224 Kapital 10 02 2011

SO POLITI^KI INTERESI DOMA I SILEN PRITISOK NADVOR

KAKO ]E SE ZGOLEMUVA MAKEDONSKIOT IZVOZ

GOLEMA IGRA OKOLU IMETO!

ZA SAEMI I REKLAMI FIRMITE ]E DOBIJAT 1,5 MILIONI EVRA?!

STRANA 7

STRANA 2-3

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAKO FUNKCIONIRA “SLOBODNATA” TRGOVIJA VO REGIONOT?

SRBIJA NE DOZVOLUVA UVOZ NA MAKEDONSKA NAFTA!?

IAKO TRGOVSKATA RAZMENA ME\U MAKEDONIJA I SRBIJA E REGULIRANA SO DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA, TOA NE GO SPRE^UVA BELGRAD DA NAMETNE EKSTRAVISOKI AKCIZI ZA UVOZ NA MAKEDONSKI GORIVA, SO [TO PLASMANOT GO PRAVI PRAKTI^NO NEISPLATLIV ~etvrtok.10. fevruari. 2011 | broj 224 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 09.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,69% 0 1,49% 1 00,41%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 6 445,12 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

100,56 10 1,70%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (09.02)

MBI 10 2.775

2.765

2.755

2.745

KOI AKCII OD MBI 10 SE NAJATRAKTIVNI ZA REGIONALNITE INVESTITORI?

2.735

ALKALOID

2.725

AKCIJA ZA KOJA SEKOGA[ IMA INTERES, OSOBENO OD STRANCITE CITE

CENA 4.534 DENARI 03.2

05.2

07.2

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

IZDI[ANO STRANA 4

16%

09.2

Dr`avata }e go prodava imotot na partnerot na Daravelski STRANA 11

BETON CENA 8.100 DENARI

AKCIJA KOJA STANUVA SE POISPLATLIVA ZA INVESTIRAWE

GRANIT CENA 655 DENARI

AKCIJA KOJA VO 2010 E DOPOLNITELNO POTCENETA

KOMERCIJALNA BANKA CENA 3.563 DENARI

AKCIJA ZA KOJA INVESTITORITE IMAAT GOLEMI O^EKUVAWA A

Rast od 20% na izvozot na Tikve{ vo Jugoisto~na Evropa STRANA 10

MESE^EN RAST

UTRE, VO

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

MESE^EN RAST

25%

SVETOT NA MAKEDONIJA

MESE^EN RAST

24% STRANA 14 MESE^EN RAST

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

9,5%

STOPANSKA BANKA BITOLA A 3.814 DENARI

AKCIJA KOJA DOPRVA ]E BIDE VO FOKUSOT SO PAKETOT ZA PREZEMAWE

MESE^EN RAST

32%

STRANA S 12-13

VKLU^ETE GO MOZOKOTISKLU^ETE JA ENERGIJATA! STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 10 FEVRUARI 2011

VKLU^ETE GO MOZOKOT ISKLU^ETE JA ENERGIJATA!

M

Makedonija e rekorder vo tro{ewe energija. Biznisot so energija vo 2009 godina dostigna fantasti~ni 1,12 milijardi evra, a od dr`avnata kasa godinava Vladata ve}e rezervira{e 634 milioni evra za uvoz na energensi. Od niv, 370 milioni se samo za uvoz na te~ni goriva, 130 za priroden gas od Rusija i 80 milioni evra za uvoz na struja. No, tuka ne zavr{uva tro{eweto na dr`avata za energija.

Tro{ocite gi zgolemuvaat ~estite “ispadi” vo REK Bitola, kade {to tro{ocite za sanirawe za samo eden den dostignuvaat polovina milion evra (barem vaka procenuva porane{niot direktor na REK Bitola, a sega minister za odbrana, Zoran Kowanovski).

Vaka pos taveni, ra botite lesno i logi~no n$ nosat do zaklu~okot deka navistina treba da se stavi kraj na rasipni~koto tro{ewe na energijata i edna{ zasekoga{ da se prifati faktot deka nitu nao|ali{tata na crnoto zlato, nitu iskopot na jaglenot }e bidat ve~ni i neiscrpni. Ne se slu~ajni kampawite za {tedewe i racionalno koristewe na energijata, koi se sproveduvaat {irum svetot. Mo`ebi iznasileni i sme{ni ni izgledaat kampawite vo koi kako mali deca n$ u~at da gi gasime svetilkite, kompjuterite i boljerite, no svetski poznatite eksperti precizno presmetale koi se {tetite i visokata cena

na zastareniot proces niz koj jaglenot pominuva do rudnikot, pa vo termocentralata (koja ispu{ta jaglerod dioksid i ja zagaduva okolinata), pa vo oblik na skapa elektri~na energija se koristi vo domovite i kompaniite. Prikaznata za energetskata efikasnost, so koja svetot, a osobeno Evropa e seriozno anga`irana kaj nas se svedu va na “razgovor na gluvi”!

Kaj nas, dr`avata prva po~na da sproveduva kampawi, ama ne i na delo. Taa im ka`uva na kompaniite i na gra|anite kako da {tedat i da sproveduvaat merki na energetska efikansnost, a samata ne go pravi toa i sekoja godina so lesno srce gi zgolemuva buxetskite tro{oci za skapi energensi.

Za energetski {tedlivi proekti vo dr`avni institucii ne sme slu{nale, nitu za postavuvawe son~evi kolektori na dr`avnite institucii, za gradewe superizolaciski objekti, nitu za kupuvawe energetski efikasni svetilki. ]e be{e li “grev” ako namesto kupoli vo Sobranieto se vlo`e{e vo podobra izolacija ili son~evi kolektori?! Ima li nekoj evidencija dali za zimskiot raspust i za vikendite se isklu~uva parnoto greewe vo u~ili{tata, na primer?! Znaat li Vladata i op{tinite kolku to~no tro{at za greewe, ladewe i osvetluvawe na brojnite objekti, koi vo ogromen procent pove}e od 80% se postari od 30 godini?

Mo`ebi ne znae ili ne saka da ka`e zatoa {to od brojkata bi n$ zabolela glavata, no so sigurnost se znae deka za zatopluvawe na objektite po kvadraten metar Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove}e od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50%

ZA SAEMI I REK ]E DOBIJAT 1,5 KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

od vkupnata energija {to ja tro{ime. Za potrebite na okolu 49.000 objekti se tro{i kolku {to e godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola.

Zatoa, ministrite ne treba samo deklarativno da zboruvaat deka energetskata efikasnost e potreba i obvrska nametnata od EU. So dela treba da gi nateraat site ostanati da sfatat deka ako denes ne {tedime energija, utre mo`ebi nema da ja imame voop{to. Toga{ i proizvodite }e bidat i preskapi i nekonkurentni na me|unarodna scena.

Apsurd e Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no da ne vleguva vo nitu eden evropski bilten za koristewe na son~evite kolektori, a edna ladna Germanija i Avstrija da se lideri vo proizvodstvoto na energija od ovoj besplaten i ekolo{ki izvor?!

Rek Bitola nema da trae cela ve~nost, a bavno ni odi gradeweto novi kapaciteti. Zatoa - ajde da ja po~neme “akcijata na delo”!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Pravnici planira da vraboti Vladata za kadrovski da ja doopremi Upravata za imotno-pravni raboti kako del od planot za nejzina reorganizacija.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka se planira Upravata da se organizira na regionalen princip, da ima desetina regionalni centri na celata teritorija, a ostanatite da bidat kancelarii vo oddelni pomali mesta so cel strukturno polesno da odgovori na postavenite zada~i. Stavreski procenuva deka na toj na~in }e se podigne kvalitetot na raboteweto vo slednite godini vo koi }e se re{avaat pra{awata od imotno-pravni raboti.

KAKO }E SE ZGOLEMUVA MAKEDONSKIOT IZVOZ

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

40

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vkupno 1,5 milioni evra treba da se potro{at za promocija na makedonskiot izvoz preku poseta na saemi, kreirawe internet-portali i reklamirawe na doma{nite izvoznici vo stranstvo i za edukacija na promotorite, predviduva predlog-strategijata za promocija na izvozot

K

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Kompaniite direktno ili indirektno }e dobijat finansiska pomo{ od 1,5 milioni evra za da go zgolemat izvozot za 30% vo narednite tri godini.

Predlog-strategijata za promocija na izvozot predviduva nekolku instrumenti za stimulirawe na izvozot - poseta na saemi, kreirawe portal za izvoznite kompanii, reklamirawe vo stranstvo, edukacija na promotorite, poddr{ka na novi industriski sektori i granki koi bi nudele proizvodi so dodadena vrednost.

Kako nov instrument koj treba da go zgolemi pristapot na doma{nite kompanii do informacii vo stranstvo e i nivno vklu~uvawe vo sistemot na povikuva~ki centri, kade {to }e mo`at da se

dobijat site podatoci za odredena kompanija.

Ovie aktivnosti treba da gi prezeme Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, za da po~ne da gi implementira nasokite sodr`ani vo strategijata.

Vo prvite tri godini na promocija predvideno e so ovie pari da bidat direktno poddr`ani od 100 do 125 kompanii so grantovi so prose~na vrednost od 15.000 evra, a maksimumot e do 30.000 evra.

Za da se sprovede seto toa, Strategijata predviduva poddr{ka od Vladata od 1,5 milioni evra. Za da stane strategijata oficijalen document, potrebni se u{te zabele{kite od kompaniite, kako i zeleno svetlo od Vladata.

“Vo narednite deset dena kompaniite, zdru`enijata i klasterite treba da gi dostavat svoite zabele{ki i predlozi za na~inite kako podobro bi se promovirale nivnite proizvodi vo stranstvo. Site in-

11-125 kompanii vo prvite tri godini }e bidat direktno poddr`ani so grantovi vo prose~na vrednost od 15.000 evra, a maksimumot e 30.000 evra

formacii treba da bidat sodr`ani vo strategijata, koja na po~etokot na sledniot mesec treba da bide odobrena i od Vladata”, objasnuvaat od Sektorot za evrointegracii i me|unarodna sorabotka vo Ministerstvoto za ekonomija. [to se odnesuva do finansiskata poddr{ka za promocija na izvozot, od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka Vladata bi trebalo da se izjasni dali i kako }e ja finansira, odnosno, dali e otvorena mo`nosta za stranski donacii.

“Ima interes za poddr{ka na promocijata na izvozot od nekolku stranski donatori, kako {to se USAID, GTZ i Svetskata banka. Zainteresirani da se vklu~at vo implementacijata na strategijata se

]E SE PROMOVIRAAT I NOVI INDUSTRISKI GRANKI Kako glavni industriski granki koi }e gi promovira dr`avata se agrosektorot, metalnata i tekstilnata industrija i sektorot za informati~ko-komunikaciski tehnologii. No, osven ovie tradicionalni izvozni industrii, vo strategijata e predvidena i promocija na izvozot na novi industriski granki koi imaat golemi izvozni potencijali, kako {to se farmacijata, sektorot za proizvodstvo na medicinski instrumenti, industrijata za proizvodstvo na mebel i na alkalni baterii, informati~ko-tehnolo{kata industrija, turizmot, alternativnata energija.

Generalnata preporaka koja ja sodr`i strategijata e deka e potrebno zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i pogolema sorabotka na instituciite so biznis-zaednicata. Glavnata cel koja treba da se postigne so promocijata na izvozot, osven da se zgolemat izvoznite

potencijali na dr`avata, e da se izgradi prepoznatliv imix i brend na makedonskite proizvodi.

Biznis-zaednicata vo golem del se soglasuva so strategijata, no, sepak, imaat zabele{ki za na~inot kako }e se implementira. Se soglasuvaat deka promocijata na izvozot treba da bide koncentrirana kon kompaniite koi ve} e se doka`ale kako izvozni i so toa da se zajakne nivniot izvozen kapacitet, so {to }e go povle~at izvozot na pomalite kompanii. Spored biznismenite, za realno da mo`e da se promovira izvozniot potencijal na Makedonija, prvo e potreben konkurenten proizvod, potoa infrastrukutura da se prenese na stranskite pazari i institucija koja }e obezbeduva informacii za kompaniite i }e gi pribli`i do pazarite kade {to imaat najmnogu {ansi.

Navigator

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

VAN^O KARGOV

NE IM BE[E DENOT

MAKSIM PIKAR

MILE JANAKIESKI

XULIJAN ASAN@

a pofalba e {to CarinZintenzivno skata uprava aktivno i gi promovira

$ pove}e se komplicira po golemina avtomoi{to ne mo`e da pomine S sudskata postapka V2010torata bilska grupacija vo svetot vo Nbez reklama, pa, taka i protiv hakerot koj go godina, edna od najte{kite legalizacijata na divograd-

zakonskite novini pred kompaniite, koi direktno se zasegnati od toa

godini za biznisot, ostvari profit od 1,13 milijardi evra i ja pokri zagubata od 2009 godina

bite }e go ~ini Ministerstvoto za transport fantasti~ni 600.000 evra

potrese svetot, pa, sega site se svrtea protiv nego

KLAMI FIRMITE MILIONI EVRA?!

3

IK POBEDNIK

M

DOBAR TEKST ZA DOBAR TEATAR

Makedonskiot naroden teatar, sledej}i ja strategijata za pottiknuvawe i promovirawe na makedonskoto dramsko i teatarsko tvore{tvo, denovive raspi{a konkurs za dramski tekst. Novovospostavenata nagrada, koja go nosi imeto na dramskiot pisatel Kole ^a{ule, na pobedni~kite avtori }e im donese pari~en iznos od 300.000 denari (prva nagrada), 100.000 denari (vtora nagrada) i 60.000 denari (treta nagrada).

Konkursot trae do krajot na mart. Sekoj avtor mo`e da aplicira so eden tekst i toa bez anonimni {ifri, tuku so celosno ime i prezime, a rezultatite, spored `iri-komisijata, }e bidat soop{teni najdocna do krajot na april. MNT se obvrzuva da go postavi prvonagradeniot tekst na svojata scena vo rok od dve

DEJAN LILI] godini...

Novovospostavenata nagrada na MNT po pauza od deset godini ja poka`uva programskata opredelba na noviot direktor Dejan Lili} deka nema dobar makedonski teatar (i) bez kvaliteten dramski tekst od makedonski avtor. Lili} dojde vo MNT kako noviot makedonski Hamlet (spored istoimenata pretstava vo Dramski teatar).

Zaedno so noviot umetni~ki direktor, re`iserot Dejan Projkovski, kako negoviot “Fortinbras vo profesijata” (Projkovski go re`ira{e “Hamlet”) ne mora nu`no da pronajdat nekoj nov [ekspir za uspe{no da go realiziraat mandatot. Kako i da e, na vistinskiot pat se za za`ivuvawe na doma{noto tvore{tvo.

GUBITNIK

M SAM PROTIV SITE

i od Proektot za razvoj i promocija na investicii i izvoz od USAID. Ima pove}e na~ini kako da se finansira promocijata na izvozot. Direktno od buxetski sredstva, kombinirano od buxetot i od donatori, a mo`e i samo od donatori. Za toa }e odlu~i Vladata”, objasnu-

vaat od Ministerstvoto.

Vo sekoj slu~aj, za da se realiziraat site aktivnosti potrebni se strukturni promeni vo organizacijata i rabotata na Agencijata za stranski investici, koja e glavnata institucija koja }e raboti na promocija na izvozot.

KAKO ]E SE PROMOVIRA IZVOZOT? POSETA NA SAEMI REKLAMNI KAMPAWI VO STRANSTVO INTERNET-PORTAL SO INFORMACII ZA IZVOZNITE KOMPANII EDUKACIJA NA PROMOTORITE VKLU^UVAWE NA MAKEDONSKI KOMPANII VO STRANSKI POVIKUVA^KI CENTRI

Ministerot za obrazovanie, Nikola Todoro, re{i “so glava da ru{i yid”. Otkako sam pobara da go pokanat na sednicata na univerzitetskiot Senat za da gi obrazlo`i izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie pred profesorite, Todorov mudro “gi sprovede” na Vlada kontroverznite odredbi. Ottamu izmenite stignaa i vo sobraniska procedura, a za situacijata da bide potragi~na, sega se nosat po skratena postapka. U{te ova ni fale{e!

“Bunt” krenaa i malkute opoziciski pratenici vo Sobranieto, a, neo~ekuvano, na ministerot ostro mu se sprotivstavija i poedinci od vladeja~koto mnozinstvo.

Duri i vladeja~kata DUI

HRVATSKA

Agencijata za promocija na izvozot i stranski investicii na Srbija (SIEPA) e formirana vo 2001 godina od srpskata vlada za da im pomaga na stranskite investitori, da gi promovira izvoznite potencijali i da im pomaga na srpskite kompanii koi izvezuvaat vo stranstvo. SIEPA na srpskite izvoznici im nudi najrazli~ni statistiki i publikacii, povrzuvawe i pristap do databazi so stranski dostavuva~i, organizacija na saemi, organizirawe na delovni sostanoci i B2B sredbi, poddr{ka za voveduvawe na najrazli~ni standardi za kvalitet koi se baraat na stranskite pazari, odobruva nepovratna finansiska pomo{ za izvozen marketing za mali i sredni firmi. SIEPA va`i za edna od najuspe{nite promotivni agencii vo zemjite od regionot. Neodamna, direktorot Bo`idar Lagadin objavi deka vo 2010 godina organizirale 12 saemi vo stranstvo, na koi u~estvuvale 138 doma{ni izlaga~i i bile dogovoreni izvozni biznis-zdelki vo vrednost od 385 milioni evra.

Vo Hrvatska postoi Agencija za promocija na trgovijata i investiciite, ~ija glavna cel e pomo{ na izvoznite hrvatski kompanii pri nastapot na stranski pazari i privlekuvawe stranski investicii vo zemjata. [to se odnesuva na promocijata i poddr{kata na izvozot, hrvatskata agencija obezbeduva uslugi od tipot povrzuvawe na doma{ni kompanii so stranski dostavuva~i, informacii za zakonskite regulativi na stranskite pazari, za polesen pristap na stranski pazari preku objavuvawe informacii za tenderi i proekti, organizira edukativni treninzi i seminari za izvoznici, obezbeduva finansiska poddr{ka za nastap na hrvatskite izvoznici pri nastapot na me|unarodni saemi i izrabotka na istra`uvawa na stranskite pazari, organizira promotivni nastapi i poseti i podgotvuva razni publikacii za promovirawe i prezentirawe na hrvatskite izvozni potencijali vo svetot.

NIKOLA TODOROV podnese amandman koj Todorov “gordo” go odbi.

Namesto da ovozmo`e{e su{tinska debata, koja }e go podobri Zakonot, Todorov rabotnoto vreme si go potro{i na bespredmetni (sekojdnevni) pres-konferencii! A da ne zaboravime kolku pari se frlija i za populisti~ki reklami, namesto za nauka ({to e naj~esto upotrebuvan zbor vo predlog-zakonot).

E, pa, ministre, ubavo e da se bide ambiciozen, no samo dodeka va{ata ambicija ne po~ne da go nagrizuva i taka skromniot kvalitet na obrazovniot proces!

MISLA NA DENOT

KAKO SE RABOTI VO REGIONOT? SRBIJA

RAZLIKATA MEЃU RABOTATA I KARIERATA E RAZLIKATA MEЃU 40 I 60 RABOTNI ^ASOVI VO EDNA SEDMICA

ROBERT FROS AMERIKANSKI POET

Navigator

4

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

KAKO FUNKCIONIRA “SLOBODNATA” TRGOVIJA VO REGIONOT?

SRBIJA NE DOZVOLUVA UVOZ NA MAKEDONSKA NAFTA

Iako trgovskata razmena me|u Makedonija i Srbija e regulirana so dogovor za slobodna trgovija, toa ne go spre~uva Belgrad da nametne ekstravisoki akcizi za uvoz na makedonski goriva, so {to plasmanot go pravi prakti~no neisplatliv SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

rbija ne dozvoluva uvoz na makedonska nafta i nafteni derivati za da go za{titi doma{noto proizvodstvo, doznava “Kapital”. Iako trgovskata razmena me|u Makedonija i Srbija e regulirana so dogovor za slobodna trgovija, toa ne go spre~uva Belgrad da nametne ekstravisoki akcizi za uvoz na makedonski goriva, so {to plasmanot go pravi prakti~no neisplatliv.

Spored izvori na “Kapital”, iako na po~etokot od godinava Srbija ja ukina dolgogodi{nata zabrana za uvoz na nafta, srpskata vlast prodol`uva so praktikata da ja {titi doma{nata rafinerija NIS preku politika na poniski akcizi za doma{no proizvedenite nafteni derivati i povisoki za uvoznite.

Odlukata be{e od 1 januari godinava da se liberaliziraat uvozot na nafta i cenite na naftenite derivati.

“Do krajot na minatata godina Srbite imaa aneks na odlukata so koja ne be{e dozvolen uvoz vo Srbija na odredeni nafteni derivati koi najmnogu se proizveduvaat i se tro{at.

Taa odluka va`e{e ne samo za Makedonija, tuku i za drugite dr`avi, pa na{ite

S

I BIH GO [TITI DOMA[NOTO PROIZVODSTVO I Vladata vo Bosna i Hercegovina donese nova odredba na Zakonot za trgovija, so {to im se nalo`uva na bosanskite trgovci dokolku imaat prodavnici pogolemi od 1.000 metri kvadratni zadol`itelno da mora da prodavaat 50% proizvodi so poteklo od Bosna. Dosega pogolem del od prehranbenite proiod Srbija i od Slovenija, pa duri i od Kina. [titeweto na doma{noto proizvodstvo pred uvoznoto e sprotivno na pravilata na CEFTA. Ekspertite komentiraat deka ovoj, isto kako i primerot so Srbija, e znak deka sosedite ne gi po~ituvaat pravilata na slobodna trgovija. proizvoditeli, kako Okta, ne mo`ea da prodavaat.

Za benzinite proizvedeni vo Srbija akcizata e 0,30 dinari, a za uvezenite 4,8 dinari za litar. Toa e ogromna razlika. Tie nemaat definitivna zabrana, ama na zaobikolen na~in stavile ekonomska bariera”, objasnuva izvor na “Kapital”.

Ekspertite smetaat deka so vakvata praktika Srbija po sekoja cena ja {titi doma{nata rafinerija NIS, pa, taka, vo momentov vo ovaa zemja nema ni izvoz, ni uvoz na nafteni derivati. Spored poznava~ite, Srbite momentalno se nao|aat vo situacija kakva {to ima{e Makedonija pred izvesno vreme so monopolot na rafinerijata OKTA. Tie se somnevaat deka srpskata vlast ima potpi{ano mo-

nopolski dogovor za NIS i zatoa ne dozvoluva uvoz.

Ovaa rafinerija vo dekemvri 2008 godina premina pod kontrola na ruskata kompanija Gazprom, koja za 400 milioni evra se zdobi so 51% od kompanijata, vo ramkite na {irokata energetska spogodba sklu~ena me|u Rusija i Srbija.

Imaj}i predvid deka zemjite~lenki na CEFTA (Spogodba za slobodna trgovija vo regionot) se dol`ni da gi primenuvaat odredbite od Svetskata trgovska organizacija (STO) i da gi po~ituvaat me|usebnite trgovski dogovori, toa zna~i deka i Srbija treba da gi po~ituva ovie odredbi, odnosno, site danoci treba da bidat isti, bez razlika dali stanuva zbor za doma{ni ili uvozni.

Od Ministerstvoto za

ekonomija s$ u{te nema informacija dali se prezemaat nekakvi merki za da se reagira na problemot {to go nametnuva Srbija. Spored ekspertite, Makedonija mo`e da reagira so ispra}awe na protestna nota do Srbija za nepo~ituvawe na CEFTA dogovorot, a mo`e da reagira i do Me{ovitiot komitet na CEFTA ili, pak, da vovede trgovski

recipro~ni merki dokolku ne se smeni sostojbata.

Evropskata komisija ve} e reagira{e do srpskata Vlada za vospostavenite dvojni akcizi za gorivata.

Stavot na Evropskata unija e deka so vakvata odluka se diskriminiraat evropskite kompanii. Srbija ve}e prekr{uva nekolku ~lenovi od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija,

posebno delot so koj se precizira deka EU i Srbija nema da voveduvaat nikakvi fiskalni merki vo vnatre{nata trgovija koi bi gi diskriminirale proizvodite na drugata strana.

Srpskite opoziciski partii ve}e reagiraa na skandaloznata diskriminacija na uvoznicite, no s$ u{te nema promena na odlukata.

Navigator

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

107.000 1.815 105.185 K

O

M

PROCENKI... @AN

BARAWA ZA OTKUP NA DVORNO ZEMJI[TE BILE PODNESENI ZAKLU^NO SO V^ERA[NIOT DEN

E

EVROTO I GRCIJA ]E JA PRE@IVEAT KRIZATA

vropa }e se ivle~e od dol`ni~kata kriza i uveren sum deka evroto ne e vo opasnost, izjavi vo Atina pretsedava~ot na evrozonata, Junker.

“Se soglasuvame so gr~kiot plan za {tedewe, osobeno so negovata cel za namaluvawe na buxetskiot deficit. Ako taa cel ne bide ostvarena, siguren sum deka }e bidat prezemeni dopolnitelni merki”, pora~a Junker.

Junker ja pofali Grcija za “serioznoto, konkretnoto i doslednoto” sproveduvawe na nepopularnite merki na {tedewe, otfrlaj}i ja mo`nosta za isklu~uvawe na zemjata od Evropskata monetarna unija.

BARAWA PODNELE GRA\ANITE

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

KLOD JUNKER

pretsedatel na Luksemburg i pretsedava~ so evrozonata

BARAWA OD VKUPNIOT BROJ SE PODNESENI OD STRANA NA PRAVNI LICA

E

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

64

...POGLED NA DENOT...

IZDI[ANO

O

vie od vlasta, kako {to trgnale da bidat dobri od ponedelnikot, po liderskata sredba kaj \orge Ivanov, najverojatno i Velija }e go oslobodat od pritvor denovive (!?), a i site ostanati firmi }e mu gi deblokiraat... Kako {to trgnala ovaa “nedore~ena qubov” me|u vlasta i Velija, mo`no e i pari da mu dadat na krajot...:) [egata nastrana, ima vo [utka nekoi {to ne se za tamu, sekako, no, ve molam vas od nadle`nite institucii i kompetentni upravi – pa, u{te prvata ve~er koga vlegovte vo firmite na Pero Nakov, na 25 noemvri, licitiravte so milioni evra mo`en kriminal na poznatata ulica!?

Aloo...

Zatoa, pra{awata koi u{te edna{ sakam da gi postavam na ova mesto se - ima li kriminal na Pero Nakov ili nema? Koj go pravel kriminalot? Imate li namera rabotata da ja isterate do kraj? [to se slu~i po liderskata sredba vo ponedelniot kaj \orge Ivanov?

Izrazuvam ~udewe za ova samozadovolstvo koe si go prireduvaat na Pero Nakov sega otkako im ja deblokiraa televizijata... Gi gledam poslednata ve~er vo {atorot vino pijat na otvoreno, pa baladi vo fon, tie se pregrnuvaat, sekoj na sekogo vo “zagrqaj” mu pa|a, qubov mu izrazuva, glumat ne{to `rtvi na komunizmot vo stilot – eh, {to s$ izdr`avme, bre, bre... edna patetika... telefoni yvonat, tie se javuvaat, se smeat i velat – fala, fala... od usti im ~itavme sre}a... Odli~na be{e toa uvertira za pred novata epizoda od – Koga lisjata pa|aat!

No, izmanipulirani vo temata deka, navodno, izvojuvale pobeda na demokratijata so toa {to tehni~ki go pribraa {atorot od pred Vladata, dobivam vpe~atok deka s$ u{te ne mo`at da sfatat deka ve}e od denes (odnosno v~era) rabotat vo sosema drugi delovni okolnosti za niv...

Sega, taka deblokirani, direktorot Ninov treba da ja vodi kompanijata (!?)... A {to da vodi? Kolku {to jas go razbiram ovoj problem so moite poznavawa od finansii, veruvajte, ne znam kako vo “paja`inata” }e se snajde deblokiranata A1 vo dru{tvo na mnogute “blokirani firmi”... Ako dobro se se}avam, tehnologijata na mo`niot kriminal osomni~en od nadle`nite ne ka`uva mnogu ubavi ne{ta za idninata na funkcioniraweto na televizijata i vesnicite... No, sekako, toa e druga tema i niven problem, se razbira...

Kako {to trgnale ovie od nadle`nite sudovi i upravi, mo`no e na krajot i pari da mu dadat na Velija...☺ Sega, edna druga rabota... mnogu posu{tinska...

Televizijata A1 sose vesnicite se vratija od mrtvite vo `ivot po jasna politi~ka intervencija vo ponedelnikot na liderskata sredba kaj Ivanov...!? Sudovite go ~ekaa ishodot na sredbata, na koja verojatno “Ivanov i Gruevski si namignaa so prote`eata na A1 - Crvenkovski i Tito Petkovski”. Verojatno po niv si namignaa i Boris Stojmenov i Qubisav Ivanov Yingo... Site si namignaa.

Ova go ka`uvam kolku da ne mislat deka “pieme nafta”...

Ottuka, pra{awata sega se: dali kolegite vo televizijata se svesni {to im se slu~i vo ponedelnikot? Eden den pred toa kolegite so buren aplauz go ispratija liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, od podiumot od pred Vladata. So ova napravija presedan vo slobodnoto novinarstvo i se “samozapalija” na otvorena scena...!?

Ottuka, pra{uvam - za vakvo li nezavisno novinarstvo treba da se borime? Vakvi li stolbovi na demokratijata treba da gradime?

Ponatamu, vo koj pravec sega }e im se razviva nezavisnosta na nivnite prilozi, izve{tai za nastani, intervjua - so eden zbor, kakvi }e im bidat sega targetite na ureduva~kata politika, koga ve}e samite se stavija vo situacija – partija da gi spasuva. Ova li e slobodata za koja tie se borea vo {atorot celi dve nedeli! A1 so ovaa “Pirova pobeda” ne samo {to ne si go re{i svojot biznis-problem na pazarot, tuku sosema go izgubi i kredibilitetot!

I ne e li ova direktno alibi za Sitel i Kanal 5 da prodol`at da izvestuvaat i komentiraat na na~in na koj {to toa go pravea dosega (ultra provladino)!? Si gi podelija li, i oficijalno, dvete partii (VMRO-DPMNE i SDSM) makedonskite privatni televizii...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

NEMA ODGOVOR NA DILEMATA

KAKO SE PRO^ISTI IZBIRA^KIOT SPISOK?

Bez rakovoditel na Sektorot za pro~istuvawe na spisokot vo DIK i samo nekolku dena po izjavite deka na toa s$ u{te se raboti, stanuva jasna politi~kata zadnina na informacijata deka Izbira~kiot spisok e podgotven za izbori MAKSIM RISTESKI

NAUMOVSKI I MILO[OSKI VO BRISEL icepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, od v~era prestojuva vo dvodnevna poseta na Brisel, kade {to zaedno so ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, }e ostvarat sredbi so pove}e pretstavnici od Evropskiot parlament.

Denes vo Evropskiot parlament }e bide oficijalizirana grupata prijateli na Republika Makedonija.

Toa, spored Naumovski, e u{te eden pokazatel na dolgogodi{nata poddr{ka {to Makedonija ja dobiva od ovaa isklu~itelno zna~ajna evropska institucija.

"Makedonija se nadeva deka vo naredniot period i vo pretstojnata rezolucija, {to treba da bide usvoena naprolet, Evropskiot parlament povtorno }e ja izrazi poddr{kata za po~etok na pregovorite za polnopravno ~lenstvo, imaj}i predvid deka Evropskata komisija dve godini po red prepora~uva deka Makedonija gi ispolnila site uslovi za po~etok na finalnite pregovori za ~lenstvo vo Evropskata unija", re~e Naumovski.

Spored Naumovski, celta e so ovaa rezolucija Makedonija da bide poddr`ana i Evropskiot parlament da ne otstapi od svojot stav deka Makedonija treba {to e mo`no poskoro da gi po~ne pregovorite.

V

BU^KOVSKI: NEKOJ GO DOVEDUVA VO ZABLUDA VEQANOVSKI

rodol`uva vojnata me|u pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Otkako pretsedatelot na Sobranieto i ponatamu ostanuva na stavot deka smetkite za patuvaweto na Bu~kovski vo Izrael bile podmetnati, pratenikot izleze so novi dokazi za legalnosta na negovoto patuvawe.

Dokazniot materijal, tvrdi Bu~kovski, potvrduva deka generalniot sekretar na Sobranieto, @arko Denkovski, uredno go izvestil Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za patuvaweto na trojcata pratenici vo periodot od 3 do 8 januari 2011.

“Imam dokaz deka istiot toj koj go potpi{al mojot paten nalog, a toa e @arko Denkovski, dva dena porano se obratil do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti so izvestuvawe za patuvawe”, re~e Bu~kovski.

Bu~kovski go obvini Denkovski deka ja zloupotrebuva svojata funkcija i go doveduva vo zabluda pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski.

Toj go povikuva javniot obvinitel da go ispita celiot slu~aj i da prezeme soodvetni merki i najavi svoe pojavuvawe vo Krivi~niot sud na dene{noto ro~i{te za slu~ajot "Rezervni tenkovski delovi".

P

JANAKIEVSKI VETUVA DEKA ]E GO PRA[A BRISEL ZA ZAKONOT ZA MEDIUMI akonot e del od evropskata agenda na Vladata, soglasno direktivite na Brisel, kade {to, pred da bide donesen, dvapati }e bide ispraten i na revizija. ]e bidat konsultirani stranski eksperti, }e ima javna debata, a za nego }e se gradi i {irok konsenzus od site politi~ki partii, etni~ki zaednici, mediumski ku}i, novinarski zdru`enija, }e bide usoglasen so odredbite vo Ustavot i so drugite zakoni. Ova go najavi v~era prviot ~ovek za transport i vrski, ministerot Mile Janakievski.

Za taa cel, veli toj, se formira{e internet-stranica na koja site zainteresirani strani, vklu~uvaj}i gi i novinarite, mo`at da vidat kako se odviva rabotata na rabotnite grupi, {to se pravi mnogu retko, veli Janakieski.

Inaku, soglasno nacrt-verzijata, so zakonot }e se reguliraat digitalizacijata na televiziite i raboteweto na elektronskite mediumi. Janakievski e deciden deka plasiranite informacii deka nekoj bi se me{al vo ureduva~kata politika, deka televiziite na zaednicite }e mora da emituvaat programa prevedena na makedonski, deka } e se kratat ingerenciite i deka }e se menuvaat ~lenovite na Sovetot za radiodifuzija se ni{to drugo osven {pekulacii.

Z

risteski@kapital.com.mk

istinska drama vo javnosta otkako prvite lu|e na trite kompetentni institucii (ministerstvata za pravda i za vnatre{ni raboti i Dr`avnata izborna komisija) izlegoa so usoglasen stav deka imame pro~isten Izbira~ki spisok!

Dva dena po izjavite nikoj nema odgovor kako Spisokot, koj samo pred edna nedela be{e nedoraboten, naedna{ stana funkcionalen za u{te utre da mo`e da se “upotrebi” za izbori.

Osven tolkuvaweto deka ova definitivno pretstavuva provokacija od vlasta kon opoziciskata SDSM, so koja se testira “blefot” na Branko Crvenkovski za predvremeni izbori, oficijalnite institucii “frlija ogan” i zamol~ea. Bez odgovor se zo{to pred samo sedum dena li~no pretsedatelot na DIK, Aleksandar Novakoski, poso~i deka na izbira~kiot spisok s$ u{te se raboti (toj voop{to ne najavi deka rabotata e pri kraj!), za zav~era da zastane silno zad Manevski i Jankulovska i izjavi deka “ako ovoj spisok bil dobar za lokalnite izbori vo Zajas, }e bide dobar i za slednite parlamentarni“(!?). Somne`ite se do tolku pogolemi {to vo momentov vo samata DIK, Sektorot za pro~istuvawe na Spisokot, sostaven od 72 vraboteni, nema nazna~eno rakovoditel. Toga{, koj go pro~isti Izbira~kiot spisok za samo nekolku dena?

I kako? ^II NERVI SE POSILNI? SDSM, otkako prviot den ostana zate~ena od informacijata deka Spisokot e gotov, v~era brifira{e deka jasno ja sfatile porakata – Gruevski gi testira!

V

Visoki partiski izvori za “Kapital” velat deka jasno e kako bel den oti Spisokot ne e vistinski “provetren”.

No, u{te pojasno im e deka zaedno so deblokadata na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski, ovoj poteg e samo poraka deka igrata e prifatena i deka sega }e sleduva borba na nervi i trpenie. "Nie ne go napu{tivme Parlamentot samo zaradi A1. Toa mo`ebi be{e povod, no nikako ne i pri~ina. Zatoa, deblokadata na smetkite ne zna~i deka nie avtomatski }e se vratime vo Sobranie. A ova so Izbira~kiot spisok, iako ne veruvame deka e taka, go prifa}ame. Ako se ispolnat ostanatite barawa, vedna{ }e odime na izbori. So toa {to Gruevski treba da bide svesen deka ako so Spisokot mo`e da manipulira i da ostava somne` dali e navistina pro~isten ili ne, na

primer, so baraweto za otstranuvawe na Manevski ne mo`e. Ili }e go trgne ili ne. Ottuka, poentata e deka toj blefira. No, nie sme podgotveni”, veli partiski izvor.

VMRO-DPMNE i LDP im veruvaat na Jankulovska i na Manevski, a osobeno mu veruvaat na Novakovski: "Nema pri~ini da ne im veruvame na instituciite.

Osobeno {to so DIK pretsedava ~ovek na opozicijata, koj i samiot ka`a deka spisokot e pro~isten", izjavi pratenikot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Spasenovski.

Pretstavnikot na malubrojnata opozicija koja ostana vo Sobranieto, pratenikot na LDP, Andrej @ernovski, go deli istiot stav: "Pretsedatelot na DIK e od opozicijata i {tom toj veli deka Izbira~kiot spisok e pro~isten, nema pri~ini da ne veruvame vo toa.

Izbira~kiot spisok ne treba da se koristi kako alibi na odredena partija za izbegnuvawe na politi~kiot megdan", izjavi @ernovski za "Kapital".

Vo albanskiot politi~ki blok, DUI }e po~eka odluka na partiskite organi za da prezentira oficijalen stav.

"Pro~istuvaweto na Izbira~kiot spisok e senzitivno pra{awe i DUI ne saka da izbrza so stavot.

Denovive }e zasedavaat partiskite organi i potoa }e izlezeme so oficijalen stav", veli koordinatorot, Tahir Hani.

Nova Demokratija se somneva deka pro~istuvaweto e napraveno kako {to treba.

Portparolot Arijanit Hoxa v eli deka br ojkata na izbri{ani gra|ani {to ja spomenaa ministrite e nedovolna za Izbira~kiot spisok da se smeta za pro~isten.

USTAVEN SUD ZA DUP "STARA @ELEZNI^KA"

PLANOT E DONESEN PO SKRATENA POSTAPKA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rivremeno da zaprat site aktivnosti koi proizleguvaat od usvoeniot detalen urbanisti~ki plan "Stara `elezni~ka stanica" od strana na op{tina Centar, odlu~i v~era Ustavniot sud.

Razgleduvaj}i ja ustavnosta i zakonitosta na DUP, Sudot povede postapka za izmenite koi bea usvoeni od strana na Sovetot na op{tina Centar, a osporeni pred Ustaven sud.

Spored ustavnite sudii, poveduvaweto na postapkata e poradi toa {to odlukata za

P

izmeni vo DUP e donesena po skratena postapka, a toa zna~i deka gi nemalo site fazi na postapkata na donesuvawe na DUP, kako, na primer, nacrt na planot.

Postapkata, isto taka, ne bila zavr{ena do 31 dekemvri 2009 godina, do koga moralo da se zavr{i dokolku bila nosena po skratena postapka, tuku vo avgust 2010 godina, koga ve}e ne postoele zakonski mo`nosti za donesuvawe na detalni urbanisti~ki planovi po skratena postapka.

Vremenata merka zna~i deka site poedine~ni akti doneseni vrz osnova na ovaa odluka treba da bidat zapreni od

izvr{uvawe. Sudot kone~nata odluka za ovoj slu~aj }e ja donese vo rok od dva do tri meseci od poveduvaweto na postapkata. Inicijativata e podnesena od Miroslav Gr~ev.

Na izmenite vo DUP "Stara `elezni~ka stanica" reagira{e i opozicijata. Ottamu tvrdea deka: skandalozniot proekt na Vladata i op{tinata Centar, koj se izveduva na grade`na parcela od 153 iljadi metri kvadratni vrz Ju`niot bulevar, }e ovozmo`i maten biznis od 600 milioni evra.

Od SDSM tvrdea deka detalniot ne e vo soglasnost nitu so Generalniot urbanisti~ki plan na Skopje.

Spored poslednite promeni na DUP, bulevarot zad Starata `elezni~ka stanica }e go snema, a vrz nego }e se izgradi trgovsko-deloven prostor od 150 iljadi metri kvadratni. Novata soobra} ajnica treba da se gradi pet-{est metri pod zemja, so uslov investitorot koj }e go gradi kompleksot da ja izgradi i podzemnata soobra}ajnica. Na vakviot plan reagira{e i Asocijacijata na arhitekti na Makedonija, koja vo svoite zabele{ki istakna deka }e se naru{at kulturnoumetni~koto bogatstvo na toj predel, kako i priodite kon istiot.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI

]E SE NAMALUVA BROJOT NA POLICAJCITE VO MAKEDONIJA

o Sobranieto se nosat izmenite na Zakonot za vnatre{ni raboti so koi }e se ovozmo`at optimalni uslovi za penzionirawe na vrabotenite vo policijata, otkako Ustavniot sud vo oktomvri minatata godina go ukina prethodnoto re{enie, so obrazlo`enie deka gi privilegira policajcite vo odnos na drugite gra|ani so pravo na penzija. So izmenite, brojot na policajcite vo Makedonija }e se namali do evropskiot razmer, spored koj eden policaec treba da bide servis za trista gra|ani. " ]e se oslobodime od nepoliciskite raboti. Duri imame ambicija ~isto stra`arskite raboti vo diplomatskite pretstavni{tva da im gi prepu{time na agenciite za obezbeduvawe. Dosega se slu~uva{e policijata duri so 90% od silite da bide anga`irana pri razli~ni protesti ili kako obezbeduvawe na natprevari na stadion, {to, vsu{nost, e rabota za redari ili za agenciite za obezbeduvawe", izjavi pretsedatelot na Policiskiot sindikat, Tihomir Klimoski.

V SO POLITI^KI INTERESI DOMA I SILEN PRITISOK NADVOR

GOLEMA IGRA ZA IMETO!

Vo o~i na v~era{nata dolgoo~ekuvana sredba na medijatorot Nimic so Jolevski i Vasilakis, pretsedatelot Ivanov demonstrira silna podgotvenost za brzo re{enie, so izjava deka Makedonija nema vreme za ~ekawe. So vakov, oficijalen stav, no i so najavenata serija sredbi na Gruevski so ~elnici na amerikanskata diplomatija stanuva jasno deka topkata se kreva visoko, oti ve}e i vlogot e takov KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

akedonija ne e kako Grcija. Grcija mo`e da `ivee so sporot so decenii ili vekovi, bidej}i taa ne trpi nikakvi posledici od nivniot problem so na{eto ime! Ova e stavot na pretsedatelot \orge Ivanov po zavr{uvaweto na oficijalnata poseta na ^e{ka, a pred sredbata na medijatorot Metju Nimic so pregovara~ite. Ivanov demonstrira{e silna podgotvenost na makedonskata strana za konstruktivnost i iznao|awe brzo re{enie, a od sredbata ka`a deka o~ekuva pozitiven ~ekor napred.

Vakvata izjava na {efot na dr`avata samo gi dopolnuva informaciite deka procesot za re{avawe na sporot za imeto vleguva vo faza vo koja vlogot stanuva mnogu golem. Ottuka, zasilenata aktivnost na amerikanskata diplomatija, najavenata poseta na visokiot diplomat od Stejt departmentot zadol`en za Balkanot, Tomas Kantrimen, kako i sredbite vo najava na Gruevski so potpretsedatelot na SAD, Xo Bajden i sekretarot Hilari Klinton se o~ekuva da se tokmu vo nasoka na opipuvawe na pulsot zau procesot za re{avawe na sporot. Toa {to se o~ekuva od ovie sredbi (Gruevski, inaku, za prv pat e pokanet vo vakva poseta na SAD) e deka Amerikancite jasno } e ispora~aat deka nivnata administracija se zalaga za stabilnost na regionot, {to, sekako, vklu~uva integracija na Makedonija vo EU i vo NATO, za {to e potreben kompromis so Grcija. Izborite, koi de fakto se podgotvuvaat doma, se samo dopolnitelen moment vo celata situacija.

Premierot Gruevski verojatno e svesen deka od slednite politi~ki potezi na ovoj plan }e mu zavisat mnogu ne{ta doma, a poslednite silni izjavi za re{itelnost na Skopje za brz kompromis samo zboruvaat deka igrata

M

se igra. Drugo re{enie i nema!

RIKER: SAMI SI GI ZNAETE PROBLEMITE, SAMI RE]ETE GI Ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, demantira{e deka Gruevski e “viknat” vo Va{ington za da mu se “odr`i lekcija po demokratija”. Toj poso~i deka premierot e pokanet i deka so toa SAD samo poka`uva kolku nivnata diplomatija e silno posvetena na Makedonija i nejziniot razvoj.

Za site problemi so koi se soo~uva Makedonija, Riker veli deka samo Makedoncite mo`at da najdat re{enie.

“Nezavisnoto sudstvo i nezavisnite mediumi kako institucii se soo~uvaat so kriza. Toa ne se moi zborovi, tuku va{i i zatoa vie treba da odredite kako }e se dvi`ite ponatamu.

Najednostavno e da re~ete deka toa e vo nadle`nost na drug da go re{i. No, ne mo`e da o~ekuvate deka nekoj drug, a sigurno nekoj od druga dr`ava }e gi re{i vakvite problemi”, veli Riker.

Ambasadorot e vozdr`an i vo odnos na sporot. Veli deka SAD ne startuva {atl diplomatija oti SAD ne e del od toa pra{awe. Posetata na Kantrimen se o~ekuva da gi sodr`i glavnite poenti

na porakite od Va{ington.

“Sredbite so Bajden i so Klinton na 16-ti }e traat dvaesetina minuti i tamu nema mnogu prostor za razgovor. No, Kantrimen doa|a so silni poenti. Tuka se o~ekuva da “padne” razgovorot za viziite na Gruevski i nivnata kompatibilnost so amerikanskite preporaki.

Izborite, sekako, se “detaq” vo procesot na razgovorite”, veli vladin izvor za “Kapital”.

BAN –KI MUN LI^NO URGIRAL ZA POBRZ KOMPROMIS!?

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-Mun, li~no urgiral kaj liderite na vladite na Makedonija i na Grcija za pra{aweto za imeto da se razre{i {to pobrzo, so {to }e se otvori patot na zemjata kon Evropskata unija i kon NATO, se poslednite informacii koi doa|aat od diplomatski kanali.

Na sredbata so novinarite vo ON, Ki-Mun pora~al deka nadminuvaweto na sporot e vo interes na mirot i stabilnosta na regionot.

"Na toj na~in, aspiraciite na dvete nacionalni vladi, kako i nivnata agenda da se pridru`at kon Evropskata unija i NATO i mnogu drugi va`ni pra{awa }e mora da

O’NIL: SPOROT ZA IMETO E BIZAREN I NESFATLIV

"Sporot za imeto me|u Grcija i Makedonija e najbizarniot i najnesfatliviot diplomatski spor denes vo Evropa.

Te{ko e na ova da se gleda poinaku od `elba na Grcija da ja oslabi ili duri i da ja uni{ti Makedonija.

No, nacionalniot interes na Grcija bara taa da ima stabilni i uspe{ni sosedi, kako za bezbednosta, taka i za trgovijata”, veli porane{niot medijator vo sporot, Robin O’Nil, vo intervju za MTV. O’Nil smeta deka pred Makedonija postojat dve nasoki koi Vladata mo`e da gi izbere - da gi prodol`i pregovorite pod pokrovitelstvo na ON, i da se povika na Privremenata spogodba od 1995 godina.

Spored nego, drugite ~lenki na NATO i EU bi mo`ele da napravat tri raboti - da se pritisne Grcija da se soglasi za po~nuvawe na pregovorite vo interes na Balkanot i Evropa, a ako taa odbie, drugite ~lenki da postavat princip da ne primaat drugi balkanski dr`avi vo dvete organizacii s$ dodeka Makedonija ne bide vklu~ena. Tretata opcija, ako se odbie celosno ~lenstvo, e site drugi zemji-~lenki da se soglasat da napravat poseben status za Makedonija vo Alijansata.

se adresiraat {to pobrzo i toa vo polza na mirot i stabilnosta vo regionot."

Od Kabinetot na Nimic, pak, izlegoa so soop{tenie vo koe se veli deka “im se dava mo`nost na pretstavnicite na dvete strani da gi pretstavat pred ambasadorot poziciite na svoite vladi i razlikite me|u niv za da se vidi dali ima oblasti koi bi mo`ele ponatamu da se razrabotuvaat, kako i da se utvrdat slednite ~ekori vo procesot ~ija krajna cel e nao|awe brzo re{enie za pra{aweto za imeto”.

TALER SO NOVA NACRT-REZOLUCIJA ZA NAPREDOKOT NA MAKEDONIJA! acrt-rezolucijata na slovene~kiot evropratenik Zoran Taler, posvetena na napredokot na Republika Makedonija, denes }e se najde na dnevniot red na sostanokot na Komisijata za nadvore{ni raboti na Evropskiot parlament. Izvestuva~ot za Makedonija vo Unijata, Zoran Taler, za predlo`enata rezolucija veli deka treba da se vnimava so nejzinoto tolkuvawe.

“Klu~nata poraka e deka Makedonija treba da po~ne pregovori za polnopravno ~lenstvo. Toa ostanuva kako {to be{e i vo rezolucijata od minatata godina. Na nivo na EU znaeme deka dve institucii, Evropskiot parlament i Evropskata komisija, go zastapuvaat ovaj stav. Ova e eden vid pritisok vrz Sovetot na EU da donese kone~no takva odluka. Znaeme deka taa odluka e blokirana od nemaweto re{enie za imeto so sosedna Grcija”, veli Taler.

N

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI AMBASADATA NA SAD PREDUPREDUVA NA IZMAMI ZA VIZA LOTARIJATA mbasadata na SAD vo Skopje gi predupreduva gra|anite na Makedonija da bidat vnimatelni koga }e dobijat po{ta, poraka na imejl ili telefonski povik so informacija deka dobile viza preku DV Lotarijata na SAD (porane{na Lotarija za Zelena karta).

Ambasadata naglasuva deka Vladata na SAD nema da isprati soop{tenie do dobitnicite na godina{nata Viza lotarija. Po~nuvaj}i od 1 maj 2011 godina do 30 juni 2012 godina site lica {to se prijavile na ovaa lotarija mo`at da go proverat statusot na svoite prijavi preku *Entry Status Check na internet-stranicata *www.dvlottery.state.gov. Ovaa opcija za proveruvawe na statusot na prijavata }e bide edinstveniot na~in preku koj }e se informiraat dobitnicite na lotarijata za 2012 godina.

A

DELOVI OD BITOLSKATA KASARNA STANAA EKSKLUZIVNA GRADE@NA ZONA ovetot na op{tina Bitola donese odluka so koja delovi na stanbenata i delovnata zona od porane{nata kasarna Stiv Naumov vo blizina na Tumbe kafe se proglaseni za ekstra zoni. So ova, kako {to informiraat od op{tinata, }e se zgolemi komercijalnata vrednost na del od prostorot vo porane{nata kasarna {to se nao|a vo najubavite i najekskluzivnite delovi na gradot.

Sovetnicite na op{tinata isto taka donesoa odluka za spojuvawe i delewe na grade`ni parceli vo opfatot "Ju`na industriska zona @abeni", dokolku toa e potrebno za tehnolo{kiot proces na proizvodstvoto vo objektite. Spojuvaweto na dve ili pove}e parceli }e se vr{i so izrabotka na arhitektonsko urbanisti~ki proekt, odlu~i lokalniot Sovet.

Sovetot na op{tina Bitola donese odluka i za izrabotka na soobra}ajna studija, od koja se o~ekuva da bidat ponudeni re{enija za upravuvawe i kontrola na dinami~kiot soobra}aj vo centralnoto gradsko podra~je, upravuvawe i kontrola na soobra}ajot vo miruvawe, re{enija za velosipedskiot i pe{a~kiot soobra}aj, re{enija za javniot gradski prevoz, tovarniot soobra}aj i idejni re{enija za dostava na stoki vo gradot.

S

[TIP SO KREDIT OD 2 MILIONI EVRA ]E UREDUVA DELOVI OD OP[TINATA radona~alnikot na op{tina [tip so kredit od Svetska banka planira da ja finansira izgradbata na platformi i ureduvaweto na koritoto na reka Otiwa. Gradona~alnikot na op{tinata, Zoran Aleksov, na sredbata so pretstavnici na Svetska banka ve}e podolgo vreme pregovara za kredit od 2 milioni evra i o~ekuva za nepoln mesec da se potpi{e dogovorot za kredit.

“Potoa sleduva raspi{uvawe na tenderi i kako {to nekolku pati imam najaveno, ve}e od ova leto }e po~ne i izgradbata na platformite i ureduvawe na koritoto na rekata Otiwa”, izjavi Aleksov.

Spored nego, so parite od kreditot }e se izgradat vkupno 150 platformi i }e se rekonstruiraat mostovite na rekata, na koi }e se parkiraat vozilata, so {to op{tinata }e go sredi soobra}ajniot haos vo centralnoto gradsko podra~je.

Op{tina [tip }e go rekonstruira i gradskiot plo{tad Sloboda, a isto taka e predvideno so rekonstrukcijata da se postavat i spomenici na poznati istoriski li~nosti, koi se po poteklo od [tip.

G

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

NOV MOMENT SO SMETKATA NA A1

OBVINITELSTVOTO BARA ZAMRZNUVAWE, NO NA DVOJNO POMALA SUMA!?

Obvinitelstvoto podnese nov kompletiran predlog za zamrznuvawe na smetkite, no ovojpat za iznos od okolu 2 milioni evra, doznava "Kapital".

MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

bvinitelstvoto ima nov konkreten predlog kako da gi obezbedi parite za koi se pretpostavuva deka preku krivivi~no delo osomni~enite vo slu~ajot "Paja`ina" ja o{tetile dr`avata. Ottamu povtorno predlagaat blokirawe na smetkata. Prvi~nata suma na koja bea blokirani smetkite na A1 televizija, vesnicite "Vreme", "[pic" i "Koha e re" i drugite firmi na Pero Nakov bb be{e 4,4 milioni evra.

Noviot predlog na javniot obvinitel, kako {to doznava “Kapital”, se odnesuva na obezbeduvawe na okolu 2 milioni evra preku blokirawe na smetkite, a A1 televizja na smetkata ima samo 160 iljadi evra.

Izvori od Obvinitelstvoto za "Kapital" objasnuvaat deka noviot predlog za zamrznuvawe na smetkite e potemelen i gi sodr`i site zabele{ki koi gi navel Krivi~niot sovet vo re{enieto za negovoto ukinuvawe.

Informaciite se deka Krivi~niot sovet detalno gi razgleduval `albite na odbranata po predlog na Obvinitelstvoto, pri {to utvrdile od osnovni banalni propusti, kako pogre{no napi{ano ime na firmite koi se predmet na istraga, na primer dali A1 e televizija ili radiodifuzno dru{tvo, do su{tinski raboti, kako nejasnost vo visinata na sumata koja Obvinitel-

O

stvoto predlaga da bide zamrznata.

Spored istiot izvor, noviot predlog na Obvinitelstvoto gi definira i op{irno obrazlo`uva svoite barawa zo{to smeta deka treba da se blokira za tolkav iznos, potkrepeno so dokazi deka tie pari se steknati so kriminalno dejstvuvawe i povtorno potencira deka blokiraweto na smetkite e edinstveno re{enie spored niv, zatoa {to nemaat dokazi deka postoi imot koj mo`e da bide zalo`en vo visinata na taa suma.

Pokraj noviot predlog na obvinitelot, istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} treba da odlu~uva i za predlogot za ukinuvawe na pritvorot na ostanatite edinaesetmina od osomni~enite koi se u{te vo [utka.

Krivi~niot sovet dobi `alba od Obvinitelstvoto poradi toa {to gi pu{ti vo doma{en pritvor Aneta Ko~i{ki i Nevin Rauf poradi zdravstveni problemi.

Do zatvoraweto na vesnikot ne be{e donesena odluka dali Ko~i{ki i Rauf }e si zaminat od pritvorskoto oddelenie.

Advokatite o~ekuvale deka JO }e insistira osomni~enite da ostanat vo pritvor zatoa {to tie negativno se proiznele za nivniot predlog za ukinuvawe na pritvorot.

"O~igledno e deka Obvinitelstvoto nema da otstapi od idejata site osomni~eni da gi dr`i vo pritvor poradi toa {to nema dovolno dokazi i mora na ovoj na~in da go pokrie toj nedostatok", veli Miroslav Vuji}.

[TO SE SLU^UVA SO DRUGITE FIRMI? 11-te firmi na Pero Nakov bb koi se del od istragata, osven za malite sumi koi gi imaat na nivnite smetki za koi bea blokirani, voop{to ne se spomenuvaat vo istragata. Spored podatocite od Upravata za javni prihodi i MVR, firmite preku razni na~ini odbegnuvale da pla}aat danok i pravele drug vid izmami vo raboteweto.

"Utvrden e neevidentiran promet na stoki i uslugi, izdadeni fakturi so neverodostoen promet, koi ne se evidentirani kaj izdava~ite na fakturi, a se evidentirani kaj primatelite, izdadeni fakturi na drugi dano~ni obvrznici so neverodostoen promet, koi ne se evidentirani vo delovnite knigi. Stanuva zbor za nelegalen prihod od 17,479 milioni evra. Ako ovie prihodi bile vo redovniot praven promet, podle`at na obvrska na DDV od 2,8 milioni evra i danok na dobivka od 1,2 milioni evra", vele{e toga{ Goran Trajkovski, direktorot na UJP. Vo posledniot period celoto vnimanie vo vrska so slu~ajot “Paja`ina” se naso~i isklu~ivo kon mediumite.

Instituciite “zaboravaat” da informiraat do kade e istragata za navodniot kriminal vo drugite kompanii na Ramkovski.

Od druga strana, pak, advokatot Vuji} tvrdi deka primile re{enie od UJP za dano~na naplata od "Akstra", 10 dena otkako smetkite bile zamrznati za suma koja ne korespondira so taa dadena vo istraga.

"Postapkata e izbrzana. Sumata koja e navedena vo nalogot za sproveduvawe na istraga e razli~na od taa koja sega ja pobaruva UJP. Se postavuva pra{aweto dali UJP vr{ela kontrola i po po~nuvaweto na istragata", veli Vuji}.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

CENATA NA UVOZNATA P^ENICA RAPIDNO RASTE

9

PREGLED VESTI

VO MAKEDONIJA SNEMUVA P^ENICA?!

Melni~arite se ednoglasni. Baraat Vladata da im gi otstapi zalihite, za posledicite da ne gi snosat gra|anite, soo~uvaj}i se so nevideno poskapuvawe na osnovnite produkti

o krajot na godinata }e profunkcionira glavniot transportent sistem za jaglen vo REK Bitola. Na teren se podgotvuva trasata dolga 10 kilometri preku koja }e se transportira jaglenot od noviot povr{inski kop Brod-Gneotino do postoe~kiot rudnik Suvodol. So vkupnata investicija od 17,3 milioni evra, od koi 14,7 milioni se od Doj~e Banka AG, }e se zaokru`i procesot na proizvodstvo na jaglen vo noviot kop Brod–Gneotino. Jaglenot {to }e se transportira od ova nao|ali{te, zaedno so rezervite od postojniot rudnik Suvodol, }e go prodol`at vekot na rabota na REK Bitola za najmnogu 25 godini. ELEM i germanskata kompanija Tisen Krupp minatata godina potpi{aa dogovor za nabavka i monta`a na glavniot transporten sistem za jaglen vo REK Bitola. Vo proektot dr`avnata ELEM vlo`uva 2,6 milioni evra. Ostanatite pari preku kreditot od germanskata banka se so period na otplata od 10 godini.

D

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

elni~arite predupreduvaat deka gi tro{at poslednite gramovi p~enica od silosite. Otkako zav~era srpskata p~enica poskape za u{te 10%, apeliraat Vladata itno da gi oslobodi stokovite rezervi, zatoa {to, vo sprotivno, Makedonija }e ostane bez lebno `ito.

So najnovoto poskapuvawe, cenata na p~enicata {to ja uvezuvame od Srbija od 275 evra dostigna pove}e od 300 evra po ton. Otkako vo analiza za "Kapital" najavija deka o~ekuvaat i cena od 370 evra, poznava~ite sega stravuvaat deka narednite dva meseci lebnoto `ito }e ja ~ini Makedonija 450 evra za ton.

Melni~arite se ednoglasni.

Baraat Vladata da im gi otstapi zalihite, za posledicite da ne gi snosat gra|anite, soo~uvaj}i se so nevideno poskapuvawe na osnovnite produkti.

"O~ekuvame vakvata alarmantna situacija vo Srbija da ni donese nezdravo visoka cena na lebnoto `ito.

Se {pekulira deka cenata vo narednite dva meseci }e dostigne i do 400 evra po ton, a ako na toa se dodadat transportnite, {pediterskite i tro{ocite za analizi, ne ni bega i cena od 450 evra po ton. Apelirame do Vlatata itno da gi oslobodi stokovite rezervi, zatoa {to site ve}e imame samo po nekolku grama p~enica vo silosite", veli Todor Geor-

SE PODGOTVUVA TRASATA ZA TRANSPORTNIOT SISTEM BRODGNEOTINO-SUVODOL

M

TODOR GEORGIEVSKI gievski od melnica Kadino, potenciraj}i deka duri i toa e samo privremeno i povr{no re{enie, zatoa {to ako se oslobodat 25.000 toni, kako {to bilo najaveno, }e gi izrabotat za 30 do 35 dena.

Od Mlin Bitola velat deka nemaat drugo re{enie osven da ja ~ekaat vladinata odluka. "^ekame samo na stokovnite rezervi. Nie kako melni~ari ne mo`eme da napravime ni{to osven da prognozirame i {pekulirame. Na poteg e Vladata", veli sopstvenikot, Blagoja Stoj~ev.

Trendot na zgolemuvawe na cenite na p~enicata na svetskite berzi po~na da se odrazuva i vrz doma{noto proizvodstvo na leb. Otkako vo januari lebot poskape za 3 denari, melni~arite o~ekuvaat deka cenata denovive dopolnitelno }e raste.

“Vo momentov site tro{oci za proizvodstvo i transport na lebot se zgolemeni, pa makedonskite proizvoditeli se soo~uvaat so situacija vo koja nemaat izbor osven da ja poka~at cenata na krajniot proizvod”, velat od @ito Vardar koi nedelava ja zgolemija cenata na socijalniot

leb za 2 denari.

Vladata ostanuva gluva na barawata na melni~arite.

Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, koj prethodno najavi deka za stokovite rezervi }e se rasprava na nekoja od narednite vladini sednici, v~era izjavi deka Vladata s$ u{te ne ja razgleduvala ovaa ideja.

"Zasega nema odluka za osloboduvawe na stokovite rezervi", kratko odgovori toj.

Srpski izvoznici predupreduvaat deka e mnogu verojatno Srbija da ja ostavi Makedonija bez p~enica, osobeno po odlukata na srpskata Vlada da vovede taksa za izvoz od 45 evra po ton. Vakviot predlog s$ u{te e na razgleduvawe kaj tamo{nite resorni ministerstva. Dokolku se realizira ova crno scenario, Makedonija edinstveniot spas }e go bara vo uvoz na p~enica od Ungarija, ~ii ceni se u{te povisoki poradi poskapite transportni tro{oci.

Za srpskite mediumi p~enicata denovive e edna od najaktuelnite temi.

"Od minatogodi{nata `etva do 1 fevruari izvezeni se polovina milion toni p~enica,

SOPSTVENIK NA MELNICA KADINO

O~ekuvame vakvata alarmantna situacija vo Srbija da ni donese nezdravo visoka cena na lebnoto `ito.

Se {pekulira deka cenata vo narednite dva meseci }e dostigne i do 400 evra po ton, a ako na toa se dodadat transportnite, {pediterskite i tro{ocite za analizi, ne ni bega i cena od 450 evra po ton.

Apelirame do Vlatata itno da gi osloboi stokovite rezervi, zatoa {to site ve}e imame samo po nekolku grama p~enica vo silosite. {to za mnogumina e pri~ina za zagri`enost.

Dr`avata se gri`i dali bilansite za doma{na potro{uva~ka se naru{eni ili naskoro bi mo`ele da bidat. Proizvoditelite stravuvaat deka tokmu zatoa Vladata }e im go ograni~i izvozot, od koj sega dobro zarabotuvaat", pi{uva srpska "Politika".

ONE: DVOJNO POVE]E BESPLATNI RAZGOVORI KON SITE MRE@I obilniot operator ONE voveduva nova promocija so koja postpejd-korisnicite vo mobilnata telefonija dobivaat dvojno pove}e besplatni razgovori.

Vo zavisnost od tarifniot model {to }e go izberat, korisnicite mo`at da dobijat dvojno pove}e besplatno vreme za razgovori kon site nacionalni mre`i. Pokraj promocijata, postpejd-korisnicite vo mobilnata telefonija }e zboruvaat za 0 denari/minuta so site korisnici od mre`a na ONE. Od kompanijata velat deka ponudata so dvojno pove}e besplatni razgovori }e va`i {est meseci od postpejd-aktivacijata i e ve}e dostapna za site novi i postoe~ki, rezidentni i biznis-korisnici koi }e go obnovat svojot dogovor na 24 meseci. Vo zavisnost od tarifniot model vo postpejd, korisnicite }e mo`at da odberat i nekoj od atraktivnite mobilni telefoni za nula denari.

M

VO STOPANSKATA KOMORA PREZENTACIJA NA SAEMITE VO CEQE rupacijata M i Stopanskata komora na Makedonija denes vo 11 ~asot }e ja prezentiraat programata na manifestacii na Saemot vo Ceqe, Slovenija, planirani za 2011 godina.

“Celta na prezentacijata e makedonskite kompanii da se zapoznaat so uslovite, mo`nostite i pridobivkite od nastapite na saemskite manifestacii vo Ceqe, koi ja otvoraat vratata za promovirawe na na{eto stopanstvo na slovene~kiot, no i na drugite pazari na Evropskata unija”, informiraat od Stopanskata komora na Makedonija.

Prezentacijata }e ja vr{i Breda Obrez Preskar, izvr{en direktor na Saemot vo Ceqe.

G

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.780

MBI 10

MBID

OMB

3.030 2.770

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

116,60

3.020

2.760

3.010

2.750

3.000

116,40 116,20

2.990

2.740 2.980 2.730

116,00

2.970

2.720

2.960

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

03/02/11

115,80 04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

03/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MENAXMENTOT NA TIKVE[ VO 2011 O^EKUVA

RAST NA IZVOZOT VO JUGOISTO^NA EVROPA ZA 20% Menaxmentot na vinarskata vizba Tikve{ za godinava o~ekuva rast na izvozot na pazarite vo Jugoisto~na Evropa za 20%. Istovremeno, kompanijata planira zasilen atak na pazarite vo Polska, ^e{ka, Holandija i Germanija Tikve{, \or|i Petru{ev, kako problemati~en go istaknuva hrvatskiot pazar, kade {to poradi kvotite za uvoz na makedonsko vino imaat problem so plasmanot.

"Administrativniot na~in na raspredelba na kvotite za uvoz vo Hrvatska n$ ograni~uva vo proda`bata na ovoj pazar. Dr`avata treba da poraboti na ova pra{awe", potencira Petru{ev. [to se odnesuva do zapadnoevropskite pazari, od kompanijata velat deka spored novata strategija za izvoz, godinava na ovie pazari Tikve{ }e se probiva isklu~ivo preku zaedni~ki nastap so zdru`enieto na sedum vinarnici, pri {to seriozno }e se pregovara so golemi uvoznici i pritoa prioritet }e bide pra}aweto mostri od vrvnite vina.

Pokraj klu~nite evropski pazari, godinava }e se probivaat i na prekuokeanskite pazari, odnosno }e se napravat obidi vino da se plasira i vo SAD, vo Kanada i vo Avstralija. [to se odnesuva do doma{niot pazar, lani vkupnata proda`ba na vino ne porasnala, odnosno e na nivoto od 2009 godina, no, vo strukturata na

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

enaxmentot na vinarskata vizba Tikve{ godinava o~ekuva da ostvari 20% pogolem izvoz na pazarite vo Jugoisto~na Evropa, a istovremeno, preku razrabotena izvozna strategija }e atakuva na pazarite vo ^e{ka, Polska, Holandija i Germanija.

"Ovaa godina sakame da napravime zgolemuvawe na izvozot na site pazari vo regionot, po~nuvaj}i od Srbija, Kosovo, Bosna, Hrvatska. Lani na ovie pazari zaedno imavme rast na izvozot od 5% do 10%, dodeka samo na Kosovo i vo Bosna izvozot se zgolemi dvojno vo odnos na 2009 godina.

Godinava o~ekuvame da bide u{te podobra", veli Atanas Lamev, direktor na proda`ba vo Tikve{.

Spored nego, ovie o~ekuvawa za podobro rabotewe od lanskata krizna godina se temelat na investiciite vo marketingkampawata za izvoz, kako i na rebrendiraweto na vinata od linijata "Klasik".

Generalniot direktor na

M

NAJGOLEM INTERES ZA AKCIITE NA ALKALOID I MAKSTIL akedonskata berza v~era{noto trguvawe go zavr{i so re~isi identi~en promet kako vo vtornikot. Toga{ trguvaweto zavr{i so berzanski promet od 8,7 milioni denari, {to e za malku pove}e od v~era{nite 8,5 milioni denari.

Interesot za akcii prodol`i, no i obvrznicite nemaa lo{ den. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 1,5 milioni denari, a najtrguvana, so promet od 1,1 milioni denari, be{e petatta emisija obvrznici za denacionalizacija.

Kaj akciite povtorno dominira akcijata na Alkaloid, od koja v~era se istrguvaa 356 akcii vo vrednost od 1,6 milioni denari. Prose~nata cena na akcijata iznesuva{e 4.496,69 denari i e za 0,83% poniska od vtornikot. Po prose~na cena od 218,53 denari za akcija se istrguvaa i 7.190 akcii na Makstil. Vkupniot niven promet iznesuva 1,5 milioni denari. Pomrdnuvawe od status kvo ima{e i kaj akcijata na Komercijalna banka, koja denot go zavr{i so promet od 863.000 denari, {to e za re~isi dva i pol pati pogolem od vtornikot, koga toj iznesuva{e 381.000

M Administrativniot na~in na raspredelba na kvotite za uvoz vo Hrvatska n$ ograni~uva vo proda`bata na ovoj pazar. Dr`avata treba da poraboti na ova pra{awe. proda`bata se zgolemilo u~estvoto na kvalitetnite vina za 20%.

"Ograni~uva~ki faktor za proda`bata na doma{niot pazar s$ u{te e Zakonot za trgovija, koj na zima pridonesuva za namaluvawe na proda`bata poradi ograni~uvaweto za kupuvawe alkohol do 19 ~asot.

Od druga strana, vo Makedonija, za razlika od site zemji vo regionot, alkohol ne se prodava na benzinskite stanici i vo trafiki, {to dopolnitelno vlijae na na{ata proda`ba", veli Lamev.

Inaku, Tikve{ lani gi zgolemi proda`nite ceni na vinata i za doma{niot

i za stranskite pazari.

Od kompanijata velat deka 60% od vkupnata proda`ba otpa|a na izvozot.

Vo finansiskiot plan za godinava menaxmentot na Tikve{ proektira pove} e od dva milioni evra profit i vkupni prihodi od proda`ba od 20,7 milioni evra. Vo prvite {est meseci lani Tikve{ ostvari dobivka od 402 iljadi evra, {to e rast pogolem od 130% vo odnos na dobivkata napravena vo istiot period od 2009 godina.

Tikve{ v~era gi promovira{e dvete novi vrvni vina - "bela voda" i "barovo", nameneti za stranskite pazari.

denari. Mirno be{e i na redovniot pazar na akcii.

Najgolem promet e ostvaren so akcijata na Rade Kon~ar vo iznos od 370.000 denari.

Prodol`i padot na cenite na akciite. Dvata akciski indeksi MBI-10 i MBID padnaa za 0,69% i 1,49%. Po ovoj pad, osnovniot berzanski indeks MBI-10 dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 2727,24 indeksni poeni, dodeka, pak, indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID za prv pat nedelava }e po~ne trgovski den so pomala vrednost od 2.300 indeksni poeni.

Toj dene{noto trguvawe go po~nuva od 2.964,66 indeksni poeni. Za razlika od niv, indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,41%, na vrednost od 116,34 indeksni poeni.

Od vkupno istrguvanite 31 hartija od vrednost, duri 17 imaa pad na cenata. Najgolem pad ima{e akcijata na Makedonija sobra}aj i toa od 20,63%. Rast, pak, ima{e kaj sedum hartii od vrednost.

Isto tolkav broj hartii od vrednost ostanaa bez promena na cenata. Najgolem rast, od 1,23%, ima{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ОКТА Скопје Фершпед Скопје Скопски Пазар Скопје Макпетрол Скопје 0

09.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.365.633,29

2,48%

9,43%

10,93%

4,57%

4,02%

08.02.2011

53.300

ILIRIKA GRP

46.919.491,89

-4,00%

-1,71%

9,24%

-3,08%

9,36%

08.02.2011

0,01

35.005

Иново Статус Акции

19.107.119,90

10,18%

10,22%

4,96%

10,44%

-7,51%

08.02.2011

32.501,83

0,01

585.033

KD Brik

35.931.823,01

-2,70%

0,63%

4,73%

-1,63%

17,80%

08.02.2011

0,00

0

0

KD Nova EU

28.717.786,04

6,40%

7,48%

9,60%

6,05%

3,56%

08.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.077.825,58

4,32%

4,76%

5,61%

4,56%

2,19%

08.02.2011

%

2.300,00

0,44

57.500

53.300,00

0,37

7.001,00

09.02.2011 %

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД) 2500

-20,63

100.000

96

-17,95

9.600

Фустеларко Борец Битола

450,00

-10,00

40.500

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

810,00

-9,90

121.500

Металец Прилеп

Макошпед Скопје

290,00

-8,23

116.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

24.283

17

4.496,69

390,18

11,52

1,03

обични акции

98.377

78

7,39

8.054,55

341,43

23,59

0,24

Вкупно Официјален пазар

122.660

95

3,58

-9,42

3.071.377

646,43

105,83

6,11

0,64

обични акции

16.765

17

-29,01

3.552,43

533,81

6,65

1,03

Вкупно Редовен пазар

16.765

17

-29,01

MPT (2009)

112.382

32.501,83

/

/

0,91

REPL (2009)

25.920

41.500,00

5.625,12

7,38

0,83

SBT (2009)

389.779

3.806,25

211,39

18,01

0,87

863.241

STIL (2009)

14.622.943

218,53

0,11

1.976,22

3,05

585.033

TPLF (2009)

450.000

3.800,09

61,42

61,88

1,11

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

/

/

0,33

4496,69

-0,83

1.600.823

218,53

-1,80

1.571.210

Комерцијална банка Скопје

3.552,43

-0,31

Макпетрол Скопје

32501,83

0,01

3800,09

-0,01

532.012

Топлификација Скопје

54.562

09.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

2.014.067

%

Макстил Скопје

1.431.353

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

Вкупно издадени акции

09.02.2011

KMB (2009)

09.02.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

09.02.2011 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонија сообраќај Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 09.02.2011)

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

DO 1 JULI OP[TINITE ]E PO^NAT DA UPRAVUVAAT SO GRADE@NOTO ZEMJI[TE

FER[PED ZEMA KREDIT OD 1,6 MILIONI EVRA OD KOMERCIJALNA BANKA

inisterstvoto za transport i vrski, vo sorabotka so Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), raboti na izrabotka na elektronsko re{enie {to }e bide koristeno vo menaxiraweto so grade`noto neizgradeno zemji{te, koe od 1 juli godinava preminuva vo nadle`nost na op{tinite.

Kompjuterskiot softver treba da bide izgotven do juni godinava, a do 1 juli da bide

ajgolemata {pediterska kompanija Fer{ped se zadol`i so kredit od 100 milioni denari ili 1,6 milioni evra vo Komercijalna banka. Kako {to objavi kompanijata na Makedonskata berza, kreditot }e bide iskoristen za obrtni sredstva. Dogovorot me|u Fer{ped i Komercijalna banka e sklu~en na 7-mi ovoj mesec, a kompanijata go obezbedi kreditot so

M

distribuiran do op{tinite. So nego }e se ovozmo`i upravuvaweto so grade`noto zemji{te da se odviva na transparenten na~in preku elektronsko javno naddavawe.

“So potpi{uvaweto na ovoj memorandum, ve}e go napravivme toa {to prethodno go najavivme - deka }e rabotime na podobruvawe na kapacitetite na op{tinite za da mo`at tie od 1 juli da go prezemat upravuvaweto so grade`noto

zemji{te. Samo se o~ekuva zakonot za grade`no zemji{te da pomine vo sobraniska procedura i potoa da se po~nat drugite aktivnosti", izjavi ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski. Ministerstvoto, isto taka, preku rabotno telo }e vr{i i obuki na op{tinskata administracija vo prostoriite na ZELS, so cel da se ovozmo`i efikasna implementacija na Zakonot za grade`no zemji{te.

N

hipoteka na nedvi`en imot.

Kreditot e podignat vrz osnova na utvrden ramkoven revolving krediten limit vo iznos od 11.400.000 evra, se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

Spored dogovorot so bankata, Fer{ped treba da go vrati kreditot za edna godina, odnosno, najdocna do fevruari 2012 godina.

Glavnata dejnost na Fer{ped e {pedicija, skladi{tewe, a

nejzinite uslugi gi koristat najgolemite pretprijatija vo Makedonija, kako i firmi od balkanskite zemji, od Zapadna i od Isto~na Evropa.

Osven so {pedicija, kako osnovna dejnost, kompanijata se zanimava i so me|unarodna trgovija, brokerstvo, bankarstvo, hotelierstvo, vinarstvo, igri na sre}a preku kupuvawe akcii vo tie dejnosti od stopanstvoto.

ZA DVE NEDELI JAVNA AUKCIJA NA KONFISKUVANI AKCII OD IK BANKA

17.03.2010 DR@AVATA ]E GO PRODAVA IMOTOT NA PARTNEROT NA DARAVELSKI

11

Investitorite prognoziraat deka }e ima interes za akciite, duri i od dominantniot sopstvenik na IK banka, koj zasega s$ u{te e holandskata Demir-Halk banka. Spored najavite, turskata Halk banka }e go prezeme delot na holandskiot partner HCBG holding i }e bide dominanten sopstvenik na IK banka BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

onfiskuvanite akcii na IK banka, koi dr`avata za dve nedeli }e gi prodava na Makedonskata berza, mu pripa|aat na Miodrag Markovi}, biznis-partner na Dragan Daravelski vo periodot od 1998 do 2002 godina. Ova go poka`uvaat oficijalnite podatoci od Agencijata za upravuvawe so odzemen imot. I dvajcata, Markovi} i Daravelski, vo Makedonija se osudeni za perewe pari.

Ovie akcii, koi iznesuvaat 7,45% od vkupniot kapital na IK banka, se prvite {to Agencijata za upravuvawe so odzemen imot }e gi prodava otkako e formirana. Taa o~ekuva da pribere najmalku 2,5 milioni evra od proda`bata na paketot akcii. Investitorite o~ekuvaat za ovie akcii da ima interes na Berzata. Spored niv, mo`e da se o~ekuva interes za akciite da projavi i dominantniot sopstvenik na IK banka, koj zasega s$ u{te e holandskata Demir-Halk banka. Spored najavite od turskata Halk banka, vo idnina taa }e go prezeme delot na holandskata banka HCBG holding i }e bide dominanten sopstvenik na IK banka.

Vo Agencijata potvrduvaat deka odzemenite akcii mu pripa|ale na Markovi}.

Na nejzinata internetarhiva stoi izve{tajot za prezemeniot imotot na Miodrag Markovi} {to kako hartii od vred-

K

nost go poseduval vo IK banka i vo nekolku drugi akcionerski dru{tva.

Brojot na akcii od ovaa informacija soodvetstvuva so iznosot na akcii {to sega se nudat od IK banka.

Slu~ajot Markovi} e javno arhiviran i na stranicite na Ministerstvoto za pravda.

Ovie akcii na IK banka & bea zamrznati pred dve godini. Markovi} toga{ be{e proglasen za vinoven za perewe pari. Dr`avata mu presudi zatvor od ~etiri godini i pari~na kazna od devet milioni evra. Sudskata vlast na Makedonija na Markovi} mu gi odzede site akcii {to gi poseduval od IK banka, vkupno 3.120, {to iznesuva 7,45% od vkupno izdadenite hartii od vrednost na ovaa banka. Ottoga{ do denes ovie akcii bea zamrznati, otkako Centralniot depozitar na hartii od vrednost stavi zabrana za trguvawe. Del od krivi~nite dela za koi be{e osuden Markovi} gi pravel od rezidentna smetka, na koja ovlasteno lice bil Dragan Daravelski, toga{en direktor na Carinskata uprava na Makedonija, tvrdea sudskite organi.

“Vo denovite koga akciite na IK banka po pat na javna aukcija }e se nudat na Berzata, zabranata privremeno }e se ukine”, informiraat od Makedonskata berza.

Agencijata za odzemen imot soop{ti deka hartiite od vrednost }e gi prodava po principot s$ ili ni{to.

Odnosno, eden kupuva~ mora da go kupi celiot paket i toa po cena koja ne mo`e da bide poni-

KOJ E MIODRAG MARKOVI]?

Miodrag Markovi}, po poteklo od Crna Gora, e porane{en biznis-partner na Dragan Daravelski vo periodot od 1998 do 2002 godina. I dvajcata vo Makedonija se osudeni za perewe pari. Makedonija na Markovi} mu presudi zatvor od ~etiri godini i pari~na kazna od devet milioni evra. Sudskata vlast mu gi odzede site akcii {to gi poseduval od IK banka, vkupno 3.120, {to iznesuva 7,45% od vkupno izdadenite hartii od vrednost na ovaa banka. Ottoga{ do denes ovie akcii bea zamrznati, otkako Centralniot depozitar na hartii od vrednost stavi zabrana za trguvawe. ska od ponudenata, 50.000 denari za akcija. Paketot akcii so pravo na glas }e se prodava tri dena, od 28 fevruari do 2 mart 2011 godina. Niv }e mo`at da gi kupat samo investi-

tori {to prethodno dobile odobrenie od guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev.

Bankarskite propisi nalo`uvaat deka nikoj ne mo`e da stane sopstvenik

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,59%

3,54%

4,30%

5,27%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5279

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,1250

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,5052

Швајцарија

франк

47,2202

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,5695

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7219

61,6

46

72,7

47,3

Извор: НБРМ

TURSKATA HALK BANKA ]E BIDE DOMINANTEN SOPSTVENIK NA IK BANKA IK banka sega e vo dominantna sopstvenost na DemirHalk banka, vo koja u~estvo ima i turskata Halk banka.

Bankarskata grupacija ve}e najavi deka Halk planira da go kupi delot na svojot holandski partner, HCBG holding.

Taka, IK samo formalno }e go smeni gazdata, na koj }e mu pripadnat 66,56% od makedonskata banka.

Poznava~ite na finansiskite pazari smetaat deka poradi progresivniot rast na Halk i evtinite izvori na kapital so koi raspolaga ovaa turska banka, IK banka ja ~ekaat uspe{ni godini. Zatoa, velat deka vlogot od 50.000 denari za edna akcija e isplatliva investicija.

Vtor pogolem investitor vo IK banka e Evropskata banka za obnova i razvoj so udel od 25% od vkupno izdadenite akcii. na kapital {to iznesuva pove}e od 5% od vkupniot akcionerski kapital na

banka ako prethodno ne dobie odobrenie od centralnata banka.

Fokus

12

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

KOI AKCII OD MBI 10 SE NAJAKTRATIVNI ZA REGIONALNITE INVESTITORI?

NAJISPLATLIVI SE AKCIITE NA FARMACEVTITE I BANKITE ...Akciite na Makedonskata berza se evtini, potceneti i sega e vreme da se kupuva dodeka vrednosta ne im porasnala drasti~no, odnosno, dodeka ne dojde nekoj da gi kupi Komercijalna, Alkaloid, Stopanska banka-Bitola... Kolku pati investitorite na Makedonskata berza slu{nale vakvi ili sli~ni scenarija od brokeri ili investiciski sovetnici koi nikoga{ ne ka`uvaat {to, vsu{nost, zna~i koga }e se ka`e za nekoja akcija deka e evtina ili deka nejzinata vrednost e potceneta. “Kapital” napravi analiza na finansiskite pokazateli na najatraktivnite kompanii za investitorite MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

enite na akciite na Makedonskata berza s$ u{te se mnogu niski i po nekoja pazarna logika navistina se isplatuva sega da se vlo`uva vo hartii od vrednost za da se zaraboti koga pazarot }e trgne vo nagorna linija. No, ova e premnogu op{ta i lai~ka konstatacija za da se znae dali vredi ili ne da se investira vo akcii na berzata.

Premnogu lesno individualnite investitori vo Makedonija gi nosat odlukite za kupuvawe ili prodavawe akcii, a naj~esto se vodat od toa kako reagiraat pogolemite investiciski fondovi.

Ova e pogre{na strategija za investirawe na berza. “Kapital” napravi analiza koja poka`uva deka pred da se donese odluka za investirawe vo hartii od vrednost treba da se napravat nekolku presmetki ili da se pro~itaat nekolku podatoci koi transparentno gi objavuvaat kompaniite {to kotiraat na Makedonskata berza.

Po ovie pravila se vodat i institucionalnite investitori i brokerite.

"Investitorite treba da imaat svoja presmetka {to kupuvaat, a ne da gledaat dali nekoj golem fond momentalno kupuva ili prodava.

Najmerodavni vo ovaa nasoka se tokmu matemati~kite pokazateli za vrednosta na akciite, koi poka`uvaat dali i kolku kupuvaweto akcii vo nekoja kompanija

C

e dobra investicija. Sekako, ne treba da se zaboravi deka berzata sekoga{ nosi rizik, vodena od momentalnite trendovi", veli Kosta Kostadinovski, portfolio-menaxer vo Ilirika fond menaxment.

Koga stanuva zbor za trguvaweto so hartii od vrednost, postojat matemati~ki pokazateli koi poka`uvaat dali i zo{to nekoja akcija vredi da se kupi vo odreden moment.

Najpopularnite matemati~ki pokazateli za analiza na hartiite od vrednost se odnosot p/e (price per earnings, odnosno cenata na edna akcija vrz dobivkata na kompanijata) i odnosot p/b (price per book, odnosno cena vrz knigovodstvena vrednost). Vo slu~aj koga pokazatelot p/e e visok, toga{ odredena hartija od vrednost e preceneta, no vo odredeni slu~ai mo`e i da zna~i deka pazarot ima visoka nade` za ovaa akcija za vo idnina i zatoa ponuduva povisoka cena.

Kolku e ponizok ovoj pokazatel, tolku odredena akcija e potceneta, odnosno evtina za kupuvawe.

Ista e analogijata i kaj pokazatelot p/b, {to zna~i kolku e pogolem ovoj pokazatel, tolku kompanijata e preceneta. Pritoa, treba da se ima predvid deka koeficientot p/e treba da e pomal od 10, dodeka p/b treba da e pomal od 1.

Vo princip, ovie dva finansiski pokazateli se del od t.n. fundamentalna analiza, koja se pravi na kompaniite so cel pronao|awe na vistinskata vrednost na odredena hartija od vrednost, bez razlika na tekovnata sostojba na pazarot.

Dokolku utvrdenata vrednost na

akcijata e poniska od pazarnata, toga{ kupuvaweto na taa hartija e dobra investicija.

Ottuka, i finansiskite analiti~ari od makedonskite investiciski fondovi velat deka fundamentite na kompaniite sekoga{ treba da bidat na prvo mesto pri noseweto odluki za investirawe vo nivnite akcii. Iako najva`nite faktori za dvi`ewata na berzite re~isi sekoga{ se povrzani so momentalnata psihologija na investitorite i politi~kite rizici na eden pazar.

Se razbira, pri analizata na isplatlivosta od investirawe vo akciite od 10-te najtrguvani akcii na Makedonskata berza treba da se imaat predvid i pazarnite kapitalizacii na kompaniite, koi kaj makedonskite kompanii se daleku pomali od tie na kompaniite vo regionot.

Na osnova na pokazatelite p/e i p/b, dobieni od podatocite od devetmese~nite finansiski izve{tai za 2010 godina, “Kapital” gi analizira akciite na 10-te najtrguvani akcii na Makedonskata berza. Kolku se atraktivni nivnite akcii sporedeni so kompanii od soodvetnite sektori od regionot?

ALKALOID. Cena vrz dobivka 7,87, cena vrz knigovodstvena vrednost 0,82.

p/e na Alkaloid iznesuval 11,62, sega iznesuva 7,87. Isto e i kaj pokazatelot p/b. So podatocite od 2009 godina toj iznesuva{e 1,03, a sega 0,82, {to e u{te eden dokaz deka akcijata na Alkaloid momentalno e dobra investicija.

No, ovaa konstatacija va`i i ako Alkaloid vrz baza na ovie pokazateli se sporedi so farmacevtskite kompanii od regionot. Na primer, so slovene~ka Krka, kade {to vo 2009 godina p/e e 12,44, ili so ungarskata Gedeon Richter, kade {to p/e e 11,18. Konstatacijata va`i i koga Alkaloid }e se sporedi so srpskata Galenika fitofarmacija, ~ij p/e za prvite devet meseci lani e 1,4, a p/b e 3,45.

Akcijata na Alkaloid na Berzata denovive se trguva po prose~na cena od 4.534 denari, a nejzinata vrednost posledniot mesec porasna za 16%. Vo poslednite 13 meseci napraveni se 3.502 transakcii so akciite na Alkaloid, pri {to se istrguvani 73.844 akcii i e napraven promet od re~isi pet milioni evra.

Ako se sporedi nivoto na ovie dva pokazateli za Alkaloid so podatocite od poslednite revidirani finansiski izve{tai za 2009 godina, }e se vidi deka raboteweto na kompanijata vo prvite devet meseci lani ja napravila nejzinata akcija poatraktivna za investitorite. Odnosno, ako lani

Pred edna godina, presmetan so podatocite od finansiskite izve{tai za 2009 godina, pokazatelot p/e kaj Beton iznesuva{e 23,72, a sega iznesuva 15,38. Ova e golemo namaluvawe na vrednosta, no istovre-

BETON. Cena vrz dobivka 15,38, cena vrz knigovodstvena vrednost 0,41.

meno zna~i deka se zgolemila isplatlivosta na ovaa akcija spored nejzinata momentalna cena na Berzata.

Pokazatelot *p/b lani kaj Beton iznesuva{e 0,24, a sega ima blago zgolemuvawe i iznesuva 0,41.

Ako ovie pokazateli za devette meseci od minatata godina se sporedat so pokazatelite na kompaniite od grade`niot sektor od Srbija, kako, na primer, Energoproekt holding-Srbija, ~ij p/e e 12,30, a p/b 1,74, se gleda deka akciite na Beton se potceneti, odnosno, deka vo momentov se isplatliva investicija vo ovoj sektor.

Akciite na Beton denovive na Berzata se prodavaa po cena od 8.100 denari, a nivnata vrednost posledniot mesec porasna okolu 25%. Vo poslednite 13 meseci so akciite na Beton se napraveni 273 transakcii, pri {to se istrguvani 1.436 akcii i e napraven vkupen promet od 194.000 evra.

GRANIT. Cena vrz dobivka 4,53, cena vrz knigovodstvena vrednost 0,46.

P/e za 2009 godina kaj Granit be{e 6,19, a momentalno iznesuva 4,53, {to e namaluvawe ili pokazatel deka Granit vo 2010 godina podobro rabotel, pa spored toa i negovite akcii e isplatlivo da se kupuvaat ako se ceni spored nivnata pazarna cena. Koeficientot p/b lani iznesuva{e 0,65, a so posledniot podatok za dobivkata od de-

KAKO RABOTEA POGOLEMITE BALKANSKI KOMPANII VO 2010

PROFITI I NAJAVI ZA INVESTICII VESNA KOSTOVSKA v.kostovska@kapital.com.mk

rizata koja seriozno ja potrese svetskata ekonomija, a ne gi ostavi imuni nitu balkanskite zemji, kako da ne vlijae{e vrz raboteweto na golemite kompanii. Finansiskite rezultati na pove}eto golemi kompanii vo regionot za izminatata godina poka`uvaat pozitivni rezultati od raboteweto.

Devetmese~nite finansiski rezultati na kompanijata Agrokor, koja e vo sopstvenost na hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, poka`aa deka negovoto carstvo dobro se nosi so recesijata.

“Za da ja pre`ivee ekonomska-

K

ta kriza vo Hrvatska, Agrokor rabote{e na rast na profitot.

Taka, proda`bata na kompanijata vo prvite tri kvartali od 2010 godina iznesuva{e 2,5 milijardi evra”, izjavi izvr{niot potpretsedatel za strategija i pazar na kapital vo Agrokor, Ivan Crwac.

Prihodite na maloproda`niot sinxir na Agrokor porasnale od 30 milioni evra vo sredinata na 90-te godini na 2,8 milijardi evra vo 2009 godina.

Najgolemata privatna kompanija na teritorijata na porane{na Jugoslavija najavi ponatamo{no {irewe vo Evropa i zacvrstuvawe na centrite na pazarot vo Soedinetite Amerikanski dr`avi

(SAD), so cel da osigura rast na profitot. Agrokor, koj, spored revizorskata ku}a Dilojt, so 2,67 milijardi evra konsolidirani prihodi od proda`ba vo 2009 godina e najgolemata maloproda`na grupa vo Adria regionot, koja ja pretrka hrvatskata naftena kompanija INA, saka da prodol`i so svojata biznis-ekspanzija.

“Sega celta na Agrokor e osvojuvawe novi pazari i obezbeduvawe na ponatamo{en rast na kompanijata”, izjavi Crwac. Toj istakna deka sega se baraat na~ini za da se zacvrsti pozicijata na Agrokor na drugite evropski pazari, a osobeno vo SAD i dodade deka kompanijata postignala dogovor so najgolemiot amerikanski sinxir za

trgovija na produkti, Kroger.

“Vo uslovi na kriza, deflacija i pad na potro{uva~kata, uspeavme da ja zgolemime profitabilnosta i da ja zacvrstime pozicijata vo regionot”, izjavi Crwac. Spored nego, novata ekspanzija vo osvojuvaweto na pazarite na Evropa i Amerika kompanijata }e ja bazira na brendovite na vodata vo {i{iwa #jana#, mesnite proizvodi PIK, kako i vinata i masloto za jadewe koe go proizveduva.

Vo svoite finansiski rezultati dobro se nosi i slovene~kata grupa Merkator, koja vo 2010 godina ostvarila prihod od proda`ba od 2,78 milijardi evra, {to pretstavuva rast od od 5,2% vo odnos na prethodnata godina. Merkator

sega raboti na sedum pazari, pri {to e najgolem trgovec za proizvodi od {iroka potro{uva~ka na pazarite vo Slovenija i vo Crna Gora, vo Hrvatska i vo Srbija e na vtoroto mesto, dodeka vo Bosna i Hercegovina e tret najgolem maloproda`en sinxir.

Merkator vo 2009 godina vleze i na albanskiot i na bugarskiot pazar, a vo slednive tri godini planira da vleze i na makedonskiot pazar.

I slovene~kata farmacevtska grupacija Krka minatata godina ostvari neto-dobivka vo iznos od 165 milioni evra, {to e blag pad vo odnos na 2009 godina, koga profitot iznesuva{e 170 milioni evra.

10

no.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

FINANSISKI POKAZATELI ZA 10-TE NAJTRGUVANI AKCII Kompanii od MBI10 Alkaloid Beton Granit Komercijalna banka Makpetrol Replek Stopanska banka od Bitola Makstil ZK Pelagonija Toplifikacija

P/E (2009) 11.62 23.72 6.19 6.68 / 7.52 18.05 0.11 / 61.88

P/E (I-IX, 2010) 7.87 15.38 4.53 5.26 -10.16 5.17 3.79 36.62 -3.46 -17.77

P/B (2009) 1.03 0.24 0.65 1.03 0.91 0.85 0.87 3.11 0.33 1.11

P/B (I-IX, 2010) 0.82 0.41 0.46 0.88 0.62 0.87 0.58 1.91 0.3 0.78

(Podatocite za 2009 godina se od statistikata na Makedonska berza, a podatocite za prvite devet meseci od 2010 godina gi obezbedi dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fund menaxment)

vette meseci za 2010 godina iznesuva 0,46. I tuka ima namaluvawe, {to e u{te eden dopolnitelen faktor koj ja poka`uva atraktivnosta na ovaa akcija na pazarot vo momentot.

Sporedbata so Energoproekt od Belgradska berza i vo ovoj slu~aj odi vo prilog na doma{nata kompanija, ~ii finansiski pokazateli ja pravat poprivle~na.

Akcijata na Granit na Makedonskata berza se trguva po cena od 655 denari, a posledniot mesec nejzinata vrednost porasna za okolu 24%. Vo poslednite 13 meseci se napraveni 2.676 transakcii, pri {to se istrguvani 277.655 akcii i e napraven promet od re~isi tri milioni evra.

KOMERCIJALNA BANKA. Cena vrz dobivka 5,26, cena vrz knigovodstvena vrednost 0,88.

Pokazatelot p/e na Komercijalna banka lani iznesuva{e 6,68, {to zna~i deka i kaj ovaa kompanija momentalno ima namaluvawe na vrednosta na ovoj koeficient na 5,26. Ova poka`uva deka akcijata na Komercijalna banka vo prvite devet meseci lani stanala poisplatliva vo odnos na nejzinata momentalna pazarna cena. I koga stanuva zbor za pokazatelot p/b, koj za 2009 godina iznesuva{e 1,03, a sega 0,88, ima namaluvawe, {to e u{te eden dokaz za potcenetosta na vrednosta na akcijata.

Ako akcijata na Komercijalna banka, na osnova na ovie pokazateli, se sporedi so akcijata na Komercijalna banka-Srbija, na primer, koja ima koeficient p/e 8,47 i p/b od 0,68, }e se vidi deka akciite na makedonskata banka s$ u{te se privle~ni za kupuvawe. Dopolnitelni podatoci koi ja potvrduvaat tezata deka se isplatuva da se kupuvaat akciite

SLOVENE^KITE FONDOVI "SE LEPAT" NA ALKALOID I NA BANKITE U~estvoto na slovene~kite investitori, koi vo minatoto bea najgolemi vlo`uva~i na makedonskiot pazar, i ponatamu ostanuva slabo. No, uteha e {to istoto va`i i za nivnoto u~estvo na ostanatite porane{ni jugoslovenski berzi.

Spored Grega Meden, fond-menaxer vo KD fond-Slovenija i ~len na Upraven odbor na KD fondovi-Skopje, vo sledniot period situacijata bi mo`ela da se podobri ako dojde do nekoi strate{ki slu~uvawa vo bankarstvoto, kade {to Slovencite s$ u{te imaat zna~aen udel kako portfolioinvestitori. Kako i vo minatoto, taka i sega, za KD fondovi najinteresni se akciite na bankite i na Alkaloid. na Komercijalna se slednite: vrednuvaweto nasprema banki od rangot na Erste bank, koja ima koeficient p/e 16,7 ili OTP bank, ~ij p/e e 15,7.

Akciite na Komercijalna banka denovive se vo fokusot na investitorite poradi objavenata javna ponuda na akcii, koja }e po~ne za dva dena. Se trguvaat po prose~na cena od 3.563 denari, a posledniot mesec porasnaa za 9,5%. Vo poslednite 13 meseci so akciite na Komercijalna banka se napraveni vkupno 2.594 transakcii, pri {to se istrguvani 173.884 akcii i e ostvaren vkupen promet od 8,8 milioni evra.

Stopanska banka-Bitola.

Cena vrz dobivka 3,79, cena vrz knigovodstvena vrednost 0,58.

iznesuva{e 0,87, a sega 0,58.

Sporedena so Agrobanka-Srbija, ~ij p/e sega iznesuva 5,87, a p/b 0,3, akcijata na Stopanska bankaBitola i ponatamu e privle~na i dobra investicija.

Akcijata na Stopanska bankaBitola, koja na po~etokot od godinava oformi paket za prezemawe, denovive na Berzata se prodavaat po 3.814 denari i posledniot mesec porasna za 32%.

Vo poslednite 13 meseci so akciite na Stopanska banka-Bitola se napraveni 802 transakcii, pri {to se istrguvani 23.342 akcii i e ostvaren vkupen promet pogolem od eden milion evra.

Koeficientot p/e na akciite na Stopanska banka-Bitola lani iznesuva{e 18,5, a sega 3,79, {to e golemo namaluvawe i poka`uva deka ako vo 2010 godina ovaa akcija bila preceneta, sega e potceneta. I kaj koeficientot p/b ima namaluvawe, odnosno lani

KOSTA KOSTADINOVSKI PORTFOLIO-MENAXER VO ILIRIKA "Investitorite treba da imaat svoja presmetka {to kupuvaat, a ne da gledaat dali nekoj golem fond momentalno kupuva ili prodava. Najmerodavni vo ovaa nasoka se matemati~kite pokazateli za vrednosta na akciite, koi poka`uvaat dali i kolku kupuvaweto akcii vo nekoja kompanija e dobra investicija."

Hrvatski Agrokor, slovene~kite Merkator i Krka, srpskata kompanija Delta se samo del od pogolemite balkanski kompanii ~ii finansiski rezultati poka`uvaat deka nivnite carstva dobro se sprotivstavile na udarot od ekonomskata kriza Proizveduva~ot na lekovi od Novo Mesto lani ostvaril prihodi od proda`ba vo iznos od 932 milioni evra, {to e za 10% pove}e od 2009 godina.

Rast na proda`bata e zabele`an vo regioni na Isto~na, Centralna i Jugoisto~na Evropa. Vo Slovenija, Krka minatata godina ja namalila proda`bata za 1%, a vo Zapadna Evropa za 10%.

Na krajot na 2010 godina vo grupata Krka bea vraboteni 8.569 rabotnici, od koi 52% vo Slovenija, a ostatokot vo stranstvo. Brojot na vraboteni lani e zgolemen za 594 vo odnos na 2009 godina, odnosno za 7%.

Srpskata kompanija Delta maksi na biznismenot Miroslav Mi{kovi}, koja izminatava decenija prerasna vo eden od najgolemite regionalni maloproda`ni sinxiri so 449 objekti, minatata godina ostvari promet od 1,56 milijardi evra, {to e za 6% pove}e od 2009 godina.

Vo ~etiri zemji vo regionot Delta ostvarila promet od 353 milioni evra, {to e za 30% pove}e od 2009 godina.

Generalniot direktor na kompanijata, Dejan Jeremi}, soop{ti deka Delta maksi grupa ovaa godina }e investira 92,4 milioni evra vo pro{iruvawe na biznisot i otvorawe na 75 novi objekti vo

Srbija i vo regionot.

So ambicioznite planovi na ovaa kompanija se predviduva investirawe na 41,1 milioni evra vo Srbija i otvorawe na 22 novi proda`ni objekti, so {to proda`nata mre`a na Delta na doma{niot pazar }e se zgolemi na 366 objekti. Vo Bugarija vo plan e da se otvorat 17 novi objekti, vo Crna Gora devet, vo Bosna i Hercegovina 14 i vo Albanija 13 objekti. Vo niv }e bidat vraboteni 2.000 rabotnici.

Minatata godina Delta otvori 34 novi objekti i vraboti 1.468 rabotnici, a me|u novite centri e i prviot Tempo market vo Sofija.

XORX BU[: "SĂˆ NAJDOBRO: MOJOT @IVOT NIZ PISMA" na 41-ot pretsedatel na SAD, Xorx Memoarite Bu{, go opi{uvaat negoviot li~en `ivot preku zbir od pisma, delovi od negoviot dnevnik, spomeni i komentari i va`i za eden od najemotivnite politi~ki memoari koi bile napi{ani od nekoj politi~ki lider dosega oa {to mo`ete da go pro~itate se pisma od minatoto i sega{nosta...

Pisma koi se navidum lesni i razbirlivi, a istovremeno i sme{ni... Pisma koi gi pi{uvav koga mi be{e te{ko na srceto ili, pak koga toa be{e polno so radost... Seriozni pisma... Gri`livi pisma... Radosni pisma... Vo memoarite s$ se vrti okolu na~inot na koj moeto srce ot~ukuva{e...

So ovie zborovi, 41-ot pretsedatel na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), Xorx Herbert Voker Bu{ (*George Herbert Walker Bush), gi po~nuva svoite memoari koi ja obelodenuvaat vistinata za postapkite koi gi napravil vo tekot na negoviot `ivot.

Iako toj ne planiral da izdade avtobiografija, golem del od ekspertite, literaturnite kriti~ari i amerikanskata javnost se premnogu gordi na pretsedatelot {to gi izdal memoarite, koi se zbir od pisma, delovi od negoviot dnevnik, spomeni i komentari.

Spored niv, na ovoj na~in Bu{ uspeal da go nadomesti nedostigot koj narodot }e go po~uvstvuva od negovoto odbivawe za izdavawe avtobiografija.

Organizirani hronolo{ki, "S$ najdobro: Mojot `ivot niz pisma" po~nuva so pismata od 18godi{niot tinejxer koi im gi ispra}al na roditelite za vreme na Vtorata svetska vojna, koga bil ispraten na misija kako najmlad pilot na {kolata za avijati~ari na amerikanskata mornarnica.

Memoarite ne propu{taat da gi zapoznaat ~itatelite so detalite od politi~kata i biznis-karierata na porane{niot amerikanski pretsedatel. Opi{ano e vremeto koga bil na vrvot vo naftenata industrija vo Zapaden Teksas, negovite dva mandati vo Kongresot, periodot koga bil ambasador vo Obedinetite nacii (ON), diplomat vo Kina, pretsedatel na razuznuva~kata slu`ba CIA i najva`no od s$, vremeto koga bil 41-ot pretsedatel na SAD, pa 43ot potpretsedatel, kako i vremeto po zavr{uvaweto na negovata politi~ka kariera.

Spored komentarite na ~itatelite na memoarite, ova e edno od najemotivnite i trogatelni dela koe mo`e da se pro~ita, a e napi{ano od politi~ki lider.

Qubovnite pisma do soprugata Barbara Pirs, najtrogatelnoto pismo isprateno do majka mu za smrtta na negovata }erka Robin (koja po~inala od leukemija), pismata koi im gi ispra}al na ostanatite pet deca, me|u koi i na "prestolonaslednikot", poznat na javnosta kako Xorx Bu{ Junior ili 43-ot pretsedatel na SAD, se samo mal del od memoarite koi ja rasplakaa javnosta.

Eden od najgolemite prijateli so koi Bu{ se dopi{uval bil i porane{niot pretsedatel na Sovetskiot sojuz, Mihail Gorba~ov.

Spored magazinot "Tajm", memoarite go pretstavuvaat tokmu toa {to Bu{ sakal da go postigne.

Samo nekolku dena po izdavaweto, Bu{ vo intervju za Lari King izjavi deka voop{to ne mu nedostiga pretsedatelskata funkcija i mo}ta

T

{to ja poseduval koga gi kreiral i nosel politi~kite odluki.

"Imam 75 godini i voop{to ne se gri`am {to ne sedam na "~elo" na masata", izjavi toj vo intervjuto.

Poradi toa, internet-portalot za onlajn-izdavawe na literaturni tvorbi, Pabli{ers vikli (Publishers Weekly) gi narekuva memoarite "intrigantna slika" za karakterot na porane{niot amerikanski pretsedatel.

Xorx Herbert Voker Bu{ be{e na funkcijata pretsedatel na SAD vo eden od najte{kite periodi na svetskata politi~ka scena, od 1989 do 1993 godina, vo momentot na padot na komunizmot vo Evropa, disolucijata na Sovetskiot Sojuz, padot na Berlinskiot yid itn. Poradi toa be{e nositel na odluki za stabilizacija na politi~kata kriza ne samo vo SAD, tuku i vo pogolemiot del od svetot. Vo 1988 godina donese eden od najstrogite zakoni za regulirawe na amerikanskata fiskalna politika, so koi enormno se zgolemija danocite. Toa dovede do namaluvawe na negoviot rejting kaj Amerikancite, poradi {to Bu{ go prekr{il negovoto vetuvawe deka nema da ima izmeni vo dano~niot sistem za vreme na predizbornata kampawa. No, soo~en so rekordna nevrabotenost od 7,8% i siroma{tija od 14,2%, Bu{ bil primoran da najde soodvetni merki so koi }e se obide da go namali buxetskiot deficit koj vo 1990 godina dostignal duri 220 milijardi evra. Spored golem broj od ekspertite, strogata politika koja porane{niot pretsedatel bil primoran da ja vodi mu donela zaguba na slednite pretsedatelski izbori od strana na negoviot naslednik, demokratot, Bil Klinton.

Toa {to e interesno e deka Bu{ uspea politi~ki da gi educira i svoite deca, pa taka, dve od niv se iska~ija na vrvot vo amerikanskite politi~ki e{aloni. Xeb Bu{ be{e guverner na Florida, a Xorx stana 43-ot pretsedatel na SAD. So memoarite na Xorx Bu{ Senior, "Kapital" ja zavr{uva prikaznata za Top 10 memoari na politi~ki lideri. Od utre }e ~itate koi 25 li~nosti gi obvini magazinot "Tajm" za svetskata finansiska kriza.

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

SVETOT NA MAKEDONIJA ALEKSANDAR JAN^ESKI

PIGON: Pred Nova godina ~itav edna vest i na prv pogled ne mo`ev da se izna~udam. Si velam, ako ova Grcite go napravat na nivo na regioni i dr`avi }e bide super. ]e donese mnogu nasmeani lica i posre}na idnina. Vo Atina se odr`al sostanok na gradona~alnici na gradovi od svetot koi go nosat imeto Atina. Za~uduva~ki – imalo duri 60 gradovi, a najmnogu gi imalo vo SAD. Najpoznat, sekako, e gradot Atina vo Grcija. Vedna{ zad nego, so duri 120.000 `iteli, e Atina vo sojuznata dr`ava Xorxija vo SAD. Na fotografijata koja be{e del od vesta 30-ina nasmeani lica od mnogu dr`avi izgledaa mnogu sre}ni.

JAN^ESKI: Sekoja ~es t.

Taka treba. Jas }e bev mnogu sre}en ako vo Solun, na primer, se organizira sredba na site ~elnici na gradovi, regioni, dr`avi koi nosat ime Makedonija.

I taka na celiot svet da mu se poka`e kako Makedonija

obedinuva i {iri prijatelstvo. Spored nekoi, okolu 40-ina Makedonii ima niz svetot. No, najverojatno za takva sredba }e treba u{te dolgo da ~ekame.

PIGON: Za sredbata vo Atina inicijativata i organizacijata bila na me|unarodnata nevladina mre`a "Svetot na Atina", a vo sorabotkata bile vklu~eni i gradot Atina i Gr~kata nacionalna turisti~ka organizacija.

Ovaa originalna ideja isto taka ja prifatilo i Ministerstvoto za turizam na Grcija.

JAN^ESKI: Gledaj}i {to se slu~uva povrzano so na{eto ime, ne veruvam deka idejata "Svetot na Makedonija" nekoga{ bi bila poddr`ana od gr~koto Ministerstvo za turizam. No, zo{to da ne se napravi zaedni~ki napor?

Mo`e da uspee.

PIGON: Na internet-stranicata na "Svetot na Atina" mo`e da se pro~ita deka gradovite vo svetot koi nosat ime Atina bile daruvani od istorijata. Imale ~est i obvrska, kade i da se locirani na planetata, so nivnoto ime i so nivnite aktivnosti da go simboliziraat zna~eweto na demokratijata, na slobodata, na razvojot, na odgovornosta, na po~ituvaweto. Toa bilo obvrska na site atiwani

od svetot.

JAN^ESKI: Dodeka vo ovoj slu~aj Grcite {irokogrado ja “davaat” Atina niz svetot, vo na{iot slu~aj ja sakaat Makedonija samo za sebe.

Pa, zatoa insistiraat na razni pridavki, dodavki za da se napravelo razlika me|u nivnata Makedonija i na{ata Makedonija. Samo, ne gledam i ne slu{am da baraat od gradovite vo SAD koi go nosat imeto Atina da stavaat nekoi pridavki ili dodavki za da se napravi razlika i vo svetot da ne dojde do zabuna koja e vistinskata Atina.

PIGON: Pa, ova mo`e da e vtoroto nivo na proektot koj ima poddr{ka od gr~kite vladini institucii. Vizijata na "Svetot na Atina", da im se dade na atiwanite od svetot mo`nost za komunikacija i site da participiraat vo sozdavaweto na edna silna mre`a koja e obedineta i obogatena od smislata za multikulturalizam, navistina poka`uva kolku e golema taa ideja. Sledno ne{to {to go otkriv za ovaa ideja e koga ja ~itav deklaracijata od prvata sredba na gradona~alnicite. Tie velat deka edna od nivnite celi e “edna svest za atinski identitet baziran na zaedni~ki vrednosti”. Nov atinski

identitet? Nacionalen, kulturen? [to e toa?

JAN^ESKI: Popisot na naselenieto vo Atina, Xorxija, poka`uva deka od lu|eto koi `iveat vo gradot duri 27,37% se Afroamerikanci. Dali i tie }e imaat atinski identitet? Vo "Svetot na Atina" e mo`no me|usebno razbirawe i poddr{ka preku dijalog i razmena na idei me|u lu|e od razli~na nacionalnost.

Zarem ne mo`e ova da se implementira vo slu~ajot so Makedonija? O~igledno, nie koi `iveeme na teritorijata na Makedonija, spored gr~kata teori ja, nemame pravo da go koristime toa ime. No, ovaa gr~ka teorija ne va`i koga se raboti za imenuvawe gradovi vo SAD so imeto Atina ili, pak, Makedonija.

PIGON: Znaeme deka SAD e dr`ava na lu|e so razli~no poteklo, razli~na religija, razli~na boja na ko`ata i site `iveat zaedno. Ne znam kako }e se {iri atinskiot identitet tamu, no golema e verojatnosta atiwaninot od SAD da e 100% porazli~en od atiwaninot od Grcija? Me pla{i samo so emigrantskoazilantskite politiki koi gi vodi EU, Atina vo Grcija poskoro da ne pridobie i eden multietni~ko-religiozen azisko-afrikanski identitet.

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

O

M

E

R

Branej}i go “makedonskiot”, Grcite go podzaboravija atinskiot identitet. Jasno e deka site Makedonii so gordost ja promoviraat goleminata na Aleksandar Veliki i Makedonija na soodveten na~in.

JAN^ESKI: No, Grcite ne go blokiraa ~lenstvoto na Bugarija vo EU poradi spomenikot na tatkoto na Aleksandar, Filip Vtori, vo Plovdiv. Ili, pak, izminatiot vikend gledav Si-En-En i celo vreme ode{e najava od 30ina sekundi za slu~uvawata vo Egipet. Videonajavata na krajot zavr{uva so kadar od golemiot spomenik na Aleksandar Makedonski na kow vo gradot Aleksandrija, kontroverzen gr~ki podarok koj be{e donesen tamu vo 1999 godina na borben brod.

Ne znam zo{to “na{iot” Aleksandar koj treba da dojava vo Skopje im e problem na Grcite. Ne razbiram?

Mo`ebi trebalo Grci da go izrabotat i da ni go dadat kako podarok? Mo`ebi e povrzano so materijalot od koj e izraboten? Da ne trebalo da bide gr~ki?

PIGON: Materijalot sigurno e evropski, italijanski, zatoa {to spomenikot e izraboten vo Firenca po site EU standardi. Samo da ne pozeleni i toj brzo po C

I

J

A

L

E

N

STANISLAV PIGON postavuvaweto? Toa {to e dopolnitelno interesno za mene e zo{to Grcija sama odi niz evropskite metropoli, kako Pariz, London i drugi, i gi promovira preku izlo`bi artefaktite od periodot na Aleksandar Veliki. Nema da bidat pointeresni i pobogati izlo`bite dokolku ima artefakti od celoto negovo kralstvo?

JAN^ESKI: O ~ i g l e d n o , celite od "Svetot na Atina" s$ u{te ne va`at za “Svetot na Makedonija”, no dokolku bi va`ele, toa bi bilo odli~en primer za sorabotka vo Jugoisto~na Evro pa. Mo`ebi treba oficijalnite gr~ki vladini pretstavnici pove}e da nau~at za proektot.

PIGON: Ne e nikoga{ docna za u~ewe. Zaedni~ki proekt “Svetot na Makedonija” mo`e da bide odli~na ideja preku koja }e se promoviraat multikulturnite dostignuvawa na naciite koi `iveat vo eden od regionite na Obedineta Evropa.

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI

BANKI

TRANSPORT I LOGISTIKA

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

16

Balkan / Biznis / Politika

CRNOGORCITE ]E BARAAT NAFTA rnogorskata Vlada do maj bi trebalo da raspi{e tender za izdavawe koncesija za istra`uvawe i proizvodstvo na nafta i gas vo jadranskoto morsko dno.

Crna Gora minatata godina usvoi zakon za nafta i gas, so koj e utvrdena mo`nosta za davawe posebni koncesii za istra`uvawe i eksploatacija na nafta.

C

Spored dosega{nite istra`uvawa i procenki, nafta i gas ima na teritorijata me|u Ulcin i Sveti Stefan, a se pretpostavuva deka nao|ali{ta na nafta ima i vo kontinentalniot del na Crna Gora.

Prviot dogovor za istra`uvawe na nafta vo Crna Gora e potpi{an vo 1973 godina so amerikanska kompanija. Vo januari 1981 godina na

bu{otina vo ju`en Jadran be{e pronajdena nafta na dlabo~ina od 4.000 metri.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

KRA[ JA KUPI KONDITORSKATA FABRIKA KAROLINA OD OSIEK ajgolemiot hrvatski konditor, firmata Kra{, za 7,3 milioni evra ja prezede fabrikata za keks i vafli Karolina od Osiek. Karolina od 2006 godina se nao|a vo sopstvenost na avstriskata grupacija Lorenc Balzen od Klagenfurt. Odlukata za kupuvawe na 99,57% od udelot na Avstrijcite, Nadzorniot odbor na Kra{ ja objavi

N

na Zagrepskata berza.

Za fabrikata Karolina, vo koja se proizveduvaat poznatite vafli "jadro", vo 2006 godina grupacijata Lorenc Balzen na zagrepska Lura & plati 22,35 milioni evra.

Od Kra{ istaknuvaat deka prezemaweto na Karolina e del od inicijativata za konsolidirawe na konditorskiot pazar vo Hrvatska.

“Karolina vo svoeto proizvodno portfolio poseduva kvalitetni brendovi. So ovaa akvizicija planirame da prodol`ime so razvojot na kompanijata, kako {to e investirawe vo tehni~kotehnolo{ka smisla i zgolemuvawe na udelot na proizvodite na Karolina na doma{niot i izvoznite pazari”, pora~uvaat od Kra{.

Vo intervju za srpskiot dneven vesnik "Novosti", srpskiot minister za trgovija i uslugi zboruva za s$ poza~estenite poskapuvawa na hranata, visokata inflacija i niskiot standard na gra|anite

SLOBODAN MILOSAVQEVI] MINISTER ZA TRGOVIJA I USLUGI NA SRBIJA

NEVOZMO@NO E DA SE STOPIRA PORASTOT NA CENITE rpskiot minister za trgovija i uslugi, Slobodan Milosavqevi}, vo intervju za dnevniot vesnik "Novosti" se osvrna na poka~uvaweto na hranata i na aktuelnata sostojba so {trajkovite vo Srbija. Spored nego, {trajkot ne e na~in za re{avawe na ogromnite problemi vo dr`avata.

“Porazuva~ki e faktot deka vo Srbija od 700.000 do mil-

S

ion gra|ani sekojdnevno se borat da pre`iveat. Ako gi ispolnime barawata na edna grupa, toga{ }e se zgolemi brojot na grupi {to {trajkuvaat”, veli Milosavqevi}.

Za siroma{nite gra|ani najgolem problem pretstavuva poskapuvaweto na hranata. Dali ovoj trend }e zapre?

Vo ovoj moment toa e te{ko da se predvidi. Cenite na prehranbenite proizvodi }e zavisat od prihodite vo 2011

godina, od dvi`ewata na svetskite berzi i od cenata na naftata. Nema dr`ava vo svetot, nitu mehanizmi so koi mo`e da zaprat ovie trendovi.

Ovoj mesec istekuva rokot {to go dogovori dr`avata so pekarite za da ne se poka~i cenata na lebot. [to }e se slu~i potoa?

Povtorno }e sedneme da razgovarame i da vidime dali e mo`no cenite na lebot da se zadr`at na

sega{noto nivo ili korekciite da bidat {to e mo`no pomali. Pred edna godina cenata na p~enicata be{e 10 evrocenti, a denes e 25 evrocenti. Nema takva matematika {to so vakva cena na p~enicata bi go spre~ila poskapuvaweto na lebot.

Se razgleduva li mo`nosta za zamrznuvawe na cenite na osnovnite produkti?

Ne, zatoa {to koga i da bilo toa napraveno vo minatoto, dovelo do ekonomska katastrofa. Zamrznuvaweto na cenite samo vo prv moment mo`e da deluva kako spas, no na podolg rok nosi mnogu pogolema zaguba.

Dali Vladata i Narodnata banka na Srbija }e uspeat ovogodi{nata inflacija da ja vratat vo predvidenite ramki?

Optimist sum deka inflacijata vo 2011 godina }e bide poniska od minatogodi{nata, odnosno, deka }e ostane ednocifrena. Ne o~ekuvam pogolemi inflatorni udari, osven ako ne dojde do nekoja golema eskalacija na cenite na naftata i na gasot.

Dali vo toj slu~aj Vladata bi ja razgledala mo`nosta za voveduvawe fiksen kurs na dinarot?

Toa, sekako, e edna od opciite, no jas li~no sum protiv, zatoa {to taka bi ja “zamrznale” realnosta, odnosno, bi ja prika`ale podobra otkolku {to navistina e.

Fiksiraweto na kursot so vakva sostojba vo ekonomijata i tektonski promeni na svetskite pazari bi sozdalo iluzija deka sme pobogati otkolku {to sme. Jas sum za “dinarizacija” na Srbija,

bogatstvoto i siroma{tijata da gi merime vo dinari, a ne vo evra.

Im vetivte na gra|anite deka na svojot xeb }e po~uvstvuvaat podobar standard kon krajot na 2010 godina...

Vo dekemvri minatata godina prose~nata neto-plata be{e 372 evra. To~no e deka toa e pomalku otkolku vo dekemvri 2009 godina, no e zna~itelno pove}e vo odnos na celata 2010 godina, koga prose~nata plata se dvi`e{e okolu 330 evra.

Koga prose~nata plata }e ja dostigne potro{uva~kata ko{nica, koja nadminuva 484 evra?

Za `al, ne veruvam deka toa }e se slu~i do krajot na godinava. Ni jas samiot ne go ~uvstvuvam podobruvaweto na standardot, a ne go ~uvstvuvaat nitu tie ~ii plati vo januari porasnaa za 2%, {to e navistina minorno.

Ne e ni moralno, ni realno da se o~ekuva dr`avnata uprava da ima povisoki plati, osven za slu`benicite {to dobivaat minimalec.

Ministerskite plati ne se poka~uvaa dve godini i taka treba da ostane.

Ni se zakanuva li seriozen nedostig od nekoj proizvod vo narednite meseci?

Ne. I minatata godina imavme seriozen problem so mlekoto, no toa pra{awe e re{eno i sega go imame dovolno na pazarot.

Odlukata na Komisijata za za{tita na konkurencijata da ja sankcionira grupacijata Danjub fuds grup so tri milioni evra e donesena retroaktivno, vrz osnova na pogre{na analiza na

Komisijata od 2008 godina, {to Vrhovniot sud ja poni{ti 2009 godina. Vakvata odluka frli somne` vrz zakonskata rabota na instituciite. Dali vakvite situacii im ispra}aat lo{i signali na potencijalnite investitori?

Srbija ne smee da dozvoli da izbrka nitu eden stranski investitor. Mora da se borime za sekoj poedine~en vlo`uva~ za da otvorime novi rabotni mesta, da se namali siroma{tijata i da se podigne standardot. Toa, sekako, mo`e da se ostvari samo so po~ituvawe na zakonite. Imam doverba vo pravosudnite institucii na Srbija i siguren sum deka vo soglasnost so zakonot, na najdobar mo`en na~in }e ja re{ime i ovaa situacija.

Kolku stranski investicii mo`e da o~ekuva Srbija ovaa godina?

Me|u tri i ~etiri milijardi evra, dokolku dojde do privatizacija na Telekom. So investitorite ne odi ni brzo, ni lesno, no rabotite poleka se pridvi`uvaat napred.

Mnogu investitori baraat lokacii, nekoi se na pragot na donesuvawe odluki da go preselat proizvodstvoto kaj nas, osobeno vo sektorite na industrijata, tekstilot, mebelot, no i vo trgovijata...

Kako Vladata }e go re{i problemot {to nastana so usvojuvaweto na Zakonot za danoci, vo koj se provle~e gre{ka za dvojnite akcizi za gorivo?

Toa e ne{to {to ne mora{e da ni se slu~i. ^ekame instrukcii od Brisel i vo zavisnost od niv problemot }e go re{ime preku adekvatni izmeni na Zakonot.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

SRBIJA SO BUXETSKI DEFICIT OD 22,25 MILIONI EVRA

SLEDNATA SREDBA NA NATO VO BELGRAD

uxetskiot deficit na Srbija vo januari godinava iznesuva 22,25 milioni evra, objavi Ministerstvoto za finansii. Vo januari e ostvaren prihod od 536 milioni evra, a rashod od 558,25 milioni evra.

Najgolem del od dano~nite prihodi se odnesuva na uplatata na danok na dodadena vrednost (DDV) vo iznos od 297 milioni evra, so ogled

lednata sredba na vrvot na NATO }e se odr`i vo Belgrad vo sredinata na juli, soop{tija pretstavnici na srpskoto Ministerstvo za odbrana.

Na sredbata }e u~estvuvaat pretstavnici na komandata na vooru`enite sili na 69 zemji.

Glavna cel na sredbata }e bide razmena na mislewa

B

na toa deka januari e mesec koga se upla}a DDV za prethodnite tri meseci.

Po DDV, najgolem prihod e zabele`an po osnova na akcizi vo iznos od 121 milioni evra, se veli vo soop{tenieto od Ministerstvoto.

Najgolemi buxetski dava~ki vo januari bile transferite za zadol`itelno socijalno osiguruvawe, 199

milioni evra, a za plati vo dr`avnite slu`bi se odvoeni 157,6 milioni evra.

S

i iskustva me|u komandniot sostav, razgleduvawe na voeni pra{awa od globalno i strate{ko zna~ewe. Na forumot, osven pretstavnici na zemjite-~lenki na Alijansata, }e u~estvuvaat i zemjite {to se del od programata Partnerstvo za mir.

Odr`uvaweto na sredbata vo Srbija e va`no poradi zacvrstuvawe na presti`ot na zemjata na me|unarodna scena,

17 kako i poradi mo`nosta za razvoj na voenata sorabotka so prijatelski zemji, istaknuvaat od srpskoto Ministerstvo za odbrana.

NOVI AVIONSKI LINII NA BALKANOT OD NAPROLET

DO EVROPSKITE GRADOVI I NAZAD ZA 100 EVRA

Od Srbija po 20 godini so direkten let }e mo`e da se patuva do SAD, dodeka Hrvatite vakvi letovi o~ekuvaat da vovedat za najmalku dve godini. Crnogorcite ova leto }e pregovaraat so ~etiri niskotarifni aviokompanii VESNA KOSTOVSKA

DANJUB VINGS ]E GO POVRZE JADRANOT SO SLOVA^KITE GRADOVI

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskite gra|ani od ova leto }e imaat na raspolagawe mnogu novi destinacii do evropskite, no i do svetskite metropoli. Od april patnicite }e mo`at da otpatuvaat po povolni ceni poniski od 100 evra za Minhen, Geteborg, Forli, Ajndhoven. Po 20 godini, od Srbija ovaa godina }e mo`e so direktni letovi da se patuva i preku okeanot.

Amerikanskata aviokompanija Rajan interne{nal ervejs od 3 juni do 29 oktomvri }e soobra}a na linijata Belgrad-^ikago i Belgrad–Toronto. Letalata na Rajan dvapati nedelno }e poletuvaat od aerodromot Nikola Tesla. Po barawe na Amerikancite, redosledot na planiranite letovi e ^ikago-Belgrad, Belgrad– Toronto, Toronto-Belgrad i Belgrad-^ikago.

Aviosoobra}ajot kon amerikanskiot kontinent ne funkcionira{e od 1992 godina. Vo dva navrati srpski Jat se obide da ja obnovi linijata (2004 i 2006 godina), no obidite bea bezuspe{ni, bidej}i amerikanskata vozduhoplovna vlast Srbija ja stava{e vo zemja od vtora kategorija za letawe, a neophodna be{e prva kategorija.

S

Slova~kiot niskotarifen avioprevoznik Danjub vings najavi deka i ova leto }e ima redovni linii kon hrvatskite destinacii na Jadranot.

Letovite od Bratislava kon Zagreb i Split }e bidat otvoreni od 18 juni, a letovite me|u Bratislava, Ko{ice i Rieka }e po~nat od 23 juni.

Slov~kiot avioprevoznik minatata godina preveze 86.894 patnici, {to e zgolemuvawe od 11,7% vo odnos na prethodnata godina koga bea prevezeni 77.800 patnici.

Ungarskata aviokompanija Viz er najavi deka od 1 april dvapati nedelno }e soobra}a do Ajndhoven, dodeka liniite za Minhen i Stokholm }e bidat otvoreni od 3 april. Nova kompanija na srpskoto nebo e niskotarifnata kompanija od Italija, Iglz erlajns, koja }e soobra} a na relacija Belgrad-Forli dvapati nedelno. Hrvatskata kompanija Kroacija erlajns }e leta dvapati nedelno na linija Belgrad–Dubrovnik.

Koga stanuva zbor za ~arterletovite, dozvoli za letawe vo letniot period, koj po~nuva od 31 mart, dobija egipetskata aviokompanija

Nesma erlajns, koja na relacijata Hurgada-Belgrad– Hurgada }e leta od 18 april do 4 noemvri, i Lotus er, koja na linijata [arm el [eik–Belgrad }e leta od 10 juni do 23 septemvri.

DIREKTNI LETOVI ME\U SAD I HRVATSKA SE O^EKUVAAT ZA DVE GODINI Cenata na avionski bilet od Hrvatska do Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD) ~ini me|u 700 i 1.000 evra i sporedeno so patuvawe vo ista nasoka od nekoj drug evropski grad, na primer, Budimpe{ta, tro{okot e

pribli`no ist. Cenata na biletot raste i poradi naplatata na aerodromski taksi, no naskoro ovaa situacija }e se promeni, bidej}i }e se vospostavat direktni letovi me|u SAD i Hrvatska Otkako vozduhoplovnata vlast vo SAD utvrdi deka Hrvatska gi ispolnuva me|unarodnite bezbednosni standardi vo vozdu{niot soobra}aj i & ja dodeli kategorijata eden, se otvori mo`nost za vospostavuvawe direktni letovi me|u Hrvatska i SAD. Amerikancite o~ekuvaat direktnite letovi me|u Hrvatska i SAD da po~nat ovaa

godina, no od Zdru`enieto na hrvatskite patni~ki agencii procenuvaat deka za takva rabota }e trebaat najmalku dve do tri godini.

Me|utoa, Hrvatska dosega nema{e vospostaveno direktni letovi nitu so edna prekuokeanska zemja, pred s$, poradi ekonomski pri~ini, bidej}i za avioprevoznicite, so ogled na maliot pazar, vospostavuvaweto vakvi linii dosega be{e neisplatlivo, istaknaa od hrvatskata Agencija za civilno vozduhoplovstvo.

CRNA GORA ]E PREGOVARA SO RAJANER, VIZ ER, ER BERLIN I IZIXET Crnogorskoto Ministerstvo za odr`liv razvoj i turizam vo mart }e po~ne pregovori so tri niskotarifni aviokompanii.

Zamenik-ministerot za odr-

`liv razvoj i turizam, Neboj{a Popovi}, najavi deka Vladata }e po~ne pregovori so IziXet i Rajaner od Velika Britanija i Viz er od Ungarija za voveduvawe redovni letovi vo Crna Gora.

“O~ekuvame vo rok od 30 dena na Vladata da & ponudime koncept koj na operatorite }e im ovozmo`i vlez na crnogorskiot pazar. Toa e mnogu zna~ajno za turizmot, no i za na{ite gra|ani, koi }e mo`at po popovolni ceni da otpatuvaat na nekoja me|unarodna destinacija”, izjavi Popovi}.

Vo narednite nekolku meseci se o~ekuva i vlez na germanskiot niskotarifen avioprevoznik Er Berlin, koj vo Crna Gora }e prevezuva turisti od nekolku germanski gradovi, soop{ti ministerot za odr`liv razvoj i turizam, Predrag Sekuli}.

Svet / Biznis / Politika

18

EVROZONATA BARA POGOLEM FOND ZA FINANSISKA POMO[ inistrite za finansii na zemjite od evrozonata na sostanokot vo ponedelnik, 14 fevruari }e razgovaraat za zgolemuvawe na obemot na fondot za finansiska pomo{ na prezadol`enite zemji-~lenki i za na~inite za spre~uvawe na mnogu novi krizi, no malku verojatno e deka kone~nite odluki }e bidat doneseni pred mart, izjavija izvori od evrozonata.

M

Na sostanokot vo Brisel na 14 fevruari ministrite za finansii i pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, }e se obidat da postignat napredok vo dogovorot za novi, seopfatni merki protiv dol`ni~kite krizi na dr`avata.

Me|u tie merki e i zgolemuvaweto na Evropskiot fond za finansiska stabilnost (ESFS), koj e sozdaden vo maj minatata godina so 440

REKORDNA VREDNOST NA PENZISKITE FONDOVI milijardi evra za pomo{ na prezadol`enite ~lenki od evrozonata, so cel da se zgolemi negoviot kapacitet za kreditirawe i zgolemuvawe na fleksibilnosta vo odnos na tro{eweto na sredstvata. Zgolemuvaweto na obemot na Fondot e glavna tema na razgovor vo evrozonata so meseci, otkako stana jasno deka negoviot vistinski kapacitet na kreditirawe e samo okolu 250 milijardi evra.

o penziskite fondovi {irum svetot minatata godina bile akumulirani 26,5 milijardi dolari, {to pretstavuva dosega najgolem priliv na sredstva otkako se vodi vakva evidencija, poka`uvaat podatocite na analiti~kata kompanija Taures Votson.

Aktivata na penziskite fondovi lani se zgolemi za 12%, so {to e prodol`en trendot na

V

MUDIS O^EKUVA STABILIZIRAWE NA FINANSISKITE PAZARI

JANUARI E PRV MESEC BEZ BANKROT NA KOMPANIJA Frekfencijata na bankrotirawe na svetskite kompanii so {pekulativen rejting }e opadne na 1,5%. Se prognozira deka najmnogu bankroti vo SAD }e nastanat vo kompaniite vo sektorite hotelierstvo, igri na sre}a i turizam, dodeka vo Evropa najmnogu bankroti }e ima vo reklamniot, vo mediumskiot i vo izdava~kiot sektor

rast koj vo 2009 godina iznesuva{e 17%, po padot od 21% edna godina prethodno.

Od 2000 godina sredstvata akumulirani vo globalnite penziski fondovi se zgolemeni za 66%, od toga{nite 18 milijardi na sega{nite 26,5 milijardi dolari.

Najgolem rast zabele`ale penziskite fondovi vo Brazil, od 15%, i vo Ju`noafrikanskata Republika, od 13%. Najmal rast

e zabele`an vo Japonija, od 0,2%, dodeka vo Kanada i Francija se zabele`uva rast od po 1%.

Penziskite fondovi vo SAD, Velika Britanija, Avstralija i Kanada svoite sredstva prvenstveno gi investirale vo akcii, dodeka japonskite, holandskite i {vajcarskite fondovi bile nakloneti kon porizi~ni strategii, vlo`uvaj}i go svojot kapital vo obvrznici.

DVA, TRI ZBORA

“Poradi prisustvoto na demonstranti na plo{tadot Tahrir i na nekoi satelitski televizii koi go poni`uvaat Egipet, lu|eto ne se ubedeni deka treba da odat na rabota. Ne mo`eme da go trpime toa dolgo vreme.

Taa kriza treba da zavr{i {to e mo`no pobrzo.”

OMAR SULEJMAN

potpretsedatel na Egipet

2,8%

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o januari, za prv pat od po~etokot na kreditnata kriza, me|unarodnata agencija za krediten rejting Mudis (Moody’s) ne registrirala nitu eden bankrot na kompanija po dol`ni~ki obvrski.

Januari e prviot mesec od juni 2007 godina vo koj nitu edna kompanija na koja Mudis & go odreduva rejtingot ne objavila bankrot spored sopstveniot dolg.

Za sporedba, vo januari 2010 godina bankrot istovremeno objavija osum kompanii koi se nao|aa na rejting-listata na Mudis.

Minatata godina prose~no pet kompanii mese~no ne bile vo sostojba da gi izvr{uvaat svoite dol`ni~ki obvrski, se veli vo analizata na Mudis.

Vo izve{tajot se naglasuva deka udelot na bankrotirani kompanii so {pekulativni rejtinzi vo sporedba so vkupniot broj kompanii so ovoj status vo momentov se namaluva soglasno opravaweto na svetskata ekonomija i kreditiraweto.

Prose~nata stapka na bankroti vo svetot za 12 meseci opadnala na 2,8%, od 3,2% vo dekemvri, dodeka za prethodnite 12 meseci, do krajot na januari 2010 godina, ovoj pokazatel iznesuval 12,6%. Ovoj fakt poka`uva deka svetskite finansiski pazari se stabiliziraat.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

V

iznesuva prose~nata stapka na bankroti vo svetot vo poslednite 12 meseci

Maksimalno nivo na bankrot od 13,6% e registrirano vo noemvri 2009 godina.

Udelot na bankrot na amerikanskite kompanii so {pekulativen rejting minatiot mesec opadnal na 3%, od 3,4% vo dekemvri 2010 godina. Za sporedba, vo januari minatata godina ovoj pokazatel iznesuval 13,7%.

STABILNI I NISKI STAPKI NA BANKROT VO IDNINA Stapkata na bankrot denes zabele`uva golemo namaluvawe vo sporedba so svojot vrv od noemvri 2009 godina, koga iznesuva{e 13,6%. Poradi toa, analiti~arite na Mudis o~ekuvaat stapkata na bankrot kontinuirano da opa|a vo pogolemiot del od 2011 godina, a

prognoziraat deka istata pri krajot na godinata }e po~ne da se stabilizira.

“Vo bliska idnina }e prodol`ime da o~ekuvame stabilni i niski stapki na bankrot”, veli Albert Mec, direktor na Mudis za kreditna politika i istra`uvawe.

Analiti~arite o~ekuvaat stapkata na bankrot na kompaniite da pa|a, kako {to kontinuirano opa|a cenata za finansirawe na kompaniite so povisok rizik, poznati kako junk ili kompanii so {pekulativen rejting.

“Cenata za finansirawe na visokorizi~nite kompanii re~isi se prepolovi vo tekot na minatata godina”, veli Suki Man, krediten analiti~ar od Sosiete `eneral, za "Fajnen{al tajms".

“Visokiot prinos na paza-rite vo oblasta na finan-siskite uslugi vo 2010 go-dina im ovozmo`i na mnogu kompanii da ja zgolemat dostapnosta do pari i da se refinansiraat”, veli Martin Fridson, globalen krediten strateg za upravuvawe so sredstva od BNP Paribas.

“Zatoa, nekoi od kompaniite koi prodol`ija da se borat so posledicite od finansiskata kriza, i pokraj minimalnoto ekonomsko zazdravuvawe, ne se soo~ija so krizni poeni od rejting-agenciite”, veli Fridson.

Analiti~arite od Mudis prognoziraat deka do sledniot januari frekfencijata na bankrotirawe na svetskite kompanii so {pekulativen rejting }e opadne na 1,5%, vklu~uvaj}i namaluvawe na 1,7% me|u amerikanskite kompanii so neinvesticiski rejting i na 1,1% me|u evropskite. Pritoa, se prognozira deka najmnogu bankroti }e nastanat vo kompaniite vo sektorite hotelierstvo, igri na sre}a i turizam vo SAD, dodeka vo Evropa, najmnogu bankroti }e ima vo reklamniot, vo mediumskiot i vo izdava~kiot sektor, se veli vo izve{tajot na Mudis.

“Postojat nekoi pra{awa vo ramkite na predlo`eniot paket za ~ii re{enija Evropa s$ u{te ne e podgotvena, a toa vklu~uva i harmonizacija na danokot i dano~nite sistemi.”

FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti na Italija

“Se nadevam deka dodeka sme svedoci na ovie spontani aktivnosti vo Tunis i Egipet, ostanatite vladi vo regionot }e prezemat ~ekori vo pozitivna nasoka kon otstranuvawe na politi~kite i ekonomskite nepravdi od koi se `alat nivnite narodi.”

ROBERT GEJTS

sekretar za odbrana na SAD

^AJOT POSKAPUVA PORADI SLABIOT ROD VO INDIJA

DOA\A UNIVERZALEN POLNA^ ZA MOBILNI TELEFONI

roizvodstvoto na ~aj vo Indija, vtor po golemina proizvoditel, po Kina, se namali na minimalno nivo vo izminatite pet godini, bidej}i seriozno e o{teten rodot.

Proizvodstvoto na ~aj lani se namalilo za 1,3%, na 966,4 milioni kilogrami, {to e minimalno nivo od 2005 godina.

Vo severna Indija, kade {to se najgolemite planta`i na ~aj, sobrano e

ode~kite proizvoditeli na mobilni telefoni vo Brisel pretstavija prv univerzalen polna~ na mobilni telefoni, koj spored Evropskata komisija (EK) ve}e ovaa godina se o~ekuva vo proda`ba.

Na evropskiot pazar momentalno se prodavaat pove}e od 30 razli~ni vidovi priklu~oci za polna~i.

S$ bi trebalo da bide

P

za 1,6% pomalku ~aj - 723 milioni kilogrami.

Namaluvaweto na proizvodstvoto i rastot na potro{uva~kata }e rezultiraat so namaluvawe na rezervite, {to e siguren pottik za rast na cenite, izjavi Anup Ranadiv, analiti~ar na Tauer kapital sekjuritis.

Eksperti prognoziraat deka kilogram ~aj mo`e da poskapi za 10-12 rupii od 1 april, koga po~nuva

novata sezona na berewe.

Sega{nata cena e 122 rupii (2,69 dolari) za kilogram.

V

zameneto od univerzalen USB ured namenet za priklu~uvawe na mobilniot telefon na kompjuter zaradi prenos na podatoci, no mo`e da se upotrebi i za polnewe na mobilniot telefon.

Vo zaedni~ka izjava 14 proizvoditeli se soglasija deka univerzalniot konektor }e go poednostavi `ivotot na korisnikot i }e se namali obemot na elektronski otpad za

nekolku desetici toni godi{no.

Vo Evropa, spored EK, se koristat polovina milijarda mobilni telefoni, a za edna godina se prodavaat 180 milioni novi. Memorandumot vo 2009 godina go potpi{aa 14 proizvoditeli, me|u koi i Epl, Motorola, Nokia, NEC, Samsung, Soni Erikson, koi pokrivaat pove}e od 90% od pazarot na mobilni telefoni vo Evropa.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...POBEDNICI!

...PRODOL@UVAAT SKANDALITE

...^ELI^NIOT GIGANT VO PLAMEN

Slavje za nezavisnosta!

Berluskoni pak na sud!

Po`ar vo indiskata fabrika Tata

u`en Sudan i oficijalno ja proslavi svojata nezavisnost, za koja 99% od naselenieto na ovaa, sega ve}e nezavisna dr`ava, na referendumot se izjasnija "za" nezavisnosta.

avnoto obvinitelstvo vo Milano go povika italijanskiot premier, Silvio Berluskoni, na sud poradi obvinenijata deka gi koristel uslugite na maloletni prostitutki.

ri lica zaginaa vo po`arot koj izbuvna vo direkcijata na Tproizvodstvo indiskata kompanija Tata vo Mumbaj, koja se zanimava so na ~elik, vozila i energensi.

J

J

PORADI VREMENSKITE NEPOGODI VO AVSTRALIJA

OSIGURITELNITE KOMPANII GI ZGOLEMUVAAT CENITE ZA 30%

Klimatskiot fenomen La Niwa i ciklonot Jasi, koi ja zafatija Avstralija, ostavija pove}e od 6.000 gra|ani bez dom, a na osiguritelnite kompanii im nanesoa zagubi od 1,51 milijardi dolari. Poradi toa, osiguritelite najavuvaat povisoki ceni na osiguritelnite paketi za 30% do krajot na 2011 godina BORO MIR^ESKI

vstralijcite stravuvaat deka vo idnina }e pla}aat zna~itelno povisoki osiguritelni polisi poradi za~estenata pojava na elementarni nepogodi. Iako s$ u{te e rano precizno da se definira zgolemuvaweto na cenata za `ivotnoto osiguruvawe i osiguruvaweto na imotot, ekspertite o~ekuvaat cenite da se zgolemat od 10% do 30% do krajot na 2011 godina.

Dosega, Sovetot za osiguritelna politika na Avstralija ja proceni samo {tetata od poplavata vo Kvinslend predizvikana od klimatskiot fenomen La Niwa. Uni{teni se okolu 5.900 `iveali{ta, {to e za 9.000 pomalku od prvi~nite procenki pred eden mesec. Sepak, poplavata vo Kvinslend ja o{teti osiguritelnata industrija za 1,51 milijardi dolari, a doprva treba da se procenuva {tetata od poplavite vo vtorata najnaselena dr`ava vo Avstralija, Viktorija, kako i {tetata koja ja nanese veterot so brzina od 290 kilometri na ~as, predizvikan od cik-

A

lonot Jasi.

Spored procenkite na Sovetot, najmalku 70% od uni{tenite `iveali{ta od poplavata vo Kvinslend bile osigureni vo osiguritelnite kompanii.

Isto taka, dosega se proceneti okolu 800 osigureni imoti koi gi uni{til ciklonot Jasi.

"Osiguritelnite kompanii gi prezemaat svoite akcii {to e mo`no pobrzo i poefikasno.

Reizgradbata na uni{tenite imoti e po~nata na mnogu lokacii, a ~lenovite na Sovetot za osiguritelna politika ostvarija bliska sorabotka so vladata na Kvinslend, s$ so cel pobrzo da se stabilizira vonrednata sostojba", izjavi Rob Velan, pretsedatel na Sovetot.

RASTAT CENITE NA OSIGURITELNITE PAKETI Poradi ogromnite {teti koi im gi nanesoa elementarnite nepogodi na imotite vo kriznite podra~ja i visokite premii koi osiguritelnite kompanii treba da gi isplatat, golem broj od kompaniite odlu~ija da gi zgolemat cenite na osiguritelnite paketi.

"Cenite na osiguruvawata na imot }e do`iveat ogromen rast. Poradi s$ po~estata

1,51

milijardi dolari e o{tetena osiguritelnata industrija vo Avstralija od poplavata vo Kvinslend

pojava na elementarni nepogodi, kompaniite stravuvaat od ogromni zagubi. Ova mo`e da dovede i do zgolemuvawe na danokot na imot {to gra|anite & go ispla}aat na dr`avata", istakna Frenk Ohaloran, izvr{en direktor na Kjubi osiguruvawe (QBE).

Spored nego, Kjubi }e treba da isplati neplanirani 100 milioni dolari poradi sostojbata vo koja se nao|a Avstralija.

Analizite na ovaa industrija

dosega poka`uvaat deka cenata na osiguritelnite paketi za imot vo Avstralija se zgolemi za 11% vo poslednite dve godini.

"Po tolku mnogu prirodni nepogodi vo tolku kratok vremenski period, o~ekuvame da bideme primorani da ja zgolemime cenata na osiguritelnite paketi za 8% do krajot na 2011 godina", potencira{e Elejn Kolins, glaven menaxer na oddelenieto za statistika na Deloit.

Od druga strana, spored prognozite na direktorot na osiguritelnata kompanija Sankorp, Patrik Snoubal, negovata kompanija }e gi zgolemi cenite na osiguritelnite paketi za osiguruvawe na imot za okolu 30%.

"Moite prognozi gi vklu~uvaat site ekstremni slu~ai koi mo`at da ja snajdat Avstralija vo naredniot period.

Vo zgolemuvaweto na cenata na paketite ja presmetav i potencijalnata {teta koja

dosega ja nanesoa prirodnite nepogodi, no i {tetata koja mo`e da bide predizvikana dokolku ovoj trend na vremenski nepogodi prodol`i i vo idnina", re~e Snoubal.

Sankorp planira da anga`ira osiguritelni kompanii od Nov Zeland za da & pomognat {to pobrzo da gi zavr{i procenkite od {tetite i da ja po~ne rekonstrukcijata na imotot i isplatata na {tetite. Spored procenkite na kompanijata, {tetite koi taa }e gi pretrpi od elementarnite nepogodi }e se dvi`at od 25 do 40 milioni dolari.

Vo presret na spravuvaweto so vonrednata sostojba vo kriznite podra~ja vo Avstralija izleze i lokalnata vlast, koja planira da odvoi najmalku 15.000 dolari kako grant za pobrzo zakrepnuvawe na malite i srednite pretprijatija.

Feqton

20

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: GOOGLE 33

PATOT OD STUDENTSKATA SOBA DO GUGLPLEKS PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

inatiot mesec tehnolo{kiot svet “go razdrma” odlukata za promena na generalniot izr{en direktor na Gugl, Erik [mit. Kako negova zamena }e bide nazna~en osnova~ot Leri Pejx. Sepak, do 4 april, kako {to veli i vo oficijalnoto soop{tenie koe be{e prosledeno so finansiskiot izve{taj za izminatava godina (koj zboruva za prihod od vkupno 29,321 milijardi dolari), [mit ostanuva na kormiloto, za koe vo oficijalno pismo na blogot na Gugl veli deka negovoto upravuvawe “stanuva mnogu komplicirano”. Stanuvalo komplicirano poradi toa {to biznisot ve}e zazemal ogromni razmeri.

I, da, rapidniot rast koj go sledi Gugl u{te od osnovaweto, pokraj razvojot na nivniot glaven proizvod, nivniot internet-prebaruva~, go pottiknaa i mno{tvo drugi proizvodi, akvizicii i partnerstva {to gi sklu~i kompanijata.

Na listata na Aleksa, internet-lokacijata google. com se nao|a na prvoto mesto, {to zna~i deka taa e najposetuvanata stranica vo svetot, a i nekolku od stranicite koi denes se vo sopstvenost na internetgigantot, kako Jutjub, Bloger i Orkut, isto taka bele`at internet-soobra}aj od najvisok rang.

SREDBATA I PARTNERSTVOTO NA PEJX I BRIN A prikaznata za Gugl, veruvale ili ne, po~nala so raspravija. Koga prvpat go sretnal Leri Pejx, letoto 1995 godina, Sergej Brin ve}e vtora godina bil diplomec na Univerzitetot Stenford. Dru{tven po priroda, Brin volontiral

M

I na Gugl rodno mesto mu e Univerzitetot Stenford. Idejata se rodila vo glavite na dvajca tamo{ni diplomci, Leri Pejx i Sergej Brin. Nivnata sredba na proletniot konkurs za doktorski studii po kompjuterski nauki prerasna vo prijatelstvo, a podocna i vo sorabotka vo biznisot koj godi{no nosi re~isi 30 milijardi dolari kako vodi~ za tie studenti koi s$ u{te ne odlu~ile koi studii }e gi posetuvaat, a negovite dol`nosti vklu~uvale pro{etka na novodojdenite niz Univerzitetot, kako i nivno podetalno zapoznavawe so mestoto. I, ete, slu~ajno ili ne, Pejx, diplomiran in`ener od Univerzitetot Mi~igen, re{en vo Stenford da gi zeme doktorskite studii, se na{ol vo grupata na Brin.

Te{ko deka toa bilo dopa|awe od prvo viduvawe. [etaj}i po gradskite ridovi toj den dvajcata postojano se spro-

tivstavuvale eden na drug, me|u drugoto, debatiraj}i i za urbanoto planirawe.

No, kako {to se razvivala debatata, tie po~nale da gradat me|usebna po~it i razbirawe.

Koga Pejx se pojavil vo Stenford po nekolku meseci, go odbral pionerot vo kompjuterskata interakcija, Teri Vinograd, kako svoj mentor.

Kratko potoa re{il da po~ne so istra`uvawe i sobirawe podatoci za negovata doktorska disertacija. Kako {to Pejx nau~il od negoviot tatko, profesor po informatika vo

Mi~igen, disertacijata mo`e da ja stavi vo ramka cela edna akademska kariera.

Tragaj}i po Internet toj otfrlil okolu 10 idei koi go zainteresirale, no isto taka se na{ol i privle~en od razvitokot na svetskata internet-mre`a.

Sepak, Pejx ne po~nal da bara podobar na~in za prebaruvawe na Internet. I pokraj faktot deka mnogu od porane{nite studenti na Stenford se zbogatija otkako osnovaa internetkompanii, na Pejx Internetot mu se videl interesen

primarno poradi negovite matemati~ki karakteristiki.

Sekoj kompjuter bil jazol, a sekoj link do internet-stranicite bil konekcijata me|u jazlite - klasi~na struktura na dijagram. A bidej}i sekoj kompjuterski nau~nik gi saka dijagramite, kako {to veli samiot Pejx vo edno intervju, taka i toj osobeno se zainteresiral za Internetot kako najgolemiot dijagram koj nekoga{ e napraven i raste so vratolomna brzina.

Vinograd go ohrabril da ja odbere ovaa ideja, pa Pejx se fokusiral na idejata.

Podocna, vo edna izjava za magazinot “For~n” toj potvrdi deka sovetot od Vinograd bil “najdobriot sovet {to toj nekoga{ go dobil”.

I kako {to odredila sudbinata, vo negoviot istra`uva~ki proekt nabrzo mu se priklu~il i Sergej Brin. Vo 1996 godina od ovaa sorabotka proizleze prebaruva~ot Bek rab (BackRub), taka nare~en poradi unikatnata sposobnost za analiza na linkovite koi upatuvaat do dadena internetstranica. Prodol`uvaj}i vo naporite tehnologijata da dojde do svojata perfektnost, Pejx i Brin sklopile poseben kompjuter {to go smestile vo studentskata soba na Leri.

Improvizirana kancelarija bila sobata na Sergej, pa, taka Gugl dobil nov dom.

Sledniot ~ekor bil da se najdat potencijalni partneri koi bi sakale da ja licenciraat nivnata prebaruva~ka tehnologija, tehnologija koja rabotela podobro od koja bilo vo toa vreme. Me|u kontaktite bil i Dejvid Filo, osnova~ot na Jahu, a voedno i nivni prijatel. Filo gi okura`il i gi posovetuval sami da rabotat na rast na servisot so toa {to }e osnovaat kompanija {to }e proizveduva internetprebaruva~.

RA|AWETO NA GUGL Inaku, imeto “Gugl” doa|a od zborot googol, matemati~ki termin {to go smislil Milton Sirota, vnuk na amerikanskiot matemati~ar Edvard Kasner, koj ozna~uval cifra so 100 nuli. Ovaa mnogu golema brojka ja reflektira misijata na kompanijata za organizacija na ogromno, re~isi beskrajno, koli~estvo informacii dostapni na Internet.

Nemo`ej}i da najdat finansiska poddr{ka od glavnite igra~i, osnova~ite Pejx i Brin odlu~ile sami da prezemat ~ekor. Go napi{ale biznis-planot, gi stavile studiite vo miruvawe i po~nale da baraat investitor. Prvo pristapile kon

PRIKAZNI OD WALL STREET

SNE@NITE BURI VO S ZA DRUGI BLAGODAT Kaj biznis-sektorot vo SAD, aviokompaniite mo`ebi pretrpea najgolemi zagubi od sne`nite buri minatata nedela, zatoa {to moraa da otka`at iljadnici letovi, no ima industrii koi “debelo” }e profitiraat, prodavaj}i pove}e stoki i uslugi, tokmu poradi nevremeto i snegot

Proizvoditelite na snoumobili se me|u tie {to }e }arat ubavo od izbilstvoto sneg {to go ima vo SAD sezonava

erijata od sne`ni buri {to go zafati centralniot i isto~niot del na SAD minatata nedela im napravi {teti od stotici milioni dolari na sojuznite dr`avi, op{tinite i biznisite.

No, lavinata za nekoi industrii ne be{e sne`na, tuku sostavena od pari~ki

S

{to dopolnitelno se sleaja vo nivnite kasi, poradi pobaruva~kata na odredeni stoki i uslugi {to ja predizvika nevremeto.

Analiti~arite velat deka akciite na ovie kompanii }e imaat nenadeen silen porast koga }e izlezat nivnite rezultati za prvite tri meseci od 2011 godina.

Spored podatocite na

kompanijata za analizi i istra`uvawa, HIS Global Insajt (HIS Global Insight), dr`avite Wujork (700 milioni dolari dnevno), Ilinois (400 milioni), Pensilvanija (370 milioni), Ohajo (300 milioni) i Wu Xersi (289 milioni) pretrpea najgolema finansiska {teta od neodamne{nata sne`na bura. Aviokompaniite

mo`ebi pretrpea najgolemi zagubi kaj biznis-sektorot, zatoa {to moraa da otka`at iljadnici letovi.

No, koga na nekoj }e mu se stemni, na drug }e mu se razdeni.

Osven industriite {to o~igledno profitiraa od lo{ite vremenski uslovi, kako {to se sektorite povrzani so nafta i energija,

Feqton

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, vo utre{niot broj po~nuvame so noviot serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi {to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

Prodol`uvaj}i so naporite tehnologijata da dojde do svojata perfektnost, Pejx i Brin sklopile poseben kompjuter {to go smestile vo studentskata soba na Leri.

Improvizirana kancelarija bila sobata na Sergej, pa taka Gugl dobil nov dom. Sledniot ~ekor bil da se najdat potencijalni partneri koi bi sakale da ja licenciraat nivnata prebaruva~ka tehnologija, tehnologija koja rabotela podobro od koja bilo vo toa vreme Endi Behtol{ejm, osnova~ na San mikrosistems, kako i nivni prijatel od Stenford. Impresioniran od nivnite planovi, Behtol{ejm potpi{al ~ek od 100 iljadi dolari nameneti za razvoj na

21

ИNVESTITORI

ANDY BECHTOLSHEIM SEQUOIA CAPITAL KLEINER PERKINS CAULFIELD & BUYERS

ERIK [MIT osledniov mesec [mit P mnogu ~esto be{e gostin vo biznis-mediumite.

Ovoj porane{en ~len na bordot na Epl e roden vo Va{ington vo1955 godina i e diplomec na Prinston i magister na Univerzitetot Kalifornija. Vo po~etokot na svojata kariera [mit dr`el nekolku tehni~ki pozicii vo odredeni IT-kompanii, kako i vo istra`uva~kiot centar na Kseroks. Vo San mikrosistems pomogna vo razvojot na Java, a vo 1997 godina be{e nazna~en za generalen direktor na Novel.

Od 2001 godina do april godinava [mit raboti kako generalen direktor na Gugl, kompanijata poradi koja vo 2009 godina mora{e da ja napu{ti svojata uloga vo bordot na Epl poradi raste~kata konkurencija i konfliktot na interesi.

LERI PEJX i SERGEJ BRIN - “tatkovcite” na Gugl Gugl. Kako i da e, ~ekot ja preteknal inkorporacijata na kompanijata, koja sleduva{e vo 1998 godina.

Kratko po inkorporacijata, kompanijata Gugl otvori novi kancelarii vo gara`ata na nekoj prijatel na osnova~ite, koj `iveel vo Menlo Park, Kalifornija. Prviot vraboten vo kompanijata bil Keg Silverstejn, koj podocna stana tehnolo{ki direktor vo kompanijata. Vo ova vreme google.com odgovaral na 10 iljadi prebaruva~ki barawa dnevno. Napisi za

novata internet-stranica “koja dava relevantni rezultati vo prebaruvaweto” se pojavija vo vesnicite USA Today i Le monde. Vo dekemvri, pak, PC Magazine go vbroi Gugl vo svojata lista na 100 top internetstranici i prebaruva~i za 1998 godina.

So rast na brojot na proverki do 500 iljadi dnevno, kako i rast na brojot na vraboteni do osummina, vo fevruari 1999 godina Gugl gi preseli svoite kancelarii na Univerzitetskata avenija - vo srceto

GUGLPLEKS - najspecifi~noto korporativno sedi{te GUGLPLEKS

Vo 2006 godina kompanijata se preseli vo Mauntin Vju, Kalifornija, vo edno od “najdobrite mesta za rabota” spored magazinot “For~n”.

Vkupnata golemina na Guglpleks e pogolema od 47 iljadi metri kvadratni, so podzemen parking za 2.000 vozila, bazeni, fontani, pa duri i improvizirana pla`a.

Seto toa e ovozmo`eno so cel vrabotenite vo kompanijata da gi nadminat site predrasudi vo odnos na kancelariskoto rabotewe, so cel nikoga{ da ne zgasne i inovativnosta na nivnata kompanija. na centarot na Palo Alto.

Vo interes na kompaniskiot rast, kako i posvetenosta za servirawe vo operativniot sistem Linuks, Gugl potpi{a dogovor i so svojot prv komercijalen klient, Red het (RedHat).

Do juni taa godina Gugl obezbedi 25 milioni dolari za investicii od dve vode~ki firmi od Silikonskata Dolina koi se zanimavaat so rizi~en kapital, Sekvija kapital (Sequoia Capital) i Klajner Perkins Kofild (Kleiner Perkins Caulfield & Buyers), a kako del od dogovorot ~lenovi na personalot od dvajcata investitori se vklu~ile vo bordot na direktori. Toa se Omid Kardestani od Netskejp, koj stana zamenik-pretsedatel na oddelenieto za biznisrazvoj i proda`ba i Urs Halcli, koj stana zamenikpretsedatel na in`eneringot vo Gugl. Zgolemuvaj}i go brojot na vraboteni, kompanijata povtorno go premesti svojot raboten prostor, ovojpat vo Guglpleks, nivnoto dene{no korporativno sedi{te vo Mauntin Vju, Kalifornija.

Gugl po~na da se {iri na mnogu na~ini. Netskejp, podru`nicata na AOL, go izbra kako svoj prebaruva~ki servis, so {to pomogna dnevniot soobra}aj da porasne do pove}e od 3 milioni proverki. Isto taka i italijanskiot portal Virxilio i

britanskiot vode~ki zabaven onlajn-vodi~ Virxin Net stanaa pretplatnici na Gugl. PC Magazine i slednata godina go nagradi Gugl so priznanieto za inovacija vo razvojot na internet-aplikaciite i go vklu~i vo nekolkute “najdobri” od svoite listi.

Magazinot Time, pak, go vbroi vo svojata lista od top 10 najdobri “sajber”-tehnologii za 1999 godina.

DOA\AWETO NA [MIT I IZLEGUVAWETO NA BERZA Otkako gi pozajmija tie 25 milioni dolari, investitorite gi prisilija Brin i Pejx da najmat glaven izvr{en direktor, zatoa {to dokolku toa ne se slu~i, tie }e trebalo da vratat 12,5 milioni dolari od sumata {to ja pozajmile. Kone~no, dvajcata osnova~i se otka`aa i go vrabotija Erik [mit kako izvr{en direktor vo mart 2001 godina, a po tri godini i kompanijata ja pratija na inicijalna javna ponuda.

Vo fevruari 2003 godina, Gugl ja kupi Pajra laboratorii (Pyra Labs), koja be{e sopstvenost na Bloger (Blogger), pionerskata i vode~ka internet-stranica za blogovi.

Nekoi analiti~ari toga{ smetaa deka akvizicijata ne korespondira so biznis-modelot na Gugl. Sepak, taa zdelka na kompanijata & obezbedi

konkurentna sposobnost za podobruvawe na brzinata i relevantnosta na vestite koi se sodr`at vo pridru`niot proizvod na prebaruva~ot, Gugl wuz (Google News). Po vakvoto pro{iruvawe vo oktomvri istata godina, dodeka traela diskusijata za mo`no odewe na pazarot so akcii, Majkrosoft se ponudil kako mo`en partner na Gugl.

Sepak, taa ideja nikoga{ ne se materijalizira.

Taka, na po~etokot na 2004 godina Gugl objavi deka so pomo{ na Morgan Stenli i grupacijata Goldman Saks }e ja aran`ira inicijalnata javna ponuda. Vo toa vreme, proekciite za ponudata se iska~ija do 4 milijardi dolari.

No, zo{to dojde do listawe na berzata? Pred s$, na po~etokot na 2004 godina na videlina izleze vesta deka Gugl e na svojot vrv.

Spored oficijalnite podatoci, vo toj period kompanijata operirala so 84,7% od site prebaruva~ki operacii na Internet, i toa preku svojata internet-stranica, no i preku partnerstvo so drugite internet-klienti kako Jahu, AOL i Si-en-en.

No, za `al, ovaa slava ne trae{e dolgo. U{te sledniot mesec se slu~i raskinuvawe na sorabotkata so Jahu, otkako kompanijata na fakultetskite kolegi im ponudi svoj prebaruva~, pa ova pretstavuva{e odredena zaguba na pazarniot udel na Gugl.

Sepak, ovoj ~ekor na Jahu ja istakna i karakternosta na Gugl. Ottoga{ slengot to google, so zna~ewe “prebaruvawe po Internet”, stana del od standardnata leksika (se razbira, na angliskiot jazik).

Po inicijalnata javna ponuda na Gugl, kapitalizacijata na pazarot na so akcii porasna zna~itelno mnogu, a cenata na akciite se pomno`i so ~etiri. Po odredeni akcii na berzata, vo 2005 godina dvajcata osnova~i na kompanijata soop{tija deka dr`at re~isi 30% od glavnite akcii.

Denes, osnova~ite na Gugl redovno se nao|aat na listite so najbogati lu|e na svetot.

SAD: ZA EDNI GLAVOBOLKA, analiti~arite identifikuvaa {est kategorii {to najmnogu profitiraa ili doprva }e profitiraat od ovogodi{nite sne`ni buri, koi gi pogodija direktno ili indirektno site 50 federalni dr`avi vo SAD. Proizvoditeli na sol: Mnogu sojuzni dr`avi i op{tini se pri kraj so rezervite na sol, a dve tretini od fevruari i cel mart se pred niv, {to zna~i }e ima u{te mnogu rabota za slu`bite za odr`uvawe na pati{tata.

Rudnicite za sol nosat okolu 6% od prihodite na industrijata za mineralni rudi i imaat rekordni pora~ki godi-

nava, koga Sredniot Zapad i severoistokot na SAD se pogodeni od `estoki sne`ni buri.

Trite najgolemi proizvoditeli na sol vo SAD se Rom i Has/Morton solt (Rohm & Hass/Morton Salt) i Kargil (Cargill), koi ne kotiraat na berza, i Kompas mineral (Compass Mineral Intl.), koj kotira na berza, ~ija{to akcija posledniov mesec porasna za okolu 7%.

Uslugi za odr`uvawe na nadvore{ni prostori: Okolu 5% od ovaa industrija dava uslugi za otstranuvawe na snegot i mrazot od nadvore{nite povr{ini na objektite, no

biznisite za odr`uvawe na zeleniloto vo dvorovite i gradinite }e zabele`at zgolemena pobaruva~ka {tom snegot }e se stopi, a toj }e ima predizvikano zna~itelna {teta na pejsa`ite i }e treba nivno razubavuvawe.

Trgovci so alati i ostanati predmeti za doma}instvo: Houm depo (Home Depot) i Lous (Lowes), sigurno }e imaat korist od zgolemenata pobaruva~ka za lopati i ostanata oprema za otstranuvawe sneg.

Potro{uva~ite se skloni kon skladirawe na vakva oprema vo presret na eventualnite sledni buri, a ovie trgovski sinxiri se

glavni dostavuva~i, velat analiti~arite.

Akciite na Houm depo porasnaa za 6,1% posledniov mesec, dodeka na Lous za 1%.

Trgovcite preku Internet: Koga snegot i lo{oto vreme gi spre~uvaat potro{uva~ite da {etaat po prodavnici, tie kupuvaat preku Internet. Se o~ekuva proda`bite na Amazon (Amazon.com), Ouverstok (Overstock) i Netfliks (Netflix) da prodol`at so rastot i slednive nedeli ako prodol`at lo{ite vremenski uslovi. Izminatiov mesec akciite na Amazon padnaa za 5%, Ouverstok zagubi 9,3% od vrednosta,

no Netfliks porasna za duri 21%.

Skija~ki centri: Ova e industrija {to “te`i” pove}e od 2,5 milijardi dolari vo SAD, a so siot sneg ovaa sezona bi mo`ela da bide silna kako 2007-2008 godina, koga rekordni 60 milioni skija~i navalija vo amerikanskite zimski centri. Kompaniite kako Intravest (Intrawest), But krik ski holdings (Booth Creek Ski Holdings), Bojn resorts (Boyne USA Resorts), Aspen ski (Aspen Ski), Veil resorts (Vail Resorts) i ostanatite debelo }e profitiraat ovaa zima.

Proizvoditeli na vozila za sneg: Industrijata za

proizvodstvo na vozila na sneg, t.n snoumobili i ostanatite vozila za sekakvi terenski uslovi vredi okolu osum milijardi dolari godi{no, a samo snoumobilite sozdavaat 15% od prihodite.

Pobaruva~kata za snoumobili godinava mo`e da porasne zaradi pogolemiot mete` vo skija~kite centri, no sne`nite buri predizvikaa pogolema upotreba na ovie vozila za spasuva~ki akcii vo zimskite sportski centri, no i po{iroko.

Honda (Honda), Polaris (Polaris), Dir (Deere) i Arktik ket (Arctic Cat) se glavnite igra~i vo ovaa industrija.

FunBusiness

22

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

-

Japoncite se nadevaat deka ovaa godina }e ja vratat profitabilnosta

Amerikanskite voza~i se me|u najslabite vo svetot

NASA KAKO VRHOVEN SUDIJA

TOJOTA E VO PRAVO, AMERIKANCITE NE ZNAAT DA VOZAT?!

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

merikanskata agencija za vselenski istra`uvawa, NASA, potvrdi deka s$ e vo red so sporniot elektronski sistem na sopira~kite na Tojota, potvrduvaj}i go mitot za toa deka Amerikancite se lo{i voza~i.

Pred nekolku meseci amerikanskoto Ministerstvo za transport i vrski preku svoite slu`bi po~na istraga so cel da se utvrdi navodniot problem so sopira~kite na del od modelite na Tojota, otkako javno bea iska`ani ogromen broj `albi od potro{uva~ite. Spored niv, ne sekoga{, no vo odredeni momenti na sopirawe voziloto namesto da podzapre, za moment zabrzuvalo i gubelo od upravlivosta i kontrolata. Mnogumina smetaat deka anomalijata se javuva kako posledica na “lepliviot” pedal od sopira~kata ili mo`ebi problem na pedalot za gas.

“Prili~no sme sigurni deka problemot e vo pedalite za sopira~kite i za gas, no s$ u{te

A

Pove}emese~nata istraga od resornoto sojuzno ministerstvo ne iznese na videlina nikakva anomalija kaj spornite vozila, po koja be{e pobarana pomo{ od NASA, poradi iskustvoto i znaeweto za elektronikata i nejzinata integracija vo krajno slo`enite sistemi, kako {to se sopira~kite. Interesno, no nitu ovaa ekspertiza ne najde ni{to “rasipano” vo avtomobilite, po {to od NASA zaklu~ija deka problemot e vo voza~ite ne mo`eme da potvrdime vo {to e problemot”, izjavi pred izvesno vreme Dejvid Striklan, direktorot na amerikanskata Agencija za bezbednost na avtopati{tata.

Pove}emese~nata istraga od resornoto sojuzno ministerstvo ne iznese na videlina nikakva anomalija kaj spornite vozila, po koja be{e pobarana pomo{ od NASA, poradi iskustvoto i znaeweto za elektronikata i nejzinata integracija vo krajno slo`enite sistemi, kako {to se sopira~kite. Interesno, no nitu ovaa ekspertiza ne najde ni{to “rasipano” vo avtomobilite, po {to od NASA zaklu~ija deka

problemot e vo voza~ite. Ednostavno, no senzacionalno otkritie na Agencijata za vselenski istra`uvawa, ~ii testovi go doka`aa, e toa deka vo spornite situacii voza~ite namesto na sopira~kite nesvesno pritiskale na gasot.

Premnogu neverojatno i ako ne be{e navedeno od institucija kako NASA, toga{ verojatno }e be{e tretirano vo grafata gafovi. Sepak, i pokraj toa {to NASA ja oslobodi od odgovornost Tojota, amerikanskata vlast ne se otka`uva od ponatamo{na istraga na slu~ajot.

“Dobro e {to NASA vleze vo istragata. Toa ni dava na kredibilitet, no i pokraj toa ne

najdovme odgovor na problemot, pa }e mora da prodol`ime i ponatamu da istra`uvame”, smeta Striklan. No, ekspertskata javnost vo SAD, javno go posovetuva odgovorniot za bezbednost na avtopati{tata da ja ostavi Tojota na mir i da se pogri`i so podobra edukacija na amerikanskite voza~i, koi spored golem broj statistiki se me|u najslabite vo svetot.

“Verojatno zvu~i ~udno {to golem broj Amerikanci namesto na sopira~kite pritiskaat na gasot, no toa, sepak, e to~no i mene mi se ima slu~eno. Treba da go prifatime faktot deka sme o~ajno lo{i voza~i”, veli kolumnistot

FUDBALSKI TRANSFERI

PANDEV VO BAERN?

So doa|aweto na Payini vo Inter, Pandev e daleku od startniot sostav na trenerot Leonardo. Obnovenata povreda na Diego Milito otvora {ansa za negovo anga`irawe vo igrata na evropskiot {ampion, no samo kako zamena, bidej}i po odli~noto voigruvawe na Eto i Payini, Leonardo sekako nema namera da menuva ne{to vo napa|a~kata linija SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

Trenerot na Baern od Minhen, LUIS VAN GAL, godinava ima golemi problemi so svojata ekipa

olem broj italijanski mediumi denovive na golemo pi{uvaat za navodnata ogromna zainteresiranost na Baern od Minhen za najdobriot makedonski fudbaler vo momentov, Goran Pandev.

Iako zasega ne postoi nikakva

G

potvrda od dvete zasegnati strani za eventualniot transfer, vo novinarskite tekstovi se tvrdi deka Pandev se podgotvuva kako zamena za podostareniot Miroslav Klose, za kogo ova e posledna sezona vo bavarskiot tim.

Na pres-konferencijata vo presret na prijatelskiot natprevar me|u Makedonija i Kamerun, Pandev so ni{to ne otkri deka e zainteresiran da go napu{ti Inter,

kade {to vo poslednite sedum me~a e prikovan na klupata za rezervni fudbaleri kako rezultat na silnata konkurencija {to vladee vo redovite na negoviot klub.

“Konkurencijata e dobra za sekoja ekipa, toa voop{to ne me pla{i.

Mojata zada~a e da odigram kako {to umeam”, izjavi Pandev.

Da, no so doa|aweto na Payini vo Inter, Pandev e daleku od startniot sostav na trenerot Leonardo.

FunBusiness

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Ednostavno, no senzacionalno otkritie na Agencijata za vselenski istra`uvawa, ~ii testovi go doka`aa, e toa deka deka vo spornite situacii voza~ite namesto na sopira~kite nesvesno pritiskale na gasot.

Premnogu neverojatno i ako ne be{e navedeno od institucija kako NASA, toga{ verojatno }e be{e tretirano vo grafata gafovi

Od Tojota ne mo`at glava da dignat od tu`bite vo SAD

12

milioni avtomobili, mo`ebi i pove}e, dosega se povle~eni od Tojota poradi konstatirani tehni~ki neispravnosti

6,57

milijardi dolari e profitot na Folksvagen za 2010 godina, so {to ovaa kompanija e vode~ka vo avtomobilskata industrija

PROFITOT NA TOJOTA PREPOLOVEN! Vo obid da ja vrati profitabilnosta, od Tojota godinava se postaveni navistina predizvikuva~ki celi, koi vo momentov se ~inat preceneti. Imeno, Japoncite se nadevaat deka do krajot na 2011 godina }e bide ostvaren profit od 4,9 do pet milijardi dolari, {to e dvojno pove}e vo sporedba so minatata godina. Ovie predviduvawa i `elbi na menaxmentot na kompanijata se temelat pred s$ na podatocite za zakrepnuvawe na amerikanskata ekonomija, na ~ij pazar Tojota ve}e so decenii se pozicionira najdobro vo odnos na konkurencijata.“Tojota s$ u{te stoi mnogu lo{o so profitabilnosta, kako rezultat na golemiot broj povlekuvawa na spornite avtomobili. Smetam deka predviduvawata se preceneti”, veli Take{i Mijao, ekonomski ekspert od Japonija.Inaku, vo momentov najdobro stoe~ki na pazarot e germanskiot koncern Folksvagen, ~ija profitabilnost vo tekot na minatata godina iznesuva{e 6,57 milijardi dolari. Odli~ni brojki se vpi{ani i zad Ford, edinstveniot amerikanski brend sposoben da se nosi so nadvore{nata konkurencija. Lani od proda`bata na vozilata na Ford se zaraboteni 6,56 milijardi dolari, a na sli~no ramni{te e i profitot na Dajmler. na "Forbs", Xoan Miler. Od 2009 godina do denes japonskiot proizvoditel na motorni vozila poradi tehni~ki gre{ki od proda`ba povle~e pove}e od 12 milioni avtomobili, {to kompanijata ja ~ine{e gubewe na statusot - najprodavan brend vo svetot. Od izbivaweto na svetskata ekonomska kriza, koja navistina silno udri vrz rabotata na avto-

Obnovenata povreda na Diego Milito otvora {ansa za negovo anga`irawe vo igrata na evropskiot {ampion, no samo kako zamena, bidej}i po odli~noto voigruvawe na Eto i Payini, Leonardo sekako nema namera da menuva ne{to vo napa|a~kata linija.

Od druga strana, pak, Baern, od pozicija na lanski finalist vo Ligata na evopskite {ampioni, sezonava e vo o~ajna sostojba, so ve}e zagubeni {ansi za osvojuvawe na titulata vo germanskoto prvenstvo. Trenerot Luis van Gal se obide na site na~ini da ja podigne formata na svoite fudbaleri, no zasega e bez uspeh.

Na eventualniot transfer na Pandev vo Baern }e treba da se po~eka do letovo, koga }e bide otvoren preodniot rok.

Vo me|uvreme }e mo`e edinstveno da se naga|a.

proizvoditelite, re~isi site svetski kompanii do denes uspeaja da se vratat na brojkite od pred da bide konstatirana recesija vo ekonomijata. Edinstveno Tojota, najmnogu poradi tehni~kite gre{ki vo svoite vozila, s$ u{te ne mo`e da se vrati na stariot status.

23

BERLINSKI FILMSKI FESTIVAL

HRABAR NOV SVET Godinava

site filmovi na golemite avtorski imiwa }e bidat prika`ani vo glavnata programa, no von konkurencija. Makedonija na berlinskata smotra ima eden film i dvajca akteri ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

merikanskiot film “^ovekot nare~en hrabrost” na bra}ata Xoel i Itan Koen e naslov na otvoraweto na godina{noto 61-vo izdanie na Berlinskiot festival, koj }e se odr`i od 10 do 20 fevruari. So ovoj fim se o~ekuva i prisustvoto na golemite holivudski imiwa kako Xef Brixis, Met Dejmon i Xo{ Brolin.

Godine{noto Berlinale pravi vistinski presvrt. Za{titniot znak na glavnata programa, vo koja se selektirani 22 filmovi, od koi 16 }e se natprevaruvaat za “Zlatna me~ka”, se na nepoznati i mladi avtori. Temite se ednakvo intimni i politi~ki, a golema prednost godinava imaat nezavisnite NATAШA PETROVIЌ ostvaruvawa. makedonskata yvezda vo podem Makedonija na godine{niot Berlinski festival }e bide pretstavena so filmot na Mil~o Man~evski, “Majki”, koj vleze me|u 16 filmovi selektirani vo glavnata programa na presti`nata “Panorama”, fokusirana na avtorski smeli i zna~ajni filmovi od celiot svet. “Majki” }e ja do`ivee svojata evropska gala-premiera na 16 fevruari, vo golemata festivalska sala Sinemaks Iks 7.

Spored brojni kriti~ari, ova dostignuvawe na Man~evski ima specijalno mesto vo sovremeniot film i treba da bide Berlin }e go vidi “Majki” na 16 fevruari viden od pogolema publika {irum svetot.

Kriti~arot Konor Mekgrejdi vo “Bruklin reil” pi{uva deka filmot e “kompleksna doa|aat od Amerika e i “Vreskawe do nebo”, i inovativna narativna struktura” i deka debi na mladata Viktorija Mahoni. e “stilisti~ki provokativen i pretstavuva Vo natprevaruva~kiot del ima i dva gerpredizvik za standardnata kinematografska manski filma, “Zaspana bolest” i “Ako ne konvencija”. nie, koj?”. Vo koprodukcija so Germanija se Po Berlin, Man~evski e pokanet i na mnogu realizirani i eden ruski i eden turski film, drugi festivali. Prv e FEST vo Belgrad, kade “Nevina sabota” na Aleksandar Mindaye i {to na 2 mart }e se pretstavi vo programata “Na{iot golem o~aj” na Seifi Teoman. Me|u “Evropa von Evropa”. ostanatite favoriti e i Meksikankata Paula Pokraj “Majki”, od Makedonija }e ima i Markovi~, koja }e se natprevaruva so svoeto dvajca akteri na Berlinaleto. Refet Abazi e re`isersko debi “Nagrada”. vo trkata za nagradata “Srebrena me~ka” za Godinava site filmovi na golemite avtorski glavnata uloga vo “Krvta {to prostuva” na imiwa }e bidat vo glavnata programa, no Xo{ua Marston, koj e sniman vo Albanija, so prika`ani von konkurencija. Osven aniakterska ekipa od Albanija, Kosovo i Make- miraniot film vo 3D produkcija “No}ni donija. Mladata Nata{a Petrovi} so ulogata prikazni”, }e bidat prika`ani u{te dva vo “Kako da me nema” na Huanita Vilson vleze filma vo vakvo izdanie. Vim Venders go me|u desette nade`ni filmski yvezdi {to }e napravi filmot posveten na tan~erskata bidat pretstaveni vo programata “[uting legenda Pina Bau{, dodeka Verner Hercog stars”. Na ovoj nastan prvpat }e u~estvuva }e go prika`e dokumentarecot “Pe{tera na kandidat {to oficijalno }e ja pretstavuva zaboraveni soni{ta”. Restavriraniot film Makedonija, iako na prvoto izdanie na ovaa “Taksist” na Martin Skorseze, pak, }e bide selekcija, vo 1998 godina, u~estvuva{e Labina prika`an vo 4-K rezolucija, {to pretstavuva Mitevska, no kako pretstavnik od Velika nov standard za rezolucija kaj digitalnite Britanija so filmot “Te posakuvam” (I want filmovi i kompjuterskata grafika.

A

K O M E R C I J A L E N

GORAN PANDEV po~na da razmisluva za transfer vo drug klub otkako e preselen na klupata za rezervi na Inter

you) na Majkl Vinterbotom.

Inaku, godinava vo konkurencija na Berlinaleto }e ima samo dvajca veterani. Poznatiot ungarski avtor Bela Tar so filmot ”Torinski kow” i francuskiot animator Mi{el Oselot, koj }e se pretstavi so 3D animiraniot film “No}ni prikazni”. Od poznatite akteri, pak, }e bide Ralf Fajns so svoeto re`isersko debi “Koriloan”, snimano minatata godina vo belgradskite filmski studija. Golemo vnimanie predizvikuvaat filmovite koi bea prika`ani na godine{niov Sandens. Me|u niv se i “Povikot na Margin” na Xej Si ^endor, spomenatiot “Krvta {to prostuva” na Xo{ua Marston, potoa, semejnata drama “Idnina” na Miranda Xuli, koja }e ja otvori godine{nata oficijalna programa na festivalot, a me|u filmovite koi

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Smetkovodstvo / IT

24

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 SVISSLION MAK DOO – Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe 3 (trojca) rabotnici: 1. Knigovoditel (1 pozicija) – VSS, voza~ka dozvola B-kategorija, prethodno iskustvo }e se smeta za prednost. 2. Komercijalist (2 pozicii) – SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, prethodno rabotno iskustvo }e se smeta za prednost. Potrebni dokumenti za aplicirawe: Molba, Kratka biografija, Kopija od uverenie ili diploma za zavr{eno obrazovanie, Kopija od voza~ka dozvola, Kopija od li~na karta. Selekcijata }e se vr{i po pat na intervju. Potrebnite dokumenti da se dostavat najdocna sedum dena od denot na objavuvaweto na po{tenski fah 911 Skopje ili na e-mail: jobs@swisslion.com.mk.

INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 JOHNSON CONTROLS objavuva oglas za IT BIZ-NIS ANALITI^AR ZA SISTEM ZA SLEDEWE NA PROIZVODSTVO. Potrebni kvalifikacii: Nekolku godini iskustvo vo oblasta na integracija i poddr{ka na IT sistemi, Poznavawe na programski jazici (Java, Delfi i drugi), Iskustvo so adminis-trirawe na Orakl bazi na podatoci, Iskustvo so Microsoft server Operating Systems, Iskustvo so TCP/IP mre`i, Afinitet kon analiza i razbirawe na biznis procesi, Odli~no poznavawe na angliski jazik, Podgotvenost za ~esti slu`beni patuvawa vo stranstvo.

Aplikaciite na angliski jazik (kratka biografija, pismo za nameri i slika) treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p. Fah 518, 1000 Skopje ili na e-mail: AG-EURMK-Jobs@jsi.com.Oglasot trae do 10.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 Ambasada na Crna Gora vo RM objavuva oglas za vrabotuvawe na Deloven sekretar na opredeleno vreme od 1 godina.

Potrebni kvalifikacii i sposobnosti: - Aktivno poznavawe na crnogorski jazik - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Rabota so kompjuteri (MS Office) - Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti - Prethodno rabotno iskustvo pretstavuva prednost. Odbranite kandidati prethodno }e bidat testirani za poznavawe na crnogorski i angliski jazik i rabota so kompjuteri.

Se molat site zainteresirani kandidati so molbata da dostavat kratka biografija i dokaz za poznavawe na angliski jazik, so naznaka „Za oglas za vrabotuvawe”, najkasno do 14.02.2011 godina, na adresa: Ambasada na Crna Gora, ul.

Vasil Stefanovski, br.7, 1000 Skopje ili preku elektronska po{ta na: Macedonia@mfa.gov.me. Nenavremenite i nepotpolni aplikacii nema da bidat razgleduvani.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 TOTAL TV objavuva oglas za vrabotuvawe na UPRAVITEL. Glavna odgovornost: Postignuvawe na delovnite i strate{kite celi kako i finansiskite celi na kompanijata vo soglasnost so momentalnata legislativa i vnatre{ni proceduri. Potrebni kvalifikacii: VSS, Rabotno iskustvo na rakovodna pozicija vo marketing i proda`ba, Rabotno poznavawe na MS Office, Dobro poznavawe na govoren angliski. Zainteresiranite kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite potrebno e da ispratat po po{ta rezime so fotografija i pridru`no pismo, najdocna do 11.02.2011 na adresa: ul. Pra{ka, bb, 1000 Skopje ili na e-mail: info@ totaltv.mk so naznaka „za oglas za Upravitel”.

INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 ITC Kariera, Agencija za posreduvawe pri vrabotuvawe, za potrebite na svoj klient objavuva oglas za SENIOR PROGRAMER. Potrebni kvalifikacii: - Ekspertsko poznavawe na C++, - Po`elno poznavawe na QT toolkit, - Po`elno poznavawe na rabota so relacioni bazi: PostgreSQL, MySQL, Oracal, Informix, Microsoft SQL i dr., - Iskustvo vo razvoj i programirawe za ERP softverska aplikacija, - Iskustvo vo programirawe na smetkovodstveni programi, - Iskustvo vo proekten menaxment, - Sposobnost za timska i samostojna rabota, - Poznavawe na angliski jazik, - Ispolnitelnost, lojalnost i samoinicijativnost.

Prednosti: Rabota vo sovremeni uslovi i profesionalna sredina, Motivira~ka i redovna plata, Mo`nosti za razvoj i unapreduvawe. Se ohrabruvaat da se prijavat site kandidati koi soodvetstvuvaat na postavenite barawa i da ispratat CV na: oglas@itc.com.mk. Oglasot e otvoren 7 dena od denot na negovoto objavuvawe.

Na testiraweto }e bidat povikani samo najserioznite kandidati. Oglasot e za vrabotuvawe na neopredeleno rabotno vreme.

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

26

Obuki / Menaxment / HR / Proda`ba

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL / 10.02.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU-Univerzitetska klinika po hirur{ki bolesti Sv.Naum Ohridski Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinski potro{en materijal.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=26531989-11ac-494e9373-5a23a4859f44&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za za{tita i spasuvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Popravka i odr`uvawe na oprema za za{tita i spasuvawe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ffb2c702-888f-4509-8083b5b08417e0fd&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na avionot na Vladata na Republika Makedonija, LEARXET 60.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=814b355b-42ff-423e-b127-586c58f8deb1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za nabavka na rabotna obleka, za{titna oprema i obuvki za potrebite na rabotnicite koi ja odr`uvaat higienata na teritorijata na Op{tina Aerodrom.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=97c2bbca-e9de-4b1d-bab5-0ddb46ac3359&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Brvenica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Za sklu~uvawe na ramkovna spogodba za izgradba na ulici, trotoari,platoa i drugi urbani povr{ini , izveduvawe na vodovodni linii kako i fekalni i atmosferski kanalizacii vo n.m. vo op{tina Brvenica.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b67b5a92-1be2-4cf5-afe7-72a5d6465e93&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba na grade`no zanatski i zanatski raboti za dovr{uvawe na OU Dame Gruev (7-mi Marsi) vo Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8b2ec1f9-1b66-439a-812320e2301bf387&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE-SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javna nabavka na benzin i nafta za vozila.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=623329c3-76cc-46f6-8bf159654408960c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za detski bolesti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na testovi za neonatalen skrining za hipotireoza i soodvetna filter hartija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c4de21f0-919a-41d6-a3b8-744533da2ae7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Иdejno reшenie za revitalizacija na skopskata tvrdina kale.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=5295c995-b1db-4ce3-97f5cae21aa13bf6&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe 11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo

12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 14.02.11 17.02.11

Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Java enterprise development with Spring 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV)

18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe

i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

UTRE SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI OUTDOOR AKTIVNOSTI - [TO E AKTUELNO I ZO[TO E KORISNO? PLANINAREWE, PARAGLAJDERSTVO, EKSTREMNI SPORTOVI, BAJKING...

STRES MENAXMENT PREKU PRIMENA NA KINEZI TERAPIJA, JOGA, PILATES SOVETI ZA ZDRAV @IVOT – ULOGATA NA VITAMINITE VO SEKOJDNEVNATA ISHRANA PODGOTOVKI ZA PRETSTOJNATA PROLET ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ ]E IZLEZE NA 11 FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440