229-kapital-17.02.

DUI BARA DA SE ZABORAVI NA TEPA^KATA

PORADI REKORDNIOT RAST NA CENATA NA PAMUKOT ZA 150%

SEKOJ KOMENTAR ZA INCIDENTOT JA VLO[UVA SOSTOJBATA!

TEKSTILCITE SO POGOLEMI TRO[OCI, A SO NAMALENA PRODA@BA! STRANA 2-3

STRANA 7

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, SREDA, 16.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,19% 1,37% 1 00,09%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 445,52 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

102,49 1 1,73%

UTRE, VO

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.02)

MBI 10 2.735

~etvrtok. 17. fevruari. 2011 | broj 229 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

2.730 2.725 2.720 2.715 2.710 2.705 2.700 10.2

12.2

14.2

16.2

EXCLUSIVE

Vo `eleznicata }e se investiraat 103 milioni evra

RIFAT HISAR^IKLIOGLU KOMPANIITE DA NE GLUMAT “SILNI MOMCI” I DA SE FATAT ZA RABOTA

Mobilnata industrija zaboravi na krizata!

PRETSEDATELOT NA UNIJATA NA KOMORI I BERZI NA TURCIJA, RIFAT HISAR^IKLIOGLU, UTRE PRED MAKEDONSKITE BIZNISMENI ]E ZBORUVA ZA DVI@EWATA VO SVETSKATA EKONOMIJA I ZA GLOBALNATA EKONOMSKA KRIZA. TOJ E GOSTIN NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA PO POVOD ODBELE@UVAWETO NA 89 GODINI KOMORSKO RABOTEWE VO ZEMJAVA. BIZNISMENITE ] E IMAAT EKSKLUZIVNO PRAVO DA SLU[NAT OD HISAR^IKLIOGLU KOJA E FORMULATA [TO TREBA DA SE PRIMENI ZA DA SE USPEE VO VREME NA KRIZA, KAKO [TO E SLU^AJ SO TURSKATA EKONOMIJA.

Penziskite fondovi }e investiraat i na Makedonskata berza STRANA 10

Se formira{e najmo}nata i najgolema berza vo svetot STRANA 19

STRANA 11

STRANA 12

PRETSEDATEL NA UNIJATA NA KOMORI I BERZI NA TURCIJA

Makedoncite }e letaat do London i za 35 evra!

STRANA 12-13

Povisokite ceni go napumpaa makedonskiot izvoz STRANA 4

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

VA[INGTON! STRANA 5

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

AJVAR! AJVAR! STRANA 14 VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

SVETOT STANA GLOBALNA BERZA, KADE E MAKEDONIJA? STRANA 8-9

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 17 FEVRUARI 2011

SVETOT STANA GLOBALNA BERZA, KADE E MAKEDONIJA?

T

Top-vest i tema za analiza vo site biznis-mediumi denovive se integraciite na najpoznatite svetski berzi. Germanskata Doj~e berza od Frankfurt se spoi so Wujor{kata berza, a Londonskata berza dade ponuda za da ja kupi kanadskata kompanija TMX grup, koja ja poseduva berzata vo Toronto.

I dodeka Frankfurt i Wujork gi dogovorija detalite na dogovorot za spojuvawe, a London i Toronto se nekoj ~ekor ponazad, celta na dvete integracii e ista - spojuvawe na najatraktivnite pazari za hartii od vrednost vo edna, dve, tri, pet globalni to~ki, kade {to }e bidat vpereni pogledite na globalnite investitori. Preku zaedni~ki platformi za trguvawe i dobli`uvawe na regulativite, najmo}nite berzi vo svetot, od edna strana, na investitorite }e im go olesnat vlo`uvaweto vo razli~nite pazari na hartii od vrednost, a od druga, so pro{iruvawe na opsegot na hartii od vrednost za trguvawe pri fiksni tro{oci za rabotewe }e go napravat berzanskiot biznis poprofitabilen.

Simplificirano ka`ano - namesto eden trgovec na edna tezga da prodava kompiri, morkovi i gra{ok, a drug na druga domati, piperki i kromid, dvajcata }e se zdru`at i na edna zaedni~ka tezga }e gi prodavaat site proizvodi.

Tro{ocite za rabota }e im bidat pomali, no brojot na kupuva~i }e im se zgolemi, zatoa {to sega na istata tezga }e doa|aat i potro{uva~ite na kompiri, morkovi i gra{ok, no i tie na domati, piperki i kromid. Na toj na~in

dvajcata zaedno }e pravat pove}e pari, odnosno, }e imaat pogolem promet. ]e treba da gi usoglasat smetkite, no toa }e bide najmal problem vo spojuvaweto.

Pogolem problem }e proizvede pra{aweto - koj }e bide gazda, odnosno, {ef?

Tokmu ova pra{awe e verojatno najgolemata pri~ina {to Makedonskata i berzite od regionot na Jugoisto~na Evropa dosega ne uspeaja da dogovorat model na regionalno povrzuvawe. Iako za toa se zboruva otkako nastapi globalnata ekonomska kriza, odnosno, otkako najsilnite berzi vo svetot go po~naa trendot na integrirawe.

Koga profitabilnata 2007 godina na berzite zavr{i, o~ite na gladnite balkanski investitori bea vpereni vo najpoznatite evropski berzi kako mo`ni kupuva~i na Qubqanskata, Zagrebskata, Belgradskata, Makedonskata berza.

No, osven Slovencite, koi uspeaja da go fatat trendot i da stanat del od Vienskata berza, da se pribli`at kon nekoj pogolem i moderen sistem, site drugi ostanaa sami so sebe, udobni vo “svoeto selo”, iako svetot po~na da se pretvora vo globalna berza.

Xabe se brojnite sostanoci i roud-{ou, memorandumi za sorabotka me|u Skopje, Belgrad, Zagreb, Qubqana, a potoa i so berzite od Bosna i Hercegovina i Crna Gora, {to se slu~uvaa izminative tri godini, koga na nivnite direktori po seto toa formalisti~ko sostanuvawe najte{ko im pa|a pra{aweto za spojuvawe.

Vakvite pra{awa od novinarite odbegnuvaat da gi odgovorat, no po posledniot sostanok direktorot na Zagrepskata berza, Ivana Gazi}, slu~ajno ili namerno kako da go otkri stavot na svoite ~etvorica kolegi so izjavata deka sopstveni~koto spojuvawe

TEKSTILCITE SO A SO NAMALENA MAJA BAJALSKA BAJALSKA-GEORGIVSKA GEORGIVSKA

bajalska@kapital.com.mk

na regionalnite berzi ne e opravdano i e ekonomski neisplatlivo.

Nim im e jasno deka samo so vlez na strate{ka stranska berza plitkite balkanski pazari }e za`iveat. No, kako da se pla{at da sozdadat preduslovi za toa, bidej}i se pla{at od posledicite na procesot na spojuvawe, zatoa {to sopstveni~kite promeni }e zna~at i promeni vo upravuvaweto.

Usoglasuvawe na regulativite i formirawe zaedni~ka platforma za trguvawe, odnosno pretstavuvawe na ovie procesi kako najgolem problem e samo ottrgnuvawe od glavnata poenta. Toa se samo tehni~ki pre~ki, koi se re{avaat. Toa se pre~ki i za golemite ribi - Wujor{kata i frankfurtskata berza - ~ii direktori, na primer, s$ u{te se rezerverani za novoto ime na zaedni~kata kompanija.

Klu~na e voljata na sopstvenicite i menaxerite na Makedonskata berza prvo da ja integriraat vo regionalnoto balkansko jato za pazarot “te`ok” 2,2 milijardi evra da vleze vo fokusot na globalnite berzanski centri na mo}, vredni iljadnici milijardi dolari.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

25

Ugostitelski objekti zatvoril Dr`avniot pazaren inspektorat za nepo~ituvawe na rabotnoto vreme.

“Imavme i intenzivirani kontroli vo ugostitelskite objekti vo odnos na po~ituvaweto na Zakonot za za{tita od pu{ewe. Povedeni se okolu 300 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka za koi s$ u{te nema povraten odgovor od sudovite dali nekoj e kaznet”, izjavi direktorot na Dr`avniot pazaren inspektorat, Elizabeta ^ingarovska.

Taa poso~i deka kaznenite odredbi na zakonskata regulativa ne predviduvaat zatvorawe na objekt za nepo~ituvawe na Zakonot za za{tita od pu{ewe, tuku samo za nepo~ituvawe na rabotnoto vreme na ugostitelskite objekti. Kaznite za nepo~ituvawe na Zakonot za za{tita od pu{ewe se dvi`at od 2.500 do 4.000 evra vo denarska protivvrednost.

PORADI REKORDNIOT RAST NA CENATA NA PAMU

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Proizvoditelite na obleka i drugi tekstilni proizvodi vo Makedonija najavuvaat poskapuvawa poradi rekordniot rast na cenata na pamukot, koj na godi{no nivo poskape za 150%. Tie ve}e registrirale pad na proda`bata, rabotat so namalena zarabotuva~ka i likvidnost MAJA BAJALSKA-GEORGIVSKA

bajalska@kapital.com.mk

O

Oblekata i drugite tekstilni proizvodi vo Makedonija doprva }e poskapuvaat poradi globalniot nedostig od pamuk i rekordniot rast na cenata na ovaa surovina, koja na godi{no nivo poskape za 150%. No, toa ne gi raduva doma{nite proizvoditeli, zatoa {to vo isto vreme im rastat cenite, a im pa|a proda`bata, pa tie se soo~uvaat so nedostig od pari.

Predrag Jovan~ev, direktor na fabrikata Doniteks od Sveti Nikole, veli deka izminatata godina otkako pamukot po~na da poskapuva cenite na nivnite proizvodi se zgolemeni od 20% do 30%.

“Normalno e {tom raste cenata na osnovnata surovina da poskapuva i krajniot proizvod. Bevme prinudeni da gi zgolemime cenite, a toa rezultira{e so namaluvawe na proda`bata,

PAMUKOT NAJSKAP OD 1860 GODINA DOSEGA! Momentalnata cena na pamukot e najvisoka vo 141-godi{noto postoewe na Wujor{kata berza i na nejzinite prethodni~ki i ja nadmina cenata koja be{e postignata za vreme na Amerikanskata gra|anska vojna vo 1860 godina, koga postoe{e zabrana za trgovija so pamuk. Cenata na pamukot vo periodot od 2000 godina do lani se dvi`e{e me|u 80 i 40 centi, bidej}i rezervite bea obilni. koja izminative dva do tri meseci opadna za 20%.

Duri i mar`ite gi namalivme. Zna~i, rabotime so pomala zarabotuva~ka samo poskapuvaweto da ne bide pogolemo. Inaku, proizvodite treba{e da gi poskapime i do 40%”, veli Jovan~ev.

Toj o~ekuva da potrae nedostigot od pamuk vo svetski ramki, pa proizvoditelite na obleka }e mora da se reorganizraat. ]e se namali vkupnoto proizvodstvo, a }e treba da se skrati i brojot na vraboteni. Jovan~ev potencira deka ne samo {to poskapuvaweto na osnovnata surovina rezultira so poskapuvawe na proizvodite na Doniteks, tuku vlijae i na likvidnosta na biznisot.

“Tkaeninite koi gi kupuvame se poskapeni za okolu 70%, a cenite na

ve{ta~kite vlakna se dvojno porasnati. Seto toa ne samo {to gi poskape krajnite proizvodi, tuku i pridonese godinava da ni trebaat dvojno pove}e pari od lani za da gi napravime nabavkite.

Imame ramkoven kredit od Komercijalna banka, me|utoa, i toa ne ni e dovolno”, objasnuva Jovan~ev.

Sostojbata so pamukot na globalniot pazar nema da se stabilizira do oktomvri godinava, odnosno, dodeka ne zavr{i novata berba vo Pakistan i Indija, koi se najgolemi proizvoditeli.

“Nedostigot od pamuk vo svetot e tolku alarmanten {to imam informacii deka idnite berbi ve}e se rasprodavaat. Od edna strana, nema novi nasadi, a od

Navigator

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

3

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK LUKOIL USPE[NO SE [IRI

SIMONE FILIPINI

o suspendira{e svojot sovetnik ekspresno, za razlika od Vladata, koja im prosti na svoite ministri za u~estvo vo incidentnot na Kale

G

MIL^O MAN^EVSKI

@AN-KLOD TRI[E

TRAJKO VEQANOVSKI

egoviot film “Majki” do`ivea i evropska premiera na festivalot vo Berlin, so {to prodol`uva uspe{nata misija na makedonskiot re`iser

N

ovtorno ne mu uspea “koordinacijata” na pretsedatelot na Sobranieto, a nikoj ne ni znae zo{to ja svika, koga pred tri dena do`ivea debakl

P

rizata vo evrozonata gi premisli ~e{kite menaxeri, pa tie ne go sakaat evroto kako nacionalna valuta, barem do 2020 godina

K

UKOT ZA 150%

POGOLEMI TRO[OCI, A PRODA@BA! DVI@EWE NA CENA NA FJU^ERSI NA PAMUK

160%

150% 120% 100%

80%

54,55%

60%

61,09%

40%

20%

7,98%

10,71%

6,83%

RAST VO PROCENTI

140%

8,28%

0%

fev 2010

150% poskape pamukot od januari 2010 dosega

10%-30% poskapuvawe najavuvaat doma{nite proizvoditeli i trgovci

63,2%

padnale mar`ite na trgovcite so obleka vo svetot na po~etokot od godinava

druga, Kina, kako raste~ka ekonomija, kupuva golem del od svetskoto proizvodstvo”, predupreduva Jovan~ev.

Violeta Treneska, direktor na Stru`anka, kompanija za trgovija so tekstilni proizvodi, veli deka kako

rezultat na postojaniot rast na cenata na tekstilnite proizvodi ve}e ne znaat kakva taktika da primenat so pora~kite.

“Vo gr~ sme. Ne znaeme dali da pora~uvame ili ne zatoa {to sekoja nova pratka e so nova pogolema cena. Vo sekoj slu~aj, nema da brzame, zatoa {to ne sakame da gi {okirame na{ite potro{uva~i”, veli Treneska.

Spored nea, nabavnite ceni na tekstilnite proizvodi izminatata godina porasnale od 20% do 30%.

Kako rezultat na toa morale da gi zgolemat i maloproda`nite ceni od 10% do 20%. Istovremeno, proda`bata vo januari i vo fevruari im e namalena od 10% do 20%.

“Gledame koi artikli pove} e se tro{at i kaj niv se obiduvame poskapuvaweto da ne bide drasti~no. Za taa cel gi namalivme i mar`ite, odnosno na{ite zarabotki”, veli Treneska.

Taa najavuva deka doprva }e ima poskapuvawe na oblekata, zatoa {to

mar 2010

maj 2010

jun 2010

doma{nite proizvoditeli ne mo`at da go izbegnat trendot na enormno poskapuvawe na pamukot.

Cenata na pamukot na Wujor{kata berza dostigna rekordna visina vo petokot minatata nedela, pove}e od 1,90 dolari za funta (okolu polovina kilogram). Cenata na surovinata skokna za 150% od po~etokot na 2010 godina, {to gi prinudi tekstilnite kompanii vo svetot da gi zgolemat malopr oda `nite ceni.

Skokot e predizvikan od pobaruva~kata za tekstilni materijali, pottiknata od globalnata finansiska kriza i od Indija, vtora po golemina zemja-izvoznik na tekstil vo svetot, koja ja zabrani isporakata za da ja zajakne doma{nata tekstilna industrija.

Xo Glober, glaven ekonomist vo Amerikanskiot oddel za zemjodelstvo, izjavi deka vo izminatite pet godini potro{uva~kata go nadminala proizvodstvoto.

“Svetskite zalihi se iskoristeni. Nema pamuk, odnosno ima mnogu malku pamuk”, izjavi toj na industriskata

sep 2011

okt fev 2011 2011 (IZVOR: FT.COM/MARKETSDATA)

konferencija vo Palm Bi~, Florida.

Trgovcite se zagri`eni deka cenite mo`at da dostignat i pove}e od dva dolari za funta ovaa nedela, bidej}i ima mo`nost Indija da ja prodol`i zabranata za izvoz poradi nagliot rast na doma{nite ceni i gri`ata za inflacijata.

Kona Hak, britanski analiti~ar za surovini, izjavi deka amerikanskite farmeri najverojatno }e zasadat pove}e pamuk ovaa prolet, so {to }e go zajaknat globalnoto proizvodstvo.

No, taa predupredi deka novite rezervi }e stasaat duri za 8-9 meseci.

Holandskata banka Rabobank e eden od najgolemite zaemodavci vo zemjodelskata industrija. Bankata izjavi deka na svetot mu e potrebna rekordna `etva vo narednata sezona samo za odr`uvawe na momentalnata osnova. Ottamu prognoziraat deka nesoodvetnata `etva verojatno }e rezultira so ponatamo{en rekorden rast na cenite.

N

Naftenata kompanija Lukoil prodol`uva intenzivno da se {iri na makedonskiot pazar.

V~era ja otvori svojata 13 benzinska stanica vo centarot na Kumanovo.

Lukoil Makedonija, predvodena od generalniot direktor Andrej Kuku, stanuva s$ pozna~ajna na makedonskiot pazar i s$ pouspe{no se spravuva so konkurencijata.

Kompanijata, koja ve}e pet godini e vo Makedonija, izgradi benzinski stanici na najprometnite pati{ta i vo re~isi site gradovi i regioni i stekna doverba kaj potro{uva~ite. Investiciite ne gi odlo`i poradi svetskata ekonomska kriza. Poleka, no

ANDREJ KUKU uporno se spravuva so birokratskite proceduri vo Makedonija za odobruvawe grade`en zafat.

Lukoil }e brendira svoi benzinski stanici i vo Ohrid, Struga, Ki~evo, Kavadarci, Gostivar, Tetovo i Gevgelija.

Vo Makedonija grupacijata Lukoil dosega investira{e pove}e od 32 milioni dolari, sozdade 200 rabotni mesta i vo 2010 godina kako danoci uplati 40 milioni evra vo buxetot. Zna~aen pridones za ekonomijata.

K GUBITNIK

MATNI ZDELKI

C

Carstvoto na najbogatiot slovene~ki biznismen, Mirko Tu{, mo`e da se urne kako kula od karti.

Negovata kompanija, koja e najgolem trgovski sinxir vo Slovenija, e pod golema policiska istraga. Tu{ v~era be{e priveden od strana na slovene~kata policija za kriminalni dejstva.

Mirko Tu{ e pod somnenie za izvr{en finansiski kriminal i korupcija, a policijata na ispituvawe zadr`a nekolku odgovorni lica od negovata kompanija.

Slovene~kite mediumi, povikuvaj}i se na neoficijalni informacii, naveduvaat deka istragata e pokrenata poradi somnevawa deka kompanijata Tu{ pred nekolku godini bez javen tender dobila licenca za mobilna tele-

MIRKO TU[ fonija i so toa delovnite aktivnosti gi pro{irila i na telekomunikacii.

Slovene~kata policija izvr{i nekolku ku}ni pretresi, a vo istragata se vklu~eni i {eesetina kriminalisti koi }e operiraat na teritorijata na cela Slovenija.

Mirko Tu{, so bogatstvo proceneto na 196,2 milioni evra, minatata godina be{e proglasen za najbogat slovene~ki biznismen.

Dokolku istragata poka`e deka Tu{ svojata imperija ja izgradil preku matni zdelki i bez po~ituvawe na zakonite, za eden mig }e ja izgubi imperijata koja ja gradel so godini.

MISLA NA DENOT

USPEHOT E DETE NA HRABROSTA

FRANSOA VOLTER FRANCUSKI FILOZOF

Navigator

4

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

NA [TO SE DOL@I ZGOLEMENIOT IZVOZ ZA 22,7%?

POVISOKITE CENI GO NAPUMPAA MAKEDONSKIOT IZVOZ Porastot na cenite vo metalnata, tekstilnata industrija i agrobiznisot mu kumuvaa na minatogodi{niot porast na makedonskiot izvoz. Obemot na izvezenite proizvodi e nepromenet ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskiot izvoz minatata godina porasna kako rezultat na rastot na cenite na surovinite za proizvodite koi gi izvezuvame na svetskite pazari, a ne kako rezultat na pogolemoto proizvodstvo, smetaat menaxerite na del od izvoznite kompanii. Osnovnite industriski granki, metalnata, tekstilnata industrija i agrobiznisot, koi tradicionalno se najgolemite kreatori na makedonskiot izvoz i minatata godina bea lokomotivata na negovoto zgolemuvawe. Spored statisti~kite podatoci vo 2011 godina, sporedeno so prethodnata godina vkupniot izvoz porasnal za 22,7%. Od kompaniite velat deka po krizata vo 2009 godina svetskite pazari po~nale da zazdravuvaat, pa vo vtorata polovina se zgolemile pora~kite od stranskite pazari, po~nale da rastat cenite na proizvodite, a toa rezultiralo so statisti~ki zgolemen izvoz na krajot na godinata.

“Vo 2009 godina imavme kriza, cenite bea mnogu niski, a pora~kite bea svedeni na minimum. Vo 2010 godina svetskata ekonomija po~na da zazdravuva poradi {to se zgolemi i pobaruva~kata

NAJGOLEM IZVOZ VO 2010 GODINA proizvodi od `elezo i ~elik (valani proizvodi) obleka feronikel prerabotki od nafta

M

DEFICITITOT LANI DOSTIGNA 2,1 MILIJARDI DOLARI

i cenite na tekstilnite proizvodi. Toa posebno be{e izrazeno vo vtorata polovina od godinata, koga na{ite partneri od Evropa se vratija na pazarite na Zapaden Balkan. Tie baraa mali pora~ki so kratok rok na isporaka, koi poradi blizinata nie mo`evme da gi ispora~ame”, veli Nata{a Sivevska, izvr{en direktor na Klasterot za tekstil.

Taa o~ekuva da prodol`i trendot na rast na cenite i da se zgolemat pora~kite za tekstil, {to }e se re-

flektira so pogolem izvoz.

Cenite na metalite na svetskite berzi, pak, bea pri~inata za zgolemen izvoz vo metalurgijata.

Spored Nikolaj~o Nikolov, zamenik-generalen direktor vo rudnikot Bu~im, obemot na proizvodstvoto vo metalurgijata minatata godina ne porasnal, tuku cenite na metalite.

“Obemot na proizvodstvoto be{e na nivoto koe go planiravme na po~etokot na godinata, no so pogolemite ceni na metalite se zgolemi i vkupnata vrednost na izvozot

vo ovaa granka. Za 2011 godina ne planirame zgolemuvawe na proizvodstvoto, no o~ekuvame rast na cenite, a so toa i pogolemi finansiski rezultati”, veli Nikolov.

NAMESTO GOTOVI PROIZVODI, SE IZVEZUVAAT SUROVINI Od prehranbenata industrija velat deka minatata godina nemalo zgolemuvawe na proizvodstvoto, nitu, pak, se otvorile novi pogoni ili fabriki. Zgolemeniot izvoz vo prehranbenata industrija

Spored podatocite na Zavodot za statistika, vkupnata vrednost na izvozot na stoki vo 2010 godina iznesuva 3,3 milijardi dolari, {to e za 22,7% pove}e sporedeno so minatata godina. Uvozot, pak, vo istiot period porasnal za 8,1% na 5,4 milijardi dolari, odnosno Makedonija 2010 godina ja zavr{i so deficit od 2,1 milijardi dolari. Gledano po granki, najgolem rast na izvozot e zabele`an vo sektorot hemiska industrija; surovini, osven gorivo, kade {to spa|aat metalite i rudata i teksilot; mineralni goriva i maziva i drugi.

Vo uvozot, pak, najmnogu se zastapeni surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. Makedonija najmnogu izvezuva i uvezuva vo zemjite-~lenki na EU i vo zemjite od Zapaden Balkan.

Gledano po zemji, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Rusija. e rezultat na izvozot na surovini, odnosno na zemjodelski proizvodi, a ne na gotovi proizvodi.

“Mo`ebi statistikata poka`uva rast na izvozot i pad na uvozot vo prehranbenata industrija, no smetam deka toa ne ja otslikuva realnata sostojba.

Treba detalno da se vleze vo strukturata i da se vidi koja kompanija i koi proizvodi pridonele da se zgolemi izvozot. Toj rast mo`ebi e kako rezultat na edna ili dve kompanii

koi imale edna ili dve pora~ki”, objasnuva Viktor Petkov, sopstvenik na konzervnata fabrika Vipro od Gevgelija.

Spored nego, prehranbenite kompanii vo regionot, posebno od konzervnata industrija od Makedonija, nabavuvaat evtini surovini, zemjodelski proizvodi i zatoa ima zgolemen izvoz. Toj i za ovaa gdoina predviduva rast na izvozot na surovini, a namaluvawe na izvozot na gotovi proizvodi.

Navigator

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

140 135,6 255

PROCENKI...

ALEKSANDAR PANOV

MAKEDONSKI I SLOVENE^KI BIZNISMENI SE SRETNAA NA MAKEDONSKO-SLOVENE^KIOT BIZNIS-FORUM KOJ V^ERA SE ODR@A VO SLOVENIJA

PIVARNICATA AKTIEN BRAUVERAJ SAKA DA GRADI FABRIKA ZA PIVO VO TIKVE[IJATA radona~alnikot na Kavadarci, Aleksandar Panov, najavi deka mo`no e naskoro bavarskata pivarnica Aktien brauveraj da izgradi fabrika za proizvodstvo na pivo vo Tikve{ijata.

“Potpi{an e memorandum za sorabotka so germanskiot grad Kaufboren, {to e prva faza od procesot na zbratimuvawe me|u dvete op{tini.

Se o~ekuva pivarnicata da bide vo dominantna sopstvenost na germanskite gazdi, a pivoto osven na doma{niot da se plasira i na pazarite na dr`avite na Balkanot”, izjavi gradona~alnikot.

G

MILIONI DOLARI IZNESUVA TRGOVSKATA RAZMENA ME\U MAKEDONIJA I SLOVENIJA

O

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

gradona~alnik na Kavadarci

MILIONI EVRA VLO@ ILE SLOVENE^KITE KOMPANII VO MAKEDONIJA VO 2009 GODINA

K

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

68

...POGLED NA DENOT...

VA[INGTON! a go odbele`ime denot koga eden makedonski premier se sre}ava na oficijalna sredba so potpretsedatelot na SAD (Xo Bajden) i so dr`avniot sekretar za nadvore{ni raboti (Hilari Klinton)!

Sekako, kako i mnogupati dosega, poradi vremenskite razliki ovde i preku Atlantikot, dodeka go pi{uvam ovoj tekst sredbata s$ u{te ne e realizirana... No, ne{tata za koi, sekako, mo`eme da pi{uvame, i da se nategame, sekako deka se jasni.

Vo pove}e komentari vo makedonskite mediumi denovive e napi{ano deka Bajden i Klinton }e go pra{aat Nikola Gruevski za makedonskite pati{ta... Kade trgnala zemjata ako se imaat predvid nekolkute posledni oficijalni dokumenti – kako {to se izve{taite na EU za Makedonija, izve{taite na amerikanskiot Stejt department za razvojot na makedonskata demokratija!

Makedonsko-gr~kiot problem za imeto i obvrskite na Makedonija vo re{avaweto na ovoj spor, sekako, v~era imale centralno mesto... Se o~ekuva “osve`uvawe” vo sporot...

Va`no da se ka`e e deka SAD poleka prezemaat silna diplomatska ofanziva za re{avawe na pove}e regionalni pra{awa na Balkanot. Sakaat da ja iskoristat globalnata mediteranska atmosfera na promeni na deceniskite re`imi vo Severna Afrika i po{iroko i sozdavawe uslovi za formirawe na demokratski vladi i razvoj na demokratijata.

Od druga strana, okolu nas, Kosovo dobiva nova Vlada i prozapadno orientiran pretsedatel, ako mo`e da se sudi po me|unarodnite reakcii.

Hrvatska dobi signal deka do sredinata na godinata }e gi zavr{i pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo EU i verojatno datumot na priem }e bide jasno definiran.

Srbija ~ekori kon kandidatski status koj treba da go dobie do krajot na godinata! Crna Gora ve}e go dobi.

D

Koj pravec vistinski go fatila Makedonija - kon Brisel ili kon Kale, }e vidime mnogu brzo, denovive, po vra}aweto na Nikola Gruevski od Va{ington Gr~ko-turskiot problem za Kipar se pridvi`uva so toa {to gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, denovive se izjasni za kiparskoto pra{awe (vo nasoka na definitivno re{avawe)! Za na~inite kako denovive treba da razgovara i so generalniot sekretar na OON, Ban Ki Mun...

Na taa sredba sekako deka }e se razgovara i za gr~komakedonskiot problem za imeto. Re{enie koe treba da gi deblokira makedonskite evroatlantski integracii.

Sepak, klu~ni na masata }e bidat nasokite od sino} e{nata sredba na Nikola Gruevski so Xo Bajden i Hilari Klinton.

Ottuka, v~era{niot den mo`ebi e “me|nikot na sreden rok” koj }e ja opredeli pretstojnata makedonska prolet. Za mnogu ne{ta e va`na ovaa sredba...

Prvo, vo koj pravec }e te~e makedonskiot politi~ki proces. Parlamentot e blokiran. Opozicijata bojkotira oti ima kup uslovi za da se vrati. Nekoi od uslovite i ne se politi~ki (kako toj za A1) {to e poseben problem {to treba posebno da se re{ava. Va`en e precizniot stav na Va{ington za sostojbata so mediumite vo Makedonija za i SDSM da dobie signal deka malku preteruvaat. Ima pova`ni raboti za re{avawe, sekako...

Vtoro, ako opozicijata se vrati vo Parlamentot, dali toa }e zna~i deka }e ima izbori? Mo`e, no ne mora...!

Oti, verojatno, izborite i ovojpat }e zavisat od podgotvenosta na Gruevski za re{avawe na problemot so Grcija. ]e se sledat i nagonite na liderot na PASOK, osobeno ako se imaat predvid te{kite vnatre{ni ekonomski sostojbi vo Grcija.

Treto, Makedonija dopolnitelno mora da vodi smetka za ve}e naru{enata dinamika vo me|uetni~kite odnosi.

Poslednite nastani na Kaleto vo koi prakti~ki problemite bea isprovocirani od samata vlast (VMRODPMNE i DUI) samo poka`uva deka albanskiot del od vlasta dava signali deka godinava o~ekuva pomestuvawe na Makedonija vo pravec na NATO i datum za pregovori so EU. Verojatno me|uetni~kite odnosi }e bidat instrumentot za “provocirawe pomestuvawe”.

Makedonija po ovie pra{awa e zaglavena celi tri godini bez znaci za zakrepnuvawe...

Vo toj kontekst, kako mnogu mudra ja ocenuvame izjavata {to ja dade makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov denovive na nekoj nastan, koga re~e deka me|uetni~kite odnosi vo Makedonija se naru{eni poradi otsustvoto na evroatlantska idnina na zemjata. Ova, sekako, go parafrazirav, no su{tinata be{e nekade ovde. To~no.

Ako e taka, a poinaku ne e, toga{ koj pravec vistinski go fatila Makedonija, kon Brisel ili kon Kaleto, }e vidime mnogu brzo, denovive, po vra}aweto na Nikola Gruevski od Va{ington.

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI LISABONSKIOT DOGOVOR PREVEDEN NA MAKEDONSKI icepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski i evroambasadorot Ervan Fuere v~era go promoviraa Dogovorot od Lisabon, prv pat preveden na makedonski jazik, publikuvan od Sekretarijatot za evropski pra{awa pri Vladata na Republika Makedonija.

"Prevodot na dogovorot ima za cel da gi informira gra|anite za osnovnite na~ela na ovoj dogovor, kako i da pridonese za pribli`uvawe na Unijata i funkcioniraweto na nejzinite institucii do makedonskite gra|ani", re~e vicepremierot Naumovski.

Za Makedonija ovoj dogovor e od osobeno zna~ewe kako zemja koja e aspirant za EU, bidej}i toj ja potvrduva opredelbata za ponatamo{no pro{iruvawe, no, za toa, re~e evroambasadorot Ervan Fuere, zemjata isto taka mora da prodol`i so ispolnuvawe na kriteriumite. Toj upati apel Vladata da go zabrza procesot na sproveduvawe na reformite po preporakite dadeni vo Izve{tajot za napredokot, kako i vo Rezolucijata prezentirana od evropratenikot Zoran Taler.

V

RA[TIMAN ORKESTAR ZA IMETO

IVANOV SE KRSTI VO EU, NAUMOVSKI VO OON! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tavot na vicepremierot Vasko Naumovski za re{avaweto na sporot za imeto se razlikuva od toj na {efot na dr`avata, \ orge Ivanov. Ivanov vo posledno vreme s$ pozasileno povikuva na re{enie vo

S

P

Premierot Nikola Gruevski vo Va{ington vo 22 ~asot po makedonsko vreme se sretna prvo so dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, a potoa i so potpretsedatelot, Xo Bajden. Glavna tema na razgovorot e sporot za imeto so Grcija. Sredbata se o~ekuva da se poka`e kako klu~na vo prezentacijata na stavovite na SAD za dolgogodi{niot spor i vo porakite {to }e gi isprati svetskata sila do Gruevski. Ova e prva oficijalna sredba na makedonskiot premier so Klinton i so Bajden. Na molitveniot pojadok vo 2009 godina toj sede{e na ista masa so niv, me|utoa, toga{ nema{e oficijalni razgovori. najkratok mo`en rok. Vo insistiraweto na brz kompromis (“u{te denes, ne utre”) toj uporno upatuva poraki do Evropskata unija aktivno da se vklu~i vo re{avawe na sporot. No, ministerot za evrointegracii, Naumovski, v~era pora~a deka ne o~ekuva od Brisel me{awe vo sporot pove}e otkolku {to samata Unija smeta deka e potrebno. Re{enieto, spored nego, e isklu~ivo vo ramkite na Obedinetite nacii.

"Nemame namera da go izmes-

PROSTORNIOT PLAN ZA SKOPJE 2005-2020 POMINA NA KOMISIJA rostorniot plan na Skopskiot region 2005–2020 godina pretstavuva osnovna orientacija na kvalitativnite i kvantitativnite strukturni promeni na gradot, kako i mo`nost za re{avawe na slo`enite prostorni problemi i konflikti vo interakcija so razvojnite procesi, tekovi i ograni~uvawa, istakna zamenik-ministerot za ekologija, Sowa Lepitkova, koja go pretstavi nacrt-planot pred sobraniskata Komisija za transport, vrski i ekologija.

"Prostorniot plan, kako dolgoro~en integralen razvoen document, ja definira prostornata organizacija na regionot, celite i konceptite na prostorniot razvoj vo oddelnite oblasti i uslovite za nivna realizacija", istakna Lepitkova.

Realizacijata na proektot prostorniot plan za Skopskiot region e po~nata vo 2005 godina i ve}e e zavr{ena prvata faza, informativna, dokumentarna i studiska osnova na planot, odnosno izraboteni se 17 studii povrzani so ovoj plan. Planot e predaden na Ministerstvoto za `ivotna sredina, kade {to bile odr`ani pove}e javni raspravi so eksperti, gra|anskoto op{testvo, ~ii zabele{ki bile inkorporirani vo planot, veli Lepitkova.

Izvori od opozicijata, koja ve}e tri nedeli ja bojkotira rabotata na Sobranieto i negovite tela, velat deka i na komisiskite i na plenarnite sednici vlasta vo ovoj period }e se obide da proturka mnogu sporni momenti, kako {to e i planot za Skopskiot region.

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

poseta na Slovenija, a prethodno i na ^e{ka, bara imeto da se re{i, kako {to veli toj, "vedna{ i denes" i pobara evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, kako i evrokomesarot za nadvore{ni, Ketrin E{ton, direktno da se vklu~at za pobrzo re{avawe na ovoj dolgogodi{en spor

tuvame procesot od ramkite na Obedinetite nacii. Site razgovori {to se vodat, se vodat pod pokrovitelstvo na ovaa organizacija.

O~ekuvame re{enieto da fini{ira so soodveten dokument na ON. Sekoj {to se ~uvstvuva podgotven za re{avaweto na ovoj problem i da se postigne nekakov napredok e dobredojden.", re~e Naumovski.

Vklu~uvaweto na pretstavnicite na EU toj go ostava na nivnoto ~uvstvo i `elba da pomognat vo re{avaweto.

Od druga strana, pak, pretsedatelot \orge Ivanov za vreme na poslednata oficijalna

VEQANOSKI MU PI[A NA CRVENKOVSKI

BOJKOTOT PRIPA\A NA ISTORIJATA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

retsedatelot na Sobranieto, Tr ajko Veqanoski, v~era mu isprati pismo na Branko Crvenkovski vo koe go obvinuva liderot na SDSM deka ne dal izdr`an i korekten odgovor zo{to se bojkotira zakonodavniot dom. Veqanovski pi{a otkako mu propadna i v~era{niot obid da gi sobere na ista masa koordinatorite na prateni~kite grupi.

“Za bojkotot, od site strani,

P

me|unarodni i doma{ni, ni be{e uka`ano deka ne e na~inot na koj {to treba da se re{avaat problemite, odnosno, da parafraziram eden ambasador - bojkotot kone~no treba da bide staven vo ko{ot na istorijata, a mestoto za re{avawe na pra{awata e Parlamentot, ", se veli vo pismoto Poraka do SDSM isprati i germanskiot evropratenik Bernd Poselt..

"Plo{tadite i ulicite ne se mes to za rabota na opozicijata. Zavr{ete si ja rabotata vo Parlamentot, kako site

Slobodan ^a{ule.

opozicii vo svetot, a pred evropskite govornici nastapuvajte obedineto", veli Poselt.

No, apelite za vra}awe na SDSM nazad se bezuspe{ni.

Sekretarot Andrej Petrov e deciden: “SDSM nema da bide ukras na nedemokratskiot re`im vo Sobranieto i nema da u~estvuva na koordinativnite ad-hok sredbi”.

Za bojkotot na opozicijata v~era debatiraa i vo institutot Pavel [atev, kade {to go obvinija SDSM za napu{taweto na Parlamentot, za odamna skroen

plan koj treba da kulminira so dr`aven udar.

"Bojkot e politi~ka glupost koja se primenuva koga se nema argument. Pretstavuva obid po sekoja cena da se smeni voljata na gra|anite koi na VMRO-DPMNE mu dadoa ogromno mnozinstvo. Glavno sredstvo za izvr{uvawe na dr`aven udar }e bidat me|uetni~kite odnosi. So incidentot na Kaleto opozicijata saka da frli pra{ina vo o~ite, pa Gruevski vo Va{ington namesto za najva`nite pra{awa, da razgovara za naru{enite me|uetni~ki odnosi", izjavi

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

DUI BARA DA SE ZABORAVI NA TEPA^KATA

SEKOJ KOMENTAR ZA INCIDENTOT JA VLO[UVA SOSTOJBATA!

Dodeka i VMRO–DPMNE i Vladata mol~at za odgovornosta na vladinite funkcioneri involvirani vo incidentot na Kale, DUI smiruva deka i me|uetni~kite odnosi i koalicijata se stabilni. Opozicijata bara da se prestane so glumata deka vo dr`avata s$ e vo red KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ncidentot na Kale nema da ja naru{i politi~kata sostojba. Sekoj komentar {to n$ vra} a nazad ne pridonesuva na sostojbata i nie site treba da bideme vnimatelni vo komentarite za incidentot.

Mislam deka site sme svesni i osuduvame oti ne treba da se slu~uvaat takvi raboti, izjavi deneska ministerot za lokalna samouprava i ~len na pretsedatelstvoto na DUI, Musa Xaferi. Xaferi uveruva deka incidentot nema da se odrazi nitu vrz stabilnosta na koalicijata so VMRO–DPMNE. “Koalicionite partneri } e vlo`at dovolno energija i volja za da se za~uvaat me|uetni~kite odnosi, a incidentot na skopskoto Kale nema da ja naru{i politi~kata sostojba. Dinamikata vo me|uetni~kite odnosi mo`e da se provocira vo nekoi momenti."

Potpretsedatelot na partijata, pak, gradona~alnikot n a o p { t i n a ^ a i r , ko j be{e prisuten ve~erta na ru{eweto na konstrukcijata na crkvata na Kale (kako {to i po~naa nemirite), Izet Mexiti, v~era zastana vo silna odbrana na zamenikot–minister za vnatre{ni raboti, Xevat Bu~i. Bu~I, koj li~no osloboduva{e priveden vo tepa~kata, se obiduval da gi smiri tenziite, tvrdi Mexiti.

“Odgovornost treba da se bara od odgovornite za incidentot, a Bu~i ne e toa.

Toj samo se obide da gi sankcionira poslednicite i da gi prevenira slu~uvawata”, veli Mexiti.

Vo me|uvreme, dodeka od vladeja~kata VMRO–DPMNE mol~at za skandalot, kako i za eventualnata odgovornost kaj vladinite funkcioneri, portparolot na Vladata, Martin Martinovski, veli deka s$ u{te nemaat stav za odnesuvaweto na Bu~i. No, zatoa stav ima opozicijata.

Tret den baraat ostavki od nego, od Gordana Jankulovska, no i od Pasko Kuzman.

Sekretarot na SDSM, Andrej Petrov, izleze so komentar deka so neodgovorniot odnos vladinite koalicioni partneri dozvolile seriozno da se zagrozat me|uetni~kite odnosi koi se stolb za stabilnosta i eden od najbitnite faktori za evroatlantskite integracii na Makedonija.

“Gruevski i Ahmeti ne smeat i ponatamu da se odnesuvaat kako ni{to da ne se slu~ilo.

La`nite patrioti Gruevski i Jankulovska dozvolija makedonskata policija da bide posramotena, a so vistinskite profesionalci vo MVR da se igra politi~ki majtap.

Za nedelniot incident na

I

7

PREGLED VESTI ETNI^KI PROBLEMI VO DR@AVNATA POPISNA KOMISIJA lenot na Dr`avnata popisna komisija od albanskata zaednica, Abdulmenaf Bexeti, obvini deka ~lenovite Makedonci ne go po~ituvale Delovnikot za rabota na Komisijata i nosele odluki bez konsenzus.

"Na sednicata odr`ana na 13 fevruari, bez izdr`ani argumenti ~lenovite od makedonskata zaednica odlu~ija za brojot i strukturata na popi{uva~ite, sprotivno na na~eloto za pravi~na i soodvetna zastapenost na etni~kite zaednici na nivo na popisen reon", se veli vo soop{tenieto.

Bexeti smeta deka ovaa postapka poka`uva pogolema nedoverba kon Albancite otkolku na popisot vo 2002 godina. Protiv odlukata koja ~lenovite Makedonci ja donele samostojno (so nadglasuvawe) glasale Albancite i Turcite, a ~lenot od romskata zaednica i eden pretstavnik Makedonec bile vozdr`ani. Albancite i Turcite }e ja bojkotiraat rabotata na Komisijata dodeka ne bidat suspendirani site odluki doneseni na kriti~niot den.

Pretsedatelot na Dr`avnata popisna komisija, Vesna Janevska, tvrdi deka Komisijata raboti spored Zakonot za popis i podgotovkite se odvivaat spored predvidenata dinamika.

"Neprifatlivo e baraweto vo par da odat dvajca pripadnici od ist etnikum, za{to taka }e se prejudicira falsifikat na popisot i majorizacija na odredeni etnikumi nad drugite”, veli taa.

Tokmu poradi odlukata na Zavodot za statistika da imame etni~ki me{ani popi{uva~ki parovi ovaa godina }e se izdvojat dvojno pove}e pari za popi{uva~ite vo odnos na prethodniot vo 2002 godina.

^

SOPSTVENIKOT NA RESTORANOT VITORIJA – REKETAR!? olicijata vo akcijata "Vitorija” privede i pritvori osum lica od koi dvajca policiski slu`benici. Osomni~eni se za nasilstvo i iznuda koi gi vr{ele dve godini. Od dve lica uspeale da zemat okolu 16.000 evra, a vo drugi tri slu~ai vo tek bilo iznuduvawe na pove}e milioni denari.

Mozokot na kriminalnata grupa kako {to soop{tuva MVR e sopstvenikot na restoranot Vitorija vo Skopje.

Toj stapuval vo delovna sorabotka so lica sopstvenici na firmi so koi dogovaral razli~ni vidovi "bizniszdelki”. No gazdata na Vitorija nikoga{ ne bil zadovolen od izvr{enata rabota pa baral ot{teta.

Za naplata na "dolgot” go anga`iral celo semejstvo, majka, tatko i sin koi postavuvale bombi, podmetnuvale po`ari, grabnuvale lu|e za da go naplatat navodniot dolg. Dosega e doka`ano deka vo januari godinava skopjanec se kriel od bandata poradi navoden dolg od 30.000 evra. Nasilnicite ja grabnale negovata sopruga zaedno so maloletniot sin i prisilno ja dr`ele vo stan. Celo vreme ja terale `enata da se javuva po rodnini i prijateli za da sobere pari.

P

^lenot na pretsedatelstvoto na DUI, Musa Xaferi, pobara da ne se komentira za incidentot za{to taka samo se vlo{uvale tenziite Kaleto mora da se ponese odgovornost za istiot ili sli~ni incidenti da ne se povtorat. Ne mo`e odgovornosta za tolku seriozen me|uetni~ki incident da se svede samo na eden vraboten vo holandska ambasada”, veli Petrov.

MVR SE PODGOTVUVA ZA SABOTA! Inaku, MVR odgovornosta ja pro{iri so podnesuvawe na edna krivi~na prijava protiv 60 lica vklu~eni vo incidentot.

Po triesette identifikuvani u~esnici, v~era dopolnitelno bile identifikuvani u{te trieset. Ministerkata Jankulovska ima{e raboten sostanok so rakovodniot kadar na Edinicata za brzo rasporeduvawe (EBR), na koj

go dogovaraa ponatamo{noto postapuvawe za idnite eventualni protesti na Kale, {to se najavuvaat na socijalnite mre`i, i ja analiziraa prethodnata aktivnost na EBR vo nedelniot incident.

"Spored na{ite operativni soznanija postoi odreden stepen na mobilizacija i organiziranost po razli~ni grupi koi se dogovaraat glavno preku socijalnite mre`i”, izjavi Jankulovska.

Taa apelira{e do site {to planiraat da u~estvuvaat vo nastani kade {to bi mo`elo da dojde do naru{uvawe na javniot red i mir da se otka`at od nivnite nameri.

"Site tie }e bidat sankcionirani neselektivno i na nikoj nema da mu bide progledano niz prsti.”

SRD: MEDIUMITE DA PRIDONESAT ZA NAMALUVAWE NA TENZIITE! Sovetot za radiodifuzija (SRD) zaklu~i deka vo ehoto na poslednite op{testveno-politi~ki slu~uvawa vo programite na elektronskite mediumi za~esteno se koristele elementi {to bi mo`ele da dovedat do pojava na govor na omraza.

“SRD gi povikuva site mediumi da vlo`at maksimalni napori za da spre~at emituvawe na programski sodr`ini {to bi mo`ele da dovedat do {irewe na me|uetni~ka, intraetni~ka ili verska netolerancija ili da povikuvaat na lin~. Pokraj objektivnoto informirawe, edna od op{testvenite ulogi na mediumite e da pridonesuvaat za namaluvawe na tenziite, za unapreduvawe na op{testveniot dijalog, za izbegnuvawe na ksenofobija i isklu~ivost po koja bilo osnova i za promocija na ostanatite demokratski op{testveni vrednosti. SRD zasileno }e se sledi programite na mediumite za prevenirawe na govor na omraza ili {irewe netrpelivost”, se veli vo soop{tenieto na Sovetot.

Intervju

8

EXCLUSIVE:

RIFAT HISAR^IKLIOGLU

PRETSEDATEL NA UNIJATA NA KOMORI I BERZI NA TURCIJA

KOMPANIITE DA NE GLUMAT “SILNI MOMCI�

I DA SE FATAT ZA RABOTA Sopstvenicite S na b biznisi treba b da izlezat i da gi zapoznaat svoite klienti. So godini mnogu kompanii se fokusiraa samo na pazarniot udel. No, sega celta na sekoj sektor e stabilen i profitabilen rast.

Vo konkurentna sredina kompaniite nema da rastat ako se naso~eni isklu~ivo kon pazarniot udel. Besmisleno e da se krati golem del od profitabilnosta za zgolemuvawe na pazarniot udel.

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk retsedatelot na Unijata na komori i berzi na Turcija, Rifat Hisar~iklioglu, utre pred makedonskite biznismeni }e zboruva za dvi`ewata vo svetskata ekonomija i za globalnata ekonomska kriza. Toj e gostin na Stopanskata komora na Makedonija po povod odbele`uvaweto na 89 godini komorsko rabotewe vo zemjava.

Biznismenite }e imaat ekskluzivno pravo da slu{nat od Hisar~iklioglu koja e formulata {to treba da se primeni za da se uspee vo vreme na kriza, kako {to e slu~aj so turskata ekonomija.

Turcija e ekonomskoto ~udo vo Evropa vo vreme na kriza. Koja

P

e formulata za ovoj uspeh?

Turskata ekonomija ima{e cvrsti principi. Od 2002 godina implementiravme ekonomska programa koja vklu~uva{e fiskalna disciplina, pretpazliva monetarna politika, reformi vo bankarskiot sektor i detalni strukturni reformi za zgolemuvawe na konkurentnosta na ekonomijata.

Tro{ocite od pozajmuvawe se namalija, a odnosot na javniot dolg so BDP se namali pod kriteriumot od Mastriht. Na po~etokot od krizata vo 2008 postignavme mnogu efikasna ekonomija, silen bankarski sektor i fiskalen prostor za manevri. Doverbata e vo srcevinata na takvite politiki.

Golemo vnimanie posvetivme na podobruvawe na doverbata vo ekonomijata. Vo toj pogled, silnite fiskalni bilansi, finansiski i doma{ni strukturi

na bilansot na pla}awa, pretpazliviot politi~ki pristap i politi~kata stabilnost se klu~ni faktori koi ja zgolemija doverbata. Vo periodot na ogromni dolgovi, raste~ki buxetski deficiti i vlo{ena doverba, blagodarenie na zajaknatite principi Turcija uspea da se oddeli so toa {to mnogu rano go objavi i implementira svojot plan za konsolidacija. Na{ata ekonomija po~na da raste vo posledniot kvartal od 2009 godina. Vo prvite tri kvartali od 2010 ekonomijata porasna za 8,9%.

Se o~ekuva Turcija da bide najbrzoraste~ka ekonomija vo Evropa vo 2010 i 2011 godina.

Vo prvite tri kvartali eden milion novi rabotni mesta se otvoreni vo Turcija. Ova ja namali stapkata na nevrabotenost za 2,1 procenten poen.

Kolku odli~nite ekonomski rezultati se dol`at na sorabot-

kata me|u vladata i bizniszaednicata?

Internacionalizacijata na ekonomiite i politikite gi prisili vladite da razvijat novi strategii, koi se karakterizirani so pogolem stepen na interakcija so nevladinite klu~ni akteri i osobeno so biznis-svetot, a se nare~eni lokalna ili urbana uprava.

Turskata zakonodavna klima stana pootvorena za mislewa od privatniot sektor. Ova ~esto se narekuva javno-privaten dijalog. Takvata sorabotka e mnogu korisna i efikasna.

Dene{nite demokratii se karakteriziraat so mnozinsko pravo, kako i so golema zavisnost od nau~notehni~kite ve{tini i razmenata na tehni~ki informacii. Biznis-op{testvoto mo`e da dade takvi informacii za podobar proces na odlu~uvawe. Blagodarenie na ovaa sorabotka, Turcija gi

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

usvoi povolnite investitoriski politiki, gi reformira{e makroekonomskite osnovi, gi podobri investiciskata klima i biznis-okolinata.

Vo zemjite na Balkanot vladite naj~esto biznis-zaednicata ja do`ivuvaat kako neprijatel, koj e finansiski mo}en i ja zagrozuva politi~kata vlast.

Predlozite {to doa|aat od komorite te{ko se prifa}aat ili implementiraat. Koja e {tetata od vakviot odnos?

Politi~kata sredina igra va`na uloga vo biznis-odlukite.

Negativnite i nestabilnite odnosi me|u biznisot i vladata sozdavaat nesigurna sredina.

Biznismenite stradaat od golemo nivo na nesigurnost.

Tie gi otka`uvaat odlukite za investirawe. Doma}instvata gi otka`uvaat odlukite za potro{uva~ka. Site tie faktori predizvikuvaat zabavuvawe na ekonomskite aktivnosti, {to zna~i pad na nacionalniot prihod. Od druga strana, koga vladata gi namaluva biznis-te{kotiite zemjata dobiva povisoka kredibilnost, a ekonomijata mo`e da po~ne period na stabilen rast.

Biznis-politi~kata nesigurnost e ~uvstvo na nesigurnost za odlukite za investirawe predizvikani od makropoliti~kite i makroekonomskite odluki.

Nesigurnosta pretstavuva predizvik. Koga biznisot u~estvuva vo sozdavaweto pozitivna politi~ka klima, u~estvoto vo procesot na odlu~uvawe stanuva poefikasno i se kontrolira biznis-nesigurnsta.

Biznisot mo`e da pridonese za sozdavawe povolen odnos so vladata, koj e institucionalen i ja dava osnovata za politi~ka stabilnost, stabilen rast i za {iroka demokratija.

Prirodata na odnosot vladabiznis go odreduva kvalitetot na demokratijata vo zemjata.

Zo{to zemjite vo tranzicija s$ u{te ne mo`at da izlezat od toj proces i da se naso~at kon pogolem ekonomski razvoj?

Postojat nekolku pri~ini. Od tie pri~ini, odr`livosta na dolgot i fiskalnata nestabilnost stojat kako kriti~ni predizvici, koi ne samo {to predizvikuvaat zakana za momentalniot period, tuku i za pretstojnite godini. Drug problem koj zaslu`uva vnimanie se visokite stapki na nevrabotenost. Sozdavaweto rabotni mesta i namaluvaweto na postojano visokite stapki na nevrabotenost }e bidat te{ki problemi za re{avawe, osobeno vo vreme koga buxetskiot def-

icit i javniot dolg se na rekordno visoko nivo. Visokata nevrabotenost, osobeno vo razvienite zemji, mnogu }e gi pritiska ekonomskite politiki. Tretata pri~ina e s$ u{te finansiskiot sektor.

Koga gi gledame bilansite, gledame deka na mnogu banki }e im treba pove}e vreme da se vratat vo normala.

BEZ NOVI RABOTNI MESTA NEMA IZLEZ OD KRIZATA Ekonomskata kriza ja pogodi cela Evropa. Kako gi komentirate sostojbite? Koi zemji se najkriti~ni?

Ekonomskata i finansiska kriza sozdade ogromen porast na javnite deficiti i dolgovi vo evropskite ekonomii.

Sposobnosta na ovie zemji da gi prezemat potrebnite ~ekori za da go donesat pod kontrola javniot dolg e s$ popredizvikuva~ka, isto taka od finansiskite pazari. Predizvikot po~na vo evrozonata.

Zarazata od gr~kata i irskata kriza se pro{iri vo Portugalija i vo [panija. [panskite i irskite problemi po~naa so mnogu mal dolg vo privatniot sektor poradi stanbeniot meur, finansiran od dolgovite. Grcija ima nevnimatelna fiskalna politika pove}e od edna decenija, {to dovede do kriza so javniot dolg. Portugalija i Italija imaat ponisko nivo na privaten dolg, no golema koli~ina javen dolg. Grcija i Irska ve}e zagubija pristap na pazarot i im pomognaa MMF i EU. Izgleda deka evropskiot spasuva~ki fond ima dovolno pari za da gi pokrie mo`nite spasuvawa na pove}eto kriti~ni zemji kako Irska, Grcija i Portugalija.

Ako EU ne prezeme radikalna reforma, }e ima rizik od golemo nepridru`uvawe od fiskalno potresenite zemji i duri i raspa|awe na monetarnata unija. Momentalniot pristap za provlekuvawe niz krizata e da se finansiraat fiskalno potresenite zemji (pod uslov tie da implementiraat fiskalno prisposobuvawe i strukturni reformi) so nade` deka nivnite problemi nastanale poradi nelikvidnost, a ne nesolventnost. No, ova mo`e da dovede do golemi problemi i raspa|awe na Evropskata monetarna unija ako nabrzo ne se implementiraat institucionalnite reformi i drugi politiki koi vodat do potesna integracija i vra}awe na rastot vo evrozonata.

Koi se Va{ite prognozi? Dali 2011 godina kone~no }e bide kraj

Intervju

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

9

DR@AVATA NEMA EVIDENCIJA KOLKU INVESTITORI ^EKAAT

PRETPRIEMA^ I BIZNIS-LIDER

Zo{to i pokraj mnogute najavi od Turcija i reklamite na Makedonija kako atraktivna biznis-destinacija nema turski investicii vo zemjava?

Turcija ima nekolku investicii vo Makedonija, kako Ziraat bank, Uzel makina, Ulak ambalaj... Pri~inata za nivnata malobrojnost e toa {to Makedonija ima regulatorni problemi, osobeno koga se vo pra{awe stranskite investicii. Edno{alterskiot sistem be{e ratifikuvan vo 2008 godina preku reformite na EU, no poradi vladinite izbori be{e zabele`ano zabavuvawe, {to go ote`na dobivaweto dozvoli za stranski investicii. Sektorite za evidencija vo ministerstvata ne se dovolni za da vodat smetka za site barawa koi se na listata na ~ekawe. Ako se smeni ministerot, re~isi e nevozmo`no da se najdat neophodnite dokumenti za sledewe na slu~ajot. Rabotnite dozvoli za turskite rabotnici se glaven

Rifat Hisar~iklioglu e pretsedatel na Unijata na komori i berzi na Turcija (TOBB) i zamenik-pretsedatel na Evropskata stopanska komora Eurochambres. TOBB e najgolema neprofitna biznis-asocijacija vo Turcija i opfa}a 365 komori i berzi. TOBB pretstavuva 1,3 milioni kompanii i deluva kako najefikasna profesionalna organizacija so mre`a na ~lenovi koi gi opfa}aat site vidovi biznisi od razli~ni sektori, od golemi do mali vo site regioni vo Turcija.

Hisar~iklioglu po diplomiraweto na Univerzitetot Gazi vo Ankara vo oblasta ekonomija i menaxment go po~nuva svojot profesionalen `ivot vo privatniot sektor. Toj e pretsedatel na Eskihisar grupacijata, koja raboti vo oblasta na grade`ni{tvoto, grade`nite materijali, izvoz i uvoz, zemjodelstvo, investicii, razvoj na zemji{teto, prehranbenata i avtomobilskata industrija. Vo 1990 godina e izbran za sovetnik vo Trgovskata komora na Ankara. Od juni 2001 godina e pretsedatel na Unijata na komori i berzi na Turcija, funkcija na koja dva pati e reizbran poradi poka`an izvonreden trud kako voda~ na turskiot privaten sektor.

Hisar~iklioglu e pretsedatel i na Odborot za nadvore{ni ekonomski odnosi (DEIK), koj ima za cel unapreduvawe na nadvore{nite ekonomski odnosi na Turcija preku delovni soveti vo celiot svet. Vakvi delovni soveti se osnovani so 86 zemji. So motiv da se podobri kvalitetot na rabotnata sila i da se unapredi obrazovanieto preku sorabotka me|u akademskiot i privatniot sektor, Hisar~iklioglu go osnova Univerzitetot na TOBB za ekonomija i tehnologija vo Ankara vo juli 2003 godina. Denes TOBB-ETU e rangiran kako najpreferiran univerzitet vo Turcija.

Hisar~iklioglu e pioner i vo sozdavaweto na think-tank. Vo momentov e pretsedatel na TEPAV (Turska fondacija za istra`uvawe na ekonomskata politika), koja e anga`irana za ekonomski studii i studii za strate{ka i nadvore{na politika.

Negova e i inicijativata za formirawe na Odborot za evaluacija na ekonomski pra{awa (ESDK), koj se sostoi od ministerstva, TOBB i pretstavnici na privatniot sektor. Celta e turskata ekonomija da se prilagodi na vnatre{nite i nadvore{nite pazari.

za krizata?

Ekonomskiot rast zakrepnuva vo celiot svet. Najnovite prognozi za globalniot rast za 2011 godina iznesuvaat 4,5%.

Ova e povisoko od prosekot vo poslednata decenija. No, toa ne e zakrepnuvaweto koe site go ~ekaa. Toa e zakrepnuvawe obzemeno od tenzii i optovaruvawa, koe duri mo`e da gi posee semiwata na slednata kriza. Postojat dve opasni neramnote`i. Prvo, zakrepnuvaweto e naru{eno.

Dodeka rastot ostanuva pod potencijalot vo naprednite ekonomii, novite i razvojnite ekonomii rastat mnogu pobrzo, a del od niv mo`e mnogu brzo da pregreat. Vtoro, zakrepnuvaweto e neuramnote`eno.

Globalnata nevrabotenost ostanuva na rekordno visoko nivo, so pro{iruvawe na neednakvosta na prihodot kako dopolnuvawe na socijalnite problemi. Isto taka gledame zagri`uva~ki razvoj: pretkrizniot model na globalnite neramnote`i povtorno se javuva. Rastot na ekonomiite so golemi nadvore{ni deficiti, kako amerikanskiot, s$ u{te e predizvikan od doma{nata pobaruva~ka. A rastot na ekonomiite so golemi nadvore{ni suficiti, kako vo Kina i vo Germanija, s$ u{te go pridvi`uva izvozot.

Ovie globalni neramnote`i ja stavaat na rizik stabilnosta na zakrepnuvaweto. Soodvetno, zakrepnuvawe }e dobieme ako ne se fokusirame samo vrz standardnite makroekonomski i finansiski politiki, tuku i na sozdavaweto rabotni mesta i socijalna za{tita. Bez rabotni mesta i sigurnost na prihodot

problem za turskite investicii, bidej}i birokratskite postapki za da se izvadi ili prodol`i rabotnata dozvola traat dolgo, a toa vlijae vrz efikasnosta na investicijata.

Kako toga{ ja ocenuvate biznis-klimata vo Makedonija?

Iako postoi nestabilnost vo Vladata, ekonomijata e vo faza na zakrepnuvawe. Ako Vladata uspee da gi ratifikuva regulativite so koi }e se poednostavat procedurite za stranskite investicii, toga{ sum siguren deka pove}e turski kompanii }e bidat raspolo`eni za investirawe. Kampawata za investicii e dobar po~etok, no marketin{kiot del treba da se izbalansira so sproveduvawe na planovite i so primeri za uspeh. Mora da sozdademe pove}e uspe{ni prikazni za zaedni~kite vlo`uvawa na Turcija i Makedonija.

ne mo`e da ima odbivawe na doma{nata pobaruva~ka, a so toa i odr`livo zakrepnuvawe.

So kakvi politiki i merki dr`avite treba da se spravuvaat so krizata i da mu pomagaat na stopanstvoto?

Vo novata era dvi`e~ka sila na ekonomskiot rast }e bidat privatniot sektor i privatnite pretprijatija. Zatoa, edna od glavnite celi na strategijata za rast treba da bide poddr`uvaweto na lokalnite pretpriema~i. Nacionalnite politiki treba da se adaptiraat na globalizacijata.

Razvojot na privatniot sektor e potreben za da se unapredat vrskite me|u lokalnata i globalnata ekonomija. Pretpriema~ite se tie koi gi menuvaat svetot i dr`avata. Prosperitetot na edna zemja e tesno povrzan so brojot na pretpriema~i.

Poradi toa, mora da go pottiknuvame i da go ohrabruvame pretpriemni{tvoto. [to im sovetuvate na kompaniite, odnosno na nivnite menaxeri – kako da se nosat so krizata? Dali so kratewe na tro{ocite, so osvojuvawe novi pazari, so novi investicii...

Celiot svet e podlo`en na golemi promeni. Tehnologijata i uslovite za biznis predizvikaa transformacija na korporativniot svet. Rezultatot e prerabotka na konkurentnata sredina. Najva`noto ne{to {to treba da go napravat kompaniite e da im dadat zna~ewe na klientite i na nivnite potrebi.

Kompaniite treba da prestanat da glumat "silni momci" i da se fatat za rabota. Sopstvenicite na biznisi treba da izlezat i da gi zapoznaat

svoite klienti. So godini mnogu kompanii od razli~ni sektori se fokusiraa samo na pazarniot udel. No, sega celta na sekoj sektor e stabilen i profitabilen rast. Vo momentalnata konkurentna sredina kompaniite nemaat mo`nost da rastat ako se naso~eni isklu~ivo kon pazarniot udel.

Sekoja kompanija koja se obiduva da go stori ova }e vidi deka rezultatot e opa|awe na profitabilnosta. Od taa pri~ina, besmisleno e da se skrati golem del od profitabilnosta vo ime na zgolemuvaweto na pazarniot udel.

Potro{uva~ite imaat s$ pove}e barawa.

Proizvoditelite po~naa da razvivaat produkti nameneti za potrebite na razli~ni klienti. Denes, osobeno vo potro{uva~kiot i vo sektorot za uslugi, se {iri segmentacijata na proizvodite. Svoevremeno, upravuvaweto na odnosite so klientite be{e metod koj be{e naso~en kon sekoj klient.

No, streme`ot site da stanat klienti na kompanijata ne be{e profitabilen pristap.

Va`no e da se dobie klient za vistinskata cena.

Postoi zna~itelen interes za koristewe na nadvore{ni resursi. Vo poslednite deset godini upotrebata na nadvore{nite resursi e mo{ne zastapena, od tipot na finansiski operacii, re{enija za obrabotka na podatoci i logistika. Kompaniite mora da po~nat da sorabotuvaat so pove}e provajderi na strate{ki uslugi vo ovaa oblast. Padot na inflacijata ja zgolemi va`nosta na operativnata profitabilnost. Padot na kamatnite stapki go prenaso~i

vnimanieto na kompaniite kon faktorite koi obezbeduvaat produktivnost. Pri~inite za namaluvawe na tro{ocite se promenija. Vo minatoto takvite metodi se primenuvaa samo vo vreme na kriza. Vo takvi situacii, prvata reakcija na kompaniite be{e da otpu{taat rabotnici. No, denes mo`e da se vidi deka toj metod ne gi dava posakuvanite rezultati. Vsu{nost, ovoj metod na namaluvawe na tro{ocite ima silno negativno vlijanie vrz ~ove~kite resursi. Toa ja spre~uva kompanijata da ima efikasna rabotna sila. Poradi toa, na kompaniite im se potrebni strukturni promeni, a ne momentalni i radikalni reakcii. Tro{ocite mo`at da se namalat so odr`uvawe na biznisot so ist kapacitet, no so pomalku trud, kapital i investicii.

REGULATORNI PROBLEMI GI ODVRA]AAT STRANSKITE INVESTITORI OD MAKEDONIJA Turcija i Makedonija se tradicionalni trgovski partneri, no so ogromen deficit na makedonska strana, iako Turcija e ogromen pazar. Zo{to e toa taka?

Vode~kite partneri na Turcija kaj uvozot se zemjite od EU, osven Rusija. Od druga strana, Makedonija ima silni trgovski vrski so nejzinite sosedi. Dvete zemji ne se pribli`uvaat edna kon druga kako celni pazari. Isto taka, makedonskite proizvodi mora da gi imaat neophodnite sertifikati za kvalifikacija spored regulativite na EU. Koi se proizvodite koi gi ima Makedonija, a & trebaat na Turcija koi mo`at da pridonesat za pogolema razmena me|u dvete zemji?

Makedonija gi razviva zemjodelstvoto i sto~arstvoto i ima plodni po~vi. Organskoto zemjodelstvo bi bilo dobra sorabotka za dvete strani.

Ambala`iraweto e u{te edna oblast koja vetuva.

Urbanite i infrastrukturnite potrebi vo Makedonija sozdavaat pazar za grade`nite materijali, kako i za grade`nite uslugi.

Turcija ima golemi poznavawa od grade`niot sektor i se nao|a na vtoro mesto, vedna{ zad Kina, spored brojot na grade`nici koi rabotat na me|unarodno nivo na globalniot pazar.

Kolku turskite biznismeni se zadovolni od sorabotkata so makedonskite kompanii?

Ne sme dobile konkretni `albi od turskite kompanii vo vrska so nivnite makedonski partneri. No, tamu kade {to ima biznis sekoga{ ima mesto za razlika vo interesite.

Turskite i makedonskite kompanii mo`at da go nadminat ovoj rizik so pomo{ na dolgogodi{nata kulturna razmena, koja gi vklu~uva i delovnite odnosi. [to }e gi sovetuvate makedonskite biznismeni pri Va{eto obra}awe po povod 89 godini Stopanska komora na Makedonija?

Turcija spored ekonomskiot razvoj se nao|a na 17 mesto me|u najsilnite svetski ekonomii.

Bi im prepora~al na na{ite makedonski kolegi da baraat pove}e mo`nosti za sorabotka so Turcija.

Stopanskata komora na Makedonija igra klu~na uloga vo olesnuvaweto na ovie mo`nosti za dvete strani, vo sorabotka so DEIK (Tursko-makedonskiot biznis-sovet). Dvete strani vo Biznis-sovetot se trudat da dovedat biznismeni od razli~ni sektori i regioni.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.980

2.735 2.730

MBID

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

OMB

116,80 116,60

2.970

2.725

116,40 2.960

2.720

116,20

2.715

2.950

116,00

2.710 2.940

115,80

2.705 2.700

2.930

10/02/11

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

10/02/11

16/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115,60 11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

16/02/11

10/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

16/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SO IZMENI NA ZAKONOT, PENZISKITE FONDOVI:

]E MO@E DA VLO@UVAAT I VO AKCII OD REDOVENIOT PAZAR So izmenite na Zakonot penziskite fondovi }e mo`at da kupuvaat i akcii na dru{tva od redovniot pazar na Makedonskata berza, kade se listirani edni od najgolemite i najprofitabilnite kompanii vo Makedonija. Dosega, investiraa samo vo akcii na oficijalniot pazar }e kompanii koi so godini imaat dobri rezultati, golem potencijal, dobar menaxment i dobra dividendna politika. Edinstven problem so koj se soo~uvame vo momentov e premalata likvidnost. Op{tinskite obvrznici mo`at da bidat privle~en instrument za penziskite fondovi, no mislam deka s$ u{te e rano da se zboruva za toa”, veli Filip Nikoloski, ~len na Upravniot odbor na KB Prvo penzisko dru{tvo.

Penziskite fondovi, pokraj investirawe vo akcii i vo otvoreni i zatvoreni investiciski fondovi, sega }e mo`at mal del (1,5%) od sredstvata da investiraat i vo privatni investiciski fondovi, pri {to vo poedine~en fond mo`at da investiraat najmnogu 0,5% od vrednosta na sredstvata so koi raspolagaat.

Na ovoj na~in }e se postigne pogolema diverzifikacija vo vlo`uvaweto na fondovite, no istovremeno }e se pottikne i razvojot na mali i sredni trgovski dru{tva, {to, pak, pozitivno }e vlijae na ekonomijata vo dr`avata.

Ekspertite smetaat deka toa sigurno }e vlijae vrz razvojot na samiot pazar na kapital, no i vrz penziskite fondovi.

“So predlo`enite izmeni i

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o novite izmeni na Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe se otvora mo`nost penziskite fondovi vo Makedonija da investiraat i vo akcii na redovniot pazar na Makedonskata berza. Dosega, tie mo`ea da vlo`uvaat samo vo hartii od vrednost na oficijalniot pazar. Zakonskite izmeni ve}e se vo sobraniska procedura i v~era go pominaa prvoto ~itawe na Komisijata za trud i socijalna politika.

Poradi razvojot na penziskoto osiguruvawe vo vtoriot penziski stolb, se nametna potrebata na fondovite da im se dadat pogolemi investiciski mo`nosti. Sega tie }e mo`at da kupuvaat i akcii na dru{tva na pazarot so posebni obvrski za izvestuvawe, kade se listirani edni od najgolemite i najprofitabilnite kompanii vo Makedonija.

Interes za vakvo vlo`uvawe ima kaj dru{tvata koi upravuvaat so zadol`itelnite penziski fondovi.

“Na na{ata berza ima pove-

S

STOPANSKA I KOMERCIJALNA VO FOKUS NA INVESTITORITE akedonskata berza v~era ima{e u{te edno bledo izdanie.

Vkupniot berzanski promet padna za 38,3% vo odnos na prethodniot den i iznesuva{e 7,4 milioni denari. Vo vtornikot prometot iznesuva{e 12 milioni denari. Fokusot na investitorite be{e naso~en kon akciite na bankite. Akciite na Komercijalna banka i na Stopanska banka od Bitola bea edinstvenite hartii od vrednost koi ostvarija promet pogolem od milion denari. I dvete akcii ostvarija promet od 1,3 milioni denari. Od Komercijalna banka, po prose~na cena od 3.600 denari za akcija, se istrguvaa 382 akcii, a od Stopanska banka od Bitola 344 akcii po prose~na cena od 3.794 denari.

Kaj kompaniite najgolem interes ima{e za akcijata na Granit, od koja bea istrguvani 1.553 akcii vo vkupna vrednost od 993.000 denari. Na redovniot pazar na akcii se vrati interesot za Makedonski Telekom, od koj bea istrguvani 1.457 akcii i vkupen promet od

M

dopolnuvawa }e se postigne poefikasno i usoglaseno funkcionirawe na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe i za{tita na interesite na negovite ~lenovi”, smeta zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski.

Sepak, vlo`uvawata na penziskite fondovi na doma{niot pazar na kapital }e bidat ograni~eni.

Spored izmenite, tie }e mo`at da vlo`at najmnogu 5% od vrednosta na sredstvata vo finansiski instrumenti, osven vo depoziti i sertifikati za depozit, izdadeni od ist subjekt, koj ne e osnovan od dr`avata i e registriran vo Central-

niot registar na Makedonija, vo dr`ava-~lenka na EU ili na OECD, a najmnogu do 7,5% vo instrumenti na vakvi me|usebno povrzani subjekti.

Vo udeli i akcii na investiciski fondovi izdadeni od isto dru{tvo za upravuvawe od dr`ava-~lenka na EU ili na OECD }e mo`at da se investiraat najmnogu 15% od sredstvata.

Vo poedine~en investiciski fond mo`at da se investiraat najmnogu 5%. Kaj investiciskite fondovi od Makedonija }e mo`at da se investiraat najmnogu 2,5% od vrednosta na sredstvata, pri {to vo poedine~en najmnogu 1%.

778.000 denari.

Slabiot berzanski promet se nadovrza i slabiot interes za obvrznici. Obvrznicite ostvarija promet od 683.000 denari, a najtrguvana so promet od 371.000 denari be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Berzanskite indeksi zatvorija so razli~ni vrednosti. MBI-10 porasna za 0,19% na vrednost od 2.719,08 indeksni poeni, dodeka, pak, MBID indeksot padna za 1,37% na vrednost na 2.937,50 indeksni poeni.

Indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,09% na 116,60 indeksni poeni.

Interesni za investitorite v~era bea 21 hartija od vrednost od koi devet imaa rast na cenata, a na pet cenite imaa korekcija nadolu. Najmnogu porasna akcijata na Stopanska banka od Bitola, i toa za 1,2%, a najmnogu od cenata izgubi osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija, ~ija akcija padna za 8%.

Nepromeneti ostanaa cenite na sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Стопанска банка Битола

3.794,94

1,2

1.305.461

Топлификација Скопје

3.850,00

0,86

73.150

534,02

0,76

778.074

Тутунска банка Скопје

4.199,25

0,53

83.985

Алкалоид Скопје

4.482,03

0,43

694.714

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

32.296.473,97

-0,40%

10,23%

10,14%

3,80%

1,51%

14.02.2011

ILIRIKA GRP

48.000.709,67

-1,98%

0,74%

7,06%

-2,13%

8,30%

14.02.2011

Иново Статус Акции

19.054.830,79

7,36%

9,94%

5,31%

10,08%

-7,87%

15.02.2011

KD Brik

36.305.465,83

-2,82%

1,16%

5,04%

-1,51%

14,23%

14.02.2011

KD Nova EU

28.779.519,46

4,05%

7,68%

9,67%

6,11%

1,47%

14.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.084.062,84

2,91%

5,40%

6,25%

4,35%

1,25%

15.02.2011

16.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

552

-8,00

25.392

2201

-4,30

30.814

РЖ Услуги Скопје

275,00

-2,97

71.500

Стопанска банка Скопје

229,29

-2,71

80.250

ОКТА Скопје

Макстил Скопје

214,00

-0,47

64.200

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

1.431.353 54.562

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

16.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

11.107

12

4.482,03

390,18

11,49

1,02

обични акции

86.078

57

-4,72

7.900,00

341,43

23,14

0,23

Вкупно Официјален пазар

97.185

69

-46,09

-87,65

GRNT (2009)

3.071.377

640,00

105,83

6,05

0,64

обични акции

23.673

19

57,74

2.014.067

3.600,02

533,81

6,74

1,04

Вкупно Редовен пазар

23.673

19

57,74

MPT (2009)

112.382

32.000,00

/

/

0,89

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

SBT (2009)

389.779

3.794,94

211,39

17,95

0,86

993.920

STIL (2009)

14.622.943

214,00

0,11

1.935,26

2,99

778.074

TPLF (2009)

450.000

3.850,00

61,42

62,69

1,13

704.000

ZPKO (2009)

271.602

2.452,00

/

/

0,32

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3600,02

0,10

1.375.207

Стопанска банка Битола

3794,94

1,20

1.305.461

Гранит Скопје

640,00

0,01

Македонски Телеком Скопје

534,02

0,76

32000

0,00

Макпетрол Скопје

Вкупно издадени акции

16.02.2011

KMB (2009)

16.02.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

16.02.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 16.02.2011)

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

SOSIETE @ENERAL SO PROFIT OD 3,9 MILIJARDI EVRA VO 2010 ALFA BANKA SO PROMOTIVNA KAMPAWA ZA E-BANKARSTVO rancuskata banka Sosiete `eneral, koja preku Ohridska banka e prisutna i vo Makedonija, objavi deka neto-profitot za minatata godina za celata grupacija iznesuva 3,9 milijardi evra. Ovoj pozitiven finansiski rezultat se dol`i na zgolemenite prihodi od 26,4 milijardi evra, {to pretstavuva porast od 3,9% vo sporedba so prethodnata godina. Uspe{nata godina za Sosiete `eneral donese podobra zarabotka po akcija

F

od 4,96 evra sporedeno so 2009 godina, koga iznesuva{e 0,45 evra po akcija. Bordot na direktori na bankata predlo`i dividendata po akcija za minatata godina da iznesuva 1,75 evra.

“Rezultatite na Sosiete `eneral za 2010 godina, postignati vo s$ u{te mnogu nesigurno i promenlivo opkru`uvawe, go ilustriraat kvalitetot na klientskite fran{izi i izdr`livosta na univerzalniot bankarski model. Nie sme re{itelni da prodol`ime so

transformacija vo 2011 godina, godina koja }e ozna~i nova pozitivna faza koja }e ja potvrdi sposobnosta na grupacijata da ostvari neto-profit od okolu 6 milijardi evra vo 2012 godina. Vo kombinacija so stroga finansiska disciplina, ovaa transformacija }e & ovozmo`i na Sosiete `eneral da se soo~i so predizvicite koi proizleguvaat od tekovnite regulatorni promeni”, izjavi glavniot izvr{en direktor na Sosiete `eneral, Frederik Udea.

o cel da go pottikne koristeweto na elektronskoto bankarstvo, koe na korisnicite im nudi ednostavno bezgotovinsko pla} awe od koe bilo mesto so pristap do Internet, Alfa banka po~na promotivna kampawa vo koja site novi korisnici }e dobijat besplaten token. Pokraj uvid vo sostojba i pe~atewe izvodi, od bankata velat deka elektronskoto bankarstvo ovozmo`uva brzo i ednostavno vr{ewe na transakcii, kako, na primer, pla}awe smetki,

S

VLADATA PODGOTVI NACIONALNA PROGRAMA DO 2013 GODINA

Za investicii, odr`uvawe i tehni~ka dokumentacija za Koridorot 10 }e se potro{at 75,6 milioni evra, a za Koridorot 8 se potrebni 27,6 milioni evra. Vladata gi obezbedila parite od krediti, od IPA programata i od buxetot SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

V

17,6

milioni evra se obezbedeni za prugata od Koridorot 10 so kredit od EBRD

hajlovski, zamenik-minister za transport. @elezni~kiot soobra}aj vo zemjava e vo katastrofalna sostojba. Vozovite se od vremeto na Titova Jugoslavija i vozat najmnogu do 60 kilometri na ~as, vagonite se ruinirani, neremontirani i, spored tvrdewata na vrabotenite, nebezbedni. Rekonstrukcijata na postojnite i dograduvawe na klu~nite `elezni~ki koridori se spomenuva{e vo izbornite programi na re~isi site vladi, no od vetenoto mnogu malku e realizirano.

Stopanstvenicite mnogupati potenciraa deka e neophodno da se investira vo `elezni~kata infrastruktra za neprekinato funkcionirawe na biznisot. Del od

niv baraat da se modernizira prugata Veles-Bitola, no i prugata kon Grcija, dolga 16 kilometri. Tie smetaat deka rekonstrukcijata na prugata koja gi povrzuva Prilep i Bitola so Grcija }e go skrati patot za okolu 200 kilometri i }e gi namali tro{ocite na kompaniite od ovoj region.

Vo M@-Infrastruktura velat deka razmisluvaat za modernizacija na ovoj del od `elezni~kata infrastruktura, no zasega prioritet im se koridorite.

“Momentalno rabotime na Koridorot 8. Treba da se izgradi 90-kilometarska pruga od Kumanovo do Deve Bair i 70 kilometri od Ki~evo do Albanija. Koga ovoj proekt }e zavr{i,

}e mo`eme da aplicirame i za drugi proekti, kako {to e prugata Bitola-Kremenica. Sega se izrabotuva fizibiliti studija za rekonstrukcija na ovaa pruga. ]e aplicirame da gi dobieme potrebnite devet milioni evra i se nadevame deka do 2016 godina ovoj del od prugata }e bide funkcionalen”, veli Petar Spasovski, pomo{nik-direktor vo M@-Infrastruktura.

Bugarskiot evropratenik Evgeni Kirilov predlaga Makedonija da pobara pari od Evropskata komisija za izgradba na prugata SkopjeSofija i Skopje-Tirana.

Ovoj predlog }e se najde kako amandman vo Nacrtrezolucijata za Makedonija, koja }e se glasa idniot mesec.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,66%

3,57%

4,29%

5,28%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5084

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,5281

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,4429

во денари

36м

Швајцарија

франк

46,8671

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1879

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,5517

61,6

46,5

73,5

47,3

Извор: НБРМ

novi korisnici {to }e se prijavat za koristewe na elektronskoto bankarstvo na Alfa banka im sleduva besplaten token, }e trae eden mesec, do 15 mart godinava.

I POKRAJ NAGLIOT RAST NA CENITE

17.03.2010 STAVRESKI: INFLACIJATA NEMA DA BIDE POGOLEMA OD 3%

VO @ELEZNICATA ]E SE INVESTIRAAT 103 MILIONI EVRA

kupno 103,2 milioni evra treba da se investiraat vo `elezni~kata infrastruktura vo zemjava do 2013 godina. Vladata izgotvi u{te edna nacionalna programa za modernizirawe na `eleznicata, osobeno za klu~nite me|unarodni koridori 8 i 10. Taa predviduva vo slednite dve godini da se vr{i remont na `elezni~kite prugi i da se gradat novi.

Samo za investicii, odr`uvawe i izrabotka na investicisko-tehni~ka dokumentacija za Koridorot 10 }e se potro{at 75,6 milioni evra, a za Koridorot 8 se potrebni 27,6 milioni evra. Vladata gi obezbedila parite glavno so krediti i pari od IPA programata, no i od buxetot.

“Vo nacionalnata programa se opfateni dvata koridori koi se klu~ni za razvoj na biznisot. Od vkupniot iznos, 21% }e se obezbedat od buxetot, 21% od IPA fondovite, 23% od Evropskata banka za obnova i razvoj, koi se nameneti za Koridorot 10. Vo naredniot period planirame duri 73% od sredstvata da gi investirame vo Koridorot 10, a 27% vo Koridorot 8, prvenstveno za izrabotka na tehni~ka dokumentacija, koja ja nemame vo ovoj moment”, veli Goran Mi-

prefrlawe sredstva me|u transakciski i {tedni smetki i sli~no.

Od Alfa banka komentiraat deka elektronskoto bankarstvo ovozmo`uva najvisoko mo`no nivo na za{tita, vklu~uvaj}i 128-bitno SSL kodirawe za bezbedna razmena na poraki me|u klientot i internetserverot na bankata i deka e usoglaseno so najdobrite svetski praktiki na sistemite i procedurite za bezbednosta na bankarskite transakcii.

Kampawata, vo koja na site

nflacijata godinava nema da bide pogolema od 3%, pa duri i da ima predvremeni parlamentarni izbori, tvrdi ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

Spored nego, predvremenite izbori nema da gi zagrozat makroekonomskata stabilnost i strukturnite reformi.

“Toa zna~i deka i cenite vo maloproda`ba nema godi{no da nadminat 3%. Vladata zasega nema da intervenira od stokovite rezervi. Ne mo`eme celosno da go zapreme rastot na inflacijata, bidej}i nea ja uvezuvame od stranstvo, najmnogu preku energensite.

Sproveduvame politiki so koi gi kontrolirame cenite.

So nizok buxetski deficit i stabilen devizen kurs na denarot uspe{no ja kontrolirame inflacijata”, veli Stavreski.

Pozitivna }e bide i slikata za makedonskata ekonomija {to Vladata }e im ja prezentira na telata na Evropskata unija vo maj vo Brisel, koga }e ja pretstavi Pretpristapnata ekonomska programa 2011-2013 godina. Ministerot Stavreski i guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev, na EUministrite }e im doka`uvaat deka do 2013 godina doma{ni faktori, odnosno rastot na stopanstvoto, }e go pottikne rastot na inflacijata do 2%-3%. Vladata predviduva deka dotoga{ ekonomijata }e porasne za 5,5%, kolku {to iznesuva{e rastot pred krizata, vo 2008 godina.

“Rast od 5,5% najmnogu }e postigneme so zgolemuvawe na vkupnite investicii, li~nata potro{uva~ka i na kapitalnite javni investicii, koi do 2013 godina }e porasnat za 31%. Treba da se zajakne konkurentnosta na stopanstvoto. Klasterskoto zdru`uvawe, investiciite vo energetskata infrastruktura i obnovlivite izvori na energija }e bidat vo taa fukcija. Sekojdnevno gi informirame stopanstvenic-

11

I

ite za sistemskite novini so koi im ja olesnuvame razmenata so evropskite pazari.

Problemot so bavnite i neefikasni ste~ajni postapki treba brzo da go re{ime.

Naskoro }e gi obu~uvame ste~ajnite upravnici za da go postigneme toa”, re~e Stavreski.

Za EU najsilen signal deka Makedonija vodi zdrava ekonomska politika treba da bide niskoto nivo na buxetski deficit, koe godinava }e bide 2,7% od BDP, a do 2013 godina }e se namali na 1,9%, i niskiot javen dolg od 23,6% od BDP. Vladiniot plan e do 2013 godina kapitalnite investicii da iznesuvaat 15,4% od vkupnite buxetski tro{oci, deficitot na tekovnata smetka da padne do 3%-4% od BDP, a stranskite investicii da dostignat 5% od godi{niot rast.

Zemjite {to sakaat da vlezat vo EU mora da gi ispolnat mastri{kite kriteriumi stabilna makroekonomska i fiskalna politika. Limitite se buxetskiot deficit godi{no da ne bide povisok od 3%, a javniot dolg da ne nadmine 60% od BDP. Pretpristapnata ekonomska programa e trening na dr`avite-kandidati pred da po~ne fiskalniot nadzor na telata na EU.

Fokus

12

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

MOBILE WORLD CONGRESS 2011, BARSELONA

MOBILNATA INDUSTRIJA ZABO Barselona `ivee za ovoj kongres cela godina. Sepak, ni{to ne e ve~no, pa i odr`uvaweto na najva`niot saem vo mobilnata industrija vo svetot, bidej}i istiot mo`e da ja napu{ti Barselona za dve godini, zaradi toa {to vo trka za negovo odr`uvawe se vklu~eni i gradovi kako Milano i Minhen. Sepak, da se bide re~isi edna nedela centar na svetot za mobilnata industrija pretstavuva zna~ajna rabota ne samo za eden grad, no i za celata dr`ava, kako za nejzinata ekonomija, taka i za turizmot

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ajgolemiot svetski saem za mobilna industrija, Svetskiot saem za mobilna industrija (Mobile World Congress - MWC), koj denovive se odr`uva vo Barselona, poka`a deka ovaa industrija za`ivea i deka sigurno se vra}a vo igra po globalnata ekonomska kriza.

Izminatite ~etiri dena pove}e od 50.000 posetiteli od 200 zemji ja okupiraa Barselona za da gi vidat poslednite tehnolo{ki dostignuvawa vo svetot na mobilnite komunikacii i “premierite” na najpoznatite svetski proizvoditeli na mobilni uredi.

Okolu 1.300 izlaga~i gi pretstavija svoite najnovi re{enija koi s$ pomalku gi klasificirame “samo” kako telefoni, bidej}i poleka za~ekoruvaat vo svetot na tableturedite.

Edno od najgolemite iznenaduvawa be{e deka Nokia go napu{ta *Symbian. Finskiot proizvoditel na mobilni telefoni i amerikanskiot tehnolo{ki gigant Majkrosoft gi zdru`ija silite protiv Epl i Gugl so cel da sozdadat pokonkurenten smart telefon, koj }e bide aktuelen na brzoraste~kiot informati~kotehnolo{ki pazar.

Od Nokia soop{tija deka za svoja softverska platforma }e po~nat da go koristat opera-

N

tivniot sistem na Majkrosoft, Windows Phone, namesto dosega{niot Symbian. Spored dogovorot, osven operativniot sistem na Majkrosoft, Nokia }e go koristi i prebaruva~ot Bing, koj }e gi pokrenuva uslugite

za prebaruvawe na modelite na Nokia.

Ovoj ~ekor e del od planot na noviot direktor na Nokia, Stiven Elop, koj }e se obide da ja vrati izgubenata pozicija na kompanijata

LG GO PRETSTAVI OPTIMUS 3D, PRVIOT PAMETEN TELEFON SO TRODIMENZIONALEN PRIKAZ

L

G Optimus 3D e prviot mobilen telefon koj na korisnicite im ovozmo`uva snimawe i gledawe na 3D fotografii. Ovoj model raboti na Android so pomo{ na Texas Instruments procesor od 1GHz, a na korisnikot mu go ovozmo`uva seto toa {to go ovozmo`uva i najdobriot telefon od smart klasata, so u{te dopolnitelna treta dimenzija na prikazot.

Pritoa, korisnicite nema da mora da gi nosat o~ilata so koi lu|eto po definicija se ~uvstvuvaat glupavo, tuku mo`at da u`ivaat vo mo`nostite na 3D tehnologijata bez nikakvi pomagala. Telefonot

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

o najniska cena na biletot od 35 evra vo eden pravec (so vklu~eni aerodromski taksi) tri pati nedelno od 20 juni gra|anite od zemjava }e mo`at da letaat od Skopje do London so najgolemata niskobuxetna kompanija vo Jugoisto~na Evropa, Wizz Air. Glavniot izvr{en direktor na ungarski Wizz Air, Jozef Varadi, od Skopje v~era najavi deka ne se raboti za sezonski let, tuku za redovna linija.

Toj go oceni makedonskiot pazar kako preskap vo ovoj moment. Makedonskoto nebo go skenirale u{te od 2007 godina, no duri sega se dogovorile so Vladata i so vozduhoplovnate vlast za da operiraat od Skopje. London go izbrale kako destinacija bidej} i na Makedonija & nedostiga avionsko povrzuvawe so klu~ni evropski turisti~ki i biznis-destinacii.

S

ima kamera od pet megapikseli so dva objektivi, taka {to se pravat dve fotografii od scenata koja saka da ja slika korisnikot. Potoa tie dve fotografii simulirano se prika`uvaat na ekranot od telefonot, taka {to so edno oko se gleda ednata fotografija, a so drugoto drugata fotografija od scenata. “Tehni~kite detali na telefonot s$ u{te se ~uvaat vo tajnost, no poznato e deka telefonot e prekrien so sloj od proyiren materijal, sli~en na toj {to se koristi za izrabotka na 3D o~ilata za kino”, prenesuva Daily Mail.

Ovoj materijal gi razdvojuva dvete sliki na ekranot i gi naso~uva kon o~ite na korisnikot koi toga{ slikite gi “~itaat” vo 3D format. Celosniot 3D efekt se postignuva ako telefonot e oddale~en od nabquduva~ot okolu 50 santimetri.

Iako primenata na ovaa tehnologija na mobilniot telefon nikogo nema da ostavi ramnodu{en, fakt e deka momentalno se dostapni samo mal broj 3D filmovi i televiziski programi koi mo`at da se gledaat na noviot Optimus 3D. Za da se re{i ovoj problem, kompanijata potpi{a dogovor so internet-servisot YouTube, koj bi trebalo da go olesni i zabrza prika~uvaweto i razmenata na 3D materijali nameneti za telefonot.

na pazarot na smart telefoni.

Analiti~arite smetaat deka partnerstvoto me|u Nokia i Majkrosoft nastanalo od strav deka Nokia } e prodol`i da ja gubi pazarnata pozicija poradi posofisticiranite i pokvalitetni modeli na iPhone od Epl, baziran na operativniot sistem Android.

Na Kongresot se pretstavija mnogu poznati brendovi kako: Nokia, HTC, Blekberi, Samsung, Soni Erikson, Majkrosoft, Palm, Nvidija, koi ponudija {irok dijapazon na svoite proizvodi, od nov softver do smart telefoni, tableti i najrazli~ni uredi.

Godinava na Kongresot poseben akcent be{e staven na dinami~nata uloga na mobilniot advertajzing, koj ja transformira ulogata na mobilnata industrija. Na Mobile Ad forumot bea razgledani potrebite na brend-menaxerite i marketingekspertite, advertajzing-agenciite, mobilnite operatori i ostanatite vo sinxirot na mobilniot advertajzing. Ovaa nova komponenta na Kongresot gi soedini “vode~kite igra~i” od mobilnata i advertajzing-industrijata zaedno, koi gi

MICROSOFT a minatogodi{niot saem Majkrosoft go pretstavi revolucionerniot Windows Phone 7, telefonot {to gi osvoi srcata na golem broj qubiteli na mobilni telefoni, pretstavuvaj}i cela niza novini, ne izostavaj}i ni{to od najmodernite softverski elementi, od video i audioprogrami, do dobropoznatite igri.

Godinava od Majkrosoft najavija golem “apdejt”, odnosno softverskata nadgradba koja }e popravi del od propustite koi gi zabele`aa korisnicite, kako, na primer, poznatata kombinacija copy-paste. Isto taka, mo`no e i vo nadgradbata da bide vklu~ena Silverlight (alatka za pravewe i izvr{uvawe na internet-aplikacii).

N

WIZZ AIR OD JUNI POLETUVA OD AERODROMOT ALEKSANDAR VELIKI

MAKEDONCITE ]E LETAAT DO LOND Ovaa cena va`i za avionski bilet vo edna nasoka, samo so ra~en baga` i bez obrok vo avionot. Od Wizz Air najavija letovi i za Amsterdam, Barselona, Frankfurt, Var{ava, Budimpe{ta, Praga...

“Makedonija nudi dobri pazarni mo`nosti za niskobuxetna avikompanija kakva {to e Wizz Air. Na pazarot nema dovolno uslugi, a tie {to se nudat se preskapi.

So momentalnite ceni re~isi im zabranuvate na patnicite da letaat, bidej}i uslugite se skapi.

Nemate silni nacionalni i lokalni aviokompanii, {to ni dava dopolnitelna sila da prodreme na makedonskiot pazar. Od druga

strana, Makedonija ima dobra geopoliti~ka polo`ba. Gledame deka va{ata zemja se razviva.

Vo idnina o~ekuvame da vi se zgolemat `ivotniot standard i bruto-doma{niot proizvod. Toa e pri~inata {to dojdovme vo Skopje”, veli Varadi.

Koga odlu~uvale koja da bide prvata destinacija za patnicite od Skopje, ne go zanemarile faktot deka Velika Britanija bara vizi

za Makedoncite.

“Se nadevame deka ova nema da trae ve~no. Analizite poka`aa deka ima migracija kon London.

Britancite, pak, sekoga{ gi koristat novite destinacii {to gi nudi na{ata kompanija, taka {to Makedonija mo`e da se podgotvi za britanskite turisti”, objasni Varadi.

Wizz Air nema agenti i kancelarii niz Evropa, tuku nudi rezervacii

na Internet. Kolku porano se rezervira bilet, cenata e poniska.

Dokolku od deneska rezervirate povraten bilet Skopje-London, so trgnuvawe na 20 juni i vra} awe na 23 juni, }e ve ~ini okolu 80 evra. Wizz Air dozvoluva ra~en baga` so maksimalna te`ina od 10 kilogrami, so dimenzija 55-20-40 santimetri. Sekoj kilogram plus se dopla}a.

“Ako sakate da ~ekirate baga`, }e

no.

5

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA FINA

ORAVI NA KRIZATA!

Svetskiot kongres za mobilna industrija, koj tradicionalno se odr`uva vo Barselona, e zadol`itelen nastan za lu|eto od globalniot telekomunikaciski biznis. Izminatite ~etiri dena pove}e od 50.000 posetiteli od 200 zemji ja okupiraa Barselona za da gi vidat od “prva raka” najnovite proizvodi koi s$ poretko gi klasificirame “samo” kako telefoni.

Tie sigurno vleguvaat vo svetot na tablet-uredite

razgledaa predizvicite na golemiot potencijal vo sferata na mobilniot advertajzing.

Doj~e telekom najavi edinstven evropski roaming

Najva`noto ne{to {to go soop{ti Doj~e telekom vo Barselona e najavata deka site evropski mobilni tarifi za prenos na podatoci }e bidat po cena od 14,95 evra i deka } e se vovedat na pazarot od po~etokot na juni. Vo Barselona Doj~e telekom napravi eden vid pretpremiera na ovaa tarifa, dodeka oficijalnoto soop{tenie se o~ekuva da izleze na po~etokot od mart, koga }e se odr`i CeBIT, najgolemiot saem za digitalni tehnologii.

Pokraj ovaa najava, Doj~e telekom najavi silna evropska 4G inicijativa, so koja fokusot e na korisnikot da mu se ovozmo`i poednostavno i pointuitivno iskustvo. Od germanskiot telekom-gigant otidoa tolku daleku vo svojata prezentacija {to dodeka ja prezentiraa novata LTE tehnologija, vo `ivo kreiraa hologramski prenos od nivnata centrala vo Bon. Koga stanuva zbor za telekomunikaciskite uredi, Doj~e telekom stava akcent na evtinite pametni telefoni bazirani na operativniot sistem na Gugl, Android, pa taka na pazarot naskoro }e pristignat Move by T-Mobile, koj go proizvede Alkatel, kako i Samsung Galaxy Mini.

So najvisok cenoven doseg od Doj~e telekom go najavija pristignuvaweto na Samsung Galaxy S II, kako i u{te dva drugi tablet-uredi, LG Optimus V900 i Motorola Xoom.

Galopira~ki rast na pazarot na pametni telefoni

Be{e samo pra{awe na vreme koga pazarot na pametni telefoni }e go nadmine pazarot na personalni kompjuteri. Iako popularniot iPhone be{e pretstaven pred samo tri godini, denes ovoj smart telefon go gledame na sekoj ~ekor, a naplivot na novite modeli na vakvite mobilni uredi na pazarot ne prestanuva.

Spored najnovite podatoci na IDCInternational Data Corporation, vo posledniot kvartal od minatata godina prodadeni se 101 milion pametni telefoni, dodeka vo istiot kvartal se prodale samo 92 milioni person-

Poradi otplata

tro{ewe pari za luksuz namesto za na mese~nata rata za hipotekarnite krediti amerikanskite potro{uva~i se najdoa na listata vinovnici za finansiskata kriza vo SAD, no i za globalnata finansiska kriza

2.600-5.000 evra ~ine{e vleznicata za Svetskiot kongres za mobilna industrija

SONI ERIKSON Dali Soni Erikson zavr{uva so Xperia Arc? Ni oddaleku.

Soni Erikson kone~no }e go najavi nivniot telefon so Play Station, PSP Phone ili Xperia Play. Isto taka, tie kone~no otkrija {to se krie zad kodnoto ime Halon. Toa e Sony Ericsson Neo, koj e donekade sli~en na Sony Ericsson Vivaz. Raboti na operativniot sistem Android i doa|a so vgradena kamera od 8,1 megapikseli, koja ovozmo`uva da slikate kvalitetni sliki koi }e gi gledate na ekranot so rezolucija od 865h480.

SAMSUNG Vo posledno vreme Samsung, osven so Neksus S, be{e mnogu tivok, {to pretstavuva{e znak deka podgotvuvaat ne{to “golemo”. Korejskiot proizvoditel najavi nekolku novi smart telefoni koi so svoite karakteristiki }e im izlezat vo presret na razli~nite grupi korisnici. Imeno, glavni aduti }e bidat Galaxy Ace, Galaxy Fit i Galaxy Xio. So ovie tri uredi se planira da se zadovolat qubitelite od razli~ni grupi. Eden telefon nudi visoki performansi, drug nudi pribli`uvawe do tablet-svetot, a tret nudi poniski performansi, no i u{te poniska cena. Isto taka, od Samsung najavija deka mo`no e da pristine i nov tablet. alni kompjuteri. Isporakata na pametni telefoni zabele`a rast od 87% vo odnos na prethodnata godina, dodeka kaj personalnite kompjuteri ovoj rast iznesuval skromni 3%.

[to se odnesuva do operativnite sistemi, Android e ubedlivo najprodavan operativen sistem vo posledniot kvartal od minatata godina, ostavaj}i gi zad sebe Epl i Nokia.

34,99 DON I ZA 35 EVRA!

evra e najniskata cena za avionski bilet Skopje-London vo eden pravec

KOJA E WIZZ AIR?!

Wizz Air e ungarska niskobuxetna kompanija koja ima najgolem pazaren udel vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa. Raspolaga so flota od 34 avioni Airbus A320, so 180 sedi{ta. Zasega nudi 180 destinacii vo 21 zemja od Evropa.

Kompanijata po~na da raboti vo 2004 godina, koga prevezle 800.000 patnici. Godinava o~ekuva da preveze pove}e od 11 milioni patnici. treba dopolnitelno da platite. Nie se vodime od principot klientot da plati za toa {to go dobiva.

Ako sakate samo sedi{te vo avionot, bez baga`, }e imate evtin let. [to se odnesuva do poslugata vo avionot, ako ne kupite hrana, toga{ }e vi bide evtino. No, ako vo

AMERIKANCITE TRO[EA KOLKU [TO NEMAA

avion sakate da ve~erate kako vo restoran, }e platite. Baga`ot te`i i avionot tro{i pove}e gorivo”, veli Varadi.

Od kompanijata najavuvaat deka vo idnina planiraat od Skopje da letaat i za Barselona, Amsterdam, Praga, Frankfurt, Budimpe{ta, Kiev

i Var{ava. Ohridskiot aerodrom zasega ne vleguva vo planot na ovaa aviokompanija.

“Skopje e podobro geografski lociran od Ohrid, koj e pove}e sezonski aerodrom. Dobar e za kompaniite koi nudat sezonski letovi, koi, pak, zavisat od turoperatorite. Nie ne sme takva kompanija”, veli Varadi.

Wizz Air, kako niskobuxetna aviokompanija, sekoga{ sletuva na sporednite aerodromi. Vo London sletuva na aerodromot Luton, od kade {to do centarot na London so avtobus ili `eleznica se stignuva za 45 minuti.

o tretiot kvartal od 2008 godina Amerikancite po~naa da {tedat pove}e, a da tro{at pomalku. Za toa im bea potrebni pove} e od 40 godini. Spored magazinot "Tajm", amerikanskite potro{uva~i pozajmuvaa, pozajmuvaa i samo pozajmuvaa, a `iveeja i veruvaa vo iluzija za pogolemo bogatstvo, dobieno prvo od trguvawe na berzata, {to na krajot se zavr{i mnogu lo{o, a potoa vo nedvi`nosti, {to zavr{i u{te polo{o.

"Sega amerikanskite potro{uva~i se nadvor od meurot na pazarot na akcii i nedvi`nosti. Imaat mnogu pomalku pari, no i mnogu pomalku iluzii", pi{uva "Tajm".

Spored ekspertite, vinata za finansiskata kriza vo SAD ne e samo kaj amerikanskite potro{uva~i.

Vo najgolem del vinovni se finansiskite institucii od Volstrit i oficijalen Va{ington poradi neefikasnata zakonska kontrola vrz tro{eweto pove}e pari otkolku {to se zarabotuva, no i poradi indiferentnosta kon problemot i stravot amerikanskata vlast da go priznae negovoto postoewe.

"Wujork tajms" napravi cela analiza zo{to amerikanskite potro{uva~i se vinovni za finansiskata kriza vo SAD, no i za globalnata kriza na fiskalno- monetarniot sistem. Spored vesnikot, vo poslednite 25 godini Amerikancite tro{ele premnogu pari za luksuzni predmeti, {to pridonelo za rast na cenite na nedvi`nostite, tekstilnite i informati~ko-tehnolo{kite proizvodi. No, sevo ova bi bilo vo red dokolku prihodite na amerikanskite semejstva se zgolemuvale paralelno so tro{ocite.

"Prihodite na Amerikancite se zgolemuvaa mnogu pobavno od nivnite tro{oci, {to predizvika stapkata na {tedewe drasti~no da se namali, a neto-dolgot enormno da se zgolemi. Toa ja napravi amerikanskata ekonomija zavisna od potro{uva~kata", pi{uva "Wujork tajms".

Ova ja dovede potro{uva~kata do rabot na ambisot, {to mo`e mnogu lesno da ja povle~e i celata ekonomija. Toa predizvika zgolemena pobaruva~ka na krediti, praznewe na kasite na bankite i praznewe na kreditnite karti~ki, a brojot na kreditonesposobni Amerikanci kontinuirano raste{e.

Denes, Amerikancite i malkute pari {to gi imaat pred s$ bi gi potro{ile na luksuz, otkolku da ja platat ratata za hipotekarniot kredit {to go podignale.

"Denes, zapadnata kultura za tro{ewe pari kompletno se izmeni.

Amerikancite s$ pove}e sakaat

V

da odat na {oping vo lokalnite prodavnici namesto da si ja platat ratata od hipotekarniot kredit. Tie duri ne go pla} aat nitu danokot kon dr`avata.

Nesomneno, na dolg rok ova }e gi namali potro{uva~kata i za{tedata na gra|anite", velat ekspertite.

Spored glavniot ekonomist od agencijata za analizirawe Mudis, Mark Zendi, ovaa teorija e sosema potkrepena.

"Dokolku {est milioni lu|e odbivaat da ja platat celosnata vrednost na mese~nata rata od hipotekarniot kredit {to go podignale vo minatoto, ova verojatno bi zna~elo mese~en priliv na okolu osum milijardi dolari kako profit na maloproda`niot sektor. No, iako ova e samo 1% od vkupnata potro{uva~ka vo SAD, zna~itelno ja namaluva {tednata mo} na Amerikancite", istakna Zendi.

Spored nego, dokolku sostojbata ostane ista, na dolg rok potro{uva~kata na godi{no nivo drasti~no }e se zgolemi. Ne postoi somne` deka amerikanskite potro{uva~i se del od vinovnicite za padot na ekonomskiot rast na SAD. "Ne mo`ete da otvorite vesnik ili da gledate biznis-vesti bez da vidite ili slu{nete deka potro{uva~ite i biznisot ja gubat silata. No, prikaznata koja ja serviraat brojnite mediumi e deka potro{uva~ite i kompaniite kone~no }e izlezat nadvor od dolgovite i }e se stabiliziraat.

Asketizmot se ra{iri niz cela zemja", veli amerikanskiot ekonomist Xim Kvin.

Spored "Volstrit `urnal", iako amerikanskite potro{uva~i go namaluvaat dolgot kon bankite, sepak, toa ne e po nivna volja, tuku na insistirawe na bankite, koi se obiduvaat da iznajdat najsoodveten na~in da si gi vratat parite. Spored oficijalnite podatoci, zaklu~no so juni 2010 godina vkupnata vrednost na hipotekarnite krediti za fizi~ki lica dostigna 12,6 iljadi milijardi dolari. Iako vo prvite dve trimese~ja od minatata godina hipotekarniot dolg se namali za 2,3%, ne smee da se zaboravi podatokot deka vo izminatata decenija se zgolemi za 10%. Interesen e podatokot i deka za vreme na Golemata depresija vo 1930 godina vkupniot dolg na kreditniot pazar kako procent od bruto-doma{niot proizvod (BDP) dostigna 260%.

Denes, toj dolg iznesuva 360% od BDP, a amerikanskata Vlada na dr`avniot dolg dnevno dodava po ~etiri milijardi dolari. prodol`uva

Komentari / Analizi

14 K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

S

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ALEKSANDAR JAN^ESKI PIGON: “Vo Makedonija jadev eden od najdobrite pojadoci vo `ivotot. Jadev ajvar.

Bo`enstveno”, re~e edna poznata holivudska yvezda za vreme na filmskiot festival vo Bitola.

I potro{uva~ite vo stranstvo, me|u koi sum i jas, u`ivaat vo makedonskite specijaliteti na hrana i vino. Ova zna~i pogolemi prihodi od izvoz i pomalku protesti na zemjodelcite, lozarite itn..

JAN^ESKI: Gi razgleduvav podatocite za izvoz spored carinski tarifi na Dr`avniot zavod za statistika za 2010 godina. Vo “dru{tvo” na 50 makedonski najizvezuvani proizvodi e i “proizvodot poznat kako ajvar dobien od slatki piperki…” so vkupen izvoz od re~isi 13 milioni amerikanski dolari. Ako se sporedi so izvozot vo 2007 godina, ima rast pogolem od 62% i sekoja godina kontinuirano se zgolemuva. Uvozot na ajvar vo 2010 godina iznesuval samo 205 iljadi dolari.

PIGON: Aleksandar, pa ova e golem uspeh na prerabotuva~kata industrija za ovo{je i zelen~uk vo Makedonija. Poto~no, proizvoditelite na ajvar vo Makedonija i vo te{ki vremiwa na ekonomska kriza “juna~ki” osvojuvale novi pazari so pogolem izvoz. Pove}e proizveduvale, pove}e izvezuvale.

JAN^ESKI: Tokmu taka. I istra`uvaweto za “Industrijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk vo 2009 godina” od juni 2010 godina na Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i, pomognato od USAID, gi potvrduva izvoznite potencijali na ajvarot. Okolu edna tretina od vkupnata prerabotka na ovo{je i zelen~uk otpa|a na proizvodstvoto na ajvar. Dokolku se zgolemi iskoristenosta na proizvodnite kapaciteti, koja ne pominuva 45%, mo`e da se o~ekuva i pogolemo proizvodstvo. Vo istra`uvaweto za neiskoristenosta na kapacitetite kako glavna pri~ina se naveduva ne-

AJVAR! AJVAR! dostigot od rabotna sila, a nedostigot od pazar bil pre~ka za mal broj od kompaniite.

PIGON: Zna~i, pazar za ajvarot postoi. Ajvarot so svojot bo`enstven vkus sam sebesi se promovira vo svetot. Novata predlog-strategija za promocija na izvozot, koja e podgotvena od stranski konsultant, mo`ebi }e pomogne dopolnitelno? Se pra{uvam samo kolku li toj znae za izvozniot potencijal na makedonskiot ajvar?

JAN^ESKI: Pa, ako go vkusil pri nekoj od negovite prestoi vo Makedonija sigurno znae.

PIGON: Interesno za mene e kako razli~ni ekonomski prioriteti se implementiraat vo Makedonija. Re~isi osum meseci otkako odgovornosta za promocija na izvozot so zakon be{e dodelena na Invest Makedonija se objavuva strategija koja vo golem del objasnuva kako da se reformira Agencijata. Stranskiot konsultant ja zavr{uva strategijata so najitni 10 aktivnosti koi, vsu{nost se odnesuvaat samo na Invest Makedonija.

JAN^ESKI: Makedonskite biznismeni, koga se zboruva za izvoz, baraat doma da imaat podobri uslovi za proizvodstvo, poniski ceni na energensi, podobra infrastruktura itn., s$ so cel pokonkurenten nastap vo stranstvo.

PIGON: Koga ja ~itam strategijata, kako da ne e bazirana na makedonskata realnost?

O~igledno postojat univerzalni komponenti na sekoja strategija koi studentite mo`at da gi pro~itaat vo univerzitetskite knigi, kako diverzifikacija na izvozot, {emi so grantovi za izvoz... Poslednite ~etiri godini Makedonija se nadeva{e deka }e go zgolemi izvozot preku stranski investicii.

JAN^ESKI: Posakuvaniot rezultat so strategijata e da se zgolemi izvozot na doma{nite kompanii za 30% za period od tri godini - od okolu 1,12 mili-

STANISLAV PIGON jardi dolari na krajot na 2010 godina na 1,45 milijardi dolari do krajot na 2013 godina.

PIGON: I za postignuvawe na ova treba da se reformira Invest Makedonija i zakonot za nea? Jas bi razmisluval za mnogu pova`ni strategiski pra{awa. Vo strategijata mo`e da se pro~ita deka perspektivite za izvozot se podobri koga }e se namali rizikot izvozot da zavisi od stranski investicii.

Zavisnost od stranski investicii e tokmu irskiot model. Zatoa se predlaga {kotski model, koj posvetuval pove}e vnimanie na doma{nite kompanii i na kontinuiranoto podobruvawe na izvoznite performansi.

JAN^ESKI: Irskiot model koj go praktikuvavme poslednive 3-4 godini ne pomogna mnogu vo privlekuvaweto stranski investicii. Postojanite vetuvawa deka naskoro doa|a bum na stranski investicii ne vlijae{e mnogu na zgolemuvawe na izvozot. Zna~i, klu~ot se doma{nite kompanii i zajaknuvawe na nivnite kapaciteti i ostranuvawe na slabostite, kako nedostig od kvalifikuvana rabotna sila, kvalitet, inovacii itn..

PIGON: I jas mislam taka.

Drugi va`ni raboti za sekoja izvozna strategija se seopfatna analiza na vrednosniot sinxir, analiza na faktorite za proizvodnite tro{oci, nacionalna analiza na tro{ok/dobivka itn.. Na primer, dali nekoj presmetal kolku makedonskata ekonomija “platila” preku razni beneficii koi bile ponudeni na kompaniite vo Bunarxik i kakvo e nivnoto vlijanie na makedonskiot izvoz itn.? Dali tie kompanii imaat makedonski snabduva~i osven tie za energija?

JAN^ESKI: Pa, ako se vidat nekoi od informaciite koi doa|aat od Bunarxik, na primer, deka se proizvele milion proizvodi, deka se rabotelo so 50% iskoristenost itn., nema da e te{ko dda se predvidi kako ovie proekti na stranski investicii bi vlija vlijaele vo slednite 2-3 godini. Gledam, strategijata dava Gl sugest vo koi sektori ima i sugestii najdobri izvozni perspektivi, a se dava davaat i imiwa na nekoi od proizvo proizvodite.

PIGON: Da, go vidov toa. Kako dobra m mo`nost vo delot na proizvo proizvodstvoto se predlagaat litiumsk litiumskite baterii i pritoa se ssugerira deka Invest Makedon Makedonija treba da gi sledi "najnovi "najnovite” vesti, kako, na primer, zaedni~koto vlo`uvawe Bo{Sam Bo{Samsung od 2008 godina, po sled koe sleduvaa golemi investicii vo Ju`n Ju`na Koreja i vo Kina. ed U{te edna{ }e re~am. Treba da zapamet zapametime, edno e strategija, a drugo su sugestija za nao|awe iden potencij potencijalen proekt.

JAN^ESK Edno e jasno, makeJAN^ESKI: donskite kompanii }e treba da po~ekaa dodeka trae reorgapo~ekaat nizacija vo Invest Makedoninizacijata ja. Za sr sre}a, dotoga{ stranskite potro{u potro{uva~i }e u`ivaat vo hranata so odli~en kvalitet koja doa|a ood Makedonija. Ajvarot mo`e da e dobra osnova za uspe{na prikazna koja nosi pari i za zemjodelcite i za prerabo prerabotuva~ite i za Makedon Makedonija.

Ajvar! Ajvar!

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

UTRE SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

16

MT^ JA KUPUVA SRPSKATA FABRIKA ZA ^ORAPI UDARNIK

rvatskata tekstilna kompanija MT^ najavi deka saka da go kupi nekoga{niot brend od Zrewanin, fabrikata za ~orapi Udarnik.

Kompanijata MT^ od ^akovec saka da go obnovi proizvodstvoto i da mu ja vrati starata slava na Udarnik, koj sega e vo ste~aj.

H

Spored najavata, MT^ saka da ja renovira fabrikata, da montira novi ma{ini i vo slednite tri godini da vraboti 500 rabotnici.

Fabrikata za ~orapi, po dolgogodi{na agonija i finansiska blokada, vo 2009 godina po odluka na Ministerstvoto za ekonomija be{e

pratena vo ste~aj.

Vo procesot na privatizacija nema{e zainteresirani kupuva~i, a rabotnicite ja prifatija socijalnata programa i dobija otpremnini.

Bidej}i nikoj od doveritelite ne predlo`i reorganizacija, fabrikata be{e ponudena na proda`ba.

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

POLICIJATA GO PRIVEDE NAJBOGATIOT SLOVENEC, MIRKO TU[ lovene~kata policija po~na obemna kriminalisti~ka istraga za raboteweto na kompanijata Tu{, a mediumite javuvaat deka na raspit vo policijata e zadr`an i najbogatiot Slovenec, sopstvenikot Mirko Tu{.

Slovene~kite mediumi, povikuvaj}i se na neoficijalni informacii,

S

naveduvaat deka e pokrenata istraga poradi somnevawa deka kompanijata Tu{ pred nekolku godini bez javen tender dobila licenca za mobilna telefonija i so toa delovnite aktivnosti gi pro{irila i na telekomunikacii.

Dosega se izvr{eni desetina ku}ni pretresi, a vo istragata u~estvu-

vaat okolu 60 kriminalisti na podra~jeto na cela Slovenija.

Policijata privremeno na ispituvawe zadr`a pet lu|e osomni~eni za stopanski kriminal i korupcija.

Vrednosta na imotot na Mirko Tu{ minatata godina be{e proceneta na 196 milioni evra.

NOV TREND VO SRBIJA

BANKITE MASOVNO GI PRODAVAAT POBARUVAWATA NA AGENCIITE ZA NAPLATA Bankite vo Srbija po~naa s$ po~esto da gi prodavaat dolgovite na gra|anite i firmite na specijalizirani agencii za naplata na pobaruvawata, po ceni poniski i do 30%. Koga }e gi prezemat dolgovite, agenciite trgnuvaat vo akcija ELENA JOVANOVSKA ankite vo Srbija s$ po~esto gi prodavaat dolgovite od gra|anite i firmite na specijalizirani agencii za naplata na pobaruvawata. Bankite gi prodavaat problemati~nite pobaruvawa za 20% do 30% poniska cena, pa duri i so mnogu pogolemi “popusti” dokolku procenat deka {ansite da si go naplatat zaemot se re~isi nikakvi.

Koga }e gi prezemat dolgovite, agenciite trgnuvaat vo akcija. Najprvin po~nuvaat so telefonski povici i razgovori, pa na kraj primenuvaat pouporni metodi za naplata na rati od kreditot ili na celiot dolg.

Od Zdru`enieto na banki tvrdat deka ne im gi prepu{taat vedna{ kreditite na agenciite. “Bankite prvo se obiduvaat da pronajdat nekakvo re{enie za klientite koi ne mo`at da gi pla}aat pristignatite rati”, veli generalniot sekretar na Zdru`enieto na banki, Veroqub Dugali}.

Toj objasnuva deka bankite najprvin nudat grejs-periodi, reprogramirawe na dolgot, refinansirawe i sli~no. Prodavaweto na kreditite se praktikuva

17,5% 13,4%

B

duri kako krajno re{enie.

Bankata {to go prodava dolgot mo`e da im gi otstapi na agencijata ili na treto lice podatocite za klientot samo so negova pismena soglasnost. Soglasnosta e neophodna za da se za~uva takanare~enata obvrska na bankarska tajna.

Kolku taa se primenuva vo praktika zasega ne mo`e da se proveri.

Vo Narodna banka na Srbija (NBS) uka`uvaat deka bankarite mo`at na treti

lica da im gi otstapat pobaruvawata {to ne mo`at da gi naplatat. No, vo toj slu~aj uslovite od kreditniot dogovor ne smeat da se menuvaat za da ne se dovede klientot vo nepovolna situacija.

“Bankite se odlu~uvaat na vakov ~ekor za da go namalat svojot krediten rizik i svoite zagubi, sekako, pod uslov dolgovite da se natrupani. Glaven uslov e firmata, odnosno agencijata {to go prezema

dolgot da ne e povrzana so bankata na koj bilo na~in”, velat od NBS. AGENCIITE GI NAO\AAT I DOL@NICITE KOI SE NEDOSTAPNI ZA BANKITE Dolgovite na bankite vo Srbija momentalno gi otkupuvaat pet golemi agencii i nekolku pomali. Edna od golemite agencii dosega otkupila 10.000 krediti na gra|anite i u{te nekolku iljadi krediti na firmi i toa po diskontna cena.

od kreditite ne se vra}aat navreme

krediti problemati~ni vo stopanstvoto

“Gi nao|ame i tie dol`nici do koi bankite ne mo`at da dojdat”, velat od agenciite.

“Procedurata za napla}awe na kreditnite rati e standardizirana. Prvo, na dol`nikot mu se javuvame telefonski, tri pati vo rok od tri meseci. Tolku e voobi~aeno. Potoa go informirame vo pismena forma ili mu doa|ame na vrata. Ako ne postigneme ni{to so toa, odime na sud”, naveduvaat od agencijata Solventpoint, koja otkupuva dolgovi od bankite.

Direktorot Milo{ Karan za "Blic" izjavi deka osven toa {to agencijata se zanimava so otkup na dolgovi, vr{i i naplata i pobaruvawa, dodeka od bankite kupuva portfolio, a ne poedine~ni dolgovi.

“Nie pravime procenka na naplativosta na celoto portfolio vrz osnova na razni kriteriumi, me|u ostanatoto i na visinata na dolgot, vremeto na docnewe so otplatata i sli~no”, veli Karan i dodava deka dolgovite gi kupuvaat po 10% poniska cena vo odnos na vrednosta na pobaru-

vaweto.

Karan veli deka rabotat i so pravni i so fizi~ki lica, no deka stepenot na naplata e podobar kaj fizi~kite lica za razlika od kompaniite {to se nao|aat vo te{ka pozicija, vo pretste~ajna postapka ili {to ne se likvidni.

“Vo takva situacija nemame nikakva pravna mo`nost za naplata, dodeka kaj fizi~kite lica sekoga{ postoi mo`nost za nekakva naplata”, dodava Karan.

Komentiraj}i gi {pekulaciite deka agenciite gi napla}aat dolgovite so zakani, a ponekoga{ i so upotreba na sila, toj istakna deka nivnata agencija gi napla}a dolgovite so site dozvoleni pravni sredstva.

Naplatata na rati e problemati~na kaj 17,5% odobreni zaemi vo vrednost od 2,6 milijardi evra.

Spored podatocite na kreditnoto biro, so otplatite najmnogu docni stopanstvoto, duri 13,4% krediti ne se vra}aat navreme. Toa e za 6,5% pove}e vo odnos na periodot pred edna godina.

So kreditite docnat i 3,3% od gra|anite.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

17

NEIZVESEN NAFTOVODOT VREDEN 1,5 MILIJARDI EVRA

RUSIJA IZLEGUVA OD PROEKTOT BURGAS-ALEKSANDROPULOS?!

Se o~ekuva ruskite u~esnici vo proektot, kompaniite Transneft, Rosneft i Gazprom, da proglasat prekin na negovoto finansirawe vo Rim na sostanokot na nadzorniot odbor i na sobranieto na akcioneri na proektnata kompanija Trans-Balkan pajplajn so ekolo{kata bezbednost na proektot i go prekina finansiraweto.

Ruskiot minister za energetika, Sergej [matko, neodamna izjavi deka Rusija pove}e ne planira da investira pari dokolku se zeme predvid nesigurnosta na bugarskata studija za vlijanieto vrz `ivotnata okolina i faktot {to Bugarija ne ja platila sumata od {est milijardi evra.

Toj istakna deka proektot s$ u{te ne e zamrznat.

“Nema ni{to stra{no vo faktot deka Bugarija ne pla}a. Taa go ~eka vlijanieto na ovoj proekt vrz `ivotnata okolina.

Imame me|uvladin dogovor. Smetam deka site na{i interakcii treba da se vodat po postoe~kite dogovori”,izjavi [matko.

Vo juni minatata godina bugarskite mediumi, citiraj}i go premierot Bojko Borisov, objavija deka Bugarija go zamrzna proektot za izgradba na naftovod, iako vladiniot pres-centar podocna objasni deka Borisov ne sakal da ka`e deka proektot e otka`an. Sofija }e donese kone~na odluka za proektot ovoj mesec, {tom se odredi vlijanieto na proektot vrz `ivotnata

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

usija planira da izleze od proektot za izgradba na naftovod od Burgas do Aleksandropulos.

Ruskite u~esnici vo proektot, kompaniite Transneft, Rosneft i Gazprom, se o~ekuva{e da proglasat prekin na negovoto finansirawe na v~era{niot sostanok vo Rim na nadzorniot odbor i na sobranieto na akcioneri na proektnata kompanija Trans-Balkan pajplajn.

“Na sostanokot vo Rim }e se diskutira za situacijata so stavot na bugarskata strana, finansiskata sostojba na kompanijata, kako se razviva proektot i mo`nosta za ponatamo{no postoewe”, izjavi Barkov.

Naftovodot Burgas-Aleksandropulos treba{e da po~ne da raboti vo 2011 godina, no s$ u{te ne e po~nata ni izgradbata. Naftovodot treba da pominuva preku teritorijata na Bugarija, no bugarskata vlast ne e usoglasena za realizacijata na ovoj proekt. Vladata na Bojko Borisov koja dojde na vlast vo 2009 godina izrazi somnevawe vo vrska

R

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Vo mart 2007 godina Rusija, Grcija i Bugarija go potpi{aa dogovorot za izgradba na naftovodot Burgas–Aleksandropulos okolina.

Na krajot na oktomvri minatata godina Rusija i Grcija re{ija da formiraat zaedni~ka rabotna grupa {to }e gi brani poziciite na dvete zemji vo ovoj proekt. U{te toga{ be{e jasno deka proektot Burgas–Aleksandropulos e blokiran poradi toa {to se ~eka{e ekolo{kata studija {to ja pobara Bugarija. ^etiri meseci prethodno ministerot za O

G

L

A

S

finansii na Bugarija, Simeon Xankov, re~e deka nema da plati nitu evro za ovoj naftovod.

Vo juli minatata godina vo poseta na Bugarija be{e izvr{niot direktor na kompanijata Trans-Balkan pajplajn, Vladislav Emilijanov, koja treba da go gradi naftovodot. Toga{ toj izjavil deka dobil uverenie od ministerot Xankov deka Sofija }e si go plati dolgot od 6,4 milioni K

O

M

E

R

evra za realizirawe na naftovodot Burgas-Aleksandropulos.

Vo mart 2007 godina Rusija, Grcija i Bugarija go potpi{aa dogovorot za izgradba na naftovodot Burgas–Aleksandropulos vreden 1,5 milijardi evra.

Rusija veti deka }e finansira 51% od proektot, a Grcija i Bugarija }e imaat po 24,5%. Naftovodot, dolg 300 kilometri, }e ima kapacitet od 35 milioni toni C

I

J

A

L

E

N

nafta godi{no, so mo`na nadgradba do 50 milioni toni godi{no. Portparolot na gr~kata vlada Jorgos Petalotis izjavi deka Atina ~eka ruskata strana da gi objavi svoite odluki vo vrska so naftovodot Burgas-Aleksandropulis, pred da zazemat oficijalen stav kon pra{aweto.

Ovoj proekt ima za cel da go izbegne Bosforskiot tesnec za izvoz na naftata od Kaspiskoto More i se smeta za konkurent na proektot AMBO, (Albanskomakedonsko-bugarska naftena korporacija) naftovod koj treba da po~ne vo Burgas i preku Bugarija, Makedonija da zavr{i vo zalivot na pristani{teto vo Valona, Albanija.

Dolg e 894 kilometri i e zamislen so cel da go pomogne transferot na 30-40 milioni toni surova nafta godi{no od Kaspiskiot region do Jadranskoto More. AMBO e proekt od ranite devedesetti godini koj nikako da po~ne da se gradi, iako vo januari 2007 godina Makedonija, Bugarija i Albanija go potpi{aa tristraniot dogovor za negova izgradba, a parlamentite go ratifikuvaa.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

18

BALKANOT ]E PRETRPI POSLEDICI OD EGIPETSKATA KRIZA merikanskiot profesor i dolgogodi{en analiti~ar na sostojbata na Bliskiot Istok, Dejvid Mekgafi, smeta deka svetot, pa duri i Balkanot doprva }e gi trpi posledicite od politi~kite tenzii vo Egipet. Spored nego, padot na avtoritarniot re`im na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak “}e producira ponatamo{ni disbalansi na svetskata politi~ka i

A

ekonomska scena”.

Na v~era{noto predavawe koe go odr`a na Univerzitetot Amerikan kolexSkopje, Mekgafi istakna deka najgolema zakana za Balkanot, no i za Makedonija, pretstavuva rastot na cenata na naftata, potenciraj}i ja zavisnosta na balkanskite dr`avi od uvozot na nafta i re~isi minimalnite proizvodstveni kapaciteti na energensi.

Isto taka gi poddr`a

EKONOMIJATA VO EVROZONATA SO PORAST OD 0,3% VO ^ETVRTIOT KVARTAL prognozite od Evropskata unija (EU) i Evropskata centralna banka (ECB) za visokata inflacija koja mu se zakanuva na svetot i istakna deka ovoj rizik, zaedno so rizikot od dopolnitelno zgolemuvawe na cenata na naftata mo`e da go zabavi ekonomskiot rast i razvoj na globalno nivo, kako i u{te pove}e da ja prodlabo~i razlikata me|u razvienite dr`avi i brzoraste~kite ekonomii.

konomijata vo evrozonata vo ~etvrtoto trimese~je od 2010 godina na godi{no nivo porasna za 0,3%, isto kako i vo prethodniot kvartal.

Oficijalnite podatoci na Eurostat se vo soglasnost so o~ekuvawata na analiti~arite, koi napomenuvaat deka na rastot na BDP kaj ~lenkite na evrozonata zna~itelno vlijanie imale mnogu studenoto vreme i obilniot sneg vo dekemvri. Najgolemite

E

RUSKIOT PREMIER VO DVODNEVNA POSETA NA ITALIJA

MEDVEDEV I BERLUSKONI ]E DOGOVARAAT NOVI ENERGETSKI PROEKTI Posetata na Dmitrij Medvedev na Italija se slu~uva otkako sudot vo Milano odlu~i Berluskoni da odi na sudewe otkako protiv nego bea pokrenati obvinenija za zloupotreba na mo} i pla}awe na seksualni uslugi od maloletni~ki VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a vreme na posetata na Italija, koja po~na v~era, ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev }e pregovara so svojot italijanski kolega, Silvio Berluskoni. Glavna tema na razgovorite }e bide sorabotkata vo energetikata, koja iznesuva 90% od ruskiot izvoz, kako i novite proekti vo avioindustrijata.

"Rusija smeta i na italijanskata pomo{ za promovirawe na noviot "superxet" avion za novite klienti, vklu~uvaj}i gi Alitalija S.p.A. Se nadevame Alitalija ne zagubila interes za ovoj avion i toa }e go zgolemi samo po zavr{uvaweto na nejziniot proces na sertifikacija”, izjavi Sergej Prikhodko, pomo{nikot na Medvedev za nadvore{na politika, dodavaj}i deka Medvedev }e go postavi ova pra{awe za vreme na razgovorite so Berluskoni.

Alitalija ima dogovor za sorabotka za 20 avioni proizvedeni od Embrarer SA, ~etvrtiot najgolem proizvoditel na avioni vo svetot.

Suhoj civil erkraft, proizvoditelot na "superxet", avionot koj Medvedev planira da go promovira vo Italija, isto taka pregovara so italijanskiot prevoznik Alitalija. "Superxet" e prviot

Z

ruski civilen avion od raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz vo 1991 godina, a do krajot na godinata }e dobie odobrenie od evropskite regulatori.

GAZPROM KUPUVA POLOVINA OD AKCIITE NA ENI VO LIBIJA Osven sorabotkata vo avioindustrijata za vreme na posetata na Medvedev vo Italija, Gazpromneft, delot od Gazprom koj raboti na proizvodstvo na nafta, }e potpi{e dogovor za vlez vo proektot Elefant oil vo Libija.

Gazprom planira da kupi 33,3% akcii vo proektot, odnosno polovina od vkupniot broj akcii {to italijanskata kompanija Eni gi ima vo ovoj proekt. Za ovaa zdelka Gazprom }e plati 163 milioni dolari.

Naftenite resursi, spored prospektot, vo ova nao|ali{te se procenuvaat na 212 milioni toni.

Spored informaciite od kabinetot na Medvedev, izvr{niot direktor na Gazprom, Aleksej Miler i negoviot kolega od ENI, Paolo Sarkoni, isto taka }e razgovaraat za napredokot vo nivniot zaedni~ki proekt za priroden gas, Ju`en potok, koj }e minuva pod Crnoto More.

Na ovaa poseta isto taka se o~ekuva dogovor za sorabotka da potpi{at i ruskata banka Vne{ekonombank i italijanskiot dr`aven kreditor, Kaza depoziti & prestiti.

S

si postavil takva cel, Tri{e odgovori deka “zboruva kako gra|anin na Evropa, a ne kako pretsedatel na ECB”.

“Ubeden sum deka treba da prodol`ime podaleku od planiranoto”, naglasi Tri{e.

Toj gi povika evropskite zemji za potesna ekonomska i politi~ka sorabotka, ocenuvaj}i deka “tuka treba da se

evropski ekonomii, Germanija i Francija, ostvarile poslab rast od o~ekuvaniot, dodeka Grcija i Portugalija, zemjite {to najte{ko gi pogodi dol`ni~kata kriza, zabele`aa pad na stopanskite aktivnosti.

Podatocite na germanskata statisti~ka kancelarija poka`uvaat deka vo periodot od oktomvri do dekemvri 2010 godina germanskiot BDP e zgolemen za 0,4% vo odnos na prethodnoto trimese~je.

Analiti~arite o~ekuvaa pobrz

rast, vo visina od 0,5%. Preku celata 2010 godina rastot na najgolemata ekonomija vo evrozonata iznesuva{e 3,5%.

Vo odvoeniot izve{taj francuskata statisti~ka kancelarija izvesti deka francuskoto stopanstvo vo poslednite tri meseci od minatata godina ostvarilo rast od 0,3%, po poniska stapka za polovina od o~ekuvanata. Vo 2010 godina rastot na vtoroto po golemina stopanstvo vo evrozonata iznesuva{e 1,5%.

DVA, TRI ZBORA “Re{avaweto na kiparskiot problem e najgolem predizvik so koj se soo~uva Republika Kipar, a istovremeno toa e prioritet na gr~kata nadvore{na politika i uslov za normalizirawe na gr~koturskite odnosi.”

DIMITRIS DRUCAS

minister za nadvore{ni raboti na Grcija

“Na{ata partija G17 nema namera da ja sru{i postoe~kata vlada i sakame taa da go izdr`i celiot mandat. Kolku dolgo }e funkcionira zavisi isklu~ivo od Demokratskata partija, bidej}i stavot na G17 e da ima redovni izbori, no podgotveni sme i na vonredni dokolku demokratite gi raspi{at.”

MLA\AN DINKI]

potpretsedatel na srpskata vlada vo zaminuvawe

NA BERLUSKONI ]E MU SE SUDI VO APRIL osetata na Dmitrij Medvedev na Italija se slu~uva otkako sudot vo Milano odlu~i Berluskoni da odi na sudewe otkako protiv nego bea pokrenati obvinenija za zloupotreba na mo} i pla}awe na seksualni uslugi so maloletni~ki, {to gi zasili barawata za negova ostavka vo uslovi na prodlabo~eni sudiri vo italijanskoto sudstvo.

Sudijata Kristina di ^enso go odobri baraweto od milanskite obviniteli da mu se sudi na Berluskoni.

Po~etokot na sudskata postapka e zaka`an za {esti april. Premierot, koj negira{e deka storil ne{to lo{o, gi nare~e obvinuvawata “odvratni" i “bez osnova”.

Ako bide proglasen za vinoven po dvete obvinenija, mo`e da dobie maksimalna kazna od 15 godini. Sepak, mala e verojatnosta deka Berluskoni }e bide zatvoren, so ogled na negovata vozrast (74 godini) i mo`nosta da mu iste~e statusot na ograni~uvawa za vreme na procesot na `alba.

P

Pokraj toa, Rusija i Italija }e potpi{at dogovor za prenos na oru`je,

@AN-KLOD TRI[E: SOZDAVAWETO “SOEDINETI EVROPSKI DR@AVI” E MO@NO ozdavaweto “Soedineti evropski dr`avi” e mo`no, izjavi pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, za germanskiot vesnik "Cajt".

Evropskite narodi sami treba da odlu~at dali }e dojde do celosno obedinuvawe do “Soedineti evropski dr`avi”, istakna Tri{e, dodavaj}i deka EU, spored nego, s$ u{te e daleku od toj moment.

Na pra{aweto dali samiot toj

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

slu~at dramati~ni promeni i toa e pouka od krizata”.

“Dr`avite-~lenki na evrozonata treba da prestanat da go kritikuvaat Germansko-francuskiot pakt za kompetitivnost. Namesto toa, tie treba da vlo`at napori za negovo podobruvawe. So toa }e se stabilizira ekonomijata i nivoto na cenite na proizvodite i energensite.”

KRISTINA LAGARD

minister za finansii na Francija

municija i voen personal preku ruskiot vozdu{en prostor do Avganistan.

LIBIJA JA ZAFATI BRAN NEMIRI ibiskata policija v~era se sudri so demonstrantite koi izlegoa na ulicite so antivladini slogani koi baraat osloboduvawe na site aktivisti za ~ovekovi prava. Okolu 200 demonstranti izlegoa na ulicite na Bengazi za da go poddr`at advokatot i aktivist za ~ovekovi prava, Fati Terbil, koj be{e kaznet pred nekoe vreme, od koi nekolku desetici

L

bea uapseni od libiskata policija.

Spored Si-en-en protestite vo Libija ne se so politi~ki karakter.

"Libija ne e Egipet. Ova ne e organizirana revolucija. Ova se samo nekolku stotici mladi lu|e koi izlegoa na antivladini protesti”, velat od Si-enen.

Vo sredata vo nekolku gradovi vo republikata se odr`aa antivladini

demonstracii protiv vladeeweto na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, na koi izgledale kako "uli~ni tepa~ki”, bez nikakvo obezbeduvawe, istaknuvaat od televizijata.

Demonstraciite vo Libija se del od branot nemiri koj se prelea vo afrikanskiot region, a po~naa so cel da go "soborat” avtoritarniot re`im na egipetskiot i tuniskiot pretsedatel.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

19

SVET

0-24

...REVOLUCIJA VO ARAPSKIOT SVET

...DOBRI VESTI

...RASKO[ NA KVADRAT

Tret den protesti vo Bahrein

Hrvatska ~ekor poblisku do ~lenstvoto vo EU

Zlatnata palata na Hosni Mubarak

emonstrantite na centralniot gradski plo{tad vo glavniot grad na Bahrein, Manama, v~era tret den po red protestiraa, baraj}i temelni politi~ki reformi vo zemjata.

vropskiot parlament so golemo mnozinstvo na glasovi - 548 za, 43 protiv i 52 vozdr`ani - ja usvoi rezolucijata za napredokot na Hrvatska.

alatata na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak, koj minatata nedela se otka`a od 30-godi{noto vladeewe, e P obleana vo zlato. Se {pekulira deka Mubarak si obezbedil

D

E

dve milijardi dolari za penzionerskite denovi.

PO SPOJUVAWETO NA GERMANSKATA I WUJOR[KATA BERZA

SE FORMIRA[E NAJMO]NATA I NAJGOLEMA BERZA VO SVETOT

Menaxerite na Germanskata i na Wujor{kata berza gi dogovorija detalite na planot za spojuvawe, vreden 10,2 milijardi dolari, so {to berzite ja postavija osnovata za sozdavawe na najgolemiot pazar na hartii od vrednost vo svetot BORO MIR^ESKI

ermanskata berza od Frankfurt (Deutsche Borse) i wujor{kata NYSE Euronext gi dogovorija detalite na planot za spojuvawe, vreden 10,2 milijardi dolari, so {to ja postavija osnovata za sozdavawe na najgolemiot pazar na hartii od vrednost vo svetot. Germancite }e ja imaat dominantnata sopstvenost. Zdru`enata kompanija }e ima sedi{te vo Frankfurt i vo Wujork, a pogolem del od pretstavnicite vo upravniot odbor }e doa|aat tokmu od Germanija.

Vesta gi "potrese" drugite berzi i ogromen del od analiti~arite poradi stravot deka kompanijata }e bide premnogu mo}na i }e ja premesti kontrolata od Wujork vo Evropa za prvpat vo poslednite 219 godini.

Sepak, izvr{nite direktori na ostanatite berzi stravuvaat deka ogromni problemi doprva }e se pojavat.

Prognoziraat deka glavnite nedorazbirawa me|u dvata kontinenta }e bidat za imeto na kompanijata, no ne ja izostavaat nitu opcijata najgolemiot rival, berzata

G

od ^ikago (CME Group Inc.), da intervenira vo ovoj dogovor i da ja "privle~e" Wujor{kata berza so cel da ne se slu~i odlevawe na kapitalot nadvor od SAD. Duri i politi~kite lideri mnogu vnimatelno go nadgleduvaat procesot na spojuvawe na berzite. Tie baraat pove} e detali za idnata rabota na zaedni~kata kompanija za da mo`at da go definiraat stavot, odnosno dali }e go poddr`at planot {to se objavi vo vtornikot ili }e se sprotivstavat.

"Postojat brojni pre~ki koi mora da gi nadmineme", re~e direktorot na NYSE Euronext, Dankan Najderauer, koj }e bide na ~elo na zaedni~kata kompanija.

Na zaedni~ka konferencija izvr{niot direktor na Germanskata berza, Reto Fransioni, istakna deka kompaniite gi ~eka premnogu te`ok pat ako sakaat da gi ispolnat planovite koi se navedeni vo dogovorot za spojuvawe.

Najverojatno site detali za rabotata na novata kompanija }e se dogovorat do krajot od godinata, koga dogovorot }e bide odobren od site akcioneri na berzite, no i od regulatornite komisii na dvete zemji.

Regulatorite vetija deka temelno }e go istra`at celiot dogovor i potenciraa deka s$ u{te e rano da se tvrdi dali rezultatite }e bidat pozitivni ili negativni.

[TO OPFA]A DOGOVOROT?!

"Celo vreme velite deka stanuva zbor za prezemawe.

Toa {to berzite go pravat se narekuva spojuvawe. Ne znam kolku pati treba da vi go povtoram toa", istakna Najderauer.

Spored uslovite vo dogovorot, akcionerite na Germanskata berza }e dobijat 60% od akciite na zdru`enata kompanija. Vrednosta na Germanskata berza se procenuva na 15 milijardi dolari, a na Wujor{kata na okolu 10 milijardi dolari. Direktorite bea premnogu vnimatelni i nepristrasni koga gi opi{uvaa detalite od dogovorot. Sepak, i tie se svesni deka imeto na zaedni~kata kompanija }e bide najgolem problem.

"Imeto }e bide predmet na dolgotrajna diskusija", istakna Najderauer.

Amerikanskiot senator ^arls [umer saka referencata Wujork da se pojavi vo predniot del od imeto.

"NYSE e eden od najpromi-

nentnite brendovi vo finansiskata industrija i poradi toa ne postoi pri~ina toa da ne bide vo preden plan koga stanuva zbor za imeto na zdru`enata berza. Kompaniite ne ja isklu~uvaat mo`nosta za edno op{to ime, za potoa site segmenti od trguvaweto na berzata na zdru`enata kompanija da bidat imenuvani oddelno", izjavi Najderauer.

Berzite se generalno biznisi so fiksirani tro{oci, pa kolku pove}e privlekuvaat trgovci od celiot svet i go pro{iruvaat nivniot doseg,

tolku pove}e pari pravat.

No, ovojpat, vo spojuvaweto na berzite postojat novi pravila. Od izbuvnuvaweto na finansiskata kriza vo 2008 godina se promenija mnogu raboti vo regulatornata politika naso~ena kon berzite i klirin{kite ku}i.

Golem del od pravilata za razmena na finansiski derivati, posebno vo SAD se promeneti, kako na~in za da se za{titi finansiskiot sistem od golemite bankroti, kako toj na Leman braders vo 2008 godina. Pogolem del od

ovie pravila se voveduvaat i vo Evropa. Ovie promeni donekade baraat restrukturirawe na berzanskiot biznis.

NYSE Euronext se obiduva da izgradi nova klirin{ka ku}a za finansiski derivati vo SAD, dodeka Germanskata berza da vovede sli~en biznis vo Evropa. Istiot model na novi regulativi se implementira{e i vo Evropa po usvojuvaweto na takanare~enite Majfild pravila, koi se naso~eni protiv formiraweto berzanski monopoli.

Feqton

20

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: N OPRA VINFRI

5

SIROMA[NATA SLUGINKA [TO STANA KRALICA NA MEDIUMITE @ivotot na Opra r Vinfri e vistinska filmska prikazna.

Potresna, r , vozbudliva, vozbudli u polna so nade`. Rodena vo ruralna siroma{tija, r j , pa i izrasnata vo siroma{no urbano sosedstvo, Vinfri stana milijarder fr milijar j r na 32 godini, koga nejzinoto tok-{ou po~na da se emituva niz cela Amerika

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

odena vo ruralna siroma{tija, izrasnata vo siroma{no urbano sosedstvo, Vinfri stana milijarder na 32 godini, koga nejzinoto tok-{ou po~na da se emituva niz cela Amerika.

Vinfri be{e vo pozicija da pregovara za sopstvenosta na {outo i po~na sopstvena produkciska kompanija, na {to ja pottikna uspehot i prihodite {to gi generira{e nejzinoto {ou. Na 41-godi{na vozrast Vinfri “te`e{e” 340 milioni dolari i go zameni Bil Kozbi kako edinstveniot Afroamerikanec na Forbsovata lista na bogata{i.

Vo 2006 godina Opra be{e proglasena za najplaten televiziski zabavuva~ vo SAD, so godi{ni primawa od 260 milioni dolari. A deka taa plata raste govori i podatokot od 2008 godina, so koj se potvrduva deka toga{niot godi{en nadomest porasnal do 275 milioni dolari. Spored izve{tajot na

R

“Forbs” “Forbs objaven vo septemvri minatata minata godina, bogatstvoto na Vinfri e proceneto na Vin 2,7 milijardi dolari, so mi {to taa ta go zede mestoto na porane{nata “prva dama” porane na Ibej, Ibe Meg Vitman, kako najbogatata `ena vo Amerika najboga koja po~nala od ni{to. No, po veruvajte, veruvaj uspe{nata prikazna na Opra navistina e posebna. posebn KAKO VO “BOJATA NA KAK PURPUROT” PUR @ivotot @ivoto na Opra Vinfri e vistinska vistins filmska prikazna.

Potresna, Potres vozbudliva, polna so nade`.

Ranite godini od nad `ivotot Opra gi pominala kaj nejzinata nejzina baba vo Misisipi, dodeka nejzinata majka barala rab rabota na sever. @ivotot na farmata bil primitiven, far no baba & ja nau~ila da ~ita u{te vo ranite godini. Taka, na vozr vozrast od 3 godini Opra recitirala poemi i izvadoci recitir od Biblijata vo lokalnata Bib crkva. I pokraj te{kotiite i siroma{tijata, taa u`ivala siroma vo poddr{kata i qubovta od podd nejzinata nejzina baba i crkovnata zaednica, zaednic koi ja odgleduvale kako nadareno dete. na No, ovoj ov rozov svet po~nal da se smra~uva po {estata godina od `ivotot, koga ja ispratile vo Milvoki da isprat `ivee so nejzinata majka,

koja tamu uspeala da najde postojana rabota kako ku} na pomo{ni~ka. Vo dolgite denovi koga majka & bila otsutna od doma mladata Opra bila seksualno maltretirana od strana na ma{kite lica koi `iveele vo ku}ata.

Zloupotrebata, koja traela s$ do nejzinata 13 godina, bila emocionalna katastrofa.

Koga se obidela da izbega, ja pratile vo maloletni~ki zatvor, od kade {to izlegla po edna godina, samo poradi faktot deka nedostigale slobodni sobi.

Na 14 godini Opra bila nadvor i ostavena sama na sebe.

Kako tinejxerka taa bila seksualno promiskuitetna i `iveela na svoja smetka.

Otkako rodila ma{ko dete koe po~inalo vo bedata, Opra se preselila vo Ne{vil, Tenesi, za da `ivee so tatko &. Vernon Vinfri bil strog ~ovek, koj baral disciplina, no, sepak, na svojata }erka $ ovozmo`il bezbeden dom i `ivot kakov {to & treba. & odredil policiski ~as i od nea baral da ~ita knigi i sekoja nedela da napi{e izve{taj za pro~itanoto. Vo taa strukturirana okolina Opra prosperirala i stanala dobar u~enik, osvojuvaj} i nagradi za oratorskite i

akterskite sposobnosti.

Koga napolnila 17 godini ja osvoila i tutulata Mis Blek na izborot za ubavina na Tenesi, pa vedna{ & bila ponudena rabota vo WVOL, radiostanicata koja emituvala programa za afroamerikanskata zaednica vo Ne{vil. Isto taka, taa osvoila i stipendija so koja & bile ovozmo`eni studii na dr`avniot univerzitet vo Tenesi, kade {to glavno studirala govorni komunikacii i izveduva~ki umetnosti. I vo prvata godina od kolexot Opra prodol`ila da raboti vo radioto, no na nejzinata kariera kako radiovoditel brzo & se videl krajot. Go napu{tila fakultetot i na{la rabota vo lokalnata televiziska stanica kako novinar i voditel.

Vo 1976 godina Opra se preselila vo Baltimor so cel da se priklu~i na televiziskite vesti na WJZ TV kako voditel.

Tamu taa go hostirala i prvoto nejzino tok-{ou, “Lu|eto zboruvaat” (People Are Talking), dodeka prodol`ila i so rabotata kako spiker za vestite. Taka, Vinfri na{la pogodno rabotno mesto koe perfektno se sovpa|alo so nejziniot karakter, pa, do-

PRIKAZNI OD WALL STREET PR

POKRAJ AT&T, S IPHONE NA PRE Poradi novata konkurencija, Stivenson veli deka negovata kompanija s$ pove}e }e investira vo podobruvawe na mre`nata infrastruktura i na toj na~in }e se obide da mu se sprotistavi na Verizon

Rendal Stivenson, glaven izvr{en direktor na AT&T AT&T: Gubeweto na ekskluzivnosta za proda`ba na iPhone }e ja nadomestuva so investicii vo mre`ata i vo internet-surfaweto

lavniot izvr{en direktor na najgolemiot amerikanski telekomunikaciski operator AT&T, Rendal Stivenson, tvrdi deka gubeweto na ekskluzivitetot za proda`ba na Ajfon (iPhone) na pazarot vo SAD }e & pomogne na industri-

G

jata za proizvodstvo na visoka tehnologija, bidej} i }e se ovozmo`i slobodna promocija na ovoj ured.

“Dobro e za celata industrija, zatoa {to sega }e mo`e slobodno da vklu~ite televizor bez da bidete optovaruvani so reklami za Ajfon.

Toa zna~i deka ovoj proizvod na golemo se promovira nasekade”, veli toj.

Toj veli deka e svesen za faktot deka }e izgubat golem broj klienti vo korist na Verizon vajerles (Verizon Wireless), koj po~na so proda`ba na Ajfon vo tekot na minatata nedela.

Feqton

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

21

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. briot glas za nea po~nal da se {iri i vo drugite gradovi.

Vo januari 1984 godina Opra bila pokaneta vo ^ikago da vodi utrinska programa na WLS-TV. I za kratko vreme, za pomalku od edna godina, Opra go pretvori “AM ^ikago” vo najdobroto {ou vo gradot. Nabrzo i formatot bil pro{iren na eden ~as, a vo septemvri 1985 godina i {outo preimenuvano vo “[outo na Opra Vinfri” (The Oprah Winfrey Show).

RA\AWETO NA HARPO PRODAK[NS Po edna godina od zacvrstuvaweto vo eterot, {outo na Opra po~na so nacionalna koncesija, pa za mig stana {ou broj eden me|u site segmenti na amerikanskoto op{testvo.

Vo 1987 godina, nejzinata prva godina od kvalifikacijata, {outo dobi tri Emi nagradi. Slednata godina namesto {outo nagrada dobi Opra.

Nagradata be{e voditel na godinata (Broadcaster of the Year), koja ovojpat bila dodelena i na najmladata li~nost {to dotoga{ ja primila nagradata.

So tekot na vremeto Amerika se vqubi vo {outo na Opra.

Prethodno taa go ukrade vnimanieto na javnosta so nejziniot potresen portret na Sofija vo Spilbergovata adaptacija na novelata od Alis Voker, “Bojata na purpurot”. Taa izvedba & donese nominacija za Oskar, kako i Zlaten globus za najdobra sporedna akterka. Kriti~arite povtorno ja falea i za nejzinata izvedba vo “Roden sin” (Native Son), filmskata adaptacija na klasi~nata novela

Najzaslu`na za pobedata na OBAMA OPRA VINFRI - najsakaniot lik vo Amerika

“Toa {to mo`e da vi go donese materijalniot uspeh e mo`nosta da se koncentrirate na drugi raboti koi se navistina va`ni. A toa e toa {to }e vi pomogne da napravite promena, ne samo vo va{iot `ivot, no i vo `ivotot na drugite” Opra Vinfri OPRA - LIDER VO FILANTROPIJATA So svojot uspeh Opra isto taka stana i eden od najdare`livite filantropi vo svetot. Vo 2000 godina nejzinata humanitarna organizacija Opra ejnxel netvork pretstavi nagrada od 100 iljadi dolari za lu|eto koi gi koristat svoite `ivoti za da gi podobrat `ivotite na drugite lu|e. Niz godinive taa isto taka ja iskoristi svojata programa za da promovira mno{tvo filantropski organizacii koi gi poddr`uva.

Po snimaweto na bo`i}nata programa vo Ju`na Afrika, taa ja izgradi Akademijata za devoj~iwa na Opra Vinfri, koja se nao|a vo blizina na Johanesburg. Nejzinata legendarna velikodu{nost se pro{iri ne samo me|u nejzinite omileni organizacii, tuku i me|u nejzinite lojalni gleda~i.

Pove}eto od nas se se}avaat kako na proslavata za 20-ta sezona od nejzinoto {ou na site ~lenovi od publikata im podari po eden nov “pontijak”.

“Vetenata zemja” - domot na OPRA od Ri~ard Rajt.

Nejzinata qubov kon glumata i nejziniot kopne` da gi dovede kvalitetnite zabavni proekti vo produkcija & predo~ija vo 1986 godina da formira sopstvena produkciska kompanija, Harpo prodak{ns.

Denes kompanijata e impre-

sivno silna vo filmskata i televiziskata produkcija, kako i vo izdavaweto magazini i internet-sodr`ini.

Vo 1988 godina Harpo prodak{na ja akvizira{e sopstvenosta i site produkciski odgovornosti za {outo na Opra koi gi ima{e

produkciskata podru`nica na gigantot Ej-bi-si. Ovoj ~ekor ja napravi Opra prvata `ena vo istorijata koja poseduva i producira sopstveno tok-{ou.

Narednite godini Harpo gi producira{e i prvite televiziski mini-serii vo koi Opra se pojavuva{e i kako producent i kako akter.

Sepak, biznis-interesite na Opra mnogu se pro{irija i pokraj nejzinata produkciska kompanija. Denes taa e eden od partnerite vo Oksixen

media, kabelski kanal i interaktivna mre`a koja prezentira programi dizajnirani isklu~ivo za `eni.

Opra denes izdava i dva magazini, “Opra magazin” i “O et houm”, a lansiraweto na nejziniot prv magazin be{e najuspe{niot start vo istorijata na industrijata.

Od druga strana, na milijarderskata lista od 2003 godina “Fobs” objavi deka Opra Vinfri e prvata Afroamerikanka koja stanala

SEGA I VERIZON GO NUDI ETPLATA VO SAD Poradi toa, od kompanijata AT&T najavuvaat deka naskoro }e po~nat so proda`ba na uredi koi funkcioniraat na baza na Android na Gugl (Google Inc) so cel da bide zgolemena proda`bata.

“Koga vo svoeto proda`no portfolio imate ikonski ured kako {to e Ajfon, a potoa go izgubite ekskluzivitetot za negova proda`ba vo korist na drug va{ konkurent, sigurno deka }e ima negativen efekt vrz raboteweto. Moe mislewe e deka kompanijata Verizon

}e ima isto tolku golem uspeh kako {to imavme i nie”, istaknuva Stivenson.

Analiti~arite ve}e izlegoa so brojki povrzani so toa kolkav broj korisnici }e uspee da animira noviot prodava~ na Ajfon za prviot kvartal od godinata.

Spored nivnite o~ekuvawa, ovaa brojka iznesuva okolu 2 milioni korisnici.

Minatata godina AT&T uspea da obezbedi okolu 15 milioni aktivni korisnici.

Poradi novata konkurencija, Stivenson veli deka

negovata kompanija s$ pove}e }e investira vo podobruvawe na mre`nata infrastruktura i na toj na~in }e se obide da mu se sprotistavi na Verizon.

“Na{iot plan za borba so konkurencijata po~nuva so podobruvawe na glasovniot kvalitet pri vodewe na razgovor. Zatoa i }e investirame golemi sumi vo Wujork i vo San Francisko.

Toa ni e golem, najgolem prioritet vo momentov“, izjavi Stivenson.

Toj, isto taka, istakna deka

e svesen za komentarite povrzani so ponudite na Ajfon od strana na Verizon naso~eni kon podatokot deka ovaa kompanija nudi nekolku povici pove}e za razlika od AT&T. Sepak, toa ne go obeshrabruva, bidej} i smeta deka mo`nosta koja tie ja nudat pri koristewe na ovoj proizvod, kako {to e simultanoto “surfawe” i razgovarawe so pomo{ na ovoj telefon, }e bide klu~na pri~ina za kupuvawe na nivniot proizvod.

Vo korist na ova negovo

tvrdewe odi i faktot {to zasega konkurentot Verizon nudi samo edna operacija vo isto vreme.

Isto taka, Stivenson veli deka kompanijata o~ekuva golema suma prihodi da bide dobiena i blagodarenie na kompjuterskite uslugi poznati kako kompjutersko rabotewe vo oblak.

Ovoj nov biznis koj se zanimava so stavawe podatoci na odreden server na koj podocna mo`e da mu bide

milijarder.

Vinfri momentalno `ivee vo Vetenata zemja, nejziniot imot od 170 iljadi metri kvadratni, koj ima vidik na okeanot i planinite i se nao|a vo Montesito vo Kalifornija. Isto taka, Opra e sopstvenik na ku}a vo Wu Xersi, apartman vo ^ikago, nedvi`nosti vo Florida, ku}a vo Xorxija, ski-ku}a vo Kolorado, kako i odredena sopstvenost vo Havai i Antigva. Bidej}i ova izgleda te{ko i za nabrojuvawe, kamoli za `iveewe, Opra naj~esto e vo nejzinata baza, ^ikago, kade {to po snimaweto na {outo se upatuva vo prekrasnoto sosedstvo Stritervil, pominuvaj}i niz avenijata Mi~igen, poznata kako Veli~estvenata milja. Tokmu kako patot do nejziniot uspeh.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za 13-ot najbogat ~ovek vo Amerika, [eldon Adelson, koj za da donese nekoj dolar doma u{te kako mal prodaval vesnici na ulica.

pristapeno od razli~ni uredi sega zasega vredi edvaj edna milijarda dolari, no Stivenson o~ekuva za nekolku godini da vredi mnogu pove}e.

Kako golema opasnost toj vo idnina go gleda nedostigot od prostor koj }e mo`e da bide koristen za arhivirawe podatoci. Poradi toa, negovata kompanija edna{ mese~no pravi nadgradba na ovie kapaciteti.

FunBusiness

22

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

-

Specijalnoto `iri ja soop{ti nagradata za avtomobil na godinata vo Makedonija

Od Korea Auto Trejd se gordi na nagra

AVTOMOBIL NA GODINATA VO MAKEDONIJA – "HJUNDAI IX 35"

RECESIJATA JA PODOBRI AVTOMOBILSKA PONUDA

rezultat u na krizata r importerite r r na novi vozila se re{ija za uvoz na avtomobili koi Minatata godina kako r spored svoite kkarakteristiki k k mnogu se razlikuvaa k od uvozot vo minatoto SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

a prvpat vo 16 godini, otkako e vospostavena nagradata avtomobil na godinata vo Makedonija, eden model proizveden od Hjundai e izdvoen kako najdobar vo konkurencijata. Nacionalnoto `iri odgovorno da ja sledi sostojbata na pazarot ustanovi deka avtomobilot na Hjundai, ix35, ostava najgolem vpe~atok. Vo finaleto na godine{niot izbor vlegoa vkupno 12 vozila, koi vo sebe gi poseduvaa odnapred postavenite standardi na izborot, zasnovani na adekvatnost i ponuda na doma{niot pazar, ekonomi~nost i ekolo{ka prifatlivost, bezbednost i primena na tehnolo{ki dostignuvawa, vozni svojstva, dizajn, komfor i opremenost. Spored navedenite nasoki i karakteristiki, najmnogu glasovi, vkupno tri, od {est~lenoto `iri otidoa za "hjundai ix35."

Z

“Minatata godina kako rezultat na krizata importerite na novi vozila se re{ija za uvoz na avtomobili koi spored svoite karakteristiki mnogu se razlikuvaa od uvozot vo minatoto”, izjavija od `irito.

"Hjundai ix35" oficijalno im be{e pretstaven na makedonskite potro{uva~i kon po~etokot na letoto. So fluidna nadvore{nost, izvonredno bogat enterier, mo}en, ekonomi~en i prijatelski nastroen kon prirodata. Imponira i optimalnosta na negovata cena, koja za osnovniot model e samo ne{to povisoka od 16.000 evra.

“Navistina sme presre}ni i sosema blagodarni na ovaa {ansa ovozmo`ena od strana na Nacionalnoto `iri za izbor na avtomobil na godinata vo Makedonija, koe vo periodot na testiraweto na performansite od site vozila finalisti uspea da gi sogleda vistinskite vrednosti koi tokmu "Hjundai ix35" gi poseduva. Ovoj model e gordosta na Hjundai i osnova za ponatamo{niot razvoj na programata na ovaa kompanija. U{te od samoto pojavu-

16.000 evra pa nagore za najdobriot avtomobil na godinata vo Makedonija

vawe na modelot vo ramkite na na{ata zemja neguvavme streme` deka tokmu ova majstorsko delo }e gi razdrma standardite na avtomobilskiot pazar”, veli Kristina Cvetkovska od Korea Auto Trejd, importer na vozilata na Hjundai. Vo soglasnost so tradicijata, nagradata posvetena na najdobriot avtomobil na godinata specijalnoto `iri }e ja dodeli na gala-manifestacija. Vo momentov s$ u{te ne se znae mestoto i vremeto na odr`uvawe na sve~eniot moment, iako od redovite na organizatorot n$ uverija deka vo bliska idnina manifestacijata, sepak, }e se odr`i.

FINALISTI ZA 2011 GODINA KIA VENGA HJUNDAI IX 35 RENO FLUENS TOJOTA PRIUS BMV X1 AUDI A1 SITROEN DS3 MICUBI[I ASH ALFA ROMEO XULIJETA OPEL MERIVA VOLVO S60 DA^IA DASTER

PIJALAK KOJ NE POZNAVA GRANICI I TRADICII

^AJ NA 1001 NA^IN

Bez razlika na kakov na~in se podgotvuva, ~ajot e tradicionalen pijalak na mnogu kulturi, popularen so vekovi

ajot e eden od najkonsumiranite pijalaci vo svetot. Se veruva vo negovoto lekovito dejstvo i pozitivnite efekti vrz ~ovekovoto zdravje. Se pie protiv nastinki, glavobolki, za da n$ zatopli, a niz vekovite se veruvalo vo negovata lekovita mo}.

Se pretpostavuva deka vodi poteklo nekade od podra~jata na Indija i Kina. Denes go pijat site veri, rasi, kulturi, no sekoja od niv go pie na svoj na~in, vo zavisnost od nivnite sfa}awa i tradicii.

Vo Mongolija crveniot ~aj so boja kako keramida se su{i i se vari so voda i so mleko. Otkako }e se izvadi lu{pata, te~nosta se me{a povtorno so mleko, se dodava sol,

^ Ruskiot samovar

maslo i pe~eni zrna. Vo Tibet se ostava da otstoi vo voda edna no}, a potoa se proceduva i se me{a so sol, kozjo mleko i maslo.

Rezultatot e gusta te~nost za piewe so visoka maslenost. Mo`e da se dodadat i nekolku pe~eni semiwa za pijalakot da stane pojak i pogust.

Spored tradicijata, i mongolskiot i tibetskiot ~aj se pijat direktno od bokalot, namesto od ~a{ata.

Ruskata tradicija, pak, stanala tolku popularna {to denes e vo moda da se slu`i vo stariot dobar samovar (~ajnik vo koj Rusite podgotvuvaat ~aj). Samovarite gi ima duri i vo Orient ekspres i se najbarani vo zimskiot period od strana na patnicite za da se stoplat. Za zasladu-

vawe, pokraj {e}er, ~esto znaat da upotrebat nekoe doma{no slatko ili xem.

Turcija e poznata po toa {to se pie jak crn ~aj vo ogromni koli~ini.

Bidej}i se pie ~esto, a e jak, se slu`i vo poznatite mali ~a{i. Vo isto~nite delovi od zemjata lu|eto pred da go ispijat stavaat grutki {e}er pod jazikot. ^ajot e tolku popularen {to nekoi go pijat pove}e od kafeto, a dokaz za toa e {to mnogu Turci si nosat ~ajnici (samovari) vo baga`nicite od avtomobilite. Toj e mnogu zna~aen del od nivnata kultura i e edna od osnovnite raboti na koi majkite gi u~at nivnite }erki u{te od mali.

FunBusiness

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

23

ROLS-ROJS GO SLAVI DUHOT NA EKSTAZA

ALISA VO ZEMJATA NA MOTORITE Lord Montegju uspeal indirektno da ja slavi gospo|icata

Tornton, so toa {to mu nalo`il na Sajks, umetnikot na magazinot, da izraboti specijalna `enska figura koja }e stoi na vrvot na "rols-rojsot" ako {to e red, vo sekoja imsklupturi i ilustracii za magazinot. perija koja trae(la) so vekovi, Tokmu Xonson sakal Sajks da go vnese taka i vo britanskata u{te otse- svojot kralski stil i vo brendot Rolsga e poznato deka dijamantskiot Rojs. Toa {to e najinteresno vo kreaciite jubilej na kralicata Elizabeta na Sajks e toa {to inspiracijata za niv Vtora }e bide odbele`an so doa|a od privatniot `ivot na lordot Monnovogodi{nata parada vo 2012 godina vo tegju i qubovnata vrska {to ja imal so London. svojata li~na asistentka Eleonor Tornton.

Ovoj jubilej pretstavuva 60 godini od Qubovta i strasta kon nea bile tolku nejzinoto vladeewe so Obedinetoto Krasilni {to Tornton stanala inspiracija lstvo, sostaveno od Anglija, [kotska, Vels i muza za serijata ilustracii na Sajks i Severna Irska. Britanskiot Komonvelt, nare~ena “Alisa vo zemjata na motorite”. pak, go so~inuvaat Avstralija, Nov ZeQubovnicata na lord Montegju se pojavila land, Kanada, Jamajka, Antigva i Barbuda, na nekolku naslovni stranici na "Kar Bahami, Barbados, Grenada, Belize, Sveti ilustrejted".

Kristofer, Sveta Lucija, Solomonskite Avtorot Fil Paton od "Wujork tajms" (New Ostrovi, Tuvalu, Sveti Vinsent i Grenadin York Times) go objasnuva go interesnoto i Nova Gvineja.

No, ovoj fevruari vo Britanija be{e vo znakot na luksuzot i tradicijata na edna druga dolgove~na imperija, avtomobilskiot brend Rols-Rojs.

Luksuzot na paradata na avtomobili "rols-rojs" na ulicite be{e po povod 100-godi{ninata od Duhot na Ekstaza, bo`icata koja eden vek e za{titen znak na haubata na ovie avtomobili. Skluptorot ^arls Sajks Kralski stil i vo brendot ROLS ROJS e odgovoren za dizajnot na Duhot na Ekstaza, del~e nasledstvo koe stanalo britanska tradicipoteklo na prvata oficijalno odobrena ja i ostanalo pretopeno vo korenite na figura koja stoi zad Duhot na Ekstazata. kompanijata. “]erkata koja se rodila od ovaa zaednica Brendot Rols-Rojs e sozdaden za vreme na bila tivko dadena na posvojuvawe, kako eden ru~ek vo 1904 godina, organiziran vo romanite na Dikens. od Klod Xonson, in`enerot Henri Rojs i Lord Montegju uspeal indirektno da ja prodava~ot na avtomobili ^arls Rojs. slavi Eleonor Tornton so toa {to mu Vo 1907 godina Rols-Rojs go proizvede nalo`il na Sajks, umetnikot na magazinot, prviot "srebren duh" (Silver Ghost), koj ima da izraboti specijalna `enska figura koja pominato 14.371 milji i be{e smetan za }e stoi na vrvot od ladilnikot na avtomoeliten avtomobil. Klod Xonson go poso~i bilot na lord Montegju. kako “najdobar avtomobil vo svetot”.

Figurata nare~ena "[epot" e modelirana ^arls Rols isto taka be{e iskusen spored gospo|icata Tornton.” in`ener i nade`en pilot, prviot koj go Tragi~nata sudbina na Tornton dodava preleta Laman{ i uspea da se vrati misti~nost na celata prikazna. Vo 1915 nazad, no zagina vo avionska nesre}a vo godina taa go pridru`uvala lord Montegju 1910 godina. vo Indija za da organiziraat transport Kompanijata ostana vo racete na Xonson i so avtomobili za britanskata armija. No, Rojs, koi uspe{no ja menaxiraa. eden germanski brod go pogodil brodot na Pred smrtta na Rols postoe{e plan da Montegju i go prepolovil. se sozdade soodveten ukras za haubata Montegju uspeal da pre`ivee na ~amec za na avtomobilite. Na bordot na direktori spasuvawe, a Tornton is~eznala. na kompanijata im se dopadna idejata, no Celogodi{nata proslava Duhot na Ekstaza sakaa da go podobrat izgledot na ukrasot, }e bide odbele`ana i so ponuda na pravej}i go konceptot posofisticiran.

100 kolekcionerski modeli “fantom” na Xon Skot Montegju, blizok prijatel na XonRols-Rojs od edicijata “Duhot na Ekstaza”. son i Rols i osnova~ na magazinot "Kar Kolekcijata vklu~uva opcii za boi po ilustrejted magazin" (Car Ilustrated Maganara~ka i citat od ^arls Sajks vo avtozine), be{e prviot {to go otkri ^arls mobilskata kutija za rakavici porabena Sajks i go najmi da izrabotuva bronzeni so ko`a.

K

adata i vetuvaat deka }e prodol`at so dobrata ponuda

Vkupno 12 finalisti vo trkata za avtomobil na godinata

U{te od samoto pojavuvawe na modelot vo ramkite na na{ata zemja neguvavme streme` deka tokmu ova majstorsko delo }e gi razdrma standardite na avtomobilskiot pazar DOSEGA[NI POBEDNICI VO IZBOROT NA NAJDOBAR AVTOMOBIL

1996 FIAT BRAVO/BRAVA 1997 RENO MEGAN 1998 OPEL ASTRA 1999 [KODA OKTAVIJA 2000 FIAT PUNTO 2001 SEAT LEON 2002 TOJOTA KOROLA 2003 MAZDA 6

2004 MAZDA 3 2005 SEAT ALTEA 2006 FOKSVAGEN PASAT 2007 OPEL KORSA 2008 KIA SID 2009 FOLKSVAGEN GOLF 2010 OPEL MERIVA 2011 HJUNDAI IX 35

K O M E R C I J A L E N

Turski ~aj Vo Iran i Avganistan ~ajot e nacionalen pijalak. Lu|eto pijat zelen ~aj za zgasnuvawe `ed, a crn za zagrevawe i normalizirawe na organizmot. I dvata gi pijat so {e}er. Bez razlika dali se doma ili vo “~ajna ku}a” (koi se {iroko rasprostraneti vo ovoj del od svetot), lu|eto sedat so skrsteni noze i pijat od {areni ~a{i od porcelan.

Vo Indija crniot ~aj se pie so {e}er i so mleko, a spored tradicijata se vari so

Zelen ~aj mleko od bivolica i {e}er. Se podgotvuva i prodava vo mali glineni sadovi na ulica.

Sepak, najpoznata e tradicijata na angliskiot ~aj vo 5 popladne, koja e vistinski ritual {to se neguva so godini.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Menaxment / Osiguruvawe

24

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 NOVO NORDISKI A/S objavuva oglas za MENAXER ZA FINANSII I OPERACII (dogovor na opredelno vreme). Potrebni kvalifikacii:-VSS, Ekonomija ili druga oblast povrzana so finansii, - Iskustvo na sli~no mesto, po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Poznavawe na IFRS e zadol`itelno, dodeka iskustvoto so SAP pretstavuva prednost, - Dobro poznavawe na celokupnite delovni aktivnosti vo ramkite na edna kompanija, - Solidno poznavawe na Angliski jazik i PC ve{tini. Dokolku ste zainteresirani za da stanete del od na{iot tim, ve molime ispratete ja va{ata biografija, pismo za motivacija na angliski jazik i kopii od relevantni diplomi na na{ata adresa: Novo Nordisk Farma Dooel, bul.

Jane Sandanski 111, Skopje i/ili e-mail: sona@novonordisk.com. Kraen rok 20 Fevruari 2011 godina.

JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er Objaveno: 14.02.2011 Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija objavuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Republi~ki kontrolor – 2 izvr{iteli, 2. Republi~ki kontrolor – inspektor so stomatolo{ki fakultet– 1 izvr{itel.

3. DSG Kontrolor – 1 izvr{itel, 4. Republi~ki kontrolor inspektor so radiolo{ki fakultet – 1 izvr{itel, 5. Stru~en sorabotnik za izvr{uvawe (realizirawe) na nabavkite – 1 izvr{itel. Zainteresiranite kandidati da ispratat aplikacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za dr`avjanstvo, uvereni za zavr{eno obrazovanie) do Arhiva na FZO, ul. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za priem na aplikaciite e 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot.

KOMERCIJA Objaveno: 14.02.2011 SKOVIN AD Skopje objavuva oglas za RAKOVODITEL ZA PRODA@BA za grad Skopje.

Uslovi: - 2 godini iskustvo na ista ili sli~na rabota, - Osnovno poznavawe na komercijalno rabotewe, - Poznavawe na teritorijata, - Kompjuterska pismenost, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Komunikativnost, energi~nost, organiziranost, timski igra~, - Poznavawe na vinskata industrija i/ili industrijata na pijaloci }e se smeta za prednost. Zainteresiranite kandidati mo`at da ispratat kratka biografija, zaedno so motivaciono pismo i lista na preporaki na info@skovin.com.mk (Subject: Aplikacija za rabota) ili na adresa: ul. 15 Korpus, 3, 1000 Skopje.

Oglasot va`i do 21.02.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 15.02.2011 ZEK BITOLA DOOEL objavuva javen oglas za vrabotuvawe i izbor na UPRAVITEL – MENAXER na trgovsko dru{tvo za prozvodstvo, trgovija i uslugi – ZEK Kazneno popravna ustanova – Zatvor Bitola – 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Zemjodelski fakultet, Veterinaren fakultet, - 3 godini rabotno iskustvo, - Dr`avjanin na RM, - Da ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae zabranata. Potrebni dokumenti: Uverenie za obrazovanie, uverenie za dr`avjanstvo, potvrda od nadle`en organ dena nema merka zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, lekarsko uverenie za zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost. Oglasot }e trae 5 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat direktno do arhivata na Zatvorot ili po po{ta na adresa: KPU Zatvor Bitola, ul. Deveani, br. 25, Bitola.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.02.2011 PLATFORMA doo Skopje, kompanija za arhitektura i dizajn – sektorot za nastani ima potreba za vrabotuvawe na KOORDINATOR ZA ORGANIZACIJA NA NASTANI. Kandidatot treba da gi ispolnuva slednite kriteriumi: - So ili bez rabotno iskustvo, - Odli~no poznavawe na MS Office, - Odli~no poznavawe na angliski jazik, - Dinami~na i komunikativna li~nost. Zainteresiranite kandidati da ispratat CV na contact@platforma.com.mk najdocna do Petok, 18.01.2011 godina.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / Proda`ba

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi od avtorska agencija za potrebite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij “ vo Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e2e691ae-ec8a-44d3-a60d-867cf8fc7b2f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na matrijali za sanacija ,rekonstrukcija i izgradba na lokalna patna mre`a,vodovodna mre`a,propusti i steni.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f8e05174-689e-486b-b7f5df628d5f9843&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za vodosnabduvawe „Studen~ica” - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vozilo - limuzina od visoka sredna klasa. https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=09893b35-2e25-4d1b-bd5abf31a50dfd53&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=ce930267-aa884792-af2a-9ab41dafc0b1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ruska oprema - armatura, turbini i pumpi za Termoelektrani, REK Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=443582bb-2d97-49499608-f6f1374719e1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: N.U. ZAVOD I MUZEJ - OHRID PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i adaptacija na Ku}ata na Bra}ata Miladinovci vo Struga.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=5003c821-48a0-4ce48666-c5b99575302b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Iznajmena linija za internet i vnatre{en soobra}aj.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=8d2d2601-b23a-4346-909f-2c74b1ea8f73&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kumanovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na javno-prometni povr{ini na teritorija na Op{tina Kumanovo.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6c53b7eb-9917-468d-9d8af21ec0ba1bc1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na stru~en nadzor nad izgradba na objekt katna gara`a na bul. Goce Del~ev vo kompleks na Sudska palata.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=867b69e7-989b-42858192-daf4038d66e9&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP

Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View

Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Upravuvawe so vreme

22.02 - 23.02.11 M6 Edukativen Centar Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe

25.02 - 26.02.11 Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP U~ewe so Power reading metodot

26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? ii Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440