212 Kapital 25 01 2011

PORADI BLOKIRANATA RABOTA NA MARNET

FORMIRAN PAKET OD 50% PLUS EDNA AKCIJA

IT SEKTOROT GUBI KLIENTI PORADI NEDOSTAPNIOT DOMEIN .MK

STOPANSKA BANKA BITOLA POVTORNO SE PRODAVA

STRANA 11

STRANA 6

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KRIZATA GI NAMALI DOBIVKITE NA BANKITE I NAGRADITE ZA DIREKTORITE

BANKARITE ]E SI PODELAT POMALI BONUSI vtornik.25. januari. 2011 | broj 212 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

MENAXERITE NA BANKITE VO MAKEDONIJA ZA 2010 GODINA ]E DOBIJAT POMALI BONUSI OTKOLKU PRED GLOBALNATA FINANSISKA KRIZA ZATOA [TO I FINANSISKITE REZULTATI NA BANKITE SE POLO[I OTKOLKU VO 2007 I 2008 GODINA

STRANA 7

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,24.01.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,76% 0 0,29% 0 00,23%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 445,48 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,87 9 1,59%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.12)

Menaxer {to propadnal firma ne mo`e da otvori nova

KOMPANIITE REZERVIRANI ZA 2011

GRADE@NI[TVOTO I FARMACIJATA ]E JA "VLE^AT" EKONOMIJATA

IVO SANADER:

Zad re{etki ne sum opasen za Kosor!

STRANA 17

ERVAN FUERE

Vladata ja partizira administracijata!

STRANA 7

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV Z

“SOJ]I”!?

“SOJ]I”

STRANA 4

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

STRANA 4

POBEDN POBEDNI^KA STRATEGIJA STRANA 14

^elikot }e poskapi za 66% do krajot na godinata STRANA 19

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

PATETIKA VO RASKO[ STRANA 12-13

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 25 JANUARI 2011

Z

PATETIKA VO RASKO[

identitet, otslikan preku registriranite domeni vo edna zemja.

Porazvienite i popametnite toa odamna go re{ile.

Tamu kade {to dr`avata, osnosno instituciite se silni i sposobni, registracijata i vodeweto Zamislete, po nekoja edinstven registar na slu~ajnost, aktuelnata registrirani domeni e vo nemo`nost da se regisnivna nadle`nost. trira internet-domenot Onaka kako {to do neomk da be{e predizvidamna be{e vo Makedonija, kana od sosedna Grcija! no, za `al, bilo neza[to li s$ nema{e da se konski postaveno. slu~i... ]e fr~ea diploVtorata opcija, koja ja matski noti, }e se praktikuvaat pove}eto apelira{e do me|uzemji, e liberalizirawe narodnite institucii za na pazarot na registrikr{ewe na ~ovekovite rawe domeni, pri{to prava, }e se organiziraa novite internet-stranici javni TV debati na koi gi registriraat privatni }e se obrazlagaa site kompanii, za soodveten mo`ni detali od ovaa, nadomest, a evidencijata za na{iot identitet i na nacionalniot registar integritet, va`na rabota se pravi vo edna dr`avna povrzana so makedonisntitucija. Ova e sceskoto pretstavuvawe vo narioto koe nie zasega internet-sferata. bavno i te{ko go sproveduZa sre}a, Grcite ni odda- vame. Iako ministerot za leku ne ni se vinovni informati~ko op{testvo za situacijata koja ni sega bi ka`al deka procese slu~uva, i koja trae durata na reorganizacija so meseci. Nesre}ata e na MARNet odi spored dotolku pogolema {to planiranoto, te{ko deka vinovnikot za nastanamo`e da poveruvame. tiot vakum period vo Vo septemvri negovata registriraweto novi zameni~ka veti liberalinternet-stranici so izacija na postapkata na dodavka MK, od koj{to registracija domeni i trpat pove}e kompanii re{avawe na spornata vo momentot e samata situacija za najmnogu dva dr`ava, nesposobna da meseci. Za `al, ni degi ispo~uva rokovite koi neska, na krajot od janusamata si gi postavila. ari ne se gleda skore{no Vinovni se institucire{enie. ite koi dozvolile ovaa Makedonija - prva va`na dejnost da ja vodi zemja celosno pokriena i ureduva institucija, so be`i~en Internet. koja zamislete, Ustavniot Makedonija - zemja na sud oceni deka raboinformati~ari. Makedonija tela spored neustavni - zemja so kompjuter za pravilnici??!! Dr`avata sekoe dete. Makedonija ne go po~ituvala Ustavot zemja so internet-kiosci i sega ni krivi ni dol`i niz ruralna Makedonija. cehot go pla}aat tie {to Da, takva e Makedonija se najmalku vinovni. Koj vo reklamite. Dali sive vo vakva situacija da ni ovie slogani se dovolni bide de`uren vinovnik da prekrijat eden mnogu {to samite sme nespova`en fakt od ~ie possobni da go za~uvame, toewe prakti~no }e za{titime i regulirame se opravda s$ pogore na{iot internetka`anoto za tehnolo{kite

BANKARITE ]E S POMALI BONUS

VERICA JORDANOVA jjordanova@kapital.com.mk jor danova@ka @ pit p al.com.mk

dostignuvawa na Makedonija - nedostigot na sodr`ina, na korisni internet-stranici na makedonski jazik, koi }e bidat mnogu pove}e od zabava.

Nedostigaat pove}e specijalizirani stranici koi }e go pottiknat i onlajnmarketingot, {to potoa doponitelno }e dade pottik i na onlajn-trgovijata koja sega e samo skromen 1% od site transakcii napraveni so karti~ki...

Edukativnite sodr`ini na makedonski jazik se samo u{te od nizata must koi nedostigaat za iljadnicite kompjuteri instalirani po u~ili{tata da ne fa}aat pra{ina ili da slu`at samo za igrawe igri~ki za vreme na ~asovite.

Za da se slu~i seto toa, me|u drugoto, treba prvo i osnovno - nepre~eno da funkcionira i registriraweto na mk domenot!

MK na Internet e isto {to i MKD vo me|unarodniot soobra}aj, isto kako i oficijalniot potpis so koj makedonskite oficijalni lica se pretstavuvaat vo me|unarodni ramki. Isto tolku va`no, poradi {to i negovoto registrirawe zaslu`uva da dobie VIP tretman me|u drugite prioriti na Vladata!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

4,5

Milioni evra, potro{ila Univerzitetskata klinika za hematologija za lekovi i medicinski materijali vo 2009 godina, {to e za 61% pove}e otkolku toa {to bilo fakturirano, utvrdile revizorite.

Po voveduvawe na noviot mehanizam za evidentirawe i finansirawe na bolni~kite uslugi nare~en Dijagnosti~ko srodni grupi ili DSG metoda, klinikata ne gi zemala predvid referntnite ceni, {to otvora mo`nost za zloupotreba na pacientite, vo odnos na cenite na zdravstvenite uslugi.

Revizorite apeliraat Ministerstvoto za zdravstvo i FZO da prezemat merki za nadminuvawe na vakvata situacija. Vo Revizorskiot izve{taj stoi i deka klinikata ne go po~ituvala Zakonot za javni nabavki.

KRIZATA IZ GI I NAMALI M LI DOBIVKITE DO I I NA BANKITE I I

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Menaxerite r na bankite vo Makedonija j za 2010 godina }e dobijat pomali bonusi otkolku pred globalnata finansiska kriza zatoa {to i finansiskite rezultati na bankite se polo{i otkolku vo 2007 i 2008 godina, doznava “Kapital”. Nagradite za makedonskite bankari }e iznesuvaat maksimum nekolku desetina iljadi evra, a vo nekoi banki i voop{to nema da se podelat bonusi. Vo evropskite banki bonusite na top menaxmentot iznesuvaat i do nekolku milioni evra

M

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Menaxerite na bankite vo Makedonija za 2010 godina }e dobijat pomali bonusi otkolku pred globalnata finansiska kriza zatoa {to i finansiskite rezultati na bankite se polo{i otkolku vo 2007 i 2008 godina, doznava “Kapital”. Nagradite za makedonskite bankari, predvideni vo menaxerskiot dogovor, }e iznesuvaat maksimum nekolku desetina iljadi evra, a vo nekoi banki i voop{to nema da se podelat bonusi.

Za razlika od makedonskite, nivnite kolegi na Zapad dobivaat bonusi i od nekolku milioni evra. Ogromniot jaz se dol`i i na golemite razliki vo finansiskite performansi na bankite. Aktivata i profitite na bankite vo Makedonija se nekolku stotici pati pomali od tie na bankite vo Evropskata unija i vo svetot.

Pove}eto bankari s$ u{te ne znaat kolku to~no pari }e dobijat kako nagrada za 2010 godina zatoa {to ne se zavr{eni konsolidiranite finansiski izve{tai za raboteweto vo minatata

godina. Tie }e gi poka`at postignatite rezultati, a vrz osnova na niv upravata na stranskata bankarska grupacija, koja poseduva banka vo Makedonija ili na doma{nata banka, } e odlu~i kolkavi bonusi }e dobijat ~lenovite na upravnite odbori, sektorskite direktori i ostanatite vraboteni.

“Kaj nas bonusot se utvrduva kako broj na bruto plati.

Dokolku bankata ima dobri rezultati, nadzorniot odbor na NLB Tutunska banka }e odredi kolkav }e bide bonusot. Rezultatite se gledaat na nivo na bankata, kombinirano so rezultatite na grupacijata. Vo 2009 godina, na primer, imavme dobri rezultati, no bonusite bea namaleni poradi finansiskite rezultati na nivo na grupacijata. Za 2010 godina }e bide sli~no”, veli \or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka.

Vo Eurostandard banka nema da se delat bonusi.

“Nema planirano delewe bonusi za 2010 godina. Predvideni se kako mo`nost vo zavisnost od finansiskite rezultati na bankata. Ne se precizirani iznosite, tuku se odlu~uva na Sobranie”, izjavi Nikol~e Petkovski, pretsedatel na Upravniot odbor na Eurostandard banka.

Dva modeli naj~esto se primenuvaat za utvrduvawe na bonusite na top menaxmentot na bankite – broj na bruto plati i procent od dobivkata na bankata. Iako pove}e od 80% od makedonskite banki se vo stranska sopstvenost (Sosiete `eneral, Nova

Qubqanska banka, Nacionalna banka na Grcija, [taermarki{e {parkase, Alfa bank, Demir halk, Kapital banka), bonusite ne se na nivo na evropskite zatoa {to i makedonskite banki se pomali.

PROFITITE NA BANKITE PREPOLOVENI A, rezultatite za 2010 godina voop{to ne odat vo prilog na bankarskite bonusi. Spored finansiskite izve{tai, zaklu~no so tretiot kvartal (godi{nite se o~ekuva da bidat objaveni idnata nedela) profitite na bankite vo Makedonija se prepoloveni poradi zgolemeni tro{oci za rezervacii za kreditite i zagubi od nenaplatenite krediti. No, dobroto kaj makedonskite banki e {to tie nemaat finansiski problemi koi treba da gi re{ava dr`avata. Naprotiv, vo minatata godina tie bea vo funkcija na potrebite na dr`avata preku otkupot na dr`avni i blagajni~ki zapisi.

Najdobar finansiski rezultat vo prvite devet meseci od 2010 godina ostvari Komercijalna banka, so dobivka od 12,7 milioni evra, {to e porast od 10,3% vo odnos na istiot period prethodnata godina. Glavniot izvr{en direktor na Komercijalna banka, Hari Kostov, veli deka krizata vo bankata se ~uvstvuva preku namaleni prihodi od provizii vo platniot promet vo stranstvo i vo zemjava, namalena likvidnost i sposobnost na stopanstvoto i na naselenieto da gi pla}aat obvr-

\OR\I JAN^EVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA NLB TUTUNSKA BANKA “Kaj nas bonusot se utvrduva kako broj na bruto plati.

Dokolku bankata ima dobri rezultati, nadzorniot odbor na NLB Tutunska banka }e odredi kolkav }e bide bonusot.

Rezultatite se gledaat na nivo na bankata, kombinirano so rezultatite na grupacijata. Vo 2009 godina, na primer, imavme dobri rezultati, no bonusite bea namaleni poradi finansiskite rezultati na nivo na grupacija.

Za 2010 godina }e bide sli~no.”

Navigator

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK POMALKU PRATENICI ZA POMALKU PROBLEMI!!

DAMIR KUDER

EMIL RAJKOVI]

QUP^O DIMOVSKI

TRAJKO VEQANOVSKI

ramota e za Sobranieto tana ~len na Upravniot agradata Trener na ema ministerot da gi re{i Sbanka, odbor na NLB Tutunska N godinata zaslu`eno otide Nproblemite na tutunarite Sna sekoi tri meseci koga }e se otpe~ati “Moj prateso {to mo`e da se fati vo racete na prviot strateg so toa {to so dekret mu navo kostec so problemite {to gi nametnuva finansiskata kriza i vo Makedonija

na KK Feni industri, koj ja osvoi {ampionskata titula vo Makedonija

redi na Tutunskiot kombinat od Prilep da pla}a ve{ta~ki utvrdena u r otkupna u cena

nik”, koj poka`uva kolku (ne) rabotat pratenicite, ama redovno zemaat plata

I NAGRADITE DI Z ZA DI DIREKTORITE I O I

SI PODELAT SI 7 skite kon bankata, vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio i poradi toa zgolemeni tro{oci za rezervacii.

Ostanatite banki objavija namaluvawe na dobivkite. Stopanska banka ima dobivka od 5,5 milioni evra, {to e za 55% pomalku od ostvarenata vo istiot period vo 2009 godina. Namaluvaweto se dol`i na zgolemuvaweto na rezervaciite za 16 milioni evra.

“Bankite davaat prioritet na stabilnosta i sigurnosta vo odnos na profitabilnosta. Od toj aspekt, bankite vo Makedonija prodol`ija da ja jaknat kapitalnata sila i da gi zgolemuvaat rezervaciite za da bidat vo celost rezervirani potencijalnite zagubi {to mo`e da nastanat. Zatoa, vo bankarskiot sistem mo`e da vidime trend na zgolemuvawe na rezervaciite i namaluvawe na profitabilnosta”, veli generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev.

NLB Tutunska banka vo prvite tri kvartali ostvari dobivka od pet milioni evra, {to e pad od 31% vo odnos na prvite devet meseci od 2009 godina. Tutunska vo ovoj period izdvoi 8,9 milioni evra kako rezervacii na plasmanite. Slovene~kite mediumi v~era objavija deka grupacijata NLB 2010 godina ja zavr{ila so zaguba od 185 milioni evra, a pri~ina se pogolemite rezervacii i otpi{uvaweto na lo{ite pobaruvawa. [parkase banka ostvari profit od 743.000 evra, {to e za 31% pomalku otkolku vo 2009 godina.

Stopanska banka Bitola, koja od po~etokot na godinata pretrpe nekolku smeni vo menaxmentot, na krajot od septemvri zabele`a pozitiven finansiski rezultat od 674.000 evra, koj e pomal za 33%.

Prokredit banka ostvari dobivka od 580.000 evra, a Uni banka od 408.000 evra, {to pretstavuva namaluvawe od 53%. Ohridska banka evidentira pomala dobivka za 10% vo odnos na 2009 godina, ostvaruvaj}i neto profit od 260.000 evra.

TTK banka na krajot od septemvri evidentira zaguba od okolu eden milioni evra, no toa e zna~itelno namaluvawe za 66% vo odnos na istiot period 2009 godina.

BANKITE VO EU ISPLATIJA OGROMNI BONUSI Iako bankite vo Evropskata unija s$ u{te gi nemaat ras~isteno smetkite so dr`avite, koi potro{ija mnogu pari za da go spasat bankarskiot sektorot, gigantite kako Goldman Saks, Morgan stenli, Lojd i Kralskata banka na [kotska isplatija nekolku desetici milijardi evra kako bonusi za site vraboteni, a go opravdaa so uspe{noto rabotewe vo minatata godina. Najgolemi protivnici na

milijardi funti }e dostignat bankarskite bonusi vo Velika Britanija

9,5

Pratenikot na LDP, Andrej @ernovski, vo imeto na svojata partija na sobraniskata sednica za ustavnite izmeni za ekstradicija na kriminalci vo i od Makedonija, pobara namaluvawe na brojot na pratenici od 120 na 90. LDP, isto taka, bara i namaluvawe na brojot na ministri, za{to Makedonija so svoite 2 milioni `iteli ima pregolem broj lu|e koi sedat vo prateni~kite i ministerskite fotelji: “Se sprotivstavuvame na politikata na VMRO-DPMNE koja od edna strana tvrdi deka ima ekonomska kriza, a istovremeno sozdade ogromen vladin kabinet ~ii plati i beneficii gi pla} aat gra|anite. Prvi sme vo Makedonija spored brojot na ministri, {to e stra{no ako se zeme predvid brojot na `iteli. Se bara od

ANDREJ @ERNOVSKI gra|anite da podnesuvaat `rtvi, da {tedat, a Vladata se rasfrla so pari. Toa e taka samo za da se zadovolat koaliciskite pazarewa i `elbata na povisoka pozicija da udomat {to e mo`no pove}e partiski lu|e” veli @ernovski.

Dobro e {to kone~no nekoj politi~ar (i politi~ka partija) vo Makedonija se setija deka ima golem broj na funkcioneri ~ie figurirawe e samo proforma, a efikasnosta im e nula. Funkcioneri koi samo zemaat plata, a realno dr`avata nema potreba od niv. Iako inicijativata ne dobi poddr{ka od mnozinstvoto, potegot na liberalite e sekako za pozdrav.

GUBITNIK

D

milijardi funti }e isplati Goldman Saks kako bonusi za vrabotenite

vakvata odluka bea britanskiot premier Dejvid Kameron i Evropskata unija (EU), koi nekolku meseci se obiduvaa da gi ubedat bankarite da gi namalat bonusite, koi spored niv, se potencijalna zakana za destabilizacija na evrozonata.

Najgolemi tenzii vo Evropa predizvika amerikanskata investiciska banka Goldman Saks, koja }e potro{i pove}e od 9,5 milijardi funti za bonusi na pove}e od 360.000 vraboteni.

Golem del od analiti~arite se za~udeni, bidej}i Goldman Saks vo posledniot kvartal od 2010 godina ima{e pad na neto profitot od 37%, koj odvaj dostigna 8,35 milijardi dolari.

Morgan stenli planira da gi nagradi vrabotenite so okolu 10 milijardi funti. Ovie bonusi se povisoki za 11% od minatogodi{nite, {to se dol`i na trojnoto zgolemuvawe na profitot na bankata, koj dostigna duri 4,7 milijardi dolari.

Izvr{niot direktor na Lojd, Erik Daniels, koj ja napu{ti funkcijata vo mart, }e dobie bonus od okolu dva milioni funti. Kralskata banka na [kotska, pak, }e go nagradi svojot direktor Stiven Hestner so okolu 2,5 milioni funti. [vajcarskiot bankarski gigant Kredit Suis e edna od retkite banki koja minatata nedela najavi postrogi merki za isplatata na bonusite na svoite vraboteni. Od bankata istaknaa deka bonusite gi smetaat kako kratkoro~na dobivka

P

MINISTRE, BATALETE KAMERI!

za vrabotenite, koja mo`e da predizvika dolgoro~na {teta na evropskata fiskalna stabilnost. Kredit Suis planira da go zgolemi brojot na vrabotenite koi }e bidat nagradeni za 2010 godina, no istovremeno, drasti~no }e ja namali vrednosta na bonusite od prvi~no planiranite 125.000 na 50.000 {vajcarski franci.

Britanskiot premier Dejvid Kameron podolgo vreme se obiduva{e da gi natera bankite da isplatat dvojno poniski bonusi od minatata godina, no pove}e od o~igledno e deka bankarite go izignorira. I britanskiot minister za finansii, Xorx Ozborn, javno go kritikuva{e menaxmentot na britanskite banki i najavi deka Vladata mo`e da vozvrati so kontraudar.

“Dokolku im ja odzememe mo`nosta na bankite da se potpiraat na dr`avnite fondovi, tie edvaj }e uspeat

NIKOL^E PETKOVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA EUROSTANDARD BANKA “Nema planirano delewe bonusi za 2010 godina. Predvideni se kako mo`nost vo zavisnost od finansiskite rezultati na bankata. Ne se precizirani iznosite, tuku se odlu~uva na Sobranie.”

da pre`iveat, a ne u{te i da ostvarat profiti”, izjavi Ozborn.

Nitu EU ne ostana imuna na ova pra{awe. Evropskata komisija gi predupredi bankite deka mora da poka`at umerenost.

“Za bankite vo Evropa bi bilo podobro da ne ja izgubat od vid sostojbata na kontinentot. Tie mora da donesat eti~ki odluki, {to bi rezultirale so umerenost vo visinata na bonusite”, izjavi Majkl Barnier, evropski pretstavnik za vnatre{na trgovija.

Vo sprotivno, Unijata e podgotvena da gi namali finansiite odvoeni za pottiknuvawe na razvojot na bankarskiot sektor vo postkrizniot period.

Dodeka ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani defilira pred kamerite i gi najavuva stotite po red reformi, lakarite mu najavuvaat masoven protest. Tie kako generator na zdravstveniot sistem, ednoglasno se `alat od modelot za pla}awe na lekarite po u~inok, koj Osmani go promovira{e kako reforma na reformite.

Pa, se postavuva pra{aweto, ako lekarite se za ulica, za kade se toga{ pacientite?! [to im menuvaat nim sekojdnevnite “izvedbi” na Osmani? Dali se zasegnati od negovite za~esteni turnei po gradovite?

Ministre, priberete se vo svojata fotelja, stavete prst na ~elo i kone~no sfatete deka ne e s$ vo kamerite.

Pred da predlo`ite kakva

BUJAR OSMANI bilo zakonska izmena, treba da gi konsultirate lekarite, a ne partiskite {efovi.

Zatoa {to tie se link do onie koi Vi ja dodelile pozicijata, pa vnimavajte... vakvite nepromisleni “reformi” mo`at seriozno da ja razni{aat va{ata ceneta funkcija.

I namesto da promovirate naredna zakonska izmena ili nekoj nov dosega neviden zdravstven model, po~nete da realizirate barem del od ona {to dosega dosta aktivno “go trubevte” vo javnosta.

Pove}e od o~igledno e deka dosega ne vidovme nitu edna do kraj realizirana najava.

MISLA NA DENOT IZVR[NATA VLAST POSTOI ZA DA NAPRAVI RAZUMNI ISKLU^OCI OD OP[TITE PRAVILA

ROBERT KOLIER AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

4

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

PROMENET SPORNIOT ^LEN OD ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[TVA

MENAXER [TO PROPADNAL FIRMA NE MO@E DA OTVORI NOVA

Vtorata faza od edno{alterskiot sistem naskoro }e vleze vo procedura. Osven {to po elektronski pat }e se zatvora i otvora firma, vo Centralniot registar }e postoi i crna lista na ste~ajni postapki, koja popularno e nare~ena “fejsbuk za ste~aj”.

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

enaxeri za koi e doka`ano deka namerno ja dovele firmata vo ste~aj, sepak, ne }e mo`e da otvorat nova firma. Ministerstvoto za ekonomija so novite izmeni na Zakonot za trgovski dru{tva ja doprecizira odredbata koja ja propi{uva zabranata, a koja pred dve nedeli be{e ukinata od Ustavniot sud.

Vo Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka odredbata najverojatno bila ukinata poradi toa {to ne bila jasno definirana, odnosno propi{uvala zabrana u{te pred da bide pravosilna sudskata odluka.

“Vo Zakonot vmetnavme ~len so koj odredbata }e va`i otkako }e se dobie presudata. Taka se nadevame deka }e bide pojasno. Inaku, nelogi~no e da ne postoi zabrana za kriminalcite povtorno da otvorat firma. Toa go ima vo Zakonot za banki i vo Zakonot za gradba”, veli Aleksandar Popovski, rakovoditel na sektorot za evropska integracija vo Ministerstvoto za ekonomija.

Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, crnata lista na diskvalifikuvani direktori koi ne

M

Novite izmeni vo Zakonot za ste~aj v~era gi promovira{we ministerot za ekonomija Fatmir Besimi

smeat da osnovaat firma e revolucionerna vo pogled na transparentnosta i obezbeduvaweto fer uslovi na pazarot. Toj tvrdi deka ova e idealniot na~in da se

eliminiraat {pekulantite i da se ovozmo`i podobar deloven ambient.

“Ste~ajnite postapki }e bidat transparentno postaveni vo sekoja faza i site proce-

duri }e bidat plasirani na internet-stranicata na Centralniot registar. Sekoj }e ima elektronski uvid vo pobaruvawata {to gi imaat doveritelite vo faza na

odreden ste~aj. Taka }e se vidi koi se tie igra~i na pazarot koi predizvikuvaat negativni implikacii”, objasni Besimi.

Vorata faza od edno{al-

terskiot sistem sodr`i tri komponenti. Osven elektronsko podnesuvawe dokumenti za registracija na trgovski dru{tva, evidencija i lista na diskvalifikuvani direktori, ovozmo`uva i elektronsko podnesuvawe dokumenti za zalog i lizing i povrzuvawe so notarite, {to bi trebalo zna~itelno da ja olesni rabotata na bizniszaednicata i na gra|anite.

“Pri registracija na firma, notarskata zaverka }e se zameni so elektronski potpis na samite akti za osnovawe na dru{tvoto. Se popolnuva formularot, se prika~uvaat aktite za osnovawe na dru{tvoto, kako i za vospostavuvawe na zalog i lizing. Slednata postapka e digitalen potpis, a potoa se pla}a za uslugite tarifirani od Centralniot registar. Na kraj, elektronski se podigaat re{enijata”, objasnuva Damjan Dejanovi}, proekt-menaxer na Edno{alterskiot sistem.

Centralniot registar s$ u{te nema utvrdeno tarifnik za uslugite od vtorata faza od Edno{alterskiot sistem.

Od 2008 godina do deneska, vo nekolku navrati ima{e namaluvawe na cenite na uslugite. Spored najavite na direktorot Van~o Kostadinovski, noviot tarifnik }e sodr`i niski i prifatlivi ceni za biznis-zaednicata.

Navigator

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

61,4% 21,8% 17,2%

K

5

PROCENKI...

NIKOLA SARKOZI

OD KAPACITETITE NA DELOVNITE OBJEKTI SE ISKORISTILE VO DEKEMVRI MINATATA GODINA

PRIORITET E CENATA NA HRANATA ZA DA SE SPRE^I NARODEN BUNT

S

pre~uvaweto na rastot na cenite za da se spre~i naroden bunt, reformi na svetskiot monetaren sistem i ekonomsko upravuvawe se prioritetite za G-20, izjavi francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi.

Cenata na `itoto vo Evropa vo 2010 e dvojno zgolemena, a na naftata porasna za 30% vo poslednite ~etiri meseci. „Kako da se objasni deka go regulirame pazarot na pari, a ne i na stoki? Ako ni{to ne prezememe, ni se zakanuvaat nemiri vo najsiroma{nite zemji“, re~e Sarkozi.

VO OGRANI^UVAWETO NA OBEMOT NA PROIZVODSTVO VO DEKEMVRI VLIJAELA NEDOVOLNATA POBARUVA^KA OD STRANSTVO VO OGRANI^UVAWETO NA PROIZVODSTVOTO VO DEKEMVRI 2010 GODINA IMA NEDOVOLNATA DOMA[NA POBARUVA^KA O

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

pretsedatel na Francija

A

L

E

N

O

G

L

A

S

53

...POGLED NA DENOT...

“SOJ]I”!?

K

akvi “soj}i” gi vodat na{ite dr`avni institucii (ministerstva, fondovi, javni ustanovi i pretprijatija), dovolno zboruva eden slu~aj isprovociran od eden mlad golobrad direktor so edvaj 23-24 godini (!?) na eden poznat sportski objekt vo Skopje.

Otkako vo na{iot dneven vesnik neodamna objavivme ne dokraj razjasneti transakcii vo vrska so nekoi nabavki na oprema za objektot (i postavivme pra{awa se razbira) i otkako poradi toa na maliot i neiskusen direktor, koga go videl napisot, kosata na glavata mu se krenala i otkako do`iveal “mala semejna drama” (mu se vozbudila majka mu oti za sin~eto se pi{uvalo lo{o), de~kovo vidno “naakan” i se javuva na na{ata novinarka i go iska`uva slednovo: “Alooo... ste prona{le pogre{en ~ovek za zaka~awe. ]e me pravite vie mene lopov, na celiot trud da izgradam brend od svoeto ime i od imeto na sportskiot centar! Namesto da se javite vo firmata za stolovi i da ja pra{ate cenata direktno, vie “ste kopale” preku ohridski hoteli. Pa, jas so A1 si nemam vakvi problem, a sega }e se zamaram so EDEN KAPITAL! Ako vi ponudile poevtini stol~iwa, dajte toga{ da gi kupam od vas...”, veli direktorot i prodol`uva prili~no “inteligentno”... “...Jas sum od mnogu pismena familija, da si znae{, majka mi e doktor na nauki! Advokatot mi e ekspert po krivi~no pravo, ti garantiram deka }e “te oqupam” na sud! Ja znam presudata u{te sega ...”(!?).

Za da na kraj vo stil na vrven “{minker“ go izusti slednovo... “... A sega }e se javam i kaj urednikot i kaj site... i ne me smiruvaj, znam deka sega se pla{i{ od tu`ba.

Nekoja si tamu novinarka }e mi ru{i ugled! Pa ti znae{ li deka od sabajle na majka mi site prijatelki & se javile MA, & rekle “{to, sin ti po 50 evra od stol~e “si pikal” vo xeb”. Ti mene }e me pravi{ lopov!

“...Jas sum od mnogu pismena familija, da si znae{, majka mi e doktor na nauki! Advokatot mi e ekspert po krivi~no pravo, ti garantiram deka }e “te oqupam” na sud! Ja znam presudata u{te sega ...”(!?)

Majka mi }e se potresuva radi tebe! ...” potoa nervozno ja treska slu{alkata!

Po izvesno vreme otkako sfatil {to gluposti ka`al, na{eto dr`avno direktor~e od kariera so majka doktor na nauki i advokat ekspert za krivi~no pravo :), izbezumeno se javil kaj svojata, zamislete, menaxerka za odnosi so javnosta (!?) (vidi bogati i dotamu stignal), pa, taa, koja patem e edna pametna gospo|a so prili~no koli~estvo sposobnost i znaewe, se javuva kaj nas vo redakcija za da go izvadi “nesre}nikot”, i na na{ata novinarka i se obra}a so slednovo: “V..., pa ti i R... ste si generacija, treba da se dru`ite.

Toj e malku izbuvliv, ama jas sega }e mu se javam da mu gi smiram zlite duhovi, i }e vi dogovoram edna kafesredba. [tom direktno za nego ne si napi{ala ni{to lo{o, nema potreba za frki. Mene R... mi e prijatel~e i po priroda ne e vakov, da znae{ ...”!

Ova e ekspliciten model po koj vo Makedonija funkcioniraat ministri, nivni zamenici... i direktori na javni firmi, agencii i fondovi... Poblagata varijatna na ovaa forma e voop{to da ne davaat izjavi, da ve diskvalifikuvaat kako novinari koi ete ne znaete, ne ste nau~ile, treskate gluposti, ne ste sposobni, SDSM ve brifiral da postavuvate glupavi pra{awa!!!

Vakvite nervozni reakcii na vladini funkcioneri ostavaat vpe~atok na nerealiziranost, na kompleksi i duzina frustracii so kvalitet opi{ani od slavnata moderna srpska pisatelka, Isidora Bjelica, vo nejzinata kniga “Srbija bez orgazma”!

Ottuka, pred da gi upatime na{ite nervozni ministri i direktori na ~itawe na ovaa kniga - red e da gi zamolime da se potpriberat malku i da gi ostavat mediumite da si ja vr{at rabotata. Noviot ZNM i negoviot Sovet na ~esta, namesto da nurkaat niz novinarskite tekstovi i da baraat dve i tri stranici vo tekstovite, mo`ebi bi trebalo da se pozanimavaat so ovie devijacii od strana na dr`avnite slu`benici.

Dobra tema za gradewe silen avtoritet na ZNM me|u mediumite i novinarite.

Vo me|uvreme, eden sovet za mladiot direktor na sportskiot objekt, koj, ete kako {to veli, po~nal da gradi sjajna kariera i brend od svoeto ime i koj ima taka silen advokat i vrski vo sudovite pa presudata za “Kapital” ja znael odnapred!

De~ko, sepak, vnimavaj malku okolu nabavkata na stol~iwata vo sportskiot objekt(!?) Da ne eventualno se zaebe{ ...!

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

USTAVOT ]E SE MENUVA SAMO VO DELOT ZA EKSTRADICIJA

MANEVSKI GI PRE@IVEA I USTAVNITE IZMENI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ezbedno ostana mestoto na ministerot za pravda, Mihaljo Manevski, vo Sudskiot sovet, otkako vladeja~koto mnozinstvo ne go prifati predlogot na SDSM, koga ve}e se otvora Ustavot za izmeni vo delot za ekstradicija, da se zabrani i u~estvoto na ministerot vo organot koj treba da garantira nezavisnost na sudstvoto. VMRO–DPMNE celosno zastana zad idejata na Manevski, Ustavot da se promeni samo vo ~lenot 4 stav 2, so {to }e se ovozmo`i ispora~uvawe na makedonski dr`avjani koi napravile kriminal vo stranstvo, i na stranski dr`avjani vo Makedonija. Za Manevski, se raboti za klu~ni izmeni koi }e pridonesat za seriozna i efektivna borba so organiziraniot kriminal: “Se raboti za najte{ki krivi~ni dela, perewe pari, trgovija so lu|e, oru`je, droga, kompjuterski kriminal.

B

SLAVKO NINOV - NOV DIREKTOR NA A1 TELEVIZIJA lavko Ninov e noviot direktor na A1 televizija. Po nekolku nedelnoto ~ekawe za zaveduvawe na imeto na noviot direktor na televizijata vo Centralniot registar, Ninov }e ja prezeme upravitelskata pozicija otkako dosega{anata direktorka, Aneta Ko~i{ki, poradi pritvorot mora{e da se otka`e od funkcijata.

Vo kratok razgovor za "Kapital", Ninov potvrdi deka zastanuva na ~elo na A1 televizija.

"A1 televizija e sigurno deka i ponatamu }e prodol`i da funkcionira najnormalno kako {to funkcionira{e i dosega. Ne postoi pri~ina sega da zastaneme", izjavi kratko Ninov.

Ninov va`i za ~ovek od doverba na Velija Ramkovski i glaven promotor na negovata Fondacija Ramkovski.

Iako timot koj ja predvodi A1 televizija veli deka ne se somneva vo poddr{kata od gra|anite, tie }e po~nat edna pogolema i podolgotrajna akcija za da se animira javnosta okolu stepenot na slobodata na mediumite i slobodata na izrazuvaweto.

"Novinarite od A1 televizija i celata televizija voop{to, eden podolg period se nao|a pod pritisok od dr`avnite institucii koj se odrazuva na pove}e nivoa.

Tokmu poradi toa, no i poradi zagrozenata sloboda na mediumite vo Makedonija voop{to se odlu~ivme da sprovedeme edna vakva akcija koja }e gi vklu~i ne samo gra|anite tuku i celata intelektualna javnost", veli glavniot i odgovoren urednik na A1 televizija, Mladen ^adikovski.

Inaku, advokatite na ~etirinaesetminata osomni~eni vo slu~ajot "Paja`ina" v~era ja dobile odlukata na Krivi~niot sovet za prodol`uvawe na pritvorot za 30 dena koja be{e donesena vo petokot. Tie ostanuvaat na izjavite deka nema osnova za prodol`uvawe na pritr rno vorot, ne bile ponudeni dokazi, a istragata namerno se odolgovlekuvala so predlo`uvawe novi svedocii za osomni~enite da bidat zadr`ani vo privor. Addvokatite denes }e ja dostavat `albata na odlukataa za prodol`uvawe na pritvorot do Apelacioniot sud.

"Vo `albata }e gi navedeme site pri~ini poradi koi smetame deka nema osnova za zadr`uvawe vo pritttvor i poradi toa }e pobarame ukinuvawe na pritvorot. Poradi osnovata deka }e vlijaat vrz svedocite cite me ili opasnosta od begstvo vo ovoj moment ne mo`eme da ponudime garancija", veli advokatot na del od osomni~enite, Miroslav Vuji}. kolku Deneska vo Krivi~niot sud }e bidat soslu{ani nekolku svedoci predlo`eni od strana na obvinitelstvoto..

Soslu{uvaweto na svedocite se o~ekuva da zavr{ii na krajot na ovoj mesec.

S

Pri podgotovkata na zakonskite izmeni po~ituvani se me|unarodnite standardi, a dosega se prezemeni i mnogu aktivnosti i drugi zakonski izmeni (na zakonot za krivi~na postapka, za me|unarodna sorabotka za delata od organiziraniot kriminal)”, veli Manevski.

Ministerot dobi `estok napad od pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, koj ne bira{e zborovi za da opi{e kolku, spored nego,

Manevski e “katastrofa za sudskiot sistem”: “Nikoga{ ne pomisluvav deka na sudstvoto mo`e da mu se slu~i ovoj monstrum od minister. Manevski mora da si odi od sudskiot sovet.

So nego tamu, nie ne mo`eme da za~ekorime kon Brisel, a kamoli da otvorime nekoe poglavje. Ne mi e jasno so {to ve zadol`il ministerot tolku vas pratenicite od vlasta za da odrabotuvate sega za nego, i da se brukate

VASIL GR^EV: ZA @AL, MINISTEROT OSTANUVA VO SUDSKIOT SOVET! “Znam deka ima{e edna inicijativa za menuvawe na Ustavot vo delot za ~lenuvaweto na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, vo Sudskiot sovet, no za `al taa pomina neslavno, veli pretsedatelot, Vasil Gr~ev. Negoviot stav i stavot na sudskata fela u{te i pri noseweto na tie izmeni bil deka na ministerot za pravda ne mu e mestoto vo Sovetot.

"Mislam deka ulogata na ministerot vo Sudskiot sovet e predimenzionirana. Toj ne treba da bide ~len na Sovetot, ako za ni{to drugo, toga{ za da se otfrlat {pekulciite za postoeweto na mo}ta {to ja ima toj. Ako ministerot e navistina tolku mo} en toga{ toj ne mora ni da bide ~len.”

pred javnosta”.

Pratenicite od VMRO –DPMNE stojat na stavot deka ovie izmeni se potrebni vo ovoj moment, a deka vo nekoja podocne`na faza, verojatno }e dojde i do isklu~uvawe na ministerot od Sovetot.

Opoziciskata SDSM, osven ova barawe, insistira ustavnite izmeni da opfatat i nezastaruvawe na kriminalnite dela povrzani so privatizacijata, a albanskite partii baraat glasawe po Badenter vo Ustavniot sud i vo Sudskiot sovet, kako i pri izglasuvaweto na Buxetot.

LDP bara namaluvawe na brojot na pratenici od 120 na 90, i na brojot na ministri na 12 ili 13. I pokraj zabele{kite, site partii gi poddr`uvat izmenite za ekstradicija, no silni se kritikite nedozvolivo e da se menuva najvisokiot praven akt vo dr`avata na mala vrata, bez da se formira op{t konsenzus ili barem da se organiziraat javni raspravi.

PRETSTAVNIKOT NA NATO, DAVID D A HUMAR, JA NAPU[TA MAKEDONIJA inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, v~era go primi vo pro{talna poseta visokiot voen pretstavnik na NATO i {ef na kancelarijata vo Skopje, brigadniot general, al, David Humar. Milo{oski ja pozdravi odlukata na NATO za reducirawe na pretstavni{tvata vo Makekedonija, i vo ostanatite zemji od regionot, za{to, spored nego, toa zna~i pozitiven signal za zemjite od opkru`uvaweto. Dvajcata sogovornici izrazija podgotvenost za ponatamo{na bliska sorabotka me|u Makedonija i NATO, a {efot na makedonskata diplomatija re~e deka vo 2011 godina o~ekuva zemjava da dobie pokana za polnopravno ~lenstvo i datum za po~nuvawe na pregovorite so EU. Humar, zaedno so na~alnikot na General{tabot na ARM, general-potpolkovnik, Miroslav Stojanovski, v~era vo Domot na Armijata vo Skopje ja otvori izlo`bata "Prinova vo semejstvoto NATO " – izlo`ba na semejni fotografii, posvetena na makedonskite mirovnici niz kriznite regioni vo svetot.

"So ovaa izlo`ba na va{ata javnost }e & ja prezentirame va`nata rabota koja makedonskata Armija ja izvr{uva pridonesuvaj}i kon me|unarodniot mir i stabilnost. Toa pozitivno se odrazuva i na vidlivosta na priznanijata {to na va{ata zemja & gi dava me|unarodnata zaednica", re~e Humar na otvoraweto na izlo`bata.

M

TASEVA T ASEVA TVRDI TVRDI DEKA DEKA STAVRESKI E FATEN NA DELO

VLADATA NE MO@E DA SE ISPERE SO PARITE ZA PARTIITE! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tkako Ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, gi demantira naodite na “Transparentnost Nulta korupcija” za nezakonskoto delewe na buxetski pari me|u partiite, Taseva so rekacija i najava za presmetka vo Obvinitelstvoto.

O

“VMRO-DPMNE ne prilo`i nikakvi argumenti so koi javnosta bi ja ubedile vo sprotivnoto od na{ite tvrdewa za nezakonitosti vo finansiraweto na politi~kite partii. O~ekuvame ovaa dilema da se ras~isti od strana na Ustavniot Sud i Javnoto Obvinitelstvo", veli Taseva i dadava deka ne e iznenadena od odgovorot na vlasta, bidej}i sekogaga{ bila pod najrazli~en pritisok od

strana na politi~arite koi se na vlast.

Ona {to e simptomati~no e deka osven prvoposo~enite VMRO–DPMNE, niedna politi~ka partija nitu izleze da demantira, nitu, pak, da reagira na tvrdewata na “Transparentnost”. Ekspertite ova go ocenuvaat kako premol~en dogovor koj so godini postoi me|u partiite. Vakvata mo`nost za manipulacii upatenite ja lociraat vo lo{iot Zakon za

finansirawe na politi~kite partii {to go ocenuvaat kako nedovolno precizen i bez mehanizmi na koj na~in pokonkretno }e se kontrolira finansiraweto. Zatoa tie velat, itno se potrebni intervenccii vo zakonskata legislativa vo Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. Iako, istovo go bara i Evropskata unija, zasega ne postojat najavi za konkreten ~ekor na ovoj plan.

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

EVROAMBASADOROT FUERE BEZ VLAKNA NA JAZIKOT

VLADATA JA PARTIZIRA ADMINISTRACIJATA! So zavr{uvaweto na tehni~kata pomo{ na EU za Agencijata za dr`avni slu`benici, Brisel najdirektno pobara od Vladata namesto so politi~ki motivirani transferi na dr`avni slu`benici od edna vo druga institucija, da se zafati so vistinska reforma GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

l a d a ta d a p r e stane so premestuvawata na dr`avnite slu`benici od isntitucija vo institucija i politizirawe na administracija. Ova v~era bez diplomatski rakavici najdirektno od Vladata go pobara evroambasadorot Ervan Fuere, za vreme na zavr{nata konferencija na proektot finansiran od EU za tehni~ka poddr{ka na Agencija za dr`avni slu`benici.

"Vo prisustvo na vicepremierot Vasko Naumovski i ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, bi sakal da upatam javen povik duhot na reformata na administracijata vo celost da se po~ituvaat, za{to otkako se prezentira{e Izve{tajot na Unijata, imame soznanija deka ima vraboteni koi s$ u{te se premestuvaat od edno na drugo mesto, ne poradi druga pri~ina tuku poradi politizirawe vo slu`bata.

Sakame da ispratime apel ovaa praksa da prestane so cel javnata administracija da ima sigurnost, kontinuitet, koj ponatamu }e ja zacvrsti motivacijata na dr`avnite slu`benici i tie }e odgovaraat na potrebite od gra|anite", re~e Fuere.

Vicepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko

V

Naumovski, ne odgovori na direktniot napad. Vo negov stil, lakonski uveruva{e deka Vladata }e prodol`ela da investira vo reformite na administracijata i tie mnogu naskoro }e dale rezultati.

"Celta na Vladata e sozdavawe profesionalna dr`avana slu`ba koja }e bide oslobodena lobodena od politi~ki vlijanija, ja, moderna slu`ba koja }e gi sledi modernite tekovi vo EU. Investicijata vo dr`avnata avnata slu`ba }e bide kapitall koj{to dolgoro~no gledanoo }e bide iskoristen od samata ta EU koga Makedonija }e stanee zemja-~lenka", re~e Naumovski. ski.

Iako Vladata dosega vo nekolkuu navrati se brane{e deka administracijata ministracijata otide pod kapata ata na Ministerstvoto za administracija nistracija na barawe na Unijata, ata, evroambasadorot Fuere decidno poso~i deka toa biloo suvereno pravo na Vladataa na Makedonija.

"Prefrluvaweto luvaweto na reformite naa javnata administracija vo Ministerstvoto za informati~ko ati~ko op{testvo ne be{e poo na{e barawe. Ova be{e suvereno uvereno odluka na Vladataa na Makedonija", re~e Fuere. uere.

Toj dodade dade deka Unijata }ee ja po~ituva vakvataa odluka, no deka nezavisna ezavisna i profesionalna sionalna administracija stracija e pove}e }e od

potrebna i deka odgovornosta za sproveduvaweto na ovie reformi e vo racete na Vladata.

Od druga strana, pak, ministerot Ivanovski i ponatamu tvrdi deka vakvata odluka e napravena po konsultacii so eksperti od EU. "Vladata vo konsultacii so eksperti od Unijata i so komparativna analiza odlu~i reformite na administracijata da bidat pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. So reformata na javnata adminis tracija sakame da ja podgovime Makedonija za polnopravno ~lenstvo vo Unijata. Nie sme spremni da gi sprovedeme najdobrite evropski praktiki za efikasno, stru~na, odgovorna, obu~ena, a`urna, nezavis-

na i nekorumpirana administracija", re~e Ivanovski.

Opozicijata i ekspertite tvrdat deka odlukata na Vladata reformata na administracijata da ja stavat vo nadle`nost na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, gi nema potrebnite kapaciteti za da sprovede vakvi su{tinski reformi. Odlukata ja ocenuvaat kako kozmeti~ka reforma.

Klini~kite centri denovive presmetuvaat kolku pari im trebaat za odr`uvawe na novata oprema, a golem del od bolnicite baraat i novi vrabotuvawa. Samo vo klini~kite centri vo [tip i Tetovo se potrebni stotina novi vrabotuvawa sevrieva@kapital.com.mk

olnicite koi dobija novi medicinski aparati, baraat ministerot Bujar Osmani drasti~no da go zgolemi nivniot buxet za odr`uvawe na opremata i za novi vrabotuvawa.

Klini~kite centri denovive pravat presmetki za da utvrdat kolku pari im se potrebni za novi preparati i medicinski materijali, neophodni za funkcionirawe na novata oprema. Velat, tie se poskapi od onie so koi rabotele dosega.

Vo odnos na novite vrabotuvawa, golem del od bolnicite, ve}e ispratile barawa do Ministerstvoto za zdravstvo. Samo za potrebite na klini~kite centri vo [tip i Tetovo, treba da se vrabotat stotina lu|e.

"Sega zasega ni se neophodni barem 10 doktori i 20 lu|e kako pomo{en personal. Za

B

JOLEVSKI PRISTIGNA VO SKOPJE NA KONSULTACII SO DR@AVNIOT VRV a nekolku dena pred sredbata so medijatorot Metju Nimic vo Wujork, v~era vo Skopje pristigna ambasadorot Zoran Joleskv na konsultacii so dr`avniot vrv vo vrska so stavot za sporot so imeto.

Soglasno najavite, Jolevski }e se sretne i so premierot Nikola Gruevski i so pretsedatelot \eorge Ivanov, no na odvoeni sredbi. Ambasadorot ve}e razgovaral i so ministerot za nadvore{ni raboti, Antnonio Milo{oski, pred ministerot da zamine vo Praga.

Od Vladata ne komentiraat dali sredbata }e bide zaedni~ka. Izvesno e samo deka razgovori vo po{irok sostav }e ima koga Jolevski }e se vrati od Wujork, koga }e treba da referira za sredbata so Nimic i Vasilakis.

Od sredbata vo Wujork, se o~ekuva nov puls na razgovorite me|u Makedonija i Grcija. Izvori od Wujork brifiraat deka mo`no e Nimic pred posrednicite na izleze so nekolku idei za imeto, hartii koi posle }e se razgleduvaat vo Skopje i vo Atina.

Istite izbori brifiraat deka po sredbata na 9 fevruari, se o~ekuva Nimic za nekolku meseci da svika i nova runda razgovori vo Wujork, koi bi se smetale za klu~ni dali ovaa godina }e se zatvori pra{aweto.

N

o sedum meseci Anketnata komisija za ras~istuvawe na incidentot vo Sobranieto s$ u{te soslu{uva pratenici. I pokraj toa {to Komisijata gi probi site rokovi za donesuvawe na zaklu~ok za slu~uvawata od 1 juli minatata godina, povtorno ne se gleda krajot od nejzinata rabota. V~era bea soslu{ani potpretsedatelite Jani Makraduli od SDSM i Svetlana Jakimovska od VMRO–DPMNE. Jakimovska istakna deka ne zabele`ala nepoznati uniformirani lica.

"Jas sednicata ja vodev mnogu kus period dodeka pretsedatelot be{e na pauza i za toj period ne vidov ni{to {to bi asociralo na toa {to }e se slu~i podocna. Edinstveno {to vidov be{e razdvi`enost na pratenicite, koja e voobi~aena", re~e Jakimovska.

Od opozicijata i ponatamu ostanaa na tvrdeweto deka neuniformirani lica, koi ne se del od obezbeduvaweto vlegle po svoja procenka za bezbednosniot rizik.

"Takvite lica spre~uvaa pratenici od opozicijata slobodno da se dvi`at niz Sobranieto koe im e rabotno mesto. Gi ima{e i pred kancelariite na prateni~kite grupi na opoziciskite partii", re~e Makraduli, Incidentot se slu~i po zavr{uvaweto na sednicata na koja se razgleduva{e zakonot za ste~ajcite.

P

BOLNICITE BARAAT PARI I KADAR ovie na{i potrebi, ve}e isprativme i pismeno barawe do resornoto ministerstvo, a svoevremeno gi vmetnavme i vo godina{niov buxet. Ovie triesetina vraboteni, }e ne ~inat okolu 10 milioni denari. No, ova e samo privremeno, za ponatamu }e ni treba u{te vrabotuvawa", veli Silvana Si~eva, ekonomskiot direktor na Klini~kata bolnica vo [tip.

Vo tetovskiot Klini~ki centar potenciraat deka osven pove} e pari za novi medicinski materijali, potrebni im se sredstva za izgradba na novi prostorii, kade treba da se smest novata oprema.

"Treba tie prostorii i da se sredat, ne samo da se izgradat. Neophodno e adaptirawe spored potrebite na opremata, a toa bara pove}e pari. Ve}e prativme barawe do ministerot da ni odobri vrabotuvawe na pet specijalisti, deset op{ti lekari, osumnaeset medicinski sestri, pet bolni~ari i odreden broj nemedicinski personal",

PREGLED VESTI

SOBRANIETO SĂˆ U[TE GO RAS^ISTUVA INCIDENTOT OD 1 JULI!

MINISTEROT BUJAR OSMANI SARDISAN

MARIJA SEVRIEVA

7

STILIDES: MAKEDONIJA I GRCIJA TREBA DA RE[AT ISTORISKI I IDENTITETSKI PRA[AWA oliti~kiot analiti~ar i komunikolog, Xon Stilides smeta deka Grcija i Makedonija pokraj sporot za imeto, moraat da re{at i drugi pra{awa. Vo intervjuto za amerikanskata analiti~ka grupacija "Balkan analizis", Stilides potencira deka dvete zemji pokraj politi~kite, treba da re{at i kulturni, istoriski i identitetski pra{awa, {to se va`ni za dvete zemji.

Kako dobra poznava~ na Balkanot, toj smeta deka sporot so Makedonija ne treba da se povrzuva so kiparskiot problem, a sekoe nivno povrzuvawe }e zna~i dopolnitelno prolongirawe na re{enieto.

"Sporot za imeto e bilateralno, a kiparskiot problem e me|unarodno pra{awe. Ako se gledaat oddelno, Grcija nema pri~ini da izgubi koe bilo od niv. No, re{enieto i za dvete, sepak, neophodno vklu~uva kompromis. Toa zna~i deka site strani }e mora da se povle~at za odredeni raboti", smeta Stilides.

Pokraj ovie dve pra{awa kako klu~ni nadvore{no politi~ki prioriteti, dopolnitelen problem za Grcija e I finansiskata kriza, za {to neophodna e poddr{ka od Va{ington. Spored Stilides na prestojnata poseta na amerikanskiot dr`aven sekretar Hilari Klinton na Atina najavena za po~etokot na fevruari, se o~ekua da se razgovara tokmu za ovie pra{awa.

P

velat ottamu.

I ministerot Bujar Osmani potvrdi deka novata medicinska oprema "jade" pove}e pari.

"Apsolutno deka novite aparati, za bolnicite }e zna~at i potreba za pove} e pari, kratkoro~no. Bidej} i se raboti za pobrojni i pokvalitetni uslugi. No dolgoro~no, novite aparati }e zna~at i za{teda na pari, poradi navremeno dijagnosticirawe na bol-

estite i nemawe potreba za dolgoro~ni terapii koi se neophodni sekoga{ pri kasno dijagnosticirawe.

D ol go r o~ n o o~ e k u v ame {tedewe vo sistemot, a kratkoro~no nie sme spremni da gi poddr`ime bolnicite", izjavi Osmani.

Premierot Nikola Gruevski istakna deka denes, na Vlada }e se razgleduvaat barawata za novi vrabotuvawa vo javnite zdravstveni ustanovi.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

KOJ E ODGOVOREN ZA KRIMINALOT "TE@OK" SEDUM MILIONI EVRA?

KOWANOVSKI: JAS NE NAPRAVIV KRIMINAL VO REK BITOLA LEKARITE ]E ШTRAJKUVAAT! asovni protesti najavuvaat lekarite od samostojniot sindikat na klini~kite centri, Psihijatriskata bolnica Skopje i stomatolozite od klini~kiot centar "Sv. Pantelejmon" dokolku Ministerstvoto ne go povle~e modelot za pla}awe po u~inok. Tie tvrdat deka ovoj model e neprimenliv i destimulira~ki, a potenciraat i deka e vo sudir so Zakonot za rabotni odnosi.

"Zakonot za rabotni odnosi, na primer, predviduva da se zemat slobodni denovi od rabota, koi modelot za pla}awe po uspe{nost gi suspendira. Modelot e vo kolizija i so postojniot na~in na funkcionirawe na klinikite bidej}i buxetite na klinikite apsolutno go limitiraat brojot na pacienti vo javnoto zdravstvo", veli pretsedatelot na sindikatot, Dejan Stavri}.

Od Ministestvoto velat deka noviot sistem na pla}awe po u~inok e del od su{tinskite promeni vo funkcionirawe na zdravstveniot sistem, so koj treba da se zgolemat efikasnosta i kvalitetot.

"Ministerstvoto nema da napravi ni{to {to e sprotivno na ovaa cel ili {to ne e vo interes na lekarite, na medicinskiot personal i vo krajna linija na pacientite", velat od ministerstvoto.

M

GRANI^NIOT PREMIN MEXITLIJA VO PONEDELNIK VREMENO ZATVOREN rani~niot premin Mexitlija-Niki na makedonskogr~kata granica na 31 januari, vo ponedelnik slednata nedela, vo periodot od 8 ~asot do docna popladneto istiot den, }e bide zatvoren za preminuvawe na patnici i na stoka. Pri~inata e preselba na gr~kata carinska slu`ba vo nov objekt. Gr~kiot konzulat vo Bitola gi sovetuva patnicite i voza~ite na kamioni vo poso~eniot termin da go izbegnuvaat ovoj grani~en premin.

G

OBUKA ZA VOENI ATA[EA NA BALKANOT inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, v~era, vo Skopje, go otvori ednonedelniot seminar za diplomatija i bezbednosna politika za voen personal "Orientacionen kurs za odbranbeni ata{ea". Seminarot {to }e se odr`i vo prostoriite na Regionalniot trening centar za komunikacii pri Ministerstvoto za odbrana, }e pomogne za razvivawe na ve{tinite na odbranbenite slu`benici vo multilateralnoto opkru`uvawe.

Ministerot Kowanovski istakna deka obukata }e se sproveduva vo sorabotka so [vajcarskata konfederacija i @enevskiot centar za bezbednosna politika. "Celta e dobro da gi obu~ime odbranbeni ata{ea koi Makedonija }e ja pretstavuvaat vo na{ite prijatelski zemji. Ne zaboravivme i na regionot. Na ovoj seminar }e bidat obu~uvani i idnite odbranbeni ata{ea koi ni dojdoa kako gosti od Hrvatska, Srbija, BiH i Crna Cora. Tie }e imaat mo`nost od iskusni ambasadori i predava~i da nau~at ne{to pove}e za nivnata uloga", re~e Kowanovski.

Predava~i na seminarot se pove}e diplomati i ambasadori, kako ambasadorite na SAD i na Germanija, Filip Riker i Ulrike Knoc.

M

Ekspertite po krivi~no pravo ne se dokraj ubedeni deka glavniot direktor mo`e da ne znae {to pravele i potpi{uvale nemu podredenite direktori KATERINA POPOSKA ja obavuvav edna godina }e gi poposka@kapital.com.mk pametam cel `ivot. Prvo, ~est e da se vodi takov kombinat, no i ogromna odgovornost. d moja strana Toa be{e mo`ebi edna od nema{e krimi- najte{kite zada~i vo moeto nalno rabotewe rabotawe. Dojdov vo kombivo REK Bitola natot samo 10 dena otkako dodeka jas upra- ima{e lizgawe na zemji{teto, vuvav so kombi- ispadi na blokovite i prvo natot, tvrdi ministerot za {to napraviv vo prvite odbrana, Zoran Kowanovski, nekolku meseci be{e da gi vo intervju za “Kapital”, koe odberam najdobrite lu|e. So }e go objavime vo sreda. Toj toj tim si dadov zada~a da tvrdi deka ne znael {to s$ gi re{avame problemite vo rabotele drugite vo REK Bitola REK Bitola. Trgnuvaj}i od toa dodeka bil direktor iako koga {to sum srabotil, nema{e do{ol na ~elo na kompanijata kriminal. Toa e najedostavna vo 2007 godina Kowanovski rabota koja }e se doka`e go odbral najtesniot krug na zo{to vistinata sekoga{ sorabotnici. izleguva na povr{ina”, veli Dve godini podocna, bitol- Kowanovski. skoto Javno obvinitelstvo Ne sakal mnogu da zboruva vo podnese krivi~ni prijavi pro- javnosta za mo`niot krimitiv 12 porane{ni i sega{ni nal vo REK Bitola za da ne direktori vo REK Bitola za vlijael na istragata. zloupotreba na slu`benata “Sekoja moja izjava mo`e polo`ba i kriminal "te`ok" samo da bide protolkuvana sedum milioni evra. kako pritisok vrz sudstvoto i “Kombinatot i funkcijata {to zatoa ostavam normalno da se

O

ZA [TO BIL NADLE@EN KOWANOVSKI KAKO DIREKTOR NA REK BITOLA - organizira, koordinira i rakovodi so procesot na proizvodstvo na elektri~na energija - sklu~uva dogovori i prezema drugi trajni dejstva vo ramki na ovlastuvawata dadeni od UO - podnesuva izve{tai za rabotata na podru`nicata - vr{i nabavki vo ramki na svoite ovlastuvawa - nosi re{enija za poedine~ni prava, obvrski i odgovornosti na rabotnicite, po ovlastuvawe od generalniot direktor - predlaga rashoduvawe na osnovni sredstva i otstapuvawe vo druga podru`nica

odvivaat rabotite i sudski da se doka`e dali imalo ne{to ili nemalo. Ako se doka`e deka imalo kriminal vo moe vreme, normalno deka jas bi trebalo da reagiram na takvite slu~uvawa ako sum znael, ako nekoj me izvestil.

Ako sum dozvolil da te~e toj kriminal i jas imam odgovornost. Toa e normalna rabota.

Instituciite se dol`ni da go proverat toa i da vidat dali e napravena {teta ili ne, dali ima organiziran kriminal ili ne”, dodava Kowanovski.

Ekspertite po krivi~no pravo i korporativno upravuvawe ne se do kraj ubedeni deka glavniot direktor na REK Bitola mo`e da ne znael {to pravat negovite podredeni.

“Kakva e odgovornosta na glavniot direktor vo slu~aj ako direktorite od ponisko nivo pravat krimina zavisi od toa kako se uredeni nadle`nostite. Glavniot direktor obi~no e potpisnik na smetkite, osobeno finansiskite. Ne mo`e apsolutno da ne znae {to se slu~uvalo, barem ne veruvam do kraj vo takvata izjava.

Duri i koga REK Bitola sklu~uva javna nabavka, glavniot direktor treba da ja svika komisijata za javni nabavki i taa go izvestuva za objavata i ishodot na tenderot. Te{ko e da se ka`e deka nemal odgovornost ako se

zeme predvid deka glavniot direktor apsolutno ima pogolemi nadle`nosti od direktorite od poniskite sektori”, veli ekspert po krivi~no pravo.

Toj dodava deka dokolku Javnoto obvinitelstvo utvrdi pravna odgovornost za organiziran kriminal vo REK Bitola, toa povlekuva i odgovornost na generalniot direktor.

Od Javnoto obvinitelstvo informiraat deka predmetot e s$ u{te kaj istra`niot sudija.

“Obvinitelstvoto s$ u{te ne postapi po slu~ajot. Kolku {to znaeme, ve{ta~eweto }e odi bavno bidej}i ima pove}e lu|e za soslu{uvawe, pogolema e dokumentacijata, a i sudot nema dovolno pari za da im plati na ve{tacite, koi pak baraat odnapred pari”, veli bitolskiot javen obvinitel Riste Pa{ovski.

Toj vo juli lani izjavi deka razvrskata na skandalot so REK Bitola ne e tolku itna za Javnoto obvinitelstvo.

“Slu~ajot ne e tolku iten.

Rabotata e izvr{ena vo 2008/2009 godina. Mo`ebi vo ve{ta~eweto }e se utvrdi deka nemalo {teta, odnosno nemalo pre~ekoruvawe pri nabavkite. Sudskoto ve{ta~ewe }e se slu~i najverojatno od septemvri, bidej}i predmetite se kaj trojca razli~ni obviniteli, od koi dvajca se na odmor”, izjavi vo juli Pa{ovski.

SVR Bitola vo juli 2010 podnese krivi~ni prijavi protiv 12 direktori od REK Bitola poradi somnevawe za krivi~no delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawa so potpi{uvawe fakturi so nadvore{ni firmi so koi napla}ale pove}e otkolku {to trebalo.

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

SPORED OFICIJALNITE STATISTI^KI PODATOCI

LEGALIZACIJA ^EKAAT 1.282 DELOVNI OBJEKTI

Zavodot za statistika nema precizirano za kakvi objekti stanuva zbor, dali se raboti za fabriki, pogoni ili sali. Spored ekspertite brojot na bespravno izgradenite delovni objekti, e mnogu pogolem od oficijalniot SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

amo za ~etiri godinii vo Makedonija bespravno bile izgradeni 1.282 delovni objekti. Spored poslednite statisti~ki podatoci vo 2009 godina biole izgradeni 268 stanbenodelovni i isklu~ivo delovni zgradi. Zavodot za statistika nema precizirano za kakvi objekti stanuva zbor, dali se raboti za fabriki, pogoni ili sali, a, ne se znae nitu kolkava e nivnata visina i dali gi ispolnuvaat kriteriumite za da bidat opfateni so Zakonot za legalizacija na bespravno izgardenite objekti. Spored ekspertite nivniot broj e mnogu pogolem od onficijalnite statisti~ki podatoci.

Me|u divoizgradenite delovni objektki ima i porane{ni dr`avni kompanii, koi se privatizirani, no s$ u{te go nemaat zemji{teto vo svoe vladenie. Ekspertite alarmiraa deka toa }e pretstavuva dopolnitelen problem i tro{ok pri procesot na legalizacija.

Iako pogolem broj od divogradbite se vo privatna sopstvenost, interesen e podatokot deka i dr`avata gradi bespravno. Spored statistikata za ~etri godini izgradeni se 18 zgradi vo dr`avna spopstvenost, od koi samo vo 2009 godina se izgradeni tri delovni zgradi. Najgolem del od divoizgradenite delovni objekti se izgradeni vo skopskata op{tina ^airduri 24 zgradi. Ponatamu sledi op{tina Centar vo koja samo vo 2009 godina

S

bile izgradeni 21 delovni objekti, a od ostanatite gradovi vo Makedonija, Strumica i Kumanovo predni~at kako op{tini vo koi biznismenite gradele nelegalno. Vo Ministerstvoto za transport velat deka so predlog-zakonot ‘e se utvrduva pravniot status na individualni ku}i i na delovni obejkti. “]e se legaliziraat gradbi od zna~ewe za dr`avata, gradbi so namena proizvodstvo, distribucija i servisi ( te{ka i zagaduva~ka industrija), servisi i stovari{ta” velat vo Ministerstvoto.

Tome Kostadinovski, sopstvenik na firmata Konstruktor i ~len na UO na Sojuzot na stopanski komori neodamna izjavi deka e neophodno da se donese ili nov zakon za legalizacija na delovnite objekti ili vo ve}e postoe~kiot da se dodadat ~lenovi, za toj da bide funkcionalen i primenliv.

“Prvo, lo{o e {to ovoj zakon ne gi opfa}a site divogradbi, kako {to se stanbenite zgradi. Vtoro, mora da se re{i titularnata sopstvenost vrz zemji{teto, zatoa {to ima mnogu fabriki koi nemaat vakva sopstvenost. Zatoa, mora prvo da se sprovedat zakonite za grade`no zemji{te i za denacionalizacija”, veli Kostadinov.

Toj kako primer gi poso~i fabrikite Ohis i del od @elezarnica, koi s$ u{te se nao|aat na dr`avno zemji{te i kade }e mora prvo da se otkupi zemji{teto.

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev pak, izjavi deka Zakonot za legalizacija na divogradbite e sosema prifatliv za fabrikite i delovnite objekti. Sopstvenicite }e pla}aat po pazarni ceni utvrdeni od op{tinite.

“Za legalizacija na proizvodstven pogon vo Strumica

9

PREGLED VESTI ONE ]E RECIKLIRA STARI MOBILNI TELEFONI NE ima ~est da go najavi proektot {to za prvpat se realizira vo Makedonija i po~nuva reciklirawe na starite mobilni telefoni, so {to ONE i site gra|ani {to }e se vklu~at vo proektot }e bidat del od edna globalna programa, koja se zalaga za {to pove}e zeleni povr{ini na zemjinata topka.

Vo proda`nata mre`a na ONE od v~era po~na zamenata na stari mobilni telefoni za vrednosen vau~er, upotrebliv vo proda`nite saloni na operatorot. Site gra|ani koi imaat star mobilen telefon bez razlika na modelot, upotrebnata vrednost ili funkcionalnite karakteristiki, mo`at da go predadat vo proda`nite saloni na ONE, za {to }e dobijat vrednosen vau~er so minimalna vrednost od 100 denari. Od Kompanijata objasnuvaat deka vrednosniot vau~er treba korisnicite treba da go iskoristat za kupuvawe nekoj proizvod od ONE.

O

SE PREDLAGA TRGOVCITE DA NUDAT BIORAZGRADLIVI KESI o 2013 godina trgovcite da im ponudat na potro{uva~ite samo biorazgradlivi plasti~ni kesi, predlaga Grupacijata za proizvodstvo na plasti~ni kesi pri Stopanskata komora na Makedonija. Se bara zakonski da se zabrani upotreba na kesi koi ne sodr`at aditivi za biorazgraduvawe, a fabrikite koi proizveduvaat kesi da ne mo`e da gi prodavaat dokolku inspekciski ne bidat provereni.

“Vo Makedonija, od vkupno 24 fabriki, samo 3-4 dosega go primenuvaat vakviot na~in za proizvodstvo na kesi. Od marketite, pak, samo vo Vero i vo Tineks mo`e da se najdat biorazgradlivi kesi.

Makedonija do pred nekolku godini be{e eden od najgolemite uvoznici na kesi vo regionot, a sega ve} e stana izvoznik. Dokolku sakame da prodol`ime taka, mora da se stremime kon evropskite trendovi”, veli Mirko Jakimovski, pretsedatel na Grupacijata.

Od Ministerstvoto za ekologija velat deka zakonot mora da bide vo soglasnost evropskite standardi, no deka ne e vo nivna nadle`nost da odlu~uvaat za cenata na kesite. Toa }e im go prepu{tat na trgovcite.

Cenata na bioaditivite e 10.000 evra za ton, no so dopolnitelnite dava~ki godinava }e poskapi za 100– 300 evra. Prometot so plasti~ni kesi vo poslednive dve godini vo zemjava e namalen i do 50% vo nekoi marketi, bidej}i trgovcite gi napla}aat.

D

SDSM: VLADATA ]E SOBERE 270 MILIONI EVRA

Opoziciskata SDSM presmetala deka so legalizacijata na divogradbite dr`avata }e sobere vo buxetot 270 milioni evra. Sumata ja dobile spored grubi presmetki deka vo zemjava ima 300.000 divogradbi od koi 95% bile vo sopstvenost na gra|ani-socijalni slu~ai i na taa vrednost gi dodale dopolnitelnite tro{oci vo postapkata. Od SDSM poso~uvaat deka edna edna divogradaba }e ~ini po najmalku 1.000 evra

JANAKIESKI JA SKRATI PORCEDURATA Vikendov, vo koordinacija so gradona~alnicite, Ministerot za transport Mile Janakieski najavi olesnuvawe na procedurata za legalizacija na individualnite ku}i za domuvawe. Gra|anite legalizacijata }e mo`e da ja realiziraat samo so izvod za dr`avjanstvo, imoten list i elaborat za zemji{teto, eta`en premer i dokaz za ostvaren priklu~ok na struja i voda.

Neodamna, i Komorata na ovlasteni geodeti prifati gi namali cenite za geodetski elaborati do 50%. sopstvenikot }e treba da plati 3.800 denari za komunalii za metar kvadraten, a za magacin 1.900 denari. Noseweto na urbanisti~kiot plan }e go ~ini 600 evra po hektar, elaboratot 100 do 150 evra, izrabotka na

proektot pet evra od metar kvadraten i administrativnite taksi okolu 1.200 denari. Seto ova vredi za sopstvenikot da go ima vo vladenie zemji{teto” izjavi Zaev

STRUMICA SO SOPSTVENI SREDSTVA ]E JA GASIFICIRA OP[TINATA avnoto pretprijatie za energetika Strumica-gas objavi javen povik za izbor na kompanija koja }e raboti na izgradba na gasovodnata mre`a vo gradot. Se raboti za izgradba na virtuelna gasifikacija so gasovodna mre`a od 13 kilometri i kompletna oprema za kompresirawe, dekompresirawe i transport na prirodniot gas od Petri~, Bugarija, koja treba da bide pu{tena vo upotreba do po~etokot na slednata grejna sezona.

Kako {to informiraat od Op{tinata gasifikacijata treba{e da bide realizirana so 2,8 milioni evra kredit od Svetska banka i eden milion evra od op{tinskiot buxet, no po nedobivaweto soglasnost za dolgoro~no zadol`uvawe na op{tinata, sega site sredstva }e gi obezbedi lokalnata samouprava.

J

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.630

MBI 10

MBID

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

OMB 117,45

2.830

117,35

2.580 2.780

117,25

2.530

117,15

2.730

117,05

2.480

2.680

2.430

2.630

116,95

17/01/11

19/01/11

21/01/11

116,85

17/01/11

23/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

19/01/11

21/01/11

23/01/11

17/01/11 18/01/11 19/01/11 20/01/11 21/01/11 22/01/11 23/01/11 24/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

FORMIRAN PAKET OD 50% PLUS EDNA AKCIJA

STOPANSKA BANKA OD BITOLA POVTORNO SE PRODAVA Otkako bezuspe{no zavr{ija nekolku obidi za proda`ba na dominatniot paket akcii vo Stopanska banka od Bitola, bankata neodamna povtorno oformi paket akcii od najmalku 50% od osnovniot kapital plus edna akcija, so {to ja potvrdi namerata deka e vo potraga po strate{ki investitor okolu 3.300 denari.

So proda`bata na akciite vo Stopanska od Bitola nema sre}a nitu Narodnata banka, koja nekolku pati dosega se obide da prodade 16,3% od kapitalot, odnosno 63.381 akcija {to gi poseduva vo bankata otkako vo noemvri 2008 godina gi odezde od ZK Pelagonija kako najgolem poedine~en akcioner poradi toa {to kompanijata ne podnela navreme barawe za obnovuvawe na licencata za kvalifikuvan sopstvenik na akcii vo banka, kako {to nalaga Zakonot za banki.

Aukcijata propadna, bidej}i NBM odredi mnogu povisoka po~etna cena za licitacija na akciite od 8.899 denari po akcija, iako pazarnata vo toa vreme be{e tri pati poniska.

Sega NBM povtorno }e se obide da go prodade svojot del vo Stopanska banka od Bitola. Vo periodot od 14 do 18 fevruari treba da se odr`at aukcii na koi }e se ponudat tri paketi akcii od po 5,43% od kapitalot na bankata, pri{to sekoj paket se sostoi od po 21.127 obi~ni akcii. Identi~no kako i porano, paketite }e se prodavaat po principot s$ ili ni{to, a po~etnata proda`na cena na akciite povtorno e odredena na 8.899 denari, {to e re~isi tri pati pove}e od momental-

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tkako vo nekolku navrati bezuspe{no zavr{ija obidite za proda`ba na dominatniot paket akcii na Stopanska banka od Bitola, bankata neodamna povtorno oformi paket akcii od najmalku 50% od osnovniot kapital plus edna akcija so {to ja potvrdi namerata deka e vo potraga po strate{ki investitor. Od bankata zasega ne komentiraat dali pregovaraat so potencijalni stranski ili doma{ni investitori i kakvi se o~ekuvawata za kone~na proda`ba.

Poslednite dve godini, ekonomskata kriza ja odlo`i proda`bata na ovaa banka, bidej}i cenata na akciite po~na dramati~no da pa|a.

Se {pekulira{e deka nekolku poznati bankarski brendovi, me|u koi i francuskata grupacija Sosiete `eneral, se zainteresirani za kupuvawe na bankata.

No, akcionerite ja odlo`ija aukcijata, bidej}i cenata na akciite padna od maksimalni 10.000 denari po akcija vo 2008 godina na 2.800 denari vo ekot na globalnata finansiska kriza. Sega prose~nata cena na akciite na Stopanska banka od Bitola se dvi`i

O

SLAB PROMET SO PAD NA MBI-10 ZA 0,76% erzanskoto trguvawe vo ramkite na v~era{niot den povtorno ne potseti na minatata godina koga prometot se dvi`e{e vo prosek od 200 iljadi evra, a indeksite gubea od svojata vrednost. Vkupno be{e ostvaren promet od 9,4 milioni denari ili za 23,5% pomal promet od 12,3 milioni denari realizirani vo petokot.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10, pak, izgubi 0,76% od svojata vrednost i dene{noto trguvawe }e go po~ne od 2.559,08 indeksni poeni. Za razlika od nego, ostanatite dva indeksa, po padot na nivnata vrednost vo petokot, v~era zabele`aa rast i toa 0,29% indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID i 0,23% indeksot na obvrznici OMB. Tie dene{noto trguvawe }e go po~nat so vrednosti od 2.820,04 indeksni poeni i 117,47 indeksni poeni.

Vo strukturata na trguvawe dominiraa akciite na kompaniite. Akciite na Komercijalna banka i Alkaloid, vo odnos na ostanatite akcii, trguvaweto go zavr{ija so najgolem realiziran promet. Od Komercijalna

B

nata prose~na cena na ovie akcii. No, dokolku na javnata berzanska aukcija nikoj ne ja prifati po~etnata cena, na slednata javna berzanska aukcija, NBM }e gi ponudi akciite po cena koja e za 10% poniska od po~etnata i }e prodol`i so namaluvawe na proda`nata cena za u{te 10% s$ dodeka eden ili pove}e investitori ne projavat podgotvenost za kupuvawe na ponudenite akcii.

ZK Pelagonija s$ u{te e najgolem poedine~en akcioner vo Stopanska banka od Bitola so udel od 21,24% od obi~nite akcii. Ostanatite akcii, vo paket od po okolu 5% od kapitalot, gi poseduvaat nekolku slovene~ki i hrvatski investiciski fondovi.

Interesno e {to od minatata

godina, vo nekolku navrati se smeni i rakovodstvoto na Stopanska banka od Bitola.

Za novi ~lenovi na upravniot odbor bea izbrani Pavle Cvetanoski, kako prv generalen direktor, koj go zameni vr{itelot na dol`nost, Blagoj Yalev, i Nata{a Nestorovska, koja be{e imenuvana za vtor generalen direktor na bankata, zamenuvaj}i go na taa pozicija vr{itelot na dol`nost Trajan Masalkovski.

Trite kvartali od minatata godina, Stopanska banka od Bitola gi zavr{i so dobivka od 41,4 milioni denari, koja e za 33% poniska od dobivkata ostvarena vo istiot period vo 2009 godina, koja iznesuva{e 61,8 milioni denari.

banka bea istrguvani 342 akcii po prose~na cena od 3.434,21 denari za akcija so {to e ostvaren promet od 1,1 milioni denari.

Akcijata na Alkaloid se trguva{e po prose~na cena od 4.259,32 denari za akcija ili za 0,7% pomalku vo odnos na prethodniot trgovski den. Pritoa bea istrguvani 263 akcii na Alkaloid i be{e ostvaren promet od 1,1 milioni denari. Na redovniot pazar na akcii najtrguvana, so promet od 801.000 denari i istrguvani 1.470 akcii, be{e akcijata na Makedonski telekom.

Obvrznicite, trguvaweto go zavr{ija so ostvaren vkupen promet od 2,3 milioni denari. Najgolem promet, od eden milion denari, be{e ostvaren so vtorata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Vkupno v~era se trguva{e so 23 hartii od vrednost od koi najgolem broj, deset od niv, zabele`aa pad na cenata, a kaj osum ima{e rast. Najgolem pad od 2,32% ima{e akcijata na Toplifikacija, a najgolem rast od 4,39% zabele`a akcijata na Fer{ped. Nepromeneti ostanaa cenite na pet hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Фершпед Скопје Благој Ѓорев Велес Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Тутунска банка Скопје 0

24.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.420.129,61

5,77%

13,73%

11,71%

4,46%

2,48%

20.01.2011

ILIRIKA GRP

41.670.105,93

-0,28%

4,94%

10,42%

-1,07%

9,46%

20.01.2011

121.550

Иново Статус Акции

19.149.768,54

6,82%

10,78%

2,31%

7,70%

-9,98%

21.01.2011

0,84

206.100

KD Brik

33.664.895,31

-0,88%

3,92%

5,53%

-0,97%

15,65%

23.01.2011

0

0

KD Nova EU

27.954.839,91

3,92%

7,20%

7,81%

3,80%

-0,29%

23.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.549.050,53

2,76%

4,40%

5,99%

3,01%

2,21%

23.01.2011

%

51.100,00

4,39

51.100

566,00

2,91

35.092

143,00

2,88

4.041,18 0,00

24.01.2011 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје Стопанска банка Битола Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

%

Износ (МКД)

3619,64

-2,32

499.511

204,69

-1,79

343.874

3.249,68

-1,45

500.451

544,94

-0,79

801.065

4.259,32

-0,70

1.120.201

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

24.01.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3434,21

-0,46

1.174.501

Алкалоид Скопје

4259,32

-0,70

1.120.201

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје Макпетрол Скопје Гранит Скопје

24.01.2011 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

24.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

24.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

37.499

11

4.259,32

390,18

10,92

0,97

обични акции

92.044

81

-23,05

7.700,00

341,43

22,55

0,22

Вкупно Официјален пазар

129.543

92

-27,75

-37,16

GRNT (2009)

3.071.377

599,53

105,83

5,67

0,60

обични акции

24.909

23

18,94

KMB (2009)

2.014.067

3.434,21

533,81

6,43

0,99

Вкупно Редовен пазар

24.909

23

18,94

MPT (2009)

112.382

29.458,78

/

/

0,82

REPL (2009)

25.920

40.000,00

5.625,12

7,11

0,80

SBT (2009)

389.779

3.249,68

211,39

15,37

0,74

544,94

-0,79

801.065

STIL (2009)

14.622.943

204,69

0,11

1.851,06

2,86

29458,78

-0,14

795.387

TPLF (2009)

450.000

3.619,64

61,42

58,94

1,06

599,53

-0,22

765.005

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

/

/

0,30

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 24.01.2011)

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

TTK BANKA SO NOVI KAMATNI STAPKI ZA [TEDEWE

EBOR: BDP VO 2011 ]E RASTE OD 2,3% NA 3,2%

TK banka vovede novi promotivni kamatni stapki za {tedewe vo evra na 13 meseci vo ramkite na proizvodot TOP depozit za fizi~ki lica.

So TOP depozitot,TTK nudi povolni kamatni stapki. Za {tedni vlogovi na 13 meseci vo evra, korisnicite dobivaat 5,2% za celiot period na oro~uvawe. Kamatnata stapka na godi{no nivo iznesuva 4,8%.

“TOP depozitot e rezultat na gri`ata i posvetenosta na bankata za zgolemuvawe na zadovolstvoto na korisnicite i pretstavuva u{te eden ~ekor poblisku do krajnata strate{ka cel da bide moderna banka za izbor na malite i srednite pretprijatija, golemite klienti i naselenieto”, informiraat od TTK banka.

vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) vo najnoviot kvartalen izve{taj ja revidira stapkata na rast na Bruto doma{niot proizvod na Makedonija za godinava od 2,3% na 3,2%. Vo izve{tajot na EBOR se naveduva deka Makedonija }e ima korist od globalniot porast na pobaruva~kata i na cenite na metalite, kako i od odobrenata kreditnata linija od 480 milioni evra od

T

E

MMF. Institucijata godinava predviduva pozitiven ekonomski rast vo site dr`avi od Zapaden balkan i gi korigira prethodnite proekcii. Za Albanija predviduva rast na ekonomijata od 2,2% na 2,6%, za Bugarija od 2,4% na 2,6%, za Crna Gora od 2,5% na 3,1%, a za Srbija od 2,9% na 3%. Vkupnata ekonomija na dr`avite vo Jugoisto~na Evropa godinava }e porasne za 2,6%, namesto prethodno predvidenite 2,2%. Vo

2011 godina }e prodol`i ekonomskoto zazdravuvawe na najgolemiot del evropski ekonomii, no i natamu ostanuvaat odredeni rizici.

Prose~niot ekonomski rast vo Evropa godinava EBOR go procenuva na 4,2%.

PORADI BLOKIRANATA RABOTA NA MARNET

17.03.2010 IT SEKTOROT GUBI KLIENTI PORADI NEDOSTAPNIOT DOMEIN .MK

11

Nemo`nosta za registracija na novi veb stranici vo Makedonija, ja ote`na rabotata na IT kompaniite koi rabotat i hosting na domeni i na kompaniite koi imaat potreba od svoj internet prostor VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odeka se ~eka nazna~uvawe na direktor na MARNet, makedonskiot registar na internet poddomeni, IT kompaniite koi hostiraat internet stranici i kompaniite koi planiraat da startuvaat svoi veb stranici se vo zaguba. Nivnite proekti docnat zatoa {to institucijata nadle`na za registrirawe na doma{nite internet stranici so “.mk” ne raboti otkako pred nekolku meseci Ustavniot sud oceni deka MARNet raboti spored neuspeven pravilnik.

Deka celiot domen prostor vo Makedonija e blokiran zaradi momentalnoto nerabotewe na MARNet, potvrduva Kire Trajkovski, izvr{en direktor na Semos Multimedia.

“Kompaniite koi {to rabotat so hosting na “mk” domeni vo momentot se onevozmo`eni da ja vr{at svojata rabota, a istovremeno stradaat i nivnite klienti. Vo momentot ne mo`e da se registrira, nitu da se preregistrira mk domen, bidej}i postapkata preku MARNet e zako~ena celosno”, veli Trajkovski.

Semos Multimedija ne se edintvenite `rtvi na situacijata.

Nenad Fidanovski, direktor na Globalnet, kompanija koja raboti na razvoj na softver, veb dizajn i hosting, veli deka momentalnata situacija negativno vlijae vrz dobivawe novi klienti i nemo`nost za nivno opslu`uvawe.

“I kompaniite koi baraat novite registracii, kako i onie koi sakaat da se preregistriraat se vo zastoj”, veli toj.

So istoto se soglasuva i Darko Buldioski, osnova~ na New Media MK.

D

DARKO BULDIOSKI

OSNOVA^ NA NEW MEDIA MK So neraboteweto na MARNet vo momentot najmnogu gubat onie kompanii koi rabotat na pogolemi i dolgoro~ni proekti, vo koi nivniot klent vlo`il iljadnici evra. Ako sega e vreme da go postavat domenot, toa ne mo`at go realiziraat zatoa {to makedonskiot registar na internet poddomeni ne raboti Toj veli deka “So neraboteweto na MARNet vo momentot ne samo {to gubat kompaniite koi rabotat so hosting na domeni, a osobeno onie koi rabotat na pogolemi i dolgoro~ni proekti, vo koi nivniot klent vlo`il iljadnici evra, pa sega e vreme da go postavat domenot, a vo slu~ajov se onevozmo`eni od neraboteweto na registarot”.

So vakva situacija se soo~uvaat kompaniite od po~etokot na ovaa godina, odnosno od 1 januari koga nadle`nosta nad MARNet ja prevzede Ministerstvoto za informati~ko op{testvo (MIO). Istoto docni so implementacija na Zakonot za osnovawe na akademskata

PLANOVITE NA IVANOVSKI VO ZASTOJ Vo neodamne{noto intervju na miniiterot za infomati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski za Kapital, toj gi najavi planovite za idninata na MARNet. “MARNet }e bide edna investicija koja {to }e bide vo sklop na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”. Vo rabotnata grupa }e ima i profesori koi rabotat od hobi i zadovolstvo i tie koi dobro si ja vr{at rabotata. No potrebno e da se dade pogolema te`ina na ovaa institucija, zatoa {to MARNet upravuva so makedonskiot domen. Ima potreba istra`uva~ka mre`a. Spored ekspertite ovaa situacija mo`e da potrae najmalku u{te dva meseci, pa ako kompaniite planiraat da registriraat domen ili da promenat server/ imenski opslu`uva~ (da se preregistriraat), }e mora da po~ekaat.

So prevzemaweto na MARNet, MIO treba{e i da go liberalizira “.mk” domenot, no, i ovoj plan otide vo pogre{na nasoka. Odlukata na Ustaven sud zna~i deka dodeka ne zapo~ne so rabota novoto koordinativno telo na MARNet, gra|anite na Makedonija nema da mo`at da registriraat .mk domeni nitu

preregistracija vo registarot na MARNet. Kompaniite koi itno imaat potreba od hostirawe i obezbeduvawe domen, vo me|uvreme iznajdoa alrernativni re{enija, pa nekoi od niv dodeka ~ekaat na “.mk”, po~naa da se registriraat na “eu.mk”, i toa za samo 18 evra.

POMALKU BIROKRATIJA ZA REGISTRICIJA So liberalizacijata na .mk domenot, MARNet trerba{e da ovozmo`i registrirawe na pravni i fizi~ki lica, a za polesna registracija treba da se sozdade mre`a na kompanii niz celata zemja

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,78%

3,67%

4,33%

5,32%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5030

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,4870

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,5057

Швајцарија

франк

47,2627

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,6423

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,0044

61,6

46

72

47,8

Извор: НБРМ

da se povrzat i ostanatite univerziteti, da se pro{iri mre`ata kon evropskite linkovi.

Dolgo se rabote{e na kreirawe na ovoj predlog zakon i na utvrduvawe na konceptot.

Sepak, Univerzitetite }e imaat najgolem zbor. Vo MARNet }e bidat pretstaveni kaj Upravniot odbor so pet pretstavnici, kolku {to ima dr`avni univerziteti, }e ima po eden pretstavnik od nekolku dr`avni institucii", izjavi Ivanovski. koi }e go pretsavuvaat MARNet, so {to bi se obezbedila polesna registracija na “.mk” domenite.

Pri najavata na ovoj plan vo septemvri minatata godina zamenik ministerkata za informati~ko op{testvo, Mirjana Sekulovska izjavi deka „.mk domenot }e bide staven slobodno na pazarot, pa }e ima konkurencija i razlika na ceni. Kompaniite koi }e gi prodavaat domenite zaedno so MARNet }e ja utvrdat provizijata po domenite.”

Od IT kompaniite smetaat deka treba da se poraboti i na procedurata za registracija, koja do sega se odviva{e po

pismen pat, a samo pravnite lica bea vo mo`nost da podnesat aplikacija i da dobijat “.mk” domen.

Nenad Fidanovski od Globalnet, kako i Kire Trajkovski od Semos Multimedia, kompanii koi se zasegnati od ova pra{awe, smetaat deka najdobro bi bilo MARNet da sozdade avtomatska onlajn aplikacija so {to bi se uprostila i skratila procedurata za registracija na “.mk” domen.

Idealno re{enie, spored niv, bi bilo da se formira mre`a na ovlasteni kompanii koi }e imaat nadle`nost da registriraat “.mk” domeni.

Fokus

12

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

KOMPANIITE SE MNOGU REZERVIRANI ZA 2011

GRADE@NI[TVOTO I FARMACIJATA ]E JA "VLE^AT" EKONOMIJATA ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite kompanii ne se optimisti deka godinava }e imaat bum po kriznata 2010.

Iako pogolem del od niv vo biznis-planovite za 2011 godina proektiraat pogolemi dobivki i prihodi, sepak, ne veruvaat deka ekonomijata izleze od kriza i deka duvaat povolni vetri{ta. Gledano po sektori, najlo{i proekcii za godinava imaat kompaniite vo

M

Najpesimisti~ki prognozi za godinava imaat kompaniite od ~eli~nata industrija, koi proektiraat pomali prihodi i nepromenet obem na proizvodstvo. Farmacevtskite i grade`nite kompanii o~ekuvaat da prodol`i pozitivniot trend od lani. Prehranbenata industrija, pak, iako proektira pogolemi prihodi i izvoz, se pla{i od te{ka godina. [pediterite se najgolemi otimisti i o~ekuvaat rast na profitite ~eli~nata industrija, a farmacijata i grade`ni{tvoto o~ekuvaat da prodol`i pozitivniot trend od lani. Kompaniite od prehranbenata industrija, iako proektiraat pogolem prihod i izvoz, o~ekuvaat godinata da bide te{ka. Edinstveno {pediterite se najgolemi optimisti.

Po lo{ite rezultati lani, sega o~ekuvaat pogolemi profiti.

Vo prehranbeniot sektor predvidoa pogolema dobivka i prihodi, no se pretpazlivi i ~ekaat da pomine prviot kvartal za da vidat {to gi o~ekuva. Konditorskata fabrika Vitaminka od Prilep godinava planira da osvoi novi pazari i da

go zgolemi izvozot na postoe~kite.

Klu~en prioritet za 2011 godina e gradewe nov pogon za ~okoladi.

Sepak, i pokraj investicijata, od kompanijata procenuvaat deka ova }e bide te{ka godina, pred s$ prvite tri meseci.

“Na{ite planovi se da go pro{irime plasmanot na balkanskite zemji, {to zna~i pro{iruvawe na asortimanot i zgolemuvawe na izvozot, so {to }e se zgolemi i vkupniot izvoz. Na balkanskite pazari odi 80% od izvozot, a ostatokot vo SAD, Kanada, Avstralija. Pravime planovi i za izvoz vo Ukraina. Belorusija isto taka e interesna izvozna destinaci-

SA[O NAUMOSKI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA “Na{ite planovi se da go pro{irime plasmanot vo balkanskite zemji, {to zna~i pro{iruvawe na asortimanot i zgolemen izvoz, so {to }e porasne i vkupniot izvoz. No, ova }e bide te{ka godina, pred s$ prvite tri meseci, koi }e bidat indikator za toa {to mo`e da se o~ekuva godinava”.

ja zatoa {to e blisku do Evropa. Toa ni e prakti~no na{ata strategija za rast na izvozot vo 2011 godina”, veli Sa{o Naumovski, generalen direktor na Vitaminka.

Od @ito Vardar od Veles se pretpazlivi vo planovite i proekciite za 2011 godina. Iako vo prvite tri kvartali lani kompanijata objavi zaguba od 739.000 evra, godinava planira da ostvari dobivka od 104.000 evra. Za godinava e proektiran i rast na prihodite na 24,6 milioni evra.

“Nepredvidlivo golemiot rast na cenite na surovinite minatata godina ne naveduva na pretpa-

zlivost vo planot za ovaa godina.

Vrz osnova na seto toa i so optimalno koristewe na postojnite i planirani resursi, go opredelivme o~ekuvaniot obem na proizvodstvo”, velat od @ito Vardar.

PESIMIZAM KAJ ^ELI^NATA INDUSTRIJA Ne pomalku turbulentna i te{ka godina o~ekuvaat kompaniite vo ~eli~nata industrija.

Proekciite

ALEKSANDAR PANOV GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL “Na{ite proekcii za slednata godina se sli~ni na tie za minatata godina. Lani ima{e pesimisti~ki prognozi za svetskata ekonomija i za pobaruva~kata na metali, pa i na{ite planovi bea so namaleno proizvodstvo. Za slednata godina proekciite se na nivoto od 2004 godina”.

UTRE PO^NUVA SVETSKIOT EKONOMSKI FORUM VO DAVOS

NAJRIZI^NI VO 2011 GODINA - CENITE NA DOBRATA I USLUGITE, STRUJATA I SUROVINITE! BORO MIR^ESKI laven fokus na ovogodi{niot sostanok na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, [vajcarija }e bide pronao|aweto efektivni merki za podobruvawe na kriznata sostojba na dr`avite vo svetot i potrebata od pobliska sorabotka na politi~kite lideri i biznis-zaednicata. Slednite ~etiri dena vo {vajcarskiot grad }e se razgledaat politi~kite sistemi na dr`avite i }e se razvijat strategii i re{enija koi }e produciraat pozitivna transformacija

G

na problemati~nite politiki koi se vodat vo najrizi~nite oblasti.

Krajnata cel na Svetskiot ekonomski forum e da se pronajde re{enie za problemite koi minatata godina go "preplavija" svetot, kako i za klu~nite globalni predizvici, a za toa da se prezentiraat brojni inovativni idei.

Godi{niot sostanok koj i e poznat na po{irokata javnost kako "Davos- 2011", }e se odr`i pod imeto "Zaedni~ki normi za novata realnost".

Ovaa tema gi reflektira najproblemati~nite pra{awa {to gi zagri`uvaat liderite {irum svetot, koi stanuvaat se pokompleksna i

popovrzana oblast. Denes svetot se zasnova na zaedni~ki vrednost i principi koi ja namaluvaat javnata doverba kaj liderite, a istovremeno, gi zagrozuvaat i ekonomskiot rast i politi~kata stabilnost na dr`avite. Ottamu i potrebata za masovnoto prisustvoto na lideri od site oblasti, od dr`avi i kompanii, pa s$ do lideri od nevladiniot sektor, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na organizacijata.

Klu~en element na sostanokot }e bide prezentiraweto na izve{tajot za globalnite rizici, koj ovaa organizacija go objavi na po~etokot na mesecov. Se o~ekuva da bidat definirani i politikite za ink-

luziven ekonomski rast vo 2011 godina. Osobeno vnimanie }e bide posveteno na celite i agendata za pretstojnite samiti na dr`avite~lenki na G-20 grupacijata, a }e bidat vlo`eni i ogromni napori da se izgradi institucionalna mre`a, koja }e bide podgotvena da odgovori na predizvicite od globalnite rizici.

Na sostanokot vo Davos }e prisustvuvaat okolu 1.000 izvr{ni direktori na svetskite vode~ki kompanii, koi se ~lenovi na Forumot, politi~ari, dr`avni slu`benici, premieri i pretsedateli od dr`avite-~lenki na G-20 grupacijata, i nekolku drugi klu~ni dr`avi vo svetot,

lideri od nevladiniot sektor, pretpriema~i, pretstavnici od tehnolo{kata industrija, mediumite, obrazovanieto, kako i religiski i kulturni lideri.

POD NAJGOLEM RIZIK - CENITE NA DOBRATA I USLUGITE, STRUJATA I SUROVINITE Izve{tajot na Svetskiot ekonomski forum objaven na po~etokot od mesecov predupreduva na ekonomskite, op{testvenite, geopoliti~kite i tehnolo{kite rizici, kako i na rizicite koi & se zakanuvaat na `ivotnata sredina.

Najgolemo vnimanie e posveteno na ekonomskite rizici koi mu se zakanuvaat na svetot vo 2011

8

no.

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

10%

rast na profitot godinava o~ekuva farmacevtskata kompanija Alkaloid

17%

pomali prihodi vo 2011 godina proektira R@ Institut vo godina{niot biznis-plan

34%

pogolem profit godinava o~ekuva {pediterskata kompanija Fer{ped

STRANSKITE TURISTI ]E GI SPASAT HOTELITE

Hotelierite godinava proektiraat pogolemi prihodi kako rezultat na o~ekuvawata za podobruvawe na uslovite vo turizmot. Hoteli Metropol vo biznis-planot za ovaa godina predviduvaat rast na prihodite za 20%, sporedeno so 2010 godina, {to se temeli na dosega{nite dogovori za prestoj na stranski gosti od Holandija, Finska i Izrael.

Kompanijata o~ekuva godinava da gi zgolemat prihodite i od kongresniot turizam. #Planirame da investirame vo kongresna sala i spacentar za zbogatuvawe na ponudata, no vo dilema sme dali toa }e mo`eme da go realizirame so krediti”, informiraat od kompanijata.

na kompaniite vo ovoj sektor se pesimisti~ki, bez pogolem rast na prihodite i na profitot. So ogled na toa {to ovie kompanii se najgolemite ~initeli na bruto doma{niot proizvod, toa sigurno }e se reflektira i vrz celata ekonomija.

O~ekuvawata na najgolemiot proizvoditel na ~elik vo dr`avata Makstil se deka godinava nema da bide mnogu porazli~na od 2010 godina. Pri~inite se promenlivata cena i pobaruva~ka na metalite na svetskite berzi i efektite od globalnata ekonomska i finansiska kriza. Makstil za 2011 godina najavuva blag porast na proizvodstvoto.

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI TRAJKO TRPESKI IZVR[EN DIREKTOR NA BETON “O~ekuvam da prodol`i trendot od pred dve godini i godinava grade`ni{tvoto povtorno da bide celosno anga`irano.

Veruvam deka godinava }e imame pogolem anga`man na grade`nata operativa i vo stranstvo”.

O~ekuva 2011 godina da ja zavr{i so prihodi od 97,7 milioni evra.

Vo prvite tri kvartali minatata godina vkupnite prihodi na kompanijata iznesuvaa 67 milioni evra i porasnaa za 31% vo sporedba so 2009 godina.

“Na{ite proekcii za slednata godina se sli~ni so proekciite za 2010 godina. Lani ima{e pesimisti~ki prognozi za svetskata ekonomija i za pobaruva~kata na metali, zatoa i na{ite planovi bea so namaleno proizvodstvo.

No, go nadminavme proizvodstvoto i napravivme revidirawe na planot za godinava. Za slednata godina proekciite se na nivoto koe go imavme vo 2004 godina.

Lani Makstil go zavr{i vtoriot investiciski ciklus od okolu 32 milioni evra, so {to treba da gi podobrime energetskata efikasnost i produktivnosta, so {to } e bideme podgotveni za uslovite i potrebite na pazarot za ovaa godina”, izjavi Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil.

Kompanijata za proizvodstvo na leguri od metali i nemetali R@ Institut godinava o~ekuva pomali prihodi i dobivka. Proekciite se deka prihodite }e iznesuvaat 3,7 milioni evra i }e bidat za 17,6% pomali sporedeno so 2010 godina, a pad e proektiran i kaj planiranata dobivka, koja treba da iznesuva 179.000 evra.

Spored finansiskiot izve{taj vo prvite tri kvartali lani, R@ Institut ostvari dobivka od 273.000 evra. Godinava R@ Institut o~ekuva zgolemuvawe na izvozot, bidej}i nejzinite najgolemi stranski sorabotnici ja nadminale krizata.

[PEDITERITE O^EKUVAAT POGOLEMI PROFITI [pediterskite kompanii, pak, o~ekuvaat pogolemi profiti i prihodi za razlika od lo{ite rezultati lani. Menaxmentot na Fer{ped planira profit od okolu 3,6 milioni evra, {to pretstavuva rast od 34% vo sporedba so o~ekuvaniot profit za 2010 godina, a rast od 10% e proektiran i kaj vkupnite prihodi, koi do krajot na godinata treba da dostignat 6,6 milioni evra. Fer{ped godinava planira i investicii vo izgradba na grade`ni objekti i nabavka na oprema.

“Planirani se investicii od 3,3 milioni evra, od koi 450.000 evra za grade`ni objekti, a ostatokot za nabavka na oprema.

Predviduvawata deka uslovite vo ekonomskite tekovi }e se stabiliziraat e pri~inata poradi koja Fer{ped za narednata godina istapi so poambiciozen plan”, soop{tija od kompanijata.

Iako vo prvite tri kvartali lani profitot na Mako{ped be{e prepoloven, kompanijata za ovaa godina planira {estpati pogolema dovivka. Vo proekciite za 2011 godina, dobivkata iznesuva 253.000 evra. Planiranite prihodi iznesuvaat 1,6 milioni evra i se za 22% pogolemi od o~ekuvanite za minatata godina od 1,3 milioni evra .

RAST VO GRADE@NI[TVOTO I FARMACIJATA Grade`nicite i farmacevtite planiraat da go prodol`at rastot od 2010 godina. Nivnite proekcii se mnogu pooptimisti~ni za razlika od drugite kompanii.

Grade`nicite kako rezultat na golemite kapitalni objekti koi gi gradi dr`avata o~ekuvaat ovaa godina grade`ni{tvoto da bide celosno anga`irano.

Trajko Trpevski, generalen direktor na Beton, najavuva godinava da sklu~at pove}e zdelki na stranskite pazari.

“Ima najavi za izgradba na novi objekti. Vo plan e da se gradat katni gara`i i hidrocentralata Bo{kov most. Treba da po~neme i so vtorata faza od izgradbata na Zletovica, a ima najavi za izgradba na objekt od Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). [to se odnesuva do stranstvo, veruvam deka godinava }e ima pogolemi anga`mani na grade`nata operativa tamu, bidej}i i ostanatite dr`avi vo prethodniot period bea pogodeni od krizata. So nivnoto zazdravuvawe, o~ekuvam tamu da se otvori mo`nost za rabota”, veli Trpevski.

Menaxmentot na farmacevtskata kompanija Alkaloid godinava o~ekuva rast na prifitot za 10%.

Spored biznis-planot, se o~ekuva rast od najmalku 10% i na konsolidiranata proda`ba vo odnos na planot za 2010 godina, od koja 36,9% na doma{niot pazar, a 63% na stranskite.

"Davos 2011" ili "Zaedni~ki formi za novata realnost" e naslovot na godina{niot sostanok na Svetskiot ekonomski forum koj }e se odr`i slednite ~etiri dena vo Davos. Na Forumot }e se debatira za najgolemi rizici, kako stabilnosta na cenite, elektri~nata energija i surovinite, no i za kineskoto vlijanie vrz svetskite ekonomii godina. Od edna strana, stabilnosta na cenite na dobrata i uslugite, elektri~nata energija i surovinite bea prezentirani kako najgolem ekonomski rizik. Od druga strana, Svetskiot ekonomski forum predupredi i na kineskoto vlijanie vrz svetskite ekonomii i pobara odr`uvawe na stabilnosta na godi{niot rast na kineskata ekonomija na najvisoko nivo od 6%.

Forumot gi posovetuva dr`avite da posvetat ogromno vnimanie na balansot me|u {tedeweto i investiciite, kako i na visoko nivo na

13

stabilna trgovska razmena.

"Spored golem broj eksperti, dr`avite od G-20 i Me|unarodno monetarniot fond treba da imaat klu~na uloga vo razvojot na zasilena politi~ka ramka koja } e ovozmo`i odr`livost na stabilnosta na ekonomiite vo svetot", stoi vo izve{tajot.

Nelegalnata trgovija, organiziraniot kriminal i korupcijata se poso~eni kako dvi`e~ki geopoliti~ki rizici koi mo`e da go zabavat ekonomskiot razvoj vo 2011 godina. Zagaduvaweto na vozduhot, klimatskite promeni i

elementarnite nepogodi se najdoa na listata na rizici koi & se zakanuvaat na `ivotnata sredina. Kako op{testveni rizici se potenciraat hroni~nite bolesti, demografskite predizvici, bezbednosta na hranata i migracijata. Vo odnos na tehnolo{kata bezbednost, Svetskiot forum osobeno vnimanie im posveti i na rizicite kako oslabuvaweto na informati~ko-tehnolo{kata infrastruktura, vlijanie i oslabuvawe na bezbednosta na elektronskite bazi na podatoci, kako i naru{uvawe na internet-bezbednosta.

SO FALSIFIKAT DIPLOMA ZA VISOKO OBRAZOVANIE DO IZVR[EN DIREKTOR NA RADIO [EK Edmondson, izvr{niot direktor na Dejvid kompanijata za proda`ba na elektrotehni~ki proizvodi, Radio [ek, ja izgubi funkcijata, otkako go otkrija deka la`iral informacii vo negovata aplikacija za rabotnoto mesto adol`itelno pravilo za site kandidati koi apliciraat za nekoja rabotna pozicija e "Da ne gi izmisluvate podatocite vo svojata biografija ili ako ve}e sakate da la`ete, toga{ mo`e samo da se nadevate deka eden den, va{ata laga, }e bide vistina" - vaka magazinot "Tajm", ja po~na prikaznata za la`nite podatoci koi porane{niot direktor na Radio [ek, amerikanska kompanija za proda`ba i servisirawe na elektrotehni~ki proizvodi, Dejvid Edmondson, gi napi{al vo svoeto kratko rezime koga apliciral za rabota vo kompanijata.

Dejvid Edmondson, mislel deka }e ja dobie sakanata pozicija ako ka`e deka zavr{il dva fakulteta, eden po psihologija, a drug po teologija na Baptisti~kiot kolex vo Kalifornija, denes poznat kako Hartlend Baptist Bajbl Kolex, so sedi{te vo Oklahoma. Edmondson vo 1994 godina se prijavil na intervju vo Radio [ek. No, realnosta izlegla mnogu posurova od la`iranata vistina. Iako mnogu docna, Upravniot Odbor na kompanijata uspeal da otkrie deka toj edvaj zavr{il samo dva semestra na Bapti~kiot kolex na koj nikoga{ ne postoela katedra po psihologija. Falsifikuvaweto na kratkata biografija, Edmondson go priznal duri vo 2006 godina, {est meseci po negovoto unapreduvawe vo izvr{en direktor. Po pove} e od 11 godini rabota vo kompanijata, Edmondson neslavno e izbrkan od Radio [ek.

Otstranuvaweto na Edmondson od pozicijata izvr{en direktor ja objavi Leonard Roberts, koj go izbra Edmonson za negov naslednik na ovaa funkcija, vo dekemvri 2005 godina.

"Koga kredibilitetot na na{ata kompanija e doveden vo rizik od strana na samo eden ~ovek, toa zna~i deka e dojdeno vreme za promeni. Edna od najva`nite raboti vo na{ata korporacija se integritetot i doverbata.

Sega, nie morame da go vratime nazad, toa {to Edmondson mu go odzede na Radio [ek", izjavi Robertson.

Iako Upravniot odbor ednoglasno odlu~il da go izbrkaat Edmondson od kompanijata, sepak, toj dobil o{teta od eden milion dolari vo gotovo, suma mnogu pomala od dogovorenata. Poradi la`iraweto na podatocite, Edmondson bil primoran da ja prifati ponudata na kompanijata, potpi{uvaj}i dogovor vo koj se obvrzal deka nema da ja tu`i kompanijata.

Namesto tivko da se povle~e od funkcijata, Edmondson se vpu{til vo u{te edna laga, koga vo negovoto izvinuvawe do Upravniot Odbor na Radio [ek, istaknal deka nemal dve diplomi, tuku samo edna, po teologija. Kompanijata za da se uveri vo obrazovanieto na Edmondson, pobarala oficijalno iz-

Z

vestuvawe od Baptisti~kiot kolex, vo koe jasno pi{uvalo deka toj studiral samo dva semestra, no ne uspeal da go zavr{i studiraweto dokraj. Koga mediumite gi objavile ovie nevistini, Edmondson bil primoran da ja priznae vistinata.

"Koga aplicirav vo kompanijata, vo 1994 godina, la`iraweto na podatocite mi se vide kako odli~na ideja. Denes, koga stignav do direktorskata pozicija, sfa}am deka napraviv ogromna gre{ka.

Neto~nite informacii koi gi navedov vo mojata kratka biografija,se samo moja vina, i nitu edna druga strana ne e direktno involvirana vo taa postapka", objasnuval Edmondson pred mediumite.

Leonard Roberts ova go objasnil kako osobeno te{ka situacija. Toj istaknal deka Edmondson sekoga{ se trudel da go izvle~e najdobroto za kompanijata. No, poradi negovite lagi, Radio [ek se soo~il so zaguba na doverbata kaj gra|anite, pad na akciite za 12% i zaguba na eden od najdobrite rakovoditeli vo istorijata na kompanijata.

Samo nekolku nedeli pred da se otkrie skandalot, Edmondson ja objavi negovata strategija za spas na kompanijata, koja se soo~uvala so ogromni pote{kotii.

Po zaminuvaweto na Edmondson, funkcijata izvr{en direktor ja dobila Kler Babovski toga{en operativen direktor na kompanijata. So vakvata odluka, na Radio [ek, za malku, povtorno mo`e{e da mu se slu~i skandalot so Edmondson.

Kler Babovski aplicirala vo Radio [ek kako magister po biznis administracija, koja gi zavr{ila magisterskite studii vo 1995 godina. Po nekolku mese~nata istraga od strana na Upravniot odbor na kompanijata, menaxerite otkrile deka i Babovski ne zavr{ila dodiplomski studii, a u{te pomalku magisterski studii.

So falsifikuvana diploma taa rabotela kako operativen direktor na Mekdonalds restoranite vo Amerika, pove}e od 30 godini. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

POBEDNI^KA STRATEGIJA

Na

eks-jugoslovenskite pazari treba da se gleda samo kako na me|ufaza vo naporite za ostvaruvawe podobra konkurentnost so regionalnite igra~i. Krajnata cel vo strategijata e da se obezbedi regionalno povrzuvawe na subjektite koi potoa }e bidat daleku poatraktivni za akvizicii od golemite evropski i svetski igra~i

esto sme svedoci na edna sostojba na umot koja na mnogu mesta bi bila zagri`uva~ka, no ne i kaj nas. Nedostig na pobedni~ki duh. Nie vo sportot se zadovoluvame so nere{en rezultat. Vo nalet na postignuvawe na serija golovi, ne u~at deka treba da podzabavime. Se zadovoluvame so u~estvo, no ne i so plasman. Taka e vo sportot, vo ekonomijata, vo politikata. Op{testvoto funkcionira na principot “zlatna sredina�, a negativnite brojki vo ekonomijata ne ni davaat pottik, tuku slu`at samo za da se sporedime so nekoi drugi zemji, koi imaat polo{i performansi od nas. Toa ~uvstvo na inferiornost zagri`uva.

Vo edno intervju pro~itav deka faktorot {to bi go podobril izvozot na makedonskoto stopanstvo e dobriot i iskusen menaxer, koj }e znae kako da gi probie na{ite proizvodi na porane{nite jugoslovenski pazari. Ne proizvodite, ne brendot, menaxerot e klu~ot na uspehot. Delumno to~no.

Zna~eweto i ulogata na iskusniot menaxer e nesporna. Verojatno ovoj profil na menaxeri kaj nas postoi i

funkcionira. Samo vo ovoj del procenkata e to~na.

Sepak, tezata deka na{iot target treba da bidat ovie pazari e pogre{na. Logi~no e deka ovie pazari se najlesni za kratkoro~no da se penetrira i da se plasiraat proizvodite. No, svedoci sme deka tie se menuvaat i zatoa nie morame da se pomestime od istata to~ka na koja zasednavme pred pove} e od 60 godini. Strategijata na inicijalno pokrivawe na pazarite vo Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Kosovo, treba da e definirana na kratok i na sreden rok.

Postojat dve pri~ini koi ja opravduvaat tezata. Prvo, se raboti za dinami~ni pazari koi se menuvaat, no ne se zgolemuvaat so posakuvano tempo. Zna~i, apsorpcionata mo} za plasman na makedonskite proizvodi e ograni~ena so goleminata na ovie pazari. Vtorata pri~ina e {to borbata za osvojuvawe na ovie pazari ve}e ne se vodi vo konkurencija so tamo{nite doma{ni igra~i, tuku so evropski kompanii, ~esto i od prvata liga. Zatoa vo na{ata strategija za izvoz na ovie eks-jugoslovenski pazari treba da se gleda samo kako na me|ufaza.

^

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

]e potsetam na eden primer so Slovenija. U{te pred raspadot na Jugoslavija, slovene~kite gra|ani mo`ea bez nikakvi ograni~uvawa da otvoraat kompanii vo Italija i vo Avstrija. Prvata dr`ava u{te vo toa vreme be{e ~lenka na EU, a vtorata dr`ava so pazarno stopanstvo, ima{e interes podocna da vleze vo EU (stana ~lenka vo 1995 godina). ^uvstvuvaj}i, a mnogu poverojatno znaej}i deka }e dojde do raspad na zaedni~kiot jugoslovenski pazar, oficijalnata politika na toga{noto rakovodstvo na Slovenija ima{e jasna vizija. Pobedni~ka. Preku forsirawe na otvoraweto mali i sredni kompanii, Slovencite direktno bea izlo`eni na razraboteni pazarni modeli, regulativi i konkurencija. Ovie znaewa, iskustva i profiti, istite pretpriema~i potoa gi prenesoa vo Slovenija, kreiraj}i na doma{niot pazar uspe{ni strukturi na menaxment, pretprijatija, holdinzi i drugi sistemi na ekonomsko upravuvawe.

Pobedni~kiot duh prodol`i na nadvore{nite pazari.

Slovene~kata strategija po raspadot na Jugoslavija be{e sosema jasna i kozistentna.

Primarnata cel be{e da se O

G

L

A

S

zadr`at eks-jugoslovenskite pazari, so poznati proizvodi kako onie na Gorewe, Elan, Kolinska, Lisca, Droga i drugi. Paralelno, so istite brendirani proizvodi, nabildani so evropsko iskustvo, bevme svedoci na slovene~kiot ekonomski bran koj kako cunami vleze na pazarite na Jugisto~na Evropa (JIE). Vaka be{e vo poslednite 20 godini. Denes imame razli~na sostojba.

Tuka se vra}am na na{ata percepcija za izvozen uspeh. Slovencite vo edno ne uspeaa. Navremeno da se prodadat na golemite evropski igra~i. Mislam od ekonomski aspekt. Izminatata godina, a trendot prodol`uva, slovene~kite kompanii masovno gi stavaat na proda`ba svoite investicii vo Srbija i Hrvatska. Brojni fondovi, kako na primer, Poteza, imaat seriozni problemi so svoite akvizicii na ovie dva pazara. Inicijativata e zadocneta. Doa|aat novi igra~i, koi agresivno kupuvaat zemji{te, imot i kompanii po daleku poevtini ceni. Strategijata za privlekuvawe investitori vo regionot se smeni. Agro kompleksi, pivari, distributivni lanci, proizvodi za {iroka potro{uva~ka, konK

O

M

E

R

fekcii, tehnolo{ko razvieni proizvodstva, investicii vo avto industrija. Na bliskite do nas pazari nemo`e da se locira nitu edna nova investicija koja e so slovene~ki kapital. Slovencite mnogu te{ko }e si gi povratat svoite investicii ne samo poradi krizata, tuku pred s$ poradi nefleksibilnosta vo strategiite, koja doa|a na povr{ina vo poslednite tri godini. Eden od primerite gledame i kaj nas. Slu~ajot so ONE koj e vo sopstvenost na Telekom Slovenija be{e del od golemata strategija na kupuvawe operatori vo regionot i potoa proda`ba na golemite evropski igra~i.

Deneska imame sostojba vo koja cenata na Telekom Slovenija e dvojno poniska, a ONE, IPKO, Primo, Aneks i drugite ~lenki na Grupacijata ne gi ostvaruvaat posakuvanite celi. Kako nevozmo`na misija izgleda obidot ve{ta~ki da se podigne ili knigovodstveno da se zadr`i vrednosta na kompanijata vo ovoj period.

Da ne bidam pogre{no razbran. Ne se samo Slovencite vo nezavidna pozicija. Brojni regionalni investitori koi se targetiraa samo na eksjugoslovenskite pazari se soo~uvaat so dramati~en C

I

J

A

L

E

N

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesor f r

pad na biznisot. Sostojbata dovolno jasno potvrduva deka celta na makedonskite kompanii da se bide prisuten, da se zadr`i ili da se zgolemi u~estvoto, na nam poznatite pazari, treba da ima jasna srednoro~na vizija.

Poznavaweto na pazarite i vospostavenite relacii treba da ja olesnat prepoznatlivosta na makedonskite proizvodi. Nedovolno za celosen uspeh, bidej}i nedostiga vizija - {to ponatamu? Na eks-jugoslovenskite pazari treba da se gleda samo kako na me|ufaza vo naporite za ostvaruvawe podobra konkurentnost so regionalnite igra~i. Krajnata cel vo strategijata e da se obezbedi regionalno povrzuvawe na subjektite koi potoa }e bidat daleku poatraktivni za akvizicii od golemite evropski i svetski igra~i.

Ve}e od v~era treba da se podgotvuvame i naso~ime kon ovoj pobedni~ki ~ekor.

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

FINANSISKATA KRIZA UDRI PO EVROPSKITE VALUTI

SRPSKIOT DINAR PADNA NAJMNOGU

Podatocite od prvite deset meseci vo 2010 godina poka`uvaat deka vrednosta na srpskiot dinar vo odnos na evroto se namali za duri 9,6%. Podobro pominaa ungarskata forinta so pad na vrednosta od 2,2%, romanskiot lev so 0,9%, makedonskiot denar so 0,7% i hrvatskata kuna so 0,5% i lani bele`at minimalni promeni na vrednosta na

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot dinar vo 2010 godina najmnogu oslabna vo odnos na evroto sporedeno so site evropski valuti. Dinarot izgubi duri 9,6 % od vrednosta. Podatocite od prvite deset meseci vo 2010 godina poka`uvaat deka vrednosta na ungarskata forinta padna za 2,2%, na romanskiot lev za 0,9%, na makedonskiot denar za 0,7%, a na hrvatskata kuna za 0,5%.

Vo sredinata na dekemvri, guvernerot na Narodnata banka na Srbija (NBS), Dejan [o{ki}, gi povika site pred da se nafrlat na NBS, da poglednat kako pominuvaat drugite valuti vo regionot.

“Slobodno poglednete {to se slu~uva so kursot na evroto poslednite nedeli ili meseci, pa sogledajte dali dinarot e navistina tolku nestabilen. Osobeno imajte predvid {to se slu~uva so kursot na drugite nacionalni valuti vo sosedstvoto”, pora~a [o{ki}.

No, srpskiot ekonomist Goran Nikoli} potseti deka do 2008 godina pove}eto isto~noevropski valuti duri zabele`ale zna~itelno zajaknuvawe na vrednosta vo od-

S

K

O

M

E

R

znata za kursot i cenite, a Vladata ne se gri`i za proizvodstvoto.

“Ako se sporedat industriskoto proizvodstvo na Srbija i na Bosna i Hercegovina vo

pos-

nos na evroto.

“Osobeno e vpe~atliv slu~ajot so Slova~ka, koja vo 2009 godina stana ~lenka na evrozonata. Nejzinata valuta vo tekot na devedesetite godini blago depresira{e, a na po~etokot na 21 vek zajakna za 45,2%”, istakna Nikoli}.

Toj dodade deka Albanija, Makedonija i Gruzija C

I

J

A

L

E

N

svoite valuti, dodeka Srbija i Romanija imaat zna~itelno slabeewe na nacionalnite valuti. Od po~etokot na ekonomskata kriza, zaklu~no so septemvri 2010 godina, dinarot realno depresira{e za 14%. Nikoli} smeta deka od Srbija polo{o stoi samo Romanija.

Spored ekonomistot Miodrag Zdravkovi}, pak, vo Srbija postoi opsesija so prikaO

G

L

A

S

lednite pet godini, mo`e da se zabele`i deka BiH go zgolemi za 40%, a prerabotuva~kata industrija ima rast pogolem od 50%. Vo Srbija industriskoto proizvodstvo e na isto nivo, a prerabotuva~kata industrija e namalena za 3%”, navede Zdravkovi}.

Srbite so eden dinar vo xebot ne mo`at da kupat ni guma za xvakawe. Vo 19 vek,

PA\A[E I FUNTATA Preku sledeweto na vrednosta na funtata i dolarot, istoriski mo`e da se sledi i odnosot na ekonomiite me|u Velika Britanija i Amerika. Edna britanska funta vo 1870 godina vrede{e 4,6 dolari.

Me|u dvete svetski vojni, Amerika go ru{i dolarot i edna funta vredi pet dolari. Po Vtorata svetska vojna, SAD izleguva kako najsilna ekonomija i funtata padna na 2,8 dolari.

Vo 60-te godini od minatiot vek, padna na 2,40, a vo 1989 godina vrede{e 1,170 dolari. Funtata denes vredi okolu 1,5 dolari. koga e formirana monetarnata unija, Srbite dinarot go vrzaa za francuskite franci (eden za eden). Podocna go vrzaa za dolarot, pa za germanskata marka. Dene{niot dinar e voveden na 2 januari 1994 godina. Denes vredi pedesetina pati pomalku.

Stru~nata javnost vo Srbija e podelena okolu eventualnoto voveduvawe na evroto kako valuta vo doma{niot platen promet. Nikoli} smeta deka evroto ne mo`e da se vovede, a hipoteti~ki postojat dve mo`nosti: fiksen kurs na dinarot ili voveduvawe valuten bord.

“Ne velam deka toa }e se slu~i, toa se samo mo`nosti.

Silnata valuta ima silno psiholo{ko vlijanie. Koga e

voveden Avramoviot dinar, se razmisluva{e edna marka da vredi 100 dinari, no tokmu poradi toj psiholo{ki efekt se odbra odnosot eden dinar za edna marka”, istakna Nikoli}.

No, silnata valuta, spored nego, ima i nedostatoci. Toj uka`a na primerot so Crna Gora, kade {to voveduvaweto na evroto gi zgolemi cenite. “Evropjanite se `alat, me|utoa evropskata valuta ima golema kupovna mo}.

Germancite imaat raznoviden i dolg spisok na proizvodi koi mo`e da se kupat za edno evro. Edno evro ~inat ~etiri kilogrami p~eni~no bra{no, kilogram {e}er, kilogram mandarini ili jabolki”, re~e Nikoli}.

TURCITE ZAINTERESIRANI ZA CRNOGORSKITE AERODROMI

urskata kompanija Limak Holding e zainteresirana za kupuvawe ili za nekoj drug vid vleguvawe vo sopstvenost na Aerodromi Crna Gora, vklu~uvaj}i go i porane{niot voen aerodrom vo Berane, pi{uva belgadski “Novosti”, povikuvaj}i se na izvor od crnogorskata Vlada.

Sogovornikot za "Novosti" veli deka pretstavnicite na turskata kompanija najavile investicii vo aerodromite vo Tivat i Podgorica, no i kompletna rekonstrukcija i stavawe vo funkcija na aerodromot vo Berane.

T

Crnogorskata Vlada vo pove}e navrati najavi, pa se otka`a od proda`bata na javnoto pretprijatie Aerodromi, a pred nekolku godini be{e izrabotena studija za opravdanosta za rekonstrukcija na aerodromot vo Berane.

Svoevremeno be{e aktivna i mo`nosta za proda`ba na aerodromot vo Tivat, pri {to namerata be{e infrastrukturata da ostane vo sopstvenost na dr`avata, aerodromot da bide daden na upravuvawe, a poedine~ni aerodromski funkcii da bidat privatizirani.

KRKA JA ZAVR[I 2010 GODINA SO DOBIVKA OD 165 MILIONI EVRA lovene~kata farmacevtska grupacija Krka minatata godina ostvari netodobivka vo iznos od 165 milioni evra, {to e blag pad vo odnos na 2009 godina, koga profitot iznesuva{e 170 milioni evra.

Proizveduva~ot na lekovi od Novo Mesto lani ostvaril prihodi od proda`ba vo iznos od 932 milioni evra, {to e za 10% pove}e od 2009 godina, prenesuva Finance. Na nivo na grupata Krka e zabele`ana proda`ba od milijarda evra, a duri 90% od prihodite se ostvareni na stranskite pazari. Rast na proda`bata e zabele`an vo regioni na Isto~na, Centralna i Jugoisto~na Evropa. Vo Slovenija, Krka vo 2010 godina ja namalila proda`bata za 1%, a vo Zapadna Evropa

S

za 10%.

Na krajot na 2010 godina vo grupata Krka bea vraboteni 8.569 rabotnici, od koi 52% vo Slovenija, a ostatokot vo stranstvo. Brojot na vraboteni lani e zgolemen za 594 vo odnos na 2009 godina, odnosno za 7%.

BUGARIJA ZEMA KREDIT OD 1,2 MILIJARDI EVRA ZA NABUKO

ugarija od Evropskata investiciona banka (EIB) }e zeme zaem od 1,2 milijardi evra, namenet za izgradba na gasovodot Nabuko.

Akcionerite na toj proekt, energetskite kompanii RVE, OMV, MOL, Bulgargas, Transgas i Botas, planiraat od sopstveni sredstva da obezbedat 30% od vrednosta na Nabuko.

Prethodno konzorciumot za izgradba na ovoj gasovod potpi{a dogovor so Evropskata banka za obnova i razvoj, EIB i Me|unarodnata finansiska korporacija

B

za sindikalno finansirawe vo visina od ~etiri milijardi evra.

Gasovodot Nabuko, ~ija vrednost se procenuva na 7,9 milijardi evra, a kapacitet na 31 milijarda metri kubni gas godi{no, planiran e za transport na gas od regionot na Kaspiskoto more vo Evropa, zaobikoluvaj}i ja Rusija. Gasovodot so dol`ina od 3.300 kilometri, }e gi spoi Kaspiskiot region, Bliskiot Istok i Egipet preku Turcija, Bugarija, Romanija i Ungarija so Avstrija i ponatamu so zemjite od Centralna i Zapadna Evropa.

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

17

UNIKREDIT: SRBITE I BUGARITE LIDERI VO JIE

GRCIJA IZDAVA OBVRZNICI ZA DIJASPORATA

ankarskata grupacija Unikredit procenuva deka Srbija i Bugarija }e go predvodat regionot na Jugoisto~na Evropa po stapkite na rast ovaa i narednata godina.

Rastot na Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo Srbija ovaa godina }e bide 2,7%, a vo 2012 godina 3,5%.

Spored procenkite na analiti~arite od Unikredit, zabrzaniot rast na Srbija

rcija vo narednite nekolku meseci }e izdade obvrznici za dijasporata, soop{ti gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu.

“Glavno }e se naso~ime na Grcite vo Evropa, SAD, Avstralija itn., preku poniski kamati od sega{nite na pazarot”, istakna Papakonstatinu.

Spored gr~kiot vesnik "Katimerini", gr~kata vlada nastojuva da izdade obvrznici za

B

koj vo 2010 godina be{e 1,8% od BDP, }e pridonese prodol`uvawe na investiciite vo avtomobilskata industrija i rast na penziite i platite vo javniot sektor.

Analiti~arite na Unikredit ocenija deka Bugarija ovaa godina }e ima rast na BDP od 2,8%, a 3,5% rast vo 2012 godina, dodeka Romanija po 1,7% rast ovaa godina, BDP vo 2012 godina }e dostigne rast od 3,4%.

G

dijasporata so rok na dostasuvawe od tri do deset godini ili mo`ebi edna godina, so {to bi ispratila poraka do pazarite deka Grcija ima pristap do evtini finansii.

Minatata nedela Grcija sobra 650 milioni evra (866 milioni dolari) od proda`bata na trigodi{ni trezorski zapisi so stabilen prinos od 4,1% i pokraj toa {to agencijata Fi~ neodamna go namali kreditniot rejting na

nivo koe ne se prepora~uva za investirawe.

INTERVJU ZAD RE[ETKI: IVO SANADER

ZAD RE[ETKI NE SUM OPASEN ZA KOSOR! Vo intervju za avstriskiot vesnik "Salcburger nahrihten", pritvoreniot porane{en hrvatski premier, Ivo Sanader, veli deka protiv nego i negovoto semejstvo se vodi kampawa na lin~ i deka mediumite i politi~arite vo Hrvatska predvreme go osudile. No, i pokraj s$, toj vo zatvorot se ~uvstvuva dobro zatoa {to go prona{ol svojot vnatre{en mir ELENA JOVANOVSKA orane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, od zatvor dade intervju za avstriskiot dneven vesnik "Salcburger nahrihten", vo koe veli deka protiv nego i negovoto semejstvo se vodi organiziran progon so cel da mu se uni{ti ugledot i deka mediumite i politi~arite vo Hrvatska predvreme go osudile. No, i pokraj s$, Sanader istakna deka vo zatvorot se ~uvstvuva dobro zatoa {to tamu prona{ol vnatre{en mir.

“Nema osnova za nitu edno obvinenie protiv mene. Ne se obvinenijata na klimavi noze, tuku se na nikakvi noze. Na osomni~enite vo nekoi kazneni postapki im se veteni pomali kazni ako me obvinat mene. Taa strategija protiv mene trae ve}e so meseci”, veli Sanader i dodava deka “Javnoto obvinitelstvo nikoga{ ne pokrenalo proces protiv onie {to vr{at protivzakonsko vlijanie vrz pravosudstvoto, nitu, pak, se obidele da go istra`at toa.

Porane{niot {ef na HDZ pora~a deka zaedno so semejstvoto }e izlezat posilni od koga bilo.

Sanader mnogu ostro “& se sprotivstavi” na svojata porane{na najdobra prijatelka, Jadranka Kosor. Veli deka tokmu taa go organizirala politi~kiot progon {to se vodi protiv nego, a vo toa & pomagaat javniot obvinitel, Mladen Baji}, i potpretsedatelot na hrvatskiot Sabor, Vladimir [eks.

P

“Kosor se pla{i deka bi mo`el da se vratam vo politikata. Zatoa pokrena kampawa protiv mene. Ova e izborna godina, a zad re{etki ne mo`am da bidam opasen.

Taa veruva deka vrz osnova na mojot progon }e dobie mnogu izbira~ki glasovi, no nema. Samo }e ja uni{ti partijata, a vistinskite problemi }e ostanat nere{eni”, tvrdi Sanader.

Na pra{aweto dali e mo`no Jadranka Kosor da e pod pritisok na EU okolu borbata protiv korupcijata i deka poradi toa progonuva nekoi silni politi~ki imiwa, Sanader veli deka ne veruva vo toa.

“Dodeka Kosor se bori za glasovi, problemite na Hrvatska ostanuvaat nere{eni. Za razlika od Avstrija i Germanija, nie ne sme ja prebrodile krizata. Nevrabotenosta e 360.000 lu|e, a stranskite investitori ne doa|aat. Me|unarodniot mon-

etaren fond i Svetskata banka zboruvaat za mo`nosta da se slu~i gr~koto scenario vo Hrvatska. Ne mo`eme da gi vra}ame dolgovite, imixot ni e razni{an, ekonomijata tapka vo mesto...”, nabrojuva Sanader.

Toj istaknuva deka negoviot kaznen progon vo Hrvatska e politi~ki motiviran, a na~inot na koj mediumite se odnesuvaat kon nego i negovoto semejstvo go nare~e “lov na ve{terki i kampawa na lin~”.

POVTORNO PREMIER? DEFINITIVNO NE! Sanader vo intervjuto se osvrna i na Mladen Baji}, koj prethodno go obvini deka zaedno so [eks i so Kosor vodi politi~ki progon protiv nego.

“Glavniot javen obvinitel mora da bide imenuvan od parlamentot, a tamu vladee Kosor, koja ima mnozinstvo”, veli Sanader. Toj se priseti

deka so Baji} se poznavaat u{te od mladosta, koga dvajcata `iveele vo Split.

“Baji} be{e od komunisti~ko, a jas od katoli~ko semejstvo.

No, koga sme vo Split, odime vo ist restoran i nekoga{ bevme vo dobri odnosi”, veli toj. No, otkako Baji} stanal javen obvinitel, rabotite se promenile. “]e vi raska`am edna epizoda koja ja ilustrira negovata iznenaduva~ka promena na misleweto. Prikaznata deka od Hipo alpe adria banka sum dobil golema provizija zatoa {to sum ovozmo`il dobivawe kredit e prastara. Prvpat se pojavi vo 2001 godina, koga u{te ne bev premier.

Dr`avnoto obvinitelstvo toga{ go istra`i slu~ajot i zaklu~i deka se raboti za neosnovani obvinuvawa od edna `ena, koja planirala da izvle~e korist od takvoto obvinuvawe. Nekolku godini istata prikazna se

pojavuva{e, a posleden pat pred krajot na 2010 godina.

Povtorno demantirav s$.

I toga{ Mladen Baji} mi prati SMS poraka, vo koja pi{uva deka sum vo pravo i deka `enata la`ela. U{te ja ~uvam taa poraka. Po moeto isfrlawe od HDZ, zna~i samo nekolku dena podocna i samo po eden razgovor so pretsedatelkata na Vladata, glavniot javen obvinitel ja svrte plo~ata i izjavi deka protiv Sanader }e se pokrene istraga vo ovoj slu~aj”.

Za pokojniot guverner na Koru{ka, Jirgen Hajder, veli deka ne go poznaval li~no, a za dvajcata najeksponirani menaxeri na Hipo vo aferata, Volfganf Kutler i Ginter [tridinger, veli deka gi sre} aval duri i poretko otkolku pretstavnici na drugi banki.

Sekako, sekoj pat vo ramkite na premierskite dol`nosti.

Porane{niot premier veli deka ne go napu{tile nitu avstriskite nitu evropskite politi~ari so koi prethodno dobro stoel. Toj povtori deka od mestoto premier si zaminal za da ja {okira Evropa i deka istoto bi go napravil i denes.

“Toa be{e {ok za Evropskata unija. I jas sakav tokmu toa da go postignam.

Na{ite pristapni pregovori gi blokira{e Slovenija poradi sporot okolu granicata vo Piranskiot zaliv.

Morav nekako da ja razbijam taa blokada, a za toa be{e neophodna moja ostavka. Ednostavno morav da go storam toa”, veli Sanader.

Na pra{aweto dali }e se vrati vo politikata, Sanader odgovara deka toj e vo

politikata i deka s$ u{te e ~len na parlamentot, a na pra{aweto dali saka da se vrati vo samiot vrv, mo`ebi duri i povtorno da bide premier, Sanader veli: “Definitivno ne”. Toj ocenuva deka vo Hrvatska nema uslovi za fer sudewe, poradi mediumite i politi~koto pletkawe vo pravosudstvoto, a ne saka da bide ispora~an vo svojata zemja zatoa {to “Na advokatite vo Zagreb s$ u{te ne im e ovozmo`en uvid vo moite akti. Poradi toa ne znam detalno koi obvinenija protiv mene se na sila i s$ dodeka situacijata e takva, ne se soglasuvam so poednostavena postapka za ispora~uvawe”.

Na pra{aweto kako e tolku opu{ten “kako premier na edna zemja, naviknat na luksuz, a sega dreme zad re{etki”, Sanader odgovara deka go prona{ol svojot mir. “Na ~isto sum so sebe i `iveam den za den. Nesakanata promena na okolinata vo koja `iveam ne me isfrli od ramnote`a. Vakov strogo struktuiran dneven raspored pametam u{te od vremeto koga slu`ev voen rok vo porane{na Jugoslavija”. Denovite vo zatvorot gi ispolnuva ~itaj}i gi knigite na Toni Bler i na najgolemiot fizi~ar Stiven Hoking, a najte{ko mu pa|a odvoenosta od semejstvoto, no i toa nekako se turka, zatoa {to go posetuvaat sekoja nedela.

Slednoto soslu{uvawe na Ivo Sanader e zaka`ano za 3 fevruari i toa za postapkata vo koja, po prijava na edna tirolska banka, se somni~i za perewe pari.

Svet / Biznis / Politika

18

SARKOZI SO BRITANIJA, GERMANIJA I RUSIJA ]E JA PRAVI AGENDATA ZA G-20 rancuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, gi objavi celite na francuskoto pretsedatelstvo so G-20 i gi povika liderite na Britanija, Germanija i Rusija da mu pomognat za rasporedot za ekonmskata agenda.

Germanskata kancelarka, Angela Merkel, }e pretsedava so rabotnata grupa za svetskiot monetaren sistem so meksikanskiot pretsedatel, Felipe Kalderon, i }e odr`i seminar vo Kina, vo

F

mart godinava.

"Ubeden sum deka site problemi ne mo`e da gi re{ime vo tekot na na{eto pretsedatelstvo. Francija saka interaktivna debata, bidej}i toa e ne{to koe ne mo`e da bide ostaveno za vo idnina", re~e Sarkozi, vo izvestuvaweto za mediumite.

Ruskiot pretsedatel }e ja nadgleduva rabotnata grupa za reformi na pazarite za zemjodelski proizvodi. Dmitrij Medvedev }e se obide da

najde efektivni na~ini za da ja regulira nestabilnosta na globalniot rast na cenite na hranata. Na kraj, britanskiot premier Dejvid Kameron, }e gi analizira sistemite za globalno upravuvawe, }e razraboti plan-programa za rabotata na postojan sekretarijat na G-20, koe }e ima uloga kako svetska institucija koja }e se gri`i za za{tita na `ivotnata sredina i reformite na zemjodelskata industrija.

TRI[E: CENITE ]E GI NATERAAT GRA\ANITE DA BARAAT POGOLEMI PLATI

astot na cenata na dobrata i uslugite vo svetot, ne bi trebalo da gi zgolemi barawata na obi~nite gra|ani, za zgolemuvawe na nivnite mese~ni primawa, oceni pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an Klod Tri{e, vo intervju za "Volstrit @urnal".

Toj ostanuva na tvrdeweto deka najdobar pat do zakrepnuvaweto na finansiskata kriza vo evrozonata e preku

R

AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL SAKA U[TE EDEN MANDAT

SO NOVA EKONOMSKA AGENDA OBAMA ]E SE “VRA]A” VO @IVOT

Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, deneska }e se obrati pred Kongresot, kade {to }e ja objavi najnovata ekonomska agenda. Spored najavite, do istekot na mandatot Obama }e se fokusira na zgolemuvawe na amerikanskata konkurentnost, vrabotenosta i na podobruvawe na istra`uva~kata dejnost, obrazovanieto i infrastrukturata BORO MIR^ESKI

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, preku zasiluvawe na amerikanskata konkurentnost, sozdavawe novi rabotni mesta, zgolemena posvetenost na istra`uvawe i tehnologija, investiraweto vo poobrazovana rabotna sila i podobruvawe na infrastrukturata }e se obide da gi podobri sostojbite vo amerikanskata ekonomija. Za svojata nova ekonomska agenda deneska }e zboruva vo Kongresot.

"Od denes }e se fokusiram na toa ekonomijata da bide funkcionalna za site gra|ani, za sekoe amerikansko semejstvo", izjavi Obama.

Obama ja istakna i va`nosta na slobodnata trgovija, kako sredstvo za zgolemuvawe na vrabotenosta i izvozot na SAD. "Na ovoj na~in }e sozdademe novi rabotni mesta i }e ja napravime Amerika pokonkurentna. Na ovoj na~in }e pobedime na pretstojnite izbori", izjavi Obama.

Golem broj eksperti potvrduvaat deka za aktuelniot amerikanski pretsedatel }e pretstavuva ogromen predizvik da najde dovolno finansii i politi~ka volja za vodewe proaktivna politi~ka kampawa do krajot na negoviot mandat vo vreme koga Amerika se

A

soo~uva so ogromen finansiski dolg. Dr`avniot dolg na SAD minatata nedela nadmina 14.000 milijardi dolari.

Po samo dve godini od svojot mandat, Obama izjavi deka ekonomijata e postabilna otkolku prethodno. Iako bavno, stapkata na ekonomski rast po~na da se zgolemuva, sostojbata na berzite da se podobruva, a korporativnite profiti po~naa da rastat. Edinstveno, stapkata na nevrabotenost stagnira ve}e nekolku godini i minatiot dekemvri iznesuva{e 9%. Poradi toa, Obama odlu~i da sprovede nekolku promeni.

Edna od niv e promena na politikata od kratkoro~na stabilizacija kon otvorawe novi rabotni

mesta i dolgoro~en rast.

Vo Kongresot, sostavot od noemvri minatata godina e promenet. Spored najavite, Obama nema da ispu{ti da ja spomene i zgolemenata politi~ka sorabotka vo poslednite tri meseci, koja nesomneno pridonese za pobrzo zakrepnuvawe na amerikanskata ekonomija.

Belata ku}a ja gleda konkurentnosta kako plan koj bi mo`el da naide na poddr{ka od Republikancite. Tie dosega ~estopati gi popre~uvaa trgovskite dogovori i obidite za istra`uvawe i razvoj, koi gi promovira{e Obama.

Liderot na malcinskata partija vo Senatot, Mi~ Mekkonel, indirektno ja iska`a svojata poddr{ka za planot na aktuelniot pretsedatel.

TOJOTA I XENERAL MOTORS JA ZGOLEMIJA PRODA@BATA VO 2010 GODINA aponskiot proizvoditel na avtomobili, gi objavi podatocite za enormniot rast na proda`bata na svoite modeli na svetskite pazari, minatata godina, {to i ovozmo`i na kompanijata da ja zadr`i vode~kata pozicija vo avtomobilskata industrija. Zgolemuvawe na proda`bata, objavi i Xeneral Motors.

Imeno, minatata godina, Tojota prodade 8% pove}e avtomobili, za razlika od

J

2009 godina, odnosno, uspea da prodade 8.418 milioni avtomobili. No, golem broj eksperti predupreduvaat deka, po zavr{uvaweto na godinata vo koja Tojota povle~e nekolku iljadnici avtomobili, se soo~i so nekolku tu`bi i isplati rekordna pari~na kazna, kompanijata, doprva treba da se soo~i so vra}aweto na doverbata kaj potro{uva~ite.

Vo poseben izve{taj, Xeneral Motors, objavi rast na

proda`bata na avtomobili za 12,2%, blagodarenie na rekordnata proda`ba na svoite modeli vo Kina. So prodadeni 8,3 milioni avtomobili, nasproti 7,4 milioni vo 2009 godina, Xeneral Motors, na pet od vkupno deset avtomobilski pazari, na koi raboti, uspea dvojno da ja zgolemi proda`bata na svoite modeli.

Samo vo Kina, Xeneral Motors, ja zgolemi proda`bata na avtomobili za 28,8%.

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

"Gi sovetuvam kolegite dokolku pretsedatelot se zalaga da go stori toa {to Republikancite bi go storile dokolku se najdat vo ista situacija, toga{ da mu ja pru`ime celata poddr{ka", re~e Mekkonel.

Pretsedatelot Obama planira vo mart godinava oficijalno da podnese dokumenti za povtorna kandidatura za pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Minatata nedela, toj potvrdi deka predizbornata kampawa }e ja vodi na istiot na~in kako i na prethodnite izbori.

Obama vode{e terenska kampawa, so koja redovno ostvaruva{e bliski kontakti so naselenieto.

Od Belata ku}a ja istaknaa zagri`enosta za neposrednata povrzanost na podobruvaweto na amerikanskata ekonomija so osvojuvaweto mnozinstvo od glasovite na amerikanskite gra|ani na pretstojnite izbori vo 2012 godina. Spored poslednata anketa, koja ja sprovede agencijata za ispituvawe na javnoto mislewe Aso{ijejted presGFK, 35% od ispitanicite izjavija deka se zadovolni od ekonomskiot razvoj koj dr`avata go do`ivea vo dosega{noto pretsedatelstvuvawe na Obama, a tri ~etvrtini potenciraa deka za zakrepnuvawe na amerikanskata ekonomija dvete godini koi mu preostanuvaat na Obama se premnogu kratok period.

balansirano {tedewe i upravuvawe so inflatornite pritisoci.

"Site centralni banki, vo vakvo vreme, koga ~uvstvuvaat ogromen pritisok od zgolemuvaweto na inflacijata, koja e posledica na rastot na cenata na hranata, mora da bidat premnogu vnimatelni, ako sakaat da go spre~at efektot na prelevawe na visokite ceni na svetskite berzi, vo nacionalnata maloproda`ba", potencira{e

Tri{e.

So vakvata izjava, pretsedatelot na ECB se obide da gi smiri tenziite kaj ~elnicite na centralnite banki na dr`avite od evrozonata, predizvikani od visokoto nivo na inflacijata, {to go zafati ovoj region.

Od druga strana, pak, rabotnicite, koj se soo~eni so enormniot rast na cenata na hranata, }e bidat primorani, da baraat zgolemuvawe na nivnite plati.

DVA, TRI ZBORA “Samo so vzaemna sorabotka i kontinuirana konsultacija me|u aktuelnata vlast i opozicijata vo Japonija, }e uspeeme da go namalime dr`avniot dolg. Ne treba da ostavime, obi~nite gra|ani, da gi trpat posledicite od parlamentarnata neposlu{not.”

NAOTO KAN

Premier na Japonija

“Napu{taweto na irskiot parlament od strana na pratenicite na Zelenata partija, se slu~i vo moment koga jas ja proslavuvav 27-godi{ninata od brakot na moite roditeli. Ne uspeav da se vratam istata ve~er, a bev razo~aran {to morav da se vratam nazad vo parlamentot, slednoto utro.”

BRAJAN KOUEN

premier na Irska

“Dr`avite od evrozonata mora da gi usoglasat zaedni~kite merki vo najkus mo`en rok, kolku pobrzo, tolku podobro. Stabiliziraweto na pazarite vo poslednite nekolku nedeli, ni dade da "zememe zdiv", no sega ne treba da pauzirame. Sega, morame da dejstvuvame brzo i odlu~no.”

OLI REN

komesar za ekonomski i monetarni pra{awa na EU

FILIPS SO POMAL PROFIT OD O^EKUVANIOT ojal Filips Elektroniks, najgolemiot svetski proizvoditel na elektrotehni~ka oprema, vo ~etvriot kvartal od minatata godina, ostvari pomala proda`ba od o~ekuvawata, poradi namalenata pobaruva~ka na nivnite proizvodi na razvienite pazari.

Neto dobivkata na kompanijata, vo poslednoto trimese~je od minatata godina, se zgolemila za 463 milioni evra, sporedeno

R

so 251 milioni evra, koi gi ostvari vo istiot period vo 2009 godina.

Prihodot od proda`bata vo ovoj period, se zgolemil na 7,39 milijardi evra, {to e identi~en so istiot period, od 2009 godina.

No, golem broj eksperti prognoziraa deka kompanijata }e ostvari profit od najmalku 513 milioni evra, nasproti tie 463 milioni.

Na kapitalniot pazar vo Amsterdam, akciite na kompanijata do`iveaa pad od 5,2%,

minatiot ponedelnik, {to dostignaa vrednost od 23,30 evra za edna akcija. Poradi toa, berzanskata vrednost na Filips, se namali na 24,2 milijardi evra. Pred objavuvaweto na rezultatite za posledniot kvartal od 2010 godina, od kompanijata objavija deka planiraat da ja zgolemat vrednosta na dividendata, za prvpat vo poslednite ~etiri godini. Sepak, razo~aruva~kite rezultati ja prinudi kompanijta da ja povle~e vakvata odluka.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

19

SVET

0-24

... PRETSEDATELSKI IZBORI!

... SAKAME VLADA!

... MOSKOVSKIOT AERODROM VO PANIKA!

Portugalcite go reizbraa Anibal Kavako Silva

Evropskata prestolnina ja "tresat" protesti

Bomba{- samoubiec ubi pove}e od 30 patnici

ortugalskite mediumi potvrdija deka sega{niot pretsedatel Silva, osvoi 55% od glasovite, dodeka negoviot rival Manuel Alegre, osvoi samo 19%. So ova, Silva ostana vo "pretsedatelskata foteqa".

kolu 30.000 lu|e demonstriraa vo Brisel, poradi nemo`nosta na politi~kite partii da se dogovorat da ja formiraat belgiskata vlada.

samoubiec ubi pove}e od 30 slu~ajni patnici na Bna omba{aerodromot Domodedovo, vo Moska. Bombata eksplodirala lenatata za proverka na baga`ot od patnicite.

P

O

"FAJNEN[L TAJMS" PROGNOZIRA

^ELIKOT ]E POSKAPI ZA 66% DO KRAJOT NA GODINATA

Fajnen{l tajms analizira deka do krajot na godinata ~elikot }e poskapi za 66%. Ekspertite gi poso~uvaat poplavite vo Avstralija kako glaven inicijator za "turbulenciite" na cenite na metalite, no i zgolemuvaweto na cenata na surovite materijali {to kompaniite go koristat kako prednost za zgolemuvawe na profitite BORO MIR^ESKI

pored analizite na "Fajnen{l tajms" do krajot na 2011 godina cenata na ~elikot se o~ekuva da se zgolemi od 32% do 66%, poradi ogromnoto zgolemuvawe na nivoto na inflacijata, so koja ovaa industrija se soo~i, velat ekspertite i liderite na kompaniite od metalskata industrija.

Cenata na ~elikot na Londonskata berza minatite dva meseci porasna za 30%, na koksot za 55%, dodeka cenata na `elezni~kata ruda se zgolemi za 20%.

Istra`uvaweto na ugledniot magazin "Fajnen{l tajms" koe opfati intervjua so 16 eksperti za ovaa surovina, prognozira deka cenata na ~elikot do krajot na godinava }e se zgolemi za najmalku 32%. “Cenata na ~elikot }e dostigne okolu 970 amerikanski dolari za eden ton do krajot na dekemvri godinava, istaknuvaat od Meps, konsultantska kompanija za analiza na sos-

S

tojbata so jaglenot i ~elikot vo svetot".

Dokolku rezultatite od istra`uvaweto na "Fajnen{l tajms" se potvrdat, ova }e bide vtoroto najgolemo zgolemuvawe na cenata na ~elikot, od 1940 godina. Spored podatocite na Meps, najgolemoto zgolemuvawe na cenata na ~elikot se slu~i vo 2004 godina i iznesuva{e 70%, poradi zgolemenata pobaruva~ka na ovaa surovina, kako rezultat na ekspanzijata koja svetskata ekonomija ja do`ivea vo toa vreme.

U{te "pocrni" scenarija za sostojbata na cenata na surovinite, ima izvr{niot direktor na Ha~ korporejt fajnens, Rob Bedvods. Spored nego, cenata na ~elikot }e uspee da se zgolemi za 66% do krajot na 2011 godina, poradi zgolemuvaweto na cenata na surovite materijali, {to kompaniite go koristat kako prednost za da gi zgolemat profitite, koi za vreme na recesijata vo 2008 i 2009 godina bea drasti~no opadnati.

Majkl [ilejker, analiti~ar od {vajcarskata banka Kredit svis, prognozira rast na

cenata na ~elikot za 41% do krajot na ovaa godina.

"Mislam deka cenata na ~elikot kontinuirano }e se zgolemuva vo tekot na 2011 godina i vo prviot i po~etokot na vtoriot kvartal od 2012 godina, koga ovaa industrija bi trebalo da se stabilizira", izjavi [ilejker vo anketata na "Fajnen{l tajms".

Spored analizata, nitu indiskite proizvoditeli ne

o~ekuvaat stabilnost na cenite na metalite. Izvr{niot direktor na indiskata Tata stil, B. Muthuraman, direktorot na Esar, Malaj Mukherji i Saxan Xindan, liderot na JSV, o~ekuvaat cenite na metalite da se zgolemat za najmalku edna ~etvrtina do krajot na ovaa godina. Voestalpin, kompanija za industrisko proizvodstvo na metali, za "Fajnen{l tajms", izjavi deka

o~ekuva rast na cenata na ~elikot za najmalku 13%.

Ruskite kompanii bile edinstvenite koi ne sakale da gi prenesat svoite prognozi za dvi`eweto na cenite na metalite vo tekot na 2011 godina. [to se odnesuva do prognozite na anketiranite lideri od ovaa industrija, kompaniite o~ekuvaat rast na proizvodstvoto na ~elik za 6,2%, koj }e bide posledica na 15% zgolemenata pobaruva~ka na ovoj metal, vo tekot na 2010 godina, {to be{e najgolemo zgolemuvawe na pobaruva~kata na ~elik od 1955 godina.

POPLAVITE VO KVINSLEND-GLAVEN INICIJATOR ZA POSKAPUVAWATA NA METALITE Golem broj eksperti go povrzuvaat zgolemuvaweto na cenata na ~elikot so zatvoraweto na brojni rudnici za srodniot metal, jaglen, vo Avstralija, kako posledica na ogromnata poplava, koja go zafati jugoisto~niot del od kontinentot.

Kako rezultat na poplavite, najgolemite rudnici za jaglen, kako Bouen basin se zatvorija,

a distributivnata mre`a se prekina, {to }e ima ogromni posledici vrz izvozot na ovaa surovina, smeta vicepremierot na avstraliskata Vlada, Vejn Svon.

"Kvinslend pridonesuva so 19% vo sevkupniot ekonomski rast na kontinentot. Isto taka, proizveduva okolu 80% od jaglenot vo Avstralija, a pridonesuva so okolu 10% vo avstraliskiot izvoz i 2% vo bruto doma{niot proizvod", potencira Svon.

Dosega poplavata vo Kvinslend gi zatvori site rudnici za proizvodstvo na jaglen, uni{ti okolu 30.000 domovi, go prekina `elezni~kiot soobra}aj i gi o{teti nasadite so zemjodelski proizvodi.

Najgolemite proizvoditeli na jaglen, BHP Biliton, Rio tinto grup i Ikstrata pretrpea zagubi vo proda`bata na ovaa surovina od okolu 2,3 milijardi dolari, se veli vo izve{tajot na Sovetot za resursi na Kvinslend. Prekinot na proizvodstvo pridonese za namaluvawe na prihodite na kompaniite za najmalku 600 milioni dolari, nedelno.

Feqton

20

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: EFFICIENT FRONTIER 20

LIDERI VO DIGITALNIOT MARKETING PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rodava~ite baraat rezultat od nivniot advertajzing.

Tie o~ekuvaat deka buxetite {to gi investirale }e donesat zarabotuva~ka vo investiciskite celi. O~ekuvaat deka nivniot marketing tim }e ostvari efikasni rezultati. A za toa da se slu~i, niv im e potrebno partnerstvo so firmi koi nudat soodvetna tehnologija i servisi.

Internet-kompanijata Efi{nt Frontier (Efficient Frontier) ima dolga istorija vo pomagawe na prodava~ite da ostvarat performansi vo digitalniot svet. Platformata na kompanijata na prodava~ite im dava kontrola i uvid {to od druga strana se potrebni za efikasno menaxirawe so reklamnite kampawi, a nejzinata tehnologija ja re{ava kompleksnosta {to se javuva pri optimizacija na efiksnosta vo digitalnite pazari za advertajzing.

Isto taka, taa e veteran i vo oblasta na search engine marketing, marketing solucija {to na kompanijata i dava prednost koga taa e del od prebaruvaweto niz ve}e postoe~kite prebaruva~i kako Gugl ili Jahu. Vo tekstot }e se koristime so terminot “prebaruva~ki marketing”, poradi zasega nepreciznoto opredeluvawe na ovoj nov termin povrzan so internet-tehnologijata.

Inaku, ovaa kompanija momentalno menaxira so pove}e od 1 milijarda dolari od godi{nite tro{oci za marketing na nejzinite globalni

P

Efficient Frontier e lider vo efikasniot onlajn-marketing i menaxira so search engine marketing, kako i kampawi za socijalni mediumi za golem broj advertajzeri i agencii vo svetot. So klienti kako Ask.com, Discover, Expedia, Match.com i salesforce.com, se ~ini deka Efficient Frontier cveta na prepolniot marketing pazar klienti. A so klienti kako Ask.com, Discover, Expedia, Match.com i salesforce. com, se ~ini deka Efi{nt Frontier cveta na prepolniot pazar. [erspost ja lista{e kompanijata so 800 milioni dolari inderektna procenka, a taa brojka za procenka

ja potvrduvaat i ekspertite za kompanii od Silikonskata Dolina.

RAZVOJOT NA KOMPANIJATA Spored dosega{nite podatoci, Efi{nt Frontier primila 12,2 milioni dolari od investitorite Redpoint Ven~rs i Kambrian Ven~rs.

Investiraweto se odvivalo vo tri investiciski rundi, za koi e poznato deka vo prvata {to se slu~ila

vo 2003 godina, investitorite vlo`ile 3,7 milioni dolari, vtorata od 2004 godina donela 2,5 milioni dolari, a tretata i poslednata {to se slu~i vo 2006 godina, ja dopolni investiciskata kasa na kompanijata za dopolnitelni 6 milioni dolari.

Mora da ka`eme deka investiciite do{le u{te vo prvata godina po osnovaweto na kompanijata,

koja startuva{e u{te vo 2002 godina. Bazirana vo Sanivejl, Kalifornija, ovaa internet-kompanija gi primenuva principite na teorijata za “moderno portfolio” vo performansite na nejzinata platforma, polzuvaj}i se so linearnoto programirawe.

Ovoj na~in na zgolemuvawe na vidlivosta na kompaniite inaku e i izumot vo koj kompanijata se javuva kako

pioner.

Me|u drugoto, kompanijata operira i od svoite kancelarii vo Wujork, Velika Britanija, Francija, Germanija i Indija, a ima i partnerstvo za licencirawe na tehnologijata vo Japonija, Hong Kong i Avstralija.

Prvite klienti na kompanijata koi bile fascinirani od efikasnosta na “prebaruva~kiot marketing” se Travelzoo, internetkompanija koja raboti i ostvaruva dogovori so 900 turisti~ki kompanii. Iako ovoj uspeh be{e zabele`an duri vo 2007 godina, toj indirektno gi zbogati proekciite za idninata na kompanijata. Do krajot na taa godina, kompanijata go objavi prviot izve{taj za prebaruva~ki marketing vo Velika Britanija, a izve{tajot za SAD izleze po izvesno vreme, vo maj 2008 godina.

Na ovoj na~in, Efi{nt Frontier stana prepoznatliva kompanija od nejzinata oblast, pa vo dekemvri 2008 godina Lastminute.com ja nazna~i za strate{ki parter za evropskiot marketing pazar.

Sepak, tuka }e spomeneme deka eden od najgolemite rivali na Efi{nt Frontier e gignatot Gugl, koj kako edna od svoite krucijalni dejnosti go ima vklu~eno prebaruva~kiot marketing. Pred dve i pol godini, Gugl dr`e{e 76% udel na toj pazar, dodeka Jahu samo 3%. Sostojbata na Efi{nt Frontier se stabilizira duri vo 2009 godina, za {to, pretpostavuvaat ekspertite, vinoven be{e novonazna~eniot izvr{en direktor, Karnsted, marketing veteranot od Jahu. Taa godina kompanijata sklu~i dogovor i so Mark and Spencer, a za podobruvawe na prebaruva~kiot marketing vo kompanijata se vklu~i najgolemiot neza-

PRIKAZNI OD WALL STREET

HJULIT PAKARD ZAMEN Novite direktori bi trebalo da donesat sve`ina vo raboteweto na najgolemata tehnolo{ka kompanija na svetsko nivo vrz osnova na ostvareni prihodi.

Isto taka, se o~ekuva i vnesuvawe na neophodnata ekspertiza od oblasta na telekomunikaciite, kako i golemo me|unarodno iskustvo nogu kritikuvaniot odbor na direktori na Hewlitt Packard, poradi negovata golema disfunkcionalnost, poleka po~nuva da zema svoj nov lik, otkako glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Leo Apoteker, gi zede rabotite vo svoi race. Naskoro vo ovoj odbor na direktori }e sednat petmina novi ~lenovi me|u koi se nao|a i imeto na porane{niot {ef na eBay,

M LEO APOTEKER APOTEKER,, glaven izvr{en direktor na HP: “]e bidete svedoci na golemi promeni vo site sferi na raboteweto na kompanijata”

Meg Vajtman.

Odborot na direktori na kompanijata ve}e nekolku godini po red e cel na kritikite na akcionerite na kompanijata, a vo posledno vreme i na Lari Elison od Oracle, osobeno po brkaweto na Mark Hrd od pozicijata na generalen izvr{en direktor i negovata zamena so Apoteker.

Od noviot odbro na direktori se o~ekuva mnogu. Novite direktori bi treba-

lo da donesat sve`ina vo raboteweto na najgolemata tehnolo{ka kompanija na svetsko nivo vrz osnova na ostvareni prihodi. Isto taka, se o~ekuva i vnesuvawe na neophodnata ekspertiza od oblasta na telekomunikaciite, no i golemo me|unarodno iskustvo.

Pokraj Vajtman, kako novi direktori se navedeni i imiwata na [amit Banerxi, porane{en izvr{en direktor na kompanijata Booz&CO,

Feqton

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Ovaa internet-kompanija e proceneta na 800 milioni dolari.

Osven bazata vo Sanivejl, Kalifornija, taa operira i od svoite kancelarii vo Wujork, Velika Britanija, Francija, Germanija i Indija, a sklu~ila i partnerstvo za licencirawe na tehnologijata vo Japonija, Hong Kong i Avstralija

INVESTITORI CAMBRIAN VENTURES, MITSUI & CO., REDPOINT VENTURES

DEJVID KARNSTED red da se pridru`i na Efficient Frontier vo 2009 godina, Karnsted be{e VD direktor na Redpoint Ven~rs, koja e i investitor vo kompanijata. Pokraj dene{nata titula toj e i del od bordot na direktori vo internet-kompanijata. Pred Redpoint, toj bil zamenik-pretsedatel na oddelot na Jahu {to e zadol`en za proda`bata vo Severna Amerika, divizija koja kni`e{e okolu 3 milijardi od prihodite na gigantot. Vo Jahu, Karnsted uspe{no ja predvode{e integracijata na timovite za proda`ba vo edinstvena centralna edinica i pomognal Jahu da stane prepoznatliv lider vo marketingot. Dejvid vo Jahu stigna otkako gigantot vo 2003 godina ja kupi kompanijata {to be{e pioner vo industrijata za plate`ni prebaruvawa, Overture Services, kade {to toj go predvode{e timot za direktna proda`ba. Pred toa, toj bil zamenik-pretsedatel i generalen menaxer na Alta Vista. Studiral vo Univerztetot Ilinois i diplomiral Govorni komunikacii i Biznis.

P

visen prodava~ na mobilni telefoni vo Evropa, Carphone Warehouse.

Na po~etokot na minatata godina, po mnogu novi sklu~eni dogovori, sektorot koj ja vode{e dotoga{nata klu~na marketing solucija objavi rast od 20% od godina vo godina. Zna~i na rast na ovoj sektor vo SAD, isto taka, bea zabele`ani i vo prviot kvartal na godinata.

Svojot najgolem napredok Efi{nt Frontier go zabele`a vo septemvri

21

2010 godina, koga kompanijata lansira{e solucija za socijalni mediumi, koristej}i se so istata su{tinska tehnologija za menaxirawe na reklamnite kampawi na Facebook.

Za dostrelite vo internetsektorot, minatata godina vo maj kompanijata ja osvoi nagradata TiE50 na konferencijata TiEcon.

[TO VSU[NOST NUDI EFFICIENT FRONTIER? Efi{nt Frontier ima unificirana platforma za onlajn-advertajzing koja menaxira so search engine marketing, displej-advertajzing, kako i kampawi za socijalni mediumi koi se

baziraat na odnesuvaweto na prodava~ite i agenciite na globalno nivo. Inaku search engine marketingot nema soodveten makedonski prevod, pa opisno mo`e da se objasni kako marketing {to ja koristi prednosta pri prebaruvaweto niz ve} e postoe~kite prebaruva~i kako Gugl ili Jahu. Zna~i, dokolku nekoja kompanija se koristi so pridobivkite od ovoj marketing, nejzinite ponudi }e bidat me|u prvite na listata prebaruvawa koga }e se vnese nekoj zbor koj e povrzan so nejziniot biznis. Taka, Efi{nt Frontier menaxira so pove}e klu~ni zborovi, zaveruva pove}e dnevni

promeni i operira so pove}e prebaruvawa od koja bilo marketing firma vo svetot.

Me|u pove}eto, kako klienti na kompanijata se brojat i Ask.com, Babycenter. com kako i Bankrate Inc. Voobi~aeno, kompanijata zema procent od nivnoto

reklamirawe, od 5% do 12%, pari koi{to odat za isplata na nivnite servisi.

Inaku, Efi{nt Frontier e edinstvenata kompanija koja centralno gi optimizira klu~nite digitalni kanali za marketing.

Taa optimizacija ko-

risti soodvetni algoritmi izgradeni vrz podatocite za performansite na kompanijata {to se reklamira, a koi se odnesuvaat na prebaruvaweto, polo`bata i pazarite na socijalnite mre`i, kako i obrabotenite podatoci od internetstranicata na klientot i drugite izvori. Aplikacijata na teorijata za model na portfolio, podnesuva ponuda i odreduva buxet preku digitalnite kanali, so cel maksimalno da se vrati vlo`enata investicija.

Isto taka, platformata na Efi{nt Frontier nudi celosna kontrola za klientite. Prodava~ite obezbeduvaat klu~ni inputi za celite i sezonskoto rabotewe, sozdavaj}i gi podesuvawata {to go koordiniraat algoritamot. Kampawskata i optimiziranata fleksibilnost, na bizniscelite im ovozmo`uva da bidat ednostavno adresirani, a i direktno od ramkite na korisni~kiot interfejs. A platformata na Efi{nt Frontier sekoga{ dava 100% vidlivost vo modelite i golemite odluki koi nosat superiorni performansi.

Efi{nt Frontier rapsolaga i so podatoci, izve{tai, analizi, pa mo`e da se ka`i i so “intuicija” za nosewe pametni odluki.

Nivnata a`urirana prognoza na prodava~ite im ovozmo`uva da go razberat rezultatot od promenata na celite, a voedno i da gi definiraat “{to ako” scenarijata za pobaruva~kata.

So ednostavno i fleksibilno izvestuvawe, nivnite klienti {tedat vreme i pari dobivaj}i ja informacijata {to e najsoodvetna za nivniot biznis.

A so pregled na digitalnite kanali kako prebaruva~ite ili socijalnite mre`i, na prodava~ite im se ovozmo`uva verno atribuirawe, pri{to tie se informirani za odlukite okolu efikasnosta na nivnata marketing programa.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za You Tube, na ~ij{to uspeh ne mo`e{e da mu odolee Google, pa go kupi.

NI ^ETIRI DIREKTORI VO BORDOT Geri Rajner, porane{en {ef na odelot za informacii vo General Electric, Patricia Ruso, porane{en izvr{en direktor na Alcatel-Lucent i Dominik [ekvier, glaven izvr{en direktor na AXA Private Equity.

Od kompanijata ve}e potvrdija deka Xoel Hajt, Xon Xojs, Robert Rajan i Lusil Salhani nema da bidat povotrno reizbrani za direktori.

Spored analiti~arite so ovaa promena }e bidat ovozmo`eni dve raboti. Ednata e da se napravat korekcii so probelmati~nata situacija koja ispadna so Hrd i vtorata koja se vodi od logikata deka, na noviot izvr{en direktor za uspeh mu se potrebni i novi ~lenovi vo odborot na direk-

tori. Hrd, minatata godina be{e obvinet za seksualna zloupotreba na sorabotni~ka na kompanijata, no odborot koj be{e formiran da ja sprovede istragata ne otkri nikakov dokaz za toa. Sepak, toj na {esti avgust si podnese ostavka na funkcijata, poradi toa {to kompanijata utvrdila deka toj prijavil nerealni tro{oci so cel da ja pokrie aferata so li~nosta koja go obvini za seksualna zloupotreba.

Isto taka, od kompanijata izjavija deka zaminuvaweto, ~etvoricata direktori go pravat po svoja slobodna volja.

Spored dobroupateni izvori vo slu~uvawata kaj HP, Robert Rajan i Lusil Salhani vr{ele silen priti-

sok za Hrd da ja napu{ti ovaa funkcija, dodeka, pak, Xoel Hajt i Xon Xojs na po~etok bile rezevirani i davale poddr{ka za toj da ostane. Sepak, na kraj i tie se priklu~ile kon baraweto za ostavka na Hrd. Od site novi imiwa {to }e se najdat vo odborot na direktori, Vajtman e najpoznata. Taa be{e na ~elo na eBay vo period koga kompanijata zabele`a ogromen rast. Nejzin najgolem grev, za koj be{e i mnogu kritikuvana, be{e akvizicijata na internet-telefonskata kompanija Skype. Isto taka, taa neodamna do`ivea i neuspeh so svojata kandidatura za guverner na Kalifornija.

Spored analiti~arite, investitorite treba da go pozdra-

vat ovoj poteg na kompanijata kako razumen i dobar. Samiot pretsedatel na HP, Rej Lejn, e zadovolen od vakvata promena.

“So doa|aweto na Leo Apoteker, odlu~ivme zaedno da napravime nekoi promeni vo odborot na direktori”, istakna Lejn, komentiraj}i deka Patricia Ruso mnogu }e pridonese vo oblasta na telekomunikaciite, imenuvaj}i go Geri Rajner kako ikona vo oblasta na informaciite i o~ekuvaj}i od Dominik [ekvier i [amit Banerxi vo kompanijata da go donesat potrebnoto me|unarodno iskustvo, neophodno za pogolem rast na kompanijata.

So doa|aweto na pozicija na glaven izvr{en direk-

tor, Apoteker vo izjava za mediumite u{te toga{ istakna deka investitorite treba da o~ekuvaat golemi delovni promeni. “]e bidete svedoci na golemi promeni vo vodeweto biznis od strana na HP vo site sferi od negovoto delovno rabotewe” istakna toga{ Apoteker.

MEG VAJTMAN ja napu{ti politi~kata kariera i eBay za da premine vo odborot na direktori na HP

FunBusiness

22 -

NASLEDSTVOTO NA TOШE PROESKI

PESNA DO POSLEDEN ZDIV

Da be{e `iv, denes To{e }e napolne{e 30 godini. Negovoto ra|awe }e se odbele`i

ve~erva na koncertot kade {to }e se promovira tretiot posthumen album “So qubov od To{e”. Deka s$ u{te }e `ivee me|u nas govorat posthumnite albumi, otkrienite pesni koi gi komponiral, otpeanite pesni za koj nikoj ne znael deka postojat...

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko nekoga{ makedonskiot narod bil edinstven i sploten, toga{ toa bilo vo tagata, bolkata i gnevot {to ve}e go nemame To{e Proeski. Denes }e napolne{e 30 godini. Mo`ebi }e be{e vo brak, mo`ebi }e ima{e dete, mo`ebi }e ja dostigne{e posakuvanata svetska slava, mo`ebi...

Be{e eden od retkite lu|e koi bezrezervno ja davaa svojata qubov, nasmevka i pomo{.

Iako ne e ve}e me|u nas, ostavi ogromno nasledstvo. Ne uspea da gi realizira site planovi, bea prekinati na samo ~ekor pred svetskata slava. Po negovata smrt se objaveni tri posthumni albumi, a spored inforamciite od Fondacijata To{e Proeski i od negovata familija, doprva }e se slu{a negovata muzika.

To{e ostavil bogato nasledstvo od pesni, stihovi, muzika. Sekoga{ vele{e deka saka

A

da komponira i da sozdava pesni, no deka s$ u{te nema hrabrost da gi objavi. Po negovata smrt, vo negoviot li~en Ajpod bea pronajdeni mnogu muzi~ki par~iwa na koi To{e rabotel.

Nekoi se celosno gotovi, nekoi samo so refren, nekoi do polovinata. Slaven Risteski, negoviot zet, ni otkri deka se raboti za mnogu materijali od koi bi trebalo da se objavat okolu 60-ina. “To{e sekade go nose{e Ajpodot so sebe. Nikoj ne znae{e {to se toj pravi.

Navistina se iznenadivme koga otkrivme kolku vsu{nost sozdaval. Se raboti na niv i kako {to gledate, postepeno se objavuvaat”. Iako re~e deka stanuva zbor za 60-ina kompozicii, sepak, veli deka i toa ne e kone~nata brojka, bidej}i od site strani se javuvaat negovite sorabotnici i im nosat pesni, snimki, koi ostanale kaj niv dodeka snimale vo studioto.

To{e na tie snimawa ~esto znael da se “odmori” potpevnuvaj}i nekoja od negovite omileni pesni, a seto toa ostanalo za~uvano.

Ima i nekolku snimeni pesni koi se otpeani,

no bile ostaveni za podocna ili otpadnale od izborot, a }e bidat objaveni.

NA PRAGOT NA SVETSKATA SCENA Proektot na koj rabote{e nekolku meseci pred smrtta, treba{e da mu gi otvori vratite na svetskata muzi~ka scena. Osmiot album, The hardest thing, be{e sosema poinakov i snimen na angliski jazik. To{e go rabote{e vo Jamajka zaedno so edni od najpoznatite svetski producenti od London, no ne uspea da go promovira, a svetot ne stigna da go zapoznae.

The hardest thing e prviot od trite dosega objaveni posthumni albumi na To{e, koj be{e promoviran na 25 januari 2009 godina. Iako bilo planirano sosema poinakvo pretstavuvawe, sudbinata odlu~ila da gi promeni planovite.

Albumot be{e promoviran na balkansko nivo vo tira` od 150 iljadi primeroci. Kaj nas se prodava po cena od 550 denari, a Risteski ni ka`a deka proda`bata u{te od prviot den odi odli~no. To{e vode{e ve~na borba so piraterijata koja go namaluva{e brojot na

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

prodadenite albumi. No, posthumnite go nemaat toj problem. Iako docna, lu|eto po~nale da kupuvaat originali.

Vtoriot album be{e promoviran na vtoriot humanitaren koncert so mototo “To{e i prijatelite”, povtorno na 25 januari, vo 2010 godina, na rodendenot na To{e. Albumot “S$ u{te sonuvam deka sme zaedno” (Jo{ uvjek sawam da smo zajedno), se razlikuva od prethodnite po toa {to muzikata e na To{e, a pesnite gi pejat negovite bliski prijateli i kolegi od doma{nata i balkanskata scena.

Elena Risteska i Kaliopi od doma{nata, Bojan Marovi}, Toni Cetinski, Nina Badri}, Boris Novkovi}, Jelena Toma{evi} i Aki Rakimovski od porane{nite jugoslovenski prostori. Na albumot ima{e dve cedea, ednoto samo so muzikata na To{e, a drugoto so pesnite ispeani od prijatelite. Za ovoj album Risteski veli deka tira`ot bil dosta pomal od prethodniot, no e mnogu uspe{en, bidej}i se raboti za pesni sozdadeni tokmu od To{e.

Tretiot album svojata promocija }e ja do`ivee ve~erva na tretiot koncert za rodendenot na To{e. “So qubov od To{e”, e albumot koj sodr`i 15 kompozicii, od koi 14 se pesni od svetskata rok antologija, koi To{e ~esto gi pee{e na negovite koncerti i nastapi. Dve od niv snimil vo svoeto doma{no studio i bea neobjaveni. Edna e sosema nova na srpski jazik, naslovena “Nasloni glavu na moje rame”. Oficijalnata promocija na pesnata se slu~i u v~era r vo hotelot “Aleksandar Palas” promoviran i videospotot kade {to be{e promo za istata, sponzoriran od EVN Makedonija, koi se vklu~eni i vo organizaciskiot del na ve~era{niot koncert. koncer Spotot e animiran `elba na Proeski) i (spored zamislata i ` izraboten vo Hrvatska.

DOLGOT KON TO[E toa {to dosega e obSudej}i spored seto to javeno i doprva }e se objavi, mo`e da se ka`e deka To{e bukvalno bukval sekoj del od svoeto tvorewe. Posle smrtta vreme go minuval vo tv koja se gri`i se formira{e Fondacijata, Fondac negovoto ime, muzika i s$ za za{titata na negovo {to e povrzano so nego. nego Iako ne e me|u nas, u{te zarabotuva. Ta`no imeto na To{e s$ u{t ne, vistinata e deka negovata popularnost ili ne u{te pove}e se zgolemi po negovata smrt.

Proda`bata na starite albumi i dividi izdanija, vrtoglavo se zgolemi.

Smrtta na To{e sakaa da ja iskoristat mnogu lu|e za li~en profit i promocija, no Fondacijata se bori za da go za{titi od zloupotreba. [to se odnesuva na profitot od albumite, Risteski ni ka`a deka iako pogolemiot del od parite im sleduva na familijata, tie ne sakaat da gi zemat. “Site pari od albumite i ostanatite izvori na prihodi, po pravilo odat kaj roditelite, no tie ne gi sakaat. Zatoa sredstvata gi prenaso~ivme na drugo mesto.

Site pari odat isklu~ivo za dorabotuvawe na pronajdenite pesni”, veli Risteski. “Da se napravi pesna ili album vo stranstvo ne e naivna i evtina rabota. Potrebni se mnogu pari za niv, a dol`ni sme mu na To{e i na vernite obo`avateli da imaat prilika da ~ujat s$ {to ostavil. Zatoa tie se rabotat vo Hrvatska i London. Se {to se zarabotuva se prenaso~uva vo sozdavawe novi pesni”, raska`uva toj.

Otkako To{e ne e me|u nas, mo`ebi edno od najvrednite raboti koi toj gi ostavi zad sebe pokraj muzikata e i humanosta. Vo izminatite tri godini i tri meseci od negovata smrt

KINA IMA 11 OD 20 NAJBOGATI MILIONERKI VO SVETOT

@ENSKI ШOPING VO MAШKIO Proda`bite na ultra luksuzni vozila vo najgolemiot avtopazar vo svetot minatata godina se zgolemi za 60%.

Procentot na `eni koi kupuvaat "maserati" vo Kina e trojno pove}e od Evropa, dodeka procentot na `eni koi kupuvaat "ferari" e dvojno od globalniot prosek dna tretina od kineskite milioneri se `eni, a tie imaat golem udel vo kupuvaweto na luksuznite koli vo najbrzo raste~kata golema ekonomija vo svetot.

Od italijanskiot gigant za proizvodstvo na motorni vozila Fiat, velat deka procentot na `eni koi kupuvaat "maserati" vo Kina e trojno pove}e od Evropa, dodeka procentot na `eni koi kupuvaat "ferari" e dvojno od globalniot prosek.

Proda`bite na ultra luksuzni vozila vo najgolemiot avtopazar vo svetot minatata godina se zgolemi za 60%, spored konsultantite Bin i Ko. Dostavuvawata ovaa godina mo`e da se zgolemat za 35%, pridvi`uvano od potro{uva~ite koi sakaat da go doka`at svojot uspeh, veli Rej Tsang, partnerot na Bin so sedi{te vo [angaj.

“Brzite avtomobili otsekoga{ bile ma{ki

E

svet”, veli Lili Liu, pretsedatel na grade`na kompanija. “@enite koi kupuvaat takvi koli i baraat ista pozicija so nivnite ma{ki dvojnici”. Taa kupi sivo "por{e 911 karera s" pred dve godini za 182.000 dolari i saka da kupi ja "aston martin", sportskata kola koja se proslavi od filmovite na Xejms Bond.

Brojot na kineski milioneri minatata godina porasna za 6,1% do 875.000, spored istra`uva~kiot institut Huran od [angaj, dodeka ekonomijata se pro{iruva za 9,6% vo tretiot kvartal. Zemjata ima 11 od 20 najbogati samosozdadeni milionerki vo svetot. ^ung Jan, osnova~ i rakovoditel na Nine Dragons Paper Holdings Ltd., e broj 1 so bogatstvo od 5,6 milijardi dolari, veli Huran.

Proda`bite na ultra luksuznite koli se zgolemi za pove}e od 1.500 minatata godina od 948 vo 2009 godina, spored procenkite na

Bin. Sara Jao, kupuva u{te edna luksuzna kola za da ja zbogati kolekcijata od devet koli, vklu~uvaj}i dve "maserati" i "fiat 500". Taa ka`a deka edna{ oti{la vo Italija samo za da nau~i kako da vozi "maserati".

“Denovive, `enite pravat mnogu ma{ki raboti”, veli Jao, kosopstvenik na Hotel Kastl vo krajbre`niot grad Kingdao. Proda`bite na "maserati" minatata godina se zgolemija za 50%, do 400, {to ja stava Kina na patot da ja nadmine Italija ovaa godina kako vtor najgolem pazar vo svetot, a `enskite kupuva~i so~inuvaat 30% od proda`bite na "maserati" vo sporedba so pomalku od 10% vo Evropa.

"Grankabrio" kabriolet so 433 kowski sili ~ini 406.656 dolari, a "granturizmo s kupe" e 381.527 dolari. Za zadovolstvo na `enite, markata im ugoduva so dodavawe na boi kako crvena i bordo. Zgolemenata proda`ba na

avtomobili ni dava edna poinakva slika za Kina i za toa kolku Kinezite imaat pari.

Proda`bite na oddelot Lamborxini od strana na Folksvagen AG minatata godina vo Kina se utroija na 247 od prethodnata godina. Pobaruva~kata od `enskii kupuva~i se zgolemi za 50% vo 2010 godina. Proda`bata na "ferari" vo Kina porasna za re~isi 50%, minatata godina, veli kompanijata.

No, kupuva~ite na ultra luksuzni koli pla}aat pove}e od dvojno od cenata vo SAD poradi dopolnitelnite dava~ki. Tie vklu~uvaat carinska tarifa od 25% i danok za zafatninata na motorot koj mo`e da dostigna 40% za "maserati granturizmo". "Granturizmo kupe po~na so 332.678 dolari vo Kina, vo sporedba so 139.700 dolari vo SAD. "Ferari kalifornija" ~ini 527.924 dolari vo Kina i okolu 200.000 dolari vo SAD.

FunBusiness

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

23

PAZAROT NA MOBILNI TELEFONI

IZBOR ME\U FUNKCIONALNOSTA I MULTIMEDIJATA

Denes

na pazarot postojat 10-ina brendovi na telefoni koi gore-dolu nudat sli~ni karakteristiki i kvalitet. No, dali e toa navistina taka?

VLADIMIR \UROV

oka-Kola ili Pepsi? Lamborxini ili Ferari? Vindous ili Linuks?

Plejstej{n ili Iksboks?

Dilemi i samo dilemi. Denes na pazarot postojat 10-ina brendovi na telefoni koi gore-dolu nudat sli~ni karakteristiki i kvalitet. No, dali e toa navistina taka?

Ako, sepak, podobro razgledame }e vidime deka i pokraj giganti kako Nokia, Samsung, LX i drugi, najgolemite tri dela od kola~ot gi dr`at Blekberi, Ajfon i HTC. Za razlika od Blekberi, Ajfon i HTC se relativno novi na pazarot na mobilnata telefonija. Sepak, nivniot kvalitet i pristap im ovozmo`ija za mnogu kratko vreme da se probijat na pazarot i da go osvojat srceto na golem del od svetskata populacija, osobeno na najmladite. Sepak, pomalku ili pove}e site tri brenda dr`at razli~en del od pazarot. Zatoa ne e ni{to ~udnoo koga }e vidime na nekoe “deti{te” od 15 godini odini mu letaat racete niz negoviot HTC ili Ajfon, a nekoj biznismen raboti na pogolem ured koj podocna }e se ispostavi deka e Blekberi.

No, potrebata si go pravi svoeto. Taka {to, iako e najmal problem za eden biznismen ismen da kupi Ajfon ili HTC i da stiska po ekranot na dopir, toj, sepak, se odlu~il za Blekberi udi ovoj poradi mo`nostite koi mu gi nudi biznis-telefon. ak, ovie Zna~i i pokraj mnogute brendovi, sepak, azli~ni tri golemi imiwa se podelija na razli~ni grupi korisnici. Drugite korisnici, ci, t.e. nekoja sredina me|u korisnici koi sakaat alitet, funkcionalnost, multimedija i kvalitet, naj~esto se odlu~uvaat za Ajfon i HTC. jfon, Brzinata i ekranot na dopir na Ajfon, gu ja kako i niskata cena na HTC najmnogu privlekoa pomladata populacija, koja ja e preokupirana da ima mobilen ured koj losodr`i tolku mnogu funkcii {to sloen bodno mo`e da se koristi kako xeben ka kompjuter. I dvata ureda po geografska

K

se napravi navistina mnogu vo negova ~est.

Se odr`aa koncerti, se ispolnija negovite `elbi za dovr{uvawe na izgradbata na patot do negoviot manastir Sveto Preobra`enie, se donese struja, voda, se osvetli manastirot, se dovr{i konakot, a se napravi i 33 metarskiot krst koj be{e osobeno golema `elba na To{e.

Site ovie raboti se napraveni od donaciite od obo`avatelite i humanitarnite koncerti, Ministerstvoto za kultura, EVN Makedonija koi celosno gi pokrija tro{ocite za osvetluvaweto na manastirot vo vrednost od 250 iljadi evra, kako i nekolku makedonski biznismeni koi sakaa

da u~estvuvaat.

Aktivnostite prodol`uvaat. Najnovata e Spomen ku}ata na To{e koja se izgradi vo blizina na negovoto ve~no po~ivali{te na Gumewe vo Kru{evo. Ovoj proekt be{e primaren na spisokot na Ministerstvoto za kultura, ~ie otvorawe be{e najaveno za 24 januari, eden den pred negoviot rodenden. Iako grade`nite raboti okolu Spomen ku}ata se kompletno zavr{eni, nejzinoto otvorawe se odlo`i za do momentot koga negovoto semejstvo }e gi vnese li~nite predmeti koi se del od avtenti~nata zbirka na eksponati.

KRISTIJAN SO ORDENOT ZA ZASLUGI ZA MAKEDONIJA eka delata na To{e vlegoa vo makeD donskata istorija i ostavija traen beleg, govorat mnogubrojnite priznanija

koi posthumno mu se dodeleni. Pretsedatelot \orge Ivanov, v~era posthumno mu go dodeli Ordenot za zaslugi za Makedonija. “]e bev sre}en, kako i site vie denes, To{e da be{e ovde i li~no da go prime{e ovoj orden”, re~e pretsedatelot. Go sporedi so Diogen koj namesto so fenerot, humanosta na lu|eto ja baral so muzikata. Me|u drugoto ja izrazi gordosta {to To{e sekade vo svetot so sebe ja nose{e svojata Makedonija. “To{e ja afirmira{e Makedonija i ja promovira{e na najubav na~in.

Tokmu zatoa za site tie negovi dostreli, zaslu`eno go dobi ovoj Orden za zaslugi”, re~e Ivanov koj ordenot mu go vra~i na Kristijan, vnukot na To{e. Vo momentot koga se pojavi maliot Kristijan, atmosferata se promeni. Neizbe`no potsetuva i li~i na vujko mu To{e, a koga pretsedatelot mu go vra~i priznanieto, liceto na Kristijan se izmeni. Nastana molk me|u prisutnite, a potoa se slu{na muzikata na To{e...

OT SVET

belata, koi se odnesuvaat do tretiot kvartal na d podatocite, odnosno tabelata, k k na svetsko k nivo s$$ u{te N k 2010 godina, mo`eme da zaklu~ime deka Nokia e taa koja “go ima glavniot zbor” so 28,2% i prodadeni 117.461 uredi.

Po nea sleduvaat Samsung so 71.671 uredi odnosno 17,2%, pa LX so 27.478 uredi ili 6,6%, pa Ajfon so 13.484 uredi, odnosno 3,2% i Research in motion (Blekberi) so 11.908 uredi, odnosno 2,9%. Od prilo`enite podatoci mo`eme da zaklu~ime deka HTC }e treba da se potrudi malku pove}e ako saka da dobie ne{to pogolem del od kola~ot na pazarot. Imeno, analizata na upotreba na operativni sistemi govori deka Android (operativniot sistem koj HTC go koristi) bele`i golemi porasti, no, sepak, toa e sistem koj go koristat i mnogu drugi uredi, ne samo HTC. Na krajot mo`eme da zaklu~ime deka, sepak, sekoja kategorija na mobilni telefoni si ima svoja klasa na korisnici koi gi preferiraat poradi edna ili pove}e raboti. Mladite sekoga{ poprvo }e gi koristat multimedijalnite modeli na Nokia, Ajfon i HTC, dodeka, pak, biznis-felata }e se svrti kon funkcionalnost i }e posegne po Blekberi. No, ne postojat strogo definirani pravila, bidej}i i dvete klasi nudat po ne{to i od drugata kategorija. Zatoa, s$ {to mo`eme da napravime e dobro da se informirame pred da kupime {to bilo od {irokata paleta.

O

K O M E R C I J A L E N

@enskite kupuva~i so~inuvaat 30% od proda`bite na "maserati" vo Kina Trgovskiot profit od "maserati" i "ferari" }e dostigne 290 milioni evra (380 milioni dolari) vo 2010 godina, sozdavaj}i 27% od zarabotkata na Fiat.

“Go sakam ~uvstvoto na brzo vozewe”, veli Liu, koja kupuva "aston martin".

“Vozeweto na sportska kola s$ u{te e ne{to na koe mu zaviduvaat lu|eto”.

podelenost zazemaat sli~en del od “kola~ot”.

HTC poleka se {iri niz celiot svet, no ni{to pomalku ne zaostanuva nitu Ajfon, koj iako poteknuva od SAD, poleka, no sigurno zema zamav i vo Evropa. Od druga strana, pak, Blekberi, poradi raznite biznis-aplikacii i mo`nosti koi gi nudi, glavno se predodredi kon biznis-elitata. Sepak, kako i Ajfon, i ovoj brend, porano glavno prosperira{e samo vo SAD, no sega i evropskite korisnici brzo gi svatija negovite prednosti.

Samsung i Nokia, isto taka, dr`at del od pazarot vo Evropa so ponudata na brzi i kvalitetni mobilni uredi, koi pokraj mnogute biznis-povolnosti, nudat i doza na multimedija koja sekako e dobrodojdena.

Sepak, za najdobra ilustracija na toa kako uredite se dvi`at po patekata na uspehot ajde malku da gi razgledame i brojkite, bidej}i, sepak, statistikata e taa koja realno ja otslikuva sostojbata. Za ovaa potreba gi koristime podatocite od Gartner – svetska vode~ka kompanija za istra`uvawe vo informati~kata tehnologija i sovetuvawe.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Proda`ba / Konsalting

24

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 14.01.2011 Agencijata za katastar na nedvi`nosti – Edinica za Upravuvawe so Proektot Katastar na Nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na Interes za konsultantski uslugi –INDIVIDUALEN KONSULTANT, za izrabotka na Predlog koj }e gi ispita uslovite za vospostavuvawe na Fond za obe{teti vo R. Makedonija i izrabotka na nacrt regulativa koja bi go vklu~ila prepora~aniot pristap. Zainteresiranite konsultanti treba da dostavat Pismo za izrazuvawe interes, CV na angliski jazik i ostanati informacii, najdocna do 04 Fevruari 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, St. Trifun Hadzi Janev 10, 1000 Skopje, R. Macedonia; e-mail: t.cenova@katastar.gov.mk MARKETING, PR Izvor: Vest

Objaveno: 18.01.2011 Pridru`ete se na najgolemata regionalna grupacija za komunikaciski menaxment Pristop Dali e ova va{eto rabotno mesto?

-Akaunt direktor -Pomlad grafi~ki dizajner -Asistent na akaunt -Kancelariski koordinator Pristop MK d.o.o. 50 divizija 24a,1000 Skopje, P.O. Boks 773,Republika Makedonija T:+389(0) 2 310 91 49, F:+389 (0)2 310 91 48 www.pristop.mk KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 21.01.2011 Optika Beta Optik bara: 1.Lice na pozicija: maloproda`ba na ekskluzivni brendovi o~ila od visoka klasa. 1 Lice na pozicija: Menaxer na golemoproda`ba i marketing na opti~ki stakla od programata Hoja. Zadol`itelno potrebno: -Odli~no poznavawe na opti~ki stakla -Poznavawe na angliski jazik, Rabotno iskustvo vo trgovijata i Rabota so kompjuter.

Zaintersiranite da gi pratat svoite biografii so zadol`itelna fotografija na adresa: Po{tenski fah 793,1000 Skopje najdocna do 31.01.2011.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.01.2011 Dru{tvo za trgovija na golemo i malo ALMA _ M DOOEL Skopje, ima potreba od 2 rabotnika na neopredeleno vreme na rabotno mesto Knigovoditel.

Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: -Zavr{eno najmalku SSS - So ili bez rabotno iskustvo kako knigovoditeli -Poseduvawe na voza~ka dozvola B-kategorija -Poznavawe na rabota so kompjuteri MS OFFICE -Poznavawe na albanski jazik Prednost imaat kandidatite koi imaat poznavawe na angliski jazik, sakaat timska rabota. poseduvaat spososobnost za menaxirawe so vreme i kreativnost. Zainteresiranite kandidati kratka biografija da dostavat na slednava adresa: ALMA-M DOOEL Ka~ani~ki pat 65A 1000 Skopje ili na e-mail: biljanastoimenovska@alma-m.com.mk Oglasot trae 5 rabotni dena od objavata vo dnevniot pe~at, a izborot }e se izvr{i vo rok od 3 dena po istekot na rokot za prijavuvawe.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.01.2011 AMC-Vrabotuva: Komercijalisti za proda`ba Proda`ni saloni: Prilep. Idealniot kandidat treba da poseduva: Stepen IV, struka-SSS (ekonomska, elektro/ma{inska); Rabotno iskustvo-2 godini; Poznavawe na stranski jazik-Angliski; -Korisni~ko poznavawe za rabota na (MS Windows, Word,Excel,Internet i e-mail) Personalni dopolnuvawaKomunikativen, Istraen, Timska rabota, Qubezen; Drugo-Poznavawe na IT Hardver i Audio Video oprema Zainteresiranite kandidati treba da dostavat: CV i motivaciono pismo. Site kandidati koi }e vlezat vo potesniot izbor }e bidat povikani na razgovor vo `ivo. Dokumentite mo`ete da gi ispratite na: e-mail:vrabotuvanje@amc.com.mk.

Rok na dostavuvawe:26.01.2011

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25

26

Obuki / Menaxment / HR / EU OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii,

Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus,

Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders),

Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact;

Voved vo vremensko planirawe Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis) Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn.

Voved vo evropskite fondovi i programi Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe

for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn.

Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn.

Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki.

Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; od 09 – 20 ~asot. kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

KAPITAL / 25.01.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pe~atewe na izdanija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=3cec640d-52e7-4884-a485-3025fc04e8e3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na prenosni kompjuteri LAPTOP za potrebite na Sovetot na Op{tina Gostivar.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3d4cb560-eb2d-45b1-823149b360ae5add&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bogdanci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na raboti za izvedba na uli~no osvetlenie vo centralnoto podra~je vo Bogdanci i sanacija na postoe~koto uli~no osvetlenie.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c208bf11-2fe0-4b31-bcfddc64066ec5d3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stru~en nadzor nad izveduvawe raboti na vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot univerzitet na Plao{nik vo Ohrid.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f00f7bea-0ad7-4a8b-a71a-870b8eb7553b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP deponija DRISLA – Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanitarna sigurnosna kutija za skladirawe na medicinski otpad.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b24caefc-38fd-473c-954f-402cc3dff479&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kolektivno osiguruvawe na vrabotenite vo MO i pripadnicite na ARM. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d395e52b-6797-4d23-a4ed-438c87b1894c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bogoviwe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sklu~uvawe na ramkovna spogodba za planirawe na urbanisti~kite planovi i proektirawe na infrastrukturni objekti za potrebite na op{tina Bogoviwe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=018a7014-08bc-42b1-8b4c-895c469d25d7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na studija za koncesija i druga potrebna dokumentacija za izgradba na podzemni pe{a~ki premini vo grad Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=489284c2-3da8-47ca-893fa7351384359d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Proektirawe na ulici so site potrebni fazi na teritorija na Op{tina \or~e Petrov.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4fa9baa0-7424-44b6-8314a3209f2a4da1&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job.

Start creating your future today!!!

Nau~i i zbogati se!

Januari 2011 Sinergija Plus Finansiski menaxment Januari 2011 Primeko Pi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Kurs za smetkovodstvo Januari 2011 KDS

Na 25 i 26 fevruari Me|unaroden brokerski nastan vo Republika Srbija

Januari 2011 ITC Konsalting Upravuvawe so vreme i li~en razvoj 27.01.11 M6 Edukativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

TURIZAM I VINO VO BELGRAD

BIZNIS-FORUM VO DI@ON

Stopanskata komora na Makedonija – Evropskiot inovativen i informativen centar vo Makedonija organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot brokerski nastan za TURIZAM I VINO, {to }e se odr`i vo Belgrad, od 25-26 fevruari 2011 godina.

Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

1. BROKERSKI NASTAN VO SEKTOROT TURIZAM

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Na Me|unarodniot saem za turizam (25 fevruari 2011 godina vo Belgrad), Enterprise Europe Network od Srbija }e organizira me|unaroden brokerski nastan namenet za pretpriema~ite koi baraat partneri vo sektorot Turizam.

Me|unarodniot saem za turizam vo Belgrad e eden od najva`nite turisti~ki saemi vo regionot. Vo tekot na Saemot, ima pove}e od 700 izlaga~i od 38 zemji, na 30.000 m2 vnatre{en prostor, ispolnet so okolu 50.000 posetiteli. IFT e ~len na Evropskata asocijacija za turizam saemi od 2003 godina.

2 BROKERSKI NASTAN ZA PROIZVODITELITE NA VINO

Vo ramkite na Me|unarodniot saem za vino (26 fevruari 2011 godina, vo Belgrad), Srbija Enterprise Europe Network }e organizira me|unaroden brokerski nastan koj se odnesuva na pretpriema~ite koi baraat delovni partneri vo sektorot za proizvodstvo na vino.

Site informacii vo vrska so registracijata na u~esnicite, poedine~niot raspored i rokovite se dostapni na veb-stranata www.EENBrokerage.info,

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

KONTAKT:

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

LAZO ANGELEVSKI, PROEKTEN KONSULTANT Tel 02 3244 090 e-mail laze@mchamber.mk

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA