257-29-03 by Kapital Media Group

NAJAVENITE DIVIDENDI ]E JA RAZDVI@AT BERZATA

AVTOPATI[TA, HIDROCENTRALI, GASIFIKACIJA - LA@NA MAMKA ZA GLASA^I

TELEKOM I REPLEK SO NAJATRAKTIVNI DIVIDENDNI PRINOSI!

KAPITALNITE INVESTICII KOLATERALNA [TETA OD IZBORITE

STRANA 2-3

STRANA 12-13

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,28.03.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,27% 0,03% 0 0,28% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 6 443,57 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,79 1 1,97%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.03)

MBI 10 2.605

2.600

2.595

2.590

2.585

2.580 22.3

24.3

26.3

28.3

Centralna kooperativna banka saka da ja kupi bitolska Stopanska?! STRANA 10

AFERI TE[KI 28 MILIONI EVRA SE ZAGLAVENI VO SUDOVITE Pompezno najavuvani akcii, spektakularni apsewa, dolgi pritvori i u{te podolgi sudski procesi se odlika na zalo`bata za borba inal i korupcijata ru j vo Makedonija. protiv organiziraniot kriminal Golemite akcii kako "Zmisko oko", "Pepel", "Metastaza", ina", so koi MVR saka{e da da "Izgrev" i posledniot "Paja`ina", dade do znaewe deka se raboti ti za “krupni ru r yverki” koi storile milionski kriminal, nal, stanaa sekojdnevie e

Rekordni 2.617 slu`benici vraboteni lani! STRANA 8

EVN i ELEM se smirija, r j , no nikoj n ne ka`uva kako ka STRANA 4

MIODRAG KOSTI] SOPSTVENIK NA MK GRUPA

Srbija mo`e da izveze hrana za 25 milijardi evra STRANA 16

Vinarnicite }e go registriraat geografskoto poteklo na vinoto STRANA 5

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

KOGA STATISTIKATA E MO]

QUPÔ QUPÔ UPÔ [ [VRGOVSKI VRGOVSKI JAVE JA JAVEN VEEN OB O OBVRINITEL BBVR VRRI IN NIT ITEL EL

Jas jjavno Jas avno i o odgovorno dgovorno garantiram garantiram deka deka }e p prifatam rifatam o odgovornost dgovornost d dokolku okolku n nekoj ekoj od sslu~aite lu~ait ite zza ak koi oi ssme me ttvrdele vrdele deka deka im ima ma v vina, ina, zza ak koi oi o obvinetite bvinetite bile bile dolgo dr`eni dolgo dr` dr`eni vo vo pritvor, pritvor, zavr{i zavr{i so o so oslobodite osloboditelna sloboditelna presuda presuda

STRANA 14 VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

ARAMILAK! STRANA STRA S STR TRAN TR ANA AN NA 7

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 2

PO^ETOK 30 MART 2011

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 29 MART 2011

ARAMILAK! te{ka peralnica za pari, so sumi, so koi ne samo {to ni ja navredija inteligencijata, tuku bukvalno i ne “solupija”! Se gradi sprotivno na zakonot, bez po~ituvawe na proceduri, so tenderi o~i v o~i, so 50 milioni evra! Tolkav kriminal otkrilo minister- ceni na ~inewe koi se stvoto na Gordana Jankulo- rekordni vo svetskata umetnost, so somnitelen vska vo svoite akcii niz kvalitet, a za estetikata ne celata 2010 godina. Barem taka ministerkata tvrde{e mora ni da se diskutira. Dokumenti is~eznuvaat (se okolu Nova godina, koga samozapaluvaat ~estopati), ja sumira{e uspe{nata zemjata na koja se gradi rabota. tajno se prodava, a so Brojkata moèbi na prv pogled izgleda frapantna – grade`nata ekspanizija se tera duri i koga Ustavniot zboruva deka od xebot na gra|anite preku kriminalni sud }e naredi da se sopre (Triumfalnata kapija). dejstvija poedinci, mali, I ova go notiraat sredni i golemi pretprijatija, kompanii, selski du} nadle`ni institucii! an~iwa i razni zdruènija Dràvni! Zavod za revizija ~itko pi{uva za krimi“drpnale” pet milion~iwa nalot, a pretsedatelot na i toa samo lani! Od sekoj Komisijata za spre~uvawe od nas po 25 evra vo na korupcija, Ilmi Selami, prosek! I MVR gi otkrilo prosto u{te so dimni ovie aramii! signali da po~ne da bara Ama, neli oti s$ e relaod [vrgovski da pokrene tivno, “teìnata” na ovoj policiski uspeh(?) i golemi- obvinenie! Ama ne! Ovoj kriminal nema da se nata na zloupotrebenite sankcionira! Barem ne vo pari~ni sredstva opa|a prerodbeni~ko vreme... {to pravoproporcionalno ako samo se sporedi so sumata e stra{no oti zboruva za diopterot na na{ata za koja samata dràvna pravda, koja progleduva revizija utvrdi deka e proneverena pri dosega{na niz o~ilata na tie {to }e dojdat na vlast! izgradba na „Skopje 2014”. I da be{e samo “Skopje [to se ovie 50 milioni 2014”! Kade se tuka sumite sporedeni so, na primer, onie 200 (da ne se i pove} za koi se tovarat ministri, gradona~alnici i direktori e) kolku {to verojatno }e na javni pretprijatija!? ne ~ini anti~koto razubaZo{to kolku ne ukrala vuvawe na metropolata!? opredelena vladeja~ka garPa, nam samo spomenikot nitura mora da doznaeme na kralot Aleksandar em Veliki em Makedonski, sose koga }e dojde slednata na fontanata, }e ne ~ini osum vlast, koja, isto taka, }e si go {titi tekovniot milioni! Tuka, se razbira, grabe`!? Kako maherot se vklu~eni i (dosega vo eksgradona~alnik od Kriva svetot nevidenite) 650.000 Palanka, koj vo dva manevra so koi nie gra|anite dati proneveril 700.000 }e & se zablagodarime na evra, na primer, a za koj skulptorkata Valentina doznavme minatata nedela! Stefanovska (isto dosega Borbata so kriminalot, ne~uena i nevidena vo mitoto i korupcijata umetni~kite krugovi). nikako ne zavr{uva so Revizorite jasno i glasno kaàa deka glavniot proekt krivi~ni prijavi, pritvori so koj ovaa Vlada se udira i drami protiv odredeni vo gradi (otkako go sredija gazdi i bosovi! Apsolutno obrazovanieto, zdravstvoto ne smee da se amnestiraat zlodelata na privatniot i infrastrukturata)smrdi sektor, no {to pravime so na kriminal! Milionski! dràvnite institucii? Oti “Skopje 2014” nikna vo

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

biznismenite kako biznismeni, sekoga{ pokaùvale i }e pokaùvaat tendencija da “mrdaat levo desno”. Da zaobikolat zakon, da zatajat danok, da zaigraat do aktuelnata vlast ili da ja poddràt opozicijata da se prerodi! Klu~niot problem e koga tie koi se plateni so na{i pari da gi {titat dràvnite interesi }e po~nat da kradat! I potoa }e gi fatat na delo, a nim ni oko da im trepne! Odgovornosta na edna dràvna funkcija treba da e ogromna! Sramno e kako pred o~i nam ne kradat site {to }e se dograbat do dràvna funkcija! U{te posramno e {to za toa nikoj ne odgovara! Instituciite se paralizirani, a moralnata odgovornost kaj site do eden e neposto~ki poim! Makedonija nema da do~eka eden funkcioner faten vo kriminal do gu{a da si podnese ostavka! I dodeka kriminalot cveta – prerodbata si te~e! Lopatite fr~at, kamen–temelnicite se udiraat! [koli, sali, katni garaì, selski pat~iwa! Da ne zavr{ime samo kako vo mislite na edna ste~ajka, koja mu pora~a na premierot da uspori so lopatite, oti so tolku zemja frlena zad nego }e ne zakopaat ìvi... za edno evro, sekako!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Popovska (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

milioni evra od IPARD-programata dodeli Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (AFPZRR), sklu~uvaj}i 37 dogovori so 112 barateli. Najgolem interes imalo vo potsektorot ovo{tarstvo, kade {to se odobreni 14 proekti, kako i vo potsektorot lozarstvo. Najmnogu pari Agencijata predvidela za prerabotuva~ki kapacitet, za prerabotka na primarni zemjodelski proizvodi, ovo{je i zelen~uk. Spored direktorot na Agencijata, Toni Dimovski, postignat e zadovolitelen rezultat, bidej}i stanuva zbor za programa koja s$ u{te e na po~etokot na implementirawe vo na{ata dr`ava. Najgolemi koinvesticii se predvideni za tri mlekarnici vo [tipskiot, Prilepskiot i regionot na Gradsko, kako i za izgradba na dva otkupni centri za ovo{je i zelen~uk vo Gevgeliskiot region. Se poddr`uva i edna investicija od vinarstvoto - sovremen sistem za polnewe {i{iwa so vgraden softver, kako i za pro~istitelna stanica za edna klanica.

NAJAVENITE DIVIDENDI ]E JA RAZDVI@AT BERZA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

4,2

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

TELEKOM I REP TIVNI DIVIDE Indikatorot koj poka`uva dali i kolku investicijata }e se isplati e dividendniot prinos, koj e odnos me|u dividendata po akcija i momentalnata pazarna cena na akcijata! MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

“Odluka za raspredelba na dobivka”, “podelba na dividenda”, “dividenden kalendar”. Ovie naslovi od redicata kompaniski soop{tenija na Makedonskata berza denovive najmnogu gi “skokotkaat” investitorite. Me|u brojnite administrativni to~ki na dneven red za prestojnite akcionerski sobranija na investitorite vnimanieto najmnogu im go privlekuvaat vestite za podelba na dividenda. Do zatvoraweto na ovoj tekst sedum kompanii kotirani na Makedonskata berza objavija deka }e podelat dividendi. Toa se Alkaloid, Komercijalna banka, Skopski pazar, Fer{ped, Makedonija Turist, Replek i Makedonski Telekom. Alkaloid objavi deka }e podeli dividenda vo bruto-iznos od 166,67 denari bruto-iznos, odnosno neto-dividenda (so odbien personalen danok) od 150 denari, {to e 10,29% povisoka od minatogodi{nata, koja iznesuva{e 136 denari za akcija. Zainteresiranite investitori koi nemaat akcii vo Alkaloid, a sakaat da kupat i da dobijat dividenda kako akcioneri, toa }e mo`at

da go napravat do 3 maj, koj e utvrden kako posleden den za trguvawe so pravo na dividenda. Komercijalna banka ve}e go odr`a Sobranieto na akcioneri, kade [to be{e usvoena odlukata dru{tvoto na akcionerite da im isplati dividenda vo bruto-iznos od 200 denari za akcija, {to e 20% od nejzinata nominalna vrednost. Za akciite na Komercijalna posleden den na trguvawe so pravo na dividenda e 4 april, a isplatata }e se napravi na 20 april. Skopski pazar objavi deka za obi~nite akcii dividendata }e iznesuva 124 denari ili 4% od nominalnata vrednost na akcijata. Posleden den koga }e mo`at da se kupat akcii na Skopski pazar i pritoa da se stekne pravoto za isplata na dividendata od 2010 godina e 26 april. Fer{ped godinava }e deli dividenda so bruto-iznos od 2.240 denari za akcija, odnosno neto-dividenda od 2.016 denari po akcija. I kaj Fer{ped posleden den za trguvawe so pravo za isplata na dividenda e 26 april. Bruto-dividendata na Makedonija Turist }e iznesuva 13,10% od nominalnata vrednost na akcijata, koja e 25,56 evra ili akcionerite }e dobijat 205 denari bruto-dividenda po akcija. Posleden den za trguvawe so pravo za dividenda e 11 april. Apsolutniot iznos na netodividendata po akcija koja }e ja podeli Replek e najgolem me|u site kompanii

koi dosega objavija deka del od dobivkata }e raspredelat za dividenda i iznesuva 3.075 denari. Posleden den koga zainteresiranite investitori mo`at da kupat akcii na Replek i da im bide isplatena dividenda e 3 maj. Dru{tvoto Makedonski Telekom posledno objavi deka na akcionerite }e im podeli dividenda vo brutoiznos od 68,95 denari po akcija ili neto-dividenda od 55,85 denari, pri {to posleden den za trguvawe so pravo na dividenda e 18 april. Spored Zakonot, kompaniite koi objavile isplata na dividenda od dobivkata za 2010 godina toa treba da go napravat najdocna do 30 septemvri godinava. “Kapital” analizira – So koi akcii }e bide najisplatlivo da se trguva vo sledniot period ako se trgne od toa kolkavi dividendni prinosi tie im nudat na investitorite, odnosno na nivnite akcioneri?

“Makedonski Telekom i Replek so najatraktivni dividendni prinosi!” Analiti~arite predupreduvaat deka investitorite koi se odlu~uvaat da kupat akcii na kompanii poradi toa {to tie delat dividenda sekoga{ treba da napravat presmetka dali toa }e im se isplati. Nikako ne smeat da se vodat od apsolutniot iznos na dividendata po akcija koja ja ispla}a odredena kompanija. Indikatorot koj poka`uva

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~evski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Akcija

Neto-dividenda

Cena na akcija

Prinos

Telekom

55,85

560

9,97%

Replek

3075

40.500

7,59%

Makedonija turistMTUR

185

3.020

6,13%

Komercijalna banka

180

3.820

4,71%

Alkaloid

150

4.350

3,45%

Skopski pazar

124

7.000

1,77%

2016

58.000

3,48%

Fer{ped (Vrednostite vo tabelata se vo denari)

(Presmetkata ja napravi Slu`bata za hartii od vrednost na NLB Tutunska banka)

Navigator

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK INVESTIRA I VO KRIZA

FATMIR BESIMI

RUFI OSMANI

ar Planina stana del od proektot “Otkrij ja Makedonija”, so koj Ministerstvoto za ekonomija }e go vra}a turizmot vo ovoj region

[

NIKOLA SARKOZI

MIRSAD JONUZ

odade u{te edna politi~ka partija na makedonskata politi~ka scena i toa vo vreme na golemi turbulencii, koga partiite }e si gi merat silite direktno na izbori

orazot od Irska samo ja potvrdi krizata vo makedonskiot fudbal, koja se prodlabo~uva zatoa {to se maskira zad razni interesi na klu~nite akteri vo FSM

iskiot rejting na francuskiot pretsedatel se poka`a i vikendov, koga negovata partija gi izgubi kantonalnite izbori

ATA

PLEK SO NAJATRAKENDNI PRINOSI!

Konzervnata kompanija Bonum }e investira 800 iljadi evra vo nova oprema za zgolemuvawe na proizvodstvoto. Vo vreme koga kompaniite te{ko se odlu~uvaat da investiraat vo pro{iruvawe na proizvodstvoto, vo golem del poradi te{kiot pristap na finansii, sopstvenikot na Bonum, Mom~ilo M Ivanovski, go na{ol vistinskiot na~in kako da ja realizira svojata investicija. investici So pari od IPARD programata, koj koja na makedonskite zemjodelci i kompanii im e zemjodelc dostapna od minatata godina, toj obezbe obezbedi polovina od investicijata. vesticijat Iako golem gole del od kompaniite se `alea deka mnogu e te`ok pristapot na pari od evropfondovi i deka ima skite fo mnogu barawa i proceduri b koi treba da se pominat, sepak, primerot na Bonum

MOMÎL MOMÎLO LO IV I IVANOVSKI VA ANOVSKI pokaùva deka ako nekoj e uporen vo realizacija na svoite planovi moè uspe{no da gi realizira. Investicijata planiraat da ja zavr{at pred po~etokot na sezonata, so {to vo golema mera }e se zgolemi i izvozot vo stranstvo. Novite ma{ini i oprema, koi se so evropski standardi i so toa kompanijata }e bide podgotvena da gi ispolni barawata na evropskite pazari i }e bide podgotvena ramnomerno da se bori so konkurencijata. Ako del od kompaniite razmisluvaat na ovoj na~in, toga{ namesto da se àlat deka bankite ne im davaat pari, }e pravat dobri proekti i }e gi koristat evropskite fondovi.

GUBITNIK PRAVDATA MU SE LIZGA NIZ RACE!

DVI@EWE NA AKCIJATA NA TELEKOM VO POSLEDNITE 3 MESECI! 580

(vo denari)

559,1

567,6 560

540

520

520 500

499,47

480

01.12.2010

dali i kolku investicijata }e se isplati e dividendniot prinos, koj e odnos me|u dividendata po akcija i momentalnata pazarna cena na akcijata. Ottuka, ako se napravi presmetka za dividendnite prinosi na sedumte kompanii koi objavija isplata na dividendi, najgolemi dividendni prinosi imaat akciite na Makedonski Telekom i na Replek. Telekom ima dividenden prinos od 9,97%, koj iako e najvisok me|u dosega najavenite, e ponizok od minatite godini, koga se dvi`e{e od 15% do 20%. Pri~inata za toa pred s$ e poniskata momentalna vrednost na akcijata. Kaj Replek dividendniot prinos iznesuva 7,59%. Sledna e Makedonija Turist so dividenden prinos od 6,13%, a potoa sleduvaat Komercijalna banka so 4,71%, Alkaloid so 3,45%, Skopski pazar so 1,77% i Fer{ped so 3,48% dividenden prinos. Spored Kiril Nastoski, investiciski analiti~ar vo Slu`bata za hartii od vrednost vo NLB Tutunska banka, akcijata na Makedonski Telekom ve}e nekolku godini po red e me|u akciite koi nudat najvisok dividenden prinos. “I ovaa godina akcijata na Makedonski Telekom od kompaniite koi dosega imaat objaveno dividenda nudi

01.01.2011

najvisok prinos. Spored poslednata cena od 560 denari, dividendniot prinos iznesuva re~isi 10%. Sledna po atraktivnost e akcijata na Replek, so prinos 7,6%, pri {to iako kompanijata ostvari relativno poslaba dobivka ovaa godina vo odnos na prethodnite, predlaga isplata na dividenda od akumuliranite dobivki za 2008 i 2009 godina. Treta na rang-listata e Makedonija Turist, koja nudi prinos od 6,13%, pri {to neto-dobivkata za 2010 godina e re~isi na isto nivo od 2009 godina”, objasnuva Nastoski. Andrej Pulejkov, analiti~ar od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum invest, veli deka od podatocite koi dosega se objaveni iznosot na dividendite koi }e gi ispla}aat kompaniite se vo ramkite na o~ekuvawata. “Vo uslovi koga nekoi kompanii objavija odli~ni

01.02.2011

rezultati za 2010 godina spored nerevidiranite finansiski izve{tai i dokolku imaat stabilen procentualen odnos me|u delot od dobivkata koj go zadrùvaat vo rezervi i delot od dobivkata koj go ispla}aat kako dividenda, normalno e da se o~ekuva i dividendata da bide isto taka visoka. Istoriski gledano, na Makedonskata berza postoi kontinuiran trend na rast na isplateniot iznos, so isklu~ok na 2009 godina, koga pogolemiot broj makedonski kompanii zabeleàa namaluvawe na profitabilnosta”, objasnuva Pulejkov. Toj veli deka i vo sporedba so regionot dividendnite prinosi kaj makedonskite kompanii se visoki, a toa najmnogu se dolì na nivoto na cenite na hartiite od vrednost na makedonskiot pazar na kapital. Toa {to treba da go imaat predvidinvestitorite, po {to osobeno se vodat stran-

01.03.2011

skite fondovi pri kupuvawe akciite na kompaniite koi delat dividendi, e pra{aweto kolku tie akcii se likvidni, odnosno kolku ~esto se trguva so niv. “Na primer, akciite na Skopski pazar, Replek i Fer{ped se pomalku likvidni i pote{ko se obezbeduva koli~ina od niv za pogolemite investitori. Zatoa i stranskite fondovi ne se pozicionirani vo niv, tuku se fokusirani na polikvidnite akcii, kako na Makedonski Telekom, Alkaloid i Komercijalna banka”, objasnuva Kosta Kostadinovski, portfoliomenaxer vo Ilirika fond menaxment.

KIRIL NASTOSKI NLB TUTUNSKA BANKA I ovaa godina akcijata na Makedonski Telekom nudi najvisok prinos od re~isi 10%. Sledna po atraktivnost e akcijata na Replek, so prinos 7,6%, iako kompanijata ostvari relativno poslaba dobivka. Treta na rang-listata e Makedonija Turist, koja nudi prinos od 6,13%, pri {to neto-dobivkata za 2010 godina e re~isi na isto nivo od 2009 godina.

Dodeka obvinitelite se ~udat kako }e gi sprovedat izmenite vo Zakonot za krivi~na postapka, spored koi tie }e ja imaat glavnata istra`na uloga, bez hartija, Internet, ~ove~ki i prostorni resursi, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, “muva ne go lazi”. Bez realna javna rasprava i procenka na kapacitetite na pravosudnite organi, ministerot ja proturka klu~nata reforma vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcija i kako izrekata “Posle svadba tapani” gi sumira i analizira finansiskite mo`nosti za implementacija na Zakonot. Na vladina sednica bilo razgovarano za toa kolku }e n$ ~ini sproveduvaweto na Zakonot za krivi~na, no nikoj ne dava konkretna informacija kako za dve godini }e

MIHA MIHAJLO AJL JLO LO MANEVSKI MAN MA NE NEVSKI uspeeme da producirame u{te 30% obvinitelski kadar dokolku se znae deka akademcite od Akademijata s$ pomalku se zainteresirani za odgovornosta koja ja nosi profesijata. Resorniot minister, iako sedi i vo Sovetot na javni obviniteli i vo Sudskiot sovet i odblisku e zapoznaen so sostojbite vo sudstvoto vo zemjava, osven za uspesi za koi miluva da zboruva, ne se ~uvstvuva povikan da im objasni na delitelite na pravdata kako tie }e se snajdat vo lavirintite na zakonite otkako gra|anite i taka odamna se izgubeni vo sudskite.

MISLA NA DENOT OP[TESTVOTO MORA DA JA OBESHRABRI IMITACIJATA I DA OBEZBEDI INICIJATIVA ZA ORIGINALNI PROIZVODI

ROBERT KOLIER AMERIKANSKI IZDAVA^

Navigator

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

ZAVR[UVA DVEGODI[NATA “VOJNA” ME\U ELEM I EVN

EVN I ELEM SE SMIRIJA, NO NIKOJ NE KA@UVA KAKO

Advokatite na Elektrani na Makedonija i na EVN Makedonija v~era zad zatvoreni vrati se dogovaraa kako }e nastapat utre pred sudot, kade {to se o~ekuva da se pomirat vo vrska so sporot “te`ok” 200 milioni evra za nenaplateni smetki za struja KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ràvnata kompanija Elektrani na Makedonija i EVN utre sudski }e ja oficijaliziraat spogodbata za pomiruvawe, no ne sakaat da otkrijat kolku gi ~ini ova primirje dvete kompanii. Mol~at i advokatskite timovi na kompaniite, a molk i vo Vladata. Nikoj ne otkriva kako se re{i vonsudski dvegodi{nata vojna me|u dvete energetski kompanii za spor “teòk” 200 milioni evra. “Kapital” doznava deka advokatite na ELEM i na EVN v~era zad zatvoreni vrati gi dogovaraa detalite za notarskoto zaveruvawe i nastapot pred sudot. Tie se vozdrùvaat od iznesuvawe drugi detali vo javnosta. Primirjeto me|u dvete kompanii koincidira i so simnuvawe na reklamnoto logo na EVN na vrvot od zgradata na plo{tadot Makedonija, kade {to e smestena i direkcijata na ELEM. Tokmu logoto

na EVN dolgo vreme be{e “trn vo oko” na dr`avata. Podadenata raka me|u rakovodstvata i na dvete kompanii sega zna~i postavuvawe na dvostrano rotira~ko logo na dvete kompanii. Dr`avnata kompanija ELEM, koja pred re~isi dve godini pokrena tu`ba protiv EVN, “te{ka” 200 milioni evra, u{te vo noemvri minatata godina sklu~ila dogovor so firmata @elezni~ar, koja pobedila na tenderot za izvedba na pano so zaedni~ko logo na upravnata zgrada na EVN i ELEM. Ova “zadovolstvo” ELEM go ~ini 185.719 evra. Spored informaciite od grade`nite rabotnici koi v~era go simnaa logoto na EVN od zgradata, noviot zaedni~ki simbol na dvete kompanii treba da se postavi na 4 april. Vo nasoka na {to poskoro zavr{uvawe na antagonizmot me|u dvete kompanii, avstriksi EVN, spored informacii na “Kapital”, ve}e pokrenal i postapka pred Evropskata energetska zaednica za povlekuvawe na pretstavkata za Zakonot za energetika. U{te vo 2008 godina EVN

isprati pretstavka do EEZ, so obrazloènie deka Zakonot za energetika e diskriminira~ki, netransparenten i {teten za gra|anite. Vedna{ po pretstavkata na EVN, Zaednicata ja opomena makedonskata Vlada deka mora itno da go promeni Zakonot za energetika. Primirjeto na doma{en teren zna~i i povlekuvawe na tu`bata pred Arbitra`niot sud vo Va{ington, kade {to avstriski EVN ja obvini Makedonija za diskriminacija kako investitor vo zemjava. Vo nizata kompromisi koi treba{e da gi napravi avstriski EVN e i da se prijavi na tenderot za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, proekt vreden najmalku 450 milioni evra. Od Vladata ne otkrivaat dali moèbi EVN e noviot investitor favorit koj }e treba da gi izgradi centralite za koi so decenii Makedonija ne moè da najde investitor. Nitu od Vladata nitu od advokatskite timovi na EVN i na ELEM v~era ne sakaa da otkrijat detali za dene{noto notarsko zaveruvawe na ve}e

potpi{anata spogodba me|u dvete kompanii. Deneska advokatite na ELEM i na EVN treba na notar da ja zaverat vonsudskata spogodba, a utre seto toa da se verifikuva i sudski. Kako {to objavi “Kapital” minatata nedela, nadzorniot odbor na ELEM i na EVN minatata nedela ja potpi{aa spogodbata i zaminaa kaj premierot Gruevski da mu ja soop{tat vesta. Premierot im podal raka za pomiruvawe na Avstrijcite, investitor koj pred dve godini za Gruevski be{e primer za najlo{ investitor vo Makedonija. Pretstavnici i na dvete zavojuvani strani obelodenuvaat deka ve}e se dogovorile site dosega{ni nedorazbirawa da gi re{at spogodbeno. “Namesto so presuda, sporot me|u dvete kompanii }e se re{i najverojatno spogodbeno. Ne moàm da kaàm kolku o{teta EVN }e mu plati na ELEM. Toa, sepak, treba da go pokaè ve{ta~eweto”, objasnuva za “Kapital” advokat na edna od kompaniite. Pred re~isi dve godini ELEM sudski pokrena postapka da si naplati

Vo znak na pomiruvawe, na eden den pred najavenoto potpi{uvawe na spogodbata me|u EVN i ELEM od vrvot na zgradata kade {to se smesteni dvete kompanii v~era be{e simnato reklamnoto logo na EVN. Primirjeto predviduva na zgradata da se postavi dvostrano rotira~ko logo na EVN i na ELEM okolu 200 milioni evra, {to e re~isi isto kolku {to platija Avstrijcite vo 2006 godina, koga ja kupija distribucijata, del od nekoga{noto ESM. ELEM re{i da ja tu`i EVN za nenaplatenite

pobaruvawa {to gi imalo porane{noto ESM od potro{uva~ite vo periodot 1995-2004 godina. EVN trebalo ovie pobaruvawa da gi naplati i parite da gi podeli so ELEM po polovina.

Navigator

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

2 79 69,50

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI

EKONOMIJATA ]E ZA@IVEE, NEVRABOTENOSTA ]E SE NAMALI

DENARI OD DENESKA ^INI EUROSUPER 98

ladata o~ekuva za`ivuvawe na ekonomijata godinava, kako i deka }e se sozdadat uslovi zemjava da gi povtori stapkite na rast od 2007 i 2008 godina. O~ekuvawata, kako {to izjavi Gruevski, Vladata gi temeli vrz poslednite podatoci za rastot na industriskoto proizvod-

stvo. “Ohrabruva~ki se podatocite i za rast vo metalurgijata i prerabotuva~kata industrija i o~ekuvawata na sopstvenicite i menaxerite na ovie kapaciteti za pozitivna godina poradi faktot {to ve}e ima nara~ki za polovina, nekoi re~isi za cela godina. Seto toa ukaùva deka }e ima zgolemen rast i pretstavuvaat pozitivni pokazateli koi ukaùvaat deka godinava definitivno }e ima zaìvuvawe na ekonomijata”, istakna Gruevski. Toj godinava o~ekuva postepeno da se namaluva nevrabotenosta koja, kako {to re~e, s$ u{te e visoka.

DENARI ZA LITAR ]E SE PRODAVA DIZELOT VO SLEDNITE DVE NEDELI, [TO E NAMALUVAWE OD EDEN DENAR OD PRETHODNATA CENA A

PREGLED VESTI KONE^NO REGISTAR NA VINO

premier na Makedonija

DENARI SE NAMALUVAAT MALOPRODA@NITE CENI NA BENZINITE OD 95 I 98 OKTANI

inarnicite }e go registriraat geografskoto poteklo na vinoto, spored regionite od kade {to poteknuva, vo poseben registar za za{tita na geografskoto poteklo, koj go formira{e Minsiterstvoto za zemjodelstvo. Ovoj registar treba da dade jasna slika za potekloto i proizvodstvoto na vinoto soglasno so evropskite barawa. Ova go predviduvaat poslednite izmeni na Zakonot za vino, koj v~era vlegoa vo sobraniska procedura. „So novite izmeni od zakonot sekoja od vinarnicite } e mora da se registrira za da imame jasna slika od koj region doa|a vinoto i kako }e bide plasirano na doma{nite i na stranskite pazari. So ova }e se podobri biznis-klimata vo zemjata”, veli zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski. Od vinarnicata Skovin velat deka na ovoj na~in }e se nadminat problemite koi go doveduvaat vo pra{awe geografskoto poteklo na vinoto. Od vinarnicata Tikve{ velat deka i pokraj toa {to noviot zakon s$ u{te ne stapil na sila, sepak, treba da postoi takov register.

NEMA INVESTITORI ZA IZGRADBA NA ZGRADA NA OP[TINA CENTAR ema zainteresiran investitor da ja izgradi novata zgrada na op{tina Centar. Do deneska, do koga e zakaàno da se odrì javnoto naddavawe za proda`ba na dràvno grade`no zemji{te na koe e predvideno izgradba na nova op{tinska zgrada, ne se prijavil nitu eden ponuduva~, {to zna~i deka najverojatno naddavaweto }e se odloì. Kako {to informiraa od Ministerstvoto za transport i vrski, dokolku se slu~i toa, zemji{teto vo naredniot period povtorno }e bide objaveno za proda`ba pod istite uslovi. Imeno, stanuva zbor za grade`no zemji{te vo naselbata Debar maalo na koe se nao|aat barakite vo koi sega e smestena op{tinskata administracija na Centar. Parcelata e so povr{ina od 7.528 metri kvadratni, a se prodava so po~etna cena od 6.480 denari za kvadrat. Uslovite nalagaat investitorot otkako }e ja izgradi zgradata celosno da ja predade vo vladenie na op{tinata, a za vozvrat da dobie 40% od zemji{teto na koe }e moè da se gradi objekt vo forma na delovno-komercijalen prostor.

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT: JAVNITE NADDAVAWA SE ISKLUÎTELNO TRANSPARENTNI inisterstvoto za transport i vrski najostro reagira na navodite preneseni vo napisot na novinarot Sowa Jovanova so naslov “Tajno se prodava dràvna zemja na javni naddavawa?!”, objaven na naslovnata stranica i na stranicite br. 2 i 3 vo v~era{niot broj na “Kapital”, vo koj se naveduva deka “vo poslednite dve nedeli Ministerstvoto za transport kontinuirano prodava atraktivni grade`ni parceli vo Bitola, Gevgelija, Kratovo i vo Skopje, za koi iako na internet-stranicata na Ministerstvoto bea objaveni datumi na odrùvawe na aukcijata, sepak, del od javnite naddavawa bea odloèni ili se odràle tajno bez prisustvo na novinari. “Kapital” be{e svedok na edna somnitelna postapka za proda`ba na atraktivno zemji{te vo Gevgelija, koja treba{e da bide javna, no ne be{e...” Sakame da ja informirame javnosta deka javnite naddavawa koi se odrùvaat vo Ministerstvoto za transport i vrski se organiziraat na isklu~itelno transparenten na~in. Za sekoe javno naddavawe Ministerstvoto za transport i vrski raspi{uva javna objava vo najmalku dva pe~ateni mediumi, a istata se objavuva i na internetstranicata na Ministerstvoto za transport i vrski www. mtc.gov.mk. Za u~estvo vo javnite naddavawa moè da se prijavat site zainteresirani fizi~ki i pravni lica, a javnite naddavawa sekoga{ se otvoreni za novinarite. Javnoto naddavawe na koe se osnovaat zaklu~ocite i informaciite za “tajno prodavawe dràvna zemja na javno naddavawe” objaveni vo va{iot vesnik nikoga{ ne se ni odràlo. Stanuva zbor za lokacija vo op{tina Gevgelija, vo blizina na grani~niot premin Bogorodica, predvideno za izgradba na golemi trgovski edinici. Za ova javno naddavawe do krajniot rok, soglasno javnata objava, ne se prijavi nitu eden zainteresiran ponuduva~ i zatoa ne se odrà. Soglasno Zakonot za grade`no zemji{te, dokolku nema prijaveni ponuduva~i za u~estvo na javnoto naddavawe, toa ne se odrùva, {to e ednostavna logika – dokolku nema ponuduva~i, nema koj da ponuduva i naddavaweto ne se odrùva. Za~uduva faktot {to iako informaciite deka na ova javno naddavawe nema u~esnici i istoto ne e odràno bea dostaveni kako odgovor na pra{awa od redakcijata na vesnikot “Kapital” u{te na 21 mart 2011 godina, sepak, vo vesnikot se naveduva deka „...”Kapital” be{e svedok na edna somnitelna postapka za proda`ba na atraktivno zemji{te vo Gevgelija, koja treba{e da bide javna, no ne be{e”. Ottuka gi otfrlame navedenite informacii kako celosno nevistiniti. Imaj}i ja predvid dobrata sorabotka koja Ministerstvoto za transport i vrski ja ima so vesnikot “Kapital”, ne sakame da veruvame deka stanuva zbor za tendenciozno izveduvawe zaklu~oci, izvrtuvawe na fakti i pi{uvawe nevistini vo eden novinarski tekst, zatoa {to toa ne samo {to se kosi so eti~kiot kodeks na novinarite, tuku i pretstavuva krivi~no delo soglasno ~len 172 od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI NE MO@AT DA SE RAZBERAT

IZBORITE KOLKU [TO SE IZVESNI, TOLKU SE I NEOSTVARLIVI!

TRAJANOVSKI SE POFALI SO U[TE EDNA GRADSKA PLA@A redizbornata atmosfera mu nametna èstoko tempo na skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski. Vo ist den koga go po~na ciklusot poseti na skopskite op{tini, toj v~era go ozna~i i po~etokot na grade`nite raboti na novata skopska Gradska plaà, i so predizborna retorika najavi otvorawe na plaàta pred predvideniot rok. Gradskata plaà broj 2, koja Trajanovski ja nare~e plaà „Kamen most”, treba{e da bide gotova do 15 maj, no, gradona~alnikot izvr{il pritisok vrz izveduva~ot, grade`nata firma Alkon, rabotite da zavr{at do 1 maj. Proektot }e se realizira na povr{ina od 1.775 metri kvadratni, na kejot od rekata Vardar, me|u mostovite Goce Del~ev i Kameniot most i }e ~ini 9 milioni denari. Trajanovski najavi deka vo sklop na proektot e prevideno i odbojkarsko igrali{te, kako i nekolku splavovi, koi, zaedno so drugite sodrìni, }e treba da gi privle~at skopjani. Gradot s$ u{te nema obezbedeno soodveten pristap do lokacijata za vtorata gradska plaà. Gradona~alnikot najavi dva vleza: eden pokraj Kameniot most i eden pokraj mostot Goce Del~ev. Toa {to e izvesno e deka spokojot na posetitelite so sigurnost }e go naru{uvaat grade`nite raboti koi se vo poln ek na nekolkute grade`ni objekti locirani vedna{ nad plaàta. No, i pokraj toa, Trajanovski o~ekuva golem interes. „O~ekuvam mnogu posetiteli, poradi blizinata na centarot na gradot. Ova go velam povikuvaj}i se na iskustvoto so prvata gradska plaà, kade {to i samiot ~esto naminuvav vo ve~ernite ~asovi vo tekot na letoto”, izjavi Trajanovski. Gradona~alnikot najavi deka do sredinata na april gradot }e po~ne golema rekonstrukcija na ulicite vo centralnoto gradsko podra~je. Proektot {to po~na so grade`ni zafati na ulicata Mito Haxivasilev–Jamin, }e opfati nekolku soobra}ajnici. Trajanovski pobara razbirawe i trpenie od gra|anite na Skopje vo tekot na proektot.

SORENSEN DADE MNOGU DOBAR 4, ZA POSETATA NA GRUEVSKI VO BRISEL! oviot evroambasador vo zemjava, Piter Sorensen, kone~no prozbore. Po eden mesec prestoj vo zemjata Danecot ja dade prvata izjava, ocenuvaj}i gi kako mnogu dobri posetite i sredbite na premierot Nikola Gruevski so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File i visokiot pretstavnik za nadvore{na politika na EU, Ketrin E{ton, vo Brisel. Sorensen ova deneska go istakna vo izjava, po promocijata na publikacijata “Da ja zapoznaeme Evropa”, koja zaedni~ki ja prezentiraa so vicepremierot Vasko Naumovski i kopretsedava~ot na Me{ovitiot parlamentaren komitet MK-EU Aleksandar Spasenovski vo OU Kiril i Metodij vo Skopje, vo koja Makedonija ja nare~e pod ustavnoto ime. Na novinarsko pra{awe {to }e im odgovori na u~enicite koga }e stanat del od EU evroambasadorot Sorensen potencira deka toa treba da se slu~i {to e mo`no pobrzo, a Makedonija, naglasi, raboti mnogu naporno na toa.

PAJO AVIROVI] ]E NÈ PRETSTAVUVA VO OON ovoimenuvaniot postojan pretstavnik na Makedonija vo Obedinetite nacii, Pajo Avirovi}, go pretstavi rabotniot plan pred svojot {ef, ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. “Naglasuvaj}i ja poddr{kata koja ON bezuslovno & ja davaat na Makedonija, ambasadorot Avirovi} gi istakna odli~nite bilateralni odnosi so mo`nost za nivno neguvawe i prodlabo~uvawe. Ministerot Milo{oski izrazi uveruvawe deka Avirovi} uspe{no }e gi zastapuva i promovira interesite na Republika Makedonija vo svetskata asambleja”, se veli vo soop{tenieto od MNR. Avirovi} doa|a na mestoto na Slobodan Ta{ovski, koj }e zamine na ambasadorskoto mesto vo Izrael.

Kako {to premierot Nikola Gruevski se `esti vo zakanite deka }e se odi na izbori so ili bez SDSM, taka i Branko Crvenkovski ne popup{ta vo stavot deka nema namera da se pojavi na istite. Nejasno e dali i dvajcata blefiraat ili se navistina podgotveni da vletaat vo avantura – edniot da ne esapi demokratija, drugiot da ne se osmeli da zaigra! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski i v~era{nata poseta na [tip ja iskoristi za da povtori deka 31 mart e najsoodveten termin za da se raspu{ti Sobranieto i da se raspi{at predvremeni parlamentarni izbori. Sekako, ova va`i duri i ako SDSM ne popu{ti vo bojkotot. “Za nas toj datum e najsoodveten za raspu{tawe na Parlamentot i za odewe na predvremeni parlamentarni izbori”, ja objasni Gruevski svojata nepopustliva pozicija. Pra{an koga }e se slu~i izborot za pretsedatel na Dr`avnata izborna Komisija premierot odgovori oti toa }e se slu~i toga{ koga pretsedatelot na Sobranieto }e ja stavi to~kata na dneven red na sobraniska sednica. Vedna{ reagiraa od SDSM. Velat deka otkako premierot Gruevski go odbi predlogot na Crvenkovski da se odi na izbori i bez deblokirawe na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski na 26 juni, od SDSM vratija deka tie i o~ekuvaat VMRO–DPMNE da raspi{e izbori bez niv.

Kako toa }e go izvede – ne im e jasno!. “So sekoja nova izjava premierot Gruevski stanuva s$ pokonfuzen i kontradiktoren. Od nego denes ~uvme deka 31 mart ostanuva najpovolen datum za raspu{tawe na Sobranieto. Kako Gruevski planira da go raspu{ti Sobranieto pred da go donese Izborniot zakonik, koj e staven na dneven red na Sobraniska sednica na 1 april? Dopolnitelno, kogo la`e Gruevski deka od pretsedatelot na Sobranieto zavisi izborot na pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija”, se veli vo v~era{noto soop{tenie od SDSM. Od partijata velat deka s$ dodeka nema novi momenti vo stavovite na Gruevski, VMRO-

DPMNE i drugite vladeja~ki partii za predlogot za odr`uvawe na slobodni, fer i demokratski predvremeni izbori, poziciite na SDSM ostanuvaat isti i nepromeneti. I DPA NAPOMO[ ZA RASPU[TAWE NA PARLAMENTOT! Opoziciskata LDP od v~era i oficijalno dobi zasiluvawe vo Parlamentot. Pratenicite od DPA na Menduh Ta~i po dve godini bojkot se vratija na rabota, kako {to velat, samo za da pomognat vo sobraniskite aktivnosti povrzani so pretstojnite predvremeni izbori. “Na{eto u~estvo vo Sobranieto }e bide samo vo vrska so izmenite na Izborniot

zakonik i ostanatite raboti povrzani so raspu{taweto na Sobranieto i raspi{uvawe na predvremenite izbori”, izjavi vo Sobranieto Imer Aliu, pratenik od DPA. Liderot Ta~i i v~era ne se pojavi vo Sobranie, no povtori deka DPA vo odnos na predvremenite izbori bara itna deblokada na evroatlantskite procesi kako i nadgradba na Ohridskiot ramkoven dogovor - barawa bez koi toj ocenuva deka e nelogi~no da se raspu{ti Sobranieto i da se odi na izbori. Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veljanovski, ja pozdravi odlukata na DPA i pobara SDSM da go sledi nivniot primer: “Se nadevam deka razumot }e preovladuva ~as poskoro da se vratat vo Sobranieto za site procesi povrzani so predvremenite izbori da gi zaokru`ime niz instituciite na Parlamentot, kade {to e mestoto za toa bez nikakvo uslovuvawe”, izjavi Veqanovski. Veqanovski najavi deka izborot na pretsedatel na DIK i drugite koi baraat dvotretinsko mnozinstvo }e bidat staveni na sobraniska sednica.

PERSPEKTIVITE NA NACIONALNATA DEMOKRATSKA PRERODBA

PARTIJATA E REZULTAT NA GRADSKI RIVALSTVA ME\U ALBANCITE MAKSIM RISTESKI

OSMANI: SAMI ]E ODIME VO IZBORNA POBEDA

risteski@kapital.com.mk

o Nacionalnata Demokratska Prerodba, novata partija zad koja stoi aktuelniot gostivarski gradona~alnik, Rufi Osmani, }e prodolì fragmentacijata na albanskiot politi~ki blok, i toa na gradska osnova, smeta analiti~arot Kim Mehmeti. Obidite na DUI da go pretstavat Osmani kako neuspe{en gradona~alnik, spored Mehmeti, se u{te eden dokaz za gradskite rivalstva i za stravot na vladeja~kata partija deka povtorno }e go izgubi Gostivar, kako na prethodnite lokalni izbori. „Osmani }e dobie poddr{ka vo Gostivar, iako DUI se obiduva da plasira mislewe deka toj ne se pokaàl kako gradona~alnik i deka zatoa ne uìva golema poddr{ka me|u gostivara~ani. No, Osmani tamu gi pobedi DUI na lokalnite izbori”, veli Mehmeti. Toj smeta deka Rufi Osmani uìva {irok ugled me|u Albancite, no se somneva deka Osmani }e uspee podolgo da go odrùva svojot kredit na heroj, koj, branej}i go

albanskoto zname vo svojot prv gradona~alni~ki mandat vo 1997 godina, zaraboti i odle`a zatvorska kazna. Analiti~arot Albert Musliu, o~ekuva Nacionalnata Demokratska Prerodba da izvr{i zna~ajno vlijanie vrz izbornite rezultati na pretstojnite izbori. Spored nego, politi~kata ponuda na Osmani }e privle~e i glasa~i koi gi ignorirale nekolkute posledni izborni ciklusi. Na ovoj na~in, spored Musliu, Osmani }e go nadomesti minusot {to partijata ja promovira{e docna, vo predve~erieto na

Rufi Osmani o~ekuva pobeda na izborite vo konkurencijata od albanski partii, iako e svesen deka vremeto za etablirawe na partijata e mnogu kuso, i deka na ovie izbori glasovite na Albancite }e bidat najdisperzirani dosega. „Oficijalniot start na partijata go tempiravme vo odnos na redovnite parlamentarni izbori, no, nivnoto predvremeno odr`uvawe ne stavi vo situacija da morame da gi zabrzame aktivnostite za na{e etablirawe. Toa negativno }e vlijae vrz na{iot izboren rezultat, no nema da n$ spre~i da pobedime. Ne ni odi vo prilog i rascepkanosta vo albanskiot politi~ki blok {to }e ja razredi koncentracijata na glasovite. Na izborite }e nastapime samostojno, realno }e si ja izmerime izbornata te`ina, za da znaeme so kakov politi~ki kapital raspolagame pri praveweto na eventualni postizborni koalicii. Ne e to~no deka preferirame koalicija so Nova demokratija. Nemame predrasudi kon nitu eden politi~ki subjekt so koj bi n$ upatile na sorabotka izbornite rezultati”, izjavi Osmani za „Kapital”. pretstojnite izbori. „Osmani e harizmati~en i prili~no popularen me|u Albancite. Iako tajmingot za izborite ne mu odi vo prilog poradi skore{enoto formirawe na negovata partija, o~ekuvam brzo da se etablira i da ima seriozno vlijanie vrz izbornite rezultati. Prerano e da se zboruva od kogo }e prezeme glasa~i – od vladeja~kata DUI

ili od opoziciskite partii DPA i Nova Demokratija. Osmani }e privle~e i glasa~i koi dosega ne glasale poradi nezadovolstvo od dosega{nata politi~ka ponuda vo albanskiot blok. Edno e sigurno, }e go napravi izborniot prostor za albanskite politi~ki subjekti mnogu pointersen”, izjavi Musliu.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

DODEKA JANKULOVSKA SE FALI SO KRIMINAL OD 50 MILIONI OTKRIEN LANI

PREGLED VESTI KRISTIJAN VIGENIN NOV IZVESTUVA^ ZA MAKEDONIJA!

AFERI TE[KI 28 MILIONI EVRA SE K ZAGLAVENI VO SUDOVITE Pompezno najavuvani akcii, spektakularni apsewa, dolgi pritvori i u{te podolgi sudski procesi se odlika na zalo`bata za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata vo Makedonija. Golemite akcii kako "Zmisko oko", "Pepel", "Metastaza", "Izgrev" i posledniot "Paja`ina", so koi MVR saka{e da dade do znaewe deka se raboti za “krupni yverki” koi storile milionski kriminal, stanaa sekojdnevie MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

amo vo tekot na minatata godina policijata otkri slu~ai na korupcija vo koi vkupnata {teta na buxetot iznesuva re~isi 50 milioni evra. So vakva brojka izleze ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, na krajot na minatata godina, koga analizira{e kolku teàt akciite na Ministerstvoto sprovedeni lani. I prethodnite godini MVR preku svoite pompezni akcii, kako "Pepel", "Zmisko oko", "Izgrev", "Metastaza", kako i za ne{to postarite, no ne i pomalku va`nite poradi visokite dràvni funkcioneri koi se glavni akteri vo niv, kako "Rezervni tenkovski delovi", kade {to glavni obvineti se Vlado Bu~kovski i Metodija Stamboliski kako i "Tajvanski krediti" na Vasil Tupurkovski Cile i Jovan Andonov Regan, potencira{e deka na kriminalot i korupcijata im dojde krajot i nikoj nema da bide po{teden vo taa borba. No, ~estopati obvinenijata pa|aa na povisokite sudovi poradi brojni nedostatoci. Vkupnata suma za koja ovie najgolemi aferi ja o{tetija dràvata e okolu 28 milioni evra. Za mnogu od niv razvrska nema.

Obvinitelstvoto izleze so statistika deka vo tekot na 2010 godina od predmetite na Oddelenieto za gonewe na organiziran kriminal i korupcija 94,89% se zavr{eni so osuditelna presuda. Od niv 93,63% se so efektivni kazni zatvor, a 6,37% so uslovni kazni. Od strana na Apelacioniot sud potvrdeni se 80% od presudite, a Vrhovniot sud, postapuvaj}i po vonredni pravni lekovi, potvrdil 89% od presudite. Pritoa, milionskite {teti na buxetot te{ko se doka`uvaa. No, javniot obvinitel Qup~o [vrgovski veli s$ dodeka ne se poka`e deka Obvinitelstvoto pogre{ilo, odnosno sudot

ne donese osloboditelna presuda za obvinetite, nema odgovornost kaj obvinitelite. “Obvinitelite se nezavisni. Tie imaat pravo sami da odlu~uvaat pri odreduvaweto na nasokite vo obvinitelniot akt. Jas dosega nemam slu{nato od kolegite deka nekoj obvinitel nepravilno ja vodel postapkata ili deka obvinenieto ne e osnovano”, veli [vrgovski. Golemite slu~ai kaj nas, za koi i vo javnosta se zboruva mnogu, kako "Izgrev", "Rezervni tenkovski delovi", "Metastaza" i drugi, za koi postapkata s$ u{te trae, ne se zatvoreni slu~ai. Obvinitelstvo cvrsto stoi

QUP^O [VRGOVSKI JAVEN OBVRINITEL Jas javno i odgovorno garantiram deka }e prifatam odgovornost dokolku nekoj od slu~aite za koi sme tvrdele deka ima vina, za koi obvinetite bile dolgo dr`eni vo pritvor, zavr{i so osloboditelna presuda.

[TETA VO BUXETOT

"PAJA@INA" - 4,6 milioni evra (zataen danok) "ZMISKO OKO" – 5 milioni evra (nepotvrdena {teta) "METASTAZA" – 53 iljadi evra (zarabotka na obvinetite - 165 iljadi evra) "IZGREV" – 6,2 milioni evra (nevrateni krediti) "PEPEL" – 6,5 milioni evra (neplateni dava~ki i akcizi) "ARMISKO ORU@JE" – 425 iljadi dolari (prodavale oru`je po nekolkukratno poevtina cena)

"TAJVANSKI KREDITI" – 2,4 milioni evra (zloupotreba na tajvanskite krediti)

"REZERVNI TENKOVSKI DELOVI" – 2,4 milioni evra (neplanirana nabavka na tenkovski delovi).

zad sekoe obvinenie i zad s$ {to e navedeno vo nego i se nadeva deka vo ponatamo{nata postapka pred sudovite, bez razlika na toa kolku dolgo }e trae procesot, }e se dokaè obvinitelniot akt, dodava [vrgovski. “Jas javno i odgovorno garantiram deka }e prifatam odgovornost dokolku nekoj od slu~aite za koi sme tvrdele deka ima vina, za koi obvinetite bile dolgo drèni vo pritvor, zavr{i so osloboditelna presuda”, dodava [vrgovski. Obvinitelkata od Oddelenieto za organiziran kriminal, Vilma Ruskovska, koja gi vodi slu~aite "Tajvanski krediti" i "Zmisko oko", veli deka ne ~uvstvuva nikakva odgovornost za pa|aweto na del od navodite vo obvinenijata i na presudite. Pred Obvinitelstvoto e u{te eden predizvik, dokaùvawe na {tetata koja & ja nanele na dràvata osomni~enite vo slu~ajot "Pajaìna". Vo obvinitelniot akt navedeni se golem broj sumi koi se isprani i za koi se izbegnuvalo da se plati danok. Obvinitelstvoto kalkulira so vkupna {teta od 4,6 milioni evra. Izvori od Obvinitelstvoto, sepak, brifiraat deka ova ne e kone~nata suma. IMA LI ODGOVORNOST KAJ OBVINITELITE? Od Sovetot na javni obviniteli, koj treba da vr{i ocenuvawe na rabotata na javnite obviniteli, velat deka dosega se ocenuvani obvinitelite od Vi{oto javno obvinitelstvo vo Bitola i duri 98% od ocenkite bile zadovolitelni. "Sovetot funkcionira kako vtorostepen organ i celata postapka za eventualno utvrduvawe na odgovornost e vo racete na Obvinitelstvoto. Ako ima do Sovetot dostaveno pismeno barawe ili pretstavka toga{ }e postapuvame, no dosega nema barawe za utvrduvawe na odgovornosta na nitu eden obvinitel", veli Konstantin Kizov, pretsedatel na Sovetot. So strategijata za razvoj na javnoto obvinitelstvo, vo sklop na noviot Zakon za krivi~na postapka, brojot na javni obviniteli treba da se zgolemi za 30%, no na konkursite ima s$ pomalku zainteresirani koi bi sakale da ja prezemat te{kata obvinitelska pozicija, veli Kizov. So izmenite vo Zakonot za krivi~na postapka, koj }e po~ne da se primenuva za dve godini, glavna uloga vo istragata }e imaat tokmu obvinitelite.

ristijan Vigenin, bugarski evroparlamentarc od redovite na Socijaldemokratite vo Evropskiot parlament, e noviot izvestuva~ za Makedonija vo Evropskiot parlament. Vigenin doa|a na mestoto na slovene~kiot evropratenik Zoran Taler, koj poradi korupciskiot skandal, vo koj se tovari deka zel mito od 100.000 evra, si podnese ostavka od ovaa funkcija. Vigenin vo bugarskata javnost e dobropoznat po negovite ostri kritiki upateni na adresa na premierot Bojko Borisov. Inaku, Vigenin ima samo 36 godini i 17godi{na politi~ka kariera. Na evroprateni~koto stol~e sednuva vo 2007 godina i istata godina vo ramkite na Evropskiot parlament toj ja izvr{uva i funkcijata zamenik pretsedatel na Grupata na Partijata na evropskite socijalisti. Na ovaa funkcija toj doa|a otkako prethodno bil pretsedatel na upravuva~kiot odbor na Asocijacijata za solidarnost, kako i pretsedatel na Upravniot odbor na [ahovskiot klub vo Bugarija. Od 2005 do 2006 godina Vigenin bil nadbquduva~ vo Evropskiot parlament. Vo 2005 godina e pratenik vo bugarskiot Parlament, kako i ~len na Komitetot za nadvore{ni raboti, na Komitetot za evropska integracija, no i nadvore{en sekretar na Koalicijata za bugarskata parlamentarna grupa na Bugarskata socijalisti~ka partija. Vo prethodnata negova kariera toj ja izvr{uval i funkcijata ~len na Izvr{noto biro na Vrhovniot sud na Bugarskata socijalisti~ka partija, kako i sekretar i vicepretsedatel na Bugarskata socijalisti~ka mladina. Vo periodot 1999-2001 godina Vigenin bil angaìran kako postar sovetnik vo Oddelot za evropska integracija vo Ministerstvoto za finansii. Ponatamu, vo periodot 2001-2002 godina bil politi~ki ekspert vo Oddelot za nadvore{ni raboti i me|unarodni odnosi vo ramkite na Bugarskata socijalisti~ka partija. Od 2002 godina toj e {ef na Oddelot za nadvore{ni raboti i me|unarodni odnosi na ovaa partija. Kristijan Vigenin e magister po me|unarodni odnosi i mikroekonomija na Univerzitetot za zacionalna i svetska ekonomija vo Sofija. Specijaliziral za me|unarodno liderstvo i ekonomski razvoj na Institutot za dràvna administracija Xorx Kenedi pri Univerzitetot vo Harvard. Inaku, politi~ki e angaìran u{te od 1994 godina.

GRCIJA SE BRANI SO PRAZNI ARGUMENTI VO HAG! dnostaven slu~aj vo koj faktite pokaùvaat deka Grcija se sprotistavila na ~lenstvoto na Makedonija vo NATO kr{ej}i ja Vremenata spogodba, oceni profesorot od Londonskiot univerzitet, Filip Sends, v~era na po~etokot od izloùvaweto na makedonskiot odgovor na gr~kite kontraargumenti pred sudot vo Hag. So toa po~na vtorata faza od usnata rasprava po tu`bata na Makedonija protiv Grcija pred Me|unarodniot sud na pravdata vo vrska so primenata na Vremenata spogodba, potpi{ana me|u dvete zemji vo 1995 godina. “Tuènata strana minatata nedela se obide slu~ajot da go napravi posloèn, raskaùvaj}i bajka postavena na neosnovani fakti i mitovi za toa {to se slu~ilo i {to ne se slu~ilo vo 1993, 1995, 2007 i 2008 godina. Za da & dade boja na bajkata tuènata strana gi ignorira faktite, pogre{no citira i pogre{no prezentira treti strani i se povikuva na istoriski fakti koi stignuvaat do 4 vek p.n.e, a nemaat nikakvo zna~ewe za ovoj slu~aj”, re~e Sends, koj ja obvini gr~kata strana za nekonzistentnost i neprincipielnost vo stavovite. Profesorot od Univerzitetot Xorx Va{ington, [on Marfi, gi oceni argumentite od pismenite podnesoci na Grcija od prvata faza na javnata rasprava kako prazni, so koi tuènata strana ne moè seriozno da se sprotivstavi na argumentite deka vo 2007 i 2008 godina organzirala sistematska kampawa protiv priemot na Makedonija vo NATO. Profesorot Pjer Klajn gi otfrli tvrdewata na gr~kata odbrana deka slu~ajot vo Hag e poistoveten so pra{aweto za imeto. Toj smeta deka e neosnovana i odbranata na Grcija spored koja taa samo se pridruìla na konsenzusot vo NATO za odbivaweto na ~lenstvoto na Makedonija. Naglasi deka Atina preku nejzinite najvisoki pretstavnici go spre~ila vlezot na zemjata vo Alijansata. Makedonskiot ambasador vo Holandija, Nikola Dimitrov, vo svojstvo na kozastapnik na makedonskata strana, vo svoeto obra}awe go istakna zna~eweto na odlukata na Sudot za Makedonija. “Ovoj slu~aj ne e teoretski i negovoto zna~ewe ne se iscrpuva vo negovite pravni aspekti. Vlogot na mojata zemja e mnogu golem. Od ova pra{awe zavisat na{ite odnosi so NATO, integracijata vo EU,stabilnosta i ekonomskata blagosostojba na Mkaedonija. Od Sudot barame jasna presuda {to }e ja obnovi pravnata stabilnost i }e potvrdi deka toa {to e edna{ dogovoreno ne smee da se koristi za da se ostvari prednost vo sporot za imeto.”

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRVATA DAMA, MAJA IVANOVA, ZASADI DRVCE oprugata na pretsedatelot na Republika Makedonija, Maja Ivanova, zaedno so soprugite na petmina ambasadori vo Republika Makedonija zasadija nekolku drvca vo presret na akcijata “Denot na drvoto”. Prvata dama i soprugite na amerikanskiot ambasador, Sonvig Riker; na ruskiot ambasador, Larisa [erbak; na romanskiot, Zenovija Doina Penea; na srpskiot ambasador, Ivona \urin i na avstriskiot, Maribel Santos de Kraut, vo manastirot Sveti Nikola vo Qubanci preku zasaduvawe na nekolku drvca u{te edna{ pokaàa deka ja poddrùvaat ovaa akcija. “Sakame da se vklu~ime vo aktivnostite za za{tita na manastirot poradi lizgaweto na zemji{teto {to se slu~uva zad ogradata, {to moè seriozno da go o{teti”, izjavi soprugata na pretsedatelot, Maja Ivanova. Republika Makedonija, spored Ivanova, stana prepoznatliva po ovaa akcija ne samo vo regionot, na Balkanot, tuku po{iroko, i vo Evropa i vo svetot.

ANKETA NA MCMS: MAKEDONIJA E ETNI^KI DISKRIMINATORSKA nozinstvoto makedonski gra|ani - 53,3% - smetaat deka vo zemjava ima diskriminacija i oti naj~esta e po politi~ka i po etni~ka pripadnost, pokaùva istraùvaweto na Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS). Vo istraùvaweto se naveduva deka naj~esti oblasti na diskriminacija, spored li~nite iskustva na gra|anite, se pri vrabotuvaweto i uslugite na javnata administracija, a osobeno na policijata i zdravstvoto, no i vo kafebarovite, diskotekite, bazenite i vo obrazovanieto. Duri 79% od gra|anite mislat deka diskriminacijata vo oblasta na vrabotuvaweto e po~esta vo dràvniot, za razlika od 54%, koi smetaat deka taa e po~esta vo privatniot sektor. Slu~aj na diskriminacija po osnov na etni~ka pripadnost dokolku im se slu~i ili bidat svedoci na takov nastan bi prijavile 72% od anketiranite, iako toa ne korespondira so brojot na prijavenite slu~ai kaj Narodniot pravobranitel. Od ispitanicite 57,9% bi se soglasile pripadnik na druga etni~ka zaednica da bide izbran na visoka politi~ka funkcija, {to e pomalku vo odnos na prethodnata anketa od 2009 godina, koga nivniot broj iznesuva{e 66%.

I ZA KU]I I ZA KATNI GARA@I ZEMJA PO EDNO EVRO ZA KVADRAT! ràvno grade`no zemji{te nameneto za izgradba na ku}i i katni garaì vo idnina na javno naddavawe }e se prodava po cena od edno evro za metar kvadraten. Vaka odlu~ila Vladata na poslednata sednica, a merkata ja najavi li~no premierot Nikola Gruevski, koj izjavi deka so ova }e im se ovozmoèlo na gra|anite polesno i poevtino da kupat zemji{te na koe }e izgradat ku}i. “Vakvata odlula }e im pomogne na mnogu investitori koi dosega se dvoumele poradi visokata cena na zemji{teto ili isplatlivosta da izgradat katni garaì so koi vo zna~ajna merka }e go re{at problemot so parkiraweto”, izjavi Gruevski. Toj gi povika gradona~alnicite da po~nat so urbanizirawe na parcelite vo nivnite op{tini, po {to }e sleduvale i objavite od Ministerstvoto za transport i Vladata za proda`ba na dràvnata zemja. Gruevski izjavi deka e siguren oti na vakvata odluka }e ima protivnici, no veli deka na site niv }e im pora~al deka dràvata ima pogolema dobivka koga se gradi, oti samo taka }e se sozdadele novi rabotni mesta.

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

VO 2010 GODINA DVOJNO POVE]E VRABOTENI VO ADMINISTRACIJA

REKORDNI 2.617 SLU@BENICI VRABOTENI LANI!

Vo 2009 godina Agencijata vrabotila 1.494 slu`benici, {to e dvojno pomalku od ovaa godina. Zaklu~no so dekemvri 2010 godina dr`avnata administracija ima 12.480 vraboteni GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ladata vo 2010 godina vrabotila rekordni 2 . 617 d r ` a v n i slu`benici, {to e dvojno pove }e za razlika od 2009 godina, koga bile vraboteni 1.494 slu`benici. Ova go pokaà Godi{niot izve{taj na Agencijata za dràvni slu`benici za 2010 godina koj v~era be{e na razgleduvawe vo Sobranieto. Od ovie 2.617 vraboteni, 573 se ramkovni vrabotuvawa. Soglasno izve{tajot, Makedonija sega ima 12.480 dràvni slu`benici, {to pretstavuva ne{to pove}e od edna desetina od vkupnata brojka na vraboteni vo administracija, koja spored ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, iznesuva 120.000 vraboteni. Na vakvite podatoci ostro reagira{e edinstvenata opoziciska partija vo Sobranieto, LDP. Imeno, prateni~kata Roza Topuzova–Karevska smeta deka partiite mora da zaprat so tendencijata da ja polnat administracijata so partiski vojnici. “Vakvite podatoci samo pokaùvaat deka site sakaat da rabotat vo administracija. Za ova najgolema odgovornost snosat politi~kite partii. Se pove}e mladi lu|e doa|aat vo partiite zaradi vrabotuvawe, a ne zaradi partijata. No, mora da se promeni vakvata tendencija, bidej}i vrabotuvaweto vo administracijata ne moè da odi do beskraj”, re~e Topuzova-Karevska. Vo me|uvreme, pak, dodeka vo Sorbanieto se rasprava{e po najnoviot izve{taj na Agencijata, premierot Niko-

12.480

slu`benici se vraboteni vo dr`avnite organi

120.000 ima javnata administracija vo zemjava

la Gruevski, koj v~era be{e vo [tip, najavi evropska i brza javna administracija. “Prodolùva elektronskoto povrzuvawe na dràvnite instit ucii, po {to gra|anite naskoro }e moàt da dobivaat dokumenti i po elektronski pat. Od neodamna po~na da se voveduva sistemot nema pogre{en {alter, so koj na sekoj dràven slu`benik mu se naloùva gra|aninot li~no da go odvede do to~niot {alter za uslugata {to ja bara. Za da se obezbedi brza ad-

35 PRIJAVENI ZA EDNO RABOTNO MESTO! Rabotata vo javnata administracija i ponatamu ostanuva najposakuvanoto rabotno mesto. Izve{tajot na Agencijata poka`a deka vo prosek za sekoj sekoe rabotno mesto imalo 35 prijaveni vo tekot na 2010 godina. Vakviot podatok, velat poznava~ite, voop{to ne iznenaduva so ogled na toa deka vo vreme na ekonomska kriza rabotata vo dr`avna administracija pretstavuva edinstvenoto rabotno mesto so sigurna plata. Bi bilo dobro, velat ekspertite, koga vo Makedonija 35 mladi lu|e bi se prijavile za edno rabotno mesto vo nekoja privatna kompanija ili, pak, fabrika. ministracija }e se menuvaat 70-ina zakoni so voveduvawe na sankcii za slu`benicite koi nema da ja zavr{at navreme rabotata. Sprovedenite reformi treba da ja podobrat slikata na Evropskata komisija za administracijata vo Makedonija”, re~e Gruevski i re~e deka prvite promeni od reformiranata administracija }e se po~ustvuvaat u{te vo noemvri ovaa godina. Ekspertite, kako i prethodno, se somnevaat vo vakvite reformi na Vladata, bidej}i smetaat deka

za reformirana i efikasna administracija potrebno e pred s$ namaluvawe na brojot na vraboteni vo administracijata. Zatoa, velat tie, ova ne se ni{to pove}e od kozmeti~ki reformi koi nema da donesat ni{to drugo osven {to }e otvorat vrata za u{te pove}e partiski vrabotuvawa. Deka Vladata ne planira vistinski reformi poka`uva i podatokot {to vo predizborna ili izborna godina Vladata pravi reformi vo adminsitracijata, velat upatenite.

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

BIZNISMENITE GO KRITIKUVAAT OBRAZOVANIETO

FIRMITE TRO[AT STOTICI ILJADI EVRA ZA DOEDUKACIJA NA STUDENTI! Menaxerite tvrdat deka tro{at mnogu pari na doedukacija na novovrabotenite poradi nekoordiranosta na obrazovanieto so realniot sektor. Za ovoj tro{ok biznismenite pobaraa da bidat oslobodeni od danokot na dodadena vrednost VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonskite firmi tro{at i po 100.000 evra godi{no za obuka na vraboteni, koi od studentskite klupi izleguvaat bez nikakvo prakti~no znaewe, ednoglasno v~era tvrdea biznismenite na debata “Transfer na znaewe -univerzitet-biznis-univerzitet”. Dokolku obrazovniot sistem ne se usoglasi so potrebite na pazarot, vladinite reformi }e bidat bezpolezni, mu pora~aa v~era biznismenite i stopanskite komori na ministerot Nikola Todorov. Sopstvenikot na informati~kata kompanija Ultra-Unet i pretsedatel na Stopanskata komora, Antoni Pe{ev, veli deka nekolkumese~na kvalifikacija na eden novovraboten bi mo`ela da go ~ini i do 25.000 dolari. “Godi{no ovaa suma ponekoga{ dostignuva i do 100.000 evra. Nie kako kompanii mora da investirame za mladi lu|e koi ~etiri godini pominale vo nekoja obrazovna institucija. Zna~i, na toj diplomiran student mora da mu dodademe dodadena vrednost za da mo`e da bide upotrebliv vo ramkite na proizvodstvoto. Toa e pred s$ rezultat na nesinhroniziranosta na obrazovniot sistem so realniot sektor”, istakna toj. Spored sopstvenikot na Kadis i pretsedatel na Sojuzot na stopanski ko-

PREGLED VESTI NA YIDOVITE VO NBM NASKORO GALERIJA OD PORTRETI NA GUVERNERI kademskiot slikar Novica Trajkovski }e gi portretira trojcata guverneri koi dosega upravuvaa so Narodnata banka na Makedonija od osamostojuvaweto na Makedonija i noviot s$ u{te stapen na pozicija Dimitar Bogov. NBM v~era go informira{e Biroto za javni nabavki deka Trajkovski go izbra po pat na neposreden dogovor bez prethodno objaven oglas. Za uslugata centralnata banka }e mu plati na slikarot Novica Trajkovski 4.960 evra. NBM vo 2009 godina sprovede javna nabavka za izrabotka na dva potrtreta na guverneri. No, potoa se pi{mani i re{i poradi kontinuitet da nara~a portreti za site dosega{ni guverneri i na idniot guverner vo centraolnata banka, Dimitar Bogov. Neoficijalno, guvernerite Borko Stanoevski, Qube Trpeski, Petar Go{ev i Dimitar Bogov nema da mu poziraat li~no, ami Trjkovski portretite }e gi izvede od nivni fotografii. Novica Trajkovski tvori pove}e od dvaeset godini i svoite likovni dela gi izlo`uval vo Makedonija i vo stranstvo.

SO LETNIOT RED NA LETAWE NAJGOLEM INTERES IMA ZA CIRIH Doma{nite aviokompanii Mat ervejs i Erlift servis od skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki so letniot red na letawe, koj stapi na sila izminatiot vikend, }e soobra} aat kon 10 destinacii. ]e letaat kon Cirih, Dizeldorf, Rim, Berlin/Hamburg, Kopenhagen, Brisel, Amsterdam, Viena i Venecija. Dvete kompanii za Cirih }e opslu`uvaat patnici vo sreda, petok, sabota i vo nedela, so toa {to avionite }e im poletuvaat eden po drug vo utrinskite termini. Mat ervejs }e ima utrinski let za Cirih i vo prvite dva denovi od nedelata, vo periodot 2-16 avgust. U{te eden let od 13:20 ~asot, sekoj vtornik, kompanijata }e ima za Cirih vo periodot 5-26 juli i 23-27 septemvri. Mat ervejs i Erlift servis za Dizeldorf }e imaat dva leta nedelno, vo sreda i vo sabota, za Rim vo vtornik, vo ~etvrtok i vo nedela, a za Berlin vo ~etvrtok i vo petok.

KOMPANIIТЕ ]E RECIKLIRAAT I AVTOMOBILSKI GUMI mori (SSK), Zlatko Kalenikov, upisnite konkursi na fakultetite treba da se pravat vo zavisnost od potrebite na biznissektorot. “Ima fakulteti od koi voop{to i ne gi poglednuvame kratkite biografii. Biznis-sektorot tro{i mnogu pari za obuka na kadarot. Konkretno jas tro{am od 40 do 80.000 evra godi{no za edukacija na lu|eto koi gi vrabotuvam. Druga bitna rabota e nemaweto konsenzus me|u politi~rite za ekonomskite pra{awa. Ako nema ekonomski rast, nema da se otvoraat ni novi rabotni mest, a bez toa sekakvi obrazovni reformi vi se xabe”, re~e

Kalenikov. I Todorov ne ispu{ti da gi nabroi reformite koi gi najavil. Sepak, prizna deka ovrazovniot sistem vo zemjava ne odgovara na potrebite na biznissektorot. “Ima edna pre~ka me|u kompaniite i univerzitetite, koja onevozmo`uva vedna{ po zavr{uvaweto na fakultetot studentite da po~nat da rabotat i da bidat korisni. Vo taa nasoka ja vovedovme zadol`itelnata praktika, iako gledam deka ne se sproveduva kako {to be{e dogovoreno so univerzitetite. Kompaniite koi se razvojno fokusirani se zainteresirani da gi kreiraat

i modeliraat studentite u{te od prva godina. Koga jas bi bil menaxer na kompanija bi se zaanga`iral da priberam {to pove}e praktikanti”, re~e toj. Todorov ne odrekuva i deka politi~kata situacija e vinovna za ambicijata na studentite po zavr{uvawe na studiite da se vrabotat vo javnata administracija. No, smeta deka vladinite reformi, zakonskite izmeni i voveduvaweto kazni }e gi “spasat” mladite od ovoj trend. Direktorot na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, Blerim Zlatku, predlo`i Vladata da gi oslobodi od DDV kompaniite koi }e educiraat studenti i vraboteni.

ogolem broj na makedonski kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo na sekundarni surovini i reciklaà vo idnina zaedni~ki }e nastapuvaat, po pat na akcionersko zdruùvawe, za dobivawe na sredstva od Evropskite pretpristapni fondovi nameneti za upravuvawe so otpad so cel tie pari da bidat iskoristeni za investirawe vo linija za reciklirawe na avtomobilski gumi. Vo Makedonija, vo momentov, nitu edna kompanija ne se zanimava so prerabotka i reciklaà na avtomobilskite gumi koi se golema zakana za ìvotnata sredina i pokraj toa {to surovinite koi se dobivaat od nivna reciklaà moè da se namenat za razli~ni krajni proizvodi kako {to e na primer asfalt. Na v~era{nata pres-konferencija na novoformiranata Asocijacija za sekundarni surovini i reciklatori pri Stopanskata komora na Makedonija, isto taka, be{e kaàno deka izminative godini raste u~estvoto na reciklaàta na proizvodi od plastika, koja momentalno vo Makedonija ja pravat dve kompanii proizveduvaj} i polufabrikati, a pritoa najavuvaj}i deka za ovie kompanii postoi seriozna zainteresiranost od strana na stranski investitori za investirawe vo oprema za proizvodstvo na fabrikati od reciklirana plastika.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.800

2.607

MBID

117,90

2.795 2.602

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

OMB

117,70

2.790

2.597

2.785

2.592

2.780

117,50 117,30

2.775

2.587

117,10

2.770 2.582

2.765

2.577

2.760

22/03/11

23/03/11

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

22/03/11

116,90 116,70 23/03/11

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/03/11

23/03/11

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

BUGARITE ]E STANAT GAZDI NA U[TE EDNA DOMA[NA BANKA

MAKEDONSKA BERZA

CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA SAKA DA JA KUPI BITOLSKA STOPANSKA?! Otkako akcionerite na Stopanska banka od Bitola objavija deka }e formiraat paket-akcii od 50% od kapitalot plus edna akcija za da mo`at da ja prodadat bankata, se ~ini deka potragata po strate{ki investitor e pri kraj. “Kapital” doznava deka bugarskata Centralna kooperativna banka pregovara za akvizicija na bitolskata Stopanska banka ALEKSANDAR JANEV

3.350

janev@kapital.com.mk

denari e momentalnata berzanska proda`na cena na edna akcija od Stopanska banka - Bitola

tkako akcionerite na Stopanska banka od Bitola objavija deka }e formiraat paketakcii od 50% od kapitalot plus edna akcija za da mo`at da ja prodadat bankata, se ~ini deka potragata po strate{ki investitor e pri kraj. Kapital doznava deka bugarskata Centralna kooperativna banka, koja za 10,6 milioni evra kupi najgolem del od akciite na Sileks banka i za 5,9 milioni evra celosno ja prezede Stater banka, pregovara za akvizicija na bitolskata Stopanska banka. Zasega nitu od Centralna kooperativna, nitu od Stopanska od Bitola ne gi potvrduvaat informaciite deka te~at pregovori za novo bankarsko prezemawe. Iako ovaa banka vo nekolku navrati dosega go ponudi na proda`ba mnozinskiot paket-akcii, sepak, obidite za proda`ba na Stopanska od Bitola zavr{uvaa bezuspe{no. Poslednite dve godini ekonomskata kriza ja odlo`i proda`bata na bankata bidej}i cenata na akciite po~na dramati~no da pa|a. Se {pekulira{e deka nekolku

poznati bankarski brendovi, me|u koi i Sosiete èneral se zainteresirani za kupuvawe na bankata, no akcionerite ja odloìja aukcijata bidej}i cenata na akciite padna od maksimalni 10.000 denari po akcija vo 2008 godina do nivo od 2.800 denari vo ekot na krizata. Sega prose~nata cena na akciite na bitolska Stopanska banka se dviì okolu 3.150 denari. Zasega ne se znae dali Bugarite od Centralna kooperativna planiraat da gi kupat i akciite {to vo Stopanska banka gi ima Narodnata banka, koja isto taka nekolku pati dosega se obide da prodade 16,3% od kapitalot, odnosno 63.381 akcija {to vo noemvri 2008 godina gi odzede od ZK Pelagonija, kako najgolem poedine~en akcioner, poradi toa {to ne podnele navremeno barawe za obnovuvawe na licencata za kvalifikuvan sopstvenik na akcii vo banka, kako {to nalaga Zakonot za banki. Aukcijata propadna bidej}i NBM odredi mnogu povisoka po~etna cena za licitacija

DIVIDENDATA NA TELEKOM GI NAMAMI INVESTITORITE nvestitorite ovaa trgovska nedela ja po~naa so podednakov interes i za oficijalniot i za redovniot pazar. Od vkupniot promet ostvaren v~era, na iznos od 9,4 milioni denari, po 4,4 milioni denari bea ostvareni na oficijalniot pazar, a 4,9 milioni denari na redovniot pazar. Ovojpat za investitorite pointeresen be{e redovniot pazar na akcii, bidej}i na nego se trguva akcijata na Makedonski Telekom, koj godinava planira da deli bruto-dividenda od 97 milioni evra. Ovaa akcija v~era ostvari najgolem promet od 2,2 milioni denari, pri {to se istrguvaa 4.003 akcii po prose~na cena od 559,10 denari za akcija. Na oficijalniot pazar najgolem interes ima{e za akcijata na Alkaloid od koja se istrguvaa 249 akcii vredni eden milion denari. Od Komercijalna banka se istrguvaa 217 akcii po prose~na cena od 3.813,38 denari za akcija, pri {to ostvareniot promet iznesuva{e 827.000 denari. Interes ima{e i za akciite na kompanii od slobodniot pazar na akcii kade {to

Stopanska banka od Bitola ostvari dobivka od 250 iljadi evra za 2010 na akciite od 8.899 denari po akcija, iako pazarnata cena na ovie akcii vo toa vreme be{e i do tri pati poniska. Sega NBM povtorno }e se obide da go prodade svojot del vo bitolska Stopanska. Vo periodot od 9 do 13 maj treba da se odr`at aukcii na koi }e se ponudat tri paketi-akcii od 5,43% od kapitalot na bankata, pri {to sekoj paket se sostoi od po 21.127 obi~ni akcii. Identi~no kako i porano, paketite }e se prodavaat po principot s$ ili ni{to, a po~etnata proda`na cena na akciite povtorno e odredena na 8.899 denari, {to e re~isi tri pati pove}e od momentalnata prose~na cena na ovie akcii. No dokolku na javnata berzanska aukcija nikoj ne ja prifati po~etnata cena,

na slednata javna berzanska aukcija NBM }e gi ponudi akciite po cena koja e za 10% poniska od po~etnata i }e se prodol`i so namaluvawe na proda`nata cena za u{te 10%, s$ dodeka eden ili pove}e investitori ne izjavat podgotvenost za kupuvawe na ponudenite akcii. ZK Pelagonija s$ u{te e najgolem poedine~en akcioner vo Stopanska banka od Bitola, so 21,24% od obi~nite akcii. Ostanatite akcii so po okolu 5% od kapitalot gi poseduvaat nekolku slovene~ki i hrvatski investiciski fondovi. Minatata godina ovaa banka ja zavr{i so dobivka od 250 iljadi evra, {to e za 80% poslab finansiski rezultat vo odnos na prethodnata godina.

promet od 1,2 milioni denari be{e ostvaren so akciite na NAMA Kumanovo. Interesot za obvrznici i natamu e slab. Vkupniot promet so obvrznici v~era iznesuva{e 668.000 denari od koi 547.000 denari bea ostvareni so obvrznicata od osmata emisija za denacionalizacija. Berzanskite indeksi nedelata ja po~naa so korekcija nadolu. Najgolem pad od 0,28% ima{e indeksot na obvrznici OMB, koj trguvaweto go zatvori so vrednost od 117,13 indeksni poeni. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,27% na 2.584,15 indeksni poeni, a drugiot akciski indeks MBID izgubi samo 0,03% od svojata vrednost, koja sega iznesuva 2792,54 indeksni poeni. Vakvoto dvièwe na indeksite se dolì na padot na osum hartii od vrednost od vkupno 22 za koi investitorite v~era pokaàa najgolem interes. Najgolem pad od 4,94% ima{e akcijata na TTK Banka. Cenite, pak, porasnaa na sedum hartii od vrednost, a najmnogu porasna akcijata na Cementarnica USJE i toa za 3,07%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.007.907,07

0,08%

1,79%

11,46%

1,75%

-0,17%

24.03.2011

572.669

ILIRIKA GRP

49.988.936,28

-0,32%

-5,22%

1,71%

-5,02%

2,84%

24.03.2011

0,59

152.100

Иново Статус Акции

15.419.494,40

-0,13%

5,47%

5,68%

5,90%

-8,30%

25.03.2011

588,99

0,57

359.282

KD Brik

37.096.961,15

-0,96%

-2,34%

2,91%

-2,24%

7,33%

24.03.2011

40.500,44

0,45

364.504

KD Nova EU

28.212.873,19

-2,87%

3,14%

6,37%

3,20%

1,45%

24.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.703.937,84

-0,97%

1,80%

4,32%

2,40%

-1,95%

25.03.2011

16.501,00

3,07

16.501

ЗУМ СКопје

1.511,00

Стопанска банка Битола

3.168,75

Гранит Скопје Реплек Скопје

Цементарница УСЈЕ Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

28.03.2011 Просечна цена (МКД)

Комерцијална банка Скопје

827

Износ (МКД)

-4,94

1.654

3813,38

-0,84

827.504

26.000,00

-0,78

208.000

Топлификација Скопје

3.681,35

-0,49

625.830

ОКТА Скопје

2.065,00

-0,29

30.975

Макпетрол Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје НАМА Куманово

28.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

28.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

28.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.338,81

401,26

10,81

0,94

54.562

7.100,00

567,72

12,51

0,20

3.071.377

588,99

92,61

6,36

0,55

KMB (2010)

2.279.067

3.813,38

628,36

6,07

1,09

112.382

26.000,00

0,76

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

559,1

-0,06

2.238.072

REPL (2010) *

25.920

40.500,44

2.996,49

13,52

0,85

1500

0,00

1.200.000

SBT (2010) *

389.779

3.168,75

39,99

79,23

0,75

4.338,81

0,00

1.080.363

STIL (2010) *

14.622.943

196,00

0,47

421,48

2,47

Комерцијална банка Скопје

3813,38

-0,84

827.504

TPLF (2010) *

450.000

3.681,35

73,84

49,86

1,03

Топлификација Скопје

3681,35

-0,49

625.830

ZPKO (2010) *

271.602

2.231,00

0,35

Алкалоид Скопје

28.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) * MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

10.870

обични акции

61.884

-34,19

72.754

-60,41

обични акции

80.942

58,54

Вкупно Редовен пазар

80.942

58,54

Вкупно Официјален пазар

-87,89

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 28.03.2011)

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii NENAMENSKI KREDIT OD STOPANSKA BANKA SO NAMALENI TRO[OCI

BROKERSKATA KU]A NOVI TRIGLAV ODI VO LIKVIDACIJA rokerskata ku}a Novi Triglav odi vo likvidacija otkako Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija (KHV) trajno im ja odzede dozvolata za vr{ewe na uslugi so hartii od vrednost. So toa ispolneti se uslovite za otvorawe na likvidacija na brokerskata ku}a pred nadle`en sud, postapka koja }e bide povedena od strana na KHV. Pri~ina za vakvata odluka na KHV e neodr`uvaweto

na osnovnata glavnina od strana na brokerskata ku}a, kako i nejzinata kadrovska neosposobenost. Komisijata u{te na 14 fevruari ovaa godina, ispratila do Novi Triglav zadol`enie za vrabotuvawe na potreben broj brokeri i investiciski sovetnici, odnosno minimum dva brokeri i eden investiciski sovetnik so dozvola za rabota kako i obezbeduvawe na neophoden iznos na osnovna

glavnina od minimum 150.000 evra za vr{ewe uslugi so hartii od vrednost, uslovi koi i po istekot na opredeleniot rok od 15 dena brokerskata ku}a ne uspea da gi ispolni. Poradi nepravilnostite, Novi Triglav po~nuvaj}i od 24 fevruari pa s$ do 7 april be{e i vremeno isklu~ena od ~lenstvo vo Makedonskata berza i Centralniot depozitar za hartii od vrednost.

o iznos do 40.000 evra i rok na otplata do 15 godini, bez ìranti, menica ili administrativna zabrana, Stopanska banka nudi nenamenski hipotekaren kredit so namaleni tro{oci. Kako obezbeduvawe na kreditot se bara hipoteka na nedvièn imot ili zalog na depozit, pa ottuka e namenet za klienti koi sakaat nivniot imot da raboti na ostvaruvawe na drugite planovi i èlbi. Kamatnata stapka iznesuva 7% na godi{no

nivo, garantirana za prvite tri godini. Promotivnata ponuda vklu~uva nula denari za administrativni i tro{oci za procenka, koja va`i za site primeni ili odobreni barawa od 25 mart do 25 maj. “So brzata i ednostavna procedura za odobruvawe klientite mo`at za kratko vreme da navlezat vo realizacija na planovite”, velat od Stopanska. Dokolku nekoj klient koj platata ja prima preku Stopanska banka, na primer, pobara kredit

od 12.000 evra, so 14 godini rok na otplata, kamatnata stapka e 7% godi{no, garantirana za prvite tri godini i promenliva stapka od 7,62% godi{no za ostanatiot period. Mese~nata rata iznesuva 112,25 evra. Administrativnite tro{oci redovno iznesuvaat 2% od kreditot. Notarskite tro{oci, osiguruvaweto na imotot i tro{ocite za procenka zavisat od iznosot na kreditot i od karakteristikite na obezbeduvaweto.

STATISTI^KI BROJOT NA VRABOTENI PORASNA ZA 37.000

17.03.2010 ADMINISTRATIVCITE JA NAMALIJA STAPKATA NA NEVRABOTENOST

Stopanstvenicite alarmiraat deka strukturata na vrabotenite stanuva s$ ponepovolna bidej}i industrijata ne otvora novi rabotni mesta, no se polni i taka mnogubrojnata javna administracija. S$ poglomaznata administracija direktno se reflektira vrz raboteweto i finansiskata kondicija na kompaniite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

aste brojot na vraboteni vo administracijata, a pa|a industrijata. Iako Zavodot za statistika presmeta deka nevrabotenosta vo Makedonija vo 2010 godina se namalila, podetalen pregled vo brojkite pokaùva deka toa se dolì na porastot na vrabotenosta vo trgovijata i vo javnata administracija. Brojot na novovraboteni se zgolemil za 36.837 lica. Najgolem del od vrabotuvawata {to se na tovar na buxetot Vladata gi realizirala vo obrazovanieto. Samo vo dràvnite u~ili{ta i fakulteti brojot na rabotnici porasnal za pove}e od 3.000 lica minatata godina. Vo bolnicite i zdravstvenite institucii se vrabotile novi 1.000, a vo javnata uprava, pak, brojot na vraboteni, spored Zavodot, se zgolemil za novi 500 vrabotuvawa. Vkupno vo sektorite zdravstvo, obrazovanie, policija, vojska i komunalii, kade {to rabotodavec e dràvata, vrabotuvawata porasnale na okolu 5.500 novovraboteni. Za razlika od ovie sektori, brojot na vraboteni vo industrijata se namalil za 1.500 vraboteni. Stopanstvenicite alarmiraat deka strukturata na vrabotenite vo Makedonija stanuva s$ ponepovolna bidej}i industrijata ne otvora novi rabotni mesta, no se polni i taka mnogubrojnata javna administracija. Spored niv, rastot na brojot na vrabotenite vo administracijata udira direktno vrz kompaniite, {to se reflektira so pad na ekonomskata aktivnost na pretprijatijata, a vrz toa i na celata ekonomija. Za da se smeni vakvata slika na

5.500

novovraboteni lica vo zdravstvo, obrazovanie, javna uprava vo 2010

3.000

novovraboteni vo dr`avnite u~ili{ta i univerziteti

rabotnata sila potrebni se pogolemi investicii vo kapacitetite na kompaniite, kako i vo obuka i kvalifikacija na vrabotenite. “Za da raste brojot na vraboteni vo industrijata potrebno e da se otvorat rabotni mesta, a toa e vozmo`no samo ako se zgolemat kapacitetite na kompaniite preku investicii vo novi tehnologii, novi pogoni i zgolemuvawe na izvozot. Sepak, za da dojde do toj rast potrebno e firmite da imaat pogolem pristap do finansii za da moàt da investiraat vo zgolemuvawe na kapacitetite”, objasnuva Jadranka Arizankovska, direktor na Direkcijata za pretstavuvawe na ~lenkite vo Stopanskata komora na Makedonija. Za ekonomski rast neophodni se investicii vo infrastrukturata i vo energetski kapaciteti. “Se soo~uvame so golema dràvna administracija, no za da moè taa da se finansira potrebna e golema i razviena ekonomija. Vo sprotivno seto toa }e se reflektira negativno vrz rastot na ekonomijata, kako {to e slu~aj sega”, objasnuva Arizankovska. STRUKTURNI PROMENI ZA PAD NA NEVRABOTENOSTA Del od biznismenite i ekspertite smetaat deka stapkata na

NIKOLA TODOROV Stopanstvenicite alarmiraat deka strukturata na vrabotenite vo Makedonija stanuva s$ ponepovolna bidej}i industrijata ne otvora novi rabotni mesta nevrabotenost koja ja pokaùva Zavodot za statistika ne e realna. Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata na rabotodavci, smeta deka najmalku 50 iljadi lu|e,registrirani nevraboteni, vsu{nost, rabotat vo stranstvo ili na crno. Spored nego, potrebno e da se promeni zakonskata regulativa, pred s$ vo delot na sezonskite rabotnici i na penzionerite. Za da se namali brojot na nevraboteni potrebni se promeni vo na~inot na registrirawe na privremeno vrabotenite, promeni vo zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i promeni vo Zakonot za socijalna za{tita. Celta e da se regulira raboteweto na penzionerite i studentite, kako i na licata koi sakaat da rabotat dve raboti”, veli Bo{kov. Neodamna napravenoto istraùvawe na Konfederacijata na rabotodavci pokaàlo deka ima mnogu rabotnici vo prerabotuva~kata industrija, pred s$ vo zemjodelstvoto, koi rabotat na crno i pokraj zasileniot inspekciski nadzor. “Golemite kompanii s$ pomalku

DVOJNO POVE]E DR@AVNI SLU@BENICI Spored podatocite na Agencijata za dràvni slu`benici, Vladata vo 2010 godina vrabotila 2.617 dràvni slu`benici, {to e dvojno pove}e za razlika od 2009 godina. Soglasno izve{tajot na Agencijata, Makedonija sega ima 12.480 dràvni slu`benici. Vrabotuvawata vo dràvnata administracija bea najaktuelni na krajot na godinata vo dekemvri, koga za pomalku od eden mesec bea vraboteni pove}e od 700 lica vo pove}e dràvni institucii i kompanii. Vrabotuvawata prodolìja i godinava, koga za edna nedela bea vraboteni 300 lica, od koi 246 vo Makedonska po{ta. investiraat vo zgolemuvawe na kapacitetite, a ima i pomala pobaruva~ka od stranstvo. Toa vlijae vrz nivnoto proizvodstvo, a so toa i na brojot na vraboteni. Vo Makedonija nema pretpriema~ki duh, mladite baraat vrabotuvawe vo administracija i nemaat inicijativa da otvorat svoj biznis”, objasnuva Bo{kov. Ekspertite smetaat deka ekonomskiot rast zavisi i od kontinuiranoto investirawe vo obuka na vrabotenite. Ekonomskiot analiti~ar Vladimir Gligorov od Vienskiot institut

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,49%

3,44%

4,24%

5,13%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

61,5126

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

43,5796

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

70,0759

во денари

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,6288

Канада

долар

44,6455

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,5517

61,6

44,4

48,1

Извор: НБРМ

za me|unarodni ekonomski istraùvawa veli deka za da se namali brojot na nevraboteni potrebni se strukturni promeni i vloùvawe vo obuka na nevrabotenite. Sepak, zna~itelnoto namaluvawe na nevrabotenosta ne moè da se napravi na kratok rok. “Ako se postigne stapka na ekonomski rast od 5% ili 6%, a vrabotuvaweto se zgolemuva za polovina od taa stapka, toga{ za desetina godini sigurno bi dobile sosema izmeneta slika na pazarot na trudot vo Makedonija” veli Gligorov.

MINISTEROT ZA OBRAZOVANIE I NAUKA Mladite koi sakaat da se vrabotat samo vo javnata administracija zatoa {to tamu ne se baralo znaewe silno }e se demotiviraat so reformite {to se prezemaat. So site zakonski izmeni i so voveduvawe na kaznite i strogi proceduri, ovaa motivacija koja e postavena na lo{o prethodno iskustvo }e bide celosno promeneta i site {to }e se vrabotat vo administracijata }e bidat svesni deka }e mo`at da se soo~at so seriozni reperkusii dokolku nesovesno, neodgovorno, neprofesionalno i neefikasno ja izvr{uvaat svojata rabota i rabotni zada~i. Bez razlika dali stanuva zbor za nekoja politi~ka pripadnost, za li~ni vrski, zakonot vo toj del ili zakonite koi se najavija so reformata vo javnata administracija kako generalna prevencija }e deluvaat odli~no i ovoj trend za koj se soglasuvam deka postoi }e bide promenet

Fokus

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

AVTOPATI[TA, HIDROCENTRALI, GASIFIKACIJA - LA@NA MAMKA ZA GLASA^I

KAPITALNITE INVESTICII KOLATERALNA [TETA OD IZBORITE KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ajzna~ajnite energetski i infrastrukturni proekti }e bidat `rtva na izborite. Tokmu izbornata kampawa i formiraweto na novata vlada }e ja zako~at realizacijata na najzna~ajnite infrastrukturni proekti, koi site vladi gi stavaat na listata na prioriteti, kako {to se izgradbata na Koridorite 8 i 10, famoznite hidrocentrali ×ebren i Gali{te, gasifikacijata i `eleznicata. Analiti~arite alarmiraat deka vo predizborieto pak }e padnat eden kup vetuvawa za kapitalni inveticii koi nosat ekonomski rast i razvoj, no ne

Predvremenite izbori, koi }e odzemat barem tri meseci do formiraweto na novata vlada, pove}e od izvesno e deka }e ja zako~at realizacijata na najzna~ajnite infrastrukturni proekti. Izgradbata na Koridorite 8 i 10, famoznite hidrocentrali êbren i Gali{te, gasifikacijata i èleznicata povtorno }e bidat proektite za koi }e davaat eden kup vetuvawa vo predizborieto. Vo izminatite pet godini Vladata pla}a{e konsultanti, fizibiliti studii, propadnati tenderi, no ne najde investitor se realiziraat. Izgradbata na me|unarodnite patni i energetski koridori ve}e {est godini visoko kotira vo programata na VMRO-DPMNE, no ne se realizira. Realnosta pokaà deka vo ovie pet godini Vladata bira{e konsultanti, prave{e fizibiliti studii, se soo~uva{e so propadnati tenderi, no dogovor so konkreten investitor ne “padna”. Tokmu za krucijalniot energetski proekt, dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava - ×ebren i Gali{te, Vladata treba da odlu~uva vo periodot na izbori.

Vo Ministestvoto za ekonomija pristignaa 16 ponudi od investitori koi sakaat da gi gradat ×ebren i Gali{te. Iako fazata na evaluacija na ponudite s$ u{te trae, od Vladata otkrivaat deka zasega gi otvorile ponudite na Edison od Italija, Limak od Turcija, Energo pro od ×e{ka i kineskata Voter elektriks. No, dali ovie i ostanatite 12 ponuduva~i gi ispolnuvaat uslovite za da vlezat vo vtorata faza na dostavuvawe konkretni ponudi za proektot }e se znae najverojatno do krajot na ovoj

mesec. Ako se trgne od pretpostavkata deka izborite mo`e da se odr`at najrano vo juli, se doveduva vo pra{awe izborot na investitor za izgradba na ovoj deceniski proekt. Od Ministerstvoto za ekonomija, pak, tvrdat deka izborite nema da & na{tetat na tenderskata procedura za izbor na investitor za dvete najgolemi centrali na Crna Reka. “Procedurite }e te~at iako ima izbori. Kvalifikuvanite kandi-

dati za ×ebren i Gali{te koi }e vlezat vo vtorta faza }e bidat pokaneti da podignat tenderska dokumentacija. Zastoj }e nema. Zakonski edinstveno ne smee da se potpi{uvaat dogovori”, velat od Ministerstvoto. Ako se zemat predvid klu~nite i najneophodnite proekti, so sigurnost mo`e da konstatirame deka re~isi ni{to ne e napraveno. Nema aber od izgradba nitu na gasovodot i

MIRÊ ÊKREXI KOI KAPITALNI PROEKTI TREBA DA SE GRADAT VO 2011 GODINA? Novi pati{ta, èlezni~ki prugi, javni zdravstveni ustanovi, u~ili{ta i sportski sali – se samo del od proektite vo koi Vladata planira da gi vloì parite {to gi odvoi za kapitalni investicii vo Buxetot za 2011 godina. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka najgolem prioritet vo kapitalnite investicii za godinava }e ima izgradbata na nekolku patni pravci i toa: Kowsko–Koùv, za koj se odvoeni 4,5 milioni evra, Radovi{–Strumica za koj se planirani 3,5 milioni evra, 2,5 milioni evra za patot Tabanovce–Kumanovo od koridorot 10 i u{te 2,1 milioni evra za patniot pravec Pore~je–Skopje. Vkupniot fond na Agencijata za pati{ta e zgolemen za 7,9% vo odnos na lani, a se planira izgradba i rekonstrukcija na u{te nekolku loka-

lni pati{ta. Osven vo pati{ta, Vladata planira pogolem del od parite za kapitalni proekti da gi vlo`i i za izgradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, doizgradba na dijagnosti~kiot centar vo Tetovo, nabavka na medicinska oprema. Vo obrazovanieto, najmnogu pari se odvoeni za izgradba i modernizirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, sportski sali, rekonstrukcija i opremuvawe na u~eni~kite i studentskite domovi kako i rekonstrukcija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Vo Buxetot predvideni se i pari za nabavka na avtobusi, izgradba na `i~arnica i 4,5 milioni za doizgradba na tehnolo{ko industriski zoni. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, 14,5% od vkuniot buxet za godinava e namenet za kapitalni investicii.

ZAMENIK-PRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Stopanstvoto e prezadolèno, zavisni sme od uvoz, osobeno od skapa struja, taka {to dràvata mora seriozno i {to poskoro da gi realizira kapitalnite investicii. Problemot e {to nie 20 godini go nagraduvavme buxetot i ne investiravme ni{to i sega nema opravduvawe za toa {to vladite bea kusogledi. Dvaeset buxeti dosega, zemjava ja ~inat okolu 30 milijardi evra. Zarem so tie pari ne moè{e ni{to da se investira dosega.”

no.

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

TOP 10

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT ZAGUBARITE ]E NATRUPAAT NAJMALKU EDEN MILION EVRA SAMO ZA IZBORITE Vladata ve}e pet meseci bara investitor za zagubarskata ~etvorka - EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep. Otkako propadnaa pet obidi, Vladata sega prvo }e bara potencijalen kupuva~ so koj }e gi dogovora uslovite za proda`ba, a potoa }e raspi{e tender za izbor na investitor. No, vo vreme na izbori re{avaweto na zagubarite nema da bide prioritet za Vladata. Ako se analiziraat mese~nite zagubi na ~etirite kompanii so dominantna dr`avna sopstvenost, izleguva deka za dva meseci tie }e natrupaat dolgovi od u{te najmalku eden milion evra. regionalnite pati{ta. Vo 2008 godina premierot Nikola Gruevski najavi deka do 2016 godina }e investira osum milijardi evra, 3,8 milijardi za 30-ina energetski proeki i isto tolku za infrastrukturni. Do deneska ne se izgradi nitu edna od ovie kapitalni investicii koi se od su{tinsko zna~awe za makedonskata ekonomija. Gasovodot, iako be{e eden od prioritetite vo Prerodbata na VMRO-DPMNE, s$ u{te ~eka podobri vremiwa. Koncesijata na pati{tata i elektronskata naplata na patarinite, proekti najavuvani za 2009 godina, postojano se odlo`uvaat. I s$ taka vo nedogled.

Izgradbata na delot od Koridorot 10 i na avtopati{tata od Koridorot 8, koi }e se davaat pod koncesija povtorno }e se aktualizira vo predizborieto, no samo za pridobivawe glasa~i.

Iako dr`avata obezbedi pari za delnicata Demir Kapija-Smokvica, koja e del od Koridorot 10, mnogu te{ko deka naskoro } e po~ne nejzinata izgradba. Poslednite 28 kilometri od Koridorot 10, koi, spored Ministerstvoto za transport i vrski, treba da po~ne godinava, s$ u{te ~ekaat zeleno svetlo od Evropskata komisija za da se raspi{e tenderot za izbor na kompanija koja }e gi gradi. No, so ogled na politi~kata sostojba vo dr`avata, odnosno pretstojnite izbori koi }e gi zako~at site investiciski procesi, proektot }e izvisi i godinava. “Tenderskata postapka za izbor na izveduva~ na grade`nite raboti za delnicata Demir Kapija-Smokvica e predvideno da po~ne vo prviot kvartal od 2011 godina. Za ovaa postapka, izgotvenata tenderska dokumentacija e dostavena do Evropskata komisija i otkako }e bide usoglasena, }e se raspi{e me|unaroden tender za izbor na izveduva~ na grade`nite raboti”, informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski. Vladata dosega obezbedi vkupno 282 milioni evra, od koi 130 milioni evra kredit od Evropskata investiciska banka (EIB), 107 milioni evra od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i 45 milioni evra od IPA komponentata za regionalen razvoj od EU. Od kreditot od EBRD, 90 milioni evra }e bidat odvoeni za Koridorot 10, a 17 milioni za patarinite, kade {to i

KOMPANIITE ÊKAAT KAPITALNITE INVESTICII Kompaniite smetaat deka Vladata ne treba samo da vetuva, tuku da gi realizira najzna~ajnite infrastrukturni proekti. Od Stopanskata komora alarmiraat deka biznisot e zavisen tokmu od infrastrukturnite proekti. “Ubavo bi bilo ako najavenoto se ostvari, no nie sme pesimisti. Te{ko deka }e se realiziraat osobeno najavenite koncesii. Nesporno e deka proektite se neophodni. Rastot na mikroplan zavisi od realizacijata na infrastrukturnite i energetskite proekti. Tokmu najkrupnite proekti, kako {to se pati{tata, energetskite kapaciteti i gasifikacijata se preduslov za razvoj na celoto mikrostopanstvo”, veli Stojmirka Tasevska, sovetnik na UO na Stopanskata komora na Makedonija. I od Sojuzot na stopanskite komori go delat stavot deka dràvata mora ~as poskoro da go realizira najavenoto. “Stopanstvoto e prezadolèno, zavisni sme od uvoz, osobeno od skapa struja, taka {to dràvata mora seriozno i {to poskoro da gi realizira kapitalnite investicii. Ako se zeme predvid scenarioto {to go predlaga MANU vo energetskata strategija od ~etiri milijardi evra i ako barem 200 milioni evra se vloàt od Buxetot, za sedum godini dràvata moè da izgradi nekoi od klu~nite energetski kapaciteti. Moè i da se zeme kredit na 20 godini, taka {to dràvata bi pla}ala po 100 milioni evra godi{no. Bez rezerva tvrdam deka so kreditiraweto nema da se napravi {teta vrz ekonomijata. Problemot e {to nie 20 godini go nagraduvavme Buxetot i ne investiravme ni{to i sega nema opravduvawe za toa {to vladite bea kusogledi. Dvaeset buxeti dosega za zemjava zna~at izgubeni okolu 30 milijardi evra. Zarem so tie pari ne moè{e ni{to da se investira dosega”, veli zamenik-pretsedatelot na Sojuzot na stopanskite komori, Mir~e êkrexi.

STOJMIRKA TASEVSKA SOVETNIK NA UO NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Ubavo bi bilo ako najavenoto se ostvari, no nie sme pesimisti. Nesporno e deka proektite se neophodni. Rastot na mikroplan zavisi od realizacijata na infrastrukturnite i energetskite proekti. Tokmu ovie proekti se preduslov za razvoj na celoto mikrostopanstvo.”

dr`avata }e u~estvuva so {est milioni evra. So izborite }e se prolongira i proektot koncesija na avtopati od Koridorot 8. Pette konzorciumi, koi se kvalifikuvaa vo prvata faza, za eden mesec treba da gi dostavat svoite ponudi za dvata paketi pati{ta koi gi dava dr`avata pod koncesija. Potoa Vladata }e treba da odlu~i koja od nivnite ponudi e ekonomski najisplatliva. Spored vladinite procenki, koncesionerot treba da bide izbran do krajot na godinata, a izgradbata na avtopatite bi trebalo da po~ne otkako }e se izrabotat izvedbeniot proekt i ekolo{kata studija, ~ija postapka trae i do edna ipol godina. No, predvremenite izbori }e ja pobijat najoptimisti~kata prognoza na Vladata deka pati{tata }e po~nat da se gradat vo 2012, a }e bidat gotovi vo 2020 godina.

Novi vagoni, odr`uvawe na postoe~kata, no i investicici vo nova `elezni~ka infrastruktura se proektite koi Vladata i Ministerstvoto za transport gi najavuvaa za godinava.

Epilogot od site najavi e samo izrabotka na tehni~ka dokumentacija i novi idejni proekti. Za Koridorot 8, za koj sekoja godina se odvojuvaat milionski sumi, no izgradbata stagnira, vo buxetot za ovaa godina se predvideni pari samo za fizibiliti studija za izrabotka na `elezni~kata pruga. Za Koridorot 10, pak, predvideni se investicii, no

samo za odrùvawe ne i za izgradba na kilometar plus. Ottuka, stanuva o~igledno deka osven {to za èlezni~kata pruga kon Albanija }e se izna~ekame do 2019 godina, sli~na sudbina }e doìvee i prugata kon Bugarija, koja, spored najavite, treba da se izgradi vo slednite 6-7 godini. Deka vo izminatite pet godini Vladata nema{e pogolemi ambicii da gi realizira najavenite kapitalni investicii, tuku se zapletka vo administrativni lavirinti i izrabotka na studii, potvrduva realnosta. “Vo fevruari zavr{i revizijata na proektnata dokumentacija na dvata dela od Koridorot 8 koi ne se izgradeni. Fizibiliti studijata treba da bide izrabotena najdocna do mesec noemvri 2011 godina, a potoa }e se raspi{e javen povik za izrabotka na preostanatiot del od dokumentacijata na delnicata kon granicata so Bugarija. [to se odnesuva na delot do Albanija, izraboteni se Fizibiliti studijata i idejnite proekti. [tom se obezbedat sredstvata od me|unarodnite finansiski institucii, koi }e bidat potrebni za izgradba na Koridor 8, Ministerstvoto za transport i vrski }e po~ne so potrebnite aktivnosti za kompletirawe na èlezni~kata mreà”, objasnuvaat od Ministerstvoto. Iako od Ministerstvoto ne sakaat da priznaat deka izborite }e ja zako~at realizacijata na klu~nite infrastrukturni proketi, dosega{niot tek na nastanite upatuva deka i ovaa godina proektite }e ostanat samo na hartija.

LU\ETO ]E SE ZAPOZNAAT SO VONZEMJANITE?!

Iako brojni eksperti i teoreti~ari go

poso~uvaat postoeweto na vonzemjanite kako mo`na opcija i zapoznavaweto na lu|eto so niv vo bliska idnina, spored analizata na magazinot “Tajm” toa ne e vozmo`no. Zatoa, postoeweto na vonzemjanite e nerealna ideja koja samo bi ja zbogatila imaginacijata na lu|eto za da im go napravi `ivotot pointeresen. Ova gledi{te ima indirektno vlijanie vrz sozdavaweto na svetot kako “podobro mesto za `iveewe”

eceptot za ìvot mora da e mnogu ednostaven: po~nete so voda, dodadete jaglevodorodi i kr~kajte go seto toa okolu milion mileniumi. Ni{to drugo, samo hemija, plus energija, plus vreme. Ovaa formula be{e uspe{na za Zemjata, a moèbi bila uspe{na i za Mars, pred planetata da presu{i. Kojznae, moèbi istata formula dejstvuva vo momentov na mese~inata na Jupiter nare~ena Evropa. So ovie zborovi, amerikanskiot magazin “Tajm” go po~nuva feqtonot koj gi poso~uva vonzemjanite kako novoto otkritie koe }e go promeni svetot. “Lu|eto i vonzemjanite s$ u{te ne se povrzale, no so postoeweto na 1022 yvezdi toa e samo pra{awe na vreme – neli? Pogre{no. Spored eksobiolozite, vie, va{ite deca i decata na nivnite deca najverojatno nikoga{ nema da slu{nat nitu najmal zvuk od vonzemjani. Ako filmskata yvezda E.T. e va{ata zamisla za vonzemjanin, }e bidete razo~arani. A ako vi pa|a na pamet slikata od filmot “Vojna na svetovite”, moète da zdivnete”, pi{uva magazinot “Tajm”. Kako moème da bideme sigurni vo ova? Da po~neme so brojkite. Pove}eto yvezdi se premnogu oddale~eni od Zemjata i nema {ansi da doznaeme ni{to za teoretskite ìteli na teoretskite planeti koi orbitiraat okolu tie yvezdi. Na signalot ispraten od yvezda koja e oddale~ena 1.000 svetlosni godini od Zemjata po definicija }e mu trebaat 1.000 godini da stigne do nas, a ekspertite teoretiziraat za yvezdi vo sosedstvoto, vo vidliviot univerzum so radius od okolu 14 milijardi svetlosni godini. “Dokolku najbliskite 100 ili 1.000 yvezdi nemaat ìvot, toga{ najverojatno nema nikoga{, nikoga{, nikoga{ da doznaeme dali ima ìvot negde podaleku”, veli astronomot Don Braunli od Va{ingtonskiot univerzitet vo Sietl. Bez razlika dali }e doznaeme ne{to za vonzemjanite, sozdavaweto ìvot, sepak, e mnogu pokompleksno otkolku formulata “zame{aj, zagrej i posluì”. Duri i za asteroidite e poznato deka porano sodrèle mraz, a radioaktivnite izotopi obezbeduvale toplina. No, na niv nema ìvi su{testva, pi{uva “Tajm”. Braunli veli deka za ìvot e potreben poraznoviden svet, kako na Zemjata, koja ima pove}e razli~ni ìvotni sredini. Toa doveduva do hemiska neramnoteà, {to, pak, doveduva do razmena na elektroni. Taka se gradat sloèni molekuli, a potoa i organizmi. “Ne stanuva zbor za slobodni sostavi. Moète da gi stavite site ìvotni elementi vo edna tegla i da ~ekate milijarda godini, a povtorno da ne se slu~i ni{to”, istaknuva Braunli. Od druga strana, pak, fizi~arot i kosmolog Pol Dejvis od Dràvniot univerzitet vo Arizona

e u{te pomalku ubeden vo {ansite za ìvot na drugi planeti. Avtorot na “Morni~ava ti{ina” (Eerie silence) doveduva vo pra{awe nekoi od fundamentalnite premisi na na{ite istraùvawa za vonzemjani, kako i na{iot lov po svetovi koi li~at na na{ata planeta. “Sekako deka ima u{te “nedvi`nosti” vo vselenata, no “vozmo`no za ìveewe” ne e isto so “naseleno”. Nemam poim {to go pretvora neìvoto vo ìvo. Me iritiraat lu|eto koi tvrdat deka moè da se pojavi ìvot vo uslovi sli~ni na tie na Zemjata”, potencira Dejvis. Spored nego, nau~nite metodi isto taka se beznade`no siroma{ni, bidej}i re~isi site teorii za ìvotot se izvle~eni od edinstvenoto mesto koe go poznavame, so eden zbor nare~eno Zemja. “Koga va{ata grupa-primerok e tolku mala, imate u{te mnogu rabota pred da postignete nekakva statisti~ka zna~ajnost”, veli toj. No, najgolemata gre{ka koja ja pravat eksobiolozite e toa {to veruvaat deka edinstvenoto mesto za potraga po vonzemjani se nivnite svetovi. Najdobroto mesto na koe moàt da se najdat znaci od niv e ovde na Zemjata. Spored Dejvis, “ako ìvotot navistina se razviva so relativna lesnotija, moèbi se pojavil stotici pati vo stotici razli~ni formi ovde pokraj nas. Ne go gledame zatoa {to ne znaeme {to barame”. Ve}e otkrivme ìvot vo ekstremni uslovi na na{ata sopstvena planeta – osobeno vo dlabokite vulkanski otvori, kade {to vodata se zagreva do 120 stepeni Celziusovi, temperatura na koja ne bi bilo mo`no da se preìvee. Tie organizmi ne se smetaat za vonzemjani bidej}i vo odnos na temperaturniot spektar ìveat vo zona vo blizina na na{ata. “Tie ne se izdvojuvaat, zatoa {to nema diskontinuitet”, veli Dejvis. Od druga strana, ako zaklu~ime deka nema ìvot na temperaturra od 125 do 175 stepeni Celziusovi, a potoa ni se pojavi ìvotno na 195 stepeni Celziusovi, moèbi sme na nekakva traga. Sekako, duri i takvite vonzemjani ne se toa po koe kopneeme ili se pla{ime – tie koi }e ni raskaùvaat prikazni za toa kakvi se ne{tata na drugata strana na kosmosot ili, pak, }e n$ osvojat so nivnata intelektualna nadmo}. [teta – ili moèbi sre}a – {to nikoga{ nema da gi vidime. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

KOGA STATISTIKATA E MO]

Analizite koi gi pravev denovive potvrduvaat deka duri i ova nisko nivo na statisti~ki rast na BDP e ve{ta~ki postignato. Site parametri govorat deka glavni dvigateli na ovaa brojka vo posledniot kvartal, koi vo “foto fini{“ ja izvadija godinata vo pozitiva, se bruto-investiciite, izvozot, grade`ni{tvoto i trgovijata na stoki i uslugi zabeleà zgolemuvawe vo nominalen iznos od 37,5%. Kone~no, vo ~etvrtoto trimese~je najgolem porast e zabeleàn vo sektorite grade`ni{tvo od 38,2% i trgovija na golemo i na malo od 6,4%. Zasega imame pri~ini za zadovolstvo koe kratko trae dokolku se pogledne malku vo detalite. Prvo za bruto-investiciite. Dobrata vest e deka tie rastat i u~estvuvaat so edna tretina vo BDP. Statistikata e interesen fenomen, osobeno koga nekoj se precenil vo kapacitetot da presmetuva. Brojkata od 32,5%, koja se pripi{uva na u~estvoto na bruto-investiciite, vo apsoluten iznos e 2,1 milijardi evra. Taa vo 2009 godina iznesuva{e 26,2% odnosno 1,7 milijardi evra. Kade gi gledame ovie investicii na teren? Edinstveno kaj dràvata, koja preku buxetot finansira kapitalni investicii. Ova e lo{ata vest. No, u{te polo{ e obidot preku statisti~koto duplirawe na investiciite, koi se povtoruvaat vo ist iznos sekoja godina, da se bildaat rezultatite. Za ostanatite subjekti na pazarot 2010 be{e godina na preìvuvawe. Bankite kako finansieri na investiciski

red 6 meseci, vo septemvri 2010 godina, vo tekst za “Kapital” proektirav deka so maksimalen rast na BDP vo posledniot kvartal od 3%, {to e te{ko ostvarliv, BDP za 2010 godina }e bide okolu 1%. Da potsetam, proekciite na Vladata, no i na MMF bea optimisti~ki postaveni na 3%, za podocna da se revidiraat na 2%. Za `al, Makedonija vo 2010 godina advaj uspea da zabele`i pozitivna brojka na BDP od 0,7%. Koga podobro }e razmislime, rast pod 1% ostvaren vo odnos na mnoguminusnata 2009 godina treba pobrzo da se zaboravi. Analizite koi gi pravev denovive potvrduvaat deka duri i ova nisko nivo na statisti~ki rast e ve{ta~ki postignato. Site parametri govorat deka glavni dvigateli na ovaa brojka vo posledniot kvartal, koi vo “foto fini{“ ja izvadija godinata vo pozitiva, se bruto-investiciite, izvozot, grade`ni{tvoto i trgovijata. Poedine~no, toa izgleda vaka. Bruto-investiciite, vo odnos na istiot period od 2009 godina, nominalno porasnaa za 24,8%,a nivnoto u~estvo vo strukturata na bruto-doma{niot proizvod iznesuva{e 32,5%. Izvozot

proekti postojano se àlea deka nema dovolno kvalitetni aplikacii za da gi finansiraat. Potvrdata se gleda i od aspekt na uvozot na sredstva za rabota, kade {to se soo~uvame so realen pad od 21,5%, dodeka doma{noto proizvodstvo na kapitalni proizvodi e ponisko za 12,9%. Potfrlija i stranskite direktni investicii, koi i realno gi nemavme, pa zatoa nema druga logika osven deka celokupniot rast na bruto-investiciite definitivno se dolì na vladinite proekti. Mala analiza na brojkite i se gleda deka najgolem del od porastot na investiciite e vo grade`ni{tvoto. Ovaa win-win situacija, vo koja dràvata ve{ta~ki gi pumpa investiciite, plus obezbeduva rast na grade`ni{tvoto od 38,2% vo posledniot kvartal od 2010 godina, e neodr`liva. Daleku pove}e bi posakuvale da vidime rast na grade`nite raboti na privatnite investitori. No, za ova se potrebni finansiski fondovi i brza realizacija na barawata za gradba. No, t uka nikako da se pridviàt rabotite. Najdobar pokazatel za realniot nizok rast na privatnite grade`ni aktivnosti e namaleniot broj O

izdadeni dozvoli za gradba vo noemvri za 22,5% i vo dekemvri za 5%. Zatoa, vo mesecite pred nas }e kalkulirame samo so pozna~ajni investicii na objektite koi se vo dràvna sopstvenost. Verojatno tuka }e se pridruàt planiranite investicii vo patnata infrastruktura, za koi }e o~ekuvame maratonski rekordi vo bavno gradewe. Kako primer }e ja zemam rekonstrukcijata na ulicata Mito Haxivasilev Jasmin vo Skopje. Polovina od asfaltot se grebe tri nedeli, potoa }e sleduva vtorata polovina i po nekolku meseci, verojatno pred letoto, }e imame rekonstruirana glavna soobra} ajnica vo Skopje. Treba da se navikneme na pristapot koj pretendira da vleze vo u~ebnicite po ekonomija. Kako poinaku da se razbere “biserot” na gradona~alnikot na Skopje, koj izjavi deka vo slu~aj da se rabotelo vtora smena i za vikend cenata }e se duplirala. Od {to, koga se znae deka tro{ocite za rabotna raka ne nadminuvaat 10% od vkupnata investicija? Ili kompanijata od Ko~ani, koja po~nuva so rabota vo devet i zavr{uva vo ~etiri, ima drugi presmetki - popladne bi pla}ala poskapa nafta? Ili moèbi skapo K

gi iznajmila ma{inite od golemite kompanii, pa sega se zafateni vikendite vo edukacija za nivna upotreba? Nezavisno, iljadnici gra|ani gi podnesuvaat najgolemite tro{oci, a ni{to pomalku ne gubi i dr`avata. Ovie oportunitetni tro{oci zna~at deka so ~ekaweto vo (ne)redot gubime mnogu od na{eto vreme, koe nekoj mnogu skapo ni go pla}a. Dr`avata gubi so samiot fakt {to site nie sme neproduktivni vo toa vreme pominato vo kolonite, a osobeno e {tetno za transportnite kompanii. Mora da priznaam deka o~ekuvav nekoe logi~no objasnuvawe od Trajanovski. Da se vratam na golemata slika. Vtoriot faktor za rast na BDP e rastot na izvozot. Odli~no, no koi se sektorite na izvoz ako se ima predvid deka rastot na industriskoto proizvodstvo e nezna~itelen? Na Okta, koja izvezuva na Kosovo, na Makstil i na Feni, koi imaat podobri pazarni uslovi i definitivno na tekstilniot sektor, koj proizveduva lon za izvoz. Rastot ostvaren na na~in kade {to nemame zgolemena produktivnost vo industrijata e neodr`liv i nefleksibilen. Od druga strana, padot na uvozot iznenaduva vo uslovi C

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz niv erz r ite itetsk tskii prof tsk pprofesor rroffeso feso esorr

koga imame porast na cenite na energensite i na uvozot na patni~ki vozila poradi administrativnite povolnosti. Definitivno, toj e pokazatel deka doma{nata potro{uva~ka nikako da zakrepne. Kone~no, ne treba da n$ raduva i porastot od 6,4% na potro{uva~kata. Prvo, taa ne e kreirana od porast na kreditiraweto na naselenieto ili od kupovnata mo}, koja, naprotiv, oslabuva. Pri~inite za porastot se nao|aat vo zgolemuvaweto na vrabotuvawata vo javnata administracija, ~ii plati podocna gi gledame kako neproduktivno se naso~uvaat kon uvoznite stoki i uslugi. Ova e nepovolna situacija, za koja ima mnogu kritiki, no nikako da se nau~at lekciite. Ostanuva da se nadevame deka vo prviot kvartal od 2011 godina }e imame realen ras t na BDP, no so daleku pomali statisti~ki intervencii i so izmeneti komponenti na rastot. O

Balkan / Biznis / Politika

ALBANSKATA VLADA PRODAVA DR@AVEN IMOT I KOMPANII

lbanskata Vlada po~nuva so proda`ba na dràven imot i kompanii so cel da gi zgolemi prihodite vo buxetot i da zaìvee ekonomijata. Albanskata agencija za privatizacija najavi deka naskoro na proda`ba }e bidat staveni 1.280 dràvni objekti, kako i malcinski paketi akcii

na dràvnite firmi vo ve}e privatiziranite kompanii. Stanuva zbor za malcinski paket akcii koi dràvata gi ima vo naftenata kompanija Albpetrol i za privatizacija na dràvnata naftena kompanija ARMO. Dràvata, isto taka, }e go prodade i svojot del vo privatiziraniot ALBtelekom.

]e se prodadat i malite dr`avni hidrocentrali i voeni objekti. Neodamna, albanskiot premier, Sali Beri{a, izjavi deka ovaa godina o~ekuva zgolemuvawe na stranskite direktni investicii. Se predviduva privatizaciskata procedura da bide zavr{ena do krajot na 2011 godina.

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

LETOVO RABOTA ZA 10.000 SEZONSKI RABOTNICI VO CRNA GORA o Crna Gora, spored procenkite na Zavodot za vrabotuvawe (ZZZ), ovaa godina }e se vrabotat pove}e od 10.000 rabotnici za potrebite na turizmot i ugostitelstvoto. Sovetnikot na direktorot na ZZZ, Tomo Jan~i}, izjavi deka so nacionalnata strategija za vrabotuvawe i akcioniot

plan na Zavodot, predvideno e godinava da se anga`iraat 5.500 sezonski rabotnici od Crna Gora, {to e 10% pove}e od minatogodi{niot plan. Jan~i} naglasi deka najgolema potreba za rabotnici, 77%, ima na primorjeto, vo turizmot, ugostitelstvoto, potoa vo grade`ni{tvoto, trgovi-

jata i zemjodelstvoto. Toj voedno istakna deka vo evidencijata na ZZZ nema dovolno potrebna rabotna sila, ni po broj, ni po kvalitet. Najmnogu sezonski rabotnici }e trebaat vo Budva, potoa vo Herceg Novi, Bar, Ulciw, Tivat i Kotor, a najbarani }e bidat kelneri, kuvari, sobarki i recepcioneri.

NELIKVIDNOSTA RASTE

HRVATSKA NA FIRMITE ]E IM PROSTI DOLG OD 4 MILIJARDI EVRA?! Spored Zakonot za prisilno ostvaruvawe na pobaruvawata, koj }e stapi na sila na 1 januari 2012 godina, Finansiskata agencija FINA }e gi stopira site prisilni naplati na dolgovi postari od edna godina, koi spored procenkite, se re~isi ~etiri milijardi evra. Tolku dol`at firmite {to se blokirani podolgo od 360 dena Brkani}.

ELENA JOVANOVSKA rvatskata Finansiska agencija FINA }e gi stopira site prisilni naplati na dolgovi postari od edna godina, koi se procenuvaat na ~etiri milijardi evra. Dolgovite na firmite blokirani podolgo od 360 dena, nikoga{ nema da se naplatat. Svoite smetki podolgo od edna godina ne gi platile duri 61.281 firmi, {to pretstavuva 83,3% od site nelikvidni firmi. Pove}e od 25.000 firmi i zanaeti, svoite dolgovi ne gi podmirile pet ili pove}e godini i zad sebe ostavile neplateni smetki od 1,3 milijardi evra. Ova se predviduva so noviot Zakonot za prisilno ostvaruvawe na pobaruvawata, koj }e stapi na sila na 1 januari 2012 godina. Celta na voveduvawe na ovaa merka e re{avawe na problemot so rekordnata nelikvidnost so koja poslednite godini se bori hrvatskoto stopanstvo. Spored najnovite podatoci na FINA, nepodmirenite smetki vo stopanstvoto na krajot na januari nadminaa 4,97 milijardi evra. Toa e za 121,7 milioni evra pove}e od krajot na minatata godina i re~isi 1,3 milijardi evra pove} e otkolku vo januari 2010 godina. Najgolema nelikvidnost i ponatamu go trese sektorot na trgovija vo koj na krajot na januari ima{e pove}e od 1,28 milijardi evra neplateni smetki. Na vtoro mesto e grade`niot sektor so dolg od 839 milioni evra, dodeka na treto mesto na crnata lista na sektori vo koi e najte{ko da se naplatat pobaruva-

wata e prerabotuva~kata industrija so dolg od 582 milioni evra. Vistinskata eksplozija na nelikvidnost poslednata godina e pokazatel na sostojbata vo hrvatskoto stopanstvo. Golem broj firmi i zanaeti vo krizata ja namalija delovnata aktivnost, no svoite nara~ki ne gi prilagodija na novonastanatata situacija, tuku prodol`ija da nara~uvaat stoki i uslugi kako ni{to da ne se slu~ilo. Bidej}i im padnaa prihodite, nemaa so {to da gi naplatat nara~kite. Poradi vakvata situacija „kulturata na nepla}awe” dostigna kulminacija. Denes, spored ekspertite, taa „kultura” e golem tovar za ekonomijata

vo celina. NOVA FIRMA BEZ STARI SMETKI Ekspertite predupreduvaat na voobi~aenata praktika deka pretpriema~ite koi }e zapadnat vo problemi, delovnite aktivnosti da gi prodol`at so osnovawe nova firma, a dolgovite da gi ostavaat na starata firma. Poradi toa {to pove}eto od tie stari i nesolventni firmi nemaat nitu eden vraboten i postojat samo na hartija, jasno e deka doveritelite najgolem del od tie dolgovi nikoga{ nema da uspeat da gi naplatat. Na ovoj problem uka`uvaat i od FINA, koja od 1 januari godinava od bankite go prezede sproveduvaweto

BUGARIJA OD RUSIJA BARA MORATORIUM ZA BELENE ugarskata Vlada pobara od ruskite partnerti moratorium od tri meseci vo vrska so izgradbata na nuklearnata centrala Belene, a premierot Bojko Borisov se nadeva deka takvata odluka }e bide potpi{ana vo ~etvrtok. “Se dogovorivme i se nadevam deka }e potpi{eme moratorium za Belene na tri meseci, dodeka ne se razjasnat site tehni~ki pra{awa

vo vrska so seizmologijata i cenata”, pojasni Borisov. Tehni~kata komisija na proektot Belene pobara od ruskata strana objasnuvawe za 30 novi pra{awa {to se pojavija po incidentot so japonskata nuklearka Fuku{ima, a se odnesuvaat na bezbednosta. Za razlika od premierot i negovata partija, Gra|anite za evropski razvoj na Bugarija (GERB) i parlamen-

tarnata Plava koalicija, namesto trimese~en moratorium baraat kone~no da se prekine so izgradba na ovaa nuklearka. Spored liderite na Plava koalicija, izgradbata na Belene }e ja uni{ti bugarskata ekonomija i }e pretstavuva zakana za bezbednosta, a }e dovede i do ogromno zadol`uvawe na dr`avata, koe gra|anite }e go pla}aat so godini.

na postapkite za prisilna naplata na dolgovite. So izmenite na Zakonot za sudski registar, osnova~ot na firma sega }e mora da dokaè deka mu se podmireni site dolgovi pred da ja osnova novata firma. Kako {to naglasi ~lenot na upravata na FINA, Ante [imunovi}, dol`nicite pove}e nema da moàt da se spasuvaat so toa {to parite }e gi prefrluvaat na {tedni smetki, zatoa {to FINA so prisilna naplata gi opfa} a i za{tedite. Pretstavnicite na FINA naglasija deka dràvata i dràvnite pretprijatija ne se me|u tie {to dolàt, tuku deka dràvata e me|u doveritelite, odnosno me|u tie na koi firmite i fizi~kite

lica im dol`at pari. I eden del od ekspertite smetaat deka mora da se re{i problemot so zatvorawe stari i otvorawe novi firmi. „Iako golemata nelikvidnost ne e ni{to novo, celiot problem eskalira{e po osnovaweto na servisot za brzo osnovawe firma preku Internet, HITRO.HR. Toga{ be{e va`no da se otvorat {to pove}e firmi i ne se proveruva{e dali osnova~ot na novata firma zad sebe ima nepodmireni dolgovi. I ponatamu veruvam deka pove}eto pretpriema~i se korektni i ako ne pla}aat, ne pla}aat poradi toa {to ne mo`at vo toj moment, a ne zatoa {to ne sakaat”, objasnuva biznis-sovetnikot Vlado

NLB PORADI AGRO@IV OSTANA BEZ 30 MILIONI EVRA

d Nova Qubqanska banka (NLB) preku kreditirawe na propadnatiot srpski proizveduva~ na pile{ko meso Agro`iv is~eznaa 30 milioni evra. Mariborskiot vesnik „Ve~er” pi{uva deka parite zavr{ile vo xebovite na ~elnicite na Agro`iv i organizirani grupi vo NLB koi na srp-

skata firma & odobruvale visoki neosigurani krediti. Mariborskiot vesnik pi{uva deka grupata vo NLB ja otkrile srpskite istra`iteli, koi vo ramki na obemnata istraga ve}e zatvorila 20 lica od Agro`iv, dodeka slovene~kite organi s$ u{te ne ja po~nale istragata vo NLB. Inaku,javnoto pretprijatie

DA POMOGNAT I BANKITE Vinovnicite za eskalacijata na problemot so nelikvidnosta moè da se baraat i vo bavnoto i neefikasno sudstvo i vo bavnosta na ste~ajnite postapki. „Itno treba da se donese zakon koj }e propi{e obvrskite da se pla}aat vo rok od 60 dena, zatoa {to dosega toa ne e dobro re{eno. Osven toa, dràvata bi morala da otpi{e del od dolgovite, osobeno zatoa {to golem del od niv se odnesuvaat na neplateni danoci i obvrski, pa duri treba i da vleze vo sopstveni~kata struktura na firmite za koi se procenuva deka imaat {ansi da opstojat na pazarot”, veli Slavko Lini} od Socijaldemokratskata partija (SDP). Re{enie za nelikvidnosta Lini} gleda vo potezite koi svoevremeno gi povle~e i prethodnata Vlada vo koja be{e i samiot. Toga{ dràvata se zadolùva{e za da gi pokrie svoite dolgovi i dolgovite na dràvnite firmi, a mnogu firmi zavr{ija vo ste~aj. Lini} potsetuva deka firmite denes se mnogu pove} e izloèni kon bankite i zatoa, zaklu~uva deka vo re{enie na problemot na nelikvidnosta treba da se vklu~at i bankite. „Golemata nelikvidnost e samo u{te edna pri~ina vo nizata poradi koja imame tolku niska stapka na rast na ekonomijata. Nelikvidnosta e golem problem za ponatamo{niot razvoj i vrabotuvawa”, zabeleùva Goran [aravawa, glaven ekonomist vo Zagrepska banka.

Srbijagas kon krajot na minatata godina za 11,33 milioni evra go kupi Agro`iv.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

IZVR[NIOT DIREKTOR NA INA DOBI 30 DENA PRITVOR

GRCIJA PO TRETPAT GI NAMALUVA PLATITE VO DR@AVNIOT SECTOR

a izvr{niot direktor na hrvatskata naftena kompanija INA, Bojan Milkovi}, koj vo petokot be{e uapsen poradi primawe mito, sudot mu odredi 30 dena pritvor za da ne vlijae vrz svedocite. Milkovi} se tovari deka vo periodot od 2002 do 2009 godina, kako pretsedatel na upravata na firmata-}erka na INA, Krosko, od kooperantite zemal po 5% do 10% provizija za dogovarawe na rabotite. Vo ovoj period, Milkovi} zel 447.000 evra provizija.

Vo INA naglasuvaat deka ovie obvinuvawa nemaat nikakva vrska so raboteweto na kompanijata, nitu so negovata pozicija na izvr{en direktor.

ladata na gr~kiot premier Jorgos Papandreu se podgotvuva da gi namali platite na vrabotenite vo dr`avniot sektor. Toa e del od vladinite ekonomski merki za nadminuvawe na krizata, objavija gr~kite mediumi. Gr~kiot vesnik „Elefterotipija” naveduva deka

MIODRAG KOSTI]

SOPSTVENIK NA MK GRUPA I EDEN OD NAJGOLEMITE INVESTITORI VO ZEMJODELSTVOTO

SRBIJA MO@E DA IZVEZE HRANA ZA 25 MILIJARDI EVRA ali subvenciite se socijalna ili razj vojna kategorija? Subvenciite se napraveni da bidat razvojni, a ne da pomagaat na socijalno zagrozenite `iteli. Ottuka e nelogi~no za{to srpskata Vlada dava subvencii po hektar, a ne po ton. Vo interes e da se subvencionira toj {to proizveduva pove}e i da go pottikne{ da proizveduva pove}e. Srbija sega izvezuva zemjodelski proizvodi vo iznos od 2,5 milijardi dolari. Koga toa }e se podeli so ~etiri milioni hektari, izleguva deka izvozot po hektar e 450 evra. No, ima i druga presmetka. Minatata godina prose~noto

“Politika”, Vo intervju za srpskiot vesnik “Politika” Kosti} istaknuva deka klu~no pra{awe e kako efikasno da se iskoristi zemjata kako resurs. Spored nego, hranata e “srpska nafta” i za da se postigne pogolem izvoz potrebno e novo dr`avno ureduvawe zasnovano na subvencionirawe po ton proizvedena stoka, a ne po hektar obrabotena zemja

proizvodstvo na {e}erna repka be{e 55 toni. Od toa se dobiva 6,5 toni {e}er, od koj koga }e se izveze po sega{nite ceni se zarabotuva 4.500 evra po hektar. U{te podobri rezultati dava zamrznatoto ovo{je. Dokolku zemjodelskoto zemji{te so adekvatni subvencii zavr{i vo

racete na lu|e koi znaat so niv da upravuvaat Srbija bi go zgolemila izvozot na 25 milijardi evra. [to se adekvatni subvencii? Tie koi se presmetuvaat i ispla}aat po ton proizvodstvo, so {to resursite od racete na pomalku efikasnite korisnici na

op{testvenoto bogatstvo bi preminale vo racete na efikasni korisnici. Dali toa zna~i deka }e dojde do promena na dr`avnata agrarna politika? Ne samo na politikata, tuku i na dr`avnoto ureduvawe. Na uspe{nite zemjodelci ne im e potrebna pomo{, tie ne

pokraj platite }e se namalat i investiciskite programi za firmite so dr`aven kapital. Vesnikot „Etnos” objavi deka premierot Papandreu e odlu~en da gi prodol`i reformite, a kako del od toa e i prestrukturirawe na vladiniot kabinet, odnosno imenuvawe na trojca novi ministri

zadol`eni za prihodite, za privatizacijata i za elektronskata Vlada. „Ako do krajot na godinava Grcija ne se spravi so pla}aweto na dolgot, zemjata u{te na po~etokot na 2012 godina }e pobara nov kredit od Evropskiot fond za finansiska stabilnost”, pi{uva „Naftemboriki”.

se siroma{ni. Nim im se potrebni adekvatni merki za da bidat uspe{ni. Koi se tie merki? Kako prvo, potrebni se subvencii po toni. Dràvata so visinata na subvenciite opredeluva po kolku od {to }e se proizveduva. P~enkata, na primer, ima ekstraprofitna cena od 220 evra po ton, a realnata cena e 150 evra. Dràvata vo toj slu~aj nema potreba da go subvencionira proizvodstvoto na p~enka. No, zatoa, dokolku vidime deka nema kompir, dràvata }e treba da go subvencionira proizvodstvoto na kompir do odredeno nivo. Toa e seriozna rabota. Dràvata se pojavuva kako regulator na pazarot, a i osnoven kompenzator nekoi oligarsi da ne zarabotat ekstra profit ili imaat ekstra zaguba se stokovite rezervi. Srbija za zemjodelstvoto izdvojuva 160 milioni evra od vkupniot buxet, koj e osum milijardi evra, a Evropskata unija od svojot buxet za subvencii na zemjodelstvoto odvojuva 48%. Dali treba da se izvezuvaat zemjodelskite proizvodi koi se vo povisoka faza na prerabotka? Od doverlivi izvori znam deka dve srpski kompanii podgotvuvaat proekti i studii za proizvodstvo na skrob vo Srbija. Za ton skrob potreben e ton ipol p~enka. Ton ipol p~enka ~ini me|u 150-170 evra, a ton skrob ~ini 300 evra. Presmetano po hektar toa e 1.200 evra za p~enka ili 2.500 evra po hektar koga p~enkata }e se preraboti vo skrob. Za da se izvezuvaat zemjodelskite proizvodi koi se vo povisoka faza na prerabotka potrebno e dràvata da ima razvoen fond preku koj parite od dano~nite obvrznici prin-

cipielno }e se orientiraat na odreden proekt, a so toa }e se pomogne vo zgolemuvaweto na bruto-doma{niot proizvod (BDP) i vrabotuvaweto. Dokolku moème da sobereme milijarda evra koi sakame da gi investirame vo razvoj na industrijata bazirana na doma{noto zemjodelstvo toa }e bide signal za bankite da dadat pari. Za vakvite investicii kamatata mora da bide poniska od komercijalnite krediti. Ne moàt da se gradat fabriki so komercijalni krediti i rok na otplata od pet godini. Denes 50% do 60% od zemjodelskoto proizvodstvo se finansira so krediti ~ija kamata iznesuva 14%, a rokot na otplata e edna godina. Toa go nema nikade vo svetot, bidej}i e neisplatlivo. Toj kredit se dava na 20 godini na sekoj biznismen koj saka da gradi industriski pogoni. Zatoa se potrebni stimulaciski merki od strana na dràvata. Ako dràvata veli deka zemjodelstvoto e strate{ka granka, toga{ mora i finansiski da go poddrì. Klu~noto pra{awe e kako dràvata najefikasno da ja iskoristi zemjata koja e najdobriot resurs {to go ima. Kade e mestoto na maliot farmer vo va{iot pogled za zemjodelska strategija? Pra{aweto e {to e mal farmer! Nekoj koj ima polovina hektar zemja e socijalen slu~aj, a ne mal proizvoditel komu dràvata saka mu da pomogne. Na vakvite slu~ai ne im se pomaga preku zemjodelskiot buxet, tuku se dava socijalna pomo{. Na toj {to ima hektar, a ima pretpriema~ki duh treba da mu se dadat pari za da napravi ovo{tarnik ili staklena gradina.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

VISOKITE CENI ]E GO NAMALAT EKONOMSKIOT RAST NA SAD VO PRVIOT KVARTAL OD 2011 GODINA

MMF PLANIRA DA JA OTVORI ANTIKRIZNATA KREDITNA PROGRAMA NAB

pored predviduvawata na amerikanskite ekonomisti, ekonomskiot rast na SAD vo tekovniot kvartal }e bide pomal vo sporedba so posledniot kvartal od minatata godina. Amerikanskata ekonomija minatoto trimese~je raste{e so tempo pobrzo od o~ekuvanoto, a poslednite vladini podatoci prika`uvaat ekonomska ekspanzija od 3,1% na stopanstvoto, {to e za 0,3% pove}e od o~ekuvanite sostojbi. Ekonomistite veru-

e|unarodniot monetaren fond (MMF) planira da ja aktivira antikriznata kreditna programa New Arrangements to Borrow, NAB vo visina od 583 milijardi dolari. Ovie sredstva se nameneti za pomo{ na dr`avite zapadnati vo finansiski pote{kotii, no i za stabilizacija na svetskata ekonomija vo celost. Kako {to prenesuva

vaat deka tekovniot kvartal }e pretrpi zabaven ekonomski rast, poradi zgolemuvawe na tro{ocite za gorivo koi se odrazuvaat vrz cenite na dobrata i uslugite so {to ja namaluvaat pobaruva~kata. Rastot na bruto-doma{niot proizvod na SAD vo tekot na 2010 godina iznesuva{e 2,9%, vklu~itelno so celokupnoto proizvodstvo i uslugite. Toa e i najgolemiot rast ostvaren od 2005 godina pa navamu. Naftata i benzinot vo SAD

ovaa godina se soo~ija so 20% poka~uvawe, dodeka podatocite na Blumberg govorat za poka~uvawe na osnovnata energetska surovina na berzata vo Wujork, so {to barel naftata se iska~i na 106 dolari. Ekonomistite sovetuvaat vnimatelno da se presmeta {tetata koja amerikanskoto stopanstvo }e ja pretrpi kako posledica na zemotresot i cunamito {to besneeja vo Japonija.

Blumberg, dràvite-~lenki za koi e nameneta ovaa programa, po~naa da razmisluvaat za objavuvawe na programata, visinata na sredstvata, koi na dràvite }e im bidat na raspolagawe, kako i rokovite za dovibawe na tie sredstva. Spored najavite od MMF, ovaa programa bi moèla da se aktivira u{te slednata nedela. No, pretstavnikot na fondot,

Vilijam Murej istakna deka za po~etokot na ovaa programa e potrebna i nejzina ratifikacija, {to bi moèlo da go odloì rokot za pristap na dràvite kon programata. MMF vo noemvri 2009 godina, gi zgolemi sredstvata na NAB na 600 milijardi dolari, iako prvi~no planira{e maksimalnata vrednost za ovaa programa da iznesuva 500 milijardi dolari, pi{uva Blumberg.

DVA, TRI ZBORA

LO[A VEST ZA QUBITELITE NA KAFE

"Za{titata na civilnoto naselenie ostanuva prioritet na Rusija. Smetame deka intervencijata na koaliciskite sili vo vnatre{nata, gra|anskata vojna vo Libija ne e sankcionirana so rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii Vo SAD i Latinska Amerika seidbata na kafeto e namalena poradi promen- od 1973 godina."

KAFETO ]E BIDE SKAP LUKSUZ VO IDNINA?

livite vremenski uslovi. Za edna godina seidbata na kafeto Luisa Garzóna se namali za 70%, a cenata na kafeto Arabika se zgolemi za 85%. BORO MIR^ESKI

o poslednite nekolku godini, vo SAD i Latinska Amerika vo regionite kade {to se odgleduva kafe, seidbata na ova seme e zna~itelno namalena, kako posledica na rastot na temperaturata i te{kite i nepredvidlivi obilni do`dovi, fenomeni koi ekspertite gi povrzuvaat so globalnoto zatopluvawe. Latinska Amerika, kade {to najmnogu se odgleduva kafe vo svetot, be{e najpogodena dr`ava od vremenskite nepogodi, pa poradi toa samo za edna godina, seidbata na kafeto Luisa Garzóna se namali za 70%, a cenata na kafeto Arabika se zgolemi za 85% i dostigna rekordna vrednost od 2,95 dolari za polovina kilogram. Dodeka rezervite na najdobroto kafe vo svetot se namaluvaat, globalnata pobaruva~ka dostignuva rekord, poradi noviot trend na “srednata klasa” narodi od brzoraste~kite ekonomii kako Brazil, Indija i Kina, koi duri sega razvivaat naviki za dnevno konsumirawe na ovoj napitok, pi{uva “Wujork Tajms”. Kafeto kako rastenie ima potreba od odredena temperatura, koli~ina na vrne`i i period na su{a za zrnata propisno da sozreat i da

go zadr`at vkusot. Od druga strana, site “natrapnici” koi mu {tetat na kafeto, vireat vo topli i vla`ni vremenski uslovi, istaknuvaat ekspertite. Pogolemiot del od zemjodelcite vo planinskiot region Kauka vo Kolumbija, nekolku dekadi nanazad egzistiraat od proizvodstvo na kafeto Arabika, koe ima potreba od prili~no ladni vremenski uslovi. Spored ekspertite, ovoj region e najpogoden za odlgeduvawe na kafeto Arabika, koe vo kombinacija so vremenskite uslovi vo Kauka i pra{umata {to e rasprostraneta gi dava najkvalitetnite brendovi vo svetot, Nespresso i Green Mountain. Nabavuva~ite na ova kafe stravuvaat deka kolumbijskite rezervi na Arabika

nema da bidat dovolni za da gi zadovolat potrebite na kafe vo svetot do krajot na 2011 godina. Vo 2006 godina, Kolumbija proizvede 12 milioni vre}i~ki kafe od 60 kilogrami, poradi {to vo toa vreme, kako cel za 2014 godina, ovaa dr`ava si postavi deka }e proizvede 17 milioni vre}i~ki kafe. No, minatata godina poradi lo{ite vremenski uslovi, Kolumbija proizvede samo devet milioni vre}i~ki. Kako rezultat na toa, glavnite svetski brendovi gi zgolemija maloproda`nite ceni na kafeto za 25%, za pomalku od edna godina. Padna i profitot na nekolku sinxiri restorani kako Starbucks i Green Mountain. “Za pomalku od deset meseci, nabavnata cena na kafeto Arabika se zgolemi za 85%,

so {to dostigna duri 2,95 dolari za polovina kilogram”, potencira Xorx Kop, analiti~ar od Interne{nal fju~rs grup (International Futures Group) od îkago. Kolumbija e vtor po golemina izvoznik na kafe so svetot, vedna{ zad Brazil, kade {to kafeto se odgleduva na pogolemi, mehanizirani farmi. Odgleduva~ite na kafe od ovie dve dràvi najmnogu se àlat na visokite ceni na |ubrivoto za zemji{teto. Toa go potvrduva i kolumbiskata federacija, a se sloùva i so stavot na Me|unarodnata organizacija za kafe, koja smeta deka klimatskite promeni se glavni vinovnici za namaluvawe na seidbite na kafe i negoviot kvalitet. Spored kolumbiskiot centar za prou~uvawe na kafeto Cenicaféu, prose~nata temperatuva vo regionite kade {to najmnogu se odgleduva e zgolemena za eden stepen vo poslednite 30 godini, a vo nekoi planinski regioni duri i za dva stepeni. Vo poslednite nekolku godini, prose~noto koli~estvo na vrneì e zgolemeno za 25% nad prosekot. Sevo ova mu nanesuva ogromni {teti na kafeto kako seme, istaknuvaat od Cenicaféu. Poradi toa, ekspertite gi sovetuvaat zemjodelcite od ovie regioni da go prenaso~at proizvodstvoto na kafe kon drugi sorti kafe, poprilagodlivi na promenlivite vremenski uslovi.

SERGEJ LAVROV

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

"Turcija e ~uvstvitelna kon toa {to se slu~uva vo Sirija i nie ne mo`eme da ostaneme nemi za toa {to se slu~uva tamu. Nie imame 800 kilometarska zaedni~ka granica so ovaa dr`ava i imame mnogu bliski odnosi so Sirijcite. Se nadevam deka Sirija nema da bide slednata Libija." REXEP TAIP ERDOGAN

premier na Turcija

"Samitot na Evropskata unija (EU), koj minatata nedela se odr`a vo Brisel i na koj bea doneseni odluki za stabilizirawe na pazarite i zgolemuvawe na konkurentnosta na evropskite zemji be{e u{te edna sredba za drasti~no namaluvawe na suverenitetot na dr`avite-~lenki na EU." VACLAV KLAUS

pretsedatel na ^e{ka

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...PROTESTEN MAR[!

...PROTESTITE ESKALIRAA

...KLU^NA PROMENA!

Britancite se sprotivstavija na merkite za {tedewe

Al-kaeda vospostavi kontrola nad ju`en Jemen

NATO ja prezema kontrolata vrz napadot na Libija

ove}e od 250.000 lu|e protestiraa vo London protiv politikata za {tedewe koja ja spreveduva britanskata Vlada. Gra|anite kr{ea prozori, palea ogan i ispi{uvaa grafiti na londonskite zgradi vo znak na revolt.

slamisti~kite ekstremisti go zazedoa ju`en Jemen, a ja okupiraa i najgolemata fabrika za oru`je vo dr`avata, koja se nao|a na najvisokata planina. So toa, Al-kaeda ja zajaknaa nivnata pozicija vo Jemen.

oenata alijansa NATO ja prezema kontrolata nad site vozdu{ni operacii vo Libija od Francija i Velika BriVtanija. Libiskiot lider, Moamer Gadafi, sepak, ne ja napu{ta

pretsedatelskata fotelja.

]E SE NAMALI LI IZVOZOT OD JAPONIJA?!

RAMPA ZA JAPONSKITE PROIZVODI VO EU? Evropskata unija od Japonija najmnogu uvezuva ovo{je, zelen~uk, morska hrana i hrana za doma{ni mileni~iwa. Ostanuva neizvesno dali Evropa }e go zabrani uvozot od Japonija poradi opasnost od radijacija BORO MIRÊSKI o Avstralija, Kina i SAD i Evropskata unija (EU) po~na da go testira uvozot na hrana od Japonija poradi s$ pogolemiot strav od nivoto na radijacija koe go sodràt proizvodite od podra~jeto kade {to s$ u{te besneat poàri vo nuklearnata centrala Fuku{ima. “Preventivnite merki se odnesuvaat na site prehranbeni proizvodi koi poteknuvaat od regionite koi bea najpogodeni od nuklearnata kriza vo centralata Fuku{ima Dai~i”, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na Evropskata komisija (EK). Ispora~anite proizvodi od Japonija mora da pritignat na evropskite granici so posebna deklaracija izdadena od japonskat vlast i so nalepnica za atestirawe na proizvodot, odnosno so precizno izmereno nivo na radijacija. Dokolku nivoto na radijacija na hranata i prehranbenite proizvodi se kosi so dozvolenata granica na ozra~enost na proizvodite opredelena od EU, na tie proizvodi }e im bide zabranet vlezot na pazarite na koja bilo dràva-~lenka

[TO SE SLU^UVA[E SO IZVOZOT NA JAPONIJA PRED NUKLEARNATA KRIZA?! Japonskiot izvoz vo prviot mesec od 2011 godina porasna, {to be{e dovolen pokazatel za japonskata vlast deka ekonomijata zakrepnuva po petgodi{nata recesija. Prekuokeanskite isporaki vo dekemvri 2010 godina se zgolemija za 13% sporedeno so istiot mesec vo 2009 godina, a za 9,1% sporedeno so noemvri istata godina. Znacite na pobrz rast vo SAD i Kina, destinaciite kade {to Japonija izvezuva pove} e od 1/5 od svojot izvoz bea pokazatel deka ovaa godina Japonija ja o~ekuva enormen rast na pobaruva~kata vo normalni uslovi. Globalnoto zakreppnuvawe na ekonomijata ja ohrabri japonskate vlast za {to povisoki prognozi za ekonomski rast do krajot na 2011 godina. No, na 11 mart site tie prognozi padnaa vo voda. Sega Japoncite se spravuvaat so najgolemata nuklearna kriza vo svetot po ^ernobil od 1986 godina i sekojdnevno gi prebrojuvaat zagubite na ekonomijata.

na Unijata. Evropskata komisija istakna deka Japonija si go zadr`uva pravoto vo EU da izvezuva ovo{je, zelen~uk, morska hrana, kako i hrana za doma{ni mileni~iwa. Minatata godina uvozot na EU na zemjodelski proizvodi od Japonija dostigna vrednost od 200 milioni evra. Samo edna godina prethodno 7% uvozot na zemjodelski proizvodi na EU vo vrednost od ~etiri

milijardi be{e od Japonija. Spored procenkite na EU, dr`avite-~lenki na Unijata vo prosek godi{no uvezuvaat okolu 9.000 toni zelen~uk i ovo{je od Japonija. Spored evropskite analiti~ari, nuklearnata katastrofa od Japonija i nejzinoto vlijanie vrz izvozot na hrana mora da se nabquduva od druga perspektiva. U{te koga se pojavi prviot radioaktiven oblak od Fuku{ima,

pred okolu tri nedeli, golem del od dr`avite-~lenki na EU go zabranija uvozot na hrana od Japonija. Italija be{e prva dr`ava koja prestana da uvezuva hrana od Japonija. Ekspertite stravuvaat deka posledicite od radijacijata vrz hranata doprva }e izlezat na videlina. Ekspertite o~ekuvaat drasti~no da se zgolemi radioaktivnata kontaminacija vo hranata kako {to Japonija vleguva vo tretata nedela vo bitkata so krizata so eksploziite vo Fuku{ima. “Brojot na ozra~eni proizvodi najverojatno }e se zgolemi, a radijacijata vo hranata }e bide zgolemena i vo pogolem del od Japonija, za razlika od momentalnite pet regioni

kade {to e zabele`ena”, izjavi Taku Ohara, vraboten vo Ministerstvoto za zdravstvo na Japonija. Dosega okolu 99 proizvodi, od koi najmnogu mle~ni i zemjodelski proizvodi se ozna~eni kako pozitivni pri testovite na japonskata Vlada za nivoto na radijacijata. Kaj zelen~ukot proizveden vo prefekturite Fuku{ima i ^iba zna~itelno e zgolemeno nivoto na radijacija. Toa go potvrdi i japonskoto Ministerstvo za zdravstvo. Nuklearnata kriza ja zagrozuva i svetskata ekonomija. Dosega, spored poslednoto soop{tenie od japonskata Vlada, zemjotresot od 8,9 stepeni spored Rihter, cunamito i nuklearnite eksplozii vo

Fuku{ima }e ja ~inat japonskata ekonomija najmalku 159 milijardi dolari, a najmnogu 310 milijardi dolari. Osven vo hranata, drasti~no pogolemo nivo na radijacija be{e izmereno vo vodata za piewe od regionot Tohoku, kade {to e stacionirana nuklearnata centrala Fuku{ima. Nikoj ne mo`e so sigurnost da tvrdi kolkava e radijacijata vo vodata, otkako pred dva dena od Tokiskata energetska kompanija (TEPKO) izlegoa so procenki deka radijaciajta e 10 milioni pati pogolema od normalnata, a v~era tie podatoci gi negira{e japonskata Vlada, koja istakna deka nivoto na radioaktivnost e samo 1.000 milisiverti na ~as.

Feqton

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: PABST BREWING COMPANY

KAKO EVTINOTO PIVO VO SAD MO@E DA STANE LUKSUZ VO KINA Amerikancite koi vo 2009 godina ja posetija Kina, te{ko deka }e mo`ea da go prepoznaat svoeto evtino pivo “pabst blu ribon” dokolku bea podgotveni da dadat re~isi 50 dolari za “blu ribon 1884”, pijalak koj taa godina se probi na kineskiot alkoholen pazar. Istiot brend vo novo ruvo ja startuva prikaznata za edno od najuspe{nite rebrendirawa, koe dovede do nemir kaj doma{nite igra~i PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

meto, logoto i dizajnot se materijalni oznaki na brendot. A kako {to pi{uva Journal of Brand Management, prenesuvaj} i go stavot na najdobrite brend-menaxeri, “oznakite na brendot, vsu{nost, se beloto platno na koe treba da se proektira fantazijata”. No, dokolku proizvodot nema istorija, ovie vidlivi oznaki ostanuvaat prazen prostor. Nemaat zna~ewe, pa ne postoi ni brend. Od druga strana, pak, dokolku fantazijata ne bila upotrebena vo

kreiraweto na oznakite u{te od samiot po~etok na brendiraweto, i najdobriot proizvodot mo`e da go snajde lo{ata sudbina na slabata vidlivost i prepoznatlivost. Vakva be{e prikaznata na svetloto pivo “pabst blu ribon” ili vo SAD popoznato kako “pi-bi-ar” (P.B.R.) {to go proizveduva pivarnicata Pabst. Iako se proizveduva so poinakov i poskap “{mek” od obi~nite piva, negovata pojava na amerikanskiot pazar, vo limenki i {i{iwa, mu opredeli mesto na proda`nite polici prepolni so razni marki, so {to be{e opredelena i negovata cena.

Edna golema limenka “pabst blu ribon” tamu i denes ~ini 1,5 dolari. Taka, gri`livo fermentiranoto pivo vo specijalni drveni buriwa, so svojata niska cena stigna poblisku do potro{uva~ka publika sostavena od studenti i mladi buntovnici. Sepak, site Amerikanci koi vo 2009 godina ja posetile Kina, te{ko deka }e mo`ea da go prepoznaat svoeto “pi-bi-ar” dokolku bea podgotveni da dadat re~isi 50 dolari za “blu ribon 1884”, pijalak koj taa godina se probi na kineskiot alkoholen pazar. Vo staklena ambala`a od 750 mililitri {to na prv pogled izgleda kako vino

ili viski, za {to pridonesuva i istaknatata godina vo logoto, brendot si najde celna grupa od poinakvo demografsko poteklo i se poka`a kako vistinski uspeh. DRVENITE BURIWA NA PABST Godinata 1884, e vremeto koga e osnovana pivarnicata Pabst vo Milvoki, Viskonsin. Toa {to e karakteristi~no za proizvodstvoto vo Pabst simboli~no e ka`ano i vo zborovite na reklamata za “blu ribon 1884”, koja se pojavi na vnatre{nata stranica od koricata na noemvriskiot broj vo 2009 godina na “Prozorec od jug”, respektiran biznis-

dvonedelnik {to izle izleguva vo Kina. “Ne se stava samo vi viski vo drveni buriwa. I Isto e so pivoto na Pabs. M Mnogu pijalaci fermentiraat fermentiraa vo drveni buriwa - {kotskoto b k viski, francuskoto brendi, vinoto na Bordo...”, po~nuva porakata {to ja sklopilo marketing-oddelenieto na pivarnicata. Vo prodolènie taa opi{uva kako kvalitetnite drva i umetnosta na buriwata kaj pivoto sozdava specifi~na boja i aroma, za na kraj da fini{ira narekuvaj}i go Pabst “vistinsko bogatstvo me|u pivata”. No, za neistan~eniot vkus na obi~niot konsument, pivoto si e pivo. Toa treba da e evtino, da go ima vo pogolema koli~ina i, se razbira, da bide ladno. Poradi ova, u{te od svojot po~etok vo 19 vek, ovaa pivarnica barala razli~ni na~ini da stigne do potro{uva~ite. Spored ona {to moè da se zabeleì od evolucijata na nejzinite marketingporaki, taa niz godinite

go trasirala patot do rabotnicite, semejstvata i sportskite fanovi. No, vo 2009 godina Pabst napravi reinvencija na svojot proizvod i go pretstavi na kineskiot pazar, so {to se obide vo dotoga{ ne mnogu koristenata tehnika me|u brend-menaxerite. Promenata na targetot na baza na promena na demografijata, se poka`a kako inovacija, koja, pred s$, ja zgolemi i profitabilnosta na brendot. Pokraj ova, kritikite otvorija i novi pogledi kon idejata za pivoto kako pijalak, {to be{e i cel na kompanijata, koja najposle ja najde i svojata vistinska celna grupa. Spored vesnikot Bejing Youth Daily u{te so lansiraweto na pivoto na Pabst na tamo{niot pazar, cenata od 300 jeni vedna{ gi zaintrigirala kupuva~ite. Citiraj}i go Ni ^unlin, predvodnikot na podru`nicata, koja go proizveduva Pabs vo Kina, vesnikot vedna{ dade odgovor za potro{uva~ite. “Godi{nite proda`bi {to

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO LEKSUS NE USPEVA VO KINA?

uri i po seriite povlekuvawa {to se slu~ija minatata godina, koi Tojota gi do`ivea kako sram, Leksus menaxira{e da ostane broj eden luksuzno vozilo vo SAD, to~kata koja ja dr`i ve}e 11 godini. Sepak, vo Kina toa e samo son. Minatata godina na najgolemiot pazar za avtomobili Leksus prodade samo pettina od luksuzniot lider Audi. Isto taka, negoviot profit celo vreme se vle~e{e zad BMV i Dajmleroviot Mercedes. Za da ja podobri sostojbata

na Leksus vo Kina, Tojota po~na so dodatok koj go cementira{e nejziniot ran uspeh vo SAD – ekstremniot servis za potro{uva~ite. Komforot na izlo`benite saloni - kako {to se ma{inite za kapu~ino, dobroto ozvu~uvawe, Lego masite za deca ili, pak, obezbeduvaweto avion za prezafatenite direktori na koi im otka`al avtomobilot i sega e na servisirawe – pretstavuvaat koren vo potpisot na Leksus koga toj se zacvrstuva{e vo SAD vo tekot na 90-tite godini. Za da gi doznae poslednite

barawa od potro{uva~ite Tojota odnese dvajca kineski menaxeri vo kancelariite na Leksus vo Torens, Kalifornija. Tie }e ostanat tamu s$ dodeka ne gi doznaat site aspekti na operaciite od luksuzniot brend, koi rotiraat vo proda`bata, marketingot i servisot za mu{terii. Otkako }e go zavr{at toa tie }e se vratat vo svojata zemja za da gi prenesat instrukciite od amerikanskiot pazar. “SAD e najsofisticiraniot pazar za avtomobili vo svetot spored uslovite na na{ite mo`nosti”, veli

Mark Templin, rakovoditel so amerikanskata proda`ba na Leksus. No, istoto ne moè da se kaè za Leksus vo Kina. “Ni{to ne proizleglo od servisot na Leksus”, veli Megi Lin, sopstvenik na uvezen Lexus RX, koj momentalno raboti so proda`ba na dekorativni kamewa. Pokraj svojot Leksus, toj poseduva i Audi A6 sedan. “Ne ~uvstvuvam deka ne{to specijalno moè da se sporedi so toa {to go pravi Audi. Gore-dolu tie ja vr{at istata rabota”, veli Lin. Iako proda`bata na Leksus

Za da se uspee vo Kina potrebni se pomali vozila koi bi bile favoriti kaj kineskite potro{uva~i, poso~uvaat ekspertite

Feqton

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na nov feqton: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

KINEZITE SE @EDNI I ZA SKAPO VINO pored istraùva~ite na pazarot i trendovite, vo 2009 godina vo Kina bile prodadeni 13,7 milioni litri od vinata na francuskiot region Bordo, a spored proekciite, do 2013 godina ovaa brojka }e porasne na 1,3 milijardi litri. Se razbira, varijabilnosta na ovie brojki denes e vo golema zavisnost od sostojbata na Japonija, kako i celiot aziski region, no faktite se fakti. “Volstrit ùrnal” vo juli taa godina objavi deka vo Kina, edno {i{e Chateau Latife Rothschild 2009 Bordeaux se prodavalo za 18 iljadi dolari. Spored respektiraniot vesnik, nekoi od honkon{kite investitori, obloùvaj}i se na kineskata èd za vino, {pekuliraat deka retkite vina vo Kina vo idnina u{te pove}e }e poskapat.

Od advertajzing istorijata na Pabst

Ispituvaj}i podlaboko, lu|eto od brend-menaxmentot na Pabst napravile simbioza od pove}eto faktori koi ja uslovuvaat proda`bata na pivo vo Kina, so cel da smislat uspe{na strategija za rebrendirawe. Iako majstorot za vkus, Korhauster, objasnuva{e deka se raboti za poinakov proizvod od toj {to se prodava vo SAD, za mnogumina vkusot voop{to ne se razlikuval. O~igledno deka kineskiot distributer na Pabst “zgrabil po licen- Pabst Blu Ribon vo SAD ~ini okolu 2 dolari cata” mnogu dobro znaej}i za kineskata naklonost kon trofei i pandelki gi beleì pazarot so pivo vo Kina dostignuvaat pove} e od 40 milioni toni. Zo{to toga{ cenata na pivoto sekoga{ da bide od 5 do 10 jeni?”, pra{alno odgovori ûnlin. Na negova zabele{ka, “luksuzniot pazar tamu bil okupiran so kineskata rakija, {aoxiu, i vino. Kinezite moàt da si dozvolat da pijat {aoxiu koe ~ini desetici iljadi, pa toj veruval deka pivo od 300 jeni, nema da bide nikakov problem”. Na ovoj na~in, direktorot poso~i deka ovie 300 jeni ili 44 dolari za {i{e pivo, se cena {to moè da si ja dozvolat samo qubitelite na luksuzot. ZO[TO PABST JA ODBRA KINA? Presmetkite {to gi napravi magazinot The Week, poso~uvaat deka vrednosta na kineskiot pazar na pivo koga se pojavi “blu ribon 1884” iznesuvala 30 milijardi dolari, {to spored volumenot toj e najgolem vo svetot. Ovaa sostojba be{e zabeleàna u{te vo 2002 godina, koga Kina go prezede vodstvoto nad SAD. Spored Euromonitor Internacional toga{ pazarot so pivo vo Kina zabaleà rast od 7%, dode-

“Se pojavija novi lu|e na listata so bogati, a vo Kina, percepcijata e s$ pogledni me, jas sum bogat. Isto taka, postoi i druga grupa koja mo`e da bide del od na{ot Pazar, a toa se banketite. Normalno, vie bi piele brendi, a ova pivo na nekoj na~in izgleda na brendi - ima crvenikava boja, no nema da ve povredi tolku mnogu”, izjavi Korhauster vo intervju za magazinot All About Beer. KOGA TAJMINGOT E DOBAR Sepak, ovie podatoci, ne bea dovolni za brend-menaxmentot na pivarnicata Pabst. Ispituvaj}i podlaboko, lu|eto od timot napravile simbioza i izvlekle mnogu uspe{na formula za rebrendirawe. Majstorot za vkus, Korhauster, objasnuva{e deka se raboti za poinakov proizvod od toj {to se prodava vo SAD. Od negovoto intervju, qubitelite na pivoto mo`ea da slu{nat deka vo formulata na “1884” bil koristen specijalen hmeq od Germanija, a pivoto se ~uvalo vo dabovi buriwa za viski. No, idejata za uspehot ne zavise{e samo od ovoj

faktor, a za mnogumina, vkusot duri voop{to ne se razlikuval. Kako {to zabele`uva vesnikot The New Yorker, o~igledno deka kineskiot distributer na Pabst “zgrabil po licencata”, mnogu dobro znaej}i za kineskata naklonost kon trofei i pandelki. Toa iskustvo go prenesoa prodava~ite na vino, koi, za ~udo, duri i ne morale ni da go pretstavuvaat svojot grozdov sok. “Vo Kina stanavme popularni glavno poradi toa {to tie mislat deka na{eto logo izgleda na zmej”, ka`uva{e Filip Blank, direktor na Chateau Beychevelle. Toa pomogna rebrendmisijata na Pubst da trgne vo prava nasoka. Klu~nite elementi od uslovite za uspeh vo Kina im bea na dlanka - se zgolemuva proda`bata na pivo, Kinezite se rasfrlaat so pari za uvezeni vina i viski, a na kraj, seto toa treba da bide ubavo nakiteno. Miksot od ovie tri konstanti go kreira{e “blu ribon 1884”. Kvalitetno pivo, spakuvano vo {i{e {to li~i na viski ili vino, a

Duri i po seriite povlekuvawa {to se slu~ija minatata godina, koi Tojota gi do`ivea kako sram, Leksus uspea da ostane najprodavano luksuzno vozilo vo SAD, mestoto koe go dr`i ve}e 11 godini. Sepak, vo Kina zasega toa e samo son

taksa bazirana na goleminata na motorot, koja moè da dostigne 40%. Ova zna~i deka mladite kupuva~i nema da moàt da si dozvolat od ovoj luksuz, veli Zeng. Analiti~arite velat deka Tojota ne e podgotvena da veruva vo japonskite fabriki za luksuzni brendovi bidej}i tie }e sakaat da go kontroliraat kvalitetot i da ja za{titat intelektualnata sopstvenost. Avtomobilskite proizveduva~i isto taka se pridviùvaat ponapred popromisleno, otkako godinata na recesijata predizvika globalni problemi, vklu~itelno i problemite so defekti vo kvalitetot. “Osobeno sega nie nema da odime so celata proda`ba vo globalni ramki, no poradi brzinata }e se orientirame vo Kina”, veli

vo Kina porasna za 61%, odnosno dostigna 49 iljadi prodadeni vozila minatata godina, Audi prodade 236 iljadi vozila, velat od J.D. Power and Associates, globalniot marketing informativen servis. Leksus gi adaptira svoite modeli za tie da mo`at da se adaptiraat na lokalnite vkusovi. “Potrebite na kupuva~ite ne se isti na sekoj pazar”, objasnuva Take{i U~ijamada, izvr{niot zamenik-pretsedatel vo Tojota, vo delot na istra`uvawe i razvoj na

ka vo periodot od 1997 do 2002 godina, pobaruva~kata se zgolemila za pove}e od 40%, sporedeno so 4% koi gi bele`e{e SAD. The Week, isto taka, objavi i deka Kina vo 2009 godina potro{ila okolu 80 milioni dolari na kupuvawe viski, a, isto taka, deka ogromen zamav zema i proda`bata na vino. Uvozot na francuskite vina vo zemjata imal rast od 97%, {to ja pravi Kina i najgolemiot pazar nadvor od Evropskata unija. Vo dekemvri minatata godina Rojters objavi deka vo Peking pristignal nov brend viski, koj tamu se prodava za 1.700 funti od {i{e. “Lu|eto koi se uspe{ni pretpriema~i, golemi biznismeni, ednostavno lu|eto koi sakaat da uspeat vo `ivotot, proslavuvaat so najdobrite pijalaci”, glase{e izjavata na izvorot za agencijata. Naso~eni kon biznisklasata na isto~niot gigant, proizvoditelite na pijalaci znaea to~no {to pravat. Zapra{an dali }e ima publika za “blu ribon 1884”, pivo-majstorot za aziskiot Pabst, Alan Korhauser, duri i plasti~no ja opi{uva sostojbata.

proizvodi. “Vo Kina so linijata na Leksus bea pretstaveni pomali vozila koi bi bile favoriti kaj kineskite potro{uva~i”, poso~i U~ijamada. Ovoj primer go vklu~uva i posledniot dopolnitelen model koj se prodava vo Kina, modelot IS 250 sedan, kako i konvertibilniot IC 250C, ~ij 2,5-litarski motor e mnogu pomal od rezervoarot vo RX SUV od 3,5 litri, koj e mnogu popularen vo SAD. Isto taka, kon krajov na godinava Leksus planira da po~ne so proda`bata na

noviot hibrid, CT 200h, koj }e bide polesen i posportski i od Tojota Prius. Modelot, promoviran kako “crnata strana na zelenoto”, }e se bori so prvite hibridni serii na BMV, Audi A3 kako i vtoroklasnite modeli na Mercedes. Xon Zeng, {angajski analiti~ar vo J.D Power, veli deka Tojota e vo deficit poradi svojot uvoz i proda`ba na vozilata vo Kina. Izvoznicite pla}aat 25% od cenata i 17% danok na dodadena vrednost. Isto taka, postoi i konzumentska

seto toa vo senka na imeto koe potsetuva na istorija, {to dava izgled na luksuzna marka. Dobra pozicija za zemawe prednost vo kineskiot vkus za skapi piva, kako {to pi{uva The Week. Deka toa ne ostana nezabeleàno, govori podatokot od Asia News Network kade {to moè da se pro~ita deka vo dekemvri minatata godina kineskiot Pazar za pivo se soo~uva so agresivna bitka za konsolidacija so cel da se za{titi od stranskite igra~i. Imeno, spored mreàta na dnevni vesnici, golemite igra~i kako Yingtao (najgolemata pivarnica vo Kina), po~nale da gi “goltaat” malite lokalni brendovi. Kako {to opi{uva izve{tajot, pove} eto piva vo Kina se lesni, bez golem procent na alcohol, {to ovozmoùva naselenieto da gi konsumira re~isi denono}no. Isto taka, i cenata od 2 jeni za limenka, daleku bila poevtina od stranskite marki.

Ovaa sostojba gi zagriì tamo{nite pivarnici, doma{nata t.n. “Golema ~etvorka” (kompaniite Snou, Yingtao, Janxing i Harbin). “Nie gi sakame na{ite piva lesni i evtini, za da gi pieme pove}e. Stranskite brendovi mora da gi razberat uslovite vo zemjata i navikite na potro{uva~ite ako se nadevaat deka }e uspeat tuka”, izjavil konsultantot za konsumenti, Kang Juzeng. Ovaa izjava, kako i podatokot deka Badvajzer, Hajneken, Tajger i Karlsberg ja prifatile taa strategija, go otvori pra{aweto za specifi~nosta {to ja poso~i Pabst. Dodeka negovata proda`ba beleì uspeh vo najgolemiot pazar, spomenatite golemi brendovi s$ u{te dràt samo 2% od nego. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za toa kako Harli Dejvidson se spasi od bankrot, blagodarenie na rebrendiraweto

LEKCIJA:

STRANSKOTO IME I POMODERNOTO PAKUVAWE MO@E DA GO NAPRAVAT BRENDOT POPOPULAREN

Karl [liht, predvodnik na globalnata proizvodna i marketing-divizija na brendot. “Nau~ivme golema lekcija”, dopolnuva toj. Ne tolku popularniot status na Leksus osobeno izleze na videlina po negovoto posledno navleguvawe vo Kina. Tamu prviot izlo`ben salon be{e otvoren duri vo 2005 godina, iako uvozite po~naa u{te vo 1993 godina. Audi, najpopularniot brend me|u kineskite birokrati, e sopstvenost na Folksvagen, koj na pazarot navleze u{te vo 1985 godina. Globalno, proda`bite na Leksus ne uspeaja da gi zazemat glavnite pazari nadvor od SAD. Vo Japonija proda`bata dostigna 33.400 avtomobili minatata godina, okolu polovina od originalniot target na kompanijata koga taa se

pretstavi vo 2005 godina. Za kontrast, proda`bata na Leksus vo SAD porasna za 6,2% vo 2010 godina i iznesuva{e 229.329 vozila. Dodeka proda`bite vo svetot porasnaa za 12%, (410.000 avtomobili), toa e pomalku od tretina od luksuzniot lider BMW, koj se rasprodade vo 1,46 milioni modeli. “I da stane Leksus {ampion vo uslugata za potro{uva~ite vo Kina, toj mo`ebi nema da privle~e pove}e kupuva~i”, tvrdi Vang Xun, sopstvenikot na Peking Mercedes. “Kineskiot pazar s$ u{te e proda`en pazar. Lu|eto obrnuvaat pove}e vnimanie na reputacijata na brendot, kvalitetot i cenata, otkolku na servisiraweto {to go nudat dilerite”, veli Xun.

FunBusiness

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Pogolema sigurnost so milion~e plus vo banka

@ivotot na visoka noga ponekoga{ e "opasna" rabota

NAJGOLEMITE STRAVOVI NA MILIONERITE I MILIJARDERITE

STRAV OD OGRANI^EN LUKSUZ I @ELBA ZA U[TE r samo obi~nite lu|e. u I tie {to `iveat vo izobilie i luksuz u u imaat maki,, no malkuu im se r razli Nemaat problemi k kuvaat od makite k na prvite. Najgolemite stravovi na re~isi site bogata{i b se deka k }e gi izgubat b svoite milioni, a u{te pove}e stravuvaat deka ako im se namali bogatstvoto }e moraat da gi ograni~at svoite tro{oci i standardot da go namalat od “najskapo” vo “skapo”. Zatoa, nikoga{ ne e vi{ok nekoe milion~e plus ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

elat deka ne e s$ vo parite i deka vo ìvotot se pova`ni mnogu drugi raboti. No, od nedostig od dovolno finansiski sredstva proizleguvaat site griì i problemi. Koga se gledaat od strana site multimilijarderi, xetseteri koi go ìveat ìvotot so polna parea i na visoka noga izgleda kako da im “se site kocki na mesto”. Me|utoa, i tie se od krv i meso, pa ponekoga{ ne se zadovolni i sre}ni, imaat nekoj taen strav, moèbi zatoa {to se nadevale na nekoe milion~e plus. Vo SAD bilo napraveno istraùvawe preku anketirawe na okolu 165 semejstva, od koi 120 imale bogatstvo proceneto na najmalku 25 milioni dolari. Pove}eto od niv bile dovolno bogati, do stepen da

nemaat potreba da se pla{at za nivnata idnina, bidej}i se obezbedeni do krajot na ìvotot, duri i ako dojde do nekoja katastrofa. Duri i vo najlo{oto scenario tie bi prodolìle da ìveat kako porano, samo vo malku poograni~en luksuz, dodeka ostatokot od svetot gi jade “nivnite ostatoci”. Pogolemiot del od milionerite smetaat deka site problemi i griì koi gi imaat im proizlegle tokmu od parite. Poradi toa im strada qubovta, rabotata i semejstvoto. Nivnata sigurnost bi se podobrila samo dokolku imale nekoj denar pove}e nastrana, {to vo prevod bi do{lo bogatstvo koe e barem za edna ~etvrtina pogolemo od toa {to go poseduvaat vo momentot. @ivotot na visoka noga ponekoga{ e opasna rabota, zatoa {to koga }e premine vo voobi~aenost se gubi psiholo{kiot moment i toj “pomalku

luksuzen ìvot” stanuva “bezvreden luksuz”. Kaj bogatite koi ve}e imaat nekolku milioni vo banka stravot najmnogu leì vo komparativot, zatoa {to celo vreme naviknale na superlativ. Okolu niv sekoga{ bilo najskapoto, najbleskavoto, pa dokolku vo vreme na kriza moàt da si dozvolat samo “skapo” letuvawe namesto “najskapo” nastanuva vistinski problem. Sociologot Pol [ervi{ smeta deka dobroto i zloto se ednakvo raspredeleni vo ekonomskiot spektar. Tie {to imaat pove}e im pomagaat na tie {to imaat pomalku. Barem taka treba da bidat rabotite. Pogolem del od anketiranite milioneri se pla{at deka od tolku mnogu pari moè da “im se svrti vo glava”, pa da podlegnat na niza poroci. Ovie lu|e najmnogu stravuvaat za nivnite deca, posebno ako se nao|aat vo najkriti~en adolescenten period, pa dopirot so golemi sumi pari i preteran luskuz da gi

napravi razgaleni lu|e koi nema da se griàt za ni{to okolu niv, tuku samo }e sonuvaat za milionite koi }e gi nasledat. “Mnogu e mal brojot na lu|eto koi znaat kolkavo e moeto bogatstvo. Se pla{am deka koga toa bi se doznalo okolinata }e go promeni odnosot. Po~nav da se pra{uvam kolkumina na{i poznanici bi n$ otka~ile ako nemaat nekakva korist od nas”, napi{ale milionerite. Postojat dva tipa milioneri - tie koi sami, so svoja pot gi napravile milionite i “klubot na sre}ni spermatozoidi”, kako {to gi narekuva Voren Bafet lu|eto koi po zasluga na drugi gi dobile parite, pa sega pokaùvaat stereotipna arogancija na ìvot so brzi avtomobili i kapricioznost. Lu|eto koi so svoi race i makotrpna rabota uspeale da go zarabotat luksuzot vo koj ìveat nemaat problem so samodoverbata, barem taka pokaàlo

SVETSKO PRVENSTVO VO FUDBAL 2014

BRAZIL VO ]ORSOKAK

Najgolema stavka od buxetot odi na izgradbata na stadionite, od koi najmnogu sredstva, vkupno 333 milioni, se predvideni za renovirawe na legendarnata arena vo Rio de @aneiro, Marakana. Ovoj stadion nekoga{ ima{e kapacitet od 200.000 sedi{ta, so {to be{e ubedlivo najgolemiot vo svetot, no poradi s$ postrogite bezbednosni pravila na FIFA, Marakana e limitirana na “samo” 82.000 mesta za sedewe SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

apoznajte go fantasti~niot Brazil,- pod ovoj slogan doma}inot na narednoto svetsko prvenstvo vo fudbal se obiduva da se proklamira vo svetot. Brazil e najuspe{nata fudbalska nacija, a pretstojnata organizacija na mundijalot e dobra mo`nost za da se zacementira statusot na zemjata, koja ve}e eden vek se obiduva od Anglija da go prezeme epitetot “najfudbalska nacija”. No, kako {to stojat rabotite barem vo momentov, mo`e mnogu lesno da se slu~i Brazil namesto slava od svetskoto prvenstvo da do`ivee neviden sram, osobeno po poslednite izve{tai od

terenot, koi velat deka izgradbata na novite stadioni i ostanata infrastruktura e daleku zad planiranoto tempo na realizacija. Sostojbata e do tolku alarmantna {to pretsedatelot na dr`avata, Dilma Ruself, vo javnosta go prezentira{e krizniot plan so koj se adresirani site problemati~ni to~ki vo organizacijata. Neoficijalno se doznava deka ovoj t.n. krizen plan se odnesuva na pogolemiot del od planiranoto. “Mora da bideme vo tek so nastanite. Dokolku nekade se raboti so zaostanuvawe, toga{ na{ata intervencija e neophodna. Planirame vo redovni termini da organizirame sredbi me|u federalnata, regionalnata i lokalnata vlast, so cel da se zabrza birokratijata”, izjavi Mirijam Bel~ior, brazilski minister

za prostorno planiriwe, koja i oficijalno gi potvrdi stravuvawata za zabavenata izgradba na infrastrukturata. Inaku, za Brazil 2014 e planirana izgradba na 14 stadioni vo 12 gradovi. Voedno, se raboti i na modernizacija na postoe~kite aerodromi, avtopati{ta, se gradat novi hoteli, bolnici, celi turisti~ki resorti, koi bi trebalo da gi prifatat stranskite turisti, koi se procenuva deka }e ja nadminat brojkata od 500.000, kolku {to dojdoa vo Ju`na Afrika. Buxetot na organizacijata e 15 milijardi dolari, {to e za 20% pove}e od prvi~nata proekcija. O~ekuvano, najgolema stavka e izgradbata na stadionite, od koi najmnogu sredstva, vkupno 333 milioni, se predvideni za renovirawe na legendarnata arena vo Rio de @aneiro, Marakana. Ovoj

stadion nekoga{ ima{e kapacitet od 200.000 sedi{ta, so {to be{e ubedlivo najgolemiot vo svetot, no poradi s$ postrogite bezbednosni pravila na FIFA, Marakana e limitirana na “samo” 82.000 mesta za sedewe. Sepak, visokata cena na stadionite vo Rio i ne gi zasega premnogu organizatorite, bidj}i od toa }e profitira i organizacijata na Olimpiskite igri, ~ij doma}in vo 2016 godina e istiot grad. Planot na brazilskata vlast e grandiozen, no problemite so realizacijata bea uo~eni u{te letoska i toa za vreme na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, vo vremeto koga ~elnicite na FIFA bea prezafateni so zimskite uslovi na jugot od Afrika, so golemiot kriminal vo ju`noafrikanskata unija i so sudiskite gre{ki, koi za moment ja dovedoa vo pra{awe i samata

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

FunBusiness

SOCIJALNITE MRE@I SE SOO^UVAAT SO SERIOZNI PROBLEMI

MAJ SPEJS GUBI MILIONI KORISNICI PORADI FEJSBUK Dali

socijalnite mreì se osudeni na propast so s$ pogolemata dominacija na Fejsbuk? Samo vo fevruari Maj spejs izgubil okolu 10 milioni korisnici, dodeka izminatata 2010 godina od socijalnata mreà se otkaàle okolu 50 milioni. Najgolemata pri~ina za padot na popularnosta e Fejsbuk, no i drasti~nite promeni koi gi napravila mreàta za da go zadrì interesot

Skapo, poskapo, najskapo ispituvaweto. Za razlika od tie koi nasledile kupi{ta pari na gotovo, ovie morale samite da se prilagodat na site uslovi, na ogromnata `ivotna tranzicija. Zaedni~ko i za dvete grupi e toa {to i ednite i drugite izbegnuvaat da razgovaraat za problemite koi gi ma~at. r odd soo~uvawe u Posebno imaat strav so vistinata deka postojat lu|e koi im zaviduvaat ili, pak, deka postoi nekoj koj gi mrazi poradi blagosostojbata vo koja se nao|aat. Osven lu|eto koi edvaj pre`ivuvaat den za den, drugata grupa koja najmnogu se

griì za toa {to }e bide utre se superbogatite lu|e. Nivniot najgolem strav leì vo zagubata. Tie se pla{at pri sekoja nova investicija od efektot koj sleduva, za toa dali }e se isplati i toa najva`noto - so kolku nuli plus. Kako {to im se mnoàt griìte i nulite vo banka tie s$ pove}e se pla{at. r , ìveeme vo edno d moderno d r Za sre}a, vreme, pa na golema vrata dojde i zema golem zamav filantropijata. Taa e mnogu razviena tokmu vo ovie krugovi. Ne deka tie {to imaat pomalku ne sakaat da pomognat, no dobrotvornite fondacii najmnogu “preìvuvaat” od milionite na superbogatite. Centarot Hevens sproveduva studii i statisti~ki analizi za bogatstvoto i filantropijata, pa taka e zabeleàno deka re~isi site od anketiranite milioneri imaat semejni fondacii ili donatorski fondovi. Vo prosek ovie ispitanici investirale 12,5 milioni evra. Vakvoto bogatstvo ne zasluùva sekoga{ zavist ili `rtvuvawe na ìvot. “Koga lu|eto }e sfatat deka ekstra milionite vo banka nema da im go donesat seto toa na koe se nadevale moèbi i svetot }e bide podobro mesto za ìveewe” e potencirano vo ova istraùvawe.

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

e ~ini deka svetot s$ pove}e potpa|a pod takanare~enata dominacija na Fejsbuk. So pojavuvaweto na ovaa socijalna mreà s$ {to dotoga{ funkcioniralo po~na poleka da propa|a, a takov e slu~ajot i so edna od prvite socijalni mreì koi se pojavija vo svetot kako Maj spejs (*My Space). Mreàta se soo~uva so seriozen problem - sekojdnevno gubi iljadnici korisnici. Samo na po~etokot od 2011 godina izgubil 10 milioni korisnici. Ova go pokaàle najnovite istraùvawa na kompanijata Komskor, koi vo fevruari objavile deka Maj spejs ima 63 milioni korisnici, dodeka samo eden mesec prethodno imal 73 milioni. Spored rezultatite, najgolema pri~ina za namaluvaweto na popularnosta e Fejsbuk, no i promenite koi bile napraveni so cel da se zadrì interesot na korisnicite. Promenite se odnesuvaat vo pogolemata orientiranost na Maj spejs na muzikata. Vo poslednata godina socijalnata mreà prestanale da ja upotrebuvaat okolu 50 milioni lu|e. Ovoj pad go prinudi rakovodstvoto na Maj spejs vo januari da otpu{ti polovina od vrabotenite vo kompanijata vo celiot svet, odnosno okolu 500 vraboteni.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

milijardi dolari e buxetot na Brazil 2014

Legendarnata Marakana vo kompletno nov izgled za vreme na svetskoto prvenstvo vo 2014 godina regularnost na {ampionatot. “Sekoga{ sum zagri`en. Ima 12 gradovi koi treba da rabotat pobrzo. No, siguren sum deka 2010 }e bide godinata vo koja {to }e napravime kvaliteten is~ekor vo izgradbata”, izjavi letoska brazilskiot minister za sport, Orlando Silva, koj, sepak, premnogu zgre{i vo procenkite, bidej}i i po tri meseci od 2011 godina Brazil s$ u{te na golemo docni so realizacijata na zacrtaniot plan. Dosega nemalo organizacija na edno golemo sportsko natprevaruvawe, bez pritoa na vi-

So istite problemi se soo~ija mreìte kako Hi5, koja borbata ja izgubi u{te na samiot po~etok, potoa Tviter, koj s$ u{te uspeva da odrì nekakva ramnoteà, no i drugite servisi za komunikacija kako MSN i Skajp (Skype), koj potpi{a dogovor za sorabotka so Fejsbuk. Maj spejs postoi od 2002 godina, be{e kupen od korporacijata Wuz na Rupert Mardok za 375 milioni evra vo 2005 godina i napravi revolucija vo internet-komuniciraweto. Vo 2007 godina go postigna vrvot na svojata popularnost, no so pojavata na Fejsbuk site mreì koi funkcionirale ili propadnale ili edvaj opstanuvaat. Ova e slu~aj i so Maj spejs, koj pretrpuva razni novi koncepcii so cel da se razlikuva i na toj na~in da funkcionira.

delina da ne se pojavaat problemi so organizacijata. Normalno, tempoto na izgradbata na kapitalnite objekti e najrizi~not segment vo celoto planirawe. Dosega se nema slu~eno poradi bavni i nedovolno dobri podgotovki na organizacijata FIFA da odzeme nekoe svetsko prvenstvo. Vo nekolku navrati se zabele`ani ostri kritiki i zakani za odzemawe na pravoto na organizacija, no nikoga{ toa ne rezultiralo so drasti~ni merki. Bi bila vistinska katastrofa dokolku vakov presedan se slu~i tokmu so najfudbalskata zemja vo svetot.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za obezbeduvawe na objekti sopstvenost na Op{tina Struga Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b005c64d-872a-474c-8af8-0c138764e83b&Level=2

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Gerila Marketing na internet 31.03 - 02.04.11 Triple S Learning

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonija pat - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tenkoslojna oznaka za obele`uvawe na pati{taboja za pati{ta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4769b445-af66-4df5-ba59-86c05baa6262&Level=2

Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Gri`a za klienti 01.04.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Idejno arhitektonsko re{enie za parterno ureduvawe na potegot od mostot Goce Del~ev do most kaj nov objekt na MNR, od levata strana na rekata Vardar vo Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=e4a1a91f-52d8-42f4-be58-2b809b2d2ca5&Level=2

Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija na objektite vo REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ad78f278-82c2-4995-8cac-501d2b5868a6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obnovuvawe na licenci za anti virus softverot na Carinska uprava na RM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a75e2fe1-a428-47a7-9e2ea32230c250f2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Dovr{uvawe na brana „Leunovo” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8195e0e8-e4ac-47f0-82903ab83a268057&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Plasnica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA A`urirawe na geodetski podlogi za izrabotka na urbanisti~ki plan za selo vo op{tina Plasnica Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=d3f72e8b-a52e-41ce-abe5-5143a5ae23b5&Level=2

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 29.03.2011 / VTORNIK

Rabota / Menaxment / IT / Smetkovodstvo

Izbor na aktuelni oglasi

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.03.2011 PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, - Poznavawe na MSS i IFRS, Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komunikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na

sli~no rabotno mesto, revizorsko iskustvo }e bide prednost. Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: prijava@ publicis.com.mk. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011 MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 22.03.2011 Ministerstvo za Kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Makedonska filharmonija – Skopje. Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti da se dostavat do arhivata na

Ministerstvo za kultura. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 22.03.2011 godina MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 24.03.2011 Ministerstvo za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Nacionalna galerija na Makedonija – Skopje. Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Ministerstvo za kultura po po{ta ili do arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 24.03.2011 godina IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar

nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal. Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 PROTOTIP grade`na firma ima potreba od GRADE@EN IN@ENER

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

– STATIÂR. Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Poznavawe na MS Office, Autocad, Sap, - So rabotno iskustvo, - Poèlno poznavawe na angliski jazik. Molbite so kratko CV ispratete gi na e-mail: office@ prototip.com.mk ili na tel. 2786500. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 25.03.2011 Institut za nacionalna istorija objavuva Javen konkurs broj 1/2011 za vrabotuvawe na asistenti – Istraùva~i vo Institutot za nacionalna istorija. Oglasot trae 5 rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat na adresa: ul. Grigor Prli~ev, br. 3, Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Utrinski vesnik od 25.03.2011 godina.

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

AVTOMOBILIZAM