233-kapital-23.02. by Kapital Media Group

[TO ]E SE SLU^I SO PREDLO@ENITE MERKI ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST?

NASKORO ]E SE GLASAAT IZMENITE NA ZAKONOT ZA DEVIZNO RABOTEWE

BIZNISMENITE BARAAT IZBORITE DA NE GI ZAPRAT REFORMSKITE PROCESI

MAKEDONCITE KONE^NO ]E MO@AT DA KUPUVAAT AKCII VO STRANSTVO?!

STRANA 2-3

STRANA 11

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PREDVREMENITE IZBORI ]E GO PRODOL@AT MANDATOT NA PRVIOT BANKAR?!

BIDEJ]I VO ZAKONOT ZA NBM NE E PREDVIDENO [TO DA SE PRAVI KOGA MANDATOT NA GUVERNEROT ZAVR[IL, A NEMA KOJ DA GO RAZRE[I, SE PODRAZBIRA DEKA TOJ ]E PRODOL@I DA JA VR[I ISTATA FUNKCIJA SÈ DODEKA NE BIDE PREDLO@EN NOV, OBJASNUVAAT EKSPERTITE

DENES, ^ITAJTE

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 22.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,45% 1, 1,34% 1, 1 00,02%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

6 61,50 444,99 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

106,93 10 1,74%

STRANA 4

POLA VLADA VO AVTOBUS

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.02) 2.740

MBI 10

2.720

...POGLED NA DENOT...

2.700

QUP^O ZIKOV

2.680

IZBERETE SCENARIO!

2.660

STRANA 5

2.640 2.620 16.2

18.2

20.2

22.2

Se gotvi poskapuvawe na alkoholot?! STRANA 11

^etiri scenarija za povrzuvaweto na Alfa banka i NBG STRANA 12-13

GRUEVSKI ODI NA IZBORI

PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI E PODGOTVEN DA ISPOLNI SE [TO CRVENKOVSKI BARA ZA PREDVREMENI IZBORI, OSVEN DA GI DEBLOKIRA SMETKITE NA MEDIUMITE NA VELIJA RAMKOVSKI. TOA MU GO OSTAVA NEMU, AKO GI DOBIE IZBORITE ZA KOI PREMIEROT TVRDI DEKA ]E BIDAT FER I DEKA NEMA DA ZAVISAT OD VOLJATA NA SDSM STRANA 7, 8, 12-13

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

SKAPOTIJA STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

KAKO DA SE PRIVLE^E STRANSKI KAPITAL? STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

CENATA NA IZBORITE STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 23 FEVRUARI 2011

CENATA NA IZBORITE

Podgotvuvajte se za izbori! Tie se sigurni, a gi nametna politi~kata kriza. No, koga se izbori, vo glavna uloga se politi~arite, a vo sporedna kompaniite. Vo aut e ekonomijata. Va`nosta na firmite voop{to nema da bide namalena, tuku zgolemena, zatoa {to }e bidat potrebni pari za izbori i za novi, vonredni javni nabavki. Na firmite bliski do vlasta, ~ii imiwa ~esto gi sre}avame vo dogovorite za javnite nabavki, }e im se otvori u{te pove}e rabota. No, toa nema da bide dovolno za ekonomijata, za koja godinava se neguvaa nadeì deka }e ispliva od krizata i }e se vrati na normalniot kolosek po koj se dviè{e pred 2008 godina. Za ekonomski rast od 5%, kakov {to imavme pred krizata, verojatno }e moème samo da me~taeme, bidej}i vo izborna godina (taka pokaùva iskustvoto) makedonskata ekonomija ne cveta. Sega, kapak se postkriznite traumi. Od {to treba da se pla{at kompaniite vo 2011 godina, odnosno od izborite (osven od mo`na “potreba” da dadat neplaniran pari~en pridones kon nekoja politi~ka partija)? Ne o~ekuvajte ministerstvata navreme da vi gi pla}aat obvrskite za izvr{enite nabavki i grade`ni aktivnosti. Izgradbata na proektot “Skopje 2014” godinava }e doìvee svoja kulminacija poradi izborite,

no za vreme na izborite i potoa kompaniite }e doìveat finansiski {ok. Nikoj od ministrite, ~ii fotelji se pove}e od neizvesni, nema navreme da gi pla}a site obvrski, tuku toa “zadovolstvo” }e mu go prepu{ti na svojot naslednik. ]e se pla}aat samo “itnite” i “zadolìtelnite” obvrski. Zna~i, ako 2010 godina be{e te{ka za kompaniite poradi naru{ena likvidnost, godinava }e bide u{te pote{ka. Ovoj efekt moè da bide ublaèn so parite koi }e zavr{at direktno kaj gra|anite i kaj izbranite firmi, a }e bidat vo funkcija na izborite. No, tie pari nema tolku da ja podobrat likvidnosta kolku {to }e ja zagrozat stabilnosta na kursot na denarot i }e izedat u{te nekoj milion od deviznite rezervi. A moè da vlijaat i na inflacijata, zatoa {to kupovnata mo} e namalena, pa sekoj vi{ok pari moè da go iskoristat gra|anite za malku da se “opu{tat”. Koga sme kaj ulogata na Narodnata banka na Makedonija, ovaa institucija e dopolnitelno hendikepirana zatoa {to vo maj ne }e moè da se izvr{i redovniot izbor na guverner, bidej}i na aktuelniot mu istekuva mandatot. Sobranieto }e se raspu{ti i ne }e moè da se izbere noviot guverner. Toa ne bi trebalo da ja zagrozi politikata na centralnata banka, koja e nezavisna od guvernerot, no, sekako }e vlijae negativno. Mnogu porizi~na e operacijata popis na naselenieto, koja ve}e vleze vo kriti~na faza poradi politi~kite vlijanija. Bidej}i }e ima izbori kon krajot na proletva,

BIZNISMENITE NE GI ZAPRAT REF Iako Vladata minatata godina uspea u da implementira golem del od predlo`enite merki na biznis-zaednicata, Stopanskata komora smeta deka ima u{te mnogu rabota za podobruvawe na biznis-klimata, proces koj seriozno e zasenet od pretstojnite izbori vo zemjava

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

popisot sigurno }e bide odlo`en i xabe }e bidat potro{eni pari za podgotovka na ovaa va`na statisti~ka operacija. Imaj}i predvid deka }e ~ini mnogu skapo, duri 14 milioni evra, golemi }e bidat {tetite dokolku se podgotvuva i se odlo`i vo posleden moment. Makedonija godinava, zatoa {to }e bide vo izboren ciklus, ne treba da se nadeva nitu na stranski investicii. Tie ne doa|aat koga si odi edna vlada, a doa|a druga zatoa {to ~ekaat da vidat so kogo }e si imaat rabota vo idnina. Tie }e po~ekaat da gi vidat idnite vladini politiki. A od tie politiki zavisat mnogu reformi i evrointegrativnite procesi na zemjava. Seto toa }e bide staveno na stand by. Iako premierot vinata za ova ja frla vrz opozicijata, koja “insistirala” na izbori, fakt e deka i na vlasta i na opozicijata im odgovara vakvata situacija.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

90%

Od gra|anite vo Makedonija ja poddr`uvaat integracijata na zemjata vo Evropskata unija, poka`uvaat rezultatite od 74 nacionalen izve{taj na Standard evrobarometar za Makedonija. Duri 66% ja smetaat nevrabotenosta za glaven problem vo zemjata i nivniot broj se zgolemi od 63%. Vtor najgolem problem e sostojbata vo doma{nata ekonomija. I gra|anite vo EU gi smetaat ovie problemi za najva`ni vo nivnite zemji. Mnozinstvoto gra|ani (52%) ja ocenija kako dobra finansiskata sostojba vo nivnite doma}instva.

[TO ]E SE SLU^I SO PREDLO@ENITE MERKI ZA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Za da se postigne pogolem ekonomski rast neophodno e da se promeni ekonomskata politika, a za da se slu~i toa treba da se sprovedat ekonomskite reformi koi gi baraat stopanstvenicite. Ekspertite i biznismenite od minatata godina intenzivno predlagaat niza merki i aktivnosti, koi dokolku se primenat vo celost }e formiraat nov ekonomski model so koj vo strukturata na bruto-doma{niot proizvod pove}e }e vleguvaat proizvodstvoto, investiciite i izvozot. Stopanskata komora vo septemvri minatata godina bara{e novi zakoni vo grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto, inicira{e promena na politikata za privlekuvawe stranski investicii, carinski olesnuvawa i pottiknuvawe na doma{nata

MERKI KOI DOPRVA TREBA DA SE SPROVEDAT: Zagarantirana privatna sopstvenost Soodveten odnos me|u kapitalot i trudot Efikasna zakonska regulativa, sudstvo i za{tita na sopstvenosta i dogovorite Sistemsko pottiknuvawe na investiciite Investicii za rekonstrukcija i modernizacija na postojnite proizvodni kapaciteti Pottiknuvawe na doma{nata potro{uva~ka i izvozot Okrupnuvawe na zemjodelskiot posed kako eden od glavnite faktori za zgolemuvawe na produktivnosta, odnosno konkurentnosta, preku zgolemuvawe na dolniot prag za pravo na subvencii

PRIFATENI PREDLOZI: Zakon za legalizacija na industriskite objekti Olesneta postapka za proda`ba na dr`avnoto zemji{te Urbanizacija na grade`noto zemji{te Namaluvawe na carinata za uvoz na oprema i repromaterijali Prebivawe na carinskite so dano~nite dolgovi potro{uva~ka i na izvozot. Del od merkite Vladata ve}e gi implementira{e, iako spored biznismenite ima u{te mnogu za realizacija. “Nie generalno sme

STOJMIRKA TASEVSKA VI[ SOVETNIK NA UPRAVNIOT ODBOR VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Nie generalno sme zadovolni od pristapot na Vladata kon toa {to go prezentiravme kako novi merki za promena na dosega{niot ekonomski model. Golem del od izmenite na zakonite vo grade`ni{tvoto se vo soglasnost so toa {to go predlo`ivme. Zakonot za legalizacija na industriskite objekti, proda`bata na dr`avnoto zemji{te, namaluvweto na carinata za uvoz na {e}er se isto taka merki koi gi baravme ve}e tri godini i kone~no gi dobivme.”

zadovolni od pristapot na Vladata kon toa {to go prezentiravme kako novi merki za promena na dosega{niot ekonomski model. Golem del od izmenite na zakonite vo grade`ni{tvoto se

Navigator

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK FILANTROP NA DELO

RATKO DIMITROVSKI

VLADIMIR PUTIN

va milioni evra }e investira ko~anska Geoterma vo sovremena tehnologija za topla voda za oran`erii vo nasoka na pomoderno i pogolemo zemjodelsko proizvodstvo

oa|a vo Srbija za da ja ubedi da ne vleguva vo NATO i vo Evropskata unija, a za vozvrat }e & ponudi ekonomska poddr{ka od Rusija

VASKO NAUMOVSKI

asproti site `elbi da mu poka`e na evropratenikot kolku Makedonija se trudi da vleze vo EU, napravi i eden neevropski ~in - go ostavi gostinot bez prevod

SALI BERI[A

e e samo politi~kata kriza koja ne mu odi vo prilog na albanskiot pretsedatel, sega mu se zakanuva i visoka inflacija koja }e go podgree nezadovolstvoto

A POGOLEM EKONOMSKI RAST?

BARAAT IZBORITE DA FORMSKITE PROCESI vo soglasnost so toa {to go predloìvme. Zakonot za legalizacija na industriskbj k proda`bata b ite objekti, na dràvnoto zemji{te, namaluvaweto na carinata za uvoz na {e}er e isto taka merka koja ja baravme ve}e tri godini i kone~no ja dobivme”, veli Stojmirka Tasevska, vi{ sovetnik na Upravniot odbor vo Stopanskata komora na Makedonija. Sepak, biznismenite smetaat deka Vladata mora u{te mnogu da raboti za nadminuvawe na strukturnite ekonomski problemi so koi se soo~uva Makedonija u{te od osamostojuvaweto. Vo noviot sklop na ekonomski merki koi gi predloì Stopanskata komora se predviduva namaluvawe na stapkata na danok na dobivka za 10 godini vo zavisnost od visinata na investicijata i uslovuvawe na investitorot so otvorawe novi rabotni mesta. Merkite predviduvaat i sistemsko potiknuvawe na investiciite so pokrivawe na tro{ocite od 10% za novo rabotno mesto. Biznismenite baraat i modernizirawe na postojnite kapaciteti, dano~no osloboduvawe za period od pet godini i namaluvawe na personalniot danok na dohod za 50% za novovrabotenite lica. Vicepremierot Vladimir Pe{evski na 89-godi{ninata od postoeweto na Stopanskata komora najavi deka godinava nema da zapre reformskiot proces vo ekonomijata. “]e prodolìme so za~uvuvawe na merkite za makroekonomska stabilnost. Ne e tajna deka za vreme na ekonomskata kriza Makedonija be{e edna od zemjite koi najdobro se nosea so toa. Ne go gledam glavno rezultatot vo antikriznite merki, tuku pred

Amerikanskiot investitor, industrijalec i humanist ne prestanuva da ja {okira javnosta. Voren Bafet povtorno go {iri investiciskoto carstvo. Brazil Fud e najnovata kompanija vo portfolioto na korporativnoto carstvo na Bafet. Novata kompanija, koja nedelava ja osnova vo so Brazil, }e se zanimava zan proizvodstvo i proda`ba p na `ivina, mleko i sto~ni proizvodi. prehranbeni pro No, Bafet ne bi bil najdobri me|u prvite 10 na investitori vo svetot sv dokolku ja ostavi kompanijata da raboti na lokalno nivo. Zatoa, toj nnajavi pro{iruvawe na kompanime|unarodjata na me|unarod niot pazar. Neodamna Bafet ja zbuni ekspertskata javnost poradi

VOREN BAFET toa {to se odlu~i da kupi 6,2 milioni akcii od finansiskiot gigant Vels Fargo. Voren Bafet be{e proglasen za tretiot najbogat ~ovek vo svetot vo 2007 godina, a ottoga{ negovoto bogatstvo e zgolemeno najmalku za dva pati. Kako izvr{en direktor na Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway) toj uspea da ja transformira kompanijata od obi~na tekstilna fabrika vo ogromna korporacija. Poradi site negovi dostignuvawa pretsedatelot na SAD, Barak Obama, vo po~etokot na 2011 godina mu dodeli po~esen medal na slobodata.

GUBITNIK

SE TRESE PREMIERSKATA FOTELJA!

V s$ vo reformskite ~ekori koi bea vodeni pred krizata. Nie o~ekuvame i ovaa godina rastot na ekonomijata da prodol`i kako i prethodnite godini”, izjavi toj.

No, iako Pe{evski e optimist za ekonomijata godinava, premierot Nikola Gruevski vo intervju za Sitel jasno istakna deka izborite }e gi zabavat reformskite procesi.

Toj izjavi deka celta na Vladata za godinava prvi~no bila naso~ena kon ekonomskite reformi, no izrazi somne` deka tie }e bidat

NIKOLA VELKOVSKI PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA GRADE@NICI PRI STOPANSKATA KOMORA “Izborite sigurno }e vlijaat na sproveduvaweto na ekonomskite reformski procesi vo zemjava. Mislam i deka mnogu biznismeni }e se povle~at i nema da realiziraat odredeni biznis-planovi bidej}i e neizvesna politi~kata scena, dali }e ima promena na vlasta, dali ako dojde nova vlast }e gi promeni postoe~kite zakoni i sli~no. Vo vakvo vreme na izbori duri i realizacijata na buxetot e neizvesna. Mislam deka }e se smenat prioritetite na vlasta vo tro{eweto.”

frleni vo senka so pretstojnite izbori. I del od biznismenite se zagri`eni za realizacija na ve}e donesenite zakoni. “Fakt e deka zakonite vo grade`ni{tvoto se dobri preduslovi za razvoj na ovaa granka, a so toa i na ekonomijata, voop{to, iako najgolemo vlijanie kaj investitorite, sepak, ima celokupnata biznis-klima. Skepti~en sum za realizacijata na mnogu biznis-proekti za godinava zatoa {to izborite }e gi zako~at site procesi. Vo dr`ava vo koja biznisot e zavisen od politikata nikoj ne se osmeluva da po~ne ne{to bez da bide siguren koi igra~i }e bidat na politi~kata scena”, veli Nikola Velkovski, pretseda-

tel na Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora. Za pobrz i podinami~en razvoj na zemjata ekspertite sugeriraat deka se potrebni dlaboki i bolni reformi koi }e obezbedat stabilna biznis-klima, rast na izvozot, zgolemuvawe na vrabotenosta, podobar `ivoten standard za gra|anite i podinami~en ekonomski razvoj vo Makedonija. Stopanskata komora kako biznis-zaednica koja gi zastapuva interesite na pove}e od 10.000 kompanii i godinava najavi zasilena debata so ministrite, so koja }e nastojuva da dade konstruktiven pridones vo promena na postojnata ekonomska politika.

OBJASNUVAWE Vo izdanieto na dnevniot vesnik “Kapital” na 22 fevruari 2011 godina, vo tekstot “Konditorite }e rabotat kolku za da ostanat vo `ivot”, e napravena nenamerna gre{ka. Izjavata na Simon Naumovski, pretsedatel na UO na Vitaminka, e ilustrirana so fotografija od Sa{o Naumovski, generalen izvr{en direktor na Vitaminka. Im se izvinuvame na Naumovski i na ~itatelite.

Vo Hrvatska zovriva nezadovolstvoto na opozicijata protiv vlasta! Nestabilni se nogarkite na premierskata fotelja na Jadranka Kosor. Stanuva s$ poizvesno deka na hrvatskiot premier mu se slu~uva narod. V~era samo 200 mladi i nezadovolni lu|e pobaraa nejzina ostavka, skandiraj}i deka im e dosta od mito i od korupcija i ja povikaa Kosor ili da ja podobri sostojbata vo zemjata ili da se spakuva i da si odi zaedno so cela Vlada. Poslednite protesti vo koi policijata apse{e demonstranti navistina treba da ja zamislat Kosor deka mo`ebi e vreme da ja napu{ti udobnata fotelja, posebno otkako 62,6%od gra|anite vo Hrvatska se izjasnile

JADRANKA KOSOR deka ne ja poddrùvaat nejzinata rabota. Alarmot za Kosor se vklu~i koga nejzinite ministri se najdoa na listata so najnepopularni politi~ari, a programata za ekonomsko zakrepnuvawe na Hrvatska doìvea totalno fijasko. Kosor se pokaà i prili~no neuspe{na vo nadvore{nata politika so toa {to ne uspea da obezbedi to~en datum koga Hrvatska }e vleze vo EU. Opozicijata vo Hrvatska uspe{no gi lovi site slabosti na Kosor, obezbeduvaj}i si s$ pogolema poddr{ka od gra|anite.

MISLA NA DENOT SEKOJA NAREDNA SEKUNDA TI NUDI IZBOR, A DONESENATA ODLUKA MO@E DA TI GO DIZAJNIRA NAREDNIOT DEN ILI POVE]E GODINI NAPOLEON BONAPARTA FRANCUSKI VOJSKOVODEC

Navigator

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

PREDVREMENITE IZBORI ]E GO PRODOL@AT MANDATOT NA PRVIOT BANKAR?!

GO[EV OSTANUVA GUVERNER?!

Bidej}i vo Zakonot za NBM ne e predvideno {to da se pravi koga mandatot na guvernerot zavr{il, a nema koj da go razre{i, se podrazbira deka toj }e prodol`i da ja vr{i istata funkcija s$ dodeka ne bide predlo`en nov, objasnuvaat ekspertite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

etar Go{ev }e ostane prv ~ovek na Narodnata banka na Makedonija bidej}i predvremenite parlamentarni izbori }e go raspu{tat Sobranieto pred da se imenuva noviot guverner. Spored poznava~ite na praktikata na monetarnata vlast, vaka najverojatno }e se razvivaat rabotite bidej}i }e se raspi{at izbori vo maj godinava, koga zavr{uva i mandatot na Go{ev, a Sobranieto vo toj period nema da raboti. Vo Zakonot za NBM ne e predvidena vakva situacija, no centralnata banka ve}e ima{e iskustvo koga nejzini ~elni lu|e i po istekot na mandatot prodolìja da rabotat na istite pozicii. Dvajca viceguverneri 2-3 godini po istekot na mandatite ja vr{ea istata funkcija bidej}i dràvnata vlast, pretsedatelot na dràvata i Sobranieto ne predlagaa novi vr{iteli. Vaka vo na{ata monetarna vlast se re{avaat situaciite {to ne se predvideni vo regulatata. Za centralnata banka toa e Zakonot za Narodna banka na Makedonija. Vo nego e precizirano kako

se stanuva guverner, no nema nitu eden red za prinudno prodolùvawe na mandatot. “Dosega nemalo vakva situacija - predvremeni izbori da koincidiraat so godina na izbor na nov guverner. Bidej} i vo Zakonot za NBM nema re{enie za slu~ai koga istekuva mandatot na guvernerot ili viceguvernerot, a nema novi ili nema koj da gi predloì, vo praktika se postapuva{e spored nepi{anoto pravilo – toa {to ne e zabraneto vo zakonot se podrazbira deka moè da se pravi. Pa, taka i prodolùvaweto na mandatite vo NBM”, veli ekspert od monetarnata sfera. I aktuelniot minister za finansii, Zoran Stavreski, na sopstvenata koà vo karierata edna{ gi po~uvstvuva izborite. Stavreski ne stana viceguverner vo NBM poradi parlamenarnite izbori. Za toa vo edna svoja kolumna vo juni 2010 godina pi{uva{e Zoran Jovanovski, potpretsedatel vo SDSM. “Vo 1998 godina, koga SDSM ja ima{e vlasta, za viceguverner be{e predloèn Zoran Stavreski, sega{en vicepremier i minister za finansii vo Vladata na VMRODPMNE. Predlogot se

najde na dneven red vo Sobranieto. No, sednicata se prekina pred da se razgleda to~kata. Sobranieto se raspu{ti i se zaka`aa izbori”, pi{uva{e Jovanovski. Zakonot za Narodna banka samo precizira deka guvernerot i viceguvernerot ja vr{at svojata funkcija s$ do istekot na mandatot i do prestanuvaweto na nivniot raboten odnos vo NBM. Tokmu ovie funkcioneri vo monetarnata vlast imaat najgolemi izvr{ni obvrski i ovlastuvawa da gi sproveduvaat merkite na monetarnata politika za koi odlu~uva Sovetot na NBM. Samo vo racete na guvernerot e pravoto da potpi{e odluka za likvidacija na nekoja banka, da ja isklu~i od platen promet, da & zabrani da kreditira. Guvernerot, pozicijata, negovata nezavisnost i kredibilitet se klu~ni vo izborna godina. Izvr{nata vlast sekoga{ vo ovie periodi go odvrzuva buxetskoto }ese. Toa im pravi pritisok na denarot i na inflacijata. Zatoa NBM mora da gi zatega monetarnite uzdi za da gi spre~i {tetite od fiskalnata razuzdanost. Godinava, koga maloproda`nite ceni postojano rastat, NBM mora da bide povnimatelna.

Predizbornite buxetski tro{ewa mo`e da bidat u{te eden pottiknuva~ na inflacijata.

Ekspertite tite komentiraat deka e tesno vo guvernerskata ko`a koga ima izbori. Ministerot za fi-

nansii Stavreski tvrde{e deka k predvremenite izbori nema da ja zgolemat inflacijata.

Navigator

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

3,5% 2,1% 107

PROCENKI... TAWA FAJON

POVTORNO ]E SE VOVEDAT VIZI ZA ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN?!

PADNA I VREDNOSTA NA AKCIITE NA LUFTHANZA NA DENE[NITE BERZANSKI TRANSAKCII

o`no e ukinuvawe na bezvizniot re`im za zemjite od Zapaden Balkan, poradi golemiot broj azilanti, izjavi izvestuva~ot na Evropskiot parlament za vizniot re`im vo ovie

dràvi, Tawa Fajon. “Evropskata komisija godinava vovede poseben mehanizam so koj }e se sledi {to se slu~uva vo vrska so viznata liberalizacija i vo slu~aj na seriozno kr{ewe na obvrskite, zemjite-~lenki moè da pobaraat Srbija ili nekoja druga dràva da bidat na crnata [engen-lista. Postoi mo`nost oddelni dràvi kako Francija i Holandija da sakaat da ja zabrzaat procedurata”.

DOLARI ZA BAREL SE ISKA^I CENATA NA NAFTATA PORADI NASILSTVATA VO LIBIJA

QUP^O ZIKOV

evropratenik i izvestuva~ za Evropskiot parlament

PADNA VREDNOSTA NA AKCIITE NA ER FRANS-KLM DENESKA PORADI TENZIITE NA BLISKIOT ISTOK

...POGLED NA DENOT...

IZBERETE SCENARIO! rimitivnite partiski “vojni” denovive zemaat zamav na televiziite so nacionalni kanali. Kade li }e n$ odnese ova? Zatoa, ajde utrovo da se pozanimavame so mo`nite scenarija za toa kako }e izgleda idnata makedonska vlast po izborite, koga i da se slu~at godinava... Izbroiv tri realni mo`ni scenarija: Prvo scenario. Pomalku ili pove}e s$ e isto kako i sega. Na primer, VMRO-DPMNE ima ne{to pomalku od 60 pratenici vo Parlamentot ili ne{to pove}e od taa brojka. Ako e malku pod taa brojka ovaa partija s$ u{te }e go ima silniot legitimitet kaj narodot da ja vodi dràvata vo naredniot period. Sepak, vo ova scenario na dneven red neminovno }e se postavi pra{aweto za nejziniot koalicionen kapacitet so albanskite partii, vo smisla na toa {to e toa {to partijata na Nikola Gurevski moè da go ponudi kako vetuvawe, a i }e go ostvari, sekako. Mnogu malku. Ottuka, ako pretpostavime deka vo albanskiot blok superiorno }e pobedi Ali Ahmeti i negovata DUI, toga{ logi~en e zaklu~okot deka toj }e bide silniot faktor vo kroeweto na kadrite i, {to e mnogu pova`no, na agendata na idnata vlada. A tuka evroatlantskite integracii (NATO i EU) po logikata na ne{tata }e bidat glavnite zada~i. Verojatno so takva politi~ka ponuda Ahmeti }e izleze i pred svoite glasa~i. Toa zna~i deka takvata vlada (gore-dolu ista kako sega) pove}e }e nema prostor za manevri i izbegnuvawe na pregovorite so Grcija. Verojatno toga{ Metju Nimic }e bide siguren i }e izleze so kone~en predlog za imeto. Gruevski }e treba da go menuva svojot stav! Ako ne go smeni, }e bide pod postojan pritisok deka }e mu se raspadne koalicijata so Ahmeti. Ima li kapacitet ovoj ~ovek da prezeme takov predizvik!!!? Vtoro scenario. VMRO-DPMNE i negovata koalicija pobeduvaat na izborite, no so daleku poslab rezultat od sega{niot. Na primer, pomalku od 50 pratenici, a nekoi velat ne pove}e od 45!? SDSM so najavuvaniot {irok opoziciski front vo ova scenario se o~ekuva da bidat so pomalku od 40 pratenici, no so zasilen koalicionen kapacitet so site albanski partii! Ova na SDSM bi mu dalo silna pol-pozicija, moèbi i da

...Ajde utrovo da se pozanimavame so mo`nite scenarija za toa kako }e izgleda idnata makedonska vlast po izborite, koga i da se slu~at godinava... Izbroiv tri realni mo`ni scenarija... napravi vlada!? Vlada so jasna i precizna politi~ka agenda za integracija na Makedonija vo NATO i po~nuvawe na pregovori za EU. Se o~ekuva vakva da bide i politi~kata platforma na ovaa partija so koja }e izleze pred svoite koaliciski partneri. No, ova bara re{avawe na problemot so Grcija!? A vo Parlamentot }e ima silna opozicija vo VMRO-DPMNE!? Od druga strana, nekoi analiti~ari procenuvaat deka vo vakva pozicija partijata na Nikola Gruevski te{ko moè da izdrì bez zna~itelni potresi vnatre vo partijata. Ovde, pred s$, dilemata kolku nekoi lica vo vrvot na partijata moàt da izdràt i dva dena vo opozicija, a ne ~etiri godini!? Treto scenario. Prakti~no proizleguva od vtoroto. Toa scenario bi se nametnalo moèbi so asistencija na me|unarodniot faktor. Ovaa godina Makedonija slavi dvaeset godini nezavisnost (8 septemvri) i deset godini od Ramkovniot dogovor (13 avgust). Re{ava~ka bi bila potrebata za deblokirawe na makedonskiot integrativen proces vo evroatlantskite strukturi. Pogoduvate, glavniot me|nik koj }e ja opredeli vladata vo ova scenario e potrebata za re{avawe na problemot so Grcija, prezemawe na golemata odgovornost pred makednoskite gra|ani i deblokirawe na procesite. Ottuka, smetam deka voop{to ne e isklu~eno Makedonija da dobie vlada vo koja }e vlezat i VMRO-DPMNE i SDSM sose silnata albanska partija, a moèbi i dve albanski partii. Vaka skroenata vlada moèbi }e ima kratok mandat od aspekt na liderskata misija {to }e ja ima do krajot na godinata. Prakti~no, ovie izbori, koi za rezultat }e dadat vakva vlada, se moèbi i najelegantniot na~in preku koj makedonskite politi~ki igra~i bi se naterale site da ja prezemat odgovornosta za odgovornite politi~ki potezi koi }e sleduvaat po kone~niot predlog na Metju Nimic. Ova prakti~no e situacija vo koja Makedonija edna{ se najde vo 2001 godina! Toga{ taa vlada, na ~elo so golemiot lider-integrator Boris Trajkovski, go kreira{e i menaxira{e donesuvaweto na Ramkovniot dogovor! Tolku vaèn za opstanokot na Makedonija. Vo ova treto mo`no scenario predvideno e vladata da ima ograni~en mandat i po izvesno vreme pak da se odi na izbori. Povelete, izberete scenario...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

SKANDALI PRED ZAMINUVAWE NA EVROAMBASADOROT

SOVETOT ZA EVROINTEGRACII ODBI DA SE POZDRAVI SO FUERE!

Skandal do skandal go odbeleàa zaminuvaweto na evroambasadorot Ervan Fuere. Neposredno po karikaturata na koja Fuere izleguva od friìder, inaku, podarok od vicepremierot Vasko Naumovski, sega bez pri~ina be{e odloèna i negovata sredba so ~lenovite na Nacionalniot sovet za evrointegracii GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

VRZ TRAJKOVSKI BIL IZVR[EN ATENTAT? ojot brat e ubien, vrz nego e izvr{en atentat od nekoj na koj mu pre~ea negovata iskrenost, rabota i uspesi. Ova v~era go ka`a bratot bliznak na tragi~no zaginatiot pretsedatel na Makedonija, Boris Trajkovski. Aleksandar Trajkovski ne poso~i koj go izvr{il atentatot, no re~e deka i po sedum godini od smrtta na negoviot brat toj ne veruva deka stanuva zbor za nesre} en slu~aj, ubeden e deka e ubien. "Ne e tragedija. Toa e tragedija za familijata i za dr`avata, me|utoa, za mene toa e atentat i ne e slu~ajnost, ubistvo e, na pretsedatelot nekoj mu pre~e{e vo negovata rabota, vo negovata iskrenost, vo negovite uspesi i najdobro mu be{e da go otstranat fizi~kiâ&#x20AC;?, re~e Aleksandar Trajkovski, koj za prv pat dade vakva izjava na pet dena otkako se navr{uvaat sedum godini od smrtta na pretsedatelot Trajkovski. Inaku, v~era od Strumica trgnaa planinari na tradicionalniot mar{ koi vo sabota treba da pristignat na negoviot grob vo Skopje i da mu oddadat po~it.

PORADI NEMAWE KVORUM MANEVSKI OSTANA VO SUDSKIOT SOVET a ustavnite izmeni so koi ministerot za pravda i pretsedatelot na Vrhovniot sud treba da bidat izzemeni od ~lenstvoto na Sudskiot sovet ne se glasa{e na v~era{nata sednica na Sobranieto. Pretsedatelot na Parlamentot, Trajko Veqanoski, ne uspea da obezbedi kvorum, odnosno 80 pratenici vo salata za izmenite koi se nosat so dvotretinsko mnozinstvo. "Vo salata ima 75 pratenici, {to zna~i deka kon glasawe }e pristapime vo druga prigoda, koga }e se sozdadat delovni~ki uslovi, so najmalku 80 prisutni pratenici", re~e Veqanoski. Poradi nemawe dvotretinsko mnozinstvo Sobranieto go odlo`i glasaweto po u{te dve drugi to~ki: predlogzakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za prekr{oci (koj treba{e da bide donesen po skratena postapka) i predlog-odlukata za izbor na pretsedatel i zamenik-pretsedatel na Komisijata za verifikacija na faktite (popularno nare~ena Komisija za lustracija). Sednicata prodol`i so rabota po to~kite za koi ne e potrebno prisustvo na dve tretini od pratenicite, koi na ponatamo{no, vtoro ~itawe, prosledija pove} e predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakoni od oblasta na obrazovanieto i ekonomijata.

kandalozno otkaùvawe na sredbata na evroambasadorot Ervan Fuere i ~lenovite na Nacionalniot sovet za evrointegracii. Od Sobranieto mol~at za pri~inite zo{to e otkaàna sredbata, a pretsedatelot Radmila [e}erinska, koja kako ~len na opozicijata poradi bojkot ne u~estvuva na sednicite na telata, vakvoto otkaùvawe go oceni kako sramno. Nitu od kancelarijata na evroambasadorot Ervan Fuere ne znaat koi se pri~inite za otkaùvaweto. Portparolot na evroambasadorot, Konstantin Jovanovski, za "Kapital" veli deka samo bile izvesteni deka sredbata e otkaàna, bez da se dadat pri~inite zo{to. Ostanuva nejasno zo{to sredbata ne e odloèna, tuku celosno se otkaùva. Kako da ne bea dovolni kritikite upateni od vladinite funkcioneri direktno na govornicata vo Brisel, pa neposredno dve nedeli pred negovoto zaminuvawe zavr{nite sredbi na visokite funkcioneri so evroambasadorot s$ pove}e stanuvaat skandalozni, namesto prijatni. Taka, na sredbata so vicepremierot Vasko Naumovski, Fuere kako poklon od Sekretarijatot za evropski pra{awa dobi karikatura so negoviot lik na koja toj izleguva od friìder. Mnogumina vakvata {ega na Naumovski ja ocenija kako skandalozna i nedoli~na. AMBASADOR KOJ SO GODINI ]E SE PAMETI! Bez razlika na skandalite koi

go sledea ambasadoruvaweto na Fuere vo Makedonija, toj zaminuva od zemjata so pozitivno mislewe za zemjata i za narodot koj ìvee ovde. Ostanuva da se pameti kako najodoma}eniot ambasador vo zemjata so ogled na toa {to tri pati mu be{e prodolèn ambasadorskiot mandat. Pretsedatelot na Nacionalniot sovet, Radmila [e}erinska, veli deka evroambasadorot e li~nost koja ja zapozna Makedonija ne samo vo politi~ki kontekst, tuku gi zapozna i zasaka nejzinite lu|e, tradicija i istorija i smeta deka i pokraj s$ }e prodolì da & pomoga na Makedonija. "Ambasadorot Fuere vo izminatite pet godini be{e vlijatelen ambasador na EU, no vo isto vreme i prijatel i poddrùva~ na Makedonija. Dobrite prijateli ne ve falat po sekoja cena, tuku ve falat za dobrite raboti i ve sovetuvaat koga pravite gre{ki. Ambasadorot Fuere sekoga{ ima{e vistinski sovet i da go prifa}a{e Vladata taka kako {to treba, bez redovnata doza (detsko) lutewe, dosega Makedonija }e pregovara{e so EU i }e iskoriste{e mnogu pove}e od evropskite pari. Za àl, Vladata se odlu~i za politika na podelba i vo Brisel, pa od golem del od poddrùva~ite se obide da napravi neprijateli", veli [e}erinska. I od vicepremierot Vasko Naumovski, so koj ~estopati ne se soglasuvaa vo odnos na stavovite, evroambasadorot dobi pofalbi za najgolem prijatel na zemjava i poddrùva~ na nejziniot pat kon polnopravno ~lenstvo kon EU, a vo znak na blagodarnost

mu podari karikatura so negoviot lik. "Be{e i so politi~arite i so nevladiniot sektor, so mediumite, so biznis-zaednicata, be{e i so studentite i so sredno{kolcite, kroe{e lozje, pliva{e po bureto vo Ohrid i mnogumina mi rekoa ambasadorot Fuere nedostiga u{te da ni izleze od fri`iderot.â&#x20AC;? Inaku, evroambasadorot Ervan Fuere ostanuva da bide najsestraniot ambasador koj ja posetil zemjava. Negovata se-

prisutnost be{e tolku istaknata {to toj, osven na pozicija evroambasador, znae{e da zastane na pozicija od dixej, pa s$ do kroja~ na lozje. Negovoto tr~awe na maraton, fa}aweto buriwa so vino vo Ohridskoto Ezero, pro{etkite na Vodno napravija Fuere pove}e da bide po~uvstvuvan kako obi~en gra|anin, otkolku kako funkcioner na tolku visoka pozicija.

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

SO CRVENKOVSKI ILI BEZ NEGO

KOLBO: MORA AKTIVNO DA SE RABOTI NA RE[ENIE ZA IMETO!

GRUEVSKI ]E ODI NA IZBORI!

ora da se sedne na masa i da ne se ~eka vo Grcija da se prifati imeto. Mora aktivno da se raboti. I toa go o~ekuvam od germanskiot minister za nadvore{ni raboti i od kancelarot. Za ova e diskutirano. Germansko-makedonskoto dru{tvo ova go prenesuva vo Parlamentot, ~ie raspoloènie e promakedonsko. No, Vladata pregovara. Taa, pak, e vozdràna i se povlekuva vo Evropskiot sovet, odnosno Komisijata. Ova treba da se kritikuva za da se smeni. Se nadevam deka vo 2011 i 2012 godina }e ima novi inicijativi. Makedonija toa go zasluùva. Ova go izjavi v~era prviot ~ovek na Germansko-makedonskoto dru{tvo, Valter Kolbo, po povod 20-godi{ninata od nezavisnosta na Makedonija. Kolbo veli deka istorijata e va`na, no ne moè tvrdoglavo da se insistira samo na nea. "Dol`nost na germanskata i na evropskata politika e da & pomognat na Grcija, za da moè Makedonija da dojde tamu kade {to & e mestoto: vo sredi{teto na evropskite institucii”, istakna toj.

Premierot Nikola Gruevski e podgotven da ispolni s$ {to bara Crvenkovski za predvremeni izbori, osven da gi deblokira smetkite na mediumite na Velija Ramkovski. Toa mu go ostava nemu, ako gi dobie izborite za koi premierot tvrdi deka }e bidat fer i deka nema da zavisat od voljata na SDSM KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ospodine Crvenkovski pet meseci uporno bara{ izbori. Mi frla{ nekakvi rakavici, se zakanuva{ so krv do kolena. Veli{ deka sum nenarodna vlast. Izbori ima{ sega i vedna{, bez odlagawe i bez kupuvawe vreme. Te povikuvam na izbori jasno i glasno. Doblesno e i dostoinstveno e da prifati{! So vakva poraka do svojot glaven politi~ki oponent Branko Crvenkovski, premierot Nikola Gruevski go soop{ti stavot na Izvr{niot komitet na VMRO – DPMNE deka e donesena odluka za brzi i neodlo`ni parlamentarni izbori. Gruevski planira da gi ispolni site barawa na Crvenkovski za toj da se vrati vo sobranieto, da se donesat potrebnite zakonski izmeni i istoto da se raspu{ti. VMRO – DPMNE e podgotvena da se usvojat predlozite od OBSE i eventualno da se douredi delot za nepre~eno glasawe na dijasporata, da se formira parlametnarna komisija, vo koja }e vlezat i pretstavnici na opozicijata i za nekolku dena, maksimalno edna nedela da gi zavr{at proverkite za izbira~kiot spisok. Vo taa komisija, Gruevski nudi prisustvo i za pretstavnici na OBSE i na site onie za koi SDSM smeta deka e potrebno, a ~lenovi od VMRO - DPMNE bi bile Silvana Boneva i Ilija Dimovski. Z akonot za ramnomerna raspredelba na vladinite kampawei po site mediumi, nema da go donese, oti veli deka takvo ne{to ne postoi vo apsolutno niedna dràva vo svetot, no kako kompromisno rE{enie toj vetuva deka do odrùvaweto na izborite, negovata Vlada }e gi sopre site kampawi po site televizii kade se reklamira. “Koga }e dojde SDSM na vlast, ako dojde, u{te naredniot den moè da donese vakov zakon” veli prmeierot. Edinstveno barawe {to vo nieden slu~aj VMRO – DPMNE ne moè da mu go ispora~a na Crvenkovski e baraweto za deblokada na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski. Gruevski veli deka toa e isklu~ivo sudska odluka i deka toj, za razlika od Crvenkovski nikoga{ ne vrtel telefoni kaj obviniteli i ministri za da vlijae vrz istragite ili presudite: “Doznavme deka koga Crvenkovski bil premier po telefon gi diktiral presudite na sudot. Toa e katastrofalno i krajno porazitelno priznanie za dràvata od dolgogodi{en premier, koj pretendira pak da bide premier i povtorno da diktira presudi po telefon. SDSM imal dovolno diokazi za kriminal vo firmite od „Pajaìna” na najvisoko nivo imalo politi~ka odluka toj kriminal da se

SKANDAL NA ROÎ[TETO ZA BU^KOVSKI udskiot proces "Rezervni tenkovski delovi", vo koj prvoobvinet e pratenikot Vlado Bu~kovski i u{te ~etiri lica, povtorno naide na prekin. Otkako se vrati Bu~kovski od slu`benoto patuvawe vo Izrael, odbranata na v~era{noto ro~i{te pobara povtorno odloùvawe poradi opravdano otsustvo na eden od obvinetite koj bil hospitaliziran, a sudijata vo procesot, Dijana Gruevska, insistira{e procesot da prodolì. Kopjata se kr{ea me|u tolkuvaweto na Zakonot za krivi~na postapka od strana na advokatite, koi tvrdea deka raspitot ne moè da prodolì bez eden od obvinetite, za razlika od sudijata, koj odlu~i glavniot pretres da se odrì. So odbranata se sloì i obvinitelot, koj isto taka smeta{e deka uslovite za odrùvawe na glaven pretres ne se ispolneti. Odbranata pobara izzemawe na sudijata od slu~ajot, za {to pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, treba da odlu~uva dali }e bide prifateno. Bez razlika na toa, sudijata go prodolì sudeweto i pobara dokaz deka obvinetiot Mitre Petkovski e vo bolnica. Vo sprotivno najavi deka }e mu bide odreden pritvor. Poradi vakvoto odnesuvawe na sudijata advokatite na Bu~kovski najavija deka }e gi razgledaat mo`nostite za podnesuvawe na barawe za utvrduvawe na nestru~nost i nesovesnost vo rabotata.

Branko Crvenkovski re{i da mol~i na poslednata ponuda od Gruevski! Od partijata se javija so soop{tenie vo koe velat deka ne se vra}aat vo Sobranie, za posledicite od toa vinoven }e bil Gruevski! tolerira i da ne se dade pred sud. Od tuka stanuva mnogu pojasna dene{nata uloga na SDSM vo za{tita na firmite i licata od slu~ajot „Pajaìna”, oceni liderot na VMRO – DPMNE. Toj mu pora~a na Crvenkovski deka ako e navistina uveren deka }e gi dobie izborite i narodot masovno }e go poddrì, neka gi prifati vedna{ i toga{ neka vrti telefoni za da ja smeni odlukata za „Pajaìna”. Toj naglasi deka izborite mora da bidat fer i oti nema da dozvoli gra|anite i Makedonija da bidat zalo`nici na li~nite ambicii i interesi na Crvenkovski. Isto odgovori i na pra{aweto dali }e se raspi{at izbori dokolku SDSM bojkotira, premierot Gruevski povtori deka dràvata ne smee da bide zalo`nik na edno lice. - Ne smeam da dozvolam poradi pogre{ni odluki na Crvenkovski Makedonija da trpi politi~ka {teta po svojot ugled. Izborite koi

sledat ne smeat da zavisat od voljata na Crvenkovski, od negovata ocenka dali }e bidat fer ili ne.]e bide pobarana {iroka me|unarodna poddr{ka koja }e ja potvrdi regularnosta i legalnosta na izborite vo koi, kako {to re~e, sme ubedeni deka }e bidat fer i demokratski” veli Gruevski. Odgovaraj}i na pra{aweto koga bi mo`ele da bidat izborite, premierot veli oti toa bi bilo vo ramki na Ustavot kade se predviduva da ne e podolgo od 60 dena od raspu{tawe na Sobranieto Za pretsedatel na Republi~kiot izboren {tab na VMRO-DPMNE povtorno e izbran Martin Protoger, a stavot na koaliciskata DUI, informira Gruevski, e identi~en so stavot na VMRO- DPMNE, a partiite se vo tekovni konsultacii. Premierot ne propu{tin a preskonferencijata da se pofali deka mnogu rabotel i deka se {to pravel bilo vo interes na dr`avata:

“Nikoga{ ne sum izlaàl pred gra|anite. Makotrpno rabotam za da gi nadopolnam godinite koi ti na site nas ni gi prokocka. Rabotam za narodot i za tatkovinata i toa taka }e bide sekoga{“ zaokruì Gruevski. Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski odmol~e na presot na premierot. Partijata se javi so kuso soop{tenie vo koe zaklu~uvaat deka “Nikola Gruevski i VMRO-DPMNE voop{to ne se podgotveni da gi prifatat uslovite za vospostavuvawe na normalen politi~ki dijalog i za vra} awe na SDSM vo Sobranieto i deka vlasta nema namera da go prifatat ispolnuvaweto na preduslovite za odrùvawe na slobodni, fer i demokratski predvremeni izbori”. SDSM pora~a deka se dodeka ovoj stav na Nikola Gruevski i VMRO-DPMNE e na sila, SDSM ostanuva nadvor od Parlamentot, a site posledici za dràvata od vakvata situacija }e gi snosel direktno Nikola Gruevski

TENDER ZA NOVI 17 VOSO^NI FIGURI VO MUZEJOT NA VMRO inisterstvoto za kultura raspi{a tender za nabavka i izrabotka na 17 voso~ni figuri na li~nosti i nastani od istorijata na Republika Makedonija za potrebite na Muzejskiot kompleks na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost ili Muzejot na VMRO. Javnata nabavka se sproveduva po normalna postapka, a za najpovolna }e se smeta ponudata koja e ekonomski najisplatliva. Cenata na ponuduva~ot ima 50 bodovi, odnosno e najva`na, rokot na izrabotka ima 30 bodovi, a kvalitetot na izrabotkata ima 20 bodovi. Ponuduva~ite vo svojata dokumentacija, pokraj bankarska garancija za svoeto rabotewe vo izminatite tri godini, treba da dostavat i izjava za tehni~kata opremenost i osposobenost i za drugite potencijali so koi tie raspolagaat za izvr{uvawe na konkretnite uslugi i obezbeduvawe na kvalitet na predmetot na nabavkata. Isto taka, od izbraniot ponuduva~ }e bidat pobarani i mostri, opis ili fotografii na proizvodi koi se predmet na isporaka, ~ija verodostojnost ekonomskiot operator e dol`en da ja potvrdi dokolku toa go pobara dogovorniot organ. Vo Muzejot na makedonskata revolucionerna borba treba da ima okolu 105 voso~ni figuri.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

PREGLED VESTI

POLOVINA VLADA VO NOVITE UKRAINSKI AVTOBUSI rvite 15 avtobusi za gradski prevoz od ukrainskata kompanija LAZ od deneska }e vozat po skopskite ulici. Niskopodnite avtobusi gi "seftosaa" premierot Nikola Gruevski, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski i ministerot za finansii i vicepremier, Zoran Stavreski. “Pred nas se prvite novi 15 niskopodni avtobusi dodeleni kako donacija na gradot Skopje, odnosno na JSP, koi se del od proektot za nabavka na 80 novoproizvedeni niskopodni avtobusi”, istakna premierot Gruevski na pretpromotivnoto vozewe na prvite 15 od planiranite 302 avtobusi. Avtobusite se so crvena boja, imaat sistem za greewe i ladewe, imaat 28 sedi{ta i 30 mesta za stoewe, elektronski informator za gra|anite, digitalen tahograf za rabota, avtomatski menuva~, elektronska rampa za lica so posebni potrebi. Opremeni se so motor {to ispolnuva EKO 4 standard, {to ovozmo`uva namalena emisija na izduvni gasovi i namalena potro{uva~ka na gorivo. Soglasno dogovorite potpi{ani so Ukraina i Kina, vozniot park na JSP celosno }e bide smenet vo narednite tri godini. Do krajot na godinava treba da pristignat i ostanatite 69 avtobusi od Ukraina, kako i prvite 68 dvokatni avtobusi od Kina.

MNOGU PRE^KI VO TRGOVSKATA RAZMENA ME\U SRBIJA I MAKEDONIJA akedonskite izvoznici se `alat na barierite {to Srbija gi stavi na uvozot na nafta od na{iot pazar, a srpskite proizvoditeli na mehanizacija tvrdat deka carinskite proceduri im go ote`nuvaat vlezot na proizvodite vo Makedonija. Ova bea glavnite zabele{ki na pretstavnicite od stopanskite komori na Srbija i na Makedonija na v~era{nata prezentacija na mehanizacijata za zemjodelska, prehranbena i za komunalna dejnost. Srpskite proizvoditeli na zemjodelska mehanizacija se nezadovolni od sorabotkata so Makedonija, no i so drugite zemji od regionot. Najgolem problem im se administrativnite proceduri na uvoz i izvoz. I makedonskite firmi tvrdat deka imaat problem so razmenata so Srbija. “Problem se barierite {to Srbija gi vovede za vlez na nafta i nafteni derivati od Makedonija, no i me|usebnoto nepriznavawe na sertifikatite za kvalitet”, re~e Qubica Nuri od Stopanskata komora na Makedonija. Vo 2010 godina vkupnata trgovska razmena na Makedonija so Srbija dostigna vrednost od 690 milioni dolari. Izvozot iznesuva{e 271,8 milioni dolari, a uvozot 418,4 milioni dolari. Vkupnata trgovska razmena vo 2010 godina se namali za 6% sporedeno so 2009 godina.

DO KOGA ]E TRAE ISTRAGATA ZA “PAJA@INA”?

VELIJA MO@E VO PRITVOR U[TE TRI MESECI! MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk avnoto obvinitelstvo spored zakonot ima u{te tri meseci za da ja pro{iruva istragata, da predlaga svedoci i dokazi do istekot na maksimalno dozvolenoto vreme za drèwe vo pritvor na osomni~enite vo istraga do 180 dena. Pritvorot na osomni~enite vo "Pajaìna" im be{e po vtor pat prodolèn od strana na Krivi~niot sovet pri skopska edinica za novi 30 dena, so {to tie }e ostanat vo pritvor 90 dena, dokolku ne bide prifatena àlbata na odbranata. Po istekot na trite meseci, Krivi~en sovet pri Apelacioniot sud ima pravo do tri pati po 30 dena da go prodolùva pritvorot za osomni~enite, pojasnuvaat pravnici za "Kapital". Spored Zakonot za krivi~na pos tapka, za dela kako zloupotreba na slu`benata polo`ba, perewe pari, dano~no zatajuvawe i zlostorni~ko zdruùvawe, z a koi se osomni~eni licata od "Pajaìna", za koi sleduva kazna zatvor od 5 do maksimalni

15 godini, istragata treba da zavr{i za najmnogu 6 meseci. Vo ovoj rok treba da zavr{i istragata i predmetot da bide vraten vo Obvinitelstvoto za da bide izgotven obvinitelen akt. Potoa, Obvinitelstvoto povtorno moè da pobara prodolùvawe na pritvorot, no ovojpat vo rok od cela godina. Zakonot potoa predviduva rok od 15 dena po zavr{uvaweto na istragata, vo koj{to javniot obvinitel e dolèn da dade predlog za dopolnuvawe na istragata ili za podignuvawe na obvinitelen akt ili da se proiznese deka se otkaùva od goneweto. Sudskiot sovet moè da go prolongira ovoj rok na predlog na javniot obvinitel. Predmetot "Pajaìna" vo momentov s$ u{te se nao|a vo istraga. Ve}e za deneska se povikani novi svedoci, porane{ni novinari vo vesnikot "Vreme", koi treba da dadat iskaz pred istra`niot sudija. Predmetot e daden na materijalno i finansisko ve{ta~ewe, koe spored odbranata moè da trae i mnogu dolgo. Spored obvinitelot koj vo vodi slu~ajot, Gordana Ge{kovska, novoto pro{iruvawe nema da vlijae na prolongirawe

ODBRANA: POVE]E NE VA@AT ISTITE USLOVI ZA PRITVOROT Odbranata go podignala obrazloènieto na re{enieto za novoto prodolùvawe na pritvorot vo koe se navedeni istite osnovi: postoi opasnost osomni~enite da se dadat vo begstvo, da vlijaat vrz istragata ili da go povtorat deloto. Vo pritvorskoto oddelenie vo [utka ostanaa 11 lica, dodeka na trite upravitelki koi bea pu{teni vo doma{en pritvor istiot im be{e prodolèn. Advokatite na osomni~enite ne se zadovolni od odlukata na Sovetot i re{enieto }e go obàlat pred Apelacioniot sud. Spored niv, golem broj od okolnostite bile izmeneti i tokmu na toa }e ja naso~at svojata àlba. "Ve{ta~eweto e po~nato, zna~i, pribiraweto dokazi e pri kraj i osomni~enite ne bi moèle ponatamu da vlijaat na postapkata. Golem del od niv pove}e ne se upraviteli na firmite, zna~i ne moàt da go povtorat deloto", veli Miroslav Vuji}, advokat na prvoosomni~eniot, Velija Ramkovski. na istragata. "Rokovite s$ u{te te~at i tie se otvoreni. Nie mora da izgotvime obvinenie dodeka barem i eden osomni~en ni e vo pritvor", veli Ge{kovska. Taa dodava deka ve{ta~eweto }e bide samo dopolneto so novite navodi za novite krivi~ni dela za site osomni~eni i 2 milioni evra zataen danok, koi se vrzuvaat i so novoosomni~enoto

lice. Dokolku obvinitelniot akt ne bide izgotven vo predvideniot rok od 6 meseci, a osomni~enite s$ u{te se nao|aat vo pritvor, tie mora da bidat oslobodeni, velat pravnicite. Po izgotvuvaweto na obvinitelniot akt Obvinitelstvoto mora povtorno da bara dokolku smeta deka e potrebno novo prodol`uvawe na pritvorot.

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA VO INTERVJU ZA SLOVENE^KIOT DNEVEN VESNIK “FINANCE”

MAKEDONIJA ]E DAVA PARI^NA POMO[ DO 50% OD STRANSKATA INVESTICIJA! Vlado Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa vo Vladata na Nikola Gruevski za slovene~kiot dneven vesnik Finance najavi golemi pogodnosti za stranskite investicii! “Vladata podgotvuva programa na direktna pari~na pomo{ koja nema da bide povisoka od 50% od vrednosta na investicijata”, objavi Pe{evski, koj vo istoto intervju za slovene~kata delovna javnost izjavi deka “vo Makedonija postojat dve stopanski komori i deka Stopanskata Komora na Makedonija bila bliska do opozicijata!? Obemot na razmenata minatata godina, osven zgolemuvaweto na makedonskiot izvoz vo Slovenija, beleì namaluvawe vtora godina po red. Koga o~ekuvate presvrt? Minatata godina dvete ekonomii s$ u{te zakrepnuvaa po recesijata. Sega o~ekuvam porast, no ve}e idnata godina razmenata moè da bide najgolema vo istorijata na na{ite odnosi. Toa moème da go postigneme so novi slovene~ki investicii vo Makedonija, pred s$, vo zemjodelstvoto i prehranbenata industrija. Ja podgotvuvate novata strategija za stimulirawe na izvozot? Minatata godina gi pro{irivme ingerenciite na Agencijata za stranski investicii, koja sega e odgovorna i za stimulirawe na izvozot. Kako ~lenka na STO, Makedonija ne moè da si dozvoli izvozni subvencii, no so razli~ni programi na stimulacija i poddr{ka na stopanstvoto sakame da mu pomogneme da dostigne povisok stepen na dodadena vrednost. Kakvi se makedonskite iskustva so slovene~kite investitori? Kako najdobri investicii se pokaàa tie koi razvija proekti so lokalen menaxment, kade dojde do sinergija me|u slovene~koto i makedonskoto znaewe. Takov primer e NLB Tutunska banka, koja lani be{e najuspe{na banka vo Grupacijata NLB. Polo{i primeri imame tamu kade vo po~etna faza be{e praten menaxment odnadvor i ne be{e vospostavena dobra sorabotka so doma{niot. I vo va{eto spisanie pi{uvavte za Telekom Slovenija, koj vo Makedonija naide na pove}e problemi. Podgotvuvate li nekoi novi

zna~ajni reformi? Reformite se konstantni. Usvoivme i nekolku paketi antikrizni merki, no za ekonomijata se pozna~ajni dolgoro~nite merki, pred s$ vo namaluvaweto na administrativnite pre~ki. Makedonija ve}e sega e podobro podgotvena za ~lenstvo vo EU od nekolku sega{ni ~lenki. Gi namaluvame i danocite, iako Makedonija ve}e e na listata dràvi {to dano~no najmalku go optovaruvaat biznisot. No, nemame vlijanie vrz konkurentnosta. Na zapad i na sever ne grani~ime so Italija i so Avstrija, odnosno so dràvi so cvrsti ekonomii od koi moè mnogu da se nau~i i nudat mo`nosti za ekonomska sorabotka. Na{a realnost se Kosovo i Srbija, no i investitori koi se pra{uvaat kade moàt da go {irat pazarot ako dojdat vo Makedonija. O~ekuvam da bide podobro bidej}i site dràvi vo regionot se trudat da ja zacvrstat ekonomijata. Koi moàt da bidat komparativnite prednosti na Makedonija za stranskite investitori, vklu~uvaj}i gi i tie od Slovenija? Nie nudime privle~na biznissredina vo slobodnite industriski zoni koi gi formiravme isklu~ivo za privlekuvawe stranski investicii. Stranskite investitori tamu moàt da zakupat zemji{te za 99 godini po 0,1 evro mese~no, deset godini se oslobodeni od pla}awe danok na dobivka i personalen danok na dohod. Sega podgotvuvame programa na direktna pari~na pomo{ koja vo soglasnost so regulativite na EU nema da bide povisoka od 50% od vrednosta na investicijata. Vaèn moment e i relativno evtinata, no kvalitetna rabotna sila. Seto

Den po objavuvaweto na intervjuto za “Finance”, vo koe Stopanskata komora ja obvini za bliska do opozicijata, Pe{evski kako gostin na 89 godi{ninata od formiraweto na ovaa komora, vidno vozbuden i raspolo`en vo stil na glaven gostin, dele{e nagradi za kompaniite koi poka`aa zna~ajni rezultati i se slika{e so makedonskata biznis elita!

STOPANSKATA KOMORA E BLISKA DO OPOZICIJATA! Vo odnos na problemite, se zboruva za pre~ki vo konkurentnosta. I pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski, izjavi deka koga bi bil stranec bi po~ekal so investirawe vo Makedonija. Vo Makedonija se aktivni dve stopanski komori. Edna e pobliska do opozicijata i taa gi ima takvite stavovi. Koga zboruvame za biznis-okolina, va`ni se objektivnite merila. Na listata na Svetskata banka, Doing business, Makedonija postigna najgolem skok na Balkanot i za deset godini od 92 se iska~i na 36 pozicija. Za 2011 godina padnavme za dve mesta poradi promentoa moè da bide interesno, pred s$ za izvoznoorientiranite pretprijatija. Imate li vo plan nekoi pogolemi investicii? Vo oblasta na elektroenergetikata }e raspi{eme tri tenderi, od koi eden mo{ne obemen. ]e gi gradime hidroelektranite êbren i Gali{te, kade {to vrednosta na grade`nite raboti i opremata e 800 milioni evra. Toa }e bide dràven proekt, a }e bide odbran koncesioner koj sam }e

etata metodologija, no, sepak, ostanavme najvisko rangirani vo regionot. Kako go postignavme ova? So odli~ni merki, pred s$, so namaluvawe na administrativnite pre~ki. Sekako, mo`e{e i podobro. Prilikite ne se idealni. Zatoa prezemame novi odluki. Sega, na primer, ja olesnivme procedurata za dobivawe grade`ni dozvoli. Dosega za toa bea potrebni pet ~ekori, a sega se dovolni ~etiri. Se rakovodevme od iskustvoto na Danska, a ni pomagaa sovetnici na Svetskata banka. [to }e postigneme so toa? Postapkite }e bidat pobrzi i poevtini.

obezbedi izveduva~i. Drugi dva tenderi }e raspi{e ELEM za izgradba na HEC Bo{kov most vo vrednost od 70-80 milioni evra i obnova na hidrosistemot Mavrovo. ELEM planira i obnova na re~isi site mali hidrocentrali. Kaj ovie investicii o~ekuvame interes od slovene~kite kompanii. Na inicijativa na edno slovene~ko pretprijatie, koe ne sakam da go imenuvam, razmisluvame da napravime razlika vo tenderskite uslovi me|u mali

i mikrohidrocentrali poradi razli~niot obem na rabota. Predviduvawata za ekonomskite dvi`ewa godinava se umereno optimisti~ki, so ekonomski rast od 3%. Jas sum optimist i smetam deka }e bide pogolem od 3,5%. U{te pogolemi o~ekuvawa imam za 2012 godina, koga }e po~neme nekoi proekti koi vo momentov se vo faza na podgotovka. Me|unarodnite institucii pri nivnite predviduvawa se konzervativni i popesimisti~ki.

Za 2009 godina predviduvaa makedonskata ekonomija da se namali za 5%, potoa prognozata ja korigiraa na 3%, a potoa i na 2,5%. Na krajot namaluvaweto be{e 0,7%, pribli`no kolku {to predvide i Vladata. Kakva }e bide politi~kata sostojba? Parlamentot e re~isi blokiran poradi bojkotot na opozicijata. Sostojbata ne e tolku lo{a kako {to saka da ja prikaè opozicijata. Vladinata koalicija e na vlast ve}e petta godina i, i pokraj ekonomskata kriza, ima dvojno pogolema poddr{ka vo javnosta vo sporedba so opozicijata. Vladata raboti dobro i ima poddr{ka od makedonskiot i od albanskiot blok. Opozicijata na toa nema odgovor i zatoa se odlu~i za radikalizirawe na sostojbite. I posledniot incident me|u pomali grupi Makedonci i Albanci be{e iniciran od opozicijata, koja saka da prikaè deka Vladata nema edinstvo i deka ne moè da gi kontrolira me|uetni~kite odnosi. Moèbi opozicijata o~ekuva deka poradi toa }e opadne poddr{kata za Vladata. Li~no smetam deka takvoto odnesuvawe, kako i bojkotot na Sobranieto, ne e korisno za dràvata. Re{enie treba da se pobara vo Parlamentot i vo drugite institucii na pravnata dràva, treba da se ponudi alternativa. Alternativni predlozi na ekonomskoto pole opozicijata nema. Ima samo kritiki. Redovnite parlamentarni izbori treba da se odràt vo prvata polovina na idnata godina, no koalicijata razmisluva za raspi{uvawe predvremeni izbori. Mislam deka e toa mo`no. Izborite zna~at novo odmeruvawe na silite, no i smiruvawe na napnatosta.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.740

MBI 10

2.960

MBID

OMB

116,70

2.940

2.720

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

116,65

2.920

2.700

2.900

116,60

2.880

116,55

2.680 2.660

2.860

2.640

116,50

2.840

2.620

2.820

16/02/11

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

16/02/11

116,45 17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

16/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TRGOVCITE PREDUPREDUVAAT

SE GOTVI POSKAPUVAWE NA ALKOHOLOT?! Trgovcite se decidni - alkoholot ili }e poskapi ili }e go snema vo marketite ako ne se ukine dava~kata od 0,05% od vkupniot promet na kompanijata, predvidena vo Zakonot za trgovija. Tie predupreduvaat deka najgolemi posledici od ovaa dava~ka }e imaat proizvoditelite na alkohol METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

BERZANSKIOT PROMET PREPOLOVEN akedonskata berza v~era{noto trguvawe go zavr{i so vkupen promet od 8,5 milioni denari, {to e dvojno pomalku vo odnos na ponedelnikot, koga toj iznesuva{e 17,4 milioni denari. Na trguvaweto, obvrznicite u~estvuvaa so 63,5% vo vkupniot promet, zavr{uvaj}i go denot so 5,4 milioni denari,.Najgolem promet od 5,3 milioni denari be{e ostvaren so obvrznicata od osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Na akciskiot segment od pazarot na kapital dominira{e edinstveno akcijata na Alkaloid. Taa ostvari promet od 1,1 milioni denari, pri {to se istrguvaa 269 akcii po prose~na cena od 4.364,77 denari za akcija. Od drugite akcii pogolem interes na investitorite ima{e u{te za akcijata na Nov Dojran od Dojran, koja trguvaweto go zavr{i so promet od 390.000 denari. Akcijata na Komercijalna banka, koja vo ponedelnikot ostvari promet od 6,7 milioni denari, trguvaweto go zavr{i so promet od 10.000 denari i samo tri istrguvani akcii. Slab interes ima{e i za ostanatite akcii koi go nosat primatot na doma{ni “blu ~ipovi”. So pogolem promet od niv se istakna edinstveno akcijata na Makstil, koja trguvaweto go zavr{i so istrguvani 1.550 akcii i pro-

lkoholot }e poskapi, predupreduvaat trgovcite vo zemjava. Decidni se vo tvrdeweto deka cenata na alkoholnite pijalaci mora da odi nagore ako Vladata ne ja ukine dava~kata - site trgovci koi imaat pove}e od tri prodavnici da pla}aat 0,05% od vkupniot godi{en prihod. Ovoj tro{ok za kompaniite ve}e e del od Zakonot za trgovija. Od Zdruènieto za trgovija pri Stopanskata komora na Makedonija sugeriraat deka Vladata treba da ja izzeme ovaa dava~ka od zakonot. Vo sprotivno alkoholot ili }e poskapi ili }e go snema od policite vo supermarketite. “Ako ostane ovaa dava~ka normalno e deka }e mora da go poskapime alkoholot. Zakonskite odredbi se nelogi~ni. Ovaa dava~ka, pokraj na trgovcite, im se zakanuva i na proizvoditelite na alkohol”, veli Elizabeta Iceva od Vero, koja e i ~len na Upravniot odbor na ova zdruènie. Del od vinarnicite vo zemjava se pla{at deka ovaa ozakoneta dava~ka moè direktno da vlijae na proda`bata na alkoholnite pijalaci. Baraat vinoto da ima poseben tretman od ostanatite alkoholni

pijalaci, ako ve}e se tvrdi deka e proizvod od strate{ko zna~ewe za Makedonija. “Nie imame implementirano HACCP standard za bezbednost na hranata, a podleìme i na kontrola na Agencijata za hrana i veterinarstvo i ottuka logi~no e deka treba da imame razli~en tretman od alkoholnite pijalaci. Ne o~ekuvame deka drasti~no }e se zgolemat cenite na alkoholot. Poverojatno e deka del od marketite }e se otkaàt od prodolùvaweto na licencata za proda`ba na alkohol”, velat od vinarnicata Skovin. Od vinarnicata Tikve{, pak, velat deka ovaa merka }e deluva destimulativno i za marketite i za proiz-

voditelite. “Ne o~ekuvam marketite, osobeno golemite, da se otkaàt od proda`bata na alkohol. Toj e baran proizvod, bez razlika dali se raboti za vino, pivo ili drug vid alkohol. Smetam deka trgovcite }e gi zgolemat cenite, {to }e rezultira so dopolnitelno namalena potro{uva~ka. Dokolku ovaa dava~ka e donesena poradi fiskalni pri~ini, toga{ rezultatot moè da bide duri i negativen za dràvata, bidej}i poradi namalenata potro{uva~ka }e se namalat i prihodite od akcizi”, komentira generalniot direktor na Tikve{, \or|i Petru{ev. Zdruènito za trgovija bara i licencata za proda`ba na alkohol da se vadi edna{

zasekoga{ i da ~ini 5.000 denari, namesto sega{nite 15.000 denari. “Nelogi~no e licenca za proda`ba na alkohol da se vadi na sekoi dve godini, zatoa {to ako trgovecot edna{ gi ispolnil potrebnite tehni~ki uslovi, ne bi trebalo da ima potreba povtorno da go doka`uva toa. Dokolku marketite ne gi ispolnuvaat ovie tehni~ki uslovi, toga{ dozvolata treba da im bide odzemena, pa ako sakaat povtorno da prodavaat alkohol neka izvadat nova licenca”, komentira Iceva. Soglasno Zakonot za trgovija, trgovcite koi imaat pomalku od tri prodavnici ne se obvrzani da ja pla}aat dava~kata od 0,05% od vkupniot godi{en promet.

met od 316.000 denari. Akciskite indeksi go prodolìja dvièweto od ponedelnikot, povtorno beleèj}i korekcii nadolu. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,02% na vrednost od 116,49 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 1,45% na 2.636,15 indeksni poeni, a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID za 1,34% na vrednost od 2.842,02 indeksni poeni. Brojot na hartii od vrednost ~ii ceni porasnaa e identi~en kako vo ponedelnikot. Od vkupno 19 hartii od vrednost, koi bea istrguvani, povtorno rast ima{e kaj ~etiri od niv. Cenite im padnaa na 13 hartii od vrednost, a bez promeni ostanaa ~etiri. Najgolem rast ima{e akcijata na Rade Kon~ar od Skopje i toa za 2,7%. Za razlika od nea, akcijata na Prilepska pivarnica go zabeleà najgolemiot pad vo odnos na istrguvanite akcii od 8,18%. kot. Od vkupno 19 hartii od vrednost, koi bea istrguvani, povtorno rast ima{e kaj ~etiri od niv. Cenite im padnaa na 13 hartii od vrednost, a bez promeni ostanaa ~etiri. Najgolem rast ima{e akcijata na Rade Kon~ar od Skopje i toa za 2,7%. Za razlika od nea, akcijata na Prilepska pivarnica go zabeleà najgolemiot pad vo odnos na istrguvanite akcii od 8,18%

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.323.722,53

-2,53%

10,42%

10,28%

3,88%

0,54%

17.02.2011

ILIRIKA GRP

48.883.722,33

-2,27%

1,32%

7,49%

-1,18%

7,52%

17.02.2011

Иново Статус Акции

18.485.588,23

1,13%

9,24%

4,41%

8,91%

-9,40%

21.02.2011

KD Brik

36.663.645,48

-0,48%

2,75%

4,83%

-1,29%

11,73%

21.02.2011

KD Nova EU

28.870.065,63

2,36%

7,32%

9,46%

6,26%

2,13%

21.02.2011

КБ Публикум балансиран

31.028.330,80

1,05%

5,55%

6,15%

4,10%

0,32%

21.02.2011

Име на компанијата

Раде Кончар Скопје

1.900,00

2,7

115.900

840,00

1,2

840

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Прилепска Пиварница Прилеп

22.02.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

10100

-8,18

20.200

2300

-6,20

27.600

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

753,27

-4,65

195.850

Макстил Скопје

203,87

-3,21

316.000

ЗК Пелагонија Битола

Стопанска банка Битола

3.630,00

-2,98

108.900

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Дојран АД Нов Дојран Макстил Скопје Македонски Телеком Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

22.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

ТТК Банка АД Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

22.02.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

4364,77

-0,83

1.174.122

0,00

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

22.02.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

22.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

89.315

4.364,77

390,18

11,19

1,00

обични акции

32.927

-83,25

7.395,91

341,43

21,66

0,22

Вкупно Официјален пазар

122.242

-47,37

150,33

GRNT (2009)

3.071.377

607,31

105,83

5,74

0,60

обични акции

17.374

-64,92

KMB (2009)

2.279.067

3.550,00

471,74

7,53

1,16

Вкупно Редовен пазар

17.374

-65,82

0,86

MPT (2009)

112.382

30.915,20

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

390.540

SBT (2009)

389.779

3.630,00

211,39

17,17

0,83

203,87

-3,21

316.000

STIL (2009)

14.622.943

203,87

0,11

1.843,65

2,85

530

-0,16

231.080

TPLF (2009)

450.000

3.700,00

61,42

60,25

1,08

753,27

-4,65

195.850

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

0,30

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 22.02.2011)

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADATA SE ZADOL@I SO ZAPISI ZA 10 MILIONI EVRA inisterstvoto za finansii na aukcija so dràvni zapisi se zadolì za 10 milioni evra. Ovie hartii od vrednost imaat rok na dostasuvawe od tri meseci, a kamatnata stapka {to dràvata treba da ja plati za niv iznesuva 4,2%. Najgolem interes za ovie obvrznici imale bankite koi kupile duri 95% od zapisite, dodeka, pak, ostanatite 5% im bile

prodadeni na kompanii i gra|ani. Od Ministerstvoto za finansii velat deka vo isto vreme dostasuvaat zapisi vo vrednost od okolu 10 milioni evra, so {to na neto-osnova nema novo zgolemuvawe na zadolènosta na dràvata. Iako ministerot Stavreski se obvrza javno deka zadolùvaweto so zapisi }e go svede na minimum za da ne gi izvlekuva parite od realniot sektor

vo vreme koga kompaniite stradaat od nelikvidnost, sepak, praktikata na zadolùvawe prodolùva. Biznismenite postojano sugeriraat dràvata da obezbedi kapital od nadvore{ni izvori za finansirawe na svoite potrebi, no poradi slabata kondicija na buxetot i zgolemenite obvrski kon privatniot sektor odvremenavreme Vladata pozajmuva i na doma{niot pazar.

Spored oficijalnite podatoci od buxetot za godinava, Vladata planira od doma{ni izvori na netoosnova da se zadolì za okolu 5 milioni evra. Kako {to raste zadolùvaweto postepeno rastat i tro{ocite na dràvata za kamati. Minatata godina za kamatni pla}awa za zaemi vo zemjava Vladata platila 16,6 milioni evra. Vo 2009 godina tro{ocite za kamati

na doma{niot pazar iznesuvale 16,4 milioni evra, dodeka, pak, vo 2008 godina 15,3 milioni. Istovremeno, kamatnite stapki vo poslednite tri godini postepeno se namaluvaat, a tro{ocite za kamatni pla} awa rastat kako posledica na zgolemeniot obem na zadolùvawe. Trendot na dvièwe na kamatnite stapki pokaùva deka tie variraat od 8% vo 2008 godina do maksimalni 9,5%

vo 2009 godina i rekordno namaluvawe na 4,2% na poslednata aukcija.

NASKORO ]E SE GLASAAT IZMENITE NA ZAKONOT ZA DEVIZNO RABOTEWE

17.03.2010 MAKEDONCITE KONE^NO ]E MO@AT DA KUPUVAAT AKCII VO STRANSTVO?!

Dali dolgoo~ekuvanoto liberalizirawe na pazarot na kapital kone~no }e dobie zakonska ramka? ]e mo`at li Makedoncite da trguvaat so akcii vo stranstvo?! Brokerskata fela veli - da, izmenite na Zakonot za devizno rabotewe se tokmu vo taa nasoka. Od Ministerstvoto za finansii, nositel na Zakonot, odgovaraat ne{to sosema drugo, koe prakti~no poka`uva deka su{tinski izmeni za investitorite nema. Koj so kogo si igra gluv telefon? MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

akedoncite kone~no }e moàt da kupuvaat akcii na stranski berzi?! Pravni i fizi~ki lica od Makedonija }e moàt slobodno da trguvaat so hartii od vrednost vo stranstvo so posredstvo na doma{na ili stranska brokerska ku}a. Vaka brokerskata fela gi tolkuva poslednite izmeni na Zakonot za devizno rabotewe, koi v~era bea na vtoro ~itawe vo Sobranieto. Spored izmenite vo Zakonot, “se dozvoluva rezident da vr{i upis, da upla}a ili da trguva so hartii od vrednost vo stranstvo preku ovlasten u~esnik na stranska berza ili organiziran pazar na hartii od vrednost, so {to se nadminuva ograni~uvaweto so postojnoto re{enie ovie dejstva da gi vr{i samo preku ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vrednost". Ovoj citat od izmenite na Zakonot za devizno rabotewe brokerskata fela go tolkuva kako otvorawe na dolgoo~ekuvanoto liberalizirawe na pazarot na kapital, mo`nost gra|anite i firmite da trguvaat so akcii na stranski kompanii i so drugi hartii od vrednost na stranskite pazari na kapital. “Ova zna~i deka pravni i fizi~ki lica od Makedonija }e moàt slobodno

da trguvaat na berzi preku makedonski brokerski ku}i i preku stranski brokerski kompanii, odnosno globalni brokeri. Ovaa izmena ja ~ekame edna godina. So samoto toa {to Makedonija dobi preporaka za po~nuvawe pregovori za ~lenstvo vo Evropskata unija vo 2009 godina vlegovme vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, {to be{e uslov da se napravat ovie zakonski izmeni. Tie bea podgotveni, se ~eka{e samo Narodnata banka da se usoglasi vo delot na platniot bilans za da se spre~i pogolem odliv na devizi", veli Aleksandar Petreski, direktor na Eurobroker i pretsedatel na Zdru`enieto na brokeri. SITE RAZLI^NO GO TOLKUVAAT ZAKONOT Informacijata deka izmenite na Zakonot za devizno rabotewe, koi se vo Sobranieto, }e stapat na sila vedna{ po nivnoto donesuvawe neoficijalno ja potvrduvaat i od Ministerstvoto za finansii, iako od kabinetot na ministerot Stavreski dobivme sosema sprotiven odgovor vo koj se tvrdi deka izmenite ne se odnesuvaat na fizi~ki lica. "So izmenite na Zakonot im e ovozmo`eno na subjektite koi ve}e imaat mo`nost da trguvaat na stranskite berzi, odnosno investiciskite, penziskite fondovi, osiguritelnite dru{tva i bankite da kupuvaat akcii direktno preku stranski brokeri. Na ovoj na~in se namaluvaat nivnite tro{oci za trguvawe, bidej}i pred

Pravni i fizi~ki lica od Makedonija }e mo`at slobodno da trguvaat so hartii od vrednost vo stranstvo so posredstvo na doma{na ili stranska brokerska ku}a. izmenite be{e neophodno posredni{tvo na doma{na brokerska ku}a. Ovie izmeni ne se odnesuvaat na fizi~kite lica", izjavija od kabinetot na ministerot za finansii. Ako se analizira ovaa izjava, }e se zaklu~i deka izmenite ne nosat ni{to novo na pazarot na kapital vo Makedonija, zatoa {to investiciskite fondovi, na primer, i dosega na stranski berzi trguvaa direktno preku stranski globalni brokeri. Zatoa, prili~no nejasen e vakviot stav od Ministerstvoto, koe kako nositel na Zakonot treba najjasno da go tolkuva i da im gi dostavi na u~esnicite na pazarot na kapital - brokerskite dru{tva, fondovite, bankite. “Kapital” v~era razgovara{e so desetina u~esnici na pazarot na

kapital. Na golem del od niv voop{to ne im be{e jasno koja e su{tinata na izmenite na Zakonot za devizno rabotewe, iako site su{tinskata izmena - direktnoto trguvawe na stranski berzi - ja ~ekaat ve}e podolgo vreme. Koja e pri~inata za vakviot gluv telefon? Spored Zakonot za devizno rabotewe, vo rezidenti, pokraj razli~ni vidovi pravni lica, vleguvaat i fizi~ki lica, {to vo prevod zna~i deka izmenata se odnesuva i na gra|anite. MALKU OD BROKERITE SE PODGOTVENI Petreski od Eurobroker veli deka detalite vo vrska so trguvaweto doprva treba da gi propi{at Narodnata banka i Komisijata za hartii od vrednost. Edna od najva`nite raboti }e bide da se utvrdi na koj

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,61%

3,49%

4,29%

5,27%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5018

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

44,9969

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,9992

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,4551

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,7476

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,4861

61,6

46,3

73,7

Извор: НБРМ

na~in }e se vr{i pla}aweto, odnosno kako }e se otvoraat smetki vo stranstvo. Dosega ne be{e dozvoleno fizi~ko lice od Makedonija da otvori smetka vo stranstvo. "O~ekuvame delot so smetkite da se detalizira preku pravilnici na Narodnata banka. Vo odnos na toa kako }e bide regulirana na{ata rabota, odnosno trguvaweto na doma{nite brokerski dru{tva, Komisijata za hartii od vrednost preku svoi pravilnici treba da propi{e, pri {to treba da bide utvrdena i visinata na proviziite", objasnuva Petreski. Toj najavuva deka Eurobroker kako brokerska ku}a tehni~ki e podgotvena za ovaa novina. Spored nego, preku postojnata elektronska platforma za trguvawe

Eurobroker mnogu lesno }e se povrze so sopstvenicite vo Bugarija, Alfa fajnens holdingot, vo ~ii ramki raboti globalniot broker Bulbrokers. "Nie sme podgotveni na na{ite klienti da im ponudime i stranski hartii od vrednost. Interes sekako }e ima, a na gra|anite e da odlu~at {to }e im bide poisplatlivo - da trguvaat preku globalen broker od stranstvo ili preku doma{na brokerska ku}a", veli Petreski. Spored procedurite vo Sobranieto, po vtoroto ~itawe izmenite na Zakonot za devizno rabotewe treba da odat na plenarna sednica, a potoa i na glasawe, po {to }e stapat na sila. Procesot edinstveno mo`at da go zako~at predvremenite izbori, poradi koi Sobranieto }e se raspu{ti.

Fokus

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

KOI ]E BIDAT PREDIZVICITE NA NOVATA VLADA?

EKONOMSKITE REFORMI V I NA VMRO–DPMNE I NA S KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

o vreme koga predvremenite parlamentarni izbori go ~ekaat samo datumot na odr`uvawe, “Kapital” analizira koi }e bidat predizvicite na novata vlada i kako najgolemite politi~ki protivnici } e se borat za doverbata na gra|anite. Partijata na premierot Nikola Gruevski ima jasna viz-

ija kako }e ja vodi dràvata ako ostane na vlast. Nivnite proekti i ~ekori pretstavuvaat prodolùvawe na programata od 2008 godina. Ostvaruvawe na zacrtanite ekonomski reformi za podobruvawe na biznis–klimata i na ìvotniot standard na gra|anite, poddr{ka na zemjodelstvoto, reforma na javnata administracija i konzistentna politika okolu sporot so Grcija, koja isklu~uva menuvawe na ustavnoto, ime se glavnite aduti na Gruevski. Ako na slednite izbori vladeja~kata VMRO–DPMNE povtorno ja osvoi doverbata od gra|anite, kako {to velat ottamu, } e odat so dopolneta “Prerodba vo 100 ~ekori, nadgradena i pro{irena”. Glavniot akcent }e bide staven na reformite vo javnata administracija i vo sudstvoto. "Doneseni se zakonite za reforma na javnata administracija, koi mora da gi implementirame. So formiraweto na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo o~ekuvame da se realizira reformata koja 20 godini ne e napravena na dràvnata uprava”, veli direktorot na centarot za komunikacii na VMRO–DPMNE, Ilija Dimovski.

Toj ne otkriva dali se planirani otpu{tawa i kratewe na administracijata, a novite vrabotuvawa gi pravda so Ramkovniot dogovor. Dimovski veli deka druga va`na sfera za negovata partija e sudstvoto. “Mora da se reformira sudskiot sistem. Toa e pobarano od me|unarodnata zaednica, no isto taka i gra|anite insistiraat na takvi reformi. Ve}e toa go sproveduvame. Manevski se trga od Sudskiot sovet, a vovedeni se izmeni vo zakonite, zasileni se kriteriumite za napredok i izbor na sudii, reocenuvawe na sudiite, donesen e zakonot za krivi~na postapka”, veli Dimovski. Vo odnos na sporot za imeto, VMRO–DPMNE ostanuva na stavot od famoznata 146 strana od programata, vo koja stoi deka ustavnoto ime nema da se smeni. “Vo partijata ima apsoluten konsenzus za ova pra{awe. VMRO–DPMNE nema dnevna politika, tuku maksimalno konzistenten stav so godini. Ako re{enieto so Grcija zna~i da ni se zadre vo identitetot i da se promeni Ustavot, takov kompromis ne e dozvoliv”, kategori~en e Dimovski. Toj potvrduva deka proektot “Skopje 2014” }e se doizgradi, a prioritet vo nivnata rabota }e bidat i reformite vo obrazovanieto, so zakonskite izmeni na zakonite za sredno i za osnovno. Vo odnos na me|uetni~kite odnosi, toj veli deka vo poslednite pet godini dr`avata poka`ala deka umee da gi menaxira nacionalnite i verski tenzii bez razlika koj e na vlast.

Partijata na Gruevski o~ekuva godinava da bide po~etok na edno posilno ekonomsko zakrepnuvawe so rast na bruto-doma{niot proizvod od 3,5%, {to e pribli`no na o~ekuvawata na site relevantni me|unarodni finansiski institucii.

Od VMRO DPMNE velat deka niven VMRO-DPMNE najgolem adut vo ekonomijata, {to }e pridonese za intenzivirawe na ekonomskata aktivnost, se kapitalnite investicii planirani vo buxetot na nivo od 380 milioni evra, vo krupni infrastrukturni proekti od oblasta na transportot, obrazovanieto, zdravstvoto. Ovoj vladin sostav vetuva deka dokolku ostane na vlast }e gi realizira site predvideni kapitalni proekti iako nitu edna Vlada dosega nema{e kapacitet da gi investira vo celost planiranite pari za izgradba na infrastrukturni objekti. Osven kapitalnite investicii, za pobrzo sovladuvawe na posledicite od krizata i nelikvidnosta vo koja zapadna doma{nata ekonomija, partijata na vlast planira da go prodolì “rokot na traewe” na site antikrizni merki {to gi donese Vladata vo izminatiot period, so cel da ja podobri delovnata klima za rabotewe na kompaniite. “O~ekuvawata za pobrz rast na ekonomijata i celosno izleguvawe od krizata }e pridonesat za podobruvawe na ìvotniot standard na gra|anite preku zgolemuvawe na vrabotenosta i namaluvawe na siroma{tijata. Vo naredniot period planirame preku posebni programi od buxetot za samovrabotuvawe da go stimulirame vrabotuvaweto, osobeno na najpogodenite kategorii na gra|ani”, velat od VMRO-DPMNE. Kako eden od svoite najgolemi ekonomski prioriteti, partijata na Gruevski ja naveduva poddr{kata vo zemjodstlestvoto preku zgolemeno nivo na subvencii. Za taa namena, vo buxetot za 2011 planirani se 115 milioni evra. Vladea~kata partija ne komentira dali }e prodolì so postepeno namaluvawe na socijalnite pridonesi, koi ostanaa nepromeneti poslednite dve godini, iako ovaa partija na poslednite izbori veti deka sekoj godina }e go namaluva optovaruvaweto po ovoj osnov. Nema komentar nitu za edna od najbolnite temi vo doma{nata ekonomija – namaluvawe na brojot

na vraboteni vo javnata adminadmin istracija na tovar na dr`avniot buxet. Razbirlivo, vo vreme koga s$ poizvesno deka ni pretstojat izbori, partiite vo borbata za glas pove}e se vozdr`uvaat da komentiraat dali }e otpu{taat administrativci.

Najgolemata opoziciska partija, SDSM, koja ve}e tri meseci bara raspi{uvawe predvremeni izbori, zasega ne otkriva so kakva programa planira da ja zaseni “Prerodbata”.

Taktiziraat so informaciite, a kako kontra-predlozi gi nudat re{enijata od nivnata posledna programa od 2009 godina. Glavnite prioriteti na partijata na Branko Crvenkovski se pribli`uvawe kon Evropskata Unija, zasiluvawe na ekonomskiot rast preku pove}e investicii, namaluvawe na nevrabotenosta i na siroma{tijata. Od SDSM so edna re~enica opi{uvaat {to }e rabotat koga }e dojdat na vlast - }e gi popravele site op{testveni sferi! S$ }e bilo podobro zo{to “pokatastrofalno vladeewe vo poslednite 20 godini od ova na Nikola Gruevski i negovata Vlada ne e zapameteno”. Konkretno, na koi to~no politi~ki proekti }e rabotat ne otkrivaat, no velat deka znaat {to nema da pravat. “SDSM nema{e da go zapo~ne katastrofalniot vladin proekt t.n. “antikvizacija”, koj so serija nepromisleni i antidr`avni potezi ni ja urnisa pozicijata na me|unarodnata scena i poleka ni gi zatvora vratite kaj tradicionalnite partneri i sojuznici. S$ po~esto na{ite sojuznici ni se obra}aat so “va{ata zemja”, a prethodno ni se obra}aa so “na{iot sojuznik i partner Republika Makedonija”. Da be{e SDSM na vlast nema{e da se slu~i podelbata na makedonskiot narod na patrioti i predavnici, svesno zapo~nata od Nikola Gruevski. Pred 2006 godina, makedonskite gra|ani nemaa dilema koi se, {to se, od

Vladeja~kata partija, ako povtorno pobedi na izborite, }e gi zgolemi kapitalnite investicii vo infrastruktura za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost. Imeto nema da go menuva ako toa zna~i menuvawe na Ustavot!

BORO MIRÊSKI eopoliti~kata kriza vo Severna Afrika i Sredniot Istok povtorno ja razni{a stabilnosta na pazarite {irum svetot. Poslednite antidemokratski protesti vo Libija dovedoa do nov skok na cenata na naftata, kako i do zajaknuvawe na dolarot. Analiti~arite ve}e gi prebrojuvaat ekonomskite zagubi koi gi nanese politi~kata kriza vo arapskiot svet. Ekspertite ocenuvaat deka vladite na dràvite {irum svetot treba da gi za{titat dràvnite obvrznici i blagorodnite metali na koi im se zakanuva ogromna "turbulencija" na cenite na dolg rok. Nesomneno e deka naftenata industrija }e bide najpogodena vo svetot, alarmiraat analiti~arite. Cenata na surovata nafta vo SAD se iska~i na najvisokoto nivo vo poslednite ~etiri

KRIZATA VO ARAPSKIOT SVET JA "TRESE" GLOBALNATA EKONOMIJA

RASTAT CENITE NA NAFTATA, DOLAROT, ZLATOTO I SREBROTO

godini, so {to nedelava dostigna duri 104,6 dolari za barel. Cenata na naftata od tipot "brent", koja treba da se ispora~a vo april godinava, na Londonskata berza na po~etokot od nedelava se prodava{e poskapo za 3,22%, dostignuvaj}i cena od 108,70 dolari za barel. Pou~eni od sostojbite vo Egipet, kompaniite preventivno po~naa da gi evakuiraat svoite vraboteni, a dr`avnite lideri krojat strategii kako da ja odr`at stabilnosta na cenata na hranata vo idnina. Poradi nemirite koi besneat vo Libija golem del od evropskite kompanii

koi proizveduvaat nafta i priroden gas gi evakuiraa vrabotenite od libiskite fabriki. Norve{kata Statoil i avstriskite OMV i Rojal da~ {el se prvite koi si gi vratija rabotnicite nazad. Duri i britanskiot naften gigant Briti{ petroleum (BP), koj planira{e da po~ne da istra`uva potencijalni nao|ali{ta na nafta vo Libija, go odlo`i dogovorot so libiskata vlast za nekoi podobri vremiwa. "Se obiduvame da gi evakuirame rabotnicite od BP od Libija i od koja bilo kompanija so koja BP ima sklu~eno dogovor za sorabotka. Za

brzo vreme treba{e da po~neme so iskopuvawe na nafta vo zapadna Libija, no gi odlo`ivme site aktivnosti poradi eskalacijata na nasilstvoto {irum dr`avata", izjavi Robert Vajn, portparolot na Briti{ petroleum. Kompanijata dosega povlekla okolu 40 vraboteni koi momentalno prestojuvaat vo Libija. Avstriskiot naften gigant OMV, pak, go iskoristi drasti~niot pad na akciite na del od kompaniite od ovoj region i kupi akcii od tuniskiot Pionir ne~rl risorsis (*Pioneer Natural Resources), za

koi OMV "iske{ira" okolu 800 milioni amerikanski dolari. Krizata vo ovoj region gi namali akciite na kompaniite od avioindustrijata, avtomobilskata i metalur{kata industrija. Vo isto vreme krizata uspea da ja zgolemi vrednosta na zlatoto, srebroto, a go zajakna i dolarot. Ovaa nedela cenata na zlatoto se zgolemi za 3,75 dolari za unca, so {to dostigna 1,409.70 dolari, dodeka, pak, srebroto ja dostigna najvisokata cena vo poslednite 30 godini. Cenata na ovoj metal gi nadmina kriti~nite 34 dolari za unca. Dolarot, pak,

no.

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA TA FINANSISKA KRIZA F

VO FOKUSOT SDSM Najgolemata opoziciska partija vedna{ }e se zafati so vra}awe na demokratijata vo op{testvoto, vlez na Makedonija vo NATO i vo EU za celosen ekonomski progres. Promena na imeto nema da prifati ako toa zna~i zadirawe vo identitetot kade doa|aat. Denes makedonskiot narod e podelen, poni`en i oslaben po taa identitetska osnova”, veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Vo odnos na me|uetni~kite odnosi, toj veli deka prvata katastrofalna gre{ka koja negovata partija nemalo da si ja dozvoli e “nelegitimnata” koalicija pome|u VMRO–DPMNE i DPA, partija koja ne ja dobi mnozinskata poddr{ka od albanskoto naselenie. “Na SDSM nema{e da mu se slu~i skandalot so Enciklopedijata i }e znaevme kako toa politi~ki da go menaxirame. SDSM nema{e da vodi politika na me|ureligiski tenzii na pra{aweto za crkvata i xamijata na plo{tadot vo Skopje. SDSM nema{e da go zapo~ne proektot “Skopje 2014”, koj izobiluva so monoetni~ki i monoreligiski elementi i ne vodi smetka za ~uvstvata i potrebite na site gra|ani. SDSM za vreme na svoite prethodni mandati poka`a deka znae kako da sozdava dobri i relaksirani me|uetni~ki odnosi”, veli Georgiev. Vo nedostig na konkretni predlozi od SDSM za re{avawe na aktuelnite ekonomski problemi, edinstven izvor na nivnata ekonomska opredelba e programata “Imame re{enija” od 2009 godina. Glavniot del od partiskata programa e posveten na ekonomijata, na 110 stranici se nudat konkretni re{enija kako da se nadminat gorlivite ekonomski problemi, kako da se privle~at stranski investitori, kako da se dojde do novi vrabotuvawa, kako Makedonija da stane vistinska investiciska atrakcija za drugite zemji. Glaven akcent e staven na namaluvawe na siroma{tijata, a glavna prednost spored niv treba da imaat siroma{nite pred bogatite. "Na{ite ekonomski politiki ne se naso~eni od denes za utre i nema da zavisat od toa kako }e se odrazat na na{iot kratkoro~en politi~ki rejting. Nie znaeme deka nekoga{

mora da se prezemat ~ekori {to ne nosat politi~ki poeni na kratok rok, no go pretstavuvaat najdobroto re{enie za na{ite gra|ani. Nie } e sozdademe mo`nosti za intenziviran rast na investiciite preku postepeno vra}awe na doverbata na investitorite vo doma{nata biznis klima; brza, efikasna i nekorumpirana javna administracija; nezavisno i efikasno sudstvo; otvorena i prijatelski nastroena vlada; ponatamo{no vloùvawe vo kvalitetna rabotna sila”, pi{uva vo programata na SDSM. Najgolemata opoziciska partija isto taka se zalaga za namaluvawe na zafa}awata na dràvata vo ekonomijata preku namaluvawe na dava~kite. “Nie sakame onie {to imaat pogolema plata da pla}aat personalen danok na dohod po povisoka stapka. Ova e sosema voobi~aena rabota i vo najrazvienite kapitalisti~ki zemji. Pomalku pari za dràvata zna~at pove}e pari za biznisot i gra|anite. Pove} e pari za biznisot i za gra|anite zna~at pove}e investicii, novi rabotni mesta i podobar ìvoten standard. Na{ata cel e javnite investicii vo patna i èlezni~ka infrastruktura, vo obrazovanieto, zdravstvoto i energetikata {to su{tinski go poddrùvaat ekonomskiot rast, da se dovedat na nivo povisoko od 5,5% od BDP”, predlaga SDSM.

Hrvatite gubat rabota, turskite gradili{ta uni{teni

Poradi revolucijata vo Libija zapre izgradbata na èleznicata niz celata dràva, proekt koj go dobi hrvatskata kompanija Gredeq. @eleznicata vo Libija ne funkcionira pove}e od 40 godini i site prugi se razmontirani. Poradi toa, Moamer Gadafi vo 2008 godina pokrena golema kampawa za povtorna izgradba na èlezni~kata mreà. Libija planira{e da kupi novi 8.000 vagoni i lokomotivi, od koi 107 patni~ki vagoni treba{e da se pravat vo pogonite na fab-

rikata za `elezni~ki vozila od Zagreb, Gredeq. Na tenderot vreden pove}e od 150 milioni evra se javija vkupno 10 firmi, a vo igra ostanaa samo ~etiri, me|u koi i Gredeq. Tenderot be{e vo zavr{na faza i celiot proces treba{e da zavr{i vo tekot na mart. No, nemirite ja zaprea realizacijata na ovoj proekt. So ova zagrepskata fabrika }e izgubi ogromna suma pari. Pokraj vo Libija, Gredeq e prisuten i na pazarite vo Tunis, Sirija i Egipet. Turskite grade`ni kompanii koi se ve}e vlezeni na libiskiot pazar se soo~uvaat so poinakvi problemi. Nekolku turski firmi koi imaat

na Ekspanzijata na nedvi`nosti,

"lesni" krediti za kupuva~ite za koja izvr{niot direktor na Federalnata nacionalna hipotekarna asocijacija Feni mej, Frenklin Rejns, ima{e glavna uloga, e vode~ki faktor za hipotekarnata kriza vo SAD

a toa {to Federalnata nacionalna hipotekarna asocijacija Feni mej (Fannie Mae) denes e najgolemiot vinovnik za finansiskata kriza vo SAD se vinovni nekolku akteri. Prvo, vinoven e amerikanskiot Kongres, koj ja sozdade kompanijata vo 1938 godina i & dodeli {irok spektar nadle`nosti. Potoa, porane{niot pretsedatel na SAD, Lindon Xonson, koj vo 1968 godina se obide polovi~no da ja denacionalizira vo privatno-dràvna korporacija so cel da go namali dràvniot dolg. Spored magazinot "Tajm", problemot so kompanijata po~nuva u{te pred javnosta da go proglasi glavniot vinovnik za hipotekarnata kriza vo SAD i finansiskata kriza vo svetot, Frenklin Rejns. Kako {to pi{uva magazinot, prethodnikot na Rejns, Xim Xonson, ja sobral slavata od enormniot rast i razvoj na Feni mej vo devedesettite godini od minatiot vek. Toa {to sega ve}e porane{niot direktor na Feni mej, Rejns, uspea da nasledi od negoviot prethodnik, definitivno ne be{e slavata. "Rabotite po~naa da izleguvaat od kontrola tokmu vo periodot koga na ~elo na kompanijata dojde Frenklin Rejns", pi{uva "Tajm". Porane{niot direktor za menaxment i buxet na SAD vo vremeto na administracijata na amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton, Frenklin Rejns, be{e prviot Afroamerikanec koj sedna vo direktorskata fotelja na kompanija od listata na top 500 kompanii vo SAD, rangirani spored ostvareniot prihod od magazinot "Forbs" vo 1999 godina. Pod negovo rakovodstvo Feni ostvari profit od 10,6 milijardi dolari, so {to redovno mu ispla}a{e ogromni bonusi na top-menaxmentot. Vo soglasnost so misijata na kompanijata da im ovozmoì na {to pove}e Amerikanci da si kupat svoj dom, Rejns po~na pilot-programa vo 1999 godina so koja im ovozmoùva{e na gra|anite da podignat krediti od bankite so niska i fiksna kamatna stapka. Generalno, so ovaa programa Feni mej stana medijator me|u strogite uslovi na bankite i barawata na gra|anite, pa, taka, krediti zemaa i tie {to ne bea kreditosposobni. Spored Investor biznis, ekspanzijata na lesni krediti za nedvi`nosti e glavniot faktor za hipotekarnata

Kako posledica na politi~kata kriza vo Sredniot Istok i Severna Afrika naftata dostigna rekordni 104,6 dolari za barel. Posledici od nemirite vo Afrika trpat duri i balkanskite kompanii porasna za skromni 0,5%.

FRENKLIN REJNS GO UNI[TI FENI MEJ

proekti vredni okolu 15 milioni dolari se ograbeni, a 14 grade`ni lokaliteti se uni{teni. Turskata Vlada zabrzano gi evakuira svoite gra|ani od Libija i ja povika vlasta da go spre~i nasilstvoto vo zemjata. Vo sorabotka so aviokompanijata Turki{ erlajns, turskata Vlada dosega uspea da vrati doma 600 gra|ani. Eden avion se vratil prazen zatoa {to ne mo`el da sleta vo Bengazi, kade {to demonstrantite celosno go okupirale aerodromot. Poradi toa, turskata Vlada isprati vo Libija dva patni~ki broda so koi treba se vratat gra|anite. Vo Libija rabotat pove}e od 200 turski firmi i okolu 4.000 turski gra|ani.

kriza. Kako {to po~nale rabotite da se vlo{uvaat i Rejns da se osvestuva deka negovata li~na bezbednost e dovedena vo pra{awe, vo 2004 godina go prifatil predvremenoto penzionirawe. Sepak, toa bilo rezultat na istragata koja ja pokrena Komisijata za bezbednost i razmena na hartii od vrednost poradi somnenija za smetkovodstveni izmami. Rejns be{e obvinet i od regulatornoto telo za federalen pazar na nedvi`nost pri Feni mej (OFHEO) poradi otkrieni smetkovodstveni izmami, kade {to imalo ogromni zagubi na profitot na kompanijata so cel del od top-menaxmentot, vklu~uvaj}i go i Rejns, da dobijat ogromni bonusi. Spored izve{tajot na OFHEO od maj 2006 godina, Rejns se opsednal so ostvaruvawe profit od akciite so {to gi prinuduval vrabotenite glaven prioritet da im bide zgolemuvawe na berzanskata vrednost na kompanijata, zanemaruvaj}i go nejzinoto funkcionirawe na pazarot vo praktika. Spored "Tajm", so ova Rejns propu{til da ja sfati aktuelnata situacijata na pazarite so hipotekarni krediti i nedvi`nosti, so {to kompanijata pod negovo rakovodstvo stanuva glaven akter vo globalnata finansiska kriza. Ekspertite go ocenuvaat kako mudar ~ovek koj znael deka preku korporativnata struktura na kompanijata moè mnogu polesno da ja "prelaè" vlasta i regulatornite tela, za razlika od toa ako kompanijata ostane{e vladino sponzoriran monopol ili, pak, investitorski monopol, narodno poznat kako akcionersko dru{tvo. Spored niv, Feni mej kolabira{e poradi toa {to be{e del od edna {iroko rasprostraneta zloupotreba na slu`bena dol`nost od strana na Frenklin Rejns, koja be{e edna od najatraktivnite izmami vo SAD vo poslednata dekada od minatiot vek i po~etokot na noviot milenium. Realnosta stana surova, pa, taka, liderite inkasiraa ogromni sumi vo svoite doma{ni sefovi, dodeka vo praktika sozdadoa ogromen finansiski balon kaj pazarot na nedvi`nosti vo SAD. Vo ekot na finansiskata kriza vo SAD, Vladata odlu~i da ja spasi kompanijata i & dodeli zaem od spasuva~kiot korporativen paket, pa denes kompanijata prodolì uspe{no da raboti pod vodstvo na direktorot Majkl Vilijams. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

SKAPOTIJA

kratok rok Vladata mo`e da gi ubla`i posledicite od skapotijata. Aktivna politika na Vladata zna~i promena na prioritetite, zapirawe na neproduktivnite egzibicii so triumfalni kapii i reklamirawa po mediumi i privremeno zgolemuvawe na socijalnata pomo{ do stabilizirawe na cenite

akroekon omski stabilni - socijaln o n okautirani. Takvo e sekojdnevieto na najgolemiot broj gra|ani vo Makedonija. Instituciite si ja peat sekoj svojata pesna, sekoj ima svoe objasnuvawe i opravduvawe. Na narodot site mu se pretstavuvaat deka se vo pravo, a toj go izvle~e podebeliot kraj od dene{nava skapotija. Inflacijata e fenomen {to otsekoga{ go privlekuval vnimanieto na ekonomistite. Taa go odrazuva op{toto nivo na ceni i po pravilo se meri preku dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvot. Sekoj mesec Dràvniot zavod za statistika vo standardna postapka gi “snima” na teren cenite na odnapred utvrdeni stoki i uslugi. Sepak, informaciite {to gi nosi podatokot za tro{ocite na ìvot imaat razli~no relativno zna~ewe vo razli~ni zemji. Na primer, vo Makedonija hranata u~estvuva so pogolem procent vo podatokot za inflacijata vo sporedba so porazvienite zemji vo svetot kade {to naselenieto tro{i pomal del od svoite mese~ni prihodi za da se prehrani. Za ilustracija, vo Makedonija u~estvoto na hranata vo

strukturata na podatokot za inflacijata e okolu 40%, a vo Evropa okolu 20% ili dvojno pomalku. Zna~i, ako frlite pogled samo vrz statisti~kiot podatok za inflacijata toga{ }e dobiete povr{na slika za vistinskata sostojba. [to se slu~uva sega so cenite vo Makedonija? Vo 2010 godina vo odnos na 2009 godina tro{ocite na ìvot porasnaa vo prosek godi{no za 1,6%. Za 2011 godina proektiran e prose~en godi{en rast od 3%. Ve}e vo januari godinava, vo odnos na istiot mesec minatata godina, tro{ocite na ìvot bea povisoki za 3,2%. Od makroekonomski aspekt ova ne e zanemarlivo imaj} i ja predvid brzinata na porastot na cenite, ama vo celina i ne mora da izgleda problemati~no. Zatoa, odime ~ekor ponatamu. Vo sporedba so lanskiot januari godinava se povisoki tro{ocite na ìvot za ishrana za celi 5,3%, za stanarina, voda i uslugi za 4,8%, itn.. Stra{no e {to vo ramkite na hranata poskape i lebot za okolu 15%. Znaeme do koja visina e dojdena cenata na benzinot, a za april e najaveno poskapuvawe na strujata. Problemot e {to poskapuvaat raboti koi se neophodni za da se preìvee i za

koi nema zamena. Vo takvi okolnosti, za gra|anite e mala uteha toa {to se namalile tro{ocite za kultura i razonoda za 0,9% ili {to tro{ocite za “restorani i hoteli” se zgolemile samo za 1%, bidej}i tie tro{oci moè da se skratat. Zna~i, inflacijata moè statisti~ki da bide relativno niska, a, sepak, za gra|anite da bide neizdr`livo skapo. Na {to se dolàt poskapuvawata? Nitu edni poskapuvawa, generalno, ne se dobri, no, sepak, postoi lo{a i pomalku lo{a varijanta. Pomalku lo{a varijanta e koga cenite rastat zatoa {to makedonskata ekonomija se razdviìla i se zgolemila pobaruva~kata. Imate povisoki ceni, ama barem ekonomijata se “pregreala” od aktivnost. Za àl, toa ne e na{iot slu~aj, tuku stanuva zbor za lo{ata varijanta. Nemame razdvièna ekonomija, a imame poskap ìvot. Poskapuvawata vo najgolem del se dolàt na slu~uvawata vo svetot. Mediumite ja prenesoa izjavata na Zelik, prviot ~ovek na Svetska banka, deka “globalnite ceni na hranata se iska~uvaat na opasni nivoa”. Svetska banka objavi deka nejziniot globalen indeks

za cenata na hranata se zgolemi za 15% vo periodot od oktomvri 2010 do januari 2011 godina i e samo za tri procentni poeni pod rekordnoto nivo registrirano vo 2008 godina. Posledicite se seriozni. Spored procenkite na Svetska banka, poradi porastot na svetskite ceni na hranata od juni do dekemvri 2010 godina vo zemjite so nisko i sredno nivo na dohod brojot na ekstremno siroma{ni lu|e koi ìveat so pomalku od 1,25 dolari na den }e se zgolemi za 44 milioni lica, od {to 9,5 milioni se vo zemjite so nisko nivo na dohod. [to moè da se napravi vo vrska so poskapuvawata? Jasno e deka Makedonija ne moè da vlijae na svetskite ceni na hranata ili na naftata. No, bez ogled na pri~initelot na poskapuvawata, vo osnova postojat dva institucionalni igra~i {to moàt da napravat ne{to. Edniot e Narodnata banka, ~ija zakonska cel e odrùvawe na stabilnosta na cenite. Me|utoa, NBM e orientirana kon op{toto nivo na cenite. Toa zna~i deka, teoretski, cenite na hranata, strujata, parnoto i benzinot moàt dvojn o da se zgolemat i naselenieto da bide pod

golema cenovna presija, ama ako toj porast se “ispegla” so golemo namaluvawe na cenite kaj stavkite “kultura i razonoda” ili “restoranski i hotelski uslugi”, toga{ op{toto nivo na ceni nema mnogu da se zgolemi i Narodnata banka }e re~e deka inflacijata ne e problem. Taa }e ja zastapuva tezata deka sekoj poedinec ima svoja inflacija vo zavisnost od na~inot na ìvot i zatoa NBM treba da se zanimava samo so op{toto nivo na ceni. Imaj}i predvid deka poskapuvawata ne se predizvikani od “pregreanost” na makedonskata ekonomija, na kratok rok NBM nema da ja “zatega” monetarnata politika i da ja zgolemuva referentnata kamatna stapka. Vo vakvi okolnosti klu~ot e kaj Vladata. Taa e institucionalniot igra~ {to moè da go olesni ìvotot na gra|anite. Taa moè so seriozni sistemski merki da go zgolemi doma{noto proizvodstvo na hrana, so {to bi se namalila zavisnosta, voop{to, od uvoz na hrana i od golemite skokovi na cenata na uvezenata hrana. Me|utoa, za takvo ne{to se potrebni nekolku godini. Na kratok rok Vladata moè da gi ublaì posledicite od

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

skapotijata. Toa ne se pravi so taktizirawa, kako {to e neintervenirawe od dràvnite stokovi rezervi za cenata na p~enicata. Aktivna politika na Vladata zna~i promena na nejzinite prioriteti, zapirawe na neproduktivnite egzibicii so triumfalni kapii i reklamirawa po mediumi i privremeno zgolemuvawe na socijalnata pomo{ do stabilizirawe na cenite. Pari za zgolemena socijalna pomo{ bi trebalo da ima zatoa {to postojnite poskapuvawa gi zgolemija i dano~nite prihodi na Vladata. Ako Vladata prodolì da ne reagira, toga{ i ponatamu }e go imame toa {to go kaàvme na po~etokot, gra|anite }e ìveat makroekonomski stabilni, a socijalno nokautirani. Neodamna direktorot na Svetska banka izjavi deka pra{aweto za cenite na hranata treba da go smetame za prioritetno ovaa godina. Gi ima li istite prioriteti i Vladata na premierot Gruevski?

KAKO DA SE PRIVLE^E STRANSKI KAPITAL? Vo

godinite {to doa|aat po svetskata finansiska kriza stranskite investicii vo zemjite kako na{ata mnogu }e se proret~at. Vladata treba da vovede dopolnitelni stimulacii za privlekuvawe investicii, kako {to se subvencii za sekoe novo rabotno mesto

enata na rabotnata sila isto taka e mnogu vaèn faktor koj vlijae pri odlu~uvaweto na stranskite investitori vo koja zemja }e go investiraat svojot kapital. Taa be{e dominantniot faktor poradi koj SAD re~isi cela tekstilna industrija ja preseli vo zemjite od Dale~niot Istok. Vo mnogu trudointenzivni granki nie raspolagame so relativno evtina i kvalifikuvana rabotna sila. Lon-rabotite vo tekstilnata industrija (i vo nekoi drugi granki), kade {to doa|a do izraz ovoj faktor, po osamostojuvaweto spa|aat me|u najzna~ajnite faktori koi gi odreduvaat goleminata i vidot na izvozot. I vo narednite godini po izleguvaweto od svetskata finansiska kriza se o~ekuvaat pointenzivni stranski vloùvawa vo trudointenzivnite granki. Treba da se napomene deka kako golema konkurencija se javuvaat nekoi sosedni zemji, kako Srbija i Bugarija, koi vo tekstilnata, koàrskata i drugi industrii raspolagaat so kvalifikuvana i evtina rabotna sila. Ima edna druga oblast, koja i denes, a u{te pove} e vo idnina, }e pretstavuva zna~aen faktor za privlekuvawe stranski investicii. Toa e relativno golemiot broj visokostru~ni hi-tech kadri. S$ po~esta e praktikata stranski kompanii da otvoraat svoi delovni edinici vo na{ata zemja,

kade {to vrabotuvaat mladi in`eneri-informati~ari, koi gi pla}aat, za na{i uslovi, relativno dobro, a vo sporedba so drugite zemji 4-5 pati poevtino. Tie pravat kompjuterski programi, odnosno izvr{uvaat raboti so ist kvalitet i so ista produktivnost i efikasnost kako i kadrite vo visokorazvienite zemji. Toa }e pomogne vo idnina relativno golemiot broj mlad visokostru~en kadar namesto da raboti kako taksi-voza~i i prodava~i ili da bara vizi za Nov Zeland, da se najde sebesi doma, {to }e bide od korist i za niv i za zemjata. Goleminata na pazarot. Stranskiot kapital preferira zemji so pogolem pazar. Ottamu proizleguva golemata zainteresiranost na zapadnite investitori da vlo`uvaat vo zemji kako Rusija, Ukraina, Polska, Romanija... Makedonija, i vo apsolutna i vo relativna smisla, e mal pazar i toa pretstavuva faktor koj gi odvra}a stranskite investitori. Ovde }e citiram eden germanski pratenik od hrvatsko poteklo vo Bundestagot (Josip Juratovi}), koj neodamna na edno sovetuvawe vo Mostar izjavi: “Srbija po brojot na naselenie e pomala od Pariz. A kogo go interesira Pariz? Sli~no e i za BiH - 3,5 milioni naselenie odgovara na goleminata na Berlin. Koj gigant }e dojde za da go zadovoli pazarot na Berlin?

Toa denes nikomu ne mu pa|a na pamet. Ako dojde, mu trebaat sredeni odnosi so sosednite zemji so pazar od 15-20 milioni lu|e.” Zatoa, politikata {to podolgo vreme ja vodi Makedonija za sklu~uvawe dogovori za slobodna trgovija moè da pridonese ovoj hendikep na mal pazar barem da go ublaì ako ne go nadmine. So sklu~uvaweto dogovori za slobodna trgovija ne moè celosno da se nadmine problemot na maliot pazar poradi poznatata k lauzula za potek lo na proizvodot {to se izvezuva, koja re~isi sekoja zemja ja bara vo me|udràvnite trgovski aran`mani. No, vo sekoj slu~aj, so vakvata politika zna~itelno se ublaù va problemot na maliot makedonski pazar. Se ublaùva, a ne se nadminuva i treba u{te mnogu napori da se vloàt, posebno za nepre~en protok na stoki preku granica, za stranskite investitori da go poimaat celiot Balkan kako eden pazar. Privatizacijata na dràvniot, odnosno op{testveniot kapital vo privaten e eden od kanalite za privlekuvawe stranski kapital vo tranziciskite ekonomii. Vo osnova postojat dva glavni metodi preku koi se transformira{e dràvnata (op{testvenata) vo privatna sopstvenost: masovna (vau~er) privatizacija i individualna (case by case) privatizacija. Porane{nite zemji od dràvniot, cen-

tralnoplanski socijalizam glavno go odbraa metodot na vau~er-privatizacija. Makedonija go odbra vtoriot metod - individualna, odnosno slu~aj po slu~aj privatizacija. I edniot i drugiot imaat i maani i prednosti. Nema sovr{en metod na privatizacija. Specifi~no vo privatizacijata vo Makedonija e {to pred da se donese Zakonot za privatizacija ve}e dobar del od stopanstvoto be{e privatiziran po t.n. zakon na Markovi}, spored koj rabotnicite re~isi besplatno stanaa akcioneri. Iako vo drugite porane{ni jugoslovenski republiki najdoa na~in da go poni{tat toj zakon i da ja vratat privatizacijata na po~etno nivo, kaj nas ne se napravi toa. Edna mo}na lobi-grupa, za koja }e pi{uvam vo nekoja druga prigoda, uspea da nametne mislewe deka Ustavot ne go dozvoluva toa. Taka ogromen procent od op{testveniot imot se privatizira bez prakti~no da se plati za nego, tuku toa se napravi po pat na knigovodstveni gimnastiki. Toa be{e osnovnata pri~ina {to po donesuvaweto na Zakonot za privatizacija naj~esto praktikuvan model be{e otkup na kapitalot od vrabotenite. Toa vo praktikata zna~e{e, na nekoj na~in, prodol`uvawe na samoupravuvaweto. Sli~no be{e, odnosno s$ u{te e i so vtoriot po red praktikuvan model - otkup na

pretprijatijata od menaxerskite ekipi. Bidej}i toa bea re~isi vo site slu~ai postojnite ekipi od periodot na samoupravuvaweto, tie rabotea i s$ u{te rabotat da go dekuraàt prilivot na stranski kapital poradi zadrùvawe na svojata pozicija, pla{ej}i se deka novite investitori }e donesat i novi menaxerski ekipi. Vo koi pretprijatija, sepak, vleze stranski kapital? Prvo vleze vo najatraktivnite, koi prethodno bea celosn o privatizirani, a potoa novite gazdi ne moèa da odoleat na cenata {to im se ponudi od stranskite investitori za relativno evtino kupenite akcii. Vtorata grupa kade ima{e priliv na stranski kapital se t.n. zagubari. Mnogu uspe{en model na privatizirawe od ovoj tip, so priliv na stranski kapital, e èlezarnicata, ako se ima predvid deka Svetskata banka predlaga{e, pa duri i insistira{e, taa da odi vo ste~aj i da se prodava kako staro èlezo. Taa se prodade po relativno dobra cena i denes rentabilno dobro raboti. Moè da se vidi deka na nekoi faktori (goleminata na pazarot) ne moè ili moè mnogu malku da se vlijae. Na pove}eto faktori moè da se vlijae i treba da se izgradi strategija za privlekuvawe stranski kapital. Prednost treba da se dava na direktnite investicii

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

i joint-venture aran`manite. So kreditnoto zadolùvawe, iako ne sme go dostignale plafonot i sme umereno zadolèna zemja, treba da se bide pretpazliv za da ne se povtorat gre{kite od minatoto i da se plasiraat krediti vo proekti {to nemaat ekonomska opravdanost. Ima indicii deka i denes, vo èlbata da se iskoristat nekoi kreditni linii {to pobrzo, se provlekuvaat plasmani koi nabrzo supervizijata gi rangira kako problemati~ni. A toa zna~i deka utre tie krediti }e gi vra}a dràvata. Spored site naodi, vo godinite {to doa|aat po svetskata finansiska kriza stranskite investicii vo zemjite kako na{ata }e bidat mnogu proret~eni. Vladata treba da voved e do polnitelni stimulacii za privlekuvawe investicii, kako {to se subvencii za sekoe novo rabotno mesto. Vladata da gi posovetuva svoite agencii, koi se griàt za potekloto na stranskite doznaki vo na{ite banki, ako tie doa|aat preku zapadni banki, da izigruvaat pogolem pop od papata. Tie pari edna{ se provereni i ne treba so nedeli da se dràt blokirani vo na{ite banki. Taka samo gi odvra}ame i najhrabrite {to re{ile da investiraat vo Makedonija.

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

DIAGEO PREZEMA TURSKI PROIZVEDUVA^ NA RAKIJA ajgolemiot svetski proizveduva~ na `estoki pijalaci Diageo dogovori da ja kupi turskata grupa Mej I~ki za 2,1 milijardi dolari so cel da dobie pristap do brzoraste~kiot pazar vo Turcija. Proizveduva~ot na viskito "xoni voker" i votkata "smirnof", so sedi{te vo London, go kupuva najgolemiot turski proizveduva~

na `estoki pijalaci od investiciskite fondovi amerikanskiot TPG Kapital LP i turskiot Aktera. Se o~ekuva dogovorot da bide sklu~en vo vtorata polovina godinava. Turskata grupa e pazaren lider vo proizvodstvo na rakija, a ima vode~ka pozicija i na pazarot na votka. Mej I~ki ima ra{irena proda`na i distribuciska mre`a vo zemjata.

Britanskiot Diageo objavi deka so ovoj kupoproda`en dogovor }e mu bide ovozmo`en pobrz plasman na me|unarodnite brendovi alkoholni pijalaci vo Turcija. “Turcija e atraktiven pazar. Akvizicijata na kompanijata Mej I~ki }e ja transformira na{ata postoe~ka pozicija na toj pazar”, izjavi izvr{niot direktor na Diageo, Pol Vol{.

BUGARSKO–SRPSKI BIZNIS-FORUM VO SOFIJA

retsedatelot na srpskata Vlada, Mirko Cvetkovi}, v~era vo Sofija zaedno so bugarskiot kolega, Bojko Borisov, go otvorija Bugarsko-srpskiot biznisforum, na koj u~estvuvaat najzna~ajnite kompanii i biznismeni od dvete zemji. Cvetkovi} izjavi deka so bugarskiot premier gi potvrdile dobrite politi~ki

odnosi me|u dvete zemji, no deka najmnogu bile fokusirani na ekonomskata sorabotka. “Razgovaravme za infrastrukturnite proekti, proekti vo oblasta na energetikata, prekugrani~nata sorabotka i mo`nostite da se unapredi ekonomskata sorabotka”, izjavi Cvetkovi} za agencijata Tanjug.

15 Srpskiot premier osobeno ja istakna va`nosta od izgradbata na avtopatot i modernizacija na èleznicata na Koridorot 10, kako i sorabotkata vo oblasta na energetikata. Na sostanokot dvajcata premieri razgovarale za realizacija na proektot za gasovod Juèn potok, vo koj u~estvuvaat dvete dràvi.

PO ODBIENIOT PREDLOG ZA BANKARSKO PREZEMAWE

^ETIRI SCENARIJA ZA POVRZUVAWETO NA ALFA BANKA I NBG

Ednoto scenario e deka NBG }e se dr`i do svojata ponuda "8 za 11 akcii", no analiti~arite ne ja isklu~uvaat mo`nosta za podobra ponuda, koja mo`e da go namali otporot na Alfa banka VESNA KOSTOVSKA

PA\AAT CENITE NA AKCIITE NA BANKITE NA ATINSKATA BERZA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako Alfa banka go odbi predlogot na Nacionalnata banka na Grcija (NBG) za prijatelsko prezemawe, i pokraj vladinite povici za konsolidacija, se javija {pekulaciite za mo`nite scenarija. Prvo, NBG }e se drì do svojata ponuda “8 za 11 akcii", no analiti~arite ne ja isklu~uvaat mo`nosta za podobra ponuda, koja moè da go namali otporot na Alfa banka. Za da uspee, dogovorot treba da bide usoglasen so regulatorite i so akcionerite, bidej}i moè da se javat pra{awa za doverbata. Zaedni~kata banka }e ima udel na pazarot na hipoteki i depoziti od 35% do 40%. Pogolemiot entitet }e ima podobar kapacitet da osnova fondovi na pazarot na kapital. Gr~kite banki optovareni so vladinite obrznici se finansiski blokirani poradi dol`ni~kata kriza vo dràvata i zavisat od Evropskata centralna banka. Vtoro, gr~kata socijalisti~ka Vlada cvrsto }e gi ohrabri bankite slobodno da se spojat za podobro da se spravat so krizata i da pomognat da zazdravi ekonomijata.

Cenite na akciite na atinskiot pazar na kapital izgubija mnogu od vrednosta vo ponedelnikot, dodeka interesot na investitorite be{e fokusiran vrz situacijata so povrzuvaweto na Nacionalnata banka na Grcija i Alfa banka. ATE banka, Proton banka, Helenik postbank i Pers banka prijavija dvocifreni zagubi, a cenite na akciite na Evrobanka i Atika banka padnaa za 8,75% i za 7,94%. Cenite na akciite na Kiparska banka, Marfin popular banka i Geniki banka padnaa za 6,44%, 5,83% i 4,39%. Ovie padovi analiti~arite gi pripi{uvaat na razo~aruvaweto od popre~uvaweto na konsolidacijata vo bankarskiot sektor.

Nacionalnata banka na Grcija ne se otkaùva od prezemawe na Alfa banka Odredeni slu`benici ja kritikuvaa Alfa banka poradi otkaùvaweto na dogovorot, a od Vladata se o~ekuva da izvr{i pritisok za da prodolàt pregovorite. Dràvata ima akcii vo vrednost od 940 milioni evra vo Alfa banka, {to & dava odredena mo} za veto nad politikata. Alfa banka izrazi zagriènost za relativno pogolemoto izloùvawe na NBG kon Vladata i kaà deka ponudata ne e fer prikaz

na realnata vrednost na namaleniot pazar. No, analiti~arite velat deka prigovori mo`e da dojdat i od menaxmentot za poziciite vo novata banka, problem koj go raskina dogovorot za spojuvawe na Alfa banka i NBG vo 2001 godina. Treto, analiti~arite velat deka malku verojatno e stranska banka da se vklu~i s$ dodeka postoi “senkata” na gr~kiot dolg. Pazarite stravuvaat deka i pokraj

gr~kite fiskalni napori }e bide potrebno odredeno olesnuvawe od dolgot so kratewe na gr~kite obvrznici. Te{ko }e bide za stranski igra~ da gi ubedi akcionerite vo prednostite od tro{ewe na milijardi evra za gr~kite banki. ^etvrto, duri i ako dogovorot propadne, analiti~arite velat deka ponudata ja aktivira{e konsolidacijata na gr~koto bankarstvo. NBG dade ponuda

za prijatelsko prezemawe na Alfa banka vo petokot minatata nedela. Atinskata berza go zapre trguvaweto so akcii na NBG i na Alfa banka za da im dade vreme da dadat odgovor. Spored oficijalnoto soop{tenie, akcionerite na Alfa bi dobile osum novi akcii na NBG za sekoi 11 akcii vo Alfa, {to odgovara na stapka na razmena od 0,727 akcii na NBG za edna akcija na Alfa. NBG e ubedena vo finansiskite i strate{kite zaslugi na svojot predlog i go ubeduva Bordot na direktori na Alfa banka da mu obrne osobeno vnimanie. Vrz osnova na stapkata na razmena, odnosot n a

sopstvenost bi bil okolu 71% za NBG i 29% za Alfa banka. Direktniot udel na gr~kata dr`ava bi bil 0,9%, a na po{irokiot doma{en penziski sistem 12%. Povrzuvaweto na dvete banki bi bilo mo{ne va`en ~ekor za konsolidacija i zacvrstuvawe na gr~kiot bankarski sistem. Toa bi ja sozdalo vode~kata i najdobro kapitalizirana banka vo Grcija so silna likvidnost, kako i regionalen lider vo Jugoisto~na Evropa so me|unarodna vidlivost. Pred re~isi edna decenija dvete banki se obidoa da se spojat, no planot propadna bidej}i korporativnata kultura be{e mnogu razli~na i se javija raspravii za ulogite na menaxmentot.

Svet / Biznis / Politika

DVA, TRI ZBORA

VO LIBIJA SE VODI VOJNA

“Potrebna e nezavisna istraga poradi brutalnite merki protiv antivladinite demonstranti vo Libija. Mo`no e {irokite i sistematski napadi vrz civilnoto naselenie da se zlostorstva protiv ~ove{tvoto. Iljadnicite `rtvi na tie represii treba da dobijat pravda.”

GADAFI PREBROJUVA KOLKU AKCII POSEDUVA VO STRANSTVO Preku Nacionalnoto telo za investicii (LIA) Libija ima vloèno okolu 70 milijardi dolari vo akcii na stranski kompanii BORO MIRÊSKI ibiskiot pretsedatel Moamer Gadafi prebrojuva kolku akcii poseduva vo stranstvo dodeka vo negovata zemja se vodi vistinska vojna. “Investiciite” na Libija se prostiraat od Evropa do Amerika. Ogromnoto koli~estvo nafteni rezervi & ovozmoì na Libija da investira okolu 70 milijardi dolari, so {to denes dràvata ima akcii vo navlijatelniot britanski dneven vesnik "Fajnen{al tajms", vo italijanskiot avtomobilski gigant Fiat, pa duri i vo fudbalskiot klub Juventus. Isto taka, vlasta poseduva akcii i vo Kralskata banka na [kotska, vo najgolemata italijanska kompanija za proizvodstvo i distribucija na gas ENI i vo bankata Unikredito. Poslednata od nizata investicii koi Libija gi

NAVI PILAJ

visok komesar na ON za ~ovekovi prava

napravi preku Nacionalnoto telo za investicii (LIA) be{e vlogot od 224 milioni funti vo 3% od akciite na obrazovnata grupacija Person (Pearson), koja stoi zad britanskiot vesnik "Fajnen{al tajms". LIA investira{e okolu 200 milioni funti i vo nedvi`nosti vo Velika Britanija. Poseduva 2,5% od akciite na Unikredito, 2% od Fiat, a duri 7,5% od akciite na "starata dama", fudbalskiot klub Juventus.

“Evropskiot plan za liberalizacija na energetskiot pazar gi zagrozuva ruskite investicii vo toj sektor, vklu~uvaj}i ja realizacijata na vtorata faza na gasovodot Severen potok, preku koj toj energens }e se transportira do Germanija.” VALERIJ JAZEV

pretsedatel na ruskata Unija na proizvoditeli na gas

BALKANCITE SE VRA]AAT ZAEDNO OD LIBIJA

“Vladata vo Libija ima odgovornost da gi po~ituva univerzalnite ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i go i pravoto na slobodno izrazuvawe i sobirawe. Sega e vreme da prestane toa neprifatlivo krvoprolevawe.”

Mnogu gra|ani od zemjite od Balkanot se zarobeni vo Libija. Hrvatska najdobro se snajde vo evakuacijata na svoite gra|ani i v~era pristignaa prvite rabotnici od grade`nata kompanija Geofizika. Srbite go ispratija prviot avion na JAT ervejs vo Tripoli, a }e ima letovi s$ dodeka ne se vratat site Srbi. Crna Gora prvo }e evakuira okolu 50 grade`nici koi vo Libija rabotat na izgradba na voeni brodovi, èleznica i infrastruktura, a se isprateni od grade`nata kompanija IMK. Najgolemi problemi so evakuacijata na svoite gra|ani imaat Turcija, Bugarija i Grcija. Turcija ne moè da dobie dozvola za evakuacija na 25.000 lica koi ìveat vo Libija. Prviot avion se vrati prazen. Najindiferentno postapuva gr~kata Vlada, ~ie MNR saka pove}e da se pogriì da dobie dozvola za regularno plovewe i letawe nad libiskoto nebo namesto da bara na~in za da vrati okolu 300 Grci koi se "zarobeni" tamu. Vo Libija se zarobeni i okolu 1.500 Bugari, a za nekoi se smeta deka se kidnapirani ili ubieni, bidej}i nikoj od niv ne kontaktiral so svojata familija. K

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

SVET

0-24

...ZEMJOTRES

...PROVOKACIJA?!

...AZIL

Golem potres na Nov Zeland!

Iranski voeni brodovi niz Suec

Libiski borbeni avioni pobegnaa vo Malta

o silen zemjotres koj go pogodi vtoriot po golemina grad vo Nov Zeland, Krajst~r~, zaginaa najmalku 65 lu|e, a se smeta deka okolu 200 s$ u{te se zarobeni pod ru{evinite.

va iranski voeni brodovi v~era nautro “vletaa” vo Sueckiot Kanal, dvi`ej}i se kon Sredozemnoto More, za prv pat od Islamskata revolucija vo Iran od 1979 godina. Izrael kon ovaa misija gleda kako na “provokacija”.

va libiski borbeni avioni i helikopteri neo~ekuvano D sletaa na Malta. Voenite piloti pobarale azil, a vo dvata helikopteri imalo sedum lu|e, koi izjavile deka se

francuski dr`avjani.

BRITANSKIOT NAFTEN GIGANT SE VRA]A VO @IVOT

BRITI[ PETROLEUM INVESTIRA 7,2 MILIJARDI DOLARI VO INDIJA BP sklu~i dogovor so kompanii od naftenata industrija koi se del od grupacijata Reliance industries za istra`uvawe i iskopuvawe nafta i gas

ritanskata naftena kompanija Briti{ petroleum (BP) ja napravi najgolemata direktna investicija vo Indija dosega, vredna okolu 7,2 milijardi dolari. BP sklu~i dogovor so kompanii od naftenata industrija koi se del od grupacijata Reliance industries za istra`uvawe i iskopuvawe nafta i gas.

B K

industries. Od dvete kompanii potenciraa deka vo idnina nivnite zaedni~ki investicii vo ovaa industrija vo Indija mo`at da dostignat duri 20 milijardi dolari godi{no. BP s$ u{te zakrepnuva od minatogodi{niot incident vo Meksikanskiot Zaliv, koga po eksplozijata na Dipvoter horajzon iste~e ogromno koli~estvo nafta vo zalivot, ~ie sanirawe ja ~ine{e kompanijata nekolku milijardi dolari. Po najgolemata zaguba napravena

Ova e vtor dogovor {to BP go sklu~uva pod rakovodstvo na noviot izvr{en direktor Bob Dadli. Britancite }e & gi isplatat parite na Reliance industries vo gotovo. Vo slu~aj na dopolnitelni istra`uvawa na nafta, BP }e isplati 1,8 milijardi dolari. "Ova partnerstvo gi kombinira ve{tinite na dvete kompanii i }e se fokusira na iznao|awe vodoroden jaglerod pod voda", izjavi Muke{ Ambani, generalen menaxer na Reliance

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vo poslednite pet godini naftenata kompanija bara na~ini kako povtorno da zastane na noze. Zagubata od 4,9 milijardi dolari vo 2010 godina se slu~i najmnogu poradi tro{ocite za sanirawe na posledicite predizvikani od najgolemata naftena katastrofa na isto~niot breg na SAD. Investicijata vo Indija doa|a po neodamne{nata odluka na BP da prodade dve od pette rafinerii na amerikansko tlo i da zaraboti ~etiri milijardi K

dolari. Istovremeno, obidite na kompanijata da gi zaboravi problemite vo SAD naidoa na pre~ki koga sudot od London go stopira{e planiraniot dogovor so ruskata kompanija Rosneft za istra`uvawe na arkti~kiot pojas za novi izI

vori na “crno zlato”. Zna~ajna promena vo strategijata na britanskiot gigant se slu~i so najavata na izvr{niot menaxer Bob Dadli deka }e deinvestiraat polovina od nivnite amerikanski kapaciteti za rafinirawe. O

Feqton

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

RALF LOREN

OD PRODAVA^ NA VRATOVRSKI DO KRAL NA “KE@UAL” STILOT Ralf Loren e najpoznatiot amerikanski moden dizajner, a negovite dizajnerski par~iwa od brendot Polo stanaa klasika i me|u “ke`ual” oblekata na modernite biznismeni. No i samiot e dobropoznat vo svetot na biznisot vo koj vleze so sitna proda`ba na vratovrski, a denes prodava najskapi par~iwa obleka koi go napravija “te`ok” re~isi 5 milijardi dolari PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk gogoski@kapital com mk

ako Ralf Loren e edno od najpoznatite imiwa vo modniot svet, sepak, negovata pojava ni malku ne e zanemarena vo biznisot. Ume{en vo prepoznavaweto na toa {to }e bide trend vo oblekuvaweto, Loren se poka`a ume{en i vo na~inot da se zarabotat pari od toa. A i ne zarabotil malku. Minatata godina magazinot “Forbs” go presmeta negovoto li~no bogatstvo i objavi suma od 4,6 milijardi dolari, so {to go smestija na 173 mesto na listata so najbogati lu|e

vo svetot. Sekako deka ova e nesporedlivo so tie koi se me|u vrvnite 10, no moè da se kaè deka pogolem del od niv se negovite “najverni mu{terii”. Vo toa dru{tvo toj moè da se meri i po svojot bogat vozen park, vo koj se nao|aat i mnogu retki modeli na avtomobili koi denes vredat bogatstvo. Od modelot “ferari 250 GTO” od 1962 godina do “mercedesbenc” od 1930 godina, negovata skapa kolekcija od 70 avtomobili vo 2005 godina be{e pretstavena pred o~ite na publikata vo bostonskiot Muzej za ubavi umetnosti. No, polnite o~i na publikata moèbi i ne znaat za polnite race na Ralf Loren, koi denes prebrojuvaat

okolu 5 milijardi dolari od prihodite na negovata komb i ne ja ~ule panija. Mo`ebi ovaa sovremena prikazna za toa kako “kralskiot kroja~” stana kral, kako {to zvu~e{e minatogodi{nata {ega na francuskite magazini koga francuskiot lider Sarkozi go proglasi za “{evalie” (blagorodnik, vitez) na Legijata na ~esta. GEN ZA BIZNIS Najmaliot od ~etirite deca na siroma{noto evrejsko semejstvo emigranti od Belorusija, Ralf Lif{its (toa e negovoto izvorno prezime) e roden vo Bronks, Wujork, vo oktomvri 1939 godina. Tatko mu bil moler. Iako molerisuvaweto za

mnogumina ne e prifateno kako umetnost, sepak, genite za prefinetost vo maliot Ralf prorabotile u{te vo sedmo oddelenie, koga toj gi naso~il svoite interesi kon oblekata. No, tuka vredi da se spomene deka Loren u{te toga{ baral na~in kako da go transformira svojot interes vo profitabilnost, prodavaj}i im vratovrski na svoite sou~enici. A deka nemal mali ambicii govori i faktot deka vo almanahot na zavr{nata generacija pod negovata fotografija stoela zapi{ana negovata èlba “da stane milioner”. Raka na srce, moè da se kaè deka Loren bil zaquben edinstveno vo imixot {to sledi so imaweto

mnogu pari. Ubava i skapa obleka, skapi ~asovnici i s$ {to sledi so toa, kako posetuvawe teatar ili priem na razni “bogata{ki” balovi. No, toa ostanalo za me~taewe. Soo~en so realnosta, kako sredno{kolec (u~el vo srednoto u~ili{te Devit Klinton) toj privremeno rabotel za wujor{kite stokovni ku}i, a parite {to gi zarabotuval gi {tedel edinstveno za da si kupi dobra i poskapa obleka. Vo toj period, nekade vo sredinata na 50-te godini, Ralf go smenil svoeto prezime. No, ne od sram deka e Evrein. Toa bilo prvoto obvinuvawe koe mu bilo upateno, no pri~inata ne bila taa. Vo 2002 godina, kako

gostin na slavnata voditelka Opra toj pojasni deka originalnoto prezime sodr`i eden ne tolku simpati~en zbor, koj ima grdo zna~ewe koga se izgovara na angliski jazik. Izlo`en na ismevawe kaj vrsnicite, toj si odbral “fino” prezime, kako {to & re~e na Opra, “koe nema da bide povrzano so ni{to i so nikogo”. Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te Ralf raboti kako prodava~ i po~nuva so studirawe biznis. Spored negovata biografija, poradi obvrskite koi gi imal vo tekot na denot studiraweto go ostaval za nave~er. No, ovaa golgota koja im prilegala na na{ite prerodbenici za ovoj Amerikanec

PRIKAZNI OD WALL STREET

AKCIJATA NA ALIBAB

Morgan Stenli i drugi finansiski organizacii ve}e po~naa da razmisluvaat i za namaluvawe na rejtingot na Alibaba, koja{to tie ja poistovetuvaat so kompaniite kako {to se Wall Mart i Procter & Gamble, spored ugledot na nejzinata internetstranica i uslugite koi gi nudi kcijata na kineskata stranica za elektronska trgovija Alibaba denovive do`ivea najgolem pad vo poslednite 12 meseci kako rezultat na vnatre{noto ispituvawe sprovedeno od kompanijata koe otkri deka pove}e od 2.300 korisnici na negovi informacii pravele globalni izmami. Vakviot rezultat pridonese generalniot izvr{en direktor na kompanijata poleka da se podgotvuva za napu{tawe na ovaa pozicija vo kompanijata. Vo oficijalnoto soop{tenie na najgolemata kineska kompanija za elektronska trgovija

A Kompanijata docna otkri deka pove}e od 2.300 korisnici na informacii od stranicata pravele globalni izmami

se veli deka pogolem del od vrabotenite vo kompanijata im dozvolile na golem broj prodava~i da kreiraat la`ni proda`ni profili. Kako rezultat na toa, glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Dejvid Vej i glavniot operativen direktor, Elvis Li, iako ne bea obvineti za kakvo bilo krivi~no delo i nesovesno rabotewe, sepak, odlu~ija da dadat ostavki na ovie svoi pozicii prezemaj}i ja na svoi ple}i celata odgovornost za ovoj pad na nivniot integritet kako rakovoditeli. Poradi vakvite slu~uvawa akcijata na kompanijata Alibaba, koja e vo sopstvenost

Feqton

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. ne traela dolgo. Samo dve godini. Tokmu kako i pove}eto od najpoznatite milijarderi i Ralf Loren po dve godini se otkaàl od studiite, pominal nekoe vreme vo vojska i duri potoa po~nal da bara rabota vo svetot na modata. RASTOT VO DIZJNERSKATA KARIERA Vo 1967 godina Loren bil najmen vo modnata ku}a Beau Brummell Ties kako dizajner. Negovite rasko{ni, koloritni vratovrski bile celosna sprotivnost na strelolikite temni vratovrski specifi~ni za toa vreme. Sepak, “ma{nite” na Loren se prodavale dobro i taka po~nal nov trend. Spored profilot {to be{e objaven vo magazinot “Tajm”, taa godina toj prodal vratovrski vredni vkupno 500 iljadi dolari. Otkako zastanal na svoi noze, Loren sfatil deka e pogodno vreme da po~ne svoja kompanija, pa u{te slednata godina ja lansiral linijata so obleka za maì Polo, nudej}i dizajni {to bile miks od angliski i amerikanski stil, koi izrazuvale imix na klasa. Oblekata za maì se pokaàla kako uspeh, pa, pottiknat od toa, Ralf vo 1971 godina ja pretstavil i linijata so obleka za èni. Kako {to izminuvale godinite toj prodolìl da se razgranuva, pa se probal i vo obleka za deca, kolonski vodi, ~evli, pa duri i proizvodi za domot. Otkako stanal prepoznatliv, toj bil povikan da gi dizajnira kostimite za filmot “Golemiot Getsbi”, {to se snimal vo 1973 godina, a po pet godini gi pravel i kostimite za filmot “Ani Hal”. Spored

DOBROTVOR OD MAKA?! 1998 godina Ralf Loren objavi deka negovata kompanija }e donira 14 Vza omilioni dolari vo Smitsonoviot institut vo Va{ington, glavno nameneti za~uvuvawe na originalnoto amerikansko zname koe bilo inspiriracija za pi{uvaweto na amerikanskata himna vo 1812 godina. Istata godina toj dobi priznanie i za negovite napori vo sobiraweto pari za istraùvawata povrzani so rakot na dojkata. No, ~udno e kako milijarderite se povrzani so svoite dobrotvorni akcii. U{te vo 1987 godina na Loren mu dijagnosticirale tumor na mozokot. Vo april istata godina toj mu bil otstranet i denes Loren napolno zazdravil od bolesta. Negoviot dobrotvoren pridones prodolì so formiraweto na volonterskata programa Polo i priloùvaweto na 5 milioni dolari za sozdavaweto na Ralf Loren centarot za prevencija od kancer vo glavnata bolnica vo Harlem, Wujork.

Qubitel na skapite oldtajmeri

Spored negovata biografija, poradi obvrskite koi gi imal vo tekot na denot studiraweto go ostaval za nave~er. No, ovaa golgota za ovoj Amerikanec ne traela dolgo. Tokmu kako i pove}eto od najpoznatite milijarderi i Ralf Loren se otka`al od studiite, pa duri potoa po~nal da bara rabota vo svetot na modata

Sarkozi go proglasi za [evalie na Legijata na ~esta

kriti~arite, ova kostimografsko debi vlijaelo na na~inot na koj milioni lu|e po~naa da se oblekuvaat. Skromno opi{uvaj}i ja svojata rabota,

Loren izjavil deka “veruval vo obleka koja ostanuva, ~ij rok ne istekuva po edna sezona”. “Lu|eto {to ja nosat oblekata

{to ja pravam ne mislat na nea kako na moda”, veli Loren, ~ija vizija bila da pretstavi amerikanski stil so primesi na britanskata elegancija i komfor {to go davaat prirodnite materijali. Taka dojde i denot koga Loren stana `itel vo slikata {to sam ja proektira{e u{te vo sredno u{ili{te. Stana ~est gostin vo magazinite nameneti za bogatite i slavnite, koi mnogupati go pra{uvaa za negovata formula za uspeh, no taa ve}e stana i {kola me|u dizajnerite. Pred s$, toj e prviot dizajner koj se pojavil vo svoite reklami. Denes toa e trend. Druga od tajnite na uspehot na Loren le`i vo negovata vnimatel-

nost so detalite. Toj sekoga{ go proveruval kvalitetot na proizvodot i dr`el silna kontrola vrz imixot na brendot vo koj gri`livo stanal iskusen. Na kraj, negovata formula za modata dobi mnogu priznanija od negovite kolegi. Dosega ima osvoeno sedum nagradi za modna kritika Coty, a Sovetot na amerikanskite modni dizajneri vo 1992 godina go nagradi za do`ivotno dostignuvawe. Prethodno, vo 1986 godina be{e voveden vo Coty grupata na slavnite, a edno od izdanijata na Woolmark award be{e posveteno na negovoto 25-godi{no vlijanie vo amerikanskiot stil na modata. Podocna, vo 1999 godina, Sovetot na modni dizajneri go izbra za dizajner na godinata. ITAR BIZNISMEN Vo 1971 godina Loren ja otvori negovata prva prodavnica vo Beverli Hils. Po ovoj ~ekor toj go predvode{e rastot na biznisot, pa so tekot na vremeto izgradi vkupno 116 Polo-Ralf Loren prodavnici niz SAD, kako i dopolnitelni 1.300 butici. Vo 1986 godina vleze vo istorijata na modnata proda`ba otkako otvori megaprodavnica smestena vo elegantnata porane{na zgrada na Rhinelander Manson vo Wujork. Xon Fer~ajld, sopstvenikot na presti`niot moden magazin Women’s Wear Daily ja nare~e “Najubaviot butik vo Amerika, verojatno

i vo svetot”. No, ne be{e bezglasen i odgovorot na potro{uva~ite, koi do 1997 godina, zamislete, tro{ele po 5 milijardi dolari godi{no za da go poseduvaat “izgledot” na Loren. Ednostavno, potro{uva~ite go napravija najdobro prodavaniot dizajner vo svetot. Dvata novi obidi vo 1995 godina go vovedoa Loren vo visokokonkurentniot pazar so farmerki i sekojdnevna ènska obleka. Ova go donese imeto na Loren pred novi potro{uva~i koi moèa da go “kupat” za pomalku pari, pa negovite modeli vedna{ stanaa hit. Vo 1996 godina globalnata proda`ba na negovata Doma{na kolekcija mu donese 525 milioni dolari, {to be{e pove} e od koj bilo dizajner vo svetot. Vredno e da se kaè deka toj uspeh go predvode{e lansiraweto na molerskite boi, toa po {to be{e poznat negoviot tatko. Slednata godina investiciskite bankari se tepaa za mo`nosta da mu pomognat da ja stavi svojata kompanija na berzata. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete kako Ken Langon, koj kako male~ok miel sadovi vo kafeterijata za da & pomogne na majka si, stigna do mestototo direktor na Wujor{kata berza i eden od najgolemite investitori vo SAD.

BA POTONA PO OTKRIVAWETO IZMAMA na kineskiot milijarder Xek Ma, ima{e pad od 9,6% na berzata vo Hong Kong, bidej}i istata se trguva{e vo znakot na golema investitorska zagri`enost povrzana so promenite vo menaxmentot, kako i vo odnos na doverbata koja vo idnina }e ja imaat ili nema da ja imaat klientite na ovaa kompanija {to direktno }e se odrazi vrz proda`bata. Del od najgolemite finansiski institucii, kako {to se Morgan Stanley i drugi ve} e po~naa da razmisluvaat i za kratewe na rejtingot na ovaa kompanija koja tie ja poistovetuvaat so kompaniite kako {to se Wall Mart i Procter & Gamble.“Za Alibaba i kompaniite kako nea ugledot na nivnata stranica i uslugite koi gi nudat se od golemo zna~ewe. Goleminata na ovoj problem s$ u{te nema golemo vlijanie vrz kompanijata, bidej}i od tamu prezemaat bitni merki za podobruvawe i vra}awe na doverbata kaj korisnicite na ovaa stranica”, veli analiti~arot Xejk Li od Gutoai Junan Securities.Vo objasnuvaweto na

kompanijata se veli deka izmamite bile praveni taka {to nekoi prodava~i preku stranicata nudele mali koli~ini elektronika po atraktivni niski ceni, a pla} awata se vr{ele preku “ponesigurni” metodi. Kompanijata u{te vo 2009 godina formira{e fond so vakva namena so cel da gi obes{teti kupuva~ite dokolku se javat vakvi situacii. Sepak, spored analiti~arot vo Morgan Stanley, Ri~ard Xi, promenite vo menaxmentot mo`at da rezultiraat so namaluvawe na zavisnosta na kupuva~ite od ovaa stranica i promena na nivnite naviki. Poradi toa, ovaa banka ja smena investiciskata preporaka za akciite na kompanijata od akcii so normalna vrednost vo preceneti. Drugi finansiski institucii, pak, prepora~uvaat investitorite da se vozdr`uvaat od nivno kupuvawe. Na mestoto na sega ve} e porane{niot glaven izvr{en direktor Vej doa|a {efot na onlajn-stranicata za maloproda`ba Taobao.com, Xonatan Lu. Toj vo Alibaba dojde vo 2000 godina i go

vode{e timot koj go kreira{e Alipay poseben sistem za pla} awe koj go koristi kompanijata. Toj pred negovoto zaminuvawe vo Taobao.com be{e i {ef na Alipay s$ do 2008 godina. Iako stanuva zbor za izmama, sepak, taa nema nekoe golemo finansisko vlijanie vrz rezultatite na kompanijata, bidej}i stanuva zbor za mnogu mala suma pari. Vrz osnova na vnatre{nite analizi od kompanijata utvrdile deka vo tekot na 2009 godina izmama napravile 1.219 nejzini ~lenovi, a minatata godina ovaa brojka iznesuvala 1.107 ~lenovi. Istragata isto taka poka`ala deka okolu 100 lica od vkupno 5.000 vraboteni vo

sektorot proda`ba, me|u koi ima i menaxeri, dozvolile del od ovie korisnici na stranicata da gi izbegnat merkite za potvrda na avtenti~nost postaveni od strana na kompanijata i na toj na~in da kreiraat la`ni profili preku koi ja pravele izmamata vrz kupuva~ite.

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

GRADE@NI[TVO

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

STIVEN DANDO

JANA CVETKOVSKA-TRAJANOVA

KAKO NAJUSPE[NO DA SPOITE DVA NR SEKTORI?!

TURBULENTNITE VREMIWA BARAAT POGOLEMA MOTIVACIJA ZA VRABOTENITE

STRANA 26 WWW.KAPTAL.COM.MK

11 NA^INI KAKO RABOTNIOT DEN DA VI POMINE VO DOBRO RASPOLO@ENIE

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 23. FEVRUARI. 2011

STRANA 24

INTERVJU

NA [TO SE POTPIRAAT MAKEDONSKITE MENAXERI?

Kako makedonskite menaxeri gi nosat va`nite odluki vo biznisot? Vo obidot da dojdeme do odgovorot na ovaa dilema, anketata na "Karieri" napravena me|u del od menaxerite, no i konsultantite koi im pomagaat so svoite soveti ni pokaà deka tie informaciite klu~ni za odlu~uvaweto naj~esto gi crpat od Internet, od dnevniot pe~at i od specijalizirani spisanija i publikacii. Posetite na me|unarodnite i doma{nite saemi i konferencii, kako i dolgogodi{nite kontakti so partnerite i sorabotnicite isto taka se visoko na vrvot na listata so najzna~ajni izvori na informacii potrebni za donesuvawe na biznis-odluki. Makednoskite menaxeri velat deka informaciite koi gi dobivaat od stopanskite komori vo koi ~lenuvaat, od biznis-zdruènijata, od internet-stranicite na kompaniite i dràvnite institucii, iako nudat podatoci, ne moàt da bidat edinstven izvor vrz baza na koj }e se donese nekoja odluka. Za àl, najmalku koristeni se namenskite istraùvawa i podlabinskite snimawa na pazarot ili sostojbite vo nekoja industrija. Slabata tradicija, no i krateweto na tro{ocite poradi ekonomskata kriza zna~itelno gi namalija nara~kite za istraùvawa i analizi na konsultantskite kompanii. “Generalno, kompaniite doa|aat kaj nas koga }e imaat potreba. Analizite koi naj~esto gi baraat se vo nasoka da vidat dali nivnoto rabotewe e vo soglasnost so zakonskata regulativa. Mnogu ~esto se slu~uva kompaniite da pobaraat celosna vnatre{na analiza koja gi opfa}a i vrabotenite. Imalo i slu~ai koga sme pravele analizi za poedine~ni vraboteni dokolku kompanijata planira da go unapreduva ili unazaduva vraboteniot”, veli Verica Haxivasileva-Markovska, osnova~ na konsultantskata ku}a AAG. Vakov tip stru~na pomo{ vo odlu~uvaweto naj~esto baraat menaxerite od IKT-industrijata i internacionalnite kompanii so proizvodi za {iroka potro{uva~ka. Vo Makedonija menaxerite od ovoj sektor naj~esto se odlu~uvaat da pobaraat nadvore{na pomo{ koga stanuva zbor za donesuvawe strate{ki odluki. Vakviot trend go potvrduva Vesna Kuzmanovi}, izvr{en direktor na kompanijata za istraùvawe na pazarot GfK Skopje. Ako se sporedi portfolioto na kancelarijata na GfK vo Makedonija so kancelariite od regionot, moè da se zabeleì deka makedonskite proda`ni sinxiri re~isi i ne koristat istraùvawa na pazarot.

Preku provereni fakti do dobra biznisodluka

PRODOL@UVA NA STR.22

NAJ^ESTITE GRE[KI KOI MO@AT DA JA UNI[TAT VA[ATA KOMPANIJA KOLUMNI COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

NAPREDOK VO KARIERATA PO MBA PROGRAMATA

NATA[A IVANOVSKA

SISTEM ZA VNATRE[NA KOMUNIKACIJA (2) STRANA 24

STRANA 24

MISLA NA NEDELATA STRANA 25

[ANSITE NAJÊSTO NE GI PREPOZNAVAME PORADI TOA [TO SE OBLEÊNI VO RABOTNA OBLEKA I LIÂT NA RABOTA.” TOMAS ALVA EDISON AMERIKANSKI NAU^NIK I BIZNISMEN

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 23/02/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ NA [TO SE POTPIRAAT MAKEDONSKITE MENAXERI?

Preku provereni fakti do dobra biznis-odluka VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ankarskiot sektor vo Makedonija e skromen korisnik na podatoci i analizi za pazarot, dodeka kompaniite od farmacevtskata industrija sorabotuvaat so nas samo vo istra`uvawata vo delot na higiena i ubavina. Interesno e {to mediumite, i elektronskite i pe~atenite, vo svetot, pa i vo regionot koristat mnogu istra`uvawa koi im pomagaat za kreirawe na programa adekvatna na potrebite i preferenciite na auditoriumot, a kaj nas toa e sosema poinaku”, velat od GfK Skopje. DNEVNA DOZA MENAXERSKO INFORMIRAWE Pove}e menaxeri so koi razgovara{e “Kapital” veruvaat deka dobrite odluki se tesno povrzani so kvalitetot na informacii so koi raspolagaat. “Sekoj den odvojuvam najmalku eden ~as za informirawe. Od doma{nata ponuda na pe~ateni mediumi ~itam najmalku pet vesnici, kako i specijaliziranite vesnici kako "Kapital", "Biznis", "Forum" i drugi. Pretplateni sme i na pove}e stru~ni

stranski internet-stranici, kako Blumberg i nekoi drugi od IKT-oblasta”, veli Toni Petreski, direktor na INet. Toj smeta deka od moreto razli~ni informacii sekoja vest mo`e da bide tesno povrzana so rabotata na kompanijata. Me|utoa, informaciite koi se nudat na pazarot se premnogu op{ti i

KOMPANIITE ]E GO TRO[AT BUXETOT ZA KVALITETNI INFORMACII “Do 2012 godina, poradi nedostig od informacii, procesi i alatki, pove} e od 35% od vkupno 5.000 najpoznati svetski kompanii }e propu{tat da donesat kvalitetni biznis-odluki”, pi{uva vo izve{tajot na organizacijata Gartner. Spored nego, biznisinteligencijata na menaxerite vo kompaniite se zasnova i na bogatoto meni na informacii zna~ajni za rabotata i pazarot na kompanijata. Do 2012 godina okolu 40% od vkupniot buxet na svetskite kompanii }e bide naso~en kon podignuvawe na biznisinteligencijata i donesuvawe na kvalitetni odluki.

Iako za nekoi makedonski menaxeri procesot na donesuvawe odluki delumno e intuitiven, sepak, proverenite fakti i sigurnite informacii imaat dominantna uloga vo ostvaruvaweto na biznisstrategijata. Kade i kako pribiraat informacii makedonskite kompanii? nedovolni i vrz osnova na niv ne moè vawe odluki toj gi dobiva od nadvore{nite da se donese pozna~ajna odluka. evropski sorabotnici na nedelna osnova. Iako menaxerite za donesuvawe na op- Toj prepora~uva i informaciite od makeerativnite odluki naj~esto se potpiraat donskite institucii da bidat podetalni i na podatocite pronajdeni na Internet, so pogolema frekvencija. istite ne zaboravaat na saemite i biznisnastanite kade {to li~niot kontakt moè da bidat presuden za donesuvawe odluka. Ovoj tip informacii osobeno e zna~aen za izvoznoorientiranite kompanii i menaxerite ~ii sorabotnici od stranski pazari ne moàt da gi sretnuvaat TONI PETRESKI premnogu ~esto. IZVR[EN DIREKTOR NA INET Dragan Radosavqevi}, “Koristime nara~ani istraùvawa menaxer za nabavki vo koi se prete`no od stranski kompanijata od mesnata izvori. So IDC (International industrija Mega, veli Data Corporation) potpi{avme deka bidej}i negovata dogovor, pa na godi{na osnova rabota e naso~ena kon dobivame izve{tai preku koi evropskite pazari, se informirame za sosinformaciite koi se tojbite na IKT-pazarot.” zna~ajni za donesu-

MOJA KARIERA

KAKO VLIJAAT VA[ITE STAVOVI VRZ VA[ATA KARIERA?! a rabotnoto mesto stavovite moàt da bidat na{ite najgolemi prijateli, no istovremeno i na{i najgolemi neprijateli. Znaewata {to gi poseduvame i ve{tinite {to sme gi steknale moàt da bidat mnogu sli~ni so tie na na{ite kolegi i delovni sorabotnici, no stavovite kon rabotata, kon kolegite, kon celite {to ni se dodeleni, kon preprekite na koi }e naiduvame i sli~no }e ja odredat na{ata uspe{nost. So toa }e ja odredat i na{ata kariera. Eve {to veli za stavot, kako klu~na osobina za novite vraboteni, knigata “Menaxer po~etnik”: “Moète da vrabotite nekogo koj go ima celoto mo`no iskustvo, obrazovanie i kvalifikacii, no ako taa li~nost ima lo{ stav, vsu{nost, ste primile problemati~en rabotnik. Isto taka, moète da vrabotite li~nost so pomalo iskustvo, obrazovanie ili kvalifikacii, no ako taa li~nost pokaè izvonreden stav najverojatno }e dobiete odli~en rabotnik. Sekoj iskusen menaxer }e se soglasi deka stavot e najva`niot element kaj vrabotenite”. Iako

vo najgolemiot del od slu~aite stavovite gi donesuvame sami vo organizacijata kade {to rabotime, mo`e da se slu~i na niv da vlijae i samata kompanija preku organizaciskata kultura, stilot na vodewe na odreden menaxer ili na menaxmentot vo celina, upravuvaweto so promenite i sli~no. Vo ekonomskata literatura e poznat i Pigmalionoviot efekt so koj se ozna~uva teorijata deka stavovite na menaxerite kon vrabotenite i na~inot na koj se odnesuvaat kon niv vo golema mera go odreduvaat nivnoto rabotewe. Teorijata se temeli na premisata deka lu|eto go ispolnuvaat toa {to se o~ekuva od niv, pa ako menaxerot o~ekuva od vrabotenite da bidat produktivni, kreativni, uspe{ni i sli~no, a istovremeno taka i se odnesuva kon niv, tie }e go ispolnat o~ekuvaweto na menaxerot. Sekako, va`i i obratnata varijanta. Ovaa teorija e tesno povrzana i so takanare~enoto “samoispolnuva~ko proro{tvo”. Toa se odnesuva na situaciite koga predviduvame deka ne{to }e se slu~i, pa na{eto

KARIERI 23

SREDA / 23/02/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

40%

KOMPANIITE SÉ POVE]E JA PREPOZNAVAAT PREDNOSTA NA MYSTERY SHOPPING

od vkupniot buxet na svetskite kompanii, do 2010 godina, }e bide naso~en kon podignuvawe na biznis-inteligencijata i donesuvawe kvalitetni odluki

ISTRA@UVAWA SE NARAÛVAAT SAMO ZA STRATE[KI ODLUKI Teìnata na odlukata e pogolema koga stanuva zbor za strate{ki poteg na kompanijata. Na kompaniite koi mora brzo da se dviàt napred poradi prirodata na industrijata i ostrata konkurencija neophodni im se podetalni analizi koi naj~esto se dobivaat preku nara~ani istraùvawa. “Se potpirame prete`no na istraùvawa od stranski izvori. So amerikanskata kompanija IDC (International Data Corporation) potpi{avme dogovor, pa na godi{na osnova dobivame izve{tai preku koi se informirame za sostojbite na pazarot, pove} e vo delot na proizvodite i proda`bata”, veli Toni Petreski.

KATERINA KOTLARESKA IZVR[EN DIREKTOR NA SWOT RESEARCH

“Svesta kaj kompaniite za koristewe na mystery shopping e s$ pogolema, bidej}i gledaat na nego kako alatka za podobruvawe, ne samo vo delot na komunikacijata na vrabotenite so kupuva~ite, tuku i za zgolemuvawe na brojot na lojalni kupuva~i.”

Mystery shopping e va`en korporativen alat za kompaniite koi sakaat da go doznaat iskustvoto na svoite kupuva~i. Funkcionira preku anga`irawe na soodvetno obu~eni tajni kupuva~i koi na barawe na klientot se pretstavuvaat kako vistinski ili potencijalni kupuva~i i detalno i objektivno go ocenuvaat ispolnuvaweto na standardite spored prethodno definirani kriteriumi od strana na klientot. Posledovatelno, tie izrabotuvaat izve{tai za svoite iskustva za sekoja procenka poedine~no, koi vklu~uvaat odgovor na prethodno zadadeni pra{awa, kako i izrabotka na kompleten hronolo{ki opis. “Svesta kaj kompaniite za koristewe na mystery shopping e s$ pogolema bidej}i na nego gledaat kako na alatka za podobruvawe ne samo vo delot na komunikacijata na vrabotenite so kupuva~ite, tuku i za zgolemuvawe na brojot na lojalni kupuva~i i sledstveno zgolemen profit”, objasnuva izvr{niot direktor na SWOT Research, Katerina Kotlareska. [irokata paleta na mystery shopping uslugite, me|u koi tajnite poseti, tajnite telefonski javuvawa i e-mail, kako i novite uslugi “Pronajdi go tajniot kupuva~” i “Kupuva~ bez granici”, se osobeno interesni za kompaniite bidej} i pokraj proverkata na uslugata tie direktno gi proveruvaat i proda`nite ve{tini na vrabotenite, no i gi stimuliraat da nudat dopolnitelni uslugi i proizvodi na klientite.

Ekspertite velat deka prednosta na konsultantite e vo objektivnosta i nepristrasnosta na analizite. “Dokolku ne se sledat slu~uvawata na pazarot, pogre{nite odluki za nov proizvodstven proces, za lansirawe nova usluga ili za nova marketing-kampawa moàt pove}ekratno da gi nadminat tro{ocite za kvalitetno istraùvawe na pazarot, odnosno dobivawe na kvalitetni informacii za biznis-odlu~uvawe,” smeta Katerina Kotlarevska, izvr{en direktor na SWOT Research. Minatata godina konsultantski uslugi najmnogu koristele internacionalnite kompanii prisutni na na{iot pazar, no, kako {to poleka zazdravuva ekonomijata na globalno nivo, taka se ~uvstvuva “sve` bran” vo ovoj sektor, pa ve}e ovaa godina uslugi za sproveduvawe analizi i istraùvawa baraat i malite i srednite kompanii, veli HaxivasilevaMarkovska. Konsultantite na na{iot pazar mnogu ~esto znaat da kaàt deka menaxerite na niv gledaat kako na “tro{ok”. Velat deka makedonskite kompanii ne nara~uvaat ~esto istraùvawa. Zavisno od sektorot, kaj nekoi od niv istraùvawata se pravat na podolgi periodi bidej}i se skapi, a i industrijata ne trpi ~esti pomestuvawa na sostojbite na pazarot. Takva e konditorskata industrija, na primer. Evropa vakvi istraùvawa nara~uva vo period od edna do dve godini. “Generalno sme zadovolni od ponudata na doma{nite istraùva~ki timovi. So niv imame odli~na sorabotka bidej}i postoi cela nauka za taa cel, a tie dobro si ja poznavaat rabotata”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor VERICA HAXIVASILEVAna Evropa.

MARKOVSKA OSNOVA^ NA AAG

“Prednosta na konsultantite e vo toa {to ja gledaat po{irokata slika i se poobjektivni vo praveweto na analizite.”

SAVKA DIMITROVA GENERALEN MENAXER NA EVROPA

“Istra`uvawata gi nara~uvame na period od dve do tri godini i re~isi sekoga{ se povrzani so proda`bata i sostojbite na pazarot. Toa e taka bidej}i tie se skapi, a pazarot na konditorski proizvodi ne trpi ~esti promeni.”

Irving Berlin, eden od najgolemite amerikanski kompozitori i tekstopisci, rekol deka na{ite stavovi gi kontroliraat na{ite ìvoti, deka pretstavuvaat tajno oru`je koe raboti 24 ~asa dnevno, vo dobri i vo lo{i vremiwa, pa poradi toa osobeno e va`no da znaeme kako da ja skrotime i kontrolirame taa golema sila odnesuvawe go oblikuvame vo soglasnost so predviduvawata, a toa vlijae da se ostvari i samoto predviduvawe. Na primer, o~ekuvame deka rezultatite od nekoj sostanok }e bidat lo{i za nas, pa na sostanokot doa|ame nervozni i lo{o raspoloèni. Toa ni pre~i vo koncentracijata i ni onevozmoùva da se fokusirame na klu~nite ne{ta, pa na krajot rezultatot od sostanokot navistina moè da bide lo{ za nas. STAVOVI KOI VLIJAAT POZITIVNO VRZ KARIERATA Mnogu stavovi moàt pozitivno da vlijaat vrz karierata na poedinecot i te{ko e da se sumiraat na edno mesto. Me|utoa, profesionalnosta pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i bi trebalo da bide stav koj go krasi sekoj vraboten. Taa dimenzija e kompleksna i opfa}a to~nost, pedantnost i preciznost pri izvr{uvaweto na zada~ite,

rabotewe vo soglasnost so stru~nite znaewa i nasoki od nadredenite, odgovornost kon rezultatite, lojalnost kon kompanijata, razmisluvawa kako da se unapredi raboteweto i sli~no. Profesionalnosta kako stav gi vklu~uva i primernoto oblekuvawe na rabotnoto mesto, odnosot kon kolegite i nadvore{nite sorabotnici na kompanijata i drugi va`ni dimenzii. Sleden vaèn stav e da rabotime najdobro {to moème, bez razlika dali se raboti za rutinska zada~a ili za vaèn del od nekoj golem proekt. Ako na sekoja zada~a & se pristapuva seriozno i so cel taa da se zavr{i kvalitetno, toga{ ~estopati se pronao|aat podobri na~ini za izvr{uvawe na rabotata, a rezultatite retko izostanuvaat. U~eweto od gre{kite moè da bide mnogu vaèn stav na rabotnoto mesto. Starata

pogovorka veli: “Koj raboti, toj i gre{i”. Te{ko e da se izbegnat gre{kite i mora da se pomirime deka toa nema da ni uspee. Me|utoa, ako ne ja povtoruvame istata gre{ka, ako od nea nau~ime ne{to i naredniot pat rabotime podobro, toga{ moème da kaème deka taa gre{ka bila korisna za na{ata kariera. Zainteresiranosta za rabotata, za kompanijata, za inicijativite koi gi prezema pretprijatieto na pazarot, za rabotata na drugite kolegi ili oddeli zna~itelno pridonesuva za kvalitetot na izvr{uvaweto na rabotnite obvrski. Stavot na izbegnuvawe na kancelariskata politika, koj opfa}a ozboruvawe, spletki i analizirawe na tu|ite privatni ìvoti, moèbi moè da donese kratkoro~ni pozitivni rezultati, no, dolgoro~no gledano toa e najefikasniot ubiec na va{ata kariera.

RASTE PRETPRIEMA^KIOT DUH KAJ MLADITE eka mladite s$ pove}e ja gledaat svojata idnina vo samovrabotuvaweto, kade {to svoite idei i znaewe gi preto~uvaat vo profitabilen biznis, potvrduva izborot na okolu 80 najkreativni biznis-idei od vkupno 400 aplikacii vo prviot preliminaren krug za izbor na najinovativen biznis-plan. Petta godina po red ovoj natprevar go organizira Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriemni~ko u~ewe. Izbranite u~esnici od denes do 22 mart 2011 godina }e posetuvaat obuki sostaveni od 12 razli~ni moduli za po~nuvawe i vodewe na sopstven biznis.

KOMPANIITE TREBA DA GO ZGOLEMAT PRISUSTVOTO NA SOCIJALNITE MRE@I o Makedonija s$ u{te ne e dovolno iskoristen kapacitetot na socijalnite mediumi vo odnos na ostvaruvaweto na biznis-celite. Potrebno e kompaniite u{te mnogu da porabotat na ovoj segment i da go zgolemat prisustvoto na socijalnite mre`i i da gi vidat prednostite koi tie gi imaat, so {to pobrzo bi stanale lideri na pazarot preku internet-marketingot. Ova se zaklu~ocite od prviot nastan posveten na upotrebata na socijalnite mediumi kako alatka za biznis-celi, koj se odr`a minatiot petok. Specijalen gostin na nastanot be{e Stiven van Belgeem, koj e predava~ na najaktuelnite svetski marketing-konferencii i avtor na bestselerot The Conversation Manager.

HR NASTANI BIZNIS-FORUM: OBRAZOVANIE VS. BIZNIS-POTREBI tre so po~etok vo 09:30 ~asot vo prostoriite na Holidej In }e se odrì prviot Biznis-forum za ovaa godina, vo organizacija na AmCham, nasloven kako Obrazovanie vs. biznis-potrebi vo sorabotka so Komitetot za razvoj na rabotna sila. Na forumot }e prisustvuvaat biznismeni i prfesionalci od edukativniot sektor, koi }e razgovaraat za promenite koi treba da se implementiraat vo obrazovnite programi, so cel da se zadovolat biznispotrebite, {to moè da se napravi i kako moè da se popolni dupkata me|u obrazovanieto i potrebite na biznisot vo zemjata.

KAKO DO EFIKASNO UPRAVUVAWE NA ^OVE^KITE RESURSI? o cel zgolemuvawe na samodoverbata i ve{tinite koi se potrebni za uspe{no menaxirawe na ~ove~kite resursi, inovativniot centar Kosmo, organizira obuka za “Strate{ko upravuvawe so ~ove~kite resursi”, po~nuvaj}i od 26 fevruari 2011 godina. Obukata }e se fokusira na temi povrzani so organizacisko odnesuvawe, vrabotuvawe i selekcija, upravuvawe so otkazi i ostanati ve{tini od poleto na ~ove~kite resursi. Programata e prilagodena za u~estvo na odgovorni lica za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo mali i sredni pretprijatija, kako i pogolemi organizacii i kompanii. Efektite od obukata }e se manifestiraat preku zgolemenata motivacija na vrabotenite i nivna pogolema posvetenost vo realiziraweto na rabotnite obvrski, namaleniot odliv na kadar, efektivna kontrola i drugo.

4.985 IZNESUVA BROJOT NA REGISTRIRANI PRIJAVI NA ZASNOVANI RABOTNI ODNOSI OD EVIDENCIJA I NADVOR OD EVIDENCIJA NA NEOPREDELENO VREME VO JANUARI 2011 GODINA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA RM

24 KARIERI

SREDA / 23/02/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

NAPREDOK VO KARIERATA PO MBA PROGRAMATA apital Media Grup ve} e ~etvrta godina po red ja nagraduva makedonskata delovna javnost so stipendii za me|unarodno priznatata MBA programa. Stanuva zbor za vkupno 12 stipendii za postdiplomski delovni studii na COTRUGLI Business School. Od niv, {est Executive MBA stipendii se nameneti za kandidati so menaxersko iskustvo, a {est MBA stipendii se za kandidati bez menaxersko iskustvo, so minimum tri godini rabotno iskustvo po zavr{uvaweto na fakultetot. Vo sekoja kategorija se dodeluvaat edna polna i pet delumni stipendii, so vkupna vrednost od 105.000 evra. Pri izborot na delovnatoto u~ili{te treba da obrnete vnimanie na izborot na nasoka na karierata koja ja o~ekuvate, zasnovan na realna procenka na sposobnostite i ve{tinite koi gi poseduvate. Vnimatelno razmislete za toa {to ve motivira i so kakva rabota sakate da se zanimavate po zavr{uvaweto na MBA programata, bidej}i toa e osobeno va`en del od procesot pri izbor na studiite. Od prakti~ni pri~ini, so ogled na toa deka na studiite se prijavuvaat desetpati pove-

}e kandidati otkolku {to moàt da bidat primeni, mnogu delovni {koli na svoite kandidati }e im postavat razni pra{awa koi }e se odnesuvaat na li~nite celi. Sakaat da slu{nat jasno i smisleno obrazloènie na va{ite planovi i celi i zo{to tokmu nivnata {kola moè da go ovozmoì nivnoto ostvaruvawe. Na primer, ako smetate deka moète da stanete investiciski bankar so visoka po~etna plata, vo svetot za vas postojat samo pedesetina me|unarodni delovni {koli vo koi takvite kompanii baraat kandidati za vrabotuvawe, a polovinata od niv se vo SAD. Ako sakate da rabotite vo nekoja druga zemja, toga{ moèbi e popametno da posetuvate MBA programa vo taa zemja i taka da steknete delovni kontakti vo regionot koj{to ste go odbrale za va{ ponatamo{en razvoj. Na ovaa tema razgovaravme so Marko Bojaxiski, mlad menaxer koj ja zavr{i MBA programa na COTRUGLI Business School i mnogu brzo po zavr{uvaweto na programata ja promeni rabotata. Marko od edna makedonska kompanija premina vo TCCM (glaven distributer na HTC uredi za Sredna i Isto~na Evropa) i poradi novata rabota se preseli vo Praga. Vo novata kompanija e na funkci-

11 NAÎNI KAKO RABOTNIOT DEN DA VI POMINE VO DOBRO RASPOLO@ENIE Dostapnost, ponekoja nasmevka, popaten razgovor za li~nite interesi i kafe so kolegite moàt da pomognat vo sozdavaweto prijatelska atmosfera i podobri odnosi na rabotnoto mesto jata marketing-menaxer za Balkanot. Moè{ li da ni kaè{ kako dojde do promena na rabotata? Ja najdov mojata sega{na rabota preku LinkedIn so toa {to odgovoriv na poraka na eden od lu|eto so koi bev povrzan, koj e sopstvenik na kompanijata za koja rabotam sega. Tie baraa nekoj od regionov, po mo`nost so prethodno iskustvo so HTC. Sekade moàt da se najdat mo`nosti za rabota i sekoga{ im prepora~uvam na lu|eto {to baraat rabota da bidat opkruèni so kontakti od socijalnite mreì, prijatelite ili biznis-mreìte. Kolku MBA programata ima{e vlijanie pri dobivaweto na novata rabota? Kolku gi koristi{ znaewata {to gi dobi so MBA programata i na novoto rabotno mesto? MBA programata na COTRUGLI }e vi gi

pro{iri horizontite i } e dobiete idei za va{ata profesionalna idnina. Steknav prekrasni prijateli, polni so energija i idei za re{avawe na op{testvenite pra{awa i pretpriemni{tvoto vo na{iot region. Nekoi od studentite vo mojata generacija tie idei gi pretvorija vo kapital, otvorija novi biznisi ili im pomognaa na svoite kompanii vo rastot. Denes go koristam svoeto znaewe za da pridonesam vo {ireweto i razvojot na na{iot biznis i da im pomognam na svoite kolegi da gi razberat procesite {to se slu~uvaat vo na{ata rabotna sredina. Ponatamu, gi koristam steknatite kontakti za da soberam informacii vo vrska so regionalnite pazari na koi rabotam i da sklu~uvam dogovor za koi ne sum ni znael deka se mo`ni. Na ovoj na~in, rabotata e polesna i nosi pogolemo zadovolstvo.

KOLUMNA

Va`nost na sistemite za vnatre{na komunikacija

NATA[A IVANOVSKA Operativen direktor vo Genezis komunikacii natasa.ivanovska@genesis.com.mk Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK

natre{nite sistemi i procesi za komunikacija vo edna organizacija se od klu~na va`nost od nekolku aspekti: Kompanijata UPRAVUVA so sistemot za vnatre{na komunikacija, namesto stihijno komunicirawe vo vreme koga treba da se “gasi nekoj po`ar” ili ima nekoja kriza

odluki koi se vo soglasnost so celite na kompanijata i o~ekuvawata na vrabotenite; Se podobruvaat posvetenosta i rezultatite na vrabotenite, koi imaat potreba od redovno i to~no informirawe za nivnata rabota, za o~ekuvawata, za rezultatite na nivo na rabotna edinica i organizacija; Na vrabotenite im se dava ~uvstvo na pripadnost kon ostvaruvawe na pogolema cel, ostvaruvawe na rezultati koi se mnogu pogolemi otkolku rezultatite gledani na nivo na rabotno mesto. ×esto, ova vlijae na zadovolstvoto na vrabotenite i na nivnite rezultati; Organizaciite posakuvaat vraboteni koi postojano “se vklu~eni”, posveteni na rabotata kako kompanijata da e nivna. Efikasnite sistemi za vnatre{na komunikacija se ~ekor kon anga`irawe na site vrabo-

S 1 2 3 4 5

SISTEM ZA VNATRE[NA KOMUNIKACIJA (2) Vklu~uvawe na vrabotenite vo rabotata na kompanijata kako celina (ne samo na nivo na rabotno mesto) i niven maksimalen anga`man vo rabotata; Strate{ko deluvawe vrz kompaniskata kultura i klima; Poddr{ka na stavaweto vo `ivot na kompaniskata misija i vizija, na vrednostite vrz koi se bazira raboteweto na kompanijata; Podobrena efikasnost vo raboteweto – vremeto potro{eno na neproduktivni vnatre{ni komunikacii e zna~itelno namaleno, se namaluva i teritorijata za ozboruvawa i nedorazbirawa; Se olesnuva procesot na nosewe odluki – dokolku sistemite na komunikacija ovozmo`uvaat i vrabotenite da go izrazat svoeto mislewe, menaxerite }e imaat podobra osnova za nosewe

amo malku qubeznost e dovolna za me|u~ove~kite odnosi na rabotnoto mesto da stanat podobri, a rabotniot den polesen i poprifatliv. Site {to doa|aat na rabota so nasmevka na liceto i ìvo gi pozdravuvaat kolegite sigurno }e ja podignat rabotnata atmosfera. Vo sprotivno, spu{teniot pogled, zafa} aweto so rabota i postojanoto mol~ewe }e rezultiraat so studenilo me|u kolegite, koi poradi toa najverojatno }e po~nat da ve izbegnuvaat i da ve zanemaruvaat. Ako pokaète vistinski interes za kolegite toa }e ovozmoì i ~uvstvo na prijatnost. Ne e dobro s$ da se sveduva na rabota. Ponekoga{ e dobro da se razgovara i za ìvotot nadvor od kancelariite i za li~nite interesi. Toa gi potsetuva kolegite so koi rabotite deka pred s$ ste ~ovek, a ne samo vraboten ili rabotodavec. NA KOLEGITE IM SE DOPA\A KOGA GI PRA[UVATE ZA SOVET. Na lu|eto im se dopa|a koga nekoj gi pra{uva za mislewe. Ako ne ste sigurni kako da napravite ne{to, dobro e da pra{ate za sovet, a u{te pova`no e na krajot iskreno da se zablagodarite, duri i ako idejata ne vi bila od pomo{. NEPI[ANO PRAVILO – DA SE IZBEGNUVAAT OZBORUVAWATA. Nikoj ne saka da mu zboruvaat zad grb, pa ne e dobro ni ostanatite da gi doveduvate vo takva situacija. Dokolku po~ne nekoe ozboruvawe, sekoga{ moète da se vratite nazad na rabota ili ednostavno da ja promenite temata. So vozdrùvawe od “tra~evi” i “zli jazici” }e ja zadrìte doverbata i po~itta od sorabotnicite. LADNA GLAVA SO “TE[KITE” SORABOTNICI. Ne se site sorabotnici dobri i dragi, a so tie {to ve nerviraat najdobro e da postapuvate so ladna glava. Nikoga{ ne treba da se spu{tate na nivno nivo, a ako ne vi uspeva toa, obidete se da si zamislite deka ve gledaat va{ite deca. Ovaa ednostavna tehnika na vizuelizacija pomaga da gi zadrìte dobrite maniri. UBAVO E DA SE ÛE KOMPLIMENT. êsto lu|eto se fokusiraat samo na pogre{nite postapki na drugite. Sorabotnicite mnogupati ostvaruvaat li~ni ili profesionalni dostignuvawa, a retko slu{aat komplimenti, pa povremenata pofalba sigurno mnogu }e im zna~i. [IRETE DOBRO RASPOLO@ENIE. Qubeznata postapka bez nekoj osoben povod }e go podigne dobroto raspoloènie vo timot. Ako odnesete kola~ na rabota ili gi po~estite kolegite so kafe nema premnogu da se potro{ite, a sigurno }e sozdadete dobra atmosfera. No, ova pravilo ne podrazbira samo vie da mislite na drugite. IGNORIRAWETO E NEPODNOSLIVO. Ni{to ne frustrira pove}e otkolku ignorirawe na telefonskite povici i mejlovi. So mol~eweto na drugata strana & pora~uvate deka vi e sosema neva`na, a bidej}i toa ne e privatna sfera, treba da go zadrìte profesionalnoto nivo i da odvoite nekoja minuta za sekoj sorabotnik i qubezno da odgovorite na negovite pra{awa. ZASLUGITE MORA DA SE PODELAT. Zaslugite za proektite ~estopati se delat neramnomerno. Site znaat koga nekoj zasluìl pove}e ili pomalku pofalbi za proektot, pa zatoa treba da bidete iskreni i da kaète koj kakvi zaslugi ima. Kolegite nevolno pametat takvi ne{ta, no, sepak, gi pametat. IZRAZETE GI SVOITE IDEI. Novite idei nema sekoga{ da im se dopadnat na site i treba da se pomirite so faktot deka nema site da prifatat s$ so odobruvawe. Ideite neka bidat otvoreni za i ostanatite da moàt da go dadat svoeto mislewe. TO^NOSTA E VA@NA. So doa|aweto navreme pokaùvate po~it kon tu|oto vreme. [EFOVITE TREBA DA PREZEMAT DEL OD OBVRSKITE. [efovite sekoga{ bi trebalo da rabotat barem ednakvo naporno kako i nivnite vraboteni. Ne e dobro da terate nekogo da ja zavr{i rabotata koja ni vie samite ne moète da ja zavr{ite. RAZMISLUVAJTE POZITIVNO ZA RABOTATA. Negativniot stav deka nekoi rabotat pove}e, a nekoi pomalku i deka {efovite se najva`ni spa|aat vo vidot na otrovni razmisluvawa. Iako ponekoga{ e navistina te{ko da se razmisluva na toj na~in, mnogu e va`no da veruvate vo toa {to go rabotite i da pretpostavite deka i drugite davaat s$ od sebe na rabotnoto mesto. Nekoi ednostavno se pobavni, a drugi se posposobni.

teni za ostvaruvawe na kompaniskite celi. KAKO DO SISTEM ZA VNATRE[NA KOMUNIKACIJA? Sistemot za vnatre{na komwunikacija (ponatamu "sistemot”) podrazbira dobra organizacija i sistemati~nost. Naj~esto proizleguva kako rezultat na proekt pottiknat od strana na menaxmentot, a razvien od sektorot za ~ove~ki resursi, koj go opfa}a i delot za vnatre{ni komunikacii. Mnogu e va`no vo procesot na postavuvawe na sistemot da se vklu~at vrabotenite na na~in koj }e bide maksimalno efikasen. Ova, sekako, e polesno da se kaè otkolku da se napravi. Sepak, ovoj ~ekor e od klu~na va`nost za prifa}awe na sistemot i rezultatite vo fazata na negovo zaìvuvawe vo organizacijata. (prodolùva vo naredniot broj)

6 7

8 9 10 11

KARIERI 25

SREDA / 23/02/2011 / KAPITAL

INTERVJU Transparentnosta i informiraweto na vrabotenite za slu~uvawata vo AD Makstil se osnovni praktiki koi uspe{no funkcioniraat i davaat pozitivni rezultati. Sledeweto na najnovite tehnolo{ki i tehni~ki znaewa vo oblasta na metalurgijata i drugite dejnosti vo svetot e od osobena va`nost za uspeh vo raboteweto. Od osobena va`nost i zna~ewe e identifikuvaweto na poedincite koi imaat kapacitet da gi razvivaat stru~nite potencijali soodvetno na nivnata `elba da napreduvaat.

M-R JANA CVETKOVSKA-TRAJANOVA POMO[NIK GENERALEN DIREKTOR ZA ^OVE^KI RESURSI VO AD MAKSTIL

Turbulentnite vremiwa baraat pogolema motivacija za vrabotenite

AD Makstil kako lider vo metalurgijata ima navistina specifi~na, obemna i te{ka zada~a da najde, da regrutira i da obu~i soodveten kadar. Zada~ata na HR timot na Makstil ne e lesna, no zatoa e mnogu vozbudliva i predizvikuva~ka VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

D Makstil se vbrojuva me|u edno od najgolemite akcionerski dru{tva vo Makedonija so okolu 1.000 vraboteni. Strukturata na vrabotenite vo ova trgovsko dru{tvo e prili~no diverzificirana od pove}e aspekti, {to nalaga sektorot za ~ove~ki resursi da sproveduva kompleksna strategija za upravuvawe so ~ove~kiot kapital vo kompanijata. Poradi samata specifi~na priroda na rabotata, od AD Makstil velat deka e neophodna strategija za ~ove~ki resursi so koja }e se ostvari optimalno i efikasno iskoristuvawe na vrabotenite so cel da se odrì, duri i da se zgolemi konkurentnosta na akcionerskoto dru{tvo na svetskiot pazar na metali. Toj pristap treba da obezbedi visoko nivo na produktivnost kaj vrabotenite, no i zgolemena sigurnost kako i moral, motiviranost i lojalnost. Za mladiot i ambiciozen tim na sektorot za ~ove~ki resursi vo AD Makstil sledeweto na svetskite trendovi za ~ove~ki resursi pretstavuva kontinuirana zada~a. “Osobeno vo ovie turbulentni vremiwa na ekonomsko zabavuvawe i stagnirawe, griàta za vrabotenite vo AD Makstil e od isklu~itelna va`nost, bidej}i sektorot za ~ove~ki resursi vo kompanijata ima za cel da gi motivira i da gi zadrì vrabotenite, za da im se olesni ìveweto vo

ovie te{ki situacii”, veli pomo{nikot na generalniot direktor za ~ove~ki resursi vo AD Makstil, M-r Jana Cvetkovska-Trajanova. Taa naglasuva deka HR timot na kompanijata so celosna poddr{ka od menaxmentot se razviva i raste so cel uspe{no da gi ostavari postavenite celi i strate{ki opredelbi na kompanijata. Te{kata industrija be{e silno pogodena za vreme na globalnata ekonomska kriza. Kon {to se naso~i sektorot za ~ove~ki resursi na AD Makstil vo ovoj t.n. “krizen period”? Motivacijata na vrabotenite i odr`uvaweto na nivnata lojalnost e od osobeno zna~ewe vo vakvi turbulentni periodi. Tokmu po-

radi toj fakt sektorot za ~ove~ki resursi vo AD Makstil vo svojata strategija gi inkorporira{e programite za zgolemena motivacija i lojalnost. Nivnoto sproveduvawe vo praktikata e edna od osnovnite pretpostavki za zadrùvawe na vrabotenite. Isto taka, transparentniot pristap kon promovirawe na odredeni politiki i informiranosta na vrabotenite za strategijata i celite na AD Makstil moèbi e najva`niot moment vo uslovi na ekonomska kriza, bidej}i site zaedno sme posilni i poumni i toa n$ odrùva i se ~uvstvuvame u{te posilni. Na koj naj~in gi motivirate vrabotenite vo AD Makstil? Dali postoi sistem na nagradi i bonusi koj im e poznat na site vraboteni? Da, vo ramkite na sistemot za materijalni beneficii, AD Makstil ima poseben sistem za nagraduvawe na vrabotenite. Ova e osobeno sovremena alatka koja im e na raspolagawe na site rakovodni lica so cel da gi motiviraat vrabotenite kontinuirano i uspe{no da go izvr{uvaat planiraniot obem na rabotite. Istovremeno, na toj na~in se stimulira i ostvaruvawe na rezultatite vo raboteweto nad postavenite normi, odnosno celi. Smetam deka vakviot sistem na nagraduvawe mnogu uspe{no funkcionira osobeno koga istiot se povrzuva so postignatiot kvalitet na limot, koj e na{ osnoven proizvod. Isto taka, vo tek e izrabotka na programi za lojalnost na vrabotenite i za griàta za vrabotenite, kako {to se, na primer, praktikuvawe na politika za vrabotuvawe na eden ~len od semejstvoto pri penzionirawe na vraboten vo AD Makstil ili pri eventualna smrt i sl.. ]e ponudime i programi za beneficii za za{tita na zdravjeto vo Re-medika i sl.. Kakva politika primenuvate vo pogled na vrabotuvawe novi kadri i nivna regrutacija? Razvojot na AD Makstil pred s$ e zasnovan na sega{nite i idni kadri. Imeno, nastojuvame da vrabotuvame mladi i energi~ni lica koi imaat èlba da u~at, da rabotat i da pridonesuvaat za ponatamo{niot uspeh na dru{tvoto. So ogled na faktot deka vo momentov moèbi e najizrazen procesot na prirodna smena na generaciite, kontinuiranata regrutacija na mladi kadri e edna od primarnite aktivnosti na sektorot za ~ove~ki resursi. Dali smetate deka na pazarot na trud kaj nas moè da se najde dovolno kvalifikuvana rabotna sila za potrebite na Makstil i dali e potrebna dokvalifikacija na kadrite po nivnoto angaìrawe? Ako zboruvame otvoreno, mnogu e te{ko da se najdat soodvetni kadri so specifi~ni znaewa koi bi gi zadovolile na{ite potrebi. Osnovnata pri~ina za deficitot na kadri od oblasta na metalurgijata e niskiot interes na mladite da se educiraat vo ovaa oblast. Za àl, zna~itelno e pomal brojot na studenti koi studiraat tehni~ki, tehnolo{ki i inènerski nauki. Fakultetite od ovie oblasti se soo~uvaat so te{kotii da

Izminative godini se zabeleùva fluktuacija na rabotnata sila na pazarot na trud. Dali Makstil se soo~i so problemi od vakov vid? Fluktuacijata na rabotnata sila e neizbeèn proces na pazarot na trudot. Imeno, proizvodstvoto na ~elik se vbrojuva vo te{ka industrija koja{to vklu~uva mnogu rizici kako i naporni fizi~ki raboti vo prili~no te{ki pogonski uslovi. Osobeno e vidliv odlivot na pomladi kadri koi {tom se soo~at so te{kotija vedna{ go odbiraat polesniot pat, odnosno zaminuvaat so namera da rabotat polesni raboti. Smetame deka viznata liberalizacija koja stapi na sila pred edna godina ne vlijae{e na voobi~aenata fluktuacija na rabotnata sila, no, sepak, im otvori u{te edna vrata na mladite, pa i na poiskusnite, da ja baraat svojata sre}a pred s$ vo zapadnoevropskite zemji koi nudat povisoki primawa. No, i pokraj toa, smetam deka nie vo AD Makstil, kako edno od najgolemite dru{tva vo zemjata, uspevame da gi zadrìme svoite vraboteni so toa {to im obezbedivme sigurni uslovi za rabota i prifatlivi li~ni primawa.

zapi{at dovolen broj studenti. Kako rabotodava~ ostvarivme odredeni aktivnosti da gi pottikneme i na odreden na~in da gi stimulirame sredno{kolcite da gi prodolàt studiite na ovie fakulteti. No, za toa se potrebni pokompleksni aktivnosti, pred s$ na dràvata i na biznis-zaednicata. AD Makstil e del od t.n. specifi~na industrija, koja{to ima potreba od specifi~ni znaewa. Zaradi toa imame razvieno sopstveni programi za obuka, odnosno za kvalifikacija i dokvalifikacija na rabotnata sila. Sekoj vraboten, vo zavisnost od rabotnoto mesto i rabotnite zada~i {to gi izvr{uva, osobeno za rabotnite mesta po pogonite, treba da pomine opredelen period na obuka koja mu ovozmoùva soodvetno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. [to prezema kompanijata za da gi za~uva talentiranite kadri so koi raspolaga i kako e najdobro da se menaxira so istite? Nesomneno e deka lu|eto se najgolemata vrednost na trgovskite dru{tva. Od osobena va`nost e da se sledat nivnite stru~ni potencijali, kako poedine~no, taka i na timovite (grupite) vo oddelni rabotni i tehnolo{ki procesi so cel istite da se dorazvivaat i da se naso~uvaat kon potrebite na AD Makstil, pritoa, zadovoluvaj}i gi i potrebite na vrabotenite. Ova osobeno se odnesuva na vrabotenite koi pokaùvaat natprose~ni rezulati vo raboteweto i talent so cel postojano da se stimuliraat. Kolku sorabotuva Makstil so visokoobrazovnite institucii od zemjava ili so kariernite centri. Dali vakvata sorabotka pretstavuva uspe{en na~in da se najdat kvalifikuvani i talentirani rabotnici? Sakam da istaknam deka sme pokaàle zna~ajna inicijativa i podgotvenost za sorabotka, osobeno so privatnite obrazovni institucii, koi vo trkata da privle~at {to pogolem broj studenti razrabotuvaat programi {to nudat soodvetno znaewe i prakti~no iskustvo i im ovozmoùvaat na mladite polesno da najdat rabota po zavr{uvaweto na studiite. Ovie obrazovni institucii i karierni centri, kako organizacii vo nivnite ramki se s$ poaktivni vo ostvaruvaweto kontakti i sorabotka so biznis-zaednicata so cel da go soznaat nejziniot interes i potrebite i vo taa nasoka da gi usoglasat nivnite studiski programi. Pritoa, pred s$ mislam na namaluvaweto na vremeto potrebno za prilagoduvawe na kadrite po zavr{uvaweto na nivnite studii na rabotnite mesta na koi }e bidat rasporedeni. Ottuka, smetam deka ovie inicijativi i praktiki bi trebalo da se primenuvaat od strana na site obrazovni institucii i organizacii. Vpro~em, toa e eden od osnovnite preduslovi za studentite da se dobliàt do svoite potencijalni rabotodava~i u{te vo tekot na nivnite studii. Smetam deka korista bi bila obostrana. Sepak, }e potenciram deka studentite {to zavr{uvaat na dràvnite univerziteti, a osobeno tie na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, pokaùvaat povisoko nivo na obrazovanost. Posebno za odbeleùvawe e na{ata sorabotka so Tehnolo{ko –metalur{kiot fakultet, so koj AD Makstil ima potpi{ano i poseben protokol za sorabotka koj vklu~uva: zadolìtelna letna praksa, poseta na pogonite i sledewe na procesot na rabota, prisustvo na odredeni sostanoci i sl.. Vo idnina na{a cel e ovaa sorabotka da ja pro{irime i so drugite fakulteti, kako {to se Ma{inskiot i Elektrotehni~kiot fakultet, so ogled na faktot deka najgolemiot broj vraboteni vo na{ata kompanija se tokmu od ovie fakulteti.

MENAXER ZA MARKETING I ODNOSI SO JAVNOSTA VO POR[

26 KARIERI CV MARKO JOVANOVSKI

a se bide del od menaxerskiot tim na MakAutoStar i da se nosi odgovornost za marketing i proda`ba na avtomobilskite brendovi koi gi zastapuva kompanijata ve}e pet godini po red pretstavuva predizvik za Marko Jovanovski. Negovata rabotna pozicija nosi odgovornosti za razvojnite strategii na Mercedes-Benc za Kosovo i Makedonija, za koordinacija i kontrola na avtodilerite, kreirawe na razli~ni proda`ni paketi, koordinacija na timovi, kreirawe {emi za bonusi i mnogu drugi rabotni obvrski. Karierata na Jovanovski vo MakAutoStar po~nuva u{te vo 2003 godina kako odgovorno lice za marketing i odnosi so javnosta. Tri

SREDA / 23/02/2011 / KAPITAL

MENAXER ZA MARKETING I PRODA@BA VO MAKAUTOSTAR ZA MERCEDES-BENC PATNI^KI VOZILA

CV SAVICA POP TONEVA avica Pop Toneva {est godini raboti kako direktor na internet-oglasuva~kata mre`a Httpool, kade {to gi nosi glavnite planovi, biznis-programi i predlog-buxeti za raboteweto na dru{tvoto, kako i celokupno koordinirawe na rabotnite aktivnosti. Nejziniot karieren razvoj e navistina bogat. Pred da sedne na direktorskoto stol~e Pop Toneva rabotela kako menaxer za presmetki na me|unarodni operatori vo Makedonski telekomunikacii-Skopje i kako asistent i stipendist vo Germanskiot parlament vo Berlin. Kako koordinator na proekti dve godini rabotela vo Ovation Advertising vo Skopje, a isto rabotela i kako krediten analiti~ar vo Germansko-makedonskiot fond na Tutunska banka vo Skopje. Savica Pop Toneva dva pati volontirala

godini na taa pocizija Jovanovski se doka`uva so kreirawe na marketing-buxetot, cenovnoto pozicionirawe na proizvodite, analizirawe na pazarite za avtomobili i drugi aktivnosti. Jovanovski kontinuirano u~estvuva na brojni rabotilnici i seminari organizirani od Dajmler, Krajsler, Mercedes-Benc i Micubi{i, kade {to go nadgraduva svoeto znaewe za profesijata.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

KEJNZIJANSKA REVOLUCIJA

Koga infromaciskite giganti Tomson i Rojters odlu~ija da se spojat, Stiven Dando be{e ~ovekot pod ~ija{to nadle`nost pripadna integracijata na 49.000 vraboteni. Denes toj svoite prioriteti gi naso~uva kon upravuvaweto so talenti i pristapot za nivna reorganizacija

milijardi i okolu 49.000 vraboteni. Kompanijata Tomson Rojters momentalno e svetski lider vo snabduvawe na biznisite i profesionalcite so inteligentni informacii. Kombiniraj}i ja industriskata ekspertiza so inovativni re{enija dostavuva kriti~ki informacii na liderite za donesuvawe zna~ajni odluki na mnogu poliwa. Na dene{niot uspeh na kompanijata & prethode{e te`ok period na prestrukturirawa. Vsu{nost, spojuvaweto na Tomson i Rojters podrazbira{e deka dvata HR sektori se odgo-

vorni za integracija na 16.800 vraboteni od kompanijata Rojters (vo 94 zemji) so 32.000 vraboteni od kompanijata Tomson. Vo izvr{uvaweto na ovie zada~i HR oddelot se spravi i so potencijalnata zaguba na mnogu rabotni mesta vo organizacijata. Vo toj kontekst, za da se za{tedi bile skrateni mnogu rabotni mesta za vreme na restrukturiraweto i po nego. Na primer, samo vo maj 2008 godina Tomson Rojters objavile deka }e zatvorat 700 rabotni mesta vo sektorite za proda`ba, tehnologija i operativni podelbi. Najte{kiot del od inicijativata, spored Dando, e dvojnata uloga na HR sektorite, koi osven {to pomagaat so integracijata na biznisot kako celina, mora i da gi spojat svoite timovi. “Ne samo {to moravme da pomogneme za integracijata na biznisot, tuku istoto moravme da go storime i vo na{ite redovi. Toa

STIPENDII

Economics of Science and Innovation Program, Barcelona KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 JULI 2011 GODINA So ovaa {kolarina se pokrieni celosnite tro{oci za poslediplomskite studii i {estmese~noto volontirawe na Katalonskata fondacija za istra`uvawe i inovacii (Catalan Foundation for Research and Innovation - FCRI). Volontiraweto }e bide vo periodot od januari do juni i za vreme na studiite }e bide so polovina rabotno vreme, dodeka vo juli, po zavr{uvaweto na studiite, so polno rabotno vreme. ISWiB 2011 – “Communication in Action!”, Belgrade KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 APRIL 2011 GODINA Me|unarodnata studentska nedela vo Belgrad e ednonedelen festival na koj mo`at da u~estvuvaat studentite od site evropski univerziteti. Na festivalot }e se soberat okolu 200 u~esnici od cela Evropa, a nivnata cel }e bide razmenuvawe na mislewa i stavovi vo vrska so razli~nite temi so koi mora da se soo~i modernoto op{testvo. Isto taka }e se diskutira i za nadminuvaweto na globalnite razliki preku komunikacija, li~ni kontakti i zaemnoto razbirawe. Vo participacijata od 90 evra vleguvaat site tro{oci, osven patnite.

on M. Kejnz e eden od najradikalnite ekonomisti na 20 vek, koj so svojata rabota vo 30te godini na minatiot vek razvi cela nova ekonomska disciplina pro~uena kako “makroekonomija”. Poznat po intervencionisti~kite vladini politiki, Kejnz se zalagal za koristewe fiskalni i monetarni merki od strana na vladite, so cel ublaùvawe na efektite na ekonomska recesija i depresija vo dràvite. Interesen e podatokot deka za vreme na negovite studii na predmetite po ekonomija dobival najniski ocenki. Podocna po toj povod izjavil: “Istraùva~ite verojatno znaele pomalku od mene.” Negovata kariera po~nuva vo vladinata kancelarija za administrativni pra{awa vo Indija, prodolùva kako predava~ na Kembrix, pa zavr{uva kako sovetnik za finansii na Velika Britanija. Osobeno popularni se negovite pretpostavki za vreme na dvete svetski vojni, koi stanuvaat realnost. Isto taka zna~aen e i negoviot pridones vo izgradbata na Bretonvudskiot sistem, kade {to prisustvuval kako pretstavnik na britanskata delegacija.

Kako najuspe{no da spoite dva NR sektori?!

olemite kompanii imaat pretenzii za golemi vrabotuvawa, golemi sektori i golemi prihodi, no seto toa nosi i golemi problemi. Zamislete koga bi trebalo da se spojat dve golemi kompanii vo edna, od kade bi po~nale promenite i koj }e gi vodi? Ili, pak, spojuvawe na dva golemi HR sektori? Mo`no li e vakvo prestrukturirawe da zavr{i so uspeh? Odgovorot e pozitiven, a Stiven Dando, {efot za ~ove~ki resursi vo Tomson Rojters, od tie pri~ini se najde na osmoto mesto na presti`nata lista na najvlijatelni profesionalci od oblasta za ~ove~ki resursi, "HR najvlijatelni 2010”. Karierata na Dando glavno se temeli na promeni vo menaxiraweto na lu|eto vo golemite rabotni organizacii. Toj be{e odgovoren za ~ove~kiot kapital pri spojuvaweto na kompaniite Tomson i Rojters vo 2007 godina (so prezemawe na informaciskata imperija Rojters od 8,7 milijardi funti), koi denes zaedno imaat godi{ni dobivki vredni i po nekolku

DIREKTOR NA HTTPOOL

za za{tita na `ivotnata sredina i rabota so deca vo Germanija, kade {to go usovr{uvala germanskiot jazik. Kako diplomiran ekonomist na otsekot menaxment na Ekonomskiot fakultet taa momentalno raboti na svojot magisterski trud “Kreirawe na internet-stranica za prebaruva~i i upotreba na marketing kaj prebaruva~ite vo Makedonija”.

e isku~itelno te{ko za eden HR sektor. Ako oddelot za HR ne e integriran, nema zaedni{tvo vo kompanijata – ednostavno, mora da go storite toa", izjavi Stiven Dando vo intervju za “Personel tudej”. Uspehot na integracijata se dolì na naprednite planovi na HR oddelot, silnite komunikaciski ve{tini i izrazuvaweto na viziite i vrednostite na kompanijata. Iako ekspertite velat deka vo periodi na izdignuvawe, kako, na primer, pri integracija, ne e neobi~no da opadne nivoto na posvetenost na vrabotenite, spored Dando, “preku dobro spravuvawe so promenite, opa|aweto nema da nastane”. Vsu{nost, negovite izjavi se potvrdeni i so rezultatite od anketata za angaìranosta na vrabotenite. Taa pokaà deka indeksot se zgolemil od 79% na 84%, {to zna~i deka zna~ajno bila unapredena posvetenosta i angaìranosta na vrabotenite.

UNIVERZITET

KVALITETEN KADAR SO TEORETSKA I PRAKTI^NA OSNOVA konomskiot fakultet vo Skopje, na koj denes studiraat okolu 5.000 studenti, vsu{nost e najstariot fakultet od poleto na ekonomijata i biznisot vo Makedonija. Kako moderna, obrazovna i nau~no-istra`uva~ka institucija, fakultetot nudi sovremeni dodiplomski, postdiplomski i doktorski studii, prilagodeni na EKTS sistemot spored Bolowskata deklaracija. Fakultetot mo`e da se pofali i so vrven nastaven kadar (45 profesori i 28 asistenti) koj predava vkupno 126 predmeti na pove}e specijalizirani departmani. Formiran vo 1950 godina, Ekonomskiot fakultet vo Skopje e me|u prvite tri ekonomski fakulteti vo nekoga{na Jugoslavija. Vo sostav na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vleguva kako petti fakultet, koj do pred 1956 godina bil imenuvan kako Pravno-ekonomski fakultet so dve nasoki. Negovata cel od osnovaweto pa s$ do denes e da se izgradi visokokvalifikuvan ekonomski kadar, na teoretska i prakti~na osnova.

Black Sea Summer University, Romania KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 JULI 2011 GODINA The Black Sea Summer University 2011 e internacionalna letna programa za biznis-strategija. Za vreme na dvonedelnata programa u~esnicite }e diskutiraat za globalni strate{ki odluki, od dizajn i marketing, do organizaciski dizajn i fabri~ka lokacija. Isto taka }e imaat mo`nost da dobijat novi soznanija kako globalizacijata vlijae na biznis-organizaciite i kako menaxerite mo`at i bi trebalo da reagiraat. Vo participacijata od 200 evra se vklu~eni {kolarinata, smestuvaweto i hranata, no ne i patnite tro{oci. Amateur Photographer of the Year 2011 KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: ZAVISI OD KATEGORIJATA (POSLEDNIOT ROK E 25 NOEMVRI 2011 GODINA) Amaterski fotograf na godinata 2011 (Amateur Photographer of the Year 2011) e manifestacija organizirana vo sorabotka so Canon. Organizatorite tragaat po originalni, imaginativni i tehni~ki dobroobraboteni fotografii koi preku interesen i vozbudliv na~in bi ja istra`uvale temata. Nagradniot fond iznesuva pove}e od 25.000 funti.

Creative Writing Competition KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 27 MART 2011 GODINA Concern Worldwide vi nudi mo`nost da bidete vo pozicija na novinar koj treba da napravi tekst od 1.000 zborovi na slednava temi: “@iveeweto vo zemja vo razvoj so pomalku od 2 dolari na den”, “Zamisluvaj}i go `ivotot na novorodenoto dete vo dene{niot svet” i poslednata tema bi bila “Va`ni lekcii koi mo`eme da gi nau~ime od svetot denes.” www.mladiinfo.com

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Rabota / Medicina / HR / IT

Izbor na aktuelni oglasi

SEKOJ DEN VO

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 ITD DISTRIBUCIJA DOO ~lenka na INFOSOFT grupacijata vrabotuva: - MENAXER ZA PRODA@ BA na hartija, toneri i kancelariski materijali. Potrebni kvalifikacii: - Odli~ni komunikaciski sposobnosti, - Pove}e od 3 godini rabotno iskustvo na sli~ni pozicii, - Poznavawe od oblasta na hartija, toneri i kancelariski materijali se smeta za prednost, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Univerzitetska diploma od Ekonomski fakultet. Kvalifikuvanite kandidati treba da ispratat motivaciono pismo, CV na angliski jazik na slednava e-mail adresa: personel@ infosoftgroup.com.al zaklu~no so 25.02.2011 godina.

FARMACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 AVICENA Diagnostica objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. DOKTOR PO MEDICINA (zavr{en Medicinski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija), 2. DIPLOMIRAN FARMACEVT (zavr{en Farmacevtski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija). Zainteresiranite kandidati da go ispratat svoeto CV, zaedno so fotokopii od dokumentite koi go dokaùvaat ispolnuvaweto na baranite uslovi, fotografija ne postara od 6 meseci i svojot kontakt telefon (e-mail) vo rok od 7 dena na adresa: Avicena diagnostika, ul. Londonska, br. 11a, 1000 Skopje, so naznaka „za Oglas”. Dokumenti se primaat isklu~ivo po po{ta, ve molime bez telefonski javuvawa. Oglasot NE se odnesuva za rabota vo laboratorija.

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, - Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@batodivajn.com.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 „MEBLO MAK” doo Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na - ARHITEKT (dve lica) vo proda`ba vo naskoro otvoreniot izlo`ben brend salon za MEBEL vo centarot na Skopje www.kler.eu, www.piogiadecorativa.it. Potrebni kvalifikacii: VSS, - Angliski jazik, - Kompjuteri, - Odgovorna, inicijativna, komunikativna li~nost. Ve molime va{eto CV (so slika) i motivacisko pismo da gi ispratite na ul. Dame Gruev, br.3 ili na: info@meblomak.eu.mk. Oglasot va`i od 21.02.2011 do 04.03.2011 godina.

ZDRASTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 SISTINA objavuva konkurs za NUTRICIONIST (1 izvr{itel). Kandidatite treba, pokraj op{tite uslovi za vrabotuvawe, da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, rabotno iskustvo od minimum 3 godini vo strukata, poznavawe na Angliski jazik, poznavawe na rabota so kompjuteri. Potrebni dokumenti: - Biografija (CV), - Diploma za zavr{eno obrazovanie, - Dokaz za poznavawe na angliski jazik. Dokazite da se dostavuvaat li~no ili po po{ta (so naznaka za aplikacija za oglas), na adresa: ul. Skupi, br. 5A, 1000 Skopje. Konkursot va`i 5 dena od denot na objavuvaweto.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / Proda`ba / HR / PR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Merewe na zazemjuvawe na stolbovi za javno osvetluvawe. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=9b6c0a24-21934e4d-91e6-a3c51b9a3f3a&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Iznajmuvawe, transport,monta`a i demonta`a na urbana oprema za organizirawe na manifestacii od javen karakter. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=ee9f7f2d-b1fa-412199de-63b5d02f1b11&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reagensi za imunohemiski i biohemiski analizatori. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=c175e8f4-a3b6-48c1aafe-e38d07d9b661&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na transport na pari. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=38ba199e-50ca-4a92-a240-25e95c677c11&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za odr`uvawe i izvedba na vodovod i kanalizacija nadvor od objektot. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7af11e02-bdea-48a9-bffd-69ed6ea6bb94&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka, monta`a i sanacija (odr`uvawe na postojana) urbana oprema, urbani elementi, detska i sportska oprema za javni povr{ini i objekti na teritorija na Op{tina Centar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a153206a-a5a9-495c-9fc2-4204f77a4255&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi - ru{ewve na bespravno izgradeni objekti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=161b8807-109f-409d-a1ffa5abf920c715&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Centar za javno zdravje - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vakcini i antimalarici. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b5b2d05b-32b2-4f88-b26c-48be4ecad640&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za izrabotka na urbanisti~ki planovi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=5d2cf0b4-a6cd-49d29706-fa930a1a48aa&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View

Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP

Upravuvawe so ^ove~ki resursi 26.02.2011 Kosmo Inovativen Centar U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication Trening za treneri 28.02.2011 Clear View

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~

Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Fun Business

KAPITAL / 23.02.2011 / SREDA

NAJSKAPITE ^ASOVNICI

LUKSUZ SPAKUVAN VO EDNOSTAVNOST

Za nekoi lu|e tie se samo u{te eden trofej vo nivnata kolekcija, za nekoi statusen simbol, a za nekoi ednostavno dobri ra~ni ~asovnici, pogodni za sekoja prigoda

totici godini na tehnologija se spakuvani vo eden najednostaven ra~en ~asovnik. Me|utoa, najluksuznite ~asovnici sodr`at mnogu trud, kako i mehanizmot tourbilon, izumen vo 1795 godina, koj ovozmo`uva pogolema pre-

ciznost. No, bidete sigurni vo edno: dokolku najdete Rolex tourbillon, sigurno e nekoja kopija. Vo ponovo vreme e pra{awe na stil da se nosi dobar ~asovnik i sekako deka e statusen simbol. Podolem broj od delovnite lu|e te`neat kon skapi ra~ni ~asovnici za sekoja prigoda. Nekoi do niv imaat i dijamanti, pa so toa cenata sekako im e povisoka. The Hublot Tourbillon Solo Bang (105.000 dolari) e del od {vajcarskiot brend za izrabotka na ra~ni ~asovnici koj e osnovan vo 1980 godina. Originalnata linija na ovie ~asovnici se pojavuva na pazarot so pojavata i na prvite gumeni rem~iwa. Hublott go ima Big Bang Caviar, koj ~ini 1 milion dolari. Napraven e od platina i e prekrien so di-

DANIEL ROTH ELLIPSOCURVEX TOURBILLON (141.600 dolari)

jamanti. Daniel Roth Ellipsocurvex Tourbillon vredi 141.600 dolari. Roth ja osnoval svojata kompanija vo [vajcarija vo 1989 godina, me|utoa Bulgari ja kupil vo 2000 godina. Ellipsocurvex e odli~en model koj ima memorija do 8 dena. Napraven e od platina, na sebe ima safir, a rem~eto e napraveno od krokodilska koà. Parmigiani Kalpa Xl Tourbillon ~ini 155.000 dolari. Parmigiani po~nal so proizvodstvo na ~asovnici vo 1976 godina, otkako se otkaàl od kolekcioniraweto stari ~asovnici. Za izrabotka na eden model od ovoj brend se potrebni 400 ~asa rabota. Kompanijata vo 2006 godina dizajnira{e ra~en ~asovnik za lu|eto koi go vozat ili posakuvaat da go vozat superavtomobilot Bugatti Veyron i ja dobi nagradata za ~asovnik na godinata. Napraven e od platina, safir i krokodilska koà. The IWC Grande Complication Perpetual ~ini 240.000 dolari. Tom Kruz go dovede ovoj ~asovnik vo centarot na vnimanieto, me|utoa, poslednive stotina godini od ovoj brend izleguvaat odli~ni ra~ni ~asovnici. Ovoj model ima 659 mehani~ki delovi i ima 21 funkcija i displei. Ima to~en kalendar za narednite 500 godini. Vacheron Constantin Les Cabinotiers e dostapen za 387.200

dolari. Ovie ~asovnici se izrabotuvaat od 1755 godina, taka {to Vacheron Constantin pretstavuva najstariot izrabotuva~ na luksuzni ~asovnici vo kontinuitet. Nivnite modeli se prodavaat vo 15 butici niz svetot, koi se isklu~ivo dileri na ovoj brend. Ovoj model e neverojatno tenok, napraven e od crveno zlato i ima rem~e krokodilska koà. The Jaeger-LeCoulture Gyrotourbillon vredi 404.000 dolari. Vo 1833 godina vo edno malo du}an~e vo [vajcarija, Antoan Lekutr sakal da dizajnira to~en ra~en ~asovnik koj dotoga{ ne bil viden. Ovoj model na ~asovnik isto taka go koristi mehanizmot tourbillion i e napraven od platina, ima rem~e od krokodilska koà, safir i sekako deka e vodootporen duri i na 50 metri pod moreto. Girard Perreagaux Opera Three Musical Hours Watch ~ i n i 420.000 dolari. Ovoj model sodrì tenki komponenti koi go pravat da funkcionira kako edna minijaturna kutija za nakit. Ima sintisajzer i tapan, koi pravat muzika spored se~ij vkus. Napraven e od 18-karatno belo zlato, rem~e od krokodilska koà i safir. A Lange & Sohne Tourbograph e vreden 580.000 dolari. Ovoj brend proizveduva ~asovnici od 1845 godina, me|utoa, fabrikata bila

zatvorena za vreme na Vtorata svetska vojna. Otkako e urnat Berlinskiot yid kompanijata povtorno se vra}a vo forma da pravi ra~no izraboteni modeli. Ovoj, sekako, e napraven od platina ili zlato, ima safir i rem~e od krokodilska koà. Ovie ~asovnici se limited edition. Audemars Piguet Royal Oak Complication ~ini 655.000 dolari. Ovie ~asovnici se smetaat za edni od najluksuznite i najskapite vo svetot. j Royal Oak sodrì mehanizam koj oj ozna~uva to~en kalendar, pokaùvaj}i ùvaj}i koj

den e, koja nedela e, pa duri i fazite na mese~inata. Odli~en model od 18-karatno zlato, koj e vodootporen na 20 metri. The Patek Philippe Sky Moon Tourbillon 5002 P 1 ~ini 1,5 milioni dolari. Ovie modeli, razbirlivo, ne mo`at da se najdat vo golem broj. Napraven e od 686 mikrodelovi, a nadvore{niot izgled mu go krasi platinata i rem~e od crna krokodilska ko`a.

THE HUBLOT TOURBILLON SOLO BANG (105.000 dolari)

DESETTE “LUDACI” VO SPORTOT

KANTONA GI PREDVODI NEPRILAGODENITE enijalci, omileni me|u publikata i mediumite, no ne sekoga{ podgotveni da ja prifatat realnosta. Toa se sportistite za koi natprevarot e pove}e od igra. Tie se beskompromisni borci, no znaat da bidat mnogu nezgodni za sudiite, protivni~kite natprevaruva~i, a ponekoga{ i za naviva~ite. Pred edna nedela fudbalskata javnost se zanimava{e so Xenaro Gatuzo, kapitenot na Milan, koj vo duelot so Totenhem izvede svoe anti-{ou. Najprvin isprevrte nekolku fudbaleri na terenot, za potoa da se zaka~i i so pomo{niktrenerot na londonskot klub. Xenaro e kaznet so

~etiri me~a neigrawe vo Ligata na {ampionite, no, gledaj}i nanazad moè da se zaklu~i deka toj e “malo dete” vo sporedba so nekoi ostanati ludaci. Na vrvot od piedestalot e, se razbira, Erik Kantona, brilijanten francuski fudbaler, oficijalno proglasen za najdobar vo istorijata na Man~ester junajted. Ovaa titula mu ja dodelija fanovite, koi o~igledno go podzaboravija negoviot kung-fu poteg upotreben tokmu vrz eden naviva~ na Junajted. Deka ne mu e do nacionalnosta Kantona dokaà so toa {to pretepa trojca naviva~i na francuskata reprezentacija, a vo uloga na komentator iskaà nekolku nekulturni re~enici vo eter. To~no,

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

harizmati~niot Erik e najgolemiot sportski ludak, a dru{tvo zasluùvaat da mu pravat edinstveno li~nosti od tipot na Majk Tajson i Xon Mekkinro. Za Tajson se napi{ani knigi, snimen e i igran i dokumentaren film i moè da se kaè deka celiot negov ìvot e kontroverzen. No, zatoa, otkinuvaweto na uvoto so zabi na Ivander Holifild za vreme na borbata vo koja{to se re{ava{e pra{aweto na svetskata titula vo boks e poteg koj go stava na isto ramni{te so Kantona. Sekako, i Mekkinro so celiot svoj naboj i negativen elektricitet, bez razlika dali vo vremeto koga be{e aktiven teniser ili deneska kako TV-komentator, e K O M E R C I J A L E N

tretiot ludak vo sportot. Najdaleku otidoa kolegite od amerikanskata televizija ESPN, koi sostavija lista od deset najkontroverzni sportisti na site vremiwa. O~ekuvano, Gatuzo go nema me|u niv, no zatoa “svetoto trojstvo”, Kantona, Tajson i Mekkinro, ja predvodi listatata. Vo top 10 “najludi” sportisti se u{te i hrvatskiot teniser Goran Ivani{evi}, negovata kole{ka Martina Hingis od [vajcarija, amerikanskiot atleti~ar Xoi Dramond, Brazilecot Nelson Pike, Amerikancite Dastin Xonson i Oliver Mekkejl. Se razbira deka vo ova dru{tvo mora da ima mesto i za Zinedin Zidan, u{te eden francuski fudbaler so “`ivopisna” biografija. O G L A S

ERIK KANTONA so titulata najgolem “ludak” vo sportskata istorija

GADGETS DIGITALNO METRO nogupati dosega ni trebalo metro

za da izmerime ne{to doma, dali za da vidime dali }e ima mesto za nov kau~ ili koga renovirame. No, definitivno najmnogu problemi ni zadava toa {to treba da gi “napregame” o~ite za da vidime kolku iznesuva dolìnata {to ja merime, pa potoa da gi sobirame dolìnite za da vidime za kolkav prostor stanuva zbor. Tuka stapuva na scena ova metro koe }e ni ovozmoì precizno da vidime kolku iznesuva izmerenata dolìna, a seto toa }e moète da go vidite na malo ekran~e. Metroto poddrùva do 5 razli~ni edinici za merewe, kako i razni drugi funkcii. Zatoa, metroto vo race i “frlete” se na merewe.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski