222 Kapital 08 02 2011

PA\AAT PROIZVODSTVOTO I PRODA@BATA NA PAKUVANA VODA ZA PIEWE

LIDERSKA SREDBA

NA BIZNISOT SO VODA NE MU CVETAAT ROZI

IVANOV, VELJANOVSKI I 17 LIDERI VO RAZGOVOR BEZ DOGOVOR

STRANA 12-13

STRANA 7

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NOVI "IGRA^I" SE POJAVIJA KAKO POTENCIJALNI SPASITELI NA PROPADNATATA MLEKARNICA

LAKTALIS, DUKAT I DANON ZAINTERESIRANI ZA SVEDMILK?! vtornik. 08. fevruari. 2011 | broj 222 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

KAPITAL DOZNAVA DEKA NEKOLKU STRANSKI MLEKOPRERABOTUVA^KI KOMPANII, ME\U KOI LAKTALIS, PREZIDENT, DUKAT I DANON, PA I PODRU@NICA NA BRENDOT MEGLE, SE VO IGRA ZA NOV SOPSTVENIK NA SVEDMILK

STRANA 4

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,07.02.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,51% 0 0,03% 0 00,03%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 445,12 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

100,30 10 1,68%

ILMI SELAMI Ako dozvoli Vladata, ostanuvam ~len na Antikorupciska!

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.02) 2.785

STRANA 8

MBI 10

Noviot zakon za mediumi kopija na hrvatskiot?!

2.765 2.745 2.725

GRADONA^ALNICITE ZADOVOLNI OD ZAKONSKITE NOVINI

2.705 2.685 2.665 01.2

03.2

05.2

07.2

Ako porasne inflacijata, }e mora da rastat i platite vo javniot sektor STRANA 11

Akcii }e se kupuvaat ako klubovite bidat profitabilni STRANA 10

GRADE@NITE REFORMI ]E GO ZABRZAAT RAZVOJOT NA OP[TINITE

STRANA 2-3

STRANA 6

...P ..POGLED NA DENOT...

Q QUP^O ZIKOV

VLADATA VL LAD DURI I “PREDUHIGO “P TRILA” SSK! TRIL STR STRANA 4

KOLUM KOLUMNA D-R RU RUBIN ZARESKI

INVE INVESTICISKA 2011 GODINA G STR STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

GNILI INSTITUCII STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 08 FEVRUARI 2011

N

GNILI INSTITUCII

“Ne veruvaj vo dr`avata koja dvaeset godini krvari, a nikako da umre”, veli eden sovremen aforizam ({to ja prerabotil {ovinisti~kata teza za `enata koja krvari sekoj mesec), a treba da go otslika fenomenot na makedonskoto postoewe.

Vo sabotata izleze edna anketa vo “Dnevnik” koja spored site parametri poka`a deka Makedonija navistina funkcionira kako fenomen. Vo toa ispituvawe na javnoto mislewe gra|anite ka`uvaat deka, vsu{nost, ni nema spas...!

Re~isi polovina od niv velat deka nikako ne mo`e da & se veruva na ovaa Vlada, no isto tolku smetaat deka tokmu “tajfata” na premierot Nikola Gruevski mo`e da najde ~are za problemot so zemjodelstvoto i za nevrabotenosta. Frapantni 80% tvrdat deka Vladata {to ja izbrale ne e ~esna, a porazitelni 64% go ocenuvaat Gruevski kako ~ovek koj vodi gri`a samo za sebe i za partijata, a ne i za dr`avnite interesi!

No, videte sega...

I pokraj ovie krajno lo{i ocenki za prerodbata i nejziniot voda~, na pra{aweto za kogo bi glasale ako utre ima izbori mnozinstvoto od pra{anite odgovaraat za VMRO–DPMNE (za re~isi 10% nivniot broj e pogolem od tie koi bi glasale za SDSM). [to ni ka`uva ova?

Iako nadolniot trend vo rejtingot na vlasta e ve}e odamna evidenten, vo Makedonija imame edna tragi~na situacija - gra|anite nemaat izbor! Kutrite tie! Anketata na “Dnevnik” prakti~no ja ilustrira tezata za izneverenite o~ekuvawa od ~ovekot i partijata na koi im dadoa nevidena poddr{ka da ja vodat dr`avata vo poslednite pet godini, a i bez o~ekuvawa

od tie koi ne tolku odamna ja vodea istata dr`ava! Po istite }or–sokaci! Pa, potoa, normalno, imame rekordni 37,6% apati~no neopredeleni i ostanati koi }e izlezat na glasawe, a znaat deka }e se pokajat {to i da zaokru`at!

Skapani rejtinzi, nesposobni politi~ari, destruktiven narod bez vizija!

A na seto toa kumuvaat gnilite institucii! Raspadot na instituciite mo`e da se gleda ili kako po~etok ili kako kraj na pogre{nite politiki! Padnatiot rejting na Gruevski i onoj mlitaviot na Crvenkovski ne n$ zagri`uvaat!?

Stanuva zbor za em pro~itani, em istro{eni vo o~ite na site gra|ani, osobeno na tie {to mo`at da poglednat podaleku od subvenciite i golite, bez konkretna smisla, vetuvawa za vrabotuvawe vo javnata administracija (sakate vmrovci, sakate sdsmovci).

No, toa {to go pali crvenoto svetlo vo zemjata, vo posledno vreme i vo Brisel i vo Va{ington, e padot na doverbata vo instituciite!

Dr`avata puka po site {evovi! Edna institucija vo zemjata ne ostana da bide sto`er na vrednosti na demokratsko op{testvo... Ulicata i {atorite ni se nametnuvaat kako edinstveni “institucionalni” re{enija!

Vo prateni~kite klupi znaat da prepoznaat samo crveno od zeleno kop~e koga glasaat!

Kakov e toj parlament? Pa, ako go smenime izborniot model (na {to silno se insistira vo posledniot period) od 120 pratenici – toga{ dali desetina }e ostanat koi bi mo`ele da se “protnat” vo nov mandat! Nastrana nesposobnosta, vo ovoj na{ “{aren” Parlament se rasprava kampawski za temi kako }e im padne na pamet...

Raspravaat za sostojbata vo mediumite samo ako taa eskalira (pa, imate debata za privatna televizija, a ne za programite na javniot servis, {to Parlamentot ima dol`nost da go kontrolira oti go osnoval, na primer!).

Raspravaat za sostojbite vo zdravstvoto ili obrazovanieto, ili MNR, isklu~ivo koga

GRADE@NITE REF ZABRZAAT RAZVO

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

smetaat deka imaat dobar politi~ki moment!

Raspravaat za vonredni izbori, za zaludni interpelacii! No, koga se nosat su{tinski zakoni - rasprava nema! Niv nikoj ne gi ~ita, a dijalogot ne postoi! Dijalogot e na ulica! Eventualno vo Klubot na pratenici, vo Jasen ili, kako v~era, vo vilata na Vodno! Se gledaat samo ako e dojden “no` pod grlo”.

Devalvirano sudstvo vo koe nikoj ne veruva! Minister vo koj site gledaat olicetvorenie na pritisok i al~nost za mo}!

Sudii koi “{efot” Vasil Gr~ev gi oceni za nesposobni i na koi ni metla za ~istewe ne bi im dal! Zarem treba u{te?

A za Vladata ne mora ni da se zboruva! Nivoto na demokratija i individualizam vnatre e “za troa” polo{o i od toa vo Parlamentot! Trite vlasti vo slu`ba edna na druga, a niedna na narodot!

Ottuka, lesno im e na Nikola Gruevski i na Branko Crvenkovski da caruvaat so potkuplivi sudii, ministri – poltroni i lu|e na koi so vleguvaweto vo Parlamentot im se ispolneti mnogu tesnite `ivotni soni{ta i nagoni!

Lesno e taka... Oti nema odgovornost, pa nema nitu sistem!

A bez sistem te{ko da ima i dr`ava! ]e iskrvari...

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Ekonomski rast o~ekuva Indija godinava.

Indiskata Vlada go prognozira ovoj rast vrz osnova na rastot od pove}e od 8% vo klu~nite sektori kako {to se industrijata, grade`ni{tvoto, finansiite, nedvi`nostite i delovnite uslugi. Centralnoto statisti~ko biro vo Indija ocenuva deka ekonomski rast od 8,6% e odraz na prognozata za golemiot rast na zemjodelskoto proizvodstvo od 5,4%, vo sporedba so rastot od samo 0,4% vo fiskalnata 2009-2010 godina. Vo periodot 2006-2008 godina Indija bele`e{e prose~en godi{en rast od 9,5%, pred globalnata kriza da go zabavi ovoj rast na 6,7% vo 2008-2009 godina. Premierot na Indija, Manmohan Sing, predupredi deka visokata inflacija pretstavuva “seriozna zakana” za rastot na ekonomijata.

GRADONA^ALNICITE ZADOVOLNI OD ZAKONSK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

8,6%

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Paketot reformi vo zakonite za gradewe, so koi se olesnuva, skratuva i poevtinuva postapkata za izgradba na delovni objekti, go pozdravija i gradona~alnicite i biznismenite. Ovie zakonski novini ovozmo`uvaat grade`na ekspanzija i golemi povolnosti za investitorite na teritorijata na cela dr`ava

N

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Namaluvawe na cenata na komunaliite za izgradba na proizvodstveni objekti, ukinuvawe na nadomestot za prenamena na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te, skratuvawe na postapkata za dobivawe grade`na dozvola. Ova se samo del od izmenite vo klu~nite zakoni vo grade`ni{tvoto, so koi Vladata o~ekuva pogolema grade`na ekspanzija vo idnina. [to nosat ovie zakonski izmeni? Se ukinuvaat potrebata od odobrenie za lokaciski uslovi, dvojniot nadzor, se namaluvaat tro{ocite za ureduvawe na grade`noto zemji{te za stopanski objekti, koi sega iznesuvaat 5% od vrednosta na zemji{teto. Ovie izmeni pozitivno gi ocenija del od gradona~alnicite, koi smetaat deka tie }e pridonesat za zabrzan lokalen ekonomski razvoj.

“Skratuvaweto na procedu-

30

zemji{te. “^esto se slu~uva{e da se donesat urbanisti~ki planovi za zemji{te od {esta ili sedma kategorija na koe so godini ne se sadi ni{to, dena }e bidat a ima interes za izgradba potrebni za da se izvadi grade`na dozvola na objekti. Zainteresiranite investitori moraa da platat tri pati pove}e rata za dobivawe dozvola od pazarnata vrednost na za gradba vo sekoj slu~aj zemji{teto za da izvr{at e pozitivna merka i e za prenamenuvawe i toa pozdravuvawe, zatoa {to navistinia gi odvra}a{e }e bideme pobrzi i pood izgradba”, dodava efikasni vo rabotata.

Vo vrska so poevtinuvaweto Frangov.

I gradona~alnicite na na komunaliite, toa [tip i na Ko~ani v~era }e va`i samo za izgradba gi pofalija zakonskite na proizvodni objekti. izmeni i duri pobaraa Toa go ocenuvam za pozinadomestot za komunalii tivno, zatoa {to, vo sekoj celosno da se ukine. slu~aj, za op{tinata } Pretsedatelot na e zna~i prihod, bidej}i Grade`nata komora pri taka }e privle~eme pove}e investitori. Komunaliite }e Sojuzot na stopanski komori, bidat pogolemi ako se gradi Sead Ko~an, veli deka zakonskite izmeni treba da pogolem stopanski objekt i pridonesat za namaluvawe }e ima priliv na sredstva na cenata na metar po osnova na personalen kvadraten. danok. Dosega cenata na “Zakonskite izmeni komunaliite zavise{e od do`iveaja revolucija lokacijata na fabrikata i pred s$ vo postapkite i se odreduva{e spored koeficienti, a iznesuva{e me|u procedurite za izdavawe grade`ni dozvoli.

700 i 2.500 denari“, veli Birokratskata procedura se Ivan Frangov, gradosveduva na ~etiri postapki, na~alnik na Gevgelija. {to ovozmo`uva zgolemuToj dodava deka novite vawe na investiciite vo merki }e bidat pozitiven grade`ni{tvoto, industrijasignal za investitorite, ta i trgovijata. Site tie biposebno vo delot na preznisi zavisat od izgradbata namenata na zemjodelskoto na proizvodnite objekti”, dodava Ko~an.

NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA “So promenite vo ovie zakoni drasti~no se namaluvaat postapkata i tro{ocite za izdavawe odobrenija za gradewe.

So toa im se izleguva vo presret na gra|anite i na kompaniite i se ovozmo`uva pogolema grade`na ekspanzija i izgradba, odnosno, se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na investiciite vo grade`ni{tvoto.”

Gradona~alnicite se nadevaat deka izmenite na zakonite }e im donesat zabrzan lokalen ekonomski razvoj, a ekspertite stravuvaat deka drasti~no }e se namalat prihodite vo op{tinskite kasi.

Toa }e zna~i pomalku pari i za ureduvawe na infrastrukturata.

“Od edna strana, namaluvaweto na komunaliite mo`ebi }e pridonese za privlekuvawe investitori, {to zna~i deka op{tinite }e stanat ekonomski zoni,

Navigator

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

LIDERI

ANGELA MERKEL

NE IM BE[E DENOT

BERT NORDBERG

VLADO BU^KOVSKI

SILVIO BERLUSKONI

e da se veruva ompanijata Soni T}e jae{ko deka evrozonata K Erikson postigna tri pre`ivee{e krizata svetski rekordi vo

evoltot {to go u go rasipaa patuR predizvikuva italiM vaweto vo Izrael so janskiot premier se partiskite prepukuvawa

bez ostrinata na merkite na germanskata kancelarka

vo Makedonija dali e na slu`ben pat za da izbegne sudewe ili za da raboti

oblasta na vrvnata tehnologija vo telekomunikaciskiot sektor

manifestira{e i so protest na pove}e od 1.000 lica pred negovata vila

KITE NOVINI

FORMI ]E GO OJOT NA OP[TINITE Se o~ekuva mnogu zemjodelski parceli pokraj avtopati{tata vo zemjava da stanat delovni objekti po promenata na zakonite za gradba.

me|utoa, od druga, se postavuva pra{aweto kolku op{tinite }e mo`at da go uredat grade`noto zemji{te.

Op{tinite i taka kuburat so sredstva i se pla{am deka mo`ebi }e ja otfrlat nadle`nosta da obezbeduvaat infrastruktura”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Grade`nata komora pri Stopanskata komora na Makedonija.

Spored ekspertite, pozitivno e {to se krati postapkata za dobivawe odobrenie za gradba od 150 na samo 30 dena.

Site soglasnosti koi treba da sleduvaat za dobivawe odobrenie za gradba - od komunalii do priklu~ok kon struja, voda i kanalizacija - }e gi pravat instituciite, taka {to strankite }e nemaat potreba da tr~aat od edna institucija do druga.

So predlo`enite zakonski izmeni Vladata o~ekuva grade`na ekspanzija i podobruvawe na uslovite za priv-

lekuvawe investicii vo grade`ni{tvoto. Stanuva zbor za predlog-zakonski re{enija so koi se izmenuvaat zakonite za gradewe, prostorno i urbanisti~ko planirawe, zemjodelsko zemji{te, sanitarna i zdravstvena inspekcija,

za{tita i spasuvawe i za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vicepremierot Vladimir Pe{evski vikendov obrazlo`i deka zakonskite izmeni se nosat na barawe na gra|anite, firmite, no i na stranskite

IVAN FRANGOV GRADONA^ALNIK NA GEVGELIJA “Skratuvaweto na procedurata za dobivawe dozvola za gradba vo sekoj slu~aj e pozitivna merka i e za pozdravuvawe, zatoa {to }e bideme pobrzi i poefikasni vo rabotata. Vo vrska so poevtinuvaweto na komunaliite, toa }e va`i samo za izgradba na proizvodni objekti i e pozitivno zatoa {to, vo sekoj slu~aj, }e zna~i prihod za op{tinata, bidej}i taka }e privle~eme pove}e investitori. Komunaliite }e bidat pogolemi ako se gradi pogolem stopanski objekt i }e ima priliv na sredstva po osnova na personalen danok. Dosega cenata na komunaliite zavise{e od lokacijata na fabrikata i se odreduva{e spored koeficienti, a iznesuva{e me|u 700 i 2.500 denari.”

investitori. Za klu~ni gi smeta izmenite vo zakonite za gradewe, za zemjodelsko zemji{te i za prostorno i urbanisti~ko planirawe.

“Odlu~ivme kako komplementarna na merkata od edno evro za metar kvadraten za industriski i stopanski objekti, da ja namalime i cenata za komunaliite na 5% od vrednosta na objektot, no samo za stopanskite objekti. Slu{nav {pekulacii deka so toa }e se namalat prihodite na op{tinite, no toa ne e to~no. Toa }e gi pottikne investitorite da gradat objekti vo op{tinite i potoa od dava~kite koi }e gi davaat od personalen danok za vrabotenite }e gi prihoduva op{tinata.

Za stopanski objekt sega }e se pla}aat samo 5%, a za ostanatite kako i dosega”, veli Pe{evski.

Toj dodava deka golem del od zakonskite izmeni se motivirani od sostojbite {to gi sledele na teren.

“Ima{e atraktivno zemji{te na koe mo`e da se gradi. Investitorot go kupuva zemji{teto od privatno lice, no toa e registrirano kako zemjodelsko zemji{te. Ima{e problem da se transformira od zemjodelsko vo grade`no, zatoa {to treba{e da se plati tri pati od pazarnata cena {to ja utvrduva op{tinata vo buxetot na dr`avata za da se izvr{i taa transformacija. Buxetot e mnogu va`na komponenta, no za nas e mnogu pova`na grade`nata ekspanzija i zatoa go ukinavme ovoj nadomest”, veli Pe{evski.

3

POBEDNIK

IMA SLUH ZA BARAWATA NA INVESTITORITE

D

Dokolku navistina poslednite zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto doa|aat po preporaka na firmite i stranskite investitori, toga{ za pofalba se naporite na vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, kone~no da gi podobri sostojbite vo grankata koja nosi nepotcenlivi prihodi vo dr`avniot, no i vo lokalnite buxeti. Namaluvaweto na nadomestot za komunalii }e gi ohrabri investitorite da gradat fabriki vo op{tinite niz dr`avava, a prenamenuvaweto na neupotreblivoto zemjodelsko zemji{te vo grade`no i ukinuvaweto na nadomestot za ovaa namena } e im otvori pat na biznismenite da gradat na atraktivni lokacii koi dosega “zjaele” prazni. Za pofalba e toa

VLADIMIR PEШEVSKI {to Vladata kone~no najde na~in da go re{i problemot so vremetraeweto za dobivawe grade`na dozvola, za koe bevme kritikuvani od site me|unarodni institucii.

Pe{evski najavi deka od dosega{nite tri meseci, rokot na ~ekawe za dobivawe odobrenie na gradba }e se skrati na samo 30 dena. Dokolku i po donesenite zakonski izmeni Pe{evski prodol`i da im izleguva vo presret na biznis-zaednicata i na investitorite, toga{ navistina }e doka`e deka vakvite revolucionerni zakonski izmeni ne se samo u{te edna populisti~ka merka.

GUBITNIK

K

KOSOVSKIOT “HEROJ” NA KOLENA

Kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, maka ma~i da formira vlada otkako negovata Demokratska partija pobedi na vonrednite parlamentarni izbori. Mandatite {to gi osvoi pobedni~kata partija ni oddaleku ne se dovolni za samostojno sostavuvawe vlada, a nedovolen e i kredibilitetot na Ta~i za da mo`e da privle~e koalicioni partneri za istata cel. Izbornata pobeda za Ta~i stana Pirova, otkako specijalniot izvestuva~ na Sovetot na Evropa, Dik Marti, izgotvi izve{taj za involviranosta na Ta~i i negovata U^K vo nelegalnata trgovija so ~ove~ki organi na Kosovo. O~igledno, oreolot na Ta~i, kako sinonim za borbata za nezavisno Kosovo, ostana zatemnet i otkako Marti se povle~e, tvrdej}i deka vo negoviot izve{taj ne se sugerira vme{anost na kosovskiot pre-

HA[IM TA^I mier vo nelegalnata trgovija.

Sega Ta~i spadna na nivoto svojata nade` za formirawe vlada da ja temeli na pratenicite od turskoto, bo{wa~koto i srpskoto malcinstvo, koi zasega se edinstvenite {to se soglasuvaat da mu bidat partneri vo vlasta. Kosovskiot premier vo namerata da formira vlada }e odi i protiv baraweto na me|unarodnite finansiski organizacii za namaluvawe na kosovskata administracija. Za da ima so {to da gi namami potencijalnite koaliciski partneri }e go zgolemi brojot na ministerstva od 18 na 21. A mnogu podobro }e pomine ako ja prifati realnosta i dostoinstveno se povle~e, so~uvuvaj}i go kaj narodot se}avaweto za nego kako kosovski heroj.

MISLA NA DENOT

TI MORA DA BIDE[ PROMENATA KOJA SAKA[ DA JA VIDI[ VO SVETOT

MOHANDAS KARAM^AND GANDI EMINENTEN INDISKI POLITI^AR I IDEOLOG

Navigator

4

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

POZNATI BRENDOVI OD MLE^NATA INDUSTRIJA SE INTERESIRAAT ZA MLEKARNICATA

LAKTALIS, DUKAT I DANON SE MO@NI SOPSTVENICI NA SVEDMILK?!

“Kapital” doznava deka nekolku stranski mlekoprerabotuva~ki kompanii, me|u koi Laktalis, Prezident, Dukat ili Danon, pa i podru`nica na brendot Megle, koi i dosega se raspra{uvaa za kupuvawe na fabrikata, se vo igra da stanat nov sopstvenik na Svedmilk ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ekolku stranski brendovi od mle~niot biznis, koi dosega se javija kako zainteresirani za Svedmilk, me|u koi i Laktalis, Prezident, Dukat i Danon, pa i podru`nica na brendot Megle, najverojatno }e bide eden od sopstvenicite na fabrikata, doznava “Kapital”. Poznava~ite na slu~ajot Svedmilk sega kalkuliraat deka najverojatno istite kompanii koi prethodno poka`aa interes za mlekarnicata povtorno }e se javat kako zainteresirani da ja kupat fabrikata, koja sega e mnogu poatraktivna. Otkako minatata nedela mlekarnicata otide vo likvidacija i sega }e se prodava bez obvrski i pobaruvawa, fabrikata opremena so najsovremeni ma{ini stanuva u{te poatraktivna za investitorite. Nikoj od zainteresiranite potencijalni investitori dosega ne uspea da se dogovori so najgolemite doveriteli poradi golemite dolgovi i pobaruvawa na Svedmilk.

Vo sekoj slu~aj, NLB Tutunska banka, koja i prethodno be{e vo pregovori so zainteresiranite investitori, }e go ka`e posledniot zbor komu }e ja prodade fabrikata ili dali }e se prodava

N

vo paket.

Iako od bankata s$ u{te oficijalno se nemaat izjasneto za na~inot na proda`ba na fabrikata, del od doveritelite velat deka, sepak, }e se prodava cela, a javniot oglas bi trebalo da bide objaven na po~etokot na sledniot mesec.

“Na Tutunska banka ne & e vo interes mlekarnicata da se prodava na delovi, tuku cela vo paket, zatoa {to taka ima pogolema vrednost.

Sega koga mlekarnicata e vo likvidacija, odnosno koga nema obvrski i pobaruvawa, najverojatno }e ima pove}e zainteresirani da ja kupat. Dosega se javija zainteresirani investitori od Italija, Francija i Bugarija, koi doa|aa da pregovaraat so NLB Tutunska banka. Se spomnuvaa imiwata na mlekarnici kako {to se Danon i Megle za da proizveduvaat mleko vo prav i puter”, objasnuva Vane Andreev, advokat na farmerite.

SO LIKVIDACIJATA ]E SE SOKRIE KRIMINALOT VO SVEDMILK Otkako ne be{e prifaten planot za reorganizacija na @ivko Radevski i sudot odlu~i likvidacija za Svedmilk, doveritelite obvinuvaat deka edinstvena cel za vakvata odluka e da se sokrie kriminalot i da ne izlezat na videlina site {emi i lu|e koi u~estvuvale

vo propa|aweto na mlekarnicata.

Radevski, pak, obvinuva deka toa bilo scenarioto na najgolemite doveriteli koi od po~etokot sakale likvidacija na mlekarnicata za da mo`at sega da se dogovorat so investitorite i bez obvrski da ja prodadat fabrikata, za {to najmnogu }e izgubat farmerite, koi sega nema da dobijat nitu denar za predadenoto mleko.

“Mojot biznis-plan be{e odbien zatoa {to ne gi ispolnuva{e prethodno dogovorenite uslovi za otkup na

pobaruvaweto od Tutunska banka. Baraweto za kredit od Ohridska banka mi be{e odbieno, iako kako garancija imav imot i pari vo vrednost od 15 milioni evra. Odgovorot od bankata be{e deka se raboti za rizi~na investicija”, veli Radevski.

Toj obvinuva deka likvidacijata e po barawe na Tutunska banka, za da mo`e taa da se spogodi so nekoj investitor vo nejzin interes.

“Ne veruvam deka }e ima nekoj doma{en ili stranski investitor koj bi ja kupil

celata fabrika, bidej}i taa ne funkcionira ve}e dve godini, a go izgubi i surovinskoto podra~je, odnosno kooperantite. Tutunska banka go ima posledniot zbor i taa }e pregovara so zainteresiranite investitori za na~inot na proda`ba na mlekarnicata”, veli Radevski.

Andreev potvrduva deka najdobar na~in za da se prikrie kriminalot bila likvidacija.

“Ako se prifate{e planot za reorganizaacija, na videlina }e izlezea site fi-

nansiski malverzacii koi se praveni vo Svedmilk, }e se razotkrieja site {emi i lu|e koi bile vme{ani vo propa|aweto na mlekarnicata. Toj {to }e ja prezeme{e, osven da gi servisira pobaruvawata kon doveritelite, }e treba{e da si gi naplati i dolgovite, vo prv red od osnova~ite. Sega mlekarnicata e likvidirana i fabrikata }e se prodava ~ista, bez obvrski i pobaruvawa, a Tutunska banka, sepak, }e go ima posledniot zbor, kako najgolem doveritel”, veli Andreev.

Navigator

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

288 57,6 232

5

PROCENKI...

QUP^O ZIKOV

NIKOLA GRUEVSKI premier na Makedonija

ODOBRENIJA ZA GRADBA SE IZDADENI VO DEKEMVRI 2010 GODINA, [TO E ZA 5% POMALKU VO ODNOS NA ISTIOT MESEC LANI

EKONOMSKITE REFORMI TE^AT NEZAVISNO OD SLU^UVAWATA NA POLITI^KI PLAN

P

Premierot Nikola Gruevski ubeduva deka ekonomskite reformi te~ele nepre~eno, nezavisno {to se slu~uvalo na politi~ki plan.

“Nezavisno {to se slu~uva na politi~ki plan, ekonomskite resori i jas li~no sme celosno posveteni na na{ata agenda, na kontinuiranite reformi za podobra idnina. Taka i }e prodol`ime”, istaknuva Gruevski.

Toj o~ekuva deka godinava ekonomskata kriza poleka }e go namaluva intenzitetot i deka postepeno }e is~eznela.

MILIONI EVRA E PREDVIDENATA VREDNOST NA OBJEKTITE, [TO E ZA 21% POVE]E SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

ILI 80,5% OD VKUPNIOT BROJ IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADEWE SE NAMENETI ZA OBJEKTI OD VISOKOGRADBA

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

62

...POGLED NA DENOT...

VLADATA DURI I GO “PREDUHITRILA” SSK!

N

ikola Gruevski izleze me|u biznismenite. So celata Vlada pojaduva{e so ~lenovite na Sojuzot na Stopanski komori (SSK) ... Bravo, bravo premiere ...

Pred Nova godina, a i po nea, Gruevski so vladini delegacii krstosuva{e niz makedonskite fabriki. Ne e poznato {to slu{na tamu ...! No, Gruevski mo`ebi i ne saka da ka`e ako se znae deka toj smeta deka osven nekolkumina vo Vladata negovi sorabotnici, drugite vo zemjava ni{to ne razbiraat za ekonomijata, pa za toa xabe e da im ka`e{ ...!?

Vredno za spomenuvawe od v~era{niot pojadok vo SSK e raspolo`enieto na premierot deka krizata poleka olabavuva, i negovata argumentacija, deka za januari prihodite vo Buxetot se sobrani vo ramkite na planiranoto! Navistina nade`no ... Zlatko Kalenikov, pretsedatelot na SSK pobara dr`avata da si gi pla}a dolgovite za 30 dena. Odli~no ...

I ovde sakam da odbele`am deka Vladata zav~era objavi paket odli~ni merki vo grade`ni{tvoto ... Biznis zaednicata gi oceni kako mnogu va`ni! Ovozmo`uvaat mo`nosti za gradewe na dolg rok! Mo`ni se zgolemuvawa na investicii. Pred se doma{nite!

Dobro, vakviot paket, sega otvora drugi pra{awa, kako {to se, na primer, {to so dr`avnata politika za otvorawe slobodni industriski zoni, ako se ima vo predvid deka golem del od zemjodelskoto zemji{te koe sega mo`e da se prenameni vo grade`no, grani~i so vakvi zoni, ili e vo negova neposredna blizina ... Dali ova ne povlekuva i potreba od podobruvawe na zakonite so koi se reguliraat ovie zoni, i voop{to investiciite vo niv od aspekt na beneficiite {to se dobivaa dosega!

Ajde ova da vidime, i taka so stranskite investicii do`iveavme te{ka katastrofa ... Ni se smeat!

Da ne be{e pojadokot vo SSK nema{e da znaeme deka Vladata na biznis zaednicata od SSK im prifatila dosega nad 70% od barawata!!! Bo`e, bo`e ...

No, ajde da vidime za {to ne razgovaraa biznsmenite v~era na pojadokot so Zlatko Kalenikov i negovite ~lenovi ...

Na primer, ne se razgovara{e za problemite povrzani so energetskite proekti koi ~ekaat realizacija!

Skapite energensi za makedonskata ekonomija (pove}eto kompanii direktno zainteresirani za poevtinuvawe na energensite, a koi imaa godi{ni finansiski obrti i po nad sto milioni evra v~era ne pojaduvaa so pretsedatelot i so Vladata).

V~era ne se razgovara{e nitu koga }e otpo~ne izgradbata na gasovodot. Ne se razgovara{e za pati{tata koi se najaveni od Vladata!

Ne se razgovara{e i za toa koi se obvrskite na dr`avata za podobruvawe na makedonskiot izvoz!

Sepak, dobro e koga se razgovara! Na primer, da ne be{e pojadokot vo SSK nema{e da znaeme deka Vladata na bizns zaednicata od SSK im prifatila dosega nad 70% od barawata!!!?Vladata tolku bila dobra vo prifa}aweto na barawata na SSK, {to duri i gi “preduhitrila” – ne im dozvoluvala da si pobaraat, pa sama im udovoluvala na barawata ...! Spored Kalenikov Vladata gi “preduhitrila” so paketot reformski zakoni vo grade`ni{tvoto ... Jooj!

Pa bravo! Bravo ... Toa e koga Vladata znae da ~ita i me|u redovi! Koga ~uvstvuva i so~uvstvuva ... Ili mo`ebi i pokraj rigoroznite antipu{a~ki merki na javni mesta (kako {to e salata za pojdokot) sepak dozvolila malku pu{ewe ... so dim~iwa vo vid na kruk~iwa, no pod masa ...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI IDNITE SUDII I OBVINITELI MORA DA ZAVR[AT AKADEMIJA o izmenite na Zakonot za akademija na sudii i javni obviniteli, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, pove}e ne e del od Upravniot odbor za izbor na kandidatite koi treba da ja pominat obukata.

Spored direktorot na Akademijata, Aneta Arnaudovska, iako ministerot imal mala uloga vo odlu~uvaweto, negovoto ostranuvawe bilo vo nasoka na formirawe na evropski moderen zakon.

Noviot Zakon }e obezbedi i prijavuvawe na kandidatite na konkursite za rabotnite mesta vo sudovite i obvinitelstvata, koi dosega gi odbegnuvaa. Od januari 2013 godina celiot pravosuden sistem }e se polni so kadri koi ja pominale obukata na Akademijata, na {to apelira i evroambasadorot Ervan Fuere.

"Zatoa, na Vladata i Ministerstvoto }e im pora~ame da garantiraat deka akademcite }e bidat vklu~eni vo pravosudniot sistem", istakna Fuere.

Spored ministerot Manevski, so zacvrstuvaweto na ulogata na Akademijata }e se zacvrsti i nezavisnosta na sudstvoto.

"Akademijata dosega ja zavr{ija 71 kandidat, od koi 42 kandidati se ve}e rasporedeni kako sudii i javni obviniteli, a vo tek e i konkurs za priem na u{te 6 obviniteli", informira Manevski.

S

VMRO-NP: LIDERITE KAJ IVANOV ]E DONESAT NELEGITIMNI ZAKLU^OCI zvr{niot komitet na VMRO-Narodna partija smeta deka liderskata sredba kaj pretsedatelot \orge Ivanov }e bide samo alibi-sredba na pokanetite partii koi nemaat realen politi~ki legitimitet.

"Temata na sredbata treba da bide od su{tinsko zna~ewe za idninata na Makedonija, a najgolemiot del od reprezentite imaat individualna prezentacija, a ne izgraden legitimitet na izbori", se veli vo soop{tenieto na VMRO-NP. Od taa pri~ina, partijata na Marjan Dodovski nema da gi prifati zaklu~ocite od liderskata sredba i }e go ospori nivniot legitimitet.

Od partijata velat deka iako ne se parlamentarna partija, trebalo da bidat pokaneti na sredbata kaj pretsedatelot.

I

SDSM: GRUEVSKI PODGOTVUVA SCENARIO ZA SPEKTAKULARNO PRIVEDUVAWE NA BU^KOVSKI! DSM ima informacija deka postoi scenario za spektakularno priveduvawe na porane{niot premier Vladimir Bu~kovski vedna{ po vra}aweto od slu`benoto patuvawe vo Izrael. Toa e u{te eden pokazatel za sramniot pritisok na VMRO-DPMNE i Gruevski vrz sudstvoto, za {to najdobar dokaz e pojavuvaweto na Bi~ikliski vo uloga na portparol na sudot, obvini v~era generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov.

Od Krivi~niot sud, pak, vo odnos na slu~ajot so Bu~kovski velat deka ostanuvaat na baraweto za stra`arno priveduvawe na Bu~kovski, koj od 13 zaka`ani glavni pretresi prisustvuval samo na dva.

Spored portparolot na sudot, Vladimir Tufegxi}, stra`arnoto priveduvawe ne zna~i apsewe, tuku obezbeduvawe na prisustvoto na osomni~enoto lice vo sudnica.

Od MVR, pak, velat deka baraweto za stra`arno priveduvawe izdadeno od Sudot va`i samo za glavniot pretres koj treba da se odr`i denes. Za slednoto ro~i{te, koe e zaka`ano za ~etvrtok, sudot treba da izdade novo barawe, velat od Ministerstvoto.

S

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

NEMA ODGOVOR ZO[TO TAJNO SE PI[UVA NOV ZAKON

NOVIOT ZAKON ZA MEDIUMI KOPIJA NA HRVATSKIOT?!

Dokolku odredeni klu~ni ~lenovi od hrvatskata legistlativa se preslikaat vo makedonskata, vo delot so koj se regulira emituvaweto vesti, elektronskite mediumi }e se soo~at so izvesna restrikcija na stepenot do koj }e mo`e da se izrazi razli~nosta na misleweto MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

oviot zakon za radiodifuzna dejnost, koj se podgotvuva vo Ministerstvoto za transport, }e bide mnogu sli~en so hrvatskiot donesen vo 2009 godina. Spored informaciite na “Kapital”, hrvatskiot Zakon ve}e bil preveden na makedonski, a ostanuvalo samo da se najdat soodvetni prevodi za specifi~nite termini. Adaptacijata na Zakonot, spored specifikite na makedonskiot elektronski mediumski prostor, }e se pravi amandmanski.

Dokolku odredeni klu~ni ~lenovi od hrvatskata legistlativa se preslikaat vo makedonskata, vo delot so koj se regulira informiraweto, odnosno emituvaweto vesti, makedonskite elektronski mediumi }e se soo~at so izvesna restrikcija na stepenot do koj }e mo`e da se izrazi razli~nosta na misleweto. ^len 25 od hrvatskot Zakon veli: "Nastanite mora da se prika`uvaat verno, a razli~nite pristapi i mislewa mora da bidat primereno zastapeni". Za po~ituvawe na ovaa odredba vo Hrvatska se gri`i Sovet za elektronski mediumi, ~ij pretsedatel i ~lenovi gi izbira Parlamentot, a gi predlaga vladata.

Formalna garancija deka }e nema zloupotrebi na tolkuvaweto se nudi vo op{tite odredbi, spored koi “nitu edna odredba od Zakonot ne smee da se tolkuva na na~in {to bi dal pravo na cenzura ili ograni~uvawe na pravoto na sloboda na govor i na izrazuvawe na misleweto".

Od Ministerstvoto za transport, kade {to se pi{uva

N

zakonot, v~era ne dobivme odgovor koj go podgotvuva zakonskiot tekst i koj vodi smetka za slobodata na novinarskiot izraz.

Od Sovetot za radiodifuzija vo Makedonija informiraat deka nemaat celosen uvid vo izgotuvaweto na zakonot, osven vo delot {to se odnesuva na definirawe na programskite standardi, na koj rabotele komunikolozi vraboteni vo Sovetot. Portparolot na SRD, Bor~e Manevski, veli deka slobodata i nezavisnosta na mediumite mo`e da ja garantira samo nezavisno regulatorno telo.

“SRD }e nastojuva pri podgotovkata na zakonot vo nego da bide sodr`an mehanizam koj }e mu garantira na regulatornoto telo nezavisnost od kakvi bilo ekonomski ili politi~ki centri na

mo}. Dokolku noviot zakon predvidi reforma na regulatornoto telo, taa treba da gi zgolemi nezavisnosta na regulatorot i nezavisnosta i profesionalizacijata na mediumite, a ne obratno", veli toj.

Od Sovetot smetaat deka novata regulativa za radiodifuzna dejnost vo Makedonija ne mo`e da se sporeduva so Zakonot za mediumi na ungarskiot premier Viktor Orban. Ovoj Zakon digna mnogu vreva vo EU, a stapi na sila na 1 januari godinava. Opozicijata go do`ivea kako kraj na mediumskata sloboda vo zemjata, a kritiki do Urban stignaa i od Evropskata unija.

Sporno vo ovoj Zakon e formiraweto nova Nacionalna agencija za mediumi i komunikacija, koja }e vr{i

nadzor na vestite vo site dr`avni mediumi, a }e mo`e da im izrekuva visoki kazni na privatnite mediumi koi go kr{at Zakonot. Zakonot predviduva spojuvawe na pi{uvaweto vesti od site dr`avni mediumi i od nacionalnata novinska agencija MTI. Novoto telo za nadzor na mediumite ima pristap do dokumentite na mediumite, a novinarite mo`e da gi natera da gi otkrijat svoite izvori koga stanuva zbor za pra{awa va`ni za nacionalnata sigurnost. Na 21 januari Evropskata komisija & dade rok od dve nedeli na Ungarija da doka`e deka nejziniot Zakon za mediumi e vo soglasnost so legislativata na EU. S$ u{te se ~eka odgovorot na Orban, koj, dokolku ne bide ubedliv, }e se soo~i so pravnite merki na EK.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

7

PREGLED VESTI SOBRANIETO VO NABAVKA NA PODAROCI mteni~ka slika so motivi od makedonskata kultura, reprezentativni vina, vratovrski i `enski marami, ohridski biser i kopii i poznati artefakti od Makedonija (kako zlatnata maska, zlatna narakvica) se samo del od 27 reprezentativni i avtenti~ni predmeti za podaruvawe koi gi nabavuva Sobranieto.

Ovie predmeti Sobranieto gi nabavuva za svoite gosti i za delegaciite koi doa|aat od drugite dr`avi so koi e vospostavena praktika da se razmenuvaat podaroci.

Od Sobranieto velat deka ne stanuva zbor za skapi raboti, bidej}i site artefakti {to se podaruvaat se samo kopija na originalnite.

Inaku, vakvi tenderi ne se nov trend za dr`avnite institucii. Toa e praktika koja e vospostavena so godini, no za toa kolku ~ini nabavkata na ovie predmeti, kako i sekoga{, nema informacija.

U

GRA\ANITE SERIOZNO ZAGRI@ENI ZA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO ZEMJAVA

LIDERSKA SREDBA

IVANOV, VELJANOVSKI I 17 LIDERI VO RAZGOVOR BEZ DOGOVOR

Otkako tri ~asa od sredbata se potro{ija na iznesuvawe sopstveni stavovi, namesto na dijalog, stana jasno deka odlukata za raspi{uvawe predvremeni izbori }e se nosi vo partiski {tab.

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

itu predvremeni izbori nitu vra}awe na opozicijata vo parlamentot. Od liderskata sredba kaj {efot na dr`avata George Ivanov vo vilata na Vodno, na koj 17 voda~i na parlamentarnite partii, zaedno so spikerot Trajko Veqanovski, baraa izlez od politi~kata kriza, sudej} i spored prvite tri ~asa, ne mo`e{e da se o~ekuva dogovor.

Sekoj lider nastapi so svoite barawa i bez ostapki od stavovite. "Predvodnikot" na bojkotot, liderot na najgolemata opoziciska partija SDSM, Branko Crvenkovski, spored partiski izvori, gi povtori svoite barawa. Isto kako po sednicata na Centralniot odbor na partijata vo sabotata, toj povtorno potenciral deka osnoven

N

preduslov za kakov bilo dijalog e ovozmo`uvawe na nepre~eno funkcionirawe na mediumite na Velija Ramkovski.

Duri potoa, kako {to brifiraat izvori od partijata, Crvenkovski rekol deka }e se nafati da sedne na masa za da gi dogovara izmenite na koi SDSM samo insistira. Usvojuvawe na istavni izmeni so koi }e se otstrani ministerot za pravda Mijalo Manevski od Sudskiot sovet, na zakon so koj za site mediumski kampawi finansirani so narodni pari ramnomerno }e se raspredelat parite, konsenzualno usoglasuvawe na site izmeni na izborniot zakon so vklu~enost na pretstavnicite na OBSE i ODIHR i sobraniska komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok. Crvenkovski vetil deka otkako tie uslovi }e bidat ispolneti, toj }e se vrati vo Sobranieto so predlog za raspi{uvawe predvremeni izbori.

Me|utoa, Crvenkovski isto taka insistiral pred ova da se slu~i, negovite predlogzakonski izmeni da se dogovaraat na vonparlamentarni sredbi, na koi partiite }e se dogovorat deka podocna istite nema da se smenat vo sobraniska procedura.

So stavot na Crvenkovski se soglasile i negovite "partneri" Tito Petkovski od NSDP i liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, koj gi prezentiral i svoite barawa za izmena na Zakonot za popis, stopirawe na izgradbata na crkvata na Kale i voveduvawe na Badenter vo Sudskiot sovet.

Iznenadil liderot na LDP, Jovan Manasijevski, koj pobaral itni izbori vo najkus mo`en rok, odnosno na 1 april. Manasijevski gi napadnal SDSM deka imaat neosnovani barawa. Toj rekol deka so potenciraweto na mediumite na Ramkovski, barawata na SDSM gubat kredibilitet i se selektivni zatoa {to vo Makedonija i

drugite mediumi izvestuvaat kriti~ki kon vlasta. Vo partijata na Crvenkovski insistiraweto za itni izbori na Manasijevski vedna{ go protolkuvale kako “Trojanski kow�, so koj premierot Gruevski saka da go opipa pulsot za izbori.

Premierot Nikola Gruevski, otkako gi islu{al barawata na opozicijata i stavovite na svoite koalicioni partneri, mu pora~al na Crvenkovski deka blefira i bara izbori, a se moli da ne gi dobie. Gruevski rekol deka slu~ajot so A1 televizija e rabota na sudot, a toj nema namera da se me{a vo sudski odluki. Isto taka dodal deka toj slu~aj e maksimalno ispolitiziran so poddr{kata {to Crvenkovski ja dava na mediumite na Ramkovski.

Pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veqanovski, apeliral da ne se dr`i Sobranieto kako zalo`nik na situacijata i povtorno gi povikal SDSM da se vratat i problemite da gi re{at vnatre.

ra|anite najmnogu se pla{at od me|upartiskite konflikti, navredi, kodo{ewa i podgrevawa na naelektriziranite politi~ki i me|uetni~ki tenzii vo Makedonija. Duri 76,7% od anketiranite potvrdno odgovorile na pra{aweto dali se pla{at za svojata idnina. Ova go poka`a najnovata anketa na Centarot za me|uetni~ka tolerancija i begalci.

Spored rezultatite od anketata, 78% od anketiranite Makedonci smetaat deka me|uetni~kite odnosi vo dr`avava se mnogu lo{i, a 71,3%, pak, mislat deka me|unacionalnata netrpelivost e vo porast. Re~isi 80% od gra|anite vo Makedonija ne se zadovolni od rabotata na politi~kite partii, a isto tolku ne se zadovolni nitu od sorabotkata me|u etni~kite grupi. Negativna ocenka dobi i politi~kata kultura na politi~arite, a isto taka i nivnata rabota.

87,4% od gra|anite ja ocenuvaat rabotata na politi~arite so dvojka, a nitu eden od polti~arite ne zaraboti ~ista petka. Najgolem del od gra|anite smetaat deka starite lideri treba da se zamenat so mlada politi~ka intelektualna garnitura.

Vo odnos na popularnosta, pak, Gruevski i Crvenkovski i ponatamu se von konkurencija. Po niv e Koce Trajanovski, Imer Selmani, Qube Bo{kovski, pa gradona~alnikot na Karopo{, Stev~e Jakimovski.

G

UTRE, SREDBA NA PREGOVARA^ITE SO NIMIC tre, vo Wujork, pregovara~ite Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis }e se sretnat so medijatorot Metju Nimic. Sredbata doa|a na barawe na medijatorot Nimic, koj re~isi cela godina nema izlezeno so nov stav za sporot za imeto.

Zasega, soglasno oficijalnite izjavi od makedonskiot, pa i od gr~kiot vrv, izvesno e deka sredbata nema da donese ni{to novo i neo~ekuvano. I dvete strani od sredbata o~ekuvaat samo restartirawe na pregovorite so medijatorot, koi vo poslednata godina bea pove}e svedeni na bilateralnite sredbi me|u dvajcata premieri.

Makedonskata strana, kako {to neodamna soop{ti {efot na diplomatijata, Antonio Milo{oski, o~ekuva da bide potvrdena posvetenosta na dvete zemji na procesot vo Obedinetite nacii i na prodol`uvawe na dijalogot, odnosno da se otstrani ~uvstvoto i somne`ot deka nekoj saka ovoj proces da go marginalizira.

Oficijalna Atina, pak, smeta deka vakvata sredba }e dade samo pregled na toa do kade e sporot, bez da se o~ekuva nekoj dramati~en razvoj na nastanite.

U

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PARCELATA KAJ GORICA VO OHRID POVTORNO ]E SE PRODAVA inisterstvoto za transport i vrski povtorno bara investitor koj }e izgradi hotel na ohridskoto krajbre`je, kaj lokalitetot Gorica.

Predmet na javnoto naddavawe e dr`avno grade`no neizgradeno zemji{te, so vkupna povr{ina od 15.878.00 metri kvadratni. Spored javniot povik za naddavawe, povr{inata za gradewe na hotelot e 6.667 metri kvadratni. Za atraktivnata parcela po~etnata cena e edno evro za metar kvadraten, a pravo na u~estvo imaat i firmi, no i gra|ani. Najpovolniot ponuduva~ }e bide obvrzan da izgradi hotel od prva kategorija so pet yvezdi, soglasno EU standardite, vo rok propi{an so dogovorot koj }e go sklu~at investitorot i Ministerstvoto za transport i vrski.

Ova e nov obid na dr`avata da privle~e investitor za izgradba na eliten hotel vo Ohrid, otkako prethodno propadnaa nekolku tenderi.

M

TODOROV TVRDI DEKA GI POSLU[AL PROFESORITE o kone~nata verzija na izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, koi se dostaveni do Sobranieto, se vgradeni pogolem del od sugestiite i mislewata od stru~nata i po{irokata javnost, ocenuva ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Toj dodava deka izmenite koi se predviduvaat }e gi obrazlo`i i na sednicata na Senatot na UKIM, zaka`ana za krajot na nedelava. Spored nego, Zakonot za visoko obrazovanie e eden od tie za koi dosega najdolgo se debatiralo vo javnosta. Periodot na debata, pak, za Todorov, go odbele`ale pau{alni kritiki.

“So ovoj Zakon ne mo`e da stane zbor za upad vo avtonomijata. Naprotiv, izmenite koi gi nudi ovoj Zakon vo eden srednoro~en period, za pet i pove}e godini, mo`ebi dolgoro~no }e donesat seriozno podobruvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie, a so toa i na op{testvenite i ekonomskite tendencii vo Makedonija”, ocenuva Todorov.

Ministerot dodava deka golem broj od poslednite sugestii na ekspertite se odnesuvale na nepotizmot i stavaweto kraj na nepotizmot.

V

NOV SOSTAV NA KOMISIJATA ZA @ALBI PO ODLUKI NA BERZATA obraniskata Komisija za pra{awa na izborite i imenuvawata na dene{nata sednica ja prifati predlog-odlukata za imenuvawe na pretsedatel i ~lenovi na Komisijata za re{avawe na `albi od oblasta na pazarot na hartii od vrednost. Za pretsedatel na Komisijata e predlo`ena Maja KadievskaVojnovi}, diplomiran ekonomist, a za ~lenovi - Nikol~e Nikolov-Ugrinov, Kiril Pop-Trajkov, Qupka Karabakovska i Naser Demiri. Dosega{en pretsedatel na Komisijata e Sa{o Sotev. Inaku, mandatot na ~lenovite na ovaa Komisija e pet godini, a tie odlu~uvaat po podneseni `albi od u~esnici na pazarot na kapital za odluki doneseni od Komisijata za hartii od vrednost - regulator na pazarot.

S

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

ILMI SELAMI, PRETSEDATEL VO ZAMINUVAWE NA DKSK

AKO DOZVOLI VLADATA, OSTANUVAM VO ANTIKORUPCISKA!

Pretsedatelot na antikorupciska, seu{te ne znae koj }e ja nasledi negovata fotelja. Iako ne se kandidira za vtor mandat, sepak tvrdi, deka od pozicija na ~len na Komisijata, }e prodol`i da se bori so isto tempo protiv kriminalot i korupcijata vo dr`avata.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

askoro Vi istekuva mandatot kako pretsedatel na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija.

Dali se znae koj }e bide va{iot naslednik i dali ostanuvate ~len vo Komisijata?

N

Dosega ne sme razgovarale za toa koj bi mo`el da bide sledniot pretsedatel na Antikorupciskata komisija. Za nepoln mesec, okolu 25 fevruari, najverojatno }e razgovarame za toa.

Soglasno Zakonot, pretsedatelot mo`e da se kandidira i za vtor mandat, no, jas, kako {to ka`av i prethodno, nema da go napravam toa. Inaku, mandatot na ova ~lenstvo na Komisijata istekuva do noemvri ovaa godina i ako dozvoli Vladata planiram da ostanam ~len na Antikorupciskata komisija do istekuvaweto na mandatot. Me|utoa, so izmenite na Zakonot za antikorupcija, ne e sigurno dali ova ~lenstvo }e prodol`i da raboti otkako Zakonot }e stapi na sila ili Vladata site }e n$ razre{i i }e izbere novi ~lenovi.

CVETKO MOJSOVSKI SLEDEN PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKA? “Kapital” doznava deka Cvetko Mojsovski }e bide sledniot pretsedatel na Antikorupciskata komisija. Izvori od Komisijata brifiraat deka soglasno izgledite, Mojsovski zasega ja ima najgolemata poddr{ka od ~lenovite. Inaku, Cvetko Mojsovski e ve}e ~len na Komisijata. Mojsovski pred da stane ~len na Antikorupciskata komisija rabote{e kako volonter tokmu vo ovaa Komisija, a istovremeno ja izvr{uva{e i funkcijata dr`aven slu`benik vo Sektorot za prigovori vo Upravata za javni prihodi(UJP). Vo momentot koga toj be{e izbran za ~len na Komisijata, ekspertite kritikuvaa za sudir na interesi, bidej}i vo toj moment Mojsovski s$ u{te ja izvr{uva{e funkcijata slu`benik vo UJP.

Vo kakva sostojba ja ostavate Antikorupciskata komisija?

U{te na po~etokot koga dojdov na ovaa funkcija go rekov ova i ostanuvam na toa - sekoga{ mo`e podobro i pove}e da se sraboti. Sepak, smetam deka vo vakva sostojba kako {to e sega Antikorupciskata komisija i so op{tite uslovi vo dr`avata, Komisijata napravi mnogu vo odnos na korupcijata, kriminalot i sudirot na interesi.

Smetam deka ja ostavam so solidno zavr{eni raboti i so vratena doverba, no i kako ~len }e prodol`am da rabotam na uspe{nosta na Komisijata vo odnos na spre~uvaweto na korupILMI SELAMI cijata i PRETSEDATEL NA DR@AVNATA KOMISIJA ZA SPRE^UVAWE KORUPCIJA krimi-

nalot vo dr`avata.

Dali va{ata odluka da ne se kandidirate povtorno za pretsedatel e rezultat na va{ata li~na volja ili rezultat na politi~ki pritisok?

Pretsedatelstvoto, pa i ~lenstvoto vo Komisijata e te{ka rabota so razni pritisoci i obemni i te{ki predmeti.

Poradi toa, smetam deka otstapuvaweto od ednogodi{noto pretsedatelstvo e pregolem zalak za eden ~len na Komisijata. Toj {to }e pobara vtor mandat ili e Supermen ili e ~ovek {to ne se gri`i mnogu za rabotata na Komisijata.

Jas, sepak, se povlekuvam po moja li~na volja, bidej}i ova, sepak e iscrpuva~ka rabota i za dobroto na Komisijata smetam deka najdobro e pretsedatelstvoto da se ostavaruva so mandat od edna godina.

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZAKONOT ZA ENERGETIKA NALO@UVA [TEDEWE ENERGIJA

9

PREGLED VESTI STOPANSKATA KOMORA JA ZASILUVA INFORMIRANOSTA KAJ INDUSTRIJATA ZA ENERGETSKATA EFIKASNOST

DR@AVATA ]E KUPUVA ENERGETSKI EFIKASNA OPREMA?! S Vo noviot Zakon za energetika decidno pi{uva deka site dr`avni kompanii koi vo idnina na javen oglas }e sakaat da kupat aparati od bela tehnika prednost }e im davaat na energetski efikasnite aparati KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a energetskata efikasnost }e mo r a d a se “pokorat” site dr`avni tenderi vo idnina. Vo noviot Zakon za energetika decidno pi{uva deka site dr`avni kompanii koi vo idnina na javen oglas }e sakaat da kupat aparati od bela tehnika prednost }e im davaat na energetski efikasnite aparati.

Energetski eksperti za “Kapital” objasnuvaat deka op{tinite i dr`avnite kompanii koga }e sakaat da kupat klima-ured, fri`ider, avtomat za kafe, pa duri i avtomobil, }e mora da nabavat aparati koi imaat pogolem koeficient na korisno dejstvo koga e vo pra{awe energijata.

Ekspertite dodavaat deka noviot Zakon za energetika dozvoluva tenderot za javni nabavki da se poni{ti ako namesto ponudata na energetski efikasna oprema se izbere nekoja druga ponuda.

“Vo vreme koga vo Evropa mnogu se primenuva energetskata efikasnost i koga {irum svetot se vodat kampawi za {tedewe i racionalno koristewe na energijata, firmite i gra|anite vo Makedonija ne treba da ja gledaat samo cenata na aparatite i na opremeta, tuku treba da ja zgolemat i svesnosta za za{teda na energija”, velat energeti~arite.

Fakt e deka energetski efikasnite aparati se

N

poskapi od obi~nite.

Spored istra`uvawata, pove}e od polovina gra|ani vo zemjava ne znaat {to zna~i terminot “razumno koristewe na energijata”, a duri 83% od niv ne znaat {to zna~at klasite A, B, C, D na aparatite za bela tehnika, koi ja ozna~uvaat racionalnata potro{uva~ka na energija na samiot aparat.

“Pri kupuvawe novi aparati, lu|eto sekoga{ treba da go izberat aparatot so najvisokata energetska, A klasa.

Aparatite so C klasa se prifatlivi, no uredite na ~ija etiketa klasata F ili G e obele`ana so crveno, tro{at mnogu energija. Povisokata kupovna cena se kompenzira preku dolgotrajnosta i niskata potro{uva~ka na strujata.

Kupuva~ite, bez ogled dali se poedinci ili firmi, treba da znaat deka energetskata efikasnost, vsu{nost, zna~i potro{uva~ka na pomalo koli~estvo energensi za da se dobie isto koli~estvo energija”, objasnuva Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Makedonskiot centar za energetska efikasnost.

Spored ekspertite, Makedonija treba da ja sledi evropskata praktika, zatoa {to se soo~uva so s$ pogolem nedostig od energija. Tie sovetuvaat deka namesto obi~ni svetilki, treba da se kupuvaat {tedlivi. Edna obi~na svetilka od 100 vati vo prosek dnevno sveti po pet ~asa, a godi{no }e potro{i okolu 182 kilovati struja. [tedlivata svetilka, pak, od 23 vati, po istite ovie parametri godi{no }e potro{i okolu 42 kilovat-~asovi.

Za sporedba, sekoe ~etvrto semejstvo vo Germanija koristi {tedlivi svetilki.

o nova kreditna linija od Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR), vedna me|u 20.000 i 500.000 amerikanski dolari, }e se pottiknuvaat kompaniite da bidat energetski efikasni. I pokraj ponudata na krediti i pari od evropskite fondovi, makedonskite kompanii nedovolno gi primenuvaat merkite za {tedewe energija, poso~uvaat od Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe pri Stopanskata komora na Makedonija.

Ottamu velat deka vo uslovi koga resursite se ograni~eni, a nivnata cena vrtoglavo raste, kompaniite mora da po~nat da razmisluvaat energetski efikasno - kako da se namalat tro{ocite za energija, a da se postigne profitabilnost i konkurentnost na proizvodstvoto.

“Celta na energetskata efikasnost e da se napravi proizvodot, a pritoa da se potro{i najmalku energija.

Kompaniite treba da ja koristat i celokupnata energija koja ne se iskoristuva vo tehnolo{kiot proces. Eden takov primer e REK Bitola, kompanija koja ogromno koli~estvo energija isfrla vo vozduh, koja, pak, mo`e da se iskoristi za zagrevawe na eden cel grad”, veli Ilija Tikvarovski, pretsedatel na Grupacijata.

Od Stopanskata komora dodavaat deka kompaniite mora da gi sledat globalnite trendovi i da investirat vo energetskata efikasnost, a so toa i vo namaluvawe na tro{ocite za energija, kako i na emisijata na jaglerod dioksid.

UGOSTITELSKITE USLUGI ZA EDNA GODINA POEVTINILE ZA 0,6% TRO[IME PETPATI POVE]E ENERGIJA OD EU Za zatopluvawe na objektite Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove}e energija na metar kvadraten od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50% od vkupnata energijata {to ja tro{i dr`avata. Za potrebite na okolu 49.000 objekti se tro{i tolku kolku {to e re~isi godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola.

Zamena na obi~na svetilka od 60 vati so soodvetna niskoenergetska od 11 vati nosi godi{na za{teda od osum evra. Obi~nata svetilka trae pribli`no 1.000 rabotni ~asa, a {tedlivata mo`e da trae duri i 15 godini.

Ministerstvoto za ekonomija i dvete dr`avni kompanii, ELEM i MEPSO, preku kampawata “Vklu~i go mozokot, isklu~i ja strujata” }e ja pottiknuvaat {irokata javnost odgovorno da ja koristi energijata doma, no i na rabota.

Energeti~arite se zagri`eni {to i pokraj visokata cena na strujata, mnogu doma}instva s$ u{te se great na ovoj energens. Spored profesorot Risto Ciconkov, elektri~nata

energija treba da se koristi za osvetluvawe, no ne i za greewe.

“Za povr{ina od 80 kvadratni metri, najvisoko na listata na tro{oci, so suma od duri 1.300 evra, e greeweto so nafta. Okolu 800 evra }e potro{at tie {to koristat grealki na struja, a pribli`no tolku iznesuvaat i tro{ocite na doma}instvata {to koristat priroden gas.

Pove}e od 650 evra za grejna sezona gi ~ini korisnicite na parno, a malku pove}e od 450 evra gra|anite koi imaat toplinski pumpi, odnosno klima-uredi. Najmalku pari, okolu 350 evra, pla}aat doma}instvata {to imaat toplinska pumpa inverter”, veli Ciconkov.

pored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, ugostitelskite uslugi za edna godina poevtinile za samo 0,6%. Ako se analiziraat podatocite za januari godinava vo sporedba so minatogodi{niot dekemvri, pak, cenite na ugostitelskite uslugi nitu se namalile, nitu se zgolemile.

Analizirano po grupi, vo januari godinava poskapela edinstveno hranata vo ugostitelskite objekti. Toplite jadewa i predjadewa, gotovite jadewa, varivata, lebot, salatite, slatkite, kako i jadewata po pora~ka lani poskapele za 0,3%. No}evawata, pak, vo januari godinava, sporedeno so istiot period lani poevtiniile za 1,4%. Cenite na alkoholnite pijalaci se namalile za 2,6%, dodeka, pak, na bezalkoholnite pijalaci za 2,9%.

S

ZK PELAGONIJA PROEKTIRA 18 MILIONI EVRA PRIHODI OD PRODA@BA emjodelskiot kombinat Pelagonija od Bitola za godinava planira da ostvari 18 milioni evra prihodi od proda`ba i 19,6 milioni evra prihodi od redovno rabotewe. Dobivkata na kompanijata e proektirana na 264,6 iljadi evra, dodeka rashodite se o~ekuva da iznesuvaat 19,3 milioni evra.

"Pristapot vo izrabotkata na planot za bilansot na uspeh za 2011 godina nema za cel da se planiraat maksimalno ambiciozni finansiski rezultati, bidej}i ekonomskite tekovi vo 2010 godina upatuvaat kon pretpazlivost vo predviduvawata za 2011 godina. So optimalno iskoristuvawe na postojnite kapaciteti i planirani resursi e utvrden planiraniot obem na proizvodstvo", velat od Tutunski kombinat.

Akcijata na ZK Pelagonija od po~etokot na mesecov dosega porasna za 9,86%, a posledno se trguva{e po cena od 2.527 denari. ZK Pelagonija ima izdadeno vkupno 271.602 obi~ni akcii..

Z

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

3.035

MBID

OMB 116,85 116,75 116,65 116,55 116,45 116,35 116,25 116,15 116,05

2.780 3.025 2.760

3.015

2.740

3.005

2.720

2.995

2.700

2.985

2.680

2.975

2.660

2.965

01/02/11

02/02/11

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

01/02/11

07/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

02/02/11

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

01/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/02/11

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SPORTSKITE KLUBOVI ]E ODAT NA BERZA

AKCII ]E SE KUPUVAAT AKO KLUBOVITE BIDAT PROFITABILNI Klubovite od prvite ligi vo fudbal, rakomet, ko{arka i odbojka }e treba da formiraat akcionerski dru{tva, po {to }e mo`at da emituvaat akcii na Berzata i na toj na~in da doa|aat do pari za sopstveno finansirawe formacijata na sportskite klubovi i nivnoto eventualno listawe na berza sekako e dobrodojdeno i }e vlijae vrz razvojot na doma{niot pazar na kapital”, smeta Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fond menaxment.

Toj smeta deka interes da vlo`uvaat vo akciite na klubovitem pokraj gra|anitem }e ima i kaj investiciskite fondovi. Interesot najmnogu }e zavisi od toa kako funkcioniraat ovie klubovi, bidej}i, vo osnova, profitot e glavniot dvigatel za investitorite.

“Mnogu biten moment e deka postoi golema razlika me|u akcionerstvoto vo kompanii i vo sportski klubovi. Vo svetski ramki, golem broj klubovi kotiraat na svetskite berzi. Parite od taa kotacija gi koristat za renovirawe na stadioni ili drugi investiciski proekti. Nivnite akcioneri naj~esto se simpatizerite i naviva~ite na klubot i ~esto nivniot motiv za kupuvawe akcii im e neprofitabilen. Nivna cel e da imaat del od sopstvenosta na klubot. Kaj kompaniite e sosema razli~na rabota.

Investiraweto vo nivnite akcii e od razli~ni pri~ini, vo najgolema mera od prof-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ransformacijata na sportskite klubovi vo akcionerski dru{tva, spored novite izmeni na Zakonot za sport, }e gi is~isti od dolgovi ovie firmi, no nivnite rakovodstva zateknati od odlukata ne sakaat da komentiraat na koj na~in planiraat da go izvedat toa. Ottuka, s$ u{te ne mo`e da se analizira kolku ovaa izmena }e pridonese za trguvaweto na Berzata, kade {to investitorite edvaj ~ekaat novi kotacii na akcii.

Spored Zakonot, klubovite od prvite ligi vo fudbal, rakomet, ko{arka i odbojka }e treba da formiraat akcionerski dru{tva, po {to }e mo`at i da emituvaat akcii na pazarot na kapital i na toj na~in da doa|aat do pari za sopstveno finansirawe.

Izmenite na Zakonot za poznava~ite na pazarot na kapital se dobredojdeni, no na nikoj s$ u{te ne mu e jasno {to }e zna~i toa za trguvaweto vo praktika.

“Na Makedonskata berza vo princip & se potrebni novi kompanii i hartii od vrednost. Zatoa, trans-

T

SKROMEN PROMET NA BERZATA erzanskoto trguvawe nedelava po~na so edvaj 5,8 milioni denari. Od indeksite rast zabele`a samo indeksot na obvrznici, OMB i toa za 0,03%, na vrednost od 116,14 indeksni poeni.

Investitorite kako da se vozdr`uvaat od pogolemi aktivnosti vo o~ekuvawe na javnata ponuda na obi~ni akcii na Komercijalna banka, koja treba da se slu~i vo petok. Od Berzata ve}e i go najavija vremenskiot raspored na vnesuvawe kupovni i proda`ni nalozi, pri {to prvoto vnesuvawe na proda`ni nalozi }e bide od 13:15 do 13:20 ~asot, dodeka, pak, na kupovnite nalozi me|u 13:20 i 14:20 ~asot.

Trguvaweto, pak, vo tekot na v~era{niot den pomina vo znakot na akciite na kompaniite. Najtrguvana, so promet od 1,5 milioni denari i istrguvani 334 akcii, be{e akcijata na Alkaloid. V~era se istrguvaa 2.007 akcii na grade`nata kompanija Granit, vredni 1,3 milioni denari. Istrguvanite akcii na Komercijalna banka,

B

itabilen karakter”, veli Kostadinovski.

Brokerite, pak, smetaat deka so novite zakonski izmeni vo sportot }e se razgrani~i sopstvenosta na klubovite od sponzorstvata. Kakvo }e bide vlijanieto od nivnata transformacija za doma{niot pazar na kapital s$ u{te e te{ko da se prognozira, iako ne krijat deka bi sakale da vidat na kotacija i po nekoj sportski klub.

“S$ zavisi od toa koj e motivot za donesuvawe na ovoj Zakon. Ako istiot e donesen samo pro-forma, toga{ ne bi imalo nikakvo vlijanie vrz pazarot na

kapital. Vo sekoj slu~aj, od Zakonot treba najgolem benefit da imaat klubovite koi preku emituvawe akcii }e doa|aat do pari koi podocna }e gi koristat za investicii. Mnogu te{ko od sega{na perspektiva da se predvidi kolku bi bile zainteresirani investitorite za nivnite akcii”, veli Velimir [ipovi}, direktor na brokerskata ku}a Inovo broker.

Najgolem del od sportskite rabotnici so koi razgovaravme s$ u{te nemaat izgradeno stav za ovoj Zakon ili, pak, ne sakaat da go komentiraat.

pak, dostignaa vrednost od 682.000 denari, po prose~na cena od 3.572 denari za akcija. Na redovniot pazar na akcii najgolem interes ima{e za akcijata na Tutunska banka, koja denot go zavr{i so promet od 205.000 denari.

Vkupniot promet, pak, so obvrznici iznesuva{e 487.000 denari. Devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija ostvari promet od 352.000 denari.

Za razlika od indeksot na obvrznici, osnovniot berzanski indeks MBI-10 ima{e pad na vrednosta od 0,51% na 2.753 indeksni poeni. Pad od 0,03%, na vrednost od 3.018 indeksni poeni, ima{e i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID. Padot na indeksite predizvika da padnat i cenite na hartiite od vrednost. Osum od niv imaa poniska cena sporedeno so peto~noto trguvawe.

Najgolem pad od 2,96% ima{e akcijata na Toplifikacija, dodeka, pak, akcijata na TTK banka porasna za 1,36%. Cenite na pet hartii od vrednost ostanaa nepromeneti.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

07.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.996.907,33

1,87%

8,98%

9,17%

3,39%

1,54%

03.02.2011

ILIRIKA GRP

46.680.166,62

-3,97%

-1,48%

8,37%

-3,16%

8,07%

03.02.2011

370.028

Иново Статус Акции

19.275.720,44

11,16%

12,27%

5,68%

11,45%

-8,06%

04.02.2011

0,59

682.392

KD Brik

34.558.091,26

-2,30%

1,64%

3,84%

-1,81%

12,40%

03.02.2011

0,26

195.500

KD Nova EU

28.506.029,91

5,27%

6,39%

9,18%

5,32%

1,38%

03.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.028.451,59

4,85%

5,38%

5,33%

4,48%

0,96%

03.02.2011

821,00

1,36

91.131

ОКТА Скопје

2.290,00

1,28

27.480

Стопанска банка Битола

3.814,72

1,13

Комерцијална банка Скопје

3.572,73 32.583,33

ТТК Банка АД Скопје

Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

07.02.2011 %

Износ (МКД)

3833

-2,96

114.990

7799

-2,51

140.382

Макстил Скопје

226,00

-2,16

27.120

Гранит Скопје

649,95

-1,88

1.304.452

Име на компанијата Топлификација Скопје

Просечна цена (МКД)

Скопски Пазар Скопје

Бетон Скопје

8.106,67

-1,62

121.600

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Тетекс Тетово

07.02.2011 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

07.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

4532,54

-0,46

1.513.867

649,95

-1,88

1.304.452

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

07.02.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

07.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

7.933

10

4.532,54

390,18

11,62

1,03

обични акции

79.517

56

8,16

8.106,67

341,43

23,74

0,24

Вкупно Официјален пазар

87.451

66

15,64

обврзници

276,04

GRNT (2009)

3.071.377

649,95

105,83

6,14

0,65

обични акции

6.883

7

-72,82

KMB (2009)

2.014.067

3.572,73

533,81

6,69

1,03

Вкупно Редовен пазар

6.883

7

-72,82

MPT (2009)

112.382

32.583,33

/

/

0,91

REPL (2009)

25.920

42.287,50

5.625,12

7,52

0,85

SBT (2009)

389.779

3.814,72

211,39

18,05

0,87

3.572,73

0,59

682.392

STIL (2009)

14.622.943

226,00

0,11

2.043,78

3,16

3814,72

1,13

370.028

TPLF (2009)

450.000

3.833,00

61,42

62,41

1,12

619

0,00

329.308

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

/

/

0,33

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 07.02.2011)

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

EOY PO^NUVA DA RABOTI I VO BOSNA rupacijata EOY, koja se zanimava so upravuvawe so pobaruvawa, po~nuva da raboti operativno i vo Bosna i Hercegovina. Lokalnata kompanija EOS Matrix Ltd. nudi otkup i naplata na dolgovi vo Bosna i Hercegovina.

Kristos Savides (Christos Savvides), ~len na bordot na direktori na EOY, odgovoren za Isto~na Evropa, ja komentira{e komercijalnata odluka kako golema potreba za profesionalno rakovodewe so pobaruvawa vo Bosna i

G

Hercegovina. “Deset procenti od kreditnite zadol`uvawa vo ovaa zemja se nenaplateni, a mnogu od niv se vo stranski valuti. Vo minatoto kompaniite glavno rabotea so vnatre{ni re{enija za rakovodewe na pobaruvawata. Za vreme na finansiskata kriza mnogu kompanii ja voo~ija va`nosta na postojaniot menaxment na pobaruvawa za nepre~eno obezbeduvawe na sredstva vo svoite kompanii”, veli Savides.

Naplatata na dolgovite vo

11

MAKEDONIJA ME\U POBOGATITE SO ZLATO zadocnuvawe e osnovna dejnost na EOY. “Nie sme specijalisti i sekoga{ postignuvame podobri rezultati vo naplatata na dolgovi otkolku sopstvenicite na fakturite”, dodava Savides. EOY e obvrzan na visoki standardi vo naplatata na pobaruvawa za da gi za{titi kreditorite i potro{uva~ite.

So pove}e od 5.000 vraboteni vo pove}e od 40 podru`nici, EOY opslu`uva 20.000 klienti vo pove}e od 20 zemji {irum svetot.

d porane{nite jugoslovenski republiki Makedonija e me|u pobogatite spored zlatoto {to go poseduva vo svoite devizni rezervi, sumiraat Me|unarodniot monetaren fond i Svetskiot sovet za zlato vo januarskiot izve{taj vo 2011 godina. Spored niv, na{ata dr`ava, zaklu~no so ovoj mesec, poseduvala 6,8 toni zlato, {to iznesuva 13,6% od dr`avnite rezervi. Del od ova zlato & pripadna na na{ata dr`ava po podelbata na del od imotot na porane{nata

O

federacija Jugoslavija. Ostanatoto go stekna otkupuvaj}i go celokupniot godi{en iskop na blagorodniot metal vo rudnikot Bu~im, s$ do negovata privatizacija. Ottoga{, Makedonija ve}e ne kupuva zlato, a spe~alenoto ne go prodava.

Svoite devizni rezervi vo monetarno zlato Makedonija gi ~uva vo Bazel, vo trezorite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa. Mal del ~uva i prodava vo forma na prigodni zlatni moneti vo Narodnata banka na Makedonija.

Edinstveno Srbija poseduva pove}e zlato od nas. Zaklu~no so minatiot mesec, ima 13 toni, {to e 4,4% od deviznite rezervi. Slovenija ima 3,2 toni zlato, {to e 13,7% od dr`avnite za{tedi.

Vo regionov najmnogu zlato poseduva Grcija, 111,7 toni (79,6%). Vtora e Romanija so 103,7 toni. Najbogati so zlato se deviznite rezervi na SAD. Ovaa dr`ava vo zlato ~uva duri 75,2% od svoite dr`avni rezervi, {to iznesuva 8.133 toni.

VLADATA MORA DA PRAVI NOVA STRATEGIJA?!

11 17.03.2010DA AKO PORASNE INFLACIJATA, ]E MORA RASTAT I PLATITE VO JAVNIOT SEKTOR Vladata zasega ne reagira na efektot od rastot na inflacijata, a Germanija ve}e razmisluva da gi pogazi pravata na javnata administracija i da & gi zamrzne platite, za da ne mora da gi zgolemuva soglasno rastot na cenite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

ermanskata Vlada najavi deka najverojatno }e otstapi od zakonskite pravila rastot na platite da se vrzuva za inflacijata, a na{ata Vlada s$ u{te ne se kandisala da rasprava za toa dali }e intervenira od dr`avnite rezervi za da go ograni~i rastot na cenata na lebot. Ovoj osnoven prehranben proizvod vo Makedonija sekojdnevno poskapuva. Ako maloproda`nite ceni mnogu se zgolemat, Vladata }e mora standardot da go spasuva so intervencii od buxetot i da gi zgolemi platite na javnata administracija i na penzionerite, iako niv gi zamrzna za godinava, predupreduvaat ekspertite.

Vo Ministerstvoto za finansii v~era ne odgovorija dali i koga Vladata }e rasprava za toa dali so intervencija od dr`avnite rezervi na pazarot }e pu{ti poevtini `itni proizvodi za da go spre~i poskapuvaweto na lebot, nitu dali planira nekakva strategija kako Makedonija }e se spravuva so inflacijata.

Pekarite, pak, nemaat vreme za ~ekawe. @ito Vardar v~era ja zgolemi cenata na lebot za socijalno zagrozenite gra|ani od 18 na 20 denari. Toj za redovna proda`ba ve}e ~ini 25 denari. Dr`avniot zavod za statistika na Makedonija docni so izve{tajot za rastot na maloproda`nite ceni, no gra|anite ve}e se `alat na polo{a `iveja~ka.

Analiti~arite na prilikite na globalniot pazar najavuvaat deka vo naredniot mesec tro{ocite za `ivot i za proizvodstvo }e rastat pove}e od toa {to se planira{e za godinava. Ako maloproda`nite

G

ceni enormno porasnat, Vladata }e mora da go odvrze buxetskoto }ese i da gi zgolemi platite na vrabotenite vo javnata administracija i na penzionerite. Visinata na platata vo Makedonija se opredeluva spored rastot na maloproda`nite ceni.

“Vladata e dol`na toa da go stori, bidej}i vo sprotivno }e go prekr{i Zakonot za isplata na plata, koj ja obvrzuva mese~nite primawa da go sledat rastot na tro{ocite na `ivot. Toa zna~i deka koga cenite vo maloproda`ba rastat, Vladata mora da gi zgolemuva mese~nite primawa na javnata i na dr`avnata administracija. Toa }e gi zgolemi buxetskite rashodi za plati. No, ne veruvam deka inflacijata, merena spored tro{ocite na `ivot, godinava tolku }e porasne za da mora da se intervenira od buxetot.

No, ubeden sum deka Vladata }e mora da ja zgolemi socijalnata pomo{ od dr`avnata

kasa za pari~no da gi pomogne najzagrozenite gra|ani”, veli Trajko Slaveski, porane{en minister za finansii.

I pred da eskalira, drugite vladi vo Evropa po~naa da krojat planovi kako da se odbranat od inflacijata. Vo Germanija, kade {to platata se opredeluva kako vo Makedonija, spored tro{ocite na

`ivot, Vladata ve}e glasno i javno razmisluva da go pogazi ova zakonsko pravilo. Kaj nas, zasega samo Narodnata banka na Makedonija prezema monetarni merki, so koi, pribiraji go vi{okot neinvestirani pari, }e gi spre~i bankite da davaat pove}e krediti za firmite i za gra|anite.

Slaveski potsetuva deka vo 2007 i vo 2008 godina, koga inflacijata vo Makedonija dostigna dvocifrena brojka, so zgolemenite prilivi od akcizi i danok na dodadena vrednost vo buxetot gi namali {tetite od rastot na cenite.

Zatoa, spored nego, baraweto na opoziciskata SDSM da se namalat akcizite bilo neopravdano.

Pretstavnicite na zdru`enijata na stopanstvenicite velat deka Vladata ovaa godina nema da go gleda toj film.

“Biznismenite

ve}e se `alat deka im se zgolemeni tro{ocite na proizvodstvo i deka vo kombinacija so golemata nelikvidnost im go zagor~uvaat raboteweto. Nivniot pesimizam e s$ pogolem. Verojatno se vo pravo ako se ima predvid deka SAD i Kina ne se dogovorija za politikite na dolarot i jenot. Toj valuten disbalans }e go zabavi zakrepnuvaweto i }e go zgolemi negativniot efekt na inflacijata. Seto toa Makedonija }e go uveze kako efekt

doma, na koj te{ko mo`e da mu se vidi krajot ako se ima predvid dolgata kriza vo koja se na{ite firmi”, veli Goran Rafajlovski od Stopanskata komora na Makedonija.

Predvesnicite na rastot na inflacijata ve}e & soop{tija na Makedonija deka godinava poskapo }e pla}a.

Spored

Narodnata banka na Makedonija, koja ja meri visinata na bazi~nata inflacija, vo koja osven cenite vo maloproda`bata se presmetani tro{ocite koi go sozdavaat bruto-doma{niot proizvod. Spored niv, osnovnata inflacija raste vo prosek kumulativno lani dostigna 3%. Vo 2009 godina, koga ekonomijata pa|a{e, bazi~nata inflacija be{e 1,6% na godi{no nivo. Vo ekonomski povolnata 2008 godina dostigna 4,1%. Toga{, pri ekonomski rast od 5,5%, na firmite im be{e polesno da gi platata pogolemite dava~ki

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,66%

3,60%

4,32%

5,31%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5056

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,1219

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,5987

Швајцарија

франк

47,4800

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,7359

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8792

61,6

46

73,3

47,8

Извор: НБРМ

kon dr`avata.

No, ekonomskite analiti~ari predupreduvaat deka godinava toa }e bide nevozmo`na misija za stopanstvoto. Nivnite predviduvawa se osnovani ako se sudi spored poslednite izve{tai na Ministerstvoto za finasii za toa kolku dr`avata lani pribrala od DDV. Iako spored Dr`avniot zavod za statistika lani trgovskata razmena porasna za 13,2%, sporedeno so istrguvanoto vo 2009 godina, pribranoto od danokot za dodadena vrednost e nezna~itelno pogolem, a mnogu pomal od 2008 godina. Spored preliminarnite podatoci na finansii, lani vo dr`avnata kasa od DDV se pribrani 93 milioni evra pove}e od 2008 godina i pokraj tvrdeweto deka sivata ekonomija od toga{ zna~ajno e namalena.

Inflacijata vo svetot raste poradi rastot na naftata, hranata i surovinite. Glaven pottiknuva~ na rastot na inflacijata e ekspanzivniot rast na Kina i na drugite od dru{tvoto na dr`avi vo razvoj. Vo januari inflacijata vo Evropskata unija porasna na 2,4%, re~isi dvojno pove}e od o~ekuvawata i proekciite.

Inflacijata vo trgovskite partneri na Makedonija vo svetot prvo po~na da vleguva preku firmite. Tie vo dekemvri lani imale pogolemi tro{oci vo proizvodstvoto.

Cenite na nekoi osnovni proizvodi na godi{no nivo porasnaa nad nivoto na umerena inflacija. Masloto za jadewe vo dekemvri 2010 godina be{e za 35,4% poskapo vo sporedba so istiot period prethodnata godina, {e}erot za 10,6%, strujata za 10%, gasot za 16,2% i te~nite goriva za 23%, domuvaweto i stanarinite za 7,5%, transportot za 6,5%.

Indeksot na ceni na hranata na FAO vo januari ja nadmina svojata najgolema vrednost

TRAJKO SLAVESKI UNIVERZITETSKI PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII Vladata e dol`na toa da go stori, bidej} i vo sprotivno }e go prekr{i Zakonot za isplata na plata, koj ja obvrzuva mese~nite primawa da go sledat rastot na tro{ocite na `ivot. Toa zna~i deka koga cenite vo maloproda`ba rastat, Vladata mora da gi zgolemuva mese~nite primawa na javnata i na dr`avnata administracija. Toa }e gi zgolemi buxetskite rashodi za plati.

No, ne veruvam deka inflacijata, merena spored tro{ocite na `ivot, godinava tolku }e porasne za da mora da se intervenira od buxetot. No, ubeden sum deka Vladata }e mora da ja zgolemi socijalnata pomo{ od dr`avnata kasa za pari~no da gi pomogne najzagrozenite gra|ani. od 2008 godina, koga imavme izrazen pritisok vrz cenite, a godi{nata inflacija vo Makedonija dostigna do 10,1%.

Fokus

12

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

PA\AAT PROIZVODSTVOTO I PRODA@BATA NA PAKUVANA VODA ZA PIEWE

NA BIZNISOT SO VODA NE M SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

iznisot so voda vo Makedonija k ve}e ne e vo golem podem, zatoa {to pazarot se zasiti so 20 proizvoditeli na mineralna voda i so ogromniot uvoz na pakuvana voda za piewe. Podatocite poka`uvaat deka ima pad vo proizvodstvoto na pakuvana mineralna voda za piewe. Spored izve{tajot na Agencijata za analiza na pazarot za alkoholni i bezalkoholni pijalaci Kanadean, vo 2008 godina se proizvedeni 102,7 milioni litri voda, a minatata godina 96,6 milioni litri.

I proda`bata bele`i negativen trend, so pad od 2,5% lani i od duri 3,5% vo 2009 godina.

Vo izve{tajot se naveduva deka svetskata ekonomska kriza, koja direktno se po~uvstvuva vo Makedonija, e glavniot pri~initel na ovie negativni trendovi. Nekoi brendovi mineralna voda lani bukvalno se borele za da opstanat na pazarot.

Proizvoditelite na mineralna voda priznavaat deka biznisot so voda vo Makedonija ne e isplatliv, iako toa zvu~i paradoksalno. Spored niv, najverojatno pri~inite treba da se baraat vo aktuelnite sostojbi na pazarot, kade {to se prisutni golem broj kompanii, a nekoi i bez licenca proizveduvale i prodavale voda za piewe.

Spored oficijalnite podatoci, Ministerstvoto za ekonomija dosega ima izdadeno 50 koncesii za eksploatacija na podzemni mineralni vodi za piewe i pakuvawe, a vo Agencijata za hrana se registrirani samo 21 proizvoditel.

B

Doma{nite proizvoditeli na voda se rrevoltirani r od nelojalnata

so voda vo Make Biznisot donija ve}e ne e vo golem podem, zatoa {to pazarot se zasiti so 20 proizvoditeli na mineralna voda i so ogromniot uvoz na pakuvana voda za piewe. Podatocite poka`uvaat deka ima pad vo proizvodstvoto na pakuvana mineralna voda za piewe konkurencija na pazarot, koja osobeno doa|a od uvoz.

Velat deka osven {to `estoko se borat so konkurencijata od uvoznata voda, koja ja ima vo golemi koli~ini, mora da gi trpat i udarite od pomalite proizvoditeli, koi ne poseduvaat licenci i so toa ne gi ispolnuvaat standardite za rabotewe.

Spored

proizvoditelite, pravilata na igra se promeneti tokmu od nelegalnite proizvoditeli, koi so nerealni i zna~itelno poniski ceni go pravele pravel biznisot neisplatliv. neisp Vo Agencijata za hrana, za vr{ewe devr

jnost proizvodstvo na mineralni gazirani vodi se registrirani 12 firmi, a za proizvodstvo na izvorska mineralna negazirana voda samo devet proizvoditeli.

“Na pazarot ima pove}e od 30 vodi, a vo Direkcijata za voda se registrirani mnogu pomalku. Site sme pogodeni od ova, zatoa {to nie gi pla}ame site dava~ki. Ima

100.000

evra godi{no sse vlevaat vo buxetot od biznisot so voda

RASTE POBARUVA^KATA POB NA VODA VO SVETOT Pobaruva~kata na pakuvana voda za piewe vo zemjite od Evropskata unija zna~itelno se zgolemuva. Italija, Germanija i Francija se smetaat za “naj`edni zemji”, poka`uvaat istra`uvawata na Svetskata zdravstvena organizacija. organizaci 70% od mineralnata voda koja ja konsumiraat Okolu 70 Evropejcite na godi{no nivo se pakuva vo plasti~ni Evropejc {i{iwa, so {to se zgolemuva i proizvodstvoto na {i{iw plastika, transportot i otpadnite materijali. plast

i fond za vodi, kade {to pla} ame 0,5% od proda`nata koli~ina.

Plus, mora da se spravime i so uvoznata voda, koja nekontrolirano vleguva na na{iot pazar vo golemi koli~ini“, tvrdi Laze Koj~ev, komercijalist vo kavadare~kata firma Ko`uv~anka.

Toj dodava deka konkurencijata e najgolema od Srbija, Slovenija, a vo posledno vreme i od Hrvatska.

“Hrvatskata "jana" ni e najgolem konkurent. Ni gi ru{i cenite.

Vlezena e na pazarot preku distributer koj e diler i na mnogu drugi proizvodi koi imaat poniski ceni od na{ite i koi ve}e se pozicionirani vo golemite marketi, kade {to mnogu se kupuva. Postojano gi kr{ime kopjata tokmu so cenite“, veli Koj~ev.

Vo Agencijata za hrana velat deka nemaat informacii za proizvodstvo na voda bez licenci.

“Vkupno 21 proizvoditel e registriran vo Direkcijata. Nie gi kontrolirame i fabrikite za prerabotka na voda. Postojat pove}e od 90 takvi fabriki”, veli Bo`in Petrevski od Agencijata za hrana.

Proizvoditelite velat deka investicijata vo ovoj biznis ~ini mnogu,

BIZNISMENITE OD SSK I GRUEVSKI NA TRADICIONALEN POJADOK

SSK: VLADATA DA IM PLA]A NA FIRMITE VIKTORIJAMILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

odobruvawe na delovnata klima i razvoj na ekonomijata, zemjata da bide stabilen i zadovolitelen pazar i maliot proizvodstven kapacitet za probiv na stranski pazari da se zgolemi preku razvoj na malite i srednite pretprijatija se del od predlozite {to na delovniot pojadok gi dostavija biznismenite od Sojuzot na stopanski komori (SSK) do premierot Nikola Gruevski i ministrite vo Vladata.

Tie pobaraa Vladata godinava da gi prifati site nivni barawa i potenciraa deka lani im bile prifateni pove}e od 70% od dostavenite

P

predlozi.

“Po site ekonomski kriteriumi vo svetot, ~udo e kako ovaa zemja se razviva vo poslednive 20 godini, a u{te po~udno e kako nie kako realen sektor opstojuvame i investirame vo vakvi uslovi na delovno rabotewe, nestabilni i brzo promenlivi, so visoki, nekoordinirani kazneni politiki, nedovolno dostapni finansii i krediti i blokira~ka, namesto stimulira~ka monetarna politika”, izjavi pretsedatelot na Sojuzot na stopanskite komori, Zlatko Kalenikov.

Spored nego, odgovor na site tri tezi {to gi sugerira SSK e razvoj na malite i srednite pretprijatija.

Biznismenite pobaraa dolgovite na dr`avata kon stopanstvoto da ne

bidat podolgi od 30 dena, priznavaj} i deka dr`avata povtorno po~nala so praktikata na zadol`uvawe, pri {to ve}e dva meseci nemala servisirani obvrski kon privatniot sektor. Kalenikov direktno gi poso~i Ministerstvoto za obrazovanie i MVR kako najgolemi dol`nici, a ministerot za obrazovanie se opravda deka toa bilo taka poradi faktot {to Ministerstvoto za obrazovanie ima najobemen buxet, pa bilo logi~no da se deli procentot vo odnos na dolgot.

Biznismenite od SSK pobaraa i da se ubla`i Zakonot za pu{ewe i uvoznicite na novi avtomobili da imaat ednakvi uslovi so importerite na stari vozila.

“Nie uka`avme na mnogu raboti koi go popre~uvaat makedonskiot

pazar, odnosno del od zakonite poradi brzaweto da ja stigneme EU se implementiraat so odredeni nedostatoci. A toa ni go naru{uva normalnoto delovno rabotewe.

Najo~igleden primer za toa se Zakonot za pu{ewe, Zakonot za stari vozila i drugi", izjavi Kalenikov.

Premierot Nikola Gruevski istakna deka pred doa|aweto na ovaa Vlada ne se slu~uvalo da se prifatat tolku barawa od strana na biznis-zaednicata. I toj prognozira{e postepeno omeknuvawe na krizata.

"Toa {to mo`am da go ka`am e deka krizata olabavuva, taka kako {to o~ekuvavme deka 2011 }e bide godina na postepeno zaminuvawe na krizata. Vo buxetot vo januari se ostvareni prihodi soglasno

planiranoto, duri i polovina procent pove}e od toa. I biznismenite ~uvstvuvaat deka toa e taka. Problemi imalo i }e ima, no zatoa sme ovde da gi re{avame. Se nadevam deka kako }e popu{ta krizata vo Evropa, taka toa }e se reflektira i kaj nas”, re~e Gruevski.

Del od ~lenkite na SSK mu ispora~aa svoi barawa na premierot, koi go zasegaat nivniot domen na rabotewe. Od Agro-biznis komorata velat deka se soo~uvaat so problemi vo delot na sezonskite rabotnici i prekuvremenata rabota vo zemjodelstvoto, kako i so prolongiraweto na procesot na donesuvawe strategija za lozarstvo i vinarstvo. Zatoa, del od nivnite barawa se naso~eni kon pogolema poddr{ka za proizvodstvo na poljodelski primarni proizvodi,

8

no.

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

MU CVETAAT ROZI 2,5% pad bele`i pazarot so voda minatata godina

na Memoarite tiv terorizam

sovetnikot za borba prona SAD, Ri~ard Klark, gi obelodenija site detali od vremeto pred teroristi~kite napadi na kulite blizna~ki vo septemvri i potoa. Memoarite bea onlajnbestseller vo 2004 godina

bidej}i se rabotelo so sofisticirana tehnologija koja postojano barala sledewe na trendovite.

“Treba da se investira vo marketing za da se pozicionirate na pazarot.

Celiot proces ne e ednostaven, zatoa {to stanuva zbor za evtin proizvod, a mala zarabotuva~ka. Ako stanuva zbor, pak, za izvoz, u{te pote{ko e. Treba da se prodavaat ogromni koli~ini, a transportot e skap.

Dopolnitelno, treba da se vlo`i vo marketing isto tolku kolku {to se vlo`uva i na doma{en teren.

Nie porano pra}avme po eden kontejner vo Amerika, koj sobira{e okolu 15.000 litri voda. Me|utoa, toa be{e mnogu malku za da stane zbor za vistinski izvoz“, veli proizvoditel na voda, koj saka{e da ostane anonimen.

VODATA POSKAPA OD BENZINOT

Ekspertite prognoziraat deka vodata vo idnina }e ima mnogu povisoka cena i od litar benzin.

Vo evropski ramki, cenata na vodata za piewe se dvi`i okolu 1,20 evra za litar, vo Makedonija vo maloproda`ba se dvi`i od 14 do 30 denari za litar.

Vodata mo`e da bide glaven izvozen proizvod na Makedonija

Vo svetski rami, vodata ve}e ne se klasificira kako prirodno bogatstvo, tuku se definira kako proizvod i toa isklu~itelno deficitaren. Poradi su{ite i klimatskite promeni, mnogu zemji vo svetot se soo~uvaat so nedostig od voda, a vo Makedonija, koja raspolaga so 4.500 izvori na voda, vodata s$ u{te e neiskoristen resurs. Zemjite od sosedstvoto, so zna~itelno pomal broj prirodni izvori, ve}e bele`at ogromni pridobivki od izvozot. Vo Makedonija proizvoditelite s$ u{te smetaat deka visokata cena na tro{ocite go pravi izvozot nevozmo`en.

“Vo Srbija godi{no se proizveduva petpati pove}e voda, a prihodot {to godi{no go pravi ovaa granka iznesuva re~isi 200 milioni evra.

Nie ne mo`eme da se sporeduvame so Srbija, zatoa {to srpskite proizvoditeli, spored goleminata, se bukvalno avioni vo sporedba so makedonskite”, komentiraat ekspertite.

Spored doma{nite proizvoditeli, transportot od 300 kilometri go pravel izvozot na voda nerentabilen. Re~isi site se decidni deka izvozot na voda bara ogromna investicija, koja tie ne mo`ele da si ja dozvolat.

“Vodata ne trpi izvoz, zatoa {to prevozot e mnogu skap, a proizvodot e evtin, {to bi zna~elo zaguba za kompanijata“, veli Koj~ev.

Ekspertite komentiraat deka za

KAKO SE DOBIVA KONCESIJA ZA EKSPLOATACIJA NA VODA Spored Zakonot za mineralni surovini, Ministerstvoto za ekonomija e nadle`no za sproveduvawe na postapkite za dodeluvawe koncesija za voda za piewe. Dosega se izdadeni 50 koncesii za eksploatacija na podzemni i mineralni vodi za piewe.

Postapkata za dodeluvawe koncesija za detalni geolo{ki istra`uvawa po~nuva so dostavuvawe na inicijativata. Koncesijata se dodeluva preku javen povik, a pri dodeluvaweto koncesionerot se obvrzuva da pla}a koncesiski nadomest za koristewe na prostorot, odnosno povr{inata na koja e dodelena koncesijata za eksploatacija, vo iznos od 120.000 denari za kilometar kvadraten (godi{na dava~ka) i nadomest za eksploatacija na mineralna surovina vo iznos od ~etiri denari po litar. izvoz na proizvod kako {to e vodata neophodno e da se najdat soodvetni stranski pazari i biznis-partneri, a najva`na komponenta e da se najde vistinskiot distributer.

Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, za 11 meseci minatata godina od Makedonija e izvezena voda vo vrednost od 16 milioni evra. Za sporedba, vo 2007 godina izvozot na voda vrede{e 26,3 milioni evra.

Srbija, Kosovo, Bosna i Her-

cegovina, Hrvatska i Albanija, kako i prekuokeanskite zemji Avstralija i Kanada, se dr`avite kade {to najmnogu se izvezuva makedonska voda.

Kosovo s$ u{te e privle~en pazar za makedonskite kompanii koi proizveduvaat voda za piewe poradi prisustvoto na NATO i poradi toa {to do neodaman vo Kosovo nema{e nitu edna fabrika za voda. No, postepeno lokalnite biznismeni po~naa da go razvivaat ovoj biznis.

Spored SSK, Vladata prodol`uva da se zadol`uva kaj privatniot sektor, poso~uvaj}i gi Ministerstvoto za obrazovanie i MVR kako dol`nici koi ve}e dva meseci ne gi servisirale obvrskite kon kompaniite so {to, spored niv, avtomatski }e se pokrene prerabotuva~kata industrija. Baraat i voveduvawe dopolnitelni merki za poddr{ka i subvencionirawe na vinarskite vizbi.

Turisti~ko-ugostitelskata komora, pak, bara Vladata da go zgolemi buxetot za razvoj na turizmot.

Tie potenciraat deka Zakonot za pu{ewe vlijael katastrofalno vrz ugostitelstvoto, a Vladata ostanala indiferentna na takvite sostojbi.

Pobaraa i namaluvawe na DDV vo hotelierstvoto, so {to bi dobile aran`man i bi bile konkurentni na regionalniot pazar. Vo barawata na turisti~ko-ugostitelskata komora

DETALI OD AMERIKANSKATA BORBA SO TERORIZMOT

stoi i predlog za dodeluvawe subvencii za nacionalen proizvod, na primer, restoran ureden vo tradicionalen makedonski stil.

Uslu`nata komora pri SSK, pak, bara da se regulira problemot so nelojalnata konkurencija vo delot na serviserite za ladewe i klimatizacija. Vo prilog na toa, predlagaat ukinuvawe ili namaluvawe na carinata od 15% za proizvodi za ladewe i greewe nadvor od EU, koi se so visoka energetska klasa.

Od Trgovskata komora gi pozdravuvaat aktivnostite na Carinskata unija i izmenite vo Zakonot za potro{uva~i, no velat deka se

soo~uvaat so brojni pre~ki.

"Namalenata potro{uva~ka izminatiov period kreira nestabilen pazar, a toa n$ onevozmo`uva redovno da gi servisirame na{ite obvrski kon bankite i dostavuva~ite.

Edna od pri~inite se i rigoroznite kreditni uslovi na bankite, so {to direktno se namaluva kupovnata mo} na potro{uva~ite", pi{uva vo spisokot so barawa.

Od Trgovskata komora potenciraat deka najgolema pre~ka im e naplatata na pobaruvawata me|u firmite, a bankarskata garancija i notarskata menica gi smetaat za te{ko sprovedlivi instrumenti za obezbeduvawe naplata.

i~ard Klark posveti dve decenii od svojot profesionalen `ivot na borbata protiv terorizmot. Pred da ja napu{ti funkcijata vo Belata ku}a vo 2003 godina, Klark be{e sovetnik na sedum pretsedateli, a li~en sovetnik za borba protiv terorizmot na tri od niv, me|u koi i na Xorx Bu{. Spored ekspertite, toj e edinstveniot koj znae {to to~no se slu~ilo za vreme na teroristi~kiot napad vo SAD vrz kulite blizna~ki vo septemvri 2001 godina i {to mo`elo da se prezeme za toa da ne se slu~i.

"Klark e edinstveniot koj znae kako reagiral pretsedatelot Bu{ na teroristi~kiot napad, dali celiot slu~aj imal politi~ka pozadina i dali vo toa vreme Irak pretstavuval najgolema teroristi~ka zakana na SAD, somne` so koj amerikanskite voeni sili ja okupiraa dr`avata", velat tie.

Klark va`e{e za klu~en faktor vo akciite na amerikanskata vlast vo borbata protiv terorizmot. "Memoarite "Protiv site neprijateli: Detali od amerikanskata borba so terorot" ja pretstavuvaat najmo}nata istorija za dvodeceniskata konfrontacija so terorizmot vo SAD”, komentiraat od magazinot "Tajm".

Spored ekspertite, vo 2004 godina, samo edna godina otkako SAD go napadna Irak, na Amerikancite im se zakanil nov {ok. Ri~ard Klark ja napu{ti Belata ku}a i odlu~i da gi objavi site detali od negovoto rabotewe. Pa, taka, vo memoarite gi obelodeni site inkriminira~ki informacii za odgovorot na administracijata na Bu{ za napadot na kulite blizna~ki. Isto taka, go obvini porane{niot pretsedatel za ignorirawe na negovite predupreduvawa deka SAD }e bide napadnata, naveduvaj}i deka toj, sepak, odlu~il da prodol`i da ja planira amerikanskata invazija vrz Irak. Vo eden del Klark duri ja potencira i fokusiranosta na Bu{ da go pronajde i obvini teroristot Sadam Husein, odbivaj}i da go prifati negovoto tvrdewe deka teroristi~kata grupa Alkaeda e vinovna za uni{tuvaweto na kulite blizna~ki.

"Znam, znam... Svesen sum deka Alkaeda gi bombardira{e kulite...

No, ti proveri dali Sadam Husein e vme{an vo toa. Samo proveri!

Sakam da gi znam site detali", luto mu odgovoril Bu{.

Objaveni samo dva dena pred svedo~eweto na Klark pred Komisijata za razgleduvawe na teroristi~kiot napad 9/11, memoarite se iska~ija na vrvot na listata najprodavani knigi na internet-prodava~ot Amazon.

Spored magazinot "Tajm", ova bilo rezultat na "besniot" odgovor za memoarite na administracijata na Bu{, koi samo ja pottiknale

R

qubopitnosta na Amerikancite i ja zavr{ile zada~ata na marketing-timot na Klark. Duri i pred Klark da gi promovira memoarite, Dan Barlet, lice za odnosi so javnosta na Belata ku}a, ispratil pismo do site mediumi vo koe gi potenciral klu~nite elementi za koi Belata ku}a i administracijata na Bu{ ne se slo`uvale.

Sepak, kredibilitetot koj go stekna Klark kaj amerikanskata javnost poradi zadr`uvaweto na istata rabotna pozicija za vreme na mandatot na trojca pretsedateli na SAD, Ronald Regan, Xorx Bu{ i Bil Klinton, go napravi te{ka cel za Belata ku}a. Zatoa, mediumite bile poubedeni od tvrdewata na Klark, otkolku od tie od Belata ku}a.

Spored ekspertite i literaturnite analiti~ari, ova se edni od najsodr`ajnite politi~ki memoari dosega napi{ani. So tridelna hronolo{ka divizija vo svoite analizi na vojnata i terorot pred napadot na kulite blizna~ki, za vreme na napadot i potoa, Klark gi prenese site "skrieni" detali od javnosta za ovoj tragi~en nastan. Memoarite se preplaveni so detali za negovoto sekojdnevno spravuvawe so teroristi~kot napad, menaxiraweto na krizata i na postkonfliktnoto ranlivo op{testvo.

Memoarite davaat pregled i na aktivnosta na SAD vo muslimanskiot svet i poddr{kata od amerikanskite voeni sili vo vojnata me|u Irak i Iran, no, davaat osvrt i na formiraweto na strate{kata alijansa so Izrael, {to podocna me|unarodnata zaednica go identifikuva kako zadol`itelen element na nadvore{nata politika na edna dr`ava. Spored ekspertite, Klark ja imal najzna~ajnata uloga kako sovetnik na amerikanskiot pretsedatel za borbata na SAD protiv terorizmot. Tie go poso~uvaat kako klu~en faktor za namaluvawe na posledicite od teroristi~kata katastrofa i za{titnik na amerikanskoto op{testvo od sledni takvi teroristi~ki napadi. Site ednoglasno mu se voshituvaat na negovata koncentriranost, inteligentnost i profesionalizam koi gi poka`al vo toa krizno vreme za SAD. prodol`uva

Komentari / Analizi

14 K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

S

INVESTICISKA 2011 GODINA Vo

izbornata 2011 godina nema da se slu~i dramati~no podobruvawe na sostojbite. No, toa {to }e se postigne so olabavuvawe na monetarnata politika e deka dr`avata }e mo`e poevtino da se zadol`uva na doma{niot pazar i preku inflacijata poevtino da gi servisira svoite obvrski

osema e izvesno deka 2011 godina }e bide parlamentarno izborna godina. Od toj aspekt, ekonomskite politiki na Vladata }e bidat mnogu izvesni, predvidlivi.

Prviot fokus na interes }e po~ne so izborot za nov guverner na NBM vo maj. Zna~ajnata funkcija na prv monetarec }e bide pod kontinuiran pritisok za otvorena poddr{ka na fiskalnata politika, uloga koja sega{niot guverner ja igra so golema rezerva.

Znaej}i deka monetarnata zaedno so fiskalnata politika pretstavuva edno od dvete glavni makroekonomski sidra, nema da iznenadi dokolku noviot guverner, i pokraj pritisokot, prodol`i vo istiot pravec.

Se razbira, vo odreden “dil” so Vladata, no i so komercijalnite banki, izvesno e deka u{te na po~etokot od mandatot na noviot guverner, koj blisku }e se sovpadne so izborite, }e bideme svedoci na relaksirawe na monetarnata politika preku namaluvawe na zadol`itelnata rezerva na bankite. Odgovorot na pra{aweto za opravdanosta od ovoj ~ekor e poznat, a uspehot }e zavisi od dr`eweto na inflacijata pod kontrola i vo ramkite na planiranoto nivo od 2,5%. Definitivno, ova }e bide i golem predizvik so ogled na najavenoto zgolemuvawe na cenata na hranata i na energensite.

Koga kon ova }e se dodade faktorot administracija, koja mo`e da se tretira pove}e kako potro{uva~ki, a ne proizvoden faktor, za o~ekuvawe e deka inflacijata vo predizborniot period }e raste. Zatoa, treba mnogu vnimatelno da se odi so koordiniranite politiki na dr`avno nivo me|u Vladata i centralnata banka.

Glavniot napor vo narednite meseci na ekonomski plan }e bide da se sozdade vpe~atok za otvorawe nov investiciski ciklus.

Realno, za da se postigne uspeh vo ovoj PR-napor, }e bide potrebno da se pojavat mnogu pove}e igra~i na pazarot na investicii otkolku samo dr`avata. Vo momentov imame najaveni investicii na Koridorot 10, prodol`uvawe na “Skopje 2014”, regionalni patni

S

pravci i {oping-centri.

Najprvin, se raboti za neproizvodni investicii, glavno vo infrastruktura, koi imaat sekundaren impakt vrz makedonskoto stopanstvo. No, i ova e podobro od 2009 godina, koga re~isi i nemavme kapitalni investicii.

Vtoriot realen problem e {to nikade gi nema doma{nite i stranskite privatni investitori, pa faktorot investicii re~isi celosno e dominiran od dr`avata. Odli~ni se najavenite zakonski izmeni koi ja olesnuvaat postapkata za dobivawe odobrenija za gradba, za namaluvawe na komunaliite za stopanski objekti, za osloboduvawe od pla}awe na nadomest za prenamena na zemji{teto od zemjodelsko vo grade`no. Porakata e definitivno pozitivna i ima za cel da gi stimulira investitorite. No, za da pomine inicijativata i na teren, PR-prikaznata realno treba da ima i investitori so sve` kapital i inovativni biznisi. Vakvi subjekti nema dovolno i nema da se pojavat vo predizborieto, bidej}i site o~ekuvaat stabilni dolgoro~ni re{enija.

Zna~i, kakvi makroekonomski politiki imame realno na teren? Od edna strana, Vladata }e se obide da gi vklu~i bankite vo proektot preku olabavuvawe na monetarnata politika. ]e postigne ograni~en uspeh. Pri~inata e ednostavna. Bankite s$ u{te se izlo`eni na visoki rizici poradi tekovnata nelikvidnost vo stopanstvoto, koja gi vle~e nadolu site kompanii. Vo uslovi na vaka namalena ekonomska aktivnost, bankite ne mo`at da bidat po{tedeni.

Koncentracijata na nivnite aktivnosti kon kompaniite }e bide vo odr`uvawe na nivnata likvidnost, a ne kon investiciite. Za da se olabavat }e bide bide potrebno kontinuirano odr`liva likvidnost na nivo na stopanstvoto. Vo izbornata 2011 godina nema da se slu~i vaka dramati~no podobruvawe na sostojbite. No, toa {to }e se postigne so olabavuvawe na monetarnata politika e deka dr`avata }e mo`e poevtino da se zadol`uva na doma{niot pazar i preku inflacijata

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesor f r

poevtino da gi servisira svoite obvrski. Ve}e videnata politika na stransko i doma{no zadol`uvawe na Vladata }e ima za cel redovno da gi servisira platite na administracijata i penzionerite i da go kompenzira otsustvoto na privatni investiciski aktivnosti. Seto toa od razbirlivi pri~ini kako i vo site drugi izborni godini. Vra}aj}i se na investiciskiot ciklus koj postojano se najavuva, realno e deka vo 2011 godina toj povtorno }e bide odlo`en za nekoi idni vremiwa. Najavenata delnica UdovoDemir Kapija, za koja se obezbedija pari od EIB, nema da po~ne pred 2012 godina bidej}i e potrebno da se izvede celata tenderska postapka. Isto i so branite ^ebren i Gali{te. Site iskustva i vo na{ata dr`ava, no i vo po{irokiot region potvrduvaat deka stranskite investitori definitivno nema da se zainteresirani za investicii vo period na predvremeni izbori. Brojkata od 130 milioni evra SDI, kolku {to se registrirani vo 2010 godina, nema da se korigira nagore.

Procenkite se deka poradi namalenite zaemi od stranstvo na majkite-kompanii kon doma{nite }erki, ovaa brojka }e bide pomala od 100 milioni evra. Zatoa, }e zaboravime na pogolemi SDI i vo ovaa godina.

Interesen test za interesot na stranskite investitori i za odnesuvaweto na doma{nite investitori e Makedonskata berza. Na nea akciite vo tekot na edna nedela se dvi`at kako “rolerkoster” vo amplitudi nagore i nadolu. Sosema izvesno e deka ve}e naru{enata berza nema da ima kontinuiran rast, bidej}i regionalnite investiciski fondovi koi si zaminaa vo 2007 godina s$ u{te ne se vrateni. Tie go pokrenuvaa najgolemiot promet na berzata, a doma{nite investitori samo gi sledea. Denes fondovite gi nema, a doma{nite investitori samo ograni~eno }e reagiraat, i toa glavno poradi neatraktivnata opcija za deponirawe na sredstva vo bankite koi imaat niski pasivni kamatni stapki. Pozitiven rast na akciite }e ima samo kaj kompaniite koi se o~ekuva deka }e isplatat dobri dividendi vo april. Po ovoj period, na Berzata, kako i vo pogolemiot broj drugi segmenti, nastapuva period na o~ekuvawa.

K K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI

BANKI

TRANSPORT I LOGISTIKA

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

ANALIZA NA ROJTERS ZA POLITI^KITE RIZICI VO BUGARIJA

RECESIJATA NANESE UDAR VRZ VLADATA NA BORISOV

Ekonomskiot zastoj ja natera Bugarija da gi namali tor{ocite i da gi zamrzne dr`avnite plati i penzii za da se spravi so fiskalniot deficit koj mo`e da izvr{i pritisok vrz bugarskata valuta i nejzinata zavisnost od evroto [engen zona na EU. SLABO ZAKREPNUVAWE, GRI@I ZA INFLACIJATA Bugarija ovaa godina o~ekuva rast na ekonomijata za 3,6%, otkako zgolemeniot izvoz ja izvle~e zemjata od recesija vo vtoriot kvartal od 2010 godina, no analiti~arite velat deka rastot }e bide pobaven, bidej}i nema da ima povtoruvawe na "bumot" na pazarot so nedvi`nosti, koj ja pottikna prethodnata ekspanzija.

Vladata gi zamrzna platite i penziite i gi namali tro{ocite na ministerstvata za okolu 20% vo 2010 godina, so plan da gi odr`uva na istoto nivo i ovaa godina, za da se izbegne ponatamo{en pad vo doma{nata pobaruva~ka i da se pottikne rast.

No, ako rastot ostane "anemi~en", dano~nite prihodi }e bidat poniski od o~ekuvanoto, a socijalnata potro{uva~ka verojatno }e se zgolemi, {to }e gi rasipe planovite na vladata za prepolovuvawe na buxetskiot deficit na 2,5% od BDP za narednata godina i }e go zgolemi dolgot. Zemjata ima golemi fiskalni rezervi, no slabite prihodi mo`at da ja prisilat da pobara itni finansii za povisoka

ajsiroma{niot ~len na Evropskata unija (EU), Bugarija, bavno zakrepnuva od dlabokata recesija koja drasti~no gi namali prihodite i ja zgolemi nevrabotenosta, so {to se naru{i popularnosta na centralnodesni~arskata vlada, pi{uva Rojters. Ekonomskiot zastoj ja natera balkanskata zemja da gi namali tro{ocite i da gi zamrzne dr`avnite plati i penzii za da se spravi so fiskalniot deficit koj mo`e da izvr{i pritisok vrz bugarskata valuta i nejzinata zavisnost od evroto.

Merkite za {tedewe, odlo`enite reformi i neodamne{niot skandal so prislu{uvaweto, koj pokrena somnenie za visok stepen na favorizirawe, ja potkopa poddr{kata na malcinskata vlada, no nejzinata mo} s$ u{te e golema blagodarenie na potkrepata od nacionalisti~kata partija Ataka.

Vladata na premierot Bojko Borisov treba da poka`e rezultati vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal za da ja zadr`i doverbata na EU, za da gi privle~e investitorite i da obezbedi brz vlez vo bezgrani~nata

N

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

cena. Inflacijata na krajot od 2010 godina dostigna 4,5% na godi{no nivo, nasproti 0,6% vo 2009 godina, poradi porastot na cenite na hranata i povisokite akcizi za cigarite.

Slabata pobaruva~ka i visokata nevrabotenost bi trebalo da go namalat inflaciskiot pritisok, no analiti~arite smetaat deka rastot na cenite na naftata i hranata mo`e i ponatamu da vlijae vrz rastot na potro{uva~kite ceni, so {to }e se zgolemi javnoto nezadovolstvo.

Pove}e od 120.000 rabotnici gi zagubija svoite rabotni mesta vo izminatite dve godini, a nevrabotenosta dostigna 9,2% vo 2010 godina.

Brojot na nevraboteni pomladi od 29 godini dvojno se zgolemi vo poslednite dve godini i iznesuva{e okolu pettina od vkupniot broj vo tretiot kvartal na 2010 godina. Brojot na lu|e koi `iveat pod granicata na siroma{tija, koja iznesuva okolu 5 dolari na den, isto taka porasna na pove}e od 20%, spored poslednite podatoci od 2008 godina.

REFORMI, FONDOVI NA EU Vladata veti deka }e go reorganizira neefikasniot O

G

L

A

S

zdravstven sistem, no reformata naide na pre~ki poradi protestite na doktorite vo vrska so zatvoraweto bolnici i nedovolnite finansii.

Zakanite za masovni {trajkovi ja nateraa vladata da se otka`e od reformite vo penziskiot sistem. Iskoristenosta na pomo{ta od EU se podobri vo izminatata godina, no zemjata, sepak, iskoristila samo 10% od sedum milijardi evra koi & se dostapni vo periodot do 2013 godina. Ova najmnogu se dol`i na bavnata administracija i na nedostigot od dobro podgotveni proekti.

Postojanoto otkrivawe na nedostatoci i kaznite na EU za neregularnosti {irat strav me|u dr`avnite slu`benici, koi po dva pati gi proveruvaat proektite za da izbegnat gre{ki, a toa go odol`uva procesot.

KORUPCIJA I KRIMINAL Korupcijata i organiziraniot kriminal s$ u{te ja izma~uvaat ovaa balkanska zemja, duri i 20 godini po padot na komunizmot. Favoriziraweto i potrebata od "podma~kuvawe" za da se osiguraat biznis-dogovorite gi odvra}aat stranskite investitori i go popre~uvaat

ekonomskiot razvoj.

Naporite na vladata da gi sovlada organiziraniot kriminal i korupcijata bea poddr`ani od EU, no korumpiranite slu`benici i mafija{i mora da se najdat zad re{etki za zemjata da poka`e deka e navistina seriozna vo svoite nameri.

Neodamne{niot skandal kandal so prislu{uvaweto, to, koj, spored opozicijata, poka`uva oka`uva deka Borisov i drugi ugi visoki slu`benici vr{ele politi~ki uslugi, ja razni{a javnata doverba deka kabinetot navistina mo`e efikasno fikasno da se bori protiv korupciorupcijata i kriminalot.

Osloboditelnite presudi sudi za porane{nite vladini dini funkcioneri i krimiinalnite voda~i istoo taka & ote`nuvaat na vladata da doka`e deka mo`e da vospostavi strogo vladeewe na zakonot.

Germanija i Francija ve}e go ubeduvaat Brisel da go odlo`i vlezot na Bugarija vo slobodnata [engen zona, koj oj e predviden za mart rt ovaa godina, poradi di zagri`enosta za nejzijzi-

nata sposobnost da se spravi so korupcijata i kriminalot.

Vladata planira da osnova specijalizirani sudovi, ~ija zada~a }e bide da gi zabrzaat sudewata protiv korumpiranite funkcioneri i mafija{kite {efovi, no se soo~uva so otpor od strana na sudstvoto.

IKEA I SRBIJA DALEKU OD DOGOVOR vedskata kompanija za proizvodstvo na mebel, Ikea, se otka`a od otvorawe fabrika vo Srbija, pi{uva "Pres". Isto taka i najavenoto otvorawe na trgovski centar nema da se realizira vo 2011 godina.

Kako {to pi{uva "Pres", Ikea se otka`ala od fabrikata bidej}i dr`avata ne sakala besplatno da & otstapi zemji{te.

“Bevme podgotveni da dademe odredeni subvencii za po~nuvawe na proizvodstvoto. Me|utoa, tie sakaa da gradat fabrika ako dr`avata im dade besplatno zemji{te. Iako stanuva zbor za svetska kompanija, vladata ne saka{e da napravi takva otstapka”, izjavi srpski vladin izvor.

[

HRVATSKATA VLADA SAKA DA GO DONESE GUGL

rvatskata Vlada sa-ka da privle~e {to pove}e investicii vo tehnolo{kiot sektor, a me|u kompaniite se nao|a i Gugl, pi{uva "Jutarwi list".

Vladinite nameri gi potvrdi i noviot potpretsedatel za investicii, Domagoj Ivan Milo{evi}, koj izjavi deka Vladata saka da gi pottikne investiciite vo sektorot za visoki tehnologii, bidej}i toa e granka vo koja ja gledaat idninata.

“Dokolku se ostvarat planovite na

H

hrvatskata Vlada, zemjava bi mo`ela da stane centar na golemite IT-kompanii vo regionot, a mo`ebi i po{iroko”, istakna Milo{evi}.

Dr`avata bi gi pottiknuvala investiciite vo tehnolo{ko-inovaciskite aktivnosti, spored koi Hrvatska go dosegnuva dnoto.

Spored podatocite na Eurostat, Hrvatska vo 2009 godina izdvoila samo 0,84% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), dodeka prosekot na nivo na EU iznesuva 2,01%.

TURCITE GO SAKAAT JAT I CELIOT REGION urskata aviokompanija Turki{ erlajns e zainteresirana za strate{ko partnerstvo so srpskiot nacionalen avioprevoznik Jat ervejs.

Dr`avniot sekretar za vozdu{en soobra}aj, Miodrag Miqkovi}, izjavi deka pregovorite me|u dvete kompanii traat cela godina.

“Nie sme potpolno podgotveni da pregovarame za strate{ko partnerstvo. No, toa

T

bi bilo neseriozno, so ogled na toa {to celata postapka mora da se sprovede so consultant, ~ij izbor s$ u{te ne sme go zavr{ile”, istakna Miqkovi}. Toj dodade deka deka Turki{ erlajns e zainteresiran za razvoj na svojot pazar i paralelno pregovaraat so site zemji od porane{na Jugoslavija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

17

BRISEL GI DOBI ODGOVORITE NA PRA[ALNIKOT OD BELGRAD

SRBIJA E ZEMJA NA @ENI-NAU^NICI

Koga }e gi ~itaat odgovorite, za najnoviot kandidat za ~lenstvo vo EU, Evropejcite }e otkrijat deka Srbija e dr`ava na starci, “ve~ni studenti”, nevraboteni i mnogu alkoholi~ari.

ELENA JOVANOVSKA

rbija odgovori na 2.483 pra{awa {to & gi postavi Evropskata komisija (EK).

Premierot Mirko Cvetkovi} go odnese pra{alnikot te`ok 10 kilogrami vo Brisel. Pove}eto podatoci, kako {to e precizno navedeno, se odnesuvaat samo na Srbija, bez Kosovo i Metohija.

Koga }e gi ~itaat odgovorite, za najnoviot kandidat za ~lenstvo vo Unijata Evropejcite }e otkrijat deka Srbija e dr`ava na starci, vo koja sekoj desetti `itel e pod granicata na siroma{tijata. Srbija e tatkovina na “ve~ni studenti”, armija na nevraboteni, mnogu alkoholi~ari, no i brojni `eni-nau~nici. Toa e zemja na {trajkovi, mobilni telefoni, prenatrupani zatvori, islu`eni brodovi i lokomotivi. Nejzinite `iteli se naoru`ani do zabi, gi ma~i visok krven pritisok, a naj~esto umiraat od infarkt.

EK saka da znae kolku drva maslinki ima vo Srbija, kako se transportiraat koko{kite nosilki, vo kakvi uslovi `iveat laboratoriskite `ivotni, od koi bolesti naj~esto zaboluvaat nejzinite gra|ani i {to imaat na trpezite, pi{uva "Novosti".

Taka, na primer, Brisel }e

S

doznae deka od 7,4 milioni `iteli na Srbija (bez Kosovo), 1,2 milioni nemaat bawa, a duri milion i pol nemaat ni toalet. Re~isi 300.000 `iteli `iveat bez struja, polovina milion nemaat ~ista voda za piewe, a eden milion `iveat bez kanalizacija.

“Vo Srbija postojat 3.824.297 zgradi i drugi grade`ni objekti, od koi 1.384.486 se semejni stanbeni zgradi so 493.022 stanovi. Ima 50.499 delovni prostori, 34.691 gara`i i 628.865 hipoteki”, pi{uva vo tretoto poglavje od odgovorite.

Koga e oru`jeto vo pra{awe, vo zemjata postojat 1,2 milioni par~iwa ogneno oru`je i toa smetaj}i go samo legalnoto vooru`uvawe vo bazata na podatoci na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Od toj broj, 522.285 se pi{toli i revolveri, a ostatokot se love~ki pu{ki i karabini.

Toj {to }e go prekr{i zakonot }e mora da le`i vo zatvor, {to e vistinski ko{mar vo Srbija, zatoa {to momentalno brojot na lica li{eni od sloboda e 11.500, dodeka kazneno-popravnite zavodi imaat kapacitet za 5.000 lu|e pomalku. Vo poglavjeto 31, Nadvore{na, bezbednosna i odbranbena politika, nabroeni se 63 me|unarodni organizacii ~ij ~len e Srbija.

Nekoi od niv se Obedinetite

nacii, Svetska banka, Sovetot na Evropa, Svetska turisti~ka organizacija, Me|unaroden institut za razladuvawe, Svetski sistem za testirawe na elektrotehni~ka oprema, Me|unaroden centar za genetski in`enering, Evropski centar za finansirawe na `elezni~ka infrastruktura, Evropska komisija za kontrola na {ap i ligavka.

Na “skenerot” na EK ne se samo akti, zakoni, propisi i statisti~ki podatoci, tuku i “krvnata slika” na nacijata.

OVO[JE SAMO ZA “BOGATI I NAJBOGATI” “Eden od najgolemite zdravstveni problemi pretstavuva akuten infarkt na miokardot i nestabilna angina pektoris”, po~nuva izve{tajot vo poglavjeto 28, Za{tita na pravoto i zdravjeto na potro{uva~ot.

“Se procenuva deka denes vo Srbija so dijagnoza dijabetes boleduvaat 600.000 lu|e ili 8,2% od populacijata. Do 2009 godina se prijaveni 1.489 zaboleni od virusot HIV, od koi 970 po~inale. Zgolemen krven pritisok imaat 46,5% vozrasni, a sekoj petti `itel nikoga{ ne razmisluval za pravilna ishrana.

Brisel go dobi i poslednoto istra`uvawe za zdravjeto na Srbite. Vo 2006 godina e utvrdeno deka 33,6% od vozrasnoto naselenie pu{i, 18,3 se predebeli, a duri 40,3%

NAPROLET PREDVREMENI IZBORI VO GRCIJA?! o mart ili april mo`e da se odr`at predvremeni parlamentarni izbori vo Grcija, pi{uvaat gr~kite vesnici.

Spored niv, premierot na zemjata, Jorgos Papandreu, e vo celosen }or-sokak.

Vesnikot "Avrijani" pi{uva deka poradi ova Papandreu }e bara predvremeni izbori na 27 mart ili na 3 april godinava.

Na predvremeno glasawe na izbori povika i liderot na opozicijata, pretsedatelot na Nova Demokratija, Andonis Samaras, vo tekot na minatata nedela.

Samarans ocenil deka partijata treba da gi mobilizira svoite sili, bidej}i ne e isklu~eno "socijalisti~kata Vlada da iznenadi so predvremeni izbori kako posledica na javnoto nezadovolstvo od vladinite ekonomski merki".

Srpskiot premier Mirko Cvetkovi} gi predade odgovorite na Pra{alnikot na evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File sekojdnevno ili povremeno konsumiraat alkohol."

Interesen e podatokot od odgovorite deka sve`o ovo{je sekojdnevno konsumiraat 44% od naselenieto i deka naj~esto go jadele “bogati i najbogati”.

Nitu demografskite pokazateli verojatno nema da gi voodu{evat vrabotenite vo EK. Iako se procenuva deka vo Srbija `iveat milion mladi lu|e od 18 do 25 godini, duri sekoj {esti ima rabota, a stapkata na nevrabotenost samo za polovina godina, od oktomvri 2009 do april 2010 godina, porasnala za 4%. Porazitelno e i toa {to mladite so zavr{eno sredno obrazovanie za prvo vrabotuvawe ~ekaat podolgo od dve godini. I toa ako imaat sreK

O

M

E

R

}a. Ako imaat diploma, do koja vo redoven rok stignuvaat samo 20% studenti, pod Zavod za vrabotuvawe pominuvaat me|u pet i deset meseci.

Pove}e od 1.250.000 lu|e se stari od 65 godini pa nagore, a brojot na starcite iznesuva 17% od vkupnata populacija. So toa, Srbija se nao|a me|u “najstarite” evropski zemji. Zemjata ja ma~i i “bela ~uma”, zatoa {to samo minatata godina brojot na `iteli se namalil za 28.500 lu|e. Ako e za nekakva uteha, na posledniot popis Srbija imala 2,2 milioni semejstva, a 5.869 od niv imaat po pet ili pove}e deca.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika ne raspolaga so podatoci za vkupniot broj ~lenovi vo sindikatite, no ni C

I

J

A

L

E

N

za vkupniot broj {trajkovi.

“Osnovnite pri~ini za {trajk se od ekonomsko-socijalna priroda. Naj~esto se {trajkuva zatoa {to sopstvenicite ne im davaat plati na vrabotenite, ne im pla}aat pridonesi za zdravstveno i penzisko osiguruvawe”, pi{uva vo 19 poglavje.

EU SAKA DA ZNAE KAKO SE PRAVAT VINO I RAKIJA Od odgovorite na pra{awata se gleda deka najzastapeni stranski dr`avjani so privremen prestoj vo Srbija se Kinezite, okolu 5.000.

Daleku zad niv se Romancite i Ungarcite. Vo pra{alnikot imalo pra-{awa za brojot na kravi, ovci, koko{ki, pilenca vo Srbija, kolku se te{ki, dali gi ispolnuvaat standardite na svoite “rodnini” vo Evropskata unija. Kolku davaat mleko, meso, jajca... Se baralo detalno da se opi{e procesot na proizvodstvo na vino i rakija, kolku farmi se registrirani, no i kakov tretman imaat `ivotnite vo zoolo{kata gradina.

Interesni se statisti~kite podatoci za proizvodi {to se povle~eni od upotreba poradi neispravnost. Taka, vo 2009 godina od proda`ba se povle~eni 606 ukrasni svetilki za elka so dol`ina od 464 metri, 5.567 skali, 1,450 elektri~ni aparati za kafe...

O

G

L

A

S

V

INDIJCITE GI NOSAT IBM I MAJKROSOFT VO SRBIJA? ajgolemiot svetski operator na informati~ka tehnologija, Embasi grupa od Bangalor, Indija, ovaa prolet po~nuva da gradi tehnolo{ki park vo Inxija, Srbija.

Zamenik-generalniot direktor na Embasi grupa, Jovica Jovani}, veli deka grade`nite raboti }e po~nat vo april, a prvata faza od 25.000 metri kvadratni }e bide zavr{ena za devet meseci. Vrednosta na investicijata e 60 milioni dolari.

“Kompanijata od Indija planira vo

N

tehnolo{kiot park da gi donese golemite kompanii so koi sorabotuva, IBM, Majkrosoft, Hjulit-Pakard. Ako se realizira proektot spored planot, izvozot }e iznesuva dve milijardi dolari”, veli Jovani}.

Najaveno e deka vo parkot }e se vrabotat 2.500 programeri. Spored proektot, tehnolo{kiot park }e bide grad vo grad, kade {to osven delovni prostorii }e bidat izgradeni restora-ni, banki, objekti za odmor i rekreacija.

MMF I EU I DADOA NA ROMANIJA KREDIT OD PET MILIJARDI EVRA e|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU) & odobrija na Romanija nova kreditna linija vo visina od pet milijardi evra, koja }e slu`i kako obezbeduvawe od eventualni te{kotii vo idnina.

“Se raboti za dvegodi{en dogovor koj }e slu`i kako garancija”, izjavi romanskiot pretsedatel, Trajan Basesku.

“Vo ramkite na ovoj dogovor, MMF i EU na Romanija }e & stavat na raspolagawe pet milijardi evra koi }e se koristat isklu~ivo vo slu~ai koga }e bidat neophodni. Vo Evropa e vo tek dol`ni~ka kriza i ne znaeme kako }e se odviva situacijata vo drugite zemji”, dodava Basesku.

M

Toj naglasi deka dvegodi{niot dogovor od 2009 godina, {to istekuva vo april, uspe{no se priveduva kon krajot.

“Ekonomijata e stabilizirana i prezemeni se site merki za izlez od krizata. Sozdadeni se uslovi za ekonomski rast”, re~e romanskiot pretsedatel.

СОКОТАБ АД БИТОЛА распишува оглас за вработување за следната работна позиција: ОДГОВОРЕН ЗА БЕЗБЕДНОСТ И ЗАШТИТА ПРИ РАБОТА, И ЗАШТИТА НА ЖИВОТНАТА СРЕДИНА Локација: с.Драгожани, Битола Улога: Одговорниот за безбедност и заштита при работа, и заштита на животната средина е дел од тимот за управување со квалитет, и има активна улога во креирање, развивање, имплементација и одржување на системот за безбедност и заштита при работа, противпожарна заштита и заштита на животната средина како и контрола на условите за работа. Носителот на оваа работна позиција е одговорен за извршување на разни активности кои ќе обезбедат усогласеност на работните процеси со законската регулатива од областа на безбедност и заштита при работа, противпожарна заштита и интерните полиси и процедури на компанијата. Работните задачи вклучуваат но не се лимитирани на: Утврдување и проценка на ризици, вршење инспекции на работните локации, и контрола на транспортот, складирањето и управувањето со потенцијално хазардни и/или хазардни материјали надзор на истите Подготовка и вршење на обуки за безбедност и заштита при работа, и противпожарна заштита за сите вработени Упатства за правилно користење на средствата за работа, средствата и опремата за лична заштита при работа и опасни материи; Соодветно постапување и правилно администрирање на законската процедура во случај на повреди при работа, предлози и преземање на корективни мерки и следење на состојбите по настанатот Утврдување на видот, како и следење и евидентирање на медицинските прегледи на вработените Препораки за подобрување на условите за здравје, безбедност и заштита при работа Управување, следење и тестирање на системот за противпожарна заштита со цел да се обезбеди негова усогласеност со законските регулативи Преглед и евалуација на новата работна опрема и останатите средства за работа Преземање мерки за пружање на прва помош, гасење на пожар и организирање вежби за евакуација на вработените Постојано следење на измените во законската регулатива од областа за безбедност и заштита при работа Учество на семинари, конгреси и состаноци за размена на информации во врска со новините од областа Подготвува и доставува редовни извештаи до својот претпоставен, до Менаџментот на компанијата како и до Одговорните за безбедност и заштита при работа на ниво на групација. За да ги исполните потребите услови за оваа позиција, потребно е да поседувате: Завршено високо образование од областа на техничките науки Одлично познавање на законската регулатива во Р.Македонија, како и запознаеност со меѓународните страндарди за здравје, безбедност и заштита при работа (OSHA) 5 години работно искуство во областа на иста или слична позиција Одлично познавање на англиски јазик (пишана и говорна форма) Добри компјутерски познавања Изразени организациски и мотивирачки способности Систематичност, добри комуникациски способности и способност за убедување Доколку ги исполнувате потребните услови и сакате да работите во интернационална компанија една од водечките компании во Македонија за преработка на тутун, придружете му се на динамичниот и разнообразен тим на Сокотаб АД Битола испраќајќи ја својата апликација (CV и мотивационо писмо) на следната адреса: Сокотаб АД Битола Оддел за човечки ресурси с.Драгожани Б.Б 7000 Битола или на email адресата: jobs.socomak@socotab.com Рокот за пријавување завршува заклучно со 15.02.2011 * Некомплетните апликации, и апликацците добиени по истекот на рокот за пријавување нема да бидат земени во предвид при разгледувањето. Сокотаб АД Битола го задржува правото да изврши избор од пријавените кандидати по сопствено убедување и да ги извести останатите апликанти за резултатите по завршување на процесот на регрутација.

Svet / Biznis / Politika

18

SEDI[TETO NA FIAT SE SELI VO SAD?! eneralniot direktor na italijanskiot avtomobilski gigant Fiat, Serxo Markione, predizvika vistinska politi~ka bura vo Italija so izjavata deka sedi{teto na kompanijata bi mo`elo da go premesti od Torino vo SAD, objavi britanskiot vesnik “Fajnen{al tajms”.

Fiat e simbol na italijanskata industriska mo} i mo`nata odluka na Markione da iseli u{te eden negov del, spored

G

analiti~arite, }e ima katastrofalni posledici za ve}e razni{aniot imix na zemjata na koja & se potrebni novi investicii, istaknuva vesnikot.

Markione vo petokot na eden forum vo San Francisko izjavi deka za dve do tri godini Fiat bi mo`el da se spoi so Krajsler i sedi{teto da go premesti vo SAD. Markione vo nedelata, so cel da gi smiri tenziite, mu dade uveruvawe

na gradona~alnikot na Torino deka toa nema da se slu~i.

"Fajnen{al tajms" naveduva deka Markione svojata kontroverzna izjava ja napravi samo eden mesec otkako rabotnicite vo fabrikata na Fiat vo Torino prifatija zna~itelno namaluvawe na svoite rabotni~ki prava vo zamena za vetuvaweto deka proizvodstvoto nema da se premesti vo SAD ili vo Isto~na Evropa.

REKORDNA PRODA@BA NA PLAZMA TELEVIZORI VO ^ETVRTIOT KVARTAL OD 2010 GODINA o poslednoto trimese~je od minatata godina proda`bata na plazma televizorite vo svetot dostigna rekordno nivo.

Spored podatocite na Displej ser~ (Display Search), vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina se ispora~ani 5,2 milioni plazma televizori, {to e za 9% pove}e sporedeno so istiot period vo 2009 godina. Na godi{no nivo se ispora~ani 19,1 milioni plazma televizori,

V

NOV SKANDAL VO TELEKOMUNIKACISKIOT GIGANT

DOJ^E TELEKOM GO TRESE [PIONSKA AFERA! So cel da otkrie koj iznesuva interni podatoci, upravata na Doj~e telekom najmalku edna godina gi prislu{uvala sopstvenite visoki menaxeri i ~lenovi na nadzorniot odbor. Stanuva zbor za nivnite telefonski kontakti so novinarite VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oslednata afera koja proizleze od germanskiot telekomunikaciski gigant Doj~e telekom e deka gi prislu{uval sopstvenite rakovoditeli so cel da otkrie koj dostavuva doverlivi informacii na novinarite od najvlijatelnite mediumi.

Site operatori na mobilna telefonija vo Germanija se obvrzani so zakon, kako i vo re~isi site ostanati zemji, da ja po~ituvaat tajnosta na telefonskite razgovori na svoite klienti. No, kako {to prenesuva portalot B92, Doj~e telekom, najseriozniot potencijalen kupuva~ na Telekom Srbija, go prekr{il ovoj zakon vo pove}e navrati.

So cel da otkrie koj iznesuva interni podatoci, upravata na Doj~e telekom najmalku edna godina gi prislu{uvala sopstvenite visoki menaxeri i ~lenovi na nadzorniot odbor. Stanuva zbor za nivnite telefonski kontakti so novinarite.

P

Izvr{niot direktor na Doj~e telekom, Rene Oberman, ne veruva deka negovata kompanija bi mo`ela da se soo~i so {piona`a od takvi razmeri.

“Neodamna dobivme pismena pratka od treti lica i vedna{ go analiziravme tvrdeweto koe be{e prezentirano vo pismoto. Se konsultiravme so nadvore{ni eksperti, kako i so kancelarijata na Germanskoto dr`avno obvinitelstvo.

Na{a primarna cel e brzo razre{uvawe na ovoj slu~aj”, veli Oberman.

Doj~e telekom vo me|uvreme potvrdi deka vo 2005 i 2006 godina namerno sobiral podatoci od telefonskite razgovori na top-menaxmentot.

Kompanijata vo toa vreme razmisluva{e za mo`no otpu{tawe iljadnici rabotnici. Vnatre{nite informacii vo vrska so politikite na kompanijata i planiran-

ite merki toga{ stignaa do javnosta pred oficijalno da bidat pretstaveni od upravniot odbor.

Aferata so prislu{uvawe pretstavuva golem udar za Doj~e telekom. “Ovoj slu~aj nas n$ pogodi vo fazata vo koja se borime za sekoj santimetar od pazarniot udel, vo fazata vo koja celata kompanija vlo`uva ogromni napori za povtorno da se vrati na patot kon uspehot”, veli Oberman.

SKANDAL PO SKANDAL Iako globalno poznata kako ekonomski motor na Evropa, a voedno i po kvalitetot na svoite proizvodi, vo Germanija biznis-sektorot i ne e tolku “rozov”. Izminatite nekolku godini Germanija ja tresat niza skandali, a sekoj od niv e povrzan so nekoj svetski poznat industriski ili finansiski gigant.

RENE OBERMAN

IZVR[EN DIREKTOR NA DOJ^E TELEKOM Ovoj slu~aj nas n$ pogodi vo fazata vo koja se borime za sekoj santimetar od pazarniot udel, vo fazata vo koja celata kompanija vlo`uva ogromni napori za povtorno da se vrati na patot kon uspehot.

Prethodnata afera so koja be{e povrzano imeto na germanskiot telekomunikaciski gigant be{e slu~ajot za podmituvawe vo Isto~na Evropa, a vo ovoj slu~aj Oberman be{e pod obvinenie deka e vme{an vo slu~ajot za podmituvawe. No, germanskoto Obvinitelstvo ja sopre istragata protiv ~elnikot na Doj~e telekom, Rene Oberman, so obrazlo`enie deka “ne se potvrdeni po~etnite somne`i za podmituvawe na Balkanot”.

Imeno, Obvinitelstvoto pokrena istraga protiv osum lu|e, vklu~uvaj}i go i Oberman, na barawe na amerikanskata vlast koja ja ispituva{e mo`nosta za slu~aite za podmituvawe vo Makedonija i Crna Gora. Vo sklop na istragata, vo avgust be{e pretresen domot na Oberman i bea konfiskuvani golem broj dokumenti. Glavniot direktor na Doj~e telekom, Manfred Balc, vo septemvri izjavi deka ovoj slu~aj se temeli na somne`ite za podmituvawe na politi~ari i slu`benici vo Makedonija i Crna Gora.

Oberman be{e obvinet deka na sostanokot so izvr{niot direktor na MakTel vo 2005 godina odobril isplata na dividenda pod uslov na ostanatite kompanii da im se blokira pristapot na makedonskiot telekomunikaciski pazar, pojasnija od Doj~e telekom, dodeka kancelarijata na Dr`avnoto obvinitelstvo vo Bon toa go povrzuva so navodnoto pla}awe mito, {to go pravele treti stranki.

Toga{ glavniot advokat na Doj~e telekom potvrdi deka dvajcata direktori se sretnale vo 2005 godina i deka nivnata sredba bila neformalna.

nasproti 14,8 milioni ispora~ani vo 2009 godina.

Vode~ki proizvoditel na plazma televizori vo svetot e Panasonik, koj minatata godina ispora~a 22% pove}e televizori, {to e za 4% pove}e od 2009 godina.

“Iako proizvoditelite kako Panasonik, Samsung i LG Elektroniks rabotea so poln kapacitet, sepak, ne uspeaja da ja zadovolat pobaruva~kata na plazma televizori vo svetot”, se veli vo

“Smetam deka Muslimansko bratstvo e edna od frakciite vo Egipet. Tie nemaat mnozinska poddr{ka. Duri i da bide taka, se nadevam deka Egipet }e dobie reprezentativna vlada. SAD ne mo`e na sila da diktira, no toa {to mo`eme da ka`eme e deka sega e vreme da se po~ne so promeni vo Egipet.”

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

“Brziot premin kon demokratija vo Egipet mo`e da sozdade opasnost za Bliskiot Istok. Ja poddr`uvam idejata za brza smena na vlasta i poumeren premin kon demokratija potoa, vklu~uvaj}i go i sproveduvaweto slobodni izbori vo Egipet.”

BAN KI-MUN

generalen sekretar na ON

“Politikata za multikulturno op{testvo vo Velika Britanija ne uspea. Potrebna e izgradba na posilen dr`aven, britanski identitet, {to }e treba da se postavi kako brana za lu|eto, za da ne se svrtat kon site vidovi ekstremizam.”

DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

EU SAKA DA GO NAMALI GR^KIOT DOLG VO 2011 GODINA

eto-dobivkata na najgolemata ruska kompanija za proizvodstvo na nafta, Rosneft, vo ~etvrtiot kvartal od minatata godina se iska~i na 3,06 milijardi dolari, sporedeno so 1,67 milijardi dolari koi kompanijata gi ostvari vo istiot period vo 2009 godina.

Ova se dol`i na zgolemuvaweto na cenata na naftata, no i na zgolemenoto proizvodstvo na surova

retstavnici od Evropskata unija (EU) i germanskata Vlada gi istra`uvaat potrebnite ~ekori za namaluvawe na gr~kiot dolg vo vtorata polovina od 2011 godina.

Potencijalnoto scenario vklu~uva otkup na gr~kiot dolg, odnosno, izmena na uslovite za negovata isplata.

Pritoa, najva`no od s$ e vremenskiot rok, koj treba da bide precizno odreden, so {to }e se namali priti-

N

milijardi dolari, {to e mnogu povisok od 14,57 milijardi dolari, koi kompanijata gi ostvari vo istiot period vo 2009 godina.

Isto taka, vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina kompanijata go zgolemi i proizvodstvoto na surova nafta, {to dostigna 2,35 milioni bareli dnevno, {to e za 0,9% pove}e od istiot period vo 2009 godina.

P

analizata na Displej ser~.

No, pokraj zgolemenata proda`ba, berzanskiot udel na Panasonik se namali na 40,7% od 43,1%, kolku {to iznesuva{e vo 2009 godina. Na vtoro mesto se nao|a Samsung so rast na udelot za dva procentni poeni, so {to dostigna 33,7%, dodeka LG se nao|a na tretoto mesto so udel od okolu 23,3%, {to e za 0,2 procentni poeni pove}e od 2009 godina.

DVA, TRI ZBORA

ROSNEFT SO 83% POGOLEM PROFIT PORADI RASTOT NA CENATA NA NAFTATA nafta, istaknuvaat od wujor{kiot dneven vesnik "Volstrit `urnal".

Profitot koj go ostvari ruskiot naften gigant vo ~etvrtiot kvartal od minatata godina e malku pomal od profitot od 3,07 milijardi dolari, koi go prognoziraa analiti~arite.

Rosneft ja zgolemi proda`bata vo poslednoto trimese~je od 2010 godina za 12%, {to dostigna 17,38

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

sokot vrz Atina. Od osobena va`nost e ovie merki da po~nat da se primenuvaat u{te pred pogolemiot del od dolgot da premine vo javniot sektor.

Spored prognozite navedeni vo programata za pomo{ na EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za Grcija, se o~ekuva gr~kiot dolg do 2013 godina da nadmine 150% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata.

Spored ekspertite, dokolku

se premine pravilniot tajming za pomo{ na Grcija, tovarot od dr`avniot dolg }e se transferira vrz bankarskiot sektor i ostanatite privatni investitori vo EU. Vo slu~aj na kratkoro~na zamena, odnosno otkup na obvrznici, pogolemiot del od zagubata bi bila naso~ena kon privatnite sopstvenici kako osiguritelnite kompanii, penziskite fondovi i banki, se veli vo programata na EU i MMF.

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...POD SOMNE@

...GODINA NA KRV I SOLZI

...BARAAT OSTAVKA

Islamistite mo`at da bidat polo{i od Mubarak?!

^e~enija & se zakanuva na Rusija

Protesti protiv Berluskoni vo Milano

naliti~arite od SAD se zagri`eni deka Muslimanskoto bratstvo, koe vo nedelata, zaedno so ostanatite opoziciski sili vo Egipet, po~na dijalog so vlasta za novite ustavni promeni, mo`e da bide polo{a opcija za zemjata.

oku Umarov, liderot na ~e~enskite buntovnici, ja predupredi Rusija deka }e do`ivee u{te edna godina na krv i solzi dokolku ne se povle~e od teritorijata na Severen Kavkaz.

ekolku lu|e se povredeni, a dvajca se privedeni vo tekot N na protestite vo Milano, Italija, na koi demonstrantite baraa ostavka na italijanskiot premier, Silvio Berluskoni,

A

D

bidej}i pla}al za seksualni uslugi.

KAKO DA SE SPASI EVROZONATA?

GERMANIJA I FRANCIJA SKROIJA PAKT ZA FINANSISKA DISCIPLINA Otstranuvawe na sistemot za indeks na platite, pogolema harmonizacija na korporativnite danoci i restrukturirawe na penziskite sistemi se samo del od merkite koi se predlagaat so "Paktot za kompetitivnost" na dr`avite od evrozonata, so koj drugite dr`avi ne se soglasija BORO MIR^ESKI ermansko-francuskiot pakt za pogolema konkurentnost na slabite ekonomii od evrozonata naide na ogromni nesoglasuvawa kaj liderite na dr`avite od Evropskata unija (EU). Na liderskiot samit, koj se odr`a minatiot vikend, pove}eto od niv pred s$ ja istaknaa potrebata od stabilizacija na finansiskata kriza. Najgolemi kritiki bea upateni za strukturiraweto i obemot na fondot za pomo{ i za mo}ta koja EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e ja imaat vrz kreiraweto na monetarnite politiki na dr`avite koi }e pobaraat pomo{ od niv.

Otstranuvawe na sistemot za indeks na platite, pogolema harmonizacija na korporativnite danoci i restrukturirawe na penziskite sistemi se samo del od merkite koi se predlagaat so "Paktot za kompetitivnost" na dr`avite od evrozonata.

Se predlaga i zaemno priznavawe na diplomite za visoko obrazovanie i osnovawe na dr`aven re`im koj }e

G

se spravuva so krizata vo bankarskiot sektor.

Britanskiot dneven vesnik "Fajnen{al tajms" komentira deka predlaga~ite na paktot se osudile so nego da izvr{at i konstitutivni intervencii, pa, taka, sakaat da gi inkorporiraat merkite za predupreduvawe za visokata zadol`enost na zemjite vo ustavite na dr`avite od evrozonata.

KOJ E PROTIV Seto toa gi natera liderite na drugite zemji da se sprotivstavat na ovoj plan.

Belgija, [panija, Portugalija i Luksemburg ne se soglasija za eliminacija na sistemot za indeks na platite, a Avstrija gi kritikuva{e reformite vo penziskiot sistem, so koi dr`avite od evrozonata }e treba da ja zgolemat starosnata granica za penzionirawe. Avstrijcite imaat najgolema korist od dr`avniot plan za rano penzionirawe, a zaedno so Francija i Luksemburg imaat najniska starosna granica za penzionirawe.

Prvite lu|e na desetina dr`avi koi ne se ~lenki na evrozonata, me|u koi i premierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron, istaknaa

deka so ovoj plan se potcenuva vrednosta na edinstveniot evropski pazar, koj e osnova za postoeweto na Unijata.

Drugi, pak, potenciraa deka Germanija, poddr`ana od Francija, bez nikakvi konsultacii se obide da nametne plan od koj }e imaat korist edinstveno ovie dve zemji.

"Duri 19 lideri iska`aa kritiki za paktot za kompetitivnost i na~inot na koj be{e prezentiran. @alam {to samiot be{e nadrealen",

re~e Iv Leterm, premier na Belgija i pretsedava~ so Samitot.

Paktot be{e poddr`an od gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, koj smeta deka ovoj plan e dovolno ambiciozen, no stravuva deka liderite na dr`avite od evrozonata nema da go usvojat ni do krajot na sledniot mesec. Toa mo`e da predizvika novi tenzii na finansiskiot pazar vo evrozonata, {to mo`e da gi natera dr`avite povtorno

da posegnat po spasuva~kiot fond na EU i MMF. UNIFIKACIJA NA SISTEMOT ZA KORPORATIVNI DANOCI?!

Ambiciozniot plan za panevropski sistem za unifikacija na korporativnite danoci be{e najatraktivniot moment za koj se razvi najgolemata debata na samitot.

Germanskiot kancelar, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, se obidoa vo kontroverzniot pakt da vmetnat i predlog za unifikacija na sistemite za korporativni danoci, kako del od strategijata za pobliska ekonomska sorabotka na dr`avite od evrozonata.

So usvojuvaweto na ovoj dokument kompaniite }e podle`at na ednakov sistem na odano~uvawe, ne samo vo evrozonata, tuku vo site 27 dr`avi od Evropskata unija.

So ova, dano~nite smetki na kompaniite koi rabotat vo pove}e dr`avi od EU }e se presmetuvaat centralno.

Nivniot profit, koj treba da se dano~i na krajot na fiskalnata godina, }e ja odreduva visinata na danokot oddelno za sekoja kompanija.

Spored ekspertite, ovoj plan zna~i kolku pogolem profit,

tolku povisok danok, no tie istaknuvaat deka so ova }e se namalat administrativnite tro{oci.

Najgolemi poddr`uva~i na idejata se Biznis Evropa, najgolemata biznis-grupa, spored koja so planot }e se namalat nesoglasuvawata na ovaa tema i }e se izbegne dvojnoto odano~uvawe na kompaniite.

Spored istra`uvaweto na Ernst i Jang (Ernst & Young), prose~nata vrednost na danokot }e se iska~i do maksimalni 13%.

"Ovoj plan }e gi kontrolira niskite danoci koi nekoi dr`avi sakaat da gi implementiraat. So usvojuvawe na planot, dr`avite }e dobijat zgolemena kontrola na dano~niot sistem i izbalansirana vrednost na danokot", veli Kris Sanger, pretsedatel na sektorot za politiki za danoci na Ernst i Jang.

No, istra`uvaweto gi istakna i site negativni posledici od ovoj plan. Spored nego, unifikacijata na stapkata na danocite }e pridonese za zaguba na okolu 200.000 rabotni mesta vo Evropa, a samo [panija i Francija }e uspeat da ja zgolemat vrabotenosta vo nacionalni ramki.

Feqton

20

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: YAHOO! INC

31

STUDENTSKOTO HOBI [TO STANA OGROMEN BIZNIS PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ahu (Yahoo) e edna od vode~kite internetkompanii vo svetot.

Sepak, za da stigne na toj stadium, ovaa amerikanska kompanija so sedi{te vo Sanivejl, Kalifornija do`ivea golemi raste`i i padovi. Nejzinata istorija e mnogu dolga za da mo`e da ja sobere vo predvideniot broj redovi, pa zatoa nie }e ja razgledame prikaznata za nejziniot po~etok i pova`nite ~ekori koi ja vodele kompanijata do toa {to pretstavuva denes.

Jahu startuval vo 1994 godina kako hobi na dvajca studenti od Stenford, koi ja podgotvuvale svojata doktorska disertacija.

Xeri Jang i Dejvid Filo, i dvajcata kandidati za doktorskata programa za elektroin`eneri, golem del od svoeto slobodno vreme go pominale “surfaj}i” po svetskata internet-mre`a i pravej}i katalogizacija na omilenite internet-stranici. Nekoj den tie i samite kreirale svoja stranica preku koja gi povrzuvale internet-korisnicite do tie stranici koi gi izbrale za omileni. Stranicata bila nare~ena “Vodi~ot na Xeri niz svetskata internetmre`a”.

Kako {to rastela nivnata internet-stranica, i vo golemina i vo brojot na linkovi od koi bila sostavena, isto taka dramati~no se zgolemil i brojot na lu|eto koi ja koristele stranicata. Na ovoj na~in, Jang i Filo s$ pove}e po~nale da go tro{at vremeto na svoeto hobi, postepeno konvertiraj}i ja doma{no napravenata lista vo baza na podatoci koja korisnicite mo`ele da ja prebaruvaat za da gi lociraat site internet-stranici

J

Jahu startuval vo 1994 godina kako hobi na dvajca studenti od Stenford koi ja podgotvuvale svojata doktorska disertacija. Xeri Jang i Dejvid Filo, i dvajcata kandidati za doktorskata programa za elektroin`eneri, golem del od svoeto slobodno vreme go pominale “surfaj}i” po svetskata internet-mre`a i pravej}i katalogizacija na omilenite internet-stranici povrzani so specifi~niot interes. Taa baza originalno bila locirana vo studentskiot kompjuter na Jang, nare~en “akebono”, dodeka prebaruva~kiot servis bil lociran vo kompjuterot na Filo (i ovoj kompjuter imal ime, se vikal “koni{iki”, a imiwata bile zemeni od nekoi legendarni havajski sumo-bora~i).

Koga go promenile imeto na internet-stranicata,

dvajcata diplomci od Stenford gi usoglasile i svoite razmisluvawa deka originalnata etiketa na stranicata stanuva dosadna, pa, nekoja docna ve~er re{ile da ja promenat. Razmisluvaj} i da go imitiraat akronimot Yet Another Compiler Compiler (YACC), omilena fraza me|u qubitelite na operativniot sistem Uniks, Jang i Filo do{le do frazata Yet Another Hierarchical Officious

Oracle (YAHOO). Nekade okolu polno}, prebaruvaj} i niz onlajn-edicijata na re~nikot Vebster (Webster), tie sfatile deka glavnata definicija za zborot yahoodrsko i grubo, definitivno se vklopuva so nivnata ideja!

Jang bil poznat po negoviot “rasipan”, drzok re~nik, a Filo go opi{uvale kako grub, “surov” ~ovek. Taka se rodil brendot koj podocna nasekade se odoma}ini.

No, ne tolku dolgo pred ovaa promena i bazata na Jahu stanala tolku golema {to ve}e ne ja “sobiralo” vo kompjuterskiot sistem na Stenford. Nekade na po~etokot na slednata, 1995 godina Mark Andresen, eden od osnova~ite na Netskejp komjunikej{n, gi pokanil Jang i Filo da go prefrlat Jahu na pogolem kompjuterski sistem koj bil smesten vo Netskejp. Ova mnogu zna~elo

i za Univerzitetot, bidej} i najposle negoviot kompjuterski sistem se vratil vo normala, otkako zavr{ila “poplavata” od aktivnostite na Jahu.

RASTOT NA TIMOT I DEFINIRAWETO NA PROFITABILNOSTA Nabrzo sleduvala komercijalizacija. Jang i Filo po~nale da izdavaat reklamen prostor na nivnata stranica so cel da go finansiraat idniot rast. Duoto nabrzo sfatilo deka }e bide te{ko da se menaxiraat i dvata aspekti na pretprijatieto, i kreativniot i administrativniot aspekt, pa odlu~ile da go regrutiraat Tim Kugl, isto taka student od Stenford, kako glaven izvr{en direktor. Pred negovoto pristignuvawe vo Jahu, Kugl rabotel vo Motorola i vo Intermek korporacija (InterMec Corporation).

Eden od prvite ~ekori na Kugl kako glaven direktor bil da go dovede Xef Malet kako operativen direktor. Malet bil porane{en ~len na kanadskiot nacionalen fudbalski tim i koga imal 22 godini po~nal so proda`ba, marketing i biznis-razvoj na telekomunikaciskata kompanija na negovite roditeli, Ajlend pasifik telefoun (Island Pacific Telephone) od Vankuver.

Pred da se pridru`i na “bandata” od Jahu, toj, isto taka, sobral iskustvo za marketing vo Referens softver (Reference Software) i Vorld perfekt (WorldPerfect), a bil i zamenik-pretsedatel i generalen menaxer na edna od diviziite na korporacijata Novel (Novell Inc). Zaedno, Kugl i Malet po~nale da go transformiraat Jahu od lista na interesni internetstranici vo najpopularna stanica na informaciskiot avtopat.

I malku po malku ovie dvajca stanale “roditeli” na korporativnoto upravuvawe na Jahu. Dodeka Jang i Filo doa|ale na rabota vo maici i patiki, Kugl i Malet preferirale italijanski svileni

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT NA FEDEX: A @EDTA ZA NAFTA Ako koristat elektri~na energija za dvi`ewe na vozilata, dr`avite nema da potpa|aat pod vlijanie i pritisoci na zemjite koi proizveduvaat nafta, smeta Frederik Smit, prviot ~ovek na FedEx, edna od najgolemite svetski kompanii za dostavuvawe na pratki “Preku glava mu e da ja gleda SAD zavisna od zemjite koi proizveduvaat nafta”, Frederik Smit, glaven izvr{en direktor na FedEx

ekoj den pove}e od 285.000 vraboteni na FedEx ispora~uvaat pove}e od 7 milioni paketi vo 220 zemji niz celiot svet. Za da bide napraveno toa, sekoj den avionite koi se vo sopstvenost na kompanijata pominuvaat pove}e od 500.000 milji, a kuririte na kompanijata pove}e od 2,5 milioni milji. Seto toa kompanijata

S

go postignuva preku koristewe na 670 avioni i 70.000 vozila za isporaka. Site tie koristat nafta koja vo momentov ja pretstavuva krvta na globalnata ekonomija, koja e postojano vo dvi`ewe. “Site nie sme zavisni od nea i taa zavisnost n$ ~ini skapo.

Amerikanskite voeni sili tro{at pregolemi resursi samo za za{tita na hroni~no problemati~nite izvori

na nafta i infrastruktura za nejzin transport. Ovaa zavisnost od naftata vlijae i vrz na{ata nadvore{na politika, koja e prinudena da se prilagoduva na vladite koi ne gi delat na{ite vrednosti i celi”, veli Frederik Smit, glavniot izvr{en direktor na FedEx, vo kolumnata za magazinot Fortune. Toj istakna deka poradi sive ovie pri~ini mora da se

Feqton

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, so peto~noto vikendizdanie nedelava po~nuvame so nov feqton, “Najpoznatite svetski milijaderi koi po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

Koga na Jang i Filo im se pridru`ile i Tim Kugl i Xef Malet, kako lideri na administrativnite operacii, mnogumina na ovaa ~etvorka gledale kako na deca polni so idei i vozrasni koi sakale da gi ostvarat ovie idei vo praktikata. Koga se ostvarija ideite, Jahu stana profitabilen biznis od 6 milijardi dolari vratovrski. Mnogumina na ovaa ~etvorka gledale kako na deca polni so idei i vozrasni koi sakale da gi ostvarat ovie idei vo praktikata. Vo 1998 godina vo edicijata na “San Francisko kronikl”, poprecizno vo tekstot na analiti~arot Andreja Vilijams, Kugl i Malet bile sporedeni so Vol{ebnikot od Oz ili so toj koj vo zadninata gi vle~e site konci. Inaku, vo toa vreme golem del od prihodite na Jahu doa|ale od dogovorite za reklamirawe preku baneri. Vsu{nost, Jahu na kompaniite im prodaval

21

KEROL EN BARC oj veli deka `enite gi nema vo biznisot na Internet? Kerol Barc, izvr{en direktor i pretsedatel na internetkompanijata Jahu, rodena vo 1948 godina, prethodno ja imala istata titula i vo Autodesk, najgolemiot proizvoditel na dizajnerski softver vo svetot. Vo u~ili{te bila najdobar matemati~ar, pa poradi toa se odlu~ila da studira kompjuterski nauki vo univerzitetot ViskonskinMedison. Diplomirala vo 1971 godina, a po pet godini po~nala da raboti vo mnogu poznatata kompanija 3M, od kade {to zaminala koga & bilo poso~eno deka “toa ne e rabota za `ena”. No, upornosta za uspe{na kariera ja dovela do izvr{en direktor na Autodesk. Spored “Forbs”, tokmu Kerol e li~nosta {to ja izdigna kompanijata vo lider za kompjuterskiot softver {to stana “ben~mark” me|u arhitetktite.

Bila ~len i na nekolku bordovi, a vo Jahu dojde vo 2009 godina. Iako ~esto e kritikuvana deka ne mo`e da go nosi vistinskiot tovar kako vodi~ na gigantot, minatata godina Kerol uspea da gi pobedi svoite kriti~ari. Po prepiskata so blogerot Majkl Arington, taa dobi ogromna poddr{ka od pisatelot na knigata-vodi~ “Kako da ja izludite va{ata konkurencija”, Gaj Kavasaki. “Sega u{te pove}e ja po~ituvam Kerol Barc”, javno re~e Kavasaki.

K

Pogled kon zgradata na Jahu Osnova~i

Vkupniot broj investicii vo Quantcast nadmina 50

prostor na internet-stranicata, posebno na kompaniite koi sakale da gi promoviraat svoite proizvodi na demografski opredelenata publika {to migrirala niz

internet-stranicata. No, ne bilo ovozmo`eno edinstveno reklamirawe kako vo vesnicite, tuku bil inkorporiran i sistemot na linkuvawe so internet-stranicite od

XERI JANG i DEJVID FILO, FILO studentite ~ie hobi stana eden od najgolemite svetski biznisi kompanijata koja oglasuva.

So obi~ni zborovi ka`ano, Jahu go po~na toa {to denes pretstavuva osnova vo onlajnoglasuvaweto. Se razbira, tuka bile i statistikite za posetenosta na stranicata, koi dopolnitelno gi privlekuvale oglasuva~ite. Spored Xonatan Litman i negoviot tekst objaven vo edna edicija na “Apsajd tudej” (Upside Today), Jahu kako i Amazon izgradil priroden internetbrend preku ednostavnata `elba za zadovoluvawe na potro{uva~ite.

NA PATOT DO DRU[TVOTO NA GIGANTITE Vo 1996 godina Jahu zamina na berzata so ponuda na akcii od 13 dolari. Vo prviot den od trguvaweto cenata na akciite dostignala do 43 dolari, pa presmetanata vrednost na kompanijata kotirala do 300 milioni dolari, {to bilo duri 15 pati pove} e od eventualnite prihodi za taa godina, presmetani na 20 milioni dolari.

Toga{ Jahu odlu~i da ja po~ne i svojata rapidna promocija preku advertajzing. Taka, vo Jahu svoe mesto na{ol i drug porane{en student od Stenford, poto~no studentka, Karen Edvards, koja kako brend marketer vedna{ ostvarila sorabotka so agencijata Blek roket od San Francisko. Sepak, za timot na Jahu ova bilo malku ~udno, bidej}i Blek roket bila sostavena od ~etvorica nezavisni advertajzing-direktori koi, ironi~no, ne poseduvale nikakov kompjuter. No, ostavile da vidat kako }e se snajde nivnata kole{ka.

Taka, taa prolet Jahu go potro{i re~isi celiot godi{en buxet za reklamirawe. Go potro{i za televiziska reklama koja } e odi na site nacionalni

televizii. No, vidi sre} a, reklamata vedna{ stana hit. Ribar prebaruva soveti po Jahu, pa odi na reka i fa}a gigantska riba. Ovoj uspeh ovozmo`il Edvards da prodol`i so svojata misija Jahu da stane glaven brend.

Taka, sledno, taa smetala deka imeto na kompanijata treba {to pove}e da se pojavuva pred o~ite na publikata, pa na mnogu sportski nastani, koncerti i sli~no po~nale da se pojavuvaat posteri od Jahu.

Logoto na Jahu bilo nasekade.

Spored nekoi informacii, toa duri bilo istetovirano na teloto na eden od producentite od Jahu zadol`en za finansiskite stranici, koj tetova`ata ja dobil kako zaguben oblog.

Pokraj jakneweto na brendot, Jahu jakne{e i vo realniot biznis. Vo mart 1997 godina Jahu ja akviziral internet-kompanijata Four11, ~ij servis za elektronska po{ta, Roketmejl, stana dene{niot imejl-servis na Jahu. Na ist na~in i zdelkata so Klasik gejms (ClassicGames.com) go donese servisot Jahu gejms (Yahoo! Games). Ovaa serija akvizicii prodol`ila so kupuvaweto na marketing-kompanijata Jojodajn enterntejnment (Yoyodyne Entertainment), hosting provajderot Geo sitis (GeoCities), pa vo 2000 godina bila kupena i kompanijata eGrups (eGroups) od kade {to se rodi i Jahu Grups (Yahoo!

Groups). Prethodno, vo 1998 godina Jahu lansira{e eden, ne tolku popularen servis za instant-poraki Jahu pejxer (Yahoo! Pager), koj podocna stana premnogu popularen otkako be{e trasformiran vo Jahu Mesinxer.

Posledniot mesec od 1999 godina cenata na akciite na Jahu se duplira{e. Vo januari slednata godina, vo ekot na “dot-kom” bumot, akciite se trguvaa po najvisoka suma

dosega - 118,75 dolari po akcija. Po 16 dena, pak, akciite vo japonskiot servis na kompanijata stanaa prvite akcii vo istorijata na Japonija koi se trguvale po cena od toga{ni 962 iljadi dolari.

Sepak, toa {to mo`e da & se slu~i na sekoja internetkompanija, mo`e i na Jahu.

Sledniot mesec akciite na kompanijata se prepolovija samo za nekolku ~asa, otkako servisot stana `rtva na hakerski napadi.

Vo pribli`no isto vreme se slu~i i toa {to najmalku se o~ekuva{e. Vo 2001 godina na vratata na mnogu internet-kompanii zatropa krizata, a iako Jahu be{e me|u malkute kompanii koi uspe{no go pre`ivuvaa toj period, sepak, i tie ne ostanaa nedopreni. Vo septemvriskoto trguvawe na berzata akciite im padnaa do najniskiot iznos dosega 8,11 dolari po akcija.

Sepak, koga se podobrija uslovite na pazarot, kon krajot na 2002 godina, Jahu povtorno po~na so kupuvawa. Ovojpat, so cel da go zajakne svojot prebaruva~, cel na akvizicii stanaa drugi prebaruva~ki servisi. Vo dekemvri be{e akviziran prebaruva~ot Inktomi (Inktomi). Vo fevruari slednata godina na red dojde i Konfubulator (Konfubulator), od kade {to se izrodi servisot Jahu vixets (Yahoo! Widgets), a vo juli 2003 godina i AltaVista stana del od Jahu, otkako be{e akvizirana parentalnata kompanija Ouvertjun servises (Overtune Services).

Taka, otkako kompanijata zajakna, re{i da go prekine prethodno ostvareniot dogovor so Gugl (dogovorot me|u dene{nite najgolemi rivali be{e potpi{an 2000 godina) i da se koristi so svojata tehnologija za da obezbedi prebaruva~ki rezultati.

Podocne`niot rast na kompanijata prodol`i preku akvizacija na servisi od razli~en rang. Me|u mno{tvoto takvi servisi be{e i foto{ering servisot Fliker, koj stana del od Jahu vo mart 2005 godina.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za PayPal, servis {to ovozmo`uva pla}awe i transfer na pari preku Internet.

AJDE DA Í STAVIME KRAJ NA prekine vakviot na~in na vodewe biznis. “Postoi re{enie za ovoj problem, koe naskoro mo`e da bide mnogu ekonomski poprivle~no otkolku {to se o~ekuva. Stanuva zbor za avtomobili i kamioni na elektri~en pogon“, smeta Smit.

Spored nego, elektri~nata energija e generirana od portfolio na goriva, koi vo prirodata se nao|aat besplatno. Ottamu, toj smeta deka dokolku koristat elektri~na energija za dvi`ewe na vozilata, dr`avite nema da potpa|aat pod vlijanie i pritisoci na zemjite koi proizveduvaat nafta i na nivnite zakani za stopirawe na dotokot na nafta.

Isto taka, analizite poka`uvaat deka elektri~nite transportni sredstva imaat podobra emisija na jaglerod dioksid za razlika od tie {to se naften pogon.

“Tehnologijata e ve}e tuka. Lu|eto

ve}e ~ekaat vo redici za da gi kupat prvite celosno elektri~ni vozila na Nisan i hibridot na [evrolet, Chevy volts”, veli Smit.

Spored nego, ne e glavno pra{awe toa koga ovie vozila }e bidat proizvedeni, tuku koj }e gi proizveduva. Evropskite i vladite od Azija, kako i biznis-zaednicite na ovie regioni ve}e poka`uvaat silen interes za proizvodstvo na vakov tip transportni sredstva.

Kompanijata na Smit ve}e po~na da gi upotrebuva prvite elektri~ni vozila za isporaka na pratki. Do sredinata na ovaa godina, kako {to soop{ti toj, nivnata brojka }e se zgolemi za u{te 31 vozilo. Spored dosega{nite analizi na kompanijata, tro{ocite za koristewe, no i za odr`uvawe na ovie sredstva se daleku pomali otkolku vo slu~ajot so koristewe vozila za transport

so motori na vnatre{no sogoruvawe. “Vo nekoi slu~ai imame za{tedi od duri 70%-80%.

Ova se dol`i na s$ pogolemiot pad na cenata na bateriite za ovie vozila so ogled na toa {to nivnoto proizvodstvo stanuva s$ pomasovno.

Ottuka e i smislata za nivnoto koristewe gledano od sopstveni~ki aspekt”, veli Smit.

Zatoa, toj predlaga Vladata na SAD da donese zakon so koj }e se promovira proizvodstvoto i upotrebata na elektri~ni vozila vo transportniot sistem na SAD. Minatoto leto i demokratite i republikancite vo ramkite na Komitetot za energija vo Senatot na SAD se soglasija da go podr`at planot za pomo{ na s$ pogolemo koristewe elektri~ni vozila vo transportot i izgradba na infrastruktura nameneta za ovoj vid transport.

Edno od vozilata na elektri~en pogon od flotata na FedEx

FunBusiness

22

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

-

LEBRON XEJMS e najvredniot sportist na sevkupniot svetski pazar

KOBI BRAJANT i negovite Lejkers se najomileni me|u ko{arkarskite fanovi

WUJORK NIKS po definicija poseduvaat najskapi ko{arkari, iako rezultatite na timot se daleku od dobri

NBA

LEBRON XEJMS – FENOMEN POGOLEM OD MAJKL XORDAN! SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk ivanovic@kapital com mk

itu vo 64-godi{nata istorija na NBA ligata, nitu, pak, vo analite na nekoj drug sport ne e zapi{an impaktot {to go ima Lebron Xejms vrz vrednosta na ekipite vo koi{to nastapuval. Vrednosta na negoviot sega{en tim Majami Hit e proceneta na 425 milioni dolari, {to e za celi 17% pove}e vo odnos na minatata sezona, koga toj nastapuva{e vo Klivlend. E tokmu timot na Klivlend Kavalirs na svoja ko`a najdobro ja po~uvstvuva “te`inata” na Lebron, bidej}i po negovoto zaminuvawe od sojuznata dr`ava Ohajo vrednosta na klubot e padnata za neverojatni 26%.

Lebron Xejms, zaedno so Dvejn Vejd i Kris Bo{ e del od fantasti~oto trio na Hit, ekipa od koja godinava se o~ekuva ni{to pomalku od {ampionski prsten. No, toa {to

N

Lebron vo momentov e najposakuvaniot ko{arkar na planetava i negovoto prisustvo e posakuvano vo sekoja sredina. So svojata pojava gi privlekuva gleda~ite, sponzorite i mediumite. Globalen fenomen koj ve}e go nadmina i rekordot postaven od Majkl Xordan, s$ u{te najdobriot vo istorijata e bitno vo momentov e deka menaxmentot na Majami za prvpat po ~etiri godini uspea odnapred da gi rasprodade biletite za cela sezona. Isto taka, Majami e edno od retkite mesta vo SAD od kade {to redovno se vr{at televiziski prenosi na nacionalno nivo, dodeka, pak, Klivlend, ~ija ekipa ostvari neslaven rekord od 24 porazi po red, e daleku od kakov bilo prenos {to }e gi premine granicite na Ohajo.

To~no, Lebron vo momentov e najposakuvaniot ko{arkar na planetava i negovoto prisustvo e posakuvano vo sekoja sredina. So svojata pojava toj gi privlekuva gleda~ite, sponzorite i mediumite. Globalen fenomen, koj ve}e go nadmina i rekordot

postaven od Majkl Xordan, s$ u{te najdobriot vo istorijata.

No, Lebron samiot neodamna izjavi deka ligata vo koja {to nastapuva e premnogu golema i deka treba da nastapi skratuvawe, so {to bi se koncetriral pogolem kvalitet.

So ovaa negova konstatacija se slo`ija i golem broj ekonomski eksperti vo SAD, koi tvrdat deka za kratko vreme nekolku ekipi }e otidat vo ste~aj i samo so namalen broj klubovi vo NBA }e mo`e da se prebrodat posledicite od recesijata.

Spored poslednite podatoci, sostojbata na finansiski plan kaj ekipite e daleku podobra vo odnos na minatata sezona, no nekolku gradovi i regioni vo SAD s$ u{te

ne mo`at da se spravat so posledicite od recesijata, po {to e mnogu izvesno deka vo dogleden period ekipite od Indijana, Minesota, Denver i Wu Orleans }e bidat prinudeni da gi smenat sredinite i da se preselat na nekoe pobogato mesto.

Deka sportskite rezultati ne se edinstvenoto merilo za uspeh e primerot na Wujork Niks.

Ovaa ekipa go anga`ira{e Amare Stademaer, eden od najdobrite krilni centri vo ligata, po {to vrednosta na klubot e zgolemena za 12% na celi 665 milioni dolari, {to e najmnogu vo NBA. Sepak, ekspertite ovoj rast na akciite na Niks ne mu go pripi{uvaat na Amare ili barem ne vo celost. Wujork e najgolemiot i najbogatiot

SEVE (INTER)NACIONALE

KRALSTVO NA SRPSKO-HRVAT

Ako dr`avni~kite odnosi me|u Srbija i Hrvatska gi nasledija, najprvin, obnovenite mafija{ki vrski, a podocna i relaciite na biznisot i trgovijata, televiziskiot biznis sega go nasleduva filmot, fudbalot, teatarot...

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

opularnata hrvatska peja~ka Severina Vu~kovi} ne za xabe go nosi epitetot Seve (inter)nacionale. Taa, posledniov mesec e vo qubovna vrska so srpskiot biznismen Milan Popovi}, koj va`i za “kral na bakarot” i za toj eden mesec napravija (nov) rekord. Go svrtea svetot za 30 dena: Maldivi, Egipet, Dubai... Momentalno va`at za najatraktivna dvojka i kade i da se pojavat predizvikuvaat mediumsko vnimanie.

Takov be{e slu~ajot i so nivnoto posledno pojavuvawe minatiot vikend na premierata na “Gospoda Glembaevi” vo teatarot Ateqe 212 vo Belgrad, kade {to bea “najva`nata sporedna rabota” na "after-partito" po

P

SEVERINA kako lakmus za najgolemiot srpsko-hrvatski ispit

premierata, na koja na{iot akter Nikola Ristanovski be{e del od akterskiot dream team.

Toa {to Severina dosega go nema napraveno, vo {to bez somnenie }e se snajde, e TVvoditelstvoto. Kako {to pi{uvaat srpskite mediumi (a delumno demantiraat hrvatskite), taa sezonava }e bide doma}inot, poto~no voditelot na realnoto {ou ”Golemiot brat”.

Nejzina zada~a }e bide da izvestuva {to }e se slu~uva vo ku}ata na "Golemiot brat" za hrvatskata televizija RTL. “Dogovorite so Severina se pri kraj i toa ve}e se smeta za zavr{ena rabota. Toa {to e najva`no e deka nejze & se dopadna idejata, zatoa {to e vo pra{awe mnogu interesen proekt vo koj taa }e ima zna~ajna uloga.

Toa {to ostanuva e da se kombiniraat nejzinite obvrski so samiot proekt”,

izjavile od Emou{n, produkcijata koja go pravi proektot. Za Severina ova nema da bide prva sorabotka so Emou{n, zatoa {to pred nekolku godini se pojavi vo realnoto {ou “Operacija triumf”, a ima{e i najavi deka }e se pojavi vo “[oumaster”, muzi~ka granka na ovaa producentska ku}a. Spored producentite, anga`iraweto na Seve e najdobar na~in da se vrati gledanosta i da se privle~e pogolema publika za "Golemiot brat".Inaku, ova bi bila prva sorabotka na producentskata ku}a od Srbija so hrvatskata fran{iza na RTL, koja va`i za edna od pogledanite televizii vo Hrvatska, ~ie sedi{te se nao|a vo Germanija. Interesot za ova realno {ou vo Hrvatska do`ivuva bum, a na kastinzi se prijavile pove}e od 5.000 lu|e. Sli~no e i so ostanatite dr`avi od regionot. Ova }e bide prvpat da se nat-

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

FunBusiness

23

SVETSKI KONGRES ZA MOBILNA TELEFONIJA

SITE ^UDA VO 3 DENA Na

Mobile World Congres vo Barselona (14-17 fevruari), kade {to se najaveni 1.300 izlaga~i od 200 zemji, }e se pretstavat nekolku novi tablet-kompjuteri, novi softverski re{enija i dr.

VLADIMIR \UROV

ako s$ u{te ne sme gi “sredile” impresiite od svetskiot IT-saem CES 2011, koj se odr`a vo Las Vegas na po~etokot od godinava, n$ o~ekuva nova avantura niz IT-svetot. Imeno, od 14-17 fevruari }e se odr`i Svetskiot kongres za mobilna telefonija (Mobile World Congres), kade {to pokraj golemiot broj mobilni telefoni, oprema, dodatoci, }e se pretstavat i nekolku novi tabletkompjuteri, novi softverski re{enija i dr.. Na saemot se najaveni 1.300 izlaga~i od pove}e od 200 zemji, {to na tie koi go propu{tile CES 2011 }e im ponudi vistinsko IT-iskustvo.

Iako trae samo tri dena, sepak e dovolno za da vidime {to }e ni ponudat ovie ~udni napravi koi s$ pomalku gi klasificirame “samo” kako telefoni i poleka za~ekoruvaat vo svetot na tableti. Eve koi od zvu~nite imiwa }e bidat prisutni na saemot so nivnite najnovi proizvodi.

MAJKROSOFT Na minatogodi{niot saem Majkrosoft go pretstavi revolucionerniot Windows Phone 7, telefonot {to gi osvoi srcata na golem broj qubiteli na mobilni telefoni, pretstavuvaj}i cela niza novini, ne izostavuvaj}i ni{to od najmodernite softverski elementi, od video i audioprogrami, do dobropoznatite igri. Godinava od Majkrosoft najavija deka pristignuva golem “apdejt”, odnosno softverska nadgradba koja }e popravi del od propustite koi gi zabele`aa korisnicite, kako, na primer, poznatata kombinacija copy-paste. Isto taka, mo`no e vo nadgradbata da bide vklu~ena i Silverlight (alatka za pravewe i izvr{uvawe na internet-aplikacii), no toa s$ u{te ne e celosno potvrdeno.

LG Na LG vo posledno vreme im “trgna” mnogu dobro, osobeno koga na CES 2011 go pretstavija prviot smartfon vo svetot so dvoen procesor, LG Optimus 2X. Sepak, toa ne zna~i deka nema so {to da go svrti vnimanieto na sebe i vo Barselona. LG }e go pretstavi dolgoo~ekuvaniot LG tablet so Android platforma, Optimus Pad. Toj ima 8,9-in~en 3D ekran so rezolucija od 1280h768 i dvoen proces Tegra 2. Pokraj 3D ekranot, }e ima i kamera so dvojni le}i, koja }e ovozmo`i i snimawe i slikawe na 3D fotografii i 3D videoklipovi. Iako za kompjuter e mnogu, sepak, toj doa|a so 32 GB vgradena memorija i mo}na baterija za koja proizvoditelite

I Od komesarot na ligata, DEJVID [TERN, se bara skratuvawe na timovite {to nastapuvaat pod organizacija na NBA

No, i pokraj ovoj rast na ko{arkarskite pazari vo Majami i Wujork, tim i ko{arkar so najgolem broj fanovi vo SAD se LA Lejkers i kapitenot na ovoj klub, Kobi Brajant. U{te od prviot natprevar odigran vo NBA, Kobi e ~len na Lejkers i sekako deka }e treba da se slu~i toj da zamine od “gradot na angelite” za da mo`e empiristi~ki da se izmeri negovata vrednost i vlijanieto {to go ima vrz sponzorite

665

26%

milioni dolari e vrednosta na Wujork Niks, ekipa so najskapi igra~i vo ligata

e namalena vrednosta na timot na Klivlend Kavalirs otkako ovaa ekipa ja napu{ti Lebron Xejms

grad vo SAD, po {to sponzorite i publikata ja uvidoa dobrata namera na menaxmenotot na timot vo svoite redovi da donese odli~en ko{arkar.

Kako rezultat na zgolemeniot optimizam, Niks ima potpi{ano najskapi sponzorski dogovori, a za prvpat po 2001 godina biletite za Medison skver garden se prodadeni odnapred.

No, i pokraj ovoj rast na ko{arkarskite pazari vo Majami i Wujork, tim i ko{arkar so najgolem broj fanovi vo SAD se LA Lejkers i kapitenot na ovoj klub,

Kobi Brajant. U{te od prviot natprevar odigran vo NBA, Kobi e ~len na Lejkers i sekako deka }e treba da se slu~i toj da zamine od “gradot na angelite” za da mo`e empiristi~ki da se izmeri negovata vrednost i vlijanieto {to go ima vrz sponzorite. Kako i da e, pred komesarot na NBA ligata, harizmati~niot Dejvid [tern, se ispraveni golemi predizvici, so cel da se so~uva rentabilnosta na klubovite i da se obezbedi poramnomerna raspredelba na prihodite od sponzorite, koi vo momentov se rezervirani samo za mal broj ekipi.

TSKITE SELEBRITI prevaruvaat na edno mesto lu|e od Srbija, Makedonija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Hrvatska. Po~etokot se o~ekuva vo mart, a kaj nas treba da go prenesuva televizija Pink 15. Inaku, prosleduva~ite na prilikite vo mediumite na prostorot na porane{na Jugoslavija smetaat deka tokmu “Golemiot brat” }e bide kruna na dosega najgolemoto zatopluvawe na srpskohrvatskite odnosi. Ako dr`avni~kite odnosi me|u ovie dve nekoga{ zavojuvani zemji gi nasledija, najprvin, obnovenite mafija{ki vrski, a podocna i relaciite na biznisot i trgovijata, televiziskiot biznis sega go nasleduva filmot, fudbalot, teatarot...

I dosega imalo srpsko-hrvatska sorabotka vo filmot, no drugo e koga se postavuva hrvatskata kni`evna ikona Miroslav Krle`a vo belgradski teatar. Toa e, kako {to zabele`a eden belgradski novinar, kako doa|aweto na Robert Prosi~en~ki po vtor pat kako trener vo Crvena Yvezda.

Samo Miroslav ]iro Bla`evi} na klupata na srpskata fudbalska reprezentacija bi mo`elo da bide pogolem nastan.

K O M E R C I J A L E N

SEVE I MILAN: hrvatskata kralica na skandalite i srpskiot kral na bakarot Zatoa, Severina vo realnoto {ou “Golemiot brat” se do`ivuva kako lakmus za najgolemiot srpsko-hrvatski ispit vo mediumite.

Toa }e bide i obnova na Kralstvoto SHS, no ovojpat kako “Kralstvo na srpskohrvatskite selebriti”...

O G L A S

velat deka }e izdr`uva dolgo vreme. Na{e e da vidime.

SAMSUNG Vo posledno vreme Samsung, osven so Nexus S, e mnogu tivok, {to e znak deka podgotvuvaat ne{to “golemo”. Korejskiot proizvoditel najavi nekolku novi smart telefoni koi so svoite karakteristiki }e im izlezat vo presret na razli~nite grupi korisnici.

Imeno, glavni aduti }e bidat Galaxy Ace, Galaxy Fit i Galaxy Xio. So ovie tri uredi se planira da se zadovolat qubitelite od razli~ni grupi.

Eden telefon nudi visoki performansi, drug nudi pribli`uvawe do tablet-svetot, a tret nudi poniski performansi, no i u{te poniska cena. Isto taka, od Samsung najavija i deka mo`no e da pristine i nov tablet, no s$ u{te nema konkretni

informacii.

SONI ERIKSON Dali Soni Erikson zavr{uva so Xperia Arc? Ni oddaleku. Soni Erikson kone~no }e go najavi nivniot telefon so Play Station, PSP Phone ili Xperia Play. Isto taka, tie kone~no }e otkrijat {to se krie zad kodnoto ime Hallon. Toa e Sony Ericsson Neo. Toj }e bide sli~en na Sony Ericsson Vivaz. ]e raboti na Android i doa|a so vgradena kamera od 8,1 megapikseli, koja }e vi ovozmo`uva da slikate kvalitetni sliki koi }e gi gledate na ekranot so rezolucija od 865h480. Pove}e informacii za ovoj ured }e doznaeme od saemot.Na saemot }e ima u{te mnogu poznati brendovi kako Nokia, HTC, Blekberi, Palm, Invidija, koi imaat {to da ponudat, od nov softver do smart telefoni, tableti i najrazli~ni uredi. Taka {to za site vie koi ne uspeavte da go posetite CES 2011, ova e odli~na i dostapna {ansa da go nadomestite propu{tenoto.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Smetkovodstvo / Obrazovanie

24

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

SEKOJ DEN VO

OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011

German Drowings ima potreba od 5 ilustratori na crte`i od oblasta na arhitekturata. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -Osnovno poznavawe na Corel Draw ili Autocad -Poznavawe na Angliski ili Germanski jazik -Odli~no tolkuvawe na tehni~ki crte`i od oblasta na arhitekturata -Da se podgotveni da rabotat vo tim, profesionalno i dolgoro~no da se posvetat na svojata kariera. Site zainteresirani kandidati treba da ispratat biografija isklu~ivo na angliski jazik, zaedno so ponova fotografija na voskopje@gmail. com najdocna do 15.02.2011 godina.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.02.2011 Aktavis Internacional Limited-Pretstavni{tvo Skopje, so sedi{te vo Skopje, na ul.Ogwen Prica br.1/2-24, go objavuva sledniot oglas za priem na 2(dvajca) stru~ni sorabotnici Prijavenite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -visoka stru~na podgotovka-farmacija, medicina ili stomatologija -prednost rabotno iskustvo od minimum 2 godini vo oblasta na promocija,marketing i proda`ba na farmacevtski proizvodi; -odli~no poznavawe na angliski jazik(poznavaweto na u{te nekoj stranski jazik e po`elno); -odli~no poznavawe na kompjjutersko rabotewe (PC Word i PC Excel); -voza~ka dozvola B kategorija Prednost kandidati pokraj prijavata, treba da gi dostavat slednite dokumenti: -kratka biografija; -dokaz za zavr{eno obrazovanie; -fotokopija od voza~ka dozvola; -dokaz za drugi posebni kvalifikacii i poznavawa.

Rok za dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: AKTAVIS INTRENACIONAL LIMITED -Pretsavni{tvo Skopje ul.Ogwan prica br.1/2-24 so napomena: „za oglas za stru~en sorabotnik”

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor:Dnevnik Objaveno: 04.02.2011 Bato i Divajn vode~kata kompanija vo grafi~kata industrija objavuva oglas za rabotno mesto Smetkovoditel. Potrebni kvalifikacii: -Zavr{eno visoko obrazovanie(Ekonomski fakultet-oddel smetkovodstvo i revizija).

Zadol`itelno prethodno rabotno iskustvo na navedenata pozicija vo oblasta na finansisko i materijalno smetkovodstvo, finansiska operativa i kontroling vo proizvodtsvo, trgovija i ili uslu`ni dejnosti (najmalku 3-5 godini).

Iskustvo vo podgotovka i analiza na finansiski izve{tai,kni`ewa,transfer i evidencija na finansiski sredstva,podgotovka na presmetki za plati i danoci kako i podgotovka na zavr{na godi{na smetka -Iskustvo vo evidencija,kontrola i ostvaruvawe na naplata -Odli~no poznavawe na MSS,MSFI i revizija -Odli~no poznavawe i aktivno rabotewe so aplikaciite od MS Office paketot i smetkovodstveni aplikacii -Odli~no poznavawe i aktivno koristewe na deloven jazik (pi{an i govoren) -Aktivno sledewe i poznavawe na aktuelni promeni, slu~uvawa i zakonski regulativi vo oblasta na finansiite i smetkovodstvoto -Visoko razvieni analiti~ki i komunikaciski sposobnosti. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat(po po{ta ili e-mail) svoja biografija (CV) preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 17.02.2011 god. na: Grafi~ki centar Bato & Divajn ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje e-mail: careers@batodivajn.com

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Obuki / Menaxment / HR

26

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

KAPITAL / 08.02.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i monta`a na 7 ( edum) nose~ki stolbovi - jarboli na razni lokacii vo Republika Makedonija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=2b5bc20b-c425-4993-9d94-6463873fd2a3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Avionski bileti i hotelsko smestuvawe vo Makedonija i stranstvo.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=55a02f3c-6d33-4075-980a-7f319e6637e7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za javni parkirali{ta Parkinzi na Op{tina Centar Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Licenciran softver i licenci za MS Office i antivirus.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=639c5386-ad42-4000-91d5-780af292819d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Vlada na RM - Generalen sekretarijat PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za osmisluvawe i realizacija na kampawa za informirawe na gra|anite za reformite {to }e se sprovedat vo javnata administracija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=571f057f-1278-42a3-9278213d6bd248cd&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i rekonstrukcija na ulici.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=8ff0af3b-e37f-4a92a4a0-49de7e067aac&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na rezervni delovi za potrebite na Dr`avniot avtomatski monitoring sistem za kvalitet na vozduh.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e2d555f5-05b8-4e26-96a5-42872ff37e27&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Biro za razvoj na obrazovanieto PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prevod i lektura na pi{uvana literatura od makedonski na albanski, turski i srpski jazik i obratno, kako i konsekutiven i simultan predvod.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b867f0dc-fc4d-4ff6-91e4-113480593fd6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na investiciono tehni~ka dokumentacija vo site fazi od oblasta na grade`ni{tvoto, ma{instvoto, elektrikata, infrastrukturata, visokogradbata, niskogradbata, ekolo{kite elaborati i arhitekturata.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4146ec02-b9f4-46c5-b303-241c11d46a35&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za transport i vrski PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nadgradba i rekonstrukcija na objekt – Upravna zgrada na Ministerstvo za transport i vrski vo Skopje, lokacija: Centar – Mal Ring, KP 9513 KO Centar 1.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=12f35b32-cd4b-4a31-858796380d446d2e&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Trening za treneri 10.02.11 Clear View Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe

11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na

EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Java enterprise development with Spring 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti

19.02 - 20.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI OUTDOOR AKTIVNOSTI - [TO E AKTUELNO I ZO[TO E KORISNO? PLANINAREWE, PARAGLAJDERSTVO, EKSTREMNI SPORTOVI, BAJKING...

STRES MENAXMENT PREKU PRIMENA NA KINEZI TERAPIJA, JOGA, PILATES SOVETI ZA ZDRAV @IVOT – ULOGATA NA VITAMINITE VO SEKOJDNEVNATA ISHRANA PODGOTOVKI ZA PRETSTOJNATA PROLET ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ ]E IZLEZE NA 11 FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440