226 Kapital 14 02 2011

PO^NA PREDIZBORIETO

PREHRANBENATA INDUSTRIJA VLEGUVA VO KRIZA

VRIJAT KOALICIJATA, OPOZICIJATA I DR@AVATA!

CENITE NA HRANATA VO MAKEDONIJA ]E SE ZGOLEMAT ZA 20%

STRANA 7

STRANA 2-3

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NOVI PROBLEMI ZA KOMPANIITE I ZA BANKITE

RASTOT NA CENITE GO OTE@NUVA VRA]AWETO NA KREDITITE ponedelnik.14. fevruari. 2011 | broj 226 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

ZGOLEMENATA INFLACIJA IM SOZDAVA PROBLEMI NA BANKARITE I NA KOMPANIITE. RASTOT NA CENITE, JA NAMALUVA KUPOVNATA MO] NA GRA\ANITE, A GI ZGOLEMUVA TRO[OCITE NA RABOTEWE NA KOMPANIITE, SO [TO OPA\A KAPACITETOT ZA VRA]AWE NA KREDITITE STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 11.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,10% 1 0,56% 0 00,19%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 445,22 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

101,65 10 1,71%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.02)

KAKOV E VOZNIOT PARK NA DR@AVATA

POLITI^ARITE "POBOGATI" OD BIZNISMENITE!

Aleksandra Mijalkova

PRIMABALERINA

@ivotot e eden, karierata e kratka, no ima vreme i za dvete STRANA 22

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

PAK SE “SAMOUBIVME”!

Ste~ajnite upravnici mora dnevno da informiraat za ste~aite

STRANA 4 KOLUMNA KIRIL NEJKOV

SEMEJNI KOMPANII VO KINA I OLIGARHISKI KAPITALIZAM VO INDIJA

STRANA 9

Patarina vo Srbija pla}aat samo makedonskite kamionxii STRANA 4

STRANA 14 VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

STRANA 8

SLEPA ULICA

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 14 FEVRUARI 2011

S

SLEPA ULICA

Slepa ulica, }or-sokak, slepo crevo... se samo nekoi od sinonimite so koi novinarite i ekspertite ja opi{uvaat infrastrukturnata beda koja ja dovede Makedonija vo seriozna izolacija. Zemja bez nieden avtopat so koj {to mo`e da se pofali, bez `eleznica istok-zapad, so ubedlivo najslabi aviokonekcii so svetot saka da se promovira sebesi kako zemjaizvoznik?! Vidi, bogati.

Denovive sme svedoci na edna golema i seriozna tema koja se nametna vo javnosta, nare~ena “Strategija za promocija na izvozot”.

Temata e ubava, isto kolku i namerata. Da se zgolemi izvozot na strate{kite industrii vo zemjata, da porasne devizniot priliv, da `ivnat kompaniite, da generiraat sredstva za idni investicii... Taka treba da se vrti trkaloto, koe kaj nas nema-nema }e podzaglavi na makedonskite ruinirani pati{ta ili na isprekinatata `elezni~ka pruga.

Da ne bide deka naprazno zboruvame i kritikuvame, }e vi raska`am nekolku primeri slu{nati od direktnite akteri vo nekolku propadnati zdelki, tokmu poradi infrastrukturnata izolacija.

Prv primer. Vo Makedonija pred edna godina dojdoa najpoznatite britanski tekstilni brendovi i nivnite agenti za da vidat dali i so kogo mo`at da sorabotuvaat vo Makedonija. Poednostavno ka`ano, koj mo`e evtino i brzo da {ie proizvodi so nivni etiketi koi potoa so “debeli” ceni vo funti }e gi prodavaat na london~ani.

Vo Skopje be{e i agentot na poznatiot brend Top {op koj objasni zo{to Makedonija

i zemjite od ovoj region se pointeresni za niv od edna Kina. Strategijata na Top {op e dvapati vo mesecot da vnesuva novi proizvodi vo svojot asortiman. Toa e niven prepoznatliv imix i na~in da gi zadr`at svoite kupuva~i. Brzata isporaka ne mo`at da ja dobijat od Kina, pa zatoa svoite partneri gi baraat vo posiroma{nata Evropa.

Dojdoa, vidoa, si otidoa.

Ne slu{navme dali nekoja makedonska tekstilna fabrika (na koi silno se polaga nade` vo Strategijata za promocija na izvozot) {ie za Top {op, ne zatoa {to ne mo`e, kolku {to so{ienoto te{ko mo`e tolku brzo da stigne vo dale~nata Britanija.

Vtor primer. Ako Britanija e daleku, toga{ Italija definitivno e blizu. No, i tamu te{ko ni odi so izvozot. Eden poznat i iskusen {pediter denovive mi se po`ali deka edna isplatliva izvozna zdelka e na rabot da propadne zatoa {to prevoznicite ne sakale da se nafatat da ja prenesat stokata do Italija. Na moeto iznenadeno “Zo{to?” toj mi objasni deka prevoznicite vozat do destinaciite kade {to mo`at da obezbedat povratna pratka so {to nivnata tura bi bila isplatliva. Vo ovoj slu~aj, nemalo {to da tovarat od Italija za Makedonija, pa zatoa ne sakale da se nafatat so biznisot. Ne znam dali ministerot Besimi, pa i izvoznite promotori koi }e gi pra}ame {irum svetot go znaat ova, no ako ne go znaat, neka gi pra{aat prevoznicite, {pediterite i logisti~arite so kakvi s$ problemi i ograni~uvawa se soo~uvaat za da ja napravat svojata strategija {to porealna. Na kraj na den ne e samo da proizvede{, tuku istoto za dobra cena, brzo i kvalitetno da go prodade{.

Tr e t pr im er. Ko ga go slu{nav slu~ajot {to }e

VERICA JORDANOVA

vi go raska`am, ne mi se veruva{e kolku dlabokata politiziranost, podelenost i dvoli~nost vo na{eto op{testvo mo`e da vlijae na biznisot. Stanuva zbor za mnogu poznata golema izvozna kompanija od vnatre{nosta na Makedonija koja sekojdnevno ima potreba od transport na stokata koja ja izvezuva. Prugata se nao|a na nekolku kilometri od fabrikata i za negoviot izvoz i pogolema konkurentnost bi bilo odli~no prugata da se prodol`i samo sedum kilometri za da mu dojde do vrata. Toa, sekako, ~ini pari, koi i ne se tolku za da ne mo`at da se obezbedat.

No, zatoa {to direktorot na firmata va`i za blizok do partijata koja e kontra partijata od ~ii redovi e gradona~alnikot, celata ideja za ovoj proekt od koj korist bi imal, sekako, menaxerot, no zna~itelno i op{tinata koja }e pribira pove}e danoci i pridonesi ako fabrikata dobro raboti, propadnala! Politikata pobedila nad infrastrukturata.

Vaka e vo `ivo. Biznisot trpi seriozni {teti, a na hartija dr`avata sekoja godina im vetuva deka vo nekoi idni vremiwa Makedonija }e bide zemja na avtopati{ta i prugi. Dotoga{, vozot ne vleguva vo slepa ulica!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

CENITE NA HRA DONIJA ]E SE

j danova@ka jor jordanova@kapital.com.mk @ pit p al.com.mk

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Grade`ni parceli vo industriskata zona @abeni vo Bitola nudi na proda`ba Ministerstvoto za transport. Parcelite se nameneti za izgradba na objekti za lesna i nezagaduva~ka industrija, servisi i magacini, a se so povr{ina od 3.326 do 21.460 metri kvadratni. Na javnoto naddavawe, koe }e se odr`i na 21 mart, se prodavaat u{te dve grade`ni parceli nameneti za izgradba na objekti za malo stopanstvo, so povr{ini od 895 i od 920 metri kvadratni. Zemji{teto se prodava po po~etna cena od 61 denar za metar kvadraten.

PREHRANBENATA INDUSTRIJA VLEGUVA VO KRIZ

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

30

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Poskapuvaat surovinite, a zgolemenite proizvodni tro{oci proizvoditelite na hrana }e mora da gi kompeniziraat so poka~uvawe na cenite na gotovite proizvodi. Procesot ve}e po~na, pa za Makedonija se predviduva deka hranata vo 2011 godina }e bide poskapa za 20%

P

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

Prehranbenite proizvodi vo Makedonija godinava }e poskapat za 20%, predupreduvaat ekspertite.

Ovie prognozi se temelat na sekojdnevnite informacii {to stignuvaat od svetskite berzi za rast na cenata na surovinite i na hranata.

Makedonija e visoko uvoznozavisna zemja {to direktno ja pogoduva

prehranbenata industrija, a indirektno i ugostitelskata. Poskapiot uvoz }e rezultira so poskapuvawe na prehranbenite proizvodi, a potoa i so povisoki ceni vo hotelite i restoranite. Stopanstvenicite od ovoj sektor ne se raduvaat mnogu na visokite proda`ni ceni, zatoa {to se rezultat na zgolemeni tro{oci vo raboteweto, a ne na pogolema pobaruva~ka na pazarot. Visokite ceni duri mo`at da ja namalat proda`bata poradi namalenata kupovna mo} na potro{uva~ite.

Faktot deka Makedonija najmnogu uvezuva {e}er, lebni `ita, meso, riba, pa duri i detergenti, spored poznava~ite e problem

zatoa {to zemjava ima kapacitet da proizveduva golem procent od toa {to go uvezuva.

“Uvezuvame pove}e otkolku {to treba, a toa bi mo`ele da go re{ime na drug na~in. Na primer, za da go namalime uvozot na riba, potrebni ni se nekolku ribnici. Za ov~oto meso treba da go duplirame brojot na ovcite.

Sakanite rezultati bi mo`ele da gi postigneme za edna do dve godini, no za toa ni se neophodni sistemski zakoni i dr`ava koja mora da vodi politika na realna cena.

A sega mo`eme samo da o~ekuvame poskapuvawe na prehranbenite proizvodi duri i do 20%, a so toa i opa|awe na `ivotniot

Navigator

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK

V

VINSKI MUZEJ VO SKOVIN

ZORAN TALER

TRAJAN BASESKU

HAШIM TAЧI

METJU NIMIC

rizata vo Kosovo stigna ova poddr{ka za Makeomanskiot premier podopokraj nade`ta {to ja ima K i do Nacionalnoto N donija od evropratenikot R bro pomina od bugarskiot I deka postoi raspolo`enie razuznavawe na SAD, koe koj e deciden pred Brisel zatoa {to evrokomesarot za za re{avawe na sporot za - Makedonija itno da dobie datum za pregovori so Evropskata unija

vnatre{ni raboti dade viza za Romanija da vleze vo [engen zonata

imeto, pregovara~ot ne uspea mnogu da gi dobli`i dvete zakarani strani

predupredi deka ovaa dr`ava go pravi Balkanot problemati~en region

ZA

RANATA VO MAKEZGOLEMAT ZA 20% SVETSKATA BANKA PREDVIDUVA NESTABILNI CENI NA HRANATA DO 2015 GODINA enite na hranata }e ostanat nestabilni do 2015 godina, a `itnite kulturi }e se prodavaat po povisoki ceni od prose~nite, ocenuvaat eksperti na Svetskata banka.

Cenite na nekoi osnovni prehranbeni produkti vo momentov se dvi`at vo ramkite na nivoto od kriznata 2008 godina, koga poskapuvaweto na hranata be{e pri~ina za masovni protesti vo mnogu zemji, koi rezultiraa i so ~ove~ki `rtvi.

“Rizikot od rastot na cenite na hranata pretstavuva najgolem predizvik so koj se soo~uvaat pogolem broj od zemjite vo razvoj. Vo najsiroma{nite zemji semejstvata tro{at i do dve tretini od svojot buxet na ishrana, pa ova zgolemuvawe na cenite mnogu seriozno }e gi pogodi”, oceni pretsedatelot

C

niot uvoz. Vo sprotivno, velat, svetskite rekordni ceni na surovinite kaj nas }e rezultiraat so visoka inflacija i opa|awe na `ivotniot standard.

Ekonomistite prognoziraat deka godinava Makedonija }e se soo~i so povisoka

standard”, veli Jovan A`derski, profesor po ekonomija na zemjodelstvoto.

Spored nego, alarmanten e i faktot deka doma}instvata vo Makedonija tro{at celi 60% od doma{niot buxet za hrana. Vo site evropski zemji za ovaa namena se odvojuvaat samo 20% od semejniot buxet.

Ekspertite alarmiraat Makedonija drasti~no da go zgolemi proizvodstvoto na hrana, so {to postepeno }e go namali enorm-

inflacija od predvidenite 3%.

“Koga }e se isprazni kasata, Regulatornata komisija }e ja poka~i cenata na naftata. Takvite

JOVAN A@DERSKI PROFESOR PO EKONOMIJA NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSTVO “Zasega mo`eme samo da o~ekuvame poskapuvawe na prehranbenite proizvodi duri do 20%, a so toa i opa|awe na `ivotniot standard. Alarmanten e faktot deka doma}instvata vo Makedonija tro{at celi 60% od doma{niot buxet za hrana. Vo site evropski zemji za ovaa namena se odvojuvaat samo po 20% od semejnite buxeti.”

na Svetskata banka, Robert Zelik.

Ekspertite na ovaa me|unarodna finansiska institucija procenuvaat deka okolu edna milijarda lu|e {irum svetot se soo~uvaat so glad, pa zgolemenite ceni na hranata bi gi prinudile pripadnicite na siroma{nite sloevi da se otka`at od zdravstveno osiguruvawe ili od obrazovanie na nivnite deca.

Ocenkite na Svetskata banka za rastot na cenata na hranata bea izneseni po objavuvaweto na eden izve{taj vo koj se tvrdi deka klimatskite promeni imaat negativni posledici vrz zemjodelskite kulturi, poradi {to se o~ekuva poskapuvawe na p~enicata, orizot, p~enkata, {e}erot i ostanatite osnovni prehranbeni produkti na svetskite berzi.

Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika za 2010 godina potvrduvaat deka Makedonija mnogu pove}e uvezuva, otkolku {to izvezuva. Sepak, zabele`an e blag rast na izvozot na prehranbeni proizvodi, koj lani iznesuval 329 milioni dolari, {to e za 15,9% pove}e od 2009 godina. Uvozot, pak, lani iznesuval 558 milioni dolari, {to e za 0,4% pomalku od prethodnata godina.

Minatata godina vkupniot izvoz na Makedonija iznesuva{e 3,3 milijardi dolari, a uvozot dostigna 5,4 milijardi dolari.

Vkupniot izvoz porasnal za 22,7% vo sporedba so prethodnata godina, a vkupniot uvoz za 8,1%. So uvozot i izvozot raste i trgovskiot deficit, koj lani iznesuva{e 2,1 milijardi dolari.

nestabilni vladini politiki, kako i negativnite globalni trendovi so p~enicata i masloto vlijaat vrz s$ drugo. Mnogu verojatno e da imame inflacija koja }e dostigne i do 6%”, velat tie.

I birokratskite proceduri vo koi zaglavuvaat zemjodelcite, spored ekspertite, se pri~ina poradi koja zemjava ne mo`e da go namali uvozot na prehranbeni surovini.

“Proizvodstvoto vo mnogu oran`erii ne mo`e da zaviree zatoa {to postapkite se zaglaveni

vo katastarot. Zemjodelcite ne mo`at da apliciraat i da podignuvaat pari od doma{nite ili evropskite fondovi.

Mora li da uvezuvame skapan turski domat za proizvodstvo na domatno pire koga imame odli~ni uslovi za odgleduvawe na ovaa kultura?”, pra{uva Vasko Ristevski od Zdru`enieto za zemjodelstvo i prehranbena industrija pri Stopanskata komora.

Vinarnicata Skovin vo prvata polovina od 2011 godina so nekolku pozna~ajni promeni. Ednata od niv e i dene{noto otvorawe na vinskiot podrum, koj se nao|a vo ramkite na samata vinarnica. So nego ne samo {to }e se zgolemi maloproda`nata ponuda na vinarnicata, tuku }e se opfati i drug segment vo nivnata rabota, a toa e turizmot.

Ovoj vinski podrum e eden od retkite, ako ne i edinstveniot {to se nao|a na teritorijata na glavniot grad. Generalniot menaxer na Skovin, Marija Miteva, gi pokani posetitelite da gi degustiraat vinata od bogatata paleta na Skovin, me|u koi e i organskoto

MARIJA MITEVA vino, koe e lansirano od neodamna, a dosega be{e dostapno samo vo ekskluziven krug na lokali.

So mo`nosta da se vidi i vinogorjeto na padinite na Vodno, Makedonija bi se promovirala kako vinska zemja i privle~na turisti~ka destinacija.

Poslednive nekolku godini Skovin do`ivuva seriozni promeni, implementira novi biznis-strategii, promovira novi proizvodi i go zgolemuva brojot na maloproda`ni mesta.

So samata promena na vinskiot biznis i kaj niv se nametnuva potrebata za rebrendirawe na samata vinarnica.

GUBITNIK

N NESLAVEN KRAJ

Neslavno zavr{i 30godi{niot avtoritaren re`im na egip etskiot pretsedatel Hosni Mubarak. Po pravilo taka i zavr{uvaat politi~kite lideri koi se “zaqubuvaat” vo vlasta, pa se zaboravaat do kade mo`at i smeat da odat so svoeto samovolie i samoqubie.

Mubarak mora{e da ja napu{ti vlas ta zatoa {to narodot mu izleze na ulica, revoltiran od bedata i siroma{tijata vo koja `ivee. Iako Mubarak go nametna Egipet kako atraktivna turisti~ka destinacija, {to be{e golem izvoz na pari, ne napravi ni{to za da go podobri `ivotot na naselenieto.

Sega izleguva na videlina deka turizmot bil glavnata alatka za bogatewe

HOSNI MUBARAK na semejstvoto na pretsedatelot.

Doprva }e izleguvaat vo javnosta podatocite za toa kolku “te`i” pretsedatelskata riznica. Mubarak }e bide sre}en ako “spasi `iva glava”, odnosno ako ne odgovara pred sudovite vo Egipet. S$ zavisi od toa koj }e bide negoviot naslednik.

N a k r a j ot Mu b a r a k j a izgubi i poddr{kata od me|unarodnata zaednica, zatoa {to premnogu se zanese na vlasta. Demokratijata, sepak, koga toga{ ja poka`uva svojata mo}.

MISLA NA DENOT NE PLAШI SE OD GOLEMI ЧEKORI. NE MOЖEШ DA POMINEШ PREKU AMBIS VO DVA MALI SKOKA

DEJVID LOJD XORX BRITANSKI LIBERAL, POLITIЧAR

Navigator

4

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

SRBIJA NE GI PO^ITUVA BILATERALNITE DOGOVORI SO MAKEDONIJA

PATARINA VO SRBIJA PLA]AAT SAMO MAKEDONSKITE KAMIONXII

Srbija primenuva diskriminatorska dava~ka za makedonskite transporteri na koi za vlez i za tranzit niz zemjata im napla}a patna taksa od 100 evra, so {to ja ubiva nivnata konkurentnost vo odnos na prevoznicite od drugite zemji SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

atna taksa za koristewe na avtopati{tata vo Srbija pla} aat samo makedonskite prevoznici. Iako kon krajot na 2009 godina Makedonija gi ukina patnite taksi za site stranski prevoznici, vklu~uvaj} i gi i srpskite, i bara{e recipro~no da va`i istata odluka i za makedonskite prevoznici nadvor od zemjava, do denes odlukata ne ja po~ituva edinstveno Srbija.

Belgrad primenuva diskriminatorska dava~ka za makedonskite transporteri na koi za vlez i za tranzit niz zemjata im napla}a patna taksa od duri 100 evra, so {to ja ubiva nivnata konkurentnost vo odnos na prevoznicite od drugite zemji.

Vo Makamtrans, zdru`enieto na makedonski transporteri, velat deka zakonski sekoja dr`ava ima pravo da vovede patna taksa na vlez na grani~niot premin i nadomest za patarina, no preporaka na Evropskata unija e patnite taksi da se ukinat za da ne postoi

P

Patnata taksa vo Srbija iznesuva od 60 do 100 evra, vo zavisnost od te`inata na kamionot dvojna naplata. “U{te na krajot na oktomvri 2009 godina se donese odluka vo Makedonija da se ukinat patnite taksi na grani~nite premini.

Mo`am da ka`am deka na{ite prevoznici ve}e pla}aat izedna~eno kako i stranskite. Makedonskite prevoznici pla}aat patna dava~ka i vo registracijata, koja sega ni e nama-

lena za 20%.

Po barawe na Brisel, Vladata ja ukina patnata taksa za site stranski kamioni s$ dodeka ne vovedeme elektronski patarini.

Srbija e vo proces na sproveduvawe na istata odluka, no fakt e deka gi ima ukinato dava~kite za site sosedi, osven za Makedonija�, veli Biljana Muratovska, generalen sek-

retar vo Makamtrans.

Vo Ministerstvoto za transport velat deka ve}e ispratile pismeno barawe do Ministerstvoto za infrastruktura na Srbija za da se ukine taksata {to ja pla}aat makedonskite transporteri pri vlezot vo zemjata. Velat deka ottamu gi prepra}ale da se obratat do Ministerstvoto za finansii, koe bilo

nadle`no za re{avawe na problemot, od kade {to, pak, vetile deka vo najkratok rok }e se proiznesat za problemot.

Vo Makamtrans velat deka bilateralnite odnosi so Srbija se ve}e naru{eni, a posledicite gi trpat makedonskite transporteri koi se vo finansiska zaguba od stotici evra na den bidej}i patnata taksa

vo Srbija iznesuva od 60 do 100 evra, vo zavisnost od te`inata na kamionot.

Od patna taksa edinstveno se oslobodeni makedonskite prevoznici {to imaat CEMT dozvoli. Ostanatite koi poseduvaat poedine~ni dozvoli za transport mora da ja platat dava~kata.

Pred dve godini ministerot za transport, Mile Janakieski, se sretna so srpskiot kolega, Milutin Mrkowi}, pri {to na~elno dogovorija ukinuvawe na patnite taksi.

So Spogodbata za sorabotka vo patniot soobra}aj, koja toga{ ja potpi{aa dvajcata ministri, be{e predvideno da se ovozmo`i celosna liberalizacija vo prevozot na patnici i stoka me|u Makedonija i Srbija, {to zna~i bez re`im na dozvoli za u~esnicite {to gi ispolnuvaat evropskite standardi.

Me|utoa, koga trebalo spogodbata da se potpi{e vo Makedonija, srpskata strana se predomislila od s$ u{te nejasni pri~ini.

Navigator

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

404 255,4 58,7 K

PROCENKI... vicepremier za ekonomski pra{awa

RAZGOVORITE SO EVN VO POSAKUVANA NASOKA

R

azgovorite so EVN se odvivaat vo posakuvana nasoka, istakna Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa, vo vrska so mo`nosta EVN da ja povle~e tu`bata protiv Makedonija pred Arbitra`niot sud vo Va{ington.

Na krajot na ovoj mesec treba da po~ne sudskiot proces me|u EVN i Makedonija vo Va{ington. Procesot pred me|unarodniot sud be{e usloven od ishodot na sporot me|u avstriskata kompanija EVN i doma{nata Elektrani na Makedonija, {to se vodi pred makedonskite sudovi.

No, vo javnosta se {pekulira deka Vladata i EVN pregovaraat za vonsudsko re{avawe na sporot.

EVN podnese tu`ba protiv Makedonija vo 2009 godina za diskriminacija kako stranski investitor i od dr`avata bara ot{teta do edna milijarda evra.

MILIONI EVRA OD BANKITE SE PLASIRANI KAKO STANBENI KREDITI

MILIONI EVRA AVTOMOBILSKI KREDITI ZELE GRA\ANITE OD BANKITE ZAKLU^NO SO DEKEMVRI 2010 GODINA

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

VLADIMIR PE[EVSKI

MILIONI EVRA IZNESUVA SALDOTO NA POTRO[UVA^KI KREDITI ZA NASELENIE DO KRAJOT NA 2010 GODINA

O

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

65

...POGLED NA DENOT...

PAK SE “SAMOUBIVME”!

M

nogu naivna i sme{na be{e vikendnaslovnata stranica na eden makedonski dneven vesnik so dominantno “srpska koncepcija i ureduva~ka politika” (!?) bliska do edna mnogu va`na za vlasta televizija... “Ni~im izazvani” (pusti merak da im se “naeb .t” majka na Albancite), glorificiraj}i go sega ve}e padnatiot egipetski pretsedatel, Hosni Mubarak, vo petokot napi{aa: Nadnaslov: Za dr`avata se raboti!

Naslov: Egipet odbi me{awe od nadvor! Bo`e, bo`e...

Vidovme kako odbija...Se smeam!

Ako denovive ne ste sigurni {to, vsu{nost, se slu~uva vo Makedonija, vnimatelno sledete gi ovie dva mediumi!

Oti tie mislat deka Makedonija silno odbiva me{awe od nadvor! Pak se smeam...

Ova {to v~era i kon krajot na minatata nedela se slu~uva{e na Kale, osven {to sodr`i poraka kakva predizborna prolet n$ ~eka, vo sebe sodr`i i nekolku scenarija za politi~ka i druga destabilizacija... Za op{tiot razvoj na makedonskata politi~ka scena na ova mesto }e pi{uvam narednite denovi ovaa nedela.

A, {to se slu~i v~era...?

Za da prepoznaeme {to se slu~i, ajde da vidime kako zavr{i ova sramna za nas rabota (vo momentot dodeka go zatvoram ovoj tekst i ne sum siguren deka zavr{ilo!!!).

Sramna me|uetni~ka tepa~ka kakva {to ne sme videle u{te od raznite epizodi pred 2001 godina. Slikite od Makedonija do utrovo ve}e go imaat zavrteno svetot tripati (!)

A krajot u{te posramen! Na delo izleze “makedonskata politi~ka impotentnost”. Otkako “komitite” taka fino izmanipulirani moraa preku tuneli da go napu{taat terenot, Albanci go izvadija i go frlija kvazimakedonskoto zname so yvezdata od Kutle{ (!) (kojznae kade be{e izvezeno?), a namesto nego, na crkvata - muzej na Pasko Kuzman, be{e zaka~en transparent napi{an na albanski jazik so naslov – “na mestoto na zlo~inot”!? Ajde sega Pasko izvadi go od tamu...! Ajde, ajde...

U{te deset ~asovnici da naredi na racete Pasko Kuzman, site poka`uvaat “pet do dvanaeset” za politi~kata i drugata stabilnost na Makedonija!?

Sram da vi e kolku ne ve biva, bre, vas “ga{nici” koi go uzurpiravte pravoto da bidete najgolemite Makedonci na dene{nicata!!! U{te deset ~asovnici da naredi na racete Pasko Kuzman site poka`uvaat – pet do dvanaeset za politi~kata stabilnost na Makedonija!? Zatoa itno da si odi ovoj ~ovek od toa mesto sose suflerite okolu nego!? Zaklu~okot od v~era e: vlasta (koalicijata VMRODPMNE i DUI) & nanesoa neprocenlivo golem poraz na Makedonija!

Ottuka, tenka i bez energija be{e izjavata od Prilep na premierot Nikola Gruevski. Bez nasoka! Zatoa toj vo Va{ington nedelava sekako }e bide do~ekan so nadgradena agenda!!! Ova kolku da razbere na{iot dneven vesnik so dominantna “srpska koncepcija” za ona – “Egipet odbi me{awe od nadvor”! Ne treskajte, bre, gluposti! No, {teta za Gruevski... Te{ka prolet za negovata politi~ka kariera!

A, samo pred nekolku dena na{iot premier ima{e relaksirana agenda, {to bi rekle p... dim!

Vo Va{ington treba{e samo da objasni za stavot na negovata Vlada za imeto, da objasni za Pero Nakov bb (tamu malku treba{e da objasni oti ve}e popu{ti i ja deblokira{e smetkata na A1 i vesnicite koi kru`at okolu televizijata). I toj da si pra{a{e dali mo`e da pravi izbori, sekako...!?

No, sega imame druga konstelacija.

Glupavite i nepotrebni slu~uvawa na Kale mu ja menuvaat i sodr`inata i konceptot na patuvaweto! I pristapot, sekako. Sega premierot }e mora da objasni i kako gleda na politi~kata i na bezbednosnata stabilnost na Makedonija vo naredniot period gledano preku golema slika na koalicijata so DUI (partijata - ideen voda~ na nastanite od 2001 i Ramkovniot dogovor).

Zaklu~ok: Ognen po~etok na nedelata. Imame nov slu~aj – Kale! Albanci predvodeni od ~elnici na DUI (vlast), no i od drugi partii i nevladini organizacii (zna~i, dobra me|ualbanska koordinacija) izlegoa na dva pati i nasilno, vo sprotivnost so zakonite urivaa!

Vo dru{tvo na zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti (Albanec), ministerot za zdravstvo (Albanec), gradona~alnikot na ^air (Albanec) i drugi visoki ~elnici na DUI! Videosnimkata dojde na kompjuterite na site onie na koi {to treba{e da dojde...

Porakata e pratena... Figurite se namesteni na {ahovskata tabla! Politi~kata destabilizacija vo Makedonija zema zamav.

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

PARTIITE VO NATPREVAR

KOJ POVE]E DA ]ARI OD USTAVNITE IZMENI ZA MANEVSKI? OHRID DOBI OBIKOLNICA remierot, Nikola Gruevski, vikendov vo Ohrid ja pu{ti P vo upotreba novoizgradenata obikolnica vo dol`ina od 2,4 kilometri, vo koja bea investirani 193 milioni denari. Obikolnicata treba da go prenaso~i tranzitniot soobra}aj vo gradot i da go rastovari soobra}ajot vo centralnoto gradsko podra~je, osobeno vo letniot period.

Vladinata delegacija go poseti i aerodromot Sveti Apostol Pavle, kade {to vo tek se grade`ni aktivnosti na koncesionerot TAV za izgradba na nov VIP-salon, hangar za popravka i odr`uvawe na mali avioni i za pro{iruvawe na aerodromskata pista. Ve}e e izgraden nov parking za vozila i e renovirana upravnata zgrada.

“TAV najavi deka }e vlo`i maksimalni napori za privlekuvawe turisti preku posebni paket-aran`mani, {to, sekako, }e ima pozitivno vlijanie na razvojot na turizmot vo Ohrid i vo regionot”, izjavi Gruevski.

UAPSENI U[TE PETMINA OD FRANKFURTSKATA MAFIJA {te pet lica se privedeni vikendov vo prodol`enieto U na policiskata akcija “Dirigent”, koja ima za cel spre~uvawe na takanare~enata Frankfurtska mafija koja se zanimava so trgovija so narkotici i perewe pari vo Avstrija i vo Germanija.

Frankfurtskata mafija e formirana kon sredinata na 90-te godini od minatiot vek od nekolku vele{ani koi po~nuvaat da prodavaat droga vo Frankfurt. Grupata ja {irat so regrutirawe mladi od Veles koi za niv prodavaat droga. Uspeale da zavladeat so narkopazarot vo Frankfurt otkako ja namalile cenata na drogata i gi zele klientite na kriminalnata grupa sostavena od Albanci od Kosovo, od Albanija i od Makedonija. Otkako operacijata vo Frankfurt bila zagrozena, se selat vo Viena.

Spored informaciite na avstriskata policija, ovaa grupa imala mese~en obrt i do 1,5 milioni evra. Od oktomvri minatata godina do fevruari godinava krivi~no se gonat 55 lica, od koi 22 za neovlasteno proizvodstvo na narkoti~ni drogi i 33 za perewe pari.

PRITVOREN PORANE[NIOT DIREKTOR NA BITOLSKI BETON rotiv Tomislav Stefkovski, porane{en generalen P direktor i pretsedatel na upravniot odbor na BetonBitola, i protiv Qubomir Cilevski, porane{en upravitel na Beton 5 i osnova~ na firmata Beton-kom, MVR podnese krivi~ni prijavi, a istra`en sudija im odredi pritvor vo traewe do 30 dena.

Krivi~nite prijavi se izre~eni zaradi postoewe osnovano somnenie deka storile krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.

“Prijavenite vo 2007 godina, iako znaele deka pravnoto lice Beton ima blokirana `iro-smetka, so {to nastanal uslov za otvorawe ste~ajna postapka, ispla}ale pari preku cesii i asignacii. Site kupuva~i na Beton, me|u koi i REK Bitola, namesto da pla}aat na smetkata na firmata, toa go pravele na smetkata na Beton 5”, informira{e portparolot na SVR-Bitola, \oko Strezovski.

Sitni politi~ki pazarewa se o~ekuva da izlezat na povr{ina so noviot predlog na VMRO-DPMNE za promena vo Ustavot vo delot na ~lenuvaweto na ministerot za pravda vo Sudskiot sovet MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

tstranuvaweto na ministerot Mihajlo Manevski od Sudskiot sovet e maksimalno politi~ki tempirano, vo vreme koga situacijata zovriva i site kalkulacii se naso~eni kon izborite {to se o~ekuvaat, velat poznava~ite. Site se soglasni deka na Manevski ne mu e mesto vo Sovetot, no istovremeno predupreduvaat deka koga se otvora Ustavot toa }e se koristi za evtini politi~ki poeni. Analizite se deka menuvaweto na Ustavot po~na da se upotrebuva kako re{enie koga postoi nekoja "prividna" politi~ka kriza i kako izgovor deka so negova promena rabotite }e odat na podobro "Ustavot denes stana predmet na dnevno-politi~ki pazarewa i igri. Nam ni treba temelna ustavna reforma, zatoa {to o~igledno Ustavot po~na da pretstavuva ko~nica na politi~kiot razvoj vo dr`avata. No, sepak, vakvoto incidentno menuvawe, koe se pravi od dnevno-politi~ki pobudi, otvora somnevawe vo toa kako se praktikuva vladeeweto na pravoto kaj nas i kolku toa postoi", veli profesorot po ustavno pravo Savo Klimovski.

Nesporno e deka ustavnite izmeni koi sega se predlagaat se nu`ni, no vo vakov politi~ki ambient ostavaat prostor za politi~ki pazarewa, dodava Klimovski.

PARTIITE VE]E GI “VAGAAT” BARAWATA! Deka }e ima politi~ki pazarewa e jasno i od barawata koi s$ u{te ne se formalno,

O

no usno se ispora~ani odamna, kako tie za Badenter vo Sudskiot sovet i Ustavniot sud.

Koalicioniot partner na VMRO-DPMNE od albanskiot blok ja pozdravuva idejata za otstranuvawe na ministerot za pravda od Sudskiot sovet, no ima i svoi barawa.

"Koga ve}e se otvora delot od Ustavot vo sferata na sudstvoto, nie ostanuvame na na{ite barawa za primena na Badenteroviot princip na glasawe vo Ustavniot sud i vo Sudskiot sovet, i ne samo pri noseweto odluki, tuku i pri izborot na sudii", veli Rafiz Aliti od DUI. Idejata za ustavni izmeni i za opoziciskata SDSM pretstavuva pozitiven signal, no ne dovolen za da se vratat vo sobraniskite klupi: "Inicijativata na VMRODPMNE vodi kon nekakvo re{enie na celata ovaa kriza, no ostanuvame na barawata za usoglasuvawe na izbornoto zakonodavstvo, formiraweto sobraniska komisija za kontrola na Izbira~kiot spisok i ramnomernoto raspredeluvawe na buxetskite sredstva na site elektronski i pe~ateni mediumi", istakna Branko Crvenkovski, liderot na SDSM. Spored Andrej @ernovski, pak, od LDP, zaminuvaweto na ministerot za pravda, vo slu~ajov Mihajlo Manevski, od Sudskiot sovet ne bilo samo `elba na opozicijata, tuku i na me|unarodnata zaednica i tokmu poradi toa }e dobie nivna poddr{ka.

USTAVOT MO@E DA SE SMENI I ZA EDEN MESEC! Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, najavi deka prvata faza od noseweto na ovie ustavni izmeni }e bide zaka`uvawe na Komisijata za ustavni pra{awa na 21 fevruari. Toj predviduva deka za ovie izmeni da se slu~at potrebni se minimum dva i pol meseci. Veqanovski za denes zaka`a sredba na koordinatorite na parlamentarnite partii za da se napravi plan. SDSM nema da se pojavi. Ekspertite velat deka nikoga{ so to~nost ne mo`e da se predvidi kolku vreme }e bide potrebno za da se "proturkaat" nekoi ustavni izmeni, osobeno vo vakov period na slo`ena politi~ka situacija vo zemjata.

"Dokolku nekoj saka da gi proturka izmenite, toa mo`e da go napravi i za eden mesec, kako {to be{e slu~ajot so znameto. No, dokolku na ova se nalepat, a sigurno }e se nalepat, drugi inicijativi, celata procedura mo`e da se odol`uva do nedogled", veli Klimovski.

Toj predlaga formirawe na ekspertska grupa koja } e go analizira celiot Ustav so cel da utvrdi koi odredbi i normi vo Ustavot ve}e se zastareni, a da ne se slu~i tie povtorno da dojdat vo sudir so sovremenite potrebi na op{testvenoto `iveewe vo Makedonija.

"Toa {to pre~i povtorno e {to VMRO-DPMNE go sfa}a ovoj predlog kako ednopartiski proekt. Promenite na Ustavot ne mo`at da se sfatat taka. Izmenite na Ustavot mora da se donesat so konsenzus", smeta @ernovski.

I Nova demokratija saka da }

ari od situacijata: “Ustavnite izmeni da ne se sfatat samo kako proekt na VMRO-DPMNE. Ako se ima ignorira~ki stav kon drugite barawa, samo se uka`uva deka parlamentarno mnozinstvo ne se anga`ira za postulatite na demokratijata", veli Flora Kadriu.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI

PO^NA PREDIZBORIETO

VRIJAT KOALICIJATA, OPOZICIJATA I DR@AVATA! Dodeka SDSM i VMRO–DPMNE si gi testiraat nervite i trpenieto, na teren ve}e imame fizi~ki presmetki. Narodot podelen, politi~kata scena v`e{tena.

Vleguva li Makedonija vo najpekolnoto predizborie dosega!?

KATERINA SINADINOVSKA

SOLUNSKIOT GRADONA^ALNIK, BUTARIS, DENES VO DEMIR KAPIJA

sinadinovska@kapital.com.mk

$ pove}e se v`e{tuva politi~kata scen a so n a j a v i t e za `e{ki izbori naprolet. Dodeka vo oficijalnite izjavi premierot Nikola Gruevski stoi na stavot deka SDSM bara izbori za da ne gi dobie, na teren toj ve}e i toa kako raboti da im go ispora~a tokmu toa od {to tvrdi deka tie begaat.

Vo sabotata nave~er vo Ohrid se sostana najvisokoto partisko rakovodstvo na VMRO–DPMNE na sednici na Izvr{niot i na Centralniot komitet. Direktorot na Centarot za komunikacii na partijata, Ilija Dimovski, informira{e deka osven postavuvawe nov pretsedatel na Unijata na mladi sili (direktorot na Agencijata za mladi i sport, Dime Spasov, dojde na mestoto na Sa{o Stefanovski), edinstvena druga to~ka na dneven red bil pretstojniot partiski kongres zaka`an za mart vo Bitola. Nikakvi drugi detali oficijalno ne se otkrivaat, a funkcionerite na VMRO– DPMNE se i pove}e od vnimatelni koga zboruvaat za eventualnite izbori.

No, izborite i toa kako bile tema na razgovor. Izvori za “Kapital” brifiraat deka koga se otvorila ovaa tema, najvlijatelnite partiski ~elnici zazele stav deka pred letnite odmori treba da se odi na glasawe, a prvo da se po~eka ishodot od sredbite na Gruevski vo Va{ington so potpretsedatelot Xo Bajden i so sekretarot Hilari Klinton za od porakite (koi }e go pojasnat pravecot na veterot za sporot za imeto) da se napravi matematikata. Se razgovaralo i za incidentot so ru{eweto na crkvata na Kale i momentalnite odnosi vo vladinata koalicija.

Gruevski go smiruval ~lenstvoto velej}i deka se raboti za incident {to nema da vlijae vrz odnosite so DUI i deka na sostanokot so Ali Ahmeti, koj go imal vedna{ po slu~uvawata, pobaral od nego da gi “zauzda” redovite i da najde na~in za sankcionirawe na “radikalnite funkcioneri”.

No, koalicijata de fakto e na stakleni noze. Nevozmo`no e gradona~alnici i ministri od DUI javno da se zalagaat za ru{ewe na proekt na VMRO–DPMNE, a zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti, Xevat Bu~i, duri i da prisustvuva na vandalizmot, a toa da se relativizira kako obi~en incident. Tolku pove}e {to partnerite postignale dogovor objektot da se stavi vo miruvawe dodeka ne se namalat tenziite, a VMRO– DPMNE u{te utredenta pobrza preku no} da gradi. A nestabilna vlada zna~i i nestabilna politi~ka scena.

Opozicijata, pak, dotura maslo na ognot.

olunskiot gradona~alnik, Janis Butaris, po povod Denot S na lozarite, Sveti Trifun, denes }e bide vo Demir Kapija na pokana od fondacijata Tikve{ki vinski pat.

S

Gruevski go uveruval ~lenstvoto deka incidentot nema da vlijae vrz odnosite so DUI i deka na sostanokot so Ali Ahmeti pobaral od nego da gi “zauzda” redovite i da najde na~in za sankcionirawe na “radikalnite funkcioneri” DR@AVATA GORI, SOBRANIETO NOSI ZAKONI! Dodeka situacijata vrie i po {tabovite i na teren, pratenicite "{tancaat" zakoni. Po itna postapka, bez opozicija, se donesoa izmenite i dopolnuvawata na zakonite za osnovno i za visoko obrazovanie, za grade`ni{tvo i urbanizam, a ~ekaat na ekspresno usvojuvawe zakonite za lustracija, legalizacija na divogradbite, prekr{oci, zemjodelsko zemji{te. Situacija koja mnogu potsetuva na 2008 godina, koga SDSM go napu{ti Parlamentot, a za samo eden mesec se donesoa po itna postapka pove}e od 150 zakoni.

Otkako Brisel najostro reagira{e, spikerot Veqanovski izjavi deka napravile ogromna gre{ka.

Se ~ini dve godini podocna nemu i na negovata partija ne im smeta da ja povtorat istata gre{ka.

Ekspertite velat deka s$ mirisa na izbori i oti drug izlez od momentalnata situacija nema. Politikologot Vladimir Bo`inovski smeta deka poslednite slu~uvawa odat vo nasoka deka }e ima predvremeni izbori za da se izbegne prodlabo~uvawe na krizata.

“Ne o~ekuvam toa da se slu~i pred popisot. Izbori pred maj ne se mo`ni pred s$ poradi tehni~kata nemo`nost da se organiziraat”, objasnuva toj. Profesorot Stevo Pendarovski e siguren deka vladeja~kata koalicija se podgotvuva. “Po vra}aweto na Gruevski od Va{ington } e ima pojasna situacija za pra{aweto }e ima li predvremeni izbori. Premierot vo 2008 godina, koga za NATO samitot vo Bukure{t be{e pod golem pritisok od SAD, re{i pritisokot da go otfrli organiziraj} i predvremeni izbori. Ne bi me za~udilo taka da postapi i ovoj pat, osven ako vo Va{ington ne se soo~i so odlu~no barawe da ne organizira vonredni izbori. I drugiot partner vo koalicijata ima interes od predvremeni izbori, povrzan so popisot, bidej}i brzite izbori bi go pomestile popisot”, veli toj.

BORBA SO KAMEWA NA SKOPSKO KALE! Tenzi~nata sostojba na skopskoto Kale v~era eskalira{e so presmetka so kamewa me|u dvete sprotivstaveni grupi, od koi ednata dojde da ja brani izgradbata na muzejskata crkva, a drugata da protestira protiv izgradbata.

Spored prvi~nite izve{tai, vo incidentot sedum lica se povredeni, od koi eden policaec, a edno e probodeno so no`. Na tvrdinata bea rasporedeni brojni policiski sili koi interveniraa vo razdvojuvaweto na grupite.

Premierot Nikola Gruеvski gi povika instituciite da gi razre{at ovie pra{awa.

“Apeliram do site deka ne smeat vakvite nastani da gi koristat vo partisko-politi~ki celi. Nie nema da dozvolime nekoj so vakvi nastani da si poigruva so ~uvstvata na gra|anite i da gi koristi vo nekakvi privatni interesi i }e napravime s$ {to e vo na{a mo} rabotite da ja dobijat svojata normalna dinamika”, izjavi Gruevski i dodade da ne se doleva maslo vo ognot. SDSM v~era pobara Gruevski da utvrdi krivi~na i politi~ka odgovornost na site involvirani lica.

“Vedna{ da gi razre{i ministerkata i zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti. Gordana Jankulovska u{te edna{ ne si ja zavr{i rabotata i ne gi prezede soodvetnite bezbednosni merki za da go spre~i dene{niot incident.

Xevad Bu~i be{e direkten u~esnik vo ru{eweto i vo dene{niot te`ok incident. Vedna{ da go smeni Pasko Kuzman od direktor vo Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo, koj mora da ponese odgovornost za svoite postapki. Vedna{ da stavi moratorium za izgradba na site objekti koi predizvikuvaat me|uetni~ki tenzii i verska netrpelivost”, pora~a Emilijan Stankovi}, portparol na SDSM.

Kako {to e najaveno, Butaris }e ima rabotna sredba so pretstavnici na Fondacijata i na op{tina Demir Kapija. ]e se razgovara za dva krupni proekti od prekugrani~nata sorabotka so koi }e se aplicira za evropski pari.

Fondacijata planira brojni aktivnosti za dene{niot praznik vo ~est na za{titnikot na proizvoditelite na grozje. O~ekuvaat brojni gosti od zemjava i od stranstvo, koi }e prisustvuvaat na zakrojuvawe na vinovi lozi, proizvodstvo na doma{ni vina i rakii i podgotovka na tradicionalni tikve{ki jadewa.

NEMA ME\UNARODNI PATNI^KI VOZOVI ZA SOLUN, TOVARNITE SOOBRA]AAT `eleznici go ukinaa me|unarodniot patni~ki GToar~kite soobra}aj, a tovarniot ostanuva da funkcionira. zna~i deka makedonskite kompani zasega ne se zasegnati i }e mo`at da go koristat `elezni~kiot soobra}aj za transport na stoka od i do Solunskoto pristani{te.

Od kompaniite koi celiot uvoz i izvoz go vr{at preku Solun velat deka nemaat najava za nekakva blokada na transportot. Tie uka`uvaat deka dokolku zapre i tovarniot soobra}aj }e ostanat bez alternativa. Toa }e im gi zgolemi tro{ocite i }e go zabavi biznisot, bidej}i }e mora da gi koristat pristani{tata vo Bar i vo Burgas.

Dr`avnata `elezni~ka kompanija vo Grcija gi ukina me|unarodnite patni~ki linii poradi ogromni dolgovi.

Me|unarodnite vozovi koi soobra}aat na relacija Belgrad–Skopje–Solun }e pristignuvaat i trgnuvaat od Skopje.

“Ova e del od na{ata strategija da ja napravime kompanijata poprofitabilna. Predvideno e i zgolemuvawe na cenata na biletite. Vnatre{nite linii ve}e bea reducirani”, izjavi portparolot na Filijalata na javnata `elezni~ka kompanija OSE. Od Makedonski `eleznici velat deka ova ne im odi vo prilog, bidej}i }e gi izgubat zna~ajni prihodi. “Kon krajot na mesecov ili na po~etokot na sledniot }e imame sostanok so direktorot na gr~kite `eleznici i se nadevame deka }e najdeme zaedni~ko re{enie za da ne gi ostavime patnicite bez nitu eden me|unaroden voz kon Grcija. ]e se potrudime da obezbedime sezonski `elezni~ki prevoz barem vo letniot period”, izjavi Oliver Derkovski, direktor na M@-Transport.

SE NAMALUVA PODDR[KATA OD EU VRIE I REGIONOT! Grcija ve}e podolg period sekojdnevno se soo~uva so masovni {trajkovi na transportnite rabotnici, lekarite, farmacevtite. Vo Belgrad srpskite prosvetni rabotnici pred tri nedeli po~naa {trajk, a za pogolemi plati na ulica izlegoa i policajcite. No, najstra{no zasega e vo Tirana, kade {to protestite na opozicijata protiv vladata na Sali Beri{a zavr{ija so trojca zaginati i desetici povredeni. Situacijata kulminira{e i vo albanskiot Parlament, kade {to pratenicite na vlasta i na opozicijata fizi~ki se presmetuvaat.

arakteristi~no za vladeeweto na Nikola Gruevski stana prisustvoto na nastani na koi, vo princip, premieri ne se pojavuvaat – postavuvawe kamen– temelnici na u~ili{ta, sportski sali, crkvi, zgradi, ~e{mi, lokalni pati{ta. No, agendata vo petokot be{e prenabiena duri i za nego. Neminovni se {pekulaciite deka izborite navistina se bli`at. Eve kako izgleda{e petokot za premierot: 11:00 ~asot – promocija na novata medicinska oprema na univerzitetskite hirur{ki kliniki vo Skopje; 12:00 ~asot – postavuvawe na kamen-temelnik na u~ili{na sportska sala vo SOTU Goce Stoj~evski vo Tetovo 13:10 ~asot – predavawe vo upotreba na zgrada so stanovi za socijalno ranlivi grupi vo Ki~evo 14:00 ~asot – postavuvawe kamen-temelnik na u~ili{na sportska sala vo OU Mustafa Kemal Ataturk vo op{tina Plasnica 15:00 ~asot – pu{tawe vo upotreba na rekonstruiran lokalen pat za selo Lisi~ani, op{tina Plasnica.

K

$ pomalku lu|e vo Evropskata unija krevaat vreva S okolu Makedonija. So novite problemi {to ja zasegaat EU, pra{aweto za Makedonija }e pa|a s$ podolu na evropskata agenda, predupredi evropratenikot Zoran Taler na tribinata organizirana od Sovetot za globalna sorabotka.

“Golem problem e {to od Skopje ne doa|a inicijativa koja bi pobarala pogolemo vme{uvawe na EU. Mene mnogu dolgo ne mi be{e jasno zo{to e toa taka.

Nekolku pati imav mo`nost vo ~etiri o~i da razgovaram so pretsedatelot na Vladata i poleka sfativ deka verojatno golemiot problem e vo toa {to ako se odi vo takov mehanizam, na krajot bi trebalo da se usvoi nekoj kompromis, a toa o~igledno e golem problem”, veli Taler.

Spored nego, ne e realno da se o~ekuva EU da ja disciplinira Grcija.

“Ako ovaa Vlada ne najde kompromis so Atina, koja bilo druga toa }e go napravi mnogu pote{ko”, istakna Taler.

MAKEDONIJA DOBI PRIJATELIPRATENICI VO AVSTRALIJA o noviot sostav na avstraliskiot parlament se formira{e novata interparlamentarna grupa za Vprijatelstvo so Makedonija. So grupata pretsedava pratenikot Stiven Xons, a ~lenovi se drugi pratenici od vlasta i od opozicijata.

“Celta na vakvata parlamentarna grupa e da prodol`i so zajaknuvawe i unapreduvawe na bilateralnite parlamentarni odnosi me|u dvete dr`avi”, izjavi po~esniot konzul na Makedonija vo Pert, Zoran ]oseski.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

KAKOV E VOZNIOT PARK NA FUNKCIONERITE

POLITI^ARITE "POBOGATI" OD BIZNISMENITE! VLADATA ]E FINANSIRA VRABOTUVAWE NA 7.000 LICA ladata go donese Operativniot plan za aktivni programi i merki za vrabotuvawe za 2011 godina, so koj }e bidat opfateni pove}e od 7.000 nevraboteni. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, v~era informira{e deka za ovaa namena Vladata }e odvoi okolu 500 milioni denari, a zaedno so parite {to gi ~eka od evropskite fondovi, vkupniot iznos }e bide okolu 10 milioni evra.

Se raboti za 10 razli~ni programi so koi na nevrabotenite im se ovozmo`uva da otvorat sopstven biznis i da vrabotat drugi lica. Prvata programa za samovrabotuvawe, koja ve} e se realizira ~etiri godini, godinava }e opfati 700 lica za koi se obezbedeni 147,2 milioni denari. Programata za formalizirawe na postojnite biznisi treba da opfati 250 nevraboteni, koi nepovratno }e dobijat po 3.000 evra za da osnovaat kompanija. Toa ne se gotovi pari, tuku repromaterijali i oprema za po~nuvawe biznis.

Planirana e i poddr{ka za dopolnitelni vrabotuvawa vo postoe~ki firmi registrirani preku programata za samovrabotuvawe vo 2007, 2008 i 2009 godina, koja }e opfati 90. Za ovaa programa se obezbedeni 8,1 milioni denari.

Mobilnost na rabotnata sila e pilot-programa vo Operativniot plan ~ija celna grupa se visokoobrazovani lica do 34 godini koi treba da najdat rabota nadvor od mestoto na `iveewe i }e se stipendiraat so 185.000 denari na tri ednakvi rati. So ovaa programa }e se opfatat do 20 nevraboteni, a vkupno se obezbedeni 3,7 milioni denari.

Obuka }e dobijat 4.906 nevraboteni, a subvencii za vrabotuvawe 855 lica. Vladata planira da anga`ira 40 lica {to }e vr{at anketa na slobodni rabotni mesta vo Makedonija.

Ekonomsko jaknewe na `enite `rtvi na nasilstvo e del od programata koja }e opfati 70 lica, a za poddr{ka na vrabotuvawe na 35 Romi se odvoeni dva milioni denari Vladata s$ u{te ne go razgledala predlogot na Sojuzot na stopanski komori da se namali nevrabotenosta na 8,5% so finansiska pomo{ od 7.000 evra godi{no za mala firma, so {to godi{no treba da se otvorat 120.000 rabotni mesta.

V

SE OTVORA NOV GRANI^EN PREMIN KON KOSOVO e se otvora nov carinski premin me|u Makedonija i Kosovo - Debalde-Stan~i} - i }e se olesnuva carinskata procedura me|u dvete zemji, najavija ministerot za finansii, Zoran Stavreski, i negoviot kosovski kolega, Ahmet [aqa, po sredbata vo petokot. Toga{ be{e potpi{ana i bilateralnata carinska spogodba od direktorite na carinskite upravi na dvete zemji, Van~o Kargov i Naim Hurgulica, koja }e ovozmo`i evropski na~in na carinewe.

"Kosovo e sedmi trgovski partner na Makedonija. Vkupata razmena vo 2010 godina me|u dvete zemji e 450 milioni dolari, od koi 430 milioni se izvoz od Makedonija. Razmenata vo 2010 godina e zgolemena za 30%, no toa ne zna~i deka ne mo`e da bide u{te podobra, a na{ata cel e taa dvojno da se zgolemi", izjavi Stavreski. Toj najavi deka vo prviot kvartal godinava se o~ekuva da se potpi{e i dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, {to e barawe na biznismenite i za {to se po~nati pregovori.

]

Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti raspolagaat so najmnogu avtomobili. Neoficijalno, del od ministrite "raspolagaat" so po 3-4 avtomobili, od koi eden xip, eden "mercedes" i dva drugi avtomobili za vikendi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

olesno se prazni dr`avnata kasa otkolku sopstveniot xeb. Del od politi~arite vo zemjava vozat dvojno poskapi avtomobili od biznismenite, velat podatocite od analizata koja ja sprovede “Kapital”. Dodeka oddelni dr`avni funkcioneri ne `alat i do 80.000 evra za limuzini, pretstavnicite na biznis-sektorot "se luksuziraat" vo ponormalni granici i za avtomobil ne im se dava pove}e od 40 iljadi evra.

Sepak, i me|u dr`avnite funkcioneri se izdvojuvaat "tro{axii" i "ekonomisti".

Na vrvot od listata na qubiteli na deluks-limuzini se najde skopskiot gradona~alnik Koce Trajanovski. Toj e vo o~ekuvawe na noviot mercedes S klasa, "te`ok" celi 80.000 evra (dr`avni pari).

Iako Trajanovski lani re~e deka ne saka nov avtomobil zatoa {to gradot imal prioriteti, sega }e se vozi vo avtomobil so sedum masa`eri i ambientalno osvetluvawe na pet nivoa. Pokraj toa, audio "artilerijata" nudi svirka kako od koncert vo `ivo, a klima-uredot ladi bez da duva.

Gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, se vozi vo nov model na Pasat, a gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, pak, se vozi vo "mazda 636" kupena vo 2003 godina od prethodniot gradona~alnik.

Vladinite funkcioneri vo zemjava prete`no se vozat vo avtomobili od markata Mer-

P

cedes i Audi, a vo posledno vreme popularnost dobivaat i avtomobilite od markata Folksvagen.

Dodeka pretsedatelot na Sobranieto se vozi so mnogu star "mercedes", vicepremierite i ministrite se prevezuvaat so mnogu poluksuzni vozila. Taka, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, se vozi vo “star” "mercedes" E klasa od 2001 godina; ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, pak, se vozi vo "audi A6" proizvedeno vo 2005 godina, dodeka, pak, neoficijalno doznavame deka ministerot za finansii se "po~estil" so nov "pasat CC".

Direktorot na Carinskata uprava, pak, Van~o Kargov se vozi vo xip "tuareg" od 2004 godina, nabaven preku programa finansirana od Evropskata unija.

MVR I MINISTERSTVOTO ZA FINANSII SO NAJMNOGU AVTOMOBILI! Ministerstvata za finansii i za vnatre{ni raboti raspolagaat so najmnogu avtomobili.

Doznavame deka del od ministrite "raspolagaat" so po 3-4 avtomobili, zadol`itelno po eden xip, eden "mercedes" i dva drugi avtomobili za vikendi.

Vozilata so koi se prevezuvaat re~isi site ministri bile naj~esto zapleneti vozila. Izvori velat deka ministrite ne treba da se vozat vo zapleneti vozila, tuku tie da se prodavaat, a da se kupat novi na lizing so klasa do "pasat" do 35.000 evra maksimum, osven pretsedatelot, premierot i pretsedatelot na Sobranieto, koi bi trebalo da se vozat vo povisoka klasa.

Direktorite na MRTV, pak, imaat slu`beni avtomobili

BROJOT NA SLU@BENI VOZILA NEPOZNAT! Poslednata neoficijalna informacija koja ja objavija nekoi mediumi e deka Makedonija ima duri 2.300 slu`beni vozila. Sekoe ministerstvo, vo prosek, raspolaga so triesetina vozila.

Instituciite koi ne raspolagaat so sopstveni vozila im gi prikrivaat tro{ocite na svoite vraboteni koi se vozat so sopstveni vozila za slu`beni celi. No, vakvata praktika poka`a deka se pravi golema zloupotreba na dr`avni pari. Taka, vo 2008 godina Dr`avniot zavod za revizija pobara Sobranieto itno da gi namali parite koi na pratenicite im gi ispla}a za benzin za nivnite avtomobili, koi tie gi koristat za slu`beni potrebi.

Zabele`ale deka samo po ovaa osnova Parlamentot potro{il neverojatni 750 iljadi evra. koi ne izdr`uvale podaleku od Tetovo.

"Duri i za slu`beni celi ja vozam mojata privatna "tojota korola", koja e proizvedena vo 2006 godina i me ~ine{e okolu 9.000 evra na staro.

Vozniot park na MRTV ima "pe`o 407" i "reno laguna". bez vozdu{ni perni~iwa i voop{to ne se za slu`ben pat.

Udreni nekolku pati, edvaj gi dr`at trkalata, taka {to mo`at da stignat najdaleku do Tetovo", veli direktorot Eftim Ga{tov.

Biznismenite preferiraat avtomobili koi garantiraat

bezbednost. Sopstvenikot na kompanijata Makprogres Vin~ini, Gligor Cvetanov, vozi "opel insignia" sportski model. Ova zadovolstvo, koe poseduva standardna oprema, go ~inelo okolu 35.000 evra.

Direktorot na Duna kompjuteri, Aleksandar Pajkovski, izbral xip "nisan navara", vreden 40.000 evra.

Veli, kako qubitel na ekstremnite sportovi, za nego najbitna e bezbednosta koja ja nudi ova vozilo, kako i negovite terenski sposobnosti.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

]E SE ZGOLEMI TRANSPARENTNOSTA NA STE^AJNITE POSTAPKI

9

PREGLED VESTI TETEKS ZEMA KREDIT OD 1,3 MILIONI EVRA

UPRAVNICITE DNEVNO ]E INFORMIRAAT ZA STE^AITE T Ste~ajnite upravnici }e bidat obvrzani da gi objavuvaat site izmeni i odluki vo ste~ajnata postapka, kako {to se nejzino otvorawe, evidencija na pobaruvawa, osporeni pobaruvawa i zaka`ani ro~i{ta ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e se zgolemi transparentnosta vo vodeweto i sledeweto na ste~ajnite postapki. Site informacii za aktivnite ste~ai koi se vodat vo site sudovi vo dr`avata }e bidat javno objaveni na poseben portal, koj }e go vodi Centralniot registar.

Ste~ajnite upravnici }e bidat obvrzani da gi objavuvaat site izmeni i odluki vo ste~ajnata postapka od nejzinoto otvorawe, evidencija na pobaruvawa, osporeni pobaruvawa i zaka`ani ro~i{ta. Ovaa novina ja predviduva vtorata faza od edno{alterskiot sistem, spored koja e predvideno voveduvawe na elektronski sistem za evidencija na ste~ajnite postapki koi se vo faza na donesuvawe.

Od Centralniot registar, koj e nadle`en da gi sobere site informacii od ste~ajnite upravnici, velat deka listata na ste~ajni postapki }e bide javno dostapna i besplatna za site gra|ani. Na toj na~in sekoj }e mo`e da se informira do kade e ste~ajot na edna firma.

"Site ste~ajni postapki so zakonskite izmeni koi se vo faza na donesuvawe }e se vodat po elektronski pat, na poseben portal na koj }e se objavuvaat site informacii povrzani so nekoja ste~ajna postapka.

Ste~ajnite upravnici preku Oddelenieto za ste~aj vo

]

Ministerstvoto za ekonomija }e bidat zakonski obvrzani vodeweto na ste~ajnata postapka da bide javno i transparentno”, veli Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot registar.

Kako {to pojasnuva toj, vo ovoj registar }e bidat objaveni site promeni i informacii od otvoraweto na ste~ajnata postapka, site odluki na ste~ajnite sudovi, evidencija na pobaruvawa, osporeni pobaruvawa, zaka`ani sudski ro~i{ta i sli~no, a }e treba da bidat vneseni od ste~ajnite upravnici.

“Vo slu~ai koga ste~ajnite upraviteli nema da ja po~ituvaat ovaa zakonska obvrska, predvideni se kazni”, objasnuva Kostadinovski.

OT^ET OD STE^AJNITE UPRAVNICI Od Ministerstvoto za ekonomija, koj e podnositel na Zakonot za edno{alterski sistem, pojasnuvaat deka po sekoe ro~i{te ste~ajnite upravnici }e imaat obrska da gi popolnat bazite na podatoci.

“Sega sme vo poslednata faza vo koja zaedni~ki se a`uriraat i vnesuvaat elektronski ste~ajnite postapki. Vo momentov se vneseni postoe~kite podatoci so koi raspolaga Oddelenieto za ste~aj vo Ministerstvoto za ekonomija, kako i od bazata na Centralniot registar. Vo narednite tri meseci portalot }e prodol`i da se polni so informacii za sekoja ste~ajna postapka, so {to }e se ispolni i posledniot uslov za transparentno sledewe na ste~ajnite postapki“, objasnuvaat od Ministerstvoto.

Ste~ajnite upravnici i ekspertite koi gi konsultira{e “Kapital” velat deka na ovoj na~in }e se zgolemi trans-

eteks od Tetovo zema kredit od Komercijalna banka od 1,3 milioni evra, so rok na otplata od sedum godini i grejs-period od dve godini. Stanuva zbor za dolgoro~en kredit, kako del od dogovorot za ramkoven revolving kredit na osnova na zalo`no pravo, sklu~en so Komercijalna banka vo iznos od 5 milioni evra. Istovremeno so povlekuvaweto na novite sredstva, Teteks informira deka gi otplatil kratkoro~nite krediti od Eurostandard banka vo iznos od 650 iljadi evra, kako i kreditot od TTK banka vo iznos od 440 iljadi evra. Dru{tvoto od Tetovo denovive izvr{i otkup na 300 sopstveni akcii po cena od 619 denari za akcija.

U[TE EDEN DEN ZA DANO^NITE PRIJAVI irmite imaat u{te eden den pred istekot na zakonskiot rok, 15 fevruari, za da gi podnesat godi{nite dano~ni prijavi vo Upravata za javni prihodi.

"Pravnite lica, trgovci poedinci, zanaet~ii, lica koi vr{at slobodni zanimawa i drugi podnesuvaat godi{en izve{taj za bruto-ostvarenite prihodi, plateniot danok i pridonesi i vkupno isplatenite neto-prihodi, dodeka firmite koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi i po ovaa osnova vo 2010 godina isplatile prihodi na fizi~ki lica, dol`ni se do UJP da dostavat godi{en izve{taj za isplateni prihodi pri otkup na zemjodelski proizvodi", velat vo UJP. Firmite koi na fizi~kite lice im isplatile prihod vo 2010 godina zadol`itelno treba da im izdadat primerok od presmetkata za akontacijata na personalniot danok i platenite pridonesi i zbiren podatok po istekot na godinata za vkupno platenata akontacija. Do 10 fevruari vo UJP bile podneseni 19.804 godi{ni izve{tai, a se o~ekuva do utre brojot da dostigne pove}e od 40 iljadi. Site {alteri na UJP denes i utre }e rabotat so prodol`eno rabotno vreme do 20 ~asot.

F Listata so ste~ajni postapki }e bide javno dostapna i besplatna za site gra|ani. parentnosta na ste~ajnite upravnici za vodeweto na ste~ajnite postapki. Spored niv i dosega elektronski se evidentirale ste~aite, no sega }e treba site informacii da gi dostavuvaat do Centralniot registar i redovno da gi a`uriraat.

NEMA LI^NI PODATOCI “Obvrska na ste~ajnite upravnici i dosega be{e site ste~ajni postapki da gi evidentiraat elektronski. Nie i prethodno go praktikuvavme vakviot na~in na rabota, samo {to sega informaciite }e treba da gi dostavime do Centralniot registar”, veli ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski.

Toj smeta deka po voveduvaweto na elektronskiot sistem za rabota vo sudovite potrebno bilo da se napravi vakov elektronski registar na ste~aj.

“Ova }e pridonese za pogolema transparentnost i informiranost na site strani vo ste~ajnata postapka. Javno }e

bidat objaveni site podatoci za slu~ajot, kako i site izmeni.

Sekako, nema da sodr`i li~ni podatoci za subjektite vo ste~ajnata postapka, tuku samo izmeni za procedurata i za predmetot”, veli Makrevski.

Od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka so noviot sistem edinstvena te{kotija za ste~ajnite upravnici e toa {to treba da se vnesuvaat podatoci za tie ste~ajni postapki koi zavr{uvaat po prethodnite zakoni za ste~aj.

“Vo isto vreme, ste~ajnite upravnici treba da vnesuvaat i podatoci za aktuelnite ste~ajni postapki koi se otvoraat, no i za tie koi se ve}e otvoreni, kade {to se odr`ani ro~i{ta, doneseni re{enija, prezemeni procesni dejstva.

Za toa treba da im se dade vreme. Dopolnitelen problem e {to ste~ajnite upravnici mora samostojno da gi vnesat podatocite, bidej}i tie se odgovorni za toa {to }e bide objaveno onlajn”, velat od Ministerstvoto.

HALK BANKA ]E GO PREZEME MNOZINSKIOT PAKET VO IK BANKA urskata banka Halk banka najavi deka }e go prezeme mnozinskiot paket akcii od IK banka. Ova go izjavi generalniot direktor na Halk banka, Husein Ajdin .

Lani bankata Halk ostvarila profit od dve milijardi turski liri i go zgolemila brojot na svoite vraboteni od 12.505 lica vo 2009 godina na 13.450 lica vo 2010 godina, a zgolemen e i brojot na filijalite, od 665 vo 2009 godina na 705 vo 2010 godina.

"Vo Makedonija }e se fokusirame na malite i srednite pretprijatija, kako i na gra|anite. ]e gi preneseme na{ite ~ove~ki resursi i iskustvoto. ]e bideme edna od tamo{nite vode~ki banki", izjavi Ajdin.

T

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.770

MBI 10

3.025

MBID

116,40

2.760

3.015

116,30

2.750

3.005

116,20

2.740

2.995

116,10

2.730

2.985

116,00

2.720

2.975

115,90

2.710

2.965

115,80

2.700

2.955

115,70

2.690

2.945

07/02/11

08/02/11

09/02/11

10/02/11

11/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

OMB

115,60

07/02/11

08/02/11

09/02/11

10/02/11

11/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

07/02/11

08/02/11

09/02/11

10/02/11

11/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

USPEШNO REALIZIRANA JAVNATA PONUDA NA AKCII

KOMERCIJALNA BANKA SOBRA 15 MILIONI EVRA ZA SAMO EDEN DEN NEDELNO TRGUVAWE

O~ekuvawata na brokerite i na poznava~ite na pazarot na kapital se ostvarija. Bankata za samo eden den 100% uspe{no ja zavr{i dokapitalizacijata METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omercijalna banka za samo eden uspea da sobere 15 milioni evra dopolnitelen kapital. Javnata ponuda na {estata emisija na obi~ni akcii be{e rasprodadena na prviot den preku BEST sistemot na Makedonskata berza, po fiksna cena od 3.500 denari za akcija. Vkupno bea prodadeni 265.000 obi~ni akcii.

So toa se potvrdija prognozite na brokerite i na poznava~ite na pazarot na kapital deka Komercijalna banka }e ja realizira javnata emisija na akcii za samo eden den.

Spored poslednata sostojba na bankata od minatata godina, nejzinata osnovna glavnina e sostavena od 2.014.067 akcii so nominalna vrednost od 1.000 denari, {to vkupno iznesuva 32,7 milioni evra.

Sega, so dokapitalizacijata brojot na akcii e zgolemen za u{te 265.000 obi~ni akcii.

Adekvatnosta na kapitalot, pak, spored poslednite podatoci od noemvri iznesuva{e 11,11%, a sega so parite od javnata ponuda i preku kontinuiranoto zgolemuvawe na rezervi izdvoeni od neto-dobivkata toj }e se zgolemi na 13,77%.

K

Dokapitalizacijata na Komercijalna banka }e & ovozmo`i da ja zgolemi adekvatnosta na kapitalot i da prodol`i da raste.

Pokraj podobruvawe na adekvatnosta na kapitalot, menaxmentot na Komercijalna banka parite pribrani na Berzata }e gi koristi i za obezbeduvawe pogolem rast i razvoj na bankata. Menaxmentot o~ekuva rast na vkupnata aktiva na bankata od 6%.

Bidej}i javnata ponuda na akcii be{e realizirana celosno pred istekot na rokot od 14 dena, sega bankata }e treba da ja prekine postapkata i preku soop{tenie za uspe{no realizirana emisija da ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost.

KOJ GI KUPI AKCIITE? U{te pred po~etokot na

realizacijata na javnata ponuda brokerite {pekuliraa deka so ogled na toa {to sumata e golema, najzainteresirani za akciite na bankata }e bidat institucionalnite investitori.

Vedna{ po zavr{uvaweto na trguvaweto vo petokot, koga Berzata objavi deka e celosno realizirana javnata ponuda, vo brokerskite krugovi po~na da se {pekulira so imiwata na mo`niot kupuva~ ili kupuva~i.

Spored ovie {pekulacii, kako mo`en kupuva~ na akciite se javuva imeto na {vedskiot fond East Capital Explorer Investments AB, no, isto taka se o~ekuva del od akciite da se kupeni

BERZITE VO REGIONOT RASTEA, MAKEDONSKATA STAGNIRA[E

i od slovene~kiot Publikum Holding d.o.o., kako i od Evropskata banka za obnova i razvoj, koja ve}e poseduva 5,9% od vkupniot kapital na Komercijalna banka.

Od bankata s$ u{te ne davaat kakov bilo komentar, bidej}i se ~eka da se kompletira celata transakcija, odnosno da se napravi poramnuvaweto denes.

Toa {to, sepak, e sigurno e deka ekspresnata proda`ba na akciite od javnata ponuda pretstavuva dokaz za uspe{noto rabotewe na Komercijalna banka.

Taa vo trite kvartali od minatata godina ostvari dobivka od 12,7 milioni evra, koja e za 10,3% povisoka od dobivkata za istiot period vo 2009 godina. So vakviot rezultat bankata u{te vo tekot na trite kvartali lani uspea da realizira 95% od planot za 2010 godina.

Prose~nata pazarna cena na akcijata na Komercijalna banka minatata godina iznesuva{e 3.239,93 za akcija i vo odnos na 2009 godina e povisoka za 15,71%.

Tendecijata na rast na cenata na akcijata prodol`i i vo tekot na ovaa godina, pa na posledniot den od minatonedelnoto trguvawe na Makedonska berza iznesuva{e 3.527,30 denari za akcija.

spe{nata realizacija na javnata ponuda na obi~ni U akcii na Komercijalna banka od 15 milioni evra i blok-transakcijata od 48.780 evra so akcii na Makedonskata berza rezultira{e so vkupen nedelen berzanski promet od 15,7 milioni evra. Sepak, realnata slika za toa kako pomina berzanskoto trguvawe minatata nedela e daleku porazli~na od golemite pari koi se svrtea na berzanskiot “parket”.

Na klasi~noto trguvawe prometot iznesuva{e 582.000 evra i e za 40% pomal od minatata nedela, koga iznesuva{e 967.000 evra. Namalena e i vrednosta na berzanskite indeksi. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 2,2% na 2.704,72 indeksni poeni, a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID izgubi 1,6% od svojata vrednost, zavr{uvaj}i na 2.970,69 indeksni poeni. Najmal pad od 0,15% ima{e indeksot na obvrznici OMB, koj zavr{i na 115,92 indeksni poeni.

Dodeka na Makedonskata berza trguvaweto minatata nedela be{e letargi~no, vo regionot prodol`i rastot na berzite. Zagrepskata berza nedelava ostvari promet od 24,2 milioni evra, koj e za 9,6% pogolem od prethodniot, a berzanskiot indeks CROBEX zavr{i na 2.333,76 indeksni poeni po rastot od 1,25%.

Berzanskiot promet na berzata vo Belgrad e pogolem za 9,8% od prethodnata nedela i iznesuva 10 milioni evra.

Za 3,41%, na 774,96 indeksni poeni, porasna vrednosta na berzanskiot indeks Belex15.

Na svetskite pazari na kapital glaven faktor bea slu~uvawata vo Egipet. Zaminuvaweto od vlast na egipetskiot pretsedatel, Hosni Mubarak, rezultira{e so rast na indeksite na berzite vo Wujork i vo Evropa.

Ben~markot na Wujor{kata berza, Dow Jones, nedelava porasna za 1,5% na 12.273,30 indeksni poeni, a panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 za 0,8% na 1.174,13 indeksni poeni. Aziskite berzi nedelata ja zavr{ija so razli~ni indeksni dvi`ewa. Indeksot na berzata vo Hong Kong, Hang Seng, porasna za 0,53% na 22.828,92 indeksni poeni, a rast od 0,33% ima{e i kineskiot Shanghai Composite, koj fini{ira{e na 2.827,33 indeksni poeni. Za razlika od niv, japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 padna za 0,11% na 10.605,65 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

11.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.365.633,29

2,48%

9,43%

10,93%

4,57%

4,02%

08.02.2011

164.697

ILIRIKA GRP

46.919.491,89

-4,00%

-1,71%

9,24%

-3,08%

9,36%

08.02.2011

1,35

371.181

Иново Статус Акции

19.125.957,94

10,26%

9,80%

5,20%

10,52%

-7,14%

10.02.2011

0,00

0

0

KD Brik

35.388.748,52

-3,30%

0,11%

1,61%

-3,30%

12.58%

10.02.2011

0,00

0

0

KD Nova EU

28.814.014,74

6,08%

7,31%

9,62%

6,07%

2,28%

10.02.2011

КБ Публикум балансиран

27.974.786,30

4,40%

4,10%

5,63%

4,13%

1,40%

10.02.2011

%

600,00

9,09

1.800

54.899,00

3

538,72 0 0

КЈУБИ Македонија Скопје Фершпед Скопје Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

11.02.2011 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

%

Износ (МКД)

786

-2,96

11.790

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

152,09

-1,88

83.348

Стопанска банка Битола

3.700,00

-1,61

18.500

Алкалоид Скопје

4.407,39

-1,58

736.034

ХВ

217,39

-1,57

148.259

ALK (2009)

Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

11.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

11.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

11.02.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.407,39

390,18

11,30

1,01

54.562

7.845,67

341,43

22,98

0,23

3.071.377

640,05

105,83

6,05

0,64

2.014.067

3.527,30

533,81

6,61

1,02

112.382

32.850,00

/

/

0,92

3800

-1,23

1.147.600

REPL (2009)

25.920

41.500,00

5.625,12

7,38

0,83

3527,3

-1,21

871.242

SBT (2009)

389.779

3.700,00

211,39

17,50

0,84

Гранит Скопје

640,05

-1,17

745.660

STIL (2009)

14.622.943

217,39

0,11

1.965,91

3,04

4407,39

-1,58

736.034

TPLF (2009)

450.000

3.800,00

61,42

61,87

1,11

538,72

1,35

371.181

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

/

/

0,33

Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје

11.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје

Топлификација Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

7.730

11

62.282

38

-20,47

70.011

49

-28,70

обични акции

7.633

15

-75,29

Вкупно Редовен пазар

7.633

15

-75,29

обични акции Вкупно Официјален пазар

-61,14

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 11.02.2011)

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

ZO[TO STRATEGIITE ZA ENERGETIKA SE SAMO PAR^E HARTIJA?

NEMA PRAVILA I PLANOVI ZA ENERGETSKITE PROEKTI

17.03.2010 11

Vladata doprva }e gi izrabotuva i usvojuva akcionite planovi i }e nosi podzakonski akti koi se neophodni za da se realiziraat proektite predvideni vo energetskite strategii KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a da ne ostanat samo proekti na hartija, dr`avata itno treba da gi donese podzakonskite akti i akcioni planovi za trite energetski strategii koi se izgotveni u{te pred polovina godina. Akcionen plan, koj treba da bide patokaz za dr`avata koj proekt koga i kako }e se realizira, ima samo za strategijata za energetska efikasnost. Za klu~nata energetska strategija na Makedonija do 2030 godina akcionen plan s$ u{te nema. Del doprva se izgotvuvaat, a potoa }e se usvojuvaat od Vladata.

“Akcioniot plan na strategijata za energetika se podgotvuva so poddr{ka od Svetskata banka i planirame godinava da se donese. Do krajot na 2011 godina treba da se donese i akcioniot plan na strategijata za obnovlivi izvori, koja se izrabotuva so poddr{ka od USAID”, veli Selvet Baruti, portparol na Ministerstvoto za ekonomija. Ekspertite pora~uvaat dr`avata poseriozno da raboti na izgotvuvaweto na dokumentite so koi energetskite strategii }e stanat realnost.

“Akcioniot plan e u{te eden dokument koj proizleguva kako obvrska i kako potreba. Treba da zabrzame so noseweto na podzakonskata regulativa. Ova e seriozna rabota. Na Makedonija & treba odr`liv razvoj, a akcionite planovi se alatka za da se sprovedat strategiite”, objasnuva Konstantin Dimitrov od Makedonskiot centar za energetska efikasnost.

Spored eskpertite, samo del od proektite mo`at da se realiziraat bez akcioni planovi.

“Tokmu akcionite planovi treba da obrnat vnimanie

Z

KAKO DA SE [TEDI STRUJA? NE GO POSTAVUVAJTE LADILNIKOT DO [PORETOT ILI DO GREJNOTO TELO REDOVNO KONTROLIRAJTE JA TEMPERATURATA NA LADILNIKOT. DOVOLNI SE +6 STEPENI CELZIUSOVI VO LADILNIKOT I -18 STEPENI CELZIUSOVI VO KOMORATA ZA DLABOKO ZAMRZNUVAWE. ZA SEKOJ STEPEN POMALKU, VA[IOT APARAT TRO[I 8%–10% POVE]E ELEKTRI^NA ENERGIJA. NE STAVAJTE ZAGREANI PRODUKTI VO LADILNIKOT. GASETE GI SVETLATA KOGA GI NAPU[TATE PROSTORIITE ZA PODOLGO OD 10 MINUTI. REDOVNO ODMRZNUVAJTE GO LADILNIKOT. SAMO 1 SM MRAZ MO@E DA ZNA^I I DO 75% POVISOKI TRO[OCI ZA ELEKTRI^NA ENERGIJA. KORISTETE SADOVI ZA GOTVEWE SO GOLEMINA KOJA ODGOVARA NA GOLEMINATA NA RINGLATA. POKRIVAJTE GI SADOVITE ZA GOTVEWE SO KAPAK, ZA DA GO NAMALITE VREMETO ZA GOTVEWE. NE JA OTVORAJTE NEPOTREBNO PE^KATA ZA VREME NA GOTVEWETO..

KORISTETE [TEDLIVI SVETILKI ZA PROSTORIITE KOI GI OSVETLUVATE PODOLGO VREME. EDNA [TEDLIVA SVETILKA SO MO]NOST OD 20 VATI DAVA ISTO KOLI^ESTVO SVETLINA KAKO I OBI^NA SVETILKA SO MO]NOST OD 100 VATI. KOGA JA KORISTITE MA[INATA ZA MIEWE SADOVI, ZA POMALKU IZVALKANITE SADOVI IZBERETE NISKA TEMPERATURA NA MIEWE. NE GI POKRIVAJTE I NE GI ZAGRADUVAJTE GREJNITE TELA SO MEBEL ILI TE[KI ZAVESI. VRATITE I PROZORCITE OTVORAJTE GI PO^ESTO, NO KRATKOTRAJNO, ZA DA NE SE ZAGUBI TOPLINATA VO PROSTORIJATA KOJA SE ZAGREVA. REDOVNO ^ISTETE GI FILTRITE OD KLIMATIZERITE. ISKORISTETE GI OPCIITE ZA PROGRAMIRAWE NA ELEKTRI^NITE UREDI ZA DA ZA[TEDITE ENERGIJA. ELEKTRI^NITE UREDI [TO PODDR@UVAAT “STANDBAJ” RE@IM TREBA DA SE OSTAVAT VKLU^ENI SAMO PRI NEOPHODNI SLU^AI. koi zakonski i podzakonski akti treba da se donesat i vo koj period. Site zakoni ne se dokraj usoglaseni, {to mo`e da otvori problemi”, veli akademik Gligor Kanev~e.

Soglasno Zakonot za energe-

EVN MAKEDONIJA IMPLEMENTIRA MERKI ZA RAZUMNO KORISTEWE ENERGIJA

tika, MANU pravi petgodi{en akcionen plan, koj detalno treba da poka`e kako i koga }e se realizirat proektite vo strategijata. Za Vladata toa e patokaz koga i {to treba da se napravi.

Globalnata ideja za za~uvuvawe na okolinata po~nuva so poedinecot. Razumnoto tro{ewe zna~i pove}e energija koja }e se koristi podolgo, pomalku emisii na {tetni gasovi pri proizvodstvoto i s$ pogolemo koristewe na obnovlivite izvori na energija, pora~uvaat od EVN Makedonija. Ovaa kompanija e aktivno vklu~ena vo proekti za energetska efikasnost.

“Za{tedata zna~i i pove}e pari vo doma{niot buxet i polesno pla}awe na smetkite.

Podobro e pomalite smetki redovno da se pla}aat, otkolku golemite da se akumuliraat.

Nerazumnoto i nekontrolirano tro{ewe vodi samo kon povisoki smetki, a na lokalno nivo i do pretovar na mre`ata, koja ima odreden maksimalen kapacitet, koj ako se nadmine sozdava prekini vo snabduvaweto”, objasnuvaat od EVN. So cel podigawe na svesta kaj korisnicite za razumno koristewe na elektri~nata energija, Centarot za odnosi so korisnicite na EVN Makedonija nudi soveti, a specijalizirani timovi na kompanijata nabrzo na povik }e davaat soveti na teren. Vo u~ili{tata ve}e ~etvrta godina u~enicite preku predavawa, edukativni pomagala, boenki, posteri i kvizovi u~at {to e energija, kako se koristi i kako da se {tedi.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,61%

3,59%

4,29%

5,27%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,05%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м

ЕМУ

евро

61,5269

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,2271

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,5724

Швајцарија

франк

46,9492

Канада

долар

45,3337

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3772

61,6

46,2

73,1

47,3

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Fokus

12

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

NOVI PROBLEMI ZA KOMPANIITE I ZA BANKITE

RASTOT NA CENITE GO OTE@NUVA VRA]AWETO NA KREDITITE Zgolemenata inflacija im sozdava problemi na bankarite i na kompaniite. Rastot na cenite, osobeno na hranata i na energensite, ja namaluva kupovnata mo} na gra|anite, a gi zgolemuva tro{ocite na rabotewe na kompaniite, so {to opa|a kapacitetot za vra}awe na kreditite ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

golemenata inflacija im sozdava problemi na bankarite. Rastot na cenite, osobeno na hranata i na energensite, ja namaluva kupovnata mo} na gra|anite, a gi zgolemuva tro{ocite na kompaniite so {to opa|a kapacitetot za vra}awe na kreditite. Bankarite stravuvaat deka trendot na porast na inflacijata vo makedonskata ekonomija mo`e direktno da vlijae za vlo{uvawe na nivnite kreditni portfolija, osobeno vo postkrizniot period, koga i naselenieto i biznis-sektorot se pre~uvstvitelni na negativni vlijanija. Poradi toa, o~ekuvawata deka godinava cenite rapidno }e rastat gi percipiraat kako dopol-

Z

nitelen rizik koj mo`e da se odrazi vrz obemot na kreditirawe.

“Vo uslovi na pozna~ajni inflatorni dvi`ewa pobaruva~kata na krediti obi~no e koncentrirana za zadovoluvawe na likvidnosnite potrebi.

Vo Makedonija nemame inflatorni pritisoci i nestabilnost od takvi razmeri, no treba da se ima predvid zgolemenata ~uvstvitelnost na kompaniite na novo zgolemuvawe na nivnite tro{oci. Vo izminatite krizni godini kompaniite zna~itelno se iscrpija finansiski, apsorbiraj} i gi vo zna~aen obem zgolemenite tro{oci od zemenite krediti za likvidnost i od zadr`uvawe na rabotnata sila vo uslovi na namalena proda`ba. Dopolnitelni poseriozni inflatorni dvi`ewa kaj va`ni tro{o~ni stavki, kako {to e energijata, nepovolno }e vlijaat na profitabilnosta na firmite i nivnite bilansi, kako indikatori za nivnata kreditosposobnost”, ocenuva Maja [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka.

Biznismenite ve}e alarmiraat deka trendot na zgolemuvawe na cenite im sozdava seriozni problemi vo raboteweto i go ote`nuva pristapot do kapital. Porastot na inflacijata sozdava nepredvidliv deloven ambient, vo koj biznismenite se vozdr`uvaat da se zadol`uvaat so novi krediti za investicii, a imaat problemi da gi vra}aat i

ve}e zemenite.

“Zgolemuvaweto na cenite na surovinite na svetskite berzi po~nuva zna~itelno da se odrazuva vrz doma{noto proizvodstvo.

Nie, kako kompanija od mesnata industrija, }e se trudime da gi koristime site rezervi {to gi imame za da ne se odrazi premnogu rastot na cenite vrz na{ite proizvodi, no toa }e se odrazi vrz profitabilnosta na kompanijata.

Vo takvi uslovi profitot na kompaniite nema da bide dovolen za da se zadol`uvaat so novi krediti i da pla}aat visoki kamati”, veli generalniot direktor na kompanijata Globus, Rade Trajkovski.

Poslednite makroekonomski trendovi uka`uvaat deka se ~uvstvuva blago podobruvawe vo ekonomijata i bankarite za godinava najavuvaat za`ivuvawe na

GLIGOR BI[EV PRETSEDATEL NA UO NA STOPANSKA BANKA “Kako {to poka`a i poslednata analiza na Svetskata banka, kapacitetot na makedonskata ekonomija vo momentov e godi{en rast na BDP od okolu 3%. Obemot na kreditiraweto i kamatite se odraz na toj kapacitet na kompaniite, na proektite {to gi dostavuvaat do bankite za koi baraat finansiska poddr{ka. Uslovite za vodewe biznis vo zemjata s$ u{te se te{ki. Godinava se o~ekuva da bide malku podobra od lani, no sigurno e deka }e nema bum kakov {to se prognozira vo porazvienite zemji.”

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

oradi visokite kamati za {tedni vlogovi koi do edna godina se dvi`at do 7%, vo srpskite banki milioni evra oro~uvaat gra|ani od Anglija, Germanija i Holandija.

Vkupnite za{tedi vo srpskite banki samo za ~etiri meseci se zgolemija za 500 milioni evra. [tedeweto vo bankite konstantno raste{e minatata godina. Kamatite na oro~enite depoziti vo evra vo Srbija za nekolku pati gi nadminuvaat tie vo evrozonata, a zna~itelno se povisoki i od tie vo regionot. Za oro~uvawe vo evra bankite vo Srbija davaat kamata i do 7%, a stapkata vo evrozonata e 1%.

Vo Slovenija na oro~eni depoziti vo prosek se dobivaat kamati od

P

kreditnata aktivnost.

Narodnata banka (NBM), spored poslednata makroekonomska proekcija planira kreditniot rast vo 2011 godina da dostigne 13,2%, no, sepak, glavni rizici }e bidat tempoto na zazdravuvawe na doma{nata ekonomija, inflaciskite dvi`ewa i kreditosposobnosta na kompaniite i na naselenieto.

Bankarite predupreduvaat deka uka`uvawata od biznis-sektorot za povtorno docnewe pri pla}aweto na obvrskite od dr`avata upatuvaat na neizvesnost za vistinskata kondicija na dr`avniot buxet i mo`e da se odrazat so nenavremeno vra}awe na kreditite. So posled-

nite slu~uvawa se zgolemuvaat i politi~kite rizici, koi imaat svoj odraz na odlukite na kompaniite za investirawe i tro{ewe.

“Kako {to poka`a i poslednata analiza na Svetskata banka, kapacitetot na makedonskata ekonomija vo momentov e godi{en rast na BDP od okolu 3%. Obemot na kreditirawe i kamatite se odraz na toj kapacitet na kompaniite i na proektite {to gi dostavuvaat do bankite za koi baraat finaniska poddr{ka. Uslovite za vodewe biznis vo zemjata s$ u{te se te{ki.

Godinava se o~ekuva da bide malku podobra od lani, no sigurno e deka }e nema bum kakov {to se

INFLACIJATA NEMA DA GO NAMALI [TEDEWETO Iako inflacijata }e ja namali zarabotkata na gra|anite i na firmite od {tedeweto vo bankite, taa nema da go namali {tedeweto, komentiraat ekspertite.

Rastot na maloproda`nite ceni }e ja namaluva vrednosta na godi{nata dobivka na {teda~ite, no nema da gi natera da gi izvadat parite od banka. Bankarite i ekspertite velat deka najgolem motiv na {teda~ite da {tedat vo banka e sigurnosta na parite, a ne dobivkata {to ja ostvaruvaat.

Bankarite ubeduvaat deka gra|anite {tedele so isto tempo i vo 2009 godina, koga kamatite na depozitite rastea, i vo 2010 godina, koga tie pa|aa. Ekspertite, sepak, predupreduvaat deka {tedeweto mo`e da se namali ako inflacijata drasti~no poraste, no toa ne go o~ekuvaat. Ako inflacijata dostigne dvocifreni vrednosti, toga{ gra|anite }e imaat povisoki tro{oci, pa so toa i pomalku pari i mo`nost da {tedat.

VISOKITE KAMATI - MAMKA ZA [TEDA^ITE OD STRANSTVO

VO SRBIJA [TEDAT GERMANCI, ANGLI^ANI I HOLAN\ANI 0,3% do 2,2%, pa na 10.000 evra za edna godina se zarabotuvaat 160 evra. Vo Hrvatska na 10.000 evra so rok na oro~uvawe od 12 meseci se dobivaat 4% kamata, a vo Romanija 3,2%.

Danok na kamata od 10%

[tedeweto vo Srbija e povolno i poradi toa {to danokot na kamata iznesuva 10%. Vo Germanija lani toj danok ima{e stapka od 25%. Vo Belgija i vo ^e{ka iznesuva 15%, vo Francija 18%, vo Italija 27%, a vo Anglija 20%. Vakov danok vo regionot

edinstveno nema Hrvatska .

“Kamatite vo Srbija se prili~no visoki i privlekuvaat {teda~i od cela Evropa, a strancite baraat bezbedna investicija i dobar profit. Parite ni doa|aat od regionot, a s$ pove} e depoziti imame od Anglija, od Holandija i od Germanija.

Stanuva zbor za fizi~ki lica koi so Srbija se povrzani preku biznis-vrski. Parite gi stavaat pred s$ vo golemite banki, a procedurata e mnogu ednostavna, bidej}i potreben im e samo paso{”, izjavi za srpskiot

vesnik "Blic" bankar koj sakal da ostane anonimen.

Vo Rajfajzen banka ne krijat deka se zgolemuva brojot na {teda~i od stranstvo. Oro~enite depoziti na stranski fizi~ki lica se zgolemeni za 20% vo odnos na 2009 godina, soop{tija od ovaa banka.

Od Unikredito banka velat deka nema zgolemuvawe na brojot na stranski {teda~i, no se soglasuvaat deka kamatite vo Srbija se povolni.

“Vo Italija, kade {to se nao|a centralata na na{ata banka,

kamatata za oro~uvawe do {est meseci iznesuva 1,5%, a na edna godina e 2% godi{no”, izjavija vo Unikredito. \or|e \uki}, profesor od Ekonomskiot fakultet vo Belgrad, smeta deka strancite se odnesuvaat racionalno, a Srbija e mnogu atraktivna za {tedewe.

“Stanuva zbor za bezbedno investirawe, koe vo Srbija donesuva dva i pol pati pogolema dobivka otkolku vo Evropa. Investiraweto ne e rizi~no, bidej} i na{ite banki poka`aa stabilnost i visoka kapitalizira-

2

no.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

128

milioni evra plasiraa bankite vo krediti za biznis-sektorot vo 2010 godina

67

milioni evra krediti odobrija bankite za gra|anite

prognozira vo porazvienite zemji”, veli Gligor Bi{ev, pretsedatel na Upravniot odbor na Stopanska banka.

Del od bankarite o~ekuvaat pove} eto rizici koi bea najizrazeni vo tekot na krizata godinava da se eliminiraat, so {to mo`e da se sozdade osnova za pogolema kreditna poddr{ka od bankite za kompaniite.

“O~ekuvam kreditnata aktivnost godinava da se intenzivira. Nie sme optimisti za obemot na kreditirawe i o~ekuvame 30% krediten porast na na{eto portfolio. O~ekuvawata na me|unarodnite i na doma{nite institucii, kako {to se MMF, EBRD, NBM i Vladata se deka ekonomijata godinava }e zabele`i porast od 3% i toa zna~i deka odredeni rizici se reducirani ili stabilizirani. Inflacijata globalno bele`i rast, toa vlijae vrz dvi`eweto na evropskata kamata EURIBOR, a rastot na EURIBOR se odrazuva na varijabilnite kamatni stapki na kreditite so devizna klauzula”, veli Jitka Pantu~kova, pretsedatel na Upravniot odbor na Ohridska banka.

Kreditniot rast kaj celiot bankarski sektor vo 2010 godina dostigna samo 7,1%, so {to se potvrdi deka potfrlija prognozite za dvocifren rast na kreditnata aktivnost. Minatata godina bankite plasiraa 128 milioni evra vo kreditna poddr{ka za biznis-sektorot i 67 milioni evra za gra|anite.

Menaxerite na kompaniite smetaat deka po~nuva da se menuva odnosot na bankarite kon biznis-sektorot.

Golemite kompanii, koi va`at za

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

MAJA [TERIEVA FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA “Vo uslovi na pozna~ajni inflatorni dvi`ewa, pobaruva~kata na krediti obi~no e koncentrirana za zadovoluvawe na likvidnosnite potrebi. Vo Makedonija nemame inflatorni pritisoci i nestabilnost od takvi razmeri, no treba da se ima predvid zgolemenata ~uvstvitelnost na kompaniite na novo zgolemuvawe na tro{ocite na rabotewe.

Dopolnitelni poseriozni inflatorni dvi`ewa kaj va`ni tro{o~ni stavki, kako {to e energijata, nepovolno }e vlijaat na profitabilnosta na firmite i na nivnite bilansi kako indikatori za nivnata kreditosposobnost.” klienti od prva klasa, so dobar bonitet i profitabilnost, velat deka voop{to nemaat problem so pristapot do krediti. Za niv najgolem problem e visokata cena {to ja odreduvaat bankarite za zaemite {to gi nudat.

“Mislam deka bankite se malku pofleksibilni koga stanuva zbor za kreditirawe na biznissektorot vo odnos na porano, ja zgolemuvaat poddr{kata za kompaniite i po~nuvaat da gradat partnerski odnos so niv. Me|utoa, glaven problem ostanuvaat kamatite na kreditite. S$ u{te se baraat visoki kamati za zaemi, dodeka na{ite partneri od stranstvo imaat pristap do mnogu poevtini izvori na kapital i so samoto toa stanuvaat pokonkurentni na pazarot. Kaj nas problem e {to bankite s$ u{te baraat pregolem zalog kako hipoteka za mali iznosi i nie kako firmi sme onevozmo`eni ponekoga{ da pozajmime pogolemi sumi za investicija vo proizvodstvoto”, veli direktorot na kompanijata od konzervnata industrija Vori, \or|i Pro{ev.

Biznismenite sugeriraat bankarite da gi namalat mar`ite na kreditite, {to }e go poevtini kapitalot {to go pozajmuvaat.

“O~ekuvam godinava bankite pove} e da gi poednostavat uslovite za

zemawe krediti, osobeno preku namaluvawe na kamatite. Cenata za pozajmuvawe na kapital vo zemjava s$ u{te e visoka, a kompaniite ne rabotat so poln kapacitet za da mo`at da servisiraat kamati od 8% ili 10%. Se ~uvstvuva blago podobruvawe na sostojbata, no toa ne e dovolno.

Nie kako kompanija ne planirame da se zadol`uvame, bidej}i ve}e koristime kredit od linijata od EIB so kamata od 6%, no i toa e visoka cena koga se zadol`uvate za da kupite ma{ini”, veli Ace Antevski, direktor na kompanijata Rade Kon~ar.

Sepak, pote`ok pristap do kapital imaat pomalite kompanii, koi va`at za porizi~ni, a bankarite pote{ko se odlu~uvaat da gi poddr`at nivnite proekti.

Konzervativnosta vo bankarskoto rabotewe vo Makedonija otide dotamu {to bankarite ja `rtvuvaa profitabilnosta na svoite kompanii i vi{okot likvidni sredstva. Namesto vo krediti so povisoki kamati, masovno gi vlo`uvaat vo bezrizi~ni dr`avni i blagajni~ki zapisi.

ACE ANTEVSKI DIREKTOR NA KOMPANIJATA RADE KON^AR “O~ekuvam godinava bankite pove}e da gi poednostavat uslovite za zemawe krediti, osobeno preku namaluvawe na kamatite. Cenata za pozajmuvawe na kapital vo zemjava s$ u{te e visoka, a kompaniite ne rabotat so poln kapacitet za da mo`at da servisiraat kamati od 8% ili 10%. Se ~uvstvuva blago podobruvawe na sostojbata, no toa ne e dovolno. Nie kako kompanija ne planirame da se zadol`uvame, bidej}i ve}e koristime kredit od linijata od EIB so kamata od 6%, no i toa e visoka cena koga se zadol`uvate za da kupite ma{ini.”

Kamatite na oro~enite depoziti vo evra vo Srbija za nekolku pati gi nadminuvaat tie vo evrozonata. Na oro~uvawe vo evra bankite vo Srbija davaat kamata i do 7%, a stapkata vo evrozonata e 1% nost duri i vo kriza. Vo slu~aj bankata da bankrotira, Srbija garantira za {tednite vlogovi do 50.000 evra”, izjavi \uki}.

Hrvatskite {teda~i vo Srbija

Od po~etokot na ovaa godina

hrvatskite gra|ani steknaa zakonsko pravo da otvoraat smetki vo stranstvo. Mediumite vedna{ pra{uvaat dali na hrvatskite {teda~i im se isplatuva da investiraat vo Srbija.

Koga }e se soberat ekonomskite

\OR\E \UKI] PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO BELGRAD “Stanuva zbor za bezbedno investirawe, koe vo Srbija donesuva 2,5 pati pogolema dobivka otkolku vo Evropa. Investiraweto ne e rizi~no, bidej}i na{ite banki poka`aa stabilnost i visoka kapitaliziranost duri i vo kriza. Vo slu~aj bankata da bankrotira, Srbija garantira za {tednite vlogovi do 50.000 evra.”

i politi~kite fakti, Hrvatite mo`ebi nema da se zaletaat da {tedat vo srpskite banki, no, sepak, }e gi koristat povolnostite.

Hrvatska i Srbija imaat dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Bidej}i vo Hrvatska ne se pla}a danok, {teda~ite } e mora da platat danok dokolku {tedat vo srpskite banki.

Toa zna~i deka na vlog od 10.000 evra, oro~eni na edna godina, vo Srbija kamatata iznesuva 700 evra, a vo Hrvatska 500 evra.

Duri i koga }e platat danok, {teda~ite vo srpskite banki se vo prednost, bidej}i }e zemat 630 evra.

FIL GRAM: URIVA^OT NA MONETARNIOT SISTEM

javnost go proglasi Amerikanskata porane{niot senator Fil Gram za glaven vinovnik za finansiskata kriza vo SAD, koja po~na vo 2008 godina. Toa se dol`i na negoviot Zakon za modernizacija na finansiskite uslugi, koj pridonese za naru{uvawe na stabilnosta na monetarniot sistem ako pretsedatel na Komitetot za bankarstvo, domuvawe i urbana zaednica vo amerikanskiot Senat od 1995 do 2000 godina, Fil Gram be{e najprominentniot "{ampion" za destabilirizawe na finansiskata sostojba vo SAD. Toj ja ima{e vode~kata uloga za sozdavawe i turkawe vo Senatot na Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi, so koj se odvoija komercijalnite banki od drugite finansiski institucii na Volstrit (Depressionera Glass-Steagall Act).

Ova nesomneno e eden od najkritikuvanite zakoni od ekspertite. Pove}eto ekonomisti gi proglasija Gram i negoviot Zakon, koj be{e donesen za vreme na vladeeweto na Bil Klinton, za najgolemi vinovnici za krizata so hipotekarnite krediti, koja ja zafati dr`avata vo 2007 godina.

No i za globalnata finansiska kriza, koja po~na vo 2008 godina. Nitu pretsedatelot Barak Obama ne ostana nastrana od obvinuvawata.

I toj smeta deka Zakonot ja predizvika krizata. Ekonomistite Robert Ekelund i Mark Torton go poddr`aa stavot na pretsedatelot.

"Samo ako monetarniot sistem se zasnova{e na rezervi na zlato, {to pretstavuva bankarsko rabotewe so 100% rezervi, toga{ Zakonot ne bi pretstavuval zakana za monetarniot sistem. No, so dene{niot sistem na ramen danok, Zakonot stanuva korporativna blagosostojba za finansiskite institucii, a moralen hazard za dano~nicite, koi treba da go platat premnogu skapo", potenciraat Ekelund i Torton.

Nobelovecot Pol Krugman go nare~e Fil Gram "tatko na finansiskata kriza". Obama i Klinton go smetaat Gram za najgolema zakana za stabilnosta na monetarniot sistem na SAD i go smestija na vtoroto mesto na listata na vinovnici za ekonomskata kriza.

Vo 2008 godina amerikanskiot vesnik "Va{ington post" go imenuva{e Gram za eden od sedumte "klu~ni akteri vo borbata za regulirawe na monetarniot sistem vo SAD" i go obvini za "proturkuvawe" na nekolku glavni zakoni i amandmani so koi se dereguliraa bankarskata i investiciskata industrija. Si-en-en (CNN) ne go izostavi Gram od listata so 10 li~nosti vinovni za finansiskata kriza vo SAD, na koja e na sedmo mesto.

Denes, levoorientiranite partii s$ u{te go kritikuvaat Zakonot i go ocenuvaat kako

K

glavna pri~ina za finansiskiot kolaps. Gram se obide da ja odbrani zakonitosta na aktot i potencira{e deka za nego ne postojat dokazi deka krizata so hipotekarni krediti vo SAD bila predizvikana na koj bilo na~in od Zakonot, koj im dozvoli na bankite, na berzite i na osiguritelnite kompanii da se natprevaruvaat edni protiv drugi.

"Iako ne be{e debatiran i detalno objasnet, Zakonot, sepak, be{e usvoen so dvotretinsko mnozinstvo vo Senatot. Zakonot e me{avina od dve sili. Dokolku ednata ne ja dopolnuva drugata, toga{ nema{e da se sozdade kataklizmi~na sostojba", istakna Gram.

Spored nego, edna od silite e Zakonot, a drugata niskite kamatni stapki na Federalnite rezervi, koi ne uspeaja da se spravat so recesijata koja po Vtorata svetska vojna povtorno se pojavi.

"Sozdadov zakon so koj se stimulira industrijata koja ve}e be{e vo propast. Poradi toa, s$ se promeni. Periodot koga Zakonot be{e usvoen ja smeni percepcijata na Amerikancite i na potro{uva~kata kultura", se pravda{e toj.

Gram, koj spored politi~kata ideologija pripa|a{e prvo na demokratite, a potoa na republikancite, besen od obvinuvawata deka bil inicijator na finansiskata kriza, vo nekolku navrati gi potseti gra|anite kolku e zna~ajno negovoto mesto na politi~kata scena.

"Se ~uvstvuvam kako svetot da zaboravi kolku zna~ajni politi~ki akcii prezedov vo minatoto. Jas go sozdadov prviot buxet vo vremeto na Ronald Regan. So nego uspeav da ja vratam mo}ta na nacionalnata odbrana i gi postaviv temelite na voenata mo} na amerikanskata armija", veli Gram.

Spored nego, programata na porane{niot pretsedatel Regan go promenila svetot.

"So programata uspeav da pridonesam za urivawe na Berlinskiot yid, za liberalizacija na Isto~na Evropa, za transformacija na Sovetskiot Sojuz. So ova bev del od najgolemite promeni vo svetot, koi zavr{ija so implementirawe na nov, moderniziran, podemokratski politi~ki sistem", re~e Gram.

Denes, Fil Gram e vraboten vo UBS AG kako zamenikdirektor na filijalata na {vajcarskata investiciska banka vo SAD. Od kompanijata istaknuvaat deka go anga`irale Gram kako ekonomski analiti~ar, glaven promotor i poddr`uva~ na biznisot vo SAD. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

SEMEJNI KOMPANII VO KINA I OLIGARHISKI KAPITALIZAM VO INDIJA – LEKCII ZA KORPORATIVNO UPRAVUVAWE Vo narednive nekolku godini nekolku stari gospoda od Kina }e ostavat zad sebe golemi semejni

kompanii. Vo izminative nekolku godini indiskiot kapitalizam otide kon oligarhiski. [to mo`at da nau~at novite indiski golemi sopstvenici od nivnite kineski prethodnici? o 2010 godina BRIK izrasna vo BRIKS. Preku igra na zborovi, ovaa kratenka vo nejziniot original na angliski mo`e da se razbere kako aluzija na tuli-me|nici na noviot ekonomski poredok.

Novodojdeniot ~len na grupata e Ju`na Afrika, koja dojde vo klubot na pokana na Kina i so toa se promeni eden od najpoznatite akronimi na dene{ninata sozdad en od Xim O’Nil od Goldman Saks vo 2001 godina, me|u drugoto i kako potvrda na mo}ta na golemite investiciski banki ne samo vo definiraweto na ekonomijata, tuku i na terminologijata.

Kina i Indija se najreferentni ekonomii vo ovaa grupa. So ostanatite tri ~lenki tie ostanaa vitalni vo vremiwata vo koi golem del od drugite ekonomii "zaribaa". Ima mnogu da se pi{uva za silnite strani na ovie dve ekonomii. Ovojpat za problemite koi se projavuvaat vo eden od najva`nite aspekti na korporativnoto upravuvawe – nasleduvaweto na klu~nite

V

pozicii.

Edna od klu~nite nadle`nosti na sekoj odbor na direktori e obezbeduvawe soodveten miks od sposobnosti i znaewa vo kompanijata i spokojno i bespotresno nasleduvawe na klu~nite pozicii. Ova e eden od parametrite na dobroto korporativno upravuvawe i vo semejnite kompanii. Nadoa|a~kiot problem na del od semejnite kompanii, osobeno vo starite kolonijalni teritorii vo Kina, e o~ekuvaweto na promena na prvite lu|e, koi vo momentov se dlaboko zagazeni vo devettata decenija. Vo Indija predizvik mo`e da stane sozdavaweto oligarhiski kapitalizam.

Ser Ran Ran [o e 103-godi{en osnova~ na mediumska imperija vo Hong Kong, koja do pred nekoe vreme, pokraj nekolku TV-kanali, go ima{e i najgolemoto privatno filmsko studio na svetot. Neverojatno, no sosema vistinito, na svojot 100-ti rodenden toj objavi deka se povlekuva od pozicijata generalen direktor na svojata kompanija. "Ekonomist” satiri~no zabele`a deka

K

O

M

toa go napravil za da bide nasleden od daleku pomlad menaxer, t.e. negovata 77-godi{na sopruga. Stvarnosta na Ser Ran e posakuvana idnina na nekolku sopstvenici na biznisi so nedvi`nosti, skapocenosti, kazina i hoteli, osobeno od Makao i Hong Kong. Osnova~ite na ovie kompanii ~ezneat za mirna tranzicija i red vo svoeto semejstvo zatoa {to naslednicite vo grizeweto da stanat prvi vo redot na nasleduvawe gi zagor~uvaat poslednite denovi na osnova~ite. Naslednicite ~ezneat za mirna tranzicija, osobeno vo ednostavnite biznisi koi se povrzani so igri na sre}a (ili pomalku politi~ki korektno re~eno – komar) ili so koncesii (vo distribucijata na elektri~na energija, gas, telekomunikacii), zatoa {to vo reguliranite ili relativno nekompetitivni biznisi im se ~ini deka od niv bi se baralo ne pove}e od zadr`uvawe na postojnite pozicii, bez potreba za nu`no rastewe na biznisot.

No, toa ne e sosema taka. Xozef Fan od Kineskiot univerzitet

E

R

C

I

J

A

vo Hong-Kong, vrz osnova na istra`uvawe na 250 kotirani semejni kompanii od Hong Kong, Tajvan i Singapur utvrdi deka vrednosta na kompaniite e vo sloboden pad od momentot na prenesuvawe na kontrolata na vtorata generacija po osnova~ot.

Taka, pribli`no ~etiri godini po nasleduvaweto kompaniite gubat duri 80% od svojata vrednost. Ova e voobi~aena situacija za koja nekolku pati sme pi{uvale, vklu~itelno i vo vrska so Prira~nikot na IFC za upravuvawe so semejni biznisi, koj Proektot za korporativno upravuvawe na IFC go objavi na makedonski i albanski jazik pred nekolku godini. Istra`uvawata na IFC poka`aa deka duri 95% od semejnite biznisi ne opstanuvaat do tretata generacija sopstvenici. Pri~inite za padot na vrednosta na kompaniite koi bea del od studijata Xozef Fan razbirlivo se razli~ni, zavisno od slu~aj do slu~aj, no zaedni~kiot pottekst e deka osnova~ite uspevale da dodadat vrednost na kompaniite na dva

L

E

N

O

G

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

osnovni na~ini – preku li~nata reputacija i preku dolgogradenite tesni vrski so vlasta.

Problemot so koj na strukturno nivo se soo~uva kapitalizmot vo Indija e toa {to stanuva kapitalizam od oligarhiski tip.

Od vremeto na otvoraweto na indiskata ekonomija, vo sredinata na 80-te godini, brojot na novoregistrirani kompanii eksponencijalno porasna, no toj rast ne be{e sleden so udelot na ovie kompanii vo vkupniot kapital, proda`ba i profit. Edna od osnovnite karakteristiki na indiskata ekonomija e deka samo 4 od 10.000 novi kompanii bankrotiraat, za razlika, na primer, od SAD, kade {to ovaa brojka e 350. Toa zna~i deka mnogu novi firmi vleguvaat, no samo mal del od niv izleguvaat od indiskata ekonomija. Sepak, kako {to spomenavme pogore - brojot na novite biznisi ne e indikator i za performansite na ovie kompanii. Spored dve relevantni istra`uvawa, najuspe{ni ostanuvaat kompaniite sozdadeni pred 80-te godini.

Seto toa, zaedno so trendot na okrupnuvawe na kompaniite od 2000 godina, rezultira so relativno koncentrirani industriski granki. I tuka e klu~noto "no” – rezultatite poka`uvaat deka so zagrabuvawe na pogolemi delovi od pazarot kompaniite vo Indija ostvaruvaat i pogolemi profiti. Zna~i, faktot deka indiskiot kapitalizam stanuva oligarhiski vo momentov ne e problem, zatoa {to vo isto vreme toj ostanuva dinami~en i kompetitiven.

Edna nau~ena lekcija mo`e da bide deka okrupnuvaweto na kompaniite i sozdavaweto oligarhiski strukturi ne e nu`no problem sam po sebe vo makroekon omski pogled.

L

A

S

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija rrac cija j (I ((IFC) FC) C) vo Ma Makedonija akeddoni onija j ja

Problem mo`e da stane koga vo makrooligarhiskite strukturi bi do{ol period na nesoodvetno nasleduvawe na klu~nite pozicii vo kompaniite, sozdavaj}i predizvici na mikropatrijarhisko nivo.

Koja bilo kompanija nikoga{ nema da ja zagubi potrebata za osve`uvawe na svoite prvi redovi. Ova ne e pomalku, tuku pove}e va`no za semejnite kompanii. Eve, toa mo`e da bide u{te edna nau~ena lekcija za novite indiski oligarsi od nivnite, o~igledno postari, kolegi vo drugata golema aziska sila.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

16

GRUPACIJATA NLB JA ZAVR[I 2010 GODINA SO ZAGUBA OD 202 MILIONI EVRA

lovene~kata bankarska grupacija Nova Qubqanska banka (NLB) minatata godina ja zavr{i so vkupna zaguba od 202 milioni evra, a samo vo Slovenija zagubata na bankata e 183,4 milioni evra, izvesti bankata preku Qubqanskata berza po sednicata na Nadzorniot odbor (NO).

Pretsedatelot na NO na NLB, Marko Simoneti, izjavi deka

S

zagubata e posledica na globalnata ekonomska kriza koja vlijaela vrz komitentite na NLB, poradi {to dopolnitelno e oslabeno i kreditnoto portfolio na bankata.

“Poradi slabite krediti, bankata kon krajot na godinata za rezervacii izdvoi 376,8 milioni evra”, naglasi Simoneti.

Toj potencira deka NO dal

soglasnost za dokapitalizacija na NLB vo iznos od 250 milioni evra. Za dokapitalizacijata, {to }e se sprovede vo dva kruga do krajot na mart, bankata }e emituva 2.155.173 novi akcii vo vrednost od 116 evra po akcija. Nadzorniot odbor na osiguritelnata kompanija Triglav osiguruvawe odobri javen povik za predavawe na ponudi za kupuvawe na akciite na NLB.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

AL XEZIRA JA KUPI TURSKATA TELEVIZIJA SINE 5 atarskata televizija Al Xezira stana sopstvenik na turskiot televiziski kanal Sine 5 otkako Turskata dr`avna agencija za privatizacija ja prifati ponudata za prezemawe od 40,5 milioni dolari.

Al Xezira be{e edinstvniot kandidat {to izleze so ponuda na tenderot za prezemawe na Sine 5. Katarskata televizija prvi~no

K

ponudi 21 milioni dolari, no taa ponuda be{e odbiena bidej}i be{e daleku od utvrdenata minimalna suma za proda`ba. Po ova, Al Xezira na po~etokot na mesecov ponudi 40,5 milioni dolari za prezemawe na turskata televizija.

Prethodno, televizijata Sine 5 be{e pod uprava na turski vladin fond.

Otkako nejziniot sopstvenik padna vo finansiski

problemi i bankrotira{e, upravuvaweto so kanalot go prezede dr`avata.

NOVI RABOTNI MESTA VO SRBIJA

DR@AVNA POMO[ OD 2,45 MILIONI EVRA ZA RADIJATOR I ZA POMPEA

Srbija na italijanskata kompanija Pompea }e & dodeli subvencii od 1,5 milioni evra za pro{iruvawe na proizvodstvoto na tekstilnite artikli, so {to }e se otvori rabota za 300 novi rabotnici VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, potpi{a dogovori za isplata na subvencii vo vkupna vrednost od 2,45 milioni evra za otvorawe 500 rabotni mesta vo fabrikite na kompanijata Radijator od Zrewanin i na italijanskata kompanija za proizvodstvo na dolna obleka i ~orapi Pompea.

Italijancite }e dobijat 1,5 milioni evra za pro{iruvawe na proizvodstvoto, so {to }e se otvori rabota za 300 rabotnici. Radijator, pak, }e dobie subvencii vo iznos od 955.000 evra i }e otvori 191

S

TRI NOVI FABRIKI I 900 RABOTNI MESTA VO NI[

Vicepremierot Mla|an Dinki} vo Ni{ potpi{a i dogovor so francuskata kompanija Sa`em za dodeluvawe nepovratni sredstva za stimulirawe investicii za izgradba na fabrika za proizvodstvo na elektri~ni broila, so {to }e bidat otvoreni 203 rabotni mesta.

Vrednosta na investicijata e okolu 3,27 milioni evra, a kompanijata Sa`em }e proizveduva i drugi elektronski uredi. So ju`nokorejskata kompanija Jura, pak, Dinki} potpi{a memorandum za izgradba na treta po red fabrika vo Srbija - Jura eltek. Vo fabrikata za proizvodstvo na kabli }e se vrabotat 300 rabotnici, a vkupnata vrednost na investicijata e osum milioni evra. Fabrikata za avtomobilski delovi na kompanijata Dajtek dobi subvencii za otvorawe 403 novi rabotni mesta (po 10.000 evra za sekoe), a vkupno }e investira 13,3 milioni evra. rabotno mesto.

Dinki} istakna deka tekstilnata industrija vo Srbija, po avtomobilskata, dobiva golema va`nost, bidej}i po otvoraweto na pogonite na kompaniite Golden lejdi, Kalcedonija i Beneton zemjata stana pointeresna za stranskite investitori vo ovaa industriska granka.

Za Radijator, pak, dr`avata }e odvoi po 5.000 evra za

sekoe novo rabotno mesto.

Parite }e bidat nameneti za izgradba na novi proizvodstveni linii koi }e ovozmo`at zgolemuvawe na proizvodstvoto, a pove}eto od proizvodite }e se izvezuvaat na pazarot na Evropskata unija (EU).

“Platite vo Radijator se dvi`at okolu 400 evra, {to e pove}e od prosekot za toj grad, no stanuva zbor za mnogu te{ka rabota”, izjavi Din-

ALEKSANDAR MILORADOVI] PORTPAROL NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII I PROMOCIJA NA IZVOZOT (SIEPA) SIEPA, vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, objavi javen povik za dodeluvawe nepovratni finansiski sredstva za investicii, a rokot za dostavuvawe na prijavite e do 4 mart.

Vo fabrikata Radijator od Zrewanin }e bidat isplateni okolu 5.000 evra za sekoj novovraboten rabotnik ki} i dodade deka na neodamne{niot konkurs za 130 novi rabotni mesta konkurirale okolu 800 lu|e, {to govori za visokata stapka na nevrabotenost vo Zrewanin.

Akcionerskoto dru{tvo Radijator e osnovano vo 1932 godina kako prva fabrika za kotli i radijatori vo Jugoslavija.

SUBVENCIITE NOSAT INVESTITORI Aleksandar Miloradovi} od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA) izjavi deka re~isi 700 milioni evra direktni stranski investicii

se privle~eni preku 151 proekt od 2006 godina, od koga se sproveduva uredbata za uslovite za privlekuvawe stranski investicii. Spored nego, na edno evro koe se dava od buxetot se dobivaat pove}e od osum evra direktni investicii i se otvoraat rabotni mesta, no i toa evro se vra}a vo buxetot vo prosek za 17 meseci preku grinfildproektite.

“SIEPA, vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, objavi javen povik za dodeluvawe nepovratni finansiski sredstva za investicii, a rokot

900 novi rabotni mesta }e bidat otvoreni vo Ni{

za dostavuvawe na prijavite e do 4 mart”, izjavi Miloradovi}.

Za investicii vo proizvodstveniot sektor subvenciite za novootvoreno rabotno mesto se dvi`at me|u 2.000 i 5.000 evra, odnosno od 4.000 do 10.000 evra vo uni{teni i oblasti od poseben interes.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

17

FIJASKO NA VLADINATA PROGRAMA ZA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO

HRVATSKITE ZEMJODELCI ]E OSTANAT BEZ SVOITE FARMI?!

Dve tretini od zemjodelcite ne gi vra}aat kreditite {to gi dobija po poniski kamati kako del od vladinata programa za poddr{ka na zemjodelskoto proizvodstvo. Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) ja predupredi Vladata deka dokolku ne najde na~in da im pomogne, zemjodelcite }e ostanat bez svoite imoti ELENA JOVANOVSKA

rogramata na hrvatskata Vlada za poddr{ka na zemjodelskoto proizvodstvo, vrz osnova na koja Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) gi kreditira{e zemjodelcite so poniski kamati, do`ivea fijasko. HBOR ja predupredi Vladata deka dve tretini od zemjodelcite ne gi vra}aat dobienite krediti i dokolku ne najde na~in da im pomogne, bankata }e po~ne da im gi zaplenuva imotite, pi{uva Biznis.hr.

Vo dokumentot {to & go isprati na Vladata, HBOR predupreduva deka sostojbata so kreditite e alarmantna. Zaklu~no so 31 dekemvri 2010 godina, od 492 odobreni krediti vo vrednost od 115 milioni evra, 67% od korisnicite docnat so uplatite ili voop{to ne pla}aat.

Deka situacijata e mnogu seriozna govori i faktot deka na 81 korisnik na ovie krediti im se blokirani smetkite poradi nasobrani dolgovi.

“Vo o~ekuvawe na pogolemi posledici od krizata, pogolema nelikvidnost i

P

neorganiziranost na pazarot na zemjodelski proizvodi, HBOR mu predlo`i merki za pomo{ na Ministerstvoto za ekonomija koi }e pomognat vo sovladuvaweto na preprekite {to nastanaa od neredovno vra}awe na kreditite. HBOR, kako dr`avna razvojna banka e zadol`ena za pottiknuvawe na razvojot na ekonomijata, no, isto taka mora si go {titi kapitalot”, go objasnuvaat od HBOR pritisokot {to go vr{at vrz Vladata.

Vo pismoto bankata najavuva deka kako edinstvena mo`nost za napla}awe na pobaruvawata & ostanuva zaplenuvaweto na imotite {to gi prilo`ija zemjodelcite kako garancija za dobienite krediti, a toa, osven zemjodelskite objekti, po pravilo zna~i i nivnite ku}i.

Zaplenuvaweto vo nekoi slu~ai e edinstvena opcija za vra}awe na dolgot i naskoro treba da po~ne da se sproveduva. Za da ne po~ne da ja primenuva ovaa merka, HBOR bara od Vladata finansiski da im pomogne na zadol`enite zemjodelci, no ne otkriva kolkava suma bi mo`ela da gi zakrpi kreditnite dupki.

“Za sumite s$ u{te e rano

da se zboruva, zatoa {to kako prv ~ekor treba na ista masa da sednat site strani vklu~eni vo sproveduvaweto na vladinata programa za da mo`e vo celost da se sogleda problematikata na zemjodelcite. Ovoj ~ekoj e od golema va`nost za da mo`e uspe{no da se vratat kreditite i da se namali brojot na zaplenuvawa na farmite, ku}ite i imotite na kreditiranite zemjodelci”, zaklu~uvaat vo HBOR. STO^ARITE VO NAJTE[KA POLO@BA Od site zemjodelci, vo najte{ka pozicija se sto~arite. Me|u ekspertite za sto~arstvo javna tajna e deka pravilnicite na Ministerstvoto za zemjodelstvo {to gi odreduvaat minimalnite uslovi za zanimavawe so sto~arstvo se prestrogi, a investiciite vo {talite se prenadueni. No, spored HBOR, pri~inite za propast na investiciite se razli~ni, a kako edna od niv e navedeno deka koli~inata proizvedeno mleko po krava ne e dovolno za programata da bide isplatliva.

“Najgolema pri~ina zo{to propadnaa investiciite e dopolnitelnata

TURCIJA I CRNA GORA POTPI[AA DOGOVOR ZA TURIZAM

inistrite za turizam na Turcija i Crna Gora, Ertugrul Gunaj i Predrag Sekuli}, vo Istanbul potpi{aa dogovor za sorabotka vo turizmot.

Spored dogovorot, dvete zemji zaedni~ki }e rabotat na edukacija i obuka, na voveduvawe zaedni~ki destinacii i na olesnuvawe na pravnite proceduri me|u Turcija i Crna Gora. Na ceremonijata Gunaj izjavi deka Turcija saka i ponatamu da gi podobruva vrskite so balkanskite zemji, vklu~uvaj}i ja i Crna Gora.

"Balkanot ima posebno mesto vo

M

politi~kata i kulturnata istorija na Turcija", izjavi Gunaj.

Toj najavi deka turskite kompanii sakaat da investiraat vo turizmot vo Crna Gora, dodavaj}i deka dvete zemji mo`at zaedni~ki da rabotat na restavracijata na istoriski zgradi.

Na toa crnogorskiot kolega mu odgovori deka Crna Gora so zadovolstvo }e gi primi turskite investitori.

"Turcija ima ogromno vlijanie vrz crnogorskata kultura. Nie go po~ituvame toa", izjavi Sekuli}.

SVETSKA BANKA NA SRBIJA I ODOBRI GARANCIJA ZA ZADOL@UVAWE

vetskata banka (SB) na Srbija & odobri garancija za zadol`uvawe na me|unarodniot finansiski pazar do maksimalni 300 milioni evra, soop{ti SB. Garancijata & ovozmo`uva na Srbija da se zadol`uva na me|unarodniot finansiski pazar po poniska kamata i so podolg period za otplata na kreditot. Odobruvaweto na garancijata }e pridonese za podobruvawe na biznisklimata, zacvrstuvawe na finansiskata

S

disciplina vo pretprijatijata i sozdavawe na stabilen i efikasen finansiski sektor vo Srbija.

“Blagodarenie na garancijata, osum poznati banki imaa mo`nost detalno da ja analiziraat Srbija, a Upravata za javen dolg dobi {ansa da se zapoznae so pravnite proceduri na me|unarodnite tenderi i globalnite banki”, istakna direktorot na Svetska banka za Jugoisto~na Evropa, Xejn Armitix.

REKORDNA NEVRABOTENOST VO GRCIJA r~koto Biro za statistika soop{ti deka stapkata na nevrabotenost vo noemvri 2010 godina bila 13,9%, dodeka vo oktomvri iznesuvala 13,5%.

Vo noemvri minatata godina najgolem porast na stapkata na nevrabotenost e zabele`ana vo starosnata granica od 15 do 24 godini, vkupno 36%.

Me|u `enite imalo 17% nevrabotenost, {to e za 4% pove}e od istiot period vo 2009 godina.

Spored istiot izvor, godi{nata stapka na inflacija vo januari iznesuvala 5,2%, isto kolku i vo dekemvri 2010 godina.

Vo 2010 godina Grcija ja spasi od bankrot me|unaroden kredit od 110 milijardi evra.

Za da ja stavat ekonomskata kriza pod

G

kontrola vladeja~kite socijalisti gi namalija platite i penziite i ja podignaa dano~nata i starosnata granica za penzionirawe.

zadol`enost, odnosno preinvestiranost na proektot.

Osven {to dobivaa povolni krediti od dr`avata, zemjodelcite podigale krediti i za sopstveni avtomobili i sli~no, se zadol`uvale za dopolnitelni investicii, {to ne go vra}aat vlo`enoto.

Problem e i nedostigot na obrabotliva povr{ina so koja raspolagaat zemjodelcite. Isto taka, poradi K

O

M

E

R

uvozot padnaa cenite na mesoto, a istovremeno porasnaa cenite na site osnovni surovini i energensi {to se koristat vo proizvodstvoto”, naveduva HBOR vo svojot dopis.

Vo Programata za kreditirawe na zemjodelskoto proizvodstvo na HBOR se vklu~eni programite za kreditirawe na govedarstvoto, na sviwarstvoto, za podigawe na dolgogodi{ni C

I

J

A

L

E

N

nasadi i programa za razvoj na gradinarstvoto.

Korisnicite dobivaa krediti vo vrednost od okolu 472.000 evra so 4% kamata, na 12 godini so dve godini grejs-period.

Za podigawe nasadi so maslinovi drva rokot na otplata e 15 godini so grejs-period od tri godini.

Korisnici na ovie krediti se semejni zemjodelski firmi, zadrugi i firmi.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

GAZPROM ]E GO ZGOLEMI IZVOZOT KON EVROPA NOKIA I MICROSOFT SO ZDRU@ENI SILI uskiot energetski giEvropa preku Gazprom vo posledno vreme nadmina PROTIV APPLE I GOOGLE gant Gazprom o~ekuva zadovoluva edna ~etvr100 dolari za barel, {to

R

da go zgolemi izvozot kon Evropa, a planira da ja zgolemi prose~nata cena na gasot za 14% poradi rastot na pobaruva~kata za energija i zakrepnuvaweto na evropskata ekonomija.

Najgolemata ruska energetska kompanija planira godinava da go zgolemi izvozot na gas vo Evropa na pove}e od 152 milijardi metri kubni, od 140 milijardi vo 2010 godina, istaknuva agencijata Rojters.

tina od potrebite za gas.

Prose~nata cena na gasot vo Evropa, koja e glaven izvor na prihodite na kompanijata, od 308 dolari, kolku {to iznesuva{e minatata godina, ovaa godina }e se zgolemi na 352 dolari za 1.000 metri kubni.

Cenata na gasot od Gazprom vo dolgoro~nite dogovori so evropskite klienti e tesno povrzana so cenata na naftata, koja

e najvisokata cena vo poslednite dve godini.

Ovaa godina kompanijata planira da proizvede 505,6 milijardi metri kubni gas, {to e ne{to pomalku od minatogodi{noto proizvodstvo na 508,6 milijardi metri kubni. Spored prognozite na kompanijata, proizvodstvoto do 2013 godina treba da dostigne okolu 559 milijardi metri kubni.

inskiot proizvoditel na mobilni telefoni, Nokia (Nokia) i amerikanskiot tehnolo{ki gigant Majkrosoft (Microsoft), gi zdru`ija silite protiv Epl (Apple) i Gugl (Google) so cel da sozdadat pokonkurenten model na smart telefon, koj }e bide aktuelen na brzoraste~kiot informati~ko-tehnolo{ki pazar.

Od Nokia soop{tija deka za svoja softverska plat-

F

forma }e po~nat da go koristat operativniot sistem na Majkrosoft, Windows Phone namesto dosega{niot Symbian.

Spored dogovorot, osven operativniot sistem na Majkrosoft, Nokia }e go koristi i prebaruva~ot Bing, koj }e gi pokrenuva uslugite za prebaruvawe na modelite na Nokia.

Ovoj ~ekor e del od planot na noviot direktor na Nokia, Stiven Elop, koj

}e se obide da ja vrati izgubenata pozicija na kompanijata na pazarot na smart telefoni.

Analiti~arite smetaat deka partnerstvoto me|u Nokia i Majkrosoft nastanalo od strav deka Nokia }e prodol`i da ja gubi polo`bata na pazarot poradi posofisticiranite i pokvalitetni modeli na iPhone od Epl koj e baziran na operativniot sistem Android.

POLITI^KATA KRIZA VO EGIPET NE STIVNUVA

DVA, TRI ZBORA

MUBARAK SI OTIDE, NO NE I DEMONSTRANTITE

“Samo voveduvaweto na nova svetska valuta }e ja namali ekonomskata nestabilnost vo svetot i }e & se sprotivstavi na momentalnata mo} na dolarot.”

Centralniot plo{tad vo Kairo, Tahrir, s$ u{te e mestoto na glavnite zbidnuvawa vo Egipet. Del od demonstrantite i po ostavkata na pretsedatelot Hosni Mubarak odbivaat da se povle~at s$ dodeka ne se ispolnat nivnite barawa za reformi SOWA MILOVANOVI] milovanovic@kapital.com.mk

rodemokratskite aktivisti na centralniot kairski plo{tad Tahrir pora~aa deka nema da go napu{tat mestoto kade {to 18 dena se borea za demokratija s$ dodeka Voeniot sovet, koj ja prezede vlasta vo dr`avata, ne go prifati nivniot reformski plan, ne gi raspu{ti vladata i parlamentot i ne ja ukine voenata sostojba.

Pretstavnicite na vojskata na Egipet, koi ja prezedoa vlasta po ostavkata na pretsedatelot Hosni Mubarak, soop{tija deka sega{nata vlada }e upravuva so dr`avata dodeka ne se formira novata, pri {to }e gi po~ituva me|unarodnite dogovori {to gi ima sklu~eno Egipet. Vojskata ne dade rok za tranzicija na vlasta, no istakna deka e posvetena na civilnata uprava i na demokratijata. Narodot na Egipet e vo is~ekuvawe dali vojskata }e go odr`i vetuvaweto i }e ja po~ituva nivnata volja. So Vrhovniot sovet na vojskata pretsedava Muhamed Husein Tantavi, koj so decenii mu e lojalen na Mubarak i koj treba da gi soop{ti planovite za formirawe na preodnata vlada. Visokiot voen sovet nema da dejstvuva kako zamena za vlada, a se o~ekuva vooru`enite sili naskoro da gi objavat merkite so koi }e se sprovedat promenite {to gi baraat gra|anite.

Najgolemata opoziciska partija vo Egipet, Muslimanski bra}a, ja povika armijata vo najkratok mo`en rok vlasta da & ja predade na vlada {to }e bide

P

sostavena od civilni lica.

Vo me|uvreme, na egipetskite funkcioneri im e zabranet izlez od dr`avata bez odobruvawe od dr`avniot obvinitel ili od vooru`enite sili.

Hosni Mubarak (82 godini) vo petokot, po 30-godi{no vladeewe, ja napu{ti pozicijata pretsedatel na Egipet po silniot 18-dneven pritisok na stotici iljadi demonstranti koi smetaa deka tokmu toj i negovata vlast se pri~inata za problemite vo zemjata. Problemite za

Mubarak po~naa koga narodot mu go "zavrte grbot" poradi pritisocite vrz slobodata na mediumite, poradi re`iranite izbori i referendum i poradi politi~koto dejstvuvawe, obvinuvaj}i go deka reformite {to gi sproveduva se vo korist samo na poedinci. Najgolem gnev, sepak, predizvika odlukata na funkcijata pretsedatel da go zameni negoviot sin Gamal.

Vo svojata pretsedatelska kariera Mubarak nikoga{ ne nazna~i potpretsedatel s$ do poslednite masovni protesti, koga odlu~i na taa funkcija da go nazna~i Omar Sulejman, voen razuznava~ koj dobi ovlastuvawe da pregovara so opozicijata.

Ostavkata na Mubarak silno ja pozdravi i amerikanskata administracija. Za pretsedatelot na SAD, Barak Obama, toa e po~etok, a ne kraj na tranzicijata

HOSNI MUBARAK POBOGAT I OD BIL GEJTS

Iako ne e na listata so najbogati vo svetot na "Forbs", Mubarak definitivno treba da se najde tamu, bidej}i se procenuva deka e pobogat i od Bil Gejts. Britanski "Gardijan" objavi deka imotot na Mubarak i na negovoto semejstvo vredi me|u 40 i 70 milijardi dolari. Spored procenkite na amerikanskite razuznava~ki slu`bi, vo stranski banki Mubarak ~uva od edna do pet milijardi dolari. Mubarak i familijata u`ivaa vo prekrasna pretsedatelska palata, ku}a vo London, flota od avioni i letna rezidencija na Crvenoto More. Toj po~na da se bogati u{te kako pripadnik na avijacijata za vreme na vladeeweto na pretsedatelot Anvar el Sadat. Otkako stana pretsedatel, biznisot go predade vo racete na svojot sin, Gamal. Negovata sopruga, polu-Vel{ankata Suzan, i sinovite Gamal i Ala se zbogatija preku partnerstva vo stranski investiciski fondovi i kompanii. Grupa egipetski advokati i porane{niot minister za nadvore{ni raboti pobaraa protiv Mubarak i negovoto semejstvo da se pokrene sudska postapka poradi kra`ba na dr`aven imot. No, navodno, se vodat razgovori za negovo prefrlawe vo Dubai, vo {to bi u~estvuvale Saudiska Arabija, SAD i Obedinetite Arapski Emirati.

ECB: DOPOLNITELEN RAST NA INFLACIJATA VO EVROZONATA pored procenkite na Evropskata centralna banka (ECB), ekonomijata }e ostvari rast od 1,6%, a inflacijata }e se zgolemi za 1,9%, {to e za 0,4% pove}e od prethodnite procenki na ECB. Neodamna ECB gi iznese i svoite samostojni procenki, spored koi se o~ekuva{e rast na inflacijata vo evrozonata

S

vo Egipet. Svetot, spored Obama, e svedok na istoriski moment, a odlukata na Mubarak da se otka`e od vlasta, vsu{nost, e odgovor na barawata za promeni na egipetskiot narod.

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, pak, go povika narodot na Egipet na mirna i lesna promena vo dr`avata po povlekuvaweto na Mubarak.

Sega, spored nego, narodot treba da odlu~i kakva }e bide tranzicijata. Moskva, pak, gi prifa}a promenite vo Egipet kako rezultat na vnatre{nite procesi me|u politi~kite sili vo dr`avata i se nadeva deka vlasta }e mo`e da obezbedi normalno funkcionirawe na dr`avnite organi. Spored ministerot za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, opozicijata mora da poka`e podgotvenost za normalizirawe na sostojbata vo dr`avata.

"Mubarak so povlekuvaweto go ispolni svojot dolg kon narodot", smeta germanskiot kancelar, Angela Merkel i dodava deka "Egipet mora da go po~ituva mirovniot dogovor so Izrael".

za 1,7% do krajot na 2011 godina.

Vo januari inflacijata vo evrozonata dostigna 2,4% kako rezultat na zgolemuvaweto na cenata na energensite i prehranbenite proizvodi.

ECB minatata nedela istakna deka analizite poka`uvaat naskoro stabilizirawe na cenite, {to bi pridonelo i za stabilizacija na

DOMINIK [TROS-KAN

pretsedatel na Me|unarodniot monetaren fond

“Vo Egipet mora da se odr`at slobodni i fer izbori. Edinstveno narodot treba da donese odluki za svojata idnina. Samo taka egipetskata vlast }e odgovori na barawata na Egip}anite..”

BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

“Najverojatno }e se kandidiram za pretsedatel na pretstojnite izbori vo 2012 godina. Klu~na politi~ka cel na SAD za mene }e bide redefinirawe na nadvore{nata politika, osobeno vo odnosite so Kina, koja e najgolem neprijatel na SAD.” DONALD TRAMP

amerikanski milijarder i sopstvenik na korporacijata Tramp

NESTABILNI CENI NA HRANATA DO 2015 GODINA rastot na inflacijata.

Sepak, spored anketata na ECB, ekspertite potvrdile deka do 2012 godina inflacijata }e se dvi`i okolu 1,7%.

Ovaa prognoza ne korespondira so samostojnite prognozi za rast na ekonomijata i inflacijata na ECB, spored koja inflacijata vo 2012 godina }e se iska~i na maksimum 1,5%.

enite na hranata }e ostanat nestabilni do 2015 godina, a `itnite kulturi }e se prodavaat po povisoki ceni od prose~nite, ocenuvaat eksperti na Svetskata banka.

Cenite na nekoi osnovni prehranbeni produkti vo momentov se dvi`at vo ramkite na nivoto od kriznata 2008 godina, koga poskapuvaweto na hranata be{e pri~ina za

C

masovni protesti vo mnogu zemji, koi rezultiraa i so ~ove~ki `rtvi.

Rizikot od rastot na cenite na hranata pretstavuva najgolem predizvik so koj se soo~uvaat pogolem broj od zemjite vo razvoj.

Vo najsiroma{nite zemji semejstvata tro{at i do dve tretini od svojot buxet na ishrana, pa ova zgolemuvawe na cenite mnogu seriozno }e gi pogodi, oceni pretsedatelot na

Svetskata banka, Robert Zelik. Ocenkite na Svetskata banka za rastot na cenata na hranata bea izneseni po objavuvaweto na eden izve{taj vo koj se tvrdi deka klimatskite promeni imaat negativni posledici vrz zemjodelskite kulturi, poradi {to se o~ekuva poskapuvawe na p~enicata, orizot, p~enkata, {e} erot i ostanatite osnovni prehranbeni produkti na svetskite berzi.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...NOVI POLITI^KI REFORMI!?

...IZNENADUVAWE!

...PORTUGALSKATA POLICIJA AKTIVNA

Al`ircite “besneat� protiv zabranata za protest

Medvedev vo nenajavena obikolka

Razbien sinxir za trgovija so oru`je

ljadnici demonstranti gi preplavija ulicite na glavniot grad na Al`ir, Al`ir, izminatiov vikend, prkosej}i & na zabranata za protesti vo zemjata. Tie povikuvaat na politi~ki reformi vo zemjata.

retsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, odlu~i da otide vo nenajavena poseta na Moskovskata `elezni~ka stanica, pri {to ostro gi kritikuva{e bezbednosnite protesti i se zakani so otkazi vo policijata.

ortugalskata policija na severniot del od zemjata razbi P sinxir za trgovija so oru`je. Policijata uapsi 11 lica i zapleni najmalku 200 kilogrami eksploziv i 3.000 detonatori

I

P

vo blizina na granicata so [panija.

NA SLEDNIOT SAMIT NA G-20

EKONOMSKITE LIDERI KROJAT MERKI ZA KONTROLA NA STRANSKIOT KAPITAL Kontrolata na parite preku soodveten dano~en sistem i efektivni administrativni merki e samo eden od na~inite kako da se regulira protokot na parite, a ova e prioritetnoto pra{awe na pretstojniot samit na ekonomski najmo}nite BORO MIR^ESKI iderite od G-20, grupata najnapredni ekonomii vo svetot, nedelava na svojot samit treba da go skrojat planot kako da go kontroliraat dvi`eweto na kapitalot na svojata teritorija. Poradi nestabilnosta na globalniot pazar, liderite planiraat da najdat soodvetni merki so koi }e ja namalat dol`ni~kata kriza vo evrozonata, da vospostavat poefektivni politiki za regulirawe na finansiskiot pazar i na evroto i da sozdadat efikasno re{enie za ostanatite problemi so koi se soo~uvaat razvienite dr`avi.

Razvienite zemji sakaat da gi vklu~at i ekonomiite vo razvoj vo idnite samiti godinava.

Ova }e bide prvata sredba na ministrite za finansii od dr`avite-~lenki na grupata G-20 i pretstavnicite od me|unarodnite finansiski institucii so koja }e pretsedava Francija. Glavna cel na sredbata e kako da se primenat novi uslovi po koi sekoja dr`ava }e mo`e da go kontrolira dvi`eweto

L

na finansiskite sredstva na svojata teritorija.

Mnogu dr`avi se obiduvaat da pronajdat na~in kako da odgovorat na stranskiot kapital koj vo potraga po zgolemen prinos gi preplavi brzoraste~kite ekonomii.

No, dokolku kapitalnite investicii se kratkoro~ni, investiciite }e se odleat od nacionalnite ramki. Toa mo`e da bide zakana za lokalnite pazari i za stabilnosta na nacionalnite valuti, pi{uva "Volstrit `urnal".

Kontrolata na parite preku soodveten dano~en sistem i efektivni administrativni merki e samo eden na~in kako da se regulira protokot na finansiski sredstva, analizira vesnikot.

Francija na pretstojnite samiti na G-20 godinava saka da nametne debata za regulirawe na devizniot kurs kaj dr`avite-~lenki na grupata.

FRANCIJA JA SAKA KINA NA SAMITITE NA GRUPATA G-20 Francija saka da ja vklu~i Kina vo debatite za valutniot sistem na pretstojnite samiti, zatoa {to trgovskite partneri na Kina sakaat

oficijalen Peking da odobri da zajakne juanot za G-20 da stanat pokonkurentni na kineskiot pazar.

Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, se obiduva da go sedne Peking na pregovara~kata masa. Toj predlo`i juanot da dobie pozna~ajna uloga vo globalniot ekonomski sistem.

Sarkozi minatiot mesec istakna deka G-20 mo`e da

izlobira datum koga juanot } e bide vklu~en vo valutnata ko{nica na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koja e glavnata finansiska rezerva na dr`avite pripadni~ki na Fondot.

I brzoraste~kite ekonomii s$ pove}e primenuvaat kontrola na kapitalot za da go kontroliraat devizniot kurs. Tie se primorani da go pravat toa poradi naplivot na stranski

kapital na svojot pazar. Od druga strana, nagliot priliv na stranski kapital mo`e da napravi pritisok vrz nacionalnite valuti i da go zagrozi izvozot, istaknuva "Volstrit `urnal".

Spored MMF, za efikasna kontrola na prilivot i odlivot na finansiski sredstva vo dr`avata mnogu zna~ajno e da se prilagodi devizniot kurs, rastot na monetarnite

rezervi i da se zgolemi kamatnata stapka vo klu~ni segmenti od ekonomijata.

"MMF saka da se osigura deka merkite za kontrola na parite nema da bidat izgovor za precenuvawe ili potcenuvawe na valutite", re~e upravniot direktor na MMF, Mi~el Kamdesus.

Nekoi od brzoraste~kite ekonomii u{te minatata godina se obidoa da vovedat merki za kontrola na stranskiot kapital. Brazil minatiot oktomvri dvojno go zgolemi danokot za stranski investicii koi vleguvaat preku berzata. Ju`na Koreja gi zgolemi danocite za kupuvawe obvrznici od drugi dr`avi za da ja namali nestabilnosta na pazarot koja po~na poradi nagliot priliv na stranski kapital. Isto taka, Tajland vovede danok od 15% za prihodot od kamatnite stapki na stranskite investitori.

S$ u{te e nejasno kako novata regulativna ramka na grupata G-20 }e se obide da gi limitira ovie ~ekori koi dr`avite gi prezemaat vo nacionalni ramki za da se za{titat od turbulencii na pazarite od nagliot priliv na stranski kapital.

Feqton

20

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: LARI ELISON

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

2

NA “PROROKOT” NE MU TREBA[E [KOLO ZA DA NAPRAVI MILIJARDI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o riznicata na na{eto narodno tvore{tvo postoi edna interesna izreka koja veli “Rodi me majko so k’smet, pa frli me na buni{te”.

Iako ovaa mudrost navidum izgleda kako nadrealna klauza, a napati i kako antikampawa na vladinite kampawi protiv abortusot, sepak, rafiniraniot i prefinetiot naroden um u{te edna{ poka`uva deka sosema malku zborovi se potrebni za da se ka`at mnogu raboti. A kako najkratko da se ka`e prikaznata za magnatot Lari Elison,

V

Oracle zna~i “proro{tvo”. Taka se vika i kompanijata na Lari Elison, ~ovekot “te`ok” 28 milijardi dolari, za koj nikoj ne mo`e{e ni da prorekuva deka tolku mnogu }e uspee vo biznisot, kade {to vleze so mnogu slabi {ansi - bez zavr{eno obrazovanie i bez nikakov doma{en kapital {estiot najbogat ~ovek na svetot, ako ne so ovaa narodnava?

“Te`ok” 28 milijardi dolari, Elison, pak, pretstavuva prikazna za sebe, a za negovite mudruvawa voop{to da ne razgovarame. Vo karierata po~na so pari za obrok i gorivo, a izminative pet godini slu{avme deka kupi to~no 57 kompanii.

Pred deset

godini diplomcite na Jejl gi nare~e “luzeri” koi so diplomata nikoga{ nema da stignat do rangot na najbogatite. ^IKA[KIOT BUNTOVNIK Lorens X. Elison e roden vo Bronks, Wujork na 17 avgust 1944 godina. Kako devetmese~no bebe zabolel od pnevmonija, pa negovata samohrana i nema`ena 19godi{na majka so evrejsko poteklo go dala na posvoju-

vawe kaj nejzinite rodnini od ^ikago. Vo Golemata depresija negoviot o~uv go zagubil biznisot so nedvi`nosti, ama kako revizor za dr`avni stanovi uspeal da sozdade skromno mesto za `iveewe. Elison porasnal vo male~ok apartman i s$ do negovata 12 godina ne znael deka e posvoen.

Kako dete, Lari poka`uval nezavisnost, buntovnost i ~esto se raspraval so

negoviot o~uv. Od rana vozrast poka`al golema nadarenost za matematika i nauka, poradi {to bil imenuvan I za student na godinata na Univerzitetot Ilinois. Sepak, za vreme na poslednata ispitna sesija od vtorata godina po~inala majkata {to go posvoila. Po ovoj nastan toj se otka`al od fakultetot, a slednata esen se zapi{al na Univerzitetot ^ikago, kade {to vedna{ po prviot semestar povtorno se otka`al od studiite. Po ovoj poteg negoviot o~uv bil ubeden deka Lari nikoga{ nema da napravi ne{to od sebe.

Sepak, navidum bescelniot mlad ~ovek ve}e gi nau~il osnovite na kompjuterskoto programirawe vo ^ikago.

Ovaa ve{tina ja zel so sebe vo Berkli, Kalifornija, kade {to zaminal so izbroeni pari - dovolno za sendvi~ i nekolku rezervoari benzin.

Vo narednite osum godini Elison menuval mnogu rabotni mesta, a me|u drugoto rabotel i kako tehni~ar za Fajermens fand (Fireman’s Fund) i za bankata Vels Fargo (Wells Fargo). Po nekoja slu~ajnost, kako programer vo korporacijata Amdal (Amdahl), toj u~estvuval i vo izgradbata na prviot kompatibilen mejnfrejm sistem za IBM (IBM).

RA\AWETO NA “PROROKOT” I VADEWETO OD KALTA Vo 1977 godina Elison i negovite kolegi od Amdal (Amdahl), Robert Majner i Ed Outs, so kapital od 1.400 dolari ja osnovale Softver divelopment labs (Software Development Labs), a u{te od samiot po~etok Elison bil nazna~en za generalen direktor na kompanijata.

Eden den vrtkaj}i se niz kompanijata toj stignal do nekoi listovi hartija nasloveni kako “Model na povrzuvawe podatoci vo golemi banki na podatoci“, potpi{ani od Edgar (Ted) Kud, kade {to se opi{uval konceptot {to Kud go razvil vo IBM. Sorabotnicite na Kud verojatno ne videle nekakov komercijalen potencijal vo konceptot za relacioni bazi na podatoci (SQL), no, za sre}a, toa go videl

Lari Elison.

Ova otkritie pomogna toj i negovite partneri da sklu~at dvegodi{en dogovor so CIA za izgradba na sistem za menaxirawe na relacioni bazi na podatoci.

Proektot bil nare~en Oracle (“Prorok”). Elison i kompanijata go zavr{ile proektot edna godina porano od predvidenoto, pa go iskoristile nivnoto slobodno vreme za razvoj na sistem za komercijalni aplikacii. Isto taka i ovoj sistem go narekle Orakl.

Vo 1980 godina kompanijata na Elison imala samo 8 vraboteni i prihodi pomali od 1 milion dolari, no slednata godina samiot IBM go anga`ira Orakl za svoite mejnfrejm sistemi, pa vo slednite sedum godini proda`bata na kompanijata po~na da se duplira od godina vo godina.

Kompanijata od milion dolari stana kompanija od milijarda dolari.

Poradi nejziniot najprodavan proizvod, Elison go preimenuva vo Orakl korporej{n (Oracle Corporation).

Vo 1986 godina Lari ja objavi javnata ponuda na Orakl to~no eden den pred berzanskiot nastap na Majkrosoft, so {to sobra 31,5 milioni dolari. No, negoviot mlad personal po navika gi nadminuval prihodite, pa vo 1990 godina kompanijata gi prokni`i i svoite prvi zagubi.

Pazarnata kapitalizacija padna za 80% i kompanijata se najde na rabot na bankrot.

Prifa}aj}i ja potrebata za drasti~na promena, Elison promeni golem del od postoe~kiot personal i na nivnite mesta donese poiskusni menaxeri. Za prvpat ja prepu{ti menaxerskata strana na biznisot na profesionalci, a sopstvenata energija ja vlo`i vo proizvodniot razvoj.

Novata verzija na programata, Orakl 7 (Oracle 7), lansirana vo 1992 godina, go “is~isti terenot”, pa kompanijata stana lider vo proizvodstvoto na softverski re{enija za bazi na podatoci.

Za samo dve godini nejzinite akcii se iska~ija povisoko i od prethodnata najvisoka vrednost.

PRIKAZNI OD WALL STREET

KARLOS SLIM: KOLU Spored analizite na Slim, cenite na surovinite i ponatamu }e bele`at rast blagodarenie na rastot na ekonomiite kako {to se Kina i Indija, kade {to s$ pove}e se zgolemuva brojot na srednata klasa

arlos Slim, Forbsoviot izbor za najbogat ~ovek na svetot, od den na den s$ pove}e gi zgolemuva svoite investicii vo surovini {to gi poseduva Kolumbija. Toj veli deka Kolumbija ima otvorena politika za eksploatacija na nafta, minerali, no voedno s$ pogolem rast bele`i srednata klasa od naselenieto.

Slim planira da gi zgolemi aktivnostite na negovata kompanija Mexico’s Petroleos Mexicanos vo bu{ewe nafta i formirawe nafteni platformi vo Kolubija. Ova go potvrdi za vreme na negovoto intervju dadeno za Bloomberg News. Negoviot holding minatata go-

K

“Veruvam vo rastot na ekonomi jata na Latinska Amerika i zatoa investiram tamu”, KARLOS SLIM SLIM,, najbogatiot ~ovek na svetot spored “Forbs”

dina porasna na 70 milijardi dolari, a voedno toj poseduva i akcii vo nekolku amerikanski kompanii, me|u koi Bronco Drilling Co. i Allis-Chalmers Energy Inc.. “Kolumbiskata vlada postojano pravi promocija na mo`nostite za investirawe vo nafta, no i vo drugi sektori. Postojano pravime analizi kade bi mo`ele uspe{no da investirame, osven vo telekomunikaciskiot biznis, so koj se zanimavame ve}e deset godini”, veli Slim.

Stranskite investicii vo Kolumbija porasnaa za duri {est pati vo period od deset godini i toa od 1,5 milijardi dolari vo 1999 godina na 7,2 milijardi dolari vo 2009 godina.

Pri~inite za ovoj napredok le`at vo uspe{noto spravuvawe na pretsedatelot na Kolumbija, Alvaro Uribe, so gerilata, ve}e da ne gi napa|aat naftovodite i platformite na stranskite kompanii, no i da prodol`at so atentati vrz politi~ari.

Na naftenite zalihi na Kolumbija oko frlil i brazilskiot naften magnat Eike Batista, koj najavi u{te pred nekolku godini deka negovata naftena kompanija OGX Petroleo & Gas Participacoes SA }e po~ne so eksploatacija vo Kolumbija vo tekot na 2012 godina.

Pokraj eksploatacijata na nafta, toj planira da gi zajakne i investici-

Feqton

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

21

Elison ja kupi palatata vo Malibu za 20 milioni dolari ADRENALINSKI RASKO[

“Prorokot” na biznisot LARI ELISON

Iako vo tekot na 90-te godini sre}ata povtorno mu se nasmea na Orakl, sepak, Elison pre`iveal serija maleri na svojata ko`a. Kako dolgogodi{en entuzijast vo iscrpuva~ki aktivnosti vo priroda, Elison se zdobil so nekolku seriozni povredi dodeka surfal i vozel planinski velosiped. Zazdravil od glavnata operacija i prodol`il da se trka so svojata jahta dolga 23 metri nare~ena Sajonara i da ve`ba manevri so privatni avioni, vklu~itelno i voeni avioni povle~eni od upotreba. Vo 1998 godina Elison i Sajonara ja osvoija sidnejskata trka so jahti, prebroduvaj}i ne{to sli~no na uragan, {to be{e pri~ina za potonuvawe na ostanatite pet u~esnici. Lari e i glaven poddr`uva~ na BMV trka~kiot tim na Orakl, koj be{e zna~itelen igra~ vo Amerikanskiot kup. Negovata jahta nare~ena Izgrejsonce, podolga od 140 metri, e eden od najgolemite privatni plovni objekti vo svetot.

Po mnogu godini brkawe na trofejot od Amerikanskiot kup za trki so jahti, najposle Elison triumfira{e minatava 2010 godina. Se pretpostavuva deka negovata strast kon adrenalinot doa|a od negoviot biolo{ki tatko, koj bil pilot na Voenoto vozduhoplovstvo na SAD.

Jahtata Izgrejsonce, eden od poomilenite luksuzi na Elison

Prifa}aj}i ja potrebata za drasti~na promena vo 90-te godini, Elison promeni golem del od postoe~kiot personal vo negovata kompanija i na nivnite mesta donese poiskusni menaxeri.

Za prvpat ja prepu{ti menaxerskata strana na biznisot na profesionalci, a sopstvenata energija ja vlo`i vo proizvodniot razvoj AKVIZICISKATA TRESKA Vo tekot na 90-te godini bogatstvoto na Orakl prodol`i da raste.

Amerikanskite banki, avioprevoznici, avtomobilski kompanii i trgovski giganti - site stanaa zavisni od programite na Orakl.

Pod vodstvo na Elison, kompanijata stana pioner i vo proda`bata na biznis-

aplikacii za Internet, a na golemo profitira{e i od rastot na elektronskata proda`ba. Dodeka akciite na ostanatite tehnolo{ki kompanii na {iroko fluktuiraa, Orakl ja zadr`a svojata vrednost, pa nejziniot najgolem akcioner, generalen direktor i osnova~ Elison, dojde do dolgoo~ekuvanata cel - da go pre~ekori Bil Gejts vo

odnos na bogatstvoto.

Na po~etokot na 2004 godina Elison re{i da go zgolemi pazarniot udel na Orakl preku serija strate{ki akvizicii.

Direktorot i kompanijata potro{ija 25 milijardi dolari za da kupat jato kompanii samo za tri godini, i mali i golemi, vkupno 57, site proizvoditeli na razli~en

Triumf na Amerikanskiot kup vo trka so jahti softver. Prvata pogolema cel na akvizicija be{e Pipl soft (PeopleSoft), koja ja kupi za ne{to pove}e od 10 milijardi dolari. Me|u pomalite, slednata godina na red dojde i Sibel sistems (Siebel Systems), a dve godini po akvizicijata na Hajper solu{ns, {to se slu~i vo 2007 godina, Elison ja kupi San majkrosistems za 7,4 milijardi

dolari. Negovata ume{nost napravi kompanijata da stane najgolemiot proizvoditel na biznis-softver vo svetot, so koj gi snabduva site najgolemi 100 kompanii od listata na “For~n”.

Od skromniot stan vo ^ikago, sudbinata go donese Elison vo toplata Kalifornija, kade {to `ivee denes. Vo nekolku navrati

toj be{e pretsedatel na bordot vo Orakl, koja od osnovaweto, pa s$ dosega ne go promeni svojot generalen direktor.

[TO VELI “PROROKOT”?

Poznat i po svojot adrenalin, Lari Elison e navistina ekstravaganten lik.

Vo edna od najkontroverznite izjavi adresirana do diplomcite na Jejl vo 2000 godina toj javno go poka`a svojot stav za uspehot, kako i patot do nego. Gi povika studentite “da se otka`at od {koloto i da po~nat biznis”. “Ve molam, poglednete okolu vas. Poglednete go va{iot kolega od levo.

Poglednete go i toj desno.

Sega, zemete predvid deka po pet godini, 10, duri i po 30 godini otsega predviduvawata se deka li~nosta {to e levo }e stane “luzer”. Toj desno, vo me|uvreme, isto taka }e stane “luzer”. A vie vo sredinata? [to mo`ete da o~ekuvate? Gubitnik.

Gubitni~i{te. Gubitnik so tapija”, po~na govorot na Elison, pred nesomneno voznemirenata masa diplomirani studenti.“Mnogu od vas, zamisluvam, pominale ~etiri-pet godini tuka i na mnogu na~ini toa {to ste go nau~ile i steknale }e vi slu`i vo godinite {to sleduvaat. Ste steknale dobri naviki. Ste steknale mre`a od lu|e koi }e vi pomognat po patot. I da znaete, }e vi trebaat tie lu|e, bidej}i ne se otka`avte navreme, pa poradi toa i nikoga{ nema da bidete me|u najbogatite lu|e vo svetot. Hm, izgledate mnogu voznemireni. Toa e razbirlivo. ]e ve ostavam da tonete vo va{ite pateti~ni rabotni mesta za koi }e dobivate do 200 iljadi dolari godi{na plata, koja }e vi ja dodeluvaat va{ite porane{ni kolegi koi u{te pred dve godini go napu{tija fakultetot”, fini{ira{e milijarderot, dodeka univerzitetskoto obezbeduvawe trgna kon nego da go simne od binata...

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Roman Abramovi~, ruskiot magnat koj po~na so bogatewe vo sovetskata armija, kade {to uspeal da prodade ukraden benzin na voenite oficeri.

UMBIJA E INVESTICISKI RAJ ite vo eksploatacija na jaglen po primerot na Anglo American Plc, BHP Billiton Ltd. Xstrata Plc i Drummond Co..

Spored analizite na Slim, cenite na surovinite i ponatamu }e bele`at rast blagodarenie na rastot na ekonomiite kako {to se Kina i Indija, kade {to s$ pove} e se zgolemuva brojot na srednata klasa. So rastot na nivniot broj rastat i nivnite `elbi za zadovoluvawe na infrastrukturnite, no i na potro{uva~kite potrebi. Padot na vrednosta na dolarot, isto taka, pridonesuva za zgolemuvawe na `elbite i potrebite na vladite od ovie zemji da investiraat vo surovini.

“Tie ne se zainteresirani da dr`at pari vo dr`avnite kasi.

Dolarot e slab, pa zatoa i ne im e potreben, no, od druga strana,

so investirawe vo surovini tie si obezbeduvaat idnina za sopstvenite proizvodstveni potrebi”, veli toj.

Noviot kolumbiski pretsedatel, Huan Manuel Santos, isto kako negoviot prethodnik rastot na ekonomijata vo svojata zemja go bazira na rastot na stranski direktni investicii vo nea, osobeno vo delot na surovinite. Vladata u{te na po~etokot na godinava o~ekuva da dobie edna milijarda dolari od poslednata aukcija na nafteni bu{otini od kompaniite koi u~estvuvaa na aukcijata, kako {to se Royal Dutch Shell Plc, SK Energy Co. i Repsol YPF SA. Vo tekot na tretiot kvartal od 2010 godina vo dr`avata vlegoa 6,5 milijardi dolari stranski direktni investicii, a spored statistikata na centralnata banka na dr`avata stranskite inves-

ticii vo delot na eksploatacija na surovini porasnale od 1,8 milijardi dolari vo 2008 godina na 3 milijardi dolari vo 2009 godina.

Najgolemiot investiciski uspeh na Slim e telekomunikaciskata kompanija America Movil. Ovoj holding minatata godina vrede{e 49 milijardi dolari i ima pove}e od 29,4 milioni pretplatnici. No, sepak, i toj ne e bezgre{en. Negova najlo{a investicija e kupuvaweto akcii od New York Times Co., koj minatata godina zabele`a pad od 21%. Pou~en od ova iskustvo, toj povtorno se fokusira{e na investiciski proekti vo Latinska Amerika.

“Veruvam vo rastot na ekonomijata vo Latinska Amerika i zatoa investiram tuka. Makroekonomskite podatoci se solidni, zdravi i mnogu od ovie zemji poseduvaat surovini po odli~ni ceni”, istaknuva Slim.

New york times edna od najlo{ite investicii na Slim

FunBusiness

22

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

-

@ena koja dobro gi @en odmerila vrednostite odme vo `ivotot. ` Mijalkova e primabalerina pri r vo Make Makedonskata opera i balet bal i iako gi ima site karakteristiki na pr r profesionalec od svets svetski rang, taa e posveten vetena na semejstvoto koe go g stava na prvo mest mesto SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a bale baletot se veli deka e edna od najelegantn egantnite umetni~ki profesii, bidej}i sekoja `ena {to se zanimava so nego ja krasat naj`enstvenite karakteristiki ne`nost, prefinetost i stil, preto~eni ne`no vo talentot i izvedbata so vrvna tehnika. Site karakteri tie karakteristiki dopolneti so epitetot perfekcija gi im ima makedonskata primabalerina Aleksandra M Mijalkova, koja u{te so samoto ra|awe kako da bila predodredena da se zanimava so nego.

Sonot na sekoe seko devoj~e e koga }e porasne da bide peja~ka, akterka, balerina, manekenka.

Dali va{iot son be{e da stanete balerina?

Normalno, kako kak sekoe devoj~e i jas gi imav tie soni{ta, no kkaj mene slu~ajot e malku poinakov. U{te od mala ja do`iveav taa atmosfera m i te`inata na baletot kako profesija preku majka mi Mili Milijana, bidej}i taa be{e balerina.

Odev na site pretstavi, gledav {to se slu~uva i se rodi `el `elbata. No, mislam deka talentot i genite ja odigraa presudnata uloga. od Kako majka vi go prifati toa {to sakavte da gi sledite nejzinite ~ekori? Dali ve poddr`a? ^esto ^es se slu~uva lu|eto so javni profesii da ne n sakaat i nivnite deca da se zanimavaat zanimavaa so niv, svesni za te`inata i tovarot {to go g nosat...

Taa be{e rre rezervirana, bidej}i znae{e za kakva profes profesija s se raboti. Od druga strana, pak,, be{e svesna za talentot {to go imam. svv Vo edna situacija mi re~e: “]e vidime kako situaa }e napreduva{. napreduva{ { Ako raste{ i se nadgraduva{ kako {to treba, trebb }e te poddr`am da prodol`i{, a ako po~uv po~uvstvuva{ deka ne treba, }e te s poddr`am i toga{“. Pretpostavuvam, mojata ambicija i entuzijazam go napravija svoeto. e Ima mnogu lu|e luu so talent i toa go nosat vo sebe, no imaa i drugi komponenti i aspekti koi se neophodni.

Potrebno e cvrst karakter, neophoo izdr`livost, psihi~ka stabilnost, a toa ne mo`e sekoj daa go izdr`i.

Koga po~navtee da u~ite balet? Kako se razvivavte so tekot tee na godinite? Diplomiravte na presti`enn fakultet vo Kiev, a potoa i doktoriravte... doktoriravtee So balet oficijalno po~nav da se zanimavam ofic na devet godini. godi Po~nav poleka da u~am i da se nadgraduvam. nadgraduvaa Kako {to rastev, s$ pove}e se razvivav. U~estvuvav na mnogu natprevari U vo vremeto na na Jugoslavija. Toa bea vremiwa so mnogu entuzijazam i mo`nosti koi denes gi entuu

Z

ALEKSANDRA MIJALKOVA PRIMABALERINA

@IVOTOT E EDEN, KARIERATA E KRATKA

nemaat na{ite mladi umetnici. Od 1991 godina rabotam vo Makedonskata opera i balet, a od 1998 ja imam titulata prima balerina. Iako ve}e bev oformena kako balerina, smetam deka sekoj treba da se nadgraduva. Vo 2006 godina diplomirav na Ukrainskata akademija za tanc na kievskiot Fakultet za koreografija na otsekot pedagog i repetitor za klasi~en balet. So toa navlegov u{te podlaboko vo baletskata umetnost i mo`am da im predavam na pomladite. Potoa doktorirav na Filozofskiot fakultet vo Skopje, {to e u{te edno dostignuvawe plus.

Pove}emina baletot go smetaat na nekoj na~in za “ruska” umetnost. Kolku vi pomogna toa {to zavr{ivte vo Kiev?

Ne bi go narekla “ruska” umetnost. Rusija ima golema tradicija so balet, no baletskata kultura na zapadot i ostanatite umetnici nikako ne smeat da se potcenat.

S$ {to nau~iv tamu za tie ~etiri godini mi pomogna vo sekoj pogled. Ima{e odli~na atmosfera, vrvni profesionalci i profesori so koi gi sovladav rabotite koi mo`ebi mi bile nedostatok. Fakultetot pove}e e usovr{uvawe za da mo`eme da podu~uvame mladi balerini. [to zna~i i kako se dobiva primatot primabalerina?

Primatot primabalerina se dobiva kako rezultat na eden priroden tek na rabotite.

Razbirlivo e po mnogu rabota, trud i posvetenost da se dobie toj epitet. Postojat i nekoi pravila. Na primer, brojot na odigrani glavni ulogi vo pretstavite. Primabalerina zna~i vodewe na celiot repertoar i usovr{uvawe na osnovnite ulogi vo baletot kako “Lebedovo ezero”, “Don Kihot”. So tekot na vremeto dobivav s$ pote{ki ulogi, a im se dopadnav na mnogu koreografi od stranstvo. Taka ja dobiv ovaa titula. No, ne mora da zna~i deka toa sekoga{ se te{ki ulogi.

Isto taka, mo`e da ima pove}e primabalerini vo eden teatar. Nema pravilo. Vo nekoi golemi teatri ima i po {est primabalerini.

Koe e najgolemoto dostignuvawe, vrvot na karierata na balerinata?

Zavisi od toa {to saka. Najverojatno da se postigne celiot repertoar, no i da se odr`i i ostane na vrvot na karierata do samiot kraj. [to se slu~uva koga }e zavr{i karierata na balerinata?

Karierata na balerinata e relativno kratka.

Obi~no se odi vo penzija na 40-ina godini. [to }e pravi ponatamu zavisi od li~nosta.

Nekoi prodol`uvaat da predavaat, a drugi, pak, po~nuvaat nekoja sosema druga rabota...

Mojot pat trgna natamu. Otkako go zavr{iv studiraweto i usovr{uvaweto, rabotam kako docent na Fakultetot za muzi~ka umetnost, odnosno na Baletskata akademija koja se otvori minatata godina.

Kolku ste zadovolni od momentalnata sostojba i situacija na makedonskata baletska scena? Kolku se zgolemi popularnosta na baletot kaj nas so Akademijata?

Be{e potreben golem trud za da se sozdade Baletskata akademija. Toa e istoriski moment za razvojot na ovaa profesija. Mladite kadri }e mo`at da se obrazuvaat doma i nema da moraat da odat vo stranstvo, kako {to sme morale nie. Toa bara mnogu materijalni sredstva i fizi~ki napor. Sega e polesno.

I ekipata koja e vo Akademijata se sostoi

SVETI TRIFUN I SVETI S VALENTIN

CELO E KOGA IM

Slaveweto na dvata sveti za{titnici obedineti na edno mesto se slu~uva cel vikend niz bogata programa, a denes }e bide kulminacijata i }e se pie vo imeto na qubovta

ADRIJANA ATANASOVA cel vikend niz bogata programa, a atanasova@kapital.com.mk denes }e bide kulminacijata i }e se pie vo imeto na qubovta. evruari otsekoga{ e poznat Gra|anite na Skopje imaa unikatna kako mesec na vinoto i mo`nost za prvpat da dobijat besna qubovta. Vladee nekoja platna zabava, so izvonredna i vkusna pozitivna atmosfera, se tradicionalna hrana, stranska kujna podaruvaat cve}iwa, kola~i i pijalaci na plo{tadot Makedonija i kadifeni srciwa, a, bogami, se de- tokmu za ovie praznici. Simboli~no nare~ena Valentin za Trifun, ~etiridgustiraat i ubavi vina.

I godinava po povod 14 fevruari, de- nevnata manifestacija ponudi mo`nost not koga pravoslavnite i katoli~kite za pro{etka niz {tandovite so vino hristijani go slavat Sveti Trifun, i hrana, slu{awe prigodna muzika so za{titnikot na lozarite i Sveti Va- na{i poznati dixei, raperi, ~algii, lentin, za{titnikot na zaqubenite, ima pleh-orkestar... Pajtonot, eden od simmno{tvo slu~uvawa. Dvete slavewa bolite na staro Skopje, e s$ u{te na obedineti na edno mesto se slu~uvaa raspolagawe za da se do`ivee edna

F Skovin – vinski podrum za nova turisti~ka dimenzija

romanti~na pro{etka niz centralnoto gradsko podra~je, kako {to nekoga{ pravele postarite generacii.

Denes posebna muzi~ka atrakcija }e bide nastapot na Venko Serafimovski i Valentin 4 Trifun bend, vo koj se famoznite muzi~ari od Leva patika, Konkord i drugi. Mo`ebi ova }e bide posleden pat da se vidat vo vakov sostav.

Denes, po povod praznikot na lozarite, Sv.Trifun, vinarnicata Skovin }e go otvori svojot vinski podrum, koj se nao|a vo ramkite na samata vinarnica.

“Celta na ovoj vinski podrum, osven zgolemuvaweto na maloproda`nata ponuda na vinarnicata, e i obid

FunBusiness

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

23

NAJSKAPIOT NATPREVAR NA PLANETATA

DERBI KOLKU EDEN VSELENSKI TELESKOP Zaedni~kata

suma {to dvata kluba, Man~ester Siti i Man~ester Junajted, ja potro{ija na svoite fudbaleri iznesuva fantasti~ni 850 milioni dolari, {to e ekvivalentno na parite {to NASA gi potro{i za renovirawe i modernizacija na teleskopot "habl" SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

atprevarot od posledno odigranoto kolo na angliskata Premier liga, koj se odigra vikendov, poznat pod zamenkata “derbito na Man~ester”, e najskapiot sportski natprevar koj nekoga{ se odigral vo svetot.

Zaedni~kata suma {to dvata kluba, Man~ester Siti i Man~ester Junajted, ja potro{ija na svoite fudbaleri iznesuva fantasti~ni 850 milioni dolari, {to e ekvivalentno na parite {to NASA gi potro{i za renovirawe i modernizacija na teleskopot "habl". Fantasti~na sporedba, koja na najdobar na~in ja otslikuva pasijata na Angli~anite kon fudbalot, rasipni{tvoto na arapskite [eici, goleminata na Junajted i trivijalnosta na modernoto `iveewe, koga edno derbi vredi kolku i najva`niot te l e s ko p z a v se lenski istra`uvawa, ^ELZI i SITI idniot mesec se o~ekuva lociran na zapadda go soborat rekordot vo tro{ewe nata hemisfera od planetata Z emja.

Vo nitu eden drug sport vo svetot ne se zabele`ani tolku golemi sumi {to ekipite gi tro{at na svoite igra~i.

Samo kako komparacija mo`e da poslu`i i podatokot deka najskapite ekipi vo SAD doa|aat od bejzbol-ligata. Toa se Wujork Jenkis i Boston Red Soks, no Dvata kluba od MAN^ESTER vkupnata vrednost se me|u najbogatite vo svetot na dvata tima ne ja preminuva grani c a t a o d 3 5 0 m i l i o n i d o l a r i . pozicija na evropskite fudbalski klubovi Da se vratime na fudbalskoto tlo. Vo momen- e potkrepena so u{ta dva drugi izve{tai. tov najatraktivnite sostavi gi poseduvaat Real Prvo be{e objaveno deka 20 top-klubovi Madrid i Barselona. Sepak, nitu najgolemoto od stariot kontinent vo 2010 godina imale {pansko derbi ne e ni blizu do vrednosta na pogolemi prihodi, a za razlika od pred dve derbito na Man~ester.Edinstveniot konkurent godini, koga 76% od timovite bea vo minus, na ovoj duel mu e toj {to vo tekot na mesec procentot na nerentabilni vo momentov e mart }e go odigraat Siti i londonski ^elzi. 54%. Za mnogumina odgovorot za finansiskiot Ovoj me~ }e bide pobogat za 50 milioni evra napredok vo raboteweto na klubovite e vo i }e iznesuva neverojatni 900 milioni. t.n. finansiski "fer plej" na UEFA, ~ii reguOd druga strana, se postavuva pra{aweto lativi }e startuvaat od narednata godina. kako vo uslovi na globalna ekonoms- So ovoj paket novi pravila na klubovite vo ka kriza fudbalskite menaxeri i po- idnina }e im bide zabraneto da tro{at od natamu uspevaat da iznao|aat golemi parite {to ne se zaraboteni so normalnoto sumi pari za prodavawe na fudbaleri. funkcionirawe na klubovite, t.e. se zabranuva Pred samo nekolku dena ^elzi potro{i 50 koristewe bankarski krediti i finansiski milioni evra na Fernando Tores, 43 milioni injekcii od bogatite gazdi.

N

MIJALKOVA kako [eherezada, edna od nejzinite omileni pretstavi od vrvni umetnici koi ve}e se doka`ani vo svojata profesija. Baletot sekoga{ bil popularen, a so Akademijata samo se potvrdi toa.

Interesot e ogromen.

Kolku baletot bara `rtvuvawe i otka`uvawe od privatniot `ivot?

Povtorno }e ka`am deka s$ zavisi od samiot ~ovek. Ima takvi koi go zapostavile `ivotot za smetka na karierata. Jas imav poinakva cel.

Pokraj karierata, sakav da imam i semejstvo.

Toa ne e ednostavna rabota i e mnogu te{ko.

Mislam deka napraviv dobar izbor. @ivotot e eden, a karierata e kratka. Ima vreme i za dvete. Nikoga{ ne sum sakala nitu da se preselam, verojatno bidej}i imam familija.

Mo`ebi da ne bilo taka situacijata bi bila poinakva.

Mo`e li na{iot balet da se sporedi so nekoja svetska scena?

Sekako deka mo`e. Vo poslednive 4-5 godini se napravija mnogu baletski pretstavi so golema te`ina. Istite mo`at da se igraat vo koj bilo drug teatar. Imame mnogu ubava scenografija i kostimi za pretstavite. Tuka se “Lebedovo ezero”, “Rejmonda”, “Don Kihot”, “Romeo i Julija” i drugi. I porano be{e dobro, no, otkako se obnovi scenata se zbogati repertoarot. Toj koj do{ol so pravo mo`e da ka`e deka u`ival vo vistinska baletska pretstava. Sum igrala na mnogu svetski sceni i od iskustvoto mo`am da ka`am deka ne zaostanuvame.

Ste igrale vo mnogu pretstavi. Mo`ebi e neblagodarno, no ima li nekoja koja ja igrate so osobeno zadovolstvo?

Sekoga{ na ova pra{awe odgovaram deka site pretstavi mi se dopa|aat i gi igram so posebno zadovolstvo. Te{ko da se odlu~i, no bi ja izdvoila “[eherezada”, koja za prva balerina

mo`ebi e ednostavna za igrawe. “[eherezada” ne e vrvot vo baletskata umetnost, no na nekoj na~in e vrv, bidej}i e mnogu poznata pretstava koja e zna~ajna vo istorijata na baletot. Mi se dopa|a tokmu bidej}i ja nema taa te`ina, no ima edna preubavo iska`uvawe na emociite preku plastika na teloto. Nema tolku zamoruvawe, a, sepak, ima ubavina na dvi`eweto. Zatoa, koga ja igram na nekoj na~in mi e zadovolstvo ili, kako {to narodski, velime, “kowak”.

Kolku ste zadovolni od ekonomskata sostojba na umetnicite? Se `ivee li od baletot?

Baletot e mnogu te{ka profesija. Platite na umetnicite i nivniot status vo op{testvoto mnogu se podignaa. Za razlika od porano, sostojbata e podobra. Primawata se poka~ija na ednakvo nivo so drugite profesii. Na zapad, pak, se u{te povisoki, no tamu i standardot e povisok. [to rabotite vo momentov? Koi se va{ite planovi za idnina? Kade go gledate baletot vo Makedonija za 10 godini?

Sledna e izvedbata na “Esmeralda” na 19 fevruari, a tuka e i standardniot repertoar. Koga se raboti za nova pretstava ili premiera, toga{ e ponaporno. Treba da se nau~i i doraboti ulogata i koreografijata.

Potrebno e eden mesec za se podgotvuva za premiera, dodeka, pak, za tekoven repretoar podgotovkite se pokratki. Na{ata profesija e stroga i mora sekoj den da se ve`ba. [to se odnesuva na idninata, sakam da prodol`am da rabotam, da go zadr`am statusot i karierata na visoko profesionalno nivo do kraj, a potoa }e prodol`am da predavam vo muzi~kata {kola.

Za 10 godini mislam deka situacijata na makedonskata baletska scena }e bide u{te podobra, blagodarenie na Baletskata akademija.

MA DVE za pokrivawe na eden nov segment vo rabotata na vinarnicata, a toa e turizmot. Skovin e eden od retkite, e, ako ne i edinstven vinski podrum na teritorijaeritorijata na Skopje {to e vo sklop naa samata vinarnica. Vinarnicata i lozovite nasadi na padinite na Vodno mo`at da da za bidat dobra turisti~ka ponuda promocija na Makedonija kako vinska zemja i privle~na turisti~ka i~ka eva, destinacija”, veli Maja Miteva, generalen menaxer na Skovin. n.

Vo nedelata Tikve{ gi otvorii vratite za site qubiteli na vinoto. Zabavata, koja be{e podelena vo dva dela, eden za VIP gosti, a drugata odd otvoren tip, ponudi bogato meni so hrana ana i vina, se razbira, od vizbata na Tikve{, ikve{, seto toa zika. prosledeno so prekrasna muzika.

“Po povod praznikot na lozarite denes simboli~no }e se zare`at lozovite zovite nasadi vo

K O M E R C I J A L E N

Tikve{kiot region", izjavi Aleksandar Ristovski, menaxer za vinski turizam pri vinarnicata Tikve{.

~ine{e preminuvaweto na Edin Xeko od Volfsburg vo Siti, a 25 milioni evra dade Liverpul za na Enfild roud da go donese Urugvaecot Luis Suarez.

Spored izve{tajot na UEFA, vo januarskiot preoden rok na transferi se potro{eni 234 milioni evra na teritorijata na Evropa.

Koristej}i se so TMS broja~ot, koj {to gi registrira site transferi vo preodniot rok, FIFA presmetala i objavila deka vo januari se izvr{en 2.451 transferi na fudbalskiot pazar. Toa e za duri 104% pove}e od minatiot zimski preoden rok. Ovaa dobrostoe~ka

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Menaxment / Osiguruvawe

24

Izbor na aktuelni oglasi ADMINISTRACIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 09.02.2011 AGENCIJA ZA KATASTAR NA RM objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Samostoen referent za geodetsko- katastarski raboti – 1 izvr{itel, 2. Samostoen referent za {altersko rabotewe – 2 izvr{iteli, 3. Referent za zapi{uvawe promeni vo katastarskiot operat – 1 izvr{itel, 4. Referent za arhivsko rabotewe2 izvr{iteli, 5. Referent za katastarski raboti – Ko~ani- 1 izvr{itel 6. Referent za katastarski raboti – Struga- 3 izvr{iteli, Kandidatite pokraj dokazite za ispolnuvawe na op{tite uslovi treba da dostavat i uverenie za zavr{en stepen na obrazovanie i dokaz za potrebnoto rabotno iskustvo. Oglasot trae 5 dena smetaj}i go i denot na objavuvaweto. Izborot }e se vr{i po pat na testirawe. Materijalite potrebni za testiraweto mo`at da se podignat od Arhivata na Agencijata za katastar na nedvi`nosti ili od www. katastar.gov.mk. Agencija za katastar na nedvi`nosti, ul. Trifun Haxi Janev, br.4, Skopje, tel. 02/3204- 800.

ZA[TITA PRI RABOTA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.02.2011 SOKOTAB AD BITOLA objavuva oglas za vrabotuvawe ODGOVOREN ZA BEZBEDNOST I ZA[TITA PRI RABOTA, za{tita na `ivotna sredina, lokacija s. Drago`ani, Bitola. Potrebni kvalifikacii: - VSS od oblasta na tehni~kite nauki, - Odli~no poznavawe na zakonskata regulativa na RM, kako i zapoznaenost so me|unarodnite standardi za zdravje, bezbednost i za{tita pri rabota (OSHA) - 5 godini rabotno iskustvo vo oblasta na ista ili sli~na pozicija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik (pi{ana i govorna forma), - Dobri kompjuterski poznavawa, - Izrazeni organizaciski i motivira~ki sposobnosti, - Sistemati~nost, dobri komunikaciski i ubeditelni sposobnosti.

Ispratete CV i motivacisko pismo na adresa: Sokotab AD Bitola, Oddel za ~ove~ki resursi, s. Drago`ani, 7000 Bitola ili na e-mail: jobs.socomak@socotab.com.

Rokot za prijavuvawe zavr{uva zaklu~no so 15.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 AGENCIJA ZA ADMINISTRACIJA objavuva oglas za vrabotuvawe na 10 dr`avni slu`benici vo Ministerstvoto za finansii na slednive rabotni mesta: 1. Pomlad sorabotnik za buxeti na edninicite na lokalnata samouprava, 2. Pomlad sorabotnik za javni pretprijatija i agencii, 3. Pomlad sorabotnik za vodewe na registri na buxetski korisnici i upravuvawe so finansiski planovi, 4. Pomlad sorabotnik - finansiski menaxer, 5. Pomlad sorabotnik za carinska politika, 6. Pomlad sorabotnik za sistemot za osiguruvawe, 7. Pomlad sorabotnik za harmonizacija na finansiskiot menaxment, 8. Sovetnik za danok na dodadena vrednost, 9. Pomlad sorabotnik za igri na sre}a, 10. Pomlad sorabotnik za buxetski koordinacija.

Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat PRIJAVA ZA VRABOTUVAWE NA DR@AVEN SLU@BENIK (obrazec objaven vo Slu`beniot vesnik na RM, br.142/2009), preku pisarnica na adresa Agencija za administracija, ul. Jurij Gagarin, br.15, Komisija za polagawe stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 03/2011) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za administracija http://prijava.ads.gov.mk.

Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5 (pet) dena, smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go samiot den na objavuvaweto).

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 NOVO NORDISKI A/S objavuva oglas za MENAXER ZA FINANSII I OPERACII (dogovor na opredelno vreme). Potrebni kvalifikacii:-VSS, Ekonomija ili druga oblast povrzana so finansii, - Iskustvo na sli~no mesto, po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Poznavawe na IFRS e zadol`itelno, dodeka iskustvoto so SAP pretstavuva prednost, - Dobro poznavawe na celokupnite delovni aktivnosti vo ramkite na edna kompanija, - Solidno poznavawe na Angliski jazik i PC ve{tini. Dokolku ste zainteresirani za da stanete del od na{iot tim, ve molime ispratete ja va{ata biografija, pismo za motivacija na angliski jazik i kopii od relevantni diplomi na na{ata adresa: Novo Nordisk Farma Dooel, bul.Jane Sandanski 111, Skopje i/ili e-mail:sona@novonordisk.com. Kraen rok 20 Fevruari 2011 godina.

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / HR / Proda`ba

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 14.02.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na Zatvorena sportska sala vo Javna Ustanova Dom za deca "11 Oktomvri" vo Op{tina Centar.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b7db9278-f23e-4623-80cldaede26936e8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Đ˜zrabotka na proekt za komanduvawe, upravuvawe i dimirawe na javno osvetluvawe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a0ffe41e-bd01-488c-80d9-63bbdb007e41&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska klinika za radioterapija i onkologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi koi pa|aat na tovar na FZOM. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=852ae7da-5cal-488f-84026840fead0ba6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za centrirawe na pogoni, merewe na vibracii i balansirawe na vrtlivi delovi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=741319fa-e208-4064-b9ee7922a0ba1fdf&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za civilno vozduhoplovstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mobilna telefonija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b778e0f0-6d54-4c4e-a5ee-59bceaef3089&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Komunalec - Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za te{ki motorni vozila.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b6f48333-1de9-4548-b59a-28a463b62f57&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za servisirawe na vozila na Carinska uprava na RM. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=138009ed-94e3-498b-8995d6d61bc0e020&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za klini~ka biohemija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi, kontroli i potro{en materijal ekvivalenten na biohemiski anallizator integra.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=312317ab-a0d6-4dd7-95243ec5934ce682&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na laboratoriski hemikalii za REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eda6a3ac-da72-4011-bfad-814f6b559343&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi

17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Java enterprise development with Spring 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp

15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna

biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View

Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Upravuvawe so vreme 22.02 - 23.02.11 M6 Edukativen Centar

Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440