231-kapital-21.02.

[TO POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NA “KAPITAL” ZA JAVNITE NABAVKI

ANALIZA NA "KAPITAL": MAKEDONSKITE RABOTI DENOVIVE...

DR@AVNITE DIREKTORI NAJMNOGU TRO[AT PARI ZA KONSULTANTNI

KOGA NI VA[INGTON NE MO@E DA POMOGNE!?

STRANA 2-3

STRANA 7

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KRIZATA VO AFRIKA SE ^UVSTVUVA I VO MAKEDONIJA

EGIPET I TUNIS IZEDOA 20% OD PROFITOT NA TURISTI^KITE AGENCII ponedelnik.21. fevruari. 2011 | broj 231 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

DOMA[NITE TURISTI^KI AGENCII STRAVUVAAT DEKA TRADICIONALNITE KLIENTI ZA EGIPET NEMA DA PRIFATAT DA LETUVAAT VO TURCIJA, KOJA ZA ISTITE PARI NUDI POSLABA PONUDA. TIE SE PRIMORANI DA VNESAT NOVINI VO PONUDATA ZA OVA LETO. SE O^EKUVA TOP-DESTINACIJA GODINAVA DA BIDE [PANIJA STRANA 4 NA ZATVORAWE, PETOK, 18.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,46% 0,21% 0 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 445,35 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

102,15 10 11,72%

NA 89-GODI[NINATA NA STOPANSKATA KOMORA, KOMPANIITE PORA^AA Maja ^ana}evi} DIREKTOR NA MAKEDON-

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.02)

SKATA FILHARMONIJA

Prepoznavawe na vistinskite i vrvni vrednosti STRANA 22

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

TURSKI LEKCII PO EKONOMIJA STRANA 5

KOLUMNA KIRIL NEJ NEJKOV

Vladata predlaga polabavi kazni za kompaniite STRANA 10

Poradi skapata renta za prugite - vo Makedonija nema privatni prevoznici na stoka!

STRANA 11

POTREBNI SE REFORMI ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST! STRANA 12 - 13

[TO MO@E MO@ DA SRABOTI SAMO GENERALNIOT GENERALN DIREKTOR I DIREKTO DRUG? NIKOJ DR STRANA 14 VOVEDNIK D MAKSIM RI RISTESKI

KOGA PO POLITIKATA JA CRTA STATISTIKATA! STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 21 FEVRUARI 2011

KOGA POLITIKATA JA CRTA STATISTIKATA!

N

Nema{e potreba da se ~eka incidentot na skopskoto Kale za da se sogleda deka popu{ta eden od glavnite {evovi {to go dr`i zaedno poroznoto tkivo na na{ata multietni~ka dr`ava. Odnosno, za da se sfati deka toj {ev mo`ebi nikoga{ i ne bil dovolno cvrsto so{ien. Dokaz se incidentite {to, eve, i na samo eden mesec pred po~etokot prodol`uvaat da mu se slu~uvaat na najobemnoto statisti~ko istra`uvawe popisot na naselenieto! Proces {to vo normalnite zemji se sproveduva rutinski.

No, Makedonija ne }e da e takva! Kaj nas na popisot mu se slu~i takvo politi~ko predimenzionirawe {to se dobi vpe~atok deka nekoj insistira politikata da ja (zlo)upotrebi za menuvawe na fakti~kata statisti~ka situacija vo zemjata ili barem za da pobegne od nejzinite posledici. A da ne zaboravime deka agregiranite podatoci sobrani so popisot, pokraj doka`uvawe koj ima pove}e pravo da ja podredi dr`avata na svoite tesnoetni~ki interesi, }e se koristat i za analiza na sostojbite vo ekonomskiot i socijalniot razvoj, neophodna za planirawe na stopanstvoto, obrazovanieto, zdravstvoto, domuvaweto, {to zna~i i za vistinsko op{to dobro.

Zatoa, popisot pretstavuva eden od najserioznite testovi na dr`avata. Pritoa, jasno e deka poradi senzibilnosta na multietni~koto pra{awe vo Makedonija neizbe`no e s$ da se politizira. No, nedoverbata na Albancite kon Dr`avniot zavod za statistika ({to zna~i, po avtomatizam, nedoverba vo dr`avata), koja prodol`i

i otkako vo Skopje li~no dopatuva prviot ~ovek na Evrostat, Piter Everers, koj ne {tede{e pofalni zborovi za Zavodot, poka`uva deka tie ne se ~uvstvuvaat (ili ne sakaat da bidat) integrirani vo op{testvoto.

Izleguva deka bespolezno se pravi s$ so {to se potencira gra|anskiot za smetka na nacionalniot karakter na dr`avata, za{to o~igledno toa slu`i samo za da se spre~i voen koflikt, a ne pridonesuva za Albancite da ja ~uvstvuvaat Makedonija kako svoja dr`ava... iako prostorot za nedoverba se stesnuva s$ pove}e, do tolku {to se odi i do apsurdni potezi kako masovni vrabotuvawa spored Ramkovniot dogovor, ~ij rezultat se stotici Albanci koi zemaat plata od dr`avata, a sedat doma.

I toa vo godina koga Ministerstvoto za finansii donese zabrana za vrabotuvawe vo javnata administracija, so isklu~ok na tie {to proizleguvaat od spomenatata strategija. Vo javnosta se zboruva deka Makedonci vo svoite dokumenti ja menuvale nacionalnosta, pi{uvaj}i se Albanci, za da mo`at polesno da najdat rabota. A Albancite prodol`uvaat da uslovuvaat so barawa ~ie ispolnuvawe ja obesmisluva poentata na zaedni~kata dr`ava i prakti~no zna~i otfrlawe na nejziniot unitaren karakter. Kako poinaku da se razbere baraweto na ~lenot na Dr`avnata popisna komisija, Abdulmenaf Bexeti, koj, tolkuvaj}i go Zakonot za popis, sprotivno na negoviot jasno izrazen duh, bara etni~kiot sostav na popi{uva~ite da se odreduva spored zastapenosta na etnicitetite na lokalno nivo (namesto spored dr`avnoto), so {to vo popisnite reoni so dominantno albansko naselenie bi imalo samo Albanci popi{uva~i?!

Kako da ako eden od ~lenovite vo me{anite etni~ki

3,2%

DR@AVNITE DI TRO[AT PARI Z MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk risteski@ @kappital.com.mk

popi{uva~ki parovi bide Makedonec (a drugiot, sekako, }e bide Albanec), toa }e ja dovede vo pra{awe verodostojnosta na podatocite vneseni vo popisnite obrasci pri popi{uvaweto na albanskite semejstva?! A za da se obezbedat me{ani parovi vo etni~ki me{anite sredini dr`avata }e odvoi dvojno pove}e pari otkolku za popisot vo 2002 godina. Ostanuva pra{aweto dali dr`avata }e go polo`i ovoj ispit na vistinitosta na nejziniot unitaren karakter.

Za toa ima poddr{ka od Evrostat, odnosno od Evropskata komisija, koja sekoga{ koga se zagrozeni pravata na malcinstvata nedvosmisleno reagira. A ovojpat mol~i i bara odr`uvawe na popisot vo april.

P.S: A kako da ne bide ispolitizaran popisot koga samata Dr`avna popisna komisija vrie od politika. Pretsedatelot Vesna Janevska, koja be{e lider na VMRO–Narodna, pa strate{ki premina vo VMRO–DPMNE, dobi zada~a da ja predvodi Komisijata, verojatno kako nagrada za “transferot”. Kako poinaku da se tolkuva faktot {to za razlika od drugite dr`avi kade {to ovie komisii se so~ineti od ekspertistatisti~ari, na{ata e polna so politi~ari, so pretsedatel - lekar po vokacija.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

Istra`uvaweto r u na “Kapital” na sklu~enite u dogovori za javni nabavki na dr`avnite pretprijatija poka`a deka i vo 2010 godina najgolemi tro{axii se Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Elektrani na Makedonija, Agencijata za pati{ta, Direkcijata za tehnolo{koindustriski razvojni zoni i Makedonski {umi ALEKSANDАR JANEV

janev@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

P

Praktikata na Vladata i na ministerstvata vo vreme na kriza nedoma}inski da se rasfrlaat so buxetski pari ja sledele i dr`avnite institucii i javnite pretprijatija vo 2010 godina. Analizata na sklu~enite dogovori za javni nabavki minatata godina poka`uva deka i ovie institucii ne {tedele na reklami, konsultantski uslugi, podaroci, privremeni vrabotuvawa, mobilni i fiksni telefoni. Del od dr`avnite institucii lani potro{ile milionski sumi za nepredvideni grade`ni raboti.

Istra`uvaweto na “Kapital” na sklu~enite dogovori za javni nabavki na dr`avnite pretprijatija poka`a deka i vo 2010 godina, kako i vo 2009, najgolemi tro{axii se Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Elektrani na Makedonija, Agencijata za pati{ta, Direkcijata za tehnolo{koindustriski razvojni zoni i Makedonski {umi.

Od buxetite na dr`avnite institucii najmnogu se ofajdile konsultantite od zemjava i od stranstvo.

Agencijata za dr`avni pati{ta anga`irala konsultanti za nadzor na izgradbata na lokalni i regionalni pati{ta, {to ja ~inelo re~isi eden milion evra. Agencijata za mladi i sport pobarala konsultantski uslugi za sproveduvawe tenderi vo vrednost od 150.000 evra.

Dr`avnite elektrani, pak, lani sklu~ile dogovori za sovetodavni uslugi vredni 260.000 evra. Osven za konsultanti, milioni evra se tro{ele i za izrabotka za tehni~ka dokumentacija. Samo Agencijata za pati{ta potro{ila tri milioni evra.

Ogleduvaj}i se na Vladata, i dr`avnite institucii potro{ija stotici iljadi evra za promocija na svoeto rabotewe. Najskapa reklama lani plati ELEM, koj za da im objasni na gra|anite deka proizveduva elektri~na energija potro{i duri 600.000 evra. I vo ovoj slu~aj tenderot za kampawata go dobi marketing-agencijata Republika. Istata agencija lani napravi pet spotovi vredni 55.000 evra za privlekuvawe stranski investicii. Nitu Javnoto pretprijatie Makedonski {umi ne {tede{e na reklamirawe. Za promocija na kampawata “Den na drvoto” direktorot @arko Kar axovski pot r o{il 8.000 evra. Radiodifuzniot

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

DR@AVNITE INSTITUCII TRO[EA NA SITNICI

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Agencija za pati{ta

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

E inflacijata vo januari godinava sporedeno so istiot period lani ako se analiziraat cenite na stokite i uslugite za li~na potro{uva~ka.

Dr`avniot zavod za statistika presmetal deka, spored namenata na potro{uva~kata vo januari 2011 godina, transportot poskapel za 7%, dodeka, pak, hranata i bezalkoholnite pijalaci za 5%, a zdravstvenite uslugi i proizvodi poskapele za 2%.

Domuvaweto, vodata, strujata, gasot i drugite goriva poskapele za re~isi 3% za period od edna godina. Ugostitelskite uslugi, pak, poskapele za 1,2%. Dr`avniot zavod za statistika presmetal deka za duri 4,5% poskapele netrajnite stoki vo januari godinava sporedeno so istiot mesec lani.

[TO POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NA “KAPITA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Sobranie JP Makedonija pat JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor Agencija za stranski investicii MEPSO MRTV ELEM Izvor: Biro za javni nabavki

600.000

evra dobi agencijata Republika za reklamnata kampawa za ELEM, so koja se objasnuva deka kompanijata proizveduva struja

servis, pak, lani sklu~il dogovor za PR-kampawa vredna 5.500 evra, a za zakup na 41 bilbord potro{il re~isi 5.000 evra.

I pokraj vetuvaweto na Vladata deka vo vreme na ekonomska kriza }e se vozdr`i od vrabotuvawa, del od dr`avnite institucii i javnite pretprijatija sklu~ile dogovori za privremeni vrabotuvawa.

Najmnogu pari, 1,4 milioni evra, potro{i Makedonski {umi, a pove}e od eden milion evra ELEM. Lo{ata procenka na funkcionerite za vrednosta na kapitalnite investicii povtorno otvori prostor za dopolnitelni tro{oci za nepredvideni grade`ni raboti. Dopolnitelnite tro{oci za rekonstrukcija i dogradba, koi ne bile isplanirani vo prvi~nite dogovori, najmnogu ja olesnile kasata na ELEM za duri 3,5 milioni evra. Javnite pretprijatija M@-Transport i M@-Infrastruktura na ist na~in potro{ile 285.000 evra, a direktorot na JP za stanben i deloven prostor, Vladimir Bah~ovanovski, potro{il okolu 280.000 evra. Dopol-

mobilni 145.000 kafe i toplo ~okolado 5.700 fiksni telefoni 173.000 aviobileti 127.000 kompjuteri 50.000

evra evra evra evra evra

menaxersko osiguruvawe 4.000 evra aviobileti 130.000 umetni~ko delo-skulptura 5.000 iznajmuvawe oprema za Evrosong 19.000 aviobileti 85.000

evra evra evra evra

Navigator

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK TRGNAA INVESTICIITE

BRANKO AZESKI

topanskata komora vo vistinsko vreme ja potseti dr`avata koi se klu~nite igra~i vo makedonskata ekonomija, za {to zaslu`eno dobija nagradi

S

BARAK OBAMA

a{ington se spravuva so kriminalot vo zdravstvoto vreden 225 milioni dolari, a e napraven na {teta na zdravstvenite osigurenici

V

BORUT PAHOR

Slovenija se najde pred sudot na Evropskata unija, kade {to e tu`ena zatoa {to nejzinite zakoni ne soodvetstvuvaat na evropskite

I

MI[EL ALIO MARI

ove}e od polovinata Francuzi sakaat ministerkata za nadvore{ni raboti, Mi{el Alio-Mari da si podnese ostavka

P

AL” ZA JAVNITE NABAVKI

IREKTORI NAJMNOGU ZA KONSULTANTNI

navremeno izvr{uvawe na rabotite. Kompanijata ne dostavila bankarska garancija j i spored zakonot, k toj tender trebalo da bide poni{ten. Istata agencija za nabavka na dve vozila “ford” vo vrednost od 92.000 evra sprovela javna nabavka vo koja ponudi dostavile dve firmi, a pri pla}aweto dostaveni se fakturi od treta kompanija, koja voop{to ne u~estvuvala vo javnata nabavka.

Iako revizijata postojano detektira nepravilnosti vo tro{eweto na parite od buxetot, sepak, slu~aite re~isi voop{to ne dobivaat sudska razre{nica.

nitelnite grade`ni raboti za Sobranieto, pak, ~inele okolu 180.000 evra.

Finansiskite malverzacii {to gi pravat dr`avnite institucii preku javnite nabavki ~estopati se glavna zabele{ka i na Dr`avniot zavod za revizija.

Re~isi i da nema izve{taj vo koj revizorot ne zabele`uva za nezakonsko i neefikasno tro{ewe na dr`avnite pari.

Poslednite nekolku revizorski izve{tai otkrivaat zloupotreba na pogolemi sumi preku javni nabavki vo koi ne se sproveduva soodvetna postapka vo soglasnost so Zakonot, uslovite {to se baraat vo tenderskata

dokumentacija se utvrduvaat taka {to }e odgovaraat na odredena favorizirana kompanija, se pla}aat fakturi za neizvr{eni raboti i na kompanii koi ne bile anga`irani, pa duri i voop{to ne u~estvuvale vo postapkata za javna nabavka.

Mnogu ~esto dr`avnite institucii gi menuvale uslovite {to se baraat od kompaniite za u~estvo na tenderite i za izveduvawe isti raboti se postapuvalo razli~no.

Revizorskiot izve{taj za rabotata na Agencijata za stranski investicii potvrdi u{te eden slu~aj na favorizirawe kompanija koja bila anga`irana za izrabotka na promotivniot spot za vladinata kampawa Invest in Macedonia. Agencijata sprovela otvorena postapka

za javna nabavka, no pri ocenkata na ponudite ne ja po~ituvala metodologijata na boduvawe, tuku prifatila bodirawe od nadvore{no lice, koe na ponudata so najvisoka cena & dodelilo pove}e bodovi od ponuduva~ot na najnizok iznos. Revizijata konstatira deka so toa 90.000 evra se potro{eni neracionalno i neefikasno, a od druga strana, se zagrozeni ostanatite kompanii koi konkurirale za ovaa nabavka.

Agencijata za civilno vozduhoplovstvo sklu~ila dogovor za nabavka na sistem za kontrola na letawe za aerodromot vo Ohrid, so obvrska kompanijata dostavuva~ da dostavi bankarska garancija za kvalitetno i

Od 270 podneseni zabele{ki do Javnoto obvinitelstvo, za period od osum godini pokrenati se samo 12 krivi~ni postapki, od koi so presuda zavr{ile samo dve.

“Javnite nabavki se oblast koja najmnogu e podle`na na korupcija. To~no e deka Dr`avniot zavod za revizija ni gi pra}a izve{taite kade {to ima somne` za kriminogeni aktivnosti, a ostanatite vo koi se raboti za pomal prekr{ok, od tipot na nesoodvetni akti, se prepra}aat do Sobranieto, Vladata i Javnoto obvinitelstvo. Vo momentov kaj nas ima 27 postapki, no podneseni i od drugi institucii, a s$ u{te se raboti na del od niv. No, za pove}eto imame podneseno inicijativa za podnesuvawe krivi~no gonewe”, veli Mirjana Dimovska, ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

Ekspertite {to gi analiziraat procesite na javni nabavki vo zemjava komentiraat deka ogromni sumi pari od gra|anite se tro{at nezakonski i del od niv zavr{uvaat vo privatni xebovi na vladini funkcioneri. Od Biroto za javni nabavki, pak, velat deka so noviot elektronski sistem za javni nabavki se zgolemuva transparentnosta, a se namaluva mo`nosta za manipulacii.

S

So vkupno 54 milioni evra za izgradba na novi energetski kapaciteti, kako i za modernizacija na postoe~kite, dr`avnite Elektrani ja zaslu`ija nagradata od Stopanskata komora za kompanija so najgolema investiciska aktivnost vo 2010 godina.

Del od investiciskiot inves bum koj direktorot nna ELEM go po~na lani se 22 m milioni evra za modernizacijata na prviot modernizaci blok na REK Bitola, 18,2 milioni evr evra za povr{inskiot kop vo Brod Negotino, 7,5 milioni evra za izgradba na hidrocentralata Sveta Petka, kako i 1,4 milioni evra za doistra`uvawe golemo na potencijalnoto potencija le`i{te na jaglen vo okoliDirektorot nata na Mariovo.

Mar ^ingoski lani investira{e i 1,7 milioni evra vo nov

VLATKO ^INGOSKI dispe~erski centar, so koj momentalno se sledi i kontrolira rabotata na site hidro i termokapaciteti vo zemjava. ^ingoski optimisti~ki najavi deka trendot na investirawe }e prodol`i i godinava so energetski kapaciteti vredni okolu 300 milioni evra.

Izgradbata na parkot na veternici kaj Bogdanci, revitalizacijata na {este postoe~ki hidrocentrali, kako i modernizacijata na del od REK Bitola se samo del od proektite na ELEM za 2010 godina.

GUBITNIK

PEKOL VO BENGAZI

L

Liderot na Libija, Moamer Gadafi, sozdade vistinski pekol vo negovata zemja prezemaj}i nedemokratski radikalni merki za da gi spre~i demonstratite.

Toj isprati snajperisti da ja zatvorat ustata na demonstrantite, vo libiskiot grad Bengazi kade {to situacijata e haoti~na i kade {to, po tradicija, poddr{kata na Gadafi e slaba.

Snajperisti pukaa vo demonstranti, a artilerija i helikopteri dejstvuvaa protiv demonstrantite.

Stotici demonstranti me|u koi advokati i sudii protestiraa protiv re`imot pred zgradata na Sudot vo Bengazi kade {to imaat i svoj kamp.

Elitnite armiski edinici gi rasterale demonstrantite pred sudot i zad

MOAMER GADAFI sebe ostavile golem broj zaginati.

Gadafi dozvoli situacijata vo negovata zemja da izleze nadvor od kontrola. Snajperistite pukale bez da pra{aat, od pokrivi na ku}i i od helikopteri i ne se interesirale vrz kogo pukaat. Vo gradot gorat zgradi i avtomobili, a lekarite vo bolnicite zboruvaat za te{ki rani kaj pacientite koi se, najverojatno, od protivtenkovsko oru`je.

O~igledno, za Gadafi celta da ja oddr`i vlasta gi opravduva i sredstvata so koi ja zadr`uva vlasta, odzemaj}i ~ove~ki `ivoti.

MISLA NA DENOT

AKO SITE MISLAT ISTO, TOGA[ NIKOJ NE RAZMISLUVA

ROBERT KOLIER AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

4

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

KRIZATA VO AFRIKA SE ^UVSTVUVA I VO MAKEDONIJA

EGIPET I TUNIS IZEDOA 20% OD PROFITOT NA TURISTI^KITE AGENCII Doma{nite turisti~ki agencii stravuvaat deka tradicionalnite klienti za Egipet nema da prifatat da letuvaat vo Turcija, koja za istite pari nudi poslaba ponuda. Tie se primorani da vnesat novini vo ponudata za ova leto. Se o~ekuva top-destinacija godinava da bide [panija VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

gzoti~nite destinacii Tunis i Egipet, koi za vreme na letnata sezona gi polnea kasite na makedonskite turisti~ki agencii, godinava }e go namalat nivniot promet za 20%.

Spored analizite na turisti~kite agencii, turistite koi tradicionalno gi posetuvale Egipet i Tunis letovo nema da prifatat da letuvaat vo Turcija, koja se nudi kako alternativna destinacija, zatoa {to cenite tamu ve}e se zna~itelno zgolemeni.

“Imame golem broj klienti koi godini nanazad letuvaat vo Egipet i pokraj toa {to sme im nudele drugi interesni aran`mani. Turcija, kako glavna alternativa za Egipet, godinava }e bide poskapa za letuvawe, poradi {to }e izgubime i del od klientite koi dosega letuvale ovde.

Poradi seto toa godinava }e zarabotime okolu 20% pomalku od lani”, veli sopstvenikot na turisti~kata agencija Atlantis, potenciraj}i deka Egipet i Tunis godinava se nadvor od igra

DRASTI^NO OPA\A INTERESOT ZA PATUVAWA VO EGIPET NA SVETSKO NIVO

E

Prethodnite godini edna tretina od vkupnata godi{na proda`ba na patuvawa vo Egipet bila realizirana vo januari. Godinava interesot e naso~en kon Turcija i kon [panija, destinacii kaj koi se zabele`a rast od 35% do 45% vo prvite nedeli od ovaa godina, javuvaat svetskite mediumi.

20%

}e se namali prometot na turisti~kite agencii, poradi toa {to letovo nema da gi nudat Egipet i Tunis

i voop{to nema da gi rabotat.

Turisti~kite agencii se ednoglasni deka turistite koi tradicionalno letuvale vo Egipet nema da sakaat za isti pari da letuvaat vo Turcija i pritoa da prestojuvaat

vo hoteli koi se daleku ponisko rangirani od egipetskite.

“Turcija definitivno poskape poradi Egipet.

Pretstojnoto leto odmor vo nekoe od turskite turisti~ki mesta }e ~ini isto kako edno letuvawe

vo Egipet, samo {to vo Turcija za tie pari }e dobiete hotel so dve yvezdi pomalku. Do lani egipetskite letuvali{ta Hurgada i [arm el [eik bea top-ponuda, kade {to za niska cena turistite dobivaa “kvaliteten”

odmor”, veli Robertino Trajkovski od turisti~kata agencija Orfej. Toj smeta deka pozitivno vo celava situacija e toa {to del od turisti~kite agencii }e mora da gi zbogatat svoite ponudi so destinacii koi dosega ne se nudele na makedonskiot pazar. Vo toj del, od Orfej najavuvaat iznenaduvawe za pretstojnata turisti~ka sezona.

Od turisti~kata agencija Savana, pak, velat deka nema da po~uvstvuvaat pogolemi finansiski optovaruvawa poradi socijalnite nemiri vo Egipet i Tunis zatoa {to od

minatata godina re~isi i ne gi rabotele ovie destinacii.

Pretsedatelot na Stopanskata komora za turizam, Tatjana Perovi}, veli deka spored najavite od agenciite, osven Turcija, i povolnite aran`mani za [panija }e bidat godine{nata zamena za Egipet i Tunis.

I pokraj o~ekuvanite zagubi, sopstvenicite na turisti~ki agencii se zadovolni {to predvreme ne zakupile hoteli vo arapskite zemji. Bukiraweto, koe obi~no se pravi pred Nova godina, velat, poslednive nekolku godini go zamenuvaat so usni dogovori, pri {to posrednici se turoperatorite od regionot.

Od Stopanskata komora za turizam potvrduvaat deka dosega nikoj ne prijavil finansiska zaguba vo ovoj del.

Navigator

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

12,7% 21,2% 13,2% K

PROCENKI...

VLADIMIR PE[EVSKI

PORASNALE PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI NA DOMA[NIOT PAZAR VO JANUARI 2011 GODINA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

O^EKUVAM RAST OD 3,5% Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Pe{evski, procenuva deka ovaa godina makedonskata ekonomija }e ima rast od 3,5%. Optimist e vo odnos na predviduvawata za ekonomskite dvi`ewa.

“U{te pogolemi o~ekuvawa imam za 2012 godina, koga }e po~neme nekoi proekti koi vo momentov se vo faza na podgotovka.

Me|unarodnite institucii pri nivnite predviduvawa se konzervativni i popesimisti~ki vo odnos na makedonskite. Za 2009 godina predviduvaa deka makedonskata ekonomija }e se namali za 5%, potoa prognozata ja korigiraa na 3%, a potoa i na 2,5%.

Na krajot namaluvaweto be{e 0,7%”, izjavi Pe{evski za slovene~ki “Finance”.

V

PORASNALE CENITE VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA ZA PERIOD OD EDNA GODINA

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

vicepremier za ekonomski pra{awa

PORASNALE ENERGENSITE OD JANUARI 2010 GODINA DO OVOGODINE[NIOT JANUARI

O

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

70

...POGLED NA DENOT...

TURSKI LEKCII PO EKONOMIJA!

eto~nata proslava na Stopanskata komora na Makedonija (SKM) poka`a nekolku raboti, a najva`ni se dve: ednata rabota, sekako, e javno manifestiranata superiornost na komorata od aspekt na ~lenstvoto i iska`anata ekonomska mo} preku biznis-potencijalot na prisutnite sednati na stol~iwata vo Holidej in!

Od druga strana preku impozantnoto predavawe na pretsedatelot na site turski komori i stokovi berzi, Rifat Hisar~iklioglu, kako i preku negovoto ekskluzivno intervju za “Kapital”, den pred toa, ni stana jasno za silnata vizija i principite na razvojot na turskata ekonomija.

Ekonomija koja vo poslednata decenija silno graba napred so stapki na rast na ekonomijata i pove}e od 10%.

Turcija sega e vo dru{tvo na brzoraste~kite ekonomii na Indija, Kina, Brazil i Rusija... Rastot vo najgolem del e zdrav – rast na investiciite, izvozot i infrastrukturata (pati{ta, `eleznici kako i energetikata...)! Turcija zra~i nasekade vo Evropa iako 40 godini ~eka da otpo~ne pregovori so EU... Se gleda ova i po televiziskite serii {to odat na site na{i nacionalni kanali!

Toa {to, sekako, zagri`uva e pozicijata na na{ite biznismeni nasproti predizvicite na makedonskata ekonomija... U{te pove}e zagri`uva pristapot na Vladata nasproti ekonomskite problemi na Makedonija. Nekako bez du{a sme..., osobeno ako se imaat predvid pogore navedenite “turski principi na razvojot” za koi zboruva{e nivniot pretsedatel na komorata!

Od na{ite, i biznismeni i vladini pretstavnici, povtorno, po ne znam koj pat, se slu{na samo dijagnozata – od {to sme bolni!? Pretstavnikot na Vladata slu`beno izjavi deka Vladata gi razbira problemite i ideite, i deka poleka postapuva i ja reformira ekonomijata...

Parafrazirano na toa se svede izjavata na vladiniot pretstavnik!

A, ako vnimatelno go slu{aa turskiot pretsedatel na komorata, sigurno zabele`aa eden drug re~nik – re~nik

P

...od turskiot pretsedatel na komorata, na{ite slu{naa re~nik poln so energija i akcija!

“Napravivme” i “pravime”, a ne “}e pravime” ili u{te postra{no “treba da napravime...”! Koga bre momci Makedonci!? Pa ne ostana vreme... poln so energija i akcija! Re~nik poln so zborovi od tipot, “napravivme” i “pravime”, a ne “}e pravime” ili u{te postra{no “treba da napravime...”! Koga bre momci Makedonci!? Pa ne ostana vreme...

Deka na makedonskata ekonomija odamna & se “otpeani ta`ni noti”, so najsilnite mo`ni argumenti potvrduvaat Svetskata banka i MMF vo svoite izve{tai. Da se potsetime na nekoi od niv od neodamna...

Na primer, Svetskata banka istra`ila i ka`uva deka ako makedonskata ekonomija kontinuirano raste so samo 3%, na zemjava }e & bidat potrebni pove}e od 80 godini za da go dostigne prosekot na EU!? Neli e ova u`asno...!?

Osobeno vo uslovi koga site vladini proekcii za narednite dve-tri godini edvaj i da dobacuvaat do 3%-4%.

Ponatamu MMF smeta (isto kako i nie) deka eden od najglavnite generatori na rastot treba da bidat investiciite! Da, da... taka velat i makedonskite biznismeni, pa duri i vladinite pretstavnici – no {to pravat dvaeset godini! Makedonskata infrastruktura i energetika 100% datira od vremeto na Titova Jugoslavija! [to napravija site makedonski vladi dosega! Edno golemo “ni{to”, sekako!

Na primer, vo ~etirigodi{niot mandat na ministrot za transport, Mile Janakievski, (osven nekolkute zakoni {to se izma~uvaat so svojata implementacija!?) }e ostane zapametena kratkata delnica od Kumanovo do Tabanovce (“mi`itatara na makedonski na~in”), koja duri, videte, s$ u{te i ne e napravena! Toa e infrastrukturnoto dostignuvawe za “kapa simnuvawe”!? Da ne e tragi~no bi bilo komi~no...

A spomenici i avtobusi kolku sakate! Ne slu{nav visokiot gostin od Turcija da spomena “vakva alatka za razvoj na turskata ekonomija”! Da ne slu{navte mo`ebi vie?

A, spored MMF, za da se po~uvstvuva ne{to deka odi na podobro vo ekonomijata i biznisot, investiciite mora da bidat pogolemi od 25% od Bruto-doma{niot proizvod – BDP (kaj nas mislam deka se na 15%-17%)!

I Svetskata banka i MMF zaedno velat ne{to mnogu va`no kako kvalitativna odrednica... “Iako Vladata napravi zna~itelen napredok vo podobruvawe na biznisklimata, postojat u{te mnogu problemi {to treba da se nadminat i, mo`ebi, da se preispita modelot za privlekuvawe stranski investitori”!!! Nie bi dodale – investiciite, voop{to! I doma{nite...

Pa, ako e taka, pra{uvam - {to toga{ rabotea vo Vladata - jas da re~am ~etiri, vie da re~ete pet godini!?

Politika / Pari / Dr`ava

6

PREGLED VESTI SDSM: OKTA KUPUVA STRUJA PO POVLASTENA CENA NA [TETA NA GRA\ANITE DSM obvini deka Vladata na rafinerijata OKTA & ovozmo`ila kupuvawe na makedonska struja po povlastena cena, {to, spored opoziciskata partija, pretstavuva kriminal i korupcija so koi na grbot na gra|anite se pro{iruva najkriminalnata privatizacija vo Makedonija.

"Lani, vo dekemvri, e ispazarena u{te edna biznis-zdelka vo trigolnikot Vlada, ELEM i OKTA, so koja & se ovozmo`ilo na OKTA da bide edinstvena kompanija, koja za svoi biznispotrebi }e kupuva makedonska struja po povlastena cena.

OKTA vo 2011 godina }e kupuva struja po cena najmalku 10% poevtina od pazarnata za eden megavat ~as. Ovaa privilegirana razlika vo cenata, pomno`ena so potrebite na OKTA za struja, }e gi o{teti makedonskite gra|ani za milionski sumi", se veli vo soop{tenieto od SDSM. Direktorot na ELEM i izvr{en ~len na komitetot na VMRO-DPMNE, Vlatko ^ingovski gi demantira{e ibvinuvawata od SDSM kako ~ista nevistina.

S

SO ILI BEZ SDSM, USTAVOT SE MENUVA! stavnite izmeni denes }e se najdat na dneven red na plenarna sednica vo Sobranieto. Opozicijata i ovojpat nema da go udostoi so svoeto prisustvo pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, i pokraj negovite postojani apeli da se vratat vo prateni~kite klupi, a ne da se "a{kaat" niz hodnici, kako {to re~e.

Edinstveniot pretstavnik od opozicijata, Roza TopuzovskaKarevska od LDP, istakna deka tie gi poddr`uvaat izmenite, no baraat nivno odlo`uvawe do momentot koga opozicijata }e se vrati. Veqanovski e deciden deka nema da bide rob na eden ~ovek koj ne gi pu{ta pratenicite da se vratat na svoeto rabotno mesto.

"Jas }e prodol`am da rabotam, no }e prodol`am i da gi povikuvam pratenicite da se vratat vo Sobranieto, a ne da {partaat niz hodnicite i da pra}aat od tamu nekakvi aberi", veli Veqanovski. DUI gi soop{ti barawata. "Koga ve}e se otvora sudskoto poglavje, toa ne mo`e da pomine bez da se inkorporiraat na{ite predlozi za voveduvawe na Badenter vo Sudskiot sovet i Ustavniot sud", istakna Adnan Ja{ari od DUI. Izmenite za Sudskiot sovet se nosat so dvotretinsko mnozinstvo i po Badenter, no Veqanovski e deciden deka }e obezbedi 80 pratenici za tie da bidat doneseni.

U

SO ZASILENO POLICISKO OBEZBEDUVAWE

IZBEGNAT NOV INCIDENT NA SKOPSKOTO KALE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

reventivnite merki na makedonskata vlast rezultiraa so izbegnuvawe na nov incident na skopskoto Kale vo sabotata. Postfestum "razvienoto ~uvstvo za zna~eweto na me|uetni~kiot so`ivot", za koe zboruva{e pretsedatelot na Parlamentot, Trajko Veqanoski, vo petokot na sednicata na Komitetot za odnosi me|u zaednicite, ja prinudi Vladata ovojpat ni{to da ne prepu{ti na slu~ajot. Iako vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne sakaat da licitiraat so brojot na nivni pripadnici koi vo sabotata "go branea" Kaleto, op{t vpe~atok e deka za razlika od prethodnata nedela koga fizi~ki se sudrija poddr`uva~ite i protivnicite na crkvata-muzej, ovojpat MVR izleze na teren vo dvojno pobroen sostav. No, kako {to istakna i ministerot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, anga`manot na policijata ne e dovolen za prevenirawe na me|uetni~kite konflikti. Vo v~era{noto obra}awe do javnosta, taa ja obvini opozicijata deka ne dejstvuva kako konstruk-

П

tiven faktor vo nastanata situacija.

"V~era{niot den e poraz na politikata koja namesto dr`avniot interes promovira partiski i li~en interes, kako i poraz na politikata {to smeta deka me|uetni~kiot so`ivot ne e imanenten na ovie prostori, tuku deka e alatka da se dojde na vlast”, re~e Jankulovska.

Od druga strana, narodniot pravobranitel, Ixet Memeti, vo petokot, od govornicata na Komitetot ja prekori tokmu Vladata za potcenuvawe na opasnosta od razvoj na me|uetni~ki tenzii. Spored nego, pristapot kon realizacijata na proektot crkva-muzej e dokaz za toa.

"Nastanot pretstavuva kulminacija na raste~kata netrpelivost koja se ~uvstvuva vo celoto op{testvo. Tenzii nema me|u obi~nite gra|ani od razli~ni etni~ki grupi, tuku od nastanite koi predizvikuvaat etni~ki i verski provokacii", re~e Memeti.

Toj oceni deka nedostigaat aktivnosti za splotuvawe na razli~nite zaednici, i deka legislativata {to proizleguva od afirmativnite principi na Ohridskiot ramkoven dogovor ne e dovolna za menuvawe na svesta kaj gra|anite vo polza na me|uetni~kiot so`ivot.

"Za `al, uspehot vo implementacijata na Ramkovniot dogovor se meri samo vo brojki, a ne i vo odnos na su{tinskite pridobivki. Vo mojata kancelarija s$ u{te pristignuvaat mnogu pretstavki od gra|ani od koi se gleda deka postoi podelba", re~e Memeti.

V~era za incidentot na skopskoto Kale povtorno se oglasi i poglavarot na MPC, arhiepiskopot Stefan, koj urivaweto na crkvata-muzej go

Gra|anskoto zdru`enie "Razbudi se", koe na 13 fevruari u~estvuva{e vo tepa~kata na Kaleto, institucionalno }e ja prodol`i borbata protiv izgradbata na crkvata-muzej. Ottamu najavija deka vo tekot na ovaa sedmica }e pokrenat inicijativa pred Ustavniot sud, za sporniot proekt, so obrazlo`enie deka Vladata so nejzinite postapki ja favorizira samo pravoslavnata vera, taka kr{ej}i go Ustavot, spored koj religijata i dr`avata se odvoeni.

“Vo sekularna dr`ava ne smee da se gradat religiozni objekti so buxetski pari. So proekotot crkva-muzej na Kaleto, Vladata gi obespravuva drugite verski zaednici, a toa e nedozvolivo vo edna demokratska dr`ava”, izjavi aktivistkata na "Razbudi se", Teuta Zlatku. Liderot na "Razbudi se", Artan Grubi, minatata nedela be{e suspendiran od pozicijata politi~ki sovetnik na holandskiot ambasador, Simone Filipini, poradi u~estvo vo incidentot na Kaleto.

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI

V

oceni kako udar vrz makedonskiot nacionalen i duhoven identitet.

Sabotnata presmetka na etni~ka osnova, koja na Fejsbuk ja najavija sprotivstavenite grupi, treba{e da bide prodol`enie na tepa~kata {to se slu~i na 13 fevruari. Na Kaleto toga{ bea povredni osum lica, me|u koi ima{e i maloletnici. MVR podnese krivi~ni prijavi protiv {eesetina identifikuvani u~esnici vo inicidentot.

"RAZBUDI SE" ]E JA DADE NA USTAVEN SUD CRKVATA-MUZEJ

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat at vklu~eni u rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii mpanii vo Makedonija, kako i rangirawa spored nekolku olku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz?

Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

ANALIZA NA "KAPITAL": MAKEDONSKITE RABOTI DENOVIVE...

KOGA NI VA[INGTON NE MO@E DA POMOGNE!?

Imeto i makedonskite problemi so Grcija ne mo`at da dojdat na red od tepa~ki, politi~ki pritisoci vo mediumite, slaboto funkcionirawe na instituciite i zgolemenata korupcija! Ottuka, ne~ii o~ekuvawa, sekako, potfrlija! Toa {to mo`e da se zaklu~i, po posetata na premierot Nikola Gruevski na Va{ingotn, i po konsultaciite na Metju Nimic so pregovara~ite, e deka procesot za re{avawe na makedonskiot problem so Grcija e dlaboko zaglaven, i deka pokraj site optimisti~ki “prognozi” deka “sega mu e majkata”, i deka Va{ington }e go zavrti klu~ot i }e ja otvori vratata za vlez na zemjata vo EU i vo NATO, realnosta e sepak, druga. Vrvot na SAD otvoreno pora~a – “klu~ot e kaj vas i samo vie mo`ete da se otvorite”! A nie? Nie zaglaveni vo sopstvenata dlaboka politi~ka kriza (koga izbori, koga popis, kako so fejsbuk nacionalizmite, korupcija nasekade...) nikako da se osvestime deka silno ~ekorime na patot na sopstvenata propast...

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o`ebi vakvite va{ingtonski poraki }e mo`evme da gi tolkuvame i kako stogo oficijalni, nadevaj}i se deka pod masa “{atl” diplomatite imale konkretni predlozi za re{avawe na sporot za imeto, no vo posledniot period, toa {to e i pove}e od vidlivo e eden silno iskoordiniran, sinhroniziran nastap na site diplomati koga se raboti za bizarniot problem na dr`avata.

Site ambasadori vo dr`avava (na ~elo so amerikanskiot Filip Riker) peat vo eden glas. Vo neoficijalnite razgovori so niv, tie nemaat dilemi – tvrdat deka me|unarodnata zaednica e umorna od sporot i deka ne mo`e da o~ekuvame site problemi, i doma i so sosedite, da se re{avaat pod ne~ija palka.

Eve, na primer, kako eden viden evropski ambasador vo Makedonija gi komentira ovde{nite sostojbi: “Vie ste dr`ava 20 godini.

Osven toa, ova e 21 vek. Ne mo`e da mislite deka nemate nikakva odgovornost za pravecot vo koj se dvi`ite i deka toj drugi vi go crtaat. Nam ni e se jasno koga gledame otstrana. Vie imate problem pred s$ so nemaweto vistinska cel pred sebe. Edno e da ima{ ubavi `elbi i dobri nameri, no drugo e kako i kolku raboti{ za da gi realizira{.

Vam s$ nekako vi zavr{uva na nameri. Se `ivee od izbori do izbori i od nekoja va`na poseta na premierot do nekoja druga, kade {to }e

M

odi ili nema. No, {to od izborite, {to i od sredbite koga so izborite va`no e da se promeni mentalna matrica, ne politi~ka opcija, a na sredbite va`no e da se ispora~a ne{to, da se otide so plan, a ne da se ~eka {to ima drugata strana da ka`e. Toa ne e akciona politika, toa e inferiornost”, veli za “Kapital” evropski ambasador vo Makedonija, koj poradi prirodata na izjavata saka{e da ostane anonimen.

Ovaa izjava na ambasadorot koj e ~etvrta godina vo dr`avava, zboruva za toa kako diplomatite gledaat na makedonskata politika. Zatoa, jasno e zo{to i SAD i EU uporno pora~uvaat deka potrebno e da se smeni ne{to vnatre, vo sr`ta na makedonskoto op{testvo i vo na~inot na razmisluvawe, no i na dejstvuvawe na makedonskiot gra|anin.

BUREN POLITI^KI PERIOD ZA MAKEDONIJA! Makedonija vleguva vo buren politi~ki period, vo koj od potezite {to }e se prezemaat (osobeno od strana na vladeja~kata koalicija), verojatno }e z avisi i r e{avaweto na sporot so Grcija, a i kvalitetot na politi~kite procesi i ekonomskite reformi vo Makedonija.

Ottuka, ras~ekoreni me|u Skender beg i Aleksandar Makedonski doma, i Atina, Brisel i Va{ington nadvor, potrebni se jasna vizija i pravilni odluki. Izborite koi neminovno ne o~ekuvaat nema da smenat ni{to su{tinski vo re{avaweto na problemite (osven {to

mo`ebi ednite }e bidat zameneti so drugi ama isti!? Ili nema da bidat zameneti), ako sistemot i instituciite ne sozreat. Zatoa, redosledot na nastanite vo Makedonija verojatno }e odi vo pravec deka na red se izbori – a za imeto i se drugo vo nekoi poubavi vremiwa, potoa!

A kakva e makedonskata realnost?

Dnevno politi~ka partiska borba, prazni pres–konferencii, otkrien kriminal pred koj instituciite mol~at (potkrepen so selektivna pravda), administracija {to te`i od neprofesionalizam i prevrabotenost, potkuplivi sudii, lekari, mediumite se vo dlaboka kriza pod silen politi~ki pritisok i s$ pove}e zafateni so aferi, ~uvstvitelni me|uetni~ki odnosi {to se palat pri prvata iskra! Ova, sekako, ne e klima za normalni politi~ki procesi! Go nema dolgoo~ekuvaniot i menaxiraniot vnatre{en konsenzus! Naprotiv, zemjata e ispravena pred opasnosta za silna politi~ka destrukcija osobeno vo relaciite vlast-opozicija i {to e u{te postra{no vo delot na me|uetni~kite odnosi. Na ova silno predupreduvaat od Brisel i od Va{ington!

Ne se ubavi slikite od Makedonija denovive...

VA[INGTON TREBA DA DOBIE STAV OD MAKEDONIJA, NE OBRATNO! Tokmu vo ambientot opi{an pogore, se odr`aa sostanocite na premierot Nikola Gruevski so Hilari Klinton i so Xo Bajden.

Tie pominaa vo znakot na razgovorite za momental-

nata aktuelna sostojba vo dr`avata – (ne)po~ituvaweto na osnovnite demokratski principi, me|uetni~kite odnosi, slobodata na mediumite bile najglavnite temi vo razgovorite!

Sporot za imeto, se na{ol dolu na agendata, vedna{ pred blagodarnosta {to Amerikancite mu ja “vra~ile” na Gruevski za u~estvata na na{ite misii i hrabrosta na na{ite vojnici vo Avganistan. Prethodno, deka ne se raboti edinstveno za imeto, pora~a i pomo{nikot zamenik amerikanski sekretar, Tomas Kantrimen vo Skopje, dodeka go podgotvuva{e Gruevski za toa {to go ~eka preku golemata bara, a sobira{e i informacii za da znaat negovite {efovi {to da ~ekaat od makedonskiot voda~.

Ocenkite na site analiti~ari i doma i vo Grcija se deka pred da dojde do napu{tawe na crvenite linii kaj dvete zemji, neminoven e vnatre{en dr`aven konsenzus. Kaj nas koga koalicionite partneri ne mo`at da najdat zaedni~ki jazik, sekoj drug konseznus e izmislena imenka, a kako {to stojat rabotite i ju`no od granicata, ne se ne{to podobri.

Pritisokot na svetskite finansiski institucii i nekoi vladi od EU, Grcija da prodava zemja i potencijali kako poslednica na krizata, voop{to ne treba da bide “slamka za spasot” na Skopje, pa da se o~ekuva deka Jorgos Papandreu sega }e potpi{e kakov bilo dogovor.

Kalkulaciite so bitkata da se ostane na vlast i tamu se isti kako tuka. Ako ne i posilni.

DENKO MALESKI “Frapantno e {to nie umeeme da go prepoznaeme gr~kiot, bugarskiot, albanskiot nacionalizam, no nikako ne mo`eme da otvorime o~i za sopstveniot.”

SLEPI ZA SOPSTVENIOT NACIONALIZAM! A kalkulaciite da se ostane na vlast, makedonskite koalicioni partneri vo vlasta gi odnese do Kaleto!

Skandalot na skopskata tvrdina e samo u{te eden pokazatel deka ne se pravi razlika od partiskite do dr`avnite interesi, no {to e u{te postra{no deka nam sistemot s$ pomalku ni funkcionira.

Silni problemi se ~uvstvuvaat vo ministerstvata, instituciite, politi~kata koalicija na vlast, pa, po koj znae koj pat, se otvori dilemata za stabilnosta na dr`avata i nejzinata idnina na sreden rok.

Ottuka, poznava~ite velat deka ne ni mo`elo da se o~ekuva ne{to drugo od Va{igton, osven toa {to se ka`a. “Razbirlivo e deka Gruevski }e se trudi da stavi fokus na imeto, pa }e tvrdi deka so Bajden i Klinton zboruval prvenstveno za toa, a potoa za reformite od “Prerodbata”.

Sepak, nelogi~no e deka vo Belata ku}a se `ivo zainteresirani za novite

zakoni vo obrazovanieto, za proda`bata na dr`avna zemja za edno evro kvadrat ili za novite ingerencii na ministerot Ivo Ivanovski.

U{te ponelogi~no e da se zamislat Gruevski so Klinton ili Bajden kako vo 30 minuti dogovaraat ime”, velat eksperti za “Kapital”.

Analizite se deka tenziite doma, koi ja “drmaat” dr`avata ne se posledicata kako {to se saka da se prika`e, tuku pri~inata za lo{ata me|unarodna pozicija na dr`avata. Dopolnitelno {to ovie tenzii se slu~uvaat redovno vo klu~ni momenti (!?). Nesposobnosta da se preveniraat, vo krajna linija nesposobnosta i da se sankcioniraat, govori deka se odi po tenka `ica, a edno takvo pra{awe kako me|uetni~kite odnosi se koristi za dnevna politika.

Nacionalizmot e opasen za flert i so nego nema igra, velat ekspertite: “Dobar del od politi~kiot spektar vo zemjava ja sfati nu`nosta od kompromis.

Ostana u{te vlasta. Frapantno e {to nie umeeme da go prepoznaeme gr~kiot, bugarskiot, albanskiot nacionalizam, no nikako ne mo`eme da otvorime o~i za na{iot. Problemot kaj nas e {to ovoj nacionalizam e cvrsto inkorporiran vo nadvore{nata politika {to ja vodime. Vlasta e nesposobna da se prilagodi kon realnosta, nesposobna da sfati deka ne mo`e{ da ja popravi{ istorijata.

Mo`e{ da ja popravi{ idninata”, veli prviot makedonski minister za nadvore{ni raboti, Denko Malevski za “Kapital”.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI FR^KOVSKI: NA VLASTA NE Í ODGOVARA RE[ENIE ZA IMETO DO PREDVREMENITE IZBORI rofesorot Qubomir Fr~koski smeta deka vlasta nema da vleze vo re{avawe na sporot za imeto pred eventualnite vonredni izbori, za{to, spored nego, ako sega se dogovori re{enie toa bi mu na{etilo na VMRO-DPMNE. "Ne znam kako Gruevski bi izlegol na izbori ako pokraj padot na rejtingot u{te dogovori i re{enie za imeto pred izborite.

Ne tolku poradi toa {to opozicijata ova bi mo`ela da go iskoristi za da napa|a, za izvr{eno predavstvo, tuku zatoa {to }e bide izlo`en na pra{aweto {to "gwavel” dosega, ako ve}e imal namera da go stori toa, dodeka nie stoime ~etiri-pet godini vo mesto ili odime nazad", veli Fr~kovski vo intervju za eden makedonski medium.

Toj smeta deka re{enie na sporot za imeto e nevozmo`no vo ovaa faza za{to bi predizvikalo raskol vo VMRO-DPMNE, kade {to, spored Fr~koski, 20% do 30% od ~lenovite veruvaat vo antikvizacijata. Za niv, kompromis so Grcija bi zna~el direktno predavstvo, ocenuva Fr~koski.

Spored nego, re{enieto e vo izbor na nova vlada, koja bi go re{ila imeto za dva meseci, so koncept "me|unarodno ime so geografska odrednica {to }e go zameni akronimot FIROM bez promena na Ustavot i bez dopirawe na atributite na makedonskiot narod i jazik".

P

SKILAKAKIS: GRCIJA NE E PODGOTVENA DA PRAVI OTSTAPKI vropratenikot, Todoris Skilakakis, se somneva deka vo 2011 godina }e se najde re{enie na sporot za imeto, za{to toj ne veruva deka Grcija e podgotvena na otstapki.

Skilakakis smeta deka kakva i da e odlukata na sudot vo Hag po tu`bata od Makedonija za prekr{uvawe na vremenata spogodba od strana na Grcija, toa nema da smeni ni{to dokolu nema promeni vo poziciite na dvete strani kon postignuvawe vzaemno prifatlivo re{enie.

"Toa {to se postavuva kako pra{awe e dali s$ u{te va`i vremenata spogodba i dali i koj ja prekr{uva. Spored na{e mislewe, prekr{uvawa imalo od drugata strana, za {to } e proceni sudot, no politi~kite pra{awa ne se re{avaat vo sudovite", veli Skilakakis. Toj smeta deka e nepotrebno vklu~uvaweto na Brisel vo pregovara~kiot proces, za{to, spored nego, Obedinetite nacii se mestoto kade {to treba da se re{avaat vakvite problemi. Od druga strana, evropratenikot ne o~ekuva promena vo poziciite na Grcija za sporot.

"Grcija napravi promena pred Bukure{t, koga ima{e mo`nost za re{enie, no ne postoe{e volja od drugata strana. Vo ovoj moment ne predviduvam nekakvi drugi dopolnitelni promeni vo poziciite na Grcija", ocenuva evropratenikot.

E

SOCIJALNITE MEDIUMI - PREDIZVIK NA ADVERTAJZINGOT NA NOVATA ERA eka socijalnite mediumi i nivnata upotreba za biznis-celi pretstavuvaat predizvik na oglasuva~ite vo Makedonija potvrduva organiziraweto na prviot celodneven nastan Social Media Day. “Kompaniite treba da sozdadadat dolgoro~na komunikacija so potro{uva~ite kreiraj}i uspe{na strategija za promocija preku socijalnite mediumi, bidej}i advertajzingot pretstavuva “po~etok na razgovor” so niv”, istaknuva renomiraniot ekspert za internet marketing, Steven Van Bellgehem. Spored nego, najva`en e marketingot “od usta do usta”, bidej}potro{uva~ite najmnogu veruvaat na preporakite od svoite prijateli,a toa najdobro mo`e da se primeni preku upotrebata na socijalnite mre`i.

Internet-oglasuvaweto iznesuva samo 0,26% od vkupniot media-kola~ vo Makedonija vo 2010 godina, a najgolemi internet-oglasuva~i vo Makedonija se telekomunikaciskite operatori.

D

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

VMRO-DPMNE SO PROVOKACIJA DO SDSM

DAJTE VLADA VO SENKA! Gruevski neka ne se gri`i za SDSM, neka podgotvuva naskoro svoja vlada vo senka, vra}aat od partijata na Branko Crvenkovski. No, analizite velat deka vo Makedonija ovoj politi~ki instrument ne e omilen kaj opoziciite dosega. Niedna makedonska vlada vo senka ne za`iveala GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk odina pred redovnite izbori i so mnogu najavi za idni predvremeni izbori, opoziciskata SDSM, koja dosega vo nekolku navrati na golemo ja najavuva{e Vladata vo senka, s$ u{te go nema objaveno nejziniot sostav.

Vo vladeja~kata VMRO–DPMNE ova go tolkuvaat kako deficit so kadar i idei: “Stavot na opoziciskata SDSM da ne gi obelodeni imiwata na eventualnite idni klu~ni ministri se dol`i samo na faktot {to SDSM nema {to da ponudi, nema podgotvena programa, a i nema svoj kadar, pa klu~nite ministerstva gi ima rezervirano za svoite koalicioni partneri", oceni pratenikot Vlatko \or~ev na debata vo organizacija na institutot Dimitrija ^upovski.

Namesto opozicija koja }e gi po~ituva demokratskite alatki i }e gi po~ituva instituciite, Makedonija e soo~ena so virtuelna opozicija koja poleka stanuva nevidliva, smeta pratenikot Vasko [utarov. Toj apelira do SDSM namesto "ujdurmi" da po~ne da gi koristi demokratskite alatki i da ja obelodeni vladata vo senka. "Imame pravo da o~ekuvame od opozicijata funkcionirawe na vladata vo senka", re~e [utarov.

Na vakvite obvinuvawa na vladeja~kata partija reagiraa od SDSM. Ottamu so kratok komentar upatija direktna poraka do VMRO-DPMNE da po~ne so podgotovkata na svojata

G

VLADI VO SENKA VO DRUGITE DR@AVI Osven Velika Britanija, institucijata vlada vo senka funkcionira i vo Kanada, Francija, Irska, Italija, Polska, Slovenija, Ukraina, Romanija itn.. Imeto na vakvite tela, vo zavisnost od dr`avata za koja se raboti, se sretnuva vo razli~ni varijacii - od vlada vo senka, oficijalna opoziciona vlada vo senka, pa s$ do ekspertski sovet. Funkcijata na ovie tela e nasekade ista. Re~isi sekoga{ ministerite i premierite vo senka se nazna~eni za premieri i ministeri koga opoziciskata partija }e dojde na vlast. vlada vo senka. Ubedeni deka na slednite izbori, koga i da se, }e osvojat pobeda, SDSM veli deka site kritiki na vlasta se dol`at na opsednatosta so opozicijata i stravot

deka se gubat foteljite: "VMRO-DPMNE da ne se gri`i za SDSM. Neka se podgotvuva naskoro da pravi svoja vlada vo senka", re~e sekretarot na SDSM, Andrej Petrov.

VLADA VO SENKA VO MAKEDONIJA E NEZA@IVEAN POLITI^KI INSTRUMENT! Iako dosega re~isi vo site izborni ciklusi opoziciskite partii najavuvaat telo nare~eno vlada vo senka, ovaa praktika do denes nikako da za`ivee. Edinstven pat koga be{e sozdadeno vakvo telo be{e vo 2003 godina od strana na Demokratskata partija na Albancite. Pred nekolku meseci svoja vlada vo senka promovira{e i pretsedatelot na NSDP, Tito Petkovski, no so ogled na toa {to opozicijata vo momentot go bojkotira Sobranieto, proektite na ova telo vo senka ne mo`at da izlezat na videlina.

Vladata vo senka, kako telo koe podrazbira visoko nivo na demokrati~nost niz zemjite vo Evropa, s$ po~esto stanuva praktika vo pove} e evropski dr`avi i dr`avite {irum svetot. Sepak, najistaknata e vo Velika Britanija.

Tamu, neposredno po zavr{uvaweto na izborite, otkako }e se znae pobednikot, opoziciskata partija formira vlada vo senka koja vedna{ ja obelodenuva.

Istata se registrira, a isto taka se verificira i nejzinata programa.

Voobi~aena praktika e na sekoj predlog na Vladata za izmena na zakon ili kakvo bilo re{enie da prezeme Vladata vo senka da izleze so svoj kontraproekt.

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

OP[TINITE ^EKAAT KREDITNI REJTINZI

PRVITE OP[TINSKI OBVRZNICI VO APRIL?!

Odlukata za emituvawe op{tinski obvrznici }e zavisi od proektot koj op{tinata planira da go finansira, kako i od toa dali e poevtino toj da se finansira so zaemi ili so obvrznica METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ovata mo`nost za finansirawe na kapitalni proekti so izdavawe na op{tinski obvrznici, del od op{tinite }e mo`e da ja realiziraat otkako }e dobijat krediten rejting. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka prvite op{tinski obvrznici najverojatno }e se izdadat vo april godinava. Finansiskite eksperti sugeriraat, op{tinite koi se zainteresirani za ovoj na~in na obezbeduvawe kapital, najprvo da dobijat krediten rejting, a potoa da izdavaat op{tinski obvrznici, bidej} i taka }e postignat najdobra cena na zadol`uvawe na pazarot.

“So cel da se obezbedi najdobra mo`na cena za emisijata na op{tinski obvrznici, za da se privle~at investitorite i da se kontrolira tro{okot za zadol`uvaweto, od su{tinsko zna~ewe e da se dobie krediten rejting pred pristapuvaweto na pazarot na kapital i pred da se slu~i zadol`uvaweto na op{tinite”, istaknuva \orgi Josifov, direktor na proektot za lokalna samouprava na USAID (Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj).

Momentalno vo dr`avata vakov krediten rejting imaat grad Skopje, op{tina Strumica i op{tina Veles, a kon krajot na april so pomo{ na USAID se o~ekuva krediten rejting da dobijat i op{tinite [tip, Kumanovo, Gostivar, Ilinden i Gevgelija.

Ottuka proizleguva i optimizmot deka vo april na pazarot na kapital }e se ponudi i prvata op{tinska obrznica. Od Ministerstvo za finansii velat deka nema zakonski pre~ki za mo`nosta op{tinite da izdavaat ob-

9

N

MAKEDONEC - PREGOVARA^ VO SKLU^UVAWE NA MEGAZDELKA NA NEDELATA VO SVETSKIOT BIZNIS obert Arsov, trieset i {estgodi{en Makedonec, ekspert za spojuvawe i prezemawe, u~estvuva{e vo pregovorite za sklu~uvawe na megazdelka vo svetskiot biznis minatata nedela. Toj pomognal vo prezemaweto i spojuvaweto na biotehnolo{kiot lider Genzim (Genzyme) od strana na farmacevtskiot gigant Sanofi-Aventis SA (Sanofi-Aventis SA), dogovor vreden 20,1 milijardi dolari.

Arsov momentalno raboti kako direktor na Oddelot za investicisko bankarstvo vo vode~kata {vajcarska banka Kredit Svis (Credit Suisse). Robert Arsov isto taka e ~len na Odborot na direktori na Makedonija 2025 (www.macedonia2025.com), organizacija {to e posvetena na razvojot i promocijata na delovniot sektor vo Makedonija, kako i povrzuvawe na makedonskata dijaspora vo svetot.

R

TRAJNOTO MLEKO NA DUKAT VO NOVO PAKUVAWE vrznici. Lokalnata samouprava treba da obezbedi soglasnost za zadol`uvawe od Vladata i da dobie dozvola za emisija na obvrznici od Komisijata za hartii od vrednost.

“Ministerstvoto za finansii izrabotuva upatstvo koe }e im bide distribuirano na op{tinite za postapkata i uslovite za emituvawe na obvrznicite. Dosega nekolku op{tini imat projaveno interes za izdavawe na obvrznici”, velat od ministerstvoto.

Sepak, i pokraj prvi~niot interes na op{tinite za izdavawe na obvrznici, del od gradona~alnicite velat deka treba da se napravat dopolnitelni analizi i sporedbi so drugite vidovi zadol`uvawa koi im se na raspolagawe pred da se donese kone~na odluka.

“Kon krajot na mart treba da pristignat pretstavnici od agencijata za krediten rejting Moody’s i da napravat dopolnitelni analizi na finansiskata sostojba vo op{tinata po {to o~ekuvame da dobieme krediten rejting. Toj ni e biten za da izdademe op{tinska obvrznica. Sepak, izdavaweto vo golema mera }e zavisi i od proektot koj sakame da go finansirame i dali ni e poisplatlivo toa da go napravime so kredit od Svetska banka ili so op{tinska obvrznica”, izjavi gradona~alnikot na op{tina Gevgelija, Ivan Frangov.

Gevgelija zaedno so op{tinite [tip, Kumanovo, Gostivar i Ilinden vo dekemvri minatata

godina potpi{aa memorandum so USAID za poddr{ka vo dobivawe na krediten rejting od Moody’s. Dobivaweto na krediten rejting, na ovie op{tini }e im ovozmo`i preku emituvawe na op{tinski obvrznici da finansiraat del od svoite kapitalni investicii, a ne kako dosega toa da go pravat samo preku blok dotacii i zaemi od centralnata vlast, kako i preku razni kreditni linii.

SE ^EKAAT KREDITNITE REJTINZI Od USAID istaknuvaat deka prvite aktivnosti i analizi na finansiskata i ekonomska sostojba na op{tinite ve}e se po~nati, a vo periodot od 14 do 19 mart treba da pristigne i analiti~ki tim na Moody’s Investors Service, koj }e ostvari poedine~ni sredbi so sekoja op{tina, po {to }e sleduvaat zavr{nite evaluacii na buxetskite politiki i objavuvawe na rejtingot na op{tinite.

“Vo januari imavme sostanok so pretstavnici na Moody’s i ottoga{ navamu pribirame podatoci i izve{tai koi ni bea pobarani od samata op{tina, no i od javnite pretprijatija.

Vo vtorata polovina na mart o~ekuvame da dojdat nivni pretstavnici i da gi proverat ovie izve{tai. Oficijalno kreditniot rejting deka treba da bide objaven na 15 maj”, velat od {tipskata op{tina.

Dobivaweto krediten rejting za op{tinite }e zna~i i otvoreni vrati kon po{irokiot pazar

na kapital, no i prisustvo na globalnata investiciska mapa.

“Od golema va`nost ni e da dobieme krediten rejting, bidej} i so nego kako op{tina }e bideme poprivle~ni za investitorite. Site klu~ni investitori na ovoj na~in }e imaat jasna slika za toa kako funkcionira op{tinata”, potvrduvaat od op{tinata [tip.

Gradona~alnikot na op{tina Ilinden, @ika Stojanovski, smeta deka dobivaweto krediten rejting }e pridonese i za podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite vo negovata op{tina.

“Dobivaweto soodveten krediten rejting zna~i deka na{ata op{tina mo`e uspe{no da gi servisira svoite obvrski i deka raboti transparentno.

Op{tinata ve}e poseduva osnovna finansiska sposobnost za kakvo bilo zadol`uvawe.

Ve}e sorabotuvame i so Svetska banka na proekti. Za razlika od kreditite ili zaemite, obezbeduvaweto finansiski sredstva so emisija na op{tinski obvrznici e malku pokompleksno pra{awe, bidej}i e mnogu bitna prethodnata podgotovka za toa da bide napraveno.

Zadol`uvaweto preku obvrznica e porazli~no i od aspekt na toa {to se izleguva na pazarot na kapital. Vo sekoj slu~aj mu davam prednost na vakviot na~in na obezbeduvawe pari za proekti”, istakna Stojanovski.

rvatskata kompanija Dukat promovira{e novo pove} eslojno {i{e za trajno mleko so dvojno zatvorawe, koe celosno go za{tituva kvalitetot. Novoto pakuvawe od pred 10 dena mo`e da se najde i na makedonskiot pazar, po promotivna cena od 50 denari, koja }e va`i vo narednite nekolku meseci.

“Novoto pove}eslojno {i{e celosno go {titi mlekoto od svetlina i od drugi nadvore{ni vlijanija, go ~uva kvalitetot i e osobeno prakti~no za rakuvawe. Ergonomskiot oblik ovozmo`uva stabilno dr`ewe vo raka, a otvoraweto i zatvoraweto e ednostavno”, istaknaa pretstavnici na ovaa mle~na kompanija na sredbata so novinari vo petokot vo Skopje. Osven pakuvawe od eden litar, Dukat na potro{uva~ite vo novo pakuvawe im nudi i u{te edno inovativno re{enie, paket od {est {i{iwa po eden litar so ra~ka i mehanizam za lesno i ednostavno otvorawe. Novata linija za prerabotka i polnewe na trajnoto mleko vo {i{e e pu{tena vo upotreba vo septemvri minatata godina. Ovoj najmoderen proizvodstven pogon na Dukat e investicija vredna pove}e od 20 milioni evra. Trajnoto mleko vo novite {i{iwa go ima vo tri tipa - so 0,5%, 2,8% i 3,8% maslenost - a razlikata vo cenata na policite e od eden do dva denari.

H

VISOKI FUNKCIONERI I MENAXERI VMEШANI VO ORGANIZIRAN KRIMINAL SO TUTUN rivi~ni prijavi protiv 68 rakovodni lica na akcionerski dru{tva, me|u koi i eden porane{en visok funkcioner vo rakovodstvoto na Upravata za javni prihodi, povela Vladata otkako otkrila {est slu~ai na zloupotreba na slu`bena dol`nost, soop{ti Gordana Jankulovska, minister za vnatre{ni rabota na Makedonija. Korista {to ja steknale osomni~enite samo od ovie dela e okolu 60 milioni evra. Sinxirot organiziran kriminal so tutun bil prekinat vo periodot od 2007 do 2010 godina. Makedonija vo minatite {est godini go namali {vercot na cigari i tutun, sveduvaj}i go na 6%. Pred pet godini nelegalniot pazar na cigari iznesuval 25% od vkupnata proda`ba. Po ova prilivite od dava~kite za tutun i tutunski proizvodi se zgolemile za 80%, soop{tija ministrite {to ja vodele akcijata, Zoran Stavreski i Gordana Jankulovska, kako i Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava.

“Od 2006 godina dosega naplatata na carinata na uvezen tutun i tutunski proizvodi e zgolemena za 40%. Naplatata na danokot na dodadena vrednost pogolema za 200%, a na akcii za 40%,” tvrdi Kargov.

K

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.735

MBI 10

2.980

MBID

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

OMB 116,65

2.730

2.970

2.725

116,55

2.720

2.960

2.715

2.950

116,45

2.710 116,35

2.940

2.705 2.700

2.930

14/02/11

15/02/11

16/02/11

17/02/11

18/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,25

14/02/11

15/02/11

16/02/11

17/02/11

18/02/11

14/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

15/02/11

16/02/11

17/02/11

18/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

IZMENI VO ZAKONOT ZA LIZING

VLADATA PREDLAGA POLABAVI KAZNI ZA KOMPANIITE Lizing-kompaniite }e mora da imaat 10.000 evra osnoven kapital koj ne smee da padne pod ova nivo, predlaga Vladata vo poslednite izmeni vo Zakonot za lizing БИЉANA KRSTEVSKA

NEDELNO TRGUVAWE

krstevska@kapital.com.mk

KLASI^NOTO TRGUVAWE NA BERZATA PORASNA ZA 22%

a osnovawe i vodewe na kompanija za finansiski lizing vo Makedonija osnova~kiot kapital }e bide minimum 10.000 evra i toj ne smee da se namaluva vo tekot na raboteweto na dru{tvoto, predlaga Vladata vo izmenite na Zakonot za lizing.

Vkupnite dolgovi na kompaniite {to nudat finansiski lizing-uslugi smeat da bidat maksimum deset pati pogolemi od osnova~kiot vlog i od vkupnite rezervi na dru{tvoto, predlaga izgotvuva~ot na izmenite, Ministerstvoto za finansii. Spored ovoj resor, so predlo`enite izmeni biznisot so lizing }e po~ne da se razviva pobrzo.

Za da go pomogne razvojot na lizingot Ministerstvoto za finansii predlaga polabavi supervizorski standardi i kriteriumi za kazni. Se namaluvaat visinata na kaznite i na delata za koi lizing-kompaniite mo`at da dobijat pari~na kazna.

Vladata predlaga kaznite za lizing-biznisot da bidat pomali, bidej}i ovie kompanii ne rabotat so depoziti od naselenie i od stopanstvo, pa poradi toa ne mora da ispolnuvaat tolku strogi supervizorski standardi koi go zadu{uvaat biznisot.

“Kompaniite od ovaa dejnost vo Makedonija prete`no nudat

Z

finansiski lizing, od {to najmnogu dvi`ni predmeti. Iako lizing-dru{tvata se osnovani i rabotat pove}e od deset godini, tie i ponatamu imaat relativno mala va`nost vo finansiskiot sistem i vo vkupnata doma{na ekonomija”, obrazlo`uva Vladata, spored koja ako bidat prifateni izmenite, ovoj sektor }e po~ne pobrzo da se razviva.

Na finansiskiot pazar vo Makedonija sega ima 11 kompanii so licenca za rabotewe. Samo devet od niv se aktivni. Pogolemiot del od niv gi ispolnuvaat kriteriumite {to gi predlaga Ministerstvoto za edna kompanija {to nudi finansiski lizing-uslugi. Osnovnata

glavnina na nivnite dru{ta nekolkukratno e pogolema od minimumot od 10.000 evra {to go bara Vladata. Samo dve od niv imaat dvojno pomalku osnoven kapital od predlo`eniot.

Ako sakaat da ja zadr`at licencata i da prodol`at so rabota, tie }e mora vo rok od 12 meseci od donesuvaweto na izmenite da go zgolemat osnoviot kapital do 10.000 evra.

Ministerstvoto za finansii, koe e glaven regulator i supervizor na lizing-kompaniite vo Makedonija, dosega od firmite osnova~i ne bara{e da prilo`at garanten kapital za da im izdade licenca za rabota.

U{te edna slaba trgovska nedela na berzanskiot parket. Prometot na Makedonskata berza minatata nedela, koj ne ja vklu~uva javnata ponuda na hartii od vrednost na Komercijalna banka vo iznos od 15 milioni evra i blok transakcijata so akcii od 48.000 evra, iznesuva{e 44,2 milioni denari i e za 22% pogolem od klasi~noto trguvawe od prethodnata nedela, koga iznesuva{e 36 milioni denari.

Berzanskite indeksi zavr{ija so me{ani vrednosti.

Osnovniot MBI-10 porasna za 0,56% na 2.720,11 indeksni poeni, a rast od 0,61% ima{e i indeksot na obvrznicite OMB koj zavr{i na 116,63 indeksni poeni. Pad od 1,02% ima{e vrednosta na indeksot MBID, koj nedelava }e ja po~ne so 2.940,25 indeksni poeni.

Interesna trgovska nedela zabele`aa i regionalnite berzi. Zagrebskata ima{e rast na prometot od 6,15% ostvaruvaj}i 25,7 milioni evra, no zatoa, pak, osnovniot indeks CROBEX padna za 3,31% na 2.256,59 indeksni poeni. Belgradskata berza, pak, ima pad i na prometot i na osnovniot indeks Belex 15 koj izgubi 1,17% od vrednosta zavr{uvaj}i na 765,92 indeksni poeni. Prometot iznesuva{e 9,1 milioni evra po padot od 9% vo odnos na prethodnata nedela.

Za razlika od regionot, ve}e treta nedela po red rastat indeksite na berzata vo Wujork. Nedelava S&P 500 kako i Dow Jones porasnaa so po eden procent na vrednost od 1.343,01 i 12.391,20 indeksni poeni soodvetno. Evropskite berzanski indeksi, pak, zatvorija so nezna~itelna korekcija nadolu. Panevropskiot FTSEurofirst 300 padna za nezna~itelni 0,01% na 1.187,03 indeksni poeni, kako rezultat na zategnuvaweto na monetarnata politika na Kina naso~ena kon borba protiv inflacijata vo ovaa zemja. Dodeka vo Evropa toa rezultira{e so vnimatelna investitorska aktivnost, vo Japonija predizvika rast na indeksot Nikkei 225 od 0,1% na 10.842,80 indeksni poeni bele`ej}i rast pet dena po red.

Vladata predlaga da se namalat kaznite za prekr{ocite {to mo`at da gi storat vo svoeto rabotewe. Nivnata visina da se opredeluva spored te`inata na deloto.

Najte{kata prekr{o~na kazna }e bide 4.000 evra, a najniskata 700 evra vo denarska protivrednost.

Lizing-kompaniite dosega ne go iznele vo javnosta svojot stav za predlo`enite izmeni.

Tie postojano sugeriraa deka nemaat administrativni, tuku dano~ni blokadi koi go gu{at razvojot na biznisot.

Najbolnata to~ka im e lizingot na nedvi`nosti, bidej}i za niv, a osobeno za stanovite ima najgolem interes i potreba na pazarot.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.323.722,53

-2,53%

10,42%

10,28%

3,88%

0,54%

17.02.2011

66.000

ILIRIKA GRP

48.883.722,33

-2,27%

1,32%

7,49%

-1,18%

7,52%

17.02.2011

0,77

15.720

Иново Статус Акции

19.065.154,53

7,41%

10,25%

5,39%

10,12%

-8,23%

16.02.2011

216,46

0,21

547.640

KD Brik

36.744.963,24

1,82%

3,55%

4,66%

-0,67%

12,98%

17.02.2011

0,00

0

0

KD Nova EU

29.018.393,22

3,97%

8,61%

10,43%

6,86%

2,07%

17.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.179.127,30

2,66%

6,24%

6,31%

4,70%

1,01%

17.02.2011

%

101,00

2,02

3.535

2.200,00

1,34

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

786,00

Макстил Скопје

ЕМО Охрид ОКТА Скопје

0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Металец Прилеп

18.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

80

-16,67

32.000

400

-11,11

51.600

Тетекс Тетово

582,00

-3,00

40.740

Гранит Скопје

630,13

-1,54

472.600

Фустеларко Борец Битола

Комерцијална банка Скопје

3.601,66

-1,19

2.157.393

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

18.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3601,66

-1,19

2.157.393

Алкалоид Скопје

4492,66

-0,05

961.429

Име на компанијата

18.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

18.02.2011

18.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

7.134

4

4.492,66

390,18

11,51

1,03

обични акции

82.194

57

60,23

7.900,00

341,43

23,14

0,23

Вкупно Официјален пазар

89.328

61

66,61

обврзници

207,81

GRNT (2009)

3.071.377

630,13

105,83

5,95

0,63

обични акции

8.987

17

-57,53

KMB (2009)

2.279.067

3.601,66

471,74

7,63

1,18

Вкупно Редовен пазар

8.987

17

-57,53

MPT (2009)

112.382

32.000,00

/

/

0,89

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

SBT (2009)

389.779

3.766,67

211,39

17,82

0,86

Макстил Скопје

216,46

0,21

547.640

STIL (2009)

14.622.943

216,46

0,11

1.957,50

3,02

Гранит Скопје

630,13

-1,54

472.600

TPLF (2009)

450.000

3.844,16

61,42

62,59

1,13

270

0,00

321.300

ZPKO (2009)

271.602

2.452,00

/

/

0,32

РЖ Услуги Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 18.02.2011)

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

VO REGIONOT GERMANCITE VLEGUVAAT VO BIZNISOT SO TRANSPORT NA STOKA

17.03.2010 PORADI SKAPATA RENTA ZA PRUGITE - 11 NEMA PRIVATNI PREVOZNICI NA STOKA! Liberalizacija na `elezni~kiot biznis }e ima samo ako se privatizira M@-Infrastruktura, no toa nema da se slu~i s$ dodeka ne se zavr{i transformacijata na makedonskata `eleznica SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

o Makedonija s$ u{te nema uslovi za liberalizacija na `elezni~kiot transport. Iako Zakonot za `elezni~ki sistem, koj ja regulira ovaa materija, e ve}e donesen, Makedonski `eleznici s$ u{te ja imaat monopolskata pozicija vo transportniot biznis.

Privatnite operatori koi se zainteresirani za vlez vo biznisot velat deka iako Zakonot dozvoluva vlez i na privatni firmi, sepak, cenite {to gi diktira M@ Infrastruktura za koristewe na prugite se premnogu visoki, {to vo start gi pravi nekonkurentni vo biznisot.

“Zakonot za `elezni~ki sistem e donesen minatata godina, me|utoa, negovata primena e predvidena duri od po~etokot na 2012 godina. Vo momentov edinstven operator e AD M@Transport ~ij edinstven akcioner, odnosno sopstvenik, e dr`avata. Mislam deka seriozna zainteresiranost od drugi operatori bi postoela samo od momentot koga dr`avata bi gi prodala akciite i bi se ovozmo`il ramnopraven nastap na pazarot od site zainteresirani investitori”, veli Zoran Arnautov, operativen direktor vo Fer{ped.

Iako Zakonot za `elezni~ki sistem e donesen u{te vo april minatata godina, dosega nitu edna privatna kompanija nema dobieno licenca za prevoz na tovar po prugite na makedonskata `eleznica.

Upatenite vo ovoj bi-

V

ZORAN ARNAUTOV

operativen direktor vo Fer{ped “Zakonot za `elezni~ki sistem e donesen minatata godina, me|utoa, negovata primena e predvidena duri od po~etokot na 2012 godina. Vo momentov edinstven operator e AD M@-Transport ~ij edinstven akcioner, odnosno sopstvenik e dr`avata. Mislam deka seriozna zainteresiranost od drugi operatori bi postoela samo od momentot koga dr`avata bi gi prodala akciite i bi se ovozmo`il ramnopraven nastap na pazarot od site zainteresirani investitori”. znis se ubedeni deka bez privatizirawe na M@Infrastruktura vistinska liberalizacija ne mo`e da postoi. I vo M@-Transport imaat identi~en stav po ova pra{awe. Se soglasuvaat deka M@-Infrastruktura nudi previsoki ceni za pristap do prugite, {to duri i nim, kako edinstven prevoznik vo momentov, im e preskapo i moraat 53% od ostvareniot prihod da go pla}aat na Infrastruktura za koristewe na prugite.

Ottamu velat deka vakviot pristap voop{to ne e isplatliv nitu za privatna kompanija koja dokolku bi dobila licenca da operira po `elezni~kite prugi bi morala da razmisluva i kade }e vr{i redovno odr`uvawe na vagonite.

Direktorot na M@-Transport za edna televizija izjavi deka 92% od soobra}ajot e tovaren, so godi{en prihod od 21 milioni evra. Pretprijatieto, sepak, generira i zagubi od 650.000 evra godi{no, {to spored ekspertite e znak deka treba da se transformira, no samo otkako celosno }e zavr{i privatizacijata na `eleznicata i }e se oddelat patni~kiot soobra}aj, tovarniot soobra}aj i delot na odr`uvawe (vle~a) kako

posebni firmi. Ekspertite smetaat deka zaedno tie ne nosat ednakov profit.

I vo regionot se kr{at kopjata za `elezni~kiot tovaren biznis. Hrvatskite mediumi denovive pi{uvaat za navodnite pregovori me|u DB [enker (del od germanski `eleznici, kompanija zadol`ena za logistika i transport) i Hrvatskata `eleznica, za prezemawe na transportniot del.

Prvi~nata ideja bila ovoj del od hrvatskata `eleznica da se prenameni vo centar za logisti~ka poddr{ka, a transportot da go prezeme novoformiranoto pretprijatie Kargo 10. Kako {to pi{uvaat mediumite vo Hrvatska, dokolku Germancite go prezemat Kargo 10 bi ja prezele i kontrolata na `elezni~kiot transport vo cel region.

Zaedni~kata transportna kompanija na Hrvatska, Slovenija i Srbija Kargo 10 s$ u{te ne e registrirana, a ve}e se pojavuvaat dilemi koja bi bila nejzinata vistinska funkcija. Prvi~nata cel be{e sorabotka i podobruvawe na konkurentnosta na `elezni~kiot prevoz po koridorot 10, a najmnogu zaradi liberalizacija, bidej}i }e se izbegnat

Cenite na M@-Infrastruktura za pristap do prugite se previsoki i za M@-Transport, koi se edinstven prevoznik. Duri 53% od ostvareniot prihod tie go pla}aat na Infrastruktura za koristewe na prugite administrativnite barieri pri prevozot na stoka.

Registracijata na firmata najverojatno }e se slu~i vo Slovenija, no hrvatskite mediumi denovive na golemo se pra{uvaat koja }e bide ulogata na ovaa kompanija. Dali }e raboti kako {pediterska firma, }e gi zgolemi li cenite za prevoz, kako i dali mo`ebi Kargo 10 }e prerasne vo vistinska konkurencija na hrvatskata `eleznica?

Vo Makedonski `eleznici velat deka germanskite `eleznici pred nekolku godini bile zainteresirani za prezemawe i na makedonskata `eleznica -delot so transportot, no za konkretna zdelka ne stanalo zbor.

Ottamu velat deka, sepak, prezemaweto vakov biznis voop{to ne bilo ednostavna rabota i potenciraat

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,61%

3,51%

4,26%

5,26%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5075

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,3595

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,1448

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,4119

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1525

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,5679

61,6

46,4

73,7

47,5

Извор: НБРМ

ZA 3 GODINI - 56,7 MILIONI EVRA VO M@-TRANSPORT Vo M@-Transport za tri godini }e se investira 56,7 milioni evra. Planirano e da se kupat pet motorni garnituri na patni~ki vozovi koi gi ima sekade po evropskite `eleznici, so {to }e se osovremeni vozniot park. Investicijata }e ~ini pet milioni evra, a }e se nabavat i ~etiri lokomotivi za tovarniot soobra}aj so pogolema snaga od 1.800 kowski sili. @eleznicata momentalno raspolaga so 1.500 vagoni za tovarniot soobra}aj. deka te{ko bi se ostvarilo i prezemaweto so hrvatskata `eleznica.

“Germanskata `eleznica be{e zainteresirana i za slovene~kata `eleznica, me|utoa, se otka`aa od privatizacija.

Dolgoro~ni procesi se toa.

Mislam deka edinstveno se opipuva pulsot kakvi se mo`nostite za kapital.

Nitu hrvatskata `eleznica ne e privatizirana. Tamu

nema sprovedeno nitu delumna liberalizacija, a za makedonskata }e bide mnogu te{ko, zatoa {to mora prvo da ima interes od investitori, a za da ima interes treba da ima osovremenuvawe na `eleznicata, finansiskoto rabotewe da bide solidno i da ima soodvetni ~ove~ki resuri”, veli Oliver Derkovski, direktor vo AD M@-Transport.

Fokus

12

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

NA 89-GODI[NINATA NA STOPANSKATA KOMORA, KOMPANIITE PORA^AA

POTREBNI SE REFORMI ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST! KOMORATA GI NAGRADI NAJDOBRITE KOMPANII I BIZNISMENI

Biznis-elitata potencira deka se neophodni stimulacii i za doma{nite investitori, posebno proizvodnite i izvozno orientiranite kompanii.

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

rizata gi isfrli na povr{ina site problemi koi dolgi godini go ma~at doma{noto stopanstvo, menaxerite na najgolemite kompanii-dvigateli na ekonomijata u{te edna{ potvrdija deka e neophodna promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj. Na 89-godi{ninata od osnovaweto na Stopanskata komora na Makedonija, biznismenite zaklu~ija deka biznis-klimata e podobrena, no potenciraa deka s$ u{te e rano da se zboruva za realen porast na proizvodstvoto. Prognoziraat deka drasti~noto zgolemuvawe na cenite na surovinite }e bide nivniot najgolem predizvik godinava.

“Za godinava o~ekuvame golemi predizvici, zatoa {to hranata na svetsko nivo e mnogu poskapena, imame problemi i ne mo`eme da reagirame soodvetno na dogovorite so golemite marketi. Rabotime so pokratki rokovi i znaeme deka } e bide te{ko za ostvaruvawe na zacrtanite planovi, zatoa {to nie

K

rvatskoto zdru`enie na rabotodava~i (HUP) ja pretstavi “Platformata za nov hrvatski dogovor”, inicijativa koja povikuva na vospostavuvawe argumentiran dijalog i sproveduvawe reformi za sozdavawe podobra investiciska klima, efikasna javna uprava i pravosudstvo, ramnomerna javna potro{uva~ka, reforma na rabotnoto zakonodavstvo, penziska i dano~na reforma.

Tie go povikuvaat pretsedatelot, Ivo Josipovi}, da prezeme inicijativa za noviot hrvatski dogovor so toa {to bi go pottiknal sobiraweto i mobiliziraweto na op{testvenite akteri, {to bi rezultiralo so dogovori za va`ni pra{awa vo oblasta na vnatre{nata i nadvore{nata politika, ekonomijata i socijalniot dijalog.

HUP trgnuva od ocenkata deka Hrvatska e soo~ena so izvr{na vlast, no i opozicija koi nemaat dovolno idei

H

STOPANSKATA KOMORA DODELI NAGRADI ZA KOMPANII I BIZNISMENI I NEJZINI ^LENKI ZA NIVNITE OSTVARUVAWA MINATATA GODINA. OD KOMPANIITE NAGRADENI BEA: 1. IGM Trejd od Kavadarci - koja dobi priznanie za najgolem porast na proizvodstvoto vo 20101 godina; 2. Feni Industri - dobi nagrada za kompanija so najgolem porast na neto-izvozot vo 2010 godina; 3. Elektrani na Makedonija - be{e proglasena za kompanija so najgolema investiciska aktivnost vo 2010 godina; 4. Alkaloid AD Skopje - dobi nagrada za kompanija so najgolema investiciska aktivnost vo nau~no-tehnolo{kiot razvoj vo 2010 godina; 5. Makedonski Telekom - be{e proglasena za najprofitabilna kompanija za 2010 godina.

NAGRADI ZA BIZNIS-LIDERI: 1. Min~o Jordanov - nagradata za najgolema donatorska dejnost vo 2010 godina; 2. [terjo Nakov – nagrada za dolgogodi{na komorska aktivnost.

SPECIJALNI PRIZNANIJA DOBIJA KOMPANIITE: 1. Renova - dobi priznanie za najdobra sredna kompanija vo Makedonija; 2. Makprogres - kompanija koja vo 2010 godina izveze vo najmnogu zemji vo svetot; 3. TGS Tehni~ki gasovi - dobi priznanie za kompanija koja u~estvuvala na najgolem broj edukativni nastani organizirani od komorata.

Na 89-godi{ninata od osnovaweto na Stopanskata komora na Makedonija, biznismenite zaklu~ija deka biznis-klimata e podobrena, no potenciraa deka s$ u{te e rano da se zboruva za realen porast na proizvodstvoto. Stopanstvenicite se soglasni deka najlo{oto od krizata pomina, no godinava predizvik }e bidat dvi`eweta na cenite na surovinite, posebno za prehranbenata industrija planiravme zgolemuvawe za 30% na generalnoto rabotewe {to se dol`i na lanskite investicii, me|utoa, se nadevame deka do sredina na godinata pazarite so surovini }e se stabiliziraat i }e se podobri rabotata”, veli Grigor Cvetanov, direktor vo Makprogres, Vinica.

Iako stopanstvenicite se soglasni deka najlo{oto od krizata pomina, sepak, svetskite trendovi na dvi`eweta na cenite na surovinite, posebno za prehranbenata industrija, poka`uvaat deka godinava tokmu ovoj sektor }e bide najpogoden.

“Sosema e razli~no toa {to se slu~uva vo metalnata industrija ili vo grade`ni{tvoto i drugite industriski granki. Ne mo`eme da gi stavime vo korelacija, toa {to nas kako konditorska kompanija ne optovaruva e toa {to iako smetavme deka pomina kriznata godina i deka doa|aat podobri vremiwa, vsu{nost se slu~i sprotivnoto. Sega duri na-

stapuva totalna nestabilnost. Mnogu odamna ne sme imale tolku nestabilna cena na repromaterijalite kakva {to imame vo poslednive meseci.

Jas iskreno se nadevam deka pove}e e {pekulativno, otkolku deka toa se vistinski ekonomski parametri koi } e imaat podolgoro~no vlijanie”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na Evropa.

Neophodni se reformi vo agrarot i administracijata

Skokot na cenite na prehranbenata industrija gi otvori starite problemi so nekonkurentnoto zemjodelsko proizvodstvo vo zemjava i neume{nosta na site dosega{ni vladi da go restruktuiraat agrarot. Stopanstvenicite velat deka i vo ovoj sektor od golemo zna~ewe e investiraweto vo infrastruktura.

“Mo`am da potenciram deka vo zemjodelstvoto s$ u{te ostanuvaat starite problemi me|u koi i na-

TRETITE PAZARI NOV PREDIZVIK ZA IZVOZNICITE Ekonomiite od regionot zaedni~ki da se naso~at kon osvojuvawe na treti pazari. Srpskiot minister za trgovija, Slobodan Milosavqevi}, apelira{e zemjite od regionot da ja obnovat industriskata sorabotka i da kreiraat zaedni~ki proizvod koj bi mo`el uspe{no da se plasira na pazarite vo Rusija, Kazahstan i Belorusija.

“Ovie zemji imaat ogromen pazaren potencijal. Tuka ja gledam {ansata za site ekonomii vo regionot. Gi povikuvam stopanstvenicite da se zapoznaat so mo`nostite vo regionot za da dogovorat zaedni~ki nastap na globalniot pazar. Bidej}i zemjite od regionot ne raspolagaat so prirodni resursi, za pogolem rast na ekonomiite, potrebni se investicii vo ekonomija na znaewe koja dosega ne e iskoristena. Toa definitivno mo`e da otvori i pove}e rabotni mesta”, dodade Miloslavqevi}. jgolemiot, a toa e {to imame malku i skapi obrtni sredstva, i {to Makedonija e edinstvena zemja kade {to u{te mnogu odamna e napravena najgolemata gre{ka {to go ote`nuva rboteweto, a toa e otsustvoto od distributivni trgovski lanci so koi

bi se planiralo, dorabotuvalo i distribuiralo zemjodelskoto proizvodstvo. Takvi lanci bi mo`ele da ne napravat mnogu konkurentni”, ocenuva Min~o Jordanov, pretsedatel na Upraven Odbor na Makstil.

Bavnata administracija i site

HRVATSKITE RABOTODAVCI BARAAT DOGOVOR SO VLADATA

REFORMITE SE PATOT DO PODOBRA INVESTICISKA KLIMA Kompaniite, generalno, se nezadovolni od biznis-klimata vo Hrvatska, visokite dava~ki, neefikasnata administracija i krutite zakoni. Predlagaat svoja platforma za olesnuvawe na biznisot vo zemjata i so dominacija na partiskite i politi~kite celi pred nacionalnite interesi.

Hrvatska nema definirani jasni nacionalni interesi i politi~ki interesi i celi osven ~lenstvoto vo Evropskata unija (EU), smetaat vo HUP i dodavaat deka sekoja tema ili inicijativa od izvr{nata vlast ili opozicijata e podlo`na na

golemi sporewa, omalova`uvawa i podmetnuvawa.

“Takviot kulturen dijalog se preli i vo odnosite na drugite op{testveni partneri, vklu~uvaj} i gi i rabotodavcite i sindikatite”, istaknaa od Zdru`enieto na rabotodava~i na sredbata so hrvatskiot pretsedatel.

Hrvatskite rabotodavci vo plat-

formata predlagaat konkretni re{enija vo sedum oblasti.

Na po~etokot se istaknuva potrebata od vospostavuvawe na profesionalen, odgovoren i civiliziran dijalog na site op{testveni faktori, koj bi ja zamenil niskata kultura na javen dijalog.

Baraat da se unapredi investiciskata i pretpriema~kata klima.

HUP smeta deka bez da se po~ne nov investiciski ciklus nema da zazdravi doma{nata ekonomija, nitu, pak, }e se otvorat novi rabotni mesta.

HUP predupreduva deka vo Hrvatska eden od ote`nuva~kite faktori e javnata administracija i sostavot na javnite i dr`avnite pretprijatija, koi se premnogu

no.

7

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

XOZEF KASANO: JA UNI[TI AIG, PA I SEBESI Kasano, porane{niot izvr{en direk Xozef tor na najgolemata osiguritelna kompanija vo SAD, e glaven akter vo globalnata finansiska kriza vo periodot od 2008 do 2009 godina

Stopanskata komora najavi deka i godinava }e se obidat preku diskusija so Vladata da nametnat promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj. dosega{ni neuspe{ni vladini merki koi ne uspeaa da go namalat trgovskiot deficit, dopolnitelno go ote`nuvaat razvojot na stopanstvoto. Biznis-elitata potencira deka se neophodni stimulacii i za doma{nite investitori, posebno proizvodnite kompanii i izvozno orientiranite.

“Barame povolnosti, posebno pri kupuvawe na zemji{teto, ekspresno reagirawe na administracijata i brzo ispolnuvawe na site propi{ani proceduri. Merkite {to neodamna bea doneseni za grade`noto zemji{te, za transformacija na zemjodelskoto zemji{te i licitacijata za edno evro se perfektni merki, me|utoa, potrebno e nivno efikasno sproveduvawe”, izjavi Ilija Ge~ev, generalen direktor na IGM Trejd, Kavadarci.

Stopanskata komora kako najbrojna biznis-asocijacija najavi deka i godinava }e se obidat preku diskusija so Vladata da nametnat promena na dosega{niot model na ekonomski razvoj.

Pretsedatelot na Stopanskata komora kako primer ja istakna Turcija i nejzinata ekonomska politika, koja dokolku se sprovede i vo Makedonija bi generirala rast so koj mo`e da se podigne nivoto na `ivoten standard, kako i standardot na kompaniite.

“Intenzivirawe na aktivnostite vo delot na gasifikacija na Makedonija,

spre~uvawe, odnosno namaluvawe na sivata ekonomija, realizacija na zadol`itelnata multilateralna kompenzacija me|u javniot i privatniot sektor, sproveduvawe na Nacionalnata programa za restruktuirawe na ~eli~nata industrija i potpi{uvawe na me|unarodni dogovori za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Ova se samo del od aktivnostite na koi }e se fokusira Stopanskata komora vo pretstojniot period”, potencira{e Branko Azeski, pretsedatel na Stopanska komora na Makedonija.

Pe{evski: Vladata gi poddr`uva barawata na biznismenite

Vladata generalno gi poddr`uva barawata na kompaniite za promena na ekonomskiot model iako kako {to istakna vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, vladinata ekonomska programa ve}e se dvi`i vo nasoka na podobruvawe na biznis-klimata.

“Celite ni se zaedni~ki, podobruvawe na ekonomskata aktivnost i podobar `ivot na gra|anite. Na{ite aktivnosti vo podobruvawe na biznisklimata }e prodol`at, kako vo nasoka na ukinuvawe na trgovskite barieri, so cel da se postigne podobro

okru`uvawe i podobri rezultatai, taka i vo nasoka na za~uvuvaweto na makroekonomskata stabilnost. Nie o~ekuvame deka i ovaa godina rastot na ekonomijata }e prodol`i isto kako i prethodnite godini”, istakna Pe{evski.

Del od kompaniite ve}e gi ~uvstvuvaat efektite od vladinite merki, osobeno namaluvaweto na carinite za uvoz na surovini.

“Apelirame da ima u{te takvi merki, da se ovozmo`i dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Ako toa se slu~i, realno }e ni se podobri konkurentskata pozicija na toj Pazar, koj za nas e eden od strate{kite“, veli @ivko Mukaetov, generalen direktor na Alkaliod. Kompanijata godinava o~ekuva rast na proda`bata i otvorawe na poziciite vo Evropskata unija. “]e se fokusirame na investicii vo delot na novi tehnologii i zgolemuvawe na proizvodnite kapaciteti, kako i zacvrstuvawe na na{ite marketin{ki pozicii na pazarite kade {to prodavame”, dodava Mukaetov.

KAKO TURCIJA IZLEZE OD KRIZATA Na proslavata na Stopanskata komora svoe obra}awe ima{e Rifat Hisar~iklioglu, potpretsedatelot na Asocijacijata na evropskite komori i pretsedatel na Unijata na turskite komori i stokovi berzi.

Toj na prisutnite biznismeni me|u drugoto im gi prezentira{e merkite koi gi prezela Turcija za da im pomogne na doma{nite kompanii da se spravat so krizata.

"Vo vreme na kriza najdobro e javnite pari da se naso~at vo investiciski proekti, no i vo promena na dano~nata politika. Vo Tucija vo razni sektori vo zemjata se namalija dano~nite stapki vo krizniot period. Taka se zgolemuvaa dano~nite prihodi vo dr`avnata kasa iako prvi~no se misle{e deka }e ima zagubi. Namnogu profitira{e avtomobilskata industrija, koja zabele`a zna~itelen rast so namaluvawe na danocite", objasni Hisar~iklioglu.

glomazni i neefikasni. HUP bara efikasna javna administracija i pravosudstvo.

Rabotodava~ite baraat balansirawe na javnata potro{uva~ka so ostvarenite prihodi. Se predupreduva i za sistem na subvencii i transferi

bez nadzor na tro{ewe i se bara model vo koj socijalnite transferi }e se temelat na precizno utvrdeni kriteriumi, bez politi~ki pritisok.

Vo oblasta na trudovoto zakonodavstvo rabotodava~ite baraat sigurnost

za rabotnicite i fleksibilnost za rabotodavcite, ocenuvaj}i deka doma{noto trudovo zakonodavstvo e me|u najkrutite vo Evropa, {to e pri~ina za golemata nevrabotenost i nekonkurentnost na zemjata.

Penzionerskiot sistem, spored ocenkata na HUP, go karakterizira golem broj penzioneri, mnogu niska prose~na penzija, kako i mnogu niska stapka na vrabotenost i rabotno aktivno naselenie.

Se prepora~uva zacvrstuvawe na vtoriot penziski stolb i zgolemuvawe na atraktivnosta za tretiot. ^lenovite na Zdru`enieto smetaat deka dano~niot sistem go karakteriziraat mnogu visoki dano~ni stapki i kompliciranost. Tie predlagaat poednostavuvawe i namaluvawe na bruto-tro{ocite za rabotnata sila i stroga zakonska procedura za izmena na dano~niot sistem.

ozef Kasano e porane{en izvr{en direktor na najgolemata osiguritelna kompanija vo SAD, Amerikanskata internacionalna grupacija (AIG), koj se zadr`a vo top-menaxmentot na kompanijata od 1987 do 2008 godina, koga zede zamav i finansiskata kriza vo SAD. Spored ekspertite, Kasano e glaven akter vo globalnata finansiska kriza od 2008 do 2009 godina. "Wujork tajms" istaknuva deka politi~kiot analiti~ar Met Tajbi go narekuva Kasano "pacientot nula" vo globalnoto ekonomsko propa|awe. Porane{niot lider na oddelot koj go uni{ti osiguritelniot gigant AIG dolgo vreme be{e smetan za eden od “lo{ite momci" vo finansiskata kriza.

“Iako vo ekot na krizata ostana skrien zad "yidot" {to go sozdadoa negovite advokati koi go branea od branot gra|anski i krivi~ni prijavi, sepak, mediumite go proglasija za magnet za gnevot i neprijatelstvoto koi Amerikancite gi imaa kon nego poradi nizata lo{i odluki so koi ja predizvika najgolemata kriza na Volstrit”, pi{uva "Wujork tajms".

Prikaznata po~nuva vo 1998 godina i go vme{uva bankarskiot gigant JP Morgan so negoviot plan za sozdavawe zadol`itelni dol`ni~ki obligacii, poznati kako CDO. Kasano go prifa}a ovoj predlog za kreditni svapovi.

“Toa be{e presvrtnica vo 1998 godina, koga JP Morgan dojde kaj nas. Vo toa vreme bankata be{e zna~aen igra~ na pazarot i bev v~udoviden {to ni ponudi da u~estvuvame vo implementacijata na nejziniot plan”, izjavi Kasano.

No, koga finansiskata kriza vo SAD po~na da se prodlabo~uva, Kasano pu{ti vo upotreba osiguritelni paketi vredni nekolku stotici milijardi dolari, soglasno planot so JP Morgan, bez da inkasira pari vo gotovo so koi }e ja garantira stabilnosta na finansiite koi gi podigna od bankarskiot sektor. Koga vo 2008 godina investiciskite banki pobaraa pari od osiguritelnata kompanija za nivnite propadnati derivati, AIG ne be{e vo mo`nost da im pomogne.

"Ulogata na Kasano i negovoto rabotewe so AIG samo ja vlo{ija lo{ata sostojba na finansiskiot pazar vo SAD. So ova toj go razgore `ar~eto koe tlee{e nekolku godini", istaknuvaat od "Wujork tajms".

Za vreme na negovata kariera kako

X

izvr{en direktor, od 2002 do 2008 godina, Kasano primil 315 milioni dolari, od koi 280 milioni vo gotovo i 34 milioni dolari vo bonusi. Spored politi~kiot analiti~ar Met Tajbi, Kasano u{te dolgo vreme po napu{taweto na AIG ostana na platniot spisok na kompanijata, iako dano~nata uprava go prisili da & isplati na AIG ot{teta vredna 85 milijardi dolari za site pogre{ni odluki koi gi donel. Po obelodenuvaweto na informaciite za propasta na AIG, duri i dr`avata se anga`ira{e za spas na kompanijata. Dr`avnata dano~na uprava osnova{e federalen spasuva~ki paket vreden 182 milijardi dolari, so koj se obide da ja spasi kompanijata.

No, po ova gnevot na javnosta eksplodira{e - prvo za spasuvaweto na AIG, a potoa i poradi golemite bonusi koi mu bea isplateni na top-menaxmentot za da se zadr`at vrabotenite vo oddelot za finansiski proizvodi.

So ova se obelodenija i glasinite deka Kasano, koj zaedno so drugite izvr{ni direktori vo ekot na krizata prezentira{e optimisti~ki scenarija za idninata na AIG, koi na krajot izlegoa pogre{ni, mo`e da se soo~i so brojni gra|anski ili krivi~ni prijavi za izmama.

Sepak, Kasano ostana indiferenten na vakvite tvrdewa i veli deka bil samo `rtva na krizata, a ne edna od pri~inite za nea i deka nikoj ne mo`el so sigurnost da ja predvidi hipotekarnata kriza koja dovede do propast na finansiskiot sektor. So godini sinot na bruklinski policaec go vode{e oddelot za finansiski proizvodi so ~eli~na disciplina.

"Wujork tajms" istaknuva deka bez somnenie Kasano bil celosno posveten na kompanijata, a negoviot `ivot se vrtel okolu sektorot za finansiski proizvodi. Do{ol vo kompanijata u{te na po~etokot na nejzinoto osnovawe, vo docnite 80-ti godini, a kormiloto go fatil vo 2002 godina.

"Kasano be{e `eden za profit, slep za rizicite i opsesiven za lukrativnite dogovori za kreditni svapovi, koi na krajot dovedoa do pad na AIG", pi{uva "Wujork tajms".

Kasano go napu{ti oddelot za finansiski proizvodi na AIG vo 2008 godina, vo vreme koga kompanijata se raspa|a{e. Samo nekolku meseci podocna propadna i toj, so {to re~isi direktno go predizvika kolapsot vo globalniot finansiski sistem. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

[TO MO@E DA SRABOTI SAMO GENERALNIOT DIREKTOR I NIKOJ DRUG? Alan Xorx Lafli be{e na ~elo na Prokter i Gembl to~no edna decenija, vo koja kompanijata

do`ivea golem i zna~aen rast. Nekade kon krajot na svojot mandat, Lafli dade prikaz na negovoto razbirawe koi se zadol`enijata na generalniot direktor vo edna kompanija. Toj smeta{e deka naj~esto ima nedorazbirawe i {to to~no pravi i {to treba da pravi generalniot direktor lan Xorx Lafli be{e generalen direktor, pretsedatel na kompanijata i pretsedava~ na odborot na direktori na Prokter i Gembl od 2000 do 2010 godina. Toj ja predvode{e kompanijata vo decenijata na eden od nejzinite najgolemi rastovi, vo tekot na koja proda`bata se zgolemi za dvapati, profitite za ~etiripati, a vrednosta na kompanijata porasna za pove}e od 100 milijardi dolari.

Lafli dojde vo kompanijata vo vreme koga taa be{e vo kriza.

Krizata odnadvor se gleda{e vo namaluvawe na cenata na akciite na kompanijata za pove}e od 30% vo period od ~etiri meseci.

Lafli vide odvnatre deka toa e pred s$ kriza na doverba.

I re{i da prezeme seriozni promeni. Tie promeni, pokraj pridobivkite za kompanijata koi mu gi ostavi na svojot naslednik Bob Mekdonald, mu donesoa i nagrada za "Najdobar Generalen Direktor” vo 2006 godina.

Vo maj 2009 godina, Lafli napravi pregled za Harvard Biznis Rivju na iskustvata vo negovoto rakovodewe so Prokter i Gembl. Toga{, toj iznese dve klu~ni tezi. Prvata be{e osnovnata teza na negovoto upravuvawe – deka potro{uva~ot e {ef. Vtorata be{e opse`na

A

K

O

M

E

R

elaboracija deka generalniot direktor ne e najvisok izvr{en direktor koj ima zada~a da gasi po`ari tamu kade {to }e se pojavat, tuku deka toa e rabotna pozicija koja, kako i sekoja druga, ima zbir na zadol`enija koi nikoj drug ne mo`e da gi ispolni.

Toj set zadol`enija broi ~etiri osnovni stolbovi. Lafli objasnuva deka ovoj svoj zaklu~ok go bazira na tezite izneseni od Piter Draker, kogo imal ~est da go slu{a na eden seminar za generalni direktori odr`an vo 2004 godina, na tema "Koi se rabotnite zada~i na eden generalen direktor?”. Teorijata na Draker, stana praksa na Lafli. ^etirite zadol`enija koi mo`e da gi ispolni samo generalniot direktor, spored Draker i Lafli, se: definirawe na razumnata nadvore{nost; odlu~uvawe vo koj biznis sme nie; balansirawe me|u sega{nosta i idninata i oformurawe na vrednostite i indikatorite za uspe{nost na kompanijata.

Prvoto od zadol`enijata e verojatno klu~noto. Samo generalniot direktor e vo pozicija da ima kolku pogled vnatre kon kompanijata, tolku i pogled kon – relevantnata nadvore{nost.

Toa zna~i kon onoj del na nadvore{niot svet koj e zna~aen C

I

J

A

L

E

N

za kompanijata. Za{to, Lafli }e zaklu~i deka – vnatre vo kompaniajta se samo tro{ocite, a nadvor od nea se mo`nostite.

Tuka }e bide gravitacioniot centar na filozofijata na Lafli – deka potro{uva~ot e kral i deka nema golema vrednost ako ova se znae, ama ne se postapuva vo soglasnost so toa, odnosno ako namesto da odime nadvor da gi razbereme potro{uva~ite, nie sedime vnatre za podobro da ja razbereme organizacijata.

Definiraeweto na toa vo koj biznis sme, zna~i vo isto vreme definirawe na toa – vo koj biznis ne sme kako organizacija.

Toa, povtorno e voobi~aena premisa na definirawe na sekoja strategija, no zavodlivosta na novite idei lesno povlekuva vo nestrate{ki nasoki. Generalniot direktor e na branikot na povicite na ovie sireni na defokusiraweto.

Vo vrska so tretoto zadol`enie – balansiraweto na dene{ninata i idninata – Lafli dava eden izvonreden citat na Draker: "Generalniot direktor odlu~uva za balansot me|u izvlekuvaweto na pridobivikite na sega{nite aktivnosti i invstiraweto vo nepoznatata, nemo`no spoznavatelnata i seriozno nesigurna idnina.” Lafli priznava deka pritisokot na najgolemiot broj konstituenci }e bide na O

G

L

A

S

dene{ninata. Tie }e sakaat pove}e rezultati ovoj mesec, ovaa sedmica. Toa osobeno e izrazeno vo vreme na finansiska kriza – koga ako nema dobri vesti denes – o~ekuvawata za dobri vesti utre se u{te pomali.

Kone~no, generalniot direktor treba da opredeli kako }e se raboti vo edna kompanija – {to }e bide prifatliv na~in na rabota, a {to ne; i da opredeli {to }e se broi – {to }e bide dokaz deka sme uspeale vo na{ite zalo`bi, so kogo }e se sporeduvame – dali so sebe niz vreme, ili so najdobrite denes.

Deka Lafli dobro ja zavr{i svojata rabota – toa go poka`a vremeto. Kompanijata ja ostavi vo daleku podobra sostojba otkolku {to ja zatekna, kako kompanija so pro{irena penetracija na, za nea, relevantnite pazari i so zasileni i novovneseni brendovi.

No, vo pogled na pra{awata za ulogata na generalniot direktor toj e bezmalku vo pravo. Ova e zaklu~ok od perspektiva na korportivnoto upravuvawe. Sive ovie ~etiri zadol`enija na generalniot direktor, koi gi spomenuva Lafli – se zadol`enija na odborot na direktori. I povrzuvaweto na nadvore{nosta so K

O

M

vnatre{nosta na kompanijata, i opredeluvaweto na strategijata i investiciite vo odnos na odlivot na sredstva, i opredeluvaweto na vrednostite i indikatorite po koi se merat kako rezultatite na kompanijata vo celina, taka i na izvr{nite direktori. Sive ovie zadol`enija proizleguvaat od dvete voobi~aeni zada~i na odborot na direktori – da se opredeluva strategijata na edna kompanija i da se kontrolira menaxmentot. Vo eden del mo`e da se ima razbirawe za Lafli so ogled deka toj ja prodol`i tradicijata, od koja Prokter i Gembl s$ u{te nemaat otstapeno – a toa e generalniot direktor da bide i pretsedatel na odborot na direktori. Verojatno poradi ovaa dvojnost na negovata funkcija, toj vo eden del legitimno, se zbuni {to e zada~a na odborot na ~ie ~elo toj stoe{e kako pretsedatel, a {to e negova zada~a vo sekojdnevnoto rabotewe, kako izvr{en direktor. Treba da se bide fer i da se ka`e deka vo ovoj slu~aj, o~igledno deka ne bilo va`no dali ma~kata e crna ili bela, zatoa {to evidentno fa}ala gluvci – no kako i sekoga{, ne treba da se razbere postoeweto na rezultatite kako direktna posledica na arbitrarno izbrani fakti. Verojatno isti vakvi zaklu~oci bi proizlegle ako se analizirala i rabotata na odborot na direktori na kompanijata.

Vo svojot izve{taj od 2010 godina, Komisijata za korporativno upravuvawe na Wujor{kata berza

E

R

C

I

J

A

L

E

N

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija rrac cija j (I ((IFC) FC) C) vo Ma Maked Makedonija keddoniija j

potseti deka e potceneta ulogata {to menaxmentot vo celina ja igra vo sozdavaweto na dobro korporativno upravuvawe vo edna kompanija.

Taa istkana deka minatava decenija site mnogu pi{uvaa i govorea za ulogata na odborot na direktori, no zaboravija deka menaxerite se ednakvo zna~ajni za prenesuvaweto nadolu vo edna organizacija na praksite na dobro upravuvawe. Dobriot primer na Lafli i negoviot pridones za razvojot na negovata kompanija e soodvetno potsetuvawe od praksata deka zaklu~okot na Komisijata bil odmeren i pravilen.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC. O

G

L

A

S

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

15

KAMATITE NA STANBENITE KREDITI VO HRVATSKA PONISKI ZA 1,07% ELENA JOVANOVSKA rvatskite banki }e gi namalat kamatite na stanbenite krediti za 1,07%, od 6,02% na 4,95%. Vo slu~aj kreditniot korisnik da ostane bez rabota i da ne mo`e da gi otpla}a ratite, garancijata za otplata ja prezema dr`avata vo period od tri godini. Preku ovoj model za pottiknuvawe na izgradbata na novi stanovi godinava treba da

H

VO GRCIJA ZATVOR DO 20 GODINI ZA SITE [TO NE PLA]AAT DANOK atvor do 20 godini, sud za neplateni danoci i dolgovi kon dr`avata i ukinuvawe na dano~nata tajna se nekoi od merkite vo nacrt-zakonot za danoci, odobreni od Vladata vo Atina.

Dano~nite dol`nici koi zataile danok pogolem od 150 iljadi evra }e bidat uapseni i izvedeni pred sud, a nivnite imiwa }e bidat javno objaveni.

Proektot predviduva i nazna~uvawe na “finansiski obvinitel”, voveduvawe nova institucija “dano~na arbitra`a” za ureduvawe na dano~nite sporovi i koristewe informacii od stranstvo povrzani so dano~ni naru{uvawa.

Za da se ograni~i korupcijata, spored noviot sistem }e se ocenuvaat, isto taka, i dano~nite inspektori. Proverkite }e se pravat samo za nekoi kategorii na lica koi imaat slobodni profesii, a koi prijavile godi{en prihod pomal od 25 iljadi evra.

Z

SLOVENIJA VO JU@EN POTOK

uski Gazprom i slovene~ki Geoplin plinovodi za vreme na posetata na ruskiot premier, Vladimir Putin, na Slovenija vo mart }e osnovaat zaedni~ka kompanija za izgradba i upravuvawe so slovene~kiot del od trasata na Ju`en potok.

Slovene~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti soop{ti deka pretsedatelot na Slovene~koruskata me|udr`avna komisija za ekonomska sorabotka, Igor [jogolev i slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, Samuel @bogar, potpi{ale protokol na koj e prilo`en i memorandum na dvete vladi za najva`nite proekti za zgolemuvawe na bilateralnata ekonomska sorabotka i mo`nostite za nejzino {irewe vo novi oblasti (energetika, turizam, informaciski tehnologii, grade`ni{tvo, avtomobilska industrija).

R

GALENIKA GRADI FABRIKA VO RUSIJA VREDNA 28 MILIONI EVRA

armacevtskata kompanija Galenika planira vo maj da po~ne so izgradba na fabrika za lekovi vo Rusija vredna 28 milioni evra. Kako partneri vo ovoj proekt }e u~estvuvaat i ruskata firma Farmimeks, koja e najgolem distributer na lekovi od Moskva, kako i holdingot PSPFarman, ~ij sopstvenik e Branislav Gruji}, pretsedatel na biznis-klubot Privrednik. Vo novata fabrika }e bidat vraboteni 200 lu|e.

“Izvozot na Galenika vo Rusija minatata godina iznesuva{e 3,5 milioni dolari, taka {to o~ekuvame izvozot vo 2011 godina da se zgolemi 50% do 60%”, izjavi @arko Ili}, pomo{nik na generalniot direktor na Galenika za ruskiot pazar.

F

se prodadat 1.000 stanovi. Ova e ishodot od poslednata sredba na premierot Jadranka Kosor i najgolemite bankari.

“So bankite postojano pronao|ame modeli za poddr{ka na stopanstvoto. Ovoj model }e rezultira so proda`ba na pogolem broj stanovi, a krajnata kamata za korisnicite }e bide 4,95%”, izjavi Kosor po sostanokot.

Spored predlog-zakonot za subvencionirawe i dr`avna garancija na stanbenite krediti, site pomK

ladi od 45 godini }e mo`at ovaa i slednata godina da pobaraat bankarski kredit so efektivna kamatna stapka od 4,95% na koja }e imaat pravo prvite ~etiri godini, no samo do visina od 100.000 evra. Po ovoj period bankata se obvrzuva deka kamatata nema da se zgolemi pove}e od 10%, odnosno vo pettata i {estata godina }e bide do 5,5%. Toa se odnesuva na kreditite podignati za novoizgradeni stanovi na rok od 20 godini.

Cenata na kvadraten metar vo tie O

M

E

R

C

I

J

A

evra, a za kredit do 100.000 evra tro{okot na dr`avata }e bide 13.960 evra.

Bankarite po sostanokot najavija deka po priklu~uvaweto kon Evropskata unija mo`e da se o~ekuva pogolem pad na kamatite. Kako {to istakna pretsedatelot na upravata na Rajfajzen banka, Zdenko Adrovi}, trendot na pa|awe na kamatite ve}e po~na, a }e prodol`i i godinava. Tie gi poddr`aa investiciskite proekti na Vladata.

stanovi }e iznesuva 1.900 evra so vklu~en danok na dodadena vrednost (DDV). Spored procenkite, godinava bi mo`elo da se dodelat 950 krediti, a tolku se planirani i za slednata godina.

Dr`avata na toj na~in vrz sebe go prezema tovarot na poniskite kamati preku pla}awe na polovina anuitet na bankata. Na primer, za kredit od 50.000 evra dr`avata za ~etiri godini }e pla}a 7.000 evra, za kredit od 70.000 evra dr`avata }e subvencionira 9.800 L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

KANA\ANI VO SRBIJA OTKRIJA NAO\ALI[TE NA ZLATO

anadskata kompanija Avala resorsis na teritorijata na op{tina @agubica vo Srbija otkri bogato nao|ali{te na zlato.

Planot na Kana|anite e vo naredniot period da go zasilat istra`uvaweto na ovoj prostor za definitivno da se potvrdat rezervite na ruda vo ovaa oblast.

K

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

HUGO BOS PLANIRA GOLEM RAST VO TURCIJA ugo Bos, globalniot moden brend, planira da go zgolemi brojot na svoite prodavnici vo Turcija i da ima vkupno 10 prodavnici za dve do tri godini, spored Klaus-Ditrih Lars, izvr{niot direktor na kompanijata.

Magazinite "Kapital" i "Ekonomist" bea doma}ini na Lars vo Istanbul na vtorata sredba na Klubot za sostanoci na izvr{nite direktori, koj pretstavuva zaedni~ki proekt

H

Dokolku se potvrdi deka vo ovaa oblast ima zlato, }e se otvori rudnik.

Vo oblasta @agubica na istra`uvawe rabotat {est dup~alki.

Od kanadskata kompanija Avala potvrdija deka vo istra`uvaweto na taa oblast }e se investiraat pove}e od 30 milioni evra.

na izdava~ite. Na sredbata Lars izjavi deka Turcija e va`en pazar za Hugo Bos, koja ima 6.000 proda`ni poeni i 10.000 vraboteni {irum celiot svet.

"Turskata ekonomija e vo dobra sostojba. ]e go zgolemime brojot na na{i prodavnici vo Turcija i }e imame vkupno 10 prodavnici najdocna do 2013 godina. Maloproda`niot sektor }e pretstavuva eden od

glavnite stolbovi na rastot vo pretstojnite godini", izjavi Lars.

VICEPREMIEROT VO ZAMINUVAWE - NERABOTNIK ILI NEPOSLU[NIK?

FIAT NAJGOLEM USPEH NA MLA\AN DINKI]

Premierot Mirko Cvetkovi} go obvini za lo{o vodewe na negoviot resor i golemiot rast na nevrabotenosta, dodeka potpretsedatelot na Demokratskata partija, Dragan \ilas, izjavi deka Dinki} ja ima najgolemata odgovornost za padot na standardot VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

menata na potpretsedatelot na srpskata Vlada i minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, koja minatata nedela ja potrese politi~kata scena vo Srbija, go otvori pra{aweto za negovite rezultati. Premierot Mirko Cvetkovi} go obvini za lo{o vodewe na negoviot resor i golemiot rast na nevrabotenosta, a potpretsedatelot na Demokratskata partija, Dragan \ilas, izjavi deka Dinki} ja ima najgolemata odgovornost za padot na standardot.

Te{ko e da se proceni dali ima i kolkava e odgovornosta na Dinki}, no za mnogute proekti koi gi promovira{e ima{e poddr{ka od Vladata.

Cvetkovi} pred samo nekolku meseci istakna deka najgolemi uspesi na Vladata se investicijata na Fiat, kreditete za po~etnici i po~nuvaweto na proizvodstvo vo nerazvienite oblasti, za {to najgolema zasluga ima tokmu Dinki}.

Glavno predizborno vetuvawe na Mla|an Dinki} be{e na gra|anite da im se podelat akcii od javni pretprijatija vo vrednost od 1.000 evra. Iako ekspertite vo start se somnevaa deka vrednosta na akciite }e go dostigne toj iznos, Dinki} dolgo vreme istaknuva{e deka procenkata bila dobra, no ne se ispolnila poradi ekonomskata kriza i “bagatelnata” proda`ba na Naftenata industrija Ni{ (NIS) na ruski Gaspromweft.

Gra|anite dosega dobija po pet akcii od NIS, po edna od aerodromot i po sedum akcii od akcionerskiot fond, a vkupnata vrednost

S

INVESTICIITE NA DINKI] Za vreme na mandatot Mla|an Dinki} potpi{a okolu 150 dogovori so investitori, koi, spored podatocite na Ministerstvoto za ekonomija vo Srbija, investirale polovina milijarda evra. Investitorite otvorile 20.000 rabotni mesta, a vkupnite subvencii od buxetot iznesuvaat 70 milioni evra. na site akcii ne nadminuva 100 evra.

PRIKAZNATA ZA FIAT Glaven kreator na doa|aweto na Fiat vo Kraguevac pred izborite vo 2008 godina be{e Mla|an Dinki}. Toj predviduva{e investicii na Fiat od 700 milioni evra i po~etok na proizvodstvo na dva novi modeli koi }e se prodavaat vo celiot svet. Prvite avtomobili treba{e da se simnat od proizvodstvenite lenti vo 2009 godina, no poradi ekonomskata kriza planovite i investiciite na Fiat se zabavija. Fiat dosega investira{e 100 milioni evra, a pora~ana e i oprema vredna 400 milioni evra.

Dinki} najmnogu se ukoruva za rast na nevrabotenosta, iako i samata Vlada go poddr`a negoviot predlog so zgolemeni subvencii da privle~at stranski investicii i da ja zgolemat vrabotenosta.

Srpskata Vlada vo 2008 godina usvoi uredba za uslovite i na~inite za privlekuvawe stranski direktni investicii, koja predviduva{e dr`avata da pokriva do 25% od vrednosta na investiciite na stranskite investitori koi investiraat pove}e od 200 milioni evra i vrabotuvaat pove}e od 1.000 lu|e.

Dinki} toga{ istakna deka ovaa posebna pogodnost ne postoi vo niedna druga zemja od Jugoisto~na Evropa i deka }e va`i do 2010 godina. Toj o~ekuva{e pogolem priliv na direk-

RASPI[AN TENDER ZA KONCESIJA NA AERODROM ZAGREB

rvatskoto Ministerstvo za more, soobra}aj i infrastruktura objavi tender za davawe pod koncesija za gradewe i upravuvawe na noviot i postoe~kiot patni~ki terminal na Aerodromot Zagreb.

Vkupnata vrednost na investicijata vo prvata faza e 192 milioni

H

evra, a vo vtorata faza, koga brojot na patnici godi{no }e stigne do pet milioni, vrednosta se procenuva na u{te 29 milioni evra.

Rokot za dostavuvawe na barawata e do 4 april.

Ministerot Bo`idar Kalmeta navede deka ve}e nekolku golemi evropski aerodromi dosega

tni stranski investicii, {to }e dade pottik za vlez na golemi kompanii od oblasta na informatikata, telekomunikaciite i elektronikata.

REGIONALIZACIJA Srpskata Vlada vo 2009 godina usvoi zakon za regionalizacija na Srbija pod pritisok i barawe na Mla|an Dinki}. Vladata vo mart minatata godina usvoi programa za pottiknuvawe na ramnomeren regionalen razvoj, vreden 100 milioni evra, ~ij kreator be{e Dinki}, a treba{e da pomogne za vrabotuvawe i o`ivuvawe na proizvodstvoto na najsiroma{nite op{tini vo Srbija.

“Sedumdeset milioni evra }e bidat nameneti za po~nuvawe na proizvodstvoto vo 40 najnerazvieni oblasti”, izjavi pred dve godini Dinki}.

Edna od zna~ajnite programi za izlez od krizata koja ja predlo`i Dinki}, a srpskata Vlada vo 2009 godina ja smesti vo svojot paket-merki za pomo{ na gra|anite i ekonomijata vo tekot na ekonomskata kriza, e programata za subvencionirani krediti.

Programata za subvencionirani krediti za ekonomijata (krediti za likvidnost na kompanii, podobar izvoz i investicii) i gra|anite (subvencii za kupuvawe "punto", turisti~ki aran`mani, bela tehnika, mebel) se vovede vo 2009 godina, a e pro{irena vo april 2010 godina.

poka`ale interes za zemawe pod koncesija na Aerodrom Zagreb.

Vladata go zadol`i Ministerstvoto za ekonomija da predlo`i model spored koj na rabotnicite na Aerodrom Zagreb }e im se ponudi da steknat do 10% udeli vo osnovniot kapital na ovoj aerodrom.

MLA\AN DINKI] VICEPREMIER VO ZAMINUVAWE VO VLADATA NA SRBIJA Da ne bev jas vie denes }e nemavte kade daa {tedite. Sega imate banki koi se normalni, a {tedeweto dostigna sedum milijardi evra. Dinarot e stabilen vo odnos na hip-erinflacijata so koja{to startuvavme.

PUTIN VO MART ]E JA POSETI SRBIJA

Ruskiot premier, Vladimir Putin, najavi deka na 23 mart }e ja poseti Srbija, pi{uva srpskiot vesnik "Blic".

Pri posetata na Belgrad Putin }e se sretne so premierot Mirko Cvetkovi} i srpskiot pretsedatel Boris Tadi}, no s$ u{te nema konkretno definirani temi za ovaa sredba.

Nekoi od srpskite mediumi pi{uvaat deka Rusija e zainteresirana za ekonomska

sorabotka so Srbija, no s$ zavisi od toa kolku Srbite }e bidat organizirani i podgotveni za nastap na golemite pazari.

Se o~ekuva Putin vo Srbija da pristigne so pobrojna delegacija od taa koja ja predvode{e ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev, pri posetata na Srbija na 20 oktomvri 2009 godina, koga be{e pridru`uvan od 100 lica.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

17

AGROKOR VO NOVI BIZNIS-POHODI

TODORI] PO TRET PAT ]E SE OBIDE DA GO PREZEME MERKATOR

Prvi~nite rezultati za raboteweto na kompaniite na Ivica Todori} navestuvaat nadminuvawe na krizata. Toa verojatno e edna od pri~inite ovoj biznismen po sekoja cena da saka da go stavi pod svoja kapa i najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, Merkator sedi{teto na Unikredit banka, koja bi mo`ela na Todori} da mu stavi na raspolagawe polovina milijarda evra. Ostatokot bi go obezbedile Agrokor i EBRD, koja, pak, kako kosopstvenik na Agrokor e podgotvena da obezbedi 100 milioni evra.

Deka na Todori} mu odi dobro i deka krizata za negovite kompanii poleka odminuva potvrduvaat poslednite finansiski rezultati. Trgovskiot lanec Konzum, del od koncernot Agrokor vo 2010 ostvari neto dobivka od 55,7 milioni evra, {to e za 20,8% od 2009. Ledo, Tisak, Beqe, Jamnica i PIK Vinkovci minatata godina zaedno zarabotile 27,8 milioni evra, a ostvarile vkupni prihodi od pove}e od 945 milioni evra.

Najgolema neto-dobivka ostvari kompanijata za proizvodstvo na voda i bezalkoholni pijaloci Jamnica, 13,8 milioni evra, {to e za 42% pove}e od 2009 godina. Najgolemiot proizvoditel i distributer na sladoled i smrznata hrana, Ledo, godinata ja zavr{i so 13,7 milioni evra ili samo 0,4% pove}e

ELENA JOVANOVSKA rvatskiot gigant Agrokor so poddr{ka na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) trgnuva vo nov obid za prezemawe na slovene~kiot sinxir marketi Merkator, objavi slovene~ki "Dnevnik", a namerata ja potvrdija i od Agrokor.

Agrokor }e u~estvuva vo naddavaweto za 23,3% od akciite na La{ko vo Merkator. Ova }e bide tret obid na sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, da vleze vo sopstveni~kata struktura na Merkator i da stane dominanten trgovec vo regionot.

Spored pazarnata kapitalizacija na Qubqanskata berza, momentalno Merkator se procenuva na 600 milioni evra, a cenata na akcijata e 160 evra. Preku prezemawe cenata realno bi mo`ela da dostigne 750 milioni evra, analizira qubqanski "Dnevnik".

Navodno, odlukata za prezemawe e donesena vo Milano, kade {to e

H

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

od 2009 godina. Pokraj ekonomskata kriza, na rezultatite na Ledo negativno vlijaeja i lo{ite vremenski uslovi, {to rezultira{e so pomala proda`ba na sladoled. Za razlika od niv, dobivkata na PIK Vinkovci, proizvoditelot na prehranbeni proizvodi od rastitelno i `ivotinsko poteklo, lani padna za 42% i iznesuva 405.000 evra. Zagubi prokni`i i maloproda`niot sinxir kiosci Tisak i proizvoditelot na mesni i mle~ni proizvodi Beqe.

Zagubata od 2 milioni evra {to ja napravi Tisak ja opravduvaat so opa|aweto na kupovnata mo} na gra|anite pod vlijanie na krizata.

Vะตdna{ posle Konzum, najdobra godina statisti~ki ima Jamnica, so zarabotka od 13,8 milioni evra.

Visokata neto-profitna mar`a od 8,76% poka`uva deka pakuvaweto voda vo {i{iwa e odli~en biznis. Vkupnite prihodi nadminaa 156,8 milioni evra, za 11,86% pove}e od 2009 godina, dodeka vkupnite rashodi porasnaa za 9,36%, na 143 milioni evra.

O

G

L

A

S

SOPSTVENIKOT NA AGROKOR ME\U NAJUSPE[NITE STRANCI VO SRBIJA Na neodamne{niot popis na 50 najvlijatelni stranci vo Srbija, {to go objavi belgradski "Blic",, hrvatskiot biznismen Ivica Todori} se najde na 16 mesto, {to e polo{o lo{o od prethodnata godina, koga be{e na 12 mesto. Todori} vo Srbija bija vleze vo 2003 godina so kupuvawe na srpskiot proizvoditel na sladoled i zamrznata hrana Frikom.

Edna godina podocna ja kupi pi fabrikata za proizvodstvo na maslo za jadewe Dijamant, a potoa i drugi brojni pretprijatija. Todori} vo Srbija ja e sopstvenik na sinxirot marketi Idea, od koi godi{no {no ostvaruva promet od 600 milioni evra. "Blic" osobeno ja istaknuva izjavata na Todori} deka vo Srbija ima mnogu pove}e mo`nosti ti za investirawe otkolku vo Hrvatska atska i deka zaedno so srpskite firmi rmi bi mo`el da sorabotuva vo {ireweto na pazarite naa Evropskata unija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

BANKARSKI DANOK VO DESET ZEMJI OD EU

PO^INA PORANE[NIOT PRETSEDATEL NA TUNIS, BEN ALI

eset zemji od Evropskata unija (EU) vovedoa ili planiraat da vovedat poseben bankarski danok, koj spored procenkite na nekoi banki bi odzemal duri ~etvrtina od nivniot profit.

Toa se Velika Britanija, Germanija, Francija, Belgija, Danska, Kipar, Avstrija, Portugalija, Ungarija i [vedska, objavi londonski "Fajnen{al tajms".

Za voveduvaweto na

orane{niot pretsedatel na Tunis, Zin al Abidin Ben Ali, po~ina, otkako prethodnite nekolku dena se nao|a{e vo koma. Semeen prijatel na Ben Ali izjavil deka porane{niot tuniski pretsedatel, koj po 23 godini be{e soboren od vlast vo masovni uli~ni protesti, do`iveal mozo~en udar i se nao|a vo koma vo edna saudiska bolnica.

Ben Ali na 14 januari

D

takanare~eniot bankarski danok vo zemjite od EU razgovarano e na posledniot sostanok vo Brisel vo dekemvri, koga se zaklu~i deka toa e vo kompetencija na dr`avite-~lenki i deka sekoja zemja treba samata da ja opredeli visinata na danokot.

Voveduvaweto na ovoj danok ima za cel da spre~i vo slu~aj da se povtori finansiskata kriza zemjata da ja spasuvaat

dano~nite obvrznici, a ne tie koi se odgovorni za krizata.

Edna od prvite zemji koi kon sredinata na minatata godina usvoija zakon za voveduvawe na bankarski danok be{e Ungarija.

Spored predviduvawata na "Fajnen{al tajms", ovoj danok najmnogu bi ja pogodil golemata francuska banka Kredi agrikol, na koja & be{e odzemena re~isi ~etvrtina od profitot pred odano~uvaweto.

P

NYSE EURONEXT GO BLOKIRAAT SPOJUVAWETO SO DEUTSCHE BORSE

AKCIONERITE JA TU@AT WUJOR[KATA BERZA!

Akcionerite pokrenaa tu`ba protiv wujor{kata berza NYSE Euronext za da go blokiraat planiranoto osnovawe na zdru`ena kompanija so Germanskata berza.

BORO MIR^ESKI

kcionerite na wujor{kata berza pokrenaa tu`ba protiv svojata kompanija so cel da go blokiraat planiranoto osnovawe na zdru`ena kompanija so Germanskata berza (Deutsche Borse) so sedi{te vo Frankfurt. So tu`bata del od akcionerite sakaat da go stopiraat finaliziraweto na dogovorot vreden 10,2 milijardi dolari, so {to treba da se sozdade najmo}niot pazar na hartii od vrednost vo svetot.

"Vrednosta na transakcijata na akciite e prili~no nesoodvetna i e rezultat na niza pogre{ni ~ekori koi se napravija so cel da se sklu~i dogovorot", izjavija advokatite na akcionerot na wujor{kata berza, Semjuel Kohen, vo sudot vo Vilmington, Severna Karolina.

Glavniot adut vo tu`bata na akcionerite protiv wujor{kata berza e deka so predlo`enata proda`na vrednost na NYSE se potcenuva vrednosta na berzata, za razlika od sli~ni takvi dogovori, kako {to be{e slu~ajot so prezemaweto na kanadskata TMH Group od Londonskata berza.

"Mislam deka ne treba da se

A

zavr{i proda`bata dokolku predlo`enata finansiska transakcija ne e rezultat na dolgotrajno naddavawe. Poradi toa, nie ne smetame deka voop{to postoi proda`ba na berzata", potenciraat advokatite na Kohen vo tu`bata.

"Upravniot odbor na berzata, koj go obezbeduva potencijalniot kupuva~ so ekskluzivna mo`nost da se naddava vo ~etiri o~i za kompanijata bez pritoa da ja proveri sostojbata na pazarot, ne raboti vo interes na akcionerite", se veli vo tu`bata.

Osven ovaa tu`ba, druga grupa investitori podnele tu`ba vo wujor{kiot vrhoven sud nezadovolni od 40% u~estvo na NYSE Euronext vo zdru`enata kompanija.

"Ponudata za proda`bata na wujor{kata berza ne nudi nikakvi beneficii na akcionerite, a }e rezultira so zaguba na kontrolata vrz kompanijata i nejziniot rast i razvoj poradi pomaliot udel vo upravuvaweto na idnata najmo}na berza vo svetot", se veli vo ovaa tu`ba.

Portparolot na wujor{kata NYSE Euronext, Rej Pele~ija, vo telefonski razgovor za Blumberg ne dal nikakov komentar.

Dokolku se sklu~i dogovorot me|u NYSE Euronext i Germanskata berza }e se postavi osnova za sozdavawe na

najmo}nata berza vo svetot.

Zdru`enata kompanija }e ima sedi{ta vo Frankfurt i vo Wujork, a pogolem del od pretstavnicite vo upravniot odbor }e doa|aat tokmu od Germanija poradi germanskiot udel od 60%, za razlika od 40% udel na wujor{kata berza, koga stanuva zbor za upravuvaweto na zdru`enata kompanija.

KAKO SE OSNOVA NAJMO]NATA BERZA? Spored dogovorot koj be{e objaven vo vtornikot, Germanskata berza, vo ~ija sopstvenost e frankfurtskata berza i wujor{kata NYSE, }e ja isplati vrednosta od 10,2 milijardi dogovori koja kompaniite ja dogovorija za osnovaweto na zdru`enata kompanija preku akcii. Pa taka, Germanskata berza }e dade edna akcija za edna akcija vo zdru`enata kompanija, dodeka wujor{kata

berza }e u~estvuva so 0,47 od akcijata vo zamena za edna akcija vo zdru`enata kompanija.

So ova, brojnosta na akciite na akcionerite od wujor{kata berza vo zdru`enata kompanija }e bide re~isi dvojno pomala od brojot na akcii koi momentalno gi poseduvaat na NYSE. Kako {to istaknuvaat od Blumberg, so toa vo transakcijata vrednosta na wujor{kata NYSE e proceneta na 8,3 pati po Ebitda, odnosno dobivka po odano~uvawe, kamatni stapki, depricijacija i amortizacijata. Za sporedba, vrednosta na berzata od Toronto be{e proceneta na 9,35 pati po Ebidta (dobivka po odano~uvawe, kamatni stapki, depricijacija i amortizacija), dodeka, pak, vrednosta na avstraliskata berza be{e 18,35 pati po Ebidta, pi{uva Blumberg.

zaedno so svoeto semejstvo go napu{ti Tunis i zamina za Saudiska Arabija.

Se pretpostavuva deka soboreniot tuniski pretsedatel bil bolen i od rak na prostata.

Porane{niot tuniski pretsedatel skril dijamanti, zlato i golema suma pari na tajni mesta vo pretsedatelskata palata, objavi dr`avnata televizija prika`uvaj}i inserti. Ben Ali toa

bogatstvo go kriel zad zavesi vo tajni delovi zad bibliotekata vo palatata.

Na insertite mo`e da se vidat milioni dolari i evra, dijamantski brazletni i zlato, koi bile pronajdeni vo palatata vo predgradieto Sid Bu Said vo Tunis.

Vo prilogot na televizijata e navedeno deka toa bogatstvo }e im bide podeleno na `itelite na Tunis.

DVA, TRI ZBORA

“Treta godina po red, direktnite stranski investicii vo Rusija vo 2010 godina bea vo opa|awe.

Vo narednite godini ekspertite prognoziraat stabilen ekonomski rast od okolu 4%, no toa ne e dovolno za Rusija, zatoa {to nam ni e potreben rast od 6% do 7%.”

ALEKSEJ KUDRIN

minister za finansii na Rusija

“Severna Koreja ne dava znaci deka naskoro }e ja upotrebi probnata balisti~ka raketa, no predavaweto na vlasta od 69-godi{niot lider Kim Jong Il na negoviot sin Kim Jong-Un mo`e da gi obnovi provokaciite na re`imot kon Ju`na Koreja vo slednite nekolku meseci.”

ROBERT VILARD

komandant na vooru`enite sili na SAD vo Azija

“Situacijata na Bliskiot Istok i vo Severna Afrika ima potreba od reformi, a ne od represija. Obedinetite nacii go poddr`uvaat pravoto i slobodata, no tie ne bea po~ituvani vo ovoj region.”

BAN KI-MUN

generalen sekretar na ON

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...SNE@NO NEVREME!

...NOV REKORD

...SE VRA]A RASPOLO@ENIETO!

Ju`na Koreja ja zafati sne`na bura

Belgija – pove}e od 250 dena bez vlada!

Egip}anite go slavat zaminuvaweto na Mubarak!

e{to pomalku od eden meter sneg ja prekri Ju`na Koreja, {to predizvika zastoj vo soobra}ajot. Poradi toa, Vladata anga`ira pove}e od 1.000 administrativci i vojnici za ras~istuvawe na snegot.

elgija stana svetski rekorder na dr`ava bez vlada, so {to go nadmina rekordot na Irak, koj be{e bez vlada 249 dena vo 2008 godina.

ove}e od 1.000 gra|ani se sobraa na centralniot plo{tad Tahrir da go proslavat padot na pretsedatelot Hosni P Mubarak, na istoto mesto kade {to do neodamna se odvivaa

N

B

najtenzi~nite protesti dosega.

NA SAMITOT VO PARIZ LIDERITE SI PODADOA RAKA

G-20 SO ZDRU@ENI SILI ]E BARAAT SPAS ZA EKONOMIJATA OD FINANSISKATA KRIZA

Na dvodnevniot Samit vo Pariz, finansiskite lideri se dogovorija da se obidat da go namalat dr`avniot dolg i buxetskiot deficit, no i da gi reguliraat privatnite {tedni vlogovi i dolgovi.

Isto taka, tie poso~ija deka }e go kontroliraat prilivot i odlivot na investicii i trgovskiot balans.

So ova, tie gi usvoija site pet indikatori koi gi predlo`i Francija BORO MIR^ESKI

amaluvawe na dr`avniot dolg i buxetskiot deficit i reguliraweto na privatnite {tedni vlogovi i dolgovi bea vo fokusot na dvodnevniot samit na finansiskite lideri vo Pariz. Isto taka, tie poso~ija deka }e gi prezemat site merki

N

za kontrola na prilivot i odlivot na investiciite, no potenciraa deka }e se obidat da go odr`at i trgovskiot balans.

So toa, ministrite za finansii i guvernerite na centralnite banki od G-20 grupata na najrazvieni ekonomii vo svetot gi usvoija site pet indikatori koi gi predlo`i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, kako doma}in na prviot samit na ovaa grupa za godinava. .

CENATA NA HRANATA VO FOKUSOT NA SAMITOT NA G-20 Spored ministrite za finansii od vode~kite ekonomii, nestabilnosta na cenata na hranata vo svetot predizvika rast na gladot i siroma{tijata na svetsko nivo. Tie istaknaa deka toa e posledica na politi~kata nestabilnost vo brzoraste~kite ekonomii vo Afrika, Sredniot Istok i podaleku.

Kako glaven problem na Samitot se istakna i nedostigot od investicii vo modernizirana tehnolo{ka oprema za proizvodstvo na hrana. Poradi toa, liderite stravuvaat od potencijalno namaluvawe na raspolo`livite resursi za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi na dolg rok, poradi s$ pogolemata pobaruva~ka na hrana.

Za inicijator na krajot na krizata so rastot na cenata gi poso~ija Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), koi se najgolemiot izvoznik na hrana vo svetot. Liderite pobaraa od SAD namaluvawe ili ukinuvawe na stimulansite so koi Federalnite rezervi go odr`uvaat ekonomskiot razvoj vo nacionalni ramki.

Francuskiot minister za finansii, Kristina Legard, koja go predvode{e Samitot, re~e deka iako dogovorot ima svoi nedostatoci, sepak, usvojuvaweto na indikatorite za spas na ekonomijata od finansiskata kriza e zna~aen ~ekor kon podobra koordinacija na svetskite ekonomski politiki, so koi }e se spre~i doa|aweto na nova finansiska kriza.

"Ne be{e ednostavno. O~igledno postoeja niza sprotivstaveni interesi, no sepak, iznajdovme kompromis za "tekstot", koj bara ogromna posvetenost vo negovata implementacija", re~e Lagard.

KINA POVTORNO GO ZA[TITI JUANOT Kina be{e najgolem protivnik za del od indikatorite koi pretsedatelot na ovogodine{nite samiti, Francija, saka{e da gi vklu~i vo listata. Iako pretstavnicite na fiskalnomonetarniot sistem na Kina ne bea prisutni, sepak, tie ja ubedija Francija, upotrebata na devizniot kurs i valutnite rezervi da ne gi poso~i kako indikatori.

"Poradi strogiot stav na kineskata vlast i nejzinoto vlijanie vrz kreiraweto na merkite za spas na ekonomijata

od krizata, prisutnite ministri za finansii i guverneri na ovoj dogovor gledaat so rezerva", re~e Lagard.

SAD i nekolku drugi zapadni dr`avi go obvinija oficijalen Peking poradi odr`livosta na potcenetata vrednost na juanot, so cel Kina da go pottikne nacionalniot izvoz, so {to vo dr`avnata kasa akumulira ogromno koli~estvo valutni rezervi, koi ja destabiliziraat svetskata ekonomija.

Sekretarot na dr`avnata blagajna na SAD, Timot Gejtner, nekolkupati na Samitot izjavi deka kineskiot juan dolg period e so potceneta vrednost.

"Postoi ogromen konsenzus deka vode~kite ekonomii, ne samo

Evropa, Japonija i SAD, tuku i site golemi brzoraste~ki ekonomii treba da dozvolat, nivniot devizen kurs da se prilagodi spored sostojbata na pazarot", potencira{e Gejtner.

Sepak, Kina, vtorata po golemina ekonomija vo svetot, koja ja nadmina Japonija minatata nedela, ostana cvrsto na svojot stav i pru`i ogromen otpor vrz nastojuvawata na "Zapadot" za odnovo procenuvawe na devizniot kurs, so {to }e go podobri balansot na globalniot ekonomski rast.

G-20 ZAVR[I BEZ KONKRETNI CELI?!

Spored francuskiot minister za finansii, Kristina Lagard,

indikatorite koi gi usvoija liderite se so neobvrzuva~ki karakter, no tie }e bidat vodi~ za dr`avite vo postavuvaweto na merkite za spravuvawe so finansiskata kriza vo nacionalni ramki. Spored nea, Samitot e povod, dr`avite so zaedni~ki sili i sli~ni merki da se borat protiv krizata.

Isto taka, i Germanija, koja be{e najgolem poddr`uva~ na Francija vo periodot na sostavuvaweto na agendata za izminatiot Samit, potencira{e deka so usvojuvaweto na indikatorite ne se postavi nitu edna specifi~na cel.

Sepak, ministrite se soglasija deka premnogu se razlikuva ekonomskoto zakrepnuvawe me|u razvienite ekonomii i ekonomiite vo razvoj, no gi istaknaa i nivnite sprotivstaveni stavovi vo odnos na merkite za "borbata" protiv visokata inflacija, koja e noviot rizik {to & se zakanuva na svetskata ekonomija.

Pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, izjavi deka inflatornite pritisoci doa|aat od visokiot rast na cenata na hranata i energensite, i deka ovoj rizik treba da bide sfaten mnogu seriozno.

Feqton

20

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

X.K.ROULING

7

OD BEDA DO BOGATSTVO SO POMO[ NA MALIOT VOL[EBNIK

XOAN ROULING - li~nost na godinata

X.K.Rouling, avtor na romanite za Hari Poter, po priroda e povle~ena i rezervirana `ena. Taa nikoga{ ne planirala, nitu se borela da stane milijarder. A koga po~nala da ja pi{uva novelata {to podocna }e stane “Hari Poter i filozofskiot kamen”, nekade vo po~etokot na 90-te godini, duri i `iveela vo golema nema{tija, bez dovolno pari da gi isplati komunaliite minatogodi{nite presmetki PETAR GOGOSKI na “Forbs” li~noto bogatstvo na ovaa isklu~itelna angliska pisatelka iznesuva 1 oga X.K.Rouling milijarda dolari. Prethodno, p o ~ n a l a d a j a vo 2008 godina, na listata pi{uva novelata so bogati Angli~ani spored {to podocna }e “Sandej tajms”, Rouling se stane “Hari Pot- pojavi kako 12-ta najbogata er i filozofskiot kamen”, `ena vo Britanija, kade {to nekade vo po~etokot na 90- lani vrvnite novinarski te godini, sigurno ne ja urednici ja nazna~ija za predvidela idnata slava vo najvlijatelnata `ena vo zemkristalna topka. Godinava jata. No, koj bi pretpostavil vo najava e snimaweto na deka ovaa li~nost na 2007 vtoroto prodol`enie od godina (spored “Tajm”) ne e minatogodi{niot novitet od od redot na pisatelite koi nejzinata kni`evna riznica pi{uvaat samo od rekreza mladiot vol{ebnik, koja e acija ili vo slobodno vreme, prevedena na 65 svetski jazi- tuku so oslabena volja za ci. Dosega knigite na Rouling `ivot pred pove}e od deset dostignaa proda`ba od pove- godini maka ma~ela kako }e od 400 milioni primero- samohrana majka i pi{uvala ci i bea osnova za popular- samo koga nejzinata }erka nata serija dolgometra`ni }e zaspie? filmovi vo koi, osven avtor@IVOTOT PI[UVA skite prava, taa ja dr`i i ROMANI ulogata na producent. [este Iako prvata kniga za Hari prethodni filmovi za Poter Poter treba{e da bide donesoa prihodi pogolemi od potpi{ana so imeto Xoan 5 milijardi dolari, a spored Rouling, stravuvaj}i deka gogoski@kapital.com.mk

K

target-publikata (mladi mom~iwa) mo`e da ne se “zaka~i” na kniga potpi{ana od `ena, izdava~ite predlo`ile taa podobro da bide potpi{ana so inicijali otkolku so celoto ime.

No, za volja na vistinata, Xoan Rouling pred edna decenija be{e navistina nepoznato ime vo pogolem del od svetot. Rodena vo oblasta Gloster{ir, Anglija, na 31 juli 1965 godina, Xoan e prvoto dete na Peter i En Rouling od London. Nejzinite roditeli se sretnale vo voz i dvajcata upateni za slu`ba vo Britanskata mornarica.

Na 20-godi{na vozrast mladata dvojka ja dobila Xoan, a po 23 meseci se rodila i nejzinata sestra Dijana.

U{te vo ranoto detstvo na Xoan nejzinoto semejstvo dva pati go promenilo svoeto mesto na `iveewe. Prvata preselba bila vo Vinterburn koga Xoan imala samo 4 godini. Vo tamo{noto sosedstvo taa gi steknala

prvite drugar~iwa, brat i sestra, ~ie prezime bilo Poter. Dru`bata so Poterovi ne traela mnogu dolgo.

Na 9 godini semejstvoto Rouling se preselilo vo male~koto mesto Tut{il, {to, pak, koincidiralo so smrtta na najsakanata baba na Xoan, Ketlin, od kade {to dojde vtoriot inicijal vo umetni~kiot potpis na delata za Hari Poter.

Sepak, `ivotot vo Tut{il bil ostvaruvawe na sonot na dvajcata londonci, koi u{te prethodno sakale da `iveat na selo. Na ovoj na~in i Xoan nau~ila da ja ceni selskata idila vo koja zaedno so nejzinata sestra pominale nezaboravno, no siroma{no detstvo.

Na 11 godini Xoan po~nala da go posetuva u~ili{teto Vajdin (Wyedean), kade {to naporno rabotela za dobrite ocenki. Drugoto pogolemo razo~aruvawe vo nejziniot `ivot do{lo na nejzina 15-godi{na vozrast, koga

PRIKAZNI OD WALL STREET

“TABLETITE” SE SÉ POGOL Se namaluva svetskata pobaruva~ka na mo}ni personalni desktop-kompjuteri kako rezultat na s$ pogolemoto razvivawe na performansite na laptop-kompjuterite koi “tr~aat” za da im konkuriraat na ultrapopularnite tablet-kompjuteri

]e se naso~i kon proiz-

vodstvo na SSD diskovi koi se bazirani na ~ip-tehnologija, a ne kako dosega na hard-diskovi - SEHAT SUTARXA,, glaven izvr{en SUTARXA direktor na Marvel

d proizvoditelot na procesori za telefonite Blekberi (BlackBerry), Marvel tehnoloxi grup (Marvell Technology Group Ltd), velat deka uspehot na tabletkompjutrite i na t.n. pametni telefoni so koi mo`e da se “surfa” na Internet e pogolema zakana za tradicionalnite personalni kompjuteri otkolku za laptop-kompjuterite.

Proizvoditelite na kompjuteri }e odgovorat na ultrapopuarniot Ajpad (iPad)

O

na Epl (Apple) i ostanatite tablet-kompjuteri so s$ pomo} ni laptopi za da ja istaknat razlikata vo performansite, veli glavniot izvr{en direktor na Marvel, Sehat Sutarxa.

Spored nego, toa u{te pove}e }e go zgolemi jazot me|u laptop-kompjuterite i ma{inite {to se smesteni pod masa, na rabota ili doma, t.n. desktopkompjuteri.

“Momentalno sme svedoci na golemo namaluvawe na pobaruva~kata na mo}ni

personalni desktop-kompjuteri kako rezultat na s$ pogolemoto razvivawe na performansite na laptop-kompjuterite.

Ova e dobro za hi-tech indutrijata, bidej}i tehnologijata kaj laptopite ovozmo`uva istite da bidat menuvani po~esto, na primer, vo period od dve do tri godini, dodeka, pak, personalnite kompjuteri obi~no si stojat pod masata i po 5-7 godini”, veli Sutarxa.

Sepak, vakvata sostojba, gledano od aspekt na negovata kompanija, deluva

zagri`uva~ki, bidej}i namalenata pobaruva~ka na personalni kompjuteri se odrazuva silno i na pobaruva~kata na ~ipovi i hard-diskovi, vo ~ij segment na hi-tech pazarot kompanijata Marvel dominira vo momentov.

Zatoa, od ovaa kompanija pravat obidi da ja “protnat” svojata tehnologija ne samo vo telefonite Blekberi, tuku i kaj drugite proizvoditeli na tablet-kompjuteri i pametni telefoni.

“Lu|eto sakaat da ko-

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. doznala deka nejzinata majka e seriozno bolna od multipleks skleroza. So tekot na vremeto, namesto da popu{ti, bolesta s$ pove}e se pro{iruvala, a so toa i tagata na Xoan stanuvala s$ pogolema i pogolema. Poradi nejzinata golema qubov kon roditelite, {to se zgolemila po ovoj nastan, koga do{lo vreme za fakultet, Rouling, sakaj}i da ja ispolni nivnata `elba da stane sekretarka, se zapi{ala na univerzitetot Eksiter i po~nala da gi posetuva studiite po francuski jazik. Kako del od fakultetskata programa Xoan pominala i edna godina vo Pariz, a po zavr{uvaweto na studiite se preselila vo London kade {to promenila nekolku rabotni mesta. Na kraj na{la sigurna rabota vo Amnesti interne{enal.

Eden den vo 1990 godina, patuvaj}i vo voz za London po vikendot izminat vo neziniot apartman vo Man~ester vo glavata na Xoan se rodil konceptot za Hari Poter. Idejata, veli taa, “ednostavno & do{la na um”. Bez penkalo vo sebe, patuvaweto go izminala sonuvaj}i za prikaznata koja po~nala da ja pi{uva vedna{ {tom pristignala doma. Rabotej}i vo Amnesti interne{enal, Rouling prona{la edna rabota {to & se dopa|ala vo profesijata sekretarka. Mo`ela da koristi kompjuter i da gi zapi{e svoite prikazni vo slobodno vreme.

Rouling prodol`ila da pi{uva fragmenti za Hari i Hogart, i ne prekinala so pi{uvawe s$ do smrtta na nejzinata majka na 30 dekemvri 1990 godina.

Toa bil te`ok udar za Xoan.

Vo obid da izbega od tagata,

Feqton

21

DOBROTVOR SO VISTINSKO SRCE

Od detstvoto na Rouling - semejnata ku}a vo Tut{il

Pred deset godini Rouling ja vospostavi dobrotvornata organizacija Volant Charitable Trust, koja godi{no odvojuva buxet od pove}e od 5 milioni dolari za borba so socijalnite neednakvosti. Isto taka, fondacijata odvojuva pari za organizaciite koi se gri`at za decata, za samohranite roditeli, kako i vo istra`uvawata za multipleks sklerozata. “Mislam deka e moralna neodgovornost koga vi e dadeno pove}e od toa {to vi treba da ne napravite ne{to pametno so toa i inteligentno da go raspredelite”, veli samata pisatelka.

Pokraj mnogubrojnite inteligentni raspredelbi na del od svoeto bogatstvo, vo 2007 godina Rouling ponudi okolu polovina milion dolari nagrada za toj {to bezbedno }e ja vrati mladata Britanka Medlin Meken koja is~eznala vo Portugalija. Koga }e se zeme predvid faktot deka samata Xoan pretrpe golemi maki vo Portugalija, kako i povrzanosta na nejziniot prethoden `ivot so site drugi nejzini filantropski aktivnosti, pred o~i ni izleguva vistinski dobrotvor, koj znae kade i zo{to treba da odat milionite dolari, koi koga & bea najpotrebni nejze ne & bea pri raka.

Vo 2000 godina prvite tri knigi za Hari Poter zarabotija pribli`no 480 milioni dolari za vreme od tri godini, so pove}e od 35 milioni kopii na 35 razli~ni jazici. Denes romanot za mladiot vol{ebnik e najprodavanata kniga vo istorijata, kako i najprodavana kniga na Amazon.

Rouling stana edinstvenata `ena na planetava {to stanala milijarder od pi{uvawe knigi

Elefant Haus, mestoto kade {to Rouling go pi{uvala prviot roman taa izbegala vo Portugalija, kade {to predavala angliski jazik. Od druga strana, smrtta na nejzinata majka bila prevedena vo porealisti~ni i kompleksni ~uvstva za zamisleniot Hari Poter vo odnos na smrtta na negovite roditeli.

Kako i da e, vo Portugalija Rouling se sretnala so Horge Arnates, so kogo i se oma`ila vo 1992 godina.

Iako brakot se poka`al kako lo{a odluka, sepak, toj “& go podaril najubavoto ne{to”, kako {to pi{uva i samata

Xoan vo nejzinata oficijalna biografija, ka`uvaj} i za svojata }erka Xesika.

Iako vo biografijata ne go spomnuva toj podatok, sepak, podocna, koga stana popularna, vo intervju za eden britanski magazin Xoan, rezervirana i povle~ena po priroda, ispoveda{e deka duri po razvodot so Portugalecot vo 1993 godina taa bila na~isto so sebesi deka saka da pi{uva. Odlu~ila da go dovr{i po~natiot rakopis za Hari Poter. Del od nacrtite za romanot gi

pi{uvala na salveta vo pabot kade {to, naj~esto od so`aluvawe, & davale besplatna hrana, bidej}i bez rabota taa ne mo`ela ni da gi isplati komunaliite. No, ne se otka`uvala.

Vo 1994 godina Rouling i }erki~kata se preselile vo Edinburg za da bide {to poblisku do nejzinata sestra Dijana, pa vedna{ {tom go kompletirala romanot ispratila pisma do nekolku eventualni izdava~i.

Toa ne uspealo. So meseci Xoan tropala na vratite na izdava~kite ku}i, no nikoj ne & dal odgovor.

KOGA BAJKATA STANA REALNOST “Eden den zayvoni telefonot i mojot agent Kristofer mi ka`a deka edinstveno Blimsberi mo`at da mi dadat nekakva ponuda za mojot roman. Otkako ja spu{tiv slu{alkata, vreskav od sre}a i ne mi se veruva{e, a Xesika koja u`iva{e vo svojot ~aj me gleda{e ispla{ena”, raska`uva Rouling.

Vedna{ po izdavaweto na romanot vo Britanija vo juni 1997 godina, knigata brzo stana hit me|u decata i vozrasnite i osvoi mno{tvo nagradi, vklu~itelno i nagradata za detska kniga na godinata, priznanie dodeleno na Briti{ buk avords.

Koga izdanieto debitira{e vo Amerika vo septemvri slednata godina, `ivotot na X.K.Rouling stana kako prikazna od bajka. Vedna{ po vtorata kniga za Hari Poter izleze i tretiot roman. “Potermanijata” be{e vo celosen procut.

Vo dekemvri 2001 godina Rouling se oma`i za anesteziologot Nil Marej na privatna ceremonija vo nejziniot dom. Od brakot so d-r Marej, Xoan gi ima sinot Dejvid i }erkata Mekenzi, na koja be{e i posvetena “Hari Poter i polukrvniot princ”, koja be{e pi{uvana dodeka Xoan bila bremena so Mekenzi. Vedna{ po nejzinoto izdavawe, vo 2005 godina, knigata gi nadmina svoite prethodnici i u{te na prviot den od proda`bata vo SAD taa be{e rasprodadena vo 6,9 milioni primeroci, {to e presmetano deka vo edna sekunda se prodavale po 80 kopii.

Inaku, u{te vo 1998 godina Vorner bros gi otkupi pravata za filmskata verzija na Hari Poter, pa od knigite, filmovite, kako i od pravata vrz logoto so mladiot vol{ebnik Rouling stana edna od najbogatite `eni vo svetot. I kako {to se pravi toa na zapad, vedna{ po filmovite nastana i

cela industrija povrzana so junakot na Rouling.

Turisti~kite agencii vo Britanija odamna podgotvuvaat specijalni ekskurzii za poseta na dvorecot kade {to e snimen filmot, a {irum svetot postojano izleguvaat novi zabavni parkovi napraveni spored scenarioto od vol{ebni~kite filmovi.

Sepak, i po ovoj uspeh Rouling ja zadr`a svojata skromnost. Koga “Wujork tajms” & postavi pra{awe za tajnata na nejziniot uspeh, taa odgovori “Jas samo pi{uvav toa {to sakam da pi{uvam.

Pi{uvav za da se razveselam. Pi{uvav za sebe.

Nikoga{, duri ni vo najludite soni{ta, ne o~ekuvav popularnost”.

“Ne postoi formula”, dodade podocna.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za hongkon{kiot tajkun Li Ka-[ing, koj vo ranite godini bil eksploatiran i rabotel po 16 ~asa dnevno vo fabrika, a denes e 14-ti najbogat ~ovek vo svetot.

LEMA ZAKANA ZA “DESKTOPITE” ristat i da vidat novi visokotehnolo{ki dizajni.

Mislam deka vo narednite tri godini hard-diskovite }e bidat kompletno zameneti od novi posolidni diskovi”, smeta analiti~arot Kris Kaso.

Spored nego, Marvel kontrolira okolu 60% od vkupnata proda`ba na hard-diskovi vo svetski ramki.

Vo proizvodstvoto na tablet-kompjuterite s$ pove}e se koristat t.n. SSD diskovi koi se bazirani na ~ip-tehnologija, a ne kako dosega - magnetni plo~ki koi postojano pravat kru`ni dvi`ewa.

Poradi toa, Kaso e ubeden

deka od Marvel }e napravat s$ za da se preorientiraat kon proizvodstvo na vakvi ~ipovi.

Vo prilog na ova negovo tvrdewe odat i najnovite ~ipovi koi kompanijata gi promovira{e neodamna i koi ve}e gi koristat korporacijata Intel (Intel Corp) i Mikron tehnoloxi (Micron Technology Inc).

Sutarxa vo vrska so ovie ~ipovi veli deka vo tekot na ovaa godina od kompanijata o~ekuvaat da imaat golem progres vo pogled na nivnoto koristewe od pove}e proizvoditeli na pametni telefoni i tablet-kompjuteri.

Najgolem problem, spored

nego, za prifa}awe na ovie ~ipovi od proizvoditelite na hi-tech uredi e nivnata momentalna visoka cena.

“Za `al, s$ u{te ne gledam deka postoi golema verojatnost vkupnoto u~estvo na ovie ~ipovi vo uredi godinava da bide pogolemo od 20% ili 30%”, veli Sutarxa.

Toj veli deka pove} eto uredi koi sega se proizveduvaat zavisat od kombinacija na razni ~ipovi koi im ovozmo`uvaat pogolema funkcionalnost.

Spored nego, so tekot na vremeto proizvoditelite na uredi }e sakaat da koristat takvi ~ipovi koi

sodr`at multifunkcionalni kondenzatori spakuvani vo malo par~e silikonska plastika.

Takvite ~ipovi ovozmo`uvaat za{teda na prostor, {to rezultira so mo`nost za posovremen dizajn na uredot, se namaluvaat tro{ocite, a se ovozmo`uva i podolg `ivot i izdr`livost na bateriite koi gi koristi uredot.

“Novite integrirani ~ipovi se vistinska dobivka.

Proizvoditelite imaat ogromna mo`nost za raspolagawe so prostor i maksimalna iskoristenost na energijata na uredot”, veli Sutarxa.

Namalenata amalenata pobaruva~ka na personalni kompjuteri se odrazuva silno i na pobaruva~kata na ~ipovi i hard-diskovi kade {to dominiraa Marvel

FunBusiness

22

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

-

INTERVJU: MAJA ^ANAЌEVIЌ

PREPOZNAVAWE NA VRVNITE VREDNOSTI MAJA ^ANA]EVI] - Se bli`i krajot na na{ite problemi i so netrpenie o~ekuvame da go odr`ime na{iot prv koncert vo vistinska koncertna sala ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

irektorot na Makedonskata filharmonija, oboistot Maja ^ana}evi}, vo svojot dosega{en mandat uspea da go osve`i repertoarot i da ja vrati publikata na koncertite na Makedonskata filharmonija. Otkako e na ~elo na edna od postarite kulturni institucii vo na{ata dr`ava se obiduva da ostvari kontakti so srodni institucii i preku razmena na muzi~ki umetnici da po~ne so prezentiraweto na makedonskata umetnost i nadvor od granicite.

Kakvi se reakciite na publikata i kritikata na spojot na klasi~nata i popularnata (klasi~na) muzika {to na nekoj na~in go lansiravte za vreme na va{iot mandat?

Interesno be{e da se vidi kolku e golem interesot za vakviot tip koncerti. Se razbira deka na{a primarna rabota e simfoniskata muzika, vpro~em, toa se i 90% od na{ite koncerti. Sepak, dobro e za publikata, a i za orkestarot povremeno da se napravi malo "ottrgnuvawe" od sekojdnevieto i da se napravi koncert so drug vid muzika od simfoniskata. Tuka bi gi stavila site koncerti koi ne go sodr`at predznakot simfoniska muzika, no isto taka se mnogu kvalitetni i atraktivni. Osobeno na ovie koncerti mora da se vnimava pri izborot na programata,

D

bidej}i samata muzika e razli~na i ~estopati e potrebno da se napravat orkestracii za simfoniski orkestar. No, da se vratam na pra{aweto. Sive ovie xez-simfoniski koncerti, koncertot so @lust, Teodosij Spasov, Rabi Abu Kalil, pa duri i “Slu{ajte Film” razbudija navistina ogromen interes kaj publikata i na site tie koncerti salata be{e prepolna, ostanuvaa golem broj muzi~ki sladokusci pred vratata na MF razo~arani {to nema{e pove}e bileti. Ovie koncerti predizvikuvaa ovacii za orkestarot i za toa {to be{e izvedeno. Za kritikata, pak, ponekoga{ mislewata bea podeleni. Tie so nedovolno informacii za toa {to se slu~uva na svetskite muzi~ki sceni smetaat deka vakvite koncerti ne treba da se del od na{ata programa, no pogolemiot broj od kriti~arite bea navistina zadovolni i go poddr`aa osve`uvaweto na repertoarot na Makedonskata filharmonija. Za toa svedo~i faktot {to sevo ova ja vrati publikata na na{ite koncerti i na nekoj na~in privle~e i nova, mlada publika koja sega doa|a i na simfoniskite koncerti. Koga }e se vidi rezultatot na ogromnata posetenost na site na{i koncerti, a golem udel imaat i ovie razli~ni koncerti, toga{, sepak, mo`eme da ka`eme deka celta gi opravduva sredstvata.

Vpro~em, ako vakviot vid koncerti se na repertoarot na Londonskata filharmonija, Wujor{kata filharmonija, Simfoniskiot orke-

f r j stanuva u institucija u j Makedonskata filharmonija za koja s$ pove}e raste interesot na publikata i na javnosta, no, se ~ini deka biznis-zaednicata, sepak, ima drugi prioriteti za finansirawe, t.e.mo`ebi s$ u{te im se ~ini potraktivna popularnata muzika ili, pak, estradata, a ova {to go rabotime nie im e nekako dale~no. Sepak, mora da se istakne deka i vo ovoj del ne{tata se menuvaat. Se pojavija kompanii koi se zainteresiraa za Makedonskata filharmonija i pomognaa vo realizacijta na proektite, veli agilniot direktor na Makedonskata filharmonija star od ^ikago i u{te golem broj presti`ni orkestri vo svetot, toga{ zo{to Makedonskata filharmonija da ne bide del od svetskite slu~uvawa vo muzi~kata umetnost.

Gostuvaweto na vrvni muzi~ki imiwa e imperativ na sekoja filharmonija. No, kakvi se {ansite i za izvozot na makedonskata muzi~ka interpretativna umetnost vo svetot?

I jas sum muzi~ar po profesija i verojatno zatoa mo`am najdobro da ja razberam potrebata i borbata na moite kolegi muzi~ari za {to pogolema koncertna aktivnost nadvor od granicite na na{ata dr`ava. Mnogu mi e drago {to celiot svet znae za Simon Trp~eski, za Blagoj Nacoski, za Ana i Igor Durlovski, za \or|i Dim~evski i za u{te nekolku makedonski umetnici, no vo Makedonija tvorat u{te mnogu fantasti~ni muzi~ari za koi treba da se doznae vo svetot.

Za `al, mora da priznaeme deka na ova pole (mislam na izvozot na makedonski umetnici) ne stoime mnogu dobro, a pri~ini ima pove}e. Verojatno edna od pri~inite e i nepostoeweto na koncertna agencija ili, pak, menaxerska ku}a koja }e se zanimava so ovaa problematika. Kako direktor se obiduvam da ostvaram kontakti so srodni institucii i preku razmena na muzi~ki umetnici da se po~ne prezentacijata na makedonskata muzi~ka umetnost nadvor od na{ata dr`ava. Sepak, mora da istaknam deka umetnicite koi se

del od takvata sorabotka, sepak, se umetnici koi pripa|aat na orkestarot na Makedonskata filharmonija. Ponekoga{ e te{ko i mnogu skapo da patuva celiot orkestar, no, zatoa ne propu{tame mo`nost da patuvaat pomali ansambli ili, pak, solisti od orkestarot.

Zna~i, se obiduvam {to pove}e da pridonesam za da se otvorat mo`nosti za prezentirawe na makedonskata muzi~ka umetnost vo svetot, bidej}i smetam deka kulturata e najdobriot ambasador i najdobriot na~in da ja pretstavime na{ata dr`ava.

Koi se rokovite za zavr{uvawe na koncertnata sala na Filharmonijata? [to }e pretstavuva za Filharmonijata kompletiraweto na nejziniot prv "dom”?

Pri vakva kompleksna gradba te{ko e precizno da se odredat rokovite. Sepak, so ogled na toa kako napreduva gradbata, smetam deka do krajot na 2012 godina mo`eme da o~ekuvame zavr{uvawe na na{iot dom. Sekoga{ velam deka najva`no e koncertnata sala da bide izgradena na mnogu visoko nivo, spored svetski standardi, a ako toa treba da potrae malku podolgo, treba da imame trpenie. Vpro~em, nie filharmoni~arite ~ekavme to~no 65 godini, pa mo`eme da po~ekame u{te godina ili dve.

Najva`niot moment e akustikata i toa e ne{to kade {to ne smee da ima gre{ka, a bidej}i delot na akustikata e vo racete na eden od najdobrite akusti~ari vo svetot, veruvam deka seto ostanato }e bide napraveno so

FunBusiness

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

golema brzina i mnogu naskoro site nie }e u`ivame vo prekrasnite zvuci na orkestarot na Makedonskata filharmonija i voedno vo prekrasnata nova sala.

Verojatno im e dobropoznato, ne samo na tie {to doa|aat na na{ite koncerti, no i na celata javnost so kakvi problemi se soo~uvame vo tekot na rabotniot proces. ^estopati imame problem so provevot, akustikata vo salata na domot na ARM e nesoodvetna i ne mo`e da go prika`e maksimumot {to go dava orkestarot na koncertite. No, eve, se bli`i krajot na na{ite problemi i so netrpenite o~ekuvame da go odr`ime na{iot prv koncert vo vistinska koncertna sala, koja, patem, }e bide i na{a sopstvena. Vo toj kontekst, bi sakala da naglasam deka ovaa sala }e ovozmo`i ne samo podobri uslovi za orkestarot, tuku i pove}e mo`nosti za organizirawe na razli~ni vidovi koncerti, ne samo simfoniski, tuku i kamerni. Mo`ebi toga{ }e ima i tehni~ki uslovi za nekakov vid performansi itn.. Novata koncertna sala }e ponudi kompleten razvoj i zbogatuvawe na muzi~koto `iveewe vo Skopje.

Ja iznesovte Filharmonijata i na otvoren prostor preku razni manifestacii. Kakov e impaktot od ovie potfati?

Toa za {to zboruvav na po~etokot povrzano so nestandardniot simfoniski repertoar na nekoj na~in mo`e da se ka`e i za ovie proekti.

Sekako deka izleguvaweto na eden golem simfoniski orkestar na otvoren prostor e mnogu kompleksno. Postavuvawe na scena, ozvu~uvawe, stravot od toa deka e mo`no da zavrne itn. sekoga{ se komponenti koi go ote`nuvaat odr`uvaweto na vakvite proekti. No, tri godini po red se slu~uva multimedijalniot spektakl "Vidi muzika, slu{ni slika, dobij kniga" i navistina e prekrasno da se vidat tolku mnogu lu|e (pove}e od 15.000 posetiteli) kako ja spodeluvaat ubavinata na umetnosta.

Seto toa ovozmo`i {to pogolem broj gra|ani da go slu{nat toa {to nie go rabotime, da se zapoznaat so klasi~nata muzika i kone~no da stanat del od na{ata postojana publika.

Mora da istaknam deka posetenosta na na{ite koncerti e zna~itelno zgolemena sporedeno so 2007 godina i samo kako primer, ako vo 2006 ili 2007 godina imavme 100-150 posetiteli, sega na koncertite imame 450-500 posetiteli vo sala so kapacitet od 550 sedi{ta. Za golem broj od koncertite biletite se rasprodadeni edna nedela odnapred, a so promoviraweto na blok-biletite publikata ve}e se navikna navreme da si gi organizira posetite na na{ite koncerti. Seto toa dovede i do zgolemuvawe na buxetot od proda`bata na biletite, {to, sekako, pretstavuva olesnitelna okolnost pri organizirawe na koncertite.

Kolku umetnosta nao|a razbirawe vo bizniszaednicata? Kolku va{ata aktivnost mo`e da bide atraktivna i komercijalna?

Za `al, biznis-zaednicata ne gi otvora vratite za klasi~nata umetnost vo Makedonija. ^est na isklu~ocite, se razbira. Sepak, za po~it se i golema blagodarnost do malkute kompanii koi gi poddr`uvaat proektite od klasi~nata muzika i se obiduvaat da dadat pridones kon toa {to se obiduvame da go napravime. No, situacijata ni najmalku ne e pozitivna koga stanuva zbor za sponzorirawe na kulturata i umetnosta. Makedonskata filharmonija stanuva institucija za koja s$ pove}e raste interesot na publikata i na javnosta, no, se ~ini deka biznis-zaednicata, sepak, ima drugi prioriteti

za finansirawe, t.e.mo`ebi s$ u{te im se ~ini poatraktivna popularnata muzika ili, pak, estradata, a ova {to go rabotime nie im e nekako dale~no. Sepak, mora da se istakne deka i vo ovoj del ne{tata se menuvaat. Se pojavija kompanii koi se zainteresiraa za Makedonska filharmonija i pomognaa vo realizacijata na proektite, no ako ve}e postojano se sporeduvame so Evropskite zemji ili so SAD, toga{ ne{tata treba drasti~no da se smenat. Tamu golemite orkestri glavno imaat eden glaven sponzor koj dava navistina golema suma i so toa stanuva zna~aen partner na orkestarot.

Jas veruvam deka vo idnina i kaj nas vo Makedonija }e se prepoznae va`nosta da se poddr`i tokmu umetnosta ili, pak, konkretno muzikata koja e neprofitna i na toj na~in i samata kompanija koja }e stane na{ partner }e go poka`e svoeto visoko nivo, no i svojot vkus vo prepoznavawe i poddr`uvawe na vistinskite i vrvni vrednosti.

Kolku Filharmonijata e otvorena za novite mladi muzi~ki talenti koi zavr{uvaat muzi~ka akademija vo Makedonija ili vo stranstvo?

Sekoga{ se raduvam koga }e slu{nam za kvalitetnite mladi muzi~ari, nezavisno dali se obrazuvale vo stranstvo ili doma. Drago mi e tie da bidat del od na{iot orkester ili, pak, da nastapat kako solisti so nego.

Vratite na Makedonskata filharmonija se {irum otvoreni za site mladi lu|e koi so svojot kvalitet }e pridonesat za rastot na na{ata institucija.

Dali Makedonskata filharmonija ima planovi za popularizacija na nejzinite koncerti preku izdavawe na nosa~i na zvuk, DVD , radio –televiziski prenosi?

Da, se razbira. Dosega Makedonskata filharmonija ima snimeno nekolku cedea, postojano se snimaat na{ite koncerti i se emituvaat na radio i na televizija. Iako snimaweto na DVD ili, pak, CD ne ednostavno nitu, pak, mal finansiski potfat, sepak, smetam deka toa e neophodno za pretstavuvawe na orkestarot vo na{ata zemja, a osobeno nadvor od nea. Vo plan e izgotvuvawe i na CD so simfoniska muzika od makedonski kompozitori, bidej}i toa }e bide svoeviden prikaz na celata makedonska muzi~ka kultura.

MAJA ^ANA]EVI] - Za golem broj od koncertite biletite se rasprodadeni edna nedela odnapred

GADGETS SOLAREN POLNA^ PICO den od najgolemite problemi so koi{to se soo~uvame pri “negata” na tehnolo{kite uredi e toa {to ~esto zaboravame da gi napolnime, pa se nao|ame vo nebrano koga sfa}ame deka ni se podgotvuva najnaporniot den koga o~ekuvame mnogu povici na telefon, a baterijata e prazna.

Vo presret na ovaa na{a potreba postoi solarniot polna~ PICO. Ovoj ured e prakti~en po toa {to ja koristi son~evata energija za da ja napolni vgradenata baterija za mnogu kratko vreme i da mu ovozmo`i na va{iot ured (mobilen telefon, MP3 pleer ili drug elektronski ured) postojana rabota i do 35 ~asa (vo zavisnost od rabotata), a u{te podobra vest e toa {to za polnewe na ovie uredi potrebni se samo 30 minuti.

Toj ima priklu~oci za razli~ni uredi, a i USB priklu~okot ne e isklu~ok. Cenata na ovoj ured iznesuva 19 dolari.

E

23

BERLINALE 2011

STARITE DOBRI MAJSTORI (I) VO NOVA TEHNOLOGIJA Berlinaleto

be{e scenata za evropskata premiera na “Majki” na Mil~o Man~evski i “pette minuti”

o sino}e{noto dodeluvawe na na- e portret na intelektualnata Germanija po gradite Zlatna me~ka i Srebrenite Vtorata svetska vojna. Na Berlinaleto be{e me~ki zavr{i 61-to izdanie na organizirana i specijalna programa, posBerlinskiot filmski festival. Make- vetena na iranskite re`iseri, posebno za donskiot u~esnik na presti`nata najistaknatiot me|u niv, Xafar Panahi, koj filmska smotra, “Majki” na Mil~o Man~evski, treba{e da bide i del od `irito. Me|utoa, ja do`ivea svojata evropska premiera na toj vo Iran e osuden na {estgodi{na kazna 16 fevruari vo golemata festivalska sala zatvor i 20-godi{na zabrana za snimawe Sinemaks Iks. Na ovaa gala-premiera golem filmovi. Iako ima plateno kaucija, sepak, broj Makedonci go pozdravile i ova dostignuvawe na Man~evski. ”Majki” be{e del od presti`nata oficijalna programa “Panorama”, koja se fokusira na avtorski smeli i zna~ajni filmovi od celiot svet. Na berlinskata proekcija pokraj Man~evski prisustvuvale i akterkata Ratka Radmanovi}, avtorot na muzikata Igor Vasilev od grupata Novogradska i dizajnerot Dejvid Mans.

Inaku, na godine{novo Berlinale svoite “pet minuti” gi ima{e i makedonskata akterka Nata{a Petrovi} od filmot “Kako da me nema” na Huanita Vilson.

Crveniot tepih na Berlinaleto Petrovi} zaedno so ostanatite evropski u~esnici na “[uting ne smee da go napu{ti stars” vo rabotniot Iran. Vo otvorenoto del od nastanot imaa pismo do organizasredbi so {eesetina torot i u~esnicite na kasting-direktori, Berlinaleto, Panahi a vo sve~eniot gi potencira deka i podobija nagradite natamu }e prodol`i za akterski yvezdi da gi pretvora svoite koi doa|aat. Nim soni{ta vo filmovi, im gi vra~i akterot sega makar i vo svoRalf Fajns pred prejata fantazija. mierata na negovoto Evropska premiera na “Majki” debi kako re`iser, sovremenata verzija na [espiroviot ”Koriolan”. "Oskarovecot" so “Angliskiot pacient” dobi golem aplauz za prikaznata za odmazdoqubiviot rimski general.

Me|u zabele`itelnite naslovi godinava se najdoa prikaznata za Fridrih Ni~e na ungarskiot veteran Bela Tar, naslovena ”Torinski kow”, potoa iranskata drama “Nader i Simin: Razdelba” na Asgar Fahradi, fascinanten portret na sovremenite Iranci.

Vim Venders, pak, ja voodu{evi kritikata so negoviot film-posveta na slavnata balerina Pina Bau{, realiziran vo 3D tehnologija.

Me|u pomarkantnite naslovi e smesten i “Ako ne nie, koj drug” na germanskiot avtor Andreas VIM VENDERS – Viel, ~ija storija za ultralevi~arskata terorposveta na Pina Bau{ istka Gudrun Enslin od grupata Bader-Majnhof

S

NOVIOT PROEKT NA MAN^EVSKI Po uspe{noto pretstavuvawe na Berlinskiot filmski festival, Man~evski go najavi i negoviot nov proekt so raboten naslov “San{ajn”. Spored najavite, “San{ajn” e svoevidno estesko prodol`uvawe na “Majki”, koj e miks od igran i dokumentaren film. Noviot film }e bide “mokumentarec” (slo`enka od movie i documentary), odnosno la`en dokumentaren film. “San{ajn” }e mirisa na film, a, vsu{nost, }e bide celosna fikcija. Toa }e bide prikazna za harizmati~no mom~e za koe realnosta ima nedefiniran koncept”, objavi Man~evski za Skrin interne{enal, izrazuvaj}i `elba ovaa filmska studija da ja snima vo nekoj evropski grad, namesto vo SAD ili vo Makedonija.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Komercija / [pedicija

24

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Objaveno: 14.02.2011 SKOVIN AD Skopje objavuva oglas za RAKOVODITEL ZA PRODA@BA za grad Skopje.

Uslovi: - 2 godini iskustvo na ista ili sli~na rabota, - Osnovno poznavawe na komercijalno rabotewe, - Poznavawe na teritorijata, - Kompjuterska pismenost, - Voza~ka dozvola B-kategorija, - Komunikativnost, energi~nost, organiziranost, timski igra~, - Poznavawe na vinskata industrija i/ili industrijata na pijaloci }e se smeta za prednost. Zainteresiranite kandidati mo`at da ispratat kratka biografija, zaedno so motivaciono pismo i lista na preporaki na info@skovin.com.mk (Subject: Aplikacija za rabota) ili na adresa: ul. 15 Korpus, 3, 1000 Skopje.

Oglasot va`i do 21.02.2011 godina.

ZDRASTVO Izvor: Vest Objaveno: 16.02.2011 Oglas za vrabotuvawe na DOKTOR SO LICENCA i MEDICINSKA SESTRA so polo`en stru~en ispit. Op{ta ambulanta vo Skopje. Pratete CV na vr.ambulanta@yahoo.com. Uslovi odli~ni.

DR@AVNA POPISNA KOMISIJA Izvor:Dnevnik Objaveno: 16.02.2011 DR@AVNA POPISNA KOMISIJA objavuva javen konkurs za anga`irawe na REONSKI INSTRUKTORI. Kandidatite koi }e se prijavat na ovaa objava treba da gi ispolnuvaat slednite: 1. Op{ti uslovi: da e dr`avjanin na RM, Da e polnoleten, Da ima najmalku ~etirigodi{no sredno obrazovanie, da nema zasnovano redoven raboten odnos.

Izborot na prijavenite kandidati }e se vr{i po pat na testirawe (proverka na op{tite poznavawa od oblasta na statistikata koi se odnesuvaat na popisot, dadeni na internet stranata na Dr`avniot zavod za statistika: www.stat.gov. mk/popis2011/DPK.aspx). Kandidatite prijavite treba da gi dostavat po po{ta ili neposredno do Dr`aven zavod za statistika, adresa: ul. Dame Gruev, br.4, Skopje, po{tenski fah. 506 vo rok od 8 dena smetano od denot na objavuvaweto. Obrazecot od prijavata otpe~atena vo dneven pelat, mo`e da bide kopija od objavenata prijava ili mo`e da se podigne od Dr`avniot zavod za statistika ili od internet stranata: www.stat.gov.mk/popis2011/ DPK.aspx. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 16.02.2011 godina ili na internet stranata na Dr`avniot zavod za statistika.

JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.02.2011 AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ obajvuva oglas za vrabotuvawe na SAMOSTOEN REFERENT ZA ODR@UVAWE NA VOZEN PARK so vi{e ili sredno obrazovanie, najmalku tri godini rabotno iskustvo vo strukata, poznavawe na rabota so kompjuteri, voza~ka dozvola B-kategorija. Oglasot trae 5 dena od denot na objavata. Zaiteresiranite kandidati da gi dostavat slednive dokumenti: CV, kopija od diploma za zavr{eno obrazovanie, kopija od voza~ka dozvola i dokaz za baranoto rabotno iskustvo na adresa: ul. Skupi, br. 3a, 1000 Skopje so naznaka za oglas za vrabotuvawe.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.02.2011 MELON SOLU[NS objavuva oglas za vrabotuvawe PROEKTEN KOORDINATOR (1 izvr{itel).

Potrebni kvalifikacii: - Za prednost }e se zeme VSS, - Minimum dve godini rabotno iskustvo na proekti na sli~na rabotna pozicija, - Iskustvo vo odr`uvawe na obuki i prezentacii, - Odli~no poznavawe na MS Office, - Odli~no poznavawe na angliski jazik (pi{an i govoren), - Zadol`itelno poseduvawe na voza~ka dozvola (B kategorija). Izbraniot kandidat }e koordinira so proekt na vnes na podatoci i sreduvawe na dosieja, koj predviduva anga`irawe na 100 lica na teritorija na cela Makedonija, za koi prethodno }e treba da se odr`i obuka za rabota na proektot. Kandidatot treba da bide podgotven da patuva vo drugi gradovi na Makedonija, minimum 3 dena vo nedelata. Va{ata biografija na angliski jazik ispratete ja vo rok najdocna od edna nedela na: Melon solu{ns dooel, ul. Ruzveltova, br. 19, 1000 Skopje, faks: +389 2 309 33 55, e-mail: jobs@mellon.com.mk, http://www.mellongroup.com.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / Proda`ba / EU / PR

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 21.02.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vina.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=56dba561-6417-4caf-adac-9d367e6a1fc2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na lica za odr`uvawe na higiena na Objekti HEC Kozjak i HEC Sv.Petka.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=fcc3de55-27a4-43be-84a3c27ed5d43b8e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od pozitivna, komercijalna i referentna lista.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dda92c1c-3758-426c-8311fc54ea3a6837&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sofisticirana merna elektronska oprema (integriran sistem za monitoring na radiofrekvencii) i operativna asistencija, poddr{ka i odr`uvawe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=052f2b8f-b54b-481b-800ca0796e22592a&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na tamponski materijal.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=190f2c27-cbfb-4221-8c8b-242c0d810f96&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od pozitivna, komercijalna i referentna lista.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dda92c1c-3758-426c-8311fc54ea3a6837&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Veles PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe na javni povr{ini: soobra}ajnici, pe{a~ki pateki i trotoari – vo zimski uslovi (~istewe na sneg i posipuvawe so sol).

Link:https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=00d18c41-e7d0-4c69-9846fb5bba092ff8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe i osiguruvawe ekvivalentno za ABI oprema za period od dve godini.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=40fb226a-cbca-41358d14-fcbb76c72dd6&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Pazari PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Fiksna telefonija i internet.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieRPP.aspx?EntityId=00a7ee34-605f-498c-bfe3-9a2736e279fd&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View

Upravuvawe so vreme 22.02 - 23.02.11 M6 Edukativen Centar Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe

i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP

U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication

Trening za treneri 28.02.2011 Clear View Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 25 i 26 fevruari Me|unaroden brokerski nastan vo Republika Srbija

TURIZAM I VINO VO BELGRAD Stopanskata komora na Makedonija – Evropskiot inovativen i informativen centar vo Makedonija organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot brokerski nastan za TURIZAM I VINO, {to }e se odr`i vo Belgrad, od 25-26 fevruari 2011 godina.

1. BROKERSKI NASTAN VO SEKTOROT TURIZAM Na Me|unarodniot saem za turizam (25 fevruari 2011 godina vo Belgrad),

Enterprise Europe Network od Srbija }e organizira me|unaroden brokerski nastan namenet za pretpriema~ite koi baraat partneri vo sektorot Turizam.

Me|unarodniot saem za turizam vo Belgrad e eden od najva`nite turisti~ki saemi

vo regionot. Vo tekot na Saemot, ima pove}e od 700 izlaga~i od 38 zemji, na 30.000 m2 vnatre{en prostor, ispolnat so okolu 50.000 posetiteli. IFT e ~len na Evropskata asocijacija za turizam saemi od 2003 godina.

2 BROKERSKI NASTAN ZA PROIZVODITELITE NA VINO Vo ramkite na Me|unarodniot saem za vino (26 fevruari 2011 godina, vo Belgrad),

Srbija Enterprise Europe Network }e organizira me|unaroden brokerski nastan koj se odnesuva na pretpriema~ite koi baraat delovni partneri vo sektorot za proizvodstvo na vino.

Site informacii vo vrska so registracijata na u~esnicite, poedine~niot raspored i rokovite se dostapni na veb-stranata www.EENBrokerage.info, KONTAKT: LAZO ANGELEVSKI, proekten konsultant Tel 02 3244 090 e-mail laze@mchamber.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

GRADE@NI[TVO