258-30-03-2011

DENES VO 12.00 ^ASOT, STARTUVA

WWW.KAPITAL.MK sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZO[TO ODI TE[KO BIZNIS SORABOTKATA SO RUSIJA?

NEMA BIZNIS SO RUSIJA KOGA IMA VIZI RUSKIOT PAZAR BROI 140 MILIONI POTRO[UVA^I, NO E TE[KO DOSTAPEN ZA MAKEDONSKITE KOMPANII. GOLEM PROBLEM SE VIZITE, KOI MOSKVA NE PLANIRA DA GI UKINE ZA MAKEDONIJA IAKO TOA GO STORI ZA SRBIJA. RUSIJA UVEZUVA NAD 65% OD PREHRAMBENITE PROIZVODI, NO RE^ISI NI[TO OD MAKEDONIJA. TE[KO SE PROBIVAAT I GRADE@NI[TVOTO I INDUSTRIJATA. NA ZATVORAWE, VTORNIK, 29.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,41% 1,31% 1 0,03% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,51 443,87 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,09 11 1,98%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.03)

MBI 10 2.605 2.600 2.595 2.590 2.585 2.580 2.575 2.570 23.3

25.3

27.3

29.3

Prodadeni 5,3% od Makedonska berza STRANA 10

Bankite se vinovni za slaboto aplicirawe za IPARD STRANA 10

"KAPITAL" ANALIZA: KAKO RABOTAT NACIONALNITE TELEVIZII OD PORANE[NA JUGOSLAVIJA

MRT NE MO@E DA IM SE DOBLI@I, A NE, PAK, DA GI SLEDI HRT I RTS!

DENES, ^ITAJTE

sreda. 30. mart. 2011 | broj 258 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

STRANA 2-3

11

M MILIONI EVRA “TE@I” “TE BUXETOT NA MRT ZA 2010 GODINA

80

M MILIONI EVRA DR DR@AVNI PARI I IMALA RTS NA RA RASPOLAGAWE LANI

250

MI MILIONI EVRASUM SUMA SO KOJA HRT E LID LIDER VO REGIONOT PO DOBIENITE S SREDSTVA OD DR@AVATA STRANA 12-13

Velija Ramkovski go dobi obvinitelniot akt!

STRANA 11

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

ZADOL@UVAWE, IZBORI, IMIX STRANA 14 KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

KIMERIKA

STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

PR PROPAGANDA STRANA 2

Navigator

2

8,2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 30 MART 2011

PR PROPAGANDA

P

PR sektorite na politi~kite partii vo Makedonija se pretvorija vo mo}en aparat za manipulacija so mediumite, izrazen do toj stepen {to novinarite ~esto, kako zamajani, tr~aat od eden partiski {tab do drug bez voop{to da znaat za {to }e se zboruva na preskonferencijata. Problemot i nema{e da bide tolku golem i va`en ako ne se prelee{e i vo ministerstvata i vo drugite dr`avni institucii.

Za `al, stana redovna i sekojdnevna praktika kabinetite na ministrite, po primerot na PR slu`bite na partiite, da pra}aat pokani za pres-konferencii koi ne zadovoluvaat nieden PR standard. Se znae samo mestoto i terminot na nastanot i ni{to drugo. Nitu koj }e zboruva, nitu za {to }e zboruva, {to e osnovnata cel na pres-konferencijata.

Veruvale ili ne, imejlpokanite za nivnite preskonferencii se najaveni so crti~ki i pra{alnici, a vnatre sodr`at samo {turi informacii.

Se pra{uvam dali ministrite i politi~arite smetaat deka sekoga{ koga tie }e zinat, novinarite treba da im podmetnat mikrofon pod usta, a gra|anite da se stresat od toa {to }e go ka`at? Dali se ubedeni d eka sekoga{ ka`u vaat ne{to va`no i spektakularno, pa novinarite nemaat drug izbor osven da tr~aat na nivnite preskonferencii? Ili mo`ebi veruvaat deka mediumite nemaat druga rabota osven da se zanimavaat so agendata na politi~kite partii i na ministrite ili dr`avnite direktori? [to i da mislat od ova, mnogu gre{at zatoa {to nivnite vaka skroeni poraki stignuvaat samo preku mediumi koi se proglasile za nivni

partiski megafoni.

Pa, poradi toa smetaat deka imaat pravo da gi {utiraat novinarite kako fudbalska topka od edniot na drugiot kraj na terenot.

I toa po nekolku pati. I za eden kup banalni raboti. A, za najva`nite, novinarite }e doznaat ako slu~ajno otvorat Slu`ben vesnik ili internet-stranicata na Biroto za javni nabavki ili na Dr`avniot zavod za revizija. Tamu se krijat najva`nite informacii za raboteweto na dr`avnite institucii, pretvoreni vo pari, izrazeni vo stotici i milioni evra. Za takvite aktivnosti nieden minister, gradona~alnik ili direktor na javna institucija ne svikal preskonferencija.

Ni Javniot obvinitel ne svikuva pres-konferencija koga dr`avnite revizori }e otkrijat kriminal od nekolku desetici milioni evra. A ni ministerkata za vnatre{ni raboti, koja znae da & se obrati na javnosta za da se pofali so nekoja akcija. Ama ne zboruva za kriminalot vo samata dr`ava. Duri i na politi~kite partii im e pointeresno da se zanimavaat so sudbinata na FK Vardar, otkolku so kriminalot so spomenicite od proektot “Skopje 2014”.

Kako {to se nabli`uvaat izborite, praktikata na politi~arite sekojdnevno da ja “bombardiraat” javnosta so duzina potrebni i nepotrebni informacii, koga }e se ocenat spored potrebite na gra|anite da doznaat ne{to korisno ili ne, stanuva s$ po~esta.

Partiskite pres-konferencii naj~esto po~nuvaat po 14 ~asot, mo`ebi za da vidat {to }e donese denot ili za da go “iznenadat” protivnikot ili da mu ostavat {to pomalku vreme za da go vozvrati udarot. Pa, taka nivniot ping-pong trae do 17 ~asot, so reakcija na reakcijata, vo koi vsu{nost od samiot po~etok nema ni{to upotreblivo kako informacija. Duri da se

NEMA BIZNIS SO SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

~udi ~ovek kolku agendata na partiite vo zemjava e siroma{na i neinventivna vo uslovi koga ekonomskata i politi~kata situacija pla~e za novi re{enija i za kritiki.

Celokupniot politi~ki ambient vo zemjava e mnogu prazen ako treba da se meri spored te`inata na zborovite i informaciite nameneti za javnosta. Vo Makedonija e zabraneto da se pos tavu vaat dopolnitelni pra{awa za ministrite na tematskite pres-konferencii {to gi svikuvaat nivnite kabineti. Na drugite nastani, na koi ministrite se gosti, tie premnogu brzaat za da dadat kakva bilo izjava.

Ne se se}avame koga posleden pat Vladata svikala pres-konferencija na koja novinarite mo`e slobodno da postavuvaat pra{awa za sekoja informaci ja {to im e potrebna. A, za partiite, ne mo`e da stane zbor za takvi PR nastani, zatoa {to tie izleguvaat na javna scena samo koga se predizvikani ili sakaat da ka`at ne{to {to nim im odgovara.

Toa e daleku od profesionalen PR. Ednostavno, propagandnata ma{inerija vo zemjava zema tolkav zamav, {to sekoj prostor za PR e uni{ten.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Popovska (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~evski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

milioni evra bara da pribere deneska dr`avata preku dve aukcii na trimese~ni dr`avni zapisi. Na prvata aukcija se nudat trimese~ni zapisi vo vrednost od 4,9 milioni evra (300 milioni denari) bez devizna klauzula so kamatna stapka od 4,20%. Na vtorata aukcija }e se prodavaat trimese~ni zapisi so devizna klauzula vo vrednost od 3,3 milioni evra (200 milioni denari), pri {to kamatnata stapka e 4,10%.

“KAPITAL” ANALIZA: ZO[TO ODI TE[KO BIZNI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Ruskiot pazar od 140 milioni potro{uva~i s$ u{te e te{ko dostapen za makedonskite kompanii. Rusija uvezuva pove}e od 65% od prehranbenite proizvodi, a Makedonija re~isi voop{to ne e prisutna na ruskiot pazar so ovo{je, zelen~uk, pijalaci i tutun. Te{ko se probivaat i grade`ni{tvoto i industrijata KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

R

Ruskiot pazar broi 140 milioni potro{uva~i i s$ u{te e te{ko dostapen za makedonskite kompanii. Golem problem se vizite za Rusija, koi Moskva ne planira da gi ukine za Makedonija, iako toa go stori za Srbija. Rusija uvezuva pove}e od 65% od prehranbenite proizvodi, a Makedonija re~isi voop{to ne e prisutna na ruskiot pazar so ovo{je, zelen~uk, pijalaci i tutun. Te{ko se probivaat i grade`ni{tvoto i industrijata.

Biznismenite smetaat deka e apsurdno {to ima niza pre~ki koga e vo pra{awe trgovsko-ekonomskata sorabotka me|u Rusija i Makedonija.

Makedonija s$ u{te nema spogodba za slobodna trgovija so Rusija, {to gi pravi nekonkurentni makedonskite proizvodi na golemiot ruski pazar. Dokaz deka Makedonija te{ko prodira vo Rusija se i statisti~kite podatoci za razmenata vo poslednite nekolku godini. Vo 2010 godina, Makedonija izveze proizvodi i uslugi vo Rusija vredni samo 27 milioni dolari, za smetka na uvozot

te`ok duri 580 milioni dolari, pri {to pokrienosta na uvozot so izvozot ne nadminuva 5%. Vo 2009 godina, pak, od vkupnata trgovska razmena vredna 58 milioni dolari, duri 54 milioni dolari otpa|aat na uvozot na ruski proizvodi.

Biznismenite od zemjava baraat od dr`avata da napravi pogolem pritisok koga e vo pra{awe slobodnata trgovija so Ruskata federacija.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na sredbata so ruskiot ambasador vo zemjava, Oleg Nikolaevi~[~erbak, se po`ali deka neophodno e da se re{at problemite koi im stojata na patot i na makedonskite i na ruskite investicii.

Stavreski e deciden deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Rusija ne e na zadovolitelno nivo.

“Goleminata na ruskiot pazar e impozantna, a so toa i mo`nosta za biznis-zdelki.

No, mo`nosta treba i da se realizira. Za da se olesni pristapot na pazarot na biznismenite od dvete zemji, potrebno e da se sklu~i spogodba za slobodna trgovija me|u Makedonija i Ruskata federacija. Sorabotkata vo grade`ni{tvoto bele`i negativen trend poradi dvojnoto odano~uvawe na grade`nite raboti, koi traat pove}e od 12 meseci. Ne se priznavaat nitu bankarskite garancii na makedonskite banki vo Rusija, {to e neophodno za sklu~uvawe investiciski dogovori. Nie sme cvrsto ubedeni deka bez ovie tro{oci zna~itelno }e se podobri pozicijata i

konkurencijata na makedonskite kompanii na ruskiot pazar”, veli Stavreski.

Toj najavi deka Vladata }e inicira izmena na spogodbata me|u vladite na dvete zemji.

Vo otsustvo na dogovor za slobodna trgovija me|u Makedonija i Rusija, najmnogu profitiraat Srbija i Bugarija.

Tie se javuvat kako posrednici na makedonskite proizvodi koi treba da stignat vo Rusija. No, vo ovoj slu~aj, golem del od makedonskite proizvodi go gubat svojot identitet.

Ova go potvrduva i pretsedetalot na Makedonskoruskata stopanska komora, \or|i Dika.

“Ako se analiziraat podatocite od bankata za statistika na Ruskata federacija, }e se vidi deka vo makedonskite proizvodi vo Rusija mo`e da se najdat pod tu|o poteklo. Na mnogu makedonski proizvodi im se gubi identitetot. Toa se slu~uva poradi koristeweto posredni izvoznici, kako {to se Srbija i Bugarija.

Ima firmi koi ja gubat bitkata samo poradi carinskite stapki. Rabotite treba da se smenat, a toa najdobro se pravi preku postojani razgovori so koi makedonskite proizvodi }e dobijat preferenci preku subvencionirawe na konkretnite proizvodi, kako {to se zemjodelskite, tutunot, vinoto i lekovite. Imame realna {ansa vo ovie sek-

OLEG NIKOLAEVI^-[^ERBAK, AMBASADOR NA RUSIJA VO MAKEDONIJA: VIZITE OSTANUVAAT Rusija zasega ne gi ukinuva vizite za makedonskite gra|ani, pa se nametnuva pra{aweto dali izjavite deka e neophodno da se intenzivira sorabotkata me|u dvete zemji se samo deklarativni. Na pra{awe dali Rusija naskoro }e gi ukine vizite za Makedonija, [~erbak ne odgovori potvrdno.

“Ima mnogu problemi, i vizniot re`im i dogovorot za slobodna trgovija. Treba da se razmisli i za direkten let od Moskva do Skopje, kako i za oslabuvawe na vizniot re`im”, odgovara ruskiot ambasador.

Navigator

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK POMAGAAT, A SE VO KRIZA!

PITER SORENSEN

U ambasadorot od samiot po~etok na svojot mandat vo zemjava si nabi aktivna agenda, pred s$ na intenzivni sredbi so pretstavnici od Vladata

E

TONI DIMOVSKI

SILVANA BONEVA

PARD programata obezbedi u{te 40 milioni evra za finansirawe na investicii vo oblasta na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija

oordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRO - DPMNE ne mrda so prst dodeka vo Sobranieto preku no} se dostavuvaat 103 zakoni

I

K

BEXET PACOLI

ovtorno e pod znak pra{alnik pretsedatelskata funkcija vo Kosovo otkako Ustavniot sud go proglasi za nezakonski neodamne{noto imenuvawe od parlamentot

P

IS-SORABOTKATA SO RUSIJA?

RUSIJA KOGA IMA VIZI

M

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Japonija ni odobi grant “te`ok” 64.000 evra, pari so koi op{tina Gevgelija treba da nabavi vozilo za iznesuvawe smet. Sekoja ~est!

Japonija finansiski ja pomaga Makedonija vo vreme koga ovaa zemja se soo~uva so fatalni poslednici posl predizvikani od cuna cunamito i serijata zemjotresi koi go pogodija severoistokot na ovaa aziska severoistoko zemja. I pokraj po serioznite problemi so koi se soo~uva Japonija vo poslednite p dve nedeli, japonskiot japonsk ambasador vo Makedonija, Ivatani, istakna deka toa ne gi pokolebalo da & dadat pari na zemjava. I pokraj katastrofata {to ja snajde negovata zemja, toe ne e pri~ina Japonija da zaboravi da im pomogne na gra|anite na Gevgelija, istakna Ivatani. So doniranite 64.000

[I [IGEO IGEO GEEO IV IVA IVATANI AT ATANI evra op{tina Gevgelija treba da gi podobri komunalnite uslugi.

Gevgeliskiot gradona~alnik, pak, Frangov, za da mu se revan{ira na japonskiot ambasador najavi solidarna pomo{ za Japonija. No, seto toa }e se slu~i duri otkako toj }e ja obezbedi ednomese~nata naplata na nadomestot za javna ~istota na podra~jeto na op{tinata vo visina od 6.500 evra.

Za pofalba e doblesta na Japonija da donira iljadnici evra vo vreme koga taa bara pomo{ od svetot za pobrzo da se premostat negativnite vlijanija predizvikani od prirodnite nepogodi koi & se slu~uvaat.

GUBITNIK BEZ ODGOVORNOST

KOI PRE^KI STOJAT NA PATOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII KON RUSIJA? 1. Nema spogodba za slobodna trgovija me|u Makedonija i Ruskata federacija 2. Dvojno se odano~uvaat grade`nite raboti koi traat pove}e od 12 meseci 3. Ne se priznavaat nitu bankarskite garancii na makedonskite banki vo Rusija tori”, potencira Dika.

Spored zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, ako Makedonija i Rusija potpi{at spogodba za slobodna trgovija, realniot izvoz kon Rusija }e se zgolemi za okolu 40%.

“Vo septemvtri minatata godina od Rusija pobaravme liberalizacija na trgovijata, bidej}i realnata trgovija e mnogu pogolema od toa {to go imame na hartija. Na kontoto na izvozot na Srbija kon Rusija ima golem del proizvodi koi ne gi proizveduva Rusija, tuku Makedonija. Sigurno dokolku toj izvoz bi odel preku Makedonija, }e imame rast od najmalku 3040%. Ova e eden od klu~nite aspekti za podobruvawe na trgovijata za zemjodelskite proizvodi na zemjava so Rusija”, objasnuva Ivanovski.

Ambasadorot [~erbak, pak, veli deka nepostoeweto dogovor za slobodna trgovija e rezultat na objektivni problemi.

“Znaeme deka ova pra{awe e mnogu va`no, no nie imame objektivni problemi, bidej} i Rusija vo 2010 godina sklu~i dogovor za carinska unija so Belorusija i Kazahstan. Za da sklu~ime dogovor za slobodna trgovija so Makedonija, treba da gi usoglasime site raboti i so ovie zemji. U{te eden problem e deka Rusija pregovara za ~lenstvo vo Svetskata trgovska organizacija”, ob-

jasnuva toj.

Makedonskite biznismeni velat deka Rusija e mo`ebi i pregolem zalak kako pazar, pa zatoa treba da ja targetiraat po regioni i da nastapuvaat zdru`eno.

Duri otkako }e steknat doverba kaj ruskite partneri, velat biznismenite, mo`e da stane zbor za pogolemi zdelki. U~estvoto na golemiot me|unaroden saem za hrana i pijalaci {to sekoja esen se odr`uva vo Moskva be{e poln pogodok za Baxo, kompanija od Bogdanci, koja proizveduva i pakuva ovo{je i zelen~uk. Baxo e poznat kako golem ponuduva~ na domati, koj blagodarenie na sopstvenite oran`erii, koi koristat topla voda i holandska tehnologija,

proizveduva domati preku celata godina.

“Pred Nova godina ima{e navala za domatite od ruski i ukrainski kupuva~i, zatoa {to e zima, ne e nivna sezona, a nie mo`evme da ponudime golemi koli~ini. Na ruskiot pazar za hrana mnogu te{ko se vleguva, zatoa {to tamu se prisutni silni konzorciumi od Turcija, [panija, Holandija. Konzorciumite se mnogu podobro organizirani od na{ite kompanii, koi naj~esto nastapuvaat sami.

Drugite imaat podobra logistika i se finaniski mnogu pomo}ni. Sepak, makedonskite proizvoditeli imaat konkurentski prednosti {to mo`e da se iskoristat”, veli Riste Danailov, odgovoren za izvoz vo Baxo.

Farmacevstkata kompanija Alkaloid, pak, ve}e ja odredi Rusija kako prioriteten pazar.

“Ako se pra{ame kade mo`e Alkaloid najmnogu da raste,

@IVKO MUKAETOV GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID Ako analizirame kade Alkaloid mo`e najmnogu da raste, toa bi bil, sekako, ruskiot pazar, kade {to otvorivme na{a kompanija. Taa kupuva lekovi od nas i potoa gi prodava vo lokalna valuta zatoa {to taka sme pokonkurenti. Vo strategijata za 2011 godina, ruskiot ni e definiran kako klu~en pazar, koj od pazar broj ~etiri treba da stane pazar broj dva za Alkaloid.

toa bi bil, sekako, ruskiot pazar, kade {to otvorivme na{a kompanija. Taa kupuva lekovi od nas i potoa gi prodava vo lokalna valuta zatoa {to taka sme pokonkurenti. Napravivme ekipa od 60 lu|e vo Rusija, donesovme iskusen menaxerski kadar i odvoivme golemi buxeti za marketing.

Vo momentov odi golema televiziska kampawa za Kafetin, zatoa {to toa ni e nose~ki brend i procenka e deka mo`e da povle~e celo portfolio na proizvodi. Potpi{avme dogovori so ~etirite najgolemi veledrogerii vo Rusija i sega o~ekuvame rast na toj pazar. Vo strategijata za 2011 godina ruskiot ni e definiran kako klu~en pazar, koj o~ekuvame od pazar broj ~etiri da stane pazar broj dva za Alkaloid”, izjavi generalniot direktor i pretsedatel na upravata na Alkaloid, @ivko Mukaetov, vo neodamne{no intervju za “Kapital”.

N

Najpovikuvaniot porane{en dr`aven funkcioner za propa|aweto na Svedmilk, Kristijan Delev, koj ve}e dve godini se bara da odgovara za kriminalot vo mlekarnicata, kone~no se pojavi vo javnosta.

Porane{niot zamenik-minister za zemjodelstvo, koj “kumuva{e” na otvoraweto na mlekarnicata Svedmilk, re{i javno da prozbori za kriminalot vo mlekarnicata.

Za {vedskite mediumi toj prizna deka mlekarnicata Svedmilk, vo koja {vedskata Vlada investira{e pari vo vid na finansiska pomo{, nikoga{ ne trebalo da funkcionira i deka e primer za grubi ekonomski zloupotrebi.

Delev, za koj se {pekulira deka poradi negovata vme{anost vo kriminalot vo Svedmilk izbegal vo Bugarija, objasnuva deka porane{niot menaxment go ispraznil pretprijatieto za pove}e od 22

ACO SP SPASENOVSKI PAS ASEN ENOVSKI EN milioni evra pred mlekarnicata da padne pod ste~aj.

Dodeka Kristijan Delev se osudi kone~no da prozbori, uporno mol~i toga{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski. Toj najverojatno ne ~uvstvuva nikakva odgovornost za kriminalot koj se slu~uval vo Svedmilk vo vreme koga toj upravuva{e so resorot zemjodelstvo, a negoviot zamenik dogovara{e somnitelni bizniszdelki. Spasenovski nikoga{ ne izleze da objasni ili da poka`e odgovornost ne samo kon negovite vraboteni, tuku i kon zemjodelcite koi bea najo{teteni od propa|aweto na mlekarnicata.

MISLA NA DENOT NE MO@E[ DA SE POTPRE[ NA O^ITE AKO FANTAZIJATA TI E NADVOR OD FOKUSOT

MARK TVEN AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

4

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

POMALKU TRO[OCI I VREME ZA PO^NUVAWE BIZNIS

FIRMA ]E SE OTVORA PREKU INTERNET SO KREDITNA KARTI^KA

Od Centralniot registar na Makedonija informiraat deka s$ e podgotveno za da po~ne da funkcionira elektronskata registracija na firmi, osnovawe, promena ili bri{ewe, a sistemot nudi i mo`nost za elektronsko pla}awe na upisot. Biznismenite baraat i polesna i poevtina procedura za zatvorawe na firmata ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

a da se otvori nova firma dovolno }e bide osnova~ot da ima pristap do Internet i da poseduva kreditna karti~ka. Od Centralniot registar na Makedonija informiraat deka s$ e podgotveno za da po~ne da funkcionira elektronskata registracija na firmi i toa za osnovawe, promena ili bri{ewe, a sistemot nudi i mo`nost za elektronsko pla}awe na upisot. Otkako }e se popolnat digitalnite dokumenti, podatocite po~nuvaat da se obrabotuvaat, a pla}aweto }e se vr{i so kreditnite karti~ki na Visa ili Master. Procedurata za registrirawe firma }e ~ini 2.400 denari.

So toa se skratuva procesot na otvorawe nova firma i namesto da se gubat vreme i pari za fizi~ki da se dostavi barawe do Centralniot registar, kako dosega, biznismenite od koe bilo mesto }e mo`at da osnovaat firmi.

Z

Dopolnitelno se skratuvaat i tro{ocite za notarski uslugi, bidej}i elektronskiot potpis na digitalniot sertifikat ja potvrduva avtenti~nosta na podatocite.

Od Centralniot registar komentiraat deka ovaa novina mnogu }e ja olesni procedurata za registrirawe nova firma.

“Makedonija e edna od retkite zemji {to go voveduva elektronskiot sistem za

registracija na firmi i o~ekuvame toa dopolnitelno da go olesni procesot za zapo~nuvawe biznis. Nie ja nudime celata tehni~ka pomo{ so koja raspolagame za da mo`e {to pove}e da im ja dobli`ime uslugata na na{ite klienti.

Ne o~ekuvame deka se mo`ni negativni efekti, kako na primer, zloupotreba na podatocite i sli~no.

Dokolku toa se slu~i, }e se aktiviraat istra`nite

organi za nadminuvawe na tie problemi”, veli direktorot na Centralniot registar, Van~o Kostadinovski.

Biznismenite komentiraat deka voveduvaweto internet-registracija na firmi i promeni vo Centralniot registar }e im go olesni raboteweto, no zabele`uvaat deka, sepak, najgolemite problemi gi imaat koga treba da se likvidira eden biznis.

74% OD MAKEDONSKITE KOMPANII PLA]AAT PREKU INTERNET Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka duri 74% od makedonskite kompanii koi imaat pristap do Internet, vr{at finaniski transakcii po elektronski pat. Bankarite velat deka brojot na kompanii koi gi koristat elektronskite bankarski uslugi poslednive godini postojano raste, {to odi vo prilog na mo`nosta

za otvorawe biznis preku Internet.

“Za razlika od gra|anite, kompaniite pove}e go koristat elektronskoto bankarstvo vo sporedba so gra|anite. Kaj nas vo Tutunska banka, okolu 40% od celiot platen promet za kompaniite se odviva elektronski. Elektronskoto bankarstvo s$ u{te e vo faza na zarodi{, no ima trend na postojan porast.

S$ u{te postoi nedovolna informiranost za pridobivkite od elektronskoto rabotewe, no otkako kompaniite }e uvidat deka so pla}awata preku Internet zna~itelno se namaluvaat tro{ocite, mislam deka brojot na korisnici na elketronskoto bankarstvo }e porasne”, veli Igor Dav~evski, sovetnik na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka.

Elektronskoto bankarstvo im ovozmo`uva na korisnicite pristap do smetkite i pla}awa vo koe bilo vreme, od koe bilo mesto vo svetot, nezavisno od rabotnoto vreme na bankite. Za{tedata na vreme i pari e edna od glavnite pridobivki od ovaa usluga.

Navigator

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

64% 31% 5%

PROCENKI...

ZORAN STAVRESKI minister za finansii

OD VNATRE[NIOT TRGOVSKI PROMET VO JANUARI GODINAVA E OSTVAREN OD TRGOVIJATA NA MALO

SO KREDITOT OD MMF ZA[TEDIVME 60 MILIONI EVRA OD KAMATI akedonija za{tedi 60 milioni evra {to treba{e da gi plati kako kamata dokolku izdade{e evroobvrznica, oceni ministerot za finansii, Zoran Stavreski, potenciraj}i deka e dobro i neophodno da se iskoristi del od kreditot od MMF. Toj u{te edna{ potvrdi deka parite }e se tro{at kako dopolnitelni prilivi vo buxetot za site potrebi vo slednite nekolku meseci koga }e se slu~uvaat izborite i se obvrza deka zadol`uvaweto so zapisi na doma{niot pazar nema da nadmine 320 milioni evra.

M

IZNESUVALO U^ESTVOTO NA TRGOVIJATA NA GOLEMO VO VKUPNATA ISTRGUVANA VREDNOST VO PRVIOT MESEC GODINAVA

OD ISTRGUVANATA VREDNOST DOMA VO JANUARI BILA NAPRAVENA OD BIZNISOT SO MOTORNI VOZILA I MOTOCIKLI

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5 PREGLED VESTI KRISTIJAN DELEV: SVEDMILK NE BE[E ZAMISLEN DA FUNKCIONIRA lekarnicata Svedmilk vo Makedonija, vo koja {vedskata dr`ava investira{e pari vo vid na finansiska pomo{, nikoga{ ne bila zamislena da funkcionira. Namesto toa, se slu~ija enormni ekonomski zloupotrebi i proneveri, pri {to eden del od porane{niot menaxment go ispraznil pretprijatieto za pove}e od 22 milioni evra pred mlekarnicata da padne pod ste~aj.

Ova, kako {to javi {vedskoto radio, go istaknuva porane{niot makedonski zamenik-minister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj “kumuva{e” na investicijata i be{e razre{en od funkcijata vedna{ po nejzinoto propa|awe.

“Toa be{e klasi~en primer za grubi ekonomski zloupotrebi u{te od prviot den, objasnuva Delev, koj, kako {to istaknuva radioto, isto taka u~estvuval vo istragata okolu ste~ajot.

Ova e prva izjava na Kristijan Delev, otkako bez glas is~ezna od dr`avata.

Kako {to prenesuva radioto, super-modernata mlekarnica vo Makedonija propadna so dolgovi od okolu 40 milioni evra. Mnogumina makedonski farmeri bea te{ko pogodeni od takviot ishod, so ogled na toa deka dolgo vreme ne im bilo isplatuvano za otkupot na nivnoto mleko. Vtoriot po zna~ewe sopstvenik vo Svedmilk be{e {vedskata dr`ava preku organot za finansiska pomo{ Svedfand. No, spored izvorite na {vedskoto radio, sega e jasno deka drugite tri kosopstvenici vo Svedmilk, od koi eden [ve|anec, koj bil {ef vo kompanijata Tetra pak, ja “izmamile {vedskata dr`ava da go pozajmi svoeto dobro renome”, prenesuva {vedskoto radio.

Od Svedfand ne komentiraat na ovaa informacija, no spored prethodnite izjavi tie ne nosat odgovornost za sostojbata vo koja se na{le makedonskite farmeri.

M

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PORASNA ZA 10,9% VO FEVRUARI ndustriskoto proizvodstvo vo fevruari godinava porasna za 10,9% vo odnos na istiot mesec lani, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika.

Spored podatocite na Zavodot, prvite dva meseci godinava, sporedeno so istiot period lani, industriskoto proizvodstvo porasnalo za 8,5%.

Spored glavnite industriski grupi, najgolem poras na industriskoto proizvodstvo vo fevruari e zabele`an kaj kapitalni proizvodi za 81,9%. Porast na industriskoto proizvodstvo e zabele`an vo grankite energija za 1,2%, intermedijarni proizvodi, osven energija za 18,2%, trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 22,4% i netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 3,2%.

Gledano po sektori, industriskoto proizvodstvo vo sektorot rudarstvo i vadewe kamen bele`i opa|awe od 2,7%, vo prerabotuva~ka industrija ima porast od 16,6%, a vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija e registriran pad od 7,9%.

Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ova e dobar pokazatel za poseriozno zazdravuvawe na makedonskata industrija.

“Sekoj porast na industriskoto proizvodstvo e dobar vo postkrizen porast, a dvocifren e, sekako, odli~en, izjavi ministerot. Fakt e deka ima dvocifreni stapki na rast i na metalnata, tekstilnata, drvenata, a vo prerabotuva~kata industrija rastot e so 16%, odnosno deka ima {irok rast na industrijata vo pove}e industriski granki.

I

VKUPNO 30 MILIONI EVRA ]E ^INI PODZEMNATA SOOBRA]AJNICA VO SKOPJE ladata i gradot Skopje zaedno }e ja finansiraat podzemnata soobra}ajnica {to }e po~ne da se gradi idnata godina. Stanuva zbor za suma od 30 milioni evra od koi dr`avata }e finansira 20 milioni evra, pari od me|unarodni finansiski institucii i od Buxetot, dodeka gradot Skopje }e u~estvuva so 10 milioni evra, sredstva {to planira da gi obezbedi so izdavawe na op{tinski obvrznici, no i od gradskiot Buxet. Podzemnata soobra}ajnica ja opfa}a delnicata od mostot Goce Del~ev pokraj kejot na Vardar i da izleguva kaj Kompleksot banki, }e ima kru`en tek i dve lenti, a }e ima ostaveno mo`nost i za pro{iruvawe na soobra}ajnicata kon Ilindenska.

Spored prvi~nite procenki, izgradbata predvideno e da trae dve godini. Gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski veli deka doprva treba da se izraboti infrastrukturen proekt i firma-izveduva~, koja }e treba da ja izgradi soobra}ajnicata. Celta e da se dobie pobrz i poefikasen soobra}aj koj bi trebalo da go rastovari soobra}ajot za 50%, no i da se namali {tetnosta od izduvnite gasovi vo gradot.

Imeno, prethodno gradot anga`ira{e konsultanskata firma, koja treba{e da ponudi re{enie kako da se gradi podzemnata soobra}ajnica. Prvi~noto re{enie be{e izbor na koncesioner koj treba{e da se subvencionira {to bilo pri~inata gradot da se odlu~i zaedno so Vladata da ja gradi soobra}ajnicata.

V

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI NAUMOVSKI: NE O^EKUVAM POVLEKUVAWE NA PREPORAKATA! vropskata unija ja dava preporakata vrz osnova na ne{to {to e konkretno zavr{eno, vrz osnova na dovolen stepen na ispolnetost na kriteriumite za ~lenstvo. Samata Evropska komisija vo dva navrati ka`a deka Republika Makedonija zaslu`uva da gi po~ne pregovorite za ~lenstvo, odnosno gi ispolnila site kriteriumi za toa. Ne veruvam deka Republika Makedonija mo`e da se vrati nazad. Nie }e napravime s$ {to e vo na{a mo} da prodol`ime da se dvi`ime napred, - ova go izjavi vicepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko Naumovski, komentiraj}i gi poslednite izjavi na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj od Gruevski pobara zemjata da se vrati na evropskata agenda.

Naumovski veli deka zemjata }e prodol`i so naporite za ispolnuvawe na kriteriumite i pokraj postoe~kiot spor za imeto.

“Mislam deka patot na Republika Makedonija i za po~etok na pregovorite i za ~lenstvoto vo NATO e popre~en od eden spor. Nie vo eden podolg period se obiduvame da iznajdeme edno re{enie koe }e bide zaemno prifatlivo i za dvete strani. Taka }e prodol`ime i vo naredniot period. Vo me|uvreme, }e prodol`ime so ispolnuvawe na site kriteriumi zacrtani od strana od Evropskata unija za na{ata dr`ava da mo`e da vleze vo Evropskata unija”, re~e toj.

E

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

KRISTIJAN VIGENIN E SAMO PRIVREMENA ZAMENA ZA TALER

NE BI BILO DOBRO MAKEDONIJA DA IMA GRK ILI BUGAR ZA IZVESTUVA^?

Bugarskiot evropratenik Kristijan Vigenin objasnuva deka funkcijata izvestuva~ za Makedonija vo Evropskiot parlament }e ja izvr{uva samo privremeno. Izvestuva~ot koj nabrzo }e bide izbran, veli toj, nema da bide od direktnoto sosedstvo na Makedonija GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ja definitivno bi dobila poslab izvestuva~ vo Evropskiot parlament.

Visoki izvori od Evropskiot parlament brifiraat deka pozicijata koja ja ima Vigenin vo Parlamentot ne mo`e da se sporedi so taa na evropratenikot Zoran Taler. Edukativniot bekraund na Vigenin, kako i poziciite na koi rabotel i od koi doa|a na stol~eto vo Evropskiot parlament ne se tolku zna~ajni kako tie na Taler i so toa negoviot glas nema tolkava te`ina kako {to prethodno ja ima{e izvestuva~ot Taler.

Prehodno, kako {to “Kapital” ve}e objavi, bugarskiot evroparlamentarec Kristijan Vigenin rabotel kako pratenik vo Parlamentot vo Bugarija, a edna godina bil i nabquduva~ vo Evropskiot parlament.

Toj ima 36 godini i e magister po me|unarodni odnosi i mikroekonomija na Univerzitetot za nacionalna i svetska ekonomija vo Sofija. Isto taka, specijaliziral i za me|unarodno liderstvo i ekonomski razvoj na Institutot za dr`avna administracija Xorx Kenedi pri Univerzitetot vo Harvard.

adle`nosta na Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag vo odnos na tu`bata na Makedonija protiv Grcija e nesporna, izjavi {efot na diplomatijata, Antonio Milo{oski, komentiraj}i ja usnata rasprava {to po odnos na procesot se vodi vo sudot.

Milo{oski smeta deka odlukata treba da bide po~ituvana od dvete zemji koi ve}e ja priznale nadle`nosta na Sudot vo odnos na predmetot.

“Cenime deka nadle`nosta na ovoj Sud e nesporna i deka presudata koja o~ekuvame da se slu~i do krajot na esenta bi trebalo da bide po~ituvana od dvete strani, kako odgovorni zemji-~lenki na Obedinetite nacii, koi vo me|uvreme i prethodno ja priznale nadle`nosta na Sudot”, izjavi Milo{oski. [efot na diplomatijata oceni deka nastapot na makedonskiot tim pred Sudot bil izdr`an i zasnovan na realni argumenti i slu~uvawa i povtori deka presudata od ovoj spor nema da vlijae vrz politi~kite razgovori za sporot za imeto.

Inaku, denes vo Hag zavr{uva poslednata runda usna argumentacija na Grcija. Sega ostanuva u{te presudata na sudiite, koja se o~ekuva vo septemvri.

ugarskiot evropratenik Kristijan Vigenin e samo privremeno nazna~en na pozicijata izvestuva~ za Makedonija vo Evropskiot parlament. Ova go objasnuva evropratenikot Vigenin za “Kapital”.

Iako vo oficijaleniot dopis od Evropskiot parlament se veli deka Vigenig e izbran za nov izvestuva~ za Makedonija, bugarskiot evropratenik doobjasnuva.

“Mora da postoi nekakvo nedorazbirawe. Jas nema da bidam nov izvestuva~ za Makedonija, ednostavno samo privremeno }e ja izvr{uvam ovaa funkcija, bidej}i izve{tajot na Taler, koj ve}e e usvoen od Komisijata za nadvore{ni raboti vo Parlamentot, slednata nedela treba da se prezentira vo Strazbur.

So cel da ne se odlo`i prezentacijata. Inaku, mnogu naskoro Parlamentot }e go nazna~i noviot izvestuva~ za Makedonija”, veli Vigenin za “Kapital”.

Toj dodava deka ne e dobra ideja kako reporter za Makedonija da bide

KOMISIJATA ZA POLITI^KI SISTEM PRIFATI POVE]E ZAKONI

REVIZORITE DOKA@AA DEKA “SKOPJE 2014” E PERALNICA ZA PARI!

MILO[OSKI: NADLE@NOSTA NA SUDOT VO HAG E NESPORNA

N

obranieto prodol`uva so praktikata bez rasprava i ekspresno da prifa}a i donesuva zakonski izmeni. V~era na Komisijata za politi~ki sistem bea prifateni pove}e zakoni, me|u koi i nekoi posu{tinski, kako {to e Krivi~niot zakoni, Zakonot za krivi~nata postapka, Zakonot za upravna inspekcija, kako i predlog-zakonot za osnovawe na dr`avna komisija za odlu~uvawe vo upravna postapka i postapka od raboten odnos vo vtor stepen.

Kako prifatlivi zakoni Komisijata gi prifati i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za ustanovite, na Zakonot za li~noto ime, na Zakonot za li~nata karta, na Zakonot za dogovoren zalog, kako i na Zakonot za patnite ispravi.

Na vakvoto ekspresno odobruvawe na izmenite reagira{e prateni~kata na LDP, Roza Kareva-Topuzovska, koja pobara i odlo`uvawe na sednicata. Osven toa {to izmenite pominuvaat bez rasprava, taa reagira{e i na toa {to materijalite za predlog-zakonite staveni na dnevniot red pratenicite ne gi dobile navreme i poradi toa ne mo`ele da gi razgledaat, analiziraat i da se vpu{tat vo konstruktivna rasprava.

S

VO SKOPJE SE SOBRAA LIDERITE NA ISLAMSKITE VERSKI ZAEDNICI OD BALKANOT kopje od v~era e doma}in na pettata sredba na liderite na islamskite verski zaednici na Balkanot. Visoki pretstavnici na IVZ od Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Kosovo, Albanija, Grcija, Bugarija, Romanija i Turcija }e razgovaraat na tema “Denacionalizacija na vakufot i iskustvata od drugite dr`avi”.

Vo makedonskata IVZ o~ekuvaat na sredbata da dobijat poddr{ka od poglavarite za vra}aweto na imotite {to poteknuvaat od osmanliskiot period, pod izgovor deka IVZ e ~uvar na kotinuitetot na islamskiot verski `ivot vo zemjata i kako takva se smeta za nasledni~ka na verskata zaednica od vremeto na Otomanskata Imperija.

Liderite na islamskite verski zaednici od Balkanot ostvarija sredba i so makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov, i so premierot, Nikola Gruevski.

S

B

nazna~en evropratenik koj doa|a od Bugarija ili od Grcija bidej}i na no` mo`at da bidat do~ekani site kritiki koi bi gi dal za zemjata.

“Ne e dobra ideja da imate izvestuva~ vo Parlamentot koj e bugarski ili gr~ki evropratenik - sekoja kritika }e bide objasneta od vlasta vrz osnova na nacionalnata pripadnost na evropratenikot, bez razlika kolku taa kritika e opravdana. Zatoa, Parlamentot }e izbere evropratenik koj nema da bide od direktno sosedstvo na

zemjata”, veli bugarskiot evropratenik.

VIGENIN NE BI BIL DOBRA ZAMENA ZA TALER! Diplomatski izvori koi gi kontaktira{e “Kapital” vo Brisel eventualniot izbor na Vigenin kako izvestuva~ za Makedonija go komentiraa kako slaba zamena za eks-evropratenikot Zoran Taler. Iako se soglasuvaat deka stanuva zbor za evropratenik koj gi poznava sostojbite na Balkanot i lesno }e se vklopi vo sostojbata koja vladee vo Makedonija, sepak, velat deka so Vigenin, Makedoni-

PO EDNA NEDELA SDSM SE OGLASI MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

evizorskiot izve{taj pokraj Obvinitelstvoto vleze i vo dnevno-politi~kite partiski presmetki. Socijaldemokratskiot sojuz potsetuva deka odamna napomenale deka zabeganiot proekt na vlasta, “Skopje 2014”, e ogromna portokalova peralnica na pari. Somne`ite za prenapumpanite ceni na spomenicite i skulpturite, vklu~uvaj}i gi i avtorskite honorari, sekojdnevno se potvrduvaat, velat od SDSM. Ottamu naveduvaat deka zloupotrebata na narodnite pari e o~igledna dokolku se napravi sporedba so visinata na honorarite na svetski poznati umetnici i tie od “Skopje 2014”.

“Skulpturata “Mentors”, proglasena za najdobro delo na javna umetnost vo Kalifornija vo 2000 godina, izrabotena vo bronza, od svetski renomiraniot amerikanski avtor Aristides Demetrios, visoka {est metri, ~ini 230 iljadi evra.

Se razbira, so vklu~en

R

avtorski honorar. Samo za potsetuvawe, leeweto na spomenikot na voinot, koj treba da bide postaven na plo{tadot pred crkvata Sv.Dimitrija, gra|anite }e gi ~ini tri milioni evra. Tuka ne e presmetan honorarot od 1,5 milioni evra za doneodamne{niot totalen anonimus, Vale Stevanovska”, istakna Gordan Georgiev, potpretsedatel na SDSM. Spored niv, ne se raboti za umetnost, kako {to umetnicite i glavniot kreator, premierot Nikola Gruevski, se obiduvaat da go pretstavat ovoj proekt, tuku za ~isto perewe pari.

“Ova e klasi~en kriminal i ogromna peralnica na pari, preku koi milionski sumi narodni pari zavr{uvaat vo ne~ii xebovi”, dodava Georgiev.

Vladeja~kata VMRO-DPMNE odgovori deka site postapki za “Skopje 2014” se javni, transparentni i za site postoi tenderska dokumentacija.

“SDSM koga be{e na vlast raspolaga{e so mnogu pove}e sredstva od tie koi se upotrebuvaat vo ovoj proekt, no ne gi

iskoristi za gradewe”, se veli vo reakcijata na VMRO-DPMNE. Revizorskiot izve{taj za rabotata na skopskata op{tina Centar na videlina gi izvadi vistinskite problemi povrzani so proektot “Skopje 2014”.

Najuo~livi vo izve{tajot se milionski (vo evra) honorari za skulptorite, tripati pogolemi od prvi~no planiranite i dva pati pogolemite dimenzii na spomenicite od proektot.

Dr`avniot revizor vo izve{tajot potsetuva deka spored zakonot trebalo da se poni{tat site postapki {tom se pre~ekorile proekciite za tro{ocite. Najgolemi pre~ekoruvawe, normalno, ima kaj avtorskiot dogovor za spomenikot “Voin so fontana” (porane{en kral Filip Vtori).

Od planiranite 487.804 evra na krajot dogovoreniot honorar se iska~il na 1,4 milioni evra. Drug problem e preimenuvaweto na spomenicite, {to ne e vo soglasnost so Zakonot za memorijalni spomenici i spomen-obele`ja, so koj e uredeno deka

“op{tinite nosat Programa za obele`uvawe zna~ajni nastani i istaknati li~nosti koi se od isklu~itelno zna~ewe za op{testveniot razvoj na Makedonija so spomenobele`ja”, se veli vo revizorskiot izve{taj.

Izve{tajot go primija obvinitelite od skopskoto Obvinitelstvo i kako {to pojasnuva obvinitelot Marko Zvrlevski, tie vedna{ postapile po nego.

“Izve{tajot kako izve{taj e gol pi{an materijal, nema navedeno nikakvi dokazi. Nie dostavivme barawa do site institucii spomenati vo izve{tajot da podnesat izvestuvawa za delovite od proektot koi se sporni za revizorite”, veli Zvrlevski.

Toj pojasnuva deka obvinitelite postapuvaat spored zakonot, a toj nalaga razgleduvawe na site dokazi. Instituciite imaat rok od eden mesec da odgovorat na baraweto na Obvinitelstvoto, a dokolku ne go storat toa vo predvideniot rok se pu{ta urgentno barawe ili Obvinitelstvoto se obra}a direktno do odgovornoto lice vo institucijata.

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

DODEKA GRUEVSKI I CRVENKOVSKI SE INAETAT

7

PREGLED VESTI ANTIMOS: MAKEDONIJA E DR@AVI^KA KOJA SOZDAVA PROBLEMI NA BALKANOT

SOBRANIETO RU[I REKORDI–103 ZAKONI PREKU NO]! D Se raboti za zakoni od razli~ni oblasti – dano~na i socijalna politika, grade`ni{tvo, `ivotna sredina, administracija, finansisko rabotewe, carina, pa duri i za grobi{ta i pogrebalni uslugi KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

odeka liderite na dvete najgolemi partii, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, ne mo`at da se dogovorat nitu za datumot, nitu za na~inot na koj treba da se organiziraat predvremenite parlamentarni izbori, Sobranieto raboti so polna parea.

Bojkotot na SDSM ne & pre~i na Vladata da dostavuva stotici zakoni do Parlamentot, a potoa tie da bidat preprateni do pratenicite bukvalno preku no}.

“Vo tekot na v~era{niot den, od docna popladneto s$ do sitnite no}ni ~asovi postojano dobivavme zakoni. Celi 90 predlog–zakoni ni bea dostaveni. Najgolem del od niv se vo vrska so nekoi rokovi ili zakonski dopolnuvawa, me|utoa, ne e va`no kakvi se i na {to se odnesuvaat. Kakvi i da se, 90 se. Koj mo`e toa s$ da pro~ita preku no}, pa utredenta da dojde podgotven da debatira za nivnata su{tina”, veli prateni~kata na LDP, Roza Topuzovska–Karevska.

No, ne se samo 90. Se raboti za celi 103 zakoni od razli~ni oblasti – dano~na i socijalna politika, grade`ni{tvo, `ivotna sredina, administracija, finansisko rabotewe, carina, pa duri i za grobi{ta i pogrebalni uslugi.

Topuzovska-Karevska ostro go napadna vladeja~koto mnozinstvo deka nasila i bez elementarna po~it za demokratijata saka da si gi istera sopstvenite zakonski predlozi {to e mo`no pobrzo, pred da se raspu{ti Sobranieto.

D

aj Bo`e, gospod da ni pomogne, da pobedi pravdata, zatoa {to veruvame deka sme vo pravo.

I pokraj toa {to podocna }e izleze odlukata, se nadevame deka }e bide pravedna kakva {to zaslu`uva na{ata Grcija, zemja koja{to postoi 3-4 iljadi godini, nasproti dr`avi~kata koja e sozdadena neodamna i sozdava problemi na Balkanot,izjavi gr~kiot mitropolit Antimos, komentiraj}i ja raspravata go Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag, me|u Makedonija i Grcija.

Spored nego, Bitola i pripa|a na Grcija, a makedonskiot jazik e idiom. Komentiraj}i gi izjavite na vicepremierot Pangalos deka Makedoncite mo`e da se vikaat kako sakaat, re~e deka “nikoj nema takov stav, pa duri ni toj {to toga{ go ka`al toa”.

MINISTEROT JAKUPI PRONEVERIL 800 ILJADI EVRA?! inisterot za `ivotna sredina, Nexati Jakupi, se najde pod lupata na finansiskata policija. Za vreme na izvr{enite kontroli vo Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Finansiskata policija tvrdi deka utvrdile zloupotreba na slu`benata dol`nost od strana na ministerot Jakupi, za finansiska vrednost od okolu 800 iljadi evra vo razli~ni proekti sprovedeni vo Ministerstvoto.

“Istragata prodol`uva, a detalite se o~ekuvaat da bidat objaveni slednata nedela”, izjavi direktorot na Finansiskata policija, Qup~o Stamatovski.

Inaku, ova ne e prv predmet so koi se poso~uva na neregularnosti vo raboteweto na ministerot Nexati Jakupi. Prethodno postoea somnevawa za avtorskite dogovori koi gi ima potpi{ano Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, no Antikorupciskata komisija otkako ja zavr{i istragata ne poso~i na nepravilnosti.

Ova ne e prv skandal vo ministerstvoto na Jakupi. Minatata godina toj se tovare{e za partiski vrabotuvawa kako i za somnitelni honorari {to gi ispla}al od kasata na ministerstvoto kako negov prv ~ovek. Negoviot {ef na kabinetot se somni~e{e deka zemal mito od 100 evra od ~ovek od Kumanovo za izdavawe na dozvoli za uvoz na povolni avtomobili u{te vo 2009-tata. Navodno, za ovoj slu~aj znael i ministerot. Nexati negira{e kakva bilo vme{anost vo skandalot, a negoviot {ef na kabinet nikoga{ ne dobi otkaz.

M

“Tie velat deka se raboti za zakoni so koi treba da gi ispolnat predizbornite vetuvawa za glasa~ite.

Kako e mo`no po pet godini vladeewe nim doprva da im tekna da ispolnuvaat ne{to {to vetile vo 2006 ili 2008 godina”.

Nadvor od Parlamentot reagira{e i SDSM, koi velat deka se zgrozeni od na~inot na koj VMRO–DPMNE tiranski se odnesuva kon zakonodavniot dom.

“Mislam deka ova e u{te eden dokaz za toa kakvo e parlamentarnoto mnozinstvo. Imrovizatorsko, neodgovorno i {vercersko. Samo vo {vercerska procedura mo`e vaka 103 zakoni da se donesat vo nekoj parlament”, veli pratenikot i potpretsedatel na Sobranieto, Jani Makraduli.

Od VMRO–DPMNE samo odgovorija deka se rabotelo za doprecizirawe na odredeni zakoni i deka obvinuvawata na opozicijata

se neosnovani.

DIK SI RABOTI I BEZ PRETSEDATEL Paralelno so menuvaweto na legislativata rastat tenziite za eventualnite izbori. Dr`avnata izborna komisija, koja ve}e dva meseci e bez pretsedatel, odr`uva sednici pod rakovodstvo na zamenikot Subhi Jakupi.

“Nie kako DIK o~ekuvame da bide izbran pretsedatel na Komisijata na sednicata koja treba da se odr`i denovive vo Sobranieto. Ako se o~ekuva da ima predvremeni izbori, o~ekuvame da bide izbran i pretsedatel na Komisijata”, re~e zamenik-pretsedatelot na DIK, Subhi Jakupi.

Toj dodade deka tie kako nadle`en organ se podgotveni vo sekoe vreme za sproveduvawe izbori.

“DIK e podgotvena da se soo~i so predizvicite, bez razlika dali se toa prevremeni ili redovni

izbori. Sekako, koga se redovni sme porelaksirani, za predvremeni treba da se zabrzaat procesite. Po najavite deka se mo`ni predvremeni izbori, nie rabotime vo taa nasoka Komisijata da bide podgotvena koga i da se raspi{at tie”, istakna Jakupi.

Toj go pozdravi formiraweto na sobraniskata Privremena komisija za kontrola na Izbira~kiot spisok, bidej}i, kako {to re~e, taka }e mo`e da se lociraat, no i da se ras~istat dilemite so koi se soo~uvaat partiite. Za izborite vo dijasporata Jakupi veli deka toa e predizvik so koj mora da se soo~ime. Datumot za izborite, pa duri i nivnoto odr`uvawe se neizvesni.

Od sDSM velat deka otkako Gruevski go odbi nivniot plan sega tie }e ~ekaat odgovor kako da ima predvremeni fer i demokratski izbori na 26 juni.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI AHMETI SE SRETNA SO AMBASADORITE NA [VAJCARIJA I NA [PANIJA iderot na DUI, Ali Ahmeti, v~era se sretna so ambasadorite na [vajcarija, Stefano Lazaroto, i na [panija, Fernando de Galainena.

Na sredbata ambasadorot Lazaroto na Ahmeti mu go prepora~a {vajcarskiot model na multietni~nost kako re{enie za me|uetni~kite problemi vo Makedonija. Ambasadorot Galainena go pofali pridonesot na liderot na DUI za jaknewe na me|uetni~kite vrski, koi, spored nego, imaat vitalno zna~ewe za idninata na zemjata.

Sogovornicite ja istaknaa va`nosta i na re{avaweto na sporot za imeto vo kontekst na zaemno po~ituvawe i na gradewe na dobrososedski odnosi so Grcija.

Ahmeti, od svoja strana, istakna deka na me|uetni~ki plan u{te treba da se raboti, pred s$, preku dosledno sproveduvawe na Ramkovniot dogovor i im povtori na ambasadorite deka evroatlantskite integracii ostanuvaat eden od prioritetite na deluvaweto na DUI. Na sredbata se razgovara{e i za predvremenite parlamentarni izbori, pri {to liderot na DUI istakna deka prodol`uvaweto na bojkotot na Sobranieto od strana na opozicijata ne ostava prostor za poinakov izlez od politi~kata kriza.

L

HRVATSKIOT AMBASADOR, ZLATKO KRAMARI], JA POSETI BITOLA o prva oficijalna poseta na op{tina Bitola v~era prestojuva{e novoimenuvaniot ambasador na Republika Hrvatska vo Republika Makedonija, Zlatko Kramari}.

Na sredbata so negoviot doma}in, gradona~alnikot Vladimir Taleski, glaven akcent be{e staven na idnata sorabotka me|u nekolku gradovi od Hrvatska i Bitola.

“Kako porane{en gradona~alnik na Osijek, mnogu dobro gi poznavam problemite na lokalnata samouprava i zatoa kako ambasador sakam del od rabotata da posvetam na procesite na decentralizacija i da ovozmo`am {to pogolema sorabotka me|u gradovite od dvete dr`avi, a ne samo na glavnite gradovi, so {to }e se zbogatat sodr`inite za me|usebna sorabotka”, poso~i ambasadorot Kramari}.

Inaku, op{tina Bitola direktno sorabotuva so hrvatskite gradovi Dubrovnik, Osijek, Rieka, Vara`din i Split, a vo gradot funkcionira i po~esen konzulat na Hrvatska.

V

DIPLOMATITE GO NAJAVIJA DENOT NA DRVOTO red akcijata Den na drvoto, zaka`ana za vo ~etvrtok, v~era pretstavnicite na diplomatskiot kor vo Makedonija zasadija drvca na vrvot na planinata Vodno.

“Ova e golem nastan za nas, iako vremeto e u`asno.

U~estvoto vo akcijata za zasaduvawe drvca e golemo zadovolstvo poradi toa {to navistina ja poka`uva podgotvenosta na lu|eto ovde i na strancite da napravat ne{to vredno zaedno”, izjavi ungarskiot ambasador, Ferenc Keke{i.

“Ova e nastan {to ne e va`en samo za Makedonija, tuku i za celiot kontinent. Drvjata se beli drobovi na Evropa.

Pozitivno sum iznenaden od brojot na drvjata {to se posadeni ovde vo Makedonija. Dobar primer koj treba da se sledi”, re~e polskiot ambasador, Karol Bakura.

Vo prethodnicata na akcijata za po{umuvawe u~estvuvaa i vicepremierot zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, i {efot na diplomatijata, Antonio Milo{oski.

“Ima dobri osnovi ovoj makedonski obi~aj vo idnina da stane balkanska tradicija i da ne se odr`uva samo vo Makedonija, tuku so na{ite sosedi da go pro{irime i da imame zaedni~ki akcii za po{umuvawe i razelenuvawe na celiot poluostrov. Smetam deka dobra e tradicijata {to i diplomatskiot kor e zaedno so nas i mnogu sme zadovolni od nivniot pridones za toa kolku i kakvi drvja posadija denes”, re~e Milo{oski.

P

GORAN^0 KOTESKI E NOV KOMANDANT NA ZOK ov komandant na Zdru`enata operativna komanda (ZOK) na Armijata na Republika Makedonija e brigadniot general Goran~o Koteski. Dosega{niot a|utant i voen sovetnik na vrhovniot komandant na vooru`enite sili tokmu so ukaz na pretsedatelot na dr`avata, \or|e Ivanov, koj istovremeno e i vrhoven komandant, v~era be{e nazna~en na novata dol`nost.

Koteski vo svojata kariera uspe{no izvr{uval komandni dol`nosti vo edinicite na ARM na razli~ni ramni{ta, a se dokvalifikuval zavr{uvaj}i pove}e visoki {koli i stru~ni kursevi vo zemjata i stranstvo, kako Odbranbeniot kolex na NATO vo Rim. Koteski ja vr{el i dol`nosta voeno ata{e na Makedonija vo SR Germanija.

Soglasno propisite, so naredba na General {tabot na ARM, vo naredniot period }e se izvr{i oficijalniot priem na dol`nosta komandant na ZOK.

N

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

POLICIJATA SI GI SNIMA AKCIITE, PA GI “ZAKA^UVA” NA INTERNET

MVR NA YOUTUBE MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

azbiena ~etiri~lena kriminalna grupa koja operirala po bankomati, zaplenet kokain, no i upatstvo kako da go legalizirate ili da se oslobodite od nelegalnoto oru`je se del od sodr`inite na oficijalniot kanal na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na YouTube (Jutjub).

I dodeka na najpopularnata internet-mre`a, do koja pristap ima bukvalno sekoj, na kanalot na MVR se prika`uvaat snimki od specijalnite ednici na policijata “naoru`eni do zabi” kako priveduvaat kriminalci, kako pronao|aat droga i sli~na, za nekoi voznemiruva~ka ili eksplicitna, sodr`ina.

Od MVR velat deka, sledej}i go svetskiot trend i zainteresiranosta na gra|anite za rabotata na Ministerstvoto, procenile deka najdobar na~in za transparentno prika`uvawe na nivnite akcii e preku ovaa svetski popularna mre`a.

“Po analizata na podatocite deka na{ata internet-stranica e edna od najposetuvanite vo sporedba so drugite ministerstva, a i op{tata zainteresiranost na gra|anite i mediumite za na{ata rabota, smetavme deka ovoj na~in na prezentirawe e najot~eten a i najevtin”, veli Ivo Kotevski, pomo{nik-minister za vnatre{ni raboti.

Kotevski dodava deka

R

SPOREDBA NA ZASTAPENOSTA NA POLICIITE OD REGIONOT NA YOUTUBE: Klipovi Pretplatnici Najgledan klip Makedonija

36

29

9.045 pati

Srbija

360

2811

12.119 pati

Hrvatska

89

356

52.982 pati

“klipovite” od policiskite operacii koi se objavuvaat na Jutjub se izbiraat so vnimanie i nivnata sodr`ina se dozira vo soglasnost so zakonite i po~ituvaweto na ~ovekovite prava.

Od druga strana, pak, od Fondacijata za odr`livi informati~ki re{enija Metamorfozis velat deka najva`no vo vakov slu~aj e da postoi dobro razrabotena strategija za potrebata od prisustvo na vakvi sodr`ini na Internet, kako i jasna politika na privatnost preku koja posetitelite na vakvite stranici } e mo`at da se zapoznaat kolku se tie bezbedni.

“Bez razlika na toa {to mnogu obi~ni lu|e gi koristat sodr`inite koi se plasiraat na Internet, osobeno na JuTtub, koga edna

institucija se pretstavuva na ovaa mre`a treba da vnimava toa {to go objavuva da bide regulirano so pravata i obvrskite na institucijata, bidej}i s$ {to }e bide izneseno od nivna strana avtomatski pretstavuva oficijalen dr`aven dokument”, veli Filip Stojanovski od Metamorfozis.

Se raboti za dobar ~ekor, osobeno za na{ata sredina, kade {to instituciite ne se dovolno otvoreni za gra|anite i javnosta, smeta komunikologot i analiti~ar na mediumi Sead Xigal.

“Direktnata komunikacija preku novite mediumi e dobar na~in da se premostat nekoi tradicionalni jazovi vo komuniciraweto.

Se razbira, odgovornostite na instituciite se mnogu pogolemi, taka {to nivnoto

koristewe treba da bide na visoko nivo, osmisleno i so mera, prilagodeno na doma{nata kultura i vrednosti.

Ovde stanuva zbor za delikatni sodr`ini od sferata na kriminalot i vnimanieto za spre~uvawe gre{ki ili nesakani efekti treba da bide fokusirano vrz za{tita na privatnosta, presumpcijata na nevinost i pravoto na fer sudewe”, veli Xigal.

Linkovi za sledewe na rabotata na ministerstvata za vnatre{ni raboti na oficijalnite internetstranici ima i na ministerstvata od Srbija i Hrvatska. Sodr`inata e sli~na, apsewa, razotkrivawe na kriminal, no i intervjua ili izjavi na ministrite.

PO RE^ISI EDNA NEDELA

VELIJA RAMKOVSKI GO DOBI OBVINITELNIOT AKT! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

elija Ramkovski kone~no go ima obvinitelniot akt vo svoi race.

Krivi~niot sud potvrdi deka na site obvineti od “Paja`ina” koi se nao|aat vo pritvorskoto oddelenie vo zatvorot [utka im e dostaveno obvinenieto, kako i na tie vo doma{en pritvor.

Posledni obvinenieto }e go dobijat advokatite, koi nekolku dena ~ekaa da gi razgledaat navodite za storen kriminal na Pero Nakov bb, koi Obvinitelstvoto gi istaknalo vo obvinenieto. Po re~isi edna nedela otkako obvinitelkata Gordana Ge{koska go izgotvi i dostavi obvinenieto do Osnovniot sud, a sudijata koj }e go vodi slu~ajot, Pavlina Hristova, go “studira{e”, odbranata na Ramkovski i ostanatite obvineti }e ima mo`nost vo rok od osum

V

dena da podnese prigovor i na obvinenieto i na ve{ta~eweto.

Od Obvinitelstvoto ne sakaat da kalkuliraat so sumite za koi se pretpostavuva deka bile zataen danok na Pero Nakov” bb, velat iznosot mo`e da se namaluva ili zgolemuva.

S$ zavisi od toa kakvi dokazi }e bidat izneseni na glavniot pretres, objasnuva dr`avniot javen obvinitel Qup~o [vrgovski.

“Nema da diskutirame za obvinenieto i toa {to e predmet na obvinenieto. Obvinitelstvoto {to imalo da iskomentira iskomentiralo vo toa obvinenie i so ogled na toa i vie mnogu ~esto se zalagate za na~eloto presumpcija na nevinost, nie nema da komentirame ni{to vo ovoj del od postapkata”, veli [vrgovski. [efot na obvinitelite negira deka obvinenieto bilo pi{uvano vo Ohrid, kako {to obvinija advokatite.

Obvinitelkata Ge{koska pravela konsultacii so lica stru~ni od oblasta na finansiski kriminal, {to ne bilo slu~aj samo za ovoj predmet, pojasnuva [vrgovski.

“Obvinitelite so odobrenie mo`e da prestojuvaat nadvor od Obvinitelstvoto koga se raboti za golemi i slo`eni predmeti, kade {to mo`at na raat da napravat nekoi preliminarni konsultacii so lica koi vo na{ata institucija go nema i ~ija pomo{ ni e nam neophodna.

Obvinenijata ne se pi{uvaat nadvor, tuku se pi{uvaat vo obvinitelstvo, a konsultacii e dozvoleno da se vr{at vo site institucii kade {to nie smetame deka e neophodno potrebno da ni izlezat vo presret i da ni pomognat vo ras~istuvaweto na nekoi fakti koi se odnesuvaat na finansiskoto rabotewe na firmata, odnosno firmte koi se predmet na istraga”, veli [vrgovski.

Obvinitelot u{te edna{ povtori deka vo tekot na celata istra`na postapka ~uvstvuvale pritisok i imale potreba toa javno da go soop{tat, no ne za da se po`alat, tuku za da potenciraat deka nema da podlegnat na nitu eden od niv.

No, obvinitelite, pokraj pritisocite, se soo~uvaat i so mnogu rabota koja treba da ja zavr{at so raspolo`liviot kapacitetot na Obvinitelstvoto. [vrgovski }e pobara od Sovetot na javni obviniteli da se pro{iri sistematizacijata za Oddelenieto za gonewe na storiteli od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcija, bidej} i dosega{nite kadrovski potencijali ne gi zadovoluvaat barawata.

Samo obvinitelkata Ge{koska raboti na nekolku slo`eni predmeti - “Izgrev”, koj se vodi vo povtorena postapka, “Paja`ina”, koj go ~eka svojot start, kako i aferata “Nade`”, koja se u{te e vo Obvinitelstvoto.

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

DR@AVATA ZA XABE GO RASPRODAVA GRADE@NOTO ZEMJI[TE

EVTINITE PARCELI ]E GI ISPRAZNAT OP[TINSKITE KASI?!

Otkako po~na da se prodava zemji{te za hoteli i fabriki po edno evro za metar kvadraten, po ista cena }e se prodava i zemji{te za izgradba na ku}i i katni gara`i. Gradona~alnicite alarmiraat deka so vakvata merka dr`avata }e stavi klu~ na mnogu op{tini zatoa {to ve}e nema od kade da sobiraat prihodi SOWA JOVANOVA

9

PREGLED VESTI ELEM I EVN DENESKA ]E GO RE[AT SPOROT?! pokraj najavite deka dvete energetski kompanii v~era }e go "verificiraat” primirjeto na notar, izvori od edna od kompaniite za “Kapital” obelodenija deka spogodbata se u{te ne e zaverena na notar. Nitu advokatite, nitu rakovodstvata na dvete kompanii javno ne saka objasnat dali vonsudskoto re{enie na sporot, “te`ok” 200 milioni evra, ve}e e eizvesno.

Objasnuvaat samo deka sudot }e go ima posledniot zbor.

Deneska advokatite na dvete kompanii treba da se pojavat na sudsko ro~i{te, kade {to treba da se ka`e kolku EVN }e mu plati na ELEM poradi nasledenite nenaplateni pobaruvawa.

Vo nasoka na nadminuvawe na sporot, ELEM i EVN po~naa zaedni~ki da postavuvaat novo, rotira~ko logo na vrvot od zgradata kade {to se smesteni. Spored podatocite od Biroto za javni nabavki, kompanijata @eleznik za ovaa izvedba sklu~ila dogovor od 185.000 evra. No, od kompanii velat deka uspeale da ja namalat sumata na 160.000 evra, delej}i go tro{okot na polovina.

I

milanovska@kapital.com.mk

r`avata }e stavi k lu~ na mnog u op{tini vo Makedonija. Vaka reagiraat ekspertite i gradona~alnicite na najnovata odluka na Vladata, osven za hoteli i industriski kapaciteti, dr`avno zemji{te da se prodava po po~etna cena od edno evro za kvadrat i za izgradba na ku}i i katni gara`i.

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, veli deka e nejasno zo{to Vladata za xabe gi rasprodava parcelite koga i so sega{nite povisoki ceni tie se prodavale bez problem. Toj tvrdi deka so legalizacijata za edno evro, namalenite komunalii i proda`ba na zemji{te za pove}e nameni po po~etna cena od samo edno evro za kvadrat, dr`avata ja osiroma{uva lokalnata vlast bidej}i drasti~no i gi namaluva prihodite vo buxetot.

“Vo Strumica bez problem se prodavaa parceli po po~etna cena od 1.000 denari za metar kvadraten i nema{e voop{to pri~ina da se namaluva cenata. Jas sum siguren deka od site dosega ponudeni parceli na proda`ba od Ministerstvoto za transport se prodadoa pove}e od 90%. Jas imam i zainteresiran investitor koj saka da gradi katna gara`a vo Strumica i toj e ve}e podgotven da naddava so po~etna cena od 1.800 denari. So novata odluka jas }e moram da napravam re-

PROBI[TIP POZAJMI 800. 000 EVRA ZA IZGRADBA NA FILTER-STANICA

D

a da mo`e da obezbedi ~ista voda za piewe od hidrosistemot Zletovica, op{tina Probi{tip se zadol`i kaj japonskata banka za obnova i razvoj, Xajka, so kredit od 802 iljadi evra. Na sedina na Sovetot na op{tinata e odlu~eno deka se potrebni 100.000 evra za izgradba na filter-stanica. Izgradbata treba da po~ne kon sredinata na godinava.

Gradona~alnikot na Probi{tip, Toni Tonevski, izjavi deka kreditot go zema na otplata od 20 godini, so grejs-period od tri godini i so povolna kamatna stapka.

Z KOCE TRAJANOVSKI GRADONA^ALNIK NA GRAD SKOPJE

balans na buxetot zatoa {to imam predvideno 14 milioni denari za taa katna gara`a”, veli Zaev.

I ekspertite alarmiraat deka za tri meseci, do koga op{tinite }e go dobijat zemji{teto vo svoe vladenie, nema da imaat nitu atraktivni lokacii za prodavawe, nitu dovolno prihodi za da gi urbaniziraat postoe~kite grade`ni parceli, bidej}i od proda`ba na zemji{te i komunalii se polni op{tinskata kasa. Velat deka Vladata vakvite odluki mora da gi nosi so prethodno izvr{ena analiza, koja }e gi dade pri~inite zo{to da se namali cenata na dr`avnoto zemji{te.

“Jasno e kako bel den deka stanuva zbor za odluka koja se nosi vo predizborie, eden vid populisti~ka merka koja }e donese mnogu problemi koga }e se transferira zemji{teto od dr`avno na lokalno nivo. Ne sum siguren deka ne{to kvalitetno i bonitetno }e ostane da

se prodava”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na zdru`enie na grade`nici pri Stopanskata komora.

Del od ekspertite smetaat i deka merkata na Vladata e pove}e populisti~ka bidej}i se nosi vo predizboren period, koga e nevozmo`no da se sprovede.

“Vo Tetovo nema slobodni lokacii na koi mo`e da se gradat ku}i i katni gara`i bidej}i gradot e gusto naselen, a i da ima, mislam deka e neblagodarno da se nosat odluki pred da se predade zemji{teto vo racete na op{tinite, bidej}i tie treba da odlu~at kako }e go prodavaat i po koja cena. Dopolnitelno, koga se objavuvat izbori ne smee da se otu|uva dr`avnoto zemji{te. Mislam deka ova e predizboren marketing i realno ne mo`e da se sprovede”, veli Skender Palo{i, porane{en zamenikminister za transport.

Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, gi otfrla obvinuvawata deka

Ovaa po~etna cena od edno evro za metar kvadraten ne e i krajna cena, tuku e samo stimulirano privlekuvawe na mo`nite investitori. Na nekolku sostanoci na ZELS sme go razgovarale ova i mislime deka e dobra mo`nost za razvoj na op{tinite. stanuva zbor za populisti~ka merka, tvrdej}i deka odlukata e pozitivna i }e donese pove}e investitori i novi rabotni mesta.

“Vladata gi zema predvid pozitivnite efekti vo odnos na proda`bata na zemji{te za industriski kapaciteti, za dva tri meseci pove}e od sto lokacii se prodadoa i ima{e pozitiven efekt.

Uspe{no be{e i so katnite gara`i, a procenivme deka }e ima pogolem interes za naddavawe so edno evro, so koe cenime deka }e se postigne i povisoka cena od porano”, veli Janakieski.

UKIM DOBI SOGLASNOST ZA DOKTORSKI STUDII o nekolku godi{na pauza, Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij (UKIM) povtorno dobi soglasnost od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka za organizirawe na tret ciklus na doktorski studii. Soglasnosta v~era na rektorot na UKIM, Velimir Stojanovski, mu ja vra~i ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, vo ramkite na sve~enata promocija na bro{urata “Predlozi za tehnolo{ki i biznis-partnerstva od Makedonija”.

“Voveduvaweto na doktorskite studii e edna nova dimenzija i nov ~ekor vo makedonskoto visoko obrazovanie so {to se nadevam deka vo najbrzo vreme }e otpo~nat so rabota ovie studii i }e se raspi{at i konkursi za prvite doktoranti koi }e mo`at da se zapi{at na univerzitetite vo Makedonija”, izjavi Todorov.

P

PROMOVRIRANA BRO[URA ZA BIZNIS-PARTNERSTVA akedonskite kompanii }e imaat mo`nost da se steknat so partnerstva so pove}e od 25 milioni mali i sredni kompanii, koi se del od mre`ata *Enterprise Europe Network preku nova bro{ura za tehnolo{ki i biznis-partnerstva. Prvenstvena cel na ovaa bro{ura, koja v~era be{e promovirana vo Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij (UKIM), koj e koordinator na Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija (EIICM), e preku partnerstva so kompaniite od ovaa mre`a da se podigne nivoto na tehnolo{ka i inovativna konkuretnost na makedonskite mali i sredni pretprijatija.

M

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,90

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

OMB

2.800

2.604

117,70

2.599

2.790

2.594

117,50

2.589

2.780

2.584

2.770

117,30

2.760

117,10

2.579 2.574 2.569

2.750

23/03/11

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

23/03/11

29/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,90 24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

23/03/11

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KOMPANIITE OBVINUVAAT

MAKEDONSKA BERZA

BANKITE SE VINOVNI ZA SLABOTO APLICIRAWE ZA IPARD Kompaniite poso~uvaat na bankite kako edinstvena pre~ka za pointenzivno aplicirawe za IPARD programata. Od dostapni 40 milioni evra od IPARD, dosega se iskoristeni samo 4 milioni ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

PRODADENI 5,3% OD MAKEDONSKA BERZA

65

S

potpi{ani dogovori za dvata objaveni oglasi

ajgolem ko~ni~ar za pointenzivno iskoristuvawe na 40 milioni evra od IPARD programata za finansirawe proekti vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, spored kompaniite, se bankite. Tie se `alat deka bankite se zatvoreni i nefleksibilni za finansirawe na proektite koi apliciraat za ovaa programa. IPARD predviduva povrat na polovina od vkupnata investicija po nejzinoto zavr{uvawe, no sredstvata za celokupnata investicija treba da gi obezbedi kompanijata na samiot po~etok.

Kompaniite se `alat deka ed “Edinstveniot problem, {to bavno se iskoristuvaat parite od IPARD programata e finansiraweto. Aplicirav i sklu~iv dogovor za kofinansirawe od IPARD, no celata investicija }e ja finansiram so sosopstveni sredstva, bez poddr{ka od bankite. Najgolem problem, spored moeto iskustvo, e toa {to bankite ne gi poddr`uvaat proektite na kompaniite”, objasnuva Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik na konzervnata kompanija Bonum, koja sklu~i dogovor za finansirawe na investicijata od 800 iljadi evra za nabavka

N

na nova oprema. Toj objasnuva deka vo drugite zemji dogovorot, koj kompanijata go sklu~uva so Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto pretstavuva eden vid garancija za bankata da go finansira proektot.

“Kaj nas bankite se mnogu zatvoreni. Bev na razgovor so nekolku banki i za mojot biznis-plan odgovorija deka e samo par~e hartija koe ne e nikakva garancija za niv”, objasnuva Ivanovski.

Od Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto velat deka koristeweto na parite od IPARD programata docni. Potenciraat deka vo delot na finansirawe na proektite, imaat sorabotka so bankite, no dali i kogo }e finansira odredena banka, zavisi od nejzinata delovna politika.

“So bankite se dogovorivme delovniot plan na edna kompanija, koj e prifaten od Agencijata, da mo`e da se aplicira i kaj niv. Nie kako Agencija, napravivme s$ {to e potrebno za poefikasna realizacija na IPARD programata i na proektite koi gi odobruvame. Ako s$ u{te ima problem so finansiraweto,

o blok-transakcija vo iznos od 22,2 milioni denari v~era bea istrguvani 5,3% od 2.792 izdadeni akcii na Makedonska berza.

Stanuva zbor za 148 akcii koi bea istrguvani po cena od 150.000 denari za akcija.

Kako mo`ni prodava~i na ovie akcii vo brokerskite krugovi se {pekuliraat brokerskoto dru{tvo Makbroker, koe e vo likvidacija, Centralna kooperativna banka i Uni banka, koi kako akcioneri imaat po 148 akcii, odnosno 5,3% od kapitalot na Makedonska berza.

Posleden pat blok-transakacija so akcii na Makedonska berza ima{e vo fevruari ovaa godina i taa iznesuva{e 3 milioni denari. Poslednata pogolema blok-transakcija so akcii na Berzata ima{e na 23 dekemvri minatata godina koga vo ramkite na ~etiri bloktransakcii ostvaren e promet od 31,7 milioni denari.

Vkupniot berzanski promet v~era iznesuva{e 37 milioni denari, a pokraj blokot so akcii na Berzata karakteristika na v~era{noto trguvawe be{e i interesot za obvrznici. Tie v~era ostvarija vkupen promet 5,9 milioni denari, a najtrguvana so promet od 5,4 milioni denari be{e obvrznicata od osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Kaj akciite, prodol`i in-

toa zavisi od delovnata politika na sekoja banka, a ne zavisi od nas”, objasnuva Toni Dimovski, direktor na Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto.

Toj o~ekuva vo naredniot period da ima pobrzo iskoristuvawe na sredstvata i pogolem broj odobreni aplikacii.

“Vo vtoriot oglas postoe{e trend na pogolema prifatlivost na proektite. Planirame da objavuvame oglasi po~esto, so {to o~ekuvame pobrzo da se koristat sredstvata, a o~ekuvame i pove}e aplikacii vo sledniot period., objasnuva Dimovski.

Konzervnata kompanija Bonum, sklu~i dogovor za kofinansirawe so Plate`nata agencija za nabavka na oprema za usovr{uvawe na proizvodstvoto i prerabotkata na ovo{jeto i zelen~ukot vo iznos od re~isi 800 iljadi evra, od koi 400 iljadi evra }e se dobijat od IPARD.

Sopstvenikot na kompanijata, Mom~ilo Ivanovski objasnuva deka realizacija na aplikacijata traela tri meseci. Za toj period go izgotvuvale biznis-planot i gi nabavile site potrebni dokumenti za negova realizacija.

“Za proektot e va`no, investicijata vedna{ da bide stavena vo upotreba, odnosno da ne se slu~i da bide nabavena oprema i istata da po~ne da se koristi po tri godini. Otkako gi dostavivme site potrebni dokumenti vo Agencijata, za da bide odobren proektot, sledi zavr{na faza vo koja stru~ni lica doa|aat na teren na proverka “, objasnuva Ivanovski.

Na vtoriot oglas za koristewe na sredstvata od IPARD programata, od 122 aplikacii bea potpi{ani 37 dogovori za finansirawe na proekti vo vkupen iznos od 4,2 milioni evra, koi }e bidat kofinansirani so 2,1 milioni evra.

teresot za Makedonski Telekom, ~ija akcija ostvari promet od 2,3 milioni denari, pri {to se istrguvaa 4.262 akcii po prose~na cena od 563,04 denari za akcija. Interes ima{e i za akciite na Komercijalna banka, od koja se istrguvaa 457 akcii vredni 1,7 milioni denari. Na slobodniot pazar na akcii, pak, najgolem interes ima{e za akcijata na brokerskata ku}a Auktor i Hita brokeri od Skopje. Od nea se istrguvaa 1.500 akcii vredni 921.000 denari.

Akciskite berzanski indeksi MBI-10 i MBID trguvaweto go zavr{ija povtorno so pad na vrednosta za razlika od indeksot na obvrznici OMB, koj porasna za 0,03% na 117,16 indeksni poeni. Silen pad ima{e indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID koj izgubi 1,31% od vrednosta, koja na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 2.755,85 indeksni poeni. Vrednosta, pak, na osnovniot indeks MBI10 padna za 0,41% na 2.573,67 indeksni poeni.

Od 23 istrguvani hartii od vrednost, cenite porasnaa samo kaj sedum od niv dodeka 13 hartii od vrednost imaa pad na cenata. Najmnogu padna akcijata na Rade Kon~ar i toa za 7,44%. Od akciite koi porasnaa, najgolem rast ima{e akcijata na Mermeren kombinat od Prilep i toa za 30%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.03.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Мермерен комбинат Прилеп

390,00

30

3.900

ТТК Банка АД Скопје

870,00

5,2

886.530

7.300,00

2,82

36.500

Македонски Телеком Скопје

563,04

0,7

2.399.680

РЖ Услуги Скопје

250,78

0,31

157.990

Име на компанијата

Бетон Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.007.907,07

0,08%

1,79%

11,46%

1,75%

-0,17%

24.03.2011

ILIRIKA GRP

49.988.936,28

-0,32%

-5,22%

1,71%

-5,02%

2,84%

24.03.2011

Иново Статус Акции

14.734.544,82

-0,93%

5,13%

6,59%

5,70%

-8,23%

28.03.2011

KD Brik

37.168.794,58

0,36%

-1,28%

3,96%

-1,85%

7,01%

28.03.2011

KD Nova EU

28.215.727,56

-0,90%

3,58%

6,84%

3,31%

1,60%

28.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.666.680,58

-1,46%

2,00%

4,61%

2,28%

-1,96%

28.03.2011

29.03.2011 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

%

Износ (МКД)

1850

-7,44

3.700

129,41

-3,84

65.350

2.160,00

-3,18

108.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

720,00

-2,56

28.800

Макстил Скопје

191,02

-2,54

508.312

ЗК Пелагонија Битола

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

29.03.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

29.03.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

29.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.347,30

401,26

10,83

0,94

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

3.071.377

585,50

92,61

6,32

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.812,26

628,36

6,07

1,09

112.382

26.000,00

/

/

0,76

Македонски Телеком Скопје

563,04

0,70

2.399.680

REPL (2010) *

25.920

40.500,44

2.996,49

13,52

0,85

Комерцијална банка Скопје

3812,26

-0,03

1.742.205

SBT (2010) *

389.779

3.149,76

39,99

78,75

0,74

Аукто&Хита брокери АД Скопје ТТК Банка АД Скопје Макстил Скопје

29.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) * MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

614,00

0,00

921.000

STIL (2010) *

14.622.943

191,02

0,47

410,78

2,40

870

5,20

886.530

TPLF (2010) *

450.000

3.645,67

73,84

49,38

1,02

191,02

-2,54

508.312

ZPKO (2010) *

271.602

2.160,00

/

/

0,34

% на промена

обврзници

96.153

22

обични акции

78.715

56

27,20

174.868

78

140,36

обични акции

66.419

32

-17,94

Вкупно Редовен пазар

66.419

32

-17,94

Вкупно Официјален пазар

784,56

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 29.03.2011)

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii IZVR[NIOT MENAXER NA KAPITAL ME\U NAJDOBRITE MENAXERI VO POSLEDNITE 10 GODINI

KOMERCIJALNA OSMI PAT BANKA NA GODINATA SPORED GLOBAL FINANCE agazinot Global Finance gi proglasi najdobrite banki za 2011 godina od zemjite od Centralna i Isto~na Evropa.

Za najdobra banka vo Makedonija povtorno e proglasena Komercijalna banka. Ova e osmo po red proglasuvawe na Komercijalna za banka na godinata od strana na magazinot Global Finance.

Proglasuvaweto na najdobrite banki od Centralna i Isto~na Evropa e napraveno

M

vrz osnova na ekskluzivno istra`uvawe koe }e bide objaveno vo majskoto izdanie na magazinot. Urednicite na Global Finance so pomo{ na industriski analiti~ari, direktori na korporacii i bankarski konsultanti gi izbraa najdobrite banki na regionot i najdobrite banki vo 22 zemji. Kriteriumite za izborot na pobednicite vklu~uvaa: porast na aktiva, profitabilnost, strategiski odnosi, uslugi na klienti,

11

konkurentni ceni i inovativni proizvodi.

Ova e osumnaesetta godina po red kako magazinot gi izbira najdobrite banki vo zemjite vo razvoj.

zvr{niot menaxer na Kapital Media Grup, Gordana Mihajlovska, e proglasena za edna od najdobrite `eni menaxeri vo Makedonija vo poslednite 10 godini. Marketing-agencijata Marili napravi izbor na najuspe{nite `eni menaxeri spored nekolku kriteriumi, pred s$ spored uspe{nosta na samata kompanija. Na sve~enosta po povod 15 godini od postoeweto na ovaa manifestacija laureatkite }e

I

dobijat specijalna statuetka kako priznanie za nagradata i dokaz deka navistina se najuspe{ni vo oblastite vo koi rabotat.

Najdobrite 10 `eni menaxeri za minatata godina, pak, se: Iskra Vetaxokoska, menaxer za marketing na Vitalija; Tawa Evrosimovska od Centarot za meidicinska oprema Bi-Mek; Aleksandra Markovska od Fud konsalting; Viktorija Mehanxiska od Zegin; Melina Mileski od salonot za

ubavina Siluete; Venera Novakovska od gimnazijata Nova; Ebru Radevska od Ramstor; Paca Ristevska od {vedskata kompanija Entreprenad; Risima Risimkin od kulturniot centar Interart i Beti Saneva, generalen menaxer na konfekcijata Beas.

Na sve~enata manifestacija najdobrite menaxerki }e gi pozdravat i prvata dama na dr`avata, Maja Ivanova, i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

MAKEDONSKATA EKONOMIJA ZAVISNA OD UVOZOT

17.03.2010 11 RASTE IZVOZOT NA HRANA, NO SE U[TE E DALEKU POMAL OD UVOZOT Izvozot na hrana vo 2010 e zgolemen na 234,7 milioni evra vo odnos na 202,5 milioni vo 2009, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. No, toa ne gi re{ava problemite na makedonskata ekonomija, koja vo golem del e zavisna od uvoz na hrana. Vo istiot period, uvozot na proizvodi za hrana iznesuva{e duri 398 milioni evra, od koi golem del odat za prerabotka VIKTORIJA MILANOVSKA

1,9

milanovska@kapital.com.mk

inatata godina uvozot na proizvodi za hrana vo Makedonija iznesuva{e 398 milioni evra, a tie naj~esto se koristat kako surovina vo prerabotuva~kata industrija vo zemjava. Kaj uvozot ima minimalen pad od 0,4%, a kaj izvozot na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi od zemjava rast od 15,9%. Izvozot na hrana vo 2010 e zgolemen na 234,7 milioni evra vo odnos na 202,5 milioni vo 2009, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika.

No, toa ne gi re{ava problemite na makedonskata ekonomija, koja vo golem del e zavisna od uvoz na hrana.

A vo isto vreme ima 200.000 hektari neobraboteno zemji{te i godi{no potro{eni pove}e od 100 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto.

Iako Makedonija tradicionalno najmnogu izvezuva tutun, lani za izvoz na cigari vo vrednost od 21 milion evra morala da uveze “virxinija” tutun vo vrednost od celi 11 milioni evra. Re~isi za {est milioni evra porasna i uvozot na son~ogledovo maslo, koj vo 2009 godina iznesuva{e 22,1 milioni evra, a lani pove}e od 28 milioni evra.

Spored ekspertite, vakvite brojki se pokazateli deka Makedonija e uvozno zavisna zemja. Tie gi vklu~uvaat alarmite deka e krajno vreme da se intenzivira proizvodstvoto na kulturite za ~ie odgleduvawe ima ogromni kapaciteti vo zemjava.

“Sramota e da uvezuvame

M

milioni evra iznesuva vrednosta na makedonskiot izvoz na preraboteni mesni proizvodi lani

75

IZVOZ NA OVO[JE (vo milioni evra)

milioni evra iznesuva{e vkupniot uvoz na meso vo zemjava vo 2010 godina

iljadnici toni son~ogledovo maslo i u{te tolku `ito koga neobraboteni sedat 200.000 hektari obrabotlivo zemji{te.

Da se najde nekoj pretpriema~ koj bi rabotel barem polovina od ovaa zemja za polovina }e ni se skratat i makite so nedostig od p~enica. Postojat i drugi re{enija za da se ubla`i masovniot uvoz.

Dovolno e Vladata namesto da frla pari za subvencii i premii, da formira edna zemjodelska banka ili fond koi } e gi finansiraat zemjodelcite namenski. Vaka, site analizi poka`uvaat deka od subvenciite ne samo {to nemame }ar, tuku imame i {teta”, veli Jovan A`derski, profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana.

Iako zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, tvrdi deka 2010 e edna od najuspe{nite godini za zemjodelskiot sektor poradi zgolemeniot izvoz i namaleniot trgovski deficit, sepak, priznava deka vrednosta na uvozot voop{to ne e za potcenuvawe.

Toj potvrduva deka uvoznite proizvodi ne samo {to slu`at za da gi zadovolat potrebite na makedonskiot pazar, tuku s$ pove}e se barani i kako

2008 godina

2009 godina

2010 godina

Jabolka, kru{i, duwi

8,2

6,4

12,7

Grozje

9,4

6,8

9,4

Lubenici, diwi

4,4

3,3

5,7

Zamrznato ovo{je

3,9

2

5,5

surovina za prerabotuva~kata industrija.

MAKEDONIJA NAJMNOGU UVEZUVA MESO Vrednosta na makedonskiot izvoz na preraboteni mesni proizvodi lani iznesuva{e 1,9 milioni evra, a vkupniot uvoz na meso vo zemjava dostigna 75 milioni evra. Se uvezuva glavno govedsko, svinsko i meso od `ivina, vo sve`a ili zamrznata sostojba, prete`no od Brazil. Lani najbarana bila `ivinata, so uvoz na 32,4 toni vo vrednost od 30,8 milioni evra. Na vtoro mesto e svinskoto meso, od koe bile uvezeni 10,4 toni, vo vrednost od 20,9 milioni evra. Uvozot na 2,3 toni govedsko meso, pak, ~ine{e 4,9 milioni evra.

Vkupniot uvoz na meso lani e namalen za 3,8 milioni evra vo sporedba so 2009 godina, no za 2,5 milioni evra e pogolem vo odnos na 2008 godina.

Osnovnite zemjodelski proizvodi dominiraat i vo izvozot i vo uvozot na Makedonija.

Vedna{ po tutunot, najizvozno orientirani makedonski proizvodi se domatite, piper-

PORASNA IZVOZOT NA VINO VO [I[IWA Vkupniot izvoz na vino lani iznesuva{e 38,5 milioni evra i e zgolemen samo za 216.000 evra vo sporedba so 2009 godina. Porasnat e i izvozot na vino vo {i{iwa, ~ija vrednost lani iznesuva{e 13,4 milioni evra, a vo 2009 godina vrede{e 11,7 milioni evra.

Samo nalivnoto vino bele`i pad vo izvozot od 2,6 milioni evra, od 26,5 milioni na 23,9 milioni evra. kite i zelkata. Vkupniot izvoz na zelen~uk lani iznesuva{e 65,7 milioni evra, {to e za 14,3 milioni evra pove} e od prethodnata godina.

Vrednosta na izvozot na domatite iznesuva{e 22 milioni evra, na piperkite 10,4, a na zelkata 9,8 milioni evra. Od zelenuk izvezuvame najmalku kompir, luk i kromid.

Kaj preraboteniot zelen~uk, pak, ima kontinuiran, no ne i drasti~en rast na izvozot.

Toj lani porasna za eden milion evra vo sporedba so 2009 godina. Najmnogu se izvezuva ajvar, a najmalku konzervirani domati.

Otkupuva~ite na zelen~uk se

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,45%

3,43%

4,24%

5,10%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5133

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,8379

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,0408 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,6552

Канада

долар

44,7923

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,9724

61,6

44,4

70

48,1

Извор: НБРМ

kategori~ni - Makedonija ima dovolno zelen~uk za potrebite na doma{niot pazar i nema potreba da uvezuva domati zimno vreme. Me|utoa, glaven problem, velat, e niskata otkupna cena.

“Sekoja godina od april do oktomvri imame masovno proizvodstvo na domati, od koi del odat i na stranskiot pazar. No, doa|a do situacija koga zemjava e prinudena vo ekot na zimskite meseci da go uvezuva ovoj proizvod zatoa {to na oran`eriite ne im se isplatuva da gi prodavaat ovde.

Zo{to da go dademe domatot vo Skopje za 50 denari koga

JOVAN A@DERSKI PROFESOR NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA Sramota e da uvezuvame iljadnici toni son~ogledovo maslo i u{te tolku `ito koga neobraboteni sedat 200.0000 hektari zemji{te. Da se najde nekoj pretpriema~ koj bi rabotel barem polovina od ovaa zemja za polovina }e ni se skratat i makite so nedostig od p~enica. Postojat i drugi re{enija za da se ubla`i masovniot uvoz na hrana. Dovolno e Vladata namesto da frla pari za subvencii i premii, da formira edna zemjodelska banka ili fond koi }e gi finansiraat zemjodelcite namenski. Vaka, site analizi poka`uvaat deka od subvenciite ne samo {to nemame }ar, tuku imame i {teta. vo Rusija }e go dademe za 1,5 evro”, veli sopstvenikot na otkupniot centar Ziron, Marijan Donev.

Fokus

12

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

KAPITAL” ANALIZA: KAKO RABOTAT NACIONALNITE TELEVIZII OD PORANE[NA JUGOSLAVIJA

MRT NE MO@E DA IM SE DOBLI@I, A NE PAK DA GI SLEDI HRT I RTS! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

pokraj toa {to Hrvatskata radiotelevizija i Radio-televizijata na Srbija, kako najreprezentativni pretstavnici na mediumskoto nasledstvo od porane{nata dr`ava SFRJ, gi ma~at istite problemi, kako i Makedonskata radio-televizija ostanuva faktot deka ugledot {to go u`ivaat ovie dva servisa e nesporedlivo pogolem od toj na MRT. Borbata za uspe{no amortizirawe na politi~kite pritisoci i za obezbeduvawe stabilno finansirawe se glavni karakteristiki vo rabotata na javnite televiziski ku}i, no sostojbata vo koja se nao|a makedonskata definitivno e na najnisko nivo vo regionot.

Sovetot za radiodifuzija informira deka tranzitiraweto na gleda~ite od Makedonija kon stranskite TV kanali koe e s$ uo~livo, vo zna~itelna merka se dvi`i tokmu kon HRT i RTS. Spored ekspertite,

I

Isti problemi gi ma~at javnite mediumski servisi vo dr`avite koi nastanaa po raspa|aweto na SFRJ, no ako se poglednat rejtinzite na gledanosta, o~igledno e deka postojat uspe{ni i pomalku uspe{ni na~ini za tranzitirawe na dr`avnite radiodifuzeri od periodot na “ednoumieto” do predizvicite na pluralizmot postojat pove}e pri~ini za serioznoto zaostanuvawe na makedonskiot javen servis zad konkurentite so koi mo`e da se sporeduva, no site proizleguvaat od glavniot problem {to za MRT ne postoela dr`avna strategija po osamostojuvaweto na Makedonija,

na {to se nadovrzuva vostanovenata praktika partiite koi }e pobedat na izbori da go tretiraat javniot servis kako del od pobedni~kiot kola~, bez pritoa da vlo`uvaat vo nego.

Jasno, potoa da go koristat za svoi partiski potrebi: “Glavnata pri~ina za lo{ata situacija so MRT se po~etnite vlo`uvawa, koi ne bea napraveni navreme. Vo HRT i vo RTS mnogu se vlo`uva{e po

KLIME BABUNSKI KOMUNIKOLOG: “Dvodeceniskoto zapostavuvaweto od strana na vlasta na javniot servis, za `al, nao|a svoi poddr`uva~i, odnosno nemi protivnici i vnatre vo MRT, a i vo stru~nata javnost, koja ne uspea da se nametne za da proizvede promeni.”

raspa|aweto na SFRJ. Dokaz za toa e {to vo Hrvatska se otvorija mnogu malku privatni televizii poradi zakanata od jakata konkurencija {to ja pretstavuva{e HRT. Namesto ova, vo Makedonija e vostanovena praktika politi~kite partii da ja koristat MRT kako svoj megafon, a da ne vlo`uvaat pari vo nego”, veli pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski.

Komunikologot Klime Babunski smeta deka vo Makedonija postoi premol~ena soglasnost me|u dvete partii {to se menuvaat na vlast da se prolongira nere{eniot status na MRT, so cel polesna zloupotreba na javniot servis. Dvodeceniskoto traewe na ovaa pojava, spored Babunski, gi pasiviziralo i faktorite koi se najpovikani da se sprotistavat, kako novinarite i stru~nata javnost.

“Tipi~en problem za Makedonija

e {to nikade javniot radiodifuzen servis ne bil tolku dolgo zapostavuvan. Ne zboruvame za zapostavuvawe koe se meri vo godini, tuku vo decenii. Zapostavuvaweto od strana na vlasta na javniot servis, za `al, nao|a{e svoi poddr`uva~i, odnosno nemi protivnici i vnatre vo MRT, a i vo stru~nata javnost, koja ne uspea da se nametne za da proizvede promeni. MRT s$ u{te ima nere{en status i postoi negativen konsenzus me|u politi~kata elita deka MRT e del od kola~ot {to go dobiva partijata koja }e pobedi”, veli Babunski.

SÈ PO^NUVA I ZAVR[UVA SO PARITE! Negri`ata za javniot servis dr`avata ja poka`uva i so nekvalitetnata zakonska regulativa poradi koja MRT ne mo`e da smeta na stabilno fininsirawe i preku toa, na zgolemuvawe na svojata nezavisnost

no.

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

TOP 10

4

13

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT

11

milioni evra “te`i” buxetot na MRT za 2010 godina

80 250

milioni evra dr`avni pari imala RTS na raspolagawe lani

milioni - suma so koja HRT e lider vo regionot po dobienite sredstva od dr`avata

MRT NE PAMTI KOGA POSLEDEN PAT BILA NA VRVOT NA GLEDANOSTA! Najrelevanten pokazatel za kondicijata na eden medium e gledanosta. Vo Srbija, RTS e s$ u{te najgledana televizija, a vo Hrvatska, HRT, po problemite {to izlegoa na povr{ina lani, go izgubi neprikosnoveniot primat i oscilira vo rejtingot me|u prvoto i vtoroto mesto.

Vo toj kontekst, najdobar indikator za toa kade e MRT denes, e faktot na koj poso~uvaat institutite za istra`uvawe na mediumite, a imeno, deka po etabliraweto na prvite privatni mediumi vo Makedonija, MRT nikoga{ ne uspeala da dojde do vrvot na gledanosta vo Makedonija.

Vo priviot kvartal od 2011 godina, MRT so 1,2% gledanost, e zad A1 (6,2%), Sitel (4,0%) i Kanal 5 (1,4%).

BROJ NA VRABOTENI HRT - 3.600 RTS - 3.250 MRT - 850 vo odnos na vlasta. Situacijata donekade ja popravaat poslednite vlo`uvawa neophodni za sproveduvawe na akciskiot plan za premin od analogno vo digitalno televizisko emituvawe, no poznava~ite se somnevaat deka vo dogledno vreme MRT }e uspee da go nadomesti propu{tenoto prethodnive 20 godini.

“Vladata uviduvaj}i deka javniot servis e me|u uslovite za vlez vo Evropskata unija, se obiduva da ja smenat situacijata. No, za toa e mnogu docna. Te{ko e po 20 godini zapostavuvawe, da po~nete so sanirawe na toaletite vo zgradata na javniot servis, {to e najaveno so posledniot tender raspi{an od MRT. Mnogu te{ko se nadomestuvaat negri`ata i nevlo`uvawata stari 20 godini”, veli Stefanovski.

Spored Babunski, klu~ot za re{avawe na problemite e finansiskata infuzija vo servisot.

Toj smeta deka radiodifuznata taksa ne e re{enie vo ovoj kontekst, osobeno {to poradi postojaniot pad na rejtingot na MRT, kaj gra|anite postoi otpor vo odnos na pla}aweto na istata, iako sumata e simboli~na, vo odnos na dr`avite od regionot.

“Kaj MRT ne e regulirano nitu finansiraweto, a s$ po~nuva i zavr{uva so parite. Pra{awe

NE SE NAIVNI NITU PROBLEMITE NA RTS I HRT Na tribinata {to lani se odr`a vo Belgrad, pretstavnici od javnite servisi na Srbija, Hrvatska, Crna Gora, Bosna i Hercegovina (be{e pokanet i pretstavnik od MRT, no ne prisustvuva{e), razgovaraa za problemite so koi se soo~uvaat i za mo`nite solucii. Za ilustracija na sostojbata vo Srbija, generalniot direktor na RTS, Aleksandar Tijani}, toga{ izjavi deka 95% od svoeto vreme mora da go koristi branej}i se od napadite na koi e izlo`ena ku}ata {to ja rakovodi.

“Samo 5% od moeto vreme mo`am da go posvetam na ureduvawe na programata. Najgolemiot del od vremeto go tro{am branej}i ja RTS”, veli Tijani}.

Toj o~igledno dobro go brani srpskiot javen servis, koga, spored podatocite na Ej-xi-bi Nilsen (*AGB Nielsen), RTS vo Srbija vodi vo odnos na gledanosta na programata vo site kategorii: informativna, obrazovna, dokumentarna, pa duri i igrana, i toa vo konkurencija na silnite TV Pink i B92.

Vo Hrvatska, po dolgata dominacija na HRT, poslednive godini se vodi mrtva trka za vrvot na gledanosta me|u javniot servis, TV Nova i RTL. Padot na rejtingot na HRT se dol`i na krizata {to televizijata ja pre`ivuva podolgo vreme, a koja kulminira{e lani, so zaposednuvawe od strana na kriminalisti~kata policija na prostoriite kade {to se ~uva finansiskata dokumentacija na HRT. Specijalisti za stopanski kriminal baraa dokazi za fiktivni dogovori, malverzacii pri kupuvaweto stranski programi i na sodr`ini producirani od nezavisni ku}i. Za dlabo~inata na krizata vo HRT svedo~i i faktot {to vo ovaa ku}a glavnite lu|e od rakovodstvoto, vklu~itelno i generalniot direktor, Josip Popovac, ve}e podolgo vreme se so status vr{iteli na dol`nost. Kako rezultat na reformite vo HRT, bea otpu{teni okolu 500 vraboteni.

Vo regionot najgolem buxet ima Hrvatskata televizija od 250 milioni evra vo 2010 godina. RTS istata godina raspolagala so 80 milioni. Buxetot na Makedonskata televizija vo 2010 godina iznesuval 11 milioni evra. HRT vrabotuva 3.600 lu|e, RTS 3.250, a MRT 850.

Direktorot na MRT, Eftim Ga{tov, so razli~ni podatoci: spored nego, koj se povikuva na podatoci od Ej-xi-bi Nilsen, niz programite na MRT vo posledno vreme pominuvaat po 700.000 – 800.000 gleda~i dnevno.

ZORAN STEFANOVSKI PRETSEDATEL NA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA: “Glavnata pri~ina za lo{ata situacija so MRT se po~etnite vlo`uvawa, koi ne bea napraveni navreme. Vo HRT i vo RTS mnogu se vlo`uva{e po raspa|aweto na SFRJ. Namesto ova, vo Makedonija e vostanovena praktika, politi~kite partii da ja koristat MRT kako svoj megafon, a da ne vlo`uvaat pari vo nego.”

EFTIM GA[TOV IZVR[EN DIREKTOR NA MRT: “Zakonot za radiodifuzna dejnost od 2005 godina e najubistven zakon za javniot servis. Vo nego ne e dobro regulirano napla}aweto na radiodifuznata taksa, nitu, pak, se predvideni odredbi za a`urirawe na opremata, koja e stara pove}e od 30 godini.

No, 2011 }e bide godina na MRT, i so novata oprema }e bideme najsovremen javen servis vo regionot.” e i dali toa {to MRT go dobiva od taksata e dovolno i obezbeduva uslovi za razvoj na kvalitetna programa”, veli Babunski.

Izvr{niot direktor na MRT, Eftim Ga{tov, smeta deka Zakonot za radiodifuzna dejnost e golema ko~nica za razvoj na javniot servis. Za razlika od Stefanovski i Babunski, toj veruva deka novite vlo`uvawa vo MRT drasti~no }e ja popravat sostojbata.

“Zakonot za radiodifuzna dejnost od 2005 godina e najubistven zakon za javniot servis. Vo nego ne e dobro regulirano napla}aweto na radiodifuznata taksa, nitu, pak, se predvideni odredbi za a`urirawe na opremata, koja e stara pove}e od 30 godini. Za sporedba, Hrvatska i Srbija imaat mnogu poliberalni zakoni vo odnos na reklamiraweto na javnite servisi. Vo Hrvatska radiodi-

fuznata taksa iznesuva 13 evra mese~no, a hrvatskata Vlada po osamostojuvaweto vedna{ investira{e ogromna suma pari vo HRT, {to ne be{e slu~aj vo Makedonija.

2011 }e bide godina na MRT i so novata oprema }e bideme najsovremen javen servis vo regionot”, veli Ga{tov za “Kapital”.

Drug seriozen problem na javniot servis, a tesno povrzan so ostanatite, e i kadrovskata sostojba vo MRT. Odlivot na kadri od nekoga{niot rasadnik na istite, spored ekspertite, te{ko }e se nadomesti so ogled na aktuelniot rejting na MRT. “MRT, koja nekoga{ be{e rasadnik na kadri, sega e vo situacija re~isi voop{to da nema kvaliteten kadar. A za da se privle~e takov kadar vo MRT, }e treba situacijata vo servisot da se promeni od temel”, veli Stefanovski.

DOLGOT NA SAD ZAKANA ZA IDNINATA

Minatata godina, dolgot na SAD dostigna

najvisoko nivo od 1945 godina. Spored Komitetot za federalen buxet, dolgot }e porasne od sega{nite 65% od brutodoma{niot proizvod na pove}e od 90% do krajot na decenijata, {to mo`e da predizvika opasni ekonomski posledici

etko koj od Amerikancite koi se zagri`eni za dr`avnite finansisii ima pozitivno mislewe za toa kako }e se re{i problemot so dolgot na SAD, komentira magazinot “Tajm”. Minatata godina, federalniot dolg dostigna najvisoko nivo od 1945 godina i nekontrolirano raste.

Komitetot za federalen buxet na SAD procenuva deka dolgot }e porasne od sega{nite 65% od bruto-doma{niot proizvod na pove}e od 90% do krajot na decenijata, {to mo`e da predizvika opasni ekonomski posledici.

Iako fiskalniot problem na SAD e golem i s$ u{te raste, ne e nenadminliv. Prva koja se obide da najde efikasno re{enie be{e Nacionalnata komisija za fiskalna odgovornost i reforma. Nejzinite preporaki nudat dokaz deka e mo`na dvopartiska poddr{ka za namaluvawe na dolgot, koja se zasnova na principot na zaedni~ka `rtva.

“Da! Populacijata staree, {to zna~i deka }e porasnat tro{ocite za socijalno osiguruvawe i medicinska nega.

Da, zdravstvenite tro{oci prodol`uvaat da rastat pobrzo od ekonomijata, so {to se zgolemuva pritisokot vrz federalnot buxet za zdravstvo. No, mo`eme da se spravime so ovie predizvici. Na{ite problemi ne se isklu~ivo ekonomski, tie se politi~ki”, istaknuva Mark Gudvein, zamenik-direktor na Komitetot za federalen buxet na SAD. Politikata na “bolka” go pravi namaluvaweto na deficitot te{ka zada~a. Politi~arite se pozagri`eni za slednite izbori, otkolku za slednite generacii i gi izbegnuvaat ili gi prenaso~uvaat odlukite povrzani so zgolemuvawe na danocite ili ukinuvawe na odredeni privilegii i uslugi.

“Da bide u{te polo{o, barawata za toa {to da ne se pravi – da ne se zgolemuvaat danocite, da ne se ~epka socijalnoto osiguruvawe, da ne se namaluvaat sredstvata za odbranata – se s$ po~esto prisutni vo Va{ington.

Kolku pove}e zakonodavcite trgaat to~ki od buxetot od dnevniot red, tolku pote{ko }e bide da se stavi dolgot pod kontrola”, pi{uva magazinot “Tajm”.

Sepak, fiskalnata komisija uspea da gi nadmine site ovie pra{awa. Spored planot na Komisijata za federalen buxet, }e bidat skrateni 1,7 iljadi milijardi od diskreciskite tro{oci, odbranbeni i neodbranbeni, a }e go za{titi i }e go zgolemi buxetot za obrazovanie, infrastruktura i za istra`uvawe i razvoj. ]e skratat i 600 milijardi dolari od zadol`itelnite tro{oci, osobeno preku namaluvawe na zdravstvenite tro{oci i reformi na federalnite penzii, a }e gi za{titi programite za siroma{nite i hendikepiranite. ]e go reformira dano~niot kod, taka {to }e gi namali ili ukine raznite dano~ni olesnuvawa so cel drasti~no da gi namali dano~nite stapki, a pritoa }e pomogne da se soberat re~isi 1.000 milijardi novi prihodi.

Isto taka, }e napravi socijalno-

R

to osiguruvawe da bide solventno vo narednite 75 godini preku kombinacija na progresivni promeni vo odnos na formulata za dobivka, kako {to se postepenoto zgolemuvawe na vozrasta za penzionirawe i na prihodot koj podle`i na danok.

S$ na s$, preporakite na fiskalnata komisija }e go namalat deficitot za 3,9 iljadi milijardi dolari do 2020 godina, a godi{nite deficiti na podnoslivo nivo od 1% do 2% od BDP (sporedeno so 10% ovaa godina) i }e po~nat da go namaluvaat dolgot od 2013 godina. Preporakite doka`uvaat deka SAD se sposobni da go stavat dolgot pod kontrola, bez pritoa da gi namalat sredstvata ili da gi zgolemat danocite na na~in koj }e gi o{teti licata so niski primawa ili }e gi zapre investiciite i rastot. U{te pova`no, komisijata poka`a deka takov plan mo`e da bide poddr`an od celiot politi~ki spektar. Komisijata poka`a deka partiite mo`e da rabotat zaedno, vo duhot na principielniot kompromis.

“Za `al, pretsedatelskiot buxet godinava ne vklu~uva{e golem del od preporakite na komisijata. Zatoa, Republikancite premnogu tesno se fokusiraa na kratewata vo doma{nite diskreciski tro{oci. Bidej}i pretstojat te{ki oceni za godina{niot buxet i ogromnoto zgolemuvawe na dolgot, izrabotkata na razbirliv plan za namaluvawe na deficitot mo`e da bide edinstveniot na~in za izlez od }or-sokak”, pi{uva “Tajm”.

Spored Gudvein, opcijata “odewe na golemo” pomogna planot da dobie pove}e glasovi. Republikancite bea soglasni da se namalat tro{ocite za odbranata, no samo ako se namalat i drugite. Demokratite bea podgotveni da prifatat zna~itelno namaluvawe na tro{ocite, no samo ako toa bide pridru`eno so novi prihodi. Dokolku amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i Kongresot se soglasat da vlezat vo seriozni pregovori za re{enie na fiskalniot problem, nema somnenie deka }e postignat dogovor. Sekoj }e mora da se otka`e od ne{to. Sepak, re{enijata se bolni. No, vo toj proces sekoj }e dobie i ne{to za vozvrat: podobra idnina! prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

ZADOL@UVAWE, IZBORI, IMIX

Znaej}i

deka Vladata ne morala tolku i ne morala sega da gi zadol`i gra|anite, stignavme do glavnoto pra{awe za namenata na ovie 220 milioni evra. Zna~i, vo {to }e se vlo`at ovie pari za da se oplodat so prinos i da mo`eme da gi vratime koga }e dostasaat? Nikoj ne znae

inatata ned ela ima{e dve top-temi vo doma{nite biznis-vesti. Ednata e objavuvaweto na podatokot za rastot na makedonskata ekonomija vo 2010 godina od samo 0,7%, no za taa tema vo kolumnata narednata sedmica. Drugata top-tema e informacijata od Vladata deka gi zadol`uva gra|anite na Makedonija kaj Me|unarodniot monetaren fond vo iznos od 220 milioni evra. Ova bara promptna elaboracija. ]e gi stavime nastrana drugite aspekti od dosega{nite javni komentari i }e se fokusirame samo na faktite za ~etiri mnogu ednostavni, no klu~ni pra{awa koi sekoj bi si gi postavil ako treba da se zadol`i. Pra{awata se: za koja namena se zadol`uvam, za kolkav iznos, koga i pod koi uslovi (kaj kogo)? ]e trgneme po obratniot redosled, od pomalku va`nite kon najva`noto pra{awe. Prvo }e se zapra{ame pod koi uslovi Vladata gi zadol`i gra|anite vo stranstvo? Kamatnata stapka od 1,4% godi{no e poniska od taa {to bi bila koga bi se zadol`ile so izdavawe evroobvrznica i toa ne e iznenaduvawe. Ama pra{aweto sega e zo{to pred dve godini Vladata se zadol`i so evroobvrznica od 175 milioni evra so kamatna stapka od re~isi 10% godi{no?

Vo vr ska so izn osot na

M

Brakot

zadol`uvawe, mora{e li da se povle~at 220 milioni evra? Ne mora{e. Buxetot za 2011 godina e proektiran so dupka od 11.584 milioni denari (188,4 milioni evra). Toa zna~i deka Vladata gi zadol`i gra|anite za 31,6 milioni evra, odnosno za 16,8% pove}e otkolku {to bea predvideni za da se finansira dupkata vo buxetot. Toa poka`uva deka i samata Vlada ne veruva deka buxetot }e prodol`i da se polni spored o~ekuvawata, {to od svoja strana povtorno ja relativizira proekcijata za ekonomskiot rast vo 2011 godina.

Mora{e li sega da se povle~at parite? Ne mora{e ako gi prifatime kako to~ni podatocite {to gi objavuva Ministerstvoto za finansii. Vo prvite dva meseci od 2011 godina vkupnite prihodi vo buxetot se pogolemi od minatogodi{nite za istiot period za 2,2 milijardi denari, odnosno za 12,1%. Pritoa, prihodite od danoci i pridonesi, koi se najva`nata stavka i na koi otpa|aat pove}e od 82% od vkupnite buxetski prihodi, se zgolemeni za 12,5%, a prihodot od DDV za 35,4%. Buxetskiot deficit za prvite dva meseci e pomal za 41% od toj vo istiot period minatata godina. U{te pove}e, prihodite vo prvite dva meseci od 2011 godina se povisoki, sepak za pomal procent, duri i od prihodite vo istiot period od 2008 godina, koga krizata s$ u{te nema{e zemeno golem zamav vo Make-

donija. Dopolnitelno, zatoa {to cenata na naftata e povisoka od taa {to be{e svoevremeno proektirana, del od prihodite vo buxetot po osnov na DDV od naftenite derivati nosat nepredvideni ekstra prihodi.

Ako generalno se ostvaruvaat pogolemi prihodi, a nekoi od niv i }e potraat (na primer, DDV od naftata, bidej}i nema izgledi cenata na naftata nabrzo zna~itelno da se namali), toga{ zo{to sega bi povlekuvale pari od MMF? Znaej}i deka Vladata ne morala tolku i ne morala sega da gi zadol`i gra|anite, stignavme do glavnoto pra{awe za namenata na ovie 220 milioni evra.

Zna~i, vo {to }e se vlo`at ovie pari za da se oplodat so prinos i da mo`eme da gi vratime koga }e dostasaat? Nikoj ne znae. Vladata veli deka } e se koristat za site buxetski potrebi. Toa upatuva i na koristewe na pozajmenoto od stranstvo za isplata na plati i penzii. Se zadol`uvame vo stranstvo, }e pla}ame kamata, a parite odat za ne{to {to ne sozdava prihodi od koi }e se vra}a kreditot. Vaka ja zamisluva VMRO-DPMNE prerodbata na makedonskata ekonomija.

Vladata treba{e prvo da gi napravi potrebnite prilagoduvawa kaj buxetskite tro{ewa soglasno prudentno izbrani prioriteti. Duri potoa treba{e da im ka`e na gra|anite za {to to~no pozajmuva, po pravilo, za konkretni, precizno definirani

kapitalni investicii. Vaka, so svojata uop{tena izjava deka parite }e se koristat za site buxetski potrebi, Vladata poka`a krajno zagri`uva~ka non{alantnost.

Potragata po motivot za zadol`uvawe vo tolkav iznos i tokmu sega neodminlivo n$ nosi do temata izbori. Parite ne se za da se plati organiziraweto izbori, bidej}i za toa se potrebni okolu pet milioni evra. Pri~inata e druga.

Prvo, postoi verojatnost deka nasproti optimizmot {to ni go servira Vladata, sepak, ne{to lo{o se slu~uva so dr`avniot buxet. Depozitite {to dr`avata gi ~uva kaj Narodnata banka samo vo fevruari 2011 godina se namalija za re~isi 1,5 milijardi denari, odnosno za okolu 24 milioni evra, pri {to denarskite depoziti se namaleni za 1.383 milioni denari (22,5 milioni evra), a deviznite depoziti za 91 milion denari (1,5 milioni evra). Zo{to Vladata bi gi tro{ela svoite depoziti ako & se zgolemeni prihodite vo buxetot? Vtoro, mo`no e Vladata da saka da gi is~isti site dolgovi kon privatniot sektor akumulirani dosega, da pu{ti pove}e pari vo ekonomijata pred izbori i da se obide da sozdade percepcija deka rabotite vo ekonomijata trgnale. Toa povtorno vodi do pra{aweto za goleminata na dolgot kon privatniot sektor.

Treto, ne sakame ni da zboruvame za opcija kade {to vlasta

parite gi tro{i za poinakvi nameni od tie predvideni so Buxetot.

Vo sekoj slu~aj, ne dr`i objasnuvaweto na Vladata deka odlukata za povlekuvawe na parite e donesena vrz osnova na promeneti okolnosti povrzani so izborite. Objasnuvaweto e mnogu ednostavno. Kreditnata linija od MMF e za period od dve godini, od januari 2011 do januari 2013 godina. Vo toj period vo sekoj slu~aj e predvideno da se odr`at izbori, bez razlika dali vonredni ili redovni izbori. Koga MMF & odobruval na Makedonija koristewe na kreditnata linija, imal predvid deka vo Makedonija }e ima parlamentarni izbori, ama za MMF izborite sami po sebe ne se pri~ina za povlekuvawe pari. Za Vladata o~igledno se.

Se se}avame site na izjavata na premierot Gruevski deka toa {to Makedonija ne se zadol`uva kaj MMF e dobro za imixot na zemjata. Ajde malku i za imixot. Kreditnata linija na MMF e predvidena da se koristi isklu~ivo vo slu~aj na nepovolni slu~uvawa VO STRANSTVO. Zna~i, treba da ima nekakov {ok na svetskite finansiski pazari, tie “da se zaklu~at� i zemji kako Makedonija da nemaat pristap do pari, da ne mo`at da pozajmat so izdavawe evroobvrznica ili uslovite za takvo pozajmuvawe da se isklu~itelno nepovolni.

Toa MMF javno go soop{ti vo

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

soop{tenieto od sednicata na negoviot bord od 19 januari 2011 godina, koga & odobri na Makedonija koristewe na kreditnata linija. MMF ne ja gleda svojata kreditna linija kako zamena za izdavawe evroobvrznica.

Zatoa, sosema logi~no, MMF vo januari istakna deka ne o~ekuva Makedonija da povlekuva pari od nivnata kreditna linija.

Vo me|uvreme, na svetskite berzi nema {ok, nema nepovolni slu~uvawa vo stranstvo za da bide opravdano koristeweto na parite od MMF. Sepak, i pokraj toa, Vladata posegna po tie pari.

Ostanuva da vidime kako na toa }e gledaat ~lenovite na bordot na MMF, tie koi vo januari godinava & go odobrija pristapot na Makedonija do kreditnata linija. ]e se po~uvstvuvaat li tie lu|e izigrani? Mo`no e. Potezot na Vladata nosi golem rizik za idnata sorabotka na Makedonija so MMF. Toa mnogu dobro go znaat stranskite relevantni faktori, ne samo od MMF, tuku i tie od privatniot sektor. Tolku za imixot, ama ne na Makedonija, tuku na premierot.

KIMERIKA

me|u Kina i Amerika }e prodol`i da trae, samo nema da bidat zaqubeni kako vo medeniot mesec, tuku toa }e bide rutinski brak, prosleden so povremeni kavgi, pa i zakani za razvod od ednata ili drugata strana. No, brakot od interes me|u Kina i Amerika }e prodol`i. Toa e dobro ne samo za narodite od dvete zemji tuki i za celokupnoto svetsko naselenie

enovive vo Peking se odr`uva godi{noto sobranie na Sekineskiot kongres, na koj se razgleduvaat planskite dokumenti za ekonomskiot razvoj vo narednite pet godini.

Ako ostanatiot svet maka ma~i da izleze od recesija i da ostvari kakvi takvi stapki na rast na op{testveniot proizvod, glavna preokupacija na kineskata vlast vo narednite pet godini }e bide kako da go oladat pregreanoto stopanstvo, odnosno kako da go namalat rastot na op{testveniot proizvod od okolu 10%, kolku {to se dvi`e{e vo poslednite dekadi, na okolu 7,5% vo narednite pet godini.

Kakvi se toa slatki maki i kolku bi sakal nie da se soo~uvame so takvi maki, odnosno problemi.

Da vidime prvo kako be{e mo`no Kina vo eden podolg period da ostvaruva dvocifreni stapki na rast, a potoa } e razgledame zo{to svesno kineskata vlast vo narednata petoletka saka da go namali toj rast. Kineskiot ekonomski model e voden od izvozno orientiranoto stopanstvo. Kina mnogu pove}e proizveduva otkolku {to tro{i. Razlikata me|u pove}e proizvedeneto i

D

pomalku potr{enoto ja izvezuva po celiot svet, a najmnogu vo SAD. Zo{to?

Zatoa {to amerikanskiot ekonomski model e tokmu antipod na kineskiot.

Vo SAD, mnogu pove}e se tro{i otkolku {to se proizveduva. Toj deficit {to se sozdava so pove} e potro{enoto od proizvedeneto se finansira glavno od nadvore{ni investitori. A najgolem nadvore{en finansier na buxetskiot deficit na SAD e Kina. I taka e sozdaden eden brak od interes, koj dvajca profesori od Harvard (Nail Ferguson i William Ziegler) go narekoa Chimerica. Ovaa kovanica, od edna strana, asocira na cvrstata ekonomska povrzanost me|u Kina i Amerika, a od druga, predupreduva deka ovaa povrzanost pretstavuva Himera. (Spored anti~kata mitologija, himera pretstavuva ~udovi{te so glava od lav, telo od koza i opa{ka od zmija, a vo prenosna smisla simbolizira neostvarena fantazija).

Kako rezultat na ovoj finansiski brak, Kina vo poslednata dekada go kvadrira op{testveniot proizvod, za pet pati go zgolemi izvozot i otvori desetici milioni novi rabotni mesta. Zaraboten-

ite milijardi dolari od izvezenite stoki Kina gi vra}a povtorno vo SAD, kupuvaj}i amerikanski dr`avni obvrznici i finansiraj}i go na toj na~in amerikanskiot buxetski deficit. Samo na toj na~in so godini mo`e da se odr`uva visokiot buxetski deficit vo SAD, a istovremeno da se odr`uvaat i niski kamatni stapki. Samo vo periodot 2000- 2008 potro{uva~kata vo SAD e pogolema za 45% od vkupniot dohod.

I bra~niot par Kimerika u`iva{e vo medeniot mesec re~isi cela dekada.

Problemite vo brakot nastanaa so pojavata na najnovata finansiska kriza vo SAD. Analiti~arite ocenija deka edna od glavnite pri~ini za pojavata na finansiskata kriza e na~inot na finansirawe na buxetskiot deficit vo SAD, koj na podolg rok e neodr`liv.

SAD pobaraa od Kina da izvr{i devalvacija na renminbito (taka se narekuva kineskata valuta), so zakana deka ako ne go napravi toa }e vovedat tarifi za stokite koi se uvezuvaat od Kina vo SAD. Vo izminatata dekada, Kina gi bilda{e deviznite rezervi so dolari, svesno dr`ej}i ja svojata valuta potceneta. So taa politika, Kina go stimulira{e

izvozot, odr`uva{e visoki stapki na ekonomski rast i otvora{e novi rabotni mesta. Na toj na~in ja realizira{e klu~nata cel vo planot – namaluvawe na selskoto naselenie i negovo plansko preseluvawe vo novite industriski zoni. Od druga strana, visokiot izvoz ovozmo`i Kineskata centralna banka da akumulira ogromni devizni rezervi i na toj na~in da bide aktiven igra~ na svetskite finansiski pazari. Samo za ilustracija, vo 2000 godina Kina ima{e okolu 165 milioni dolari devizni rezervi (okolu 10% od BDP), a denes pove}e od 2,5 trilioni dolari (pove} e od 50% od BDP).

Zo{to Kina saka da napravi odredeni promeni vo ekonomskiot model za da gi namali stapkite na rast na op{testveniot proizvod od sega{nite 10% na 7,5% vo sledniot petgodi{en plan?! Zatoa {to e svesna deka ovoj brak od interes so SAD ne mo`e na ovoj na~in da se odr`uva vo nedogled. Iako, na prv pogled, ladno reagiraat na povicite od SAD za potrebata od revalvacija na renminbito, sepak kineskata vlast se svesni i poka`uvaat sens za tie kritiki. Od tie pri~ini

Kina vo novata petoletka planira da stavi naglaska na zgolemuvawe na doma{nata potro{uva~ka za da ja namali zavisnosta na proizvodstvoto od izvozot, da ja dr`i pod kontrola inflacijata, koja vo posledno vreme kreva glava, i so toa da ne gi prodlabo~uva socijalnite razliki. Koga sme kaj socijalnata sfera, presvrt se najavuva vo zgolemuvawe na stepenot na pokrienosta na besplatnite zdravstveni uslugi i uslugite vo obrazovanieto.

Vo industriskata sfera se planiraat modernizacija i rekonstrukcija so cel da se namali zagaduvaweto na ~ovekovata okolina.

I tuka Kina poka`uva pogolema odgovornost i responzivnost kon me|unarodnite dogovori za namaluvwe na emisijata na jaglendvooksid vo vozduhot.

Site ovie elementi, zgolemuvaweto na vnatre{nata potro{uva~ka, preku podigawe na li~nata potro{uva~ka, zgolemenite tro{oci za plati po edinica proizvod, postepenata aprecijacija na renminbito }e vodat kon namaleni stapki na izvoz, a preku niv i do namaleni stapki na rast na op{testveniot proizvod, so istovremeno odr`uvawe

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

na inflacijata pod kontrola. Na toj na~in, kineskata vlast gi ubla`uva kritikite od nadvor, pred s$ od SAD i od EU, kako najgolemi trgovski partneri, za primena na neekonomski merki vo nadvore{nata trgovija, od edna strana, i kritikite {to doa|aat od vnatre za golemite socijalni razliki, koi mo`e da gi potkopaat i temelite na politi~kiot sistem na Kina, od druga.

So tie promeni, Kimerika, odnosno brakot me|u Kina i Amerika, }e prodol`i da trae samo nema da bidat zaqubeni kako vo medeniot mesec, tuku toa } e bide rutinski brak, prosleden so povremeni kavgi, pa i zakani za razvod od ednata ili drugata strana. No, brakot od interes me|u Kina i Amerika }e prodol`i. Toa e dobro ne samo za narodite od dvete zemji, tuki i za celokupnoto svetsko naselenie.

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

IZBOROT NA PACOLI ZA PRETSEDATEL NA KOSOVO NEUSTAVEN stavniot sud na Kosovo oceni deka izborot na Bexet Pacoli za pretsedatel na Kosovo e neustaven.

Sudot donese vakov zaklu~ok vrz osnova na `albite na 34 pratenici od opoziciskite partii, Demokratski sojuz na Kosovo i Alijansa za idninata na Kosovo.

Vo soop{tenieto objaveno na internet-stranicata na Ustavniot sud se veli

U

deka Sudot na 28 mart, po razgleduvaweto na ustavnosta na izborot za pretsedatel od strana na Sobranieto na Kosovo, so mnozinstvo glasovi na sudiite, so dva glasa protiv, ja prifati `albata na pratenicite.

“Ustavniot sud so mnozinstvo glasovi izjavuva deka izborot za pretsedatel na Kosovo na den 22 fevruari 2011 godina e neustaven i vo

sprotivnost so ~lenot 86 od Ustavot na Republika Kosovo i demokratskite principi”, se veli vo soop{tenieto.

Celiot tekst na presudata na partiite }e im bide dostaven denes, a vo nedostig od obrazlo`enie na presudata pravnite eksperti se rezervirani vo komentarite {to }e sleduva po ovaa odluka i so {to }e se soo~i Kosovo.

15

VAC GO PRODAVA SVOJOT SOPSTVENI^KI UDEL VO DNEVEN VOJVODINA PRES ediumskata grupacija VAC v~era soop{ti deka povtorno po~nala pregovori so zainteresirani strani za kupuvawe na nejziniot udel od 55% od akciite vo srpskoto pretprijatie Dneven Vojvodina pres (DVP).

Prethodno, kon krajot na minatata godina, VAC soop{ti deka svoite 55% akcii vo DVP }e im gi podari na

M

vrabotenite vo toa pretprijatie dokolku Dnevnik holding se otka`e od site pobaruvawa kon ovaa grupacija.

“So ova reagirame na neodgovornata taktika na odol`uvawe so koja Dnevnik holding ve}e podolgo od eden kvartal ja blokira na{ata ponuda, odnosno podarok, na vrabotenite na DVP”, izjavi ~lenot na Upravata na VAC

i nejziniot pretstavnik za Srbija, Peter Lange.

Lange istakna deka poradi konstantnata blokada od strana na Dnevnik holding, VAC ne gleda drugi mo`nosti osven povtorno da po~ne da pregovara so potencijalni kupuva~i na negoviot udel vo DVP. VAC i Dnevnik holding preku DVP zaedni~ki go izdavaat dnevniot vesnik “Dnevnik”.

PO OSUMGODI[NA ISTRAGA, SRPSKOTO OBVINITELSTVO RE[I

POKRENATO OBVINENIE PROTIV CECA ovi} C Ceca e obvineta deka od proda`ba r na deset fu fudba fudbaleri na Obili} na Svetlana Ra`natovi} stranski fudbalski ski klubovi u ukrala u r ~etiri r milioni germanski r marki i 3,5 milioni dolari. Na listata ta na obvineti e i nejzinata sestra, Lidija O Ocokoqi} VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o osumgodi{na istraga, Obvinitelstvoto vo Belgrad podigna obvinenie protiv srpskata folk-peja~ka Svetlana Ra`natovi} Ceca bidej}i kako direktor na fudbalskiot klub Obili} od 2000 do 2003 godina ja zloupotrebila polo`bata preku proda`ba na deset fudbaleri od ovoj klub.

Vo obvinenieto taa se tovari i za nedozvoleno poseduvawe oru`je, sedum pi{toli i tri revolveri, koi se pronajdeni vo nejzinata ku}a vo Belgrad.

Poradi zloupotreba na slu`benata dol`nost, na obvinitelnata klupa vo Vrhovniot sud }e se najde i sestrata na Ra`natovi}, Lidija Ocokoqi}, kako i porane{nite funkcioneri na Obili}, Dragi{a Bini} i Jovan Dimitrijevi}, koi se obvineti za pomagawe vo ova krivi~no delo.

Postapkata protiv Svetlana Ra`natovi} po~na u{te vo mart 2003 godina za vreme na akcijata “Sabja”, poradi somnevawe deka vo svojata ku}a po ubistvoto na premierot Zoran Xin|i} go kriela voda~ot na Zemunskiot klan. Taa ~etiri meseci be{e vo pritvor vo centralniot zatvor, po {to be{e pu{tena da se brani od sloboda.

P

Bidej}i }i za ova tvrdewe nema{e {e dokazi, Obvinitelstvotoo se otka`a od ovie somne`i, e`i, no zatoa podnese barawe we za istraga za drugo krivi~no ~no delo - malverzacii pri proda`ba na fudbaleri. aleri. Obvinitelstvoto tvrdi deka del od parite od proda`bata oda`bata na fudbalerite Ra`natovi} gi zela za sebe, be, dodeka nejzinata sestraa Lidija, kako sekretarka na klubot, otvorila smetkii vo Rajfajzen banka vo Segedin egedin i Popular bankaa na Kipar, kade {to stigale le uplatite.

Spored ed tvrdewata na Obvinitelstvoto nitelstvoto koi se naveduvaat uvaat vo baraweto za sproveduvawe eduvawe na istraga, vo tekot kot na 2000 godina od proda`bata oda`bata na Miroslav Savi} na gr~kiot tim Aris, Ra`natovi} na raka dobilaa 720.000 marki, dodekaa od transferot na Sa{a Viciknez i Zoran Rankovi} vi} na kineski [angaj dobilaa 360.000 marki.

Istataa godina fudbalerot Dragann [arac e prodaden na klubot Avstrija, a na smetkata na negoviot menaxer xer Darko [u{war legnale le 1,75 milioni marki, od koii igra~ot dobil 250.000 00 marki. Po prethoden dogovor na avstriskiot klub se vrateni polovina milion on marki, [u{war zel 100.000, 00, a ostatokot, 900.000 marki, i, gi uplatil na kiparskata smetka.

Proda`bite a`bite na Vladica

]uri~ i Sead Salahovi} na ruskiot klub Alanija za 220.000 dolari voop{to ne bile evidentirani vo delovnite knigi na Obili}, od koi 120.000 dolari & bile predadeni na Ocokoqi}, po {to taa gi prefrlila na svojata sestra. Nitu proda`bata na Milan Obradovi} na moskovska Lokomotiva za tri milioni dolari ne bila evidentirana vo knigovodstvoto na belgradskiot klub.

Porane{niot funkcioner na Obili}, Jovan Dimitri-

jevi}, podignal 250.000 dolari od privatna smetka i & gi dal na sestrata na Ra`natovi}, dodeka ostatokot od parite bile uplatuvani na smetkite na brojni privatni kompanii.

Za navodni malverzacii okolu proda`bata na fudbaleri, pokraj Ra`natovi} i Dimitrijevi}, se tovari i Dragi{a Bini}.

Za preminuvaweto na Nikola Lazeti} vo turskiot klub Fenerbah~e se dobieni {est milioni marki, a vo toj transfer bila vklu~ena i Stanislava ^o~orovska, kuma na po~inatiot soprug na Ceca, @eqko Ra`natovi} Arkan.

Od dobienata suma, navod-

no, milion ddolari bile turskiot klub, vrateni na tu smetkata na dodeka na sm ^o~orovska llegnale 4,3 marki. Od taa milioni mar smetkata na smetka na sm fudbalskiot klub Obili} prefrleni dve milbile prefrle ioni marki, a 2,3 milioni marki nna smetkata na Ocokoqi} vo Segedin. ^o~orovska, kako {to srpskoto Obvinitvrdi srpskot u~estvuvala i vo telstvo, u~est proda`bata nna Milorad Sa{a Kova~evi} Kora} i Sa{ Erzumsport i na turski Erz na nejzinata smetka bile 750.000 marki, uplateni 750 od koi samo 100.000 bile uplateni na smetkata na belgradskiot klub Obili}.

Ra`natovi} od Ceca Ra`nat po~etokot na vodeweto na tvrde{e deka postapkata tv nikoga{ ne rrabotela nezaObili}. konski vo Ob taa negira{e Isto taka, ta vrska so deka ima vrs oru`jeto koe be{e pronajdeno vo nejzinata tvrde{e deka toa ku}a i tvrde{ e oru`je na nejziniot soprug. po~inat sopr Vdovicata na Arkan na po~etokot na ovoj mesec istra`en be{e pred is sudija za da se soo~i so Dimitrijevi} i Bini}, propodignata istrativ koi e pod ga vo januari ovaa godina.

Dimitrijevi} vo svojata navel deka po odbrana nave Ra`natovi} otnalog na Ra` privatna smetka vo voril privat Eksim banka, koja slu`ela

za uplati od proda`bata na fudbalerite.

Na taa smetka edna gr~ka mediumska ku}a uplatila 250.000 marki za prenos na natprevar na Obili} vo 2000 godina.

Ra`natovi} ova go potvrdi pred dvaesetina dena, koga povtorno se najde pred istra`en sudija.

Vo tekot na vodeweto na istragata vo Vrhovniot sud pristignala obemna dokumentacija od stranstvo za spornite transferi.

Potrebnite dokumenti pristignaa od Rusija, Bugarija, Turcija, Avstrija, Francija i Grcija.

Pokraj toa, sobrana e i dokumentacija od Fudbalskiot sojuz na Srbija i Belgrad, kako i originalnite dogovori koi gi potpi{ale fudbalerite pri preminuvaweto od Obili} vo stranski klubovi.

Minatiot fevruari Obvinitelstvoto pobara da se analizira ve}e objavenoto knigovodstveno ve{ta~ewe na dokumentacijata koja pristigna od stranstvo.

Smetaa deka analizata e neophodna za da se dobie stru~no mislewe za s$ {to e sobrano okolu transferite na fudbalerite. Spored informacii od Obvinitelstvoto, vo poslednive sedum meseci istraga e napraveno mnogu pove}e otkolku prethodnite osum godini.

Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

SVET

0-24

...POLITI^KA KRIZA

...NOVO SUDSKO RO^I[TE

...LIBIJA VO ^AD!

Belgija devetti mesec bez vlada

Berluskoni na sud za zatajuvawe danok

Devet silni eksplozii odeknaa vo Tripoli

o dolgotrojnite protesti protiv krizata vo Belgija, taa, a prv pat po osum godini, italijanskiot premier, Silvio evet silni eksplozii odeknaa vo Taxzuri, najgolemoto P sepak, stana edinstvenata vlada vo svetot koja izdr`a ZBerluskoni, se pojavi pred Milanskiot sud. Ova e 50-ta Dpredgradie na libiskata prestolnina, kako rezultat na bez legitimna vlast 290 dena. So toa, denes Belgija go sobori sudska tu`ba protiv nego, a ovojpat se tovari za zatajuvawe bombardiraweto od Me|unarodnata voena koalicija. rekordot za politi~ka kriza vo svetot.

danok i izmama.

PRIRODNITE KATASTROFI ZAKANA ZA OSIGURITELNITE KOMPANII

OSIGURITELITE ISPLATIJA [TETA OD REKORDNI 40 MILIJARDI DOLARI Prose~nite godi{ni tro{oci na osiguritelnite kompanii za ot{teta poradi prirodni nepogodi se zgolemija za osum pati od 1970 godina. Minatata godina ovaa industrija isplati duri 40 milijardi dolari za osiguritelni polisi BORO MIR^ESKI rirodnite katastrofi se seriozna zakana za osiguritelnite kompanii.

Spored globalnata analiza na Alijanc, najgolemiot evropski osiguritel, raste iznosot na obes{tetuvawe {to go ispla}aat osiguritelite poradi prirodni nepogodi vo svetot. Prose~nite godi{ni tro{oci za ot{teta poradi prirodni nepogodi se zgolemija za osum pati od 1970 godina. Minatata godina ovaa industrija isplati 40 milijardi dolari za {teti predizvikani od prirodata.

Iako se ~ini deka brojot na prirodnite katastrofi, od zemjotresite vo Haiti, ^ile, Nov Zeland i Japonija, do poplavite vo Evropa, Pakistan i Avstralija, od den na den se glavnata pri~ina, sepak, taa le`i vo zgolemuvaweto na ekonomskiot rast. Analizata go gleda ekonomskiot rast niz prizmata na zgolemenata vrednost na imotot, zgolemeniot broj `iteli vo dr`avite i zgolemeniot broj osigurenici vo podra~jata

P

so povisok rizik od prirodni nepogodi. Ovoj trend se dol`i na zabrzaniot rast na odredeni aziski ekonomii od podra~ja koi se skloni na prirodni nepogodi.

Vo analizata se naveduva deka vrz drasti~noto zgolemuvawe na vrednosta isplatena po osnov na {teti nastanati od prirodnite nepogodi zna~itelno vlijaat i globalnite klimatski promeni. Vo ponovo vreme golem del od ekspertite smetaat deka poradi ovie promeni za~estuvaat i prirodnite katastrofi.

[TETITE NE ZAVISAT OD SILINATA NA ZEMJOTRESOT Analiti~arite zabele`aa i deka zemjotresite koi vo izminatata dekada predizvikaa najgolem broj ~ove~ki `rtvi ne sekoga{ se zemjotresi so najsilen intenzitet.

Zemjotresot vo Haiti vo 2010 godina predizvika zna~itelno pogolemi {teti, a oslobodi 500 pati poslaba energija od zemjotresot koj dva meseci prethodno go pogodi ^ile.

Faktorite koi gi utvrduvaat posledicite od zemjotresite se kompleksni, a Alijanc istaknuva deka pri nivno

DVA, TRI ZBORA

“Najbrz i najednostaven na~in da se namalat razlikite na ekonomskata razvienost se investiciite vo obrazovanieto. Sredi{teto na razvojot na civilizacijata se nao|a vo obrazovanieto, a vo sredi{teto, pak, na toj razvoj se nao|a naukata. Zatoa, Srbija i Evropskata unija so zdru`eni sili dopolnitelno }e go razvivaat srpskiot obrazoven sistem."

BORIS TADI]

pretsedatel na Srbija

“Porazot na mojata Hristijansko-demokratska partija (CDU) na regionalnite izbori e pokazatel deka ne mo`eme da rabotime kako ni{to da ne se slu~uva i da sedime mirni. Na{ata zaguba e zna~aen moment za dr`avata, no i za partijata.

Toa e problem koj mora najbrzo da go re{ime!”

ANGELA MERKEL

kancelar na Germanija

utvrduvawe neizbe`no e da se kalkuliraat i na~inot i tro{ocite za izgradba na o{teteniot imot i infrastruktura. Analizata istaknuva deka eophodno e da se presmeta i serioznosta na sekundarnite efekti od zemjotresite, kako cunami i po`ari, a osobeno va`no e da se presmeta i podgotvenosta na dr`avite da se spravat so krizata po prirodnite katastrofi. I soodvetniot menaxment na rizikot pred da se slu~i potencijalna prirodna nepogoda i podgotovkite za prirodnite nepogodi vo analizata na Alijanc se

identifikuvani kako klu~ni faktori za namaluvawe na vlijanieto i posledicite od katastrofite.

“U`asnite nastani, kako {to se prirodnite katastrofi, gi ilustriraat vrednosta i zna~eweto na osiguritelnata industrija vo edno op{testvo.

Najva`na rabota e da im se pomogne na o{tetenite, nebirokratski i brzo”, istakna Klement But, ~len na upravniot odbor na Alijanc.

Osiguritelnata industrija ima zna~ajna uloga za davawe pomo{ na pogodenite dr`avi.

Alijanc e najgolema kompanija vo ovoj biznis vo Evropa.

“Obedinetite nacii ne gledaat dokazi za zapirawe na voenite dejstva vo Libija, nitu, pak, vlasta se obiduva da ni doka`e deka gi ispolnuva obvrskite od rezolucijata na Sovetot za bezbednost za za{tita na civilite.”

BAN KI-MUN

generalen sekretar na Obedinetite nacii

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

17

NEIZVESNOST OKOLU NUKLEARNATA KRIZA VO JAPONIJA

SITUACIJATA ESKALIRA, NOVA ZAKANA OD PLUTONIUM

Japonskata Vlada nema drug izbor osven da prodol`i da gi ladi nuklearnite reaktori na Fuku{ima 1.

Premierot Naoto Kan povikuva na maksimalna pretpazlivost VASE CELESKA

SVETOT ]E OSTANE BEZ ELEKTRONSKI DELOVI!

celeska@kapital.com.mk

okio elektrik pauer (TEPKO), kompanijata koja operira so nuklearnata centrala Fuku{ima 1, soop{ti deka e pronajden plutonium vo primeroci od po~vata zemeni od pet razli~ni mesta okolu o{tetenata nuklearna centrala. Nivoto na pronajdeniot plutonium e nezna~itelno i ne e opasno po zdravjeto na lu|eto, soop{tija od kompanijata.

Ova e u{te edna lo{a informacija za Fuku{ima 1, kade {to sekoj den se zgolemuva nivoto na radioaktivnost {to go frla vo panika ostatokot od svetot.

Re~isi site sferi na moderniot `ivot vo svetot, od soobra}ajot do komunikaciite i zabavata, naskoro bi mo`ele da gi po~uvstvuvaat posledicite od zemjotresot vo Japonija. Mnogu fabriki, koi gi proizveduvaat glavnite elektronski komponenti se o{teteni. Japonskite fabriki, o{teteni vo zemjotresot, proizveduvaat 25% od siliciumskite plo~i vo svetot. Vo niv se proizveduvaat i poluprovodnicite, koi se koristat za elektronskite aparati vo doma}instvoto. Siliciumskite plo~i se potrebni duri i za ABS sopira~kite i transmisionite sistemi vo avtomobilite, bez razlika kade se proizveduvaat. Nekoi od fabrikite za proizvodstvo na avtomobili, kako Tojota, Honda, Xeneral Motors go prekinuvaat proizvodstvoto vo nekoi od svoite fabriki, bidej}i ne mo`at da nabavat soodvetni rezervni delovi. oddale~en okolu 240 kilo- Vlada razmisluva da im ja ograni~i elektri~nata metri od Tokio.

Portoparolot na japonskata energija na industriskite Vlada, Jukio Edano, pak, korisnici vo letniot period, soop{ti deka japonskata so cel da se izbegne masovno Vlada nema drug izbor, os- isklu~uvawe na strujata vo ven da prodol`i da gi ladi oblasta na Tokio, poradi nuklearnite reaktori, prskaj} nedostig od elektri~na energija. i gi so voda od moreto.

Iako japonskiot Parlament Kaj ostantite zamji rastat go donese buxetot vreden 1,1 stravuvawata od eskalirawe ilijadi milijardi dolari, na nuklearnata kriza vo za fiskalnata godina koja Japonija. Vlastite vo Kina, po~nuva na prvi april, Vla- Ju`na Koreja, Filipini, pa data stravuva deka }e bidat duri i SAD, soop{tija deka potrebni pove}e sredstva prona{le tragi od radioakza da se spravi so {tetata tiven materijal vo vozduhot, od zemjotresot i cunamito. no daka istite ne se rizi~ni Vo me|uvreme, japonskata po zdravjeto na lu|eto.

T

vnimatelnost. “Situacijata prodol`uva da bide nepredvidliva. Treba da prodol`ime da se spravuvame so nea so seta sila�, izjavi

Premierot na Japonija, Naoto Kan, izjavi deka nesre}ata vo nuklearnata centrala Fuku{ima 1, se nao|a vo faza koja bara maksimalna

RASTAT [PEKULACIITE ZA PRODA@BA NA TEPKO Iako ministerot za nacionalna politika na Japonija, Koi~iro Genba, go pokrena pra{aweto za nacionalizacija na kompanijata koja upravuva so Fuku{ima 1, Tokio elektrik pauer (TEPKO), japonskata Vlada s$ u{te negira deka razmisluva da ja nacionalizira kompanijata. Kako {to rastat {pekulaciite deka japonskata Vlada }e go kupuva TEPKO, na berzata vo Tokio rastat nara~kite za kupuvawe na akcii od kompanijata, koja se soo~uva so zagubi od pove}e milijardi dolari, poradi nuklearnata kriza so koja se soo~uva. Akciite na TEPKO vo ponedelnikot go doprea dnoto, pa|ajki na najniko nivo vo poslednite tri decenii. Tie zagubija pove}e od dve tretini od nivnata vrednost, po zejotresot od 11 mart. Analiti~arite na situacijata velat deka momenatlanata zakonska ramka ne e adekvatna da ja re{i situacijata vo koja se nao|a TEPKO, pa edinstvenoto re{enie {to & preostanuva na japonskata Vlada e privremeno da ja nacionalizira kompanijata.

K

SILNIOT DOLAR I SITUACIJATA VO LIBIJA VR[AT PRITISOK VRZ CENATA NA NAFTATA

enata na naftata na me|unarodnite pazari opadna otkako libiskite voeni sili povtorno vospostavija kontrola nad klu~nite poliwa so nafta, a dodatno ja pritisna i zajaknuvaweto na amerikanskata valuta. Na Londonskata berza cenata na naftata za majskata dostava se namali za 82 centi i dostigna vrednost od 114,77 dolari za barel. Na amerikanskiot pazar cenata na naftata opadna za 76 centi i se trguva{e za 104,64 dolari.

Voenata intervencija na zapadnata voena koalicija vo Libija minatata nedela gi pottikna trgovcite da {pekuliraat za enormen rast na cenata. Vo me|uvreme,

pripadnicite na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, povtorno ja vospostavija kontrolata vrz klu~nite nafteni terminali vo isto~na Libija.

Spored neoficijalni podatoci, Katar se soglasi da ja prodava surovata nafta proizvedena na naftenite poliwa vo isto~na Libija, od poliwata koi ne se pod kontrola na libiskata armija, prenesuvaat stranskite mediumi.

Proizvodstvoto na nafta vo Libija se namali na 100.000 bareli nafta dnevno od 1,6 milioni bareli nafta na den, koi kompaniite od ovaa dr`ava gi proizveduvaa pred po~etokot na krizata.

C

IBEJ JA PREZEMA GSI- KOMERC ZA 2,4 MILIJARDI DOLARI nternet-aukciskata kompanija Ibej objavi deka sklu~ila dogovor za prezemawe na kompanijata GSI Komerc za 2,4 milijardi dolari.

Vo soglasnost so dogovorot, akcionerite na GSI Komerc }e dobijat po 29,25 dolari za akcija, {to pretstavuva premija od 51% vo odnos na poslednata berzanska vrednost na kompanijata na Nasdak berzata.

Se o~ekuva deka akvizicijata }e se zavr{i vo tretoto trimese~je ovaa godina, vedna{ koga dogovorot }e bide odobren od strana

na akcionerite i pazarnite regulatori.

Transakcijata bi trebalo da rezultira so sinergija vo vrednost od 60 milioni dolari do 2013 godina, procenuvaat od Ibej.

Ova }e pridonese za ogromni promeni na internet-pazarite, a spojuvaweto na ovie dve kompanii mo`e da bide direktna zakana za najuspe{nata maloproda`na internetmre`a Amazon. Amerikanskata kompanija GSI Komerc e osnovana vo 1995 godina, a specijalizirana e za interaktiven marketing i onlajn-trgovija.

I

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

v~era Kan pred Buxetskata komisija na Gorniot dom na japonskiot Parlament.

Rabotite na obnovuvaweto vo sedi{teto na centralata se odvivaat ote`nato poradi opasnoto visoko nivo na radijacija vo vodata {to se ima sobrano vo podzemnata sala so dizel generatori na vtoriot reaktor. Spored soop{tenieto na Vladata, taa voda najverojatno bila izvesno vreme vo dopir so delumno rastopenoto nuklearno gorivo vo reaktorot. Zatoa, TEPKO pobara pomo{ od francuski kompanii za stabilizacija na reaktorot vo nuklearniot kompleks,

A

S

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Feqton

18

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: HARLEY DAVIDSON

04

KAKO SE VOZI OD BANKROT DO RENESANSA NA BRENDOT?

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

esomneno brendot mora da bide tolku mo}en za postojano da steknuva novi potro{uva~i. A me|u retkite e Harli Dejvidson, koj pokraj toa {to sekoga{ gi zadovoluva svoite potro{uva~i, gi predizvikuva da “zaka~at” i po nekoja tetova`a so kompaniskoto logo na nivnite bicepsi.

No toa ne e samo gest na mlade{ka burnost. Se raboti za lojalnost koja kompanijata ja steknuva edinstveno preku kvalitet i golem ugled.

Sepak, i “Kralot na pati{tata” ne sjae{e sekoga{ vo vistinsko svetlo.

Poradi lo{iot kvalitet, vo 1985 godina postoe{e rizik “harli” da is~ezne od pati{tata koga za malku kompanijata }e padne{e vo bankrot. Toa {to ja spasi, kako {to ka`uva Ri~ard

N

F. Tirlink, porane{niot finansiski direktor {to stana generalen i izvr{en, bilo podobriot proizvod za odbele`uvawe na dobro poznatiot brend.

“Vo 1982 godina, Harli Dejvidson nema{e nikakvi pari”, im raska`a Tirlink na harvardskite studenti vo 2003 godina.

“Imavme dolg od 90 milioni dolari, i bankarite ne sakaa da ni dadat na zaem nitu eden cent. Imavme dobar brend i lojalni mu{terii, no ne sobravme profit, bidej}i nemavme kvalitetni proizvodi do taa mera.

Moravme da go podobrime kvalitetot od na{ite novi proizvodi za da bideme fer so potro{uva~ite. Ako ne ja podobrevme sigurnosta na proizvodite od Harli Dejvidson, kompanijata nema{e da bide so nas denes”.

TATNE@OT OD MILVOKI Prviot “harli” e napraven vo Milvoki, kade {to do

“Kralot na pati{tata” ne sekoga{ sjael vo vistinsko svetlo. Poradi lo{iot kvalitet, vo 1985 godina postoe{e rizik Harli Dejvidson da bankrotira. Toa {to ja spasi, kako {to ka`uva Ri~ard F. Tirlink, porane{niot finansiski direktor {to stana generalen i izvr{en, bilo podobruvawe na proizvodot {to trebalo da ja opravda goleminata na brendot dene{en den se nao|aat kancelariite na kompanijata. Bra}ata Dejvidson, zaedno so Vilijam Harli, na nivniot familijaren posed go dizajnirale i razvile motociklot so motor od tri kowski sili. Ma{inata pretrpela rafinirawe do 1903 godina, koga bila osnovana kompanijata Harli Dejvidson i bile proizvedeni tri modeli za proda`ba. Vo narednite nekolku godini i pobaruva~kata i proizvodstvoto bile so dobra stapka na porast, pa do 1907 godina kompanijata po~nala i so reklamirawe.

Dve godini podocna, kompanijata proizvela nov model

koj imal V motor {to produciral nizok, dlabok tatne`, koj denes e prepoznatliviot zvu~en potpis na “harli”.

Revolucionerniot motor, koj s$ u{te e standard na kompanijata, im ovozmo`il na voza~ite da “javaat” so 60 milji na ~as, {to do toa vreme bilo nezamisliva brzina. Ovie prednosti napravile motociklite na kompanijata da & izbegaat na konkurencijata, a kako {to govori eden podatok, samo do 1911 godina se pojavile 150 drugi kompanii {to proizveduvale motorni vozila.

Kolku i da zvu~i ~udno, izbuvnuvaweto na Prvata

svetska vojna se poka`alo kako blagodet za Harli Dejvidson. Motociklite, otkako dobro se vklopile vo policijata, bile “primeni” i vo armijata. Se poka`ale kako mnogu uspe{ni na amerikansko-meksikanskata granica, koja stradala od upadi od strana na silite na meksikanskiot lider Pan~o Viqa.

Vkupno 20 iljadi ma{ini na kompanijata bile vklu~eni vo vojskata. Me|u drugoto, motociklite se poka`ale i na boi{tata.

Po zavr{uvaweto na vojnata, kompanijata prodol`ila so normalna produkcija, i & se uka`ala mo`nost da vnese inovacii i podobruvawa

vo novite ma{ini. Vo 20tite godini Harli go zazede vodstvoto vo inovativniot in`enering so takvi karakteristiki kako {to se rezervoarot za nafta i prednata ko~nica. Vo 1921 godina, pobednikot na prvata trka na koja se vozelo pove}e od 100 milji na ~as, vozel “harli”.

Nabavkite {to gi napravila vojskata za vreme na Vtorata svetska vojna, kako i vo Prvata se poka`ale kako dobri za kompanijata. Vo 1941 godina taa gi vpregnala site proizvodni napori vo snabduvawe na armijata so re~isi 100 iljadi ma{ini, koi bile isprateni preku

PRIKAZNI OD WALL STREET

GUGL SI BARA MESTO VO MOBILNOTO PLA]AWE igantot od internetindustrijata, pla}awata }e gi napravi polesni, no }e vlo`i i vo pro{iruvawe na svojot marketin{ki biznis.

Planiraniot plate`en sistem istovremeno }e im ovozmo`i na prodava~ite na malo da dobijat pove}e podatoci za svoite mu{terii i }e im pomogne da gi targetiraat reklamite i popustite kon korisnicite na mobilnite uredi koi se vo blizina na nivnite prodavnici, velat izvori za “Volstrit `urnal”. Sre}na vest e i toa deka Gugl nema da krati od

G

transakciskite naplati.

Proektot, koj e vo svojata rana faza, }e ovozmo`i korisnicite na finansiskite uslugi na Sitigrup da mo`at da ja aktiviraat mobilnata plate`na aplikacija, {to }e bide razviena samo za eden momentalen model i mnogu od modelite koi doprva doa|aat.

Idejata e telefonite da se pretvorat vo nekoj vid elektronski portmonea.

Korisnicite na ovie telefoni isto taka }e mo`at da dobivaat targetirani reklami ili poevtini ponudi, koi Gugl se nadeva }e im gi prodade na lokalnite

trgovci. Tie }e mo`at i da menaxiraat so smetkite na kreditnite karti~ki i da go sledat tro{eweto preku aplikacija na nivniot smartfon.

Vo rizi~niot potfat }e vleze i kompanijata Verifon sistems (VeriFone Systems), koja pravi ~ita~i za kreditni karti~ki za ke{-registrite. Vsu{nost, kompanijata }e pretstavi pove}e t.n. uredi so kontaktni le}i ili ~ita~i koi na potro{uva~ite }e im ovozmo`at so kreditnite ili debitnite karti~ki da pla} aat samo so pominuvawe ili

Pla}aweto so smartfon namesto so kreditna karti~ka }e sozdade svoevidno elektronsko portmone

Feqton

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na nov feqton: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korpor rativnata istorija”. ra Rebrendiraweto na Re kompaniskite celi kom poraki e te{ko, ip mnogumina koi se am obidele do`iveale ob neuspeh. Doznajte kako neu go napravile toa nekoi kompanii, koi ne so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo pr svetlo u{te pove}e sv gi privlekle svoite potro{uva~i. po

okeanot.

Koga vtorata generacija od semejstvata na osnova~ite po~na so pozicionirawe na menaxmentot, “harli dejvidson” stana “kral na pati{tata”. Otkako se zatvorila konkurentnata kompanija Indian vo 1953 godina, kompanijata stanala edinstven amerikanski proizvoditel na motocikli. Prodol`uvaj}i da se doka`uva kako inovator na dizajnot, taa go pretstavila modelot “sportster” vo 1957 godina, po~nuvaj}i ja erata na “superbajks”. Edna cela supkultura po~nala da raste okolu ovie motori, a ko`nite jakni i ~izmi stanale izraz za nekoga{niot kopne` za sloboden `ivot na otvoren pat, kako potreba na motociklizmot. Za `al, filmot “Diviot” (The Wild One), vo koj glumi Marlon Brando, gi karakterizira motorskite bandi koi vozat “harli” kako zbir{tina od bezzakonski odmetnici. Stereotipot koj proizlegol od ova, mo`e da se ka`e deka e ne{to so koe kompanijata s$ u{te aktivno se bori.

Koga sinovite na osnova~ite Harli i bra}ata Dejvidson vo 1965 godina re{ile da se otka`at od kontrolata na kompanijata, Harli Dejvidson zaminuva na berzata. ^etiri godini podocna, kompanijata bila kupena od Amerikan ma{in end faundri, AMF (American Machine and Foundry, AMF), proizvoditel na oprema, ~ij predvodnik bil golem fan na “harli”. Finansiskite resursi i stabilnosta na AMF bile spremni da & pomognat na kompanijata vo borbata so japonskite proizvoditeli, koi po~nale da gi izvezuvaat svoite vozila po

DALI “HARLI DEJVIDSON” MO@E DA BIDE DIREKTORSKO VOZILO? a mnogumina nikoga{ ne bi im padnalo na pamet deka “~operot harli” mo`e da bide vozilo za liderot na kompanijata. Se razbira, nekoi kolekcioneri ne isklu~uvaat deka toj bi bil del od nivnite zbirki, no @ak-Antoan Gran`o, direktorot na internet-kompanijata Vente-Privee, e u{te pokategori~en. Toj vo “harli” gleda slu`beno vozilo. Iako tie koi ja nosat negovata titula bi mo`ele da zabele`at deka pove}e li~i na roker otkolku na kompaniski direktor, sepak, mo`at da mu pozavidat, bidej}i vo 2007 godina @ak-Antoan be{e proglasen za “Biznismen na godinata” spored magazinot E-commerce, a slednata godina toj stana “Pretpriema~ na godinata”, spored BFM, francuskiot radio-televiziskiot biznis-medium.

N

Koga vo 70-tite godini cenata za eden “harli” dostigna nekolku desetici iljadi dolari, kako rezultat nastrada profitot na kompanijata. Za da kompenziraat, menaxmentot po~nal da primenuva pritisok za pogolem proda`en volumen, pa po~nal da strada kvalitetot. Proizvodnite standardi na koi smetale mu{teriite bile namaleni, i imalo hroni~no skratuvawe na delovi. Toa rezultiralo so nekompletno proizvedeni vozila, ~ija brojka dostigala do 30% od vkupnoto proizvodstvo

svetot, stavaj}i gi vo direktna konkurencija so Harli Dejvidson.

Pobaruva~kata za motorite prodol`ila da raste vo 70-tite godini i vo napor da ostanat vo tek, vo 1974 godina kompanijata otvorila proizvoden pogon vo Jork, Pensilvanija. Iako pogonskite motori s$ u{te se pravele vo Milvoki, motociklite bile sklopuvani vo noviot pogon. Vo 1975 godina AMF go nazna~uva Von Bils za glaven na Harli Dejvidson, a Xef Blostajn bil imenuvan za {ef na in`eneringot. Blostajn bil

19 godini podocna, koga Honda go otvora svojot pogon vo Marsvil, toj procent ostro padnal za 20%. Iako imalo motorxii koi ne bi vozele ni{to drugo osven “harli”, sepak, za bruco{ite vo motociklizmot godele japonskata dostapnost i uslovi.

Za da bidat rabotite u{te polo{i, recesijata vo 1981 godina dovela re~isi do zatvorawe na fabrikata.

PRESVRTNICATA [TO GO TRASIRA[E PATOT DO USPEHOT Toga{, za da ja spasat kompanijata od bankrot, 13 direktori od Harli, na ~elo so Von Bils, re{ile da ja kupat kompanijata i menaxmentot. So finansiska pomo{ od Sitikorp, direktorite uspeale vo prezemaweto na kontrolata na Harli Dejvidson vo 1981 godina, a seto toa gi ~inelo 81,5 milioni dolari. Kako finansiski menaxer do{ol Ri~ard Tiflik, koj bil odreden da go odredi patot do profitabilnost.

Vedna{ so stapnuvaweto na funkcijata, Tiflik znael deka kompanijata mora da napravi posilen presvrt dokolku saka povtorno da “java” na krilata na zarabotkata.

Taka go otvoril pra{aweto za kvalitetot na prozivodot, koj navistina mnogu stradal vo godinite prethodno. Vo poagresivni kozmeti~ki promeni na motociklite, za radost na vqubenicite vo brendot, Tiflik go vklu~il vnukot na osnova~ot, Vilijam Dejvidson. No ne poradi “stara slava” ili poradi nekakvo umilkuvawe. Edinstveno Dejvidson ~uvstvuval kolku e va`no da se ostane blisku do mu{teriite i nivnite potrebi, bidej} i i toj ~esto se me{al so privrzanicite na “harli” i odel na nivnite sobiri “bradosan”, vo crna ko`a i farmerki. Kako {to objasnil za “For~n”, “edinstveno tie lu|e navistina znaele {to da o~ekuvaat od svoite motori, kakva ma{inerija, stil, doteruvawe na motorot i sli~no. Ova bilo re~isi sli~no kako da si vo modniot biznis”. Vo prilog na promenata na izgledot, kompanijata po~nala so dizajnirawe i novi motori za da mo`e

da go pro{iri svojot rang na mu{terii.

Za sre}a, vo toa vreme po nalo`ba na Trgovskata komisija, pretsedatelot Regan vovede dopolnitelni tarifi za uvezenite japonski modeli od te{ka kategorija. Ova se poka`a kako nade`na odluka vo koja Harli go povrati svoeto mesto vo rivalstvoto, pa re{i da gi vpregne silite i vo marketingot. Taka se vrati vo kolosek i povtorno “javna” kon profitabilnosta. Pokraj recesijata koja zede mesto vo 1990 godina, kompanijata zabele`a porast do 846,6 milioni dolari. Na pazarot za motocikli od te{ka kategorija Harli dr`e{e 62,3% od proda`bata, {to e daleku pove}e od nivniot rival Honda, koja vo toa vreme u~estvuva{e so 16,2%.

Spored “Forbs”, minatata godina kompanijata povtorno se obide da ja obnovi vidlivosta na brendot. Za taa cel najmija i edna od najkreativnite marketingagencii vo svetot, Viktor i Spoils (Victor & Spoils). Vo tekot na recesijata, proda`bata na nivnite “~operi” se namali za 7,7% na globalno nivo, pa novite menaxeri gi vlo`ija svoite napori vo steknuvawe i odr`uvawe nova potro{uva~ka publika, vo koja gi prepoznaa mladite adulti i kupuva~ite od pone`niot pol. Dopolnitelna merka be{e zgolemuvaweto na cenata na proizvodot, pa pomo{ta od marketingagencijata be{e neizbe`na.

“Kako uspeavme? Proda`bite po~naa da pa|aat no… golemite brendovi uspevaat preku steknuvawe udel vo opa|a~kite ekonomski ciklusi. Ako mo`ete da steknete udel za vreme na ekonomska kriza, od nea }e izlezete mnogu posilni. Dokolku lu|eto prepoznavaat kvalitet, tie po krizata vedna{ }e znaat na koja vrata da zatropaat”, izjavi direktorot za marketing na Harli, Mark-Hans Ri~er.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete kako Mekdonalds, koj ja “zdebeli” Amerika, stekna imix na ubava kafeterija vo koja se slu`at salati

zadol`en za podobruvawata vo proizvodstvoto, {to bile neophodni so rastot na samata produkcija.

Sepak, ovie napori ja poka~ile cenata za iljada dolari na sekoj motocikl, a kako rezultat nastradal profitot na kompanijata. Za da kompenziraat, menaxmentot na AMF po~nal da primenuva pritisok za pogolem proda`en volumen, pa po~nal da strada kvalitetot. Proizvodnite standardi na koi smetale mu{teriite bile namaleni, i imalo hroni~no skratuvawe na delovi. Toa rezultiralo so nekompletno

proizvedeni vozila ~ija brojka dostigala do 30% od vkupnoto proizvodstvo. Ova projavilo potreba od dopolnitelna ~ove~ka sila za dovr{uvawe na ma{inite, rabota koja otpa|ala duri i na dilerite, koga nesakano }e dobiele takva nekompletna pratka.

Vakvite problemi ja naplatile patarinata na Harli, posebno vo svetloto na porast {to go bele`ela japonskata konkurencija. Vo 1969 godina, Harli Dejvidson u`ival 80% od pazarot so motocikli so proda`bata na motori od 850 kubici. Deset

PODDR@ETE GO VA[IOT BREND SO VISOKOKVALITETEN PROIZVOD I IZBRKAJTE GO NEEFIKASNIOT MENAXMENT

Gugl vleguva vo sorabotka so Masterkard i Sitigrup za vo Android da vgradi nova tehnologija koja na korisnicite }e im pomogne da kupuvaat vo supermarketi mavtaj}i so nivnite smartfoni pred mali ~ita~i {to }e bidat postaveni na kasite

pra}awe imejl, pa sega i kupuvawe. Telekomunikaciskite, tehnolo{kite i finansiskite industrii zaedno baraat strategii {to bi gi napravile lideri vo baraweto na~in potro{uva~ite da pla}aat po mobilen telefon. Nudej}i ja taa opcija, na proizvoditelite na ovie smartfoni, kako Epl na primer, zna~itelno }e ja zgolemat proda`bata.

Inaku, u{te esenoska Verizon vajerles (Verzion Wireless), AT&T i amerikanskata podru`nica na Doj~e telekom, koja ve}e e vo racete na ovaa poslednava, izjavija deka }e gi zdru`at svoite sili vo rizi~en potfat koj }e im ovozmo`i na potro{uva~ite da pla}aat preku svoite smartfoni. Kompanijata za kreditni karti~ki, Diskaver fajnen{ea servises (Discover Financial Services) }e gi procesira tie pla}awa,

potencijalno otstranuvaj}i ja potrebata od nosewe gotovina, kreditni ili debitni karti~ki ili, pak, transakciski lozinki. ^ekorot na Gugl e del i od negovata potraga za proda`ba na reklami i drugi uslugi za lokalnite maloprodava~i. Direktorite na Gugl, vklu~uvaj}i go i izvr{niot vo zaminuvawe, Erik [mit, ne se sramat da ka`at deka Androidite mo`e da slu`at kako plate`ni olesnuva~i blagodarenie na NFC tehnologijata, iako s$ u{te ne e celosno opredeleno koja }e bide ulogata na Gugl.

“Telefonot e mnogu popameten od karti~kata”, veli Dag Burgon, izvr{niot direktor na Verifon. “Toj ja otvora vratata za novo pobogato iskustvo vo smisla na proda`bata koja ja posakuvaat maloproadava~ite”, veli toj, no sepak, odbiva da

dopirawe na karti~kata do uredot, no toa {to iznenaduva e deka kupuva~ite toa }e mo`at da go napravat i so svoite smartfoni. ^ita~ite za kreditni karti~ki ja vklu~uvaat celosnata upotreba na NFC tehnologijata (near field communication), koja ve}e e vo upotreba kaj nekolku iljadi trgovci vo SAD. Denes potro{uva~ite koi imaat kreditni karti~ki nadgradeni so novata tehnologija imaat opcija da ja postavat kreditnata karti~ka pred ~ita~ot, nasproti upotrebata na metodot na provlekuvawe, kako {to se pravi naj~esto.

Softverot na Gugl namenet za mobilnite uredi Andorid ja poddr`uva ovaa tehnologija.

Planiraniot plate`en sistem te{ko deka }e go stavi potro{uva~ot vo nekoj pogolem finansiski rizik.

Kako i so konvencionalnata transakcija so kreditna karti~ka, kompaniite na karti~kite }e gi pokrijat tro{ocite za neavtorizirana upotreba. Nitu NFC tehnologijata sama po sebe ne e tolku ranliva.

“Bidej}i se raboti za kontaktni le}i, kaj lu|eto postoi percepcija deka toa ne pretstavuva ni{to posebno,

a vsu{nost, se raboti za pososfisticirana tehnologija otkolku taa kaj kreditnite karti~ki so magnetna lenta, {to }e pridonese kradeweto na finansiskite informacii od lu|eto da bide mnogu pote{ko”, veli Nik Holand, analiti~ar na mobilnite transakcii vo istra`uva~kata firma Jenki grup (Yankee Group).

Sistemot {to go podgotvuva Gugl, a se o~ekuva da bide lansiran godinava, gi odbele`uva najnovite napori za pro{iruvawe na sekojdnevnite aktivnosti kaj korisnicite na smartfonite – od “~etuvawe” do

LEKCIJA:

komentira za negovite kompaniski vrski so Gugl.

Isto taka, Burgon dodava deka se o~ekuva i Epl da ja vgradi NFC tehnologijata vo svoite idni modeli na Ajfon.

Proizvoditelot na Blekberi najavi deka vo idnina nivnite smartfoni sigurno }e poddr`uvaat NFC. Vo narednite nekolku godini se o~ekuva pazarot na mobilni pla}awa da raste zna~ajno i do 2016 godina toj da dostigne 618 milijardi dolari, se veli vo izve{tajot na konsultantskata ku}a Edgar Dan (Edgar Dunn & Co.), koj be{e sponzoriran od Masterkard.

Spored podatocite od Federalnite rezervi na SAD, vo ovaa industrija postojat okolu 70 milioni uredi so kontaktni le}i, vklu~itelno kreditni i debitni karti~ki, i u{te 150 iljadi dopolnitelni ~ita~i instalirani od prodava~ite vo SAD.

K

O

M

E

R

C

I

K

O

M

E

R

C

I

J

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

OTILIJA DORWEI

BIZNIS-ETIKA

SEMEJNITE VREDNOSTI NOSAT USPEH VO BIZNISOT!

KOMPANIITE DA GI SLEDAT PROMENETITE POSTKRIZNI POTRO[UVA^KI NAVIKI!

KOMUNICIRAWE SO “TE[KI” LU\E

STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 30. MART. 2011

STRANA 24

TEMA NA BROJ

M TIM-BILDING NA MAKEDONSKI NA^IN

Kompaniska investicija ili zaludno potro{eni pari?

KAKO MENAXERITE SOZDAVAAT “KREATIVNI” MOMENTI?

Makedonskite kompanii se svesni za prednosta na tim-bildingot vo gradeweto na dobri i uspe{ni timovi. Pove}eto golemi kompanii, a s$ po~esto i malite i sredni pretprijatija najmalku edna{ vo godinata organiziraat vakov nastan za vrabotenite. Iako pove}eto od niv go tretiraat kako nagrada za uspe{nite rezultati na vrabotenite, percepcijata se menuva i s$ po~esto kompaniite koristat tim-bilding za podobruvawe na timskite sposobnosti i rabotnite performansi na vrabotenite.

I od strana na ponudata za organizacija na tim-bilding raste brojot na kompanii koi nudat programi za tim-bilding. Tuka predni~at trening-centrite koi pokraj obukite za neformalno obrazovanie, lepezata na uslugi ja {irat i kon tim-bilding. Doma{nite kompanii koi imaat podolgo iskustvo so tim-bilding sami gi organiziraat ovie nastani. Nekoi od niv velat deka ponudata na pazarot e ednoli~na i nedostiga po{iroka lepeza na izbor, {to najverojatno se dol`i na slabata i nedovolna konkurencija na pazarot.

TIM-BILDINGOT KAJ NAS POEVTIN OD STRANSTVO! Makedonija ima najniski ceni za uslugite na tim-bilding vo sporedba so regionot i po{iroko. “Nie se odnesuvame podoma}inski kon organizacijata na nastanite, bidej}i kaj nas tim-bildingot s$ u{te pretstavuva luksuz i tro{ok za kompaniite”, veli Dimitar \or|ievski od GoMacedonia, kompanija koja 80% od aktivnoto rabotewe go naso~uva kon aktivnostite za tim-bilding, a voedno e prvata agencija za reciptiven, alternativen i odr`liv turizam vo zemjava. Spored \or|ievski, ako tro{ocite vo stranstvo za ednodneven tim-bilding nastan po lice iznesuvaat okolu 200 do 300 evra, kaj nas tro{ocite se nekolk nekolku pati pomali.

Velat deka pred sedum godini, koga po~nuvale so ova ovaa aktivnost, imale okolu 10 nara~ki godi{ godi{no, a denes taa brojka nadminuva 50.

Imaat i takvi klienti so koi sorabotuvaat dolgi godini.

Tie go razbiraat tim-bildingot kako spoj na tri el elementi: motivacija i zadovolstvo, trening i edukacija i timski igri i zabava. Vo zavisn zavisnost od barawata na klientot, stavaat pogol pogolemo vnimanie na odreden element, a pro programite sekoga{ gi izrabotuvaat vo sorab sorabotka so kompaniite za da se postignat posaku posakuvanite celi.

PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA N NA NEDELATA

STRANA 25

KOLUMNI SMIQKA [O[KOSKA

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

GRI@A ZA ^OVE^KIOT KAPITAL

SEDUMDESET MENAXERI VO TRKA ZA 12 STIPENDII

STRANA 24

STRANA 24

“PRETPRIEMA “PRETPRIEMA^OT SEKOGA[ E VO POTRAGA PO PROMENA. TOJ Í VOZVRA]A I JA EKSPLOATIRA KAKO KA NOVA MO@NOST.” MO@NO

PITER DRAKER PISATEL I MENAXMENT-KONSULTANT

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 30/03/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ TIM-BILDING NA MAKEDONSKI NA^IN

Kompaniska investicija ili zaludno potro{eni pari?

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

o Makedonija tim-bildingot e praktika za pogolemite i internacionalnite kompanii, no i za malite privatni kompanii, a pobaruva~kata od dvete grupi e pribli`no 50%50%. Imame navistina bogata sorabotka so kompanii, kako ProKredit, Makedonski Telekom i T-Mobile, Duna kompjuteri, Imperijal Tobako, kako i Amerikanskata ambasada, veli toj.

TIM-BILDING ZA PODOBRA KOMUNIKACIJA NA VRABOTENITE Od iskustvoto na ponuduva~ite na vakvi nastani se doa|a do zaklu~ok deka najgolemite problemi vo kompaniite se javuvaat vo komunikacijata me|u vrabotenite. Isto taka, dali tim-bildingot }e se organizira na otvoren ili vo zatvoren prostor nej~esto zavisi od vremenskiot faktor. I dodeka nagradata ostanuva

V

naj~est motiv za nara~kite na timskite aktivnosti, kompaniite koi nudat programi za tim-bilding se trudat da im uka`at na kompaniite deka tim-bildingot e dobar samo ako ima vidlivi rezultati vo raboteweto na vrabotenite.

“Nudime specifi~na pograma za kompaniite vo koi se slu~uva promena na menaxmentot ili organizaciskata struktura so cel da se obu~at vrabotenite da mu veruvaat na noviot pretpostaven.

Nudime i drugi standardni motivaciski programi koi se kombinacija na timbilding i eden vid trening ili obuka”, objasnuva Aleksandar Mazni, partner vo kompanijata Zum konsalting, oficijalniot pretstavnik na programite na Igl flajt (Eagle Flight) vo Makedonija. Stanuva zbor za programi koi 28 godini uspe{no se primenuvaat vo mnogu zemji vo svetot, prevedeni na pove}e od 80 jazici me|u koi i makedonskiot. Ottuka, toa {to bi mo`el da go do`ivee eden makedonski biznismen ovde na ist na~in go do`ivuva i negoviot kolega vo Germanija

Tim-bildingot ne e samo ubava mo`nost za rekreacija na vrabotenite od edna kompanija i nivno podobro zapoznavawe. Negovata cel e da se izvle~e najdobroto od timot, da se pottikne kreativnosta i motovacijata, no i da se “bildaat” liderskite i drugi rabotni sposobnosti na vrabotenite ili kade bilo vo svetot.

Mazni veli deka tim-bildingot na nivnata kompanija dolovuva atmosfera koja gi bombardira site setila i sozdava pritisok vo koj u~esnicite zaboravaat deka do niv se nao|aat nivnite {efovi i direktori. Taka, mnogu pati se slu~uvalo vrabotenite da se zaboravat sebesi vo igrata i da im nareduvaat na svoite pretpostaveni, so {to se podobrila i nivnata komunikacija vo kompanijata.

“Vo Makedonija mnogumina mislat deka tim-bildingot e ednostavna igra so topka, stap ili drugi rekviziti. No, toa {to go nau~ivme e deka mora pove}e da se vnimava so mo`nata povreda na u~esnicite za vreme na tim-bildingot i

namesto investicija toj mo`e lesno da se pretvori vo tro{ok za kompaniite”, objasnuva Mazni i dodava deka tokmu poradi tie pri~ini nivnite programi nudat takvi garancii.

Tim-bildingot go privle~e vnimanieto i na pove}e trening-centri za edukacija vo zemjava. Tie programite gi pro{irija so vakvi uslugi, a velat deka ovoj poteg doa|a od barawata na klientite so koi sorabotuvaat.

“Pet godini organizirame tim-bilding poradi mnogubrojnite barawa na dolgogodi{nite klienti so koi sorabotuvame. Pokraj obukite, tie pobaraa i pove}e zabava za vrabotenite, koja sodr`i i edukativen del”, veli Marija

MOJA KARIERA

KAKO NAJLESNO DA SE VRABOTITE AKO NEMATE RABOTNO ISKUSTVO?! edostigot od iskustvo vo rabotata ~estopati pretstavuva najgolem problem za po~etnicite, zatoa {to sakaat da steknat iskustvo, a ne dobivaat mo`nost za toa. No, vo golem broj slu~ai na rabotodavcite im e mnogu pova`no rabotnoto iskustvo otkolku zavr{enoto obrazovanie. Sepak, so dovolno samodoverba i dobra prezentacija mo`ete da gi uverite rabotodavcite deka vie ste nivniot najdobar izbor.

Rabotnoto iskustvo ne e edinstvenoto ne{to {to vlijae vrz oblikuvaweto na idealniot kandidat. Po~nete so analiza na aktivnostite vo koi u~estvuvate nad-

N

vor od rabota, ne{tata {to vi se hobi i napravete spisok na ve{tinite koi dosega ste gi koristele. Razmislete koi vi se najsilnite strani, dali e toa organizacija, brzo pi{uvawe, vladeewe so stranski jazik ili poznavawe na kompjuterski programi, bidej}i tokmu toa mo`e da bide klu~niot faktor pri izborot.

Dobrata prezentacija na svoite sposobnosti, kako dobra organiziranost ili snao|awe so kompjuterski programi, cvrstiot stav i volontiraweto mo`at da go namalat nedostigot od rabotno iskustvo.

NAPRAVETE FUNKCIONALNO CV Glavnata zada~a pri pi{uvaweto na

KARIERI 23

SREDA / 30/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF ALEKSANDAR MAZNI

ALEKSANDRA NA]EVARU@IN

PARTNER VO KOMPANIJATA ZUM KONSALTING

IZVR[EN DIREKTOR NA EUROLINK OSIGURUVAWE AD MAKEDONIJA

“Nudime specifi~na pograma za kompaniite vo koi se slu~uva promena na menaxmentot ili organizaciskata struktura so cel da se obu~at vrabotenite da mu veruvaat na noviot pretpostaven.

Nudime i drugi standardni motivaciski programi koi se kombinacija na tim-bilding i eden vid trening ili obuka” Solevska, izvr{en direktor na Triple S Spiker, kompanijata koja dosega sorabotuvala so 50-ina golemi kompanii vo Makedonija. Solevska naglasuva deka glavnata filozofija na timbildingot le`i vo toa kompaniite da bidat vnatre{no silni za da mo`at da gi izdr`at site nadvore{ni vlijanija.

Poradi toa, vo Triple S ja preskoknale opcijata za prezemena licenca od stranstvo i kreirale programa celosno izgotvena od nivniot tim. “Toa e prednost, zatoa {to nudime tim-bilding koj e lokaliziran spored potrebite i mentalitetot na lu|eto”, veli Solevska.

AUTSORSING ILI SOPSTVENA ORGANIZACIJA? Makedonskite kompanii poslednive godini s$ pove}e se vrtat kon sopstven anga`man i organizacija na tim-bilding aktivnosti. Takvi se i kompaniite Makedonski Telekom i T-Mobile, koi imaat navistina golemo iskustvo vo taa oblast.

“Do 2009 godina vo dvete kompanii organiziravme po 2-3 obuki od takov vid godi{no, naj~esto vo sorabotka so lokalni i stranski kompanii kako GoMacedonia i O3 MZT IRI. No, vo 2010 po~navme so realizacija na tim-bilding aktivnosti so interni obu~uva~i koi imaat soodvetno iskustvo i znaewe od oblasta”, veli Ver~e Georgievska-Rupi}, odgovorna za odnosi so javnosta vo kompanijata, i dodava deka dosega re~isi polovina od vrabotenite u~estvuvale na obuka za gradewe na tim, vo grupi naj~esto od 20-35 u~esnici. Spored nea, vakvoto naso~uvawe kon vnatre{nite obu~uva~i e pozitivno iskustvo poradi faktot {to tie se del od kompanijata i dobro gi poznavaat rabotnite okolnosti, strukturata i organizaciskata postavenost na kompanijata.

Nekoi kompanii, pak, krizata ja poso~uvaat kako najgolemiot vinovnik zo{to tim-bildingot e na agendata na obvrski i organizacija na samata kompanija. Bidej}i raboti po opredeleni standardi od japonskiot proizvoditel na motorni vozila, Tojota Avto Centar ve}e sedum godini po red sproveduva programi za evaluacija, motivacija i nagraduvawe na vrabotenite, vo ~ij sostav vleguva i tim-bilding, koj naj~esto se organizira edna{ vo godinata.

“Menaxmentot na kompanijata ne mo`e da bide toj koj }e gi organizira predavawata i aktivnostite, bidej}i toj ne ja gleda golemata slika pred sebe. Od tie pri~ini, sekoga{ odime so kvaliteten izveduva~.”

“Za razlika od prethodnite godini, vo 2010 godina tim-bildingot go organiziravme sami tokmu poradi vlijanieto na krizata i opa|aweto na proda`bata na avtomobili”, izjavi Goce Bocevski, generalen direktor na Tojota Avto Centar, i dodava deka vo buxetot povtorno predviduvaat tim-bilding, no s$ u{te e rano da se zboruva kako } e bide organiziran. Posledniot timbilding na kompanijata bil vo Borovec, Bugarija, kade {to cel vikend vrabotenite od Makedonija i nivnite kolegi od Bugarija skijale, se zabavuvale so karaoke i celodnevni zabavni programi, no i aktivno razgovarale za uspesite i padovite na kompanijata, vo formalniot del na tim-bildingot, koj vklu~uval i vra~uvawe sertifikati.

I ProKredit banka e aktivna na poleto na tim-bilding. Od svoeto postoewe do denes vakvi aktivnosti se odr`uvaat na redovna osnova naj~esto edna{ vo godi-

Na makedonskite kompanii im nedostiga poraznovidna ponuda na tim-bilding aran`mani vo koi }e bidat vklu~eni preubavite lokaliteti vo Makedonija edum pra{awa koi treba da gi postavat kompaniite pred da nara~aat tim-bilding za svoite vraboteni: 1. Dali mo`ete da me sovetuvate za specifi~en problem koj postoi vo mojot tim?

2. Kako im pomagate na u~esnicite da gi povrzat aktivnostite od timbildingot so biznis-aplikaciite?

3. Koi sertificirani trening-progra mi gi nudite?

4. Koja e va{ata filozofija pri dostavuvaweto fidbek po aktivnos tite?

5. Mo`e li da dobijam primerok na pra{awa koi gi postavuvate za vreme na tim-bildingot i po nego?

6. Kolku dolgo ste vo ovoj biznis?

7. Koi se va{i dosega{ni klienti?

S

Dobrata prezentacija na svoite sposobnosti, kako dobra organiziranost ili snao|awe so kompjuterski programi, cvrstiot stav i volontiraweto mo`at da go namalat nedostigot od rabotno iskustvo va{ata biografija e na idniot rabotodavec da mu go otkriete toa {to mo`ete da go ponudite, a ne toa {to vi nedostiga. Ako nekoj nema rabotno iskustvo, negovata biografija treba da gi istakne negovite profesionalni ve{tini, kako {to se: re{avawe problemi, upravuvawe so vreme ili drugi ve{tini {to se povrzani so pozicijata koja ja posakuva, sovetuvaat delovnite eksperti.

Najva`no e da sfatite koi ve{tini }e im bidat korisni na rabotodavcite, kako i na~inot na koj mo`at da se primenat. Taka, na primer, nema smisla da pi{uvate deka vo studentskite denovi ste delele letoci ako konkurirate za

pozicija na kompjuterski ekspert. No, dokolku ste go organizirale rasporedot na tie {to delele letoci, toa e ve}e primer deka odli~no vladeete so organizacijata, {to se bara vo sekoja rabota.

DOBRATA SAMOPROMOCIJA PRAVI ^UDA Na razgovorot za rabota ne e va`no samo da gi znaete svoite prednosti, tuku i da znaete kako da gi pretstavite za da odgovaraat na celite na kompanijata. Ako nedostigot od iskustvo se poka`e kako glavna tema, obidete se da go naso~ite razgovorot kon ve{tinite {to gi poseduvate, no nikako nemojte da

nata, a celta e da se zbli`at vrabotenite i da se izgradi timski duh.

“Tim-bildingot pove}e e naso~en kon motivacija na vrabotenite, kako eden vid nefinansiska nagrada za vrabotenite.

No, po~esto vakvite aktivnosti gi organizirame sami, a nekoga{ sorabotuvame i so kompanijata GoMacedonia”,veli Ana Okleska, direktor na divizijata za ~ove~ki resursi i obuka. Me|u kompaniite ima i takvi koi ne veruvaat deka autsorsingot na ovie uslugi mo`e da bide adekvatno zamenet.

“Menaxmentot na kompanijata ne mo`e da bide toj koj }e gi organizira predavawata i aktivnostite, bidej}i toj ne ja gleda golemata slika pred sebe.

Od tie pri~ini, sekoga{ odime so kvaliteten izveduva~”, veli Aleksandra Na}eva-Ru`in, izvr{en direktor na Eurolink osiguruvawe AD Makedonija.

NEDOSTIGA PO[IROKA PONUDA Pretstavnicite od kompaniite so koi razgovara{e "Kapital" veruvaat deka ponudata na vakvi aktivnosti treba da bide ima po{iroka lepeza na izbor i da ja zgolemi svojata konkurentnost.

Ottuka proizleguva i pra{aweto dali nedovolnata ponuda e glavnata pri~ina zo{to kompaniite po~naa sami da gi organiziraat tim-bilding nastanite?

Od ProKredit potvrduvaat deka ponudata na pazarot ima slaba konkurencija i pokraj toa {to Makedonija izobiluva so lokacii idealni za organizacija na tim-bilding. Drugi kompanii, pak, zboruvaat deka ponudata e dovolna, no treba istata da se podobri vo nasoka da ne se nudat tipizirani programi kopirani od stranstvo.

“Od perspektiva na na{eto dosega{no iskustvo, sme se soo~ile so nesoodvetni kapaciteti i te{ka prilagodlivost na prostoriite za rabota vo smestuvali{tata kade {to se odr`uvaat obukite na tim-bildingot. Od druga strana, pak, pokraj rigidnosta na kapacitetite, odredeni kompanii koi nudat tim-bilding obuki naj~esto nudat samo zabava i kompetitivni igri, koi sami po sebe nemaat nikakva cel”, veli Ver~e Georgievska-Rupi} od Makedonski Telekom, dodavaj}i deka takvite programi ne pridonesuvaat za gradewe tim i mo`at vo krajna linija da donesat samo rivalstvo me|u natprevaruva~kite grupi.

se slu`ite so lagi. Ne e dobro da se prepravate ili da la`ete, predupreduvaat ekspertite. Rabotodavcite ve}e dolgo vreme se zanimavaat so toa {to go rabotat i mnogu dobro znaat da prepoznaat dali imate iskustvo ili ne.

ISKUSTVOTO KAKO VOLONTER E OD GOLEMA POMO[ Osobeno e va`no da mu poka`ete na rabotodavecot deka ste zainteresirani za rabotata, a najdobriot na~in da poka`ete upatenost i razbirawe za toa {to se o~ekuva od vas e dobro da se raspra{ate za kompanijata pred da pojdete na razgovor. Za tie {to baraat rabota, a nemaat iskustvo, najdobro bi bilo da go odrabotat pripravni~kiot sta` ili da volontiraat vo oblasta vo koja baraat vrabotuvawe. Toa samo }e im pomogne da razvijat relevantni ve{tini i da steknat odredeno iskustvo, otkrivaat delovnite sovetnici.

MLADITE NE SE INFORMIRANI ZA SVOITE RABOTNI^KI PRAVA ladite s$ u{te ne se dovolno informirani za svoite rabotni~ki prava i potrebno e da se zapoznaat so niv pred ili za vreme na svoeto vrabotuvawe, be{e zaklu~okot na minatonedelnata zavr{na konferencija na proektot “Otvoren dijalog za op{testeno vklu~uvawe preku vrabotuvawe na mladite i nivnite rabotni~ki prava vo Republika Makedonija”.

Proektot, po~nat pred dve godini, e zaedni~ka aktivnost na Balkanskata fondacija za deca i mladi vo partnerstvo so Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot Qubqana od Slovenija i Sojuzot na sindikatite na Makedonija. Vlado Dimovski, univerzitetski profesor na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot Qubqana, re~e deka ovoj proekt e so cel informiranost kako da se vrabotuvate, na koj na~in, koi profesii mo`ete da gi rabotite.

M

VTOR RETAIL FORUM: KAKO DA GO OSVOITE KUPUVA^OT? o cel da se ponudi visokosofisticirano znaewe i biznis-taktiki na temi koi go tangiraat dene{niot pazar i se od klu~na va`nost za tie {to sakaat da razvijat profitabilni biznis-strategii za operativen menaxment vo maloporada`bata, Triple S Group i centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri CEED, kako organizatori na vtoriot retail forum, koj se odr`a minatiot petok, uspeaja preku eden od najgolemite avtoriteti za maloproda`ba i distribucija, Majkl Kol, da gi dobli`at praktikite za privlekuvawe na kupuva~ite, a so toa i unapreduvawe na biznisot. Na konferencijata posetitelite imaa mo`nost da slu{nat {irok spektar na profitabilni biznis-taktiki od obemnoto iskustvo na Majkl Kol i {irokiot obem na maloproda`ni operacii koi gi menaxiral.

S

HR NASTANI MENAXMNET-OBUKA ZA PRIMENETO LIDERSTVO ite menaxeri ne se lideri i site lideri ne se menaxeri. Najdobrite menaxeri se i golemi lideri, koi efektivno ja primenuvat menaxment-naukata so sposobnosta za liderstvo.

Seminarot “Liderstvo i Menaxment”, koj go organizira inovativniot centar Kosmo, a po~nuva na 2 april, ima za cel da gi podgotvi menaxerite i rakovoditelite za primena na liderskite ve{tini za vodewe na organizaciite na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

Seminarot }e se fokusira na razlikite me|u menxmentot i liderstvoto, strate{koto razmisluvawe i razvivaweto na strate{kata vizija, odr`uvaweto pozitiven stav, razvivaweto liderski naviki, spravuvaweto so “te{ki” vraboteni itn.

S

KONFERENCIJA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST o periodot od 13 do 15 april 2011 godina, vo Sofija, R.Bugarija, }e se odr`i specijalizirana konferencija i me|unaroden saem za energetska efikasnost, obnovlivi izvori, reciklirawe i upravuvawe so otpad.

Stanuva zbor za najgolemiot nastan ovaa godina od ovaa oblast vo Jugoisto~na Evropa, na koj{to }e u~estvuvaat pove}e od 200 renomirani izlaga~i od 21 zemja od Evropa i svetot, koi }e gi pretstavat najnovite dostignuvawa i inovacii od energetska efikasnost, obnovlivi izvori, reciklirawe i upravuvawe so otpad i ekologija. Istovremeno }e bidat odr`ani i pove}e specijalizirani konferencii, panel sesii i bilateralni sredbi so u~estvo na vrvni eksperti i renomirani predava~i od nekolku zemji.

V

659.557

IZNESUVA BROJOT NA VRABOTENI VO MAKEDONIJA VO ^ETVRTIOT KVARTAL OD MINATATA GODINA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

24 KARIERI

SREDA / 30/03/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

GRI@A ZA ^OVE^KIOT KAPITAL Uspe{nite organizacii ne se dol`at samo na uspe{no postavena pazarna strategija, kvaliteten proizvod, odr`liva konkurentska prednost... Vsu{nost, uspe{nosta vklu~uva pove}e raboti. Uspe{ni kompanii se tie koi za najva`na alka za svoeto funkcionirawe go zemaat predvid ~ove~kiot kapital SMIQKA [O[KOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk

enaxiraweto na ~ove~kite resursi pretstavuva strate{ko menaxirawe na vrabotenite koi individualno ili zaedni~ki pridonesuvaat kon postignuvawe na strate{kite celi na organizacijata. Vrabotenite vo edna organizacija se individui koi imaat sopstveni mentalni pretstavi i percepcii, sopstveni celi i sekako, sekoj e li~nost za sebe. Tokmu poradi toa ne mo`eme na site vraboteni da gledame na ednakov na~in, odnosno treba da se posvetuva vnimanie i na individualno i na grupno nivo, s$ so cel da se naso~at kon postignuvawe na organizaciskite celi.

M

Za da mo`e edna organizacija da gi implementira i ostvari strate{kite celi mora da stavi akcent i na ~ove~kite resursi.

Odnosno, na privlekuvaweto, zadr`uvaweto i razvivaweto na vrabotenite. Menaxiraweto na ~ove~kite resursi pretstavuva eden vid vrska tokmu me|u organizacijata i vrabotenite. Sekoja organizacija mora da stane svesna za potrebite na vrabotenite, da gi razbere i evalvira potrebite za da im se pomogne na vrabotenite da ja sfatat, da ja po~uvstvuvaat svojata rabota kako del od svojot li~en `ivot, a ne kako odredena rutina koja mora da ja napravat.

Gri`ata za ~ove~kite resursi e klu~na za soodvetno funkcionirawe na organizacijata, bidej}i tokmu so soodvetna gri`a mo`e da se kreiraat lojalni vraboteni koi }e bidat podgotveni da dadat s$ od sebe vo izvr{uvaweto na

rabotnite zada~i. Glavna odgovornost vo gri`ata za ~ove~kite resursi e: - Da se privle~at novi talenti vo organizacijata, - Da se pottikne karierniot razvoj na vrabotenite, - Da se pottikne motivacijata kaj vrabotenite vo sekojdnevnoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i, - Da se zadr`at vrabotenite vo organizacijata i da se namali stapkata na zaminuvawa.

Za da se ostvarat ovie celi organizaciite mora da posvetat vnimanie na obuka i motivirawe na vrabotenite, vospostavuvawe na dobar komunikaciski sistem, kako i vospostavuvawe na odredeni standardi za na~inot na odnesuvawe, pri {to se potencira politikata na organizacijata i se dava mo`nost za iznao|awe na odredeni re{enija za nastanati problemi. Vo isto vreme, pridonesuva vrabotenite da bidat po-

efikasni vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i.

Menaxerite mora da sfatat deka mo`at da opstanat vo dinami~nata i kompetitivna sredina i da bidat uspe{ni samo dokolku posvetat vnimanie na ~ove~kiot kapital vo organizacijata. Da sfatat deka regrutiraweto i selekcijata na vrabotenite e mnogu specifi~na obvrska, kade {to treba da se posveti energija, vreme i pred s$ znaewe na kakov na~in da se privle~at i odberat vistinskite lu|e.

Gri`ata za ~ove~kiot kapital e predizvik za sekoja organizacija. Tokmu zatoa treba da se upotrebat soodvetni alatki i tehniki koi }e pomognat organizacijata da gi postigne postavenite strate{ki celi. Znaete li kakva e klimata vo va{ata organizacija? Doznajte go misleweto na vrabotenite!

Sprovedete istra`uvawe za zadovolstvoto na vrabotenite vo kompanijata.

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

SEDUMDESET MENAXERI VO TRKA ZA 12 STIPENDII o prostoriite na regionalnata delovna {kola Cotrugli Business School vo Belgrad, ovoj vikend se odr`a dvodnevnoto finale za 12 stipendii, koi narednata nedela i slu`beno }e se dodelat, za me|unarodno akreditiranite programi Executive MBA i MBA. Stipendiskoto finale be{e podeleno na dva dena: prviot den se odr`a natprevarot za stipendiite od programata Executive MBA, a vtoriot, za stipendiite od programata MBA. Vo finaleto bea pokaneti kandidatite od Makedonija i Srbija koi go minaa prviot selekciski proces, odnosno koi so svoite izvonredni aplikacii dobija najmnogu oceni vo prviot krug od procesot. Vo toj celodneven predizvik, kandidatite moraa da go poka`at toa {to go znaat najdobro i da se doka`at pred `irito kako najdobar izbor.

DESET^ASOVEN NATPREVAR Prvata grupa od 30 finalisti se natprevaruva{e za stipendiite od programata MBA. U{te na pretstavuvaweto na kandidatite, stana jasno deka `irito }e ima polni race rabota, bidej}i site kandidati bea obrazovani i am-

V

biciozni mladi lu|e so interesno rabotno iskustvo i so golema `elba za doka`uvawe. Vtoriot finalen den, se sobraa 40 menaxeri od vode~kite regionalni kompanii.

Ovaa grupa finalisti se natprevaruva{e za programata Executive MBA, i toa celi 10 ~asa, obiduvaj} i se da mu doka`at na `irito deka tokmu tie se najdobri.

Osven testovite po angliski jazik, vo koi kandidatite go poka`aa svoeto delovno razmisluvawe i poznavaweto na angliskiot jazik, sekoj od niv ima{e li~no intervju so ~lenovite na komisijata. Vo tie 20 minuti pred komisijata, kandidatite dobija mo`nost da se pretstavat i, na nekoj na~in, li~no da gi osvojat ~lenovite na komisijata.

Po razgovorot so komisijata slede{e timska zada~a, za ~ie vreme re{avaa studija na slu~aj, koj moraa {to podobro da go postavat i pretstavat pred komisijata i ostanatite sorabotnici. Dodeka kandidatite bea koncentrirani na zada~ata, koja moraa da ja odrabotat so svojot tim, `irito ima{e isklu~itelna mo`nost da gi nabquduva vo, na nekoj na~in, prirodnoto rabotno opkru`uvawe. Vo takva situacija mo`e neverojatno mnogu da se nau~i za sekoj

od kandidatite, za negoviot liderski potencijal, timskiot duh, solidarnosta, komunikaciskite ve{tini.

Najgolemo vlijanie ima{e faktot deka na kandidatite im be{e te{ko, bidej}i rabotea na zada~a za koja ne bea podgotveni, so lu|e koi ne gi poznavaat i vo situacija koga se borat za ograni~en resurs, vo ovoj slu~aj stipendiite. Po dvo~asovna podgotovka na re{enieto na zada~ata, kandidatite istata ja prezentiraa pred site i podgotveno odgovaraa na pra{awata postaveni od ostanatite timovi i od ~lenovite na `irito.

I pokraj toa {to i dvata dena finaleto trae{e vkupno 10 ~asa, vo prodol`enie mo`ete da pro~itate nekoi od vpe~atocite na odu{evenite kandidati koi bea prisutni: „Mnogu profesionalno

postaveno i prijatno iskustvo, vo koe vremeto mi projde neverojatno brzo." (Vladimir, Q.) „Mnogu korisen i kreativen den za site kandidati.

Mnogu golema koncentracija na pozitivna energija.

Ova e edno od iskustvata koi mora da se do`iveat!"

(Dejan, B.) „Me iznenadi kvalitetot na kandidatite prisutni vo finaleto. Mnogu mi e drago {to }e ostanam vo kontakt so nekoi od niv i {to go minavme celiot natprevar zaedno, vo pozitiven duh. Duri i da ne ja dobijam stipendijata, ve}e so samoto doa|awe vo finaleto mnogu nau~iv."

(Gordana, G.) „Sum posetuval mnogu edukacii i treninzi {irum svetot so poznati profesionalci, a vpe~atokot koj mi go ostavi ova finale e na nivo so svetskite slu~uvawa!" (Gradimir, S.)

KOMUNICIRAWE SO “TE[KI” LU\E

Eden od predizvicite vo delovnata komunikacija e komunikacijata so “te{ki” lu|e.

Stanuva zbor za lu|e koi pobrzo i polesno se voznemiruvaat, se lutat ili ednostavno gubat kontrola. Toa se lu|e koi imaat (lo{a) navika da go poka~at glasot, da vikaat, da koristat nesoodvetni zborovi, da navreduvaat verbalno, pa i fizi~ki da se zakanuvaat. Nakratko, stanuva zbor za lu|e koi ne upravuvaat so svoite emocii na soodveten na~in

KAKO DA GI PREPOZNAETE “TE[KITE” LU\E? Lu|eto koi gi narekuvame "te{ki" naj~esto imaat zaedni~ka karakteristika, a toa e da ni odzemaat vreme i energija, pa velime deka se naporni, te{ki i sli~no.

Bidej}i vremeto i energijata se ograni~eni resursi, mora da nau~ime da gi {tedime. Zatoa, korisno e {to porano da otkrieme, odnosno da prepoznaeme deka sogovornikot e “te`ok” ili deka mo`e da stane takov. Toa mo`eme da go postigneme pred s$ so vnimatelno, aktivno slu{awe i nabquduvawe, so uo~uvawe na predupreduva~kite znaci vo verbalnata i neverbalnata komunikacija, a mo`at da pomognat i prethodnite iskustva. Edna od pova`nite “meki” komunikaciski ve{tini e svesnoto razvivawe na sposobnosta za prepoznavawe na tu|ite emocii za {to pouspe{no upravuvawe i prilagoduvawe na niv.

No, u{te pova`no e da upravuvame so sopstvenite (re) akcii, odnosno samokontrolata.

ZO[TO VNATRE[NITE I NADVORE[NITE SORABOTNICI MO@AT DA STANAT “TE[KI”?!

Vnatre{nite sorabotnici (kolegite na rabota) i nadvore{nite sorabotnici (klientite, delovnite partneri itn.) mo`at da stanat “te{ki” od razni pri~ini, koi so zaedni~ko ime se vikaat predizvikuva~i na stres.

Edna od tie pri~ini e (se)op{tata prenatrupanost so rabota. Pregolemiot broj rabotni obvrski i/ili lo{ata organizacija doveduvaat do docnewe, strav od sankcii, nervoza i nekontrolirani (re)akcii. Sli~ni posledici mo`e da ima i sprotivnata situacija, ako sorabotnicite imaat premalku rabota, pa se ~uvstvuvaat bezvredno, neva`no, zaobikoleno... Edna od pri~inite poradi koja sorabotnicite stanuvaat "te{ki" mo`e da bide i ednoli~na, zdodevna rabota bez raznovidnost i predizvici.

Nejasnite rabotni i timski celi, koi se posledica na nekvalitetna komunikacija ili nedostig od istata, isto taka sozdavaat “te{ki” sorabotnici. Za toa pridonesuva i nedostigot od povratni informacii od pretpostavenite i od kolegite. Mnogu vraboteni vo kompaniite, osobeno pomladite, ne dobivaat navremeni, iscrpni i razbirlivi povratni informacii za svoeto rabotewe, pa ne znaat dali i kolku gi zadovoluvaat rabotnite standardi. Toa, sekako, gi pravi nezadovolni i “te{ki” vo vnatre{nata i nadvore{nata komunikacija.

Dene{nata nesigurnost na rabotnoto mesto, koja sozdava silen pritisok, isto taka ja ote`nuva komunikacijata.

Poradi taa nesigurnost sorabotnicite s$ pove}e doa|aat vo situacija da mora da rabotat vo prodol`eno i nepredvidlivo rabotno vreme, {to vnesuva netolerancija vo komunikacijata.

KAKO DA KOMUNICIRATE SO “TE[KI” LU\E? Zlatnoto pravilo vo pove}eto religii i kulturi pora~uva “Ne pravi mu go na drugiot toa {to ne saka{ da ti go pravi toj/taa tebe”. Iako e krajno ednostavno, ova pravilo n$ naveduva na izbor na pravilni reakcii (i) vo komuniciraweto so “te{kite” sorabotnici. Prvo i najva`no e (povtorno) vnimatelnoto slu{awe i empatijata, odnosno vnesuvaweto vo situacijata na drugata, “te{kata” li~nost. Qubeznosta e mnogu va`na. Ja ima premalku i se ~ini kako site da se pla{at da bidat (pre)qubezni. Kineskata pogovorka veli deka “Qubeznosta e posilna od zakonot”, a na{ata “Ubaviot zbor i `elezni vrati otvora”. Zo{to toga{ da ne gi tretirame sogovornicite na najqubezen mo`en na~in – taka kako {to i samite posakuvame drugite da se odnesuvaat kon nas? Sekoga{ postoi {ansa da go razoru`ame “te{kiot” sogovornik so svoite qubezni zborovi, tonot, nasmevkata, a re~isi e sigurno deka tie koi (s$ u{te) ne se “te{ki” nema da gi pretvorime vo takvi.

Kaj “te{kiot” sorabotnik e va`no da ja prepoznaeme i istakneme pri~inata na problemot i toa {to pobrzo, za da mo`eme pravilno da ja naso~ime ponatamo{nata komunikacija. Isto taka, presudno e da go prepoznaeme vlijanieto na na{eto odnesuvawe vrz sorabotnikot/ sogovornikot. Pritoa, treba da bideme kratki i jasni i, pred s$, pozitivni. Ako e mo`no, idealno bi bilo samite da ja re{ime “te{kata” situacija, no ne po sekoja cena.

Toa konkretno zna~i deka vo slu~aj na potreba treba da pobarame pomo{ od nekoja kompetentna li~nost.

(Vo sledniot broj ~itajte: Kako da ne komunicirate so “te{ki” lu|e!)

KARIERI 25

SREDA / 30/03/2011 / KAPITAL

INTERVJU “Za marketingot na edna kompanija da bide uspe{en treba da se sfati i psihologijata spored koja funkcioniraat potro{uva~ite. Seto toa zaokru`eno so intuicijata na menaxerite e dobitna kombinacija denes”

OTILIJA DORWEI EKSPERT ZA ODNESUVAWE NA POTRO[UVA^ITE

Kompaniite da gi sledat promenetite postkrizni potro{uva~ki naviki!

Odnesuvaweto na potro{uva~ite e va`na tema vo marketing-krugovite denes, osobeno po globalnata ekonomska kriza. Potro{uva~ite denes skepti~no gledaat na pazarot i se ~ini deka ne mo`at da gi zaboravat stegite koi gi nametna krizata, a marketingmenaxerite se tie koi treba da go promenat nivnoto mislewe...

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

d za~etocite na marketingot dosega svetot mnogu se promeni, a zaedno so nego i potro{uva~ite.

Tipi~nite karakteristiki na potro{uva~ite koi va`ea pred pet do deset godini ne se isti i sega.

Marketing-menaxerite denes mora da gi zemat predvid faktorite koi vlijaat na potro{uva~ite i kako tie reagiraat na ovie promeni.

Minatata sreda vo M6 edukativniot centar marketing-menaxerite imaa mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na Otilia Dorwei, marketing-istra`uva~ od pomladata generacija od Ungarija. Nejziniot fokus na istra`uvawe e odnesuvaweto na potro{uva~ite vo postkomunisti~kite zemji i kako se menuvaat nivnite stavovi vo novata era. Dorwei raboti na poleto na marketing-istra`uvaweto pove}e od 14 godini. So nea razgovaravme za odnesuvaweto na potro{uva~ite vo ovoj region, kako nadvore{nite faktori vlijaat vrz nivnite odluki i {to treba da prezemat marketingmenaxerite za da gi osvojat.

Ekonomskata kriza predizvika svetot zabrzano da se menuva, a so toa i odnesuvaweto na potro{uva~ite. Kako denes marketing-menaxerite mo`at da vlijaat vrz donesuvaweto na odlukata na eden potro{uva~?

Iako potro{uva~ite bea najpogodeni za vreme na ekonomskata kriza, koja nekade i s$ u{te trae, {to predizvika promena vo odnesuvaweto na potro{uva~ite, kompaniite, sepak,

O

treba da gi prodavaat svoite proizvodi.

Marketing-menaxerite denes mora da gi razberat trendovite koi ne mo`at da se promenat za brz vremenski period, pa tuka vleguva sposobnosta na lu|eto da se adaptiraat na postojnata situacija. Toa kon {to treba da se naso~at menaxerite e predviduvaweto na dolgotrajniot trend na odnesuvaweto na potro{uva~ite, koe }e soodvetstvuva so `ivotnata linija na proizvodot koj go nudat na pazarot. Preku “kratkotrajnata moda” marketing-menaxerite ne mo`at da go diktiraat patot na proizvodot i negovata potro{uva~ka od targetiranata grupa, bidej}i samata negova konsumacija e nepredvidliva. Na primer, dokolku va{iot proizvod e povrzan so modata, momentalniot trend na toa {to se prodava na pazarot i e ne{to “fensi”, vie mo`ete vedna{ da go prodadete, no toj trend }e trae kratko i }e zavr{i po nekolku meseci.

Promenite vo ekonomskata situacija silno im vlijaat na potro{uva~ite i na nivniot na~in na razmisluvawe. Na {to najmnogu treba da vnimavaat marketing-menaxerite vo ovie periodi?

Prvoto ne{to {to treba da go uo~at marketing-menaxerite se dominantnite kriteriumi koi vlijaat na raspolo`enieto na potro{uva~ite, kako {to se promenlivata ekonomska situacija, koja konsumentite gi ostava so pomalku pari, {to ja ograni~uva i nivnata aktivnost na pazarot. Vlijanie imaat i demografskata sostojba, stareeweto

na populacijata itn.

Mnogu va`en faktor pretstavuva i odgovornosta na kompaniite kon okolinata. Ovoj faktor, odnosno ekolo{kata i op{testvenata odgovornost na kompaniite, e s$ pozna~aen za potro{uva~ite na zapad. Toa e mnogu “`e{ka” tema vo momentov. Vo ovoj pogled kompaniite treba da se odnesuvaat poodgovorno kon prirodata. Vo odnos na ovie dvi`e~ki faktori, dokolku kompanijata nudi dobar proizvod na pazarot, taa } e uspee vo namerata da dopre do celnata grupa. Znam deka ovaa tema, ovie faktori s$ u{te ne se najaktuelni vo Makedonija, no dolgoro~no gledano, lu|eto go menuvaat misleweto i s$ pove}e stanuvaat zagri`eni za toa {to gi opkru`uva.

S$ pogolem zamav zazema upotrebata na novata tehnologija, socijalnite mre`i preku koi kompaniite dopiraat do potro{uva~ite. Do kade mo`e da se dvi`i ovoj trend?

Dene{niot potro{uva~ e pod vlijanite na razvojot na tehnologijata.

Dokolku marketing-menaxerite ne se vo tek so digitalnata tehnologija, tie nema da bidat vo ~ekor nitu so odnesuvaweto na potro{uva~ite.

Toa {to se slu~uva so razvojot na personalnite kompjuteri, raznite gaxeti, socijalnite mediumi i red drugi raboti e ne{to {to mora da se sledi. Dokolku se izostavi, toga{ proizvodot e nadvor od trkata da stigne do potro{uva~ite. Kompaniite treba da razberat deka nivniot brend sekojdnevno se nao|a pod vlijanie na socijalnite mediumi i na Internetot, voop{to, a tie

Profil na potro{uva~ite od postkomunisti~kite zemji: 1. Nedoverba vo pazarot 2. Zag Zaglaveni vo krizata 3. ^uv ^uva pari za idni krizni vremiwa vr 4. Ne veruva deka sostojbata mo`e da se podobri mo rabotat na principot od usta do usta, no na digitalen na~in, {to do den-denes den-dene se poka`a kako najdobar marketing-metod. marketi I pokraj tehnologijata, potro{uva~ite se isti, tie im veruvaat na sovetite na svoite svoi bliski, pa go kupuvaat prepora~aniot proizvod. Denes seto toa polesno se {iri: "tvitnuvate" na va{iot profil na Tviter, istoto go postavuvate na va{iot profil na Fejsbuk i za dve minuti site va{i prijateli se izvesteni... pa taka sinxirot prodol`uva da se {iri.

Menaxerite ne treba da docnat so odgovorot na ovie trendovi, tuku da bidat eden ~ekor pred niv. Razvojot na Internet go generira pravecot na dvi`ewe na marketingot denes.

Ako brendot na edna kompanija samo odgovara na ovoj trend, a ne odi pred nego, toga{ kompanijata nema da dopre do celnata grupa.

Kako mo`at marketingmenaxerite da gi predvidat trendovite za odnesuvawe na potro{uva~ite?

Dolgoro~nite trendovi na odnesuvawe na potro{uva~ite za period od pet do deset godini se mnogu lesno predvidlivi. Toa {to e najte{ko da se predvidi e odnesuvaweto na potro{uva~ite za pokratki vremenski periodi, kako za period od tri godini.

Trigodi{niot period te{ko mo`e da se predvidi poradi toa {to toga{ nastanuva preodniot period od kratkoro~niot trend kon dolgoro~niot trend.

Najkratkoro~nite trendovi se najte{ki za prognozirawe. Nikoj ne mo`e so sigurnost da ka`e kako }e se odnesuvaat potro{uva~ite kon nekoj proizvod vo narednite dva meseci, na primer. Jas mislam deka za prognozirawe na srednoro~nite trendovi treba da se sledat dolgoro~nite predviduvawa, vo kombinacija so intuicijata na menaxerite.

Marketing-menaxerite denes treba pove}e da ja koristat svojata intuicija, bidej}i stariot na~in na razmisluvawe i rabota na me-

naxerite ne funkcionira pove}e.

Tie treba da ja ostavaat nastrana teorijata od knigite za marketing i da rabotat pove}e na svojata kreativnost.

Na koi trendovi na odnesuvawe na potro{uva~ite treba da vnimavaat makedonskite marketingmenaxeri?

Mobilnosta na lu|eto e eden od najzna~ajnite trendovi na koi treba da se vnimavaa na ovie prostori.

Lu|eto po~nuvaat da se dvi`at pove} e, kako vnatre, taka i nadvor od zemjata. Isto taka, promenata na ulogata na `enata vo op{testvoto i vo doma}instvoto pretstavuva va`en trend koj veruvam deka go ima vo Makedonija, bidej}i go ima i vo sosednite zemji. Kaj ovoj trend ima tri va`ni pottrendovi koi ja otslikuvaat `enata kako potro{uva~, zavisno od toa dali taa se gri`i samo za doma}instvoto, pravi balans me|u semejstvoto i rabotata ili raboti samo na svojata kariera. Sekoj od trendovite ima potreba od razli~ni proizvodi koi }e gi zadovolat potrebite na potro{uva~ite.

Multieti~nosta na naselenieto e u{te eden moment na koj treba da se vnimava koga kompaniite vnesuvaat novi proizvodi na pazarot.

Vo centarot na va{ite istra`uvawa se nao|a i odnesuvaweto na potro{uva~ite vo postkomunisti~kite zemji. Kakov e nivniot profil?

Potro{uva~ite vo postkomunisti~kite zemji vo Centralna i Isto~na Evropa s$ u{te ne mo`at da se oslobodat od stegite {to gi nametna ekonomskata kriza. Tie s$ u{te ja nemaat vrateno doverbata koja ja imaa vo pazarite i ekonomijata, pa svoite sredstva s$ u{te poskr`avo gi ~uvaat za razlika od potro{uva~ite od zapad, koi mnogu pobrzo ja vratija doverbata na pazarite i po~naa da kupuvaat.

Biznis-ciklusot na Zapad po~na poleka da se razdvi`uva po samo edna godina, bidej}i lu|eto po~naa da tro{at, no vo Centralna i Isto~na Evropa slikata be{e poinakva. Namesto da gi tro{at parite, lu|eto tamu po~naa da gi ~uvaat za idni krizni situacii. Taka pazarot ne prodol`i da se dvi`i napred.

Ova e seriozen problem za okolu 20 zemji. Mislam deka i odnesuvaweto na potro{uva~ite vo Makedonija e sli~no. Tuka segmentacijata kako alatka igra va`na uloga pri donesuvaweto na odlukite.

MSP SOVETI

KAKO MENAXERITE SOZDAVAAT “KREATIVNI” MOMENTI? ali sakate da rabotite vo organizacija kade {to menaxerite im pomagaat na vrabotenite da vlezat vo kreativna sostojba za da bidat poproduktivni? Dali vrabotenite na rabota smetaat deka nivnite menaxeri im pomagaat da se sozdade rabotna okolina kade {to se neguvaat kreativnosta i motivacijata?

Menaxment-analiti~arite velat deka emocionalno inteligentnite menaxeri ja zgolemuvaat produktivnosta na rabotnicite so toa {to im pomagaat na nivnite lu|e da dojdat do sostojba na motivacija, koja rezultira so podobrena efikasnost na rabota...

MIT: SRE]ATA VODI DO “KREATIVNI” MOMENTI?!

Koga ste dlaboko vneseni vo rabotata, izgleda kako ni{to drugo da ne e va`no.

Toga{ navleguvate vo kreativna faza. Pametnite menaxeri znaat deka kreativnosta e mnogu plodna rabotna sostojba.

D

Kreativnite momenti se periodi na dlaboka koncentracija pri koja rabotnicite prijavuvaat ~uvstva na blagodarnost i zadovolstvo. Dali menaxerite mo`at da prezemat ne{to za da ja sozdadat ovaa sostojba? Definitivno.

Za da bidat kreativni rabotnicite mora da bidat: predizvikani, naso~eni, so povratni informacii i so celosna koncentracija. Kreativnosta }e dojde do izraz samo koga menaxerite na nivnite vraboteni }e im dadat dovolno predizvikuva~ki zada~i i potrebnoto vreme da se primeni kreativnosta bez dekoncentracii i prekini.

No, kako e vo realnost? Kreativnosta najverojatno }e dojde do izraz na rabota i bara periodi na golema koncentracija, bez prekinuvawe. Menaxerite mo`at da se osiguraat deka rabotnite uslovi ovozmo`uvaat takva koncentracija i minimalni prekini.

Dali rabotite vo profesionalna firma

ili druga organizacija kade {to direktorite ovozmo`uvaat liderski razvoj za da im pomognat na vrabotenite da bidat poproduktivni? Dali va{ata organizacija ovozmo`uva liderski obuki za da im pomogne na liderite da ja podobrat rabotata so toa {to }e im ovozmo`at na rabotnicite vreme za neprekinata koncentracija i kreativnost. Iskusnite lideri treba da si ja podobrat nivnata emocionalna inteligencija i socijalni ve{tini.

Edno od najmo}nite pra{awa koi mo`ete da si gi postavite e “Kako mo`am da sozdadam delovni maniri kade {to cveta kreativnosta, {to rezultura so zgolemena efikasnost na rabotnicite i produktivnost?”. Emocionalno inteligentnite i socijalno inteligentnite organizacii ovozmo`uvaat menaxerski obuka za liderite za podobruvawe na nivnata sposobnost pri postavuvaweto na celite.

Raboteweto so sezonski direktor i kon-

sultat za liderstvo obu~en za emocionalna inteligencija i korporativna procenka mo`e da pomogne da se sozdade poproduktivna rabotna okolina kade {to vrabotenite mo`at da postignat pote{ki celi i se sre}ni. Mo`ete da stanete lider koj ja kalapi emocionalnata i socijalna inteligencija i gi inspirira lu|eto celosno da se vklopat vo vizijata, misijata i strategijata na va{ata kompanija ili pravna firma.

26 KARIERI CV JOVICA BO@INOSKI ovica Bo`inovski denes svoeto bogato karierno iskustvo go nadgraduva vo Semos Multimedija, na rabotnata pozicija internet-dizajner. Istovremeno, Bo`inovski ja odr`uva i programira internet-stranicata na amerikanskata kompanija Bridge 55, no dizajnira i mail kampawi za kompanijata Mail Chimp.

Poslednite nekolku godini, aktivno raboti i vo edukativnata sfera kako predava~ za Adobe kursevite za vozrasni i deca vo Semos Edukacija, a isto taka predava i na kolexot za Grafi~ki i Internet-Dizajn.

Svoite po~etoci kako internet-dizajner i developer gi ostvaruva vo 1996 godina, najprvo vo SAD kade {to raboti za kompaniite Nanolabs i Hi-Res. Karierniot razvoj go nosi vo Praga,

J

SREDA / 30/03/2011 / KAPITAL

INTERNET-DIZAJNER VO SEMOS MULTIMEDIA

kade {to raboti kako umetni~ki direktor vo firmata 1st Omni. Po diplomiraweto na grafi~ki dizajn so multimedija na Institutot Gvonala i diplomiraweto na marketing na Anglo-Amerikanskiot Kolex vo Praga, se vra}a vo Makedonija i raboti za firmite Unet i Netcetera na mnogu multimedijalni proekti. Od 2000 godina po~nuva da raboti samostojno kako nadvore{en sorabotnik na nezavisni proekti vo izrabotka i odr`uvawe na internet-stranici, multimedijalna produkcija, internet-dizajn i development, Flash animacii, programirawe i print.

CV LEON BAKRA^ESKI

L

BIDETE OPTIMISTI, PREZEMAJTE RIZICI I OSTVARETE GI CELITE!

Wegmans

Semejnite vrednosti nosat uspeh vo biznisot!

V

STIPENDII

“Ni{to ne e pova`no za nas od toa {to sme odli~na kompanija za rabota”, veli ivr{niot direktor Deni Vegman. “Koga na{ite lu|e znaat deka nekoj gi ceni i se gri`i za niv, tie za vozvrat pravat na{ite potro{uva~i da se ~uvstvuvaat isto”, naglasuva toj.

Vo Vegmans menaxmentot se odnesuva kon vrabotenite so golema po~it, davaj}i im beneficii i ohrabruvaj}i gi da go prodol`at svoeto obrazovanie, preku treninzi i obuki.

Praktika na menaxmentot na Vegmans e postojano da bide me|u vrabotenite i me|u raftovite na supermarketite, da gi islu{a vrabotenite, da se zapoznae so nivnite problemi i da gi re{i. Zatoa, vrabotenite velat deka se del od familijata Vegmans i deka semejnite vrednosti se navlezeni dlaboko vo kulturata na raboteweto na kompanijata.

“Toa {to ni e najdrago e faktot {to ova priznanie ja otslikuva va`nosta na vrednostite spored koi

UNIVERZITET DENI VEGMAN PRETSEDATEL NA VEGMANS

“Koga na{ite lu|e znaat deka nekoj gi ceni i se gri`i za niv, tie za vozvrat pravat na{ite potro{uva~i da se ~uvstvuvaat isto” funkcionira na{ata kompanija. Toa se po~ituvaweto i gri`ata za ostanatite, visokite standardi na kvalitet, ohrabruvaweto, s$ so cel da se napravi nekakva promena vo op{testvoto”, veli Deni Vegman.

Koga kompaniite za vreme na ekonomskata kriza se trudea da ja odr`at svojata konkurentska prednost Vegmans ja upotrebi dobrata etika za da go unapredi biznisot.

PhD Scholarships in Economics, Italy

Elite Research Scholarships, University of Tasmania

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 13 APRIL 2011 GODINA Me|unarodnata programa za ekonomija na Univerzitetot Scuola superiore Sant’Anna e trigodi{na programa nameneta za nadareni studenti koi sakaat da steknat ve{tini istra`uvaj} i ja me|unarodnata ekonomska zaednica, kako i za tie koi sakaat da rabotaat vo vladini agencii, me|unarodni agencii, finansiski institucii i privatni kompanii.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: VO TEKOT NA 2011 GODINA Univerzitetot Tasmania dodeluva pove}e od 100 stipendii za doktorski studii vo razli~ni oblasti: medicina, fizika, biznis i menaxment, regionalen razvoj, obrazovanie i ekonomija.

Infineon Scholarship – ISCD- Integrated Systems and Circuits Design, Austria KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MAJ 2011 GODINA Infineon Technologies dodeluva edna stipendija za postdiplomskite studii “Integrirani sistemi i dizajn na kola (ISCD)” na Univerzitetot Carinthia University of Applied Sciences. Ovaa stipendija e mo`nost da se dobie diploma od ISCD programata, no, isto taka, i mo`nost za rabota vo Infineon, edna od vode~kite kompanii vo svetot koja raboti so poluprovodnici.

eri Elison e osnova~ot na Orakl, edna od najgolemite softverski kompanii vo svetot. Toj e poznat kako golem optimist i sekoga{ e podgotven da napravi s$ {to treba za da gi realizira postavenite celi.

Kako ~ovek so golemo ~uvstvo za biznis, so postojanite inovacii ja izdigna ovaa softverska kompanija na vtoro mesto vo svetot, vedna{ zad svojot najgolem konkurent Majkrosoft. Toj nikoga{ ne dozvoluva{e nekoj da mu se ispre~i na patot do vrvot i denes stigna da bide eden od najbogatite lu|e vo Amerika. Najpoznat e po svoeto ~uvstvo za biznis i po toa {to prezema golemi rizici so cel da go dovede Orakl na nivoto na koe se nao|a denes.

Nikoga{ ne ostanuva nedore~en i postojano vetuva proizvodi so specifi~ni karakteristiki, za koi prethodno nikoj nema slu{nato.

L

Sinxirot supermarketi Wegmans e kompanija koja s$ u{te e vo familijarna sopstvenost na semejstvoto Vegman, od Ro~ester, Wujork. Poradi primenata na semejnite vrednosti vo upravuvaweto so vrabotenite, ovaa kompanija 14 godini se nao|a na listata “Najposakuvani kompanii za rabota” na magazinot "For~n" godina vo Ro~ester, Wujork, pod imeto Kompanija za ovo{je i zelen~uk-Ro~ester.

Denes, Vegmans ostvaruva godi{ni prihodi od pove} e od pet milijardi dolari i ima vraboteno 38.000 lu|e.

Kvalitetnata usluga na vrabotenite i ogranskata hrana {to ja nudi ovoj sinxir supermarketi se pri~inite poradi koi lu|eto povtorno se vra}aat da kupuvaat vo Vegmans. Samo minatata godina vo Vegmans pristignale pove}e od 3.800 molbi od potro{uva~i koi barale kompanijata da otvori supermarket vo nivnata oblast. Duri 5.700 lu|e im napi{ale pisma za toa kolku se zadovolni od uslugata i proizvodite i deka go cenat odnesuvaweto na prodava~ite kon niv.

Sinxirot supermarket Vegmans isto taka e dobitnik i na mnogu nagradi i priznanija poradi toa {to go pravi {oping-iskustvoto podobro, kako i za na~inot na koj se odnesuva kon potro{uva~ite, vrabotenite i op{testvoto voop{to.

milion mladi od 43 evropski zemji.

Vo taa nasoka koordinira proekti, koi se odvivaat na celiot kontinent, i steknuva golemo me|unarodno iskustvo vo oblasta na lobiraweto i funkcionalnata diplomatija, koi se vo tesna vrska so sovremenite odnosi so javnost.

Kako ~len na nekolku koordinativni tela na evropsko nivo, ~esto u~estvuva i predava na me|unarodni konferencii, ~ija tema se mekite ve{tini, odnosite so javnost, prezentaciskite ve{tini i razvojot na timovi i rabotna dinamika.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

oop{to ne e iznenaduvawe {to sinxirot supermarketi Vegmans (Wegmans) ve}e 14 godini se nao|a na listata "Najposakuvani kompanii za rabota", {to sekoja godina ja izgotvuva magazinot "For~n 500".

Ovaa kompanija, koja s$ u{te e vo familijarna sopstvenost na semejstvoto Vegman od Ro~ester, Wujork, vo svoeto 95-godi{no postoewe nikoga{ ne otpu{tila vraboten.

Poslednite dve godini Vegmans se nao|a na tretoto mesto na listata najposakuvani kompanii, a pretsedatelot i glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Deni Vegman, sin na osnova~ot Xon Vegman, veli deka sekoja godina netrpelivo go ~ekaat soop{tuvaweto na listata na "For~n". Na rangiraweto najmnogu se raduvaat vrabotenite, bidej}i za niv toa e dokaz za uspe{nosta na kompanijata. Na denot na objavuvaweto, bez razlika na koe mesto se nao|a, vo Vegmans tradicionalno se slavi i se deli torta za potro{uva~ite i vrabotenite.

Sinxirot supermarketi Vegmans e eden od najgolemite vo SAD. Osnovan e vo 1916

ODGOVOREN ZA ODNOSI SO JAVNOST NA UNIVERZITETOT FON

eon Bakra~eski dve godini se nao|a na rabotnata pozicija odgovoren za odnosi so javnost na Univerzitetot FON, kade {to pokraj sekojdnevnite obvrski ja koordinira kampawata “I vo Makedonija se mo`e”, koja gi targetira i stipendira najdobrite sredno{kolci vo Makedonija. Istovremeno toj e i glaven i odgovoren urednik na internet-portalot www. mnogoo.mk i koordinator na mnogubrojni proekti od oblasta na razvojot na demokratijata i studentskite prava i urednik i voditel na emisijata “Enter”.

Od 2004 godina e direktor za mre`en razvoj, a kratko potoa i pretsedatel na najgolemata mladinska lobi grupacija na Evropskata unija, AEGEE-Europe, koja obedinuva pove}e od eden

Master Scholarships at Politecnico di Milano and POLI.Design

Univerzitetot Politecnico di Milano dodeluva stipendii vo pove} e nasoki: Master in Brand Communication KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 13 OKTOMVRI 2011 GODINA Brand Communication studiite se nameneti za studentite koi se zainteresirani da rabotat vo poleto na delovnata komunikacija.

Stipendijata pokriva 25% od tro{ocite.

Master in Industrial Design for Architecture KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 22 DEKEMVRI 2011 GODINA Master programata ID4A e dostapna za studenti koi diplomirale

UGD - MLAD, NO SERIOZEN UNIVERZITET! dejata za osnovawe na univerzitet so sedi{te vo [tip e stara pove} e od 30 godini, no kone~no se realizira{e vo mart 2007 godina, koga Univerzitetot Goce Del~ev be{e osnovan od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

Univerzitetot po~na so sedum fakulteti i edna visoka {kola: Fakultet za rudarstvo, geologija i politehnika, Pedago{ki fakultet, Zemjodelski fakultet, Fakultet za informatika, Praven fakultet, Ekonomski fakultet, Fakultet za muzi~ka umetnost i Visoka zdravstvena {kola.

Denes Univerzitetot integrira 13 fakulteti i edna visoka {kola, voveduvaj}i pove}e od 20 novi studiski programi na pette novi fakulteti: Fakultet za medicinski nauki, Tehnolo{ko-tehni~ki fakultet, Elektrotehni~ki fakultet, Ma{inski fakultet i Fakultet za turizam i biznislogistika.

Na Univerzitetot studiraat pove}e od 5.000 studenti i rabotat pove}e od 400 vraboteni. Vo narednite dve–tri godini se o~ekuva da bide postignata brojka pogolema od deset iljadi studenti.

I

industriski dizajn, in`enerstvo i arhitektura i koi sakaat dopolnitelno da gi usovr{at svoite ve{tini i profesionalno da se nadgradat.

Master in Industrial Design Engineering and Innovation KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 3 NOEMVRI 2011 GODINA Postdiplomskite studii vo ovaa nasoka se nameneti za studenti vo oblastite: in`enerstvo, arhitektura, industriski dizajn.

Stipendijata gi pokriva 25% od tro{ocite.

Kofi Annan Business School Foundation Scholarship for Developing Countries KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 SEPTEMVRI SEKOJA GODINA Biznis-fondacijata Kofi Annan dodeluva stipendii za dodiplomski i postdiplomski studii na talentirani i motivirani studenti koi poteknuvaat od zemjite vo razvoj.

www.mladiinfo.com

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Novo Selo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na ulici Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e17e27bc-8d88-45b4-b9d1aed6b81f8772&Level=2

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Gerila Marketing na internet 31.03 - 02.04.11 Triple S Learning

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska klinika za o~ni bolesti Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinski potro{en materijal Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9863e647-93fa-4e01-b4ec-7af5b158ebf0&Level=2

Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia

Gri`a za klienti 01.04.2011 ESP

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Filozofski fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Agenciski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8fe519c9-c23c-404b-9512400506ac30ac&Level=2

Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

27

PRETPLATETE SE NA OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Negotino PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za privremeno vrabotuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a38fc8a4-c2b7-48f5-831abe3a2b4b75e2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: BORIS TRAJKOVSKI DOOEL Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA izrabotka na osnoven i izvedben proekt so ponuda za nabavka i postavuvawe na monta`na cerada za pokrivawe na hokej igrali{teto vo sostav na Sportskiot Centar BORIS TRAJKOVSKI vo Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cb4178ca-70b1-4a88-bd5a-413d61a173ad&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bosilovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka i transport na materijali za tamponirawe i anga`irawe na grade`na mehanizacija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5a58e551-820b-4703-9271273c07cfb517&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na banknoti vo apoen od 10 denari Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=17344613-a443-4c88-8d8ed5beefa4dc18&Level=2

28

Obuki / Menaxment / Liderstvo / EU

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

29

30

Rabota / Menaxment / IT / Smetkovodstvo

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.03.2011 PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, Poznavawe na MSS i IFRS, - Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komunikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~no rabotno mesto, revizorsko iskustvo }e bide prednost.

Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: prijava@publicis.com.mk. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011 MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 24.03.2011 Ministerstvo za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Nacionalna galerija na Makedonija – Skopje.

Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Ministerstvo za kultura po po{ta ili do arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 24.03.2011 godina

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal.

Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 PROTOTIP grade`na firma ima potreba od GRADE@EN IN@ENER – STATI^AR. Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Poznavawe na MS Office, Autocad, Sap, - So rabotno iskustvo, - Po`elno poznavawe na angliski jazik. Molbite so kratko CV ispratete gi na e-mail: office@prototip.com.mk ili na tel. 2786-500.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 Na{iot klient PHILIPS objavuva slobodno rabotno mesto za pozicijata SALES REPRESENTATIVE – CONSUMER LIFESTYLE (Ref.: TP-1967). Potrebni kvalifikacii: - Minimum 5 godini iskustvo vo proda`ba (FMCG),

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

- Odli~ni komunikaciski i pregovara~ki ve{tini, - Liderski sposobnosti, sposobnost za rabota pod pritisok i fleksibilnost za patuvawe, - Odli~en angliski i kompjuteri, - Voza~ka dozvola. Dokolku gi ispolnuvate gorenvedenite kriteriumi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata pozicija, ispratete va{e CV i motivacisko pismo na angliski jazik na kariera@itc-co.com.mk najdocna do 01/04/2011. Vo naslovot na porakata zadol`itelno navedete go referentniot broj Ref.:TP-1967.

Site prijavi }e bidat tretirani so stroga doverlivost. Izbranite kandidati }e bidat kontaktirani za ponatamo{no intervju. ITC Vrabotuvawe – partner na Consulteam Recruitment and Selection. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 26.03.2011 godina.

Fun Business

KAPITAL / 30.03.2011 / SREDA

31

AMERIKANSKITE SELEBRITI I ISHODOT OD KRIZATA

YVEZDITE SO ISPRAZNETI XEBOVI PO RECESIJATA

Nitu holivudskite yvezdi ne bea po{tedeni od ekonomskata kriza koja go zafati svetot, pa proda`bata na nivnite nedvi`nosti gi olesni za nekolku milioni, a ponesre}nite bankrotiraa

konomskata kriza {to go zafati svetot ne po{tedi nikoj, pa ni slavnite li~nosti.

Nekomu mo`ebi mu e te{ko da poveruva vo toa, bidej}i za slavnite va`i “praviloto” deka se nedopirlivi, a nivnoto bogatstvo ne mo`e da se potro{i, no vistinata e sosema poinakva. Duri i golemite imiwa od {ou-biznisot se podlo`ni na pazarnite zakoni i finansiskite {okovi. Golem del

E

od niv do`iveaja ogromni zagubi, a kaj nekoi {tetata se razvila do stepen na bankrot.

Za toa ekspertite duri velat deka slavnite se vo pogolema nepovolna polo`ba bidej}i nemaat dovolno znaewe i informacii i ~esto stanuvaat `rtvi ili na finansiski izmamnici ili ednostavno na krizata na pazarot i visokiot `ivoten standard.

Spored podatocite na Rialiti trek (Reality Trac), brojot na prinudno odzemeni imoti vo

NIKOLAS KEJX ima najlo{a sre}a vo svetot na nedvi`nostite

SAD do 2010 godina porasnal na 1,05 milioni, {to zna~i deka 26% od ku}ite prodadeni pred 2010 godina bile vo proces na prinudno odzemawe. Istra`uvawata dale imiwa na nekolku poznati li~nosti koi najmnogu izgubile za vreme na finansiskata kriza. Me|u nesre}nite poznati “biznismeni” so nedvi`nosti se Skarlet Johanson, Leni Kravic, Nikolas Kejx i Toni Brekston.

NAJGOLEMITE SLAVNI “GUBITNICI” Amerikanskata akterka Skarlet Johanson izgubi re~isi dva milioni dolari vo krizata na pazarite na nedvi`nosti i padot na cenite. Vo 2007 godina akterkata potro{ila sedum milioni dolari za vila vo {panski stil, izgradena vo 1981 godina vo Los Anxeles. Tri godini podocna, po profesionalnite uspesi na golemoto platno go renovirala imotot i go stavila na proda`ba za 5,1 milioni dolari. Postoi mo`nost da ne e napravena realna procenka na imotot na Skarlet, bidej}i vo vreme na kriza navistina e te{ko da se najde kupuva~ za suma pogolema od pet milioni dolari.

Dobitnikot na tri Gremi nagradi za najdobar ma{ki muzi~ar, Leni Kravic, vo 2001 godina na proda`ba stavil imot vo Soho, Wujork,

so cena od 17 milioni dolari. No, tokmu toga{ se slu~i najgolemiot teroristi~ki napad vo Wujork, {to predizvika vistinski {ok vo ekonomijata, a toa gi pogodilo i cenite na pazarot na nedvi`nosti. Po neuspehot vo prodavaweto na imotot, peja~ot investiral vo renovirawe na domot, vlo`uvaj}i eden milion dolari za mermeren kamin, dve stakleni skali, dve terasi – ednata so nadvore{en kamin, a drugata na pokrivot so namestena skara. Baranata cena za imotot toga{ bila 19,5 milioni dolari. Sekoj {to se obidel da prodade imot vo izminatite tri godini znae kakva e situacijata. Agentite za proda`ba na imot uspeale da vlijaat vrz muzi~kata yvezda da ja simne cenata na 14,9 milioni dolari, a toa se poka`alo kako uspe{en poteg.

Amerikanskiot akter Nikolas Kejx e edna od ponesre}nite holivudski yvezdi koga stanuva zbor za biznisot so nedvi`nosti. Poseduval imot vo Kalifornija vo vrednost od 1,7 milioni dolari, koj bil staven na proda`ba za pomalku od milion dolari.

Kejx imal i nedvi`en imot vo dr`avata Roud Ajlend, koj od po~etnite 15,7 milioni dolari, blagodarenie na krizata, stignal do 7,8 milioni dolari. Vo 2009 godina

dano~nata vlast objavila deka akterot dol`i okolu {est milioni dolari i ottoga{ e zaplenet imotot na Nikolas Kejx vo Luizijana.

Zaradi golemite kaprici, odr`uvaweto na visokiot `ivoten standard i visokite kamati za skapite avtomobili, akterot ne uspeal da gi pokrie dolgovite kon bankite i finansiskite institucii.

Kako rezultat na toa dvete ku}i vo Wu Orleans bile prodadeni od bankata za vkupno 4,5 milioni dolari.

Ku}ata od 8,5 milioni dolari vo Las Vegas dobila nov sopstvenik, koj ja kupil za pet milioni dolari, a stanot na Menheten, procenet na 9,5 milioni dolari, bil prodaden za 7,5 milioni dolari. Sepak, najgolemo razo~aruvawe vo portfolioto so investicii na Kejx e proda`bata na zamokot vo presti`nata naselba Bel Er, ~ija prvi~na procenka bila 35 milioni dolari, a se prodal za samo 10,5 milioni dolari.

Peja~kata so angelski glas, Toni Brekston, koja e i dobitni~ka na {est Gremi nagradi, gledala kako nejziniot dom vo Nevada, koj bil procenet na 2,6 milioni dolari, se prodava za ne{to pove}e od eden milion dolari po bankrotot na kompanijata Liberti entertejnment (Liberty Entertainment).

Otka`uvaweto na nastapite

TONI BREKSTON proglasi bankrot po vtor pat vo 2009 godina stanale sekojdnevna rabota vo repertoarot na peja~kata, koja poradi zdravstveni problemi morala da zamine na odmor. Toa dopolnitelno udri vrz nejziniot xeb, za{to bil raskinat dogovorot za {ou-programata vo Las Vegas.

Po site {okovi, krajniot rezultat bil neizbe`en.

Peja~kata proglasila bankrot vo vtor pat.

BANKROTIRANATA ROMA JA KUPUVAAT AMERIKANCI

JENKI VO VE^NIOT GRAD

Na Roma & e potreben nov stadion, sli~en na tie od Anglija. Na Olimpiko nema atmosfera, gleda~ite se premnogu oddale~eni od terenot

raweto na hipotekarnite SR\AN IVANOVI] krediti se vo sopstvenost Ivanovic@kapital.com.mk na Unikredit banka.

Bostonskiot tajkun Di rupa amerikanski Benedeto, koj vo SAD ima biznismeni se vo vistinska biznis-imperija, zavr{na faza na zasnovana na preproda`ba pregovori za pr- na nedvi`nini smeta deka ezemawe na kontrolniot grupacijata, {to ja pretpaket akcii na itali- stavuva, od Roma }e naprajanskiot fudbalski klub vi eden od najgolemite i Roma. Grupata e pretsta- najuspe{ni timovi vo vuvana od bostonskiot Evropa. Isto taka najavi milioner Tomas di Bene- i ogromni investicii vo deto, koj pak ve}e nekolku infrastrukturata. dena po red ja dogovara “Na Roma & e potreben cenata na 67% od akciite nov stadion, sli~en na tie na klubot, koi po aktivi- od Anglija. Na Olimpiko

G

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

nema atmosfera, gleda~ite se premnogu oddale~eni od terenot i toa e lo{o za natprevarite. Vo dogledno vreme }e izgradime nova arena, dostojna za ovoj klub. Voedno }e gi koristime i najnovite tehnolo{ki alatki i komunikaciski sredstva za da go promovirame klubot vo site delovi od svetot”, veli Amerikanecot so italijansko poteklo.

Di Benedeto e voedno i biznis-partner so NESV, kompanija koja pred izvesno vreme go otkupi

timot na Liverpul. Iako Amerikancite ne se dobredojdeni od angliskite fanovi, osobeno gazdite na Man~ester junajted i Aston Vila, novite sopstvenici na Liverpul se ~ini deka se po vkusot na “crvenite”. Klubot kone~no e so finansiski stabilna situacija, a toa se ~uvstvuva i na rezultatski plan.

Ostanuva da se vidi kako i na koj na~in }e se odviva prvata amerikanska investicija vo italijanskata Serija A.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Inaku, minatata godina mnozinskiot paket akcii, koj so decenii be{e vo sopstvenost na semejstvoto Sensi, & pripadna na Unikredit banka. Pod pritisok na s$ ponestabilnata finansiska sostojba, timot vo poslednite sezoni bele`i prose~ni rezultati, ne uspevaj} i da go povtori uspehot od 2001 godina, koga posleden pat ja osvoi {ampionskata titula vo Kal~o

ligata. Vo momentov Roma e na {estata pozicija na tabelata vo nacionalnoto prvenstvo, so celi 12 boda zaostanuvawe zad vode~kiot Milan.

Vistinski udar vrz renometo na klubot od “ve~niot grad” pretstavuva eliminacijata od Ligata na evropskite {ampioni, koga timot dva pati be{e sovladan od ukrainskiot [ahtjor.

GADGETS TEHNOLOGIJA [TO SE NOSI ako modernite gaxeti imaat za cel da gi kombiniraat dobriot izgled, multifunkcionalnosta i efektivnosta, za io gaxetot se veli deka e najdobar od site ostanati. Zo{to?

Poradi toa {to mo`ete da go oble~ete. Vo nego se vgradeni site najpopularni i najpotrebni gaxeti, kako {to e Bluetooth i vgradeniot MP3 i touch kontrolnite kop~iwa. Ovaa jakna ima GPS tehnologija koja mo`e da pomogne da se locira ~ovekot koj ja nosi. Informaciite mo`at da se ispratat do mobilen telefon ili do Internet, pa bukvalno da se sledi sekoj ~ekor. Kompanijata koja gi pravi se vika Londefri i ima prodadeno edna od ovie jakni za humanitarni celi, a dali }e prodol`i so izrabotka na ovoj interesen gaxet vo idnina ostanuva da vidime.

I

VO PETOK SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

AVTOMOBILIZAM