217 Kapital 01 02 2011 by Kapital Media Group

SAMO GRUEVSKI ZNAE

MAKEDONIJA DOBI GREJS-PERIOD OD EDNA GODINA ZA DA GO RE[I PROBLEMOT

KOLKU NADVORE[NI SORABOTNICI IMA I KOLKU GI PLA]A?

I GODINAVA VINOTO VO EU ]E SE IZVEZUVA KAKO MAKEDONSKO?!

STRANA 6

STRANA 2-3

vtornik

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

OD DENES STARTUVA CRNATA LISTA NA DISKVALIFIKUVANI SUBJEKTI

NAD 50.000 FIRMI I DIREKTORI NA CRNATA LISTA FIRMI SO BLOKIRANI SMETKI I VO STE^AJ, ^LENOVI NA NIVNITE UPRAVNI ORGANI, DIREKTORI I FIRMI KOI IMAAT SUDSKA ZABRANA ZA VR[EWE DEJNOST ]E SE NAJDAT NA CRNATA LISTA. TIE NE ]E MO@AT DA OSNOVAAT FIRMI DODEKA NE SE OTSTRANAT PRI^INITE PORADI KOI SE NA[LE NA CRNATA LISTA NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 31.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

5,01% 5 2,63% 2 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 444,86 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

99,06 9 1,64%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (31.12)

MAKEDONSKITE KOMPANII SOO^ENI SO NOV CENOVEN UDAR

LANI GASOT POSKAPE ZA 44%, GODINAVA PRODOL@UVA VO ISTA NASOKA PRODA@NA CENA NA PRIRODEN GAS (DEN/M3) 30,53 28,59

29,17

25,95

STRANA 10

19,34 17,97

IV 2010

III 2010

II 2010

I 2010

IV 2009

III 2009

II 2009

I 2009

IV 2008

III 2008

II 2008

IV 2007

III 2007

II 2007

STRANA 22-23

Nova {ansa za Grcija STRANA 18

...POGLED D NA DENOT...

QUP^O ZIKOV Z

I VELJANOVSKI VELJA SAKA DA D BIDE A1!? A STRAN STRANA 4

ZO[TO (NE)USPEHOT (NE)USP E RELATIVNA RELAT RABOTA? RABOTA STRANA 14

16,97

10 I 2007

Nikoga{ dovolno ubavina

18,06

17,91

15,26 14,83

14,03

IV 2006

@ivotnoto osiguruvawe vo fokusot vo 2011

14,93

III 2006

STRANA 11

24,84 20,96

19,02

II 2006

Brokerite mo`at da gi spasat samo stranski pari

25,46 23,62

22,68

AVTOMOBILI

KOLUMN KOLUMNA RUBIN ZARESKI D-R RUBI

I 2006

STRANA 7

STRANA 9

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

PEKOLNO PREDIZBORIE STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 01 FEVRUARI 2011

PEKOLNO PREDIZBORIE

@ e{ka

zima ja trese Makedonija! Koga pred samo {est meseci liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, od prviot protest na opoziciskiot front vo Skopje pora~a deka }e sleduva buren period, vo koj so site mo`ni sredstva negovata partija }e se obide da go ru{i Nikola Gruevski, te{ko deka nekoj veruva{e oti toa nema da bidat samo prazni najavi! Polovina godina potoa, Makedonija e na ~ekor od vonredni izbori! Parlament bez opozicija, tutunari, mlekari, doktori i profesori se na ulica za da protestiraat protiv vladinite reformi, a na ulica se i novinarite na A1, so te{ki obvinuvawa deka borbata protiv kriminalot na nivniot gazda e samo obid za uni{tuvawe na mediumot. Za situacijata da bide u{te pokomplicirana, na ulica se i zadovolnite gra|ani, koi, “op~ineti” od portokalovata prerodba so kravi, tutun i teliwa, organiziraat kontraprotesti protiv Crvenkovski, ~ovekot {to em ja uni{til dr`avata, em u{te od pozadina gi dr`i site konci. Op{to ludilo! Toa iritira! I vnesuva ~uvstvo na nemo}! SDSM so bojkotot na Sobranieto ja otvori vratata za te{ka politi~ka kriza. Odlukata na Crvenkovski da gi povle~e svoite pratenici e legitimen ~ekor vo bor-

bata za predizvikuvawe vonredni izbori. Me|utoa, vo sekoj slu~aj, ovoj poteg po avtomatizam zna~i destabilizacija! Vo uslovi koga Makedonija ja o~ekuva popis, a i klu~na godina vo procesot na re{avawe na sporot za imeto. Crvenkovski nema da se vrati nazad! Ovoj poteg mu e odamna planiran i ~ovekot o~igledno ima strategija vo koja defanzivata ne e opcija! Retorikata na me|unarodnata zaednica e jasna i glasna – Makedonija ima seriozen problem so svojot demokratski kapacitet. A koj moè za toa da bide vinoven ako ne vlasta!? No, i Crvenkovski treba da znae deka politi~ar od kalibarot na Nikola Gruevski, pak, nema da si dozvoli lesen pad. Tvrdoglavosta na premierot vo borbata so dov~era{niot drugar Velija Ramkovski e ni{to vo sporedba so tvrdoglavosta koja }e ja prezentira vo “ras~istuvawe so {tetnite tranziciski politi~ari”. Svesen deka imame prekrojuvawe na politi~kata scena, koga i negoviot Pavel [atev izleguva so brojka od samo 23% rejting na VMRO– DPMNE, svesen i deka vo tek e formirawe na “seop{t” opoziciski front protiv nego (vo koj zaedno }e sednat i Bo{koski i Crvenkovski i Ta~i i Selmani), najmalku {to moè da se o~ekuva e deka Gruevski }e se povle~e. Ova ne e 2008 godina za po silno izvojuvanata pobeda so pove}e od 560.000 glasovi, poln so sebe i so mo} ta, Gruevski da prodolì so “{tancawe” zakoni bez opozicija! Silite na teren ve}e ne se tie! A Makedonija najmalku sega smee da si dozvoli poigruvawa od ovoj vid so evropskata perspektiva!

I GODINAVA V IZVEZUVA KAKO

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

Zatoa, mnogu poverojatno e deka Gruevski }e se odlu~i za toa {to odamna i go pora~a preku pismoto - “finalna presmetka”. No, toa od {to stravuva javnosta e deka taa }e bide premnogu “krvava”! I dvete strani se do srcevina “zajadeni”, a niedno predizborie dosega ne bilo olku valkano u{te vo najava! Borbata za vlast povtorno e i nad odgovornosta za narodot i nad dràvnite interesi! Koga ve}e ne se dorasnati za konsenzus nitu za najva`nite pra{awa, koga se nesposobni da si gi nadminat suetite i matematikite, neka se obidat barem da igraat ~esno! Postojat procesi i pra{awa mnogu pogolemi i od dvete partii! Kone~no, ovaa dràva godinava treba da proslavi i 20 godini nezavisnost i 10 godini od vtoriot Ustav – Ramkovniot dogovor! Otkako celiot period na ìvurkawe ni pomina vo najavi i odrùvawe izbori, na koi pobeduva, po difolt, “pomaloto zlo”, vreme e da se sfati deka vo opasna godina na jubilei i igrata stanuva premnogu opasna!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Мakedonski dràvjani dosega pobarale evakuacija od Egipet poradi eskalacijata na neredite vo zemjata. Turskata aviokompanija Turki{ erlajns }e gi vrati Makedoncite od Kairo najdocna do 3 fevruari. Me|u Makedoncite koi pobarale pomo{ nema turisti. Site ìveele ili rabotele vo Egipet. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti pora~uvaat vo sledniot period makedonskite dràvjani da izbegnuvaat da patuvaat vo Egipet, poradi nasilnite protesti i demonstracii {to se odrùvaat na celata teritorija na ovaa zemja, kako i poradi mo`nosta od prodolùvawe i eskalirawe na demonstraciite. Spored poslednite informacii od makedonskata ambasada vo Kairo, sostojbata vo Egipet se vlo{uvala. Evropskite diplomati treba da re{at i dali makedonskata ambasada vo Kairo privremeno }e bide zatvorena, a ambasadorot, Mile Manolev, vraten vo Skopje.

MAKEDONIJA DOBI GREJS-PERIOD OD EDNA GOD

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Makedonskite vinarnici i ovaa godina }e izvezuvaat makedonsko vino so starite etiketi. Otkako se pojavi problemot so geografskoto poteklo na vinata proizvedeni vo Makedonija, na Vladata & e ostaven grejsperiod od edna godina da re{i koj zbor, odnosno homonim }e go stavi vo E-Bahus listata, otkako Grcija ve}e go za{titi zborot Makedonija

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Makedonskoto vino na pazarite vo EU i godinava }e se izvezuva kako vino od Makedonija. Iako problemot so geografskoto poteklo na vinoto proizvedeno vo Makedonija ostanuva nere{en, makedonskite vinarnici ne o~ekuvaat povtorno da ima blokada na izvozot. Prvite koli~ini vino ve}e trgnaa kon evropskite pazari. Vinarnicite se so rezerva vo odnos na koli~inite {to }e gi izvezat godinava na evropskite pazari. Vo me|uvreme, na Makedonija & e ostaven period od edna godina da re{i koj zbor, odnosno koj homonim }e go stavi vo grafata za geografskoto poteklo na makedonskoto vino, otkako Grcija ve}e go za{titi zborot Makedonija. Ovie se informaciite koi Ministerstvoto za zemjodelstvo gi dostavilo do vinarnicite. Generalniot menaxer na Skovin, Marija Miteva, veli deka problemot koj nastana minatata godina sega e staven pod kontrola i nadle`nite institucii vo momentot razmisluvaat koj homonim da go upotrebat ili, pak, da gi za{titat vinskite regionoi {to gi ima vo Makedonija, kako {to be{e dosega. Taa veli deka od po~etotokot na godinata imaat nepre~en izvoz na vino na evropskite pazari i deka ne o~ekuvaat povtorna blokada od evropskite dr`avi, kako {to be{e primer minatata godina. “Spored regulativata od Evropskata unija, koja stapi na sila od po~etokot na godinava, site zemji koi se nadvor od Evropskata unija, a izvezuvaat vino na evropskite pazari, treba da go deklariraat potekloto i toa da bide za{titeno. Ovie zemji treba da imaat za{titeno ime

SÈ POVE]E SE IZVEZUVA VINO VO [I[IWA Makedonskite vinarnici vo poslednite godini s$ pove}e izvezuvaat vino vo {i{iwa, za razlika od porano, koga najgolem del od vinoto koe se izvezuva{e be{e nalivno. Spored podatocite od Stopanskata komora, vo 2010 godina od Makedonija na svetskite pazari bile izvezeni 62 iljadi toni vini vo vkupna vrednost od 42,3 milioni denari, za razlika od 2009 godina koga se izvezeni 60,5 iljadi toni vino vo vrednost od 45,4 milioni dolari. “Soglasno podatocite koi gi imame vo Komorata, ako minatite godini izvozot na nalivnoto vino vo odnos na vinoto vo {i{iwa be{e 80% nasprema 20%, vo poslednite godini toa se menuva. Sega vo vkupniot izvoz na makedonskoto vino pove}e od 50% e vino vo {i{iwa”, veli Vasko Ristovski, od Stopanskata komora. “Vo izminatite godini, vinarnicite s$ pove}e vnimanie obrnuvaat na pakuvawe na vinoto, investiraat vo prisposobuvawe na ambala`ata kon svetskite trendovi, no makedonskite vina ne se prepoznatlivi na stranskite pazari. Vinarnicite treba da nastojuvaat da prodavaat vino vo {i{iwa, bidej}i dava pogolema vrednost i taka se pravi imixot na makedonskoto vino”, objasnuva Miteva.

VINARNICITE BARAAT SUBVENCII ZA IZVOZ NA VINO Za da im se pomogne na vinarskite vizbi vo osvojuvawe novi pazari, menaxerite na pogolemite vinarnici predlagaat dràvata da go subvencionira izvozot. “Vinarnicite se soo~uvaat so golema konkurencija i najneophodna merka koja bi ja prezela Vladata e da go subvencionira izvozot na vino”, veli Marija Miteva. Kako {to pojasnuva taa, iako Svetskata trgovska organizacija ne dozvoluva subvencionirawe na izvozot na vino, vakvata poddr{ka na vinarnicite moè da im se dade na razli~ni na~ini. “Postojat drugi merki na subvencionirawe, kako {to se, na primer, subvencii za uvoz na repromaterijali, pokrivawe tro{oci za otvorawe pretstavni{tva ili vlez na novi pazari”, veli Miteva. Taa pojasnuva deka vo zdruènieto Vina od Makedonija, koe minatata godina go promoviraa nekolku golemi vinarnici, ve}e e podgotven ovoj predlog i vo naredniot period }e se dostavi do Ministerstvoto za zemjodelstvo. “Smetame deka Makedonija treba da go subvencionira izvozot na vino za da go dobie potrebniot efekt vo kreiraweto pozitivna slika”, veli Miteva. na geografsko poteklo, odnosno vinski regioni vo E-Bahus listata. Na{ata zemja go napravi toj obid da go registrira regionot Vina od Makedonija, no se pojavi problem, bidej}i istoto ime be{e za{titeno od Grcija”, objasnuva Miteva. Spored nea, po nastanuvaweto na problemot, instituciite,

znaej}i gi golemite posledici koi }e nastanat po ova pra{awe, se obidoa da najdat re{enie. “Sega treba da se najde homonim na zborot Makedonija, pravilo koe postoi vo me|unarodnata praktika. Vo momentot problemot e re{en na toj na~in {to na Makedonija & e ostaven

Navigator

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

K SUPER PROMOTOR

QUPKA ARSENIEVSKA

tana noviot pretsedatel na Apelacioniot sud vo Skopje, so {to dobi mnogu odgovorna zada~a da ja is~isti ovaa institucija od site damki {to gi dobi

MIRKO CVETKOVIЌ

rbija ekspresno go odgovori evropra{alnikot, koj v~era li~no premierot go dostavi do Brisel, so {to zemjata zatvori u{te edno klu~no pra{awe

TRAJKO VEQANOVSKI

e}e ja izgubi mo`nosta da stavi red vo Sobranieto, taka {to zaludni se site obidi da gi vrati site pratenici vo prateni~kite klupi

VOLFGANG [OJBLE

vropskite ministri za finansii se svesni deka }e mora da gi reprogramiraat dolgovite na Grcija za da si gi vratat parite {to & gi dadoa

DINA ZA DA GO RE[I PROBLEMOT

INOTO VO EU ]E SE O MAKEDONSKO?!

Koga stanuva zbor za promocija na Makedonija, se ~ini deka Goran Atanasovski go znae najdobriot na~in za toa. Negovata internet-stranica Travel2macedonia, koja stana me|unarodno poznato ime za promocija na zemjata, mu ja donese titulata najdobar promotor promoto na Makedonija za 2010 godina. go Idejata, koja Ata Atanasovski po~na da ja realizira real pred dve godini, nudi sofisticirani informacii i za turistite, a pretstaveni p se razli~ni aspe aspekti na Makedonija. Za kkratko vreme ovoj promotor pr preku socijalnite mre`i us uspea da go pro{iri makedonskoto ime makedo na svetsko nivo, a postavi i milion fotografii na f mapite na Gugl. No, ne samo toa. Preku informacii vo kontakt so najdobrite makedonski licen-

GORAN ATANASOVSKI cirani turisti~ki voda~i, negovata internet-stranica nudi profesionalni informacii, so {to go promovira celiot makedonski turisti~ki sektor i gi dava site informacii i uslugi za stranskite turisti. Vo svet na razvieno informati~ko op{testvo, se ~ini deka Atanasovski go na{ol vistinskiot na~in na promocija na dr`avata vo moderen stil, a da ja zadr`i makedonskata du{a. Ova e primer {to zna~i promocija i kako treba da se napravi toa, bez pritoa da se potro{at mnogu pari i vreme za kampawi i reklami.

GUBITNIK

OD DOLG - VO DOLG!

prostor od edna godina za da ja popolni ovaa lista. Dr`avata treba ili da go za{titi geografskoto poteklo so homonim ili da gi za{titat vinskite regioni koi nie ve}e gi imavme za{titeni, kako {to se Povardarie, Tikve{ki i sli~no”, pojasnuva Miteva.

Vinarnicite zdru`eni }e gi osvojuvaat stranskite pazari

Nekoi od niv preku zaedni~ki nastap i prezentacii }e se obidat da osvojat {to e mo`no pove}e pazari i da ja pretstavat Makedonija kako vinska zemja. Za taa cel, trite stopanski komori, vo sorabotka so ministerstvata za nadvore{ni raboti i za zemjodelstvo i ambasadite po~naa proces na promovirawe i zaedni~ki nastap na makedonskite vina na stranskite pazari. Minatata nedela be{e odr`ana prvata prezentacija vo Stokholm, [vedska, kade {to se pretstavija deset makedonski vinarnici. Menaxerite na vinarnicite velat deka vo poslednite nekolku decenii vo Makedonija bea unapredeni site procesi vo lozarstvoto i vo vinarstvoto preku voveduvawe novi tehnologii, obnovuvawe nasadi, podobruvawe na marketingot, i sega potrebno e seto toa

da se promovira kako makedonska ponuda i makedonski prepoznatliv brend. “Ovoj proces na promocija na makedonskite vina koj sega po~na treba da prodol`i godinava vo pove}e regioni i zemji koi vinarnicite }e gi dogovorat so resornoto ministerstvo. Zaedni~kiot pristap e mnogu polesen za promocija na vinarnicite i dava pogolemi rezultati”, veli Miteva. Od Stopanskata komora velat deka Nordiskiot region ima goolem potencijal za makedonskite vinarnici, no deka e potrebna pogolema promocija. “Kompaniite vo Nordiskiot region se dobri klienti. Nie go poznavame toj pazar, ne e nepoznat za makedonskite vinarnici, no nie sme prisutni vo mala koli~ina. Uvoznicite nemaat dovolno informacii

za makedonskite edonskite vina i zaa nivniott kvalitetot i zatoaa e potrebna ebna prezentacijaa i pogolem em marketing. Poo-datocite te pokaùvaatt deka makedonskitee proizvoditeli oditeli vo ovojj region se prisutnii na pazarot arot so 3%”,, veli Vasko asko Ristovskii od Zdruènieto uènieto zaa zemjodelstvo elstvo vo pri p ri r Stopanskata kataa komora.

MARIJA MITEVA GENERALEN MENAXER NA VINARSKATA VIZBA SKOVIN “Vo momentot problemot e re{en naa toj na~in {to na Makedonija & e ostavena ena edna godina da ja popolni ovaa lista. Dr`avata treba ili da go za{titi geografskoto poteklo so homonim ili da gii za{titi vinskite regioni koi nie ve}e gi imavme mavme za{titeno, kako {to se Povardarie, e, Tikve{ki i sli~no.”

Se ~ini deka momentalnoto moto na premierot na Grcija, Jorgos Papandreu, e “Nade`ta posledna umira” koga stanuva zbor za “~istewe” na dolgot na negovata zemja. Negovite posledni nadeì se deka Grcija godinava }e go vozvrati udarot na pazarite na kapital, a, normalno, za toa da go ostvari Papandreu bara prodolùvawe na rokot za otplata na kreditot od Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond, koj mu pomogna da ja spasi svojata dràva od propast. Zgora na toa, toj bara i namaluvawe na kamatnite stapki?! Pa, zarem malku pari potro{ija Evropejcite za spas na Grcija?! Edna godina otkako gr~kite pretstavnici “prodefiliraa” niz sve~enite sali na kongresniot centar vo Davos, vo zaluden obid da ja zajaknat pobaruva~kata na nivnite ob-

JORGOS PAPANDREU vrznici, evropskite vladi sega se obiduvaat da gi zgolemat sredstvata za borba protiv dol`ni~kata kriza, koi prvenstveno bea dizajnirani da & pomognat na Grcija. Vo nemo`nost Papandreu da ja dovede svojata dràva vo red, Evropa e prinudena da prezeme olesnitelni ~ekori, pa zatoa sega najavuva reprogramirawe na dolgot na Grcija, pa duri prezentira ideja Grcija da moè da si gi otkupi svoite obvrznici za poniska cena od nominalnata. Od druga strana, dodeka Evropa gi sobira ostatocite zad nesovesnoto upravuvawe so dràvata, Papandreu e siguren deka negovata zemja nema da bankrotira, iako se dviì od dolg vo dolg.

MISLA NA DENOT

TAJNATA NA USPEHOT E VO POSTOJANOSTA NA NAMERATA DA SE USPEE

BENXAMIN DIZRAELI PORANE[EN BRITANSKI PREMIER

Navigator

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

OD DENES STARTUVA CRNATA LISTA NA DISKVALIFIKUVANI SUBJEKTI

POVE]E OD 50 ILJADI FIRMI I DIREKTORI NA CRNATA LISTA

Site firmi koi imaat blokirani smetki i site fizi~ki lica ~lenovi na upravnite organi na tie firmi, firmite vo koi se vodi ste~aj, kako i direktorite i firmite so sudska zabrana za vr{ewe na dejnost }e se najdat na crnata lista na diskvalifikuvani subjekti. Tie nema da mo`at da osnovaat firmi s$ dodeka ne se otstranat pri~inite zaradi koi se na{le na crnata lista BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

d denes stapuva na sila crnata lista na direktori i firmi, odnosno listata na diskvalifikuvani fizi~ki i pravni subjekti koi nema da mo`at da osnovaat firmi ili da se javuvaat kako sodru`nici pri otvorawe na drugi firmi. Listata ili registarot na diskvalifikuvani subjekti koja se vodi vo Centralniot registar }e bide javno dostapna. No, podatocite }e mo`at da se dobijat so prethodno podneseno barawe do Centralniot registar i pla} awe na odreden nadomest soglasno tarifnikot na ovaa institucija. Izmenata, koja e del od vtorata faza na proektot “Edno{alterski sistem”, u{te pri samata najava predizvika mnogu reakcii kaj biznis-zaednicata i javnosta deka stanuva zbor za neeti~ki i diskriminatorski izmeni so koi se ograni~uva privatnata biznis-inicijativa vo zemjava. No, od Centralniot registar objasnuvaat deka edinstvenata cel na ovie izmeni e da se vovede pogolema disciplina i regulacija na pazarot i da se za{titat tie koi sakaat legalno da vodat biznis. “Edinstvenata cel na ovie

izmeni e da se obezbedi pogolema regulacija i disciplina na pazarot, kako i zgolemuvawe na sigurnosta i doverbata me|u site legalni biznisi koi se u~esnici na pazarot. Mislam deka negativnite reakcii se pred s$ zaradi neinformiranost za su{tinata i korista {to }e ja donesat zakonskite izmeni, bidej}i sekoj biznis ima potreba od lesen pristap do to~ni, relevantni i integrirani podatoci i informacii”, veli Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot registar na Makedonija. Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tvo, postojat tri osnovi po koi firmite i direktorite moàt da se najdat na ovaa crna lista. Prvata osnova e izre~ena pravosilna sudska kazna za firmata ili za upravitelot za storeno krivi~no ili prekr{o~no delo za koe sudot izrekol zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, i toa vo periodot do koga trae zabranata. Zna~i, direktorite i upravitelite za koi sudot }e dokaè i }e gi kazni deka namerno gi odnele firmite vo ste~aj nema da se najdat na crnata lista. Zabranata za osnovawe firmi }e vaì samo ako sudot za toa krivi~no ili prekr{o~no delo im izrekol i kazna zabrana za

VAN^O KOSTADINOVSKI DIREKTOR NA CENTRALEN REGISTAR

Edinstvenata cel na ovie izmeni e da se obezbedi pogolema regulacija i disciplina na pazarot, kako i zgolemuvawe na sigurnosta i doverbata me|u site legalni biznisi koi se u~esnici na pazarot. vr{ewe na oddelna dejnost, profesija ili dol`nost i taa zabrana Centralniot registar }e ja evidentira vo registarot po informacijata od sudot. Zabranata }e trae vo peridot na koj sudot ja izrekol kaznata za pravnoto i fizi~koto lice. Na primer, ako na nekoj direktor, gazda ili firma za storeni krivi~ni ili prekr{o~ni dela nadle`niot sud im izrekol kazna zabrana za vr{ewe na dejnost vo period od tri godini, po izminuvawe na toj period }e bidat izbri{ani od crnata

lista i }e mo`e slobodno da osnovaat firmi. Spored neoficijalni informacii, vo Makedonija postojat okolu 100 firmi koi zaradi storeni krivi~ni dela imaat dobieno kazna za zabrana za vr{ewe dejnost i koi }e se najdat na crnata lista. Dodeka zaradi izre~ena sudska kazna za zabrana za vr{ewe dejnost ili profesija na crnata lista }e se najdat okolu 40 upraviteli na firmi. Vtorata osnova e otvorena ste~ajna postapka. Site firmi vrz koi e otvorena

ste~ajna postapka }e se najdat na crnata lista. S$ dodeka trae ste~ajnata postapka, pravnoto lice nema da moè da osnova firma, a sekade kade {to se javuva kako sodru`nik ili akcioner }e stoi objasnuvawe deka vrz toa pravno lice e otvorena ste~ajna postapka. Po izleguvaweto od ste~aj firmata }e bide izbri{ana od crnata lista na diskvalifikuvani subjekti. Spored poslednite podatoci od Centralniot registar, vo Makedonija postojat 300 pravni subjekti vrz koi e otvorena ste~ajna postapka, koi po taa osnova }e se najdat na crnata lista. Tretata osnova zaradi koja nekoja firma i nejzinite upraviteli i ~lenovi na organite na upravuvawe moàt da se najdat na crnata lista e blokirawe na smetka. Site firmi ~ija smetka e blokirana, kako i licata koi se ~lenovi na organot na upravuvawe, organot na nadzor, odnosno, se upraviteli na tie firmi, nema da moàt da osnovaat firmi s$ dodeka smetkata e blokirana ili dodeka nad blokiranata firma ne se otvori postapka na likvidacija ili ste~aj. Za akcionerskite dru{tva zabranata za osnovawe nova firma vo slu~aj na blokirana smetka }e vaì za dominantnite sopstvenci koi se evidentirani vo Centralniot registar,

dodeka zabranata nema da vaì za site pomali akcioneri koi se vodat vo knigata na akcioneri vo Centralniot depozitar na hartii od vrednost i tie }e moàt da se javat kako osnova~i na drugi firma. Ako vrz firmata na koja & e blokirana smetkata se otvori ste~aj, site fizi~ki lica koi se javuvaat kako upraviteli ili akteri vo taa firma se bri{at od crnata lista, a zabranata za osnovawe firma prodolùva da vaì samo za firmata i toa dodeka trae ste~ajot. Procenkite se deka najgolemiot broj firmi i fizi~ki lica koi }e se najdat na crnata lista }e bidat po osnova na blokirana smetka. Neoficijalno, vo Makedonija vo momentov ima okolu 40.000 blokirani smetki na firmi vo banki, koi se blokirani ve}e podolg period. No, brojot na firmi so blokirani smetki e pomal i iznesuva okolu 30.000, zaradi mo`nosta edna firma da poseduva po nekolku blokirani smetki vo razli~ni banki. Ako se ima predvid deka pokraj firmata so blokirana smetka, na crnata lista vleguvaat upravitelite i site ~lenovi na organite na upravuvawe vo trgovskite dru{tva i firmite, toga{ brojot na fizi~ki i pravni lica koi }e se najdat na crnata lista }e bide pove}e od 30.000.

Navigator

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

1.1 80% 12 K

PROCENKI... NURIEL RUBINI

PROTESTITE VO EGIPET SE NEGATIVNI ZA GLOBALNIOT RAST

izicite koi gi nosat nevoljite vo Egipet mo`at da se pro{irat na drugite delovi od svetot, a so toa da predizvikaat negativno vlijanie na globalniot rast i da predizvikaat rast na cenite,- smeta ugledniot ekonomist Nuriel Rubini. Spored nego, geopoliti~kiot rizik od protestite e vo rast. Toa negativno vlijae na raste~kata inflacija, koja }e prodol`i da raste. A toa ne e dobro. Toj dodava deka situacijata ne e tolku seriozna za da dovede do recesija so dvojno dno.

OD PARITE SE DIREKTNA POMO[ OD EVROPSKITE FONDOVI

MILIJARDI EVRA ]E POTRO[I EVROPSKATA UNIJA ZA AGROEKOLO[KI MERKI DO 2013 GODINA

QUP^O ZIKOV

profesor po ekonomija na Wujor{kiot univerzitet

MILION EVRA OD IPARD PROGRAMATA SE PREDVIDENI ZA PODDR[KA NA AGROEKOLOGIJATA

...POGLED NA DENOT...

NE-NOR-MAL-NO!

o slednite tri dena imam namera da pi{uvam za Velija i za negovata “borba”! ]e gi komentiram nekolkute iskaàni defetisti~ki stavovi na nekoi eksperti, i advokati, na Ramkovski...! Zna~i, mo`ni se kriminali na Velija Ramkovski! Taka? I konkretni cifri se vo igra! Advokatite na Ramkovski ne sporat so blokiraweto na smetkite, tuku velat “...imalo i drugi re{enija...”! ]e mi prostat advokatite... Nekolku pra{awa se nametnuvaat koga stanuva zbor za mediumskiot biznis vo ovaa zemja? Odamna sme zaklu~ile deka vo ovoj biznis kaj nas vo poslednite godini ima mnogu politika... i imalo otsekoga{! Starata “sicilijanska praksa”, dlaboko opi{ana vo “Kum”, veli deka “...ako ne trpi{ toplo, ne vleguvaj vo kujna...”!? Ottuka, ako nekoj biznis raste so godini edinstveno politi~ki (!?), toga{ i politi~ki propa|a koga }e dojde vreme... Toa e realnosta...(!?) E, sega... dilemite se: Mediumite, kako i site firmi, pred s$ se pravni lica koi pravat “finansiski tek na gotovi pari”, prihoduvaat, tro{at, a razlikata ja kniàt vo profit ili zaguba (!?), no otkako }e go platat danokot kon dràvata. Taka kako {to site pravime! Pritoa, koga ima problem, pravnite lica pravat finansiski prekr{oci, a nivnite gazdi i upraviteli kako fizi~ki lica mo`no e da pravat konkretni krivi~ni dela... I toa denovive se istraùva vo slu~ajot na Ramkovski! I {to e tuka problemot!? Nema problem, sekako... Patem, se znae deka spored zakonite vo Makedonija, pomal danok ili voop{to ne pla}aat danok samo organizacii kade {to rabotat hendikepirani lica!? Se nadevam deka vo firmite na Ramkovski ne rabotat hendikepirani, osven ako samite ne se ~uvstvuvaat za takvi. A ako e taka... toga{ “...Gospod e golem, neka pomaga...”! Ottuka, odgovorot na sive ovie pra{awa vo slednite denovi, na ova mesto, }e mi pomogne da vi argumentiram – “Zo{to jas ne sum vakov A1” (!?), kako {to mi se prodava denovive od pred Vladata! I ne samo tie imaat problem so nas koi ne{to i razbirame... Ima i drugi mediumi (televizii i vesnici) so “vrodeni maani” u{te pri

...Se znae deka spored zakonite vo Makedonija, pomal danok ili voop{to ne pla}aat danok samo organizacii kade {to rabotat hendikepirani lica...!? ra|awe... @ivotot e dolg... }e bideme svedoci i na drugi dramoletki, vo nekoi drugi konstelacii... ako im e za uteha na moite kolegi od A1. Na A1 i na site firmi na Pero Nakov im se blokirani smetkite!? Tuf, tuf... A znaete li na kolku firmi i lu|e vo Makedonija sekojdnevno im se blokiraat, no i im se deblokiraat smetkite? E, sega, ako smetkite se blokirani pove}e od 45 dena, sleduva ste~aj!!!? E, toa, advokate Vuji}, e isto kako Svedmilk (epizodata: Ramkovski – Vlada - Ala Al Kafagi)!? Vi teknuva li...? Toa e firmata kade {to Velija dolì mnogu iljadnici, ako ne i milioni evra za zemeno, a neplateno mleko! Advokate Vuji}, toa e firmata kade {to “kravarite”, kako {to gi narekuva{e Ramkovski farmerite, denes se i bez pari, a i bez kravi, a, kako {to slu{am, i bez imot, oti morale da go zaloàt ili prodadat za da gi vratat kreditite vo bankite (oti transakciskite smetki im se blokirani so meseci!!!) od vremeto koga Velija i Vladata bea vo qubov i gi manipuliraa so subvenciite (od Svedmilk pravea golema stranska investicija), a vo istata godina na makedonskiot pazar vlegoa golema mlekarnica od Belgrad i golema mlekarnica od Zagreb!? Vi teknuva, toa e vremeto pred 2008 godina koga Velija Ramkovski so svojata “nakontena koleginica od zemjodelskiot sektor na A1” pregovaraa so Vladata, Ministerstvoto za zemjodelstvo, od racete na Yingo (Sitel TV) da premine vo racete na Velko (A1 TV)! Stojmenov (Kanal 5 TV), se razbira, ne be{e vo igra, oti ne se interesira{e za toj biznis. Tuka barajte go problemot... A i tuka: Kolku e kvalitetna pravnata ramka vo koja funkcionira mediumskiot biznis? Dali mediumite treba da se tretiraat “ezoteri~no” so taa naakana fraza koja denovive ja slu{ame vo “vestite vo 19” – “stolbovi na demokratijata” (!?) Pa, ako e A1 stolbot na demokratijata, nie drugite “vo{kari” li sme, bre...? Vo slednite denovi, po~ituvani, i za toa }e napi{am... Ponatamu... da vidime kako funkcionira reklamniot biznis vo Makedonija? Odnosot na mediumite i reklamnite agencii!? Kako tuka rabotel Ramkovski i negovite direktori? Za qubovta so Vladata! Dali se po~ituvaat zakonite koi ja reguliraat koncentracijata na mediumite (televizija plus vesnici!?). Li~no ne se soglasuvam so ovie ograni~uvawa, no zakonot e zakon... treba da se po~ituva, a niz demokratska procedura treba da se “tepame” za da go smenime! Zo{to sme gi zatvorile ustite... Ajde, utre }e prodolàm...

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI

600 PRIJAVENI ZA 36 SLOBODNI MESTA VO OP[TINA TETOVO nteresot za rabota vo dr`avnata i javnata administracija nikako da zapre. Na v~era{noto testirawe za novi vrabotuvawa vo op{tina Tetovo bile prijaveni pove}e od 600 kandidati za 36 slobodni mesta vo op{tinata. Od Agencijata za administracija objasnuvaat deka stanuva zbor za konkurs objaven pred Nova godina. "Stanuva zbor za novi 36 slobodni rabotni mesta vo op{tina Tetovo. Na konkursot bea prijaveni premnogu kandidati, od koi samo 600 imaa uredna i navremena prijava", velat od Agencijata. Po ovie testirawa sleduvaat i novi, bidej}i samo pred Nova godina Agencijata ima{e objaveno konkursi za novi 223 vrabotuvawa vo dr`avnata i javnata administracijata, konkursi za koi testirawata u{te ne se ostvareni.

UAPSEN SOPSTVENIKOT NA BUGARSKATA PE^ATNICA KADE [TO SE PE^ATI "MAKEDONSKI GLAS" ugarskata policija go uapsi sopstvenikot na pe~atnicata vo Blagoevgrad kade {to se pe~ati vesnikot "Makedonski glas" na nevladinata organizacija Pirinski informativen centar, prenesuva TV Sonce. Pokraj sopstvenikot na pe~atnicata ET Irank-M, uapsen e i eden vraboten, no, zasega, oficijalno ne e soop{tena pri~inata za nivnoto apsewe. Apseweto na sopstvenikot na pe~atnicata doa|a edna nedela otkako bugarskiot vesnik "Monitor" objavi deka ~lenovite na OMO Ilinden Pirin po~nale nelegalna distribucija na propaganden materijal pred popisot vo Blagoevgrad, Simitli i Petri~. Vo niv, kako {to pi{uva "Monitor", se povikuva makedonskoto naselenie na popisot da se pi{uvaat kako Makedonci. Zad ova stojat i Dru{tvoto na represiranite Makedonci vo Bugarija i vesnikot "Makedonski glas", objavija bugarskite glasila. Bugarskata VMRO-NIE, pak, za ovaa, navodno, kriminalna distribucija }e se obrati do istra`nite organi, so cel da se sprovede krivi~na odgovornost.

NIKOJ OSVEN GRUEVSKI NE ZNAE

KOLKU GI IMA I KOLKU ^INAT VLADINITE SORABOTNICI?

Premierot Nikola Gruevski go koristi diskrecionoto pravo sam da gi izbere nadvore{nite sorabotnici i da odlu~i za visinata na nivnite honorari. Ekspertite velat deka so ova e otvoren bunar bez dno za tro{ewe dr`avni pari GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

akonot mu dozvoluva na premierot N i ko l a Grue v s k i sam da angaìra nadvore{ni sorabotnici i da odlu~i so kolku dràvni pari }e gi pla}a. Vo Vladata nikoj ne saka da zboruva za toa kolku lu|e momentalno se angaìrani preku honorarni dogovori da rabotat za dràvata ili, pak, kolkava e visinata na nivnite honorari. Dopolnitelno, so zabranata za vrabotuvawe novi slu`benici vo administracijata (osven vrabotuvawata po Ramkovniot dogovor koi prodolùvaaat i ovaa godina) se zgolemuva mo`nosta od intenzivirawe na angaìrawata na nadvore{ni sorabotnici. Toa {to zagriùva e {to, za razlika od administrativcite za koi platata e poznata, honorarot na nadvore{nite slu`benici go znae samo premierot. Edinstven zakon koj na nekoj na~in gi regulira vakvite angaìrawa e Zakonot za javni nabavki, me|utoa, istiot ne e do kraj precizen za na~inot na sproveduvawe na nabavkata, nitu, pak, kolku e maksimalniot honorar koj{to moè da mu bide isplaten na angaìranoto lice. U{te pove}e, velat ekspertite, ne postoi nitu zakonska odredba koja gi definira ovie lica,

Z MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA DOBI INFORMATI^KA OPREMA OD KINA inisterot za odbrana na Republika Makedonija, Zoran Kowanovski, ja primi donacijata od Narodna Republika Kina, koja se sostoi vo informati~ka oprema vredna 300.000 evra. Donacijata na ministerot Kowanovski mu ja predade ambasadorot na Kina, Dong ^ungfeng, vo prisustvo na na~alnikot na Generalniot {tab na Armijata, generalpotpolkovnik Miroslav Stojanovski, a pretstavuva del od Dogovorot za obezbeduvawe gratis voena pomo{ i u{te edna potvrda za kontinuiranata poddr{ka {to Ministerstvoto za odbrana ja dobiva od kineskoto Ministerstvo za odbrana. "Na{ata strate{ka opredelba se evroatlantskite integracii, no vo isto vreme posvetuvame osobeno vnimanie na celokupnite odnosi so Kina i izrazuvame blagodarnost za principielnata politika kon Makedonija", izjavi Kowanovski. Ambasadorot ^ungfeng, pak, izrazi nade` deka donacijata }e & pomogne na odbranata na Makedonija vo nejziniot razvoj. Toj naglasi deka Kina e miroqubiva zemja koja vodi odbranbena politika i ne pretstavuva voena zakana za koja bilo zemja.

20.000

evra isplatila Vladata na nadvore{ni sorabotnici vo 2008 godina spored posledniot izve{taj na Zavodot za revizija

nitu, pak, stavka vo buxetot preku koja moè da se vidi kolku pari od buxetot se odvojuvaat za ovaa namena. Kako izvor na informacija za ova ostanuvaat samo revizorskite izve{tai, po koi, sepak, nikoj ne postapuva. Taka, na primer, soglasno izve{tajot na Vladata za 2008 godina (posleden izve{taj objaven od Dràvniot zavod za revizija), Vladata isplatila sredstva vo visina od 20.000 evra za angaìrawe na nadvore{ni sorabotnici, no, so ogled na faktot {to vo smetkovodstvenata dokumentacija kon izvr{enite plra}awa ne se priloèni izve{taite od site angaìrani sorabotnici, postoi mo`nost sumata da e pove}e od prijaveniot iznos. Me|utoa, nikoj ne im sudi na vakvite naodi, bidej}i istite zavr{uvaat vo fioka, velat upatenite. Edinstven slu~aj koj nekoga{ bil otvoren i sega se nao|a vo Obvinitelstvoto, a e povrzan so angaìrani nadvore{ni sorabotnici, e slu~ajot "Nade`", vo koj Branko Crvenkovski kako pretsedatel angaìral slovene~ki marketing-eksperti za 100.000 evra. [TO MISLAT EKSPERTITE? Ekspertite se decidni. Nepreciziraniot Zakon otvora

mo`nost za zloupotreba na na~inot na koj se angaìraat i ispla}aat ovie sorabotnici. Prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, veli: "Nedore~enosta na Zakonot im dava mo`nost na funkcionerite da go koristat toj vakuum. Najdobro e sekoe angaìrawe da se sprovede preku javna nabavka, bez razlika dali za toa postoi samo eden ili pove}e zainteresirani strani ili eden ili pove}e operatori koi se smetaat za kompetentni", veli Selami. Porane{niot minister za finansii, Xevdad Hajredini, veli deka diskrecionoto pravo na angaìrawe nadvore{ni sorabotnici od strana na Vladata e so cel istite da gi pretvori vo svoi apologeti. "Pojavata na nepotrebno angaìrawe nadvore{ni sorabotnici vo Vladata e mnogu prisutna, no, so ogled na pristapot na premierot, Nikola Gruevski, koga stanuva zbor za dava~kite od buxetot, takov podatok nema da bide objaven. Gruevski preku vakvi anga`mani odredeni eksperti pretvori vo svoi apologeti. So sli~na cel angaìra{e golem broj preveduva~i koi dobivaa visoki honorari za

Za razlika od kaj nas, vo zemjite od regionot ve}e e reguliran na~inot na koj se anga`iraat sorabotnicite. Hrvatska predviduva deka iznosot za pla} awe na nadvore{ni sorabotnici ne smee da nadmine pove}e od 2% od vkupniot iznos na plati predviden vo buxetot. preveduvawe knigi za koi e pra{awe kolku se realno potrebni", veli Hajredini. Otsustvoto na zakonski propisi koi se odnesuvaat na ovaa grupa lica porane{niot minister za finansii, Trajko Slavevski, ja gleda vo toa {to ovaa praksa kaj nas s$ u{te ne e razviena i za nea se odvojuvaat mnogu malku pari. "Za nadvore{ni sorabotnici vo Vladata i ministerstvata se odvojuvaat malku sredstva. Zatoa, nivnoto anga`irawe ne e izdignato na nivo na problem koj bi trebalo da se regulira so zakon. Nadvore{nite sorabotnici naj~esto se lica potrebni za da se realizira odreden proekt, za koj konkretnoto ministerstvo ne raspolaga so soodveten kadar. Koga vrabotuvawata vo javnata administracija }e se ograni~at so zabrana, normalno e deficitot na kadar potreben za odredeni proekti instituciite da go nadomestuvaat so nadvore{ni sorabotnici", veli Slavevski.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

VEQANOVSKI GO ZAMOLI, AMA NE GO UBEDI CRVENKOVSKI -

PREGLED VESTI

SDSM NE SE VRA]A, CELTA SE IZBORI!

Bezuspe{en e obidot na spikerot Trajko Veqanovski preku svikuvawe itna sobraniska sednica na koja }e se diskutira za slu~uvawata vo A1 televizija da go “namami” SDSM da se vrati vo zakonodavniot dom. Premierot Nikola Gruevski ~etvrt den e bez komentar KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

DSM ne go prifati predlogot na pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanosk i, d e n e s d a prisustvuva na itnata sobraniska sednica so edinstvena to~ka na dneven red "Informacija za sostojbata vo mediumite i nastanite povrzani so slu~ajot Pero Nakov i A1 televizija”. Spikerot ne uspea na ovoj na~in da gi namami socijaldemokratite da se premislat vo odlukata za bojkot. Veqanovski denes u{te edna{ gi povika opoziciskite parlamentarni partii, koi re{ija da go bojkotiraat Sobranieto, da se vratat vo prateni~kite klupi. "Kako pretsedatel na Sobr anieto, celo sno s um podgotven da gi otvoram s i te p r a { a w a ko i o d opozicijata se detektirani kako problemati~ni za demokratskiot kapacitet na samiot Parlament i koja bilo druga institucija, a osobeno pra{awata so mediumite", re~e denes Veqanoski na pres-konferencija. SDSM vrati so ostar napad kon prviot parlamentarec. “Iskreno `alime {to vtoriot ~ovek vo dr`avata i vo vaka isklu~itelno seriozna situacija ne uspeva da se stavi nad tesnopartiskite interesi na VMRO-DPMNE. Tokmu zaradi servilnosta na Trajko Veljanovski i svesnoto

prifa}awe na ulogata na slep poslu{nik na totalitarnite èlbi na negoviot {ef Nikola Gruevski, Sobranieto na Republika Makedonija se pretvori samo vo prodolèna raka na reìmot na familijata. Prateni~kata grupa na SDSM voop{to nema namera da u~estvuva na sobraniski sednici koi pretstavuvaat evtin obid za glumewe demokratija i zama~kuvawe na surovata realnost”, se veli vo soop{tenieto od SDSM. Partijata na Crvenkovski ostanuva na konstataciite deka premierot svesno se zatskriva zad negovata navodna borba protiv kriminalot. “Vakvata brutalna zloupotreba na vlasta od Nikola Gruevski i VMRO-DPMNE nema vrska so demokratija i so narodnata volja. S D S M j a sn o g i n a v e d e pri~inite poradi koi se odlu~i na bojkot. S$ dodeka tie pri~ini se na sila, nie ostanuvame nadvor od Sobranieto na Republika Makedonija”, velat socijaldemokratite. Vo me|uvreme, vo Parlamentot se odrà plenarna sobraniska sednica, na koja prisutnite partii od vladeja~koto mnozinstvo, plus LDP na Jovan Manasijevski go povikuvaa Crvenkovski da im naredi na svoite pratenici da se vratat vo zakonodavniot dom. “Makedonija e ve}e vo politi~ka kriza. Veqanovski ne smee da gi povikuva SDSM samo preku mediumite. Mora da ima seriozen

dvokatskiot tim na A1 televizija i na ostanatite firmi locirani na Pero Nakov bb s$ u{te nemaat podneseno àlba na re{enieto na sudot za blokirawe na bankarskite smetki. Spored pretsedatelot na sudot, Lidija Nedelkova, nekoi od re{enijata za blokirawe na smetkite ne se dostaveni do subjektite poradi toa {to nivnite upraviteli se vo pritvor, a del od niv ne im se dostapni na organite na progonot. Po predlog na javniot obvinitel, minatata nedela sudot donese re{enie da se zamrznat 4,4 milioni evra od smetkite na firmite koi se involvirani vo slu~ajot "Pajaìna". Na smetkata na A1 se zamrznati okolu 163.000 evra, no, spored najavite na javniot obvinitel, site idni prilivi na smetkata na televizijata }e bidat zamrznuvani s$ dodeka ne se dostigne iznosot od 4,4 milioni evra. V~era vo sudot bea soslu{ani poslednite dvajca svedoci predloèni od strana na obvinitelstvoto. Se o~ekuva vo slednata faza od predistra`nata postapka sudot da naredi finansisko ve{ta~ewe, {to, spored odbranata, e klu~no vo dokaùvaweto na ekonomski kriminal. Vo me|uvreme, od Apelacioniot sud informiraat deka àlbata za prodolùvawe na pritvorot za 30 dena pristignala vo petokot i bila ispratena na mislewe do Vi{oto javno obvinitelstvo. Vo slu~ajot "Pajaìna" prvoosomni~en e gazdata na A1, Velija Ramkovski, a so nego se pritvoreni u{te 13 osomni~eni. Od Evropskata Komisija informiraat deka ispratile specijalen izvestuva~ koj }e gi sledi sostojbite so A1.

dijalog. Vo sprotivno, ovie povici izgledaat sme{ni i neiskreni. Ako SDSM odbijat da se vratat, edinstveno re{enie se predvremeni izbori”, veli Andrej @ernovski od LDP. Koordinatorot na DUI, Tahir Hani, od sobraniskata govornica povika na pogolema politi~ka odgovornost i pora~a deka ne smee da se dozvoli politi~kiot dijalog da se vodi nadvor od instituciite. Od Tetovo

NEKOI SUDII NE ZASLU@UVAAT DA BIDAT NI ^ISTA^I! sevrieva@kapital.com.mk

ritisoci vo sudstvoto imalo, ima i vo idnina }e gi ima, no zagri`uva~ki e molkot od sudskata fela, koja retko javno govori za problemite so koi se soo~uva, a anketata na OBSE go otslikuva tokmu nivnoto nezado-

volstvo. Sudskata fela mora da gi poso~i problemite, no i kolegite koi ne treba da bidat me|u nas. Jas poznavam sudii koi ne zaslu`uvaat da bidat ~ista~i, a kamoli sudii, veli pretsedatelot na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev. Spored nego, duri i izjavite na amerikanskiot ambasador, Filip Riker, deka sostojbata so makedonskoto sudstvo e zagri`uva~ka se svoeviden

pritisok, me|utoa, sudiite ne smeat da podlegnat na kakvi bilo vlijanija. "Vo anketata na OBSE se veli deka vlijanieto na Sudskiot sovet e oceneto so 1,7, a na me|unarodnata zaednica 1,3. Do koga }e dozvoluvame nekojsi eksperti ili me|unarodni pretstavnici koi ne stapnale vo sudnica, ne dr`ele predmet vo raka, nitu slu{nale nekoja presuda da gi davaat

QUPKA ARSENIEVSKA, NOV PRETSEDATEL NA APELACIONIOT SUD VO SKOPJE Dosega{niot v.d. pretsedatel na Apelacioniot sud vo Skopje, Qupka Arsenievska, e izbrana za pretsedatel na sudot. Sudskiot sovet & dade ednoglasna poddr{ka na Arsenievska, koja se bore{e so u{te trojca svoi kolegi, Bla`e Trpevski, Milka Stefkovska i Lidija [opova, za foteljata vo eden od najpresti`nite sudovi. Pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, vo posleden moment ja otka`a svojata kandidatura. "Mislam deka dolgi godini sum vo sud-

stvoto za da se otka`uvam poradi nekoi igri, odlukata be{e li~no moja", veli Nedelkova za "Kapital". Arsenievska be{e i zamenik na Jordan Mitrinovski, koj si zamina od pretsedatelkoto mesto po pu{taweto na kumanovskiot "bos" Bajru{ Sejdiu vo ku} en pritvor so garancija. Arsenievska e sudija vo Apelacioniot sud pove}e od 15 godini. Postapuva po predmeti vo oddelot za rabotni sporovi, pretsedatel e na sovet, pretsedatel e na oddelot za rabotni sporovi.

SPORED "PAVEL [ATEV" VMRO-DPMNE SO 23,8% REJTING

se javi i liderot na DPA, Menduh Ta~i, ~ija partija ve} e edna godina go bojkotira Sobranieto. “Re{enieto e samo vo predvremeni izbori i ru{ewe na ovaa vlast. Treba da se formira zaedni~ki front protiv Nikola Gruevski i Ali Ahmeti”, veli Ta~i. Premierot Nikola Gruevski i v~era odlu~i da mol~i za politi~kata kriza koja se slu~uva. Bez komentar ostanaa i od negoviot kabinet.

PRETSEDATELOT NA SUDSKIOT SOVET GI OCENI KOLEGITE

MARIJA SEVRIEVA

NEMA @ALBA ZA ZAMRZNATITE SMETKI NA PERO NAKOV BB

glavnite ocenki za sudstvoto", reagira Gr~ev, na koj naskoro mu istekuva mandatot. Kako mo`ni naslednici na Gr~ev se kalkulira so imiwata na negoviot zamenik Naser Haxi Ahmetagi}, Krste Sivakov ili Aleksandra Zafiroska.

okolku utre se odràt parlamentarni izbori, 23,8% od ispitanicite bi glasale za VMRO-DPMNE, a 12% bi glasale za SDSM, pokaùva istraùvaweto na institutot Pavel [atev. Za DUI bi glasale 7,3% od ispitanicite, a 3% bi glasale za DPA. Za Nova demokratija bi glasale 1,1% od ispitanicite, dodeka drugite partii imaat doverba od ispitanicite pomala od 1%. Okolu 21% od ispitanicite nemale odgovor na ova pra{awe, a 27,3% ne bi glasale za niedna politi~ka partija. Ispitanicite imaat najmnogu doverba vo liderot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, 23,9%, a 9,2%od ispitanicite svojata doverba mu ja dale na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Ali Ahmeti, liderot na DUI, dobil doverba od 7,4%, a liderot na opoziciskata DPA, Menduh Ta~i, 2,5%. Imer Selmani dobil doverba od 1,6%. Okolu 42% od ispitanicite ne mu veruvaat na nitu eden politi~ar. Istraùvaweto bilo sprovedeno telefonski vo periodot od 21 januari do 23 januari, na reprezentativen primerok od 1.000 ispitanici.

NOVI IZJAVI NA ZAEV ZA PARTISKI VRABOTUVAWA!? radona~alnikot na Strumica i potpretsedatel na SDSM, Zoran Zaev, prodolùva da ja branuva javnosta otkako v~era izlegoa novi izjavi koi se prodolènie na tie pred pove}e od eden mesec, koga Zaev pora~a deka SDSM ima “ìvi lu|e da jade” otkako }e dojde na vlast i }e vrabotuva samo na partiska osnova. Zaev navodno na partiska tribina potvrdil deka vrabotuvawata vo op{tinata Strumica se ~isto na partiska osnova, po prethodna odluka na kadrovata komisija na SDSM. "Vo Strumica ovie 2.744 lu|e se vraboteni so odluki na kadrovi komisii na SDSM, od higieni~arot vo Elenica do nekoj direktor koj e vo nekoja institucija {to e pod op{tinata, odlu~uva kadrova komisija na SDSM", rekol Zaev. Vo odnos na vrabotenite vo javnata administracija, Zaev na partiskata tribina im pora~al na prisutnite deka }e gi izbrkaat od rabota site kadri na VMRO-DPMNE, so {to }e se oslobodat mesta za partiskite ~lenovi na SDSM .

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRODOL@EN ROKOT ZA OTKUP NA DVOROVITE?! ladata na dene{nata sednica }e re{ava po predlogot na Ministerstvoto za finansii da se prodolì rokot za otkup na dvornite mesta. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, o~ekuva deka predlogot koj sodrì alternativa na dolg i kratok rok }e bide prifaten. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo analizata napravena od Ministerstvoto za finansii bilo utvrdeno deka postojat objektivni i subjektivni pri~ini spored koi fizi~kite i pravnite lica ne moèle vo predvideniot rok da podnesat barawe za otkup na dvornoto mesto. Imeno, se ustanovilo deka ili ne bile dovolno informirani ili vo op{tinite nemalo doneseno urbanisti~ki planovi. Dosega 102.114 gra|ani, odnosno semejstva, podnele barawe za otkup na dvornoto mesto po cena od edno evro za metar kvadraten vo zakonski utvrdeniot rok za ovoj proekt. Od ovaa brojka, 100.338 se barawa od fizi~ki lica, a ostanatite 1.776 se pravni lica ili firmi.

PO KONTROVERZNITE PREDLOG-IZMENI VO ZAKONOT

TODOROV NAMESTO ZA NAUKA, TRO[I PARI ZA REKLAMI

Najnovata reklama so koja ministerot za obrazovanie gi objasnuva izmenite koi gi predlaga vo raboteweto na fakultetite za akademskite profesori e samo u{te eden dokaz deka toj nema namera da gi slu{ne nivnite zabele{ki i deka e re{en do kraj da istera po svoe VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

MINISTEROT XAFERI VO BRISEL inisterot za lokalna samouprava, Musa Xaferi, od v~era e vo dvodnevna poseta na Brisel, kade {to }e u~estvuva na pettiot Forum za kohezivna politika na Evropskata unija. Na forumot, {to }e se odr`uva na tema "Investirawe vo idninata na Evropa - pridones na kohezivnata politika kon Evropa 2020”, }e prisustvuvaat okolu 800 pretstavnici od zemjite-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo Evropskata unija.Organizator na ovaa sredba e Evropskata komisija, a }e ja otvorat pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, premierot na Ungarija, Viktor Orban i premierot na Polska, Donald Tusk. Predvideno e da se diskutira i za sodr`inata na noviot izve{taj na Evropskata komisija za ekonomska, socijalna i teritorijalna kohezija.

INCIDENT KUNOVSKA–MI[EVA VO SOVETOT NA GRAD SKOPJE ovetnikot na SDSM vo Sovetot na grad Skopje, Sofija Kunovska, obvinuva deka pretsedatelot na Sovetot, Irena Mi{eva i sovetnikot Aleksandar Bi~ikliski od redovite na VMRO–DPMNE svoevolno odlu~ile da ja stavat vo miruvawe rabotata na Sovetot. “Otkako po edna godina odbegnuvawe Bi~ikliski i Mi{eva kone~no ja primija sudskata pokana za sporot za kleveta koj go pokrenav protiv niv, tie re{ija da ja zloupotrebat svojata pozicija i da manifestiraat samovolie vo Sovetot”, veli Kunovska. Taa dodava deka Bi~ikliski i Mi{eva cela godina odbegnuvale da primat pokana od sudot so nade` deka deloto }e zastari. Za VMRO–DPMNE odnesuvaweto na Kunovska bilo tip~no za eden socijaldemokrat, za koi obi~no se doka`uva deka nasilno gi re{avaat rabotite. "Najprvin verbalno, so grubi navredi i nedoli~ni zborovi, a potoa i preku fizi~ki kontakt, Sofija Kunovska atakuva{e vrz integritetot na pretsedava~ot na sovetot na grad Skopje", izjavi Sa{o Stefanovski, koordinator na sovetni~kata grupa na VMRO–DPMNE vo Sovetot. Spored Stefanovski, ova ne e prv pat sovetnicite na SDSM da predizvikuvaat incidenti za vreme na sednicite na grad Skopje.

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

tom ministerot To d o r o v n $ bombardira so reklami koi gi veli~aat izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, toj sigurno nema namera da gi prifati na{ite sugestii, velat dekanite na nekolku fakulteti. Tie baraat namesto vo masovni reklamni kampawi, parite da se vloàt vo nau~ni proekti, koi se kamen na sopnuvawe vo najnovite izmeni. "So buxet od samo 0,15% od centralniot buxet odvoeni za nauka se bara profesorite da objavuvaat nau~noistraùva~ki trudovi, a ministerot sega frla golemi pari za nepotrebni i agresivni mediumski kampawi. Ova e apsurdno. [tom rabotata stigna do ovoj stepen, ubedeni sme deka Todorov nema namera da otstapi od svojot zakon", veli za "Kapital" dekan na eden od fakultetite vo Skopje. V~era ministerot za obrazovanie ne saka{e da kaè kolku pari }e potro{i za reklamite, koi od vikendot se objavuvaat vo site eletronski i pe~ateni mediumi. Veli deka reklamiraweto na predlog-izmenite vo ovoj zakon, koj u{te ne e pominat vo vladina i sobraniska procedura, e sosema opravdano. "Vladata ima pravo, no i obvrska da ja informira javnosta za site politiki {to gi sproveduva. Obvrskata e pogolema koga stanuva zbor za politiki vo sektori kako {to e obrazovanieto, vo koe koja

[

bilo odluka se odnesuva na re~isi site gra|ani vo Makedonija. Vo toj pravec e i ovaa kampawa za informirawe na gra|anite za site ~ekori koi se prezemaat za podobruvawe na kvalitetot na viskoto obrazovanie, {to e edna od su{tinskite i klu~nite alatki za podobruvawe na ekonomskata i op{testvenata sostojba vo dràvata", re~e Todorov. Za univerzitetskite profesori vakvoto objasnuvawe ne drì voda. Tie smetaat deka reklamite imaat za cel da sozdadat pogre{na percepcija za nivnoto rabotewe. Profesorkata po ustavno pravo, Renata Deskoska, veli deka vo najnovite reklami se opfateni samo odredbite koi ne se sporni. "Na ovoj na~in se vr{i vlijanie vrz javnoto mislewe, za potoa javnosta "da pritisne" vrz univerzitetite. Me|utoa, imaj}i predvid deka vo Makedonija vo posledno vreme s$ se reklamira, a toa sozdava revolt kaj narodot, ishodot od agresivnite kampawi naj~esto e kontraproduktiven", veli Deskoska za "Kapital". Najavenite izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie se {esti po red vo rok od dve godini. Ovie novi odredbi akademskata fela gi do~eka na "no`" u{te pred da stapat na sila, a Todorov gi najavi kako reformi koi moàt da ja razni{aat negovata ministerska fotelja. TODOROV ]E SE OBJASNUVA PRED SENATOT V~era rektorot na UKIM, Velimir Stojkovski, ne samo {to odbi da gi komentira zakonskite izmeni, tuku i ja

trgna od dnevniot red na sednicata na rektorskata uprava to~kata koja se odnesuva{e na predlog-zakonot za visoko obrazovanie. Pri~ina za toa bila èlbata na Todorov u{te edna{ da gi obrazloì izmenite. "Ministerot za obrazovanie izrazi èlba da gi obrazloì ovie promeni pred Senatot na Univerzitetot i smetame deka treba da mu ja dademe taa {ansa. Zatoa, to~kata e simnata od dneven red", re~e Stojkovski, potenciraj} i deka vakvata odluka nema nikakva vrska so protestot na profesorite, tuku samo so èlbite na ministerot da gi obrazloì izmenite. Stojkovski dodade deka nema pri~ina da brzaat so zakaùvawe sednica na Senatot. Dekanite i vo ovie potezi ja prepoznaa re{enosta ministerot da istera po svoe. Dekanot na Prirodnomatemati~kiot fakultet, Done Ger{anovski, pak, veli deka sega{nata verzija na Zakonot e daleku podobra od prvi~nite izmeni koi gi objavi Todorov. Sepak, Ger{anovski smeta deka ima u{te zabele{ki, koi, kako {to veli, bi moèle "da se ispeglaat" naredniov period.

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE

Vladata ima pravo, no i obvrska da ja informira javnosta za site politiki {to gi sproveduva. Obvrskata e pogolema osobeno koga stanuva zbor za politiki vo sektori kako {to e obrazovanieto. Vo toj pravec e i ovaa kampawa za informirawe na gra|anite za site ~ekori koi se prezemaat za podobruvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie.

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

MAKEDONSKITE KOMPANII SOO^ENI SO NOV CENOVEN UDAR

LANI GASOT POSKAPE ZA 44%, SE U[TE ODI NAGORE

Gasot vo Makedonija ima{e rekordna cena na krajot od 2008 godina, koga ~ine{e 30,53 denari za metar kuben. Sega cenata e 26,06 denari, no bele`i nagoren trend, taka {to mo`e da se o~ekuva nov rekord godinava KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

PRODA@NA CENA NA PRIRODEN GAS (DEN/M3) 35 30,53

25,95

25,46 23,62

22,68 14,93

14,03

19,34 17,97

18,06

17,91

15,26 14,83

24,84 20,96

19,02

16,97

PREGLED VESTI SKOPSKI PAZAR INVESTIRA 2,5 MILIONI EVRA VO DELOVEN OBJEKT kopski pazar planira izgradba na deloven objekt na ulicata Pero Nakov vo op{tina Gazi Baba so vkupna povr{ina od okolu 4.500 metri kvadratni. Spored informaciite objaveni na Makedonskata berza, izgradbata }e se finansira delumno od sopstveni i delumno so krediti, a vkupnata investiciska vrednost na proektot se o~ekuva da dostigne okolu 2,5 milioni evra. Izgradbata treba da bide zavr{ena do krajot na ovaa godina, so {to }e bide staven i vo funkcija. Vo objektot }e se vr{i delovno-trgovska dejnost od odnapred poznati zakupuva~i. Istovremeno, Skopski pazar objavi deka zasnova nov zalog vrz nedvi`nosti (hipoteki) vo vrednost od 4 milioni evra, {to pretstavuva 28,47% od vrednosta na kapitalot na dru{tvoto, {to pretstavuva ramka za idno zadol`uvawe na kompanijata so dolgoro~ni krediti.

site za nas e seriozen udar vo raboteweto”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. SKAPIOT GAS JA JADE KONKURENTNOSTA I direktorot na kumanovskata fabrika za cevki 11 Oktomvri, Slobodan Bogdanovski, smeta deka so konstantnoto poskapuvawe na prirodniot gas s$ pove}e se zgolemuva pesimizmot za ponatamo{noto rabotewe. Bogdanovski objasnuva deka koga cenata na gasot }e se presmeta vo krajnite proizvodi, gi pravi nekonkurentni na pazarite vo Srbija, Bugarija, Hrvatska, no i na evropskite pazari. Dodava i deka rastot na cenata na ovoj energens }e gi zapre investiciite. Gasot vo Makedonija ima{e rekordna cena na krajot na 2008 godina, koga taa dostigna 30,53 denari za normalen metar kuben. Sega iznesuva 26.06 denari. Od Makpetrol poskapuvaweto na gasot go objasnuvaat so dvi`eweto na cenite na mazutot i na dizel-gorivoto na svetskiot pazar, no i so nabavnata cena na gasot, koja e dogovorena vo kupoproda`niot dogovor so ruskata kompanija Gazprom.

IV 2010

III 2010

I 2010

II 2010

IV 2009

II 2009

III 2009

I 2009

III 2008

IV 2008

II 2008

III 2007

IV 2007

I 2007

II 2007

IV 2006

III 2006

10 I 2006

28,59 29,17

II 2006

rirodniot gas poleka go gubi primatot na evtin energens za makedonskite kompanii. Analizite poka`uvaat deka samo za edna godina cenata na gasot vo 2010 godina porasna za fantasti~ni 44%. Nagorniot trend prodol`uva i vo prvite tri meseci godinava Makpetrol }e go prodava ovoj energens za 5% poskapo. Regulatornata komisija za energetika odlu~i cenata od 24,84 denari za normalen metar kuben vo prviot kvartal da se zgolemi na 26,06 denari. Kompaniite koi go koristat gasot kako glaven energens vo proizvodniot proces velat deka kontinuiraniot porast na cenata na gasot im ja ote`nuva bitkata za konkurentnost na pazarite. Od najgolemiot potro{uva~ na priroden gas vo zemjava, ~eli~arnicata Makstil, velat deka poradi poskapuvaweto na energensite, mora da gi revidiraat buxetot i planovite za rabota za godinava. Poradi nemaweto alternativen energens, morale da investiraat vo energetska efikasnost. “Kon krajot na 2010 godina ja zavr{ivme investicijata vredna okolu eden milion evra za prestrukturirawe od gas kon mazut vo ladna valavnica i od gas kon propan-butan vo ~eli~arnicata. Ova be{e re{enie poradi skapite energensi. Rastot na cenata na energen-

BENZINITE POEVTINIJA ZA EDEN DENAR

Od denes gorivata eurosuper 95 i 98 }e se prodavaat poevtino za eden denar. Eurosuper 95 }e ~ini 75 denari za litar, a eurosuper 98, 76,50 denari. Regulatornata komisija za energetika odlu~i dizelot da se prodava po dosega{nata cena od 64 denari. I ekstralesnoto maslo za doma}instvo ja zadrùva dosega{nata cena od 53 denari za litar. Mazutot pak, od denes }e se prodava po 35,6 denari. MAKEDONIJA PLA]A NAJSKAP GAS DO GRANICA VO EVROPA Ruskiot gas donesen do makedonska granica, a zakupen od Makpetrol, ~ini neverojatni 370 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Sostojbata e tolku postar{na ako se zeme predvid deka ruskiot gas do bugarskata granica ~ini 270 evra, a do srpskata 300 evra. Podaotocite pokaùvaat deka Germanija do granicata gasot go nosi po cena od 240 evra za 1.000 metri kubni, proizleguva deka Makedonija pla}a poskap gas i na vlezot vo zemjava i do kompaniite za duri 100 evra. Podatocite do koi dojde “Kapital” pokaùvaat deka na visokata nabavna cena Makpetrol, koj e edinstven distributer na priroden gas vo zemjava, gi

presmetuva DDV i tarifata za prenos, so {to cenata na gasot za kompaniite dostignuva 400 evra za 1.000 normalni metri kubni. “Makedonija dr`i eden tragi~en rekord spored toa {to koristime najskap gas. Cenata na gasot e za 70% povisoka od cenata na gasot vo Zapadna Evropa, a so tamo{nite kompanii treba da si konkurirame na globalniot pazar. Ovaa rekordna cena na gasot za Makstil zna~i zaguba od okolu ~etiri milioni evra godi{no”, veli Min~o Jordanov, pretsedatel na UO na Makstil. na industriskite potro{uva~i godinava im trebaat 427,11 milioni metri kubni gas, {to e zgolemuvawe za 2,6 pati vo odnos na potro{enoto vo 2010 godina.

BITOLSKATA MLEKARNICA GO DOBI ISO 2200 SERTIFIKATOT itolskata mlekarnica go dobi me|unarodniot Iso 2200 sertifikat, kako potvrda za bezbednosta i kvalitetot na proizvodite {to se proizveduvaat vo fabrikata. Sertifikatot uka`uva deka rabotata na kompanijata e vo soglasnost so internacionalnite standardi za rabota. Ovoj sertifikat gi integrira ISO 9001:2008, kako i HACCP standardite i otvora novi mo`nosti za izvoz. "Dobli`uvaweto do evropskiot kvalitet na mleko i mle~ni proizvodi e na{a trajna opredelba. Ovoj sertifikat e dokaz za kvalitetot i pravilnata postavenost na procesite vo kompanijata koi se kontinuirano naso~eni kon unapreduvawe na proizvodniot proces od site aspekti", veli Roko Vodopija, generalen direktor na mlekarnicata.

TEGOVSKI REIZBRAN VO UPRAVNIOT ODBOR NA OHRIDSKA BANKA osega{niot ~len na upravniot odbor na Ohridska banka, Petar Tegovski, povtorno e izbran za ~len na UO, objavi bankata na Makedonskata berza. Odlukata, Nadzorniot odbor ja donese na sednicata odr`ana na 27 januari. Tegovski od 2007 godina ja vr{i funkcijata tret generalen direktor vo bankata. Negoviot mandat kako ~len na Upravniot odbor e ~etiri godini, a odlukata stapuva na sila po dobivaweto prethodna soglasnost od guvernerot na Narodnata banka.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,40

2.830

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

OMB

3.020 117,30

2.780 2.970

117,20

2.730 2.680 2.630 2.580

2.920

117,10

2.870

117,00

2.820

25/01/11

26/01/11

27/01/11

28/01/11

29/01/11

30/01/11

25/01/11

31/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,90 26/01/11

27/01/11

28/01/11

29/01/11

30/01/11

31/01/11

25/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/01/11

27/01/11

28/01/11

29/01/11

30/01/11

31/01/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VINER OSIGURUVAWE SO NOVA STRATEGIJA ZA RAZVOJ

@IVOTNOTO OSIGURUVAWE VO FOKUSOT VO 2011 Viner osiguruvawe vo januari ostvari 100% podobri rezultati vo odnos na istiot period vo 2009 godina. Rastot na premijata glavno se dolì na korporativnite klienti, golemi kompanii koi vo ovoj period sklu~ija dogovori za osiguruvawe so Viner ritelen proizvod, a polisata se dostavuva do niv. “Iako biznis-planot za godinava e skroen skromno, sepak, ve}e vo januari ostvarivme 100% podobri rezultati vo odnos na istiot period vo 2010 godina. Imame dvojno pogolem porast na premijata i duri 70% od toa se dolì na korporativnite klienti, golemi kompanii koi vo ovoj period sklu~ija dogovori za osiguruvawe so Viner. Ostanatite 30% rast se dolàt na zgolemuvaweto na premijata od naselenieto, glavno poradi pro{iruvaweto na distributivnata mreà vo zemjata i dobliùvaweto na site osiguritelni proizvodi do klientite. Sekako, najgolem del od uspehot se dolì na mo}niot brend od Avtsrija, koj zastana zad nas i koj im obezbeduva na klientite doverba i sigurnost za brza i navremena isplata na {teti”, komentira za “Kapital” Nara{anov.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

iner osiguruvawe, koja e del od osiguritelnata grupacija Viena, prodolùva so skromen biznisplan da go osvojuva osiguritelniot pazar vo Makedonija. Od kompanijata velat deka nivnite planovi za rabota vo 2011 godina ne se razlikuvaat mnogu od minatogodi{nite, koga proda`bata e zgolemena za 71 milioni denari, a polisiranata premija zabeleà rast od 27%. Generalniot direktor na Viner osiguruvawe, Zoran Nara{anov, otkriva deka uspehot na kompanijata se dolì, pred s$, na silniot brend na nivnata mati~na kompanija od Avstrija i na doverbata i sigurnosta {to ja uìva, no i na strategijata za dobliùvawe na osiguritelnite uslugi {to poblisku do klientite. Zgolemuvaweto na pazarniot udel na kompanijata e prosledeno so zajaknuvawe na reosiguritelnata programa nameneta za klientite i, pred s$, so {irewe na proda`nata mreà, ~ii novootvoreni podru`nici pridonesoa za pogolema dostapnost na site ponudeni uslugi. Otvoreni se 38 regionalni podru`nici, a profunkcionira i kontaktcentarot za polisa na raka, kade {to klientite se javuvaat da pobaraat odreden osigu-

Uspe{nite rezultati na Viner osiguruvawe ovozmoìja godinava da se pro{irat aktivnostite na doma{niot pazar. Od v~era oficijalno po~na da raboti i Viner lajf, kompanija koja raboti vo segmentot na ìvotnoto osiguruvawe. Nara{anov komentira deka tokmu osiguruvaweto na ìvot ima najgolem potencijal za razvoj na pazarot i poradi toa ovoj segment }e bide vo fokusot na nivnata rabota vo slednite nekolku godini. “Vo Makedonija postojat uslovi za dramati~en procentualen porast na ìvotnoto osiguruvawe. Na{ata kompanija o~ekuva za tri godini polovina od osiguritelnoto portfolio da otpa|a na osiguruvawe na ìvotot. Celata grupacija e mnogu orientirana kon razvoj na ovoj segment od osiguritelniot pazar i jas sum siguren deka i vo Makedonija apsolutno }e uspeeme da go dostigneme uspehot {to go postignaa kompani-

ite na Viena osiguritelnata grupacija vo Evropa”, veli Nara{anov. Spored poslednite podatoci od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO), osiguritelniot pazar vo Makedonija vo prvite devet meseci od godinava porasna za 7% vo odnos na istiot period lani. Bruto-polisiranata premija zaklu~no so septemvri iznesuva 76,3 milioni evra. Pozitiven trend e zabeleàn vo dvata segmenti na osiguruvawe, neìvotno i ìvotno. Dodeka neìvotnoto osiguruvawe raste so 6%, segmentot na osiguruvawe na ìvot ru{i rekordi so porast od duri 18%.

ZORAN NARA[ANOV

GENERALEN DIREKTOR NA VINER OSIGURUVAWE Vo Makedonija postojat uslovi za dramati~en procentualen porast na `ivotnoto osiguruvawe. Na{ata kompanija o~ekuva za tri godini polovina od osiguritelnoto portfolio da otpa|a na osiguruvawe na `ivotot. Celata grupacija e mnogu orientirana kon razvoj na ovoj segment od osiguritelniot pazar i jas sum siguren deka i vo Makedonija apsolutno } e uspeeme da go dostigneme uspehot {to go postignaa kompaniite na Viena – osiguritelnata grupacija vo Evropa.

POLITI^KATA KRIZA JA URNA BERZATA lobalnite, no i doma{nite politi~ki turbulencii vnesoa strav na pazarot na kapital. Cenite na akciite denovive pa|aat, taka {to v~era nitu edna hartija od vrednost ne zabeleà rast na cenata. Osobeno golem pad ostvari osnovniot berzanski indeks MBI-10, koj izgubi 5,01% od negovata vrednost, zadrùvaj} i se na 2.632,53 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID padna od 2,63% na 2.959,33 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB ostana na istata vrednost od petokot, 116,98 indeksni poeni. No, osven cenite na akciite, padna i berzanskiot promet. So samo 11,7 milioni denari, v~era{niot promet be{e re~isi prepoloven vo odnos na petokot, koga iznesuva{e 21 milioni denari. Toa {to vleva doza optimizam i pri vakov slab promet e {to se zadrà interesot za akcii nasprema toj za obvrznici. Vkupno se istrguvaa 25 hartii od vrednost, od koi duri {est imaa promet pogolem od eden milion denari. Najprivle~na za

investitorite, so ostvaren promet od 1,5 milioni denari, be{e akcijata na Alkaloid, od koja, po cena poniska za 2,73% vo odnos na petokot, se prodade koli~ina od 345 akcii. Po 1,4 milioni denari promet be{e ostvaren i so akciite na Komercijalna banka i Granit. So akcijata na Makstil be{e ostvaren promet od eden milion denari, a na redovniot pazar na akcii, Makedonski telekom i Tutunska banka trguvaweto go zavr{ija so promet od 1,2 milioni denari i 1,3 milioni denari. So obvrznicite be{e ostvaren vkupen promet od 935.000 denari, najgolem del blagodarenie na devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja trguvaweto go zavr{i so realizirani 900.000 denari. Od istrguvanite hartii od vrednost, pad na cenata ima{e kaj 19 od niv, a nepromeneti ostanaa cenite na {est hartii od vrednost. Najgolem pad od 16,67% zabele`a akcijata na Teteks od Tetovo. Dobitnicite ovojpat izostanaa, nitu edna akcija ne zabele`a rast na cenata.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

31.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.724.521,57

5,04%

14,27%

11,59%

4,99%

5,85%

27.01.2011

ILIRIKA GRP

45.662.213,22

-1,34%

2,92%

10,64%

-2,30%

11,98%

27.01.2011

Иново Статус Акции

20.581.236,29

11,63%

14,28%

6,70%

11,88%

-3,97%

27.01.2011

0,00

KD Brik

34.379.719,83

-1,51%

3,33%

5,13%

-1,78%

15,79%

27.01.2011

0,00

KD Nova EU

28.376.997,14

5,61%

7,96%

9,43%

5,29%

3,89%

27.01.2011

КБ Публикум балансиран

27.956.211,39

4,49%

5,47%

6,25%

4,24%

4,36%

28.01.2011

0,00

0 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тетекс Тетово Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

31.01.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Битола Макстил Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Износ (МКД)

600

-16,67

129.000

152

-9,85

121.600

3.376,98

-9,54

628.118

216,57

-9,24

1.028.476

141,00

-9,03

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

31.01.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

56.400 31.01.2011

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

31.01.2011

31.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.378,31

390,18

11,22

1,00

54.562

8.031,54

341,43

23,52

0,23

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

618,39

105,83

5,84

0,62

обични акции

2.014.067

3.473,10

533,81

6,51

1,01

Вкупно Редовен пазар

112.382

30.261,33

0,84

4378,31

-2,73

1.510.516

REPL (2009)

25.920

42.006,00

5.625,12

7,47

0,84

Комерцијална банка Скопје

3473,1

-0,83

1.489.960

SBT (2009)

389.779

3.376,98

211,39

15,98

0,77

Гранит Скопје

618,39

-6,53

1.422.907

STIL (2009)

14.622.943

216,57

0,11

1.958,50

3,03

Тутунска банка Скопје

4034,3

-5,07

1.307.112

TPLF (2009)

450.000

3.711,90

61,42

60,44

1,09

Македонски Телеком Скопје

552,14

-2,16

1.295.862

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

0,30

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции

% на промена

15.203

-88,74

126.489

115

-23,53

141.692

120

-52,84

50.047

18,40

50.047

18,40

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 31.01.2011)

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

IZBRANI LAUREATITE ZA NAGRADATA NAJDOBAR PROMOTOR NA MAKEDONIJA oran Atanasovski e najdobriot promotor na Makedonija za 2010 godina. Po trimese~noto glasawe na Fejsbuk i na ~lenovite na `irito, nagradata za `ivotno postignuvawe go dobil profesorot Viktor A. Fridman. Vesnikot "Nova Makedonija" dodelil ekstra statutarna nagrada na Vesna Sokolovska. Blagoj Nacoski dobil ekstra statutarna nagrada od Kanal 5 Televizija. Biznis-mag-

azinot "Kapital", pak, mu dodeli ekstra statutarna nagrada na Tim Makedonija eksport. Vasko Markovski dobi ekstra statutarna nagrada od strana na proektot Macedonia Loves You. Na site u~esnici vo izborot }e im se dodelat soodvetno medali, diplomi za blagodarnost i po~esni priznanija za s$ {to imaat napraveno za Makedonija. Vo izminatite tri meseci 6.118 lu|e go dale svojot

PRODOL@EN ROKOT ZA PRODA@BA NA PAKETOT AKCII NA STOPANSKA BANKA OD BITOLA

glas za eden od 28 kandidati, preku internetmre`ata Fejsbuk.

adzorniot odbor na Stopanska banka od Bitola minatata nedela odlu~i za ~etiri meseci da go prodol`i rokot na proda`ba na paketot akcii sostaven od najmalku 50% plus edna akcija od osnovnata glavnina na bankata. Paketot akcii sega }e se nudi na proda`ba do 31 maj ovaa godina. So ova, bankata im ostava dopolnitelno vreme na investitorite. Planot za oformuvawe na ovoj paket akcii od bankata

be{e najaven u{te vo noemvri minatata godina. Od Stopanska banka-Bitola ne sakaat da komentiraat dali pregovaraat so stranski ili so doma{ni investitori. I Narodnata banka nekolku pati dosega se obide da prodade 16,3% od kapitalot, odnosno 63.381 akcija {to gi poseduva vo bankata, otkako vo noemvri 2008 godina gi odzede od ZK Pelagonija, kako najgolem akcioner. Trite kvartali od minatata

godina Stopanska banka od Bitola gi zavr{i so dobivka od 41,4 milioni denari, koja e za 33,0% poniska od dobivkata vo 2009 godina.

KAKO BROKERSKITE DRU[TVA JA ZAVR[IJA 2010 GODINA?

BROKERITE MO@E DA SE SPASAT 17.03.2010 SAMO SO STRANSKI PARI

Del od brokerite vo 2010 godina imaat rast na prihodite, no poimot profit s$ u{te e samo mislovna imenka, pred s$ poradi pokrivawe na rashodite napraveni izminatite 2 krizni godini. Biznisot mo`e da go za`ivee samo postojan priliv na stranski kapital MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

o zavr{uvaweto na kriznata 2010 godina, u{te edna finansiski te{ka godina gi o~ekuva brokerskite dru{tva na Makedonskata berza. Iako minatata godina za del od niv donese blago finansisko zazdravuvawe, borbata za klienti na makedonskiot plitok pazar me|u 24 brokerski ku}i doprva }e se razgoruva. Na toa ukaùva postojanata konkurentska borba za klienti, koja vo politikata na nekoi ku}i se pokaà preku ostro kratewe na tro{ocite i namaluvawe na proviziite. Iako finansiskite izve{tai s$ u{te ne se zavr{eni, del od brokerite velat deka za 2010 godina }e imaat rast na prihodite, no neto-dobivkite kaj site s$ u{te se vo minus. Glavna pri~ina za toa, sekako, e lo{ata godina na Makedonskata berza, pred s$ malite prose~ni prometi i padot na indeksot MBI10 za 17,19%. Vo brokerskoto dru{tvo na Ilirika velat deka prihodite minatata godina im porasnale od 20% do 25%, poradi {to za 2010 godina }e imaat operativna dobivka. "Minatata godina prose~nata provizija ni porasna za 50%, dodeka prihodite porasnaa od 20% do 25%. Prose~noto pazarno u~estvo nadmina 25%, {to e pozitivno pridviùvawe vo odnos na 2009 godina", veli Vasko Mitev, direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. Sepak, dodava toj, neto-dobivkata na Ilirika za 2010 godina }e bide negativna, poradi pogolemite finansiski rashodi,

odnosno negativnoto knièwe na hartiite od vrednost {to dru{tvoto gi ima vo aktivata, poradi padot na MBI-10. Na brokerskoto dru{tvo Eurohaus prihodite minatata godina mu se zgolemeni za 30%, a pazarnoto u~estvo vo odnos na 2009 godina porasnalo dvojno, velat ottamu. "Sepak, }e bideme vo minus od tekovnoto rabotewe za 2010 godina, zatoa {to imame golemi fiksni tro{oci", veli Sa{o Drakulovski, direktor na Eurohaus. Od brokerskiot oddel na NLB Tutunska velat deka rabotat na granici na rentabilnosta. I tie gi istaknuvaat tro{ocite na industrijata koi se fiksni, spored {to, velat deka nema nitu mo`nost za zgolemuvawe na profitot. "Retko koja ku}a bi moèla da se pofali so rast na prihodot, so ogled na toa {to vo 2010 godina berzanskiot promet zabeleà pad od 13% vo odnos na 2009 godina", veli Emilija Brqamova, direktor na slu`bata za uslugi so hartii od vrednost na NLB Tutunska banka. Za Invest broker minatata godina finansiski bila najlo{a od postoeweto na brokerskoto dru{tvo dosega. "Katastrofalno e zavr{ena minatata godina, ednostavno, zatoa {to nema{e rabota. Prihodite ni se namaleni 100%. Kako i 2009 i 2010 godina }e bide zavr{ena so zaguba. Ova e prv pat vo 15 godini da rabotime tolku lo{o. Obemot na rabota se namali, klientite se namalija", veli Kiril Mitrovski, direktor na Invest broker. Politikata na kratewe tro{oci na brokerite vo 2009 godina i lani trgna od namaluvawe na platite na vrabotenite, pa s$ do drasti~no namaluvawe na

189

milioni evra e vkupniot promet na 24 brokerski dru{tva vo 2010

proviziite koi brokerite im gi zemaat na klientite. Toa i poagresivnata marketingstrategija kaj del od brokerite pridonese da se iska~at pogore na listata ku}i so najgolem promet. Na prvo mesto spored prometot lani e slu`bata za hartii od vrednost na Stopanska banka. Brokerite od Stopanska lani napravile vkupen promet 73,5 milioni evra, pri {to golem udel od 85,67% vo nivnoto trguvawe so hartii od vrednost na Berzata imaat bloktransakciite. Vtora spored prometot vo 2010 godina e brokerskata ku}a Ilirika investments, koja istrguvala 26,6 milioni evra, site vo klasi~no trguvawe, bez nitu edna blok-transakcija. Treta spored prometot od 22,9 milioni evra lani e slu`bata za hartii od vrednost na Komercijalna banka, kade {to udelot na blok-transakciite e 6,65%. ^etvrta po red brokerska ku}a spored pazarniot udel na Berzata lani e slu`bata za hartii od vrednost na NLB Tutunska banka, so vkupen promet od re~isi 10 milioni evra (9,97 milioni evra), kade {to blok-transakciite u~estvuvaat so samo 1,11%. Petto e brokerskoto dru{tvo Eurohaus so vkupen ostvaren promet od 7,6 milioni evra, pri {to u~estvoto na blokovite vo ovie sredstva e 0,14%. Site 24 brokerski dru{tva lani ostvarile vkupen promet od 189 milioni evra, kade {to klasi~noto trguvawe iznesuva 106 milioni evra, blok-tran-

sakciite 82 milioni evra, a transakciite so dràvni akcii 662,9 iljadi evra. Za cela industrija, pa i za brokerite, jasno kako den e deka samo pogolem i postojan priliv na stranski pari na Berzata moè da go zaìvee biznisot. Toa se o~ekuva da se slu~i koga globalnite investiciski fondovi }e se zasitat od svetskite berzi i parite }e gi preleat prvo vo Evropa, a potoa i vo regionot, od kade {to, pak, se o~ekuva pomali fondovi da dojdat i na Berzata vo Skopje. "Ako godinava prodolì kako {to trgna vo januari, o~ekuvame podobruvawe na sostojbite godinava i zgolemen promet na Berzata. No, s$ treba da po~ne od svetskite ekonomii. Koga tamu }e se pojavi vi{ok pari, tie prvo treba da dojdat vo regionalnite fondovi, a duri potoa da se preleat na Makedonskata berza. No, i za toa se potrebni politi~ki preduslovi", smeta Mitev. Drakulovski isto taka se nadeva deka zgolemeniot interes za trguvawe na po~etokot na godinata }e prodolì, za{to

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,72%

3,61%

4,31%

5,33%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,54%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

44,8614

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

71,4427

Швајцарија

франк

47,5236

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,0784

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7277

61,6

71,8

48,2

Извор: НБРМ

samo taka mo`at da se razbudat doma{nite investitori koi podolgo vreme ne trguvale. Brqamova ne e golem optimist za zazdravuvawe na brokerskiot biznis godinava. "Spored vkupno ostvareniot promet, 2010 godina be{e poslaba berzanska godina duri i od 2003 godina, koga Berzata be{e daleku od fokusot na interes i na doma{nata i na stranskata publika. Godinava, ako se ceni spored prvite berzanski denovi, }e bide podobra i za investitorite i za berzanskite posrednici. Me|utoa, dali toj rast }e bide dovolen za izlez od nezavidnata finansiska sostojba

na industrijata ostanuva da sumirame slednata godina", zaklu~uva Brqamova. A ako nestabilnosta na Makedonskata berza prodol`i, imaj}i ja predvid politi~kata nestabilnost vo dr`avata, za o~ekuvawe e da se zatvorat nekoi od pomalite brokerski dru{tva poradi namaleni prometi i nemo`nost da gi pokrijat operativnite tro{oci. Kaj ostanatite opstanokot ne e zagrozen do taa mera zatoa {to 6 od site 24 dru{tva se del od banki, a golem del od drugite imaat stranski gazdi ~ija strate{ka cel e dolgoro~no da bidat prisutni na makedonskiot pazar.

Fokus

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

EKONOMSKATA KRIZA NE BE[E PRE^KA ZA AKVIZICII NA BALKANOT

ATLANTIK GRUPA I DROGA KOLINSKA JA PROSLAVIJA 2010 GODINA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ELENA JOVANOVSKA a pazarite vo Ju`na i Isto~na Evropa minatata godina se zaklu~eni duri 23 akvizicii. Hrvatskata kompanija Atlantik grupa so prezemaweto na slovene~kata Droga kolinska ja odbeleà godinata na Balkanot kako najgolema i najdramati~na akvizicija, posebno ako se ima predvid deka se slu~i vo vreme na ekonomska kriza. Prezemaweto na slovene~ka Droga kolinska od Atlantik grupa ~ine{e 243 milioni evra i pretstavuva najgolem korporativen dogovor na Balkanot vo poslednite nekolku godini. So kupuvaweto na Droga kolinska, Atlantik grupa stana sopstvenik i na srpskite brendovi [tark, Palana~ki kiseqak i Grand kafe. Na ovaa najgolema akvizicija na Balkanot se osvrna i ugledniot londonski vesnik “Ekonomist”, koj napi{a deka prehranbenite brendovi na Droga kolinska, od #argeta# pa{teta do ~okoladi i smoki na Soko {tark, se atraktivni za Atlantik grupa zatoa {to, kako i negovite brendovi (Cedevita, Plidenta), se imiwa koi potro{uva~ite na teritorijata na porane{na Jugoslavija gi pomnat od svoeto detstvo. Na krajot od tekstot “Ekonomist” zaklu~uva deka po vojnata vo porane{na Jugoslavija, biznis-vrskite me|u dràvite se dokaz deka stra{noto minato e ostaveno tamu kade {to pripa|a - vo minatoto. “Stanuva zbor za spektakularen dogovor poradi faktot {to ozna~uva pad na barierite kaj kompaniite vo regionot, koi se vozdrùvaa od me|usebni sopstveni~ki povrzuvawa poradi politi~ki pri~ini”, oceni Jurgis Oniunas, osnova~ot na hrvatskata konsultantska kompanija Asendent. Izvr{niot direktor na Atlantik grupa, Emil Tedeski, veli deka e premnogu gord na ova prezemawe i naveduva deka od nitu eden politi~ar od Hrvatska, Srbija, Slovenija, pa ni od Brisel ne pobaral mislewe za kupuvawe na Droga kolinska.

Hrvatskata kompanija Atlantik grupa so prezemaweto na slovene~kata Droga kolinska ja odbele`a godinata na Balkanot kako najgolema i najdramati~na akvizicija, posebno ako se ima predvid deka se slu~i vo vreme na ekonomska kriza. Klu~na uloga pri ova prezemawe imaa francuskata banka BNP Paribas i italijanskata Unikredito

So kupuvaweto na Droga kolinska, Atlantik grupa stana sopstvenik i na srpskite brendovi [tark, Palana~ki kiseqak i Grand kafe “Mnogu sum gord na toa prezemawe. Tvrdam deka smokite i krem-bananite od sega podobro } e se prodavaat na site pazari”, istakna toj. Tedeski za narednite nekolku godini najavi niza investicii, glavno vo adaptacija na proizvodnata linija. Toj naskoro planira vo konditorskata kompanija [tark da po~ne da proizveduva energetski plo~ki za svojot brend sportska ishrana Multipauer, koj sega se proizveduva kaj partner po dogovor.

so cel da ja zacvrsti pazarnata pozicija vo Hrvatska i vo sosednite zemji.

So ovaa akvizicija ABB saka{e pred s$ da gi zacvrsti biznis-aktivnostite vo oblasta na procesna-

Balkanskite firmi bea cel i na svetski kompanii

ABB, vode~kata svetska kompanija vo energetika i avtomatizacija, prezede del od hrvatskata kompanija Eksor, koja se zanimava so avtomatizacija vo industrijata,

Potpi{an dogovor me|u bosanski Alarm vest grup i {vedski Sekjuritas

avtomatizacija. So vklu~uvaweto ta avtomatizacija na Eksor vo globalnata mre`a na ABB se otvori mo`nost za zgolemuvawe na hrvatskiot izvoz vo zemjite od Evropskata unija, a so isporakata na softverski paketi osvojuvawe i na svetskiot pazar. Eksor e osnovana vo 1990 godina, a po~na kako dostavuva~ na in`enerski i servisni uslugi na ABB i drugi kompanii. Spored direktorot na ABB vo Hrvatska, Darko Eisnuht, ova prezemawe pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo Hrvatska i vo regionot. Eden od najgolemite investiciski dogovori vo Bosna i Hercegovina be{e potpi{an me|u Alarm vest grup (AVG) od Saraevo i Sekjuritas AB od [vedska. Sekjuritas prezede 85% od grupacijata AMG, vo koja prepozna edna od najdobrite

BORBA ZA PREVLAST NA KOMPANIITE

PREKU PREZEMAWA DO LIDERSKA POZICIJA VO SVETOT BORO MIRÊSKI o zakrepnuvaweto na ekonomiite, svetot go zafati nov bran prezemawa na kompanii od metalurgijata, telekomunikaciite, kako i vo bankarskiot i informati~ko-tehnolo{kiot sektor. Preku prezemawa i partnerstva, kompaniite so zdruèni sili }e se borat za osvojuvawe na liderskata pozicija vo svetot. Ekspertite, pak, se so podeleni mislewa za korporativniot "bum" koj se prognozira za ovaa godina. Za da go spre~i monopolot na odredeni kompanii na pazarot, kako i da ja odrì

konkurentnosta, Evropskata unija ~esto pati dosega onevozmo`ila spojuvawa i prezemawa na kompanii. Takov be{e slu~ajot koga EU go blokira{e spojuvaweto na dvete najgolemi aviokompanii vo Grcija, Ejxian erlajns i Olimpik. "Spojuvaweto na Ejxian i Olimpik }e dovede do voveduvawe na kvazimonopolska sostojba vo Grcija, {to }e gi zgolemi cenite na aviouslugite, a }e go namali nivniot kvalitet", re~e komesarot za konkurentnost na EU, @aklin Almunia. Kineskata banka za razvoj (China Development Bank), koja e delumno vo dr`avna sopstvenost, ima pretenzii da vleze i na evropskiot pazar. Pretstavnici na ovaa banka gi privr{uvaat pregovorite so menaxerite na germanskata banka Vest

LN AG. Iako s$ u{te ne zavr{ilo naddavaweto za paketot-akcii na germanskata banka, analiti~arite prognoziraat deka Kineskata banka za razvoj }e uspee da ja dobie sopstvenosta vrz bankata, za {to treba da plati okolu 14 milijardi dolari. Pretstavnici, pak, na najgolemiot rival na Kineskata banka za razvoj, Industriskata i komercijalna banka na Kina (ICBC), forumot vo Davos go iskoristija za da dogovorat prezemawa na okolu 80% od amerikanskiot bankarski biznis. Od Industriskata i komercijalna banka, koja e najaktiven akter vo strate{kata politika na Kina, najavuvaat deka na po~etokot od godinava }e otvorat filijali vo Pariz, Brisel, Amsterdam i Milano. Za

slednata nedela bankata najavi deka }e prezeme nekoja od lokalnite {panski banki vo Madrid. Bankarskiot sektor ne e edinstveniot vo koj sakaat da investiraat kineskata Vlada i biznismenite. Pred pomalku od dve nedeli najgolemiot telekomunikaciski operator vo [panija, Telefonika, potvrdi deka }e go zajaknuva partnerstvoto so kineskata ^ajna unikom. Dvete kompanii }e investiraat okolu 500 milioni dolari za da gi podobrat uslugite kon gra|anite. Vode~kata amerikanska kompanija vo telekomunikaciite, Verizon telekomunikacii (Verizon Telecommunications), pred dva dena objavi deka planira da ja prezeme me|unardonata grupacija Teremark (Terremark Worldwide), za koja e

podgotvena da plati 1,4 milijardi dolari. I vo ova zdelka prstite gi "zame{aa" bankarskite giganti. Goldman Saks ja pretstavuva Verizon vo pregovorite za prezemaweto, a Kredit Svis, pak, ja pretstavuva Teremark. I kompaniite od metalur{kata industrija ne ostanaa imuni na branot kompaniski prezemawa koj go zafati svetot. Najgolemiot proizvoditel na jaglen vo Zapadna Virxinija, Alfa prirodni resursi (Alpha Natural Resources) planira da "iske{ira" okolu devet milijardi dolari za ~etvrtiot po golemina proizvoditel na jaglen vo Amerika, Mesi energetska kompanija (Messy Energy Company). So ova, vrednosta na Alfa }e dostigne 15 milijardi dolari.

no.

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

kompanii od sektorot za privatna za{tita vo regionot i odlu~i da investira 10,5 milioni evra, {to pretstavuva prodolùvawe na nivnata strategija za {irewe na biznisot vo Isto~na Evropa. Sekjuritas AB e najgolema agencija za obezbeduvawe vo Evropa, a vtora vo svetot, koja vrabotuva 260.000 rabotnici i ovozmoùva uslugi vo 44 zemji. Vkupniot obrt na kompanijata iznesuva pove}e od 6,2 milijardi evra. Ovaa akvizicija ima cel da gi podobri uslovite za rabota vo AVG, pobrzo i podobro da gi razvie uslugite i proizvodite i da otvori zna~itelen broj rabotni mesta. “Obezbeduvaweto e nova bran{a koja vo BiH po~na da se razviva po vojnata. AVG za 15 godini pomina dolg pat od eden do 1.350 vraboteni. Ja vodev firmata najdobro {to moàm, uporno baraj} i na~ini kako na klientite da im ponudam uslugi i proizvodi koi im trebaat. Sfativ deka mojata firma ima postignato mnogu i re{iv da izlezam na pazarot i da pobaram partneri koi sakaat da vlezat na bosanskiot pazar”, izjavi direktorot na AVG, Mirsad ]ati}. Avstriskata XXXL Lutz, vtor najgolem trgovec za mebel vo svetot po {vedskata Ikea, pak, ja kupi slovene~kata kompanija Lesnina. Grupata XXXL so kupuvaweto na Lesnina dobi vode~ki trgovec za mebel i zna~itelen pazaren udel na teritorijata na Jugoisto~na Evropa. Lesnina vo 2009 godina ostvari prihodi od proda`ba vo iznos 200 milioni evra, ima okolu 1.100 vraboteni i 30 proda`ni lokacii. XXXL Lutz raboti vo Avstrija, Germanija, ê{ka, Slova~ka i Ungarija, a minatata esen otvori prodavnica i vo [vedska. Vo poslednite nekolku godini avstriskata kompanija otvara 10 novi saloni godi{no. Vkupnata proda`ba na XXXL minatata godina iznesuva{e 2,6 milijardi evra, a ima 16.600 vraboteni.

Ima i akvizicii vo najava

Hrvatskiot telekom }e ja prezeme kompanijata Kombis, koja dava uslugi za integracija na informati~ki tehnologii. Kupovnata cena }e se dvi`i od 25,5 milioni evra do maksimalni 31,5 milioni evra, zavisno od delovnite rezultati na kompanijata za 2010 i 2011 godina. Kombis e vode~ki integrator na ITsistemi na hrvatskiot pazar. Ovaa akvizicija e del od strategijata na Hrvatski telekom da stane zna~aen provajder na informaciski i komunikaciski tehnologii i uslugi. So 280 rabotnici na devet lokacii vo Hrvatska i na tri vo Bosna i Hercegovina, Kombis opslu`uva korisni~ka baza koja vklu~uva finansiski institucii, provajder, telekomunikaciski uslugi i industriski sektor.

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI I POLITI^KI

LI^NITE MEMOARI NA JULISIS S. GRANT memoari Avtobiografiskite amerikanski pretsedatel i Hrvatski Telekom go prezema Kombis:

Slovencite ja prodadoa Lesnina na Avstrijci:

BNP PARIBAS I UNIKREDITO POSREDUVAA PRI NAJGOLEMATA TRANSAKCIJA lu~na uloga vo posreduvaweto pri prezemawata na Balkanot imaa francuskata banka BNP Paribas i italijanskata Unikredito, koi u~estvuvaa vo proda`bata na Droga kolinska, koja be{e najgolema i najzna~ajna transakcija vo regionot. Spored podatocite na kompanijata za finansiski informacii Merxermarket grupa (sopstvenost na "Fajnen{al tajms"), hrvatskata konsultantska Asendent, koja raboti vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina i vo Srbija, zaklu~i tri dogovori vo vrednost od 53 milioni evra. Prviot e prezemaweto na Kombis od Hrvatski telekom, potoa kupuvaweto na hrvatskata firma Eksor od svetskata kompanija za energetika i avtomatizacija ABB i treto, akvizicijata na bosanskata AVG grupa od {vedskata Sekjuritas. Ovaa konsultantska ku}a, spored brojot na akvizicii na pazarite vo Slovenija, Hrvatska, BiH, Srbija, Crna Gora, Kosovo i Makedonija go zazede vode~koto mesto na listata na Merxermarket. Aktivni bea i konsultantskite ku}i Dilojt, koja posreduva{e pri proda`bata na slovene~ka Lesnina, KPMG za firmata Coka od Smederevo i Rajfajzen investment za bugarskiot nacionalen operator na radiski i TV-sistemi, BTC. Vo po{irokiot region na Jugoisto~na Evropa, koj gi vklu~uva Bugarija, Romanija i Moldavija, prvite pet konsultantski ku}i zatvorija vkupno 12 transakcii vo vrednost pogolema od 670 milioni evra. Najgolem broj od dogovorite se postignati vo Romanija (pet), potoa se Hrvatska i Slovenija (po dve) i po eden vo Bugarija, Srbija i Bosna i Hercegovina. “Pazarot na spojuvawe i akvizicii vo Jugoisto~na Evropa minatata godina kone~no go doìvea dolgoo~ekuvanoto zazdravuvawe. Iako dinamikata na kupuvawe i prodavawe na firmite i ponatamu ne go dostigna nivoto od prethodniot uspe{en period, napredokot vo odnos na 2009 godina e vidliv i zabeleìtelen. Toa {to osobeno ohrabruva se pokazatelite koi govorat deka ovoj trend }e prodolì i vo 2011 godina i so samoto toa imame dobra pri~ina da bideme optimisti”, veli direktorot na firmata Asendent kapital advajzors, Jurgis Oniunas.

Po~etokot na 2011 godina go odbele`aa nekolku kompaniski prezemawa. Kineskata banka za razvoj treba da ja prezeme germanskata Vest LN AG. Amerikanski Verizon, pak, za 1,4 milijardi dolari go kupi rivalot vo telekomunikaciskata industrija, Teremark Vo IT-biznisot, pak, poslednoto najaveno partnerstvo e me|u kineskata Lenovo i japonskata korporacija NEC. Dvete kompanii najavija deka so "zdru`ni sili" }e lansiraat nov proizvod. Bidej}i Lenovo }e ja ima dominantnata sopstvenost vo zaedni~kata kompanija, NEC }e treba da & isplati dopolnitelni 500 milioni dolari. Pottiknat od ogromnata proda`ba vo razvojnite ekonomii, kako Indija i Kina, IT-kompanijata Filips najavi deka }e razgleda ponudi od nekolku kompanii od Azisko-pacifi~kiot region, za da ja prezeme sopstvenosta vrz nekoja

na porane{niot voen komandant, Julisis S. Grant, koi zboruvaat za Gra|anskata vojna vo SAD i za Meksikansko-amerikanskata vojna, stanaa bestseler vo 1885 godina

od niv. "O~ekuvame profitot od ovoj region da se zgolemi na 12 milijardi evra vo narednite pet godini", izjavi Nigel de Akr, regionalniot direktor na Filips za Azija. Svetskite eksperti procenuvaat deka vo 2011 godina korporativnite lideri treba da bidat podgotveni za ekonomski "bum" koga se vo pra{awe akviziciite. Spored amerikanskiot analiti~ar Pol Sigentaler, iako 50%- 80% od prezemawata i spojuvawata na kompaniite vo tekot na 2010 godina zavr{ile neslavno, liderite ne treba da se demotiviraat.

Naprotiv, toj istaknuva deka ovaa godina }e bide "otsko~na" godina za kone~no zakrepnuvawe na ovoj sektor. "2011 godina }e bide mnogu posilna godina koga stanuva zbor za prezemawa i spojuvawa na kompanii. Mnogu poverojatno e deka poradi golemoto nivo na rizik, ovaa godina }e se sklu~at nekolku "mega" prezemawa", potencira{e toj. Edinstveni negativni karakteristiki {to mo`e da proizlezat od ovie aktivnosti e vo pazarite so ograni~ena ponuda da se vrati kompaniskiot monopol.

emoarite na porane{niot amerikanski pretsedatel Julisis S. Grant, zavr{eni samo pet dena pred da po~ine od tumor na grloto, vo 1885 godina bea objaveni kako dvojno izdanie, koe gi opi{uva site dejstva koi toj gi prezemal za vreme na amerikanskata Gra|anska vojna i na Meksikansko-amerikanskata vojna. Memoarite na Grant zarabotija ogromni prihodi od proda`ba i ostanaa edni od najkontraverznite objaveni dosega. Vedna{ po negovata smrt, izdava~kata ku}a Mark Tvejn izleze so osvrt kon ova delo. Mark Tvejn li~no go poznava{e Grant, koj go oceni kako ~uvstvitelen, iskren i neverojatno inteligenten ~ovek, so ogromni eti~ki i moralni vrednosti. "Kako napreduva{e negovata bolest, vo 1881 godina po~uvstvuvav potreba da go nateram pretsedatelot da gi napi{e memoarite", izjavi Tvejn. No, bil odbien poradi stravot na Grant deka negovite memoari }e ja doìveat sudbinata na memoarite na negoviot asistent Adam Badau za vreme na vojnata, koi doìveaja enormno nizok tira`, i na Xon Rasel Jang, koi bea objaveni vo 1879 godina, so koi Jang doìvea neverojaten poraz. "Sepak, vo 1884 godina, koga bolesta mu be{e dijagnosticirana, Grant se odlu~i da gi napi{e memoarite", re~e Tvejn. “Ogromnata volja i mo}nata psihi~ka sposobnost na Grant uspeale da gi nadvladeat brojnite neprospieni no}i poradi vojnata, pa memoarite proizvedoa edna fakti~ka prikazna za situacijata za vreme na amerikanskata Gra|anska vojna”, se veli vo osvrtot na izdava~kata ku}a. Memoarite izlegoa vo dva toma. Prviot e pove}e avtobiografski, koj vo detali go opi{uva negoviot li~en ìvot, a vtoriot gi obelodenuva kontroverznite detali za naredbite koi pretsedatelot gi dal za vreme na vojnite. Generalno, vo nego e opi{ana ulogata na Grant kako voen oficer vo Meksikansko- amerikanskata vojna i amerikanskata Gra|anska vojna. Iako bil glaven akter vo vojnata, porane{niot amerikanski pretsedatel ja opi{uva Meksikanskoamerikanskata vojna kako edna od najnepravednite vo istorijata na svetot. "Toa be{e vojna me|u najsilnite i najslabite politi~ki faktori vo svetot. Jas se obidov da gi smiram

tenziite me|u zavojuvanite strani. Koga stapnav na meksikanskoto tlo, se osetiv kako nekoj da mi zabil no` vo grbot. Se sretnav so generalot Li, se pregrnavme, se rakuvavme i gi po~navme pregovorite za kraj na terorot na kontinentot", napi{a Grant. Spored nego, SAD se odnesuvale kako ogromnite evropski monarhii. “No, ovojpat vojuvavme so Meksiko, iako toa be{e male~ka i drevna dràvi~ka, koja vo nitu eden moment ne pokaà teritorijalni pretenzii", istaknuva toj. Pred negovata smrt, memoarite postignaa ogromna finansiska mo}. Brojni kritiki od pisateli, istraùva~i, voeni eksperti i kolegi pristigale sekojdnevno. Sepak, Grant uspea da gi razjasni site dilemi za na~inot na vodewe na negovata liderska pozicija vo ekot na dvete vojni. "Kako i mnogu drugi prikazni, taka i ovaa. Vo memoarite uspeav da gi razjasnam site nevistini koi javnosta gi slu{na za tekot na ovie dva tragi~ni istoriski nastani", izjavi Grant vo obra} aweto do kriti~arite. Borbata da gi zavr{i memoarite pred da po~ine be{e borba i za mediumite. Mnogu eksperti sakaa da pro~itaat zavr{eno delo, a ne da go pretpostavuvaat krajot. "Zatoa nie go opravduvame na~inot na koj toj go pi{uva{e. Gordi sme i na negovata sekretarka, koja po 16 ~asa na den sede{e do nego dodeka toj & diktira{e, a taa gi zapi{uva{e istoriski zna~ajnite re~enici", se veli vo osvrtot kon memoarite na izdava~kata ku}a Mark Tvejn. Mnogu kriti~ari gi sporeduvaa memoarite na Grant so tie na italijanskiot imperator Cezar. Za mnogu kratko vreme "Li~nite memoari" na Grant stanaa najbaraniot bestseler. Negovata familija, koja poseduva{e okolu 75% od prihodite na bestselerot, inkasira{e okolu 450.000 dolari vo prvata godina. Narednite generacii, so reobjavuvaweto na deloto vo 2009 godina zarabotija okolu 10 milioni dolari. Iako na javnosta & be{e poznat kako Sem, porane{niot general se vikal Hiram Julisis Grant. Koga se preselil vo Ohajo, poradi tehni~ka administrativna gre{ka, Voenata akademija na SAD go preimenuvala vo Julisis S. Grant. Na amerikanskata armija & sluèl do 1854 godina, koga se povlekol pred da bide izbrkan. Podocna stana pretsedatel na SAD. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

ZO[TO (NE)USPEHOT E RELATIVNA RABOTA? Dr`avata,

koja se finansira vo najgolem del od kompaniite preku danoci, carini i pridonesi, deluva kako da e nezainteresirana za nivnite rezultati. Se razbira, do momentot koga }e konstatira deka prilivite po ovie osnovi se nedovolni

$ pogolem e brojot na kompanii koi baraat konsultantska usluga za podobruvawe na svojot biznis. Po analizite, zaedni~ki e zaklu~okot deka tie, vo su{tina, baraat kompletna promena na biznis-modelot. Ova se vremiwa vo koi postojnite znaewa i aktivnosti se nedovolni za golem broj kompanii koi treba da se prilagodat kon novite vremiwa. A tie se te{ki. Zabeleìtelno e deka denes subjektite koi se nose~ki faktor vo ekonomskiot uspeh na dràvata se vo vtor plan. Dràvata, koja se finansira vo najgolem del od kompaniite preku danoci, carini i pridonesi, deluva kako da e nezainteresirana za nivnite rezultati. Se razbira, do momentot koga }e konstatira deka prilivite po ovie osnovi se nedovolni. Introvertnosta stanuva dominanten tip na odnesuvawe. Kreatorite na makroekonomskiot ambient samo na momenti ja gledaaat golemata slika i se obiduvaat da ja razubavat preku kratkoro~ni merki. Ova deluva kako na ribolov da odite so

dinamit. Se postavuva pra{aweto: koi se menaxerskata filozofija i praksa koi denes preovladuvaat vo Makedonija? Vo odgovorot na ova pra{awe }e se obidam da ja elaboriram tezata deka ne postoi razlika me|u upravuvawe so kompanija, so partija ili so dr`ava. Postojat nekolku elementi koi mora da se primenat vo upravuvaweto za da se postigne uspeh. Prvoto pravilo e deka treba da se upravuva preku principi, a ne preku iskustva. Iskustvoto e dobra rabota samo dokolku menaxerot uspee da go razgrani~i iskustvoto od navikite. Brzata promena na uslovite bara brza promena vo strategijata, a za da se uspee potrebno e da se implementiraat jasni principi. Ova e osobeno vidlivo vo dene{niot politi~ki set odnosi. Vtoroto pravilo e deka pazarot gi diktira site uslovi. Planiranata cena mo`e da se potvrdi samo na pazarot, a politi~kata pobeda na izbori. Za da se postigne rezultat, treba da se ponudat nov kvalitet, jaka strategija, transparenten plan,

nagrada za rezultatite i, najva`no od s$, eti~ka odgovornost. Slednoto pravilo na sovremenoto upravuvawe e da ne se krijat informaciite, nezavisno dali se dobri ili lo{i. Vo dvata slu~ai podobro e da se odgovori na pra{awata i predizvicite otkolku tie da se odloùvaat. Brzinata na ovie reakcii e isklu~itelno va`na. Podobro e brzo da se donese pogre{na odluka otkolku bavno da se donese lo{a. Vremeto na korekcija e vaèn faktor. Vo brzoto re{avawe vi ostanuva i pove}e vreme za novi potezi. Eden od elementite koj kaj nas mnogu bavno se primenuva e faktorot na hierarhija. Motiviraweto na site ~ove~ki potencijali koi moàt da pridonesat kon uspehot e klu~no. Koncentrirawe na mo}ta zna~i i centralizacija na odgovornosta, {to e golem tovar vo donesuvaweto odluki. Kako po pravilo, ova zna~i odloùvawe na re{enijata. Zatoa e potrebna maksimalna direktna komunikacija na site nivoa. Mnogu ~esto, vo ovoj obid

da se izvr{at promeni so dolgo~ni posledici se pravi edna osnovna gre{ka. Site o~ekuvaat sovr{ena, detalno razrabotena strategija, {to e re~isi nevozmo`no da se kreira i da se realizira. Namesto ova, treba da se pristapi kon sosema nov neprimenet model na me|ufazna srednoro~na strategija, koja so tek na vreme }e se nadgraduva. Gledaj}i go odnesuvaweto na mnogu ekonomski i politi~ki subjekti, evidentno e deka site se obiduvaat da se kopiraat edni so drugi. Na sekoe pra{awe ili teza ima kontrapra{awe i kontrateza. S$ se zavr{uva na ~etirite zborovi “a vo tvoe vreme?!”. Na ograni~eniot pazar “borbata so lakti” ne e za da se repozicioniraat subjektite. Borbata e da se isfrli konkurentot so primena na istata negova poznata strategija koja e ve}e ~esto upotrebuvana. Vo toj moment se soo~uvame so eden fenomen poradi koj ~esto imame lo{i procenki. Lu|eto ~esto nosat neracionalni odluki i, {to e u{te poneverojatno, tie gi povtoruvaat svoite ednos-

tavni gre{ki. Pa|aat na isti {tosovi, neuspevaj}i da razberat deka nivnite emotivni odluki podocna gi vodat kon preispituvawe deka mo`ebi platile preskapo za toa {to go dobile. I taka s$ do narednata odluka. Sovremeniot koncept na gradewe odluki nametnuva promena vo pristapot. Spored nego, odlukite treba da se baziraat vrz fakti. Tie treba da bidat pravilno strukturirani i prethodno testirani vo razli~ni hipoteti~ki situacii. Zo{to ovie novi elementi se tolku zna~ajni vo na{eto odlu~uvawe? Prvo, zatoa {to denes faktite go kompenziraat nedostigot od dobar instinkt i pomagaat za nadminuvawe na nedostigot od doverba. Vtoro, konfuzijata koja e svesno kreirana na pazarot vodi kon pogre{no postavuvawe na prioritetite. Treto, jasno e deka anketite ne se ni{to pove}e od gradewe hipoteti~ki situacii i scenarija. Manipulacijata so statistikite vodi kon pogre{ni odluki. Razlikata me|u dobriot i odli~niot menaxer denes se sveduva na procenkata na problemot.

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesor f r

Spinuvaweto na sostojbite i na problemite ima samo edna cel: da se re{ava problem koj vo su{tina i ne postoi. Odli~niot menaxer vo toj slu~aj ne “go izmisluva trkaloto”. Toj so upotreba na mali tehniki odgovara na {irok spektar pra{awa. Toj ne odgovara na nepostoe~kiot problem so kreirawe nov, tuku se obiduva da go otspinuva i marginalizira problemot. Odlu~uva~ite od ovie pri~ini s$ pove}e treba da primenuvaat nov pristap, koj glasi “raboti pametno, a ne mnogu”. Zaludno e tro{eweto energija vo objasnuvaweto {to pravat lo{o drugite. Ova e Sizifova rabota, obid da se “zovrie okeanot”. Klu~nite elementi na uspehot se vrzani so doma{nata rabota i sopstvenata prikazna. Za ova e potrebno da se gleda golemata slika, da se izleze so svoj razli~en stav koj ima izdr`anost i da se komunicira. Vo toj slu~aj uspehot }e bide celosen.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

STARTUVA[E NOVIOT ZAKON ZA DEVIZNO RABOTEWE

656 HRVATI POVLEKLE 218 MILIONI EVRA OD STRANSKI BANKI

So noviot Zakon za devizno rabotewe, Hrvatite vo stranstvo mo`at da {tedat, da podigaat krediti, da kupuvaat na lizing, da rabotat so razli~ni investiciski fondovi, da trguvaat so akcii... Taka veli Zakonot, no slikata na teren e poinakva ELENA JOVANOVSKA

HRVATSKITE BANKARI NE SE ISPLA[ENI

rvatskite gra|ani od prvi januari godinava moàt da otvoraat rezidencijalni {tedni smetki vo celiot svet bez zakonski ograni~uvawa, a moàt da vr{at i platen promet preku istite. So noviot Zakon za devizno rabotewe, Hrvatite vo stranstvo moàt da {tedat, da podigaat krediti, da kupuvaat na lizing, da rabotat so razli~ni investiciski fondovi, da trguvaat so akcii i sli~no. Taka veli Zakonot, no na terenot postojat i ograni~uvawa. Rabotniot odnos, postojaniot izvor na prihodi i prestojot vo zemjata se glavnite pri~ini poradi koi za mnogu hrvatski gra|ani evtinite krediti vo Evropa u{te dolgo vreme }e bidat samo son. Otkako Hrvatskata narodna banka (HNB) gi poednostavi pravilata za protok na kapitalot od Hrvatska kon stranstvo i obratno, nitu edna relevantna banka vo opkruùvaweto ne gi povikala hrvatskite gra|ani da se zadolàt kaj nea, pi{uva “Ve~erwi list”. Naprotiv, site upatuvaat na svoite podru`nici vo Republika Hrvatska ili na mati~nite banki, {to vo evropskata bankarska praktika i ne e

Iluzijata na gra|anite za niskite kamati vo stranstvo ja razbivaat doma{nite bankari koi tvrdat deka zainteresiranite nema da dobijat podobri uslovi od tie {to gi imaat. Pri~ina za toa e {to sekoj klient se analizira, a kamatnata stapka se formira vo zavisnost od rizi~nosta na zemjata. Iako vo sosednite zemji prose~nata kamatna stapka iznesuva od 2,9% do 3,9%, a vo Hrvatska visoki 6,9%, hrvatskite bankari smetaat deka kreditite od stranstvo nema da im ja zagrozat rabotata. “Smetame deka vo tekot na godinata }e dojde do blago zazdravuvawe na zadol`uvaweto, me|utoa, se raboti za ednocifrena stapka na rast, zatoa {to pazarot na trud e slab i nema znaci za zazdravuvawe vo toj segment”, veli direktorkata na Direkcijata za ekonomski istra`uvawa na Rajfajzen konsalting, Zrinka @ivkovi}Matijevi}.

isklu~ok, tuku pravilo. “Teoretski, finansiskite uslugi treba da im bidat dostapni na site, no bez ogled na toa, pove}e od 90% gra|ani od novite ~lenki na EU gi koristat isklu~ivo uslugite na mati~nite banki”, veli finansiskiot ekspert, Stribor Erega. “Veruvam deka }e se pojavat firmi koi }e posreduvaat pri dobivaweto krediti od stranstvo, a takvata usluga najprvin }e im ja ponudat na bankite koi nemaat podru`nici vo Hrvatska. No, toa posreduvawe ne e evtino, naj~esto e od 1% do 3% od vrednosta na kreditot, pa pra{awe e dali e isplatlivo”, zaklu~uva porane{niot bankar. C

Kamatnite stapki na stanbenite krediti vo EU se poniski vo prosek od 2% vo odnos na tie {to gi nudat hrvatskite banki. Tokmu za ovie krediti hrvatskite gra|ani pokaàa najgolem interes. No, do kreditite te{ko se doa|a. KREDITI SAMO ZA “IZBRANITE” Glavnite problemi so koi moàt da se sretnat hrvatskite gra|ani {to sakaat da zemat kredit vo nekoja od bankite vo EU se odnesuvaat na garanciite potrebni za dobivawe kredit. Od Erste banka vo Viena za “Vjesnik” velat deka ne kreditiraat lica koi nemaat ìveali{te ili dozvola za O

prestoj vo Avstrija, kako i lica {to ne se vo redoven raboten odnos vo ovaa zemja. Dokolku, pak, se raboti za hrvatski gra|anin {to ìvee i raboti vo Avstrija i saka da kupi stan tamu, toga{ baraweto za kredit vo Erste banka }e mu bide prifateno. Od Hipo banka pora~uvaat deka vo Avstrija, zasega, ne davaat prekugrani~ni krediti. Hrvatskata radio-televizija, pak, proveruva{e kaj slovene~kite bankari dali Hrvatite moàt da podignat kredit kaj niv. Nova Qubqanska banka odgovorila deka takov kredit moàt da dobijat hrvatski gra|ani koi vo Slovenija imaat dozvola za K

prestoj izdadena na period podolg od {est meseci, kako i stranci koi kako osiguruvawe mora da priloàt dokument za sopstvenost na nedvi`nosti na podra~jeto na Slovenija. Visinata na kreditot zavisi od vrednosta na nedvi`nostite. Toa {to e pomalku poznato e deka i dosega poedinci od Hrvatska moèle da se zadolùvaat vo stranstvo, a podatocite na HNB otkrivaat deka ovaa povlastica im bila dostapna samo na retkite. Gra|anite, naveduva HNB, kon krajot na avgust 2010 godina na stranskite kreditori im dolèle 218,4 milioni evra, a prose~niot iznos na kreditot za C

koj se zadol`uvale bil 332.000 evra, glavno vo Avstrija, a pomal del vo Velika Britanija i [vajcarija. Koga vkupniot iznos na krediti }e se podeli so prose~nata vrednost, se doa|a do podatok deka takvi krediti podignale 656 hrvatski gra|ani. Koi se tie, se razbira, HNB ne otkriva, a Stribor Erega smeta deka toa se glavno bogatite VIP klienti na koi sekoja banka bi im ja otvorila vratata. Posakuvani klienti vo avstriskite banki se i sopstvenicite na polisi za osiguruvawe na tamo{nite osiguritelni kompanii, koi se koristat kako garancija za kreditite. O

Капитал Банка АД Скопје има потреба од повремено ангажирање на преведувач од Македонски на Англиски Јазик, кој ќе биде ангажиран согласно потребите за превод на Банката. Услови кои треба да ги исполнува кандидатот: - Завршено Високо Образование – Филолошки Факултет, Англиски Јазик - Одлично познавање на Македонскиот јазик и правопис; - Одлично познавање на работењето на MS Ofﬁce апликациите, посебно на напредните можности на WORD; - Предходно искуство од минимум 2 години во превод на документи со економска и финансиска терминологија; - Сертификат за овластен судски преведувач, ќе се смета за предност. Заинтересираните кандидати кои ги исполнуваат наведените услови треба да достават апликација и биографија на jobs@ capitalbank.com.mk, најдоцна до 7ми Февруари 2011 година. Ќе бидат контактирани само кандидатите кои ќе влезат во потесен круг. Mosa Pijade Str. 4 / 6th ﬂoor, 1000 Skopje SORAVIA center www.capitalbank.com.mk

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

GR^KATA EUROBANK EFG ]E KREDITIRA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

ajgolemata gr~ka bankarska grupacija, Eurobank EFG grup, stanuva glaven partner na me|unarodnite finansiski institucii vo oblasta na poddr{ka na mali i sredni pretprijatija vo Grcija i Jugoisto~na Evropa, soop{ti Eurobank EFG vo Srbija. Vkupnite obezbedeni sredstva za finansir-

awe na malite i srednite pretprijatija preku pro{iruvawe na sorabotkata me|u Eurobank EFG, Evropskata investiciska banka, Evropskata banka za obnova i razvoj i Me|unarodnata finansiska korporacija iznesuva pove}e od 1,4 milijardi evra. Od vkupnite sredstva, 600 milioni evra }e bidat

NADOMEST NA DDV ZA @ITELITE NA ALBANIJA dodeleni za investicii vo Grcija, a pove}e od 800 milioni evra vo ostanatite zemji na koi se odnesuvaat ovie finansiski aran`mani, Romanija, Bugarija, Srbija i Turcija. Dosega, za finansirawe na re~isi 2.000 mali i sredni pretprijatija vo ovie zemji se odobreni re~isi milijarda evra.

vaa godina albanskite gra|ani za prvpat }e imaat mo`nost da vratat re~isi 20% od nivnite tro{oci. Direktivata od Ministerstvoto za finansii, koja se o~ekuva naskoro da bide objavena, }e ovozmo`i nadomest na danokot na dodadena vrednost (DDV) za odredeni nabavki {to mo`at da gi napravat gra|anite vo tekot na godinava. Spored ovaa direkti-

va, gra|anite treba da ja za~uvaat sekoja smetka od nivnite nabavki, a na krajot od godinata treba da gi prijavat nabavkite kaj dano~nata vlast. Glavnata korist od ovoj poteg se sostoi vo toa {to gra|anite i kupuva~ite (no, ne i kompaniite) nema da bidat obvrzani da pla}aat DDV pove}e od edna{. Upatstvoto sodr`i specifikacii i uslovi koi mora da bidat

ispolneti, so cel da se ostvari nadomestot. Na ovoj na~in, gra|anite treba da gi prijavat svoite mese~ni prihodi, a potoa i nabavkite {to gi napravile. Izvori od Ministerstvoto za finansii informiraat deka nadomestot nema da va`i za site vidovi nabavki. Na primer, nema da ima nadomest na DDV za semejnite tro{oci za odr`uvawe na patni~kite vozila.

PORADI MONOPOLISTI^KO ODNESUVAWE

IMLEK I SUBOTI^KATA MLEKARNICA KAZNETI SO TRI MILIONI EVRA Odlukata na Komisijata se temeli na presuda od 2008 godina, koja se odnesuva na pazarniot udel na mlekarnicite na Danjub fuds grup, Imlek i Suboti~kata mlekarnica VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

omisijata za za{tita na konkurencijata na Srbija ja kazni holandskata Danjub fuds grup, koja raboti vo ramkite na investiciskiot fond Salford, tri milioni evra poradi zloupotreba na dominantnata polo`ba na pazarot. Odlukata na Komisijata se temeli na presuda od 2008 godina, koja se odnesuva na pazarniot udel na mlekarnicite na DFG, Imlek i Suboti~kata mlekarnica za otkup na surovo mleko vo 2006 godina. Industrijata za mleko i mle~ni proizvodi Imlek e dol`na da plati 2,5 milioni evra, a mlekarnicata od Subotica 500 iljadi evra. Mlekarnicite se kazneti so po 1,92% od vkupniot godi{en prihod od 2006 godina poradi “nametnuvawe nepravedni uslovi na rabotewe, so primena na razli~ni uslovi za rabotewe za isti raboti so drugite u~esnici na pazarot”. Danjub fuds smeta deka se nezakonski kazneti i najavi `alba vo me|unarodnite institucii. Vo soop{tenieto na Danjub fuds grup se veli deka Imlek i Suboti~kata mlekarnica se kazneti

so tri milioni evra za zloupotreba na dominantnata polo`ba na osnova na pogre{ni analizi na Komisijata za za{tita na konkurencijata vo Srbija. “Poradi sevo ova, Danjub fuds grup, pokraj redovnite pravni sredstva koi gi ima na raspolagawe vo Srbija, svoite prava kako stranski investitor }e gi bara pred me|unarodnite institucii, za {to nadle`nite dr`avni i me|unarodni tela se ve}e izvesteni”, soop{ti advokatskiot tim na kompanijata. OTSTRANUVAWE NA MONOPOLOT ILI ODBIVAWE NA STRANSKITE INVESTITORI!? Odlukata na Komisijata za za{tita na konkurencijata da gi kazni Imlek i Suboti~kata mlekarnica naide na sprotivstaveni stavovi kaj stru~nata javnost. Dodeka ednite ja istaknuvaat vrednosta na odlukata za vospostavuvawe normalni ekonomski odnosi na pazarot i obezbeduvawe slobodna konkurencija, drugi se somnevaat vo kompetentnosta na Komisijata koja ja donese odlukata i ocenuvaat deka kaznuvaweto stranski kompanii bi mo`elo negativno da vlijae za vlezot na novite stranski investitori vo Srbija. Milan Prostran od Stopanskata komora na Srbija izjavi deka principielno ne

Danjub fuds grup, pokraj redovnite pravni sredstva koi gi ima na raspolagawe vo Srbija, svoite prava }e gi bara i pred me|unarodnite institucii e dobro celata zemjodelska industrija da se karakterizira kako monopolska ili kartelska. “Ne znam kolku so ovaa odluka se pra}a pozitivna poraka do stranskite investitori”, izjavi Prostran. Konsultantot za stranski investicii, Mahmud Bu{atlija, izjavi deka izre~enite merki protiv Imlek i Suboti~kata

mlekarnica se odli~na vest, dodeka za {pekulantite lo{a vest e toa {to dr`avata po~nuva da funkcionira. “[to se odnesuva do mo`nosta sudot da ne ja priznae odlukata na Komisijata, mislam deka e pra{awe na politi~ka volja. Faktot {to Komisijata odlu~ila da ja kazni ovaa kompanija upatuva

na toa deka politi~kata volja e vo pravec rabotite vo Srbija da se ureduvaat i da se pribli`ime kon vrednostite koi gi nalaga Evropskata unija (EU). Mislam deka i sudot }e donese odluka vo taa nasoka”, naglasi Bu{atlija. “Komisijata za za{tita na konkurencijata u{te od po~etokot ne funkcionira{e kako {to

treba. Taa ne e nitu nezavisna, nitu kompetentna i od po~etokot nema{e dovolno kapacitet za izvr{uvawe na zada~ite za koi e nadle`na. Za `al, vlasta od prviot den si poigruva so ovaa institucija, koja e isklu~itelno va`na, a zasega i nema nikakvi o~ekuvawa ne{to da se promeni kon podobro”, smeta @ivkov.

Svet / Biznis / Politika

CENATA NA NAFTATA SE POBLISKU DO 100 DOLARI ZA BAREL enata na naftata na svetskite pazari v~era doìvea ogromen porast, {to se dobliì do 100 dolari za eden barel. Ova se dolì na stravot deka nemirite koi "besneat" niz teritorijata na Egipet }e uspeat da go ote`nat transportot na nafta niz Sueckiot Kanal. Na londonskata berza, cenata na surovata nafta "brent” v~era utroto se izdigna duri na 99,97 dolari za eden barel.

Posleden pat eden barel surova nafta ja dostigna pribli`nata vrednost na v~era{nata scena vo oktomvri 2008 godina. Podocna, vo tekot na trguvaweto naftata uspea da se spu{ti na 99,20 dolari za barel, {to e malku ponisko od cenata {to ja ima{e na zatvoraweto na Londonskata berza na 28 januari godinava. Vo Wujork cenata na svetlata surova nafta se zgolemi za 76

centi i sega iznesuva 90,10 dolari za barel. Dr`avite-proizvoditeli na nafta, koi ~lenuvaat vo OPEK, v~era istaknaa deka se zagri`eni za sostojbata vo Egipet, no smetaat deka s$ u{te e rano da prezemat preventivni merki za namaluvawe na cenata, nitu, pak, planiraat da go zgolemat proizvodstvoto na nafta, bidej}i svetot s$ u{te ne se soo~uva so ogromni zagubi na nafta.

DIREKTOROT NA GOLDMAN SAKS DOBI BONUS VREDEN 12,6 MILIJARDI DOLARI

obivkata na najmo}nata investiciska banka vo svetot, Goldman Saks, minatata godina opadna za 38% poradi zgolemuvaweto na platata na izvr{niot direktor Lojd Blenkfajn od 600.000 dolari na dva milioni. Me|utoa, Blenkfajn ne ostvaruva pogolem del od svoite prihodi preku platata, tuku preku bonusot, koj dosega mu be{e zgolemen za 42%, so {to ovaa godina mu bea is-

EU ]E MORA DA GI REPROGRAMIRA GR^KITE DOLGOVI

NOVA [ANSA ZA GRCIJA

Mo`nosta za prodol`uvawe na rokot za otplata na dolgovite na Grcija povtorno }e & obezbedi pristap na najzadol`enata zemja vo EU do pazarite na kapital VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ermanskiot minister za finansii, Volfgang [ojble, objavi deka se razgleduva mo`nosta za reprogramirawe na dolgot na Grcija, no se sprotivstavi na javnata debata za negovo restrukturirawe. Toa zna~i deka na Grcija }e & se dade u{te edna {ansa, odnosno }e & se prodolì rokot za da gi otplati kreditite. [ojble smeta deka eventualnoto restrukturirawe na gr~kiot dolg nema da & pomogne na zemjata da se spravi so dol`ni~kata kriza. “Grcija dava jasni signali deka moè da se spravi so otpla}aweto na svojot dolg. Celta e preku programata za finansiska i buxetska adaptacija, Grcija povtorno da obezbedi pristap do pazarite na kapital. Vo toj pogled, se nao|a na dobar pat”, istakna [ojble. Portparolot na Evropskata komisija, Amadeo Altafaj Tarido, smeta deka odobruvaweto kredit za Grcija za da gi otkupi obvrznicite na otvoren pazar e edna od opciite koja se razgleduva vo ramkite na reformata na Fondot za stabilnost, vreden 440 milijardi evra, za pomo{ na prezadolènite ~lenki na evrozonata. “Gr~kite obvrznici momentalno se na proda`ba pod svojata nominalna vrednost, {to zna~i deka i samata Grcija moè da gi otkupi po namalena cena, pa na toj na~in da go namali svojot ogromen dolg. Komisijata ovaa ideja ja iznese vo interniot raboten dokument za unapreduvawe na akciite za dol`ni~kata kriza”, soop{ti Altafaj, dodavaj}i deka toa, sepak, ne pretstavuva kone~en predlog na Komisijata.

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

plateni 12,6 milijardi dolari kako bonus za uspe{noto rabotewe vo izminatata godina. Vkupnite primawa na Blenkfajn za 2010 godina, zaedno so osnovnata plata od 600.000 dolari, dostignaa vrednost od 13,2 milijardi dolari. Pod negovo rakovodstvo, Goldman Saks ostvari profit od 8,35 milijardi dolari vo tekot na 2010 godina. Zgolemuvaweto na bonusot na

direktorot od 42% bankata go pravda so toa {to vo 2009 godina bankarite ne dobile bonus kako posledica na pregolemiot pritisok koj mediumite i javnosta go izvr{ile vrz bankata poradi bonusite. Osven Blenkfajn, i izvr{niot direktor na Sitigrup, Vikram Pandit, dobi zgolemuvawe na platata, koja dostigna okolu 1.750.000 dolari, prenesuvaat od britanskata televizija Bi-Bi-Si.

DVA, TRI ZBORA “Bankata ja napu{ti politikata za namaluvawe na inflacijata vo Britanija na 2%. Za celosno zakrepnuvawe na ekonomijata, nie bevme primorani da se prefrlime na voveduvawe postrogi merki za namaluvawe na visokata nevrabotenost, a drugite oblasti da gi ostavime vo vtor plan.” MERVIN KING

guverner na Bankata na Anglij

“Ne znam zo{to vaka se odnesuva egipetskata vlast so demonstrantite. Hosni Mubarak vo nitu eden slu~aj ne smee da zaboravi deka slobodata na izrazuvawe e me|unarodno zagarantirano pravo.” BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, vo obra}aweto na Svetskiot ekonomski forum vo Davos potvrdi deka se razgovara za idejata za otkup na obvrznici, no naglasi deka Grcija ne e “na nikakov oficijalen na~in vklu~ena vo tie razgovori”. Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, pak, vo Davos soop{ti deka Atina se nadeva na vra}awe na svetskiot pazar na kapital ovaa godina, otkako gi prezede rigoroznite merki za {tedewe zaradi namaluvawe na buxetskiot deficit. Toj minatata nedela ja odbi mo`nosta za bankrot ili za restrukturirawe na ogromniot javen dolg na negovata zemja. Papandreu o~ekuva rokot za otplata na zaemot od EU i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) da bide prodol`en, a kamatnata stapka namalena.

KINA DODELI POVE]E KREDITI OD SVETSKATA BANKA ina stana najgolemiot kreditor na dr`avite vo razvoj, so {to uspea da ja nadmine i Svetskata banka. Samo vo poslednite dve godini Kina, preku svoite dve najgolemi banki, Kineskata banka za razvoj i Industriskata i komercijalna banka, uspeala da im dodeli okolu 110 milijardi dolari na kompaniite vo dr`avite vo razvoj, dodeka iznosot koj za istata namena go isplatila Svetska banka dostignal 100

milijardi dolari. Kina naj~esto gi odobruva zaemite vo kompenzacija za nafta. Takvi se slu~aite na zaemite koi Kina & gi dodelila na Rusija, Brazil i Venecuela. Od druga strana, Argentina, Belorusija i Gana uspeale da izvle~at krediti od Kina samo poradi toa {to kineskite kompanii gi dobile najgolemite proekti za obnova na infrastrukturnata mre`a kaj niv. Porane{niot direktor na oddelenieto odgovorno za

Evropskite lideri bi moèle da gi objavat po{irokite konturi za noviot dogovor za zgolemuvawe na Fondot za stabilnost i spas na evrozonata na samitot vo petok, otvoraj}i pat za sozdavawe nov kone~en dogovor za Fondot koga evropskite pretstavnici povtorno }e se sretnat vo mart. Nekoi od vladite baraa da se zgolemi iznosot na edna milijarda evra za da se vrati doverbata na finansiskite pazari, dodeka stabilizacijata na Fondot e potrebna za da se potkrepi doverbata vo evropskata zaedni~ka valuta. Diskusiite za zgolemuvawe na vrednosta na Fondot vklu~uvaat predlozi da se ovozmoàt preventivni zaemi za da se namali krizata i da se ovozmoì kupuvawe dràvni akcii. Germanskiot kancelar, Angela Merkel, vo Davos izjavi deka

zemjite-~lenki od evrozonata mora da pokaàt disciplina za da ja obezbedat stabilnosta na zaedni~kata valuta. Golemiot javen dolg, poradi koj Grcija i Irska moraa da pobaraat finansiska pomo{ od drugite zemji-~lenki od EU, taa go nare~e “najgolema opasnost za prosperitetot na Evropa”. “Vladite na zemjite od evrozonata }e go zgolemat kreditniot kapacitet na evropskiot fond za stabilnost i }e gi olabavat pravilata za negovo deluvawe, no nema da se zgolemi iznosot od 440 milijardi evra”, najavi Oli Ren, komesar na EU za ekonomija. Vakvata odluka moè povtorno da gi prodlabo~i somneìte dali Fondot raspolaga so dovolno pari za itna intervencija dokolku im e potrebna na Portugalija, [panija ili na nekoja druga zemja vo evrozonata.

“Kako po~na ekonomijata da zakrepnuva, SAD se soo~i so namaluvawe na visokata nevrabotenost. Nie sme na polovina pat do celosno ekonomsko zazdravuvawe, no mora da gi izbegneme site pati{ta koi mo`e da ja odvedat Amerika vo povtorna recesija.” TIMOTI GEJTNER

dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za finansii na SAD

LAVAZZA ]E OTVORI FABRIKA VO INDIJA Kina vo ramkite na Svetskata banka, Jukon Huang, istakna deka nekoi od kreditite koi gi dodeluva Kina ja finansiraat eksploatacijata na nekolku vidovi surovini, kako nafta, minerali i drugi energetski izvori. Portparolot na kineskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Hong Lei, potencira{e deka Kina, soglasno sopstveniot ekonomski razvoj, vo kontinuitet }e go finansira razvojot i na drugite dr`avi vo svetot.

storiski poznatiot proizvoditel na kafe Lavaca (Lavazza) ja izbra Indija za prvata dr`ava kade {to }e izgradi svoja fabrika, nadvor od granicite na Italija. Analiti~arite velat deka vakviot izbor se dol`i na s$ pogolemata va`nost na indiskite pazari na me|unarodnata scena. Fabrikata }e se gradi vo ju`na Indija i }e proizveduva kafe, kako i dodatoci za kafe, za sinx-

irot kafeterii Barista vo Indija, koj kompanijata go kupi vo 2007 godina. "Lavaca planira da se pro{iri na pazarite vo okolu pet dr`avi vo razvoj. Vo izborot najgolemo vnimanie im posvetuvame na Indija, Kina, Brazil i SAD”, izjavi Luka Maulini, direktorot za prezemawe, odgovoren za Azija i Avstralija. Vo septemvri minatata godina Lavaca go zavr{i procesot na prezemawe na 7% od akciite na

amerikanskata kompanija, Green Mountain Coffee Roasters (GMCR), za {to isplati 250 milioni dolari. Ova e edna od najgolemite investicii na familijarnata italijanska kompanija. Lavaca e osnovana vo 1895 godina i e eden od najgolemite proizvoditeli i distributeri na kafe i proizvodi od kafe. Momentalno, proizvodite na ovaa kompanija se konsumiraat vo 90 dr`avi vo svetot.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

SVET

19 0-24

...NEVEROJATEN "KAMBEK"!

...PODDR[KA

...GERMANSKI NA^IN!

Po 22 godini vo zatvor, Ganu~i se vrati vo Tunis

Turcite protestiraat protiv re`imot na Hosni Mubarak

"Zelena" nedela vo Berlin

o pove}e od 20 godini pominati vo zatvor, islamisti~kiot lider Ra{id Ganu~i se vrati vo Tunis. Vo negova ~est se odr`aa masovni sobiri.

lenovite na pro-islamisti~kite grupi odr`aa protesti vo Istanbul protiv re`imot na egipetskiot pretsedatel Mubarak, pod mototo: "Diktatore!... Odete si od Egipet!”

ekolku stotici ma`i oble~eni vo tradicionalni bavarski N nosii u~estvuvaa na Me|unarodnata "zelena" nedela na Saemot za hrana i zemjodelstvo, koj se odr`a vo Berlin.

KORPORATIVNITE PROFITI VO SAD RASTAT

FINANSISKITE INSTITUCII NAJMNOGU ZARABOTIJA VO 2010

Spored izve{taite, pove}e od 50% od amerikanskite korporacii ostvarija zna~itelno pogolem profit vo ~etvrtiot kvartal minatata godina, so {to 2010 godina mo`e da ja proglasat za godina so treta najgolema godi{na zarabotka od 1998 godina VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako {to se mnoàt pozitivnite kvartalni izve{tai na golemite korporacii vo SAD, moè da se kaè deka amerikanskata ekonomija poleka, no sigurno se pomrdnuva od “mrtvata to~ka”. Spored izve{taite, pove}e od 50% od korporaciite vo ~etvrtiot kvartal lani zabeleàa isklu~itelno golem rast na profitot, so {to 2010 godina }e bide zabeleàna kako godina na treta najgolema godi{na dobivka od 1998 godina, so brz napredok vo sektorite: telekomunikacii, energetika i finansii. Za razlika od po~etniot period na zazdravuvawe na ekonomijata, koga namaluvaweto na tro{ocite go zgolemi profitot na kompaniite, rezultatite pokaùvaat soliden rast i na potro{uva~kata. Sepak, namaluvaweto na rabotnite mesta s$ u{te e kriti~na faza. “Zaedno so padot na uvozot, imame pozdrava kombinacija kaj ekonomskoto rabotewe za 2011 godina”, izjavi Brajan Xouns, ekonomist vo bankarskata grupacija Sosiete èneral. Spored kompaniite od in-

deksot Standard i Purs 500, sega se predviduva zarabotkata za ~etvrtiot kvartal da porasne za 32% vo sporedba so prethodnata godina. Toa pretstavuva tripati pobrz rast otkolku {to be{e predvideno za ovaa sezona, velat analiti~arite. Prethodno se prognozira{e profitot da porasne za 9,8%, a proda`bata da se zgolemi za 6%. FINANSISKITE KOMPANII SO NAJGOLEM SKOK VO DOBIVKATA Finansiskite kompanii beleàt najgolem skok na dobivkata vo 2010 godina, iako vo 2009 godina zabeleàa zaguba. Telekomunikaciskite kompanii zabeleàa rast na profitot od 58%, a metalurgijata (~elik, ruda i hemikalii) imaat zgolemen profit od 45%. Energetskite kompanii beleàt rast od 40%. Profitot na [evron vo ~etvrtiot kvartal porasna za 72% poradi zgolemenata cena na naftata. Bankite imaa polza od nestabilnata vrednost na valutite i pomaloto koli~estvo pari izdvoeni za potencijalni zagubi. Bankata US Bankorp (U.S. Bancorp) prijavi profit od 974 milioni dolari vo posledniot kvartal, {to pretstavuva zgolemuvawe vo odnos na minatogodi{nite 602

PRODOL@UVA DELEWETO OTKAZI I godinava prodol`uva namaluvaweto na brojot na rabotni mesta. Proizvoditelot na lekovi Abot laboratorii minatata nedela najavi deka }e go namali brojot na rabotnici za 2%, {to pretstavuva 1.900 rabotni mesta. Kompanijata za trgovija so proizvodi za doma}instvo Lous (Lowe's) najavi deka }e ukine okolu 1.700 rabotni pozicii vo oblasta na proda`niot menaxment i }e najmi od 8.000 do 10.000 vraboteni koi nema da rabotat so polno rabotno vreme, a }e upravuvaat so proda`bata za vikendi. Boing, koja treba da po~ne so proizvodstvo na nov model, objavi deka }e otpu{ti 1.100 rabotnici. Ve}e propadnaa 11 banki, kako dopolnuvawe na 157 od minatata godina, poradi {to raste brojot na nevraboteni.

milioni dolari. Gotovinata, koja na kompanijata & bila predvidena za potencijalni zagubi, se namali za 34%. Najgolemite “vle~kovci” se kompaniite za uslugi, koi bele`at pad od 18% i zdravstvenite kompanii, so pad

od 17%. Amerikan elektrik pauer od Ohajo ima pad na profitot od 26% poradi pla}aweto ot{teta za klientite i otpremnina za otpu{tenite rabotnici. Farmacevtskite kompanii vo SAD se soo~uvaat so namaluvawe na sredstvata

za zdravstvena za{tita, a cenite vo Evropa i so posilni regulatorni merki za novite proizvodi. CENOVEN UDAR VRZ PROFITITE Nagliot rast na cenite na energijata i na surovinite izminatite meseci samo {to go po~na svoeto vlijanie vrz rezultatite. Od kompaniite, kako Ford Motor i Kolgejt-Palmolajv, tvrdat deka zgolemenite ceni na proizvodite vlijaat vrz nivniot uspeh i se o~ekuva nivnata uloga godinava da bide u{te pogolema. Prokter i Gembl o~ekuva zgolemuvaweto na tro{ocite da skrati edna milijarda

dolari od zarabotkata vo ovaa fiskalna godina za kompanijata, koja zavr{uva na 30 juni, {to e dvojno pove}e od o~ekuvawata. Cenite na proizvodite na ovaa multinacionalna kompanija se zgolemija za 6% na kvartalno nivo i vo odnos na prethodnata ~etvrtina i za 20% na godi{no nivo. Kompaniite za prehranbeni proizvodi se borea so rastot na cenite na hranata i kone~no najavija deka planiraat da gi zgolemat cenite. Istovremeno, tie gi kratat tro{ocite so zatvorawe na neprofitabilnite prodavnici i otpu{tawe na personalot.

Feqton

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: SALESFORCE.COM 25

USPE[NATA PRIKAZNA ZAD OBLA^IWATA NA BENIOF PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

alesforce.com e internet-kompanija koja distribuira softver za biznis. Prednostite na ovoj softver gi imaat ~lenovite od bazata na prijaveni korisnici na internetstranicata. Kompanijata gi hostira aplikaciite na nejzinata stranica i e mnogu dobro poznata po nejzinite proizvodi za sistem za rakovodewe so odnosi so korisnici (CRM). Jadroto na dene{nata kompanija se nao|a vo San Francisko, Kalifornija, a regionalni kancelarii se oformeni vo Dablin (koja gi pokriva potrebite za Evropa, Sredniot Istok i Afrika), Singapur, (Pacifi~ka Azija bez Japonija) i Tokio. Drugite pogolemi kancelarii se nao|aat vo Toronto, Wujork, London, Sidnej i San Mateo. Servisite na kompanijata se dostapni na 16 razli~ni jazici. Momentalno Salesforce.com ima 82.400 mu{terii i pove}e od 2 milioni korisnici. Godi{nite prihodi na kompanijata iznesuvaat pove}e od milijarda dolari. Vo edno od januarskite izdanija na “For~n”, magazinot ja proglasi Salesforce. com kako edna od 100 najdobri kompanii za rabota. Taa be{e stavena na 52 mesto. DRZOK, DRU[TVEN I NEPRISTOEN Nikoj nemal tolku golemo vlijanie vrz Salesforce.com vo tekot na godinite od negovoto formirawe kolku {to ima negoviot osnova~, Mark Beniof, strasten igra~ vo startnite potfati, komu dvi`e~ka sila mu bile prodava~ite ili, poprecizno, kompaniite koi vrabotuvaat agenti

Sakate da ja zgolemite proda`bata? Pobarajte pomo{ od Salesforce.com

Po decenija pominata vo Oracle, osnova~ot na Salesforce.com najmil trojca programeri i ja formiral novata kompanija vo mart 1999 godina. Nekoi od investitorite vo po~etokot o~ekuvale deka }e go finansiraat sistemot za rakovodewe so odnosi so korisnici (CRM), no ispadnalo deka tie finansiraat kompanija koja bila bazirana vo ku}ata na Beniof za proda`ba. Opi{an kako drzok, dru{tven i nepristoen, edni od osobinite na dolgata lista laskavi, no navredlivi pridavki, Beniof bil {oumen koj brkal publicitet, propovedaj}i gi mugrite na novata doba vo softverskata industrija. Prvi~no toj bil odbien od strana na site negovi kolegi, koi negoviot biznis-model go gledale kako nesposoben da generira kakov bilo uspeh. Kratko vreme potoa nekolkumina od tie {to go kritikuvale po~nale da gi sledat negovite stapki, koristej}i se so istite pazarni tehniki {to prethodno gi potcenuvale. Inaku, po decenija pominata vo Oracle, Beniof najmil trojca programeri i go formiral Salesforce.com vo mart 1999

godina. Nekoi od investitorite, i pokraj realizacijata od strana na osnova~ot, vo po~etokot o~ekuvale deka } e go finansiraat sistemot za rakovodewe so odnosi so korisnici (CRM). Sepak, tie finansirale kompanija koja bila bazirana vo ku}ata na Beniof. CRM pazarot be{e biznis od 3,2 milioni dolari koga Beniof vleze vo sudirot i golem del od vnimanieto na industriskite eksperti be{e svrteno kon kompanii kako Siebel Systems, ~ij softverski sistem go kreira{e eden industriski titan. Beniof bil dobro zapoznaen so uspehot na negovite porane{ni kolegi: investicijata od 50 iljadi dolari {to toj ja vlo`i vo prethodnata kom-

panija vo 1993 godina be{e pretvorena vo pove}e od 20 milioni dolari vo vremeto koga toj po~na so Salesforce. com, pa toa mu ovozmo`i da dobie finansiski resursi za da investira vo razvojot na negovata nova kompanija. Sepak, bez negovoto li~no bogatstvo osnova~ot }e imal te{kotii so formiraweto na kompanijata, barem na na~inot kako {to go predvidel nejziniot po~etok. Investitorite insistirale toj da ponudi izbor na kupuva~ite, CRM servis baziran na Internet, kako i softverski paket za nego, uvereni deka hostiranata, onlajn-verzija }e privle~e pove}e klienti koi nabrzo }e sakaat da go kupat softverskiot paket. No, toj cvrsto odbil da ja promeni

svojata strategija, iako od toa zavisela pari~nata pomo{ od po~etnite investitori. Taka, Beniof upotrebil 6 milioni dolari od negoviot sopstven kapital i dobil 2 milioni dolari od direktorot na Oracle, Lorens Elison, za da ja po~ne Salesforce.com, davaj} i zakletva pred sebe deka } e gi hostira site podatoci na negovite mu{terii na edno mesto. LANSIRAWETO NA INTERNET-SERVISOT Taka pominala re~isi edna godina pred Beniof da mo`e da po~ne da ja poso~uva superiornata logika na toa {to toj go narekuval “softver kako servis” ili softver po barawe. Kompanijata oficijalno go lansira{e svojot servis vo

fevruari 2000 godina, koga malite biznisi, targetiranata publika na kompanijata, po~naa da se za~lenuvaat za onlajn-asistencija vo avtomatiziraweto na nivnite proda`ni sili. Taa godina, isto taka, ja odbeleà i lansiraweto na CRM aplikaciite na Oracle, {to go pottiknalo Beniof da bara od Elison da go napu{ti negovoto mesto vo bordot na direktori na Salesforce.com, {to ne be{e posleden pat toj da vleze vo raspravija so negovite prethodni kolegi. Novata kompanija, koja Beniof planiral da ja stavi na berza vo tekot na 2000 godina, zadolèna so 50 dolari za pet korisnici na mese~no nivo, kako {to i po~na, inicijalno gi limitira{e svoite servisi za da gi avtomatizira onlajn-proda`nite procesi. Vo tekot na 4 meseci, bazata na mu{terii dostignala 5 iljadi, a do krajot na godinata se o~ekuvalo toj broj da porasne so 15 iljadi. Inicijalnata javna ponuda na akcii na kompanijata taa godina ne uspeala da se realizira. Koga Salesforce.com navleze vo pazarot na CRM, po~na da dobiva pove}e mu{terii i ja dostigna svojata finansiska harmonija. Prihodot od 2001 godina be{e 5 milioni dolari, brojka {to trojno se zgolemi vo narednata godina, koga kompanijata dostigna prihod od 21,5 milioni dolari. Sepak, kompanijata gube{e i mnogu pari, beleèj}i 31,8 milioni dolari zaguba vo 2001 godina i 29 milioni dolari vo 2002 godina, koi, kombinirani so spektakularniot kolaps na visokotehnolo{kiot sektor, gi zama~kaa site pomisli za javna inicijalna ponuda. No, za volja na vistinata, koga kompanijata po~na da gi prodava svoite CRM servisi na pogolemite kompanii i da gi beleì svoite prvi zna~ajni dobivki vo prihodite, relaciite me|u Dilon

PRIKAZNI OD WALL STREET

]E POSKAPI LI K Cenata na fju~ersite na kafeto od klasata arabika, koe na nekoj na~in e osnova za formirawe na ostanatite ceni na kafe, od juni minatata godina pa do denes ima rast od duri 80%

pored analizite na najgolemiot sinxir lokali za proda`ba na kafe vo svetot, Starbaks (Starbucks), se o~ekuva cenata na ovoj pijalak godinava da ima golem rast, koj silno }e se odrazi i vrz profitot na ovaa kompanija. Od kompanijata s$ u{te tvrdat deka toa nema da rezultira i so nivno poskapuvawe na cenata na kafeto so cel zadr`uvawe na profitnata margina. Sepak, vakvite vesti rezulturaa so pad na akcijata za re~isi 3%, iako kompanijata prijavi deka ostvarila profit na krajot od godinata i

zgolemuvawe na proda`bata vo SAD, koja gi nadmina o~ekuvawata na analiti~arite od Wall Street. Rastot na cenata na surovinite kako {to se kafeto, mlekoto pa s$ do `itarkite i mesoto s$ pove} e se odrazuva vrz raboteweto na restoranite. Na po~etokot od nedelata od Mekdonalds (McDonald’s) potvrdija deka imaat vo plan da gi zgolemat cenite na svoite proizvodi, no samo vo odredeni regioni kade {to ima mo`nost i smisla toa da se napravi. Starbaks, koj e so sedi{te vo Sietl, vrz osnova na svoite analizi ve-

}e objavi namaluvawe na dobivkata po akcija, od 1,47 dolari za akcija na 1,44 dolari, iako od strana na analiti~arite se o~ekuva{e taa dobivka da iznesuva 1,49 dolari od akcija. Spored poslednite nivni analizi, se o~ekuva cenata na surovinite da ja namali dobivkata na kompanijata za 20 centi od akcija, za razlika od nivnoto prvi~no predviduvawe dadeno u{te vo noemvri deka namaluvaweto na dobivkata za 2011 godina bi se dvi`elo za osum do deset centi za akcija. “Smetam deka se konzervantivni vo odnos na nivnata odluka”, veli

Feqton

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Inicijalnata javna ponuda na *Salesforce.com be{e kompletirana vo juni 2004 godina i bea prodadeni 11,5 milioni akcii za 11 dolari po akcija. Po listaweto na berzata, Beniof ostana so 26% udel vo kompanijata, koi do krajot na godinata bea presmetani na 500 milioni dolari” i Beniof brzo se naru{ija, {to dovede do ostavka na Dilon vo 2001 godina. Toga{ is~ekori Beniof, ja prezede sekojdnevnata kontrola vrz kompanijata, i pretsedava{e so rastot na 21,5 milioni dolari prihod vo 2002 godina, drèj}i gi titulite pretsedatel na bordot i izvr{en direktor na kompanijata. Pod negovo vodstvo Salesforce.com go zabeleà svoeto prvo profitabilno trimese~je, moment koj be{e objaven vo sredinata na 2003 godina, koga kompanijata registrira{e 188 iljadi dolari vo vkupnata zarabotka. Sleduva{e vtoriot posledovatelen profitabilen kvartal, pa esenta 2003 godina kompanijata prokniì

ИNVESTITORI

PRVI^NI INVESTITORI VO KOMPANIJATA BILE MARK BENIOF (OSNOVA^OT) MARK ISKARO, LARI ELISON (PORANE[NIOT DIREKTOR VO ORACLE) HALSI MINOR, MAGDALENA JESIL I @ENEVA VEN^R PARTNERS (GENEVA VENTURE PARTNERS)

MARK BENIOF Beniof igral revolucionerna uloga vo softverskata industrija. Odrasnal vo Hilsboro, Kalifornija, kreiraj}i kompjuterski igri na negoviot “komodore 64”. Na toj na~in zarabotil dovolno pari za da si kupi avtomobil, “tojota supra” i da se zapi{e na fakultet. Gi po~nal studiite na univerzitetot vo Ju`na Kalifornija, kade {to se zdobil i so diploma za biznisadministracija. Vo me|uvreme rabotel kako programer i prodava~ vo Epl. Po fakultetot se vrabotil vo Oracle, vode~kata korporacija za razvoj na softver. Na 25 godini stanal zamenik-pretsedatel na kompanijata. Koga negoviot kolega Tom Sibel ja napu{ti Oracle za da po~ne so nova kompanija za razvoj na CRM softver, Beniof investiral 50 iljadi dolari vo po~etniot kapital. I, ete, kako {to sakala sudbinata, tie pari podocna mu pomognaa da ja osnova negovata kompanija koja stana najgolem rival na kompanijata od negoviot prijatel i kolega. 127 iljadi dolari vo vkupnata zarabotka. [TO DONESE INICIJALNATA JAVNA PONUDA? Beniof ne ostana bez zlomislenici, no, kako {to salesforce.com navleze vo sredinata na minatata decenija, performansite na negovata kompanija po~naa silno da pariraat so tie {to gi otfrlaa ili omalova`uvaa negovite zamisli. Kako {to po~na da profitira, Beniof ja obnovi idejata za kompletirawe na inicijalna javna ponuda, toa {to saka{e da go napravi u{te po samoto lansirawe na servisot. Finansiskite rezultati za 2004 godina, objaveni proletta istata godina, go prika`aa prviot godi{en profit, dobivka od 3,5 milioni dolari. Toa go natera Beniof da gi popolni dokumentite vo

Na pretstavuvaweto na saem vo Singapur

Komisijata za hartii od vrednost. Inicijalnata javna ponuda na Salesforce.com be{e kompletirana vo juni 2004 godina i bea prodadeni 11,5 milioni akcii za 11 dolari po akcija. Po listaweto na berzata, Beniof ostana so 26% udel vo kompanijata, koi do krajot na godinata bea presmetani na 500 milioni dolari. Po berzanskoto pojavuvawe, kompanijata go po~na svojot finansiski rast. Po rekordnite 75,7 milioni dolari od proda`bata ostvarena vo 2004 godina, kompanijata sobra 157,9 milioni dolari narednata 2005 godina. Taa godina i zarabotkata zabele`a rast na 7,3 milioni dolari. “Ne samo {to gi pretstavivme na{ite najva`ni proizvodi, tuku is~eznaa i na{ite vrvni

rivali”, vo taa prigoda izjavi Beniof za “Fajnen{al tajms”. Inaku, borbata me|u Salesforce.com i Siebel Systems zavr{i koga Oracle objavi deka ja akvizira rivalskata kompanija. Objavata na akvizicijata vredna 5,8 milijardi dolari, kompletirana 2006 godina, koincidira{e so lansiraweto na AppExchange, proizvod koj be{e potvrda na zalo`bite na Beniof. Na korisnicite na Salesforce.com novata alatka im ovozmoì sami da kreiraat svoi aplikacii so arhitektura od kompanijata i mo`nost tie da gi prodavaat na drugi. Kako {to kompanijata se podgotvuva{e za idnite predizvici, biznis-modelot koj nekoga{ be{e otfrlen kako neostvarliv stana model {to go kopiraa mnogumina od konkurentite. Kompanijata se soo~i so èstoko rivalstvo ne samo od industriskite giganti kako Oracle, tuku i od drugite internet-kompanii bazirani na CRM. Tro{ocite za softver za pobaruva~ka se o~ekuvaa da rastat za 25% od godina vo godina, so {to vo 2008 godina se o~ekuva{e tie da iznesuvaat okolu 9 milijardi dolari ili re~isi tripati pove} e od toa {to go beleè{e biznisot koga Beniof ja formira{e Salesforce.com. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za najgolemata internet-prodavnica kade {to se prodavaat ~evli, Zappos.com, koja pred dve godini se prodade na Amazon za pove}e od edna milijarda dolari

AFETO NA STARBUCKS? analiti~arot Mat di Frisko vo vrska so site nepoznati raboti {to ja o~ekuvaat kompanijata vo naredniot period. Dodeka amerikanskata ekonomija poleka zajaknuva, {to moè da rezultira so zgolemuvawe na proda`bata vo site sektori, moè da se otvori prostor Starbaks da ja zgolemi cenata na svoite proizvodi, iako tie s$ u{te ne znaat kolku }e bidat prinudeni da im platat na Kraft fuds (Kraft Foods), koi se distributeri na del od proizvodite nameneti za supermarketite. “Godinava }e mora od Starbaks da im platat na Kraft fuds prili~no mnogu pove}e pari za razlika od prethodnite godini”, smeta analiti~arot Lari Miler. Od kompanijata planiraat da ne go prodolùvaat 12-godi{niot

dogovor koj go imaat so ovoj distributer, koj zavr{uva na po~etokot od mart. Predvremenoto prekinuvawe na ovoj dogovor mo`e da ja ~ini kompanijata provizija vredna 1 milijarda dolari, dokolku se re{at istiot da go prekinat na po~etokot od ovaa godina. Cenata na surovoto kafe opfa}a od 15% do 20% od cenata na nivnite proizvodi. Cenata na fju~ersite na kafeto od klasata arabika, koe na nekoj na~in e osnova za formirawe na ostanatite ceni na kafe, od juni minatata godina pa do denes ima rast od duri 80%. Minatata godina vo SAD i vo Kina, poradi vakvoto dvi`ewe na cenite na kafeto od Starbaks, bea prinudeni da gi podignat cenite na svoite proizvodi. Za

ovaa godina, iako se o~ekuva promena na cenata i nejzino povtorno poka~uvawe, sepak, glavniot finansiski direktor, Troj Al{tad, smiruva deka od nivna strana ve}e e nabavena celokupnata potrebna koli~ina kafe koja im e potrebno za ovaa godina, a portparolot na kompanijata dopolni deka imale nabaveno kafe i za po~etnite nekolku meseci od 2012 godina. Starbaks, po dve godini restrukturirawe na kompanijata, kone~no vo tekot na minatata godina objavi deka povtorno po~nuva da raboti profitabilno. Ottoga{ pa navamu investitorite mo`ea slobodno da u`ivaat vo kompaniskite kvartalni profiti, koi mnogu ~esto gi nadminuvaa i o~ekuvawata na vrvnite analiti~ari na Wall Street.

Od kompanijata velat deka ne planiraat da si igraat so proda`nite ceni poradi pogolem profit, barem zasega

FunBusiness

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

"AUDI R8", najskapiot model vo ponudata od brendot na Audi

AVTOMOBILI

NIKOGA[ DOVOLNO UBAVINA Niz avtosalonite vo ovaa Makedonija te{ko deka mo`e da se pronajde kvalitetna ponuda na skapi avtomobili SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

red nekolku meseci vo doma{niot pe~at bea objaveni rezultati od edno mnogu nevoobi~aeno istraùvawe. Toga{ senzacionalno be{e objaveno deka vo dru{tvo na ubava èna maìte instiktivno pomisluvaat na skap avtomobil. Ovoj fenomen, koj se javuva kako posledica na aktivnosta na potsvesta kaj pripadnicite na posilniot pol, be{e objasnet so toa deka ubavite èni kaj maìte pobuduvaat misli povrzani so luksuz, a skapite avtomobili se naj~esto prvata adekvatna asocijacija koja im pominuva niz glava. Ova otkritie zna~itelno ja razni{a i me|u narodot ra{irenata teorija, koja, pak, raka na srce, ne e potkrepena so nikakvo nau~no

otkritie deka ubavite èni se skloni svoite partneri da gi biraat me|u sopstvenicite na skapi avtomobili. Kako i da e, moè da se kaè deka ubavite i skapi avtomobili se posakuvani od golem broj lu|e, bez razlika na polovata raznolikost. No, pazarot so skapi avtomobili e mal i e razbirlivo dostapen edinstveno za bogatite lu|e, podgotveni da izdvojat zna~itelna suma za svojata kolekcija “igra~ki”. Vo Makedonija ili, konkretno, niz avtosalonite vo ovaa zemja te{ko deka moè da se pronajde kvalitetna ponuda na skapi avtomobili. To~no e deka vo dràvava se “trkalaat” desetici avtomobili "por{e", "ferari", "bentli", "korveti", pa duri i eden "rols-rojs", no za da se dojde do ovie avtomobili, po pravilo, treba da se odi vo stranstvo ili, pak, kaj ovlastenite importeri eden takov avtomobil, r dda se pora~a r {to vo praktika e skapa varijanta, a

potrebno e da se po~eka i dolg period za da pristigne sakanoto vozilo. “Pazarot na skapi avtomobili vo Makedonija e slu~aen. Ne moè da se kaè deka ne se prodavaat luksuzni avtomobili, no kaj ovoj segment od proda`bata e nevozmo`no da se napravi detalna analiza, poradi nesigurnata pobaruva~ka. Najskapiot avtomobil {to go nudi na{ata kompanija e modelot "mercedes CL 500", ~ija po~etna cena e 157.000 evra. Vo 2010 godina eden primerok od ovoj model be{e prodaden vo Makedonija”, izjavija od MakAuto Star, importerot na vozila za makedonskiot pazar, koj vo svojata ponuda gi ima i avtomobilite na Mercedes. Importerite na novi vozila nekolku pati vo tekot na minatata godina se poàlija na proda`bata na avtomobilite od poskapata klasa. Recesijata, dozvoleniot uvoz na stari avtomobili od stranstvo, kako i zgolemuvaweto na akcizite za poluluksuzni i luksu-

zni avtomobili se glavnite pri~ini za malata proda`ba. “Vo momentov najskapoto vozilo od brendot na Audi e "audi R8", so po~etna cena od 120.000 evra. Recesiskata 2010 godina, kako i poka~uvaweto na akcizite mnogu negativno se odrazija vrz proda`bata na poskapite avtomobili”, veli Zlatko Mucunski, direktor na Por{e vo Makedonija. Istraùvaweto navedeno na po~etokot od ovoj tekst otkriva deka dokolku ma` koj e vo dru{tvo na ubava èna instiktivno pogledne kon luksuzen avtomobil, nemu mu se dopa|a dru{tvoto. Vo sprotivno, ako ne go zabeleì avtomobilot, toj voop{to ne e impresioniran od ènata pred sebe. Kaj nas ima navistina golem broj ubavi èni, no brojkata skapi avtomobili e premala za da moè da se istestira ma{kata “opienost”.

XONI DE DEP GO ODVRZA ЌESETO

DESET MILIONI EVRA ZA Ekscentri Ekscentrik vo filmovite, ekscentrik so finansiite ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o opularniot holivudski aakter Xoni Dep se vpu{ti vvo novi kapitalni investticii. Kako {to prenesuvvaat svetskite mediumi, toj odvoil “skromni” deset milioni evra za da kupi palata vo gradot V na voda, Venecija. Stanuva zbor za gradba od 17 vek koja go nosi imeto Dona Sanxa Sanxantofeti. Eden od naj najekscentri~nite amerikansv ~ii veni te~e indijanki akteri, vo ska, german germanska, francuska i irska poteknu od skromna familkrv, poteknuva ija, koja ~esto ja menuvala svojata doma{na adresa. adre Denes, poradi svojata popula slava i popularnost, Dep se soo~uva

PIRATOT OD KARIBITE ja zbogati svojata imotna karta

so istiot problem, me|utoa, denes ne mu e problem da “iske{ira” deset milioni evra za ku}a vo koja bi pominuval minimalen del od svoeto slobodno vreme. Ovaa atraktivna palata se nao|a vo blizina na Grand kanale vo Venecija, najprometnata i najpoznatata soobra}ajnica vo Venecija. Po Grand kanale se dvi`at golem broj brot~iwa nare~eni vaporeto, a na najgolemiot kanal vo Venecija se nao|a, isto taka, i mostot Rialto, edna od najgolemite znamenitosti vo ovaa italijanska bajka na voda. Spored pi{uvawata na mediumite, za da stigne do ovaa palata Xoni Dep se dogovoril so eden arapski princ. O~igledno, Dep e s$ u{te pod vlijanie na negoviot posleden film "Turist”, koj svojata oficijalna premiera ja ima{e vo dekemvri. Imeno, pogolemiot del od storijata na filmot “Tur-

ist”, vo koj dru{tvo mu pravi edinstvenata Anxelina Xoli, se slu~uva vo Venecija, pa, taka, akterskata ekipa imala dovolno vreme da se zapoznae so magijata na palatite i na gradbite, ~ii temeli se nao|aat dlaboko vo sinoto more. Na palatata Dona Sanxantofantei & e neophodna restavracija, me|utoa, Xoni Dep se nadeva na {to pobrzo sreduvawe za da moè da se relaksira zaedno so svojata sakana, francuskata peja~ka Vanesa Paradis. “Oboàvam da {etam po veneciskite ulici, posebno koga ne se polni so turisti. Go istraùvam ovoj grad, se zapoznavam so negovite duhovi i poezija”, izjavil Xoni Dep tokmu vo vremeto koga go snimal “Turist”. So ovaa investicija, eden od najpopularnite holivudski akteri samo ja dopolni svojata imotna karta. Na nea dosega ja ima{e farmata vo Francija, ku}ata na Havai, ku} ata vo Holivud i edno malo ostrov~e na Bahamite. Inaku, Xoni Dep e poznat po svoite

FunBusiness

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

TENIS

NOLE SO NAJGOLEMA ZARABOTKA GODINAVA?! Ovaa

"MERCEDES CL 500", eden od najskapite avtomobili prodadeni minatata godina vo Makedonija

prognoza za igrite na \okovi} se odnesuva na Gren-Slem turnirite, kade {to kolegite od ESPN o~ekuvaat toj da go vodi glavniot zbor. SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

kupniot nagraden fond na ~etirite GrenSlem turniri od pretstojnata teniska sezona iznesuva okolu 100 milioni amerikanski dolari. Ova e najgolemata suma pari predvidena za nagraduvawe na teniserite {to se borat za presti`nite trofei na najslavnite prvenstva vo “beliot” sport, Vimbldon, Rolan Garos i otvorenite prvenstva na Avstralija i SAD. Pred dva dena zavr{i poslednoto izdanie na avstraliskiot Gren-Slem, kade {to prvoto mesto vo ma{ka konkurencija go osvoi Srbinot Novak \okovi}. Tokmu Xokovi} dobiva najmnogu {ansi vo prognozite koi go tretiraat najdobroplateniot teniser vo 2011 godina. “Novak pokaà deka e vo odli~na forma i, za razlika od negovite igri od pred tri godini, koga toj go osvoi prviot Gren-Slem, ovojpat toj se ~ini dovolno zrel da opstoi vo dobrite igri”, se veli vo analizata NOVAK \OKOVI] ve}e zaraboti 2,2 na amerikanskata sportska milioni dolari za triumfot televizija ESPN. vo Melburn Ovaa prognoza za igrite na \okovi} i negovite {ansi, pred s$, se odnesuva na Gren-Slem turnirite, kade {to kolegite od ESPN o~ekuvaat toj da go vodi glavniot zbor. No, koga stanuva zbor za celokupnata sezona, koja e sostavena i od Masters, no i ATP turniri, tuka odnovo dominacijata mu se pripi{uva na [panecot Rafael Nadal, liderot na ma{kiot tenis. Nadal e najkonzistenten teniser vo momentov i se o~ekuva i po krajot na ovaa sezona da ostane na vrvot od teniserskata tabela. Sepak, glavnite pari se KIM KLAJSTERS e bez konkurencija vo ènskiot tenis zarabotuvaat na turnirite od golemata ~etvorka, a barem spored amerikanskite novinari, ne udira po tenisot, vo vreme koga re~isi site tuka glavnen kandidat za trofei e Novak drugi sportovi se silno pogodeni. Fudbalerite, \okovi}, koj po triumfot nad Endi Marej vo ko{arkarite, pa duri i bokserite mora da se finaleto na otvorenoto prvenstvo na Avs- natprevaruvaat za pomali sumi pari vo odnos tralija ve}e inkasira{e 2,2 milioni dolari. na minatite sezoni, dodeka, pak, nagradite za Vo ènska konkurencija, i bez analizata na teniserite se vo postojan rast.

"BUGATI VEJRON" e najskapiot avtomobil vo svetot za 2010 godina

KONINGSEK e proglasen za “super avtomobil” KINESKIOT PAZAR POLUDE PO SKAPI KOLI

Za razlika od uslovite {to vladeat kaj nas, kade {to pazarot na luksuzni avtomobili e opi{an kako slu~aen, na svetsko nivo 2010 godina godina be{e mnogu sre}na za proizvoditelite na skapite avtomobili. Za celi 35% porasna ovoj segment na proda`bata na avtomobili, najmnogu blagodarenie na dupliranata pobaruva~ka od Kina. To~no, kineskite bogata{i, so svojata novosoznaena strast za “originalni” luksuzni avtomobili, predizvikaa vistinska renesensa kaj proizvoditelite na ovie avtomobili, pravej}i ja industrijata daleku poprivle~no mesto za rabotewe. Inaku, vo 2010 godina epitetot najskap avtomobil go dobi "bugati vejron", ~ija cena e 1,4 milioni evra. Ovoj avtomobil e celosno ra~no izraboten, a potrebni se najmalku {est meseci za negova konstrukcija. Sli~na e i prikaznata so "koningsek CCHR", koj e ne{to poevtin i ~ini 1,2 milioni evra. Proglasen za “super vozilo”, "koningsek" go opravduva ovoj epitet do posledniot milimetar od {asijata i motorot. Vo top 5 listata na najskapi avtomobili se u{te i "lamborxini reventon", "majbah landaulet" i "pakani zonda ~inkve".

VENECISKI MIR neobi~ni ulogi vo filmovite od tipot na Svini Tod, potoa Xek Sperou od serijalot “Piratite od Karibite” i Vili Vonka od filmot ”ârli i fabrikata za ~okolada”... Negov blizok prijatel e reìserot Tim Barton, a zaedno imaat sorabotuvano na {est filma. Osven so holivudskite reìseri, toj ima sorabotuvano i so Emir Kosturica, pa ~esto e negov gostin vo Drvengrad na Mokra Gora. Ima dobieno golem broj priznanija za portretirawe na istoriski li~nosti, a be{e i tri pati nominiran za nagradata na Akademijata, Oskar. Vo svojata akterska kariera ima dobieno Zlaten globus kako i nagrada od Zdruènieto na filmski kriti~ari.

DEP I XOLI vo “Turist” - Qubovta kon palatite se rodila vo Venecija

ESPN, e pove}e od jasno deka Kim Klajsters e bez konkurencija. Taa be{e ubedliva na posledniot turnir i ako ne se slu~i ne{to nepredvideno so nejzinata zdravstvena sostojba, toga{ slobodno mo`eme da prognozirame nejzina potpolna dominacija. Inaku, nagradniot fond na avstraliskoto prvenstvo godinava be{e zgolemen za 3,8% vo sporedba so turnirot od 2010 godina. O~igledno e deka recesijata

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Finansii / Обrazovanie / HR

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Vest

Objaveno: 28.01.2011 Dekanot na Fakultetot za bezbednost-Skopje na Univerzitetot „Sv.Kliment Ohridski”-Bitola, raspi{uva konkurs za izbor na: 1.Nastavnik 1.1. Katedra za op{testveno politi~ki i pravni nauki: 2.Sorabotnik 2.1. Katedra za krivi~no pravni i kriminolo{ki nauki Prijavite se podnesuvaat do Arhivata na Fakultetot ili po po{ta na adresa Fakultet za bezbednost, ul.„Idrizovo” b.b. p.fah 103 Skopje, so naznaka „Za konkurs”. Konkursot trae 8(osum) dena od denot na objavuvaweto. OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 28.01.2011 Rektorot na prviot privaten , univerzitet-FON raspi{uva: Konkurs za izbor/reizbor na nastavnici i sorabotnici. Konkursot trae 8(osum) dena. Dokumentite se dostavuvaat li~no vo arhivata na FON ili po po{ta na bul.Vojvodina b.b. vo Skopje. ^OVE^KI RESURSI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.01.2011 NELT ST e edna od vode~kite kompanii vo oblasta na trgovija na golemo i distribucija na prehranbeni artikli i artilki za {iroka potro{uva~ka.Na{i partneri vo rabotata se Procter & Gamble, Kraft Foods, SC Johnson, SSL International, Dr.Oetker, Bambi, Jaffa i Neoplanta. HR & Administrativen asistent. Odgovornosti: -Delovna korespondencija -Administrativna poddr{ka na menaxmentot -Organizacija i sproveduvawe na procesot na regrutacija i selekcija na kandidati -Planirawe na razvojot na vrabotenite i nivna edukacija -Unapreduvawe na sistemot za motivirawe na vrabotenite -kadrovska administracija (evidencija na vraboteni,dogovori za rabota,prijavi i odjavi na vrabotenite). Uslovi:-Univerzitetsko obrazovanie, op{testveni nasoki - Odli~no poznavawe na rabota na kompjuter (MS Office) -Aktivno znaewe na angliski jazik -Voza~ka dozvola B kategorija -Otvorenost kon razli~ni lu|e, kreativnost i integritet -Sposobnost za rabota pod pritisok. Asistent vo servis na kupuva~i -Arhivirawe na dokumentacija -Izrabotka na izlezni dokumenti i dostavuvawe na profakturi i fakturi za kupuva}ite -Vnesuvawe i aùrirawe na podatoci i postoe~kite i novite kupuva~i -Aùrirawe i potvrda na isporakite Uslovi: -IV stepen na stru~na podgotovka -Poznavawe na rabota na kompjuter -Poznavawe na angliski jazik -Voza~ka dozvola B kategorija. Dokolku gi isplonuvate site navedeni uslovi, Ve molime da go popolnite pra{alnikot za kandidati koj se nao|a na www.nelt.com.mk najdocna do 06.02.2011. ]e bidat kontaktirani samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen izbor. TURIZAM Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.01.2011 NAMIKO kompanija za profesionalno organizirawe nastani, kongresi,konferencii,seminari i partnerski sobiri, vo ~ij sostav e prvata agencija za alternativen i oddr`liv turizam, lider vo inovativni programi i aktivnosti vo oblasta na tim bildingot go pro{iruva svojot tim so: Organizator na nastani (Event Manager) poln so energija i entuzijazam,sekoga{ podgotven za akcija vo organizacija i realizacija na razli~ni nastani, ve{ta komunikacija so klienti i partneri, poln so idei i kreativni re{enija... Turisti~ki rabotnik pasija kon ubavinite i tradicijata na Makedonija, podgotvenost za rabota na teren, sproveduvawe i vodewe na turisti~ki patuvawa, komunikacija so klienti i podizveduva~i, proda`ba na aviobileti. Fasilitator-obu~uva~,trener energi~en i podgotven za realizacija i evaluacija na treninzi i obuki za meki ve{tini, tim bilding obuki i aktivnosti... Potrebni kvalifikacii i ve{tini -univerzitetsko obrazovanie -aktivno poznavawe na angliski jazik -kompjuterska pismenost -voza~ka dozvola -organizaciski,komunikaciski i prezentaciski sposobnosti -licenca za turisti~ki vodi~ za pozicija 2 -iskustvo vo oblasta i poznavawe na vtor jazik }e se smeta za prednost. Dokolku gi poseduvate potrebnite kvalifikacii i imate interes za edna od otvorenite rabotni pozicii, ispratete CV so fotografija i motivacisko pismo na konkurs@namiko.com.mk do 10.02.2011 Namiko ul.Ankarska 29a Skopje 3064647 www.namiko.com.mk;www.gomacedonia.com

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Ednodneven seminar „VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA” PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. 10 fevruari 2011 godina 10:00-16:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 057 tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk anita.mitrevska@mchamber.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 01.02.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: ELS - Op{tina Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na ulici , pati{ta i avtopati (Odr`uvawe i Sanirawe na lokalni pati{ta i ulici na teritorijata i za potrebite na ELS-Op{tina Prilep). Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0812ee0f-3a6a-4e82-ae7adea181c7dd41&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klиника za traumatologija, ortopedski bolesti, anestezija, reanimacija i in.lekuvawe i urgenten centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Лекови. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b2f08eb6-26b8-49a8-acca-29a325508ba8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: OP[TINA CENTAR @UPA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgotvuvawe na tehni~ka dokumentacija na nivo na glaven proekt so izvr{ena revizija za paten pravec Koxaxik - Novak - s.Elevci-Lokov. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=afb9cf3c-b88b-403c-97ed-1bea2f304b39&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba, rekonstrukcija i odr`uvawe na urbana oprema na teritorijata na Op{tina Karpo{. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b625f2c0-65d7-4a32-8c7b-20c71b7e1874&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Prirodno-matemati~ki fakultet PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na reagensi i potro{en materijal za nau~noistra`uva~kata i aplikativnata dejnost na Laboratorijata za molekularna biologija pri Institutot za biologija na Fakultetot za period od 1 godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c4e48042-f8b3-4ace-b353-4dcf4d5a251b&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Fizi~ko obezbeduvawe na arheolo{ki lokalitet Plao{nik Ohrid. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d7332c59-22a3-40cb-bc2bdfe7b0dae37b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven zavod za revizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=d76af000-843a-41dd-a8db-5d32a7b8fa0a&Level=

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Za izveduvawe na grade`ni i grade`no – zanaet~iski raboti na objekt za dijagnosti~ki centar za potrebite na JZU Klini~ka bolnica – Tetovo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fe3974d2-3846-4ccd-8470c902df439a50&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pe~atewe na vozni bileti i CIM me|unaroden tovaren list. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=57d9d9b9-a301-42ab-9d3a-4f6decf13890&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Obuki za aplikacija na EU fondovi 03.02.11 Clear View Biznis plan 03.02.11 Clear View Obuka za protokol i etikecija 03.02 - 06.02.11 Akademija za protokol

Trening za treneri 04.02.11 Clear View Analiza na finansiski izve{tai 04.02.11 Nova Konsalting Edukacija Upravuvawe so proekti 04.02 - 05.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo

05.02 - 06.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Brzo ~itawe (Power Reading) 07.02 - 11.02.11 In Optimum Makedonija Napredni proda`ni tehniki

finansiski menaxment; buxetirawe 11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik

Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

Od 17 do 20 fevruari 2011 godina me|unaroden saem za grade`ni{tvo vo Republika Turcija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON

„ADANA CONSTRUCTION 2011''

Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

07.02.11 Clear View Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.02.11 Clear View Trening za treneri 10.02.11 Clear View Finansisko planirawe i

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

Organizirana poseta so obezbedeno besplatno hotelsko smestuvawe Vo periodot od 17 do 20 fevruari 2011 godina, vo Adana, Republika Turcija, }e se odr`i 5. Me|unaroden saem za grade`ni{tvo „ADANA CONSTRUCTION 2011”.

Stanuva zbor za eden od pogolemite me|unarodni saemi za grade`ni{tvo, na koj{to svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka, so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator „ADONIS GRUP”, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 16-18 fevruari 2011 godina.

Obezbedeno e besplatno smestuvawe, dve no}evawa so pojadok i ru~ek, vleznica za Saemot, transferi od aerodrom do hotel i od hotel do Saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite i administrativnite tro{oci (35 evra po lice) za saemskiot organizator „Adonis”.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija, najdocna do 11 fevruari 2011 godina.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

Prijavniot list mo`e da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

EEN Proekt www.een.mk

KONTAKT:

SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

VLATKO STOJANOVSKI tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 E-mail:Vlatko@mchamber.mk