206 Kapital 14 01 2011

NAMESTO TUTUNARITE, POLITIKATA GO NI@E TUTUNOT

[EST DR@AVNI INSTITUCII SO MESECI SE OBEZGLAVENI

]E IMA LI SUBVENCII I ZA NEZAKONSKI PROIZVEDENIOT TUTUN?!

GRUEVSKI KUBURI SO DIREKTORSKI KADAR!?

STRANA 9

STRANA 7

petok / weekend

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-14 | sabota-15 | nedela-16.januari. 2011 | broj 206 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

GRADE@NICI OD REGIONOT ZDRU@NO ]E RABOTAT VO LIBIJA I AL@IR

MAKEDONSKITE GRADE@NI KOMPANII SAMI ]E SE BORAT NA PAZAROT?!

KAPITAL DOZNAVA DEKA VO MAKEDONIJA POSTOI INICIJATIVA ZA ZDRU@UVAWE NA DOMA[NITE GRADE@NI KOMPANII SO SRPSKITE FIRMI, NO SÈ U[TE NE BILO DOGOVORENO NI[TO KONKRETNO. POSTOELA INICIJATIVA I ZA RABOTA VO LIBIJA, NO USLOVITE NALO@UVALE DA SE OTVORI FIRMA VO TAA ZEMJA STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 13.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,42% 1,70% 00,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 447,41 1,30

NAFTA BRENT EURORIBOR

98,30 9 1,51%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.01) 2.382

MBI 10

2.372 2.362

CRNOTO ZLATO JA UBIVA SVETSKATA EKONOMIJA VO POIM

CENATA NA NAFTATA SE PRIBLI@UVA DO 100 $ ZA BAREL! ]E DOSTIGNAT LI REKORD CENITE NA BENZINITE VO MAKEDONIJA VO PONEDELNIK?!

2.352 2.342 2.332 2.322 2.312 2.302 2.292 2.282 05.1

07.1

09.1

11.1

13.1

Berzanskiot promet padna za 13,2%, indeksot MBI-10 izgubi 17% vo 2010 STRANA 11

Dejan Kalenikov si dade ostavka vo ONE

STRANA 11

160 $

DVI@EWE NA CENA NA SUROVA NAFTA PO BAREL

99 $

120 $ 100 $ 80 $

STRANA 6 KOI SE NAJMO]NITE LU\E VO SRBIJA?

Pink mu go donese prvoto mesto na @eqko Mitrovi} KOLUMNA

DAN^O MARKOVSKI, AMBASADOR NA MAKEDONIJA VO HRVATSKA

DUHOT NA BIZNISOT

100 $

STRANA 14

60 $

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

40 $

40 $

20 $ 0$

januari 2008

Vo 2011 201 celosno }e se posvetime na reforma ref na administracijata

STRANA 16

147 $

140 $

NIKOLA GRUEVSKI

juli 2008

april 2009

januari 2011 STRANA 19

PRO[IRENA I NADGRADENA ADMINISTRACIJA STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 14 JANUARI 2011

PRO[IRENA I NADGRADENA ADMINISTRACIJA!

Z

Zaludni se najavite na premierot Nikola Gruevski deka 2011 }e bide klu~na godina za reformirawe na glomaznata makedonska administracija, koga ~ekorite {to realno se pravat govorat ne{to sosema drugo.

Vo realnosta, zborovite na premierot se pobivaat so sekojdnevnoto polnewe na dr`avnata uprava so novi ramkovni vrabotuvawa.

Dodeka Gruevski zboruva edno, vicepremierot vo negovata Vlada, Abdula}im Ademi, ne prestanuva so novi ramkovni vrabotuvawa, a vtoriot vicepremier, Vasko Naumovski, veli deka ovie vrabotuvawa ne samo {to nema da zaprat, tuku i }e prodol`at vo tekot na celata 2011 godina (reformski klu~nata godina!), s$ dodeka ne se popolni potrebnata kvota Albanci vo site dr`avni institucii.

Pritoa, vlasta se povikuva na toa deka Ramkovniot dogovor e del od Ustavot i deka nedozvoleni se kritikite protiv vrabotuvawata, koga tie se ustavna odredba.

I taka e! Dobro e {to Vladata odlu~ila da vnimava na ustavnite odredbi!

Dogovorot od 2001 godina, me|u drugoto, ni nalo`i da ja promenime strukturata na vrabotenite vo javnata administracija! Gi bivalo, ne gi bivalo, imalo li biro za niv, nemalo, doa|aat li na rabota ili sedat doma, na 25% mora da im se dadat plati! No, vo dogovorot, soglasno toa, i vo Ustavot, ama nikade ne pi{uva deka ovoj proces na

vrabotuvawe treba da trae beskone~no! Kade e logikata 10 godini po potpi{uvaweto na dogovorot da falat kadri na “malcinstvata” vo brojni institucii, koga s$ {to slu{ame “novi 300, novi 500, novi 600” ramkovni vrabotuvawa sekoj mesec. Kade odat ovie novovraboteni? Po s$ izgleda, ne na rabota! A platata si te~e!

No, ova ne e s$! Vo celiot zanes za toa kako }e ja prerodime upravata ovaa godina, novope~eniot minister za informati~ko op{testvo, em za administracija, Ivo Ivanovski, go otkri i na~inot na koj }e reformira Vladata! ]e se zafatat so krupna akcija – do juli }e brojat!

Zna~i, idejata za reforma vo klu~nata 2011 godina se sostoela vo toa da se potro{at celi sedum meseci na utvrduvawe na to~niot broj na lu|eto na koi im se delat plati od narodnite pari.

Neverojatno! Nebare samiot Gruevski }e izleze na teren i eden po eden }e gi broi buxetarite! Ovoj sme{en plan na najdobar na~in ja otslikuva i serioznosta na Vladata da napravi vistinska reforma. Do tolku pove}e {to portparolite na negovite ministerstva mu pora~aa na premierot deka dodeka toj broi, tie se podgotveni samo za eden ~as da mu izgotvat spisoci so broj na vraboteni! Zna~i, samo Gruevski ne ja znae to~nata brojka na buxetari! I sedum godini da broi{, ne mo`e{ da izbroi{ ne{to {to ne saka{ da go vidi{!

Ili, mo`ebi, Gruevski o~ekuva da poveruvame deka otkako }e dobroi, od juli }e po~ne da otpu{ta administrativci (bez kratewe, reforma na administracijata ne mo`e da ima)!? Pa, taka, so otpu{tawa }e prodol`i do pred izbori, ne pla{ej}i se za svojot rejting!? Vidovme nie, 20 godini gledame kako sekoja

MAKEDONSKITE G SAMI ]E SE BORA

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk @ p

vlada vaka hrabro se fa}a vo kostec so predizvikot na javnata administracija! Pa, nejzinata reforma e tolku nepopularna merka, {to i opozicijata ne se osmeluva da zboruva na taa tema! A bidej}i na{ite politi~ari se tolku hrabri lideri koi ne mislat na rejtingot, tuku na problemot, {to }e n$ bankrotira kaj i da e, nie dojdovme na derexe koga edinstvenite vrabotuvawa so koi realno mo`eme da se pofalime ni se tokmu vo dr`avnite institucii.

So novite zakani za dr`avni slu`benici i za uprava, koi ovozmo`uvaat polnewe na administracijata so partiski kadar, planot za sedummese~no broewe stana nekako i logi~en. Tolku vreme verojatno }e bide potrebno da se dopolnat instituciite!

Po Ramkoven ili po partiska kni{ka, seedno!

A, Makedonija, namesto so reformirana, }e si ostane so edna nadgradena i pro{irena administracija.

Liderot {to realno }e go promeni ova }e zaslu`i orden za naroden heroj!

I spomenik, sigurno!

Qup~o Zikov

G

SOWA JOVANOVA

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

“Kapital” doznava deka vo Makedonija postoi inicijativa za zdru`uvawe na doma{nite grade`ni kompanii so srpskite firmi, no s$ u{te ne bilo dogovoreno ni{to konkretno. Postoela inicijativa i za rabota vo Libija, no uslovite nalo`uvale da se otvori firma vo taa zemja

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

5,46

Milijardi evra dostignal platniot promet vo zemjava vo dekemvri minatata godina, {to pretstavuva porast od pove}e od 10% vo sporedba so istiot period vo 2009 godina. Platniot promet vo dekemvri e pogolem duri i vo sporedba so prethodniot mesec, {to verojatno se dol`i i na prednovogodi{niot period, koga voobi~aeno pove}e se tro{i.

Zgolemuvaweto na pla}awata vo zemjava e signal deka ekonomijata po~nuva da za`ivuva, no, istovremeno, dodeka platniot promet raste, se zgolemuva i brojot na blokirani smetki na kompaniite.

Spored oficijalnite brojki od NBM, vo posledniot mesec od minatata godina bile blokirani vkupno 89.232 smetki ili nad 2 iljadi pove}e otkolku vo noemvri.

GRADE@NICITE OD BALKANOT ZDRU@ENI ]E RA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

s.jovanova@kapital.com.mk

Grade`nite kompanii od balkanskite zemji agresivno se podgotvuvaat povtorno da gi osvojat pazarite od Dale~niot Istok. Strategijata ovoj pat im e zaedno da nastapat za sigurno da do-

bijat rabota. Za razlika od niv, makedonskite grade`ni kompanii s$ u{te se dvoumat dali e isplatlivo da se raboti vo dr`avi kako Libija i Al`ir.

Vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka e mnogu te{ko da ubedat golemi kompanii kako Granit i Beton da se zdru`at so stranski firmi i zaedni~ki da rabotat na odreden proekt.

“Kapital” doznava deka vo Makedonija postoi inicijativa za zdru`uvawe na doma{nite grade`ni kompanii so srpskite firmi, no s$ u{te ne bilo dogo-

voreno ni{to konkretno.

Postoela inicijativa i za rabota vo Libija, no uslovite nalo`uvale da se otvori firma vo taa zemja.

Grade`nite kompanii se povlekle od idejata, bidej}i prethodno nemale obezbedeno rabota i zatoa {to smetale deka Libija e politi~ki nestabilna dr`ava.

No, vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka kaj makedonskite grade`ni kompanii voop{to ne postoi interes za zdru`uvawe i zaedni~ki nastap na treti pazari. Pretsedatelot na Zdru`enieto na grade`nici

Navigator

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK

P LIDERSKA SREDBA

BARAK OBAMA

ROBERT DE NIRO

FATMIR BESIMI

FRANSOA FIJON

u porasna rejtingot na merikanskiot akter M amerikanskiot pretsegodinava }e bide A datel na 50%, prvpat po juni glaven vo `iri-komisijata

abotata dojde dotamu e uspea da gi natera R Velika Britanija da ja pratenicite i od vlasta N spasuva evrozonata, iako ne i od opozicijata da diskuti-

minatata godina, blagodarenie na podobrata ekonomska situacija

raat za predlog-zakonot za energetika, iako stanuva zbor za su{tinski va`ni pra{awa

na Me|unarodniot filmski festival vo Kan

e ~lenka na evropskata monetarna unija, a idejata ja smisli Francija

ABOTAT VO LIBIJA I VO AL@IR

GRADE@NI KOMPANII AT NA PAZAROT?! pri komorata, Nikola Velkovski, veli deka e podgotven da im izleze vo presret k na grade`nite kompanii, dokolku pobaraat, i da pregovara so srpskata i hrvatskata komora za i makedonski firmi da u~estvuvaat vo zdru`uvaweto. Toj tvrdi deka procesot bi bil lesen i ednostaven dokolku ima interes od makedonska strana.

“Na mnogu sostanoci sme razgovarale, me|utoa, bez uspeh. Mnogu e dobra idejata za zdru`uvawe na grade`nite firmi od sosedstvoto, me|utoa, na{ite firmi se pla{at od takov potfat.

Najverojatno poradi toa {to se tolku rascepkani, pa mislat deka nemaat kapacitet za takva rabota. Zainteresirani se edinstveno Granit i Beton, no tie samostojno si baraat rabota. Nie kako komora sme podgotveni da im pomogneme vo realiziraweto na pregovorite”, veli Velkovski.

DALE^NIOT ISTOK, SEPAK, E ATRAKTIVEN Deka zemjite od Dale~niot Istok, sepak, se aktuelni za makedonskite grade`ni kompanii poka`uva i faktot {to pred nekolku meseci Beton najavuva{e potencijalen vlez vo Libija preku u~estvo na tenderi za izgradba na pati{ta, `elezni~ki prugi i celi naselbi. Vlezot na libiskiot pazar Beton go najavi samostojno, no s$ u{te nema odgovor za konkretna zdelka.

Upatenite vo grade`niot biznis velat deka postojat dva tipa sorabotka me|u grade`nite firmi koga rabotat na odredeni proekti.

Prviot e koga se zdru`uvaat za da u~estvuvaat na odreden tender na koj se baraat uslovi koi naj~esto edna od kompaniite ne mo`e da gi ispolni, a vtorata varijanta e koga se zdru`uvaat vo konzorcium so cel nastap vo treti zemji.

Makedonskite grade`ni kompanii retko ja primenuvaat vtorata varijanta, iako e poznato deka najgolem problem pri nastapot na stranskite pazari im pretstavuva obezbeduvaweto bankarski garancii, a dopolnitelno mora da vlo`at vo obezbeduvawe pogolem broj rabotnici, oprema i mehanizacija, koja treba da se prenese na dale~nite pazari dokolku obezbedat konkretna zdelka. Me|utoa,

SLABA TRGOVSKA RAZMENA SO ZEMJITE OD MAGREB Trgovskata razmena na Makedonija so zemjite od MAGREB za deset meseci lani iznesuva{e 41,7 milioni dolari.

Izvozot iznesuva 11,3 milioni dolari, a uvozot e vo vrednost od 30,4 milioni dolari.

Nedovolno razvienata trgovska razmena so zemjite od MAGREB (Al`ir, Obedineti Arapski Emirati, Bahrein, Egipet, Irak, Iran, Maroko, Kuvajt, Libija, Oman, Katar, Sirija, Jordan, Saudiska Arabija) se dol`i pred s$ na nezaokru`enata pravna ramka i toa {to so ovie zemji nemame preferencijalna ili slobodna trgovija. Vo Stopanskata komora velat deka za uspe{no probivawe na ovie pazari neophodna e sistemska poddr{ka i podgotovka na kompaniite. pretsedatelot na Klubot na firmi za sorabotka so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB veli deka ima re{enie i za ovoj problem, no nemalo dovolno volja kaj dr`avata.

“Nie re~isi deset godini ja nudime idejata za formirawe konzorcium koj }e funkcionira na princip na javno-privatno partnerstvo, odnosno vo nego }e u~estvuvaat Javnoto pretprijatie za stanben i deloven

prostor, Fondot za pati{ta i drugi javni pretprijatija, no i Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot i site firmi koi sakaat i imaat finansiski kapacitet da u~estvuvaat na stranski pazari. Taka, na prviot bran tenderi nie }e bideme podgotveni da nastapime i da im konkurirame na stranskite kompanii, zatoa {to sekoj vo konzorciumot }e ima dovolno kapacitet da izdava garancii za pogolemi

SEAD KO^AN

NIKOLA VELKOVSKI

PRETSEDATEL NA KOMORATA ZA GRADE@NI[TVO PRI SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Ne razmisluvame za zdru`uvawe so grade`nite kompanii od sosedstvoto, zatoa {to na{ite ~lenki se mali i sredni kompanii i nemaat finansiski kapacitet za takvo ne{to. Me|utoa, vo posledno vreme se vodat razgovori za spojuvawe so avstriski grade`ni kompanii, odnosno so nivnite pretstavni{tva vo sosedstvoto, pa vo idnina o~ekuvame da se ostvarat nekoi konkretni zdelki.”

PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA GRADE@NICI PRI STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Na mnogu sostanoci sme razgovarale na ovaa tema, me|utoa, bez uspeh. Mnogu e dobra idejata za zdru`uvawe na grade`nite firmi vo regionot, no na{ite firmi se pla{at od takov potfat, najverojatno poradi toa {to se tolku rascepkani, pa mislat deka nemaat kapacitet za takva rabota. Zainteresirani se edinstveno Granit i Beton, no tie samostojno si baraat rabota, a nie kako komora sme podgotveni da im pomogneme vo realiziraweto na pregovorite.”

proekti”, objasnuva Vasko Kojstoj~inoski, pretsedatel na Klubot na firmi za b k so zemjite od sorabotka Bliskiot Istok i MAGREB. Kostoj~inovski objasnuva deka ovaa ideja so godini bila pozitivno prifatena od site ministri za transport, no nikoj seriozno ne se zafatil da ja realizira.

Spored nego, bez formirawe konzorcium doma{nite grade`ni kompanii nemaat golemi {ansi za rabota na pozna~ajni proekti vo ovie dr`avi.

“Nie imavme nekoi inicijativi za rabota vo Katar, me|utoa, bankarskata garancija za proektot iznesuva{e 15 milioni funti. E, takvo ne{to doma{nite kompanii sami ne mo`at da obezbedat.

A interesno e toa {to na na{ite firmi kako da im e odli~no da rabotat doma. Vo momentov se anga`irani na proekti na doma{en teren i ne se zainteresirani da izlezat nadvor”, dodava Kostoj~inovski.

ZAEDNI^KI NASTAP NA HRVATSKI I SRPSKI KOMPANII Na 20 fevruari vo Belgrad }e se sostanat okolu 30 najgolemi srpski i hrvatski kompanii so cel da formiraat zaedni~ki konzorcium za rabota na odredeni proekti vo prvata polovina od godinava vo Libija i vo Al`ir.

“Ako s$ trgne kako {to treba, ubeden sum deka samo vo Srbija }e ima rabota za u{te 50 seriozni pretprijatija i okolu 10.000 lu|e”, veli Goran Rodi}, sekretar za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Srbija.

Spored Rodi}, grade`nicite planiraat da prezemat zdelki vredni 1,5 milijardi dolari vo Libija i vo Al`ir, koi se mnogu povolen pazar vo momentov, zatoa {to samo libiskiot pretsedatel, Moamer al Gadafi, planira da vlo`i okolu 50 milijardi dolari vo izgradba na stanovi i infrastruktura. Po dobrite iskustva so grade`nicite od porane{na Jugoslavija, Libija ve}e podolgo vreme na Srbija & nudi grade`ni raboti {to bi mo`ele da ja izvle~at grade`nata industrija od kriza. Me|utoa, srpskite kompanii imaat problemi so bankarskite garancii, pri~ina {to gi pottiknala da se zdru`at so hrvatskite.

Pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, se fati za rabota. U{te na po~etokot od novata godina re{i vedna{ da se obide da go podobri politi~kiot dijalog vo zemjata, koj na golemo be{e kritikuvan izminatata godina i podolgo vreme e ve}e zamren. zamren Ivanov gi svika na sred sredba liderite na najgolemite politi~ki partii vo zem zemjava.

Iako liderska liderskata sredba pove}e e inic inicirana kako sredba za odb odbele`uvawe na 20 godini nezavisnost na Makedonija Maked i 10 godini od Ramkovniot dogovor, sepak, sepak na masata se o~ekuva da stane zbor i za klu~nite pra{awa za Makedonija, Makedonija kako na vnatre{en, taka i na nadvore{en plan.

\ORGE IVANOV Ivanov mnogupati dosega be{e kritikuvan deka e neaktiven na politi~kata scena vo zemjava i deka politi~arite ne mu go slu{aat mnogu glasot. No, ne mo`at da mu zabele`at za a`urnosta vedna{ da gi sedne na ista masa, pa makar i na pove}e formalna sredba. A, i ne treba da ja propu{tat {ansata da go nadomestat izgubenoto vreme za Makedonija. Pretsedatelot Ivanov im ja dade taa {ansa.

IK GUBITNIK

VICEPREMIER OVDE, A SO SRCETO NA KOSOVO

I

Iako e zamenik-premier vo makedonskata Vlada, Abdula} im Ademi, zaedno so duzina dr`avni funkcioneri na DUI, se odnesuva kako ~len na Vladata na Kosovo. Vo mig koga albanskata vladeja~ka partija se soo~uva so takvi problemi {to Ali Ahmeti probuva da gi ubla`i so sekojdnevni sredbi so s$ ponezadovolnite glasa~i, Ademi, ostanatite ministri, pratenici, gradona~alnici od redovite na DUI, pobrzaa da se potpi{at na peticijata protiv izve{tajot na Dik Marti, pratenikot na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, za vme{anosta na kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, vo trgovija so ~oveki organi.

Ademi, koj vo makedonskata Vlada gi pretstavuva etni~kite Albanci od zemjava, so ~ija masovna poddr{ka za evrointegraciite DUI mnogupati se

IL ILIR LIR META fali, namesto da gi po~ituva evropskite institucii i da gi ostavi da si ja rabotat svojata rabota, go obvinuva Marti za tendenciozno dezinformirawe.

Ne e nikakov problem toj da so~uvstvuva so Ta~i, duri i vo uslovi koga istiot e obvinet od edna krajno seriozna instanca za isklu~itelno te{ko zlostorstvo. No, negovata institucionalna polo`ba na vicepremier vo makedonskata Vlada ne dozvoluva toj da zastapuva interesi na druga dr`ava so pogolem `ar od interesite na svojata. Ne postoi ~len na DUI koj, na primer, potpi{al peticija poradi zgrozenost od diskriminatorskata politika na Grcija kon Makedonija. Zatoa, posoodveten na~in da mu izrazi poddr{ka na kosovskiot premier, Ademi trebalo da najde vo privaten telefonski razgovor so Pri{tina.

MISLA NA DENOT

SEKOJ GOLEM NAPREDOK PROIZLEGOL OD GOLEMA SMELOST

XON DJUI AMERIKANSKI FILOZOF I SOCIJALEN KRITI^AR

Navigator

4

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

REGION

0-24

...KRIZNA, NO USPE[NA GODINA

...RABOTNA POSETA?!

...KRAJ!

Muzejot na Makedonija zadovolen od postignatoto

Osmani “sraboti” nov pokriv i fasada

HTV prestanuva da ja emitira “Latinica”

uzejot na Makedonija ima{e krizna, no i uspe{na 2010 godina, oceni denes direktorot na institucijata, Meri Anicin-Pejovska, na tradicionalnoto ~estvuvawe na praznikot Vasilica.

ostaven e celosno nov pokriv i fasada na poliklinikata Jane Sandanski, vo koja se ispolneti site uslovi za edna kvalitetna zdravstvena za{tita, izjavi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, vo negovata redovna poseta.

nformativnata programa na Hrvatskata radio-televizija vo I ponedelnik, 17 januari, }e ja emituva poslednata emisija “Latinica”, zaradi istekuvawe na nejziniot “`ivoten vek” i

M

P

nov predizvik na voditelot Denis Latin.

NEODGOVORNI PRATENICI

ULI^NATA POLITIKA POINTERESNA OD ZAKONOT ZA ENERGETIKA Pratenicite v~era sednicata za noviot zakon za energetika ja potro{ija za da raspravaat za tutunarite, kravite i izvr{itelite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

amesto seriozna debata za predlogzakonot za energetika, koj e pred donesuvawe, pratenicite vo Sobranieto v~era se doka`uvaa koj e vo pravo, dali se naru{il delovnikot za rabota, koj zel zbor, a koj ne, za problemite na tutunarite, kravite koi vo Bitolsko “gledaat” televizija, kako i toa koja vlada bila podobra. Debatata na sobraniskata Komisija za ekonomski pra{awa za energetskite problemi na Makedonija ostana vo senka na `ol~nata dnevno-politi~ka kavga.

Pratenicite od VMRO-DPMNE i pretstavnici na Minis-

N

terstvoto za ekonomija, pred da po~ne debatata za zakonot, me|usebno se dogovaraa koi amandmani da se prifatat, a koi ne, bez pritoa da gi slu{nat argumentite zo{to del od pratenicite baraat izmeni i dopolnuvawa na predlog-zakonot za energetika. Predlo`enite amandmani na SDSM, za koi edinstveno debatiraa pratenicite, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, gi otfrli. Gi prifati samo amandmanite od VMRO-DPMNE. Pratenicite od SDSM baraa socijalnite energetski vau~eri, namesto 600 denari, da bidat 1.000 denari, da va`at za pogolema kategorija gra|ani i seto toa da se regulira vo zakonskiot tekst, bez pritoa da obrazlo`at na {to gi temelat vakvite predlozi.

Pratenikot Jani Makraduli

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA Mislam deka nie nudime pofleksibilno re{enie. EU ostava sekoja dr`ava sama da odlu~i kako }e go regulira ova pra{awe. Iznosot na subvencijata e rezultat na procenka i ako vo buxetot imame pove}e pari, pogolemite sumi }e imaat i svoe opravduvawe.

3 FAKTI ZA...

197 257 19.941

MAKEDONSKI AZILANTI VO BELGIJA DOBROVOLNO SE VRATILE VO DR@AVATA, SOOP[TI BELGISKOTO MINISTERSTVO ZA SOCIJALNA INTEGRACIJA KOSOVSKI AZILANTI DOBROVOLNO SE VRATILE OD BELGIJA MINATATA GODINA

BARAWA ZA AZIL BILE PODNESENI VO BELGIJA VO TEKOT NA 2010 GODINA

pobara parite, namesto za reklami, dr`avnite kompanii ELEM i MEPSO da gi vlo`at vo izrabotka na formulari, koi zaedno so neinformiranite korisnici na socijalna za{tita }e gi popolnuvaat na lice mesto i }e im gi napravat dostapni 10-te evra dr`avna mese~na subvencija za elektri~na energija.

“Ne zboruvam za vkusovi, no, spored mene, EVN ima glupava reklama za za{teda

na elektri~na energija, a ELEM e “beter” so tavata so pr`eni jajca. So tie pari, vi tvrdam, se pravat i kampawa i formulari za socijalno zagrozenite semejstva. EVN e privatna kompanija. Neka pravi {to saka so parite, no dr`avnata ELEM neka zeme edno kombe, neka odi vo [uto Orizari i neka im gi popolni formularite na lu|eto. Eve, ministerot za ekonomija neka & naredi na ELEM parite {to gi tro{i za

gluposti da gi prenaso~i vo izrabotka na formulari za socijalno zagrozenite semejstva. Eve, SDSM se nudi da napravi besplaten softver i da im pomogneme na lu|eto”, veli Makraduli.

Ministerot za ekonomija, Besimi, otfrli ovaa izmena da ja vnese vo zakonot, obrazlo`uvaj}i deka formata ne e va`na za uspe{nosta na proektot.

“Uspe{nosta ne se sostoi vo formata na re{enieto. Mislam deka nie nudime pofleksibilno re{enie. Iskustvoto poka`uva deka nitu edna zemja od regionot ne go regulira ova pra{awe so poseben zakon. EU ostava sekoja dr`ava sama da odlu~i kako }e go regulira ova pra{awe.

Iznosot na subvencijata e rezultat na procenka i ako vo ramkite na buxetot imame pove}e sredstva, sekako deka

pogolemite sumi }e imaat svoe opravduvawe”, objasnuva Besimi.

Pratenicite i ministerot sporea i za toa kolku se potro{ile od predvidenite 150 milioni denari za energetski vau~eri za minatata godina, ako, namesto 58.000 socijalno zagrozeni semejstva, vau~eri iskoristile 16.532 semejstva. Prateni~kata od SDSM, Vesna Bendevska, pra{a, no ne dobi odgovor kade se potro{ile predvidenite pari za energetski vau~eri.

Radmila [e}erinska od SDSM obvini deka JP Makedonski {umi ne izdava smetki za svoite uslugi, poradi {to socijalnite semejstva ne mo`at da gi iskoristat tie 600 denari subvencija za potro{enata energija.

JANI MAKRADULI PRATENIK NA SDSM Ne zboruvam za vkusovi, no, spored mene, EVN ima glupava reklama za za{teda na struja, a ELEM e “beter” so tavata so pr`eni jajca. So tie pari, vi tvrdam, se pravat i kampawa i formulari za socijalno zagrozenite semejstva. EVN e privatna kompanija, no ELEM ne.

PROCENKI... @EQKO

ROHATINSKI

guverner na Hrvatska narodna banka

NE SAKAM DA SUM PREMIER, ]E ODAM VO BIZNISOT

H

rvatskiot guverner e deciden, nema da vleguva vo politikata. Pove}e go privlekuvala rabotata vo privatniot sektor.

“Da, me vikaat vo svoite izborni timovi i sakaat da me vidat kako premier, no od toa ni{to. Po zavr{uvaweto na mandatot kako guverner }e imam re~isi 60 godini, a cel `ivot `iveam samo od svojata plata. Nemam kapitalni prihodi, nitu za{tedi, zatoa sakam da odam vo privatniot sektor, kade mora ne{to da zarabotam za starite denovi”, odlu~en e hrvatskiot guverner, @eqko Rohatinski.

Ova e negovata reakcija po {pekulaciite deka planira da velze vo politikata, sekako, so prezemawe na premierskata funkcija.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 19 JANUARI 2011

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI CRVENKOVSKI: NAUMOVSKI OTKRI DEKA GRUEVSKI NE SAKA KOMPROMIS SO GRCIJA! iderot na SDSM, Branko Crvenkovski ja oceni kako katastrofalna izjavata na vicepremierot za evrointegracii Vasko Naumovski, vo koja toj veli deka dr`avniot vrv ima usoglasen stav za sporot za imeto i deka toj stav e "Republika Makedonija", a re{enieto zaviselo samo od voljata na Atina da popu{ti.

"Dr`avniot vrv zamislete posle dolgi napori uspeal da postigne konsenzus i toa bilo deka imeto na dr`avata e Republika Makedonija.

Kraj! Katastrofa! [to da razgovarame ponatamu!? ako dr`avniot vrv, pretsedatelot na dr`avata, premierot, pretsedatelot na Sobranieto, ministerot za nadvore{ni raboti, tolku vreme se dogovarale {to e imeto na dr`avata, i ako so vakov stav odime na pregovori i na sredba so medijatorot Metju Nimic, jasno e deka ne postoi nitu volja, nitu znaewe ili strategija i podgotvenost za kompromis" veli Crvenkovski.

L

TRANSPARENTNOST MAKEDONIJA OBVINI ZA SEDUM SLU^AI NA KORUPCIJA VO DEKEMVRI o dekemvriskiot izve{taj na Transparentnost Makedonija za sostojbite so korupcijata i kriminalot vo Makedonija, predupreduvaat za korupcija vo sedum slu~ai. Razre{uvaweto na sudijata Violeta Duma, spored Transparentnost Makedonija e neumesen i aroganten pritisok vrz nezavisnosta na sudstvoto od strana na ministerot Mihajlo Manevski. Ottamu predupreduvaat i za korupcija vo posledniot izbor na sudii napraven vo dekemvri. Velat deka nitu eden od izbranite sudii ne gi ispolnuva kriteriumite na noviot Zakon za sudovi, ~ija implementacija }e po~ne vo 2012 godina.

Deluvaweto, pak, na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija tie go ocenija kako nedosledno i selektivno. Ova osobeno se odnesuva na slu~ajot so direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Sa{o Mijalkov i neispolnuvaweto na obvrskata za neprijavuvawe na imotot vo zakonskiot rok, tuku so golemo zadocnuvawe, poso~i izvr{niot direktor na Transparentnost, Ana JanevaDeleva.

Transparentnost Makedonija vo dekemvriskiot izve{taj za koruptivni gi poso~i i slu~aite so Media print Makedonija, slu~ajot so honorarite na ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eska–Milevska, izmenite na Zakonot za dr`avna administracija, kako i presudata za prateni~kata Vesna Bendevska, po tu`bata na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski.

V

IVANOV SVIKA LIDERSKA SREDBA ZA IMETO ZA 21 JANUARI retsedatelot \orge Ivanov gi pokani liderite na najgolemite parlamentarni politi~ki partii, Nikola Gruevski, Branko Crvenkovski, Ali Ahmeti, Menduh Ta~i i Imer Selmani, na sredba {to }e se odr`i vo Jasen na 21 januari.

Na liderskata sredba, kako {to informira kabinetot na Ivanov, }e se diskutira za odbele`uvaweto na dvata va`ni jubilei godinava - 20 godini od nazavisnosta i 10 godini od Ramkovniot dogovor; za realizacija na vrvnite strate{ki celi na Makedonija integracijata vo NATO i EU; za obvrskite i pra{awata proizlezeni od posledniot izve{taj na EK i za pretstojniot popis, {to }e se odr`i vo april godinava.

Celta za svikuvawe na liderskata sredba, poso~uvaat od pretsedatelskiot kabinet, e prodol`enie na redovnite konsultacii na {efot na dr`avata so najrelevantnite politi~ki subjekti za podobra realizacija na ovie zna~ajni nastani za zemjava.

P

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI VO INTERVJU ZA MIA

VO 2011 CELOSNO ]E SE POSVETIME NA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA

Dodeka Gruevski najavuva silna reforma na dr`avnata uprava za godinata {to sleduva, paralelno so toa planira celi sedum meseci da gi broi dr`avnite slu`benici. Negoviot vicepremeir Abdulakim Ademi ne sopira so novi ramkovni vrabotuvawa, a opozicijata tvrdi deka najavata za reforma e laga!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

011 godina }e bide klu~na za reformite na javnata administracija i na sudstvoto, koi zaedno so ekonomijata i problemot so imeto se najva`ni vo na{iot fokus na rabota. Vo javnata administracija celi 20 godini ne e posveteno vnimanie, nitu e sprovedena nekoja su{tinska reforma. Sega nie po~nuvame so seopfaten paket reformi vo ovoj pravec. Mo`am da najavam deka slednata godina }e bide godina vo koja ce-

2

CRVENKOVSKI: GRUEVSKI JA PARTIZIRA ADMINISTRACIJATA Dodeka premierot se fali so reformata na administracijata, liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, veli deka tokmu ovaa vlast gi koristi novite zakoni za vrabotuvawe partiski kadar vo site institucii: “Gruevski i ovaa Vlada go naru{ija principot na depolitizacija na javniot sektor. Ova e period koga site normi i standardi na vrabotuvawe i unapreduvawe vo administracijata se naru{eni na eden grub na~in”, veli liderot na SDSM.

losno i jas i Vladata }e bideme fokusirani na ova pra{awe, sli~no kako {to ovaa godina bevme fokusirani na sudskite reformi, veli premierot Nikola Gruevski vo prviot del od megaintervjuto koe dr`avnata agencija MIA planira da go objavuva narednive denovi.

Gruevski veli deka napravile zna~ajni analizi i konsultacii so doma{ni i stranski eksperti i go anga`irale Gregor Virand, kako stru~no lice za javna administracija vo slovene~kata Vlada, koga tie pravele reformi, a isto taka imale i zna~ajni konsultacii so Brisel za modalitetite na ovie reformi.

“Pred nekolku sedmici ja donesovme Strategijata za reforma na javnata administracija, koja e temelen dokument koj gi definira pravcite na akcija, a na edna od poslednite vladini sednici donesovme i Akciski plan za realizacija na strategijata i sega mo`eme da vlezeme vo konkretna reforma. ]e odime na reforma na sistemot koj gi opfa}a rabotite od ovoj delokrug i zatoa site organi sega se integrirani vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i javna administracija. Paralelno, predvidovme i kriteriumi preku koi }e se obezbeduva pogolema efikasnost, efektivnost i produktivnost na rabotata na slu`benicite, odnosno vo obezbeduvaweto na brz servis za potrebite na gra|anite i kvalitetna usluga. Posebno } e se naso~ime kon kreirawe mo`nosti za dobivawe na najzna~ajnite uslugi koi im se potrebni na gra|anite po pat na elektronska komunikacija

me|u gra|aninot i institucijata”, objasnuva Gruevski.

Zboruvaj}i za javnata administracija, Gruevski ne ka`uva zo{to }e mu bidat potrebni celi sedum meseci za utvrduvawe na to~niot broj administrativci, nitu kako planira da ja izvede reformata bez otpu{tawa.

SILNI REFORMI VO SUDSTVOTO(!?)

“Na reformite vo sudstvoto rabotevme pove}e od 3 godini i vo niv bea vklu~eni doma{ni i eksperti od stranstvo, lica od felata, sudii, obviniteli, advokati.

Izvr{eni se dlaboki analizi na site aspekti koi imaa vlijanie na ovoj proces, a bea koristeni i najdobrite praktiki od SAD, Holandija...

Licata koi se zapi{uvaat na Akademijata za sudii i obviniteli, koja ja formiravme, isto kako i sudiite, }e mora vo idnina da imaat povisok prosek na studiite, da poznavaat dva stranski jazici, od koi eden e angliskiot i, pokraj stru~en, da polagaat i test na integritetot, so {to }e se obezbedi nov kvalitet vo nivnite performansi”, veli Gruevski i ocenuva deka e zadovolen od postignatoto vo ovaa oblast.

Toj veli i deka planira zgolemuvawe na buxetot za sudstvoto.

“Sega{niot procent od 0,4% od BDP, koj se odvojuva za sudstvoto, }e po~ne da se zgolemuva od buxetskata 2012 godina i vo narednite nekolku godini namerata e da se dostigne 0,8% od BDP, a znaeme deka stabilniot izvor za finansirawe na sudskata vlast e eden od najzna~ajnite indikatori za merewe na

nezavisnosta i samostojnosta na sudstvoto.”

Vo odnos na kritikite od opozicijata za Zakonot za legalizacija na divogradbite, deka cenata od edno evro za kvadrat e preniska, Gruevski veli deka SDSM ne mo`e da ja sokrie zavista, gnevot i nervozata, pa po sekoja cena go napa|aat proektot za koj i samite se ubedeni deka e korisen i odli~en.

PENZIONIRANITE GENERALI MU PORA^AA NA IVANOV

KRATEWETO NA BUXETOT NA ARMIJATA NE E REFORMA! MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

o ekspertite za bezbednost i za NATOintegracii, i penzioniranite generali na ARM so stav deka postojanoto namaluvawe na buxetot za odbranata negativno se odrazuva vrz armijata i vrz celokupniot odbranben sistem na dr`avata. Na sredbata, organizirana na nivno barawe, tie v~era se sretnaa so pretsedatelot na dr`avata, \or|e Ivanov, vo negovoto svojstvo na vrhoven komandant na vooru`enite sili na ARM i direktno mu gi ka`aa svoite zabele{ki.

Pretsedatelot na Zdru`enieto

P

na veteranite i rezervistite, porane{niot general-major Ilija Nikolovski, istakna deka inicirale sredba so Ivanov, za vrhovniot komandant da gi zapoznae iskusnite armiski stare{ini so dostignuvawata na ARM i so tekot na evroatlanskite integracii, no i za tie da mu gi upatat svoite zabele{ki, koi, glavno, se povrzani so kontinuiranoto kratewe na buxetot za odbrana.

"Na{ite zabele{ki se odnesuvaat na finansiraweto na odbranata. Sredstvata za armijata se namaluvaat sekoja godina i se nedovolni za nejzino moderno opremuvawe. Iako ARM, kako segment od dr`avata, najmnogu napreduva{e vo re-

formite i denes pretstavuva visokoobu~ena profesionalna armija, ekonomskiot standard na nejzinite pripadnici e pod potrebnoto nivo", istakna Nikolovski.

Toj smeta deka namaluvaweto na brojnata sostojba na armiskite sili pretstavuva i bezbednosen problem vo uslovi koga Makedonija s$ u{te ne e ~lenka na NATO i ne mo`e da se potpre na bezbednosniot sistem na Alijansata.

"Ne sme zadovolni od strukturata na armiskite sili, ~ija brojna sostojba vo mirnovremenskiot i vo voeniot sostav e pod potrebnata. Makedonija s$ u{te ne e vo NATO, a e ~lenka samo na Partnerstvoto za mir. Toa zna~i deka nikoj

ne odgovara za bezbednosta na dr`avata. Pod reformi ne treba da se podrazbira samo skratuvawe na brojnata sostojba, tuku i opremuvawe so sovremena oprema na ARM. Od edna strana, se skratuva voeniot del, a od druga strana, vo MO se zgolemuva civilniot del", izjavi Nikolovski.

Penzioniranite generali pozitivno go ocenija proektot "ARM moj vistinski dom” i vo taa nasoka pora~uvaa deka planiranoto treba da se realizira, {to bi zna~elo re{avawe na stanbenoto pra{awe za mnogu pripadnici na armijata.

Pretsedatelot Ivanov v~era ostana bez komentar na ovie zabele{ki.

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

[EST DR@AVNI INSTITUCII SO MESECI SE OBEZGLAVENI

GRUEVSKI KUBURI SO DIREKTORSKI KADAR!? ^etiri meseci nekolku dr`avni pretprijatija i ustanovi funkcioniraat bez najvisokite rakovodni funkcioneri.

Iako mediumite {pekuliraat deka premierot Nikola Gruevski se podgotvuva za rekonstrukcija na Vladata, izvori za "Kapital" brifiraat deka ova e rezultat na ostsustvoto na kompromis me|u VMRO-DPMNE i DUI, koja partija vo koja institucija da postavi svoj ~ovek. oznava~ite, pak, vo ova gledaat strategija na Vladata za celosna partizacija na administracijata GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ondot za zdravstvo, MEPSO, Agencijata za nafteni derivati, Biroto za lekovi i Direkcijata za slobodni zoni ~etiri meseci se bez rakovodnite funkcionieri.

Isklu~ok e Agencijata za dr`avni slu`benici, koja samo nepoln mesec nema direktor, otkako na 24 dekemvri minatata godina mu iste~e mandatot na Aleksandar Ge{takovski.

Po branot razre{uvawa i razmestuvawe na pove} e od desetina direktori na vlijatelni dr`avni pretprijatija i ustanovi vo septemvri, vo nekolku navrati vo javnosta se {pekulira{e za mo`na rekonstrukcija na Vladata, no osven tivki premini od edna institucija vo druga, rekonstrukcija ne se slu~i.

Izvori bliski do Vladata za "Kapital" otkrivaat deka problemot {to dosega s$ u{te ne se nazna~eni novi direktori na ovie institucii e toa {to koalicionite partneri, vo prv red VMRO-DPMNE i DUI, s$ u{te ne mo`at da se dogovorat kako da gi podelat direktorskite mesta vo ovie institucii.

Poznava~ite, pak, velat deka so ova Vladata na Gruevski poleka, no sigurno pravi celosna partizacija na administracijata, a najva`nite dr`avni institucii i pretprijatija gi ~uva za svoite najzaslu`ni sopartijci.

KOI INSTITUCII I ZO[TO OSTANAA BEZ DIREKTORI? Fondot za zdravstvo i Upravata za zadol`itelni rezervi na nafta ostanaa bez direktorite, otkako Janez Jelnikar i Marjan Jovanov si podnesoa ostavka. Jovanov, inaku, vo septemvri od direktorskoto mesto na Direkcijata za slobodni ekonomski

F

zoni be{e razre{en tokmu za da dojde na direktorskata pozicija na Upravata.

Direkcijata za slobodni ekonomski zoni po negovoto zaminuvawe, isto taka, ostana bez prv ~ovek.

Vo septemvri ostavka si podnese i direktorot na dr`avnata kompanija MEPSO. Ottoga{ ova pretprijatie ~etiri meseci e so v.d direktorot, Vesna Jovanovska.

Zdravev si podnese ostavka otkako Antikorupciskata komisija go obvini za sudir na interesi, a negovata partija, VMRO-DPMNE, pobara od svoite direktori da se odlu~at za samo edna javna funkcija. Zdravev so meseci istovremeno izvr{uva{e dve funkcii. Be{e direktor na MEPSO i pretsedatel na Sovetot na op{tina Centar.

Isto vo septemvri Vladata go razre{i Il~o Zahariev od Biroto za lekovi i Van~o [ehtanski od Upravata za konfiskacija. Biroto za lekovi do denes s$ u{te funkcionira bez direktor, dodeka na mestoto na [ehtanski vo Upravata za konfiskacija dojde Irena Brazanova. Za razre{uvaweto na [ehtanski mnogumina smetaat deka ima politi~ka pozadina, odnosno negovoto ~lenstvo vo VMRO-NP. Toga{niot komentar na Vladata za vakvite promeni vo tretiot e{alon be{e opravdano so toa deka na del od direktorite im istekoa mandatite, a deka del od niv se razre{eni poradi neza-

TRI NOVI RAZRE[UVAWA I IMENUVAWA! Na poslednata vladina sednica se razre{eni u{te trojca direktori ili ~lenovi na upravni odbori na dr`avni institucii i pretprijatija. Razre{en e direktorot na zatvorot vo Tetovo, Asim Bajrami, a na negovo mesto doa|a Murat Ramadani.

Razre{en e i direktorot na Dr`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat, [enei Musa. Na negovo mesto doa|a Xevxed [a}iri.

Isto taka razre{en e i ~len na upravniot odbor na Javnoto pretprijatie za ulici i pati{ta. dovolstvo od dosega{niot niven pridones vo instituciite {to gi vodea.

Vakvite promeni vo septemvri minatata godina se tolkuvaa kako eden vid vtora rekonstrukcija na Vladata, otkako izminatite ~etiri godini, kolku {to e Gruevski na vlast, samo edna{ ja rekonstruira{e Vladata, koga ostavki si podnesoa Ivica Bocevski, Pero Stojanovski i Aco Spasenovski, a Trajko Slaveski be{e razre{en. Vo ministerskiot sostav na DUI, pak, voop{to ne e intervenirano vo poslednite dve godini.

7

PREGLED VESTI MILO[OSKI: NEMA DA SE OTKA@EME OD AMBICIJATA ZA PRIBLI@UVAWE DO EU vesni sme deka gr~kata strana ima pozicija koja go popre~uva napredokot na Republika Makedonija, za `al, no, vo sekoj slu~aj, nie nema da se otka`ame nitu od na{ata ambicija za {to pogolemo pribli`uvawe do EU, nitu od na{ata re{enost za {to povidlivi i pokonkretni reformi povrzani so kriteriumite za ~lenstvo i sekako }e prodol`ime da go davame na{iot konstruktiven vlog za prodol`uvawe na makedonsko-gr~kiot dijalog. Ova v~era go izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, koj e vo dvodnevna poseta na Budimpe{ta, kako u~esnik na neformalniot ministerski sovet na EU. "Sostanokot vo Budimpe{ta ja poka`uva posvetenosta na Ungarija za edna poneformalna i pointenzivna komunikacija na zemjite-~lenki na Evropskata unija, pretsedava~ot Ungarija i zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU", re~e v~era Milo{oski i dodade deka krajniot rezultat od ovaa intenzivna komunikacija treba da bide ocenkata koja{to }e sleduva na krajot na ungarskoto pretsedatelstvo.

Za vreme na prestojot vo Budimpe{ta, Milo{oski } e ima bilateralna sredba so doma}inot, ministerot za nadvore{ni raboti na Ungarija, Jano{ Martowi, a predvidena e sredba i so turskiot minister za evrointegracii, Egemen Bagi{. Na marginite, mo`ni se sredbi i so drugi kolegi prisutni na ovaa neformalna ministerska sredba vo Budimpe{ta. Iako na istiot sostanok u~estvuva i ministerot za nadvore{ni na Grcija, Dimitris Drucas, zasega ne postojat najavi za eventualna sredba.

S

DELAVEKURAS: NE O^EKUVAME DRAMATI^NI PROMENI PO SREDBATA SO NIMIC! rcija ne o~ekuva dramati~ni promeni po sredbata na Nimic so pregovara~ite. Tokmu zatoa, oficijalna Atina sredbata ja smeta za naformalna. Ova go izjavi v~era portparolot na gr~koto MNR, Grigoris Delavekuras.

"Se nadevame i predviduvame konstruktivna sredba, bidej}i ima pominato mnogu vreme od prethodnata i }e bide mo`nost dvete strani da napravat pregled kade se nao|ame vo sporot za imeto. Poradi ova, ne o~ekuvame nekakov dramati~en razvoj na nastanite. Zatoa, bi mo`el da ja karakteriziram kako neformalna sredba", re~e Delavekuras.

Deka ne se o~ekuva ni{to od sredbata so Nimic i deka nema nikakov su{tinski napredok od sredbite na Gruevski i Papandreu se veli i vo gr~kite pi{ani mediumi. Grcija i ponatamu ostanuva na svoite crveni linii, prenesuva gr~kiot vesnik "Elefterotipija". Na sostanokot na Nacionalniot sovet za nadvore{na politika, odr`an vo Atina, bilo zaklu~eno deka bez zaedni~ko prifatlivo re{enie za imeto Grcija nema da dozvoli vlez na severniot sosed vo EU i NATO, pi{uva vesnikot.

G

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

OSOMNI^ENITE VO SLU^AJOT "PAJA@INA" 5 ^ASA GLEDAA DVD

RAMKOVSKI BIL TAJNO SNIMAN PET MESECI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

SDSM: OLESNETOTO DOBIVAWE GRADE@NI DOZVOLI E MANIPULACIJA kratenite rokovi i proceduri za dobivawe grade`ni dozvoli, koi gi predlaga Vladata, za opoziciskata SDSM pretstavuvaat manipulacija so gra|anite. Spored SDSM, tajmingot za donesuvawe na ovie merki, koj e pomesten na krajot od mandatot na Vladata, doka`uva deka vlasta dosega ja preferirala dolgata i slo`ena procedura od sopstven biznis-interes.

"Ovaa Vlada ima{e re~isi 5 godini da gi skrati rokovite i procedurite za dobivawe grade`na dozvola.

Na {teta na gra|anite, VMRO-DPMNE duri vo pettata godina od svoeto vladeewe najavi nekakva reforma. [to pravea dosega? Dali namerno i zaradi li~ni i biznis-interesi ja odol`uvaa procedurata za izdavawe grade`ni dozvoli?", se veli vo soop{tenieto na SDSM. Vo odgovorot od VMRO-DPMNE pi{uva deka celta na opoziciskata partija i na gradona~alnikot od nejzinite redovi, Stev~o Jakimovski, e diskreditacija na vladinite reformi.

"Jakimovski ima za cel da ja diskreditira najavenata reforma na Vladata, so koja se predviduva izmena na set od desetina zakoni, so cel postapkata za dobivawe odobrenie za gradewe da se skrati od dosega{nite 21 ~ekori na {est do osum ~ekori, ili postapkata da se skrati na samo 40 do 60 dena", soop{ti pres-centarot na VMRO-DPMNE.

S

FRIDOM HAUS: MAKEDONIJA DELUMNO SLOBODNA proveduvaweto na demokratijata vo Makedonija e delumno slobodno, poka`uva najnoviot izve{taj na nevladinata organizacija Fridom haus za "Slobodata na svetot vo 2011".

Spored indeksot na politi~ka sloboda, Makedonija ima indeks 3, na skalata od 1 do 7.

Gra|anskite slobodi se isto taka oceneti so 3.

Od zemjite vo regionot, samo Kosovo e oceneto kako delumno slobodna zemja so polo{i indeksni poeni od Makedonija, dodeka Crna Gora, Srbija, Hrvatska i Slovenija se oceneti kako slobodni.

Vo izve{tajot, {to se objavuva petta godina po red i ja ocenuva situacijata vo 194 zemji i 14 teritorii, Fridom haus zabele`uva zna~itelno vlo{uvawe vo po~ituvaweto na politi~kite prava i gra|anskite slobodi {irum svetot.

Spored izve{tajot, brojot na delumno slobodni zemji se poka~il na 60 ili vkupno 22% od zemjite se so delumno slobodno demokratsko ureduvawe. Fridom haus ocenuva deka samo 11 zemji ostvarile napredok vo po~ituvaweto na demokratijata.

Makedonija i lani be{e rangirana me|u zemjite koi se “delumno slobodni”.

S

OBVINITELSTVOTO ]E ISPITUVA IMA LI LEKARSKA GRE[KA ZA SMRTTA NA 8-GODI[NATA MARIJA o prviot izve{taj od stru~nata komisija se tvrdi deka devoj~eto imalo grip i po~inalo od sepsa, {to e kontradiktorno so tvrdeweto na infektivnata klinika, koja javno soop{ti deka virusolo{kite i bakteriolo{kite rezultati od Marija se negativni.

Koj ja ka`uva vistinata, ili se pravi obid vo otsustvo na obdukcija da se izbegne obvinuvaweto za lekarska gre{ka.

"Neka ne ka`uva direktorot Milenkovi} deka toa dete imalo grip, koga samiot ka`a deka nema virusolo{ki, nitu bakteriolo{ki zaboluvawa. Dr`avniot sanitaren inspektorat neka ne izjavuva deka mojata }erka bila vedna{ stavena na ve{ta~ka ventilacija, koga vo prilogot od umrenicata pi{uva deka taa e stavena vo ve~ernite ~asovi”, veli Zoran \or|ievski, tatko na po~inatata Marija \or|ievska Ministerot Osmani ubeduva deka vtoriot stru~en nadzor }e ja obelodeni vistinata.

"Konstatacijata na prviot izve{taj e deka bez obdukcija ne mo`e da se konstatira pri~inata za smrtta na devoj~eto. Za da ne ostavam kakva bilo dilema, formiravme vtora komisija. Imame najiskren pristap kon ova pra{awe, bidej}i so~uvstvuvame so bolkata na semejstvoto", veli Bujar Osmani, minister za zdravstvo.

V

etirinaesette osomni~eni vo slu~ajot "Paja`ina", na ~elo so sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, v~era povtorno bea izvedeni pred istra`en sudija, kade {to vo prisustvo na advokatite 5 ~asa bea pregleduvani materijalite nabaveni so posebni istra`ni merki.

Bez pogolema pompa, so nekolku policiski kombiwa, pritvorenite bea vneseni vo Krivi~niot sud vo Skopje. Nekolku novinari, rodnini i prijateli ne uspeaja da gi vidat pritvorenite, koi ve}e tri nedeli ja izdr`uvaat merkata pritvor.

Osomni~enite od Pero Nakov bb bile nabquduvani od istra`nite organi vo periodot od avgust do dekemvri minatata godina.

Na snimkite mo`elo da se zabele`i sodr`inata snimena od vlezot vo objektot na Pero Nakov bb, kade {to, pokraj televizijata i vesnicite, se nao|aat sedi{tata i na ostanatite firmi koi se pod istraga, no i snimki od privatnite aktivnosti na osomni~enite.

Spored advokatite na osomni~enite vo slu~ajot #Paja`ina#, mre`ata koja im ja plete policijata i istra`nite organi brzo }e se skine. Spored niv, materijalot nabaven so posebnite istra`ni merki, zapi{an na 15 DVD, ne vredel ni{to i voop{to ne bil inkriminira~ki.

"Materijalot e samo video, toj nema audiosnimka. Postojat i transkripti od telefonski razgovori koi gi vodele osomni~enite, koi s$ u{te ne sme gi pogledale.

^

Na edna od snimkite me ima mene kako pijam kafe vo Plej so advokatot, moja kole{ka, Luiza Stai}, i voop{to ne mo`am da razberam kako moi privatni sredbi vo kafule }e & poslu`at na istragata", veli advokatot na Velija Ramkovski, Miroslav Vuji}.

Na snimkite mo`e da se zabele`i kako osomni~enite odat na lov i ribolov, igraat tenis, posetuvaat doktor i sli~no, komentiraat advokatite.

Advokatite reagiraa zo{to, iako uredno povikana, obvinitelot koj go vodi slu~ajot, Gordana Ge{kovska, ne prisustvuvala na pregleduvaweto na materijalite za da im objasni kako delovi od privatniot `ivot na osomni~enite }e pridonesat za doka`uvawe na deloto koe im se stava na tovar.

Portparolot na obvinitelot Ge{kovska za "Kapital" veli deka nejzi-

noto prisustvo ne bilo zadol`itelno. Ge{kovska gi pregledala materijalite i vo tekot na postapkata se o~ekuva da napravi procenka kolku }e bide vreden na sud snimeniot materijal.

"Kako vo sekoja krivi~na postapka, taka i vo ovaa, prvo se sobiraat site dokazi, detalno se analiziraat, se nao|a nivnata korelacija i duri pri izgotvuvaweto na obvinitelniot akt mo`e da se znae koj dokaz kolku vredi.

Na{a obvrska e da gi sobereme site mo`ni dokazi koi mo`at da pomognat vo istragata", komentiraat od kabinetot na Ge{kovska.

Ostanuvaat na stavot deka imale dovolno dokazi za postoewe na osnovano somnenie za storeno krivi~no delo.

Pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, pak, mu odr`a lekcija po pravo na advokatskiot tim na Ramkovski. Toa se klasificirani

informacii za koi samo sudot mo`e da oceni do koj stepen }e bidat javno prezentirani.

"Advokatite najdobro e da se zanimavaat so pravoto, a ne so {pekulacii. Da vnimavaa malku, }e znaeja deka iznesuvaweto podatoci od doverliv materijal pretstavuva krivi~no delo", veli Nedelkova.

Taa povtoruva deka vo ovaa faza s$ u{te se sobiraat dokazi koi gi predlaga obvinitelstvoto i se ~eka na nivna odluka za koi svedoci }e bidat sledni povikani vo postapkata. Potoa }e sleduva ve{ta~ewe, so koe }e se utvrdi dali baraweto za istraga e potkrepeno so dokazi.

Nedelkova dodava deka iako ne e praktika na Sudot, bidej}i obvinitelstvoto go ima pokrenato slu~ajot po slu`bena dol`nost, Sudot e otvoren za primawe dokazi predlo`eni od strana na odbranata.

TODOROV ZA IZMENITE NA ZAKONOT ZA VISOKO OBRAZOVANIE

“NE SE OTKA@UVAM OD IDEJATA, IAKO MO@E DA SE ZAGROZI MOJATA FUNKCIJA” VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterot za obrazovanie, Nikola Todorov, veli deka ne otstapuva od namerata da gi sprovede {estite po red izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie, iako, kako {to tvrdi, o~ekuva poradi niv da mu se “strese” foteljata. Sakaj}i da demonstrira hrabrost, toj ka`a deka vo idnina }e bara detalen ot~et za rabotata i finansiskite aktivnosti od profesorite, dekanite i rektorite, so {to naglasi deka }e vlezel vo silna "borba" so profesorskata

M

solidarnost.

"Ovaa bitka }e bide mnogu te{ka. Solidarnosta na akademskata javnost mo`e silno da ja zagrozi mojata funkcija.

Jas ne tvrdam deka najmnogu znam, no gi sledam iskustvata na ostanatite vo regionot i Evropa.

Mo`ebi ova izgleda surovo kon akademskata javnost, koja ne treba da se tretira vaka, no mora da go zgolemime kvalitetot na visokoto obrazovanie", istakna toj.

Dosega{noto podnesuvawe izve{tai od strana na rektorite, koi, spored ministerot, se netransparentni i oskudni so relevantni podatoci, po stapuvaweto na zakonskite izmeni }e se zameni

so izve{tai so strogo propi{ana forma i sodr`ina.

Novite zakonski odredbi nalagaat i univerzitetskite profesori redovno da dr`at predavawa; da se vovede funkcijata pretsedatel na Senatot, koj }e poseduva golem del od nadle`nostite na rektorot; da se definira standard za efektiven nastavnik; barem dve studiski programi na nivo na univerzitet da se polagaat na nekoj od svetskite jazici. Se voveduvaat i porigorozni kriteriumi za izbirawe docent, vonreden i redoven profesor.

Za tie koi nema da go po~ituvaat Zakonot, propi{ani se dva tipa

kazni. Dokolku profesor raboti neregularno, dekanot e dol`en da izre~e disciplinska kazna ili da mu go prekine rabotniot odnos. Ako, pak, Dekanot go premol~i vakvoto odnesuvawe, univerzitetot mo`e da plati globa i do 30.000 evra. Kaznite za profesorite se dvi`at od 1.000 do 1.500 evra.

Todorov priznava deka sostojbite vo visokoto obrazovanie kaj nas se porazitelni vo sporedba so tie vo regionot i vo Evropa i deka Makedonija mora da se bori za da se pomesti od poslednite pozicii na regionalnite rang-listi. Vo momentov, zad nea se samo Kosovo, Albanija i Bosna i Hercegovina.

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

NAMESTO TUTUNARITE, POLITIKATA GO NI@E TUTUNOT

9

PREGLED VESTI SVETSKA BANKA PROGNOZIRA RAST NA EKONOMIJATA OD 3%

]E IMA LI SUBVENCII M I ZA NEZAKONSKI PROIZVEDENIOT TUTUN?!

Lani e proizveden tutun za koj ne e sklu~en dogovor za otkup, kako {to predviduva Zakonot, i site go ignoriraat ovoj moment, iako toa zna~i deka za ovie koli~ini ne smeat da bidat isplateni subvencii od dr`avata GAVRIL SIRA^EVSKI Ministerstvoto za zemjodelstvo i tutunskite pretprijatija i tutunarite priznavaat deka minatata godina e proizveden tutun za koj ne e sklu~en dogovor za otkup, kako {to predviduva Zakonot, no site go ignoriraat ovoj moment, iako toj e klu~en za aktuelnata kriza vo otkupot na tutun. Zakonot ne dozvoluva proizvodstvo na tutun dokolku prethodno zemjodelecot ne sklu~i dogovor so nekoe od devette otkupni pretprijatija vo zemjava. Toa zna~i deka za ovie koli~ini ne smeat da bidat isplateni i subvencii od dr`avata, koi godinava iznesuvaat 60 denari za kilogram.

Nikoj od nadle`nite ne dava odgovor zo{to se ignorira ovaa situacija, iako predizvikuva ogromna {teta za tutunarite, za otkupuva~ite i za dr`avnata kasa.

Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka nemaat uvid i ne se nadle`ni da proverat dali site tutunari koi protestiraat imaa sklu~eno dogovor so otkupnite kombinati. Bez da se proveri toj podatok, dr`avata im dozvolila da gi obrabotuvaat nivite na koi ima tutun, otkako nadle`nite komisii procenile deka obrabotkata se odviva soglasno zakonskite normi.

No, vo Zakonot za tutun pi{uva deka Ministerstvoto za zemjodelstvo treba da vodi evidencija za planiranoto i dogovorenoto proiz-

I

REKOLTA

OTKUPNA KOLI^INA VO TONI

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

20.880 32.398 28.212 20.097 21.401 23.000 19.839 23.206 19.839 16.290 16.126 23.222 25.000

PROSE^NA CENA DEN/KGR

SUBVENCIJA VO DEN/KGR

130,50 117,00 102,50 115,20 123,20 78,40 137,00 125,40 118,10 140,60 167,40 191,96

0,00 0,00 0,00 15,00 0,00 0,00 0,00 15,00 15,00 30,00 45,00 60,00 60,00

vodstvo na tutun za tekovnata godina. Spored ovoj Zakon, otkupuva~ite se dol`ni da vodat posebna evidencija za otkupnite koli~estva tutun po vidovi i taa evidencija treba da ja prijavat vo Ministerstvoto. Zakonot predviduva da se izora sekoja niva na koja ima tutun za koj nema dogovor za otkup.

Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, na poslednata pres-konferencija pora~a deka Vladata ne e odgovorna za aktuelnata situacija so otkupot na tutunot.

Zemjodelcite velat deka nikoj ne im ka`al kolku treba da sadat i vinata ja prefrlaat vrz otkupnite kompanii. Otkup na tutun vr{at devet pretprijatija Sokotab, Alijansa, Strumica tabak, Tutunski kombinat-Prilep, Orbita, Dalija Del~evo, Centro tabak, Tomato Sveti Nikole i tutunskiot trgovec Pa{oski.

Najgolem del od proizvodstvoto, odnosno 9.000 toni }e otkupi Sokotab, a okolu 6.000 toni Strumica tabak i Alijansa.

“Godinava proizvedov tri toni tutun, od koi 1,5 ton treba da gi otkupi Strumica tabak, a za eden ton imam dogovor

so Alijansa. Navistina imam proizvedeno pove}e tutun od lani, no ima i takvi koi dosega ne sadele tutun, a lani vlo`ile tolku trud koj nema da im bide zaslu`eno platen, bidej}i otkupnite kompanii ne si stojat na zborot i postojano ja menuvaat kvotata za potrebnata otkupna koli~ina”, veli Spase Bo`inovski, tutunar od Bitola.

Od otkupnata kompanija Strumica tabak velat deka go po~ituvaat Zakonot, so toa {to otkupuvaat tolku koli~ini kolku {to im treba i na toj na~in gi pravat dogovorite za otkup.

Od Tutunskiot kombinat vo Prilep potvrduvaat deka ima proizvoditeli koi nemaat sklu~eno nikakov dogovor so otkupnite firmi i sega protestiraat, bidej}i bez dogovor te{ko }e mo`at da ja postignat posakuvanata cena. Tutunskiot kombinat od Prilep ovaa godina }e otkupi samo 2.500 toni tutun.

Predvodnikot na protestite na tutunarite vo Bitola, Kiro Nedelkovski, veli deka kompaniite za otkup ka`uvaat edno, a pravat drugo. Zatoa,

akedonskata ekonomija do krajot na 2011 godina }e porasne za 3%, dodeka, pak, idnata godina mo`e da se o~ekuva porast na BDP od 4,5%, predviduva Svetskata banka vo svojot najnov izve{taj.

Globalnata ekonomija po~nuva da za`ivuva, no bavno.

Sepak, se o~ekuva soliden ekonomski rast do krajot na godinata. Svetskata banka procenuva deka globalniot BDP (meren spored pazarnite ceni i deviznite kursevi od 2005 godina), koj vo 2010 godina dostigna rast od 3,9%, godinava }e zabavi so stapka od 3,3%, a slednata godina mo`e da dostigne najmnogu 3,6%. Najdobri rezultati od 2010 godina se o~ekuvaat od zemjite vo razvoj, ~ii ekonomii najverojatno porasnale za 7%.

Godinava rastot kaj ovie zemji }e dostigne 6% i 6,1% vo 2012 godina. Tie }e prodol`at da go kompenziraat poniskiot rast kaj visokorazvienite zemji, koj za godinava e proektiran da dostigne 2,4%, a idnata godina 2,7%. Stranskite direktni investicii vo zemjite vo razvoj se zgolemija za skromni 16% vo 2010 godina, dostignuvaj}i 410 milijardi dolari otkako padnaa za 40% vo 2009 godina.

ZA 9% PORASNAA CENITE NA INDUSTRISKITE PROIZVODI roda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo dekemvri minatata godina porasnale za 9%, sporedeno so istiot period prethodnata godina, objavi Dr`avniot zavod za statistika.

Spored izve{tajot od Zavodot za statistika, zgolemuvaweto na cenite e kako rezultat na povisokite ceni na proizvodite vo grupata energija za 15,5%, potoa vo grupata intermedijarni proizvodi, osven energija, za 5,9%. Cenata na kapitalnite proizvodi porasnala za 3,2%, kaj trajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 8,6% i netrajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 4,6%.

Vo grupata elementi i materijali za vgraduvawe vo grade`ni{tvoto indeksot na proda`nite ceni e povisok za 5,4%.

Povisok indeks za 3% e zabele`an kaj sektorot vadewe rudi i kamen, za 9,3% kaj prerabotuva~kata industrija, a vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i topla voda indeksot e povisok za 7,8%.

P

tutunarite }e prodol`ele so protestite.

Spored porane{niot minister za zemjodelstvo Kiro Dokuzovski, problemot le`i i vo konjunkturata na tutunot kako berzanski proizvod. Vo nekoi godini mnogu se bara, no poslednava godina definitivno ne e edna od tie.

“Zakonot za tutun e obvrska i na dr`avata i na tutunarite, koi Vladata lo{o gi vospituva, pa, sega, za da ja opravda svojata lo{o sprovedena politika, }e udri po xebot na obi~nite gra|ani za da gi zadovoli tutunarite. No, i toa nema da bide dovolno, pa }e ostanat nezadovoleni i tutunarite i drugite gra|ani. Celata taa situacija samo go potvrduva faktot deka nie sme daleku od evropskiot pazar, bidej}i tamu se znae kolku koli~ini tutun se potrebni i kolku zakonski e dozvoleno da se sadi”, objasnuva Dokuzovski.

Toj potsetuva deka vo 1997 i 1998 godina nemalo subvencii i protesti, a se proizvele 32.000 toni tutun, nasprema 25.000 toni godinava.

CENITE NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI POVISOKI ZA 3,7% ndeksot na cenite vo zemjodelstvoto vo dekemvri 2010 godina, vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina, kaj inputot e zgolemen za 12,3%, a kaj autputot e zgolemen za 3,7%, objavi Dr`avniot zavod za statistika.

Spored podatocite, vo dekemvri 2010 godina, vo sporedba so dekemvri 2009 godina, indeksot na cenite na inputot za tekovno potro{eni sredstva vo zemjodelstvoto e zgolemen za 12,5%, dodeka, pak, indeksot na cenite na inputot na sredstva nameneti za investicii vo zemjodelstvoto porasnal za 5,2%.

Vo delot autput, vo dekemvri 2010 godina, vo sporedba so dekemvri 2009 godina, indeksot na cenite na proizvodite od rastitelno proizvodstvo porasnal za 3,8%, dodeka, pak, indeksot na cenite na proizvodite od dobito~no proizvodstvo porasnale za 3,1%.

I

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.392

MBI 10

MBID

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

OMB

2.575

116,32

2.555

116,30

2.372 2.352

116,28 2.535

116,26

2.332

116,24

2.515

2.312

116,22 2.495

2.292 2.272

116,20

2.475

05/01/11

07/01/11

09/01/11

11/01/11

13/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,18

05/01/11

07/01/11

09/01/11

11/01/11

13/01/11

05/01/1106/01/1107/01/1108/01/1109/01/11 10/01/11 11/01/11 12/01/11 13/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

CARINSKATA UPRAVA GI SUMIRA[E REZULTATITE OD MINATATA GODINA

ZA 10% POMALA NAPLATA NA CARINA Vo Carinata i godinava o~ekuvaat pomala naplata po osnova na carini, najmnogu poradi namaluvaweto na carinskite stapki na golem broj proizvodi i poradi toa {to industriskite proizvodi od godinava se uvezuvaat so nula carinska stapka

25%

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

AKCIJATA NA TOPLIFIKACIJA GO “PODGREA” BERZANSKIOT PROMET

od izvozot makedonskite kompanii lani go sprovele so lokalno carinewe

arinskata uprava minatata godina pribrala za 10% pomalku sredstva od naplata na carini vo sporedba so 2009 godina.

Direktorot na Carinskata Uprava, Van~o Kargov, sumiraj}i go srabotenoto od minatata godina, istakna deka lani uspeale da naplatat carini vo vrednost od pribli`no pet milijardi denari, dodeka pribranite sredstva po odnos na akcizi se vo vrednost od 13,5 milijardi denari. Kargov objasnuva deka pri~inata za namaluvaweto na sredstvata glavno se dol`elo na namaluvaweto na carinskite stapki za golem broj proizvodi, pred s$ na {e}erot. Naplatata na DDV bila pogolema od 2009 godina, {to, pak, od druga strana zna~elo deka e zgolemen obemot na uvozot.

“Za godinava povtorno imame namaluvawe na carinskite stapki. Za nekoi proizvodi tie padnaa na nula, {to zna~i }e ima namaleni prihodi i po taa osnova.

No, sepak, o~ekuvawata se deka }e ima zgolemeni

C

1.700

P

vozila bile odzemeni minatata godina poradi carinski, dano~ni i akcizni prekr{oci

ekonomski aktivnosti, a so toa i zgolemeni prihodi”, dodava Kargov.

Prviot carinik veli deka za cela 2010 godina bile uvezeni pove}e od 50.000 koristeni vozila, a samo 10.000 novi vozila. Vo poslednite tri meseci od lani prose~no se uvezuvale po okolu 2.500 polovni vozila, {to bilo pozitiven rezultat ako se zemelo predvid deka za cela 2009 godina se uvezle samo 3.000 koristeni vozila. Zakonot koj dozvoli vlez na postari vozila vo zemjava zna~e{e i zadol`itelno preregistrirawe na vozilata so stranski registarski tabli~ki, koi vo golem broj se vozea niz Makedonija, naj~esto so bugarski registarski tabli~ki. Iako minatata

o cena poniska za 0,7% vo odnos na prethodniot den, v~era bea istrguvani 2.621 akcija od Toplifikacija, pri {to be{e ostvaren promet od 8,6 milioni denari. So toa, duri 41% od vkupniot berzanski promet od 20,9 milioni denari se dol`i na trguvaweto so ovaa akcija i zabele`a rast od duri 39% vo odnos na 15 milioni denari realizirani vo sredata.

Akcijata na Toplifikacija v~era se trguva{e po prose~na cena od 3.300,8 denari od akcija, za razlika od sredata, koga po cena od 3.325 denari be{e ostvaren promet od 1,3 milioni denari.

Akciite i na ostanatite kompanii, za razlika od prethodnite denovi, dominiraa vo ramkite na berzanskoto trguvawe. So akcijata na Alkaloid be{e ostvaren promet od 3,5 milioni denari, pri {to bea istrguvani 876 akcii po prose~na cena od 4.040,8 denari za akcija. Promet od 1,1 milioni denari be{e ostvaren i so akciite na Komercijalna banka i Granit.

Obvrznicite, pak, trguvaweto go zavr{ija so daleku pomal promet vo odnos na

godina Carinata odzela 1.700 vozila zaradi carinski, dano~ni i akcizni prekr{oci, Kargov veli deka celta na ovozmo`uvaweto olesneti uslovi za uvoz na koristeni vozila bila najprvin da se vovede red, a ne da se kaznuvaat voza~ite. Toj se po`ali i deka imale problemi so proda`bata na zaplenetata stoka, {to se vr{ela po pat na aukcii.

“Vo carinskite depoa ima najmnogu zaplenet tekstil, obuvki i tehni~ka stoka, no ima i mnogu hemikalii koi se zapleneti pred 2000 godina. Tie se poseben problem, zatoa {to nivnoto uni{tuvawe ne e ednostavno i ~ini mnogu

pari“, veli Kargov. Tokmu od ovie pri~ini Kargov za godinava najavi kampawa koja }e gi educira decata od predu~ili{na vozrast za {tetnite posledici od falsifikuvanata roba. Za godinava Carinata najavi deka }e go menuva Zakonot za akcizi, koj bil donesen u{te vo vremeto koga akcizite gi napla}ala Upravata za javni prihodi, koj moralo da se usoglasi so evropskite direktivi.

Godinava }e se formiral i Komitet za kontrola i bezbednost, Komitet za upravuvawe so rizici, a od mart }e po~nele so izrabotka na softver za postignuvawe na interoperabilnost na podatocite so zemjite-~lenki na EU.

ovogodi{niot prosek. So obvrznici be{e ostvaren promet od 3,2 milioni denari. Najbarana povtorno be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija koja trguvaweto go zavr{i so promet od 2,8 milioni denari.

Zelenata boja i ponatamu dominira kaj berzanskite indeksi. Povtorno rast zabele`aa i trite indeksi.

Najgolem rast od 1,7% ima{e indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj trguvaweto go zavr{i na 2.565,55 indeksni poeni. Osnovniot indeks MBI10 ima{e rast od 1,42% na vrednost od 2.375,69%, a indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,05% na 116,31 indeksni poeni.

Trguvaweto so rast na cenata go zavr{ija duri 18 hartii od vrednost. Najgolem rast od 14,4% ima{e akcijata na Teteks od Tetovo. Pad na cenata ima{e kaj tri hartii od vrednost. Najgolem pad od 10,7% ima{e akcijata na Uni banka, akcijata na Prilepska pivarnica od 2,9%, a najtrguvanata akcija na Toplifikacija ima{e pad od 0,7%. Kaj ~etiri hartii od vrednost nema{e promena na cenata.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

47.000

Иново Статус Акции

18.027.998,25

1,16%

2,25%

-3,86%

1,25%

-14,62%

12.01.2011

3

79.310

KD Brik

33.449.653,03

4,41%

8,41%

11,49%

3,28%

15,96%

12.01.2011

2,76

723.698

KD Nova EU

27.020.222,09

3,17%

5,16%

4,29%

0,67%

-3,93%

12.01.2011

КБ Публикум балансиран

23.105.643,33

1,92%

3,62%

4,25%

1,46%

1,09%

12.01.2011

500,00

14,42

20.000

Стопанска банка Скопје

220,00

10

132.000

КЈУБИ Македонија Скопје

470,00

3,3

39.655,00 175,87

Тетекс Тетово

Реплек Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

13.01.2011

Име на компанијата Универзална Инвестициона Банка

Просечна цена (МКД)

Прилепска Пиварница Прилеп Топлификација Скопје 0 0

%

Износ (МКД)

490

-10,75

251.860

10000

-2,91

100.000

3.300,87

-0,73

8.651.579

0,00

0,00

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

13.01.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Топлификација Скопје

3300,87

-0,73

8.651.579

Алкалоид Скопје

4040,85

1,05

3.539.783

Име на компанијата

13.01.2011 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

13.01.2011

13.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.040,85

390,18

10,36

0,92

обични акции

6.804,29

341,43

19,93

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

52.533

6

267.671

127

-48,78 97,32

320.204

133

34,42

GRNT (2009)

3.071.377

552,09

105,83

5,22

0,55

обични акции

19.805

24

192,90

KMB (2009)

2.014.067

3.399,31

533,81

6,37

0,98

Вкупно Редовен пазар

19.805

24

192,90

MPT (2009)

112.382

24.926,92

/

/

0,69

REPL (2009)

25.920

39.655,00

5.625,12

7,05

0,79

SBT (2009)

389.779

3.004,85

211,39

14,21

0,68

3.399,31

1,74

1.155.765

STIL (2009)

14.622.943

175,87

0,11

1.590,44

2,46

Гранит Скопје

552,09

1,82

1.112.458

TPLF (2009)

450.000

3.300,87

61,42

53,75

0,97

Макстил Скопје

175,87

2,76

723.698

ZPKO (2009)

271.602

2.110,00

/

/

0,28

Комерцијална банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 13.01.2011)

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

DEJAN KALENIKOV SI DADE OSTAVKA VO ONE ejan Kalenikov, glavniot operativen direktor vo operatorot ONE, dade ostavka od svojata funkcija. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, Kalenikov od direktorskata funkcija zaminuva poradi li~ni pri~ini.

“Osobena ~est i zadovolstvo mi be{e {to vo izminative 19 meseci bev del od manaxerskiot tim na ONE i ja imav mo`nosta da sorabotuvam so isklu~itelni profesonalci. Voedno, im se zablagodaruvam na vrabotenite vo ONE i vo grupacijata na Telekom Slovenija za dosega{nata uspe{na sorabotka”, se veli vo obra}aweto na Kalenikov.

Vo juli 2002 godina Kalenikov ja prezede funkcijata glaven operativen direktor na Kosmofon, vedna{ otkako kompanijata se spoi so On net. Po prezemaweto na Kosmofon od Telekom Slovenija toj ostana

D

na direktorskata funkcija vo operatorot, koj podocna se rebrendira{e vo ONE. Zasega, od ONE ne soop{tuvaat koj }e go zameni Kalenikov na direktorskoto mesto Eden den prethodno, Telekom Slovenija, sopstvenikot na operatorot ONE, ja dokapitalizira{e svojata firma vo Makedonija. Spored objavata vo Centralniot registar na Makedonija, telekomunikaciskiot operator ONE ja zgolemi osnovnata glavnina za 156 milioni denari, odnosno za 2,5 milioni evra, a dokapitalizacijata ja izvr{ila Telekom Slovenija, koja od 2009 godina godina e sopstvenik na ONE, odnosno toga{en Kosmofon.

Telekom Slovenija minatata nedela, vo informacija na Qubqanska berza, objavi deka vrednosta na makedonskata kompanija Kosmofon (sega ONE)

bila preceneta pri kupuvaweto. Slovene~kiot Telekom kon krajot na mart 2009 godina na gr~ki Kosmote mu plati 190 milioni evra za kupuvaweto na Kosmofon i za proda`niot sinxir Germanos.

Vo soop{tenieto Upravniot odbor na Telekom Slovenija najavuva i restrukturirawe na ONE, {to vklu~uva namaluvawe na tro{ocite i toa ne samo vo Makedonija, tuku i vo Kosovo, kade {to go poseduva operatorot Ipko, a so cel ispolnuvawe na zacrtanite celi vo ovaa godina - planirana dobivka od 28 milioni evra.

KAKO POMINA TRGUVAWETO NA MAKEDONSKA BERZA VO 2010

PROMETOT PADNA ZA 13,2%, INDEKSOT MBI-10 IZGUBI 17%

17.03.2010 11

Najgolemi igra~i na Makedonskata berza minatata godina bea doma{nite investitori. Nivnoto prose~no u~estvo na stranata na proda`bata iznesuva{e 72%, a na kupovnata strana 77% METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

akedonskata berza minatata godina ja zavr{i so pad na prometot od 13,2% vo odnos na 2009 godina. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 na investitorite koi vlo`uvaa vo akcii na kompaniite od ovoj indeks im donese prose~na zaguba od 17%.

Pad od 1,4% bele`i i pazarnata kapitalizacija na Makedonskata berza.

Na po~etokot od minatata godina taa iznesuva{e 2,2 milijardi evra, a na krajot od godinata se spu{ti na 2,1 milijarda evra.

Vkupniot berzanski promet vo 2010 godina iznesuva{e 94,9 milioni evra, {to vo prosek zna~i okolu osum milioni evra mese~no, za razlika od 2009 godina, koga iznesuva{e 109,4 milioni evra, odnosno okolu devet milioni evra mese~no. Pove}e od 46%, odnosno 44 milioni evra od prometot se ostvareni na oficijalniot pazar.

Na redovniot pazar se realizira{e promet vo visina od devet milioni evra (9,5%), a preku bloktransakcii 41,1 milioni evra (43,3%). Na javnite berzanski aukcii im otpadnaa 0,7%, odnosno 662.000 evra.

Na mese~no nivo, najgolem promet od 37,6 milioni evra (39,65%) od vkupniot godi{en berzanski promet e ostvaren vo avgust, a najmal na po~etokot od godinata, odnosno vo januari, koga iznesuva{e 3,3 milioni evra, {to e 3,5% od vkupniot promet.

M

17%

iznesuva padot na MBI-10 vo 2010 vo odnos na 2009 godina

1,5

milijardi evra izgubija investitorite na Qubqanskata berza lani, kade {to prose~niot pad na cenite na akciite iznesuva{e 13,5%

DOMA[NITE INVESTITORI BEA GLAVNI Najgolemi igra~i na Makedonskata berza bea doma{nite investitori.

Nivnoto prose~no u~estvo na stranata na proda`bata iznesuva{e 72%, a na kupovnata strana 77%.

Strancite prose~no u~estvuvaat so 25,5% vo trguvaweto i na kupovnata i na proda`nata strana.

Najaktivni bea vo oktomvri, koga nivnoto prose~no u~estvo vo berzanskoto trguvawe iznesuva{e 50%.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10, koj ima{e pad od 17%, godinata ja zavr{i na vrednost od 2.278,92 indeksni poeni, za razlika od 2.751,88 indeksni poeni na krajot od 2009 godina.

Akciite na kompaniite od ovoj indeks bea najinteresni za investitorite.

Predvodnik e Komercijalna banka, so ostvaren promet od 11,2 milioni evra.

Nejzinata akcija be{e najtrguvana me|u tie {to go ~inat MBI-10, no i vo odnos na drugite akcii, ako se izzeme prometot od okolu 35 milioni evra realiziran so blok-

NAJTRGUVANI 5 AKCII OD MBI10 VO 2010 GODINA Prose~na Prose~na cena cena 2010 2009

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

3.239,93

2.800,00

15,71

11,20

11,30

-0,88

3.912,93

4.740,70

-17,46

4,90

6,40

-23,44

530,00

744,12

-28,77

2,80

3,80

-26,32

23.833,30

37.000,00

-35,59

1,60

2,90

-44,83

3.296,29

4.700,00

-29,87

1,50

2,10

-28,57

Granit Makpetrol Toplifikacija

transakcija na akcii od Stopanska banka. Akciite na Komercijalna banka i na R@ Ekonomika se edinstvenite na Makedonskata berza ~ii ceni porasnaa minatata godina. Cenata na akcijata na Komercijalna se zgolemi za 15,7%, od 2.800 na 3.239,9 denari, a na R@ Ekonomika za 9,5%, od 63 na 69 denari za akcija. Najgolem cenoven pad bele`i akcijata na Tutunski kombinat od Prilep i toa za 70%, od 500 na 150 denari za akcija.

“Generalno, investitorite izgubija minatata godina.

Ova se odnesuva na tie koi kupuvaa i prodavaa vo 2010 godina. Toa go poka`uva i dvi`eweto na indeksite. Se razbira, ima i investitori koi dobija. Dali nekoj trguval

so zaguba ili dobivka najmnogu zavisi od toa vo koj period se steknal so akcii.

Ako nekoj kupil akcii, da re~eme, vo 2004 godina i gi prodal minatata godina, sigurno deka ostvaril dobivka”, veli Marjan Popovski, direktor na brokerskata ku}a Novi Triglav.

PORASNA SAMO INDEKSOT NA OBVRZNICI Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID isto taka zabele`a pad od 19%, spu{taj}i se na vrednost od 2.458,58 indeksni poeni na krajot od minatata godina.

Indeksot na obvrznici OMB be{e edinstveniot koj godinata ja zavr{i so rast na svojata vrednost od 5,5% na 116,13 indeksni poeni.

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,73%

3,57%

4,34%

5,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5055

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

47,4104

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,9649

Швајцарија

франк

48,7288

Канада

долар

48,1113

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,9579

61,65

47,2

74,2

48,5

во денари

Извор: НБРМ

% na promena

Alkaloid

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА

Promet 2010 Promet 2009 vo mil. vo mil. evra evra

Komercijalna Banka

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

% na promena

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

BROKERITE NA STOPANSKA BANKA SO NAJGOLEM PROMET Direkcijata za hartii od vrednost na Stopanska banka 2010 godina ja zavr{i so najgolem promet od 73,5 milioni evra blagodarenie na blok-transakcijata so akcii na bankata. Od drugite brokerski ku}i, najgolem promet od 26,5 milioni evra ostvari Ilirika investments, a sleduva Direkcijata za hartii od vrednost na Komercijalna banka so promet od 23 milioni evra.

“Glavna pri~ina za rastot na ovoj indeks e sigurnosta na obvrznicite.

Naj~esto, koga cenite na akciite pa|aat, investitorite odlu~uvaat da investiraat vo posigurni instrumenti, kako {to se obvrznicite. Ottuka, sosema e normalno {to indeksot na obvrznici bele`i rast.

Sepak, ova ne e nekoe pi{ano pravilo, pa mo`ni

se i isklu~oci od vakvoto dvi`ewe”, veli Popovski.

Na klasi~noto trguvawe na Makedonska berza be{e ostvaren promet od 53,1 milioni evra, od koj 36% e ostvaren so obvrznici.

Vkupno se istrguvani obvrznici vo vrednost od 19 milioni evra. Vo 2009 godina vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 9,3 milioni evra.

Fokus

12

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

GERMANIJA NA UDAR NA ME\UNARODNITE OBVINITELI

MITO I KORUPCIJA JA NAGRDUVAAT SLIKATA ZA GERMANSKITE BIZNIS -GIGANTI VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk celeska@kapital com mk

ako globalno poznata kako ekonomski motor na Evropa, a voedno i po kvalitetot na svoite proizvodi, vo Germanija biznis-sektorot se soo~i i so ne taka rozova slika. Izminatite nekolku godini, Germanija ja tresat niza skandali, a sekoj od niv e povrzan so nekoj svetski poznat industriski ili finansiski gigant. Iako denes se smeta deka korupcijata vo Germanija e na minimalno nivo, sepak, poslednite aferi go rasipuvaat vpe~atokot.

Germanija e na 14 mesto od 180 zemji vo izve{tajot na Transparency International za indeksot na percepcii za korupcija.

Borbata na Germanija protiv globalnata korupcija po~na vo 1999 godina so ratifikacija na dogovorot protiv korupcija na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Pred toa, germanskite kompanii ~esto pati mo`ea da tvrdat deka potkupot na stranskite oficijalni pretstavnici pretstavuva samo dano~no odbivawe.

Se ~ini deka korupcijata e kriminal koga vklu~uva iljadnici evra, samo biznis koga vklu~uva milijardi evra, a dobra delovna praktika koga germanskite kompanii gi pla}aat svoite kazni otkako } e bidat fateni na delo.

Sepak, edno e sigurno - skandalot so elektronskiot i in`enerskiot konglomerat Simens od pred tri godini, koj ostavi najgolema traga vo biznis-istorijata na ovaa zemja, ne e edinstven, bidej}i tuka se i skandalite koi posledovatelno nastanaa vo Doj~e bank, Doj~e telekom i germanskata filijala na Hjulit pakard. “Ponezabele`itelni” se aferite vo Folksvagen, Dajmler, Infineon, Opel...

DOJ^E TELEKOM I SOMNE@ ITE ZA PODMITUVAWE Poslednata vest od ovie skandali e deka germanskoto obvinitelstvo ja sopre istragata protiv ~elnikot na Doj~e telekom, Rene Oberman, so obrazlo`enie deka “ne se

I

BORO MIR^ESKI orane{niot ~len na upravniot odbor i direktor na bavarskata banka BaernLB, Gerard Gribkovski, minatata sreda be{e uapsen od germanskata policija poradi zatajuvawe danok i somnitelni finansiski transakcii vredni pove} e od 50 milioni dolari. Vo celiot slu~aj e vme{an i porane{niot sopstvenik na avtomobilskite trki na Formula 1, Berni Eklston. Germanskoto Javno obvinitelstvo go tovari Gribkovski i za proda`bata na akciite na F1 vo 2005 godina, koi bea vo sopstvenost na mediumskiot magnat Leo Kirh.

Spored Obvinitelstvoto i brojni analiti~ari, Gribkovski gi prodal akciite na F1 za mnogu pomalku pari od vistinskata berzanska vrednost. Aferata se odnesuva na somnitelna transakcija vredna 50

P

Germanskoto obvinitelstvo ja sopre istragata protiv ~elnikot na Doj~e telekom, Rene Oberman, so obrazlo`enie deka ne se potvrdeni po~etnite somne`i za podmituvawe na Balkanot. potvrdeni po~etnite somne`i za podmituvawe na Balkanot”.

Germanskoto obvinitelstvo vo Bon ja sopre istragata poradi nedostig od dokazi vo istragata protiv izvr{niot direktor Oberman.

Obvinitelstvoto pokrena istraga protiv osum lu|e, vklu~uvaj}i go i Oberman, na barawe na amerikanskata vlast, koja gi ispituva{e slu~aite za podmituvawe vo Makedonija i vo Crna Gora.

Vo ramkite na istragata, vo avgust be{e pretresen domot na Oberman i bea konfiskuvani golem broj dokumenti. Glavniot direktor na Doj~e telekom, Manfred Balc, vo septemvri izjavi deka ovoj slu~aj se temeli na somne`ite za podmituvawe na politi~ari i slu`benici vo Makedonija i Crna Gora. Oberman be{e obvinet deka na sostanok so izvr{niot direktor na Maktel vo 2005 godina odobril

isplata na dividenda pod uslov na ostanatite kompanii da im se blokira pristapot na makedonskiot telekomunikaciski pazar, pojasnija od Doj~e telekom.

Kancelarijata na dr`avnoto obvinitelstvo vo Bon toa go povrzuva so navodnoto pla}awe mito, {to go pravele treti strani. Glavniot advokat na Doj~e telekom potvrdi deka dvajcata direktori se sretnale vo 2005 godina i deka nivnata sredba bila neformalna.

DOJ^E BANK PLATI ZA GRE[KA OD PRED OSUM GODINI Najmo}nata germanska banka, Doj~e bank, minatiot mesec se soglasi da & plati 553,6 milioni dolari na amerikanskata Dano~na uprava za taa da se otka`e od tu`bata protiv bankata za nejzina navodna vme{anost vo finansiska izmama vo periodot me|u 1996 i 2002 godina. Preku istragata, ameri-

Najmo}nata germanska banka, Doj~e bank, minatiot mesec se soglasi da & plati 553,6 milioni dolari na amerikanskata Dano~na uprava za taa da otstapi od tu`bata poradi navodna vme{anost na bankata vo finansiska izmama vo periodot me|u 1996 i 2002 godina. kanskoto pravosudstvo nastojuva{e da doka`e vo koja mera Doj~e bank u~estvuvala vo razmenata na transakcii od fiskalna priroda, ostvareni vo korist na klientite, soop{ti germanskata banka.

Vo seto toa bila zame{ana filijalata na Doj~e bank vo SAD, Bankers Trust, koja germanskata grupacija povtorno ja kupi vo 1999 godina. Bankers Trust vo slu~ajov im pomagala na klientite vo finansiskite izmami.

“Doj~e bank e zadovolna {to ovaa istraga, koja se odnesuva na transakciite izvr{eni pred osum godini,

SIMENS SO NAJGOLEMA KORPORATIVNA KORUPCIJA

Mo`e da se ka`e deka koruptivniot skandal na Simens, koj pred tri godini ja zatrese Germanija, ostavi najgolem pe~at vo germanskata biznis-zaednica, a se prelea od Grcija do Nigerija. Skandalot se slu~i poradi somnitelni transakcii vo iznos od 1,3 milijardi evra, koi glavno slu`ele za mito na nadvore{nite pazari.

Germanskoto obvinitelstvo sprovede istraga protiv okolu 300 osomni~eni, me|u koi bea i ~etiri porane{ni ~lenovi na upravata na Simens.

sega zavr{i”, velat od bankata.

Od 2002 godina germanskata banka nastojuva “striktno da gi primenuva zakonite i da raboti na zajaknuvawe na eti~kite kriteriumi”. Spored dogovorot napraven so amerikanskite obviniteli i Dano~nata uprava, germanskata banka nema da bide tu`ena za u~estvo vo sozdavawe na 15 dano~ni zasolni{ta, vo koi bile vklu~eni pove}e od 2.100 klienti, vklu~uvaj}i gi i tie napraveni vo smetkovodstveniot oddel na KPMG i sega ve}e nepostoe~kata advokatska firma Xenkens i Gilhrist (Jenkens & Gilchrist).

Spored soop{tenieto, klientite na bankata gi upotrebuvale transakciite za da generiraat pove} e od 29 milijardi dolari preku la`ni dano~ni beneficii, naj~esto prika`uvaj}i zagubi. Sumata od 553,6 milioni dolari gi vklu~uva vkupnite nadomestoci koi bankata gi sobrala za ovoj period, danocite i kamatite koi Dano~nata uprava na SAD ne bila vo mo`nost da gi naplati, kako i gra|anskata kazna od pove}e od 149 milioni dolari. Doj~e bank naglasi deka prethodno donela “soodvetni odredbi” za ispla}awe na celiot iznos na kaznata i deka

ISTRAGA "TE[KA" 50 MILIONI DOLARI

I “KRALOT” NA FORMULA 1 “VLETA” VO KORUPCISKI SKANDAL VO GERMANIJA Porane{niot direktor na bavarskata banka BaernLB, Gerard Gribkovski, e obvinet za somnitelni transakcii od 50 milioni dolari, la`irawe na finansiski podatoci i potcenuvawe na berzanskata vrednost na del od akciite na Formula 1 milioni dolari, koi bile prefrleni na smetkata na avstriskata fondacija Zonen{ajn, ~ij sopstvenik e Gribkovski. Preku banka od britanskite Devstveni Ostrovi e prefrlen eden del od parite, a ostatokot e prefrlen od banka vo Mavricius. [to e toa {to go vklu~uva i liderot na Formula 1 vo korup-

ciskiot skandal? Gribkovski dolgo vreme bil na ~elo na bankata, koja stana glaven akcioner vo Formula 1. Vo me|uvreme, bankata mu dodeli zaemi od milijardi dolari na Leo Kirh za kupuvawe akcii vo F1, no toj za brzo vreme uspea da bankrotira. Poradi toa, vo 2005 godina Gribkovski be{e primoran da gi prodade akciite

na Kirh. CVC kapital partner, britanska finansiska grupacija, stana noviot sopstvenik na akcii vo F1. Gribkovski ja odbra ovaa kompanija poradi vrskite koi kompanijata gi ima{e so Berni Eklston, so {to mu se zagarantira negovoto direktorsko mesto na F1.

Vo isto vreme, Eklston prodade 75% od SLEK, marketing-kompanijata na

500

milioni evra godi{no tro{at Tojota i Ferari za F1 trkite

F1, so {to uspea da zaraboti 2,7 milijardi dolari.

Obvinenieto za zatajuvawe danok e posledica na la`iranite finansiski podatoci za delovnoto rabotewe na BaernLB i prikrivaweto na somnitelnata transakcija od 50 milioni dolari. Dokolku transakcijata bila prijavena, Gribkovski trebalo da plati danok vo Germanija i vo

2

no.

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Se ~ini deka korupcijata e kriminal koga vklu~uva iljadnici evra, samo biznis koga vklu~uva milijardi evra, a dobra delovna praktika koga germanskite kompanii gi pla}aat svoite kazni otkako }e bidat fateni na delo.

Sepak, edno e sigurno - skandalot so elektronskiot i in`enerskiot konglomerat Simens od pred tri godini, koj ostavi najgolema traga vo biznis-istorijata na ovaa zemja, ne e edinstven, bidej}i tuka se i skandalite koi posledovatelno nastanaa vo Doj~e bank, Doj~e telekom i germanskata filijala na Hjulit pakard. “Ponezabele`itelni” se aferite vo Folksvagen, Dajmler, Infineon, Opel... toa nema da vlijae vrz sega{niot neto-prihod.

KORUPCIJATA NA HJULIT PAKARD SE KONCENTRIRA VO GERMANIJA Istragata za korupcija {to ja sprovedoa amerikanskite regulatori vo Hjulit pakard (HP) poka`a deka celiot skandal po~nal vo germanskata filijala na ovoj amerikanski gigant, a potoa se ra{irila niz drugite evropski zemji.

Od Hjulit pakard soop{tija deka ja prodol`uvaat sorabotkata so amerikanskite obviniteli i germanskata vlast gi razgleduva tvrdewata deka vrabotenite vo podru`nicata na HP platile mito za da go dobijat dogovorot za obezbeduvawe kompjuterski sistem na Ruskata vladina agencija vo periodot me|u 2001 i 2006 godina.

Momentalno, istraga se sproveduva vo filijalite na HP vo Avstrija, Srbija, Holandija i vo Rusija.

Po istragata na germanskata vlast, amerikanskoto Ministerstvo za pravda i Komisijata za hartii od vrednost po~naa svoja istraga za toa dali HP go prekr{ila zakonot vo SAD, koj im zabranuva na amerikanskite kompanii da pravat biznis vo stranstvo.

SKANDALI VO GERMANSKATA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA Na listata mo`e da se vklu~at i “ponezabele`anite” skandali vo Ford, Folksvagen, Dajmler, Infineon, Doj~e ban (Deutche Bahn), Opel, Linde i Ratiofarm. Ovie kompanii vo poslednite nekolku godini bea pod istraga zaradi “somnitelni praktiki”, vo koi menaxmentot ili celosno u~estvuval ili ni{to ne znael.

Vo april minatata godina Dajmler se soglasi da isplati 185 mil-

ioni dolari poradi korupciski skandal. Kompanijata, koja e sopstvenik i na Mercedes benc, prizna pred amerikanskiot sud deka platila desetici milioni dolari za mito na stranski vladini pretstavnici vo najmalku 22 zemji. Po ovoj skandal, vo Dajmler se slu~i celosna smena vo rakovodstvoto, a gigantot veti pred sudot deka }e go promeni na~inot na rabota.

Ne mo`e, a da ne se spomene i skandalot vo germanskata podru`nica na Ford.

Minatiot mesec stotina policajci upadnaa vo kancelariite na Ford motor-Germanija, vo fabrikata vo Keln i vo nekolku sosedni gradovi. Spored obvinitelot Kristina Polen, stanuva zbor za

korupciska {ema vo koja bile vme{ani individualni rabotnici, dostavuva~i, koi zaedno naizmeni~no primale i davale mito. Ovaa istraga s$ u{te e vo tek. Dokolku ovie vraboteni samo davale potkup, a ne primale, s$ }e be{e vo red do pred desetina godini, bidej}i do 1997 godina mitoto vo Germanija, plateno duri i na stranski funkcioneri od germanski firmi, be{e oslobodeno od danok.

Ne{to sli~no mu se slu~i i na avtomobilskiot proizvoditel Folksvagen, kade {to neodamna poradi mito bea osudeni dvajca top-menaxeri od Germanija, kako i eden sindikalen lider, koi voedno bea vme{ani i vo seksskandal.

VO F1 RAZO^ARANI

Bavarskata banka BaernLB, ~ij direktor e glavniot osomni~en vo korupciskiot skandal Avstrija. Nitu direktorot na bankata, nitu negovata odbrana davaat kakva bilo izjava za obvinenijata za mito i korupcija.

Vo 2006 godina bavarskata banka prijavila edna milijarda dolari za proda`ba na akciite na Kirh i zgolemuvawe na godi{niot prihod od 328 milioni dolari, kako posledica na ostvareniot dogovor. Ova se edinstvenite podatoci koi mo`at

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI

BERNARD EBERS: NEKOGA[ BIZNIS ELITA, DENES DEL OD ZATVORSKATA EKIPA direktor na nekoga{niot teleko Izvr{niot munikaciski gigant Vorldkom, Bernard Ebers, poradi pronevera na 11 milijardi dolari }e ostane "zad re{etki" do 2031 godina. Od vtora na listata so najdobri kompanii vo Amerika, Ebers ja uni{ti Vorldkom vo 2002 godina, proglasuvaj}i bankrot

ene{nata divizija na najgolemata amerikanska telekomunikaciska kompanija Verizon, MCI, be{e edna od retkite kompanii koja pomina niz site fazi na eden cikli~en ekonomski proces. Od nejzinoto osnovawe vo 1983 godina, pa s$ do 2002 godina, kompanijata uspea da se pro{iri, da ostvari milijarderski profiti, da do`ivee "skandal" od ogromni razmeri, da bankrotira, za na kraj povtorno da se vrati na vrvot na amerikanskiot telekomunikaciski pazar.

Vorldkom se osnova vo 1983 godina pod imeto Long distans diskaunt servis (LDDS), za vo 1995 godina da se preimenuva.

Pove}e od 15 godini so nea rakovode{e Bernard Ebers, koj uspea da go "izgori" bogatstvoto koe kompanijata go stekna za svoeto 19-godi{no rabotewe.

Za prv pat, Vorldkom se pojavuva na berzata vo 1989 godina, a najgolemite profiti gi ostvaruva vo vtorata polovina od 90-te godini od minatiot vek.

Koga ja po~na svojata direktorska kariera, Ebers ja menaxira{e kompanijata so edna glavna ideja - da ostvari rast preku akvizicija na pomalite konkurenti. Za vreme na razvojot kompanijata kupi okolu 70 pomali kompanii. Sekoja akvizicija be{e finansirana od porastot na akciite vo kompanijata, predizvikan od prethodnata akvizicija.

Na po~etokot na noviot milenium li~noto bogatstvo na izvr{niot direktor Ebers dostigna 1,4 milijardi dolari, a kompanijata uspea da "natrupa" okolu 30 milijardi dolari dolgovi. Ova be{e edna od glavnite pri~ini poradi koja vo 2002 godina amerikanskoto Javno obvinitelstvo povede istraga za finansiskoto rabotewe na Vorldkom. Izmamata na Ebers uspea da ja bankrotira kompanijata u{te vo 2002 godina, koga za prv pat be{e objaven skandalot.

Samo nekolku meseci pred obelodenuvaweto na skandalot Ebers podnese ostavka od funkcijata izvr{en direktor na Vorldkom.

Vo 2000 godina toj po~na da gi namaluva finansiite za odr`uvawe i razvoj na telekomunikaciskite uslugi i prestana da investira vo modernizacija na opremata. Za da gi namali tro{ocite otpu{ti pove}e od 400 rabotnici. Poradi toa, Javnoto obvinitelstvo go obvini i za namerno planirawe

D Dajmler, koj e sopstvenik i na Mercedes benc, pred amerikanskiot sud prizna deka platil desetici milioni dolari za mito na stranski vladini pretstavnici vo najmalku 22 zemji.

da & pomognat na odbranata na Gribkovski na pretstojnoto sudewe.

Spored obvinitelite, korupciskiot skandal mo`e za mnogu brzo vreme da "procveta". Tie podnesoa u{te edno obvinenie protiv nekolku direktori na BaernLB. Tie se obvineti deka isplatile premnogu pari za kupuvawe na nivniot konkurent, Hipo alpe adria. Glaven osomni~en vo ovoj slu~aj e porane{niot direk-

Najgolemite avtomobilski proizvoditeli bea razo~arani od nekolku potezi na Eklston vo istorijata na F1. Tie pobaraa pogolema transparentnost pri delovnoto rabotewe na F1. Besni od faktot deka i pokraj proda`bata na akciite na drugi kompanii, Eklston ostana na ~elo na F1, nekolku kompanii grupno go prekinaa u~estvoto vo trkata. Poradi toa, F1 dobi konkurencija i tie ja osnovaa Grand pri vorld ~empion{ip. tor na BaernLB, Verner [mit.

Edinstvenata li~nost koja Javnoto obvinitelstvo ja odmina vo ovoj slu~aj e liderot na F1, Eklston.

Gribkovski, pak, e vo pritvor vo germanskiot zatvor [tadelhajm.

13

na finansiskata izmama i bankrotiraweto na telekomunikaciskiot gigant. Obvinenieto be{e dopolneto so la`iraweto na li~nata finansiska sostojba, koja glavno se sostoela od akciite na Vorldkom koi gi poseduval Ebers, kako i zaemot od 400 milioni evra koj sam si go dodelil od kompaniskite pari.

Glaven vinovnik za donesuvaweto na kone~nata presuda vo obvinenieto na Ebers be{e svedo~eweto na kratkotrajniot direktor na Vorldkom, Salivan, koj go nasledi Ebers. Iako Javnoto obvinitelstvo podnese krivi~na prijava i protiv nego, finansiskiot direktor na kompanijata, Skot Salivan, odlu~i da svedo~i protiv Ebers, so nade` deka }e uspee da ja namali sopstvenata kazna zatvor koja mu se zakanuva{e.

Po pove}e od dve godini ispituvawa, Obvinitelstvoto go otkri najgolemiot "korporativen skandal" vo SAD, "te`ok" pove}e od 11 milijardi amerikanski dolari.

Obvinet za smetkovodstvena izmama, zagovor, izmama so hartii od vrednost i la`irawe na bankarskite podatoci, Ebers zaraboti 25 godini kazna zatvor.

"Ova e ogromen pridones za vladinata kampawa protiv korporativnite izmami", izjavi Orin Snajder,toga{niot amerikanski javen obvinitel.

Presudata za izmamata vo Vorldkom se donese samo dva dena pred po~etokot na sudskiot slu~aj za prethodnoto obvinenie, koe investitorite go podnele do wujor{kiot sud protiv nekolku investiciski banki. No, slu~ajot be{e zatvoren za brzo vreme, bidej}i investitorite i bankite postignaa spogodba vredna ~etiri milijardi dolari. Me|u obvinetite banki se najdoa i dobropoznatite Amerikanska banka, Sitigrup i Doj~e bank.

Ona {to e pozitivno vo celata "prikazna" e faktot deka po samo dve godini od objavuvaweto na bankrotot na Vorldkom vo 2002 godina, preimenuvana vo MCI, kompanijata povtorno uspea da ja zgolemi svojata berzanska vrednost.

Denes taa e sostaven del od amerikanskiot lider vo telekomunikaciski uslugi Verizon, koja ja kupi nekoga{nata vtoroplasirana kompanija vo Amerika, MCI, za samo 7,6 milijardi dolari. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

DUHOT NA BIZNISOT Koga

stanuva zbor za bilateralnata ekonomska sorabotka me|u Makedonija i Hrvatska, osven toa {to nivnite odnosi dogovorno se me|u najsredenite vo regionot, s$ u{te ne e postignato posakuvanoto nivo. Na ova treba da go dodademe i faktot deka me|u dvete dr`avi s$ u{te postojat kvoti za odredeni proizvodi, {to e sprotivno so duhot na CEFTA dogovorot, ~ii potpisnici se i Hrvatska i Makedonija pre~ki se merki {to se vo fokusot na vladinata politika za da se kreiraat ednakvi mo`nosti za ekonomski rast.

Poslednava finansiska kriza uka`uva na potrebata za kontinuirana primena na vnimatelni merki, naso~eni kon srednoro~ni proekti. Krizata be{e test koj treba{e da poka`e dali Makedonija e podgotvena da se odnesuva disciplinirano, so primena na mudra makroekonomska politika. Brzata i pravovremena reakcija vo tekot na krizata i uspe{noto odr`uvawe na monetarnite celi poka`uvaat deka uspe{no go pominavme testot.

Dokaz za ovoj zaklu~ok e i Forbsovoto rangirawe na Makedonija na 36 mesto vo konkurencija na 100 zemji i toa vrz osnova na uslovite za vodewe biznis. ]e ja prenesam nivnata ocenka, koja to~no ja objasnuva finansiskata situacija vo poslednite dve godini: “Na po~etokot od svetskata ekonomska kriza Makedonija se soo~i so namaluvawe na

snovna cel na Vladata na Republika Makedonija poslednite dve godini be{e preku revidirawe na fiskalnata politika i protivkriznite merki da gi olesni posledicite od svetskata ekonomska kriza. Aktivnostite vo sledniov period }e bidat naso~eni kon odr`uvawe na strate{kite prioriteti, koi se odnesuvaat na ekonomskiot rast i konkurentnosta, zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost i `ivotniot standard.

Prioritetno e i podobruvawe na biznis-klimata, kako i zgolemuvawe na investiciskata i energetskata efikasnost.

2011 mo`eme da ja nare~eme godina na postepen razvoj i pridvi`uvawe na investiciite. Osnovata za toa e predvidena vo buxetot preku proekciite za rast na kapitalnite investicii od duri 29%.

Unapreduvaweto na biznisklimata i otstranuvaweto na administrativnite

O

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

stranskite investicii i kreditiraweto, kako i so pad na trgovskata razmena. Finansiskiot sistem ostana stabilen.

Makroekonomskata stabilnost be{e odr`uvana so dobroplaniranata makroekonomska politika, koja vlijae{e na odr`uvaweto na doma{nata valuta”.

So cel da se podobrat direktnite stranski investicii, ekonomskata programa na Vladata na Republika Makedonija opfa}a niza olesnuvawa na dano~niot sistem, edno{alterski sistem na uslugi, pa s$ do t.n. ekonomski promotori i ekonomska diplomatija.

Ulogata na promotorite, vo smisla na prezentacija na li~nata finansiska karta na Republika Makedonija, kako {to se isklu~itelno niski danoci, mali proizvodni tro{oci, evtina i kompetentna rabotna sila, kako i intenzivna promocija na dr`avata vo stranstvo, }e pridonesat za pogolem interes na stranskite investitori koi baraat novi investiciski destinacii.

Republika Makedonija, O

G

L

A

S

kako zemja-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, e korisni~ka na pretpristapnite programi na EU od prvata generacija, pa s$ do najnovata pretpristapna programa IPA. Mo`nosta za iskoristuvawe na okolu 622 milioni evra od sredstvata na IPA fondovite do 2015 godina & dava {ansa na na{ata ekonomija da stane pokompetitivna na evropskiot pazar i da izgradi podobra biznisklima za investicii. Toa {to mora da se napravi e da se podigne efikasnosta na iskoristuvawe na tie sredstva, a ulogata na dr`avata vo toa, sekako, e mnogu va`na.

So voveduvawe na pretpristapnite programi za pomo{, vovedeni se i evropski pravila za upravuvawe so javnite finansii, problem {to be{e prisuten vo izminatiot period. Koga stanuva zbor za bilateralnata ekonomska sorabotka me|u Makedonija i Hrvatska, osven toa {to nivnite odnosi dogovorno se me|u najsredenite vo regionot, s$ u{te ne e K

O

M

E

R

DAN^O MARKOVSKI, ambasador na Republika Makedonija vo Republika Hrvatska

postignato posakuvanoto nivo. Osnovniot problem vo ponatamo{noto unapreduvawe na sorabotkata treba da go barame vo nedostigot od sorabotka me|u instituciite na sistemot, osobeno me|u lokalnite samoupravi na dvete zemji. Tie ne go sledat duhot na biznis-interesot na svoite kompanii, a nedostiga i sorabotka me|u konkurentnite podra~ja– regioni. Na ova treba da go dodademe i faktot deka me|u dvete dr`avi s$ u{te postojat kvoti za odredeni proizvodi, {to e sprotivno na duhot na CEFTA dogovorot, ~ii potpisnici se i Hrvatska i Makedonija.

Fakt e deka izminatite nekolku godini e ostvaren zna~aen ~ekor vo povrzuvawe na okolu 60 mali i sredni kompanii, otvorawe stopanski pretstavni{tva i proizvodni pogoni, {to e pozitivno. Me|utoa, se nametnuva neophodnosta od barawe novi oblici na C

I

J

A

L

E

N

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI

FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

sorabotka, koi podrazbiraat zaedni~ki pristap na treti pazari.

Koga stanuva zbor za regionot, razvojot na ekonomskata sorabotka }e zavisi od ponatamo{noto podobruvawe na politi~kite odnosi, prakticirawe na evropskite na~ela na vladeewe na pravoto i odlu~na borba protiv site oblici na korupcija.

Pritoa, me|usebnoto povrzuvawe vo podra~jata od zaedni~ki interes }e bide od isklu~itelna korist, imaj}i ja predvid kompatibilnosta na industriskiot potencijal na dvete dr`avi.

Od isklu~itelna va`nost e da se napravi napor za povtorno vra}awe na kompaniite na pazarot na koj nekoga{ bile prisutni.

Ekonomskiot razvoj mo`e da bide odr`liv ako se zasnova na ednakvi uslovi i za stranskite i za doma{nite investitori.

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

GERMANSKI GRAMER INVESTIRA MILION EVRA VO SRBIJA ermanskiot proizveduva~ na sedi{ta za vozila, Gramer, planira da investira 1,07 milioni evra i da vraboti novi 211 rabotnici vo Aleksinac, Srbija.

Kako {to najavi srpskoto Ministerstvo za ekonomija, ovoj proekt na pro{iruvawe na fabrikata vo Aleksinac,

G

Vladata na Srbija }e go poddr`i so 844.000 evra, odnosno 4.000 evra za otvoreno rabotno mesto.

Proektot opfa}a adaptacija na objektot, modernizacija na infrastrukturata i kupuvawe oprema za zgolemuvawe na proizvodstvoto i skladirawe na materijali i delovi koi

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

ZGOLEMEN PROMETOT NA PATNICI NA HRVATSKITE AERODROMI

}e se vgraduvaat vo novi modeli na avtomobili.

Ova e vtorata faza od investiraweto na germanskata kompanija Gramer vo Srbija, velat od Ministerstvoto.

Gramer, inaku, gi opremuva vozilata "audi", "BMV", "folksvagen", "seat", "{koda", "opel", "saba", "ford" i "tojota".

rometot na patnici na hrvatskite aerodromi vo 2010 godina porasnal za 5,78% vo odnos na 2009 godina i zabele`ani se 5,18 milioni patnici, poka`uvaat podatocite na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

Najgolem porast na prevezeni patnici zabele`uva zadarskiot aerodrom, za 30,36%. Na aerodromot vo

P

Dubrovnik, brojot na patnici e zgolemen za 13,32%, na 1,25 milioni, a preku splitskiot aerodrom pominale 1,18 milioni patnici, {to e porast za 9,98% na godi{no nivo. Najgolemiot hrvatski aerodrom, zagrepskiot, lani zabele`al 2,06 milioni patnici, {to e za samo 0,55% pove}e od 2009 godina.

Vo tekot na minatata

godina, pet aerodromi vo Hrvatska u~estvuvale vo avionski prevoz na stoka.

Najmnogu tovar e prevezen preku zagrepskiot aerodrom, 8.156 toni, so pad od 18,97% vo odnos na 2009 godina. Pad vo prevozot na stoka bele`at i aerodromite vo Split za 12,6%, Dubrovnik za 21,27%, Pula za 23,12%, a Zadar za 97,1%, na 9,7 toni.

KOI SE NAJMO]NITE LU\E VO SRBIJA?

PINK MU GO DONESE PRVOTO MESTO NA @EQKO MITROVI]

Ubedlivo i bez konkurencija, na prvoto mesto se nao|a @eqko Mitrovi}, ~ovek koj go poseduva TVcarstvoto Pink, kako i izdava~ki ku}i, fabriki, aviokompanija...

ELENA JOVANOVSKA

rpskiot dneven vesnik “Blic” objavi lista so najmo}nite lu|e vo mediumskiot prostor vo Srbija. Kriteriumite po koi se vodele vo sostavuvaweto na listata se lesnotijata na ostvaruvawe na celite, prepoznatlivosta vo javnosta, finansiskoto i politi~koto vlijanie, li~niot avtoritet i renometo na mediumot koj go pretstavuva i li~nata harizma. Ubedlivo, na prvo mesto, bez konkurencija, e @eqko Mitrovi}, ~ovek koj go poseduva TV-carstvoto Pink, kako i izdava~ki ku}i, fabriki, aviokompanija...

S

SR\AN [APER

Toj e osnova~ i generalen direktor na Mekken grupa, vode~ka kompanija za davawe uslugi vo oblasta na komunikaciite vo regionot. [aper e eden od sovetnicite na pretsedatelot Tadi}. Vo svetot na marketingot se nao|a pove}e od 25 godini. Vo ramkite na grupata denes rabotat 15 agencii vo pet zemji od Jugoisto~na Evropa.

Be{e vklu~en vo kreirawe na brojni politi~ki kampawi. ^len e na pretsedatelstvoto na DS.

5

JELENA DRAKULI]PETROVI] I]

Generalen direktor na najgolemataa mediumska ku}a vo Srbija Ringier Axel Springer, koja oja gi izdava dnevnite evnite vesnici “Blic” “Blic”, “24 sata” i “Alo!”, tira`nite nedelnici “Blic `ena” i “Puls”, kako i politi~kiot nedelnik "NIN". Vo samiot vrv na srpskiot mediumski prostor se i ostanatite izdanija {to gi vodi ovaa kompanija.

6

@EQKO MITROVI]

I

Direktorot r na srpskiot r javen j servis dobi obi u{te eden en mandat i }e prodol`ii i ponatamu za svojata mediums-ka ku}a da proizveduva zveduva najgledani doma{ni TV-serii i da ima najgledan TV-dnevnik. Gi prebrodi site politi~ki obidi da bide smenet od mestoto direktor na RTS. Iako mnogumina se obiduvaat da gi osporat negovata rabota i efikasnost, toj, od propadnat i raspadnat sistem, definitivno sozdade nacionalna televizija koja uspeva da pridobie gleda~i, pri {to mnogu va`na uloga odigra uramnote`enata ureduva~ka politika.

1

2

MINOS KIRJAKU

Otkako sopstvenikot na gr~kata televiziska stanica Antena ja kupi televizijata Foks za eden dolar i se obvrza da go prezeme dolgot od 5,6 milioni evra, ovaa TV-ku} a go smeni imeto vo Prva i zna~itelno ja podigna gledanosta na svojata programa.

Prva po~nuva da se nametnuva kako eden od liderite vo t.n. lesni sodr`ini i filmska programa. Od druga strana, naglataa promena na mediumskata orientacija rezultira{e so raspu{tawe na pogolemiot del na informativnata redakcija. Kirjaku, zasega neoficijalno, se spomenuva i kako kupec na RTV B92.

7

Na generaleniot direktor i glaven urednik na site izdanija na kompanijata Novostii vo tekot na izminatite godini mu predviduvaa definitivno zaminuvawe od momentalnata pozicija, prvenstveno poradi nejasnata uloga vo tekot na privatizacijata na ovoj vojj vesnik, no Vuu koti} se poka`a dovolno vlijatelen i sposoben b da se zadr`i na ~elo na eden od najstarite dnevni vesnici vo zemjata.

zgolemuvaweto na danokot na dodadena vrednost od 19% na 24%.

Najmnogu poskapea tutunskite proizvodi, za 26,34%, gorivoto za 15,38%, cenite na uslugite okolu 15%, dodeka cenata na transportot so `eleznicata porasna za 14%.

Cenata na sve`i i konzervirani ovo{je

VESELIN SIMONOVI]

Mediumski strateg, koj kako glaven urednik na “Blic” ve}e 14 godini postavuva novi standardi vo novinarskiot biznis. Od neodamna, kako glaven urednik na “Blic”, besplatniot dneven vesnik “24 sata” i internet-izdanijata, toj napravi u{te eden is~ekor pred konkurencijata. ^itatelite ve}e so godini ja prepoznavaat glavnata ideja na “Blic” – da nema zabraneti temi, nitu za{titeni lica, bez ogled na koja pozicija se nao|aat. “Blic” so godini e na prvo mesto po ~itanost i tira`, a na prvata pozicija se nao|a i negovoto internet-izdanie.

3

DRAGAN \ILAS

Gradona~alnik na Belgrad, potpretsedatel na Demokratskata stranka (DS) i blizok sorabotnik na pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, kosopstvenik na kompanijata Multikom, vo ~ija sopstvenost e Dajrekt medija, naj-golemoto pretprijatie za marketin{ki uslugi vo Srbija. Kako gradona~alnik ja stekna naklonetosta na belgra|anite zatoa {to se fati za raboti {to negovite prethodnici gi izbegnuvaa, a kako deloven ~ovek stekna mo} da im se sprotivstavi na pritisocite za nezavisno odlu~uvawe.

4

DRAGAN [OLAK

Direktor na SBB, najgolemiot kabelski operator vo Srbija, koj gi pokriva najgledanite sportski nastani, filmovi, serii...

Od 2007 godina kompanijata e vo mnozinska sopstvenost na evropskiot fond Mid Evropa so sedi{te vo London i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Vo sorabotka so Telemah od Slovenija, so koja ima isti mnozinski sopstvenici stvenici i pretsedatel na upravata, go so~inuva edinstveniot telekomunikaciski sistem na teritorijata na porane{nata dr`ava. Pred anga`manot vo SBB, [olak vode{e nekolku mediumski kompanii vo Centralna i Isto~na Evropa.

8

ROBERT ^OBAN

MANOJLO VUKOTI]

INFLACIJATA VO ROMANIJA LANI DOSTIGNA 7,96%

nflacijata vo Romanija vo 2010 godina be{e 7,96%, re~isi dvojno povisoka od 2009 godina, soop{ti romanskiot Nacionalen institut za statistika (INS).

Rastot na inflacijata se objasnuva so poskapuvaweto na odredeni proizvodi, koe glavno be{e predizvikano od

ALEKSANDAR TIJANI]

Svoeto TV-carstvo Mitrovi} minatata godina go pro{iri vo Slovenija i Makedonija, a posvetenosta na rabotata mu na{teti na zdravjeto i go dovede do aplasti~na anemija, pa, momentalno zazdravuva na klinika vo Germanija. Toj e sopstvenik na najgolemata mediumska korporacija vo regionot, koja gi opfa}a televiziite Pink, Pink Montenegro, Pink BH... Mitrovi} e sopstvenik na izdava~kite ku}i Siti rekords, na fabrika za pe~atewe CD i DVD izdanija, na filmskiot grad PFI studios vo [imanovci, a poseduva i aviokompanija i akcii vo fabrikata za voda Iva i vo fabrikata za gumi za xvakawe Stars.

9

i zelen~uk, kako i na masloto za jadewe porasnaa me|u 10% i 22,48%.

Platite na vrabotenite vo javniot sektor vo Romanija od prvi juli 2010 godina se namaleni za 25%, a ukinati se i nekoi nadomestoci za vrabotenite, kako del od merkite za {tedewe {to gi vovede Vladata na premierot Emil Bok.

Sopstvenik na izdava~kata ku}a Kolor pres grup, koja vo Srbija objavuva pove}e od 90 magazini.

Na po{irokata publika me|u najprepoznatlivite im m e tabloidot “Svet”, koj stekna golem tira` i slavaa so objavuvawe na skokotlivi tekstovi i fotografii na li~nosti od estradata. Mediumskata ku}a {to ja vodi ^oban e edna od retkite koi vo Srbija uspevaat da rabotat so profit, poradi {to povremeno na pazarot, i pokraj finansiskata kriza, isfrla i novi izdanija. ^oban, koj karierata ja po~na kako dopisnik, denes gi nadgleduva magazinite “Skandal”, “Nelo”, “Ubavina i zdravje”, “Xoj”, “CKM”, “Bravo”, “Moe bebe”...

10

NA ALBANIJA I PRETSTOJAT NAJSKAPITE IZBORI DOSEGA okalnite izbori {to }e se odr`at na osmi maj godinava vo Albanija }e bidat najskapi dosega, poskapi duri i od poslednite parlamentarni izbori, odr`ani vo juni 2009 godina.

Spored vesnikot "Gazeta {}iptare”, vo odlukata na Centralnata izborna komisija (CIK) se veli deka istite }e ~inat 745,6

L

milioni leka (okolu 5,4 milioni evra), {to e za 30 milioni leka pove} e od poslednite parlamentarni izbori. Za prvpat na parlamentarnite izbori be{e primenet sistemot na prebrojuvawe na glasovi so kameri.

Vo obrazlo`enieto od Komisijata za pogolemiot buxet se naveduvaat ~etiri argumenti: zgolemuvawe na

nadomestot za ~lenovite na komisiite i izbira~kite odbori, nabavka na novi glasa~ki kutii, nabavka na dodatni delovi za kamerite, kako i rekonstrukcija na magacinite na CIK.

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

SRBIJA ]E KORISTI GARANCIJA OD SVETSKA BANKA

rpskoto Ministerstvo za finansii i Svetskata banka dogovorija proekt koj na Srbija }e & ovozmo`i vo idnina da koristi garancija kako unapreden instrument na ovaa banka, {to na dr`avata }e & ovozmo`i zna~itelno povolen pristap na finansiskite pazari.

Ovoj vid sorabotka na Srbija treba da & ovozmo`i

S

pobrz i polesen pristap na komercijalnite finansiski pazari, vo vreme koga interesiraweto na stranskite investitori e namaleno, soop{tija od srpskoto Ministerstvo za finansii.

Vo soop{tenieto se dodava deka toa }e zna~i deka Srbija vo idnina }e mo`e da obezbedi 400 milioni dolari komercijalni krediti na me|unarodniot

17

PIVOVARNA LA[KO GO TU@I PORANE[NIOT DIREKTOR

lovene~kata kompanija Pivovarna La{ko podnese tu`ba protiv svojot porane{en direktor, Bo{ko [rot, izvestija slovene~kite mediumi.

Navodno, [rot ja o{tetil kompanijata za 13 milioni evra.

Se o~ekuvaat i tu`bi od ostanatite pretprijatija od grupata na Pivovarna La{ko, prvenstveno od

S

pazar, so zna~itelno poniska kamata i podolg rok na otplata.

Srbija e treta dr`ava vo svetot so koja Svetska banka dogovorila vakov vid garancija.

Pivovarna Union i Radenska, kade {to, navodno, e proceneta {teta pogolema vo odnos na mati~nata kompanija.

Osnova na tu`bata be{e posebnata revizija koja se sprovede za raboteweto na Pivovarna La{ko vo mart minatata godina.

Revizorite go ispituvaa raboteweto so akciite na Infond holding i gi proveruvaa zaemite so Istrabenz.

HRVATSKA PO^NA DA GI ^UVSTVUVA BENEFITITE OD ^LENSTVOTO VO ALIJANSATA

IT-KOMPANIJATA INSIG 2 SKLU^I BIZNIS SO NATO

Malata zagrepska kompanija e prva koja sklu~uva dogovor so agencija na NATO, dodeka golemite u{te ja ~ekaat svojata {ansa. INsig 2 }e ispora~a informati~ka oprma za bazata na NATO vo Napoli, a vrednosta na dogovorot e okolu 300.000 evra ~lenka na Sojuzot, duri sega edna mala kompanija uspea da sklu~i dogovor so NATO, dodeka golemite proizveduva~i na oru`je i voena oprema s$ u{te nemaat uspeh.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

nformati~kata kompanija INsig 2 e prvata hrvatska kompanija koja potpi{ala dogovor so NATO. Ova e prv dogovor {to go ima sklu~eno hrvatska kompanija so agencija koja e del od Alijansata. Dogovorot e potpi{an vo noemvri 2010 godina so NCSA, edna od agenciite na NATO, a stanuva zbor za isporaka i konfiguracija na informati~ka oprema vo bazata vo Napoli. Od kompanijata ne otkrivaat kolkava e vrednosta na dogovorot, no, spored {pekulaciite na hrvatskite mediumi, stanuva zbor za suma od 300.000 evra.

“Bevme iznenadeni koga dobivme izvestuvawe deka sme pobedile na tenderot.

Se prijavivme kolku da nau~ime ne{to”, izjavi Goran Oparnica, direktor na kompanijata INsig 2, dodavaj}i deka od golema pomo{ da uspeat na tenderot bila konferencijata na NATO vo Praga, na koja u~estvuvale i na koja Alijansata gi informira pretpriema~ite od zemjite~lenki kako da rabotat so nivnite agencii.

I

“Na po~etokot mislevme deka zaminuvaweto na taa konferencija bila gre{ka, bidej}i u~estvuvaa pretstavnici na golemi multinacionalni kompanii so pove}e od 10.000 vraboteni.

No, sega znam deka toa mnogu ni pomogna vo podgotovkata za ovoj tender”, izjavi Oparnica.

Toj veli deka bide edinstvena hrvatska kompanija koja imala svoj u~esnik na konferencijata.

“Osnovna karakteristika na raboteweto so NATO e

to ne kupuva toa {to vodi ili uslugi, tuku proizvodi en aran`man. Toj {to celosen }e uspee da ponudi kkompletna ponuda, toj }e go dobie tenderot”, smeta Oparnica.

Na stranicite na agenciite na NATO se objavuvaat samo del od tenderite, dodeka pove}eto nemaat javen karakter. Takov bil i slu~ajot na koj pobedi INsig 2, a informacijata im pristignala od hrvatskata Stopanska komora (HGK), vo koja e formiran oddel za NATO tokmu za pomo{ na

pretpriema~ite pretpriema~ite. “]e bidat sklu~eni u{te mnogu dogovori, bidej} i naskoro }e po~neme da vodime registar na kompanii koi imaat bezbednosni sertifikati”, izjavi Zoja Crne~ki, direktor na sektorot za industrija na HGK, koja vo Komorata koordinira aktivnosti povrzani so tenderi za NATO. Iako Hrvatska ve}e dve godini e polnopravna

NASKORO SKLU^UVAWE NOVI DOGOVORI!?

O Od hhrvatskata S Stopansska komora ve velat deka sk sklu~uvaweto dogovor so neko nekoja agencija ood NATO im e naj najednostavno na ko kompanite za inf informati~ka tehnolo tehnologija, bidej}i tie se najkonku najkonkurentni.

"O~igled "O~igledno, polesno e da se dobie rabota za izrabo izrabotka na softver za nekoja zemja, k k za grade`ni otkolku raboti”, izjavi Crne~ki, dodavaj}i deka vo idnina najverojatno }e ima pove} e sklu~eni dogovori, bidej} i mnogu kompanii izvr{ile komplicirana i dolgotrajna procedura za dobivawe na bezbednosen sertifikat.

HS Produkt, najgolem hrvatski proizvoditel na oru`je, s$ u{te nema potpi{ano nieden dogovor so NATO ili nekoja zemja-

~lenka preku tenderite na agenciite na NATO, no direktorot @eqko Pavlin ne e voop{to voznemiren poradi toa.

“Raboteweto so zemjite~lenki e proces, a nie sega se nao|ame vo proces na dobivawe na site potrebni sertifikati. Osven {to se za~lenivme vo agencijata NAMSA (Agencija za oddr`uvawe i nabavki) i dobivme kodni broevi, zasega nemame konkretni rezultati”, izjavi Pavlin.

Toj smeta deka vlezot na Hrvatska vo NATO e pozitivna rabota i za Hrvatska i za negovata kompanija.

“Nema somne` deka ~lenstvoto vo NATO dava garancija za raboteweto”, istakna Pavlin.

Zadovolen e i Alojz [estan, direktor na kompanijata [estan-Bu{ od Prelog, koja se zanimava so proizvodstvo na za{titni {lemovi.

“So vlezot vo NATO ne do`iveavme nekoja golema promena, no sega barem mo`eme da se natprevaruvame na site pazari”, izjavi [estan.

Grcija neodamna raspi{a tender na koj uredno se prijavi i kompanijata [estan–Bu{. Iako nemaat dobieno nieden tender na NAMSA, [estan e zadovolen od raboteweto.

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

SVET

0-24

...BRAZIL POD VODA

...NOVI NEMIRI

...SOSTANOK VO BERLIN

Vo poplavi i odroni zaginaa pove}e od 127 lica

Tunis go “tresat” socijalni nemiri

Merkel i Berluskoni “vedro” za evroto

oplavite koi nastanaa zaradi obilnite do`dovi, koi predizvikaa i svle~i{ta, vo Brazil gi pogodija gradovite vo planinskoto podra~je okolu Rio de @aneiro, kade {to zaginaa najmalku 127 lica.

ocijalni nemiri go tresat Tunis ve}e cela nedela, otkako po~naa protestite protiv korupcijata i visokata nevrabotenost. Vo glavniot grad policijata so solzavec gi rastera protestantite, a dve lica zaginaa.

kancelar, Angela Merkel i italijanskiot Gnaermanskiot premier, Silvio Berluskoni, ja poddr`aa Agendata 2020 Evropskata komisija za zgolemuvawe na vrabotenosta i

KOGA-TOGA[, PORTUGALIJA ]E GO POBARA "KESETO" OD EU I MMF

“Dodeka Vladata na Netanjahu ne ja promeni politikata, taa ne mo`e da o~ekuva od nas da ja promenime svojata. Turcija nema interes da obnovi nitu eden od dogovorite so Izrael, no }e go razgleda podobruvaweto na odnosite koga izraelskata strana }e gi ispolni nejzinite barawa.”

P

S

PREDUPREDUVAWE

Iako Lisabon uspea da sobere 1,25 milijardi evra od proda`ba na dr`avnite obvrznici so pet i 10-godi{en rok na dostasuvawe, ekspertite smetaat deka ova e daleku od trajno re{avawe na krizata vo Portugalija BORO MIR^ESKI

anikata koja vladee vo Portugalija poradi dol`ni~kata kriza malku stivna vo sredata. Lisabon uspea da sobere 1,25 milijardi evra so proda`ba na dr`avni obvrznici.

Agencijata za javen dolg objavi deka Portugalija prodade trigodi{ni obvrznici vo vrednost od 650 milioni evra i devetgodi{ni obvrznici vo vrednost od 599 milioni evra.

Ovaa aukcija pretstavuva dovolen dokaz deka Portugalija mo`e da sobere dvojno pove}e finansiski sredstva od tie {to bea ponudeni preku dr`avnite obvrznici, istaknuvaat od Agencijata.

Iako Evropskata centralna banka (ECB) uspea da go namali pritisokot od Francija i Germanija vrz Portugalija za iznao|awe na brzo i dolgotrajno re{enie na finansiskata kriza, golem broj eksperti smetaat deka ova e daleku od trajno re{avawe na krizata. Portugalija doprva treba da se soo~i so isplatata na 6,7% kamatna stapka od proda`bata na hartiite od vrednost, koja treba da im ja isplati na investitorite.

"So postignuvawe na ovie rezultati, Portugalija nema nikakva potreba od nadvore{na pomo{. Uspehot koj denes go postignavme i sobravme tolku mnogu pari, doka`a deka Portugalija e

P

podgotvena sama da ja prebrodi krizata", izjavi ministerot za finansii, Fernando Teikseira dos Santos, vedna{ po zavr{uvaweto na aukcijata na obvrznicite.

Ve}e nekolku meseci, politi~kite eliti i ekonomskite analiti~ari debatiraat za finansiskata sostojba na Portugalija. Za da se izvle~e od dol`ni~kata kriza, do krajot na ovaa godina Portugalija mora da sobere 20 milijardi evra od proda`ba na dr`avni obvrznici so desetgodi{en rok na dostasuvawe i kamatna stapka od 6% do 7%. Poradi toa, pove} eto analiti~ari predviduvaat deka evropskata finansiska kriza }e uspee da ja "potopi" Portugalija, oti dolgovite }e ja nadminat granicata na odr`livost i }e ja naru{at makroekonomskata stabilnost na regionot.

"Portugalija }e bide primorana da podigne finansii od krizniot fond vre-

RUSIJA E EKSTREMNO RIZI^NA ZA INVESTITORITE usija se najde vo grupata 10 najrizi~ni dr`avi za investirawe me|u 196 dr`avi, poka`uva ovogodine{noto istra`uvawe na britanskata kompanija za procenka na politi~kiot rizik, Mapelkroft.

Spored analizata, Rusija e desettata najrizi~na dr`ava za investitorite vo svetot, zaedno vo grupata so Pakistan i Centralnoafrikanskata

R

Republika, so {to padna za 15 mesta podolu od minatogodi{nata lista.

Listata na Mapelkroft poka`uva deka Brazil, Indija i Kina, koi zaedno so Rusija ja so~inuvaat grupata na dr`avite BRIK, so brz rast na svetskiot pazar se pozicioniraa mnogu podobro od Rusija.

Mapelkroft, koj pri izrabotkata na ovaa lista gi procenuva faktorite kako politi~ki konflikti,

den 750 milijardi evra, koi Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) go usvoija pred edna godina. @alno bi bilo da propu{ti vakva mo`nost", izjavi Kolin Meklin, britanski analiti~ar od Aset Menaxment.

Samo edna godina prethodno, Grcija i Irska se najdoa prvi na dol`ni~kata lista na evropski dr`avi koi pobaraa pomo{ od EU i MMF. Nesomneno, ovie dr`avi go pominaa istiot pat koj Portugalija go "odi" vo momentov.

Prodavaa dr`avni dolgovi, baraa stranski investitori, a koga dojde denot da po~nat da ja ispla}aat kamatata od obvrznicite na investitorite, "tropnaa" na vratata na EU i MMF. Portugalskata vlast potencira deka nivnata sostojba e mnogu porazli~na od onaa na Grcija i Irska, koi podignaa zaemi od 145, odnosno 110 milijardi dolari od EU

terorizam, vladeewe na pravoto, regulatorni politiki i biznis-klima, 11 dr`avi od svetot, vklu~uvaj}i ja i Rusija, gi oceni kako najrizi~ni dr`avi za investirawe.

Rusija se kvalifikuva{e vo ovaa grupa poradi visokata izlo`enost na postojani teroristi~ki "ispadi" i korporativnoto rabotewe, koe ima ogromno vlijanie i kontrola od dr`avniot aparat.

i MMF. "Portugalskiot deficit i dr`avniot dolg se mnogu pomali otkolku na ovie dve dr`avi, a bankarskiot sektor i pazarot na nedvi`nosti ni se stabilni na dolg rok.

Kako mnogu drugi dr`avi, vovedovme ogromni buxetski namaluvawa na platite na javnata administracija i minimalno ja zgolemivme i vrednosta na danocite i takstite. Uspeavme da odr`ime stabilnost na cenite i vospostavivme balans me|u ponudata i pobaruva~kata na stoki i uslugi", re~e portugalskiot premier, Hose Sokrates.

Poradi finansiskata kriza koja "besnee" niz cela Evropa, @an-Klod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata centralna banka, pobara pogolemo regulirawe na pazarot na kapitalni investicii.

"Centralnite banki mora vnimatelno da go nadgleduvaat prilivot i odlivot na kapital. Prilivot na kapitalni investicii ne e postojana ekonomska merka. Taa e privremena i mo`e mnogu {tetno da vlijae vrz ekonomiite, osobeno na dr`avite vo razvoj", izjavi Tri{e na sostanokot na svetskite lideri na centralnite banki, koj se odr`a minatiot vikend vo [vajcarija.

Nitu EU ne ostana indiferentna na vakvata sostojba vo Evropa. Evropskata komisija donese strategija za razvoj na evropskata ekonomija do 2020 godina.

ekonomskiot rast, kako sprotivstavuvawe na krizata.

DVA, TRI ZBORA

REXET TAIP ERDOGAN

premier na Turcija

“Ovaa godina e od klu~no zna~ewe za Nabuko, so ogled na toa deka odlukite koi treba da bidat doneseni zna~itelno }e vlijaat vrz idninata na isporakata na energensi vo Evropa, poradi {to EU treba da razviva odnosi so potencijalnite zemji-ispora~ateli na resursi za Nabuko, kako {to se Azerbejxan i Turkmenistan.”

KRISTIJAN DOLE@AL

oficijalen pretstavnik na konzorciumot Nabuko

“Kina e dr`avata, koja e najseriozniot cenzor vo svetot i e glavniot tehnolo{ki neprijatel na Vikiliks. Ovaa zemja raspolaga so agresivna i slo`ena tehnologija za presretnuvawe, koja stoi me|u sekoj ~itatel vo Kina i sekoj informati~ki izvor nadvor od Kina.”

XULIJAN ASAN@

osnova~ na Vikiliks

FRANCIJA BARA OD VELIKA BRITANIJA DA POMOGNE OKOLU EVROTO rancuskiot premier, Fransoa Fijon, v~era pobara od Velika Britanija da pomogne vo spasuvaweto na evroto, iako zemjata ne e ~lenka na evrozonata.

Vo intervju za vesnikot "Tajms", Fijon istakna deka EU se nao|a pred istoriska presvrtnica, insistiraj}i deka za za`ivuvaweto na evroto neophodna e pogolema integracija na zemjite od zonata na zaedni~kata

F

evropska valuta. Spored objasnuvaweto na francuskiot premier, potrebno e postepeno usoglasuvawe na ekonomskata, fiskalnata i socijalnata politika na dr`avite {to go koristat evroto.

“Velika Britanija ne e vo evrozonata, no takvite merki }e bidat zna~ajni i za nea”, smeta Fijon, koj & pora~a na britanskata Vlada da ne dozvoli zemjata da zaostanuva zad vakvite promeni.

“Propa|aweto na evroto, vo sekoj slu~aj, }e pretstavuva katastrofa i za Velika Britanija, zatoa {to taa e sega silno povrzana so vnatre{niot pazar na celata EU”, predupredi francuskiot premier vo intervjuto za "Tajms".

Fijon v~era prestojuva{e vo London, kade {to se sretna so britanskiot premier, Dejvid Kameron.

Glavna tema na razgovorite vo Dauning strit 10 bea evropskite sostojbi.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

19

CRNOTO ZLATO JA UBIVA SVETSKATA EKONOMIJA VO POIM

CENATA NA NAFTATA SE PRIBLI@UVA DO 100 DOLARI ZA BAREL! Cenata na naftata na svetskite berzi vo sredata se zatvori na re~isi 100 dolari za barel. Za eden den porasna za eden dolar, na 98,8 dolari za barel, i go dostigna najvisokoto nivo vo poslednite dve godini VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

astot na cenata na naftata na berzite ja ubiva svetskata ekonomija vo poim.

Site prognozi i nade`i za izlez od krizata se dovedeni vo pra{awe poradi negativniot cenoven efekt od naftata. No, se ostvaruvaat prognozite na analiti~arite za 2011 godina, deka cenata na naftata }e dostigne duri 150 dolari za barel.

Vo sredata berzite zatvorija so cena na naftata od re~isi 100 dolari za barel. Za eden den taa porasna za eden dolar, na 98,8 dolari za barel, i go dostigna najvisokoto nivo vo poslednite dve godini, od oktomvri 2008 godina.

Kratkoro~ni faktori koi pridonesoa za zgolemuvawe na cenata na naftata ovojpat se studenoto vreme vo nekoi delovi od SAD, poradi {to se namalija zalihite na surova nafta, kako i minatonedelnoto zatvorawe na golemiot gasovod za transport na nafta od Aljaska, {to mo`e da se ka`e deka e glavnata pri~ina za skokot na cenata na surovata nafta "brent" na 98,8 dolari za barel vo London, kako i za rastot na cenata na lesnata surova nafta na berzata vo Wujork za pove}e od 1%, na 91,99 dolari.

Sepak, rastot na cenata na naftata, od svojata najniska to~ka od 2009 godina, e rezultat i na zakrepnuvaweto na svetskata ekonomija, so {to se zgolemuva i pobaruva~kata za energensi.

Analiti~arite velat deka e samo pra{awe na vreme koga cenata na naftata } e gi nadmine kriti~nite 100 dolari za barel, ako raspolo`enieto na ekonomijata ostane pozitivno, duri i dokolku se zgolemi ponudata.

Kako pri~ina za zgolemuvawe na cenata na naftata

R

160 $

DVI@EWE NA CENA NA SUROVA NAFTA PO BAREL

147 $

140 $

99 $

120 $ 100 $ 80 $

100 $

78

60 $

dolari za barel iznesuva{e prose~nata cena na naftata vo 2010 godina

40 $

40 $

20 $ 0$

januari 2008

juli 2008

april 2009

]E DOSTIGNAT LI REKORD BENZINITE VO MAKEDONIJA V PONEDELNIK?!

Regulatornata komisija za energetika za dva dena }e odlu~uva za kolku }e poskapat benzinite vo zemjava, ako se zeme predvid deka naftata na svetskite berzi ve}e se prodava za 98,8 dolari za barel.

Rastot na cenata na naftata na svetkite berzi kontinuirano gi poskapuva i benzinite vo zemjava. Vo izminatite tri meseci najkoristeniot benzin, eurosuper 98, porasna za celi 5,5 denari, od 71 denar za litar vo noemvri, do 76,5 denari ovoj mesec. Koga cenata na naftata na svetskite berzi porasna od 85,9 na 90,7 dolari za barel, Regulatornata komisija gi poskape benzinite za 2,5 denar. S$ u{te e neizvesno dali v ponedelnik benzinite }e poskapat za okolu dva denari, so {to }e dostignat rekordna cena dosega, od re~isi 80 denari za litar?! ovojpat se pojavuva i faktot {to najgolemiot norve{ki proizvoditel na nafta i gas, Statoil, be{e prisilen da go sopre proizvodstvoto vo naftenite poliwa Snore i Vigris, kade {to dnevno se proizveduvaat okolu 157.000 bareli surova nafta. Statoil ne precizira{e koga }e prodol`i so proizvodstvo, {to gi zagri`i investitorite, bidej}i naskoro mo`e

62

dolari za barel iznesuva{e prose~nata cena na naftata vo 2009 godina

da se pojavi problem so dostavuvaweto nafta vo Atlantskiot basen, Bliskiot Istok, kako i na aziskopacifi~kite pazari.

Za prvpat cenata na naftata iznesuva{e pove}e od 100 dolari vo januari 2008 godina, a dostigna maksimum od 147 dolari vo letoto 2008 godina, pred finansiskata kriza da gi zafati SAD i svetot.

Se o~ekuva svetskata pobaruva~ka na nafta ovaa godina da dostigne rekordni 88,6 milioni bareli na den. Pokraj vlijanieto od pazarnite o~ekuvawa za idnata pobaruva~ka, vrz cenata na naftata vlijae i relativnata slabost na amerikanskiot dolar, poso~uvaat trgovcite od SAD, koi se najgolem potro{uva~ na nafta vo svetot.

januari 2011

Amerikanskoto Ministerstvo za energetika objavi neo~ekuvan pad na rezervite na nafta, koi minatata nedela bea namaleni za 2,2 milioni bareli, vo vreme od godinata koga zalihite voobi~aeno se obnovuvaat. Isto taka, postoe{e i o~ekuvawe deka sne`nite buri koi go zafatija severoisto~niot del na SAD }e povle~at pogolema potro{uva~ka na nafta za greewe, so {to i ponatamu }e se iscedat zalihite.

Gasovodot Trans-Aljaska na Briti{ Petroleum, koj obezbeduva okolu 10% od dnevnite potrebi na nafta vo SAD, prestana da raboti minatata sabota otkako be{e otkrien mal procep, od koj nastana protekuvawe.

SLEDUVA I CENOVEN [OK OD HRANATA?!

Porastot na cenata na naftata e del od eden po{irok

rast na cenite na osnovnite surovini. V~era vo SAD, cenata na p~enkata, poradi siroma{nata `etva na `itoto godinava, dostigna dvegodi{en maksimum. I cenite na pamukot go dostignaa svojot maksimum po poplavite vo Avstralija, pa sega se na najvisokoto nivo od Gra|anskata vojna vo SAD. Sepak, raste~kata cena na naftata najmnogu gi zagri`uva ekonomistite, zaedno so pritisokot koj go imaat zemjite-~lenki na OPEK (grupacijata na zemjiizvozni~ki na nafta) da go zgolemat proizvodstvoto, koe go namalija vo 2009 godina poradi globalnata kriza.

Me|unarodnata agencija za energetika minatata nedela soop{ti deka zgolemuvaweto na cenata na naftata sega pretstavuva zakana za globalnoto ekonomsko zazdravuvawe.

Najgolemi potro{uva~i na nafta }e bidat dr`avite vo razvoj, osobeno Kina i Indija. Svetskata trgovija zajakna so podobruvawe na cenite na pogolem del od proizvodite. Prose~nata svetska cena na surovata nafta iznesuva{e okolu 78 dolari za barel vo 2010 godina, {to ja nadmina prose~nata cena od 2009 godina, koja iznesuva{e samo 62 dolari.

Feqton

20

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: GILT GROUPE 14

POKANA ZA LUKSUZ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

astanite od tipot “rasproda`ba na zalihi od luksuznite brendovi” se cenet ritual za urbanite qubiteli na modata. Samite modni ku}i organiziraat vakvi nastani, kade {to naj~esto mo`e da se u~estvuva samo so pokana i gi prodavaat site modni par~iwa od izminatata sezona po namaleni ceni. Proda`bite sekoga{ se finalni, pa {oping-vqubenicite za 600 dolari mo`at da stanat sopstvenici i na fustan od 3.000 dolari.

No, vo 21 vek Internetot im dade nov `ivot na rasproda`bite na luksuznite zalihi. “Tatkoto” na vakvite internet-luksuzni zdelki, kako {to magazinot “Forbs” ja narekuva internet-stranicata ventee-privee.com, vo tekot na ovie godini pribra pove}e milioni ~lenovi od Evropa. Pred okolu tri godini, Aleksis Mejbenk i Aleksandra Vilkis Vilson, osnova~kite na Gilt Groupe, ja donesoa idejata vo SAD, kade {to “evtiniot luksuz” ve}e ne e oksimoron. Nivnata kompanija gi zema zalihite od luksuznite brendovi i preku pokani po imejl gi prodava samo na ~lenovi na nejzinata internet-stranica i toa po mnogu pristapni ceni.

Kompanijata e dobro finansirana i ima menaxerski tim so golemo iskustvo vo industrijata, a dokolku se zeme predvid faktot deka deka elektronskata proda`ba }e prodol`i da graba del od pazarot vo SAD, za internet-kompanii kako Gilt Groupe, idninata vetuva golema uspe{nost. O~ekuvawata za minatogodi{niot prihod na ovaa internet-kompanija se pove}e od 500 milioni dolari, {to pretstavuva soliden rast na ostvaruvaweto od 2009 godina,

N

Pred okolu tri godini, Aleksis Mejbenk i Aleksandra Vilkis Vilson, osnova~kite na Gilt Groupe, ja donesoa francuskata ideja na vente-privee vo SAD, kade {to “evtiniot luksuz” ve}e ne e oksimoron. Nivnata kompanija gi zema zalihite od luksuznite brendovi i preku pokani po imejl gi prodava samo na ~lenovi na nejzinata internet-stranica koe iznesuva{e okolu 170 milioni dolari. Vo Silikonskata Dolina procenkata na ovaa internet-kompanija e 750 milioni dolari.

POZNANSTVOTO OD HARVARD [TO RODI USPE[EN BIZNIS Kako dolgogodi{ni prijatelki koi se zapoznale na ~asot po portugalski jazik na Biznis{kolata vo Harvard, Aleksis i Aleksandra otsekoga{ znaele deka zaedno }e napravat ne{to mnogu inovativno.

Aleksis doa|a od zapadot na SAD i ve}e se doka`a vo Si-

likonskata Dolina kako del od osnova~ite na Ibej, dodeka Aleksandra, koja doa|a od drugiot kraj, isto~niot breg, bleska{e na Pettata avenija kako direktor na proda`ba vo Bulgari i Luj Viton. Kako i da e, duri vo letoto 2007 godina nivnite planovi se soedinija, yvezdite se podredija i se rodi Gilt Groupe. Spojuvaweto na silite, interesite i oblastite na ekspertiza se poka`aa kako perfektna kombinacija.

Za biznis-modelot da bide uspe{en vo osnova~kiot tim

tie go vklu~ija i momentalniot izvr{en direktor na kompanijata, a porane{en na Doubleclick, Kevin Rajan, od kogo Mejbenk pozajmila nekoj dolar za po~etok. Nekolku nedeli potoa, Matrix Partners stavija 5 milioni dolari vo kapitalot na kompanijata.

Toga{ i osnova~ite dodale edno francusko “e” vo imeto na kompanijata, pa taa stana Gilt Groupe.

Za da vospostavat korekten odnos so luksuznite brendovi, osnova~ite osmislile proda`bata da bide samo po

pokana za tie koi }e stanat ~lenovi na internet-stranicata, me|utoa, se slo`ile deka i za~lenuvaweto ne treba da pretstavuva nekoja golema te{kotija. Taka, duri vo noemvri 2007 godina kompanijata po~na so proda`ba i toa prvo na `enska obleka i dodatoci. Ma{kite luksuzni kolekcii stanaa dostapni vo april slednata godina.

Kako {to se zgolemuva{e prepoznatlivosta na gilt. com, vo 2009 godina kompanijata otvori svoe sedi{te vo Japonija, a istata godina

ja lansira{e i internetstranicata Jetsetter, koj ovozmo`uva turisti~ki aran`mani za pove}e od 200 luksuzni mesta koi gi poseduva kompanijata niz 20 dr`avi.

N e m n o g u o d a m n a , Gilt Groupe eksperimentira{e so proda`en model poinakov od nivniot originalen metod na “brza proda`ba”.

Lani vo april tie ja ponudija letnata kolekcija na Helmut Lang po celosna cena. Dopolnitelno, za razlika od brzata proda`ba vo tekot na 36 ili 48 ~asa, ekskluzivnite modeli na Helmut Lang se prodavaa cela edna nedela.

Dosega, od svoite investitori kompanijata sobra vkupno 48 milioni dolari.

Kompanijata e mo`en kandidat za inicijalna javna ponuda vo 2013 godina.

PO WUJOR[KI TERK Gilt Groupe va`i za wujor{ka kompanija, {to istovremeno poka`uva deka se raboti za kompanija so visoki standardi, bidej}i samata e locirana vo glavniot grad na svetot. Taa obezbeduva stoka direktno od modnite ku}i, namesto da kupuva od trgovcite na golemo, kako {to pravat pove}eto prodava~i koi nudat namaleni ceni. Nedelno se vr{at najmalku tri proda`bi, a Gilt Groupe najmuva i sopstveni modeli i fotografi za da ja pretstavi oblekata direktno pred objektivot.

Dosega, internet-stranicata hostirala proda`bi na 31 dizajner na obleka i nakit, vklu~itelno Zak Posen, Xidit Ripka, Rej~el Poj i Aleksandro DelAkva.

Sepak, najva`no od s$ e deka posetitelite na gilt. com mora da bidat ~lenovi dokolku sakaat da ja vidat proda`bata. ^lenstvoto mo`e da se pobara na samata internet-stranica ili, pak, dokolku se dobie pokana. Sekoja nova proda`ba po~nuva na pladne, trae od 36 do 48 ~asa i nudi eden ili mala grupa od nekolku brendovi po ceni namaleni od 50%

PRIKAZNI OD WALL STREET

AIRBUS PRODADE 180 AVIO Vetuvaweto na Airbus deka do 2016 godina }e zapo~ne so vgraduvawe novi motori vo svojata flota, napravi dopolnitelen pritisok vrz rivalot Boeing i toj da razmisluva za podobruvawe na svojot najbaran model “737” roizvoditelot na avioni Airbus ja dobi najgolemata pora~ka na avioni vo istorijata na komercijalnata avijacija, vredna okolu 15 milijardi dolari. Avionite koi }e treba da bidat proizvedeni i ispora~ani se nameneti za indiskata kompanija za evtini letovi IndiGo Airlines.

Vakvata nova situacija } e ja primora kompanijata Airbus da napravi novo podobruvawe na motorite

P XON LEJHI, LEJHI, glaven menaxer za proda`ba na Airbus: “Indija e eden od klu~nite raste~ki pazari za avionskata industrija vo svetot.

na nivniot avion od tipot “A320”.

Spored preliminarniot dogovor }e treba da bidat ispora~ani 180 avioni od koi 150 }e mora da sodr`at modernizirani motori vo modelot “A320”. Od Airbus o~ekuvaat oficijalnata pora~ka od strana na Indijcite da pristigne vo narednite dva meseci, po {to }e se po~ne so oficijalno vgraduvawe na motorite, koi kompanijata, so sedi{te vo Tuluz, Francija, ve}e pod-

olgo vreme gi testira.

Proda`bata na avioni sekoga{ e kriti~en ~ekor vo razvojot ne samo na Airbus, tuku i na negoviot najgolem konkurent Boeing. Vetuvaweto na Airbus deka do 2016 godina }e po~ne so vgraduvawe novi motori vo svojata flota, napravi dopolnitelen pritisok vrz rivalot Boeing, so sedi{te vo ^ikago, i toj da razmisluva za podobruvawe na svojot najbaran model “737”.

“Navistina sme svedoci na

silen po~etok na godinata kaj avionskata industrija.

Toa }e pridonese i za silen pritisok vrz Boeing vo pogled na zajaknuvawe na svojata flota. Verbata na kompanijata vo odr`uvawe na sega{niot kurs na razvoj preku modelot “737” }e bide vidliv u{te najmnogu {est do 12 meseci”, veli Ri~ard Abulafia potpretsedatel na Fairfax od Virxinija.

Mati~nata kompanija na Airbus zabele`a ovie denovi rast na akcijata od 4,9%

Feqton

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Posetitelite na *gilt.com mora da bidat ~lenovi dokolku sakaat da ja vidat proda`bata. ^lenstvoto mo`e da se pobara na samata internetstranica ili, pak, dokolku se dobie pokana. Sekoja nova proda`ba po~nuva napladne, trae od 36 do 48 ~asa i nudi eden ili mala grupa nekolku brendovi za 70% namaleni ceni od tie po koi voobi~aeno se prodavaat do 70% od cenite po koi tie voobi~aeno se prodavaat. Imejl vo koj se soop{tuva startot na proda`bata se ispra}a do site ~lenovi kratko pred taa da po~ne. Nara~kite koi se primaat se nosat direktno od skladi{tata na kompanijata, locirani vo Bruklin, Andover i Luisvil. Ottamu, stokata se nosi vo crni kutii.

Dokolku kupuva~ite ne se zadovolni so oblekata, tie mo`at da ja vratat vo rok od 14 dena, me|utoa, luksuznite dodatoci - ne se vra}aat. Spored zborovite na Mejbenk, eden

21

INVESTITORI DOSEGA KOMPANIJATA SOBRALA 83 MILIONI DOLARI OD INVESTICII NA : GENERAL ATLANTIC I MATRIX PARTNERS

KEVIN RAJAN Kevin P. Rajan e osnova~ i izvr{en direktor na Gilt Groupe . Toj be{e na funkcijata pretsedatel na bordot do septemvri 2010 godina, koga be{e preimenuvan vo direktor.

Toj e eden od vode~kite internet-pretpriema~i vo SAD i e zaslu`en za lansiraweto na nekolku internetkompanii i internetstranici, kako Business Insider i ShopWiki. Od 1996 do 2005 godina toj pomaga{e vo izgradbata na DoubleClick, kade {to be{e pretsedatel, a podocna i izvr{en direktor. Vsu{nost, toj e zaslu`en za rastot na taa kompanija koja pri negovoto doa|awe ima{e samo 20, a blagodarenie na nego porasna na 1.500 vraboteni.Momentalno toj e vo bordot na Human Rights Watch, kako i ~len vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na SAD. Zavr{il na Univerzitetot Jejl, a magistriral vo biznis-{kolata INSEAD.

DENIS RI^ARDS na moden nastan organiziran od Gilt Groupe vakov nastan donesuval okolu 70 iljadi dolari bruto, so proda`ba na pribli`no 92% od stokata. “Profitot e tajna”, veli Mejbenk, pojasnu-

vaj}i deka, sepak, biznisot e profitabilen.

I dodeka Aleksandra se zanimava so parite, rabotata na Aleksis e da gi privle~e

Poznani~kite od Harvard koi gi dobli`ija luksuznite brendovi do amerikanskite qubiteli na modata, ALEKSIS I ALEKSANDRA. ALEKSANDRA

SUZAN LIN, LIN, pretsedatel na bordot na kompanijata modnite imiwa da prodavaat kaj niv. Inaku, toa ne e edinstvenata privle~na rabota vo Gilt Groupe, bidej}i, kako {to soop{tuvaat vo kompanijata, okolu 104 rabotni mesta vo kompanijata s$ u{te ~ekale

da bidat popolneti, a od baranite profili prednost imaat modnite stilisti i fotografite.

Kompanijata mnogu brzo gi usvoi mobilnite aplikacii za da im ovozmo`i na ko-

risnicite da kupuvaat preku nivnite mobilni telefoni.

Vo septemvri 2010 godina be{e lansirana nivnata aplikacija za iPhone. Prethodno, vo april kompanijata soop{ti deka stanala prvata kompanija koja lansirala aplikacija za iPad. Taka, site korisnici na iPad dobivaat besplatno ~lenstvo na internet-stranicata, a be{e ponuden i kredit od 10 dolari za prvite 10 iljadi korisnici koi }e ja simnat aplikacijata.

Spored presmetkite na porane{niot izvr{en direktor na kompanijata, Suzan Lin, re~isi sekoja godina brojot na korisnicite na internet-stranicata dvojno se zgolemuva blagodarenie na principot “pokani prijatel”. Kako {to objasnuva Lin, za nekoi korisnici na Internet, kupuvaweto preku Gilt Groupe preminuvalo vo zavisnost. Na nivo na mesec, internet-stranicata imala pove}e milioni poseti.

Na Globalniot samit za luksuz, odr`an vo Wujork, porane{niot direktor pojasni deka inicijalna javna ponuda za kompanijata ne bila ekstremno potrebna za niv vo ovie momenti.

“Kako privatna kompanija, Gilt Groupe e pove}e fleksibilna za investicii, kako {to i samata izbra, so {to polesno i se upravuva”, re~e Lin. Sepak, direktorot, koj sega e pretsedatel na bordot vo kompanijata, be{e vozdr`an po pra{aweto za postavuvawe na reklami na nivnata internet-stranica, poradi stravuvaweto deka toa }e ja ote`ni vizuelnata prezentacija na luksuznite modni par~iwa.

Inaku, Lin be{e pretsedatel na ABC Entertainment, a nejzin proizvod se kaj nas mnogu popularnite serii “O~ajni doma}inki” i “Voved vo anatomija”. Vo eden komentar koj se provea po amerikanskite mediumi, i klientite na Gilt Groupe bea simboli~no nare~eni “o~ajni doma}inki”.

A dali se?

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za kompanijata koja go odbi predlogot za kupuvawe od strana na Jahu vo 2008 godina, Demand Media

ONI NA INDISKA AVIOKOMPANIJA na vrednost od 21 evro za akcija. Od Boeing, pak, velat deka i tie imaat opcija da ponudat novi poekonomi~ni motori za nivniot model “737”, no, sepak, s$ u{te ne se odlu~eni na ovoj ~ekor, bidej}i ne se sigurni kakov }e bide krajniot deloven rezultat. Novata flota na indiskata kompanija IndiGo }e im pomogne za u{te pogolem razvoj na svojot biznis vo vtorata, po golemina, najnaselena zemja vo svetot.

Ovoj avioprevoznik ve} e ima napraveno pora~ka od 100 pomali modeli na Airbus, a ve}e koristi 32 avioni od ovoj vid vo svojata flota. Tie, pokraj avioprevoz, vo svoeto biznisportfolio rakovodat i so

hoteli, tehnolo{ki uslugi, no i proda`ba na mlazni avioni. “Pobaruva~kata za avionskite patuvawa e vo postojan porast. Prazninata me|u vakvata pobaruva~ka i zadovoluvaweto na istata so neophodnite kapaciteti i sredstva e vo s$ pogolem rast. Novite avioni }e ja dopolnat ovaa praznina po 2015 godina, koga treba da pristignat prethodno pora~anite 100 avioni”, veli Aditja Go{, pretsedatelot na indiskata kompanija.

So svojot rast od 8,9% vo tretiot kvartal od minatata godina, Indija se najde na vtoroto mesto vo svetot po rastot na svojata ekonomija. Celta na vladiniot establi{ment na Indija e

tokmu toa- da odr`uvaat rast na svojata ekonomija od 9% na godi{no nivo.

Analiti~arite smetaat deka koristeweto na avioprevozot vo ramkite na samata dr`ava }e dostigne brojka od 180 milioni patnici na godi{no nivo do 2020 godina.“Indija e eden od klu~nite raste~ki pazari za avionskata industrija vo svetot. Sekoja avionska kompanija koja doa|a vo Indija mo`e da bide sigurna deka }e uspee”, veli Xon Lejhi, glavniot menaxer za proda`ba na Airbus.

Istite analizi poka`uvaat deka za okolu 20 godini na Indija }e & se potrebni pove}e od 1.030 novi komercijalni avioni.

Novata flota na indiskata kompanija IndiGo

}e & pomogne za u{te pogolem razvoj na biznisot

FunBusiness

22

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

-

POPOVA [APKA gi poseduva najdobrite ski-pateki vo regionot, no turisti~kata ponuda e premnogu mala za da privlekuva stranski turisti.

MAVROVO e makedonska top turisti~ka destinacija, za vreme na zimskiot period

REGIONALNI SKI-CENTRI

DESTINACII VO BELO Mo`nostite za “zimski ludorii” ud r se golemi,, bidej}i d j vo zemjava, j , no i vo pobliskoto opkru`uvawe ru u postojat nekolku zimski

resorti, koi navistina mo`at da odgovorat na se~ij vkus i da bidat adekvatni za se~ij xeb SR\AN IVANOVI] sne`nite nanosi. Mavrovo slobodno mo`e da se

ivanovic@kapital.com.mk

akedonija nikoga{ ne bila zemja na vrvni skija~i. Za toa postojat pove}e teorii i objasnuvawa, so koi {to se obiduva da se pronajde odgovor na pra{aweto - kako vo zemjata kade {to ima nekolku zimski centri ne se pojavi barem eden skija~? Za volja na vistinata i najdobrata alpska skija~ka, Hrvatkata Janica Kosteli}, zaedno so svojot brat Ivica, vovednite tajni na “beliot sport” gi ima nau~eno na padinite na Pelister, vo vreme koga nejziniot tatko Ante s$ u{te bil fudbalski trener, i toa na istoimeniot klub od Bitola.

Da, Makedonija, no i regionot e ispolnet so ski-centri i ako ve}e ne n$ biva za vrvni rezultati, toga{ ne e lo{o da prodol`ime so rekreativnoto skijawe. Mo`nostite za “zimski ludorii” se golemi, bidej}i vo zemjava, no i vo pobliskoto opkru`uvawe postojat nekolku zimski resorti, koi navistina mo`at da odgovorat na se~ij vkus i da bidat adekvatni za se~ij xeb.

M

MAVROVO Ve}e nekolku godini sosema uspe{no funkcionira sportsko-rekreativniot centar Zare Lazarevski, kade {to se obedineti glavnite ski-pateki na Mavrovo. Patekite se relativno moderni, so pristojni ski-liftovi i d o b r a pridru`na infrastruktra, kako i organizirana obrabotka na

proglasi za najposakuvanata zimska destinacija na prose~niot Makedonec, iako na ova mesto ugostitelsko-hotelskata ponuda e daleku od razviena i e limitirana na tri poluluksuzni hoteli, nekolku motel-restorani i edna diskoteka. Na ova treba da se dodade i mo`nosta za privatno smestuvawe vo edna od iljadnicite privatni vikendi~ki, rasprskani vo neposredna blizina na ski-centarot. Negativnata strana na Mavrovo e i golemata oddale~enost od urbanite centri, po {to snabduvaweto so produkti e ili ote`ano ili, pak, e premnogu skapo. Sepak, glavniot problem na ovaa prirodna “ubavica” nastapuva vo godinite so malku sneg, bidej}i skija~kite pateki se na pomalku od 2.000 metri, {to mo`e da zna~i i potpolno proma{ena sezona.

POPOVA [APKA Za razlika od Mavrovo, Popova [apka re~isi sekoga{ ima sneg, a mo`e da se gordee i so najdobrite ski-pateki vo dr`avava. Legendarnata Cerepa{ina e edna od retkite prirodni spust-pateki vo Evropa i kako takva ima poseben tretman kaj skija~ite. Vo poslednite godini mnogu se investira{e i vo ostanatite pateki, a profunkcionira i mo`nosta za no}no skijawe, {to na ovoj ski-centar mu dava poseben {mek. No, ako konstatiravme deka Mavrovo ima problemi so hotelite i restoranite, toga{ za Popova [apka toa e ogromen problem. Nema nitu eden ugostitelski objekt, koj bi mo`el da odgovori na minimum standardi od, da re~eme, visoka B klasa,

a poradi mnogu pomaliot broj vikendi~ki otkolku {to e slu~aj so Mavrovo, privatnoto smestuvawe ne e prepora~liva opcija. Vo istata konotacija e i otsustvoto na kakva bilo mo`nost za zabava vo no}nite ~asovi, so tradicionalnite zimski pijalaci, kako rum, greano vino itn..

BANSKO Bugarija ima nekolku ski-centri, no vistinski adut na na{iot isto~en sosed e Bansko. Izminative dve decenii pove}e stotici milioni evra bea investirani vo Bansko, po {to ovoj zimski resort mnogu se dobli`i do poznatite odmorali{ta vo Evropa.

Vo ovoj zimski centar ima stotici mali i golemi hoteli, restorani, tradicionalni “mehani”, kafuliwa, diskoteki, spa-centri, supermarketi, so {to izborot na smestuvawe, hrana i zabava e mnogu dostapen. Na ova treba da se dodade i blizinata na gradot Bansko, {to e u{te eden plus za ugostitelskata ponuda. To~no e deka Bansko od godina vo godina s$ pove}e se dobli`uva do ski-centrite od Avstrija, [vajcarija i Germanija, no, barem zasega, e daleku poevtin i nudi retka mo`nost za posetiteli za pomala suma pari da dobijat pove}e luksuz. Toa {to e odli~no za Bansko e i deka skija~kata sezona po~nuva na 15 dekemvri, a trae do 15 maj.

KOPAONIK Sli~no kako vo Bansko i najpoznatiot ski-centar na Srbija, Kopaoni Kopaonik, izobiluva so bogata ugostitelska ponuda. Mo`e M da se pronajde sosema zadovolitelno smestuvawe sme vo stotici hoteli,

moteli i vili, koi se dobro zagreani i nudat dobro meni od lokalnite proizvoditeli na meso i suvomesni proizvodi, koi, pak, se nadaleku poznati. [to se odnesuva do zabavata, Kopaonik so golemiot broj diskoteki, klubovi i kafuliwa vo docnite ~asovi mnogu pove}e nalikuva na nekoe primorsko odmarali{te otkolku na ski-centar.

Bilet za vozrasni za ednonedelno koristewe na ski-liftovite ~ini okolu 120 evra, dodeka za deca e dvojno poevtino. Snegot ne e sekoga{ vo posakuvanite koli~ini, no, zatoa, na ova mesto postoi odli~na mre`a sne`ni topovi, so ~ija pomo{ pravovremeno se nadomestuva nedostigot od priroden sneg.

KOLA[IN Maloto crnogorsko grad~e Kola{in i bliskiot ski-centar koj poslednite dve do tri godini do`ivuva ekspanzija e najnovata zimska destinacija vo na{iot region. O~igledno deka ruskite milioni, investirani vo krajbre`jeto na Crna Gora, svojot pat go pronajdoa i vo vnatre{nosta na ovaa zemja. Ski-patekite se od koren renovirani i nudat mnogu dobri mo`nosti za skijawe.

Glavnite smestuva~ki kapaciteti se nao|aat vo samiot grad, kade {to ima nekolku hoteli, no i golema ponuda od ku}i, vili i stanovi za iznajmuvawe. Golema pridobivka za Kola{in e deka od samiot grad po~nuva `i~arnicata, koja vodi do samite pateki. Ovoj centar e vo zabrzan razvoj i mo`ebi tokmu ovaa zima e poslednata mo`nost za malku pari da se dobie kvaliteten odmor.

MANIFESTACIJA MANIFES

SVETSKI RODENDE Na tradi tradicionalnata r d rodendenska proslava na umetnosta, za prv pat i Makedonija e me|u zemjite na 17 januari, jjan koi }e gi slavat site `anrovi ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

e|unarodn e|unarodnata manifestacija ”Rodenden na um umetnosta” v ponedelnik (17 januari) zza prv pat ja vklu~uva i Makedonija vo mre`ata zemji koi Makedonij }e ja praznuvaat umetnosta um preku bezbroj koncerti, art-perfo art-performansi i instalacii, programi za deca.. deca... Sekoj 17 januari pove}eto evropski zemji, no i SAD, Japonija i Ju`na Amerika, preku glo globalen radioprenos se povrzuvaat vo edna celodnevna programska aktivnost.

Mladinskiot kulturen kultur centar za ovoj den podgotvi programa koja sodr`i nastani pov-

M KITANOVSKI so nastap vo MKC na 17 januari

rzani so site `anrovi na umetnosta. Vo galerijata na MKC posetitelite }e mo`at da ja poglednat zaedni~kata izlo`ba na Kaliopi Ilievska i Mila Ivanovska. Ciklusot sliki na Mila Ivanovska nosi naslov “Razgovor so mojata du{a (moeto ogledalo)”, a na Kaliopi Ilievska e nasloven kako “Li~na legenda”. Izlo`bata }e bide prosledena so proekcija na videomaterijal, snimen za vreme na sozdavaweto na delata.

So po~etok vo 19 ~asot Dejan Velkovski } e go promovira kratkiot roman “Prikazni za avgust”. Toa e kratok prikaz na qubovta, videna niz o~ite na eden sonuva~. Ova e zbirka na raskazi vo ciklusi, povrzani so sonuvanata qubovna prikazna.

Vo 20 ~asot }e bide prika`an slovene~kiot

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

FunBusiness

23

FORMULA: ARNOLD [VARCENEGER, GLUMEC I POLITI^AR

DO SLEDNOTO VIDUVAWE SO TERMINATOROT

Arnold

[varceneger e primer za ostvaruvawe na amerikanskiot son i toa vo dvete najte{ki kategorii – {ou-biznisot i politikata

KOPAONIK raspolaga so izvonredna infrastruktura za proizvodstvo na ve{ta~ki sneg, po {to sezonata e sekoga{ obezbedena.

KOLA[IN e edna od destinaciite od koi mnogu se o~ekuva vo bliska idnina KRVAVEC Zaedno so Krawska Gora, ski-centarot Krvavec redovno se spomenuva kako top-destinacija na Slovenija. Ova e najbliskata lokacija od Makedonija do edno alpsko odmorali{te. Vozmo`no e, a i sosema bezbedno da se dopatuva do Krvavec so avtomobil, a na pogolemiot del od patot da se vozi po avtopat. Nekoga{niot avtopat Bratstvo i edinstvo, preku Belgrad i Zagreb, ve nosi pravo vo Qubqana, od kade {to e potrebno da se zavrti vo pravec na Brnik i Cerkqe.

Ovoj resort raspolaga so relativno dobri ski-pateki i nekolku navistina odli~ni hoteli.

Nekolku restorani se izdvoeni kako vistinski kulinarski {ampioni, kade {to pokraj ~aj so rum, mo`e da se dobie i ~a{a dobro vino.

Snegot nikoga{ ne e problem, a edinstvena maana na Krvavec e apsolutno nikakva ponuda na no}en `ivot, po {to ovaa destinacija nikako ne smee da bide prepora~ana na mladi lu|e, `elni za zabava.

NASFELD Ako vi se dopadnal Krvavec, toga{ sigurno }e

bidete zadovolni i od avstriskiot brat-bliznak na slovene~kiot ski-centar, Nasfeld. Avstrija e zemja so najmnogu i najpoznati zimski centri vo Evropa i svetot. No, dobrite poznava~i na prilikite vo zimskite sportovi, Nasfeld dlaboko go prepora~uvaat na rekreativcite, koi cel den sakaat da go minat na staza.

Ima golem broj pateki za skijawe i poradi odli~nata organiziranost na ski-liftovite re~isi nikoga{ ne mo`e da ve fati gu`va.

Patekite ne se voop{to naporni, po {to Nasfeld se prepora~uva i za po~etnicite vo zimskite sportovi. Hotelskoto smestuvawe e edinstvenata opcija, bidej}i nema nitu eden grad ili selo vo blizina. Hotelite se glavno vo odli~na sostojba, a poskapite nudat i spacentri, sali za ve`bawe, masa`eri, finski bawi itn.. Snegot e sekoga{ na potrebnoto nivo, a eden Makedonec nikoga{ }e nema problemi so snao|aweto, bidej}i na ova mesto redovno zimuvaat iljadnici turisti od porane{na Jugoslavija. Edinstveniot problem na Nasfild e povtorno no}niot `ivot. Zabava nema nitu za lek.

N NA UMETNOSTA film “Pejza` 2”(2008 godina) vo re`ija na Vinko Moderndorfer. Glavnite ulogi gi tolkuvaat Marko Mandi}, Petar Musevski i Janez Ho~evar. Filmot raska`uva za Sergej i Poli, sitni kradci koi sakaat da go ukradat umetni~koto delo od rezidencijata na penzioniran komunisti~ki general, koj, pak, e naviknat problemite da gi re{ava po kratka postapka. Na pomo{ }e bide povikan misteriozen ~ovek, no eden doverliv dokument }e zavr{i vo racete na kradcite... Za krajot na manifestacijata vo kinoto Frosina }e mo`e da se prosledi nastapot na gitaristot Toni Kitanovski, zaedno so perkusionistot Izet Kizil od Turcija i kontrabasistot Kostas Teodoridu od Grcija.

Sorabotkata kako trio na ovie muzi~ari im se javila kako neminovnost generirana od me|usebnata doverba, radost i strast kon toa {to mo`e da se nare~e muzi~ka smisla i kreativna izvedba na scena.

Ovoj “balkanski bend vo malo” za prv pat

ima nastapeno zaedno vo 2003 godina vo Bon, Germanija, kako ~lenovi na bendot na nivniot zaedni~ki prijatel Teodosij Spasov.

Toa {to tie }e go prika`at e sublimat na individualnite istra`uvawa na tradicionalnite muzi~ki stilovi od razli~nite kraevi na svetot, me|utoa, smesten vo eden sovremen improvizatorki koncept. ”Rodendenot na umetnosta” e osnovan vo dale~nata 1963 godina od strana na francuskiot umetnik Robert Filiu. Spored nego, umetnosta ne postoela 1.000.000 godini, me|utoa, istata se rodila na eden 17 januari. Toj predlo`il ovoj datum da se slavi kako nacionalen praznik, so toa {to }e se slavi prisutnosta na umetnosta vo na{ite sekojdnevni `ivoti. Od godina vo godina idejata regrutirala s$ pogolem broj umetnici i nivni prijateli koi se vklu~uvaat preku organizacijata Western Front, kade {to se razmenuvaat idei i umetnost preku razli~nite komunikaciski alatki.

o sedum godini vo guvernerskata pati ja osvojuva titulata Mister Olimpija. palata, “naj`e{kata” i najnaselena Posvetuvaj}i se na bodibildingot, pi{uvaj}i amerikanska dr`ava, Kalifornija, nekolku knigi i izdavaj}i mnogubrojni statii, denovive mu pora~a “asta la vista” toj ostava zna~aen beleg vo ovoj sport i se na svojot guverner - amerikanskiot smeta za edna od najzna~ajnite li~nosti vo akter so avstrisko poteklo, Arnold [varce- istorijata na bodibilding. Negovoto prisustvo neger - koj be{e 38 guverner na Kalifornija. e zabele`itelno i po penzioniraweto – pred Nepobedliviot Terminator mora{e da ja s$ poradi poseduvawto nekolku fitnes-sali i napu{ti guvernerskata fotelja, bidej}i fitnes-spisanija. Mnogu godini ima pi{uvano spored zakonot dozvoleni se samo dva man- mese~ni kolumni za spisanijata za bodibilddata. No, te{ko deka }e mo`e{e povtorno ing "Muskuli i fitnes" (Muscle and Fitness) i da gi osvoi glasovite "Fleks" (Flex), a kratko na narodot so ogled po izborot za guvernna rekordno niskaer toj be{e nazna~en ta popularnost {to za izvr{en urednik ja ima{e pred povna dvete spisanija. lekuvaweto – ima{e Spisanieto MuscleMag podr{ka samo od 22% International mese~no od gra|anite. Ova se mu posvet uva dve dol`i i na prili~no stranici, poso~uvaj}i nepovolnata situacija go kako “kralot”. vo “zlatnata dr`ava”, Iako najprvin smetan kade {to nevrabotesamo za “brdo muskunosta e mnogu visoka li”, koj denes ne gi i iznesuva 12,4%, a prepoznava negovite deficitot duri 28 likovi od filmovite? milijardi dolari.

Negovata figura i P r i v rz n i c i te n a karakteristi~nata pojaArni }e re~at deka va, posebniot avstrisse pogodi da bide na ki akcent, izborot na vlast vo pogre{no akcioni ulogi koi mu vreme, koga sostojbata dadoa prepoznatliv vo Kalifornija be{e “TERMINATOR” – filmot {mek, zasekoga{ go po koj site go znaat bukvalno nadvor od obele`aa [varcenegova kontrola. Zemneger. Po~nuvaj}i so jata be{e pogodena od te{ka su{a, a ne “Herkules vo Wujork”, pa pravej}i go svojot ostana imun i na globalnata recesija, koja, vistinski probiv kaj publikata so “Konan pak, najmnogu se odrazi na glavnite izvori Varvarinot” na kultniot avtor Xon Milius, na prihodi vo zemjata – turizmot i danokot preku “Vistinski lagi”, “Kolateralna {teta”, na imot. Sepak, ne be{e mo}en da se spravi “[estiot den”, pa s$ do trilogijata na mo`ebi so politi~kite nesoglasuvawa koi dovedoa do najpoznatiot “Terminator”, koj go napravi }or-sokak vo zakonodavnite tela i gi odlo`ija najprepoznatliv i na koj mo`e da se prepi{e naporite da izleze od ekonomskata kriza. seta slava. Vo site filmski ostvaruvawa, “Saka{e s$ – infrastruktura, obrazovanie, toj ima sorabotuvano so mnogu akteri, vrvni za{tita na okolinata... No, ne be{e podgotven imiwa vo filmskata industrija, kako Kirk da go odvrze keseto”, se veli vo dnevnikot Daglas, Deni de Vito, Xejmi Li Kertis, Xeki "Sakramento bi" (Sacramento Bee), ~ij naslov ^en, a negovoto posledno ostvaruvawe e potencira deka [varceneger imal golemi filmskiot hit The Expendables, vo koj voedno soni{ta, no sam si iskopal dupka. se sretnaa pove}e filmski poznati imiwa: [varceneger vo neodamne{noto intervju Silvester Stalone, Brus Vilis, Miki Rurk, za "Los Anxeles tajms" (Los Angeles Times) Xejson Stratam, Erik Roberts i Xet Li. ja brane{e svojata politika, no prizna i Podocne{niot vlez na “Terminatorot” vo nekoi gre{ki. Me|u niv ja prizna i svojata politikata za mnogumina be{e o~ekuvan poteg nesposobnost da “ja prese~e dr`avnata kred- “a la Ronald Regan” (porane{en akter i preitna karti~ka i da ja sopre ludata javna tsedatel na SAD od 1980 do 1988 godina), za potro{uva~ka”. zetot na najpoznatiot semeen politi~ki klan “Da znaev deka }e dojde do vakva recesija, Kenedievi, od kade {to poteknuva negovata nema{e da pozajmam 15 milijardi dolari vo sopruga Marija [rajver. prvata godina od mandatot, tuku gra|anite bi S$ u{te ne se znaat negovite planovi za vo gi soo~il so problemot”, poso~il akterot. idnina, bidej}i toj ne dal nikakvi konkretni [varceneger e primer za ostvaruvawe na odgovori. No, sepak, najavi deka negovoto amerikanskiot son, i toa vo dvete najte{ki eventualno vra}awe na golemoto platno kategorii – {ou-biznisot i politikata. bi zaviselo od scenarioto koe }e mu bide Po~nuvaj}i na 15-godi{na vozrast so aktivno ponudeno. Vpro~em, negovata najpoznata reptrenirawe, kako 20-godi{nik ve}e ja dobiva lika od “Terminator”, “Asta la vista, bejbi!”, titulata Mister Univerzum, a potoa sedum bukvalno zna~i “Do slednoto viduvawe”...

P

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

24

Rabota / Osiguruvawe / Smetkovodstvo Izbor na aktuelni oglasi

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dr`avni pravobraniteli vo Dr`avnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na: Skopje, Bitola, Tetovo, [tip, Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 ELEKTROELEMENT – doma{na kompanija za trgovija so elektromaterijali i oprema, grade`ni materijali, hemiski proizvodi i proizvodi od crna i oboena metalurgija, objavuva oglas za popolnuvawe na slednive rabotni mesta: 1. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO Uslovi: - Zadol`itelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 10 godini rabotno iskustvo vo smetkovodstvo - Poznavawe na MSFI - Zadol`itelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija 2.

FINANSOV ANALITI^AR Uslovi: - Zadol`itelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 5 godini rabotno iskustvo - Zadol`itelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov, bb, 1000 Skopje ili na elektronska po{ta: ees@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 17.01.2011 godina. Ve molime bez telefonski javuvawa.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011

Proektot na USAID za razvoj i unapreduvawe na investiraweto i izvozot (IDEAS) ima potreba od EKSPERT ZA ODNOSI SO JAVNOST, MONITORING, EVALUACIJA I MARKETING. Site zainteresirani kandidati koi, me|udrugoto imaat univerzitetsko obrazovanie i minimum 3 godi{no iskustvo vo relevantnite oblasti mo`at da apliciraat preku ispra}awe na kratko motivaciono pismo i rezime na angliski jazik, na e-mail adresata: jobapplications@bah.com.mk zaklu~no so 19 Januari 2011 godina i zadol`itelni da navedat za koja pozicija apliciraat. Ve molime bez telefonski javuvawa. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 11.01.2011 godina.

TRANSPORT, NABAVKI I LOGISTIKA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 Cementarnica USJE AD Skopje bara da vraboti REFERENT ZA NABAVKI. Vrabotuvaweto e za neopredeleno rabotno vreme, so probna rabota od 6 meseci, so polno rabotno vreme. Izbraniot kandidat }e bide zadol`en za nabavka na materijali i uslugi od lokalniot i me|unarodnite pazari, istra`uvawe na pazarot i identifikuvawe na potencijalni novi dobavuva~i, izrabotka na pora~ki za nabavki, poddr{ka i koordinacija na planovite za sproveduvawe na uslovite vo dogovorite za nabavki, sledewe na trendovite na pazarot, identifikacija i koordinirawe na razli~ni transporti na lokalniot i me|unarodniot pazar za potrebite na kompanijata.

1. Potrebni kvalifikacii: - VSS/VII stepen, ekonomski, ma{inski, elektro ili tehnolo{ki fakultet - So ili bez rabotno iskustvo. Prethodno rabotno iskustvo vo oblasta na nabavki/ logistika }e se smeta za prednost - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Odli~no ponavawe na Microsoft aplikacii Kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi predvideni so zakon. Kandidatite treba da ja prilo`at i slednava dokumentacija: 1. Pismo za aplicirawe na oglasot 2. Biografija na angliski jazik (CV) 3. Dokaz za zavr{eno obrazovanie 4. Dokaz za poznavawe na Angliski jazik. Oglasot trae 10 (deset) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentacijata treba da se dostavi najdocna do 26.01.2011 godina na adresa: Cementarnica USJE AD Skopje, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje – Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, ili na e-mail: hr@usje.com.mk. Izborot na kandidatot za vrabotuvawe }e se izvr{i najdocna do 28.02.2011 god. Site aplikacii }e se smetaat za strogo doverlivi.

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

2.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3.

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25

26

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten

menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis) Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn.

Voved vo evropskite fondovi i programi Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn.

Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn.

Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

IZVESTUVAWE Vrz osnova na Dogovor za koristewe na kratkoro~en revolving krediten limit sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i [parkase Banka Makedonija AD Skopje, na iznos od EUR 2.500.000, zasnovan e zalog nad pari~ni pobaruvawa po osnov na koristewe na toplinska energija i zalog nad 10 (deset) obi~ni akcii izdadeni od TE-TO AD Skopje, sopstvenost na zalo`niot dol`nik Toplifikacija AD Skopje.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital. com.mk

KAPITAL / 14.01.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica „Kumanovo„

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultanski uslugi za javni dogovori.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5c06bd0f-0922-4b5b-bb21aec8e4360e68&Level=2

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kompjuterska oprema.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=990c8bf4-4f67-4971-bd4a-6ca1d1c19c85&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven zavod za statistika PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pove}efunkciski uredi SE VO EDNO (pe~ata~, kopir, skener i faks).

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=f68bddfc-df57-45ce-a078-280943ed608e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Makedonska informativna agencija - MIA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Telekomunikaciski uslugi, uslugi za mobilna telefonija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=56bda0fa-aa93-4163-947f-9e1e2e44dfc2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obezbeduvawe na hotelski uslugi za potrebite na Ministerstvoto za kultura vo gradot Skopje za period do 1 (edna) godina.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b64ed205-5bfe-401f-87ce-81cea5e7e76b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na elektro alat, REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=151cf991-89c7-420b-93c3-6ca01fa11b40&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konkurs za izbor na idejni re{enija za skulpturi postaveni na arhitektonski spomenik Kolonada.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=b53977c3-e45a-440e-900319a32c4be798&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na gumi za motorni vozila.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=0de4694a-f6f4-4bed-afb4c2eb71c9f9b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalno Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi od mobilni operatori Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3c1eee0c-d13c-42ae-b050-9bdd9d0a7d9b&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Efektivna komunikacija pri proda`ba 17.01 - 18.01.11 CS Global Re{enie za va{ata finansiska idnina

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job.

Start creating your future today!!!

Improve your employability skills!!!

17.01.11 CS Global Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting

Podgotovka za barawe na rabota i planirawe na kariera 19.01 - 20.01.11 CS Global Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Pravila i stilovi na menaxirawe 20.01.2011

Clear View Kurs za Office 20.01.11 ESP Kursevi za Angliski jazik 20.01.11 ESP

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA