207 Kapital 17 01 2011 by Kapital Media Group

SOMNITELNA PONUDA NA INTERNET-PORTALITE VO MAKEDONIJA

MAKEDONIJA SO UNIKATNI ZAKONI ZA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA

SE PRODAVAAT STARI "MOBILKI" ZA 10.000 EVRA ZA PROBIVAWE BANKOMATI?!

SRBIJA GI KAZNUVA MINISTRITE AKO NE OTPU[TAAT, MAKEDONIJA AKO NE VRABOTUVAAT NOVI SLU@BENICI!

STRANA 4

STRANA 7

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA SÈ U[TE GO “RE[AVA” PROBLEMOT SO IZVOZOT NA VINO VO EU

SE LEPAT NOVI ETIKETI NA VINOTO KOI NEMA DA JA NALUTAT GRCIJA?!

DO 15 FEVRUARI VLADATA ]E GO DOSTAVI SVOJOT PREDLOG DO EVROPSKATA KOMISIJA ZA ZBOROT [TO ]E GO OZNA^UVA GEOGRAFSKOTO POTEKLO NA MAKEDONSKOTO VINO, A KOJ NE MO@E DA BIDE MAKEDONIJA. IAKO MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO NE O^EKUVA BLOKADI, SEPAK, NEKOI VINARNICI RE[IJA DA GI PREPAKUVAAT [I[IWATA. STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 14.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,40% 1 1,96% 1 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,59 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

98,35 9 1,54%

DALI ]E SE VRTAT POVE]E PARI NA MAKEDONSKATA BERZA VO 2011?

MAKEDONIJA SE BRANI OD ODLIV NA DEVIZI

Stranskite berzi i banki ostanuvaat nedostapni za gra|anite STRANA 11

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.01) 2.422

PRED SOBRANISKATA RASPRAVA ZA SOSTOJBITE VO MNR

MBI 10

2.402

Milo{oski: sednicata e odli~na mo`nost za debata so pratenicite”

2.382 2.362 2.342 2.322 2.302 2.282 10.1

11.1

12.1

13.1

14.1

[tip }e proizveduva struja od veternici STRANA 9

Stotina stranski kompanii }e otvorat 20.000 rabotni mesta STRANA 17

VREDI LI DA SE INVESTIRA VO AKCII GODINAVA?!

STRANA 6

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

KAKVI ]E BIDAT ODBORITE NA DIREKTORI VO 2015? STRANA 14 VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

STRANA 12-13

ISTOVREMENICI VO RAZLI^NO VREME STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 17 JANUARI 2011

ISTOVREMENICI VO RAZLI^NO VREME

Koga }e pro~itate vo vesnik deka Makedonija, odnosno edno komunalno pretprijatie se zadolìlo vo Svetska banka za da kupi kontejneri i kanti za |ubre, sigurno ne se ~uvstvuvate mnogu prijatno i ne ste gordi na dràvata. Ne znam za vas, ama mene mi doa|a ma~nina vo stomakot koga }e pomislam kako }e ja zavedat Makedonija vo knigite na Svetskata banka. Kako poinaku, osven kako zemja vo koja bednotijata s$ u{te e specifika na vremeto, iako go ìvee 21 vek kako i site drugi zemji vo Evropa. Ama Makedonija kako da e od drugata strana na Mediteranot, nekade poblisku do afri~kite ili aziskite zemji. Samo tie, s$ u{te, vo moderniot kapitalizam i sovremie nemaat pari da si kupat kontejneri za |ubre, pa mora da zemaat krediti od me|unarodni finansiski institucii. Vo isto vreme koga nekoi zemji so pari od me|unarodnite finansiski institucii gradat mostovi, pati{ta, energetski objekti, novi tehnolo{ki objekti, koi }e ostanat beleg na istorijata za 21 vek. Istite tie zemji voop{to ne se mnogu daleku od Makedonija, mislam, geografski. A, realno se daleku barem eden vek i toa spored site parametri - ìvoten standard, ekonomski rast, investicii, infrastruktura,

zdravstvo, tehnologija, obrazovanie. Samo eden primer e dovolen da pokaè kolku geografskata oddale~enost od nekolku iljadi kilometri spored progresot zna~i ogromen jaz. Glavniot grad na Norve{ka, Oslo, pred nekolku godini gi zameni nadzemnite kontejneri so podzemni, od koi |ubreto direktno se v{mukuva so poseben vakuum-sistem i se transportira do elektrani, kade {to od nego se proizveduva energija. Science fiction za makedonski uslovi, kade {to s$ u{te ne moème da nau~ime deka |ubreto se frla vo kontejner, a ne do nego, deka se selektira, za potoa da se reciklira i deka ne smee da ja zagaduva ìvotnata sredina, tuku da ja oplemenuva. Norve{koto iskustvo e dale~no, zatoa {to vo isto vreme vo Skopje komunalnoto pretprijatie so kredit od Svetska banka }e kupuva najobi~ni kanti za |ubre. Tokmu tie kanti za |ubre potoa Makedonija }e ja klasificiraat vo kategorijata zemji za koi vo grafata specifiki stoi: nerazavieni, siroma{ni, so nizok ìvoten standard, so visok stepen na neobrazovani i na smrtnost, so tehnolo{ka zaostanatost i investiciska indiferentnost. Za takvite zemji me|unarodnite finansiski institucii davaat krediti so niski kamatni stapki, za da moàt potoa da si gi naplatat. Tie zemji sekoga{ se treta, ~etvrta ili petta kategorija na rang-listite. Vo tie grupi, na Makedonija & pravat dru{tvo Zimbabve, Uganda, Azerbejxan... So eden zbor - frustriranost vo site domeni od realnosta. A se narekuvame istovremenici so Norveànite.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

132,5

Milioni evra stranski investicii vlegle vo Makedonija vo prvite deset meseci od 2010 godina. Spored poslednite podatoci na Narodnata banka na Makedonija, vo oktomvri minatata godina vo Makedonija bile investirani 21,5 milioni evra. Za prvite tri kvartali stranskite investicii iznesuvaa 111,4 milioni evra. Od vkupniot priliv na stranski investicii, 79,3 milioni evra otpa|aat na akcionerski kapital i reinvestirana dobivka, a pobaruvawata i obvrskite na stranskite kompanii koi rabotat vo zemjata iznesuvaat 146,4 milioni evra. Najlo{i meseci godinava bea juli, koga se povlekle 50 milioni evra i fevruari, koga se odleal stranski kapital vo visina od 22 milioni evra. Za slednata godina proekciite na Vladata se vlez na 240 milioni evra stranski investicii.

VLADATA SÈ U[TE GO “RE[AVA” PROBLEMOT SO

SE LEPAT NOVI KOI NEMA DA JA

SPASIJKA JOVANOVA j jovanova@kapital.com.mk @ p

Kakvi istovremenici? Nie s$ u{te ne sme go napu{tile raniot period na 20 vek. Se raduvame kako mali deca na 25 milioni evra kredit od Svetska banka i na u{te tolku od Evropskata banka za obnova i razvoj, za izgradba na lokalni i regionalni pati{ta. I u{te ne se koristat parite, zatoa {to op{tinite nemale dovolno dobri proekti. Pa, kakov proekt treba da se napravi za da se izgradi selski pat od 10 kilometri? ^ekame pari i za izgradba na novi dalnovodi kon sosednite zemji za da ne potoneme vo mrak. Nemame pari da si obezbedime pristapnost do elektri~na energija i po 120 godini od otkrivaweto na mo`nosta za distribucija na elektri~na energija. Vo isto vreme, naprednite gradat avtopati{ta pod moriwa, probivaat celi planini, povrzuvaat ostrovi, gradat ve{ta~ki ostrovi... Makedonija 2011 `ivee vo edno damne{no vreme.

Do 15 fevruari Vladata }e go dostavi svojot predlog do Evropskata komisija za zborot {to }e go ozna~uva geografskoto poteklo na makedonskoto vino, a koj ne mo`e da bide Makedonija, zatoa {to toj termin go za{titi Grcija. Prvite izvozni pratki na vino, pak, od Makedonija kon evropskite pazari za godinava trgnuvaat denovive. Iako Ministerstvoto za zemjodelstvo ne o~ekuva blokadi, sepak, nekoi vinarnici re{ija da gi prepakuvaat {i{iwata АЛEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

Duri do 15 fevruari Vladata }e razmisluva kakov predlog

da dostavi do Evropskata komisija vo Brisel za zborot {to }e go ozna~uva geografskoto poteklo na makedonskoto vino, a koj nema da ja naluti Grcija, odnosno }e go otvori patot za izvoz na vino od Makedonija vo Evropskata unija. Iako zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, vo dekemvri be{e vo Brisel i se zapozna so problemot {to go pravi Grcija i so procedurata za registracija na vinata vo EUregistarot, s$ u{te ni{to ne e prezemeno za da se re{at problemite. Sigurno e samo

PERICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO Ne o~ekuvam deka }e ima reakcii od zemjite-~lenki na EU za izvozot na makedonskoto vino, {to bi rezultiralo so povlekuvawe na vino. No, ne mo`am so sigurnost da predvidam {to }e se slu~i.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

Navigator NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

ZASLU@ENO UNAPREDUVAWE

QUP^O GEORGIEVSKI

[TEFAN FILE

STEV^E JAKIMOVSKI

NAOTO KAN

ikako da mu trgne atastarot povtorno izleze vrokomesarot za gradona~alnikot na Karpo{ K vo presret na gra|anite, Epro{iruvawe se ~ini I go stignaa obvinuvawata Nna premierot na ovojpat so prodol`eno vreme, ostana edinstven borec, koj deka vo lokalnata samouprava Japonija, koj vikendov za da mo`at da go fatat rokot za otkup na dvornoto mesto za edno evro za metar kvadraten

uporno gi ubeduva ~lekite na Unijata deka pro{iruvaweto e vo interes na EU

vrabotuva samo partiski lu|e, pri {to partijata ne uspea ubedlivo da go odbrani

ja formira{e tretata vlada, no nikako da go zgolemi rejtingot

IZVOZOT NA VINO VO EU

ETIKETI NA VINOTO A NALUTAT GRCIJA?!

deka Grcija go ima za{titeno zborot Makedonija. Ivanovski, a o~igledno i celata Vlada, igraat na kartata deka zemjite-~lenki na EU }e se smiluvaat kon Makedonija i nema da igraat taka kako {to im dirigira Grcija. Zamenik-ministerot tvrdi deka nadle`nite institucii se vo sekojdnevna konsultacija so Brisel za pobrzo re{avawe na problemot so izvozot na vino. “Ne o~ekuvam deka }e ima reakcii od zemjite-~lenki na EU za izvozot na makedonsko vino, {to bi rezultiralo so povlekuvawe na {i{iwa vino. No, ne mo`am so sigurnost da predvidam {to }e se slu~i. Procedurata vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i vo Ministerstvoto za zemjodelstvo e vo tek. Najdocna do 15 fevruari, vo konsultacii so Vladata, }e go precizirame na{iot kone~en stav za toa dali i koj homonim }e go koristime za da ja popolnime grafata koja se odnesuva za regionot na poteklo na makedonskoto vino”, objasnuva Ivanovski. Toj veli deka od po~etokot na godinata do Ministerstvoto nemalo informacija od nitu edna vinarnica deka ima problem so izvozot. “Celiot problem go dignavme na mnogu povisoko nivo, a toj ne e tolku golem kako {to se pretstavuva vo javnosta. Nie }e prodol`ime da rabotime

na popolnuvawe, kompletirawe i na usoglasuvawe na ostanatite listi”, potencira Ivanovski. VINARNICITE STAVAAT NOVI ETIKETI Vinarnicite, pak, s$ u{te se vo neizvesnost dali godinava }e imaat problem so izvozot na vino vo zemjite od Evropskata unija, poradi toa {to Makedonija nema registrirano geografsko poteklo na vinoto. Iako Ministerstvoto za zemjodelstvo ne o~ekuva blokadi, kako {to be{e slu~ajot vo dekemvri, so izvozot na makedonsko vino vo Slovenija, sepak, nekoi vinarnici re{ija da gi prepakuvaat {i{iwata. Najverojatno tie koristat etiketi na koi go izbegnuvaat zborot Makedonija, za da ne se soo~at so problemi pri izvozot na evropskite pazari. Prvite izvozni pratki se o~ekuva da zaminat denovive, so ogled na faktot deka prvata polovina od januari voobi~aeno e pomirna za izvozot na vino. Vinarskite vizbi ne znaat dali i so kakvi problemi }e se soo~at otkako lani del od niv se soo~ija so nekolku reakcii od maloproda`ni sinxiri i uvoznici, koi reagiraa na neregistriranoto geografsko poteklo na vinoto. Menaxerite odgovorni za izvoz vo nekoi od vinarnicite velat deka nemaat dobieno nikakvi nasoki od Minis-

terstvoto za zemjodelstvo. Ednostavno im bilo kaàno da po~ekaat, da vidat {to }e se slu~i, a Ministerstvoto “}e gi poddrì i }e lobira”. Zamenik-ministerot gi uveruval deka problem najverojatno }e nema, no, ako ima, toga{ “}e se gasel ognot”?! Od vinarskata vizba Tikve{ velat deka denovive treba da realiziraat dogovorena izvozna zdelka vo Germanija i ne znaat dali }e se soo~at so kakov bilo problem. Osven izvoz vo ovaa zemja, koja e najgolem uvoznik na makednsko vino me|u evropskite zemji, Tikve{ planira izvoz i vo [vajcarija, a moèn e izvoz i vo Belgija i vo Holandija. Izvozot na makedonsko vino vo EU vredi okolu 30 milioni evra godi{no. Vinarstvoto e edna od najgolemite izvozni granki vo zemjodelstvoto. Pove}e od 85% od vinoto vo zemjava se izvezuva, od koi okolu 70% zaminuvaat na pazarite vo EU. BRISEL BARA HOMONIM NA ZBOROT “MAKEDONIJA” Potkomitetot za vino vo ramkite na Evropskata komisija za nadminuvawe na problemot so registrirawe na geografskoto poteklo na makedonskoto vino bara da se najde homonim na zborot “Makedonija”. Ovoj termin Makedonija ne moè da go koristi vo grafata za regioni

za poteklo na makedonskoto vino, bidej}i Grcija u{te vo 1989 godina go ima registrirano vo Registarot na Evropskata unija kako region na poteklo na svoite vina. Zaklu~okot na sostanokot, na koj prisustvuva{e zamenik- ministerot Ivanovski, be{e deka Ministerstvoto za zemjodelstvo vo naredniot period treba da predloì nekolku varijanti na imiwa, takanare~eni homonimi. Makedonija insistira ovaa situacija da se re{ava vo ramkite na pravnite instrumenti, soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i Protokolot za vino, odnosno upotrebata na za{titeniot geografski naziv “Makedonija” ili “makedonski” pri etiketiraweto na vinoto da se re{i so upotreba na homonim, za {to vo Unijata ve}e ima praktika. Na primer, “Trakija” e registriran region na poteklo na vino od Grcija, a Bugarija (vo koja isto taka ima region Trakija) go ima registrirano kako “Trakiska Nizina”. Makedonija sega bara sli~en na~in za re{avawe na potekloto na vinata od Makedonija. Ivanovski po vra}aweto od Brisel uveruva{e deka problemite so koi se soo~ija del od makedonskite vinarnici na pazarite vo Slovenija i Germanija se vo faza na re{avawe i nema da se povtorat. “Ima politi~ki pritisoci poradi problemot so imeto koj go imame so Grcija, no vo etiketite na vinoto imeto na dràvata nema nikakva vrska so imeto na regionot od kade {to poteknuva vinoto. Sega vino moè da se izvezuva so na{ite za{titeni nazivi, no tie ostanaa na nivniot stav deka ne moè da se izvezuva vino kaj koe go imaat za{titeno regionot na poteklo Makedonija”, informira{e Ivanovski. Iako toj ne o~ekuva povtorni blokadi pri izvozot na vino vo EU, sepak, ne moè so sigurnost da se predvidi {to }e se slu~i na teren. Problemite so proda`bata na makedonskoto vino se pojavija pred nekolku meseci, koga Grcija preku svoite ambasadi vo Germanija i vo Slovenija po~na da vr{i pritisok vrz distributivnite sinxiri i uvoznicite na vino da ja soprat proda`bata na vinoto so oznaka “makedonsko” vo nivnite supermarketi.

Ne zapiraat pobedite na amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker, koj najverojatno predvreme }e go zavr{i diplomatskiot anga`man vo Makedonija za da izvr{uva nova funkcija, zamenik-pomo{nik dràven sekretar vo Stejt departmentot. Riker ood Skopje se seli direktn direktno vo kabinetot na ameri amerikanskiot dràven sekretar, sekret Hilari Klinton. Klinton Unapreduvaweto {to go Unapreduvawet dobi Riker e ssamo potvrda na profes profesionalizmot, iskustvoto i anga`manot an {to gi poseduv poseduva ovoj ~ovek, koi vo ppove} e navrati gi ppokaà i dokaà vo Makedonija. Mak Zaminuvaweto na Riker od amerikanskata ambasada vo Skopje za zemjava e

FILIP RIKER golema zaguba, zatoa {to si odi golem i iskren prijatel na Makedonija. Pove}e od sigurno e deka Riker nema da ja zaboravi Makedonija. Pozicijata {to ja dobi vo Stejt departmentot sigurno }e go donese u{te nekolku pati vo Skopje. A, sigurno e i deka Riker nema lesno da se otka`e od misijata da ja vnese Makedonija vo NATO i vo Evropskata unija. Zatoa zaslu`uva da bide proglasen za pobednik i pobornik za idninata na Makedonija.

GUBITNIK

“GOR^LIVO” VINO

Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, igra na kartata deka zemjite-~lenki na EU }e se smiluvaat kon Makedonija i nema da go blokiraat izvozot na makedonsko vino na nivnite pazari. Iako edna{ ve}e be{e blokiran poradi etiketata na koja za region na poteklo stoi zborot “Makedonija”, koj ve}e go za{titi Grcija, vo Ministerstvoto za zemjodelstvo toa ne gi zagri`uva. Prvite pratki vino godinava treba da trgnat vo narednite nekolku dena, a zamenik–ministerot Ivanovski e miren. Toj u{te vo dekemvri vo Brisel slu{na deka Makedonija grafata vo E-bahus mora ja popolni za da vr{i nepre~en izvoz na vino

PERICA IVANOVSKI I i za toa mora da najde homonim. I s$ u{te ne se re{ava ova pra{awe. Ministerstvoto za zemjodelstvo i Vladata nemaat izlezno re{enie koe nema da ja naluti Grcija, a }e go otvori patot za makedonskoto vino. Ama dodeka tie ne go sfa} aat problemot seriozno, vinarnicite ne se tolku mirni. Ako izleze na kraj deka mora da gi menuvaat etiketite i od niv da go bri{at zborot “Makedonija”, kako {to trgnaa rabotite, toga{ nema vinarite da gi proglasime za nepatrioti, tuku ministerot i zamenik-ministerot za zemjodelstvo. Tie treba da go spre~at toa.

MISLA NA DENOT LI^NOSTA [TO MO@E DA SOZDADE IDEI VREDNI ZA VNIMANIE E LI^NOST KOJA MNOGU NAU^ILA OD DRUGITE

KONOSUKE MACU[ITA JAPONSKI INDUSTRIJALIST, PRONAO\A^ NA PANASONIK

Navigator

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

REGION

0-24

...PRIEM

...PRETSTAVUVAWE

...PROTESTI

Sredba na pretsedatelot Ivanov so ambasadorite

Turisti~ka ponuda na saem vo Holandija

Povtorno nemiri vo Grcija

olandskite turisti poka`uvaat golem interes za patuvawe vo Makedonija. Makedonskiot {tand pointeresen od Grcija na Me|unarodniot saem za turizam vo Utreht.

po`ari vo banka, vo kancelarija na vladeja~kata Podmetnati partija i vo grade`na kompanija.

vanov im pora~a na diplomatite deka Makedonija na evropski na~in }e gi premosti razlikite za imeto so Grcija

SOMNITELNA PONUDA NA INTERNET-PORTALITE VO MAKEDONIJA

SE PRODAVAAT STARI “MOBILKI” ZA 10.000 EVRA ZA PROBIVAWE BANKOMATI?! Vo bankite se somnevaat deka nekoj tolku lesno mo`e da ja probie za{titata na ~ip-karti~kite. Poznava~ite velat deka ~ip-tehnologijata na plate`nite karti~ki obezbeduva ogromna za{tita i go pravi re~isi nevozmo`no probivaweto na podatocite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

tar model na mobilen telefon na Nokia na internetportalite vo zemjava se prodava po cena od 2.000 do 10.000 evra. Navidum, izgleda nelogi~no koga vo erata na ekspanzija na telekomunikaciskata tehnologija stari modeli od ovaa marka telefoni kaj nas se prodavaat po frapantna cena od 10.000 evra. Spored oglasite, vakvi telefoni se nudat vo Skopje, Ohrid, Kumanovo i vo [tip. Vo eden od oglasite, telefonot Nokia 1100 rh16, proizveden vo Germanija, vo 2003 godina, e opi{an kako ”toj {to vi treba”. Potragata po objasnuvawe za vrednosta na ovoj telefon dovede do potencijalen kriminal. Oglasuva~ite, koi go ostavile svojot mobilen broj za kontakt, objasnuvaat deka prodavaat skapi telefoni Nokia 1100 rh, proizvedeni vo Germanija i vo Finska, poradi nivnata specifi~nost - vo telefonot se vgraduvale ~ipovi so koi se probival za{titniot softver na bankomatite, so {to se kradele pari. Prodava~ite na vakvite telefoni vo zemjava vo telefon-

skiot razgovor na po~etok pla{livo zboruva za postoeweto na ovie telefoni. Velea deka se raboti za obi~en star telefon na Nokia, koj, sepak, vredi ni pomalku, ni pove}e, tuku 10.000 evra. Otkako se pretstavivme kako zainteresirani kupuva~i, slobodno ni objasnija deka telefonite gi imaat vo momentot i mo`eme da gi kupime koga sakame. “Da, go imam telefonot. Cenata mu e 10.000 evra. Go imam momentalno. Koga sakate mo`ete da go dobiete, ne e problem”, veli eden od oglasuva~ite. Drug, pak, ni objasni deka cenata ne ja objavil javno zatoa {to }e bilo somnitelno. Ostavil dobroupatenite vo “mo`nostite” na ovie telefoni da ja prepoznaat markata Nokia 1100 rh i da mu se javat, pa duri potoa da ja dogovorat cenata. “Cenata e po dogovor. Telefonot e od Germanija, no ne treba da se ~eka za pora~ka, go imam i sega kaj mene. Mojot ne e tolku skap. Go prodavam po cena od 2.000 evra. Tie poskapite, Nokia 1100 rh18, na primer, imaat podobar ~ip.

3 FAKTI ZA...

2,6% 7,9% 1,2%

DOSTIGNA GODI[NATA INFLACIJA NA EU VO DEKEMVRI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA EVROSTAT NAJVISOKA GODI[NA INFLACIJA E REGISTRIRANA MINATIOT MESEC VO ROMANIJA

DEFLACIJA MINATIOT MESEC E PRESMETANA VO LETONIJA

Mo`eme da se najdeme kade sakate vo grad i ne e problem da go kupite”, re~e vo telefonski razgovor eden od prodava~ite na mobilen telefon. Od nekolku prodavnici vo Skopje kade {to se prodavaat polovni telefoni za “Kapital” potvrdija deka i tie slu{nale za postoeweto na vakvi telefoni vo zemjava. Duri velat deka se tro{ele “kako alva”. “Da, sum slu{nal deka takvi

telefoni cirkuliraat niz zemjava. Tie se so poteklo od Germanija, kade {to im se vgradile ~ipovi so koi moè da se v~itaat podatocite i PIN-kodot na karti~kite koi se koristat za podigawe pari od bankomat. Ne sum slu{nal deka kaj nas nekoj go napravil toa. Se zboruva deka ima golem interes za ovie telefoni, koi vedna{ se nosat na Kosovo, Italija ili vo nekoi drugi zapadnoevropski zemji, kade {to najverojatno ne moàt da se kupat tolku lesno kako ovde. Iskreno, ne znam koj se osuduva taka javno da gi prodava”, veli prodava~ vo edna od prodavnicite za mobilni telefoni vo Skopje. Od bankite vo zemjava se ograduvaat od komentar. Se somnevaat deka nekoj tolku lesno moè da ja probie za{titata na ~ip-karti~kite, bidej}i investirale vo posovremena oprema za za{tita

na softverot na bankomatite. Poznava~ite velat deka ~iptehnologijata na plate`nite karti~ki vo zemjava obezbeduva ogromna za{tita i go pravi re~isi nevozmo`no probivaweto na podatocite. Vo kompanijata koja e generalen distributer na brendot Nokia za Makedonija, CT Computers, se za~udeni od informacijata. So neveruvawe zboruvaat kako nekoj javno i tolku transparentno vo zemjava mo`e da nudi vakvi telefoni. “Kako oficijalen distributer na Nokia za Makedonija, ne sum slu{nal deka vo

zemjava se prodavat takvi telefoni. U{te pove}e, me ~udi faktot deka nekoj ima tolkava hrabrost da gi nudi i da gi prodava vo zemjava. Od tehni~ki aspekt, telefonite na Nokia nemaat ni{to pospecifi~en softver ili hardver od telefonite na ostanatite brendovi za da mo`e da se zloupotrebuvaat. Ako e vistina ova {to go ka`uvate, toga{ nadle`nite treba da prezemat soodvetni merki”, veli Dejan Dimov, generalen direktor na CT Computers, generelan distributer na HP, LG i Nokia za Makedonija.

DEJAN DIMOV

GENERALEN DIREKTOR NA CT COMPUTERS, GENERALEN DISTRIBUTER NA HP, LG I NOKIA ZA MAKEDONIJA Kako oficijalen distributer na Nokia za Makedonija, ne sum slu{nal deka vo zemjava se prodavat takvi telefoni. U{te pove}e, me ~udi faktot deka nekoj ima tolkava hrabrost da gi nudi i da gi prodava vo zemjava. Od tehni~ki aspekt, telefonite na Nokia nemaat ni{to pospecifi~en softver ili hardver od telefonite na ostanatite brendovi za da mo`e da se zloupotrebuvaat. Ako e vistina ova {to go ka`uvate, toga{ nadle`nite treba da prezemat soodvetni merki.

PROCENKI... BAN KI MUN generalen sekretar na Organizacijata na Obedineti nacii

2011 E GODINA NA MNOGU PREDIZVICI

pecijalniot pretstavnik vo sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija, Metju Nimic, }e prodol`i so negovite napori za iznao|awe na re{enie na sporot. Tokmu zatoa, Nimic }e ima sredba so pretstavnicite na dvete strani vo Wujork, na 9 fevruari, izjavi generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun, vo negovoto prvo obra}awe godinava. “Nametnuvaweto na kakva bilo vremenska ramka ne e posakuvano, no 2011 e godina na mnogu predizvici”. Spored nego, za~estenite direktni sredbi na premierite na dvete zemji im dale nov impuls na pregovorite, potenciraj}i deka sega e vistinsko vreme za re{enie na ova pra{awe na zaemno prifatliv na~in.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

POÎTUVANI ÎTATELI, POVTORNO SE ÎTAME OD SREDA, 19 JANUARI 2011

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI GRUEVSKI: AKCIJATA "PAJA@INA" E ZAKONSKA kcijata na Pero Nakov bb, odnosno slu~ajot "Pajaìna", pretstavuva prodolènie na opredelbata na Vladata za beskompromisna borba so korupcijata i organiziraniot kriminal, izjavi premierot Nikola Gruevski vo intervju za MIA. Spored nego, akcijata na Upravata za javni prihodi i na Finansiskata policija, iako na po~etokot ne bila naso~ena direktno kon televizijata A1, pokaàla mnogu povrzani aktivnosti me|u pove}e subjekti od Pero Nakov bb. “Poradi toa, istragata ja pro{irija i kon odgovorni lica vo televizija A1, za koi postoi osnovano somnenie za nezakonsko rabotewe. Prakti~no, naodite od obvinenieto se deka zad site firmi na nekoj na~in stoi eden ~ovek, prvoobvinetiot, pa, ottuka, najverojatno i normalno e da ima i povrzani transakcii ili deluvawa", veli Gruevski. Toj tvrdi deka akcijata bila sprovedena spored standardna procedura i metodologija. Vo me|uvreme, se javija kompanii koi pretrpele {teta od raboteweto na firmite na Pero Nakov bb. Zaradi povreda na industriska sopstvenost, kra`ba na brend i naru{uvawe ugled od firmi-dvojni~ki na Pero Nakov bb, o{teteni se dve firmi, objavi edna televizija. Pove}e od tri milioni dolari vredel sporot vo koj turskata kompanija Zorlu dis tikaret, so sedi{te vo Istanbul, ja tuì firmata so isto ime i dejnost registrirana na Pero Nakov. Navodno, i brendot na firmata Forneti bil zloupotreben od firmite na Velija Ramkovski. Vo "Pajaìna" bea uapseni 18 lica, na ~elo so Ramkovski. Toj i u{te 13 lica, upraviteli ili sopstvenici na 11 firmi, ve}e tri nedeli se vo pritvor vo [utka. Site se osomni~eni za zlostorni~ko zdruùvawe, dano~no zatajuvawe i perewe pari, od {to nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla}awe danok go o{tetile buxetot za okolu 4 milioni evra.

ZNM REAGIRA NA IZJAVA NA ADVOKATOT MIROSLAV VUJI] Zdruènieto na novinarite na Makedonija reagira na ocenkata na advokatot Miroslav Vuji}, branitel na Velija Ramkovski, vo koja novinarite na Kanal 5 gi nare~e “takanare~eni novinari”. ZNM smeta deka novinarite treba da se otvoreni kon kritikite na javnosta za nivnata rabota. “Me|utoa, za nas e neprifatlivo da se davat ocenki so koi se generalizira rabotata na site novinari na Kanal 5 i na novinarskata fela, voop{to. ZNM go osuduva obidot na advokatot Vuji} da gi etiketira na{ite kolegi od Kanal 5. ZNM go sovetuva advokatot Vuji}, dokolku ima zabele{ka na rabotata na nekoj novinar, da podnese pretstavka do ZNM, a Sovetot na ~esta vo najkratok moèn rok }e se proiznese”, ukaùvaat od Zdruènieto.

MAKOIL ]E GRADI KATNA GARA@A VO MAL RING ompanijata Makoil DOOEL eksport-import od Skopje }e gradi katna gara`a vo centarot na Skopje. Od Ministerstvoto za transport informiraat deka Makoil ponudila 30.500 denari za metar kvadraten, odnosno vkupno 24.430.500 denari, a po~etnata cena na naddavaweto iznesuvala 7.600 denari za kvadrat. Stanuva zbor za grade`na parcela so vkupna povr{ina od 801 metar kvadraten. Makoil e dol`en za 15 dena od priemot na pismenoto izvestuvawe da gi uplati parite i da dostavi bankarska garancija od 100.000 evra.

MAKEDONSKITE VISOKOOBRAZOVNI USTANOVI ]E GI RANGIRA UNIVERZITET OD [ANGAJ kreditiranite javni i privatni visokoobrazovni institucii vo Makedonija }e gi rangira Centarot za svetska klasa univerziteti od presti`niot univerzitet Xaotong od [angaj, soop{ti ministerot Nikola Todorov. Centarot }e gi sporeduva kvalitetot i efikasnosta na nastavata, istra`uvawata, socijalnite uslovi i drugi aspekti na site fakulteti i instituti. Vrz osnova na tie kriteriumi, vo dekemvri }e objavi rang-lista, {to }e bide prvpat vo dr`avava. "Rangiraweto }e pridonese za zajaknuvawe na transparentnosta vo pogled na kvalitetot i efikasnosta na makedonskite visokoobrazovni ustanovi i nivnite studiski programi. Ova }e bide revolucija vo obrazovanieto, za{to prvpat }e imame mo`nost da vidime kade se nao|ame vo pogled na kvalitetot", istakna Todorov. Procesot na sobirawe i obrabotka na podatocite }e ima pet fazi, }e trae vo tekot na cela 2011 godina i }e go opfati nastavno-nau~niot kadar, studentite, sorabotnicite, administracijata i drugite nadle`ni organi. Rangiraweto }e ~ini 6 milioni denari, plus DDV.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

SOBRANISKA RASPRAVA ZA SOSTOJBITE VO MNR

MILO[OSKI: SEDNICATA E ODLI^NA MO@NOST ZA DEBATA SO PRATENICITE Tivki obvinuvawa za nepotizam, no i s$ poglasni obvinuvawa za gubewe na kursot na nadvore{nata politika! Na seto toa ministerot Antonio Milo{oski }e odgovara na sednicata na 24 januari, na koja pratenicite na inicijativa na SDMS }e raspravaat za sostojbite vo MNR KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

NR tvrdi deka s$ e pod kontrola vo nivnite redovi, otkako za samo nekolku meseci krupni skandali ja potresoa diplomatijata. Ambasadori obvineti za milionski kriminal ili za qubovni drami, nedozvoleni skandali na diplomati vo zemji koi ni se strate{ki partneri, novi ambasadori bez den diplomatsko iskustvo i so somnitelni biografii, nezadovolstva kaj kariernite diplomati koi se isklu~eni na strana od novite procesi, obvinuvawa od opozicijata za neprofesionalnost i amaterizam na Ministerstvoto i nedovolna aktivnost na prviot ~ovek, ministerot Antonio Milo{oski. Dopolnitelno, opoziciskata SDSM do Sobranieto podnese inicijativa za sednica na koja pratenicite }e raspravaat za vakvite sostojbi vo Ministerstvoto. “Milo{oski e bezglasna bukva vo Vladata, vo koja kursot na nadvore{nata politika go diktira isklu~ivo premierot Nikola Gruevski, a MNR se pretvori vo Meka za vrabotuvawe na partiski kadar, na neprofesionalizam, improvizacii i te`ok amaterizam”, stoi vo baraweto

na SDSM. M inis ter ot M ilo{o ski baraweto za sobraniska rasprava go dobi dodeka be{e vo Budimpe{ta, na neformalniot ministerski sovet na EU. Od MNR odbija da komentiraat za informaciite za toa kako im funkcionira Ministerstvoto. Neoficijalno, izvori ottamu brifiraat za revolt koj postoi me|u vrabotenite, nezadovolni od tretmanot na kariernite diplomati, nezadovolni od raspredelbata na poziciite, no isto taka i nezadovolni od mnogu vraboteni za koi velat deka se primeni spored somnitelni kriteriumi. Tivki obvinuvawa za nepotizam, no i s$ poglasni obvinuvawa za gubewe na kursot na nadvore{nata politika – seto toa za ministerot ne e vredno za komentirawe. Milo{oski veli deka }e komentira na sednicata, pred i so pratenicite. Sednicata ja gleda kako mo`nost da debatira za toa kolku uspe{no go vodi svojot resor: “Inicijativata na SDSM

za sobraniska rasprava za sostojbite vo MNR e odli~na mo`nost da razmenime argumenti za realnite sostojbi”, veli Milo{oski za “Kapital” Vo me|uvreme, vo MNR velat deka nitu se formirale, nitu, pak, }e se formiraat vnatre{ni komisii koi bi gi ispituvale skandalite. Ambasadorot vo Ukraina, eks–ministerot za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, e obvinet za involviranost vo 70-milionski kriminal so izgradbata na hidrosistemot Zletovica, a negoviot kolega vo Avstralija, eks-ministerot za obrazovanie, Pero Stojanovski, se najde srede kriminalno-qubovna drama, koga porane{nata qubovnica mu provali vo ambasadata i mu go ukrade laptopot so doverliv i kompromitira~ki materijal. Sekretar, pak, vo ambasadata vo Turcija napravi skandal koga na gosti od Prespa im se razvikala da prestanat da igraat

makedonski ora i da zboruvaat makedonski jazik, oti se Albanci. Za Spasenovski i za sekretarot od MNR s$ u{te pribiraat informacii, a za slu~ajot so Stojanovski procenija deka se raboti za privaten `ivot (!?). Kako i da e, nema nitu traga, nitu glas od povlekuvawe na skandaloznite diplomati ili, pak, od nekakva sankcija.

ANTONIO MILO[OSKI MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI “Inicijativata na SDSM za sobraniska rasprava za sostojbite vo MNR e odli~na mo`nost da razmenime argumenti za realnite sostojbi.”

KORUPCIJATA KAKO PRE^KA ZA VLEZ VO EU

XABE SE ZAKONITE, KOGA NEMA POLITI^KA VOLJA ZA BORBA SO KORUPCIJATA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

itu edna od 52 inicijativi podneseni od Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata do Javnoto obvinitelstvo vo periodot od 2007 do 2010 godina nemaat sudski epilog! Pove}e od 80% od ekspertite i 60% od gra|anite smetaat deka borbata so korupcijata vo Makedonija e politi~ki motivirana, a duri 65% od naselenieto smeta deka korupcijata ne e voop{to namalena. Ova se glavnite poenti od analizata "Korupcijata kako pre~ka za integracija vo EU", realizirana so pomo{ na Germanskiot

sovet za me|unarodni odnosi, Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa i Evropskiot fond za Balkanot. Rezultatite se baziraat na anketa sprovedena me|u gra|anite na Skopje i na intervjua so 28 eksperti, univerzitetski profesori, novinari i 16 pratenici od makedonskitot Parlament. Eden od avtorite na publikacijata posvetena na ovaa analiza, Dane Taleski, istakna deka se obidele da pobaraat odgovori na temata i od sudii i od javni obviniteli, no nai{le na yid od mol~ewe, poradi strav od mo`nite reperkusii. Pretsedatelot na Transparentnost Makedonija, Sa{o Ordanoski, istakna

deka edinstven rezultat od borbata so korupcijata na aktuelnata Vlada na VMRO-DPMNE e sozdavaweto pretstava za odlu~no sprotistavuvawe na ova op{testveno zlo, preku masovna upotreba na PR-strategii. Pretstavnikot na Delegacijata na EU, Rober Lidel, istakna deka celosnata implementacija na pravnata ramka za borba so korupcijata e mnogu va`en kriterium vo faza na pretpristapno partnerstvo so EU. Ja ohrabri Vladata da gi anga`ira site svoi sektori poaktivno da se vklu~at vo borbata so korupcijata. Toj ne e privrzanik na dolgoro~na strategija

za otstranuvawe na korupcijata, koja bi zna~ela odlo`uvawe. Veli deka treba da se dejstvuva sega i vedna{. "Korupcijata e kako sne`na topka. [tom se trkala, se zgolemuva, a nekoj mora da ja zapre", re~e Lidel. Vlasta ja pretstavuva{e pratenikot na VMRO-DPMNE, Stoj~e Krstevski, koj smeta deka e napravena nepravda {to analizata se odnesuva samo na periodot vo koj vladee negovata partija. "Korupcijata ne e pogolema denes. Toa }e mo`e{e da se vidi ako analizata se odnesuva{e i na periodot pred 2007 godina", re~e Krstevski.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

MAKEDONIJA SO UNIKATNI ZAKONI ZA REFORMI

PREGLED VESTI RIKER IMENUVAN ZA ZAMENIKPOMOШNIK NA HILARI KLINTON

SRBIJA GI KAZNUVA A MINISTRITE AKO NE OTPU[TAAT, MAKEDONIJA AKO NE VRABOTUVAAT NOVI SLU@BENICI! "Kapital" dlabinski gi analizira izmenite na zakonite za dr`avni slu`benici i dr`avna uprava vo godinata koja premierot Nikola Gruevski ja najavi kako klu~na za reforma. Paradoksalno, predvideno e makedonskite ministri da platat i do 5.000 evra ako ne vrabotat 25% slu`benici spored Ohridskiot ramkoven dogovor. Za ilustracija, vo Srbija ministrite pla}aat dvojno pove}e ako ne gi “is~istat” dvorovite preku otpu{tawa GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

odeka site zemji od regionot prvata reforma na administracijata ja gledaat vo namaluvawe na brojot na javni slu`benici, makedonskata Vlada ne samo {to nema da namaluva, tuku ima predvideno i kazna od 5.000 evra za sekoj minister {to nema da vraboti dovolno slu`benici spored Ramkovniot dogovor. Zna~i, za razlika od Srbija, na primer, kade {to glavnata reforma planiraat da se sprovede preku kazni do 9.500 evra (1 milion srpski dinari) za ministrite {to nema da otpu{tat vraboteni, makedonskite ministri }e bidat kazneti tokmu ako ne gi polnat svoite ministerstva so novovraboteni. So najnovata izmena na Zakonot za dr`avni slu`benici, sekoj funkcioner }e dobie kazna vo globa od 2.000 do 5.000 evra dokolku vo svojata institucija ne ja zapazi ustavnata odredba - 25% ramkovni vrabotuvawa. I dodeka kaj nas se pla}aat kazni dokolku nema novi vrabotuvawa, vo zemjite od regionot se sproveduva tokmu sprotivna merka. No, vakvite paradoksalni re{enija vo odnos na reforma na administracijata ne zastanuvaat ovde. Vsu{nost, premierot Nikola Gruevski vo nekolku navrati na golema vrata najavi deka 2011 }e bide godina na reforma na administracijata, so koja Makedonija kone~no }e ima profesionalna, efikasna i stru~na administracija, no zasega nema konkretni ~ekori kako }e se pravi toa. E d i n s t v e n o p oz n a t i s e psiholo{kite testovi i testovite za integritet, kako i pogolemoto diskreciono pravo na rakovodnoto lice, merki koi nagolemo bea kritikuvni od ekspertite i Brisel. A KAKO REFORMIRAAT HRVATSKA I SRBIJA VO KLU^NITE GODINI? Iako so ista cel, Srbija i Hrvatska na razli~en na~in, preku razli~ni kriteriumi se spravija so prenatrupanata javna administracija. Vo Hrvatska e predvideno namaluvawe na administracijata za 5%, {to e nekade okolu 2.630 administrativci. Vladata toa go pravi preku voveduvawe na klauzulata 2

za 1 i preku t.n. "priroden odliv", odnosno otpu{tawe na lica koi go ispolnuvaat uslovot za penzija. Klauzulata 2 za 1 zna~i po zaminuvawe na dvajca vraboteni od eden sektor na nivnoto mesto moè da se vraboti samo edno novo lice, dokolku toa e potrebno. So merkata "priroden odliv", pak, Hrvatska otpu{ti 140 lica vo 2010 godina i planirani se u{te 263 za 2011 godina. Vladata na Hrvatska isto taka predviduva i predvremeno penzionirawe na del od slu`benicite, koi, spored procenkite na hrvatskata Vlada, se okolu 1.554. Srbija, pak, toa go pravi preku sistematizacija na vrabotenite vo sekoe ministerstvo i otpu{tawe na nepodobniot kadar, odnosno na vrabotenite koi ne si ja znaat ili ne ja izvr{uvaat svojata rabota. Dosega, od prezemaweto na, kako {to vo Srbija gi narekuvaat, ovie herojski merki na {tedewe, otpu{teni se 737 dràvni slu`benici, a za 2011 godina se predviduva namaluvawe na brojot na slu`benici za 1.267 dràvni slu`benici. Isto taka }e bidat otpu{teni i 226 diplomati. Soglasno barawata na MMF, Srbija }e mora da ja namali administracijata za 10%. BEZ EU ILI MMF, MAKEDONIJA TE[KO ]E JA NAMALI ADMINISTRACIJATA? Voop{to ne e sporno deka prenatrupanata administracija e fenomen so koj bez somnenie se soo~eni site zemji od regionot. Me|utoa, za edna zemja da se re{i na herojskata reforma – kratewe na administracijata - potrebno e pove}e od politi~ka volja ili silen pritisok od nekoja me|unarodna zaednica. Deka e taka zboruva faktot {to Hrvatska se re{i na ovaa merka koga dojde bukvalno pred vratata na Unijata. Edinstven pat do profesionalna i efikasna administracija, uslov koj s$ poglasno go bara EU, Hrvatska vide vo kratewe na administracijata. Srbija, pak, na ovoj herojski ~ekor se re{i otkako MMF ova go postavi kako uslov pred Srpskata vlada poradi golemiot buxetski deficit koj moè da ja donese dràvata do bankrot. Poznava~ite vo Makedonija velat deka so ogled na toa

mbasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, e unapreden i imenuvan za zamenik-pomo{nik dràven sekretar vo Stejt departmentot. Toj }e ostane na ambasadorskata funkcija vo Skopje do krajot na svojot mandat, vo avgust ovaa godina, po {to }e ja prezeme novata funkcija vo kabinetot na dràvniot sekretar na SAD, Hilari Klinton. Indnite rabotni zada~i na ambasadorot Riker vo SAD povtorno }e bidat povrzani so Makedonija i regionot, bidej}i kako zamenik na pomo{nikotdràven sekretar }e bide odgovoren za pra{awa od Isto~na Evropa, so potesni zada~i za Balkanot. "Site tie zemji se prijateli na SAD. Imame aktiven interes da se involvirame ovde. Jas povtorno }e imam mo`nost da ja posetuvam Makedonija i ostanatite zemji na Balkanot", izjavi Riker. Ambasadorot Riker, koj e golem prijatel na zemjava, veruva deka pra{aweto za imeto moè da bide re{eno vo sekoe vreme, no toa bara mnogu napori od liderite na Grcija i Makedonija.

]E SE GRADAT ZGRADI ZA NEKOLKU DR@AVNI INSTITUCII ladata godinava }e odvoi pari za izgradba na medicinski fakultet vo [tip, zgrada na Agencijata za telekomunikacii i na Ministerstvoto za finansii i za objekti za pove}e od 20 dràvni institucii na prostorot kaj crkvata Presveta Bogorodica. ]e se gradat i katni garaì vo centarot na Skopje, najavi premierot Nikola Gruevski. “Vo vtorata polovina na 2011 godina }e po~ne golema investicija, vredna okolu 50 milioni evra, vo rekonstrukcija i dogradba na zatvorite Idrizovo i [uto Orizari, za {to vo momentov se izrabotuvaat proekti”, informira toj. Za izgradba na hidrocentralite êbren i Gali{te nema pari i Vladata }e objavi nov tender za nao|awe koncesioner. Gruevski najavi deka vo vtorata polovina na godinata }e po~ne izgradbata na gasovodot vo Makedonija. “Rabotime na zatvorawe na finansiskata konstrukcija so me|unarodnite finansiski institucii za izgradba na hidrocentralite Bo{kov Most i Lukovo Pole, a vr{ime analiza i za pove}e hidrocentrali na rekata Vardar, kako del od proektot Vardarska Dolina”, veli toj.

VMRO-DPMNE: OP[TINITE SO KOI [TO UPRAVUVA SDSM SE PREPOLNI SO NIVNI RODNINI

EU VO 2011 NAJMNOGU NASO^ENA KON REFORMITE VO ADMINISTRACIJATA! Evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, vo minatonedelnoto obra}awe pred Kralskiot institut za me|unarodni odnosi vo London, prezentiraj}i gi stavovite zo{to EU treba da prodol`i so pro{iruvawe, istakna deka vo 2011 godina EU }e bide najmnogu }e bide naso~ena kon reformite vo administracijata, reformite vo sudstvoto, kako i borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata. Osven ovie kriteriumi, na koi najmnogu }e bide naso~ena Unijata, vo 2011 godina od interes za Unijata }e bidat i jakneweto na slobodata na izrazuvawe i na mediumite, rabotata na re{avawe na bilateralnite pra{awa, kako i podobruvaweto na regionalnata sorabotka.

LEKARITE PROTIV NOVIOT ZAKON ZA JAVNI SLU@BENICI! Diskrecionoto pravo na odlu~uvawe na rakovoditelite na sektorite gi razbranuva i lekarite. Tie za denes najavuvaat peticija protiv noviot Zakon za javni slu`benici, osobeno odredbata so koja na rakovodnite lica im se ostava diskreciono pravo da odlu~uvaat koj }e bide unapreden, a koj otpu{ten. "Rakovoditelite bi imale apsolutna vlast. Tie tri pati godi{no }e go testiraat vraboteniot i ako toj dva pati ne pomine na testovite, mo`e da go izbrkaat. Toa go regulira zakonot, a nema kriteriumi za procenka na toa {to treba da se testira", izjavi d-r Dejan Stavri}, pretsedatel na Sindikatot na klinikite. So niv se soglasuva i Lekarskata komora i Makedonskoto lekarsko dru{tvo. deka Makedonija e zaglavena na patot kon Unijata poradi sporot za imeto, a pove}e od jasno e deka ne postoi politi~kata volja,

Makedonija sigurno nema da napravi namaluvawe na administracijata, so {to poleka, no sigurno ja nosi dr`avata do bankrot.

p{tinite so koi upravuva SDSM se prepolni so rodnini, soprugi i sopruzi, bratu~edi i deca na visoki funkcioneri od SDSM, obvini VMRO– DPMNE. Partiskite vrabotuvawa vo op{tinite Karpo{ i Strumica ne se izoliran slu~aj. Nepotizmot i partiskata pripadnost se edinstveniot kriterium za vrabotuvawe i vo op{tinata Ohrid, velat od vladeja~kata partija. "Vo op{tinata Ohrid gradona~alnikot na SDSM, Aleksandar Petrevski, gi ima vraboteno: bratu~edot na Branko Crvenkovski, Qup~o \ur~inoski, vraboten vo protivpoàrna edinica; Zdravko Petrevski, brat na gradona~alnikot, vraboten vo sektor za komunalen razvoj vo lokalnata samouprava Ohrid. Pratenikot na SDSM, Tome îngoski, si ja vrabotil soprugata, Nina îngoska; nejziniot brat, \oko Filip~e, vraboten vo JP Ohridski Komunalec i prviot bratu~ed, Aleksandar îngoski, vraboten vo lokalnata samouprava Ohrid", izjavi Aleksandar Bi~ikliski, portparol na VMRO–DPMNE. Obi~nite gra|ani ne moàt da dojdat do rabotno mesto tamu kade SDSM e na vlast, velat od VMRO–DPMNE. Spored niv, ne bile slu~ajnost izjavite na Zoran Zaev za partizacija na administracijata.

ZIMBABVE NÈ PRIZNA POD USTAVNOTO IME! imbabve ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime. Minatata nedela, so razmena na pisma vo Obedinetite nacii, formalno, Zimbabve se soglasi da & se obra}a na Makedonija pod ustavnoto ime. Pismata gi potpi{ale makedonskiot ambasador vo Misijata na Makedonija vo ON, Slobodan Ta{evski i ambasadorot na Zimbabve vo Wujork, Bonifaci îduausiku. Afrikanskata Republika Zimbabve e 130 dràva koja ja prizna Republika Makedonija pod ustavnoto ime. Priznavaweto od strana na Zimbabve sleduva po sredbata na makedonskiot premier Nikola Gruevski so dolgogodi{niot lider na ovaa afrikanska dràva, Robert Mugabe, vo Tripoli, vo noemvri minatata godina.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI U[TE EDEN MESEC ZA FIRMITE DA PODNESAT IZVE[TAJ DO UJP aklu~no so 15 fevruari, firmite treba da go podnesat godi{niot izve{taj za isplateni prihodi vo 2010 godina do Upravata za javni prihodi (UJP). Od UJP informiraat deka godi{en izve{taj podnesuvaat pravnite lica, trgovci poedinci, zanaet~ii i lica koi vr{at slobodni zanimawa, a koi isplatile prihodi po osnova na li~ni primawa, avtorski i prava od individualna sopstvenost, kapital, imot i imotni prava, dobivki od igri na sre}a i drugi nagradni igri i drugi prihodi. Izve{taj podnesuvaat i firmite koi otkupuvaat zemjodelski proizvodi, a koi vo 2010 godina isplatile prihodi na fizi~ki lica. “Dokumentite mo`e da se podnesat vo dano~nite kancelarii na UJP i vo Kontakt-centarot vo Gradskiot trgovski centar vo Skopje sekoj den osven nedela, od devet do 20 ~asot i 30 minuti”, informiraat od UJP. Za nepodnesuvawe na izve{tajot vo zakonskiot rok i za neizdavawe primerok od presmetkata za akontacija na personalniot danok i platenite pridonesi na vraboteniot visinata na globata e od 2.000 do 3.000 evra, a za odgovornoto lice 750 evra.

ZEMJODELCITE MASOVNO ]E PROTESTIRAAT PRED SOBRANIETO retsedatelite na Sojuzot na zemjodelcite, Veqo Tantarov i na Asocijacijata na zemjodelcite, Eftim [aklev, dadoa celosna poddr{ka na barawata na tutunoproizvoditelite za pravedna procenka na tutunot i za najaveniot protest za vtornik, koj, potenciraat, e naso~en protiv makedonskite otkupuva~i na tutun. Tie naglasuvaat deka zaedni~kata cel e podobruvawe na sostojbite vo zemjodelstvoto i vo taa nasoka }e baraat i izmeni vo Zakonot za tutun, me|u koi i liberalizacija na plasmanot na tutunot. ]e baraat Vladata da organizira nova sredba so otkupuva~ite na tutunot. Postignatiot napredok vo nasoka na procenka na tutunot, podvle~e [aklev, pretsedatel na Asocijacijata na zemjodelcite, ne e dovolen. “]e prodol`ime da sorabotuvame so site zainteresirani faktori vo Ministerstvoto za zemjodelstvo i so otkupuva~ite, za da ja postigneme cenata od koja }e bidat zadovolni site tutunoproizvoditeli”, izjavi [aklev.

BUJAR OSMANI OD LAVIRINT ]E PRAVI AVTOPAT?! d prvi mart mati~nite lekari nema da smeat da gi upatuvaat svoite pacienti na klinika, tuku samo kaj specijalist vo najbliskiot zdravstven dom, bolnica ili privatna specijalisti~ka ordinacija. Ova go nalaga noviot koncept na upatuvawe na pacientite, koj denovive go prezentira{e ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, potenciraj}i deka lavirintot na dvi`ewe vo zdravstveniot sistem }e go pretvori vo avtopat. Toj se ogradi od odgovornost vo slu~aj da potfrli vakviot na~in na funkcionirawe. Re~e deka toa ne bilo negova li~na odluka, tuku rezultat od analizite na stru~nite komisii. SDSM ja kritikuva{e reformata na Osmani. "So ovaa odluka ministerot gi proglasi mati~nite lekari za nesposobni da napravat procenka dali bolniot treba da odi kaj specijalist vo zdravstven dom ili sostojbata mu e poseriozna i podobro e da odi vo bolnica ili direktno na klinika", izjavi Andrej Petrov od SDSM.

OT[TETA ZA GR\ANITE AKO IM SE RASIPAT APARATITE BEZ STRUJA ladata prifati da im se garantira obes{tetuvawe na site doma}instva i firmi ~ii aparati ili ma{ini }e se rasipat poradi nekvalitetnoto dostavuvawe elektri~na energija i priroden gas. Pratenikot Jani Makraduli pobara Vladata vo idnina da gi za{titi gra|anite ~ii aparati moàt da nastradaat poradi prekinot ili niskiot napon na struja. Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi idejata na SDSM ja oceni kako dobra, dodavaj}i deka na~inot na obes{tetuvawe }e se regulira so podzakonski akt, odnosno so mre`nite pravila koi gi izgotvuva Regulatornata komisija za energetika. Zakonot za energetika, ~ija sodrìna predizvika ostri debati me|u pratenicite i energetskite eksperti vo zemjava, slednata nedela treba da se usvojuva od pratenicite. Najèstokite kritiki na ekspertite, koi re~isi dva meseci debatira za predlog-zakonot za energetika, bea tokmu za Regulatornata komisija za energetika, koja dobiva mnogu pogolemi nadle`nosti i obvrski.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

]E STAVI LI FONDOT ZA ZDRAVSTVO RED VO FINANSIITE?

FONDOT GO BROI SEKOJ DENAR NA BOLNICITE, KOI, PAK, SE BEZ PARI

Trezorskoto rabotewe na Fondot za zdravstvo }e obezbedi pari za plati i komunalii na bolnicite, no pra{awe e dali }e ostanat pari za lekovi, medicinski materijal i uslugi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rezorskoto rabotewe na Fondot za zdravstvo }e obezbedi pari za plati i komunalii na bolnicite, no pra{awe e dali vo bolni~kite kasi }e ostanat pari za lekovi, medicinski materijal i uslugi. Spored poznava~ite na sostojbite vo zdravstvoto, ovaa novina ima za cel da ovozmoì Fondot da go sledi dvièweto na prihodite i rashodite vo javnoto zdravstvo na dnevna osnova. Dokolku tie drasti~no rastat ili se namaluvaat, vedna{ }e im se ukaè na ekonomskite menaxeri vo bolnicite. Ovoj princip na rabota nalaga site bolnici da usvojuvaat finansiski planovi, a stavkite da bidat realno i precizno planirani. Planiranite rashodi ne smeat da se nadminuvaat bez dozvola od upravniot odbor. Porane{ni direktori na Fondot za zdravstvo velat deka so ovoj poteg Fondot stanuva kontrolor na bolnicite. Janez Jelnikar, koj si zamina od FZO pred dve nedeli, ne e siguren koj e motivot za novata obvrska. "Trezorskoto rabotewe e mnogu pozitivna rabota samo ako glavna cel e da se sledi rabotata na bolnicite. Dokolku celta e da se blokiraat smetkite na bolnicite, toa e krajno negativen poteg. Toa doprva }e se vidi", veli toj. Porane{niot direktor na

BOLNICITE DOBIVAAT "KORPI" OD FZO Kontrolniot mehanizam na trezorot denovive otfrlil dve transakcii, bidej}i ne bile del od planot na bolnicite. Poradi nemawe dovolno pari na bolni~kata smetka, odlo`ena e edna transakcija za pla}awe. Spored FZO, ova e potvrda za uspe{na implementacija na trezorskoto rabotewe. FZO, Nikola Panovski, pak, smeta deka ne e vo red rigoroznoto ograni~uvawe na bolni~kite buxeti. "Edno e sigurno - trezorskoto rabotewe na Fondot nema da donese ni{to korisno za pacientite, a dali }e bide {tetno, }e vidime. So ova im se vrzuvaat racete na ekonomskite menaxeri, {to, od edna strana, e dobro za tie koi delea bonusi, no lo{o e {to bolnicite }e nemaat pari za drugi uslugi osven

za onie koi gi smestile vo planot. Fakt e deka vo svetot ne postoi finansiski stabilen zdravstven sistem, no ne e vo red nitu vakvoto finansisko ograni~uvawe", veli Panovski. Direktorot na Fondot za zdravstvo, Maja ParnaxievaZmejkova, tvrdi deka so voveduvawe trezorsko rabotewe ekonomskite menaxeri na bolnicite }e bidat poodgovorni i }e se namalat pregolemite rashodi. "Novata uloga na Fondot vo

isto vreme }e gi rastovari bolnicite od bankarskite provizii koi dosega gi pla}aa", istakna taa. Klini~kite centri, pak, velat deka im trebaat pari, a ne trezor. "Trezorskoto rabotewe na Fondot ne ni zna~i ni{to dokolku nema pove}e pari za zdravstvoto. Vo na{ata rabota s$ }e ostane isto, samo {to }e treba da planirame mnogu podetalno. A, planiraweto vo zdravstvoto e mnogu komplicirana rabota", veli ekonomskiot menaxer na Klini~kata bolnica-[tip, Silvana Si~eva. I od Klini~ki centar-Tetovo velat deka bez pari trezorskoto rabotewe ne mo`e da se implementira vo celost. "Generalno e dobra idejata za trezorsko rabotewe. No, toa zna~i finansiski start od nula. Okolu 40% od planiraniot buxet }e ni gi izedat dolgovi od minatoto", velat ottamu. Pretsedatelot na Zdru`enieto za prava na pacientite, Vesna Veli}-Stefanovska, apelira kontrolata da ne prerasne vo zloupotreba. "Buxetite na bolnicite im se mali, a nemo`nosta so noviot model da se prenaso~uvaat pari od edna vo druga stavka zna~i opasnost ~esto da im snemuva pari za osnovnite lekovi i medicinski materijali, a so toa da se zagrozat pacientite", potencira Veli}. Od 1 januari, otkako FZO vovede trezorsko rabotewe, niz zdravstveniot trezorski sistem procirkulirale 200 milioni denari i bile ostvareni 360 transakcii.

NAMALUVAWE NA TARIFITE I NAGRADITE ZA IZVR[ITELITE

IZVR[ITELITE ]E OTPU[TAAT LU\E OD SVOITE KANCELARII!? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ra|anite }e se spasat od visokite tro{oci za izvr{uvawe, no mo`no e izvr{itelite da ostanat so namalen kadar. Ministerstvoto za pravda gi namali tarifite i nagradite za izvr{uvawe na 32,1%. Najgolemo namaluvawe na cenata na administrirawe i na nagradata za realizirawe na izvr{uvaweto ima kaj pobaruvawata po osnova na neplateni ili neizvr{eni komunalni uslugi od strana na gra|anite. Namaluvaweto na cenata na administrirawe iznesuva od 55% do 70%, dodeka namaluvaweto na nagradata iznesuva od 33% do 83%. "Celta e, pred s$, da se olesni polo`bata na gra|anite i da se najde eden balans

me|u potrebite i mo`nostite. Seto toa }e zna~i olesnuvawe i za gra|anite i za razvojot na izvr{uvaweto", veli ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Pretsedatelot na Komorata na izvr{iteli, Antonio Ko{tanov, veli deka starata tarifa od 2006 godina ne bila dobro strukturirana, bidej}i po~nuvala so barawa do 200 evra, vo koja vleguvale i mali barawa od 20, 30, 50 ili 70 evra. Noviot tarifnik }e stapi na sila od fevruari ovaa godina i }e va`i samo za nalozite za izvr{uvawe koi }e bidat toga{ po~nati, a ne i za postapki koi se vo tek. Komorata na izvr{iteli reagira na izmenite. Predlaga namaluvawe od 20% koe, spored niv, }e bilo vo prilog i na gra|anite i na izvr{itelite i na odr`livosta na nivnata

rabota. Kancelariite na nekoi izvr{iteli vo Skopje imaat i po 20 vraboteni, pa so ova samo ni se zgolemuvaat tro{ocite ", komentiraat izvori za "Kapital". Izvr{itelot Marjan Dereban od Struga veli deka ima kancelarija vo koja se vraboteni 8 lica i mese~nite tro{oci mu iznesuvaat 4.500 evra. "Sekoj izvr{itel, pokraj prihodite, ima i golem broj

rashodi. So namaluvaweto na tarifite mo`e da se slu~i na{ata rabota da bide finansiski neodr`liva i da mora da gi skratime tro{ocite, odnosno da otpu{time lu|e", veli Dereban. Pokraj 79 izvr{iteli, vo izvr{uvaweto rabotat i 130 administrativni rabotnici i 177 diplomirani pravnici, 6 zamenici-izvr{iteli, 51 pomo{nik ili vkupno 404 lica.

DEL OD NOVITE CENI ZA IZVR[UVAWE Ako glavnoto pobaruvawe e do 50 evra, cenata na nagradata za izvr{uvawe e 7 evra, a na administrativen tro{ok 5 evra, nasproti 30 evra za izvr{itelot i 10 evra za administrativen tro{ok, kolku {to iznesuva{e. I pri najgolemite iznosi za pobaruvawe od 100 do 200 iljadi evra, cenata na administrirawe e namalena na 135 evra, a nagradata za izvr{uvawe na 1,6%, no ne pove}e od 1.200 evra.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

INVAL SE PODGOTVUVA ZA PRVITE VETERNICI VO MAKEDONIJA

[TIP ]E PROIZVEDUVA STRUJA OD VETERNICI

Na ~etiri poliwa vo [tipsko treba da se izgradat 66 veternici, visoki po 150 metri. Firmata Inval Makedonija, }erka na {panskata Inval, zaedno so ju`nokorejskite Samsung i Koseb }e zastane zad prvata investicija vo veteren park vo zemjava KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

roizvodstvoto na elektri~na energija od vetar naskoro }e stane realnost vo Makedonija. Od firmata Inval Makedonija, }erka na {panskata Inval, velat deka se na ~ekor do izgradba na prvite 66 veternici vo [tip. Za polovina godina Inval Makedonija i ju`nokorejskite giganti Samsung i Koseb, vo avgust, }e po~nat da ja realiziraat izgradbata na veternite elektrani. Za 198 megavat-~asovi godi{no }e se zbogati energetskiot bilans na zemjava otkako }e se izgradat 66 veternici, investicija proceneta na najmnogu 180 milioni evra. Pretstavnikot na Inval Makedonija, Stefan Pulejkovski, za “Kapital” veli deka vo Inval se najuporni od site dosega{ni potencijalni investitori vo veterni elektrani. Toj objasnuva deka proektot po~nal u{te pred tri godini. “Ottoga{ rabotime na site potrebni postapki i proceduri za da dojdeme do pretfinalna faza, vo koja sega se nao|ame. Sre}na okolnost be{e {to vo 2007 godina edna amerikanska kompanija izrabotila atlas na vetrovi za Makedonija, vo koj se poso~eni najdobrite regioni za investirawe. Gi posetivme Valandovo, Gevgelija, Ko`uv, [tip, Sveti Nikole i Kriva Palanka, koi se poso~eni

180

milioni evra najmnogu }e ~ini veterniot park vo [tip

kako najat r ak t ivni, no odlu~ivme deka za nas najinteresni za investirawe se [tip, Sveti Nikole i Kriva Palanka. Paralelno, razvivame tri proekti za veterni parkovi vo ovie gradovi“, veli toj. Poradi toa {to vo Makedonija maksimalnata dozvolena granica na koristewe na subvencioniranata tarifa e elektrana do 150 megavati, odlu~ile da gradat veteren park od 100 megavati, namesto prvi~no proektiranite 149. “Prvo }e se gradi veteren park vo [tip. Znaeme deka zemjava, preku ELEM, planira izgradba na veterna farma vo Bogdanci, so kapacitet od 45 megavati. Ako se izgradi taa farma i na{ata od 100, }e se iskoristi maksimalno dozvoleniot prostor vo momentov”, objasnuva Pulejkovski. Od Inval Makedonija procenuvaat deka vo 2013 godina veternicite }e po~nat da proizveduvaat struja. Spored proektot, veternicite se visoki 150 metri i se rasprostaneti na ~etiri poliwa. Pulejkovski otkriva deka razgovarale so site makedonski grade`ni kompanii za u~estvo vo proektot. Toj e zadovolen i od administrativnite proceduri vo Makedonija, koi traele 3-5 godini, a vo nekoi evropski zemji mo`ele da odzemat i do sedum godini. “Stanuva zbor za merewa koi traat minimum dve godini. Se pravat planovi za

PREGLED VESTI

D&B PREDVIDUVA RAST NA MAKEDONSKIOT BDP OD 2% ràvniot rejting na Makedonija ostanuva ist, iako makedonskata ekonomija poleka se podobruva. Zemjata ostanuva vo grupata zemji so umeren rizik, pokaùva najnoviot izve{taj na bonitetnata ku}a Dun & Bradstreet. Vo noemvriskiot pregled MMF zabeleùva deka iako zakrepnuvaweto od krizata ne e na nivoto kako {to se o~ekuva{e, so zajaknuvawe na globalnite uslovi i so bankarski sistem so nisko vlijanie na nadvore{ni nastani, Makedonija ima solidna platforma za zabrzuvawe na rastot. Od druga strana, i zakrepnuvaweto na evropskata ekonomija odi bavno, {to direktno vlijae i vrz makedonskata ekonomija. Zemaj}i gi predvid ovie uslovi, D&B predviduva realen rast na BDP od 2% vo 2011 godina, za razlika od optimisti~kata prognoza na Vladata za rast od 3,5%. Spored analiti~arite na D&B, glavnata zagriènost e povrzana so fiskalnite deficiti registrirani vo re~isi site meseci na 2010 godina. I vo nacrt-buxetot za 2011 godina Vladata planira deficit od 2,5% od BDP, a so ogled na krevkite prihodi, }e bide prinudena na rebalans na buxetot, naso~en kon kratewe na tro{ocite.

EUROSTANDARD BANKA DONIRA POMO[ ZA OPO@AREN STAN VO KISELA VODA enaxmentot na Eurostandard banka odlu~i kompletno da ja sanira {tetata i da go renovira domot na semejstvoto Bu~kovski od naselbata Kisela Voda, ~ij stan neodamna be{e opoàren. Eurostandard banka dodeli humanitarna pomo{ na ova pet~leno semejstvo, vo koe nema nitu eden vraboten i koe sekoj mesec go preìvuva so samo 2.000 denari socijalna pomo{. Pokraj finansiraweto za sanirawe na {tetata nastanata kako rezultat na poàrot, Eurostandard banka }e donira i paketi so hrana za semejstvoto. "Rakovodstvoto na Eurostandard banka go gleda nejziniot razvoj ne samo kako razvoj na eden finansiski subjekt, tuku i kako razvoj na op{testveno odgovorna institucija, vo ~ija korporativna strategija cvrsto se vgradeni humanite principi i vrednosti. Poddr{kata na op{testvenata zaednica, vo koja postoi i raboti Eurostandard banka, kako i humanoto pomagawe na nejzinite ~lenovi otsekoga{ bile predmet na na{iot interes.", pi{uva vo soop{tenieto od bankata.

pristapni pati{ta, analizi za vklu~uvawe vo distributivnata mre`a na MEPSO, se izgotvuva studija za vlijanijata vrz `ivotnata sredina, koja trae najmalku 270 dena, se vadat grade`ni dozvoli i seto toa trae tri godini. No, toa se normalni proceduri”, veli Pulejkovski. Regulatornata komisija za energetika predviduva strujata od veternici da se otkupuva po 89 evrocenti za kilovat-~as. Za razlika od Makedonija, vo Srbija fiding tarifata (povlastena) iznesuva 97 evrocenti, a vo Hrvatska 94 evrocenti. Prosekot vo Evropa e 87 evrocenti. Vo Inval Makedonija ocenuvaat deka so ovie tarifi Makedonija ne e dovolno privle~na za stranskite investitori. “Vo svetot investiraweto vo obnovlivi izvori na energija e stimulirano so posebni ceni. Na{ata fiding tarifa

e edna od najniskite vo regionot. Spored ova, ne sme najatraktivna zemja za investirawe, kako {to sakame da se prika`eme. Obnovlivite izvori na energija se hit vo svetot vo poslednite 1015 godini. Nie docnime zad visokorazvienite zemji. No, dobro e {to fa}ame ~ekor”, veli Pulejkovski. Spored nego, sorabotkata so Samsung e mo`nost za pogolemi investicii vo ekonomijata. “Isklu~itelno golem uspeh e {to uspeavme da gi doneseme korejskite kompanii Samsung i Koseb. Pretstavnicite na ovie kompanii se iznenadija od Makedonija. Smetaat deka tuka ima dobri uslovi za investirawe. Si otidoa odu{eveni od mo`nosta da se pro{iri sorabotkata”, veli Pulejkovski. Inval pokraj vo zemjava, najavuva investicii i vo regionot.

TOPLIFIKACIJA ZEMA KREDIT OD [PARKASE BANKA ru{tvoto za proizvodstvo i distribucija na toplinska energija Toplifikacija od Skopje sklu~i dogovor so [parkase banka za koristewe na revolving krediten limit na iznos od 2,5 milioni evra. Sredstvata od kreditot kompanijata planira da gi koristi za obezbeduvawe na gorivo vo tekot na grejnata sezona. Kako zalog za kreditniot limit, Toplifikacija prilo`i pari~ni pobaruvawa po osnova na koristewe na toplinska energija kako i deset obi~ni akcii koi kompanijata gi poseduva vo kombiniranata elektrana i toplana TE-TO, se veli vo soop{tenieto od bankata. Pri krajot na minatata godina, Toplifikacija vo nekolku navrati sklu~i nekolku dogovori so pove}e banki za koristewe na kreditni linii so razli~na namena.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.432

MBI 10

MBID

OMB

2.615

2.412

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

116,38

2.595

2.392

2.575

116,33

2.372 2.555

2.352

116,28

2.535

2.332 2.312

2.515

2.292

2.495

2.272

116,23

2.475

10/01/11

11/01/11

12/01/11

13/01/11

14/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,18

10/01/11

11/01/11

12/01/11

13/01/11

14/01/11

10/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/01/11

12/01/11

13/01/11

14/01/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

REGIONALNATA @ELEZNICA "PREVEZE" SAMO 15 VOZOVI ZA 4 MESECI

MAKEDONSKI @ELEZNICI NADVOR OD KARGO 10?! Vo M@ Transport velat deka proektot Kargo 10 ne bil dokraj zaìvean za da moàt i tie da se vklu~at. Zemjite-u~esni~ki vo proektot s$ u{te bile zaglaveni vo administrativni proceduri tokmu poradi sloènite me|unarodni proceduri. Tie objasnuvaat deka so pristapuvawe kon èlezni~kata alijansa, Makedonija moè mnogu polesno da gi dobie parite od pretpristapnite fondovi na EU za Koridorot 10. Hrvatska ve}e gi koristi ovie pari za rekonstrukcija i modernizacija na delovi od najfrekventnite prugi.

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonskata èleznica s$ u{te e nadvor od novata transportna kompanija na Slovenija, Hrvatska i Crna Gora, nare~ena Kargo 10. I pokraj najavite deka i Makedonija }e u~estvuva vo ovoj proekt na zemjite od porane{na Jugoslavija, preku iznajmuvawe na infrastrukturata dol` Koridorot 10, zasega nema ni{to od zaedni~kata sorabotka. Vo M@ Transport velat deka ne moàt da se vklu~at vo proektot, bidej}i s$ u{te ne bil dokraj zaìvean. Direktorot na komercija vo M@ Transport, Petar Delov, tvrdi deka proektot go ko~ele neusoglasenite zakonodavstva na Srbija i Hrvatska so zakonodavstvoto na Slovenija, ~lenka na EU. “Vladite na ovie tri dràvi treba da donesat kapital i da se zdruàt. Makedonija, pak, isto kako Bosna i Hercegovina i Crna Gora, treba da pristapi vo proektot so posebna odredba od statutot. Nie pristapivme kon alijansata vo Saraevo pred nekoe vreme i sega ~ekame kone~no da se formira pretprijatieto. No, ova e malku komplicirano, bidej}i evropskite regulativi s$ u{te ne se usoglaseni. I pokraj problemite, prvata kompozicija na vozovi ve}e po~na da

vozi, samo za da nema zastoj. Koga i kaj nas }e se pojavi prviot prevoz, nie sme podgotveni da ponudime podobri uslovi i ceni za prevozot. Iako sme dràvna kompanija, svesni sme deka mora da bideme operativni i da se orientirame pazarno, a so toa da nudime podobri uslovi, kvalitet i brzina", veli Delov. Toj dodava deka koga }e po~nele da ja iznajmuvaat infrastrukturata, moèbi }e ponudele i povlasteni ceni za prevozot, koi otstapuvaat od regularnite. Ne ja isklu~uvaat nitu mo`nosta vo dogovor so druga dràva da opredelat i poniski ceni za tranzit, vo zavisnost od koli~inata i relacijata koja treba da se pomine. "Tim na M@ Transport ve}e gi detektira procedurite koi

gi imame pri transportot, za da mo`eme da gi usoglasime, no i da gi poednostavime so procedurite na Srbija, Hrvatska i Slovenija. Vo prvata faza treba da se skratat postapkite i procedurite pri transportot. Vtorata faza, pak, voop{to da nema proceduri, tuku dokolku vozot pomine na edna carina vo Makedonija, voop{to da ne ~eka na granicite vo Srbija ili Hrvatska”, objasnuva Delov. Prvi~nata ideja na zaedni~kata `eleznica na zemjite od porane{na Jugoslavija be{e da se poednostavi prevozot na evropskiot Koridor 10, koj pominuva niz Jugoisto~na Ev-ropa. No, spored procenkite na ekspertite, postoi mo`nost dogovorot da ne se realizira za brzo vreme,

BALKANSKITE BERZI SO PODOBRI REZULTATI OD SVETSKITE ptimizmot od zakrepnuvaweto na svetskata ekonomija pazarite na kapital go po~uvstvuvaa i izminatata nedela. Makedonskata berza i berzite od regionot duri imaa podobri rezultati i od najgolemite svetski pazari na kapital. MBI-10 kaj doma{nata berza izminatata nedela beleì duri pogolem rast od realiziraniot berzanski promet. Toj ima{e rast od 5,3%, zavr{uvaj}i na vrednost od 2.408,9 indeksni poeni. Prometot, pak, koj dostigna vrednost od 107,8 milioni denari, ima{e rast od 1,4% vo odnos na 105,5 milioni denari ostvareni minatata nedela. Pogolem rast od prometot ima{e i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj porasna za 4,9% na vrednost od 2.615,74 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznicite OMB ne go slede{e ova tempo na rast i nedelata ja zavr{i na 116,38 indeksni poeni, beleèj}i rast od 0,15%. Vo regionot, berzata vo Zagreb minatata nedela zabeleà rast na prometot od 153,7%. Toj minatata nedela iznesuva{e duri 43,9 milioni evra. Berzanskiot indeks Crobex, pak, porasna za 3,7%, na vrednost od 2.240,42. Kaj berzata vo Belgrad, osnovniot berzanski indeks Belex 15 ima{e rast od 5,7% na 690,08 indeksni poeni. Prometot, pak, koj iznesuva{e 5,7 milioni evra, ima{e u{te pogolem rast od onoj na berzata vo Zagreb. Toj porasna za duri 170%. Kaj svetskite pazari na kapital, indeksite na berzata vo Wujork nedelata ja zavr{ija so umeren rast vo tekot na site pet dena trguvawe. Za odbeleùvawe e rastot na indeksot S&P 500, koj zabeleà nedelen rast od 1,7%, na vrednost od 1.293,24 indeksni poeni, {to pretstavuva rast od 91% vo odnos na negovata najniska vrednost vo mart 2009 godina. Evropskite indeksi nedelata ja zavr{ija so razli~ni vrednosti, no, sepak, panevropskiot indeks FTSEurofirst ima{e rast od 1% na nedelno nivo, zavr{uvaj}i ja nedelata na 1.145,05 indeksni poeni. Edinstven pad od svetskite berzi ima{e kaj japonskiot berzanski indeks Nikkei 225, koj na nedelno nivo izgubi 0,4% od vrednosta, koja sega iznesuva 10.499,04 indeksni poeni.

KARGO 10 SÈ U[TE VOZI BAVNO! Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka Kargo 10 dosega ima prevezeno samo 15 vozovi, iako prviot voz trgna na 1 oktomvri. Kompozicija od 32 tovarni vagoni na 5 oktomvri minatata godina trgna od srpski Para} in do slovene~kiot grad Se`ana, koi prevezuvaa drveni briketi nameneti za italijanskiot pazar. Zasega ova e edinstveniot dogovor na Kargo 10. Hrvatski @eleznici najavuvaat deka vo tek se pregovori za prevoz na {est novi tovarni kompozicii od edna milijarda toni godi{no. Stanuvalo zbor za prevoz na drvna biomasa od Srbija i Slovenija do Nova Gorica vo Hrvatska, so potencijal od 20.000 toni godi{no. Spored najavite, okolu 100.000 toni drvna biomasa }e se prevezuva od Srbija do [vajcarija i novi 220.000 toni godi{no do Italija. Kargo 10 pregovara i za prevoz na 45.000 toni sol od Bosna i Hercegovina vo [vajcarija, Avstrija i Slovenija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Макошпед Скопје ОКТА Скопје Хотели Метропол Охрид Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

14.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

60.000

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

29.748

Иново Статус Акции

18.178.959,26

1,94%

3,10%

-3,46%

1,74%

-14,20%

13.01.2011

26.190,60

5,07

392.859

KD Brik

33.141.048,28

2,74%

6,22%

9,08%

2,24%

14,20%

13.01.2011

3.439,61

4,2

185.739

KD Nova EU

27.207.978,24

3,86%

5,37%

4,73%

-1,94%

1,36%

13.01.2011

КБ Публикум балансиран

23.132.064,68

1,91%

3,34%

3,79%

1,57%

1,19%

13.01.2011

251,00

25,5

75.300

2.000,00

14,55

222,00

14.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола 0 0

Макстил Скопје Гранит Скопје Макпетрол Скопје K MK Broker Skopje

Износ (МКД)

9711

-2,89

29.133

3350

-1,45

144.050

3.000,18

-0,16

66.004

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Алкалоид Скопје

14.01.2011 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

0 14.01.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

14.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

14.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.093,51

390,18

10,49

0,93

54.562

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

567,47

105,83

5,36

0,57

обични акции

2.014.067

3.350,00

533,81

6,28

0,97

Вкупно Редовен пазар

0,73

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

26.190,60

4093,51

1,30

1.297.643

REPL (2009)

25.920

39.655,00

5.625,12

7,05

0,79

180,9

2,86

1.047.783

SBT (2009)

389.779

3.000,18

211,39

14,19

0,68

567,47

2,79

425.600

STIL (2009)

14.622.943

180,90

0,11

1.635,92

2,53

26190,6

5,07

392.859

TPLF (2009)

450.000

3.439,61

61,42

56,01

1,01

18450

0,00

295.200

ZPKO (2009)

271.602

2.110,00

0,28

% на промена

обврзници

55.408

5,47

обични акции

59.812

-77,65

115.220

-64,02

18.905

-4,55

18.905

-4,55

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 14.01.2011)

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

MAKEDONIJA SE BRANI OD ODLIV NA DEVIZI

17.03.2010 STRANSKITE BERZI I BANKI OSTANUVAAT NEDOSTAPNI ZA GRA\ANITE

Liberalizacijata na Zakonot za devizno rabotewe, so koja treba da im se dozvoli na makedonskite gra|ani da kupuvaat akcii od stranski kompanii ili da ~uvaat pari na smetki vo stranski banki, verojatno }e ostane samo `elba do vlezot na zemjava vo EU. Godinava nema izgledi deka }e se liberalizira deviznoto rabotewe ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iber alizacijata na Zakonot za devizno rabotewe, so koja treba da im se dozvoli na gra|anite od zemjava da kupuvaat akcii od stranski kompanii ili da ~uvaat pari na smetki vo stranski banki, verojatno }e ostane samo `elba do vlezot na Makedonija vo Evropskata unija. Nitu godinava nema izgledi deka }e se liberalizira deviznoto rabotewe i }e se dozvoli odliv na devizi od zemjava. Iako ve}e nekolku godini se najavuva celosna liberalizacija vo ovoj segment i od Ministerstvoto za finansii velat deka izmenite se celosno podgotveni i ~ekaat na usvojuvawe, sepak, najposakuvanite akcii na najrazvienite kompanii vo svetot zasega }e im bidat dostapni na gra|anite samo preku investiciskite fondovi. “Koga Makedonija }e vleze vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU, }e se sozdadat uslovi za zakonski izmeni so koi }e im se ovozmo`i na gra|anite sami da trguvaat na stranskite berzi. Trguvawe so hartii od vrednost na stranskiot pazar na kapital za fizi~ki lica vo momentov e mo`no samo preku investiciskite fondovi”, komentira ministerot za finansii, Zoran Stavreski. A koga Evropskiot parlament }e ja usvoi vtorata faza od Dogovorot za asocijacija i stabilizacija?! Iako Komitetot ve}e dade preporaka Makedonija da po~ne so primena na vtorata faza od

Najgolem del od ekspertite nemaat dilemi deka Makedonija treba {to pobrzo da gi usvoi izmenite na ovoj zakon i da ovozmoì investirawe na stranskite berzi. Dogovorot, od Sekretarijatot za evropski pra{awa velat deka procesot }e zavisi od ponatamo{niot tek na pregovorite za ~lenstvo na Makedonija vo Unijata. [TO E LIBERALIZIRAWE NA DEVIZNOTO RABOTEWE?! Izmenite na Zakonot za devizno rabotewe, koi Makedonija treba da gi usvoi za da ja usoglasi svojata legislativa so evropskata, }e obezbedat slobodno dvièwe na devizite nadvor od zemjava. Makedonski gra|ani }e moàt da kupuvaat akcii od Majkrosoft, Gugl ili KokaKola ili, pak, da gi ~uvaat svoite pari na smetki vo poznati stranski banki, kako Santander, Doj~e bank ili Kredit agrikol. So ogled na toa {to kamatite za {tedewe vo zemjava vaàt za mnogu atraktivni i se povisoki vo sporedba so mnogu drugi zemji, a bankite se pokaàa kako stabilni duri i vo uslovi na kriza, ekspertite ne o~ekuvaat eventualnata liberalizacija da

predizvika povlekuvawe na depozitniot potencijal od doma{nite banki. Me|utoa, toj proces moè da im gi otvori vratite na makedonskite kompanii do poevtin kapital. Imaj}i gi predvid konzervativnata kreditna politika {to ja vodat doma{nite banki i visokite kamati za krediti, liberaliziraweto na deviznoto rabotewe bi moèlo da im obezbedi na kompaniite polesen i poevtin pristap do stranski zaemi. Sepak, najmnogu pridobivki od deviznata liberaliazcija }e moè da se o~ekuvaat kaj investiraweto vo hartii od vrednost na stranskite berzi. Najgolem del od ekspertite nemaat dilemi deka Makedonija treba {to pobrzo da gi usvoi izmenite na ovoj Zakon i da ovozmoì investirawe na stranskite berzi. MAKEDONIJA NE E PODGOTVENA ZA DEVIZNA LIBERALIZACIJA Iako stagniraweto na pregovorite so Evropskata unija se naveduva kako glavna

pre~ka za usoglasuvawe na Zakonot za devizno rabotewe so evropskata regulativa, del od ekonomistite velat deka zemjata ne e nitu podgotvena za celosna liberalizacija na deviznoto rabotewe. Komentiraat deka odlivot na devizi od zemjava vo stranski banki ili na stranski berzi moè da ja naru{i makroekonomskata stabilnost na Makedonija. “Osnoven problem {to se odolùva liberaliziraweto na deviznoto rabotewe e verojatno stravuvaweto od odliv na devizi. Na{ata ekonomija e s$ u{te krevka i vrvni ekonomisti ne prepora~uvaat liberalizirawe na tie procesi vo takvi uslovi. Sekako deka liberalizacijata moè teoretski i da donese devizi vo zemjata, dokolku stranski gra|ani po~nat da gi ~uvaat depozitite vo makedonskite banki, no i toga{ bi bilo problem, bidej}i bankite }e nema kade da gi plasiraat tie sredstva. Glaven problem na makedonskata ekonomija e

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,74%

3,57%

4,36%

5,34%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

46,5982

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

73,5926

Швајцарија

франк

47,9646

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,1230

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,5841

61,65

47,9

Извор: НБРМ

ZORAN STAVRESKI

MIROQUB [UKAROV

MINISTER ZA FINANSII

PROFESOR NA UNIVERZITET NA JIE Osnoven problem {to go odol`uva liberaliziraweto na deviznoto rabotewe e verojatno stravuvaweto od odliv na devizi od zemjava. Na{ata ekonomija e s$ u{te krevka i vrvni ekonomisti ne prepora~uvaat liberalizirawe na tie procesi vo takvi uslovi. Glaven problem na makedonskata ekonomija e lo{ata stopanska struktura. Makedonskite kompanii ne nao|aat stranski pazari, imame golem trgovski deficit i makroekonomskata stabilnost se odr`uva so deviznite doznaki od stranstvo, koi ne se stabilna kategorija. Koga }e se promeni strukturata na ekonomijata i pove}e }e izvezuvame, }e nema tolkav strav od namaluvawe na deviznite prilivi i zagrozuvawe na makeroekonomskata stabilnost na zemjata.

Koga Makedonija }e vleze vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU, }e se sozdadat uslovi za zakonski izmeni, so koi }e im se ovozmo`i na gra|anite da trguvaat na stranskite berzi. Trguvawe so hartii od vrednost na stranskiot pazar na kapital za fizi~ki lica vo momentov e mo`no samo preku investiciskite fondovi.

lo{ata stopanska struktra. Makedonskite kompanii ne nao|aat stranski pazari, imame golem trgovski deficit i makroekonomskata stabilnost se odr`uva so deviznite doznaki od stranstvo, koi ne se stabilna kategorija. Koga }e se promeni strukturata na ekonomijata i pove}e }e izvezuvame, }e nema tolkav strav od namaluvawe na deviznite prilivi i zagrozuvawe na makeroekonomskata stabilnost na zemjata”, smeta univerzitetskiot profesor Miroqub [ukarov.

Fokus

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

DALI ]E SE VRTAT POVE]E PARI NA MAKEDONSKATA BERZA VO 2011?

VREDI LI DA SE INVESTIRA VO A METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

enite na akciite na Makedonskata berza s$ u{te se niski ako se sporedat so tie od vremeto na berzanskiot bum, a kompaniite poleka izleguvaat od krizata i za 2011 godina najavija podobri finansiski rezultati. Ovie dva faktori zasega se edinstvenite koi na berzanskite analiti~ari i na brokerite im davaat nade` deka 2011 godina }e bide mnogu podobra berzanska godina otkolku 2010 godina. Drugite faktori se gore-dolu isti, zatoa {to ekonomskiot i politi~kiot ambient vo zemjava, koj vlijae kako rizik-faktor na Berzata, ne e promenet. Novina moè da ima samo ako stranskite investitori se prezasitat od drugite berzi i povtorno se vratat vo regionot, a so toa i vo Makedonija. Dali ovoj optimizam na brokerite e opravdan ili, pak, samo e obid da se pridviàt sostojbite na Makedonskata berza vo nagorna linija? Investiciskite analiti~ari gledaat prostor za pogolema aktivnost na investitorite vo toa {to zazdravuvaat ekonomiite vo regionot i {to balkanskite berzi ne go sledea rastot na evropskite berzi minatata godina, pa sega moàt da go nadomestat. “Ovaa godina }e bide godina na balkanskite pazari na kapital. Na doma{niot pazar na kapital imame mnogu akcii koi se potceneti vo momentov, a del od tie akcii se od kompanii koi imaat solidna upravuva~ka struktura i odli~no rabotat i vo kriza, beleèj}i duri i dobivki. Poradi toa, siguren sum deka del od niv }e go privle~at vnimanieto na investitorite”, veli Laze Kam~ev, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD Fondovi od Skopje. Toj o~ekuva deka vakvata potcenetost na akciite na Makedonska berza }e privle~e del od investitorite koi ostvarile zarabotki na drugite pazari na kapital, odnosno deka tie }e sakaat dobivkata da ja investiraat vo poevtini hartii od vrednost na kompanii koi uspe{no rabotat. “Godinava }e bide podobra od minatata godina, poradi mnogu faktori. Investitorite o~ekuvaat napredok vo integrativnite procesi na na{ata

Berzanskite analiti~ari i brokerite veruvaat deka 2011 }e bide mnogu podobra berzanska godina otkolku 2010 godina. Optimizmot go temelat na toa {to cenite na akciite na Makedonskata berza s$ u{te se niski, ako se sporedat so tie od vremeto na berzanskiot bum, i {to kompaniite poleka izleguvaat od krizata i za 2011 godina najavija podobri finansiski rezultati. Dali ovoj optimizam na brokerite e opravdan ili, pak, e samo obid da se pridviàt sostojbite na Makedonskata berza vo nagorna linija? dràva, koi se od ogromno zna~ewe za razdviùvawe na doma{niot pazar na kapital. Svetskite ekonomski prognozi se optimisti~ki i toj optimizam bi trebalo da se prelee i kaj nas. Toa {to, isto taka e va`no e toa {to dobivkite na kompaniite koi objavija del od svoite finansiski planovi za ovaa godina se predvideni na povisoko nivo od ostvarenoto

minatata godina”, veli Vasko Mitev, direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. BANKITE NAJATRAKTIVNI? Mitev o~ekuva i godinava za investitorite da bidat najprivle~ni akciite od bankarskiot sector, bidej}i na Makedonskata berza tie se edni od najlikvidnite, a i bankite se stabilni, dobro rabotat i delat dividenda (Stopanska banka-Bitola, Komercijalna ban-

LAZE KAM^EV DIREKTOR NA DRU[TVOTO ZA UPRAVUVAWE SO INVESTICISKI FONDOVI KD FONDOVI OD SKOPJE “Ovaa godina }e bide godina na balkanskite pazari na kapital. Na doma{niot pazar na kapital imame mnogu akcii koi se potceneti vo momentov, a koi se na kompanii {to imaat solidna upravuva~ka struktura i odli~no rabotat. Poradi toa, siguren sum deka del od niv }e go privle~at vnimanieto na investitorite.”

ka). Toj o~ekuva del od svoite pari investitorite da gi vloàt i vo sektorite farmacija i grade`ni{tvoto, bidej}i godinava se predvideni zgolemeni vloùvawa vo kapitalni investicii i infrastruktura. “Najva`no za investitorite e da vloùvaat vo likvidni akcii. Kaj nas toa se akciite na kompaniite koi go ~inat indeksot MBI-10. Krizata be{e dobra pouka za toa kako i kade treba da se investira vo idnina. Taa n$ nau~i deka likvidnosta na akciite e eden od najbitnite faktori pri investirawe” veli Mitev.

Dobroupatenite investiciski eksperti, doma{ni i stranski, kako indikator za toa kakva }e bide sostojbata na pazarite na kapital go smetaat trguvaweto na po~etokot od godinata. Vrz osnova na toa, mo`e da se konstatira deka Makedonskata berza ja o~ekuva dobra godina, bidej}i osnovniot berzanski indeks MBI-10 za samo dve nedeli od po~etokot na godine{noto trguvawe bele`i rast od 5,7%, a ostvareniot promet ve}e go dostigna nivoto od januari 2010 godina i na dve nedeli do krajot na ovoj mesec iznesuva okolu tri milioni evra.

DESET AKCII SO NAJGOLEM PROMET VO 2010 VO MIL. EVRA Stopanska banka Komercijalna Banka Alkaloid Granit Makedonski telekom Tutunska banka Makpetrol Toplifikacija Stopanska banka Bitola Makstil

35.4 11.2 4.9 2.8 2.4 1.8 1.6 1.5 1.1 0.7

SVETSKIOT EKONOMSKI FORUM GO PREDUPREDI SVETOT

VNIMAVAJTE NA CENOVNI [OKOVI, MONETARNI STEGI I ZGOLEMUVAWE NA SIVATA EKONOMIJA! BORO MIR^ESKI vetskiot ekonomski forum minatata nedela go objavi izve{tajot za globalni rizici koi mu se zakanuvaat na svetot vo 2011 godina. Turbulencii na cenovnata stabilnost na proizvodite i uslugite, nagli dvi`ewa na cenata na elektri~nata energija, namaluvawe na razvojot na kineskata ekonomija na pomalku od 6% i monetarnata nestabilnost na svetskiot fiskalen sistem se samo del od ekonomskite rizici za 2011 godina, se veli vo izve{tajot.

Od druga strana, kako glavni pri~ini koi }e go ote`nat zazdravuvaweto na svetskata ekonomija, Forumot gi poso~i i globalniot disbalans na svetskite pazari, fiskalnata kriza i kolapsot na cenite. Nestabilnosta na vnatre{nite pazari se dol`i na nesoodvetnoto politi~ko menaxirawe i lo{oto odnesuvawe na korporativnata elita. Finansiskata kriza koja go zafati pogolemiot del od svetot predizvika ogromni turbulencii vo monetarnite sistemi na dr`avite. Pove}eto od niv bea primorani da gi zgolemat fondovite za kriznite merki, so cel da go stimuliraat

bankarskiot pazar i da go stabiliziraat fiskalniot "nemir". Vakvata kombinacija na dràvno ureduvawe dovede do ogromni deficiti, namaluvawe na bruto-doma{niot proizvod (BDP) i zgolemuvawe na dràvnite dolgovi, {to e ~esta pojava kaj dràvite so razviena ekonomija, se veli vo izve{tajot. Od druga strana, Forumot sovetuva dràvite da posvetat ogromno vnimanie na balansot me|u {tedeweto i investiciite. Imeno, deficitarnite ekonomii imaat malo koli~estvo finansiski rezervi koi ne korespondiraat so nivnoto investirawe, a suficitarniite ekonomii, pak, {tedat premnogu,

a investiraat mnogu malku. Ova mo`e da dovede do zabavuvawe na ekonomskiot rast, zgolemuvawe na dr`avniot dolg i bankrotirawe na bankarskiot sistem. Osven {to }e se zgolemi cenata na finalnite proizvodi, izve{tajot predupreduva deka postoi ogromen rizik za enormno zgolemuvawe na cenata na elektri~nata energija vo svetski razmeri. Trgovskata razmena be{e sledniot element na analiza na Svetskiot ekonomski forum. Zajaknuvaweto na globalnata koordinacija i fiskalniot sistem, kako i naso~uvaweto na doma{noto proizvodstvo za potrebite na balansiranite stran-

ski pazari se klu~nite elementi koi }e pridonesat za stabilizirawe na trgovskata razmena me|u dràvite, na svetsko nivo. Najva`no od s$ e me|unarodnata zaednica da se pogriì za stabilnosta na kineskata ekonomija, koja e glaven stimulator na svetskoto zakrepnuvawe na ekonomijata. Kina ne smee da go namali ekonomskiot rast na pomalku od 6%, se istaknuva vo izve{tajot. Nelegalnata trgovija, organiziraniot kriminal i korupcijata se dviè~kite geopoliti~ki rizici koi moàt da go zabavat ekonomskiot razvoj vo 2011 godina. Drugi rizici koi moàt da go destimu-

no.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI

AKCII GODINAVA?! POMALI TRO[OCI ZA BROKERITE

IVO TOLEV

VASKO MITEV

IZVR[EN DIREKTOR NA ULTIMA KAPITAL MENAXMENT OD BUGARIJA “Berzite na Srbija i Makedonija godinava }e uspeat da gi pokrijat zagubite od 2010 godina.”

DIREKTOR NA BROKERSKATA KU]A ILIRIKA INVESTMENTS “Svetskite ekonomski prognozi se optimisti~ki i toj optimizam bi trebalo da se prelee i kaj nas. Doma{nite kompanii, koi objavija del od svoite finansiski planovi za ovaa godina, dobivkite gi imaat predvideno na povisoko nivo od ostvarenite vo minatata godina.”

]E IMA RAST, NO NE I “BUM” Iako vladee golem optimizam vo odnos na zazdravuvaweto na doma{nata i na svetskata ekonomija, sepak, o~ekuvawata za doma{niot pazar na kapital ne se bombasti~ni, tuku rezervirani. “Siguren sum deka }e ima zaìvuvawe na pazarot na kapital, no toa nema da bide kako prethodnite godini, za vreme na berzanskiot bum. Realno gledano, imavme lo{o iskustvo so ekonomskata kriza i padot na berzata vedna{ po silniot rast. Dolgo vreme se o~ekuva{e zaìvuvawe na doma{nata berza, no kako eden od izvorite za finansisrawe na doma{nite kompanii. Krizata n$ iznenadi site, a osobeno investitorite”, veli Savo A{talkoski, univerzitetski profesor. Spored nego, golem problem e {to investitorite postojano vloùvale vo hartii od vrednost stihijno, bez da se pravat analizi za toa kako, kolku i vo {to da se investira. U{te eden problem gleda i vo toa {to kaj gra|anite ne postoi nekoja tradicija vo vloùvawe na parite na berza ili vo fondovi. Za godinava o~ekuva pogolema naso~enost vo investirawe, pred s$, vo investiciski fondovi.

]E RASTAT I BERZITE VO REGIONOT Izvr{niot direktor na Ultima kapital menaxment od Bugarija, Ivo Tolev, vo svojata analiza na pazarite na kapital vo regionot veli deka berzite vo Srbija i vo Makedonija }e zabeleàt dovolen rast za da gi pokrijat zagubite od 2010 godina. “Spored momentalnoto dvièwe na indeksite, berzite vo Romanija, Polska, ê{ka i vo Hrvatska }e prodolàt so isto nagorno dvièwe. Na berzata vo Turcija }e ima pobavno tempo na rast, a gr~kata berza }e prodolì da pa|a. Berzite na Srbija i na Makedonija godinava }e uspeat da gi pokrijat zagubite od 2010 godina”, veli Tolev. Hrvatskite investiciski eksperti isto taka smetaat deka vo 2011 godina }e bide isplatlivo da se vloùva vo akciite na hrvatskite kompanii. Toa osobeno se odnesuva na akciite od kompaniite vo energetskiot, prehranbeniot,

NAJAVENA SAMO EDNA JAVNA PONUDA NA AKCII Ekspertite se skepti~ni za mo`ni novi inicijalni javni ponudi na akcii od kompaniite. Za godinava zasega e najavena samo dokapitalizacijata na Komercijalna banka od 15 milioni evra. Za razlika od porano, so novite pravila na trguvawe na Makedonska berza, koi po~naa da va`at od godinava, trguvaweto so novata emisija na akcii od Komercijalna banka }e se napravi preku berzanskiot sistem za elektronsko trguvawa (BEST). Toa }e & ovozmo`i na Berzata u{te vo prvite nekolku meseci da go zgolemi prometot vo odnos na istiot period lani. Vkupniot berzanski promet lani iznesuva{e 94,9 milioni evra i be{e za 13,2% pomal vo odnos na 2009 godina.

Dopolnitelen stimul ovaa godina, spored brokerite, moè da bide i noviot tarifnik na Komisijata za hartii od vrednost. Spored nego, mese~niot nadomest {to }e go pla}aat brokerite na KHV moè da se namali za duri 15%, {to bi moèlo da rezultira i so poevtinuvawe na uslugite za investitorite. So vakviot na~in na presmetka se stava red i vo raboteweto na brokerskite ku}i. “Iako najgolem del od brokerskite ku}i ve} e dve godini rabotat so zaguba, poradi golemata konkurencija, odredeni ku}i rabotat bez ili so minimalna provizija. So vakviot na~in na presmetka na nadomestot, odnosno 0,03% od prometot, se destimuliraat brokerskite ku}i da rabotat bez provizija. Dokolku nekoj prodolì da raboti, nadomestot }e treba da go plati od sopstveni sredstva. Na ovoj na~in se spre~uva nelojalnata konkurencija”, veli Aleksandar Petreski, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Eurobroker. turisti~kiot i tehnolo{kiot sektor, a vo vtoroto polugodie i vo grade`niot sektor. Spored Goran Vorkapi}, broker vo Centar banka od Hrvatska, postojat nekolku pri~ini za razdviùvawe na hrvatskiot pazar na kapital. Me|u niv toj gi naveduva zazdravuvaweto na hrvatskata ekonomija, krajot na pregovorite za vlez na Hrvatska vo EU i redovnite parlamentarni izbori, koi za investitorite pretstavuvaat dokaz deka se raboti za stabilna i demokratska zemja. Del od hrvatskite eksperti im napomenuvaat na investitorite da ne gi zaboravat i pazarite na kapital vo regionot, osobeno vo Srbija i vo Bosna i Hercegovina, od koi vo idnina moè da se o~ekuva golema zarabotka.

Turbulencii na cenovnata stabilnost, nagli dvièwa na cenata na elektri~nata energija, pomal rast na kineskata ekonomija od 6% i nestabilnost na svetskiot fiskalen sistem se samo del od ekonomskite rizici za 2011 godina liraat rastot na ekonomijata se iskoristuvaweto na ranlivosta na slabite politi~ki sistemi na oddelni dràvi, teroristi~kite napadi i geopoliti~kite konfikti. Seto toa, povrzano zaedno, moè da ima ogromno negativno vlijanie vrz globalnata ekonomska stabilnost, se naveduva vo izve{tajot. Ekspertite predupreduvaat deka so zgolemuvaweto na mo}ta na "privilegiranite", se namaluva legalnata trgovska razmena i istovremeno se zgolemuvaat tro{ocite za nejzinata odr`livost na dolg rok. Svetskiot forum istaknuva deka nelegalnite mreì naj~esto se koristat za izmami so finansiski transakcii, perewe pari, dano~no zatajuvawe

itn... Tie predupreduvaat deka sivata ekonomija moè da izleze nadvor od granicite na razvojnite dràvi i da ima ogromno vlijanie vrz najrazvienite ekonomii. Za korporativniot sektor, restruktuiraweto na korupcijata od nacionalen problem vo svetski rizik moè da gi motivira aktuelnite vlasti da prezemat pogolemi dejstva za regulirawe i namaluvawe na mitoto i korupcijata vo nacionalni ramki. Sepak, spored izve{tajot, namaluvaweto na ekonomskite neednakvosti e glaven predizvik za svetskite ekonomii. Ova moè da se postigne so empiriski dolgotrajni strategii, so koi }e se investira

vo obrazovanieto na gra|anite i vo nivnoto osposobuvawe so znaewe i ve{tini aktivno da participiraat vo ekonomskiot rast na dr`avata. Osven ekonomskite rizici, na koi vo izve{tajot im be{e posveteno osobeno vnimanie, Svetskiot forum gi prezentira{e i ostanatite rizici koi ja zagrozuvaat stabilnosta na svetot vo 2011 godina. Zagaduvaweto na vozduhot, klimatskite promeni i elementarnite nepogodi se najdoa na listata so rizici za `ivotnata sredina. Kako op{testveni rizici bea poso~eni hroni~nite bolesti, demografskite predizvici, bezbednosta na hranata i migracijata.

EROTSKA DIVA GO IZVADI MARK HURD OD DIREKTORSKATA FOTELJA osnova na neosnovanoto obvinenie za Vrz seksualna zloupotreba od akterkata Xodi Fi{er, upravniot odbor na Hjulit-Pakard uspea da otkrie nelegalno tro{ewe na 20.000 dolari, koi Hurd gi tro{el na skapi ve~eri vo ekskluzivni restorani, na biznis-qubovni patuvawa i na podaroci za qubenata

ark Hurd be{e poznat kako vrven lider, sposoben da ja motivira celata kompanija i da nametne nova kultura na delovno rabotewe, so koja }e gi natera svoite rabotnici da razmisluvaat kako vistinski pobednici. Pa, zatoa, koga stanuva zbor za nesoodvetno odnesuvawe na izvr{nite direktori {irum svetot, iako neslavno ja zavr{i svojata direktorska kariera, Hurd ne se najde na listata direktori koi bea li{eni od funkcijata poradi skandalozni izmami. Ovoj slu~aj treba da bide "{kolo" za site ~elnici. Toj pokaùva deka i najmala gre{ka moè da ve izbri{e od listata najuspe{ni. Veruvale ili ne, za ovoj korporativen skandal glaven vinovnik e qubovta. Hurd se otkaà od funkcijata izvr{en direktor na informati~kotehnolo{kiot gigant Hjulit-Pakard (Hewlett-Packard - HP) vo avgust minatata godina, otkako upravniot odbor otkri deka finansiskite podatoci za negovoto rabotewe se laìrani. Za skandalot da bide u{te pogolem, toj se soo~i i so obvinenie za seksualna zloupotreba od porane{nata devojka Xodi Fi{er, koe be{e povle~eno samo nekolku dena podocna. Upravniot odbor na HP otkri nelegalno tro{ewe na 20.000 dolari, so koi direktorot platil skapi ve~eri vo ekskluzivni restorani, biznisqubovni patuvawa i podaroci za qubenata. Iako ova moè{e da bide skandal od ogromni razmeri, odborot mu progleda niz prsti na Hurd za zgolemenoto i neopravdano tro{ewe. Na obvinenieto za seksualna zloupotreba protiv Hurd, od HP izjavija deka delovnata politika na kompanijata bila transparentna. "Za sekoj proekt vo koj u~estvuva{e akterkata, kompanijata & ispla} a{e od 1.000 do 10.000 dolari za zavr{enata rabota", velat od upravniot odbor. Vo momentot koga & zavr{i profesionalniot anga`man na Fi{er, na scena stapi privatniot ìvot na Hurd, vo koj redovno se prepu{tal na uìvawe vo wujor{kiot luksuz so erotskata diva. Hjulit-Pakard ja vraboti Fi{er

vo 2007 godina kako glaven organizator na site promotivni nastani, pres-konferencii i gala-ve~eri na upravniot odbor. Za toa dobiva{e finansiski nadomest, koj & bil ispla}an za da gi zabavuva gostite i da go pominuva vremeto so klu~nite biznis-sorabotnici za vreme na nastanite, odnosno da dejstvuva kako socijalen koordinator. Spored Vendi Vol{, psihijatar od Los Anxeles, rabotnata pozicija na Fi{er bila sozdadena za nea. "Koga Fi{er vleguva vo nekoja prostorija, sekoj od prisutnite se ~uvstvuva posebno. Sigurna sum deka im bila od ogromna korist na HP", izjavi taa. Akterkata be{e "veli~ana" i od svojot advokat, Glorija Olbred, koja postojano potsetuva{e deka e krajno zgrozena od vakvite situacii kade {to direktorite na golemite kompanii ja koristat mo}ta za sopstveni celi. "Mojata klientka ne se zanimava samo so snimawe filmovi so erotska sodrìna. Taa e diplomiran politikolog i pogolem del od svojot ìvot rabote{e kako agent za nedvi`nosti. Taa e samohrana majka, koja samo se bori za svojot sin i negovata idnina", potencira{e Olbred. Poradi ogromnoto mediumsko aktuelizirawe na korporativniot skandal, Hurd se odlu~i samoinicijativno da se povle~e od funkcijata izvr{en direktor. Zaminuvaweto na Hurd ne se dolì na finansiskata zaguba. Sumata od 20.000 dolari e nesporedliva so prihodite na HP. Sepak, skandalot vo golema mera go naru{i imixot na najdobriot amerikanski kompaniski lider. Zatoa, HP ja potseti javnosta deka za vreme na negovoto upravuvawe toj uspe{no menaxiral so pove}e od 300.000 vraboteni, a kompanijata ostvaruvala ogromni profiti, koi minatata godina dostignaa 125,5 milijardi dolari. Mark Hurd & se pridruì na Hjulit-Pakard na po~etokot od 2005 godina, kako izvr{en direktor i pretsedatel na upravniot odbor. Spored procenkite na "Volstrit ùrnal", li~noto bogatstvo na Hurd minatata godina dostigna okolu 30,3 milioni dolari. Na negovo mesto vo HP dojde Keti Lesjak. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

KAKVI ]E BIDAT ODBORITE NA DIREKTORI VO 2015? Vo

eden napis od 2005 godina, Bob Garet, ~len na Institutot na direktori na Velika Britanija, predava~ na nekolku renominrani biznis-{koli i konsultant, predvide kakvi }e bidat odborite na direktori za edna decenija

ob Garet pred s$ e konsultant, ~len na Institutot na direktori na Velika Britanija, so iskustvo vo nekolku odbori na direktori, a povremeno bil i predava~ na biznis-{kolata Kas, kako i na {kolite za biznis na Univerzitetot vo Kembrix i kolexot Imperial. Sega ima svoja konsultantska kompanija i vo del od svoite sovremeni stavovi e na granica na metafizikata na naukata za menaxment. Vo 2005 godina Garet predvide kakov }e bide odborot na direktori vo 2015 godina. Sega, na polovina od periodot, da napravime eden presek kade be{e vo pravo, a kade ne. Grubo broeno, Garat dade devet predviduvawa za standardi koi }e gi ispolnuvaat odborite na direktori na idninata. Vo ~etiri od niv sosema pogodi, vo tri sosema pogre{i, a vo dve ne e sosema jasno dali toa {to go o~ekuva{e se slu~i ili ne. Vo osnova, dobar rezultat, ako se izzeme deka predviduvawata vo koi sosema pogre{i se odnesuvaa na sozdavawe realnost koja sosema bi odela vo prilog na negovata uloga na konsultant. Pointrigantno e da vidime kade pogre{i, no

pofer e prvo da prebroime kade be{e vo pravo. Garet dobro oceni deka }e se zacvrsti podelbata na funkciite na generalniot direktor i pretsedatelot na odborot. Vo 2005 godina s$ u{te be{e mnogu voobi~aena pozicijata “izvr{en pretsedatel na odborot”, a podelbata na dvete najva`ni i najsilni funkcii vo kompanijata be{e na nivo na preporaka na dobri praktiki. Vtoro, Garet pogodi deka, pred s$, izvr{nite direktori, no, za `al, i odborite vo celina, barem poradi odgovornosta za nepravewe, }e ostanat orientirani na kratkoro~ni celi. Ne sosema to~no, no ilustrativno dobro, toj }e zapi{e deka duri i neizvr{nite direktori na idninata mnogu te{ko }e se osloboduvaat od izvr{noto iskustvo kako porane{ni menaxeri i }e ostanat fokusirani na postignuvawe kratkoro~ni rezultati, ostanuvaj}i intelektualno nesposobni seriozno da ja poglednat makroslikata. Toj isto taka pravilno }e oceni deka odborite na idninata }e bidat “odbori koi }e u~at”, kako parafraza na “organizacii koi u~at”. Samiot Garet vo del od svojot profesionalen interes e svrten kon sozdavawe

“kompanii koi u~at”. Ova ostanuva moderen koncept na nivo na kompanii, no fakt e deka odborite denes mnogu pove}e od koga bilo vo minatoto imaat i ponuda za obuka i poddr{ka, no i baraat takov vid pro{iruvawe na svoite znaewa i sposobnosti. I, posledno, toj }e bide vo pravo koga }e proceni deka kompetentnosta }e bide novata nezavisnost. Za nego, kompetentnosta e poseduvawe soodvetno znaewe, stavovi i spososbnosti, koi ovozmo`uvaat da se davaat nasoki i da se prezemaat rizici. Garat ne be{e vo pravo koga smeta{e deka komitetot za nagraduvawe }e izgubi na zna~ewe. Toj smeta{e deka odborot na direktori kako celina treba da se soo~i so akcionerite i direktno so niv da pregovara za nagraduvawata na direktorite. Kako {to gledame, i po krizata, koja vo eden den stana i “kriza na nagraduvawe na direktorite”, ne samo {to ne se izgubi ulogata na komitetite za nagraduvawe, tuku se zacvrsti. Isto taka, toj smeta{e deka regulatorite }e baraat sekoj od odborite na javnoposeduvanite kompanii da ima opredelen minimalen broj sertificirani direktori. Predviduva{e deka }e

se zgolemi relevantnosta na institutite na direktori, ne tolku preku nivniot legitimitet, tuku preku zakonodavno ili regulatorno obvrzuvawe na kompaniite da zemaat ~lenovi na institutite vo svoite redovi. I tretata rabota za koja pogre{i e deka }e bide mnogu golema relevantnosta na raznite nagradi na vode~ki direktori, koi bi gi dodeluvale institutite na direktori i preku toa bi se vlijaelo na sozdavaweto kultura na izvonrednost. Verojatno Garet pomalku misle{e deka ovie raboti navistina }e se slu~at, a pove}e posakuva{e toa da bide taka i veruva{e deka kolku pove}e se pi{uva za niv, tolku poverojatno tie }e stanat samoostvaruva~ko proro{tvo. Jasno e kade toj go gleda{e svojot interes kako konsultant i sertifikator na idnite direktori. Za kraj, ne e sosema jasno dali Garet be{e vo pravo koga smeta{e deka }e is~ezne razlikata me|u izvr{nite i neizvr{nite direktori i deka }e se profesionalizira funkcijata neizvr{en direktor. Vo pogled na prvoto pra{awe, od edna strana, i teorijata i regulativata go poddr`aa negoviot stav deka “koga izvr{nite direktori }e vlezat vo sobata

za sostanoci na odborot, treba da ja ostavat svojata nametka na menaxeri” i treba da dejstvuvaat “direktorski” – dolgoro~no, strate{ki, kontrolno, vo interes na kompanijata kako celina. No, ostana i potrebata neizvr{nite direktori, vo ime na akcionerite, tokmu na sostanocite na odborite da gi kontroliraat menaxerite i da baraat redoven ot~et od niv. Vo pogled na vtoroto pra{awe, ne mo`e da se izvle~e jasen bilans dali da se bide direktor stana profesija ili ne. Indikator mo`e da bidat asocijaciite na profesionalnite ~lenovi na odbori na direktori. Tie ne procvetaa kako {to se o~ekuva{e. Od niv poagilni ostanaa institutite na direktori, koi ne pretendiraat da gi pretstavuvaat samo profesionalnite direktori. Ova be{e edna intelektualna ve`ba za ocenka na to~nosta na predviduvawata na druga intelektualna ve`ba. Duri i parametodolo{ki ne e sosema ispravno da se ocenuva to~nosta na predviduvawata na Garet na polovina od rokot {to toj sam si go dade. No, sepak, interesno e da se vidi kako se ~inelo deka }e izgleda dene{nava sega{nost koga bila idnina. Del od predviduvawata

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r (IFC) vo Makedonija Makedonijja

stanaa to~ni poradi sogoluvawata na faktite koi gi donese krizata. Na primer, i pokraj s$, odborite i ponatamu se fokusirani na kratkoro~ni celi, koi moè da si gi zapi{at kako brzi uspesi. Zatoa, eve, vo ime na neo~ekuvanoto, iskreno da ja ostavime mo`nosta deka i pogolem procent od predviduvawata na Garet }e bidat to~ni. Dotoga{, osobeno komitetite za nagraduvawe, tamu kade {to gi ima, da prodolàt da si ja dokaùvaat relevantnosta. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNAÂT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I OÊKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

SRPSKATA VLADA DONESE PROGRAMA ZA UBLA@UVAWE NA KRIZATA VO 2011 GODINA

PRONAJDENI 407 ILJADI EVRA NA SMETKA NA BRATOT NA IVO SANADER

pored informaciite od crkovnite krugovi, na smetkite na don Vinko Sanader, brat na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader i solinski `upnik, istra`itelite prona{le okolu 407 iljadi evra. Kako {to pi{uva "Jutarwi list", tie pari Vinko Sanader gi ~uval na razli~ni smetki, a eden del bil

ladata na Srbija donese programa so merki za ubla`uvawe na negativnite efekti od svetskata ekonomska kriza vo 2011 godina. Za ovaa programa }e se izdvojat 66 milioni evra od buxetot na Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj.

Kako {to se naveduva vo soop{tenieto na Ministerstvoto za ekonomija, programata podrazbira odobruvawe na krediti za ekonomijata i za gra|anite so subvencionira~ki kamatni stapki, i toa za likvidnost, za finansirawe na trajni obrtni sredstva i za izvoz. Programata opfa}a

krediti za investicii, potro{uva~ki krediti, subvencii za pottiknuvawe na proizvodstvo i remont na {inski vozila za potrebite na javnoto pretprijatie @eleznici Srbija. Vo oblasta na turizmot donesena e uredba za kreditirawe i podignuvawe na kvalitetot na ugostitelskata ponuda.

vo gotovina. Na iznenaduvawe na del od visokite crkovni krugovi, parite se pronajdeni vo ramkite na temelnata proverka na finansiskata sostojba na site ~lenovi od semejstvata Sanader i [ari}, {to ja nalo`i Agencijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK), po po~nuvaweto istraga protiv Ivo San-

ader vo slu~ajot "Fimi media". Nikoj od nadle`nite tela s$ u{te ne tvrdi deka ovie pari na koj bilo na~in se povrzani so kriminalnite dela na Ivo Sanader, no, sekako, postoi jasna potreba da se utvrdi potekloto na parite deponirani vo razli~ni valuti, dodava "Jutarwi list".

BIZNIS-ELITATA PODGOTVI SVOJA STRATEGIJA ZA RAZVOJ NA ZEMJATA

HRVATSKA DO 2025 ]E IMA BDP PO @ITEL OD 30.000 EVRA?!

Vo predlog-strategijata pi{uva deka do 2025 godina vrabotenosta vo Hrvatska treba da dostigne 75%, a 30% od naselenieto da bidat so visoko obrazovanie ELENA JOVANOVSKA

rvatska do 2025 godina treba da ima brutodoma{en proizvod po `itel od 30.000 evra, stapka na vrabotenost od 75% i 30% od naselenieto da bidat so visoko obrazovanie. Ovaa vizija za zemjata ja ima hrvatskata bizniselita, a za da se realizira, Nacionalniot sovet za konkurentnost podgotvi predlog-strategija za razvoj na zemjata. Nacrt-povelbata za razvoj na Hrvatska do 2025 godina mu e predadena na pretsedatelot, Ivo Josipovi}. Delegacijata od Sovetot be{e sostavena od najgolemite biznis-igra~i vo zemjata, me|u koi bea direktorot na Hrvatskiot telekom, Ivica Mudrini}; prviot ~ovek na Privredna banka-Zagreb, Bo`o Prka; desnata raka na Ivica Todori} i vtoriot ~ovek vo Agrokor, Qerka Puqi}; {efot na Atlantik grupa, Emil Tedeski; kako i ministerot za ekonomija, \uro Popija~ i sindikalistite. Osnovniot nacrt na dokumentot go pretstavi pretsedatelot na Nacionalniot sovet, Ivica Mudrini}, koj smeta deka e od isklu~itelna va`nost da se postigne konsenzus za zaedni~kata podobra idnina na Hrvatska. Glavnite celi na povelbata se Hrvatska za 15 godini da ja zgolemi vkupnata vrabotenost na naselenieto od sega{nite 61,7% na 75% i udelot na visokoobrazovanite od 20% na 30% od naselenieto, za da go dostigne prosekot na EU. “Dolgovite se trupaat, imame brojni te{kotii, na{ata konkurentnost pa|a. So drugi zborovi, dosega{niot model na

ekonomski rast e potro{en i mislime deka e potreben nov po~etok i poinakov pristap kon razvojot. Toj treba da bide zasnovano vrz podobar odnos kon trudot, obrazovanieto, inovaciite i ~esnosta”, veli Mudrini}. Pretsedatelot Ivo Josipovi} smeta deka povelbata & e potrebna na Hrvatska zatoa {to dr`avata i op{testvoto se vo kriza i potseti deka site razvieni zemji, a i nekoi nevladini organizacii, imaat svoja vizija za toa {to treba da go srabotat vo slednite 10 godini. “Ako odite na Gugl i prebarate 2020 godina, }e vidite deka ne samo EU, tuku re~isi site razvieni zemji, korporacii, pa duri i nevladini organizacii imaat vizija za razvoj vo ova desetletie. Hrvatska ne e me|u tie zemji. Povelbata za razvoj na Hrvatska do 2025 godina e tokmu toa {to & treba na na{ata dr`ava. So nea se definiraat najop{tite celi, koi ponatamu }e treba da nastojuvame da se ostvarat”, istaknuva Josipovi}.

TURCIJA PLANIRA OGROMNA KAMPAWA ZA PRIVATIZACIJA urcija prodade nekolku dr`avni imoti vo vrednost od 41 milijardi dolari vo izminatite nekolku godini, a direktorot na turskata agencija za privatizacija vo ~etvrtokot izjavi deka Vladata planira da po~ne u{te pozasilen period na privatizacija vo 2011 godina. "Ovaa godina }e bide godina na privatizacija

na energetskite centrali", izjavi Ahmet Aksu, direktor na Turskata administracija za privatizacija (OIB), na konferencijata organizirana od Asocijacijata na nezavisni industrijalci i biznismeni (MUSIAD). Privatizacijata na elektri~nite mre`i vo 2010 godina na Vladata & donese 15,8 milijardi dolari, izjavi Aksu, dodavaj}i de-

Spored nego, ambicioznite celi baraat odlu~nost i osnovni vrednosti koi denes se naru{eni. “Hrvatska se nao|a vo ekonomska kriza, kriza na vrednosti i politi~ka kriza i potreben e presvrt. Ovaa povelba treba da bide motivator za site koi sakaat da rabotat za dobroto na zemjata”, izjavi Josipovi}. So ovoj document, Sovetot postavuva jasna dolgoro~na vizija za razvoj na zemjata i povikuva na formirawe nacionalen konsenzus na site klu~ni faktori vo op{testvoto. Josipovi} smeta deka doprva }e se vidi koj e podgotven da vodi politika vo soglasnost so postavenite celi. TEDESKI: “INVESTICII” E VOL[EBEN ZBOR Emil Tedeski izjavi deka povelbata e vrven politi~ki dokument, vo koj se izneseni apstraktni tezi, no i merlivi celi, i bara konsenzus od politi~kite partii so nau~nite institucii. Spored nego, povelbata e mo`nost da se poka`e minimum zaedni{tvo.

ka ovogodine{niot plan za privatizacija ne se ograni~uva samo na energetskiot sektor, tuku ja vklu~uva i proda`bata na 2.000 kilometri pati{ta, dva mosta na Bosfor, nedvi`niot imot Salipazari vo centralen Istanbul, pristani{tata vo De rin~e i Izmir i 23 milioni metri kvadratni dr`avno zemji{te.

“Institutot pretsedatel na republikata treba da bide prviot garant, a site bitni faktori bi trebalo da se potpi{at pod toj dokument. Imame resursi – lu|e, znaewe i pristap do kapital. No, treba da bideme podgotveni na odrekuvawa i namaluvawe na sopstveniot komfor za da ni bide podobro na site”, veli Tedeski. Toj dodava deka e neophoden nov investiciski ciklus, zatoa {to bez toa nema otvorawe novi rabotni mesta, a uveren e deka novite ministri }e bidat katalizator tie investicii da se zabrzaat. Tedeski veli deka bi bil zadovolen dokolku Hrvatska go zadrì nivoto od 2010 godina. Toj tvrdi deka toa bi bilo znak deka e zaprena erozijata i po~nal period na stabilizacija. Spored nego, na toa Hrvatska ne moè sama da vlijae, zatoa {to vlijaat brojni nadvore{ni faktori. Tedeski smeta deka pozitivniot rast {to go zabeleà lani germanskata ekonomija moè da povle~e rast i vo Evropa, pa i vo Hrvatska. “[to se odnesuva do

vrabotuvawata, site go kaùvaat vol{ebniot zbor -investicii. Svesni sme deka postoi cela niza administrativni barieri, a i deka dano~niot sistem i parafiskalnite dava~ki {to gi trpat kompaniite ne se ne{to {to bi ja nametnalo Hrvatska kako mnogu atraktivna zemja za investirawe”, smeta Tedeski. Ministerot Popija~ smeta deka “sekoj treba da si go is~isti sopstveniot dvor” i deka povelbata sigurno }e ja poddràt site politi~ki opcii i Vladata. ^lenot na Nezavisniot hrvatski sindikat, Kre{imir Sever, istakna deka sindikatite se podgotveni da ja poddràt ovaa povelba, no deka }e insistiraat so nea prvenstveno da se vrednuvaat rabotnicite. “Vo dokumentot treba da se dodadat u{te nekoi raboti. Na primer, spomenata e borbata protiv dràvnata al~nost na odredeni strukturi koi go dovedoa op{testvoto vo sega{nata situacija, bilo da stanuva zbor za al~nosta na politi~kite mo}nici ili na tie me|u rabotodavcite”, veli Sever.

POVELBATA - LISTA SO UBAVI @ELBI? Me|utoa, se nametnuva pra{aweto dali “Povelbata za nov po~etok”, kako i mnogu drugi dokumenti, nema da ostane samo spisok na ubavi èlbi. “Ne moème da bideme sigurni zatoa {to zad sekoja takva proklamacija mora da stojat trud i rabota. Odgovornosta sigurno }e dovede do toa tie {to vetuvaat, a ne gi ispolnuvaat vetuvawata, da is~eznat od scenata”, veli Josipovi}. Zatoa, o~ekuva mnogu politi~ki opcii da ja poddràt povelbata. Na sredbata ne se zboruva{e za alatkite i politikata za podigawe na standardot, a Josipovi} nabroi samo nekoi od pre~kite za razvoj, kako {to se nekvalitetnoto pravosudstvo i organiziraniot kriminal. Kone~niot oblik na Povelbata treba da bide donesen za dve nedeli. Proektot vo tekot na fevruari }e & bide detalno pretstaven na hrvatskata javnost i gra|anite }e moàt na Internet da mu dadat poddr{ka i mislewe.

PAD NA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII VO ROMANIJA ZA 25,5% transkite direktni investicii vo Romanija dostignaa 2,26 milijardi evra vo prvite 11 meseci od 2010 godina, {to pretstavuva pad za 25,5% sporedeno so istiot period vo 2009 godina, koga iznesuvaa 3,04 milijardi evra, poka`uvaat podatocite na romanskata Nacionalna centralna

banka. Direktnite investicii od stranski dr`avjani vo Romanija finansiraa 43,9% od tekovniot deficit vo periodot od januari do noemvri 2010 godina, koj dostigna 5,17 milijardi evra. Najgolem del od stranskite direktni investicii bea u~estva na kapital, vo iznos od 1,41 mili-

jardi evra. Vo grupata krediti, kreditite me|u stranskite investitori i doma{nite kompanii iznesuvaa 850 milioni evra. Vo 2009 godina vrednosta na stranskite direktni investicii dostigna 4,89 milijardi evra, {to e za polovina pomalku od iznosot registriran vo 2008 godina.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

ZA CRNA GORA U[TE 215 MILIONI DOLARI OD SVETSKA BANKA

BUGARIJA O^EKUVA DVE MILIJARDI EVRA STRANSKI INVESTICII

vetskata banka predvide kreditna poddr{ka za Crna Gora vredna 215 milioni dolari vo narednite ~etiri godini. Pomo{ta vklu~uva i zaem za buxetska poddr{ka na finansiskiot sektor. Koordinatorot na Svetska banka za Jugoisto~na Evropa, Xejn Armitix, go zapozna guvernerot na Centralnata banka na Crna Gora,

Radoe @ugi}, so novata strategija na me|unarodnata organizacija. Strategijata vo fokusot na svojata kreditna poddr{ka go stavi visokoto obrazovanie, naukata i sanacijata na problemati~nite ekolo{ki to~ki, soop{tija od Centralnata banka na Crna Gora. Kreditnata poddr{ka, kako i dosega, e nameneta za zemjodelstvoto,

za zdravstvoto i za proekti od drugi oblasti.

ugarija ovaa godina o~ekuva da privle~e dve milijardi evra stranski investicii. Izvr{niotdirektor na bugarskata Agencija za investicii, Borislav Stefanov, istakna deka Holandija e najgolemiot investitor vo zemjata, a 50 % od ruskiot kapital e vgnezden vo sektorot na nedvi`nosti. “Za da ja napravime realna

prognozata za 2011 godina, treba da imame predvid {to }e se slu~i vo trite golemi sektori: finansii, nedvi`nosti i trgovija. Ako ima zgolemuvawe na investiciite vo ovie tri sektori vo odnos na 2010 godina, {to najverojatno }e se slu~i, realno e da o~ekuvame investicii od dve milijardi evra." Vo Bugarija vo 2010 godina

17 bea investirani 845 milioni evra stranski kapital.

SRBIJA SO POZITIVNI O^EKUVAWA ZA PRILIV NA STRANSKI INVESTICII

STOTINA STRANSKI KOMPANII ]E OTVORAT 20.000 RABOTNI MESTA

Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA) vo 2011 godina }e stavi akcent na privlekuvaweto investitori od sektorot na avtomobilskata, elektronskata industrija i informacisko-komunikaciskite tehnologii VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ove}e od 100 stranski kompanii se zainteresirani da investiraat vo Srbija, {to spored direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA), Boìdar Laganin, bi moèlo da dovede do otvorawe na 20.000 rabotni mesta. Toj istakna deka okolu 30% od investitorite ja razgleduvaat mo`nosta za investirawe vo avtomobilskata industrija, a me|u najaktivnite sogovornici za investicii se tri ju`nokorejski kompanii, koi vo dekemvri minatata godina ja posetija Srbija. “SIEPA vo 2011 godina }e stavi akcent na privlekuvaweto investitori vo sektorot na avtomobilskata, elektronskata industrija i informaciskokomunikaciskite tehnologii”, izjavi Laganin. Najgolema zainteresiranost za investirawe vo Srbija, kako {to istakna Laganin, pokaùvaat kompaniite od Italija i Germanija, a najinteresen region za investirawe e jugot na Srbija. “Fiat e magnet za investitorite na avtomobilskata industrija. Stranskite kompanii koi po~naa da rabotat vo Srbija privlekuvaat drugi za da vidat {to e toa {to im nudi Srbija”, istakna

Laganin. Toj istakna deka dosega ne e izguben nitu eden od potencijalnite proekti za investirawe, no e zabeleàn efekt na “odloèno dejstvo”, odnosno deka kompaniite donesuvaat te{ki odluki, deka realizacijata e zabavena, no site proekti se “ìvi”. Pred krajot na 2010 godina zabeleàno e golemo interesirawe vo sektorot na tekstilnata industrija i turizmot, kade {to se o~ekuva vlez na edna od vode~kite turisti~ki kompanii vo bawskiot turizam vo prvite meseci od ovaa godina. Toj oceni deka kvalitetnata rabotna sila, so koja stranskite kompanii imaat dobro iskustvo, e najgolemata prednost na Srbija vo privlekuvaweto novi investitori. Laganin izjavi deka spored procenkite na SIEPA, realno e da se o~ekuvaat ~etiri milijardi dolari direktni stranski investicii vo Srbija vo 2011 godina, imaj}i gi predvid proda`bata na del od akciite na Telekom Srbija i planovite na avtomobilskata kompanija Fiat. “Grinfild-proektite se realiziraat vo interval od devet meseci, a grade`nata sezona po~nuva od mart, taka {to Srbija ja gledam kako golemo gradili{te vo 2011 godina”, istakna Laganin. Toj navede deka SIEPA vo 2010 godina organizirala

nastapi na doma{ni kompanii na 12 me|unarodni saemi, {to rezultiralo so dogovoreni biznisi vredni okolu 400 milioni evra. Planot za 2011 godina, kako {to soop{ti Laganin, vklu~uva nastap na okolu 20 me|unarodni saemi. “SIEPA, preku programa na internacionalizacija na kompanii, so polovina milion evra im pomogna na pove}e od 180 kompanii da razvijat me|unaroden marketing, da dobijat sertifikati, da dizajniraat novi pakuvawa ili internet-prezentacii”, re~e Laganin. Toj dodade deka SIEPA }e prodolì so promena na taa programa i }e vovede novi, kako {to e zakup na zaedni~ki prostor (show room), kade {to golem broj srpski kompanii }e pronajdat interes da se pretstavat na stranskite pazari. SIEPA dosega ima odobreno 74 milioni evra subvencii za investitorite, so {to e ovozmoèno otvorawe na 20.000 novi rabotni mesta. Laganin izjavi deka SIEPA poddràla 129 proekti, vo koi vkupnite investicii nadminale 700 milioni evra. Spored toa, na edno evro koe dràvata go dala kako pomo{ na investitorite, do{le 10 evra koi gi vloùva investitorot. Srbija nudi mnogu olesnuvawa. Stranskite investitori imaat nacionalen tretman, se osloboduvaat od pla}awe

BO@IDAR LAGANIN DIREKTOROT NA SIEPA

Realno e da se o~ekuvaat ~etiri milijardi dolari direktni stranski investicii vo Srbija vo 2011 godina, imaj}i gi predvid proda`bata na del od akciite na Telekom Srbija i planovite na avtomobilskata kompanija Fiat. danokk na dobivka b k za golemi investicii vo period od 10 godini. Me|utoa, i pokraj toa, Srbija se nao|a na 96 mesto po konkurentnost od 139 zemji. “Srbija ima mnogu prednosti za investirawe, no mora da porabotime na re{avaweto na nepotrebnite administrativni proceduri, koi go ote`nuvaat raboteweto vo

Srbija”, Ivan JJak{i} S b j ” izjavi j I k } od Stopanskata komora na Srbija. Srpskiot minister za trgovija i uslugi, Slobodan Milosavqevi}, oceni deka vrednosta na stranskite direktni investicii vo Srbija vo 2011 godina }e bidat okolu tri milijardi evra. Toj izjavi deka koli~inata sve`i pari bi trebalo stimulativno da

deluva na smiruvawe na dinarot i na predvidlivosta na vkupniot ambient za biznisraboteweto vo Srbija. “Mnogu }e zavisi od koli~inata realni finansii koi preku investicii i privatizacii }e stignat vo 2011 godina vo Srbija. Nie o~ekuvame nekade okolu tri milijardi evra investicii”, istakna Milosavqevi}.

Svet / Biznis / Politika

18 PREKU IPO, GRUPON ]E SOBERE 15 MILIJARDI DOLARI rupon, internetstranicata za onlajnmaloproda`ba, za koja neodamna Gugl ponudi {est milijardi dolari, prodol`i so svoite planovi preku inicijalna javna ponuda (IPO) da sobere okolu 15 milijardi dolari. Spored analiti~arite, kompanijata se obiduva da ja iskoristi momentalnata sostojba na pazarot, koj pretstavuva otsko~na daska za rast na golem broj kom-

panii {irum svetot. Kompanijata, koja minatata nedela sobra rekordni 950 milioni dolari od investiciite na Fideliti investment, Ro Prajs i Morgan Stenli (MS), se sostana so liderite na ovie banki za da ja razgleda mo`nosta za pojavuvawe na berzata vo tekot na proletta, ovaa godina. Spored nekoi od ekspertite, investiraweto na MS

vo Grupon pokaùva deka bankite se natprevaruvaat za kupuvawe na IPO na kompanijata. "@elezoto se kova dodeka e è{ko, a Grupon beleì enormno brz rast", izjavi Greg Sterling, istraùva~ na berzanskite pazari. Za pomalku od tri godini Grupon uspea da go zgolemi brojot na korisnici za 50 milioni, {to im donese prihod pogolem od edna milijarda dolari.

ECB I BANKATA NA ANGLIJA I PONATAMU SO NAJNISKI KAMATNI STAPKI Evropskata centralna banka (ECB) ja ostavi svojata referentna kamatna stapka na postoe~koto nivo od 1%, {to e vo soglasnost so o~ekuvawata na site eksperti i investitori vo obvrznici. ECB ja odr`a politikata na rekordno niski kamatni stapki vo period od 21 mesec po red, postapka koja be{e prognozirana od 52 ekonomisti vrz koi sprovede istra`uvawe

ZADOVOLITELNA POBARUVA^KA NA EVROPSKITE PAZARI

RIZI^NITE ZEMJI USPE[NO GI PRODADOA OBVRZNICITE

Portugalija, [panija, Italija i Ungarija, koi se zafateni od dol`ni~kata kriza vo Evropa i na koi se gleda kako na sledna Grcija, minatata nedela napravija uspe{na aukcija na evroobvrznici. Mo`e da se ka`e deka, donekade, za vkupniot uspeh e odgovorna Portugalija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ortugalija, [panija, Italija i Ungarija, koi se zafateni od dol`ni~kata kriza vo Evropa i na koi se gleda kako na sledna Grcija, minatata nedela napravija uspe{na aukcija na evroobvrznici. Moè da se kaè deka, donekade, za vkupniot uspeh e odgovorna Portugalija, bidej}i po nejzinata uspe{na, podobra od o~ekuvawata, aukcija na obvrznici minatata sreda, investitorite pokaàa golema zainteresiranost i silna pobaruva~ka i za obvrznicite na [panija, Italija i Ungarija. No, golemata zainteresiranost ne be{e dovolna za da ja otfrli zagriènosta za nivoto na zadolènost vo evrozonata i za fiskalnata iznemo{tenost na zemjite, zatoa {to investitorite se fokusiraa na povisokiot prinos {to mora{e da go plati [panija, kako i na potencijalnata poslaba pobaruva~ka vo slednata runda za proda`ba na obvrznici. [panija i Italija gi prodadoa maksimalno planiranite koli~ini. [panija prodade tri milijardi evra vo petgodi{ni obvrznici, a pove}e od 60% otidoa vo racete na stranski investitori. [panskiot trezor prodade obvrznici so prose~en prinos od 4,542%, za razlika

milijardi evra zaraboti Italija od proda`bata na obvrznici

milijardi evra sobra [panija od proda`bata na obvrznici

od prethodnata aukcija, na 4 noemvri, koga prose~niot prinos iznesuva{e od 3,576%, {to pretstavuva{e ponizok prinos duri i od nivoto od 4,6% na sekundarniot pazar za vreme na aukcijata. Italija plasira{e {est milijardi evra vo petgodi{ni i 11-godi{ni obvrznici. Petgodi{nata obvrznica ima prose~en prinos od 3,76%, {to pretstavuva zgolemuvawe od prethodnata aukcija na 12 noemvri, koga iznesuva{e 3,24%. No, prinosot na italijanskata obvrznica ostana pod nivoto na sekundarniot pazar, koe vo momentov iznesuva okolu 3,776%, a se iska~i na 5,159% vedna{ pred da po~ne aukcijata. OBVRZNICITE VO PORTUGALIJA POZITIVEN FAKTOR! “Pazarot moè da pouìva vo slabiot dobar veter sega koga pomina prviot krug od dràvnite obvrzni-

NORVE[KA RAZO^ARANA OD POTRAGATA PO NAFTA orve{ka, koja e vtor po golemina izvoznik na nafta i gas vo Evropa, ja namali procenkata za neotkrieni rezervi na nafta i gas za 31%, poradi razo~aruva~kite rezultati od bu{eweto na planta`ite, so koe ne gi ostvari prognoziranite rezultati. “Proizvodstvoto na nafta e vo opa|awe i pokraj zasilenite aktivnosti za potraga. Ne uspeavme da

pronajdeme dovolno novi rezervi so koi }e se amortizira sega{noto proizvodstvo na nafta i gas”, se veli vo soop{tenieto na Norve{kata uprava za nafta, kako rezultat na godi{niot izve{taj, koj Upravata go objavi minatata nedela. "Ova }e go zgolemi pritisokot na Evropskata unija (EU) za razvoj i obezbeduvawe na pristap do raspolo`liva energija.

ci od evrozonata, koi se prodavaat so maksimalni prinosi, bez pogolemi pre~ki”, veli Dejvid [nauc, strateg vo Komercbank vo London. No, so povisokiot prinos {to go ostvarija [panija i Portugalija minatata nedela preku proda`bata na svoite obvrznici se dokaà deka investitorite ostanuvaat zagrièni za mo`nosta da gi finansiraat nivnite potrebi. “Nekolku dobri rezultati pove}e gi prikrivaat, otkolku {to gi re{avaat klu~nite problemi vo Evropa, a nie prodolùvame da ja sledime otplatata vo narednite meseci kako potencijalna zakana za ponatamo{na nestabilnost”, veli [on Maloni, strateg vo Nomura interne{nal, globalna investiciska banka vo London. Ungarija, koja “lansira” dve serii obvrznici, koi dostasuvaat do avgust 2014 i juni 2022 godina, prodade

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

1,25

biznis internet-stranicata Blumberg. Raste~kite tro{oci na zadolùvawe na ~lenkite od evrozonata i obnovenite stravovi od mo`noto pojavuvawe dol`ni~ka kriza vo nekoi dràvi ja onevozmoìja ECB da gi prekine pottiknuva~kite merki so koi uspe{no gi privlekuva investitorite, za s$ pobrojno otkupuvawe na dol`ni~kite hartii od vrednost na

visokozadolènite evropski dràvi. Sega, celoto vnimanie e naso~eno kon guvernerot na ECB, @an-Klod Tri{e, koj treba da go soop{ti rokot do koga ECB }e ja odrì niskata kamatna stapka od 1%. Vo me|uvreme, i britanskata centralna Banka na Anglija (BOE) objavi deka kamatnite stapki s$ u{te gi zadrùva na dosega istoriski najnisko nivo od 0,5%.

DVA, TRI ZBORA “Evrozonata s$ u{te ne gi uveri investitorite deka nejzinata dol`ni~ka pozicija e odr`liva, a ponatamo{noto {irewe na krizata bi mo`elo da mu na{teti na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe. I ponatamu e mnogu visoka zarabotkata koja ja baraat investitorite za da kupat gr~ki i irski obvrznici, nasproti finansiskoto spasuvawe na tie zemji.” NAOJUKI [INOHARA

zamenik-izvr{en direktor na MMF

“Evroto be{e pogre{na ideja, toa e sosema jasno. Za na{ata zemja e mnogu pozitivno deka ja nemame ovaa valuta. Egzistencijata na evroto se poka`a tragi~na za Grcija, Irska i Portugalija. EU koncentrira s$ pove}e mo}, i pokraj toa {to vo svetskata politika ima s$ pomala uloga.” VACLAV KLAUS

pretsedatel na ^e{ka

milijardi evra plasira{e Portugalija vo obvrznici

195 milioni evra, {to e pove}e od planiranoto. Prose~niot prinos na petgodi{nite ungarski obvrznici padna na 7,62% od 7,91% od pred dve nedeli. “Iako pobaruva~kata ne be{e isklu~itelno silna, rezultatite treba da se smetaat za uspe{ni”, veli Sandor Xobagi, vi{ analiti~ar vo SIB banka vo Budimpe{ta. Toj smeta deka nekoi od u~esnicite na pazarot imaat usvoeno stav da “~ekaat i da vidat”, nadevaj}i se na novi merki za fiskalna politika na Vladite i na restrukturirawe i namaluvawe na tro{ocite, {to treba da po~ne vo fevruari.

“Diplomatskiot dijalog so Severna Koreja e mo`en, no Pjongjang prvo treba da gi zapre opasnite provokacii i da gi ispolni svoite me|unarodni obvrski. Imaj}i gi predvid ~ekorite {to sleduvaat kon Severna Koreja, diplomatskiot anga`man treba da po~ne so direkten dijalog me|u Severna i Ju`na Koreja.” ROBERT GEJTS

amerikanski sekretar za odbrana

RASTE POTREBATA ZA GOTOVINA VO KINA Sega, EU }e bide primorana da zgolemi uvozot na nafta od Sredniot Istok i Afrika, so cel da gi kompenzira svoite zagubi i da ja oslabi vode~kata pozicija na Rusija na ovoj pazar", izjavi Tina Saltvet, analiti~ar od norve{kiot istra`uva~ki centar, Nordea Market. Obemot na neotkrieni zalihi se namali od 3,3 milijardi na 2,6 milijardi kubni metri raspolo`liva zemja.

ina s$ pove}e ~uvstvuva nedostig od gotovina, a raste i problemot so koli~inata falsifikuvani banknoti, izjavi potpretsedatelot na Narodnata banka na Kina, Ma Delun. "Potrebata za gotovina vo zemjata se zgolemi za 20% na godi{no nivo, a proizvodnite kapaciteti za pe~atewe novi banknoti ne mo`at da ja zadovolat visokata pobaruva~ka”, potencira{e Delun.

Narodnata banka na Kina e pod seriozen pritisok poradi golemiot nedostig od na novi banknoti, a s$ pogolemiot broj otkrieni falsifikuvani banknoti, potencira{e toj. Isto taka, Delun predupredi deka kon krajot na 2010 godina vo promet bile 4,23 milijardi juani (640,9 milijardi dolari), {to e za 80% pove}e od 2005 godina. Kina se nao|a na prvoto mesto vo svetot po koli~inata ispe~ateni novi

banknoti. Za da se zadovoli vakvata potreba, kineskata Vlada ima anga`irano {est pe~atnici i pove}e od 30.000 rabotnici.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...SAMO NA EDEN ^AS

...NA PAT BEZ KE[

...NA TEMA VOJNA

Etna povtorno se aktivira

Ukradeni parite za pat na argentinskiot pretsedatel

Bajden otide vo Bagdad

den od najpoznatite evropski vulkani, italijanskiot Etna, minatata nedela povtorno se aktivira, no, za sre}a, samo za period od eden ~as. No, toa ne go spre~i lokalnoto naselenie da ja fotografira “silata na prirodata”.

epoznati kradci vo Argentina gi ukrale parite nameneti za slu`beno patuvawe na argentinskiot pretsedatel, Kristina Fernandez de Kirhner, niz zemjite od Bliskiot Istok.

otpretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, minatata nedela P go poseti Bagdad, kade {to se sretna so prviot ~ovek na ira~kata Vlada, Nurijem al-Malikij. Temata na razgovor bila

idnata uloga na voenite sili na Sad vo Irak.

REKORDNA 2010 GODINA ZA AMERIKANSKATA IT-KOMPANIJA

INTEL SO NAJDOBAR REZULTAT VO ISTORIJATA NA POSTOEWETO

Amerikanskiot proizvoditel na mikroprocesori vo posledniot kvartal od 2010 godina objavi rast na profitot za 48% i na prihodite za 8,4% kako rezultat na zgolemenata proda`ba na sistemski serveri na kompanii koi sakaat da ostanat vo ~ekor so modernizacijata na Internetot i IT-pazarot BORO MIR^ESKI

pokraj somnevawata deka pobaruva~kata za iPod na Epl i sli~ni proizvodi na nego go namaluvaat rastot na proda`bata na kompjuterite na informati~kotehnolo{kiot gigant Intel korporej{n, kompanijata dokaà deka minatata godina e najdobra vo istorijata na nejzinoto postoewe. Amerikanskiot proizvoditel na mikroprocesori vo posledniot kvartal od 2010 godina objavi rast na profitot za 48% i na prihodite za 8,4%. Ova se dolì na zgolemenata proda`ba na sistemski serveri na kompanii koi i pokraj finansiskata kriza sakaat da ostanat vo ~ekor so modernizacijata na Internetot i IT-pazarot. Profitot koj go ostvari Intel vo posledniot kvartal od 2010 godina dostigna 3,39 milijardi dolari, {to e re~isi dvojno pove}e od 2009 godina, koga iznesuva{e samo 2,28 milijardi dolari. Rezultatite vo 2009 godina se dolàt na sudskata odluka protiv Intel, so koja kompanijata be{e proglasena za vinovna vo sporot so Advanced micro devices i isplati ogromna finansiska ot{teta. No, proda`bata na sistemski serveri minatata godina se zgolemi za 5%, a na desktop i laptop-kompjuteri ostana na istoto nivo. Menaxmentot na kompanijata za ovaa godina planira da gi zgolemi investiciite za 73%, a naj-

3,39 milijardi evra e profitot na Intel vo 2010 godina

golem del od parite }e gi potro{i za otvorawe novi fabriki i za modernizacija na opremata, so cel da ja zadovoli zgolemenata pobaruva~ka za kompjuterski ~ipovi i da go podobri nivniot kvalitet. "Vo 2011 godina s$ e podobro od porano. Se o~ekuva zakrepnuvawe na ekonomijata, a na{ata proizvodna linija }e bide celosno osveèna. O~ekuvame podobruvawe na site pazari {irum svetot", re~e izvr{niot direktor, Pol Otelini. KOMPJUTERSKITE ÎPOVI INDIKATOR ZA RAST! Poradi upotrebata na kompjuterski ~ipovi vo prvata faza od proizvodstvoto na kompjuterite, kompaniite niz svetot go koristat Intel kako indikator za rastot na pobaruva~kata na ITproizvodite. Ova e rezultat na s$ pogolemoto pottiknuvawe na proda`bata na laptop-kompjuterite vo svetski ramki, koi gi upotrebuvaat atom-~ipovite na Intel. No, pobaruva~kata za laptop-kompjuteri se namali vo golemi razmeri koga Epl po~na da go prodava negoviot iPad minatata prolet. Spored dve istraùva~ki kompanii, vo posledniot kvartal od 2010 godina isporakata na kompjuteri bila zna~itelno pomala od prognoziranata.

Na primer, IT-kompanijata IDC vo ovoj period ostvari rast na ispora~anite kompjuteri za 2,7%, {to e za okolu 3% pomalku otkolku vo istiot period vo 2009 godina. Istra`uvaweto poka`a i namaluvawe na rastot na ispora~ani kompjuteri vo SAD za 4,8%. Direktorot Otelini izjavi deka pazarot na tabletkompjuteri }e ja zagrozi pobaruva~kata na postarite modeli. Glavna cel na Intel vo 2011 godina }e bide inkorporirawe na

nejzinite ~ipovi i vo tabletkompjuterite. Dag Fridmen, analiti~ar od Gli~er, istakna deka rastot na proizvodstvoto na mobilni telefoni so internetuslugi e glaven faktor koj gi motivira kompaniite da ja moderniziraat opremata vo kontinuitet. "Vo narednite nekolku godini }e nastapi celosna virtuelizacija na kompjuterskiot svet, {to }e ja namali potrebata od serverski sistemi. Za sre}a, kompanijata ima visoka pobaruva~ka na

kompjuterskite mikro~ipovi", istakna toj. Minatata sedmica Intel ja pretstavi dolgoo~ekuvanata linija na kompjuterski ~ipovi Sendi brix, so koja o~ekuva da kreira nova prose~na cena na ovoj proizvod na svetskite pazari i da ostvari ogromni profiti od proda`bata. "Ovoj proizvod mo`e da bide klu~en faktor za transformacija na IT-pazarot, bidej}i u{te pred negovoto pojavuvawe na pazarot imavme pove}e od 500 pora~ki",

istakna Otelini. Vo 2011 godina kompanijata o~ekuva ogromen rast na profitot, kako posledica na minatogodi{nata investicija vo proizvodstvenite kapaciteti vredna devet milijardi evra. Spored finansiskiot direktor na Intel, Stejsi Smit, kompanijata treba da gi zgolemi proivodstvenite kapaciteti za edna ~etvrtina od postoe~kite dokolku saka da gi ispolni potrebite na moderniziraniot dizajn na kompjuterskite mikro~ipovi.

SVETSKATA BANKA PREDVIDUVA ZABAVEN, NO STABILEN RAST NA GLOBALNATA EKONOMIJA

AMERIKANSKITE BANKI GI ZATVORAAT SMETKITE NA STRANSKITE AMBASADI VO SAD

lobalnata ekonomija od faza na postkrizno preminuva vo faza na zabaveno za`ivuvawe, no so mnogu stabilen rast, koj }e prodol`i vo tekot na 2011 i 2012 godina, a ~ij pokrenuva~ }e bidat zemjite vo razvoj, oceni Svetskata banka vo svojot izve{taj “Globalna ekonomska perspektiva za 2011”. Vo pogolemite zemji vo razvoj bruto-doma{niot proizvod (BDP) dostigna

nivoa koi bi bile ostvaruvani vo otsustvo na ciklusot slabeewe-jaknewe. Iako do krajot na 2012 godina se o~ekuva stabilen rast, jakneweto na ekonomijata vo mnogu zemji so pazari vo razvoj vo Evropa i Azija i nekoi razvieni zemji }e ostane slabo, smeta bankata. Spored ovaa finansiska institucija, dokolku na nacionalno nivo ne se prezemat merki za

podobruvawe na sostojbata, prezadol`enosta na doma{nite ekonomii, nevrabotenosta i slabosta na pazarot na nedvi`nosti i bankarskiot sektor verojatno }e bidat ko~nica na ekonomskiot rast. Svetskata banka prognozira deka rastot na vkupniot globalen BDP, koj lani iznesuva{e 3,9%, ovaa godina }e zabavi na 3,3%, a vo 2012 godina }e dostigne 3,6%.

ekolku amerikanski banki odlu~ija da gi zatvorat smetkite na stranskite ambasadi vo SAD. Bankata JP Morgan ~ejs u{te na 30 septemvri minatata godina ispratila pismo do site ambasadi vo SAD deka od 31 mart godinava }e gi zatvori site smetki na diplomatskite pretstavni{tva. No, bankata ne ja obrazlo`ila svojata odluka. Li~nite smetki na vrabotenite vo ambasadite

ne se opfateni so taa merka. Sli~ni merki prezele i drugi amerikanski banki. Postojaniot pretstavnik na Egipet vo Obedinetite nacii, Maxid Abdulazis, izjavi deka edna od pri~inite za takvata politika na bankite se porigoroznite federalni pravila za kontrola na bankarskite smetki. Ambasadorite na Ju`na Afrika, na Maroko, na Egipet i na Iran na sredbata so amerikanskiot pomo{nik-

dràven sekretar, Patrik Kenedi, se poàlile deka ne moàt da najdat alternativna banka koja }e gi prezeme nivnite smetki.

Feqton

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: DEMAND MEDIA 15

NAJGOLEM DISTRIBUTER NA INTERNET-SODR@INI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o posledno v r e m e s e ko j p a t ko ga } e barate ne{to na Internet, odedna{ }e se pojavi nekoja internet-stranica so soveti od eksperti. Bilo da se ovie stranici na Jaho odgovori (Yahoo Answers) ili, pak, stranici so medicinski informacii. Tie s$ pove}e stanuvaat vaèn izvor na informacii za lu|eto koi se vo potraga na odgovor za specifi~ni pra{awa. Na ovoj na~in, dokolku ste ekspert za nekoja odredena oblast, moète da gi ponudite svoite soveti onlajn i na toj na~in da ja ponudite svojata ekspertiza. Za taa cel, postojat nekolku internet-stranici me|u koi i Demand media (Demand Media). Vakvite stranici na ekspertite im pla}aat odreden iznos za pi{uvawe tematski napisi koi podocna }e se pojavat vo onlajn-mediumite ili na drugite internet-stranici. Posebno Demand media pla}a do 15 dolari za napis od 500 zborovi. Ovaa kompanija minatata godina go popolni baraweto za inicijalna javna ponuda na akcii. Spored dokumentite, prihodot na kompanijata vo prvite {est meseci lani dostignal 114 milioni dolari, a bila proknièna i zaguba od 4,3 milioni dolari. Sporedeno so prethodnata 2009 godina, lanskoto prvo polugodie bilo mnogu pouspe{no za Demand media. Vo 2009 godina kompanijata ostvarila vkupno 91,3 milioni evra prihodi i 11,4 milioni dolari zaguba. Vkupnata zaguba na kompanijata od nejziniot po~etok vo 2006 godina iznesuva 52 milioni dolari.

Dokolku sakate va{ata ekspertiza da ja napravite profitabilna, internet-kompaniite kako Demand media nudat odredena suma za napisi do 500 zborovi. Vakvite napisi kompanijata gi objavuva na odredeni veb-stranici, kade {to se objavuvaat odgovori na razni pra{awa od odredena oblast. Istovremeno, dokolku za objasnuvaweto postoi video koe ste go prona{le na Jutjub, za negovoto objavuvawe e vinovna ovaa kompanija Vo Silikonskata Dolina se zagri`eni za nekolku raboti povrzani so Demand media. Spored nivnite presmetki, kapacitetot na biznisot e samo 56% od prihodot. Ostanatite 44% doa|aat od biznisot so registracija na domejni {to go vodi podru`nicata eNom. Biznisot na Demand media se soo~uva so konkurentnost od rivalite vo koi se vklu~eni About.com i AOL. Isto taka, kompanijata

donekade e zavisna od Gugl. Nejzinata stranica eHow dobiva 60% posetenost preku prebaruvawata so Gugl. Tie dogovori za reklamirawe izminuvaat vo narednive godini. Bidej}i kompanijata e pomalku profitabilna od prethodno, taa, sepak, va`i za edna od poskapite internetkompanii. Spored procenkite, nejzinata vrednost e okolu 750 milioni dolari.

OD ISTORIJATA NA DEMAND MEDIA Osnova~i na Demand media se Ri~ard Rozenblat i [on Kolo, koi se zdru`ija vo 2006 godina i ja osnovaa ovaa kompanija. Dodeka Rozenblat e poznat i kako porane{en izvr{en direktor na Majspejs, Kolo e specijalist za finansiski akvizicii. Rabotel 10 godini vo industrijata so privaten kapital i toa kako upravitel so kapitalot na

Spektrum investors (Spectrum Investors), specijaliziraj}i vo mediumski i kompanii za komunikacii. Vo tekot na prvite dve godini kompanijata sobrala pove}e od 355 milioni dolari od svoite investitori, me|u koi se vbrojuva i Goldman Saks. Vo juni 2007 godina vo Demand media svoe mesto najde ^arls Hiliard, porane{niot investiciski bankar od Mor-

gan Stenli i direktor vo Junajted onlajn, koj stana pretsedatel na kompanijata i ja kupi internet-stranicata na Bajron Risi, ExpertVillage. com za okolu 20 milioni dolari. Vo pro{irenata kompanija Risi stana {ef na inovacii i go razvi algoritmot koj kompanijata denes go koristi za identifikacija na temi so visok potencijal za advertajzing. Do 2008 godina Demand media akvizira{e pove}e od 30 portfolija na domejni i drè{e 65 internet-stranici za destinacii. Za 2009 godina kompanijata soop{ti deka ostvarila prihod od 200 milioni dolari i deka pravi profit, no, vsu{nost, taa nikoga{ ne be{e profitabilna. Vo juli 2008 godina na{iroko se pi{uva{e deka Jahu bil zainteresiran za kupuvawe na Demand media za okolu 1,5 do 2 milijardi dolari. Izvori bliski do dvete kompanii soop{tija deka direktorite na Jahu bile privle~eni od generacijata reklamni impresii na Demand media. Podocna, izvr{niot direktor Rozenblat izjavi deka negovata kompanija ne e za prodavawe. Dogovorot nikoga{ ne ja premina fazata na razgovori. Se pi{uva{e deka Rozenblat baral cena od pribli`no 3 milijardi dolari za Demand media. NAJGOLEM DOSTAVUVA^ NA JUTJUB Demand media e privatna onlajn-kompanija za socijalni mediumi, koja na golemo proizveduva artikli i video, kako za nadvore{ni sorabotnici i izdava~i, taka i za sopstvenata mreà od internet-stranici. Kompanijata operira so onlajn-brendovi kako eHow, IVESTRONG.COM i Cracked, i e poznata po kreiraweto onlajn-sodrìni, bazirani na kombinacija od izmerenata potro{uva~ka, pobaruva~ka i predvideniot

PRIKAZNI OD WALL STREET

I POKRAJ POMALITE BONUSI, NA Trgovec so nafteni fju~ersi na Vol Strit so 10-godi{no iskustvo moè da zaraboti najmalku eden milion dolari godi{no, dodeka nevrohirurg so isto tolku godini rabotno iskustvo zarabotuva pomalku od 600 iljadi dolari rokerite, deviznite dileri i ostanatite profesionalci od Vol Strit (Wall Street) koi moèbi malku se obeshrabrija od pomalite bonusi isplateni za 2010 godina, moàt da se ute{at: tie s$ u{te zarabotuvaat mnogu pove}e od nevrohiruzite i generalite vo amerikanskata armija. Trgovec so nafteni fju~ersi so 10-godi{no iskustvo moè da zaraboti najmalku eden milion dolari godi{no, dodeka nevrohirurg so isto tolku godini rabotno iskustvo zarabotu-

va pomalku od 600 iljadi dolari, velat amerikanskite analiti~ari. So isto tolku rabotno iskustvo, bankarite {to rakovodat so spojuvawa i prezemawa kompanii doma mo`at da si odnesat i po dva milioni dolari godi{no, {to e deset pati pove}e otkolku {to zarabotuva istra`uva~ na lek protiv rak. Jazot vo zarabotuva~kite me|u finansiskite i ostanatite profesii se pro{iri me|u 1980 i 2006 godina, koga go dostigna maksimumot, kako {to veli studijata na profesorot Tomas Filipon, napravena vo 2009 godina na

Sternovata {kola za biznis pri Wujor{kiot univerzitet. Otkako po~na finansiskata kriza vo 2008 godina, Vol Strit po~na pogolemiot del od bonusite da gi ispla}a vo bonusi i go namali delot vo gotovo. Me|utoa, s$ u{te postojat znaci deka se zgolemuva jazot me|u zarabotkite od Vol Strit i ostanatite industrii. Johnson Associates Inc, konsultantska firma od Wujork, specijalizirana za sistemi za nagraduvawe vo kompaniite, minatiot noemvri proceni deka najgolemoto zgolemuvawe

na bonusite za 2010 godina, okolu 15%, }e odi kaj menaxerite na investiciskite fondovi i kaj tie {to se finansiski sovetnici na bogati klienti. Za prvite tri kvartali od lani osum najgolemi banki na Vol Strit odvoija okolu 130 milijardi dolari za plati i bonusi, {to e okolu 120 iljadi dolari po vraboten za devet meseci rabota. Toa e pove}e otkolku vo 2007 godina, pred da plamne krizata, koga bankarite potro{ija 113 milijardi dolari ili dovolno za da se isplatat po 114 iljadi dolari na sekoj vraboten.

Feqton

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

INVESTITORI 3I GROUP, GENERATION PARTNERS, GOLDMAN SACHS, OAK INVESTMENT PARTNERS, SPECTRUM EQUITY INVESTORS

Demand media privle~e kritiki od gleda~ite na internetmediumite za toa {to e najgolemiot kupuva~ na artikli i videa, pri {to kupuva iljadnici takvi od slabo Edna od internet-stranicite {to platenite gi poseduva ovaa kompanija e eHow, frilenseri kade {to moète da dobiete odgovor za potoa da na sekoe pra{awe gi iskoristi kako od relativno k i na naddavawata od cela kkolekcija k da privle~e advertajzing-aukciite. Temite nepoznati internet-stranici gi ima relansirano advertajzeri tipi~no se od poleto na sove- isoistite novi performansi kako tite i od sodrìnite “kako kako AdWords da napravite”. Potoa, dava socijalno vmreùvawe i dozvola na frilenserite da videomo`nosti koi sluàt na Gugl povrat na investicii. Demand media isto taka nabavuva platformi za socijalni mediumi nameneti za postoe~ki internet-stranici na golemi kompanii i distribuira sodrìni povrzani so alatki za socijalni mediumi za odredeni prodavnici niz Internet. Isto taka, kompanijata e sopstvenik na eNom, vtoriot najgolem registrator na domejni vo svetot. Kompanijata poseduva i algoritam koj identifikuva temi so visok potencijal za advertajzing, baziran na podatocite od prebaruva~ite,

proizvedat soodveten tekst i videosodr`ini. Sodr`inata se objavuva na razli~ni vidovi stranici, vklu~itelno i Jutjub. Na ovoj na~in, Demand media, vo koja stati~no rabotat okolu 500 lu|e, vrabotuva dopolnitelni 13 iljadi frilenseri. Nejzinite kancelarii se locirani vo Santa Monika, Kalifornija. Pokraj toa, kompanijata isto taka poseduva kancelarii vo Wujork, London, Ostin i vo oblasta na Sietl. Dvajcata osnova~i s$ u{te se del do kompanijata. Od 2006 godina navamu Demand media ima akvizirano

za podlaboki interesi. Samo vo prvite {est meseci od osnovaweto Demand media napravi devet akvizicii, vklu~itelno i kupuvaweto na glavnite registratori eNom i BulkRegister. Na 6 noemvri 2008 godina pretpostaveniot za akvizicii, osnova~ot [on Kolo, izjavi deka kompanijata }e prodol`i da kupuva drugi internet-stranici, bidej}i taka kompanijata bila profitabilna i s$ u{te imala mnogu gotovina vo banka. Taa godina Demand media ja kupi Plak (Pluck), kompanija koja podgotvuva socijalni mre`i i razni drugi solucii za drugi internet-stranici.

Kupuvaweto ~ine{e 75 milioni dolari vo gotovo. Direktorite na Demand media velat deka nivnite internetstranici poseduvaat takvi sodrìni koi treba da gi privle~at posetitelite preku toa {to }e im se prikaàt vo multizborovnite proverki na prebaruvaweto. Ova e takanare~eno long tail prebaruvawe. Demand media nastojuva da dobie posetiteli do nivnite internet-stranici tokmu preku ovoj vid prebaruvawe. Taka se obiduva da gi zadrì posetitelite so soodvetnite alatki za socijalni mreì. Nivnata platforma za socijalni mreì dobiva 3 milijardi interakcii mese~no od klientite koi ve}e dobro gi etablirale svoite brendovi. Do 2008 godina Demand media poseduva{e 135 iljadi videa i 340 iljadi artikli. Taa e najgolemiot dostavuva~ do Jutjub i objavuva me|u 10 i 20 iljadi novi videa sekoj mesec, pri {to dobiva okolu 1,5 milioni poseti na stranica vo tekot na eden den na Jutjub. Akvizicijata na Plak vo 2008 godina ovozmoì kompanijata da dostavuva specijalni sodrìni i platformi za socijalni mediumi do sekoja internet-stranica. Sodrìnata doa|a so prika~ena reklama. Sopstvenicite na stranicata dobivaat besplatna sodrìna za nivnite stranici i potoa zaedno so Demand media gi delat prihodite od advertajzingot. Ovoj hibriden internet-model za izdavawe se povrzuva so sodrìna za pomo{ na socijalnite mediumi. Seto toa e kombinacija od mediumi, kako vesnici ili blogovi. Demand media privle~e kritiki od gleda~ite na internet-mediumite za toa {to e najgolemiot kupuva~ na artikli i videa, pri {to kupuva iljadnici takvi od slaboplatenite frilenseri za potoa da gi iskoristi da privle~e advertajzeri kako AdWords na Gugl. DALI ]E USPEE PRODA@BATA NA AKCII OD DEMAND MEDIA? Pred nekoj den vo amerikanskite mediumi po~na na golemo da se pi{uva za javnata incijalna ponuda na Demand media, za koja se pretpostavuva deka }e bide prva od takov vid vo ovaa 2011 godina. So toa kom-

21 RIÂRD ROZENBLAT, OSNOVAÔT NA DEMAND MEDIA Rozenblat e osnova~, pretsedatel i izvr{en direktor na Demand media. Roden e vo 1969 godina vo Kalifornija, vo semejstvo na nuklearen fizi~ar i profesorka. Zavr{il na Univerzitetot Kalifornija vo Los Anxeles, doktoriral pravo na Univerzitetot vo Ju`na Karolina. Po pravniot fakultet na{ol rabota vo Brobek, Fleger i Harison (Brobeck, Phleger & Harrison), no po 6 meseci dal otkaz poradi zdodevnost. Pred Demand media, Rozenblat be{e izvr{en direktor vo Intermiks media i pretsedatel na Majspejs (Myspace.com), koj pred edna nedela mora{e da otpu{ti golem del od svoite vraboteni poradi toa {to ne pronajde uspe{en biznis-model preku koj }e moè da ostvari profitabilnost. panijata }e ponudi do 7,5 milioni dolari akcii, kako napor da sobere 138 milioni dolari vo svojot kapital. Goldman Saks i Morgan Stenli, kako investitori, se nadevaat deka kompanijata }e dostigne vrednost od 1,3 milijarda dolari. Sep a k , o v a pr a { a w e ostanuva otvoreno, zatoa {to, kako {to pi{uvaat amerikanskite ekonomski vesnici i eksperti, vo ovoj period nikoj vo SAD nikoj ne e raspoloèn da investira vo ne{to { to n e e h r a n a ili koe moè da se izdava.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za Yelp, socijalnata mre`a koja nudi preporaki za lokalen biznis, restorani i sli~no

Eden od osnova~ite na kompanijata, [on Kolo

AJGOLEMITE ZARABOTKI SE VO FINANSIITE GODI[NI PLATI VO FINANSISKIOT SEKTOR NA SAD I NADVOR OD NEGO Bankar za spojuvawa i akvizicii so 10 godini iskustvo 2 milioni $ Bankarski diler so nafteni fju~ersi so 10 godini iskustvo 1 milion $ Diler so korporativni obvrznici so 10 godini iskustvo 1 milion $ 570.000 $ Nevrohirug so 8-17 godini iskustvo 600.000 $ Partner vo advokatska firmaso 10 godini iskustvo 185.000 $ General so pove}e od 30 godini iskustvo 100.000 $ In`ener vo avio industrija so 5-10 godini iskustvo 80-100.000 $ Arhitekt so 10 godini iskustvo

Izvor: Bloomberg

Presmetano vo dolari, prose~nata plata po vraboten porasna vo Bank of America, Citigroup, Credit Suisse i UBS, a padna vo Deutsche Bank, Goldman Sachs, JPMorgan i Morgan Stanley, vo odnos na 2007 godina. “Poentata e deka site lu|e vo investiciskoto bankarstvo sfatija deka rabotat po-

naporno po krizata i deka se pod pogolem stres. Mnogumina mislat deka se nedovolno plateni”, veli Xin Brentover, direktor na firmata za regrutirawe kadri na Vol Strit, Boyden Global Executive Search. General so ~etiri yvezdi~ki so 35 godini slu`ba vo armijata na SAD zarabotuva

185 iljadi dolari godi{no, velat podatocite na Ministerstvoto za odbrana. Toa e pomalku od polovina od 498 iljadi dolari, kolku {to e paketot na plati i bonusi {to go dobil vo prosek eden vraboten na Goldman Sachs vo 2009 godina. S$ u{te e rano da se donesuvaat zaklu~oci za toa

dali jazot me|u platite na Vol Strit i ostanatite industrii }e se zgolemuva kako vo periodot po Golemata depresija, velat analiti~arite, no ostanuva disparitetot {to gi tera lu|eto dva pati da razmislat pred da izberat kariera {to e nadvor od finansiite. Na primer, eden istra`uva~ na rakot, so doktorat po biologija i 10 godini rabotno iskustvo, obi~no zarabotuva od 110 iljadi do 160 iljadi dolari godi{no, veli Rik Henesi, sopstvenik i pretsedatel na Commonwealth Sciences, koj 22 godini se zanimava so regrutirawe kandidati za rabota vo oblasta na medicinata. Zatoa {to platite mo`at da

porasnat i do 275 iljadi dolari dokolku nau~nicite odberat menaxerski pozicii ili specijaliziraat vo razbirawe na regulativata na Amerikanskata agencija za hrana i lekovi, na primer, Henesi veli deka ~esto gi odvra}a kandidatite od nivnata namera da se steknat so doktorska titula. “Doktorat zemaat tie {to obi~no se najmnogu involvirani vo nau~noistra`uva~kite oblasti, no toa e i zamka, zatoa {to podocna mo`e da zaostanat so svoite primawa. Jas gi upatuvam da probaat drugi opcii, da re~eme MBA diploma vo kombinacija so nivnata osnovna diploma i toa da go iskoristat za napreduvawe vo menaxer-

skite vodi”, veli Henesi. Karierite na Vol Strit se razli~ni vo odnos na ostanatite profesii, zatoa {to moè da traat kratko i platite i bonusite moè mnogu da variraat vo zavisnost od individualnite performansi vo odredena godina, velat analiti~arite. Ako ste imale lo{a godina kako menaxer na fond, moè i da ne dobiete bonus, a toa im se slu~i na mnogumina poslednive nekolku godini, osobeno zaradi efektite od krizata. Toa e rizikot {to se podgotveni da go prifatat finansiskite rabotnici, za razlika od ostanatite profesionalci, koi bi se soglasile na poniski plati, no mnogu postabilni na dolg rok.

FunBusiness

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

REPORTA@A: VEV^ANI

OD TRIDNEVEN METE@ DO BIZNIS-MODEL PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oè li od tridneven karnevalski mete`, {to sekoja godina se slu~uva vo Vev~ani, da se sozdade uspe{en biznis-model za turizam? Vev~anskiot karneval minatava nedela (12-14 januari) u{te edna{ be{e pri~ina pove}e od 10 iljadi lu|e da go posetat ova mesto, tutnato vo planinskite pazuvi na Jablanica, nadaleku poznato po negovite majstori i pretpriema~i, prirodnite ubavini i specifi~niot borben duh, a fotografii od maskite koi, kako {to velat vev~anci, sluàt za politi~arite da se ogledaat i da gi sogledaat site lakrdii {to gi napravile izminatata godina, u{te edna{ go obikolija svetot i privlekoa vnimanie vo celata javnost. Golem broj od posetitelite ve}e nekolku godini nanazad za vreme na karnevalskite denovi redovno doa|aat i prestojuvaat vo Vev~ani, i toa ve}e se odoma}ilo vo nivnata godi{na turisti~ka agenda. Cenite za smestuvawe se prifatlivi, ponudata e zadovoluva~ka, pa, se otvora pra{aweto kako da se zadràt gostite vo ovaa takanare~ena Vev~anska Republika, koja izdava svoi paso{i i pe~ati svoi pari. I samata op{tina svojot razvoen potencijal go gleda vo turizmot. Pove}e od edna decenija tamu ne raboti fabrikata za proizvodstvo na tuli i }eramidi, {to nekoga{ be{e glaven ekonomski dvigatel, a i pe~albarstvoto ve}e ne e prioritet me|u mladite lu|e. Nade` davaat nekolkute privatni grade`ni firmi, koi osobeno se istaknaa so ureduvaweto na bitolskiot eksterier. Sepak, blizinata so Ohridskoto Ezero, prirodnite i kulturnite bogatstva nudat dobra mo`nost za ednodneven turizam vo Vev~ani, koj poslednive godini beleì rapiden porast otkako se otvorija desetina restorani i nekolku pomali hoteli. VEVÂNSKATA “NEZAVISNOST” Vev~anskiot karneval go smesti Vev~ani vo ~lenkite na Svetskoto karnevalsko zdruènie FECC u{te vo 1993 godina. Toj e svoevidno odbeleùvawe na Novata godina po stariot kalendar i spored kaùvawata, pretstavuva tradicija stara okolu 1.400 godini. Vo dene{no vreme na karnevalot preovladuvaat maskite so kriti~ka sodrìna, osobeno naso~eni kon politi~kata elita, {to e eden vid prikaz na borbeniot duh na vev~anci, koi stanaa mnogu popularni po politi~kiot “Vev~anski slu~aj” od 1987 godina. Toga{nata jugoslovenska vlast saka{e da gi kaptira nivnite izvori, pod izgovor deka }e go snabduva sosednoto

Vev~ani mo`e doprva da go poka`e svojot turisti~ki potencijal, za {to vetuva i s$ pogolemiot broj stranski turisti. Nekoi od niv doznale od prijateli, nekoi slu~ajno, nekoi od Internet

selo, a, vsu{nost, saka{e da vle~e voda za elitnata naselba Elen Kamen, kade {to imaa vili visokite funkcioneri od toa vreme. Za da go pokaàt svojot revolt i protest, vev~anci podocna ja oformija i takanare~enata Vev~anska Republika, napravija svoi paso{i i ispe~atija svoi banknoti i, za kraj, re{ija da gi ismevaat site politi~ari za vreme na karnevalot. Vev~anskite banknoti se vikaat li~nici i s$ u{te se pe~atat vo Vev~ani, no, se razbira, seto toa e so simboli~en predznak, kako {to i neodamne{nite trudovi, koi go obrabotuvaat pra{aweto za postoewe na masonski loì vo seloto, dokaùvaat deka se rabotelo i za simboli~no masonstvo, koe rabotelo edinstveno so simboli i ne bilo del od niedno pogolemo masonsko zdruùvawe koe postoelo na Balkanot. Na niv moè da se vidat site pozna~ajni simboli i li~nosti koi se povrzani so Vev~ani. SITE NA KARNEVAL Za vreme na godine{niot karneval, smestuva~kite kapaciteti vo Vev~ani bea celosno popolneti. Spored informaciite {to gi dobivme od lokalnite ugostitelski rabotnici, vo seloto bile rezervirani site 80 komercijalni kreveti. Sepak, vo Vev~ani ima mo`nost da se smestat i do 200 lu|e, dokolku se zemat

predvid i privatnite smestuvawa, ni poso~i gradona~alnikot na op{tinata, Pero Ilieski, kogo imavme sre}a da go izvle~eme od dru{tvo na ambasadorite Filip Riker i Ervan Fuere, koi do{le vo Vev~ani po povod karnevalot. Kako {to pojasni Ilieski, vo op{tinata ve} e bil oformen turisti~ki info-centar, koj gi koordinira turoperatorite {to odlu~ile da go vklu~at Vev~ani vo nivnite aran`mani, no, kako {to zabeleà toj, site tie organizirale samo ednodneven turisti~ki prestoj. Za rabotite da se pridviàt napred, op{tinata organizira nekoi dopolnitelni nastani vo tekot na godinata, kako manifestacijata “Avgustovski se}avawa”, koja se odrùva na 7 avgust i e posvetena na nastanite povrzani so “Vev~anskiot slu~aj”, no godinava potpi{a i dogovor za sorabotka so francuskata op{tina Dolna Normandija, ~ija 12-~lena administracija be{e vo poseta na vev~anskiot gradona~alnik. Dogovorite predviduvaat pronao|awe na razvojni strategii vo tri oblasti, me|u koi i turizmot, kako najperspektivna granka, za koja francuskite prijateli na Vev~ani }e gi prenesat svoite iskustva i strategii. Vo ovaa prigoda, gradona~alnikot se pofali deka otkako karnevalot se organizira so pomo{ na turisti~kata agencija Tetragon i vo

denovite za proslava se vbrojuva i 12 januari, vo op{tinata tranzitirale okolu 60 iljadi turisti, koi, sekako, potro{ile odredena suma za vreme na prestojot, pa toa na indirekten na~in pridonelo za pozitivnata ekonomska slika na Vev~ani. Od druga strana, ednodnevnite turisti~ki turi vo Vev~ani vklu~uvaat i delovni ru~eci vo nekolkute ugostitelski kapaciteti. Sopstvenikot na “Vilata od Alula”, uspe{niot biznismen Vladimir Aluloski, ni potvrdi deka ~estopati restoranot vo negoviot hotel go posetuvaat va`ni politi~ki lica, kako, na primer, gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi}, a po povod Vev~anskiot karneval, vo najava bil i prestojot na slovene~kiot ambassador, Alan Bergant. Inaku, Vilata od Alula poseduva 20 luksuzni sobi za smestuvawe, koi ~inat po 20 evra za no}evawe, a hotelot bil doma}in i na balkanskata muzi~ka yvezda Bajaga, koj gostuva{e na godine{niot karneval. Vo odnos na delovnite ru~eci, sekako deka najpoznata e Makedonska ku}a, restoran koj nudi isklu~ivo nacionalna kujna i e poznat po doma{noto vino koe se lee od vinskata vizba koja gostite imaat mo`nost i samite da ja posetat. Za vreme na na{ata poseta, isto taka,

REGIONALNI "BASKET"-RELACII

JUGO(BASKET)SFERA! SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ugosferata, termin koj vo posledno vreme s$ po~esto se upotrebuva za so eden zbor da se opi{at dr`avite koi proizlegoa od porane{nata Jugoslavija, vo momentov go u`iva najgolemot rejting sporedeno so ostanatite ko{arkarski regioni. Site {est porane{ni republiki, vklu~uvaj}i ja tuka i Makedonija, preku svoite reprezentacii obezbedija u~estvo na pretstojnoto evropsko prvenstvo vo ko{arka. Toa i ne treba osobeno da n$ za~uduva, bidej}i selekcijata na nekoga{nata SFRJ dolgi godini be{e najdominantnata ko{arkarska sila

Interesno e deka Slovenija, zemjata od kade {to doa|aat site inicijativi za regionalno

zdru`uvawe na ko{arkarskite kapaciteti, be{e prvata koja na svoite igra~i im go zabrani nastapot vo selekcijata na Jugoslavija. Konkretno na Juraj Zdovc, najdobriot slovene~ki ko{arkar vo poslednite dve decenii, mu be{e naredeno da otsustvuva od finalniot natprevar na evropskoto prvenstvo vo 1991 godina na “stariot kontinent”. E tokmu ovaa obnovena dominacija, vo duhot na s$ poaktuelnata regionalna sorabotka, e iskoristena kako povod od strana na slovene~kiot ko{arkarski sojuz za da organizira turnir na {este eks-jugoslovenski reprezentacii. Slovencite se organizatori na evropskoto prvenstvo. Ne na ova pretstojnovo, koe }e se odr`i vo Litvanija, tuku na narednoto, vo 2013 godina, po

{to “kupot na naciite” }e bide i dobra proverka za organizatorot. Ovoj, po site izgledi, mo{ne silen turnir }e po~ne na 4 avgust i sekako deka }e bide generalna proba za reprezentativcite i nivnite selektori, koi vo toj moment }e gi ispravaat i poslednite problemi vo igrata, pred samiot po~etok na {ampionatot. Od ovaa grupa selekcii, proizlezeni od porane{nata

federacija, najgolemi apetiti imaat srpskite ko{arkari, koi po osvoenoto srebro na minatoto prvenstvo, }e se obidat da napravat i ~ekor pove}e. Golemi ambicii imaat i Slovencite, koi od pred izvesno vreme go angaìraa za selektor legendarniot trener Boìdar Maqkovi}, koj bi moèl da napravi golem napredok so talentiranite ko{arkari na ovaa zemja. [to se odnesuva do Hrvatska, Makedonija,

BiH i Crna Gora, {ansite se 50-50. Golem broj kvalitetni ko{arkari nastapuvaat vo ovie selekcii, no za eventualen zna~aen rezultat }e treba najprvin da se so~eka `drepkata, koja }e odredi sostavot na grupite. Interesno e i deka Slovenija, zemjata od kade {to doa|aat site inicijativi za regionalno zdru`uvawe na ko{arkarskite kapaciteti, be{e prvata koja na svoite igra~i im go zabrani

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

FunBusiness

NAJLUKSUZNITE GRADOVI VO SVETOT

TAMU KADE [TO @IVEAT SVETSKITE BRENDOVI

ulicata Sen Onore do Pettata avenija - modata ima vode~ka uloga vo kulturnata evolucija i identitet na gradot

egovite ulici proizveduvaat visoka Place Branding. “No, od druga strana, ovie dve moda, umetnost i stil. Pariz - gra- raboti istovremeno pridonesuvaat za slikata dot na svetlinata - prodolùva da na gradot: ako be{e premnogu bezbeden, lu|eto impresionira so butici od tipot na nema{e da ja pronao|aat vozbudata, a ako Kolet (Colette), koj e dobropoznat po be{e evtin, nema{e da ja dobie potrebnata avangardnosta i mo}ta da pretvori pomalku po~it", veli toj. poznata marka vo svetski baran brend. Koko Gradovite bea ocenuvani spored stilot na [anel, @an Pol Gotje, Xon Galiano, Luj Viton ìveewe, multikulturalizmot, kulturniot i mnogu drugi poznati dizajneri go odbraa ovoj ìvot, lokacijata i atraktivnosta. Isto taka, grad za nivno sedi{te. Ulicata Sen Onore e za rangovi bea postaveni i klimatskite najmodnata ulica na svetot, bidej}i gi sodrì uslovi, transportot, fizi~kata privle~nost, prodavnicite na prakti~ki sekoja modna marka restoranite, hranata i no}niot ìvot. Sekoj {to postoi. Duri i prvata dama na zemjata, od gradovite ima dadeno pridones na poKarla Bruni, e poznata po nejzinoto ~uvstvo leto na dizajnot, a osobeno modata, bidej}i za stil i e ~esto fotografirana vo kostumi na samata lista ja reflektira idejata deka Dior i na drugi marki, {etaj}i po pariskite modata ima vode~ka uloga vo kulturnata butici. Mnogumina }e se soglasat deka Pariz evolucija i identitetot na gradot. Site tie e olicetvorenie na {ikot i glamurot. “Ima gradovi se doma}ini na svetski najpoznatite odredeno ~uvstvo na prirodna ubavina”, modni nedeli. veli Mihael Kazam, direktor za ekonomski A toa {to go prepora~uva presti`niot razvoj na agencijata za talenti Le Book. “Toa turisti~ki vodi~ Lonely Planet za 2011 goe svetski grad dina se graso neverojaten dovi koi mo{arm i istora da se porija {to gi setat, koi se nosi vo sebe”, nao|aat na veli toj. listata so I ne e iznenanajprivle~ni duvawe {to gradovi ovaa Pariz e rangigodina. Na ran za grad so prvo mesto, najgolem stil. sekako, e WuMilano, Wujork – Meka jork, London i za turistite Rim, isto taka, i centar na se najdoa na svetot. Toa e listata so namesto za tie jstilski grakoi sakaat da dovi vo svetot. vidat s$ i da Milano e pozbidat videni. nata kulturna Sen Onore - ulica so site modni brendovi Privle~en e i istoriska za tie koi go destinacija kako i sekoj centar na modata, sakaat {opingot. me|utoa, gradot celosno se posvetuva na Marokanskiot Tanxer gleda vo dva pravci, odrùvawe na ovoj status. Quadrilatero della eden e svrten kon [panija i Evropa, a moda e oblast opkruèna so ~etiri ulici drugiot kon Afrika. So doa|aweto na novata – Via Montenapoleaone, kade {to imaat pro- gradska uprava, ovoj grad stanuva atrakcija davnici nekoi od najpoznatite italijanski za turistite, kako mesto na umetnici, uredeni ~evliri, Via Manzoni, Via della Spiga i Corso zgradi, novi restorani i odli~en {oping. Venezia, kade {to se nao|aat najgolem del od Za Tel Aviv, pak, se veli deka e celosna milanskite modni butici i modni ku}i. sprotivnost od Erusalim. Ima pove}e barovi Wujork e doma}in na Pettata avenija i na otkolku sinagogi i moè slobodno da se kaè avenijata Medison. Treba li da se kaè deka e mediteranski centar na 21 vek. Go nane{to pove}e? Vo prilog na mnogubrojnite rekuvaat San Francisko na Bliskiot Istok, a modni nastani so ogromna posetenost, gradot blagodarenie na fakultetite i muzeite gradot ima pove}e prodavnici so brendovi od cela e rasadnik na naprednata izraelska umetni~ka dràva. Wujor~anite imaat posebna vrska so scena. Kako doma}in na presti`nite trki so modata, pa, ako se bara dobra inspiracija edrilici America’s cup i trkata na Formula ili odli~en {oping, nikako ne smee da se 1, tretiot {panski grad Valensija e proglapropu{ti Golemoto jabolko. sen za evropska prestolnina na sportot vo No, ni{to ne moè da se sporeduva so lon- 2011godina. Golemata metropola Delhi, Indija, donskata kosmopolitska vibracija {to ja ima izgleda mnogu privle~no i pretstavuva odli~na vo gradot. Kombinacijata od stil, moda i kujna turisti~ka destinacija. Sega, pokraj drugoto, mu dava neverojaten {arm i privle~nost na gradot go krasi i nova podobrena moderna London i go rangira vo najstilskite gradovi. podzemna èleznica. îang Mai vo Tajland e “Edinstvenata lo{a strana na London e grad vo boemskiot stil, interesen pove}e od negovata mala bezbednost i skapiot ìvot", koga bilo. Denes go posetuvaat site tie koi veli Sajmon Anholt, urednik na spisanieto se obiduvaat da izbegaat od vrevata.

imavme sre}a da go izvle~eme sopstvenikot na ovoj poznat restoran, Gligor Kostoj~inoski, od dru{tvoto na pretsedatelot na opozicijata, Branko Crvenkovski, koj so svojata pridru`ba odlu~i tuka da pomine del od karnevalskata proslava. Kostoj~inoski, isto taka, poso~i deka za vreme na karnevalskite denovi negoviot restoran prima mnogu gosti, a za onie koi sakaat da ostanat vo Vev~ani na raspolagawe se dvete sobi i dvata apartmani koi se vo sklop na restoranot. Sowa Poposka, menaxer na hotelot Premier koj se nao|a vo centarot na Vev~ani, ni kaà deka site devet dvokrevetni sobi i apartmanot so koj raspolaga hotelot, za vreme na karnevalot i nekolku dena pred toa bile popolneti. Taa poso~i deka {est dena kontinuirano hotelot bil poln so gosti, koi za 1.500 denari za dvokrevetna soba i pojadok uìvaat vo avtenti~nite ubavini na Vev~ani. Gostite od stranstvo bile po~esti vo tekot na esenskiot period, pojasni Poposka, no, se razbira, pove}eto od niv naj~esto bile del od ednodnevnite turisti~ki turi. [TO PO 14 JANUARI? Za vreme na maskenbalot i nastanite povrzani so nego, posetitelite na Vev~ani moèa da gasnat èd i na sedumte {ankovi koi godinava dobija dozvoli za rabota na karnevalot. Kako {to ni pojasni gradona~alnikot Ilieski, iako godinava cenata za dozvola bila ne{to povisoka, nikoj od sopstvenicite na {ankovite ne pokaàl negoduvawe, {to na nekoj na~in govori za profitabilnosta od karnevalot. No, {to po 14 januari? @itelite velat deka prvite denovi bile teòk period, zatoa {to naedna{ stivnuvala celata atmosfera, pa im nedostigala celata taa razdviènost i veselost {to ja nosel karnevalot. Deka Vev~ani moè doprva da go pokaè svojot turisti~ki potencijal vetuva i s$ pogolemiot broj stranski turisti. Nekoi od niv doznale od prijateli, nekoi slu~ajno, nekoi od Internet. A deka Vev~ani e podgotveno za globalizacija svedo~e{e i najavtenti~nata maska koja dosega ste ja zabeleàle. Toa be{e maskata nare~ena “Fejsbuk profil na Vev~anskiot karneval”, na koja bea prika~eni znamiwa od pove}e svetski zemji, ozna~uvaj}i deka toa “im se dopa|a”.

PLANINARSKI I LOVE^KI TURIZAM Svoite proekcii za podolgotrajni turisti~ki aran`mani ni gi otkri biznismenot Vladimir Aluloski, koj e direktor na La{ko komerc dooel Vev~ani, edinstveniot ovlasten distributer na pivoto “la{ko” i vodata “radenska” vo Makedonija. Vleguvaj}i vo noviot biznis so ugostitelstvoto, ovoj uspe{en vev~anski biznismen do{ol do soznanie kako turizmot vo Vev~ani da stane ne{to pove}e od ednodneven prestoj, ru~ek ili ekskurzija. Kako del od planovite koi se realizirani se delovnite ru~eci za biznis-elitata, koi se organiziraat i zaka`uvaat nekolku nedeli odnapred. Specijalno za "Kapital", toj najavi deka vo plan e razvojot na planinskiot turizam, koj izgleda kako najpovolen model prifatliv za Vev~ani, {to, od svoja strana, vetuva podolgotraen prestoj na gostite. Za taa cel, vo tek e razrabotkata na lokaciite kade }e se odviva ovoj vid turizam, bidej}i, vo atarot na Vev~ani se nao|aat golemi prirodni bogatstva i prekrasni izletni~ki mesta. Edna od tie lokacii e mesnosta Jankov kamen, koja se nao|a na 1.200 metri nadmorska viso~ina i nudi besprekoren pogled kon celoto Ohridsko Ezero. Toj isto taka najavi i za mo`nosta da se razvie love~kiot turizam, za {to love~koto dru{tvo vo Vev~ani gi razgleduvalo site potencijali.

K O M E R C I J A L E N

Makedonskata ko{arkarska reprezentacija, generalnata proba pred evropskoto prvenstvo }e ja dobie vo presmetka so reprezentaciite od porane{nite ju-prostori nastapot vo selekcijata na Jugoslavija. Konkretno na Juraj Zdovc, najdobriot slovene~ki ko{arkar vo poslednite dve decenii, mu be{e naredeno da otsustvuva od finalniot natprevar na evropskoto prvenstvo vo 1991 godina, odigrano vo Italija, koe toga{na Jugoslavija go os-

voi so ogromna dominacija vo odnos na konkurentite. Ovie nemili nastani bea vo predve~erjeto na krvavata gra|anska vojna, no, zatoa, ovie novi vetri{ta {to duvaat od Triglav kon Vardar vo sebe go nosat predznakot na sportski natprevar i zaemna sorabotka.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Osiguruvawe / Smetkovodstvo Izbor na aktuelni oglasi

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dràvni pravobraniteli vo Dràvnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na: Skopje, Bitola, Tetovo, [tip, Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 ELEKTROELEMENT – doma{na kompanija za trgovija so elektromaterijali i oprema, grade`ni materijali, hemiski proizvodi i proizvodi od crna i oboena metalurgija, objavuva oglas za popolnuvawe na slednive rabotni mesta: 1. RAKOVODITEL NA SMETKOVODSTVO Uslovi: - Zadolìtelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 10 godini rabotno iskustvo vo smetkovodstvo - Poznavawe na MSFI - Zadolìtelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija 2. FINANSOV ANALITIÂR Uslovi: - Zadolìtelno VSP (Ekonomski fakultet VII/1) - Minimum 5 godini rabotno iskustvo - Zadolìtelno poznavawe na rabota so kompjuteri (MS Office) - Voza~ka dozvola B- kategorija Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov, bb, 1000 Skopje ili na elektronska po{ta: ees@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 17.01.2011 godina. Ve molime bez telefonski javuvawa.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011

Proektot na USAID za razvoj i unapreduvawe na investiraweto i izvozot (IDEAS) ima potreba od EKSPERT ZA ODNOSI SO JAVNOST, MONITORING, EVALUACIJA I MARKETING. Site zainteresirani kandidati koi, me|udrugoto imaat univerzitetsko obrazovanie i minimum 3 godi{no iskustvo vo relevantnite oblasti mo`at da apliciraat preku ispra}awe na kratko motivaciono pismo i rezime na angliski jazik, na e-mail adresata: jobapplications@bah.com.mk zaklu~no so 19 Januari 2011 godina i zadol`itelni da navedat za koja pozicija apliciraat. Ve molime bez telefonski javuvawa. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 11.01.2011 godina.

TRANSPORT, NABAVKI I LOGISTIKA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 Cementarnica USJE AD Skopje bara da vraboti REFERENT ZA NABAVKI. Vrabotuvaweto e za neopredeleno rabotno vreme, so probna rabota od 6 meseci, so polno rabotno vreme. Izbraniot kandidat }e bide zadolèn za nabavka na materijali i uslugi od lokalniot i me|unarodnite pazari, istraùvawe na pazarot i identifikuvawe na potencijalni novi dobavuva~i, izrabotka na pora~ki za nabavki, poddr{ka i koordinacija na planovite za sproveduvawe na uslovite vo dogovorite za nabavki, sledewe na trendovite na pazarot, identifikacija i koordinirawe na razli~ni transporti na lokalniot i me|unarodniot pazar za potrebite na kompanijata. 1. Potrebni kvalifikacii: - VSS/VII stepen, ekonomski, ma{inski, elektro ili tehnolo{ki fakultet - So ili bez rabotno iskustvo. Prethodno rabotno iskustvo vo oblasta na nabavki/ logistika }e se smeta za prednost - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Odli~no ponavawe na Microsoft aplikacii Kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi predvideni so zakon. Kandidatite treba da ja priloàt i slednava dokumentacija: 1. Pismo za aplicirawe na oglasot 2. Biografija na angliski jazik (CV) 3. Dokaz za zavr{eno obrazovanie 4. Dokaz za poznavawe na Angliski jazik. Oglasot trae 10 (deset) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentacijata treba da se dostavi najdocna do 26.01.2011 godina na adresa: Cementarnica USJE AD Skopje, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje – Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, ili na e-mail: hr@usje.com.mk. Izborot na kandidatot za vrabotuvawe }e se izvr{i najdocna do 28.02.2011 god. Site aplikacii }e se smetaat za strogo doverlivi.

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten

menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis) Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn. Voved vo evropskite fondovi i programi Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn. Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn. Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniк dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Ofﬁce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital. com.mk

KAPITAL / 17.01.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na izvr{ni administrativni akti-ru{ewe na bezpravno izgradeni objekti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1f8b657e-bb0b-4900-8b11-6ade61fc4d4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Maslo za gorewe –EL1 za 2011 godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ae01696f-1639-4347-a7e0-962f2bb619fe&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Proleter - Resen PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na telekomunikaciski i internet uslugi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=2a1befd6-4ba2-4625-950f-2da04038ccaf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka i isporaka na navlaka (zab), adapter (osnova) i osigura~ za navlaka za bager SRs 1050, za potrebite na REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=76bd7533-fd1b-4f9e-9e86ef60a34d0e10&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za Finansii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Koristewe na internet simetri~ena konekcija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=1b76d810-031d-419e-839d-9575e4ec3d63&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena ustanova Univerzitetska Klinika za Urologija, Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Soglasno tehni~kata specifikacija {to e vo sostav na tenderskata dokumentacija: Instrumenti i materijali za otvorena i laparoskopska hirurgija za godi{nite potrebi na klinikata. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=c5de91a8bdd4-40b0-bfa3-256b0f177ee6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Zdravstven dom Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA EL maslo za gorewe i nafteni derivati Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c260af2a-24c5-434e-a020-9587ef77d5e9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Monoblok trkala za patni~ki i teretni vagoni. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=438ab917-957e-47a1-a10b-6dce81eae0e9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konkurs za izbor na idejni re{enija za skulpturi postaveni na arhitektonski spomenik Kolonada. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=b53977c3-e45a-440e-900319a32c4be798&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina. Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Podgotovka za barawe na rabota i planirawe na kariera 19.01 - 20.01.11 CS Global Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika,

Agencija za komunikacii Pravila i stilovi na menaxirawe 20.01.2011 Clear View Kurs za Ofﬁce 20.01.11 ESP Kursevi za Angliski jazik 20.01.11 ESP

Paket kancelarisko rabotewe - napredno nivo 20.01.11 ESP Paket kancelarisko rabotewe - osnovno nivo 20.01.11 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA