234-kapital-24.02. by Kapital Media Group

AKO SDSM SE VKLU^I VO PROCESOT

DR@AVATA MORA DA SKRATI OD NE[TO ZA DA OBEZBEDI PARI ZA IZBORI

IZBORI NA 8 MAJ!?

ORGANIZACIJATA NA IZBORITE ]E NÈ ^INI 4 MILIONI EVRA

STRANA 7

STRANA 2-3

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

^ETIRI MESECI PO APSEWETO NA KONTROVERZNIOT BIZNISMEN

NIKOJ NE ZNAE [TO SE SLU^UVA SO FIRMITE NA GAZDA NINI VO MAKEDONIJA?! DURI NI RAKOVODSTVOTO NA FABRIKATA ZA LEKOVI JAKA 80 NE E DOSTAPNO ZA KAKOV BILO KOMENTAR, IAKO SE [PEKULIRA DEKA OVAA FIRMA SE SOO^UVA SO PROBLEMI ~etvrtok. 24. fevruari. 2011 | broj 234 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, SREDA, 23.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

22,18% 0,16% 0 00,09%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 445,00 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

1107,64 1,75%

NAJGOLEMITE SVETSKI I EVROPSKI BERZI SE INTEGRIRAAT

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.02) 2.740

Todorov bara marketing-agencija, a ne znae {to }e reklamira!

MBI 10

2.720 2.700 2.680 2.660

STRANA 9

2.640 2.620

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

2.600 2.580 2.560 17.2

19.2

21.2

23.2

Vip operatorot go zgolemi pazarniot udel za 20% STRANA 10

Makedonija }e bide del od regionalna berza na struja STRANA 11

BALKANSKITE BERZI KAKO "CRNI OVCI" NE MO@AT DA DOGOVORAT SPOJUVAWE!

BOJATA NA PARITE STRANA 5

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

SKOK STRANA 14 VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

STRANA 12-13

SAMOIZOLACIJA DO SAMOUNI[TUVAWE! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 24 FEVRUARI 2011

SAMOIZOLACIJA DO SAMOUNI[TUVAWE!

Do neodamna zakrvavenite neprijateli Srbija i Hrvatska denovive ramo do ramo zdruèno gi bildaat svoite grade`ni~ki performansi na treti pazari. Zaedni~ki }e osvojuvaat golemi proekti, }e se dopolnuvaat za dobroto i na ednite i na drugite. Osven Alìr, Libija i Rusija, tie ja pikiraat i Makedonija! Moèbi i }e uspeat. Se razbira, “zdru`ni bra}a ku}a gradat”. Grade`nicite ne se edinstvenite koi sfatija i prifatija deka uspehot nadvor od svoeto trlo vo golema mera zavisi od regionalnata sorabotka. Idejata na Srbija, Slovenija i Hrvatska za zaedni~ka èleznica ve}e zaìvea. Iako skromno, prvite tovarni vagoni ve}e po~naa da funkcioniraat kako del od zaedni~kata transportna kompanija Kargo 10. I hrvatskoto pristani{te Plo~e i crnogorskoto Bar, koi, inaku, se èstoki konkurenti, neodamna najavija deka }e sorabotuvaat. Sega dobar del od tovarot od Turcija i Afrika, namesto vo poevtinite jadranski pristani{ta, zavr{uva na dale~nite skandinavski i severni pristani{ta. Golemite turisti~ki rivali Crna Gora i Turcija, pak, neodamna najavija deka zdruèno }e nastapuvaat na treti pazari... Listata ne zavr{uva ovde. Kade e Makedonija vo najnoviot bran regionalni povrzuvawa i inicijativi?!

Makedonija kako da nema ambicija da stane del od golemite infrastrukturni i energetski regionalni proekti. [to pravi dràvata, kade se investitorite i silnite menaxeri da “zagrizat” i da gi osvojat barem balkanskite pazari. Vo nedostig od hrabrost, nie ne samo {to ne go pravime toa, tuku dozvoluvame i regionalnite igra~i (koi ne se voop{to slabi) da ni go razjadat ekonomskoto tkivo, da ni pokaàt kako se otvoraat pazarite i da gi ostavat del od makedonskite menaxeri so racete v xeb. Dosega{nata praktika pokaà deka Makedonija moèbi e del od nekoi regionalni proekti, no samo deklarativno. Na{ata uloga vo regionalnite proekti se sveduva na poddr{ka na tu|ata inicijativa, na deklarativno prifa}awe da bideme del od ne{to, no, na krajot... rezultati nema? Ili, pak, moèbi ima, ama nie ne moème da gi vidime od pri~ina {to regionot galopira daleku pred nas! Koga vo del od arapskiot svet, osobeno vo Libija, koja vaì za Meka za balkanskite grade`nici, po~na da eskaliraat politi~kite nemiri i zaprea site grade`ni aktivnosti, nekoga{nite luti protivnici Srbija i Hrvatska ve{to odlu~ija deka biznisot ne smee da trpi i deka mora vedna{ da se bara re{enie. Frlija oko i na Makedonija. Em sme im blisku, em znaat deka koga-toga{ Vladata }e mora da po~ne da vloùva vo kapitalni proketi, pa ne gubat vreme. Za pofalba e idejata Makedonija zaedno so Bugarija, Srbija, Kosovo i Albanija da napravi strate{ki dokument za

NIKOJ NE ZNAE [T MITE NA GAZDA NI KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

energetikata vo slednite 20 godini, so {to }e ja iscrtaat trasata kade {to regionot mora da investira vo idnina. Zasega sme vo ramnopravna polo`ba so na{ite sosedi, mo`eme aktivno da u~estvuvame vo kreiraweto na regionalnata energetska politika i prioriteti. No, ne smeeme s$ da ostavime na slu~ajot, sosedite ve{to da se dogovorat {to im e od interes, a Makedonija da ostane samo nem nabquduva~. Da ja zgrap~ime mo`nosta, da gi zasukame rakavite i da vlezeme vo investiciski bum! Dokaz deka firmite odnadvor po~nuvaat da ja “ru{at” doma{nata konkurencija e toa {to na tenderite s$ pogolem e brojot na srpski, bugarski, turski, hrvatski, pa i slovene~ki firmi koi sakaat da “lapnat” biznis i vo Makedonija. Legitimno i istovremeno opasno za doma{nite kompanii koi s$ podlaboko }e tonat ako ne izlezat od filmot na samoizolacija. Pove}e od jasno e deka biznisot ne smee da poznava granici.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

5,1

Мilijardi evra od Programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto se predvideni za zgolemuvawe na dohodot na zemjodelskite stopanstva za rastitelno, sto~arsko i organsko proizvodstvo. Za `itnite kulturi direktnite pla}awa iznesuvaat po 8.500 denari za hektar. Proizvoditelite na oriz i son~ogled }e dobijat dopolnitelni 3.500 denari za hektar, a za podigawe novi lozovi nasadi se planirani po 140.000 denari za hektar vinski, odnosno 160.000 denari za hektar trpezni sorti grozje. Vo 2011 godina ostanuva subvencijata od 3.000 denari po hektar za zemjodelcite koi }e koristat sertificiran semenski materijal.

^ETIRI MESECI PO APSEWETO NA KONTROVERZN

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

[to se slu~uva so firmite f i so kapitalot na gazda Nini vo Makedonija nikoj ne saka da komentira. Duri ni rakovodstvoto na fabrikata za lekovi Jaka 80 ne e dostapno za kakov bilo komentar, iako se {pekulira deka ovaa firma se soo~uva so problemi. Jovica Stefanovi}-Nini e vo pritvor vo Srbija i za negovite kriminalni dela se vodi sudska istraga ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Nikoj ne znae i ne saka da komentira {to se slu~uva so firmite na kontroverzniot biznismen gazda Nini vo Makedonija. ^etiri meseci po negovoto apsewe za pronevera so lekovi, “te{ka” pet milioni evra, Jovica Stefanovi}-Nini s$ u{te e vo pritvor i za negovite kriminalni dela se vodi istraga vo srpskite sudovi. Vo Makedonija nikoj nitu se interesira, nitu, pak, znae {to }e bide so negovite firmi, pred s$ farmacevtskite, i so kapitalot {to go poseduva

vo pove}e akcionerski dru{tva. Gazda Nini preku razni zdelki so kupuvawe i prodavawe udeli vo nekolku firmi i banki vo Srbija i vo Makedonija uspea da napravi bogatstvo. Toj e obvinet vo Srbija deka gi o{tetil akcionerite na farmacevtskata kompanija Srbolek i predizvikal namerno propa|awe na kompanijata, bidej}i kako pretsedatel na upravniot odbor prodaval lekovi so ogromen popust na druga svoja firma, MD Nini od Ni{, a parite gi zadr`uval za sebe. Vo Makedonija, spored podatocite od Centralniot depozitar, Nini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80 tokmu preku firmata MD Nini, koja poseduva pove} e od 60% od kapitalot na makedonskata fabrika za lekovi. Jaka 80, pak, se javuva kako sopstvenik na

16% od akciite vo konditorskata fabrika Evropa. Nini ima pove}e od 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm. Po negovoto apsewe vo javnosta se otvorija mnogu pra{awa i dilemi dali kriminalot {to go pravel vo Srbolek e mo`no da se preleal vo Makedonija vo farmacevtski kompanii koi gi poseduva. Vo posledno vreme, pak, se {pekulira deka prefrlal pari od makedonskite vo srpskite firmi, deka negovite firmi vo Makedonija imaat seriozni problemi vo raboteweto, a del od rabotnicite ve} e dale otkaz. No, osven {pekulaciii, nema nikoj da go potvrdi ili demantira toa.

Navigator

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK USPEШNO PROMOVIRAWE VO SVETOT

FRANKO FRATINI

epak, italijanskiot minister za nadvore{ni raboti mnogu poiskreno se odnesuva kon Balkanot koga ka`uva deka vra}aweto na vizite ne e mo`no

HA[IM TA^I

o mnogu nategawa i problemi uspea da dobie nov premierski mandat od parlamentot na Kosovo, no treba da vnimava na postojanosta na poddr{kata

MILE JANAKIESKI

bavo {to kone~no stignaa ukrainskite avtobusi, no sme{no e da bidat donacija od Vladata za JSP, zatoa {to tokmu taa go poseduva ova pretprijatie

SILVIO BERLUSKONI

oradi “bliskoto prijatelstvo” sega italijanskiot premier e na maka da go ubeduva libiskiot pretsedatel Gadafi da zapre so nasilstvoto

NIOT BIZNISMEN

TO SE SLU^UVA SO FIRINI VO MAKEDONIJA?! VO SRBIJA POSEDUVA DESETINA FIRMI Jovica Stefanovi}-Nini, kako {to pi{uvaat srpskite mediumi, kako biznismen bil nedostapen za javnosta, kako {to be{e slu~aj i vo Makedonija. Iako ima{e mnogu firmi, voop{to ne izleguva{e vo javnosta. Toj vo Srbija poseduva i ima udel vo pove}e kompanii, me|u koi negovata mati~na kompanija MD Nini, potoa Srbolek, Ni{ka pivara, Luksolom, @itopromet, Prosveta od Ni{, Vetroprom vo Novi Sad i Menta. Vo srpskata javnost isto taka e poznat po toa {to pred nekolku godini ja kupi zrewaninskata Jugoremedija, za koja s$ u{te ima otvoren spor so rabotnicite. Nini nekolku pati be{e na drugata strana na zakonot. Za nego be{e raspi{ana i me|unarodna poternica i se tvrde{e deka e uapsen vo akcijata “Sabja” vo Srbija, koja trae{e 40 dena i bea uapseni mnogu politi~ari, voeni lica, sudii i estradni umetnici. Nini tvrde{e deka za toa vreme toj bil vo Belgrad na delovni sostanoci. Kupuval i prodaval i u{te nekolku }kompanii od prehranbeniot sektor. Sepak, najmnogu e prisuten vo farmacevtskiot biznis, vo delot na proizvodstvo, proda`ba i distribucija na lekovi.

“Kapital” istra`uva{e {to se slu~uva na teren, no nikoj ne saka{e da komentira za biznisite na Nini. Od farmacevtskite krugovi velat deka fabrikata Jaka 80 s$ u{te raboti i nemaat informacii {to drugo se slu~uva tamu. Pretsedatelot na odborot na direktori na Jaka 80 i porane{en blizok sorabotnik na Nini, Rubin Gradevski, ne znae {to se slu~uva so firmite na Nini. “Ve}e edna godina sum trgnat od izvr{nata funkcija vo Jaka 80. Ne znam {to se slu~uva vo kompanijata. Jas samo figuriram kako pretsedatel na odborot na direktori. Kolku {to znam, firmata s$ u{te raboti”, izjavi Gradevski za “Kapital”. Toj n$ upati da se javime kaj Zorica Velkovska ili Nikola Arizanov, koi, navodno, sega upravuvale so Jaka 80. Na telefonskiot broj vo kancelarijata na Jaka 80 vo Skopje ne odgovori nikoj. Nitu dr`avnite institucii ne znaat {to se slu~uva vo farmacevtskite kompanii na Nini vo Makedonija. Od Biroto za lekovi tvrdat deka redovno pravat kontroli vo fabrikata i deka taa s$ u{te raboti. “Ne bi sakal da komentiram za sopstveni~kata struktura na Jaka 80. Vo izminatiov period Biroto za lekovi nema utvrdeno nepravilnosti vo rabotata na farmacevtskata kompanija. Na{ite specijalisti se na teren i redovno gi vr{at potrebnite kontroli”, izjavi Il~o Zahariev, direktor na Biroto. Spored nego, fabrikata nema nekoe golemo proizvodstvo i gi zadovoluva site potrebni

standardi. Spored neoficijalni izvori, Jaka 80 od maj minatata godina nema plateno zdravstveno i penzisko osiguruvawe za vrabotenite, a nivniot broj za edna godina se namalil za edna tretina, od okolu 150 minatiot januari na 90.

Biznisite na gazda Nini vo Makedonija u{te na po~etokot gi sledea razni kontroverzii.

Toj be{e aktiven na Makedonskata berza vo 2006 i 2007 godina, koga preku razli~ni firmi kupuva{e udeli vo pove}e makedonski kompanii. Najpoznat vo javnosta be{e

EDEN MESEC PRED APSEWETO PRODADEN UDELOT NA JAKA 80 VO FARMAKOS Poslednata transakcija me|u firmi koja ja napravi Nini pred apseweto be{e proda`bata na udelot koj Jaka 80 go ima{e vo kosovskata farmacevtska fabrika Farmakos [PK vo oktomvri minatata godina. Jaka go prodade svojot udel od 50% na kiparskata kompanija Demeno trading i na firmata Nini Ni{. Pri ovaa transakcija Jaka 80 ima{e kapitalna zaguba od 8,3 milioni denari zatoa {to udelite bile so nabavna vrednost od 54,5 milioni denari, a prodadeni za 41,15 milioni denari. Radovi{kata kompanija za prvite {est meseci minatata godina ima dobivka od 26,3 milioni denari i prihodi od proda`ba od 124,8 milioni denari.

obidot za neprijatelsko prezemawe na fabrikata Evropa. Toj dojde vo Makedonija pred 20 godini. Biznisot go pro{iri so osnovawe na veledrogerijata Nini, a podocna i na Nini-farmacija i na veledrogerijata Removit. Spored srpskite mediumi, se zanimaval i so trgovija so tutun, nafta, zlato, bra{no, prehranbeni proizvodi, no i so bankarstvo. Od site tie biznisi kobno za nego vo toj period se poka`alo bankarstvoto. Poradi nedozvoleno golemata kreditna izlo`enost kon mnozinskiot sopstvenik, koj ne gi servisiral svoite kreditni obvrski, protiv

IL^O ZAHARIEV

RUBЕN GRADEVSKI

DIREKTOR NA BIROTO ZA LEKOVI “Ne bi sakal da komentiram za sopstveni~kata struktura na Jaka 80. Vo izminatiov period Biroto za lekovi nema utvrdeno nepravilnosti vo rabotata na farmacevtskata kompanija. Na{ite specijalisti se na teren i redovno gi vr{at potrebnite kontroli.”

PRETSEDATEL NA ODBOROT NA DIREKTORI NA JAKA 80 “Ve}e edna godina sum trgnat od izvr{nata funkcija vo Jaka 80. Ne znam {to se slu~uva vo kompanijata. Jas samo figuriram kako pretsedatel na odborot na direktori. Kolku {to znam, firmata s$ u{te raboti.”

rakovodstvoto na Komercijalna banka-Belgrad bila povedena krivi~no-istra`na postapka. Pribeì{te od pravdata gazda Nini na{ol vo Makedonija. Osobeno mu odgovaralo toa {to Makedonija i toga{na Srbija i Crna Gora nemale potpi{ano dogovor za ekstradicija, pa odlukite na srpskata policija tuka nemale nikakvo izvr{no-pravno dejstvo. Vo Makedonija gazda Nini po~na da go {iri svoeto biznis-kralstvo prvo so Jaka 80, a prodolì so Rado banka, Vetfarm trejd, Makedonska banka. Kupuva{e akcii vo fabrikata za leb i beli pe~iva @ito Skopje, Maklek, zemjodelskiot kombinat Pelagonija, Teteks, Ohridska banka, fabrikata za maslo za jadewe Blagoj \ orev, Sileks banka, bitolskata kartonaà Fustelarko borec, Komercijalna banka i vo Evropa. Vo del od ovie kompanii s$ u{te figurira kako sopstvenik na udeli, a od nekoi izleze. Se obide i vo bankarskiot biznis. Be{e sopstvenik i najgolem akcioner vo Makedonska banka vo vremeto koga Narodnata banka & zabrani rabota na bankata, pa poradi zakonskite pre~ki mora{e da se otkaè. Poradi istata pri~ina mora{e da gi prodade {totuku kupenite akcii vo Komercijalna banka vo 2006 godina. Vo najgolem del od ovie kompanii Nini vleze so otkup na akciite tokmu preku Jaka 80.

Prilepskata prehranbena industrija Vitaminka dobi priznanie za uspe{na prezentacija na proizvodite na “NATO bazarot vo Brisel”. Blagodarnicata od NATO misijata vo Brisel pretstavuva dokaz za uspe{no pretstavuvawe na kompanijata i promovirawe na dr`avata, ne samo od aspekt na voenite aktivnosti, tuku i na svoite kapaciteti i mo`nosti da proizveduva kvalitetni proizvodi. Ova e tret donatorski nastap na Vitaminka na ovoj bazar, kade {to proizvodite {to se pra} aat pred stare{inite na NATO imaat uloga da obezbedat skromni sredstva koi ponatamu Alijansata gi deli za humanitarni celi. No, osven toa {to kompanijata nastapuva kako humanitarna organizacija, so ovoj nastap Vitaminka stanuva svetski prepoznatliv brend,

SAШO N NAUMOVSKI AUM AU MOVSKI bidej}i proizvodite {to gi donira }e bidat rasporedeni kaj silite na NATO niz celiot svet. Prilepskata kompanija postoi ve}e 55 godini i va`i za edna od vode~kite za proizvodstvo na hrana. Okolu 40% od svoeto proizvodstvo Vitaminka go izvezuva nadvor od Makedonija, najmnogu vo zemjite od regionot. Taa e edna od retkite koi vo vreme na kriza uspeaja da ostanat cvrsto “na noze” i da ostvari prihod od 8,5 milioni evra od izvoz. Glavniot izvr{en direktor, Sa{o Naumovski, najavuva deka vo narednite godini kompanijata dopolnitelno }e investira vo modernizirawe na proizvodstvoto so cel da stane lider na pazarot za prehranbeni proizvodi.

GUBITNIK

SRAMNO BEGAWE OD FUERE!

Potpretsedatelot na Nacionalniot sovet za evrointegracii, Silvana Boneva, koja vo otsustvo na pretsedatelot Radmila [e}erinska treba{e da ostvari pro{talna sredba so evroambasadorot Ervan Fuere, go posramoti makedonskiot Parlament odbivaj}i da go primi pretstavnikot na Evropskata unija vo zaminuvawe, so banalno opravduvawe deka e prezafatena. Boneva, pritoa celosno go ignorira{e op{toto mislewe vo javnosta za Fuere kako doka`an prijatel na Makedonija i ambasador koj mnogu inspirirano i inspirativno ja vr{e{e svojata dol`nost vo Makedonija. Ako se ima predvid deka ova treba{e da bide pro{talna sredba, {to zna~i prigodna, a ne rabotna, toga{ Boneva nema{e potreba da se pla{i deka Fuere }e upati u{te nekoja

SILVANA BONEVA zabele{ka do vlasta. V~era i premierot Nikola Gruevski “se opravda” so prezafatenost za otkaùvaweto na pro{talnata sredba so Fuere vo Vladata. Mu pora~a na evropratenikot deka ako ne najde vreme za nego, toj }e mora da se zadovoli so blagodarnost izrazena preku mediumite. Demonstracija na stil. Nema {to! Se pokaà deka karikaturata koja vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, mu ja podari na Fuere (na koja evroambasadorot e pretstaven kako izleguva od friìder), sepak, ne bila “izliv na duhovitost” na Vladata, tuku dokaz za nejziniot stav deka Fuere se me{a i kaj {to ne mu e mestoto i se pojavuva tamu kade {to ne go o~ekuvaat.

MISLA NA DENOT

VREDNOSTA NA IDEJATA E PRAVOPROPORCIONALNA SO SOZDADENATA OPOZICIJA

ROBERT TAUNSEND AMERIKANSKI AKTER I PRODUCENT

Navigator

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

DR@AVATA MORA DA SKRATI OD NE[TO ZA DA OBEZBEDI PARI ZA IZBORI

ORGANIZACIJATA NA IZBORITE ]E NÈ ^INI 4 MILIONI EVRA

Predvremenite parlamentarni izbori }e go ~inat dr`avniot buxet okolu 4 milioni evra. Bidej}i 2011 treba{e da bide neizborna godina, Vladata ne isplanira vo buxetot pari za izbori. Sega }e mora da prenameni pari od nekoja druga stavka za DIK ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

rganizacijata na pretstojnite predvremeni parlamentrani izbori }e ~ini okolu ~etiri milioni evra, procenuvaat porane{ni ministri za finansii, koi ve}e izdvojuvale pari od buxetot za taa namena. Bidej}i odrùvaweto na parlamentarnite izbori ne be{e predvideno za godinava, tro{okot za niv dràvata ne go isplanira vo buxetot za 2011 godina, a Dràvnata izborna komisija (DIK) ima na raspolagawe samo okolu eden milion evra, {to se dovolni za nejzino rabotewe vo neizborni godini, no ne i za celosno da gi organizira izborite. Vo takov slu~aj, Vladata }e mora da prenameni pari od nekoja stavka vo buxetot i da & gi dodade na DIK. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veli deka parite potrebni za da se odràt predvremenite parlamentarni izbori Vladata }e gi obezbedi od buxetot, no ne otkriva od koi stavki }e skrati za da transferira pari za potrebite za organizirawe na izborite.

“Dràvata e podgotvena. Se raboti, se razbira, samo za sredstva {to se potrebni za Dràvnata izborna komisija i tie soodvetno }e bidat obezbedeni, a ostanatoto e pra{awe na politi~kite partii. Dràvata ne obezbeduva drugi sredstva”, izjavi ministerot Stavreski. Za odrùvawe na poslednite parlamentarni, lokalni i pretsedatelski izbori, odràni vo 2008 i 2009 godina, dràvata potro{ila vkupno osum milioni evra. PREDIZBORIETO ]E JA ZAMRE EKONOMIJATA Ekonomistite kritikuvaat deka osven toa {to re~isi sekoja godina se tro{at milionski sumi narodni pari za organizirawe na izbori, predizborniot ciklus voobi~aeno zna~i stagnirawe na re~isi site ekonomski procesi, a toa osobeno se ~uvstvuva vo edna mala zemja kako {to e Makedonija. “Vo uslovi koga politi~kata klima e nestabilna i se o~ekuvaat predvremeni parlamentarni izbori, toa sekako deka negativno }e se odrazi vrz razvojot na ekonomijata. Najprvin, stranskite investitori }e se vozdràt od nosewe na

odluka za investirawe, bidej}i novata vlast mo`e da donese promena na uslovite za vodewe biznis ili na visinata na danocite. Isto taka i doma{nite kompanii }e bidat vnimatelni vo

ostvaruvaweto na svoite planovi, osobeno tie koi se anga`irani od strana na dr`avata vo izveduvawe na kapitalni proekti. Site ekonomski aktivnosti }e zabavat, {to povtorno }e ja vturne

doma{nata ekonomija vo period na stagnacija”, komentiraat ekspertite. Za toa dali izborite }e gi stavat reformite i ekonomijata vo vtor plan ministerot Stavreski, pak, tvrdi deka reformite

se zagrozeni od izleguvaweto na opozicijata od Sobranieto, {to, pak, sozdalo ve{ta~ka kriza. “Re{avaweto na taa kriza preku predvremeni izbori bi pomognalo samo da se realiziraat reformate. Taka na site }e im bide pojasno koj }e ja formira vladata, koj }e ja formira ekonomskata politika i toa e toa {to e najzna~ajno za ekonomskite subjekti. [to pobrzo se izleze na izbori i {to pobrzo se zavr{at izborite e podobro za ekonomijata, za privatniot sektor, za biznismenite i za reformite vo Makedonija”, istakna Stavreski. Ekonomistite predupreduvaat deka predizoborniot period mo`e da bide opasen i da dovede do razni{uvawe na cenovnata stabilnost, osobeno vo vreme koga inflatornite pritisoci se ~uvstvuvaat i odnandvor, so uvozot na poskapi surovini vo zemjava. Pred izbori vladite voobi~aeno tro{at pove}e pari za kampawi, se frlaat lopati za izgradba na u~ili{ta, gradinki, sportski tereni, privremeno se vrabotuvaat lu|e vo javnata administracija, a zgolemenite tro{ewa mo`at negativno da vlijaat vrz inflacijata.

Navigator

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

20% 3% 0,18% K

PROCENKI... XOVANI BIZIWANI

OD SVOITE INVESTICII MAKEDONSKITE KOMPANII GI NASO^UVAAT KON INOVATIVNI PROIZVODI

SKOKOT NA CENATA NA NAFTATA E “GOLEM PREDIZVIK” ZA AVIOPREVOZNICITE enadejniot skok na naftata poradi politi~kite nemiri na Bliskiot Istok pretstavuva “mnogu golemo isku{enie” za svetskite avioprevoznici, predupredi {efot na Zdruènieto na me|unarodnite avioprevoznici (IATA), Xovani Biziwani. Biziwani predupredi deka zgolemuvaweto na cenata na energijata bi moèlo da gi promeni porane{nite predviduvawa taka {to ovaa “profitabilna godina” bi moèla da stane “mnogu komplicirana godina”.

OD BDP VO MOMENTOV E PROCENTOT NA MAKEDONIJA ZA INVESTICII VO INOVACII

QUP^O ZIKOV

izvr{en direktor na Zdru`enieto na me|unarodnite avioprevoznici (IATA)

OD BDP SPORED LISABONSKIOT DOGOVOR TREBA DA IZNESUVAAT VKUPNITE INVESTICII VO INOVACII DO 2010 GODINA

...POGLED NA DENOT...

BOJATA NA PARITE ako {to trgnal vicepremierot Pe{evski da lovi stranski investicii po regionot, namesto da gi ubedi investitorite, prvo }e gi predomisli i tie koi sakale da dojdat i da vloàt vo Makedonija. Negovite izjavi i smisla za humor, koja{to, bi rekol vickastiot vicepremier, ja razbiraat samo “do Zelenikovo i nazad”, sozdavaat lo{a slika za Makedonija kako mesto za investirawe. Zamislete kako eden slovene~ki biznismen }e go protolkuva objasnuvaweto na vicepremierot Pe{evski vo intervjuto za vesnikot “Finance” deka vo Makedonija bile aktivni dve stopanski komori i deka samo taa koja bila pobliska do opozicijata imala stavovi deka stranskite investitori treba da razmislat pred da investiraat vo zemjava oti moèle da se soo~at so problemi i pre~ki pri vodeweto na biznisot vo praktika?! Me interesira dali vicepremierot misli deka so vakviot komentar gi otstrani somnevawata koi eventualno postoele kaj nekoj investitor i go ubedil deka Makedonija e odli~no mesto za investirawe? Te{ko, te{ko... Ako saka{e da pokaè kolku Makedonija e odli~no mesto za investirawe ednostavno moè{e da ja kaè brojkata za stranski investicii vo Makedonija. I toj znae deka toj argument ne e ba{ uverliv. Vaka, porakata koja toj jasno ja prati od negovata poseta vo Slovenija e deka vo Makedonija kompaniite i biznis-zaednicata se delat na onie koi se bliski

Vicepremiere, podelbite na biznisot i investitorite na bliski na opozicijata i na vlasta se neprimerni, navredlivi i krajno neto~ni! Site kompanii imaat ista boja i isti celi, politi~arite se tie {to gi “bojat” so razli~ni boi. do opozicijata i na onie koi se bliski do vlasta. Toa e klima koja e lo{a i za stranskite i za doma{nite investitori. Vicepremiere, vakvite podelbi na biznisot i investitorite se neprimerni, navredlivi i krajno neto~ni! Site kompanii koi rabotat vo Makedonija, pa duri i onie koi se obedineti vo Komorata za koja velite deka e bliska do opozicijata, imaat ista boja i isti celi. Da rabotat profitabilno, da investiraat, da izvezuvaat, da otvoraat novi rabotni mesta, da delat plati na vrabotenite... So {to zasluìla Stopanskata komora na Makedonija da bide oceneta kako bliska do opozicijata? So toa {to javno prozbore i predloì merki i re{enija za problemite koi so godini gi ma~at i doma{nite i stranskite kompanii koi vodat biznis vo zemjava? Ili moèbi so toa {to vo nea ~lenuvaat najgolemite 200 kompanii vo Makedonija koi sozdavaat najgolem del od bruto-doma{niot proizvod, od izvozot, koi se najgolemi pla}a~i na danoci...? Viceremiere, vo upravata na ovaa Komora sedat direktori koi upravuvaat so kompanii koi vrabotuvaat okolu {est iljadi lu|e, godi{no pla}aat danoci i pridonesi vo dràvnite kasi od desetina milioni evra, pravat godi{ni obrti pogolemi od 400 milioni evra, izvezuvaat makedonski proizvodi vo stranstvo vo vrednost od pove}e od 300 milioni evra...So {to zasluìle tie da bidat oboeni deka se bliski do opozicijata, kako {to Vie velite? Parite nemaat nitu boja, nitu miris, nitu nacionalnost. Sekoga{ dosega vo Makedonija politi~arite bile tie koi gi “bojat” kompaniite so razli~ni boi i gi stavaat na razli~ni strani. Vakvite “zeleni” komentari & pravat samo {teta na Makedonija. Sekoja vlast ima obvrska da ja podobruva biznis-klimata i da gi re{ava problemite so koi se soo~uva biznisot. E za toa treba znaewe i rabota. Tuka praktikuvaweto na omileniot makedonski sport - lepewe etiketi i diskreditirawe po kakvi ne osnovi ne pomaga.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI POLITI^KI KONSULTACII ME\U MAKEDONSKOTO I BUGARSKOTO MNR retstavnici na makedonskoto i na bugarskoto MNR vo Sofija }e odr`at politi~ki konsultacii so cel unapreduvawe na odnosite me|u dvete zemji. Za vreme na konsultaciite se o~ekuva da bidat razgledani mo`nostite i inicijativite za ponatamo{en razvoj i unapreduvawe na bilateralnata sorabotka me|u Makedonija i Bugarija vo site oblasti od zaemen interes, kako i sorabotkata na planot na evroatlantskite integracii na Makedonija, i sorabotkata na regionalen i multilateralen plan. Makedonskata delegacija }e ja prevodi zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti, Zoran Petrov. Petrov, pokraj sredbata so svojot doma}in, zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Bugarija, Dimitar Can~ev, }e ostvari sredba i so ministerot za nadvore{ni raboti na Bugarija, Nikolaj Mladenov, i generalniot direktor po op{ti pra{awa vo MNR na Bugarija, Qubomir Ivanov.

BU^KOVSKI SO PRETSTAVKA ZA SUDIJATA GRUEVSKA ratenikot Vlado Bu~kovski podnese prestavka pred Sudskiot sovet za nesovesno i nestru~no rabotewe na sudijata Dijana Gruevska, koja go vodi predmetot "Rezervni tenkovski delovi", vo koj toj e prvoobvinet. Pretstavkata se odnesuva na procenkata na sudijata da go prodol`i glavniot pretres bez prisustvo na eden od obvinetite vo slu~ajot. Advokatite na Bu~kovski isto taka pobaraa od pretsedatelot na Krivi~niot sud da ja izzeme Gruevska od slu~ajot. Sudskoto ro~i{te prodol`uva denes i se o~ekuva odluka po baraweto na advokatite. Pokraj Sudskiot sovet, za skandalot na poslednoto ro~i{te bil informiran i pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski. Vo me|uvreme, Sudskiot sovet donese odluka za poveduvawe na postapka za utvrduvawe na nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija na sudija za porane{en pretsedatel na Apelacija Skopje, Jordan Mitrinovski. Dodeka trae postapkata pred Sovetot, Mitrinovski e suspendiran od sudskata funkcija. Mitrinovski go pu{ti vo doma{en pritvor Bajru{ Sejdiu so garancija od 1,4 milioni evra. Vrhovniot sud mu ja ospori odlukata i go dade na odgovornost pred Sudskiot sovet.

PROFESORI POVIKAA NA ITNI IZBORI

peli do premierot Nikola Gruevski da go ispolni vetuvaweto za brzi vonredni izbori i do liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, da pokaè hrabrost i re{itelnost za na narodot da mu bide dadena sudbinata vo negovite race. Ova e porakata koja od svojata v~era{na, prva tribina ja isprati neformalnata grupa sostavena od univerzitetski profesori "G-20 Intelekta". "Nema opozicija vo svetot koja ne go posakuva toa {to na SDSM mu be{e ponudeno pred dva dena od VMRO-DPMNE, no Crvenkovski go odbi, blokiraj}i ja mo`nosta na gra|anite da go dadat svojot glas i da poddràt ili da otfrlat odredeni politiki", istakna profesorot Zvonimir Jankulovski, koj od neodamna e partner vo vlasta (preku Novata liberalna partija). Toj objasni deka grupata G-20 e formirana so cel da ponudi poinakva percepcija na makedonskata realnost, od taa, {to, spored nego, se obiduva da ja nametne opozicijata, kreiraj}i virtuelna kriza. "Crvenkovski treba da dokaè so seriozni dokazi zo{to bi bile sporni izborite {to mu gi nudi Gruevski. Ne moè dràvata da bide zalo`nik na bojkotot na opozicijata poradi ocenkata na SDSM deka nema uslovi za fer i demokratski ibori. OBSE i drugite me|unarodni institucii treba da go ocenat toa", izjavi Jankulovski.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

SORENSEN OD VTORNIK VO MAKEDONIJA

EVROOPTIMIST I EKSPERT ZA BALKANOT!

Piter Sorensen, koj doa|a na mestoto na evroambasadorot Ervan Fuere, doma{nite eksperti go cenat kako iskusen diplomat i odli~en poznava~ na sostojbite na Balkanot GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

d 1 mart vo `e{kata evroambasadorska fotelja na mestoto na ambasadorot Ervan Fuere }e sedne Danecot Piter Sorensen. Iako ova mu e prvo iskustvo kako ambasador vo svojata kariera, sepak, poznava~ite go ocenuvaat kako uspe{en i vrven diplomat. Sorensen izvr{uval nekolku funkcii na Balkanot. Toj bil sovetnik na Obedinetite nacii za Balkanot vo po~etokot na ovaa dekada, a potoa i sovetnik za Kosovo. Od 2002 do 2006 godina bil zamenik na {efot na UNMIK i direktor na evropskoto biro za Kosovo, a podocna i oficer za vrski na Sovetot na EU vo Belgrad. Sorensen e roden vo 1967 godina vo Danska i so ova prakti~no e najmladiot evroambasador {to dosega bil nazna~en vo Makedonija. Od Delegacijata na Evropskata unija vo Makedonija ne davaat detali za negovite barawa i po~etnata agenda na noviot evroambasador. Toa {to neoficijalno go doznavame e samo podatokot deka Sorensen baral prvoto intervju da ne bide politi~ko, tuku pove}e od kulturno-zabaven karakter. USPE[EN DIPLOMAT I PRIJATEL NA MAKEDONIJA! Iako ova mu e prvo ambasadorosko mesto vo negovata kariera, sepak, doma{nite i evropskite eksperti go ocenuvaat kako vrven diplomat i odli~en poznava~ na sostojbite vo regionot. Doma{nite diplomati koi imale mo`nost da se zapoznaat so Sorensen velat deka pred s$ stanuva zbor za diplomat so bogata kariera, koj e evropeist i koj vistinski se zalaga zemjite od Zapaden Balkan da stanat zemji~lenki na Unijata. Tvrdat deka stanuva zbor za ~ovek

koj ja respektira Makedonija i e evrooptimist. Za dostignuvawata i vrednostite na Sorensen zboruvaat i poznava~ite vo Brisel. Spored niv, nesomeneno se raboti za uspe{en diplomat i brifiraat deka tokmu toa {to Sorensen ve} e nekoe vreme prestojuval na Balkanot i gi poznava problemite tuka e vistinskata pri~ina zo{to visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti na Unijata, Ketrin E{ton, tokmu nego go izbra za nov evroambasador vo Makedonija.

BIOGRAFIJA NA PITER SORENSEN Roden: 7 septemvr i 1 967 godina, Danska PROFESIONALNA KARIERA: 2006-2009 Oficer za vrski na Sovetot na EU vo Belgrad; 2002-2006 Zamenik na {efot na UNMIK i direktor na evropskoto biro za Kosovo 2000-2002 Sovetnik na pratenik na Obedinetite nacii za Balkanot OBRAZOVANIE: 1993 Magister po pravo, Univerzitet Arhus, Danska 1991 Diplomiran pravnnik, Univerzitet Arhus, Danska

Toa {to e interesno za Sorensen e {to za vreme na negoviot mandat vo Srbija kako oficer za vrski na Sovetot na EU vo Belgrad be{e cel na kritiki od tamo{nata vlast (isto kako i evroambasadorot vo zaminuvawe Ervan Fuere tuka). Sorensen naide na no` od vladinite funkcioneri, pa verojatno nema da bide mnogu iznenaden ako istata sudbina go do~eka i vo Skopje. Glavniot skandal se slu~il na eden sostanok na koj tema na razgovor bile odnosite me|u Belgrad i Pri{tina, kade {to srpskiot {ef na diplomatijata, Vuk

Jeremi}, na aroganten i neprimeren na~in ne mu dozvolil na Sorensen da zboruva. Dodeka traela sredbata, Jeremi} celosno go ignoriral prisustvoto na Danecot. Vakvoto odnesuvawe na ministerot Jeremi} be{e protolkuvano kako direkten napad na Brisel i Evropskata unija. Evropski diplomati odnesuvaweto na Jeremi} toga{ go ocenija kako nedoli~no, koe samo odi na {teta na dr`avata i vlijae na kredibilitetot na zemjata vo me|unarodnata zaednica, a oficijalen Brisel reagira{e i so protestna nota.

PRODOL@UVA RASPITOT NA SVEDOCI

NOVINARI POVTORNO SVEDO^EA ZA "PAJA@INA" MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rofesionalnata sorabotka so direktorite i upravitelite na mediumite na Velija Ramkovski, finansiskoto rabotewe vo mediumite, kako i dogovorite za rabota bile del od rabotite za koi se interesiral istra`niot sudija vo slu~ajot "Paja`ina", Vladimir Tufegxi}. Toj na barawe na Obvinitelstvoto v~era gi soslu{a svedocite Kristina Ma~ki},

novinar, porane{en vraboten vo A2 i Ognen ^an~arevi}, novinar, porane{en vraboten vo "Vreme". â&#x20AC;&#x153;Dali moeto svedo~ewe }e pridonese vo istragata na koj bilo na~in e rabota na Obvinitelstvotoâ&#x20AC;?, izjavi Kristina Ma~ki}. ^an~arevi} veli deka istra`niot se interesiral najmnogu za toa kako mu se ispla} ala platata i pridonesite dodeka rabotel vo "Vreme". Pokraj novinarite, iskaz dade i Ratko Dimitrovi}, direktor na pe~atnicata Evropa 92 koja go pe~ate{e

vesnikot "Vreme". Evropa 92 ima pravosilna presuda za naplata na 200 iljadi evra dolg koj ne mo`e da go naplati za pe~ateweto na vesnicite na Ramkovski. Spored odbranata na osomni~enite vo slu~ajot, ova nema da bidat poslednite svedoci koi gi predlaga Obvinitelstvoto. Tie se somnevaat deka so postojano pro{iruvawe na listata so svedoci dopolnitelno }e se odol`uva istra`nata postapka. Krivi~niot sovet pri skopska edinica na po~etokot na ovaa nedela povtorno

im go prodolì pritvorot na 11-minata osomni~eni koi se nao|aat vo [utka. Trite upravitelki koi bea pu{teni vo doma{en pritvor isto taka dobija prodolùvawe za 30 dena. Sovetot sega odlu~uva po àlbata za zamrznuvaweto na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb. Vtoroto zamrznuvawe na smetkite se odnesuva na 3 milioni evra. So dopolnuvaweto na istragata za 2 milioni evra zataen danok, vkupnata {teta zasega iznesuva 5 milioni evra.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MILO[OSKI: ATINA DA IMA POEVROPSKI I POSOVREMEN ODNOS i sakale od strana na oficijalna Atina da imame eden poevropski, posovremen odnos kon imiwata i simbolite. Kako {to, na primer, vo Romanija ima oblast nare~ena Moldavija, ima edna sosedna zemja Republika Moldavija, no politi~arite se dovolno razumni od toa da ne pravat bilateralen spor, bidej}i sporeweto za tie raboti nekoga{ ja gubi smislata na serioznite i relevantni diskusii". Ova go izjavi v~era {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, po sredbata so negoviot romanski kolega Teodor Bakonski i dodade deka Makedonija e za brzo re{avawe na sporot za imeto. Bakonski, pak, izrazi nade` deka dvete zemji }e stignat do razumno re{enie koe gi popre~uva, a dodade i deka so reformskite procesi Makedonija e na dobar pat da stane stabilna zemja. Od druga strana, pak, profesorot Igor Janev vo intervju za MTV veli deka vo odnos na sporot za imeto Makedonija nema problem so Grcija, tuku so Obedinetite nacii. "Republika Makedonija nema problem so Grcija. Dr`avite nemaat ekskluzivni prava na imiwa. Menuvaweto imiwa ne vlijae vrz teritorijalnite prava i obvrski na dr`avite. Problemot so imeto ne nastanal so priemot vo Obedinetite nacii pod dopolnitelnite uslovi nadvor od propi{anite vo Povelbata na ON".

AKO SDSM SE VKLU^I VO PROCESOT

IZBORI NA 8 MAJ!?

Dokolku opoziciskata SDSM odlu~i da go prekine bojkotot i da sorabotuva vo zakonskite izmeni, Sobranieto mo`e da se raspu{ti do 10 mart. SDSM bara izbori vo juni, no problem ne se samo trite nedeli vremenska razlika. Deblokadata na smetkite na mediumite na Ramkovski e ne{to {to Gruevski tvrdi deka ne mo`e da go stori. A bez toa Crvenkovski ne saka da ~ue ni za koordinacii, ni za izbori! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

obranieto e podgotveno do 10 mart da ja zavr{i procedurata so formirawe na parlamentarnata Komisija za utvrduvawe na sostojbata so Izbira~kiot spisok, da se donesat izmenite na Izborniot zakonik i potoa mo`e istoto i da se raspu{ti i da se odi na izbori na 8 maj. Ova se rokovite koi v~era gi potvrdi pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, otkako povtorno ja povika opoziciskata SDSM itno da se vrati vo Parlamentot. Veqanovski, koj v~era ima{e koordinacija so {efovite na prateni~kite grupi na partiite koi ne go bojkotiraat Sobranieto,

SELMANI BARA POPISOT DA SE ODLO@I! Nova Demokratija ja koristi nastanatata situacija povtorno da pobara od vladeja~kite partii da go prekinat popisniot proces, da donesat odluka za otstranuvawe na crkvata-muzej na Kale i zapirawe na ustavnite izmeni s$ dodeka ne se postigne me|uetni~ki konsenzus za implementirawe na principot na Badenter vo Ustavniot sud, Sudskiot sovet i pri nosewe na buxetot. "Dokolku ovie tri pra{awa prodol`at da gi ignoriraat, gra|anite na Republika Makedonija }e sfatat deka Vladata ima interes od me|uetni~ki i religiski zaostruvawa", izjavi deneska prateni~kata Flora Kadriu.

NOVAKOVSKI SI PODNESE OSTAVKA OD PRETSEDATEL NA DIK! Pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Aleksandar Novakovski, podnese neo~ekuvana ostavka do pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. "So ogled na toa deka so poslednite slu~uvawa vo celost e zagrozena mojata nepristrasnost i doverba, koja mora da ja ima sekoj pretsedatel na Dràvnata izborna komisija, smetam deka treba da se povle~am od ovaa funkcija vo interes na za{tita na kredibilitetot na DIK i mojot dosega{en profesionalen anga`man", se veli, me|u drugoto, vo ostavkata. Novakovski v~era be{e nedostapen za komentar, a portparolot na DIK, Zoran Tanevski, izjavi deka nema detali za pri~inite za ovoj poteg. na koja be{e prisuten i vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski, go povika SDSM na razumno odnesuvawe vo ramkite na zakonodavniot dom. Toj veli deka o~ekuva pratenicite da se pojavat na svoite rabotni mesta i barem da po~nat da diskutiraat, za{to nema poenta formiraweto na ovie komisii i podgotovka na terenot za izbori ako najgolemiot del od opozicijata prodolì so bojkot. “Za petok zakaàv nova koordinativna sredba i o~ekuvam pretstavnicite na opozicijata da dojdat, da se izjasnat po tekstot na odlukata za osnovawe na komisija za izbira~kiot spisok, izmenite na Izborniot zakonik soglasno preporakite na OBSE i ODIHR i izmenite na Zakonot za sudski sovet. Nemam namera da otstapam od povicite za ostvaruvawe na dijalog i razre{uvawe na ovie sporni pra{awa, ~ie edinstveno mesto za re{enie e tokmu Sobranieto”, pora~a spikerot Veqanovski. SDSM NE POPU[TAAT! No, upornosta na Veqanovski barem zasega ne se isplatuva. Od SDSM pora~aa deka nemaat namera da se vratat vo Sobranieto s$ dodeka nema soodveten odgovor na nivnite barawa. Potpretsedatelot na Sobranieto i pratenik od opoziciskata SDSM, Jani

Makraduli, go povika na odgovornost premierot Nikola Gruevski za{to samo kaj nego bil klu~ot za otklu~uvawe na politi~kata kriza. “V~era{nata pres-konferencija na Gruevski samo potvrdi deka toj nema namera nitu da gi prifati uslovite za vospostavuvawe normalen politi~ki dijalog, nitu da gi prifati preduslovite za odr`uvawe slobodni, fer i demokratski izbori", veli Makraduli. Spored nego, SDSM nastapila so mnogu seriozen plan, mnogu precizno i sodr`inski i vremenski so, kako {to re~e, razumni, logi~ni i demokr atski b ar awa i o~ekuvaat premierot da odgovori vo vrska so nego. Za Makraduli koordinaciite {to gi svikuva Veqanoski se alibi-sredbi, najmalku za re{avawe na barawata od SDSM. Na stavot na SDSM v~era reagira{e li~no premierot Gruevski. Veli deka tie se neseriozni zatoa {to “so sopstvenite neodgovorni postapki ja dovele zemjata vo edna neprili~na situacija, pred s$ vo liceto na svetot”. "Se vide deka celo vreme blefirale i manipulirale i oti imaat strav od izbori, a ~ekorot za izleguvawe od Sobranieto go napravile prakti~no so cel da ne im se

slu~at predvremeni izbori, a celo vreme blefiraat deka sakaat da im se slu~at predvremeni izbori i oti ovaa vlast bila nenarodna, a tie ja imale poddr{kata od narodot", izjavi premierot Gruevski po promocijata na noviot sistem za me|usebno povrzuvawe i koristewe na registrite i bazite na podatoci me|u dr`avnite organi vo Centralniot registar.

EU ]E GO RAZGLEDUVA VIZNIOT RE@IM ZA MAKEDONIJA I ZA SRBIJA vropskata unija deneska }e go razgleduva predlogot za povtorno voveduvawe na vizen reìm za Makedonija i za Srbija, koj go podnesoa Holandija i Francija. Kako pri~ina za ovoj predlog se naveduva zgolemeniot broj azilanti od dvete zemji vo zemjite od EU. “Zgolemeniot broj azilanti od Makedonija i od Srbija pretstavuva problem za nekoi od ~lenkite na EU. Evropskata komisija vovede poseben mehanizam za sledewe na sostojbite na granicite vo Zapaden Balkan. Mora da se po~ituvaat kriteriumite za bezvizen reìm”, izjavi za srpskiot vesnik “Politika” evropratenikot Tawa Fajon. Vo intervju, pak, za “Ve~erwe Novosti”, Franko Fratini, {ef na italijanskata diplomatija, istaknuva deka Italija }e dade celosna poddr{ka na evrointegraciite za celiot region na Zapaden Balkan. “S$ u{te ne sme razgovarale za uprostuvawe na procedurata za vizniot reìm, no smetam deka site zemji treba da imaat ednakov tretman", veli Fratini.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI TELEKOM VOVEDE INTERNETPRISTAP NA DOLGI LETOVI o~nuvaj}i od fevruari site patnici na dolgite letovi na Lufthanza }e imaat internet-pristap za vreme na celiot let. FlyNet im nudi na patnicite na Lufthanza neograni~en internet-pristap na viso~ina od 30.000 stapki preku hotspot uslugata na Doj~e telekom. Ovaa usluga }e moè da se koristi so notebook kompjuteri {to poddrùvaat Wi-Fi i soodvetno opremeni smart telefoni, kako {to se iPhone i BlackBerry. Dostapna niz celiot avion, uslugata nudi ekstremno brzi konekcii. Duri i golemi dokumenti moàt da se pra}aat i dobivaat brzo, bez nikakvi odloùvawa. Avionot e povrzan so globalnata internet-mreà www preku satelitska vrska. Vo momentov, FlyNet e dostapen na izbrani severnoatlantski letovi na Lufthanza. Kon krajot na 2011 godina }e bide dostapen na re~isi celata mreà na dolgi letovi na Lufthanza. So vakvata "nebesna" ekspanzija na ovaa hotspot usluga Telekom ja potvrduva svojata namera da ovozmoì povrzan ìvot i rabota re~isi na sekoe mesto i vo sekoe vreme.

IVANOV SE PROSTI OD FUERE d pro{talnata sredba na pretsedatelot \orge Ivanov i evroambasadorot vo zaminuvawe, Ervan Fuere, so soop{tenie izleze Kabinetot na pretsedatelot. Pretsedatelot Ivanov, kako {to soop{ti negoviot kabinet, izrazil blagodarnost do ambasadorot za zalagaweto vo unapreduvawe na procesot na pristapuvawe na zemjata vo EU, kako i za aktivniot i li~en pridones za promocija i pribli`uvawe na evropskite vrednosti me|u makedonskite gra|ani. "Vo izminatite pet godini se slu~ija pove}e nastani koi se od isklu~itelna va`nost za evropskite aspiracii na Makedonija, dvata pozitivni izve{tai i dvete preporaki od Evropskata komisija za po~etok na pretpristapnite pregovori so EU, liberalizacijata na vizniot re`im", istaknal Ivanov, stoi vo soop{tenieto. Fuere, pak, izrazil nade` deka zemjava naskoro }e gi po~ne pregovorite za ~lenstvo, koi }e ja dovedat Makedonija do ostvaruvawe na nejzinata strate{ka cel polnopravno ~lenstvo vo EU.

19-GODI[EN HAKER OD SKOPJE “UPADNAL” VO MVR rivi~na prijava za “o{tetuvawe i neovlasteno navleguvawe vo kompjuterski sistem” zaraboti 19-godi{no mom~e od Skopje, koe vo mart lani go probilo serverot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Hakerot prika~uval fajlovi, instaliral aplikacii i prezemal fajlovi od internet-stranici kade {to neovlasteno e izvr{ena promena na sodr`inata i izgledot na stranicite. Vo domot i prostoriite na prijaveniot vo juli lani e izvr{en pretres, kade {to bile pronajdeni kompjuterite preku koi mom`eto vr{elo neovlasteno pristapuvawe na internet-serverot vo sopstvenost na doma{na kompanija. Poradi obezbeduvawe podatoci i dokazi za uspe{no vodewe na istragata i postapkata kompjuterite bile odzemeni i predadeni na analiza i ve{ta~ewe vo Oddelot za kriminalisti~ka tehnika pri MVR.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

DEVET LICA EVAKUIRANI

U[TE 40 MAKEDONCI ÊKAAT SPAS OD LIBIJA! MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk evet makedonski dràvjani se evakuirani od Libija so let organiziran od bugarskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Tie v~era pristignaa vo Sofija i se o~ekuva so pomo{ na ambasadorot Blagoj Hanxiski da bide obezbeden nivniot prevoz do Makedonija, informiraat od makedonskoto MNR. Makedoncite rabotele vo hrvatska grade`na kompanija i site se vo dobra zdravstvena sostojba. Ottamu dodavaat deka formirano e koordinativno telo ~ija zada~a }e bide bezbedno vra}awe na makedonskite dràvjani koi se zateknati vo nemirite vo Libija. Dosega se sobiraale podatoci za toa kolku na{i dràvjani ima vo Libija i kako moè da im se pomogne za tie pobrzo i pobezbedno da bidat vrateni vo dràvava. "Ostanuvaat u{te desetina lica vo Tripoli, koi rabotele vo bosanska firma i se o~ekuva da bidat evakuirani najverojatno so let do Saraevo. Najproblemati~no e so licata koi se nao|aat vo Bengazi, kade {to imame nekade okolu triesetina i imame potvrda od turskoto MNR deka so naredniot brod }e bidat zgrièni i na{ite dràvjani”, velat od MNR. Direktorot za konzularni raboti vo MNR, Zvonimir Popovi}, pobaral od konzulite na Srbija, Trucija, Hrvatska, Italija i Bosna i Hercegovina vo Makedonija poddr{ka od nivnite zemji pri evakuiraweto na makedonskite gra|ani. Od Sindikatot na

vrabotenite vo grade`ni{tvoto velat deka od kompaniite koi se nivni ~lenki nema rabotnici vo Libija. "Dokolku ima grade`ni rabotnici, kako {to soop{tuvaat od MNR, tie najverojatno se prateni preku nekoja agencija za posredni{tvo za dobivawe na rabota vo stranstvo", veli pretsedatelot na Sindikatot, Pavel Trendafilov. Toj dodava deka nekolkupati dosega apelirale do nadle`nite ministerstva za vnatre{ni i nadvore{ni raboti da vr{at evidencija i pogolema kontrola vo odnos na licata koi baraat ili zaminuvaat na rabota vo stranstvo, osobeno vo vakvi zemji koi mo`e da stanat potencijalni `ari{ta na nemiri. Koordinativnoto telo formirano pri MNR e vo postojana komunikacija

KAKO REAGIRA REGIONOT? Zemjite od regionot zabrzano i posveteno gi pravat site napori za evakuirawe na svoite dràvjani od Libija. V~era so bugarskiot vladin "erbas" evakuirani se okolu 100 lica, od koi samo eden bil bugarski dràvjanin. Bugarskoto MNR, sepak, najavuva deka vladiniot avion }e bide na raspolagawe i za drugi lica koi se nao|aat vo vnatre{nosta na Libija. Dosega se evakuirani 110 bugarski dràvjani. Od Belgrad poletaa tri avioni kon Libija koi moàt da primat do 500 patnici. Hrvatite koi se zateknati vo Libija }e bidat evakuirani so pomo{ na turskite brodovi, kako i eden avion koj ~eka dozvola za sletuvawe. Hrvatite }e se evakuiraat i so pomo{ na vonredna avionska linija na avstriskata vojska, soop{tuvaat od hrvatskoto MNR. so kriznite {tabovi na zemjite vo regionot, kako i so rodninite na makedonskite dràvjani koi se nao|aat vo Libija, potvrduva portparolot na MNR, Bor~e Stamov. So ogled na nasilnite protesti i demonstracii {to se odrùvaat na celata teritorija na Libi-

ja, kako i mo`nostite za nivno prodol`uvawe i eskalirawe, preporakata na MNR za nepatuvawe vo Libija ostanuva. Poradi serioznosta i itnosta na sostojbata ne se ni postavuva pra{aweto kolku }e n$ ~ini evakuacijata na gra|anite.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

REKLAMI PO SEKOJA CENA

OSNOVANA NOVA AVIOKOMPANIJA ZA PREVOZ NA STOKA

TODOROV BARA MARKETING, A NE ZNAE [TO ]E REKLAMIRA! E VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za obrazovanie raspi{a u{te eden tender za izrabotka na promotiven videomaterijal, iako ne se znae {to }e se reklamira. Neoficijalno doznavame deka predmetot na kampawata }e se utvrdi duri otkako }e se razgledaat ponudite. "Prvo }e se vidi {to }e ponudat prijavenite marketing-agencii, a potoa }e se odlu~i {to to~no }e se reklamira", informiraat

neoficijalno izvori od Ministerstvoto. Vo oficijalnata izjava od Ministerstvoto, pak, kratko velat deka }e se izrabotat reklami za potrebite na ovaa institucija. Glaven tenderski kriterium pri najnovata javna nabavka na Ministerstvoto za obrazovanie, objavena pred dva dena, e cenata. Najevtinata ponuda }e se izbere na 9 mart. Ostanuva nejasno {to }e nudat zainteresiranite marketing-agencii koga Ministerstvoto ne im ka`uva {to }e reklamira. Od ovoj resor ne otkrivaat nitu kolku pari }e potro{at za ovaa reklamna kampawa. Ministerot za obrazovanie,

urosan erlajns LTD kompani e novata aviokompanija koja }e raboti so transport na stoka osnovana so makedonski i turski kapital. Spored podatocite od Centralniot registar, novata firma so sedi{te vo naselbata Kisela Voda e osnovana so pari~en vlog od 307 iljadi denari, so osnovna dejnost tovaren vozduhoploven transport. Kako osnova~i na aviokompanijata se javuvaat skopjanecot Mejtin Zejnep i turskite dr`avjani Bajram Balixa i Ugur Karakaja, i dvajcata od Istanbul. Spored informaciite od upisot na osnovawe vo Centralniot registar, ovie dvajca se javuvaat i kako upraviteli na novata firma.

Nikola Todorov, ne saka{e da ka`e nitu kolku ja ~ine{e dr`avata poslednata masovna kampawa za promocija na izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie. Spored nego, duri i reklamiraweto na zakon koj s$ u{te ne be{e pominat vo sobraniska procedura e sosema opravdano. "Vladata ima pravo, no i obvrska da ja informira javnosta za site politiki {to gi sproveduva. Obvrskata e pogolema osobeno koga stanuva zbor za politiki vo sektori kako {to e obrazovanieto, vo koe koja bilo odluka verojatno se odnesuva na re~isi site gra|ani vo Republika Makedonija", re~e toga{ Todorov.

POSLEDEN ROK ZA PRIJAVUVAWE NA ZAVR[NITE SMETKI DO 20 ^ASOT VO PONEDELNIK

PO^NUVA OZAKONUVAWETO NA NELEGALNITE GRADBI

]E SE LEGALIZIRAAT I DIVOIZGRADENITE ZGRADI Sobranieto gi prifati amandmanite so koi se bara{e i divoizgradenite zgradi, dogradbi i nadgradbi da vlezat vo procesot na legalizacija. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

obranieto go izglasa Zakonot za legalizacija na divoizgradenite objekti. Osum dena otkako }e izleze vo Slu`ben vesnik }e po~ne i negovata primena, a novina e toa {to so Zakonot }e mo`at da se legaliziraat site divogradbi, vklu~uvaj}i i zgradi, dogradbi i nadgradbi, kako i javni zdravstveni ustanovi. Sobranieto gi prifati amandmanite na del od

pratenicite koi baraa zgradite da ne bidat izostaveni od procesot na legalizacija. Za niv, kako i za delovnite, industriskite i objektite od javen interes cenata za legalizacija doprva }e se utvrduva, odnosno, Vladata na slednata sednica treba da go odobri pravilnikot so ceni. Po cena od edno evro za metar kvadraten }e se legaliziraat edinstveno individualnite ku}i. Gra|anite }e imaat rok od {est meseci da podnesat barawe za legalizacija, za {to }e im bidat potrebni samo tri dokumenti: uverenie za dr`avjanstvo, dokaz za priklu~ok do komunalna

infrastruktura, dokolku ima, a vo slu~aj da nema, izjava zaverena na notar i geodetski elaborat. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, u{te edna{, obrazlo`uvaj}i go Zakonot, istakna deka za izrabotka na elaborat za individualni ku}i gra|anite nema da platat pove}e od edno evro za metar kvadraten. â&#x20AC;&#x153;Otkako gra|anite }e gi dostavat barawata, op{tinite imaat rok od {est meseci da gi razgledaat i da dadat urbanisti~ka soglasnost i rok od pet godini da go vmetnat objektot vo urbanisti~kite planovi. ]e postoi i mo`nosta op{tinata da go stopira

pravata za javni prihodi soop{tuva deka site nejzini dano~ni kancelarii niz Makedonija vo ponedelnik }e imaat prodol`eno rabotno vreme do 20.00 ~asot. Rokot vo koj site firmi treba da podnesat dano~ni bilansi do Upravata za javni prihodi istekuva na 28 fevruari. Do vtornik nedelava 10.691 dano~ni obvrznici navreme go prijavija godi{niot danok za vkupen prihod za 2010 godina. Vo UJP o~ekuvaat do krajot na rokot vkupniot broj na podneseni dano~ni bilansi da dostigne pove}e od 60.000 firmi. Kontakt-centarot na UJP vo Skopje (GTC, II kat) }e raboti i vo sabota so prodol`eno rabotno vreme, od 9.00 do 20.00 ~asot, informira UJP.

procesot dokolku gra|aninot ne gi obezbedil potrebnite dokumenti do nivnoto obezbeduvawe, po {to povtorno }e go prodolì procesotâ&#x20AC;?, veli Janakieski. Zasega s$ u{te nema procenki kolku pari }e se sleat vo centralniot buxet i op{tinskite buxeti so legalizacijata na divogradbite. Janakieski veli deka do v~era se registrirani vkupno 310.000 divoizgradeni objekti, no ne kaà kolku sredstva }e se priberat od legalizacijata, iako opozicijata neodamna izleze so presmetki deka dràvata }e sobere 270 milioni evra vo buxetot.

NBM: BANKITE POVE]E ]E KREDITIRAAT ankite vo prviot kvartal godinava }e go zgolemat kreditiraweto i }e odobrat pove}e zaemi za firmite i za gra|anite od prvi~nite o~ekuvawa, prognozira{e v~era Narodnata banka na Makedonija. Spored NBM, bankite do april }e odobrat 8,4% pove}e zaemi sporedeno so lanskite plasmani vo istiot period. Ekonomijata vo posledniot kvartal raste{e spored o~ekuvawata na NBM, pa zatoa bankata predviduva deka bankarskite investicii }e rastat. Kreditiraweto vo januari e za 6,8% pogolemo od odobrenoto vo istiot mesec lani. [tedeweto vo januari godi{no porasna za 12,9%. Do krajot na mart se o~ekuva da dostigne 13,1%. Sporedeno so lanskiot januari, kamatite ne se namalija. Sepak, cenata na novoodobrenite krediti prodolì da se namaluva, sumira NBM. Sovetot na Narodnata banka na Makedonija v~era definira{e uslovi za toa koj ne moè da bide ~len vo nadzoren i upraven odbor na banka. Kriteriumite {to vaàt za toa koj gra|anin ne moè da poseduva pogolem kapital od 5% od banka }e se odnesuvaat i na uslovite za toa koj ne smee da bide vo rakovodna pozicija vo banka. A toa se site lica na koie im e izre~ena sporedna kazna - zabrana za dobivawe dozvola za osnovawe i rabota na banka, odzemena dozvola za osnovawe i rabota na banka, zabrana za otvorawe firma i ima privremena ili trajna zabrana za vr{ewe bankarski aktivnosti.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.740 2.720 2.700 2.680 2.660 2.640 2.620 2.600 2.580 2.560

MBI 10

2.950

MBID

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

OMB

2.930

116,65

2.910

116,60

2.890 116,55 2.870 116,50

2.850 2.830

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

17/02/11

23/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,45 18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

23/02/11

17/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

23/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

REZULTATITE NA TELEKOM AVSTRIJA GRUPACIJATA ZA 2010 GODINA

VIP OPERATOROT GO ZGOLEMI PAZARNIOT UDEL ZA 20% So novi uslugi, povolni ceni i odli~en kvalitet Vip operator i ovaa godina }e se bori da gi zgolemi i zajakne poziciite na pazarot stavuva i dopolnitelen motiv kaj site nas da prodolìme so realizacijata na na{ata razvojna strategija, koja se temeli na kontinuiranoto zgolemuvawe na zadovolstvoto na korisnicite. So kontinuirani vloùvawa i dosledno sproveduvawe na na{ite strate{ki celi, veruvam deka }e obezbedime odli~ni rezultati i pozitiven trend na podolg rok”, izjavi Qu{ev. Spored oficijalnite podatoci vo izve{tajot na Telekom Avstrija grupacijata, operatorot Vip lani vo Makedonija investiral okolu 13 milioni evra vo zgolemuvawe na kapacitetite i mo`nostite na mreàta. Minatata godina VIP ja zavr{il so negativa od 5,2 milioni evra. Dobivkata na ovoj mobilen operator vo 2009 godina, pak, iznesuvala negativni 13,4 milioni evra. Glavniot finansiski direktor na VIP, Piter Cidek, ocenuva deka podobrenite finansiski rezultati se dokaz deka kompanijata raste na makedonskiot telekomunikaciski pazar. “Na{ata ponatamo{na delovna filozofija ostanuva nepromeneta i prodolùvame da gi sledime efikasnite ~ekori kon ostvaruvaweto na odr`liv rast - da go sledime korisnikot, da gi zadovolime negovite potrebi i da inve-

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

obilniot operator Vip, del od Telekom Avstrija grupacijata, ja zavr{i 2010 godina so rast na prihodite od 65,2%, odnosno so 35,8 milioni evra. Ovoj rast se dol`i na pogolemiot broj pretplatnici so mese~na pretplata vo mobilnata telefonija, zgolemeniot broj povici, kako i poradi prihodite od interkonekcijata. Spored godi{niot izve{taj na grupacijata za 2010 godina, telekomunikaciskiot operator vo Makedonija lani ostvaril rast od 19,9% vo pazarniot udel, so {to sega dr`i 36% od pazarot vo zemjava. Tretiot po red mobilen operator vo zemjava, Vip, vo 2010 godina ja zgolemil svojata korisni~ka baza za 45,6%, na pove}e od 440.000 korisnici. Glavniot izvr{en direktor na Vip, Nikola Qu{ev, objasnuva deka vo 2010 godina brojot na postpejd-korisnicite porasnal za osum procentni poeni, od 28,2% vo 2009 godina na 36,1% do krajot na 2010 godina. “Zadovolni sme od kone~nite rezultati od raboteweto na Vip operator, koi potvrduvaat deka 2010 godina be{e odli~na godina za nas i za na{ite korisnici. Rastot vo site segmenti ni vleva doverba, no istovremeno pret-

stirame vo nego, bidej}i toa se vra}a pove}ekratno”, re~e Cidek, prezentiraj}i gi finansiskite rezultati na Vip za minatata godina. Qu{ev o~ekuva deka so novi uslugi, povolni ceni i odli~en kvalitet }e se borat da gi zgolemat i zajaknat poziciite na pazarot vo zemjava i ovaa godina. Oceni deka biznis-klimata vo zemjava se podobruva. "Godinava o~ekuvame s$ pove}e korisnici da go prepoznaat kvalitetot i atraktivnosta na ponudite i uslugite na Vip operator. O~ekuvame ponatamo{no pottiknuvawe na pazarnata konkurencija so konkretni regulativni merki, kako i sevkupno podobruvawe na ekonomskata sostojba vo zemjata. Toa {to mo`eme da go vetime

za 2011 godina e deka }e ponudime pove}e kvalitetni uslugi i proizvodi, }e prodol`ime da vlo`uvame vo pozitivnite vrednosti vo op{testvoto i pred s$, sekako deka }e ponudime pove}e vrednost za na{ite korisnici", komentira Qu{ev za “Kapital”. Vo 2010 godina, pak, Telekom Avstrija grupacijata imala neto-dobivka od 195,2 milioni evra. Na nivo na grupacija kapitalnite investicii imale rast za 7,3%, odnosno za 763 milioni evra.

NIKOLA QU[EV DIREKTOROT NA VIP

PROMETOT RASTE, MBI-10 VO MINUS snovniot berzanski indeks MBI-10 prodol`i so pad na vrednosta tret den po red. Trguvaweto vo tekot na v~era{niot den toj go zavr{i so pad od 2,18% na 2.578,81 indeksni poeni. Od po~etokot na nedelata do denes MBI-10 izgubi 5,1% od svojata vrednost. Za razlika od nego, drugiot akciski indeks MBID poleka po~na da zajaknuva, bele`ej}i rast od 0,16% na 2.846,52 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,09% na vrednost 116,60 indeksni poeni. Za dva ipol pati porasna i berzanskiot promet blagodarenie na pogolemata investitorska aktivnost kaj klasi~noto trguvawe, no i blok-transakcijata so akcii na Fer{ped od 10 milioni denari. Vkupniot ostvaren promet iznesuva{e 22,3 milioni denari. Vo fokusot na investitorite povtorno bea akciite na kompaniite. Najgolem interes ima{e za akcijata na Alkaloid od koja se istrguvaa 551 akcija vredni 2,3 milioni denari. Golem interes ima{e i za akcijata na Ilinden od Struga. Od nea se istrguvaa 1.431 akcii po cena od 1.550

denari za akcija, pri {to e ostvaren promet od 2,2 milioni denari. Povtorno ima{e interes i za akcijata na Komercijalna banka, koja trguvaweto go zavr{i so promet od 1,1 milioni denari. Na redovniot pazar na akcii najgolem promet, od 1,3 milioni denari, ostvari akcijata na Rade Kon~ar, a interes ima{e i za akcijata na Makedonski Telekom, koja zavr{i so promet od eden milion denari. Obvrznicite ostanaa povtorno neatraktivni za investitorite. Tie denot go zavr{ija so vkupen promet od 1,1 milioni denari, a najtrguvana so promet od 468.000 denari be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od vkupno 23 istrguvani hartii od vrednost duri 14 imaa pad na cenata, a najmnogu padna akcijata na Teteks i toa za 7,22%. Cenite porasnaa na {est hartii od vrednost, a najgolem rast od duri pet pati ima{e akcijata na Ilinden od Struga. Nejzinata cena v~era porasna od 300 denari za akcija na 1.550 denari za akcija. Miruvaa cenite na tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

23.02.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Илинден Струга

1.550,00

416,67

2.218.050

Раде Кончар Скопје

2.000,00

5,26

1.380.000

54.600,00

0,18

546.000

7.400,00

0,06

37.000

0,00

Име на компанијата

Фершпед Скопје Бетон Скопје 0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тетекс Тетово

Просечна цена (МКД)

Гранит Скопје Топлификација Скопје Стопанска банка Битола

Износ (МКД)

540

-7,22

178.200

29001

-6,19

87.003

584,78

-3,71

391.800

3.591,04

-2,94

542.247

3.530,00

-2,75

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Алкалоид Скопје Илинден Струга

23.02.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

32.090.856,75

-0,55%

10,26%

9,78%

2,99%

-0,70%

21.02.2011

ILIRIKA GRP

48.719.957,46

0,13%

1,12%

6,66%

-1,89%

6,64%

21.02.2011

Иново Статус Акции

18.321.864,35

0,23%

8,54%

3,48%

7,93%

-9,89%

22.02.2011

KD Brik

36.143.984,29

-1,81%

1,41%

3,28%

-2,76%

10,21%

22.02.2011

KD Nova EU

28.723.256,05

1,77%

6,89%

8,83%

5,64%

2,02%

22.02.2011

КБ Публикум балансиран

30.781.958,03

0,34%

5,16%

5,31%

3,27%

-0,29%

22.02.2011

23.02.2011

Макпетрол Скопје

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

70.600 23.02.2011

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

23.02.2011

23.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.329,71

390,18

11,10

0,99

54.562

7.400,00

341,43

21,67

0,22

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

584,78

105,83

5,53

0,58

обични акции

2.279.067

3.511,58

471,74

7,44

1,15

Вкупно Редовен пазар

112.382

29.001,00

0,81

4329,71

-0,80

2.385.670

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

1550

416,67

2.218.050

SBT (2009)

389.779

3.530,00

211,39

16,70

0,80

2.000,00

5,26

1.380.000

STIL (2009)

14.622.943

198,31

0,11

1.793,37

2,77

Комерцијална банка Скопје

3511,58

-1,08

1.197.449

TPLF (2009)

450.000

3.591,04

61,42

58,47

1,05

Македонски Телеком Скопје

527,44

-0,48

1.012.690

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

0,30

Раде Кончар Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

19.271

-78,42

обични акции

95.408

189,76

114.680

-6,19

84.393

385,75

84.393

385,75

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 23.02.2011)

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

ISTRGUVANI 1,27% OD OSNOVNATA GLAVNINA NA FERШPED reku blok-transakcija vo iznos od 10 milioni denari v~era bea istrguvani 1,27% od osnovnata glavnina na {pediterskata kompanija Fer{ped. Vkupno bea istrguvani 230 obi~ni akcii po cena od 43.900 denari za akcija. Ovaa cena e za 17,3% povisoka od nominalnata vrednost na akciite, koja iznesuva 37.400 denari za akcija. V~era nema{e informacii koj gi kupil, a

koj gi prodal akciite na Fer{ped. Ovaa kompanija za godinava najavi ambiciozen biznis-plan, spored koj se o~ekuva planiranite vkupni prihodi da porasnat za 10%, dobivkata za duri 34%, a planirani se i investicii vo iznos od 207,7 milioni denari. Vo Fer{ped o~ekuvaat zazdravuvawe na svetskata i na doma{nata ekonomija i rast na cenite na metalite na svetskite berzi, {to }e pridonese za

pogolema pobaruva~ka na metali i za za`ivuvawe na aktivnostite kaj {pediterskite kompanii koi vr{at i me|unaroden i doma{en transport, kako i carinsko zastapuvawe.

FER[PED BROKER KAZNET PORADI NEZAKONSKI TRANSAKCII SO AKCII NA IMB omisijata za hartii od vrednost ja kazni brokerskata ku}a Fer{ped broker so privremena zabrana od 30 rabotni dena za vr{ewe na site uslugi so hartii od vrednost, poradi u~estvo vo nezakonska operacija povrzana so kupoproda`ba na akcii na IMB Mlekara od Bitola. Spored KHV Fer{ped broker vr{ela nezakonski transferi na pari od smetkata na eden klient na drug bez

da se sklu~i kakva bilo transakcija so hartii od vrednost. Vo ovie nezakonski transferi u~estvuvale i stranskiot investitor CEE Investments B.V, doma{niot privaten fond Fi{er teta i kompanijata Labrusko od Skopje. Od Fer{ped broker reagiraat i najavuvaat pravni merki za za{tita. “Stanuva zbor za transakcii izvr{eni vo 2007 godina, pove}e pati kontrolirani od

strana na KHV koja dosega nemala nikakvi zabele{ki za na{ata rabota. Za ova doznavme od mediumite, nikoj od Komisijata ne ne informira za navodite vo soop{tenieto. Toa e neprofesionalen i nesoodveten odnos so {to samo se potvrduva deka odlukata za privremena zabrana za vr{ewe dejnost na brokerskata ku}a e tendenciozna, neosnovana i selektivna”, velat od menaxmentot na Fer{ped broker.

SE PODGOTVUVA REGIONALNA ENERGETSKA STRATEGIJA

17.03.2010 MAKEDONIJA ]E BIDE DEL OD REGIONALNA BERZA NA STRUJA

Nedostigot od elektri~na energija i priroden gas vo regionot gi primora nadle`nite da izrabotat regionalna energetska strategija, koja }e ponudi re{enija za pobezbedno snabduvawe na balkanskite zemji KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

inistrite za energetika na Makedonija, Albanija, Kosovo, Srbija i na Bugarija se dogovaraat da izrabotat regionalna strategija za razvoj na energetskiot sektor vo slednite 20 godini. Do krajot na godinava energetskata zaednica treba da go donese ovoj strate{ki dokument, koj, pak, treba da ja spre~i opasnosta strujata i gasot od 2015 godina da bidat deficitarni za zemjite od Balkanot. Makedonskiot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, otkriva deka regionalnata energetska strategija bila edno od pra{awata za koi razgovaral so pretstavnici na Sekretarijatot na energetskata zaednica minatata nedela vo Viena. Izvori od Ministerstvoto informiraat i deka vo mart godinava ministrite za ekonomija i energetika od regionot treba da napravat nacrt-proekt, vrz osnova na koj vo juni }e izrabotat predlog-energetska strategija. Vo oktomvri predlog-tekstot na ovoj strate{ki dokument za regionot }e bide na masa pred ministerskiot sovet vo EU. “Na sostanokot vo Viena, kade {to prisustvuva{e ministerot Besimi, se razgovara{e za izgotvuvawe na strategija za zemjite od regionot vo koja }e bidat definirani proektite od regionalno zna~ewe, koi, pak, }e pridonesat za pogolema razmena na energija vo regionot, za unapreduvawe na regionalniot pazar na energija i negovo vklu~uvawe vo edinstveniot evropski energetski pazar. Se predviduvaat i proekti koi }e go zajaknat

47,5

evra godi{no vo slednite 10 godini }e treba da izdvojuva sekoj `itel na Balkanot za investicii vo energetikata

snabduvaweto so energija vo regionot i }e pridonesat za sigurno snabduvawe. Ovaa strategija treba da go opfati i pra{aweto za tarifite i cenite na energensite”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. VKLUÊN E SAMO ZAPADEN BALKAN Iako se raboti za regionalna strategija, vo nea zasega ne se vklu~eni Hrvatska, Crna Gora, Slovenija, Bosna i Hercegovina i Grcija. Idejata za regionalna energetska strategija poteknuva od srpskiot minister za ekonomija, Petar [kundri}. “Samo preku seriozni regionalni proekti zemjite vo regionot moàt da ja zgolemat konkurentnosta vo EU. Nie site sme mali za poedine~no da vlezeme vo igra. Regionalnoto povrzuvawe preku zaedni~ka energetska strategija na sekoja zemja }e & ovozmoì pobezbedno snabduvawe. Treba da se sozdade edinstvena energetska infrastruktura vo regionot, odnosno povrzan regionalen energetski sistem koj }e se integrira vo evropskiot”, veli [kundri}. Strategijata treba da ponudi re{enija kako balkanskite zemji da se spravat so raste~kata potreba od energensi vo slednite 20 godini, bidej}i na Balkanot nema novi nao|ali{ta na jaglen. Ministerot Besimi e optimist deka regionalnata

energetska strategija }e & gi otvori vratite na Makedonija kon evropskiot energetski pazar. “Makedonija }e ima mo`nost da izbere razli~ni pravci na vlez na energijata i razli~ni snabduva~i. So strategijata }e se utvrdat priritetnite proekti za Makedonija, koi bi imale i regionalno zna~ewe, }e se prifatat regionalni pravila za funkcionirawe na pazarite na energija, a }e se otvori i pogolema mo`nost za privlekuvawe investicii vo ovoj sektor”, objasnuvat od Ministerstvoto. Doma{nite eksperti vo regionalnata energetska strategija gledaat mo`nost za formirawe na silna regionalna berza na struja.

“Taa pove}e }e gi definira politi~kite odluki koga e vo pra{awe sigurnoto i kvalitetno snabduvawe so elektri~na energija i so priroden gas. Verojatno treba da ponudi i konkretno re{enie za sozdavawe na berza na struja vo regionot. Toa e osobeno zna~ajno sega, vo vreme koga kupoproda`bata na struja se odviva preku regionalni trgovci”, objasnuva akademik Gligor Kanev~e. ]E TREBA DA SE GRADAT I NOVI DALNOVODI No, paralelno na toa Makedonija }e treba intenzivno da raboti i na visokonaponsko povrzuvawe so Kosovo, so Albanija i so Srbija. Dr`avnata energetska kompanija MEPSO e re~isi na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,59%

3,49%

4,28%

5,26%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,35%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5017

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,0001

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,7108

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,8836

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,5872

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,1058

61,6

46,3

73,7

Извор: НБРМ

po~etok koga e vo pra{awe izgradbata na 400-kilovoltniot dalnovod od [tip do Ni{. Izvori od Vladata objasnuvaat deka najdocna do 2012 godina treba da se realizira ovaa investicija, proceneta na okolu 20 milioni evra. MEPSO naskoro treba da izgradi i 400-kilovolten dalnovod kon Kosovo i kon Albanija. Ekspertite smetaat deka globalnata kriza }e go zabavuva razvojot na energetskiot sektor vo zemjite od regionot. Idejata regionot zaedni~ki da se spravuva so snabduvaweto so energija ja poddr`uvaat i poradi faktot {to sega edinstveno Bugarija, Romanija i BiH proizveduvaat vi{ok elektri~na energija. Hrvatska

uvezuva okolu edna tretina od vkupnata potro{uva~ka. Ako godi{niot rast na potro{uva~kata na elektri~na energija od 3,6% prodolì i vo idnina }e treba da se izgradat golemi energetski kapaciteti, no toga{ strujata ne }e moè da se prenese preku postoe~kata prenosna mreà. Prognozite na trgovcite so struja se deka pobaruva~kata za ovoj energens od 2020 godina }e raste vo prosek za 2,2%. Toa zna~i deka do 2020 godina regionot }e mora da investira najmalku 40 milijardi evra vo novi energetski kapaciteti. Vo slednite 10 godini sekoj ìtel treba da izdvojuva po 47,5 evra godi{no za investicii vo energetikata.

Fokus

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE SVETSKI I EVROPSKI BERZI SE INTEGRIRAAT

BALKANSKITE BERZI KAKO "CRNI OVCI" NE MO@AT DA DOGOVORAT SPOJUVAWE! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

enovive vo svetot se slu~uvaat mo`ebi najgolemite po vrednost kompaniski spojuvawa vo istorijata. Toa se integraciite na najgolemite svetski berzi. Germanskata Doj~e berza se spojuva so Wujor{kata berza, Londonskata berza se spojuva so TMX, kompanija koja ja poseduva berzata vo Toronto. Od druga strana, [angajskata i Brazilskata berza potpi{aa dogovor za sorabotka. Po zavr{uvaweto na ovie globalni integrativni procesi svetot }e stane edna globalna stanica za trguvawe so hartii od vrednost. O~ite na golemite globalni investitori } e bidat vpereni vo samo nekolku berzanski centri na mo}, kade {to tie na edno mesto }e go nao|aat toa {to sakaat da go kupat ili prodadat - akcii, obvrznici, finansiski derivati. Pri~inite za spojuvawata se ednostavni namaluvawe na tro{ocite koi vo berzanskata industrija se fiksni i zgolemuvawe na profitot preku zgolemuvawe na obemot na hartii od vrednost so koi vo isto vreme i na isto mesto trguvaat ogromen broj investitori. "Kapital" analizira kade e Makedonskata berza i berzite od regionot vo ovaa globalizacija na svetskite berzi? Kolku tie se podgotveni da go sledat svetskiot trend, imaat li strategija

Balkanskiot mentalitet ili ridestiot reljef? Koja e pri~inata {to berzite od porane{na Jugoslavija ne mo`at da dogovorat kapitalno spojuvawe? Vo vreme koga najgolemite svetski i evropski berzi se integriraat, a pomalite konvergiraat kon najsilnite berzanski to~ki, balkanskite pazari na kapital ostanuvaat razdvoeni, nadvor od fokusot na globalnite investitori - {to, koga i kako da pravat? Izjavata na direktorot na Zagrepskata berza,

Ivana Gazi}, dadena za hrvatskite mediumi po poslednata sredba so svoite kolegi od regionot na po~etokot od mesecov gi urna

MARINA NA]EVA-KAVRAKOVA PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST "Zamina vremeto koga treba{e da se prodade Makedonskata berza. Toa be{e 2008 godina, koga pregovorite so Nasdak ve}e bea po~nati. Za àl, propu{tena e {ansata. O~igledno, li~nite interesi gi nadvladeaja interesite na investitorite i na Republika Makedonija. Zatoa {to so vlezot na Nasdak navistina mnogu raboti }e se promenea na makedonskiot pazar na kapital. Sakam da naglasam deka za da moè Makedonskata berza da se vklu~i vo globalnite berzanski dvièwa mora da se napu{tat monopolisti~kite ili oligopolisti~kite praktiki."

nadeìte za spojuvawe na berzite od porane{na Jugoslavija. "Potpi{uvaweto na aneksot kon memorandumot za sorabotka od 2007 godina ne zna~i i kapitalno povrzuvawe na berzite od regionot, zatoa {to toa ne e nitu strate{ki, nitu ekonomski opravdanoâ&#x20AC;?, re~e Gazi} po sredbata so direktorite na berzite od Skopje, Belgrad, Qubqana i Bosna i Hercegovina. Kolku taa so ovaa eksplicitna izjava go kaà toa {to drugite {efovi na pazarite od Jugoisto~na Evropa go mislat? Direktorot na Makedonska berza, Ivan [teriev, ne go deli misleweto na kole{kata od Hrvatska. Spored nego, menaxmentot na Berzata vo Skopje e eden od najajktivnite koga stanuva zbor za integracijata vo regionot, no, kako {to veli toj, procesot ne moè da po~ne ottuka zatoa {to makedonskiot pazar e

eden od pomalite. "Toa {to se slu~uva vo posledno vreme na globalnite pazari e u{te edna potvrda deka pogolemite i pomo}ni berzi vo uslovi na globalizacija idniot razvoj go gledaat vo razli~en tip integracii. Spojuvawa, pravewe razni alijansi, seto toa go potvrduva stavot na Makedonskata berza deka takvite procesi e neminovno porano ili podocna da nastanat i vo regionot. Toa go ka`av i na posledniot sostanok so berzite od regionot, neodamna vo Zagreb", veli [teriev. Spored nego, Makedonskata berza kako pomala berza vo regionot se trudi da bide maksimalno aktivna, gi prezema site normativni aktivnosti, vklu~uvaj}i i inicijativi za promena na zakonite, se stremi i smeta deka uspe{no gi menuva pravilata za trguvawe i tehnolo{ki se osovremenuva so cel

CENTRALEN REGISTAR, CARINA, UJP I KATASTAR SE POVRZAA ELEKTRONSKI

VLADATA ]E GI SPASUVA GRA\ANITE OD ^EKAWE PRED [ALTER VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

o 1 milion dolari, pari od buxetot, Vladata }e go podobruva kvalitetot na javnata administracija. Proektot za Interoperabilnost, preku koj Centralniot registar, Agencijata za katastar, Carinskata uprava i UJP se povrzuvaat po elektronski pat, spored Vladata, }e go namali {etaweto na strankite od institucija do institucija za eden dokument, no }e gi izbegne i nedorazbirawata me|u instituciite i gre{kite koi tie

dosega gi pravele. Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, istakna deka elektronskoto povrzuvawe }e im ja olesni rabotata na instituciite, no i na gra|anite. "Stanuva zbor za platforma koja na bezbeden, moderen i efikasen na~in }e im ovozmo`i na ovie institucii da razmenuvaat informacii. So razmenata na podatocite dosega vo Makedonija sekoja institucija kreira{e svoja baza na podatoci. A pritoa postoe{e mo`nost da se pravat gre{ki, odnosno duplikati na odredeni podatoci. I

zatoa ima{e nedorazbirawe me|u instituciite vo odnos na toa koj gi ima pravite podatoci. So ovoj sistem tie }e mo`at vedna{ da gi ras~istat svoite registri. A i so Zakonot za elektronsko upravuvawe se znae koj ima pravo da pobara i da za~uva podatoci od gra|anite", re~e Ivanovski. Proektot opfa}a 138 uslugi i 60 dokumenti, odnosno, site uslugi {to gi nudi dr`avata kon gra|anite i kompaniite. Vo 2009 godina {alterite na ovie institucii bile poseteni 150.000 pati.

Spored premierot Nikola Gruevski, elektronskoto povrzuvawe pretstavuva edna od pokrupnite i pozna~ajni reformi na javnata administracija. Toj istakna deka mora da se nadminat dolgite i bavni proceduri, {etaweto od edna do druga institucija, tro{eweto vreme i pari, ~ekaweto za dokumenti zaglaveni vo slo`eni postapki, koi, veli, pretstavuvaat golemo optovaruvawe za sekoj gra|anin i kompanija. "Ovoj nastan sam po sebe zna~i 150.000 ~ekawa na {alter pomalku. Ova }e im ovozmo`i na instituci-

ite da im gi dadat na gra|anite uslugite bez pritoa da gi pra}aat na site ~etiri mesta poedine~no. I nema da mora da baraat prethodni dokumenti za da mo`at da dojdat do finalniot {alter, da gi poka`at prethodno izvadenite dokumenti odej}i od {alter na {alter, ~ekaj}i, gubej}i vreme, frustriraj}i se, pla}aj}i pari za taksi. A vaka, koga }e dojdat vo soodvetnata institucija taa }e si gi pobara potrebnite dokumenti od drugite institucii i bez da trae toa so denovi, nedeli ili meseci, }e se dobiva potrebniot

no.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

sozdavawe osnova za povrzuvawe so drugite berzi. "Me|utoa, ne moème samo nie da gi diktirame procesite. Moème da se javime kako ideen inicijator i toa go pravime postojano. No, mora da se imaat predvid i izjavite {to doa|aat od drugite berzi vo regionot. Na~inot i tempoto na regionalnata integracija zavisi i od toa kako pogolemite igra~i od regionot gledaat na celiot ovoj proces. Nie sme podgotveni i otvoreni da razgovarame so site zainteresirani stranski berzi", veli [teriev. Pretstavnik na eden od najgolemite akcioneri vo Makedonska berza veli deka se nadevaat deka eden den Berzata }e se prodade i deka tie kako akcioner }e gi prodadat akciite. "Do povrzuvawe na berzite od regionot mora da dojde, a za toa da se slu~i treba da imaat zaedni~ka platforma za trguvawe. No, toa ne e s$. Toa se mnogu komplicirani procesi. Nie, sekako, treba da znaeme kade sme naso~eni. Dali e toa Qubqanskata ili moèbi Zagrepskata berza ili Belgradskata?", veli na{iot sogovornik. Spored nego, najdobar na~in e berzite od regionot zaedno da se ponudat na nekoja golema stranska berza. Sepak, poradi momentalnata vrednost na Makedonska berza, koja e namalena po finansiskata kriza, na{iot sogovornik ne e ubeden deka sega e vistinskiot moment za proda`ba. "Prvo treba da ima interes, a potoa akcionerite so menaxmentot da napravime analiza i da ocenime {to ponatamu. Koga }e po~nat pregovori, toga{ i akcionerite }e se grupiraat", veli sogovornikot koj saka{e da ostane anonimen. Makedonskata berza ima{e {ansa da se prodade na Nasdaq-OMX. Zo{to ne uspea? Esenta 2008 godina akcionerite na Makedonskata berza po~naa da se grupiraat i formiraa mnozinski paket za proda`ba na berzata. Se smeni i Zakonot za hartii od vrednost za da se ovozmoì proda`ba. No, do

KOI SE NAJGOLEMITE BERZI VO EU? 1. Vienska berza - gi poseduva berzite vo Praga, Budimpe{ta i Qubqana 2. Var{avska berza â&#x20AC;&#x201C; s$ u{te e samostojna, dràvata e mnozinski akcioner. Neodamna napravi IPO i privle~e mnogu privatni investitori 3. NYSE Euronext gi poseduva berzite vo Pariz, Brisel, Amsterdam i Lisabon 4. Nasdaq-OMX. Sopstvenik e na berzite vo Stokholm, Helsinki i trite balti~ki dràvi 5. Londonska berza e sopstvenik na italijanskata berza, a sega se spojuva i so berzata vo Kanada 6. Sofiskata berza e samostojna. Koristi germanska platforma za trguvawe 7. Istanbulskata berza e samostojna, sopstvenik e dràvata 8. [panskata berza, so sedi{te vo Madrid, e samostojna toa ne dojde, iako ima{e zainteresirani kupuva~i. Pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost, Marina Na}eva-Kavrakova, smeta deka najdobrata {ansa za proda`ba na Makedonska berza e propu{tena. "Zamina vremeto koga treba{e da se prodade Makedonskata berza. Toa be{e 2008 godina, koga pregovorite so Nasdak ve}e bea po~nati. Za àl, propu{tena e {ansata. Kako regulator gi prezedovme site mo`ni aktivnosti koi odea vo nasoka na vklopuvawe na Makedonskata berza so globalnite. No, o~igledno, li~nite interesi gi nadvladeaja interesite na investitorite i na Republika Makedonija. Zatoa {to so vlezot na Nasdak navistina mnogu raboti }e se promenea na makedonskiot pazar na kapital", veli Na}eva-Kavrakova vo intervju za "Kapital", koe ~itatelite naskoro }e imaat mo`nost da go pro~itaat. Spored nea, za da moè Makedonskata berza da se vklu~i vo ovie ber-

zanski dvi`ewa mora da se napu{tat monopolisti~kite ili oligopolisti~kite praktiki. Direktorot, pak, na Makedonskata berza, [teriev, demantira deka pri~inata {to ne se slu~i proda`ba na Berzata se li~nite interesi. "Najsilno gi demantiram site navodi deka ne sakame da se prodademe. Nie sme mnogu glasni zagovornici za integrirawe, za regionalizacija, bez razlika {to toa }e zna~i nov ambient vo koj site nie li~no }e funkcionirame", veli [teriev. Poznava~ite, pak, na berzanskoto rabotewe vo regionot velat deka procesot na integracija na berzite od regionot mora da po~ne. Se nadevaat deka globalnite slu~uvawa na ovaa tema } e pottiknat razdvi`uvawe i vo regionot. No, velat, i da se slu~i spojuvawe, }e treba da pomine mnogu vreme za da se po~uvstvuvat pridobivkite.

IVAN [TERIEV DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA "Makedonskata berza kako pomala berza vo regionot se trudi da bide maksimalno aktivna. Gi prezema site normativni aktivnosti, vklu~uvaj}i i inicijativi za promena na zakonite, gi menuva pravilata za trguvawe i tehnolo{ki se osovremenuva so cel povrzuvawe so drugite berzi. Me|utoa, ne mo`eme samo nie da gi diktirame procesite. Najsilno gi demantiram site navodi deka ne sakame da se prodademe. Nie sme mnogu glasni zagovornici za integrirawe, za regionalizacija, bez razlika {to toa }e zna~i nov ambient vo koj site nie li~no }e funkcionirame."

Proektot za Interoperabilnost, vreden 1 milion dolari, so koj elektronski }e se povrzat nekolku dr`avni institucii, treba da go namali {etaweto na strankite od institucija do institucija za eden dokument i }e gi izbegne i nedorazbirawata me|u instituciite i gre{kite koi tie dosega gi pravele dokument", re~e Gruevski, pritoa ne ispu{taj}i da napomene deka ova e samo po~etok na eden podobro organiziran sistem. Vladata nabrzo planira da gi vklu~i vo sistemot i drugite institucii, me|u koi i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Gruevski istakna deka vo ponatamo{nite fazi cel }e bide povrzuvawe na site dr`avni institucii, pa duri i sudovite, vo odnos na uverenijata koi potvrduvaat dali nekoj e osuduvan. Od Ministerstvoto za informati~ko

op{testvo velat deka pri podgotovkata na proektot se koristele iskustvata od Estonija, kade {to ovoj proekt bil uspe{no implementiran i najvisoko ocenet od strana na Evropskata unija. "Ulogata na ~etirite povrzani institucii e oddelno definirana. Del od niv }e bidat davateli na podatoci, a del samo korisnici. Carinskata uprava }e razmenuva podatoci za potrebite za izdavawe na akcizna dozvola, odobrenie za akcizno povlasteno koristewe, za carinsko skladirawe, odo-

brenija za poednostavni postapki i sli~no. UJP samo }e gi koristi podatocite od drugite institucii, za potrebite na registarot za dano~ni obvrznici", informiraat od Ministerstvoto. Centralniot registar }e razmenuva podatoci pri izdavawe potvrda za registracija vo vlo`uvawe vo nedvi`nost i pri izdavawe re{enija za osnovawe na dru{tva so ograni~ena odgovornost. Agencijata za katastar gi nudi podatocite od imotnite listovi i od Trgovskiot registar.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

REJTING AGENCIITE DAVAA VISOK REJTING NA RIZI^NI PLASMANI

Korbet, koja be{e na ~elo na na Ketlin jgolemata rejting-agencija Standard and Poors, od brojni mediumi, eksperti i analiti~ari e poso~ena kako glaven vinovnik za finansiskata kriza zatoa {to redovno ja manipulirala javnosta so la`irawe na rejtingot na nekoi korporacii i dr`avi

o davawe na AAA (visok) rejting na rizi~ni zaemi, agenciite za procenka i evaluacija na dràvni i korporativni hartii od vrednost pridonesoa da se "navle~at" investitorite na kupuvawe obvrznici, koi sega ne moàt da gi prodadat i da profitiraat. Poradi toa, ekspertite i analiti~arite na pazarite na hartii od vrednost gi ocenija rejting-agenciite kako edni od klu~nite akteri vo predizvikuvaweto na globalnata finansiska kriza. Ketlin Korbet, koja nekolku godini be{e na ~elo na najgolemata rejting-agencija, Standard i Purs (Standard and Poors), zaedno so svoite kolegi od rejting-agenciite Mudis i Fi~, od brojni mediumi, eksperti i analiti~ari e poso~ena kako glaven vinovnik. Na po~etokot od finansiskata kriza tie redovno ja manipulirale javnosta so laìrawe na rejtingot na nekoi korporacii i dràvi. No, glavnoto pra{awe koe go postavi magazinot "Tajm" e kako moè edna agencija za procenka i evaluacija tolku visoko da rangira del od najslabite hartii od vrednost? "Prvata opcija e deka stanuva zbor za ogromen konflikt na interesi, kade {to Ketlin Korbet redovno primala mito od izdava~ot na hartii od vrednost, a za vozvrat gi laìrala procenkite", pi{uva "Tajm". Najgolemite somneì za transparentnosta na rabotata na Standard i Purs nastanaa koga Korbet nenadejno re{i da go napu{ti pretsedatelskoto mesto na agencijata samo tri godini otkako sedna vo direktorskata fotelja. Vo septemvri 2007 godina Korbet, so nepolni 47 godini, go napu{ti pretsedatelskoto mesto poradi, kako {to istaknuva, nejzinite pregolemi ambicii da gi iskoristi mo`nostite koi & gi daval ìvotot. No, kako {to istaknuvaat od "Tajm", vo korporativniot àrgon toa zna~elo deka Korbet sakala da ja skrie fakti~kata situacija vo Standard i Purs na po~etokot od finansiskata kriza vo svetot. Spored ekspertite, odeweto na Korbet bilo dovolen pokazatel deka ne{to ne e vo red so rabotata na kompanijata. Tie istaknuvaat deka iako taa zaminala, ostanala burata koja go zafatila bankarskiot i finansiskiot sektor kako rezultat na rizi~nite investicii na investitorite vo hartiite od vrednost. Od Standard i Purs gi otfrlija tvrdewata deka stanuva zbor za somnitelno rabotewe na agencijata i potvrdija deka taa svoevolno i bez posebna pri~ina ja napu{tila kompanijata. No, po~nuvaweto na krizata, sepak, otvori pra{awa za toa {to navis-

tina se slu~uva vo "rejting-svetot". Germanskiot kancelar, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, vo 2008 godina gi povikaa rejting-agenciite potransparentno da si ja vr{at rabotata. Nitu Evropskata unija ne ostana imuna na turbulenciite vo ovoj sektor. Toga{niot evrokomesar za finansiski uslugi, âril Mekkrivi, istakna deka Unijata e premnogu zagrièna za sostojbata so rejtingagenciite i deka osobeno vnimanie }e posveti na regulativite za rabota na agenciite. Vo svoja odbrana, Standard i Purs objasnija deka rabotat vo soglasnost so zakonskite normi i spored pravilata na dràvite koi bile predmet na procenka i evaluacija. "Vo na{ata rabota ne postoi konflikt na interesi. Standard i Purs stoi zad integritetot na nejzinite analiti~ari i transparentnosta na nivnata rabota", potenciraa od agencijata. Kako konkreten primer mediumite go poso~ija slu~ajot so italijanskata dràvna kompanija za proizvodstvo na mleko Parmalat, koja propadna poradi dolg od okolu 14 milijardi dolari. Duri na denot na nejzinoto propa|awe Korbet gi objavi novite procenki, spored koi, Standard i Purs go namali rejtingot na Parmalat za {est procentni poeni. Spored analiti~arite, ovoj slu~aj bil dovolen dokaz deka rejting-agenciite nesoodvetno ja izvr{uvale svojata rabota poradi nemo`nosta navreme da ja uo~at situacijata vo kompanijata i pritoa ne gi predupredile investitorite za potencijalniot kolaps. Ovoj i mnogu sli~ni slu~ai bile dovolen dokaz za amerikanskata vlast da formira Komisija za ispituvawe na finansiskata kriza, ~ija glavna zada~a bila da gi ispita pri~inite za po~etok na globalnata finansiska kriza. Po nekolkumese~na istraga ~elnicite na rejting-agenciite, me|u koi i Ketlin Korbet, se najdoa na "dvopartiska panel-sesija", na koja bea ispra{uvani za nivnata nekolkugodi{na rabota. Iako se pokaà deka rabotata na Komisijata be{e neefikasna i beskorisna, poradi {to ne se dokaà vinata na nitu eden od ispitanicite, sepak, Komisijata donese generalen zaklu~ok deka rejting-agenciite imale ogromni propusti vo nivnoto rabotewe i ne uspevale aktivno i redovno da ja sledat fakti~kata sostojba na pazarot na obvrznici, poradi {to brojni investitori ostvarija ogromni zagubi. Iako pove}eto mediumi ja smestija Korbet na listite so najgolemi vinovnici za finansiskata kriza, taa ostana zapametena kako edna od najuspe{nite biznis-dami, koja ~lenuvala vo 26 upravni odbori vo kompanii od 13 razli~ni industrii. prodolùva

Komentari / Analizi

14 K

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Novata predlog “Strategija za promocija na izvoz i preporaki za restrukturirawe na Invest Makedonija” e nepresu{en izvor na interesni informacii. Tamu pro~itav deka vo fevruari 2008 godina Svetska banka sprovela "istraùvawe za izguben investitor” za da otkrie zo{to potencijalnite stranski investitori koi ja posetile Makedonija so specifi~en investiciski plan, vsu{nost, investiraat na drugo mesto. Takov primer bil oddelot za softver na edna germanska avtomobilska grupacija koj bil vo poseta na Skopje nekolku pati, no odlu~il da po~ne proekt so 200 softverski programeri vo Romanija. Glavna pri~ina zo{to ne bila izbrana Makedonija bila nivnata zagriènost za dostapnosta i kvalitetot na IKT-sposobnosti. JANÊSKI: Avtorot na strategijata, koj go sprovel i istraùvaweto vo 2008 godina, i sega po 3 godini veli deka ima mnogu malku podobruvawe na ponudata na IKT-sposobnosti. Brojot na diplomci vo oblasta na IKT rastel, no kvalitetot opa|al. Ova zna~i del od konceptot za promovirawe na Makedonija kako mesto za investirawe moè da e staven pod znak pra{alnik? PIGON: Pa, moèbi. îtaj}i go predlogot za reorganizacija na Invest Makedonija nekoj moè da ima dilema za celta i logikata na nejzinite aktivnosti, otkako noviot menaxment na Invest Makedonija be{e izbran pred nekoi 4 godini. Niskoto nivo na stranski investicii poslednive godini mnogu se diskutira, no dali navistina menaxmentot napravi tolku mnogu gre{ki? Dali skapite rezidentni stranski eksperti finansirani od proekt za bilateralna tehni~ka pomo{ propu{tile tolku mnogu raboti vo poslednite 2-3 godini? JANÊSKI: Vo dekemvri 2010 godina vo Skopje se odrà godi{nata sredba na site ekonomski promotori na Invest Makedonija. Nema{e vest za propu{tena mo`nost za investicija, tuku naprotiv, ~uvstvoto na profesionalno dostignuvawe be{e spodeleno i be{e proektiran investiciski bum. PIGON: No, ekspertot koj go napi{a planot za reorganizacija na Invest Makedonija napravi razli~na procenka. “Momentalnata cel za promotorite da napravat okolu 40 poseti mese~no na kompanii-potencijalni stranski investitori e sosema nesoodvetno i na nekoj na~in paradoksalno i {tetno za postignuvawe na konkretni rezultati... Osumte me|unarodni kancelarii na êh Invest generiraa 60%+ od novite biznisi na agencijata, dodeka, pak, tripati pove}e kancelarii vo slu~ajot na Invest Makedonija generiraat ne{to pove}e od {est pati

SKOK pomalku od stapkata {to ja ostvarile ^e{kite me|unarodni kancelarii”, napi{al toj. JAN^ESKI: Izve{tajot sozdava impresija deka specijalno itno re{enie e potrebno za Invest Makedonija, a zakonot koj be{e izmenet prethodnata godina treba povtorno da bide smenet. Zvu~i re~isi kako voena sostojba. Ima “poru~nici” vo organizaciskata {ema i “promotorski helikopterski sesii”. Se

povikuva Invest Makedonija da napravi biznis-plan baziran na nova strategija, osobeno da se izbegne promotorite da se svrtat od investiciska promocija na “polesnata” aktivnost za izvozna promocija. PIGON: Predlogot za nov, s$ vo edno, koncept za Invest Makedonija moè da se protolkuva kako refleksija na toa {to se slu~uva{e poslednite godini. “Kako {to ukaùva i samoto ime "promotori”, mora da im se dade ne{to opiplivo za da go promoviraat i od toj aspekt mora da bidat uspe{no poddràni od Invest Makedonija Skopje”, zaklu~uva ekspertot. Dali ova zna~i deka ekonomskite promotori otkako se isprateni pred pove}e od 2 godini bile spu{teni so “padobran” vo stranskite dràvi bez soodvetna poddr{ka od Skopje? JANÊSKI: Ekspertot istaknuva mnogu kriti~ki momenti. Marketing-konceptot i brendiraweto na Makedonija bile pogre{ni. Toj veli deka tekovniot serijal (od posledniot kvartal na 2010 godina) na reklami na Si-enen so evtina rabotna sila, kako eden od klu~nite atributi na dràvata, treba da bide promenet, inaku Makedonija }e bide “izvalkana” so taa “evtina” slika. PIGON: îtaj}i za otvorenite kritiki i alarmot za reorganizacija, nekoj moè da zaklu~i deka Invest Makedonija poslednive godini bila formirana i funkcionirala lo{o. No, golemoto pra{awe e idninata. Invest Makedonija e institucija koja postoi. Ako konceptot za reorganizacija se prifati, nekoj treba da go postavi pra{aweto koi se “poru~nicite” i koj e “generalot”. Dali treba da bidat vraboteni novi lu|e kako “poru~nici” za da mu asistiraat na tekovniot “iskusen” menaxment ili obratno, da bidat doneseni novi “generali” i tekovnite “generali” da se degradiraat vo “poru~nici”?

STANISLAV PIGON JANÊSKI: Edno e sigurno. Promotorite koi bea nazna~eni da privlekuvaat stranski investitori sega imaat dvojna zada~a i ova sozdava predizvik. Avtorot na strategijata veli deka e potreben nov set opisi na rabotni zada~i za site menaxerski i izvr{ni pozicii vo Invest Makedonija, zaedno so kriteriumite za evaluacija i ben~markovite. PIGON: Pa, opisot na rabotnite zada~i moè da se promeni za nekolku ~asa, no dali lu|eto }e gi promenat nivnite kvalifikacii so istata brzina i preku no} } e se zdobijat so znaewe za promocija na izvoz? Pretprocenkata na proektot IDEAS, koj e finansiran od USAID, a koj }e & asistira na Invest Makedonija naskoro, e mnogu jasna: agencijata “nema organizaciski kapacitet ili ekpertiza vo taa oblast”. Biografiite na momentalnite ekonomski promotori objaveni na internetstranicata na Invest Makedonija pokaùvaat deka samo pet od makedonskite ekonomski promotori vo svetot imaat nekakov vid izvozno, trgovsko ili proda`no iskustvo. JANÊSKI: Ve}e be{e sugerirano deka nivnoto vklu~uvawe vo promocija na izvozot i investiciite }e bide razgledano i zada~ite }e bidat zadadeni proporcionalno na va`nosta na dràvata kako makedonski izvozen target. Prethodno be{e napravena i nekoja optimizacija na rabotnite pozicii. PIGON: Se pra{uvam koi kriteriumi se koristele pri grupiraweto na dràvite koi gi pokriva eden promotor. Na primer, logisti~kiot kriterium. Promotorot za Indija gi pokriva i Singapur i Malezija. Od Delhi, kade {to prestojuva, letot do Singapur ili Kuala Lumpur trae pet ipol ~asa. Ako ova ima logika, toga{ site makedonski promotori koi se rasporedeni vo Evropa moè da bidat vo Skopje. Moè da rabotaat preku svetot na e-biznis i preku povremeni patuvawa. Toga{, mediumite vo Makedonija nema da diskutiraat za skapite promotori so 2.000 evra plata, avtomobili i drugi beneficii koi gi dobivaat za prestojot vo stranstvo. JANÊSKI: Vsu{nost, del od preporakite za reorganizacija na aktivnostite na Invest Makedonija se povrzani so e-biznis i nov e-portal. PIGON: Avtorot na predlogstrategijata za promocija na izvozot i preporakite za restrukturirawe na Invest Makedonija e sosema ubeden deka ako site negovi preporaki se sprovedat, “Invest Makedonija moè da ja skokne konkurencijata”. Se pra{uvam kolku daleku ovoj “skok” treba da dostigne, pa Invest Makedonija da e pred êh Invest?

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

RASTE NELIKVIDNOSTA

FIRMITE VO BUGARIJA DOL@AT 80,3 MILIJARDI EVRA

Bugarskite kompanii me|usebno si dolàt re~isi 53 milijardi evra, {to e pove}e od dve tretini od vkupniot vnatre{en dolg. Dràvata na biznis-sektorot mu dolì pove}e od edna milijarda evra ELENA JOVANOVSKA

ugarskoto stopanstvo kriznata 2009 godina ja zavr{i so dolg od 80,3 milijardi evra, 6% pove}e od prethodnata godina, objavi Bugarskata stopanska komora (BSK). Pove}e od dve tretini od dolgot, re~isi 53 milijardi evra, e sumata {to kompaniite si ja dolàt me|usebe. Vo istiot period bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Bugarija e namalen za 4,9%. Spored BSK, dràvata vo istiot period mu dolèla pove}e od edna milijarda evra na biznis-sektorot. Najmnogu pari kompaniite im dolàt na bankite, potoa na dostavuva~ite na razli~ni surovini i na drugi pretprijatija. Relativno pomali se dolgovite od neplateni danoci i neisplateni plati na vrabotenite. Najgolemi dolgovi imaat firmite {to se zanimavaat so trgovija, 17,7 milijardi evra, potoa, grade`nite pretprijatija 11,5 milijardi evra i kompaniite {to rabotat so nedvi`nosti 11,2 milijardi evra. Problemi so neisplateni dolgovi imaat i proizvoditelite na hrana, transportot i hotelierstvoto. Samo me|usebniot dolg na

firmite iznesuva pove}e od 52,7 milijardi evra. So ova se ispolneti uslovite za bankrot na firmite-dol`nici vo bliska idnina, bidej}i dol`nicite se nao|aat vo ma|epsan krug, predupreduvaat ekspertite. Na primer, ako nekoj golem hotel dolì pari na kompanijata {to go snabduva so hrana, toga{ snabduva~ot najverojatno mu dolì na nekoj drug dostavuva~ od kogo nabavuva surovini. Za da ne otpu{taat vraboteni dostavuva~ite mora da se zadolùvaat kaj bankite i da pla}aat kamati samo za da gi pokrijat dolgovite {to gi pravat poradi nekoja druga firma vo dol`ni~kiot sinxir. Zdruènieto na rabotodava~i vo Bugarija prognozira deka mnogu firmi nema da go izdràt pritisokot i poradi golemata zadolènost }e mora da proglasat bankrot. Tie najavuvaat deka vo dràvata doprva }e se gubat rabotni mesta i }e raste nevrabotenosta. “Samo vo periodot 20092010 godina vrabotenosta se namale za 12,6%. Vo posledniot kvartal vo 2010 godina bez rabota ostanaa 50.000 lu|e”, soop{ti Boìdar Danev, izvr{en pretsedatel na BSK. Spored nego, ekonomijata na Bugarija }e stagnira i toa }e bide vtoriot negaC

ROKOT ZA PLA]AWE DA SE DEFINIRA NA 30 DENA

tiven efekt od golemata me|usebna zadolènost na firmite i nivnite dolgovi kon bankite. “Poradi lo{ata finansiska sostojba na pretprijatijata i rastot na lo{ite krediti o~ekuvame vo 2011 godina da raste brojot na bankroti. Toa dopolnitelno }e go zgolemi rastot na zadolènosta na pretprijatijata”, prognozira zamenik-pretsedatelot na BSK, Kamen Kolev. Spored nego, potvrda deka na bugarskite firmi lo{o im se pi{uva e i faktot deka kapitalot i prihodite im se namaluvaat vo odnos na nivnite zadolùvawa, O

fakt {to go evidentira i dràvnata statistika. Analizite na Bugarskata statistika pokaùvaat deka situacijata vo ekonomijata e mo{ne seriozna, zatoa vkupniot dolg na pretprijatijata e za 70% pogolem od nivniot kapital i rezervi. Toa zna~i deka ako bugarskite firmi otidat vo ste~aj, doveritelite }e imaat da si naplatat pomalku od pobaruvawata. “Ova pokaùva deka postoi realna opasnost dolgovite da se reproduciraat i problemot da se prodlabo~uva”, veli Kolev. Iako s$ u{te nema nikak-

Za nadminuvawe na “dol`ni~kata kriza” me|u kompaniite Bugarskata stopanska komora }e & predloì na Vladata rokot za napla}awe na smetkite me|u dràvata i kompaniite da bide 30 dena. Predlagaat istiot rok da se zapazi i za ispla}awe na dolgovite na firmite me|usebe. “Vsu{nost, ova e evropskaa direktiva protiv odloèni pla}awaa na trgovski zdelki, koja treba {to to pobrzo da se vovede i vo Bugarija”, ja”, veli Danev. “Evropskata unija ni dade rok od dve godini da ja vovedeme ovaa direktiva koja }e stavi tavi kraj na odredbite od trgovskite te dogovori {to dozvoluvaatt odloèno pla}awe na poveve}e od eden mesec. Ne treba ba da ~ekame posleden moment ent za da ja vovedeme, zatoa {to problemot so zadolènosta ta na firmite raste i }e n$$ stigne kako sne`na topka”, ”, komentira Danev. vi oficijalni rezultati zaa zadolènosta vo 2010 godina, analizite na bugarskiot oddel od me|unarodnata grupa za upravuvawe so pobaruvawa EOS grup – EOS Matriks pokaùvaat deka obemot na dolgovite me|u firmite minatata godina porasnal za 23%. Ekspertite prognoziraat deka poradi vakvata sostojba najmnogu {teta }e pretrpi grade`ni{tvoto. Tie o~ekuvaat mnogu firmi

od ovoj sektor da is~eznat od registrite na aktivno k delovni kompanii. Poradi namalenata kupovna mo} na pobaruva~ite, lo{i se prognozite i za firmite {to se zanimavaat samo so trgovija. Drug sektor koj se o~ekuva da nastrada poradi zadolènosta me|u firmite e transportot. Situacijata moè dopolnitelno da se uslo`ni poradi faktot deka i dràvata mnogu mu dolì na ovoj sektor.

PAPARIGA: PREZEMAWETO NA ALFA BANKA SODR@I ELEMENT NA UNI[TUVAWE

eneralniot sekretar na Komunisti~kata partija na Grcija, Aleka Papariga, vo svoeto obra}awe vo vtornikot za propadnatiot predlog za prezemawe na Alfa banka od strana na Nacionalnata banka na Grcija (NBG) izjavi deka "toa e zakon na kapitalisti~kiot sistem, ne samo vo vreme na kriza, tuku i bez nea, silite na kapitalot da vladeat koncentrirano". Papariga, koja be{e vo poseta na Alfa banka, izjavi deka prezemaweto e pravilo na kapitalisti~kiot sistem, a sodr`i i

element na uni{tuvawe, ote`nuvawe i vlo{uvawe na poziciite na ogromen del od rabotnicite i vrabotenite, kako i na zna~aen del od malite i srednite pretprijatija. “Seto toa odi zaedno. S$ dodeka bogatstvoto se akumulira vo malku race, problemite }e bidat posilni”, izjavi Papariga. Jorgos Provopulos, ~len na upravniot odbor na Evropskata centralna banka (ECB), izjavi deka ECB go poddr`uva spojuvaweto na bankite, ako toa e dobro isplanirano i prijatelsko.

MI[KOVI] DENES ]E JA PRODADE DELTA? rpskiot vesnik "Danas" objavi deka denes pretstavnici od belgiskiot trgovski sinxir Delez i srpskata kompanija Delta holding }e potpi{at dokument so koj 50% od sopstvenosta na Delta }e premine vo racete na Belgijcite. Neoficijalno, Delez }e ja dobie i zlatnata akcija so koja }e upravuva so srpskata kompanija. Kako {to pi{uva "Danas", vo prvata faza e predvideno Delta da dobie 300

milioni evra, a celosnoto prezemawe na Maksi predvideno e da se slu~i vo narednite dve godini. Srpskata kompanija Delta holding gi demantira{e napisite deka belgiskata kompanija Delez denes }e go kupi trgovskiot sinxir Delta Maksi. “Pregovorite so potencijalniot strate{ki partner s$ u{te ne se zavr{eni, pa zatoa i nema definiran datum za potpi{uvawe dogovor”, soop{tija od Delta holding.

JANEZ JAN[A [VERCUVAL ORU@JE ZA HRVATSKA?

orane{niot slovene~ki premier Janez Jan{a vo vremeto koga bil minister za odbrana zemal provizija od 250.000 dolari po brod za oru`je {to od Francija se noselo vo Hrvatska za vreme na vojnata. Ova vo svojata kniga “Mesto na zlostorot Hipo alpe adria” go pi{uva avstriskiot novinar Ri~ard [najder, a prenesuva mariborskiot dneven vesnik "Ve~er". [najder vo svojata kniga pi{uva deka agentite na francuskata tajna slu`ba kontaktirale izvesen Marin Tomuli}, lobist na porane{niot hrvatski pretsedatel Frawo Tu|man vo Francija, koj

uspeal da nabavi oru`je vo vrednost od 400 milioni dolari. Ova oru`je preku firmata Matimko ltd. trebalo da bide preneseno vo Hrvatska, a planot bil transferot da se vr{i preku Slovenija. Spored pi{uvaweto, “~ovek za valkanite raboti” im bil toga{niot minister za odbrana Janez Jan{a, a negovata provizija bila 250.000 dolari po brod. Site transakcii se napraveni vo gotovo, bez smetki, a brodovite pristignuvale vo slovene~koto pristani{te Koper. Jan{a gi otfrli site navodi vo knigata, narekuvaj}i gi ~ista fikcija.

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

MO@NO E GRCIJA VO 2013 GODINA DA POBARA NOV ZAEM

rcija vo 2013 godina mo`e da pobara nov zaem, i pokraj zemeniot kredit vo visina od 110 milijardi evra od Evropskata unija (EU) i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) poradi dol`ni~kata kriza, se naveduva vo izve{tajot na Evropskata ekonomska konsultantska grupa (EEAG). EEAG, so sedi{te vo Minhen, naglasuva deka vero-

jatnosta Grcija da pobara nov zaem e mnogu golema. Poradi toa, ekonomistite predlagaat gr~kiot dr`aven dolg da bide namalen za 30% i istaknuvaat deka e mo`no Grcija da se vrati kon nacionalnata valuta, drahmata. Vo izve{tajot se tvrdi deka realizacijata na programata za buxetska harmonizacija nema da bide dovolna. Kon-

sultantskata grupa smeta deka Atina nema da mo`e da odgovori na barawata za upravuvawe so dr`avniot dolg i deka nema da uspee da se vrati na finansiskite pazari. EEAG & prepora~uvaat na gr~kata Vlada da prezeme podrasti~ni ekonomski merki za da ne se dovede vo situacija povtorno da bide spasuvana.

PORANE[EN MENAXER NA ATINSKA BERZA ZAINTERESIRAN ZA AKCIITE NA ZAGREBSKA BERZA

iparskata kompanija EMEH (Emerging Market Experts Ltd.) e zainteresirana za kupuvawe na del od akciite od Zagrebskata berza. Kompanijata se odlu~ila da im isprati pismo so nameri, so {to se smeta i za inicijator na vakviot dogovor. Pismoto go ispratil glavniot menaxer i eden od partnerite na EMEH, Vasilios Margaris,

koj pred edna godina be{e direktor na Atinskata berza. Baraweto na kiparskata kompanija bilo seriozno razgledano, od strana na pogolemiot del od akcionerite na Zagrebskata berza koi smetaat deka ovaa ponuda slu`i samo za ispituvawe na interesot za proda`ba na akciite od berzata. Inaku, kiparskata kompanija vo svoeto pismo

za nameri izrazila `elba da otkupi 20% do 45% od akciite na Zagrebskata berza.

EKONOMSKA KOALICIJA

SRPSKI I HRVATSKI FIRMI VO GRADE@EN POHOD VO SEVERNA AFRIKA

Hrvatskite i srpskite grade`nici }e se zdruàt za zaedni~ki da se probijat vo Severna Afrika i taka da go zaìveat svojot gradeèn sektor uni{ten od globalnata ekonomska kriza VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskite i hrvatskite grade`ni kompanii }e gi zdruàt silite za da se probijat na raste~kite pazari vo Severna Afrika, Rusija, dràvite {to proizlegoa od SSSR, no i vo regionot. Ova go dogovorija grade`nite kompanii od Srbija i Hrvatska na sredbata {to vo ponedelnikot nedelava se odrà vo Belgrad. Golemite investicii vo infrastrukturni i drugi grade`ni proekti {to gi najavija Alìr, Libija, Iran i Rusija se {ansa grade`niot sektor na Hrvatska i na Srbija da se spasat od zagubite vo koi vlegoa koga po~na svetskata ekonomska kriza. Sredbata na pedesetina grade`ni kompanii od Hrvatska i Srbija be{e organizirana od stopanskite komori na dvete zemji. Na nea u~estvuvaa 25 grade`ni kompanii od Hrvatska i 30 od Srbija. Spored @eqko Kupre{ak, ambasador na Hrvatska vo Srbija, sostanokot na srpskite i hrvatskite grade`nici zna~i nova era vo odnosite me|u dvete dràvi. “Ova e pionerska sredba na hrvatskite i srp-

100

milijardi dolari }e investira Al`ir vo infrastrukturni proekti

Al`ir planira da investira vo infrastrukturni proekti 100 milijardi dolari, Libija 50 milijardi, Iran 70 milijardi, a porane{nite sovetski republiki i Rusija pove}e od 100 milijardi dolari

GRADE@NICITE TREBA DA SE VRATAT VO GERMANIJA Hrvatskiot ekonomski analiti~ar Damir Novotni gi sovetuva grade`nicite da zaboravat na Bliskiot Istok bidej}i tamu sega nema so kogo da se pregovara. “Hrvatskite grade`nici treba da se vratat vo Germanija, kade {to gradevme mnogu proekti. Germanija otvori nov ciklus na investicii vo u~ili{ta, bolnici i drugi infrastrukturni proekti”, prepora~a Novotni.

Grade`niot sektor vo Srbija vo poslednite dve godini rabote{e so 30% od kapacitetite skite grade`nici, koja vo noemvri lani ja iniciraa pretsedatelite Boris Tadi} i Ivo Josipovi} na biznis-forumot vo Zagreb. Uveren sum deka blagodarenie na ovaa sorabotka vo naredniot period }e ima pogolemi investicii”, izjavi Kupre{ak. Grade`nicite }e formiraat rabotni grupi na koi }e go dogovorat zaedni~koto u~estvo vo

Alìr, Libija, Iran, Rusija, porane{nite sovetski republiki i zemjite od regionov. Tie vo narednite dva meseci }e predloàt proekti za zaedni~ki nastap i }e usvojat merki za pomo{ koi }e gi predloàt vladite na dvete dràvi. Dogovorot e prv ~ekor so koj Hrvatska i Srbija }e se obidat da gi nadminat posledicite od krizata,

koja ostavi bez rabota pove}e od sto iljadi grade`ni rabotnici vo dvete zemji. Pretstavnicite od hrvatskite kompanii ka`aa deka se podgotveni da im pomognat na srpskite kompanii bidej}i imaa pogolemo iskustvo vo gradewe i obezbeduvawe na finansii. Srpskite kompanii im se prifatlivi za sorabotka na hrvatskite bidej}i im-

aat evtina rabotna sila. BIZNIS VREDEN MILIJARDI DOLARI Goran Rodi}, sekretar na Zdru`enieto na grade`ni{tvo vo Stopanskata komora na Srbija, izjavi deka kompaniite od Hrvatska i od Srbija so zaedni~ki sili }e u~estvuvaat vo kapitalni proekti. Toj informira deka Al`ir planira da investira vo infrastrukturni proekti 100 milijardi dolari, Libija 50 milijardi, Iran 70 milijardi, a porane{nite sovetski republiki i Rusija pove}e od 100 milijardi dolari. Prihodot od izveduvaweto

na grade`nite raboti na tie pazari, spored Rodi}, bi dostignal nekolku milijardi dolari. Grade`nite raboti treba da po~nat vo prvata polovina od godinava. Vo Srbija se registrirani 11.260 grade`ni kompanii vo koi ima 120.000 vraboteni. Srpskiot grade`en sektor vo poslednite dve godini rabote{e so 30% od svoite kapaciteti. Vo Hrvatska vo istiot period 20.000 grade`ni rabotnici ostanaa bez rabota. Tolkav e brojot na izgubeni rabotni mesta i vo drugite ekonomski granki {to zavisat od grade`ni{tvoto.

Svet / Biznis / Politika

18 HP SO RAST NA PRIHODITE ZA 4% VO 2010 GODINA merikanskiot informati~ko-tehnolo{ki gigant Hewlett Packard (HP) go objavi izve{tajot za rabotata na kompanijata vo prvoto trimese~je od fiskalnata godina, zaklu~no so januari. Spored izve{tajot, HP gi zgolemila neto-prihodite za 4% sporedeno so istiot period vo 2010 godina. So toa, kompanijata ostvarila neto-prihodi vo vrednost od 32,3 milijardi dolari, a neto-dobivka od

2,6 milijardi dolari. Ova e za 0,4 milijardi dolari pove}e sporedeno so 2,2 milijardi dolari koi HP gi ostvari vo istiot period lani. Ova gi razo~aralo analiti~arite. Spored anketata na agencijata Fakt set (FactSet), analiti~arite o~ekuvale vo prvoto trimese~je od fiskalnata godina na HP prihodite da dostignat okolu 33 milijardi dolari. Kako glavni pri~ini za

KAFETO DOSTIGNA NAJVISOKA CENA VO POSLEDNITE 30 GODINI razo~aruva~kite rezultati na HP se naveduvaat namalenata pobaruva~ka na personalnite kompjuteri vo svetot. Vo delot za personalni kompjuteri prihodite na kompanijata se namalile za 1%, a vo delot za informati~ka-tehnologija prihodite na HP se namalile za 2%. Objavuvaweto na ovie rezultati pridonese akciite na kompanijata na Wujor{kata berza da se namalat za 8%.

enata na kafeto na me|unarodnata berza vo London (InterConti nental Exchange) vo vtornikot se zgolemi za 2%, so {to dostigna okolu 5,56 dolari za kilogram kafe, {to e najvisokata vrednost vo poslednite 30 godini. Cenata na kafeto od juni minatata godina e dvojno zgolemena, a pove}eto analiti~ari o~ekuvaat do krajot na 2011 godina cenata na kafeto da dostigne duri

AMERIKANCITE SERIOZNO ZAGRI@ENI

VOLMART BELE@I PAD NA PRODA@BATA VO SAD Amerikanskata maloproda`na mreà Volmart go objavi izve{tajot za 2010, koj pokaùva deka proda`bata na kompanijata vo SAD e namalena za 1,8%, a na me|unarodniot pazar porasnala za 2,5% BORO MIRÊSKI merikanskata maloproda`na mreà Volmart vo vtornikot go objavi godi{niot izve{taj za minatata godina, koj pokaùva deka proda`bata na kompanijata vo SAD e namalena za 1,8%, a na me|unarodniot pazar porasnala za 2,5%. Toa seriozno gi zagriì Amerikancite, koi se verni potro{uva~i vo Volmart, pa sega se pra{uvaat na {to se dolì ovoj pad, odnosno dali krizata s$ u{te pravi problemi. Prihodite od proda`bata vo ~etvrtiot kvartal minatata godina iznesuvaa 115,6 milijardi dolari. Iako vkupniot profit na kompanijata vo poslednata fiskalna godina se zgolemi za 12%, Amerikancite s$ u{te se "borat" da gi re{at problemite vo SAD, kade {to konkurentite go nadminuvaat Volmart. Ova e sedmi kvartal po red Volmart da ostvaruva pad na proda`bata na amerikanskiot pazar. Nitu restrukturirawe na kompanijata, nitu smena na del od menaxmentot na Volmart vo SAD ne pomogna da se ispolnat proekciite. Vo noemvri minatata godina kompanijata izleze so svoi analizi, spored koi se o~ekuva{e Volmart da ostvari pad na proda`bata od najmnogu 1%, a rast od

najmnogu 2%. Kako {to istaknuvaat od amerikanskiot vesnik "Wujork tajms", statistikata poka`ala deka menaxerskiot tim ne gi ostvaril celite. "Problemite so cenata na proizvodite i trgovskite barieri so koi se soo~ivme u{te pove} e ja prodlabo~ija krizata vo kompanijata, pa taka rezultatite se mnogu poslabi od o~ekuvanite. Sfativme deka e potrebno pove}e vreme za da se ispolnat na{ite celi i planovi", se pravda{e Majkl Djuk, pretsedatel na upravniot odbor i izvr{en direktor na Volmart. KOJ E GLAVNIOT VINOVNIK?! Spored menaxmentot i analiti~arite, problemot ne e vo rakovodeweto na kompanijata, tuku vo kupovnite naviki na Amerikancite koi se izmenile za vreme na krizata. Novite naviki vklu~uvaat kupuvawe proizvodi vo gotovo, poradi {to gra|anite s$ pomalku podigaat potro{uva~ki krediti od bankite. Isto taka, namesto golemi i grandiozni "{opinzi", denes Amerikancite kupuvaat pomalku, no i mnogu poretko od porano. "Ova e sosema razli~no od prethodno i kompanijata koga gi prave{e analizite i procenkite ne o~ekuva{e deka Amerikancite }e gi smenat svoite kupovni naviki", velat analiti~arite. Vilijam Simon, koj mina-

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

{est dolari za kilogram kafe, kako rezultat na golemata pobaruva~ka koja ostana na visoko nivo duri i vo globalnata finansiska kriza. Rastot na cenata se dol`i na namalenoto proizvodstvo na kafe vo Kolumbija. Spored analiti~arite, u{te poslabo proizvodstvo na kafe }e se slu~i vo Brazil ovaa godina, koj e najgolem odgleduva~ na ovaa kultura vo svetot. Isto taka, tie

istaknuvaat deka ogromno vlijanie vrz proizvodstvoto, odgleduvaweto i cenata na kafeto imale i nizata vremenski nepogodi koi lani go zafatija Brazil. Zemjodelcite vo Centralna i Ju`na Amerika poradi niskata cena na kafeto od 2000 do 2004 godina drasti~no go namalija proizvodstvoto na kafe, pa poradi toa analiti~arite smetaat deka svetot doprva }e se soo~i so ogromen nedostig.

DVA, TRI ZBORA

“Ednopartiskata vlada e najdobriot oblik na vladeewe vo vreme na ekonomska kriza, koga odlukite treba da se nosat brzo. Vo vakvo vreme potrebna e vnatre{na kohezija, nasproti sprotivstaveni politi~ki stavovi.” XON BRUTON

porane{en premier na Irska

“Potpolno e pogre{na politikata na dràvite od Zapadot koi vo interes na po{irokata bezbednost gi poddrùvale diktatorskite reìmi vo dràvite od Sredniot Istok i Severna Afrika.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

toto leto be{e nazna~en da vr{i redoven monitoring na rabotata na Volmart vo prodavnicite vo SAD, istakna deka najgolem problem ima vo prodavnicite vo koi ne se prodava hrana, tuku samo obleka, tehnologija i sezonski proizvodi. "Na ovie prodavnici }e im bide potrebno podolgo vreme za da ja vratat zarabotuva~kata od pretkrizniot period ili da ja izedna~at so profitot koj go pravat prodavnicite nadvor od SAD", re~e Simon. Spored analizite na kompanijata, posledniot kvartal od 2010 godina bil najkriti~en vo proda`bata na igra~ki, koi imale enormno visoka cena. Visoka cena imale i del od osnovnite kozmeti~ki preparati. Pove}eto analiti~ari go

gledaat problemot vo na~inot na pla}awe. Za razlika od 2009 godina, vo 2010 godina bele`i rast pla}aweto vo gotovo, a ima ogromen pad od duri 80% kaj pla}aweto so krediti, kreditni i debitni karti~ki. Imalo i pad na posetenosta na prodavnicite. Drug vinovnik e namaluvaweto na pobaruva~kata na proizvodite od informati~kotehnolo{kata industrija, {to bilo pri~ineto od drasti~noto zgolemuvawe na cenite. Sepak, brojkite {to gi objavi Volmart ne se za potcenuvawe. Prodavnicite vo SAD i vo stranstvo i divizijata Klubot na Sem vo posledniot kvartal od 2010 godina ostvarija dobivka od 5,02 milijardi dolari, sporedeno so 4,82 milijardi dolari vo istiot period vo 2009 godina.

“Branot antivladini protesti koj ja zafati Severna Afrika i Bliskiot Istok mo`e da se pro{iri i niz Evropa i SAD. Sli~ni vostanija gi o~ekuvaat i ovie dva kontinenta.” MAHMUD AHMADINEXAD

pretsedatel na Iran

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...NOVI [TRAJKOVI!

...DEMONSTRACIITE NE ZAPIRAAT!

...DEMOKRATIJATA PO^NA?!

Nov bran {trajkovi ja zafati Grcija

Protestite vo Jemen stanaa premnogu nasilni

Nova vlada se formira{e vo Egipet

ranot {trajkovi vo Grcija prodol`uva i ovaa nedela, koga protiv vladinite merki za {tedewe na ulicite niz Atina izlegoa advokatite, doktorite i profesorite.

ajmalku 5 studenti bea povredeni koga del od iljadnicite gra|ani izlezeni na protesti protiv pretsedatelot Ali Abdulahi Saleh, naoru`ani so no`evi i palki po~naa uli~ni tepa~ki vo gradot Sana vo Jemen.

ako Egip}anite se protiv, novata vlada na Egipet, na ~elo so Ahmed [afik, polo`i zakletva pred pretsedatelot na I vladeja~kiot Visok voen sovet i trgna vo me|unarodna promocija

na sredba so britanskiot premier, Dejvid Kamerun.

PORADI NAMALENO PROIZVODSTVO I IZVOZ OD LIBIJA

CENATA NA NAFTATA DOSTIGNA DVEGODI[EN MAKSIMUM

Cenata na naftata doìvuva rast, kompaniite gi zatvoraat fabrikite vo Libija, a dràvata ostvaruva ogromni zagubi poradi namaleniot izvoz i namalenoto proizvodstvo na nafta. Fabrikite gi zatvorija BP, [el, Statoil, Sankor BORO MIRÊSKI

enata na naftata dostigna najvisoko nivo vo poslednite dve godini poradi protestite protiv re`imot na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi. Na Wujor{kata berza cenata na surovata nafta vo vtornikot se zgolemi za pet dolari, so {to dostigna 95,29 dolari za barel. Cenata na surovata "brent" nafta na Londonskata berza se zgolemi za 2,21 dolari i dostigna neverojatni 107,95 dolari, kako posledica na nemirite na ulicite na dr`avata-~lenka na OPEK, Libija. Poradi krizata, golem del od kompaniite odlu~ija da gi povle~at svoite rabotnici i da go namalat proizvodstvoto na nafta. Kanadskata kompanija Sankor enerxi (Suncor Energy), koja proizveduva 50.000 bareli nafta dnevno samo vo Libija, oficijalno potvrdi deka gi evakuairala svoite vraboteni, sledej}i go potegot na italijanskata ENI i {panskata Repsol. "Se trudime da gi evakuirame site stranski rabotnici od Libija. Sepak, toa e dolgotra-

en proces. Rabotnicite koi s$ u{te se tamu se na bezbedni lokacii", izjavi portparolot na Sankor, Bred Belous. Najgolemot {panski proizvoditel na nafta, Repsol, go namali proizvodstvoto na nafta vo Libija za 50%. Toa predizvika tenzii vo samata kompanija poradi faktot {to vo 2008 godina Repsol potpi{a dogovor so libiskata nacionalna naftena korporacija NOC za vadewe i proizvodstvo na nafta do 2032 godina. Ovaa kompanija raboti na libiskiot pazar od 1970 godina i pridonesuva so okolu 4% vo vkupnoto proizvodstvo na nafta vo dr`avata. I Briti{ petroleum gi suspendira{e planiranite aktivnosti za vadewe nafta od libiskite poliwa i dosega uspea da evakuira 40 rabotnici. Rojal da~ {el, koja pred ~etiri godini potpi{a dogovor so Libija vreden edna milijarda dolari i norve{kata Statoil, oficijalno potvrdija deka uspe{no gi evakuirale site nivni rabotnici. Avstriskata OMV e prvata koja go zapre raboteweto vo Libija. OMV go iskoristi i drasti~niot pad na akciite na del od kom-

paniite od ovoj region, pa kupi akcii vo istra`uva~kata i proizvodna kompanija Pioner ne~ural risores (Pioneer Natural Resources), koi gi plati okolu 800 milioni dolari. [TETI I ZA DRUGITE INDUSTRII Dosega krizata vo ovoj region gi namali cenite na akciite na kompaniite od avioindustrijata, avtomobilskata i metalur{kata industrija, a rastot na cenata na naftata go zagri`i celiot svet.

"Nenadejniot skok na cenata na naftata poradi politi~kite nemiri vo dr`avite od Sredniot Istok i Severna Afrika e golem predizvik za avioprevoznicite i pretstavuva ogromno isku{enie za sopstvenicite na aviokompaniite", izjavi pretsedatelot na Zdru`enieto na me|unarodni avioprevoznici (JATA), Xovani Biziwani. Ogromni kritiki kon Evropskata unija i nejzinata indiferentnost kon sostojbata

so cenata na naftata isprati i ruskiot Gazprom. "Ne mo`e Evropa da stoi nastrana koga cenata na naftata nadmina 106 dolari za barel. S$ dodeka stabilnosta na Sredniot Istok i Severna Afrika e dovedena vo pra{awe, rizi~en e i opstanokot na rezervite na vodoroden jaglerod", izjavi Aleksej Miler, direktor na ruski Gazprom. Revoltot na Gazprom e posledica na toa {to cenata

na naftata koja ruskata kompanija ja izvezuva vo Evropa e tesno povrzana so situacijata vo krizniot region. Libija e 12-ta dr`ava vo svetot po proizvodstvo na nafta. Spored oficijalnite podatoci od OPEK, taa proizveduva okolu 1,6 milioni bareli dnevno, {to e dvojno pomalku od proizvodstvoto na Kanada. Sepak, Libija ima geostrate{ka pozicija vo naftenata industrija. Poradi toa, namaluvaweto na proizvodstvoto na nafta mo`e da nanese ogromni {teti na industrijata na dolg rok. Spored prognozite na britanskiot vesnik "Fajnen{al tajms", zatvoraweto na fabrikite na stranskite kompanii rezultira so dnevna zaguba od okolu 350.000 bareli nafta, {to e 22% od vkupnoto dnevno proizvodstvo na nafta vo Libija. Spored OPEK, vo 2009 godina Libija ima{e rezervi na nafta od 46,42 milijardi bareli, a proizvede okolu 77,1 milioni toni nafta. Izvezuva{e 1,33 milioni bareli dnevno. Od vkupniot izvoz, najgolem del ode{e vo Italija (32,2%), vo Germanija (13,4%), vo Francija (10%), vo [panija (8,6%), a vo SAD (6%).

Feqton

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 10 KENET LANGON

INVESTICISKIOT GENIJ KOJ PO^NA OD “SIN MANTIL” Kenet Langon e mnogu poznat investiciski bankar od SAD, a u{te popoznat e i kako porane{en direktor na Wujor{kata berza.No, patot do ovoj uspeh ne bil poslan so rozi. Kako student koj se izdr`uval rabotej}i so “sin mantil”, odnosno naporna fizi~ka rabota, toj neumorno se predal na svojata edukacija i po nekolku godini stigna na Volstrit, kade {to va`i za eden od “mastermajndite” za dobri investicii PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

nvesticiskiot bankar Kenet Langon go ostavi svojot beleg so berzanskoto listawe na Elektronik data sistems (Electronic Data Systems) i napravi milioni zgolemuvaj}i go kapitalot za po~etok na kompanijata Houm depo (Home Depot) vo 1978 godina, kade {to s$ u{te ima ogromno u~estvo, {to nesomneno mu godi, otkako akciite vo septemvri minatata godina se iska~ija do 50%. Preku negovata mala investiciska banka, Invemed aso{iejts (Invemed Associates), toj na vremeto vlo`i ni{to`ni 2 milioni dolari za lansirawe na ovaa kompanija za renovirawe, koja denes e vredna mnogu milijardi

dolari (podatokot e sekoga{ zavisen od pazarnata kapitalizacija, taka {to na primer vo 1998 godina kompanijata vredela duri 76 milijardi dolari). Vo bordot na kompanijata e pove}e od 30 godini. Brokerite koi bea najaktivni vo periodot od 1999 do 2003 godina mnogu dobro se se}avaat na nego, bidej}i vo toa vreme toj sede{e i na “tronot” na Wujor{kata berza. No, ova e mnogu golemo dostignuvawe dokolku se zemat predvid negovite skromni po~etoci. No, i kako uspe{en biznismen nikoga{ ne go zaboravil potekloto. Go opi{uvaat kako nepretenciozen ~ovek. “Jas sum preprodava~”, veli za sebe. Vsu{nost, vo odredeni intervjua toj vo golem del go atribuira svojot uspeh na negoviot skromen po~etok i te{kite vremiwa koi gi

iskusil. KOGA SE SAKA, SÉ SE MO@E Kenet Langon e roden vo Roslin Hajts, Wujork, vo semejstvo od rabotni~kata klasa. Negoviot tatko bil vodovodxija, a negovata majka rabotela vo kafeterija. Kako dete, Langon bil svedok na te{kiot rabotni~ki ìvot na negovite roditeli, slika {to ostanala vreàna vo negovoto pametewe vo tekot na celiot ìvot. No, se borel. Se borel so znaewe. Iako direktorot na srednoto u~ili{te na roditelite na Langon im rekol deka nivniot sin ne bil “sozdaden za kolex” i deka “zaludno }e gi potro{at parite ako go pratat na fakultet”, tie razmisluvale poinaku. Ja dale ku}ata pod hipoteka za da go pratat maliot Kenet na Univerzitetot Buknel, kade {to studiral ekonomija i

politi~ki nauki. Kako student toj rabotel i razli~ni raboti povrzani so “sin mantil”. Bil pomo{nik-mesar, nosa~ na oprema za golf, pa duri i kopa~ na kanali. Otkako diplomiral za rekordno vreme, po 3 ipol godini, Langon se vratil vo Wujork, no ne se vratil vo rodniot Roslin Hejts, tuku se naselil vo Menheten i po~nal da bara rabota. Vo 1957 godina, so pomo{ na negoviot dedo (tatkoto na `ena mu), Langon dobil rabota vo oddelot za investicii pri kompanijata za `ivotno osiguruvawe Ekvitabl (Equitable). Bidej}i tamu barale magisterski studii (MBA), Langon se soglasil deka po polnoto rabotno vreme, poprecizno nave~er, }e pro~ne da zema magisterski studii. Taka se zapi{al na biznis-{kolata na Univerzitetot Wujork i ~etiri no}

i vo nedelata gi posvetuval na doobrazuvawe. Podocna, ovoj neumoren gospodin od “ve~ernoto u~ili{te” stana i profesor po finansii na istiot fakultet. PATOT DO USPEHOT NA VOLSTRIT Po diplomiraweto i dvete godini pominati vo armijata, vo 1961 godina Langon odlu~il svojata kariera da ja prodol`i na Volstrit. Vo toa vreme Volstrit bil vo zenitot na novata era, edno od malkute mesta koe pove}e gi favoriziralo “mozocite” i sposobnite za proda`ba otkolku familijarno prepora~anite ili tie so akademski preporaki. Ovaa transformacija mu se pogodila na Langon, koj privremeno se priklu~il na firmata R.W.Pressprich & Co., stara ku}a {to rabotela na pazarot so obvrznici. Najposle, toj stanal i izvr{en

zamenik-pretsedatel vo taa kompanija, ~ii dol`nosti go vklu~uvale finansiskoto rabotewe. Vo takvo svojstvo toj ja predvode{e najbaranata inicijalna javna ponuda vo toa vreme. Vo 1968 godina na berzata ja lista{e kompanijata na Ros Perot, Elektronik data sistems, a podocna go sovetuva{e nesudeniot pretsedatel na zemjata (Perot se kandidira{e za pretsedatel na SAD vo 90-te godini) kompanijata da ja prodade na Xeneral motors. Vakviot poteg ne samo {to go dovede za pretsedatel na Pressprich, tuku i mu ovozmoì doìvotno prijatelstvo so Perot. Sepak, i samiot Langon priznava deka patot do uspehot bil teòk. Vo 1969 godina, kratko po negoviot uspeh so javnata ponuda, Langon imal lo{o iskustvo so korporacijata Stirling homeks

PRIKAZNI OD WALL STREET

MARKIONE JA P

Zo{to Serxo Markione, {efot na Fiat-Krajsler, odedna{ izleze od senkata? Za Krajsler 2011 godina }e bide mo{ne zna~ajna. ]e promovira 16 proizvodi za 12 meseci, me|u koi e i “fiat 500”, prviot avtomobil od markata Fiat koj se prodal vo SAD vo tekot na 27 godini zminatiot mesec be{e prili~no buren za izvr{niot direktor na Fiat-Krajsler, Serxo Markione, i s$ u{te ne e zavr{en. ôvekot ~ii{to “mona{ki” rabotni naviki ponekoga{ so meseci go krijat od o~ite na javnosta, izleze i go kaà svoeto mislewe, so {to predizvika èstoki reakcii. Uspea da se skara so korporativniot rival, go razluti premierot na Italija i be{e obvinet za antisemitizam. Markione se smeta za ~ovek koj najmnogu ja zboruva vistinata vo industrijata, u{te od Bob Luc, porane{niot potpretsedatel na Xeneral motors. Markione e isklu~itelno pa-

I Markione ima ambiciozni planovi za Krajsler za 2011 godina. Saka da prodade dva milioni avtomobili na svetsko nivo, {to pretstavuva rast od 25% vo sporedba so lani

meten i ne prezema re~isi ni{to bez da bide sosema svesen za posledicite, smeta magazinot “For~n” (Fortune). Isto taka odu{evuva so soodveten odgovor i dosetka. Ve tera da se posomnevate deka negovite, navidum nepromisleni, zabele{ki se, vsu{nost, prethodno isplanirani. Negovite verbalni bombi se strate{ki, a ne slu~ajni. Slu~uvawata po~naa na po~etokot na fevruari na industriskata konferencija vo San Francisko. Markione se `ale{e deka zaemite za izvlekuvawe od kriza na Krajsler imale “{arlatanski” kreditni stapki. Nekoi smetaat deka zborot e antisemitski, iako stru~ni lica tvrdat deka toa e la`na etimologija.

Feqton

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. (Stirling Homex), a posebno so bra}ata Stirling, koi ne bile dokraj iskreni so nego. Kako rezultat na ova iskustvo Langon nau~il kolku e vaèn ~ove~kiot faktor vo investiciskoto bankarstvo i deka karakterot na direktorite sekoga{ treba prv da se zeme predvid, a potoa da se razmisluva za konceptite i brojkite koi se va`ni faktori vo sklu~uvaweto dogovori. Ovaa filozofija e evidentna vo dogovorite koi Langon gi sklu~i po ovaa zdelka. Me|u drugoto, Langon ima prakti~en priod kon menaxmentot i mnogu pove}e specifi~nost vo izborot za investirawe. ûvstvuva deka ~ovek treba da se osvrne na principite i da vleze vo hrabrosta i lakomosta na biznisot pred da napravi kakva bilo odluka. “Koga kupuvam akcii”, veli toj, ”sakam da znam s$ za taa kompanija. Ne sakam nikakvi pre~ki.” Ova stana jasno koga ja posetuva{e sekoja prodavnica na Hendi Dan pred da se odlu~i da kupi 14% od akciite vo taa kompanija. Ovoj priod {to ekspertite go imenuvaat kako “Sem Volton priod” (Volton e poznat pretpriema~ i osnova~ na Volmart), zdruèn so faktot deka investiciite pobrzo gi ocenuva na dolg rok otkolku na kratki skokovi, se pokaàa kako formulata za uspeh, koja ja koristi ovoj biznismen. Zbliùvaweto so Hendi Dan na Langon mu dade perspektiva za biznisot so renovirawe, dovolna za realizacija na negoviot potencijal. Otkako ja kupi kompanijata i negovite investi-

UNIVERZITETSKI ROBIN HUD ako i pove}eto od milijarderite koi po~nale od ni{to, i filantropskite napori K na Langon se fokusirani na univerzitetite, na medicinskite istra`uvawa, na edukacijata i pomo{ta za decata. Univerzitetot kade {to toj samiot u~e{e beneficira{e od negovata donacija od 11 milioni dolari, koi otidoa za izgradba na atletskiot i rekreativen centar pri ustanovata. Dopolnitelno, toj podari 6,5 milioni dolari za “ve~ernata” biznis-{kola {to samiot ja posetuva{e, a denes stigna i do ~lenstvo vo bordot na upravnici vo medicinskiot centar pri fakultetot. Toj podaril i golemi pari za donacii vo pove}e fondacii koi gi raspredeluvaat sredstvata za pomo{ na decata, kako Detskata onkolo{ka zaednica i Fondacijata Robin Hud. Medicinskiot centar pri univerzitetot, pokraj negovoto ime, pred nekoe vreme dobi i dopolnitelni 200 milioni dolari od negovata donacija.

“Koga kupuvam akcii”, veli Langon, ”sakam da znam s$ za taa kompanija. Ne sakam nikakvi pre~ki.” Ova stana jasno koga ja posetuva{e sekoja prodavnica na Hendi Dan pred da se odlu~i da kupi 14% od akciite vo taa kompanija. Ovoj priod, zdru`en so faktot deka investiciite pobrzo gi ocenuva na dolg rok otkolku na kratki skokovi, se poka`a kako formulata za uspeh {to ja koristi ovoj biznismen

Predavawata na LANGON sekoga{ polni so biznis-studenti Priznanie za filantropskite aktivnosti - LAGON i negovata sopruga ELEJN

tori gi otpu{tija rakovodnite lica vo nea, Langon odlu~i sam da vleze vo biznisot. Taka ja osnova kompanijata Houm depo zaedno so Ber-

nard Markus, porane{niot izvr{en direktor vo Hendi Dan. Iako ova se smeta za negovoto vrvno dostignuvawe

sporedeno so prethodnata kariera ili, pak, uslovite od koi po~na, sepak, Langon ne sopira tuka. Vo godinite {to sleduvaa toj be{e vklu~en vo serija drugi uspe{ni investicii, a kako takva se vide i prethodnoto osnovawe na negovata brokerska i investiciska banka, Invemed aso{iejts, koja svetloto na denot go zdogleda vo 1974 godina. Taa be{e sozdadena so ideja da gi finansira site startovi vo medicinskoto pole, no najposle se vklu~i i vo drugi poliwa. Toj be{e i “mastermajndot” zad korporacijata Patleks (Patlex), koja gi dr`i pravata za originalnite laserski patenti, biznis koj nosi milioni dolari.

OD EPIZODATA SO HENDI DAN Gradej}i go svoeto iskustvo vo dekadata po negovoto biznis-debi so javnata ponuda, Langon po~nal da go prou~uva biznisot so renovirawe, a svoevremeno kupil i akcii vo Hendi Dan, sinxirot koj se zanimava so renovirawe. Ova pridonelo toj da ostvari bliski vrski so generalniot i finansiskiot direktor na kompanijata, Bernard Markus i Artur Blank soodvetno. Iako minoren akcioner, Langon impresivno go za{titil direktorot Markus od problemite koi se javile me|u nego i Sanford Sigilof, generalniot direktor na Dejlin korporej{n, parentalnata kompanija na Hendi

Dan. Sepak, tuka nastanalo nedorazbirawe. Direktorot Markus se posomneval deka Langon gi prodal svoite interesi vo negovata kompanija so cel da gi zajakne vrskite so Sigilof. No, se doka`alo deka toj ne e vo pravo, bidej}i vedna{ {tom Langon gi prodal svoite akcii vo Hendi Dan i dvajcata direktori, i finansiskiot i generalniot, bile otpu{teni od rabota. Protekciite od strana na Langon zavr{ile. No, toj ne gi ostavil na cedilo. Go organiziral nivnoto finansirawe so cel tie da ja osnovaat novata kompanija, Houm depo. Denes taa pretstavuva amerikanski sinxir koj vrabotuva pove}e od 300 iljadi lu|e, a istovremeno e i najzna~ajniot biznis na Langon. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Hauard [ulc, direktorot na Starbaks, koj rastej}i vo siroma{tija, edinstvena nade` gledal vo sportot, koj na ~udesen na~in, pak, mu pomogna da stigne do tamu kade {to e denes.

PLESNUVA VISTINATA VO OÎ Sepak, Markione se izvini naredniot den. Bez razlika na potekloto na neprijatniot zbor, toj vo sekoj slu~aj si go kaà svoeto: kamatata na dràvnite zaemi im {teti na finansiskite rezultati na Krajsler. Otkritie pretstavuvaa i komentarite na Markione vo vrska so sojuzot Fiat-Krajsler na istiot nastan. Negovite zborovi kako da sugeriraa deka e mo`no Fiat na kraj da se spoi so Krajsler i da gi preseli svoite korporativni kancelarii od Torino vo SAD. “Narednite dve do tri godini moèbi }e postoime kako edna kompanija”, izjavi Markione. “Sedi{teto moè da bide ovde”. Ovaa, navidum nepromislena, zabele{ka be{e, vsu{nost, u{te edna “prestrelka” vo dolgogodi{nata vojna na Markione za pogolema biznis-otvorenost na Italija. Izvr{niot direktor podocna se povle~e, izjavuvaj}i deka ne e napravena nikakva odluka i deka do 2014 godina nema da se re{ava ni{to za idnite kancelarii na avtomobilskiot proizvoditel. No, ova se slu~i duri otkako Markione be{e povikan

vo Rim na sredba so italijanskiot premier, Silvio Berluskoni i ostanatite ministri za da razgovaraat za idnite planovi na Fiat. Vo me|uvreme, pretsedatelot na Fiat, Xon Elkan, vnukot na Xani Aweli, go povika gradona~alnikot na Torino za da mu objasni deka postoi mo`nost Fiat da ima pove}e od eden menaxerski centar, so toa {to ostanatite centri bi bile vo Brazil, SAD i Azija. Markione ja karakterizira kontroverznosta koja ja predizvikaa negovite komentari vo Italija kako “preterana reakcija”, no vo tekot na mesecot povtorno ja pro{iri idejata za preselba na kancelariite na Fiat. Vo negovoto obra}awe pred Sobraniskata komisija Markione se obide da gi ubedi zakonodavcite da ja napravat Italija pootvorena za biznis, za{to, vo sprotivno, rizikuvaat najgolemiot avtomobilski proizvoditel vo zemjata da gi preseli svoite kancelarii vo stranstvo. Markione ja istakna podgotvenosta na Fiat da investira 27 milijardi dolari vo Italija vo narednite godini, no, spored negovite

zborovi, toa izgleda kako da se kosi so zdraviot razum. “Ako gi zememe predvid opciite koi gi ima na{ata kompanija i industriskite politiki koi se usvoeni vo mnogu drugi zemji {to se natprevaruvaat so Italija, faktot deka Fiat re{i da vloùva (vo zemjata) e anomalija”, izjavi toj. Markione ja prodolùva i dolgogodi{nata verbalna vojna so Ferdinand Pieh, pretsedatelot na grupacijata Folksvagen. Pieh gi kupi Bentli i Lamborxini i mo{ne uspe{no upravuva so niv. Isto taka, izrazi interes da ja kupi kompanijata Alfa Romeo od Fiat. Iako Alfa ne gi ispolni o~ekuvawata na Markione vo odnos na proda`bata, toj porekna deka ima kakva bilo namera da ja prodava, pritoa direktno naso~uvaj}i gi svoite zabele{ki kon pretsedatelot na Folksvagen. “Dodeka jas sum izvr{en direktor na Krajsler i Fiat, Pieh nema da ja dobie Alfa Romeo. Toa e nadvor od doseg. Mu kaàv. Ako treba }e mu se javam i }e mu pratam i imejl”, izjavi Markione.

Zo{to Markione odedna{ izleze od senkata? Za Krajsler 2011 godina }e bide mo{ne zna~ajna. ]e promovira 16 proizvodi za 12 meseci, me|u koi e i “fiat 500”, prviot avtomobil od markata Fiat koj se prodal vo SAD vo tekot na 27 godini. Markione ima ambiciozni planovi za Krajsler za 2011 godina. Saka da prodade dva milioni avtomobili na svetsko nivo, {to pretstavuva rast od 25% vo sporedba so proda`bata od prethodnata godina, koja iznesuva{e 1,6 milioni avtomobili. A ova sleduva po skokot od 21% vo 2010 godina. Najposle, vo 2011 godina Markione saka da go vrati Krajsler na berzata so inicijalna javna ponuda (IPO). Kompetitivniot Markione saka Krajsler da bide primen barem so istoto odu{evuvawe so koe be{e do~ekan Xeneral motors vo 2010 godina. Sudej}i po site ovie aktivnosti, mo`ete da o~ekuvate novi presmetani “nenadejni” komentari na Markione vo negoviot obid da privle~e {to pove}e vnimanie okolu negoviot amerikanski proekt.

FunBusiness

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

KARLOS SLIM ELU, na vode~koto mesto na listata so svetski milijarderi

Maliot finansiski raj, LUKSEMBURG

SVETSKI BOGATAШI

XEBOVI (PRE)POLNI SO BOGATSTVO ~elik informati~kite genijalci genijalci, finansiskite investitori i Magnatite vo telekomunikaciite i biznisot so ~elik, sopstvenici na trgovski sinxiri go vrtat svetot na parite IVA BALÊVA Karlos Slim Elu ve}e vtora godina go nadminuva porane{niot direktor na Majkrosoft, Bil Gejts i go ima prvoto mesto na listata na Forbs, so bogatstvo od rekordni 53,5 miliaslovot na filmot na Oliver jardi dolari. Latinoamerikanskiot bogata{ Stoun, “Vol Strit 2”, od minatata poseduva sinxir kompanii, me|u koi i Telmex i godina potsetuva deka parite ne najgolemata meksikanska kompanija za mobilna spijat i nivnoto broewe nikoga{ telefonija America Movil. Negovoto bogatstvo ne prestanuva. Desetici milijard- za 12 meseci se zgolemi za 18,5 milijardi eri go vrtat svetot na parite, a magazinot dolari. Toj e prviot ne-Amerikanec koj za Forbs redovno gi odbeleùva so rangirawe period od 16 godini e rangiran za najbogat vo svoite listi. ~ovek na svetot. Bil Gejts, so bogatstvo od Poslednoto rangirawe vo svetot na 900 na- 53 milijardi dolari, e na vtoroto mesto na jbogati lu|e vo svetot, objaveno ovoj mesec, listata so najbogati svetski milijarderi, no i sodrì 97 novi milijarderi od site zemji, ponatamu e najbogatiot Amerikanec. Po padot vklu~uvaj}i 62 od Azija i 27 novi bogata{i za vreme na krizata, negovoto bogatstvo vo od Kina, koja za prvpat e so najmnogu mili- 2010 godina se zgolemilo za 13 milijardi jarderi nadvor od SAD, 89. Za prvpat, pak, dolari, koga akciite na Majkrosoft porasPakistan ima svoj milijarder koj se najde na naa za 50%. Pove}e od 60% od bogatstvoto listata – bankarot Mian Mihamad Man{a, na Gejts e nadvor od Majkrosoft, vklu~uvajkako i Finska so Anti Herlin od inènerskata }i go i sinxirot hoteli Four Seasons, Telekompanija KONE Corporation. visa, Auto Nation. Tretoto mesto mu pripadna Meksikanskiot magnat vo telekomunikacii na investitorot Voren Bafet, ~ie bogatstvo

skokna na 47 milijardi dolari so zgolemuvawe na akciite na Berkshire Hathaway. Toj investira{e 5 milijardi dolari vo Goldman Sachs i 3 milijardi dolari vo General Electric, izjavuvaj}i deka mudro vlo`il pari vo vreme na haosot {to vladee{e minatite dve godini. ISTOK NA ZAPAD Indiskiot biznismen Muke{ Ambani e najbogatiot ~ovek vo Indija i ~etvrtiot najbogat ~ovek vo svetot so bogatstvo od 29 milijardi amerikanski dolari. Ambani e pretsedatel na Reliance Industries, najgolemata privatna firma vo Indija. Toj postavi edna od najgolemite i najkompleksni informaciski i komunikaciski tehnologii preku Reliance Infocomm Limited, dene{no Reliance Communications Limited. Spored prognozite, se o~ekuva toj da da ja dobie titulata najbogat ~ovek vo svetot vo 2014 godina. Indiskiot magnat so ~elik Lak{mi Mital, sopstvenik na najgolemata kompanija za

~elik vo svetot ArcelorMittal so sedi{te vo London, e na pettoto mesto i e najbogatiot ~ovek vo Evropa so bogatstvo od 28,7 milijardi dolari. Za nego e vrzano gradeweto na najskapiot zamok vo [kotska, vedna{ do poznatiot teren za golf Gleneagles. Toj }e potro{i 23 milioni dolari za ureduvawe, fokusiraj}i se na stilot na Ralf Loren. Negovata palata vo London (porane{en imot na Berni Eklstoun, sopstvenikot na Formula 1) se smeta za eden od najskapite imoti vo gradot. Del od negovoto biznis-carstvo e prisutno i vo Makedonija: toj e sopstvenik na Mital Stil - del od porane{nata skopska @elezarnica. Sedmiot najbogat ~ovek na svetot i voedno najbogatiot vo Evropa e francuskiot biznismen Bernar Arno, so 27,5 milijardi amerikanski dolari. Toj e osnova~, pretsedatel i izvr{en direktor na LVMH, ogromen konglomerat za luksuzni proizvodi, koj sod`i pove}e od 50 luksuzni brendovi kako, Louis Vuitton, Dior i Fendi. Forbs napravi lista i so najbogati lu|e vo

TRANSMODELI

"TOJ" VO BIZNISOT NA "TAA"

S$ po~esto najskapite `enski modeli na ~anti i visoki potpetici gi nosat pripadnicite na “posilniot” pol

govata aktuelna proletna kampawa vo koja ADRIJANA ATANASOVA Andrej nastapuva so edna Latvijka koja ima atanasova@kapital.com.mk rusi kadrici, polni usni i {iroki jabolknici, tokmu kako negovite. Za proletnata kampawa nogu pra{awa se postavuvaat vo na Gotje 2011 dru{tvo na Andrej mu pravi posledno vreme vo modnata indus- fenomenalnata Karolina Kurkova. trija. Dodeka od edna strana se Sigurno se pra{uvavte koja e taa prekrasna davaat komplimenti za povtornoto rusokosa devojka obvitkana so zlaten remen vra}awe na ènstvenosta na sce- na revijata na Gotje? Peji}. Nevestata so nata, od druga strana se pojavuvaat modeli zanesna figura na negovata revija vo Pariz? ~ij nadvore{en izgled moè da ve izmami. Pak Peji}. Nitu edno modno {ou od tipot na “Se bara O~igledno e deka negovata transseksualnost e idniot top model” ne mu be{e potrebno na interesna za svetskata modna javnost, pa zatoa 19-godi{niot Andrej Peji} od Avstralija, ~ii i e priznat za eden od najbaranite modeli roditeli poteknuvaat od Bosna i Hercegovina, vo momentov, taka {to manekenkite treba da za da gi nosi site kreacii od najslavni diza- se zamislat i toa mnogu. Modelite koi se jneri vo nivnite presti`ni kampawi. Zo{to bez jasna pretstava na koj pol pripa|aat, t.e. e interesen za svetskata javnost? Najmnogu transseksualci, poslednive nekolku meseci poradi negoviot ènski izgled. Izgleda kako gi osvojuvaat reklamnite kampawi. Me|u sovr{ena ubava èna. niv e i Lea T., transseksualec koj gi dobiva Mark Xejkobs go povika da se pojavi vo ne- najdobrite anga`mani {to nekoj moè da gi

M ANDREJ PEJI] - najbaranoto lice vo modniot svet

posaka. Me|utoa, Lea T. e vistinski stranec vo modniot svet. U{te dodeka se vikal(a) Leo rabotel(a) kako asistent na kreativniot direktor na @ivan{i, Rikardo Tisci, po~nal(a)da gi pokaùva svoite ènski strani. Po~nal(a) da kupuva visoki potpetici i gi izbledil(a) ve|ite. Vistinska èna. Za transseksualcite se veli deka se lu|e zarobeni vo tu|o telo. Ovaa tema vo posledno vreme dizajnerite ja vrtat vo svoja polza. A s$ {to e novo i razli~no privlekuva publicitet i nosi pari. Vakvata pojava vo svetot na modata ne e izmislena sega. Vo 1960 godina April E{li kako model za britanskiot "Vog" ja slikaa Dejvid Bejli i Lord Snoudon, pred da se razotkrie nejzinata transseksualnost vo òltiot pe~at. Toa ja zakopalo nejzinata kariera. Kendi Darling bil(a) akter(ka) i muza na Endi Vorhol, Xoi Arias vo docnite 80-ti godini bil postojan model za Tieri Mugler.

FunBusiness

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

NAJSKAP, NAJPOPULAREN I NAJPROFITABILEN

LONDON, GRAD BEZ KONKURENCIJA

MIROSLAV MIШKOVIЌ, milijarder od sosedstvoto Avstralija. Na ovaa lista se najdoa Xorxina Rajnhart na prvoto mesto, pretpriema~ vo industrijata so ruda i pretsedatel na Hancock Prospecting so bogatstvo od 9 milijardi dolari; na vtoroto mesto Endru Forest, pretpriema~ i pretsedatel na Fortescue Metals Group i bogatstvo od 6,9 milijardi dolari; Xejms Paker na tretoto mesto so bogatstvo od 4,4 milijardi dolari. MILIJARDERI OD SOSEDSTVOTO Spored hrvatskoto izdanie na magazinot Spore Forbs, Ivica Todori} e najbogatiot ~ovek vo Forbs Hrvatska i edinstveniot milijarder na listata Hrvats Hrvati. Toj e sopstvenik na konod najbogati naj cernot Agrokor, vo ~ij sklop se nao|aat mnogu cerno proizvodni i trgovski pretprijatija, me|u koi proiz trgovski sinxir vo Hrvatska, i najgolemiot najg Konzum. Negovoto bogatstvo se procenuva na 3,9 milijardi kuni, odnosno 537,2 milioni evra, {to go pravi ~etiripati pobogat od negoviot konkurent Emil Tadeski, koj, pak, raspolaga so imot vreden re~isi 900 milioni

22 svetski metropoli, poznati i popularni turisti~ki i {oping-gradovi, London e apsoluten pobednik vo sekoja kategorija. Vo 2010 godina zarabotil 76,3 milijardi evra od {oping i okolu 12 milijardi od onlajn-{oping

KRISTI VOLTON najbogata vo svet kuni, odnosno 124 milioni evra. Lider na srpskata “teritorija” od biznisot e Filip Cepter ili Milan Jankovi}, biznismen koj svojot ogromen kapital go ima steknato nadvor od dr`avata, so bogatstvo koe se procenuva na pove}e milijardi evra. Negovoto vlijanie vo Srbija denes e mnogu malo, iako postojano se obiduva da ja zajakne svojata politi~ka i op{testvena polo`ba vo zemjata. Negovata multinacionalna korporacija ima okolu 130.000 vraboteni vo pove}e od 40 zemji, a najgolemata funkcija na koja se na{ol vo Srbija bila pretsedatel na Olimpiskiot komitet, no ne traela dolgo. U{te eden milijarder vo Srbija e Miroslav Mi{kovi}, sopstvenik na Delta holding, ~ie bogatstvo spored polskiot vesnik “Direktno” (WProst) e proceneto na 3 milijardi dolari. Mi{kovi}, kogo go narekuvaat “Kralot na Belgrad”, kontrolira 70% od pazarot vo srpskata prestolnina preku svoite 85 pretprijatija.

DOMAЌINKI SO MILIONSKO KONTO

[to se odnesuva do pone`niot pol, ne se razlikuvaat mnogu od maìte po zarabotkata. Taka, magazinot Forbs ja proglasi Kristi Volton za najbogata èna na svetot, so proceneto bogatstvo od 22,5 milijardi dolari. Me|u drugoto, taa e i na 12 mesto na listata so najbogati lu|e vo svetot. Valton nasledi 15,7 milijardi dolari po smrtta na nejziniot soprug, no uspea da go zgolemi svoeto bogatstvo. Na vtoroto mesto se najde nejzinata polusestra Alis Luis Volton, }erka na osnova~ot na Wal-Mart, Sem Volton, so bogatstvo koe se procenuva na okolu 20,6 milijardi dolari. U{te edna milijarderka me|u prvite top tri e Lilian Betankur, }erka na osnova~ot na L’Oreal, so bogatstvo od 20 milijardi dolari. Taa e i najbogatata èna vo Evropa i vtorata najbogata li~nost vo Francija, vedna{ zad Bernar Arno. Najbogata èna vo Turcija e Begunam Dogan Faraliali so proceneto bogatstvo od edna milijarda dolari, nasledni~ka na mediumskiot gigant Dogan.

PRIRODNI UBAVINI I MNOGU PARI

Maliot evropski finansiski raj Luksemburg se najde na vrvot na listata so top deset najbogati zemji vo svetot spored bruto-doma{niot proizvod po ìtel so 80.800 dolari. Na vtoroto mesto e Katar so 75.900 dolari, a na tretoto mesto e Norve{ka so 55.600 dolari, koja, pak, e na vtoroto mesto vo Evropa. Na ~etvrtoto mesto e Kuvajt so 55.300 evra BDP po ìtel. Inaku, Kuvajt e na pettoto mesto po nafteni rezervi vo svet i bidej}i e zemja bez danoci, 80% od prihodite vo Vladata doa|aat od izvoz na nafta. Arapskite Emirati se na petto mesto so 55.200 evra: naftata i prirodniot gas ja napravija zemjata bogata i edna od najrazvienite vo svetot, kako i poèlno mesto za investirawe. Na {esto mesto e Singapur so 48.900 evra, na sedmoto SAD so 46.000 evra, potoa Irska so 45.600 evra, pa ekvatorska Gvineja so 44.100 evra i na desetto mesto e [vajcarija so 39.800 evra BDP po ìtel.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ondon e proglasen za najpopularniot grad za {oping za izminatata 2010 godina. Iako vo svetot vladee kriza i besparica, lu|eto ne mo`at da se otka`at od

{opingot. Ako za maìte fudbalot e najva`nata sporedna rabota, toga{ za ènite toa moè da bide manijata na kupuvawe. Ova ne e slu~aj samo vo London, koj idnata godina }e bide doma}in na Olimpijadata. Slikata e ista re~isi vo site metropoli i najpoznati svetski gradovi. Internet-stranicata za onlajn-kupuvawe Kelko (Kelkoo) pobarala da se napravi istraùvawe za toa kade najmnogu se kupuvalo, kolku se potro{ilo i zarabotilo vo 2010 godina. Vo istraùvaweto bile vklu~eni 22 golemi svetski gradovi, me|u koi bile Tokio, Wujork, Pariz i drugi, a spored rezultatite London e najpopularen za minatata godina. Vo presmetkite vlegla celata stoka koja se kupila vo izminatite 12 meseci, ne vklu~uvaj}i gi prehranbenite proizvodi. Krajnite rezultati dovele do suma od 76,3 milijardi evra... “Se ~ini deka klu~ot na uspehot na London K

le`i vo kvalitetot i kvantitetot na proizvodite na pazarot. Koga bi se dodale prihodite koi se ostvareni od mnogubrojnite turisti koi do{le izminatata godina, toga{ zarabotkata bi bila u{te pogolema”, zaklu~uva Kris Simson, marketin{kiot direktor na Kelko. U{te eden podatok vo korist na London e {to od okolu 250 globalni najpopularni maloproda`ni brendovi (definirani spored Forbs), duri 138 ima vo glavniot grad na Anglija. I ne samo toa, tie se prisutni so 26 iljadi prodavnici niz celiot grad, {to isto taka e najgolem broj na prodavnici od drugite gradovi. London zarabotil okolu 12 milijardi evra samo od onlajn-{oping, a so toa e pobednik i vo taa kategorija. “London e svetski poznata turisti~ka i {oping-destincija. So ovie rezultati samo se potvrdi negoviot status na primarna destinacija za potro{uva~ite koi se vo potraga po nepovtorlivo {oping-iskustvo. London cvrsto gi dr`i svoite tradicionalni rivali i tvrdata konkurencija na Wujork i Pariz vo svoite race”, zaklu~uva Simson po analiziraweto na rezultatite od analizite. Od ostanatite metropoli odli~na zarabotka ima Tokio so 72,9 milijardi evra, potoa sleduvaat Wujork so 55,8 milijardi i Pariz so 55,3 milijardi evra. L

Rabota / Arhitektura / Medicina / IT

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 ITD DISTRIBUCIJA DOO ~lenka na INFOSOFT grupacijata vrabotuva: - MENAXER ZA PRODA@BA na hartija, toneri i kancelariski materijali. Potrebni kvalifikacii: - Odli~ni komunikaciski sposobnosti, - Pove}e od 3 godini rabotno iskustvo na sli~ni pozicii, - Poznavawe od oblasta na hartija, toneri i kancelariski materijali se smeta za prednost, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Univerzitetska diploma od Ekonomski fakultet. Kvalifikuvanite kandidati treba da ispratat motivaciono pismo, CV na angliski jazik na slednava e-mail adresa: personel@ infosoftgroup.com.al zaklu~no so 25.02.2011 godina.

FARMACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 AVICENA Diagnostika objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. DOKTOR PO MEDICINA (zavr{en Medicinski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija), 2. DIPLOMIRAN FARMACEVT (zavr{en Farmacevtski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija). Zainteresiranite kandidati da go ispratat svoeto CV, zaedno so fotokopii od dokumentite koi go dokaùvaat ispolnuvaweto na baranite uslovi, fotografija ne postara od 6 meseci i svojot kontakt telefon (e-mail) vo rok od 7 dena na adresa: Avicena diagnostika, ul. Londonska, br. 11a, 1000 Skopje, so naznaka „za Oglas”. Dokumenti se primaat isklu~ivo po po{ta, ve molime bez telefonski javuvawa. Oglasot NE se odnesuva za rabota vo laboratorija.

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: - VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@batodivajn.com.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 „MEBLO MAK” doo Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na - ARHITEKT (dve lica) vo proda`ba vo naskoro otvoreniot izlo`ben brend salon za MEBEL vo centarot na Skopje www.kler.eu, www.piogiadecorativa. it. Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Angliski jazik, - Kompjuteri, - Odgovorna, inicijativna, komunikativna li~nost. Ve molime va{eto CV (so slika) i motivacisko pismo da gi ispratite na ul. Dame Gruev, br.3 ili na: info@meblomak.eu.mk. Oglasot va`i od 21.02.2011 do 04.03.2011 godina.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.02.2011 Kompanijata INTEGRAL dooel Skopje za potrebite na Veledrogerijata objavuva oglas za MENAXER ZA PRODA@BA – 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - Farmacevtski fakultet so polo`en stru~en ispit, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Aktivno koristewe na MS Office i rabota so kompjuter, - Sposobnost za periodi~na individualna terenska rabota (Skopje i Makedonija), - Realizacija na aktivnostite vo smensko rabotewe, - Rabotno iskustvo vo dejnosta }e se smeta za prednost. Potencijalnite kandidati treba da poseduvaat: - Komunikaciski i prezenterski ve{tini, - Organizatorki sposobnosti, - Da bidat kreativni, inicijativni i sposobni za rabota vo tim, - Sposobni za spravuvawe so nestandardni situacii i rabota vo dinami~na sredina. Aplikaciite za rabotnoto mesto so vklu~ena biografija da se ispratat isklu~ivo na: integral@t-home.mk zaklu~no so 04.03.2011 godina.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Proda`ba / HR / PR

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 24.02.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Pazari PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot i vozila. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=73764e2e-7e56-470e-8e0f-5027ac35e942&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nadgradba na softverska GIS aplikacija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=6a656ed7-e9a5-4913-be7eb4c021bc7f4a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: ELS - Op{tina Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija i Rehabilitacija na ulici i pati{ta na teritorijata i za potrebite na ELS-Op{tina Prilep. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6ab62c05-71ba-424e-bb41cb8fd768a243&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultanski uslugi za Proektot Bo{kov Most. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=03a7ca93-438043d5-937a-9b48b1470ca2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Licenci za antivirus softversko re{enie za bezbednost na kompjuteri, serveri, e-mail i veb soobra}aj, i bekap na klientski kompjuteri. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6a25f4e2-95c9-4956-a501-4e1436792c8c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Biro za razvoj na obrazovanieto PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pe~atewe na pedago{ka dokumentacija i evidencija, didakti~ko-metodski nastavni sredstva i druga stru~na literatura. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8e448ab6-37ec-4d8a-ad5a-413a2ea215b0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba, rekonstrukcija i sanacija na javni povr{ini izraboteni od asfalt na teritorija na Op{tina Centar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d6b14812-c9e1-48c1-93f3e193f985ef24&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: KJP Vodovod Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Goriva. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e78b246a-bd12-400f-a551c15b755a82f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka promotiven video materijal za potrebite na MON. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5c428d98-d4a9-4c90-ab6f470473ba9937&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar

Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP Upravuvawe so ^ove~ki resursi 26.02.2011 Kosmo Inovativen Centar

U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Trening za treneri 28.02.2011 Clear View Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~ Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

GRADE@NI[TVO