228-kapital-16.02.

NEMA POLITI^KA ODGOVORNOST ZA KALE

DR@AVNI SLU@BENICI VO AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

GRUEVSKI NE IM MO@E NI[TO NA FUNKCIONERITE NA AHMETI!

VLADATA GI PLA]A, AMA NE GI SLU[A KONSULTANTITE

STRANA 7

STRANA 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

TOTALNO FIJASKO

STRANSKITE INVESTITORI NE SE KA@UVAAT BIDEJ]I GI NEMA?!

DODEKA SRPSKIOT PREMIER SEKOJDNEVNO LICITIRA SO IMIWA NA KOMPANII KOI ]E INVESTIRAAT VO SRBIJA, GRUEVSKI VE]E NE IZUSTUVA NI IME. TOA NE BE[E NEGOV STIL DO PRED TRI GODINI, KOGA VO IGRA ZA INVESTIRAWE BEA MONTIPE, ORLANDI, ISKRA, [I[EXAM, HAER I TRIVJU, BOROTEKNIK... sreda. 16. fevruari. 2011 | broj 228 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3 DENES, ^ITAJTE

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 15.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,43% 0,43% 0 00,18%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

6 61,50 445,76 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

102,84 10 1,72%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.02)

MBI 10 2.735 2.730 2.725 2.720 2.715 2.710 2.705 2.700 09.2

11.2

13.2

15.2

I godinava }e raste vrednosta na penziskite fondovi STRANA 11

VLADATA VOVEDUVA DOPOLNITELNA SUPERVIZIJA NA BANKITE?!

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

AJ PROBAJTE SO VIJAGRA!?

STRANA 5

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

NOVO ZADOL@UVAWE NA DR@AVATA VO STRANSTVO STRANA 14

K KOLUMNA D D-R QUBE TRPESKI

Z ZO[TO STRANSKIOT S KAPITAL NE VLEGUVA VO MAKEDONIJA? M STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

Se menuvaat li silite na pazarot na telekomunikacii?

STRANA 12-13

KOALICISKI DOGOVOR KU]A URIVA! STRANA 11

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 16 FEVRUARI 2011

KOALICISKI DOGOVOR KU]A URIVA!

V

Voop{to ne ni e gri`a koja e prirodata na odnosite me|u premierot Nikola Gruevski i koalicioniot partner Ali Ahmeti. Tie dvajca mo`e pomalku ili pove}e da se razbiraat, pomalku ili pove}e da se sakaat, da bidat zaedno od ideolo{ki pobudi (!?) ili od ~ist pragmatizam, da razgovraat ~isto slu`beno ili da odat na lov zaedno...

Ni{to od toa ne n$ interesira s$ dodeka ne ni se zatrese dr`avata! A koga }e se zatrese, pa }e ispliva na povr{ina porazitelniot fakt deka od relaciite na dvete vladeja~ki partii ni zavisi bilansot na povredeni i brojot na dupnati glavi vo me|uetni~ki incident, toga{ i dvajcata treba da se “istoporat” pred Vlada i zaedno da objasnat {to ni se slu~uva, po |avolite?

Incidentot na Kale mo`ebi }e pomine{e kako {to sega vlasta (i pomo{nikot ni minister za vnatre{ni raboti, Ivo Kotevski) saka da go prika`e – kako nemil nastan za koj doprva }e se utvrduva odgovornost, ako kamerite ne bea na lice mesto, pa site ne videvme kako se odviva “sudirot na razulavenite tolpi”.

Koga preku no} se grade{e muzejot, crkvata, pokrivot ili {to i da e, za koj Gruevski koaliciski mu vetil na Ahmeti deka nema da se gradi, tamu se najdoa gradona~alnikot na ^air, Izet Mexiti, zamenikot-minister za vnatre{ni raboti, Xevat Bu~i, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani (najdete mu ja logikata pa nemu od koja pozicija oti{ol) i po nekoj positen funkcioner od redovite na Ahmeti. I izleze valkaniot koaliciski “ve{“ na videlo!

U{te toga{ stana jasno “kolku e saat” i kakov e dogovorot {to partnerite go postignale,

a ~ij rok na traewe e do prvata kve~erina. Jasno stana i do kade skapa koalicijata koga zad grb si go ru{at toa {to go dogovorile. Koga Gruevski so Ahmeti, so koj zaedno delat fotelji, ministri, direktori i tenderi ne mo`e da najde zaedni~ki jazik, za kakov politi~ki dijalog od po{irok format nie zboruvame!?

Potoa... Krah na sistemot na denot koga dve grupi, edni za drugi protiv gradba na objektot se sudrija so kamewa, palki i stapovi. Paralizirani policajci kako muvi bez glava, ru{a~ot–predvodnik Artan Grubi vraboten vo holandskata ambasada i li~no zamenikot-minister za policija, Xevat Bu~i, {etaa po Kaleto za da se borat protiv borcite za makedon{tinata olicetvoreni vo komitsko–{vercerska grupacija! Toa be{e slikata od tvrdinata!

No, od site niv Bu~i najmnogu se proslavi! Toj }e ostane zapameten kako eden i edinstven “vtor policaec” koj li~no im gi konfiskuva{e kamewata i palkite na u~esnicite vo incidentot, pa potoa uredno gi frla{e vo kontejner.

Edinstven zamenik–minsister koj li~no vade{e lisici od racete na priveden vo tepa~kata! Imal gospodinot ingerencii za toa, vi se molam! Smeel! Ednostavno mu se mo`elo da oslobodi kogo saka! Pa {to ako negovi kolegi policajci smetaat deka ~ovekot trebalo da bide priveden!? Toj e zamenik-minister i to~ka! [to mu e galje na Bu~i {to }e ka`at za nego opozicijata, novinarite i Evropskata komisija! Toj si odgovara samo pred svojot lider! Ostavka }e podnese samo ako Ahmeti pobara, oti toa e “premierot” {to Bu~i go priznava! Proforma {eficata Gordana Jankulovska i taka nema da bara odgovornost od nego, oti se proglasi za nenadle`na! Ne znaela Gordana {to e politi~ka odgovornost, a policiska utvrdila deka nema, za{to Bu~i bil (pazete!) takti~ki na Kale. Takti~ki sobiral

sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

palki, a u{te postrate{ki osloboduval privedeni! Da si plukneme vo taktikata... [lakanica za ministerkata Jankulovska, sram za Bu~i, no najmnogu poraz za premierot Gruevski koj mesto da pobara itna odgovornost kaj involviranite, izbega da se~e lenta za pat za Krivoga{tani, so {to samo prizna deka negovata vlast od Grup~in natamu ne dopira! Namesto da objasni kako “strate{ki” im izbega od race najaven sobir za koj i vrap~iwata znaeja deka }e bide poln so nasilstvo, vlasta sega ni ma~ka o~i so nekolkumina privedeni (a niedna krivi~na!) i so prefrlawe na topkata kaj opozicijata koja go iskreirala nastanot!

Svesen li e premierot {to zna~at ovie izjavi na negovite partneri!? Kolku go devalviraat!? Do koga Makedonija }e funkcionira so dve vladi... koi, aj {to ne se ideolo{ki kompatibilni, aj {to imaat razli~ni stavovi za su{tinski pra{awa, pa sega po~naa i da se kamenuvaat... Odnosot {to se dr`i na tenderski vrski porano ili podocna e osuden na propast...

P.S: Za tie {to podzaboravile – Bu~i ne e unikaten primer za albanski funkcioner koj ne go esapi makedonskiot premier. Vo vladata na Hari Kostov, toga{niot minister za transport i vrski, Agron Buxaku, zapletkan vo afera za kupuvawe na zmeji{te na gradskiot plo{tad, isto izjavi deka odgovara samo pred liderot Ahmeti! Mnogu mo}en ne{to izleze Ahmeti!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

14%

Porasnal brojot na patnici koi minatata godina letale od dvata makedonski aerodromi Aleksandar Veliki vo Skopje i Sveti Apostol Pavle vo Ohrid. Spored statistikata na TAV holdingot, vo ~ija sopstvenost od minatata godina se dvata aerodromi, vo 2010 godina brojot na patnici iznesuva 725.534, a vo 2009 godina na makedonskite aerodromi pominale 636.171 patnici.

Brojot na preleti, pak, e na isto nivo. Vo 2009 godina se registrirani vkupno 12.793 preleti, {to e samo za pet pomalku sporedeno so 12.795 vo 2010 godina.

Vo januari godinava, pak, za 9% e zgolemen brojot na patnici, na vkupno 51.983 patnici, no za 11% e namalen brojot na preleti, na 776, od minatogodi{nite 963 preleti na makedonskite aerodromi.

KATERINA SINADINOVSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MONTIPE

O ORLANDI

MAJ 2008 60 MILIONI EVRA 500 RABOTNI MESTA

SEPTEMVRI 2008 10 MILIONI EVRA 120 RABOTNI MESTA

TOTALNO FIJASKO

STRANSKITE I KA@UVAAT BI Dodeka srpskiot premier sekojdnevno licitira so imiwa na kompanii koi }e investiraat vo Srbija, Gruevski ve}e ne izustuva ni ime. Toa ne be{e negov stil do pred tri godini, koga vo igra za investirawe bea Montipe, Orlandi, Iskra, [i{exam, Haer i Trivju, Boroteknik... Toga{ ne be{e problem za Vladata da ka`e so kogo pregovara. Sega e. Zo{to?

Zatoa {to Makedonija ima problem, i toa seriozen, so privlekuvaweto stranski investicii SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

T

Toa {to e ~uvstvitelna delovna informacija za Vladata, koga stanuva zbor za potencijalnite stranski investicii vo Makedonija, ne e za srpskata. Dodeka srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, sekojdnevno licitira so imiwa na mo`ni kompanii koi }e investiraat vo Srbija, Gruevski ve}e ne izustuva ni ime. Toa ne be{e negov stil do pred tri godini, koga vo igra za investirawe vo Makedonija bea Montipe, Orlandi, Iskra, [i{exam, Haer i Trivju, Boroteknik, Tehnohoze... Toga{ ne be{e problem za Vladata da ka`e so kogo pregovara za vlo`uvawe vo Makedonija. Sega e.

Zo{to? Zatoa {to Makedonija ima problem, i toa seriozen, so privlekuvaweto stranski investicii. Globalnata finansiska kriza ne e edinstveniot vinovnik, tuku konkurencijata.

Makedonija ve}e ne e oaza na Balkanot, tuku zemja koja infrastrukturno zaostanuva zad drugite dr`avi vo regionot i zatoa gi odbiva investitorite. Za sekoja stranska kompanija e seedno dali }e investira vo Skopje ili vo Ni{, zatoa {to stanuva zbor za geografska oddale~enost od stotina kilometri. No e mnogu va`no dali regionalniot centar }e go pozicionira vo zemja kade {to ima moderna soobra}ajna infrastruktura,

gasifikaciona mre`a, kade {to dobiva ogromni subvencii od dr`avata ili vo dr`ava kade {to avtopati{tata i `eleznicata se zaboraveni, gas nema, a koga dr`avata dava pomo{ za stranski investitor, nikoj ne ka`uva kako go pravi toa i kolku pari dava.

Iako Srbija ne vodi agresivna i skapa kampawa za promocija na zemjata vo stranstvo kako biznisraj, kako {to pravi Makedonija, vo poslednite godini privlekuva mnogu pove}e stranski investicii.

MESE^NO VO SRBIJA 200 MILIONI EVRA, GODI[NO VO MAKEDONIJA 111 MILIONI Vo 2010 godina obemot na stranski investicii vo Srbija e za 30% pomal otkolku vo 2009 godina.

Spored oficijalnite statisti~ki podatoci, vo ovaa zemja vo vtoriot kvartal vo 2010 godina vlegle stranski investicii vo vrednost od 576 milioni evra, od koi 339 milioni evra se direktni stranski investicii.

Vo 2009 godina kvartalno vo zemjata vleguval stranski kapital vo vrednost od 1,1 milijardi evra.

Vo Makedonija, pak, vo prvite 11 meseci lani se registrirani 171,6 milioni evra direktni stranski investicii. Vo istiot period od 2009 godina se investirani 151 milion evra. Vladata veruva deka vo 2011 godina vo zemjava }e se investiraat 240 milioni evra.

Toa ne e ni kolku mese~niot obem na stranski investicii vo Srbija vo kriznata 2009 godina.

Navigator

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK PODDR[KA ZA KOMPANIITE

MURAT ORNEKOL

KETRIN E[TON

VIKTOR ORBAN

MLA\AN DINKI]

oa|aweto na aviokomD panijata Vizer e prviot uspeh na TAV

za Enavrokomesarot nadvore{ni raboti EU istapi na scena

rodol`uva otporot na azre{en e od funkcijata P ungarskiot premier kon EU Rekonomija vicepremier i minister za koga stanuva zbor za potrebana Srbija poradi

Makedonija kako koncesioner na makedonskite aerodromi

so finansiski paket za pomo{ na Tunis i so kritiki za Egipet

koaliciski problemi i pokraj uspe{nata rabota vo privlekuvaweto investitori

ISKRA

MAJ 2008 10 MILIONI EVRA

[I[E XAM [

MART 2009 45 MILIONI EVRA 250 RABOTNI MESTTTA A

ta od menuvawe na Zakonot za mediumi, koj ja zagrozi demokratijata vo zemjata

HAER TRIVJU H HAER-TRIVJU

SEPTEMVRI 2009 9 MILIONI EVRA 100 RABOTNI MESTA

K

Koga }e se utvrdi deka rabotite ne funkcioniraat kako {to treba, toa zna~i deka ne{to treba da se promeni. Toa go napravi Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) otkako utvrdi deka bavno se realizira antikriznata kreditna linija za mali i sredni pretprijatija od Evropskata investiciska banka i ja napravi dostapna i za golemite firmi.

Za pomalku od dva meseci golemite kompanii “lapnaa” re~isi 50 milioni evra od kreditnata linija, so {to taa celosno se iskoristi, a kako rezultat na pobaruva~kata na evtini krediti za firmite menaxmentot na MBPR sega pregovara za u{te 100

GUBITNIK

BEZ INTEGRITET!

INVESTITORI NE SE IDEJ]I GI NEMA?!

Mese~no vo Srbija vo 2009 godina vo prosek vleguvale po 360 milioni evra stranski kapital, a vo 2010 godina za 30% pomalku. Vo Makedonija za 11 meseci lani vleze stranski kapital od samo 171,6 milioni evra.

Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot informira deka pove}e od 100 stranski kompanii sakaat da investiraat vo Srbija, {to zna~i mo`nost za otvorawe 20.000 rabotni mesta.

Godinava se o~ekuvaat direktni stranski investicii vo vrednost od dve do ~etiri milijardi dolari, imaj}i gi predvid proda`bata na del od Telekom Srbija, od {to se o~ekuvaat 1,5 milijardi dolari, i planovite na avtomobilskata kompanija Fiat. Okolu 30% od investitorite ja razgleduvaat mo`nosta za investirawe vo avtomobilskata industrija, a najinteresen region za investirawe e jugot na Srbija.

Kako potencijalni investicii se spomenuvaat {vedskata kompanija za mebel IKEA, koja vo izgradba na {oping-centar planira da investira 250 milioni evra do 2012 godina. IKEA ja izbra Srbija za regionalen centar i najavi deka do 2015 godina }e investira 800 milioni evra. Vo okolinata na Ni{ fabriki }e gradat ju`nokorejskata kompanija za avtodelovi Jura i francuskata kompanija za telefoni Sa`em. Jura }e investira osum milioni evra i }e vraboti 300 lu|e, a Sa`em pet milioni evra i }e ima 200 vrabotuvawa.

Vlez vo Srbija najavi i Xonson kontrols, koja ve}e ima fabrika vo Makedonija.

Germanskata kompanija Hugo

SRBIJA NA OGLAS DELI DR@AVNA POMO[ ZA INVESTICII Srpskata Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA) dosega ima odobreno 74 milioni evra subvencii za investitorite, koi otvorija 20.000 rabotni mesta. Od 2006 godina dosega se poddr`ani 151 proekt, vo koi se investirani 700 milioni evra. Na edno evro od dr`avata do{le 10 evra od investitorot. SIEPA gi deli subvenciite na javen povik. Za investicii vo proizvodstvo subvenciite za rabotno mesto se dvi`at od 2.000 do 5.000 evra, odnosno od 4.000 do 10.000 evra vo uni{teni oblasti. Stranskite investitori imaat nacionalen tretman i 10 godini se oslobodeni od pla}awe danok na dobivka za golemi investicii.

Vo Makedonija, za Xonson kontrols vo 2007 godina Vladata odobri pomo{ od 8,8 milioni evra. bos, turskata Xinsi Istanbul i italijanskata Beneton ja osvojuvaat tekstilnata industrija vo Srbija. Hugo bos }e sorabotuva so Prvi maj od Pirot, a Xinsi Istanbul }e otvora pogon vo Leskovac, kade {to }e vlo`i tri milioni evra. Beneton najverojatno }e ja kupi tekstilnata industrija Niteks od Ni{, a od dr`avata }e dobie pomo{ od 4.000 do 10.000 evra sekoe rabotno mesto. Hrvatskata farmacevtska kompanija za generi~ki lekovi FarmaS ja prezede Ni medik i najavi investicija od 11 milioni evra.

Slovene~kata Gorewe }e otvori nova fabrika vo Zae~ar, vo koja }e vlo`i 2,9 milioni evra. Eden od najgolemite svetski operatori na informati~ka tehnologija, Embasi grupa od Indija, }e gradi tehnolo{ki park vo Inxija. Vrednosta na investicijata e 60 milioni dolari, a }e se vrabotat 2.500 programeri. Japonskata kompanija Panasonik, pak, }e proizveduva energetski efikasni elektronski komponenti za rasvetni tela vo Svilajnac.

Samo Fiat planira da vlo`i

vkupno 940 milioni evra vo fabrikata Zastava.

“Fiat e magnet za investitorite. Stranskite kompanii koi po~naa da rabotat vo Srbija privlekuvaat drugi za da vidat {to e toa {to im nudi Srbija”, veli direktorot na Agencijata.

Makedonija go nema Fiat, no gi ima slobodnite industriski zoni, koi, za `al, dosega privlekoa samo dve investicii.

Vo Bunarxik rabotat samo fabrikite za avtodelovi na Xonson Meti i na Xonson kontrols, koi vo Makedonija investiraa pomalku od 50 milioni evra. Site drugi najaveni investicii propadnaa, iako premierot insistira na terminot “se odlo`ija”, a pri~inata ja locira vo ekonomskata kriza. Pred tri godini po~na investiciskata “ofanziva” na Vladata, koga bea potpi{ani serija dogovori za sorabotka so nekolku stranski kompanii, koi, spored dogovorenoto, ve}e treba{e da proizveduvaat vo

Bunarxik.

Memorandum za sorabotka be{e potpi{an so Iskra od Slovenija, koj predviduva izgradba na fabrika vo Bunarxik do septemvri 2009 godina. Montipe treba{e da bide prvata francuska grinfild-investicija vo Makedonija, vo iznos od 60 milioni evra. Fabrikata treba{e da proizveduva glavi za motori na vozila. Italijanskata Orlandi treba{e da investira vo fabrika za avtomobilski delovi 10 milioni evra i da vraboti 120 lica, a da po~ne so rabota na po~etokot od 2009 godina. Godinava treba{e da po~ne so proizvodstvo na staklo turskata kompanija [i{exam. Investicijata na italijanskata kompanija Orlandi, pak, treba{e da iznesuva 10 milioni evra.

Ne e tolku sporno {to ovie kompanii ne investiraa vo Makedonija, zatoa {to toa, sepak, e nivna delovna odluka, tuku {to Vladata ubeduva deka s$ u{te pregovara so stranski investitori. Ama ne ka`uva so koi. Pred tri godini voop{to ne be{e problem da se objavat imiwata na ovie kompanii, zatoa {to tie realno postoeja.

Ministerot za stranski investicii, Vele Samak, koj do`ivea totalno fijasko vo svojata agenda, sepak, ne e razo~aran.

“Voop{to ne me zagri`uva zatoa {to znaeme deka sme na prav pat. Tie varijacii od ovaa godina ne mo`at da se potcenat vo ekot na vakva kriza. Za narednite godini o~ekuvame mnogu pove} e, bidej}i gledame deka ovaa godina imavme mnogu pogolem interes od stranskite firmi i pove}e poseti”, izjavi Samak neodamna.

DRAGAN MARTINOVSKI milioni evra od EIB. So ova MBPR kone~no ja doka`a ulogata na razvojna banka koja im e potrebna na kompaniite. Vo nedostig od drugi krediti od doma{nite banki so povolni kamatni stapki, kreditnata linija od MBPR be{e vistinsko osve`uvawe za kompaniite.

Okolu 70% od parite se ve}e povle~eni, a ostanatite 30 milioni gi rezerviraa golemite kapaciteti.

Tie podnele prioritetni proekti, a naskoro se o~ekuva i ovie 30 milioni evra da bidat povle~eni kako posledna tran{a od ovaa kreditna linija.

P

Pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija, Ilmi Selami, vo posledniot mesec od svojot mandat kako da krena race od predmetite koi bea predmet na razgleduvawe vo negovata komisija.

Iako na po~etokot se poka`a kako ~ovek koj vlea doverba vo ovaa institucija, vo posledno vreme ve}e ne mo`e da igra na taa karta. Toj ~estopati otvoreno priznava{e deka Antikorupciskata komisija e sekoga{ predmet na politi~ki i li~ni vlijanija od licata koi se predmet na Antikorupciska komisija i istite gi pravda{e so li~niot i personalniot integritet na ~lenovite na Komisija-

ILMI SELAMI ta. No, zatvoraweto na poslednite predmeti, vsu{nost, go doveduva vo pra{awe negoviot i integritetot na ~lenovite na Komisijata.

Negovata politika vo posledniot period se svede na brkawe “sitni ribi”, nasproti “golemite”, kade {to, vsu{nost, se slu~uva najgolemiot kriminal i korupcija vo zemjava.

So vakov stav i so “krevawe race” od vistinskite predmeti na Selami ne mu se pi{uva druga idnina osven istata kako i na negovata prethodni~ka, koja neslavno ja napu{ti pretsedatelskata fotelja.

MISLA NA DENOT OTVORAWETO NOVI PRA[AWA, NOVI MO@NOSTI, NABQUDUVAWETO NA STARITE PROBLEMI OD NOV AGOL BARA KREATIVNA FANTAZIJA I OZNA^UVA SU[TINSKI O^EKUVAWA VO OP[TESTVOTO

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

4

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

DR@AVNI SLU@BENICI VO AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

VLADATA GI PLA]A AMA NE GI SLU[A KONSULTANTITE

Iako konsultantot koj ja izraboti Strategijata za promocija na izvozot prepora~a da ne se menuva statusot na vrabotenite, Vladata e decidna da im go promeni statusot vo dr`avni slu`benici. Konsultantot prepora~uva pogolem buxet i novi vrabotuvawa, Vladata im go namali buxetot za 14,5%!

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

dna nedela po promocijata na Strategijata za promocija na izvozot, ~ie sproveduvawe }e bide vo nadle`nost na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, Vladata postapuva sprotivno od preporakite na konsultantite koi se odnesuvaat na reorganizacija na Agencijata. Tie prepora~aa da ne se menuva statusot na vrabotenite vo dr`avni slu`benici. Sprotivno na toa, so poslednoto dopolnuvawe na Zakonot za reorganizacija na Agencijata vrabotenite }e dobijat status na dr`avni slu`benici so objasnuvawe deka toa e del od reformite vo javnata administracija. “Ako ne se unapredi i zacvrsti rasporedot na rakovodstvoto na Invest Makedonija i ako ne se promenat tajnite gledi{ta na Vladata da go smeni statusot na vrabotenite vo institucijata vo dr`avni slu`benici, }e bidat kompromitirani mo`nostite efikasno da se sprovede ovaa Strategija�, potencira konsultantot Dejvid Braun vo Strategijata.

Od Ministerstvoto za ekonomija, koe kako pretstavnik na Vladata rabote{e na dopolnuvaweto na ovoj Zakon, objasnuvaat deka soglasno zakonskite dopolnuvawa, vrabotenite vo Agencijata }e

ZAKONOT GO POMINA PRVOTO ^ITAWE

E

se kategoriziraat vo tri grupi. Za vrabotenite koi }e bidat kategorizirani kako dr`avni slu`benici }e se primenuva Zakonot za dr`avni slu`benici. Za vrabotenite vo Agencijata {to vr{at tehni~ki raboti }e se primenuva Zakonot za rabotni odnosi, dodeka za ekonomskite promotori, koi ne spa|aat vo grupata dr`avni slu`benici, }e

se primenuva Zakonot za rabotni odnosi i Zakonot za nadvore{ni raboti.

Ottamu ne sakaat da komentiraat zo{to izmenite se sprotivni na preporakite na konsultantot, so obrazlo`enie deka ovoj Zakon e po predlog na Vladata, a ne na Ministerstvoto. Agencijata za stranski investicii ima vkupno 46 vraboteni, od koi 22 se promotori.

Konsultantot Braun naveduva deka ako za dva meseci celosno ne se reorganizira Agencijata i ako ne se zajaknat nejzinite kapaciteti, mnogu te{ko }e mo`at da se realiziraat nasokite dadeni vo Strategijata. Spored nego, za efikasno da ja sproveduva novata funkcija potrebni se 30 novi vrabotuvawa, dopolnitelni 800.000 evra godi{no vo buxetot i za-

jaknuvawe na menaxmentot so novi direktori. Glavniot operativen direktor da bide zasilen so trojca novi direktori koi }e bidat na ~elo na novi tri sektori koi treba da se formiraat vo sklop na Agencijata. So ovie tri sektori, kade {to bi trebalo da vlezat vrabotenite od Agencijata za promocija na pretpriemni{tvoto i Direkcijata za tehnolo{ki

Iako se kontradiktorni, izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za agencija za stranski investicii i promocija na izvozot v~era go pominaa prvoto ~itawe na Komisijata za ekonomski pra{awa, sekako, bez opozicijata. Spored zamenik-ministerot za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov, koj pred ~lenovite na Komisijata gi prezentira{e izmenite, so ovoj predlog-zakon se vr{i usoglasuvawe na raboteweto na Agencijata so Zakonot za dr`avni slu`benici.

Spored nego, toa treba da pridonese za poefikasno funkcionirawe na Agencijata.

Komisijata ovie izmeni gi razgleduva{e bez prisustvo na pratenicite od opozicijata. industriski zoni, koi }e se pripojat kon Agencijata, bi trebalo da se zgolemi nejzinata efikasnost. Od buxetot za 2011 godina za Agencijata se oddeleni 4,7 milioni evra, {to e za 14,5% pomalku od prethodnata godina, koga ovaa institucija raspolagala so 5,5 milioni evra.

Navigator

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

0,2% 0,3% 2% K

5

PROCENKI... @AN

QUP^O ZIKOV

KLOD JUNKER

pretsedatel na Evrogrupa

DOVOLEN ]E BIDE FONDOT OD 500 MILIJARDI EVRA

SE ZGOLEMIL BDP VO EU VO ^ETVRTIOT KVARTAL LANI

inistrite za finansii na zemjite~lenki na evrozonata odlu~ija vrednosta na postojaniot Evropski mehanizam za stabilnost, koj }e po~ne da funkcionira od 1 januari 2013 godina, da iznesuva 500 milijardi evra. ”Smetam deka toa }e bide dovolno. ^lenkite na Unijata nadvor od evrozonata }e dadat svoj pridones za funkcioniraweto na ovoj fond”, izjavi premierot na Luksemburg i lider na Evrogrupata, Junker.

Evropskiot mehanizam za stabilnost }e go zameni od 2013 godina privremeniot Evropski fond za finansiska stabilnost, sozdaden vo maj minatata godina, a vreden 440 milijardi evra.

M

PORASNAL BDP VO EVROZONATA VO ^ETVRTOTO TRIMESE^JE VO 2010 GODINA

PORASNALA EKONOMIJATA VO EVROZONATA VO 2010 GODINA

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

67

...POGLED NA DENOT...

AJ PROBAJTE SO VIJAGRA!? a vi prenesam nekolku poraki na “neidentifikuvani fejzbuk manijaci” koi, navidum, polemiziraat so moi stavovi od ponedelnikot vo kolumnata so naslov “Pak se samoubivme”! Vre|aat i se zakanuvaat (istragata e vo tek), na krajno primitiven na~in!? Se krijat zad svoite “umetni~ki imiwa” kako da se porno zvezdi, namesto da izlezat vaka, kako {to jas deneska sum ispr~en pred ~itatelite! Da polemizirame kako {to treba!

Izvesen “Bojan Stojanovski” (~ie ime ne e ova, inaku poznat pi{uva~ na Fejzbuk) napi{al: “... Zikov so tvojata kvalifikacija za kvazimakedonsko zname gi navreduva{ site etni~ki Makedonci, providni se tvoite tekstovi i mediumski stavovi za ete lo{ite Makedonci od koii lebot go vadi{. Edinstvena kvazimakedonska rabota e edno malo plateno vlav~e koe glumi Makedonec...”!

A izvesen “Aleksandar Macedonia” napi{al: “... Zikov, ako znameto nie kvazimakedonsko nejverojatno i nie sme kvazimakedonci – ka`i ni ti i A1, ka`ete ni {to sme, ~udno kako site nemakedonci znaat {to to~no sme, ili ne sme, zasrami se ...”!

Istiot lik prodol`uva intelegentno, se razbira ...: “...`olta {tampa, otkako proma{i eden ton ekonomski, pa u{te tolku politi~ki pretpostavki i demek seriozni analizi, mu ostana vre|aweto po albanski model. Zik, im ka`uva{ na tvoite prijateli Makedonci deka se Kvazimakedonci, ili vaka samo po FB ko... decana si silen ...” (!?)

Sporeniot del koj gi vozbudil fejzbuk junacite, onie koi mi se javija na telefon, i onie koi se zakanuvaat po meil, vo mojot tekst od ponedelnikot e sledniot: “... A krajot u{te posramen! Na delo izleze “makedonskata politi~ka impotentnost”. Otkako “komitite” taka fino izmanipulirani moraa preku tuneli da go napu{taat terenot, Albanci go izvadijai go frlija kvazimakedonskoto zname so zvezdata od Kutle{ (!) (koj znae kade be{e izvezeno?), a namesto nego, na crkavata muzej na Pasko Kuzman, be{e zaka~en transparent napi{an na albanski jazik so naslov – “na mestoto na zlo~inot”!? Ajde sega Pasko izvadi go transparentot od tamu ...! Ajde, ajde ...”!

D

Pra{awe za Pasko Kade e znameto od crkvata muzej?

Pra{awe za Mexiti – gradona~alni~e mo`eme li da se {etame po Kaleto na ~ist vozduh?

Od pove}e pri~ini, mili bratja i sestri toa zname so zvezdata od Kutle{ e “kvazimakedonsko”: Prvo, toa zname ne e dr`avnoto makedonsko zname. Na primer, mnogu pogolema te`ina }e ima{e na “muzejot vo najava” da go zaka~evte dr`avnoto zname!?

Vtoro, ajde neka vi bide i toa zname – so zvezdata od Kutle{! No, i toa e falc, zatoa {to po rabovite ste izvezle vez koj se sretnuva vo znameto od Ilindenskata epopeja od 1903 i pred toa. Na toa izvezeno zname, na koe Pitu Guli i dru`inata ne mu stavija zvezda od Kutle{ stoe{e “Sloboda ili smrt” so “pi{tol i no`” vkrsteni! Vie takvo zname nemate ...!

Sram ve bilo ... Edno zname ne znaete da so{iete kako treba!

Ottuka, “bitkata” na Kale be{e odnapred izgubena so ista izvesnost, kolkava {to e izvesnosta deka objektot nema da se gradi! Zatoa zavr{i so tepa~ka! Eve go rezultatot od toa ...

DUI na brutalen na~in suspendira{e vladin proekt za Kaleto (DUI e koalicionen partner vo Vladata)!

Ministri na DUI kumuvaa na urivaweto! Kvaziznameto vo nedelata be{e izvadeno od crkvata muzej, i na nego postaveno par~e tkaenina napi{ana na albanski jazik!? Gradona~alnikot na ^air izdal naredba za ograni~uvawe na dvi`eweto na Kale!? Nikoj ne znae dali nekoga{ }e se gradi crkvata-muzej!? Zna~i xabe dupnatite glavi! A, {to e ova ako ne poraz!?

Na “junacive od fejzbuk” da im pora~am. Koj kolku dal za makedon{tinata istorijata }e sudi (a IDNINATA }e poka`e). Da se strpime malku ...!?

I sosema za kraj!

Od ova mesto nikoga{ ne sum nastapuval i zloupotrebuval so svojot etni~ki identitet! Silno, jasno i ~esto prehrabro pi{uvam za predizvicite na na{ata Makedonija! Toa go pravam od pozicija na u~en, obrazuvan, neisfrustriran, realiziran ovde, pobedni~ki vospituvan ovde, i ovde zadovolen makedonski gra|anin! I ni{to pove}e ...

I danokot go pla}am ovde, i zatoa imam pravo da davam idei za idninata na mojata zemja! Toa pravo sigurno ne mo`ete da mi go uskratite, koi i da ste, i so ~ii pari da ste plateni ... I{ ...!

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NEMA NAPREDOK VO BORBATA SO KORUPCIJATA i{to novo na planot na borbata protiv korupcijata. Ne mo`e da se o~ekuva napredok vo borbata protiv korupcijata vo uslovi na politi~ka i parlamentarna kriza, smeta Sa{o Ordanoski od nevladinata Transparentnost Makedonija, koj v~era go pretstavi Godi{niot izve{taj za sostojbite vo borbata so korupcijata i organiziraniot kriminal.

"2010 godina pomina vo prodol`uvawe na nekoi neslavni trendovi koi se zabele`uvaa i vo prethodnite godini vo oblasta na tro{eweto na javnite pari, se zaostrija podelbite, se prodlabo~ija konfliktite, dr`avata pred s$ go diktira tempoto vo toa zaostruvawe, toa ne e dobro�, veli Ordanoski.

Netransparentno tro{ewe na narodnite pari, "spomenizacija� na Makedonija, nedavawe ot~et za tro{ocite za reklamni kampawi i partizacija na javnata administracija se samo del od koruptivnite problemi koi gi zabele`uva Transparentnost Makedonija vo svojot izve{taj za izminatata godina. Pokraj seto toa, se zgolemile i pritisocite vrz telata koi vodat borba protiv ovoj nepovolen fenomen, veli Ordanovski.

N

SELAMI ZATVORI PREDMETI ZA VISOKI FUNKCIONERI

MIJALKOV, TODOROVSKI I KAN^ESKA-MILEVSKA SE ^ISTI!?

Pretsedatelot na Komisijata za spre~uvawe na korupcija, Selami, tvrdi deka Sa{o Mijalkov nemal firma vo ^e{ka, Qup~o Todorovski nemal neprijavena ku}a vo Gorno Nerezi, a Elizabeta Kan~evska-Milevska gi vratila parite {to gi zemala so u~estvo vo stru~ni komisii GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

i{to sprono ne najde Antikorupciskata komisija, vo predmetite vo koi na tapet se najdoa direktorot na Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Sa{o Mijalkov; direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski; kako i ministerot za kultura, Elizabeta Kan~eska-Mileska.

Navodite deka Qup~o Todorovski, direktor na Biroto za javna bezbednost, poseduva ku}a vo Gorno Nerezi koja ne ja prijavil vo anketniot list Komisijata gi otfrli konstatiraj}i deka vo imotniot list pi{uvalo deka toj poseduva ku}a na toa mesto so povr{ina od 1.930 metri kvadratni steknato vo 2005 godina so dogovor za kupoproda`ba.

"Ovoj imot bil prijaven vo prviot anketen list od 2008 godina, a i vo 2011 godina, koga Todorovski bil povtorno nazna~en za direktor", re~e Selami.

N ODBELE@ANA 20-GODI[NINATA NA VI[EGRADSKATA GRUPA akedonija e primer na op{testvo kade {to lu|eto bez razlika na nivnata etni~ka, religiozna i partiska pripadnost ja izrazuvaat nivnata cvrsta opredelba da stanat del od evroatlantskata zaednica. Za postignuvawe na ovaa cel Makedonija ja ima silnata i kontinuirana poddr{ka od na{ite zemji, be{e istaknato na odbele`uvaweto na 20-godi{ninata od Vi{egradskata grupa (V4).

Ambasadorite na zemjite na Vi{egradskata grupa podvlekuvaat deka se za ponatamo{no pro{iruvawe na EU i za promocija na evropskite standardi vo oblasta na politikata, ekonomijata i socijalnite pra{awa, kako ramka za stabilna demokratija.

Evroambasadorot Ervan Fuere po ovoj povod uka`a deka Vi{egradskata grupa e mnogu dobar primer za sorabotka vo procesot na evroatlantskite integracii.

Spored nego, osnovnite karakteristiki na V4 se kontinuitet, kohezija, solidarnost i pretpazlivost, toa {to treba, re~e, da se ostvari i vo Makedonija.

"Apeliram do makedonskata Vlada da go zabrza tempoto na reformite i da se posveti na predizvicite poso~eni vo Izve{tajot za napredokot na zemjata od strana na Evropskata komisija za 2010 godina, a golem del od tie preporaki se sodr`ani i vo nacrt-rezolucijata na Evropskiot parlament", re~e Fuere.

Vi{egradskata grupa ja so~inuvaat ^e{ka, Ungarija, Polska i Slova~ka.

M

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

[to se odnesuva, pak, do imotnata sostojba na Sa{o M ij a l ko v , d i r e k to r n a Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Komisijata utvrdila deka nema elementi za ponatamo{no postapuvawe, bidej}i ne se potvrdile navodite izneseni od politi~kata partija Obedineti za Makedonija. Komisijata poso~i deka navodite za toa deka Mijalkov ima firma vo ^e{ka se delumno to~ni, odnosno deka od oktomvri 2003 godina do januari 2010 godina toj poseduval 50% od akciite na trgovskoto dru{tvo, no istite gi prodal na drugite dvajca sodru`nici na ova dru{tvo.

Selami go zatvori i slu~ajot so ministerot za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, koja be{e obvineta deka ~lenuvala vo stru~ni komisii vo Ministerstvoto i za takvoto u~estvo dobivala pari~en nadomest. Selami objasni deka taa vratila ovie 300.000 denari po sopstvena volja.

NIEDNA INICIJATIVA NA DKSK NEMA EPILOG! Iako Antikorupciskata

ZAMENIK-MINISTEROT ZA KULTURA DELI PARI KAKO [TO ]E POSAKA!?

Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata utvrdi nepravilnosti vo raboteweto na zamenikministerot za kultura, Dragan Nedeqkovi}. Komisijata utvrdila deka postoi somnevawe deka zamenik-ministerot ja koristi svojata polo`ba za vr{ewe vlijanie kaj nemu blisko zdru`enie na gra|ani, odnosno na Srpskiot kulturen centar da im bidat dodeluvani dopolnitelni sredstva od Ministerstvoto za kultura.

"Barame ministerot za kultura da pobara preispituvawe na raboteweto na zamenikot od aspekt na negovoto mo`no vlijanie za dodeluvawe sredstva na Srpskiot kulturen centar", re~e pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami.

Dodeka pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, zatvora predmeti za visoki funkcioneri na vlasta, tvrdi deka ~uvstvuva ogromen pritisok vo svojata rabota tokmu od Vladata komisija dosega ima pokrenato pove}e inicijativi za krivi~no gonewe, sepak, re~isi nitu edna od niv nema do~ekano kone~en epilog. Selami vinata za ova ja prefrla na Javnoto obvinitelstvo:"Nie bi bile najsre}ni dokolku se do~eka krivi~en epilog vo vrska so krivi~nite inicijativi koi gi pokrena Komisijata.

Nemame kanibalisti~ki nagoni, no navistina sakame da funkcionira pravniot sistem vo zemjata. JO mora da postapuva poa`urno so ovie predmeti", veli Selami.

Vo odnos na pritisocite koi doa|aat do Antikorupciskata komisija, Selami veli deka od niv naj~esto so branat so li~niot i personalen integritet.

"Pritisocite obi~no doa|aat od licata koi se na tapet, odnosno predmet na razgleduvawe na Komisijata. Mehanizam za odbivawe na pritisocite od strana na Antikorupciskata komisija e integritetot, li~niot i personalniot integritet, pred s$ na ~lenovite na Komisijata i plus zakonskata postavenost na DKSK" veli toj.

SDSM OBVINUVA ZA SERVILNOST! Najgolemata opoziciska partija, SDSM, so ekspresna reakcija na izjavite na Antikorupciskata komisija.

Tie obvinuvaat deka blagodarenie na totalnata servilnost na nejziniot pretsedatel, Komisijata se legitimirala kako filijala na VMRO-DPMNE. "Ovie lagi poka`uvaat deka Ilmi Selami ja prifatil ulogata na discipliniran ~ista~ i prikriva~ na kriminalot i korupcijata na Gruevski i familijata. Selami so svojata poslu{nost kon Nikola Gruevski ja nadmina svojata prethodni~ka, Mirjana Dimovska, a kako {to trgnal, na dobar pat e da go nadmine i Mihajlo Manevski", se veli vo pismenata reakcija na SDSM.

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI

NEMA POLITI^KA ODGOVORNOST ZA KALE

GRUEVSKI DENES ]E SE SRETNE SO BAJDEN I SO KLINTON

GRUEVSKI NE IM MO@E NI[TO NA FUNKCIONERP ITE NA AHMETI!

Dodeka MVR privede 30 u~esnici vo incidentot na skopskata tvrdina, a vo koordinacija so Fejsbuk planira da gi spre~i nemirite na novite najaveni protesti za vikendov, nema nitu zbor za eventualna politi~ka odgovornost kaj funkcionerite na vlasta involvirani vo nastanot. Nim Ahmeti im e {ef!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

VR privede 30 u~esnici vo incidentot na Kale, me|u koi prvoosomni~en e predvodnikot na nevladinata organizacija Razbudi se, Artan Grubi. Zasega nema najavi za krivi~ni prijavi protiv koj bilo od involviranite, no policijata pobarala od socijalnata mre`a Fejsbuk da gi zatvori grupite na stranicata preku koi se {iri omraza i se povikuva na nasilstvo, a se vo vrska

M

BU^I: AKO VIKENDOV IMA PROTESTI, NEMA DA U^ESTVUVAM Vo odnos na najavenite novi protesti za vikendov, zamenikot-minister Bu~i veli: "Neli protestite se demokratski na~in na izrazuvawe. Nie ne mo`eme da gi spre~ime, no sme dol`ni so na{eto prisustvo tie da bidat posigurni za da nema drugi eskalacii, odnosno da nema incident. Dokolku ima novi protesti sli~ni na minatite jas nema da prisustvuvam, tuku Ministertvoto }e gi prezeme site merki, no }e se potrudam kako ~len na DUI da pridonesam da se smirat strastite”.

vo sprotivnite stavovi za izgradbata na muzejot-crkva na skopskoto Kale. Nemale najavi za novi protesti vikendov (nema{e ni za prethodniot!), a preventivno }e pobarale od Fejsbuk i podatoci za osnova~ite na grupite.

“MVR i slu`beno pobara zatvorawe na ovie grupi i stranici poradi nasilstvoto na koe povikuvaat. Pobarani se podatoci za licata, odnosno IP adresite na administratorite koi gi kreirale ovie grupi i stranici”, se veli vo soop{tenieto.

Paralelno so ova, vlasta nema namera da bara odgovornost od funkcionerite– u~esnici vo skandalot. Tret den se mol~i vo koe svojstvo ~elnici na DUI bea del od slu~uvawata, a otkako li~no ministerot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, go amnestira{e od odgovornost svojot zamenik, Xevat Bu~i, ostana neodgovoreno i so koe pravo toj prisustvuva{e tamu i simnuva{e lisici od racete

od priveden. Skandaloznata izjava vo koja Bu~i veli deka ne go priznava sudot na Vladata vo koja e del za{to }e odgovara samo pred partiskiot {ef Ali Ahmeti za poznava~ite e samo dokaz deka od Ilindenska bb vladeat dve vladi.

FUERE: KOGA GRADITE SO NARODNI PARI - ]E GRADITE SO DEBATA! Gradeweto zgradi i spomenici so javni pari treba da se odviva so soodvetna konsultacija i javna diskusija, veli ambasadorot na Evropskata unija, Ervan Fuere, komentiraj}i za incidentot na skopskoto Kale od pred dva dena.

“Ova e golema gri`a, poradi toa {to tenziite jasno ja podvlekoa dlabokata nedoverba {to prodol`uva vo op{testvoto. Pod nikakvi okolnosti ne treba da ima ponatamo{na akcija vo odnos na gradeweto na Kale s$ dodeka nema diskusija. Ja povikuvam Vladata, zaedno so site partii i gra|anskoto op{testvo da spre~at pov-

torno da se slu~i takov incident, {to mo`e da eskalira i da sozdade problemi za ovaa zemja”, re~e Fuere.

Zagri`enost za nastanite izrazija i dvajcata izvestuva~i za Makedonija vo Evropskiot parlament, Zoran Taler (od redovite na Socijalisti~kata grupa) izvestuva~ na nivo na Parlamentot i Eduar Kukan (od redovite na Narodnite partii): "Poslednite incidenti na tvrdinata vo Skopje, za `al, pridonesoa za zategnuvawe na atmosferata me|u razli~nite etni~ki grupi vo Makedonija. Nie barame od site politi~ari, mediumi, religiozni zaednici i gra|ani da povikaat na smiruvawe, da se vozdr`at od site aktivnosti koi mo`at da pridonesat za zgolemuvawe na tenziite i za po~ituvawe na ~uvstvata i senzibilnosta na drugite. Sega e dojdeno vreme za odgovornost, za vozdr`anost i za~uvuvawe na me|uetni~koto po~ituvawe i stabilnost”, se veli vo nivnoto soop{tenie.

STARTUVA KONKURSOT ZA POPI[UVA^I

POBROJNO SEMEJSTVO - POVE]E PARI ZA POPI[UVA^ITE! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

r`avnata popisna komisija najdocna do utre }e go objavi konkursot za popi{uva~i na pretstojniot popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, {to }e se odr`i od 1 do 15 april. Preku konkursot }e bidat anga`irani okolu 8.000 nevraboteni lica, {to pretstavuva polovina od vkupniot broj na popi{uva~i koj iznesuva 16.652. Drugata polovina }e bide sostavena od vraboteni vo javnata administracija, koi }e bidat anga`irani po slu~aen izbor. Od kandidatite koi }e se prijavat na konkursot se bara zavr{eno sredno

D

obrazovanie. Honorarite za popi{uva~ite, bez razlika dali se od javnata administracija ili se izbrani na konkurs, }e zavisat od brojot na popolneti P1 (popisnici) i P2 obrasci (pra{alnici za doma}instva i stanovi) {to tie }e gi dostavat do Dr`avniot zavod za statistika. Spored procenkata na direktorot na Zavodot, Blagica Novkovska, prose~nata nagrada po popi{uva~ bi trebalo da iznesuva okolu 10.000 denari, no taa potencira{e deka honorarite bi mo`elo da bidat i zna~itelno povisoki vo popisnite reoni kade {to `iveat pogolem broj pove}e~leni semejstva.

Novina na ovoj popis e {to popi{uvaweto }e go vr{i etni~ki me{an popi{uva~ki

par (so pretstavnici izbrani vrz baza na zastapenosta na nacionalnostite po reoni), so cel pogolema verodostojnost na dobienite podatoci. Vkupniot broj lica koi }e u~estvuvaat vo popisot iznesuva okolu 19.000, vo koj, pokraj popi{uva~ite, vleguvaat reonskite instruktori, dr`avnite instruktori, ~lenovite na komisiite za popisni reoni i na Dr`avnata popisna komisija i timot na DZS. Novkovska istakna deka s$ e podgotveno za sproveduvawe na popisot i sega Zavodot vleguva vo zavr{nata faza od podgotovkite so obuka za u~esnicite vo statisti~kata operacija.

"S$ se odviva spored operacioniot plan i nema indikacii deka popisot }

e bide odlo`en. Kako potvrda }e navedam deka vo momentov ve}e gi pe~atime popisnite obrasci", izjavi Novkovska.

Pretsedatelot na Dr`avnata popisna komisija, Vesna Janevska, ja potvrdi podgotvenosta i od strana na institucijata so koja pretsedava i go oceni napu{taweto na poslednata sednica od strana na ~lenovite na Komisijata, Albanci i Turci, kako izoliran incident.

"Komisijata donesuva so konsenzus pove}e od 99% od odlukite. Vo slu~ajot se rabote{e za reakcija po povod razli~ni stavovi za odredeni proceduri, no i po zaminuvaweto na nekoi od ~lenovite Komisijata ima{e mnozinstvo za da raboti", re~e Janevska.

remierot Nikola Gruevski denes }e se sretne so zamenik-dr`avniot sekretar, Xo Bajden i so dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, vo Va{ington. Soglasno agendata, Gruevski prvo }e se sretne so Bajden, a potoa }e & referira i na Klinton.

Osven temite koi se standardni pri vakvite poseti, kako imeto, reformite koi se sproveduvaat za pribli`uvawe do EU i do NATO, kako i poddr{kata {to Makedonija ja dava vo Avganistan, Gruevski ovojpat odi da referira i za poslednite slu~uvawa vo zemjava, od izleguvaweto na opozicijata od Parlamentot, s$ do me|uetni~kite tenzii koi nastanaa za izgradbata na crkvata-muzej na Kale.

Inaku, za vreme na dvodnevniot prestoj vo Va{ington makedonskiot premier }e ostvari i pove}e sredbi so senatori i kongresmeni. Posetata na Gruevski na SAD se podgotvuva od avgust minatata godina, a datumot na sredbata so Bajden, kako {to neodamna izjavi amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker, bil opredelen pred Nova godina.

IVANOV: IMAME ETNI^KI PROBLEMI PORADI BLOKADATA VO EU I VO NATO lokiraweto na procesot na integracija na Makedonija vo NATO i vo EU predizvikuva problemi vo op{testvoto kako rezultat na situacijata vo koja se nao|a Makedonija. Ova v~era go istakna makedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, na prviot den od oficijalnata poseta na Slovenija.

"Ne mo`e da se zboruva za etni~ki konflikt. Imame etni~ki problemi koi se rezultat na status-kvo situacijata vo koja e zateknata Makedonija, blokirana vo NATO i vo EU, a koga edno op{testvo e multietni~ko, multijazi~no i multireligiozno, edinstveno go obedinuvaat idei kako {to se NATO i Evropa", re~e Ivanov.

Na sredbata me|u Ivanov i slovene~kiot pretsedatel, Danilo Tirk, me|u drugoto stanalo zbor i za makedonsko-gr~kiot spor za imeto, pri {to od makedonska strana e pobarana poddr{ka za ednakov tretman na ovoj spor so onoj na Slovenija i Hrvatska.

"Izvonredno pozitivno e {to me|u Makedonija i Grcija dojde do nekoja dinamika. Denes dvajcata premieri ~esto se sretnuvaat. Veruvame deka toa e pozitivno i oti sli~nosta me|u dvata modeli e dostignata na nekoj na~in, no sekoj konflikt ima druga priroda i ovie analogii ne smeat da odat predaleku", izjavi Tirk.

Pokraj pretsedatelot, Ivanov ostvari sredba i so slovene~kiot premier, Borut Pahor.

Ivanov deneska }e u~estvuva na biznis-forum na koj {to }e bidat pretstaveni mo`nostite za delovna sorabotka me|u dvete zemji.

B

HAXINASTO: VO MAKEDONIJA DA SE ZA^UVA ME\UETNI^KATA HARMONIJA tni~kite, kulturnite i verskite razliki vo Makedonija treba da slu`at kako vrednost na zemjata, a ne kako osnova za konflikti i nasilstva, oceni {efot na albanskata diplomatija i vicepremier, Edmond Haxinasto, na sredbata so makedonskiot ambasador Vele Trpevski.

Spored nego, me|uetni~kata harmonija e mnogu zna~ajna za integritetot na Makedonija, kako i za nejzinata integracija vo NATO i vo EU. Vo soop{tenieto na albanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti se naveduva deka Haxinasto ja povtoril poddr{kata na Albanija za za~lenuvawe na na{ata zemja vo NATO i vo EU i se zalo`il za celosno sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Dvajcata sogovornici ocenile deka postoi visoko nivo na bilateralnite odnosi, sorabotkata i dobrososedstvoto, koi pridonesuvaat za napredokot i stabilnosta vo regionot. Bila naglasena i potrebata od unapreduvawe na ekonomskata sorabotka, kako i konkretizirawe na zna~ajni zaedni~ki infrastrukturni, energetski i drugi proekti.

E

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MARNET PO^NA SO RABOTA akedonskiot registrator MARNet kone~no po~na so registracija na .mk domeni. Od denes }e mo`e da se registrira domen i da se koristat drugi uslugi vo vrska so registracijata na .mk domenite.

“MARNet }e prodol`i da funkcionira spored osporeniot star pravilnik do mart, koga javno }e bide otvorena diskusija za nov pravilnik koj }e treba da go liberalizira .mk domenot”, objasni noviot direktor na MARNet, Sa{o Dimitrijoski.

Pri podgotovkata na noviot pravilnik za upravuvawe so vrvniot makedonski domen od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija soop{tija deka novoto rakovodstvo }e ja razgleda mo`nosta za izmena na cenite za registracija.

MARNet prestana so rabota vo januari otkako Ustavniot sud go ospori pravilnikot za registracija na .mk domeni bidej}i ne postoela regulativa za nego. Poradi haosot vo koj se najde ovaa institucija, IT-kompaniite, koi istovremeno rabotat i so hosting na domeni, bea blokirani da ja izvr{uvaat svojata rabota, a kompaniite koi imaa potreba od svoj internet-prostor so makedonski domeni ne mo`ea da go dobijat.

"Za da mo`e da ponudi novi tehnologii i servisi MARNet vo idnina }e sorabotuva operativno i na proektna osnova so institucii koi se vklu~eni vo razni oblasti vo koi se koristi mre`ata i so razli~ni stru~ni komisii za nacionalnite programi i proekti", velat od Ministerstvoto.

M

TURISTI OD BIH, SRBIJA, ROMANIJA I GERMANIJA VO OHRID Makedonskiot turoperator Fibula interne{nal razrabotuva programa za organiziran nastap na ~etiri novi pazari, odnosno fiksen zakup na paket-aran`mani vo Ohrid i Struga za turisti od Bosna i Hercegovina, od Srbija, kako i od Romanija i od Germanija.

“Po primerot na sorabotkata so Korendon, preku fiksen zakup i ~arter-letovi, razmisluvame vo Makedonija da doneseme gosti od Bosna i Hercegovina, od Srbija, a podocna i od Romanija i od Germanija. Se raboti za fiksen zakup na aran`mani za period od 60 do 70 dena od vtorata polovina na juni do septemvri, vo {picot na letnata sezona, koga i postoi najgolem interes na tie pazari”, izjavi menaxerot vo Fibula interne{nal, Asim Me|edovi}.

Makedonskiot turoperator ve}e intenzivno raboti na vospostavuvawe ~arter-linija Saraevo–Ohrid edna{ sedmi~no, ~ija realizacija zna~i 1.500 gosti od BiH na ohridsko-stru{kata riviera ve}e ova leto. Isto tolkav broj gosti se o~ekuva i od Srbija, so toa {to za po~etok tie vo Makedonija bi doa|ale so ~arter-avtobuska linija.

OBVINITELSTVOTO BARA PRO[IRUVAWE NA ISTRAGATA

"PAJA@INATA" FATI I DIREKTOR NADVOR OD PERO NAKOV!?

Pokraj novi krivi~ni dela so koi se povrzuvaat ve}e osomni~enite od Pero Nakov bb, istraga }e bide otvorena i protiv u{te edno lice, direktor na firma koja ne se nao|a na ista adresa so ostanatite, no sorabotuvala so niv. Se pretpostavuva deka liceto zatailo danok vo visina od 2 milioni evra MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

o "Paja`inata" na Velija Ramkovski se fa}aat novi lica. Javnoto obvinitelstvo ja po{iruva istragata za novi krivi~ni dela koi }e se stavat na tovar na ve}e osomni~enite i go pro{iruva spisokot na osomni~eni za u{te edno novo lice.

V

OSMANI I LEKARSKATA KOMORA VO NOVA "VOJNA" ekarskata komora i ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, povtorno "zavojuvaa" vo javnosta. Otkako Komorata isprati javen povik do Ministerstvoto za zdravstvo da ne gi ignorira pri voveduvaweto zdravstveni reformi i Osmani, prili~no revoltiran, ja nare~e Komorata zalo`nik na li~ni interesi na eden ~ovek, nitu od Lekarskata komora ne ostanaa dol`ni.

Rakovodstvoto na Komorata v~era izjavata na ministerot ja oceni kako pau{alna, a negoviot odnos kon lekarite ignorantski.

"Lekarskata komora ne e i nema da bide ni~ij zalo`nik, privrzok ili paravan. Nie ne planirame da pravime komora po terk na nekoj minister", re~e potpretsedatelot, Stoje Stojmanov. Spored pretsedatelot, Vladimir Borozanov, vakvoto odnesuvawe na ministerot e navredlivo i pretstavuva upad vo avtonomijata na Komorata, ~ie ~lenstvo se sostoi od okolu 8.000 lekari. Se oglasi i kabinetot na Osmani, od kade {to stigna izjava deka }e se unapreduvaat dijalogot i sorabotkata.

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

L

QUP^O [VRGOVSKI DR@AVEN JAVEN OBVINITEL

"So baraweto za pro{iruvawe na istragata opfateni se ve}e osomni~enite, kako i u{te edno lice.

Za liceto direktor na firma postojat osnovani somnevawa deka zatailo danok od 2 milioni evra", veli za "Kapital" dr`avniot javen obvinitel Qup~o [vrgovski.

Toj ne otkriva za koe lice stanuva zbor, no potencira deka firmata na koja toj e upravitel ne se nao|a na Pero Nakov bb, no sorabotuvala so predmetni firmi koi se del od istragata.

Istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} ve}e go primil baraweto na Obvinitelstvoto i postapuva po istoto. Kako {to brifiraat od Krivi~niot sud, postapkata za pro{iruvawe na istragata

A1 TELEVIZIJA POVTORNO PRED VLADATA Otkako istra`niot sudija Tufegxi} povtorno im gi blokira{e smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb, pravniot zastapnik na A1 televizija, Don~o Nakov, s$ u{te go razgleduva re{enieto od Sudot.

"Temelno }e go prou~ime re{enieto i navodite izneseni vo nego i }e se obideme da najdeme pravni neregularnosti koi }e gi upotrebime vo `albata", veli Nakov. Toj dodava deka `albata }e ja dostavi do Krivi~niot sud najdocna denes.

Vo me|uvreme, po povtornoto zamrznuvawe na smetkite na A1 televizija, uredni~koto rakovodstvo najavi deka povtorno svoite informativni izdanija }e gi emituvaat od pred Vladata. Spored Mladen ^adikovski, ve}e nema dilemi deka ovaa Vlada re{i da ja nema A1 televizija. Blokiraweto na smetkata, spored nego, pretstavuva klini~ka smrt za A1. se odnesuva za storeni krivi~ni dela perewe pari, zloupotreba na slu`benata polo`ba, zlostorni~ko zdru`uvawe i o{teta na doveriteli.

Se o~ekuva do krajot na nedelava istra`niot sudija da izvr{i povtoren raspit na osomni~enite vo "Paja`ina" za novite okolnosti vo istragata, kako i soslu{uvawe na novoosmni~eniot.

Zasega ne e pobarano negovo priveduvawe.

Spored Obvinitelstvoto, ~ie barawe za zamrznuvawe na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb be{e prifateno za obezbeduvawe na suma od 3 milioni denari, vkupnata suma so som-

nevaweto za zataen danok od dva milioni evra na liceto povrzano so ovie firmi se iska~i na 5 milioni evra.

Kriminalot na "Paja`inata", spored organite na progonot, se pretpostavuva deka iznesuva 20 milioni evra.

Velija Ramkovski i u{te desetmina osomni~eni, sopstvenici i upraviteli na firmi na Pero Nakov bb se nao|aat vo pritvor vo zatvorot [utka mesec i polovina.

Tri upravitelki bea pu{teni vo doma{en pritvor.

Istra`niot sudija s$ u{te se nema proizneseno po baraweto na odbranata za ukinuvawe na pritvorot. Obvinitelstvoto dade negativno mislewe za site osomni~eni.

Spored niv, postoi opasnost od begstvo, vlijaewe na istragata ili povtoruvawe na deloto.

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

9

PREGLED VESTI

PESIMIZAM VO GRADE@NIOT SEKTOR

GRADE@NICITE O^EKUVAAT POMALKU RABOTA GODINAVA Grade`nite kompanii so pesimisti~ki prognozi za godinava najavuvaat namaluvawe na brojot na vraboteni i predviduvaat namalena pobaruva~ka, poka`uva anketata na Dr`avniot zavod za statistika SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

rade`nite kompanii so pesimisti~ki najavi za periodot {to sleduva.

Spored anketata na Dr`avniot zavod za statistika golem del od niv najavuvaat otpu{tawa na rabotnici, a se `alat i na namalena pobaruva~ka doma i vo stranstvo, iako ~etvrtiot kvartal od minatata godina go ocenile kako popovolen vo odnos na prethodniot kvartal i istiot period od 2009 godina. Kako glaven pri~initel z a v a k v ite n e ga t i v n i trendovi grade`nicite gi poso~uvaat visokite ceni na grade`nite materijali i nedostigot od oprema i kvalitetna mehanizacija.

Ekspertite smetaat deka povolnite ocenki dadeni za ~etvrtiot kvartal bile predizvikani od periodot koga voobi~aeno se finaliziraat naplatite.

“Voop{to ne se podobreni sostojbite vo grade`ni{tvoto. Toa {to na krajot na minatata godina im se isplatile izvr{enite grade`ni aktivnosti poradi zatvorawe na fiskalna godina ne zna~i deka rabotite i vo idnina }e se dvi`at vo pozit iven pr avec, isto kako {to ne zna~i i deka apatijata i letargijata vo grade`ni{tvoto, karakteristi~ni za prviot kvartal od sekoja godina, }e zna~at kolaps na grade`ni{tvoto“, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora na Makedonija. Toj objasnuva deka sega e kriti~en period za grade`nicite zatoa {to e zima i tenderite za nekoi

G

o izbor na nacionalnoto `iri za proglasuvawe na avtomobil na godinata vo Makedonija, nagradata za izminatata godina ja dobi modelot na Hjundai, "hjundai ix35". Vo finaleto na godine{niot izbor vlegoa vkupno 12 vozila koi vo sebe gi poseduvaa odnapred postavenite standardi na izborot, koi ovojpat bea zasnovani na adekvatnost i ponuda na doma{niot pazar, ekonomi~nost i ekolo{ka prifatlivost, bezbednost i primena na tehnolo{ki dostignuvawa, vozni svojstva, dizajn, komfor i opremenost. Spored navedenite nasoki i karakteristiki, najmnogu glasovi, vkupno tri od {est~lenoto `iri, otidoa za "hjundai ix35".

“Minatata godina kako rezultat na krizata importerite na novi vozila se re{ija za uvoz na avtomobili koi spored svoite karakteristiki mnogu se razlikuvaa od uvozot vo minatoto. Pogolemiot del od modelite, iako na prv pogled se ~inea kako nedovolno komercijalni, sepak, so svoite napredni tehnolo{ki karakteristiki mnogu brzo se nametnaa na makedonskiot pazar”, izjavi pretsedatelot na `irito, Zoran Kocev.

V

4,8%

rast vo grade`ni{tvoto proektira Vladata za godinava

2854

dozvoli za gradba bile izdadeni minatata godina

kapitalni investicii s$ u{te ne se raspi{ani, iako e skepti~en deka i naprolet }e se slu~at radikalni promeni.

Spored statisti~kite podatoci, na makedonskite grade`ni kompanii ne im odi najdobro nitu na stranskite pazari.

Minatata godina, iako dogovorile grade`ni raboti vo vrednost od 60,4 milioni evra, {to e za 22,2% pove} e vo sporedba so istiot period vo 2009 godina, uspeale da realiziraat proekti vo vrednost od 37,1 milioni evra, {to e za 15,1% pomalku od prethodnata godina. Vo istiot period grade`nicite imale zgolemen obem na dogovoreni grade`ni raboti vo Ukraina, dodeka na drugite pazari e registriran namalen obem. Kako novi pazari se javuvaat Germanija, Romanija, Slova~ka, Polska, Slovenija. Holandija, Italija i Avstrija.

Ekspertite, pak, smetaat deka vo grade`ni{tvoto e normalna pojava dogovorenite raboti da ne bidat realizirani vo celost spored planiranoto, bidej}i i nemale takvi klauzuli vo dogovorite.

POGOLEM RAST VO VTORATA POLOVINA OD GODINATA Grade`niot sektor, koj be{e najmnogu pogoden od krizata, minatata godina ja pre`ivea

"HJUNDAI IX35", AVTOMOBIL NA GODINATA!

blagodarenie na dogovorenite raboti za izgradba na kapitalni proekti na doma{niot pazar {to gi finansira{e dr`avata. Proekciite za godinava se baziraat na najavenite infrastrukturni i energetski proekti. Sepak, pogolem rast na grade`nata industrija o~ekuvaat vo vtorata polovina na godinata, za koga se planira i izgradbata na delnicata SmokvicaDemir Kapija, proekt vreden 270 milioni evra.

"S$ }e zavisi od najavenite kapitalni investicii. Nie se zalagame za izgradba na patna infrastruktura, hidrocentrali i elektrani.

Ima najavena izgradba na vakvi kapaciteti, no s$ u{te vladee neizvesnost koga }e se realizira", veli Marija Petrovska od Zdru`enieto za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija.

Fak tor koj mo`e da go razdrma grade`ni{tvoto e odlukata za otkup na dr`avno grade`no zemji{te za edno evro i nizata zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto koi ovozmo`uvat izgradba na stopanski objekti na zemjodelsko zemji{te.

"Toa najmnogu zavisi od interesot na investitorite da gradat novi kapaciteti.

Ako ovie kapaciteti po~nat da se gradat pobrzo, vo koi }e bidat anga`irani doma{ni kompanii, }e ima p o b rz o z a `i vu v a w e v o grade`ni{tvoto", veli Petkovska.

Generalniot direktor na Beton, Trajko Trpevski, neodamna najavi deka e mo`no godinava da sklu~at zdelki i na stranskite pazari.

“Ima najavi za izgradba na novi objekti. Vo plan e da se gradat katni gara`i i hidrocentralata Bo{kov most.

Treba da po~neme i so vtorata faza od izgradbata na Zletovica, a ima najavi za izgradba na objekt od Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). [to se odnesuva do stranstvo, veruvam deka godinava }e ima pogolemi anga`mani na grade`nata operativa tamu, bidej}i i ostanatite dr`avi vo prethodniot period bea pogodeni od krizata.

So nivnoto zazdravuvawe o~ekuvam tamu da se otvori mo`nost za rabota”, veli Trpevski.

ZEMJODELCITE SE NEINFORMIRANI ZA KORISTEWETO NA MEHANIZACIJATA einfo rmiranosta za zakonskata regulativa, nepostoeweto soodvetna prakti~na edukacija, nesogleduvaweto na serioznosta na problemot, kako i nekoristeweto na soodvetna svetlosna signalizacija koga se upravuva traktor na otvoren pat se osnovnite pri~ini za golemiot broj nesre}i koi se slu~uvaat poradi nepravilno koristewe zemjodelska mehanizacija.

Ova go poka`uva anketata koja ja sprovede Federacijata na farmeri na Makedonija. Spored nea, 70% od ispitanicite ne se informirani za zakonskata regulativa, a samo 30% od niv se informirani.

“Na makedonskite zemjodelci im e potrebna edukativna kampawa za pravilno koristewe na zemjodelskata mehanizacija, no potrebna e i pravilna infrastruktura na pati{tata. Ambasadata na Norve{ka vo Makedonija ja poddr`uva ovaa edukativna kampawa", izjavi Kjetil Paulsen, ambasador na Norve{ka vo Makedonija.

N

KAZNA OD 2.000 EVRA ZA ODBIVAWE NA SORABOTKA SO INSPEKTOR a odbivawe sorabotka so inspektor, kako i spre~uvawe pristap do dokumenti, elektronski sistemi i sli~no kompaniite mo`e da platat i globa od 2.000 evra. Ova go predviduvaat poslednite izmeni na Zakonot za dr`aven pazaren inspektorat, koj v~era go pomina prvoto ~itawe na Komisijata za ekonomski pra{awa. Izmenite nalagaat ista globa i dokolku pravnoto lice ne gi otstrani nepravilnostite poso~eni od strana na inspektorot. Spored predlog-tekstot so izmenite na Zakonot treba da se namalat odredeni globi za firmite, a }e se zgolemi efikasnosta na Dr`avniot pazaren inspektorat.

"So usoglasuvaweto na ovie odredbi }e se postigne i unificiranost, no vo isto vreme }e se zgolemi i efikasnosta na Dr`avniot pazaren inspektora", veli Haxivaskov.

Z

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.980

2.735 2.730

2.975

2.725

2.970

MBID

116,60

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

OMB

116,40 116,20

2.720

2.965

2.715

116,00

2.960

2.710

115,80

2.955

2.705 2.700

2.950

09/02/11

10/02/11

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

09/02/11

15/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115,60 10/02/11

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

09/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

10/02/11

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

USPE[NA GODINA ZA PENZISKITE DRU[TVA

RASTE VREDNOSTA NA PENZISKITE FONDOVI Dvete penziski investiciski dru{tva ne & se pla{at na inflacijata, no povnimatelno }e investiraat vo obvrznici bidej}i mo`ebi }e rastat kamatite o~ekuvaat dramati~en rast na inflacijata. Kontroliranoto nivo od 3% do 4% ne bi imalo silni negativni implikacii na vkupnoto portfolio. No, povnimatelno }e se investira vo obvrznici poradi mo`niot rast na kamatnite stapki.

“Pogolem udel vo prinosot na dvata penziski fonda imaat instrumentite so fiksen dohod, odnosno obvrznicite. Vo odreden period od 2009 golem del od svetskite berzi go dostignaa svojot minimum. Po intervenciite od dr`avite vo najgolemite svetski ekonomii pazarite se razdvi`ija vo pozitiven pravec. Toa prodol`i i lani”, izjavi Filip Nikoloski, ~len na Upravniot odbor na KB Prvo penzisko dru{tvo.

Vo portfolijata na penziskite fondovi so koi upravuvaat dvete dru{tva najgolemo u~estvo imaat obvrznicite i akciite. Od KB Prvo penzisko dru{tvo o~ekuvaat godinava pove}e da investiraat vo Makedonija.

“Na na{ata berza ima kompanii koi so godini imaat dobri rezultati, golem potencijal, dobar menaxment i dobra dividendna politika.

Edinstven problem e premalata likvidnost”, veli Nikoloski.

Penziskite fondovi investiciskata politika ja krojat spored toa od koj fond investiraat, od zadol`itelniot ili od dobrovolniot.

“I vo 2010 vo portfolioto na zadol`itelniot penziski fond dominiraa dr`avnite obvrzni-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

idej}i nema da bide golema, inflacijata godinava nema da ja namali vrednosta na portfolijata na makedonskite penziski investiciski fondovi, koi od strav deka sega }e rastat kamatite povnimatelno }e vlo`uvaat vo obvrznici, velat vo dvete penziski dru{tva, NLB Nov penziski fond i KB Prvo penzisko dru{tvo. ^etirite penziski fondovi so koi upravuvaat tie lani porasnaa blagodarenie na rastot na stranskite akcii vo koi investiraa, a od obvrznicite go dobija garantiraniot dohod.

Taa formula za uspe{nost }e ja primenat i godinava.

Penziski fondovi na dvete dru{tva lani gi zgolemija brojot na ~lenovi, vkupnite pridonesi, prinosite od investiranoto, presmetkovnite edinici, od koi mo`e da se vidi kolku gi oplodile parite na svoite ~lenovi.

NLB Nov penziski fond upravuva so zadol`itelniot NLB Penziski fond i dobrovolniot NLB Penzija plus, a KB Prvo penzisko dru{tvo so zadol`itelniot KB Prv zadol`itelen penziski fond i dobrovolniot KB Prv dobrovolen penziski fond.

Prose~niot prinos na KB Prv zadol`itelen penziski fond vo izminatite tri godini porasna za 3,97%, a na NLB za 2,67%. Vo dvete dru{tva ne

B

AKCISKITE INDEKSI SO IDENTI^EN RAST OD 0,43% rodol`uva slabata investitorska aktivnost na Makedonskata berza. Vkupniot berzanski promet v~era iznesuva{e 12 milioni denari, {to e za 14,8% pomalku vo odnos na prometot od 14,1 milioni denari ostvaren vo ponedelnikot.

Glavna karakteristika na trgovskiot den be{e identi~niot rast na akciskite indeksi MBI-10 i MBID od 0,43%. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 trguvaweto go zavr{i na vrednost od 2.713,86 indeksni poeni, dodeka, pak, MBID na 2.978,38 indeksni poeni.

Porasna vrednosta i na indeksot na obvrznici OMB i toa za 0,18%. Dene{noto trguvawe OMB }e go po~ne so vrednost od 116,5 indeksni poeni. Devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija ostvari i najgolem promet, za razlika od drugite hartii od vrednost, so {to denot go zavr{i so promet od 3,6 milioni denari, dodeka vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 5,5 milioni denari.

Od akciite najtrguvana be{e akcijata na Komercijalna banka, koja e i edinstvena od akcite {to ostvari promet

P ci i bankarskite depoziti.

Lani postepeno se zgolemuvaa investiciite vo stranstvo, a na krajot od godinata 12,87% od sredstvata se investirani vo akcii, obvrznici i investiciski fondovi od stranski izdava~i”, veli Davor Vukadinovi}, pretsedatel na UO na NLB Nov penziski fond.

Toj veli deka rastot na investiciite vo stranstvo }e prodol`i i godinava.

“Pogolemata orientiranost kon stranstvo e posledica na nedostigot od instrumenti na doma{niot pazar”, veli Vukadinovi} NLB Nov penziski fond minatata godina vo akcii od stranski izdava~i vlo`i 4,67% od sredstvata, vo stranski investiciski fondovi 4,39%, a vo obvrznici na stranski

izdava~i 3,8%. KB Prvo penzisko dru{tvo lani 7,21% od sredstvata vlo`i vo stranski investiciski fondovi, a 2,29% vo stranski obvrznici.

Spored Vukadinovi}, investiciite na nivniot zadol`itelen fond, kako i na dobrovolno penzisko osiguruvawe, bile uspe{ni.

Osobeno golem interes gra|anite lani poka`aa za dvata dobrovolni penziski fondovi. Brojot na ~lenovi porasna za ~etiri pati. Najgolem rast ima kaj KB Prvo penzisko dru{tvo, kade {to brojot na ~lenovi vo dobrovolniot penziski fond porasna od 24 na 4.038. Kaj NLB Nov penziski fond se zgolemi za 80%, od 1.587 na 2.870 lani. Prinosot na fondot na KB lani be{e 6,67%, a na NLB 4,4%.

pogolem od milion denari. Taa trguvaweto go zavr{i so promet od 1,8 milioni denari, a vkupno bea istrguvani 522 akcii.

Od drugite akcii najblisku do promet od milion denari be{e akcijata na Alkaloid, od koja bea istrguvani 168 akcii vredni 749.000 denari.

Povtorno re~isi identi~en interes kako i vo ponedelnikot ima{e za akcijata na Stopanska banka od Bitola, koja ostvari promet od 607.000 denari. Na redovniot pazar na akcii investitorite se fokusiraa na akcijata na Tutunska banka, koja ostvari promet od 551.000 denari. Akcijata na Makedonski Telekom denot go zavr{i daleku pod svojot prosek, ostvaruvaj}i promet od 195.000 denari.

Vkupniot broj istrguvani hartii od vrednost iznesuva{e 27, a kako rezultat na rastot na berzanskite indeksi 14 od niv imaa rast na cenata.

Pad na cenata ima{e kaj deset hartii od vrednost, a miruvaa cenite na tri akcii.

Najgolem rast ima{e akcijata na Prilepska Pivarnica, koja porasna za 3,77%, dodeka, pak, najgolem pad od 17,25% zabele`a akcijata na R@ Institut.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

15.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.296.473,97

-0,40%

10,23%

10,14%

3,80%

1,51%

14.02.2011

551.400

ILIRIKA GRP

48.000.709,67

-1,98%

0,74%

7,06%

-2,13%

8,30%

14.02.2011

1,25

749.790

Иново Статус Акции

18.319.683,72

2,81%

4,07%

-2,77%

2,53%

-13,38%

14.02.2011

42.000,00

1,2

126.000

KD Brik

35.960.841,68

-4,28%

0,52%

4,34%

-2,13%

13,51%

13.02.2011

215,00

0,9

214.351

KD Nova EU

28.732.582,35

4,52%

7,50%

9,47%

5,93%

1,30%

13.02.2011

КБ Публикум балансиран

27.982.681,90

2,47%

5,07%

6,05%

4,15%

0,97%

14.02.2011

%

11.000,00

3,77

110.000

Тутунска банка Скопје

4.177,27

1,3

Алкалоид Скопје

4.463,04

Прилепска Пиварница Прилеп

Реплек Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Институт Скопје

15.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

15.02.2011 Просечна цена (МКД)

Струмица Табак Струмица РЖ Услуги Скопје ЗК Пелагонија Битола Тетекс Тетово

%

Износ (МКД)

331

-17,25

1.986

910

-9,00

30.940

283,41

-6,31

83.888

2.452,00

-2,97

24.520

600,00

-1,32

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

24.600 15.02.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

15.02.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.463,04

390,18

11,44

1,02

54.562

7.900,00

341,43

23,14

0,23

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

639,91

105,83

6,05

0,64

обични акции

2.014.067

3.596,54

533,81

6,74

1,04

Вкупно Редовен пазар

112.382

32.000,00

/

/

0,89

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3596,54

0,04

1.877.396

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

Алкалоид Скопје

4463,04

1,25

749.790

SBT (2009)

389.779

3.750,00

211,39

17,74

0,85

Макпетрол Скопје Стопанска банка Битола Тутунска банка Скопје

15.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

32.000,00

0,00

704.000

STIL (2009)

14.622.943

215,00

0,11

1.944,30

3,00

3750

0,39

607.500

TPLF (2009)

450.000

3.817,16

61,42

62,15

1,12

4177,27

1,30

551.400

ZPKO (2009)

271.602

2.452,00

/

/

0,32

% на промена

обврзници

89.931

21

-8,68

обични акции

90.341

74

11,64

180.271

95

0,49

15.008

13

-70,36

15.008

13

-70,36

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 15.02.2011)

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

PRIVREMENA ZABRANA ZA RABOTA NA BROKERSKATA KU]A NOVI TRIGLAV omisijata za hartii od vrednost donese odluka za privremena zabrana za vr{ewe na uslugi so hartii od vrednost na brokerskata ku}a Novi Triglav AD Skopje.

“Vakvata sankcija ja izre~e KHV bidej}i Novi Triglav AD Skopje ne gi ispolnuva zakonski propi{anite kadrovski, tehni~ki i organizaciski uslovi i ne ja odr`uva

K

osnovnata glavnina.

Privremenata zabrana za vr{ewe na uslugi so hartii od vrednost e za period od 30 rabotni dena, se veli vo soop{tenieto na KHV. Vo nego se dodava deka na sednicata {to se odr`ala v~era Komisijata za hartii od vrednost dala soglasnost za obnovuvawe na dozvolata za rabotewe na brokeri koi se vrabo-

11

@ITO LUKS OTSTAPI DEL OD PRODAVNICITE NA @ITO LEB OD OHRID teni vo slednite brokerski ku}i: Alta Vista AD Skopje, Peon Broker AD Skopje, Fer{ped Broker AD Skopje, Euro Broker AD Skopje i Moj Broker AD Skopje.

ito Luks sklu~i dogovor so koj na kompanijata @ito leb od Ohrid }e & gi otstapi prodavnicite vo Skopje. Dvete kompanii zaedni~ki }e gi plasiraat proizvodite na pazarot.

"Sklu~ivme dogovor so na{iot nov biznis-partner prodavnicite da prodol`at da rabotat pod istata operativna struktura. Vrabotenite }e ostanat na istite rabotni

@

pozicii, a proizvodite na @ito Luks }e prodol`at da se prodavaat", velat od menaxmentot na @ito Luks.

Vrednosta na proda`ni objekti vo Skopje iznesuva 2,5% od vkupnite sredstva na kompanijata. Dvete kompanii so ovoj dogovor }e vospostavat dolgoro~na sorabotka vo smisla na ekskluzivna proda`ba na sopstveni proizvodi vo prodavnicite na @ito leb od Ohrid na

teritorijata na Skopje.

Ovoj dogovor, kako {to soop{ti kompanijata, e vo soglasnost so biznis-planot za 2011 godina, so koj {to planira da ja zacvrsti vode~kata pozicija na pazarot, da gi optimizira operativnite tro{oci i da gi zgolemi prihodite od proda`ba koi }e pridonesat za zgolemena profitabilnost, odnosno podobruvawe na finansiskiot rezultat ovaa godina.

]E SE KROI ZAKON ZA FINANSISKI KONGLOMERATI

17.03.2010 VLADATA VOVEDUVA DOPOLNITELNA SUPERVIZIJA NA BANKITE?!

11

Ministerstvoto za finansii kroi dobar i nu`en plan za pogolema supervizija na bankite i na drugite zdru`eni finansiski kompanii, no za nego ne se dogovara so centralnata banka za celiot plan da go postigne posakuvaniot efekt – posiguren finansiski sistem BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

ladata godinava }e podgotvi zakon za dopolnitelna supervizija na bankite, osiguritelnite i lizing-kompaniite i drugite finansiski institucii. Nema odgovor dali celiot nadzor }e bide vo nadle`nost na Narodnata banka na Makedonija ili i Vladata paralelno }e gi kontrolira bankite. Od poslednite izmeni na nekolku klu~ni zakoni za finansii mo`e da se zaklu~i deka planot e i NBM i posebna vladina agencija da gi kontroliraat bankite koga tie formiraat konglomerat.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veli deka e prerano da ka`e koj i kako }e gi monitorira bankite, bidej}i s$ u{te ne sednal da go pi{uva zakonot. Ne objasnuva kako ja zamisluva dopolnitelnata supervizija i kako i koj }e ja organizira i izvr{uva. Nitu dali ovoj zakon }e se odnesuva na integriranata supervizija na finansiskiot sektor koja ja najavi pred edna godina.

“Zakonskoto re{enie ne e izgotveno, pa, zatoa vo ovoj moment ne mo`am i nemam {to da komentiram. Predlogot na zakonot za finansiski konglomerati }e se donese do krajot na dekemvri”, tvrdi ministerot.

Integriranata supervizija na finansiskiot sektor e svetski trend {to po globalnata finansiska kriza po~na pozabrzano da se voveduva vo dr`avite. Toa se pravi za da se ima celosna kontrola na site pari na bankite {to se disperzirani niz drugi nivni finansiski dru{tva.

Vo Makedonija sega NBM gi kontrolira bankite, {te-

V

dilnicite i menuva~nicite, a instituciite {to gi formira{e Vladata – lizing-kompaniite, osiguritelnite i brokerskite dru{tva i investiciskite fondovi.

Idniot zakon za finansiski konglomerati e ve}e vgraden vo programata na Vladata za 2011 godina. Vo nea se veli deka dopolnitelno }e se kontroliraat bankite, osiguritelnite i reosiguritelnite kompanii, brokerskite dru{tva i investiciskite fondovi koga tie se finansiski konglomerat.

Precizirano e deka Ministerstvoto za finansii vo juni }e donese predlog-zakon za finansiski konglomerati.

“Osnovna cel na zakonot za finansiski konglomerati e da vospostavi pravila za dopolnitelna supervizija na banki, dru{tva za osiguruvawe i reosiguruvawe, brokerski ku}i i kompanii za investiciski fondovi {to se del od finansiski konglomerat. Ova e del od usoglasuvaweto na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo”, pi{uva vo vladinata programa.

MAKEDONIJA NEMA FINANSISKI KONGLOMERATI Finansiski konglomerati se kompanii {to se zdru`eni ili imaat koncentrirana mo} na ist pazar. Vo Makedonija ne postojat. Imame samo finansiski grupacii. Na primer, Komercijalna banka, koja ima svoi dru{tva za upravuvawe so investiciski i penziski fondovi, za da bide konglomerat treba da ima i osiguritelna kompanija. Sli~no e i so NLB Tutunska banka, koja poseduva nekolku finansiski dru{tva. Toa se NLB Nov penziski fond, NLB lizing i NLB Tutunska broker. & nedostiga samo osiguritelna kompanija za da bide konglomerat.

NBM gi kontrolira bankite, {tedilnicite i menuva~nicite, a Vladata site ostanati. Taka i ednata i drugata nemaat celosen uvid vo vkupniot finansiski sektor.

Vo NBM ne znaat deka godinava }e se pi{uva zakonot za finansiski konglomerati. Postoi somne` deka vo centralnata banka nema da bide integrirana supervizijata na site finansiski dru{tva, kako {to se misle{e. Toa me|u redovi mo`e{e da se pro~ita i vo dekemvri lani od predlogot na Vladata i od izmenite vo Zakonot za NBM, koi ne & dozvolija na centralnata banka da ja pro{iri bazata na podatoci na svojot Krediten registar so podatoci za lizing-dru{tvata.

Taka, NBM sega ne znae kolkavi plasmani i pobaruvawa ima nekoe lizig-dru{tvo vo sopstvenost na banka.

Prvata najava deka i Vladata mo`ebi }e gi supervizira bankite Stavreski ja dade pred godina i polovina, vo noemvri 2009 godina. Toj toga{ ne isklu~i deka mo`ebi }e ima integrirana supervizija koja }e bide vo NBM. Na bankarite toga{ kolektivno im se stemni od verojatnosta vlasta da gi supervizira.

I guvernerot Petar Go{ev be{e iznenaden od vladinata namera. Eden mesec potoa go vgradi planot za zajaknata supervizija na kreditnite unii vo godi{niot plan za raboteweto vo 2010 godina. No, na krajot na minatata godina NBM vo godi{niot izve{taj za srabotenoto konstatira deka rabotata zaglavila.

“Ne se izrabotija podzakonski akti za regulirawe na raboteweto na kreditnite unii.

Aktivnostite ne po~naa i nivnata definitivna struktura i obem zavisat od donesuvaweto i od sodr`inata na zakonot za

Vo Makedonija sega NBM gi kontrolira bankite, {tedilnicite i menuva~nicite, a instituciite {to gi formira{e Vladata – lizingkompaniite, osiguritelnite i brokerskite dru{tva i investiciskite fondovi. kreditni unii, odnosno dali NBM }e bide ovlasten supervizorski organ i koi aspekti podetalno }e se reguliraat so podzakonskite akti. Zakonot za kreditni unii vo 2010 godina ne e donesen“, konstatira vo sumarniot izve{taj NBM. Od NBM ne veruvaat deka Vladata so planiraniot zakon za konglomerati, vsu{nost, indirektno kroi zakonska ramka za integrirana supervizija.

U{te pomalku sakaat da poveruvaat deka supervizorskiot nadzor }e im go skroi zad grb. Vo centralnata banka se ubedeni deka zakonskoto re{enie za finansiskite konglomerati se nosi za dr`avata da bide podgotvena ako nekoj finansiski subjekt investira i formira konglomerat. No, ne znaat zo{to Vladata s$ u{te odol`uva so integriranata supervizija, iako za nea prakti~no ima pogolema i

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,64%

3,59%

4,30%

5,30%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5025

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,7608

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,2173

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,0742

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,3121

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7949

61,6

46,5

73,5

47,3

Извор: НБРМ

realna potreba.

SVETSKI TREND NA JAKNEWE NA SUPERVIZIJATA Najavata na Stavreski za zajaknata ili paralelna vladina supervizija na bankite vo javnosta samo politi~ki se tolkuva{e. Opozicijata, del od stopanstvenicite, bankarite i ekonomskite analiti~ari komentiraa deka taa prakti~no }e zna~i upad na Vladata vo bankite. Se {pekulira{e deka so formirawe na posebna supervizorska agencija Vladata }e ima detalen uvid vo site smetki na bankite i }e go koristi toa za da vr{i politi~ki pritisok vrz niv.

Nikoj ne ja analizira{e realnosta deka nitu Vladata, nitu NBM imaat celosen uvid vo krajnite bilansi na dru{tvata.

Vo Makedonija ne e tema svetskiot trend deka od op{t

interes e dr`avata da ima pogolem i celosen uvid vo raboteweto na finansiskite dru{tva.

Po globalnata finansiska kriza ve}e nikoj vo svetot ne go postavuva pra{aweto dali na dr`avata & e mestoto vo bankite. Krizata poka`a deka bankite i finansiskite kompanii mnogu rizi~no rabotele.

Del od raboteweto na finansiskite kompanii celosno ne be{e monitorirano, iako vrtea mnogu pari. Astronomskite {teti od sevo ova gi svestija supervizorskite tela.

Efektot od pregolemata mo} na finansiskite konglomerati gi dotera na um centralnite banki da ja zajaknat kontrolata vrz bankite, pa duri i da se zdru`at so izvr{nata finansiska vlast za da imaat celosen uvid vo site transakcii i investicii na finansiskite konglomerati.

Fokus

12

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

PAZAROT NA TELEFONSKI USLUGI NE MIRUVA

SE MENUVAAT LI SILITE NA PAZAROT NA TELEKOMUNIKACII? KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako telekomunikaciskiot pazar vo Makedonija, navidum, e miren, sepak, vo 2011 godina }e se slu~uvaat promeni i novini.

Po~nuvaweto so rabota na prviot virtuelen operator vo zemjava, VTI Makedonija, }e vlijae na odnosot na silite, iako ne treba da se o~ekuvaat drasti~ni promeni. Vo telekomunikaciskiot sektor se slu~uvaat i drugi turbulencii koi doprva }e vlijaat na silite na pazarot. Zatoa, kompaniite vleguvaat so dinami~na strategija so koja vo isto vreme }e & se sprotivstavuvaat na krizata i } e osvojuvaat novi klienti. Dali pazarniot kola~ }e ima nova raspredelba?

Prviot test e startot na virtuelniot operator VTI Makedonija najdocna za eden mesec. Izvori od kompanijata otkrivaat deka kon sredinata na ovaa godina VTI Makedonija }e vleze i vo mobilnata telefonija. Poevtini internacionalni razgovori i podobri inovativni re{enija najavuva rakovodstvoto na kompanijata koja e sopstvenost na globalniot provajder za telekomunikaciski uslugi, Vorld telekonekt interne{nal (World Teleconect International).

Johan Helmond, glaven izvr{en direktor na kompanijata, ja gleda Makedonija kako centar za nivnata regionalna aktivnost na Balkanot poradi liberalniot pazar, zakonite i dobrata biznis-klima.

“Vo Makedonija ima tri fantasti~ni operatori koi imaat odli~na reputacija za korporativnata odgovornost i fer igra.

O~ekuvame konkurencijata da bide te{ka, no fer. Momentalno VTI Makedonija raboti na cenite koi }e gi ponudime. Ne sme tuka za da pravime profit vo prvata godina, tuku da investirame i da otvorime nova stranica vo mobilnata telefonija”, veli toj.

Od VTI Makedonija ne ka`uvaat ~ija mre`a }e ja koristat od postoe~kite mobilni operatori.

Izvori od kompanijata velat deka se dvoumat me|u operatorot Vip i me|u Makedonski Telekom.

I

Za telekomunikaciskite operatori T-Mobile, One i Vip borbata za koris-

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kata kompanija OTE s$ u{te se misli dali da go prodade svojot udel od 20% vo Telekom Srbija, so {to ja komplicira proda`bata na ovaa kompanija koja na Srbija treba da & donese priliv od 1,5 milijardi evra. Izvor od srpskata Vlada izjavi deka Grcite imaat nerazjasneti detali poradi koi se dvoumat za proda`bata na svojot udel.

Glaven problem za OTE e odlukata na srpskiot Nacionalen sovet za bezbednost, Vladata da go izdvoi od proda`ba sistemot na vrski za posebni nameni koi slu`at za komunikacija na vojskata, policijata i bezbednosnite agencii.

“Toa e problem za Grcite, bidej}i tie smetaat deka se sopstvenici na edna pettina od Telekomot, vklu~uvaj}i go i sistemot za posebni vrski. Ako se

G

Po~nuvaweto so rabota na prviot virtuelen operator vo zemjava, VTI Makedonija, }e vlijae na odnosot na silite, iako ne treba da se o~ekuvaat drasti~ni promeni. Vo telekomunikaciskiot sektor se slu~uvaat i drugi turbulencii koi doprva }e vlijaat na silite na pazarot. Zatoa, kompaniite vleguvaat so dinami~na strategija so koja vo isto vreme }e & se sprotivstavuvaat na krizata i }e osvojuvaat novi klienti nici ostanuva primarna cel godinava.

Ako se sublimiraat planovite za 2011 godina na trite operatori vo zemjava, se dobiva zaedni~kiot imenitel - rast vo site segmenti od rabotaweto, novi proizvodi i uslugi, investicii i op{testveno odgovorno rabotewe.

Od T-grupacijata najavuvaat deka vo slednite nekolku godini planiraat da investiraat vo mre`ata i da gi zgolemat ponudata i kvalitetot na uslugite.

“Makedonski Telekom i T-Mobile kako lideri na pazarot mora postojano da investiraat, ne samo vo nadgradba vo mre`ite, tuku i vo vrabotenite i nivnata obuka za da ja zadr`ime pozicijata na vrvot.

Na{ata strategija celosno ja sledi glavnata vizija na Doj~e telekom za povrzan `ivot i rabota, {to podrazbira transformirawe na mre`ite i procesite za izgradba na gigabitno op{testvo. Planirame vo slednite 3-4 godini da investi-

rame okolu 150 milioni evra vo inteligentni mre`i, IT-re{enija i internet-uslugi. Ovaa investicija }e pomogne ne samo da gi realizirame planovite, tuku i da go razvieme i zgolemime pristapot do u{te poatraktivni sodr`ini i uslugi”, veli

Ver~e Georgievska-Rupi}, portparol na T-grupacijata.

Pokraj razvojot na *3G mre`ata, od T-Mobile velat deka na korisnicite godinava }e im ponudat proizvodi i uslugi so isklu~itelno visok kvalitet. Najavuvaat i deka }e ja

SE LIBERALIZIRA TELEKOMUNIKACISKIOT PAZAR

Ministerot za transport, Mile Janakieski, smeta deka vlezot na mobilen mre`en virtuelen operator e stimul za doma{nite i stranskite investitori da ponudat poniski ceni i podobar kvalitet. Vladata pred re~isi edna godina gi smeni zakonite, so {to otvori mo`nost stranski kompanii da vlezat na pazarot na mobilnata telefonija bez obvrska da izgradat sopstvena mre`a.

“Agencijata za elektronski komunikacii vrz osnova na analizi na pazarot formira{e po~etna referentna cena koja mobilniot virtuelen operator }e treba da im ja plati na postojnite operatori. Dokolku nekoj operator saka da ponudi poniski ceni, toa e ovozmo`eno. Na mobilniot virtuelen operator mu ostanuva sam da gi formira cenite za korisnicite. Nie gi sozdadovme site uslovi na pazarot da vlezat i vakvi subjekti, no mo`ebi nikoj nema da vleze”, veli Janakieski.

pro{irat FTTH mre`ata vo Skopje, so {to na okolu 8.000 semejstva } e im ja obezbedat ovaa napredna tehnologija.

“O~ekuvame da ima golem interes od korisnicite za novite zabavni videosodr`ini koi }e gi ponudime, kako i za novite softverski aplikacii, odnosno novite uslugi, kako 3D TV, 3 screen ponudite, cloud computing ili multimedijalen kontakt”, velat od T-grupacijata.

I pokraj turbulenciite kon krajot na minatata godina, ambiciozni planovi ima i vo vtoriot po golemina operator vo zemjava, One. Generalniot izvr{en direktor, Klavdij Godni~, veli deka celta e da go prodol`at rastot na kompanijata vo site segmenti na raboteweto.

“Godinava }e ponudime proizvodi i uslugi {to nema da gi ostavat ramnodu{ni korisnicite i toa vo site segmenti. Prodol`uvame so investicii vo zaednicata za da ja opravdame titulata lider vo

SRPSKATA VLADA SAKA DA PRODADE MALCINSKI UDEL

GR^KATA OTE JA KOMPLICIRA PRODA@BATA NA TELEKOM SRBIJA

Srpskata Vlada, koja poseduva 80% od akciite na Telekom Srbija, najavi deka }e prodade 31% dokolku i gr~kata kompanija OTE go prodade svojot udel od 20%, so cel noviot sopstvenik da dobie mnozinski paket soedini toj del so dr`avniot, toga{ OTE na tenderot bi prodal pomalku od 20%. Spored drugo scenario, dokolku dr`avata im potvrdi deka imaat 20% udel vo sistemot za vrski i posebni nameni, za niv toa ne bi zna~elo ni{to, bidej}i ovaa mre`a nema komercijalen karakter, pa toj del ne bi im vredel. Sosema e izvesno deka }e sleduvaat novi razgovori so Grcite za da se najde

dvostrano prfatlivo re{enie”, izjavi izvor od srpskata Vlada.

Najgolemata gr~ka telekomunikaciska kompanija pred dve nedeli najavi deka }e gi prodade akciite za da sobere pari za namaluvawe na dolgovite i da investira vo nova opti~ka mre`a.

“Ne mo`eme mnogu da napravime so 20% od akciite na Telekomot”, izjavi generalniot direktor na

OTE, Mihail Kamaz i dodade deka ne bi sakale da bidat malcinski sopstvenici vo Telekomot so nekoi drugi akcioneri.

Srpskata Vlada, koja poseduva 80% od akciite na Telekom Srbija, prethodno najavi deka }e prodade 31% udel dokolku OTE go prodade svojot paket-akcii.

Pregolemite o~ekuvawa na dr`avata od proda`bata na Telekom Srbija se

problem bidej}i site zainteresirani kupuva~i znaat deka Vladata ne mo`e da si dozvoli da gi odbie ponudite. Toa zna~i deka postoi mo`nost postignatata cena da bide poniska od taa {to bi mo`ela da se ostvari ako se ~eka vistinski moment ili ako dr`avata otstapi od tenderot pri lo{i ponudi.

Vo korist na Srbite e {to tenderskata dokumentacija ja imaat

no.

4

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

POMALKU TELEFONSKI SOOBRA]AJ Iako na pazarot rabotat pove}e operatori koi nudat razli~ni uslugi, vkupniot obem na soobra}aj vo tretiot kvartal od 2010 godina vo odnos na istiot period od 2009 godina se namali za 5,7%. Vo vtoriot kvartal ima{e pad od duri 6,9%. Poslednite podatoci od AEK za tretiot kvartal lani poka`uvaat deka brojot na aktivni pretplatnici vo mobilnata telefonija porasna za 8,2% vo odnos na vtoriot kvartal.

Registrirani se 73 firmi koi obezbeduvale Internet.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

VER^E GEORGIEVSKA RUPI] PORTPAROL NA T-GRUPACIJATA "Makedonski Telekom i T-Mobile kako lideri na pazarot mora postojano da investiraat, ne samo vo nadgradba na mre`ite, tuku i vo vrabotenite i nivnata obuka za da ja zadr`ime pozicijata na vrvot. Na{ata strategija celosno ja sledi glavnata vizija na Doj~e telekom za povrzan `ivot i rabota, {to podrazbira transformirawe na mre`ite i procesite za da izgradime gigabitno op{testvo.

Planirame vo slednite 3-4 godini da investirame okolu 150 milioni evra vo inteligentni mre`i, IT-re{enija i internet-uslugi."

NIKOLA QU[EV op{testvenata odgovornost vo Makedonija. Sekoga{ sme fokusirani na idninata za da obezbedime sigurna sega{nost na korisnicite, vrabotenite i partnerite. Ja zadr`uvamne celta preku korisni~ki orientirana strategija, konkurentni ponudi i unikatni proizvodi da ja ostvarime vizijata da bideme sinonim za komunikacija i zabava”, objasnuva Godni~ vo intervju za “Kapital”.

Spored minatogodi{nite podatoci, One ima rast na korisni~kata baza od 25% i pove}e od 657.000 korisnici. Kompanijata evidentirala rast od 22% vo mobilnata telefonija, 4% vo fiksnata, 6% vo internetkorisni~kata baza i pove}e od 320% rast vo korisni~kata baza na digitalnata televizija BOOM TV. Tretiot i najmlad operator, Vip, na krajot od tretiot kvartal lani ima{e vkupno 388.000 korisnici i rast na pazarniot udel pogolem od 19%. Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip, veli deka so novi uslugi, povolni ceni i odli~en kvalitet }e se borat da gi zgolemat i zajaknat poziciite na pazarot.

“Vo 2011 godina o~ekuvame s$ pove}e korisnici da gi prepoznaat kvalitetot i atraktivnosta na ponudite i uslugite na Vip operator. O~ekuvame ponatamo{no pottiknuvawe na pazarnata konkurencija so konkretni regulativni merki i podobruvawe na ekonomskata sostojba vo zemjata.

Mo`eme da vetime deka godinava }e ponudime pove}e kvalitetni uslugi i proizvodi, }e prodol`ime da vlo`uvame vo pozitivnite vrednosti vo op{testvoto i }e ponudime pove} e vrednost za na{ite korisnici”, veli Qu{ev.

Vo tretoto trimese~je vo 2010 godina prihodite na Vip porasnaa za pove} e od 65% vo odnos na istiot period vo 2009 godina.

“Vo tretiot kvartal dstignavme pozitivna EBITDA (zarabotka pred kamati, danoci, deprecijacija i amortizacija) od 0,1 milion evra.

Ovoj uspeh e tolku pozna~aen ako se zeme predvid faktot {to Vip za prv pat postigna pozitivna EBITDA. O~ekuvame zgolemuvawe

otkupeno nekolku kompanii, {to zna~i deka serioznata konkurencija mo`e da ja podigne cenata na Telekomot, a vo prilog odi i toa {to Telekom Srbija e edna od retkite kompanii vo Evropa koja e s$ u{te vo dr`avna sopstvenost i so toa se sozdava mo`nost za ednostavno vleguvawe na telekomunikaciskiot pazar.

Dokolku proda`bata ne uspee, Srbija }e se najde vo mnogu te{ka situacija

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA VIP "Godinava o~ekuvame s$ pove}e korisnici da gi prepoznaat kvalitetot i atraktivnosta na ponudite i uslugite na Vip operator. O~ekuvame ponatamo{no pottiknuvawe na pazarnata konkurencija so konkretni regulativni merki i podobruvawe na ekonomskata sostojba vo zemjata.

Mo`eme da vetime deka godinava } e ponudime pove}e kvalitetni uslugi i proizvodi, }e prodol`ime da vlo`uvame vo pozitivni vrednosti vo op{testvoto i }e ponudime pove} e vrednost za na{ite korisnici."

KLAVDIJ GODNI^ GENERALEN IZVR[EN DIREKTOR NA ONE "Godinava }e ponudime proizvodi i uslugi {to nema da gi ostavat ramnodu{ni na{ite korisnici i toa vo site segmenti. Sekoga{ sme fokusirani na idninata za da obezbedime sigurna sega{nost na na{ite korisnici, vraboteni i partneri. Ja zadr`uvame celta preku korisni~ki orientirana strategija, konkurentni ponudi i unikatni proizvodi da ja ostvarime na{ata vizija da bideme sinonim za komunikacija i zabava." na prihodite i vo 2011 godina”, dodava Qu{ev.

Vo telekomunikaciskite kompanii se decidni deka nema prostor za ~etvrt mobilen operator vo Makedonija.

Vo T-Mobile, One i Vip smetaat deka Makedonija e premal pazar za vlez na ~etvrt mobilen operator vo zemjava, na {to insistira Vladata.

“Iskustvata poka`uvaat deka i mnogu pogolemi i porazvieni pazari vo Evropa imaat po tri operatori. Krajniot zbor sekoga{ go imaat novite investitori, koi vrz osnova na svoite delovni proekcii i viduvawa mo`e da ja ocenat potrebnata finansiska

bidej}i ne }e mo`e da gi finansira buxetskite rashodi i }e mora da se zadol`uva. Toa vo golema mera }e ja zagrozi ostvarlivosta na buxetot godinava, poradi {to postojat somnevawa deka dr`avata }e go prodade udelot bez ogled na cenata.

Od kupuvaweto akcii na Telekom Srbija se otka`a Frans telekom.

Spored srpskite mediumi, najseriozen kupuva~ e ruski Vimpelkom, vo

opravdanost od raboteweto vo Makedonija”, ocenuva Qu{ev.

Vo T-grupacijata smetaat deka konkurencijata vo mobilnata telefonija i sega e na visoko nivo i obezbeduva kvalitetni proizvodi i uslugi po prifatlivi ceni.

“Sepak, kako kompanija go pozdravuvame sekoj operator {to nao|a interes za investirawe na liberaliziraniot pazar na mobilnata telefonija”, veli GeorgievskaRupi}.

Ekspertite velat deka idejata za vlez na nov mobilen operator e dobra, no dodavaat deka telekomunikaciskite kompanii verojatno s$ u{te ne se podgotveni profitite da gi delat so konkurencijata.

sopstvenost na ruskiot milijarder Mihail Fridman. Srpskiot vesnik "Blic" objavi deka samo Vimpelkom & vetil na Srbija deka e podgotvena da ja plati minimalnata cena od 1,4 milijardi evra za 51% od akciite na Telekom Srbija.

Vo Vladata postojat strui koi se nadevaat deka ruskiot kapital, sepak, nema da vleze vo najprofitabilnata srpska kompanija, bidej} i toa bi zna~elo deka Rusite }e gi dr`at glavnite strate{ki granki: naftata i telekomunikaciite. Vlezot na Fridman vo telekomunikaciskiot pazar ima i pozitivni strani, bidej}i ekonomistite veruvaat deka toj bi mo`el da ja podigne proda`nata cena.

Drugi zainteresirani kupuva~i se Doj~e telekom, Telekom Avstrija, Turksel, Veder investments (sopstvenik na egipetskata kompanija Oraskom telekom) i Amerika mobil (sopstvenost na meksikanskiot milijarder Karlos Slim).

KRIS KOKS: GI PREMOL^I IZMAMITE NA WUJOR[KATA BERZA dejstvuvawe i premol~uvaweto Pasivnoto na brojni finansiski izmami se glavnata

pri~ina poradi koja porane{niot pretsedatel na Federalnata komisija za hartii od vrednost na SAD, Kris Koks, se najde na listata so vinovnici za globalnata finansiska kriza orane{niot pretsedatel na Federalnata komisija za hartii od vrednost i berzi (SEC), Kristofer Koks, e u{te eden vinovnik za finansiskata kriza vo SAD. Spored magazinot "Tajm", Koks se najde na ovaa lista poradi "slepiloto" za brojnite izmami so koi se soo~i berzata i nedostigot od efikasna implementacija na zakonskite izmeni {to gi predlo`i, a Senatot gi usvoi.

Spored nego, Komisijata se soo~uvala so ograni~ena mo} za spre~uvawe na naplivot od masovni berzanski investicii, koi naj~esto bea neisplatlivi, a na investitorite im nanesoa ogromni finansiski zagubi. Za volja na vistinata, vo praktika SEC i toa kako ima{e mo} da se spravi so dejstvata na bankarskite giganti Leman braders i Meril Lin~, koi ja naru{ija Wujor{kata berza.

Koks se zdobi so titulata "vinovnik" i zatoa {to gi premol~i brojnite otkazi koi gi podeli Komisijata, no i poradi premol~uvaweto na delata na trgovci na berzata.

I pokraj brojnite premol~uvawa za somnitelni dela koi nekoi od investitorite gi pravele na berzata vo toa vreme, {to spored ekspertite pridonese za po~etok na finansiskata kriza, vo oficijalnata biografija na Koks vo bazata na podatoci na SEC ja veli~a negovata uloga.

Kristofer Koks be{e imenuvan za pretsedatel na SEC od porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{. Vo negovo vreme stapija na sila brojni zakoni koi bile najprioritetni za rabotata na SEC, koi donesoa osnova za zakonsko kaznuvawe na brojni zloupotrebi na berzanskiot pazar, kako insajdersko trguvawe, protok na informacii, mamewe postari gra|ani, izmami so op{tinski hartii od vrednost i internet-izmami.

Komisijata osobeno gi istaknuva naporite na porane{niot pretsedatel za me|unarodno integrirawe na amerikanskite berzi so drugite pazari vo svetot vo erata na globalnata kriza. Kako del od efikasnite zakoni gi poso~uvaat Zakonot za reformi na sudskite sporovi za privatno trguvawe na berzata, koj gi {titi investitorite od izmamni~ki tu`bi, kako i Zakonot za sloboda od internet-danoci, koj gi {titi korisnicite na Internet od multiplicirani i diskriminatorski dano~ewa. Negovite napori go eliminiraa dvojnoto dano~ewe na dividendite.

No, vo oficijalnata biografija na Koks ne se navedeni brojnite premol~uvawa za nekolku grandiozni izmami so koi se soo~i SEC za vreme na negovoto pretsedatelstvo koi go o{tetija finansiskiot

P

pazar za nekolku stotici milijardi dolari. Spored ekspertite, pri~ini za po~etokot na amerikanskata finansiska kriza, koja eskalira vo globalni razmeri, se i naru{uvawata i izmamite na berzanskiot pazar. Edna od nizata izmami so koi se soo~i finansiskiot pazar vo SAD, koja be{e premol~ena od Koks, e izmamata na bankarskiot gigant Goldman Saks. Bankata go izigra sistemot za sopstveni celi, a o{teti dano~ni obvrznici, investitori i amerikanskata ekonomija. Spored amerikanskite mediumi, vo ovaa izmama Goldman Saks odigrala kako bejzbol igra~ koj se oblo`il na sopstveniot tim.

Izmama izvr{il i Bernard Medof. Toj ja izvr{il najpoznatata Ponzieva {ema vo istorijata na amerikanskiot pazar na akcii. Ponzievata {ema e izmamni~ka investiciska operacija od koja profitiraat oddelni investitori, no ne od profitot na kompanijata, tuku od svoite pari ili od parite na drugite investitori za istite akcii.

Koga se izvr{uva{e ovaa {ema na investitorite im se garantiraa kratkoro~ni i ekstremno visoki profiti od akciite. Poradi toa, vo 2009 godina Medof be{e obvinet po 11 obvinenija, koi doka`aa deka preku ovaa {ema o{tetil nekolku iljadnici investitori, a {tetata e proceneta na nekolku milijardi dolari.

Kris Koks gi premol~i ili ne gi vide izmamite na Wujor{kata berza. Spored ekspertite, toj ne ja za{titil javnosta od milijardi dolari vrednata {teta zatoa {to ne gi primenil standardite na osnovnoto smetkovodstvo, koe e bazi~no za rabotata na SEC. Tie istaknuvaat deka toj neuspe{no go nadgleduval i rangiraweto od rejtingagenciite, {to mu dava pravo kako pretsedatel na SEC da ja suspendira ili povle~e licencata na vakvite agencii.

Isto taka go obvinuvaat deka ne prezel ni{to za da go spre~i {ireweto na krizata so hipotekarni krediti, koja po~na vo SAD vo 2007 godina.

Ekspertite ja ocenija negovata rabota kako masoven neuspeh na Komisijata. Koks pridonese dolgogodi{niot razvoj na sorabotkata me|u Volstrit i Federalnata komisija za hartii od vrednost i berzi da bide doveden vo pra{awe poradi nedostigot od implementirawe i sproveduvawe na zakonite. Poradi ova, tie istaknuvaat deka amerikanskiot finansiski pazar mora da pretrpi ogromni reformi.

Koks se povle~e od ovaa funkcija, a vo 2009 godina go nasledi Meri [apiro. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

NOVO ZADOL@UVAWE NA DR@AVATA VO STRANSTVO

Predvideno

e dupkata vo dr`avniot buxet da iznesuva 188 milioni evra.

Ovie pari Vladata }e mora od nekade da gi pozajmi. ]e pozajmi vo zemjata, preku proda`ba na dr`avni obvrznici ili }e pozajmi od stranstvo?

vo 20 11 godina tro{eweto na Vladata }e bide pogolemo od nejzinite prihodi. Predvideno e dupkata vo dr`avniot buxet da iznesuva 188 milioni evra. Ovie pari Vladata }e mora od nekade da gi pozajmi. ]e pozajmi vo zemjata, preku proda`ba na dr`avni obvrznici ili }e pozajmi od stranstvo? Ako se odlu~i za vtoroto, Vladata }e izbira me|u: pozajmuvawe pari od MMF preku sklu~uvawe stend baj aran`man. Toa nema da se slu~i, iako e najevtino, zatoa {to ocenkata na Vladata e deka Makedonija nema takva potreba vo bilansot na pla}awa.

Patem, Vladata se pla{i od kakvi bilo uslovi vgradeni vo takov aran`man. izdavawe evroobvrznica, {to zna~i pozajmuvawe na svetskiot finansiski pazar. Prednosta na ovoj poteg e {to Vladata ima celosna sloboda vo namenata za koja }e gi tro{i pozajmenite pari.

Slabosta na vakviot ~ekor e {to tro{okot od pozajmuvaweto e najgolem. pozajmuvawe pari od MMF preku koristewe na sredstvata od

I

ve}e odobrenata kreditna linija za pretpazlivost vo iznos od 480 milioni evra.

Dotuka rabotite se poznati.

Pra{aweto e po koj pat }e trgne sega Vladata? Taa se izjasni deka vo 2011 godina ima namera da go “is~isti” doma{niot dolg po osnova na dr`avni obvrznici i da gi isplati koga }e dostasuvaat za pla}awe. Vakvata strategija e mo`na samo ako Vladata uspee dolgot vo zemjata da go zameni so dolg kon stranstvo. Zna~i, dodeka mo`e da izdr`i Vladata }e se zadol`uva vo zemjata, bez ogled na dadenoto vetuvawe deka toa nema da go pravi, i }e ~eka dobra {ansa za zadol`uvawe vo stranstvo. Da se osvrneme sega na nekolku relevantni detali vo vrska so toa.

Vladata sigurno najmnogu bi sakala da pozajmi vo stranstvo preku koristewe na parite od kreditnata linija za pretpazlivost od MMF. Tamu nema uslovi za koristewe, parite mo`at da se koristat za sekoja buxetska namena i najniska e kamatnata stapka. Koi se problemite za Vladata od koristeweto na ovie pari od MMF? Ovaa kreditna linija e zamislena kako polisa za osiguruvawe, da se

koristi SAMO ako ne mo`e na drug na~in da se dojde do pari, {to zna~i deka Vladata mora prvo da se obide da se zadol`i na svetskite berzi so evroobvrznica.

Za da mo`e da dojde do evtinite i neusloveni pari od kreditnata linija na MMF, Vladata treba da poso~i deka ne mo`ela da se zadol`i na svetskite pazari so evroobvrznica, bilo poradi otsustvo na interes kaj stranskite investitori da kupat nova makedonska evroobvrznica ili poradi previsokiot tro{ok od takvo zadol`uvawe.

MMF pretpostavuva deka toa bi bilo posledica na nekakva golema eksterna kriza, koja bi se odrazila i na Makedonija.

Vo kreditnata linija MMF ne definiral precizno koi uslovi treba da se ispolnat za da mo`e da se ka`e deka nastapila takva kriza vo svetot. Toa zna~i deka se odi so pretpostavkata za razumna ocenka. Dali Vladata mo`e da izleze sega so tvrdewe deka ne mo`ela da se zadol`i preku evroobvrznica poradi nekakva eksterna kriza? Te{ko.

Postojat indikatori koi bi go negirale takviot stav na Vladata.

Na primer, nivoto na kamatnata stapka na evroobvrznicata.

Vo slu~aj na kriza taa bi trebalo da e zna~itelno zgolemena.

Me|utoa, ako za zemja so sli~no nivo na rizi~nost kako Makedonija vo dekemvri 2010 godina, koga e odobrena kreditnata linija od MMF, kamatnata stapka za evroobvrznica bila okolu 6,5%–7% godi{no i taa ostanala nepromeneta i vo fevruari 2011 godina, toa zna~i deka nema eksterna kriza.

Mo`e li i vo takvi uslovi, koga nema kriza vo stranstvo, Vladata, sepak, poevtino da pozajmi i da povle~e od parite od odobrenata kreditna linija i taka da go “nadmudri” MMF? Tehni~ki, mo`e. Na Makedonija ne & e zabraneto da povle~e od tie pari i bez da e nastanata kriza, no MMF o~ekuva deka Makedonija toa nema da go napravi zatoa {to bi ja izigrala namenata na kreditnata linija. Taa e zamislena da poslu`i kako izvor na finansiski sredstva vo krajna instanca, a

ne kako zamena za evroobvrznica. Zatoa, na “nadmudruva~ki” ~ekor na Vladata Bordot na direktori na MMF ne bi gledal so simpatii i takvata postapka na Vladata ne bi vlijaela dobro na idnata sorabotka so MMF. MMF ne e biten samo zaradi eventualnata finansiska pomo{ {to bi ja dal na zemjata, tuku i zaradi indirektnoto vlijanie {to mo`e da go ima vrz potencijalnite stranski investitori.

Zna~i, Vladata sega prakti~ki nema izbor - mora prvo da se obide da se zadol`i vo stranstvo preku proda`ba na nova evroobvrznica. Kako stojat rabotite na toj plan? Stavot na Vladata e deka ja sledi sostojbata, deka ~eka povolni uslovi za zadol`uvawe i deka slu~uvawata vo Egipet vlijaat nepovolno. Na prv pogled toa mo`e da izgleda taka, me|utoa, ne dokraj.

Slu~uvawata vo Egipet i drugite afrikanski zemji ne se ba{ reper za analogija so Makedonija kako zemja od drug kontinent i so sosema poinakvi karakteristiki.

Optimist duri bi rekol deka ako nekoj stranski investitor sakal da investira i vo Egipet i vo Makedonija sega bi posakal pove}e da investira vo Makedonija,

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

taka {to slu~uvawata vo Egipet bi mo`ele i pozitivno da vlijaat. Inaku, ako slu~uvawata vo Egipet imaa tolku lo{o vlijanie vrz izgledite Makedonija da izdade nova evroobvrznica, kako {to toa go poso~uva Vladata, toga{ negativniot efekt bi se po~uvstvuval i vrz cenata na postojnite dve evroobvrznici {to Makedonija gi izdade vo 2005 i vo 2009 godina i so koi se trguva na sekundarniot pazar. No, informaciite poka`uvaat deka tamu nema nekakvi zna~ajni promeni.

Vo vakvi okolnosti gi ~ekame potezite na Vladata, a odredeni iskustva velat deka od momentot na noseweto odluka za izdavawe nova evroobvrznica do momentot na raspolagawe so pribranite pari se potrebni od 4 do 6 nedeli. Vo sekoj slu~aj, ovaa Vlada povtorno }e go zgolemi dolgot na dr`avata kon stranstvo. Mora{e li vaka da bide, koja e pri~inata za dupkata vo buxetot i mora{e li taa da bide tolkava, za koi celi Vladata saka tolku mnogu da potro{i? Toa se ve}e drugi pra{awa za koi vo ovaa prigoda ne zboruvame.

ZO[TO STRANSKIOT KAPITAL NE VLEGUVA VO MAKEDONIJA?

Koi

faktori vlijaat za eden investitor da donese odluka svojot kapital da go vlo`i nadvor od svojata zemja? Sekako, glaven motiv e profitot, no postojat i drugi faktori koi vlijaat pri donesuvaweto odluka za selewe na kapitalot od edna zemja vo druga

vetot e podelen, od poodamna, na dva dela: malku bogati zemji i m n ogu siroma{ni. Kako {to minuva vremeto, jazot {to postoi me|u ovie dve grupi se prodlabo~uva, namesto da se namaluva, i pokraj site inicijativi, rezolucii i sli~ni aktivnosti preku me|unarodnite organizacii za negovo namaluvawe.

Pri~ina za toa e {to pove}e kapital se odleva od nerazvienite vo razvienite zemji otkolku {to doa|a vo sprotivna nasoka. Mal broj zemji vo razvoj uspeale da sozdadat klima za pozna~aen priliv na kapital od razvienite zemji vo razni formi.

Vo 70-te i 80-te godini toa bea dale~noisto~nite tigri, a denes vo Evropa od postsocijalisti~kite zemji se Polska, ^e{ka i Ungarija.

Od zemjite na porane{na Jugoslavija vo taa grupa e Slovenija.

Koi faktori vlijaat za eden investitor da donese odluka svojot kapital da go vlo`i nadvor od svojata zemja?

Sekako, glaven motiv e profitot. Kapitalot se seli od mesto vo mesto ili od granka vo granka za ostvaruvawe pogolem profit.

No, pokraj profitot, postojat i drugi faktori koi

S

vlijaat pri donesuvaweto odluka za selewe na kapitalot od edna zemja vo druga. ]e se obidam da nabrojam nekoi od niv i pritoa da dadam edno viduvawe za toa kako sekoj od niv vlijae za (ne)vlo`uvawe na stranski kapital vo Makedonija.

Politi~ka s ta biln os t.

Taa ima ogromno vlijanie pri odlu~uvaweto na eden stranski investitor za investirawe. Ovoj faktor vo godinite po osamostojuvaweto na Makedonija ima{e dominantno vlijanie vo odvra}aweto na potencijalnite stranski investitori od Makedonija.

Nekolkute vojni {to se vodea na prostorot na porane{na Jugoslavija imaat i }e imaat presudno vlijanie vo podolga vremenska perspektiva regionot vo koj se nao|a zemjava da se smeta za podra~je so visok politi~ki rizik.

I vnatre{nite tenzii {to povremen o izbivaat na povr{ina, osobeno na relaci ja me|u makedonskiot narod i albanskoto etni~ko malcinstvo, se faktor {to nosi negativni bodovi na rang-listite {to gi pravat me|unarodnite rejtingorganizacii za stepenot na rizi~nost za investirawe.

Potencijalnite investitori pred s$ odlu~uvaat da investiraat vo zemji vo koi

e pomala verojatnosta za me|uetni~ki konflikti.

Samo begol pogled na podatocite za stranski investicii vo zemjite vo tranzicija vo poslednite desetina godini }e ni ja potvrdi gornata konstatacija. Polska, ^e{ka, Ungarija i Slovenija spa|aat me|u zemjite so najhomogeni op{testva od etni~ki aspekt, odnosno so relativno mal procent na malcinstva vo strukturata na vkupnoto naselenie i so visok stepen na integriranost na malcinstvata vo op{testvoto, od edna strana, i so najvisok priliv na stranski kapital, od druga. Se razbira, toa e samo eden od faktorite {to pridonel ovie zemji da predni~at vo prilivot na stranski investicii vo sporedba so drugite zemji vo tranzicija.Makedonija, kako edna od pomalite zemji vo regionot (poto~no najmala), malku mo`e{e da vlijae za da go popravi imixot na Balkanot kako region so visok (ako ne i najvisok) politi~ki rizik.

Iako so svojata politika uspea da ja izbegne vojnata {to besnee{e vo porane{na Jugoslavija i odr`uva kakvitakvi relativno stabilni me|uetni~ki odnosi, sepak, kako balkanska zemja ja deli sudbinata na zemjite so visok politi~ki rizik za investi-

rawe, koj gi obeshrabruva stranskite investitori. Voeniot konflikt od 2001 godina na dolg rok ja zacvrsti slikata za visokiot politi~ki rizik pred potencijalnite stranski investitori.

Makroekon omska s ta bilnost. Investitorite preferiraat zemji koi imaat vospostaveno dolgoro~na makroekonomska stabilnost.

Dokaz za toa se amerikanskite investitori koi vo izminatite 30 godini pred s$ se odlu~uvaa da investiraat vo dale~noisto~nite aziski zemji, kad e {to postoe{e makroekonomska stabilnost, otkolku da investiraat, {to se veli, vo svojot dvor, vo zemjite na Ju`na Amerika, koi, pak, se odlikuvaa so makroekonomska nes ta biln os t, ~es to pridru`ena so hiperinflacii.

Se razbira, ne e samo ovoj faktor {to gi odvra}a{e amerikanskite investitori da investiraat vo zemjite na Ju`na Amerika. Ednakvo va`ni bea i nestabilnite politi~ki re`imi, ~es to pridru`eni so vojni.

Vo pogled na ovoj faktor, mo`eme da se pofalime deka imame postignato makroekonomska stabilnost kako retko koja zemja me|u zemjite vo tranzicija. Inflacijata, koja ve}e podolgo vreme e

vo ramkite na prose~nata vo zemjite od Evropskata unija, i stabilniot devizen kurs pridonesoa da bideme vo vrvot na zemjite so postignata makroekonomska stabilnost. Dokolku i vo narednite godini ja zadr`ime makroekonomskata stabilnost (vo {to ne se somnevam), toa }e bide eden od zna~ajnite faktori za privlekuvawe stranski kapital. Jasna zakonska regulativa. Ova e eden od najva`nite faktori koi pridonesuvaat za pomal ili pogolem priliv na stranski investicii vo edna zemja.

Treba vedna{ da se ka`e deka stranskite investitori, po pravilo, ne baraat da bidat privilegirani vo odnos na doma{nite, tuku da ne bidat diskriminirani, odnosno zakonite da va`at ednakvo za site.

Na ovoj plan, iako so zakonskata gilotina mnogu se napravi regulativata da bide atraktivna za privlekuvawe stranski investitori, sepak, ima u{te mnogu prostor za podobruvawa koi }e pridonesat stranskite investitori da se odlu~at, da re~eme, poradi toj faktor da investiraat vo na{ata zemja, Nedoizgradenata zakonska regulativa i ~esto protivre~na gi odvra} a({e) potencijalnite stranski investitori. Mala uteha e

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

{to, verojatno, imame najniska dano~na stapka na dobivka i {to mo`e investitorot dobivkata slobodno da ja transferira vo svojata zemja.

Ako u{te na samiot po~etok se sudri so {uma od propisi, ~esto protivre~ni, ako izgubi meseci talkaj}i od ministerstvo do ministerstvo po razni dozvoli, ako slu`benicite na pra{awata {to naj~esto gi postavuvaat odgovaraat so sobirawe na ramenicite, ako pritoa se prinudeni i da podmituvaat za dobivawe najobi~no re{enie, toj nabrzo }e ja promeni odlukata i }e otide da investira vo zemja kade {to procedurata za dobivawe dozvoli e poednostavna i brza, kade {to ne se menuvaat propisite preku no} i sl..

Gilotinata, {to kako proekt go sprovede i s$ u{te go sproveduva sega{nava Vlada, samo potvrduva deka i tie do{le do istite soznanija za zna~eweto na ovoj faktor za (ne)vleguvawe na stranskiot kapital vo na{ata zemja.

Iako so gilotinata mnogu se napravi za olesnuvawe na vlezot na stranskiot kapital vo Makedonija, sepak, na ovoj plan treba u{te mnogu da se raboti ako sakame da bideme konkurentni na drugite zemji.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

15

JADRANKA KOSOR IM SE ZAKANI NA BANKARITE

NAMALETE GI KAMATITE ILI ]E VOVEDAM BANKARSKI DANOK

Do krajot na nedelava Kosor }e gi sedne na masa bankarite i }e pobara od niv da gi namalat kamatnite stapki na site vidovi krediti. Dokolku ne se soglasat da gi namalat “sramno visokite kamati”, Vladata seriozno }e razmisli za voveduvawe na bankarski danok od 0,5% na aktivata na bankata ELENA JOVANOVSKA

o o~ekuvawe na sostanokot me|u premierot Jadranka Kosor i ~elnicite na bankite, vo hrvatskiot bankarski sektor vrie. Nedelava Kosor }e se sretne so bankarite i }e pobara da gi namalat kamatnite stapki

V

na site vidovi krediti.

Dokolku ne se soglasat da gi namalat “sramno visokite kamati”, Vladata seriozno }e razmisli za voveduvawe na bankarski danok od 0,5% na aktivata na bankata po ungarskiot model, pi{uva "Vjesnik".

“Poradi visokite kamati gra|anite s$ pote{ko `iveat i gi otpla}aat ratite na kreditite, a previsokite stapki gi ko~at i investitorite i investiciite”, veli Jadranka Kosor. “Sigurno deka i bankite {to dobro rabotat vo Hrvatska }e mora da snosat del od tovarot”, im pora~a na bankarite.

Na razgovor so bankarite premierot se odlu~i otkako Hrvatskoto zdru`enie na rabotodava~i se po`ali deka

bankite minatata godina imale dobra zarabotka, no ne storile ni{to za ekonomijata i za gra|anite.

Vkupniot imot na bankarskiot sektor, odnosno na site 34 banki na pazarot, spored podatocite na Hrvatska narodna banka, kon sredinata na 2010 godina iznesuva{e 51,1 milijardi evra. Dokolku vovede dano~na Hrvatska r stapka od o 0,5% na aktivata bankite, kako Ungarija, na bank dr`avnata kasa bi vo dr`a vleale 256,3 milioni se vleal Kamatite na kredievra. r Ka tite vo Hrvatska se okolu dodeka vo Italija, 6%, dode kade {to {t e sedi{teto na sopstvenicite na dvete sopstven najgolemi hrvatski banki, najgolem j kamatite se 2% do 3%.

BANKARITE NE SAKAAT BANK DA SSE OTKA@AT OD VISOKIOT PROFIT VISO Hrvatskite bankari se vozHrvatsk r dr`uvaat da gi komentidr`uvaa najavite na Kosor. raat naj Pretsedatelot na HrvatskoPretseda zdru`enie na banki, to zdru Zoran Boha~ek, izjavi deka kamatite vo Hrvatska se poniski Hr vo odnos na zemjite ood Evropskata unija

DUKAT SO 18,6% 18 6% POMALA DOBIVKA VO 2010 GODINA

rihodite na hrvatskiot proizveduva~ na mle~ni proizvodi, grupacijata Dukat, vo 2010 godina padnaa za 7,1%, a neto-dobivkata za 18,6%.

Za vakviot pad najgolemo vlijanie imale padot na kupovnata ovnata mo} i promenite na potro{uva~kite {uva~kite naviki, kako i zna~itelniot elniot rast na otkupnite ceni na sve`oto ve`oto surovo mleko.

Minatata godina grupaciupacijata Dukat ostvarilaa netodobivka od 20,5 milioni lioni evra, {to e za 18,6% pomalku otkolku vo 2009 godina. Prihodite od

P

proda`bata iznesuvale 307,6 milioni evra, {to e za 7,1% pad na prihodite vo odnos na 2009 godina.

Dukat vo posledniot kvartal od 2010 godina najavi akciski plan za zgolemuvawe na primarnoto proizvodstvo na mleko vo Hrvatska.

Hrvatska Tie odlu~ija da dadat 810.000 evra sopstveni sredstva s za kofinansirawe na kupuvawe junici od strana na kooperantite na mlekarnicite mlekarnicit Dukat, Sirela i KIM. Na toj na~in se sozdadeni preduslovi za rast na pred proizvodstvoto na pr mleko od 15 milm ioni io litri godi{no, velat od Dukat. ve

GR^KATA GRUPACIJA HIGEJA SE POVLEKUVA OD TURCIJA r~kata grupacija za zdravstvena za{tita Higeja se povlekuva od Turcija. Grupacijata soop{ti deka se soglasuva da go prodade svojot del od 50% akcii {to gi poseduva vo Xenezis holding. Ovaa odluka gi vklu~uva i ~etirite bolnici na [afak grup vo Turcija.

Higeja soop{ti deka gi prodava akciite vo vrednost od 22 milioni dolari na semejstvoto Ozturk, koe gi poseduva ostanatite 50% od Xenezis.

"So izvr{uvaweto na transakcijata, Higeja }e bide oslobodena i od

G

kreditnite garancii vo vrednost od 15 milioni evra, koi bea obezbedeni za kreditite na Xenezis i nejzinite ogranoci", izjavi kompanijata.

"Se o~ekuva transakcijata pozitivno da vlijae vrz operativnata profitabilnost na Higeja grup, so ogled na toa deka vo 2010 godina investiciite vo [afak grup pridonesoa za zaguba od re~isi 7 milioni evra."

Higeja, koja ima sedi{te vo Atina, investira{e vo Xenezis vo dekemvri 2008 godina, kupuvaj}i 50% akcii vo kompanijata koja poseduva ~etiri bolnici vo Istanbul.

DRASTI^EN PAD NA STRANSKITE INVESTICII VO BUGARIJA bemot na stranski investicii vo Bugarija lani zabele`a drasti~en pad vo odnos na 2009 godina od duri 58%, soop{ti Bugarskata narodna banka (BNB).

Vo soop{tenieto se naveduva deka stranskite investitori vo Bugarija vo tekot na 2010 godina vlo`ile 1,3 milijardi evra, a edna godina porano duri 3,2 milijardi evra.

Istovremeno e zabele`an i pad na direktnite investicii na bugarskite biznismeni vo stranstvo.

O

Tie vo tekot na 2010 godina vo stranstvo investirale 149,8 milioni evra, {to e za 89,6 milioni pomalku vo odnos na prethodnata godina.

Spored podatocite na BNB, Bugarija lani prodol`i so zgolemuvawe na plasmanot na stoki na stranskite pazari, taka {to izvozot vo 2010 godina se zgolemil za 13,1% vo odnos na 2009 godina.

No, vo isto vreme registriran e i rast na uvozot od 28,3% na godi{no nivo.

toa dopolnitelno bi ja prodlabo~ilo recesijata.

Sekako, so toa ne bi se soglasile stopanstvenicite, koi se so stav deka poniskite kamati bi im go olesnile raboteweto.

Protiv bankarskiot danok e i opozicijata. “Voveduvaweto bankarski danok bi se iskoristilo za popolnuvawe na dupkite vo buxetot, a bankite vo toj slu~aj bi mo`ele da gi poka~at kamatite na {teta na gra|anite i rejtingot na dr`avata”, pora~uvaat od opozicijata.

Ekonomistot Qubo Jur~i} veli deka ako dr`avata smeta deka kamatite se previsoki treba da poraboti na bezbednosta na raboteweto, zatoa {to pomal rizik bi zna~el i pomala kamata. Od druga strana, ako dr`avata misli deka kamatite se previsoki poradi monopolot na bankite, toga{ Vladata mora da izvr{i pritisok vrz Hrvatskata narodna banka (HNB), koja mo`e da gi namali kamatite so osloboduvawe na masata pari.

“Dr`avata ne smee da

{to nemaat vovedeno evro, a za nekoi proizvodi se poniski otkolku vo zemjite od evrozonata, {to zna~i deka se poniski otkolku {to bi trebalo da bidat.

Boha~ek smeta deka krizata vo svetot poka`a deka bankarskiot sistem vo Hrvatska i vo nekoi zemji od Centralna i Isto~na Evropa ima stabilizira~ki karakter, a ne karakter na akcelerator, kako {to se smeta{e na po~etokot na kr izata.

Vo dosega{nite reakcii bankarite istaknuvaa deka eventualnoto odano~uvawe bi bilo kontraproduktivno.

Namesto zakrepnuvawe na kreditiraweto, poverojatno e novo stegawe koga se kreditite vo pra{awe.

Sopstvenicite na bankite bi mo`ele na vakviot poteg na Vladata da odgovorat so povlekuvawe na vi{okot kapital, koj se procenuva na dve milijardi evra. Kako posledica na ova bi do{lo do pritisok na kursot na kunata.

So ogled na toa deka kursot se brani preku deviznite intervencii i povlekuvawe na kunata, K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

misli na na~in deka treba nekogo da odano~uva samo zatoa {to mnogu zarabotil. Danokot e predmet na dano~niot sistem, a namaluvaweto na kamatite ili voveduvaweto danok ne se povrzani raboti. Barem taka bi trebalo da bide vo dobro uredena dr`ava”, deciden e Jur~i}.

Pove}eto gra|ani i pretpri-ema~i, zaedno so Vladata, sakaat poniski kamatni stapki, no klu~en problem e kako da se prinudat bankite da popu{tat.

Hrvatskata Vlada u{te minatoto leto se obide da vovede danok za bankite, no popu{ti pred zakanite na bankarite od ~etirite najgolemi banki deka svoite tro{oci }e gi preleat na svoite komitenti i so toa }e gi svedat gra|anite na prosja~ki stap. Inicijativata za voveduvawe na ovoj danok gi raskara i ekonomskite sovetnici na premierot. Borislav [kegro be{e protiv, a @eqko Lovrin~evi} za.

Protiv be{e i guvernerot na HNB, @eqko Rohatinski.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

16 SVET

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

0-24

...NOV IZUM?!

...“POMOGNETE NI!� gipet bara pomo{ od me|unarodnata zaednica

...PADNA DOGOVOR!

Kolumbiskata policija zapleni narkopodmornica olumbiskata mornarica zapleni podmornica napravena za {verc na kokain vo Meksiko. Mornarnicata e napravena od opti~ki vlakna, dolga e 31 metar, a bila skriena vo xungla vo jugozapadna Kolumbija.

pretsedatel Hosni Mubarak.

monetarnata unija.

K

fond na evrozonata "porasna" Egipetskiot minister za nadvore{ni raboti, Ahmen Abud Gejt, Krizniot iderite od Evropskata unija ja usvoija vrednosta na noviot Epogodenata" ja povika me|unarodnata zaednica na pomo{ za "najte{ko Lspasuva~ki fond i se dogovorija deka 500 milijardi evra ekonomija od politi~kata kriza protiv porane{niot }e bidat dovolni za pomo{ na najzadol`enite ekonomii od

VOZBUDA PO NAJAVITE ZA POSKAPUVAWE NA GASOT VO 2011

EVROPSKITE KOMPANII IZDEJSTVUVAA PONISKI CENI OD GAZPROM

Iako minatata nedela ruskiot naften gigant objavi deka }e gi zgolemi cenite na gasot za evropskiot pazar za 15% do krajot na 2011 godina, sepak, za del od evropskite kompanii ovaa odluka ne va`i.

S$ u{te ne se otkriva koi kompanii izdejstvuvaa poniski ceni na ruskiot gas }e gi namalat cenite i za koi kompanii }e se odnesuva namaluvaweto. Ova doa|a otkako minatata nedela Gazprom objavi deka cenata na gasot za evropskite potro{uva~i treba da se zgolemi za 15% do 2011 godina i da dostigne vrednost od okolu 352 dolari za 1.000 metri kubni.

Dostavuvaweto na te~en

BORO MIR^ESKI uskiot naften gigant Gazprom vo ponedelnikot oficijalno se soglasi da gi namali cenite na gas za evropskite zemji so koi ima dolgoro~ni dogovori. Od kompanijata ne potvrdija za kolku

R

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

priroden gas (LNG) vo Evropa vo izminatite dve godini, vo vreme koga pobaruva~kata be{e drasti~no namalena, izvr{i ogromen pritisok vrz cenata na ruskiot gas, pa, taka, toj se prodava{e za poniska cena od dogovorenata. So toa, ruskiot gas stana neatraktiven za potro{uva~ite i neprofitabilen za kompanijata, istaknuO

G

L

A

S

vaat od Gazprom.

Poradi toa, kompanijata se odlu~i vo dogovorite so evropskite klienti da vklu~i i gas koj }e se prodava i distribuira po spot-cena na spotpazarite, {to podrazbira ispla}awe na momentalno dogovorena cena za raspolo`livoto koli~estvo rezervi na gas.

Dogovorite na Gazprom sekoi tri godini se predmet na revizija.

GAZPROM E KONTRADIKTOREN Po pregovorite so izvoznikot Gazprom eksport, ruskata naftena kompanija gi namali cenite na gasot za italijanskata Eni i avstriskite nafteni kompanii Gashandel i Ekon gas, koja e vode~ka kompanija vo distribucijata na gas vo Avstrija. Isto taka, Gazprom gi namali cenite i za {vajcarskata EGL, kako i za italijanskiot naften gigant Sinerxi italijane i ERG. Cenite na Gazprom vo dolgotrajnite dogovori so evropskite klienti se tesno povrzani so cenata na naftata, koja neodamna nadmina rekordni 100 dolari za barel.

Namaluvaweto na cenite na gasot za evropskiot pazar e na barawe na italijanskite, ~e{kite i slova~kite klienti na Gazprom, koi go podnesoa vo sredinata na 2010 godina.

Isto taka, del od liderite od Evropskata unija (EU) ja debatiraa i zavisnosta na EU od dr`avnata monopolska naftena kompanija Gazprom, koja pridonesuva so edna ~etvrtina vo snabduvaweto na Evropa so gas.

Vo kvartalniot izve{taj na kompanijata od Gazprom potvrduvaat deka s$ u{te se vo pregovori za potencijalnoto namaluvawe na cenite so ~e{kata naftena kompanija Transgas (RWE Transgas) i dominantniot slova~ki proizvoditel na gas, SPP. Vo narednite pet godini dr`avno kontroliranata monopolska kompanija Gazprom planira dvojno da gi zgolemi podzemnite kapaciteti za rezervi na gas vo Evropa, kade {to

}e mo`e da se skladiraat okolu pet milijardi metri kubni gas.

"Uspe{nata implementacija na proektite na Gazprom }e & pomogne zna~itelno da gi zgolemi rezervnite kapaciteti na gas vo Evropa. So toa, do 2015 godina kompanijata }e ima vo rezerva 4,9 milijardi metri kubni aktiven gas, a dnevno }e mo`e da proizvede duri 65,7 milioni metri kubni gas", se veli vo oficijalnoto soop{tenie na nafteniot gigant.

Gazprom poseduva nekolku rezervni kapaciteti vo Avstrija, a ima zakupeno skladi{ta i vo Britanija, Germanija i Francija.

Momentalno kompanijata ja zavr{uva vtorata faza od

352

dolari za 1.000 metri kubni gas }e dostigne cenata na gasot vo Evropa do krajot na 2011 godina

proektot za zgolemuvawe na rezervnite kapaciteti vo Avstrija, Hajdah, so koi od 1,3 milijardi metri kubni do 2010 godina Gazprom }e bide vo mo`nost da skladira ne{to pomalku od 3 milijardi metri kubni gas. Preku rezervite vo Hajdah so gas se snabduvaat Slovenija, Hrvatska, Ungarija, Avstrija, Germanija, Slova~ka i Italija.

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika DVA, TRI ZBORA

PO LANSKATA USPE[NA GODINA

“Od osumnaesetdnevnata politi~ka kriza vo Egipet ekonomskite zagubi se pove}e od 6,2 milijardi dolari. ]e bide formiran fond za stabilizacija od okolu 850 milioni dolari. Od 1 april }e se zgolemat i platite na dr`avnite slu`benici, a privatniot sektor privremeno se osloboduva od danoci.”

SIMENS NAJAVUVA GOLEMI AKVIZICII

Menaxerite na kompanijata ja menuvaat biznis-strategijata od poslednite nekolku godini. Od restrukturirawe i vnatre{en rast se naso~uvaat kon {irewe na mre`ata preku akvizicii VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ermanskiot tehnolo{ki gigant Simens godinava planira golemi akvizicii so cel da ja zajakne svojata mre`a i da ja zgolemi “mo}nosta” na fabrikite. Xo Kajser, glavniot finansiski menaxer na kompanijata, veli deka Simens “menaxerski sozrea” i sega e sposobna da po~ne so prezemawe na kompanii i da go pro{iri svojot biznis.

“Koga zboruvame za pogolemi akvizicii, nie mislime na zna~itelno golemi sumi od nekolku milijardi evra”, veli Kajser vo intervju za londonski "Fajnen{al tajms".

Vo noemvri, Piter Lo{er, glavniot izvr{en direktor na kompanijata, ja repozicionira Simens poradi rastot na akciite, postavuvaj}i visoki celi, so {to go proglasi krajot na decenijata na radikalni transformacii koi ja fokusiraa grupacijata na sektorite energetika, zdravstvo i industrija.

“Kompanijata go napi{a najgolemiot del od svojata “doma{na zada~a”... a topmenaxmentot sega se fokusira na Simens kako celina, a

G

ne na negovite delovi, {to, isto taka, pretstavuva uslov za sozdavawe pogolemi akvizicii”, objasni Kajser za "Fajnen{al tajms". Toj najavuva deka Simens se interesira da gi pro{iri svoite fabri~ki kapaciteti i mre`i, kako i re{enijata za industriska energetska efikasnost i avtomatizacija, oblasti koi }e naidat na “golemi investicii” od strana na Kina vo avtomatizacijata na fabrikite.

“Tamu }e bide na{iot fokus - strate{ki i operativno, istovremeno i vo smisla na prezemawa, kako i vo odnos na istra`uvaweto i razvojot na proizvodite”, istaknuva Kajser i potencira deka industriskite grupacii od Evropa i SAD baraat na~ini kako da gi potro{at “kupi{tata pari” koi gi zarabotija za vreme na ekonomskoto zakrepnuvawe od minatata godina.

Rivalot na Simens od SAD, Xeneral elektrik (General Electric) minatata godina izjavi deka do 2013 godina }e zaraboti dopolnitelni 30 milijardi dolari koi ima namera da gi potro{i na akvizicii i zgolemuvawe na dividendata. “]e nastanat mnogu prezemawa K

17

SAMIR RADUAN

minister za finansii na Egipet

“Ungarija e napadnata so obrazlo`enie poradi mediumskiot zakon. Pod somnenie se stava poddr{kata na Ungarcite kon demokratijata. Ne se manifestira dol`noto po~ituvawe kon Ungarija i kon Ungarcite. Vladata go odbiva toj napad. Brisel ne e Moskva!”

VIKTOR ORBAN

premier na Ungarija

SIMENS VO MAKEDONIJA? Simens na po~etokot na 2007 godina najavi otvorawe na inovativen centar za razvoj na softver vo Skopje. Ova zaedni~ki go najavija vicepremierot Zoran Stavreski i Vasilis Kastanis, regionalen menaxer za razvoj na Simens, so detali deka vo prvata faza } e se vrabotat 10 do 20 lica, a ponatamu i pove}e. Vo juni 2005 godina, pri poseta na sedi{teto na Simens vo Germanija, toga{niot premier Vlado Bu~kovski potpi{a Memorandum za razbirawe za vospostavuvawe sorabotka me|u dvete strani vo razvojot na infrastrukturata, energetikata, transportnite sistemi, zdravstvoto, komunikaciite i IT-sistemite. vo sektorot na kapitalni stoki vo narednite 12 meseci”, veli Xejms Stetler, analiti~ar od bankata Unikredit.

Najgolemata kompanija vo Germanija spored pazarnata O

M

E

R

C

I

J

A

“Buxetskiot deficit na SAD vo idnite deset godini }e bide namalen za 1,1 milijardi dolari, kako rezultat na namaluvaweto na potro{uva~kata i zgolemuvaweto na danocite. Ova e neophoden i kriti~en ~ekor, bidej}i ne mo`eme da se dvi`ime kon ramnote`a i namaluvawe na postojniot dolg bez da prestaneme da dodavame novi dolgovi vo nego.”

vrednost poseduva gotovina od 15,6 milijardi evra, a na sekoja nejzina akvizicija }e se gleda kako na test za sposobnosta na kompanijata i nejziniot menaxment.

L

E

N

O

G

L

BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD A

S

Feqton

18

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

INGVAR KAMPRAD

4

OD PRODAVA^ NA KIBRIT^IWA DO SVETSKI KRAL NA MEBELOT Osnova~ot na IKEA, Ingvar Kamprad, gi osvoi naslovnite stranici vo 2004 godina koga {vedskiot biznismagazin “Vekans afarer” (Veckans Affarer) objavi deka toj go nadminal Bil Gejts kako najbogat ~ovek na svetot. Toa {to e inspirativno e negoviot talent za biznis, koj bil evidenten u{te od mladi godini, koga po~nal da se zanimava so proda`ba na kibrit~iwa od vrata na vrata. Po~nal od kibrit~iwa, zavr{i kako direktor na najgolemata kompanija za mebel - IKEA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ali vi zna~i ne{to imeto Ingvar Kamprad? Za pove}eto lu|e ne zna~i ni{to, me|utoa, toa e svedo{tvo deka toj izgradil brend {to e tolku mo}en, pa lu|eto vedna{ go prepoznavaat, dodeka, pak, voop{to ne se trudat da go doznaat genijot zad nego. Brendot e IKEA, sinonim za kvaliteten {vedski mebel.

IKEA e vrvniot preprodava~ na mebel vo svetot so pove}e od 90 iljadi vraboteni koi rabotat vo pove} e od 200 prodavnici, koj pravi prihodi {to nadminuvaat 10 milijardi dolari. Spored nekoi izvori, po Biblijata, katalogot na ovaa kompanija e najrasprostraneta publikacija vo svetot.

No, toa {to go pravi Invar Kamprad tolku specifi~en e nego-

D

vata uspe{na prikazna koja po~na siroma{no, na jugot od [vedska, pa so pomo{ na pretpriema~kite sposobnosti go odvede do mestoto na eden od najbogatite lu|e vo svetot, “te`ok” 28 milijardi dolari.

DENOT PO UTROTO SE POZNAVA Ingvar Kamprad e roden vo mart 1926 godina vo edno malo {vedsko selo (Agunnaryd) i rastel na farmata nare~ena Elmtarid, koja imala svoja istorija povrzana so familijata na Kamprad. U{te vo 1897 godina negoviot dedo se samoubil otkako sfatil deka ne mo`e da ja plati hipotekata za nivnata familijarna farma. So naporna rabota hipotekata uspeala da ja isplati negovata baba, {to, od druga strana, bila prvata lekcija koja imala golemo vlijanie vo podocne`niot pretpriema~ki `ivot na Ingvar. Bidej}i Kamprad kako dete nemal `elba da stanuva rano nautro i da mu pomaga na tatka si da gi izmolzat kravite, negovite roditeli se zagri`ile deka nivniot sin nema mnogu da postigne vo `ivotot. Eden den maliot Kamprad odlu~il da svrti nova stranica i po~nal da go mesti budilnikot vo 5 ~asot i 30 minuti sekoe utro, a vo me|uvreme go izvadil i negovoto kop~e za isklu~uvawe.

Ova bila glavnata presvrtnica vo `ivotot na mladiot Kamprad. Na ovoj na~in toj po~nal pove}e da se fokusira na ostvaruvaweto, otkolku na spieweto.

Sepak, pove}eto biografii za Kamprad gi isklu~uvaat ovie

retki podatoci za negovoto rano detstvo. Toa {to za pove}eto od nas e interesno pretstavuva negoviot talent za biznis, koj bil evidenten u{te od mladi godini, koga po~nal da se zanimava so proda`ba na kibrit~iwa od vrata na vrata. No, po kratko vreme, u{te pred da napolni 10 godini, Ingvar otkril deka dokolku na golemo kupi kibrit~iwa od Stokholm i po~ne da gi prodava za pogolema cena vo negovoto rodno mesto } e ostvari pogolem profit.

Ova, navidum ednostavno, pravilo za trgovcite Kamprad go razvil vo odnos na negovite potrebi, pa podocna po~nal i so proda`ba na razni drugi drebolii kupeni po golemoproda`ni ceni. Investiral vo s$ {to mo`elo da mu donese prihod, koj podocna go planiral za pro{iruvawe. Po~nal od kibrit~iwa, zavr{il so semki, ribi, ukrasi za elki.

Koga Ingvar napolnil 17 godini, negoviot tatko go nagradil za dobriot uspeh {to go poka`al vo u~ili{teto.

Nagradata bila odredena suma pari vo gotovo. Ovie pari Kamprad gi iskoristil za da osnova svoja mala kompanija, koja ja narekol IKEA. Imeto bilo kombinacija na negovite inicijali, po~etnata bukva od imeto na negovoto selo, kako i prvata bukva zemena od imeto na farmata vo koja izrasnal. Za po~etok, kompanijata prodol`ila so fokusirawe na male~kite proizvodi so koi Kamprad po~nal, a novo pro{iruvawe bila proda`bata na penkala. Nabrzo ekspanzijata

prodol`ila so proda`ba na portmonea, ~asovnici, nakit i ~orapi. Po pet godini od startot Kamprad re{il da ja ostavi negovata prethodna prepoznatlivost - individualno da gi povikuva svoite mu{terii, pa odlu~il da lansira pora~ki po po{ta, a kako odgovor na pora~kite, toj po~nal da se slu`i so uslugite na lokalnoto kombe za raznesuvawe mleko. Sevo ova se slu~uvalo pred 1947 godina, poto~no, pred momentot koga se pojavil proizvodot so koj biznisot na Kamprad stanal tolku uspe{en {to ne samo {to donese revolucija vo IKEA, tuku i vo industrijata vo celost.

NIZ NAJVA@NITE MOMENTI ZA IKEA “Na{a cel e da se pro{irime”, veli Kamprad. “Tie {to ne mo`at ili nema da ni se pridru`at - }e za`alat... za veli~estvenata idnina”.

Vo 1947 godina Kamprad odlu~il da kupi nekoja napu{tena fabrika i da po~ne so proizvodstvo na mebel. Vo sklop na toa da gi odr`i niski tro{ocite, Kamprad gi koristel lokalnite proizvoditeli vo {umata blizu negoviot dom so cel da se snabdi so negovite materijali. Ova `ivotno otkritie, mebelot, stanal tolkav hit {to vo 1951 godina Kamprad izbral da gi prekine site drugi operacii i proizvodni linii i da se fokusira edinstveno na mebelot. Seto toa go napravil so verba deka negovata kompanija eden den }e stane snabduva~ so mebel od povisok rang. Sepak, vo narednite pet godini IKEA se na{la vo “cenovna” vojna

PRIKAZNI OD WALL STREET

[TO NAU^I TO Japoncite nau~ija deka za profit ne treba samo rast na proda`bata, tuku i kratewe na tro{ocite, osobeno poradi s$ pomalata razlika vo kvalitetot i tro{ocite me|u kompanijata i nejzinata konkurencija

ojota denovive po~na da ja u~i prvata lekcija vo biznisot so avtomobili po ekonomskata kriza, koja trite amerikanski proizvoditeli ja nau~ija na pote{kiot na~in. Po krizata, uspehot vo avtomobilskata industrija ve}e ne zavisi samo od proda`bata na vozila, tuku i od uspehot vo krateweto na tro{ocite.

Nekolku dekadi po red Tojota

T

Golemoto povlekuvawe na avtomobili vo 2010 godina s$ u{te silno se odrazuva vrz proda`bata i ugledot na kompanijata

postojano prika`uva{e postojan porast na proda`bata i golemi dobivki za da se zdobie so titulata najgolem proizvoditel na avtomobili vo tekot na 2008 godina.

Japonskiot proizvoditel uspea od 8,7% vo 1999 godina za edna dekada, do krajot na 2009 godina, dvojno da go zgolemi svoeto u~estvo na pazarot na avtomobili vo SAD. No, vo 2010 godina kompanijata be{e silno pogodena

od problemite kaj svoite vozila poradi {to mora{e da napravi golemo povlekuvawe na avtomobili, koe silno se odrazi vrz proda`bata i nejziniot ugled.

Poradi toa, od kompanijata moraa da kreiraat nova strategija so cel da bidat pokonkurentni na pazarot.

Odlukata padna na primena na strategija za kratewe na tro{ocite.

“Mo`e da se ka`e deka duhot

Feqton

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. {to ja objavil nejziniot glaven rival. I kako {to dvete kompanii prodol`ile da gi sni`uvaat cenite, Kamprad se zagri`il za za~uvuvaweto na kvalitetot na proizvodite.

Vo 1953 godina Ingvar do{ol do re{enie na ovoj problem i go otvoril prviot izlo`ben salon. Toj bil otvoren vo gradot Almhult so cel da mo`e podobro da odgovori na pobaruva~kata. I, ete, za prv pat mu{teriite mo`ele da se sretnat lice v lice so proizvodite pred da gi pora~aat, so {to im bilo ovozmo`eno da napravat izbor baziran na iskustvo. Kockata koja mo`ela da bide i presudna za IKEA, so ogled na tro{ocite za salonot, ovojpat se svrtila na dobrata strana, pa lu|eto po~nale da doa|aat vo redici i celi jata. Samo po dve godini - povtorno problem. Pod pritisok na konkurencijata, snabduva~ite na IKEA po~nale so bojkot na kompanijata. No, kako odgovor Kamprad napravil takva odluka {to zasekoga{ ja promenila kompanijata. Ottoga{ IKEA po~nala so sopstveno dizajnirawe i proizvodstvo na mebel. Sepak, drug zna~aen fakt e deka vo toa vreme se rodila i edna brilijantna ideja kaj nekoj od vrabotenite vo IKEA. Koga toj odlu~il da gi otstrani nogarkite od masata koja trebalo da ja prenese za da mo`e da ja sobere vo voziloto, kompanijata povtorno do`ivela revolucija.

Taka IKEA po~na da se orientira kon dizajn za “mazno” transportirawe. Pridobivkata od ova bila dvojna - poniski ceni i polesen transport.

Vo narednite dekadi, pod

19

Iako mo`e mnogu poluksuzno Kamprad i negovoto staro “volvo”

Kamprad i negovata gordost

ISKUSTVOTO MORA DA SE ZAPI[E Ingvar Kamprad e avtor i na nekolku zna~ajni dela. Prv go detaliziral konceptot na IKEA za entuzijazam izrazen niz manifestot “Testament na dilerot so mebel”. Napi{an vo 1976 godina, u{te ottoga{ e zemen kako ideologija za rabotata na kompanijata. Vo sorabotka so {vedskiot novinar Berteli Torekul, toj e avtor i na knigata “Liderstvo preku dizajn: Prikaznata za IKEA”, avtobiografski trud vo koj se opi{ani negovite filozofii koi mu pomognale vo padovite i podemite na negovata kompanija. silnoto vodstvo i energija za biznis {to ja poseduval Kamprad kompanijata prodol`i so svojata ekspanzija. Vo [vedska bile otvoreni pr-

vite prodavnici. Danska, [vajcarija, Germanija, Avstralija, Hong Kong, Kanada, Francija, Rusija i SAD - edna po edna, IKEA se pro{irila

Mo`ebi Ingvar Kamprad e procenet na 28 milijardi dolari, no dokolku go sretnete, nikoga{ nema da vi tekne na toa. Vozi avtomobil Volvo 240 GL, star 13 godini, za koj veli deka e “re~isi nov, samo 15 godini star ili taka ne{to”. A mo`ete i da go sretnete niz gradskiot prevoz na [vajcarija.

Isto taka, vo napisite za nego se ka`uva deka ne se vozi vo luksuzna klasa koga se vozi so avion, nitu, pak, koristi uslugi od luksuzni hoteli niz mnogu zemji, sozdavaj} i kult koj gi sledi kade i da se.

OD BIZNIS - RIZNICATA NA STARIOT KAMPRAD Od samiot po~etok, kompanijata-gordost na Kamprad odlu~i da ponudi dobar kvalitet i dobro funkcionalni proizvodi za niski ceni. Ova bila i vizijata na Kamprad u{te od prviot den i pretstavuva dvi`e~kata sila koja ja turna IKEA vo internacionalen uspeh. “Da dizajnirate masa koja ~ini 1.000 dolari e lesno za dizajner na mebel, no da dizajnirate funkcionalna i dobra masa koja } e ~ini 50 dolari mo`e da bide napravena samo od najdobrite”, veli Kamprad.

I navistina, Kamprad go sakal najdobroto. Ne samo vo sklop na toa da gi skrati tro{ocite, tuku i negovata `elba da bide snabduva~ na sekogo. Da odgovori na se~ija pobaruva~ka. Ova mo`e da se zeme kako prvata lekcija koja Kamprad ja dava za novite

i mladite pretpriema~i i biznismeni. Vtorata negova lekcija e povrzana so liderstvoto. “Ako postoi takvo ne{to kako dobro liderstvo, toa e za da se dade dobar primer”, veli Kamprad.

Mo`ebi Ingvar Kamprad e procenet na 28 milijardi dolari, no dokolku go sretnete, nikoga{ nema da vi tekne na toa. Vozi avtomobil Volvo 240 GL, star 13 godini, za koj veli deka e “re~isi nov, samo 15 godini star ili taka ne{to”. A mo`ete i da go sretnete niz gradskiot prevoz na [vajcarija. Isto taka, vo napisite za nego se ka`uva deka ne se vozi vo luksuzna klasa koga se vozi so avion, nitu, pak, koristi uslugi od luksuzni hoteli.

“Kako da baram od svoite vraboteni da ne tro{at pari na luksuzen prevoz, ako jas sam ne im poka`am kako se pravi toa?”, pra{uva Kamprad. “Toa e pra{awe na dobro liderstvo”. Tretata lekcija e za vremeto.“Vremeto

e va{iot najva`en resurs.

Tolku mnogu raboti mo`e da se napravat vo deset minuti”, veli Kamprad.

Kamprad po~nal so negovite biznis-aktivnosti u{te na pet godini, pa potoa na 17 godini osnova kompanija. [to bi rekle poednostavno - ne go gubel zaludno vremeto. Eve {to veli za tie misteriozni deset minuti.

“Deset minuti ne se samo edna {estina od va{iot platen ~as. Toa e del od vas. Podelete go `ivotot na edinici od deset minuti i kolku {to e mo`no pomalku `rtvuvajte gi tie edinici za bezna~ajni raboti”, veli Kamprad so zborovi na iskustvo.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za edna od retkite `eni vo dru{tvoto na milijarderite, Opra Vinfri, koja od ruralniot siroma{en amerikanski jug stigna da bide najvlijatelnata `ena vo svetot.

OJOTA OD DETROIT? na minatoto vo Detroit godinava }e gi poseti na{ite prijateli vo Tokio”, veli Piter Bajbl, partner vo firmata za smetkovodstvo i revizija Ajsner amper (EisnerAmper), a porane{en operativen slu`benik vo Xeneral motors.

Sepak, mora da se bide realen i da se ka`e deka Tojota ni oddaleku ne e zaglavena vo kriza, kako {to e slu~aj so nekolkute proizvoditeli na avtomobili vo Detroit.

Krizata kaj Tojota trae{e nekolku kvartali, za razlika od krizata i zagubite na Xeneral motors, Ford i Krajsler, koja trae{e nekolku godini i rezultira{e so nekolku milijardi dolari zaguba.

No, Tojota se soo~uva so drugi

nepovolni vetri{ta. Kompanijata s$ u{te ne mo`e da ja zakrepne proda`bata poradi problemot so otpovikanite avtomobili.

Za toa govori i podatokot vrz osnova na koj Tojota e edinstvenata avtomobilska kompanija vo SAD koja za 2010 godina prijavi namalena proda`ba. Iako za godinava proektirala rast od 18% kako znak za nejzinoto zazdravuvawe, sepak, taa e daleku od proda`bata ostvarena vo 2009 godina.

Postoi u{te eden problem koj mo`e mnogu pove}e da im na{teti na ovie planovi na Tojota, a toa e s$ pomalata razlika vo kvalitetot i tro{ocite me|u kompanijata i nejzinata konkurencija.

Zakana za Tojota na ovoj plan ne se samo trite kompanii od Detroit koi poleka zazdravuvaat, a dve od niv poka`uvaat i znaci na profitabilno rabotewe, tuku problem e i s$ pogolemoto pazarno u~estvo na korejskiot proizvoditel na vozila Hjundai.

“Avtomobilskiot pazar stanuva silna konkurentna sredina. Tojota sega }e mora da vodi smetka i kompaniite koi prethodno ne gi smeta{e za seriozna konkurencija”, smeta analiti~arot Majkl Robint od IHS Automotiv (IHS Automotive).

Poradi toa, Tojota po~na da prezema ~ekori za kratewe na tro{ocite, sli~ni na ~ekorite koi gi prezedoa kompaniite od Detroit, koi

im ovozmo`ija nadminuvawe na krizata i podobruvawe na raboteweto.

Zatoa, na krajot od 2010 godina od kompanijata odlu~ija da ja zatvorat fabrikata koja be{e zaedni~ka investicija so Xeneral motors, koja premina vo nejzina sopstvenost po objavuvaweto na bankrotot na gigantot od Detroit.

Istovremeno pravi napori za proizvodstveni restrukturirawa na fabrikite vo Japonija, zatoa {to silnata japonska valuta, jen, dovede do namaluvawe na pobaruva~kata na vozila, voedno pravej}i gi nedovolno konkurentni vo odnos na tie koi se proizveduvaat vo SAD. Sega zasega ovie napori imaa pozitiven efekt. Kompanijata

Tojota }e mora da u~i od trite amerikanski avtomobilski kompanii kako povtorno da bide lider na pazarot objavi deka vo poslednite tri kvartali od nejzinata fiskalna godina uspeale da za{tedat 1,4 milijardi dolari. Blagodarenie na toa, kompanijata istovremeno objavi deka gi zgolemuva svoite predviduvawa za

zarabotka. No, kompanijata nema da zapre so kratewe na tro{ocite. Ottamu za godinava najavija programa za isplata na amerikanskite menaxeri koi sakaat dobrovolno da ja napu{tat kompanijata.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KOMPANIITE GO ODVRZAA KRATEWE NA BIROKRATIJATA ]ESETO ZA OBUKA ZA PODOBRI USLUGI! NA VRABOTENITE

TOP 10 NAJDOSADNI VRABOTENI: NEMOJTE DA STANETE EDEN OD NIV!

STRANA 22

STRANA 24

ANGELA O’KONOR

STRANA 26 WWW.KAPTAL.COM.MK

KAPITAL / SREDA / 16. FEVRUARI. 2011

INTERVJU

P OLIVERA ГЕГOVSKA MENAXER ZA ^OVE^KI RESURSI VO SIVUS

Lu|eto na Sivus vizioneri, profesionalci, lideri!

Prvata asocijacija koga }e se spomene ITkompanijata Sivus e deka stanuva zbor za uspe{na biznis-prikazna. Denes, po ne{to pove}e od edna decenija od nejzinoto osnovawe vo Malme, [vedska, Sivus e internacionalna kompanija koja deluva vo {est zemji od svetot, a nejzinite 500 vraboteni pridonesuvaat za kontinuiraniot rast vo poslednite godini.

Za da gi odr`i ovie uslovi na uspe{no i kreativno rabotewe, voedno i da sozdade uslovi za pogolem rast i razvoj, Sivus e proaktivna vo odnos na site aktuelni trendovi koi se odnesuvaat na menaxiraweto na ~ove~kite resursi. Glavnata vrednost za IT-kompanijata se lu|eto koi rabotat vo nea.

Tie se vizioneri, profesionalci i lideri, koi imaat za cel da bidat najdobri me|u najdobrite. Preku postojano nadgraduvawe i {irewe na znaeweto Sivus ja gradi kompetentnosta i stru~nosta, so {to pretendira da bide me|u kreatorite na raste~kite znaewa za idnoto op{testvo.

U{te edno priznanie za rabotata na sektorot za ~ove~ki resursi vo Sivus e i dobienata nagrada za najdobar HR oddel za 2010 godina, dodelena od strana na prviot specijaliziran magazin za upravuvawe i razvoj na ~ove~kite resursi vo Makedonija, Global HR. Za toa kako se raboti vo Sivus i za menaxiraweto so ~ove~kite resursi koi se krucijalni vo kompanijata razgovaravme so menaxerot za ~ove~ki resursi Olivera Gegovska...

Sivus e ve}e doka`ana kompanija vo ITindustrijata, kako vo Makedonija, taka i internacionalno. Na {to se zasnova strategijata za upravuvawe so ~ove~kite resursi vo Sivus, bidej}i lu|eto se “srcevinata” vo ovaa industrija?

Na{ata HR strategija proizleguva od korporativnata strategija i strate{kiot plan na kompanijata. Celta e da obezbedime efektivna ramka za anga`irawe, razvivawe i zadr`uvawe na lu|eto vo fer i konkurentna sredina. Ottamu, strategijata e strukturirana okolu slednite klu~ni temi: upravuvawe i zadr`uvawe na vrabotenite, motivacija, organizaciski razvoj, ednakvi mo`nosti, evaluacija na performansite, nadgraduvawe na znaeweto... So drugi zborovi, HR oddelot treba da bide strate{ki biznis-partner koj }e pridonesuva za razvoj i realizirawe na kompaniskata vizija i strategija.

PRODOL@UVA NA STR.25

KVALITETNA ZA[TITA NA DELOVNITE PODATOCI

STRANA 25

KOLUMNI MAJK XORX

NATA[A IVANOVSKA

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA (2)?

SISTEM ZA VNATRE[NA KOMUNIKACIJA (1)

STRANA 24

STRANA 24

MISLA NA NEDELATA AKO VA[ITE POSTAPKI GI INSPIRIRAAT OSTANATITE DA SONUVAAT POVE]E, DA NAU^AT POVE]E I DA NAPRAVAT POVE]E OD SEBE, TOGA[ VIE STE LIDER.”

XON KVINSI ADAMS DIPLOMAT I [ESTI PRETSEDATEL NA SAD

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 16/02/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ ZAZDRAVUVA PAZAROT NA OBUKI I TRENINZI

Kompaniite go odvrzaa }eseto za obuka na vrabotenite

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

akedonskite kompanii godinava gi zgolemija buxetite za obuki i edukacii.

Ova go potvrduvaat edukativnite centri koi godinava `ivnaa otkako izminatite dve godini vistinski ja po~uvstvuvaa krizata, koja seriozno go pogodi pazarot na obuki.

Vo centarot na vnimanieto godinava }e bidat obukite za “meki ve{tini”, vo koi spa|aat komunikaciski, proda`ni, prezenterski i pregovara~ki ve{tini, kako i onie za upravuvawe so ~ove~kite resursi i sertificirani obuki za odredeni oblasti.

Del od trening-centrite so koi razgovaravme godinava ja pro{iruvaat ponudata na obuki so cel pove}e da gi opfatat malite i srednite pretprijatija koi, generalno, pomalku posetuvaat obuki vo sporedba so golemite kompanii.

Tie potvrduvaat deka zna~itelno raste i pobaruva~kata za obuki specijalno kreirani i nameneti za potrebite na oddelni kompanii.

Ovoj specifi~en pazar po~na da za`ivuva kon krajot na 2010 godina, ne tolku kako rezultat na zakrepnuvaweto od krizata, kolku poradi pojavata na

M

Kompaniite se vratija vo “u~eni~kite" klupi, velat menaxerite na trening-centrite vo Makedonija. Tie gi zgolemija buxetite za edukacija na svoite vraboteni, pri {to najbarani se razvojot na “mekite ve{tini”, programite za malite i srednite pretprijatija i obukite specijalizirani za oddelni kompanii novi proizvodi na pazarot.

Generalno, 2011 godina se o~ekuva da bide godina na pozasileno investirawe vo znaewe i ve{tini na kompaniite.

[TO O^EKUVAAT EDUKATIVNITE CENTRI? Fokusot godinava e na obuki za zgolemuvawe na proda`bata, kako i na tie za podobruvawe na odnosite so klientite.

Vakvi trendovi vo edukacijata o~ekuva Pavle Zimbakov od trening-edukativniot centar Clear View.

Vo IT-segmentot, kade {to rabotite i proizvodite mnogu brzo se menuvaat, edukacijata e pove}e od neophodna.

“Izlegoa novi proizvodi od IT-tehnologijata, a kompaniite moraa da gi sledat svetskite trendovi, {to se potvrdi i so zgolemena poseta na obukite vo na{iot centar“, izjavi Valentina Taseva, direktor na Semos Edukacija. Ovoj treningcentar godinava organizira programi za onlajn-reklamirawe i koristewe na Internet i na socijalnite mre`i so cel da se prilagodi na novite trendovi koi vklu~uvaat primena na novite tehnolo{ki trendovi vo rabotata na

kompaniite. Semos godinava gi intenzivira i onlajn-obukite nameneti za onie od vnatre{nosta na koi im e skapo doa|aweto vo Skopje. Treto, veli direktorot Taseva, Semos godinava stava akcent i na malite i na srednite kompanii i na podignuvaweto na nivnata svesnost za va`nosta i korista od investiraweto vo novi ve{tini.

"Malite firmi treba da sfatat deka vlo`uvaweto vo obuki nema da gi ~ini pove}e od 500 evra, a za tie pari }e mo`at mnogu da gi razvijat svoite biznisi. Preku ova }e vlijaeme da se namali jazot me|u kompaniite koi se visokospecijalizirani vo barawata za edukacija i tie koi ne posetuvaat nikakvi obuki", objasnuva Taseva.

I Stopanskata komora, koja ima dolgogodi{na tradicija vo organizirawe stru~ni obuki seminari, za ovaa godina ima ambiciozen plan ispolnet so mnogu obuki i seminari.

"Po~etokot na ovaa godina navestuva dobar odyiv od kompaniite, poradi {to Centarot za edukacija }e prodol`i da organizira seminari na stru~ni temi,

posebno vo oblasta na grade`ni{tvoto", veli Len~e Zikova za Centarot za edukacija pri Stopanslata komora.

Prvite lu|e na edukativnite centri velat deka kompaniite pravat gre{ka koga vo vreme koga rabotite ne odat dobro, vedna{ gi kratat tro{ocite za edukacija.

Naprotiv, tie sugeriraat deka vo te{ki vremiwa vrabotenite treba dobro da se podgotvat za novi predizvici.

KOMPANII KOI NE GI ZAPOSTAVIJA VRABOTENITE Deka site kompanii ne mo`at da se stavat vo ist ko{ potvrduvaat i izjavite na nekoi od kompaniite koi so konkretni brojki ja demantiraat tezata deka makedonskite menaxeri nedovolno gi cenat benefitite od edukativnite programi za svoite vraboteni.

Stopanska banka samo vo 2010 godina organizirala pove}e od 180 obuki za vrabotenite, pri {to dominiraat internite obuki. Bankata ne go namali buxetot za obuki. Toa ne smee da se slu~i, za{to raboteweto na bankata nema da bide kvalitetno. Obukite se zadol`itelni za site, osobeno za novite kadri.

MOJA KARIERA

PROFESII NA NOVOTO VREME akate da rabotite ne{to novo?!

Listata so profesii denes ne e stati~na, bidej}i so napredokot na tehnologijata se razviva i biznisot.

Vo svetot sekojdnevno se otvoraat novi oddeli na fakultetite, a malku po malku i kaj nas. Sledej}i gi svetskite trendovi, vi pretstavuvame deset podra~ja na obrazovanie na koi treba da im obrneme vnimanie, a koi pred deset godini re~isi i ne postoeja.

1. NOVI MEDIUMI Internetot kako svetski medium denes e edno od najbrzoraste~kite novinarski podra~ja. Studentite i site {to se `elni za znaewe go kombiniraat tradicionalnoto novinarstvo so dopolnitelno posetuvawe kursevi za dizajn i menaxment na digitalnite mediumi. Nekoi programi, vo zavisnost od fakultetot, se naso~eni na kompjuterski

S

ve{tini i dizajn na onlajn-mediumite, a drugi, pak, gi integriraat komunikaciskite i digitalnite ve{tini.

2. BIOTEHNOLOGIJA Biotehnologijata gi kombinira biologijata i tehnologijata za da dojde do inovativni, napredni re{enija od oblasta na agronomijata, naukata za hranata i nejzinata povrzanost so medicinata. Toa e interdisciplinarno podra~je koe obi~no opfa}a i biznis-kursevi.

3. ORGANSKO ZEMJODELSTVO Programata za organska agrikultura vo sostavot na obrazovniot sistem na SAD za prvpat se pojavi vo Va{ington vo 2006 godina. Potrebata od znaewe vo taa oblast raste od den na den. Golemite korporacii se isku~itelno zainteresirani za toa kako da ja zadovolat raste~kata pobaruva~ka na organska hrana i baraat vraboteni

koi go poznavaat sostavot na organskoto zemjodelstvo.

4. E-BIZNIS/E-MARKETING Ova podra~je e naso~eno kon kupuvawe, proda`ba i marketing na proizvodite na Internet, a mo`e da vklu~uva i komunikacija so potro{uva~ite, vrabotenite, kako i so delovnite partneri. Potragata po rabotnici vo ovaa oblast vo mnogu zemji raste pobrzo od prosekot.

5. ODBRANA Nekoga{nata “narodna odbrana” koja se u~e{e na fakultetite, so {ireweto na terorizmot dobi novi razmeri {irum svetot.

Amerika vovede kursevi po odbrana nabrzo po napadite od 11 septemvri. Studiite po narodna odbrana vklu~uvaat s$, od psihologija do zakrepnuvawe po katastrofi, pravniot sistem na zemjata, kako i rakuvawe so smrtonosni supstancii.

6. DIZAJN NA KOMPJUTERSKI IGRI Ovoj oblik na dizajnirawe ne postoe{e pred edna decenija. Denes samo vo SAD postojat 150 kursevi za dizajn na kompjuterski igri. Nekoi kursevi se naso~eni kon programirawe na igrite, a drugi pove}e se zanimavaat so vizuelen dizajn.

7. FORENZI^KO SMETKOVODSTVO Kontroverznite okolnosti za s$ po~estite korporativni skandali vo svetot go svrtea vnimanieto kon raste~kiot sektor na forenzi~koto smetkovodstvo. Forenzi~kite smetkovoditeli se kako detektivi za pari~ni pra{awa – gi istra`uvaat somnitelnite pari~ni transakcii. Tie mora da imaat golemo poznavawe od biznisot, pokraj smetkovodstenite ve{tini.

8. INTERAKCIJA ^OVEK–KOMPJUTER (HUMAN COMPUTER INTERACTION) Human Computer Interaction (HCI) e naso~ena

KARIERI 23

SREDA / 16/02/2011 / KAPITAL

Fokusiranosta na ProKredit banka na podobruvawe na kvalitetot na sorabotkata so klientite i usovr{uvawe na kvalitetot na uslugite ja natera bankata da gi intenzivira obukite za vrabotenite vo vreme na kriza. Vo bankata neguvaat stav deka vrabotenite i nivniot kontinuiran profesionalen i li~en razvoj se klu~ za uspeh na sekoj deloven subjekt.

“Zatoa i vo izminatata godina zna~itelno vlo`uvavme vo obuka na vrabotenite. Vo prosek, sekoj vraboten pomina po devet denovi na obuka vo izminatata godina, a nie za taa cel investiravme 500.000 evra. Obemot na vlo`eni pari~ni sredstva i brojot na obuki e re~isi na istoto nivo kako i vo 2009 godina”, izjavi Ana Okleska, direktor na Divizijata za obuki i ~ove~ki resursi vo ProKredit banka.

Kontinuitetot na obukite e karakteristika i za Makedonski telekom, kade {to neodamna se otvori i edukativen centar za sekojdnevna interna obuka na vrabotenite.

“Makedonski telekom, kako del od telekomunikaciskata industrija koja postojano se menuva, ne mo`e i ne smee da gi prekine obukite. Bidej}i nadgradbata na ve{tinite na vrabotenite e neophodnost za raboteweto na kompanijata, obukite ne se prekinaa za vreme na krizata, nitu, pak, postoel nekakov zastoj na toa pole”, veli Ver~e Georgievska-Rupi}, portparol na Makedonski telekom.

OBUKI KOI ]E DOMINIRAAT VO 2011 GODINA Najaktuelni se obukite za “meki ve{tini”, vo koi spa|aat komunikaciskite, proda`nite, prezenterskite, pregovara~kite i drugi ve{tini.

Obukite od oblasta na ~ove~ki resursi

NAJBARANI OBUKI VO 2011 GODINA: OBUKI ZA MEKI VE[TINI OBUKI ZA UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI OBUKI ZA NAPREDNI IT-VE[TINI

(HR) isto taka stanuvaat s$ poaktuelni zaradi zgolemenata svesnost na kompaniite za ovaa problematika.

“So ogled na toa deka se raboti za relativno mlada profesija kaj nas, postoi interes re~isi za site segmenti od HR: rabotni odnosi, selekcija na kadar, sistemi za upravuvawe na performansite, motivacija, ocenka na personalot i drugo”, veli Kiril Minoski, generalen sekretar na Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi.

Toj smeta deka za Makedonija od posebno zna~ewe e primenata na me|unarodni standardi vo sferata na neformalnoto obrazovanie so cel da se podigne kvalitetot na obukite i na samite institucii koi gi nudat istite.

Vo IT-sektorot vo fokus se obukite za naprednite tehni~ki ve{tini, koi baraat i povisoko nivo na specijalizacija i znaewe.

“Ako porano imavme 10 grupi za rabota na Microsoft Word programite, sega anga`manot e namalen na samo dve grupi. Dodeka kaj naprednite ve{tini (programata Excel) se formiraa pet grupi, {to, sporedeno so prethodnite sostojbi, e vidno pove}e. Toa uka`uva deka obukite so sigurnost stanuvaat visokospecijalizirani”, veli Valentina Taseva, direktor na Semos Edukacija. Ovie sostojbi zboruvaat za usovr{uvaweto na

NAJPOSETENI OBUKI OD MSP VO 2009

rabotnite ve{tini na vrabotenite, no i za zgolemuvawe na jazot na ve{tinite koj postoi me|u oddelnite kompanii.

Centarot za edukacija i ~ove~ki resursi na Stopanskata komora postojano organizira seminari na pravni temi, no i evropski programi koi se mnogu aktuelni. No, s$ pove}e se posetuvaat obukite na stru~ni temi vo odredeni sektori.

“Sekoga{ koga ima otvoren povik za opredelena programa organizirame obuka za informirawe na mo`nostite na kompaniite. Vo 2010 godina organiziravme stru~ni seminari za mnogu sektori, me|u koi grade`ni{tvoto, prehranbenata industrija, transportot, {pedicijata i drugi”, veli Len~e Zikova od Centarot.

"Najva`niot resurs na edna kompanija se nejzinite lu|e. Dokolku edna kompanija potfrli vo razvojot na ovoj klu~en resurs, negativnite posledici mo`at da bidat dalekuse`ni. Ne slu~ajno del od buxetot na sekoja uspe{na svetska kompanija se odvojuva za obuki i razvoj na ~ove~ki resursi. Vo Makedonija imavme mo`nost da vidime kako golemi industriski kapaciteti propa|aat tokmu poradi otsustvoto na svesnost za unapreduvawe na znaeweto i na ve{tinite na menaxerite i vrabotenite, {to rezultira{e so nesoodvetno upravuvawe i propast na kompaniite", veli Dimitar Osmanli, direktor na M6 edukativniot centar, ilustrativno opi{uvaj}i ja povrzanosta na edukacijata i uspehot. Tvrdi deka postoi direktna korelacija me|u razvojot na uspe{nite kompanii vo Makedonija i investiraweto vo znaewe i sovetuva “dokolku makedonskite kompanii pretendiraat da rastat i da osvojuvaat novi pazari, vreme e da po~nat seriozno da investiraat vo sopstvenite ~ove~ki resursi!"

MALITE KOMPANII NEDOVOLNO POSETUVAAT OBUKI

vesnosta na malite i srednite pretprijatija (MSP) vo Makedonija za potrebata od obuki i neformalno obrazovanie e na nisko nivo. Toa go potvrdi i prvata analiza za potrebite od obuki na MSP vo Makedonija, objavena vo mart 2010 godina, kako del od proektot “Gradewe na kapacitetite za sozdavawe ekonomija bazirana na znaewe”, sprovedena preku APPRM, Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto vo Makedonija i Fondot za ~ove~ki resursi.

Samo 42% (368 pretprijatija) u~estvuvale na nekakva obuka vo 2009 godian od vkupno 874 MSP. Spored rezultatite, najposetuvani se obukite za finansii, marketing i upravuvawe (17%), IKT (14%) i kontrola na kvalitet (13%), koi so~inuvaat vkupno 78% od site obuki. Sekoj vraboten (od vkupno 2006 vraboteni) vo prosek posetil po 5,12 obuki i pominal po 3,45 dena na obuka. Pri~ini za vakvata nezadovolitelna sostojba se: nedostigot od finansii, visokite ceni na obukite i nedovolnata informiranost za ponudata na obuki na pazarot.

S

Izvor: istra`uvawe (objaveno mart 2010) Gradewe na kapacitetite za sodavawe na ekonomija bazirana na znaewe od APPRM i FЧRM

kon pronao|awe na~in za podobruvawe na ~ove~koto iskustvo i rabotnata praktika so tehnologijata. Lu|eto koi se specijalizirani za ovaa rabota istra`uvaat kako vlijae tehnologijata vrz poedincite i organizaciite. Ovie kursevi naj~esto se vovedeni na informati~kite fakulteti.

9. EKOLOGIJA I OP[TESTVO Svetot, pritesnet od klimatskite promeni i ostanatite posledici koi gi predizvikal ~ove~kiot faktor so svoeto nesovesno odnesuvawe, sega mora da se bori za za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Predmetot na ekologijata i `ivotnata sredina se zanimava so interakcijata me|u lu|eto i nivnoto prirodno opkru`uvawe.

10. NANOTEHNOLOGIJA Razvojot na tehnologijata ovozmo`uva pogolema kontrola nad materijata vo mal obem.

Podra~jeto na nanotehnologijata raboti so sostavi na molekularno nivo i mo`e da se primeni vo razni disciplini koi vklu~uvaat fizika, in`enering i hemija.

HR BRIEF

PO^NUVAAT PRIJAVUVAWATA ZA E/MBA STIPENDII ZA MAKEDONSKITE MENAXERI apital Media Grup ve}e ~etvrta godina po red ja nagraduva makedonskata delovna javnost so stipendii za me|unarodnata programa za magisterski studii po biznisadministracija (MBA). Stanuva zbor za vkupno 12 stipendii za poslediplomski delovni studii na COTRUGLI Business School. Ova e me|unarodno biznis-u~ili{te, ~ii programi se nositeli na svetskata AMBA akreditacija, a samoto u~ili{te deluva na pazarite vo Makedonija, Bosna i Hercegovina, Srbija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija, dodeka glavnite centri se nao|aat vo Zagreb i Belgrad.

Procesot za prijavuvawe se sostoi od dva kruga, a kandidatite mo`at da se prijavat onlajn na adresata www.cotrugli.eu/scholarships.

K

IEDC BLED SCHOOL OF MANAGEMENT VOVEDUVA DOKTORSKI STUDII

I

EDC Bled School of Management razvi doktorski studii za menaxment koi ja prodol`uvaat tradicijata na izvonrednost i kreativnost na delovnoto obrazovanie vo ovaa poznata visokoobrazovna institucija. Bolowskite studii od tret stepen se priznati od strana na Odborot za visoko obrazovanie na Republika Slovenija, a se prilagodeni za iskusni menaxeri. Na studiite }e predavaat me|unarodno priznati profesori, a istite }e bidat koncentrirani na podra~jeto na strategija, liderstvo i op{t menaxment, vo kontekst na predizvicite so koi se soo~uvaat menaxerite vo 21 vek.

BEZBEDNOSTA NA VRABOTENITE POTREBA ZA PROGRES NA KOMPANIITE

a prvata Me|unarodna konferencija za sistemi za upravuvawe so bezbednost pri rabota, vo organizacija na Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota i Dr`avniot inspektorat za trud, koja se odr`a minatata nedela vo Struga, po{irokata javnost se zapozna so sistemite za bezbednost i zdravje pri rabota, odnosno so upravuvaweto na bezbednosta pri rabota.

Bezbednosta i zdravjeto na vrabotenite pretstavuva ne samo zakonska obvrska, tuku i su{tinska potreba za podobruvawe na produktivnosta i na ekonomskiot progres na sekoja firma. Od Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota potenciraat deka mora da se vospostavi komunikacija me|u site sistemi koi se zanimavaat so ovaa problematika.

N

7.000 LICA ]E DOBIJAT MO@NOST ZA VRABOTUVAWE

ladata go donese Operativniot plan za aktivni programi i merki za vrabotuvawe za 2011 godina, so koj }e bidat opfateni pove}e od 7.000 nevraboteni lica.

Vo ova programa Vladata }e vlo`i okolu 500 milioni denari, koi zaedno so sredstvata {to gi o~ekuva od evropskite fondovi }e dostignat vkupna vrednost od okolu 10 milioni evra. Se raboti za 10 razli~ni programi vo delot na operativniot plan so koi na nevrabotenite im se ovozmo`uva da otvorat sopstveni biznisi i da go zgolemat kapacitetot na vraboteni.

Prvata programa za samovrabotuvawe se realizira ve}e ~etiri godini i, kako {to objasni direktorot na Agencijata za vrabotuvawe, Vlatko Popovski, uspehot e pove}e od 75%, a ovie sredstva se iskoristeni za uspe{ni biznisi, {to s$ u{te opstojuvaat.

V

232.499

E BROJOT NA REGISTRIRANI PRIJAVI NA ZASNOVANI RABOTNI ODNOSI OD EVIDENCIJA I NADVOR OD EVIDENCIJA NA NEVRABOTENI LICA VO 2010 GODINA, SPORED PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.

24 KARIERI

SREDA / 16/02/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOTRUGLI KOLUMNA (2)

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA?

(prodol`enie od predhodniot broj)

Majk Xorx e redoven predava~ na COTRUGLI Business School (www. cotrugli.eu) od podra~jeto za li~en razvoj. Toj e konsultant i avtor za bestseler temi klu~ni za 21 vek, posebno vo ovaa krizna situacija: liderstvo, li~en razvoj i emotivna i duhovna inteligencija. Trener e na poedinci i organizacii pove}e od 20 godini. Negovite knigi se prevedeni na petnaesetina svetski jazici, a popisot na klienti so koi sorabotuva vo pove}e od 30 zemji opfa}a nekoi od vode~kite organizacii na dene{nicata: Micubi{i, Amerikan ekspres, Xonson i Xonson, Dupont, Bi-Bi-Si, [eraton hoteli, Briti{ telekom...

d esencijalna va`nost e da go najdeme dobroto vo sebe, kolku i da e malo i sokrieno, da go neguvame i da go pottiknuvame negoviot rast, na ist na~in kako {to neguvame bilki vo gradinata. Koga }e se fokusirame na dobroto i pozitivnoto vo nas, davame neophoden pottik za rast i usvojuvawe na takviot stav. Dobrinata e prisutna vo sekoj od nas celo vreme, samo ~esto nemame svest za negovoto postoewe. ^esto spomenuvanata fraza Get a life, vo su{tina, sugerira da se pronajde dobroto vo sebe i da se iskoristat sopstvenite potencijali. Iako zvu~i kako kli{e, ovoj princip se poka`a za pravilen preku site poliwa za razmena na energija. Vrskata me|u dvajca isto taka

e razmena na energija.

Koga gledame dobrina i pozitivni strani vo nekogo, toga{ mu dodavame mal del od svojata `ivotna energija i na nekoj na~in gi pottiknuvame tie pozitivni procesi.

Istiot princip ni ka`uva deka dokolku sakame da im dademe sila na drugite, treba prvo samite da zajakneme. Ako sakame da pottikneme promeni vo svetot, najprvin treba samite da bideme inicijatori na tie promeni. Dokolku sakame lu|eto okolu nas, na{ite kolegi i {efot da bidat dobri, podobri i najdobri, prvo mora samite da bideme takvi. Kolku toa i da e retko, site sigurno sme zapoznale nekoj koj edinstveno ja gleda dobrinata i potencijalite vo drugite; nekoj koj sekoga{ ima zborovi na pofalba za drugite. Isto taka, verojatno znaeme kolku

MIKE GEORGE menaxment konsultant i predava~ na COTRUGLI Business School

O

avtomotivira~ki mo`e da bide pozitivniot stav.

Toa voedno e i najdobriot pottik za usvojuvawe na istiot princip na li~no nivo. So gledawe na dobrinata vo drugite pottiknuvame dobrina vo sebe i pridonesuvame za sozdavawe sopstven pozitiven imix. Tokmu toj imix vo golema mera e zaslu`en za formirawe na na{ata samodoverba i samopo~ituvawe, kako i na na{ata asertivnost i prilagodlivost. Toj ni ovozmo`uva da deluvame kako izvor na qubov za drugite i da im slu`ime za primer. Sopstvenata percepcija ni slu`i kako temel za site na{i razmisluvawa, ~uvstva i deluvawa. Kako {to prifa}aweto na doblestite i dobrinata pozitivno vlijae na na{ata okolina, taka pretstavuva i najva`na rabota {to mo`eme da ja napra-

vime za sebesi. Iako ova tvrdewe deluva {okantno, re~isi site }e se slo`at deka `ivotot e sozdaden da pretstavuva mra~no, makotrpno i bedno iskustvo.

Bez razlika kolku se ~ini deka nekoi lu|e se zlobni, va`no e sekoj od nas da ja prifati odgovornosta za pottiknuvawe dobrina i razvoj na dobri odnosi so lu|eto vo opkru`uvaweto.

Dokolku na svetot nema nade`, toga{ nema nade`ni za samiot svet. Kako {to ve}e naglasiv, vizijata za svetot ima svoi koreni vo individualnite vizii i prezemaweto individualna odgovornost.

Smetate li deka iskonskata dobrina i ubavina se nade` za svetot vo koj{to `iveeme i najubav dar koj nekomu mo`eme da mu go podarime, vklu~uvaj}i go i sopstveniot {ef? (prodol`uva vo naredniot broj)

SISTEM ZA VNATRE[NA KOMUNIKACIJA (1) Poraki koi vlijaat na rezultatite na kompanijata

NATA[A IVANOVSKA Operativen direktor vo Genezis komunikacii natasa.ivanovska@genesis.com.mk Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK

ez ogled dali ste na ~elo na kompanijata ili rakovodite so nekoj nejzin oddel, sigurno ste bile vo situacija nekoja odluka za koja ste bile pove}e od sigurni deka e dobra za vrabotenite da ne bide primena kako {to ste o~ekuvale. Mnogu ~esto ne se raboti za su{tinata na odlukata ili informacijata, tuku za na~inot kako taa komunicira so tie na koi im e nameneta, kanalite za komunikacija i sistemot za vnatre{na komunikacija koj postoi (ili ne postoi) vo orga-

B

}e im se ka`e, tuku kako lideri na svoite rabotni mesta, prezemaj}i inicijativa za rabotata da bide zavr{ena na najdobar mo`en na~in.

DVONASO^NA KOMUNIKACIJA Komunikacijata e dvonaso~en proces, koj podrazbira protok na informacii od vrabotenite kon menaxmentot i obratno. Ova e va`no da se ima predvid za da se odmine mo`nosta sistemot za vnatre{na komunikacija da se svede na kanal preku koj menaxmentot } e soop{tuva svoi odluki koi ednostrano }e treba da se izvr{uvaat. Toa, sekako, ne vlijae pozitivno na motivacijata na vrabotenite, a kompanijata gubi zna~itelni resursi koi vo forma na idei, inovacii i direktni informacii od pazarot mo`at da dojdat od vrabotenite.

Modernite kompanii imaat sistemi koi se otvoreni za mislewata i ideite na

o tekot na godinite mo`e da se zabele`at brojni bihejvioristi~ki osobini koi navistina mnogu gi nerviraat menaxerite, osobeno postarite. Ne zboruvame za malo nervirawe, kako {to e postojanoto prekinuvawe ili prozevaweto. Zboruvame za lo{o odnesuvawe koe e lo{o za rabotata, lo{o za organizacijata i vo golem stepen gi nadminuva site pridobivki koi ste gi donele za celoto vreme na rabota.

Sepak, postojat mnogu uspe{ni lu|e koi sami si kopaat dupka koga po~nuvaat da se raspravaat za ne{to za {to mislat deka se vo pravo. Vo prodol`enie sleduvaat deset tipovi rabotnici kakvi {to ne sakate da bidete: “VERUVAJTE MI”. Ako ste nekoj super-rabotnik koj ve}e nekolku pati se doka`al, toga{ spa|ate vo elitata rabotnici od doverba. No, ako ne spa|ate vo taa kategorija, ako na skepti~niot direktor mu ka`ete “veruvajte mi” ili “ne gri`ete se”, toa pra}a crveno znamence koe se gleda od pet kilometri.

HRABAR HAZARDER. Lu|eto gre{at koga mislat deka pretpriema~ite, menaxerite i direktorite se mnogu hrabri. Ne se. Tie se “izmereni” hazarderi. Nivna rabota e da go “minimiziraat rizikot” za nivnite akcioneri vo rizi~na sredina.

Koga gledaat nekoj kako se davi bez da gleda, tie ne se nerviraat, samo se osloboduvaat od nego.

SEZNAJKO. Site mrazat seznajkovci. No, toa osobeno gi nervira direktorite koi ne stasale tamu kade {to se preku toa {to ne znaat {to e toa {to ne znaat. A isto taka znaat deka vie gi nemate site odgovori.

TEFLON ^OVEK. Toj e “zalepen” za teflonot. Vo ni{to ne u~estvuva i ne e odgovoren. Postojano mu zboruvate da se soo~i so problemite, a toj vi veli “dobro”, no ni{to ne prezema. Koga vr{ite kontrola, naiduvate samo na izgovori. A {to e najlo{oto ovde? Rabotite so koi toj ne saka da se soo~i zavr{uvaat vrz va{ grb, a toa ne e ubavo.

“MO@AM DA NAPRAVAM SÉ [TO SAKATE”.

Poradi nekoja pri~ina, odredeni vraboteni mislat deka bez razlika {to i da sakate ili da vi treba, s$ {to treba da pravite e da se smeete i da ka`ete: “Se razbira, mo`am da go napravam toa”, bez razlika dali tie mo`at da go napravat ili ne.

FILMSKO “DA”. Ka`uvajte {to sakate za {efovite {to sakaat vrabotenite da im odat po merakot i da im ugoduvaat. Normalno, tie postojat, no tie se slabi. Uspe{nite {efovi sakaat da ja znaat vistinata i ja sakaat vo lice. Za niv lu|eto koi go ka`uvaat slatkoto “da” se bezvredni.

POS TOJANO ZBORUVAWE, “NIKOGA[ NE ZAMOL^UVA”. Pove}eto direktori nemaat mnogu vreme. Sakaat da im go ka`ete toa {to sakaat da go znaat, da go slu{nete toa {to imaat da go ka`at i “da se gubite nadvor”. Ako im se muabeti, }e znaete.

KRALICA NA DRAMATA. Sekoga{ ima ne{to: li~ni raboti, napa|a nekoj sorabotnik ili eden kup izgovori. [to i da e, toa e pova`no otkolku da se zavr{i rabotata. Izvinete za nazna~uvaweto na polot, toa e samo izraz.

BIROKRAT. Odgovaraat na sekoe barawe so mnogu besmisleni pri~ini zo{to ne mo`at da go napravat toa ili nekoi drugi raboti koi im se pova`ni. Sprotivni od fleksibilniot, “mo`am” stav.

“VAKA RABOTEVME VO H KOMPANIJA”. Edna rabota e da go primenuvate novoto iskustvo vo novi situacii, no ne mo`ete samo naprazno da pretpostavite deka {tom funkcioniralo tamu, }e funkcionira i ovde. Sekoja situacija e razli~na.

Postojat mnogu na~ini da se izvr{uvaat rabotite, a edno re{enie retko funkcionira na pove}e mesta.

Pokraj toa, toa navistina smeta.

S 1 2 3 4

KOLUMNA

nizacijata.

Dokolku vo kompanijata ne postojat ustanoveni sistemi i kanali za vnatre{na komunikacija, porakite i informaciite }e se {irat glavno po neformalen pat, {to ovozmo`uva iskrivuvawe na porakite, neefikasna i nenavremena komunikacija koja ~esto vlijae i na delovnite rezultati. Na osnovno nivo, sistemite za vnatre{na komunikacija im ovozmo`uvaat na vrabotenite da se zapoznaat so nivnite prava, obvrski, o~ekuvan model na odnesuvawe, kako i za kanalite po koi vrabotenite mo`at svoite idei i mislewa da gi podelat so menaxmentot. Od klu~na va`nost e vrabotenite ne samo da razberat KAKO se pravat ne{tata vo organizacijata, tuku i ZO[TO. Na toj na~in vrabotenite mo`at da se vklu~at i da se anga`iraat vo rabotata na kompanijata ne samo kako “roboti” koi slepo go izvr{uvaat toa {to

TOP 10 NAJDOSADNI VRABOTENI: NEMOJTE DA STANETE EDEN OD NIV! Denovive imame golema konkurencija za na{ite proizvodi i uslugi i u{te po`estoka konkurencija za na{ite rabotni mesta. Edna rabota koja ne smeeme da ja pravime e sami da si odmognuvame

vrabotenite koi na javen ili anonimen na~in mo`at direktno da komuniciraat so vrvnite menaxeri. Nadminuvaweto na hierarhiskite nivoa, koi davaat mo`nost za iskrivuvawe i zadr`uvawe na porakite so sebe nosi benefiti za organizacijata, koja mo`e da deluva brzo i efikasno. Sistemite za vnatre{na komunikacija se od osobena va`nost vo vreme na postojani promeni, odnosno prilagoduvawa na pazarot. Dinamikata na novoto vreme podrazbira deka kompaniite baraat vraboteni koi mo`at da se prilagoduvaat, da bidat inovativni i fleksibilni vo na~inot na izvr{uvawe na rabotata. Za ova se neophodni sistemi na vnatre{na komunikacija koi na najsoodveten na~in i navreme }e gi prenesuvaat informaciite od menaxmentot kon vrabotenite i obratno. (prodol`uva vo naredniot broj)

5 6 7

8 9 10

KARIERI 25

SREDA / 16/02/2011 / KAPITAL

INTERVJU OLIVERA GEGOVSKA MENAXER ZA ^OVE^KI RESURSI VO SIVUS

LU\ETO NA SIVUS VIZIONERI, PROFESIONALCI, LIDERI! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

Vo IT-industrijata najva`ni se kvalitetnite i talentirani kadri.

Kako Sivus menaxira so talentite?

Sekoj e talentiran. Sekako ne se site ednakvo talentirani, no sekoj poedinec ima nekoi raboti vo koi e dobar i nekoi raboti koi gi u~i. Kako i vo sportot: sekoja ekipa bara razli~ni ve{tini. Nieden igra~ ne e najdobar vo s$. Pobedata vo igrata bara sekoj igra~ da ja razbira svojata specifi~na uloga, ulogata na drugite igra~i i kako seto toa treba da se vklopi za postignuvawe zaedni~ka cel.

Nie vo Sivus sekoga{ nastojuvame da doznaeme kakov talent poseduva sekoj od vrabotenite, odnosno toa {to mo`at da go napravat, a vo momentot ne go pravat. Zatoa, pred s$, postoi identifikacija na potrebite za razvoj na personalot, kako i posebni programi za gradewe na vrabotenite i menaxerskata poddr{ka za da se zadovolat identifikuvanite prioriteti. Va`en podatok e postoeweto na poseben sistem za pravilno pozicionirawe na vrabotenite, job matching, koj ni ovozmo`uva lesno da gi prepoznaeme talentite i da obezbedime pravilno pozicionirawe na soodvetni lu|e na soodvetna pozicija, bazirano na ve}e potvrdeni kriteriumi. Sivus funkcionira vo uslovi na pobedni~ka i inovativna sredina so posebno razviena mentorska programa.

Motivacijata e eden od najva`nite faktori za unapreduvawe na performansite na vrabotenite. Na koj naj~in gi motivirate vrabotenite i kako rabotite na nivnata lojalnost?

Osven standardnite, finansiskite nagradi i bonusi, Sivus gi stimulira vrabotenite preku postoewe na poseben sistem na evaluacija i dobivawe na soodveten fidbek; mo`nost za posebni specijalizirani treninzi; pristap do najnova svetska literatura; razmena i gradewe na znaewe vnatre i nadvor; stimulirawe na poseben razvoj na vrabotenite, odnosno eden vraboten mo`e da ima razli~ni ulogi, na primer, programer vo isto vreme mo`e da bide i mentor ili interen trener. Tuka bi dodala i deka Sivus e mesto kade {to se sozdavaat novi idei i se ceni kreativnosta na sekoj poedinec. Za taa cel, vo kompanijata se sozdadeni i posebni kreativni

Glavnata vrednost za IT-kompanijata Sivus se lu|eto. Tie se vizioneri, profesionalci i lideri, koi imaat za cel da bidat najdobri me|u najdobrite. Preku postojano nadgraduvawe i {irewe na znaeweto, Sivus ja gradi kompetentnosta i stru~nosta, so {to pretendira da bide kreator na raste~kite znaewa za idnoto op{testvo Sekoga{ nastojuvame da doznaeme kakov talent poseduva sekoj od vrabotenite, odnosno toa {to mo`at da go napravat, a vo momentot ne go pravat.

Vrabotenite vo Sivus funkcioniraat vo uslovi na pobedni~ka i inovativna sredina so posebno razviena mentorska programa.

Edna od glavnite vrednosti na na{ata kompanija e postojano nadgraduvawe i zgolemuvawe na znaeweto. kat~iwa dostapni na site vraboteni.

Sivus dobiva podatoci za zadovolstvoto na vrabotenite od aspekt na pove}e oblasti pravej}i postojani vnatre{ni istra`uvawa, anketi i analizi.

Dobienite rezultati se koristat za ponatamo{ni strategiski planovi na nivo na kompanijata.

Sivus seriozno ja razbira potrebata od obu~uvawe na svoite kadri, a dokaz za toa e investicijata koja neodamna ja napravi kompanijata vo sopstveniot edukativen centar...

Kako edna od glavnite aktivnosti koi gi prezema Sivus za privlekuvawe, zadr`uvawe i razvoj na vrabotenite e postoeweto posebna godi{na treningprograma, koja generalno opfa}a vnatre{ni i nadvore{ni treninzi.

Vo ramkite na ovie podelbi spa|aat: treninzite za novite vraboteni, menaxerskite, tehni~kite i netehni~kite (soft skill) treninzi. Poradi faktot {to edna od glavnite vrednosti na na{ata kompanija e postojanoto nadgraduvawe i zgolemuvawe na znaeweto, organizaciskata struktura na Sivus e postavena na na~in koj obezbeduva vo ramkite na sekoja posebna tehnologija da ima posebno lice koe e ekspert vo odreden programski jazik, koe e zadol`eno da se gri`i za rastot i razvojot na site vraboteni od soodvetnata tehnologija, vklu~uvaj}i postojano sledewe na

svetskite trendovi i kontinuirani treninzi. Tuka bi ja istaknala i serioznata investicija na Sivus za otvoraweto na posebniot trening-centar SEDC, koj osven komercijalnite treninzi dizajnira i posebni trening-programi za na{ite vraboteni. Isto taka, golem del od na{ite vraboteni ve}e se pokaneti i samite da bidat vo uloga na treneri ili prezenteri.

Dali smetate deka na pazarot na trud kaj nas mo`e da se najde dovolno kvalifikuvana rabotna sila za potrebite na va{ata kompanija i dali e potrebna dokvalifikacija na kadrite po nivnoto anga`irawe?

Svesni sme za ograni~enosta na pazarot na rabotnata sila vo ITindustrijata vo dve nasoki: brojot na raspolo`liv kadar i kvalitetot i iskustvoto na kadarot. Tuka bi go spomenala i sozdavaweto na Centarot na Sivus za edukacija i razvoj za dokfalifikacija i sertifikacija na kadrite za specifi~ni tehnologii. Me|utoa, Sivus e me|unarodna kompanija koja privlekuva tehni~ki resursi i nadvor od Makedonija. Vo momentov vo kompanijata rabotat pove}e od 14 razli~ni nacionalnosti. Isto taka, od golemo zna~ewe e i postoeweto na na{ite razvojni centri vo Ni{

i vo Minsk.

Kako internacionalna kompanija, kako Sivus se spravi so ekonomskata kriza i so posledicite od nea?

Sivus ja razbira sostojbata na ekonomska kriza kako mo`nost za pogolema prednost pred svoite konkurenti. Na{ite lu|e se, pred s$, fleksibilni, smeli i dinami~ni i vo vakvi uslovi toa e prednost i {ansa da gi prezememe klientite na pomalite softverski kompanii.

Dopolnitelno, tokmu minatata godina vo uslovi na recesija grupacijata Sivus investira{e vo pove}e nasoki: novite objekti kade {to e smestena kompanijata, otvorivme na{a kantina, vlo`ivme golem kapital vo posebna trening-programa, otvorivme Centar za edukacija i razvoj, ja pro{irivme dejnosta i vo oblasta na mediumite...

MINATATA GODINA VO USLOVI NA RECESIJA GRUPACIJATA SIVUS INVESTIRA[E VO POVE]E NASOKI: NOVITE OBJEKTI KADE [TO E SMESTENA KOMPANIJATA, SOPSTVENA KANTINA, VLO@IVME GOLEM KAPITAL VO POSEBNA TRENING-PROGRAMA, OTVORIVME CENTAR ZA EDUKACIJA I RAZVOJ, JA PRO[IRIVME DEJNOSTA I VO OBLASTA NA MEDIUMITE...

MSP SOVETI

KVALITETNA ZA[TITA NA DELOVNITE PODATOCI nformatizacijata na raboteweto dovede do toa zada~ite za ~ie izvr{uvawe porano bea potrebni i po nekolku dena sega da bidat gotovi za nekolku sekundi. No, i pokraj toj ogromen napredok, pove}eto kompanii i ponatamu mnogu zaostanuvaat vo nekoi od segmentite na informatizacijata. Eden od niv e i za{titata na podatocite.

Iako na prv pogled mislite deka znaete kako da gi za{titite podatocite, bidej}i i samoto ime go ka`uva istoto, postojat zna~ajni razliki vo za{titata na podatocite vo doma{nata i vo delovnata sredina. Ta`no e ako izgubite 3.000 sliki od letuvawe ili 300 MP3 dokumenti poradi otka`uvawe na hard-diskot na kompjuterot, a cedeto na koe ste gi snimile slikite se izgrebalo, pa ne se ~ita. Katastrofa e ako odedna{ sfatite deka v~era koga snemalo struja se slu~ilo ne{to ~udno i sega va{ata delovna aplikacija dava pogre{ni informacii. Vi nedostigaat dve godini... A seto toa slu~ajno go otkrivte, bidej}i gi “sreduvavte"

I

dokumentite poradi najavenata poseta na finansiskata policija. Vo slu~aj da nemate soodvetna za{tita na podatocite, razmislete kolku lu|e }e potro{at denovi na pregleduvawe na registrite za da bidete na nula. Za toa vreme konkurencijata zarabotuva...

NAJLESNO SE U^I PREKU PRIMER Bidej}i najlesno se u~i preku primeri, }e zememe za primer tri kompanii. ]e gi nare~eme A, B i V. Kompanijata A seriozno pristapila kon problemot na za{tita na podatocite i go vgradila vo sekojdnevniot raboten proces.

Kompanijata A pravi za{titna kopija na kriti~nite podatoci. Taa ja stopira rabotata na sekoj ~as ili dva, ja vra}a verzijata na podatocite od prethodniot den, vnesuva minimalen broj stavki od dene{niot den i povtorno e podgotvena za rabota. Kompanijata B koristi “doma{ni” metodi za za{tita na podatocite.

Imaat kopija na podatocite od pred 10 dena.

Ja vra}aat verzijata od pred 10 dena, a ako vrabotenite se polni so elan, za dva-tri dena mo`at da gi vnesat site stavki od prethodnite

10 dena. Kompanijata V se potpira na sre} ata, bidej}i “nikoga{ nemale problemi i s$ funkcioniralo vo najdobar red” i ne pravi za{titni kopii. Hmm... prili~no e lesno da se zaklu~i kakva e nivnata sudbina. Spored istra`uvaweto, 50% od kompaniite koi }e gi izgubat klu~nite podatoci vedna{ propa|aat.

Re~isi 90% od kompaniite koi }e go pre`iveat gubeweto podatoci propa|aat vo narednite dve godini.

KAKO DA SE ZA[TITITE? Prvoto nivo na za{tita na podatocite e upotreba na rezervni hard-diskovi. Ovoj metod ve {titi od defekt na hard-diskot i, vo osnova, se temeli na kopirawe na istata sodr`ina na pove}e diskovi. Vo zavisnost od koristenata tehnologija, ovoj metod ve {titi od defekt na eden ili pove}e hard-diskovi. Vtoroto nivo na za{tita e za~uvuvawe na podatocite na prenosliv medium. Samiot sistem za za~uvuvawe na podatocite se sostoi od aplikacii za za~uvuvawe podatoci, hardver za za~uvuvawe poda-

toci i soodvetni mediumi koi gi koristi toj hardver. Mo`no e da se koristat aplikacii za za~uvuvawe na podatocite koi doa|aat so operativniot sistem, no takvite aplikacii naj~esto se ednostavni i nemaat napredni opcii za za~uvuvawe na pokompleksnite v i d o v i p od a to c i (bazi na podatoci, sp ec i f i~ ni a p likacii, elektronska po{ta i sl.) ili za~uvuvawe na podatoci na oddale~eni kompjuteri.

26 KARIERI

SREDA / 16/02/2011 / KAPITAL

CV D-R DIMITAR KOVA^EVSKI IZVR[EN DIREKTOR NA OBLAST ZA KOMUNIKACIJA VO MAKEDONSKI TELEKOM I T-MOBILE MAKEDONIJA

imitar Kova~evski e doktor na ekonomski nauki koj ima izgradeno uspe{na kariera vo razli~ni oblasti od telekomunikaciskata industrija.

Magistriral vo 2003 godina na Ekonomskiot fakultet vo Skopje na studiumot po marketing, a doktoriral vo 2008 godina na Ekonomskiot fakultet vo Podgorica na tema “Korporativno upravuvawe – informaciski sistemi i integracija na delovni procesi”.

Vo 2009 godina e izbran za nasloven docent vo nau~nata oblast na market-

D

CV JADRANKA NAKOVA

ing i organizaciski nauki na Fakultetot za biznisadministracija na Univerzitetot Wujork, Skopje.

Momentalno raboti kako direktor na oblasta za komunikacija na nivo na grupacijata Makedonski Telekom i T-Mobile Makedonija. Kova~evski ~esto e pokanet kako gostin govornik na razli~ni me|unarodni programi za profesionalen razvoj i e anga`iran kako konsultant vo razli~ni segmenti od delovnoto rabotewe. ^len e na Odborot za me|unarodni komunikacii na Doj~e telekom (Deutsche Telekom), pretsedatel e na Institutot za razvoj na menaxmentot i marketingot vo RM i potpretsedatel na Evropskoto dvi`ewe na Republika Makedonija.

MENAXER ZA MARKETING I ODNOSI SO JAVNOSTA VO POR[E-MAKEDONIJA

a pozicioniraweto na brendovite Folksvagen, [koda, Audi i komercijalnite vozila na Folksvagen na na{iot pazar e odgovorna Jadranka Nakova, menaxer za marketing i odnosi so javnosta vo Por{e-Makedonija. Karierata na Nakova po~nuva kako tehni~ki asistent i preveduva~ vo Jadroagent, kompanija za {pedicija i kontejnerski transport, a potoa, vo 2000 godina, taa preminuva vo Euroimpeks, uvoznik za vozilata Pe`o. Tamu napreduva niz godinite na pove}e rabotni pozicii. Po vra}aweto od Pariz, kade {to vo PSA Peugeot Citroen raboti kako asistent za izvoz vo Jugoisto~na Evropa, sleduvaat unapreduvawa, najprvin na pozicijata odgovorno

Z

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

Kratewe na birokratijata za podobri uslugi!

Iako ima pove}egodi{no pozitivno rabotno iskustvo vo privatniot sektor, raznolikosta na rabotata vo javniot sektor ja predizvikala Angela O’Konor da zastane na ~elo na Nacionalnata agencija za podobruvawe na nadzorot vo Anglija i Vels ngela O’Konor ve}e dve godini se nao|a na presti`nata lista na najvlijatelnite prakti~ari na menaxment so ~ove~ki resursi. Na visokoto sedmo mesto vo 2010 godina ja dovede nejzinata bogata kariera i momentalnata rabotna pozicija, glaven HR direktor vo Nacionalnata agencija za podobruvawe na nadzorot, NPIA (NPIA - National Policing Improvement Agency) vo Anglija i vo Vels.

So buxet od 50 milioni funti godi{no taa go menaxira ~ove~kiot kapital na 2.000 vraboteni vo agencijata. Iako ima pozitivno rabotno iskustvo vo privatniot sektor pove} e godini, raznolikosta na rabotata, mo`nostite za napreduvawe i razvoj, kako i fleksibilnosta vo raboteweto ja privlekle da premine vo javniot sektor.

Za O’Konor “javnite organizacii imaat predizvikuva~ki celi povrzani so promenata na organiza-

A

ciskata kultura i fokusot kon klientite, namaluvawe na birokratijata i akcentirawe na rezultatite namesto inputite”.

So pridru`uvaweto kon NPIA taa ja prezema ulogata i obvrskite {to prethodno gi obezbeduvalo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Anglija i institucijata Centreks. Kako del od timot koj menaxira so tranzicijata na NPIA vo Nacionalna agencija za kriminal, u~estvuva vo formiraweto na nova agencija, {to }e dovede do spojuvawe na uslugite od razli~nite javni institucii. Za taa cel, O’Konor e zadol`ena kako HR profesionalec za razvoj i permanentno u~ewe na site policiski kadri vo Anglija i vo Vels, poddr`uvaj}i go nivniot profesionalen razvoj preku konferencii, nacionalni standardi i praktiki od onlajn-zaednicata. Drugite rabotni zada~i se povrzani so razvojot na uslugite i podobruvawata na kvalitetot, so namaluvawe na tro{ocite kaj barawata na klientite.

STIPENDII

10 Scholarships to History Graduates, College of Europe, Poland

Angela O’Konor, HR menaxer na NPIA: “Javnite organizacii imaat predizvikuva~ki celi povrzani so promenata na organizaciskata kultura i fokusot kon klientite, namaluvawe na birokratijata i akcentirawe na rezultatite namesto inputite.”

O’Konor e zaslu`na i za buxetskite restrikcii i golemata reorganizacija na policiskata agencija vo nasoka na ekonomska izdr`anost i isplatlivost za spravuvawe so idnite tranzicii. Nejzinite rezultati se pozitivno oceneti preku tie koi ja primaat uslugata, a ne preku tie {to ja davaat.

Taa istovremeno ima golemo iskustvo na nacionalno i internacionalno nivo, naj~esto kako predava~ na svetski nastani od oblasta na menaxmentot so ~ove~ki resursi. Rabotej}i za najvlijatelnite organizacii vo Velika Britanija, na rabotata sekoga{ & pristapuva so energija, strast, posvetenost i lojalnost.

Za “HR Najvlijatelnite” otkriva deka ponekoga{ ima vnatre{no nezadovol-

lice za reklamirawe i produkcija, pa i menaxer za marketing i proda`ba. Istovremeno taa ja izvr{uva i funkcijata pretstavnik na rakovodstvoto za kvalitet - ISO standardi.

Nejzinata sledna pozicija vo 2008 godina e povtorno vo domenot na avtomobilskata industrija, no ovojpat vo Por{e-Makedonija. Jadranka Nakova magistrira me|unarodna trgovija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje i na Univerzitetot Ren 2 od Ren, Francija, a kontinuirano go nadgraduva svoeto znaewe preku u~estvo na konferencii, rabotilnici i seminari vo Makedonija i vo stranstvo.

stvo koga stanuva zbor za upravuvawe so talenti vo organizaciite.

“Treba da se vratime malku nazad i da bideme svesni deka menaxerite za ~ove~ki resursi, sepak, ne se roditeli koi se gri`at za svoite vraboteni, tuku profesionalci koi treba da se spravuvaat so educirani i visoko~uvstvitelni vozrasni lu|e”, veli taa i dodava deka menaxmentot so ~ove~ki resursi vo posledno vreme po~na da go gubi razvojniot zdiv do taa mera {to lu|eto pove}e ne se smetaat za vozrasni.

“Site po~naa so merewa na s$ {to }e se pomrdne eden milimetar. Ova e navistina sme{no i treba da se vratat glavnite prioriteti i vistinskata zada~a na menaxmentot so ~ove~kite resursi”, naglasuva taa.

SEM VOLTON - POSVETEN NA POTRO[UVA^ITE em Volton e eden od najgolemite amerikanski biznismeni i osnova~ na sinxirot od prodavnici na kompanijata Volmart (Walmart). Vo 1962 godina toj ja otvoril prvata prodavnica za {iroka potro{uva~ka i negovata maloproda`na formula go donela do ogromen uspeh so koj ostavil traga vrz `ivotot na milioni lu|e.

Pred da ja otvori prvata prodavnica toj patuval niz zemjata obiduvaj}i se detalno da gi prou~i sistemite za popust vo razli~nite prodavnici.

Nabrzo se ubedil sebesi deka amerikanskite potro{uva~i sakaat nov vid prodavnica i veruvaj}i & na sopstvenata vizija, 95% od parite gi vlo`il vo svojata ideja. Kompanijata vo 70-te godini od minatiot vek dostignala brojka od 15 prodavnici i za prvpat ponudila akcii za proda`ba na Wujor{kata berza. So takviot priliv na kapital do krajot na dekadata kompanijata porasnala na 276 prodavnici vo 11 zemji, a narednata decenija prihodite dostignale od edna milijarda do 26 milijardi amerikanski dolari vo 1980 godina.

Denes, Volmart ima 8.747 prodavnici vo pove}e od 15 zemji so okolu 2,1 milioni vraboteni, koi opslu`uvaat pove}e od 176 milioni korisnici godi{no.

S

UNIVERZITET

COTRUGLI - INOVATIVNOST, ENTUZIJAZAM, PRETPRIEMNI[TVO!

C

otrugli Business School e visokoobrazovna institucija formirana vo Zagreb, so poddr{ka na Svetskata biznisakademija. Nastavniot kadar na ovaa akademija go so~inuvaat predava~i od najrenomiranite svetski delovni {koli, kako ESCP-EAP, Kellogg, Harvard, MIT, INCAE, XIME i dr.. Pazarite na koi deluva COTRUGLI se Makedonija, BiH, Srbija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija, a kandidatite koi dobivaat stipendija mo`at da biraat dali sakaat da ja posetuvaat {kolata vo centrite COTRUGLI vo Zagreb ili vo Belgrad. MVA-programite gi zajaknuvaat svoite u~esnici, ja pottiknuvaat nivnata inovativnost i pomagaat vo realizacija na potencijalite na sekoj ~ovek. Bitno se odrazuvaat vrz razmisluvawata i praktikata na moderniot menaxment i liderstvo. Stanuva zbor za forma na edukacija koj nudi sofisticirani znaewa i ve{tini od razli~ni oblasti na raboteweto.

Golema vrednost na MVA programata se nao|a ne samo vo predava~ite i na~inot na koj {to e koncipirana programata, tuku i vo samite u~esnici. Inovativnost, entuzijazam i pretpriemni{tvo se zaedni~ki karakteristiki na ovaa delovna {kola.

Internship: Consultant for Social Business Development, Ethiopia

Black Sea Summer University, Romania

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: NE E NAVEDEN

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 JULI 2011 GODINA

Praksata e nameneta za studenti/lu|e so iskustvo vo rabotata so zemji vo razvoj.

PROJECT-E (Ethiopia, Education, English – www.project-e.eu) nudi visokokvalitetno obrazovanie za `eni bez roditeli vo Adis Abeba, Etiopija. Programata e College of Europe nudi deset stipendii za diplomci specifi~na vo nejziniot priod i u`iva golem ugled. Finansiskiot koncept e od oblasta na istorijata koi sakaat da gi prodol`at dizajniran da ovozmo`i samite u~ili{ta da se odr`uvaat po pet godini. postdiplomskite studii od oblasta na evropski interdisciplinarni studii vo Var{ava.

Student Initiatives in Southeast Europe

Black Sea Summer University 2011 e internacionalna letna programa za biznis-strategija. Za vreme na dvonedelnata programa u~esnicite }e diskutiraat za globalnite strategiski odluki, od dizajn na proizvodi i marketing, pa s$ do dizajn na organizaciite i lokacija na pogonite. ]e se zdobiete so dopolnitelni znaewa za efektite na globalizacijata vrz biznis-organizaciite i kako treba menaxerite da reagiraat na istite.

MA Program in Sustainable Energy Development

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011 GODINA

Student Conference in Maribor, Slovenia

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MART 2011 GODINA

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 11 MART 2011 GODINA E8 programata za stipendii e osnovana vo 2011 godina so cel da poddr`i izvonredni studenti od oblasta na odr`livot energetski razvoj i nudi dvegodi{ni stipendii za master i postdoktorski studii.

Celta na Studentskite inicijativi e da im se ovozmo`i na studentite da se spravuvaat so problemite koi proizleguvaat od sistematskite promeni vo visokoto obrazovanie. Ovie inicijativi go poddr`uvaat vklu~uvaweto na studentite vo demokratizacijata na obrazovniot proces i organiziraweto na transnacionalni studentski alijansi vo Jugoisto~na Evropa i porane{niot Sovetski Sojuz. Se pokanuvaat da u~estvuvaat predlozi za proekti od studenti od univerzitetski studentski zaednici od slednite zemji: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Crna Gora, Romanija i Slovenija.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 27 MART 2011 GODINA Studentskata konferencija vo Maribor e organizirana od strana na Studentskata organizacija na Univerzitetot vo Maribor. Prvata vakva konferencija be{e odr`ana pred 14 godini i za vreme na konferencijata se tretiraat temi koi se provokativni i interesni. Za vreme na konferencijata studentite prestojuvaat vo studentski dom i imaat tri obroci dnevno (pojadok, ru~ek i ve~era). U~esnicite na pla}aat ni{to, osven prevozot do Maribor. www.mladiinfo.com

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Rabota / Menaxment / Osiguruvawe

Izbor na aktuelni oglasi ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 AGENCIJA ZA ADMINISTRACIJA objavuva oglas za vrabotuvawe na 10 dr`avni slu`benici vo Ministerstvoto za finansii na slednive rabotni mesta: 1. Pomlad sorabotnik za buxeti na edninicite na lokalnata samouprava, 2. Pomlad sorabotnik za javni pretprijatija i agencii, 3. Pomlad sorabotnik za vodewe na registri na buxetski korisnici i upravuvawe so finansiski planovi, 4. Pomlad sorabotnik - finansiski menaxer, 5. Pomlad sorabotnik za carinska politika, 6. Pomlad sorabotnik za sistemot za osiguruvawe, 7. Pomlad sorabotnik za harmonizacija na finansiskiot menaxment, 8. Sovetnik za danok na dodadena vrednost, 9. Pomlad sorabotnik za igri na sre}a, 10. Pomlad sorabotnik za buxetski koordinacija.

Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat PRIJAVA ZA VRABOTUVAWE NA DR@AVEN SLU@BENIK (obrazec objaven vo Slu`beniot vesnik na RM, br.142/2009), preku pisarnica na adresa Agencija za administracija, ul. Jurij Gagarin, br.15, Komisija za polagawe stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 03/2011) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za administracija http://prijava.ads.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5 (pet) dena, smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go samiot den na objavuvaweto).

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 NOVO NORDISKI A/S objavuva oglas za MENAXER ZA FINANSII I OPERACII (dogovor na opredelno vreme). Potrebni kvalifikacii:-VSS, Ekonomija ili druga oblast povrzana so finansii, - Iskustvo na sli~no mesto, po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Poznavawe na IFRS e zadol`itelno, dodeka iskustvoto so SAP pretstavuva prednost, - Dobro poznavawe na celokupnite delovni aktivnosti vo ramkite na edna kompanija, - Solidno poznavawe na Angliski jazik i PC ve{tini. Dokolku ste zainteresirani za da stanete del od na{iot tim, ve molime ispratete ja va{ata biografija, pismo za motivacija na angliski jazik i kopii od relevantni diplomi na na{ata adresa: Novo Nordisk Farma Dooel, bul.

Jane Sandanski 111, Skopje i/ili e-mail: sona@novonordisk.com. Kraen rok 20 Fevruari 2011 godina.

JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er Objaveno: 14.02.2011 Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija objavuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Republi~ki kontrolor – 2 izvr{iteli, 2. Republi~ki kontrolor – inspektor so stomatolo{ki fakultet– 1 izvr{itel.

3. DSG Kontrolor – 1 izvr{itel, 4. Republi~ki kontrolor inspektor so radiolo{ki fakultet – 1 izvr{itel, 5. Stru~en sorabotnik za izvr{uvawe (realizirawe) na nabavkite – 1 izvr{itel. Zainteresiranite kandidati da ispratat aplikacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za dr`avjanstvo, uvereni za zavr{eno obrazovanie) do Arhiva na FZO, ul. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za priem na aplikaciite e 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot.

KOMERCIJA Objaveno: 14.02.2011 SKOVIN AD Skopje objavuva oglas za RAKOVODITEL ZA PRODA@BA za grad Skopje.

Uslovi: - 2 godini iskustvo na ista ili sli~na rabota, - Osnovno poznavawe na komercijalno rabotewe, - Poznavawe na teritorijata, - Kompjuterska pismenost, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Komunikativnost, energi~nost, organiziranost, timski igra~, - Poznavawe na vinskata industrija i/ili industrijata na pijaloci }e se smeta za prednost. Zainteresiranite kandidati mo`at da ispratat kratka biografija, zaedno so motivaciono pismo i lista na preporaki na info@skovin.com.mk (Subject: Aplikacija za rabota) ili na adresa: ul. 15 Korpus, 3, 1000 Skopje.

Oglasot va`i do 21.02.2011 godina.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

27

28

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / Proda`ba

29

Tenderi / Konferencii i saemi

30

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: N.U. ZAVOD I MUZEJ - OHRID PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i adaptacija na Ku}ata na Bra}ata Miladinovci vo Struga.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5003c821-48a0-4ce4-8666c5b99575302b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za hrana i veterinarstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Laboratoriska oprema.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=36fb93c6-b732-4096-877207252fba6f21&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Otkupuvawe na Desk Top licenci za administrativnite pozicii.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=25fa24f5-3d3e-4cd0-b934b4b56110d100&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na stru~en nadzor nad izgradba na objekt katna gara`a na bul. Goce Del~ev vo kompleks na Sudska palata.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=867b69e7-989b4285-8192-daf4038d66e9&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Vodostopanstvo Bregalnica Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Popravka na o{tetuvawata na odvoden kanal od Sigurnosniot objekt pred Sifon na Svetinikolska reka.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ee741821-2d7b-4569-b455-8a5b08730e59&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na pe~atarski uslugi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=68a334bc-bf34-46e7-8de5bb6372985eb1&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Proletna i esenska deratizacija na teritorija na 7(sedum) Op{tini vo Gradot Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=12c8da86-a764-49ec-aa2385621085efd4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na aktivna GMSS mre`a.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=8bdfa3c6-be45-4cb1890c-4341af0dfa45&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na geodetski uslugi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=2cc01744-78a5-4283af49-f5c5cf9334f4&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 17.02.11 Clear View

Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija

Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar

Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Upravuvawe so vreme 22.02 - 23.02.11 M6 Edukativen Centar Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe

24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba

25.02 - 27.02.11 ESP U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Fun Business

KAPITAL / 16.02.2011 / SREDA

31

ALFA @ENKI OD BALKANOT

PREFINETI GRACII SO STEGNATI TUPANICI

“Qubomorna, posesivna i nasilna”, so ovie zborovi ja opi{uva Eklstoun svojata porane{na `ivotna sopatni~ka, a otkriva deka ~esto bil primoran i da gi zatskriva modrinkite {to mu izleguvale po nejzinite udari SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

ad uspe{nite ma`i po definicija stojat silni `eni.

Z

To~no e deka ovaa pogovorka e zastarena i vo 21ot vek zvu~i seksisti~ki i {ovinisti~ki, no mo`ebi e adekvatna za da se opi{at soprugite koi navistina se silni ili posilni od svoite ma`i.

Pred nekolku dena be{e objavena avtobiografijata na

MIRJANA KOSTIЌ go napu{ti “kralot na {e}erot” za legendarniot fudbaler Lotar Mateus. Na krajot i od kaj nego izbega

golemiot plejboj, biznismen i promoter, Britanecot Berni Eklstoun, sopstvenikot na komercijalnite prava na Formula 1, naslovena “Jas ne sum angel”. Popularniot “numero uno” na cirkusot na ~etiri trkala ve}e 40 godini e strav i trepet vo svetot na brzinite. Toj gi odreduva pravilata, gi potpi{uva dogovorite so timovite, sponzorite i organizatorite na patekite. Bez negovo odobrenie e nevozmo`no da se bide del od Formula 1, a negovoto “da” e mo{ne skapo.

No, ovaa misti~na golemina na, inaku, po rast niskiot Britanec ne va`ela doma, kade {to toj priznava deka bil pod totalna dominacija na negovata, sega ve}e ekssopruga Slavica. “]e te udram ako mi se pribli`i{“, mu rekla Slavica na Berni, vo toa vreme s$ u{te so mominsko prezime Radi}, pri nivnata prva sredba vo 1981 godina, koja se slu~ila vo boksot na Nelson Pike.

Izgleda deka Eklstoun ne ja sfatil seriozno ovaa zakana od preubavata Hrvatka bidej}i dve godini podocna ja odnese Slavica pred oltar.

“Qubomorna, posesivna i nasilna”, so ovie zborovi ja opi{uva Eklstoun svojata porane{na sopatni~ka, a otkriva deka ~esto bil primoran i da gi zatskriva

modrinkite {to mu izleguvale po nejzinite udari.

Najgolemata “tepa~ka” se slu~ila po eden negov sosema nebiten razgovor so anonimna manekenka, koga razulavena od qubomora Slavica bukvalno go pretepala soprugot, 21 santimetar ponizok od nea, nanesuvaj}i mu golemi modrinki po liceto. not Deka `enite od Balkanot se ubavi toa mnoguminaa go znaat, no vo isto vreme ubakter vinata i nezgodniot karakter ina mo`at da bidat navistina nepo`elna kombinacija za nivnite ma`i. oduPoznatiot filmski produrio cent od Italija, Vitorio pen ^eki Gori be{e zaslepen po soprugata Rita Ru`i}, na avi koja bukvalno & go ostavi iot rakovodeweto so negoviot ina. fudbalski klub Fiorentina. ari, Taa vlo`uva{e ogromni pari, od koi najgolemiot del bea balpozajmeni vo skapi fudbalredski yvezdi od timot na Prediel rag Mijatovi} ili Gabriel eme Batistuta, koi vo toa vreme ata. bea vo zalezot na karierata. a, a I koga uspehot izostana, a} dojde vreme da se napla} saat smetkite, Rita ednostavno go napu{ti Vito-rio, koj, pak, zavr{i zadd re{etki.

“Vkusot” na balkanskata `ena go proba i legendarniot germanski fudbaler Lotar Mateus vo vremeto koga be{e

trener na belgradski Partizan. Toga{ toj se vqubi vo ubavicata Mirjana Kosti}, sopruga na poznatiot srpski biznismen, Miodrag Kosti}, poznat po prekarot “kralot na {e}erot”. Na Mateus mu uspea da ja ottrgne Mirjana od racete na Kosti}, no negovata sostojba vo Belgrad stana nepodnosliva, po {to i pokraj dobrite rezultati, toj be{e primoran da se prosti od rabotata vo Partizan.

Po ovaa odluka toj mnogu nazaduva{e vo profesijata, nemo`ej}i da se nametne

kako trener vo druga sredina, a ja zagubi poddr{kata i od novata sopruga Mirjana, koja go zede i negovoto prezime. Taa go ostavi Germanecot, na kogo, ete, slu~ajno ili ne, mu trgna po razvodot.

Deneska Mateus e selektor na respektabilnata selekcija na Bugarija.

SLAVICA EKLSTOUN ~estopati znaela da mu udri {lakanica na soprugot Berni, 21 santimetar ponizok od nea

SREBREN JUBILEJ NA BORIS TRAJANOV

PROSLAVA NA USPEHOT I KREACIJATA

So koncert vo Makedonskata opera i balet, na{iot najdobar bariton Boris Trajanov ve~erva }e go obele`i svoeto 25-godi{no uspe{no opstojuvawe ne samo na na{ata, tuku i na svetskata operska scena.

Svojot uspeh go dol`i na talentot i qubovta so koja nastapuva niz godinite, davaj}i im `ivost na ulogite SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ajpoznatiot makedonski bariton, Boris Trajanov, ve~erva (16 fevruari), so po~etok vo 20 ~asot, }e ja proslavi 25-godi{ninata od negovata svetska kariera. Srebreniot jubilej }e go obele`i so koncert vo Makedonskata opera i balet na koj }e bidat izvedeni dva ~ina od operite “Nabuko” i “Rigoleto”.

N

Pokraj maestro Trajanov, }e se pojavat specijalni gosti, prijateli, kolegi i sorabotnici, me|u koi se sopranot Ana Durlovski, mladiot bas Aleksandar Stefanoski, a dirigent }e bide Fran~esko Roza od Italija. Od ostanatite gosti kako solisti }e nastapat Pavlina NovakovaGeorgiev, Irena Kavkalevska, Marjan Nikolovski, Branislav Pop Georgievski, Dejan Stoev i horot i orkestarot na MOB. “Sre}en sum {to }e imam

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

mo`nost da nastapam na scenata na MOB. Pred to~no 25 godini na istiot datum nastapiv, poto~no vletav vo operetata “Ciganskiot baron” kako zamena za eden moj kolega koj se otka`a poradi bolest. Morav za kratko vreme da soberam sili i za prvpat da nastapam vo edna komplicirana opereta”, izjavi Trajanov za svoite po~etoci.

Pokraj koncertot, Trajanov }e ja odbele`i godi{ninata na u{te eden na~in. Planira K O M E R C I J A L E N

da snimi cede so makedonski narodni pesni, pridru`uvani od simfoniski orkestar i makedonski narodni instrumenti, vo stilot na klasi~na muzika.

Prv pat se pojavil na scenata na MOB vo 1986 godina i ottoga{ negovata kariera zabele`uva samo uspesi.

Va`i za ~ovek koj gi o`ivuva ulogite so svojot glas i mo} na interpretacija. Vo negovata ispolneta kariera igral pove}e od 40 ulogi, imal pove}e od 750 nastapi O G L A S

TRAJANOV igral pove}e od 40 ulogi, imal pove}e od 750 nastapi na pove}e od 100 svetski operski sceni na pove}e od 100 svetski operski sceni vo Berlin, Viena, Rim, Firenca, Bolowa, Hamburg, Frankfurt, Moskva, Monte Karlo, Seul, Oslo, Sao Paolo. Vo 2005 godina ja dobi titulata ambasador

na mirot na UNESKO. Trajanov e eden od prvite koi ja pottiknaa akcijata “Den na drvoto”. So nea se zasadija milioni drva i se razbudi svesta za gri`ata za `ivotnata okolina.

GADGETS BELEGZIJA I(LI) POLNA^ amislete da mo`ete da si go polnite telefonot, MP3 pleerot ili koj bilo drug ured bukvalno koga sakate i kade sakate, a pritoa da ne treba da “vle~ete” polna~i i kabli. Neli toa bi bilo super?!

E, pa, kone~no pristigna i takva pomo{.

Orca PowerStrap e ured vo vid na ra~en ~asovnik koj vi ovozmo`uva da polnite najrazli~ni uredi od iPhone, do iPod, mobilni telefoni, MP3 pleeri i {to u{te ne. Ednostavno, dodeka nautro odite na rabota napolnete go od va{iot avtomobil i vo tekot na denot }e ja ~uva energijata za da vi izleze vo presret koga imate prazna baterija.

Mo`ete da go polnite od va{iot PC preku USB vlez ili so koj bilo adapter, a moderniot dizajn dopolnitelno ja zbogatuva prakti~nosta na ovoj ured. Cenata vo Velika Britanija iznesuva okolu 40 funti.

Z

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440