249-KAPITAL-17-03-2011 by Kapital Media Group

VLADATA SE RASFRLA SO PARI ZA ZONITE KOI ZJAAT PRAZNI

I DUI GO NAPU[TI PARLAMENTOT

U[TE 200.000 EVRA ZA “ISTRA@UVAWA” ZA ^ETIRI NOVI INDUSTRISKI ZONI

PUKNA KOALICIJATA ME\U GRUEVSKI I AHMETI!

STRANA 9

STRANA 7

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, SREDA, 16.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

VMRO-DPMNE go izglasa Bogov, opozicijata i DUI se nalutija

11,54% 0,05% 0 0,64% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 444,30 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

110,43 11 1,92%

STRANA 4

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.03)

MBI 10 2.710 2.690 2.670 2.650

BRISEL: Gruevski da dade plan kako ja zamisluva integracijata!

2.630

2.610 2.590 2.570 2.550 10.3

12.3

14.3

16.3

STRANA 6

MBI-10 ~etiri dena pa|a{e poradi kalkulacii na doma{nite igra~i! STRANA 11

Berzanskiot promet porasna na 2,4 milioni evra STRANA 10

Donald Tramp }e gradi turisti~ki kompleks na Brioni?! STRANA 17

Svetot se bori protiv nuklearna katastrofa STRANA 19

GODINA

"KAPITAL" POSTAVI NOV STANDARD VO BIZNIS NOVINARSTVOTO

STRANA 12-13

WWW.KAPITAL.MK

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

LEKCIJA PO STATISTIKA

STRANA 14 VOVEDNI VOVEDNIK D SPASIJK SPASIJKA JOVANOVA JOVANOV

LIDERI! LIDERI

STRAN STRANA 2

PO^ETOK: 30. MART. 2011

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 17 MART 2011

LIDERI!

Ni malku ne bevme skeptici, a u{te pomalku stravuvame deka noviot proekt so koj se zafativme pred to~no edna godina – dnevniot vesnik “Kapital” - nema da uspee. Ima{e lu|e, isto kako i pred 11 godini, koga go podignuvavme magazinot “Kapital”, koi i lani velea de~ki ne e vreme, nema ekonomija, nema temi...! Normalno, nie vo kompanijata ne veruvavme i tie {to n$ ubeduvaa vo toa gi pomestivme vo grafata “pogre{ni procenki za uspehot”! Bevme uvereni, po~ituvani ~itateli, deka ja imame vistinskata ideja za idninata, go imame vistinskiot proekt, go pogodivme vistinskiot moment i startuvavme so polna brzina. I ne potfrlivme na nieden plan. Idejata, koja ne se rodi na 17 mart 2010 godina, tuku godini pred toa, doìvea kompletna realizacija. Deneska moème da kaème deka uspeavme! Vie sudete! Po~ituvani ~itateli, vie sega ja ~itate, gledate, prepoznavate idejata na Kapital Media Grup. Proektot {to go sozdade eden tim, mal po brojnost, no golem spored energijata, entuzijazmot, posvetenosta... Toj tim sozdade vistinska delovna sinergija! Se sozdade integracija koja pobeduva{e od mesec vo mesec! Pamet koj ja osvojuva{e publikata, vas, na{ata publika koja znae {to ~ita, nosi odluki, rizikuva koga investira... Vas, koi imate stav za ne{tata i ne se pla{ete da gi kaète na na~in koj nudi i re{enija, a ne samo gola kritika! Takva publika kreira{e Kapital so svojot proekt – dneven vesnik! Sosema nov i unikaten proizvod na mediumskiot pazar. U{te eden od nekolkute ve}e dokaàni i profilirani proizvodi na KMG (Kapital Media Grup), ponudeni na pazarot vo tekot na 12-godi{noto postoewe na ovaa kompanija. Dnevniot vesnik “Kapital” e standardot po koj }e se meri

i sporeduva sekoj nareden medium od vakov tip. Za nas }e bide gordost i predizvik “Kapital” da bide pottik za ra|awe na nov medium koj }e bide posveten na biznisot, na pazarot, na ekonomskiot progres. “Kapital” ne samo {to ne se pla{i od konkurencija, tuku, naprotiv, ja posakuva. Ne saka da bide sam! Sakame da se merime, da se sporeduvame, da se “tepame” so drugi za navistina da pokaème kolku sme golemi, profesionalni, napredni i posveteni na razvojot na makedonskata ekonomija, politikata i op{testvoto, voop{to... Koga se sozdava{e dnevniot vesnik “Kapital”, a i denes, tvrdime deka vremiwata se kako pogodeni za medium koj }e ja apsolvira ekonomijata, }e se zafati so problemite i novitetite kaj kompaniite, }e gi analizira pazarite, }e traga po novi ekonomski i biznis-lideri, }e go pottiknuva ekonomskiot progres, }e insistira na ekonomski promeni koi kone~no treba da se slu~at vo ovaa zemja za navistina da poveruvame deka rabotite se pomestile od mrtva to~ka. “Kapital” se rodi vo momentot koga svetot vleze vo najgolemata ekonomska kriza po Golemata recesija od minatiot vek. Toa be{e pove}e od dovolen predizvik za da se zafatime so problemite, turbulenciite, padovite, reformite koi se nametnaa pred vladite i kompaniite. Nudevme re{enija, uspe{ni primeri, novi modeli, dokaàni strategii za spravuvawe so finansiskata kriza. Predlagavme merki i instrumenti za ublaùvawe na posledicite od krizata. S$ vo funkcija na biznisot i ekonomijata, zatoa {to na{eto moto e deka ekonomijata e stolbot na opstanokot na edna dràva. Dodeka ne se re{at ekonomskite problemi i ne se postavi vistinskiot ekonomski model, samo }e se zalaùvame deka kroime golemi politiki. Tie se samo gubewe vreme! Makedonija i site nie vo nea potro{ivme dovolno. Se sprotivstavivme na mnogu prazni idei, osudivme mnogu neuspe{ni proekti, so {to i nalutivme nekoi pretstavnici na Vladata, dràvnite institucii, politi~kite partii... Bez nikakva tendencioznost, tuku so mnogu golema iskrenost i ob-

SPASIJKA JOVANOVA

j jovanova@kapital.com.mk @ p

jektivnost se sprotistavivme na s$ {to ne e vo funkcija, odnosno e na {teta na ekonomskiot progres i EU idninata na Makedonija. Za toa ne moè i ne smee nikoj da ni zabeleì ili da n$ prekori. Takvite vrednosti na “Kapital” se prepoznaeni. Najmnogu od na{ite ~itateli, ~ij broj sekojdnevno raste. No, i od na{ite kolegi vo kompanijata, sorabotnici, izvori na informacii, partneri. I bez vas, po~ituvani ~itateli i korisnici na pobedni~kiot mentalitet na ovaa grupa mladi lu|e! Toa se vrednosti {to gi nosi liderstvoto samo po sebe. Nie po~navme so mototo da bideme lideri. I toa go postignavme. Zatoa sega ni pretstojat u{te pogolemi predizvici. I ve}e rabotime na niv. Novi stranici, novi prilozi, novi koncepcii, novi sodrìni. Najnovo {to }e vidite od Kapital Media Grup e portalot www.kapital. com.mk. Toj }e bide u{te eden vreden i vrven novitet vo mediumskiot prostor vo Makedonija, koj ve}e izvesno vreme e otruen od dnevna politika. Svetskite biznis-lideri ja iskoristija ekonomskata kriza za da go osvojat pazarot so novi proizvodi. “Kapital” go osvoi pazarot pred edna godina. Sega se naso~uva kon izdignuvawe na standardite, nametnuvawe novi i u{te pogolemi vrednosti.

MACEDONIA LO POKA@A KOI PROMOTORI N

Proektot Macedonia loves you, koj minatata godina go inicira{e Poljakot Stanislav Pigon, im dade priznanie na lu|eto koi minatata godina napravile najmnogu za promocija na Makedonija vo stranstvo. Negovata inicijativa, koja po~na vo oktomvri minatata godina, izvadi na povr{ina mnogu lu|e koi preku mali proekti, navidum bezna~ajni, imaat golemo vlijanie i se prepoznatlivi vo svetot АЛЕКSАNДRА SПАSЕVSКА

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

vo april na Wujor{kata trgovska berza padna za 19 centi, na 96,99 dolari za barel, po zav~era{niot pad od duri ~etiri dolari, dodeka evropskata “brent” nafta na Me|unarodnata berza vo London poevtini za 25 centi, na 108,27 dolari za barel. Globalnite vlo`uva~i go izgubija apetitot za rizi~ni vlo`uvawa po zemjotresot i cunamito vo Japonija. Do pogolemo poevtinuvawe na “te~noto zlato”, sepak, ne dojde poradi sudirite vo Bahrein i vo Libija. “Golemiot pad na cenata na naftata poslednite denovi ne e opravdan so ogled na toa {to na Bliskiot Istok s$ u{te ima nemiri koi go zagrozuvaat globalnoto snabduvawe so ovoj energens”, izjavi ekonomistot od Nacionalnata banka na Avstralija, Ben Vestmor.

spasevska@kapital.com.mk

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

olari za barel - po ovaa cena v~era se trguva{e D surovata nafta na berzata vo Wujork. Cenata na amerikanskata “lesna” nafta za terminska isporaka

IZBRANI NAJDOBRITE PROMOTORI NA MAKEDO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Za da bide{ promotor na Makedonija ne se potrebni nitu mnogu pari, nitu odredena funkcija. Potrebni se dobra ideja, inicijativa i `elba da napravi{ ne{to za promovirawe na svojata dr`ava vo stranstvo. Proektot Macedonia loves you, koj minatata godina go inicira{e Poljakot Stan-

islav Pigon, dobropoznat na makedonskata javnost po negovata rabota za promocija na dr`avata i nejzinite ubavini, im dade priznanie na lu|eto koi minatata godina napravile najmnogu za promocija na Makedonija vo stranstvo. Negovata inicijativa, koja po~na vo oktomvri minatata godina, izvadi na povr{ina mnogu lu|e koi preku mali proekti, navidum bezna~ajni, imaat golemo vlijanie i se prepoznatlivi vo svetot. Spored organizatorot Stanislav Pigon, za da se realizira eden proekt kako Macedonia loves you potrebni se, pred s$, `elba i pozitivna energija. “Velat deka za da ima{ dobar proekt treba da ima{

dobra ideja, da raboti{ mnogu, da bide{ uporen vo negovata realizacija. Jas ne veruvam vo toa. Za eden proekt potreben e bran pozitivna energija. Tokmu proektot Macedonia loves you e blagosloven so pozitivna energija. Nagradata ne ja dodeluvame za nagraduvawe, tuku za promocijata na Makedonija i za promotorite, bidej}i site tie lu|e so nivnite aktivnosti sekoj na svoj na~in ja promovira Makedonija”, istakna Pigon pred dodeluvaweto na nagradite. Spored nego, pobednici ne se samo 28 promotori izbrani ovaa godina, tuku site gra|ani na Makedonija. “Ovie promotori i site drugi vo svetot treba da

Navigator

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK PRODOL@UVA DA JA PROMOVIRA MAKEDONIJA

MIL^O MAN^EVSKI

GORAN PANDEV

BUJAR OSMANI

EMIL BOK

na Mil~o akedonskiot fudbaler Tjalnavore{tvoto Man~evski }e ima speciM so golot postignat na prezentacija na Unidve minuti pred krajot go

omanskiot premier e na elikodu{nosta na minR u{te eden test pred prateVpacientite isterot za zdravstvo kon nicite – opozicijata pobara od Kosovo

verzitetot Vestern Ontario vo Kanada, na otsekot za filmski studii

}e predizvika situacija na klinikite da se ~eka so godini za eden pregled

odnese Inter direktno vo osminafinaleto na Evropskata liga

glasawe za nedoverba na Vladata poradi “pogre{na ekonomska politika”

ONIJA

OVES YOU I SE VISTINSKITE NA MAKEDONIJA gi naso~at aktivnostite kon edno drugo delo, a toa e promovirawe na Republika Makedonija kako 28 ~lenka na Evropskata unija”, istakna Pigon. NAGRADITE, PRED SÉ, BEA NASOÊNI KON AKTIVNOSTI ZA TURISTI^KA PROMOCIJA NA MAKEDONIJA I ZA PROMOCIJA NA NEJZINOTO KULTURNO NASLEDSTVO. Makedonija ima mnogu ubavini koi ne samo strancite, tuku i Makedoncite ne gi poznavaat. Nagradeni bea pove}e proekti za turisti~ka promocija na zemjata, a najzaslu`ni, spored Macedonia loves you, se portalot Travel to Macedonia i mese~nikot za stranci Free Time Guide. Portalot Travel to Macedonia, koj dobi prva nagrada, ovozmoì mnogu stranci da se zapoznaat so Makedonija i da odlu~at da ja posetat. Avtorot na portalot, Goran Atanasovski, preku osnovni informacii za turisti~kite destinacii vo Makedonija i na~inite kako da se stigne do niv donese mnogu stranski turisti vo Makedonija. “Najgolema nagrada za mene e deloto {to go napraviv, odnosno portalot Travel to Macedonia, koj pridonesuva za pogolema promocija na Makedonija. Pred da go po~nam proektot se staviv na mestoto na nekoj stranec koj saka da poseti nekoja nepoznata zemja. Koga prvpat odi{ na nekoe mesto te interesiraat najop{ti raboti, kako da se stigne do taa destinacija, {to moè da se vidi i da se poseti. Seto toa go napi{av na portalot”, izjavi Atanasovski. Toj istakna deka toa {to go zacrtal kako ideja so Travel to Macedonia dosega go realiziral i deka i ponatamu }e prodolì so pogolem intenzitet za promocija na Makedonija. Nagrada za negovata prezentacija na makedonskata kultura, kulturnoto nasledstvo, istorija i ubavini, nepoznatata Makedonija i za sozdavawe na edna od najuspe{nite promotivni publikacii dobi Vasko Markovski, urednik na Free Time Guide. Spored

nego, vo Makedonija odamna imalo potreba da im se oddade po~it na lu|eto koi ja promoviraat dr`avata. “Proektot Macedonia loves you za mene e impresiven. Dolgo vreme ima{e potreba da se sozdade ne{to {to

treba da im oddade po~it na lu|eto koi{to rabotat na promocija na zemjata kako turisti~ka i biznisdestinacija i kako kulturno nasledstvo. Mnogu me izraduva koga ~uv deka e inicirano takvo ne{to i

koga se vidov na listata so nominiranite. Za mene, pokraj li~noto zadovolstvo koe go imam koga }e go pu{tam vesnikot vo pe~at, e i koga nekoj otstrana toa go zabele`uva”, izjavi Markovski.

KOI SE PRVITE PET NAGRADENI?

1. Goran Atanasovski za onlajn-proektot Travel2Macedonia i za internet-stranicata www.travel2macedonia.com.mk. 2. Viktor Fridman, profesor i lingvist na Univerzitetot vo ^ikago, dobi nagrada za `ivotno delo, bidej}i so negovata nastavna, nau~na i profesionalna kariera 35 godini pridonesuva makedonskiot jazik, literatura i kultura da stanat popoznati i priznati vo svetot. 3. Ekstrastatutarna nagrada od Nova Makedonija dobi Vesna Sokolovska od Krug proekt od London za prezentacija na makedonskata kultura vo stranstvo. 4. Blagoj Nacoski be{e nagraden od Kanal 5 za negovite umetni~ki postignuvawa kako najpoznat makedonski operski tenor. 5. Macedonia Loves You go nagradi Vasko Markovski za prezentirawe na “nepoznatata” Makedonija i za sozdavawe na edna od najuspe{nite promotivni publikacii vo Makedonija, Free Time Guide Macedonia. Na javniot del od glasaweto, koe se sprovede preku Fejsbuk, za 28 kandidati glasaa 6.118 lica. Istovremeno, okolu 9.900 oficijalno registrirani qubiteli i 70.000 poseti dnevno na internet-stranicata pomognaa informaciite za nagradata i za Makedonija da se prenesat niz svetot.

NAGRADA OD KAPITAL ZA MAKEDONIJA EKSPORT

Nagradata e za naporite na Makedonija eksport za nadvore{na poddr{ka na makedonskite kompanii so cel dopolnitelen razvoj i zgolemuvawe na izvozot. Petar Lazarov, eden od sopstvenicite na kompanijata koja raboti na promocija i poddr{ka na makedonskite firmi vo svetot, veli deka nagradata e samo pokazatel deka dobro ja zavr{ile rabotata. “Ovaa nagrada e pove}e kako potvrda deka dobro sme go srabotile toa {to go rabotime i ni dava kura` da prodol`ime so isto tempo. Lu|eto {to n$ poznavaat n$ gledaat {to rabotime i go cenat toa. Nie sme fokusirani na ekonomijata i se nadevame deka eden den makedonski firmi }e stanat glavni igra~i, }e uspeat na svetskite pazari i }e se gordeeme so niv”, izjavi Lazarov.

Stanislav Pigon, eden od najgolemite qubiteli na ovaa mala dràva, u{te edna{ ja pokaà svojata zalo`ba da ja prezentira Makedonija na celiot svet. Otkako so svoite promotivni aktivnosti, fotografii na negoviot portal Macedonia loves you, kako i so èlbata da ja pretstavi Makedonija vo svetot be{e proglasen za najdobar ppromotor na Makedonija, ne zastana vo realizacijata na svojata misija. O vaa godina negoviot proekt Macedo Macedonia loves you gi nagraduva{e najgolemite doma{ni i str stranski promotori na Mak Makedonija koi preku svoite akt aktivnosti pridonele svetot po poblisku da ja zapoznae na{ata na{at dràva. Pigon uspea da gi najde site lu|e koi imaat navidum n mali

STAN STANISLAV NIS ISLA LAVV PIGON LA PI proekti, no imaat edna i edinstvena ideja - da ja promoviraat Makedonija, ne samo nejzinite turisti~ki mesta, tuku site neotkrieni prirodni ubavini, tradicija, kultura, pa i mo`nostite za biznis. Ottuka, izli{no e koj bilo vo dràvata da zboruva za promocija na Makedonija. Misijata na Pigon jasno kaùva deka za da realizira{ eden proekt ne e potrebna nitu strategija, nit u mnogu pari, nit u odredena funkcija. Treba samo èlba i pozitivna energija za da se uspee.

GUBITNIK GUBI

BEZ KOMPAS!

Na v~era{nata rasprava po nacrt-rezolucijata na evropratenikot Zoran Taler evropratenicite ja povtorija odlukata za po~etok na pregovorite na Makedonija, no gi naglasija i istite zabele{ki vo odnos na nezavisnosta na sudstvoto, partiziranata administracija, slobodata na mediumite, no i vlo{eniot politi~ki dijalog vo zemjava. Taler i drugite u~esnici vo diskusijata najotvoreno pobaraa od vicepremierot Vasko Naumovski da ka`e kade odi Makedonija i dali Vladata ima konkreten plan kako }e ja donese zemjata do pobrza integracija. Vicepremierot Naumovski, vo otsustvo na strategija za evroatlantska integracija na Makedonija, se odnesuva{e kako bez kompas, pa kritikite upateni kon nego se obide

VASKO VASK KO NA NAU NAUMOVSKI AUMOVSKI UM da gi pokrie so kontraobvinuvawa kako za Grcija vo sporot za imeto, taka i za dano~nata obvrska vo vrska so smetkite na A1 televizija. Toj gi anulira{e duri i kritikite upateni vo vrska so ispra}aweto na evroambasadorot Ervan Fuere i izjavata na bitolskiot gradona~alnik, Vladimir Taleski, naivno poso~uvaj} i deka Fuere bil ispraten so site dr`avni po~esti, a izjavite na Taleski deka se izvadeni od kontekst. So vakvi “bledi” izjavi te{ko deka Unijata }e pomogne vo brzo integrirawe na zemjata vo EU.

MISLA NA DENOT

PETAR PAZAROV SOPSTVENIK NA MAKEDONIJA EKSPORT, PROMOTOR NA MAKEDONSKIOT BIZNIS “Ovaa nagrada e pove}e potvrda deka dobro sme go srabotile toa {to go rabotime i ni dava kura` za da prodol`ime so isto tempo. Nie sme fokusirani na ekonomijata i se nadevame deka eden den makedonski firmi }e stanat glavni igra~i, }e uspeat na svetskite pazari i }e se gordeeme so niv na ekonomski plan”.

GORAN ATANASOVSKI NAJDOBAR PROMOTOR NA MAKEDONIJA “Najgolema nagrada za mene e deloto {to go napraviv, odnosno portalot Travel to Macedonia koj pridonesuva za pogolema promocija na Makedonija. Pred da go zapo~nam proektot se staviv na mestoto na nekoj stranec koj saka da poseti nekoja nepoznata zemja. Koga za prv pat odi{ na nekoe mesto, te interesiraat najop{ti raboti, kako da se stigne do taa destinacija, {to mo`e da se vidi i da se poseti vo taa zemja. Seto toa go napi{av na portalot.

DAVAWETO POVOLNA MO@NOST NA POTENCIJALNATA KREATIVNOST E PRA[AWE NA @IVOT I SMRT ZA SEKOE OP[TESTVO

ARNOLD TOJNBI AMERIKANSKI ISTORI^AR

Navigator

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

SKANDAL VO SOBRANIETO: NOVIOT GUVERNER NAJAVEN, AMA NE DOJDE

VMRO-DPMNE GO IZGLASA BOGOV, OPOZICIJATA I DUI SE NALUTIJA Noviot guverner na NBM, Dimitar Bogov, vo pismena reakcija odgovori deka ne se pojavil vo Sobranieto bidej}i ne bilo predvideno so zakonite i so Delovnikot ALEKSANDAR JANEV

]E JA PODDR@UVAM EKONOMSKATA POLITIKA NA ZEMJATA!

janev@kapital.com.mk

imitar Bogov e izbran za guverner na Narodnata banka na Makedonija i na 24 maj }e ja prezeme monetarnata vlast od Petar Go{ev. No, negoviot izbor predizvika skandal vo Sobranieto i gi raskara pratenicite od vladeja~kata koalicija i gi naluti tie od opozicijata. Albanskiot koalicionen partner na Nikola Gruevski, DUI, ja bojkotira{e sednicata, a pratenicite na VMRO-DPMNE moraa sami so 62 glasa da go izberat Bogov za guverner. Otkako DUI izvisi za guvernerskata pozicija, iako prethodno Gruevski mu ja vetil na Ahmeti, kako {to objavi “Kapital”, albanskata partija sega }e go bara Ministerstvoto za finansii. Skandalot vo Sobranieto izbi otkako be{e najaveno deka Bogov }e gi prezentira svoite planovi za rabota vo sedumgodi{niot mandat pred sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet, a toj ne se pojavi, {to be{e dopolnitelna pri~ina za razdor me|u pratenicite. Bojkotot na negoviot izbor od site opoziciski partii, pa duri i od vladeja~kata albanska partija, spored mnogumina frla crn beleg na

Mi pretstavuva osobena ~est, no istovremeno ~uvstvuvam golema odgovornost {to sum izbran za guverner na Narodnata banka na Makedonija. Celosno }e se posvetam na ostvaruvaweto na osnovnite celi na NBM. ]e im ovozmoàm na biznisite i gra|anite da prodolàt da gi uìvaat blagodetite od cenovnata stabilnost i od stabilnosta na kursot na denarot. ]e rabotam na zacvrstuvawe na stabilnosta i konkurentnosta na bankarskiot sistem preku voveduvawe na najdobrite evropski praktiki vo supervizijata. Ne zagrozuvaj}i gi prethodnite dve celi, Narodnata banka }e ja poddrùva ekonomskata politika na zemjata.

startot na negovata kariera kako guverner. Pretsedatelot na Komisijata za finansirawe i buxet, Jovan Manasijevski, neposredno pred glasaweto za guverner izjavi deka Bogov vo telefonski razgovor li~no mu potvrdil deka so zadovolstvo }e prisustvuva na sednicata na Komisijata, no pobaral vreme za dopolnitelni konsultacii. “Verojatno tie konsultacii bile presudni za toj da ne dojde na zaka`anata sednica. Toa e nedozvoleno, bidej}i Komisijata ima vospostaveni standardi. Aktuelniot guverner, Go{ev, redovno doa|a{e, gi prezentira{e site novini, gi slu{a{e site

kritiki i zabele{ki od pratenicite i toa e normalno za edno demokratsko op{testvo. So ovoj poteg nie, vsu{nost, se vra}ame nekolku ~ekori nazad, bidej}i nedozvoleno e da birame {ef na monetarnata vlast bez toj da ja obrazlo`i svojata programa pred nadle`nata komisija. Proizleguva deka treba da izbereme guverner na slepo. Vo edna mesna zaednica koga se organiziraat izbori kandidatot se pretstavuva i ka`uva koi mu se planovite, a kamoli koga se bira guverner. Bogov mnogu lo{o i netransparentno ja po~nuva svojata kariera i poradi toa na{ata prateni~ka grupa nema da mu dade poddr{ka”, izjavi

Manasijevski. Noviot guverner na NBM, Dimitar Bogov, vedna{ potoa vo pismena reakcija odgovori deka ne se pojavil vo Sobranieto bidej}i ne bilo predvideno so zakonite i so Delovnikot. “Jas se pridr`uvam do postapkata za izbor na guverner na NBRM propi{ana vo Zakonot za Narodnata banka i Delovnikot za rabota na Sobranieto na Republika Makedonija. Vo taa postapka ne e predvidena diskusija vo Komisijata za finansirawe i buxet. Bez razlika dali mi se dopa|a postapkata ili ne, taa e takva i jas ja po~ituvam”, izjavi Bogov. Toj najavi deka vospostavenata

FATMIR BESIMI SE ZBUNI I DOJDE VO PARLAMENTOT Ministerot za ekonomija od redovite na DUI, Fatmir Besimi, nenadejno se pojavi vo salata na Parlamentot, iako pratenicite od negovata partija ja bojkotiraa rabotata na Sobranieto. Po nekolku povici i otkako dozna deka DUI nema da prisustvuva na sednicata i toj ja napu{ti salata. praktika za pretstavuvawe na aktivnostite na NBM pred Komisijata za finansirawe i buxet }e prodol`i otkako }e bide nazna~en za guverner. Sobranieto ekspresno go izglasa predlogot na pretsedatelot na dr`avata, \orge Ivanov, od minatata nedela dosega{niot viceguverner vo NBM, Dimitar Bogov, da bide

naslednik na Petar Go{ev. Za Bogov se {pekulira deka ima dobri odnosi so premierot Gruevski, koi datiraat od nivnata zaedni~ka rabota vo Ministerstvoto za finansii vo 2001 i 2002 godina, koga Bogov be{e rakovoditel na Sektorot za makroekonomija koga so toj resor upravuva{e aktuelniot premier.

Navigator

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

33,9 221,8% 332,8% K

PROCENKI... SEIF AL ISLAM sin na libiskiot pretsedatel

MILIONI EVRA E OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI VO JANUARI GODINAVA

TRIPOLI JA FINANSIRA[E PREDIZBORNATA KAMPAWA NA SARKOZI Sinot na libiskiot lider Moamer Gadafi, Seif al Islam, tvrdi deka Tripoli ja finansiral kampawata na Nikola Sarkozi za pretsedatelskite izbori vo 2007 godina i insistira toj da mu gi vrati parite. “Nie ja finansiravme negovata kampawa i imame dokazi za toa. Podgotveni sme da otkrieme s$. Prvoto ne{to {to go sakame od ovoj klovn e da mu gi vrati parite na libiskiot narod. Nie mu dadovme pomo{ za da raboti za libiskiot narod, no toj n$ razo~ara”, tvrdi sinot na Gadafi. Toj precizira deka libiskata vlast raspolaga so bankarski smetki i dokumenti povrzani so finansiraweto i vetuva deka vo najskoro vreme “s$ }e bide otkrieno”.

PORASNAL OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI ZA EDNA GODINA E ZGOLEMENA PRODA@BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD SOPSTVENOTO PROIZVODSTVO NA PRETPRIJATIJATA ZA EDNA GODINA O

5 PREGLED VESTI NBM DADE SOGLASNOST ZA NOV SOPSTVENIK VO IK BANKA uvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev, izdade prethodna soglasnost na bankata Halk bankasi A[ od Turcija, so sedi{te vo Ankara (Turkiye Halk Bankasi A.S), da stekne 91,56% od vkupniot broj akcii na Izvozna i kreditna banka, Skopje. Halk bankasi ima namera da gi kupi akciite od postoe~kite akcioneri na IK, holandskata DHB banka, koja poseduva 27.869 akcii, odnosno 66,56% i Evropskata banka za obnova i razvoj, koja poseduva 10.468 akcii, odnosno 25% od vkupniot broj akcii na bankata. Halk bankasi e osnovana vo 1938 godina. Taa e prisutna na pazarite vo Turcija, Holandija, Germanija, Kipar, Bahrein i Iran. Na krajot na 2010 godina vkupnata aktiva na Halk bankasi iznesuva{e 35.408 milioni evra. Lani taa ostvarila dobivka od 976 milioni evra. Agencijata za privatizacija, koja e vo sostavot na Vladata vo Turcija, poseduva 75% od akciite na Halk bankasi, a ostanatite 25% od akciite slobodno kotiraat na berzata. Osnovnata cel na Halk bankasi kako potencijalen dominanten akcioner na IK banka e da go zgolemi nejzinoto pazarno u~estvo i da pridonese vo pro{iruvaweto i podobruvaweto na kvalitetot na finansiskite uslugi {to se nudat na pazarot vo Makedonija.

STAVRESKI TVRDI DEKA REDOVNO GI PLA]A OBVRSKITE ladata gi sledi sostojbite i postojano e otvorena za site predlozi, razgovori i pra{awa na biznis-zaednicata, no mora da vnimava i na ostanatite kategorii gra|ani i obvrski {to se servisiraat od buxetot, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, vo vrska so baraweto na prevoznicite da se namalat akcizite i da se ukine danokot na dodadena vrednost za naftata. Spored nego, mali se iznosite {to moè da se iskoristat od stokovnite rezervi za ovaa namena i pozna~ajno ne bi moèlo da se vlijae na pazarot. “Akcizata i DDV se prakti~no edinstvenite stabilni prihodi na finansirawe na buxetot so ogled na toa deka Vladata se otkaà od danokot na dobivka, a personalecot go svede na 10%, za razlika od drugi zemji kade {to e 20% do 30%. Na nekoj na~in ve}e gi imame snièno danocite do maksimalnoto mo`no nivo”, istakna Stavreski. Spored nego, poskapuvaweto na naftata e svetski problem so koj se soo~uvaat site zemji. “O~igledno e deka slu~uvawata vo svetot so nemirite na Bliskiot Istok, kade {to se proizveduva naftata, i najavite za eventualni voeni intervencii go destabiliziraa pazarot. Cenata na naftata e problem {to gi nadminuva mo`nostite na edna zemja kako Makedonija so kakvi bilo intervencii potrajno da vlijae i da go ublaì. Taa intervencija e mnogu skapa i bi go dovela vo pra{awe redovnoto izr{uvawe na ostanatite buxetski obvrski. Re~isi nema zemji koi primenuvaat takvi politiki, za{to problemot e na drugo mesto”, objasni Stavreski.

SAD DONIRAA TOMOGRAF ZA URGENTEN CENTAR merikanskata ambasada vo Makedonija donira{e aparat za kompjuterska tomografija, koj v~era be{e pu{ten vo upotreba na Urgentniot centar vo Skopje. Spored ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ova e u{te eden ~ekor napred vo modernizacijata na makedonskoto zdravstvo. “Tomografot }e ima golemo zna~ewe vo zgolemuvaweto na kapacitetite na ovoj novosozdaden trauma-centar vo ranoto dijagnosticirawe, vo soodvetnoto i navremeno lekuvawe i po~ituvawe na site protokoli koi }e spasuvaat mnogu `ivoti”, re~e toj. Amerikanskiot ambasador, Riker, pak, potencira{e deka ovaa donacija e dopolnitelen primer za nivnata posvetenost i partnerstvo. Toj najavi deka Ambasadata }e donira i edinici za ladewe vakcini i renovirawe na bolnicata za pedijatrija vo vrednost od 350.000 dolari.

VO 2010 VLEGLE 221,4 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII kupno 221,4 milioni evra stranski investicii vlegle vo Makedonija vo 2010 godina. Sporedeno so 2009 godina, koga vo Makedonija bile investirani vkupno 145 milioni evra, ovaa godina imame 76,4 milioni evra pove}e stranski investicii. Spored podatocite od Narodnata banka na Makedonija, vo dekemvri vo dr`avata bile investirani 32,8 milioni evra, {to e za re~isi 40 milioni evra pove}e sporedeno so dekemvri minatata godina, koga saldoto na stranski investicii bilo vo minus od 6,7 milioni evra. Od vkupnite investicii vkupno 186,9 milioni evra se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka. Vo 2009 godina, pak, od vkupniot obem na investicii 45,7 milioni evra bile presmetani kako akcionerski kapital na kompaniite. Procenkite na Vladata bea deka do krajot na godinata vo zemjava }e se investiraat 240 milioni evra.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NAUMOVSKI: A1 E PRIMER ZA NEPLA]AWE DANOK ranej}i ja slobodata na mediumite vo Makedonija, vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, pred evroparlamentarcite istakna deka vo posledno vreme vo zemjava bile formirani golem broj novi mediumi, a slu~ajot so A1 televizija pretstavuval klasi~en primer za nepo~ituvawe na zakonskite obvrski za pla}awe danok. "Vo Makedonija, kako i vo site drugi zemji, site pravni subjekti imaat obvrska da pla}aat danok. Upravata za prihodi vo poslednite pet godini izvr{i kontroli vo pove}e od 90 mediumi. Vo nekolku slu~ai bea izre~eni kazni, edna nacionalna televizija be{e kazneta so 300, a druga so 200 iljadi evra. Spored podatocite, A1 dol`i devet milioni evra za neplateni danoci vo poslednite pet godini”, re~e Naumovski. Toj dodava deka, sepak, mediumot funkcionira normalno, a vo vrska so blokiranite smetki potencira{e deka toa e sudska odluka za koja Vladata nema nikakva nadle`nost.

ZNM BARA MANASIJEVSKI DA NE ETIKETIRA NOVINARI druènieto na novinari na Makedonija go osudi etiketiraweto novinari od strana na liderot na Liberalno-demokratskata partija, Jovan Manasijevski, na kongresot na negovata partija {to se odrà vo sabotata vo Skopje. "Vo svojot govor pred partiskite delegati Manasijevski spomena ~etvorica novinari, narekuvaj}i gi kustosi na premierot i na liderot na opozicijata. Svesni sme za problemite so koi se soo~uva makedonskoto novinarstvo, no nie }e gi re{avame vo ramkite na na{ata fela. Rabota na politi~kite partii, vklu~itelno i na LDP, ne e da proglasuvaat vinovnici za nepovolnite sostojbi vo makedonskite mediumi, tuku da nudat re{enija {to }e sozdadat povolen ambient za rabota na novinarite i za podignuvawe na profesionalnite standardi i etika", reagira Zdruènieto. ZNM predupreduva deka ako politi~kite partii ne prestanat javno da etiketiraat novinari i taka da vr{at direkten politi~ki pritisok vrz nivnata rabota, za toa }e gi informira me|unarodnite pretstavnici vo Skopje i site profesionalni zdruènija na novinari vo Evropa i vo svetot.

ADEMI: I MAKEDONCITE DA UÂT ALBANSKI JAZIK lbancite u~at makedonski jazik, o~ekuvame i Makedoncite da u~at albanski jazik. Vo na{eto op{testvo nema takvi predrasudi, - istakna vicepremierot Abdula}im Ademi na konferencijata posvetena na ulogata na visokoto obrazovanie vo pottiknuvaweto na me|ukulturen dijalog i razbirawe vo multietni~koto op{testvo. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, vo svojot pozdraven govor na Filozofskiot fakultet pri UKIM, institucijata {to zaedno so UNESKO i OBSE e organizator na konferencijata, istakna deka Strategijata za integrirano obrazovanie, {to ja usvoi Vladata lani, e nov pottik za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi vo procesot na dosledna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor. Visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE, Knut Volebek, izrazi zagriènost od ograni~enata sorabotka me|u Makedoncite i Albancite vo zemjava, koja rezultira so nasilstvo duri i me|u u~enicite i prepora~a ponatamo{no razvivawe na multikulturalizmot. "Multikulturalizam ne e separirawe i getoizacija na etnikumite vo edna dràva, tuku mo`nost za site pretstavnici na etni~kite zaednici da se ~uvstvuvaat toa {to se, kade i da ìveat", istakna Volebek.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

EVROPSKIOT PARLAMENT RASPRAVA[E ZA MAKEDONIJA

VLADATA DA DADE PLAN KAKO JA ZAMISLUVA INTEGRACIJATA!

Zaludna e preporakata za po~etok na pregovori koga vo zemjata mnogu reformi s$ u{te se neispolneti, a sporot za imeto e kako golem Berlinski yid, zaklu~ija evropratenicite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

oliti~kiot dijalog, nezavisnosta na s uds t voto i mediumite, kako i administracijata s$ u{te se slabi to~ki na Makedonija vo koi mora da se vloì pove}e napor, ocenija evropratenicite na v~era{nata rasprava vo Evropskiot parlament za nacrt–rezolucijata na pratenikot Zoran Taler. Glavnata kritika za makedonskata Vlada e deka nema realen plan kako moè da se ostvari integracijata vo EU koga ima neostvareni mnogu reformi, a pokraj otvoreniot spor za imeto so Grcija ima i drugi problemi koi treba dopolnitelno da se re{at. "Javnata administracija, sudstvoto, korupcijata i imeto se najgolemite ko~ni~ari na zemjata na patot kon EU", re~e slova~kiot evropratenik Edvard Kukan. So ista poraka i evropratenikot Taler. “Ima odredeni pra{awa na koi Makedonija mora u{te da raboti i pove} e da napravi. Tie zabele{ki se dadeni vo posledniot Izve{taj i se nadevame deka vo Makedonija najiskreno }e se zemat predvid kako prijatelski kritiki." Zatoa, Taler pobara od Vladata da izleze so jasen plan za na~inot na koj Vladata }e ja donese zemjata do integracija. "Nie vo Evropskata unija, osobeno vo Evropskiot parlament, bi sakale da vidime jasen plan od strana na va{ata Vlada, od va{iot Parlament za toa kako planirate da ja postignete ovaa integracija, {to nie bi ja poddràle”, re~e Taler. Vo tekot na raspravata, studenoto ispra}awe na evropratenikot Ervan Fuere,

Vicepremierot Vasko Naumovski slu{na seriozna kritika za zastojot na makedonskite evrointegracii na raspravata za Rezolucijata na Zoran Taler no i poslednata izjava na bitolskiot gradona~alnik, Vladimir Taleski, koj odnosot na Evropskata unija kon Makedonija go sporedi so Holokaustot vrz Evreite, bea isto del od pra{awata za koi evropratenicite baraa odgovor od vicepremierot Naumovski. Toj samo gi otfrli obvinuvawata. SPOROT ZA IMETO E BERLINSKI YID! Golem del od raspravata se posveti na glavnoto pra{awe koe gi blokira evropskite aspiracii na Makedonija, sporot za imeto. "Makedonija ne mo`e ve~no da tapka vo mesto. Status kvo sostojbata po~nuva da ima negativni i frustrira~ki posledici vo zemjata. Zatoa, smetam deka Evropskata unija mora da se vklu~i poaktivno vo razre{uvaweto na bilateralniot spor na Makedonija so Grcija”, veli Taler. Toj dodade deka problemot mora da se re{i me|u dvete strani, a pritoa da se imaat predvid evropskite interesi.

Taler povika visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika, Ketrin E{ton, poaktivno da se vklu~i vo procesot na iznao|awe kompromis, bidej}i, kako {to re~e toj, pra{aweto za imeto stana Berlinski yid za Makedonija poradi koe ne mo`e da gi po~ne pregovorite so Unijata, iako taa preporaka ve}e nekolkupati e povtorena. Vicepremierot, Vasko Naumovski, vinata za s$ u{te nere{eniot spor za imeto ja prefrli isklu~ivo na Atina. "Prvo Grcija bara{e kompozitno ime, potoa geografska odrednica, pa vo Bukure{t, koga be{e prifaten predlogot Republika Makedonija (Skopje), {to pretstavuva{e kompozitno ime so geografska odrednica, Grcija ne go prifati vakviot predlog. Sega najnovoto barawe im e kompozitno ime so geografska odrednica i za sevkupna uptreba i pritoa da se izbere geografskata odrednica Gorna ili Dolna. Vakvite

cvrsti barawa na Grcija voop{to ne dozvoluvaat da se najde kompromis", re~e Naumovski. Spored nego, sporot za imeto treba da se re{i po nekolku modeli koi{to gi ima vo EU. Primerot so dr`avata Luksemburg i gradot Luksemburg, kako i slovene~ko-hrvatskiot spor, kade {to Slovenija dozvoli Hrvatska da gi po~ne pregovorite i vo me|uvreme da se re{ava sporot {to go imaat ovie dve zemji. Od druga strana, pak, gr~kite evropratenici tvrdea deka tokmu Grcija e taa {to dosega napravila pove} e otstapki vo sporot za imeto otkolku Makedonija. Marieta Janaku ja povtori gr~kata pozicija za slo`eno ime, dodeka, pak, nejzinata kole{ka Maria Eleni Kopa pobara makedonskiot premier da pokrene inicijativa za sredbi so gr~kata vlast, po, kako {to re~e Kopa, uspe{nite inicijativi od strana na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

I DUI GO NAPU[TI PARLAMENTOT

PUKNA KOALICIJATA ME\U GRUEVSKI I AHMETI!? Otkako vladeja~kata koalicija “Za podobra Makedonija” v~era i bez prisustvo na DUI skandalozno si gi tera{e site zakonski izmeni za koi ne im bea neophodni glasovite na pratenicite na Ahmeti, stana jasno deka Gruevski i sosila }e odi na izbori KATERINA SINADINOVSKA

as ne izrazuvam li~ni stavovi vo odnos na to~nosta na poziciite izrazeni do mene od privatni organizacii, no se obiduvam da gi slu{am vnimatelno stavovite na grupite koi se sretnale so mene od dvete strani, izjavil medijatorot Metju Nimic za Kanal 5 po objavenata informacija deka toj vo razgovor so gr~kata dijaspora vo SAD se soglasil "makedonskiot jazik” da se izbri{e. Vo odnos na toa dali vakvite informacii vodat kon re{enie ili samo gi zaostruvaat odnosite me|u Makedonija i Grcija, Nimic poso~uva deka potrebno e diplomatsko re{enie za sporot za imeto. "Pra{aweto za imeto bara diplomatsko re{enie. Za da se postigne taa cel dvete strani treba da prodolàt da sproveduvaat seriozen dijalog. Se obiduvam da bidam korisen so razbirawe na stavovite na dvete strani i da prezentiram idei koi bi moèle da go razdviàt procesot napred. Ne moàm da bidam odgovoren za javni izjavi od strana na privatni grupi", veli Nimic.

sinadinovska@kapital.com.mk

redlagaweto na Dimitar Bogov za guverner bez pritoa DUI da bide konsultirana ne e pri~ina, tuku povod za na{ata v~era{na odluka da ne prisustvuvame na sobraniskata sednica. Nesoglasuvawata me|u na{iot lider, Ali Ahmeti i premierot, Nikola Gruevski, se krupni i odamna, no ova so Bogov ja preli ~a{ata, a DUI nema pove}e da dozvoli da igra kako {to sviri VMRO– DPMNE.” Ova e prviot brifing od partijata na Ahmeti otkako, na iznenaduvawe na site, prateni~kite klupi na DUI v~era ostanaa prazni na sobraniskata sednica na koja, me|u drugoto, treba{e da se izbere pretsedatel na Dràvnata izborna komisija, da se izbere guverner, da se donesat ustavni izmeni, da se formira komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, no i da se razgovara za odloùvaweto na popisot. Otsustvoto na DUI ne mu pre~e{e na partnerot, VMRO–DPMNE, da gi proturka site zakoni za koi ne e potrebno dvotretinsko mnozinstvo. Odlukite za izbor na pretsedatel na DIK i za izborniot zakonik se odloìja za petok, no zatoa Sobranieto kako nikoga{ prethodno, bez prisustvo na site partii, so 62 glasa izbra guverner, a skandalozno, bez konsenzus go smeni i Ustavot vo delot za regulirawe na ekstradicijata. DUI re{i da odmol~i za svojot bojkot. Partiski izvori brifiraa deka odlukata se donela u{te na sostanokot na Centralnoto pretsedatelstvo vikendot vo Mala Re~ica. Istite izvori tvrdat deka “koalicijata puknala” i deka DUI nema da se vrati vo Parlamentot, osven za glasaweto za izbor na Boris Kondarko za pretsedatel na DIK, za da moè da te~e procedurata za odrùvawe izbori. Vo partijata v~era bea maksimalno zatvoreni. Velat deka site ~ekori s$ u{te se analiziraat i pravat kalkulacii za idnite. Najavija sredba me|u Ahmeti i Gruevski za slednite denovi, a ostanu-

NIMIC NEGIRA DEKA BARAL BRI[EWE NA MAKEDONSKIOT JAZIK

PAVEL [ATEV: NE POSTOJAT ELEMENTI ZA PREDVREMENI IZBORI Dali Ahmeti }e poka`e neposlu{nost vo klu~en moment i nema da glasa za raspu{tawe na Sobranieto i odewe na izbori bez konsenzus so opozicijata? vaat i na stavot deka neophodna e liderska srdeba na koja }e u~estvuvaat i albanskite lideri. Vo VMRO-DPMNE, osven poznatata fraza deka “imaat odli~na komunikacija so partnerot i gi po~ituvaat negovite odluki”, ostanaa bez komentar zo{to Ahmeti im go svrte grbot. Odli~nata komunikacija o~igledno nekade zaglavi, za{to ova e prv pat DUI da odigra na ovoj na~in. JALOVATA SREDBA GRUEVSKI–CRVENKOVSKI ZA POGOLEM RAZDOR, NE ZA KOMPROMIS! Den po deset~asovnata sredba na dvajcata lideri, koja zavr{i apsolutno neslavno, bez pribli`uvawe na poziciite, se javija partiskite {tabovi. Pratenikot na SDSM i potpretsedatel na Sobranieto, Jani Makraduli, izrazi razo~aranost {to Gruevski ja iskoristil sredbata za svoi manipulacii i ostanal zatvoren za dogovor. “Od na{ite barawa Gruevski ne prifati da gi deblokira smetkite na mediumite na Ramkovski, nitu prifati zakon za regulirawe na reklamiraweto na Vladata so narodni pari. [to se odnesuva do Izborniot zakon,

Haosot vo Sobranieto v~era be{e evidenten. Pratenicite na VMRO–DPMNE edvaj se sobraa za da gi izglasaat izmenite na Ustavot za ekstradicijata. Otkako po elektronskoto glasawe nedostiga{e eden glas za zakonot da pomine, spikerot Veqanovski pobara poedine~no izjasnuvawe zo{to ne funkcioniral elektronskiot sistem (!?). Toj eden pratenik, koj verojatno be{e niz sobraniskite hodnici, se vrati za da ka`e “za” navreme. Prateni~kata na LDP, Roza TopuzovskaKarevska, koja v~era be{e edinstven “nevladin” pratenik vo salata, ka`a deka e zgrozena od na~inot na koj Gruevski na muskuli ja sproveduva sopstvenata volja, gazej}i po sistemot i instituciite.

toj ne gi prifati na{ite klu~ni barawa. Odbi da se zgolemi brojot na pretstavnicite na politi~kite partii vo izbira~kite odbori, duri odbi i zakonski da se zgolemi potrebniot sta`. Za izbira~kiot spisok ne go prifati na{iot rok od 30 dena, ne gi prifati na{ite barawa za doprecizirawe na glasaweto na dijasporata, a za zagarantirani mesta na pomalite etni~ki zaednici Gruevski prizna deka ne mo`e da garantira celosna implementacija dodeka ne se soglasat i ostanatite pogolemi parlamentarni partii. Vo isto vreme, ne saka liderska sredba so tie partii.” Ministeroat za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koja isto taka prisustvuva{e na sredbata me|u Crvenkovski i Gruevski, nastapi so kontraobvinuvawe. Taa tvrdi deka SDSM la`e i manipulira za{to tie im prifatile duri 30 barawa. Toa {to SDSM veli deka tie 30 se ni{to vo sporedba so pette klu~ni taa ne go komentira. Pora~a deka na izbori }e se se odi so ili bez Crvenkovski. “Nema da dozvolime Makedonija da e zalo`nik na suetata i stravovite na Branko Crvenkovski. ]e gi usvoime predlozite na SDSM za pretsedatel na DIK i za izmeni na Izborniot zakonik, vo koi }e gi vgradime barawata koi v~era gi postavi SDSM, a nie gi prifativme. Soglasno baraweto na SDSM, VMRO-DPMNE }e ja izglasa i odlukata za formirawe na sobraniska komisija koja }e ja predvodi pretstavnik na opozicijata, koja vo rok od 20 dena }e ostvari uvid i }e go potvrdi pro~isteniot izbira~ki spisok i taka

}e im go odzememe i poslednoto alibi na Crvenkovski i SDSM da ja dr`at Makedonija vo zalo`ni{tvo, pa toga{ }e treba da izlezat na izbori, a ako sakaat neka ne izlezat na izbori”, veli Jankulovska.

e postoi nitu eden element koj ukaùva deka treba da se odràt predvremeni izbori, no tie se edinstveniot izlez od politi~kata kriza. Ova e zaklu~okot od tribinata na institutot Pavel [atev na tema "Za demokratijata: izbori i bojkot". Spored niv, ova e samo edna od celite na opozicijata - da ja oslabne vlasta do redovniot rok za odrùvawe na parlamentarnite izboti, koi treba da se odràt vo 2012 godina. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti re~e deka ne postoi validen argument {to op{testvoto go proizvelo za odrùvawe na predvremeni parlamentarni izbori, so ogled na toa {to vladeja~kata garnitura ima dvotretinsko mnozinstvo vo Parlamentot, poddr{ka kaj gra|anite, {to bila potvrdena na poslednite nekolku izborni ciklusi. Univerzitetskiot profesor Zvonomir Jankulovski, pak, smeta deka vakvata situacija ne moè da trae dolgo i izlezot go gleda vo odrùvaweto na predvremeni parlamentarni izbori.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VISOKO PRIZNANIE ZA GENERALPOLKOVNIK STOJANOVSKI a~alnikot na General{tabot na ARM, general-polkovnik Miroslav Stojanovski, v~era na ceremonija vo Domot na ARM vo Skopje be{e proglasen za po~esen ~len na Nacionalnata garda na sojuznata dr`ava na SAD, Vermont. Priznanieto mu be{e dodeleno od komandantot na Nacionalnata garda na Vermont, general-major Majkl Dubi, koj e vo oficijalna poseta na ARM vo Makedonija. Inaku, ova visoko priznanie Nacionalnata garda na Vermont go dodeluva po tret pat vo nejzinata istorija, no prv pat toa }e mu pripadne na stranski dr`avjanin. Dobitnici na vakvi priznanija dosega bile porane{en guverner na Vermont i general od Armijata na SAD.

SREDBA KOWANOVSKI-ÊKU VO PRI[TINA inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, denes prestojuva vo ednodnevna oficijalna poseta na Kosovo. Toj vo Pri{tina }e se sretne so ministerot na kosovskite bezbednosni sili, Agim êku. Ministerstvoto za odbrana informira deka sredbata }e bide vo funkcija na jaknewe na doverbata i na sorabotkata me|u dvete sosedski zemji, so akcent na ponatamo{noto prodlabo~uvawe na vospostavenite bilateralni relacii vo delot na odbranata. Na agendata na ministrite }e se najde i politi~ko-bezbednosnata situacija vo regionot, ~ija stabilnost e vo interes na dvete zemji. Na prvata oficijalna poseta po priznavaweto na nezavisnosta na Kosovo, ministerot Kowanovski, osven so êku, }e se sretne i so zamenik-premierot na Kosovo, Hajredin Ku~i i so komandantot na KFOR, general-major Erhard Buhler.

APELACIJA JA POTVRDI PRESUDATA ZA SEJDIU utunskiot bos, Bajru{ Sejdiu, }e ostane vo zatvor narednite 5 godini. Apelacioniot sud ja potvrdi kaznata odredena od prvostepeniot Sud za zlostorni~ko zdruùvawe, {verc na cigari i nepla}awe akcizi, koja sleduva{e po akcijata #Pepel#. Sudot ponatamu }e ja razgleduva i àlbata za vtorata presuda so koja Sejdiu e osuden na 12 godini zatvor za predizvikan ste~aj vo ~etiri kumanovski firmi, so koja mu be{e odzemen imot vreden pove}e od osum milioni evra. Na Sejdiju mu ostanuva mo`nosta za àlba pred Vrhovniot sud, no ovaa postapka ne bi go odloìla odleùvaweto na kaznata, koja stana pravosilna so odlukata na Apelacioniot sud. Ovoj fakt gi namaluva optimisti~kite o~ekuvawa na kumanovskiot bos koi pred nekolku meseci mu gi zgolemi odlukata na Apelacioniot sud, po koja Sejdiu za malku ne izleze od istra`niot zatvor so garancija od 1 milion i 400 iljadi evra. Poradi ovaa odluka, pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski, i sudijata Ismail Limani si podnesoa ostavki od funkciite.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

BARAWETO NA KOSOVO DO^EKANO NA NO@

GRA\ANITE PLA]AAT TRI PATI ZA ZDRAVSTVOTO I ZASLU@UVAAT PRIVILEGII VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

kspertite negoduvaat za baraweto na kosovskiot minister da se izedna~at cenite na zdravstvenite uslugi vo zemjava za doma{nite i za kosovskite pacienti. Poznava~ite se kategori~ni - makedonskoto zdravstvo se finansira od tri izvori i vo sekoj od niv se vlevaat parite na gra|anite. Zatoa, velat, doma{nite pacienti ne smeat da se stavat vo podredena polo`ba. "Na{iot zdravstven sistem se gradi so pari od pridonesite od plata, so pari od participacijata koja gra|anite ja pla}aat za zdravstvenite uslugi i so transferi od centralniot Buxet. Zatoa, ne smee da se razmisluva za izedna~uvawe na cenite na uslugite za pacientite od Makedonija i od Kosovo. Koga na{ite paci-

enti zaminuvaat na lekuvawe vo stranstvo, si pla}aat kako i site drugi, bez popusti i privilegii", veli za "Kapital" poznava~ koj saka da ostane anonimen. Reagira i Zdruènieto na pacienti na Makedonija so apel nadle`nite seriozno da razmislat za odlukata. "Nema logika ministerot da potencira deka Makedonija } e ima finansiski benefit od celava rabota, zatoa {to ako ja namalime cenata, koja sega e pove}e od dvojno povisoka za stranskite pacienti, nie }e dobieme pomalku sredstva duri i ako brojot na kosovski pacienti se zgolemi za 100%. Kaj pacientite denovive postoi golema zagriènost za ova pra{awe. Osobeno zatoa {to vo delot na onkologijata zemjava nema dovolno kapacitet za da gi opsluì i doma{nite pacienti", veli Vesna Veli}Stefanovska, pretsedatel na Zdruènieto. Doktorite od Klinikata za onkologija, kade {to kosovskite pacienti najmnogu doa|aat,

velat deka dokolku se prifati baraweto za izedna~uvawe na cenite }e nastane vistinski haos. "I vaka ima ogromni listi na ~ekawe. Pacientite ~ekaat i po dva meseca. Za da najdeme prostor za najitnite slu~ai go pravime i nevozmo`noto. Toa {to go rabotime e vistinska umetnost. Imame dva akceleratori, a za da se zadovolat momentalnite potrebi potrebni ni se najmalku u{te dva. Ne smeeme da razmisluvame za dopolnitelen broj pacienti, pa u{te i subvencionirani",

velat izvori od klinikata. Od Ministerstvoto za zdravstvo, pak, velat deka za baraweto na kosovskiot minister }e se proiznesat koga toa }e bide razgledano od rabotnite grupi. Ministerot Osmani ostanuva na stavot deka treba da se napravat site potrebni olesnuvawa za da se privle~e pogolem broj pacienti od stranstvo. VMRO-DPMNE v~era izleze so stav deka nema da prifati izedna~uvawe na gra|anite od Kosovo so zdravstvenite osigurenici od Makedonija.

AVTENTI^NO TOLKUVAWE NA ZAKONOT ZA SUDSKI SOVET

BU^KOVSKI: PROTIVUSTAVNO SE RAZRE[ENI DUMA I XILVIXIEV! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ali porane{nite sudii od Apelacioniot sud, Violeta Duma i Vlado Xilvixiev se protivustavno razre{eni pra{uvaat pratenicite Vlado Bu~kovski i Cvetanka Ivanova od SDSM. Tie do Sobranieto dostavile barawe za avtenti~no tolkuvawe na ~lenot 11 od Z akonot za s udski sovet, izmeni koi stapija na sila vo noemvri minatata godina, vo delot

dali "Po~natite postapki na disciplinska odgovornost na sudiite i postapkite za utvrduvawe na nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudskata funkcija }e se zavr{at soglasno dosega{nite propisi i soglasno ovoj zakon". Inicijatorite baraat Sobranieto na hartija, precizno da odgovori dali zakonot ima i retroaktivno dejstvo, so {to }e se doka`elo toa {to tie go tvrdele, deka razre{uvaweto na Duma i Xilvixiev e li~na presmetka na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, so sudiite, a ne ~ista i zakonska procedura. "Slu~ajot so sudiite Duma i

Xilvixiev e klasi~en primer na zloupotreba na Zakonot od strana na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, koj insistira{e ovaa odredba da ostane", veli Bu~kovski. Tie kako dokaz ja dostavile izjavata na Blagorodna Duli} od VMRO-DPMNE od raspravata po Zakonot na Zakonodavno-pravnata komisija, vo koja taa veli deka propis mo`e da ima retroaktivno dejstvo samo ako e vo polza na strankata, {to ne e slu~aj so sudiite koi bea razre{eni od Sudskiot sovet, a Vrhovniot sud ja potvrdi takvata odluka. Vo me|uvreme i Ustavniot sud razgleduva{e inicijativa

za ustavnosta na ovoj ~len od Zakonot, no ja otfrli poradi aspektot koj ne bil dobro preciziran od strana na podnositelot na inicijativata. Sudiite Duma i Xilvixiev vo dekemvri minatata godina bea razre{eni od svoite funkcii otkako i Vrhovniot sud ja otfrli `albata na odlukata na Sudskiot sovet deka sudiite postapuvale nestru~no i nesovesno vo svoeto rabotewe. Ti e to ga { t v r d e a d e ka Vrhovniot sud go ~ekal noviot zakon za Sudski sovet vo koj osporenite pravilnici bea preto~eni vo zakonski odredbi.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADATA FRLA PARI ZA ZONITE KOI ZJAAT PRAZNI

200.000 EVRA ZA “ISTRA@UVAWA” ZA ^ETIRI NOVI INDUSTRISKI ZONI

Grade`nata kompanija Geing krebs und kifer interne{nal DOO }e dobie 12 milioni denari za da istra`i dali mo`e da se formiraat industriski zoni vo Ko~ani, Struga, Strumica i vo Kriva Palanka KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata }e “frli” u{te 20 0.0 0 0 evra za da angaìra privatn a ko m p a n i j a ko j a }e v r { i istraùvawe dali moè da se formiraat industriski zoni vo Ko~ani, Struga, Strumica i vo Kriva Palanka, doznava “Kapital”. Iako proektot slobodni ekonomski i industriski zoni e celosno proma{en, bidej}i tie zjaat prazni bez nikakvi investicii, Vladata ne se otkaùva od nepotrebno tro{ewe pari. Direkcijata za tehnolo{koindustriski razvojni zoni (TIRZ) pred eden mesec sklu~ila dogovor "teòk" 12 milioni denari so vklu~en danok na dodadena vrednost so firmata Geing krebs und kifer interne{nal DOO, registrirana vo Skopje. Ovaa grade`na kompanija, koja se zanimava so geotehni~ko proektirawe, istraùvawe na zemji{te, inènering i nadzor na energetski sistemi, elektrani, brani i trafostanici, treba da izvede geomehani~ki i hidromehani~ki istra`ni raboti, vrz osnova na koi treba da se formiraat ~etiri novi tehnolo{koindustriski zoni. Od sedi{teto na Geing krebs und kifer interne{nal DOO vo Skopje samo kratko objasnuvaat deka se raboti za istraùvawe na po~vata, {to e podgotovka za formirawe na TIRZ vo ~etirite gradovi. Pove}e detali ne sakaa da otkrijat. Duri ne kaàa

PREGLED VESTI 16 KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA IZGRADBA NA ÊBREN I GALI{TE o pretkvalifikaciskata faza na tenderot za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, ponudi dostavile 16 kompanii. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka doprva treba da napravat evaluacija na stignatite ponudi za u~estvo na tenderot i da odlu~at koi od niv gi zadovoluvaat tehni~ko-ekonomskite kriteriumi za da u~estvuvaat vo vtorata kvalifikaciska faza. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, najavi deka so najserioznite u~esnici direktno }e razgovara za uslovite i mo`nostite za najoptimalno re{enie za deceniskiot problem - izgradbata na hidrocentralite na Crna Reka, êbren i Gali{te. Za investitorite koi }e podignat tenderska dokumentacija i }e dostavat ponuda za proektot Ministerstvoto organizira i poseta na lokaciite kade {to treba da se gradat dvete hidrocentrali. êbren i Gali{te se procenuvaat na najmalku 550 milioni evra. Vladata najavi deka }e gi relaksira uslovite za u~estvo na tenderot, bidej}i vo poslednite dve godini tri tenderi propadnaa, a dva bea poni{teni. I pokraj prvi~niot interes na investitorite, nikoj ne dostavuva{e ponuda za izgradba na dvete elektrani.

OBUKA ZA KREIRAWE NA MOBILNI APLIKACII MADE IN MACEDONIA ondacijata Pretpriema~ki servis za mladi (PSM) za prvpat vo Makedonija }e organizira obuki za razvoj na mobilni aplikacii za iOS platforma. Kako {to soop{tuvaat od Fondacijata, tie {to }e ja posetuvaat obukata }e steknat prakti~ni ve{tini za razvoj i izrabotka na aplikacii za iPhone, iPad i iPod touch. Obukite }e se odrùvaat vo kompletno opremena Apple laboratorija, vo koja vo rok od nekolku meseci u~esnicite }e gi dobijat potrebnite znaewa i iskustva za da kreiraat finalni proizvodi za iPhone, iPad i iPod touch. Spored Qup~o Despotovski, izvr{en direktor na PSM fondacijata, ovie obuki }e im pomognat na mladite da se steknat so novi ve{tini i znaewa za da zapo~nat svoj biznis ili da se vrabotat vo kompanii od ITindustrijata. "Kolku e vaèn i isplatliv ovoj segment pokaùva kompanijata eBay, koja za da se stekne so novi korisnici svoeto vnimanie go naso~i kon razvivawe na sopstveni mobilni aplikacii. So steknuvawe na ovie znaewa tie se ~ekor pred site i mnogu konkurentni na pazarot”, veli Despotovski. Spored istraùvaweto na GetJar, prodavnica za aplikacii, pazarot na vakov vid softver }e dostigne 17,5 milijardi dolari do 2012 godina, a brojot na simnati aplikacii }e dostigne do 50 milijardi.

za kolkav vremenski period treba da gi napravat ovie istraùvawa vo soglasnost so potpi{aniot dogovor. Od grade`nata kompanija edinstveno se pofalija deka rabotat na mnogu proekti i imaat sklu~eno mnogu dogovori, taka {to momentalno ne moàt da kaàt na kolku vreme }e go istraùvaat zemji{teto vo Struga, Strumica, Kriva Palanka i Ki~evo. Vo otsustvo na objasnuvawe od grade`nata kompanija, direktorkata na Direkcijata za TIRZ, Nata{a HaxiLega, objasnuva deka samo bu{otinite vo po~vata i nejzinoto istraùvawe }e ~inat 200.000 evra. "Terenot e planiran za industriski zoni. So istraùvaweto na po~vata }e gi dobieme vleznite podatoci za proektnata dokumentacija koja podocna }e se podgotvuva. Stanuva zbor za svoevidni bu{otini vo po~vata. Se nadevame deka rabotite, najverojatno, }e zavr{at za edna godina", objasnuva Haxi-Lega. Ostanuva nejasno kolku e opravdano ova tro{ewe ako se zeme predvid deka zonite koi se otvoraat zjaat prazni

i pokraj toa {to mnogu ~esto Vladata pompezno najavuva vlez na eminentni stranski firmi vo makedonskite industriski zoni. No, najavenite fabriki gi nema. I pokraj istraùvaweto na zemji{teto za formirawe industriski zoni vo nekolku gradovi vo Makedonija, Vladata vo juni minatata godina ja odloì izgradbata na tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni vo Skopje, [tip i Tetovo do 2012 godina. Namesto do krajot na 2010 godinata, za koga prvi~no be{e predvideno da bide izgradena infrastrukturata vo ~etirite razvojni zoni, dve vo Skopje i po edna vo [tip i vo Tetovo, rokot e prodolèn za do krajot na 2012 godina. Izvedbata na grade`nite raboti na zonite vo Skopje, [tip i Tetovo se procenuva na 27 milioni evra. Vladata isto taka go prodolì i rokot za servisirawe na obvrskite na Vladata kon firmite koi gi izveduvaat rabotite od 15 na 120 dena. Objasnuvaweto od Direkcijata za TIRZ e deka prodolùvaweto na rokovite e vo soglasnost so poslednite izmeni na Zakonot

200

iljadi evra TIRZ pla}a za istra`uvawe na zemji{te za zoni vo Ki~evo, Strumica, Struga i Kriva Palanka

za javni nabavki. “Prodolùvaweto na rokovite za dve godini, kako i za servisirawe na obvrskite kon kompaniite e vo soglasnost so zakonskite propisi predvideni vo poslednata izmena na Zakonot za javni nabavki i so toa se usoglasuva dinamikata za realizacija na ovie dogovori”, izjavi Marijan Jovanov vo vremeto koga be{e direktor na Direkcijata. So izmenite na Zakonot se predviduva dràvnite institucii da moàt da izvr{at promena na dinamikata na realizacija i pla}awe na obvrskite od sklu~enite ednogodi{ni dogovori, po prethodno obezbedena soglasnost od drugata dogovorna strana. Zakonot predviduva sklu~uvawe aneks na dogovorot za prodolùvawe na rokot za idnata godina ili pove}e.

BANKITE VÊRA DADOA 89,2 MILIONI EVRA VO ZAPISITE NA NBM akedonskite banki v~era investiraa 89,2 milioni evra vo blagajni~kite zapisi na Narodnata banka na Makedonija. Denes }e povle~at 124,7 milioni evra, pari {to prethodno gi imaa investirano vo blagajni~ki zapisi na centralnata banka. Vo poslednite nedeli se namaluvaat iznosite {to bankite gi ~uvaat vo ovie vrednosni hartii na centralnata banka. Toa zna~i deka bankite pove}e investiraat, pa zatoa imaat pomalku slobodni sredstva. Bankarite tvrdat deka poradi rastot na izvozot im raste biznisot so korporativniot sektor. Vi{okot likvidnost bankite go vloùvaat vo blagajni~kite zapisi i depoziti na NBM, kako i vo dràvni hartii od vrednost.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

NBM LANI OSTVARI DOBIVKA OD 60 MILIONI EVRA arodnata banka na Makedonija lani ostvari dobivka od okolu 60 milioni evra, pokaà revidiranata smetka na institucijata. Toa e re~isi za tri pati pove}e od 2009 godina, koga dobivkata na centralnata banka iznesuva{e 22,3 milioni evra. Toa e razli~no od rezultatot {to go pokaà nerevidiraniot izve{taj na NBM, spored koj taa be{e vo zaguba od 6,9 milioni evra. Uspehot najmnogu se dolì na prihodite od kursnite

razliki. Narodnata banka na Makedonija lani zarabotila okolu 80 milioni evra od nerealizirani kursni i cenovni promeni. Za smetka na toa, dobivkata od dr`avnite obvrznici, instrument vo koj NBM go ~uva najgolem del od deviznite rezervi na zemjata, se namali za dva pati sporedeno so 2009 godina i iznesuva{e sedum milioni evra. NBM vo 2009 godina zaraboti 17,4 milioni evra od investirawe vo dr`avni obvrznici.

NBM lani ima{e malku pogolemi tro{oci za kamati, 28,7 milioni evra. Vo najgolem del toa se rashodite za kamatite za blagajni~kite zapisi {to NBM im gi pla}a na bankite. Vo 2009 godina ovoj tro{ok na centralnata banka be{e 21,6 milioni evra. Vo revidiranite bilansi na NBM se veli deka pobaruvawata od dr`avata lani se zgolemile re~isi za ~etiri pati i dostignale 89 milioni evra. Vo 2009 godina bea 21,4 milioni evra.

15 GODINI OD IZDAVAWETO NA PRVATA PLATE@NA KARTI^KA VO MAKEDONIJA topanska banka godinava odbele`uva jubilej - 15 godini od izdavaweto na prvata plate`na karti~ka vo Makedonija i 10 godini od prvata kreditna karti~ka na makedonskiot pazar. Pioner vo ovaa oblast be{e tokmu Stopanska banka. Od Stopanska banka istaknuvaat deka sekoga{ gi sledat potrebite na klientite i se lider vo implementacijata na sovremeni bankarski proizvodi i tehnologii.

“Stopanska banka e potvrden lider vo karti~noto rabotewe vo zemjava. Sekoja treta kreditna karti~ka vo dr`avava go nosi znakot na Stopanska banka. Bankata ja nagraduva doverbata na klientite so ponuda na najdobrite uslovi, nadgradeni so dopolnitelni vrednosti koi karti~kite gi pravat nesporedlivi so ostanatite”, objasnuvaat od bankata. Tie vrednosti se transakcii na rati bez kamata, novi

bankomat-uslugi (pla}awa na smetki, transferi na sredstva, dopolnuvawe na vau~er), promotivni kamatni stapki, razni osnovi za osloboduvawe od godi{no ~lenstvo za karti~kite, mo`nost za u~estvo vo redovni bonus-programi ili povremeni nagradni igri, besplatni dopolnitelni kreditni karti~ki. Stopanska banka gi nudi plate`nite karti~ki na VISA i MasterCard so ~ip-tehnologija za najgolema za{tita.

MAKEDONSKATA BERZA OTPORNA NA CUNAMITO, ^UVSTVITELNA NA IZBORITE

17.03.2010 MBI-10 ^ETIRI DENA PA\A[E PORADI KALKULACII NA DOMA[NITE IGRA^I!

S$ dodeka na Makedonskata berza dominantni investitori se doma{nite vlo`uva~i, a stranski pari ima s$ pomalku, podolgoro~en rast na MBI-10 }e bide te{ko da se odr`i MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

amo {to gi zafati entuzijazam investitorite na Makedonskata berza, pottiknat od kontinuiraniot dvonedelen rast na MBI-10, indeksot na najlikvidnite akcii prvo za ~etiri dena padna za 4,8%, a v~era vo eden den porasna za 1,54%. Od 2.693 indeksni poeni pred sedum dena, v~era se vrati na 2.609. “Kapital” analizira{e koi se pri~inite za vakvite dvièwa na glavniot berzanski indeks, kolkavo vlijanie ima katastrofata vo Japonija, a kolkavo predvremenite izbori vo dràvava. Iako doma{nite brokeri i investiciski sovetnici se so razli~ni stavovi, preovladuvaat procenkite deka glaven problem na doma{niot pazar na kapital e {to istite pari se vrtat - edna{ na strana na ponudata, edna{ na pobaruva~kata. Toa se reflektira so cikli~ni dvièwa nagore i nadolu. Brokerite neoficijalno velat deka verojatno nekoj se obiduva da zaraboti na kratok rok od vakvite oscilacii na indeksot. Kako rezultat na toa, se slu~uvaat i nelogi~ni padovi na cenite na akciite na kompanii kako Alkaloid i Komercijalna banka, koi imaat podobri finansiski rezultati. Spored Kiril Mitrovski, direktor na brokerskata ku}a Invest broker, nitu slu~uvawata vo Japonija, nitu o~ekuvawata za re{avawe na

NA 2.550 POENI MBI-10 ]E RASTE, NA 3.000 ]E OPA\A! Spored tehni~kata analiza za dvièweto na MBI-10 napravena od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fond menaxment, vo sledniot mesec i polovina pozitivniot trend na rast treba da prodolì. Rastot na indeksot }e ima poddr{ka na nivo od 2.550 indeksni poeni, a linija na zna~itelen otpor i psiholo{ka bariera za investitorite }e doìvee na 3.000 indeksni poeni. vnatrepoliti~kite problemi vlijaat vrz MBI-10 vo momentov. Toj smeta deka glavna pri~ina e neramnoteàta na ponudata i pobaruva~kata. Spored nego, Makedonskata berza bi trebalo da reagira kako del od sistem na vrzani sadovi, no taa, za àl, s$ u{te e zatvorena i ne e povrzana so svetskite pazari. "Nema nekoj determinira~ki faktor nadvor od slu~uvawata na makedonskiot pazar na kapital za koj moè da se kaè deka vlijae{e za rastot ili padot na indeksot. Efektite od stranskite berzi kaj nas doa|aat so zadocnuvawe od nekolku meseci. Glaven problem e {to na Berzata nema pari. So 200.000 evra dneven promet ne moè da se o~ekuva da se odrì porastot na cenite. Potrebni se najmalku eden milion evra dneven promet za da se o~ekuva podolgotraen pozitiven trend", veli Mitrovski. Spored nego, akumulacijata na doma{nite pari e kaj bankite, stranski investicii voop{to nema, a od globalnite institucionalni investitori ima samo tro{ki. Sega nema nitu investitori od porane{nite jugoslovenski prostori, a ne, pak, od razvienite vo Zapadna Evropa.

POVE]E OPTIMIZAM OD PESIMIZAM Goran Markovski smeta deka za padot na MBI-10, a potoa i za v~era{niot rast vlijae{e kombinacija na dva faktori. Prvo slu~uvawata od Japonija, a potoa i doma{nata politi~ka scena. "Dolg period MBI-10 raste{e i be{e potrebna nadolna korekcija. Po ednokratniot {ok od Japonija ima strav i panika kaj investitorite na globalno nivo. Vo vakvi situacii sekoga{ se pojavuvaat {pekulanti koi ja spu{taat vrednosta na akciite za da go zgolemat portfolioto. Vo vakvi slu~ai informaciite se menuvaat od sekunda vo sekunda i sozdavaat drami na golemite pazari", veli Markovski. Spored nego, na globalno nivo situacijata vo Japonija nema da se odrazi negativno na zazdravuvaweto na svetskata ekonomija. Markovski o~ekuva pozitivniot trend na svetskite i na Makedonskata berza da prodol`i. Vasko Mitev od brokerskata ku}a Ilirika investments, pak, smeta deka slu~uvawata vo Japonija imaat, pred s$, psiholo{ko vlijanie vrz trguvaweto na Makedonskata berza. "Ako glavniot japonski indeks padna 16%, toa zna~i

DVI@EWE NA MBI 10 VO POSLEDNITE 3 MESECI 2,900 2,827 2,800 2,777 2,732 2,702

2,700

2,569 2,537 2,500

2,342

2,400 2,297 2,292 2,300

2,260

2,200 15/12/10

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

4,00%

СКИБОР

2,51%

3,43%

4,25%

5,15%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,43%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5063

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

44,3001

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,9088 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

48,2175

Канада

долар

44,6377

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,6060

61,6

44,7

71,5

48,3

Извор: НБРМ

29/12/10

deka cenite na odredeni hartii od vrednost padnaa od 20% do 25%. Stanuva zbor za tretata svetska ekonomija, koja ima golemo vlijae vrz celiot svet. Toa se odrazi vrz evropskite pazari na kapital, kade {to indeksite pa|aa, a ottamu vlijanieto se prenese i vo Isto~na Evropa i kaj nas", veli Mitev. Toj smeta deka osven ako sostojbata vo Japonija dopolnitelno ne eskalira, pozitivniot trend na pazarite na kapital vo svetot godinava }e prodol`i. PREDVREMENITE IZBORI DOPRVA ]E VLIJAAT Ako za vlijanieto od slu~uvawata vo Japonija berzanskite analiti~ari

Благајнички записи

Рочности

2,609

2,608

2,600

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

2,693

2,632

20/01/11

31/01/11

14/02/11

se so podeleni mislewa, vo odnos na vnatre{nopoliti~kata situacija se soglasni deka }e vlijae vrz Berzata. "Vedna{ otkako se objavi deka }e ima predvremeni izbori indeksot MBI-10 padna. Investitorite se pla{at od nestabilnost i koga e politikata vo pra{awe psiholo{kiot moment ima golema uloga", veli Mitrovski. Za Mitev predvremenite izbori za investitorite zna~at nestabilnost. Za vreme na izbori ekonomijata stagnira, parite se tro{at neproduktivno i toa e eden tampon-period vo koj se zamrznuvaat site biznis-odnosi. Markovski ne o~ekuva

24/02/11

15/03/11

nekoi radikalni promeni vo trguvaweto na Berzata. "S$ dodeka nema nekoi pogolemi nemiri, politi~kite slu~uvawa nema da imaat negativno vlijanie vrz dvi`eweto na indeksot", smeta toj. Fond-menaxerot od Ilirika, Kosta Kostadinovski, smeta deka za pogolemo pozitivno razdvi`uvawe na berzata osobeno }e vlijae ishodot od predvremenite izbori. "Opcijata koja }e ponudi pokvalitetni re{enija {to }e go zabrzaat procesot na evroatlantskite integracii definitivno }e naide na poddr{ka kaj investitorite i toa }e vlijae pozitivno na samoto trguvawe na Berzata", veli Kostadinovski.

Fokus

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

EDNA GODINA OD IZLEGUVAWETO NA DNEVNIOT VESNIK "KAPITAL"

"KAPITAL" POSTAVI NOV STANDARD VO BIZNIS-NOVINARSTVOTO! u golem ju jubilej!j Edna godina od izleguvaweto u na prviot r broj r j na dnevniot vesnik Mal,, a vo su{tina "Kapital"! Razlikata e vidliva. "Kapital" postavuva u novi standardi r vo makedonskoto novinarstvo Analiti~nost, narstvo. Analiti~nost razli~nost, razli~nost ednostavnost vo izrazuvaweto i pozitivisti~ki pristap kon ekonomskata i politi~kata realnost se edni od osnovnite karakteristiki na najmladiot makedonski medium. Uspehot e nesporen. Raste tiraòt, rastat reklamite oti raste vlijanieto i, {to e najva`no, raste kvalitetot na ~itatelskata publika na na{iot vesnik! Sevo ova gi motivira vrabotenite vo ovaa dinami~na kompanija za novi proekti i u{te pogolemi uspesi red to~no edna godina makedonskiot mediumski pazar se zbogati so u{te eden dneven vesnik. Denes, to~no edna godina od izleguvaweto na prviot broj na dnevniot vesnik "Kapital", slobodno moème da kaème deka "Kapital" ne e samo u{te eden naslov na trafikite niz Makedonija. "Kapital" e mnogu pove}e. "Kapital" e prviot utrinski izbor za site biznismeni, pretpriema~i, bankari, politi~ari i *decision makers na koi im se potrebni pred s$ biznis i rafinirani politi~ki, kako i ekonomski, finansiski i kompaniski informacii. Brzoto etablirawe na "Kapital" na pazarot, koj za relativno kratko

vreme se stekna so ugled, doverba i, {to e najva`no, prepoznatlivost me|u ~itatelskata publika, u{te edna{ ja potvrdi realnosta na makedonskiot mediumski pazar - deka nedostigaat kvalitetni sodr`ini, specijalizirani mediumi, analiti~ki pristap kon na{ata op{testveno–ekonomska realnost. Tokmu zatoa se ~ini deka pojavata na dnevniot "Kapital" se ~eka{e kako silno posakuvan do`d po dolga su{a. SO [TO MO@E DA SE POFALI "KAPITAL" VO PRVATA GODINA? Prvo, "Kapital"verojatno e eden od najserioznite mediumi vo zemjata {to go sozdava najmladata novinarska ekipa. "Kapital" kreira{e i nova publika – mladi menaxeri, direktori i investitori!

Politi~ari koi ne moàt bez ova ~etivo na dnevna osnova! Zo{to e va`no ova? Va`no e za da se razbie stereotipot koj dolgo vreme vladee{e vo makedonskoto novinarstvo. So 30-~lenata novinarska ekipa so prose~na vozrast od 26 godini uspevame da vneseme edna zarazna sveìna, inovativnost i inspirativnost vo mediumot! Silnata posvetenost e na{ata odlika! Prepoznaena e! Vtoro, sveìnata koja sme ubedeni deka ja vnesovme so na{ite tekstovi, na~inot na pi{uvawe, izborot na temi celosno osloboden od stegite i pritisocite na dnevno-politi~kite nastani i agendata na vladinite i nevladini organizacii i strukturi i bez partiski pritisoci, se dolì tokmu na na{iot originalen i

unikaten pristap. "Kapital" e informativen medium kako {to toa go nalaga i su{tinata na dnevnoto novinarstvo, no na{iot pristap i vo ovoj del e edinstven. Agendata na "Kapital" ne zavisi od dnevnite nastani. Sekako deka gi sledime dnevnite nastani, no na{ata agenda ja kreirame spored na{eto viduvawe za toa koi se prioritenite problemi, nastani, trendovi i predizvici vo makedonskata ekonomija. ^estopati na{ite tekstovi se povod za nastani! Problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat makedonskite kompanii, mo`nostite za pristap do kapital za finansirawe na proektite, zakonskite izmeni i reformi koi zadiraat vo nivnoto rabotewe se vo fokusot na na{iot interes.

Tokmu so vakviot pristap nedelnikot "Kapital", a denes i dnevniot "Kapital" ja stekaa doverbata kaj ~itatelite i kaj investitorite, ~ija brojnost, ako se sudi spored brojot na pretplati, proda`bata na trafikite i nivniot interes, sekojdnevno raste. NASKORO STARTUVA NOVIOT INTERNET-PORTAL WWW.KAPITAL.MK Skromnosta deneska ne treba da bide na{a odlika! Silnata energija vlo`ena vo misijata - "Kapital" da bide razli~en, atraktiven, sve` i analiti~en, proizvede ne samo interesen i ~itliv vesnik, tuku uspea da proizvede i negovi posebni proizvodi. Specijalniot dodatok "Karieri", koj izleguva sekoja sreda, be{e vistinski pogodok. Obrabotuvaj}

Kapital Media Group, koja go izdava i poznatiot magazin "Kapital", kako i pogolem broj specijalni prilozi od razni sferi vo ekonomijata, vleze vo vtorata decenija od svoeto postoewe. Novata decenija nie vo kompanijata ja doìvuvame kako nov po~etok! Uspehot so dnevniot vesnik koj, neskromno kaàno, go postignavme u{te vo prvata godina, u{te edna{ pokaà i dokaà deka idejata e najva`niot kapital na eden proekt. So pari ne moète da kupite ideja, u{te pomalku energija i entuzijam za nejzino realizirawe! Treba da saka{! GLIGOR CVETANOV

SOPSTVENIK NA FABRIKATA ZA PREHRANBENI PROIZVODI MAKPROGRES VINÎNI "Informaciite koi "Kapital" ni gi nudi na dnevna osnova definitivno ni se patokaz niz sekojdnevnata rabota. Navremenata informiranost e mnogu biten element pri vodeweto biznis, a kolku e posveà informacijata, tolku polesno se adaptirame na novite trendovi koi gi nalaga svetskata, no i doma{nata ekonomija. Kako redovni ~itateli, slobodno moème da kaème deka ovoj medium ima vlijanie vrz na~inot na koj{to go vodime na{iot biznis."

VLADIMIR PE[EVSKI

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA "Dobro e da ima na makedonskiot pazar vesnik fokusiran na ekonomija i biznis. Smetam deka ima potreba na pazarot od takov proizvod. Go do`ivuvam kako vesnik koj gi {titi interesite na biznisite, raboti vo funkcija na golemite firmi so koi imate dobra komunikacija. Glavno e kriti~ki nastroen kon Vladata, no so predlozi koi nekoga{ se interesni i komentari koi gi dr`at vnimatelni vladinite funkcioneri."

VLADIMIR CVETINOVSKI MARKETING-KONSULTANT VO MARKET VISION “Dnevniot vesnik "Kapital" e odli~en izbor na site relevantni informacii od svetot na biznisot vo zemjata i svetot, koi u{te nautro me ~ekaat na moeto biro. Negovoto prisustvo na mediumskiot pazar e od golemo zna~ewe za site koi na ovie informacii gi temelat svoite sekojdnevni i strate{ki delovni odluki. Kvalitet plus se brojnite analizi i mislewa za sostojbite i trendovite vo razli~ni industrii, od novinarite i brojnite eksperti od razli~ni oblasti, za koi vesnikot e sekoga{ otvoren.”

no.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL VO NOVI PROSTORII

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

XEJMS KEJN BE[E OTSUTEN DODEKA BEAR STEARNS PROPA\A[E Propa|aweto

"KA "KAPITAL" VLEZE VO NEWSEVLE UM Naslo Naslovnata stranica na dnevniot vesnik "Kapital" dnevn stana del od golemoto semejstvo od 802 naslovni stranici na dn dnevni vesnici od 86 zemji {irum svetot, koi sekojdnevno se obj objavuvaat na internetstranicata na muzejot www. stran newseum.org. Iako najmlad newse dneven vesnik na makedonskata dneve mediumska scena, "Kapital" mediu uspea da stane prviot {to vleze vo bazata na Newseum, poznatiot amerikanski interpozna aktiven muzej baziran aktiv vo Va Va{ington. Ova e golem ~ekor ne samo za "Kapital", koj uspea da se najde vo dru{tvo na najrelevantite pe~ateni mediumi od Severna Amerika, Evropa, Bliskiot Istok i Afrika, tuku i za makedonskoto novinarstvo, koe preku "Kapital", kako dneven vesnik od Republika Makedonija, ja stavi na{ata zemja na mapata od 86 zemji koi se pretstavuvaat vo najgolemiot svetski muzej na mediumi. Newseum e muzej so povr{ina od 23.000 metri kvadratni, koj im nudi na posetitelite neverojatno iskustvo vo koe se spoeni petvekovnata istorija na vesnicite i dene{nata najsovremena tehnologija.

i temi koi nikoj dosega seriozno ne gi tretiral, kako {to se menaxmentdilemite so koi se soo~uvaat makedonskite menaxeri, predizvicite na pazarot na trud, upravuvaweto so ~ove~kite resursi i vremeto i stresot, kako odredenici na dene{noto biznis-rabotewe, se samo del od temite koi nie gi pokrenavme vo "Karieri". Pozitivnite reakcii i sugestii za otvarawe na u{te vakvi temi od po{irok interes na rabotodavcite i pretpriema~ite za nas se u{te edna va`na potvrda deka "Kapital" e na vistinskiot pat. Ovaa prolet ~itatelite na "Kapital" }e bidat prijatno iznenadeni i so drugite dnevni rubriki i prilozi koi gi podgotvuvame za specifi~ni targeti od na{ata ~itatelska publika. Nenasitni od potrebata za postojano inovirawe i dobli`uvawe do na{ite ~itateli na sovremen komunikaciski na~in, na 30 mart }e go startuvame portalot, so nova internet-adresa www.kapital.mk! Dobrite stari qubiteli i posetiteli na portalot Total sega }e dobijat nova, podobrena, osovremeneta verzija na na{iot portal. I so ovoj nov proizvod smetame deka povtorno i povtorno }e bideme lideri na pazarot. Za razlika od drugite dnevni vesnici, www.kapital.mk nema da bide samo internet-stranica na dnevnoto izdanie. Naprotiv, www.kapital.mk }e bide news portal, koj od minuta vo minuta }e informira za site najva`ni doma{ni, balkanski i svetski slu~uvawa. Kako {to rabotat vo sovremeniot svet! Va{, Kapital Media Group

ILIJA DIMOVSKI

PRATENIK I DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII NA VMRO–DPMNE “Pojavuvaweto na “Kapital” na mediumskata scena vo Makedonija e dokaz deka novinarstvoto i kaj nas ima u{te mnogu prostor za osvojuvawe. Izleguvaweto nadvor od postoe~kite kli{ea i razli~nosta za “Kapital” be{e hrabar, no o~igledno i isplatliv poteg. Vi posakuvam u{te mnogu godi{nini i mnogu uspesi.”

MIR^E JOVANOVSKI

"UTRINSKI VESNIK" "Edna godina izleguvawe e kratok period za da se dade cvrsta ocenka za dneven vesnik. Voobi~eno, stanuva zbor za vreme koga, i pokraj vizijata koja ja imaat, redakciite gi nemaat site relevantni informacii {to bara pazarot i kako da se pozicioniraat. No, mislam deka dnevniot vesnik "Kapital" takvite predizvici re~isi i da gi nema{e. Jasnata opredelba so koja nastapi u{te od samiot po~etok, profesionalizmot na mladata ekipa i posvetenosta kon rabotata go vbroija me|u najrelevantnite izvori na informacii za stopanstvenicite. Toa ka`uva dovolno za mestoto i zna~eweto {to go ima na na{iot mediumski pazar, no i za ponatamo{nite perspektivi."

FATMIR BESIMI

MINISTER ZA EKONOMIJA "Dnevniot vesnik "Kapital" donese nov kvalitet vo grupata na dnevnite vesnici vo Makedonija, koj, za razlika od konvencionalnite vesnici, koi standardno pi{uvaat za politi~ki temi, gi stavi vo posilna pozicija ekonomskite temi. Tie se glavnata determinatna za idniot progres na Makedonija, koj treba da se bazira na ekonomski pretpostavki so cel sozdavawe povisok `ivoten standard za gra|anite. "Kapital" so ekonomskite temi i golemiot broj analizi od ekonomski eksperti i li~nosti od biznis-zaednicata dade impuls za komunikacija me|u vladinite institucii, biznis-zaednicata i stru~nata javnost. Dade objektivna kritika i poddr{ka na ekonomskite reformi i programi, koi se neophodni za Makedonija. Kaj vas e novina {to ima sodr`ini za ekonomskite tekovi na globalno nivo, {to e isklu~itelno va`no za Makedonija kako otvorena zemja i podlo`na na vlijanija odnadvor."

na investiciskata banka Bear Stearns, koe se slu~i sosema nenadejno, za pomalku od pet dena, mediumite go poso~uvaat kako edna od najdramati~nite epizodi vo amerikanskata finansiska istorija

nogu izvr{ni direktori doìveale neuspeh na Volstrit. No, se ~ini deka nikoj ne bil tolku "zaspan" kako izvr{niot direktor na finansiskiot gigant Bear Stearns, Xejms Kejn. Ja napu{ta{e kancelarijata so helikopter i ode{e na tridnevni golf-vikendi, pove}e saka{e da sportuva i da se zabavuva otkolku da raboti, a ima{e i brojni poroci. Kako {to odminuva{e vremeto, odlukite na Kejn ja stavija kompanijata kako zalog za rizi~nite stanbeni krediti. Dva od negovite visokozadolèni hex-fondovi doìveaja kolaps vo sredinata na 2007 godina. No, toa be{e samo po~etok. Bear Stearns poseduva{e hipotekarni obvrznici vo vrednost od 40 milijardi dolari, koi stanaa re~isi bezvredni. Vo po~etokot na 2008 godina Bear Stearns be{e prodadena na JP Morgan za suma koja be{e pomala od vrednosta na samata upravna zgrada. Vaka nakratko magazinot "Tajm" go opi{a propa|aweto na eden od najdobrite amerikanski biznismeni. Padot na investiciskata banka, koj se slu~i sosema nenadejno, za pomalku od pet dena, mediumite go poso~uvaat kako edna od najdramati~nite epizodi vo amerikanskata finansiska istorija. Duri i pretsedatelot na Federalnite rezervi, Ben Bernanke, o~ajno se obiduva{e da izbegne nenadeen kolaps koj bi moèl da predizvika panika na pazarot. Vo dogovor so Kejn, Bernanke se povika na slabo poznatata zakonska odredba od 30-te godini od minatiot vek, so ~ija pomo{ za samo edna nedela ja prodade Bear Stearns na bankarskiot gigant JP Morgan êjs za samo dva dolari po akcija. Spored ekspertite, ova be{e sme{na suma, bidej} i samo edna nedela pred proda`bata cenata na akciite na Bear Stearns iznesuva{e 57 dolari, a na po~etokot od 2007 godina 171,51 dolari. Akcionerite bankrotiraa, a na polovina od vrabotenite im se zakanuva{e gubewe na rabotnoto mesto. Spored analizata na "Ekonomist", sepak, zaem od 30 milijardi dolari od Federalnite rezervi bil potreben za da se potpi{e dogovorot me|u dvete banki. Toa be{e navistina neverojatno koristewe na mo}ta na centralnata banka i indikacija deka hipotekarnata kriza, koja izbi prethodnoto leto, prerasnuva vo ne{to pogolemo i postra{no. No, kade be{e gre{kata? Problemite po~naa so bumot na hipotekite na po~etokot od ovaa decenija i nekonvencionalnite stanbeni krediti koi im bea podeleni na lu|e so nesigurna

kreditna sposobnost ili prihodi koi ne bea dovolno golemi za da ja kupat posakuvanata ku} a. Vo ovoj krug sniùvaweto na standardite za izdavawe krediti predizvika neviden rast na cenite na nedvi`nostite. [pekulativniot meur na pazarot na nedvi`nosti go dostigna svojot vrv vo letoto 2006 godina, koga za pomalku od {est meseci cenite padnaa za 10,2%, a dolgovite rastea. Spored "Ekonomist", amerikanskiot bankarski sistem ima{e nekolku golemi problemi so dolgovi koi ne moèa da bidat isplateni vo 80-tite godini, pa SAD uspea da gi re{i na mnogu baven i skap na~in. No, najgolem del od hipotekite ne bea zapi{ani vo knigite na tie {to pozajmuvaa. Namesto toa, tie bile podeleni i prepakuvani vo hartii od vrednost – so vrednost skroena spored kompleksni matemati~ki modeli za da im bidat prodadeni na bankite, penziskite fondovi i drugi investitori {irum svetot. Ovaa sekjuritizacija treba{e da napravi po{iroka i poefikasna raspredelba na dolgot. No, po cela decenija dobri vremiwa na pazarot na nedvi`nosti, mnogu kupuva~i na ovie hartii po~naa kompletno da go ignoriraat rizikot. Duri otkako investitorite na po~etokot od minatata godina po~naa prestra{eno da otkrivaat deka, vsu{nost, mo`no e da zagubat pari so hipotekite, na pazarot za hipotekarni obvrznici zavladea nedoverba i nesoglasuvawa. Taa se pro{iri i vrz drugite investicii koi prethodno bea proglaseni za nerizi~ni: osigurenite obvrznici, op{tinskite obvrznici so aukciska stapka i strukturnite investiciski sredstva (SIVS), koi bankite gi koristea za da gi sredat svoite bilansni smetki. Krizata koja go "ubi" Bear Stearns be{e na~inot na koj mnogu finansiski kompanii (osobeno hex-fondovi i investiciski banki) ostvaruvaa profit - preku obloùvawe so pozajmeni pari. Pasivnosta i ~estite otsustva od rabota na Kejn ekspertite gi poso~ija kako glavni pri~ini za potfrluvawe vo raboteweto na investiciskata banka. Svesen za posledicite, Kejn kako da stoe{e nastrana od site slu~uvawa. Po propa|aweto na bankata samo Kejn izgubi okolu edna milijarda dolari vo neto-vrednost, predizvikana od kolapsot na akciite. Xejms Kejn, osven {to se najde na listata so vinovnici za svetskata finansiska kriza na magazinot "Tajm", amerikanskata televizija Si-en-bi-si go proglasi za eden od najlo{ite amerikanski direktori na site vremiwa. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

LEKCIJA PO STATISTIKA ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Bunarxik ja razmrda makedonskata ekonomija. Vo prviot mesec od ovaa godina nadvore{nata trgovija se zgolemila za pove}e od 60% vo odnos na lanskiot januari. Vaka nekoi mediumi i vladini pretstavnici optimisti~ki gi pretstavija podatocite. Republika Makedonija najmnogu trguvala so Velika Britanija, a Xonson Meti se o~ekuva da dostigne okolu 300 milioni evra godi{en obrt. îtaj}i go ova se prisetiv na edno predavawe na profesorot po statistika od vremeto koga bev na univerzitet. Toj n$ u~e{e kako oficijalnite statisti~ki podatoci moè da bidat prikaàni ili pogre{no upotrebeni. JANÊSKI: No, nekoi mediumi vo Makedonija prezentiraat pokompleksna slika. Pokrienosta na uvozot so izvoz bila samo 48,8% i se namalila za Re~isi 10 procentni poeni sporedeno so januari 2010 godina, a trgovskiot deficit bil pogolem 2,1 pati. Sporedeno so dekemvri K

2010 godina, vkupnata trgovska razmena se namalila za 4,8%. PIGON: Tokmu toa be{e i lekcijata na mojot profesor. Za da se prikaè kako nadvore{nata trgovija vlijae na ekonomijata na edna dràva treba da se analizira kako se menuva izvozot i uvozot, a ne samo vkupnata trgovska razmena. Za analiza na eden proekt ne e dovolno samo da se razgleda obrtot, tuku mora jasno da se imaat predvid lokalnite i stranskite tro{oci. Mora da se znae profitot {to go generira proektot i kolku dràvniot buxet pribira danoci od nego. JANÊSKI: Bunarxik e “nov biznis-raj vo Evropa”. Toa zna~i dvata proekti koi se tamu nema da pla}aat personalen danok i danok na dobivka 10 godini. Potoa, ako go izvezuvaat proizvodstvoto, a go izvezuvaat 100%, nema da pla}aat DDV i carini itn. Zatoa, pred da se kaè kako “Xonsonovi” ja razmrdaa ekonomijata, treba jasno da se kaè kako Makedonija gi razmrda “Xonsonovi” vo Bunarxik i kolku pari od makedonskite dano~ni obvrznici im bile dodeleni nim vo razli~na forma. PIGON: Treba da se postavat i drugi seriozni pra{awa. Na primer, kolkav procent od platite vo “Xonsonovi” e I

za makedonskite vraboteni, a kolkav procent za strancite? Kolku elektri~na struja i drugi energensi tie tro{at, zatoa {to Makedonija ima golem trgovski deficit vo taa oblast? JANÊSKI: No, ima i pozitivni kvalitativni efekti vrz makedonskiot izvoz od trgovijata od Bunarxik. Makedonija na svetskata karta se pojavuva kako proizvoditel i snabduva~ so moderni proizvodi. Proda`bata na katalizatori ima golem potencijal za rast ako se zemat predvid visokite standardi za za{tita na ìvotnata sredina vo EU i vo svetot. Diverzifikacijata na strukturata na nadvore{nata trgovija e ve}e vidliva vo statisti~kite podatoci. PIGON: Nema dilema deka katalizatorite se perspektivni proizvodi. No, statistikata za stranskite investicii i trgovijata me|u Makedonija i Velika Britanija vo poslednite godini kaùva mnogu interesna prikazna. Vo 2009 godina inves titorite od Velika Britanija odnele od Makedonija re~isi 60 milioni dolari. Od 2008 godina pa navamu trgovskiot deficit me|u Velika Britanija i Makedonija e zgolemen dramati~no. Pokrienosta na uvozot so izvoz vo 2010 godina bila 20,9%, a spored “optimisti~kiot” izve{taj za O

trgovska razmena od januari 2011 godina pokrienosta e 1,5%! Dali ovie bilateralni trgovski i investiciski odnosi se sorabotka ili eksploatacija? JANÊSKI: Podatocite za glavnite surovini koi se uvezeni od eden od “motorite” vo Bunarxik, koj ja razmrda ekon omi jata, se individualni podatoci za{titeni so Zakonot za dràvna statistika. Samo se znae op{ta informacija deka platinata i amalgamite na blagorodni metali se so najgolemo u~estvo vo uvozot na Makedonija vo januari 2011 godina. PIGON: O~igledno, i student na kurs za osnovi na statistika }e zabeleì deka nekoi podatoci vo Makedonija imaat za{tita ednakva na voena tajna. No, dene{nite studenti imaat Internet i moàt da gi proverat site podatoci za trgovskata razmena vo instituciite za statistika na Velika Britanija. Izvozot na platina od Velika Britanija vo Makedonija vo januari 2011 godina e pove}e od 33 milioni britanski funti. Vkupniot izvoz na Velika Britanija vo Makedonija vo januari iznesuval 43,4 milioni britanski funti, {to e ne{to pove}e od 68 milioni amerikanski dolari presmetano po sreden kurs vo januari 2011 godina. K

JANÊSKI: ^ e k a j m a l ku. Spored podatoci na Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija uvozot na Makedonija od Velika Britanija vo januari 2011 godina e 2,7 pati pogolem od toa {to pokaùva britanskata statistika. Najgolemata razlika vo brojkite e za grupata so SMTK broj 28439090 “Drugi soedinenija; amalgami: Drugo”. Makedonskata statistika dava brojka za uvoz od 43,36 milioni dolari, {to e osum pati pove}e od toa {to go izvestuva statistikata na Velika Britanija. Podatocite za prethodnata godina ne se so tolkava golema razlika, zna~i, ova ne moè da bide razlika me|u FOB i CIF ceni. PIGON: D a l i e m o ` n o statisti~arite na Nejzinoto viso~estvo da napravile gre{ka? Moèbi }e ima objasnuvawe za vreme na sredbata na stopanskite komori na Velika Britanija i Makedonija, koja }e se slu~i vo Skopje ovie denovi? JANÊSKI: Vo biznisot sekoj si gi broi sopstvenite pari. Pretpostavuvam i makedonskata carinska vlast isto taka gleda odblisku {to i kolku uvezuvaat i izvezuvaat kompaniite. PIGON: Javnite statistiki se vo srcevinata na biznis-doverbata, pa duri i ako nekoi I

STANISLAV PIGON lu|e moèbi smetaat deka statisti~kite analizi se zdodevni. Za da go privle~e vnimanieto na studentite mojot profesor po s tatis tika ni kaùva{e razli~ni {egi i prikazni. Najomilena mi be{e {egata za ruskata majka ~ie dvegodi{no d ete imalo samo dva zaba. Nejziniot sosed, direktor vo Sovetskiot zavod za statistika, & rekol da ne pla~e zatoa {to pred dva meseci deteto imalo samo eden zab, {to zna~i deka deteto go zgolemilo brojot na zabi za 100%. JANÊSKI: I m a d v a proekti vo Bunarxik koi spored nekoi ja razmrdale makedonskata ekonomija. Informaciite i statistikata za razmrduvaweto se ili “za{titeni so zakon” ili nejasni. Kako i da e, edna rabota e apsolutno transparentna: vkupniot broj stranski investitori vo Bunarxik vo poslednite ~etiri godini se zgolemil za 100%. Od eden na dva. O

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

BLOKIRANA SMETKATA NA FABRIKATA ZA LEKOVI GALENIKA oradi dolg od 585.000 evra smetkata na najgolemata fabrika za lekovi vo Srbija, Galenika, e blokirana re~isi dve nedeli. Me|utoa, kako {to tvrdi za dnevniot vesnik “Danas” direktorot na ova pretprijatie, Nenad Ogwenovi}, toa ne vlijae na proizvodstvoto, nitu na isplatata na plati za rabotnicite. “Smetkata e blokirana zatoa {to malite kupuva~i ne gi servisirale svoite obvrski kon nas, no toa ne vlijae{e

ROMANCITE GI “^E[LAAT” [VAJCARSKITE SMETKI omanskata Vlada odlu~i da gi koristi site zakonski merki vo borbata protiv zatajuvaweto danok, duri i vo {vajcarskite banki, kade {to mnogu Romanci deponiraat pari. [efot na Nacionalnata agencija za dano~na uprava (ANAF), Sorin Ble`nar, izjavi deka od [vajcarija dobil lista so imiwata na Romancite koi imaat pari vo bankite na taa zemja i }e bidat provereni kako }e platat danok na kamata. Romanija }e vovede danok od 16% na fondovite koi ne se zavedeni vo zemjata i na koi ne e platen danok, a kade {to }e ima indicija za pokrenuvawe krivi~na postapka }e intervenira obvinitelstvoto.

PIVOVARNA LA[KO DOBI KREDIT OD 10 MILIONI EVRA onzorciumot na

slovene~kite banki na ~elo so Nova Qubqanska banka & odobri na Pivovarna La{ko kredit za odr`uvawe na tekovnata likvidnost vreden 10 milioni evra. Kako {to prenesuvaat slovene~-kite mediumi, Nova Qubqanska banka na Pivovarna La{ko & dodelila kredit vo iznos od tri milioni evra vo vtornikot, a ostanatite banki }e go napravat toa vo narednive nekolku dena. Rakovodstvoto na Pivovarna La{ko ~etiri meseci pregovara{e so konzorciumot na banki za dobivawe kredit. Ovoj kredit e potreben za da se obezbedat repromaterijali i surovini. Izvori bliski do Pivovarna La{ko tvrdat deka bankite se podgotveni na grupacijata da & go prodol`at moratoriumot na otplata na kreditot do juni.

BAUMAKS INVESTIRA[E 15 MILIONI EVRA VO HRVATSKA

vstriskiot trgovski sinxir Baumaks vo Karlovec go otvori sedmiot centar, kade {to investira{e 15 milioni evra. Od doa|aweto vo Hrvatska, vo 1997 godina, Baumaks vo Hrvatska ima investirano 110 milioni evra. Ovoj sinxir vo Hrvatska vo 2008 godina zabele`a prihod od 37 milioni evra, narednata godina ostvari 55 milioni evra, a prihodot vo 2010 godina iznesuva 77 milioni evra. “Nema golema tajna za na{iot uspeh, kako vo Hrvatska, taka i vo site devet zemji od Jugoisto~na i Isto~na Evropa. Se gri`ime za kupuva~ite i vrabotenite, a toa ni nosi uspeh”, izjavi sopstvenikot na Baumaks, Martin Esl.

vrz proizvodstvoto, ne sme bile deficitarni, danocite se plateni, a platite stigaa navreme”, veli Ogwenovi}, no ne saka{e da otkrie koja firma im ja blokirala smetkata. Spored finansiskiot izve{taj objaven na internet-stranicata na kompanijata, Galenika minatata godina zabele`ala prihod od 82,8 milioni evra od proda`ba, {to e za re~isi 5 milioni evra pomalku od 2009 godina, koga od proda`ba zarabotile 87,7

milioni evra. Kon krajot na 2009 godina toga{niot minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, najavi privatizacija na ovaa kompanija i be{e raspi{an pretkvalifikaciski tender za nejzina proda`ba. Me|utoa, od golemite svetski imiwa na proizveduva~i na lekovi na tenderot ne se javi nikoj, pa ministerot Dinki} odlu~i da ja ostavi Galenika vo dr`avna sopstvenost. Se zboruva{e deka me|u zainteresiranite e german-

skata farmacevtska kompanija [trada, koja ve}e e sopstvenik na Hemofarm od Vr{ac. No, po otvoraweto na plikovite stana jasno deka edinstvenite kompanii koi se zainteresirani za prezemawe na vtorata po golemina farmacevtska kompanija vo Srbija bea Suria farmaseutikal od Indija i RPG Partners od Kipar. Ministerstvoto za ekonomija odlu~i da gi odbie dvete ponudi zatoa {to “ne se od krugot na svetskite renomirani farmacevtski ku}i”.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

TURSKIOT OSIGURITELEN SEKTOR SO ZAGUBI VO 2010 GODINA

urskiot osiguritelen sektor 2010 godina ja zavr{i so zaguba i pokraj toa {to stapkata na rast e povisoka od godi{nata stapka na inflacija, poka`uvaat podatocite od Asocijacijata na kompanii za osiguruvawe i reosiguruvawe vo Turcija. Osiguritelnite kompanii vo Turcija minatata godina sobraa premii vo vrednost od 6,4 milijardi evra, {to

pretstavuva rast od 13,6% vo sporedba so 2009 godina. Realniot rast na sektorot iznesuva{e 7,22% sporedeno so stapkata na godi{na inflacija od 6,4% spored indeksot na potro{uva~ki ceni. Kompaniite minatata godina prodadoa 40,1 milioni osiguritelni polisi, {to e za re~isi 19% pove}e vo odnos na rezultatite od 2009 godina. Osiguritelnite kompanii do`i-

veaja najgolemi zagubi vo sektorite so najdobri rezultati, kako {to se osiguruvaweto na avtomobili, osiguruvaweto pri transport i zdravstvenoto osiguruvawe. Spored podatocite na osiguritelnata asocijacija, kompaniite isto taka ne bile sposobni da proizvedat dovolno premii vo odnos na osiguruvaweto od po`ar, koe pretstavuva u{te edna vode~ka granka na ovoj sektor.

PAD NA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII VO CRNA GORA

eto stranskite direktni investicii vo 2010 godina vo Crna Gora iznesuvale 542,4 milioni evra, {to e za 40% pomalku vo odnos na 2009 godina, poka`uvaat preliminarnite podatoci na Centralnata banka na Crna Gora (CBCG). Kako {to e navedeno vo Biltenot na CBCG, vkup-

niot priliv na stranski direktni investicii minatata godina iznesuval 643,1 milioni evra. Najgolem priliv e ostvaren po osnova na investicii vo doma{nite kompanii i banki, 260,2 milioni evra, {to e za duri 70,5% pomalku od 2009 godina. Vo forma na interkompaniski dolg ostvaren

e priliv od 163,9 milioni evra, {to e za 3,6% pomalku od 2009 godina. Odlivot na stranskite direktni investicii minatata godina bil 36% pomal vo odnos na 2009 godina i iznesuval 100,7 milioni evra. Najgolem odliv e ostvaren po osnova na interkompaniski dolg, 65,5 milioni evra.

AMERIKANSKA INVESTICIJA OD 890 MILIONI EVRA VO HRVATSKA

DONALD TRAMP ]E GRADI TURISTI^KI KOMPLEKS NA BRIONI?! Konkretnite efekti od posetata na pretstavnici na amerikanskata kompanija Trump organisation }e se znaat vo april ili vo maj VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

retstavnici na amerikanskata kompanija Tramp organizej{n (Trump organisation), sopstvenost na poznatiot milijarder Donald Tramp, se seriozno zainteresirani za investirawe vo Hrvatska vo proektot Brioni riviera i vo nekolku drugi lokacii na hrvatskiot breg. Najbliskiot prijatel na amerikanskiot milijarder Donald Tramp, Xozef Sinkue, minatatiot petok be{e vo Zagreb i razgovara{e so potpretsedatelot na hrvatskata Vlada, Domagoj Milo{evi}, a

naredniot den go poseti Brioni. So proektot, za koj se procenuva deka vredi 890 milioni evra, se planira izgradba na turisti~ki kompleks od visoka kategorija, aktivirawe na ekonomski aktivnosti i otvorawe novi rabotni mesta. Na Brioni riviera predvideno e da se izgradat mali hoteli, vili so 2.500 kreveti i tereni za golf. Kako direktor na amerikanskata akademija koja gi ocenuva hotelskoturisti~kite sodr`ini, Sinkue istakna deka }e prenese pozitivni vpe~atoci, a naredniot pat }e ja poseti zemjata so Donald Tramp. “@alam {to 15 godini go odlo`uvav doa|aweto vo Hrvatska. Jas sum odu{even od zemjata, lu|eto i moreto. Postoi golem interes za investirawe vo hrvatskiot

DOMAGOJ MILO[EVI] POTPRETSEDATEL NA HRVATSKATA VLADA Treba da komunicirame so mediumite i da ja promovirame Hrvatska kako destinacija za investirawe.

turizam, ne samo vo Brioni”, izjavi Sinkue pred da zamine i istakna deka za Hrvatska e mnogu va`no da vleze investitor kako Donald Tramp. Direktorot na kompanijata Brioni riviera, Ratomir Ivi~i}, koj ima{e za zada~a da gi obezbedi potrebnite informacii za sorabotnikot na Tramp pobrzo da donese odluka za investirawe i da go uveri vo isplatlivosta na proektot, istakna deka rezultatite od posetata }e se znaat vo april ili najdocna vo maj. “Nie sme malo stopanstvo, no toa ne zna~i deka ne mo`eme da bideme brzi, napredni i mnogu efikasni. Tokmu zatoa {to sme mali mora da bideme pofleksibilni i pobrzi od ostanatite. Primer mo`e da ni bide Finska, koja uspea da ja zgolemi efikasnosta i na toa da profitira”, veli potpretsedatelot na Vladata i dodava deka najgolema pre~ka za stranski investicii vo Hrvatska e birokratijata. “Treba da komunicirame so mediumite i da ja promovirame Hrvatska kako destinacija za investirawe”, istakna Milo{evi}. Prviot me|unaroden tender za investitorite vo Brioni

}e se raspi{e ovaa prolet. Toa zna~i deka vo narednite pet godini moè da se otvorat novi rabotni mesta. Istarskiot ùpan Ivan Jakov~i} minatiot mesec ima{e antirecesiska turneja na koja so 200 biznismeni od Istra razgleda 500 proekti so koi }e zaìvee ekonomijata. Toj istakna deka }e se otvorat 8.000 rabotni mesta vo narednite pet

godini. Najmnogu rabotni mesta bi trebalo da bidat otvoreni vo proektot Brioni riviera, koj }e ovozmo`i izlez od krizata i namaluvawe na nevrabotenosta. Vo studijata za op{testveno-ekonomskata efikasnost navedeno e deka vo Brioni riviera mo`e da se vrabotat 1.800 lu|e. Bogatstvoto na Donald Tramp vo sektorot

nedvi`nosti se procenuva na 2,9 milijardi evra. Otkako pred dva meseca vleze vo hrvatskata Vlada, Milo{evi} se sretna so nekolku amerikanski investitori. Poradi izvesniot vlez na Hrvatska vo Evropskata unija i ~lenstvoto vo NATO amerikanskite investitori so s$ pogolema sigurnost i doverba ja gledaat Hrvatska kako destinacija za investirawe.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

RAST NA VRABOTENOSTA VO EU I VO EVROZONATA KON KRAJOT NA MINATATA GODINA

MOODY’S GO NAMALI KREDITNIOT REJTING NA PORTUGALIJA

rojot na vrabotenite vo evrozonata i vo celata Evropska unija (EU) porasna vo posledniot kvartl od minatata godina za 0,1% vo sporedba so prethodnoto trimese~je, objavi evropskata statisti~ka agencija Eurostat. Vo prethodnoto trimese~je vo zemjite na EU vo koe sredstvo za pla}awe e evroto rastot na vrabotenosta stagnira, dodeka vo celata EU e zgolemen za

gencijata za kretiden rejting Mudis investor servis (Moody’s Investor Service) go namali dol`ni~kiot rejting na Portugalija za dva stepeni, od A1 na A3. Toa se dolì na pasivnosta na portugalskata vlast vo neophodnoto namaluvawe na dràvniot dolg. Od Mudis istaknaa deka dokolku Portugalija ne go napravi toa, mo`nostite za zakrepnuvawe na dràvata se mnogu mali. Portugalija e optovarena so

0,1% na kvartalno nivo. Eurostat procenuva deka vo poslednoto minatogodi{no trimese~je vo EU rabotele 221,7 milioni lu|e, od koi 144,8 milioni vo evrozonata. Pad na vrabotenosta, spored statistikata, e zabele`an vo grade`ni{tvoto (vo evrozonata i vo EU pad od 0,9%), a zgolemuvaweto vo zemjodelstvoto e 0,5% vo evrozonata, a 0,4% vo

Unijata. Zgolemuvaweto na brojot na rabotnicite e zabele`ano vo sektorot za finansii, komunikacija, soobra}aj i trgovija. Od oktomvri do krajot na dekemvri vrabotenosta na godi{no nivo e zgolemena za 0,3% i vo evrozonata i vo EU. Vo tekot na cela 2010 godina vrabotenosta se namali za 0,5% vo dvata slu~avi, a edna godina prethodno padot be{e 1,8%.

golemi dolgovi i se obiduva da go izbegne baraweto na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) da & pomogne na dr`avata za izlez od krizata, kako {to be{e slu~ajot so Grcija i Irska. Tro{ocite za finansisrawe na pazarite najverojatno }e ostanat visoki s$ dodeka deficitot ne se namali na odr`livo nivo i ne se podobri mo`nosta za ekonomsko zakrepnuvawe, se naveduva so oficijalnoto soop{tenie

na agencijata. Mudis gi pretstavi i planovite za ocenuvawe na ovaa dr`ava vo idnina. Spored prognozite, kreditniot rejting na Portugalija mo`e dopolnitelno da bide namalen dokolku vlasta ne prezeme akcii za zakrepnuvawe na ekonomijata. Od rivalskata agencija Standard i Purs (Standard & Poor’s) neodamna soop{tija deka i tie vr{at revizija na kreditniot rejting na Portugalija.

DVA, TRI ZBORA

ZATVORENI KLU^NITE FABRIKI VO JAPONIJA

IT-INDUSTRIJATA OSTANA BEZ DELOVI!?

Analiti~arite smetaat deka svetot }e se soo~i so nedostig od golem

asortiman na IT-delovi potrebni za izrabotka na tehnolo{ki proizvodi. Toa drasti~no }e gi zgolemi cenite na najupotrebuvanite aparati, kako mobilnite telefoni i plazma-televizorite

“Dlaboko sum rastrevo`en od situacijata vo nuklearnata centrala, zatoa {to toa e bez presedan. Se nadevam deka so pomo{ta na lu|eto koi se borat da se spravat so nea ne{tata nema da se vlo{at. Se molam rabotata na spasuva~ite brzo da napreduva i `ivotot na lu|eto da se podobri barem malku." AKIHITO

japonski imperator

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

enite na klu~nite tehnolo{ki komponenti po~naa da rastat, otkako vo petokot golem del od fabrikite za nivno proizvodstvo vo Japonija se zatvorija poradi prirodnata katastrofa {to ja zafati dr`avata. Spored ekspertite, krizata vo Japonija }e predizvika turbulencii vo proizvodniot sinxir na informati~ko-tehnolo{kite (IT) kompanii. Dosega, nekolku desetici IT-kompanii i re~isi site fabriki za proizvodstvo na avtomobili vo severoisto~na Japonija se zatvoreni. Zemjotresot ja uni{ti infrastrukturata, a za popravka na dalnovodite, pati{tata, `elezni~kite prugi i pristani{tata }e bidat potrebni nekolku meseci. “Svetot }e se soo~i so nedostig od golem asortiman na IT-delovi potrebni za izrabotka na tehnolo{ki proizvodi. Toa drasti~no }e gi zgolemi cenite na najupotrebuvanite aparati, kako {to se mobilnite telefoni i plazma-televizorite", se veli vo analizata na Ajsaplaj (iSuppli). Vo vtornikot, cenata na NAND fle{-~ipovite se zgolemi za 3%, po 20% rast vo ponedelnikot, dodeka cenata na DRAM memoriskite ~ipovi samo za dva dena se zgolemi za 7,2%. Japonija proizveduva edna pettina od poluprovodnicite vo svetot, vklu~uvaj}i i okolu 40% od fle{-memoriskite ~ipovi koi se koristat bukvalno vo sekoj tehnolo{ki ured, od pametnite telefoni, novite tablet-uredi do personalnite kompjuteri.

Poradi prekinot na proizvodstvoto na poluprovodni~ki delovi vo fabrikite koi bea pogodeni od zemjotresot, analiti~arite smetaat deka vlijanieto na cenata na tehnolo{kite proizvodi i nedostigot od komponenti }e se ~uvstvuva duri do tretiot kvartal ovaa godina. Pobaruva~kata na NAND fle{-memoriski ~ipovi se zgolemi najmnogu poradi zgolemenata proda`ba na mobilni i tablet-uredi, kade {to predvodnik vo momentov e Ajpad 2 na Epl. ZATVORENI FABRIKITE NA TO[IBA, SONI I KANON Korporacijata To{iba, koja snabduva okolu edna tretina od svetot so NAND fle{memoriski ~ipovi, soop{ti deka s$ u{te ja istraùva situacijata vo fabrikata vo Ivate, koja te{ko be{e pogodena od zemjotresot i cunamito, i deka ne moè da kaè koga so sigurnost povtorno bi prorabotela. Ovaa fabrika proizveduva mikroprocesori i senzori za sliki.

Prirodnata katastrofa gi zatvori i dvete fabriki na amerikanskata korporacija za proizvodstvo na ~ipovi i mikroprocesori, Teksas instruments. Od korporaciijata soop{tija deka fabrikite }e po~nat so celosno proizvodstvo najdocna do juli, no 60% od gotovite proizvodi se prenaso~eni kon drugi gradovi. Od tehnolo{kiot gigant Kanon soop{tija deka moèbi nema da bidat vo sostojba da go obnovat proizvodstvoto vo tri fabriki koi bea pogodeni od cunamito, a proizveduvaat kancelariska oprema i le}i za audiovizuelni uredi. Korporacijata Soni go zapre proizvodstvoto vo osum fabriki niz Japonija, koi proizveduvaat opti~ki uredi, memoriski karti~ki, blu-rej diskovi, oprema za ~ipovi i litiumski baterii. Od Soni ne moàt da procenat koga bi po~nale so rabota povtorno. Osven toa {to japonskite kompanii }e zabeleàt zaguba i zastoj vo proizvodstvoto, tehnolo{kite kompanii

OBAMA EKONOMSKI SE NASOÛVA KON LATINSKA AMERIKA retsedatelot Barak Obama nedelava za prvpat po dve godini }e ja poseti Latinska Amerika, so cel povtorno da stane ekonomski lider vo regionot koj poleka go zazema Kina. Za vreme na nekolkudnevnata turneja amerikanskiot pretsedatel }e gi poseti dràvite Brazil, île i El Salvador za da gi smeni percepciite na Ju`noamerikancite koi veruvaat deka SAD gi marginal-

izira. Ako Latinska Amerika nekoga{ be{e teritorijata na koja Va{ington dominantno se pozicionira{e, sega taa e “napadnata” od nezapirlivata konkurencija od Kina, koja gleda mo`nosti vo regionot i vloùva golemi investicii za razvoj na trgovijata. “Drugite zemji o~ekuvaat od SAD da se angaìra pove}e za me|unarodnite ekonomski pra{awa i da pokaè liderstvo”, veli Majk Friman,

~ij glaven dostavuva~ im e Japonija, isto taka }e se soo~at so problemi. Od tajvanskata kompanija Vintek, koja go proizveduva ekranot na dopir za Ajpad 2, velat deka }e go soprat proizvodstvoto na minimum dve nedeli. Vintek vo svoeto proizvodstvo koristi komponenti od japonsko poteklo, pa sega po~na da bara novi dostavuva~i. “Postojat alternativni izvori za japonskite surovini, a Tajvan isto taka e sposoben da proizveduva pove}e komponenti koi momentalno se uvezuvaat od Japonija”, veli Luo Huaixija, zamenikpretsedatel na tajvanskata Asocijacija na elektronski proizvoditeli. Huniks, vtoriot po golemina svetski proizvoditel na memoriski ~ipovi od Ju`na Koreja, isto taka dva meseci }e ima problemi vo snabduvaweto poradi prekinot na rabota vo [in Etsu. Kineskiot proizvoditel na mikro~ipovi, pak, Smik, o~ekuva samo minimalna i kratkoro~na {teta od japonskata katastrofa.

“Dogovorot za zaostruvawe na propisite vo vrska so ograni~uvaweto na potro{uva~kata vo Evropskata unija, koj nekoi ministri za finansii na ~lenki na Unijata go narekoa “istoriski”, sepak, ne e dovolno konkreten. Zaostrenite propisi ne gi zedoa dovolno predvid lekciite {to mo`ea da se nau~at od dol`ni~kata kriza na evropskiot kontinent.” @AN-KLOD TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

“Buntovnicite se staorci i ku~iwa skitnici. Zapadot samo ja saka libiskata nafta. Ako toa e stranski zagovor, nie }e gi skr{ime, a i dokolku e zagovor od zemjata, }e gi skr{ime isto taka. ]e gi pobedime kolonijalistite. ]e ja pobedime Francija, Amerika i Velika Britanija.” MOAMER GADAFI

libiski lider

NATO PRODOL@UVA DA PLANIRA VOENI DEJSTVA KON LIBIJA zamenik-sovetnik za nacionalna bezbednost na kabinetot na Barak Obama, dodavaj}i deka “pretsedatelot go postigna toa”. Obama, koj e ostro kritikuvan za negovata preokupiranost so nemirite na Bliskiot Istok, prirodnata katastrofa vo Japonija i doma{nite ekonomski problemi, so posetata o~ekuva da vlijae, pred s$, na ekonomskite odnosi so Latinska Amerika.

emjite od NATO prvpat gi prou~ija voenite varijanti ako Alijansata odlu~i da se vme{a vo Libija, i pokraj toa {to ja namaluva verojatnosta od usvojuvawe rezolucija na ON, koja go odobruva toa. Postojanite pretstavnici na 28 zemji od NATO gi razgledaa planovite izgotveni na nivno barawe od voenata komanda na NATO vo Mons (ju`na Belgija)

so cel primenuvawe na rezolucijata za Libija i eventualno zabraneta zona za letovi, soop{ti diplomatot. Vo rezolucijata se sodr`i embargo za oru`je kon Libija i NATO prou~uva na~ini za nejzina primena. “Ne se o~ekuva konkretno re{enie vo najskoro vreme", istakna diplomatot. Toa se dol`i na nedostigot od nova rezolucija na ON, ~ie

usvojuvawe izgleda s$ pomalku verojatno, poradi protiveweto na zemji kako Rusija i Kina za intervencija vo Libija.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...POTRO[UVA^KA KRIZA!

...NEMIRI

...MEDVEDEV RABOTI NA SLU^AJOT!

Japoncite ostanaa bez hrana

Se v`e{tuva situacijata vo Bahrein

Moskva - nov internacionalen finansiski centar

ako posledica od prirodnite nepogodi, Japonija se soo~uva so u{te edna kriza - pani~na navala vo supermarketite vo koi nedostiga s$: od konzervi i baterii, do leb i voda.

emonstrantite i v~era se sobraa vo Manama, Bahrein, nosej}i so sebe paroli protiv kralot, a za edinstvo na sunitite i {iitite vo zemjata koja ja vodi sunitska dinastija pove}e od 200 godini.

vtornikot ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, ima{e so glavniot izvr{en direktor na Goldman Saks, VLojdosostanok Blankfejn, na koj be{e diskutirano otvoraweto na in-

ternacionalen finansiski centar vo Moskva.

SE [IRI RADIJACIJATA VO JAPONIJA

SVETOT SE BORI PROTIV NUKLEARNA KATASTROFA

Spored ekspertite, radijacija ima, no vo granicite na normalata. Japonskata Vlada gi vlo`uva site napori za da go spre~i {ireweto na radioaktivniot oblak BORO MIR^ESKI

ivoto na radijacija okolu nuklearnata centrala Fuku{ima vo Japonija sekojdnevno se zgolemuva, poradi {to tampon-zonata za zabrana na pribliùvawe do centralata sekojdnevno raste. Japonskata Vlada gi vloùva site napori za da go spre~i izlevaweto na radioaktivniot oblak, koj moè da bide fatalen po zdravjeto na zna~itelen del od svetskata populacija. Vo spasuva~kite operacii se vklu~eni pove}e od 80.000 japonski vojnici, policajci i spasuva~i. Duri i prirodata se svrte protiv Japoncite. Obilnite sne`ni vrneì i studot vo prefekturite Ivate, Mijagi i Fuku{ima gi popre~uvaat spasuva~kite ekipi slobodno da se dviàt. Meteorolozite predviduvaat deka temperaturata vo toj region moè da se spu{ti do -5 stepeni vo slednite nekolku dena. Lo{ite vremenski uslovi vlijaat i vrz evakuiranite 500.000 gra|ani, koi se soo~uvaat so nedostig od voda za piewe, hrana i gorivo, a ne e redovno nitu snabduvaweto so energija. Ekspertite potenciraa deka nivoto na radijacija e visoko, no vo granicite na normalata.

CENATA NA NAFTATA PRODOL@UVA DA PA\A Cenata na "brent" naftata vo vtornikot se namali za 4,5%, {to e najgolemiot pad vo poslednite 13 meseci. Toa se dol`i na nuklearnata kriza vo Japonija i na nemirite vo Bahrein i Libija. Cenata na "brent" naftata za dostavuvawe vo april se namali za 5,15 dolari i dostigna 108,52 dolari za barel, {to e najgolemiot pad od 4 fevruari 2010 godina. Amerikanskata surova nafta za aprilskoto dostavuvawe se namali za 4,01 dolari i se prodava{e za 97,02 dolari za barel. No, nemirite na Bliskiot Istok se nov moment, koj nema da dozvoli ova nisko nivo da ostane na dolg rok. Spored oficijalnite podatoci na Me|unarodnata asocijacija za energetika, Libija pred dva dena oficijalno go prekina celiot izvoz na nafta. Ekspertite prognoziraat deka dodeka Japonija }e ja namaluva cenata na naftata, Libija i toa kako }e ja zgolemuva.

Istoto go tvrdi i japonskata vlast. Pretstavnikot na Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) vo Kina, Majkl Oâ&#x20AC;&#x2122;Liri, v~era potencira{e deka ne postojat dokazi deka o{tetenite japonski reaktori {irat zna~ajna ili opasna koli~ina radijacija. "SZO saka da gi uveri vladite i javnosta deka vo momentov ne postojat dokazi za kakvo bilo zna~itelno {irewe na radijacija od podra~jeto na nuklernite centrali", re~e Oâ&#x20AC;&#x2122;Liri. Ispla{eni od sostojbata vo Japonija, na samitot vo Brisel, na koj prisustvuvaa ministrite za nadvore{ni raboti od dr`avite-~lenki na G-8 grupata, eksperti i ministri za energetika, odlu~eno e da

se testiraat nuklearnite centrali. Spored evrokomesarot za energetika, Ginter Jetinger, EU }e go testira raboteweto na 143 nuklearni centrali vo vonredni uslovi vo tekot na mesecov. Germanija, osven {to gi odlo`i planovite za rekonstrukcija na del od nuklearnite centrali, v~era zatvori sedum od najstarite nuklearni centrali vo nacionalni ramki. KOMPANIITE SĂ&#x2C6; U[TE GI PREBROJUVAT [TETITE Spored ekspertite, najmalku pet godini treba da pominat za svetot da gi apsorbira posledicite od japonskata kriza i s$ da prodol`i da funkcionira normalno. Procenkite za {tetite od zemjotresite i

cunamito sekojdnevno rastat. Analiti~arite predviduvaat deka na Japonija }e & trebaat 100 do 200 milijardi evra za popravka na o{tetenata infrastruktura. Kako napreduva krizata, s$ pove}e stranski kompanii go evakuiraat personalot od regionot Tohoku, kade {to e locirana nuklearkata Fuku{ima. Najgolemi gri`i kaj ekspertite ima od o{tetuvaweto na kompaniite od ~eli~nata industrija. Dosega okolu 20% od japonskite kapaciteti za proizvodstvo na ~elik se uni{teni. Proizvoditelite se soo~uvaat i so drug problem. Kako {to se zatvorija fabrikite za proizvodstvo na avtomobili

na Honda, Tojota, Nisan i BMV, taka opadna i pobaruva~kata za ~elik. Od korejskiot proizvoditel na brodovi Hjundai hevi industris ja smiruvaat javnosta i potenciraat deka sostojbata so proizvodstvoto i pobaruva~kata na ~elik e normalizirana. "O~ekuvame proizvodstvoto na ~elik da se normalizira najdocna za eden mesec. Edinstveno kompanijata Sumitomo, koja e eden od naj{ite najgolemi japonski dostavuva~i na delovi izraboteni od ~elik, go prekina celoto proizvodstvo i dostavuvaweto na delovi", potenciraa od Hjundai hevi industris. Reno-Samsung, koja gi proizveduva avtomobilite od

brendot Nisan, istakna deka katastrofata vo Japonija najmnogu }e ja pogodi proda`bata na nivnite modeli, bidej}i okolu 10% od delovite za ovie avtomobili se od japonsko poteklo. Germanskiot proizvoditel na avtomobili BMV i na delovi za avtomobili Kontinental premestija najgolem broj rabotnici od Japonija. Od kompanijata SAP izjavija deka okolu 1.100 rabotnici premestile na jugot na Japonija. Nekoi kompanii, sepak, ja ignoriraat kriznata sostojba vo Tokio, potenciraat od Me|unarodnata asocijacija na bankari, koja gi pretstavuva bankite Goldman Saks, XP Morgan i Berklis.

Feqton

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 25

MIHAIL PROHOROV

PLEJBOJOT OD ISTO^NIOT SVET KOJ SAKA DA JA OSVOI AMERIKA

Rusinot Mihail Prohorov mnogu dobro se se}ava na {turite polici, gniliot zelen~uk i negovata majka koja ~ekala vo dolgite redici za da kupi {to moèlo da se najde vo prodavnicite od sovetskata era, za da moè da ja prehrani familijata. Denes toj e eden od najbogatite lu|e vo svetot, “teòk” 18 milijardi dolari i so zadovolstvo ja raskaùva svojata prikazna za te{kiot po~etok

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a mene i `ivotot i biznisot pretstavuvaat eden golem natprevar”, veli Mihail Prohorov, eden od najbogatite lu|e vo Rusija. Toj momentalno e 32-ot najbogat ~ovek vo svetot, a spored presmetkite {to “Forbs” gi objavi minatata nedela negovoto li~no bogatstvo dostigna 18 milijardi dolari. Fanovite na NBA timot Wu Xersi Nets go proglasija za “najinteresniot ~ovek na svetot” otkako minatata godina na samo eden mesec pred po~etokot na NBA sezonata toj go kupi nivniot

favorit. “Navistina me vozbuduva toa {to }e go zemam najlo{iot tim od ligata i }e go napravam da bide najdobar”, re~e Prohorov to~no pred edna godina vo intervju za CBS. I navistina, lanskata sezona Nets procentualno gi imaa najlo{ite rezultati vo istorijata na NBA. Vo maj padna dogovorot so koj Prohorov be{e obvrzan da plati 200 milioni dolari za 80% od sopstvenosta na timot, a soodvetno so udelot i da go plati najgolemiot del od dolgot {to dostigna 207 milioni dolari. Sepak, toa {to Prohorov go pravi u{te pointeresen za Amerika e kupuvaweto na

45% od sportskiot centar Barklejs (Barclays Center), novata arena za Nets, koja e del od proektot na Atlantik jards. Izgradbata na ogromniot sportski i biznis-kompleks {to se nao|a vo neposredna blizina na Bruklin }e ~ini 4,9 milijardi dolari, a ve}e minatata nedela pristigna vesta deka se postaveni temelite. S$ dodeka timot ne se preseli vo novoto igrali{te, Prohorov }e “iske{ira” re~isi 60 milioni dolari za zagubite. Za volja na vistinata, Prohorov e relativno mlad, mnogu visok, sportist i avanturist po priroda, {to bi se reklo moderen tip, koj e obvitkan vo mistikata od studenata vojna. Ekpert e vo skijawe, igra ko{arka, a znae i kikboks. Sepak, i toj kratko vreme ostana nem pred toa {to kriti~arite go narekoa “efektot na Prohorov”, referiraj}i go negoviot vlez i transformacija vo SAD. “Nikoj ne be{e zain-

teresiran za mene pred da go kupam Nets”, veli, potcenuvaj}i go svojot stil na menaxirawe “vo zadnina”, koj prethodno go praktikuva{e. Sega, otkako se proslavi i svetot ja dozna negovata ìvotna prikazna, na videlina izleze u{te eden milijarder koj ne tolku lesno stignal do bogatstvoto, po~nuvaj}i od siroma{tija, karakteristi~na za nekoi ruski semejstva vo sovetskata era. Prikazna koja pretstavuva inspiracija za mnogumina mladi pretpriema~i koi sonuvaat da bidat milijarderi. SIBIRSKIOT GEN NA PRE@IVUVAWE Mihail Prohorov mnogu dobro se se}ava na {turite polici, gniliot zelen~uk i negovata majka koja ~ekala vo dolgite redici za da kupi {to moèlo da se najde vo prodavnicite od sovetskata era za da moè da ja prehrani familijata. Edna{ koga Mihail imal

osum godini taa mu dala da jade nekoe mlado belo sirewe. Edinstveno {to falelo bilo toa {to sireweto ne bilo ne{to mnogu vkusno. Re~isi 12 ~asa Mihail sedel vo kujnata so zalepeni zabi s$ dodeka tatko mu ne go spasil. Vo semejni fotografii se nao|a i taa na koja Prohorov kako dete e slikan so svoite novi patiki {to ~inele ~etiri rubqi i 12 kopejki. Taa bila najgolemata cena {to moèle da si ja dozvolat negovite roditeli, Tamara i Dmitrij, koi svoe ìveali{te na{le vo severniot del na Moskva. Mihail imal samo 23 godini koga tatkoto po~inal od srcev udar, a po 11 meseci ja zagubil i svojata majka. Iako denes moè da si kupi stan kade {to }e posaka, toga{ Mihail moral da se pomiri so dvosobniot moskovski stan, vo koj po razvodot se vratila i negovata sestra zaedno so nejzinata }erka. Spored kaùvawata na

Irina, sestrata na Mihail, nejzniot brat bil del od sre}nata generacija koja posledna se educirala po stariot sovetski u~ili{ten sistem, no i prvata koja gi na~ekala povolnite prigodi {to se pojavile po raspadot na sistemot i pojavuvaweto na perestrojkata. Prohorov, roden vo 1963 godina, pokraj o~ite i kosata na majka mu, ja nasledil i viso~inata kako gen od dvete strani. Sepak, toa {to ne go nasledil e bogatstvoto {to go poseduval negoviot tatko pred da se doseli od Sibir, koj doa|aj}i vo Moskva izgubil s$ i moral da po~ne odnovo vo `ivotot. Toa {to go pameti postrata sestra za nego e podatokot deka “stariot nikoga{ ne ka`uval politi~ki {egi”, so namera da ne ja zagrozi idninata na familijata. Mihail, koj imal “sre}a” da se zapi{e na Moskovskiot finansiski institut, po dve godini gi napu{til studiite za

PRIKAZNI OD WALL STREET

Í SE ZAKANUVA LI INFLACIJA NA SAD? oga }e se zemat predvid korekciite {to se slu~ija poradi inflacijata, cenite na pamukot se iska~ija na najvisoko nivo vo poslednava dekada, a rastat i cenite na ko`ata i poliesterot. Neodamna i bakarot ja dostigna najgolemata cena vo tekot na poslednive 40 godini, a poskape i `eleznata ruda, glavnata surovina za proizvodstvo na ~elik. I cenite na p~enkata, {e}erot, p~enicata, kafeto i govedskoto i svinskoto meso nezapirlivo rastat. Trudot po~na da stanuva poskap, a porasnaa i cenite na komunaliite koi

Rastot na cenite na kafeto dovede do poskapuvawa i vo Starbucks

se va`ni za rabotata na fabrikite. “Pritisokot {to go pravi rastot na cenite e prisuten re~isi nasekade”, veli Vesli Kard, izvr{niot direktor na Xouns grup (Jones Group), vo koja se grupirani brendovi na ènska obleka kako Najn vest i En Klajn. Kompanijata najavuva deka cenite na nejzinite proda`ni marki }e porasnat od 15% do 20%. Nekoi smetaat deka umereniot rast na cenite ne e pri~ina za grià, bidej}i toa moè da zna~i deka se popravile uslovite vo dràvite. Rastot na pobaruva~kata vo brzoraste~kite pazari,

kako {to e kineskiot, dovede do porast na cenite na pogolem del od surovinite, iako, kako i nekoi evropski vladi, i tamo{nata vlast e zagrièna poradi inflacijata. Podgotvenosta na amerikanskite kompanii da gi poka~at cenite pokaùva deka tie imaat pogolema samodoverba poradi zazdravuvaweto na doma{niot pazar. Koga minatoto leto po~naa da rastat cenite na potro{uva~kata stoka mnogu od proizvoditelite i trgovcite na malo go ublaìja porastot, bidej}i bea zagrièni deka kupuva~ite vo tekot na konkurentnite prazni~ni

sezoni nema da bidat podgotveni da platat pove}e za{to dràvata s$ u{te be{e vo kriza. Denes mnogu od golemite kompanii velat deka se prisileni da ja poka~at cenata za da obezbedat nekakva dobivka. Ostanuva nejasno dali kupuva~ite }e bidat podgotveni za toa. “]e dojde do nazaduvawe”, veli Xo{ua [aprio, glavniot ekonomist vo kompanijata MFR koj e zadolèn za SAD. Za mnogu kompanii pogolemite ceni }e zna~at ograni~ena dobivka, poradi {to tie pomalku }e vloàt vo oprema i verojatno nema da se vpu{taat vo zna~itelno vrabotu-

Feqton

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, Kapital vi go pretstavuva serijalot “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. Doznajte gi neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

DALI PROHOROV E FILANTROP? o mart 2004 godina Prohorov ja osnova{e dobrotvornata fondacija Cultural Initiatives Foundation, (poznata i kako Fondacija Mihail Prohorov) so koja rakovodi negovata sestra Irina Prohorova, prominenten ruski izdava~. Spored oficijalnata internet-stranica na organizacijata, nejzinata cel e da gi poddr`i kulturnite aktivnosti kako edni od najva`nite elementi za podobruvawe na site aspekti od `ivotot, a nejzinite aktivnosti se odredeni od ubeduvaweto deka kulturata gi stimulira kreativnite sposobnosti na individualno nivo, kako i na op{testvoto vo celost, {to vodi do pojasno razbirawe na socijalnite pra{awa i ekonomskiot razvoj. Pokraj ova, Prohorov e ~len i na Vrhovniot sud

Za volja na vistinata, Prohorov e relativno mlad, zgoden, sportist i avanturist po priroda, {to bi se reklo, moderen tip, koj e obvitkan vo mistikata od studenata vojna. Ekpert e vo skijawe, igra ko{arka, a znae i kikboks. Sepak, i toj kratko vreme ostana nem pred toa {to kriti~arite go narekoa “efektot na Prohorov”, referiraj}i go negoviot vlez i transformacija vo SAD da se za~leni vo armijata. Toa bilo politika na obrazovniot sistem i imala za cel da gi “spoi sovetskite studenti” i da gi napravi “podgotveni kandidati za Komunisti~kata partija”. Sepak, karierata na uspe{en komunist Najmladiot sopstvenik ne go do~ekala na NBA tim Prohorov. Vo 1985 godina toj bil dovr{i studiite vo Finandemobiliziran poradi siskiot institut. Vo 1988 reformskite promeni od godina kako apsolvent toj perestrojkata. Taka, nao|ajpo~nal da se zanimava so }i se sebesi vo bespa}e, proda`ba na farmerki i toj na{ol te{ka rabota za otvoril svoja prodavnica da sobere nekoja rubqa koja ja narekol Regina, i da mo`e da pre`ivee. spored imeto na soprugata Pretovaral vre}i so ceod negoviot biznis-partment od tovarnite voner. Biznisot odel dobro, zovi i zarabotuval po a tajnata bila vo toa {to 50 rubqi od vagon. Koga prethodno Prohorov }e se promenile politi~kite kupel farmerki za edna strui, vagonite po~nale da rubqa, gi prebojuval i na mu nosat i po 400 rubqi, kraj gi preprodaval za 15 plata {to bila daleku rubqi. So tek na vreme pogolema od negovite kompanijata porasnala porane{ni fakultetski i po~nala da vrabotuva profesori. duri 300 lu|e, a od Vaka-taka, Mihail sobral profitot Prohorov uspeal pari i se vratil da gi

sredinata na 2008 godina. Cenata na surovinite so~inuva pomal del od cenata za pogolemiot del od potro{uva~kata stoka, no, sepak, cenata na trudot, procesiraweto i pakuvaweto e zna~itelno pogolema. Produktite kako {to se kafeto, mesoto i mlekoto se blisku do surovinite, pa verojatno tuka porastot na cenata }e bide najgolem. Kompaniite koi gi zgolemuvaat site ceni mo`at da naidat na otpor. “Kompaniite sekoga{ ~ekorat na rabot, bidej}i, {to se odnesuva na

vo Sportskata asocijacija na Rusija. Vo 2006 godina Putin go nagradi za negoviot zna~aen pridones za rastot na ruskiot ekonomski potencijal. Sepak, koga negovata sestra pred dve godini be{e maltretirana i navredena od lokalnata mladina na eden nastan povrzan so fondacijata Mihail napravi ne{to pove}e od prikriena zakana protiv tie {to platile za nastanot. “U{te koga bev dete, imav edno pravilo - da ja kaznam vulgarnosta i nepo~ituvaweto vrz `enite. Ovde gledam edno ednostavno i efektivno re{enie: ako dvajcata xentlemeni koi ja finansirale ovaa PR kampawa ne & se izvinat na mojata sestra vo narednive dve nedeli, }e go napravam toa {to sekoj ma` treba da go napravi. Jas li~no }e gi pretepam. I da znaete deka toa }e go napravam”, izjavi Prohorov pred mediumite. Koga podocna be{e pra{an dali seriozno go mislel toa, toj odgovoril deka na krajot lu|eto navistina & se izvinile na negovata sestra.

“Wu Xersi Nets }e go napravam najdobar tim vo NBA”

Vo SAD go pre~ekaa so {iroko otvoreni race da si kupi stara “lada”. Se razbira, “ladata” ne bila ne{to golema kola, a Prohorov ne bil ne{to mal voza~. So negovata natprirodna viso~ina toj bil i eden od najvisokite komunisti koga, kone~no, pred zavr{uvaweto na studiite se za~lenil vo glavnata partija. Ova se poka`alo kako lo{ ~ekor, bidej}i tamu go prepolovil svojot kapital

Naesen }e porasnat cenite na pogolem del od potro{uva~kata stoka, velat trgovcite so maloproda`na stoka, proizvoditelite i kompaniite koi se zanimavaat so proda`ba na hrana, velat analiti~arite na “Wujork tajms” vawe. Na lu|eto koi imaat mali prihodi im e u{te pote{ko kako {to rastat cenite na hranata, gorivoto, oblekata i proizvodite za higiena, za{to, vsu{nost, na takvite osnovni raboti se tro{at i pove}e pari. Cenite na hranata se poniski za 8% od vrvot koj go dostignaa vo 2008 godina, a cenite na energetskite resursi re~isi dvojno se pomali od dosega{nata najvisoka to~ka. Zgora na toa, cenata na potro{uva~kata ko{nica e za 4% poniska od najvisokata cena {to be{e zabele`ana vo

potro{uva~ite, tie ne znaaat kolku daleku moè da odat”, veli Xek Ruso, analiti~ar na trendovite na potro{uva~kata stoka vo internacionalnata investiciska kompanija Edvard Xouns (Edward Jones). Toj se pra{uva i toa dali }e se ublaàt cenite ili }e se odi na {teta na marìte na profitot. Rastot na cenite na surovinite ve}e & na{teti na zarabotuva~kata na negovata kompanija. Od Kimberli Klark, proizvoditelot na maram~iwata “klineks” i pelenite “hjuxis” (Huggies), velat deka

{to go sobral od prodavnicata za farmerki. No, od druga strana, toa bila i negovata karta za izlez od Rusija. Blagodarenie na partijata toj po~nal po~esto da patuva, a koga istovremeno so negovoto diplomirawe se slu~i i padot na Berlinskiot yid, Prohorov sfatil deka dotoga{ `iveel vo vistinski zatvoreno op{testvo.

USPEH VO REFORMACIJATA Koga re{il da go fati pravecot na novoto vreme, za vreme na privatizacijata na sovetskite dr`avni industrii vo 90-tite godini Prohorov po~nal da raboti kako bankar. So toa po~nala i akumulacijata na bogatstvoto. Od fakultet Prohorov direktno se prefrlil vo Internacionalnata banka

poradi proizvodite na baza na vlakna i masla vo izminatiot kvartal zarabotuva~kata padnala, a od Prokter i Gembl (Procter&Gamble) javuvaat deka zarabotuva~kata zabele`ala nezna~itelen pad. Kako i da e, mnogu kompanii najavuvaat deka }e se poka~at maloproda`nite ceni. Zna~ajniot rast na cenite na kafeto dovede do poskapuvawa vo kafebarovite, a Starbaks (Starbucks) u{te esenoska najavi deka }e gi zgolemi cenite. Od kompanijata Sara Li (Sara Lee), koja prodava brendirano meso od Hil{ir farms, kako i kafe od brendot Senseo (Senseo), isto taka najavuvaat poskapuvawe. Duri i gazdite na restoranite, koi im odoleaja na minatogodi{nite poskapuvawa, se zagri`eni za

toa kako }e se odvivaat rabotite. Moèbi poradi skratuvaweto na tro{ocite }e go namalat greeweto, golemite pakuvawa ili porcii. Cenite na mesoto isklu~itelno porasnaa poradi tro{ocite za ishrana na dobitokot, poradi odlukite na farmerite da dràt pomalku dobitok, kako i poradi pobaruva~kata vo tie delovi na svetot kade {to se podobrija ìvotnite standardi. Osven toa, epidemijata {to se pojavi vo Ju`na Koreja dovede do pobaruva~ka na svinsko meso od SAD. Kompaniite koi se zanimavaat so proda`ba na obleka, kako Polo Ralf Loren i Bruk braders, najavuvaat deka kupuva~ite moè da o~ekuvaat poskapuvawe. Hejns brends (HanesBrands), koja ve}e

za ekonomska kooperacija (IBEC). Tamu go zadolìle za stranskite trgovski smetki na deset komunisti~ki dràvi, a vo 1991 godina negoviot prijatel Kloponin go zapoznal so Vladimir Potanin, koj ve}e imal svoj profitabilen biznis so nadvore{na trgovija. So nego Prohorov ja osnoval bankata MFK, koja navistina se pokaàla uspe{na blagodarenie na biznis-talentot na Potanin, koj efektivno gi zel depozitite i aktivite na dràvnite banki koi po~nale da tonat. Taka, za period od 6 meseci Potanin “nasledil” 300 milioni dolari. Podocna, Prohorov i Potanin ja otvorija Junajted eksport import bank (ili skrateno Uneximbank) vo koja Prohorov bil pretsedatel na bordot. Preku ovaa banka Prohorov uspea da investira 300 milioni dolari vo Norilsk nikel, metalur{ka kompanija koja otkako doplatil dopolnitelni 100 milioni za da gi kupi site ostanati akcii se pokaàla kako najvredna zdelka na Unieksimbank. Vo 2001 godina Prohorov se vklu~il vo menaxmentot na kompanijata i stanal nejzin nov generalen direktor. Denes, iako oficijalnata rezidencija na Mihail e vo Krasnojarskiot region na Sibir, kade {to za danoci mu begat 500 milioni dolari godi{no, toj ìveevo Skolkovo, vo blizna na Moskva, vo ogromna ku}a {to ja izgradi pred re~isi sedum godini. Spored toa, po vleguvaweto vo biznisot so metali ostanatoto e istorija za toa kako negovite milioni stanaa milijardi. Dovolno e da spomeneme {to kaà samiot Prohorov po toa pra{awe. “Koga ste generalen direktor na Norisk nikel, vie ste kako pretsedatel na dràva”, veli milijarderot. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za milijarderot Albert Jul{i, koj patot do svojot uspeh go po~nal prodavaj}i hamburgeri za da moè da si plati ~asovi po letawe

gi poka~i cenite, najavuva novo poskapuvawe do krajot na letoto. Ako cenata na pamukot ne se namali, nivnite par~iwa obleka }e poskapat za vkupno 30%. Sepak, nekoi kompanii najavuvaat popamento rabotewe. Xon Moris, analiti~ar vo Kapital markets (BMO Capital Markets), koja nudi finansiski uslugi, veli deka trgovcite na malo }e izmislat bezbroj na~ini kako da gi poka~at cenite. Spored nego, toa go pameti i istorijata. Vo periodot od 1972 do 1974 godina, na primer, cenite na oblekata mnogu porasnale, sledstveno porastot vo cenata na trudot i cenite na proizvodite. “Za trgovcite na malo 1972 godina be{e sjajna”, veli Moris. “Navistina, tie otsekoga{ }e najdat na~in”.

FunBusiness

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

SULTANOT OD BRUNEI najskapata rodendenska proslava

PARIS HILTON – Devojka {to znae kako da se proslavuva i da se zabavuva

NAJSKAPITE ZABAVI I PROSLAVI

“IVKOVITE SLAVI” NA XET-SETOT Ako se pra{uvate na {to mo`el sultanot od Brunei da potro{i 27,2 milioni dolari za rodendenska proslava, odgovorot e ednostaven. Samo honorarot na Majkl Xekson iznesuval 16 milioni dolari, dodeka ostanatite milioni bile nameneti za site drugi detali na luksuznata `urka, kako paradi, smestuvawe i, sekako, kavijar i {ampaw SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko “obi~nite smrtnici” rodendenite i pozna~ajnite datumi od nivnite ìvoti gi obeleùvaat vo zavisnost od toa kolku im dozvoluva buxetot (naj~esto ograni~en i vo krugot na najbliskite), toa ne vaì vo svetot na bogatite i slavnite. Koga ste odredile suma so pove}e od {est cifri, toga{ zamislete kolku opcii imate na raspolagawe. Parite i èlbata da se pokaè mo}ta, va`nosta i statusot na poznatite li~nosti ovozmoùvaat da napravat proslavi za koi mnogumina moàt samo da sonuvaat. Za lu|eto od najviskoite elitni krugovi

da se bide doma}in na edna zabava ima sosema drugo zna~ewe. Tie ne ni pomisluvaat na ne{to pomalku od spektakl, pa zatoa nekoi od niv za nekolku~asovna `urka tro{at pove}e pari od godi{nata plata na eden prose~en Amerikanec. Na tie proslavi mora da go ima samo najdobroto, najskapoto i najglamuroznoto, a ~esto lokaciite koi doma}inite gi odbiraat se egzoti~ni i dale~ni, pa zatoa na pokanetite gosti im e obezbeden prevoz, kako i nekolkudneven prestoj, se razbira, all inclusive. Za nekoj mo`ebi besmisleno, no lu|eto kako sultanot od Brunei, Barak Obama, {eikot Mohamed od Dubai, Naomi Kempbel, Lindzi Lohan, Pariz Hilton i mnogu drugi ne mislat taka. Da po~neme so rodendenskite zabavi na poznatite. Tie se glavnata tema na

`oltiot pe~at, no i na magazinite. Svetot sekoga{ saka da znae {to pravat, bez razlika dali se raboti za privatna zabava za najbliskite ili, pak, golema zabava koja trae do docnite ~asovi. Osoben interes predizvikuvaat zabavite kade {to se preteralo so alkoholot, a akterite na ve~erta se prisetuvaat na scenite od nea duri utroto koga }e vidat svoja fotografija na nekoja od naslovnite stranici na dnevnite vesnici. No, ne sekoga{ site zabavi imaat vakov kraj. Rodendenska zabava za primer e voedno i najskapata koja dosega ja pameti svetot. Samo sultanot od Brunei mo`e da si dozvoli da potro{i 27,2 milioni dolari za negoviot 50-ti rodenden i toa vo 1996 godina koga svetskiot xet-set u{te ne be{e navlezen vo toj “biznis”.

Edinstveno raperot Paf Dedi toga{ pravel tematski zabavi, kako pisatelot i trendseterot Truman Kapote vo {eesettite godini, kade {to site trebalo da bidat oble~eni vo belo, no vo sporedba so zabavata na sultanot, kade {to se jadelo kavijar i se piel najdobriot {ampaw, slu{aj}i go Majkl Xekson (vo `ivo), zabavite na Dedi izgledale kako vistinska {ega. Ako se pra{uvate na {to potro{il 27,2 milioni dolari, odgovorot e ednostaven. Samo honorarot na Majkl Xekson za da go zabavuva na rodendenot iznesuval 16 milioni dolari, dodeka ostanatite milioni bile nameneti za site drugi detali od luksuznata `urka, kako paradi, smestuvawe i, sekako, kavijar i {ampaw. Po ovaa zabava, luksuznite proslavi stanaa hit i gi zafatija poznatite li~nosti. Taka,

HUMANITARNI AKCII ZA JAPONIJA

YVEZDITE DIZAJNIRAAT, OBI^NITE SMRTNICI DONIRAAT

Kontroverznata peja~ka Lejdi Gaga na eden mnogu interesen na~in uspea vo rok od 48 ~asa da sobere okolu 250.000 dolari preku proda`bata na belegzii so molitva za Japonija

ADRIJANA ATANASOVA svet so~uvstvuva so tragedijata {to se slu~i atanasova@kapital.com.mk minatata nedela i lu|eto ve}e po~naa aktivno da se angaìraat za spas i pomo{ na ìtelite o katastrofalniot zemjotres, cu- od pogodenite regioni. namito i nuklearnata zakana koi Sekako deka poznatite yvezdi prvi se vpu{tija ja snajdoa Japonija, pomo{ta po~na vo humanitarni akcii za sobirawe sredda pristignuva od site strani na stva koi vo ovoj moment se navistina mnogu svetot. Molitvite se naso~eni kon potrebni. Toa dosega se slu~uva{e za site ìtelite na Japonija, koi s$ u{te gi ~uvst- pogolemi katastrofi izminatava decenija, kako vuvaat povremenite tresewa na zemjata i uraganot Katrina vo Wu Orleans, zemjotresot radijacijata vo reonot na japonskiot grad na Haiti... Kitaibaraki, koja e 300 pati pogolema od Kontroverznata peja~ka Lejdi Gaga na eden normalnata. Vistinska tragedija. mnogu interesen na~in uspea vo rok od 48 Lu|eto ne se potrebni samo vo dobri momenti. ~asa da sobere okolu 250.000 dolari preku Vistinskata pomo{ doa|a vo period koga ne proda`bata na belegzii so molitva za Japonija. sme sposobni samite da si pomogneme. Celiot Minatiot petok na socijalnata mreà Tviter,

Lejdi Gaga soop{ti deka dizajnirala crveno– beli belegzii, koi ~inat pet dolari i moàt da se kupuvaat onlajn. Sobraniot prihod }e bide namenet za pomo{ na `rtvite od katastrofalniot zemjotres i cunamito. “Mali ~udovi{ta, pokaète ja svojata poddr{ka za Japonija so ovaa alka”, im pora~a na svoite fanovi kontroverznata Lejdi Gaga preku Tviter. Isto taka, na Internet }e moè da se doniraat i pogolemi sumi pari za prezemawe muzika, poto~no na novite pesni na Linkin Park, Karibu, Gli~ Mob. Ovoj humanitaren onlajn-fond postoi u{te od zemjotresot na Haiti, koga isto taka se sobiraa sredstva za `rtvite.

Poznatite selebriti yvezdi, kako {to se Britni Spirs, Kejti Peri, Tejlor Svift, Xastin Biber i Pi Didi, gi iskoristija socijalnite mreì za da gi pottiknat svoite oboàvateli da doniraat vo humanitarnite fondacii. Majk [inoda od grupata Linkin Park }e dizajnira mai~ki koi isto taka }e bidat staveni na proda`ba za ovaa cel, a s$ pokontroverzniot akter ârli [in objavi deka }e donira po eden dolar od sekoj prodaden bilet od negovite {ou-programi koi se odrùvaat niz cela Amerika. Osven svetskiot xet-set i obi~nite smrtnici so~uvstvuvaat so ovaa tragedija. Taka, na primer, ìtelite na Ju`na Koreja sobraa pove}e od 200.000 dolari za da im pomognat

FunBusiness

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Lindzi Lohan za 20-tiot rodenden gi odnela najbliskite prijateli na ve~era vo luksuzna ku}a pokraj pla`a vo Malibu, no izborot na ve~erata ne go ostavila na slu~ajnosta. Lohan go najmila poznatiot gotva~ Keri Simon da im podgotvi specijalen obrok, za koj platila 100 iljadi dolari. Svoeto polnoletstvo Paris Hilton go proslavila nekolkupati na nekolku razli~ni lokacii kako Wujork, Los Anxeles, Las Vegas, Tokio i London, tro{ej}i po 75 iljadi dolari po gostin. Naomi Kempbel 36-tiot rodenden vo 2006 godina go slavela tri dena i tri no}i na 18 kat na najluksuzniot hotel vo Dubai, Burx al arab. Gosti bile site prijateli i slavni li~nosti, koi, pokraj podarokot za mod-

nata ikona, imale obvrska da donesat i soodvetna obleka za zabavite koi bile tematski, “vo belo”, “hip hop” i “brazilska samba”. Za ovaa “Ivkova slava” Kempbel potro{ila re~isi dva milioni dolari. Ruskiot milijarder Andrej Melni~enko e poznat po toa {to sekoga{ prireduva interesni i skapi zabavi za negovite najbliski. Taka, na privatnata rodendenska zabava na negovata sopruga, porane{nata manekenka Aleksandra Nikoli}, peela Xenifer Lopez, koja za 40-minutniot nastap dobila honorar od 2 milioni dolari. No, duplo pove}e zarabotila Kristina Agilera za da pee na nivnata svadba vo Francija.

KOGA OBAMA PROSLAVUVA...

Imeto na Barak Obama e zapi{ano vo istorijata na SAD kako prviot pretsedatel Afroamerikanec. Se smeta za dvigatel na promenite, ne samo vo politikata, tuku i vo na~inot na koj ìvee eden pretsedatel. Toa go pokaà u{te koga pobedi na izborite vo 2008 godina. Proslavuvaweto na pobedata, inauguracijata, kako i zabavite koi se odrùvale po toj povod ~inele okolu 170 milioni dolari, a toa gi nadminalo site rekordi na tro{ewe pari za proslava od vakov tip. Obama vnese pove}e glamur, stil i zabava vo Belata ku}a, a toa naide na kritiki, ne samo od negovite politi~ki rivali, tuku i od narodot koj go kritikuval deka se rasfrluval so pari vo vreme na ekonomska kriza i recesija.

SKAPI DETAQI

Koga ima skapi proslavi od najvisok rang, se vodi grià i za najmalite detali, za koi nekoga{ se tro{i vistinsko bogatstvo. Taka, vo Tokio bila napravena najskapata boì}na torta koja vredela 1,65 milioni dolari. Toa {to ja napravilo tolku skapa ne e filot na tortata, tuku 223 dijamanti so koi bila dekorirana. Tortata bila ovo{na, a se pravela {est meseci. Najskapata rodendenska ~estitka bila napravena za 70-tiot rodenden na porane{en sekretar na fakultet za umetnost, koja ~inela 56 iljadi dolari. No, koga poznatite prireduvaat skapi rodendenski zabavi se o~ekuva da dobijat i takvi podaroci. Maraja Keri s$ u{te go drì rekordot za najskap rodendenski podarok. Nejziniot porane{en de~ko, princot Azim od Brunei, & podaril |erdan i prsten vo vrednost od 5,4 milioni dolari.

FORMULA – GORAN PANDEV

MAGIJATA PRODOL@UVA dna slika vredi dii iljada ol vreolku zborovi, toga{ kolku di eden gol na Goran i ilioni Pandav? Eden milioni i koj i, evra ili deset milioni, m me znae? Toa {to go znaeme vo momentov e dekaa po re{ava~kiot gol na Pandev, postignat vo Minhen, po koj negoviot Inter obezbedi plasman vo L gata na {ampionite, nikoj ~etvrtfinaleto od Lii pove}e nema da si igra so negovoto renome, da go trampa vo drugi timovi i da go nudi na popust. Pandev mo`ebi }e go napu{ti Milano,no toa }e go stori so krenataa glava, otkako }e ja prifati najt tena dobrata ponuda ispratena na negova adresa. Deka na negovite golovi ne se raduvat edinstveno naviva~ite n govori i izjavata na negoviot soigra~ Esteban Kambijaso, koj naglasi deka mu e neizmerno milo {to pobedni~kiot o onskiot gol go postigna makedonskiot reprezentativec. To~no, site posakuvaatt Pandev da ja vrati formata od lanskata sezona, koga be{e ednaa od najsigurnite alki na evropskiot {amv vrvot na interesiraweto na evropskata pion. Toga{ toj be{e vo e ervjuata mu be{e dadeno i za prviot broj javnost, a edno od intervjuata p pital". Pred to~no edna godina toj na na{ite na dnevnot vesnik "Kapital". k kolku ~itateli im podari nekolku zbora, koi kako i sekoga{ koga toj dava taat sekoja bukva. Toga{ toj na provokativnoto izjavi, bukvalno ja goltaat o transfer od Lacio vo Inter treba da zna~i ot pra{awe dali negoviot k kedonskite deka i srcata na makedonskite naviva~i treba da se preselat od s skrenost Rim vo Milano, so iskrenost tipi~na samo za fudbalerite toj n$ posovetuva: “Da navivame a za Inter”. Pa da navivame, a ima i zo{to. ame p toa ti dava pravo da Da se bide Makedonec vo momentov e privilegija, ot klub, kade kad {to eden od “bogovite” se gordee{ so uspesitee na milanskiot ndev. e i na{iot Goran Pandev.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

INDISKA VEN^AVKA POSKAPA I OD KRALSKA!

Osmiot najbogat ~ovek na svetot, indiskiot tajkun na ~elikot Lak{mi Mital, ne sakal da dozvoli ven~avkata na negovata }erka da pomine nezabele`ano, pa zatoa re{il svetot da ja zapomni. Vo 2004 godina Mital ja priredil najskapata svadba za koja potro{il 60 milioni dolari. Brakot se slavel {est dena vo dvorecot i palatata Versaj vo Francija, a za muzikata i zabavata na 1.500 gosti bila zadol`ena Kajli Minog. Ovaa svadba bila proglasena za najskapa od magazinot "Forbs". Dotoga{ najskapa svadba na svetot bila kralskata ven~avka na {panskiot princ Felipe, za koja bile potro{eni okolu 35 milioni dolari. No, 60-te milioni dolari na Mital re~isi dvojno ja nadminale kralskata ven~avka.

LEJDI GAGA belegzii so molitvi za Japonija na svoite sosedi. Stanuva zbor za samostojna humanitarna grupa vo koja okolu 48.000 Ju`nokorejci aktivno & pomagaat na Japonija. Okolu 500.000 dolari ve}e & bea dadeni na Japonija za brzo zakrepnuvawe vo prvite denovi od katatstrofata, a edna tekstilna kompanija }e donira 6.000 }ebiwa,

150.000 ali{ta, kako i 23.000 proizvodi za li~na higiena. Makedonija }e se priklu~i kon vakvite donacii, kako {to dosega prave{e za pogolemite svetski katastrofi, me|utoa, vlasta s$ u{te ja odobruva pomo{ta niz administrativnite lavirinti.

Rabota / Proda`ba / IT / Smetkovodstvo

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Vreme Objaveno: 08.03.2011 SmartGroup Balkans e podru`nica na SmartGroup Turkey {to funkcionira na globalno nivo vo pazarot na Payment sistemite, Vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKI IN@ENERI. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvoj na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo so SQL i Oracle databases, - Dobro poznavawe na angliski i/ili turski jazik, - Da se nema ograni~uvawe za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Dokolku sebesi se gledate vo navedenite kvalifikacii, ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na gokalp.ozer@ smartsoft-it.com, najdocna do 18 Mart. O~ekuvame kandidatite da po~nat so rabota najdocna do 10 dena od nivnoto primawe na rabota.

во соработка со

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

објавува

ОГЛАС за вработување на

ОФИС МЕНАЏЕР (1 ПОЗИЦИЈА)

Потребни квалификации: Минимум средно образование Активно владеење на англиски јазик Познавање на MS Office програмите и интернет Работно искуство на позиција Офис Менаџер Познавања од организација на канцелариско работење Искуство во архивирање на документација Возачка дозвола Б катергорија Комуникациски вештини Одлични организациски способности Способност за тимска работа Способност за работа под притисок и кратки рокови

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.03.2011 ELEKTROELEMENT objavuva oglas za KOMERCIJALISTI (2), so VSS (Elektrotehni~ki fakultet, energetski nasoki), po`elno rabotno iskustvo vo strukata (komercija, operativa, odr`uvawe), poznavawe na kompjuteri i angliski jazik, voza~ka dozvola B- kategorija. Prijavite so CV da se dostavat na adresa: Elektroelement, ul. Pero Nakov bb, 1000 Skopje, e-mail: biljanatodorovska@elektroelement.com.mk. Kraen rok za prijavuvawe e 21 Mart 2011. Ve molime bez telefonski javuvawa.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: marijaj@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за Офис Менаџер за ГЕЛЕНИУС”. Напомена: * Вашите апликации ќе бидат архивирани во базата на Вработување.Ком * Доколку бидете селектирани за интервју, дополнително ќе ве контактираме.

ОГЛАСОТ ТРАЕ 7 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

IT Izvor:Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 ITD Distribucija DOO ~lenka na INFOSOFT Grupacijata objavuva oglas za 1. RMA MENAXER – Efikasno upravuvawe so RMA proizvodi, odr`uvawe na vrski so dobavuva~i za tehni~ki, garnatni i RMA pra{awa i dr. 2. KOMPJUTERSKI TEHNI^AR – iskustvo od najmalku 2 godini i zapoznaenost so hardver i softver. Kvalifikuvanite kandidati treba da dostavat kratka biografija i motivaciono pismo na angliski jazik, kopii od propratni dokumenti i pisma so preporaka na slednava e-mail adresa: personel@infosoftgroup. com.al. Krajniot rok za prijavuvawe e 18.03.2011

CARINA, [PEDICIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 [ENKER dooel objavuva oglas za: - CARINSKI DEKLARANT so minimum 2 godini rabotno iskustvo, aktivno poznavawe na angliski jazik, poseduvawe na licenca, zadol`itelno poznavawe na MS Office, voza~ka dozvola B- kat. Kandidatite svojata kusa biografija, kontakt telefon i fotografija da gi ispratat na e-mail: info@dbschenker.mk ili na faks 02/3137 335 najdocna do 21.03.2011 godina.

TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR / EU

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011 Обука: Менаџирање на ЕУ проекти (EU Project Management)

Подгответе го тимот...

Времетраење: 2 месеци/ 2 пати неделно х 2 часа (вкупно 32 часа)

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011 ...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

Следен термин: 1 април 2011, 1 мај 2011

Обуката е наменета за млади луѓе со или без работно искуство кои имаат интерес за работа на европски проекти во непрофитниот, профитниот, или во јавниот сектор.

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Обуката опфаќа: •

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

основи на проектен менаџмент, што е проект, што значи терминот проектен менаџмент, менаџирање со проекти наспроти

R u z v e l to v a 6 , 10 0 0 Sko p je менаџирање на организации,

• фази tel / f aks 02 / 3213-4 0 во9проектниот циклус, вовед во основните фази и компоненти на проектниот циклус, • анализи на потреби, проблеми, ризици, ефективност, cost-benefit, заинтересирани страни (stakeholders), 02 / 3215- 026 • формулирање на цели и активности, inputs, outputs, outcomes, deliverables; дефинирање на анализа нa концептите на effectiveness, efficiency, impact; e-mail : centarkds @ yahoo.com ; • вовед во временско планирање kdsa @ t-home.mk • вовед во анализа на логиката на проектот (logical framework analysis) w w w.kds.com.mk • менаџирање на тимови, менаџирање на време, менаџирање на трошоци, менаџирање на ризици, итн. • •

• • •

Годишен Продажен Состанок t ʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛ ʣʖ ʥʦʤʬʛʧʤʨ ʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʨʞʢʧʠʤʨʤ работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) t ɽɶɷɶɸɶ

t ʅʤʝʞʨʞʘʣʞ ʞ ʣʛʙʖʨʞʘʣʞ ʧʨʦʖʣʞ ʣʖ тимско работење t ʉʡʤʙʞ ʘʤ ʨʞʢ t ʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞ ʘʛʮʨʞʣʞ t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини t ʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛ ʣʖ ʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

вовед во европските фондови и програми Европскипрограми отворени за Македонија и регионот (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, CrossBorder Cooperation, итн.); тековно следење на можностите во рамките на ЕУ програмите, разлики помеѓу ЕУ и други прогами, разлики помеѓу различни европски програми, итн. подготвување нa проекти, идентификација и селектирање на партнери, договарање и преговарање на партнерства, основни насоки за спроведување на проекти, менаџирање на односи со донатори, градење на односи со донатори, анализа на донаториски принципи и практики, итн. буџетирање, буџетско планирње, финансиско раководење со проекти анализа на вистински, одобрени и спроведени ЕУ проекти, практична работа со ЕУ формати и инструменти кои се користат во ЕУ проекти, итн.

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА Зголемување на продажбата со постоечките ресурси t ʆʛʘʞʝʞʽʖ ʞ ʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖ ʣʖ продажната стратегија t ʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖ ʝʖ ʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) t ʀʤʣʨʦʤʡʖ ʥʦʞ ʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖ ʣʖ стратегијата

За нас: МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови.

Цена: - цена за еден учесник е 4,000 ден (+ДДВ). Moжно е плаќање на рати. На крајот на обуката секој учесни добива сертификат. Начин на пријавување:

Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

Пријавете го вашето учество на телефоните: 02 3 23 2290 02 5 21 6080, или електронски на info@consulting-macedonia.com Директор на обуката е Др. Ристо Карајков. Др. Карајков има докторат по меѓународен развој од Универзитетот во Болоња, Италија. Неговите истражувачки соработки вклучуваат и престој при престижниот Center for Civil Society Studies на Johns Hopkins University, во САД, како и на UNU WIDER во Хелсинки. Др. Карајков има повеќе од 10-годишно искуство во НВО секторот во Македонија, регионот, и пошироко.

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Ва Васил Стефановски 8/1, Скопје Тел/факс: +389 2 31 21 907 Тел co contact@macedonia-consulting.com

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Забелешка: Пожелно е (но не неопходно) учесниците на обуките да имаат основни познавања на англиски јазик и работење со компјутер

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

М6 Едукативниот Центар има чест да Ве покани на бизнис семинар на тема: “Потрошувачко однесување” со Отилија Дорњеи Експерт за истражување на однесувањето на потрошувачите на 23 Март, 2011 г.

KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=488ac07b-2e7e-4414-b359-3e56bc21cbab&Level=2

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Komunalec-Negotino PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi na agencija za privremeni vrabotuvawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=80f1cee3-bbe1-4469-ac4a-34c3a1d4b407&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na akreditirana laboratorija soglasno standardot MKS EN/ISO/IEC 17025 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=270bab66-b57d-478b-8d19d14979dd67e7&Level=2

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Grade`ni raboti za izgradba na objekt katna gara`a 5.13 Mal ring vo Skopje – ma{inski del Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cd71c991-0e21-417d-bbe2-8e89659f7f1f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osmisluvawe, produkcija i realizacija na marketing kampawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=35c727c5-900f-4299-a909ed9bf3106f8d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica - [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dogradba na objekt za aparat za magnetna rezonanca Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6ab791f3-2b9d-4d2b-b9f6-6ec098b91b2e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za informati~ko op{estvo i administracija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sistem za sinteza na govor na makedonski jazik Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=9c188493-6e0e-4909-839fca93006c1cc3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat- Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od nabavka na post terminali na naplatni stanici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cba937eb-7312-4afe-80d1-5eb6146183eb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga – operativen lizing (motorni vozila) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=80b225de-8041-407a-b7deb747f616b2a3&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP 17.03.11 Klu~

Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP

Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Seminar Potro{uva~ko odnesuvawe 23.03.2011 M6 Edukativen Centar

Upravuvawe so stres 21.03.2011 CS Global

Proekten menaxment 23.03.2011 Kosmo inovativen centar

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View

Govorewe vo javnost 19.03 - 20.03.11 CS Global

Biznis plan 21.03.2011 Clear view

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

МАКЕДОНСКАТА АСОЦИЈАЦИЈА ЗА ЧОВЕЧКИ РЕСУРСИ ОБЈАВУВА

КОНКУРС ЗА НАЈДОБАР ЕСЕЈ од областа на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ на тема: Конвергентност: преобразба на улогата на ЧОВЕЧКИТЕ РЕСУРСИ како катализатор Почитувани професионалци од сферата на човечките ресурси !

Od 10 do 12 maj 2011 godina Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa vo Republika Srbija

x Остварете можност за ваша афирмација како професионалец; x Освојте парична награда; x Учествувајте на Европскиот натпревар за човечки ресурси 2011 како најдобар есеј од Македонија; x Обезбедете си бесплатен транспорт, сместување и котизација на 25-тата Европска конференција за менаџирање на човечки ресурси во Истанбул, Турција, во организација на Европската асоцијација за човечки ресурси, од 28 до 30 септември 2011 г.

„SEE AUTO COMPO NET 2011” VO KRAGUEVAC

Напишете есеј...

Od 10 do 12 Maj 2011 godina vo Kraguevac, Republika Srbija, }e se odrì Vtor me|unaroden saem na proizvoditeli na avto komponenti na Jugoisto~na Evropa „SEE Auto Compo Net 2011”. Na ovoj saem }e se prestavat naj eminentnite proizvoditeli, dobavuva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na saemot }e se odrì sredba na komorite i avtomobilskite klasteri od regionot. Podetalni informacii moè da se dobijat vo Stopanska komora na Makedonija.

Оние кои најкреативно и најоригинално ќе можат да ја опишат и објаснат визијата за тоа како стратегиите, целите и практиките за човечки ресурси и перформанси се спојуваат една со друга, на кој начин менаџментот на човечките ресурси се стреми да ги обедини активностите и процесите за менаџирање на човечки ресурси меѓу кои и организацискиот развој, менаџирањето на брендот, комуникацијата, психологијата, социологијата и некои други теми – области кои досега независно се развиваа едни од други.

...и придружете ни се Рокот за испраќање на трудови е 1 мај 2011 година на: x

електронската адреса: contact@mhra.mk;

по пошта, на адреса: ул. Васил Ѓоргов бр.11, кат 1, Скопје, Република Македонија.

Победникот од Република Македонија ќе биде избран и свечено промовиран од страна на Асоцијацијата најдоцна до 25 мај 2011 год. (за повеќе информации постете ја веб-страницата на Македонската асоцијација за човечки ресурси http://www.mhra.mk ) Дали се заинтересирани професионалците од нашата земја?

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI, tel:02/3244068 vojkan@mchamber.mk.

Нам најмногу нè интересира за тоа како вие гледате на иднината!

Срдечен поздрав, Македонска асоцијација за човечки ресурси

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 298 111

AVTOMOBILIZAM