210 Kapital 21 01 2011 by Kapital Media Group

NIZOK REJTING, A STABILNA FOTELJA

^LENOVITE SE NEZADOVOLNI, AMA LIDERITE SE VE^NI! STRANA 7

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ

SO DOBRO UPRAVUVAWE, PARITE OD IPARD ]E BIDAT CELOSNO ISKORISTENI STRANA 9

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

]E SE TRO[AT PARI I ZA REKLAMI ZA SUDSTVOTO I ZA MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT

VLADATA STARTUVA SO NOVI REKLAMNI KAMPAWI!

VLADATA RASPI[A OGLASI ZA DVE NOVI MARKETING-KAMPAWI. SO SPOTOVI I BILBORDI ]E JA INFORMIRA JAVNOSTA ZA ISPRAVNOSTA NA REFORMITE VO SUDSTVOTO I ZA PROCEDURATA KAKO POLESNO DA SE DOBIE ODOBRENIE ZA GRADBA

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 20.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,90% 2,98% 2 00,26%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 445,99 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,54 9 1,56%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (20.01) 2.650

MBI 10

2.600 2.550 2.500 2.450 2.400 2.350 13.1

15.1

17.1

MBI-10 za 20 dena porasna 14,4% STRANA 10

STAVRESKI: Zaemot od MMF }e pomogne za poniska cena na evroobvrznicata

19.1

IZMENITE NA ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[TVA VO SOBRANISKA PROCEDURA

FIRMA ]E SE OTVORA I ZATVORA PO ELEKTRONSKI PAT

Obama i Xintao }e gi urivaat trgovskite barieri STRANA 19

Sa{a Dragin MINISTER ZA ZEMJODELSTVO NA SRBIJA

Se delat subvencii po hektar za parite da zavr{at kaj zemjodelcite STRANA 17

KOLUMNA

POL KRUGMAN

AMERIKANSKOTO FINANSISKO PATEWE NEMA BRZO DA IS^EZNE STRANA 14

VOVEDNIK D KATERINA SINADINOVSKA SINADINO

JADNO OBVINITELSTVO!

STRANA 11

STRANA 4

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 21 JANUARI 2011

JADNO OBVINITELSTVO!

Nejasno e kako premierot Nikola Gruevski na golemo se fali deka vodi silna bitka protiv organiziraniot kriminal, koga prviot obvinitel vo dr`avata, Qup~o [vrgovski, se `ali deka nema nitu lu|e, nitu prostorni uslovi (kancelarii) za da se sprovedat edni obi~ni zakonski izmeni. Zna~i, izmenite na Zakonot za krivi~na postapka, koi vlasta vo javnosta gi spakuva kako klu~ni za reformata na sudskiot sistem, }e zaglavat na teren, za{to makedonskite obviniteli, na ~elo so nivniot {ef, tvrdat deka se nepodgotveni za vaka krupen sudski zafat. Xabe Gruevski tvrdi deka celi dve godini so Mihajlo Manevski “raka pod raka” denono}no rabotele na nasokite i direktivite od Sovetot na Evropa za da go donesat noviot zakon koj treba da napravi “bum” vo sudstvoto. Xabe i samiot Manevski dve godini usta ne zatvori od falewe kako so ovoj Zakon se zajaknuvaat krivi~no pravnite za{titi, no i kazni. Sega lu|eto koi se prvopovikani istiot da go implementiraat velat deka rabotat vo nedozvoleni uslovi – vo 21 vek nemaat pristap do Internet (!), zna~i, nemaat pristap do zakonite vo elektronska forma ili komunikacija me|usebe. Nemaat vozila, nitu stru~na literatura. Dobivaat

samo eden primerok na slu`ben vesnik mese~no, nemaat pe~ata~i, a koga imaat pe~ata~i - nemaat hartija. Buxetot na ovaa institucija e namalen za 37%, no vlasta i ponatamu tvrdi deka se pravi edna “sudska revolucija” so zakonskite izmeni na krivi~nata postapka, no i na Zakonot za obvinitelstvo (za koi, patem, ekspertite predupreduvaat deka ne se dobro koordinirani edni so drugi). Kako moè da se najavuvaat klu~ni sudski izmeni, a javniot obvinitel da izleze i da kaè deka ne sme podgotveni za toa!? Pa, {to pravele dve godini Gruevski i Manevski!? So kogo gi dogovarale izmenite? Me|usebe? Na kafe-muabet...! I kade e sega [vrgovski vo celata prikazna!? Zarem ne moè{e obvinitelot da reagira prethodno!? Koga izmenite bea u{te vo najava... A ako i voop{to reagiral, toa bilo ili premnogu blago ili ~isto pro–forma! Sega se otvora dilemata kakva e sorabotkata na relacija izvr{na vlast – Obvinitelstvo! Zo{to dràvata gi vrzuva racete na obvinitelite, a s$ {to moè da se slu{ne kako reakcija od kaj niv e samo neoficijalen revolt i ponekoja iskrena izjava na prviot ~ovek koj ne se osmeluva na poradikalni ~ekori! Devalvirani obviniteli i vlast koja nema volja toa da go promeni! Te{ko deka ova se pogodni uslovi za sudski reformi ili za implementacija na kakvi bilo zakonski izmeni! Zna~i, s$ vo Makedonija mora da se pravi na mala vrata! Zakonite se nosat kolku da se donesat! Da se stavi plus pokraj evropskite znamenca! Terenot se podgotvuva so godini, se odrùvaat razno kvazitribini i javni

VLADATA START REKLAMNI KAM

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

raspravi, se obezbeduvaat demek obuki za tie na koi }e se odnesuva zakonot, no koga }e dojde klu~nata faza, vo koja treba da se zboruva za implementacija, zasegnatite institucii sfa}aat deka se “vo tesno” i deka ne se dorasnati na preporakite od Brisel! Pa, prviot otpor za noviot zakon se ra|a tokmu vo institucijata {to e opfatena! Nikoj ne saka da ~ue da gi smeni svoite naviki na rabota, da go pro{iri poleto na svoite nadle`nosti i odgovornosti, a pritoa ima i pravo da se `ali deka dodeka ne se ras~isteni nekoi osnovni problemi vo taa oblast – nie zboruvame za modernizacija od prv stepen! Krunsko alibi! E, pa, taka reformi ne se sproveduvaat! 100 ~ekori mo`at da se napravat samo ako se trgne od prviot! Koga Makedonija }e gi re{i osnovnite problemi – neka se fokusira na ostanatite! Nadgradba bez osnova ne biva! A so nosewe zakoni, koi zvu~at fantasti~no samo na hartija, a se prakti~no neprimenlivi, nitu }e se skrati patot do Brisel, nitu realnosta }e stane porozova!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Vladata raspi{a oglasi za dve novi marketing -kampawi. So spotovi i bilbordi }e ja informira javnosta za ispravnosta na reformite vo sudstvoto i za procedurata kako polesno da se dobie odobrenie za gradba

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Vladata i godinava prodol`uva so marketing-kampawite, koi }e gi finansira od dr`avniot buxet. Ve}e se raspi{ani javni nabavki za dve novi marketingkampawi. So ednata Vladata }e gi ubeduva gra|anite za uspe{nosta na reformite vo sudskiot sistem, a so drugata }e im objasnuva kakvi se olesnetite postapki za dobivawe odobrenie za gradba. Spored objavata vo Slu`ben

vesnik, Generalniot sekretarijat na Vladata bara marketing-agencija koja }e raboti na izrabotka na dve marketing-kampawi. Za prvata, koja treba da bide izrabotena do 6 maj godinava, Vladata nabavuva uslugi za osmisluvawe i realizicija na kampawa za reformi vo funkcioniraweto vo sudskiot sistem. Vtorata treba da bide celosno izrabotena do 10 april od marketing-kompanija koja treba da izraboti soodvetna kampawa za informirawe na javnosta za olesneta i skratena postapka za dobivawe odobrenija za gradba, novina koja ja najavi premierot Nikola Gruevski pred dve nedeli. Marketing-kompanijata koja }e go dobie dogovorot so Vladata, }e treba da izraboti i dizajnira TV i radiospotovi, potoa da izraboti internet-stranica i da ja hostira vo period od dve godini. Treba da dizajnira i print-oglasi i bilbordi, so koi potoa Vladata }e se reklamira.

Informacija za toa kolku }e ~inat dvete kampawi od Vladata ne dobivme. “Stanuva zbor za su{tinski zakonski novini vo ovie oblasti za koi e potrebno javnosta da bide dopolnitelno informirana. Kolku sredstva }e bidat potro{eni }e se znae koga }e zavr{at tenderskite proceduri”, veli Martin Martinovski, portparol na Vladata. KOLKU PARI SE POTRO[ENI NIKOJ NE KA@UVA So ova samo se dopolnuva redicata kampawi koi sekojdnevno gi gledame na televiziskite kanali, a pred s$ na nacionalnata televizija MTV. Godinava posebno bea aktuelni kampawata protiv semejnoto nasilstvo, potoa najnovata protiv abortusot, “Izberi `ivot”, koja predizvika reakcii od javnosta, kako i kampawata za ~itawe knigi. Na javnosta isto taka dobro poznati & se reklamnite spotovi od serijalot “Ti si Makedonija”,

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Makedonski firmi od oblasta na tekstilot, zemjodelstvoto, vinarstvoto, zanaet~istvoto i turizmot }e gi pretstavat svoite proizvodi na saemot za stopanstvo VIROEXPO 2011, koj od deneska do nedela se odrùva vo Virovitica, Hrvatska. Na manifestacijata, koja e pod pokrovitelstvo na Vladata na Republika Hrvatska, a Makedonija e zemja-partner, }e bidat pretstaveni okolu 700 firmi-izlaga~i od 19 zemji od regionot i po{iroko, a }e ja otvori pretsedatelot na hrvatskata Vlada, Jadranka Kosor. Makedonskata delegacija, predvodena od zamenikot-minister za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov, denes }e odrì ekonomski forum me|u pretstavnicite na Makedonija i Hrvatska. Vo tekot na saemskite denovi, pred u~esnicite na saemot i ìtelite na Viroviti~ko, podravskata ùpanija, predvideno e i kulturno pretstavuvawe na na{ata dràva preku nekolku nastani, me|u koi i koncertite na makedonskata muzi~ka legenda Vlatko Stefanovski i nastapot na vokalno-muzi~kata grupa Ezerki.

]E SE TRO[AT PARI I ZA REKLAMI ZA SUDSTVO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SAШO PEШEV

DIREKTOR NA AGENCIJATA NEW MOMENT “Od toa {to doa|a kako najava do agenciite, vo 2011 godina mo`e da se o~ekuva golem kambek na vladinite kampawi. Intenzivna }e bide kampawata za legalizacija na divogradbite, a vo tek se u{te dva tenderi za vladini kampawi.”

Navigator

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

P BIZNISOT NAD SÈ

DON^O TANEVSKI

ANDERS BORG

BOJKO BORISOV

MILE JANAKIESKI

one~no sostojbite vo K turizmot vo Ohrid i Struga se pomrdnaa od

vedska stanuva [ ekonomski tigar na Evropa, no ministerot za

nego go stignaa problemiasproti site vetuvawa, I te otkako vo javnosta e N povtorno odlo`uvawa objaven skandalot deka toj ovojpat terminot za remont

mesto, pa hotelierite o~ekuvaat pobogata sezona godinava

finansii, sepak, e pretpazliv i se pla{i da ne se slu~i pad po dobriot rast

na prugite vo zemjava se pomestuva od april za septemvri

“fa}al vrski” vo Carinata za edna kompanija za proizvodstvo na pivo

OTO I ZA MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT

TUVA SO NOVI MPAWI!

Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, i pretsedatelot na Kina, Hu Xintao, na sredbata vo Va{ington uspeaja da gi nadminat site razliki me|u niv i da najdat zaedni~ki jazik od koj }e imaat korist i dvete ekonomski supersili. I pokraj site kritiki koi voobi~aeno sme naviknati da gi slu{ame od amerikanskite politi~ki lideri, naso~eni kon kineskite politiki za ~ovekovi prava, za trgovija ili ekonomija, pretsedatelot Obama be{e jasen deka i pokraj site razliki, SAD saka da ima biznis so Kina i da prodava avioni, avtomobili, softver na kineskiot pazar. Obama prizna deka ekonomskiot rast na Kina ne e samo zakana, tuku i ogromen potencijal za SAD. Pa, taka, is toriskata

BARAK OBAMA sredba na dvajcata najvlijatelni lideri zavr{i so potpi{uvawe trgovski zdelki i dogovori za izvoz na amerikanski proizvodi vo Kina, vredni 45 milijardi dolari, od koi duri 19 milijardi dolari se od izvoz na avioni “boing” vo Kina. E, toa e konkretna poddr{ka {to sekoj politi~ar treba da ja dava na nacionalnata ekonomija i na doma{nite kompanii. Zaklu~okot e jasen. Deka site politiki na krajot se sveduvaat na toa kako da se obezbedi pogolem biznis za doma{nite kompanii i da se otvorat novi rabotni mesta. S$ drugo e xabe potro{eno vreme i pari.

GUBITNIK

NA ZDRAVJE “BUXETSKI BONUSI”!

ALEKSANDRA DILEVSKA -SIMOVA GLAVEN IZVRШEN DIREKTOR NA PUBLICIS “Oglasuva~ot sam gi meri rezultatite od svoite kampawi i vrz osnova na toa odlu~uva dali treba ili ne da se reklamira i dali odredena kampawa imala efekt.” kako i kampawite “Obrazovanieto e sila, obrazovanieto e mo}” so Albert Ajn{tajn i Nikola Tesla, kampawite za treto dete i za beneficiite za zdravstveni ordinacii vo ruralni sredini, kako i kampawata “Istraì ja Makedonija”. Od Vladata dosega nitu edna{ ne dadoa ot~et za toa kolku pari se potro{eni i dali i kakov efekt dale marketing-kampawite koi se pla}aat od xebot na gra|anite MARKETING-AGENCIITE OÊKUVAAT KAMBEK NA VLADINITE KAMPAWI M a r ke t i n g- a ge n c i i te ko i g i konsultira{e “Kapital” za godinava o~ekuvaat pogolem priliv na vladini reklami i kampawi. Pogolem del od niv ne komentiraat dali i kakov efekt dosega dalo reklamiraweto na Vladata, so objasnuvawe deka toa najdobro treba da go znae oglasuva~ot. “Od toa {to doa|a kako najava do agenciite, vo 2011 godina moè da se o~ekuva golem kambek na vladinite kampawi. Intenzivna }e bide kampawata za legalizacija na divogradbite, a vo tek se u{te dva tenderi za vladini kampawi. Ima pove}e najavi za novi kampawi od finansiskiot sektor. Za àl, najavi za vlez na novi oglasuva~i na makedonskiot pazar – nema”, veli Sa{o

Pe{ev, direktor na agencijata New Moment. Aleksandra Dilevska-Simova, glaven izvr{en direktor na marketing-agencijata Publicis, veli deka oglasuva~ot sam gi meri rezultatite od svoite kampawi i vrz osnova na toa odlu~uva dali treba ili ne da se reklamira i dali odredena kampawa imala efekt. “Za da se vidat efektite od reklamnite kampawi, treba da se sledat reakciite na javnosta. Na primer, so kampawite za obrazovanieto efektot mo`e da se vidi preku brojot na studenti zap{ani na fakultet. Nie ne rabotime na vladini kampawi. Jas mo`am samo da zboruvam za kompaniite. Vo golemite korporacii imaat mehanizmi i preku nivnite sektori analiziraat dali odredena marketing-kampawa

ÎNGOVSKI: KAMPAWATA NA ELEM DADE EFEKT Osven Vladata, preku svoi reklamni kampawi se reklamiraa i ministerstvata, kako i dràvnite kompanii. Ministerstvoto za transport i vrski izraboti marketingkampawa za da gi informira gra|anite za transparentnosta vo rabotata i za proektite koi gi sproveduva. Vkupno 250.000 evra za kampawata za otkup na dvornoto zemji{te plati Ministerstvoto za finansii. Dràvnata kompanija za proizvodstvo na struja, Elektrani na Makedonija, pak, potro{i 600.000 evra za televiziski i radiospotovi i reklamen prostor vo vesnicite za da gi zapoznae gra|anite za nejzinite aktivnosti. Vakvata reklama u{te na po~etokot ima{e negativni reakcii, bidej}i na ELEM, kako monopol na makedonskiot pazar, ne mu e potrebno da se reklamira. Generalniot direktor na ELEM, Vlatko îngovski, veli deka ovaa kampawa dala efekt i deka sega ELEM i vo evropski ramki e prepoznaena kako kompanija koja se zanimava so kvalitetno i sigurno proizvodstvo na elektri~na energija. “Efektot vie sami go znaete. Denes ELEM pretstavuva kompanija koja do pred nekoja godina nikoj ne ja znae{e, ne se znae{e {to raboti. Eden mnogu popameten ~ovek od mene rekol deka “Toj koj ne investira vo komercijala i vo reklama, li~i na ~ovek koj }e go zapre svojot ~asovnik i smeta deka vremeto nema da te~e”. Zna~i, ELEM, bez razlika {to e dràvna kompanija, ima potreba od marketing, od osoznavawe, ne samo vo Makedonija, tuku i po{iroko vo regionot”, veli îngovski. Toj veli deka kampawata bila pokrenata za da im se ukaè na gra|anite za mestoto, ulogata i naporite na kompanijata za redovno i kvalitetno proizvodstvo na elektri~na energija. ima efekt. Najverojatno, taka e i so vladinite kampawi”, veli Dilevska-Simova.

VLATKO ^INGOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA “Reklamnata kampawa dade efekt i sega ELEM i vo evropski ramki e prepoznaena kako kompanija koja se zanimava so kvalitetno i sigurno proizvodstvo na elektri~na energija.”

Namesto da ja stavi vo red, ministerot Nikola Todorov ja stava na piedestal Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi, koja poslednive dve godini dobi pe~at na edna od najkorumpiranite dr`avni institucii. Najnovata ideja na Todorov e vrabotenite vo ovaa Agencija ne samo da dobijat status na dr`avni slu`benici, tuku i da zemaat za celi 10% povisoka plata od ostanatite nivni kolegi vo administracijata. So koe objasnuvawe, ne e poznato! Ovoj poteg navistina nema nikakva logika! Kako da ne be{e dovolno {to prviot ~ovek na ovaa Agencija, Bo{ko Nelkovski, za dve godini direktoruvawe “}ari” 150.000 evra

NIKOLA NIKO OLA A TODOROV TO TODOROV od evropskite fondovi, {to gi vloì vo stanovi, ku}i, garaì i nakit, pa sega, resorniot minsiter u{te i bonusi }e deli. Namesto da se zafati so sreduvawe na sostojbite vo sektorot, koi mu eskaliraa so novite izmeni na zakonot za visoko obrazovanie, do~ekani na no` od profesorite, Todorov sega se zafa}a so obidi da sprovede proekti koi se pred se neizdràni. E, pa, neka im se na zdravje “buxetskite bonusi” na novope~enite dràvni slu`benici, dodeka Makedonija ve}e dve godini visi na tapet kako edinstvena zemja za koja se blokirani evropskite fondovi za obrazovanie!

MISLA NA DENOT ZA USPE[NO VODEWE NA RABOTITE, ÔVEK MORA DA IMA FANTAZIJA. MORA DA IMA VIZIJA, SON ZA CELATA RABOTA ÂRLS M. [VAB AMERIKANSKI MAGNAT ZA ÊLIK

Navigator

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

REGION

0-24

...PRODUKCIJA NA NASLOVI

...TRADICIJA

...SREDBA

Akcija vo izdava~kata ku}a Matica

Kapewe na ribarite

Tadi}: Klaus e prijatel na Srbija

tvoren e tradicionalniot saem na kniga vo Matica, koj godinava na ~itatelite im nudi bogat izbor izdanija, so popust od 10% do 80%. Prose~nata cena na edna kniga e 140 denari.

hri|anecot Ivan Taseski be{e sre}nikot koj v~era go fati bureto so crveno vino vo vodite na Ohridskoto Ezero, po povod pravoslavniot praznik Sveti Jovan Krstitel.

i ekonomskite odnosi me|u Srbija i ^e{ka bea Bovieilateralnite glavna tema na razgovorot na sredbata me|u ~elnicite na dve dr`avi, Boris Tadi} i Vaclav Klaus.

IZMENITE NA ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[TVA VO SOBRANISKA PROCEDURA

FIRMA ]E SE OTVORA I ZATVORA PO ELEKTRONSKI PAT

So noviot Zakon se predviduva i podatocite od trgovskiot registar i nivnata promena, namesto vo Slu`ben vesnik, da se objavuvaat na internet-stranicata na Centralniot registar SOWA JOVANOVA

IZMENITE ]E STAPAT NA SILA NA PO^ETOKOT NA FEVRUARI

s.jovanova@kapital.com.mk

rgovsko dru{tvo }e mo`e da se otvora i zatvora po elektronski pat. Ova go predviduvaat izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva, koi vlegoa vo sobraniska procedura, so koi e utvrdena pravnata osnova za celata postapka za upis na firmata vo trgovskiot registar - od podnesuvawe dokumenti, do potpis na upravitelot da se odviva po elektronski pat. Ova zna~i deka dogovorite za osnovawe trgovski dru{tva ne mora da bidat zavereni na notar, kako dosega, tuku }e se smetaat za va`e~ki samo so potpi{uvawe vo elektronska forma. So noviot Zakon se predviduva i podatocite od trgovskiot registar i nivnata promena, namesto vo Slu`ben vesnik, da se objavuvaat na internet-stranicata na Centralniot registar. Novina e i {to se voveduva reciprocitet vo tretiraweto na stranskite dru{tva vo Makedonija, od aspekt na otvoraweto podru`nici. Dosega Makedonija sama odlu~uva{e, vo zavisnost od slu~ajot. Na ovoj ~len od Zakonot reagira{e i opoziciskata SDSM. “Ova ne e prifatlivo, zatoa {to Makedonija ima svoe

Pratenici, notari, advokati, komori, biznismeni }e imaat uvid vo funkcioniraweto na edno{alterskiot sistem vo Centralniot registar. Vo Ministerstvoto za ekonomija o~ekuvaat izmenite na Zakonot da stapat na sila kon krajot na mesecov, po {to na po~etokot od fevruari elektronskiot potpis, kako sistem na za{tita i verifikacija na site dokumenti {to se podnesuvaat elektronski, }e bide funkcionalen.

KRIVI^NO OSUDENI LICA, SEPAK, ]E MO@E DA OTVORAT FIRMA

zakonodavstvo za trgovski dru{tva. Ako nie procenime deka site stranski kompanii treba da otvorat podru`nica, kade e ograni~uvaweto? Zo{to nie da se obvrzuvame kaj nas da va`i i zakonot na nekoja druga zemja? Da ne ni se slu~i pak situacijata koga za izrabotka na arhitektonsko re{enie ne se bara{e stranskite firmi da imaat podru`nici vo Makedonija, pa ako padne objektot ne se znae{e koj }e ja snosi odgovornosta”, veli Marjan~o Nikolov, pratenik od SDSM. Vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka Makedonija ne smee da bara od stran-

3 FAKTI ZA...

66 31 13

skite dru{tva da otvoraat podru`nici vo uslovi koga toa ne e zadol`itelna obvrska za doma{nite trgovski dru{tva. “Zakonot za trgovski dru{tva insistira na ednakov tretman na doma{nite i stranskite dru{tva. Sepak, voveden e reciprocitet, odnosno ako nekoja zemja & nametnuva uslov na makedonska kompanija za otvorawe podru`nica, toga{ po reciprocitet taa kompanija isto }e bide dol`na da otvori podru`nica vo Makedonija. Vo su{tina, podru`nicite nemaat svojstvo na pravno lice. Tie {to }e potpi{at,

ja obvrzuvaat mati~nata kompanija isto kako taa direktno da go sklu~uva dogovorot. No, otvoraweto i raboteweto preku podru`nica, osven kaj kompaniite od finansiskiot sektor, treba da bide del od biznis-strategijata na kompanijata, a ne zakonska obvrska”, veli Aleksandar Popovski, rakovoditel na Sektorot za evropska integracija vo Ministerstvoto za ekonomija. Izmenetiot Zakon za trgovski dru{tva predviduva i u{te nekolku odredbi, me|u koi i mo`nosta dru{tvata koi vr{at bankarski i osiguritelni dejnosti da ne mora

PROCENKI... IVO IVANOVSKI

OPRAVDANI OTSUSTVA IMAL PRATENIKOT IMER SELMANI, VO PERIODOT OD JULI-DEKEMVRI 2010 GODINA OD VKUPNO 120 PRATENICI VO SOBRANIETO VOOP[TO NE DISKUTIRALE NA PLENARNITE SEDNICI VO PERIODOT OD JULI-DEKEMVRI LANI PRATENICI OD VKUPNO 120 NIKOGA[ NE OTSUSTVUVALE OD PLENARNITE SEDNICI VO POSLEDNITE PET MESECI OD 2010 GODINA

Minister za informati~ko op{testvo i administracija

PLANIRAME DA VOVEDEME SISTEM NA VREDNUVAWE NA TRUDOT

o nizata reformi, ministerot Ivanovski najavuva deka planira da sprovede t.n. sistem na vrednuvawe na trudot. “Vrabotenite koi se na isto nivo treba da bidat nagraduvani spored postignatiot rezultat i efikasnost. Tie koi {to }e rabotat }e se nagraduvaat i }e prodol`at da rabotat, a tie koi nema da rabotat }e sfatat deka e vreme da po~nat da rabotat. ]e se pravat dopolnitelni analizi i za instituciite so cel da mo`at i tie da bidat ocenuvani. Na ovoj na~in i gra|anite }e znaat koja od javnite institucii e najefikasna, a i ne{to {to predlagame i planirame da go sprovedeme e gra|anite da go ocenuvaat i slu`benikot koj im ja dal uslugata, na javen i transparenten na~in”, objasnuva Ivanovski.

Ustavniot sud ja ukina odredbata od Zakonot za trgovski dru{tva, spored koja lica za koi so pravosilna odluka na Sudot e utvrdeno deka storile krivi~no delo - laèn ste~aj, predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, zloupotreba na postapkata za ste~aj i o{tetuvawe ili povlastuvawe na doveriteli - ne smeat da osnovaat ili, pak, da upravuvaat so trgovski dru{tva. Spored Aleksandar Popovski, rakovoditel na Sektorot za evropska integracija vo Ministerstvoto za ekonomija, vakvata odluka }e zna~i deka sekoj vo Makedonija na kogo mu e izre~ena presuda za storeno krivi~no delo duri i od zatvor moè da osnova firma. Toj istakna deka ova bukvalno zna~i “vra}awe na oru`jeto vo racete na ubiecot”. da imaat zadolìtelna op{ta rezerva, osven ako toa ne e propi{ano so drug zakon. Trgovcite se dol`ni edna{ godi{no vo delovnata godina da izvr{at popis na sredstvata, a dokolku edna firma e likvidirana, likvidatorot e dolèn po istekot na rokot za

prijava na pobaruvawata da podnese barawe za bri{ewe na trgovskoto dru{tvo od trgovskiot registar. Ova mo`e da se napravi samo so elektronski potpis, pred da se podnese vo elektronska forma preku edno{alterski sistem.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

POÎTUVANI ÎTATELI, POVTORNO SE ÎTAME OD PONEDELNIK, 24 JANUARI 2011

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PREZENTIRANA NACIONALNATA PROGRAMA ZA USVOJUVAWE NA PRAVOTO NA EU icepremierot zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, ja prezentira{e Nacionalnata programa za usvojuvawe na pravoto na Evropskata unija za 2011 godina. Soglasno agendata, za 2011 godina se predviduva usvojuvawe na 62 zakoni i na pove}e od 400 podzakonski akti, so {to }e se izvr{i usoglasuvawe so pove}e od 520 EU-merki. Naumovski isto taka re~e deka se predvideni i pove}e od 200 obuki za okolu 8.000 dr`avni slu`benici koi imaat za cel zajaknuvawe na kapacitetite na oddelni institucii za implementacija na evropskoto zakonodavstvo. Za opozicijata, vakviot strate{ki dokument, kako {to go narekuva Naumovski, ne e ni{to drugo osven par~e hartija koe zboruva samo za deklarativna volja bez konkretni ~ekori. "Potreben ni e vakov dokument, no izlagawata ne treba da bidat formalni, tuku obvrzuva~ki, zatoa {to e nedodozvoleno za zemja-kandidat za EU, vo site oblasti da ima nazaduvawe", re~e prateni~kata na SDSM, Slavica Grkovska. Prateni~kata na DUI, Ermira Mehmeti, pak, vakvoto crno-belo gledawe na Nacionalnata programa veli deka e rezultat na s$ u{te nere{eniot spor za imeto. "S$ dodeka evropskiot proces e blokiran od imeto, a vleguvame vo {esta godina od ovaa blokada, prirodno e reformite od aspekt na implementacija na legislativata da bidat predmet na osporuvawe i razli~no tolkuvawe od strana na opozicijata i subjektite koi se na vlast", re~e Mehmeti.

VO FEVRUARI ]E SE ODLUÛVA ZA PODELBATA NA IMOTOT NA PORANE[NA SFRJ o pove}e odlagawa, vo prvata polovina na fevruari se o~ekuva sredba na ~lenovite na Me{ovitata komisija za sukcesija na imotot na porane{nata SFRJ, pi{uva "Ve~erwe novosti". Na sredbata }e se odlu~uva za diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, kako i za privatnite i op{testveni imoti, odnosno pretprijatija. Spored visokiot pretstavnik na Komisijata za sukcesija, Ga{o Kneèvi}, od spornite 123 dràvno-konzularni pretstavni{tva dosega se rasporedeni samo pet objekti. "Za u{te 42 objekti vo atraktivni evropski dràvi postoi odluka za podelba, no s$ u{te se rasprava za modelot na primopredavawe. Za ostanatite ne postoi nikakvo re{enie. Srbija bara prvo da se postigne dogovor za raspredelba na site diplomatski pretstavni{tva, pred da po~ne da gi otstapuva objektite", veli Kneèvi}, vo izjava za "Ve~erwe novosti". Srbija treba da napu{ti 22 objekti {to gi koristi od raspa|aweto na SFRJ. Spored dogovorot za sukcesija, potpi{an vo Viena vo 2001 godina, a ratifikuvan na 2 juni 2004 godina, Makedonija treba da dobie 7,5% od imotot na porane{nata SFRJ, BiH 15,5, Hrvatska 23, Slovenija 16 i porane{na Srbija i Crna Gora 38%. Makedonija pri podelbata na pette diplomatski objekti ja dobi zgradata na Generalniot konzulat vo Pariz.

SDSM PREDLAGA BESPLATNA LEGALIZACIJATA NA DIVOGRADBITE DSM }e podnese nov predlog-zakon za legalizacijata na divogradbite, bidej}i spored predlogot koj go izgotvi Vladata, legalizacijata }e gi ~ini gra|anite pove}e od 270 milioni evra. Predlog-zakonot predviduva site gra|ani koi imaat divogradbi so povr{ina do 85 metri kvadratni da ne & pla}aat na dràvata za legalizacija, a istoto da vaì i za socijalno najzagrozenite sloevi vo op{testvoto Spored procenkite na Vladata vo Makedonija ima 300 iljadi divogradbi, od koi vo 95% od niv ìveat siroma{ni gra|ani koi sega traba da pla}aat po edno evro od kvadraten metar, {to ne e realna suma, velat od SDSM. Spored gradona~alnikot na op{tina Karpo{, Stev~e Jakimovski, sumata od evro po metar kvadraten ne e realna, bidej}i za postapkata se potrebni geodetski elaborati, zavereni proekti od licencirani kompanii, notarski taksi, tro{oci za sudski postapki, koi prose~nata vkupna cena }e ja podignat na pove}e od iljada evra. "Gruevski i VMRO-DPMNE so vakov predlog sakaat da ispumpaat od najsiroma{nite gra|ani pove}e od 270 milioni evra. Ne e pravedno istata cena da vaì i za socijalnite slu~ai i za tie koi izgradile ogromni objekti", veli Jakimovski.

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

SKANDALOZNO

10% POGOLEMA PLATA ZA VRABOTENITE VO AGENCIJATA ZA EVROPSKI OBRAZOVNI PROGRAMI! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rabotenite vo Nacionalnata agencija za evropski programi i mobilnost so izmenite na noviot Zakon } e stanat dràvni slu`benici i }e zemaat plata za 10% pogolema od drugite administrativci. Iako, vakvata skandalozna izmena na platite na vrabotenite, u{te ne e dostavena do pratenicite, opozicijata tvrdi deka postoi dopis od Ministerstvoto za obrazovanie do Ministerstvoto za finansii, vo koj se bara platata na vrabotenite vo Agencijata da e za 10% pogolema od platata na ostanatite dràvni slu`benici. Prateni~kata na SDSM Slavica Grkovska veli deka vakvite izmeni se skandalozni. Pred s$, poradi toa {to so izmenite ne se predviduvaat nikakvi konkretni ~ekori koi }e pridonesat za trgnuvawe na suspenzijata koja ve}e dve godini ja deli Makedonija od evropskite fondovi za obrazovanie. "Izmenite vo ovoj Zakon se sprotivni na evropskite standardi. Namesto da se predlagaat izmeni so koi pobrzo }e ni se trgne suspenzijata do evropskite fondovi, Vladata so vakvite izmeni pokaùva deka pove}e se griì za svoite partiski kadri vraboteni vo Agencijata, otkolku za toa deka vtora godina po red Makedonija e edinstvenata zemja koja ne moè da koristi evropski pari za obrazovni programi", veli preteni~kata od SDSM, Slavica Grkovska. Vo ovie izmeni, koi proizle-

guaat od izmenite na Zakonot za dr`avni slu`benici, opozicijata gleda u{te eden na~in na koj }e se partizira administracijata i vladeja~kite garnituri }e vrabotuvaat svoi lu|e. Od Ministerstvoto za obrazovanie v~era bea nedostapni za komentar. Vo me|uvreme, pak, ministerot za informati~ko op{testvo vo intervju za MIA tvrdi deka so napravenite izmeni vo pove}e zakoni, me|u koi i Zakonot za dr`avni slu`benici, Makedonija kone~no }e dobie efikasna i profesionalna javna administracija. "So napravenite izmeni, reformite vo administracijata vo narednite tri do ~etiri godini }e odat so brzo tempo i }e ima golem broj proekti {to drasti~no }e go smenat konceptot na funkcioniraweto na javnata administracija vo Makedonija i }e pridonesat za efikasna i profesionalna administracija", veli Ivanovski. ]E ODGOVARA LI NELKOVSKI ZA PRONEVERENITE 150.000 EVRA? Za da bide zgolemuvaweto na platite poskandalozno, pred samo nekolku dena Antikorupciskata komisija podnese inicijativa za krivi~no gonewe na porane{niot direktor na Agencijata, Bo{ko Nelkovski, poradi nenamensko i nezakonsko raspredeluvawe na parite od Evropskata unija. Toj se tovari za krivi~no delo zloupotreba na slu`bena dol`nost poradi toa {to parite gi delel na lu|e bliski do nego i lu|e bliski na ~lenovite na upravata. I po pove}e od edna godina otkako se obelodeni aferata za Nacionalnata agencija za evropski obrazovni pro-

Otkako porane{niot direktor Bo{ko Nelkovski so 150.000 evra od evropskite fondovi si iznakupi ku}i i gara`i, sega vrabotenite vo Agencijata dobivaat status na dr`avni slu`benici, no i plata za 10% pogolema od ostanatite buxetari grami, Vladata s$ u{te ne dava odgovor dali Nelkovski }e odgovara za napravenite prekr{oci ili ne. Iako be{e razre{en, s$ do inicijativata na Antikorupciskata komisija od nego ne se bara{e odgovornost. Sega se ~eka slu~ajot da go razjasni Obvinitelstvoto. Vo me|uvreme, istraga vodat

samo evropski inspektori, no zasega i ottamu bez konkretni podatoci. Edinstveno jasno e deka ovaa afera ne samo {to ima{e golemi posledici po imixot na zemjata, tuku i milioni evra pari nameneti za obrazovni programi za studenti i u~enici ostanaa neiskoristeni.

ISTRAGATA ZA â&#x20AC;&#x153;PAJA@INAâ&#x20AC;? SE PRO[IRUVA SO NOVI SVEDOCI

UTRE ISTEKUVA EDNOMESE^NIOT PRITVOR ZA VELIJA RAMKOVSKI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

erkata 30-dneven pritvor za ~etirinaesetminata osomni~eni vo slu~ajot "Paja`ina" istekuva ovoj vikend. Za osummina od osomni~enite, me|u koi sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, direktorkata na A1, Aneta Ko~i{ki, ednomese~niot pritvor istekuva utre. Krivi~en sovet, vo sostav od trojca sudii, pri Osnovniot sud Skopje 1 treba da odlu~i dali na osomni~enite }e im go prodol`i pritvorot, }e odredi ku}en pritvor ili } e gi pu{ti da se branat od sloboda. Izvori od istragata informiraat deka v~era eden od branitelite dostavil barawe za ukinuvawe na pritvorot na eden od osomni~enite, ~ie ime ostanuva tajna.

Po priveduvaweto na 23 minatiot mesec, na barawe na Obvinitelstvoto, istra`niot sudija na site osomni~eni, i na tie vo begstvo, im odredi privor, poradi mo`nosta istite da se krijat ili da se dadat vo begstvo, da uni{tuvaat dokazi, da vlijaat vrz svedocite ili, pak, da gi povtorat krivi~nite dela. Za istra`niot sudija, dokazite od Obvinitelstvoto za storeni krivi~ni dela zlostorni~ko zdruùvawe, dano~no zatajuvawe, perewe pari i zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlast uvawe, iskazite na osomni~enite dadeni vo tekot na istragata, kako i teìnata na krivi~nite dela se dovolen motiv za odreduvawe na ovaa merka. O d b r a n a ta t v r d i d e ka od priloènite dokazi, soslu{anite svedoci i sn-

imkite pribaveni so pomo{ na posebnite istra`ni merki ne se dokaàla vinata na nivnite klienti. Minatata nedela pobaraa da bide ukinata merkata pritvor. Denes pred istra`niot sudija se o~ekuva da bidat soslu{ani u{te desetina svedoci predloèni od strana na Obvinitelstvoto. Soslu{uvaweto na svedoci i razgleduvaweto na dokazite }e prodolì i idnata nedela. Kontrolata na Finansi skata p olicija i Upravata za javni prihodi na Pero Nakov bb utvrdi nepravilnost vo raboteweto na 11 firmi. Policijata s$ u{te traga po sinot na Ramkovski, Hedi i ~et-

vorica stranski dr`avjani, upraviteli i sopstvenici na predmetnite firmi. Spored organite na progonot, firmite nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla}awe danok go o{tetile buxetot za okolu 4 milioni evra.

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

NIZOK REJTING, A STABILNA FOTELJA

^LENOVITE SE NEZADOVOLNI, AMA LIDERITE SE VE^NI!

Pri~inata za niskiot rejting na liderite politi~arite ja baraat sekade osven vo mo`ni gre{ki na prviot ~ovek. Za razlika od sosednite zemji, kade {to voda~ite vladeat i so stabilni 50% doverba, na na{ite lideri ne im veruvaat ni simpatizerite... A nikoj ne se osmeluva da gi smeni!

akedonskiot i gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski i Dimitri Drucas, na 27 i 28 januari vo Podgorica }e u~estvuvaat na neformalniot sostanok na {efovite na diplomatiite na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Iako zasega sredba ne e dogovorena, sepak, mo`nosta za toa ne se isklu~uva. Od makedonska strana postoi interes i dokolku dozvoluvaat agendite na dvajcata ministri, verojatno e deka }e ima nova bilateralna sredba. Vo me|uvreme, portparolot na Drucas, Grigoris Delavekuras, komentiraj}i go intervjuto na makedonskiot premier za MIA, go obvini Gruevski deka so negovite izjavi ne mu pomaga na procesot na pregovorite za iznao|awe re{enie: "Vo politikata i vo izjavite na Gruevski ima nedostig od posvetenost na procesot za iznao|awe re{enie vo ramkite na OON. Gospodinot Gruevski vo race ja dr`i evropskata idnina na negovata zemja. Toj ja ima celata odgovornost, treba so svoite odluki da poka`e deka gleda kon idninata."

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o s lednata an keta na Amerikanskiot republikanski institut (IRI), osven {to povtorno pokaà deka rejtingot na makedonskata opozicija raste samo pravoproporcionalno so padot na vlasta, otvori i edna su{tinska dilema za kredibilitetot na politi~kite lideri, ~ii li~ni rejtinzi se mnogu poniski od tie na partijata. Na anketite {to ja merat doverbata vo akterite na politi~kata scena kako ispitanici se javuvaat i partiski ~lenovi, pa toa zna~i deka vo partiite ili nedostiga vnatrepartiska demokratija za objektivno ocenuvawe na rezultatite na liderot ili ~lenstvoto e totalno apati~no, pa ne mu e va`no partijata da ja vodi ~ovek vo koj ne veruva. Analiti~arite kako glaven problem go potenciraat faktot {to vo makedonskite partii ne e dozvoleno da se misli poinaku od liderot i deka partiskoto ~lenstvo se trenira kako poednostavno da go prezeme stavot na pretsedatelot. Opasnosta od vakvata pojava ne bi bila tolku golema koga bi ostanala vo atarot na partijata, no problemot nastanuva koga odredena partija }e dojde na vlast, a nejziniot lider }e prodolì so vladeeweto po svoe na nivo na celata dràva, {to vo Makedonija e praktika od

KAKO E NA BALKANOT? Premierot na Grcija, so rejting od 50,8%, e lider vo odnos na svoite balkanski kolegi po poddr{kata {to ja u`iva kaj gra|anite. Negoviot rejting e za fantasti~ni 20% povisok od toj na PASOK, koj iznesuva 30,6%. Hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, ima rejting od 33%, a na HDZ mu veruvaat 24,7%. Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, ja ima poddr{kata na 27% od gra|anite, isto kako i negovata partija, Demokratska stranka.

SREDBA MILO[OSKI-DRUCAS?

HOJER: SE NADEVAM DEKA ]E SE NADMINE BLOKADATA ZA MAKEDONIJA a vreme na ungarskoto pretsedatelstvo da bide nadminat gr~ko-makedonskiot spor, {to go blokira vlezot na Makedonija vo EU. Ova se nadeìte na dràvniot sekretar vo germanskoto MNR, Verner Hojer. Toj vo izjava za Doj~e vele potencira deka ako toa ne se slu~i, vinata treba da se bara kaj dvete zasegnati strani, koi ne moàt da se dogovorat, a ne vo Budimpe{ta. "Moite o~ekuvawa se golemi. No, sekoga{ odnovo sum razo~aran. Razo~aran sum od blokadata vrz Makedonija. Se nadevam deka }e se nadmine. No, dokolku toa ne uspee, za toa nema da se vinovni ungarskite prijateli, koi so sigurnost }e vloàt sili da se re{i ova pra{awe, tuku dvete strani koi ne moàt da se dogovorat, za {to mnogu }e àlam", izjavi Hojer za Doj~e vele.

Z osamostojuvaweto do denes. Analiti~arite smetaat deka vinata za nekriti~koto odrùvawe na kultot na partiskiot lider treba da se bara vo mentalitetot na gra|anite, osobeno na partiskite ~lenovi, koi s$ u{te tranzitiraat kon demokratska svest, pa liderite gi pakuvaat svoite neograni~eni ovlastuvawa duri i vo partiskite statuti. VNATREPARTISKA AVTOKRATIJA I NA HARTIJA I NA DELO! Ako se analiziraat statutite na najgolemite partii kaj nas, moè da se zaklu~i deka {irokite ovlastuvawa na pretsedatelite osven “de fakto”, stojat i “de jure”. Vo VMRO-DPMNE, spored partiskiot statut, Nikola Gruevski e pretsedatel na partijata, no i pretsedatel na Centralniot i na Izvr{niot komitet. Toj nominira kandidati za izbor i predlaga razre{uvawe na potpretsedatelite i na generalniot sekretar na partijata, na ~lenovite na Izvr{niot komitet, na ~lenovite na Statutarnata i Nadzornata komisija i moè da gi ospori odlukite i drugite akti na Izvr{niot komitet i na drugite organi i tela na partijata, dokolku se sprotivni na Statutot, programata i drugite akti. Branko Crvenkovski na hartija ima ne{to pomali ovlastuvawa. Toj ~lenuva vo

AHMETI SO STABILEN REJTING! Rejtingot na liderot na DUI, Ali Ahmeti, e stabilen - 8% pove}e od edna godina. Portparolot na DUI, Ermira Mehmeti, veli deka vo Makedonija, poradi mentalitetot, lesno se sozdava kult na liderite. "Toa e rezultat na faktot {to zboruvame za dràvi koi s$ u{te tranzitiraat kon vistinska demokratija. Kultot na liderot se odrùva poradi mentalitetot na lu|eto vo partiite. Taka {to i najdemokratskiot status ovde ne moè da bide garancija deka prviot ~ovek na partijata istata }e ja rakovodi demokratski.”

Centralniot, a rakovodi so Izvr{niot odbor. Gi predlaga pravata i nadle`nostite na potpretsedatelite na Centralniot odbor, no, ova telo treba da gi potvrdi. Praktikata, se razbira, pokaùva deka preporakite se slu{aat! POLITIÂRITE GO PRAVDAAT MALIOT REJTING NA NIVNITE LIDERI Vo SDSM, ~ij rejting iznesuva 16%, nasproti 9% na liderot, velat deka treba da se gleda vo kontekst na rezultatot na partijata: "Crvenkovski ima povisok rejting od koj i da e politi~ar na levicata, vklu~itelno i od Gligorov, [e}erinska, Zaev. So negovoto vra}awe na liderskata pozicija, rejtingot na SDSM se zgolemi za re~isi 100%. Poniskiot rejting na Crvenkovski vo odnos na SDSM e plod na primitivnite kampawi {to gi vodi vlasta protiv nego, so razni spotovi i protesti. Vlasta msili deka ako Crvenkovski go drì dolu, taka }e bide i so SDSM. No, uspe{nosta na liderot se ceni spored toa dali }e pobedi na izbori i dali }e formira vlada, a toa Crvenkovski sigurno }e go napravi", izjavi za "Kapital" generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov. Vo VMRO-DPMNE ne sakaat nitu da zboruvaat javno za padot na rejtingot na nivniot lider. Komentiraat samo partiski izvori: "Gruevski, kako lider i premier, e najpopularen politi~ar spored site rejtinzi, i pokraj faktot {to ve}e petta godina e premier. Kako takov, toj e prvoobvinet za site problemi vo dràvata. Gruevski, koj ve} e sedma godina e politi~ar so najgolem rejting, vo dvaesette godini samostojna Makedonija uìva najgolema poddr{ka vo

kontinuitet. ^lenstvoto na VMRO-DPMNE e homogeno vo poddr{kata na liderot i na sledniot kongres na partijata Gruevski nema da ima protivkandidat", velat od VMRO-DPMNE.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRI UVOZ NA STRUJA ELEM ZA[TEDI 13 MILIONI EVRA ràvnite elektrani proizvele 444 gigavat-~asovi struja ili 7,5% pove}e vo 2010 godina otkolku {to predvidele, se pofali direktorot na ELEM, Vlatko îngoski. Pokraj rekordnoto proizvodstvo na hidrocentralite od 2.184 gigavati, namalen e i uvozot na struja, a se prodadeni vi{oci od 670 gigavat-~asovi, vredni okolu 23 milioni evra. zapo~nale i investiciski ciklusi vo REK Bitola i vo rudnikot Suvodol. îngoski tvrdi deka vo 2010 ELEM investirala 50 milioni evra vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija. “Trendot {to go zacrtavme od 2008 godina za namaluvawe na uvozot na struja go sledevme i vo 2010. Vo energetskiot bilans be{e predvideno uvozot za potrebite na tarifnite potro{uva~i da iznesuva 439 gigavat-~asovi, vo vrednost od 26,3 milioni evra. Realizacijata za 2010 godina e 284 gigavati (12,9 milioni evra). So ova se za{tedeni 13,3 milioni evra“, izjavi îngoski. Toj najavi deka godinava }e zapo~ne izgradbata na veterniot park kaj Bogdanci, HEC Bo{kov Most i na pristapnite pati{ta do akumulacijata Lukovo Pole.

FFRM: DA SE REVIDIRAAT DOGOVORITE ZA OTKUP NA TUTUN a prestanat politi~kite manipulacii so tutunarite, a proizvoditelite i otkupuva~ite da sednat na pregovara~ka masa i da gi revidiraat dogovorite za otkup, pobara Federacijta na farmeri na Makedonija. Zdruènijata na tutunari treba da se reorganiziraat za da se znae koj vo momentot gi brani stavovite na tutunarite. “Ministerstvoto za zemjodelstvo treba da gi definira pravilata i da se znae so kogo }e pregovara. Pregovaraweto so razli~ni zdruènija i farmeri ne sekoga{ e produktivno za da se postigne dogovor”, istakna Andrija Sekulovski, pretsedatel na FFRM Spored nego, protestite na tutunarite bile legitimni, no tie trebalo da bidat poslednata alka za nadminuvawe na situacijata. “Vinata ne e vo prerabotuva~ite tuku vo tie koi {to ne gi po~ituvaat pravilata na igra. Mora da se izdavaat otkupni bele{ki vo koi se vklu~eni podatoci za bruto-teìna i site odbivawa koi se napraveni pri otkupot na tutun”, istakna Sekulovski.

PROIZVODI OD NADRILEKARI ]E SE ZABRANAT SO ZAKON zmamni~ko pazarno odnesuvawe, odnosno la`no tvrdewe deka odreden proizvod moè da izle~i nekoja bolest }e bide zabraneto so izmenite na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite, koi vlegoa vo sobraniska procedura. No, novinite }e stapat na sila duri po edna godina. Opoziciskata SDSM bara{e da stapat na sila vedna{. “Nie i deneska ja imame ovaa pojava vo Makedonija. Se nudat razni preparati od zemjava ili sosedstvoto, za koi se tvrdi deka moàt s$ i se{to da izle~at, a nemaat nikakva deklaracija od dràvna institucija. Lo{o e {to lu|eto od maka gi kupuvaat. Zo{to sega reguliraweto na ovaa pojava da go odloìme za edna godina”, pra{a Marjan~o Nikolov, pratenik od SDSM. Izmenite na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite predviduvaat i usoglasuvawe so klu~nite evropski direktivi vo nasoka na ureduvawe na ne~esnoto pazarno odnesuvawe, kako i za{tita na interesite na potro{uva~ite i donesuvawe na mehanizam za kolektivna za{tita na potro{uva~ite pred nadle`nite sudovi. So Zakonot se dopreciziraat terminite kako pazarno odnesuvawe, kodeks na odnesuvawe na trgovcite, kolektivna za{tita, prekumerno vlijanie i sl..

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

UNIVERZITETITE NE POPU[TAAT PRED IZMENITE NA ZAKONOT ZA VISOKO OBRAZOVANIE

PROFESORITE LUTI NA TODOROV [TO GI IGNORIRA

Otsustvoto na javna rasprava i ignoriraweto na mislewata i iskustvata na intelektualcite se ne{to neprirodno pri menuvawe na zakonite, velat profesorite, dekanite i eks-ministrite. VIKTORIJA MILANOVSKA mlanovska@kapital.com.mk

ikola Todorov e prviot minister koj bez da se konsultira so akademskata fela }e go menuva od koren funkcioniraweto na visokoto obrazovanie, istaknuvaat profesorite, dekanite, pa duri i porane{nite ministri od ovoj resor. Spored niv, otsustvoto na javna rasprava i ignoriraweto na mislewata i iskustvata na intelektualcite e neprirodno pri menuvawe na zakonite. Tie mu pora~uvaat na Todorov deka pravi golema gre{ka, koja, kako {to velat, pokraj sistemski, }e ima i politi~ki posledici. Otkako ministerot Nikola Todorov gi najavi {estite po red izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie, koi nalagaat porigorozni kriteriumi vrz koi treba da se potpre raboteweto na univerzitetite i unapreduvaweto na nastavniot kadar, ostrite reakcii od akademskata javnost ne stivnuvaat. GI NALUTI IGNORANTSKIOT ODNOS Poznava~ite na obrazovniot sistem vo Makedonija tvrdat deka dosega ne videle vakvo odnesuvawe od eden minister za obrazovanie. #Ova {to se slu~uva e navistina neprirodno. Na {to li~i da se izbegnuva rasprava i konsultacija so tie koi se najzasegnati od najavenite promeni. Pa, intelektualniot sloj raspolaga so argumenti koi mo`e da bidat vo prilog na toa {to se najavuva.

Iznenadeni sme zatoa {to vakva procedura na menuvawe na zakon dosega e nevidena#, veli za "Kapital" porane{en minister za obrazovanie i univerzitetski profesor. I drugi univerzitetski profesori se frapirani od procedurata po koja te~at zakonskite izmeni. "Vo moeto dosega{no iskustvo, akademskata javnost sekoga{ be{e pra{uvana za mislewe. Prvpat imame minister koj, iako ne e ~len na akademskata zaednica, na vakov nekorekten na~in nametnuva nekakvi reformi. Li~no, smetam deka celta mu e da gi zatskrie dosega{nite neuspesi so skandaloznite u~ebnici, voveduvaweto albanski jazik vo osnovnite u~ili{ta i u{te mnogu drugi", veli Ana Daneva-Pavlovska, profesor na Pravniot fakultet vo Skopje. Golem del od profesorite velat deka rektorot na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij ne bil ni izvesten deka }e se pravat zakonski izmeni. Za, kako {to velat, kvazireformite, doznal preku neoficijalen dopis. REFORMITE NA TODOROV ]E STAVAT KLU^ NA NEKOI UNIVRZITETI?! I dekanot na Pravniot fakultet vo Skopje, Bor~e Davitkovski, veli deka dosega redovno bile konsultirani pri vakvi zakonski proceduri. Spored nego, ako stapat na sila najavenite zakonski izmeni, "crno im se pi{uva" na ostanatite univerziteti. "Akademskata zaednica be{e konsultirana pri site dosega{ni zakonski izmeni. Jas ne velam deka najavenite izmeni se lo{i, naprotiv,

ima i ne{to dobro, no ne e produktivno toa {to samo se najavuvaat novi i novi izmeni. Namesto {est pati da go menuvame Zakonot, predlagam da se donese eden nov, integriran tekst. Vaka ve}e ne znaeme {to koga stapuva na sila. No, edno e sigurno, ako izmenite stapat na sila vo formata vo koja se najaveni, toa }e zna~i klu~ za site ostanati univerziteti, zatoa {to samo UKIM momentalno ima kapacitet da se izdigne nad strogite kriteriumi. Tokmu zatoa ne mi e jasno zo{to kolegite od drugite univerziteti mol~at", veli Davitkovski. Profesorite i dekanite od pove}e fakulteti denovive

reagiraa na najavenite reformi i pobaraa pove}e pari od ministerot za implementacija na, kako {to velat, negovite idei. I od privatnite fakulteti se soglasuvaat deka so buxet za razvoj na naukata od 0,18% od vkupniot dr`aven buxet Todorov ne smee da propi{uva konkreten broj na objaveni trudovi. Ministerot Todorov denovive potvrdi deka nema da otstapi od najavenite reformi, i pokraj reakciite od strana na profesorite. Neoficijalno, na agendata na Ministerstvoto za obrazovanie, sega za sega ne stoi sredba so akademskata javnost.

Intervju

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

]E SE AKREDITIRAME I ZA MERKATA “TEHNI^KA POMO[“ Minatata godina ima{e najava deka Makedonija }e aplicira za mo`nosta da koristi sredstva od EU za u{te edna merka. Za koja merka stanuva zbor i dali taa merka bi bila dostapna ovaa godina? Stanuva zbor za merkata “tehni~ka pomo{“, {to povtorno e vo funkcija na jaknewe na kapacitetot i osposobuvawe na aplikantite za uspe{no da minat niz postapkite za dodeluvawe dogovor za kofinansirawe po IPARD. Ova e merkata 505, odnosno ~etvrta merka za koja }e aplicirame. Sega pretstoi akreditacija i Agencijata seriozno pristapi kon procesot. Podgotven e celokupniot paket dokumentacija. Vo tek se konsultacii so Direktoratot za zemjodelstvo i o~ekuvame godinava, po nacionalnata akreditacija, kako {to be{e slu~aj i so prethodnite tri merki, da sleduva i akreditacija od Evropskata komisija. Potoa }e ni bide preneseno pravoto za upravuvawe so ovie sredstva, {to }e go unapredi koristeweto na sredstvata od IPARD programata, so ogled deka e vo funkcija na jaknewe na kapacitetot i osposobuvawe na aplikantite. Toa }e se odrazi preku povisok procent na apsorpcija i zgolemuvawe na sredstvata proektirani proe pr oekt ktir iran anii za M Mak Makedonija aked edon onij ijaa ddo 2013 godina.

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ

SO DOBRO UPRAVUVAWE, PARITE OD IPARD ]E BIDAT CELOSNO ISKORISTENI

Minatata nedela bea isplateni prvite sredstva od IPARD programata, nameneti za zemjodelstvo i ruralen razvoj, a vo naredniot period se o~ekuva isplata na u{te 5-6 proekti. ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

inatata go dina za makedonskoto zemjodelstvo be{e zna~ajna bidej}i Makedonija za prvpat dobi mo`nost da koristi pari od pretpristapnata pomo{ od EU, {to se realizira{e preku Agencijata za poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Direktorot Toni Dimovski, o~ekuva so dobro upravuvawe Makedonija efikasno da gi iskoristi site pari koi & se dadeni do 2013 godina. Minatata nedela bea isplateni prvite pari od IPARD

programata za investicija vo sistemot kapka po kapka. ^ekaat li u{te gotovi proekti za isplata? Po~na kone~nata implementacija na IPARD programata. Agencijata, osven do nacionalnite programi za ruralen razvoj, ovozmo`i pristap i do pretpristapnata pomo{, {to e mnogu zna~ajno. So ova se unapreduvaat postojnite kapaciteti, se otvoraat novi mo`nosti za konkurentnost na zemjodelstvoto i se zgolemuva atraktivnosta na Makedonija kako turisti~ka ruralna destinacija. Prvite isplati se slu~ija minatata nedela. Toa be{e prvata realizirana investicija vo sistemot kapka po kapka. Ednostrano ima{e isplati i za primarno proiz-

vodstvo, za obrabotka na ovo{ni nasadi. Ova e samo po~etok. Ne treba da se potcenuvaat i malite investicii zatoa {to se realiziraat po specifi~en pat, kako {to se dodeluvaat vo EU. Sega pretstoi isplata na u{te 5-6 investicii, koi se so pogolema vrednost, od okolu 60.000 evra kofinansirawe. O~ekuvame za 27 proekti, za koi bea potpi{ani dogovori od prviot oglas, iznosot za kofinansirawe od 1,9 milioni evra da bide iskoristen do krajniot rok. Vo me|uvreme, zavr{i i vtoriot oglas. Vo Agencijata se obrabotuvaat 112 aplikacii. Interesot e visok, kako i za prviot. Ovojpat o~ekuvame da sklu~ime pove}e dogovori. Toa e proces koj

postojano }e se unapreduva i se nadevame deka s$ pove} e sredstva }e se koristat od ovaa programa. Ovaa godina planirame da objavime u{te tri IPARD oglasi, {to zna~itelno }e ja smeni percepcijata za iskoristenosta. Prvite dva povici minatata godina se odnesuvaa na tri merki. Za koja od niv ima{e najgolem interes, vo koj del se naso~eni investiciite? So dvata javni povici se ponudi kofinansirawe po tri merki. Prvata merka (101) e za investicii vo zemjodelski stopanstva, so cel nivno restrukturirawe i nadgradba vrz baza na standardite na EU. Vtorata merka (103) za investicii za prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi i tretata merka (302) za diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti. Najgolem interes i vo dvata oglasi ima{e za prvata merka, iako vtorata ja so~inuvaat proekti ~ija vkupna vrednost e najgolema. Najmnogu aplikacii ima{e za investicii vo zemjodelski stopanstva. Na prviot povik bea dostaveni 133 barawa, od koi za prvata merka bea 58, za vtorata 41, a za tretata 34. Za vtoriot oglas pristignaa 112 barawa, od koi 57 se za prvata merka, 25 za vtorata i 20 za tretata. Vo prviot povik ima{e problem so kompletiraweto na dokumentacijata i so podgotvuvaweto na proektite. [to detektira{e Plate`nata agencija, koi se najgolemite pre~ki? Implementacijata na IPARD zna~i deka postoi mehanizam so koj kontinuirano se sledat problemite vo site segmenti – p od goto v ka i

obezbeduvawe dokumenti, podgotovka na delovnite planovi i komunikacija so instituciite. Konstatiravme deka najseriozen problem za aplikantite be{e obezbeduvawe ponudi za investiciite od proizvoditelite na oprema, vklu~itelno i izjava za potekloto na opremata, {to, sekako, pretstavuva novina vo delot na opciite za nabavka na oprema. Toa e propi{ano so dokumentite vrz osnova na koi e akreditirana Agencijata. Problem isto taka be{e i obezbeduvaweto dokumenti od razni institucii vo propi{ana forma i sodrìna. Sekako deka ova za po~etok e normalna rabota. I na prviot i na vtoriot oglas ne moè{e da se o~ekuvaat najdobri proekti i mnogu aplikacii, bidej}i tie pristignuvaat generalno dva dena pred istekot na rokot. Dali smetate deka e neophodna poddr{ka od konsultanti, so ogled na toa {to minatata godina ima{e razni obuki i treninzi tokmu za podgotvuvawe na aplikaciite? Edna od na{ite nadle`nosti e da obezbedime {to pove}e informacii, bro{uri, vodi~i, so {to na najednostaven na~in }e se podgotvi proektot. Ima mnogu informacii i na vebstranata na na{ata Agencija, kako i na specijalnata internet-stranica IPARD, kade {to se navedeni site potrebni dokumenti. Isto taka e ovozmoèno i postavuvawe pra{awa za podgotvuvawe na proektite. Osven obukite, koi bea pointenzivni, pri objavuvaweto na prviot i na vtoriot oglas otvorena e opcijata da se koristat besplatno uslugite na Agencijata, koja preku svoite

sovetnici i punktovi niz dràvata ima direkten kontakt so zainteresiranite. Toa na najbezbeden i besplaten na~in moè da pomogne da se kompletira aplikacijata. Sekako, imaat opcija baraweto da go podgotovi i konsultantska ku}a. Otvorena e mo`nosta da se koristat konsultanti i da se finansiraat tro{ocite za uslugata do odreden procent od vrednosta na proektot. Na prviot povik ima{e 133 aplikacii i 27 sklu~eni dogovori, na vtoriot 112 aplikacii, a vo 2011 godina }e bidat raspi{ani u{te tri povici. Koi se Va{ite o~ekuvawa za dinamikata na iskoristuvawe na parite? Dali }e se povle~at site pari od IPARD koi & se na raspolagawe na Makedonija do 2013 godina? Temata dali celosno }e bidat iskoristeni parite sekoga{ se otvora koga se diskutira za IPARD programata. Agencijata vnimatelno, soglasno pravilata za koristewe na sredstvata, go sledi procesot. Na toj na~in se proektira i o~ekuvanoto povlekuvawe na sredstvata po godini. Spored intenzitetot na objavenite oglasi, o~ekuvame efekti od pretstojnite akreditacii po drugi merki, novini vo IPARD programata po barawe na zemjodelcite i ruralnata populacija, preku vospostaveniot sistem na monitoring i ot~et vo implementacijata. Vsu{nost, IPARD nudi kontinuirano prilagoduvawe vo nasoka na maksimalno iskoristuvawe na ovie pove} egodi{ni sredstva. Preku ~estite oglasi i so dobro upravuvawe moè celosno da se iskoristat parite od IPA programata za ovaa komponenta.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.650

MBI 10

2.850

MBID

117,40

2.600

2.800

117,20

2.550

2.750

117,00

2.500

2.700

116,80

2.450

2.650

116,60

2.400

2.600

116,40

2.350

2.550

13/01/11

15/01/11

17/01/11

19/01/11

OMB

116,20

13/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

15/01/11

17/01/11

19/01/11

13/01/11 14/01/11 15/01/11 16/01/11 17/01/11 18/01/11 19/01/11 20/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BIKOV PAZAR NA MAKEDONSKATA BERZA?!

MBI-10 ZA 20 DENA PORASNA 14,4% Slabata ponuda i relativniot rast na pobaruva~kata za akcii, spored brokerite, e edna od glavnite pri~ini za rast na berzanskite indeksi od godinata, dopolneta so relativno zgolemenata pobaruva~ka na akcii i slabata ponuda, pridonese za vakvo dvi`ewe na vrednosta na berzanskite indeksi”, veli Velimir [ipovi}, direktor na brokerskata ku}a Inovo broker od Skopje. Toj vo momentov gi isklu~uva dividendite kako eden od glavnite motivi za kupuvawe akcii, bidej}i kompaniite s$ u{te nemaat izlezeno so rezultatite za minatata godina i so informacii za toa dali }e delat dividenda ili ne. “Glaven pokazatel za zazdravuvawe na pazarot na kapital }e bide zgolemeniot promet i likvidnosta na Makedonskata berza”, veli [ipovi}. Prometot kaj Makedonskata berza vo prvite 20 dena od godinata iznesuva 5,2 milioni evra i e za 57% pogolem od vkupniot promet realiziran vo januari minatata godina, 3,3 milioni evra. Najgolemo u~estvo vo godine{niot promet imaat obvrznicite i toa 65%, odnosno 3,4 milioni evra. Lani vo januari so obvrznici be{e ostvaren promet od 1,1 milioni evra (33% od vkupniot berzanski promet). Na klasi~noto trguvawe najgolem promet be{e ostvaren so akcijata na Alkaloid (19,4 milioni denari). Sleduvaat Komercijalna banka so 19,2 milioni denari i Toplifikacija so 17,1 milioni denari. Brokerite o~ekuvaat ovoj trend da prodol`i. “Na stranskite pazari na

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

enite na akciite na kompaniite koi kotiraat na Makedonskata berza od po~etokot na godinata beleàt kontinuiran rast. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, koj e sostaven od akciite na desette najlikvidni makedonski kompanii, za 20 dena porasna za duri 14,4%. Toj minatata godina ja zavr{i na vrednost od 2.278,92 indeksni poeni, a godinava se iska~i na 2.608,43 indeksni poeni. Vo januari 2009 godina MBI10 porasna samo 1,8% vo odnos na istiot mesec 2008 godina. Pokraj MBI-10, rast beleàt i ostanatite dva indeksa. Indeksot na javnoposeduvani dru{tva MBID ima identi~en rast od 14,4%, kako i MBI-10. Negovata posledna vrednost iznesuva 2.813,87 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB, pak, se zgolemi samo za 0,9% na vrednost od 117,21 indeksni poeni. Direktnite u~esnici na pazarot na kapital za vakvata sostojba na po~etokot od godinata komentiraat deka e pozitivna, no i deka s$ u{te e rano da se tvrdi deka Berzata vleguva vo bikov pazar. “Rastot na berzanskite indeksi se dolì na toa {to cenite na akciite minatata godina bea mnogu niski. Vakvata sostojba na po~etokot

SO AKCIJATA NA TELEKOM REALIZIRANI 18% OD BERZANSKIOT PROMET okusot na investitorite telekom, trguvaweto so soliden

RASTAT INDEKSITE I NA SVETSKITE BERZI Optimizmot za zazdravuvawe na svetskata ekonomija se odrazi vrz cenite na akciite na svetskite berzi. Izminatite denovi nekoi postignaa nov 28-mese~en rekord, koj e rezultat na objavenite pozitivni dvièwa na germanskata ekonomija i najavata deka }e ima nov plan za ublaùvawe na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. Globalniot indeks na akcii MSCI go dostigna najvisokoto nivo od 2008 godina. Dali ovoj trend }e prodolì najmnogu zavisi od rezultatite na amerikanskite kompanii, osobeno na tie od finansiskiot sektor. Dokolku se pozitivni, moè da se o~ekuva rast i jaknewe na berzanskite indeksi. Na aziskite berzi toa }e zavisi od stapkata na inflacija i od rastot na ekonomijata na Kina. kapital minatata godina ima{e podobruvawe i rast na indeksite, {to ne be{e slu~aj i na Makedonskata berza. Toa ne ostana nezabeleàno od investitorite, koi ja uvidoa potcenetosta na akciite na doma{nite kompanii, poradi {to se zgolemi i pobaruva~kata na akcii. Toa, na kraj, kako {to moè da se vidi, rezultira{e i so ovoj rast na indeksite. Sli~no e i

na berzata vo Zagreb”, smeta Marjan Popovski, direktor na brokerskata ku}a Novi Triglav od Skopje. Indeksot na berzata vo Zagreb, CROBEX, godinava bele`i rast od 7%. Vo anketata {to ja sprovede novinskata agencija Hina, od devet hrvatski analiti~ari, {est o~ekuvaat denovive indeksot da stagnira, a trojca da pa|a.

na v~era{noto berzansko trguvawe be{e naso~en kon akcijata na Makedonski Telekom. Taa trguvaweto go zavr{i so ostvaren promet od 5 milioni denari ili 18% od vkupniot berzanski promet vo iznos od 27 milioni denari. Od Telekomot vkupno bea istrguvani 9.177 akcii po prose~na cena od 550,13 denari za akcija. Za razlika od prethodnite denovi, koga na pazarot na kapital dominiraa obvrznicite, v~era ima{e pogolem interes i za akciite na drugite kompanii. So promet pogolem od eden milion denari v~er{niot den go zavr{ija akciite na u{te {est kompanii na Makedonskata berza. Od niv, najgolem promet od 4,3 milioni denari be{e realiziran so akcijata na Komercijalna banka, pri {to bea istrguvani 1.243 akcii po prose~na cena od 3.462,95 denari. Akcijata na Alkaloid denot go zavr{i so promet od 2,7 milioni denari, a od ostanatite kotirani kompanii promet od 1,3 milioni denari be{e ostvaren so akciite na Makstil i 1,2 milioni denari so akciite na Granit. Na redovniot pazar na akcii, pokraj Makedonski

promet go zavr{ija u{te i akciite na Ma{inopromet, so realizirani 1,3 milioni denari i Tutunska banka, so promet od eden milion denari. So obvrznicite be{e realiziran vkupen promet od 7,5 milioni denari, od koj 5,6 milioni denari bea realizirani so ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Berzanskite indeksi prodol`ija so svojot rast, no ovojpat ne{to pobavno vo odnos na vtornikot. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja zgolemi vrednosta za 0,90% na 2.608,43 indeksni poeni. Najgolem rast od 2,98% ima{e indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj dostigna vrednost od 2.813,87 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,26% na 117,21 indeksni poeni. Od vkupno istrguvanite 29 hartii od vrednost, rast na cenata ima{e kaj 17, a pad kaj sedum od niv. Najgolem rast od 12% bele`i akcijata na Arcelormittal Skopje (CRM) a najgolem pad od 2,98% akcijata na Makedonija turist. Promena na cenata nema{e kaj pet hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

20.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.869.061,67

7,02%

14,77%

13,24%

4,85%

4,00%

17.01.2011

ILIRIKA GRP

38.651.349,61

1,57%

6,84%

15,19%

-0,07%

11,65%

17.01.2011

121.520

Иново Статус Акции

19.133.157,52

6,48%

9,90%

2,12%

7,05%

-9,72%

18.01.2011

8,13

379.548

KD Brik

32.964.706,96

2,50%

6,00%

12,39%

0,91%

13,46%

17.01.2011

7,19

1.336.739

KD Nova EU

27.641.622,54

1,88%

6,76%

6,25%

2,78%

-1,95%

17.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.643.371,16

3,95%

5,51%

6,45%

3,39%

2,82%

19.01.2011

140,00

41.300

Бетон Скопје

7.700,00

84.700

ОКТА Скопје

2.170,00

8,5

ТТК Банка АД Скопје

811,00

Макстил Скопје

217,60

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонијатурист Скопје

20.01.2011 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

20.01.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

2765

-2,98

55.300

3674,55

-2,55

363.780

Стопанска банка Битола

3.250,00

-1,54

19.500

Комерцијална банка Скопје

3.462,95

-0,42

4.304.442

Топлификација Скопје

Гранит Скопје

609,72

-0,21

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

1.293.215 20.01.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

20.01.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.402,69

390,18

11,28

1,00

54.562

7.700,00

341,43

22,55

0,22

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

609,72

105,83

5,76

0,61

обични акции

2.014.067

3.462,95

533,81

6,49

1,00

Вкупно Редовен пазар

0,82

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

29.320,16

Македонски Телеком Скопје

550,13

0,14

5.048.541

REPL (2009)

25.920

40.000,00

5.625,12

7,11

0,80

Комерцијална банка Скопје

3462,95

-0,42

4.304.442

SBT (2009)

389.779

3.250,00

211,39

15,37

0,74

Алкалоид Скопје Машинопромет Скопје Макстил Скопје

20.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

4.402,69

0,71

2.778.099

STIL (2009)

14.622.943

217,60

0,11

1.967,81

3,04

1409

3,00

1.375.184

TPLF (2009)

450.000

3.674,55

61,42

59,83

1,08

217,6

7,19

1.336.739

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

0,30

% на промена

обврзници

123.231

-86,47

обични акции

186.640

136

-24,76

309.872

158

-73,26

129.902

319,31

129.902

274,84

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 20.01.2011)

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

CARINATA ZA UVOZ NA [E]ER PADNA OD 30% NA 5%

KAPITAL BANKA GO PRODOL@UVA PROMOTIVNIOT PERIOD

ladata ja namali carinata za uvoz na {e}er od 30% na 5% za period od devet meseci. Celta na vakvata merka, spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, e da se stabiliziraat sostojbite so rastot na cenata na pazarot, bidej} i vo poslednite meseci od minatata godina na svetskite berzi cenata na {e}erot ja dostigna svojata maksimalna vrednost. Bel ili rafiniran {e}er se trguva{e po cena od 725,70 dolari za metri~ki

o cel dopolnitelno izleguvawe vo presret na klientite i nivnite potrebi, Kapital banka go prodolùva promotivniot period za iskoristuvawe na povolnostite na nekolku produkti na bankata. Kampawata Tri petki za super dobivka - super visoki kamati za oro~eni vlogovi vo devizi, prodolùva da vaì do krajot na ovoj mesec. So toa sekoj {to }e gi oro~i

ton, a vo Makedonija {e}erot se prodava{e po cena od 50 denari za kilogram. “Ova e vremena merka, a odlukata se nosi vo nasoka na poddr{ka na konditorskata industrija i stopanstvoto. Merkata soodvetstvuva na uslovite na pazarot, kakvi {to bea vo 2010 godina, koi glavno bea predizvikani od slu~uvawata vo zemjite-proizvoditeli na {e}er. Takvi se Tajland, Brazil i Avstralija, vo koi poradi nepovolnite vremenski uslovi se slu~i berzansko

zgolemuvawe na cenata na {e}erot. Vo kontekst na seto toa, smetavme deka vremenata merka }e donese pozitivni rezultati, a ne ja isklu~uvame mo`nosta da ja prodol`ime merkata ili da ja transferirame vo dolgoro~na”, veli Stavreski Spored ekspertite, Makedonija godi{no ima potreba od okolu 70.000 toni {e}er i e uvozno zavisna od {e}er. Od doma{noto proizvodstvo ovie potrebi se pokrivaat so edvaj 6%.

svoite pari vo toj period, }e dobie ekstra prilagodeni i visoki kamatni stapki za {tedewe vo devizi i toa: 5,55% za oro~eni {tedni vlogovi vo evra, 3,75% za oro~eni {tedni vlogovi vo dolari i 2,05% za oro~eni devizni vlogovi vo {vajcarski franci. Za sekoj otvoren devizen vlog oro~en na 12 meseci Kapital banka obezbeduva bonus MasterCard karti~ka i besplatno koristewe na

E-Banking uslugata. Specijalniot promotiven krediten produkt so Tehnomarket isto taka prodolùva da vaì do krajot na mart. So ovoj specijalen promotiven produkt klientite }e moàt da podignat kredit za kupuvawe proizvodi od Tehnomarket pod ekstra povolni uslovi i toa bez kamata, so fleksibilni mo`nosti, bez ìranti i odobruvawe na kreditot za samo eden den.

MMF GO ODOBRI KREDITOT OD 480 MILIONI EVRA ZA MAKEDONIJA

STAVRESKI: ZAEMOT OD MMF 17.03.2010 ]E POMOGNE ZA PONISKA CENA NA EVROOBVRZNICATA

Otkako bordot na direktori na MMF donese odluka za odobruvawe na kreditnata linija za pretpazlivost za Makedonija, vo vrednost od 480 milioni evra, pratenicite vo Sobranieto treba da izglasaat zakon za zadol`uvawe vo MMF, so {to se o~ekuva od krajot na fevruari Vladata da mo`e i oficijalno da gi koristi parite od zaemot ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tkako bordot na direktori na Me|unarodniot monetaren fond donese odluka za odobruvawe na kreditnata linija za pretpazlivost za Makedonija, vo vrednost od 480 milioni evra, pratenicite vo Sobranieto treba da izglasaat zakon za zadolùvawe vo MMF, so {to se o~ekuva od krajot na fevruari Vladata da moè i oficijalno da gi koristi parite od zaemot. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka pozitivnata odluka od MMF e potvrda za zdravite i kvalitetni ekonomski politiki {to gi vodi zemjata i o~ekuva deka toa }e bide pozitiven signal do investitorite da ponudat podobri uslovi za makedonskata evroobvrznica. “Vladata, vo sorabotka so dvete investiciski banki, ve}e go analizira me|unarodniot pazar na kapital i o~ekuvame deka dogovorot so MMF dopolnitelno }e vlijae vrz namaluvawe na kamata za evroobvrznicata. Izdavaweto evroobvrznica moè da se slu~i koga bilo vo naredniot period, dokolku cenata na kapitalot bide prifatliva za nas. Parite od MMF }e sluàt samo kako garancija deka vo slu~aj na novi negativni {okovi ili vlo{uvawe na uslovite na

kreditnite pazari, poradi finansiskite problemi na nekoi evropski zemji, Makedonija ima alternativna varijanta koja obezbeduva sigurnost deka buxetot }e se izvr{uva soglasno planiranata dinamika”, izjavi ministerot Stavreski na zaedni~kata pres-konferencija so postojaniot pretstavnik na MMF vo Makedonija, Aleksandar Tieman. MAKEDONIJA E PRVA ZEMJA [TO DOBI VAKOV ZAEM Odobruvaweto na kreditnata linija za pretpazlivost, kako nov instrument na MMF za poddr{ka na ekonomskite planovi na zemjite koi imaat zdrava fiskalna i monetarna politika, ja pravi Makedonija prva i zasega edinstvena zemja koja mo`e da go koristi ovoj tip na zaem od Fondot. “Novata kreditna linija od MMF e potvrda za zemjata deka vodi stabilna ekonomska politika, so nisko nivo na javen dolg i umerena inflacija i stabilen bankarski sektor. No, ovaa kreditna linija treba da se koristi samo kako garancija, odnosno rezervna varijanta dokolku vo idnina se pojavat negativni vlijanija vo ekonomijata. Vo odnos na na~inot na tro{ewe na parite, nema specifi~ni uslovi, tuku zaemot mo`e da se koristi za site nameni i potrebi na buxetot soglasno ekonomskite politiki na Vladata”, izjavi Tieman. No, imaj}i ja predvid strukturata na makedonski-

ALEKSANDAR TIEMAN

ot buxet, spored koja, najgolem del, odnosno 85% od buxetskite pari se tro{at na tekovni rashodi, za plati na administracijata i socijalni dava~ki, a pomal del, odnosno samo 15% za kapitalni investicii, proizleguva deka golem del od zaemot od MMF }e se potro{i za neproduktivni celi, koi ne obezbeduvaat ekonomski razvoj. KONTROLA NA SEKOI [EST MESECI MMF na sekoi {est meseci }e vr{i proverka na iskoristuvaweto na parite od zaemot, za da se potvrdi kontinuitetot na zdravite makroekonomski politiki na vlasta i da se obnovi dogovorot. Nema drugi kriteriumi i strukturni reperi koi treba da se ispolnat, kako {to se bara za stend baj aran`man. Kreditnata linija e so vremetraewe od dve godini.

POTVRDA OD VA[INGTON ZA STABILNATA POLITIKA Potvrda za stabilnosta na ekonomskata politika stigna i od Va{ington, od vtoriot zamenik-izvr{en direktor na MMF, Naojuki [inohara, koj po odobruvaweto na novata kreditna linija za Makedonija izjavi deka zemjata ima solidni ekonomski performansi, vklu~uvaj}i nizok javen dolg i inflacija i fleksibilen bankarski sistem. Spored nego, Vladata sproveduva umerena fiskalna politika, a vo zemjata ima i fiksen devizen kurs. Vrz osnova na tie parametri, kako {to veli, perspektivite za zadr`uvawe na makroekonomskata stabilnost i vra}awe na posilniot ekonomski rast se dobri. Vo prvata godina }e bidat dostapni 400 milioni evra, so dopolnitelni 80 milioni evra vo vtorata godina. Toa e nov instrument, namenet, pred s$, za zemji so zdravi politiki, koi nemaat potreba od finansirawe, no se soo~uvaat so rizici {to bi mo`ele da dovedat do takva potreba.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,77%

3,68%

4,34%

5,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,4987

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,9941

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

73,5938

Швајцарија

франк

48,0009

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,6535

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,8398

61,6

46,5

73,2

48,3

Извор: НБРМ

Kamatata za prvite 400 milioni evra na godi{no nivo iznesuva okolu 1,3%, no dokolku vo vtorata godina se koristat pove} e pari nad toj iznos, kamatata mo`e da se zgolemi na 2,1% do 2,7%. Dokolku ne gi koristi parite, Vladata, sepak, ima obvrska da pla}a kamata od 0,3%.

POSTOJAN PRETSTAVNIK NA MMF VO MAKEDONIJA Novata kreditna linija od MMF e potvrda za zemjata deka vodi stabilna ekonomska politika, so nisko nivo na javen dolg i umerena inflacija i stabilen bankarski sektor. No, ovaa kreditna linija treba da se koristi samo kako garancija, odnosno rezervna varijanta dokolku vo idnina se pojavat negativni vlijanija vo ekonomijata. Vo odnos na na~inot na tro{ewe na parite, nema specifi~ni uslovi, tuku zaemot mo`e da se koristi za site nameni i potrebi na buxetot, soglasno ekonomskite politiki na Vladata.

Fokus

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

KRIZA NA POLITI^KATA SCENA VO EVROPA

LO[ITE MOM^IWA NA EU - SARKOZI,

BORO MIRÊSKI inansiskata kriza ne be{e edinstveniot faktor koj ja razdrma Evropa. Brojni politi~ki konflikti, liderski nesoglasuvawa, finansiski izmami, pa duri i seksualni zloupotrebi se samo del od skandalite vo koi uspeaja da se vpletkaat nekoi evropski lideri. Poradi nekontrolirano zadolùvawe i tro{ewe na buxetot, nekoi od niv gi donesoa dràvite na rabot na bankrot. Nekolku zemji, pak, se soo~uvaat so nevidena politi~ka kriza poradi maliot kapacitet i lo{ite potezi na svoite premieri ili pretsedateli. Ima i zemji koi ne se omileni vo Brisel zatoa {to nivnite voda~i se evroskeptici ili ne mnogu popularni vo Unijata. "Denes, Evropa se nao|a vo postkrizna sostojba, koja s$ u{te gi nema smireno strastite od turbulenciite na globalniot ekonomski i finansiski pazar vo izminative dve-tri godini. Mora da bidete vnimatelni za finansiskata kriza da ne se prelee i da predizvika nova socijalna kriza", predupredi Klaus [vab, direktor na Svetskiot ekonomski forum. Forumot im poso~i na evropskite lideri deka mora da se borat protiv op{testveniot haos, koj s$ pove}e }e se intenzivira vo 2011 godina. Dali tie imaat kapacitet i mo} za toa? Na Evropa & se slabost nekolku kriti~ni ~elnici. OPOZICIJATA GO NAREÊ VIKTOR ORBAN EVROPSKIOT HUGO ÂVEZ Ungarskiot premier Viktor Orban na "golema vrata" vleze vo

Finansiskata kriza ne be{e edinstveniot faktor koj ja razdrma Evropa. Brojni politi~ki konflikti, liderski nesoglasuvawa, finansiski izmami, pa duri i seksualni zloupotrebi se samo del od skandalite vo koi uspeaja da se vpletkaat nekoi evropski lideri. Poradi nekontrolirano zadolùvawe i tro{ewe na buxetot, nekoi od niv gi donesoa dràvite na rabot na bankrot. Nekolku zemji, pak, se soo~uvaat so nevidena politi~ka kriza poradi maliot kapacitet i lo{ite potezi na svoite premieri ili pretsedateli Evropskata unija (EU). Ungarskoto pretsedatelstvo so Sovetot na ministri vo EU go po~na so niza nesoglasuvawa, konflikti i protivewa, pred s$, poradi Zakonot za mediumi, koj EU go oceni za nedemokratski. Evropratenicite go iskaàa svojot revolt protiv ignorantskiot odnos na Orban i vo salata se pojavija so transparenti na koj pi{uva{e "cenzurirano," so zatvoreni usti, prekrieni so samolepliva lentaâ&#x20AC;?. Premierot uspea da ja pokaè politi~kata ideologija preku ovaa debata. Poradi Zakonot za mediumi, koj dozvoluva "balansirano emituvawe" na nacionalnite i evropskite vesti, bez precizno utvrdeni pravila i normi, Daniel Konbendit, lider na Partijata na zelenite i evropratenik, go poistoveti Orban so venecuelskiot pretsedatel. "Vie stanuvate evropskiot Hugo âvez. Gospodine Orban, vie ste nacionalist i populist, koj ne ja razbira strukturata i su{tinata na dene{niot demokratski sistem ", re~e Konbendit na sednicata vo Evropskiot parlament. Vo dlaboko podelenoto op{testvo vo Ungarija postojat tehnokrati koi go poddrùvaat Orban i akademskata fela, koja se somneva deka premierot sproveduva te{ka nacionalisti~ka politika, se veli vo analizata na EU Observer.

Za ova svedo~i i kontroverzniot tepih, koj na po~etokot od mesecot Orban go postavi vo zgradata na Evropskiot parlament, a koj ja pokaùva Habsbur{kata Imperija od 19 vek, koga delovi od Srbija, Romanija i Slova~ka bea sostaven del od Ungarija. Orban ja predvodi partijata Fidez, koja e edinstvenata porane{na komunisti~ka partija koja uspea da pobedi vo reformiranata i demokratska Ungarija. Partijata poseduva pove}e od dve tretini od parlamentarnoto mnozinstvo i nema dovolno silna opozicija. Politikata na Orban e klasi~en konzervativizam, koj stava akcent na familijata, crkvata i nacijata. Od druga strana, ja pottiknuva privatizacijata na ungarskata ekonomija i povikuva na zajaknuvawe na biznis-sektorot. SARKOZI E OPASEN ZA EVROPA?! Oslabenata pozicija na Francija na globalnata politi~ka scena e pove}e od o~igledna. Vo presret na pretsedatelstvoto na Francija so dràvite od G-8 i G-20, minatata nedela francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, pobara pomo{ od negoviot amerikanski kolega Barak Obama. Sarkozi, so zdruèni sili so SAD, }e se bori protiv svetskata ekonomska kriza. Tie gi dogovorija preventivnite merki so koi }e gi "olabavat" monetarnite stegi i }

e se obidat da ja stabiliziraat krizata vo evrozonata. No, dodeka Sarkozi se koncentrira na me|unarodnata uloga na Francija, dràvata i ponatamu go zgolemuva dolgot. Minatata godina, poradi masovnite protesti na studentite, sindikalcite i dràvnata administracija, rejtingot na Sarkozi padna na 24% od 37% za vreme na izborite. Se protestira{e protiv merkite za {tedewe, ekonomskite i zdravstvenite reformi, a najmnogu narod se sobra za da protestira protiv odlukata za zgolemuvawe na granicata za penzionirawe od 60 na 62 godini. "Vo 2010 godina za prvpat be{e dovedena vo pra{awe stabilnosta na evroto. Krajot na ovaa valuta bi zna~el i kraj na Evropa", re~e Sarkozi vo obra}aweto do nacijata za novogodi{nite praznici. Isto taka, so negovata stroga politika kon sredinata na 2010 godina protera nekolku iljadi Romi, so obrazloènie deka iseleni~kite kampovi na Romite se izvor na nelegalna prostitucija i trgovija so lu|e i vo nekolku navrati go istakna svojot prezir kon muslimanskoto naselenie vo Pariz. Vo presret na novite pretsedatelski izbori vo Francija, vo 2012 godina, za lo{oto menaxirawe na dràvata se izjasni i porane{niot premier, Dominik Dde Vilpen.

"Sarkozi e opasen za Francija i za Evropa. Poradi katastrofalnata politika na dràvata, go prekinav i moeto politi~ko partnerstvo so partijata na pretsedatelot. Ne se postignati nikakvi rezultati, a dràvata kontinuirano oslabnuva", re~e toj. Spored britanskiot vesnik "Independent", pretstojnoto pretsedatelstvo so G- dràvite e test za Francija, koja moè da dokaè deka s$ u{te e vode~ka sila vo Evropa ili, pak, }e potfrli i } e se zadovoli sekoga{ da ostane edno mesto zad najgolemiot rival, Germanija. BERLUSKONI - NAJGOLEMIOT QUBOVNIK NA POLITI^KATA SCENA Obvinuvaweto protiv italijanskiot premier Silvio Berluskoni za seksualna zloupotreba na maloletni~ka od Maroko, poznata na javnosta kako Rubi, e samo dopolnuvawe vo nizata obvinenija od koi premierot postojano se "vadi" na zakonot za imunitet na visoki dràvni pretstavnici. Minatiot ~etvrtok, sudskiot sovet uspea da ukine odredba od zakonot so koja celosniot imunitetot na dràvnite pretstavnici ne e pove}e primenliv. So izmenata, sekoj sudija ima pravo, zavisno od obvinenieto, da odlu~i dali obvinetiot }e bide osloboden so ovoj zakon ili ne. So

PROMENI VO NEKOLKU ZEMJI

IZBORNATA 2011 VO EVROPA ]E DONESE PRO BORO MIRÊSKI vaa godina moè da bide klu~na za politi~kite promeni vo Evropskata unija, kade {to nekolku dràvi }e se soo~at so politi~ki izbori. Portugalija e prva na listata, kade {to slednata nedela }e se odràt pretsedatelski izbori. Ispituvaweto na javnoto mislewe pokaà deka vo Portugalija najverojatno }e nema golemi promeni vo vlasta. Aktuelniot pretsedatel, Anibal Kavako Silva, }e go pobedi najgolemiot rival, Manuel Alegre, i drugite {est kandidati. Spored anketata, Kavako Silva ima poddr{ka od 61,5% od glasa~ite,

Pretsedatelski i parlamentarni izbori godinava se zakaàni vo nekolku dràvi vo Evropa. Edinstveno portugalskiot pretsedatel ima {ansi da ja zadrì funkcijata, a se o~ekuva promena na vlasta vo Irska a Alegre samo od 15%. Alegre e poddràn od partijata na portugalskiot premier, Hose Sokrates, a Silva od socijaldemokratite, koja e najgolema opoziciska partija vo Parlamentot. "Postoi minimalna {ansa rezultatite od na{ata anketa da se pogre{ni. Marginalnata gre{ka so koja ja rabotevme anketata e 3,4%. Mislime deka Portugalija treba da se podgotvi za u{te mandat na sega{niot pretsedatel", potenciraa od istraùva~kata agencija.

I vo Germanija ovaa godina } e pomine vo znakot na izborite. Izborite vo sedum regioni mo`e da bidat ko{mar za kancelarkata Angela Merkel i za nejziniot koalicionen partner. Iako Merkel ne u~estvuva direktno na izborite, nejzinata Hristijansko-demokratska partija }e treba da se poka`e na pretstojnite izbori. Spored poslednoto ispituvawe na javnoto mislewe, na kancelarkata & se namali rejtingot na 37%. Spored anketata sprovedena vo

Berlin, najgolemata trka }e se slu~uva me|u Klaus Voverajt od socijaldemokratite i Renata Kunast od Partijata na zelenite. Germanskiot vesnik "[pigel" prognozira deka postoi ogromna {ansa demokratite da ja izgubat doverbata na gra|anite, {to mo`e da ja dovede vo pra{awe i borbata za tretiot mandat na Merkel vo 2013 godina. I pokraj brojnite problemi so finansiskata kriza i dr`avniot dolg vo Irska, se glasa{e doverba na

premierot Brajan Kouen, koja toj ja preìvea. Vo oktomvri godinava vo Irska }e se odràt pretsedatelski izbori, koi se pove}e od ceremonijalen karakter. Sarkozi, pak, }e se soo~i so izbori vo 2012 godina. Spored anketite na francuskite agencii, najgolem rival na Sarkozi }e mu bide porane{niot minister za finansii i sega{en pretsedatel na MMF, Dominik [tros-Kan. Dokolku se odràt pretsedatelskite izbori denes, [tros-Kan }e go pobedi Sarkozi so

no.

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI

BERLUSKONI I ORBAN

HOMOSEKSUALNOSTA NA XON BRAUN GO ^INE[E BP 23 MILIONI EVRA vo 2007 godina ja napu{ti funkci Braun jata izvr{en direktor vo Briti{ petroleum, bidej}i be{e nemo}en da gi spre~i britanskite mediumi koi objavuvaa detali od negovata homoseksualna qubovna vrska so Kana|anecot, Xef [evalie

Vaka evropratenicite go iska`aa svojot revolt protiv nedemokratskiot zakon za mediumi vo Ungarija

BRAJAN KOUEN OSTANA DA JA "UNI[TI" IRSKA Irskiot premier Brajan Kouen minatata nedela oficijalno objavi deka nema da se povle~e od funkcijata, i pokraj ogromnite kritiki za upravuvaweto na dràvata, koja se soo~i so rekorden deficit od 32% od bruto-doma{niot proizvod, {to ne se slu~ilo u{te od Vtorata svetska vojna. Vakvata odluka Kouen ja donese po sedumdnevno razgleduvawe na kandidatite od negovata partija, Fiana Feil. Zaedno so upravniot odbor na partijata, zaklu~ija deka ne postoi podostoen pretstavnik od sega{niot premier, koj, veruvale ili ne, vo utrinska radioemisija pristigna pijan, direktno od irskite diskoteki. So ova i ponatamu ostana dilemata dali negovata vlada }e uspee da go preìvee te{kiot period. "Kolku podolgo ostane Kouen na vlast, tolku } e bide pogolema {tetata vrz na{ata ekonomija i me|unarodnata reputacija. Kouen treba vo najbrz rok da si podnese ostavka", komentira{e Xeri Adams, lider na irskata nacionalna partija [in Fein. vakvata postapka, sudskata vlast mu stavi kraj na "besneeweto" na premierot, koj dosega uspea da se izvle~e od brojni obvinenija za seksualni zloupotrebi, mito i korupcija, finansiski izmami, zloupotreba na javnata funkcija, koncentracija na mo}, koi Berluskoni gi napravi vo tekot na negovoto 16-godi{no vladeewe (so prekini). Iako Berluskoni s$ u{te e omilen kaj del od italijanskata javnost, analizite na krajot od 2010 godina pokaàa opa|awe na negoviot rejting. Pod postojan pritisok, minatiot mesec Berluskoni po tret pat odvaj uspea da ja dobie doverbata na Vladata. Italijanskata Vlada se soo~uva so ogromni problemi. Premierot ne uspea da gi sprovede neophodnite reformi na izborniot zakon, zdravstveniot sistem, penziite, a zaglavi i vo implementiraweto na merkite za {tedewe i buxetskite kratewa, {to rezultira{e

so otpu{tawe na okolu 10% od dràvnata administracija. Posleden primer za socijalni nemiri bea protestite vo italijanskata fabrika vo Fiat. Kompaniite se àlat na visokite danoci, a rabotnicite na namaluvaweto na platite i otkazite. Italija uspea da go stigne dràvniot dolg na Portugalija, Irska i Grcija i vo noemvri dolè{e 1,89 iljadi milijardi evra. Nasproti toa, premierot ne se otkaà od uìvaweto vo privatniot ìvot. Na vakvoto negovo odnesuvawe reagira{e i Brisel, koj povika na poume{no menaxirawe so dràvniot dolg, dopolnuvawe na deviznite rezervi preku emisija na novi obvrznici, so cel da se spre~i bankrot ili nadvore{no finansirawe na Italija od krizniot fond na Evropskata unija, "teòk" 750 milijardi evra. Poradi toa, golem del od analiti~arite predviduvaat deka Berluskoni nema da ja zadrì

funkcijata do 2013 godina, koga mu zavr{uva mandatot, pa duri i ovaa godina, mo`e da se soo~i so predvremeni izbori. â&#x20AC;&#x153;Dokolku ostane na vlast, sproveduvaweto na politikite na premierot & se zakanuva na Evropa. Negovite politiki se premnogu {tetni - od proteruvawe na Romite od Italija, sklu~uvawe dogovori so libiskiot pretsedatel, Muamer al Gadafi, stopirawe na imigracioniot bran, pa s$ do bliskata sorabotka so ruskiot premier, Vladimir Putinâ&#x20AC;?, istaknuvaat od Bi-Bi-Si. Vo sekoj slu~aj, Berluskoni i ponatamu e dvigatel na italijanskoto op{testvo. Nema problemi za negovata kompanija Fininvest, pod koja pripa|aat trite najgolemi televizii, izdava~kata ku}a Mondadori, eden dneven vesnik, fudbalskiot klub Milan i nekolku drugi kompanii od grade`nata industrija. Amerikanskiot magazin "Forbs" go proceni negovoto bogatstvo na devet milijardi dolari.

OMENI?! ogromna prednost. Toj }e bide prv ~ovek na Me|unarodniot monetaren fond do noemvri 2012 godina. Interesno e {to Sarkozi ima interes kaj [tros-Kan. Toj saka vo 2011 godina da go dobliì MMF do inicijativite na francuskoto pretsedatelstvo so dràvite od G-8 i G-20. Toa zna~i deka dvajcata francuski lideri }e imaat postojani sredbi, {to moè da pridonese liderot na MMF da se povle~e od politi~kata scena i da ostane vo Fondot. Spored ispituvaweto na javnoto mislewe od IFOP, na po~etokot od januari rejtingot na Sarkozi opadna na 34% od dekemvriskite 36%. Od agencijata istaknuvaat deka iako rejtingot na pretsedatelot pa|a, toj s$ u{te e za eden procenten poen

povisok od rekordot koj go dostigna minatiot april. Od IFOP gi istaknaa i podatocite deka od vkupno 1.060 ispitanici, 61% negativno se izjasnile za opoziciskata partija. Osven [tros-Kan, vo pretsedatelskata trka }e se vklu~i i desnoorientiranata politi~ka partija

Nacionalen front, na ~elo so Marina le Pen. Na minatotonedelnoto partisko glasawe Marina le Pen go prezede liderskoto mesto od sopstveniot tatko, @an-Mari le Pen, koj va`e{e za eden od najkontroverznite politi~ari vo Francija.

a razlika od pretposledniot direktor na Briti{ petroleum (BP), Toni Hejvard, koj be{e smenet od funkcijata poradi skandalot so istekuvaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv i ogromnite zagubi naneseni na kompanijata i lu|eto, negoviot prethodnik, Xon Braun, be{e otstranet od mestoto izvr{en direktor poradi negovata seksualna orientacija. Braun, koj vaè{e za eden od najvlijatelnite britanski biznismeni, vo 2007 godina svoevolno ja napu{ti funkcijata izvr{en direktor vo britanskata naftena kompanija BP, bidej}i ne moè{e da se spravi so britanskite mediumi koi objavuvaa detali od negovata homoseksualna qubovna vrska so Kana|anecot, Xef [evalie. Seto toa se slu~uva{e samo tri meseci pred da zavr{i mandatot na Braun. Qubovniot ìvot na Braun ja ~ine{e kompanijata 23 milioni evra, pari isplateni za otpremnina. êtirigodi{nata vrska me|u Braun i [evalie zavr{i pri krajot na 2006 godina, no na po~etokot na 2007 godina [evilie zbesnal poradi prekinot na vrskata so Braun i gi objavil detalite za nivnata vrska vo tabloidot The Mail on Sunday. Namesto da dade izjava za slu~uvawata, Braun vozvrati so àlba do Sudskiot komitet na Sovetot na lordovi, vo koja navel deka tabloidot nema pravo da objavuva detali za negoviot li~en ìvot i da ja doveduva vo pra{awe negovata doverba vo javnosta. Vo àlbata Braun navel deka se prekr{ilo pravoto na privatnost, pravoto na privaten ìvot i slobodata na izrazuvawe, koi se osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. "Vo poslednite 40 godini od mojata kariera vo BP, sekoga{ go odvojuvav privatniot od biznis-ìvotot. Mojata seksualna orientacija e moja li~na rabota i treba{e da ostane vo tajnost", izjavi Xon Braun na soslu{uvaweto vo sudnicata vo London. Bidej}i istragata ne dokaà nikakvi finansiski malverzacii, Sudskiot komitet go obvini Braun samo za la`no svedo~ewe za toa kako go zapoznal porane{niot de~ko [evalie. Braun tvrdel deka tie se zapoznale vo londonskiot park Batersi, kade {to Braun xogiral sekoe utro. No, britanskiot vesnik "Gardijan" potvrdi deka, vsu{nost, nivnata vrska bila rezultat na posreduvawe na agencijata za pridru`ba, Suited and Booted, koja imala golem broj ~lenovi homoseksualci, me|u koi i Braun i [evalie. Poradi prekr{uvawe na "~esnosta" na institucijata, Braun zaraboti uslovna kazna od dve nedeli. Vo periodot na sudskata razvrska, [evalie tvrdel deka za vreme na nivnata vrska direktorot na BP mu prenesuval delovni tajni za biznis-postapkite i metodite na raboteweto na nafteniot gigant, iako toa bilo strogo zabraneto so Statutot na BP. Sudot go odbil vakvoto tvrdewe na [evalie kako neosnovano. Kako neosnovano Su-

dot go kvalifikuva i tvrdeweto na [evalie deka site patuvawa, skapi ru~eci, letawe so privatniot avion na Braun, prestojuvaweto vo luksuzni hoteli {irum svetot i podaruvaweto skapa garderoba, direktorot Braun go pla}al od profitot na kompanijata. "Ovie obvinuvawa se celosno nevistiniti. Kategori~no odbivam deka vo moeto rabotewe sum izvr{il kakvo bilo prestapuvawe na moite dol`nosti vo kompanijata", re~e Braun po serijata obvinuvawa od negoviot porane{en de~ko. Od BP objasnuvaa deka po izvr{enata revizija na nekolkudeceniskata rabota na Braun, ne na{le nitu edna gre{ka, malverzacija ili nelegalna transakcija. Naprotiv, zaminuvaweto na Braun od Briti{ petroleum go objasnija kako ogromna zaguba za kompanijata. "Upravniot odbor na BP ja prifati otstavkata na Xon Braun so ogromna doza na àlewe. Za direktor kako nego, ~ii pridonesi za kompanijata bea ogromni, a koj be{e primoran da ja napu{ti funkcijata poradi skandalot vo privatniot ìvot koj mu gi naru{i ugledot i ~esta, BP moè samo da kaè deka ova }e pretstavuva ogromna zaguba za kompanijata vo vreme na finansiska, no i eti~ka kriza", izjavi Piter Saterlend, eden od ~elnicite na BP. Upravniot odbor na kompanijata istakna deka povlekuvaweto na Braun od funkcijata BP }e go ~ini 3,5 milioni funti, koi kompanijata treba da mu gi isplati kako bonus. Kompanijata }e se soo~ela i so pad na profitot za 12 milioni funti, poradi otsustvoto na Braun od procesot na implementacija na biznis-planot na BP za 20072009 godina. Objavuvaweto na skandalot uspea da ja namali vrednosta na akciite na BP za 0,4%, no, na kratok rok. Za vreme na 40-godi{noto rabotewe vo kompanijata, od koi 12 godini na ~elnata pozicija, Braun ja pretvori Briti{ Petroleum vo vode~ka naftena kompanija vo Velika Britanija. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

AMERIKANSKOTO FINANSISKO PATEWE NEMA BRZO DA IS^EZNE

Iako

kone~no prestanavme da kopame, i ponatamu sme blisku do dnoto na mnogu dlaboka dupka. Zo{to sakam da go naglasam toa? Bidej}i zabeleàv deka mnogu lu|e preterano reagiraat na najnovite dobri ekonomski vesti. Osobeno me zagriùva rizikot od optimizam, koj se poni{tuva sam od sebe – odnosno, se griàm deka vlasta koga }e vidi samo nekolku povolni ekonomski pokazateli }e odlu~i deka ve}e ne treba da promoviraat zakrepnuvawe i, spored toa, }e prezemat ~ekori koi }e n$ odvedat pravo do dnoto barawa za nadomest na nevrabotenite, ukaùvaat na toa deka na periodot na golemo {tedewe kone~no mu doa|a krajot. S$ {to ni treba za skromno ekonomsko zakrepnuvawe e da prestane da pa|a izgradbata i da prestane da raste {tedeweto, a izgleda deka tokmu toa i se slu~uva. Ekonomskite prognozeri ve}e definiraa svoi predviduvawa: rastot od duri 4% ovaa godina izgleda vozmoèn. Ura! No, na amerikanskite semejstva va`ni im se rabotnite mesta, a ne brojkite vrzani za BDP. A koga }e trgnete od stapkata na nevrabotenost od re~isi 10%, aritmetikata na novite rabotni mesta e zastra{uva~ka. Prvo, mora da rasteme okolu 2,5% godi{no za da moème da go stigneme rastot na produktivnosta i brojot na ìteli so koi }e go zapreme rastot na nevrabotenosta. Tokmu zatoa, izminatata godina i

ko postoi edinstven mudar ekonomski sovet, koj se nadevam deka ovaa godina }e go sfatat lu|eto, toa e sledniot: iako kone~no prestanavme da kopame, i ponatamu sme blisku do dnoto na mnogu dlaboka dupka. Zo{to sakam da go naglasam toa? Bidej}i zabeleàv deka mnogu lu|e preterano reagiraat na najnovite dobri ekonomski vesti. Osobeno me zagriùva rizikot od optimizam, koj se poni{tuva sam od sebe – odnosno, se griàm deka vlasta koga }e vidi samo nekolku povolni ekonomski pokazateli, }e odlu~i deka ve}e ne treba da promoviraat zakrepnuvawe i, spored toa, }e prezemat ~ekori koi }e n$ odvedat direktno do dnoto. [to se odnesuva do dobrite vesti: razni ekonomski pokazateli, od relativno dobrata prazni~na proda`ba, do novite

pol ima{e zakrepnuvawe, no li~e{e na recesija: BDP raste{e, no ne dovolno brzo za da se namali nevrabotenosta. Stapkata na rast od 2,5% so tek na vreme }e ja namali nevrabotenosta. No, blagosostojbata nema da bide identi~na na rastot: poradi mnogu pri~ini, istoriski godi{no se zemaat okolu dve dopolnitelni procentualni poeni na rast za eden bod namaluvawe na stapkata na nevrabotenost. Pa, sega, vie smetajte. Da pretpostavime deka ekonomijata na SAD od ovaa godina natamu }e raste za 4% godi{no. Pove}e lu|e bi go smetale ova za sjaen rezultat, no toa e sigurno pogolem rast od toa {to se predviduva so koja bilo prognoza koja sum ja videl. No, spored procenkite, duri i so tolkav rast, do krajot na godinata stapkata na nevrabotenost }e iznesuva 9%, a na krajot od 2012 godina u{te O

}e bide pogolema od 8%. Nema da postigneme ni{to sli~no {to }e li~i na celosna vrabotenost do samiot kraj na prviot pretsedatelski mandat na Sara Palin. Seriozno, slednive nekolku godini, duri i so zna~itelno dobar rast, ni se gotvi stapka na nevrabotenost koja ne tolku odamna ja smetavme za katastrofalna bidej}i toa i e. A presmetkata pokaùva deka pateweto }e prodolì dodeka ni gledaat o~ite. Spored toa, {to moème da napravime za da go zabrzame ovoj proces na zazdravuvawe? Racionalniot politi~ki sistem ve} e odamna bi ja sozdal verzijata - uprava za razvoj na vrabotuvaweto vo 21 vek, a taa bi gi vrabotuvala nevrabotenite i bi ja popravala i podobruvala na{ata izlitena infrastruktura. Me|utoa, vo politi~kiot sistem {to go imame izbrano senatorkaK

ta Keli Ajot na nedelnoto obra}awe za Nova godina izjavi: “Prva rabota ni e da go zapreme gubeweto pari vo Va{ington”. Realno, najdobrite nade`ni izgledi za fiskalnata politika se deka Va{ington nema aktivno da go sabotira napredokot. Osobeno }e treba da vnimavame na “martovskata Ida”: dotoga{ sojuznata vlada }e ja dostigne krajnata granica na dolgovi, pa republikancite }e se obidat da go primoraat pretsedatelot Obama na {tetni ekonomski kratewa. Zatoa me zagri`uva monetarnata politika. Pred dva meseca Federalnite rezervi najavija nov plan za promovirawe na rastot na novi rabotni mesta so kupuvawe dolgoro~ni obvrznici: a vo toj moment mnogu nabquduva~i veruvaa deka po~etnoto kupuvawe od 600 milijardi I

POL KRUGMAN, nobelovec

dolari e samo po~etok na prikaznata. No, sega izgleda kako kraj. Delumno, republikancite se obiduvaat da gi nateraat Federalnite rezervi da se povle~at, no i poradi toa {to kratkiot period na malku podobri ekonomski vesti dava izvinuvawe za neprezemaweto kakvi bilo merki. Duri postoi i golema {ansa FED na krajot od godinata da ja zgolemi kamatnata stapka – ili barem taka misli pazarot. Takviot ~ekor so visokata stapka na nevrabotenost i minimalnata inflacija bi bil ~ista ludost, no toa ne zna~i deka nema da se slu~i. Da se vratam na po~etnata misla: kakvi i da bidat najnovite ekonomski vesti, i ponatamu sme blisku do dnoto na ekonomskata dupka. Mo`eme samo da se nadevame deka toa go sfa}a i vlasta. O

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

KONFERENCIJA NA "EUROMANI" VO VIENA

REFORMITE ]E GO SPASAT REGIONOT

Biznis-klimata vo regionot nema da se podobri ako ne padnat ekonomskite barieri, a najgolem predizvik godinava }e bide finansiraweto na deficitot, ocenija u~esnicite na forumot VESNA KOSTOVSKA

HRVATSKA SI OTVORA PAT KON PAZARITE NA ISLAMSKITE ZEMJI

v.kostovska@kapital.com.mk

inansiskoto zazdravuvawe na zemjite od Jugoisto~na Evropa, pred s$, }e zavisi od toa kolku dràvite }e gi sproveduvaat donesenite reformi. Ova e eden od zaklu~ocite na raspravata koja se vode{e za vlijanieto na krizata vo regionot, organizirana od ugledniot biznis-magazin “Euromani” vo Viena. Edno od klu~nite pra{awa be{e kolku regionot zakrepnuva od krizata, no i kolku fiskalnata kriza vo evrozonata im na{teti na zemjite koi te`neat da vlezat vo evrozonata. Crnogorskiot minister za finansii, Milorad Katni}, oceni deka prodolùvaweto na strukturnite reformi e eden od glavnite preduslovi za idniot dinami~en ekonomski razvoj. Biznis-klimata nema da se podobri ako potfrlat planiranite investicii vo infrastrukturata i ako ne se namalat biznisbarierite koi naj~esto gi odvra}aat investitorite, oceni Katni}. Srpskiot dràven sekretar, Neboj{a ]iri}, se poàli na lo{iot soodnos na uvozot

Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) i ABC Internacionalna banka (ABCIB) za vreme na konferencijata na “Euromani” potpi{aa dogovor za delovna sorabotka, ~ija glavna cel e da ja zgolemi ekonomskata sorabotka me|u Hrvatska i islamskite zemji. So dogovorot se ureduvaat na~inite i mo`nosta za kofinansirawe i zaedni~ko finansirawe na izvoznite proekti. Se predlaga da se razmenuvaat znaewa i iskustva preku organizirani me|unarodni poseti, seminari, rabotilnici i drugi nastani. ABC Internacionalna banka & pripa|a na arapskata bankarska grupa poznata pod nazivot ABC, a osnovana e vo 1980 godina.

i izvozot, visokata nevrabotenost, kako i problemot koj go ima Srbija so kursot i inflacijata. Toj ne go sokri zadovolstvoto od fiskalnata disciplina i nivoto na direktni stranski investicii vo negovata zemja. Dr`avniot sekretar na hrvatskoto Ministerstvo za finansii, Zdravko Mari}, istakna deka Hrvatska izminatata godina storila s$ C

za ja so~uva finansiskata stabilnost. “Vladata vovede seopfatna programa za ekonomsko zazdravuvawe. Imame mnogu ambiciozen plan, koj po~nuva so javniot sektor i negovata reforma vo nasoka na efikasnost i za{teda”, izjavi Mari}. Radovan Jela{i}, porane{en guverner na Narodnata banka na Srbija, sega sovetnik O

na Unikredit za Sredna i Isto~na Evropa, izjavi deka zemjite od regionot }e se soo~uvaat so nedostig od raspolo`liv kapital na pazarot. “Moè da kaàm deka koga e vo pra{awe regionot, mnogumina se nadevaat deka starite dobri vremiwa }e se vratat i deka }e ima mnogu stranski kapital. No, toa, za àl, najverojatno nema da

se slu~i”, izjavi Jela{i} na me|unarodnata konferencija na “Euromani”. Porane{niot guverner na NBS tvrdi deka pogolemiot del od stranskite investitori vo sega{nata situacija prvo ~ekaat da vidat kakov model na ekonomski rast }e primenat odredeni dr`avi. “Tie prvo sakaat da vidat {to }e prezemat dr`avite, a potoa da odlu~at kolku }e investiraat. No, jasno e deka }e ima pomalku investicii”, istakna Jela{i}. Toj naglasi deka finansiraweto na deficitot }e bide eden od pogolemite predizvici na vladite vo regionot. Konferencijata na "Eu-

romani" sekoja godina se odrùva vo avstriskata prestolnina i toa e eden od najva`nite investiciski slu~uvawa, vo regionot na Sredna i Isto~na Evropa, pove}e od edna decenija. Na ovoj ekonomski forum, visoki dràvni funkcioneri, pretstavnici na monetarnata vlast i finansiski institucii razgovaraat za toa {to s$ moè da se prezeme za da se izborat so krizata zemjite od Sredna i Isto~na Evropa, vo situacija koga site centralni banki vo regionot prezemaat aktivnosti za podobruvawe na likvidnosta i zacvrstuvawe na bankarskiot sektor.

GLIGOROV: NEDOSTIGOT OD KREDITI NAJGOLEM PROBLEM ZA CRNOGORSKATA EKONOMIJA

edostigot od krediti za ekonomijata e seriozen problem koj }e potrae, osobeno zatoa {to i finansiskoto zazdravuvawe na crnogorskite pretprijatija se odviva bavno. Toa e dopolnitelna pri~ina deka na Crna Gora & se potrebni direktni stranski investicii, so cel da se obezbedi ekonomski rast, izjavi ekspertot na Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii, Vladimir Gligorov. Gligorov oceni deka namalenata kreditna aktivnost na bankite e

najgolemiot problem so koj mo`e da se soo~i crnogorskata ekonomija ovaa godina. Spored oficijalni podatoci, me|usebnite dolgovi na crnogorskite pretprijatija porasnale na 253 milioni evra, dodeka zagubata na bankarskiot sektor na krajot na izminatata godina iznesuvala 92 milioni evra.

TURCIJA ]E JA PRIVATIZIRA NAJGOLEMATA ELEKTRI^NA CENTRALA enderot za turskata najgolema elektri~na centrala, Hamitabat (HEA[), }e se odrì za nekolku dena, izjavi zamenik-pretsedatelot na Administracijata za privatizacija, Ahmet Aksu. Aksu zabeleà deka fokusot na dràvata vo privatizacijata e naso~en kon proda`ba na elektri~nite centrali, u{te otkako javnite mreì za distribucija na elektri~na energija – osven edna – bea privatizirani izminatata godina za 5,8 milijardi evra.

Toj soop{ti deka ~etirite najgolemi termoelektrani - HEA[, Soma A-B, ^an i Sejitomer - }e bidat posebno privatizirani, dodeka ostanatite centrali }e bidat privatizirani vo devet grupi. Soma A-B, locirana vo zapadnata oblast Manisa, ima kapacitet od 1,034 megavati, dodeka kapacitetot na ^an e 320 megavati, a na Sejitomer – 600 megavati. Vkupniot kapacitet na site centrali koi se planira da bidat prodadeni iznesuva re~isi 16.000 megavati.

MMF PRIZNA NEUSPEH VO ROMANIJA e|unarodniot monetaren fond (MMF) go prizna neuspehot na programata {to ja finansira{e vo Romanija i izrazi razo~aruvawe {to romanskata ekonomija ne zazdravila. [efot na misijata vo Bukure{t, Xefri Frenks, veli deka e “golemo razo~aruvawe {to ekonomijata ne se razvila dosega, koga se pribli`uva krajot na dogovorot za zaem. Reformite mo`ea pobrzo da napreduvaat”, re~e toj, no dodade deka i pokraj toa se napraveni va`ni korekcii, sprovedeni se ispravni merki, kako i toa deka Romanija trgnala po

patot na fiskalna disciplina. Analiti~arite ocenuvaat deka ova e prv pat visok funkcioner na MMF da go priznae neuspehot na proektot za izlez na Romanija od krizata. I pokraj neuspehot, MMF e raspolo`en da pregovara so Romanija za dogovor za nov stend-baj aran`man, vo ~ii ramki se dava zaem samo vo slu~aj na potreba, {to bi mu obezbedilo kredibilitet na Bukure{t na nadvore{niot pazar. MMF i romanskata Vlada za ovaa godina prognoziraat rast na BDP za 1,5%, dodeka vo 2010 godina be{e zabele`an ekonomski pad od 2%.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Sekoja godina postignuvame rekord vo izvozot, i vo odnos na vrednosta i vo odnos na suficitot vo razmenata so stranstvo, izjavi vo intervjuto za srpskiot vesnik “Danas” ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Srbija, Sa{a Dragin

SA[A DRAGIN MINISTER ZA ZEMJODELSTVO NA SRBIJA

SE DELAT SUBVENCII PO HEKTAR ZA PARITE DA ZAVR[AT KAJ ZEMJODELCITE Dali vo 2011 godina }e ima promeni vo agrarnata politika? Cenite na zemjodelskite proizvodi se visoki i zatoa fokusot, pred s$, }e bide na pomo{ na sto~arskite proizvoditeli, no nema da gi namaluvame subvenciite vo nitu eden sektor. ]e gi zgolemime subvenciite za mle~no govedarstvo, koe poradi s$ {to se

slu~uva{e minatata godina dolgo vreme trpe{e {teta i mislam deka k e fer dr`avata finansiski da im pomogne na tie lu|e. Osobeno va`no za nas e da go unapredime organskoto zemjodelstvo i vrz osnova na Zakonot za organsko proizvodstvo da po~ne nivno subvencionirawe. Va{ite kriti~ari velat deka sis-

temot za subvencionirawe e lo{, odnosno ne go pottiknuva zemjodelecot da go zgolemi prinosot zatoa {to mu se obezbeduva subvencija po hektar. Kako go komentirate toa? Toa ne e vistina. Sekoj koj se razbira vo davawe subvencii }e vidi deka ovoj sistem funkcionira na na~in da gi pottiknuva pred s$ subvenciite na visokoisplatlivite kulturi i na intenzivnoto zemjodelsko proizvodstvo, koe nosi visok prinos. Za da dobiete pari od dràvata, mora da dokaète deka na nivata ste zaseale visokokvalitetno i visokoproduktivno seme, a ne seme od tavan. Mora da pokaète deka ste potro{ile odredena koli~ina |ubrivo. Vo izminatite dve godini e zgolemena potro{uva~kata na mineralno |ubrivo za duri 30%, dodeka vo ostanatite zemji vo okolinata e namalena za 20%. Kaj site zemjodelski kulturi imame zgolemeno proizvodstvo i pokraj lo{ite vremenski uslovi. Imame rekordno proizvodstvo na soja i p~enka, a isklu~itelno dobri prinosi na son~ogled i p~enica. Tie, takanare~eni kriti~ari se istite onie {to sakaat povtorno da se vovedat premii za p~enica po kilogram. Tuka zemjodelecot najmnogu gubi, a najmnogu dobivaat melni~arite. Se znae kolkava }e bide premijata i melni~arite vo istiot moment za tolku ja namaluvaat cenata na p~enicata, pa namesto vo xebot na zemjodelecot, tie pari zavr{uvaat vo xebot na melni~arot. Zarem toa ne se slu~uva sega so mlekoto? Apsolutno se soglasuvam i zatoa se fokusiravme na subvencionirawe

BUGARSKATA EKONOMIJA ]E SE REKLAMIRA ZA 216 MILIONI EVRA gencijata za marketin{ki istraùvawa Pragmatika }e napravi strategija za reklamirawe i promovirawe na Bugarija kako soodvetna zemja za stranski investicii, spored informaciite na oficijalniot vesnik na Evropskata unija. Vrednosta na dogovorot sklu~en so bugarskata Agencija za investicii iznesuva pove}e od 216 milioni evra, a parite se na proektot za operativnata programa “Konkurentnost”, za podobruvawe na imixot na dràvata pred stranskite investitori. Marketing-strategijata }e se vodi tri godini, a na po~etokot na 2012 i 2013 godina }e se aùrira vrz osnova na istraùvawata za promenite na stavo-

vite na stranskite investitori. Poslednite podatoci poka`uvaat deka do krajot na noemvri 2010 godina vo Bugarija vlegle edvaj 895 milioni evra stranski investicii ili tri pati pomalku otkolku istiot period vo 2009 godina.

OTKRIENA TAJNA SOBA VO KU]ATA NA SANADER o ku}ata na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader, policijata i istra`itelite na Agencijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) vo poslednite denovi od dekemvri minatata godina otkrile skriena prostorija. Vo ovaa prostorija Sanader i ~lenovite na semejstvoto dr`ele okolu 30 sliki, skulpturi i razli~na dokumentacija. Malata prostorija vo podrumskiot del vo ku}ata vo Zagreb bila ve{to prikriena so pregrada od panel, a za da se vleze vo nea trebalo da se pritisne panelskata plo~a

na to~no opredeleno mesto. S$ bilo tolku dobro prikrieno {to sobata ne bila otkriena pri prviot pretres na policijata, kako i pri zaplenuvaweto na umetni~kite dela, a negovata sopruga Mirjana i }erkata Bruna na istraìtelite im go premol~ile nejzinoto postoewe. Tajnata soba na istraìtelite slu~ajno im ja otkril porane{en telohranitel na Ivo Sanader, pi{uva "Nacional“. Sudot vo Linc v~era ja odbi àlbata na Sanader za ekstradiciski zatvor poradi somnenie deka moè da izbega.

CRNOGORSKIOT PREMIER IMA PLATA OD 1.850 EVRA a sajtot na Komisijata za sudir na interesi se objaveni imotnite karti~ki na site novi i porane{ni funkcioneri na Vladata na Crna Gora. Noviot premier, Igor Luk{i}, }e ima plata okolu 1.850 evra, {to e re~isi dvojno pove}e od toa {to go dobiva{e kako potpretsedatel na Vladata. Ako prodol`i da raboti s$ {to rabotel minatata godina, vkupnite prihodi }e mu bidat okolu 2.800 evra mese~no. Platata na porane{niot premier Milo \ukanovi} be{e 1.256 evra. Vo imotnata karti~ka {to ja predade pred da stapi na novata funkcija, pi{uva deka mese~nata zarabotka mu

bila 960 evra, so bonus od 900 evra, na koj ima pravo vo soglasnost so odlukata na Vladata. Vo tekot na 2010 godina, kako {to pi{uva, od privremenite rabotni grupi i tela, a vo sklad so odlukite na izvr{nata vlast, imal prihod od vkupno 5.000 evra. Za{tedata na Luk{i} vo Crnogorskata komercijalna banka od minatogodi{ni 13.800 porasnala na 15.000 evra. Vo istata banka ima kredit od 30.000 evra, a vo druga banka ima kredit od 10.000 evra. Luk{i} soop{ti deka stanot od 104 kvadrati }e go zameni za stan od 120 kvadrati, koj e vo izgradba.

na mle~noto govedarstvo, odnosno zna~ajno da go zgolemime davaweto subvencii po grlo. Minatata godina iznosot od 23,89 evra po grlo go zgolemivme na 119,45 evra, a pravime napori ovaa godina da dademe u{te pove}e. Koga tvrdite deka e zgolemen izvozot, kriti~arite Vi vra}aat so podatokot deka izvozot presmetan po hektar, vsu{nost, e zna~itelno pomal od toj vo zemjite od regionot. Kako go komentirate toa? Toa ne e vistina. Poglednete kolkav e izvozniot deficit na Makedonija, Hrvatska i ostanatite zemji. Postoi oficijalna statistika za prinosot. Toa {to nekoj ima interes da laè vo mediumite e negova rabota. Ne sakam da vleguvam vo debata za ne{to {to ne e vistina. Dali treba da stravuvame za cenata na hranata vo 2011 godina? Za nas glavna cel e zemjodelcite da moàt da zarabotat. Ogromen problem e {to tie {to ne pominale nitu eden ~as na niva ili vo {tala zarabotuvaat mnogu pove}e od zemjodelcite. [to se odnesuva do prometot na proizvodi, za àl, Ministerstvoto tuka nema nikakva nadle`nost. Ednakvo e va`no dràvata da ima dovolno hrana po stabilni ceni. Zatoa napravivme nacrt-zakon za intervenirawe na pazarot na zemjodelsko–prehranbeni proizvodi. Zo{to so toj zakon dràvata se turka vo biznis koga toa sekoga{ se pokaàlo kako lo{ poteg? Zatoa {to sekoja evropska zemja ima takva agencija. No, nie vo ekonomijata ne se M

odnesuvame kako Evropejci. Sami govorevte deka vo proizvodstvoto i prerabotkata postojat monopoli i tajkuni. [to ni e garancija vo toj zakon deka nema da se igra vo nivna korist? Nitu edno obvinenie protiv Ministerstvoto ne bilo deka rabotime za tajkuni, no ima mnogu mediumski obvinuvawa koi nemaat vrska so ìvotot, a koi se plasirani od tajkunite za da mu na{tetat na ugledot na Ministerstvoto. So svojata dosega{na rabota dokaàvme deka ne rabotime na raka na tajkunite. Dali za Vas e zavr{ena borbata protiv monopolite? [to se odnesuva do mene, ne e. Mojata politika e mnogu jasna. Sekoga{ koga postoe{e problem me|u zemjodelecot i monopolistite, nie se nao|avme me|u niv i go primavme udarot. Kako go komentirate podatokot deka se spomnuvate kako glaven kandidat da ostanete bez funkcija pri rekonstrukcijata na Vladata? Vo red e, dokolku nekoj smeta deka ne si ja vr{am dobro rabotata, jas so zadovolstvo }e go napu{tam ova mesto bez nikakvi problemi. Zo{to, ako tvrdite deka dobro rabotite? Preìveavme mnogu te{ki momenti tokmu poradi toa {to go {titime isklu~ivo zemjodelecot i apsolutno ne mu odime na raka na nitu eden golem sistem i na nitu eden monopolist vo zemjava. Finansiskoto lobi mnogu se trudi da go diskreditira Ministerstvoto. Moàm da zboruvam isklu~ivo vrz osnova na to~ni parametri i statistika i toa moè da se proveri. O

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

EPL SO 78% POVISOKA KVARTALNA DOBIVKA, DOSTIGNA REKORDNI [EST MILIJARDI DOLARI

SVETSKA BANKA NA LATINSKA AMERIKA I DODELI ZAEM VREDEN POLOVINA MILIJARDI DOLARI

merikanskiot tehnolo{ki gigant Epl gi objavi kvartalnite izve{tai so koi gi nadmina o~ekuvawata na ekspertite. Neto-dobivkata na Epl dostigna {est milijardi dolari ili 6,43 dolari za akcija vo poslednoto trimese~je od minatata godina, {to pretstavuva rast od 78% vo odnos na istiot period vo 2009 godina. Isto taka, prihodite od proda`bata gi zgolemi

za 71% na 26,7 milijardi dolari, {to e u{te eden rekord koj go postigna kompanijata. Vo istiot period Epl prodade 4,13 milioni kompjuteri "mekinto{", {to e za 23% pove}e vo odnos na istiot period minatata godina. Isto taka, proda`bata na mobilni telefoni se zgolemi za 86%, so {to dostigna 16,24 milioni. Vo sredata akciite na Epl

uspeaja da se zgolemat za 1,3%, koi dve nedeli prethodno do`iveaja pad od 3% poradi vesta deka Stiv Xobs privremeno }e se povle~e od funkcijata. Vo ponedelnikot be{e objaveno deka Xobs zaminuva na boleduvawe, so {to dnevnite aktivnosti gi ostava na operativniot direktor na kompanijata, Tim Kuk. Detalite za bolesta na Xobs se ~uvaat vo tajnost.

vetskata banka soop{ti deka planira da mu pozajmi okolu 500 milioni dolari na Brazil, kako pomo{ za obnova, razvoj i rekonstrukcija na {tetite nastanati od elementarnite nepogodi. [tetite ostavija pove}e od 15.000 lu|e bez svoite domovi, koi ne se vo sostojba da se vratat nazad. Direktorot na brazilskata banka, Maktar Diop,

RAZVOJNITE EKONOMII - MAGNET ZA INVESTITORITE

NAJGOLEMITE SVETSKI BRENDOVI JA PREPLAVIJA INDIJA Investitorite odvojuvaat milionski sumi za pro{iruvawe na kompaniite na indiskiot pazar. Tramp organizej{n, Starbaks, Mekdonalds, Tako bel i BMV se samo del od svetskite brendovi koi otvorija svoi pretstavni{tva vo Indija

BORO MIRÊSKI oradi ekonomskata stabilnost na dràvata, niz indiskite ulici s$ pove}e se pojavuvaat imiwata na nekoi od najgolemite svetski brendovi, kako Tramp organizej{n, Starbaks, Mekdonalds, KFC so nivnata Tako bel, BMV i mnogu drugi. Nesomneno, razvojnite ekonomii se novata cel na investitorite. Kako posleden vo nizata investicii na indiskiot pazar se pojavi amerikanskiot milijarder i pretpriema~ Donald Tramp. Vo ponedelnikot, Tramp organizej{n potpi{a dogovor so grade`nata kompanija Roan lajfskejp za izgradba na luksuzni stanbeni kompleksi vo Mumbai. Tramp }e investira okolu edna milijarda evra na pazarot na nedvi`nosti vo Indija. "Indiskiot pazar po~na da ja razbira su{tinata na luksuzot i da ja ceni negovata vrednost. Mislam deka Indija raspolaga so raspolo`livi resursi za razvoj na pazarot na nedvi`nosti, osobeno vo delot na luksuzni nedvi`nosti", re~e Tramp. Toj se nadeva deka razvojot na pazarot za luksuzni nedvi`nosti vo Indija }e uspee da go zgolemi profitot na kompanijata. Spored analizata na Kredit Suis grup AG, pro{iruvaweto na indiskiot pazar moè dvojno da go zgolemi profitot na kompanijata vo narednite pet godini, so {to }e dostigne vrednost od okolu 6,4 iljadi milijardi dolari. STARBAKS SE SOEDINI SO TATA GRUP Pred pomalku od edna nedela, Starbaks se soedini so indiskiot konglomerat Tata

izjavi deka prviot del od zaemot, vreden okolu 300 milioni dolari, treba da stigne do krajot na slednata nedela. Vo proektot e vklu~ena i rekonstrukcija na zdravstvenite domovi i obnova na zastarenata mehanizacija, za koi Svetskata banka odvoi 20 milioni dolari. Zaemot od polovina milijardi dolari e odobren po sostanokot

na brazilskata pretsedatelka, Dilme Rusef, so zamenik-pretsedatelot na Svetskata banka za programata za namaluvawe na siroma{tijata vo svetot. Svetskata banka podgotvuva i nova strategija za zaemi za Brazil, koja }e bide odobrena vo juli, a se planira da ja nadmine vrednosta od edna milijarda dolari.

DVA, TRI ZBORA “Hrvatska ima posebna odgovornost za miren razvoj na Jugoisto~na Evropa. So ogled na toa {to Hrvatska otide daleku vo odnos na pregovorite za priem vo Evropskata unija, taa ima osobena odgovornost, a ~lenstvoto na Hrvatska vo EU e vo interes na Hrvatska, regionot na Jugoisto~na Evropa i na samata Unija.” GVIDO VESTERVELE

{ef na germanskata diplomatija

milioni evra investira{e BMV vo fabrikata vo Indija za tri godini

INDIJCITE OBO@AVAAT DA PIJAT KAFE Indijcite se edni od najgolemite konsumenti na kafe. Spored indiskiot Zavod za statistika, vo 2008 godina se ispile 94.400 toni kafe, {to e za 90% pove}e od 1998 godina. Najmnogu ja sakaat uslugata "brzo-kafe", {to e specijalnost na Starbaks. Vo Indija postoi i drug sinxir na kafe-restorani, Kofi dej resort, vo sopstvenost na amerikanskata kompanija Kolberg Kravis Roberts. Italijanskata Lavaza go poseduva sinxirot kafe-restorani Barista. grup, koj raboti vo nekolku razli~ni industriski sektori. Starbaks }e otvori maloproda`ni prodavnici i }e gi iskoristi raspolo`livite resursi za da ja dopolni paletata vkusovi na kafe na svetskiot pazar. Pretsedatelot na upravniot odbor na Starbaks, Pol [ulc, istakna deka brojot na prodavnici na ovoj pazar mo`e da gi nadmine planiranite 1.500 prodavnici, koi Starbaks }e gi otvori vo Kina. Isto taka, istakna deka Starbaks e vo potraga po drugi partneri na ovoj pazar za da go zgolemi prisustvoto. Sepak, dr`avnata vlast go regulira

prilivot na investicii. "Toa {to stranskite brendovi go pravat najdobro e {to gi adaptiraat nivnite proizvodi na indiskite vkusovi i se obiduvaat da gi prika`at na svetskiot pazar", veli Rame{ Srinivas, izvr{en direktor na konsultantskata kompanija KPMG vo Bangalur. Spored pravilata za stranski investicii vo Indija, tie imaat pravo da poseduvaat najmnogu 51% od akciite vo nivnata partnerska kompanija so indisko poteklo. Pro{iruvaweto na Starbaks se dol`i na 7% zgolemuvawe na profitot na kompanijata na amerikanskiot pazar i na pobaruva~kata na proizvodi-

te za 3%. Spored statisti~kite podatoci na amerikanskoto Ministerstvo za zemjodelstvo, Indija, iako e poznata kako dràva na ~ajot, e pettiot najgolem izvoznik na kafe vo svetot. VLIJANIE OD ZAPAD Vo poslednite nekolku godini dràvite vo razvoj se izloèni na ogromno vlijanie od zapadnata kultura. Sinxirot restorani za brza hrana Mekdonalds otvori 208 restorani vo Indija, a do krajot na 2011 godina se o~ekuva da otvori u{te 40. KFC poseduva 100 restorani vo 21 gradovi vo Indija, a minatiot mart go otvori i prviot restoran na Tako bel. Od kompanijata najavija deka planiraat da go zgolemat brojot na restorani vo Indija za najmalku ~etiri pati, so {to }e dostignat maksimalni 1.000 restorani. Nitu kompaniite od avtomobilskata industrija ne ja zaobikolija Indija. Samo za dve godini BMV go nadmina prvoplasiraniot Mercedes so luksuznite avtomobili. Vo 2010 godina bea prodadeni 15.000 luksuzni avtomobili vo Indija, {to pretstavuva zgolemuvawe na proda`bata za 73%. Spored procenkite na indiskiot direktor na BMV, Andreas [af, pazarot na luksuzni avtomobili treba da porasne za 30% vo narednite pet godini, a do 2020 godina o~ekuvaat godi{na proda`ba na eden milion modeli na BMV.

“Fondovite za stabilizacija treba da bidat koristeni ne samo za pomo{ na vladite, tuku i za popolnuvawe na kapitalot na bankite. Toa bi bilo efikasno koristewe na finansiskite resursi.” XORX SOROS

ekonomski investitor i milijarder

“[vedskata ekonomija se razviva podobro od o~ekuvawata, pa, taka, [vedska ve}e se smeta za ekonomski tigar na Evropa. Imaj}i predvid deka vo posledniot kvratal lani bruto-doma{niot proizvod (BDP) na [vedska zabele`a rast od 6% do 7%, za ovaa godina rastot na BDP }e iznesuva okolu 4%.” ANDERS BORG

{vedski minister za finansii

NA EVROZONATA I SE ZAKANUVA ENORMEN RAST NA CENITE NA PROIZVODITE

SONI ERIKSON SO KVARTALNA DOBIVKA OD OSUM MILIONI EVRA

[

golemuvaweto na cenata na hranata, energijata i drugite proizvodi zna~itelno mo`e da ja zgolemi inflacijata vo evrozonata, a postoi i somnevawe dali rezervite na hrana koi gi imaat dr`avite od evrozonata }e uspeat da opstanat na dolg rok, predupreduva Evropskata centralna banka (ECB). Vo svojot najnov mese~en izve{taj ECB istaknuva deka e neophodno da se kontrolira

rastot na cenata na hranata na svetskite berzi. Na krajot na 2010 godina cenata na p~enicata uspea da se zgolemi za 91%, sporedeno so januari istata godina. Na berzite se zabele`uva i enormen rast na cenite na p~enkata, sojata i {e}erot. "Poradi zgolemuvaweto na globalnata pobaruva~ka na hranata, cenite kontinuirano }e bidat vo porast. No, postojat i dovolno resursi so koi mo`e da se zadovoli

nivoto na pobaruva~ka. Ostanuva neizvesno da se vidi dali tempoto na rastot na cenata na hranata }e odgovara so tempoto na rastot na proizvodstvoto", se veli vo izve{tajot na ECB. ECB poso~uva deka namaluvaweto na svetskoto proizvodstvo na p~enka i rekordniot uvoz vo Kina vlijae{e na porastot na cenata. Poradi ova, se zgolemuva cenata i na osnovnite prehranbeni proizvodi vo maloproda`bata.

vedskiot proizveduva~ na mobilni telefoni Soni Erikson objavi deka vo ~etvrtoto trimese~je od minatata godina ostvaril neto-dobivka od osum milioni evra, vo sporedba so zagubata od 167 milioni evra {to ja ima{e vo istiot period vo 2009 godina. So toa, kompanijata so pozitivna dobivka go zavr{i ~etvrtoto trimese~je po red, po re~isi dve godini

negativen profit. Od Soni Erikson velat deka kontinuiranoto dobro rabotewe se dol`i na nastojuvawata da se namalat tro{ocite. Istovremeno, prihodite na Soni Erikson se namalija za 13% na 1,53 milijardi evra, od 1,75 milijardi evra vo poslednoto trimese~je vo 2009 godina. Minatata godina ovaa kompanija za proizvodstvo na mobilni telefoni go namali brojot na vraboteni

{irum svetot za okolu 4.000 i gi namali godi{nite operativni tro{oci za pove}e od 880 milioni evra. Vo kompanijata godinava o~ekuvaat skromen rast na svetskiot pazar na mobilni telefoni. So pove}e od 80.000 vraboteni {irum svetot, Erikson spa|a me|u najgolemite {vedski kompanii i e klu~en globalen dostavuva~ na mre`i za fiksna i mobilna telefonija.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

SVET

0-24

...MASOVNI PROTESTI!

...KOALICIJATA SE RASPA|A

...RELIGISKI RITUAL!

Grcija povtorno paralizirana

Pet ministri podnesoa ostavka od irskata Vlada

Dmitrij Medvedev se "kape{e" vo Jordan

rabotenite vo gradskiot transport, lekarite, advokatite i farmacevtite vo Grcija prodol`ija so {trajkovite vo znak na protest protiv dva predlog-zakoni na Vladata za restrukturirawe i restrikcii.

ezadovolni od raboteweto na Vladata, ostavka podnesoa ministrite za zdravstvo, pravda, transport, odbrana i pretpriemni{tvo, trgovija i inovacii.

uskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, izvede ritualno Rpraznik kapewe vo rekata Jordan, vo presret na pravoslavniot Bogojavlenie.

ISTORISKA SREDBA ME\U KINA I SAD

OBAMA I XINTAO ]E GI URIVAAT TRGOVSKITE BARIERI

Kina i SAD dogovorija biznis "te`ok" 45 milijardi dolari i olabavuvawe na uvoznite stegi za amerikanskite kompanii

275

BORO MIRÊSKI ogovorot za trgovska sorabotka me|u Kina i SAD, {to go potpi{aa pretsedatelite na dvete zemji, Hu Xintao i Barak Obama, vo sredata, nedelava }e im otvori pogolem pristap na amerikanskite kompanii na kineskiot pazar, be{e soop{teno na prviot den od istoriskata sredba. Dogovorot "teì" okolu 45 milijardi dolari i treba da gi urne administrativnite barieri so koi na kompaniite od SAD im se onevozmoùva ramnopravno u~estvo na kineskite javni tenderi i im se ote`nuva izvozot vo Kina. Belata ku}a soop{ti deka prviot den od sredbata pomina vo znakot na ekonomijata, dogovoraweto na preventivnite merki za nejzina za{tita, kako i merkite za zasileno zajaknuvawe na svetskata ekonomija. Sepak, goleminata na ovie dogovori ne moè celosno da go namali ogromniot deficit od bilateralnata trgovija, od koja SAD samo lani otide

milijardi dolari deficit od trgovskata razmena so Kina ima{e SAD lani

10,3% ekonomski rast ostvari Kina vo 2010 godina

vo minus od 275 milijardi dolari. Spored Belata ku}a, na sredbata kone~no se sklu~i dogovorot za kupoproda`ba na 200 avioni "boing" vo vrednost od 19 milijardi dolari. SAD treba do 2013 godina niv da gi ispora~a vo Kina. "Dogovorot opfa}a i kupoproda`ni zdelki od pove}e stopanski oblasti.

Tie treba da otvorat okolu 235.000 rabotni mesta vo Amerika", izjavi Obama na zaedni~kata pres-konferencija so Hu Xintao. Amerikanskite kompanii imaat ogromni finansiski zagubi poradi opstrukciite {to im gi pravi kineskata Vlada. Pretsedatelite na dvete najmo}ni ekonomii vo svetot dogov-

orija trgovski olesnuvawa i za kompanijata Xeneral Elektrik, koja treba da proizveduva lokomotivi za kineskoto Ministerstvo za `elezni~ki soobra}aj. Belata ku}a najavi i nekolku drugi dogovori vo koi se vklu~eni kompaniite Hanivel, Katerpilar, Vestinghaus Elektrik, del od japonskata To{iba. Dogovorite se mo{ne

zna~ajni, no istovremeno pokaùvaat vo kolkava mera dràvata upravuva so kineskata ekonomija, zaklu~ija stopanstvenicite od SAD, koi tvrdat deka poradi toa trpat zagubi. Stopanskata komora na SAD postojano se zalaga za pogolema otvorenost na kineskiot pazar kon amerikanskite kompanii, informiraa od institucijata. Najgolemo ostvaruvawe na liderskata sredba e napredokot koj go postignaa dràvite za otvorawe na pazarot na vladinite dogovori, koi }e dozvolat razmena na dràvnite

tehnolo{ki inovacii, ocenija od Komorata. So toa, amerikanskite i kineskite kompanii }e ja razmenat svojata tehnologija i }e postignat enormen rast na modernizacijata na tehnolo{kite proizvodi. Kina se soglasi da ja odvoi inovaciskata politika od dr`avnite javni nabavki, a Hu Xintao veti deka nema da se diskriminiraat stranskite proizvodi i uslugi, bez razlika dali nivnata intelektualna sopstvenost poteknuva od Kina ili SAD. "Go pozdravuvame razvojot na Kina. Va{ington samo saka da se osigura deka pritoa se primenuvaat me|unarodnite normi i pravila i se zajaknuvaat stabilnosta i mirot i Kina ve}e da ne bide izvor na konflikti", istakna amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama. Spored kineskiot Dr`aven zavod za statistika, Kina lani ostvarila ekonomski rast od 10,3%, a vo 2009 godina 9,2%. Samo za edna godina potro{uva~kite ceni vo Kina se zgolemija za 3,3%, a cenite na hranata za 7,2%.

Feqton

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: DIGG

EKSPERIMENTOT [TO STANA KOMPANIJA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ig (Digg.com) e internet-stranica koja mo`e da se nare~e “socijalen medium”. Pred novata verzija, {to se pojavi minatata godina, osnovnata funkcija na stranicata se sostoe{e vo mo`nosta lu|eto da glasaat za objavenite vesti i prikazni, {to se narekuva “kopawe” i “pogrebuvawe”, spored toa dali bea ocenuvani pozitivno ili negativno. Raka na srce, modelot na “tagirawe” vesti od strana na korisnicite, koj go koristi Dig, po~naa da go “pogrebuvaat” Facebook i Twitter (a i Reddit, pokraj drugite). Sepak, minatata godina kompanijata go lansira{e i dolgoo~ekuvaniot redizajn, od koj se o~ekuva{e da pomogne za dostignuvawe na del od porane{nata slava. Toa {to se slu~i be{e zna~itelno naglo vra}awe od mrtvite, {to pretstavuva{e zabivawe klinec vo soobra}ajot na rivalite. No, za nekoi toa be{e i po~etok na krajot. I pokraj najavite za nova era na stranicata, samo eden mesec podocna posetite se namalija za 14 milioni, pa nekoi analiti~ari smetaa deka ova }e bide prviot socijalen medium koj }e stavi “klu~ na vrata”. No, da se spu{time na zemja. Se o~ekuva deka minatava godina kompanijata generirala pribli`no 20 milioni dolari vo prihodi, zaedno so administrativnite tro{oci. Spored toa, ekspertite {to ja sledat Silikonskata Dolina procenuvaat deka kompanijata vredi 100 milioni dolari. Poslednata runda investicii vo kompanijata & davaat procenka na 150 milioni dolari, no, sepak,

Modelot na “tagirawe” vesti od strana na korisnicite, koj go koristi Dig, po~naa da go “pogrebuvaat” Facebook i Twitter. Sepak, minatata godina kompanijata go lansira{e i dolgoo~ekuvaniot redizajn, od koj se o~ekuva{e da pomogne za dostignuvawe na del od porane{nata slava. Toa {to se slu~i be{e zna~itelno naglo vra}awe od mrtvite, {to pretstavuva{e zabivawe klinec vo soobra}ajot na rivalite s$ dodeka nejzinata vrednost na Sharespost e me|u 50 i 80 milioni dolari, procenkata za ovaa kompanija ostanuva na zaokru`enata “stotka”. Se razbira i zgolemenata konkurencija ja stava vo neizvesnost idninata na kompanijata. Nekoi gledaat izlez samo vo proda`ba na kompanijata. KOJ NEMA SRE]A VO QUBOVTA - IMA VO BIZNISOT Dig po~na so rabota pred pove}e od {est godini i toa kako eksperiment koj go vodea Kevin Rouz, Oven Birn, Ron Gorodecki i Xej Adelson. Od

niv samo Rouz denes igra aktivna uloga vo menaxmentot na stranicata. A ima i zo{to. Koga go osnova{e Dig vo 2004 godina, Rouz ima{e samo 27 godini i vo kompanijata investira{e 6 iljadi dolari od svoj xeb. Tie pari, vsu{nost, bile celata negova za{teda so koja planiral da kupi nova ku}a. Poradi izborot na prvo mesto da ja stavi kompanijata nasprema noviot dom, Rouz dobil golem udar vo privatniot `ivot, bidej} i devojkata so koja planiral da ostvari bra~na zaednica ne go sfatila rizikot koj e

neizbeèn za vistinskite biznismeni, pa nemilosrdno ja raskinala vrskata. Deka devojkata ne procenila oti moè da stane bogata nevesta govorat informaciite od ponatamo{niot tek na rabotite. Vo fevruari slednata godina Dig go dobi svojot prv investiciski ~ek od 50 iljadi dolari. êkot go popolnil Kris Hor, prijatel na Rouz. Bidej}i kompanijata s$ u{te nemala ni svoja aktivna smetka, Hor go podu~il Rouz kako da otvori smetka vo banka i kako da dojde do novata runda investicii. So tekot na godinite, Dig stekna

40 milioni dolari vo svojot kapital. No, povtorno, kako i vo sekojdnevniot ìvot - na krajot ènite se sekoga{ vo pravo. S$ do 2009 godina Dig ne ostvari nikakov profit. Moèbi toa se dolè{e na originalniot dizajn na digg. com (delo na Den Rajds), koj be{e osloboden od reklamni baneri. Kako {to stranicata po~na da stanuva s$ pove}e popularena, na Dig be{e dodaden Google AdSense. Vo juli 2005 godina stranicata dobi aùrirana verzija 2.0. Novata verzija ovozmoì

lista na prijateli, mo`nost za “kopawe” na prikazna bez da ste prenaso~eni kon baranata stranica, kako i nov interfejs dizajniran od kompanijata za internetdizajn Silverorange. Vo juni 2006 godina izleze 3-ta verzija na Dig, koja nude{e specifi~ni kategorii kako tehnologija, nauka, svet i biznis, video, zabava i kockawe, kako i opcija za niven pregled istovremeno, kade {to site sekcii se spojuvaat. Taka, Dig porasna tolku mnogu {to soobra}ajot na stranicite koi bea objaveni preku dig.com beleè{e neo~ekuvano zgolemuvawe. Za nivna nesre}a, toa ponekoga{ go onevozmoùva{e normalnoto funkcionirawe na stranicite, pa golem del od niv i prekinuvaa so rabota. Za ovaa pojava me|u korisnicite na Dig se pojavi terminot digg effect (kopa~ki efekt). No, sepak, vo mnogu slu~ai prikaznite i vestite bea simultano linkuvani i na nekolku drugi popularni internet-stranici za selektirawe i objavuvawe. Vo tie slu~ai impaktot na “kopa~kiot efekt” be{e te{ko da se izolira i proceni. Vo avgust 2007 godina kompanijata go promeni svojot glaven interfejs, i toa najmnogu vo delot na profilite. Toa be{e osoben uspeh za kompanijata, za {to svedo~i i istraùvaweto na Compete.som, koe potvrdi deka domejnot digg.com vo 2008 godina ostvaril najmalku 236 milioni poseti vo tekot na celata godina, a dnevno na stranicata se objavuvale po 20 iljadi vesti. Kako {to kaàvme, duri vo 2009 godina Dig po~na so profitabilnost. Taa godina se pojavi servisot Digg Ads. Iako ova ne be{e klasi~en primer za reklamirawe, sepak, toj pokaà uspeh. Reklamite bea postavuvani kako regularni prikazni na Dig, a za nivna zabele`livost svedo~ea “lajkovite” {to gi ostavaa korisnicite na

PRIKAZNI OD WALL STREET

ODOBRENO SPOJU

So spojuvaweto, Comcast, koj e najgolem kabelski operator vo SAD, }e se zdobie so pravoto za koristewe na televizijata NBC, nejzinata mre`a, stanici, kabelski kanali, kako {to se, na primer, MSNBC i USA Network, biblioteka od pove}e od 4.000 filmovi, kako i del od onlajn-videoservisot Hulu

Odlukata za spojuvawe be{e donesena so mnozinstvo glasovi, no i pod specijalni uslovi koi dvete kompanii }e bidat primorani da gi ispolnat.

ederalnata komisija za komunikacii na SAD donese pozitivna odluka na planiranoto spojuvawe me|u najgolemiot kabelski operator vo ovaa dr`ava, Comcast i televiziskata mre`a NBC. Odlukata za ova spojuvawe be{e donesena so mnozin-

stvo glasovi i toa ~etiri glasovi za i eden protiv, no i pod odredeni posebni uslovi koi dvete kompanii vo naredniot period }e bidat primorani da gi ispolnat, dokolku sakaat celata procedura da pomine kako {to treba. “Po napravenoto temelno ispituvawe na site okolnosti, odlu~ivme odlukata

za dozvolenoto spojuvawe me|u dvete kompanii da ja dopolnime so silni, no fer uslovi za spojuvawe, za da bideme sigurni deka ovaa transakcija }e & bide od korist na javnosta”, istakna pretsedava~ot na ovaa Komisija, Xulius Genahovski, vo svojata izjava za mediumite. Od Komisijata velat deka

Feqton

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

U{te od 2006 godina vo vesnicite po~naa da se pojavuvaat napisi deka Dig saka da se prodade na nekoja pogolema kompanija. Iako porane{niot izvr{en direktor Adelson tvrde{e deka kompanijata }e ostvari razgovor so sekoj potencijalen kupuva~, sepak, odrekuva{e deka tie nekoga{ bi po~nale aktivni pregovori za proda`ba stranicata. Taka, vo fevruari minatata godina kompanijata prokni`i 30% od prihodot samo od noviot servis za reklami. Vo kompanijata se falat deka dobivaat 10 do 20 pati pogolema suma od reklama, nasproti drugite socijalni internet-stranici. Minatata godina, Xej Adelson, sega ve}e direktor vo ostavka, soop{ti deka Dig dobiva generalen remont i redizajn. Vo intervju za magazinot Wired, toj pojasni deka

INVESTITORI

GREYLOCK PARTNERS, OMIDYAR NETWORK, MARC ANDREESSEN, REID HOFFMAN, RON CONWAY, MIKE MAPLES, AL IVORY HIGHLAND CAPITAL PARTNERS, SVB FINANCIAL GROUP

MET VILIJAMS Vilijams stana glaven izvr{en direktor na Dig minatata godina. Prethodno, toj be{e generalen menaxer za isplata na potro{uva~i vo Amazon, kade {to rabotel pove}e od edna decenija. Pred Amazon, toj ja osnoval kompanijata LiveBird, kade {to bil i glaven izvr{en direktor, s$ dodeka ne ja prodade na gigantot za elektronska trgovija, Amazon, vo maj 1999 godina.

Za{titnoto lice na Dig - osnova~ot KEVIN ROUZ

duri i kodot za stranicata bil napi{an odnovo. Taka, na 25 avgust 2010 godina Dig ja dobi i verzijata 4.

Sepak, novata stranica iskusi mno{tvo od bagovi i defekti, {to rezultira{e so reakcii od nivnite korisnici kako

KEVIN ROUZ na naslovnata stranica od Business Week forma na verbalna opozicija i, prvi~no, premnogu objavuvawa od Reddit, rivalot na Dig. Pretpostaveniot za razvoj na biznisot, Mat van Horn, ja napu{ti kompanijata vedna{ po oficijalnoto pu{tawe vo upotreba na novata verzija. A toa ne be{e edinstvenata ostavka. Vo april minatata godina, osnova~ot Kevin Rouz objavi deka toj }e ja pretstavuva pozicijata generalen izvr{en direktor, otkako Adelson se otka`a od funkcijata. Po nekoe vreme toj objavi deka e vo aktivna potraga na zamena za funkcijata, otkako ulogata po~nala da mu odzema mnogu od vremeto, koe toj pobrzo bi go potro{il na investirawe vo ne~ij po~eten kapital. Taka, na po~etokot na sep-

temvri pozicijata glaven izvr{en direktor ja prezede Met Vilijams, so {to zavr{ija problemite na Rouz kako v.d. na kompanijata {to mu go promeni `ivotot. PRODA@BA? NE BLAGODARAM! Spored alatkata za analiza na internet-stranicite, Alexa.com, denes stranicata e na 131 mesto po posetenost na globalno nivo. Toa e svoeviden slab pad za edno mesto, dokolku se napravi sporedba so podatocite koi bea objaveni pred pomalku od godina dena. Denes Digg. com e 90-ta najposetuvana internet-stranica vo SAD, a spored presmetkite na analiti~kata kompani-

ja Quantcast, stranicata mese~no e posetuvana okolu 8,5 milioni pati. Ova se nade`ni podatoci za kompanijata na Rouz. Faktot deka mnogumina vo Silikonskata Dolina so pojavata na Fejsbuk o~ekuvaat proda`ba na Dig, vsu{nost, ni odblisku ne e toa {to se o~ekuva od kompanijata. U{te od 2006 godina vo vesnicite po~naa da se pojavuvaat napisi deka Dig saka da se prodade na nekoja pogolema kompanija. Iako porane{niot izvr{en direktor Adelson tvrde{e deka kompanijata }e ostvari razgovor so sekoj potencijalen kupuva~, sepak odrekuva{e deka bi po~nale aktivni pregovori za proda`ba. Najbliskite razgovori za proda`ba bea napraveni so Gugl vo juli 2008 godina, koga gigantot ponudi pribli`no 200 milioni dolari za Dig. I za ~udo, dodeka pregovorite bea preminati vo aktivna faza, Gugl ja informira{e kompanijata deka ne bile zainteresirani za kupuvaweto. Kako rezultat na odlukata na gigantot, Dig vleze vo tretata runda investicii, pa od Hajlend kapital partners dobi ~ek od 28,7 milioni dolari. So taa investicija kompanijata planira{e preselba od nejzinoto momentalno sedi{te vo nekoja pogolema baza za svoite vraboteni. Na krajot na godinata, magazinot Business Week ja objavi izjavata na Adelson deka “Dig ve}e ne e za proda`ba i fokusot na kompanijata }e bide gradewe nezavisen biznis koj }e ostvari profitabilnost {to e mo`no poskoro”. Spored Adelson, toa zna~e{e deka kompanijata }e se povle~e od prvi~nite planovi za ekspanzija i nejzin prioritet }e bidat proekti koi }e generiraat prihod i profit. Vo naredniot broj na magazinot, novinarite ja “pro~e{laa” Dig i objavija za zaguba od 4 milioni dolari vo prethodnite tri kvartali. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za najstarata socijalna mre`a hi5, koja s$ u{te dobro se dr`i, za {to svedo~i minatogodi{noto akvizirawe na kompanijata za igri Big Six.

UVAWETO ME\U COMCAST I NBC spojuvaweto me|u Comcast i NBC }e bide vozmo`no dokolku dvete kompanii poka`at i prezemat silni ~ekori vo idnina za zgolemuvawe na konkurencijata kaj mediumite i televiziskiot i videopazarot. Vo prilog na ovaa odluka, od Comcast se obvrzaa deka }e ja pro{irat svojata dejnost vo s$ pogolemo u~estvo na lokalni prenosi na vesti, pro{iruvawe na programata nameneta za naselenieto od {panskoto govorno podra~je, kako i pogolem internetpristap za u~ili{tata i bibliotekite do ovaa kabelska mre`a. Edinstveniot komisioner

koj be{e protiv ovaa odluka, Majkl Kups, veli deka od ova spojuvawe nema da proizleze ni{to dobro za javnosta, bidej} i }e se ograni~i izborot za komunicirawe, voedno zgolemuvaj}i gi tro{ocite za potro{uva~ka. “Na kraj, mora da ni bide jasno deka javniot interes zaslu`uva mnogu pove} e otkolku {to }e dobie so realiziraweto na ova spojuvawe”, izjavi Kups vo svojata izjava za mediumite. Pomo{nikot-javen obvinitel na SAD, Kristina Varni, izjavi deka ovoj poteg e dobredojden i deka e uverena vo pozitivniot

rezultat od ovaa spogodba. “Uslovite koi se opfateni vo ramkite na odlukata za spojuvawe }e otvorat mo`nost i ponatamu da imame fer i otvoren mediumski pazar, istovremeno dozvoluvaj}i inovativnite delovi od ovaa transakcija da prodol`at da odat napred”, veli Varni. Spojuvaweto, spored planovite, treba da bide zavr{eno najdocna do krajot na ovoj mesec, a novata kompanija koja }e bide oformena, spored soop{tenieto i na dvete kompanii Comcast i NBC, }e bide rakovodena od strana na Comcast.

Vo istoto soop{tenie be{e objaveno deka Comcast }e poseduva 51% od novata kompanija, a ostanatite 49% }e pripa|aat na NBC. Vo izjava za mediumite, glavniot izvr{en direktor na Comcast, Brajan Roberts, istakna deka e vidno vozbuden poradi vakvata pozitivna odluka na komisijata, no i deka e gord na postignatot rezultat od pregovorite. Sli~en e stavot i na glavniot izvr{en direktor na General Electric, Xef Imelt, koj istakna deka e ubeden vo toa deka NBC sega se nao|a vo sigurni race pod vodstvo i upra-

vuvawe na Comcast. Vo dogovorot za prezemawe e vklu~ena i odlukata na Comcast da go stavi vo miruvawe upravuvaweto so News Corp, a istoto se odnesuva i na NBC, iako i dvete kompanii i ponatamu }e moàt da go zadràt svojot finansiski udel vo ovaa kompanija. So spojuvaweto, Comcast, koj e najgolem kabelski operator vo SAD, }e se zdobie so pravoto za koristewe na televizijata NBC, nejzinata mreà, stanici, kabelski kanali, kako {to

se, na primer, MSNBC i USA Network, biblioteka od pove}e od 4.000 filmovi, kako i del od onlajn-videoservisot Hulu. Ispolnuvaweto na baranite uslovi od strana na Comcast }e im ovozmo`i na kompaniite kako {to se Netflix , Amazon, Google, kako i Apple da go koristat Comcast za distribucija na svoite onlajn-videoservisi. Istoto se odnesuva i za nekoi drugi rivalski provajderi na onlajn-uslugi, kako {to se Direct Tv, Dish Network, AT&T i Verizon.

FunBusiness

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Noviot koncept na Ford, imenuvan kako "vetrek", e edinstveniot avtomobil vo Detroit koj uspea barem za kratko da izleze od senkata na Por{e

AVTOMOBILSKI VTOMOBILSKI SAEM VO DETROIT

POR[E GO UKRADE [OUTO!

Sportskata varijanta na "por{e hibrid 918 RSR" e svoevidno ~udo na tehnologijata. To~no e deka minatata godina se

iznagledavme novi modeli, koi pretstavuvaa interesen miks od energetska ekonomi~nost i golema mo}nost. Inènerite uspeaja od motorot, vo koj e vgraden sistemot za iskoristuvawe na kineti~ka energija (osnovniot koncept na hibridnata tehnologija), da proizvedat neverojatni 767 kowski sili. Samo kako ilustracija moè da posluì sporedbata so bolidite vo Formula 1, koi spored mo}nosta na motorite se na isto ramni{te so najnovoto "por{e" SRЃAN IVANOVIЌ

ivanovic@kapital.com.mk

or{e e apsoluten pobednik na godine{niot avtomobilski saem vo Detroit (15-23 januari), tradicionalnoto severnoamerikansko {ou na motorni vozila, so svojota sportska verzija na hibridniot model od serijata 918. Na saemite ne se davaat nagradi, no, spored toa {to im be{e prezentirano na posetitelite na {tandot na Por{e, dokolku postoe{e pravilo za nekakvi priznanija, toga{ na germanskiot proizvoditel bez razmisluvawe }e treba{e da mu se dodeli zlatniot medal. Detroit e prestolnina na avtomobilskata industrija vo SAD. Gradot e vo istoproporcionalna vrska so ovaa ekonomska granka i

mnogu ~esto e podloèn na nenadejnite padovi i podemi, predizvikani od nestabilnosta na golemite kompanii i nivnite za~esteni ste~ai, bankroti i preprodavawa. No, zatoa, vo momentov, firmite od “golemata trojka”, Ford, Krajsler i [evrolet, se vo daleku podobra pozicija za razlika od periodot vo 2009 godna, koga go doprea samoto dno vo svoeto pove}edecenisko postoewe. So ovoj optimizam kaj “trojkata” porasna i optimizmot na Detroit, koj godinava re{i da vloì mnogu pove}e vo svojot saem na motorni vozila, ubedlivo najgolemiot avtomobilski nastan na severnoamerikanskiot kontinent. Gradskite tatkovci, vo sorabotka so nositelite na komercijalnite prava na Detroit motor {ou, vloìja okolu 80 milioni dolari vo popravka i modernizacija na saemskite hali vo koja se izloùva najnovata svetska ponuda. Zbogatena be{e i zabavnata programa, kako i ponudata

na hrana i pijalaci, po {to samo vo prvite tri dena bea prodadeni 87.000 bileti, {to e rekord vo poslednite 10 godini. Kako kruna na ovaa prerodba vo Detroit e fantasti~nata prezentacija na noviot model na Por{e, koj po s$ izgleda u{te na sredinata od januari si ja obezedi titulata “avtomobil na godinata”. MO]EN I EKONOMI^EN Na dvata posledovatelni saemi na koi u~estvuva Por{e, vo mart 2010 godina vo @eneva i na ovoj vo Detroit, predizvikuva burni reakcii na publikata i kritikata. Konkurencijata, se ~ini, e stavena vo vtor plan i ako "po denot se poznava utroto”, toga{ za o~ekuvaewe e deka pretstojnata decenija }e mine vo znakot na Por{e, kako ubedliv lider vo segmentot na brzi i sportski avtomobili. Sportskata varijanta na "por{e hibrid 918 RSR" e svoevidno ~udo na tehnologijata. To~no e deka minatata godina se iznagledavme novi

87.000 bileti bea prodadeni vo prvite tri dena za Detroit motor {ou, rekord vo poslednite 10 godini

modeli, koi pretstavuvaa interesen miks od energetska ekonomi~nost i golema mo} nost. Toa {to do pred samo pet godini be{e smetano za paradoks, sega e praktika, bidej}i hibridnite ili elektri~nite avtomobili nitu za eden kow ne zaostanuvaat zad svoite benzinski ili dizela{ki “rodnini”. No, zatoa, in`enerite na hibridniot

MAKEDONIJA NA VENECISKOTO BIENALE

“PRESKOK” I “ZERO ШLEPER” NA SVETSKI Na godine{noto venecisko Bienale, Makedonija }e u~estvuva po devetti pat, i toa so dva proekti - “Preskok” na

skulptorot @arko Ba{evski i “Zero {leper”, kolektivno delo na osummina umetnici od likovnata grupa Zero IVA BAL^EVA a godine{noto venecisko Bienale, Republika Makedonija }e u~estvuva po devetti pat i }e se pretstavi so dva proekti - “Preskok” na skulptorot @arko Ba{evski, pod kuratorstvo na nacionalnata ustanova Centar za kultura Marko Cepenkov od Prilep i “Zero {leper”, na likovnata grupa “Zero”, pod kuratorstvo na Nacionalnata galerija na Makedonija. Presti`noto venecisko Bienale godinava se odr`uva po 54-ti pat i toa pretstavuva najgolemata internacionalna revija na umetnost vo svetot, kade {to se prezentiraat najnovite ostvaruvawa na svetskata umetnost.

Ovoj svetski umetni~ki sobir }e bide otvoren vo juni i, kako {to velat od Ministerstvoto za kultura, pretstavuva mo`nost da se prika`e raznovidnosta na umetni~kite pozicii, reprezentativnite potencijali i zna~eweto na rabotata na poedincite koi dejstvuvaat na na{ata i internacionalnata umetni~ka scena. Veneciskoto Bienale }e se slu~uva vo objektite Arsenale (starata oru`arnica) i Xardini (gradinite na Vencija), kade {to se izgradeni triesetina umetni~ki paviljoni). Godinava za prv pat }e u~estvuvaat Andora, Saudiska Arabija, Kralstvoto Bahrein, Banglade{, Malezija i Ruanda. Za na{ata zemja ovaa manifestacija pretstavuva predizvik i mo`nost za dostojno pretstavuvawe od kulturen aspekt i afirmacija vo evropskata i svetskata kultura, kako i inten-

zivirawe na me|unarodnata sorabotka, bidej}i so pretstavuvaweto na Bienaleto se zbogatuva kulturniot imix na zemjata. “Zero {leper” e metafora na tranzicijata. Vo sebe go sodr`i konceptot na neonomadizmot. Se raboti za osum umetnici koi }e gi soedinat svoite razli~ni vizii i otvorenosta kon najsovremenite likovni sfa}awa i istra`uvawa povrzani so aktuelnite slu~uvawa vo svetskata umetnost. Grupata Zero ja so~inuvaat Aco Stankoski, Igor To{evski, Bedi Ibrahim, Perica Georgiev, Sini{a Cvetkovski, Zlatko Trajkovski, Miodrag Desovski i Tatjana Miqovska. @arko Ba{eski, kako avtor na “Preskok”, istakna deka vo svoite dela go prezentira ~ovekot kako individua. “Preskok” ja pretstavuva ve~nata namera na ~ovekot da se

nadmine sebesi, da preskokne i da bide pove}e”, veli Ba{eski. Se raboti za pove}e skulpturi izraboteni od poliester i silikon, eksplicitno izvedeni i celosno realisti~ni. Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, potencira{e deka godinava do Ministerstvoto za kultura bile dostaveni sedum predlog-proekti za u~estvo na veneciskoto Bienale. Za proektite odlu~uva{e tri~lena `irikomisija, sostavena od univerzitetskite profesori Vasil Vasilev, Antoni Maznevski i Vlado Veli~kovski. “U~estvoto na presti`noto venecisko Bienale so dva proekta e samo u{te eden dokaz za zalo`bite na Ministerstvoto za kultura makedonskite umetnici da bidat ednakvi u~esnici na me|unarodnite kulturni slu~uvawa vo svetot, kade {to

FunBusiness

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Detroit e prestolnina na avtomobilskata industrija

vo SAD. Gradot e vo istoproporcionalna vrska so ovaa ekonomska granka i mnogu ~esto e podlo`en na nenadejnite padovi i podemi, predizvikani od nestabilnosta na golemite kompanii i nivnite za~esteni ste~ai, bankroti i preprodavawa. No, zatoa, vo momentov, firmite od “golemata trojka”, Ford, Krajsler i [evrolet, se vo daleku podobra pozicija za razlika od periodot vo 2009 godna, koga go doprea samoto dno vo svoeto pove}edecenisko postoewe. So ovoj optimizam kaj “trojkata” porasna i optimizmot na Detroit

ULTIMATIVNA TEHNOLOGIJA: SMARTFON

NAJNESIGURNIOT LI^EN IMOT

Ako

porano treba{e da vnimavame na pari~nicite i mobilnite telefoni sega zaboravete na toa, smartfonot e va{ata nova najgolema gri`a. Stana nezamenliv alat koj rakovodi so site aspekti na `ivotot, a {tom e taka, zna~i i najgolema cel na kradcite...

aboravete na pari~nicite – vnimavajte pokraj kasata za naplata. Kompaniite kako Blejz na va{iot smartfon”. Ova moèbi e po- mobile i Bling nej{n ve}e go ovozmoùvaat ovoj soodveten sovet za 21 vek. Smartfonot se na~in na pla}awe, blagodarenie na specijalnata pretvori vo eden od najopasnite li~ni nalepnica koja se stava na nadvore{nosta na imoti. Ako vi go ukradea telefonot telefonot. Vo me|uvreme, aplikacijata koja ja pred nekolku godini, kradecot }e moè{e da se izraboti mFaundri pokaùva slika od bar{eguva preku povici i da vi gi ~ita porakite. kodot na va{ata Starbaks pripejd-karti~ka i Denes, bi moèl da vi go uni{ti socijalniot vi dava mo`nost da go skenirate nego namesto kreditnata karti~ka. ìvot i vi gi opusto{i finansiite. Smartfonot stana nezamenliv i neophoden li~en Vnimavajte na va{iot telefon! Napadite vrz alat koj go zameni pari~nikot i bankarskata sigurnosta na smartfonite dostignale nevideni smetka. Ni ovozmoùva da upravuvame so fi- razmeri vo 2010 godina. Poprecizno, napadite nansiite, da prefrlame pari, da pla}ame, da vrz smartfonite na Gugl Android se zgolemile go koristime kako kreditna karti~ka, a tokmu ~etiri pati, a vrz smartfonite koi koristat poradi toa e mo{ne primamliv za kradewe. A aplikacii na Java za 45%. “Kriminalcite go bidej}i 30% od telefonskite korisnici imaat sledat interesot na lu|eto, a lu|eto se inAjfon, Blekberi ili Droid, golem broj lu|e se teresiraat za smartfoni", izjavil Pibodi. Iako lozinkata i "zaklu~uvaweto" se dobar po~etok izloèni na rizik. “Tie telefoni sodràt ogromno koli~estvo in- za da se za{titite, toa nema da ve po{tedi formacii – kako da nosite mini-kompjuter so od profesionalnite izmamnici. “Nemojte da vas, samo {to vo ovoj moment lu|eto podobro mislite ako imate lozinka na telefonot, lu|eto gi poznavaat opciite na svoite kompjuteri ot- ne moàt da vlezat vo nego", pou~uva Junker. kolku na svoite telefoni", izjavil Niki Junker, “Toa e nisko nivo na za{tita, ima videa od 30 koordinator za socijalnite mediumi i sovet- sekundi na Jutjub koi kaùvaat kako da ja probiete lozinkata na nik za `rtvite vo ne~ij smartfon”. Resursniot cenAko vr{ite bantar za kra`ba karski transakcii na identitet. “So ili onlajn-plarazvojot na teh}awa preku monologijata, lu|eto bilen telefon, se izloèni na treba da inveneverojaten rizstirate vo antiik", dodava toj. virusna za{tita Predviduvawata i da se konsultiza godinava se rate so va{ata deka bankarskite banka za za{tita transakcii preku Smartfonite na Ajfon od kra`ba na mobilen telefon identitet. Pove}e porasnat za }eto smartfoni nudat uslugi re~isi 55%, spored podatocite na za dale~insko bri{ewe na Tauer grup, firma za istraùvawa podatocite, na primer, Mobajod oblasta na finansiskite uslugi. lMi za Ajfon, avtomatski Podatocite otkrile deka minatata gi bri{at informaciite godina 17,8 milioni korisnici od va{iot telefon, ako go vr{ele bankarski transakcii prijavite kako izguben ili preku mobilen telefon. Godinava se ukraden. o~ekuva da iznesuva 27,4 milioni Ako vr{ite bankarski trankorisnici, a se predviduva deka sakcii so mobilniot preku do 2013 godina brojkata }e porasne vleguvawe na internet-strai do 53,1 milioni korisnici. “Ja nicata na bankata, namesto pominavme po~etnata faza na preku aplikacija, bidete prifa}awe i po~nuvame da navlevnimatelni koga ja pi{uvate guvame vo fazata na rana zrelost”, adresata na stranicata. izjavil Xorx Pibodi, direktor vo Smartfonot na “Nekoi kradci na identitet Merkator advajzori grup. Blekberi kreiraat domeni so istata Vrednosta na uplatite preku moadresa kako i stranicite na bilen telefon, kako, na primer, kupuvawe proizvodi ili pla}awe smetki, }e pogolemite banki, menuvaat dve bukvi, so nade` iznesuva 214 milijardi dolari, {to pretsta- deka klientite po gre{ka }e ja vpi{at nivnata vuva zna~itelno zgolemuvawe na iznosot od 16 adresa i }e go vnesat svoeto korisni~ko ime milijardi dolari vo 2010 godina, predviduva i lozinka”, veli Junker. Aite grup, firma za istraùvawa od oblasta [tom zavr{ite so transakcijata, vedna{ odjavete se od site bankarski aplikacii ili na finansiskite uslugi. Pla}awata }e stanat u{te poednostavni so stranici. Iako identitetot vi e izloèn na pomo{ na novite uredi za Near Field Commu- opasnost ako vi go ukradat telefonot, ova }e nications (NFC), koi }e ovozmoàt da go platite vi "kupi" vreme da gi izbri{ete va{ite inutrinskoto kafe so edno dvièwe na telefonot formacii koga }e sfatite deka go nema.

Z Celoto vnimanie na publikata i kritikata naso~eno kon noviot model na Por{e aerodinami~nost. GLOBALNIOT "VETREK" NA FORD Por{e so svojot sportski hibrid go ukrade {outo na avtomobilskiot saem vo Detroit, a edinstveniot avtomobil koj barem za kratko uspea da go privle~e vnimanieto e noviot model na Ford, "vetrek". Se raboti za navistina ubav SUV, koj e izraboten na istata platforma na koja se proizveduva i "fokus", komercijalno najuspe{niot model na amerikanskata kompanija. Najaven e kako prodolènie na dosega{niot "kuga" ili "eskejp", odnosno "teritori", vo zavisnost od toa dali avtomobilot se nudi vo Evropa, SAD ili Avstralija. Zatoa, pak, "vetrek" e najaven kako globalen brend, koj }e treba da gi obedini svojstvata na trite kontinenti i vo sebe da go poseduva evropskiot kineti~ki dizajn i kvalitet na vozewe, amerikanskata prakti~nost, kako i off road izdr`livost, karakteristi~na za golemite prostranstva na Avstralija. O~igledno e deka od Ford dobro ja razbrale strategijata na globalen brend, koja vo dobro smislena kampawa moè da donese golem uspeh vo promoviraweto na avtomobilot. Iako "vetrek" be{e prezentiran na saemot vo Detroit, sepak, negovata komercijalna prezentacija e ostavena za frankfurtskata izlo`ba naesen. Za toga{ e planirano da bidat objaveni i tehni~kite karakteristiki na motorot i dizajnot, no i cenata. Inaku, vo Detroit bea prikaàni nekolku desetici novi modeli od celokupnata ponuda na internacionalnata industrija za proizvodstvo na avtomobili. Postojat i nekolku interesni re{enija, kako {to e noviot model na "mini moris" ili "hjundai veloster". Sepak, ovaa godina vo Detroit vo celost “skladirani” pod 2011 pomina vo znakot na Por{e.

"918 RSR" uspeaja od motorot, vo koj e vgraden sistemot za iskoristuvawe na kineti~kata energija (osnovniot koncept na hibridnata tehnologija), da proizvedat neverojatni 767 kowski sili. Samo kako ilustracija moè da posluì sporedbata so bolidite vo Formula 1, koi spored mo}nosta na motorite se na isto ramni{te so najnovoto "por{e". Ovoj avtomobil e opremen so pogolem akumulator za skladirawe na elektri~nata energija, koja se dobiva kako rezultat na transformacija od kineti~kata. Energijata dobiena od sopira~kite se sobira vo akumulatorot, namesto vo baterii, so koi{to raspolagaat ostanatite hibridi. Spored performansite, po èlba na voza~ot, nasobranata energija moè vo period od osum sekundi da ja odrùva rabotata na motorot pri maksimalna iskoristenost. U{te e nejasno dali so ova moè da se dobie i dopolnitelna za{teda. Za razlika od osnovnata verzija na hibridniot "918", kaj "RSR" modelot vratite se otvoraat vertikalno, a promenata e vidliva i vo pokrivot, koj e zatvoren. Ostanatite raboti od nadvore{niot dizajn se re~isi identi~ni so tie na prethodnikot, kako toa deka karoserijata e izrabotena od karbonski vlakna, zasileni so plasti~na masa, a zadràn e i konceptot na namalena masa, {to dopolnitelno se reflektira na dobrata

767 kowski sili se haubata na "Por{e 918 hibrid RSR"

IOT ART-ШAMPIONAT na{ata zemja }e bide pretstavena na najdobar na~in”, izjavi ministerkata Kan~evska-Milevska. Vo konkurencija so “Preskok” i “Zero {leper” bea u{te proektite “Izgubeni du{i” na Jasminka Novkovska (Nacionalnata galerija na Makedonija), potoa Muzejot na grad Skopje konkurira{e so “Dve pra{awa 10.000 odgovori” na Nehat Be}iri, “Golemiot brat na javnata svest” na Nada Prqa i likovnata izlo`ba na Robert Gligorov, a Asocijacijata za kultura i umetnost Nova linija od Skopje konkurira{e so izlo`bata “Genezis i drugi prikazni” na Dan~o Kal~ev.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

VЕSЕЛАТА VДОVИЦА

@ARKO BA[ESKI - ve~nata namera na ~ovekot da se nadmine sebesi

Ф.Леhаr (опеrета) 21.01.2011 Почеток: 20:00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ

Rabota / Marketing / Obrazovanie

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 14.01.2011 Agencijata za katastar na nedvi`nosti – Edinica za Upravuvawe so Proektot Katastar na Nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na Interes za konsultantski uslugi –INDIVIDUALEN KONSULTANT, za izrabotka na Predlog koj }e gi ispita uslovite za vospostavuvawe na Fond za obe{teti vo R. Makedonija i izrabotka na nacrt regulativa koja bi go vklu~ila prepora~aniot pristap. Zainteresiranite konsultanti treba da dostavat Pismo za izrazuvawe interes, CV na angliski jazik i ostanati informacii, najdocna do 04 Fevruari 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, St. Trifun Hadzi Janev 10, 1000 Skopje, R. Macedonia; e-mail: t.cenova@katastar.gov.mk KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.01.2011 Kompanijata Grandeksport objavuva oglas za edno rabotno mesto-komercijalist. Kandidatite treba da ispolnuvaat minimum: -rabotno iskustvo najmalku 3 god. -zavr{eno SSS -voza~ka dozvola od B kategorija -poznavawe kompjuteri; Site zainteresirani kandidati da ispratat CV na office@grandeksport.mk MARKETING, PR Izvor: Ve~er

Objaveno: 18.01.2011 Pretprijatieto Eltra-Skopje ima potreba od lice odgovorno za odnosi so javnost. Liceto treba da ima zavr{eno visoko obrazovanie. -Konkursot trae 5 dena od denot na objavuvawto. -Dokumentite da se dostavat na adresa „Prvomajska” bb Skopje. MARKETING, PR Izvor: Vest

Objaveno: 18.01.2011 Pridru`ete se na najgolemata regionalna grupacija za komunikaciski menaxment Pristop Dali e ova va{eto rabotno mesto? -Akaunt direktor -Pomlad grafi~ki dizajner -Asistent na akaunt -Kancelariski koordinator Pristop MK d.o.o. 50 divizija 24a,1000 Skopje, P.O. Boks 773,Republika Makedonija T:+389(0) 2 310 91 49, F:+389 (0)2 310 91 48 www.pristop.mk OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 20.01.2011 Makedonskata akademija za naukite i umetnostite-Istra`uva~ki centar za energetika,informatika i materijali, ima potreba od vrabotuvawe na eden mlad istra`uva~ na opredeleno rabotno vreme za zamena na otsuten rabotnik koj e na porodilno boleduvawe. Za vr{ewe na rabotite kandidatite treba da imaat zavr{eno fakultet za elektrotehni~ki nauki, so prose~na ocenka od najmalku 9 i da imaat poznavawe na angliski jazik. Prijavata so dokumentacijata za ispolnetost na uslovite {to se baraat, se dostavuvaat na adresa: Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Bul.„Krste Misirkov” br.2-Skopje, vo rok od 7 rabotni dena od objavuvaweto na oglasot. OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.01.2011 Filolo{ki Fakultet „Blaè Koneski” vo Skopje, raspi{uva konkurs za izbor na eden nastavnik vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmetot: -italijanska knièvnost. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat na Filolo{kiot fakultet „Blaè Koneski” vo Skopje, bul.Krste Misirokov bb, 1000 Skopje. Dopolnitelni informacii na tel:++ 389 23240 401.

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Ofﬁce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

OBUKA: MENAXMENT NA NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA VO NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) VO MAKEDONIJA ILI VO STRANSTVO. OBUKATA JA SPROVEDUVAAT ISKUSNI NVO PROFESIONALCI I AKTIVISTI, I PRETSTAVUVA DINAMI^EN SPOJ NA TEORETSKA I PRAKTI^NA RABOTA. OBUKATA OPFAЌA: voved vo gra|ansko op{testvo i rabotata na nevladinite organizacii, me|unarodni, regionalni i lokalni iskustva, zna~eweto na me|unarodnoto civilno op{testvo (civil society) i negoviot podem vo izminatite decenii, goleminata i funkcioniraweto na me|unarodnoto civilno op{testvo, istorija na gra|anskoto organizirawe vo Makedonija, registracija i normativna ramka za rabota na NVO sektorot, zna~ewe na NVO sektorot vo Republika Makedonija, odnosite na NVO sektorot so javnite institucii, privatniot sektor, mediumite i gra|anite, finansirawe na NVO sektorot, oblasti na anga`man na NVOi, voved vo osnovnite koncepti i termini od zna~ewe za menaxmentot vo NVO sektorot: proekti, donatori, fandrejzing, volonterstvo, korporativna odgovornost, me|unarodna sorabotka, op{testven aktivizam, itn. osnovni na odnosi so donatori, voved vo upravuvawe so proekti, zapoznavawe so rabotata na uspe{ni NVO, itn. menaxirawe na proekti, obezbeduvawe na finansii za proekti, menaxment vo procesite na me|unarodna sorabotka, vodewe na regionalni i me|unarodni proekti, voved vo Evropskite fondovi i nivnosto zna~ewe za NVO sektorot vo Makedonija, itn. CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniк dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 21.01.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA