211 Kapital 24 01 2011 by Kapital Media Group

U[TE EDNA LIDERSKA SREDBA ZAVR[I NESLAVNO

POEDNOSTAVUVAWE NA ADMINISTRATIVNITE PROCEDURI ZA OSNOVAWE FIRMA

SUETITE GI IZEDOA DR@AVNITE INTERESI

OSNOVAWE DRU[TVO ZA 24 ^ASA VO HRVATSKA, A [EST DENA VO SRBIJA

STRANA 6-7

STRANA 12-13

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZA OP[TINITE NEMA DA OSTANE NI KVADRAT ZEMJI[TE

DR@AVATA ]E PRODAVA 250 GRADE@NI PARCELI, DVOJNO POVE]E OD LANI IAKO OP[TINITE INTENZIVNO RABOTAT NA KOMPLETIRAWE NA URBANISTI^KITE PLANOVI, KAKO [TO TRGNALO, MINISTERSTVOTO ZA [EST MESECI NEMA DA IM OSTAVI NI[TO NA OP[TINITE ponedelnik.24. januari. 2011 | broj 211 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, PETOK, 21.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,14% 1 0,07% 0 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 45,65 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,27 9 1,58%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.01)

Koj gi podigna cenite na akciite na Makedonska berza? STRANA 10

Kamata od 6% e prifatliva za makedonskata evroobvrznica! STRANA 11

SA[KO NASEV DRAMATURG

ZAGUBARITE PRODOL@UVAAT DA GI TRUPAAT ZAGUBITE

VLADATA NE MO@E DA NAJDE INVESTITORI, NO MENUVA DIREKTORI STRANA 9

So~ni prikazni za golem teatarski anga`man STRANA 22

TRI[E:

Dr`avite r se s vo ffinansiska kriza, a ne evroto STRANA 19 9

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV ZIKO

“[ANGAJ BEJBE”!

STRANA 5

KOLUMNA KIRIL NEJKO NEJKOV

MORALNIO MORALNIOT RELATIVIZAM RELATIVIZ NA KORPORAKORPOR TIVNOTO UPRAVUVAWE UPRAVUVAW STRANA 14

VOVEDNIK D SPASIJKA JO JOVANOVA

FIMI MEDIA KAKO MODEL

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 24 JANUARI 2011

FIMI MEDIA KAKO MODEL

Fimi media na Ivo Sanader }e bide primer vo u~ebnicite po ekonomija i kriminal, od koj }e se u~i kako vlasta preku reklamni kampawi ja krade dràvata. Sanader go dovede raboteweto na ovaa marketing-agencija do sovr{enstvo, no toa ne zna~i deka kurtuli od kazna. Sega Fimi media e centarot od koj se {irat pipicite na oktopodot na Sanader kon redica dràvni kompanii, ~ij buxet se crpel preku reklamni kampawi. Ne samo {to se reklamirale, tuku i gi natpla}ale reklamite, a poedinci (direktorite i ministrite) se bogatele. Zatoa Fimi media }e ja u~at studentite kako model za dràven kriminal. Dali modelot na Fimi media im e poznat i na drugite zemji? Reklamnite kampawi & se omileni na vlasta re~isi vo site balkanski zemji. Vremeto (odnosno voljata na dràvnite inspekcii da si ja vr{at rabotata odgovorno) }e pokaè dali ima kriminal vo sproveduvaweto na ovie kampawi i vo drugi zemji. Mnogumina po apseweto na Sanader se ubedeni deka toj nema da bide edinstvenata `rtva vo balkanskite zemji, koi se ~istili{te za Brisel, pred da im bidat otvoreni za vlez vo EU. Toa ve}e se slu~uva. Nekoi od balkanskite lideri si odat so lisici na race (Sanader), nekoi so dogovor (\ukanovi}). Iako modelot na Fimi media }e go u~at studentite po ekonomija i pravo, tie nema nikoga{

da si razjasnat zo{to se reklamirala dràvata? Jasna e pri~inata, da se zloupotrebi dràvnata kasa, no ne e jasna celta, a u{te pomalku se znaat efektite. Nema efekti zatoa {to marketing-teorijata ne poznava reklamirawe na monopoli. A dràvnite kompanii dràt klasi~en monopol na pazarot i nudat uslugi i proizvodi koi mora da se koristat. Ne moè gra|anite i kompaniite da ostanat bez struja, voda, grade`ni dozvoli, odobrenija za gradba, oficijalno registrirawe firma, prijavuvawe danoci, barawe pravda na sud... Toa im e sekojdnevna potreba ili zakonska obvrska. Nemaat izbor ni gra|anite na Makedonija, nitu na Hrvatska, nitu na Srbija. Na gra|anite vo zemjava im e kompletno jasno deka sudot treba da bide efikasen. Ne mu e jasno samo na ministerot za pravda. Zatoa se ~udime site zo{to Ministerstvoto za pravda }e gi reklamira reformite vo pravosudniot sistem. Tie treba da se slu~at, a ne da se reklamiraat. Nikoj ne sfati i zo{to Elektrani na Makedonija potro{ija 600.000 evra za da se falat deka proizveduvaat struja. Pa, drugo i ne treba da pravat. Ako sakaat da odat napred kako kompanija (po teorijata na direktorot), treba da rastat i da investiraat, a ne da se reklamiraat. Site sme bombardirani od bilbordi so porakata da “izbereme ìvot”. Vo sprotivno sme ubijci ili samoubijci. A, niv zakonot gi goni. A, ako treba da diskutirame za deca i bremenost, toga{ pogre{no sme se razbrale. Toj {to saka da spre~i abortusi, treba prvo da spre~i za~nuvawe na decata. Seksot doa|a pred ra|aweto, a medicinskite statistiki pokaùvaat deka tinejxerite najmnogu “zaglavuvaat”, pa potoa baraat

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk jjov anova@ @kappit @k ital.com.mk l k

spas na ginekolo{kiot stol. Zna~i, falat edukacija i preventiva, a ne zakonska zabrana za abortus. Naopaku se postaveni rabotite so reklamite na Vladata. Ama, za àl, taa ne se otkaùva, pa prodolùva po staro. I godinava dràvnite institucii }e n$ bombardiraat so reklami. Isto i partiite, zatoa {to i tie nau~ija deka najlesno se ga|aat setilata na gra|anite preku mediumite. Samo {to tie odat vo kontra nasoka. Vladata promovira, tie ocrnuvaat. Pretpostavuvam deka i godinava nema da doznaeme kolku pari }e ~inat vladinite reklami. Nekoi se obiduvaat preku Sovetot za radiodifuzija, odnosno preku izve{taite {to gi objavuvaat televiziite, da presmetaat kolku pari potro{ile za reklami dràvata i partiite. Ama toa e makotrpna rabota i bescelna. Nikoj nema da doznae, zatoa {to po nekoja ~udna praksa mediumite im odobruvaat popust od 90%95% na partiite. Kojznae kako e so dràvnite institucii. Za niv nikoj ne saka da zboruva. Do momentot dodeka ne se rodi Fimi media i vo Makedonija!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

100

Dolari za barel e kriti~nata cena na naftata, koja }e go zagrozi ekonomskoto zazdravuvawe, poradi {to Organizacijata na zemjite izvozni~ki na nafta (OPEK) se soo~uva so s$ pogolem pritisok da go zgolemi proizvodstvoto. Cenata na “crnoto zlato” na berzite vo Azija i Afrika go nadmina iznosot od 100 dolari za barel za prvpat vo izminatite dve godini. No, od OPEK, koi vo vkupnoto svetsko proizvodstvo na nafta u~estvuvaat so okolu 40%, odgovorija deka sega{nata isporaka e dovolna za da se zadovoli pobaruva~kata. No, se o~ekuva nedelava da se zgolemi pritisokot od potro{uva~ite, posebno zad scenata.

ZA OP[TINITE NEMA DA OSTANE NI KV KVADRAT VADRAT Z

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DR@AVATA ]E P 250 GRADE@NI DVOJNO POVE] Ministertsvoto za transport vo narednite meseci planira da objavi proda`ba na pove}e od 250 dr`avni parceli so po~etna cena od edno evro za metar kvadraten. Iako op{tinite intenzivno rabotat na kompletirawe na urbanisti~kite planovi, kako {to trgnalo, Ministerstvoto za {est meseci nema da im ostavi ni{to na op{tinite, koi vo juni go prezemaat upravuvaweto so zemji{teto

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Ministerstvoto za transport i vrski i godinava prodolùva so masovna proda`ba na dràvnoto zemji{te. Najavuva proda`ba na 250 parceli samo vo naredniot period, {to e dvojno pove}e od lani, koga bea prodadeni 116 parceli za cela godina. Procesot koj intenzivno po~na vo septemvri minatata godina, koga Vladata najavi deka dràvnoto zemji{te nameneto za stopanski objekti i hoteli }e se prodava za edno evro za metar kvadraten, }e prodolì i vo narednite {est meseci. Ministerstvoto }e objavi na proda`ba pove}e od 250 parceli za izgradba na zgradi, hoteli i delovni i trgovski objekti vo nekolku op{tini. Kako {to trgnalo Minsterstvoto nema ni{to da im ostavi na op{tinite, koi od juni go prezemaat upravuvaweto so grade`noto zemji{te. Vo 2010 godina, na vkupno 250 javni naddavawa, bea prodadeni 116 parceli, od koi vo kasite na op{tinite i na Minsiterstvoto se sleaa 35,8 milioni evra. Od Ministerstvoto informiraat deka vo naredniot period planirano e da se objavi proda`ba na dràvni parceli vo 20 op{tini. “Planirano e da se objavat oglasi za proda`ba na parceli vo Karpo{, Strumica,

SOBRANI 3,3 MILIONI EVRA PO OBJAVUVAWETO NA CENATA OD EDNO EVRO ZA KVADRAT Ministerstvoto za transport i vrski minatata godina od proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te sobra okolu 2,2 milijardi denari (35,8 milioni evra). Bea prodadeni 63 parceli za mali stopanstva, 46 parceli za kompleksi za domuvawe, 33 za komercijalni objekti, osum za centri za otkup na zemjodelski proizvodi, osum za trgovski centri, pet za benzinski stanici, tri za hoteli. Od prvata objava za otu|uvawe na zemji{teto po edno evro za metar kvadraten, na 23 septemvri 2010 godina, do 15 noemvri vkupno se prodadeni 63 lokacii vo vrednost od 3,3 milioni evra. Kru{evo, Sveti Nikole, [tip, Dojran, Karbinci, Negotino –Pepeli{te, Novo Selo, Petrovec, Bitola, Lozovo, Ko~ani, Vinica, Ilinden –Marino, Gevgelija, Debar, Makedonska Kamenica, Ohrid i Kratovo”, soop{tija od ovoj resor. Iako najgolem del od zemji{teto e nameneto za izgradba na stanbeni, delovni i industriski objekti, }e se prodavaat i atraktivni lokacii za vikend-ku}i. “Del od zemji{teto e nameneto za izgradba i na objekti za lesna industrija, malo stopanstvo, zdravstveni institucii, vikend-ku}i, hotelski kompleksi, golemi trgovski edinici, servisi i stovari{ta i objekti za proizvodstvo, distribucija i servisi”, objasnuvaat od Ministerstvoto. ]E SE PRODAVAAT 120 PARCELI ZA VIKEND -KU]I VO DOJRAN Vo op{tinite, pak, intenzivno gi podgotvuvaat detalnite urbanisti~ki planovi (DUP) i o~ekuvaat deka }e bidat prodadeni pogolem del od dr`avnite parceli, so {to }e imaat pogolem priliv na pari vo op{tinskata kasa.

Kako najat-raktivni lokacii se okolu 130 parceli za vikend-ku}i vo Dojran, tri za hoteli na Ohridskoto krajbre`je i edna na grani~niot premin Bogorodica za izgradba na golem trgovski centar, za koja Ministerstvoto ve}e nekolku meseci bara investitor. Od op{tina [tip velat deka zavr{eni se okolu 30-40 detalni urbanisti~ki planovi za dr`avni parceli, koi se dostaveni do Ministerstvoto za transport i o~ekuvaat deka }e bidat objaveni na proda`ba vo naredniot period. Se raboti za nekolku lokacii za izgradba na stanbeni i objekti za individualno domuvawe vo naselbata Sewak, koja vo posledno vreme stanuva poatraktivna vo gradot. Isto taka ima nekolku parceli za izgradba na deloven prostor na pove}e lokacii vo [tip, a edna e predvidena za izgradba na agroberza”, veli Elena Arsova od sektorot za urbanizam vo op{tina [tip. Kako {to potencira taa, dosega bila prodadena edna parcela za trgovski centar. “Del od parcelite se objaveni i procedurata za

Navigator

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

RAKUVAWE ZA POMIRUVAWE

GORDANA JANKULOVSKA

JORGOS PAPAKONSTANTINU

ANTONIO MILO[OSKI

DOMINIK [TROS-KAN

akedonija }e bide domar~kata Vlada dava signali e mo`e da digne glava M }in na ministrite za G deka }e se otka`e od ukinu- Nod problemite so vnatre{ni raboti i za pravvawe na privilegiite za diplomatite, koi sekoj den

MF, i pokraj site M napori, mora{e da priznae deka aran`ma-

da na zemjite od EU i Zapaden Balkan, za {to lobira{e ministerkata vo Budimpe{ta

nite za Romanija ne & pomognaa na zemjata da se spravi so krizata

gr~kite tekstilni firmi vo Makedonija, so {to }e se spasat desetici firmi vo zemjava

go “iznenaduvaat”, koj so quboven, koj so skandal na nacionalna osnova

ZEMJI[TE

PRODAVA PARCELI, E OD LANI

So pruèna raka za prijatelstvo vo kon Obama, kineskiot pretsedaatel Xintao mudro ja premol~i ~i kritikata upatena od negoviot ot amerikanski kolega, deka s$ u{te se zagrozeni osnovnite prava na kineskite gra|ani, vadej}i se so toa deka “docnel” simultaniot prevod. So ova, Xintao pokaà deka navistina e re{en da otvori nova stranica vo odnosite so Amerika i so pozitivni vibracii da im pristapi na re{avaweto na problemite {to gi imaat dvete zemji. Xintao i Obama na istoriskata sredba se dogovorija da gi smirat strastite. Potpi{aa i dogovor “teòk” 45 milijardi dolari za zgolemuvawe na trgovskata razmena me|u dvete zemji. Dvata ekonomski giganti se dogovorija deka }e sorabotuvaat i vo energetikata, a najavija i deka zaedni~ki }e ja spasuvaat planetata od klimatskite promeni. No, ova ne be{e s$. Deka Obama i Xintao se navistina spremni

HU XINTAO X XI INTAO INT IN da gi “zakopaat sekirite” pokaùva i faktot {to na posledniot den od sredbata, dràvnicite najavija deka Kineska dràvna banka saka da kupi edna od amerikanskite najvlijatelni finansiski institucii. Industriskata i komercijalna banka na Kina, koja vaì i za najgolema svetska banka, se soglasi da plati okolu 100 milioni dolari za 80% sopstveni{tvo vo amerikanskiot ogranok na Banka na Isto~na Azija, ~ie sedi{te e vo Hong Kong. Tokmu ovaa banka ima 13 kancelarii vo dràvite Kalifornija i Wujork. Ako SAD go odobri transferot, ova }e bide prvata amerikanskata finansiska institucija kontrolirana od strana na Kineskata dràvna banka.

GUBITNIK

TUNIS I VO ALBANIJA

proda`ba e vo tek. Za nekoi ima zainteresirani kupuva~i”, veli Arsova. Od op{tina Bitola, pak, velat deka podgotveni se pove}e od 500 detalni urbanisti~ki planovi za dràvni parceli, koi se nao|aat vo industriskata zona @abeni i vo kasarnata vo Bitola, nameneti za stopanski objekti i zgradi za domuvawe. Ottamu velat deka Ministerstvoto za transport odlu~uva dali i koga }e go ponudi na proda`ba. Vo Dojran e komletirana dokumentacijata za 120-130 parceli za izgradba na vikend-ku}i pokraj ezeroto, kako i nekolku lokacii na koi e predvideno da se izgradat trgovski i delovni prostorii. “Dosega bea objaveni nekolku parceli vo Dojran koi se vo sopstvenost na dràvata, za nekoi od niv ~ekame javno naddavawe, a nekoi }e bidat objaveni vo naredniot period. Spored interesot koj go ima vo momentot, bi trebalo da bidat prodadeni najmalku 30-40 parceli pri prvoto oglasuvawe”, veli Blaè

116 35,8 250

parceli prodade Ministersttvoto za transport i vrski minatata godina

milioni evra sobra dr`avata minatata godina od proda`ba na grade`no zemji{te

dr`avni grade`ni parceli planira da prodade Ministerstvoto za transport i vrski vo naredniot period

Kantarxiev od sekorot za urbanizam vo op{tina Dojran. Toj veli deka iako op{tinite imaat u{te {est meseci za da se podgotvat sami da oraniziraat elektronsko naddavawe, najverojatno toa nema da se slu~i nabrzo. “]e nema golemi promeni so ogled na toa {to i ponatamu 80% od parite od proda`ba na zemji{teto }e odat vo kasata na op{tinata, a 20% kaj Ministerstvoto za transport i vrski”, veli Kantarxiev. LANI PRODADENI 116 DR@AVNI PARCELI Minatata godina bea prodadeni 116 dr`avni grade`ni parceli od vkupni 250 javni naddavawa. Najatraktivno be{e zemji{teto za izgradba na

hoteli vo Skopje, vo centralnoto gradsko podra~je, kako i za benzinski stanici vo nekolku gradovi niz dr`avata. Ministerstvoto za transport ne uspea da najde investitor koj }e ja kupi atraktivnata parcela kaj Gorica 3 vo Ohrid, nameneta za izgradba na hotel so pet yvezdi iako na poslednoto naddavawe ima{e eden investitor, koj ne gi uplati parite vo opredeleniot rok. Godinava, isto taka, }e se bara investitor koj }e gradi golem trgovski kompleks na grani~niot premin Bogorodica. Za ovaa parcela Ministerstvoto ve}e podolgo vreme bara investitor. Isto taka otkako sopstvenikot na restoranot Vodenica se otka`a od

atraktivnata parcela na kejot na Vardar, na koja treba{e da gradi hotel, Ministerstvoto povtorno }e ja ponudi na proda`ba. Sosednata parcela, na istata lokacija ja kupi porane{niot direktor na Direkcijata za industriski zoni, Marjan Jovanov. Kako poatraktivni parceli koi bea prodadeni vo ovoj period e lokacijata za izgradba na hotel vo op{tina Centar, koja dostigna cena od 2.500 denari za metar kvadraten, odnosno 40 pati pogolema od po~etnata. Vo industriskata zona Re~ani 2 vo Veles bea otu|eni 18 parceli za malo stopanstvo, koi dostignaa prose~na cena od 824 denari za kvadraten metar (vkupno 14.771.933 denari).

N a sp r ot i t v r d e w a ta n a albanskiot premier, Sali Beri{a, deka scenarioto od nemirite vo Tunis nema da se preseli vo negovata zemja, sepak, denovive Albanija `ivee vo takva realnost. Nemirite izlegoa od kontrola koga grupa demonstranti od opoziciskata partija, izlegoa na protesti protiv korumpiranata vlast na Beri{a. Premirot na Albanija, namesto soodvetno da intervenira i da ja namali i taka tenzi~nata situacija, ne popu{ti i dozvoli krvav sudir me| u policijata i demonstrantite, pri{to tri lica zaginaa. Vakvata situacija vo Albanija, nesomneno ja doveduvaat zemjata na rabot od politi~ka kriza. Po ostavkata na pretsedatelot Ilir Meta, obvi-

SALI SA ALI I BBE BERIШA ERIШA net za korupciski skandal, {to e i edna od pri~inite za protestite, sostojbite v o A l b a n i j a s ta n u v a a t zagri`uva~ki. Iako vo momentot, situacijata e mirna, sepak, napnatosta i tenziite s$ u{te postojat. Zatoa, dokolku Beri{a navistina ne go saka scenarioto od Tunis, namesto da ja prefluva vinata na opozicijata i da dava otpor, preku dijalog treba da gi re{i problemite so koi e soo~en. Vo sprotivno, mo`e da se zboguva so premierskata fotelja, bidej}i politi~kata kariera ve}e mu stoi na stakleni noze!

MISLA NA DENOT

NE PROSVETLUVAJTE GO ODGOVOROT, TUKU PRA[AWETO

ALFRED NORT VAJTHED ANGLOAMERIKANSKI FILOZOF

Navigator

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

NASPROTI ODLUKATA NA GRCIJA ZA DANO^NI POVOLNOSTI

GR^KITE FIRMI VO STATUS KVO POZICIJA Odlukata na gr~koto Ministerstvo za finansii e prosledena so uslov spored koj, gr~kite firmi koi imaat otvoreno pogoni ili fabriki vo Makedonija mora da doka`at deka tro{ocite koi gi napravile vo zemjava se realni. Dosega, iako gr~kata Vlada nema{e uvid vo nivnite dano~ni podatoci, sepak gi osloboduva{e od dano~ni obvrski SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

r~kite firmi vo zemjava s$ u{te se vo neizvesnost i po objavenata odluka na Ministerstvoto za finansii vo Grcija deka gr~kata Vlada, sepak, }e prodolì da im dava dano~ni olesnuvawa. Sopstvenicite na gr~ki kompanii vo zemjava ne znaat kako ponatamu }e se sproveduva ovaa merka, bidej}i uslovot koj go naloìla gr~kata Vlada e tie da dokaàt deka tro{ocite {to gi napravile vo Makedonija se realni. Vo tekstilnata fabrika Vasidora, velat deka sega e na poteg gr~koto Ministerstvo za finansii, koe treba da odlu~i na koj na~in }e proveruva dali gr~kite investitori rabotat regularno vo Makedonija. “Na sostanokot vo gr~kata ambasada pred nekolku dena na koj prisustvuvaa i gr~koto ata{e za trgovija i ambasadorkata, ni be{e objasneto deka vo momentot i na odredeno vreme, }e postoi eden vid moratorium na taa regulativa. Ambasadorkata Papadopolu ni veti deka }e razgovara so ministerot za finansii

i }e pobara od nego da ni dostavi procedura kako treba da dokaème deka tro{ocite {to gi pravime ovde ne se fiktivni” veli Dejan Petrovski, Vasidora. Petrovski veli deka, sepak, gr~kata Vlada }e im gi priznae tro{ocite napraveni za 2010 godina, dodeka za godinava }e mora na nekakov na~in da dokaùvaat deka istite se realno napraveni odnosno ne rezultiraat so transfer na profit, ili kapital vo nekoja druga dràva, koja se smeta za nekooperativna, a so cel da se izbegne pla}aweto danok. “Svetskata ekonomska organizacija ja smeta Makedonija i ostanatite zemji so koi Grcija nema dogovor za dano~na transparentnost, za peralnica za pari, zatoa moèbi i neophodna be{e vakvata merka, no nejasno e {to }e baraat, dali da dostavuvame zavr{ni smetki, plateni danoci ili sli~no“, dodava Petrovski. Grcija be{e pritisnata od svetskata ekonomska organizacija OECD, da ja prekine sorabotkata so site gr~ki investitori koi imaat otvoreno pogoni ili fabriki vo zemji so koi Grcija nema potpi{ano bilateralen dogovor za transparentnost

Ministerot za finansii na Grcija, Papakonstantinu s$ u{te ne odlu~il kako }e proveruva dali gr~kite firmi vo zemjava rabotat regularno, za da im dade dano~ni olesnuvawa.

na dano~nite podatoci. Pri~inata e poradi toa {to taka gr~kata Vlada nema uvid vo nivnoto finansiskoto rabotewe, pri{to se mo`ni ma-

nipulacii ili pretstavuvawe podatoci za fiktivno napraveni tro{oci. Listata na Grcija so zemji so koi nema dano~na transparentnost e dolga,

a Makedonija e edinstvena zemja vo regionot. Ministerot za finansii, Zoran Stavresi, neodamna izjavi deka problemot e vo Grcija koja odbiva da

go potpi{e dogovorot za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i mu pora~a na gr~kiot kolega {to pobrzo da go potpi{e bilateralniot dogovor.

Navigator

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

1 5.000 12 60

PROCENKI... XORX SOROS

EVRA ]E POTRO[I MINISTRSTVOTO ZA OBRAZOVANIE ZA RANGIRAWE NA MAKEDONSKITE UNIVERZITETI

[TO PORANO TERBA DA SE DOKAPITALIZIRAAT EVROPSKITE BANKI

merikanskiot investitor i milijarder, Xorx Soros, smeta deka evroskata finansiska kriza ne moè da bide re{ena samo so odobruvawe na krediti za stabilizacija na dràvite ~lenki na EU, tuku potrebna e dokapitalizacija na privatnite banki vo evrozonata. “Fondovite za stabilizacija treba da bidat koristeni ne samo za pomo{ na Vladite, tuku za popolnuvawe na kapitalot na bankite”, pi{uva Soros vo komentarot za germanskiot vesnik Handelsblat”. Toj smeta deka bi bilo podobro da se vloì dopolnitelen kapital vo bankite po koi se odobruvaat krediti od Evropskiot fond za finansiska stabilnost.

INDIKATORI ]E SE ZEMAT PREDVID PRI RANGIRAWETO NA UNIVERZITETITE O

QUP^O ZIKOV

amerikanski investitor i milijarder

MESECI ]E TRAE CELOKUPNIOT PROEKT KOJ ]E GO SPROVEDE UNIVERZITETOT XAO TONG OD [ANGAJ

...POGLED NA DENOT...

“[ANGAJ BEJBE”!

o~ituvani ~itateli na izdanijata na “Kapital”, kako i na ovaa dnevna kolumna pod nazivot “Pogled na denot” - od zdravje, sre}a, ksmet i se razbira “malku pove}e konkreten ke{“ da ne kurtulime vo ovaa 2011 godina! Inaku eve me... Te{ko bilo dnevno da se opserviraat nastanite, a pritoa voop{to da ne se izgubi od dinamika, proniklivost, kako i zabavnost kako principi na koj po~iva edna kolumna... Zatoa i mi treba{e podolg odmor... Vi blagodaram na razbiraweto. Sakam na po~etokot na ovaa godina da izrazam èlba - da ja vidam celata Vlada na pres-konferencija! Odmana ne sme ja videle Vladata (site ministri so se premierot na ~elo) istoporena vo golemata sala kako objasnuvaat nekoj “ostvaren konkreten ~ekor od Prerodbata”! Lu|e, navistina, {to stana so prerodbata i so onie sveì prerodbeni~ki ministerski faci so blaga nasmevka na rumenite lica ozna~eni kako “lesni fascijalni gr~evi vo uslovi na prerodbeni~ki zanes”... Gi snema!? Mi fali ova moram da priznaam... a mislam deka e i vreme za nov direkten prenos od vladina sednica! I toa mi fali... ve molam {to pobrzo so ova! Deneska malku okolu konfliktot na relacija minister za obrazovanie, Nikola Todorov, i od druga strana rektorot so re~isi site profesori od dràvniot Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”. Ne moàm da razberam nekolku raboti ovde: Prvo, ne mi e jasno kako moè reformata na profesorite da odi bez konsultacija so niv. Se menaxira konflikt koj vo svojot potkontekst ja sodrì porakata koja Vladata im ja upatuva na profesorite, a toa e “eve kaj i da e vi dojde krajot – ima sega da se “rastriete” od rabota, oti dosega i ne vidovme ne{to da ste srabotile”.

Todorov najavuva “{angajska procedura” za rangirawe na univerzitetite kaj nas! A {to }e rangira? Eve neka po~ne od rangirawe na osnova~ite na univerzitetite. Peza... Povtorno se prepoznava onaa ~udna sentenca kaj ovaa Vlada - koga ne moè dokraj da se spravi so procesi koi samata gi generira, toga{ deùrno nao|a predavnici! I po principot na isklu~ivost gi marginalizira nadle`nite, povikanite, kompetentnite da zboruvaat! Namesto so profesorite, vo slu~ajot, ministerot odlu~i da gi poseti studentite i da im objasni za toa kako misli da gi reformira profesorite!? Izrazi slabost... Ova “dràvno hu{kawe” na studentite frli senka vrz inaku produktivnite nagoni i idei na Todorov! Ottuka, s$ e jasno osven kako ova s$ }e zavr{i... Sega se postavuva pra{aweto kolkav e kapacitetot na ubeduvawe koj go poseduva ministerot! Vidovme konflikt – zadovolena sueta kaj studentite, a povredena sueta i ego kaj profesorite, koi ponudija svoi “fakturi” pred da sednat na spogoduvawe so ministerot! Porakata do ovoj mlad ~ovek, minister za obrazovanie e deka bi moèl da poraboti malku okolu nekoi principi na liderstvo koi mora da stanat del od negovoto menaxirawe so ovoj suptilen resor. Vtoro, Todorov najavuva kineska ekspertiza za rangirawe na makedonskite univerziteti. Nekoja “{angajska procedura”! A {to }e rangira? Ajde da mu pomogneme malku okolu osnovata za rangirawe : Kvalitetot na obrazovnite programi i moduli? Procesot kako se stanuva profesor na makedonski dràven i privaten univerzitet? Eve neka go pra{a Vasko Naumovski kako se stanuva profesor? Da se rangira kakov e procesot na upis na studentite? Da se rangira na~inot na pla}awe na univerzitetite i cenata nasproti efektot od studiraweto? Ili moèbi treba da se rangira disperzijata na studii na teritorijata na celata dràva? Da se rangira na~inot na koj dobivate pravo da osnovate univerzitet? Koj s$ stanal osnova~ na univeriziteti vo poslednite desetina godini – od {verceri, preku lica koi dokolku se primeni lustracijata }e izlezat vo prvite linii na “slavnite makedonski kodo{i”, ili likovi koi deneska poseduvaat univerzitet koj e samo edna granka na holdingot, koj vo svoeto steblo osven obrazovanie nudi i grade`ni raboti (stanovi), malku zemjodelstvo, mnogu zemja za preprodavawe i prili~no mnogu politika!!? Ottuka {to }e rangirate moj mil Todorov. Ne n$ sramete na otvorena svetska scena! U{te i so na{i pari sakate toa da go pravite!? Podobro otidete vo [angaj i raspra{ajte se {to da napravite za celoto visokoobrazovanie, za da bide eden den kvalitetno primeno vo doma{nata javnost, a potoa i kvalitetno rangirano na me|unarodnata scena! Vaka rabotata ni se “[angaj bejbe”, na{ mil minister!

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI IVANOV I MILO[OSKI VO Ê[KA ]E LOBIRAAT ZA EVROINTEGRACIITE retsedatelot na Makedonija, George Ivanov, i ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vo naredniot period }e ja posetat ê{ka, prenesuvaat ~e{kite mediumi. Soglasno najavite, {efot na makedonksta diplomatija, Milo{oski, }e pristigne utre vo Praga, kade {to so negoviot ~e{ki kolega, Karel [varcenberg, }e razgovaraat za integracijata na Makedonija vo EU i NATO. Milo{oski i [varcenberg, isto taka, kako {to prevesuva "Parlamentni listi", }e potpi{at bilateralen dogovor za sorabotka na diplomatskite akademii so cel da se poddrì zaedni~koto istraùvawe, razvoj i implementacija na sovremeni metodi za obuka na diplomati i eksperti vo oblasta na nadvore{nata politika i me|unarodnite odnosi. Tokmu makedonskata evropska integracija e glavna tema i na razgovorite koi na 8 fevruari vo Praga }e gi ima pretsedatelot Ivanov so pretsedatelot na ê{ka, Vaclav Klaus. Kako {to javuvaat mediumite, Makedonija kako "zemjakandidat za ~lenstvo vo EU, se nadeva deka za vreme na mandatot na evrokomesarot za pro{iruvawe, êhot [tefan File, }e gi po~ne, so mo`nost i da gi zavr{i, pristapnite pregovori”. Tie potsetuvaat deka Alijansata & be{e na dofat na Makedonija, no, kako {to se naveduva, "Grcija blokira{e poradi sporot za oficijalnoto ime na zemjata”.

ZORAN JOLEVSKI, NEREZIDENTEN AMBASADOR VO MEKSIKO retsedatelot na Makedonija, George Ivanov, i Makedonskiot ambasador vo SAD, Zoran Jolevski, mu gi predade akreditivnite pisma na pretsedatelot na Meksiko, Felipe Kalderon, so {to Makedonija prv pat dobi nerezidenten ambasador vo ovaa zemja. Po toj povod vo pretsedatelskata palata vo Meksiko Siti se odr`a ceremonija, na koja, kako {to soop{ti Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, ambasadorot Jolevski go istaknal zna~eweto na unapreduvaweto na odnosite me|u dvete zemji, kako i na podgotvenosta za pro{iruvawe na sorabotkata vo pove}e oblasti {to se od zaedni~ki interes. Pretsedatelot Kalderon izrazil zadovolstvo od imenuvaweto na makedonski ambasador vo Meksiko i izjavil deka ovoj ~in }e pridonese za pribli`uvawe na dvete zemji i narodi. Zoran Jolevski e ambasador na Makedonija vo SAD od mart 2007 godina, a vo noemvri 2008 godina be{e nazna~en za glaven pregovara~ vo sporot za imeto.

DECENTRALIZACIJATA BELE@I POZITIVEN TREND ozitiven trend bele`i sproveduvaweto na decentralizacijata vo Makedonija, a slabostite }e bidat tretirani vo programata za periodot od 2011 do 2013 godina, se zaklu~uva vo Informacijata za sproveduvawe na Programata za decentralizacija 20082010 godina, usvoena od Rabotnata grupa za decentralizacija. Informacijata dava pregled za decentralizacijata vo klu~nite oblasti – zakonsko regulirawe ili precizirawe na vr{eweto odredeni funkcii, finansiska oddr`livost na lokalnata samouprava, jaknewe na administrativnite kapaciteti, podgotovka na op{tinite za implementirawe na evropskite standardi, komunikacija i koordinacija na procesot.

MAKEDONIJA I GRCIJA VO MART ]E SE SOOÂT VO HAG akedonija i Grcija na 21 mart }e se soo~at pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag. Za toga{ e zakaàna usnata rasprava po tu`bata na Makedonija protiv Grcija za kr{ewe na Privremenata spogodba so popre~uvaweto na makedonskiot priem vo NATO na Samitot na Alijansata vo Bukure{t. So ova, procesot }e vleze vo zavr{na faza, a presudata se o~ekuva da bide donesena za {est meseci ili do krajot na godinava. Neoficijalno, usnata rasprava }e trae dve nedeli po~nuvaj}i od 21 mart, koga dvete strani }e gi elaboriraat svoite argumenti. Atina ve}e najavi deka svojata odbrana }e ja bazira na toa deka na Samitot vo Bukure{t nemalo veto, tuku konsenzus me|u ~lenkite priemot na Makedonija vo Alijansata da se odloì do re{avaweto na sporot za imeto. Grcija tvrdi i deka ima kontraargumenti so koi }e se obide da dokaè deka Makedonija bila stranata {to ja prekr{ila Privremenata spogodba. Inaku, presudite {to gi nosi Sudot se kone~ni i pravno obvrzuva~ki, a za nivnoto sproveduvawe i po~ituvawe nadleèn e Sovetot za bezbednost na ON.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

U[TE EDNA LIDERSKA SREDBA ZAVR[I NESLAVNO

SUETITE GI IZEDOA D Osven za jubileite koi ja o~ekuvaat Makedonija vo tekot na ovaa godina, (10 godini od Ramkovniot dogovor i 20 godini nezavisnost) za dvete drugi glavni pra{awa, sporot za imeto so Grcija i popisot, liderite na najgolemite partii i ovojpat ne najdoa zaedni~ki jazik KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

den zaedni~ki imenitel imaat liderskite sredbi vo Makedonija, bez razlika dali se za imeto, za ustavni izmeni, za me|uetni~ki odnosi - site do edna zavr{uvaat bez rezultat, a toa {to ostanuva da se pameti po niv e samo menito i sofrata so koja se gostele glavnite akteri na politi~kta scena. Eksperite ostanuvaat zbuneti, a gra|anite razo~arani - zo{to voop{to se sre}avaat liderite, ako po sekoja sredba izleguvaat so ocenka deka ne mo`e da si gi usoglasat stavovite. Polednata sredba vo Jasen, koja ima{e {iroka agenda, zavr{i so fijasko. ×etiri ~asa razgovor - bez dogovor! Osven za jubileite koi ja o~ekuvaat Makedonija vo tekot na ovaa godina, (10 godini od Ramkovniot dogovor i 20 godini nezavisnost) za dvete drugi glavni pra{awa,

sporot za imeto so Grcija i popisot, liderite na najgolemite partii i ovojpat ne najdoa zaedni~ki jazik. Site ostanaa voodu{eveni od prijatnata atmosfera vo koja ru~aa dive~, no od praznite izjavi potoa, jasno stana deka ne se dgovorile (a moèbi seriozno ne ni razgovarale!) za klu~nite pra{awa. Pretsedatelot Ivanov, kako doma}in, soslu{al {to imaat da kaàt gostite, premierot Gruevski ubedil deka ima plan za nadminuvawe na sporot so Grcija, ama planot e dràvna tajna, pa nikoj ne smee da go znae (zo{to se toga{ potrebni sredbi!?), liderot na opozicijata Crvenkovski povtoril deka dava polna poddr{ka na Gruevski da se najde re{enie {to nema da zadira vo identitetot (!?), no povtorno ne kaàl kako toj bi go izvel toa, a albanskite lideri, insistirale na vklu~uvawe na SAD za pobrz komrpomis. Vaka “ra{timano” se odvivala sredbata, taka i zavr{i, ostavaj}i dilemi vo ka-

pacitetot na makedonskite voda~i da gi prepoznaat, a potoa i ostvarat dràvnite interesi. RAZLI^NI OCENKI OD VLASTA ILI OD OPOZICIJATA D oma}inot, Ivanov, po sredbata soop{ti deka e zadovolen {to se otvorile pra{awata koi se od su{tinski interes za zemjata. Detali od razgovorot ne soop{ti, ni kaà deka za sporot so imeto Makedonija nema da se soglasi na niedno re{enie koe bi izleglo od ramkite na Rezolucijata na Obedinetite nacii. “Na{iot stav e poznat. Nie insistirame na po~ituvawe na rezoluciite na OON. Mora da bide jasno deka sekoe izleguvawe od ramkite na ovie rezolucii, go popre~uva re{enieto, nie mora da se drìme za tie ramki”, izjavi Ivanov. Premierot i lider na VMRODPMNE, Nikola Gruevski, oceni deka sostanokot pominal vo dobra atmosfera, vo koja toj go pretstavil ak-

cioniot plan na Vladata za evropskite integracii i deka pritoa, sekako, se otvorila debata za pra{aweto za imeto. Gruevski informiral kako pominala sredbite so gr~kiot kolega Jorgos Papandreu, pri{to im soop{til na liderite deka sporot e daleku od re{enie, za{to gr~kata strana nema namera da popu{ti od svoite crveni linii so koi direktno zadira vo makedonskiot jazik i identitet. “Grcite ne se soglasuvaat da postoi doma{en konsenzus, deka ne smeeme da dozvolime negirawe, ova e stav na site makedonski politi~ki partii.” Na pra{awe dali planira raspi{uvawe i na referendum za imeto zaedno so popisot vo april, Gruevski veli deka nema prostor za takvo ne{to. “Za da ima referendum, mora da ima nekakov predlog ili r{enie. Zasega nema ni{to takvo, nema ni predlog {to bi bil prifatliv za Grcija. Ne znam dali

VLADATA NEZAKONSKI IM DELELA BUXETSKI PARI NA PARTIITE

TRANSPARENTNOST ]E MU PODNESE KRIVI^NA NA STAVREVSKI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

artiite i dr`avata go zloupotrebuvaat buxetot, tvrdi pretsedatelkata na nevladinata organizacija "Transparentnost Nulta korupcija”, Sla|ana Taseva. Zloupotrebata vo buxetot, spored Taseva, se vr{i pri raspredelbata na parite za godi{no finansirawe na politi~kite partii. Namesto kako {to nalo`uvaat zakonskite propisi, samo 0,06% od buxetot da se raspredelat me|u parite za nivno funkcionirawe, Taseva tvrdi

deka so koristewe na pozicijata na vlast se menuvaat i pravilata na raspredelba na parite. Taa najavi i krivi~na prijava protiv ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, koj, kako {to tvrdi Taseva, namesto soglasno zakonskite propisi, parite me|u partiite gi raspredelil soglasno Upatstvoto koe go izgotvil samiot toj. "Soo~eni sme so edna situacija vo koja{to ministerot si dal pove}e pravo, otkolku {to mu dava Zakonot, za da go pro{iruva i menuva na~inot i da pravi nekoj nov metod i metodologija za raspredelba na sredstvata od buxetot po osnova na buxetsko finansirawe na politi~kite partii”, veli Taseva. Od Ministerstvoto za finansii ja demantiraat Taseva, tvrdej}i deka taa ne gi poznavala dobro zakonskite propisi. "Navodite na "Transparentnost Nulta korupcija" vo odnos na raspredelbata na sredstva od buxetot za finansirawe na politi~kite pratii, poka`uvaat osnovno nepoznavawe na g-|a Taseva za zakonskata regulativa vo Makedonija", velat od ministerstvoto. Zad Stavreski zastana i negovata mati~na partija, vladeja~kata VMRO-DPMNE. Tie, pak, ja obvinuvaat Taseva deka so svoite tvrdewa velguvala vo politi~ka presmetka so VMRODPMNE. "Gospo|ata Sla|ana Taseva, koja sebesi se pretstavuva kako nevladin ek-

spert, vleguva vo politi~ka presmetka so VMRO-DPMNE. Nejzinite gledi{ta nalikuvaat na politi~ki stavovi, a nikako na relevantni mislewa koi doa|aat od ekspert. Sla|ana Taseva toa go pravi sosema svesno i politi~ki presmetano", re~e portparolot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski. [TO POKA@UVAAT IZVE[TAITE NA TRANSPARENTNOST? Vo simulacija izrabotena od "Transparentnos Nulta korupcija", vo odnos na toa kako bile rasporedeni buxetskite pari na poslednite izbori, spored Taseva, jasno se gledala napravenata zloupotreba. "Simulacijata vrz baza na zakonskoto re{enie, poka`uva deka na poslednite izbori koalicijata na VMRO-DPMNE so drugite partii trebalo da dobie 345.439 evra, a samo vladeja~kata partija VMRO-DPMNE da dobie 39.458 evra. Dodeka pak, SDSM, kako najgolema opoziciona partijata, trebalo da dobie 225.578 evra, DUI 151.874 evra, DPA 43.180 evra i Nova demokratija 45.413 evra", veli Taseva. N o, s i mul a c i j a ta spored Upatstvoto koe go izrabotil ministerot za finansii, Zoran Stavreski, dodava Taseva, poka`uvalo druga statistika. VMRODPMNE dobila 465.387 evra, a koalicijata predvodena

od ovaa partija, samo 39.299 evra. SDSM dobila 165.588 evra, DUI 170.415 evra, DPA 40. 537 evra, a Nova demokratija samo 689 evra. Taseva, veli deka osnova za vakvi somnevawa postoi i poradi toa {to od Ministerstvoto za finansii, i pokraj pove}e nastojuvawa, ne sakale da & gi dostavat podatocite za toa kako se raspredeluvale parite me|u pariite. Taseva kritikuva deka nitu Ministerstvoto, nitu partiite sakale da dadat informacii za toa kolku pari dobile od dr`avata za poslednite izbori.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

DR@AVNITE INTERESI

ARIFI: BEZ ME\UNARODNI POSREDNICI NEMA DA IMA RE[ENIE ZA IMETO Faktot deka sporot so imeto trae mnogu dolgo vreme i faktot deka poradi toj spor ili nenao|aweto re{enie za toj spor, se reflektira so blokirawe na evroatlantskite procesi koi imaat mnogu posledici za vnatre{niot razvoj na na{ata zemja, fakti~ki zboruva deka u{te dolgo nema da ima re{enie". Ova go izjavuva potpretsedatelkata na DUI, Teuta Arifi, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Spored Arifi, poradi toa nejzinata partija smeta deka e potrebna "edna interventna diplomatija na mnogu visoko nivo, no, sepak, da bide interventna koja }e bide od pomo{ za iznao|awe re{enie". Zapra{ana dali imaat kontakti so me|unarodni posrednici, Arifi istaknuva deka ne mo`at kako politi~ka partija da gi pokanat, no se vo proces na nivno informirawe so incijativata na DUI, so nivnite pretstavnici tuka i vo samite centri."Smetame deka bez nivna anga`iranost, navistina ne }e ima re{enie na problemot", veli Arifi. Arifi veli deka SAD i EU se prijateli na Balkanot i na Makedonija i deka dosega pomognale vo mnogu problemi i dilemi {to gi imala Makedonija vo minatoto.

FUERE: BEZ DIJALOG ME\U LIDERITE NEMA KONSENZUS vroambasadorot Ervan Fuere ja poddr`a inicijativata na pretsedatelot \or|e Ivanov za sredba so politi~kite lideri, ocenuvaj}i deka taka }e se pottikne slabiot politi~ki dijalog vo zemjava. Toj se nadeva deka liderskata sredba, prva od maj minatata godina, }e dovede do po~esti sostanoci me|u prvite lu|e na politi~kite partii, so {to }e se sozdade povolna klima za postignuvawe konsenzus za klu~nite pra{awa i predizvici so koi se soo~uva Makedonija. Fuere o~ekuva premierot Nikola Gruevski da ja prezeme organizacijata na sredbite. "Liderskite sredbi }e pomognat za smiruvawe na atmosferata za gorlivite pra{awa {to se pojavija, a toa se problemite na tutunarite, vinarite...", izjavi Fuere. Za re{avaweto na sporot so imeto, evroambasadorot povtori deka od klu~no zna~ewe e liderite na Makedonija i na Grcija da gi intenziviraat razgovorite za da se najde kompromisno re{enie. "Dokolku postojat kriti~ki komentari, toa e taka za{to tie se neophodni. Vistinskiot prijatel sekoga{ vi ja ka`uva vistinata. Sakam da naglasam deka site politi~ki partii imaat su{tinska uloga vo sproveduvaweto na procesot na reformi i niedna partija nema monopol za kakov bilo uspeh ili neuspeh", izjavi Fuere.

E sredbite so Grcite ovaa godina }e bidat poza~esteni ili porazret~eni, ama dobro e da gi ima”, izjavi Gruevski. Liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, ka`a deka sostanokot ima pozitivna i negativna strana, dobro, {to po osum meseci liderite

sednale na zaedni~ka masa, no lo{o, {to razgovorot bil nesu{tinski i ne ponudil ni{to novo. “Sredbata be{e samo za da se demonstrira dijalog i mediumite da imaat mo`nost da ne fotografiraat. Gruevski ja ima na{ata poddr{ka za imeto, no ako bara poddr{ka

za blokada i prodol`uvawe na izolacijata, nema da dobie. Toj ima {irok prostor za dejstvuvawe”, veli Crvenkovski. Liderite na albanskiot blok, na DUI i na Nova Demokratija, Ali Ahmeti i Imer Selmani, smetaat deka bez poaktivno uestvo

na velesilata, sporot nema izgledi za re{enie. Ostavaat prostor od nekolku meseci, da vidat kako }e se odviva akcioniot plan na Vladata, no Selmani pora~a deka Makedonija ne e vo lagodna polo`ba i nema vreme da ~eka na kompromis, kako {to ima Grcija.

SLU^AJ "PAJA@INA"

VELIJA OSTANUVA VO PRITVOR A1 BEZ DIREKTOR A1 televizija i ponatamu e bez direktor otkako dosega{niot direktor Aneta Ko~i{ki, potpi{a polnomo{no i nejzinoto ime be{e izbri{ano od Centralniot registar MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

{te 30 dena pritv o r z a s i t e 14 osomni~eni vo slu~ajot "Pajaìna". Sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, i ostanatite 13 sopstvenici i upraviteli na firmite od "Pero Nakov" bb ostanuvaat vo pritvor, odlu~i Krvi~niot sovet na skopska edinica. Obrazloènieto za prodolùvawe na pritvorot e deka istragata e s$ u{te vo tek, predloèni se u{te nekolku svedoci od obvinitelstvoto koi ne se soslu{ani, a ne e izgotveno nitu ve{ta~eweto. "Zadrùvaweto vo pritvor re~isi na site osomni~eni e poradi mo`nosta da vlijaat vrz svedoci i opasnosta da izbegaat, a za del od osomni~enite postoi mo`nost deka moè da go povtorat deloto bidej}i s$ u{te se upraviteli na predmetnite firmi", potvrduva za "Kapital" pretsedatelkata na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova. Advokatite reagiraat deka vakvata odluka pretstavuva grubo kr{ewe na krivi~noto pravo, a celiot slu~aj stanuva apsurden. "Jasno e ve}e deka ne stanuva zbor za pravo i jas }e apeliram do site koi se dol`ni da go sproveduvaat pravoto da imaat predvid deka vo

istra`niot zatvor se nao|aat osum èni, odnosno majki i dokolku sega se po~nuva istragata ova }e bide dolg i ma~en proces", izjavi advokatot Miroslav Vuji}. Istragata prodolùva do krajot na januari, period vo koj treba da bidat soslu{ani u{te desetina svedoci vraboteni vo firmite na "Pero Nakov" bb i da bidat razgledani ostanatite materijali pribaveni so posebni istra`ni merki. Za odbranata toa zna~i deka istra`nite organi so vakviot na~in na vodewe na postapkata sekoga{ } e imaat opravduvawe za zadrùvawe na osomni~enite vo pritvor. Vo "Pajaìna" bea uapseni 18 lica na ~elo so sopstvenikot na A1 televizija, Ramkovski. Policijata s$ u{te traga po sinot na Ramkovski, Hedi, i ~etvorica stranski dràvjani. Site se osomni~eni za zlostorni~ko

zdru`uvawe, dano~no zatajuvawe i perewe pari. Spored organite na progonot firmite nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla} awe na danok go o{tetile buxetot za okolu ~etiri milioni evra. A1 TELEVIZIJA E SE U[TE BEZ NOVA UPRAVA I pokraj toa {to imeto na Aneta Ko~i{ki ve}e nekolku dena ne figurira vo Centralniot registar kako direktor na A1 televizija, {to potvrduva advokatot na Ko~i{ki, Svetlana Savi}, postapkata za registrirawe nov upravitel s$ u{te ne e zavr{ena. Direktorot na Centralen registar, Van~o Kostadinovski, za "Kapital" potvrdi deka baraweto za preregistrirawe stignalo, no bilo nekompletno i povtorno vrateno do A1 televizija. "Na{ite slu`bi postapija vo zakonskiot rok od 48 ~asa po

NEPRIJAVENI RABOTNICI VO A1 I PE^ATNICATA MISIRKOV Dr`avniot inspektorat za trud pri redovni inspekciski nadzori vo pe~atnicata "Misirkov” zateknal 10, a vo A1 televizija 13 neprijaveni rabotnici. Pri nadzorite na rabota vo A1 televizija bile zateknati vkupno 72 rabotnici od koi 13 nemaat zasnovano raboten odnos. "Od ovie 13 lica, so osum rabotodava~ot nema sklu~eno nikakvi dogovori za rabota, a so

baraweto za preregistracija na direktor na televizijata. Vo baraweto nedostasuvale dokumenti i poradi toa baraweto e vrateno za da bide dokompletirano. Podnositelite na baraweto imaat rok od 5 dena da go dostavat povtorno baraweto", veli Kostadinovski. Imeto na noviot direktor na A1 televizija s$ u{te ostanuva tajna. No, vo me|uvreme nemaweto uprava vo televizijata sozdava problemi. "Poradi toa {to s$ u{te ne e nazna~en nov upravitel ne moème da go obnovime dogovorot so internet-provajderot koj ni ovozmoùva "hosting" na na{ata internet-stranica, koja nekolku dena ne funkcionira", veli Mladen âdikovski, glaven urednik vo A1 televizija. Izvori za "Kapital" brifiraat deka e ote`nata i iplatata na li~nite dohodi na vrabotenite poradi toa {to nema koj da potpi{e.

pet se sklu~eni avtorski dogovori za rabotni zada~i (grafi~ar, preveduva~ na serii i filmovi, tehni~ar na magnetoskop, novinar na Internet i administrator), odnosno za izvr{uvawe raboti koi ne se avtorski dela i ne pretstavuvaat avtorstvo", stoi vo soop{tenieto na MTSP. Rabotodava~ot ima rok od 15 dena da zasnova raboten odnos so zate~enite ili drugi lica na neopredeleno vreme i da im isplati nadomest vo visina od tri prose~ni bruto plati.

MAKEDONIJA DOMA]IN NA FORUMOT "EU-ZAPADEN BALKAN" akedonija }e bide doma}in na sostanok na ministrite za vnatre{ni raboti i za pravda na zemjite od Evropskata unija i Zapaden Balkan za vreme na polskoto pretsedavawe so Unijata vo vtorata polovina od godinava. Inicijativata za ovoj sostanok na Makedonija ja podnese ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, a e prifatena od nejziniot polski kolega Jerì Miler. Za inicijativata stanalo zbor na marginite na sostanokot {to se odrà vo Godolo, Ungarija. "Razgovaravme za mo`nosta eden od najva`nite sostanoci za vreme na pretsedatelstvoto na Polska, "EU-Zapaden Balkan”, da se odrì vo Makedonija. Na na{e zadovolstvo, od polskite kolegi dobivme uveruvawe deka ovoj sostanok }e se najde na agendata na polskoto pretsedatelstvo i vo vtorata polovina od godinata }e se odrì vo Makedonija, {to e potvrda na poddr{kata na evrointegrativnite procesi na zemjata, izjavi Jankulovska.

PO SKANDALOT, VRABOTENATA VO AMBASADATA VO ANKARA OSTANUVA NA RABOTA o skandaloznoto odnesuvawe na Suhana ]erimi Baliu, vrabotena vo Makedonskata ambasada vo Ankara, koja upati ostri kritiki do grupa makedonski igraorci od Albanija narekuvaj}i gi makedonski {pioni, za{to ne zboruvale na albanski, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti odlu~i deka Baliu ostanuva na rabota. "Po analiziraweto na informaciite dobieni od ambasadite vo Ankara i vo Tirana vo vrska so navodniot incident na me|unarodniot festival vo Izmir, Ministerstvoto informira deka za nastanot ne dobile nikakov oficijalen dopis ili reakcija, a za niv bilo simptomati~no i toa {to mediumite reagiraat eden mesec po odrùvaweto na festivalot", velat od Ministerstvoto i dodavaat deka vakviot slu~aj bil iskoristen samo za samopromocija na makedonskata televizija, koja prva objavi za ovoj nastan. Ottamu velat deka Baliu so ogled na dosega{niot pridones kon rabotata, pokaànite rezultati i li~nite kvaliteti e vo nasoka na izgraduvawe na mlad i nadeèn diplomat na Makedonija, vo koj Ministerstvoto i natamu }e investira. Pretstavnikot na igraorcite, pak, koj ve}e nekolkupati reagira{e i go potvrdi nastanot, re~e deka }e bara od Ministerstvoto povtorno da go preispita odnesuvaweto na diplomatkata.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI U[TE EDNA NEDELA OD KAMPAWATA ZA PLA]AWE NA DOLGOVI ZA STRUJA ra|anite imaat u{te edna nedela da ja iskoristat mo`nosta da gi platat tuènite dolgovi za potro{ena elektri~na energija. Prodolènata kampawa na EVN i ELEM trae do 31 januari, a po toj rok gra|anite koi nema da gi ras~istat tuènite smetki, }e go platat i tuèniot dolg i kamatata za zadocneto pla}awe, gi ispolnuvaat zakonskite uslovi za isklu~uvawe na strujata, a nekoi od niv }e platat i za rabotata na izvr{itelite. Od EVN Makedonija informiraat deka dosega 22.000 korisnici ja iskoristile mo`nosta da sklu~at spogodbi za pla}awe na tuèniot dolg za elektri~na energija na rati i bez kamata. Pove}e od 20.000 doma}instva potpi{ale spogodbi za pla}awe na rati, a pove}e od 2.000 bizniskorisnici gi ras~istile starite tuèni dolgovi. Avstriskata kompanija objavi i promeni vo Upravniot odbor vo EVN Avstrija. Dosega{niot zamenik-pretsedava~, Piter Laer, zastana na ~elo na avstriskiot koncern na mestoto na Burkard Hofer. A kako nov ~len vo Upravniot odbor e nazna~en Stefan [i{kovic, dosega{en odgovoren vo EVN za razvojot na kompanijata vo Jugoisto~na Evropa.

PRO[IRUVAWE NA EVROPSKATA PATNA MRE@A NA KUEHNE + NAGEL oglasno strategijata za razvoj, kompanijata za transport i logistika Kuehne + Nagel zna~itelno }e ja pro{iri evropskata patna mreà. Do 2014 godina brojot na planirani internacionalni linii }e se zgolemi od 300 na 500 so pove}e od 2000 redovni poa|awa vo nedelata. U{te od 2007 godina Kuehne + Nagel strategiski i kontinuirano ja {iri svojata zbirna mreà vo Evropa so dokaàni uslugi me|u 38 dràvi niz celiot kontinent. Mreàta e bazirana na eden centralen magacin vo Hajger, Germanija, i sedum drugi regionalni magacini. Kako dopolnenie na 300 internacionalni konekcii, Kuehne + Nagel upravuva so cvrsti lokalni zbirni mreì vo golemite ekonomski zemji, kako {to se Francija i Germanija. Za da napravi podobra optimizacija na tranzitnite vremiwa vnatre vo mreàta, Kuehne + Nagel }e gi zgolemi svoite frekvencii na poa|awa i brojot na direktni linii me|u Evropskite ekonomski centri. Vo momentov postoi direktna povrzanost me|u Poznan i Strazbur, [tudgart i Milano, kako i me|u Minhen i Bolowa. „Nie }e dodademe u{te po edna direktna konekcija sekoja nedela vo tekot na narednite ~etiri godini, s$ so cel da ponudime 500 povrzani poa|awa niz Evropa do 2014 godina,” izjavi Dik Rajh, ~len na bordot na direktori vo Kuehne + Nagel International AG. Glavniot menaxment lociran vo glavnoto prestavni{tvo vo [inderlegi, [vajcarija, }e bide odgovoren za planirawe, kontrola i nadgleduvawe na aktivnostite na mreàta.

UPRAVATA ZA IMOTNO-PRAVNI RABOTI SO PRODOL@ENO RABOTNO VREME oradi zgolemeniot interes na gra|anite za otkup na dvornoto mesto po edno evro za metar kvadraten, s$ do istekot na krajniot rok, 27 januari, Upravata za imotno-pravni raboti }e raboti do 21 ~asot. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka Vladata odlu~ila vo slednite nekolku denovi da se primaat i necelosni barawa, so obvrska po 27 januari, gra|anite da gi dokompletiraat dokumentite. Dosega se podneseni 55.000 barawa od gra|anite. Upravata o~ekuva okolu 10.000 novi barawa vo slednite nekolku denovi. Stavreski istakna deka otkako po istekot na rokot za otkup na dvornoto zemji{te, Vladata }e odlu~uva dali }e im dade dopolnitelno vreme na gra|anite ili ne.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

PRODOL@UVAAT NESOGLASUVAWATA ZA PROMENITE VO VISOKOTO OBRAZOVANIE

REKTOROT STOJKOVSKI GO SMENI MISLEWETO PREKU NO]

Po niza nesoglasuvawa, Todorov i Stojkovski sega se zadovolni od vospostaveniot dijalog za zakonot za visokoto obrazovanie. Rektorot Stojkovski pred tri dena za "Kapital" vele{e deka promenite vo predlog-zakonot se minimalni, za samo eden den podocna, pred ministerot i pred premierot, da izjavi deka sekoja izmena na zakonot e dobra VIKTORIJA MILANOVSKA mlanovska@kapital.com.mk

inisterot Nikola Todorov i rektorot na UKIM, Velimir Stojkovski, po nizata seriozni raziduvawa za zakonot za visoko obrazovanie, sega pred javnosta velat deka se zadovolni od vospostaveniot dijalog. Todorov ubeduva deka vo nitu eden moment nemal namera da nametne re{enie {to }e go zagrozi funkcioniraweto na koj bilo dràven ili privaten univerzitet. “So rektorite imavme dve sredbi i moàm da kaàm deka minaa vo mnogu konstruktivna i prijatna atmosfera. Razgovaravme za zakonskite izmeni i im gi pretstaviv site predlozi za koi i javno se debatira{e. Se soglasiv za nekoi nivni predlozi, gi prifativ tie zabele{ki i sega imame tekst r j {to na zakon, kojj e vo verzija, se nadevam, deka }e bide poddràna od site delovi na akademskata zaednica”, izjavi Todorov. Za nego, dosega iznesenite kritiki bile samo goli kritiki,

olgo vreme nitu dràvata, nitu uniD verzitetite investiraa vo nau~noistraùva~ki laboratorii i oprema. Pet godini Ministerstvoto nema dodeleno nau~ni proekti, na dràvno nivo nema pristap do nau~no-istraùva~ki bazi, a nema ni finansirawe na nau~ni sobiri vo stranstvo koi doa|ale od politi~ki opredeleni profesori. So vakva kvalifikacija Todorov izleze li~no pred rektorot na UKIM, vo sabotata. "Na sredbata odràna pred tri dena, ministerot re~e deka }e izleze so izmeni vo nasoka na zabele{kite i sugestiite koi gi podnesovme so kolegite od ostanatite univerziteti. Toa {to e smeneto vo predlog-zakonot e minimalno. Nie kako Univerziteti, sakame da go locirame problemot i na{ite sugestii vo oblik na edna strategija, da bidat korisni i za ednata i za drugata strana", re~e za "Kapital" vo petokot, rektorot, Velimir Stojkovski. podocna, toj go Samo eden den po ublaì tonot kon Todorov. "So ministerot nemame nesoglasuvawa, tuku tuk imame so Nesoglasuvapredlog-zakonot. N wata se ottamu {to {t re{enijata predvideni so prvkoi bea predvid otstapuiot predlog-zakon predlog-zak vaat od realnite realnit mo`nosti. Poddrùvame s$ {to }e se nasoka na podosmeni, a e vo nas Ova bruvawe na kvalitetot. kval e {esta izmena na Zakonot sekoja za visokoobrazovanie, visokoobrazov dobra, no nie se izmena e dobra izjavi zalagame za nov zakon", z Poslednite nasStojkovski. Posl tani ne go ppremislivaat Bitolskiot Univerzitet, koj s$ u{te bara temel temelna analiza za ppotrebata od pro promeni na Za-

konot za visokoobrazovanie Izvori na "Kapital" me|u rektorite otkrivaat deka na minatonedelnata sredba ministerot im vetil na rektorite na makedonskite univerziteti deka }e gi prifati nivnite sugestii vo odnos na izmenite vo Zakonot. No, tie dodavaat deka se ~uvstvuvaat "izigrani" od strana na ministerot. Od sredbata so ministerot, rektorite izlegle uvereni deka naredniot den na internet-stranicata na Ministerstvoto }e go vidat korigiraniot predlog-zakon, vo nasoka na dogovorenoto. No, izmenite bile re~isi nezabeleìtelni. "Smeneti se raboti koi ne ja dolovuvaat su{tinata na toa koe be{e predloèno. Ne moè da se izvadi edna zapirka i da se kaè deka ne{to se smenilo. So vakov odnos od strana na resorniot minister, ne pravime ni{to korisno za visokoto obrazovanie", veli za "Kapital" dobro upaten izvor. Rektorite, sepak, ne gubat nade`. Tie podgotvuvaat "vtora tura" zabele{ki. Predupreduvaat deka dokolku toa ne se slu~i, visokoto obrazovanie } e pretrpi seriozen udar. "Kapital" doznava deka najmnogu zabele{ki iznel rektorot na Univerzitetot Goce Del~ev od [tip, Sa{a Mitrev. Vo dokumentot do koj dojdovme, ovoj Univerzitet bara kompletno povlekuvawe na predlog-

VELIMIR STOJKOVSKI REKTOR NA UKIM

"So ministerot nemame nesoglasuvawa, tuku imame so predlogzakonot. Nesoglasuvawata se ottamu {to re{enijata koi bea predvideni so prviot predlog-zakon otstapuvaat od realnite mo`nosti i realnata situacija. Poddrùvame s$ {to }e se smeni, a e vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot" zakonot. Glavnite zabele{ki se odnesuvaat na na~inot na izbirawe pretsedatel na Senatot i na visokiot broj nau~ni trudovi koi mora da se objavat vo me|unarodni spisanija. "Dolgo vreme nitu dràvata, nit u univerzitetite imaat investicii vo nau~noistraùva~ki laboratorii i oprema. Pet godini ministerstvoto nema dodeleno nau~ni proekti, na dràvno nivo nemame pristap do nau~noistraùva~ki bazi, nema finansirawe na nau~ni sobiri vo stranstvo", stoi vo dokumentot koj UGD go dostavi do ministerot Todorov.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

VLADATA NE MO@E DA NAJDE INVESTITORI, NO MENUVA DIREKTORI

]E SE MENUVA DIREKTOROT NA EMO-OHRID?!

Po pet neuspe{ni tenderi i otsustvo na strate{ki investitor, Vladata gi menuva direktorite na zagubarite, koi i 2010 godina ja zavr{ija so novi dolgovi KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

irektorot na EMO od Ohrid }e bide smenet od funkcijata kako kazna za lo{oto finansisko rabotewe na zagubarot vo 2010 godina. Izvori od Vladata za "Kapital" otkrivaat deka zasega ova e izvesnata promena koja }e se slu~i otkako Vladata najavi direktorski smeni i zajknati menaxerski timovi vo zagubarskata ~etvorka. Koj }e bide noviot generalen direktor na Emo i koga }e sedne na è{koto stol~e, nikoj ne otkriva. Spored poslednite neoficijalni informacii, vo Vladata s$ u{te razmisluvaat koj od zagubarite moèbi }e dobie direktorsko zasiluvawe. Dodeka Vladata bara strate{ki investitor za EMO, OHIS, Eurokompozit i Tutunski Kombinat od Prilep, kompaniite trupaat novi zagubi. Od ~etirite dràvni kompanii, dosega edinstveno hemiskata fabrika OHIS pobara od Vladata da & se prifati petgodi{niot biznis-plan za sanacija na kompanijata, vreden okolu 4,5 milioni evra. Generalniot direktor na Ohis, Pece Joveski, za #Kapital# objasnuva deka iako dobile neoficijalna potvrda od Vladata deka }e go prifatat planot za sanacija, o~ekuva {to e mo`no pobrzo Vladata oficijalno da se izjasni. Poslednite presmetki pokaùvaat deka OHIS ja zavr{i 2010 godina so zaguba od 2,6 milioni evra.

“O~ekuvam {to e mo`no pobrzo da vlezeme vo sanacija na kompanijata. Toa }e zna~i vloùvawe na 4,5 milioni evra. Nie sami }e vloìme okolu tri milioni evra, no ostanatite 1,5 milioni evra treba da se obezbedat. O~ekuvam najdocna do krajot na ovoj mesec da dobieme i formalna potvrda od Vladata za na{iot biznis-plan.Sekako deka }e bideme tolerantni, no ako toa ne se slu~i }e se dovede vo pra{awe èlbata da go prezememe rizikot i odgovornosta da ja vodime kompanijata. Na{ite procenki se vrzani so plan, vreme. Ne e isto dali }e po~neme vo januari ili april”, objasnuva Joveski. Toj dodava deka biznis-planot na OHIS predviduva fabrikata vo prvite 12-15 meseci da se oslobodi od zagubite i da po~ne da raboti so pozitivna nula vo slednite tri do pet godini. “Na{iot biznis-pplan predviduva deka vo periodot za sanacija na kompanijata }e gi vratime i akumuliranite obvrski od okolu 16 milioni evra. Taka {to posle pet godini }e imame edna zdrava kompanija, koja }e moè dobro da raboti. Iako imame biznis-plan, ne ja isklu~uvame mo`nosta ako vo me|uvreme se javi investitor, OHIS da odi na proda`ba”, dodava direktorot na OHIS, Joveski. STARI POGONI, TEHNOLOGIJA I VRABOTENI - E SLIKATA ZA ZAGUBARSKATA ÊTVORKA Eurokompozit, EMO i prilepskiot Tutunski Kombinat ne otkrivaat so kakvi finansiski pokazateli ja zavr{ile 2010 godina. Od prilepskiot Tutunski Kombinat edinstveno velat

IZMENI VO UPRAVNIOT ODBOR NA NLB TUTUNSKA BANKA LB Tutunska banka izvr{i promena vo sostavot na ~lenovite na Upravniot odbor vo Centralniot registar na RM, so koja se prodol`uva mandatot na postojnite ~lenovi, \or|i Jan~evski, kako pretsedatel na Odborot i Qube Rajevski, ~len. Za nov ~len na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka se nazna~uva Damir Kuder, kako pretstavnik od Nova Qubqanska banka od Slovenija. Mandatot na postojnite dva i novoimenuvaniot ~len na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka iznesuva 5 godini i trae do krajot na 2015 godina. NLB Tutunska banka AD Skopje e osnovana vo 1985 godina kako interna banka na tutunskata industrija vo Makedonija. Vo 1993 godina bankata se transformira vo akcionersko dru{tvo i e registrirana kako univerzalna komercijalna banka. Vo 2000 godina Tutunska banka AD Skopje sklu~i strate{ko partnerstvo so NLB od Slovenija i denes va`i za treta najgolema banka vo Makedonija.

@ITO VARDAR ZA 2011 PLANIRA DOBIVKA OD 6,4 MILIONI DENARI

deka finansiskite rezultati od 2010 godina bile podobri od onie vo 2009 godina, koga Kombinatot ima{e zaguba od re~isi 30 milioni evra. Pesimisti~ki se prognozite i na generalniot direktor na Eurokompozit, Nikola Lu~eski. “Spored moite posledni informacii sekoja kompanija posebno }e se nudi na proda`ba. Planot e da se bara strate{ki investitor i koga }e se najde barem eden so koj }e se diskutiraat uslovite za kupoproda`ba, duri toga{ }e se raspi{uva tender. Vo odnos na sega{noto rabotewe, s$ u{te imame problemi. So namaleniot buxet na Ministerstvoto za odbrana trpime i nie", kuso objasnuva Lu~eski za "Kapital". Lu~eski ocenuva deka Vladata {to poskoro treba da se “oslobodi” od zagubarite, so {to }e zavr{i agonijata i za vrabotenite i za dr`avata. “Nie sme, sepak, zagubari, ne e vo red postojano dr`avata da gi pokriva zagubite. No, zagubite proizleguvat od

30-godi{noto neinvestirawe vo tehnologii, re~isi 1015 godini ne se vrabotile novi, mladi lu|e. Najmladiot vraboten vo Eurokompoziti e na 48-godi{na vozrast”, veli direktorot na Eurokompoziti. Po pette neuspe{ni tenderi i milionski zagubi na ovie ~etiri dràvni kompanii, od Vladata najavuvaat olesneti uslovi na slednite tenderi. “Sigurno e deka na slednite tenderi }e se relaksiraat uslovite. Sakame i da gi anketirame firmite koi dosega imale nekakov interes za kompaniite. Ne stanuva zbor za direktni pregovori, tuku za razgovori so niv, za da moème da slu{neme {to predlagaat i baraat tie, i {to e realno izvodlivo. Niz tie razgovori }e vidime i kakvo e nivnoto raspoloènie da gi zadràt vrabotenite vo slednite pet godini, {to be{e uslov i na prethodniot tender”, veli za "Kapital" ~len na Vladata.

Kompanijata za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi @ito Vardar od Veles, optimisti~ki gleda na svoeto rabotewe vo 2011 godina, poradi {to planira dobivkata na krajot od godinata da iznesuva 6,4 milioni denari. “Planiranata dobivka za 2011 godina e vrz osnova na procenkata na na{ite informacii koi gi imame, kako i prognozite za o~ekuvanite ceni na surovini i materijali, i na o~ekuvanite proda`ni ceni na na{ite proizvodi. Nepredvidlivo golemiot rast na cenite na surovinite minatata godina n$ naveduva na pretpazlivost vo planot za ovaa godina. Vrz osnova na seto toa, kako i pri optimalno koristewe na postojnite i planirani resursi, go opredelivme o~ekuvaniot obem na proizvodstvo”, se veli vo soop{tenieto na kompanijata, objaveno na internet-stranicata od Makedonska berza. Od kompanijata planiraat najgolem del od svoite prihodi od proda`ba, vo iznos od 1,4 milijardi denari da gi ostvarat na doma{niot pazar, a od stranskiot pazar o~ekuvaat prihodite da iznesuvaat 115 milioni denari. Vrz osnova na toa, dobivkata od redovnoto rabotewe na kompanijata e planirano da iznesuva 45,9 milioni denari, dodeka, pak, iznosot na vkupnite tro{oci e planirano da iznesuva 39,5 milioni denari.

SIFEHS MAKEDONIJA ]E DISTRIBUIRA CISCO, MOTOROLA, IMB, LENOVO akedonskata kompanija SIFEHS stana generalen zastapnik za Makedonija na vode~kiot me|unaroden distributer RRC na visokotehnolo{ki proizvodi i uslugi od svetski poznatite brendovi, kako CISCO, Motorola, IMB, Lenovo, Avaya, APC, EMC. Generalnoto zastapni{tvo na RRC od strana na SIFEHS }e ovozmo`i pretstavuvawe na makedonskiot pazar na kompletno novi tehnologii preku voveduvawe na najnovata generacija na delovni IT-proizvodi i uslugi me|u koi: avtomatska identifikacija, vnes na podatoci i mobilni proizvodi, databazi i virtuelizacija, glasovna, informaciska i videokomunikacija, povrzuvawe i bezbednosni sistemi, koi ve}e se sostaven del od golemi me|unarodni telekomunikaciski kompanii, finansiski institucii, nafteni kompanii, a vo ponovo vreme i od s$ pogolem broj dr`avni institucii.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.850

MBID

117,30

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

OMB

2.600 2.800

117,10

2.750

116,90

2.700

116,70

2.650

116,50

2.550

2.500 2.450 2.400

2.600

14/01/11

16/01/11

18/01/11

20/01/11

116,30

14/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

16/01/11

18/01/11

20/01/11

14/01/11 15/01/11 16/01/11 17/01/11 18/01/11 19/01/11 20/01/11 21/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KOJ GI PODIGNA CENITE NA AKCIITE NA MAKEDONSKA BERZA?

DOMA[NITE INVESTITORI SE VRATIJA NA BERZANSKIOT “PARKET” Glavni kreatori na rastot na cenite na akciite vo ovoj moment se doma{nite fizi~ki lica koi kupuvaat akcii po povisoki ceni vo nedostig na soodvetna ponuda na istite, a vo o~ekuvawe na niven ponatamo{en rast zarabotka na berza. Vo ovoj moment e pametno da se investira na berza, bidej}i cenite na akciite se navistina mnogu niski. Toa moè da se vidi i od momentalnite finansiski pokazateli kako {to se pazarna cena i knigovodstvena vrednost koi variraat od 0,02 do 0,9 {to navistina nema logika koga se znae deka pove}eto od ovie kompanii uspe{no se spravija so krizata”, veli Aleksandar Petreski, direktor na brokerskata ku}a Eurobroker. Toj o~ekuva ovoj trend da prodolì i ponatamu dokolku se odrì zgolemenata pobaruva~ka. “Vo tekot na prazni~niot period imavme pogolema pobaruva~ka otkolku ponuda na akcii. Interesno }e bide da se vidi {to }e se slu~uva od idnata nedela koga moè da o~ekuvame promeni i na strana na ponudata. Vo sekoj slu~aj, ako se investira sega na berza, smetam deka nema da se napravi gre{ka poradi s$ u{te niskite ceni. Vo pogled na toa koi akcii }e privle~at najgolemo vnimanie, veruvam deka trendot od porano }e prodolì. Najgolem interes }e ima za onie akcii koi go so~inuvaat MBI-10. Otkako tie }e dostignat odredeno nivo na cena, toga{e fokusot na investitorite }e bide naso~en kon drugi akcii”, veli Petreski. Akciite koi go so~inuvaat MBI-10 vo tekot na ovoj period

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omalata ponuda od pobaruva~ka za akcii, kako i zgolemeta aktivnost na doma{nite investitori se glavnite faktori za rast na cenata na akciite na Makedonska berza. Spored direktnite u~esnici na pazarot na kapital gra|anite povtorno na berzata gledaat kako na mo`nost za zarabotka. Edna od pri~inite za toa vo momentov ne e samo niskata cena po koja akciite se prodavaat od minatata godina tuku i poradi relaksiranata monetarna politika odnosno namalenite kamatni stapki na bankite osobeno vo delot na depozitite. Brokerite smetaat deka vo vakva situacija gra|anite s$ pove}e se zainteresirani da investiraat vo akcii na kompanii i poradi faktot {to o~ekuvawata za godinava se naso~eni kon zazdravuvawe ne samo na doma{nata, tuku i na svetskata ekonomija. “Vo ovoj period prete`no investiraat doma{ni investitori. Najgolem del od niv se gra|ani, pravni lica ima mnogu malku. Stranskite investitori s$ u{te ne se prisutni vo golema mera. Poradi namaluvawe na kamatnite stapki od bankite, gra|anite s$ pove}e se odlu~uvaat da ostvarat

BERZANSKATA NEDELA VO ZNAK NA RAST NA INDEKSITE ptimizmot i kaj 7%, re~isi identi~no kako doma{nata berza i kaj regionalnite i svetskite pazari na kapital, se zadrà i minatata nedela. Rezultat na toa be{e rastot na cenite na akciite, a so toa i na indeksite. Kaj Makedonska berza minatata nedela ja odbeleà i rastot na prometot. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, iako na posleniot den od trguvaweto, vo petokot, ima{e pad na vrednosta od 1,14%, sepak, na nedelno nivo porasna za 7%, zadrùvaj} i se na 2.578,58 indeksni poeni na krajot od trguvaweto. I ostanatite indeksi zabeleàa rast. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID na nedelno nivo porasna za 7,4%, odnosno na 2.811,80 indeksni poeni, dodeka, pak, indeksot na obvrznici OMB zabeleà rast od 0,7% vo vrednost od 117,20 indeksni poeni. Berzanskiot promet koj dostigna vrednost od dva miliona evra be{e za 15,3% pogolem vo odnos na prometot edna nedela prethodno. So rast na prometot od 49% belgradskata berza go zavr{i minatonedelnoto trguvawe, ostvaruvaj}i 8,5 milioni evra. Za

O imaat ostvareno vkupen promet od 92,6 milioni denari {to pretstavuva 27,4% od vkupniot berzanski promet od 337,8 milioni denari. Od niv najtrguvani se akciite na Alkaloid so promet od 21,4 milioni denari, Komercijalna Banka so 19,9 milioni denari i Toplifikacija so 18,1 milioni denari. Za razlika od akciite, obvrznicite imaat najgolemo u~estvo vo vkupniot berzanski promet i toa od 63,7%. Spored direktnite u~esnici na pazarot na kapital vakviot golem promet so obvrznici se dol`i na faktot {to glavno vo niv investiraat investiciskite i penziskite fondovi, no i kompaniite kako na~in za obezbeduvawe finansiski instrumenti za isplata na razni koncesii. “Vo princip nema nekoi golemi promeni vo pogled na odnosot stranski i doma{ni investitori. Spored obemot na promet, prete`no vo akciite mo`e

da se zaklu~i deka investiraat gra|ani od zemjava. Tie se vodeni od optimisti~kite o~ekuvawata na kompaniite i o~ekuvawata za dividendi. Poradi niskite ceni, ima golem prostor za rast na cenite kaj doma{nata berza. No, vakov optimisti~ki trend nema samo kaj nas tuku i vo regionot. Ednostavno ovaa godina ima vra}awe na optimizmot za razlika od 2010 godina“, veli Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi, KB Publikum invest. Toj, kako i Petreski, isto taka o~ekuva vo fokusot na investitorite da bidat akciite na kompaniite koi go so~inuvaat MBI-10. Otkako pazarot }e se zasiti so ovie akcii toga{ mo`no e pomestuvawe na fokusot na investitorite vo akcii na kompanii koi uspe{no rabotat, no ~ii akcii se s$ u{te potceneti.

i kaj makedonskata berza, porasna i osnovniot indeks na berzata vo Belgrad, Belex 15, koj nedelata ja zavr{i so 738,66 indeksni poeni. Kaj berzata vo Zagreb, pak, osnovniot berzanski indeks CROBEX porasna za 2,5% na vrednost od 2.297,59 indeksni poeni. Nasproti rastot na CROBEX, berzanskiot promet ima{e silen pad od 54,6% i iznesuva{e 35,3 milioni evra. Kaj svetskite berzi pak, najrelevantniot pokazatel na berzata vo Wujork, Dow Jones, nedelata ja zavr{i so rast od 0,7% na vrednost od 11.871,84 indeksni poeni. Pan evropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 minatata nedela ja zavr{i so rast od 0,8%, zadr`uvaj} i se na vrednost od 1.148,32 indeksni poeni. Berzanskite “parketi” vo Azija, pak, i izminatata nedela nikako ne uspejaa da krenat glava od pozitivnite vesti na kineskata ekonomija. Japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 kako rezultat na toa, nedelata ja zavr{i na vrednost od 10.274,50 indeksni poeni, bele`ej}i nedelen pad od duri 2% {to pretstavuva negov najgolem pad vo poslednite tri meseci.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Фершпед Скопје Адинг Скопје ИДЕВЕЛОП Скопје Жито Вардар Велес Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

21.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.876.492,95

8,68%

16,98%

13,95%

5,98%

4,50%

19.01.2011

ILIRIKA GRP

42.085.608,37

2,34%

6,38%

13,07%

-0,12%

11,17%

19.01.2011

31.200

Иново Статус Акции

19.145.005,37

6,70%

10,10%

2,13%

7,11%

-10,08%

20.01.2011

15.759

KD Brik

33.787.258,36

1,35%

4,17%

9,05%

-0,51%

12,75%

20.01.2011

2,65

41.700

KD Nova EU

27.998.424,68

3,61%

7,89%

8,07%

4,03%

-0,01%

20.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.573.075,07

3,67%

4,78%

5,96%

3,11%

2,45%

20.01.2011

48.951,00

16,55

48.951

400,00

9,29

4.000

24,00

9,09

1.751,00 139,00

21.01.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

553

-7,53

110.600

208,43

-4,21

632.368

Раде Кончар Скопје

1.800,00

-2,70

90.000

Алкалоид Скопје

4.289,56

-2,57

2.020.383

Макстил Скопје

Гранит Скопје

600,86

-1,45

1.689.625

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Гранит Скопје Топлификација Скопје Комерцијална банка Скопје Макстил Скопје

21.01.2011 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тетекс Тетово

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

21.01.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

21.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

21.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.289,56

390,18

10,99

0,98

обични акции

7.700,00

341,43

22,55

0,22

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

59.676

119.621

-51,57 -35,91

179.298

103

-42,14

GRNT (2009)

3.071.377

600,86

105,83

5,68

0,60

обични акции

20.943

-83,88

KMB (2009)

2.014.067

3.450,00

533,81

6,46

1,00

Вкупно Редовен пазар

20.943

-83,88

MPT (2009)

112.382

29.500,00

0,82

REPL (2009)

25.920

40.000,00

5.625,12

7,11

0,80

SBT (2009)

389.779

3.297,62

211,39

15,60

0,75

STIL (2009)

14.622.943

208,43

0,11

1.884,89

2,91

450.000

3.705,71

61,42

60,34

1,09

271.602

2.300,00

0,30

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

4289,56

-2,57

2.020.383

600,86

-1,45

1.689.625

3.705,71

0,85

1.007.954

3450

-0,37

665.850

TPLF (2009)

208,43

-4,21

632.368

ZPKO (2009)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 21.01.2011)

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

EKONOMISTITE GO SOVETUVAAT MINISTEROT ZA FINANSII

17.03.2010 KAMATA OD 6% E PRIFATLIVA ZA MAKEDONSKATA EVROOBVRZNICA!

Dokolku Makedonija mo`e vo momentov da postigne kamata od 6% za pozajmuvawe kapital na me|unarodnite pazari, toga{ Vladata treba da razmisli za izdavawe nova evroobvrznica, komentiraat ekonomisti i porane{ni ministri za finansii ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

okolku Makedonija moè vo momentov da postigne kamata od okolu 6% za pozajmuvawe kapital na me|unarodnite pazari, toga{ Vladata treba da razmisli za izdavawe nova evroobvrznica, komentiraat za Kapital ekonomisti i porane{ni ministri za finansii. Spored niv, zemjata ima seriozna potreba od priliv na pari od stranstvo za finansirawe na buxetskiot deficit i za pokrivawe na zaostanatite dolgovi kon biznis-sektorot. Kako {to ve}e objavi “Kapital”, kamatata za evroobvrznica izdadena od zemja so krediten rejting kakov {to ima Makedonija, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, se dviì okolu 6% na godi{no nivo, {to e podobra cena vo sporedba so kamatata od okolu 10% {to ja postignavme minatata godina koga Vladata najavi deka }e se zadolùva so nova evroobvrznica. "Dokolku Makedonija moè vo momentov da dobie kamata od okolu 6% za evroobvrznica, toga{ Vladata bi trebalo da ja iskoristi {ansata, bidej}i ne moè da se predvidi kako }e se odvivaat uslovite na kreditnite pazari godinava. Zaemot od MMF, koj moè da se koristi samo vo vonredni situacii na nadvore{ni {okovi, e signal deka zemjata ima zdravi ekonomski politiki i toa }e pomogne da dobieme podobra cena na pozajmuvawe, taka {to treba da se obezbedi izvor na pari od stranstvo za da moè da se finansira buxetskiot deficit

i da se platat dolgovite kon stopanstvoto", ocenuva profesorot i porane{en minister za finansii, Taki Fiti. FINANSISKITE PROBLEMI PRODOL@UVAAT Eks-ministerot za finansii, Trajko Slaveski, sovetuva u{te vedna{ da se pokanat kreditnite agencii da napravat revizija na makedonskiot rejting, koj }e gi reflektira blagite, generalno pozitivni tendencii vo ekonomijata i sigurnosta {to ja obezbeduva novata kreditna linija od MMF za da se izdade nova evroobvrznica. "Likvidnosnite problemi {to gi ima dr`avata se dovolna pri~ina i predizvik Makedonija u{te vo prvite dva meseci od godinata da se pojavi na evropskiot krediten pazar. Problemot so potfrlawe na proektiranite prihodi za 2010 godina ne e zemen vo vid nitu pri proekcijata na prihodnata strana od buxetot za 2011 godina, {to ve}e vo start }e ja napravi i ovaa godina prenapregnata od buxetska gledna to~ka i }e nalo`i

soodvetni prisposobuvawa, kako rebalans i zabavena realizacija na rashodite. Finansiraweto na rashodite od buxetot so dràvni zapisi na doma{niot pazar e kratkoro~no. Del od tie obvrski na Ministerstvoto za finansii, koe vo periodot od poslednata nedela na noemvri do tretata nedela na dekemvri se zadolì za pove}e od 50 milioni evra preku izdavawe trimese~ni dràvni zapisi, dostasuvaat na po~etokot od godinava. Toa navestuva seriozni predizvici za nao|awe postabilni izvori za finansirawe”, veli Slaveski. Kamatite za evroobvrznicite na ostanatite zemji koi naredniot period planiraat da se zadolùvaat na me|unarodniot pazar na kapital se dviàt od 5,4% za {panskata, 6,5% za hrvatskata, 6,9% za portugalskata i do 11,5% za gr~kata. VLADATA GO PODGOTVUVA TERENOT Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka Vladata ve}e gi analizira

uslovite na me|unarodnite pazari, osobeno otkako MMF & odobri na Makedonija kredit od 480 milioni evra, {to moè da bide pozitiven signal za investitorite da ponudat podobri uslovi za makedonskata evroobvrznica. “Vladata vo sorabotka so dvete investiciski banki ve} e go analizira me|unarodniot pazar na kapital i o~ekuvame dogovorot so MMF dopolnitelno da vlijae vrz namaluvawe na kamata za evroobvrznicata. Izdavaweto evroobvrznica moè da se slu~i koga bilo vo naredniot period dokolku cenata na kapitalot bide prifatliva za nas”, izjavi ministerot Stavreski. Spored proekciite na buxetot za godinava, Vladata planira da se zadolì 320 milioni evra, od koi 190 milioni evra se potrebni za pokrivawe na dupkata {to }e se pojavi vo buxetot poradi toa {to }e se potro{at pove}e pari otkolku {to }e se soberat od danoci i pridonesi, a so 130 milioni evra treba da se otplatat

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,78%

3,67%

4,33%

5,32%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5033

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,6527

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,9058

Швајцарија

франк

47,7770

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,6832

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2796

61,6

46,5

73,2

48,3

Извор: НБРМ

ZORAN STAVRESKI

TRAJKO SLAVESKI

MINISTER ZA FINANSII Vladata vo sorabotka so dvete investiciski banki ve}e go analizira me|unarodniot pazar na kapital i o~ekuvame dogovorot so MMF dopolnitelno da vlijae za namaluvawe na kamatata za evroobvrznicata. Izdavaweto evroobvrznica mo`e da se slu~i koga bilo vo naredniot period dokolku cenata na kapitalot bide prifatliva za nas

PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

starite dolgovi koi dostasuvaat godinava. Zasega ne se otkrivaat detali, kolku pari }e se pozajmuvaat so evroobvrznica. No, se planira okolu 315 milioni evra da bidat pozjameni od stranstvo, a samo pet milioni evra netozadolùvawe se planira da se ostvari vo zemjata preku dràvni zapisi. Makedonija dosega izdade dve evroobvrznici. Prvata be{e emituvana vo 2005 godina so rok na vra}awe od 10 godini, a kamatnata stapka be{e 4,65%. êtiri godini podocna, Vladata ja izdade vtorata evroobvrznica

Likvidnosnite problemi {to gi ima dràvata se dovolna pri~ina i predizvik, Makedonija u{te vo prvite dva meseci od godinata da se pojavi na evropskiot krediten pazar. Finansiraweto na rashodite od buxetot so dràvni zapisi na doma{niot pazar e kratkoro~no. Del od obvrskite na Ministerstvoto za finansii, koe vo periodot od poslednata nedela na noemvri do tretata nedela na dekemvri se zadolì pove}e od 50 milioni evra so trimese~ni dràvni zapisi, dostasuvaat na po~etokot od godinava i toa navestuva seriozni predizvici za nao|awe postabilni izvori za finansirawe vo iznos od 175 milioni evra, no kamatata dostigna visoki 9,9%. Ovaa evroobvrznica }e treba da se otplati vo 2013 godina.

Fokus

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

INTERNETOT GI “ISFRLI” ISFRLI NOTARITE OD I IGRA GRA PRI OSNOVAWE F FIRMA IRMA

BIZNISMENITE ]E ISPRA]AAT I POTPI[UVAAT DOKUMENTI ELEKTR SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

d sredinata na fevruari, firma }e moè da se otvora i zatvora po elektronski pat. Izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva, koi go predviduvaat ova, najverojatno }e stapat na sila na po~etokot od fevruari, po {to se o~ekuva vedna{ da po~ne da se primenuva vtorata faza od edno{alterskiot sistem vo Centralniot registar. So Zakonot e ve}e utvrdena pravnata osnova za celata postapka za upis na firmata vo trgovskiot registar - od podnesuvaweto dokumenti do potpis na upravitelot da se odviva po elektronski pat. Ova zna~i deka dogovorite za osnovawe trgovski dru{tva ne mora da bidat zavereni na notar, kako dosega, tuku }e se smetaat za vaè~ki samo so potpi{uvawe vo elektronska forma. No, Zakonot ovozmoùva i s$ u{te da se primenuva prvata mo`nost, odnosno biznis-zaednicata da moè i vo administrativna procedura, odnosno vo hartiena forma da otvora trgovsko dru{tvo. Ova, spored direktorot na Centralniot registar, se pravi so cel da im se dade tranziciski period na biznismenite da se naviknat na noviot, poednostaven sistem na rabota. “S$ u{te }e bide vo optek i prvata varijanta, da se zaverat dokumentite na notar. Me|utoa, toa

ELEKTRONSKI POTPIS OD FEVRUARI Pratenici, notari, advokati, komori, biznismeni }e imaat uvid vo funkcioniraweto na edno{alterskiot sistem vo Centralniot registar. Vo Ministerstvoto za ekonomija o~ekuvaat izmenite na Zakonot da stapat na sila kon krajot na mesecov, po {to na po~etokot od fevruari elektronskiot potpis, kako sistem na za{tita i verifikacija na site dokumenti {to se podnesuvaat elektronski, da bide funkcionalen.

Za da otvorite firma elektronski mora da kupite sertificiran potpis, so koj }e imate pravo onlajn da ja popolnite aplikacijata, koja se nao|a na internet-stranicata na Centralniot registar }e ima rok do koga }e mo`e da se koristi. Bidej}i zakonot e s$ u{te vo rabotna verzija, o~ekuvam pred glasaweto da se vmetne i rokot do koga }e mo`e da se koristi prvata varijanta”, veli Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot registar. Toj tvrdi deka elektronskiot upis na firma }e bide mnogu ednostaven i ubeden e deka so dobra promocija i detalno objasnuvawe, koe }e bide

objaveno na internet-stranicata na Centralniot registar, bizniszaednicata za brzo vreme }e go koristi samo ovoj sistem. KAKO ]E FUNKCIONIRA ELEKTRONSKIOT SISTEM? Elektronskiot proces za otvorawe firma po~nuva so kupuvawe elektronski sertificiran potpis, koj mo`e da se kupi od sertificirani provajderi, kako Telekomot i Klirin{kata ku}a KIBS, koi im-

VAN^O KOSTADINOVSKI DIREKTOR NA CENTRALEN REGISTAR “Elektronskiot proces za otvorawe firma zapo~nuva so kupuvawe elektronski sertificiran potpis od ovlasteni provajderi, kako Telekomot i Klirin{kata ku}a KIBS. Cenite se razli~ni vo zavisnost od periodot za koj se kupuva potpisot. Otkako }e se dobie, se popolnuva prijavata koja se nao|a na internet-stranicata na Centralniot registar, se popolnuvaat i urneci i akti i zaedno kako eden dokument se ispra} aat po elektronski pat do Registarot, kade {to ovlastenoto lice go pregleduva predmetot. Vo slu~aj da ima nedostatoci, se kontaktira liceto nadle`no za da gi popravi. Dokolku e s$ vo red, se odobruva predmetot i se izdava re{enie, koe vo prvo vreme }e bide vo hartiena forma”.

aat razli~ni ceni vo zavisnost od periodot za koj se kupuva potpisot. Kostadinovski veli deka cenite se niski i se dvi`at od 900 do 1.500 denari za period od dve do tri godini. “Otkako }e se dobie potpisot, se popolnuva prijavata, koja se nao|a na internet-stranicata na Centralniot registar, se popolnuvaat i urneci i akti, koi zaedno kako eden dokument se ispra}aat elektronski do Registarot, kade {to ovlasteno lice za registracija go pregleduva predmetot. Dokolku ima nedostatoci, se kontaktira liceto nadle`no za nivno korigirawe. Dokolku e s$ vo red, se odobruva predmetot i se izdava re{enie, koe vo prvo vreme }e bide vo hartiena forma”, dodava Kostadinovski. Zakonot predviduva i podatocite od Trgovskiot registar i nivnata promena, namesto vo Slu`ben vesnik, da se objavuvaat na internet-stranicata na Centralniot registar. Celiot elektronski porces, preku konkreten primer, }e bide promoviran vo Centralniot registar vo sredinata

na fevruari. Spored ekspertite, sekoe unapreduvawe na zakonskite odredbi koi se vo nasoka na olesnuvawe na procedurite za vodewe biznis e dobredojdeno. “Vo delot na efikasnosta pri vodewe biznis zakonskite izmeni se dobra rabota. Procedurite vo Centralniot registar se podobreni od tehni~ki aspekt i toa zna~i deka vremenski se ubrzuva otvoraweto i zatvoraweto firma. Me|utoa sodr`inskite promeni za administrativna poddr{ka, odnosno profesionalna administracija se u{te poneophodni. Treba mnogu da se raboti zatoa {to s$ u{te ne e podobren kvalitetot na uslugite koga fizi~ki ste prisutni i sakate da otvorite firma”, veli Qubica Ruben, konsultanska ku}a Mens legis. RECIPROCITET SO STRANSTVO Novina vo izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva e i toa {to se voveduva reciprocitet vo tretiraweto na stranskite dru{tva vo Makedonija, vo odnos na otvoraweto

POEDNOSTAVUVAWE NA ADMINISTRATIVNITE PROCEDURI ZA OSNOVAWE FIRMA

OSNOVAWE DRU[TVO ZA 24 ^ASA VO HRVATSKA, A [EST DENA VO SRBIJA o cel da se zajakne pretpriemni{tvoto, Hrvatska vo 2005 godina vovede servis HITRO.HR so cel da se poednostavat administrativnite proceduri i da se otstranat birokratskite prepreki pri registracija na firma. Vo januari 2006 godina startuva{e uslugata e-DDV, so koja korisnicite na sistemot mo`at prijavata za danok na dodadena vrednost da ja podnesat po elektronski pat. Za pet godini rabota, do maj 2010 godina, vo Hrvatska se osnovani 38.507 firmi i zanaeti, od koi 2594 firmi

se vo stranska sopstvenost. Kako {to e navedeno na servisot HITRO.HR, trgovsko dru{tvo mo`e da se otvori vo ~etiri ~ekori. Edna od uslugite {to gi nudi ovoj servis e e-firma, koja ovozmo`uva onlajn-osnovawe na dru{tvo so ograni~ena odgovornost so osnoven kapital vo pari na koj bilo Trgovski sud vo Republika Hrvatska vo rok od 24 ~asa. Otkako so godini se nastojuva{e da se skratat procedurite za registracija na novi firmi, naskoro bi trebalo i da poevtini nivnoto osnovawe vo Hrvatska. Vo ramkite

na Programata za ekonomsko zazdravuvawe, Vladata najavi voveduvawe nov oblik na registracija na trgovsko dru{tvo – “edinstven d.o.o.”. Celta na ovaa merka e da se motiviraat {to pogolem broj gra|ani da se vpu{tat vo pretpriemni~ki vodi, so {to bi se rastovarilo i biroto za vrabotuvawe. Rokot za voveduvawe na novite merki e 1 juli 2011 godina. So ovie merki e planirano da se namali potrebniot iznos za osnoven kapital. Na koe nivo }e se namali od sega{nite 2.700 evra s$ u{te ne e poznato, me|utoa, upatenite tvrdat deka ovoj iznos }e

bide maksimalno skraten. Druga va`na promena {to }e sledi za onie {to }e odlu~at da formiraat firma, e drasti~noto namaluvawe na site aktuelni tro{oci pri registracijata na firmata, od sudski registar do ostanata dokumentacija koja sega se bara. Namerata e tro{ocite koi sega vo prosek dostignuvaat do 540 evra, da se namalat na simboli~ni edno evro. Na primer, edna obvrska koja so promenite }e bide ukinata e obvrskata da se objavi registracijata na firmata vo Slu`beniot vesnik, {to za pretpriema~ot pretstavuva

tro{ok od 122 evra. Od vladinite krugovi objasnuvaat deka pred da se po~ne so primenata na novite pravila i cenovnici za osnovawe na d.o.o., }e mora da se sprovedat niza promeni vo institucionalnata infrastruktura kako e-servisot, pri izdavawe na rabotni dozvoli, odobrenija i re{enija, kako i vo funkcioniraweto na pravosudstvoto. Toa {to e va`no od dr`aven aspekt za da za`ivee noviot model na registracija na firmi e da se za{titi od mo`na zloupotreba, odnosno da se spre~i iskoristuvaweto na mo`nosta za

no.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI KRIVI^NO OSUDENI LICA ]E MO@E DA OTVORAAT FIRMA

RONSKI podru`nici. Stariot Zakon za trgovski dru{tva predviduva{e ednakov tretman na doma{nite i stranskite firmi, odnosno ne se bara{e makedonskite kompanii da otvorat podru`nica dokolku ne sakaat, a istoto vaè{e i za stranskite firmi. Me|utoa vo kaznenite odredbi na Zakonot, sepak, se predviduvaa visoki kazni dokolku stranskite firmi ne otvorat podru`nica vo Makedonija, {to zna~i deka Zakonot bil konfuzen. Vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka izmenite na Zakonot tokmu vo ovoj del bile neophodni zaradi usoglasuvawe na ovie dve odredbi i zatoa {to Makedonija ne smee da bara od stranskite dru{tva da otvoraat podru`nici vo uslovi koga toa ne e zadolìtelna obvrska za doma{nite. “Ovoj ~len od Zakonot sega predviduva reciprocitet. Ako nekoja zemja & nametnuva uslov na makedonska kompanija da otvori podru`nica, toga{ po reciprocitet, kompanija od taa zemja isto }e bide dol`na da otvori podru`nica vo Makedonija. Moèbi }e bide malku te{ko da se dokaè deka na nekoja makedonska firma & baraat da otvori podru`nica vo stranska dràva, me|utoa se nadevame }e najdeme mehanizam za da go utvrdime toa. Vo su{tina, podru`nicite nemaat svojstvo na pravno lice. Tie {to }e potpi{at, ja obvrzuvaat mati~nata kompanija kako taa direktno da go sklu~uva dogovorot”, veli Aleksandar Popovski, rakovoditel na sektorot za evropska integracija vo Ministerstvoto za ekonomija. Na ovoj ~len od Zakonot najmnogu reagira opoziciskata SDSM, tvrdej}i deka najdobro re{enie e Makedonija sama da odlu~uva koja stranska kompanija treba da otvori podru`nica vo zemjava.

Otkako Ustavniot sud ja ukina odredbata od Zakonot za trgovski dru{tva, spored koja lica za koi so pravosilna sudska odluka e utvrdeno deka storile krivi~no delo - laèn ste~aj, predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, zloupotreba na postapkata za ste~aj i o{tetuvawe ili povlastuvawe na doveriteli, sepak, }e smeat da osnovaat i da upravuvaat so trgovski dru{tva. Spored Aleksandar Popovski, rakovoditel na Sektorot za evropska integracija vo Ministerstvoto za ekonomija, vakvata odluka }e zna~i deka sekoj vo Makedonija na kogo mu e izre~ena presuda za storeno krivi~no delo duri i od zatvor moè da osnova firma. Toj istakna deka ova bukvalno zna~i “vra}awe na oru`jeto vo racete na ubiecot”. Merkata koja pred edna godina ja donese Vladata predviduva{e direktori ili menaxeri koi namerno predizvikale ste~aj na firma ili, pak, imaat blokirana smetka da ne moàt povtorno da formiraat novo trgovsko dru{tvo. Toga{ vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, tvrde{e deka regulativata e skroena soglasno evropskite preporaki. “Vo minatoto ~esto bea zabeleùvani zloupotrebi od lica koi namerno predizvikale ste~aj i ne gi pla}ale obvrskite kon doveritelite“, izjavi Pe{evski. “Ova ne e prifatlivo zatoa {to Makedonija ima svoe zakonodavstvo za trgovski dru{tva. Ako nie procenime deka site stranski kompanii treba da otvorat podru`nica, kade e ograni~uvaweto? Zo{to nie da se obvrzuvame kaj nas da vaì i zakonot na nekoja druga zemja? Da ne ni se slu~i pak situacijata koga za izrabotka na arhitektonsko re{enie ne se bara{e stranskite firmi da imaat podru`nici vo Makedonija, pa ako padne objektot nema da se znae koj }e ja snosi odgovornosta”, veli Marjan~o Nikolov, pratenik od SDSM. I ekspertite smetaat deka ne smee da postoi ograni~uva~ki faktor pri otvoraweto podru`nici. Tie tvrdat deka najdobro re{enie e toa da bide ostaveno na li~na procenka na sopstvenikot na firmata. “Moèbi stranskite podru`nici nemaat svojstvo na pravno lice, me|utoa, ako gi uslovuvame so reciprocitet, toga{ nie gubime, zatoa {to Makedonija ima pogolema potreba od vlez na podru`nici. Tie ne nosat kapital, me|utoa, pretstavuvaat

vlog zatoa {to }e vrabotat lu|e, konsultanti, }e pla}aat danok. Me|utoa ako ovoj ~len proizleguva od iskustvata na na{i kompanii vo stranstvo, toga{ moèbi e i vo red”, veli Ruben. Spored nadle`nite od Ministerstvoto za ekonomija, nevozmo`no e Makedonija da ima razli~en tretman od stranskite kompanii, zatoa {to toa bi pretstavuvalo bariera za stranski investicii, koi zemja-aspirant za vlez vo EU ne smee da si go dozvoli. Ostanatite izmeni vo Zakonot predviduvaat trgovcite edna{ godi{no vo delovnata godina da izvr{at popis na sredstvata, a dokolku edna firma e likvidirana, likvidatorot e dolèn po istekot na rokot za prijava na pobaruvawata da podnese barawe za bri{ewe na trgovskoto dru{tvo od trgovskiot registar. Ova moè da se napravi samo so elektronski potpis, pred da se podnese vo elektronska forma preku edno{alterski sistem.

QUBICA RUBEN KONSULTANSKA KU]A MENS LEGIS “Vo delot za podobruvawe na efikasnosta pri vodewe biznis, zakonskite izmeni se dobra rabota. Procedurite vo Centralniot registar se podobreni od tehni~ki aspekt i toa zna~i deka vremenski se ubrzuva otvoraweto i zatvoraweto firma. Me|utoa, sodr`inskite promeni so koi e neophodna administrativna poddr{ka, odnosno profesionalna administracija se u{te poneophodni. Treba mnogu da se raboti, zatoa {to s$ u{te ne e podobren kvalitetot na uslugite koga fizi~ki ste prisutni i sakate da otvorite firma”.

So prorabotuvaweto na edno{alterskiot sistem za registracija, procesot na osnovaweto kompanii vo Srbija se namali za ~etvrtina, dodeka vo Hrvatska, naskoro bi trebalo da poevtini nivnoto osnovawe popovolno i pobrzo osnovawe na firma od pretpriema~i koi ve} e imaat firmi i koi imaat mnogu nepodmireni obvrski. POBRZA REGISTRACIJATA NA FIRMI VO SRBIJA Od srednata na 2009 godina vo srpskata Agencija za ekonomski registri (APR) funkcionira brz i efikasen na~in na osnovawe na kompanii. Ottoga{ gra|anite site potrebni raboti za registracija na firmite gi zavr{uvaat na eden {alter, vo rok od pet do {est dena. So prorabotuvaweto na edno{alterskiot sistem za registracija, procesot na osnovaweto na kom-

paniite se namali za ~etvrtina. Vremeto za osnovawe na kompaniite e skrateno za ~etiri pati od dotoga{nite 23, na pet dena za pretpriema~ite, odnosno na {est dena za firmite. “Srbija vovede edno{alterski sistem na registracija, koj ovozmo`i kompanijata da se registrira na edno mesto, preku dobivawe na dano~en identifikaciski broj, broj na fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i broj na Republi~kiot zavod za zdravstveno osiguruvawe”, izjavi srpskiot minister za ekonomija i regionalen razvoj, Mla|an Dinki}. Elektronski se povrzani Agencijata

za ekonomski registri, Dano~nata uprava, Republi~kiot zavod za zdravstveno osiguruvawe i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Direktorot na APR, Zvonko Obradovi}, precizira{e deka po novata procedura se popolnuva samo edna registraciska prijava za osnovawe na firma. “Razmenata na podatoci me|u ~etirite institucii e elektronska, so {to se zabrzuva i poednostavuva procedurata”, naglasi Obradovi}. Toj poso~i deka postapkata za registracija na firmi e zna~itelno unapredena i usoglasena so evropskata praktika.

ZA PRONEVERA NA 2,2 MILIJARDI DOLARI, 12 GODINI ZATVOR ZA DIREKTOROT NA CA kraj od finansiskata izmama vo Podebeliot koja bea vklu~eni nekolku porane{ni menaxeri na informati~ko-tehnolo{kata kompanija Computer Associates (CA) go izvle~e izvr{niot direktor Sanxaj Kumar, koj zaglavi 12 godini vo zatvor

tni~kite tenzii vo rodnata [ri Lanka bea pri~inata poradi koja porane{niot izvr{en direktor na informati~ko-tehnolo{kata (IT) kompanija Computer Associates (CA), Sanxaj Kumar, u{te kako tinejxer, se doseli vo SAD. So postojana rabota uspea da se iska~i na vrvot vo IT-industrijata, koja vo 2002 godina mu ja donese i funkcijata lider na CA. Ova nesomneno mnogu zna~e{e za nekoga{niot siroma{en migrant. Funkcijata mu dozvoli da ja zadovoli i strasta kon hokejot, pa zaedno so negoviot mentor i partner vo kompanijata, ^arls Veng, go kupija hokearskiot tim Wujork Ajslenders. No, kako i site drugi dosega, taka i Kumar ne ostana imun na mo}ta koja ja poseduva{e i vo 2004 godina uspea da go izvalka dolgosteknuvanoto ime. Ovaa godina revizorite otkrija somnitelni podatoci vo bazata na finansiskite izve{tai na kompanijata, na koi nedostigaa okolu 2,2 milijardi amerikanski dolari. Poradi toa, toj se povle~e od funkcijata. ^etiri godini podocna se zboguva i so slobodata. Wujor{kiot sud go proglasi vinoven za finansiska izmama, koja mu donese maksimalna kazna zatvor od 12 godini i pari~na kazna od osum milijardi dolari. Presudata ja donese sudijata Leo Glejser od Federalniot sud vo distriktot Bruklin, koj potencira{e deka iako e kaznata pregolema, korespondira so negovoto obvinenie. Glejser istakna deka presudata ne se odnesuva samo na edno delo. So nesoodvetnoto menaxirawe na kompanijata, Kumar uspea da ja namali proda`bata na proizvodite, dade nekolku neto~ni izjavi na javnite obviniteli i se obide da podmiti nekolku od potencijalnite svedoci na wujor{kata odbrana. "Kumar uspea da ja "{okira" svesta na porotata na ovoj Sud i ve uveruvam deka uspea da ja dovede vo pra{awe sovesta na sekoj razumen ~ovek", izjavi

Glejser, vo presret na donesuvaweto na kone~nata presuda. Kirbi Her, ~len na advokatskata kancelarija Janofsky & Walker, i porane{en javen obvinitel, ja nare~e kaznata za porane{niot direktor mala, no fer. "Kaznata e daleku od doìvoten zatvor, no, sepak, }e go "smesti" porane{niot direktor i izmamnik vo zatvor na pove}e od edna decenija", izjavi toj. Gneven od situacijata, za vreme na prestojot vo zatvorot Kumar napi{a izjava dolga 27 stranici, kade {to gi imenuva{e site involvirani stranki vo koruptivniot skandal na finansiskata izmama za koja be{e obvinet. Me|u obvinetite za nelegalnite finansiski transakcii na kompanijata Kumar go poso~i i negoviot porane{en idol i partner, Veng, kako i porane{niot amerikanski senator Alfonso Damato. Vo ovoj skandal obvineti bea sedum drugi "akteri" vo finansiskoto nelegalno rabotewe so CA, me|u koi i Stiven Ri~ards, porane{niot direktor za proda`ba. Vtorata najgolema amerikanska IT-kompanija, CA, ostvari kontinuiran razvoj i rast na profitot za vreme na devedesettite godini, a rekorden profit dostigna tokmu vo vremeto na vladeewe na Kumar i osnova~ot na kompanijata, negoviot partner, ârls Veng. Kumar }e ostane zapameten kako izvr{niot direktor koj vo 1998 godina uspea da zaraboti bonus vreden duri 330 milioni amerikanski dolari. Negovite po~etoci vo CA se dolàt na negovoto prethodno rabotno iskustvo vo kompanijata UCCEL Corporation, kako direktor na oddelenieto za razvoj na softveri. Samo ~etiri meseci od koga Kumar se vraboti vo kompanijata, Computer Associates (CA) sklu~i dogovor za prezemawe na UCCEL, vreden 800 milioni dolari. So ova, vo 1987 godina Kumar stana sostaven del od CA. prodolùva

Komentari / Analizi

MORALNIOT RELATIVIZAM NA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE

Ve}e

nekoe vreme se diskutira za toa dali ima konvergencija me|u nekolkute dominantni sistemi na korporativno upravuvawe. Relativna novina vo debatata e dali taa konvergencija treba da se slu~uva i koi se moralnite osnovi na razli~nite opcii

onvergencijata na korporativnoto upravuvawe se odnesuva na trend na spojuvawe na praktikite i teoretskite perspektivi me|u razli~ni modeli na korporativno upravuvawe na nacionalno ili nadnacionalno nivo. Celosnata konvergencijata bi pretpostavila deka nacionalnite razliki bi is~eznale i deka bi bil usvoen univerzalen model na korporativno upravuvawe. Za konvergencijata na korporativnoto upravuvawe se zboruva ve}e edna decenija. Iako se zboruva vo termini na op{tost, su{tinata na debatata e dali razli~nite modeli odat kon anglosaksonskiot model. No, pozna~ajna e debatata koja se otvora poslednive dve godini ne za toa dali }e dojde do formirawe na univerzalen sistem na korporativno upravuvawe, tuku dali toa treba da se slu~i. Edna od perspektivite koi se koristat vo ovie analizi e moralnata osnova na korporativnoto upravuvawe, preku pogledot na moralniot relativizam. Moralniot relativizam e parafraza na kulturniot relativizam, koj be{e osnova na diskusiite nekade na krajot na 1980-te i po~etokot na 1990-te godini vo vrska so univerzalnosta na ~ovekovite prava. Vo toj period, diskusi-

ite se vodea osobeno me|u zapadnata i nezapadnata misla za toa dali ~ovekovite prava mo`e da bidat rangirani, i preku toa, nekoi od istite da imaat pogolema va`nost vo razli~ni op{testveni sredini, so doveduvawe na diskusijata do ekstrem – dali voop{to ~ovekovite prava se relevantni koncepti vo site op{testva, t.e. dali ima osnova tie da bidat kvalifikuvani vo interpretaciite zavisno od kulturnite izvori{ta na zaednicite. Vo slu~ajot na ~ovekovite prava, od me|unarodno-pravna gledna to~ka, pra{aweto be{e razre{eno so relevantnoto tolkuvawe usvoeno na po~etokot na na 1990-te godini – deka site ~ovekovi prava imaat ednakva vrednost i deka ne mo`e da se rangiraat. Ottuka, implicitno, kulturniot relativizam ostana vo domenot na nau~nata diskusija za ovie pra{awa. Debatata za kulturniot relativizam na ~ovekovite prava tuka e zemena samo kako inspiracija za procesot na vodewe na debatite povrzani so vrednosti i, sekako, e interesna vo pogled na nejziniot rezultat – na pobeda na konvergencijata namesto relativizacijata. Endru Vest, predava~ na [kolata za biznis i ekonomija

na Univerzitetot Mona{ vo Avstralija vo 2009 godina, objavi napis za razli~nostite vo moralnata predlo{ka na korporativnoto upravuvawe vo razli~ni zemji. Toj gi analizira{e sistemite na korporativno upravuvawe na anglosaksonskite zemji, Germanija i Japonija, od aspekt na moralniot relativizam, koj, pak, pretstavuva aspekt na filozofijata {to se odnesuva na razlikite i sli~nostite vo donesuvawe na moralni sudovi i barawe odgovori dali ovie moralni sudovi reflektiraat apsolutni ili univerzalni vistini. Kako {to mo`e da se o~ekuva od temata – diskusijata e teoretska, no rezultatite se mnogu prakti~ni i interesni. Vest se osvrnuva na trite formi na moralen relativizam: deskriptivniot (koj dava ocenka na empiriskite fakti dali postojat razliki vo moralnite ocenki vo pogled na korporativnoto upravuvawe vo razli~ni sistemi), metaeti~kiot (koj dava odgovor za "vistinitosta” na moralnite ocenki i dali nivnite pojasnuvawa se apsolutni ili univerzalni, ili, pak, se povrzani so tradicii, veruvawa ili praktiki) i normativniot (koj analizra dali imame pravo da se vme{uvame vo de-

jstvijata na drugite, koi imaat poinakvi moralni stojali{ta). Rezultatite se slednite: Spored deskriptivniot aspekt – apsolutno postojat razliki me|u trite sistemi na korporativno upravuvawe koi se predmet na razgleduvawe na Vest, no Vest smeta deka postojat minimum usoglaseni vrednosti. Toj gi gleda usoglasenite vrednosti vo ~etirite socioekonomski "dobra” na Princpite na korporativno upravuvawe na OECD od 1999 godina: odgovornosta, ot~etnosta, fer pristapot i transparentnosta. Vest zaklu~uva deka ovie ~etiri vrednosti ne se prifatni samo od ~lenkite na OECD, tuku imaat izrasnato vo {iroko prifateni osnovi na upravuvaweto na kompaniite. Spored metaeti~kiot aspekt – toj zaklu~uva deka pri~inata za razlikite vo korporativnoto upravuvawe postoi vo razli~nite kulturni vrednosti na op{testvata vo koi se formiral sekoj od sistemite. Vest celosno go poddr`uva pristapot ubavo sro~en od sudijata na Vrhovniot sud na SAD, Erl Voren, koj }e istakne deka "pravoto pluta na moreto na etika”, t.e. deka pod pravnite i ekonomskite strukturi postojat mnogu bazi~ni vrednosti, stavovi i/ili veruvawa. No, Vest odbiva da ja prifati prostata K

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

dihotomija, koja ne e nepoznata duri i vo nau~nata literatura, deka anglosaksonskiot sistem na korporativno upravuvawe e nemoralen, t.e. vo najdobar slu~aj amoralen, a, pak, deka situacijata e sprotivna so sistemite na Germanija i Japonija. Anglosaksonskiot sistem bazira na moralnite postulati na utilitarizmot, koj bara najgolemo dobro vo forma na sre}a i blagosostojba; dodeka, pak, Germanskiot i Japonskiot model baziraat na deontoliskiot moral, koj vo dadeniov slu~aj se odnesuva na inkorporacija na interesite na site zainteresirani strani povrzani so kompanijata i davawe moralna vrednost na interesite na site grupi. No, za razlika od prethodnite dva, Vest ne dava jasen stav vo vrska so normativniot aspekt na moralniot relativizam. Toj nema jasna pozicija dali treba da se pottikne konvergencijata na korporativnoto upravuvawe ili ne. Toj se zadovoluva so toa da ukaè deka samata diskusija za moralniot relativizam na korporativnoto upravuvawe treba da gi osokoli osobeno zemjite vo razvoj koi doprva go sozdavaat svojot sistem da bidat posigurni vo sebe vo opredeluvawet na moralnata predlo{ka na istiot, so cel toj da sozdade maksimum blagosostojba vo op{testvoto. Moralniot relativizam moè da ima implikacii i vrz na{iot sistem na korporativno upravuvawe. Toj moè da bide osnovata za otvorawe na debata za celishodnosta na na{iot sistem na korporativno upravuvawe. Da povika na definirawe - vo edna re~enica, so {to pomalku “i...i...” termini - na na{iot sistem na korporativno upI

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija rrac accija j (I ((IFC) FC) vo Ma FC) Maked Makedonija keedoni ked onija j ja

ravuvawe. Eve, na primer, teoretski i prakti~no da se soglasime za jasen spisok na zainteresiranite strani kon koi kompanijata ima odgovornost (dali samo akcionerite ili i drugi zainterisrani strani i po koj redosled). So toa ve}e bi dale najgolem del od odgovorot za toa {to mislime deka e moralnata obvrska na na{ite kompanii i moralnata osnova na na{eto korporativno upravuvawe. Ottamu, potoa }e mo`eme mnogu polesno su{tinski da gi dograduvame drugite instituti na korporativnoto upravuvawe.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC. O

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

JADRANKA KOSOR GO PRETSTAVI NOVIOT PROEKT NA VLADATA

HRVATSKATA EKONOMIJA ]E SE SPASUVA SO 14 MILIJARDI EVRA

Spored Kosor, investiciskite proekti i Programata za ekonomsko zazdravuvawe se srceto i mozokot na rabotata na nejzinata Vlada, a novite zakoni }e ovozmoàt porast na BDP za pove}e od 1,5% fostanicata Dubrovnik, koja ~ini 70 milioni evra, ve}e e izrabotena proektnata dokumentacija, odobreni se grade`nite dozvoli i se sklu~eni dogovori so izveduva~ite, pa proektot moè naskoro da se realizira. Vo mart }e po~ne sanacija i rekonstrukcija na 28 kilometri od èlezni~kata pruga me|u Krièvci i Koprivnica, vredna 26,78 milioni evra, a treba da zavr{i vo 2012 godina. Istovremeno, }e po~ne rekonstrukcija i pro{iruvawe na nafteniot rezervoar vo Omi{aq, investicija vredna 135 milioni evra i }e se intenzivira pro{iruvaweto i modernizacijata na rezervoarot vo Sisak, {to }e ~ini 25,7 milioni evra. Jadranka Kosor najavi deka Vladata so izmenite na Zakonot za aerodromi }e sozdade preduslovi za nivno izdavawe pod koncesija. Toa }e ovozmoì vo fevruari da se raspi{e tender za davawe pod koncesija na aerodromot vo Zagreb, da se realizira proektot za negovo pro{iruvawe i modernizacija, za {to se

ELENA JOVANOVSKA rvatskiot premier, Jadranka Kosor, }e ja po~ne 2011 godina so izgradba na energetski objekti, koi se del od 30-te golemi investiciski proekti {to gi najavi minatata esen. Ovie proekti vredat 14 milijardi evra, a treba da ja spasat hrvatskata ekonomija. Pari najverojatno }e se baraat vo dr`avniot buxet. “Investiciskite proekti i Programata za ekonomsko zazdravuvawe se srceto i mozokot na rabotata na ovaa Vlada”, izjavi Kosor i dodade deka poradi novite zakoni, {to planira da gi donese godinava, o~ekuva rast na BDP od pove}e od 1,5% i zavr{uvawe na pregovorite so Evropskata unija vo rok od {est meseci. Kako prvi investicii Kosor gi najavi izgradbata na hidrocentralata Omble i trafostanicata Dubrovnik. Tenderot za izgradbata na HEC Omble }e bide raspi{an vo prviot kvartal, a stanuva zbor za investicija vredna 125 milioni evra. Za tra-

predvideni 203 milioni evra. Do krajot na mart godinava }e bide potpi{an dogovor za strate{ko partnerstvo so eden od globalnite pristani{ni operatori, so {to }e se obezbedi rekonstrukcija i modernizacija na pristani{teto Rieka, proekt vreden 135 milioni evra. Premierot Kosor najavi deka }e prisustvuva na potpi{uvaweto na dogovorot za rekonstrukcija na pomorsko–patni~kiot terminal Vruqe vo [ibenik, investicija vredna 12 milioni evra, kako i na po~etokot na dogradbata na pristani{teto Gru` vo Dubrovnik, vo vrednost od devet milioni evra. Do krajot na mart }e bide raspi{an i tender za izgradba na sistem za odvod na otpadni vodi, vreden 70,6 milioni evra i za izgradba na objekti za vodosnabduvawe vo vrednost od 37 milioni evra. Noviot vicepremier za investicii, Domagoj Milo{evi}, pak, e zadol`en da gi pottiknuva privatnite investicii. Do krajot na januari }e bide definiran noviot model za pottiknuvawe na kupuvaweto novoizgradeni O

stanovi, zatoa {to Vladata ne e zadovolna od sega{niot model. Poradi toa {to vo buxetot se obezbedeni bezbedeni samo 13,5 milioni evra, namesto najavenite 27 milioni za rizi~no-povratnite atnite fondovi za ekonomskaa sorabotka, premierot Kosor najavi deka Vladataa }e obezbedi dopolnitelni sredstva. Noviot minister za finansii gi priveduva prii kraj izmenite na modelite A i B na Vladata i na Hrvatskata kata banka za obnova i razvoj azvoj za finansirawe na likvidnosta ikvidnosta i investiciite ite na kompaniite te pogodeni odd krizata. Ovie promeni }e ovozmo`at

pobrza i podostapna upotreba na ovie pari. “Vladata nema da tolerira nered”,, pora~a finansiski nered Kosor, povtoruvaj}i deka otkako e ovozmo`en ste~aj po skratena postapka, Vladata bara na~in kako od pazarot da trgne pove} e od 22.000

firmi koi nemaat nitu eden vraboten, a dolàt milioni evra. Kosor soop{ti i deka se Kos rasprava za privatizacija na rasp nekoi dràvni i javni pretneko prijatija. Kone~na odluka }e prij donese vladeja~kata koalicidone ja, no sigurno e deka nema da se prodava Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP), zaelek toa {to toa go zabranuva zakonot. Spored investitorite, kono prvi }e se privatiziraat prv Kroacija osiguruvawe, Hrvatska po{tenska banka Hrv (HPB), Jadranski naftovod (HP (Janaf). Potrebata od vovedu(Jan vawe privaten kapital vo vaw dràvnite firmi be{e ideja dr` i nna vladinite sovetnici, kako del od Programata za ekonomsko zazdravuvawe. ekon

OPOZICIJATA PRA[UVA: OD KADE PARI? Ovie investicii se vo interes na Hrvatska, no se postavuva pra{awe od kade }e se platat i vo koj rok. Ne e nitu ~esno nitu realno deset meseci pred izborite da se bombardira javnosta so vakvi ambiciozni planovi, a ovoj spisok e potsetnik na vladinata neefikasnost”, istakna pretsedatelot na Socijaldemokratskata partija, Zoran Milanovi}. So ogled na finansiskata sostojba na dràvata, Milanovi} smeta deka edinstveno ispravno bi bilo me|u proektite da se izdvojat najpotrebnite. “Edno e lista na èlbi, a drugo realnosta. Treba da se opredelat prioritetite, a toa definitivno se èleznicata, koridorot koj vodi od rie~koto pristani{te kon Budimpe{ta i energetskiot sektor”, komentira Milanovi}.

Vrz osnova na Odlukata broj 02-1055/7 za davawe pod zakup na u~ili{en prostor donesena od U~ili{niot odbor na SEPUGS “ Vasil Antevski -Dren” Skopje na den 17.12.2010 godina i Soglasnosta od Gradona~alnikot na Grad Skopje broj 25 od 17.01.2011 godina SEPUGS “Vasil Antevski – Dren” Skopje objavuva

OGLAS ZA DAVAWE POD ZAKUP NA DELOVI OD U^ILI[EN PROSTOR SO JAVNO NADDAVAWE

1. Zakupodavec: SEPUGS “Vasil Antevski – Dren” Skopje so sedi{te na ul. “ Vera Joci}” bb Skopje tel. 2777-343

2. Ponuduva~: Pravo da podnese barawe za zakup na del od u~ili{en prostor ima sekoe zainteresirano pravno lice koe e registrirano za vr{ewe dejnost soglasno predmetot za zakup.

3. Predmet na izdavawe pod zakup 3.1 Prostor namenet za sendvi~ara od 60 metri kvadratni. Prostorot za sendvi~ara se izdava so po~etna cena od 4 evra mese~no po metar kvadraten vo denarska protivvrednost. Prostorot za sendvi~ara se izdava za period od edna godina. Kandidatite po javniot oglas za sendvi~ara treba da dostavat: Izvod od registracija Dokument za bonitet od centralen registar, original ili kopija zaverena kaj notar ne postara od 6 meseci Zavereno polnomo{no za pretstavnik na pravno lice 3.2 Fiskulturna sala se izdava za rekreirawe po zavr{uvawe na ~asovite so po~etna cena od 17 evra vo denarska protivvrednost za eden ~as (60 minuti). Fiskulturnata sala se izdava za period od edna godina. Kandidatite po javniot oglas za fiskulturnata sala treba da dostavat: Izvod od registracija Zavereno polnomo{no za pretstavnik na pravno lice

Ponudite so dokumentacijata se dostavuvaat preku po{ta ili vo arhivata na u~ili{teto. Ponudite i dokumentacijata se dostavuvaat vo zatvoren kovert so oznaka “ne otvaraj” za izdavawe na del od u~ili{en prostor pod zakup. Kovertot ne smee da sodrì nikakva oznaka na koja bi moèl da se identifikuva ponuduva~ot. Ponudite se dostavuvaat vo eden originalen primerok, koj treba da e zaveren i potpi{an od odgovornoto lice na ponuduva~ot. Najpovolniot ponuduva~ }e bide izbran vrz osnova na najvisoka ponudena zakupnina, a koja e najmalku ednakva na po~etnata zakupnina. Ako na javnoto naddavawe se javi samo eden ponuduva~ koj gi ispolnuva uslovite navedeni vo oglasot i ja naddade po~etnata cena, edinstveniot naddava~ steknuva status na najpovolen ponuduva~. Ponudata koja nema da gi sodrì site potrebni dokumenti }e se smeta za nekompletna i nema da bide razgleduvana. Oglasot trae 5 dena od denot na objavuvaweto. Javnoto naddavawe za sendvi~arata }e se organizira na den 01.02.2011 godina so po~etok vo 10 ~asot vo prostoriite na U~ili{teto, dodeka za fiskulturnata sala na den 01.02.2010 godina vo prostoriite na u~ili{teto.

SEPUGS Vasil Antevski – Dren Skopje

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

ALBANSKIOT PRETSEDATEL POVIKUVA NA DIJALOG I STABILIZACIJA retsedatelot na Albanija, Bamir Topi, po odvoeni sredbi so evrokomesarot Etore Sekiu, britanskata ambasadorka Fiona Mekiluam i amerikanskiot pretsedatel Aleksander Arvizu, re~e deka e neophodno {to pobrzo da se stabilizira te{kata situacija vo koja se najde zemjata po antivladinite demonstracii, {to se slu~ija vo petokot. Od druga strana, pretsedatelot na Socijalisti~kata partija, Edi Rama, najavi novi masovni protesti. Amerikanskata am-

basada vo Tirana od sabotata privremeno da gi zatvori svoite vrati, poradi aktuelnata sostojba vo Albanija, koja, spored SAD, se o~ekuva da bide pridru`ena od drugi protesti ne samo vo Tirana, tuku i vo drugi delovi vo zemjata. Vo isto vreme na svojot personal mu prepora~uva ograni~eno dvi`ewe. Vo petokot, vo Tirana dojde do sudir me|u simpatizerite na opozicijata i policijata vo tekot na protestite na koi demonstrantite baraa smena

"LIDL" DOA\A VO SRBIJA?! na vladata na Sali Beri{a, poradi korupcija i odr`uvawe vonredni parlamentarni izbori. Policijata upotrebi vodeni topovi i solzavec za da gi razbie demonstrantite, a nemirite eskaliraa pri obidot masa lu|e da vlezat vo zgradata na Vladata. Vo sudirite zaginaa tri lica, a desetina se povredeni. Protiv {estmina vojnici od Nacionalnata garda, ~ii pripadnici bea dopolnitelno anga`irani za obezbeduvawe na zgradata na Vladata, e po~nata istraga.

ermanskiot diskonten sinxir "Lidl" kon krajot na 2010 godina registriral svoja firma vo Srbija i toa, spored misleweto na zamenikministerot za trgovija, Liljana Stankovi}, verojatno zna~i najava za delovni aktivnosti na ovaa kompanija na srpskiot pazar. Stankovi} za agencijata Tanjug izjavi deka Ministerstvoto za trgovija go poddr`uva doa|aweto na golemite trgovci koi

ve}e se prisutni vo regionot i po{iroko, a pred s$ na diskontnite sinxiri koi bi gi podignale nivoto i stilot na konkurencijata na srpskiot pazar, i toa preku cenite, {to najmnogu & treba na Srbija vo ovie uslovi. “Dokolku "Lidl" po~ne da raboti vo Srbija, bi bilo dobro toa da go napravi so polna sila, {to }e gi natera postoe~kite trgovci da se opredelat za cenovna borba i konkurentnost i barawe popogodni

izvori za nabavka za da im pru`at poniski ceni na potro{uva~ite”, veli Stankovi}.

SRPSKI MEDIUMI OBJAVIJA SKANDAL SO TELEKOMUNIKACISKIOT BIZNIS NA KOSOVO

MEDLIN OLBRAJT DOBRO ZARABOTILA NA KOSOVO?! Preku ve{ti finansiski, no i politi~ki potezi, porane{niot dr`aven sekretar na SAD, Medlin Olbrajt, zarabotila milioni dolari preku proda`ba na mnozinskiot udel vo kosovskiot mobilen operator Ipko, objavi srpskiot vesnik "Novosti" VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

orane{niot amerikanski dr`aven sekretar Medlin Olbrajt, kako kosopstvenik na mobilniot operator Ipko vo Kosovo, preku ve{ti finansiski, no i politi~ki potezi zarabotila milioni dolari od proda`ba na mnozinskiot udel, objavi srpskiot vesnik "Novosti". Poslednite analizi poka`uvaat deka Telekom Slovenija za kosovskiot mobilen operator natplatil 20 milioni evra pred dve godini. Spored "Novosti", porane{niot upraven i nadzoren odbor na Telekom Slovenija odobrile i potpi{ale kupuvawe na Ipko vrz osnova na izve{tajot koj go napravila revizorskata ku}a KPMG. Za Ipko, Slovencite platile 71 milion evra, namesto 50 milioni. Po zaminuvaweto na stariot odbor na direktori, noviot, na ~elo so Ivica Krawevi}, nara~al revizija na raboteweto na kosovski Ipko, koja

pokaà deka postojat va`ni otstapuvawa od prvata procenka i od realnata vrednost na kosovskata firma. Me|utoa, Olbrajt, koja e osnova~ i mnozinski sopstvenik na konsultantskata ku}a Olbrajt grup, ne e edinstveniot politi~ar koj zarabotil na telekomunikaciskiot biznis na Kosovo. Prv i najgolem operator vo mobilnata telefonija vo Kosovo e Vala (konzorcium na PTT Kosovo i francuskiot Alkatel), kade {to klu~na uloga odigral sega{niot {ef na francuskata diplomatija, Bernar Ku{ner, pi{uva "Novosti". Negovite politi~ki oponenti vo Francija go obvinuvaa deka negoviot brat poddràl, so pomo{ na mo}en i vlijatelen rodnina, proekt za formirawe na prvata mobilna mreà na Kosovo. Vala naskoro dobila 300.000 korisnici, a godi{niot prihod na kompanijata bil 200 milioni dolari. Najevtinata karti~ka za dopolnuvawe kredit ~inela 20 evra. Kon sredinata na 2004 godina Olbrajt grup prvo stanala specijalen sovetnik na

pretsedatelot na upravniot odbor na Ipko net. “Na kosovskiot narod i na regionot im se potrebni ekonomski rast i kvalitetni uslugi. Ipko net vo Kosovo i vo regionot mo`e da donese silni amerikanski i me|unarodni partneri”, izjavi Olbrajt po vlezot na kosovskiot telekomunikaciski pazar. Interesno e {to kompanijata Ipko net (Internet proekt Kosovo) ja formiraa ~elnicite na Me|unarodniot komitet za pomo{ na zagrozenite za vreme na bombardiraweto na NATO na Srbija, vo 1999 godina. “Ipko net, po doa|aweto na NATO vo Kosovo, so blagoslov na toga{niot {ef na UNMIK, Bernar Ku{ner, vedna{ potpi{a ekskluziven dogovor so Kosovskata energetska korporacija (KEK) za koristewe na nejzinata infrastruktura”, izjavi za "Novosti" izvor koj e dobroupaten vo ovaa problematika. Tokmu na ovoj na~in Ipko net stana prv internet–provajder, koj pokriva{e 70% od teritorijata na Kosovo.

Ipko net (Internet proekt Kosovo) go formiraa ~elnicite na Me|unarodniot komitet za pomo{ na zagrozenite za vreme na bombardiraweto na NATO na Srbija, vo 1999 godina. “Glavniot ~ovek koj ja odraboti rabotata za Olbrajt grup na Kosovo be{e Xejm Brajen, porane{en specijalen pratenik na SAD za Balkanot, koj sega e stru~en sorabotnik vo kompanijata na Medlin Olbrajt. Tokmu toj od trkata za vtor mobilen operator go isfrli Ekrem Luka, kos-

ovski oligarh i porane{en {vercer na cigari. Na Luka mu se zakanija deka }e bide uapsen poradi kriminalni aktivnosti, a kako znak na opomena be{e toa {to mu ja prekinaa vizata za Amerika. Duri otkako se povle~e od trkata be{e trgnat od amerikanskata crna lista”, izjavi

Na kosovskiot narod i na regionot im e potreben ekonomski rast i zaslu`uvaat uslugi so najgolem kvalitet. Ipko net vo Kosovo i vo regionot mo`e da donese silni amerikanski i me|unarodni partneri. sogovornikot na "Novosti". Inaku, Brajen i Olbrajt ne se edinstvenite politi~ari vo Olbrajt grup. Me|u osnova~ite se i visokiot pretstavnik na amerikanskata Agencija za ekologija, Kerol Brauner i Vendi [erman, porane{en sovetnik na amerikanskiot Stejt department.

Svet / Biznis / Politika

UKRAINA ]E ISPLATI DOLG VREDEN 11 MILIJARDI DOLARI kraina do krajot na ovaa godina }e isplati okolu 11 milijardi amerikanski dolari, kako dolg, izjavi ukrainskiot premier, Nikolaj Azarov. "Ovaa godina, mora da isplatime ogromni sumi od 11 milijardi dolari, poradi dolgot koj ni ostana vo nasledstvo od prethodnata Vlada", potencira{e premierot Azarov. Od ovie pari, 15% se nameneti za kredit, koj minatata

Vlada go podigna vo januari i fevruari minatata godina. Kreditot go podigna Vladata na Timo{enko, so godi{na kamata od 28%, koja e premnogu visoka za nas, vo vreme na vakva finansiska kriza, potencira{e Azarov. "Narednite nekolku godini, Ukraincite }e mora da `iveat so visokite dolgovi na vlasta, poradi nesoodvetnoto menaxirawe na politikata na prethodnicite. Poradi ogromnite kamati od kredi-

PRETSEDATELSKI IZBORI VO PORTUGALIJA tite od prethodnata vlast, nie }e bideme primorani da gi namalime socijalnite paketi i obemot na programite za ravoj na dr`avata", se pravda{e premierot Azarov vo ukrainskite mediumi. Toj istakna deka, Vladata }e se obide da gi zameni skapite krediti so onie so pomali kamati, pa situacijata so vra}aweto na dolgovite }e uspee da se stabilizira duri vo krajot na 2012 i po~etokot na 2013 godina.

o Portugalija v~era se odràa pretsedatelski izbori, na koi se o~ekuva pobeda na aktuelniot portugalski pretsedatel Anibal Kavako Silva u{te vo prviot krug. Spored anketite na javnoto mislewe, Silva, ~ija kandidatura ja poddrùvaat konzervativnata Socijaldemokratska partija (PSD), demohristijanskata Narodna partija (PP) i Dvièweto "Nade` za Portugalijaâ&#x20AC;?

MO]NITE SAD I KINA SI PODADOA RAKA

OBAMA: KINA MORA DA GO IZBALANSIRA JUANOT

Na sredbata na Barak Obama i Hu Xintao, SAD i Kina se dogovorija da ja zgolemat trgovskat razmena, kako i da imaat pogolema sorabotka vo energetikata, tehnologijata i vo borbata so klimatskite promeni. Menaxiraweto na monetarniot sistem, go ostavija za vo idnina

milijardi dolari "te`i" sklu~eniot dogovor za trgovska razmena za godinava me|u SAD i Kina

da gi moderniziraat postojnite energetskite kapaciteti. Dr`avite sklu~ija dogovor vreden 13 milijardi dolari za trgovska razmena na proizvodi i uslugi od ovoj sektor. Najgolem profiter od ovoj dogovor e tokmu energetskiot gigant, Xeneral Elektrik (XE), od koj Kina treba da otkupi 50 generatori za gas vredni okolu 500 milioni dolari. BIZNISOT JA NADVLADEA POLITIKATA Pretsedatelot na SAD, Obama, oceni deka pozitivnata, konstruktivnata i kooperativnata sorabotka so Kina e osobeno va`na za Amerika. "Amerikanskata biznis-elita izleze zadovolna od salata za sostanoci, a nie, u{te edna{ ja potvrdivme bliskosta na odnosite na na{ite dr`avi",

re~e Obama, vo oficijalnoto izvestuvawe od Belata ku}a, po zavr{uvaweto na prviot den od sredbata. Biznismenite istaknaa deka Kina e najgolemiot pazar za izvoz na proizvodite i uslugite na amerikanskite kompanii. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka godi{no, amerikanskite kompanii izvezuvaat vo Kina proizvodi vredni pove}e od 100 milijardi dolari. Biznismenite bile osobeno zadovolni od potpi{uvaweto na 45 milijarderskiot dogovor me|u dvete zemji, koj na amerikancite } e im otvori novi 235.000 rabotni mesta. Spored Xeremi Votermen, direktor na Amerikanskata stopanska komora vo Kina, najgolemoto ostvaruvawe na liderskata sredba bil postignatiot dogovor amerikancite da mo`at da se javuvaat na tenderite vo Kina, {to treba da obezbedi pogolemo prisustvo na amerikanskite kompanii na kineskiot pazar. Mediumite vo Kina ja pozdravija odlukata na pretsedatelot Xintao, da se podobrat

GRUPACIJATA SIMENS KONE^NO SI OTVORI SVOJA BANKA VO GERMANIJA

Vo trkata za pretsedatel se u{te ~etvorica kandidati, vidni li~nosti od politi~kiot ìvot vo Portugalija. Na svojot zavr{en miting 71-godi{niot konzervativec Silva, gi povika Portugalcite da go reizberat za pretsedatel u{te vo prviot krug, bidej} i, kako {to naglasi, dokolku se organizira i vtor izboren krug dràvata }e ima pogolemi tro{oci i moè da gi zgolemi danocite.

DVA, TRI ZBORA Inflacijata vo Srbija vo 2011 godina }e bide dvocifrena poradi pazarniot monopol. Poradi toa e te{ko u{te sega da se prognozira, dali taa }e dostigne 10% ili mnogu pove}e. Definitivno, Srbija }e do`ivee enormen rast na cenite na proizvodite, na rekordno nivo vo cela Evropa. profesor na Ekonomski fakultet vo Belgrad

imens Bank, na po~etokot na dekemvri, minatata godina, dobi odobrenie za bankarsko rabotewe. Poradi toa, minatata nedela, od bankata objavija deka, bankata, so novo ime, Simens Bank GmbH, }e po~ne so rabota za deset dena. Najprvin bankata }e raboti samo vo Germanija, a po nekolku godini, }e po~ne so funkcionirawe i na me|unarodniot pazar. Za korporacijata, Simens AG, osnovaweto na ovaa

(MEP), se o~ekuva da dobie me|u 54,6% i 59% od glasovite. Glaven protivkandidat na Silva e Manuel Alagre, poddr`an od vladeja~kata Socijalisti~ka partija (PS), ekstremno levi~arskiot Blok na levicata (BDE), Portugalskata rabotni~ka komunisti~ka partija (PCTP) i azorskata regionalna Demokratska partija na Atlantikot (PDA), koj se o~ekuva da osvoi me|u 22% i 25,6% od glasovite.

QUBODRAG SAVI]

BORO MIRÊSKI storiski presvrt vo odnosite na Kina i Amerika se slu~i minatata nedela, na sredbata na dvajcata pretsedateli, Barak Obama i Hu Xintao, koga dvete najmo} ni ekonomii se dogovorija da gi smirat "tenziite" vo site oblasti, za da ostvarat pobliska sorabotka vo idnina. Zgolemuvawe na trgovskata razmena, podobruvawe na energetskata efikasnost, razmena na tehnolo{ki inovacii i menaxirawe na sostojbata so klimatskite promeni se samo del od rabotite, koi pretsedatelite gi stavija na vrvot na agendata za ovaa godina. Amerika ja kritikuva{e Kina za lo{ata sostojba na ~ovekovite prava i ja poso~i kako glaven protivnik vo borbata za fiskalnata stabilnost na svetskiot monetaren sistem. Obama i Xintao "pomiruvaweto" go po~naa so sklu~uvaweto na dogovor vreden 45 milijardi dolari, so koj kineskata strana }e se obide da gi eliminira administrativnite barieri koi gi ko~at amerikanskite kompanii da gi izvezuvaat svoite proizvodi vo Kina. Samo vo prvite tri dena, kompaniite od dvete dràvi sklu~ija nekolku biznis-dogovori. Pove}e od 19 milijardi dolari }e i isplati Kina na Amerika za 200 "boing"-avioni, a deset kineski kompanii, pak, odlu~ija da "ostavat" dve milijardi dolari na amerikanskiot pazar, za uvoz na ìtni proizvodi. Dvajcata dràvnici odlu~ija deka SAD i Kina treba da ja zgolemat sorabotkata i vo energetskiot sektor i zaedno

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

banka zna~i zgolemuvawe na sigurnosta i fleksibilnosta vo krizniot period, koga i pritisokot na finansiskiot pazar e pregolem, istakna Roland ^alons-Braun. Na{ata cel e vo prvite tri godini od raboteweto da dostigneme obem na rabotewe so okolu 2 milijardi evra. No, nema da se koncentrirame samo na zgolemuvawe na aktivata. Namesto toa, bankata }e se naso~i na zgolemuvawe na profitot, {to bi pret-

stavuvalo ogromna dodadena vrednost na Simens grupacijata, istakna ^alons-Braun. Spored toa, kapitalnata osnova na Simens Bank GmbH, }e se utvrdi vrz osnova na obemot na rabota, rizikot i goleminata na planiranite transakcii. Spored sega{nite procenki, o~ekuvame kapitalni investicii od 250 milioni evra. Poradi ova, gornata granica na iznosot na odobreni zaemi, }e dostigne maksimalni 60 milioni evra.

odnosite so SAD, potenciraj} i deka sredbata na dvajcata pretsedateli e od istorisko zna~ewe za svetot. Pokraj srde~nosta, Obama ne propu{ti da go iskritukuva Xintao. Obama poso~i deka, iako Kina ima napraveno ogromen napredok vo odnos na regresijata vrz ~ovekovite prava, sepak, fundamentalnite prava na kineskite gra|ani ostanale zagrozeni. Kineskiot pretsedatel ja premol~i vakvata izjava, pravdaj}i se deka docnel simultaniot prevod. Pokraj Xintao, ovaa izjava ja premol~ija i site medium vo Kina. Valutnata "vojna" na svetskiot monetaren pazar ostana eden od glavnite problem vo dijalogot na Obama i Xintao. Spored Obama, Kina e taa koja mora da go izbalansira juanot za da se vovede pogolema stabilnost i odr`livost na fiskalniot balans. Hu Xintao odbi da ja komentira vakvata izjava na Obama, istaknuvaj} i samo deka ovoj problem }e se re{ava na slednata sredba na liderite na gigantite, SAD i Kina.

Katastrofata vo Avstralija, koja spored nekoi ekonomisti se procenuva na 20 milijardi avstraliski dolari, }e dovede do zgolemuvawe na cenite na hranata i }e vlijae vrz brutodoma{niot proizvod. Mo`no e da vovedeme vonreden danok, so koj }e se finansira saniraweto na {tetite predizvikani od poplavite. XULIJA GILARD

premier na Avstralija

Za dve nedeli }e gi doneseme site antikrizni merki za namaluvawe na pote{kotiite so koi se soo~uva evrokrizata. Najprvo, treba site dr`avi da formuliraat zaedni~ki stav vo odnos na toa pra{awe. Nitu edna dr`ava nema pravo sama da donesuva odluki {to ja zasegaat celata Unija. @AN KLOD JUNKER

minister za finansii na evrozonata

LARI PEJX, OSNOVA^OT NA GUGL, E NOVIOT IZVR[EN DIREKTOR NA KOMPANIJATA ari Pejx, koosnova~ot na najpoznatata internet-kompanija Gugl, vo april }e po~ne da raboti kako izvr{en direktor na kompanijata, na mestoto na Erik [mit. So vakvata odluka, Gugl }e se obide da se sprotivstavi na Fejsbuk, ~ija internetstranica stana najposetenata stranica na Internet. Isto taka, promenata se dol`i i na vnatre{nite pritisoci vo kompanijata, poradi se pogolemiot broj

na vraboteni i planiraniot razvoj na kompanijata godinava. "Sekoga{, koga }e vrabotime golema grupa lu|e, Gugl pominuva niz proces na golemo restruktuirawe. Promenata na direktorot e poslediva na ova, a ne na stravot od konkurencijata", izjavi partnerot na Pejx, Sergej Brin. Od kompanijata potvrduvaat deka Brin }e bide trgnat od funkcijata potpretsedatel i }e raboti samo na "posebni proekti".

Ovaa vest uspea da go zaseni kvartalniot izve{taj na kompanijata za minatata godina. Vo poslednoto trimese~je od 2010 godina, Gugl ostvari profit od 2,54 milijardi dolari, za razlika od 1,97 milijardi dolari, vo istiot period, vo 2009 godina. Sepak, podatocite od izve{tajot se mnogu poniski od prognozite na analiti~arite, koi o~ekuvaa Gugl, da ostvari profiot od 6 milijardi dolari.

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

19 0-24

...TRADICIJA!

... PO@AR!

...SNE@NA BURA!

Iljadnici lu|e mar{iraa niz ulicite na San Sebastian

Zaspana babi~ka predizivikala po`ar!

[angaj prekrien od sneg

o San Sebastian, tradicionalno se odr`a festivalot La Tamborada. Ova e 24 ~asoven spektakl, na koj mar{iraa horovi od cela [panija

o Germering, Germanija se slu~i najgolemata eksplozija, vo ku}a na edna skletori~na baba, koja predizvika ogromen po`ar niz celiot grad.

o [angaj, Kina padna okolu edno metro sneg, koj go zako~i Vpatnici aviosoobra}ajot niz celiot grad, i zaglavi okolu 40.000 na aerodromite.

@AN-KLOD TRI[E PRETSEDATEL NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA

DR@AVITE SE VO FINANSISKA KRIZA, A NE EVROTO Pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, vo intervjuto za germanskiot vesnik "Bild" veli deka e optimist za idninata na evroto, no se pla{i za finansiskata stabilnost na nekolku zemji od evrozonata

ali }e se vlo{i evrokrizata godinava? Dozvolete mi da bidam jasen: ova ne e kriza so evroto. Namesto toa, toa {to go imame e kriza vo javnite finansii vo brojni zemji od evrozonata. Site vladi treba da si gi sredat finansiite. Kako zemjite od evrozonata voop{to bi go namalile dolgot, koj sega iznesuva 7.000 milijardi evra? Ovaa godina buxetskiot deficit vo evrozonata }e bide polovina od toj vo SAD i vo Japonija. Re~isi site napredni ekonomii se soo~uvaat so akutni fiskalni problemi. Na ova ~esto se zaborava. Zemaj}i go toa predvid, sega ne e vreme za kakvi bilo komplikacii. Da povtoram, ECV o~ekuva vladite vo evrozonata da pravat ogromni obidi za namaluvawe na dolgot. Odredeni zemji treba povtorno da go dovedat pod kontrola nivniot dolg. Dali znaete deka mnogu Germanci se pla{at od inflacija? Germancite imaat pravo da se borat protiv inflacijata. Taa osobeno gi pogoduva siroma{nite. Stabilnosta na cenite e preduslov za rast. No, Germancite i evropskite gra|ani ne treba da se pla{at.

Sme davale i }e davame za da se postigne stabilnost na cenite. Inflacijata vo Evropa vo dekemvri porasna na 2,2%, {to e najvisoka stapka vo dve godini. Sekoga{ sme zagrièni dali }e porasne inflacijata i vnimatelno ja sledime situacijata. No, brojkite za dekemvri se dolàt najmnogu na raste~kata cena na energijata. Dozvolete mi da kaàm ne{to za dolgotrajnite brojki. Vo poslednite 12 godini prose~nata stapka na inflacija vo evrozonata iznesuva{e 1,97%, a vo Germanija samo 1,5%. Toa se dobri rezultati vo odnos na koj bilo period od poslednite 50 godini pred da se vovede evroto. Vo Germanija inflacijata iznesuva{e 2,2% vo 90-te godini, 2,8% vo 80-te godini i be{e u{te povisoka vo 70-te godini. Ovie brojki zboruvaat sami za sebe. No, zo{to site smetaat deka evroto go poskape ìvotot? Mislam deka vo toa ne veruvaat mnogu gra|ani. Toga{, zo{to smetate deka eden od dvajca Germanci saka da se vrati markata? ]e povtoram, evroto obezbedi stabilni ceni. Vo poslednite 12 godini nivoto na cenite e

postabilno otkolku vo poslednite 50 godini. Germancite, isto taka, se svesni kolku vredi evroto. Zo{to ste nakloneti kon podobruvawe na ~adorot za spasuvawe? Na vladite im treba efikasen mehanizam, koj }e pretstavuva poddr{ka za da se obezbedi finansiska stabilnost. Germanija najmnogu pridonesuva za spas na evroto. Dali sme blagajnikot na Evropa? Germanija e mnogu va`na zemja vo Evropa. Merkite za borba protiv dol`ni~kata kriza se doneseni od zemjite~lenki. Germanija pretstavuva zna~ajna potkrepa za Evropa, ne samo od aspekt na nejzinata ekonomska golemina, tuku pred s$ i poradi nejziniot bonitet, solidnata fiskalna politika i konkurentnosta. Zo{to Evropa ne dozvoli dol`ni~kite zemji da bankrotiraat? Prvo da ka`am deka dolgovite mora da se vratat. Toa e zakonsko pravilo. Me|unarodniot monetaren fond ve}e so godini im pomaga vo prilagoduvawata na zemjite {to imaat te{kotii so cel da go zajaknat bonitetot i da gi ispolnat vetuvawata. Evropa se soglasuva so ovoj pristap za da

za~uva finansiska stabilnost vo evrozonata. Mnogu eksperti smetaat deka bankrotot na Grcija e neizbe`en. Gr~kata vlada prezede merki vo ramkite na silna programa, za koja razgovara{e so Evropskata komisija i MMF. O~ekuvame Grcija da gi sprovede ovie merki celosno. Usoglasenosta so programata za prilagoduvawe se proveruva na sekoi tri meseci. Po Irska, koi drugi zemji }e vlezat pod spasuva~kiot ~ador na EU? Barame site zemji da gi dovedat svoite fiskalni ku}i vo red. Toa e najdobriot na~in za da si go vratat svojot bonitet. Dali za vreme na krizata bea nau~eni vistinskite lekcii? Nie se stremime kon dalekuse`ni promeni vo me|unarodniot finansiski sistem i va`no e tie da se sprovedat. Zaedno so me|unarodnata zaednica, rabotime naporno za da ja osigurame promenata na bankarskite pravila. Golem del od rabotata ve}e e zavr{en, no ostanuva u{te mnogu da se napravi. Dali evroto s$ u{te }e postoi za 20 godini?

Sekako, nema somnenie vo toa. Dali toga{ toa }e bide valuta na pove}e od sega{nite 17 zemji? Denes, 331 milioni lu|e vo 17 zemji go koristat evroto. Pravilata za priklu~uvawe na evrozonata mora strogo da se po~ituvaat. Toa e glavnoto. Ako strogo se primenuvaat pravilata, evrozonata e otvorena, kako {to se pokaà i so vlezot na Estonija. Gospodine Tri{e, Va{iot mandat istekuva vo oktomvri. Dali ve}e razmisluvate za soodveten naslednik? Toa ne zavisi od mene. Poto~no, toa e zada~a na {efovite na dràvite ili na vladite. Germanec na ~elo na Evropskata centralna banka sekako nema lo{o da vlijae vrz evroto? Za taa odluka snosat mo{ne golema odgovornost {efovite na dràvi i vladi! Na {to ste osobeno gordi vo va{iot dosega{en sedumgodi{en mandat? Evropskata centralna banka ima jasna glavna cel, a toa e da se obezbedi stabilnost na cenite vo evrozonata. Ispolnivme mnogu vetuvawa i }e prodolìme da ispolnuvame. I site ~lenovi na Izvr{niot odbor na ECB i site kolegi od Upravniot sovet moàt da bidat gordi na toa. Da dodadam: mirot i prijatelstvoto me|u evropskite narodi se klu~ni za stabilnosta i prosperitetot na na{iot kontinent. Jas go

posvetiv mojot `ivot da uspeam prijatelstvoto me|u Francija i Germanija da go pretvoram vo dobivka za cela Evropa.

Feqton

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: HI5

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

KOMPANIJA [TO NE @IVEE NA “STARA SLAVA” PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

i5 raboti u{te od 2003 godina, pa, spored toa, taa e edna od najstarite socijalni mreì. Svoite servisi internet-stranicata gi obezbeduva na internacionalno nivo, i toa na 50 razli~ni jazici, so plan za ponatamo{na diverzifikacija. Minatata godina kompanijata re{i da izleze na megdan so Facebook i toa na poleto na igrite. Taka, Hi5 dodade i virtuelni pari vo miksot od prihodi, za razlika od dosega{niot prihod ostvaren edinstveno od advertajzing. Biznisot so virtuelnite pari treba da go zgolemi prihodot na kompanijata za pribli`no 25 milioni dolari. Poradi dominantnosta na mreàta od Zakerberg, ekspertite za kompanii od Silikonskata Dolina procenuvaat deka Hi5 momentalno vredi ne{to pove} e od 75 milioni dolari. Istite eksperti vo 2009 godina ja procenuvaa kompanijata na 350 milioni dolari. Dokolku ovie sumi se sporedat so milijardite koi se vrtat okolu Facebook i drugite golemi internet-kompanii, se razbira deka najstarata socijalna mreà se gubi kako zrno gra{ok me|u visoki drvja. No, sepak, ne treba da se zaboravi nejziniot uspe{en start, koj vo golema mera ima udel vo procenuvaweto za toa dali nekoja internet-kompanija e od redot na golemite, zatoa {to podocna, koga menaxmentot }e se re{i na proda`ba, site vloèni investicii nema da bidat zaludni. Iako kompanijata e sozdadena i ima svoi kancelarii vo SAD, poprecizno vo

Biznisot so socijalni igri - novata strategija na Hi5

Minatata godina, najstarata socijalna mre`a Hi5 re{i da izleze na megdan so Fejsbuk i toa na poleto na igrite. Taka kompanijata dodade i virtuelni pari vo miksot od prihodi, za razlika od dosega, koga edinstven prihod be{e advertajzingot San Francisko, Kalifornija, nejziniot proizvod e pove} e popularen vo drugi zemji, osobeno vo Latinska Amerika i vo Azija. Inaku, internetstranicata Hi5.com e me|u desette najposetuvani inter-

net-lokacii i vo Romanija, Mongolija i Angola. Vo SAD taa e duri 84 najposetuvana stranica. Spored najsve`ite informacii, Hi5 e petta po red najgolema socijalna mre`a vo svetot.

IDEJA OD INDIJA Kompanijata Hi5 ja osnoval indiskiot pretpriema~ Ramu Jalaman~i vo 2003 godina. U{te vo prvata godina po lansiraweto Jalaman~i go dovel servisot do profit-

abilnost i prodol`il da ja predvodi evolucijata koja donese milioni korisnici na globalno nivo. Pred da go osnova Hi5, toj dr`el va`na uloga vo kompanijata eGroups, koja po

proda`bata stana del od Jahu, kako i vo internet-kompanijata AdKnowledge. Toj pomognal i vo lansiraweto na Sponsor-Net - prvata internetmreà za advertajzing. Novata kompanija na Jalaman~i sobra 20 milioni dolari vo prvata serija investicii vo nejziniot kapital, pari {to gi vloì Mohr Davidow Ventures. Dopolnitelni 15 milioni dolari bea donirani za pokrivawe na dolgovite vo 2007 godina, a zaedno so 3-te milioni dolari {to kompanijata gi dobi minatata godina vo april, dojde i soop{tenieto deka investiciskiot fond na Hi5 dostignal 38 milioni dolari. Analiti~kata kompanija Quantcast dava podatoci deka mese~no Hi5 go posetuvaat 2,7 milioni Amerikanci, a globalno brojot na posetiteli na mese~no nivo e 46,1 milioni lu|e. Spored oficijalnite podatoci, vkupniot broj momentalno registrirani korisnici na Hi5 e okolu 60 milioni, a site tie doa|aat od 200 zemji niz svetot. Sepak, pred nekoja godina, poto~no, vo 2007 godina, ovaa socijalna mreà be{e me|u 25-te najposetuvani stranici na Internet i ima{e pove}e od 98 milioni korisnici. Spored podatocite od comScore, vo 2008 godina Hi5 go drèl tretoto mesto kako najpopularna socijalna mreà, proceneto po mese~niot broj na posetiteli. Taa godina, vo juni, kompanijata na Jalaman~i ja akvizira{e PixVerse. Vo 2009 godina, Televisa, svetskiot vode~ki producent na sodrìni na {panski jazik, pobara pomo{ od Hi5, za lansirawe na onlajnvideoservis koj ima{e namena da pridobie golem del od raste~kata internet-populacija vo Latinska Amerika. Kompanijata Televisa najavi deka so noviot proekt sakala da ja dobie pravnata bitka so Univision, i so toa da se za{titi od nelegal-

PRIKAZNI OD WALL STREET

PILE[KITE KRILCA NA Analiti~arite velat deka po vakviot uspeh na kineskiot pazar, sega ne postoi niedna pri~ina protiv investirawe vo akciite na Yum brendovite irmata na polkovnikot Sanders, koj e za{titno lice na brendot Kentacky Fried Chicken ili skrateno KFC, e vistinska ikona me|u brendovite na SAD. Zatoa mo`ebi izgleda navistina ~udno {to ovaa kompanija generira pogolemi prihodi i profit vo Kina otkolku vo svojata mati~na zemja, SAD. Brendovite, kako {to se KFC, Pizza Hut i Taco Bell, koi go so~inuvaat Yum brendot imaa navistina fenomenalen uspeh vo Kina.

F HARLAND DEJVID SANDERS (1890-1980) ili popoznat kako Polkovnikot Sanders, osnova~ot na Kentucky Fried Chicken i zaшtitniot znak na firmata

So posetata na kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, na SAD i negovite sredbi so pretsedatelot Barak Obama, kako i so grupi vidni biznismeni, negovata zemja poslednive denovi e s$ pove}e prisutna vo mediumite. Tokmu zatoa i uspehot na brendovite koi go sostavuvaat Yum mo`e da im poslu`i kako primer i na drugite kompanii od SAD kako da napravat probiv vo ovoj ogromen pazaren potencijal. Proda`bata na proizvodite od Yum brendot vo Kina za

tretiot kvartal od minatata godina dostigna iznos od okolu 1,2 milijardi dolari, odnosno be{e za 20% povisoka otkolku vo istiot period pred edna godina. Za razlika od tamu, vo SAD taa iznesuva{e 970 milioni dolari i be{e za 8% poniska vo odnos na istiot period vo 2009 godina. Zatoa, analiti~arite velat deka po vakviot uspeh na kineskiot pazar ne postoi niedna pri~ina protiv za da ne se investira vo akciite na Yum brendovite. “Kina i ostanatite

Feqton

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

“Trka po tolpa narod ve}e ne e interesna strategija”, veli Aleks SentXon, veteranot vo biznisot so igri koj se vklu~i vo Hi5. Spored negovite predviduvawa Hi5 e najdobro pozicionirana “za da se pojavi vo ekot na zabavata {to ja nudat socijalnite igri, a koja zabava ja zapo~na Zinga”, kompanijata koja ostvaruva golem del od prihodi blagodarenie na Fejsbuk noto koristewe na nejzinite sodr`ini vo SAD. Od druga strana, toa be{e u{te edno priznanie za brzoraste~kiot pazar na Hi5 vo delot na zemjite od {pansko govorno podra~je. No, so rastot na gigantot Facebook dojdoa i te{kite vremiwa za Hi5. Na po~etokot od minatata godina kompanijata otpu{ti golem procent od svoite vraboteni poradi toa {to novite investicii ne bea materijalizirani. Sepak, so novite transformacii vo

INVESTITORI MOHR DAVIDOW VENTURES, HERCULES TECHNOLOGY GROWTH CAPITAL, CROSSLINK CAPITAL

BIL GOSMAN Kako izvr{en direktor na Hi5, Bil gi vodi operacionalnite i strategiski aspekti na kompanijata. Prethodno, toj slu`el kako izvr{en direktor na Audience Science, kompanija {to se zanimava so monetizacija na odnesuvaweto na target i onlajn publikata. Pokraj toa, negovoto direktorsko portfolio e bogato so visoki funkcii vo kompaniite Sabrix, nLight, kako i Quake Tehnologies, koi bea kupeni od kompanijata za proizvodstvo na semikonduktori AMCC. No tuka ne zavr{uva negovata istorija. Grosman se sre}ava i kako investitor i sovetnik vo nekolku novi mediumski kompanii vklu~itelno iLike, RealSelf i Kickball Labs. Pred toa, toj go osnoval @mobile, kompanija za razvoj na softver za vajrles i servisirawe. I za kraj, po~etocite na Gosman upatuvaat na AT&T Wireless. Ovoj ploden menaxer dr`i i 13 patentirani izumi. Diplomiral na Univerzitetot Kornel, a magistriral na Univerzitetot Merilend.

Osnova~ot na Hi5 - indiskiot pretpriema~ RAMU JALAMAN^I kompanijata, na direktorskoto mesto se najde Bil Gosman, koj vo kompanijata go donese najgolemiot investitor Mohr Davidow Ventures, kade {to Gosman be{e porane{en partner. Novoto vodstvo na kompanijata go proektira{e i noviot fokus na kompanijata, koja za da ostvari pogolema profitabilnost sega e fokusirana

na novite formi na zabava, kako socijalniot “gejming”, a so toa i kon mikropla}awata. Vakvite nasoki bea objaveni vo mart minatata godina, koga Hi5 ja akvizira{e kompanijata za socijalen “gejming”, Big Six. So voveduvaweto na socijalni igri na Hi5, vo upotreba vleze kupuvaweto na virtuelen kredit potreben za onlajn-igrawe. Za da gi

Novoto lice koe }e ja brani ~esta na Hi5 - gejming veteranot ALEKS SENTXON zajakne mobilnite pla}awa za virtuelnite pari, Hi5 ostvari i dogovor so Paymo, mreàta za mobilni pla}awa. Gosman, koj o~igledno ima iskustvo vo monetizacija, sega se obiduva da go monetizira i Hi5. “Vozbuden sum {to }e se priklu~am na organizacijata za da & pomognam da gi zgolemi svoite sredstva preku gradeweto skalabilen i visokoprofitabilen biznis”, izjavil Gosman po povod nazna~uvaweto. Porane{niot izvr{en direktor i osnova~, Jalaman~i, ja prezede ulogata na direktor na proizvodstvoto, a momentalen pretsedatel na kompanijata e Aleks Sent Xon, koj kon timot se priklu~i vo dekemvri 2009 godina, a e svoeviden inicijator za noviot biznis so socijalni igri. Priklu~uvaweto na Sent Xon vo kompanijata be{e svoevidno zgolemuvawe na vidlivosta na brendot na Hi5. Toj e eden od kreatorite na platformata DirectX, koja mnogu go pomogna biznisot so igri za Microsoft. Po vleguvaweto na novoto rabotno mesto, toj vedna{ objavi vojna so Facebook, a za da ja pokaè svojata re{enost vo juni minatata godina, na konferencijata za “gejming” industrija vo Sietl, nare~ena Casual Connect, na prisutnite im ovozmoì nesekojdneven nastan. Bidej}i ~ovekot e poznat po negovata golema telesna konstrukcija, vo ~est na sobirot organiziral

sumo-borba so protivnik koj }e go pretstavuva Facebook. I o~ekuvano, vo fizi~kiot realen svet, Sent Xon go pobedi pretstavnikot na Facebook pred tolpata ITdirektori i sorabotnici. “Trka po tolpa narod ve}e ne e interesna strategija”, veli veteranot vo biznisot so igri. Spored negovite predviduvawa, Hi5 e najdobro pozicionirana “za da se pojavi vo ekot na zabavata {to ja nudat socijalnite igri, zabava koja ja po~na Zynga”, kompanijata koja ostvaruva golem del od prihodi blagodarenie na Facebook. Kako potvrda na negovite proekcii, toj go spomenuva i pretpazliviot ~ekor na Zynga da ja prefrli igrata Farmville na svojata stranica, poradi nesoglasuvawa za podelbata na profitot so Facebook. REKLAMIRAWE NA HI5 So milioni korisnici niz svetot, Hi5 denes nudi bogato i precizno targetirawe koe mo`e da go zgolemi impaktot vo onlajn-marketingot. Preku kombinirawe na inovativnite kreativni opcii so mo}nite marketing-tehniki, stranicata nudi edni od poefektivnite na~ini da se navleze vo globalniot “mlade{ki” pazar. Inaku, korisnicite na Hi5 vo prosek tro{at okolu 20 minuti na stranicata i ja

otvoraat okolu 50 pati na den. Pribli`no 80% od korisnicite ja prepora~uvaat stranicata na prijateli, a toa e mnogu efektiven na~in za pro{iruvawe na vidlivosta na brendot koj se reklamira na ovaa socijalna mreà. So bogat set podatoci za demografijata i odnesuvaweto na publikata, na tie koi reklamiraat na Hi5 im e ovozmoèno precizno targetirawe na publikata, bazirano na atributi, interesi i aktivnosti. Za taa cel, kompanijata nudi {irok spektar na proizvodi za onlajn-advertajzing: baneri, igri, profili, promocii, natprevari, koi, od druga strana, si go nao|aat svoeto mesto vo zavisnost od targetgrupata. Od mno{tvoto kreativni marketing-opcii {to gi nudi kompanijata, pozna~ajni se nekolku. “Prezemaweto na po~etnata stranica” gi osvojuva site pogledi na tie koi doa|aat na stranicata i e perfekten na~in za reklamirawe na iventi i lansirawe novi proizvodi, koi pretstavuvaat nastani ograni~eni so datum. “Kreirawe biznis-profil” e karakteristi~en na~in za gradewe zaednica so potro{uva~ite, a pu{taweto vo upotreba na “brendirana pozadina za profili” nudi mo`nost potro{uva~ite da ja pokaàt svojata naklonetost kon odreden brend so toa {to }e ja primenat pozadinata na svojot profil. Game Pre-Roll e opcija koja ovozmoùva videoreklama pred po~etokot na nekoja onlajn-igra, a Adver-Games e mo`nost za kreirawe na celosno brendirana onlajnigra, koja }e stane del od listata na igri {to gi nudi Hi5. Ekspertite smetaat deka dokolku del od ovie opcii za marketing bea primeneti na Facebook, osven {to }e ~inea poskapo, gigantot ne }e moè{e soodvetno da odgovori na pobaruva~kata. Pa, koja kompanija ne bi platila za nekolku dena da bide vidliva na po~etnata stranica od najgolemata socijalna mreà? Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za najdobrata internetkompanija za marketingre{enija, Efficient Frontier

A POLKOVNIK SANDERS GI OSVOIJA KINEZITE raste~ki svetski pazari }e bidat dvigateli na proda`bata na Yum brendovi, a ne SAD”, istaknuva Xon Foks, menaxer vo FAM Value Fund od Wujork. Uspehot koj go napravi ovoj brend na kineskiot pazar doa|a nekolku decenii podocna. Za prvpat Yum brendovite vlegoa na kineskiot pazar preku KFC vo tekot na 1987 godina, za vo 1990 godina vlez na ovoj pazar da napravi i Pizza Hut. “Nivnite restorani vo Kina se mnogu porazli~ni. Tie se pobliski do nivnite restorani za hrana otkolku do voobi~aenite izgledi na ovie restorani za brza hrana. Tie uspeaja duri i nivnoto

meni da go napravat i prilagodat na vkusovite koi gi preferira tamo{noto naselenie”, veli Foks, naglasuvaj}i deka toa e edna od najgolemite pri~ini za uspehot na kompanijata. Od kompanijata navistina potvrduvaat deka nivnite menija i na~in na rabotewe se prilagodeni na kineskite. Imeno, ottamu velat deka vo restoranite na KFC, pokraj pile{ko meso, se slu`i i morska hrana, kako i govedsko meso, dodeka, pak, vo onie na Pizza Hut, pokraj pica, se nudat i jadewa od oriz. Toa {to e navistina za~uduva~ko e {to rastot na proda`bata na Yum brendovite vo najgolema

mera se dol`i na KFC. Imeno, vo Kina od Yum brendovite se otvoreni okolu 3.664 restorani, od koi duri 3.000 se KFC, a ostatokot se Pizza Hut. Otvorenite restorani Taco Bell vo tekot na 2003 godina od Yum, vo tekot na 2008 godina moraa da gi zatvorat poradi krizata. Od kompanijata, sepak, ne potvrdija dali vo tekot na ovaa godina povtorno planiraat da otvorat restorani Taco Bell vo Kina, no, zatoa pak, potvrdija deka za godinava celta im e tokmu ovoj brend da go dignat na povisoko globalno nivo, poradi {to ve}e otvorile novi restorani vo Ju`na Koreja i Indija.

Rastot na proda`bata na Yum brendovite vo Kina vo najgolema mera se dol`i na KFC

FunBusiness

22 -

SA[KO NASEV DRAMATURG

SO^NI PRIKAZNI ZA GOLEM TEATARSKI ANGA@MAN Modelot na javno-privatno partnerstvo mo`e da bide formula za biznis i vo teatarot.

Taa }e & ovozmo`i na edna nova generacija tvorci da `ivee pristojno od svojata rabota. [to poskoro, toa podobro STOJAN SINADINOV

sinadinov@kapital.com.mk

oèbi od dene{en aspekt izgleda kako preteruvawe, no vo po~etokot na devedesettite godini biletite za pretstavite “îja si” i “Grev ili {pricer” vo Dramskiot teatar bea prodadeni so nedeli odnapred. Nivniot avtor, Sa{ko Nasev, vo me|uvreme napi{a duzina drugi ~esto izveduvani drami, so koi bukvalno rastea generacii gleda~i, no i akteri. Pred eden mesec vo Makedonskiot naroden teatar ima{e reizvedba na najnoviot tekst “Taka bilo pi{ano”, vo reìja na Sini{a Evtimov, so Jordan Simonov, Oliver Mitkovski, Arna [ijak, Senko Velinov, Dragan Spasov i Sofija Nastevska, a naskoro na scenata na Dramski teatar Dejan Damjanovski }e go postavuva rimejkot na “Grev ili {pricer”. Nasev go napi{a i scenarioto za popularniot film “Prira~nik za samouni{tuvawe”, vo reìja na Erbil Altanaj, a profesurata na

Fakultetot za dramski umetnosti, kade {to predava dramaturgija, privremeno ja prekina samo zaradi anga`manot kako ambasador na Makedonija vo Kanada vo periodot od 2004 do 2009 godina. Po petgodi{na pauza se vra}ate na makedonskata scena: kako vi izgleda makedonskiot teatar, se izmenil li estetski, ànrovski i(li) politi~ki vo me|uvreme? Makedonskiot teatar e dobar teatar. Toa e taka so decenii. I nemame zo{to da se sramime da go kaème toa jasno i glasno. Jas mislam deka treba da go istaknuvame faktot deka imame dobar teatar vo edna estetska, tvore~ka i emotivna smisla. Ponekoga{, od nekoi pri~ini, nekoj go negira toj fakt. No, toa ni{to ne zna~i s$ dodeka imame teatar koj kako retko koj drug na{ brend e ovde{en, a svetski. Od druga strana, vo odnos na vtoriot del na pra{aweto, nekoi raboti se izmenile. Prvo, vreme e na prirodna generaciska smena me|u akterite, reìserite, dramati~arite i site

drugi dramski tvorci. Vtoro, rakovodstvata na teatarskite ku}i se smeneti. Sepak, toa {to najmnogu zaostanalo vo na{eto teatarsko ìveewe e teatarskata kritika. No, i taa }e si go najde svojot pat i ne{tata }e se izmenat na podobro. Osobeno sega koga ima poslediplomski studii po dramaturgija i teatrologija i koga s$ pove}e mladi, {etani i u~eni lu|e sakaat estetski da gi valoriziraat teatarskite ne{ta. “Taka bilo pi{ano” e 16 reizvedba na tvoj tekst, {to e nov rekord vo makedonskata dramaturgija: mnogu se ili malku tolku praizvedbi? Vo princip, toa se mnogu drami. Za ovie godini, baegi. No, od druga strana, mi se ~ini deka imame sila za u{te 16 novi reizvedbi vo sezonite {to doa|aat. Prvo, da sme zdravi i ìvi, a potoa s$ samo }e se kaè. Socijalniot anga`man e "trejdmark” na pove}eto va{i tekstovi, a rezultatot - brojnite izvedbi na pretstavite raboteni spored niv. Moè li da se stavi ravenstvo me|u ànrot

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

i brojnosta na publikata? Ne veruvam deka samo ànrot e presuden. Iako nekoj mu ja pripi{al slavnata definicija na Hi~kok za toa deka filmot e prvo prikazna, pa povtorno prikazna i na kraj pak prikazna, jas mislam deka istoto pravilo vaì i za dramata. Prikaznite se najbitni. Osobeno so~nite prikazni so krupen zaplet, so polnokrvni karakteri i seriozna misla vo sebe. Drugite ne{ta koi se moderni vo odredena epoha ili pomodarskite izrazi na vremeto, na krajot na krai{tata zanemuvaat pred ovie stari i dobri aristotelijanski definicii za dramata i gleda~ot. Smetate li kako pove}eto deka teatarot, gubej}i ja negovata politi~ka atrakcija vo devedesettite godini, nekako ja izgubi i potrebnata "op{testvena odgovornost”? Naprotiv, teatarot, barem toj {to nie go doìvuvavme i sozdavavme vo devedesettite godini na minatiot vek i ne{to podocna, ima{e seriozen politi~ki stav, koj {to glase{e – svetot i nie da bideme podobri! I sega prodolùvame so istiot stav – se zanimavame so drama zatoa {to mu se raduvame na ìvotot i sakame lu|eto da se nasmeani. Toa e golem anga`man. Toa e borba za posre} no op{testvo. Postojat li avtorsko-akterski-produkciski kapaciteti za komercijalen makedonski teatar, so model na t.n. "odr`liv razvoj”? Kolku komercijalnata scena moè istovremeno da bide i nezavisna i angaìrana i m kvalitetna? Ova va{e pra{awe e verojatno najblagodarnoto pra{awe {to nekoj mi go postavil, voop{to. Da, postojat kapaciteti za zdrav tteatar, koj moè ednovremeno da bide esttetski relevanten i komercijalen. I toa e krajno ednostaven model koj postoi vo site drugi stopanski granki. Mislam na modelot na javno-privatno partnerstvo. Taa formula za biznis i vo teatarot }e & ovozmoì na edna nova generacija tvorci da ìvee pristtojno od svojata rabota. Ideal za teatarski biznis za mene e montrealskata teatarska ttrupa "Cirkusot na Sonceto" (Cirque du Soleil), koja ima nekolku sceni niz svetot. Od Las Vegas preku London do Sankt Peterburg. I vrednosta na ovaa trupa na pazarot e okolu edna milijarda dolari, a dramaturgijata & e sovr{ena. Vpro~em, evropskiot teatar, onoj najdobriot, za koj znaeme od Glob teatarot na [ekspir do teatrite na Breht, rabotel na toj princip. Po "Prira~nik za samouni{tuvawe” pred 13 godini, podgotvuvate dva novi filmski proekti, "îja si” i "Pozitivno mislewe”? Kakvi se izgledite za nivnata realizacija? Pa, }e vidime. Erbil Altanaj, koj raboti vo Istanbul, napravi adaptacija na "Pozitivno mislewe” na turski jazik i se obiduva da go realizira filmot za toj fantasti~en pazar so raboten naslov "Baj baj bejbi”. Od druga strana, "îja si” ja turkame kako moèn makedonski film so turski i eventualni kanadski koproducenti. Bidej}i va{iot medium e medium na biznisot, ete, da napomenam deka ovie dve scenarija se dobra i nova biznis-mo`nost, zatoa {to za niv postojat distributeri za ogromniot filmski pazar od Istanbul do Baku vo Azerbejxan. Plus, ako se zeme pazarot od Dunav nadolu, mo`nostite za profit se ogromni. Sepak, filmot e biznis kade {to najmnogu se ostvaruva, a najmalku finansiski

RODENDENSKI KONCERT I PROMOCIJA NA ALBUM

QUBOVTA OD TO[E, PODAROK Tradicionalniot rodendensko-humanitaren koncert }e se odr`i utre, na 25 januari, denot koga To{e Proeski }e

napolne{e 30 godini. ]e se promovira tretiot posthumen album, “So qubov od To{e”. Godinava obo`avatelite }e mo`at da go gledaat nasmeaniot lik na To{e preku LED ekrani koi }e bidat postaveni vo salata SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

e}e ~etiri godini go slavime datumot 25 januari so taga vo srcata. Na ovoj den se rodi najgolemata makedonska radost i najoplakuvaniot i neprebolen idol koj gi spoi site generacii. Da be{e ìv, utre To{e Proeski }e vleze{e vo tretata dekada od negoviot ìvot. Sekoga{ skromen za svojot rodenden, so mala proslava kolku da se odbeleì, najgolemite èlbi na toj den mu bea samo zdravje i qubov... Qubovta prodolùva. Ovoj den stana praznik za lu|eto i pri~ina za slavewe na negoviot prerano zgasnat ìvot. Treta godina po red na 25 januari (vtornik) }e se odrì rodendenskata proslava, no bez slavenikot. Sportskata sala

Boris Trajkovski e mestoto na odrùvaweto na nastanot. Koncertot na koj{to }e se promovira tretiot posthumen album, “So qubov od To{e”, povtorno }e gi sobere site milenici na negovata muzika i delo. S$ }e bide isto kako porano - istiot bend, istite prijateli, istite sorabotnici, istata publika, istite pesni, no istovremeno }e bide i prazno, bidej}i nema da go ima To{e. I povtorno koncertot }e bide onoj tradicionalniot koj To{e go odrùva{e sekoga{ pred krajot na godinata so humanitaren karakter. Veti deka sekoga{, bez razlika kade e i {to pravi, }e go odrùva, bidej}i za nego humanosta be{e najva`na od s$. Toa go ostavi kako amanet i dol`nost na negovite po~ituva~i da gi prodolàt ovie koncerti. Taka i storija, edinstveno so promena na datumot - namesto krajot na godinata, sega ovoj koncert se

odrùva za negoviot rodenden. Na koncertot }e nastapat golem broj od negovite prijateli, kolegi i sorabotnici od doma{nata, no i regionalnata scena. Sintezis, Naum Petreski, Mile Kuzmanovski, Antonija [ola, @eqko Samarxi}, Crvena jabuka, a se o~ekuva da se pojavi u{te nekoj od kolegite od balkanskata estrada. Sveìna }e donesat de~iwata od detskiot hor Zlatno slavej~e i ~lenovite na muzi~kiot kabinet od Kru{evo, koi premierno }e ja ispeat kompozicijata “Pasvord” na muzika od To{e, so stihovi od Ognen Nedelkovski i aran`man na Valentino Skenderovski. Godinava konceptot na koncertot e promenet, najmnogu poradi èlbite na oboàvatelite na To{e, koi sakale da se ~uvstvuvaat kako povtorno da se na negov koncert. “Oboàvatelite na To{e sakaa celata ve~er da go nosi pe~atot

na To{e, da gi slu{aat negovite pesni, da go gledaat negoviot vedar i nasmean lik na videosnimki, pa zatoa re{ivme da ja ispolnime nivnata èlba”, velat od fondacijata. ]e bidat postaveni tri LED ekrani vo salata, na koi }e se prikaùvaat snimkite, pa, taka so nego }e moè da pee publikata i peja~ite na scenata. Na albumot, pak, }e ima 15 kompozicii, od koi dvanaeset se od svetskata rok-antologija, koi To{e gi izveduva{e na svoite koncerti, drugite dve se poznati hitovi, a dosega neslu{nati vo negova interpretacija. Ednata be{e pu{tena kako najava za koncertot, pesnata Can you feel the love tonight na Elton Xon, koja ja otpea za crtaniot film “Kralot lav”. Ovaa pesna To{e ja snimil pred nekolku godini vo negovoto doma{no studio, za du{a, nemaj}i namera da ja prezentira

FunBusiness

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

PRESTI@

ЛУКSУЗОТ NIKOGA[ NE UMIRA Bogatite

potro{uva~i vo SAD i Evropa sakaat da tro{at duri i vo poti{tena ekonomija

2009 godina. vropskite proizvoditeli na luksuzni stoki i ovaa godina nema da izlezat Vo 2011 godina se o~ekuva pomal porast vo od moda. Dodeka kompaniite se borat sporedba so 2010 godina, no i pokraj toa }e vo uslovi na dano~ni zgolemuvawa i ima dobar razvoj. buxetski kratewa, LVMH Moet Hennessy “Sposobnosta na luksuznata industrija da gi nadmine pove}eto drugi potro{uva~ki i Louis Vuitton SA, Burberry Group Plc i Hermes maloproda`ni segmenti vo ramkite na rastot International }e gi zgolemat prihodite za 9%, na prihodite }e prodolì da privlekuva inspored procenkite napraveni od Blumberg. vestitori, s$ dodeka pobaruva~kata raste i Kako {to bogatite si ja vratija doverbata ne se zabrza po{irokoto ekonomsko zakrepi brojot na milioneri porasna vo Kina, nuvawe”, veli Solca. Bloomberg Europian ta{nite Neverfull na LVMH i jaknite na Fashion Index, koj {to gi vklu~uva LVMH, Burberry moàt da se najdat me|u nivnite Richemond & Herms, minatata godina porasna najnovi kupuvawa. Proda`bata na ~evli, za 60%, predvoden od Burberry. ko`ni proizvodi i ~asovnici }e ja voSo luksuznite proizvodi ve}e se trguva dat industrijata niz godinata, predvodeni po povisoki ceni sporedeno so drugite od pobaruva~kata vo Azija. Bogatite konkurentski potro{uva~i vo potro{uva~ki SAD i stoki. Cenite Evropa sakaat na akciite da tro{at duri moàt isto i vo poti{tena taka da se ekonomija, zgolemat od dodeka kineskata spojuvawa pobaruva~ka za i prezeluksuz doma i mawa. Spored vo stranstvo ne grupacijata pokaùva znaci Boston consultna zabavuvawe, ing, sjajot na veli Antoni Belxe, luksuzot moè analiti~ar na da privle~e HSBC vo Pariz. kupuva~i, osGrupacijata Marks obeno od Kina & Spencer, najgolei Koreja, koi miot sinxir za baraat lokalen obleka vo Velika Burberry ima najdobri izgledi ekonomski rast Britanija, izjavuva za pro{iruvawe na granicite i sakaat da deka s$ pogolemiot pritisok godinava vrz finansiite na potro{uva~ite }e go zajakne biznisot. Proda`bite na Carrefour, najgolemiot sinxir vo Evropa, }e se zgolemat vo 2011 godina, spored godi{nite procenki. “Vo Evropa siroma{nite osiroma{uvaat, bogatite se bogatat, a srednata klasa e potisnata”, veli izvr{niot direktor na Piaget, Filipe Leopold-Mecger. Toj celi kon rekordni proda`bi slednata fiskalna godina za proizvoditelot na ~asovnici Financiere Richemont SA. Proda`bite na Richemont moè da se pro{irat na 8,9% vo toj period, pokaà istraùvaweto na analiti~arite. Kako {to modelite }e gi pokaàt na Imuni za kriza jnovite kostimi i modni dodatoci na ma{kata modna nedela vo Milano, inja sledat zgolemenata pobaruva~ka za skapi vestitorite moè da se nadevaat na porast ~asovnici i ko`ni ta{ni. na proda`bite za 10% vo Fendi, na LVMH Za da go zadràt uspehot, luksuznite komi ekspanzija na neto-prihodite od 15%, panii }e treba pove}e da se potrudat da pokaùvaat procenkite. gi ubedat lu|eto deka nivnite proizvodi i Proda`bite pri Burberry, ~ii akcii se uslugi se vredni za taa cena, bidej}i, pozzgolemija za 88% vo 2010 godina, sred navaj}i gi profitnite margini po golemite raste~kite proda`bi i {pekulacii za prepopusti, poinformiranite kupuva~i za zemawe, moè da se pro{irat za 11% vo skapite brendovi, }e bidat pomalku lojalni fiskalnata godina koja zavr{uva vo mart i podiskriminira~ki za toa kako se tro{at 2012 godina. nivnite pari. Spored Belxe, Burberry dava eden od najdobrite izgledi za pro{iruvawe na granicite Ovaa godina e godina koga }e bide jasno videno koi brendovi, vsu{nost, vo industrijata. se kvalifikuvani da bidat luksuzni, veli Tempoto na rast verojatno }e ja sledi U~e Okonkvo, izvr{en direktor na Luxe Corp, patekata od 2010 godina, koga luksuznite Pariz. proizvoditeli profitiraa sporedbeno so

SA[KO NASEV - Makedonskiot teatar e uspe{en brend se vloùva. Se razbira, ako go znaete zanaetot i ako ne pravite cik-cak vo nego. Kruna na va{iot ambasadorski mandat vo Kanada vo periodot od 2004 do 2009 godina be{e priznavaweto na R. Makedonija pod ustavnoto ime od strana na Kanada. Za nekogo toa bi pretstavuvalo politi~ki kapital za edna golema (politi~ka) kariera. Go odbravte prodolùvaweto na profesurata na FDU: dali samo zasega? Jas sum blagodaren na site {to mi ovozmoìja da & sluàm na zemjata vo eden period, kako nejzin ambasador vo Kanada. Toa {to se slu~i be{e odluka na kanadskata Vlada, so pomo{

na site uspe{ni lu|e {to rabotea na toa. Nie sme beskrajno blagodarni na kanadskata Vlada za taa odluka od 2007 godina. Pred da odime za Kanada, èna mi Nada volontira{e vo Apelacioniot sud kako diplomiran pravnik. Jas i toga{ predavav na Fakultetot za dramski umetnosti. Sega èna mi e pravnik vo [tedilnica Mo`nosti, a jas pak si predavam na FDU. Toa e na{iot realen ìvot. Toa se realnostite koi go krepat na{eto semejstvo. Decata tuka u~at, nie tuka odime na odmor i tuka pravime ajvar. Nie sme lu|e {to ja sakaat sega{nosta, a podgotveni da ja anticipiraat idninata.

TEATAROT KAKO ISPLATLIV BIZNIS SO SKROMNI INVESTICII

Obi~no se pra{uvame dali postoi interes za teatarot i umetnosta, voop{to, vo doma{nata biznis-zaednica, no vedna{ i potpra{aweto - zo{to ne postoi? Kakov bi bil nejziniot eventualen (ne)materijalen profit? Biznis-zaednicata vo Makedonija ima svoi kulturni i op{testveni potrebi. Eden od podobrite teatri vo Kanada e teatarot na nivnata najgolema telekomunikaciska kompanija Telus, a toa e Telus teatarot vo Montreal. Da ne zboruvame, pak, za prestiòt i ugledot, koj se steknuva preku kulturna akcija. Moèbi }e izgleda naivno, no vo makedonskiot teatar, sumata kako pari za produkcija i bileti od repertoar i golemite festivali vo Ohrid, Stobi i êrnodrinski, sigurno se dviì okolu 2-3 milioni evra. Generalno, taa suma }e se zgolemuva so godinite {to }e sleduvaat. Taka {to biznisot }e si go najde svojot interes i vo ovaa sfera. Ednovremeno, so malku marketin{ki anga`man, dvetri dobri pretstavi moàt da imaat po dva-trieset iljadi publika po sezona samo vo Skopje. Ako cenata na eden prose~en teatarski bilet e pet dolari, vo najlo{ slu~aj, dobivkite }e bidat 100% na vloènoto po sezona. Tie pretstavi na makedonskiot teatarski pazar izdrùvaat i po pet-{est sezoni. Pa, videte sega dali toa ne e isplatliv biznis, nasprema skromnite investicii vo nego! Site pogolemi gradovi vo na{iot region imaat po 10-15 dobri teatri koi funkcioniraat na ovoj princip i tie funkcioniraat dobro. Do pred 15-20 godini glaven problem na brodvejskite teatri im be{e korupcijata me|u prodava~ite na teatarski bileti. Sekoga{ ima{e pove}e publika od bileti. S$ dodeka ne bea doneseni lokalni zakoni, so koi bilet za teatar vo Wujork sega se kupuva samo so rezervacija ili preku Internet. Da zaklu~am, jas sum golem poddrùva~ na zdravite biznis-idei i gi sakam svetskite iskustva vo kulturata i kaj nas. Sakale nie ili ne, biznis-logikata }e bide dobredojdena vo teatarot. [to poskoro, toa podobro.

K ZA PUBLIKATA

K O M E R C I J A L E N

Povtorno }e ja vidime nasmevkata na TOШE, koja za moment }e n$ vrati vo vremeto koga toj ni pee{e na koncertite vo javnosta. Vtorata pesna e hit od Vitni Hjuston, a petnaesettata e sosema nova pesna “Nasloni glavu na moje rame”, koja }e bide promovirana na makedonskite radiostanici neposredno pred koncertot.

Kartite za koncertot se po simboli~na cena od 250 denari, a site sredstva }e bidat donirani vo humanitarni celi. Mnogu balkanski televizii poka`ale interes za prenesuvawe na koncertot vo `ivo.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Proda`ba / Konsalting

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 14.01.2011 Agencijata za katastar na nedvi`nosti – Edinica za Upravuvawe so Proektot Katastar na Nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na Interes za konsultantski uslugi –INDIVIDUALEN KONSULTANT, za izrabotka na Predlog koj }e gi ispita uslovite za vospostavuvawe na Fond za obe{teti vo R. Makedonija i izrabotka na nacrt regulativa koja bi go vklu~ila prepora~aniot pristap. Zainteresiranite konsultanti treba da dostavat Pismo za izrazuvawe interes, CV na angliski jazik i ostanati informacii, najdocna do 04 Fevruari 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, St. Trifun Hadzi Janev 10, 1000 Skopje, R. Macedonia; e-mail: t.cenova@katastar.gov.mk KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.01.2011 Kompanijata Grandeksport objavuva oglas za edno rabotno mesto-komercijalist. Kandidatite treba da ispolnuvaat minimum: -rabotno iskustvo najmalku 3 god. -zavr{eno SSS -voza~ka dozvola od B kategorija -poznavawe kompjuteri; Site zainteresirani kandidati da ispratat CV na office@grandeksport.mk MARKETING, PR Izvor: Vest

Objaveno: 18.01.2011 Pridru`ete se na najgolemata regionalna grupacija za komunikaciski menaxment Pristop Dali e ova va{eto rabotno mesto? -Akaunt direktor -Pomlad grafi~ki dizajner -Asistent na akaunt -Kancelariski koordinator Pristop MK d.o.o. 50 divizija 24a,1000 Skopje, P.O. Boks 773,Republika Makedonija T:+389(0) 2 310 91 49, F:+389 (0)2 310 91 48 www.pristop.mk OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 20.01.2011 Makedonskata akademija za naukite i umetnostite-Istra`uva~ki centar za energetika,informatika i materijali, ima potreba od vrabotuvawe na eden mlad istra`uva~ na opredeleno rabotno vreme za zamena na otsuten rabotnik koj e na porodilno boleduvawe. Za vr{ewe na rabotite kandidatite treba da imaat zavr{eno fakultet za elektrotehni~ki nauki, so prose~na ocenka od najmalku 9 i da ima-at poznavawe na angliski jazik. Prijavata so dokumentacijata za ispolnetost na uslovite {to se baraat, se dostavuvaat na adresa: Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Bul.„Krste Misirkov” br.2-Skopje, vo rok od 7 rabotni dena od objavuvaweto na oglasot. ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 21.01.2011 Renomirana bolnica za oftalmologija raspi{uva oglas za vrabotuvawe na slednite rabotni mesta -Oftalmolozi-specijalisti -Medicinski personal. Potrebni kvalifikacii -Potrebno e soodvetno obrazovanie za rabotnite mesta delovna sekretarka,smetkovodstvo i medicinska sestra -Potrebno rabotno iskustvo od minimum tri godini vo zdravstvena ustanova ( so isku~ok na mestata predvideni za administracija) -Odli~no poznavawe na makedonski. Prednost e poznavawe na turski i albanski jazik Ve{tini i sposobnosti -Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti -Re{avawe na problemi -Sposobnosti za rabota vo dinami~na sredina -Kreativnost i motiviranost. Site zainteresirani kandidati da dostavat svoja biografija i fotografija na vrabotuvanjeocna@gmail.com

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Ofﬁce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) OBUKA: MENAXMENT NA NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA VO NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) VO MAKEDONIJA ILI VO STRANSTVO. OBUKATA JA SPROVEDUVAAT ISKUSNI NVO PROFESIONALCI I AKTIVISTI, I PRETSTAVUVA DINAMI^EN SPOJ NA TEORETSKA I PRAKTI^NA RABOTA. OBUKATA OPFAЌA: voved vo gra|ansko op{testvo i rabotata na nevladinite organizacii, me|unarodni, regionalni i lokalni iskustva, zna~eweto na me|unarodnoto civilno op{testvo (civil society) i negoviot podem vo izminatite decenii, goleminata i funkcioniraweto na me|unarodnoto civilno op{testvo, istorija na gra|anskoto organizirawe vo Makedonija, registracija i normativna ramka za rabota na NVO sektorot, zna~ewe na NVO sektorot vo Republika Makedonija, odnosite na NVO sektorot so javnite institucii, privatniot sektor, mediumite i gra|anite, finansirawe na NVO sektorot, oblasti na anga`man na NVOi, voved vo osnovnite koncepti i termini od zna~ewe za menaxmentot vo NVO sektorot: proekti, donatori, fandrejzing, volonterstvo, korporativna odgovornost, me|unarodna sorabotka, op{testven aktivizam, itn. osnovni na odnosi so donatori, voved vo upravuvawe so proekti, zapoznavawe so rabotata na uspe{ni NVO, itn. menaxirawe na proekti, obezbeduvawe na finansii za proekti, menaxment vo procesite na me|unarodna sorabotka, vodewe na regionalni i me|unarodni proekti, voved vo Evropskite fondovi i nivnosto zna~ewe za NVO sektorot vo Makedonija, itn. CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniк dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Ruzveltova 6, 1000 Skopje Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; od 09 – 20 ~asot. kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 24.01.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pilot i fatirani odela za potrebite na podru`nici na AD ELEM. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b1e89ef5-73ff-4734-9fb0-585a018948ed&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za javni parkirali{ta Parkinzi na Op{tina Centar Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka i isporaka termalna hartija vo rolni za parking sistemi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c7ec04bb-342a-4256-b088-4e5925f7cc09&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za odr`uvawe na higiena na otvoreni povr{ini na grani~ni premini i terminali. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b28931fe-f6e2-446c-83f1-584dd865b57b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na 100 (sto) pove}enamenski tereni za sport vo Republika Makedonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=442ebeb1-b45e-4a62-b0cd-7db39b4815b0&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna zdravstvena ustanova Klinika za digestivna hirurgija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mre`i za hernii, hemostati i dr. materijali. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f5827ca8-6b36-4a68-9cc2-92d0055f8d56&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Isar - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Gumi za trkala za lesni i te{ki vozila-po lista na specifikacija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=394386b1-771d-4401-9257fe8e64170827&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za laboratorii od oblasta na medicinskite nauki. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd3d3fea-005f-4392-8358aa33da32da2d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: ELS - Op{tina Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kupuvawe - Nabavka na kancelariski mebel za potrebite na ELS-Op{tina Prilep (nabavka i monta`a - vgraduvawe na oprema , inventar i kancelariski mebel potrebni za opremuvawe na noviot objekt sedi{te na ELS-Op{tina Prilep. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=d4bb1cb1e151-410c-916e-2aa4433ed7b8&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Negotino PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Asfaltirawe na ulici vo Negotino. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6996ac8f-6f41-4384-a51fe2b9746110f9&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Nau~i i zbogati se! Januari 2011 Sinergija Plus Finansiski menaxment Januari 2011 Primeko Pi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Kurs za smetkovodstvo Januari 2011 KDS

Januari 2011 ITC Konsalting Upravuvawe so timovi i timska rabota 25.01 - 26.01.11 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina. Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA