230-kapital-18.02.

VLASTA ESKIVIRA OD DEBATI ZA NA^INOT NA FINANSIRAWE

GRUEVSKI SE SRETNA SO BAJDEN I SO KLINTON

VMRO–DPMNE I DUI NE DAVAAT DA IM SE YIRNE VO XEBOT!

KLU^NITE PRA[AWA ZA SAD – SPOREDNI ZA GRUEVSKI!

STRANA 12

STRANA 7

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-18 | sabota-19 | nedela-20. fevruari. 2011 | broj 230 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

DO KADE ODI KRIMINALOT NA ALA AL KAFAGI?!

UJP PRODAVA SOKOVI I VOZILA NA MIA BEVERIXIS ZA DA NAPLATI DANOK UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI PRODAVA AVTOMOBILI, LADILNICI, OPREMA, SOKOVI I KA[I ZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI OD FABRIKATA MIA BEVERIXIS, SOPSTVENOST NA KONTROVERZNIOT BIZNISMEN ALA AL KAFAGI, ZA DA NAPLATI POBARUVAWE VREDNO NEKOLKU MILIONI DENARI

STRA STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 10.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,50% 0,12% 0,04% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 445,52 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

103,53 1,72%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.02) 2.735

MBI 10

2.730 2.725 2.720 2.715 2.710 2.705 2.700 11.2

13.2

15.2

17.2

Makedonija propu{ti milionska zdelka so Kina?!

STRANA 4

Pomalku proekti od Vladata i zgolemena konkurencija gri`a za IKT-sektorot!

STRANA 11

KAKO VLADATA I MINISTERSTVATA KA GO TRO[EA BUXETOT VO 2010?!

MINISTRITE PLANIRAAT POMALKU, A TRO[AT POVE]E PARI

STRANA 12-13

DENES, VO

VLADIMIR TALESKI GRADONA^ALNIK NA BITOLA

Ni treba pruga od Bitola do gr~ka granica STRANA 9

...POGLED D NA D DENOT...

QUP^O ZIKOV

“DOBAR - 3”!

STRANA 5

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

INDEKS NA TRO[OCITE NA SMEEWETO SMEEWET STRANA 16

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

KE[– MA[INA

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 18 FEVRUARI 2011

KE[–MA[INA Dopolnitelno, nekoi ministri ne mo`ele precizno da isplaniraat kolku to~no pari }e im trebaat za realizacija na odredeni proekti, pa ~estopati se “dogovarale” so izveduva~ite za izvr{uvawe dopolnitelni raboti za plus pari, so Dr`avnite institucii mo`nost tro{ocite da tro{at pari kako sase “napumpaat” i pove}e kaat i kolku sakaat, a otkolku {to treba. zloupotrebite nikoj ne Po mnogu osnovi se kr{i gi sankcionira. Javnite Zakonot za javni nabavki. nabavki preku koi se Ke{-ma{inata vrti, a frlaat stotici milioni golem del od parite od evra, pari od gra|anite, buxetot zavr{uvaat vo pretstavuvaat instrument privatni xebovi. I nikoj na dr`avata preku koj ne ponesuva odgovornost! se pravi najgolemiot Badijala se site naodi finansiski kriminal! za navoden kriminal i I toa go potvrduvaat zloupotreba na dr`avni site relevantni instipari koga tie zavr{uvaat tucii. Dr`avniot zavod samo na hartija bez za revizija vo izve{taite razre{nica. I toa za re~isi site vladini ne se prazni zborovi. institucii postojano Od vkupno 270 prijavi obelodenuva naodi za podneseni do Javnoto nezakonsko i neefikasno obvinitelstvo za osum tro{ewe pari - se vr{at godini, krivi~na postapka javni nabavki bez da se e pokrenata samo vo 12, sprovede soodvetna zaa presuda samo vo dva konska postapka, uslovite slu~ai. Javnoto obvini{to se baraat vo tender- telstvo verojatno dlaboko skata dokumentacija ~esto- zaglavilo vo procesot na pati se utvrduvaat za da hibernacija. Vo javnosta odgovaraat na odredena se dobiva vpe~atok deka favorizirana kompanija, s$ pominuva nekazneto, se pla}aat fakturi za se gubi doverbata vo neizvr{eni raboti i na instituciite! kompanii koi ne bile Dopolnitelno, Zakonot anga`irani, pa duri i za javni nabavki ne voop{to ne u~estvuvale predviduva nitu kazni vo postapkata za javna za negovo nepo~ituvawe! nabavka. Mnogu ~esto Pravnata ramka za dr`avnite institucii gi na~inot na tro{ewe na menuvale uslovite {to se parite od buxetot preku baraat od kompaniite za javni nabavki mora da u~estvo na tenderite i za vklu~uva sankcii, vrz izveduvawe isti raboti. ~ija osnova tie {to go Na primer, za grade`ni prekr{ile zakonot }e raboti nekoga{ se baralo odgovaraat. No, istata kompaniite da ispolnuprikazna se povtoruva so vaat odredeni standardi, godini. Ova ne e ni{to nekoga{ ne, {to zna~i novo. Ne po~na dr`avniot deka dr`avata postapuva revizor od v~era da subjektivno i favorizira utvrduva nezakonsko odredeni kompanii. tro{ewe narodni pari,

UJP PRODAVA SOK MIA BEVERIXIS Z ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

nitu, pak, funkcionerite od v~era po~naa da si igraat “leva raka-desen xeb”. Nitu edna vlada dosega ne uspea efikasno da se spravi so finansiskiot kriminal vo porite na dr`avata.

Druga rabota e moralnata odgovornost {to (treba da) ja snosat dr`avnite funkcioneri. Najnovoto istra`uvawe na “Kapital” za javnite nabavki {to gi sprovele Vladata i ministerstvata minatata godina poka`uva deka premierot i negovite ministri ne tolku naivno gi tro{ele svoite buxeti. Iako se obvrzaa deka vo vreme na kriza }e {tedat, sumite {to gi potro{ile na reklamni kampawi, nabavka na cve}iwa, konsultantski uslugi, odr`uvawe na vozniot park se milionski. Iako iznosot {to se tro{i preku javni nabavki postojano raste, toa voop{to ne zna~i deka raste i racionalnosta vo tro{eweto.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

66,000

Фirmi do krajniot rok, 15 fevruari, podnele izve{taj za prihodite {to gi isplatile na fizi~kite lica vo 2010 godina. Od Upravata za javni prihodi (UJP) informiraat deka kone~nata brojka na kompanii koi podnele izve{taj }e se znae v ponedelnik.

“Ima firmi {to s$ u{te podnesuvaat izve{tai, no, spored poslednite podatoci, dosega 66.000 firmi podnele godi{en izve{taj za prihodi koi gi isplatile na fizi~kite lica vo tekot na 2010 godina”, velat od UJP. Krajniot rok za firmite da podnesat izve{taj be{e 15 fevruari. Ve}e po~na i prijavuvaweto na site prihodi koi gi ostvarile gra|anite, vo zemjata i vo stranstvo, vo tekot na izminatata 2010 godina, a krajniot rok e 15 mart.

DO KADE ODI KRIMINALOT NA ALA AL KAFAGI

D

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Upravata za javni prihodi prodava avtomobili, ladilnici, oprema, sokovi i ka{i za proizvodstvo na sokovi od fabrikata MiA beverixis, sopstvenost na kontroverzniot biznismen Ala Al Kafagi, za da naplati pobaruvawe vredno nekolku milioni denari. Spored informaciite od UJP, stanuva zbor za ogromen dolg na MiA beverixis i nekolku firmi povrzani so nea ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

U

Upravata za javni prihodi (UJP) prodava avtomobili, ladilnici, oprema, sokovi i ka{i za proizvodstvo na sokovi od fabrikata MiA beverixis, sopstvenost na kontroverzniot biznismen Ala Al Kafagi, za da naplati pobaruvawe vredno nekolku milioni denari poradi neplateni danoci. Od krajot na noemvri minatata godina, otkako UJP po~na so prisilna naplata na dolgot na MiA beverixis, objaveni se nekolku oglasi.

Vo posledniot Upravata prodava okolu 80 toni koncentrat za proizvodstvo na sokovi, koj bil zaplenet vo pogonite na fabrikata koja se nao|a vo Kisela Voda. Na proda`ba vo poslednite dva meseci se oglaseni 50 ra~ni viqu{kari-paletari, deset avtomobili, tri kamioni-ladilnici i okolu 100 toni sokovi i ladni ~aevi so rok na traewe do krajot na mesecov.

Od Upravata za javni prihodi ne ja ka`uvaat vkupnata suma koja ja dol`i MiA beverixis za neplateni danoci, nitu, pak, kolkav iznos od dolgot dosega e naplaten po nekolkute objaveni oglasi.

Edinstvena informacija od UJP e samo deka se zapleneti okolu 270 toni gotovi proizvodi i

OGLASENI NA PRODA@BA 100 TONI SOKOVI I LADNI ^AEVI 80 TONI KONCENTRAT ZA SOKOVI 50 RA^NI VIQU[KARI-PALETARI 10 AVTOMOBILI 3 KAMIONI-LADILNICI

del od vozniot par.

“Toa e dano~na postapka koja s$ u{te trae i UJP zakonski nema pravo da dava informacii za odreden dano~en obvrznik”, velat od UJP i istaknuvaat deka stanuva zbor za visok iznos za dolg na MiA beverixis i na nekolku firmi povrzani so nea.

Spored istragata na UJP, MiA beverixis e edna od firmite vme{ani vo “Paja`inata” na Pero Nakov bb.

Prvi~nite informacii za kriminalot vo slu~ajot “Paja`ina” bea deka MiA beverixis e na vrvot na piramidata na Pero Nakov bb.

Direktorot na UJP, Goran Trajkovski, po kontrolata na firmite na Pero Nakov bb, na krajot od noemvri minatata godina ka`a deka dano~nite inspektori nekolku meseci vr{ele kontroli i vo MiA beverixis. Trajkovski informira{e deka fabri~kite prostorii ve}e bile zapleneti od NLB Tutunska banka, a Upravata gi dislocirala zaplenetite rezervi surovini, gotovi proizvodi i ma{ini. Dano~nicite se posomnevale deka kompanijata saka za kratko vreme da is~ezne od pravniot

promet, ostavaj}i zagubi od pove}e od pet milioni evra. Od sopstvenikot Ala Al Kafagi, pak, nema ni traga ni glas.

“Osnova~ite, stranski dr`avjani, ne ni bea dostapni. Imame soznanija deka se vo Grcija. Zaplenivme 270 toni gotovi proizvodi i del od vozniot park.

Od delovnite odnosi na MiA beverixis otkrivme najrazli~ni formi na dano~ni izmami, fiktivni zaemi i potceneti transferni ceni, osnoven indikator deka edna firma saka da is~ezne od pazarot. Edna kompanija od ovoj sinxir vrz princip na dano~na piramida pravi niska transferna cena za da ostvari golem povrat na DDV, slednata pravi premnogu visoka cena za da otide firmata vo ste~aj ili likvidacija”, informira{e Trajkovski.

Kako {to pojasni toj, so firmata MiA beverixis povrzani bile firmite Varo eksport, Plus komerc, Hedis DOOEL, Plus kom DOOEL, Hedis market, Media elektroniks, Mia interne{nl sf, Mia logistik, Brend in`enering i Mia ma alls paza Tetovo, koi se del od slu~ajot “Paja`ina”.

“Tuka stanuva primarniot transfer na pari, za potoa da napravat pridru`ni grupacii vo koi se lociraat parite preku fiktivni pravni

Navigator

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK TRANSPARENTEN GRADONA^ALNIK!

VOREN BAFET

ovtorno doka`uva deka e eden od najve{tite investitori vo svetot, zatoa {to dobiva i koga site gubat i koga e finansiska kriza

P

HOZE MANUEL BAROSO

vropskata komisija poleka po~nuva da stava red vo Grcija, pa, prvata tu`ba e poradi regulativata koja zabranuva investicii vo strate{ki dejnosti

E

BOJKO BORISOV

VESNA JANEVSKA

olitikata zavladea so popisot zatoa {to Dr`avnata politi~ka komisija e politi~ko telo, taka {to e dovedena vo pra{awe ovaa mnogu va`na statisti~ka operacija

P

U u{te edna{ ja potseti Bugarija deka e patot po koj se odviva {vercot, {to nikako ne odi vo prilog na stabilnata vlast na premierot

E

I?!

KOVI I VOZILA NA ZA DA NAPLATI DANOK

G

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, se najde na vrvot na listata na najtransparentni “tatkovci na gradovi” vo Makedonija. Spored istra`uvaweto na transparentnosta na edinicite na lokalnata samouprava i nivnata ot~etnost pred instituciite i gra|anite, vo organizacija na Forum Centarot za strategiski istra`uvawa i dokumentacija od Skopje, Strumica e najtransparentnata op{tina vo Makedonija. Kiril Partalov, sekretarot vo op{tina Strumica, ja objasni vizijata na Zaev - transparentnosta vo nivnata op{tina da ovozmo`i zapoznavawe na gra|anite so aktivnostite koi gi prezema lokalnata samo-uprava i go namaluva rizikot od koruptivno dejstvuvawe.

“Spored nas, najva`no vo ot~etnosta na op{tinata

ZORAN ZAEV e gra|anite da znaat i da u~estvuvaat vo odlu~uvaweto kade }e se tro{at nivnite pari”, veli toj.

Osven ova, za uspe{nosta na Zaev kako prv ~ovek na Strumica govori i podatokot deka ovaa op{tina ima najniska stapka na nevrabotenost od site makedonski gradovi. Vo poslednite nekolku godini otvoreni se pove}e od 20 proizvodstveni pogoni, a se o~ekuva vo tekot na godinava da se otvorat u{te 16 novi fabriki i 12 otkupni centri vo nova ekonomska zona na izlezot od gradot koi dopolnitelno treba da go re{at ovoj problem.

GUBITNIK

BUNTOVNIK SO POGRE[NA PRI^INA!!

L ALA AL KAFAGI SOPSTVENIK NA MIA BEVERIXIS Iako e obvinet za kriminal te`ok milioni evra, nikoj ne go goni Ala Al Kafagi. Poslednite informacii se deka izbegal vo Grcija, no dosega ne e raspi{ana poternica po nego.

UJP zaplenila okolu k 270 toni gotovi proizvodi od MiA M beverixis, koi }e gi prodava za da si go naplati pobaruvaweto od ??? zdelki”, objasni Trajkovski.

Otkako Tutunska banka gi zapleni zgradata i del od ma{inite na MiA beverixis poradi nevraten kredit i gi objavi na proda`ba, kako kupuva~ se javi Velija Ramkovski.

Neoficijalno, na licitacijata na imotot na fabrikata toj bil edinstven prijaven i uplatil 10% od sumata, a za kratok period trebalo da gi uplati i ostanatite 90% i da ja prezeme fabrikata, od koja saka{e da gradi mlekarnica. No, nabrzo po licitacijata Ramkovski be{e uapsen. Vo momentov nema informacii dali gi uplatil parite i dali ja

prezel fabrikata na negoviot partner Kafagi.

Vo izve{tajot koj go nara~a {vedskata Vlada za kriminalot vo Svedmilk, koj neodamna go objavi “Kapital”, konsultantite poso~uvaat deka Ramkovski ja kupil fabrikata i povtorno mu ja vratil na Kafagi.

“Na{ite izvori n$ informiraa deka MiA beverixis go prodala svojot dolg koj go imala kon NLB Tutunska banka na Velija Ramkovski, a Velija ja vratil kompanijata nazad na Ala Al Kagafi.

Finansiskiot kriminal prodol`uva”, pi{uva vo izve{tajot na {vedskata Vlada.

KADE E KAFAGI? I dodeka na golemo se rasprodava imot na MiA beverixis, nema ni traga ni glas od Ala Al Kafagi. Iako instituciite se somnevaat deka izbegal vo Grcija, sepak, nikoj to~no ne znae kade e. Pred edna godina sudot protiv nego podnese krivi~na prijava za zatajuvawe danok i za namerno predizvikuvawe ste~aj vo Svedmilk, kade {to se javuva kako eden od osnova~ite.

Po nego ne e raspi{ana nitu poternica.

Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti velat deka obi~no se raspi{uva poternica po nalog na sudot, ako toj dostavi barawe za toa poradi storeno krivi~no delo. Spored informaciite od Sudot, sudskiot proces za kriminalot vo Svedmilk, kade {to Kafagi e glaven u~esnik, bi trebalo da po~ne vo maj, a po krivi~nite prijavi i po sprovedenata istraga Obvinitelstvoto odlu~ilo da podnese obvinenie protiv trojcata osnova~i za predizvikuvawe ste~aj i nesovesno rabotewe.

MiA beverixis, koja be{e glaven distributer na Svedmilk, na mlekarnicata & dol`i 1,6 milioni evra.

Logi~no pra{awe {to se nametnuva po bojkotot na rabotata na Dr`avnata popisna komisija od strana na ~lenovite Albanci e ~ija agenda odrabotuva Abdulmenaf Bexeti, glasnogovornikot na buntovnicite? Koga go izbraa za ~len na Komisijata, toj mnogu dobro go znae{e Zakonot za popis i pozitivnite intencii za me|uetni~kiot so`ivot sodr`ani vo negovite re{enija, a pofaleni i od me|unarodnata zaednica. Odredbata za dvojno zgolemuvawe na brojot na popi{uva~ite e napravena samo za da im se izleze vo presret na Albancite (i na drugite pomali etni~ki zaednici vo Makedonija) i da se onevozmo`i sozdavawe nedoverba kaj istite, koja odamna premina vo kapricioznost. Za{to dupliraniot broj popi{uva~i, koj, patem re~eno, ja ~ini dr`avata dvojno pove}e pari vo sporedba so cenata na popisot od 2002 godina, }e ovozmo`i Albanci (vo me{ani parovi so popi{uva~i

ABDULMENAF BEXETI od drugi nacionalnosti) da popi{uvaat vo site popisni reoni kade {to dominantno `ivee albansko naselenie.

Ova na Bexeti ne mu e dovolno, pa toj bara vo reonite prete`no naseleni so Albanci, voop{to da nema Makedonci me|u popi{uva~ite, a bidej}i Komisijata ova negovo barawe go odbi, toj ja doveduva vo pra{awe verodostojnosta na popisnite rezultati, za{to, vo toj slu~aj, “Albancite ne mo`ele da im veruvaat”?!

Po seto toa, jasno e deka Bexeti odrabotuva agenda koja u{te koga se nose{e Zakonot za popis be{e `estoko zastapuvana od odredeni politi~ki subjekti, no be{e i odlu~no otfrlena od Eurostat, statisti~kata kancelarija na Evropskata komisija.

MISLA NA DENOT

SEKOJ USPEH E TRIUMF NA UPORNOSTA

HAROLD VOLSON BRITANSKI POLITI^AR

Navigator

4

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

PORADI TOA [TO NE PROIZVEDUVA PULPA ZA DOBIVAWE HARTIJA

MAKEDONIJA PROPU[TI MILIONSKA ZDELKA SO KINA?!

Ovaa propadnata {ansa e alarm deka na Makedonija & se neophodni novi biznisi, koi bi mo`ele da bidat mnogu profitabilni VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonija propu{ti zdelka vredna stotici milioni evra zatoa {to ne proizveduva pulpa za dobivawe hartija, iako ima mo`nosti za toa.

“Kapital” doznava deka Kina denovive pobarala od zemjava surovina za proizvodstvo na hartija, no od nekolku institucii dobila odgovor deka vo Makedonija voop{to ne se proizveduva pulpa, iako ima prostor za razvoj na hartienata industrija.

“Pretstavnici od kineskata ambasada dojdoa i pobaraa da im izvezuvame pulpa, za ~ie dobivawe zemjava ima odli~ni performansi. Me|utoa, ovde s$ u{te nikoj ne re{il da po~ne takov biznis.

Uporno uvezuvame surovini i proizvodi od hartija koi mu se neophodni na sekoe doma}instvo i go bildame uvozot. Golem e potencijalot na Makedonija za razvoj na hartienata industrija, no mal e interesot za investirawe vo ovaa dejnost”, veli na{iot izvor.

Spored ekspertite, nedostigot od biznisidei i nerazvieniot pretpriemni~ki duh se vra}aat kako bumerang.

Tie predupreduvaat deka

113

M

milioni dolari ~ini uvozot na hartija i hartieni proizvodi vo prvite tri kvartali od 2010 godina

mora da se intenziviraat proizvodstvoto i izvozot.

Vo sprotivno, velat, zemjava }e stane celosno zavisna od uvozni surovini i proizvodi, a uvoznicite }e ja iskoristat takvata situacija za da si “poigraat” so cenite.

Od Zdru`enieto za hartija i celuloza pri Stopan-

skata komora potvrduvaat deka Makedonija ima potencijal za proizvodstvo na hartija, no, za `al, velat, mal e interesot kaj biznismenite.

“Zemjava ne izvezuva harteni proizvodi, osven mal procent kartonska ambala`a. Najverojatno, pokraj interesot, problem

e tehnologijata”, veli pretsedatelot na Zdru`enieto, Van~o Spaseski.

I biznismenite se soglasuvaat deka Makedonija mora da go zgolemi doma{noto proizvodstvo za da go namali enormniot uvoz na gotovi proizvodi. Nekoi ve}e razmisluvaat za nova biznis-mo`nost vo proiz-

vodstvo na hartija, no s$ u{te ne i za proizvodstvo na pulpa kako surovina za hartija.

“Otvoraweto novi biznisi e edna od najbolnite temi. Bidej}i vo biznisot so distribucija na hrana na golemo ve}e nema leb, razmisluvame da se preorientirame na proizvod-

stvo. Odlu~ivme da investirame vo proizvodstvo na toaletna hartija, biznis {to vo zemjava re~isi i ne e zastapen. Re{eni sme da proizveduvame salveti, toaletna hartija, vla`ni maram~iwa, higienski vlo{ki”, veli eden stopanstvenik, koj ne ja isklu~uva mo`nosta naskoro da po~nat da proizveduvaat i pulpa.

Statisti~kite podatoci so koi raspolagaat Obedinetite nacii, Evropskata unija i OECD uka`uvaat deka na spisokot na najuvezuvani surovini vo Makedonija, vo ramkite na CEFTA, se nao|aat i pulpa, hartija i hartieni proizvodi. Spored analizite na Stopanska komora, Makedonija vo 2009 godina potro{i 73,5 milioni evra za uvoz na hartija i hartieni proizvodi. Uvozot na hartija, celuloza i otpadoci od 2004 do 2010 godina kontinuirano raste.

Vo 2005 godina uvozot iznesuva{e 58,8 milioni evra, a vo prvite tri kvartali od 2010 godina duri 113 milioni dolari.

Navigator

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

38,5% 10,6% 8,9% K

PROCENKI... @AN-KLOD

OD TRGOVCITE SMETAAT DEKA PORADI SLABATA POBARUVA^KA OD KUPUVA^ITE NIVNATA DELOVNA SOSTOJBA VO ^ETVRTIOT KVARTAL LANI BILA PONEPOVOLNA

INFLACIJATA ]E RASTE SO RASTOT NA POBARUVA^KATA NA HRANA elnikot na Evropskata centralna banka (ECB) predupredi deka golema e mo`nosta za ponatamo{en rast na cenata na hranata, kako rezultat na zgolemuvaweto na pobaruva~kata kaj zemjite vo razvoj, pritoa sugeriraj}i deka treba da ima pogolema sorabotka na globalno nivo za zgolemuvawe na proizvodstvoto vo Afrika.

“Promenata vo modelite na potro{uva~ka vo golemite zemji i vo zemjite vo razvoj gi podgreaja cenite na hranata i najverojatno toj trend }e prodol`i podolgo vreme”, izjavi Tri{e. Spored nego, aktuelnata sostojba so inflacijata e va`no globalno pra{awe so koe bi trebalo da se zanimavaat i zemjite od G-20 na pretstojniot samit.

^

OD MENAXERITE SMETAAT DEKA ZGOLEMENATA PONUDA NA PAZAROT JA PRAVI NEPOVOLNA SOSTOJBATA NA NIVNITE KOMPANII

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

OD MENAXERITE SMETAAT DEKA PRI^INA ZA LO[ATA SOSTOJBA NA NIVNITE KOMPANII SE ZGOLEMENITE KAMATI NA KREDITI

O

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

69

...POGLED NA DENOT...

“DOBAR - 3”! o edna silno uredena dr`ava so dolgovekovna demokratija sekoj gest ima svoe zna~ewe! Od toa kolku dolgo ~ekate da ve primat oficijalnite lideri na zemjata za voop{to da gi posetite, potoa, kako ve primaat, kade ve primaat, dali vi ja stegaat rakata, kako gestikuliraat dodeka se slikaat so vas, dali davaat izjavi po sredbite, do toa so kakov ton pra}aat soop{tenija do javnosta...!? Pa, vie cenete...

Eden visok slu`benik vo edna ambasada vo edna prigoda mi re~e deka golemite pretsedateli ili premieri ve primaat samo toga{ koga vie }e imate {to da im ka`ete! A mnogu retko koga tie }e imaat {to da vi ka`at!? Oti tie imaat pove}e na~ini kako ne{to da vi ka`at... sekako, eden od na~inite e i da ve viknat na gosti i da vi ka`at vo ~etiri, {est, osum ili pove}e para o~i!? Ili mo`ebi vo neparen broj o~i, ako nekoj na masata slu~ajno e “ednook”!?

E, pa, sega cela nacija edna nedela naga|ame dali Amerikancite go pokanile Gruevski ne{to da mu ka`at ili Gruevski baral sredba so niv ne{to da im ka`e...!?

Vo sekoj slu~aj, dilemite sekako }e gi ras~istime vo naredniot period otkako }e vidime kako }e se odvivaat rabotite na terenot vo Makedonija. Zasega ne ni e dobar alot ako ja imame predvid nervozata {to denovive se {iri na relacija Makedonci-Albanci! Na Kale najavuvaat pizdarii i za ovoj vikend!? Nejse...

Od sive ovie elementi, pogore nabroeni, vo slu~ajot na posetata na makedonskiot premier Nikola Gruevski na Va{ington jasno vidovme samo nekolku obele`ja: vidovme priem vo Stejt departmentot kaj dr`avniot sekretar za nadvore{ni raboti, Hilari Klinton, od kade {to se pojavija samo fotografii. @iva izjava od Klinton ne slu{navme... A Gruevski izjava dade pred zgradata na Stejt departmentot!? Ka`a deka im ka`al na Amerikancite za toa kakvi reformi sprovela Vladata!

V

Zboruvale za “...va`nosta na vladeeweto na pravoto...”, “...i nezavisnite mediumi...”, “...kako i dobrite me|uetni~ki odnosi...”, “...i za sporot za imeto...”! Vaka pi{uva vo slu`benoto soop{tenie!

A kojznae kako bilo na masata?

Vidovme, isto taka, deka vo Belata ku}a amerikanskiot potpretsedatel, Xo Bajden, silno mu ja stegna rakata na na{iot premier, a na{iot, pak, go tapka{e po grbot Bajden nebare mu vika – dobar si, dobar si...!? No, ne slu{navme `iva izjava nitu od Bajden...! Ili jas ne ja slu{nav, mo`ebi...

E, sega... ona {to mi go mati umot e faktot deka za razlika od ovaa poseta, na primer, vo vremiwata koga nie sakavme ne{to da im ka`eme na administracijata vo Va{ington se slu~i direktna sredba na po~inatiot makedonski pretsedatel Boris Trajkovski so toga{niot amerikanski pretsedatel Xorx Bu{ (neposredno po taa sredba dojde do priznavawe na Makedonija od SAD so ustavnoto ime).

I porane{niot makedonski premier Vlado Bu~kovski se sretna direktno so Bu{! Po taa sredba dojde do dodeluvawe na kandidatski status na Makedonija za ~lenstvo vo EU vo vreme na pretsedavaweto na Velika Britanija so EU! I toj toga{ ima{e {to da mu ka`e na amerikanskiot pretsedatel!

Si spomenuvam i toa deka i Antonio Milo{ovski, kako minister za nadvore{ni raboti, neposredno po debaklot na Makedonija vo Bukure{t vo 2008 godina be{e primen vo Stejt departmentot od Kondoliza Rajs i toga{ davaa izjavi. Kako proizvod na taa sredba se slu~i potpi{uvaweto na Strate{koto partnerstvo na Makedonija so SAD. Ottuka, {to se odnesuva do toa kako pominal na{iot premier vo Va{ington, ako treba da cenime sega, ocenkata e - dobar 3! A koi se porakite?

“Potpretsedatelot Bajden ja potencira{e va`nosta koja SAD mu ja pridavaat na vladeeweto na pravoto, slobodata na nezavisnite mediumi i na dobrite me|uetni~ki odnosi”, se veli vo soop{tenieto od kabinetot na potpretsedatelot na SAD. Sli~no zboruvale i kaj Hilari Klinton!

Pojasno zdravje!

Ako se ceni po krajno visokoto nivo na slu`benost na ovie izjavi, pove}e od jasno e deka vo slu~ajot na posetata na Gruevski na SAD mnogu poverojatno e deka, sepak, bil pove}e raspra{uvan za “makedonskite raboti” denovive otkolku za dlabokite dostreli i rezultatite na “Prerodbata vo 100 ~ekori”, kako {to im dade izjava na makedonskite novinari pred zgradata na Stejt departmentot...!

Politika / Pari / Dr`ava

6

PREGLED VESTI

GRUEVSKI SE SRETNA SO BAJDEN I SO KLINTON

NOVOOSOMNI^ENIOT VO "PAJA@INA" NE E VO MAKEDONIJA!?

KLU^NITE PRA[AWA ZA SAD – SPOREDNI ZA GRUEVSKI!

ovoosomni~eniot zapletkan vo "Paja`inata" na Velija Ramkovski e biznismenot od Strumica, Vasil Pi{ev. Spored izvori od Obvinitelstvoto, toj e nadvor od dr`avata, {to e i pri~inata zo{to nema pobarano pritvor za nego.

Istra`niot sudija, otkako }e dobie izvestuvawe od organite na progonot deka liceto ne e vo dr`avata, treba da odlu~i dali }e pobara negovo obezbeduvawe so poternica. Spored izvori od Obvinitelstvoto, biznismenot bil dolgogodi{en sorabotnik na Ramkovski. Pi{ev e sopstvenik na rafinerijata za maslo Almaks od Strumica, a so Ramkovski se vrzuva vo vremeto na aferata amerikanski kredit za razvoj na mediumite potro{en na smrznati kopani.

Bile zabele`ani pove}ekratni isplati za ne{to {to ve}e bilo isplateno, poradi {to Obvinitelstvoto se posomnevalo vo vakviot biznis.

Pokraj nov osomni~en, istragata se pro{iruva i so dve lica o{teteni doveriteli povrzani so poslednite soznanija na Obvinitelstvoto.

Denes vo sudot, pokraj site osomni~ni, iskaz se o~ekuva da dadat i trojcata ve}e najaveni svedoci od strana na Obvinitelstvoto, kako i o{tetenite doveriteli.

Vo me|uvreme, pravniot zastapnik na A1 televizija, Don~o Nakov, ja podnese `albata protiv odlukata na istra`niot sudija za povtorno zamrznuvawe na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb.

Spored nego, vo re{enito na istra`niot ima brojni povredi i materijalni nedostatoci koi }e bidat napadnati so `albata. "@albata se odnesuva na 11 stavki od koi najva`na e taa deka istra`niot sudija ne postapuval po upatstvata na Krivi~niot sovet za visinata na iznosot, koj treba da se blokira na smetkite", pojasnuva advokatot na Ramkovski, Miroslav Vuji}.

Obvinitelstvoto pobara povtorno zamrznuvawe na smetkite za okolu 3 milioni evra za site firmi na Pero Nakov bb, od koi dva milioni od smetkata na A1 televizija, bidej}i se somneva deka na taa smetka nastanuvale matnite transferi.

Smetkite na predmetnite firmi bea isprazneti vedna{ po deblokiraweto.

N

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

E

Po~ituvaweto na osnovnite demokratski principi, me|uetni~kite odnosi, vladeeweto na pravoto i slobodata na mediumite za SAD se klu~ni, za Gruevski – “drugi pra{awa”. Stejt departmentot i makedonskiot premier izlegoa so razli~ni izjavi za fokusot na razgovorite na sredbite na Gruevski so Klinton i so Bajden KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

akedonija da gi po~it uva osnovnite demokratski pricipi! Toa e baraweto {to go ispora~al oficijalen Va{ington do premierot Nikola Gruevski na sredbite so sekretarot Hilari Klinton i potpretsedatelot Xo Bajden. Spored soop{tenieto od Belata ku}a, mo`e da se zaklu~i deka Bajden so Gruevski razgovaral tokmu za momentalnata politi~ka situacija vo zemjata: "Potpretsedatelot Bajden ja potencira{e va`nosta koja SAD mu ja pridavaat na vladeeweto na pravoto, slobodata na nezavisnite mediumi i na dobrite

M

N

O

G

L

A

S

me|uetni~ki odnosi”, se veli vo soop{tenieto.

Istite temi bile glavni i na sredbata so Klinton.

Spored portparolot na Kancelarijata za evropski i evroaziski pra{awa vo Stejt departmentot, Robert Hilton, za vreme na sredbata so makedonskiot premier Klinton diskutirala za {irok spektar bilateralni i regionalni pra{awa.

“Me|u niv bea va`nosta na vladeeweto na pravoto i nezavisnite mediumi, kako i dobrite me|uetni~ki odnosi vo period koga Makedonija ja odbele`uva 10-godi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor. Sekretarot Klinton u{te edna{ izrazi nade` deka Makedonija i Grcija }e go re{at zaedno dolgogodi{niot spor za imeto, so {to Makedonija bi se pridvi`ila napred kon ~lenstvoto vo NATO i ostvaruvaweto na evroatlantskite aspiracii.

Kone~no dr`avniot sekretar izrazi blagodarnost za pridonesot na Makedonija vo Avganistan.

Taa e edna od zemjite so najmnogu vojnici po `itel vo misijata ISAF”, izjavi Hilton.

Premierot Gruevski, pak, vo izjavata voop{to ne spomena deka so amerikanskite ~elnici razgovaral za me|uetni~kite odnosi, za slobodata na mediumite ili za po~ituvaweto na demokratskite principi. Ovie temi gi relativizira{e kako “drugi pra{awa”: "Toa {to go istaknav e napredokot napraven vo Makedonija, progresot vo obrazovanieto, vo delot na ekonomijata, ~ekorite napraveni vo delot na sudstvoto i fokusot {to go imame kon javnata administracija", re~e pre-

mierot, a na pra{aweto dali voop{to se zboruvalo za politi~kata situacija vo Makedonija, toj odgovori: “Ova bea glavnite temi. Ima{e i nekoi drugi pra{awa, no ova bea glavnite temi".

SAD OFICIJALNO NE SE ME[AAT ZA IMETO! Sporot za imeto so Grcija, spored soop{tenijata od Belata ku}a, se na{ol malku podolu na agendata za razgovor so Gruevski.

Va{ington pora~al deka o~ekuva od dvete strani da poka`at volja i sami da se potrudat za kompromis, a ne da ~ekaat nekoj otstrana da donese re{enie.

"SAD smetaat deka imeto mora da se re{i i deka toa mora da go napravat Makedonija i Grcija, a ne samo da o~ekuvaat pomo{ otstrana. Ne mo`am pokonkretno da vi ka`am, za{to toa go pravi Nimic.

Amerika e na eden vid olesnuva~ i n$ ohrabruva i nas i Grcija {to pobrzo da najdeme re{enie", odgovori Gruevski.

Politi~kiot analiti~ar Xon Sitilides, ekspert za amerikanskata nadvore{na politika na Balkanot,

vo izjava za Doj~e Vele ocenuva deka SAD nema da zazemat strana za ova pra{awe.

"Postoi zagri`enost vo Va{ington poradi kontinuiraniot neuspeh na Makedonija na regiona l n i te, e v r o p s k i te i me|unarodnite nivoa na diplomatija. Ve}e 12 godini se vodat razgovori pod pokrovitelstvo na ON bez izgledi za re{avawe na pra{aweto za imeto vo dogledna idnina. No, SAD nema da zazemat strana za ova pra{awe i toa be{e jasno staveno do znaewe”, veli toj.

Dali na sostanocite na Gruevski so Bajden i so Klinton se razgovaralo za konkretni na~ini kako kone~no bi mo`elo da se zatvori ova pra{awe ostanuva samo da se {pekulira.

Iako sredbite zavr{ija bez detali i prognozi kako }e se razviva ovoj problem, faktot {to Gruevski za prv pat e povikan na oficijalni sredbi vo Belata ku}a na olku visoko nivo govori deka zatkulisno mo`ebi tokmu so Va{ington se "kr~kaat" mo`ni razvrski.

"AGELIOSFOROS": KLINTON NA STRANATA NA SKOPJE Gr~kite mediumi ja ocenija posetata na Gruevski na Va{ington kako pokazatel za naklonetosta na amerikanskata administracija kon makedonskata strana vo procesot na re{avawe na sporot za imeto. Solunskiot vesnik "Ageliosforos" pi{uva deka Klinton gi brani makedonskite interesi vo sporot.

Vesnikot ocenuva deka poradi tu`bata na Makedonija protiv Grcija vo Hag, vo periodot do donesuvaweto na odlukata na Sudot, ne se o~ekuvaat nikakvi konkretni ~ekori za re{avawe na problemot. "Ako Grcija izgubi vo Hag, treba da bide podgotvena na silen pritisok da gi napu{ti svoite pozicii" stoi vo tekstot. Zaklu~okot na gr~kite novinari e deka sepak, sre}na okolnost za Gcrija e {to amerikanskata administracija sega e "Obamova", pa FIROM go nema ve}e Bu{ za sojuznik.

KAPITAL / 17.02.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI

LEGISLATIVATA JA KO^I RABOTATA NA DKSK

ZAKONOT PROTIV KORUPCIJA E ZASTAREN! MAKSIM RISTESKI

SLU^AJOT MIJALKOV!

risteski@kapital.com.mk

a Zakonot za spre~uvawe korupcija mu treba seriozno revidirawe, oceni generalniot sekretar na Antikorupciskata komisija, Sofka PejovskaDoj~inovska, na v~era{nata rabotilnica za antikorupciska pismenost organizirana od Centarot za me|unarodna sorabotka. Pejovska smeta deka zaludno e {to sledniot tim na Antikorupciskata komisija }e bide sostaven od profesionalci, bez izmeni na Zakonot, koj taa go ocenuva kako neprimenliv.

Za ilustracija Pejovska navede primer od nadle`nosta na Antikorupciskata komisija za sledewe na imotnata sostojba na funkcionerite.

"Zakonot za spre~uvawe korupcija ne predviduva proverka na verodostojnosta na podatocite koi funkcionerot gi naveduva vo anketniot list za imotnata sostojba pri stapuvaweto na dol`nost, {to go ote`nuva sproveduvaweto na nadle`nosta na Komisijata", istakna Pejovska.

Za problemot so maliot broj inicijativi na Antikorupciskata komisija koi

Vinata za zatvoraweto na slu~ajot so direktorot na Agencijata za razuznavawe, Sa{o Mijalkov, od strana na Antikorupciskata komisija, Pejovska ja prefrla kaj liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, tvrdej}i deka dokumentite {to gi podnela negovata partija bile polovi~ni. " N emor alno e n ekoj da odrabotuva sopstvena politi~ka agenda na{tetuvaj}i mu na nekoj drug bez osnova", re~e Pejovska, koja tvrdi deka otkako vlegle vo ~e{kiot registar i detalno go razgledale anketniot list na Mijalkov, se poka`alo deka site transakcii se legalni.

"Ako sakale da postignat ne{to vo vrska so Mijalkov, trebalo da baraat na drugo mesto, dokolku ima takvo ne{to", istakna Pejovska.

N

Javnoto obvinitelstvo prifa} a da gi precesuira ili koi {to zavr{ile so sudska odluka, Pejovska re~e deka vo Komisijata zasega ne gledaat re{enie. Ninite ingerencii zavr{uvale so podnesuvaweto na inicijativite, a ponatamu bila odgovorna sudskata vlast.

Paradoksalno, sorabotkata so [vrgovski ja ceni kako odli~na: "Imame odli~na sorabotka so javniot obvinitel, no razo~arani sme od brojot na inicijativi {to dobivaat sudska zavr{nica. Sramota e edniot edinstven slu~aj, {to dobi sudska zavr{nica, "Ba~ilo", ve}e desetina godini da go spomenuvame kako K

uspeh", izjavi Pejovska.

Do komisijata godi{no doa|aat i do 1.200 pretstavki od gra|anite za ispituvawe na somnenija za storena korupcija. Najgolem del od niv se povrzani so sudski odluki, a ne tolku mal procent se odnesuvaat na slu~ai od oblasta na grade`ni{tvoto i urbanizmot, so akcent na na~inot na koj postapuvaat inspekciite.

Vo svojata programa za naredniot period Antikorupciskata komisija gi locira tokmu grade`ni{tvoto i urbanizmot kako segment na koj treba da se obrne vnimanie. ]e se koncentriraat i na premostuvaweto na jazovite koi onevozmo`uvaat O

M

E

R

C

I

J

A

KASTLER: EDINSTVENOTO MESTO ZA DEMOKRATSKI PROCESI E PARLAMENTOT! dinstvenoto soodvetno mesto za demokratskite procesi i site demokratski partii e Parlamentot. Ako vo grupata "Prijateli na Makedonija� mo`at zaedno da rabotat grupite na demohristijani, socijaldemokrati i konzervativci za Makedonija, toga{ makedonskite pratenici treba bidat mudri i da go napravat istoto.

Ova go soop{ti v~era evropratenikot Martin Kastler, inicijator za formirawe na grupata "Prijateli za Makedonija� vo Evropskiot parlament.

Kastler go povika liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, da po~ne da se odnesuva razumno i prateni~kata grupa na ovaa partija da se vrati vo Parlamentot, koe e mesto za site demokratski procesi.

"Mo`am samo da go povikam pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, da prestane so svojata nerazumna politika i da im dozvoli na moite kolegi socijaldemokrati da se vratat vo Parlamentot", istaknuva Kastler.

Evropratenikot e ubeden deka grupata "Prijateli za Makedonija�, formirana minatata nedela vo Evropskiot parlament, mo`e mnogu da pomogne za promovirawe na zemjata i poddr{ka vo nejzinite napori za ~lenstvo vo Evropskata unija.

E

uspe{na implementacija na zakonite, {to e zabele{ka i na Evropskata komisija.

L

E

N

O

G

L

A

S

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI TRANSPARENTNOST-NULTA KORUPCIJA SE REBRENDIRA evladinata organizacija Transparentnost-Nulta korupcija v~era se rebrendira vo Transparensi interne{nal Makedonija, so {to stana polnopravna ~lenka na globalnata organizacija Transparensi interne{nal.

Zamenik-pretsedatelot, Miklo{ Mar{al, re~e deka na negovo ogromno zadovolstvo kone~no Transparensi interne{nal dobi akreditacija i vo Makedonija. "Po edna turbulentna istorija, povtorno se vra}ame nazad i so zadovolstvo mo`eme da objavime deka otsega natamu sme celosno akreditirana ~lenka i vo Makedonija", re~e Mar{al.

Pod pokrovitelstvo na ovaa svetska organizacija, vo zemjite vo regionov narednive dve godini intenzivno }e se sproveduva proektot "Krinis", so koj, vrz osnova na odnapred izgotvena metodologija, }e se dobie jasna slika za sostojbata so parite vo politikata.

N

VLADATA APELIRA NA VOZDR@ANOST OD NASILNO ODNESUVAWE! ozdr`uvawe od u~estvo vo nastani koi bi mo`elo da prerasnat vo incident, apeliraa ministrite za vnatre{ni raboti i za obrazovanie.

"Instituciite bezmilosno }e reagiraat i nema da toleriraat naru{uvawe na javniot red i mir i zagrozuvawe na pravata i sekoe nasilstvo }e bide najstrogo kazneto", re~e ministerot Gordana Jankuloska.

Vicepremierot Abdulakim Ademi smeta deka nastanot na Kale ima vlijanie vrz odnosite me|u etni~kite zaednici, no instituciite pravat s$ za toj da bide izoliran i se obiduvaat, kako {to re~e, da objasnat deka re{enie za problemite e dijalogot, a ne nasilstvoto.

Ministerot Nikola Todorov apelira{e nastavnicite da vlijaat vrz u~enicite kako na svoi deca i da ne se dozvoli da se zapali fitiqot na radikalizmot.

I Makedonskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica gi osudija nasilstvata na Kale. Vo isto vreme, IVZ ja obvini Vladata kako odgovorna za slu~uvawata na Kale.

Od MPC objasnuvaat deka na Kaleto ne se gradi pravoslaven hram i deka dosega nitu eden sve{tenik ne gi osvetil temelite kako {to nalagaat kanonite na pravoslavnata crkva.

V

NSDP: ELEM TRO[I MNOGU PARI ZA REKLAMI! ovite socijaldemokrati gi obvinija Makedonski elektrani za netransparentno tro{ewe na sredstva nameneti za reklamite za za{teda na elektri~na energija. Partijata na Tito Petkovski obvinuva deka ovaa dr`avna kompanija ne se vozdr`uva da go otvori }eseto koga se raboti za tro{ewe na dr`avnite pari. Spored dogovorot za javnata nabavka, za ELEM ne e va`na cenata na reklamata, tuku isklu~ivo kvalitetot na izrabotenite spotovi.

Reagiraa od ELEM. Velat deka se za~udeni od neosnovanite somne`i i obvinuvawa od strana na NSDP vo vrska so transparentno objaveniot javen povik za kreirawe i realizacija na mediumska kampawa naso~ena kon podigawe na svesta za zna~eweto na doma{noto proizvodstvo na elektri~na energija. “Partijata go kritikuva AD ELEM, kompanija {to, kolku za potsetuvawe, poslednite dve godini gi postignuva najdobrite rezultati vo svoeto rabotewe�, velat od ELEM.

N

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

KOLKU SE TRANSPARENTNI MAKEDONSKITE OP[TINI?

GRADONA^ALNICITE NE KA@UVAAT KAKO GI TRO[AT NARODNITE PARI!

Spored istra`uvaweto na Forum Centarot za strategiski istra`uvawa, niskoto nivo na ot~etnost na op{tinite pred gra|anite ostava prostor za samovolie na gradona~alnicite i somnitelno i koruptivno tro{ewe na nivnite pari MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

etransparentni op{tini vo koi gradona~alnicite tajno gi tro{at parite na gra|anite! Ova e slikata za edinicite na lokalnata samouprava vo Makedonija, spored najnovoto istra`uvawe na Forum Centarot za strategiski istra`uvawa i dokumentacija.

Centarot otkriva deka osnovni pri~ini za netransparentnost na op{tinite se nedovolno izgradeniot kapacitet, neupatenosta na op{tinite za toa koi se nivnite obvrski, kako i kontrolata {to se nao|a edinstveno vo racete na gradona~alnicite.

"Gradona~alnicite gi sveduvaat lokalnite administrativci na obi~ni poslu{nici zag u{uvaj}i ja nivnata kreativnost i slobodata vo informiraweto na gra|anite.

Isto taka, zabele`ano e deka odredeni op{tini gr~evito gi ~uvaat duri i informaciite od javen karakter so cel da prikrijat nekoi devijacii i nezakonski raboti vo op{tinata", istakna Aleksandar Pisarev, del od timot koj go sprevel istra`uvaweto.

Ka ko n a j t r a n s p a r e n t n a op{tina, od izjavi na gra|anite i sostojbite konstatirani na teren, e Strumica, a najnetransparentna e [uto Orizari.

Parametrite koi se zemeni za toa koja op{tina e transparentna, a koja ne, se sistemot za informirawe na gra|anite za aktivnostite na op{tinite.

Spored Kiril Partalov, sekretar vo op{tina Stru-

Najtransparentni op{tini Op{tini: Strumica Aerodrom Kon~e Gostivar Ohrid

N

Bodovi: 23 22 22 21 21

Netransparentni op{tini [uto Orizari Vev~ani Zajas Zelenikovo ^u~er Sandevo

mica, transparentnosta vo nivnata op{tina ovozmo`uva zapoznavawe na gra|anite so aktivnostite koi gi prezema lokalnata samouprava i go namaluva rizikot od koruptivno dejstvuvawe.

"Spored nas, najva`no vo ot~etnosta na op{tinata e gra|anite da znaat i da u~estvuvaat vo odlu~uvaweto kade }e se tro{at nivnite pari", veli Partalov.

Op{tina Aerodrom e poso~ena kako najtransparentna skopska op{tina, dodeka op{tina Centar kako najnetransparentna, tokmu poradi netransparentnoto tro{ewe na buxetskite pari.

"Gra|anite nitu se zapoznaeni so kolkav buxet raspolaga op{tinata, nitu kako se tro{at nivnite pari", se veli vo istra`uvaweto.

Najspecifi~ni se ruralnite op{tini koi bez isklu~ok go koristat opravduvaweto deka lo{ata infrastruktura i komunalnite problemi se glav-

na pri~ina za nivniot nizok rang na skalata na transparentnost. Isklu~ok pretstavuva op{tina Kon~e, koja e me|u trite najtransparentni op{tini vo dr`avata.

"Site informacii za gra|anite se dostapni duri i niz prodavnicite vo op{tinata vo forma na bilteni, pri promena na urbanisti~ki plan se izvestuvaat site gra|ani koi eventualno bi bile zasegnati od promenite. Op{tinata im pomogna na site zemjodelci koi treba{e da se prijavat za subvencii, bidej}i golem del od naselenieto e so ponisko nivo na obrazovanie", istakna gradona~alnikot na Kon~e, Stojan Lazarev.

Golem problem vo op{tinite pretstavuva i nedefiniraniot status na mesnite i urbanite zaednici, koi spored Zakonot za lokalna samouprava, a i vo praktika pretstavuvaat prodol`ena raka na gradona~alnicite i partiite od koi doa|aat, se veli vo

5 5 5 6 6

istra`uvaweto.

Op{tina Gostivar preku voveduvaweto forum vo op{tinata dostapen za site gra|ani go realizirala proektot za parterno ureduvawe na kejot na rekata Vardar za koj site gra|ani se izjasnile pozitivno.

"Pokraj toa, op{tinata gi objavuva site povici za javni nabavki, kako i na~inite na tro{eweto na sredstvata koi op{tinata gi sobira vo forma na danoci i taksi", veli Naxi Xelili, sekretar vo op{tina Gostivar.

Generalniot zaklu~ok e deka iako postojat seriozni obidi za zgolemuvawe na transparentnosta na op{tinite, preovladuva faktot deka i malite i golemite op{tini s$ u{te ne se dovolno transparentni, so {to se zgolemuvaat mo`nostite za razni manipulacii, mestewa na tenderi i netransparentno tro{ewe pari, se veli vo istra`uvaweto.

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADIMIR TALESKI, GRADONA^ALNIK NA BITOLA

9

PREGLED VESTI

NI TREBA PRUGA OD BITOLA DO GR^KA GRANICA Gradona~alnikot s$ u{te e optimist deka }e dojdat investitori vo ekonomskata zona @abeni koi }e izgradat klanica, fabrika za su{eno ovo{je...

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

afa}aj}i po-vr{ina od 19% od teritorijata na zemjava, Pelagonija e vtor po golemina region vo Makedonija koj u~estvuva so 7% vo vkupniot izvoz i so 4% vo uvozot. Vo bruto-doma{niot proizvod pridonesuva so 12%.

Vo posledno vreme osobeno se naso~ivte kon razvoj na ekonomskata zona @abeni.

Ima li potencijalni investitori?

U{te koga dojdov na funkcijata gradona~alnik cenev deka edna od najva`nite raboti e da se napravi nova industriska zona, bidej}i postoe~kata ima{e golemi problemi. Odlu~ivme toa da bide pokraj patot kon Grcija, vo blizina na @abeni. Se raboti za povr{ina od 86 hektari. Gi zavr{ivme site postapki, ima detalni urbanisti~ki planovi i mo`e da dojde investitor.

Vo @abeni ima vodovodna i telekomunikaciska mre`a, tehnolo{ka voda, fekalna i atmosferska kanalizacija, a ja donesovme i prvata trafostanica za snabduvawe so elektri~na energija na 20 hektari. Za elektrifikacija na zonata ni pomogna Vladata so 90 milioni denari.

Nosime i 4,5-kilometarski dalnovod i golema trafostanica koja treba da gi snabduva {este pomali trafostanici. Dopolnitelna prednost za @abeni e {to dobivme dozvola od Vladata da im davame na investitorite povolnosti. Op{tina

Z

Bitola 100% }e gi osloboduva od komunalii investitorite, no, pod to~no opredeleni uslovi.

Nekoi od gradona~alnicite ovaa pridobivka ja komentiraa so revolt.

Imate li ingerencii kako lokalna samouprava da go pravite ova? Dali, mo`ebi, sakate vo @abeni da ja preslikate srpskata ekonomska zona Inxija?

Ne samo {to imam ingerencii, tuku Sovetot na op{tinata ve}e }e gi dava povolnostite. Sekoj investitor vo @abeni i vo okolinata na Bitola }e bide 100% osloboden od komunalii ako izgradi stopanski objekt.

Na 21 mart }e ima javno naddavawe za prvite parceli vo zonata. Site {to }e kupat parceli do 31 mart i }e garantiraat deka do krajot na 2012 godina }e izgradat objekt i }e vrabotat najmalku 20 lica }e bidat oslobodeni od komunalii.

Ako investitorot go napravi toa do juni, }e dobie 75% osloboduvawe. Investitorite {to }e kupat parcela do septemvri }e dobijat 50% odloboduvawe.

Investitorite {to }e kupat parceli koga bilo, }e izgradat objekt vo slednite dve godini i }e garantiraat 300 vraboteni, isto taka, }e dobijat 100% osloboduvawe od komunalii. Dosega stignaa 15 pisma so nameri na potencijalni investitori vo @abeni. Menito na dejnosti vo slobodnite tehnolo{ki zoni ne e isto so ekonomskite.

O~ekuvam da dojdat mnogu doma{ni investitori, no i stranski. O~ekuvam nekoj vo @abeni da napravi klanica, zatoa {to ovoj del ima razvieno sto~arstvo, potoa mlekarnica, a mo`ebi I fabrika za su{ewe ovo{je ili zelen~uk i za nivna prerabotka. Ne o~ekuvam nekoj da gradi fab-

rika za avionski delovi, no mo`e da ima proizvodstvo na delovi za avtomobilskata industrija. Ovde rabotnata raka e evtina, uslovite se perfektni i ako se obezbedi `elezni~ki transport }e bide odli~no.

Prednost e {to @abeni e do gr~kata granica.

Velite celosno ste podgotveni za novite investitori, no i deka tie se `alat {to ne e funkcionalna `elezni~kata pruga do gr~kata granica. I prirodniot gas ne e dostapen vo zonata?

To~no e deka dosega najgolem problem za investitorite be{e infrastrukturata. No, Ministerstvoto za transport izrabotuva proekt za `eleznicata do Kremenica, koj }e ~ini okolu dva milioni evra.

Rekonstrukcijata na prugata }e ~ini okolu devet milioni evra, za {to me uveruvaat deka ve}e ni se dostapni IPA fondovite. Se nadevem deka najdocna do 2015 godina }e go rekonstruirame ovoj del od prugata kon Grcija. Drug problem e {to `elezni~kiot premin e zatvoren i toj mora naskoro da se otvori.

Ako prugata od Bitola do Kremenica e su{tinska za biznisot, zo{to toga{ na nacionalno nivo ne se postavi ovoj proekt kako prioritet?

Ubeden sum i site gledame deka navistina ima potreba od intervencija vo `elezni~kiot soobra}aj vo Makedonija. Koga }e ja poglednete kartata na Balkanot, }e vidite deka Makedonija e vo srceto. @eleznicata navistina ni treba, bidej}i ovoj transport e nesporedlivo poevtin od kamionskiot.

Potencijalnite investitori velat deka ako dosega be{e izgradena prugata }e po~nele da investiraat. Vo idnina i

SMENA VO ODBOROT NA DIREKTORI VO IMB eizvr{niot ~len na AD IMB Mlekara Bitola, Sa{ko Manakovski, e smenet od negovata pozicija vo odborot na direktori. Spored objavata vo Centralniot registar, bitolskata mlekarnica izvr{ila promena vo organite na upravuvawe, pri {to na negovoto mesto za neizvr{en ~len e nazna~en Hrvatot Zlatko Brzi}, diplomiran ekonomist od Zagreb.

Sa{ko Manakovski vo 2006 godina be{e nazna~en za prv generalen direktor na Makedonskata banka na kontroverzniot biznismen Jovica Stefanovi}-Nini, koj be{e dominanten sopstvenik. Toj na ovaa funkcija be{e samo nekolku meseci.

N

MAKPETROL ZALO@I IMOT VREDEN 6 MILIONI EVRA a da gi obezbedi obvrskite kon neodamna potpi{aniot dogovor so Okta za kupoproda`ba na nafteni derivati, Makpetrol stavi pod zalog imot vo vrednost od 364 milioni denari ili okolu 6 milioni evra.

Kako {to objavi kompanijata na Makedonskata berza, zalogot opfa}a nedvi`en imot vo sopstvenost na kompanijata {to se nao|a vo oblasta Kali{ta vo Struga. Makpetrol na 24 januari sklu~i dogovor za kupuvawe nafteni derivati od rafinerijata OKTA za 1,4 milijardi denari ili 22,65 milioni evra do krajot na idnata godina. Dogovorot stapi vo sila na po~etokot na ovaa godina. Kompanijata Makpetrol objavi deka obezbedile bankarska garancija od 200 milioni denari, kako i ~etiri sopstveni naplatlivi menici vo vrednost od 836 milioni denari i hipoteka vrz sopstven nedvi`en imot, koj obezbeduva pokritie na 364 milioni denari. So ovoj dogovor Makpetrol se obvrza deka do krajot na 2012 godina }e kupuva i }e distribuira goriva od Okta.

Z

patnata infrastruktura treba da se modernizira. No, toa ne se pravi za godina ili dve.

Koga mo`e da se o~ekuva gasot da stane realnost za @abeni?

Apsolutno, gasifikacijata e mnogu va`na rabota. Vo proektot za gasifikacijka na zemjava, kolku {to znam, se planira Negotino da se povrze so Bitola. Ova, sepak, e proekt na Vladata, ne na op{tinite, no jas stojam na raspolagawe maksimalno. Gasot e priroden resurs, kako i jaglenot vo REK Bitola. Koga bi go imale, mo`eme da go {tedime jaglenot, za koj se procenuva deka }e go imame u{te ~etvrtina vek. Ako se izgradat ^ebren i Gali{te, }e imame i energija od obnovlivi izvori. No, ne mo`am da preciziram koga @abeni }e dobie gas, bidej}i toa ne zavisi od op{tinata.

STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ODBELE@UVA 89 GODINI POSTOEWE topanskata komora na Makedonija deneska odbele`uva 89 godini od svoeto postoewe. Kako {to informiraat od Komorata, nastanot }e bide odbele`an so sve~ena konferencija na tema "Dvi`ewata vo svetskata ekonomija i globalnata ekonomska kriza", koja }e ja odr`i Rifat Hisar~iklioglu, potpretsedatel na Asocijacijata na evropskite komori i pretsedatel na Unijata na turskite komori i stokovni berzi (TOBB).

Na konferencijata obra}awe }e ima i Slobodan Milosavqevi}, sega{en minister za trgovija i uslugi vo Vladata na Republika Srbija i porane{en pretsedatel na Stopanskata komora na Srbija, koj }e zboruva za "Balkanot - zaedni~ki ekonomski prostor", so poseben osvrt na ekonomskite relacii so Srbija, na{iot vtor najgolem nadvore{no-trgovski partner.

Tradicionalno, Stopanskata komora na Makedonija }e dodeli i nagradi na kompanii za postignati rezultati vo 2010 godina vo nekolku kategorii, kako i nagradi na biznis-lideri.

S

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.735

MBI 10

2.980

MBID

116,70

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

OMB

116,60

2.730

2.970

116,50

2.725 2.720

2.960

116,40

2.715

2.950

116,20

116,30 2.710

116,10

2.940

2.705

116,00

2.700

2.930

11/02/11

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

16/02/11

17/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

11/02/11

115,90 12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

16/02/11

17/02/11

11/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

12/02/11

13/02/11

14/02/11

15/02/11

16/02/11

17/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

FER[PED PROEKTIRA 34% RAST NA DOBIVKATA

TRANSPORTOT NA METALI ]E GO ZGOLEMI BIZNISOT Menaxmentot za godinava o~ekuva rast na prihodite od 10%, a na dobivkata od 34%. Za nabavka na novi kamioni i za grade`ni zafati vo carinskite skladi{ta }e se investiraat vkupno 207,7 milioni denari portni uslugi kako rezultat na pogolemite aktivnosti na kompaniite - doma{ni i stranski”, veli Zoran Arnautov, operativen direktor na Fer{ped.

Celta na novite investicii e modernizacija na procesot na rabotewe, pri {to obnovuvaweto na vozniot park se pravi bidej}i del od postoe~kiot e ve}e amortiziran. Pogolemoto vlo`uvawe vo transportni sredstva }e pridonese za poefikasno i poekonomi~no rabotewe, smetaat vo Fer{ped.

Investicite vo delot na grade`nite objekti prete`no }e bidat naso~eni vo mali grade`ni zafati kaj carinskite skladi{ta so koi raspolaga Fer{ped, kako i vo hotelot Aleksandar palas.

“Glavna dejnost na kompanijata e me|unarodniot i doma{niot transport, taka {to od nego o~ekuvame da doa|aat i najgolem del od prihodite. Mnogu malku kompanii vo Makedonija se zanimavaat so vistinska {pedicija. Prete`no na pomalite {pedicii glavna dejnost im e carinskoto zastapuvawe.

Poradi toa, godinava celta }e bide na na{ite golemi klienti da im ponudime podobri uslugi, no vo isto vreme }e se naso~ime i kon osvojuvawe na mali i sredni kompanii vo Makedonija, kako i vo regionot - vo Srbija, Kosovo, Albanija i Bugarija”, veli Kiraca Trajkovska, ~len na upravniot odbor na Fer{ped.

Minatata 2010 godina Trajkovska ja ocenuva kako solidna

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

enaxmentot na Fer{ped godinava o~ekuva zgolemen obem na rabota, osobeno vo delot na transportot, pred s$ poradi o~ekuvaweto deka metalnata industrija vo svetski ramki, no i vo Makedonija, dobro }e raboti.

"Silniot rast na cenata na metalite na svetskite berzi }e pridonese za zgolemeni aktivnosti vo proizvodnite pogoni na fabrikite za obrabotka i proizvodstvo na metali vo svetot, no i kaj nas", velat od Fer{ped. Tokmu poradi ova, menaxmentot o~ekuva za`ivuvawe na aktivnostite i kaj {pediterskite kompanii koi pokraj carinskoto zastapuvawe vr{at doma{en i me|unaroden transport.

Spored biznis-planot na Fer{ped za godinava, proektirano e vkupnite prihodi da porasnat za 10%, a dobivkata za 34% vo odnos na lani.

Predvideni se i investicii vo iznos od 207,7 milioni denari, od koi 28 milioni denari se planirani za grade`ni objekti, a ostatokot od 179,7 milioni denari za nabavka na oprema.

“Momentalno operirame so okolu 200 kamioni, od koi vo ovoj period duri 150 se sekojdnevno anga`irani za transport na stoka. Ima golema pobaruva~ka za trans-

M

BERZANSKIOT PROMET POD MINATOGODI[NIOT DNEVEN PROSEK rguvaweto kaj makedonskata berza v~era zavr{i so promet od 4,5 milioni denari, {to e daleku pod minatogodi{niot dneven prosek od okolu 12 milioni denari. Vo tekot na ovaa nedela, pred dene{niot posleden den na trguvawe, berzanskiot promet ima pad od duri 68%.

Akciite na kompaniite povtorno bea vo fokusot na investitorite, koi bea zainteresirani da trguvaat na berzanskiot “parket”. Akcijata na Alkaloid e edinstvenata {to denot go zavr{i so promet pogolem od eden milion denari. Taa ostvari promet od 1,1 milioni denari, pri {to se istrguvaa 263 akcii po prose~na cena od 4.498,85 denari za akcija.

Interesot za akciite na bankite, pak, be{e minimalen. Komercijalna banka zatvori so promet od 153.000 denari, a Stopanska banka od Bitola i Tutunska so po 574.000 denari i 478.000 denari. Od kompaniite, pokraj Alkaloid, najtrguvana be{e u{te i akcijata na Toplifikacija so promet od 585.000 denari i istrguvani 152

T

i pokraj site problemi so koi{to se soo~i Fer{ped, no i site kompanii, generalno, kako rezultat na krizata.

Vo prvite tri kvartali lani Fer{ped ostvari dobivka od 1,62 milioni evra, koja e za 30% pomala vo odnos na dobivkata ostvarena vo istiot period od 2009 godina.

Ostvarenite prihodi od proda`ba vo prvite devet meseci lani se 44,61 milioni evra, za razlika od 2009 godina, koga iznesuvale 45,17 milioni evra. Zna~ajno e {to vo devette meseci lani Fer{ped ima rast na prihodite od proda`ba vo stranstvo za 10%. Prihodite od doma{niot pazar, pak, imaat pad od 4%.

“Kako i kaj site kompanii, taka i kaj nas eden od najgolemite problemi lani be{e likvidnosta. No, mora da napomenam deka ova se odnesuva samo za makedonskite kompanii.

So stranskite investitori,

odnosno kompanii, nemavme nikakov problem na ovoj plan.

O~ekuvam deka ovoj trend }e prodol`i i vo tekot na ovaa godina”, veli Trajkovska.

Spored nea, problemot so likvidnosta vlijael ne samo vo pogled na naplatata, tuku i vo delot na kreditite od bankite.

“Problemot so likvidnosta ne go po~uvstvuvaa samo kompaniite, tuku toj indirektno vlijae{e i vrz bankite. Poradi vakviot problem bankite bea prinudeni da gi zaostrat kriteriumite za dobivawe krediti”, konstatira Trajkovska.

Akciite na Fer{ped kotiraat na oficijalniot pazar na hartii od vrednost na Makedonskata berza.

Posledno, akcija na najgolemata {pediterska kompanija prose~no ~ine{e 54.501 denari, a od po~etokot na godinata dosega nejzinata vrednost porasna za 32%.

akcii.

Obvrznicite trguvaweto go zavr{ija so promet od 142.000 denari. Najtrguvana be{e osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja ostvari promet od 136.000 denari.

Berzanskite indeksi imaa identi~no dvi`ewe kako vo sredata. Akciskite indeksi povtorno zavr{ija so me{ana vrednost. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,5% na 2.732,66 indeksni poeni, a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID padna za 0,12% na 2.934,09 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB se iska~i na 116,65 indeksni poeni po rastot od 0,04%.

Vkupno se realiziraa 69 transakcii so 19 hartii od vrednost, pri {to samo dve od niv imaa pad na cenata.

Cenite porasnaa kaj deset hartii od vrednost, a najmnogu porasna akcijata na vinarskata vizba Tikve{ i toa za 14,29%. Pad na cenata ima{e kaj akciite na R@-Uslugi i Okta i toa za 1,82% i 1,36%. Cenite na sedum hartii od vrednost ostanaa isti.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

17.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.294.357,24

-0,40%

11,69%

9,89%

3,79%

1,50%

15.02.2011

153.088

ILIRIKA GRP

48.309.635,57

-1,38%

3,01%

7,07%

-1,53%

8,97%

15.02.2011

0,93

155.952

Иново Статус Акции

19.054.830,79

7,36%

9,94%

5,31%

10,08%

-7,87%

15.02.2011

4.494,85

0,29

1.182.145

KD Brik

36.608.295,74

-1,85%

3,56%

4,98%

-1,03%

12,98%

16.02.2011

3.804,21

0,24

574.435

KD Nova EU

28.964.254,74

4,63%

8,29%

10,35%

6,69%

1,63%

16.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.130.113,88

3,08%

6,21%

6,46%

4,52%

0,99%

16.02.2011

2.000,00

14,29

40.000

3.644,95

1,25

216,00

Алкалоид Скопје Стопанска банка Битола

Винарска визба Тиквеш Скопје Комерцијална банка Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

17.02.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

%

270

-1,82

59.400

-1,36

52.104

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Алкалоид Скопје Топлификација Скопје

Износ (МКД)

2171

ОКТА Скопје

Име на компанијата

17.02.2011 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

0 17.02.2011

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

4494,85

0,29

1.182.145

3850

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

17.02.2011

17.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.494,85

390,18

11,52

1,03

54.562

7.900,00

341,43

23,14

3.071.377

640,00

105,83

6,05

2.279.067

3.644,95

471,74

2.318

4

-79,13

51.299

49

-40,40

0,23

Вкупно Официјален пазар

53.617

53

-44,83

0,64

обични акции

21.161

16

-10,61

7,73

1,19

Вкупно Редовен пазар

21.161

16

-10,61

0,89

MPT (2009)

112.382

32.000,00

/

/

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

585.200

SBT (2009)

389.779

3.804,21

211,39

18,00

0,87

3.804,21

0,24

574.435

STIL (2009)

14.622.943

216,00

0,11

1.953,34

3,02

4200

0,02

478.800

TPLF (2009)

450.000

3.850,00

61,42

62,69

1,13

Раде Кончар Скопје

1850

0,00

370.000

ZPKO (2009)

271.602

2.452,00

/

/

0,32

обврзници

% на промена

обични акции

Тутунска банка Скопје

Стопанска банка Битола

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 17.02.2011)

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

EAST CAPITAL EXPLORER KUPI 9,25% OD KOMERCIJALNA BANKA

STRANICATA NA KHV NE RABOTE[E POLOVINA DEN

vedskoto dru{tvo za upravuvawe so fondovi East Capital Explorer Investments AB stekna sopstvenost na 9,25% od osnovnata glavnina na Komercijalna banka i sega poseduva 12,32% od kapitalot na bankata.

Ova dru{tvo, indirektno, preku negovoto 50% u~estvo vo East Capital Bering Balkan Fund, ve}e poseduva{e 1,4% od akcionerskiot kapital na bankata. [vedskiot fond East Capital Explorer zaedno so slovene~kiot

nternet-stranicata na Komisijata za hartii od vrednost v~era ne rabote{e polovina den.

Po~nuvaj}i od ranite utrinski ~asovi, pa s$ do okolu 13 ~asot stranicata na regulatorot na pazarot na kapital ne funkcionira{e.

Se otvora{e naslovnata stranica na Komisijata, no samo vo gorniot del kade {to pokraj logoto na Komisijata za hartii od vrednost stoe{e crven natpis, koj uka`uva{e na

[

Publikum Holding d.o.o. u{te minatata godina poka`aa interes za akciite na Komercijalna banka. Tie treba{e da kupat akcii vo vrednost od 13 milioni evra po pat na privatna ponuda, koja ne se realizira{e bidej} i Komisijata za hartii od vrednost ne dobila dovolni dokazi od Komercijalna banka deka se raboti za institucionalni investitori. [ve|anite planiraa da otkupat akcii vredni 12 milioni evra, dodeka, pak, Slovencite eden

milion evra.

Minatiot petok be{e realizirana javnata ponuda na obi~ni akcii na Komercijalna banka, a bea pribrani 15 milioni evra.

I

mo`ni tehni~ki problemi.

Stranicata nadolu be{e prazna, bez menijata koi redovno stojat na naslovnata stranica. Od KHV potvrdija deka stanuva zbor za tehni~ki problem.

"Zabele`an e problem od tehni~ka priroda. Prijavivme kaj firmata {to ja odr`uva stranicata i problemot }e bide re{en najbrzo {to mo`e", odgovorija od Komisijata na na{eto pra{awe zo{to internetstranicata ne funkcionira.

Internet-stranicata na Komisijata za hartii od vrednost e bogat izvor na informacii za investitorite na doma{niot pazar na kapital.

Pokraj mnogute osnovni informacii za brokerskite dru{tva, fondovite i drugite u~esnici na pazarot, sodr`i i registar na finansiski izve{tai na kompaniite so posebni obvrski za izvestuvawe, ~ii akcii kotiraat na Makedonska berza.

MAKEDONSKIOT IKT-PAZAR LANI PADNA 12%

17.03.2010 11 POMALKU VLADINI PROEKTI I ZGOLEMENA KONKURENCIJA ZA IKT-SEKTOROT! S$ dodeka dr`avata e 70% kupuva~, rastot na doma{niot IKT-sektor }e tapka vo mesto. Godinava dopolnitelen problem }e bidat - namalenite tenderi na Vladata i zgolemenata konkurencija od regionot MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

$ dodeka dr`avata e 70% kupuva~ na proizvodite i uslugite na doma{nite IKT (informaciskokomunikaciski tehnologii) kompanii, rastot i razvojot na ovaa industrija }e tapka vo mesto. Vaka poznava~ite na sektorot IKT gi komentiraat poslednite statisti~ki podatoci za dvi`ewata vo ovaa industrija lani, napraveni od konsultantskata kompanija IDC Adriatics.

Spored nivnite analizi, makedonskiot IKT pazar lani opadnal za 12,1%, pri {to hardverot ima pad za 18,8%, softverot porasnal za 1,4%, dodeka IT uslugite se so pad od 2,7%.

"Za 2010 godina, vo maj, koga izleguva na{iot izve{taj, prognoziravme deka vkupniot IT-pazar vo Makedonija }e opadne za 12,1%, {to, pred s$, e odraz na isklu~itelno visokata bazna 2009 godina.

Pred dve godini delot na hardverot ima{e golem rast, zatoa {to dr`avata napravi golemi nabavki na personalni kompjuteri", veli Boris @itnik, direktor na *IDC Adriatics i dodava deka {to navistina se slu~ilo lani vo makedonskiot IKT-sektor }e se doznae nekade vo april godinava, koga }e bide zavr{eno istra`uvaweto na pazarot.

"Za `al, makedonskiot pazar s$ u{te ne go sledime na kvartalno nivo zatoa {to nema interes za takvo ne{to.

Koga toa bi go pravele, ve}e bi imale nekoi podatoci za prviot del od minatata godina", veli @itnik.

A me|u najgolemite makedonski IKT-kompanii ima i optimis-

S

ti i pesimisti za dvi`ewata vo biznisot godinava. Edno e sigurno - za da dobijat dobar proekt }e treba silno da se izborat. Zatoa {to, od edna strana, namaleni se vladinite proekti, a od druga strana, zgolemena e konkurencijata na dr`avnite tenderi od firmi od regionot, koi poradi finansiskata kriza baraat novi pazari.

Vasko Kronevski, direktor na Nekstsens, veli deka glavniot problem na doma{nata IKTindustrija e nedostigot od pazar vo realniot sektor.

Spored nego, kompaniite slabo investiraat vo IKTproizvodi, a intenzitetot na tie investicii dopolnitelno go namali finansiskata kriza.

Po nea biznisot na IKTkompaniite pa|a i kaj firmite i kaj dr`avnite institucii i pretprijatija, no i kaj bankite i telekomunikaciskite kompanii.

"Mislam deka problemot so finansiraweto i kaj kompaniite i kaj vladinite institucii mo`e da se re{i preku eden nov model na investirawe vo IT-proizvodi i uslugi.

Toa zna~i deka ako odredena vladina institucija ili kompanija ne mo`e da si dozvoli

da kupi softver koj & e potreben, }e mo`e da go iznajmuva negovoto koristewe. Za toa, kako za sekoja usluga, }e pla}a mese~ni rati. Ova ne treba da se razbere kako lizingusluga, tuku kako ednostavno iznajmuvawe na usluga, kako {to e, na primer, rentakar", objasnuva Kronevski.

Toj veli deka za da ja za~uvaat pozicijata na pazarot i prometot od 2009 godina Nekstsens godinava }e se fokusira na izvoz na sopstvenite softverski proizvodi na stranski pazari.

"Isto kako i lani i godinava }e prodol`ime pozasileno da rabotime na stranskite pazari. Lani vo Kosovo i vo Albanija prodadovme na{i softverski re{enija od proektite na e-vlada, kako {to se e-parlament, sistemot za elektronski sednici", veli Kronevski.

Slav~o Angelovski, generalen direktor na Aseko Makedonija, e pesimist za biznisot na IKT-kompaniite vo Makedonija godinava. Spored nego, posledicite od finansiskata kriza doprva }e se prelevaat vrz IKT-biznisot vo zemjava i kako rezultat na toa toj o~ekuva godinava da bide

BORIS @ITNIK

VASKO KRONEVSKI

DIREKTOR NA IDC ADRIATICS

DIREKTOR NA NEKSTSENS

Padot od 12,1% na vkupniot IKT-pazar vo Makedonija lani e pred s$ odraz na isklu~itelno visokata bazna 2009 godina.

Hardverot ima pad za 18,8%, softverot porasnal za 1,4%, dodeka IT-uslugite se so pad od 2,7%.

Problemot so finansiraweto na investiciite vo IT-uslugi mo`e da se re{i preku nov model na koristewe. Ako odredena vladina institucija ili kompanija ne mo`e da si dozvoli da kupi softver koj & e potreben, }e mo`e da go iznajmuva negovoto koristewe. Za toa, kako za sekoja usluga, }e pla}a mese~ni rati.

polo{a za celiot sektor.

"Ne gledam tendencija na investicii vo nitu eden sektor.

O~igledno e deka dr`avata nema pari, a i me|unarodnite institucii imaat komplicirani postapki za proektite koi gi otvoraat. Konkurencijata od srpski i hrvatski firmi na doma{ni proekti stana mnogu golema, zatoa {to i tie baraat novi pazari da go prefrlat biznisot. Ako porano na eden proekt na ministerstvo se javuvaa 3 doma{ni firmi, sega se javuvaat 10", veli Angelovski.

Toj o~ekuva Aseko Makedonija godinava da ja zavr{i so pad i na prometot i na profitot.

Lani kompanijata imala rast na prometot od 10%, a profitot & bil namalen.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,60%

3,53%

4,26%

5,26%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5058

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,5261

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,0559

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,0480

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1478

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,5362

61,6

46,4

73,7

47,5

Извор: НБРМ

Minatata godina e prva godina so pad vo ovaa industrija otkako IDC po~na da pravi statisti~ki analizi za ovoj sektor.

Po dobrata 2007 i 2008 godina, koga celiot makedonski informacisko-komunikacisko sektor bele`e{e zna~aen dvocifren rast, lani pazarot blago porasna za 1,8% i iznesuva{e 164,48 milioni amerikanski dolari.

Za godinava, spored @itnik, prognozite na IDC, napraveni vo maj lani, poka`ale deka vkupniot pazar }e raste so 8%, {to vo sekoj slu~aj e pomalku od rastot vo 2008

SLAV^O ANGELOVSKI DIREKTOR NA ASEKO MAKEDONIJA Ne gledam tendencija na investicii vo nitu eden sektor.

O~igledno e deka dr`avata nema pari, a i me|unarodnite institucii imaat komplicirani postapki za proektite koi gi otvoraat. Konkurencijata od srpski i hrvatski firmi na doma{ni proekti stana mnogu golema, zatoa {to i tie baraat novi pazari da go prefrlat biznisot. Ako porano na eden proekt na ministerstvo se javuvaa 3 doma{ni firmi, sega se javuvaat 10. godina.

Poznava~ite na biznisot velat deka malite firmi vo zemjava }e imaat s$ pogolem problem da opstanat, zatoa {to dr`avata gi otvori vratite na pazarot za vlez na regionalnite IKT-kompanii.

Mar`ata kaj hardverskite firmi s$ pove}e }e se namaluva, a na pazarot }e opstanat samo kompaniite koi nudat kompletni IKT-re{enija.

Fokus

12

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

MILE JANAKIESKI MINISTER ZA TRANSPORT Ne {tedel na konsultantski uslugi, pa potro{il pove}e od eden milion evra.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA Ministerstvoto za ekonomija potro{i duri pet milioni evra za oglasuvawe na tenderi i konsultanti za studii.

ZORAN STAVRESKI

ELIZABETA K KAN^ESKA MILEVSKA

MINISTER ZA FINANSII Samo za popravka i odr`uvawe na vozilata potro{il 615.000 evra.

MINISTER ZA KULTU KULTURA Najgolem del od pa parite potro{ila za “nepredvideni dopolnitelni” rab raboti za proektot “Skopje 2014”

KAKO VLADATA LADATA I MINISTERSTVA MINISTERSTVATA GO TRO[EA BUXETOT VO 2010?!

MINISTRITE PLANIRAAT POMALKU, A TRO[AT POVE]E PARI ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako Vladata najavi deka vo kriznata 2010 godina }e {tedi, sepak, podatocite za sklu~eni javni nabavki poka`uvaat deka osven renovirawe i izgradba na bolnici i u~ili{ta, sportski sali, spomenici i muzei, ministri se “rasfrlale” so pari i za privremeni vrabotuvawa, reklamni kampawi, nabavka na cve}iwa i kompjuteri. “Kapital” gi analizira{e site dogovori za javni nabavki {to gi sklu~ile Vladata i ministerstvata minatata godina za da utvrdi koj od ministrite tro{el najmnogu pari i za {to?! Me|u najgolemite tro{axii se ministerstvata za obrazovanie, kultura, odbrana, trud i socijalna politika i MVR. Resorot na ministerot Elizabeta Kan~eska-Milevska e ubedlivo najgolem tro{a~ so sklu~eni najgolem broj javni nabavki. Toa i ne e tolku golem problem bidej}i

I

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ladeja~kata koalicija i ponatamu ostanuva nezainteresirana za promeni vo odnos na na~inot na finansirawe na politi~kite partii. S$ po~estoto otsustvo i mol~eweto na tribini i javni debati koi se odnesuvaat na finansiraweto na politi~kite partii zboruva samo deka nitu VMRO-DPMNE, nitu, pak, DUI sakaat promeni. Najverojatno, velat upatenite, na partiite na vlast ne im odgovara promena na zakonskite obvrski i regulativi vo odnos na na~inot na koj se finansiraat.

Vakviot zakon ne samo {to ne predviduva strogi kazneni merki za neispolnuvaweto na obvrskata za transparentno i ot~etno finansirawe na politi~kite partii, tuku Vladata vo nego si utvrdila i mo`nost za sama da si sozdade upatstvo spored

V

“Kapital” gi analizira{e site dogovori za javni nabavki {to gi sklu~ile Vladata i ministerstvata minatata godina za da utvrdi koj od ministrite tro{el najmnogu pari i za {to?! Me|u najgolemite tro{axii se ministerstvata za obrazovanie, kultura, odbrana, trud i socijalna politika i MVR mnogu pogolem e {to najgolem del od parite se potro{eni za “nepredvideni dopolnitelni” raboti za proektot “Skopje 2014”. Za muzejot na VMRO taa potro{ila 1,6 milioni evra pove}e otkolku {to bilo planirano vo prvi~niot dogovor za negova izgradba. Za masovnata scena vo muzejot sklu~uvani se dogovori vo ~etiri o~i bez objavuvawe oglas, vo vkupna vrednost od pove}e od 850.000 evra. Za mebel i oprema vo muzejot se potro{eni 810.000 evra, a za ramki za sliki 110.000 evra.

Za nepredvideni tro{oci za izgradba na zgradata na filharmonijata Ministerstvoto dalo 125.000 evra, a za yidarski i bravarski raboti za zgradata 715.000 evra. Za Triumfalnata kapija, pak, se potro{eni 4,3 milioni evra. Tuka ne zapira tro{eweto na ministerot Kan~eskaMilevska. Samo za papki i diplomi za dr`avni nagradi potro{ila duri 170.000 evra.

Antikorupciskite eksperti komentiraat deka tro{eweto pari pove}e otkolku {to bilo planirano otvora somne` deka se zloupotrebuvaat buxetski sredstva preku nerealno zgolemuvawe na tro{ocite.

Na listata so golemi tro{a~i e i Ministerstvoto za ekonomija, koe najmnogu pari potro{ilo za oglasuvawe na tenderi i konsultanti za studii koi so godini ne se realiziraat. Vo 2010 godina za taa namena ministerot Fatmir Besimi potro{il pribli`no pet milioni evra. Nitu ministerot za transport, Mile Janakieski, ne {tedel na konsultantski uslugi, za {to potro{il pove}e od eden milion evra, a ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, 150.000 evra.

Golem del od parite na gra|anite zavr{ile i za reklamni kampawi kaj isti marketing-agencii, {to najmnogu e kritikuvano od javnosta zatoa {to bescelno se frlaat pari. Produkciskata ku}

a Republika kampawata za otkup na dvorno zemji{te na ministerot koj se gri`i za dr`avnata kasa, Zoran Stavreski, mu ja naplatila 310.000 evra. Vladata platila dva pati po 200.000 evra za promocija na zemjata, 24.000 evra za reklama za borba protiv drogata.

Za podigawe na javnata svest za transparentnosta na Ministerstvoto za transport, ministerot Janakieski na Republika & platil pove}e od 11.000 evra. Za edukativnata kampawa za bezbednost vo soobra}ajot, pak, od kasata na MVR se odleale okolu 200.000 evra, dodeka, pak, kampawata za {tedewe energija na ministerot Besimi ~inela 75.000 evra. Re~isi site ministerstva platile okolu 250.000 evra za oglasi vo vesnicite.

Obemnata javna aministracija minatata godina dopolnitelno go isten~i dr`avniot buxet. Za nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa bea potro{eni pove}e

od 3,5 milioni evra, od koi najmnogu za privremeni rabotnici vo resorite transport, zemjodelstvo i vo Vladata.

Spored oficijalnite podatoci od Biroto za javni nabavki, minatata godina bile sklu~eni 7.050 dogovori, no vrednosta na vkupno potro{enite pari s$ u{te ne e poznata.

Od Biroto velat deka i vo 2010 godina prodol`il trendot na zgolemuvawe na vrednosta na javnite nabavki kako udel vo bruto-doma{niot proizvod vo Makedonija.

Ekspertite {to gi analiziraat javnite nabavki vo zemjava komentiraat deka ogromni sumi pari od buxetot se tro{at nezakonski i del od niv zavr{uvaat vo privatni xebovi.

I Dr`avniot zavod za revizija vo izve{taite za re~isi site vladini

VLASTA ESKIVIRA OD DEBATI ZA NA^INOT NA FINANSIRAWE

VMRO–DPMNE I DUI NE DAVAAT DA IM SE YIRNE VO XEBOT! koe }e gi raspredeluva parite.

Taka, i po osum godini od donesuvaweto na Zakonot so koj jasno se opredeluva deka 0,06% od sredstvata od buxetot odat vo racete na partiite, ostanuva nejasno kako Ministerstvoto za finansii gi raspredeluva parite od buxetot na razli~nite politi~ki partii.

Ako se pogledne dopisot ispraten od Ministerstvoto za finansii do Transparentnost-Nulta korupcija, ostanuva nejasno po koja matematika se raspredeleni partite, bidej}i pri razli~en buxet i vo

2009 i vo 2010 godina e raspredelena ista suma pari kon partiite, odnosno 60 milioni denari. Ako se zeme predvid deka vo 2009 godina vkupniot buxet iznesuva 153 milijardi 215 milioni denari, a vo 2010 godina e 143 milijardi 257 milioni denari, toga{, soglasno zakonskiot propis, vo 2009 godina bi trebalo da bidat raspredeleni okolu 91 milioni denari, a vo 2010 godina 85 milioni denari.

"So ist broj pratenici vo Parlamentot i vo neizborni godini na{ata partija dve godini po

red dobiva razli~en iznos pari.

Ottamu, iako sme pobarale od Ministerstovoto za finansii da n$ informiraat soglasno koi zakonski odredbi se raspredeleni parite, sepak, dosega ne sme dobile odgovor", veli Kire Buzliev od Liberalnata partija.

Osven na~inot na raspredelba na parite, diskriminacijata po politi~ka pripadnost e u{te eden problem, veli pratenikot Sowa Mirakovska od NSDP. "Nie kako mala partija sekoga{ se trudime da bideme transparentni i gi

objavuvame privatnite donatori na na{ata internet-stranica. Se slu~ilo istite tie donatori da ne mo`at da dobijat tender ili da bidat odbieni za nekoja javna nabavka samo zaradi toa {to figuriraat kako donatori na ovaa partija", veli Mirakovska.

Nasproti porazitelnite podatoci koi poka`uvaat deka tokmu netransparentnoto i neot~etno finansirawe na politi~kite partii e osnovata od koja raste i se neguva korupcijata i podatocite koi poka`uvaat deka procentot

no.

6

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

MILIONI EVRA I ZA SITNICI! Kriznata 2010 godina ne go po{tedi buxetot nitu od nabavka na ikebani, kompjuteri, promotiven materijal, mebel... Re~isi site ministerstva potro{ile nekolku stotici iljadi evra za cve}iwa, od koi najmnogu se “ukrasile” Vladata i Ministerstvoto za kultura.

Prevodite i pe~ateweto knigi od stranski avtori n$ ~inele duri 18,5 milioni evra, od koi najmnogu za ministerstvata za zdravstvo i za obrazovanie. Za “crveni kilimi” duri 30.000 evra potro{ile Ministerstvoto za odbrana i Vladata.

Za odr`uvawe na vozniot park nekoi ministri potro{ile i pove}e od polovina milion evra. Samo ministerot Stavreski za popravka i odr`uvawe na vozilata potro{il 615.000 evra.

Frapantni 66.000 evra Vladata potro{ila za nabavka na znamiwa i dr`a~i. Jarbolite, pak, go ~inea buxetot 30.000 evra. institucii postojano obelodenuva naodi za nezakonsko i neefikasno tro{ewe pari. Zakonot za javni nabavki ne se po~ituva, {to otvora prostor za korupcija, no naodite zavr{uvaat samo na hartija vo nekoj izve{taj, bez pokrenuvawe postapka protiv odgovornite lica.

Analizata na podatocite za podneseni izve{tai do Javnoto obvinitelstvo, pokrenati postapki i doneseni presudi poka`uva deka od vkupno podneseni 269 revizorski izve{tai za osum godini, Obvinitelstvoto povelo krivi~na postapka samo vo 12 slu~ai, a samo vo dva slu~ai e donesena presuda.

"Javnite nabavki vo Makedonija apsolutno se tlo koe generira korupcija.

Spored na{ata statistika za korupcija, na prvo mesto e politi~kata korupcija, a na vtoro korupcijata vo javnite nabavki. Site segmenti vo javnite nabavki, po~nuvaj}i od podgotvuvaweto na tenderskata dokumentacija do dostavuvaweto na ponudite, formiraweto komisija i ocenata na ponudite e podlo`no na korupcija. Somnitelno e i koga edni isti firmi dobivaat na tenderite. Na Antikorupciskata komisija kako da & se vrzani racete, bidej}i javnite nabavki na~elno gi po~ituvaat zakonskite odredbi. A toa {to zakonot vo odredeni delovi ja otvora vratata za manipulacija, toa e drugo pra{awe", ocenuva za “Kapital” prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami.

Direktorot na Biroto za javni nabavki, Mare Bogeva-Micovska, pak, objasnuva deka procesot na javni nabavki vo zemjava e transparenten bidej}i e baziran na priznati me|unarodni

9 MILIONI EVRA POTRO[ENI VO ^ETIRI O^I Centarot za gra|anski komunikacii, koj vr{i monitoring na procesot na javni nabavki vo zemjava, vo svojot posleden izve{taj konstatira deka se zgolemuva sumata {to ja tro{at dr`avata i nejzinite institucii za nabavka na stoki i uslugi bez objavuvawe oglas. Preku direktni pregovori so kompaniite vo periodot od januari do septemvri lani se potro{eni 19 milioni evra, {to e za 23% pove}e od istiot period vo 2009 godina. Iako dr`avnite organi treba da go ograni~at netransparentnoto tro{ewe pari, sepak, najnovoto istra`uvawe na Centarot poka`uva deka vrednosta na taka sklu~enite dogovori raste.

“Problemot so ovie postapki e vo toa {to tie ne obezbeduvaat kakva i da e transparentnost kako garant za racionalno i efikasno tro{ewe na javnite pari, a sodr`at pove}e mo`nosti za manipulacii. Dogovornite organi mo`at svesno da kreiraat sostojbi za da go opravdaat sproveduvaweto na javnata nabavka bez objavuvawe oglas, kako, na primer, krajna itnost. Dopolnitelni raboti ne mo`at da bidat tehni~ki ili ekonomski oddeleni od osnovniot dogovor ili izgovor deka e potrebno da se izvr{at raboti {to se neophodni za dovr{uvawe na osnovniot dogovor", izjavi Sabina Faki} od Centarot za gra|anski komunikacii.

Poradi ovoj trend na porast na vrednosta na neposrednite spogodbi, od Centarot sugeriraat da se vospostavi mehanizam za nivno sledewe i da se namali fleksibilnosta za koristewe na postapkite so pregovarawe bez objavuvawe oglas kako mo`nost za zloupotreba na narodnite pari. praktiki i stan- VREDNOST NA JAVNI NABAVKI KAKO UDEL VO BDP dardi. Spored nea, ot~etnosta i transparentnosta 12% denes se mnogu pogolemi spore7% 6% deno so periodot pred nekolku go2007 2008 2009 dini, koga tenderi se objavuvaa samo komisija. na hartija.

“So noviot zakon za javni nabavki Ekspertite baraat reformi vo se vovede i sistem na objavu- ovaa sfera. vawe na oglasite i sklu~enite “Site postapki pri raspi{uvawe dogovori, {to ovozmo`i nivno tenderi se usoglasnei so evropskite mnogu polesno prebaruvawe od direktivi, taka {to dolgotrajnosta zainteresiranite subjekti, se na postapkata ne e problem. Probpodobri kvalitetot na podatocite lemot e vo stru~nata izrabotka na za sklu~eni dogovori, bidej}i se tenderite. Fakt e deka mora da poszgolemi i procentot na dostavu- toi profesionalnost vo sproveduvawe na ovie podatoci. Kvalitetot vaweto na tenderskite pravila, na podatocite za sklu~enite dogo- a taa nedostiga vo Makedonija. vori e nesporedliv vo odnos na Procedurata mora da bide jasna i minatoto. Kolku seriozno ja sfa} precizna. Site investitori begaat ame potrebata od transparentnost vo druga dr`ava dokolku ne e jasna govori i faktot {to elektronskiot tenderskata procedura i dokolku sistem za javni nabavki ima av- ne obezbeduva pravna za{tita. Moj tomatski mehanizam, koj ne doz- predlog e vo edna institucija da se voluva nedostavuvawe informacii spojat javnite nabavki, koncesiite za sklu~enite dogovori, bidej}i vo i javno-privatnite partnerstva. sprotivno go blokira korisni~kiot Vakov model postoi vo pove}eto profil na nabavuva~ot. Ottuka, zemji od EU, kako Slovenija, Polska transparentnosta i ot~etnosta na i drugi. Toa }e pridonese da se tro{eweto na javnite sredstva zgolemi stru~nosta na vrabotenite nikoga{ ne bile pogolemi, a koi }e se obu~uvaat i }e rabotat toa e edna od glavnite pri~ini podolgo vreme vo ovaa sfera, so zo{to javnite nabavki se tolku {to bi se namalile gre{kite. aktuelni, tokmu poradi dostapno- Duri i vo evropskiot izve{taj sta do informacii”, komentira za napredokot na Makedonija se poso~uva deka nema statistika na Micovska. toa kolku tenderi se propadnati Potvrda deka vo Makei kolku se neuspe{ni, a toa mo`e donija tenderite ne da se postigne ako se spojat ovie se dokraj transpartela”, objasnuva Aneta Mostrova, entni dade i posledniot porane{en direktorka na Biroto izve{taj na Evropskata za javni nabavki.

Iako ekspertite, EU i opozicijata insistiraat na itno menuvawe na Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, vlasta odbegnuva duri i javni debati na ovaa tema na gra|ani koi ne izleguvaat na izbori e s$ pogolem tokmu poradi slabata nedoverba vo politi~kite partii, ostanuva nejasno zo{to vo Makedonija s$ u{te ne mo`e da se sozdade edinstvo i konsenzus deka rabotite ve}e ne mo`at da se turkaat pod tepih i deka se potrebni itni izmeni", veli pretsedatelot na Transparentnost-Nulta korupcija, Sla|ana Taseva. Duri i vo predlogizmenite vo Izborniot zakon se izbegnuva reguliraweto na na~inot na finansirawe na politi~kite partii, {to zboruva za otsustvoto na `elbata kaj politi~kite partii da se spravat so ovoj problem, potencira taa.

Pratenikot na SDSM, Cvetanka

Ivanova, se soglasuva deka tokmu od na~inot na finansirawe na politi~kite partii po~nuva korupcijata vo op{testvoto. "Finansiraweto na politi~kite partii i na politi~kite kampawi e po~etok na slednoto metastazirawe na korupcijata vo izborniot mandat koj }e go dobie taa politi~ka partija koja }e pobedi na izborite.

Ako ne najdeme edinstven sistem na kontrola, strogi sankcii za netransparentnoto tro{ewe na javnite sredstva, izborite }e ni se pretvorat vo kupuvawe glas.

SDSM se zalaga za potransparentno finansirawe na politi~kite partii, bidej}i bez toa i ponatamu }e bideme svedoci na visoka ko-

rupcija", re~e Ivanova.

Za nadminuvawe na vakvite problemi ekspertite se ednoglasni.

Potrebni se itni izmeni vo Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. Stavawe red na politi~kite kampawi vo mediumite, kontrola na javnite finansirawa se samo del od nivnite preporaki. Drug problem koj, soglasno GREKO preporakite, treba da se nadmine e da se formira edno telo koe } e go kontrolira i sankcionira finansiraweto. Vo momentov za ovaa dejnost se odgovorni najmalku pet institucii i poradi kolizija i nedore~enost koi nadle`nosti gi imaat problemite so finansiraweto ostanuvaat nere{eni.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

HENRI POLSON: GO NAPU[TI VOLSTRIT I NAPRAVI [TETA

Henri Polson ja napu{ti direktor Koga skata pozicija vo Goldman Saks za da stane dr`aven sekretar za finansii na SAD, ostana re~isi sam da ja vodi ekonomskata politika na zemjata vo poslednata godina od administracijata na Xorx Bu{ oga Henri Polson ja napu{til direktorskata pozicija vo Goldman Saks za da stane sekretar na amerikanskata dr`avna blagajna vo 2006 godina, najgolema gri`a za nego bilo dali negovata postapka } e vrodi efekt. No, toj ostanal re~isi sam da ja vodi ekonomskata politika na zemjata vo poslednata godina od administracijata na porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{. Zatoa, magazinot "Tajm" go smesti Henri Polson na listata vinovnici za finansiskata kriza vo SAD. "Dokolku ne go napu{te{e Volstrit za da gi zadovoli barawata na Bu{, s$ u{te }e prave{e milioni dolari godi{no kako direktor na bankarskiot gigant Goldman Saks. Udobno }e si go {eta{e svetot so privaten avion i } e rakovode{e so edinstvenata golema firma na Volstrit koja be{e najmalku pogodena od dr`avniot dolg. Nema{e da odgovara na desetici pra{awa na sednicite vo Kongresot. Nema{e da bide vo centarot na obidite na administracijata na Bu{ za da opfati mo`no finansisko propa|awe sli~no na toa koe svetot go nema videno od Golemata depresija", pi{uva "Tajm".

Otkako Polson se soo~il so ogromni kritiki od ekspertskata javnost, koja go obvini za finansiskata kriza, toj se obide da se odbrani.

"Jas ne se kaam {to ne sum pove}e direktor na Goldman Saks. Ne se vrtam nazad. Ne se najdov za prvpat vo `ivotot na krstosnica. Smetam deka odlukata be{e pravilna, a koga ja donesov, ednostavno u`ivav", se brane{e Polson.

No, da vidime kako po~na pa|aweto na rejtingot na Polson i pro{iruvaweto na bankarskata kriza vo SAD. Sorabotkata me|u Federalnite rezervi, pod rakovodstvo na Ben Bernanke, i dr`avnata blagajna, pod rakovodstvo na Polson, prezemaweto na Bear Sterns (Bear Stearns) od JP Morgan, kako i pomo{ta od 200 milijardi evra za spas na finansiskite institucii Fani mej i Fredi mek, koja ja odobrija dr`avnite institucii, stana cel na kritiki od republikancite i demokratite vo Kongresot. Koga bankata Berklis pobara poddr{ka za prezemawe na Leman braders (Lehman Brothers), sega{niot dr`aven sekretar za finansii, Timoti Gejtner, no i negoviot prethodnik ne bea sigurni dali da go ispolnat baraweto na bankata, pa, veruvaj}i deka ova nema da predizvika domino-efekt, odlu~ija Leman

K

braders da bankrotira.

"Pa, kako {to znaete, nie rabotime vo eden te`ok period, koga finansiskiot pazar mora da se soo~i so ekcesite od minatoto. No, amerikanskite gra|ani mo`at i ponatamu da & veruvaat na fiskalno-monetarnata politika, koja uspe{no }e ja prebrodi krizata", izjavija Gejtner i Polson vo zaedni~ko soop{tenie do mediumite.

Na krajot ispadna deka nivnite procenki bile kompletno neopravdani i pogre{ni. Henri Polson bil glavniot lider vo naporite na administracijata na Bu{ vo 2008 godina da se nacionaliziraat tro{ocite na neisplatlivite zaemi koi na golemo gi delele finansiskite institucii. Glavna pri~ina koja se smeta za predvodnik na finansiskata kriza vo bankarskiot sektor se 700 milijardi dolari koi dr`avata gi odvoi za popolnuvawe na dupkite od neisplatlivite krediti. Glavnata kritika od ekonomistite be{e negovoto odbivawe da injektira ogromni sumi vo gotovina direktno vo bankarskite kasi, kako {to napravija nekoi dr`avi. Spored ekspertite, na ovoj na~in Polson ja iniciral krizata vo bankarskiot sektor.

Po ova sleduvale i brojni proma{eni investicii za spas na sektorot, a SAD se soo~ija so najvisoka stapka na nevrabotenost, koja nadminala 9% vo posledniot kvartal od 2010 godina, i so ogromen buxetski deficit od nekolku desetici iljadi milijardi dolari.

"Sepak, toj gi prizna svoite gre{ki i se soglasi deka na nekoj na~in uspea da go izobli~i finansiskiot pazar vo SAD", pi{uva "Wujork tajms".

Spored vesnikot, faktorot koj pridonel za prodlabo~uvawe na krizata bila indiferentnosta za problemot kaj Bu{.

"Bu{ be{e premnogu zafaten, posveten i fokusiran na politi~kite problemi na SAD, a finansiskiot sektor kompletno go ostavi vo racete na Polson. Na moment mediumite gi imaat "fateno" kako Polson go izvestuva Bu{ za krizata nekolku minuti pred pretsedatelot da odr`i govor pred amerikanskata javnost", pi{uva "Wujork tajms".

Denes, Polson e profesor na Fakultetot za napredni me|unarodni studii na Univerzitetot Jons Hopkins.

Kako posledno, no i edno od najzna~ajnite negovi dela se memoarite "Insajderski informacii za trkata za stopirawe na kolapsot na globalniot finansiski sistem", koi gi objavi vo fevruari 2010 godina. prodol`uva

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Komentari / Analizi

16

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

INDEKS NA TRO[OCITE NA SMEEWETO Tro{ocite

na "smeeweto” na makedonskiot gra|anin se zgolemija. Kolku pobrzo po~neme da implementirame dolgoro~na i sistemska merka za stimulirawe na doma{noto proizvodstvo na “ranlivite” proizvodi, tolku pobrzo }e se vrati optimizmot za podobri ekonomski izgledi na na{ata zemja toj, “e rezultat na prirodna pazarna lakrdija”.

Sega ne{to od ovoj tip se slu~uva so cenite na hranata na svetskata scena, a Makedonija e samo pogodena od takanare~eniot nadvore{en {ok. Imeno, na globalniot pazar se pojavi nedostig od nekolku inputi – p~enica, maslo, mleko, {e}er – kako posledica na su{nite periodi vo pove}e regioni vo svetot. Kako rezultat na “isto{tenite” rekolti, pogolemata pobaruva~ka od ponudata za ovie inputi izvr{i pritisok vrz nivnite ceni. Indeksot na hrana na Organizacijata za hrana i zemjodelstvo vo januari 2011 godina zabele`a rast od 3,4% vo sporedba so prethodniot mesec (!) i go postigna svoeto rekordno nivo od 1990 godina. Vo istiot period indeksot na ceni na `itarki porasna za 3%, indeksot na ceni na masla za 5,6%, indeksot na ceni na mle~ni proizvodi za 6,2% i indeksot na ceni na {e}er za 5,4%.

Tokmu i stavkata “ishrana” vo ramkite na makedonskiot ind eks na tro{ocite na `ivot vo januari 2011 godina porasnala najmnogu, 5,3% na godi{no nivo. ]e se soglasite deka ova ne zvu~i apstraktno:

pored Dr`avniot zavod za s tatistika, indeksot na tro{ocite na `ivot porasnal za 3,2%.

Pove}emina }e prokomentiraat deka inflacija so takva golemina i ne e tolku opasna, no da se potsetime deka samo pred edna godina taa iznesuva{e 0,1%. Koga cenite rastat zaedno so produktivnosta, toga{ inflacija od okolu 3% e duri i po`elna. No, procenkite se deka ekonomijata s$ u{te funkcionira pod svojot potencijal. Ottuka, porastot na cenite nitu mo`e da se smeta za opravdan, nitu, pak, da se zeme kako nekoj ran znak deka mnogu brzo }e izlezeme od ekonomskoto sivilo, tuku, naprotiv, kako zagri`uva~ki socijalen pritisok vrz prose~niot makedonski gra|anin. Vo 1998 godina konsultantot za humor Malkolm Ka{ne objavil deka negoviot indeks za tro{okot na smeeweto, koj{to mo`e da se sfati kako parodija na indeksot na tro{ocite na `ivot, koj{to gi sledi proizvodite kako gumeni koko{ki, Grou~o o~ila, Vupi pernici, vleznici za komedijantski klubovi – porasnal za okolu 3%. “Ova”, objasnil

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

cenata na masloto za jadewe porasna od 57 na 85 denari, na {e}erot od 42 na 61 denari, na bra{noto od 35 na 45 denari. Dopolnitelno, vrz vakvite dvi`ewa kaj cenite sega se nadvisnuvaat tri rizici. Kina ve}e najavi deka nejzinite severni delovi se ve}e zafateni so su{a, {to }e se reflektira i vrz slednata rekolta. Ova uka`uva deka ne mo`e da se bara uteha vo toa deka rekoltata se pogodi takva i treba da po~ekame do slednata, za koja{to se nadevame deka nema da bide su{na.

Vtoro, ova e t.n. prva-runda efekti kade {to poskapuvaat proizvodite {to direktno se svrzani so inputite so povisoki ceni. No, sekako deka se poopasni efektite od vtora-runda, kade {to ovie cenovni pritisoci }e vlezat vo cenata na lebot, pe~ivata, ~okoladite, sokovite. I treto, postojanata zakana od (ponatamo{no) zgolemuvawe na cenite na energensite – zgolemuvaweto na cenata na naftata kako {to globalnata ekonomija zazdravuva, no i najavite za zgolemuvawe na doma{nata cena na elektri~nata energija i parnoto.

Vo naletot na vakvite cenO

G

L

A

S

POKANA ZA U^ESTVO NA SAEM- HANNOVER MESSE 2011 PO^ITUVANI, Dokolku sakate da bidete del od najgolemiot industriski saem vo Evropa, kade {to ogromen broj na posetiteli se sre}avaat so 5.000 izlaga~i od preku 60 zemji od svetot, toga{ Hannover Messe 2011 e vistinskoto mesto za Va{ata kompanija. So preku 5.000 izlaga~i i preku 180.000 posetiteli, na prostor od 25 saemski hali, se o~ekuva Hannover Messe 2011 (www. hannovermesse.com) da bide najgolemiot od site dosega organizirani.

Od 4-8 April 2011, vtora godina po red, se organizira Makedonskiot Paviljon na Hannover Messe 2011, vo zaedni~ka sorabotka na SIPPO ([vajcarska programa za promocija na izvozot) i Proektot za konkurentnost na USAID. Na minatogodi{noto izdanie Makedonskata industrija be{e pretstavena od 4 kompanii koi imaa {ansa da se sretnat so golem broj na zainteresirani posetiteli, kako i da gi posetat ostanatite izlaga~i na saemot i da vidat koi se novitetite, inovaciite i trendovite vo industriskiot svet.

Na Makedonskiot Paviljon }e ima prostor da se pretstavat najmnogu do 4 razli~ni kompanii i organizacii od Makedonija. SIPPO i Proektot za konkurentnost Ve pokanuvaat da bidete del od ovoj nastan. Dokolku ste izvozna kompanija, koja{to saka da gi pro{iri svoite aktivnosti i e vo potraga po novi klienti i biznis idei, toga{ ova e odli~na mo`nost za Vas. SIPPO I PROEKTOT ZA KONKURENTNOST VI OVOZMO@UVAAT: Sopstven izlo`ben prostor ({tand) i prostor za sostanoci vo ramkite na Makedonskiot Paviljon (vkupnata povr{ina na paviljonot e 27.5 m2); Poddr{ka pri marketing istra`uvawe i pristap do potencijalni klienti; Pristap do data bazite na kompanii od [vajcarija i Evropa so koi {to raspolagaat dvete organizacii; Poddr{ka za vreme na saemot od strana na pretstavnicite na SIPPO i Proektot za Konkurentnost; Zaedni~ka kancelarija i pristap do komunikaciski sredstva (telefon, faks, internet) za vreme na saemot; Zaedni~ka kujna i kafe/sokovi/voda obezbedeni od organizatorite.

VA[A OBVRSKA: Da imate 2 pretstavnika na saemot koi govorat te~no angliski (poznavaweto na germanski jazik e prednost); Da obezbedite sopstven prevoz i smestuvawe; Da obezbedite soodvetni marketing materijali (bro{uri, lifleti i sli~no), kako i primeroci od Va{ite proizvodi (dokolku e logisti~ki izvodlivo).

Za pove}e informacii mo`ete da se obratite do:

GOCE PE[EV Proekt za konkurentnost na USAID Tel. 02 3215 744 lok. 119 E-mail: gpeshev@carana.com

NATALIJA PUNTEVSKA SIPPO

Tel. 02 310 33 50 E-mail: sippo.skopje@sdc.net

}e se potro{at, a fiskalnata dava~ka ne mo`e da se namali pod nula. Toga{, kako da se za{titime od raste~kite ceni na osnovnite prehranbeni proizvodi?

Re{avaweto na vakvo pra{awe podrazbira strate{ko pozicionirawe, {to vklu~uva i razmisluvawa za potencijalen problem so raste~ki ceni na hrana i toga{ koga takvi inflatorni pritisoci nema, odn osn o pred tie da se slu~at. Sekako, strategijata za izolirawe na inflatornite pritisoci kaj hranata podrazbira stimulirawe na doma{noto proizvodstvo na “ranlivite” proizvodi. I, toa ne e te{ko. Makedonija ima podnebje i rabotna sila koi se soodvetni za proizvodstvo na p~enica, p~enka, ’r`, {e}erna repka, son~ogled, potoa, za odgleduvawe dobitok od koj{to }e se dobiva mleko i meso i sl.. Vo prethodnata kolumna detalno elaborirav deka re{enieto za ova le`i vo seopfatna poddr{ka na prerabotuva~kata industrija, ~ij{to razvoj treba da go garantira plasmanot za vakvite proizvodi. Taka, pri rast na cenata na masloto za jadewe na svetskiot pazar, ako fabrikata za

ovni dvi`ewa, mnogumina sega & sugeriraat na Vladata da prezeme odredeni merki so cel da go namali socijalniot pritisok vrz gra|anite od raste~kite ceni na osnovnite proizvodi. Sekako, nema dilema deka Vladata treba da gi izolira gra|anite od naletot na raste~kite ceni, osobeno sloevite kaj koi{to u~es tvoto na osnovnite proizvodi vo nivnata potro{uva~ka ko{ni~ka e dominantno. Vakvite merki vklu~uvaat: intervencija od stokovite rezervi, namaluvawe na fiskalnite dava~ki za ovie proizvodi, direktno subvencionirawe na porastot na cenata i sl.. Za volja na vistinata, Vladata intervenira{e so namaluvawe na fiskalnite dava~ki za {e}erot, so va`nost na merkata vo period od devet meseci. No, ograni~uvaweto na va`nosta na merkata samo uka`uva deka i Vladata se nadeva na pouspe{na sledna rekolta, {to e te{ko i rizi~no da se predvidi.

Kako i da e, site ovie merki se kratkotrajni, palijativni i so dejstvo koe brzo }e go snema, pa duri i ako Vladata saka toa da go pravi po sekoja cena – vo idealna situacija stokovite rezervi K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

MARJAN PETRESKI PETRESKI, ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner Avstrija odd Centralnata Centra r lnata banka na Avstri r ja j

maslo vo Veles mo`e da otkupi i preraboti son~ogled od doma{ni proizvoditeli, toga{ }e ostane izolirana od svetskite dvi`ewa na cenata na masloto za jadewe.

Sekako, Vladata pritoa }e pomogne so toa {to barem na kratok rok }e vovede protekcionisti~ka merka so koja{to }e nalo`i prvenstveno zadovoluvawe na doma{nata pobaruva~ka, a potoa potencijalen izvoz na toj proizvod. I site }e bidat sre}ni – vrabotenite vo fabrikata za maslo, potro{uva~ite na maslo, pa duri i dr`avata, koja nema da ima “javen rashod”, tuku, naprotiv, mo`e da generira i ponekoj prihod od celata situacija.

Tro{ocite na “smeeweto” na makedonskiot gra|anin se zgolemija. Kolku pobrzo po~neme da implementirame dolgoro~na i sistemska merka, tolku pobrzo }e se vrati optimizmot za podobri ekonomski izgledi na na{ata zemja.

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

TELEKOM SRBIJA VO RACETE NA GERMANCITE ILI NA AVSTRIJCITE ajseriozni ponudi za kupuvawe na 51% od akciite na Telekom Srbija }e dadat Doj~e telekom ili Telekom Avstrija, pi{uvaat srpskite mediumi.

Iako sedum kompanii ja imaat otkupeno dokumentacijata, Germancite i Avstrijcite se spomenuvaat kako najverojatni kupuva~i.

Od Telekom Srbija prvo se otka`a francuskata kom-

N

panija Frans telekom, a po toj pat trgnaa i ruskiot Vimplkom, turskiot Turksel i Amerika movil vo sopstvenost na meksikanskiot milijarder Karlos Slim.

Ekonomistite smetaat deka dvete kompanii se mnogu seriozni vo svojata namera da go osvojat srpskiot pazar i na Vladata & pora~uvaat da ne prifati cena pomala od 1,4 milijardi evra.

I GR^KITE KOMPANII VO BUGARIJA SE POGODENI OD KRIZATA

ako ekonomskata kriza prinudi mnogu gr~ki biznismeni vo Bugarija da otpu{taat rabotnici vo 2010 godina, da gi ograni~at ili odlo`at planovite za investicii i da gi zatvorat proizvodnite pogoni, tie s$ u{te obezbeduvaat rabota za 82.000 lu|e vo sosednata zemja, izjavi pretsedatelot na Gr~ko-bugarskata stopanska komora, Panagi-

I

otis Kucikos.

Kucikos zabele`a deka gorenavedenite podatoci se od bugarskata slu`ba za statistika.

"Gr~kite pretprijatija vo Bugarija isto taka se soo~uvaat so ekonomskata kriza kako i vo Grcija. Imeno, (vo 2010 godina) otpu{tavme rabotnici, nekoi proizvodni pogoni bea zatvoreni i, op{to ka`ano, gi namalu-

17 vavme operativnite tro{oci vo ramkite na zakonskite opredelbi vo Bugarija", izjavi toj.

Vkupniot kapital na gr~kite investicii vo Bugarija nadminuva 3 milijardi evra spored oficijalnite podatoci, bez da se zeme predvid profitot {to sekoja godina go reinvestiraat kompaniite, a ne e zaveden vo bugarskata slu`ba za statistika.

AFERA MIRKO TU[

TU[ "KUPI" LICENCA ZA MOBILNA TELEFONIJA SO TRI STANA?

Neoficijalno, porane{niot direktor na Agencijata za elektronski komunikacii, Toma` Simoni~, na Tu{mobil mu dal besplatna koncesija vo zamena za tri stanovi i nekolku mobilni telefoni.

Simoni~ e nedostapen za istragata ELENA JOVANOVSKA

o soslu{uvaweto vo policija, Mirko Tu{, sopstvenikot na trgovski sinxir i najbogat Slovenec, e pu{ten na sloboda. Iako s$ u{te nema pokrenato obvinenie protiv nego, slovene~kata javnost s$ u{te e potresena od spektakularnata kriminalisti~ka akcija vo koja bea privedeni pet lica, me|u koi i Tu{.

Toa {to zasega sigurno se znae e deka istragata ne e povrzana za raboteweto na holdingot Tu{, tuku e povrzana so odlukata na slovene~kata Agencija za po{ta i elektronski komunikacii (APEK) od pred nekolku godini da & dodeli frekvencija za mobilna telefonija, bez javen tender, na firmata Tu{mobil.

Istragata treba da utvrdi dali Tu{mobil do{la do licenca preku kupuvawe na firmata Vega, koja ve}e imala dozvola. Na toj na~in Tu{mobil, navodno, besplatno ja dobil licencata za mobilna frekvencija. Ova se slu~ilo vo 2008 godina, za vreme na vladata na Janez Jan{a, koga kompanijata na Tu{ odlu~i da stane “krupen” igra~ na slovene~kiot

P

IMPERIJATA NA MIRKO TU[ Slovene~kiot magazin "Menaxer" go proglasi lasi Mirko Tu{ za najbogat Slovenec vo 2010 godina. Negoviot imot e procenet na 196 milioni evra, koj vo poslednite slednite godini e namalen poradi ekonomskata kriza i golemite kreditni obvrski od vremeto na najgolemataa ekspanzija na sinxirot marketi Tu{.

Tu{ prvata prodavnica "na golemo" ja otvori vo 1989 godina vo Slovenske Kowice. Predd toa be{e komercijalist vo firmata Kovinotehna voo Ceqe. aat Vaka slovene~kite mediumi ja raska`uvaat negovata uspe{na prikazna: “Mirko Tu{ { sekoj den pazarot od prodavnicata goo nosel vo banka i go pretvoral vo germanski marki. Istiot den, navodno, vo Kreditna banka Maribor najprvo gi menuval dinarite vo marki, a potoa povtorno vo dinari. Postapkata ja povtoruval nekolku pati dnevno. Taka uspeal da ja zgolemi sumata pari”.

Ovaa finansiska operacija mu uspevala vo vremeto na visokata inflacija vo porane{na SFRJ, s$ dodeka toga{niot premier Ante Markovi} ne go zamrznall kursot na dinarot, pa Tu{ po~nal od Avstrija strija da kupuva poevtina stoka za svojata prodavnica. Toa mu pomognalo da se odr`i na povr{ina i ponatamu da ja izgradi svojata imperija. Osnovna dejnost na holdingot Tu{ se supermarketite, drogeriite Tu{ i Cash&Carry centrite, dopolneti so Planeti tu{, koi nudat kuglawe, bilijard, restorani i igroteki za deca. Vo ramkite na holdingot Tu{, osven marketite, deluvaat i Tu{ oil, tretiot najgolem sinxir na benzinski pumpi vo Slovenija i tretiot najgolem doma{en mobilen operator, Tu{mobil. telekomunikaciski pazar.

Me|u osomni~enite e i porane{niot direktor na APEK, Toma` Simoni~, koj za Televizija Slovenija vo telefonski razgovor izjavi deka e na slu`ben pat vo Skopje i deka ne e izves-

ten za istragata. Kako {to javuva slovene~kata POP TV, spored neoficijalni informacii, kako direktor na APEK, Simoni~ na Tu{mobil mu dal besplatna koncesija vo zamena za tri stanovi, od koi edniot

e vo P Piran i nekolku k k mobilni telefoni. Negovite stanovi ne se pretreseni, javuva POP TV. Koga Toma` Simoni~ be{e razre{en od funkcijata direktor na APEK, Vladata se izjasni deka na vakov poteg se odlu~ila zatoa {to vo periodot od april 2006 godina do juli 2008 godina Simoni~ potpi{al eden kup kontroverzni dogovori koi potoa bile isplateni. Me|u drugoto, Simoni~ potpi{uval dogovori za sovetuvawe kako da se oblekuva, kade da kupuva obleka, a pora~uval i

kkineski k horoskop. Za sive ovie uslugi direktorot isplatil 14.000 evra.

Inspektorite ja posetija APEK u{te vo april 2009 godina, no, spored podatocite na obvinitelstvoto, ne e podignato nikakvo obvinenie protiv Simoni~.

Inaku, slovene~kata policija ja sprovede obemnata kriminalisti~ka akcija vo sredata na teritorijata na Murska Sobota, Maribor, Ceqe, Qubqana i Postojna. Istra`itelite vo ranite utrinski ~asovi “upadnaa” vo sedi{teto na upravata na holdin-

got Tu{ i vo nejzinata firma-}erka, Tu{mobil vo Qubqana. Pretreseni bea 21 lokacija, me|u koi se kompanii i domovite na osomni~eni, kako i rasko{nata vila na Mirko Tu{ vo blizinata na Ceqe. Pretreseni se i negovite avtomobili, a zapleneti se negoviot kompjuter i dokumentacijata. Policijata bara{e materijalni dokazi {to bi mo`ele da se iskoristat za ponatamo{ni krivi~ni postapki, a ne e objaveno kakvi dokumenti se pronajdeni.

Svet / Biznis / Politika

18

PO^NA PRVIOT SAMIT NA G-20 VO 2011 GODINA enes vo Francija po~nuva sostanokot na ministrite za finansii i guvernerite od centralnite banki od grupata najrazvieni ekonomii vo svetot, G-20. Glavni temi za koi }e re{avaat liderite se globalnite ekonomski disbalansi, makroekonomskite politiki, reformite vo globalniot finansiski sistem, reguliraweto na cenata i proizvodstvoto na surovinite, no, }e se obidat da gi dogovorat i no-

D

vite merki za regulirawe na monetarniot sistem vo svetot.

Dvi`e~ka sila na sostanokot }e bide predlogot od Francija za pronao|awe na indikatorite spored koi }e se vodat site dr`avi od Evropa vo re{avaweto na finansiskata kriza vo nacionalni ramki. Dokolku na sostanokot se postigne dogovor dr`avite mora da osnovaat i tela za monitoring na potenci-

jalnite rizici koi & se zakanuvaat na svetskata ekonomija. Najgolemi kritiki dosega ekspertite upatija za reformite na makroekonomskite politiki kaj dr`avite od ovaa grupa.

Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, povika za nov Breton Vuds sistem, so cel da se namali nestabilnosta na protokot na kapital i da se olesni me|unarodnata zavisnost na valutite od dolarot.

[ANGAJSKATA I BRAZILSKATA BERZA ]E SORABOTUVAT angajskata berza i BM&F Bovespa, najgolemiot berzanski operator vo Latinska Amerika, vo ponedelnik }e potpi{at dogovor koj se o~ekuva da vodi do dvojna kotacija na akciite na kompaniite koi rabotat na ovie berzi.

Dvojnite kotacii na brazilskite kompanii }e im ovozmo`at pristap vo Kina, so {to }e se zgolemi nivnoto trguvawe.

[

I POKRAJ NOVITE DANOCI ZA NUKLEARNO GORIVO

GERMANSKA RWE ]E INVESTIRA VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA

Energetskiot gigant RWE do 2014 godina planira da investira 900 milioni evra vo Centralna i vo Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Turcija. Najavuvaat izgradba na gasni, hidro i termoelektrani BORO MIR^ESKI

ermanskata kompanija za proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija RWE vo slednite tri godini planira da investira 900 milioni evra vo energetikata vo Centralna i vo Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Turcija, najavi Anreas Radmaher, izvr{niot direktor na pretstavni{tvoto na kompanijata vo Turcija.

Spored najavite, RWE }e investira 500 milioni evra vo izgradbata na elektrana so mo}nost od 775 megavati vo turskiot grad Denizli. Ovaa elektrana RWE }e ja gradi vo sorabotka so turskata kompanija Turkas petrol, koja treba da bide gotova do krajot na 2012 godina. Vo ovoj proekt RWE }e u~estvuva so 70%, dodeka turskata Turkas samo so 30%.

"Turcija ne e samo most me|u proizvodstvoto na elektri~na energija i evropskite potro{uva~i. Taa sama po sebe e raste~ki pazar", izjavi Radmaher od Istanbul.

Rakovodstvoto na RWE najavuva deka pokraj proizvoditel

G

na elektri~na energija, naskoro }e po~nat i da trguvaat so ovoj resurs vo Turcija.

RWE e zainteresirana da gi zgolemi investiciite vo regionot vo sorabotka so turskata Turkas petrol ili drugi partneri od srodnite industrii za da izgradi nekolku gasni, hidro i termoelektrani. Planirame da izgradime i edna elektrana vo isto~en Izmir”, istakna izvr{niot direktor na RWE za Turcija, Radmaher.

Turskata agencija za proda`ba na imot najavuva deka naskoro, po pat na aukcija, }e gi prodava dr`avnite elektrani ~ii vkupen kapacitet iznesuva 16.000 megavati. Pretsedatelot na Agencijata, Ahmet Aksu, smeta deka prvata elektrana koja }e se prodava e gasnata elektrana vo Hamitabat, vo severozapadniot del na regionot Trase.

Od pretstavni{tvoto na RWE vo Turcija potenciraa deka kompanijata seriozno razmisluva da kupi del od dr`avnite turski elektrani, a potenciraat i deka kompanijata e na ~ekor do otkupuvawe na golem del od privatnite elektrani vo Turcija.

Na posledniot Svetski ekonomski forum koj se odr`a vo Da-

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Ova e nov element kon eden od najzna~ajnite bilateralni trgovski odnosi vo svetot.

“Poradi vremenskata zona, Azija ja gledame kako pogolema mo`nost ako ja sporedime so Evropa ili SAD”, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na BM&F Bovespa.

Kompanijata odbi da imenuva konkretni akcii na berzite po potpi{uvaweto na memorandumot za raz-

birawe, no se o~ekuva tie da gi vklu~at kompaniite od brazilskiot pazar, kako {to se nacionalnata naftena grupacija Petrobras i rudnikot Vejl. ^ekorot doa|a vo vreme koga brazilskiot berzanski operator, koj e ~etvrti po red vo svetot po pazarna vrednost, se soo~uva so izgledi za natprevar od novata alijansa povedena od BATS globalnite pazari.

DVA, TRI ZBORA

“Dominacijata na bezbednosnite slu`bi, nivnata mo} da odlu~uvaat za politi~ki pra{awa, me{aweto vo `ivotot na lu|eto - toa e neprifatlivo. Zatoa, smetam deka glaven problem, odnosno potreba e da se obnovi izborniot sistem vo Rusija koj na lu|eto navistina }e im dade mo`nost sami da odlu~uvaat.”

MIHAIL GORBA^OV

porane{en pretsedatel na Sovetskiot Sojuz

“Cenite na hranata vo svetot se na opasno visoko nivo. Posledicite od toa nabrzo mo`at da gi kompliciraat lo{ite politi~ki i op{testveni uslovi na Bliskiot Istok i vo centralna Azija.”

ROBERT ZELIK

pretsedatel na Svetska banka

RWE SE POVLE^E OD HEC ^EBREN I GALI[TE VO MAKEDONIJA!

Adutot na Vladata za izgradbata na najgolemite hidrocentrali ^ebren i Gali{te, germanski RWE, neodamna za “Kapital” otkri deka se povlekuva od proektot.

Samo nekolku dena po propa|aweto na pettiot tender za izgradba na ovie hidroelektrani, od RWE, “najrevnosniot investitor” spored Vladata, za "Kapital" objasnija deka nitu vo 2010 godina, nitu, pak, vo 2011 }e dostavat ponuda za ^ebren i Gali{te. Kako rezultat na noviot danok za germanskoto nuklearno gorivo, kompanijata ne mo`ela da razmisluva na incesticii.

“Nemirite vo Egipet i na Bliskiot Istok baraat diplomatski odgovor. Te{ko e da gi zamislam okolnostite pod koi SAD bi ispratile vojnici tamu. Pred s$ stanuva zbor za diplomatski pra{awa.”

ROBERT GEJTS

vos, [vajcarija, pretsedatelot na Azerbejxan, Ilam Alijev i pretsedatelot na Upravniot odbor na RWE, Jurgen Grosman, razgovaraa za mo`ni novi investicii vo oblasta na energetikata. Grosman istakna deka kompanijata e zain-

teresirana da gi pro{iri investiciite vo energetskiot sektor vo Azerbejxan, no i vo ostanatiot del od Kaspiskiot region. Iako oficijalno ne potpi{aa dogovor, dvete strani ostavija prostor za razvoj na planovite.

amerikanski sekretar za odbrana

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

19

SVET

0-24

...PREMIERA PO 42 GODINI

Boing go pretstavi noviot Jumbo Jet ompanijata Boing po 42 godini go pretstavi noviot Jumbo Jet. Modelot "747-8" }e prevezuva 467 patnici, odnosno 51 patnik pove}e od dosega{nata verzija "boing 747".

K

...TENZIITE SE [IRAT!

...PROTESTEN MAR[!

Libija so vrela voda gi rastera demonstrantite

Kosovo protiv blokadata od EU

olicijata vo Libija, po `estokite nemiri me|u vlasta i protivnicite na re`imot na pretsedatelot Moamer Gadafi gi rastera demonstrantite so mlaz vrela voda, metod koj se primenuval vo srednovekovieto.

ekolku stotici ma`i obvitkani so sinxiri protestiraa vo centarot na glavniot grad na Kosovo, Pri{tina, proN tiv odlukata na Evropskata unija (EU) da vovede ekonomsko

P

embargo vrz zemjata. emjata.

INVESTICISKATA MRE@A MOTHLEY FOOL GI OBJAVI

KOI BEA NAJPAMETNITE INVESTITORI VO 2010 GODINA

Na listata na investitori koi ostvarile najisplatlivi investicii minatata godina se najdoa menaxerite na hex-fondovi Xon Polson, Dejvid Ajnhorn, Bil Akman i Dejvid Teper, kako i Voren Bafet i Xorx Soros BORO MIR^ESKI

vetot se soo~uva so nedovolno privle~ni i isplatlivi investiciski idei.

Ekspertite sovetuvaat da se kopiraat neprikosnovenite "gospodari" na investiraweto i da se sledat site nivni ~ekori.

"Da go pra{avte Voren Bafet pred nekolku godini kako uspea, toj }e vi odgovore{e deka sekoj negov ~ekor go po~nuva od nula", pi{uva najgolemata investiciska mre`a Motli ful (Mothley Fool - MF) i prepora~uva site idei da gi izvlekuvaat od postapkite na dobrite investitori.

"No, istra`ete u{te podetalno. Samo taka }e imate mo`nost da uspeete", velat od MF. "Kapital" ja prenesuva listata so najuspe{ni investitorski ~ekori vo 2010 godina, koja ja izgotvi ovaa investiciska mre`a.

XON POLSON So investicija vredna pet milijardi dolari, so koja dominatorot na hex- fondovite Xon Polson minatata godina kupi 7,8 milioni

S

akcii od edna od najgolemite kompanii za pronao|awe i proizvodstvo na nafta i gas Anadarko petroleum, toj se najde na prvoto mesto na najpametni investitorski ~ekori. Isto taka, Polson poseduva 6 milioni akcii vo Xej Kru (J. Crew) i 3,5 milioni vo Virlpul (Whirlpool). So ovie ~ekori toj ne ja iznenadi javnosta, zemaj}i ja predvid mo}ta na negoviot investiciski fond koj ve}e e podgotven da se bori protiv inflacijata koja & se zakanuva na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD).

"Kako {to znaete, denes inflacijata vo SAD e na mnogu nisko nivo. No, nie se gri`ime za vlijanieto na inflacijata vo idnina.

Zatoa, podgotvivme portfolio-strategii koi mo`at da go za{titat kapitalot i da donesat povraten kapital so minimalen rizik", im napi{a Polson na investitorite vo oficijalnoto soop{tenie od Polson fond.

VOREN BAFET Kvartalniot izve{taj za poslednoto trimese~je od 2009 godina na Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway) ja zbuni ekspertskata

javnost poradi toa {to nejziniot sopstvenik, Voren Bafet, se odlu~i da kupi 6,2 milioni akcii od finansiskiot gigant Vels Fargo. Pri krajot na 2008 godina, koga akciite na Vels Fargo padnaa na devet dolari za akcija, Voren Bafet izjavil deka koga bi bilo potrebno da go vlo`i celoto bogatstvo, bi go investiral vo akciite na Vels Fargo. Denes akciite na ovaa kompanija se prodavaat za tri pati pogolema vrednost od ovaa, potenciraat od investiciskata mre`a.

XORX SOROS Vo posledniot kvartal od 2010 godina najpoznatiot amerikansko-ungarski biznismen, Xorx Soros, kupi 11 milioni akcii od Delta erlajns. Iako site mislea deka avioindustrijata e neisplatliv sektor za investirawe, {to se doka`a i so padot na cenite na aviobiletite i profitot na del od kompaniite vo vreme na recesijata, sepak, krajot na 2010 godina doka`a deka za prv pat vo poslednite 10 godini i ovaa industrija mo`e da ostvari pozitiven profit na globalno nivo.

DEJVID AJNHORN Pretsedatelot na hex-fondot Grinlajt kapital (Greenlight Capital), Dejvid Ajnhorn, preku negoviot li~en fond na krajot na 2010 godina investira{e vo 55,9 milioni akcii, koi gi kupi od Sprint nekstel (Sprint Nextel).

"Sostojbata so akciite na Sprint be{e katastrofalna. Od ekstremno visoka, nivnata vrednost padna na mnogu nisko nivo. Koga Sprint ja prezede Nekstel, toa ja "ubi" kompanijata", izjavi Ajnhorn vo intervju za amerikanskata televizija Si-en-bi-si. Spored nego, negovoto u~estvo vo kompanijata mo`e mnogu pozitivno da vlijae vrz nejziniot uspeh i ponatamo{niot rast i razvoj. Neizbe`no e da se napomene deka Ajnhorn poseduva 3,3 milioni akcii vo najgolemiot naften gigant Briti{ petroleum. Poradi toa, i toj se najde na listata so investitori koi napravile "pametna" investicija vo 2010 godina.

BIL AKMAN Menaxerot na hex-fondovi Bil Akman ja zavr{i 2010 godina so dvojno pove}e akcii vo Xej-Si Peni (J.C. Penney). Vo poslednoto

trimese~je od minatata godina toj kupi 19 milioni akcii od ovaa kompanija, pa, taka, ka, negoviot fond stana sopstvenik na 16% od akciite na kompanijata. Poradi ova i faktot deka kupi okolu 7,2 milioni akcii od avtomobilskiot gigant Xeneral motors, Akman najzaslu`eno se najde na ovaa lista.

DEJVID TEPER PER Dejvid Teper e investitor koj poseduva va ogromen broj akcii vo najgolemite svetski bankarski rski i informati~ko-tehnolo{ki hnolo{ki kompanii. Minatata natata godina, kako {too zakrepna ekonomijata, ta, toj se odlu~i dvojno da go zgolemi u~estvoto vo bankarskiot ankarskiot gigant Siti grup,, so {to kupi 66 milioni akcii. Isto taka, toj dosega ima kupeno 1,4 milioni akcii od Xeneral motors, 2,6 milioni od

Bankata na Amerika i 3,2 milioni akcii od informati~ko-tehnolo{kiot gigant Maj-krosoft.

Feqton

20

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

[ELDON ADELSON

6

GI ODIGRA VISTINSKITE KARTI I DENES E KRAL NA KAZINATA Kazino-mogulot [eldon Adelson svojata biznis-kariera ja po~nal na 12 godini. Od prodava~ na vesnici toj stana broker, sopstvenik na kompanii, hoteli, kazina. Iako negovata uspe{na prikazna poka`uva deka toj bil roden za da bide toa {to e, toj, sepak, veli deka “pretpriema~ite se gradat, a ne se ra|aat kako takvi” PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oj e va{iot mentor?”, go pra{aa edna{ kazino-mogulot Adelson.

“Jas sum svoj mentor. Edna{ nekoj mi re~e: #Ne raboti tolku mnogu, }e dobie{ srcev udar#.

Mu odgovoriv: #Jas ne dobivam srcev udar, jas davam srcevi udari#. Sekako, toa ne e taka... se {eguvam”, niz smea odgovori Adelson.

So ovaa kratka epizoda od li~nata dru`ba so [eldon Adelson, 13-ot najbogat Amerikanec, ve voveduvame vo prikaznata za eden od najinspirativnite biznismeni koi po~nale od nula.

A raka na srce, ~ovekov e vistinski Feniks. Kako sopstvenik na korporacijata Las Vegas sends, koja poseduva edni od najgolemite kazina vo Las Vegas i nekolku luksuzni odmorali{ta, vo 2003 godina toj ima{e samo 1,4 milijardi dolari, no samo po edna godina taa suma se zgolemi za duri 750%, otkako kompanijata ostvari javna ponuda na Volstrit. Ovoj rast kulminira{e vo 2006 godina, koga toj be{e proglasen za pettiot najbogat ~ovek vo svetot i tretiot najbogat Amerikanec, “te`ok” 20,5 milijardi dolari. Za nesre} a, negovata “te`ina” denes e re~isi prepolovena (14,7 milijardi dolari) otkako vo 2008 godina akciite od kompanijata dlaboko potonaa, signaliziraj} i mo`en bankrot. Taa godina Adelson zagubi (zamislete!) 24 milijardi dolari, {to e pove}e od koj bilo milijarder dosega vo SAD. No, ete, toj povtorno se rodi od pepelta i spored presmetkite na #Forbs#, vo poslednive dve godini bogatstvoto po~na da mu raste za eden milion dolari na sekoj ~as, pa sudej} i i po minatogodi{nite zdelki, kako {to be{e otvoraweto na kazino vo

K

Singapur, mnogumina se svedoci na negoviot golem kambek.

PATOT OD PRODAVAWETO VESNICI DO BERZATA A kako po~na ovoj pretpriema~, kako {to ednostavno saka da se titulira sebesi? Prikazna kako tie od riznicata na Bafet. Prodava~ na vesnici. Ama i so “kliker” za biznis. Roden vo 1933 godina, vo emigrantsko semejstvo, (ruski Evrei koi se preselile vo Amerika baraj}i podobar `ivot), izrasnat vo niskoklasniot del na Boston, mladiot Adelson kupuval i prodaval vesnici na ulica. Poto~no na agolot. A koj go poseduval agolot, toj najmuval i deca za da mu prodavaat. Taka i [eldon, otkako od svojot brat doznal deka mo`e i toj da bide najmen za nekoja pari~ka, na samo 12 godini trgnal da si ja bara sre}ata. No, otkako gi prodal vesnicite, ~ovekot {to go najmil mu go sobral siot promet i mu dal odredena suma za zavr{enata rabota.

“Go pra{av zo{to mi gi zede site pari koga jas ja zavr{iv celata rabota. Toj re~e bidej}i go poseduval agolot. Jas rekov deka sakam svoj agol. Toj mi re~e: #Ako saka{ mo`am da ti go prepu{tam za 200 dolari#. Jas ne znaev kolku se tie pari, no uspeav da gi pozajmam od mojot ~i~ko i eden den go kupiv agolot”, raska`uva Adelson.

Ovoj negov prv biznis-potfat li~el na ova po {to e poznat denes stariot Adelson. Kocka. Sepak, vo ovaa partija Adelson bil sposoben da gi kontrolira {ansite i da ja obezbedi posakuvanata razvrska. Pozajmenite pari gi vra} al na rati sekoj vtornik vo 6 ~asot nave~er, pa koga do{lo vreme da bara drug zaem od ~i~ko mu, toj go pofalil za redovnosta i povtorno mu pozajmil.

Pari za drug agol. Biznisot so vesnici po~nal da se {iri.

Vo godinite {to sleduvale Adelson

dobro rabotel, no silno se posvetil i na obrazovanieto. Taka stignal do Univerzitetot Siti vo Wujork, kade {to se zapi{al na klasata za korporativni finansii i nedvi`nini.

Sepak, {tom sfatil deka nema nikakvi rezultati od studiraweto, odlu~il da go prekine. Namesto toa, re{il da go zabrza negoviot iden uspeh zdobivaj}i ve{tini vo investiciskoto brokerstvo i finansiskoto konsultanstvo.

“Otkako rabotev na Volstrit vo 1956 godina kako advertajzing-agent na eden ekonomski magazin, sekoga{ imav stravopo~it kon Wujor{kata berza i sega koga se gledam tamu mi se ~ini deka go napraviv najgolemoto dostignuvawe vo `ivotot”, veli mogulot Adelson.

Tokmu tamu, na Volstrit, kaj Adelson se rodila idejata da stane bogat. Taka, vo napor da go stekne milionerskiot status, po~nal so honorarno sovetuvawe na kompaniite, poka`uvaj}i im kako da trguvaat so akciite na berzata. Ovojpat pobogat, po nekoja godina Adelson povtorno se vratil vo Boston i po~nal so investirawe vo kompanii, so {to na kraj do{ol do status na sopstvenik na 50 razli~ni biznisi. Sepak, na krajot na decenijata padnal pazarot so akcii, pa Adelson se na{ol sebesi vo mnogu dolgovi. Adelson nabrzo se vratil na nedvi`nostite (za koi prethodno studiral), ovojpat preku brokerski pat, pa podgotvil zaedni~ka konverzija na kompaniite i uspeal da kupi stanbena zgrada. No, povtorno gi zagubil pari~nite rezervi koga pazarot so kondomniumot nai{ol na pre~ki.

No, poradi sre}nite okolnosti uspeal da krene glava vo 1971 godina koga akviziral mnogu akcii vo nekoja mala kompanija {to izdavala magazini, me|u koi i nekoja publikacija orientirana kon kompjuterskata publika. A od taa

PRIKAZNI OD WALL STREET

KOМPANIITE BARAA Oracle, Cisco, Apple i Pfizer se predvodnici na inicijativata vo SAD da se vratat okolu dve iljadi milijardi dolari odano~eni so minimalna stapka {to gi imaat zaraboteno vo stranstvo najgolemite amerikanski korporacii

konomisti, biznismeni i politi~ari vo SAD od site profili so meseci ve}e diskutiraat za toa kako da se vratat nazad vo doma{nata ekonomija ogromnite rezervi pari {to amerikanskite korporacii gi imaat zaraboteno nadvor od zemjata. Se raboti za okolu dve iljadi milijardi dolari koi golemite amerikanski kompanii gi ~uvaat vo stranstvo poradi dano~ni povolnosti.

Vo momentov grupa od tehnolo{ki, farmacevtski i energetski kompanii pravi golemo lobirawe za da se ovozmo`i t.n. tax holiday, odnosno period vo koj tie }e mo`at da gi donesat parite doma, no, pod uslov da bidat odano~eni so mnogu poni-

E

SAFRA KAC KAC,, potpretsedatel na Orakl, smeta deka milijardite dolari repatrirani pari }e donesat pogolema potro{uva~ka

ska stapka od regularnata. Ovaa kampawa e s$ u{te vo faza na planirawe, a izvori bliski do magazinot “For~n”(Fortune) velat deka Orakl (Oracle), Cisko (Cisco), Epl (Apple), Djuk enerxi (Duke Energy) i Fajzer (Pfizer) se me|u glavnite igra~i {to nastojuvaat da gi ubedat politi~arite da ja pretvorat ovaa ideja vo zakonsko re{enie. Nivnata cel e da obezbedat ednogodi{en period na dano~na amnestija za nivnite zarabotki vo stranstvo, {to }e im ovozmo`i da napravat repatrijacija na ovie pari so dano~na stapka ne povisoka od 5%, namesto 35% kolku {to realno treba da & platat na dr`avata.

Ovaa inicijativa vremenski e tempirana

da se sovpadne so po~etokot na golemata debata na nacionalno nivo za dano~niot sistem, pa kompaniite se nadevaat da ja protnat dano~nata amnestija vo nekoi od reformskite paketi. No, ako po{irokata reforma na dano~niot sistem se prolongira, tie najverojatno }e go turkaat svojot plan odvoeno. Pretstavnici na ovie kompanii ne dale nikakov komentar za reporterot na “For~n” za ovaa inicijativa. Ekspertskata javnost vo SAD smeta deka na korporaciite im pretstoi te{ko ubeduvawe na politi~kite mo}nici za svojata ideja. “Multinacionalkite” edna{ ve}e uspeaja da dobijat od Kongresot ednogodi{na dano~na amnestija vo 2004

Feqton

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. publikacija, vsu{nost, po~na i ona {to pretstavuva originalniot izvor na bogatstvoto na Adelson. Taka se rodi Komdeks (COMDEX).

COMDEX I KAZINOBIZNISOT Komdeks be{e eden od najgolemite kompjuterski saemi vo svetot (vedna{ po germanskiot CeBIT) koj se odr`uva{e vo Las Vegas sekoj noemvri od 1979 do 2003 godina.

Od dene{na distanca mo`eme da ka`eme deka Komdeks ednostavno be{e na~in da se sobere kapital. Adelson saka{e hedonizam. Po uspe{nosta so kompjuterskiot saem vo 1988 godina, toj i negovite partneri go zdobija Sends hotel i kazino (Sands Hotel & Casino) vo Las Vegas so cel da go vovedat gradot vo nova faza od biznisot koncentrirana na industrijata so saemi.

Slednata godina Adelson go formira{e Sends centarot za saemi i konferencii, vo toga{no vreme edinstveniot privaten centar od takov vid vo SAD. Vo 1991 godina, dodeka Adelson bil na meden mesec so negovata vtora `ena, Mirijam (po poteklo Izraelka, lekar), toj se inspiriral da izgradi megaodmorali{te. Poradi toa, go urna po~ituvaniot Sends i potro{i 1,5 milijardi dolari da go konstruira Venecijan (The Venetian), hotelot so kazino dizajniran vo venecijanski stil. Za ovoj luksuz Adelson dobi mnogu nagradi i priznanija za arhitekturata, a svoevremeno odmorali{teto be{e proglaseno za najdobriot hotel na svetot. Vo 2003 godina Venecijan dobi u{te edna

21

Luksuz od soni{tata - hotelot so kazino Venecijan “SEKOGA[ IMA POSIROMA[NI OD TEBE” “Odr`uvajte si go zborot”, im re~e Adelson na diplomcite od Boston vo 2000 godina. “Druga vredna rabota zasnovana na vetuvawe e dobrotvornosta”. Adelson gi nau~il ovie vrednosti od negoviot tatko, koj rabotel kako taksist, no, iako `iveel vo siroma{tija, vo familijarnata kujna ~uval edna kutija vo koja nastrana trgal pari za siroma{nite. “Slu{aj sinko, i ti treba da go pravi{ ova, bidej}i sekoga{ ima lu|e koi se posiroma{ni od tebe”, go citira{e svojot tatko pred masata studenti.

Adelson e mnogu poznat po svojata dobrotvornost i posvetenost kon evrejskiot narod. Vo 2008 godina toj vlo`i 25 milioni dolari za izgradba na sredno {kolo vo Las Vegas. Niz godinive toj vlo`i ogromni sumi za razvoj na Izrael. Ja osnova{e i Fondacijata za medicinski istra`uvawa vo Boston i vlo`il ogromni sumi vo golem broj finansirawa povrzani so medicinata, za {to verojatno e “vinovna” negovata `ena Mirijam, koja po profesija e lekar.

So negovata sopruga Mirijam

Las Vegas kako vo Venecija kula, velelepno zdanie so 18 restorani, trgovski centar so kanali, gondola, pa duri i raspeani gondolieri.

Dali poradi mlade{kiot duh koj go stekna po vtorata ven~avka (so mnogu pomlada `ena), dali poradi ume{nosta da go prepoznae patot na parite, Komdeks i celata divizija koja be{e

povrzana so saemot vo 1995 godina Adelson ja prodade na Softbank korporej{n od Japonija za 862 milioni dolari. Iako vo zdelkata ne bea isklu~eni Adelsonovite biznis-partneri, negovite akcii ~inea pove}e od 500 milioni dolari.

Poznato e deka Adelson e qubitel na aziskata hrana.

“Otkako rabotev na Volstrit vo 1956 godina kako advertajzing-agent na eden ekonomski magazin, sekoga{ imav stravopo~it kon Wujor{kata berza i sega koga se gledam tamu mi se ~ini deka go napraviv najgolemoto dostignuvawe vo `ivotot”, veli mogulot Adelson Bidej}i vo pove}e navrati ka`al deka saka izvorno da stigne do nea, toj predvode{e glaven proekt za da go donese brendot Sends vo Makao, kineskiot kockarski grad koj be{e portugalska kolonija s$ do 1999 godina. Po otvoraweto vo maj 2004 godina, golemoto zdanie Sends Makao, so povr{ina od okolu 100 iljadi metri kvadratni, stana prvoto kazino vo stil na Las Vegas vo Kina. So ovoj proekt Adelson uspea da ja vrati svojata investicija od 265 milioni dolari samo za edna godina, bidej}i so negoviot udel od 69% vo akciite toj na golemo profitira{e koga ja objavi javnata ponuda na odmorali{teto, nekade vo dekemvri istata godina. Od druga strana, ovaa investicija, poto~no otvoraweto na Sends Makao, go zgolemi li~noto bogatstvo na Adelson za 14 pati.

Uspehot vo Makao go natera

Adelson da otvori Sends kazino i vo Singapur, koe svetloto na denot go vide minatata godina. Se {pekulira deka za ovoj proekt Adelson “se rasfrlil” 5,4 milijardi dolari, no tie {to mislea deka toa e negovata posledna {ansa da go vrati svoeto bogatstvo od koe golem del zagubi poradi golemiot pad na akciite vo 2008 godina, vsu{nost, se iznenadija koga doznaa deka proektot bil isplaniran u{te vo 2006 godina, koga Adelson dobi licenca za izgradba na kazino na singapurskoto krajbre`je.

No, toa ne be{e s$. U{te vo 2007 godina Adelson otvori hotel so kazino vo Makao vreden 2,4 milijardi, velelepno zdanie poznato kako Venecijan Makao (Venetian Macao). Vo toa vreme toj najavuva{e deka Las Vegas Sends korporej{n }e otvori i drugi hoteli i kazina vo

zemjata, vredni 12 milijardi dolari, opremeni so 20 iljadi sobi. Gord na svoeto evrejsko poteklo, taa godina Adelson ne uspea da go zdobie izraelskiot vesnik #Maariv#, no vedna{ po neuspehot toj go po~na publikuvaweto na noviot dneven vesnik #Izraeli Ha Jom#, ~ie prvo izdanie izleze vo juli 2007 godina.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za magi~nata prikazna na Xoan Roling, samohranata majka koja nema{e pari nitu za komunalnite smetki, a nejziniot junak Hari Poter ja napravi edna od najbogatite `eni na svetot.

AT DANO^NA AMNESTIJA godina. Toga{ kompaniite istaknuvaa deka osloboduvaweto od dano~nite obvrski }e pomogne vo rastot na ekonomijata, zatoa {to svoite repatrirani pari bi gi vlo`ile vo istra`uvawa, investicii i kreirawe novi rabotni mesta. I dodeka golem broj kompanii ja iskoristija taa mo`nost – 843 korporacii koi vratija 362 milijardi dolari vo zemjata, spored podatocite na dano~nata vlast – analiti~arite sporat za po{iroka ekonomska korist od ovaa akcija. Edna studija, napravena od Nacionalnoto biro za ekonomski istra`uvawa, poka`a deka od sekoj dolar od repatriraniot “ke{“ kompaniite im isplatile na akcionerite me|u 60 i 92 centi.

“Dano~nata amnestija }e donese zna~itelna suma pari nazad vo SAD i ispla}aweto na ovie sredstva na akcionerite e dobro za ekonomijata”, veli koavtorot na studijata, Ketrin Forbs, koja e profesor

na [kolata za menaxment pri Institutot za tehnologija vo Masa~usets, a svoevremeno ~len na grupata ekonomski sovetnici na pretsedatelot Xorx Bu{. “No, ako ste politi~ar koj tvrdi deka ovie vrateni pari }e kreiraat mnogu rabotni mesta ili novi investicii, toa ne e tolku potkrepeno od istra`uvaweto”, dodava taa.

Mo`ebi zatoa direktorite na kompaniite zainteresirani za vtor “dano~en raspust” ovojpat nastapuvaat so malku poinakva retorika od taa vo 2004 godina. Vo eden editorijal na “Vol Strit `urnal” (Wall Street Journal) od minatiot oktomvri, {efot na Cisko, Xon ^embers i pretsedatelot na Orakl, Safra Kac, komentiraa deka vtora dano~na amnestija }e im pomogne na Amerikancite da se vratat na rabota. No, ne vetija deka kompaniite }e gi iskoristat site repatrirani pari direktno vo investicii {to kreiraat novi rabotni mesta. Tie priznaa deka kompaniite mo`at

povtorno da gi ispratat parite kaj svoite akcioneri. No, ^embers i Kac tvrdea deka ovie sve`i pari }e kreiraat pogolema potro{uva~ka, {to na krajot }e bide dobro za pazarite, zatoa {to }e se zgolemi doverbata na potro{uva~ite, indikator koj amerikanskata statistika redovno go meri i so koj se poka`uva dali ekonomijata e vo nagorna linija ili ne.

Lobistite bliski do ovie inicijativi neoficijalno komentiraat deka pred niv ima mnogu rabota, so ogled na toa deka sli~en predlog be{e odbien vo 2009 godina kako del od dr`avniot paket za zakrepnuvawe na ekonomijata od kriza. Toga{ tim od senatori od dvete partii, predvoden od demokratot od Kalifornija, Barbara Bokser i republikanecot od Nevada, Xon Ensajn, predlo`ija ednogodi{en period za dano~na amnestija kako amandman vo toj zakon za dr`avna pomo{, no uspeaja da soberat samo 42 glasa.

XON ^EMBERS, {efot na Cisko, ne mo`e da garantira deka site amnestirani pari ke zavr{at direktno vo investicii

FunBusiness

22

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

-

OSKARI 2011

MAANI ZA ZLATNI STATUETKI Bitkata za “zlatnoto mom~e” }e se vodi najmnogu me|u filmovite “Crniot lebed”, “Kralskiot govor”, “Socijalna mre`a” i “Zimski koski” koj mo`ete da go poglednete edna nedela pred dodeluvaweto na nagradite na Akademijata.

Stanuva zbor za edna istoriska melodrama za relacijata na kralot Xorx [esti i doktorot Lajonel Lox, koj go izlekuval od pelte~ewe.

Vo glavnite ulogi se najdoa izvonrednite Kolin Firt i Xefri Ra{. Ova filmsko dostignuvawe e so najgolem broj nominacii, duri dvanaeset.

Kon sredinata na triesettite godini na minatiot vek Hitler po~nal da gi ostvaruva zakanite deka }e ja prezeme polovina Evropa, a ostatokot bil rezerviran za Stalin. Sepak, filmot “Kralski govor" ne e evtina prikazna za kralskoto semejstvo od Vindzor. Stanuva zbor za neverojaten nastan vo duhot na “Princot i prosjakot”. Albert, podocna kralot Xorx [esti, porasnal kako dete so govorna maana, {to prerasnuva vo vistinski problem koga go zamolile da odr`i govor. Negovata polo`ba stanala u{te “postra{na” po smrtta na tatko mu, vo momentite koga negoviot postar brat Edvard Osmi najavuva abdikacija zatoa {to pomila mu bila Volis Simpson, nepo`elna za kralskiot dvor. Koj }e po~ituva sega kral koj pelte~i?

So pomo{ na avstraliskiot defektolog Lajonel Lox, koj prifa}a da go izle~i idniot kral, Albert, vsu{nost, se spu{ta na zemja i sfa}a deka e samo eden obi~en ~ovek. Voop{to ne e slu~ajno {to obi~ni lu|e ne figuriraat vo filmot. Niv gi ima na samiot kraj koga go slu{aat sega ve}e te~niot govor na noviot kral. “Kralskiot govor” e oceneta kako mnogu emocionalna prikazna so dva lika. Dejvid Sedler, kako re`iser so televizisko iskustvo, znael deka raspolaga so atraktivno scenario, me|utoa, go poednostavil do maksimum. Taka, najdobrite sceni se odvivaat vo edna prazna

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

esetina dena n$ delat od famoznoto dodeluvawe na najpresti`nite filmski nagradi, Oskarite, koi }e se slu~at na 27 fevruari. Teatarot Kodak vo Holivud i godinava }e bide vo centarot na vnimanieto, kade {to po crveniot kilim }e prodefiliraat najpoznatite akterski imiwa, a godinava se o~ekuva glamurot da bide na zavidno nivo. Seto toa }e se slu~uva na holivudskata parada koja go slavi filmot po 83 pat. Doma}ini na manifestacijata, koja se o~ekuva vo tekot na celata godina, bilo poradi filmovite, bilo poradi toaletite koi se prezentiraat, se akterite Xejms Franko i En Hatavej.

Koga stanuva zbor za nominaciite, godinava nema{e golemi izneneduvawa. Golem del od tie {to gi sledat site filmski slu~uvawa mnogu lesno mo`ea da pretpostavat kakvi }e bidat prognozite. Bitkata za “zlatnoto mom~e” }e se vodi najmnogu me|u filmovite “Crniot lebed”, “Kralskiot govor”, “Socijalna mre`a” i “Zimski koski”. Vakvite prognozi bea poznati gore–dolu so ogled na misleweto na kritikata.

KOJA E VRSKATA ME\U EDEN OBI^EN ^OVEK I KRAL? Iako vesternot na bra}ata Koen True Grit (preveden kako “^ovekot nare~en hrabrost”) e nova verzija na filmot za koj Xon Vejn vo 1970 godina e nagraden so nagradata Oskar, uspea da se izbori za deset nominacii. Toa {to najmnogu iznenadi vo celata oskarovska prikazna godinava bea nominaciite koi gi dobi amerikansko–britansko–avstraliskata produkcija za filmot “Kralski govor”. Film

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

soba vo koja gi ima dvajcata izvonredni akteri – Kolin Firt i Xefri Ra{.

Sepak, kritikite se podeleni za ovoj film.

Toj ne dava odgovor na pra{aweto {to pravi eden kral, osven {to dr`i govori. Istoriskiot kontekst isto taka e kritiziran, zatoa {to Vinston ^er~il voop{to ne go poddr`uval Xorx [esti kako {to e prika`ano vo filmot.

“Kralskiot govor” e film za lu|e koi ultimativno veruvaat vo kralskata mistika.

TRANSFORMACIJA ZA “SOVR[ENA” UMETNOST Filmot ”Crniot lebed” isto taka e eden od favoritite godinava na Oskarite. Natali Portman ja igra svojata `ivotna uloga. Avtodestruktivnost, frustracii, klaustrofobija, halucinacii, lezbiski seks... Ednostavno, }e ostanete bez zdiv.

Ovoj film na Daren Aronofski e snimen so skromen buxet od 13 milioni dolari. Prikaznata za balerinata koja ja dobiva glavnata uloga vo “Lebedovo ezero” na ^ajkovski dobi golemo vnimanie na filmskiot festival vo Venecija, pa potoa vo Toronto, so {to Natali Portman od detska yvezda poleka stanuva holivudska diva. Go dobi i Zlatniot globus, a golema e verojatnosta i deka }e se zakiti so edno “zlatno mom~e”.

Portman ja glumi Nina, balerina koja ja dobiva ulogata na kralicata na lebedite vo legendarniot balet. Umetni~kiot direktor, so cel da ja vrati publikata vo teatrite, se re{ava na poinakva izvedba koja od Nina bara mnogu `rtvi za da go spoi crniot i beliot lebed vo edno. So svojata ne`nost i nevinost sovr{eno se sovpa|a so beliot lebed, me|utoa, novata balerina Lili (Mila Kunis) e vistinska personifikacija na crniot ili, podobro ka`ano, toa e ne{to me|u prijatelstvo K

O

M

E

R

C

I

J

A

i konkurencija. Podgotvuvaj}i se za ulogata, vo obidot da gi ispolni site o~ekuvawa, Nina go gubi razumot. Ne postoi sovr{ena umetnost bez bolka, a taa transformacija mora da se realizira za Nina da stane crniot lebed.

FEJSBUKMANIJA Edna esenska no} studentot od Harvard i kompjuterski programer, Mark Zakerberg sedi zad svojot kompjuter i ja realizra svojata ideja, globalnata socijalna mre`a. Po {est godini i 500 milioni prijateli, Mark stana najbogatiot milijarder vo istorijata na ~ove{tvoto. Dejvid Fin~er ja ekranizira{e prikaznata za Fejsbuk i za toa kako od tie 500 milioni prijateli mo`ete da steknete barem eden neprijatel.

Ovoj film gi voodu{evi kriti~arite, pa ne retko go imenuvaat kako filmot so najvisokiot IQ, nekoi film na godinata koj e baziran na vistinit nastan.

“Zimski koski”, pak, e socijalna drama ~ij ambient e lociran vo planinskiot del Ozark, a glavniot junak e edna tinejxerka od selo na koja tatko & & dava amfetamini, a potoa prekr{uvaj}i ja uslovnata kazna zaminuva bez traga. Ovoj film na wujor{kiot re`iser Debra Granik, vsu{nost, e prikazna za izgubeniot tatko, vo koja nastanuvaat nezadovolstva vo ruralnata sredina. “Zimski koski” e mnogu seriozen kandidat za nagradata na Akademijata. [to se odnesuva na akterskite kategorii, procenkite za favoritite se ~inat mnogusigurni.

Xef Brixis (“^ovekot nare~en hrabrost”) godinava ne mo`e da go zagrozi Kolin Firt (“Kralski govor”), kako {to se slu~i minatata godina (pobedi Brixis so ”Ludo srce”, a Firt izgubi so “Samotnik”). Edinstven seriozen konkurent na Natali Portman (“Crniot lebed”) & e Anet Bening (“Decata se vo red”).

L

E

N

O

G

L

A

S

FunBusiness

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

23

VIP OPERATOR POVTORNO NA “BRA]A MANAKI”

USPE[NOTO PARTNERSTVO PRODOL@UVA Po

”CRNIOT LEBED”

”KRALSKI GOVOR”

uspe{nata realizacija na izminatoto izdanie na Internacionalniot festival na filmskata kamera "Bra} a Manaki” vo Bitola, vo presret na godine{niot festival prodol`uva i partnerstvoto so Vip operator

artnerstvoto na Vip operator so stremime”, izjavi Nikola Qu{ev, glaven Internacionalniot festival na izvr{en direktor na Vip operator. filmskata kamera "Bra}a Manaki” “Toa {to mo`am da go vetam za godine{noto po~na vo tekot na 2010 godina, koga izdanie na Internacionalniot festival na so pomo{ na oficijalniot partner filmskata kamera "Bra}a Manaki”, Bitola na festivalot za prvpat be{e vovedena Vip e odr`uvawe na nivoto, no i ponatamo{no detskata programa vo ramki na festivalot, pro{iruvawe na programata na festikako edukativna i zabavna programa za valot so visokokvalitetni, no i atraktivni sodr`ini. Celta e da napravime filmot i najmladite.

“So neskriena gordost i ogromno zadovolstvo festivalot da doprat do po{irokata publika Vip operator povtorno na delo poka`uva i da go svrtat vnimanieto kon magijata na deka e vistinski prijatel i nerazdelen del podvi`nite sliki i site vistinski vrednosti od edna od najprepoznatlivite vrednosti i kapaciteti so koi raspolaga na{ata zemja”, vo Makedonija, a toa e ovoj edinstven fes- istakna Labina Mitrevska, direktor na IFFK tival. Minatogodi{noto izdanie na festi- "Bra}a Manaki”. valot poka`a deka vlo`uvame vo vistinska nasoka i deka ovaa uspe{na prikazna treba da prodol`i vo interes na site, osobeno na vqubenicite vo filmot, no i na najmladite so specijalnata programa nameneta samo za niv. Mi pretstavuva osobeno zadovolstvo {to Vip operator i ovaa godina ja ima privilegijata da ja `ivee ubavata umetnost i da pridonese za vistinskite kul- NIKOLA QUШEV i LABINA MITEVSKA turni vrednosti kon – na ista filmska pateka koi site treba da se

P

"ZLATNOTO" MOM^E

FEJSBUK

”^OVEKOT NARE^EN HRABROST”

“ZIMSKI KOSKI”

KOLKU ^INI PUBLICITETOT?

Prose~nata cena za reklamirawe za vreme na prenosot na Oskarite se iska~i na 1,7 milioni dolari za polovina minuta, a site termini se re~isi rasprodadeni. Cenata na edna reklama so vremetraewe od 30 sekundi varira{e izminative decenii.

Najniska bila vo 2002 godina (1,29 milioni), a najvisoka vo 2008 godina (1,7 milioni dolari), dodeka minatata godina prose~nata cena bila okolu 1,4 milioni dolari.

Oglasuva~ite vo izminatite deset godini za promovirawe na svoite proizvodi za vreme na dodeluvaweto na Oskarite imaat potro{eno okolu 720 milioni dolari.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat at vklu~eni u rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii mpanii vo Makedonija, kako i rangirawa spored nekolku olku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz?

Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se d do o m mararketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Rabota / Menaxment / Osiguruvawe

24

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Izbor na aktuelni oglasi JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er Objaveno: 14.02.2011 Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija objavuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Republi~ki kontrolor – 2 izvr{iteli, 2. Republi~ki kontrolor – inspektor so stomatolo{ki fakultet– 1 izvr{itel.

3. DSG Kontrolor – 1 izvr{itel, 4. Republi~ki kontrolor inspektor so radiolo{ki fakultet – 1 izvr{itel, 5. Stru~en sorabotnik za izvr{uvawe (realizirawe) na nabavkite – 1 izvr{itel. Zainteresiranite kandidati da ispratat aplikacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za dr`avjanstvo, uvereni za zavr{eno obrazovanie) do Arhiva na FZO, ul. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za priem na aplikaciite e 5 rabotni dena od denot na objavuvawe na oglasot.

KOMERCIJA Objaveno: 14.02.2011 SKOVIN AD Skopje objavuva oglas za RAKOVODITEL ZA PRODA@BA za grad Skopje.

Uslovi: - 2 godini iskustvo na ista ili sli~na rabota, - Osnovno poznavawe na komercijalno rabotewe, - Poznavawe na teritorijata, - Kompjuterska pismenost, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Komunikativnost, energi~nost, organiziranost, timski igra~, - Poznavawe na vinskata industrija i/ili industrijata na pijaloci }e se smeta za prednost. Zainteresiranite kandidati mo`at da ispratat kratka biografija, zaedno so motivaciono pismo i lista na preporaki na info@skovin.com.mk (Subject: Aplikacija za rabota) ili na adresa: ul. 15 Korpus, 3, 1000 Skopje.

Oglasot va`i do 21.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.02.2011 MELON SOLU[NS objavuva oglas za vrabotuvawe PROEKTEN KOORDINATOR (1 izvr{itel).

Potrebni kvalifikacii: - Za prednost }e se zeme VSS, - Minimum dve godini rabotno iskustvo na proekti na sli~na rabotna pozicija, - Iskustvo vo odr`uvawe na obuki i prezentacii, - Odli~no poznavawe na MS Office, - Odli~no poznavawe na angliski jazik (pi{an i govoren), - Zadol`itelno poseduvawe na voza~ka dozvola (B kategorija). Izbraniot kandidat }e koordinira so proekt na vnes na podatoci i sreduvawe na dosieja, koj predviduva anga`irawe na 100 lica na teritorija na cela Makedonija, za koi prethodno }e treba da se odr`i obuka za rabota na proektot. Kandidatot treba da bide podgotven da patuva vo drugi gradovi na Makedonija, minimum 3 dena vo nedelata. Va{ata biografija na angliski jazik ispratete ja vo rok najdocna od edna nedela na: Melon solu{ns dooel, ul. Ruzveltova, br. 19, 1000 Skopje, faks: +389 2 309 33 55, e-mail: jobs@mellon.com.mk, http://www.mellongroup.com.

ZDRASTVO Izvor: Vest Objaveno: 16.02.2011 Oglas za vrabotuvawe na DOKTOR SO LICENCA i MEDICINSKA SESTRA so polo`en stru~en ispit. Op{ta ambulanta vo Skopje. Pratete CV na vr.ambulanta@yahoo.com. Uslovi odli~ni.

MENAXMENT Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 15.02.2011 ZEK BITOLA DOOEL objavuva javen oglas za vrabotuvawe i izbor na UPRAVITEL – MENAXER na trgovsko dru{tvo za prozvodstvo, trgovija i uslugi – ZEK Kazneno popravna ustanova – Zatvor Bitola – 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Zemjodelski fakultet, Veterinaren fakultet, - 3 godini rabotno iskustvo, - Dr`avjanin na RM, - Da ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae zabranata. Potrebni dokumenti: Uverenie za obrazovanie, uverenie za dr`avjanstvo, potvrda od nadle`en organ dena nema merka zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, lekarsko uverenie za zdravstvena i psihofizi~ka sposobnost. Oglasot }e trae 5 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat direktno do arhivata na Zatvorot ili po po{ta na adresa: KPU Zatvor Bitola, ul.

Deveani, br. 25, Bitola.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / Proda`ba / HR / PR

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 18.02.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i revizija na detalni urbanisti~ki planovi za potrebite na Op{tina Centar.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=d9b76c52-6b78-4e7787e5-7857bf219fe9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na matrijali za sanacija ,rekonstrukcija i izgradba na lokalna patna mre`a,vodovodna mre`a,propusti i steni.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f8e05174-689e-486b-b7f5df628d5f9843&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za nabavka na klupi, korpi i druga urbana oprema za postavuvawe na teritorija na op{tina Aerodrom.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5fac4cbf-e617-4ca1-9680db870092e9f8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kamen agregat(od varovni~ko poteklo ) za izrabotka na asvaltni me{avini za Podr.

Bitola asv. baza.Bitola.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=0bcd7982-70d6-4a27-a245-5d4a8479a9b0&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na biolaboratoriski materijal.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=383c9fb3-0e84-4b4b-9eb2ddaa731dccde&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ilinden PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka i revizija na prostorni i urbanisti~ki planovi za potrebite na Op{tina Ilinden.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=255d2901-46c6-4b26-82fc-29c07b923694&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prehrambeni proizvodi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d63276a8-e206-4bb4-95f3-3321ba4c6f7d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: N.U. ZAVOD I MUZEJ - OHRID PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sanacija i adaptacija na Ku}ata na Bra}ata Miladinovci vo Struga.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=5003c821-48a0-4ce48666-c5b99575302b&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Laptop kompjuteri, printeri, skeneri i multifunkciski uredi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e7aad384-2f85-4600-884634ff34dae780&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View

Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Upravuvawe so vreme

22.02 - 23.02.11 M6 Edukativen Centar Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11

Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija

Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication Trening za treneri 28.02.2011 Clear View Re{enie za va{ata

finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~ Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 25 i 26 fevruari Me|unaroden brokerski nastan vo Republika Srbija

TURIZAM I VINO VO BELGRAD Stopanskata komora na Makedonija – Evropskiot inovativen i informativen centar vo Makedonija organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot brokerski nastan za TURIZAM I VINO, {to }e se odr`i vo Belgrad, od 25-26 fevruari 2011 godina.

1. BROKERSKI NASTAN VO SEKTOROT TURIZAM Na Me|unarodniot saem za turizam (25 fevruari 2011 godina vo Belgrad),

Enterprise Europe Network od Srbija }e organizira me|unaroden brokerski nastan namenet za pretpriema~ite koi baraat partneri vo sektorot Turizam.

Me|unarodniot saem za turizam vo Belgrad e eden od najva`nite turisti~ki saemi

vo regionot. Vo tekot na Saemot, ima pove}e od 700 izlaga~i od 38 zemji, na 30.000 m2 vnatre{en prostor, ispolnat so okolu 50.000 posetiteli. IFT e ~len na Evropskata asocijacija za turizam saemi od 2003 godina.

2 BROKERSKI NASTAN ZA PROIZVODITELITE NA VINO Vo ramkite na Me|unarodniot saem za vino (26 fevruari 2011 godina, vo Belgrad),

Srbija Enterprise Europe Network }e organizira me|unaroden brokerski nastan koj se odnesuva na pretpriema~ite koi baraat delovni partneri vo sektorot za proizvodstvo na vino.

Site informacii vo vrska so registracijata na u~esnicite, poedine~niot raspored i rokovite se dostapni na veb-stranata www.EENBrokerage.info, KONTAKT: LAZO ANGELEVSKI, proekten konsultant Tel 02 3244 090 e-mail laze@mchamber.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

GRADE@NI[TVO