, koj ostanuva prv ~ovek na kompanijata pove} e od 15 godini. Samo pet godini podocna, na rakovodstvoto na Enron mu se pridru`uva i Xefri Skiling, koj za samo ~etiri mu se pridru`uva na Lej an direktorskat pozicija.

Pred proglasuvaweto na bankrot na kompanijata vo 2001 godina, vo Enron rabotele pove}e od 20.000 Amerikanci, a kompanijata va`e{e za svetski lider na pazarot za energetika i priroden gas. Kompanijata vo 2001 gina se procenuva{e na 100 milijardi dolari.

Vo fevruari 2001 godina magazinot "For~n" napravi lista na najpo~ituvani kompanii vo Amerika, na koja Enron se najde na prvoto mesto spored “inovativnosta", na vtoro mesto spored “kvalitetot na menaxmentot", a be{e i sedmi na listata so najgolemi kompanii vo SAD, analizirano spored indeksot For~n 500.

Presvrtot vo biznis-istorijata na Enron se slu~uva vo 2001 godina, koga kompanijata do`ivuva finansiski kolaps, a dvajcata izvr{ni direktori se soo~uvaat so niza obvinenija koi gi podnese protiv niv amerikanskata Komisija za hartii od vrednost. Ottoga{, Enron stanuva simbol za nadmenost, izmama i s$ {to ne ~ini vo korporativna Amerika. Imeto na kompanijata se povrzuva{e i so nekolku desetici korporativni skandali koi sleduvaa vedna{ po nejzinoto po propa|awe.

Istragata na amerikanskata Komisija za hartii od vrednost na smetkodstvenite zapisi na Enron poka`a deka vrednosta na kompanijata od okolu 100 milijardi dolari e posledica na nelegalni smetkovodstveni procesi i neregistrirani zagubi vo godi{nite finansiski izve{tai. Investiciskite analiti~ari vo mart 2001 godina ja dovedoa vo pra{awe i odr`livosta na Enron, poradi {to brojni akcioneri podnesoa dopolnitelni obvinenija protiv direktorot Lej. Po nekolkudnevno zasedavawe i svedo~ewe na okolu 60 svedoci,

A

porotata na amerikanskiot sud vo septemvri 2006 godina gi proglasi Lej i Skiling za vinovni po site obvinenija. Kenet Lej go obvinija za izmama so hartii od vrednost, elektronska izmama i bankarska izmama so li~nite finansii, poradi {to dobi kazna zatvor od okolu 160 godini. Skiling za svoeto ~etir-imese~no rabotewe kako direktor be{e obvinet za finansiska izmama, zagovor i izmama vo vnatre{nata trgovija na amerikanskiot pazar, za {to porotata mu dosudi kazna zatvor od 185 godini.

"Presudata jasno poka`uva deka visokite izvr{ni direktori na korporaciite koi }e ja izmamat investiciskata javnost poradi li~na korist }e snosat celosna odgovornost", izjavi pretsedatelot na amerikanskata Komisija za hartii od vrednost, Kristofer Koks, vedna{ po donesuvaweto na presudata za Lej i Skiling.

Edna godina po objavuvaweto na skandalot, cenata na akciite na kompanijata drasti~no opadna, od 90 dolari na pomalku od eden dolar, so {to akcionerite zagubija fantasti~ni 11 milijardi dolari, poradi {to Lej baral ste~aj na kompanijata. Vo toa vreme skandalot so Enron be{e primer za najgolem korporativen bankrot vo SAD. Finansiskiot skandal go trgna Kenet Lej od listata so amerikanskite milijarderi.

Za vreme na sudskiot proces, Lej "iske{ira" 25 milioni dolari za advokatskiot tim koj go brane{e i ~etiri milioni dolari za sudski tro{oci. Dodeka na Enron mu se slu~uva{e bankrot, Lej poseduval hartii od vrednost vo visina od 340 milioni dolari, no samo edna godina podocna ova bogatstvo mu se namali na 1.500 dolari. Negoviot penziski fond, koj vredel okolu 70 milioni dolari, vo 2002 godina padnal na tri milioni dolari.

"Ne treba da ~uvstvuvame vina za toa {to u`ivame vo osiroma{uvaweto na ovie lu|e", izjavi Stiven Meager, porane{en javen obvinitel.

So spektakularniot kolaps na Enron, amerikanskata Vlada i dr`avnite obviniteli se obidoa maksimalno da gi "osiroma{at" izvr{nite direktori.

Denes, 10 godini podocna, Xefri Skiling e s$ u{te vo zatvor, a Lej po~ina vo zatvorskata kelija, vo is~ekuvawe na kone~nata presuda. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

IZNENADUVAWA ALEKSANDAR JAN^ESKI PIGON: Sekoj pat koga }e zabele`am dobra vest na me|unarodnite mediumi i prezentacija ili promotivni materijali za Makedonija dvojno sum radosen. Najprvin u`ivam da ja vidam ubavinata na Makedonija, a potoa sum radosen koga moite prijateli po~nuvaat da mi yvonat i pra}aat SMSporaki: ja vidovme tvojata Makedonija. Posleden pat se slu~i koga edna televizija vo Polska emituva{e programa za makedonskoto vino, hranata i turizmot.

Isto sum radosen koga gledam kolku Makedoncite se sre}ni za toa.

JAN^ESKI: Sten, ova e i za nas Makedoncite dvojno slavewe. Prvo, zatoa {to na{ata dr`ava e promovirana i vtoro, ova nekako go balansira razo~aruvaweto povrzano so dolgotrajniot besmislen spor za imeto, so koj se soo~uvame mnogu godini. Zatoa sme radosni koga svetot mo`e da ja vidi na{ata mala, so golemo srce, prekrasna dr`ava.

PIGON: Interesno za mene e kako makedonskite mediumi gi prenesuvaat informaciite. Sekoga{ koga dr`avata K

O

M

E

R

se promovira vo stranski mediumi toa e glavna vest vo Makedonija. Koga i-List na CNN ode{e vo `ivo od Skopje, toa be{e edna dolga nedela “nacionalen praznik”.

JAN^ESKI: Makedonskite mediumi ubavo znaat da gi “proslavat” takvite momenti. Taka be{e i vo januari 2010 godina, koga presti`niot amerikanski The New York Times ja stavi Makedonija na listata Top 31 mesto koe treba da se vidi vo 2010 godina. Taka be{e i vo dekemvri koga magazinot CNBC Business ja stavi Makedonija me|u desette naj`e{ki turisti~ki destinacii koi bi trebalo da bidat poseteni vo 2011 godina.

PIGON: No, nekoga{ rangirawata vklu~uvaat ~uden izbor. The New York Times vo 2011 godina rangira 41 mesto.

Makedonija sega ja nema na listata, no, zatoa, ovojpat se promovira Kurdistan vo Irak, so zborovite “bezbednost, istorija i toplo dobredojde vo stabilniot agol na Irak”.

Dali turistite treba da patuvaat vo oklopni vozila? Od Balkanot gi prepora~uvaat Kosovo i Solun.

JAN^ESKI: Ja imalo Makedonija na rangirawata ili ne, brojkite na Dr`avniot zavod za statistika poka`uvaat deka brojot na turisti vo Makedonija za prvite 10 meseci vo 2010 godina, sporedeno so istiot period prethodnata godina, bele`i pad od re~isi 2%. Ova bi trebalo da e zna~ajna informacija za makeC

I

J

A

L

E

N

donskite turisti~ki “gurua”.

Za mediumite, pak, ne e sekoja informacija ednakvo va`na i zna~ajna za objavuvawe. Se slu~uva va`ni vesti da ne bidat soodvetno istaknati.

PIGON: Apsolutn o se soglasuvam. Denovive jas sum iznenaden za maliot odyiv na makedonskite mediumi koga Travel Channel za prv pat ja emituva{e 6 epizoda od serijalot Essential so naslov Republic of Macedonia. Ova e va`en promotiven moment za Makedonija. Vidov 3 linkovi za emisijata na YouTube, no i tamu nema nekoja golema “vreva”. Istoto e i na Facebook.

JAN^ESKI: Dali zaboravi?

Ovaa emisija be{e mnogu dobro promovirana vo Makedonija. Koga stranskite novinari ja snimaa be{e organizirana specijalna preskonferenci ja i site bea vozbudeni. Vesta be{e deka triesetminuten dokumentaren film za turisti~kite potencijali i prirodnite ubavini na Makedonija od septemvri }e po~ne da se prika`uva na presti`niot Travel Channel International. A ova “ubavo iznenaduvawe” nemalo da se slu~i poradi toa {to dosega na Travel Channel se emituvale spotovite za Makedonija ve~na, koe, pak, bilo vo ramki na aktivnostite za me|unarodnata promocija na zemjata vo relevantni stranski mediumi kako atraktivna turisti~ka i biznis-destinacija. Toga{ se ka`a i deka izborot za sniO

G

L

A

S

JAN^ESKI: Prezenterot koj profesionalno e i komedijant, pisatel i novinar mu dava interesen, lesen stil na dokumentarniot film. Najverojatno za da se privle~at mladi turisti, no isto taka pokriena e i istorijata, arheologijata, tradicijata. Ima i nekolku momenti so koi mislam deka makedonskiot doma}in trebalo da go zapoznae podobro timot na Travel Channel. Na primer, delot od programata koj se odnesuva na arheologijata.

Prezenterot stoi na anti~kiot mozaik vo Stobi i ka`uva deka ne mnogu turisti ja posetuvaat ovaa arheolo{ka lokacija i deka sekoj mo`e slobodno da {eta tamu. Nekoi lu|e mo`at da dobijat pogre{na percepcija za toa kako se za{titeni arheolo{kite nao|ali{ta vo Makedonija! Neprocenlivite anti~ki mozaici niz celiot svet se za gledawe, ne za stoewe na niv, pa makar toa bile i novinari.

PIGON: Lu|eto mo`at da nau~at i mnogu drugi ne{ta od dokumentarniot film, vklu~itelno i za makedonskite vina i mojot omilen "vranec". Se nadevam deka Travel Channel }e postavi na nivnata internetstranica pove}e informacii za ovoj dokumentaren film, kako {to imaat napraveno za prethodnite 5 epizodi od tretiot serijal. Toa zna~i da ima linkovi do razli~ni makedonski internet-stranici, do hoteli, restorani i, sekako makedonskite, vinarnici. Toa }e bide u{te pogolem uspeh.

mawe na dokumentaren film za Makedonija bil na samiot TV-kanal, koj si gi pokril tro{ocite, a od makedonska strana bil obezbeden prestojot niz Makedonija.

PIGON: Na ova se se}avam.

Jas zboruvam za sega{nata situacija koga dokumentarniot film kone~no se emituva vo Evropa. Premierata vo Polska }e bide na 18 i 19 januari i }e bide 3 pati na den. No, jas ve}e go gledav na You Tube vo dekemvri. Dobro e {to buxetot za snimaweto dozvolil anga`irawe na helikopter.

Ima mnogu ubavi panoramski delovi snimeni od pti~ja perspektiva. Se ~uvstvuvam ubavo koga gi gledam mestata koi jas gi imam poseteno. Se se}ava{ na vozeweto so kaj~e kaj izvorite vo Sveti Naum?

I toa e prika`ano vo dokumentarniot film.

JAN^ESKI: Napraveno e mnogu ubava i dinami~no, no mo`elo i podobro i bez nekoi mali lapsusi.

PIGON: E, pa, takvi raboti se slu~uvaat vo televiziskite emisii. Mo`ebi nekoi makedonski politi~ari nema da bidat sre}ni da slu{nat kako prezenterot so malku komi~na nasmevka objasnuva deka vo blizina na Kameniot Most vo Skopje e izgraden “muzej na voso~ni figuri”. Mislam deka imeto na muzejot e drugo i istiot e posveten na va`en del od makedonskata istorija, a ne e sporno deka vnatre }e ima i voso~ni figuri na li~nosti od Makedonija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

STANISLAV PIGON JAN^ESKI: Za vreme na pres-konferencijata vo juli lani be{e objaveno deka dokumentarniot film }e se prika`uva vo 120 zemji na 20 jazici vo svetot, nekolku pati mese~no vo narednite tri godini. Ako navistina se slu~i toa, vnimanieto na mnogu milioni lu|e definitivno }e bide naso~eno kon Makedonija. Ova mo`e da e dobra vest za po~etokot na 2011 godina.

PIGON: Da, taka e. Se javiv vo pretstavni{tvoto na Travel Channel vo Polska i mi ka`aa deka epizodata za Makedonija }e bide prika`ana samo vo januari i voobi~aeno ne davaat repriza nabrzo, osven ako nema specijalno organizirana kampawa.

Januari e mesec na [panija na Travel Channel, organizirano zaedno so edna me|unarodna kompanija koja nudi "tajm{er" apartmani.

Nema iznenaduvawe, parite go vrtat svetot!

JAN^ESKI: Ajde da posakame Makedoni ja vo 2011 godina i vo idnina {to po~esto da ima mnogu pove}e ubavi promotivni iznenaduvawa.

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

BIH LANI NAJMNOGU IZVEZUVALA ELEKTRI^NA ENERGIJA osna i Hercegovina minatata godina izvezla elektri~na energija za 223 milioni evra, {to e za re~isi 5 milioni evra pove}e od 2009 godina.

Na vtoro mesto za izvoz se primarnite leguri na aluminium, koi minatata godina se izvezeni vo vrednost od okolu 195 milioni evra, dodeka vo 2009 godina ovoj proizvod e izvezen vo

B

vrednost od 120 milioni evra, soop{tija od Agencijata za statistika na BiH. Vo 2010 godina se izvezeni avtomobilski sedi{ta i nivni delovi vo vrednost od 151 milioni evra.

BiH minatata godina najmnogu uvezuvala surova nafta i toa vo vrednost od 393 milioni evra, {to e za 121,5 milioni evra pove}e od prethodnata godina.

Lani se uvezeni lekovi vo vrednost od 113 milioni evra, a toa e za polovina milion evra pomalku otkolku vo 2009 godina.

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

BUGARSKATA AGENCIJA ZA PRIHODI ZATVORI 166 BENZINSKI STANICI ugarskata Nacionalna agencija za prihodi (NAP) zatvori 166 benzinski stanici {irum Bugarija, zatoa {to ne bea povrzani so nejziniot sistem, soop{ti direktorot na NAP, Krasimir Stafanov.

Spored bugarskite mediumi, vo Bugarija ima okolu 3.300 benzinski stanici, od koi samo 2.202 se prijaveni vo NAP i se povrzani so nejziniot sistem.

Bugarskiot premier, Bojko Borisov, izjavi deka negovata Vlada ima namera "da vovede red" vo ovaa sfera, so {to

B

prihodite koi se slevaat vo dr`avniot buxet bi porasnale za najmalku 100 milioni leva (ili okolu 50 milioni evra).

“Pravime ne{to {to namerno ne e napraveno vo izminatite 20 godini”, naglasi Borisov.

Bugarskite trgovci so nafteni derivati za minatata godina imaat prijaveno namaluvawe na prometot za 30%.

NESTLE SE [IRI NA BALKANOT

PO TURCIJA, SE SKENIRA I HRVATSKA Najgolemiot svetski proizvoditel na hrana i pijalaci planira nekoi od svoite brendovi da gi proizveduva vo Hrvatska. Pregovorite ne se po~nati, no se znae deka Nestle e najzainteresiran za sorabotka so Podravka i Zve~evo ELENA JOVANOVSKA estle, najgolemiot svetski proizvoditel na pakuvana hrana i pijalaci, }e proizveduva del od svoite brend-proizvodi vo Hrvatska. So toa prakti~no prodol`uva poagresivnoto osvojuvawe na balkanskiot pazar, po neodamne{nata akvizicija na golem turski proizvoditel na biskviti.

Pretsedatelot na Upravata na Nestle Adriatik, Marko Travaxila, ~ie sedi{te e vo Zagreb, izjavi deka "vo momentov se baraat aran`mani {to najmnogu }e odgovaraat”.

Za Nestle hrvatskite kompanii ne se nepoznati.

Ovaa kompanija porano proizveduva{e ~okoladi i drugi ~okoladni proizvodi vo fabrikata Zve~evo, Po`ega, podocna vo Podravka proizveduva{e supi "magi", dodeka majonezot "tomi" se proizveduva{e vo Droga kolinska. Mediumite potvrduvaat deka zasega ne se po~nati oficijalni pregovori so niedna kompanija, no, navodno, Nestle e najmnogu zainteresiran za sorabotka so Podravka i Zve~evo. Direktorot za korporativni komunikacii na Podravka, Vedran [imunovi}, potvrdi deka postojat kontakti so Nestle, no isklu~ivo neformalni.

Inaku, ovaa najgolema hrvatska prehranbena kompanija do sredinata na 2006 godina be{e silen regionalen distributer na proizvodite na Nestle, no {vajcarskiot prehranben magnat ja prekina taa sorabotka i go zajakna svoeto lokalno pretstavni{tvo, Nestle Adriatik. Direktorot na Zve~evo, Zdravko Alvir, priznava deka neodamna imale neoficijalni razgovori so Nestle.

“Otvoreni sme za sorabotka so koj bilo dokolku ni se

N

a krajot na dekemvri minatata goN dina, Nestle Turcija prodol`i so pro{iruvawe na pazarite vo razvoj, so

[vajcarskata grupa Nestle planira golemi investicii kon krajot na ovaa godina vo proizvodstvo na nova hrana za prevencija i le~ewe bolesti. Za taa cel }e otvori nova firma-}erka, Nestle Helt Sajens, pod ~ie pokrovitelstvo }e gi prenese i postoe~kite aktivnosti vo vrska so zdravata hrana, koi godi{no im nosat 1,2 milijardi evra prihodi.

Ovoj prehranben gigant saka da stane “pioner na novata industrija za hrana i lekovi”. Za taa cel, Nestle }e razviva novi prehranbeni proizvodi {to }e mo`at da spre~at i le~at bolesti kako prekumerna debelina, dijabetes, kardiovaskularni bolesti i Alchajmer, prenesuva francuskata agencija AFP. Osven formirawe na nova firma-}erka, Nestle vo slednite 10 godini planira da investira pove}e od 100 milioni evra vo osnovawe istra`uva~ki centar za zdrava ishrana.

toa {to kupi 51% od Dogan Gida i Balaban Gida, kompanii za proizvodstvo na ~okoladi, biskviti i slatki, so sedi{te vo Sakarja. Dogan i Balaban Gida, koi proizveduvaat razni vidovi biskviti, ~okoladi i vafli, go dr`at i brendot Toto, lider vo proda`bata na ~okoladni jajca, so vkupna vrednost od 24,5 milioni evra.

So potpi{uvaweto na ovoj dogovor, Nestle Turcija se zalo`i deka }e razviva strategija kako da bide dostapna za potro{uva~ite na {to pove}e mesta i so posoodvetni ceni. Nestle Turcija se stremi kon razvoj na proizvodite so poniska cena za potro{uva~ite so poslaba kupovna mo}. Spored generalniot direktor na grupacijata za proizvodstvo na

isplatuva. A sekako deka bi bilo isplatlivo proizvodstvoto za Nestle”, veli Alvir. Edinstveno vo Droga kolinska velat deka dosega nemale nikakvi kontakti so Nestle. Ovaa kompanija neodamna ja kupi zagrepskata Atlantik grupa.

NESTLE - OGROMNA KONKURENCIJA NA AGROKOR Zainteresiranosta na Nestle za proizvodstvo vo

Hrvatska go komentiraat od koncernot Agrokor.

Direktorot za odnosi so javnosta na Agrokor, Awa Lini}, kratko izjavi deka “kompanijata Nestle e konkurencija na Agrokor, i toa golema konkurencija”. Sepak, dodava deka Agrokor sekoga{ gleda mnogu pozitivno na kakvo bilo po~nuvawe na proizvodstvo vo Hrvatska.

Stavot na Agrokor e inter-

ZAZDRAVUVA ROMANSKIOT PAZAR NA AVTOMOBILI omanskiot pazar na avtomobili mo`e da smeta na stabilna stapka na rast vo 2011 godina, blagodarenie na sistemot na zamena na stari za novi vozila i novite ekolo{ki danoci.

Komercijalniot direktor na kompanijata Da~ia, Fabris Kamboliv, o~ekuva zgolemuvawe na pazarot na avtomobili vo 2011 godina, no dodava deka toj

R

AKVIZICIITE NA NESTLE NA BALKANOT

NESTLE ]E INVESTIRA 100 MILIONI EVRA VO ZDRAVA HRANA

rast }e bide postepen i }e bide potrebno mnogu vreme za da se postigne nivoto od 2007 godina. Rafael Treger, menaxer na Da~ia za razvoj, najavi deka kompanijata ima namera da ja pro{iri proda`nata mre`a vo site zemji kade {to e prisutna.

Kompanijata oficijalno potvrdi deka Da~ia }e vleze na britanskiot pazar

vo 2012 godina. Minatata godina Da~ia ima prodadeno 349.000 koli, {to e za 12% pove}e od 2009 godina, so {to go zazema 16 mesto vo Evropa po proda`ba.

esen, so ogled na toa deka negoviot sopstvenik, Ivica Todori}, neodamna na predavawe pred studentite na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb ka`a deka ovaa {vajcarska firma pred deset godini mu dala ponuda za brendot Ledo, koja ja odbil.

“Ne mislime deka proizvodstvoto na proizvodite na Nestle vo Hrvatska treba da se razgleduva vo drug kontekst osven

~okoladi i slatki Nestle Turcija, Devrim ^obek, ovie proizvodi so~inuvaat polovina od pazarot na ~okoladni proizvodi, vo vrednost od 1,76 milijardi evra, "Se trudime na na{ite potro{uva~i da im ponudime razli~ni vkusovi so standardniot kvalitet na Nestle po razli~ni ceni. Od taa pri~ina, na{iot dogovor so Dogan i Balaban Gida e osobeno va`en. Sakame da go zgolemime na{iot kapacitet na proizvodstvo vo Turcija i da sozdademe pokonkurentna distributivna mre`a. Dogan i Balaban Gida }e imaat golem pridones", izjavi ^obek.

Prethodno, vo dekemvri 2005 godina Nestle ja kupi gr~kata kompanija Delta sladoledi za 240 milioni evra i stana najgolem proizvoditel na sladoled na Balkanot.

Ovoj gigant ima fabriki za proizvodstvo na del od svoite proizvodi i vo Srbija, Bugarija i Romanija.

preku prizmata na faktot deka trgovskite marki na ovaa kompanija ve}e se prisutni na na{iot pazar i deka im konkuriraat na doma{nite proizvoditeli”, velat od najgolemiot hrvatski konditorski proizvoditel Kra{. Ostanatite doma{ni proizvoditeli na hrana samo neoficijalno predupreduvaat deka e mnogu podobro akcentot da se stavi

na doma{nite brendovi, otkolku na proizvodstvoto na stranski.

“Dolgoro~no, toa bi bila lo{a strategija za doma{noto proizvodstvo, a najdobar primer za toa e na{ata tekstilna industrija, koja namesto so razvoj na sopstvenite, pove}e se zanimava so {iewe na stranski brendovi”, slo`ni se hrvatskite proizvoditeli na hrana.

NEDOSTIGOT OD SNEG GI NAMALI ARAN@MANITE VO BOSANSKITE ZIMSKI CENTRI oradi nedostig od sneg na planinite vo Bosna i Hercegovina (BiH) na zimskata turisti~ka sezona & se zakanuva propast, potvrdija od zimskite centri na Jahorina, Bjela{nica i Rostovo. Na Jahorina pove}e od polovina od prethodno dogovorenite aran`mani se otka`ani, dodeka na Rostovo se otka`ani duri 80% od dogovorenite

P

aran`mani. Pretsedatelot na Turisti~kata zaednica na isto~no Saraevo, Savo Kova~, izjavi deka poradi raspustot i godi{nite odmori, januari e najva`niot mesec vo zimskata turisti~ka sezona, a poradi nedostigot od sneg na Jahorina od po~etokot na godinata re~isi i da nemalo skijawe.

“Nie gledame vo neboto i se nadevame na sneg. Najavu-

vaat sneg za 15 i 22 januari, no i prethodno najavuvaa deka zimata }e bide dobra, a sneg nema”, izjavi Kova~.

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

SRBIJA MINATATA GODINA SO INFLACIJA OD 10,3% nflacijata vo Srbija vo 2010 godina dostigna 10,3%, mereno po metodologijata na Evropskata unija, objavi srpskiot Republi~ki zavod za statistika. Planiranata inflacija vo Srbija vo 2010 godina treba{e da iznesuva 6%, so mo`no otstapuvawe plus ili minus 2%.

Kako {to soop{ti Zavodot, potro{uva~kite ceni vo

I

dekemvri minatata godina vo prosek bile povisoki za 0,3% otkolku vo noemvri.

Vo dekemvri 2010 godina najgolem rast na cenite e zabele`an vo zdravstvoto, 1,9%. Oblekata, obuvkite, mebelot, poku}ninata i tekovnoto odr`uvawe poskapele vo prosek za 0,6%, alkoholnite pijalaci, tutunot i komunikaciite za 0,5%, a rekreacijata i

kulturata, kako i hotelskite i ugostitelskite uslugi za 0,4%.

Spored metodologijata na EU, inflacijata se meri vrz osnova na prose~nata promena na maloproda`nite ceni na stokite i uslugite za li~na potro{uva~ka, a vklu~eni se i cenite za kirija, finansiski uslugi, uslugi za obrazovanie i ugostitelski uslugi.

VO CRNA GORA SEKOJ ^ETVRTI KREDIT DOCNI SO OTPLATA ekoj ~etvrti kredit vo Crna Gora docni so otplata, a sekoj petti e nekvaliteten, velat od Centralnata banka na Crna Gora (CBCG) i predupreduvaat deka toj procent raste.

Na krajot na 2009 godina 13% od kreditite ne se otplatuvale, a vo noemvri 2010 godina toj procent porasnal na 18,83%.

S

Direktorot za analiza na sistemot i razvoj na kontrolata vo CBCG, Marko Tintor, veli deka vo narednite meseci se o~ekuvaat efektite na novousvoenata regulativa, {to se odnesuva na privremenite merki za upravuvawe so kreditniot rizik vo bankite. “So promena na stapkite, na bankite im se ostava mo`nost preku

17 namaluvawe na nivoto na rezervacija da ja podobrat finansiskata pozicija i kapitalot i im se dava prostor za podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio, a so toa se namaluva procentot na krediti koi docnat so naplata”, veli Tintor i dodava deka Centralnata banka }e prodol`i da go sledi kreditniot rizik.

OPOZICIJATA PROMOVIRA STRATEGIJA ZA RAZVOJ NA HRVATSKATA METROPOLA

ZAGREB SO NOV LIK VO 2020 GODINA

Rastovaruvawe na soobra}ajnite mete`i, pomestuvawe na centarot na gradot, zgolemuvawe na vrabotenosta i podobruvawe na obrazovnata sportska i turisti~ka infrastruktura na gradot, se del od zacrtanite celi na opozicijata, koi so novata vizija za Zagreb sakaat da gi pridobijat simpatiite na glasa~ite VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

agreb spored proekciite na hrvatskata Socijaldemokratska partija (SDP) za deset godini treba da dobie sosema poinakov lik. Opozicijata go promovira{e proektot nasloven Z@agreb 20.20, so detalna nacrt-strategija za idniot razvoj na gradot.

“Z@agreb 20.20 e bez plan i strategija. Gradot ima dobar hardver, no, sepak, e potrebno da se unapredi negoviot softver”, izjavi Davor Bernardi}, pretsedatel na SDP Zagreb.

Ovaa platforma }e odi na detalna razrabotka, a partijata vo slednite nekolku dena }e organizira javni tribini i trkalezni masi na koi }e se debatira za vizijata na metropolata.

Krajnata cel na najgolemata opoziciska partija so ovoj proekt e da vlijae vrz namaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata.

So ogled na toa deka 2020 godina vo Zagreb se o~ekuva da ima 18.000 apsolutno siroma{ni i 50.000 relativno siroma{ni `iteli, spored planot na SDP, vrabotenosta bi trebalo da se zgolemi za 28%-30%.

KAKVA E VIZIJATA ZA ZAGREB 2020?

Spored nacrt-proektot, centarot na noviot moderen

Z

Opozicijata predviduva novo lice na Zagreb. Nudi zatvoreni lokali vo sopstvenost na gradot koi }e se nudat za minimalni kirii na malite trgovci, proizvoditelite na doma{na i delikatesna hrana, galeriite i takanare~enite mali sceni.

Zagreb }e bide vo oblasta Gredeq. Za da se postigne toa, `elezni~kata pruga na relacija istok–zapad treba da se zgolemi, po {to od `elezni~kata stanica do novoizgradeniot aerodrom na Zagreb bi trebalo da vozi lesna `eleznica na relacija sever–jug.

Spored SDP, isto taka, potrebno e da se restrukturira Velesaemot, Kongresniot centar i da se regulira rekata Sava, so {to gradot kone~no bi se preselil na nejziniot breg.

Se predviduva i novo lice na Dolniot grad. Toa }e se postigne preku novi modeli na ureduvawe na stanbenite blokovi, kako i preku postavuvawe na zatvoreni

lokali vo sopstvenost na gradot, koi }e se nudat za minimalni kirii na malite trgovci, proizvoditelite na doma{na i delikatesna hrana, galeriite i takanare~enite mali sceni.

Postoi `elba da se revitalizira plo{tadot Ivan Ma`urani}, kade {to vo zimskite meseci bi se postavuvalo monta`no lizgali{te, a letno vreme kino.

Gradskiot sovet bi trebalo da ja finansira izgradbata na javni igrali{ta, skejtparkovi, tereni za odbojka na pesok, teniski tereni, tereni za rolawe i drugo.

Zgolemuvaweto na smestuva~kite kapaciteti na predu~ili{nite ustanovi,

obezbeduvawe subvencii od buxetot za redovna programa vo gradinkite i subvencii za privatni i verski gradinki bi bile promena vo predu~ili{noto vospituvawe. Najgolema promena mo`ebi bi bila formirawe na ustanovi za rano otkrivawe i sledewe talentirani deca. Vo osnovnoto u~ili{te vo planot na SDP se predviduva namaluvawe na brojot na smeni, programi za nagraduvawe na nastavnicite za ostvaruvawe dobri rezultati na razni natprevari, kako i subvencii za prodol`eno prestojuvawe vo u~ili{tata.

Vo srednite u~ili{ta bi se zajaknala prakti~nata

nastava za u~enicite. Koga stanuva zbor za visokoto obrazovanie, se planira pro{iruvawe na predavalnite za studentite, bidej}i vo prenatrupanite predavalni ne mo`e da se sprovede kvalitetna nastava. Se planira i osnovawe na centar za visoko obrazovanie, inovativnost i razvoj vo sorabotkata.

Predlo`en e i proekt za kreditirawe na studiraweto, a vo plan e i osnovawe na gradska kancelarija za mladi, oddel za besplatna pravna pomo{ na mladite, kako i krizen centar za mladi.

SDP so nivniot proekt planira i razvoj na ekonomijata preku osnovawe

gradski pretpriema~ki centar i iznajmuvawe nedvi`nosti vo sopstvenost na gradot poradi pottiknuvawe na vrabotuvawe.

SDP planira da pottikne stranski investicii i site u~esnici na pazarot na nedvi`nosti da ja spu{tat cenata za da se zgolemi proda`bata na stanovi.

Za unapreduvawe na sportot opozicijata detektirala potreba od izgradba na sala za seu~ili{ten sport, a site gradski op{tini da osnovaat centri za sportska rekreacija. Sored planovite na SDP, sportistite postari od 30 godini koi ne se profesionalci, a ostvaruvaat vrvni rezultati, bi trebalo da se stipendiraat.

Svet / Biznis / Politika

18

ENGVIRDA: PRETSTAVNICI NA EVROPSKATA REVIZORSKA KU]A GI KRIJAT KRITIKITE ZA SOPSTVENITE ZEMJI orane{en ~len na Evropskata revizorska ku}a denes gi kritikuva{e pretstavnicite deka gi prikrivaat kritikite za sopstvenata zemja.

“Postoi kultura na kriewe. Ne postojat drugi zborovi so koi bi se opi{al faktot deka kolegite se obiduvaat da gi skrijat kritikite protiv sopstvenata zemja, pred s$ za subvenciite”, izjavi

P

Holan|anecot Marten Engvirda, koj ja napu{ti institucijata za finansiska kontrola na Evropskata unija na prvi januari.

Engvirda, koj 15 godini rabote{e vo Evropskata revizorska ku}a, tvrdi deka informacii kriele pretstavnicite od Francija, od Italija, od [panija, od Grcija, od Romanija i od Bugarija.

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

EU GO ZGOLEMI INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO inatiot noemvri industriskoto proizvodstvo vo Evropskata unija (EU) se zgolemi za 1,4%, sporedeno so noemvri 2009 godina, se veli vo oficijalnite podatoci od statisti~kata kancelarija na EU, Evrostat.

Ova poka`uva deka dr`avite od EU uspeale da go zgolemat industriskoto proizvodstvo za 0,7% od oktomvri do noemvri minatata godina.

Isto taka, sporedeno so

M

oktomvri 2010 godina, vo noemvri proizvodstvoto na inputi za finalni proizvodi (t.n. poluproizvodi) se zgolemi za 1,5%, energetskoto proizvodstvo za 2,1%, a kapitalnite stoki se zgolemija za 2,1%.

Spored izve{tajot na Evrostat, industriskoto proizvodstvo se zgolemi vo 10 dr`avi, opadna vo osum, a vo ostanatite dr`avi se zadr`a na istoto nivo.

Najgolemo zgolemuvawe bele`at [vedska, Francija

i ^e{ka, dodeka najgolemo opa|awe na industriskoto proizvodstvo vo noemvri 2010 godina do`iveaja Malta, Litvanija i Grcija.

Na godi{no nivo, sporedeno so istiot mesec vo 2009 godina, najgolemo zgolemuvawe na industriskoto proizvodstvo do`ivea Estonija, so duri 35%.

Vedna{ po nea se najdoa i Irska so 14,2%, Portugalija so 0,7% i [panija so 2,3% pogolemo industrisko proizvodstvo.

EVROPRATENICITE BARAAT

DVA, TRI ZBORA

EU DA KRATI OD ZEMJODELCITE ZA DA GI SPASI ZEMJITE OD BANKROT

“Imenuvaweto nov rakovoditel na oddelenieto za serveri, na mestoto od Bob Muglija, pretstavuva del od procesot na Majkrosoft za obnovuvawe na rakovodstvoto. Toa ednostavno pretstavuva priznanie deka site pretprijatija minuvaat niz odredeni ciklusi i deka imaat potreba za novi i razli~ni talenti.”

Evropratenicite pobaraa namaluvawe na buxetite na Zaedni~kata zemjodelska politika na EU, Ekonomsko-socijalniot komitet i na Komitetot na regioni, so cel da & se pomogne na Evropa polesno da izleze od finansiskata kriza koja mo`e da ja uni{ti monetarnata unija BORO MIR^ESKI

vropratenici baraat namaluvawe na buxetot na Zaedni~kata zemjodelska politika na Evropskata unija (EU), kako i na nekolku institucii, vklu~uvaj}i gi Ekonomsko-socijalniot komitet i Komitetot za regioni, za da ima pove}e pari za fondovite za spas na zemjite od bankrot. Na sednicata na Evropskiot parlament vo vtornikot tie istaknaa deka toa e preventivna merka za dol`ni~kata kriza na dr`avite od evrozonata i za da se spre~i propa|awe na evropskata valuta.

Spored evropratenicite od Liberalnata partija, restrukturiraweto na buxetot treba da po~ne so implementacija na nekolkugodi{na ramka, koja treba da stapi na sila od 2013 godina.

"Mnogu pari mo`e da se za{tedat so su{tinski promeni vo administracijata na Unijata i reorganizacija na vrabotenite vo del od klu~nite institucii koi se preplaveni so administrativen kadar", se veli vo izve{tajot na evropratenicite.

Se o~ekuva Evropskata komisija seriozno da go razgleda ovoj predlog od evropratenicite najdocna do juli godinava.

DA SE KRATI SO OGROMNO VNIMANIE Nekolku diplomatski pretstavnici od Velika

E

Britanija, Francija, Germanija, Finska i Holandija minatiot mesec ispratija pismo do pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, od kogo baraat sekoe zgolemuvawe na finansiskite sredstva vo ramkata “Post-2013” da korespondira so dvi`eweto na stapkata na inflacija na nivo na EU. Evropratenicite smetaat deka so ova e pogolema verojatnosta da se ispolnat celite na strategijata na Unijata za porast na ekonomijata i na vrabotenosta i istata mnogu polesno }e uspee da gi "izvle~e" visokozadol`enite dr`avi od krizata vo koja se zaglaveni.

Na vakviot predlog se sprotistavija dr`avite-~lenki na EU koi & se pridru`ija na Unijata vo 2004 godina, zatoa {to finansiite koi EU gi odvojuva za razvoj na zemjodelstvoto treba da se izramnat za site dr`avi-~lenki. Spored pretstavnicite na Latvija vo zakonodavniot dom na EU, nivnite farmeri dobivaat po 98 evra za obrabotuvawe na eden hektar zemji{te, a gr~kite farmeri duri 580 evra.

"Najsiroma{nite regioni od Unijata mora da bidat za{titeni. I da se namalat parite za zaedni~kata zemjodelska politika na EU, se nade-

vam deka farmerite od mojata dr`ava }e dobijat povisok nadomest. Mislam deka solidarnosta treba da nadvladee koga stanuva zbor za kohezionata finansiska politika na Unijata", izjavi Imanc Liegies, evropratenik na Latvija.

SEDI[TETO NA EU VO EDEN GRAD? Ekonomsko-socijalniot ko-mitet i Komitetot na regioni gi poso~ija kako prvi institucii na koi treba da im bidat skrateni godi{nite finansiski sredstva od 2013 godina. Evropskiot parlament treba da najde

KINA “JA OSVOJUVA” I NORVE[KA! orve{kiot konglomerat Orkla se soglasi da prodade del od svoite dejnosti na kineskata grupacija Blu star (National BlueStar). Blu star }e plati dve milijardi dolari za prezemaweto na Orkla, {to }e bide edno od najgolemite industriski prezemawa vo Evropa, od strana na kineskite kompanii.

"Ovoj dogovor go gledam kako signal za prodol`uvawe na strate{kata politika na Kina, do koja kineskata

N

vlast podolgo vreme se pridr`uva", izjavi norve{kiot minister za trgovija i industrija, Trond Gisk. Blu star, koja vo ovoj biznis e partner so amerikanskata kompanija Blekston grup, so prezemaweto na Orkla }e dobide tehnologija za ekolo{ka prerabotka na ruda i proizvodstvo na silicium. Spord dogovorot so Orkla, kineskata kompanija }e gi prezeme Elkem silikon materials, Elkem faundri produkts, Elkem

2,56% od vkupniot buxet na EU otpa|aat na Ekonomsko-socijalniot komitet

soodvetno re{enie za sedi{teto na Parlamentot vo Brisel i Strazbur da go prenese vo eden grad, soglasno politikata za namaluvawe na tro{ocite na instituciite na Unijata.

Protiv vakvoto barawe se oglasija pretstavnici od Ekonomsko-socijalniot komitet, koi potenciraa deka nivniot buxet ve}e e premal. Od vkupniot buxet na EU, samo 2,56% se odvoeni za rabotata na ovoj Komitet.

"Na{ata uloga e mnogu va`na za Unijata, bidej}i & dava dodatna vrednost na rabotata na EU", potenciraa tie.

Finansiskata ramka na EU "Post-2013" be{e neodamna usvoena, a ve}e se slu~ija nekolku sporni debati za zgolemuvawe na finansiite.

STIV BOLMER

izvr{en direktor na Majkrosoft

“Napravivme navistina dobra rabota so dogovorot za civilna i nuklearna sorabotka me|u Rusija i SAD, koja ne smee da bide ispolitizirana kako {to ponekoga{ se slu~uva vo istorijata na rusko-amerikanskite odnosi. Treba da go tretirame kako rabota i toga{ }e dobieme dobri rezultati.”

DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

“Na{ata vlada }e gi ostvari celite za namaluvawe na deficitot vo 2011 godina i }e ja pomesti starosnata granica za zaminuvawe vo penzija od 65 na 67 godini, so ili bez poddr{ka na sindikatite i opoziciskite partii.”

HOZE LUIS RODRIGES ZAPATERO

premier na [panija

HRANATA E SÈ POSKAPA karbon i Elkem solar, no nema da ja prezeme Elkem enerxi. Iako ovoj dogovor e pogolem od dogovorot za prezemawe na Volvo od strana na Kina, koj vrede{e 1,8 milijardi dolari, sepak, e daleku od dostignuvaweto na rekordot vo investirawe na kineski kapital vo Evropa. Rekordot s$ u{te e vo racete na Sinopek, koj isplati 7,2 milijardi dolari za prezemaweto na {vajcarskata Adaks petroleum vo 2009 godina.

ndeksot na cenata na hranata na svetskite berzi se iska~i na 215 poeni, {to pretstavuva najvisoko nivo dosega, soop{tija od Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na Obedinetite nacii.

Dosega{noto najvisoko nivo na ovoj indeks be{e zabele`ano vo 2008 godina i iznesuva{e 191 poen, vo vreme na golem broj poplavi i su{i koi go zafatija svetot i pridonesoa za namaluvawe na koli~estvoto

I

resursi za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi.

Vo juli minatata godina, indeksot na cenata na hranata be{e 50 poeni ponizok i iznesuva{e samo 167 poeni.

Od Obedinetite nacii predupreduvaat deka na svetot mu se zakanuva kontinuiran rast na cenata na hranata. Poskapuvaweto se dol`i na po`arot koj ja opusto{i Rusija, su{ata vo Argentina, poplavata vo Avstralija i neverojatno

ladnata zima koja ja zafati severnata polutopka.

Poskapuvaweto na cenata na hranata }e bide edna od glavnite temi na sostanokot na G20 dr`avite, koj }e se odr`i na krajot od ovoj mesec.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

19

SVET

0-24

...POLSKATA STRANA VINOVNA?!

...PRVA MERKA

...20.000 DOMOVI POD VODA

Ka~inski bil kriv za nesre}ata kaj Smolensk

Noviot guverner na Kalifornija gi odzema mobilnite!

Poplavata go paralizira i Brizbejn!

risustvoto na pretsedatelot na Polska, Leh Ka~inski, vo avionot koj na 10 april minatata godina se sru{i kaj ruski Smolensk, vo koj zaginaa 96 lu|e, bilo klu~en faktor za padot na avionot, poka`aa rezultatite od istragata.

oviot kaliforniski guverner, Xeri Braun, koj dojde na mestoto na Arnold [varceneger, kako svoja prva merka ima namera od vrabotenite vo administracijata da odzeme 48.000 slu`beni mobilni telefoni.

bran poplavi v~era pristigna i do ulicite na Gdekaolemiot Brizbejn, tretiot najgolem grad vo Avstralija, a se o~ekuva vodata }e navleze do pove}e od 20.000 domovi.

P

N

UNIKREDIT BANKA PREDVIDUVA

POVE]ETO EKONOMII OD CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA ]E RASTAT VO 2011 Analiti~arite od Unikredit banka smetaat deka industrijata godinava }e bide glavna osnova za ekonomskiot rast vo zemjite od Sredna i Isto~na Evropa

3,8%

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ove}e ili pomalku, re~isi site zemji od Centralna i Isto~na Evropa ovaa godina }e imaat porast na brutodoma{niot proizvod (BDP), poka`uva najnoviot izve{taj na italijanskata bankarska grupacija Unikredit, ~ii avtori, donekade, se zagri`eni za buxetskata disciplina vo Polska, Ungarija i Hrvatska.

Bruto-doma{niot proizvod vo regionot ovaa godina }e porasne za 3,8%, po rastot od 3,6% vo 2010 godina, so {to za prv pat po ~etiri godini site zemji }e zabele`at rast na aktivnosta, se procenuva vo trimese~niot izve{taj na bankata.

“Na novite ~lenki od Evropskata unija posebno im gode{e silnoto zazdravuvawe na Germanija, a poddr{ka imaa i od zajaknatata pobaruva~ka od Azija”, istaknuva Xilian Exvort, ~lenka na oddelot na Unikredit za ekonomija vo regionite Isto~na Evropa, Blizok Istok i Afrika.

Industrijata ovaa godina treba da bide glavna osnova za rast vo regionot, iako nejziniot pridones blago }e bide namalen vo odnos na minatata godina, predviduvaat analiti~arite na bankata.

“Vo 2011 godina o~ekuvame i zazdravuvawe na doma{nata pobaruva~ka, i toa ne samo vo pojakite, tuku vo site regioni”, stoi vo izve{tajot na Unikredit.

Buxetskite deficiti vo regionot generalno se povi-

P

}e porasne BDP vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa

soki od onie na ostanatite pazari vo razvoj i pokraj prodol`uvaweto na konsolidacijata. Za 2010 godina vo prosek treba da iznesuvaat 5,4% od BDP, a godinava se o~ekuva nivno namaluvawe na 4,7% od nacionalniot dohod, procenuvaat analiti~arite od bankata Unikredit. Ovaa godina se o~kuva i prodol`uvawe na rastot na javniot dolg, no i toj ponatamu }e se odnesuva vo golema mera vo soglasnost so ostanatite pazari vo razvoj, dodeka, negovata vrednost presmetana kako procent od BDP nema da nadmine 40%.

“Iako trendovite vo Pol-

CENATA NA NAFTATA NA NAJVISOKO NIVO OD 2008 GODINA enata na naftata na me|unarodniot pazar se dobli`i do 98 dolari, nivo {to go nema dostignato u{te od oktomvri, 2008 godina, bidej} i po prekinot na proizvodstvoto na nafta vo Aqaska be{e stopirano i proizvodstvoto na nafta na najgolemoto norve{ko pole.

Norve{kiot proizvoditel na nafta i gas, Statoil, be{e prisilen da go sopre proizvodstvoto vo

C

sopstvenoto pole Snor i Vigdis, kade {to dnevno se proizveduvaa okolu 157 iljadi bareli surova nafta.

Statoil ne precizira koga }e prodol`i so proizvodstvo na nafta. Toa gi zagri`i investitorite, bidej}i vo bliska idnina mo`e da se pojavat problemi so snabduvaweto so elektri~na energija vo regionot na atlantskiot bazen, Bliskiot Istok i na azisko-pacifi~kiot pazar.

ska, Ungarija i Hrvatska donekade se zagri`uva~ki, Turcija nesomneno postignuva odli~ni rezultati i ima zavidna fiskalna disciplina”, se veli vo izve{tajot, kade {to se naglasuva faktot deka buxetskiot deficit na Turcija vo prvite deset meseci od 2010 godina se prepolovil vo odnos na istiot period od prethodnata godina.

“Krizata gi dovede vo pra{awe biznis-modelite vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa, pa sega sekoja zemja ima daleku povisoki ocenki, pove}e spored sopstvenite zaslugi, otkolku kako ~lenki na odredena grupa”, objasnuva Exvort. Taa

naglasuva deka “regionot ne mo`e pove}e da go zema zdravo za gotovo neograni~eniot priliv na kapital po niski kamatni stapki”.

Analiti~arite na Unikredit procenuvaat deka po vlezot na Estonija vo evrozonata i priklu~uvaweto na Hrvatska vo EU, evrozonata nema da se pro{iri so novi zemji~lenki pred 2015 godina.

TURCIJA, ^E[KA I ESTONIJA I GO “VOZVRA]AAT UDAROT” NA KRIZATA So postepeniot ekonomski rast, kako i konsolidacijata na buxetskite deficiti, zemjite od Centralna i Isto~na Evropa prodol`uvaat

da se borat so ekonomskata kriza. No, nekoi od niv pouspe{no od ostanatite & “go vozvra}aat udarot” na krizata.

Analiti~arite od Unikredit vo svojot najnov izve{taj za ekonomskiot rast vo regionot na Cetralna i Isto~na Evropa, osven uspehot vo namaluvaweto na buxetskiot deficit vo Turcija, gi prepoznavaat i naporite vo ^e{ka, Slova~ka, Estonija i Bugarija vo istata nasoka.

Ovie zemji toa se obiduvaat da go postignat preku namaluvawe na tro{ocite za buxet, a vo nekoi od niv i preku kratewe na platite vo javnata administracija, kako

i namaluvawe na rabotnite mesta.

Iako analiti~arite od Unikredit gledaat potencijal za negativni trendovi, i toa najmnogu vo Polska, Ungarija i Hrvatska, tie ne gi smetaat kako dovolna pre~ka za zabavuvawe na zakrepnuvaweto vo ovoj region.

“Nie identifikuvavme tri kanali na zaraza so ekonomskata kriza koja ja zafati EU i evrozonata: eksterna pobaruva~ka, finansiski tekovi i odlo`uvawe na ponatamo{noto pro{iruvawe na EU”, re~e Exvort za vreme na prezentacijata na izve{tajot. Taa naglasi deka “sepak, pove}eto od ekonomiite vo ovoj region se dobro za{titeni od razvojot na nastanite na periferijata na evrozonata”.

Samo 3,3% od izvozot na zemjte od Centralna i Isto~na Evropa bea nameneti za izvoz vo perifernite i slabi ekonomii od evrozonata vo 2010 godina, dodeka 15,1% od nivniot izvoz go pronajde svojot plasman vo Germanija.

Vo finansiskite tekovi na regionot jasno dominiraat investiciite od pogolemite evropski ekonomii kako Germanija, Avstrija i Francija, no, sepak, vo izve{tajot pi{uva deka postojat “rizi~ni `ari{ta”, koi se koncentrirani vo regionot okolu Grcija.

PORTUGALIJA SOBRA 1,25 MILIJARDI EVRA Dopolnitelen problem e i polarnata zima koja go zafati severoistokot na SAD. Poradi toa, barelot surova nafta koj treba da bide ispora~an vo fevruari na berzata vo Wujork zabele`a poka~uvawe na cenata za 8 centi, pa sega taa iznesuva 97,69 dolari, dodeka na Londonskata berza cenata na naftata se zgolemi za 3 centi i dostigna 91,14 dolari za barel.

isokozadol`enata Portugalija v~era uspea da sobere 1,25 milijardi evra na aukcijata na obvrznici, na koja ima{e golema pobaruva~ka i zainteresiranost od strana na investitorite.

Agencijata za javen dolg objavi deka uspeala da prodade trigodi{ni obvrznici vo vrednost od 650 milioni evra i devetgodi{ni obvrznici vo vrednost od 599 mil-

V

ioni evra.

Prose~niot prinos od obvrznicite so trigodi{en rok na dostasuvawe iznesuva{e 5,4%, {to e za 1,4% pove}e od minatata aukcija, dodeka prinosot od obvrznicite so rok na dostasuvawe od devet godini iznesuva{e 6,7%, {to e za 0,1% pomalku od prethodnata aukcija.

Spored Agencijata za javen dolg, ovaa aukcija pretstavuva dokaz deka Portugalija mo`e da sobere

dvojno pove}e finansiski sredstva od tie koi bea ponudeni preku dr`avnite obvrznici.

Za da se izvle~e od dol`ni~kata kriza, do krajot na ovaa godina Portugalija mora da sobere 20 milijardi dolari.

No, pove}eto analiti~ari predviduvaat deka evropskata finansiska kriza }e uspee da ja "potopi” Portugalija, bidej}i dolgovite }e ja nadminat granicata na odr`livost.

Feqton

20

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: GODADDY

13

KOJ SAKA DA STANE .COM? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

G

oDaddy.com e najgolemiot registrator za internet-domejni vo svetot i e predvodni~ka kompanija na The Go Daddy Group.

Kako registrator akreditiran od internet-korporacijata za rezervirawe imiwa i brojki (ICANN), GoDaddy menaxira so pove}e domejni od koj bilo drug registrator, nudi proizvodi za ceni do 70% pomali od konkurencijata i dava poddr{ka za site niv blagodarenie na nivniot 24/7 servis za klienti.

Spored izve{tajot vo “Volstrit `urnal” objaven kon krajot na minatata godina, izvr{niot direktor i osnova~ na ovaa internet-kompanija, Bob Parsons, poleka papsuva. GoDaddy e na aukcisko stol~e, a Qatalyst Partners (gordosta na tehnolo{kiot veteran, bankarot Frenk Kvatrone) e najmena da bara kupuva~. Ova gi za~udi `itelite na Silikonskata Dolina, koi od svoja strana smetaat deka biznisot so registracija na domejni doprva }e go zabele`i svojot procut, kako {to za lu|eto stanuva polesno praveweto internet-stranici.

O~igledno kompanijata te{ko }e go prifati rapidniot rast koj go zabele`a na svoeto lansirawe vo 1997 godina.

Spored informaciite za aukcijata, se o~ekuva internet-stranicata da dostigne cena od 1 milijarda dolari, a spored neoficijalnite podatoci, se pretpostavuva deka GoDaddy samo minatava godina ja zavr{uva so ist tolkav prihod, {to e priroden porast sporedeno so sumata me|u 750 i 800 milioni dolari, kolku

GoDaddy e kompanija koja raboti so registrirawe na internetdomejni i internet-hostirawe. Vo godinata {to izmina kompanijata sklu~ila dogovori za registracija na pove}e od 40 milioni domejni, pa zasega taa pretstavuva najgolemiot akreditiran registrator na domejni vo svetot {to generira{e vo 2009 godina. I procenkata vo Silikonskata Dolina za ovaa internet-kompanija ne e daleku od gorenavedenata suma i iznesuva 1,2 milijardi dolari.

Vo godinata {to izmina kompanijata sklu~ila dogovori za reg-

istracija na pove}e od 40 milioni domejni, pa zasega taa pretstavuva najgolemiot akreditiran registrator vo svetot, koj e ~etiripati pogolem od najbliskiot rival.

RASTOT NA KOMPANIJATA Po~etokot na GoDaddy e vo 1997 godina i toa vo liceto na Jomax Technologies, firmata osnovana od Bob Parsons, ~ovekot koj be{e poznat po osnovaweto

i razvojot na Parsons Technologies. Vo 1999 godina novata kompanija na Parsons go dobi imeto GoDaddy, ime {to se rodilo na brejnstorming sostanokot zaka`an so cel da se pobara povpe~atlivo ime od Jomax Technologies. Spored prikaznata za sostanokot, postirana na li~niot blog na osnova~ot, prvi~niot predlog bil Big Daddy, {to go nateralo Parsons da go smisli imeto Go Daddy,

koe, spored nego, kaj lu|eto }e pobudi nasmevka, a i polesno }e go zapametat.

Prviot domejn registriran vo kompanijata bil GhettoJustice.com, a toa se slu~ilo vo 2000 godina.

Po edna godina, za kratko vreme otkako Network Solutions ne be{e ve}e edinstvenoto mesto za registrirawe domejni, Go Daddy dostigna golemina re~isi kako Dotster i eNom, edni od negovite pogolemi

toga{ni rivali. Samo po ~etiri godini, vo april 2005 godina, vo odnos na udelot na pazarot za registrirawe domejni, GoDaddy gi nadmina i Network Solutions.

Iako za celata rabota so registriraweto postojat regulativi, sepak, vo 2002 godina kompanijata VeriSign po~na da ispra} a imejl-poraki do nekoi od korisnicite na uslugite od Go Daddy, vo koi, ~estopati la`no, gi informira{e deka nivniot domejn nabrzo }e zavr{i i gi kane{e preku link da mo`at da go obnovat dogovorot. Sepak, linkot gi prenaso~uva{e na registracija vo VeriSign. Za vakvata manipulacija kompanijata dobi tu`ba od Go Daddy.

Otkako VeriSign dobi pismo od ICANN vo koe be{e iznesena nivnata `alba, kompanijata go zatvori svojot servis. No, i dosieto na Go Daddy ne ostana ~isto poradi tu`bata koja vo 2006 godina ja dobi od strana na Web.com, podnesena za povreda na patent.

Svojata inicijalna javna ponuda GoDaddy ja objavi u{te vo 2006 godina, no podocna taa be{e otka`ana poradi “pazarni neizvesnosti”. Taa godina Varen Adelman be{e nazna~en za pretsedatel na kompanijata, a Parsons oficijalno stana i glaven i izvr{en direktor.

Godinite 2007 i 2008 }e ostanat zapameteni po lobiraweto na Go Daddy vo korist na legislacijata za zabrana i otfrlawe na nesovesnite onlajn-apteki i predatorite na deca.

Vo mart minatata godina Go Daddy go prekina registriraweto na domejnite .CN, koi se odnesuvaat na kineskite korisnici, poradi golemiot broj personalni informacii potrebni za registrirawe vo taa zemja. Za nekoi ova pretstavuva{e PR kampawa, poradi toga{

PRIKAZNI OD WALL STREET

AMD E VO POTRAGA PO POBEDI INTEL Noviot glaven menaxer na AMD }e mora da se soo~i so predizvikot da ja izvadi kompanijata od 40-godi{nata senka na Intel

DIRK MAJER MAJER,, sega ve}e porane{en {ef na AMD: “Mojata krv e s$ u{te zelena” aludiraj}i na bojata na logoto na AMD i posakuvaj}i & uspeh na kompanijata.

ompanijata za proizvodstvo na ~ipovi i mikroprocesori Advanced Micro Devices Inc ili popoznata vo javnosta kako AMD e vo potraga po nov glaven izvr{en direktor, koj }e bide dostoen da se soo~i so predizvikot nare~en Intel i koj }e ovozmo`i ~ipovite na ovaa kompanija da bidat sostaven del od novite visokotehnolo{ki uredi.

K

Noviot {ef na kompanijata na ovaa pozicija }e go zameni Dirk Majer, pod ~ie rakovodewe kompanijata ne postigna zabele`itelen uspeh, {to deluva{e frustrira~ki vrz ostanatiot vrven menaxment.

Kompanijata informira{e vo tekot na ovaa nedela deka Majer podnel ostavka na negovata pozicija i deka sega se vo potraga po negova zamena.

“Na kompanijata bukvalno &

treba vizioner. Nim im treba nekoj koj poseduva golema strast za distribucija na ovie proizvodi na s$ poatraktivniot pazar na industrijata za proizvodstvo na tablet-kompjuteri”, veli Hans Mozesman, analiti~ar vo kompanijata Raymond James & Associates od Florida.

Noviot {ef }e mora da se soo~i so predizvikot da go izvadi AMD od 40-godi{nata

senka na Intel. Vo momentov AMD poseduva okolu 20% od pazarot na mikroprocesori i ~ipovi, dodeka, pak, negoviot konkurent Intel poseduva 80% od ovoj pazar. Prihodite, pak, na AMD vo 2009 godina, koi iznesuvaa 5,4 milijardi dolari, pretstavuvaat duri edna sedmina od tie na Intel.

AMD be{e formiran vo 1969 godina, edna godina po osnovaweto na negoviot najgolem

Feqton

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Imeto na ovaa kompanija se rodilo na brejnstorming sostanokot, zaka`an so cel da se pobara povpe~atlivo ime za prethodnata kompanija.

Spored prikaznata za sostanokot, prvi~niot predlog bil Big Daddy, {to go nateralo Parsons da go smisli imeto Go Daddy, ime koe kaj lu|eto }e pobudi nasmevka, a i polesno }e go zapametat sve`iot revolt protiv Gugl koj be{e pokrenat vo Kina.

Inaku, GoDaddy e na{iroko prepoznatliva po svojot uspeh i vo 2004 godina go dr`e{e osmoto mesto na listata od 500 najbrzoraste~ki privatni kompanii vo SAD. Istata godina go dobi i priznanieto za najinovativna golema kompanija vo Arizona, kade {to e i sedi{teto na kompanijata, locirano vo gradot Skotsdejl, kade {to Parsons i negovite kolegi se relociraa u{te vo 2001 godina.

21

BOB PARSONS

Parsons e veteran od Vietnamskata vojna, a po zavr{uvaweto na voenata slu`ba, vo 1975 godina, se zapi{al na Univerzitetot vo Baltimor, kade {to zavr{il smetkovodstvo. Toa e i mestoto kade {to se rodil vo 1950 godina, a tamu go pominal i negoviot te`ok `ivot kako tinejxer, poradi finansiskata kriza {to ja pre`ivuvalo negovoto semejstvo. Bil prinuden na sekakva rabota, od prodava~ na vesnici do fabri~ki rabotnik, a sekoja zarabotena para bila celiot negov buxet.

Verojatno toa i go nateralo da odi vo vojna, kade {to se zdobil so povreda, koja go zakitila so dva medali od strana na amerikanskata mornarica. Vo po~etokot na negovata kariera vo visokata tehnologija toj bil samouk programer. Podocna, vo 1984 godina ja osnoval Parsons technology, preku koja go prodaval negoviot softver za doma{no smetkovodstvo. Po deset godini kompanijata ja prodade na Intuit za 64 milioni dolari. Negov najgolem uspeh e GoDaddy, koja ja osnova vo 1997 godina kako Jomax Technologies. Qubitel e na brzoto vozewe i sekoe utro po prvoto kafe zaminuva na “pro{etka” so svojot “dukati multistrada”.

Ubavicite od marketingot na kompanijata, podobro poznati kako “Devojkite na tato”

Vo kancelariite na Go Daddy

NAJDOBRO MESTO ZA RABOTA Kako {to ka`avme, internetstranicata e del od grupacijata GoDaddy, koja e sostavena od kompanii vo koi se vbrojuva i Wild West Domains, preprodava~ot na domejni i proizvodi i servisi povrzani so domejni, privatniot servis za registracija Domain By Proxy, istra`uva~kata i razvojna podru`nica Starfield Technologies, kako i Blue Razor Domains, registratorot koj ovozmo`uva za{teda za pretplatnicite.

Ovie ~lenki na grupacijata zaedno pridonesuvaat za uspe{nosta na predvodni~kata kompanija.

Taka, kompanijata na Parsons menaxira so pove}e od 45 milioni domejni za 8,6 milioni potro{uva~i i nudi detalni re{enija za hostirawe, alatki za kreirawe internet-stranici, sertifikati za bezbednost, personaliziran imejl so filter za spamovi, alatki za internetkomercija i mnogu pove}e.

Istovremeno, GoDaddy e broj eden provajder na SSL sertifikati vo svetot (digitalni sertifikati za bezbeden protokol na Internet).

Vo kompanijata rabotat

2.890 lu|e, rasporedeni vo osumte podru`nici {to se nao|aat vo Arizona, Ajova, Kolorado i Va{ington.

Spored Alexa.com, koja go ispituva internet-soobra} ajot, momentalno GoDaddy. com e 79-ta najposetuvana internet-stranica vo svetot i 32-ra najposetuvana vo SAD. Spored “Biznis `urnal” ve}e sedum godini po red kompanijata e nositel na titulata najdobro mesto za rabota za 2010 godina.

STARTEGIJA ZA MARKETING Poznata po svojot “pikanten” marketing, svojot advertajzing kompanijata go po~na na ragbi-turnirot Super Bowl 2005. Ottoga{ taa go pro{iri svojot marketing so sponzorstvo na sportskite nastani. Inaku, izvr{niot direktor go opi{uva marketingot kako “vesel, razdrazliv i malku nepristoen”, no, pred s$, dobra strategija za privlekuvawe novi klienti.

Vo reklamite sekoga{ se vklu~eni zgodni devojki, a golem del od niv i ne se tolku nepoznati.

Pove}e od ranite televiziski reklami na GoDaddy

po~naa so “bore~kata diva” Kendis Mi{el i bea povrzani so nekoi seksualisti~ki temi. Me|u fanovite taa be{e poznata kako Miss GoDaddy.com ili The Go Daddy Girl koga } e se pojave{e na televiziskoto WWE Show (World Wrestling Entertainment, ili popularno poznati kako “ke~eri”), kade {to taa go izveduva{e i svojot Go Daddy Dance kako del od nejzinata bore~ka taktika.

Vo 2006 godina kompanijata po~na so sponzorstvo na voza~ot na IndyCar, Danica Patrik, koja se pridru`i na “devojkite na Go Daddy” i po~na da igra prominentna uloga vo reklamite za kompanijata. Vo mart 2009 godina GoDaddy za nova devojka na kompanijata ja nazna~i profesionalnata yvezda vo poker, Vanesa Ruso. Istiot mesec taa se natprevaruva{e na {ampionatot vo poker na NBC, koj be{e sponzoriran od internet-kompanijata, i go osvoi vtoroto mesto, {to istovremeno be{e istoriski rezultat - prvata `ena koja vlegla vo finaleto.

Vo toa vreme, GoDaddy za svoj portparol ja nazna~i Ana Roson, profesionalniot golf-igra~.

Vo avgust, pak, za nova devojka na kompanijata be{e nazna~ena Marina Orlova. Ovaa devojka so rusko poteklo momentalno e mnogu popularna me|u gleda~ite na televiziskite kanali na YouTube, kade {to se emituva nejzinoto mnogu dobro prifateno {ou Hot for Words, kade {to na provokativen, privle~en na~in gi poka`uva svoite poznavawa vo lingvistikata i vodi emisii nameneti za nepoznati zborovi.

Minatava godina kompanijata za svoja devojka ja nazna~i selebriti yvezdata Xilian Majkls. Izvr{niot direktor Parsons objasni deka ~ekorot za nejzinoto priklu~uvawe vo advertajzingot na negovata kompanija bil napraven so cel da privle~e novi klienti.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za amerikanskata internetkompanija Gilt Groupe koja prodava luksuz i modni brendovi

O NOV ШEF SPOSOBEN DA GO konkurent Intel. Negovite akcii na Wujor{kata berza minatata godina zabele`aa pad od re~isi 15%.

“Ne gledam nekoi podobruvawa kaj raboteweto na AMD. Sosema e o~igledno deka nivnite proizvodi i nivnata operativna aktivnost na pazarot mnogu zaostanuva zad onaa na Intel”, veli Daniel Bernbaum, analiti~ar vo Auriga od Wujork, koj im prepora~uva na investitorite da gi prodavaat svoite akcii vo AMD. U{te eden dopolnitelen element kaj kompanijata e {to 15% od nejzinite akcii gi poseduva Vladata na Abu Dabi. Majer, sega ve}e porane{niot {ef na AMD, dojde na ovaa pozicija

vo tekot na 2008 godina. Iako pove}eto analiti~ari vo industrijata se soglasuvaat deka toj ne uspea su{tinski da ja promeni firmata, sepak, uspea za relativno kratok period da gi namali dolgovite na kompanijata i istovremeno da gi regulira tro{ocite. Isto taka, toj uspea da re{i i eden od najgolemite problemi na kompanijata povrzan so isporakata na ~ipovite. Po negovoto doa|awe ve}e nema{e slu~aj so docnewe na isporaki, poradi koi kompanijata vo izminatiot period gube{e prili~no skapi dogovori.

“Pred dve godini kompanijata bukvalno be{e na pat da propadne. Napredokot koj tie go postignaa minative dve

godini edinstveno mo`e da se definira kako fenomenalen”, veli Patrik Vang, analiti~ar vo kompanijata Wedbush Securities so sedi{te vo Wujork.

So napu{taweto na funkcijata glaven izvr{en direktor na kompanijata, Majer istovremeno dade i ostavka vo bordot na direktori na AMD. Nekoi poznava~i na pazarot, poradi vakviot uspeh na Majer bea iznenadeni od negovata odluka da ja napu{ti ovaa funkcija i toa samo po dve godini od nejzinoto prezemawe.

Majer duri i prisustvuva{e na minatonedelniot nastan Consumer Electronics Show, kade {to za vreme na pres-konferencijata be{e pra{an od mediumite za strategijata

koja ovaa kompanija planira da ja upotrebi za posilen probiv na pazarot na tablet-kompjuteri.

Uspehot na Apple so negovite uredi, osobeno so iPad, u{te pove}e go zgolemi pritisokot vrz AMD za u{te pogolemo i posilno penetrirawe na pazarot na ovie kompjuteri.

Majer za seto toa prokomentira deka ima golem prostor za rast i uspeh na negovata kompanija na poleto na laptop-kompjuterite i deka tablet-kompjuterite nema da ja “kanibaliziraat” proda`bata na istite.

Vo negoviot imejl vo koj ja objavi svojata ostavka, toj pi{uva: “Mojata krv e s$ u{te zelena” aludiraj}i na logoto na AMD, posakuvaj}i & uspeh na kompanijata na patot koj & pretstoi.

Na kompanijata & treba nekoj

so strast i vizija za probiv na ~ipovite na s$ poatraktivniot pazar na tablet-kompjuteri.

FunBusiness

22 -

QUP^O TODOROVSKI-UPA, AKTER I PRODUCENT

NAVEDNATI GLAVI ZA OSTRI SABJI u od d voobi~aenata praktika r da d se krie r scenarioto c r na nekojj film, f , Qup~o u

Sosema poinaku Todorovski izminatiov period pokrena svoevidna kampawa za realizacija na proektot “Majstorot”, ~ie moto e “Navednata glava sabja ja se~e!”. Dosega go ima ubedeno Andrej Kon~alovski da bide koproducent, a ima i poddr{ka na vlijatelni turski producenti, no otkako }e ja dobie poddr{kata – doma!

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

up~o Todorovski, popoznat po prekarot Upa, e eden od onie “multitasking” tvorci koi ne mo`ete da gi smestite samo vo edna fioka. Vo porane{na Jugoslavija be{e eden od poanga`iranite filmski epizodisti, za potoa, vo sredinata na devedesettite godini, zaedno so Moni Damevski da go prakticiraat kastingot kako uslov bez koj ne mo`e da se po~ne so snimawe film (kasting-direktori). Po “Pred do`dot” na Mil~o Man~evski, ima{e i zabele`itelna uloga i vo makedonsko-belgiskata koprodukcija “Odmazda” na Jan Hitjens i Slobodan Despotovski, a vo posledniot period e aktiven kako televiziski

Q

i filmski producent.

Pred izvesno vreme zaedno so soprugata, violinistkata Marina ^ado, i semejstvoto se vrati od podolgiot prestoj od Qubqana vo Skopje, za celosno da & se posveti na kampawata za filmskiot proekt “Majstorot”. Paralelno so negovata me|unarodna promocija odat i “porodilnite” producentski maki na doma{en teren...

Intelektualnata i kulturnata javnost, sprotivno na ovde{nata praktika, e prili~no dobro zapoznaena so proektot "Majstorot”. [to sega!?

Ova e sosema poinaku od voobi~aenoto – da se krie scenarioto.

"Majstorot”, ~ie moto e “Navednata glava sabja JA se~e”, e epska prikazna od istorijata na na{iot narod. Toj pretstavuva metafora za sozdavaweto na na{iot nacionalen identitet. Ottuka, edna

od negovite glavni celi e pretstavuvaweto na na{ata samobitnost i istorija.

"Majstorot” e proekt so mo`ni po{iroki, ne samo filmski vlijanija i zatoa bara{e i poinakov pristap. Zatoa, toj prirodno mora{e da bide proveren od vidnite i po~ituvanite umovi na ovoj narod. Zatoa i dojde do pedesetina vode~ki intelektualci, akademici, umetnici, profesori, op{testvenici, pisateli, istori~ari, ~lenovi na sovetot na kultura vo Ministerstvoto na kultura (MK)...

Lo{ zbor ne se slu{na. A toa se lu|e so razli~ni estetski, `ivotni, filozofski i politi~ki pogledi. Dvaesetina od niv duri napi{aa recenzii so nevozdr`ana poddr{ka i takvi pofalni izjavi i atributi koi, kako gospodin, smetam deka e nepristojno jas i javno da gi povtoram.

Nekoi od niv, vodej}i se od negovata va`nost,

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

baraa moja dozvola li~no i vo grupa da odat kade {to treba da baraat podr{ka za proektot.

So najgolemiot del od niv ili voop{to ne se znaev ili se znaev samo povr{no!!! [to sega? Jas kako scenarist i avtor svojata dolgogodi{na i trpeliva rabota i istra`uvawe - gi zavr{iv. Sega e red na dr`avata! Sega e red na sistemot, za koj{to jas i mojot partner Moni Damevski od Katena mundi produkcija (anti~kiot naziv za Makedonija - katinar, kop~a, pafta na svetot) veruvame deka }e ima kapacitet, isto kako i po~ituvanite umovi na narodot na{, "Majstorot”da go prepoznae kako va`en, a da gi ispravi storenite dosega{ni nepravdi i nesmasnosti kon ovoj proekt. Kako i sekoj proekt i nasekade vo svetot, toj mora najprvin da bide poddr`an vo negovata tatkovina. Duri potoa, duri potoa da bara poddr{ka nadvor. Nikoj nema da te po~ituva ako ti sam ne se po~ituva{.

Veruvame deka ovoj tekst }e bide dovolen pottik za nekolkute odgovorni da go izvadat proektot od fioki kade {to stoi so meseci, da ja izduvaat pravta i da go pro~itaat. Najmalku toa! Da mo`at samite da vidat za {to se raboti! I da go pomognat vo negoviot pat nadvor!

Producentskiot aspekt na ovoj proekt izminative sedum godini?

Vo stranstvo - voobi~aeni prijavi na razni rabotilnici i barawe poddr{ka, koproducenti i pari. Doma - nepravdi i nesmasnosti na odredeni ~initeli. Se vozdr`avme! Ja gledavme i po~ituvavme golemata slika! Zaradi kilogram meso ne se kole vol! Ne se otka`uvame. Gi ~ekame da ja rabotat rabotata za koja se plateni! Nekoi i preplateni!

O~igledno e deka site (ne)zadovolstva me|u filmskite profesionalci se vrtat okolu rabotata na Filmskiot fond. Kakov e va{iot komentar za negovata rabota?

Zrel e za promeni! Potrebni ni se novi zakoni za film i za Filmski fond, zatoa {to starite se (zlo)namerno nedore~eni od tie {to gi pravea pred 5-6 godini! Nedore~enosta du{a dala za potkusuruvawa i igrawe pod masa! Na primer: teoretski, dvajca ~lenovi na UO od makedonska nacionalnost mo`at da odlu~uvaat za sudbinata na eden i pol milion evra! Dvajca! Pa, vie sega videte! Zna~i, zakoni temelno osmisleni. I javnost za sekoj denar i sekoja odluka! Imame dovolno umovi i stru~nost! Inaku, sekoj nov direktor }e bide samo bleda senka i minliva figura, koj po smenata }e bide zapameten po edno - deka ni{to i su{tinski ne promenil na podobro.

Kolku se to~ni informaciite deka Andrej Kon~alovski }e bide koproducent na "Majstorot”?

Da. Toa e prviot stranski koproducent na "Majstorot” – Produkciskiot centar Kon~alovski, so izvr{niot direktor Evgeni Stepanov! Vodeni od, kako {to pi{uvaat, toa deka – "sfativme deka vakva tema dosega nemalo vo istorijata na filmot”. Zasega u~estvuvaat so najmalku polovina milion evra... Ova go potcrtuvam od oficijalniot dokument na ova studio. I ova zasega e pred da po~nat da zarabotuvaat od nivniot dosega najskap evropski film, 3D-filmot vreden 100 milioni dolari "Orevokr{a~kata i kralot na staorcite”.

Se razbira, tie bi mo`ele da go finansiraat celiot film! No, kolku toga{ }e ostane makedonski, kolku }e mora da se izmeni i da po~ne mototo na filmot “Navednata glava sabja ja se~e” da se odnesuva i na nas, negovite tvorci i producenti?

Kolku i(li) komu mu pre~i mototo na filmot "Navednata glava sabja ja se~e”?

AVTOMOBILSKA [PIONA@A

^ISTEWE NA RENO Iako mnogumina ve}e go najavija najgolemiot skandal vo

francuskata avtomobilska istorija, sepak, s$ u{te ostanuva nejasno koi dokumenti na Reno bile predmet na {piona`a, koj {pioniral i vo ~ija korist e {pionirano rancuskata kompanija za proizvodstvo na motorni vozila Reno denovive se najde vo centarot na mediumskoto vnimanie, otkako kulminira{e istragata za ilegalno prodavawe na delovni tajni vo sopstvenost na in`enerskiot oddel na ovaa firma. Vo Reno se suspendirani trojca direktori od najvisokoto rakovodno nivo, ~ij identitet ne se otkriva.

Istragata, koja trae pove}e meseci, uka`uva na bezbednosni slabosti vo tri sektori, po {to prvata logi~na akcija e da se suspendiraat {efovite na ovie oddeli. Celata afera za {pionski igri vo redovite na najgolemiot francuski proizvoditel na avtomobili be{e pokrenata od

F Suspendirani se trojca od sektorskite direktori na Reno, od ~ii oddeli izleguvale informaciite povrzani so istragata za industriska {piona`a

tamo{nata policija, koja s$ u{te se obiduva da gi sobere dokazite za da mo`e ovoj slu~aj kone~no da dobie sudska zavr{nica.

“Ne smeeme da otkrivame detali, no mo`am da istaknam deka situacijata e premnogu seriozna. Se soo~uvame so navodi za spektakularen primer na industriska {piona`a i kra`ba na intelektualna sopstvenost”, izjavi Erik Beson, francuskiot minister za industrija.

Pogolem broj mediumi komentiraa deka trojcata direktori vo Reno, vsu{nost, se i prvite osomni~eni vo ovaa afera. Za takvo ne{to ne postoi oficijalna potvrda, {to verojatno i nema da se slu~i s$ dodeka e vo tek istragata.

Dosega nikoj ne uspea da doznae za {to,

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Ne na mnogumina! No, za `al, dobro rasporedeni, ugnezdeni i s$ u{te vodeni od aramolebieto od eden odamna nadminat, i politi~ki i eti~ki sistem! Koi potajno posakuvaat da ostane onaa "Navednata glava sabja ne ja se~e”, sprotivno od mototo na "Majstorot”. Koi n$ ubeduvaat deka taka treba da se `ivee. Oti taka }e se pre`iveelo. Inaku, }e sme umrele! ]e n$ snemalo! Zanemaruvaj}i go nepokorot koj ne dovel do sozdavaweto nacija.

Koi producenti i zemji bi vlegle vo proektot?

Zasega Rusija i Turcija. Od Rusija, pokraj Produkciskiot centar Kon~alovski, }e po~neme pregovori i so golemiot Mosfiqm – na niven predlog. So Kon~alovski - i amerikanskite producenti na negovite komercijalno uspe{ni filmovi vo SAD. Vo Turcija, pokraj nekolkute vode~ki producenti, so filmot se zapoznaeni i poka`ale naklonetost kon nego i ministerot za kultura; direktorite na Direktoratot za film i me|unarodna sorabotka; eden od najuglednite intelektualci - {efot na kabinetot na pretsedatelot na Turcija; ministerot za nadvore{ni raboti, pretsedatelot na Organizacijata na Islamskata konferencija; golemata turska peja~ka Sezen Aksu; potoa d-r Ortajli; direktorot na muzejot na Topkapi sarajot, edna od klu~nite lokacii za snimawe vo Istanbul...

I site vetile celosna poddr{ka. Se razbira, otkako }e imame poddr{ka doma.

Snimivte i pilot-epizoda od dramskokriminalisti~kata serija "Gola voda”.

Do kade e toj proekt?

Toa e serija koja bi ja rabotele so MTV. Moni i jas re{ivme da ja producirame, pottiknati od retko dobroto, re~isi holivudski napi{ano scenario na Jani Bojaxi, a vodeni od temata – zlostorni~kata privatizacija i posledicite od nea, vidlivi vo raslojuvaweto na semejstvata i gubeweto na blagorodnite eti~ki vrednosti koi site gi pametime. Prvata epizoda od 50 minuti

FunBusiness se montira. Sega rabotime na sozdavawe na tim od scenaristi i re`iseri. Planirani se najmalku 25 epizodi za godinava. Prika`uvaweto bi po~nalo vo septemvri.

MODNA SCENA

PRVOBORCITE NA VISOKATA MODA Nikoj

ne mo`e da se sporedi so Ana Vintur, koja e 22 godini na ~elnata pozicija na amerikanskoto izdanie na modniot magazin “Vog”, me|utoa i Robi Majers od “El” i Glenda Bejli od “Harpers bazar” se dovolno dolgo na mestoto glavni i odgovorni urednici za da bidat nare~eni gospodarki na {minkata i na garderobata

odnoto novinarstvo na po~etokot ako ne ”|avolot {to nosi Prada”. na godinata stanuva interesno i Toa e prekarot na Ana Vintur (61), koja ima zaradi personalnite promeni na talent da prepoznae {to }e bide naredniot ~elnite lu|e vo vode~kite modni hit. Vo nejzinite izvonredni sposobnosti se magazini. Po decenisko vladeewe vbrojuva i toa {to gi poddr`uva tie dizajneri vo svetot na luksuzot i na brendiranite koi se na po~etokot od svojata kariera, pa imiwa, nekoi od “|avolicite koi nosat Prada” taka svoevremeno go ubedila Dior da mu dade (spored istoimeniot film so Meril Strip {ansa na Xon Galijano. Gi prezede vesnicite i En Hatavej) zaminuvaat, me|utoa, s$ u{te ~ija popularnost po~nala da opa|a i od niv ostanuva nepoznat faktot koj }e gi nasledi napravi najgolem moden avtoritet. na tronot.

Ana Vintur forsira garderoba koja ne mo`e Karin Roafel ja napu{ta ~elnata pozicija vo da si ja dozvoli duri ni srednata klasa i ne francuskiot “Vog”, obrnuva vnimanie koj go ureduva{e na obi~nite `eni. celi deset godini.

Koj saka da bide Dali taa samata na nejzina strana, izrazila `elba za mora da ja slu{a. zaminuvawe od ovaa Na Opra Vinfri funkcija ili, pak, jasno i glasno & dobila crven karsugerira deka mora ton ostanuva nejasno da namali so kiloza javnosta. Toa {to gramite, a na Hise navestuva e deka lari Klinton & dade vo svetot na modata do znaewe da ne se se o~ekuvaat turbupojavuva vo javnosta lencii. so sin kostum. Tie, So zaminuvaweto, pak, koi ja branat Roafel go iznenadutvrdat deka ~itatelva modnoto novikite na "Vog" ne go narstvo. Rabotata kupuvaat vesnikot e kristalno jasna zatoa {to taa im - be{e samo edna plasira nedozvoleni od uredni~kite koi par~iwa garderoba, so godini se pertuku, naprotiv, taa sonifikacija za im go podobruva vkumagazinite vo koi sot so svoite idei rabotat. Nikoj ne i na nekoj na~in mo`e da se spore- KARIN ROAFEL i ANA VINTUR modno gi obrazuva. uredni~ki na vrtoglavo di so Ana Vintur, Sepak, {eficata koja e 22 godini na so bob-frizura i visoki potpetici ~elnata pozicija o~ilata za sonce, na amerikanskoto koi ne gi vadi duri izdanie na modniot magazin “Vog”, me|utoa ni na modnite revii, gubi ~ekor so vremeto, i Robi Majers od “El” i Glenda Bejli od ka`uvaat nejzinite kriti~ari. Kako poinaku “Harpers bazar” se dovolno dolgo “gloduri” da se sfati, objasnuvaat tie, toa {to Ana (akronim od glavni i odgovorni urednici) za Vintur i ponatamu promovira krzno ili da bidat nare~eni gospodarki na {minkata i objavuva stereotipni naslovni stranici na na garderobata. Sekako, i “prvosve{teni~ki” koi ko{arkarot Lebron Xejms vika i udira na modata. so topkata, dodeka rusokosata manekenka @iKarin Roafel se zakiti so prekarot “uredni~ka zel Bundhen ne`no se nasmevnuva. Magazinot na vrtoglavo visoki potpetici”, dodelen od stana predvidliv, se `alat del od ~itatelkite, strana na “Wujork tajms”, zatoa {to gi koi ironi~no se postmevnuvaat i komentipromovira{e francuskite dizajneri, `enst- raat vo koja vila vo Toskana }e se pi{uva venosta nasproti minimalizmot. Na naslovnite naredniot broj na “Vog”. stranici ~esto stavala profesionalni manek- Tokmu poradi toa, pred dve godini se enki namesto akterki i peja~ki. Gi “rastrese” {pekulira{e deka Ana Vintur }e leta od modnite pisti i redakcii koga na naslovna svojot prestol, a isto taka se {u{ka{e stranica objavi slika od akterkata Sofi deka nejzinata nasledni~ka }e bide tokmu Marso so cigara i toga{ koga gi odobrila uredni~kata na “Vog” od drugata strana na fotografiite na manekenka so bela boja na Atlantikot. “Jas sum premnogu navlezena ko`ata koja, pritoa, bila oboena vo temna vo rokenrol-fazon, taka {to ne znam dali boja za da izgleda kako crnka. bi go ureduvala amerikanskiot "Vog"", Taa va`i za li~nost koja od “Vog” napravi izjavuva{e toga{ rokerkata Roafel od ma{ina za pravewe pari. Minatata godina Pariz. Koj bi mo`el da dojde na mestoto na uspea da privle~e 20% pove}e reklami vo nezamenlivata “modna |avolica”? Modnata sporedba so 2009 godina. uredni~ka na francuskiot “Vog”, ili, pak, Po~nala kako stilist. Odli~nata sorabotka modnata uredni~ka na “Figaro”, a mo`ebi so modnite ku}i Gu~i i Tom Ford ja zadr`ala i porane{nata uredni~ka na ruskiot “Vog”. i do den denes. Spored odredeni li~nosti vo Nekoja od niv bi mo`ela da sedne na presmodniot biznis, tokmu tie bliski vrski so tolot, isto kako Robi Majers, koja proslavi odredeni dizajneri i brendovi & ovozmo`ile edna decenija na mestoto glaven urednik na rabota. Nekoi mislat deka premnogu go amerikanskiot “El” magazin. Ima avtoritet, promovirala i falela Tom Ford, no is- odlu~uva koj dizajner }e stane yvezda, a koj tovremeno tvrdat deka taa }e premine vo }e ostane samo dizajner. Vlijae na vkusot na negovata kompanija, ne{to {to i dvajcata ~itatelkite. Za razlika od mnogute `enski go demantiraa. Drugi, pak, tvrdat deka taa magazini, “El” obrnuva pogolemo vnimanie morala da zamine zatoa {to na “Maks Mara” na internet-stranicata kade {to minatata im poka`ala ceni koi bile predvideni za godina posetenosta im be{e zgolemena dva Balensijaga. Na nejzina smetka se stavaat i pati. Samo edna godina pomalku vo foteljata milion drugi raboti, me|u koi i toa deka bila na “Harpers bazar” e Glenda Bejli, koja konsultant na golemi kompanii vo vremeto porano go ureduvala modniot gigant “Meri koga bila urednik na francuskiot “Vog”. Kler”. Tira`ot go zgolemila za tri pati. Ne Sepak, ostanuvaat vidlivi nejzinite odli~ni stanuva zbor za ne{to {to se meri so “Vog” rezultati. Tira`ot na vesnikot e zgolemen (“Harpers bazar” se prodava vo 730.000 od 100.000 na 140.000 primeroci. Toa, se primeroci) me|utoa e mnogua vlijatelen za razbira, e nesporedlivo so proda`bata na da ja smesti negovata glavna uredni~ka vo amerikanskoto izdanie koe se pe~ati vo 1,2 prvite redovi na reviite. Dobro, otkako prvo milioni primeroci i vo koe caruva, koj drug, }e sedne Ana Vintur, se razbira.

M QUP^O TODOROVSKI "Majstorot” e proekt so mo`ni po{iroki, ne samo filmski vlijanija i zatoa bara{e i poinakov pristap

KOI SE AVTORSKITE I PRODUCENTSKITE POENTI NA "MAJSTOROT”?

"Majstorot” e film za najgolemiot crkvograditel na Balkanot, koj, pottiknat od Proglasot za ednakvost, prava i slobodi na site gra|ani na car{tinata, Otomanskata Imperija, re{ava podot na crkvata {to ja gradi vo svoeto selo, za prv pat vo istorijata na svojot narod, da go stavi na isto ramni{te so zemjata, sprotivno na toga{noto {erietsko pravilo toj da bide vkopan za visina na eden basamak. Toa e film za gordosta, opstojot i nepokorot: za produhovenosta i dlabo~inata, film koj gi pribli`uva granicite na lokalnoto i univerzalnoto, na li~noto i op{toto, na istoriskoto i vonvremenskoto.

Prikaznata za taa na{a borba i sozrevawe vo “Majstorot” e raska`ana na klasi~en amerikanski na~in, so {to na ovaa prikazna & e ovozmo`eno da komunicira so sekogo i sekade vo svetot. Filmot e va`en i za Turcija, bidej}i opfa}a eden klu~en period od nejzinata istorija - obdobjeto na Prerodbata (Tanzimat) kako predvesnik na golemiot Kemal Ataturk!

Ottuka, treba da se iskoristat interesot na turskata dr`ava, na eden od golemite moguli na ruskata i svetska kinematografija i neiskoristenite mo`nosti {to gi nudat dogovorite za kulturna sorabotka so Turcija i ruskata federacija. Ogromni mo`nosti!

Toa bi bila vistinska poddr{ka i pomo{ na na{ata dr`ava!

GO PROMOVIRATE I VRA]AWETO NA RECITALOT, GOVOREWETO POEZIJA, SO PROEKTOT "PAR^E DU[A”. ZO[TO?

Po desetici nastapi letoska, pred Kaneo vo Ohrid, vidov deka onie so du{a ne se malku. Zatoa go prefrliv proektot i vo Skopje, vo kultnata kafekni`arnica Li. Zaradi lu|eto na koi im se preku glava nagradni igri, razni "realni {oua”, isprevrteni moralni vrednosti, zapeneti novinari, stru~waci za {ireweto strav i malodu{nost, polupornografski sodr`ini na TV-stanicite pred o~i na na{ite deca i na vozrasnite koi crveneat od sram. Zaradi tie koi sekoj den se pra{uvaat: Zo{to dozvolivme ova da se slu~uva i kade }e zavr{at na{ite ideali za dobrina, blagorodie...

Kako padnavme na ova derexe?

O OD KODO[ITE vsu{nost, se raboti vo celata afera. Iako mnogumina ve}e go najavija najgolemiot skandal vo francuskata avtomobilska istorija, sepak, s$ u{te ostanuva nejasno koi dokumenti na Reno bile predmet na {piona`a, koj {pioniral i vo ~ija korist e {pionirano. Sekoja ~est za francuskata policija, koja uspea da gi sokrie va`nite detali dodeka te~e postapkata, i pokraj ogromniot javen interes.

Inaku, Reno preku svojata fran{iza za Formula 1 pred tri godini uspea da ostane nastrana od aferata "Stepnigejt”, vo koja najdebeliot kraj go izvle~e timot na Meklaren.

Toga{ na videlina izleze slu~ajot vo koj Najxel Stepni, biv{iot in`ener vo Ferari, planovite na noviot bolid na italijanskiot tim gi isprati na adresata od elektronskata po{ta na Meklaren. Iako del od dokazite naveduvaa i na odredena vme{anost na vode~kite

23

lu|e od Reno, sepak, tie bea amnestirani od ponatamo{nata postapka, koja rezultira{e so slu~aj pred gra|anskiot sud vo Italija. Sepak, imixot na Reno vo ramkite na Formula 1 be{e naru{en kratko vreme po aferata, koga be{e doka`ano deka Flavio Brijatore i Pat Simonds mu naredile na Nelson Pike junior namerno da se vturne vo za{titnata ograda, postavena kraj patekata vo Singapur, za da mu ovozmo`i podobra pozicija na klupskiot kolega Fernando Alonso.

24

Rabota / Osiguruvawe / Delovno sovetuvawe Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dr`avni pravobraniteli vo Dr`avnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na: Skopje, Bitola, Tetovo, [tip, Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 ELEKTROELEMENT – doma{na kompanija za trgovija so elektromaterijali i oprema, grade`ni materijali, hemiski proizvodi i proizvodi od crna i oboena metalurgija, objavuva oglas za popolnuvawe na slednive rabotni mesta: 1. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO Uslovi: - Zadol`itelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 10 godini rabotno iskustvo vo smetkovodstvo - Poznavawe na MSFI - Zadol`itelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija 2.

FINANSOV ANALITI^AR Uslovi: - Zadol`itelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 5 godini rabotno iskustvo - Zadol`itelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov, bb, 1000 Skopje ili na elektronska po{ta: ees@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 17.01.2011 godina. Ve molime bez telefonski javuvawa.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011

Proektot na USAID za razvoj i unapreduvawe na investiraweto i izvozot (IDEAS) ima potreba od EKSPERT ZA ODNOSI SO JAVNOST, MONITORING, EVALUACIJA I MARKETING. Site zainteresirani kandidati koi, me|udrugoto imaat univerzitetsko obrazovanie i minimum 3 godi{no iskustvo vo relevantnite oblasti mo`at da apliciraat preku ispra}awe na kratko motivaciono pismo i rezime na angliski jazik, na e-mail adresata: jobapplications@bah.com.mk zaklu~no so 19 Januari 2011 godina i zadol`itelni da navedat za koja pozicija apliciraat. Ve molime bez telefonski javuvawa. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 11.01.2011 godina.

TRANSPORT, NABAVKI I LOGISTIKA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 Cementarnica USJE AD Skopje bara da vraboti REFERENT ZA NABAVKI. Vrabotuvaweto e za neopredeleno rabotno vreme, so probna rabota od 6 meseci, so polno rabotno vreme. Izbraniot kandidat }e bide zadol`en za nabavka na materijali i uslugi od lokalniot i me|unarodnite pazari, istra`uvawe na pazarot i identifikuvawe na potencijalni novi dobavuva~i, izrabotka na pora~ki za nabavki, poddr{ka i koordinacija na planovite za sproveduvawe na uslovite vo dogovorite za nabavki, sledewe na trendovite na pazarot, identifikacija i koordinirawe na razli~ni transporti na lokalniot i me|unarodniot pazar za potrebite na kompanijata.

1. Potrebni kvalifikacii: - VSS/VII stepen, ekonomski, ma{inski, elektro ili tehnolo{ki fakultet - So ili bez rabotno iskustvo. Prethodno rabotno iskustvo vo oblasta na nabavki/ logistika }e se smeta za prednost - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Odli~no ponavawe na Microsoft aplikacii Kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi predvideni so zakon. Kandidatite treba da ja prilo`at i slednava dokumentacija: 1. Pismo za aplicirawe na oglasot 2. Biografija na angliski jazik (CV) 3. Dokaz za zavr{eno obrazovanie 4. Dokaz za poznavawe na Angliski jazik. Oglasot trae 10 (deset) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentacijata treba da se dostavi najdocna do 26.01.2011 godina na adresa: Cementarnica USJE AD Skopje, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje – Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, ili na e-mail: hr@usje.com.mk. Izborot na kandidatot za vrabotuvawe }e se izvr{i najdocna do 28.02.2011 god. Site aplikacii }e se smetaat za strogo doverlivi.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV

2.

Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV

3.

Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25

26

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten

menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis) Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn.

Voved vo evropskite fondovi i programi Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn.

Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn.

Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki.

Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 13.01.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Defekta`a i popravka na generator A vo HEC Raven.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b4ed3210-07d4-417c-9c1de20df6a1ea69&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sistemi za postojan monitoring na pogonska sostojba na agregatite vo HEC Vrutok (vibracii, vozdu{en zazor, magnetna indukcija).

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9f7e8f6d-2dd7-4359-8f34-4788700b5fba&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinski potro{en materijal za HEMODIJALIZA. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8b177870-af41-422b-8c98fad47aca62be&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Zdravstvena stanica @elezara - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8ea70971-04d4-4f8a-b834-8a3cb8486804&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bogoviwe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na te~ni goriva za greewe na objektite na op{tina Bogoviwe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a2f6db18-1fe5-43c0-877bfa4ddbfadbdc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za pravda, Uprava za izvr{uvawe na sankciite PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za izgradba i rekonstrukcija na objekti vo kompleksot na ustanovata Kazneno popraven dom Idrizovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d13ebbc7-6c71-4424-afc5-2a76bf722cb6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na gorivo za motorni vozila za potrebite na Ministerstvoto za kultura za period od 1 (edna) godina.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a5c1b81d-fbcc-4e0c-82e0-6a78e59d23b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod Kumanovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Hemikalii za prerabotka na voda za piewe, prerabotka na otpadni vodi i laboratoriski hemikalii i materijali.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=25ca5ed6-2524-492e-837850e030b35383&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na elaborati za izmena na re`im na soobra}aj za potrebite na Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=70486371-4ab4-446d-bb88-0eae2a43fd3f&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Crash Course - How to write CV and Cover Letter 14.01.11 CS Global Efektivna komunikacija pri proda`ba

17.01 - 18.01.11 CS Global Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job.

Start creating your future today!!!

Improve your employability skills!!!

17.01.11

CS Global Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Podgotovka za barawe na rabota i planirawe na kariera 19.01 - 20.01.11 CS Global Creative communication (Tailor Made Training)

Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Pravila i stilovi na menaxirawe 20.01.2011 Clear View Kurs za OfďŹ ce 20.01.11 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA