259-31-03-2011

TOP 100 IZVOZNICI VO MAKEDONIJA

SEPAK IMALO DOGOVOR

10 KOMPANII PRAVAT 40% OD IZVOZOT NA MAKEDONIJA

]E GLASAME NA 5 JUNI! STRANA 7

STRANA 9

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DEVIZNI TRANSFERI OD STRANSTVO JA ^UVAAT MAKROEKONOMSKATA STABILNOST

OD KADE DOJDOA 1,2 MILIJARDI EVRA LANI VO MAKEDONIJA?!

ISELENICITE LANI ISPRATILE 181 MILION EVRA POMO[ ZA SVOITE RODNINI VO MAKEDONIJA, A OD DRUGI NEIMENUVANI ISPRA]A^I OD SVETOT STIGNAA 1,172 MILIJARDI, POKA@UVA STATISTIKATA NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA. OD KADE STIGNAA OVIE PARI SO KOI DR@AVATA JA ^UVA[E MAKROEKONOMSKATA STABILNOST VO 2010 GODINA?

STRANA 11

~etvrtok-31. mart. 2011 | broj 258 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA ZATVORAWE, SREDA, 30.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,08% 0,05% 0 0,02% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,52 443,73 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,81 11 1,99%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.03)

MBI 10 2.607 2.602 2.597 2.592 2.587 2.582 2.577 2.572 2.567 24.3

26.3

USAID poddr{ka za 116 kompanii

STRANA 10

28.3

30.3

ISTRAGATA ZA MEGAAFERATA TAPKA VO MESTO

KRIMINALOT VO SVEDMILK POTVRDEN, KRIMINALCITE NE SE BARAAT?!

STRANA 2-3

EVN i ELEM }e si podelat 100 milioni evra?!

STRANA 4

Bez dr`avna pomo{ vinata od Makedonija }e bidat istisnati od germanskiot pazar!

STRANA 12-13

KOLU KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI ALEKSANDA STANISLA PIGON STANISLAV

CUNA CUNAMI FAKTOR FAK STRA STRANA 14 VOVEDNIK D KATERINA POPOSKA P

MISLI LI NEKOJ NA RUSIJA? STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 31 MART 2011

MISLI LI NEKOJ NA RUSIJA?

P

Pove}e od jasno e deka ruskata ekonomija }e pre`ivee i bez makedonskite proizvodi.

Ako ne jadat makedonski domati, piperki, ne pu{at makedonski tutun ili ne pijat makedonsko vino, Rusite nema da ostanat gladni. S$ {to im treba tie si uvezuvaat, ama ne od Makedonija.

Poprvin od Bugarija i od Srbija. Pritoa, treba da se nazna~i deka vo bugarskite i srpskite proizvodi ima mnogu makedonski produkti, ama so tu|a deklaracija.

Nema logi~no opravduvawe zo{to Makedonija nikako da go nadmine ovoj problem.

Zamislete, celi 20 godini nitu edna Vlada dosega ne izlobira pobrzo da sklu~ime dogovor za slobodna trgovija so gigantot Rusija. Zarem 140-milioniski pazar ne e dovolno atraktiven za zemjava? Ima milion objasnuvawa zo{to ni se slu~uva ova, no nitu edno ne mo`e da se prifati kako razumno, osobeno vo vreme koga celiot region galopira pred nas, vo vreme koga Srbija, Hrvatska, Slovenija i Bugarija se grabaat za par~e mesto pod sonceto - Makedonija gi prespiva {ansite.

Nie 20 godini nemame kapacitet da go re{ime ova krucijalno pra{awe za makedonskata ekonomija.

Analizite poka`uvaat deka Rusija duri 65% od potrebite za prehranbeni proizvodi gi zadovoluva od uvoz!

Deka Makedonija voop{to ne se gri`i da go osvoi ruskiot pazar potvrduvaat i statisti~kite podatoci.

Lani Makedonija izveze vo Rusija proizvodi vredni samo 27 milioni dolari, a uveze ottamu vo vrednost od 580 milioni dolari. Vo 2009 godina, pak, od vkupnata trgovska razmena so Rusija, “te{ka” 58 milioni dolari, duri 54 milioni otpa|aat na uvozot, dominantno na energensi. ]e zabele`ite

deka uvozot od Rusija vo Makedonija za edna godina e zgolemen za 10 pati. Za kakva ekonomska politika se zalagaa site vladi 20 godini?!

Dogovor za slobodna trgovija imame so zemjite od Evropskata unija i so zemjite od CEFTA, ama ne i so Rusija. Vladite dosega go ignoriraa strate{kiot pazar za zemjava, kade [to treba da se plasira ovo{jeto, zelen~ukot, vinoto, tutunot, metalnite proizvodi, pa duri i grade`nite uslugi.

Regionot go vide svojot interes od Rusija, no ne i Makedonija. Deklarativno se iznaslu{avme deka gigantot Rusija treba da se osvojuva, deka “pla~e” za plasman na makedonskite proizvodi, no na delo ne pravime ni{to. Deset godini politi~arite ni nosat “ubavi vesti od Rusija - deka se re{ava klirin{kiot dolg, deka Rusija kone~no }e po~ne da gradi gasovod vo zemjava, so {to }e ni vrati 60 milioni dolari.

Deset godini go ~ekame toj gasovod, stavaj}i go kako prioritet vo makedonskoruskite ekonomski odnosi, ignoriraj}i i zapostavuvaj}i go faktot deka zemjava u{te ne se dogovorila so Rusija za slobodna trgovija. Se zapnavme za toj klirin{ki dolg kako 60 milioni evra da }e ni gi re{at site finansiski problemi. alno e {to makedonski proizvodi stignuvaat na ruskiot pazar bez identitet, odnosno bez makedonska deklaracija. Srbija i Bugarija, koi nemaat carinski barieri so Rusija, se nudat kako posrednici, prete`no za zemjodelskite proizvodi, koi sakaat da stignat do ruskiot pazar.

No, cenata koja ja pla}a Makedonija e previsoka makedonskite proizvodi go gubat identitetot na milionskiot ruski pazar. Se deklariraat kako proizvodi od Srbija i Bugarija!

Rusija se pravda deka za slobodno da trguva so Makedonija mora prvo da pobara soglasnost od Belorusija i Kazahstan! Zarem?! “Beli

@

KRIMINALOT VO KRIMINALCITE N KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk k @k it l k

lagi” na koi makedonskite dr`avnici ne treba da padnat i da gi prespijat.

No, ova ne e s$. Rusija nikako ne saka da gi ukine vizite za makedonskite gra|ani.

Rusija dvojno gi odano~uva grade`nite raboti koi traat pove}e od 12 meseci.

Rusija ne gi priznava nitu bankarskite garancii na makedonskite banki. Pa, za kakov biznis i ekonomska sorabotka zboruvame?

Pred to~no sedum godini ruskiot minister za nadvore{na politika, Sergej Lavrov, se sretna so negovata kole{ka Ilinka Mitreva, no za da n$ poddr`i vo demarkacijata na makedonsko-kosovskata granica. Lavrov najavi i deka na 20 april doa|a vo Bitola po povod 103godi{ninata od ruskiot konzulat. Nema{e podobar povod?! Ruskiot premier Vladimir Putin, aj {to ne dojde vo Makedonija, na{ite dr`avnici ne se potresoa mnogu da insistirata na sredba so nego, vo ime na ekonomskite potrebi i perspektivi na Makedonija, koga e vo pra{awe Rusija.

Rusi ja te{ko d eka }e padne na dodvoruvawata so na{ata evroviziska pesna koja ja ispra}ame vo Moskva godinava. Alarmot e vklu~en, a ishodot zavisi samo od nas!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~evski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

30.000

hektari zemji{te se obrabotuvaat vo Pelagonija, {to e za 8.000 hektari pove}e vo odnos na 2005 godina, objavi podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Bitola.

Na zemjodelskite povr{ini dominiraat industriski, gradinarski i `itni kulturi.

Od Ministerstvoto komentiraat deka pri~ina za ova se subvenciite za zemjodelcite, koi za p~enica dobivaat po 10.000-11.000 denari, po 20.000 za gradinarski kulturi i po 90.000 do 130.000 denari za ovo{tarstvo.

ISTRAGATA ZA MEGAAFERATA TAPKA VO MESTO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Otkako porane{niot zamenik-minister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj kumuva{e na propa|aweto na Svedmilk, prizna deka vo mlekarnicata se slu~il ~ist kriminal, nikoj od nadle`nite organi vo Makedonija ne se potrese, nitu najavi deka }e prezeme akcija za kone~no da se rasvetli ovaa afera, vo koja o~igledno se vme{ani mnogu akteri.

Zasega ima samo najavi, no ne i konkretni aktivnosti za otkrivawe na kriminalot i kaznuvawe na storitelite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

P

Porane{niot zamenikminister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, eden od glavnite igra~i koi kumuvaa na propa|aweto na Svedmilk, po dve godini javno prizna deka vo mlekarinicata se slu~il ~ist kriminal.

Toj po otkrivaweto na kriminalot vo Svedmilk, poradi “li~ni pri~ini” dade ostavka od mestoto zamenik-minister i is~ezna od dr`avata, a duri po dve godini dade izjava za [vedskoto radio so koja priznava deka porane{niot menaxment ja ispraznil kasata na kompanijata za pove}e od 22 milioni evra pred taa da padne vo ste~aj.

Po ovaa izjava na Delev, nikoj od nadle`nite organi vo Makedonija ne se potrese, nitu najavi deka }e prezeme akcija

za kone~no da se rasvetli ovaa afera, vo koja o~igledno se vme{ani mnogu akteri. Zasega ima samo najavi, no ne i konkretni aktivnosti za otkrivawe na kriminalot i kaznuvawe na storitelite.

“Toa be{e klasi~en primer za grubi ekonomski zloupotrebi u{te od prviot den”, veli Delev, koj, spored [vedskoto radio, u~estvuva i vo istragata za ste~ajot vo Svedmilk.

Ovaa informacija dava nova slika na celiot slu~aj, koj s$ u{te nema sudska zavr{nica. Se otvora pra{aweto dali instituciite kone~no }e prezemat merki za re{avawe na celata kriminalna saga okolu mlekarnicata i dali po ovaa izjava na Delev }e se pro{iri istragata.

Nikoj od nadle`nite institucii ne ka`uva dali i koi aktivnosti }e bidat prezemeni. “Kapital” podolgo vreme se obiduva da stapi vo kontakt so Kristijan Delev za da dade detali za slu~uvawata vo Svedmilk, no toj s$ u{te e nedostapen na negoviot telefon.

Informacii ne dobivme

nitu od porane{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenoski, koj sega e ambasador vo Ukraina i koj vo toa vreme mu be{e pretpostaven na Delev.

Edinstveno od skopskoto obvinitelstvo, vo ~ija nadle`nost e slu~ajot Svedmilk, najavija dopolnitelna analiza na slu~ajot.

Spored skopskiot obvinitel, Marko Zvrlevski, po krivi~nite prijavi za trojcata osnova~i na Svedmilk i po sprovedenata istraga, protiv niv e pokrenato obvinenie za la`no predizvikuvawe ste~aj i za nesovesno rabotewe. Toj ne be{e informiran za izjavata na Delev, no istakna deka ako ima potreba }e ja pro{irat istragata.

“Izjavata na porane{niot zamenik-minister mo`e da bide predmet na analiza.

Ako utvrdime deka taa izjava vo momentot e relevantna i ako ima dopolnitelni podatoci za istra`nata postapka, toga{ }e bide zemena predvid”, veli Marko Zvrlevski, glaven obvini-

ODLO@ENA PRODA@BATA NA SVEDMILK Vo me|uvreme dodeka kriminalot vo Svedmilk se vle~e po sudnicite, mlekarnicata nikako da proraboti. Po otvoraweto na ste~ajnata postapka, koja trae{e pove}e od edna godina, be{e proglasena likvidacija, najgolemite doveriteli s$ u{te ne mo`at da ja prodadat fabrikata, koja e opremena so najsovremena oprema i ma{ini.

Iako nejzinata licitacija be{e zaka`ana za po~etokot na sledniot mesec, poradi gre{ka na izvr{itelite vo procenka na imotot, proda`bata na Svedmilk be{e odlo`ena. Od odborot na doveriteli objasnuvaat deka procenitelite napravile popis i na raboti koi ne se predmet na hipoteka, tuku se del od ste~ajnata masa na Svedmilk i poradi toa odborot na doveriteli podnel prigovor do sudot, so {to e poni{ten popisot i najavena e nova procenka na imotot.

Spored izvori na “Kapital”, za mlekarnicata bil zainteresiran avstriski investitor, koj duri i imal sredba so doveritelite. No, informacija dali i {to e dogovoreno i koj }e ja kupi mlekarnicata s$ u{te nema od doveritelite.

Najgolemi doveriteli na Svedmilk se NLB Tutunska banka, za hipoteka na imotot, Hipo Alpe Adria za opremata pod lizing i farmerite za predadenoto mleko.

Navigator

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK EKONOMIJATA JA RAZVIVAAT KOMPANIITE!

LARS VALUND

vedskiot ambasador i negovite slu`benici }e go ~istat Skopje i treba da bidat primer za gra|anite i dr`avata, na koi zdravata sredina im e posledna gri`a

[

MARKO ^ALASAN

nigata “Vindous 7” na makedonskiot kompjuterski genij, napi{ana za nekolku meseci, besplatno }e im bide podelena na u~enicite vo zemjava

k

MILE JANAKIESKI

dvaj im go dade zemji{teto na op{tinite, pa sega im nalo`i da go prodavaat po edno evro za kvadrat, so {to gi urna site nade`i na gradona~alnicite

O

JORGOS PAPANDREU

amaluvaweto na kreditniot rejting na Grcija za dva stepeni, od VV+ na VV-, voop{to ne mu odi vo prilog na premierot, koj saka {to pobrzo da go namali dolgot na zemjata

N

SVEDMILK POTVRDEN, NE SE BARAAT?!

P

Podobruvaweto na konkurentnosta na kompaniite, novi investicii i otvorawe novi rabotni mesta i po teorija se klu~nite faktori za razvojot na ekonomiite, no dodeka makedonskata Vlada i nejzninite instituicii za poddr{ka na kompaniite se zanimavaat so visoka politika, Amreikancite u{te edna{ e doka`aa deka nivnata prakti~nost i pragmati~nost dava realni pragmati~nos rezultati. Direktorot D na Proektot za konkurentnost na USAID, Nimi{ N Xaveri, im ovozmo`i na firmite vo uslovi na kriza kr neprocenliva pomo{ vo znaewe i finansiski ssoveti. Grupa od dvaesetina konsultanti k {to USAID im gi anga`ira{e anga`ira poka`a na bbiznismenite kako k se pravi izdr`an biznis-plan na koj duri nitu bankite nema da mo`at da mu odoleat i im pomogna na kompaniite

NIMI NIMI[ MI I[ XAVERI XAVVERI XA da dobijat krediti vo vrednost od 44 milioni dolari.

Dopolnitelno so sopstveni sredstva, kompaniite za dve godini investirale vkupno 75 milioni dolari i otvorile novi 1.000 rabotni mesta.

Pa tolku novi rabotni mesta ne otvorija duri nitu stranskite direktni investicii vo zemjava. Spored podatocite od USAID, sekoj investiran amerikanski dolar vo zemjava, obezbedil zarabotuva~ka od 270 dolari.

Toa e realna poddr{ka za ekonomijata koja obezbeduva dolgoro~en razvoj. Brutodoma{niot proizvod pove}e raste ako raste privatniot sektor, a ne samo dr`avniot.

GUBITNIK SRAMNI PORTOKALOVI PRA[AWA!

P tel vo skopskoto obvinitelstvo.

Spored nego, ne mo`e vo celost da se sfati za seriozna vakvata izjava, pred s$, bidej}i Delev ne e ve}e na funkcijata zamenik-minister, no vo sekoj slu~aj }e bide zemena predvid i }e se analizira. Kako {to objasnuvaat od obvinitelstvoto, spored o~ekuvanata sudska procedura, procenkite se deka za eden do dva meseci bi trebalo da po~ne sudskiot proces.

“Otkako obvinetite, tie {to se dostapni, }e gi dobijat obvinenijata, }e bide zaka`ano ro~i{te. No, ne mo`am to~no da ka`am koga”, objasnuva Zvrlevski.

Na tie {to se nadvor od zemjata }e im se sudi vo otsustvo.

Nema nikakva reakcija od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

Krivi~nite prijavi za trojcata osnova~i na Svedmilk, Roxer Oskarson, Ala Al kafagi i Josif Sarxovski bea pokrenati na krajot od 2009 godina, a finansiskata policija, MVR i UJP gi obvinija za zatajuvawe danok i uni{tuvawe delovni knigi, so {to go o{tetile buxetot na dr`avata za 200.000 evra.

Spored krivi~nite prijavi, Oskarson iako znael deka raspolaga so dovolno pari za opremuvawe i po~nuvawe

so rabota na Svedmilk, zel krediti od bankite, no parite gi tro{el za dnevnici i za isplata na visoki provizii. Finansiskata policija otkrila deka rakovodstvoto gi la`elo i manipuliralo i sto~arite. Otkupnata cena na neprerabotenoto mleko nesrazmerno bila zgolemena so cel da se privle~at pove}e klienti.

No, se sozdale ogromni rezervi gotov proizvod.

Nemaj}i kade da go pakuvaat, skladiraat nitu da go prodadat mlekoto, tie zavr{uvale vo deponiite.

Otkako ogromniot kriminal izleze na povr{ina, se najavuva{e istraga i za drugite involvirani vo Svedmilk, a ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, najavi deka istragata prodol`uva i dokolku se obezbedat dokazi za dopolnitelni krivi~ni dela ili pro{iruvawe na krugot na osomni~enite, nadle`nite institucii }e ja prodol`at prijavata, sepak, po izjavata na Delev nema{e nikakva reakcija ili najava za pro{iruvawe na istragata od MVR. Do krajot na denot ne dobivme odogovor od Ministerstvoto dali e predvideno pro{iruvawe na istra`nata postapka.

Se o~ekuva rasvetluvaweto na kriminalot vo “Paja`ina” da go

[VEDSKITE INSTITUCII POGODENI OD AFERATA “SVEDMILK” Po cela niza korupciski skandali, kako vo slu~ajot na propadnatata mlekarnica Svedmilk vo Makedonija, [vedskiot dr`aven organ za finansiska pomo{ i me|unarodna sorabotka, SIDA, ja zgolemi transparentnosta. Vo idnina sekoj }e mo`e na ednostaven na~in da prijavi somnevawa za ekonomski proneveri i zloupotrebi na dano~ni sredstva nameneti za finansiska pomo{.

Ovoj proekt na SIDA e nare~en “Oupen eid” i }e bide prezentiran idnata nedela. Novite kontrolni mo`nosti se o~ekuva da bidat zaostreni i vo odnos na {vedskite dr`avni kompanii koi upravuvaat so finansiska pomo{, kako na primer, kompanijata za rizi~en kapital Svedfand, koja be{e anga`irana za izgradbata na mlekarnicata Svedmilk vo Makedonija.

rasvetli i kriminalot vo Svedmilk.

Od Upravata za javni prihodi (UJP) ne komentiraat za odredeni slu~ai za dano~ni obvrznici.

Vo poslednata informacija za slu~ajot Svedmilk, koja ja dade direktorot na Upravata, Goran Trajkovski, vo intervjuto za “Kapital”, nekolku dena otkako inspektorite vlegoa vo firmite na Pero Nakov bb, potencira{e deka momentalnite slu~uvawa vo MiA Beverixis i vo {este firmi vo odredeni segmenti go povrzuvaat so slu~uvawata vo Svedmilk.

“Veruvam deka }e bideme dovolno brzi za da se dopolnat krivi~nite prijavi, koi se procesuirani pred

obvinitelstvoto i sudovite, za da bidat dopolneti so kvalitetni dokazi za da imame kvalitetna razre{nica i na Svedmilk, {to }e ni bide garancija deka }e imame uspe{na razre{nica vo MiA Beverixis i vo firmite na Pero Nakov bb, objasni Trajkovski.

Toj o~ekuva paralelno so rasvetluvaweto na slu~ajot “Paja`ina” da se razjasni i kriminalot vo Svedmilk.

“Od toa kako trgnaa rabotite, veruvam deka }e se razjasni i kriminalot vo Svedmilk. Nie napravivme kontrola na Svedmilk vo 2008 godina i stoime zad tie na{i naodi, no toa se naodi od ~isto dano~en aspekt”, potencira{e Trajkovski.

Pratenikot na VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev, na v~era{nata sednica za prateni~ki pra{awa se nadmina i sebesi i svoite vmrovski kolegi koga od ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, pobara da mu gi objasni sostojbite vo makedonskoto zemjodelstvo, ni pomalku ni pove}e, tuku po kulturi! Pa potoa ministerot nadolgo i na{iroko po~na da objasnuva kako za orizot i za son~ogledot subvenciite }e bidat poka~eni od 8.000 na 12.000 denari (i taka natamu), a kako samo vo poslednite tri godini naplateni bile celi 556 milioni denari sredstva koi direktno odele vo buxetot po odnos na zakupnina. Kako kapak na s$ i pratenikot i ministerot vo najgolem del od svoite izlagawa zboruvaa kakva politika vodela prethodnata

VLAT VLATKO ATKO AT KO \OR^EV \\O OR OR^EV vlada, no ne taa od 2006 godina na Nikola Gruevski, tuku “poprethodnata” na SDSM, koja nikako ne vodela gri`a za zemjodelcite.

Aman ve}e! Degutantni se diskusiite, a u{te podegutantni se pra{awata na pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo.

Sednicite gi pretvorija vo falbi i vospevawa na vladinite politiki! Koga ve}e site znaeme kako funkcionira portokalovata ma{inerija, neka se potrudat nejzinite glasnici barem da nau~at kako kulturno da formuliraat prapawe za nekoj vladin “uspeh” bez pritoa da ni ja navreduvaat inteligencijata.

MISLA NA DENOT MOMENTOT NA SPOZNAVAWE PONEKOGA[ E EDNAKOV NA CELOTO @IVOTNO ISKUSTVO

OLIVER VENDEL HOLMS PORANE[EN SUDIJA VO AMERIKANSKIOT VRHOVEN SUD

Navigator

4

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

ZAVR[I NAJGOLEMIOT STOPANSKI SPOR VO MAKEDONIJA

EVN I ELEM ]E SI PODELAT 100 MILIONI EVRA?!

Do v~era lutite protivnici, energetskite kompanii ELEM i EVN, kone~no se spogodija. V~era si podadoa raka vo Vladata, so vetuvawe deka vo idnina dobro }e sorabotuvaat KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o v~era lutite rivali, Elektrani na Makedonija i EVN, kone~no gi zakopaa sekirite.

Dvegodi{nata energetska vojna me|u dr`avnata kompanija ELEM i avstriskata EVN v~era zavr{i so spogodba vo Vladata. Zavojuvanite strani priznaa deka gi nadminale nizata otvoreni pra{awa.

Sudskite ve{taci, koi 18 meseci gi skeniraa problemite me|u ELEM i EVN, procenile deka vo slednite 10 godini EVN treba da naplati 100 milioni evra od gra|anite, dolg za struja koj se natrupal u{te od staroto Elektrostopanstvo. Parite koi }e uspee da gi sobere EVN treba da gi deli po polovina so ELEM. Sudskata spogodba me|u dvete kompanii predviduva na smetkata na ELEM vo slednite 10 dena EVN da uplati tri milioni evra, koi vo me|uvreme gi naplatila od gra|anite.

ELEM, pak, treba sam da naplati 19,5 milioni evra stari pobaruvawa

D

od dr`avnite institucii i buxetskite korisnici.

No, delbeniot bilans za starite, neneplateni smetki za struja, koi datiraat u{te od 2006 godina, ne se edinstveniot kompromis me|u dvete kompanii.

Medijatorot vo ovoj spor, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, objasnuva deka za da se slu~i primirje Vladata morala da izmeni del od Zakonot za energetika i od podzakonskite akti, kako i da pomogne celosno da se registrira imotot na EVN vo zemjava.

“Golem del od imotot na EVN e vo faza na registracija. Procesot e staven na {ini i naskoro }e bide zavr{en. Za smetka na toa, EVN v~era ja povle~e pretstavkata do Evropskata energetska zaednica, a ovie denovi }e po~ne i postapkata za povlekuvawe na tu`bata protiv Makedonija, koja ja po~na pred Me|unarodniot arbitra`en sud vo Va{ington”, izjavi Pe{evski.

Pretsedatelot na Upravniot odgor na EVN grupacijata, Ginter Ofner, nema da bara javno izvinuvawe od premierot Nikola Gruevski,

koj pred dve godini go karakterizira{e EVN kako primer za najlo{ investitor vo Makedonija. Ofner veli deka sega se ~uvstvuva dobro vo zemjava i e sre}en {to site problemi se nadminale vo ramkite na makedonskite institucii.

“Ovaa spogodba ispra}a pozitiven signal deka kompliciranite problemi mo`at da se re{at na dobar na~in.

Site bevte svedoci vo kakva komplicirana sostojba po~naa na{ite odnosi.

No, problemite se ve} e re{eni i se nadevame na podobra sorabotka vo idnina. Ova nudi odli~na osnova da ne gi koristime sudovite za re{avawe na problemite, tuku na edno prijatelsko kafe da se nadminuvaat pre~kite”, re~e Ofner.

Direktorot na dr`avnite elektrani, Vlatko ^ingoski, pak, uveruva deka koga vo 2008 godina ja pokrenale tu`bata protiv EVN nemal namera so toa da doka`e deka EVN e lo{ investitor, tuku sakal da ja nadomesti nepravdata koja mu ja nanelo nekoga{noto ESM. “Po~nuvaweto na ovoj sudski proces nema{e cel da

ja izbrka EVN od Makedonija, nitu da poka`e deka nekoj e lo{ ili dobar, nitu deka EVN e lo{ investitor vo Makedonija.

Naprotiv, sakavme da utvrdime kakvi se sostojbite vo odnos na dogovorite koi gi prezemaat dvete kompanii kako odgovorni subjekti vo zemjava. So ovaa sudska spogodba poka`avme deka pravniot sistem vo Makedonija funkcionira, deka bevme vo pravo koga smetavme oti odredeni finansiski sredstva koi mu pripa|ale na ELEM ne bile pravovremeno transferirani.

So ovaa spogodba se ispravuva nepravdata koja mu se nanese na ELEM vo izminatiot period”, objasni ^ingoski.

Pred re~isi dve godini ELEM pokrena sudska postapka priotiv EVN za da si naplati okolu 200 milioni evra, {to e re~isi isto tolku kolku {to Avstrijcite pred tri godini platija koga ja kupija distribucijata, del od ESM. Povod za sudskiot spor bea nenaplatenite pobaruvawa na ESM od potro{uva~ite na elektri~na energija vo periodot 1995-2004 godina.

EVN trebalo ovie pobaruvawa da gi naplati i parite da gi podeli so ELEM po polovina. Ovie pari EVN treba{e sudski da gi naplati od 400.000 tu`bi kon potro{uva~ite.

Obidot da se najde me|useben dogovor be{e pod silen me|unaroden pritisok, otkako pred dve godini Sudot prvi~no odlu~i EVN da mu plati na ELEM 200 milioni evra.

So obrazlo`enie deka Vladata lo{o gi tretira stranskite investitori, EVN re{i pravdata da ja bara pred Arbitra`niot sud vo Va{ington.

Navigator

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

48 905 15%

PROCENKI... ~lenot na upravniot odbor na ECB

CENTRALNITE BANKI DA GO PODDR@AT GLOBALNIOT FINANSISKI SISTEM Ovaa godina verojatno }e bide isto tolku predizvikuva~ka kako i prethodnata, smeta ~lenot na upravniot odbor na ECB, Lorenco Bini Smagi. Spored nego, centralnite banki }e mora i ponatamu da go pottiknuvaat globalniot finansiski sistem.

“Centralnite banki }e mora da deluvaat kako poddr{ka za monetarnata i finansiska stabilnost vo svetot, koj do`ivuva brzi promeni”, naglasi Smagi na zaedni~kiot sostanok so pretstavnicite na ruskata Centralna banka.

O

DOLARI GODI[NO IZNESUVA BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD PO @ITEL VO OVIE ZEMJI

E PROSE^NIOT PRIHOD NA NASELENIETO VO OVIE ZEMJI OD SVETSKIOT PROSEK

O

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

LORENCO BINI SMAGI

ZEMJI, OD KOI POVE]E OD DVE TRETINI SE OD AFRIKA, SE NAJMALKU RAZVIENI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA OBEDINETITE NACII

K

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

ZO[TO WWW.KAPITAL.COM.MK? o vreme na informativna globalizacija, brzoto, to~no i celosno informirawe na edno mesto stanuva potreba. Samo mediumite koi }e mo`at da go ispora~aat toa }e pre`iveat na mediumskiot pazar.

Prepoznatlivi po inovativnosta i kreativnosta, ovojpat prodol`uvame preku novata internet-platforma na poinakov na~in da vi go nudime iskustvoto i znaeweto koi ve}e edinaeset godini n$ razlikuvaat od ostanatite mediumi na na{ite prostori.

Portalot www.kapital.mk }e informira za site najzna~ajni informacii i slu~uvawa vo Makedonija, vo regionot i vo svetot. Biznis-vestite od Makedonija, od regionot i svetot, vestite i informaciite od oblasta na finansiite, ekonomijata, berzite, kompaniite, kako i informacii za najnovite trendovi vo oblasta na edukacijata i karierata }e se apdejtuvaat vo tekot na celiot den. Na portalot www.kapital.mk }e mo`ete da najdete informacii za najva`nite biznis-nastani, najavi za najva`nite nastani od oblasta na kulturata, informacii za vremenskata prognoza, top-vesti od sportot, najdobri fotografii, vesti za slu~uvawata od svetot na avtomobilite, tehnologiite, lajfstajl, zabavata i {oubiznisot...

Kako lideri na pazarot vo biznis-informiraweto i posveteni na na{ata dolgoro~na cel - kvalitetno, brzo i to~no da ve informirame za site ekonomski, politi~ki i biznis-slu~uvawa, vizijata na na{ata kompanija e www.kapital.mk da stane prv, posakuvan i isklu~itelno

V

Denes startuva portalot www.kapital.mk, najnoviot proekt i mnogu golem ~ekor vo ostvaruvaweto na vizijata na Kapital Media Group. Siguren sum deka ovoj portal preku svoite sodr`ini, no i unikatnata vrednost koja ja ispora~uva brendot Kapital za mnogu kratko vreme }e dobie isklu~itelno zna~ewe za delovnata zaednica vo Makedonija i }e stane mesto od kade {to }e mo`at da se dobijat site informacii potrebni za kreirawe na agendata na sekoj moderen deloven ~ovek korisen izvor na informacii za makedonskata ekonomija, za kompaniite i za site na{i ~itateli.

Na ova mesto, po~ituvani na{i pretplatnici na webizdanieto na magazinot “Kapital”, ~uvstvuvam potreba da ja komuniciram opredelbata na kompanijata portalot www.kapital.mk vo prvite 5-6 meseci da bide celosno dostapen za site korisnici na Internet. Na{ata strategija e vo prvo vreme na site ~itateli da im ovozmo`ime pristap do sodr`inite koi gi nudi portalot, da im ponudime porazli~no iskustvo vo internet-informiraweto na na{ite prostori. Na site vas koi vo izminatiot period redovno n$ sledevte na Internet pretplatata }e vi bide prodol`ena za tolkav period kolku {to }e trae slobodniot pristap do portalot.

Vo svoeto decenisko postoewe Kapital pove}e be{e pofaluvan i nagraduvan otkolku kritikuvan. Toa e uspeh, no i obvrska da prodol`ime po ista linija!

Da im bideme od korist i na kompaniite i na bizniszaednicata, i kon vladinite i nevladinite institucii, i kon komorite i Vladata, i kon site brojni likovi od {irokata galerija na na{i sorabotnici i prijateli bez koi brendot Kapital denes, bez preteruvawe, nema{e da stane najdobroto na mediumskiot pazar vo dr`avata.

I koga go po~nuvavme magazinot “Kapital” pred 11 godini i koga go po~navme golemiot proekt dneven vesnik “Kapital” pred edna godina dobivavme mnogu pra{awa dali e ova vistinsko vreme da se po~nuva nov i golem proekt, dali vakov proekt mo`e da uspee vo Makedonija... No, zaedno uspeavme da doka`eme deka Makedonija e pazar koj gi prifa}a i vrednuva dobrite i uspe{ni proekti i idei za biznis, pazar koj gi prepoznava i nagraduva trudot i iskrenata posvetenost. Obvrskata da gradime dobri i uspe{ni proekti e obvrska na site nas kon ostvaruvawe na zaedni~ata cel - evropska Makedonija.

Zatoa, denes so gordost vi najavuvam deka naskoro mo`ete da o~ekuvate u{te eden golem i va`en proekt na Kapital Media Group.

Za kraj na moeto obra}awe, uveren vo uspehot i na ovoj na{ nov proekt, ve pokanuvam na “obikolka” niz virtuelniot svet na biznis-informaciite na www.kapital. mk.

Neka ni e so sre}a, Qup~o Zikov

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI STEVANOVSKA ]E GI TU@I POTPRETSEDATELITE NA SDSM vtorkata na trite najskapi spomenici od proektot “Skopje 2014”, Valentina Stevanovska, }e pokrene privatni tu`bi protiv potpretsedatelite na SDSM, Ana Pavlovska-Daneva i Gordan Gorgiev. Taa vo pismoto so koe ja informira javnosta za svojata namera naveduva deka iznesenoto od Pavlovska-Daneva i od Georgiev, za nejziniot umetni~ki anga`man dogovoren so op{tina Centar za proektot “Skopje 2014”, e nevistina i {pekulacija. Obvinuva deka Pavlovska-Daneva i Georgiev {irat dezinformacii so politi~ko-propagandni celi, i taka gi zloupotrebuvaat umetnicite kako sredstvo za partiski presmetki. “]e podnesam privatna tu`ba poradi kleveta i naru{uvawa na mojot ugled, koj, zaedno so mojot avtoritet se gradeni vrz baza na makotrpna rabota, na redovno i dopolnitelno obrazuvawe, i na postojano doka`uvawe. Umetnosta ima pogolema vrednost od dnevnata politika”, stoi vo pismoto na Stevanovska.

A

EKSPERTSKA DEBATA ZA BORBA PROTIV KORUPCIJATA I KRIMINALOT dru`enieto na sudii i javni obviniteli organizira dvodnevna trkalezna masa za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal, koja od v~era po~na vo Struga. Zaedni~ka cel na Zdru`enieto be{e da se organizira trkalezna masa na koja }e bidat prisutni pove}e eksperti, koi preku razgovor }e treba to~no da go definiraat terminot organiziran kriminal i zlostorni~ko zdru`uvawe za koi vo javnosta se pojavija pove}e dilemi za negovoto vistinsko zna~ewe.

Ova go istakna Marko Zvrlevski, pretsedatel na Zdru`enieto na javni obviniteli neposredno pred po~nuvaweto na debatata.

Celta na ovaa trkalezna masa, poso~i Ximi Varen pravna sovetni~ka vo Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija i porane{en obvinitel vo SAD, e da se razmenat mislewa za toa {to pretstavuva organiziraniot kriminal imaj}i predvid deka borbata protiv nego e od su{testveno zna~ewe za edna dr`ava. Taa smeta deka noviot Zakon za krivi~na postapka }e bide od golemo zna~ewe za Makedonija kako dr`ava.

Vo Struga se prisutni pove}e doma{ni i stranski eksperti me|u koi Robert Livermor, obvinitel vo oddelenieto za organiziran kriminal pri krivi~niot oddel na Ministerstvoto za pravda na SAD, Jovan Ilievski, osnoven javen obvinitel na Osnovnoto javno obvinitelstvo na Republika Makedonija za gonewe na organiziran kriminal i korupcija, kako i Radmila Dragi~evi}-Di~i}, pretsedatel na Apelacioniot sud vo Belgrad.

Z

DR@AVNIOT ARHIV DOBI ORDEN ZA ZASLUGI retsedatelot, \orge Ivanov, go odlikuva{e Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija so “Orden za zaslugi za Makedonija”, po povod {eesetgodi{niot jubilej na ovaa institucija. Ovaa satisfakcija Arhivot ja zaslu`i so isklu~itelnite rezultati postignati niz dolgogodi{noto vr{ewe na dejnosta za za~uvuvawe i za{tita na arhivskata gra|a, kako svedo{tvo za istorijata na Makedonija.

“Vo Dr`avniot arhiv se sobrani najva`nite dokumenti od na{ata istorija, site pismeni dokazi za na{eto postoewe od site epohi. Negovite depoa go ~uvaat na{eto minato, ja registriraat sega{nosta, otvoraj} i patokaz za idninata”, izjavi pretsedatelot Ivanov po sve~enosta na dodeluvaweto.

Ivanov pobara Dr`avniot arhiv vo idnina da raboti Direktorot na Dr`avniot arhiv, Zoran Todorovski, vo svoeto obra}awe go podvle~e zna~eweto na institucijata kako izvor za osoznavawe na istoriskoto minato, i prenesuva~ na duhot na nacionalnoto i dr`avnoto postoewe, {to ja pravi va`en stolb i bedem na makedonskiot identitet, samobitnost i dr`avnost.

P

USPE[EN ^E[KI BIZNISMEN VO POSETA NA MAKEDONIJA retsedatelot \or|e Ivanov ostvari sredba so osnova~ot na ODIEN grupacijata i pretsedatel na bordot na direktori na ^EDOK, najgolemata turisti~ka korporacija vo ^e{ka, Majkl Saran. ODIEN e edna od vode~kite privatni investiciski kompanii vo Centralna i Isto~na Evropa i me|u najgolemite vo Centralna Evropa.

Na sredbata Saran se zablagodari za pokanata da ja poseti Makedonija i projavi interes za aktuelnite ekonomski sostojbi vo zemjata, imaj}i gi predvid mo`nostite i interesot na korporaciite koi gi pretstavuva za pro{iruvawe na biznis-planovite vo sferata na turizmot i vo drugi sektori.

Pretsedatelot Ivanov go informira{e ~e{kiot biznismen za aktivnostite okolu planot za sozdavawe podobra ekonomska i investiciska klima vo Makedonija i izrazi nade` deka povolnostite za stranskite investitori }e rezultiraat so konkretna ekonomska sorabotka.

Se o~ekuva Saran, koj prestojuva vo zemjava so cel dobivawe potencijalni informacii za razvoj na negovite biznis-planovi, da ostvari sredbi i so pretstavnici na Agencijata za stranski investicii, na Ministerstvoto za ekonomija, a vo negovata agenda se predvideni i poseti na Ohrid, Bitola, Mavrovo.

P

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

AMBASADOROT AVIROVI] BOJKOTIRAN

PRATENICITE NEZAINTERESIRANI ZA OBEDINETITE NACII!

Nitu eden u~ili{ten ~as ne im be{e dovolen na narodnite pretstavnici za da se pojavat na Komisijata za nadvore{ni raboti za da gi soslu{aat diplomatskite aktivnosti na novonazna~eniot ambasador vo Obedinetite nacii GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

amesto pratenicite da go ~ekaat ambasadorot, v~era novonazna~eniot ambasador vo Obedinetite nacii, Pajo Avirovi}, gi ~eka{e pratenicite. Protokolot za navremeno pojavuvawe na zaka`anata sednica go zapazija samo ambasadorot Avirovi} i pretsedatelkata na Komisijata za nadvore{ni raboti, Teuta Arifi, a ~lenovite na Komsisijata se uspaa.

Otkako Arifi i po polovina ~as ne mo`e{e da obezbedi kvorum za rabota na Komisijata na koja ambasadorot Avirovi} treba{e da ja pretstavi svojata platforma, taa dade pauza od 15 minuti za da gi sobere pratenicite i da ja smiri tenzi~nata situacija vo Sobranieto. No, najverojatno, nitu 45 minuti ne im bea dovolni na pratenicite za da pristignat vo Sobranieto, pa pretsedatelkata Arifi mora{e da go odlo`i pretstavuvaweto na celite na ambasadarot.

Pretsedatelkata najostro go osudi vakvoto odnesuvawe na ~lenovite na Komisijata i Sobranieto.

“Ambasadorskoto mesto vo ON e edno od klu~nite za Republika Makedonija. No,

N

toa {to e od interes za zemjata ne e interesno za del od na{ite kolegi-pratenici, koi ne mo`at da stanat i da dojdat. Se nadevam deka ako prethodno dogovorime nekoe drugo vreme }e Ve vikneme, gospodine Avirovi}”, izjavi Arifi, koja vo svoe ime i vo ime na ~lenovite na Komisijata mu se izvini na ambasadorot za ~ekaweto.

Inaku, ambasadorot Pajo Avirovi} va`i za eden od podobrite karierni ambasadori koi gi ima Makedonija, so diplomatska kariera pove} e od petnaeset godini. Toj na ambasadorskoto stol~e vo Obedinetite nacii doa|a od

Izrael, kade {to isto taka ja izvr{uva{e ambasadorskata funkcija. Na negovo mesto vo Erusalim sega doa|a Petar Arsovski, koj dosega ja pretstavuva{e zemjata vo Indija.

PRATENICITE NE ZNAAT ZA BONTON! Praktikata za postojano docnewe na sobraniskite sednici ili, pak, na komisiskite raspravi ne e nova za pratenicite. Voobi~aeno, site sobraniski debati po~nuvaat najmalku polovina ~as podocna od zaka`aniot termin.

Docneweto na debatite e u{te pogolemo dokolku premierot Nikola Gruevski treba da

u~estvuva na nekoi od sednicite, kako {to e, na primer, sednicata za prateni~ki pra{awa sekoj posleden ~etvrtok od mesecot. Kaj nego stana praktika na sekoj nastan da docni 45 minuti.

Me|utoa, velat upatenite, vakvoto odnesuvawe na narodnite pretstavnici sozdava lo{a slika za Sobranieto i ostava lo{ vpe~atok kaj gostite. Ako ambasadorot mo`el da dojde navreme, toga{ “bojkotiraweto” na pratenicite so nivnoto nedoa|awe na Komisijata vo najmala raka mo`e da se sfati kako izraz na nepo~ituvawe kon gostinot.

EVROPA ]E NI GO PODDR@UVA NARODNIOT PRAVOBRANITEL

600.000 EVRA ZA DA SE ZA[TITI NARODOT OD VLASTA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

eophodno e da & se dade poddr{ka na institucijata ombudsman za zajaknuvawe na nejzinite kapaciteti, so cel da se podgotvi javnata administracija, od ~ii zloupotrebi Narodniot pravobranitel gi {titi gra|anite, za eventualno ~lenstvo vo Evropskata unija, izjavi evroambasadorot Piter Sorensen, ozna~uvaj} i go po~etokot na proektot “Poddr{ka za ombudsmanot”.

Partneri vo proektot se ombudsmanot na [panija, Maria Luisa Kaba de Qano i Kario, i medijatorot na Francija (ekvivalent na ombudsman), pretstaven od {efot na negovata kancelarija, [arlot Lavrol. Proektot }e se realizira so sredstva od IPAR fondovite na EU, vo vrednost od 600 iljadi evra,i }e trae 18 meseci.

Maria Luisa Kaba de Qano i Kario, koja pove}e od deset godini ja izvr{uva funkcijata ombudsman vo kralstvoto [panija, vo svoeto izlagawe na slikovit na~in ja opi{a ulogata na ombudsmanot vo op{testvoto.

N

“Ombudsman e svetilnik koj vo dlabokata no} mu go osvetluva patot na izgubeniot mornar i posledna nade` za mnogu lu|e koi namerno ili slu~ajno se iznevereni od vlasta”.

Kako neophodni uslovi za nepre~eno funkcionirawe na institucijata ombudsman Di Qano i Kario gi navede trite vida nezavisnost na koi treba da smetaat pravobranitelot i gra|anite kako negovi {titenici: politi~ka, pravna i ekonomska. Veti maksimalna posvetenost i entuzijazam od strana na [panija, koja e lider vo sproveduvaweto na proektot vo Makedonija.

“Da ve pottiknam da ja poddr`ite i da ja kritikuvate koga e potrebno rabotata na Narodniot pravobranitel, za{to toa e neophodno za zajaknuvawe na kapacitetite na ovaa institucija”, im pora~a Di Qano i Kario na makedonskite gra|ani.

I pretstavni~kata na Francija, [arlot Lavrol, veti celosna sorabotka so makedonskiot ombudsman, Ixet Memeti, za {to poneposredno prenesuvawe na francuskoto iskustvo od ovaa oblast vo negovata kancelarija.

“]e napravime s$ za da pridoneseme za zajaknuvawe na vladeeweto na pravoto vo va{ata zemja, preku razmenuvawe na dobri praktiki me|u trite zemji”, istakna Lavrol.

Pravobranitelot Ixet Memeti pojasni deka tviningproektot zna~i poddr{ka za novite oddelenija na makedonskiot Naroden pravobranitel za prevencija od tortura, za nediskriminacija i soodvetna i pravi~na zastapenost i za za{tita na deteto i na licata so posebni potrebi.

“So proektot detalno }e se sogledaat site aspekti od dosega{nata rabota na Narodniot pravobranitel vo zemjata,i }e se detektiraat negovite nedostatoci vo misijata da gi odbrani gra|anite od mo`nite zloupotrebi od strana na javnata administracija. Personalot od mojata kancelarija }e se zapoznae so na~inot na rabota vo [panija i Francija i }e nau~i da gi primenuva nivnite iskustva”, re~e Memeti.

Toj, minatata nedela, koga go prezentira{e godi{niot izve{taj za svojata rabota, se po`ali deka dr`avnite institucii samo mu pre~at

vo negovata rabota namesto da mu pomagaat. Najgolemiot broj pretstavki koi Mehmeti gi dobiva od gra|anite se odnesuvaat na sudstvoto i na javnata administracija.

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

SEPAK IMALO DOGOVOR

]E GLASAME NA 5 JUNI!

Dogovorot do koj{to, sepak, se do{lo preku liderskite sredbi se namirisa u{te so pres-konferencijata na pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski, na koja toj se otka`a od site barawa za predvremeni izbori i go povika premierot Nikola Gruevski da gi raspi{e istite vo koe bilo vreme i pod koi bilo uslovi!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o nekolkumese~ni nategawa i igra na nervi so barawata kako i koga da se raspi{at izbori, liderite na dvete najgolemi partii SDSM i VMRO–DPMNE se dogovorija – Branko Crvenkovski se otka`a od barawata, Nikola Gruevski go ka`a datumot! Na 5-juni Makedonija }e glasa na sedmite po red parlamentarni izbori od osamostojuvaweto.

Dogovorot do koj{to, sepak, se do{lo preku liderskite sredbi se namirisa u{te so pres-konferencijata na pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski, na koja toj se otka`a od site barawa za predvremeni izbori i go povika premierot Nikola Gruevski da gi raspi{e istite vo koe bilo vreme i pod koi bilo uslovi!

Nitu deblokada na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski, nitu izmeni vo Izbira~kiot zakonik i pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok – liderot na opozicijata pora~a deka, sekako, e podgotven da izleze na izborno soo~uvawe. Pred celoto partisko rakovodstvo i brojni partiski aktivisti koi so aplauz go skandiraa negovoto ime i izvikuvaa “Pobeda” i “Izbori”, toj go povika Nikola Gruevski vedna{ da raspi{e izbori: “Donesete kakov sakate Zakonik i napravete kakov sakate Spisok. Tro{ete od buxetot kolku sakate za va{e reklamirawe po mediumi.

Samo soop{tete go datumot i nie sme tuka! Vie so va{iot zakon, spisok, so va{ite mediumi i so va{ite 220 milioni evra za kupuvawe glasovi na ednata strana i

P

Pred da go ka`e datumot za izbori, premierot Gruesvki ja frli prvata lopata za novata zgrada na Agencijata za elektronski komunikacii nie so narodot na drugata.

I }e Ve pobedime!”

Po nekolku ~asa odgovori premierot. Gruevski se vpu{ti vo serija obvinuvawa za Crvenkovski deka toj preku manipulacija, samo kupuval

vreme za sebe i za partijata preku negovite la`ni barawa. So v~era{nata odluka, Gruevski ocenuva deka Crvenkovski samo poka`al oti vooop{to ne mu e gajle za barawata, koi i taka

bile nesu{tinski. Gruevski smeta deka Crvenkovski se odlu~il na ovoj ~ekor otkako videl deka site makedonski, albanski i drugi partii poka`aa signali deka }e odat na izbori, sfa}aj}i deka negovata politika nema perspektiva, po negov prepoznatliv stil celosniot poraz i debakl na negovite politiki i odnesuvawe se obidel da gi pretstavi kako pobeda: “I sega nie treba da padneme vo nesvest zo{to Branko Crvenkovski otkako mu gi prifativme site barawa, vo edni vakvi okolnosti kakvi {to prethodno gi navedov, odlu~i da odi na izbori! Ne si ubedliv Branko! Mo`e{ da gi natera{ ili, pak, da uceni{ del od tvoite ~lenovi da ti skandiraat, da veat znamiwa, da ti aplaudiraat, da svirat so koli po ulici, za da ti go so~uvaat stravot i da te ohrabrat da se ~uvstvuva{ posiguren, no ne mo`e{ da gi natera{ da veruvaat vo tebe!

Na krajot, zo{to bea potrebani 4 meseci za {irewe gnev, omraza, destrukcija za ti po tolku vreme da re~e{ “pu-pu” ne va`i. Neodgovorno e ova Branko!”, mu pora~a premierot na liderot na opozicijata.

Toj, isto taka, pora~a deka site {to mislat deka postojat i drugi opcii osven fer, slobodni i demokratski izbori, deka Makedonija nema druga alternativa osven ~ekorewe napred }e bidat `estoko kazneti od instituciite na sistemot. Sega na red e spikerot Trajko Veqanovski, koj treba da odlu~i koga }e ja stavi na dneven red sobraniskata rasprava za raspu{tawe na Parlamentot. Crvenkovski odlu~i negovite pratenici, sepak, da ostanat nadvor od zakonodavniot dom, duri i koga }e se glasa za raspu{aweto.

SE UDRI U[TE EDEN KAMEN-TEMELNIK

AGENCIJATA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII JA DOBIVA SVOJATA ZGRADA SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

o~na izgrdb ata na novata zgrada na Agencijata za elektronski komunikacii, koja }e se nao|a od levata strana na rekata Vardar me|u noviot objekt na Javnoto obvinitelstvo i centralata na Komercijalna banka. Objektot e del od proektot “Skopje 2014”.

Na postavaweto na kamentemelnikot Robert Ordanoski, direktor na Agencijata za elektronski komunikacii, izjavi deka novata administrativna zgrada e zna~ajna, bidej}i treba da ja podobri rabotata na Agencijata.

“Prihodite od sektorot elektronski komunikacii direktno u~estvuvaat vo bruto-nacionalniot proizvod so 6,1%.

P

Indirektno, pak, preku drugite industrii {to gi vklu~uva efektot vo ekonomskiot rast e u{te pogolem. Se odlu~ivme da izgradime nov administrativen objekjt, koj }e go finan-

7

sirame so svoi sredstva od buxetot za 2011 i 2012 godina.

Zna~i, izgaradbata na objektot celosno }e bide finansirana od buxetoto na Agencijata”, re~e Ordanoski.

SO BOGA KOMUNICIRAME BEZ POSREDSTVO NA AGENCIJA ZA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII “Komunikacijata so Boga e direktna, a za komunikacija me|u lu|eto e potrebna Agencijata za elektronski komunikacii”, re~e v~era popot {to go osvetuva{e postavuvaweto na kamen-temelnikot na noviot objekt.

Na ovoj nastan v~era prisustuvaa vladinite ~elnici predvodeni od premierot Nikola Gruevski. Nemu na nastanot dru{tvo mu pravea ministrite Gordana Jankulovska, Mile Janakievski, Vladimir Pe{evski, Nikola Todorov i Vasko Naumovski, kako i visoka delegacija od gradskata uprava.

Po ovoj nastan premierot i ministrite zaedno, pe{, trgnaa do sedi{teto na VMRO-DPMNE so {to predizvika golem interes kaj gra|anite.

Administrativnata zgrada na Agencijata za elektronski komunikcii }e se prostira na 3.300 metri kvadratni povr{ina. Zgradata treba da bide izgradena vo narednite 15 meseci. Grade`nata kompanija Granit be{e izbrana da ja gradi zgradata, ~ija vkupna vrednost se proceni na 8,5 milioni evra.

Spored direktorot na Agencijata, novata zgrada }e za{tedi mnogu, bidej}i dosega mnogu pari se odlevale za iznajmuvawe na prostorii. Toj najavi deka vo naredniot period }e sledi nov razvoj na elektronskite komunikacii, } e ima ponuda na novi uslugi za krajnite korisnici, razvoj na internet-uslugite od novata generacija, {irokopojasen bez`i~en pristap i ~etvrtata generacija mobilna telefonija.

GR^KIOT ADVOKAT NE VERUVA VO TOA [TO GO BRANI – NÈ VIKA MAKEDONIJA! rofesorot po me|unarodno pravo od Univerzitetot Kembrix, Xejms Kroford, glavniot advokat koj go zastapuva protivargumentot na Grcija pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag deka Republika Makedonija nema pravo da go koristi svoeto ustavno ime vo komunikacijata so dr`avite i me|unarodnite institucii, na svojata oficijalna internet-stranica dr`avata-tu`itel ja narekuva samo kako Macedonia. Vo negovata oficijalna biografija, na koja se navedeni site negovi slu~ai i referenci, na vtorata stranica stoi: Maritime Dispute (Peru v. Chile) (senior counsel for Chile) Kosovo Advisory Opinion (senior counsel for United Kingdom) Macedonia v. Greece (senior counsel for Greece) Toa, spored makedonskite zastapnici vo Hag, ja otvora dilemata dali ovoj renomiran profesor po me|unarodno pravo veruva ili ne vo tvrdewata na Grcija vo odnos na upotrebata na ustavnoto ime na Republika Makedonija. Otkako se pojavi ovaa informacija, advokatot ja "popravi" biografijata.

So v~era{niot den zavr{ija izlagawata na dvete strani, a presudata treba da bide donesena vo septemvri.

Grcija bara od Sudot da se proglasi za nenadle`en vo vrska so ovoj predmet, bidej}i smeta oti vo pra{awe e odluka na NATO. No, i deka dokolku donese odluka }e se vme{a vo politi~kiot proces za re{avawe na razlikite za imeto. Tvrdat deka ne stavile veto na Samitot na NATO, tuku toa bilo odluka donesena so konsenzus na ~lenkite na organizacijata.

Makedonija, pak, bara jasna presuda {to }e ja obnovi pravnata stabilnost i }e potvrdi deka toa {to edna{ e dogovoreno ne smee da se koristi za da se dobie prednost. O~ekuva Sudot da potvrdi oti imalo prekr{uvawe na bilateralnata Vremena spogodba od 1995 godina. Stav na Makedonija e i deka slu~ajot pred Sudot vo Hag nema da vlijae na makedonskogr~kiot dijalog za razlikite za ustavnoto ime.

P

VTORA “NADE@” NA CRVENKOVSKI! abinetot na porane{niot pretsedatel Branko Crvenkovski isplatil 530.000 evra na privatnata firma za komunikaciski menaxment Pristop MK za organizacija na Ohridskiot samit na pretsedateli, koj trae{e samo eden ipol den, na po~etokot na maj 2008 godina, objavi novinskata agencija Netpres.

Predmet na dogovorot bil “osmisluvawe i realizacija na aktivnost”, a bil sklu~en na 7 april 2008 godina, za suma od 32.729.673 denari.

Agencijata Pristop reagira{e so demant. Vo pismenata reakcija na agencijata iznesenite podatoci na Netpres gi ocenija kako tendenciozni.

“Navodite se pau{alni i tendenciozni, bidej}i voop{to ne se temelat vrz elementarnite eti~ki novinarski pravila i od tie pri~ini Pristop MK gi otfrla site insinuacii”, se veli vo soop{tenieto. Reagiraa i od SDSM so komentar deka se nema nikakva povrzanost pome|u Samitot na pretsedatelite vo Ohrid i strategijata za Nade`.

K

TE^E ROKOT ZA @ALBA NA OBVINENIETO ZA “PAJA@INA” Advokatite na Velija Ramkovski go dobija obvinitelniot akt i ve{ta~eweto za slu~ajot “Paja`ina”. Tie od v~era }e imaat rok od osum dena za da go razgledaat obvinenieto i da podnesat prigovor na istoto.

“Te~e rokot za `alba, obvinenieto e obemno, }e treba nekolku dena za da go razgledam, no ubeden sum deka } e imame na {to da prigovarame”, veli Stevan Pavlevski, del od advokatskiot tim vo “Paja`ina”.

I Sudskiot sovet budno go sledi slu~ajot. Pretsedatelkata Aleksandra Zafirovska potvrduva deka vo nekolku navrati i bez pretstavka samostojno reagirale za podobro zapoznavawe so slu~uvawata povrzani so ovoj predmet koj predizvikal golemo vnimanie.

“Sovetot samoinicijativno pobara informacija i objasnuvawe od Krivi~niot sovet, koj odlu~uva{e po `albata za zamrznatite smetki na mediumite i firmite koi bea predmet na istraga. Eden od ~lenovite na Sovetot pribira informacii i razgovara so sudiite”, veli Zafirovska.

Dosega ne e utvrdena nikakva odgovornost ili prekr{uvawe na procedurite nitu kaj istra`niot sudija koj go vode{e slu~ajot, Vladimir Tufegxi}, nitu kaj sudiite od Krivi~niot sud koi bea vo sovetite koi odlu~uvaa po pritvorite i smetkite, dodava Zafirovska.

“Paja`ina” fati i Sobranieto. Na v~era{nata sednica za prateni~ki pra{awa liderot na LDP, Jovan Manasijevski, go pra{a javniot obvinitel Qup~o [vrgovski dali vo slu~ajot “Paja`ina” }e vleze i tvrdeweto na Ramkovski deka VMRO-DPMNE od vladiniot buxet gi pla} ale partiskite reklami.

“Vo posledno vreme mnogu se atakuva na institutot presumpcija na nevinost, nie sme dosledni vo sproveduvaweto na ovoj institut i dosega ne sme komentirale imiwa i prezimiwa na lica protiv koi{to se vodi istraga, nitu, pak ,lica protiv koi{to e podignat obvinitelen akt. Vo ovoj slu~aj, so ogled na toa {to obvinitelniot akt s$ u{te ne e stapen na pravna sila, po~ituvaj}i ja presumpcijata na nevinost, jas isto taka nema da komentiram {to e sodr`inata na obvinitelniot akt. Vo ovoj moment s$ u{te nema kone~na javna obvinitelska odluka za{to istra`uvawata ne se zavr{eni”, izjavi [vrgovski.

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI USTAVEN SUD: UKINAT DEL OD ^LEN OD ZAKONOT ZA GRADEWE stavniot sud ukina del od ~lenot 139, stav 1 od Zakonot za gradewe, donesen vo 2009 godina, so koj se predviduva{e grade`niot inspektor da mo`e da prezema opredeleni merki propi{ani so ~len 138 od istiot Zakon.

Delot od ~len 139, stav 1, koj ostana vo pravniot poredok, predviduva{e grade`niot inspektor da mo`e da izre~e zabrana za gradewe, kako i zabrana za koristewe objekt so zatvorawe na gradili{teto.

Ukinuvaweto na del od ~lenot e zatoa {to ovaa odredba se povikuva na ~len 138, kako ovlastuvawe za grade`nite inspektori i pokraj toa {to na 2 fevruari 2011 godina ~lenot 138 e ukinat so odluka na Ustavniot sud. Sudot oceni deka e potrebno da se eliminira del od ~lenot 139, so cel da ne sozdava pravna zabluda vo primenata na Zakonot.

U

NOVOIZBRANITE VI[I UPRAVNI SUDII ]E GO ^EKAAT FORMIRAWETO NA NOVIOT SUD udskiot sovet izbra 12 od predvidenite 15 sudii koi treba da sednat na sudskite stol~iwa vo noviot Vi{ upraven sud. Ostanatite kandidati ne go dobile potrebnoto mnozinstvo glasovi od ~lenovite na Sovetot.

I pokraj toa {to Vi{iot upraven sud mo`e da funkcionira i so ve}e izbranite sudii, tie }e polo`at zakletva na 30 juni, neposredno pred startot na rabotata na sudot na 1 juli.

No, startot na rabotata na vi{ite upravni sudii nema da zavisi samo od po~etokot na rabotata na Sudot, tuku i od odlukata na Ustavniot sud koj povede postapka za kriteriumite za izbor na sudii vo Vi{iot upraven sud. Postapkata be{e povedena poradi toa {to ustavnite sudii procenile deka kriteriumite se diskriminira~ki, bidej}i za vi{ upraven sudija mo`e da konkurira samo sudija od redot na Upravniot sud so tri godini rabotno iskustvo ili rabotnik so {est godini rabotno iskustvo vo pravna slu`ba vo dr`avnite organi.

Kako {to informira{e pretsedatelkata na Sudskiot sovet, Aleksandra Zafirovska, dokolku Ustavniot sud donese odluka za ukinuvawe, tie }e ja po~ituvaat, po {to }e se najde nov model za izbor na sudii, a ovoj konkurs }e bide poni{ten.

“Nie imavme rok soglasno zakon spored koj moravme da go raspi{eme konkursot nezavisno od pretstavkata ili eventualnata odluka koja mo`e da proizleze od nea pred Ustavniot sud”, veli Zafirovska.

S

MINISTEROT BAJRAMI NA NEFORMALEN SOSTANOK NA MINISTRI VO BUDIMPE[TA inisterot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, denes i utre }e u~estvuva na neformalen sostanok na ministri {to }e se odr`i vo Budimpe{ta, Ungarija.

Na sostanokot ministrite }e diskutiraat za pra{awa povrzani so demografskite trendovi vo Evropskata unija, ulogata na semejstvoto vo kontekst na evropskata strategija za odr`liv rast i rabotni mesta, poznata kako „Evropa 2020”, ulogata na semejnata politika vo demografskite promeni, kako i za mo`nite na~ini na sorabotka vo poleto na semejnata politika.

M

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

VLADATA SE IZGUBI VO REFORMATA NA ADMINISTRACIJATA

MOL^EWETO SEKOGA[ NE ZNA^I ODOBRUVAWE!

Najnoviot institut vo serijata zakonski izmeni za reforma na javnata administracija “Mol~eweto zna~i odobruvawe” gi zbuni gra|anite i firmite - dali sekoga{ koga institucijata nema odgovor zna~i deka se soglasuva so odredeno barawe?

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

odobro da odgovorite, makar i negativno, otkolku da vlezete vo brak, koj ne ste go posakuvale! Ova e porakata koja Vladata saka da ja isprati preku reklamata “Mol~eweto zna~i odobruvawe” vo koja mom~e zaprosuva devojka koja ne odgovara na negovata ponuda, a po nekolku sekundi sledat svadbenite yvona, oti spored logikata na Vladata koga nekoj mol~i, toa zna~i deka se soglasuva.

Institutot “Mol~eweto zna~i odobruvawe”, koj e mnogu aktuelen denovive oti e inkomporiran vo nizata zakoni dostaveni do Sobranieto, gi opfa}a niv poradi izmenite na zakonot za op{ta upravna postapka.

Na ovoj na~in, kako {to istakna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, koga gi pretstavuva{e izmenite, }e se zajakne odgovornosta na dr`avnite slu`benici i na ministerstvata da postapuvaat navremeno na barawata na strankite.

Spored profesorot za javna administracija, Bor~e Davitkovski, instit utot “Mol~eweto zna~i odobruvawe” e pozitivana promena, no treba da se vovede vo pove}e od 1.000 materijalni zakoni.

“O voj princip e poz i tivna promena dokolku bide precizno utvrden vo site materijalni zakoni.

Dokolku toa ne se napravi gra|anite i ponatamu }e ostanat “{ikanirani” od strana na dr`avnite organi.

Ako ovoj princip ne se precizira konkretno i jasno i ovaa reforma }e bide

P

ni{to pove}e osven golo na~elo, koe povtorno }e odi na {teta na gra|anite”, veli Davitkovski.

Vo haosot koj go napravi ministerot za administrcija, Ivo Ivanovski, so voveduvaweto na institutot “Mol~eweto zna~i odobruvawe” najverojatno ne mo`e da se snajde nitu samata Vlada. Najnovata reklama za grade`ni dozvoli, e kontradiktorna. Taka, ako gra|aninot ne dobie odgovor od slu`benikot za dozvolata, toa ne zna~i deka dobil dozvola, tuku deka treba da se `ali kaj pretpostaveniot na slu`benikot, pa i kaj ministerot i od niv da ~eka odgovor. Ako na negovoto barawe ne odgovori nitu ministerot, toa povtorno ne zna~i odobruvawe, tuku za takvoto odnesuvawe slu`benikot i ministerot }e bidat sankcionirani so kazna od 1.000 do 12.000 evra.

Istiot princip }e va`i i vo Zakonot za zdravstvena za{tita so cel pravilno evidentirawe na izvr{enite zdravstveni uslugi, presmetka na platite soglasno so pru`enite zdravstveni uslugi i sekojdnevnata evidencija na nositelite na zdravstvenata dejnost lekarite {to }e ovozmo`i uvid vo nivnoto rabotewe.

Ova prakti~no zna~i deka od eventualnite poplaki na gra|anite }e zavisi i visinata na platata na lekarite.

“Strankite treba to~no da znaat koi dokumenti treba da gi prilo`at vo barawata i dokolku go napravat toa, a organot na upravata ne donese re{enie vo opredeleniot rok toga{ strankite treba da smetaat deka baraweto im e udovoleno”, izjavi ministerot za pravda.

No mol~eweto nema da zna~i odobruvawe vo site slu~ai. Dopolnitelno }e mora da se predvidat to~ni obrasci koi }e bidat dostapni na sekoj {alter, da mo`e sekoj gra|anin da bide informiran za toa {to treba da bide doneseno kako prilog kon svoeto barawe za da mo`e da se povika na principot „mol~eweto e odobruvawe” tamu kade {to }e bide predvideno vo materijalniot zakon, pojasnuvaat od Dr`avniot upraven inspektorat.

Spored profesorkata Ana Pavlovska Daneva ovoj institut koj predviduva stotici izmeni na zakonski i podzakonsi akti nema da dadat nikakov pridones

nitu za podobruvawe na efikasnosta na administracijata, a u{te pomalku za podobra za{tita na pravata na gra|anite. Efektot od ovaa zakonska izmena mo`e da se bara samo vo politi~kiot marketing i toa na kratok rok.

Reformite vo javnata administracija koi vladata gi najavi ko krajot na minatata godina so zabrzano tempo se nosat vo sobranieto bez prisustvo na opozicijata koja ja bojkotira negovata rabota ve}e dva meseci.

Spored opozicijata vlasta uspe{no go iskoristi ovoj moment za da prot urka bezbroj zakonski re{enija koi se skroeni edinstveno po nivna merka.

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

TOP 100 IZVOZNICI VO MAKEDONIJA

10 KOMPANII PRAVAT 40% OD IZVOZOT NA MAKEDONIJA

Vo specijalnata edicija TOP 100 IZVOZNICI, koja treta godina po red ja objavuva Kapital Media Group, se vklu~eni najgolemite top 100 izvoznici vo Makedonija spored vrednosta na izvozot vo 2010 godina i top 50 najizvezuvani proizvodi, kako i brojni analizi za glavnite trendovi i predizvici so koi se soo~uvaat izvoznite kompanii BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

TOP 10 NAJGOLEMI IZVOZNICI NA MAKEDONIJA Rang 2010 1

angiraweto na 100 najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija ja poka`uva glavnata karakteristika na makedonskiot izvoz - visokata koncentracija, bilo da se analizira sektorskata podelba na kompaniite, geografskata lokacija ili sopstveni~kata struktura.

Najgolemite 100 makedonski kompanii izvoznici vo tekot na izminatata 2010 godina ostvarile izvoz vo vkupen izvos od 2,02 milijardi dolari, {to e 61% od vkupniot izvoz koj go napravi Makedonija kako dr`ava vo 2010 godina. Od druga strana, dvata najgolemi izvoznici Feni Industri i Xonson Meti napravile 16% od vkupniot izvoz na dr`avata vo 2010 godina. Samo ~etiri kompanii vo Makedonija, Feni Industri, Xonson Meti, Okta i Ar~elor Mital, imaat izvoz pogolem od 100 milioni dolari, a od desette najgolemi kompanii-izvoznici samo IGM Trejd i Alkaloid se vo doma{na sopstvenost. Ova se nekoi od glavnite poenti od specijalnata edicija TOP 100 IZVOZNICI, koja izleguva vo petok zaedno so magazinot “Kapital�.

Najmnogubrojni na listata TOP 100 IZVOZNICI se kompaniite od prehranbenata industrija. Od 100 najgolemi izvoznici 19 se od prehranbenata industrija. No, treba se ima predvid deka tuka vleguvaat i kompaniite od konditorskata industrija i firmite za proizvodatvo i

R

IZVOZNIK

GRAD

DEJNOST

FENI INDUSTRI

Kavadarci

Metalurgija

2

XONSON METI

Skopje

Industrija za avtomobilski delovi

3

OKTA

Skopje

Naftena industrija

4

ARCELORMITTAL SKOPJE (CRM)

Skopje

Metalurgija

5

SASA

Makedonska kamenica

Rudarstvo

6

ALKALOID

Skopje

Farmacevtska industrija

7

IGM -TREJD

Kavadarci

Metalurgija

Radovi{

Rudarstvo

8 9

MAKSTIL

Skopje

Metalurgija

10

ROU I RIFAJND KOMODITIS

Skopje

Trgovija so struja i surovini

trgovija so ovo{je i zelen~uk.

Tie lani napravile vkupen izvoz od 121 milion dolari, {to pretstavuva 6% od izvozot na 100 najgolemi izvoznici, odnosno 3,66% od vkupniot izvoz na Makedonija vo 2010 godina.

Najgolem izvoznik od prehranbenata industrija i ponatamu ostanuva Svislion, koj lani imal izvoz pogolem od 13 milioni dolari, a vtor najgolem izvoznik e Makprogres, koj lani imal izvoz od 11 milioni dolari.

Duri 15 kompanii na listata TOP 100 IZVOZNICI se od metalurgijata. Tie lani imale vkupen izvoz od 630 milioni dolari. Ovie 15 kompanii sozdavaat 31% od vkupniot izvoz na 100 najgolemi izvoznici, odnosno 19% od vkupniot izvoz na Makedonija vo 2010 godina.

Najgolem izvoznik od ovaa industrija e Feni.

Kako vtora industrija so najgolem izvoz vo 2010 godina se nametnuva avtomobilskata industrija. ^etirite kompanii od ovaa industrija, vklu~itelno i Xonson Meti, lani napravile vkupen izvoz od 265 milioni dolari, {to e 8% od vkupniot izvoz na Makedonija, a 13% od izvozot na 100 najgolemi

9

izvoznici. Dvete kompanii od naftenata industrija, Okta i Makpetrol, lani imale izvoz od 224 milioni dolari.

Rudarstvoto, koe n a l i s ta ta TO P 10 0 IZVOZNICI e pretstaveno so tri kompanii, lani napravilo vkupen izvoz od 153 milioni dolari, {to e 4,64% od vkupniot izvoz na Makedonija za 2010 godina.

Industrijata za pijalaci, koja e edna od retkite kade {to Makedonija ostvaruva neto-izvozni prihodi, e pretstavena so sedum kompanii na listata TOP 100 IZVOZNICI, koi lani imale vkupen izvoz od re~isi 63 milioni dolari. Najgolem izvoznik na pijalaci e Pivara Skopje, a najgolema izvozna vinarnica e Tikve{. Pokraj Tikve{, na listata TOP 100 IZVOZNICI kako izvoznici na vino se javuvaat vinarnicite Povardarie, Rigo Impeks i Vizba Valandovo.

Od tekstilnata industrija na

PREDLO@EN NOV DIREKTOR VO HOTELI METROPOL ompanijata za me|unarodna {pedicija Fer{ped v~era go predlo`i Zoran Mihajloski za nov ~len na odoborot na direktori vo Hoteli Metropol.

Predlo`eno e i da im se prodol`i mandatot na starite direktori Dragan Nakov i Goran Ta{kov, kako neizvr{en i nezavisen ~len.

Za ovoj predlog, odluka }e bide donesena na redovnoto godi{no akcionersko sobranie na Hoteli Metropol, koe treba da se odr`i na 7 april ovaa godina.

Fer{ped e mnozinski akcioner vo Hoteli Metropol, kade {to poseduva 71,01% od obi~nite akcii. Prioritetnite akcii na Metropol se vo sopstvenost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.

K

21.029 DENARI E PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA VO JANUARI GODINAVA r`avniot zavod za ststistika izmeril deka prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten, vo januari ovaa godina iznesuva 21.029 denari, {to e za 3,4% pove}e sporedeno so prose~nata plata isplatena vo istiot period lani. Spored statistikata, 2,3% od vrabotenite vo zemjava, vo januari godinava ne primile plata. Najgolem porast na prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten, vo odnos na prethodniot mesec, ima vo finansiskiot i osiguritelniot sektor (18,4%), vo sektorot umetnost, zabava i rekreacija (7,4%) i vo sektorot transport i skladirawe (4,2%). Dr`avniot zavod za statistika, na po~etokot na ovaa godina ja primeni novata Nacionalna klasifikacija na dejnostite za pribirawe i obrabotka na podatocite za prose~nata mese~na isplatena neto-plata.

D

OP[TINA KARPO[ ]E GO MENUVA URBANISTI^KIOT PLAN ZA ZAJ^EV RID p{tina Karpo{ }e go menuva urbanisti~kiot plan za lokalitetot Zaj~ev rid. Vo dene{niot oglas objaven vo Slu`ben vesnik op{tinata bara arhitektonski i in`enerski uslugi so cel izrabotka na izmena i dopolna na Detalen urbanisti~ki plan za Zaj~ev rid. Ova, spored op{tinata, zna~i deka postoe~kiot detalen urbanisti~ki plan nema drasti~no da se smeni tuku }e se izvr{i parcelizacija na terenot, so cel gra|anite da mo`at polesno da gi oformat grade`nite parceli vo privatna sopstvenost. Vo op{tinata naveduvaat deka ne stanuva zbor za nikakvi opolnuvawa na urbanisti~kiot plan koj treba da se nosi vo redovna postapka. Spored Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, predvideno e planot da se realizira vo ~etiri fazi od koi vo prvata faza mora da se dobie odobreni od Ministerstvoto za transport i vrski.

S$ u{te ne e poznato koga }e se realizira dolgonajavuvaniot plan za izgradba na luksuzen kompleks zad objektot na Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, na lokalitetot Zaj~ev rid. Spored prvi~nite najavi, tamu treba da se gradi nova elitna naselba so dva plo{tadi, hotel, bolnica, crkva i u{te mnogu drugi objekti. Celiot plan zaglavi vo procesot na otu|uvawe na zemji{teto, bidej}i mal del e vo dr`avna sopstvenost, a ostanatite parceli se na privatni lica.

O

listata TOP 100 IZVOZNICI ima pet kompanii, koi lani imale vkupen izvoz od 31 milion dolari.

Od niv najgolem izvoznik e strumi~kata G.S.Tekstil, so izvoz pogolem od 13,5 milioni dolari, a najmalku izvezuva Drotirka od Del~evo, koja lani imala proda`bi na stranski pazari od okolu tri milioni dolari.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,90

2.606 2.601

2.796

2.596

2.786

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

OMB

117,70 117,50

2.591 2.586

2.776

2.581

2.766

117,30

2.576

117,10

2.756

2.571 2.566

2.746

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

24/03/11

116,90 25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

USAID PODDR[KA ZA 116 KOMPANII

MAKEDONSKA BERZA

SO PROFESIONALNA POMO[ DO FINANSISKA INJEKCIJA OD 44 MILIONI $ Olesnetiot pristap do kapital ovozmo`i sekoj investiran dolar da im donese zarabotuva~ka od 270 dolari na makedonskite kompanii da napravat izdr`an proekt, koj }e im donese profit duri i so aktuelnite kamatni stapki, koi spored mnogu biznismeni, se visoki”, izjavi Nimi{ Xaveri, direktor na Proektot na USAID za konkurentnost.

Amerikanskiot ambasador vo zemjava, Filip Riker, izjavi deka ekonomijata ne se razviva preku politikata, tuku preku zgolemuvawe na konkurenstnosta i otvorawe novi rabotni mesta, {to e isklu~itelno zna~ajno za zemja kako Makedonija so golema stapka na nevrabotenost.

“Jasno e deka biznismenite imaat problemi. Generalno nedostigaat biznis-strategii i izdr`ani planovi i toa gi ko~i i bankite da gi finansiraat nivnite proekti.

Dobienite finansii od USAID im pomognaa na kompaniite da investiraat vo novi tehnologii, da go zgolemat izvozot i da ja zajaknat svojata konkurentna pozicija na regionalnite i globalnite pazari”, istakna Riker.

Od USAID potenciraat deka ovoj na~in na olesnuvawe na pristapot do kapital, ovozmo`il otvorawe na mnogu pove}e rabotni mesta otkolku stranskite direktni investicii vo zemjata.

Spored podatocite, sekoj investiran dolar, ovozmo`il zarabotuva~ka od 270 dolari.

Kompanii od razli~ni industrii pobarale pomo{ od

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

inansiskata platforma na USAID za konkurentnost im obezbedi na 116 makedonski firmi pristap do okolu 44 milioni amerikanski dolari zaemi od bankite i drugi finansiski institucii. Vkupnite investicii vo ovie kompanii, zaedno so sopstven kapital dostigna suma od 75 milioni dolari za dve godini. Toa ovozmo`ilo otvorawe na pove}e od 1.000 novi rabotni mesta i zgolemuvawe na izvozot na kompaniite za 34 milioni dolari.

Vo vreme na ekonomska kriza, koga biznis-sektorot glasno se `ali na te{kiot pristap do kapital, ovaa finansiska platforma sozdade grupa biznis-konsultanti, koja im pomogna na kompaniite da podgotvat izdr`ani biznis-planovi, koi }e bidat prifatlivi za bankite da gi poddr`at nivnite proekti.

“Idejata za sproveduvawe na proekt za podobruvawe na konkurentnosta na kompaniite be{e da ovozmo`i zabrzan ekonomski razvoj.

Na{ata cel be{e kompaniite da sfatat deka ne e dovolno samo da otidat vo banka i da pra{aat kakvi se kamatite na kreditite, tuku da analiziraat kako najefikasno da gi iskoristat parite i

F

finansiskite konsultanti za izrabotka na biznis-planovi za polesen pristap do finansii.

Proizvoditeli na alati, mebel, prehranbeni proizvodi se samo del od 116 kompanii koi vo izminatite dve godini dobija svoj konsultant da go pro{iri nivniot biznis.

Eden od sopstvenicite na kompanijata za proizvodstvo na mebel, Tehnokoop, Toni Bo`inovski, veli deka vo ekot na ekonomskata kriza, koga bankite gi seknaa kreditite, konsultantskite uslugi im pomognale da dojdat do kapital za da ja realiziraat planiranata investicija za osovremenuvawe na proizvodstvoto.

“So pomo{ na finansiski konsultant, koj i prethodno rabote{e so nas i ja poznava{e na{ata kompanija, uspeavme da dobieme zaem od banka za da go zavr{ime i stavime vo funkcija noviot proizvodstven pogon.

Potoa duri i gi reprogramivrame site stari

skapi zaemi so nov popovolen kredit, so dvojno poniska kamata od taa {to ja pla} avme prethodno. ]e be{e nevozmo`no da gi postigneme site uspesi dokolku gi koristevme samo na{ite vnatre{ni resursi”, izjavi Bo`inovski.

Novata investicija, kako i ve{tinite i iskustvata od konsultantot na Tehnokoop ovozmo`ija vrabotuvawe na desetina novi lu|e.

“Jasno e deka biznismenite imaat problemi, generalno nedostigaat biznis-strategii i izdr`ani planovi i toa gi ko~i i bankite da gi finansiraat nivnite proekti.

Dobienite finansii od *USAID im pomognaa na kompaniite da investiraat vo novi tehnologii, da go zgolemat izvozot i da ja zajaknat svojata konkurentna pozicija.”

INTERES SAMO ZA KOMPANIITE KOI ]E DELAT DIVIDENDI romet pogolem od milion denari v~era ostvarija samo akciite na kompaniite koi ve}e najavija nagradi za investitorite vo vid na dividendi. Najgolem interes ima{e za akciite na Makedonski Telekom, Skopski pazar i Alkaloid.

Vkupniot promet ostvaren so nivnite akcii iznesuva{e 5,8 milioni denari ili 60% od ostvareniot promet na Makedonska berza od 9,8 milioni denari.

Najgolem promet od 2,7 milioni denari ostvari akcijata na Makedonski Telekom, po prose~na cena od 560 denari za akcija se istrguvaa 4.876 akcii. Akcijata na Skopski pazar ostvari promet od 1,8 milioni denari, pri {to se istrguvaa 260 akcii, a od Alkaloid se istrguvaa 300 akcii vredni 1,3 milioni denari.

Povtorno ima{e slab interes za obvrznicite, iako vo vtornikot tie ostvarija promet od 5,9 milioni denari.

Vkupniot promet ostvaren so obvrznici iznesuva{e 946.000 denari, a najtrguvana so promet od 833.000 denari be{e devettata emisija na obvrznici za denacional-

P

izacija. Vo pazarniot segment na obvrznici, po v~era{nata sednica na odborot na direktori na Makedonska berza, }e po~ne kotacija i na desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, ~ij vkupen iznos na emisija e 11 milioni evra.

Berzanskite indeksi trguvaweto go zavr{ija so identi~no dvi`ewe kako i vo vtornikot koga rast ima{e samo indeksot na obvrznici OMB. Toj v~era porasna za 0,02% na vrednost od 117,18 indeksni poeni. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,08% na vrednost od 2.571,60 indeksni poeni, dodeka, pak, padot na drugiot akciski indeks, MBID, iznesuva{e 0,05% na vrednost od 2.754,36 indeksni poeni.

Investitorite v~era poka`aa interes za 20 hartii od vrednost od koi duri polovinata od niv imaa rast na cenata i pokraj toa {to akciskite indeksi zavr{ija vo crveno.

Najmnogu porasna akcijata na R@ Institut i toa za 11,71%.

Pad na cenata ima{e kaj {est hartii od vrednost, a najmnogu padna akcijata na Fer{ped i toa za 3%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

30.638.218,30

1,18%

2,00%

11,65%

1,66%

-0,38%

28.03.2011

398.078

ILIRIKA GRP

49.867.169,12

1,06%

-4,35%

0,88%

-4,82%

3,85%

28.03.2011

0,25

669.120

Иново Статус Акции

14.616.787,62

-1,91%

4,62%

5,99%

4,81%

-8,69%

29.03.2011

3.027,67

0,25

130.190

KD Brik

37.424.884,86

0,99%

-1,27%

4,48%

-1,23%

5,85%

29.03.2011

40.600,00

0,25

81.200

KD Nova EU

28.082.209,42

-1,45%

2,67%

6,28%

2,73%

0,87%

29.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.683.987,69

-1,40%

2,08%

4,67%

2,33%

-2,01%

29.03.2011

Име на компанијата

%

РЖ Институт Скопје

391,00

11,71

2.346

Макстил Скопје

191,94

0,48

Гранит Скопје

586,95

Реплек Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

30.03.2011 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје

56260

%

Износ (МКД)

-3,00

112.520

25500

-1,92

127.500

Стопанска банка Скопје

394,00

-1,25

19.700

Жито Лукс Скопје

170,00

-0,58

10.880

Македонски Телеком Скопје

560,00

-0,54

2.730.560

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Скопски Пазар Скопје Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

30.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Македонијатурист Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

30.03.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

30.03.2011

30.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.350,18

401,26

10,84

0,94

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

586,95

92,61

6,34

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.817,09

628,36

6,07

1,09

112.382

25.500,00

/

/

0,75

MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

560

-0,54

2.730.560

REPL (2010) *

25.920

40.600,00

2.996,49

13,55

0,85

6989

0,00

1.817.140

SBT (2010) *

389.779

3.150,00

39,99

78,76

0,74

4.350,18

0,07

1.305.055

STIL (2010) *

14.622.943

191,94

0,47

412,75

2,42

3817,09

0,13

679.442

TPLF (2010) *

450.000

3.648,86

73,84

49,42

1,03

586,95

0,25

669.120

ZPKO (2010) *

271.602

2.160,00

/

/

0,34

% на промена

обврзници

15.389

6

обични акции

99.619

73

26,56

115.008

79

-34,23

обични акции

45.285

23

-31,82

Вкупно Редовен пазар

45.605

24

-31,34

Вкупно Официјален пазар

-83,99

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 30.03.2011)

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

DONACIJA OD SIMENS ZA MA[INSKIOT FAKULTET VO SKOPJE a{inskiot fakultet pri Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij dobi donacija od kompanijata Siemens industry software za potrebite na novite magisterski studii za menaxment na `ivoten ciklus na proizvodite.

Stanuva zbor za 100 licenci od kompleksniot proizvod Siemens PLM Software, koj }e bide instaliran vo PLM Centarot za menaxment na `ivoten ciklus na proizvodite.

So donacijata Ma{inskiot fakultet }e dobie mo}na

M

IT-infrastruktura, koja niz nau~no-nastavniot proces }e im bide na raspolagawe na studentite, a istovremeno }e bide baza za sorabotka so kompaniite, so cel podobruvawe na konkurentnosta na nivnite proizvodi preku voveduvawe na PLM biznisstrategija.

Instaliraweto i obukata }e se odvivaat vo tri fazi. Tim na kompaniite Siemens industry software i na ITS - Industrial technology systems, distributer za Jugoisto~na Evropa, ve}

e rabotat na instalirawe na PLM Centarot. Vtorata i tretata faza vklu~uvaat obuka na nastavniot i IT-kadarot i }e se odvivaat vo april i maj godinava.

Novite magisterski studii za menaxment na `ivoten ciklus na proizvod }e po~nat od u~ebnata 2011/2012 godina.

Razvieni se kako regionalni studii pod pokrovitelstvo na Tehni~kiot univerzitet vo Torino, vo sorabotka so univerzitetite vo Maribor, Novi Sad, Zagreb i Split.

11

IZDADENA DESTTATA EMISIJA NA OBVRZNICI ZA DENACIONALIZACIJA inisterstvoto za finansii v~era ja izdade desettata emisija na obvrznici za denacionalizacija vo vkupen iznos od 11 milioni evra. So nea se opfateni site re{enija za denacionalizacija koi stanale pravosilni do krajot na minatata godina, koi se nadomestuvaat so obvrznici.

Vrednosta na site deset emisii so koi se obe{tetuvaat gra|anite, iznesuva 293 milioni evra.

“Obvrznicite za denacional-

M

izacija pred rokot za nivnoto dostasuvawe, gra|anite mo`e da gi koristat za kupuvawe akcii i udeli na pretprijatijata koi gi poseduva dr`avata, za akcii i udeli na pretprijatijata koi se rezervirani za porane{nite sopstvenici soglasno so Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, pla}awe na pobaruvawa preneseni so zakon na Agencijata za upravuvawe so sredstva, za kupuvawe dr`aven imot

i akcii i udeli na dr`aven kapital vo procesot na negova privatizacija, za pla}awe nadomest za koncesija na dr`aven imot, za kupuvawe ili pla}awe zakup na dr`aven imot, kako i za pla}awe obvrski koi proizleguvaat od Zakonot za izdavawe na obvrznici na Republika Makedonija za denacionalizacija i drug ekvivalent na sopstvenost opredelen so zakon", pojasnuva Ministerstvoto za finansii.

DEVIZNI TRANSFERI OD STRANSTVO JA ^UVAAT MAKROEKONOMSKATA STABILNOST

17.03.2010 OD KADE DOJDOA 1,2 MILIJARDI EVRA LANI VO MAKEDONIJA?!

11

Iselenicite lani ispratile 181 milion evra pomo{ za svoite rodnini vo Makedonija, a od drugi neimenuvani ispra}a~i od svetot stignaa 1,172 milijardi, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Od kade stignaa ovie pari so koi dr`avata ja ~uva{e makroekonomskata stabilnost vo 2010 godina?

BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

eimenuvani transferi od stranstvo, a ne p a r i ~ n i pratki od iselenicite ja finansiraat makedonskata ekonomija i se faktor za makroekonomskata stabilnost na zemjata. Iselenicite lani ispratija 181 milionievra pomo{ za svoite rodnini vo Makedonija, a od drugi neimenuvani ispraa~i od svetot stignaa 1,172 milijardi evra, poka`uva statistikata na Narodnata banka na Makedonija.

Kako doa|aat ovie pari - prikrieni dobivki, neprika`ani za{tedi, kriminalno steknati pari, ilegalno pe~alewe vo stranstvo, razni donacii - ne e poznato. So ovoj kapital NBM go krpi finansiskiot jaz {to hroni~no se javuva sekoja godina vo platniot bilans.

Neimenuvanite sopstvenici na kapitalot lani ispratija 1,181 milijarda evra vo Makedonija, a povlekoa 23,1 milioni evra. Neto-efektot vo deviznata kasa na dr`avata e 1,172 milijardi evra. Ova go poka`uva podetalnata statistika na Narodna banka na Makedonija.

Pod sugestija na me|unarodnite finansiski institucii, NBM od neodamna po~na da ja prika`uva strukturata na devizite pratki vo Makedonija. Ovaa struktirirana statistika poka`uva deka, vsu{nost, privremeno ili trajno iselenite Makedonci vraboteni vo stranstvo ne se najgolemite donatori na makedonskata ekonomija. Tie lani na svoite vo Makedonija im ispratile 196,3 milioni evra, a od

N

niv primile 23,5 milioni evra. Po ova, neto-deviznite doznaki od iselenicite vo 2010 godina dostignaa 181,7 milioni evra. No, vkupnite devizni transferi vo Makedonija lani dostignaa rekordni 1,339 milijardi evra, {to e okolu 20% od bruto-doma{niot proizvod na zemjata.

Pari~nata pomo{ od neimenuvanite izvori od godina v godina raste so pogolemo tempo od doznakite od iselenicite. Vo 2003 godina,od vrabotenite vo stranstvo pristignale 151 milion evra, a vo 2009 godina 170,1 milioni evra. Pratkite od neimenuvani ispra}a~i vo poslednite osum godini se pogolemi za re~isi tri pati.

Vo 2003 godina iznesuvale 441,5 milioni evra, vo 2009 godina 926,6 milioni, a lani 1,172 milijardi evra.

Osven {to s$ pove}e pari ispra}aat vo Makedonija, iselenicite isto taka primaat s$ pove}e pomo{ od svoite. Vo 2003 godina primile 13,6 milioni evra, a lani 23,5 milioni. Tajnite ispra}a~i pomalku povlekuvaat od Makedonija. Iako nivnite devizni pratki se nekolkukratno pogolemi od tie na dijasporata, visinata na pratkite od Makedonija e re~isi identi~na so taa za iselenicite. Vo 2003 godina bila 16,2 milioni evra, a lani 29,3 milioni evra.

“Najgolemo u~estvo vo neimenuvanite privatni devizni pratki imaat transferite od neto-menuva~koto rabotewe. Potoa, spored obemot, sleduvaat pari~nite pratki od nerezidenti, stranski fizi~ki ili privatni subjekti, koi na na{i rezidenti im ispla}aat devizi, a za vozvrat ne baraat isporaka na nikakva usluga ili

stoka. Najmalo e u~estvoto na penziite {to na{ite gra|ani gi dobivaat od stranstvo.

Ovie, kako i devizite na vrabotenite Makedonci vo svetot {to gi evidentira NBM se slevaat preku oficijalnite finansiski kanali, bankite i dru{tvata za brz elektronski transfer na pari”, velat vo Narodnata banka na Makedonija.

[TO SE KRIE ZAD OVIE PARI? Ekspertite po finansiski kriminal velat deka zad parite od menuva~koto rabotewe mo`e da se krijat odleani dobivki vo stranstvo, {to firmite gi pravat za da gi sokrijat od dr`avata i da ne platat danoci, potoa devizni pratki od gra|ani koi sakaat da go skrijat potekloto na parite {to gi ispra}aat, no i somnitelni donacii kon razni nevladini ogranizacii.

No, vo ovaa devizno kup~e {to se sleva preku menuva~kiot pazar se i starite devizni za{tedi na gra|anite, pari~nata pomo{ na iselenicite koi v xeb, a ne preku banka im ja nosat na svoite vo Makedonija.

Vo ovie pari vleguva i siviot promet so Kosovo. Stopanstvenicite raska`uvaat deka zna~aen del od kosovskite biznismeni insistiraat stokata da ja pla}aat vo gotovo vo Makedonija, a ne preku banka.

Ovoj trgovski prometoe neregistriran i za nego kompaniite ne pla}aat danok.

Vo menuva~koto rabotewe spa|aat i maloproda`niot promet {to go pravat stranskite gra|ani vo Makedonija. [oping-turite od Grcija, Kosovo i Albanija vo Makedonija vo poslednite godini za~estija, a so toa i priliv-

Od neimenuvani ispra}a~i

1,172 milijardi evra Od iselenici

181 milion evra

Vkupno devizni transferi

1,339 milijardi evra (okolu 20% od BDP)

ot na devizi vo menuva~kiot pazar.

PARI SO DRAGOCENO ZNA^EWE Od kogo i da se, ovie pari se od dragoceno zna~ewe za makroekonomskata stabilnost na dr`avata.

So niv Narodnata banka na Makedonija ja krpi finansiskata dupka vo platniot bilans. Taa se javuva zatoa {to Makedonija pove}e kupuva otkolku {to mu prodava na svetot. Bidej}i ponudata i pobaruva~kata na valuti vo platniot promet mora da bide izbalansirana, NBM gi koristi parite od deviznite doznaki za da go postigne toa.

“Bidej}i ovie pari se od klu~no zna~ewe za makroekonomskata stabilnost, za~uduva faktot zo{to sekoja vlast vo Makedonija dosega nemala poodgovoren odnos kon niv. Spored nekoi istra`uvawa, 70% do

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,49%

3,46%

4,22%

5,11%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5233

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,7390

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,7978 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,4827

Канада

долар

44,7866

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7150

61,6

44,4

70

48,1

Извор: НБРМ

75% od deviznite doznaki iselenicite gi ispra}aat vo Makedonija preku neformalni kanali. Re~isi 25% od deviznite se slevaat vo Makedonija od me|ugrani~niot meloproda`en promet {to go pravat stranskite dr`avjani vo Makedonija.

Samo 5% od neto-devizniot priliv vo tekot na godinata se od takanare~enoto {tedewe pod pernica”, veli [enaj Haximustafa, profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa.

Poradi visokite ceni na

ispra}awe na pari preku banki i firmi za brz elektronski transfer, dijasporata v xeb ja nosi pomo{ta za svoite vo Makedonija.

Na primer, provizijata za pari~na pratka od Germanija za Makedonija po elektronski transfer iznesuva od 15% do 25% od iznosot.

Taka, ako eden iselenik vo Germanija na svoite vo Makedonija na ovoj na~in im isprati 1.000 evra, }e plati okolu 250 evra provizija, a za pari~na pratka od 10.000 evra duri 2.500 evra.

Fokus

12

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

ZO[TO MAKEDONSKITE VINARII NE U^ESTVUVAA NA NAJGOLEMIOT VINSKI SAEM VO

BEZ DR@AVNA POMO[ MAKEDONSKITE ]E BIDAT ISTISNATI OD GERMANSKIOT MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

inatata nedela vo Dizeldorf se odr`a najgolemiot vinski saem vo Evropa - Prowein.

No, tamu ovaa godina ne izlo`uva{e nitu edna vinarnica od Makedonija. Za razlika od minatata godina, koga na saemot Makedonija ima{e nacionalen {tand na koj zaedni~ki izlo`uvaa 11 doma{ni vinarnici, godinava edinstveno kako posetiteli na najva`niot saem za vino na evropskiot pazar prisustvuvaa pretstavnici na nekolku vinarnici.

“Kapital” analizira: Koja e pri~inata {to makedonskite vinarnici ja ispu{tija {ansata godinava da prisustvuvaat na najgolemiot vinski nastan vo EU, na vtoriot po golemina izvozen vinski pazar na Makedonija? I zo{to dr`avata ne ja tretira Germanija kako targetpazar za izvoz na makedonsko vino vo {i{iwa vo vreme koga Grcija go osporuva geografskoto poteklo na makedonskite vina na ovoj pazar?

Del od direktorite na vinarnicite velat deka pri~inata {to ne bile prisutni e toa {to ne se dogovorile za zaedni~ki nastap. Drugi, pak, vinata ja lociraat kaj dr`avata, koja godinava ne im obezbedila finansiska poddr{ka za nastap na ovoj saem. Vistinata verojatno e nekade na sredina.

M

Zo{to makedonskite vinarnici ja ispu{tija {ansata da prisustvuvaat na najgolemiot vinski saem vo EU - Prowein vo Dizeldorf? Dali dr`avata ja zanemaruva va`nosta na germanskiot vinski pazar, koj e vtor po golemina, dodeka Grcija go osporuva geografskoto poteklo na makedonskite vina?

Vo sekoj slu~aj, me|u vinarite neoficijalno se zboruva deka koga nadle`nosta za promocija na izvozot lani preminala od racete na Ministerstvoto za ekonomija kaj Agencijata za stranski investicii, im bilo ka`ano deka vo 2011 godina Vladata nema da ima buxet za finansiska poddr{ka za nastap na saemi vo stranstvo. Spored niv, tokmu preminot na nadle`nostite za promocija na izvozot me|u dvete dr`avni institucii napravil “vremenska dupka”, kako rezultat na {to vinarnicite godinava ne dobile dr`avna poddr{ka za promovirawe na germanskiot pazar. Velat, od edna strana rabotnite mesta na lu|eto vo oddelot za promocija na izvoz vo Ministerstvoto za ekonomija zgasnaa, a od druga strana, Agencijata za promocija na stranski investicii s$ u{te nema{e odobreni

planovi i buxeti vo vremeto koga se aplicira{e za u~estvo na ovoj saem, septemvri-oktomvri minatata godina.

“Lani proektot na USAID - AgBiz be{e organizator na nastapot na makedonskite vinarnici na saemot vo Dizeldorf. Ministerstvoto za ekonomija go plati prostorot za izlo`uvawe, a AgBiz zaedno so Centarot za promocija na izvoz od zemji vo razvoj (CBI) go osmisli i finansiski go poddr`a zaedni~kiot {tand. Ostatokot od tro{ocite gi pokrija samite vinarnici”, veli Goran Damovski, zamenik-direktor za tehni~ki operacii vo AgBiz. Spored nego, {teta e {to i ovaa godina makedonskite vina ne bea prisutni na ovoj saem, osobeno poradi penalite {to momentalno od gr~ka strana gi trpat makedonskite vinarnici pri izvoz na germanskiot

KATERINA KOSTOVSKA DIREKTOR ZA IZVOZNI PAZARI VO TIKVE[ “Vo sporedba so britanskiot pazar, kade [to kako vinska zemja sme sosema nekonkurentni, vo Germanija znaat za makedonskite vina, iako sme poznati pred s$ po vinata od niskiot segment. No, tamu i francuskite i italijanskite vina se evtini. Zatoa, mislam deka so najmalku investicii vo Germanija mo`e da se postigne pove}e, no dr`avata treba da go promovira makedonskiot vinski brend.”

pazar poradi za{titenoto geografsko poteklo na regionot “Makedonija” {to go ima Grcija. “[teta e da se izgubi kontinuitetot od lani, zatoa {to toa be{e prv zaedni~ki i voedno najmasoven nastap na makedonskite vinarnici na saemot vo Dizeldorf. Mislam deka Makedonija dobro se pretstavi, a ima{e i poddr{ka od germanskite kupuva~i”, veli Damovski.

Lani vo Dizeldorf na zaedni~ki {tand od 120 kvadratni metri izlo`uvale vinarnicite Tikve{, Skovin, Stobi, Vardarska dolina, Lozar, Imako vino, Popova kula, Dalvina, File i Ezimit.

Germanija tradicionalno e vtor najgolem vinski izvozen pazar za Makedonija.

I pokraj toa {to tamu re~isi 100% od makedonskiot izvoz na vina otpa|a na nalivno vino, od 2007 godina navamu izvozot opa|a vo kontinuitet!

Vinarite alarmiraat deka Germanija e najva`niot evropski pazar za niv, pokraj pazarite vo porane{na Jugoslavija. Velat, neophodna im e dr`avna pomo{ za vo Germanija da go zgolemuvaat izvozot na brendirani vina vo {i{e!

Od vinarnicata Skovin, koja ima{e svoi pretstavnici na Prowein, velat

deka izvozot na makedonski vina vo Germanija od godina vo godina opa|a.

“Spored poslednite informacii {to gi dobivme od germanskite institucii, vo 2008 godina izvozot na makedonski vina na germanskiot pazar padnal za 20,3% vo volumen, a za 12,2% vo vrednost. Vo 2009 godina, pak, proda`bata na makedonsko vino vo Germanija padnala za 18%”, veli Mile Kostov, komercijalen direktor na Skovin.

Spored nego, pri~inata za vakvata sostojba e supstitucijata so germansko crveno vino, koe Germancite go pretpo~itaat, iako e poskapo od makedonskite vina od 30 do 60 evrocenti.

“O~ekuvam deka vkupniot izvoz na makedonski vina vo Germanija i ponatamu }e pa|a. Sekoj saka da vleze na toj pazar. Zatoa, mislam deka klu~no za Makedonija e da uspeeme da izvezeme pove}e vino vo {i{iwa”, veli Kostov.

Toj objasnuva deka najgolem del od koli~inite koi Skovin godi{no gi izvezuva vo Germanija se nalivno vino i vino koe vo maloproda`nite sinxiri se prodava pod brendot na samata prodavnica. Skovin prodava i vina pod sopstvenite brendovi, no toa e pomal procent, koj odi vo specijalizirani vinski prodavnici i balkanskite restorani vo Germanija.

DODEKA SVETOT JA NAPU[TA ATOMSKATA ENERGIJA

VLADATA SÈ U[TE SE MISLI DALI DA INVESTIRA VO NUKLEARNA CENTRALA SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ladata s$ u{te nema odluka dali na Makedonija & e neophodna nuklearna centrala. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, veli deka takva odluka nema da se donese vrz politi~ka osnova, tuku samo vrz izdr`ana stru~na i ekonomska analiza.

“S$ u{te imame rok za da odlu~ime dali }e gradime nuklearna centrala. Samite podgotovki traat od 10 do 15 godini”, veli Pe{evski.

Spored energetskata strategija na Vla-

V

data koja naskoro treba da se usvoi, Makedonija ima rok do 2030 godina da odlu~i dali }e gradi nuklearna centrala vo Mariovo. Celata investicija bi ~inela 2,5 milijradi evra. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, neodamna izjavi deka vo naredniot period }e se formira komisija koja }e debatira za prednostite od vakviot potfat, a svoe mislewe }e mo`at da dadat i gra|anite.

Spored ekspertite, nuklearnata centrala e re{enie za sigurno snabduvawe na zemjata so elektri~na energija vo periodot koga }e zavr{i `ivotniot vek na malkute energetski kapaciteti {to gi imame, kako Rek Bitola.

440

nuklearni reaktori aktivni {irum svetot

Ekspertot so makedonsko poteklo Nikola Popov, koj e profesor na Univerzitetot Makmaster vo Hamilton, Kanada, koj pove} e godini raboti vo nuklearnata centrala Atomik enerxi vo delot na problemite so sigurnosta vo nuklearnite centrali v~era vo Stopanskata komora se obide da objasni {to to~no se slu~ilo so

no.

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

TOP 10

O EU - PROWEIN?

E VINA T PAZAR! “Bidej}i Germanija e eden od najgolemite uvoznici na vino vo EU, konkurencijata e ogromna. Zatoa, mislam deka makedonskite vina tamu mo`at da uspeat samo ako uspeat da se probijat kako vina so visok kvalitet. Samo taka }e n$ prepoznaat, no za toa vinarnicite treba da odat na saemi, vinata da u~estvuvaat na vinski natprevari, za niv da pi{uvaat specijalizirani vinski novinari”, veli Kostov.

Toj objasnuva deka pred da vleze edno stransko vino vo germanski maloproda`en sinxir toa se ocenuva i boduva od specijalna vinska komisija. Od mo`ni 20 poeni vo marketite uspevaat da vlezat samo vinata koi }e dobijat minimum 12 poeni.

Sepak, spored Kostov, germanskiot vinski pazar e va`en i ne treba da se zanemaruva.

“Poednostavno e da vlezeme na pazar kade {to n$ znaat, kako {to e germanskiot, otkolku da atakuvame na pazari kade {to makedonskite vina voop{to ne se poznati. Treba samo da rabotime na podobruvawe na kvalitetot”, dodava Kostov.

Spored Katerina Kostovska, direktor za izvozni pazari vo Tikve{, Germanija treba da bide eden od klu~nite izvozni vinski pazari za Makedonija.

“Vo sporedba so britanskiot pazar, kade {to kako vinska zemja sme sosema nekonkurentni, vo Germanija znaat za makedonskite vina, iako sme poznati pred s$ po vinata od niskiot segment. No, tamu i francuskite i italijanskite vina se evtini. Zatoa, mislam deka so najmalku investicii vo Germanija mo`e da se postigne pove}e, no dr`avata treba da go promovira makedonskiot vinski brend”, veli Kostovska.

Sepak, taa ne veruva deka vinarnicite brzo }e mo`at da postignat seriozen uspeh na germanskiot pazar, pred s$ poradi toa {to makedonskite vina gi nema na evropskata lista za vinska klasifikacija.

So noviot Zakon za vino e predviden registar na vinata spored geografsko poteklo, so {to Makedonija se usoglasuva so evropskite praktiki za vinska klasifikacija, no Kostovska predupreduva deka za seto toa da se realizira vo praktika }e treba vreme.

“S$ dodeka makedonskata klasifikacija ne se sozdade i se inkorporira vo evropskata lista so klasificirani vina spored geografsko poteklo,

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT KOI SE SPECIFIKITE NA GERMANSKIOT VINSKI PAZAR? Poznava~ite na germanskiot vinski pazar velat deka najgolemata potro{uva~ka na vino vo Germanija se slu~uva vo golemite marketi (discount-i). Tamu po mnogu niski maloproda`ni ceni se prodavaat najgolemite koli~ini vino vo {i{iwa, me|u koi dominiraat francuskite i italijanskite vina, no i vinata od zemjite od t.n.

Nov svet, kako {to se vinata od Ju`na Amerika, ^ile, Nov Zeland, kako i slovene~kite i ungarskite vina. Vo posledno vreme ekspanzija na pazarot vo Germanija do`ivuvaat avstriskite, no i doma{nite germanski vina, velat poznava~ite. Od druga strana, na germanskiot pazar vo pogolemi koli~ini se uvezuva nalivno vino od cela Evropa, a potoa se pakuva vo poznatite germanski fabriki, so {to od edna strana dr`avata gi {titi svoite vina, dodeka istovremeno so zgolemuvaweto na proizvodstvoto vo doma{nite fabriki “go bilda” bruto-doma{niot proizvod. Inaku, prose~nata maloproda`na cena na litar uvozno vino vo {i{e vo Germanija e 1,3 evra. Tokmu poradi ovie specifiki, na germanskiot pazar te{ko se probivaat visokvalitetnite vina. Tie se prodavaat edinstveno vo specijaliziranite vinski prodavnici, no toa e nezna~itelen procent vo vkupnata proda`ba na germanskiot vinski pazar.

GORAN DAMOVSKI ZAMENIK-DIREKTOR ZA TEHNI^KI OPERACII VO AGBIZ “[teta e da se izgubi kontinuitetot od lani, zatoa {to toa be{e prv zaedni~ki i voedno najmasoven nastap na makedonskite vinarnici na saemot vo Dizeldorf. Mislam deka Makedonija dobro se pretstavi, a ima{e i poddr{ka od germanskite kupuva~i.”

makedonskite vina vo Germanija }e bidat tretirani kako trpezni vina. [to ako vinata na Tikve{, “bela voda” i “barovo” poteknuvaat od mikrolokalitet, koga na germanskiot pazar ne mo`eme da gi registrirame kako takvi, tuku dobivaat tretman na vina od najniskiot segment”, veli Kostovska.

Spored nea, makedonskite brendirani vina nema da do`iveat seriozen uspeh na germanskiot pazar s$ dodeka Makedonija ima problem so geografskoto poteklo, so registracijata na vinski region, vinogorja i specifi~ni

lokaliteti.

“Celta na Tikve{ na germanskiot pazar e izvoz na brendirani vina vo {i{e, no procenivme deka ako investiciite za promocija na vino vo {i{iwa gi pravime samo nie, a site ostanati izvezuvaat nalivno vino, toa }e n$ ~ini mnogu skapo.

Zatoa, mislam deka dr`avata treba da raboti na poddr{ka za promocijata na makedonskite vina na ovoj pazar”, dodava Kostovska.

MILE KOSTOV KOMERCIJALEN DIREKTOR NA SKOVIN ”Bidej}i Germanija e eden od najgolemite uvoznici na vino vo EU, konkurencijata e ogromna. Zatoa, mislam deka makedonskite vina tamu mo`at da uspeat samo ako uspeat da se probijat kako vina so visok kvalitet. Samo taka } e n$ prepoznaat, no za toa vinarnicite treba da odat na saemi, vinata da u~estvuvaat na vinski natprevari, za niv da pi{uvaat specijalizirani vinski novinari.”

Profesorot na Univerzitetot Makmaster vo Hamilton, Kanada, Nikola Popov, tvrdi deka Makedonija nema da ima posledici od havarijata vo Fuku{ima i deka zemjata treba da gi sledi svetskite i evropskite tekovi koga e vo pra{awe nuklearnata energija nuklearnata centrala Fuku{ima vo Japonija. Toj tvrdi deka havarijata {to se slu~i tamu nema da ima posledici vo Makedonija.

“Site elektrani vo svetot sega }e vnimavaat pove}e i }e pravat revizija i pregled na nivnite nuklearni centrali za da bidat vo tek. Toa se slu~i i vo Kanada.

So pogolema pretpazlivost se analizira celiot slu~aj i mislam deka i vo idnina }e se donesat odredeni zaklu~oci kako da se izbegnat vakvi problemi. Site treba da bideme vnimatelni so informaciite {to gi primame, bidej}i nesre}ata s$ u{te e vo

5

13

tek. Doprva se ubla`uvaat posledicite od havarijata, no ubeden sum deka ovaa nesre}a e daleku poblaga otkolku vo ^ernobil. ]e ima posledici vo okolinata na Japonija, no ne i za Makedonija”, tvrdi Popov. Toj sovetuva Makedonija da gi sledi svetskite i evropskite trendovi od oblasta na nuklearnata energija.

Inaku, na v~era{nata diskusija vo Stopanskata komora po povod havarijata vo Fuku{ima, Popov objasni deka havarijata ne e predizvikana od zemjotresot tuku od cunamito od koe bile poplaveni dizel-agregatite za proizvodstvo

na elektri~na energija potrebna za funkcioniraweto na sistemite za ladewe na reaktorite.

“Praktika e elektranite da se isklu~uvaat od sistemot koga } e se slu~at zemjotresi, iako toa vo Japonija be{e zemjotres kakov {to nikoga{ dosega ne se slu~il vo svetot, no sepak, taa nuklearna centrala isto kako i mnogu drugi vo svetot se podgotveni na takvo ne{to, {to zna~i ima{e za{tita.

Me|utoa, cunamito so bran od 12 metri be{e neo~ekuvano i pregolemo za branata na centralata od samo 6,5 metri da mo`e da ja za{titi”, dodade Popov.

MADE IN KINA ILI INDIJA! Vo na

slednite nekolku godini postoi ogrom{ansa da dojdete na rabota edno ponedelni~ko utro i da otkriete deka va{ata rabota e premestena vo Indija ili vo Kina.

Toa ve}e im se slu~i na milioni lu|e, od mehani~ari do informati~ko-tehnolo{ki specijalisti od Italija, SAD i Ju`na Koreja

o slednite nekolku godini postoi ogromna {ansa da dojdete na rabota edno ponedelni~ko utro i da otkriete deka va{ata rabota e premestena vo Indija ili vo Kina. Toa ve}e im se slu~i na milioni lu|e, od mehani~ari do informati~ko-tehnolo{ki (IT) specijalisti od Italija, SAD i Ju`na Koreja, pi{uva magazinot “Tajm”. Kina e proizvodstvena ma{ina koja na globalniot pazar plasira s$, od avtomobili do solarni paneli. Visokoobu~enite indiski in`eneri gi nadminuvaat diplomcite od prvoklasniot Univerzitet Stenford vo sektorite istra`uvawe i razvoj, razvoj na softver i sli~no, koi bi trebalo da bidat ekonomskiot spas za Zapadot.

Grubata realnost na globalizacijata na trudot ja ostavi svetskata rabotna sila vo o~aj.

Sekoj `itel na London ili Los Anxeles se natprevaruva so pametni kandidati od Bangalor ili [angaj, koi se podgotveni da rabotat i prekuvremeno za premnogu niski prihodi. Koga vo tie dva aziski “xina” ima vkupno 2,5 milijardi lu|e, kako ne~ija rabota mo`e da bide sigurna, voop{to?

Sepak, postoi i drug na~in na gledawe na golemata smena na ekonomskata mo} i nejzinoto prefrlawe na Istokot, na~in koj ne e tolku stra{en i mo`ebi e duri i inspirativen.

Tie 2,5 milijardi lu|e sekoj den se s$ pobogati. Ova pretstavuva nevidena mo`nost za rabotnicite {irum svetot.

Pred 30 godini `itelite so prose~ni primawa vo Kina ili vo Indija ne mo`ea da si dozvolat re~isi ni{to osven osnovna hrana i del od neophodnite sredstva za `ivot.

Siroma{tijata pretstavuva{e problem za svetot. Poradi tolku malata potro{uva~ka mo} vo zemjite vo razvoj globalnata ekonomija zavise{e od bogatite nacii, osobeno od SAD. Denes,globalizacijata si go napravi svoeto. Kina i Indija stanaa nov izvor na rast za globalnata ekonomija. Stotici milioni Kinezi i Indijci sega mo`at da si dozvolat LCDtelevizori na Soni, avstraliski stek i iPhone. Minatata godina Indijcite i Kinezite kupija 19,9 milioni novi patni~ki vozila, 70% pove}e otkolku Amerikancite. Se zgolemi i pobaruva~kata na bakar, pamuk i drugi prirodni resursi. So eden zbor, stana ma{inerija za proizvodstvo na brodovi i kamioni i dvi`e~ka sila za lu|eto koi }e gi dizajniraat i prodavaat tie proizvodi. Kako rezultat na toa, se zgolemija proda`bata i profitot vo kompanii kako Boing i Rio Tinto, a i brojot na rabotni mesta.

“Ve}e ja vidovme korista. Da ne be{e postojaniot rast vo brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i Indija, svetot le-

V

sno }e padne{e vo vistinska depresija vo 2008 godina, a ne vo prividna recesija”, pi{uva “Tajm”.

Kina ja izvle~e cela Isto~na Azija od recesijata so kupuvawe kapitalna oprema i potro{uva~ki proizvodi od Japonija, Ju`na Koreja i ostatokot od regionot. Amerikanskiot izvoz vo Kina vo 2010 godina dostigna 92 milijardi dolari, {to pretstavuva skok za 32% na godi{no nivo.

Spored ekspertite, vlijanieto na Kina i Indija doprva }e se {iri i zasiluva, a dvete zemji }e stanuvaat s$ pobogati i } e prodol`at da kupuvaat od ostatokot od svetot. Duri i vo Zapadna Avstralija lokalnata komora za minerali i energija veruva deka ovaa industrija } e sozdade okolu 40.000 rabotni mesta vo narednite tri do pet godini, delumno kako rezultat na zgolemeniot izvoz kon Kina.

I novite bogata{i od Kina i Indija gi ostavaat svoite pari pred va{iot “prag”. Gra|anite na ovie zemji stanuvaat aktivni turisti koi gi polnat hotelskite sobi i ru~aat na Tajms skver ili Ginza vo Tokio. Spored Organizacijata za svetski turizam na Obedinetite nacii, brojot na Kinezi koi patuvaat nadvor od zemjata vo 2009 godina porasna na 47,7 milioni, {to e za 54% pove}e otkolku vo 2005 godina.

Kineskite i indiskite kompaniii se {irat i vo stranstvo, vo potraga po globalno prisustvo na pazarite, so {to sekade se sozdavaat novi rabotni mesta. Informati~kiot gigant Tata konsaltansi servisis (Tata Consultancy Services), so sedi{te vo Mumbai, e kompanija koja se zasnova na autsorsing od SAD i Evropa, ima pove}e od 13.000 vraboteni koi ne se Indijci, {to e devet pati pove}e otkolku vo 2005 godina.

Kineskite kompanii vo 2009 godina investiraa 56,5 milijardi dolari vo stranstvo, {to pretstavuva zgolemuvawe na sumata od samo 12,3 milijardi dolari vo odnos na 2005 godina i naj~esto najmuvaat lokalna rabotna sila za svoite investicii, so {to sobiraat talenti i znaewa. Nikoj od 450 lica koi rabotat vo SAD za kineskiot proizvoditel na aparati Hajer ne e od Kina.

Napredokot na Kina i Indija nalaga da go smenime na~inot na razmisluvawe vo odnos na rabotata. Na primer, mo`e da se slu~i va{ite najgolemi klienti da bidat vo ^engdu, a ne vo ^ikago, a sedi{teto na va{iot {ef da bide vo Wu Delhi, a ne vo Wujork. Va{ata plata mo`e da se presmetuva vo juani ili vo rupii namesto vo evra ili dolari. Sekako, so noviot ekonomski poredok mo`ete da ja izgubite rabotata poradi kineskite i indiskite rabotnici. No, ne gri`ete se.

Nabrzo }e vi ja vratat! prodol`uva

14

Komentari / Analizi

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

CUNAMI-FAKTOR

ALEKSANDAR JAN^ESKI PIGON: Tragi~nite posledici od zemjotresot i cunamito {to ja pogodija Japonija na 11 mart prodol`uvaat da gi {okiraat lu|eto niz celiot svet. Najgolemata neizvesnost koja s$ u{te trae e povrzana so radijacijata od o{tetenata nuklerna centrala Fuku{ima. Taa go pre`ivea zemjotresot od 9 stepeni spored Rihter, no 14 metarskite cunami gi uni{tija morskite barieri so visina nad 5,5 metri i go urnaa bezbednosniot sistem. Majkata priroda se obvinuva za katastrofata. Ekspertite velat cunamito bilo “pogolemo otkolku {to se o~ekuvalo”. Obi~nite lu|e se pra{uvaat dali bilo mo`no da se izgradat pogolemi barieri?

Kolku vo svetot se bezbedni lu|eto {to `iveat vo blizina na nuklearnite centrali?

JAN^ESKI: Slikite na ~ad i parea nad nuklearnata centrala Fuku{ima i vestite za radioaktivnost iljada pati pogolema od voobi~aenata, koga reaktorot raboti normalno, nosat nemir kaj lu|eto. Minatata nedela od strana na oficijalnite lica na Tokio be{e prepora~ano deka vodata od gradskiot vodovod ne treba da im se dava na bebiwata, bidej}i sodr`i radioaktiven jod, pove}e od dvojno od nivoto {to e bezopasno za deca. Me|u mnogute fotografii koi gi prenesuvaat mediumite od Japonija se i

tie so mali de~iwa koi gledaat vo eden ured kade {to se meri nivoto na radijacija.

PIGON: Tie fotografii me potsetuvaat i na edni drugi fotografii, koi doa|aa i s$ u{te doa|aat od Afrika. Decata vo siroma{nite afrikanski dr`avi s$ u{te umiraat od kolera zatoa {to nemaat dovolno ~ista voda za piewe. Denes, decata vo edna od najbogatite dr`avi vo svetot se soo~uvaat da nemaat voda za piewe poradi radijacija. Kolku lu|eto stanaa silni kako rezultat na nivnata trka za pogolemo bogatstvo i prosperitet?

JAN^ESKI: Po kontaminacijata na vodata, zelen~ukot i ribata nekoi zdravstveni eksperti vklu~uvaj}i gi i tie na Svetskata zdravstvena organizacija ubeduvaat deka japonskite standardi na kontrola ce mnogu strogi. No i pokraj toa mnogu dr`avi vedna{ prezedoa merki na pretpazlivost i zabranija uvoz na ovo{je, zelen~uk i mle~ni proizvodi od oblasta kade {to se nao|a nuklearnata centrala Fuku{ima.

PIGON: Indirektnite posledici od radijacijata, preku hranata ili duri i preku oblacite, realno ne se golema zakana za lu|eto koi `iveat vo Evropa. Vedna{ po toa {to se slu~i vo Japonija, EU prepora~a deka site nuklearni centrali na evropsko tlo treba da podle`at na bezbednosen “stres test”. Zaklu~no so januari 2011 godina vo Evropa rabotat 195 nuklearni reaktori, a u{te 19 se vo izgradba vo

6 dr`avi. Nuklearnata centrala Fuku{ima e daleku, no ovie reaktori se blisku do domovite vo Evropa.

JAN^ESKI: Ve}e se prezemaat merki. Germanija “zamrzna” edna tretina od svojot nukleren kapacitet dodeka [panija, [vajcarija, Velika Britanija i SAD objavija deka } e prezemat bezbednosni proverki. Kina go otka`a odobruvaweto na izgradbata na nova nuklearna centrala. Bezbednosnite proverki koi se inspirirani po toa {to se slu~i vo Japonija }e gi odlo`at proektite, no i }e gi zgolemat tro{ocite. Praveweto na nuklearna centrala vo idnina mo`e da e zabraneto i skapo. Ministerot za energetika na Francija re~e deka negovata dr`ava } e napravi bezbednosni

proverki na nivnite 58 nuklearni reaktori.

Kako i da e, Francija imala pravo da odlu~i za nuklearnata energija, koja obezbeduvala energetska nezavisnost i pomala emisija na {tetni gasovi.

“Francuskata javnost treba da prodol`i da ima korist od konkurentnosta na nuklearnata energija”, veli toj. Turskiot premier pak veli }e prodol`i so planovite da ja izgradi prvata nuklearna centrala vo Turcija pomognata od Rusija.

PIGON: O~igledno vladite na dr`avite kade {to nuklearnite centrali ja davaat najgolemata koli~ina elektri~na energija }e gi branat nivnite strategii. Vo slu~ajot so Francija toa e okolu 75% od ispora~anata elektri~na struja. Cenata na strujata, prirodniot

gas, jaglenot vo Evropa skoknaa na nivo nevideno dosega vo poslednite 2 godini, dodeka vladite niz svetot razmisluvaat za nuklearnite politiki.

JAN^ESKI: No, lu|eto niz celiot svet se upla{eni od toa {to go gledaat {to se slu~uva po katastrofata vo Japonija i ova e posilno od ekonomskite argumenti i ambicii na politi~arite. Kinezite koi gledaat za prvpat vo nivnoto blisko pametewe nuklearna katastrofa “blisku do niv doma” pobrzale do aptekite vo Peking da kupat lekovi koi mo`e da se zemaat poradi pretpazlivost protiv radijacija. Minatata sabota pove}e od 200.000 lu|e vo mnogu gradovi vo Germanija protestiraa baraj}i zatvorawe na site nuklearni centrali.

Tehni~kite problemi na Kr{ko vo Slovenija, iako nepovrzani so reaktorot, ja zgolemija zagri`enosta vo regionov za sigurnosta.

Kozloduj vo Bugarija e stara prikazna koja sozdava gri`i od poodamna.

PIGON: Vo Polska Vladata objavi deka planovite za izgradba na prvata nuklearna centrala }e bidat staveni na referendum. Sega za sega, nie samo broime kolku nuklearni reaktori ima vedna{ do na{ite granici. Ima 56, a dobro se se} avame na ^ernobil.

Po pro{iruvaweto na EU ima{e nekolku bezbednosni zakani povrzani so nuklearni centrali koi koristat ruski reaktori.

Temelin vo ^e{ka i ponatamu e glavna bezbednosna gri`a na Avstrijcite. Belene vo Bugarija e predmet na

STANISLAV PIGON

mnogu kontroverznosti i sozdava gri`a kaj EU. Tuka se zema predvid i seizmi~kata za{tita.

Kako {to Vikiliks objavi, vo juli 2009 godina amerikanskiot ambasador predupredil vo taen izve{taj deka proektot Belene otvara “seriozni gri`i za bezbednost i garancija na kvalitet”.

JAN^ESKI: Od druga strana, istiot proekt se gleda kako re{enie za regionalniot deficit na struja na Balkanot. Samo pred eden mesec ima{e signali deka Makedonija e na ~ekor da ja prifati pokanata za u~estvo vo izgradbata na nuklearnata centrala Belene.

Nau~nici i agencii za atomska energija garantiraat deka modernata atomska tehnologija e me|u najbezbednite i naj~isti na~ini na sozdavawe energija.

PIGON: Nema dilema deka lu|eto se genijalni vo inovativnosta, za{tituvaj}i se sebesi od prirodata i podobruvaj}i gi `ivotnite standardi. No, s$ u{te nemo`eme da gi predvidime site posledici.

“Koga ja vodev centralata, mislata za cunami nikoga{ ne mi pomina niz glavata”, re~e eden porane{en direktor na nuklearnata centrala Fuku{ima. Deneska toj sigurno misli podrugo.

Deneska i sekoga{ vo idnina mislite na ekspertite i obi~nite lu|e vo svetot }e bidat pod vlijanie na cunamifaktorot.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

SRPSKIOT PREMIER, MIRKO CVETKOVI], NAJAVI

SRBIJA ]E OSNOVA RAZVOJNA BANKA

Razvojnata banka na stopanstvenicite }e im nudi popovolni krediti od tie {to gi davaat komercijalnite banki i }e go poddr`uva izvozot preku davawe odredeni vidovi garancii ELENA JOVANOVSKA

POGOLEMA PODDR[KA ZA MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA

rbija ovaa esen }e osnova razvojna banka, koja na stopanstvenicite }e im ponudi popovolni krediti, soop{ti premierot Mirko Cvetkovi}. Toj istakna deka ovaa institucija nema da im bide konkurent na komercijalnite banki, tuku instrument so koj dr`avata }e ja sproveduva razvojnata politika i nema da prifa}a tu|i pari za {tedewe. Za nea nema da va`i regulativata na Narodnata banka na Srbija.

Spored premierot, ovaa razvojna institucija }e gi poddr`uva izvoznite aktivnosti preku davawe odredeni vidovi garancii.

“Toa bi mo`elo da zna~i deka razvojnite institucii {to sega postojat, kako {to se Fondot za razvoj i Agencijata za finansirawe i obezbeduvawe na izvoz, }e do`iveat dve sudbini. Ili nivnite aktivnosti }e bidat zna~itelno namaleni ili }e bidat spoeni kon razvojnata banka”, istakna Cvetkovi}.

Izvr{niot direktor na

Premierot Mirko Cvetkovi} najavi deka naskoro }e bide pretstavena programa za poddr{ka na izvozot na malite i srednite pretprijatija. Se predviduva za izvoz pomal od 6.000 evra pretpriema~ite da mo`at da dobijat integrirani uslugi na javnoto pretprijatie PTT Srbija. Premierot o~ekuva toa da gi poednostavi birokratskite proceduri, no i da gi namali tro{ocite za izvoz.

“Site {to nemaat kapaciteti da gi zadovolat kompliciranite proceduri, da anga`iraat {pediteri i sli~no }e mo`at za pratkite do 6.000 evra da smetaat na uslugite na PTT”, re~e Cvetkovi}.

Spored direktorot na Nacionalnata agencija za regionalen razvoj na Srbija, Ivica E`denci, ovaa vladina merka }e ovozmo`i pobrz rast na malite i srednite biznisi.

Toj bara dr`avata da go podobri biznis-ambientot so toa {to }e gi ukine nepotrebnite administrativni pre~ki, no i da ja anga`ira lokalnata samouprava.

“Anketiravme okolu 3.000 pretprijatija i pove}e od 50% dobro se nosat so krizata, a okolu 30% ne znaat kakva idnina gi o~ekuva”, veli E`denci.

S

K

O

M

E

R

kompanijata Tigar, Jelena Petkovi}, ne krie deka }e bide vo redot na stopanstvenici koi na {alterot na razvojnata banka }e baraat povolni krediti. “[tom }e gi vidime uslovite i formite na krediti, dokolku bidat povolni, a o~ekuvame da bidat, }e konkurirame za sredstva. Praktikata na razvienite zemji poka`uva deka takvata institucija ima zna~ajna uloga vo razvojot na edna zemja”, ocenuva Petkovi}.

Premierot Cvetkovi} se nadeva deka razvojnata banka }e pomogne za zgolemuvawe na izvozot, zatoa {to modelot na razvoj C

I

J

A

L

E

N

na srpskoto stopanstvo ne mo`e pove}e da bide zasnovan na uvoz. Kako ilustracija deka Srbija se vrti kon noviot model premierot go navede podatokot deka minatata godina izvozot porasnal za 24%. Toj, sepak, ne negira deka takviot rezultat vo eden del se dol`i na slabeeweto na dinarot, {to im ode{e vo korist na izvoznicite.

DR@AVATA DA DADE POVE]E PARI ZA STOPANSTVOTO Sopstvenikot na firmata Fudlend, Vaso Leki}, & zabele`uva na Vladata deka parite nameneti za O

G

L

A

S

poddr{ka na stopanstvoto se mnogu mali. Toj veli deka postojano se povtoruva deka agrarot e {ansa za napredok na Srbija, no deka dr`avata mora da izdvoi barem 10% od buxetot za poddr{ka na zemjodelstvoto.

I direktorkata na Nacionalnata alijansa za lokalen ekonomski razvoj, Violeta Jovanovi}, smeta deka finansiskite stimulacii za stopanstvenicite, osobeno za izvoznicite, mora da bidat pogolemi.

Me|utoa, taa dodava deka postojat raboti za koi ne se potrebni pari i koi dr`avata mo`e da gi napravi za da im pomogne

na tie {to se zanimavaat so izvoz.

“Stopanstvenicite o~ekuvaat dr`avata do kraj da ja sprovede seopfatnata reforma vo propisite”, sugerira Jovanovi}.

HRVATSKOTO ISKUSTVO POZITIVNO Vo Hrvatska razvojnata banka postoi ve}e 15 godini, a spored izvr{niot potpretsedatel na koncernot Agrokor, Damir Ku{trak, na po~etokot najva`no e da se opredelat vistinskite celi na bankata.

“Va`no e ovaa institucija da se fokusira na proekti

{to ne mo`at da gi finansiraatkomercijalnite banki, a da ne im bide konkurencija. Vo slu~ajot na Hrvatska, razvojnata banka pomogna so toa {to investira{e vo sektori koi vo eden moment ne bea konkurentni”, veli Ku{trak.

Spored nego, razvojnata banka vo Hrvatska ve} e ima kapital od okolu milijarda evra, {to zna~i deka na stopanstvenicite mo`e da im ponudi relativno evtini sredstva.

Vo slu~aj koga dr`avata gi subvencionira kamatite zaemite mo`e da bidat duri 2% poevtini od komercijalnite.

TELEKOM AVSTRIJA DETALNO ]E GO ANALIZIRA BARAWETO NA SRPSKATA VLADA elekom Avstrija soop{ti deka detalno }e go analizira baraweto na Vladata na Srbija da ja zgolemi ponudenata cena za 51% od akciite na Telekom Srbija.

Od avstriskata kompanija, koja vo Srbija go poseduva i mobilniot operator VIP mobajl, izjavija deka kupuvaweto mnozinski udel vo Telekom Srbija zavisi od dobivaweto dozvola od Komisijata za za{tita na konkurencija na Srbija.

Dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za finansii, Vuk \okovi}, izjavi deka Telekom Avstrija mo`e da ja podobri svojata finansiska ponuda za Telekom Srbija i zatoa dobi rok od 15 dena za da dostavi nova ponuda. Rabotnata grupa za sproveduvawe na tenderot za proda`ba na 51% od kapitalot na Telekom Srbija, odlu~i da dostavi dopis do avstriskata kompanija so koj bara vo rok od 15 dena Telekom Avstrija da ja popravi svojata finansiska ponuda.

Toa zna~i deka 51% od kapitalot na Telekom Srbija mo`e da bide prodaden po minimalna cena od 1,4 milijardi evra, {to e propi{ano vrz osnova na odluka na Vladata na Srbija, objasni \okovi} i potseti deka Telekom Avstrija dostavi ponuda od 950 milioni evra za Telekom Srbija i 450 milioni evra za investicii.

“Ako ja popravat svojata finansiska ponuda i dadat minimalna cena, Telekom Srbija }e se prodade”, izjavi dr`avniot sekretar. Vo Telekom Avstrija ne go krijat zadovolstvoto poradi dadeniot rok i mo`nosta da dojde do dogovor.

Gr~kata kompanija OTE, koja poseduva 20%

T

TENDEROT ZA TELEKOM SRBIJA E VODEN AMATERSKI Ekonomskite eksperti vo Srbija se soglasuvaat so ocenkata na porane{niot vicepremier na Srbija, Mla|an Dinki}, deka za neuspe{nata proda`ba na Telekom Srbija najodgovorna e Vladata na Srbija, odnosno Ministerstvoto za finansii, koe amaterski go vodelo celiot tender. „Vinata mo`eme da ja barame isklu~ivo vo Vladata na Srbija i privatizaciskite sovetnici. Mnogu raboti mo`ea mnogu podobro da se napravat, a glavnite pri~ini za neuspe{en tender e kratkiot rok za otkup na tenderskata dokumentacija i dostavuvawe na ponudi za 51% od akciite na Telekom”, izjavi ekonomistot Milan Kova~evi}.

I urednikot na srpskiot magazin „Ekonomist”, Milan ]ulibrk smeta deka Vladata e edinstveniot vinovnik za neuspe{niot obid za proda`ba na srpskata telekomunikaciska kompanija. Toj navede deka celata postapka se vodela nesmasno od samiot po~etok. od akciite vo Telekom Srbija, najavi deka }e go prodade svojot udel vo kompanijata dokolku srpskata Vlada postigne minimalna cena od 1,4 milijardi evra za 51% od akciite.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

17

ANALITI^ARITE PREDUPREDUVAAT

CRNA GORA GI BRKA STRANSKITE INVESTITORI

Nema priliv na stranski investicii vo Crna Gora, za {to svedo~at i najnovite podatoci na Centralnata banka. Neto-stranskite direktni investicii za 11 meseci vo 2010 godina iznesuvaat 464 milioni evra, {to e za 46,9% pomalku vo odnos na 2009 godina VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

okolku prodol`i negativnata kampawa kon stranskite investicii, a crnogorskata Vlada ne najde na~in da gi stimulira investitorite vo Crna Gora, se postavuva pra{aweto kako }e se najdat 330 milioni evra za da se popolni buxetskiot deficit i da se zadr`i makroekonomskata stabilnost.

Pristani{teto Bar, Golema pla`a, turisti~kiot kompleks Valdanos se del od spisokot so neuspe{ni tenderi za proda`ba na akciite na stranski kompanii ili davawe na lokaciite pod zakup. Se procenuva{e deka ovie pretprijatija se nao|aat na atraktivni lokacii i }e ja napolnat dr`avnata kasa.

Zasega, ni{to od planovite.

Na nekoi od tenderite ne se prijavi nikoj od stranstvo.

I tamu kade {to ima{e zainteresirani stranski investitori, kako britanskata kompanija Kubuks luks, koja be{e prvorangirana na tenderot za Valdanos, stranskite investitori bea bukvalno

D

izbrkani!

Vo me|uvreme, nitu na tie {to po~naa nekakov biznis ne im e lesno da se snajdat na crnogorska teritorija.

Taka, novata vlada na Igor Luk{i} se najde vo problemi za koi ne ni pretpostavuva{e deka }e ja snajdat u{te na po~etokot od mandatot. Nedostigot od golemi stranski investitori seriozno se zakanuva da go potrese i taka slabiot bilans na crnogorskata ekonomija.

Zatoa, po lo{iot po~etok na investiciskiot ciklus se postavuva pra{aweto dali Crna Gora stana neprijatelsko podnebje za stranski investicii.

POSLEDNO PREDUPREDUVAWE Deka postojat negativni trendovi kaj stranskite investicii poka`uvaat i najnovite podatoci na Centralnata banka na Crna Gora.

Neto-stranskite direktni investicii za 11 meseci vo 2010 godina iznesuvaat 464 milioni evra, {to e za 46,9% pomalku vo odnos na 2009 godina.

Najgolem priliv vo prvite 11 meseci od minatata godina e ostvaren vrz osnova

Crna Gora mora da sozdade ambient koj nema da gi otfrla va`nite stranski igra~i podgotveni da investiraat vo crnogorskata ekonomija na investicii vo doma{nite kompanii i banki (240 milioni evra). Tokmu ovie podatoci uka`uvaat deka Crna Gora mora da napravi strategija za privlekuvawe stranski direktni investicii zasnovana na sistem koj celosno garantira stabilnost i za{tita na pravata na investitorite.

Ekonomskite analiti~ari navedoa deka propasta na

SLOVENIJA: JAFA KEKSITE, SEPAK, NE SE [TETNI afa keksot, popularniot srpski proizvod, e siguren, poka`aa dopolnitelnite analizi koi bea sprovedeni vo Italija po pora~ka na slovene~kiot uvoznik Merkator.

So analizata na keksot ne e otkriena nedozvoliva koli~ina na benzofen.Ovaa vest ja objavi qubqanskiot vesnik „Dnevnik”, priznavaj}i deka Jafa keksot, koj be{e povle~en od proda`ba po preporaka na slovene~kiot Institut za bezbednost na zdravjeto, ne bil opasen. „Prativme primeroci na

J

proizvodot na ispituvawe. Se utvrdi deka primerokot koj be{e povle~en sodr`i benzofen pod dozvolenata granica”, soop{tija od slovene~kiot trgovski sinxir Merkator.

HRVATSKATA VLADA SO ZAKON ]E JA [TITI INA rvatskata Vlada vo sabota }e go izmeni Zakonot za privatizacija na INA, za nitu edna strana, nitu Vladata, nitu ungarskata naftena kompanija MOL, koja e kosopstvennik, da ne mo`at da steknat pove}e od 49% od akciite na ovaa naftena kompanija do vleguvaweto na Hrvatska vo Evropskata unija. Toa go potvrdi i premierkata Jadranka Kosor.

Pozadinata na ovoj podvig se krie vo zapiraweto na trguvawe so akciite na INA. Hrvatskoto regulatornoto telo za pazarot na kapital, HANFA, zabrani da se trguva so akciite na INA, zatoa {to se somneva deka MOL preku posrednici kupuva akcii od hrvatskata kompanija.

H

MOL minatata godina objavi privatna ponuda za otkup na akciite na INA za da stekne 51% od kompanijata. Poradi toa {to Vladata nema pari, ne mo`e{e da dade kontraponuda za da go spre~i MOL da ja prezeme INA, no zatoa akciite gi kupuvaa penziskite fondovi.

PACOLI ]E JA PO^ITUVA ODLUKATA NA USTAVNIOT SUD NA KOSOVO

osovskiot pretsedatel, Bexet Pacoli, izjavi deka }e ja po~ituva odlukata na Ustavniot sud na Kosovo, koj po `albata na opozicijata vo ponedelnikot odlu~i deka izborot za pretsedatel na dr`avata bil neustaven. Pacoli najavi deka naskoro }e ja soop{ti svojata odluka.

Vo intervju za Radiotelevizija Kosovo toj istakna deka s$ u{te ne ja dobil odlukata na Sudot.

“Veruvam deka naskoro }e bidam oficijalno informiran za taa odluka.

Me|utoa, kako {to prethodno izjaviv, }e ja po~ituvam odlukata na Ustavniot sud”,

K

re~e Pacoli i dodade deka odlukite na Sudot se sveti i treba da se po~ituvaat.

Po odlukata na Ustavniot sud, Pacoli ili }e bide prinuden da podnese ostavka ili negovata smena }e bide inicirana vo Sobranieto na Kosovo.

Vo Sovetot na stranski investitori priznavaat deka postojat obidi stranskite investicii da se prika`at vo lo{o svetlo.

“Tie se {tetni, no istovremeno i bezuspe{ni”, izjavi pretsedatelot na Sovetot, Daniel Sas. Ekonomskiot analiti~ar Vasilije Kosti} smeta deka strategijata za privlekuvawe stranski direktni investicii

atraktivnite tenderi za pristani{teto Bar i Valdanos se predupreduvawe do crnogorskata Vlada deka ne{to ne funkcionira vo sistemot za privlekuvawe direktni stranski investicii. Toa e i signal deka Crna Gora mora da sozdade ambient koj nema da gi otfrla va`nite stranski igra~i podgotveni da investiraat vo crnogorskata ekonomija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

mora da po~iva na sistemot koj garantira stabilnost i za{tita na pravata na investitorite.

“Dokolku sistemot ne e transparenten i stimulira~ki za investitorite, takvata strategija nema da dade rezultati”, izjavi Kosti}.

Potpretsedatelot na Vladata, Vujica Lazovi}, za portalot Analitika veli deka na Crna Gora za stabilnost na makroekonomskiot sistem godi{no & se potrebni okolu 330 milioni evra stranski direktni investicii. Lazovi} smeta deka Vladata so dano~nata politika sozdala povolna klima za investirawe, no investitorite vo posledno vreme se dvoumat poradi s$ po~estite negativni mediumski kampawi.

“Koga nekoj, od vakvi ili onakvi politi~ki pobudi, gi proglasuva investitorite za okupatori, pred ili vo tek na tenderskite proceduri, toga{ navistina nemame dobra situacija”, veli Lazovi} i potsetuva deka svoevremeno vo javnosta se pu{tale nevistiniti informacii za strate{kite partneri od Italija.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

18

LLOYD’S SO PONISKA DOBIVKA OD LANI

NEDOSTIGOT OD PROIZVODI DONESE RAST NA CENITE VO JAPONIJA emjotresot i cunamito napravija i Japoncite da ~ekaat pred supermarketite za da kupat najpotrebni raboti, pa taka instant-testeninite, vodata, konzerviranite produkti, bateriite i toalet hartijata se prodadoa eden den po nesre}ata. Nedostigot dovede i do rast na cenite na proizvodite. Proizvodstvoto i distribucijata na proizvodi za koi pobaruva~kata e pogolema se zabaveni po-

Z

radi o{tetenite fabriki, nemo`nosta za koristewe na nekoi pati{ta, racionalizacija na potro{uva~kata za gorivo i nedostigot od elektri~na energija.

Zagri`eni deka mo`at da ostanat bez najneophodnite raboti, Japoncite po zemjotresot i cunamito po~naa da pravat doma{ni rezervi, taka {to vo ovoj moment policite so toaletna hartija, hartieni salfetki i drugi proizvodi celosno se prazni.

Pred supermarketite vo Tokio redovite na lu|eto se dolgi, no na izlozite re~isi na site prodavnici stoi natpis – “Poradi zemjotresot i cunamito, rezervite se rasprodadeni.

Se izvinuvame”.

Vo supermarketot Sevenileven (Seven-eleven) isto taka nema hartieni proizvodi za sekojdnevna upotreba, vo rivalskiot sinxir vo samoposlugata Femili mart (FamilyMart) mo`e da se kupi samo po edno pakuvawe.

ondonskiot bankarski gigant Lojds (Lloyd’s), koj e i lider na svetskiot pazar za osiguruvawe, minatata godina ostvari neto-dobivka od 2,6 milijardi evra, {to e re~isi dvojno pomalku od dobivkata od 4,4 milijardi evra koi gi ostvari vo 2009 godina.

“Lojds ostvari profit i pokraj golemite barawa za ot{teta predizvikani od tragi~nite zemjotresi vo ^ile i vo Nov Zeland,

L

SIMENS ]E PRAVI BIZNIS SO URBANATA INFRASTRUKTURA

So formiraweto na noviot sektor vo grupacijata Simens, “Infrastruktura i gradovi”, kompanijata go targetira javniot i privatniot sektor, ~ij pazaren potencijal vredi okolu 300 milijardi evra BORO MIR^ESKI

G

kritikuvan kako premnogu golem, so prihodi od okolu 19 milijardi evra. Izvr{niot direktor Peter Lo{er veli deka kompanijata }e go targetira javniot sektor, kako proizvodstvo na tramvai i grade`na tehnologija, koj mo`e da obezbedi rast po 5% godi{no, dostignuvaj}i 100 milijardi evra do 2015 godina. Privatniot sektor, pak, mo`e da ponudi duri 200 milijardi evra pazaren potencijal.

Kon sektorot za infrastruktura }e se pridru`at i menaxeri za proda`ba, koi }e bidat naso~eni isklu~ivo kon golemite gradovi, a se pretpostavuva deka }e dostignat pove}e od 100 milijardi evra biznis-volumen (merka koja se

poplavata vo Avstralija i incidentot na naftenata platforma vo Meksikanskiot Zaliv”, izjavi pretsedatelot na Lojds, Lord Leven. Spored nego, ova se te{ki vremiwa za osiguritelnata industrija.

“Kako {to po~na i 2011 godina, mo`eme da o~ekuvame brojni prirodni nepogodi”, istakna toj.

Od druga strana, Ri~ard Vord, glavniot i izvr{en direktor na osiguritelniot gigant Lojds, istakna deka

povratot na investiciite e vo opa|awe, a i strogite osiguritelni programi, kako Solventnost 2, mo`e dopolnitelno da gi zgolemat tro{ocite.

DVA, TRI ZBORA

STRATE[KO RESTRUKTURIRAWE

ermanskiot tehnolo{ki gigant Simens, napravi strate{ka promena vo raboteweto i se prenaso~i kon urbanata infrastruktura, so {to go sozdade ~etvrtiot biznissektor. Preku novata dejnost, kompanijata go targetira javniot i privatniot sektor, ~ij pazaren potencijal vredi okolu 300 milijardi evra.

Nadzorniot odbor na Simens vo ponedelnikot se soglasi da gi naso~i operaciite na kompanijata od sektorite transport, odnosno urbani vozovi so golema brzina, grade`ni tehnologii i distribucija na energija, vo eden golem sektor koj }e bide prodol`ena raka na mati~niot bizins i }e se narekuva “Infrastruktura i gradovi”.

Ovoj poteg pretstavuva edna od najgolemite strate{ki odluki dosega napraveni od glavniot izvr{en direktor na Simens, Peter Lo{er, koj pred ~etiri godini zastana na ~elo na germanskata kompanija kako totalen autsajder.

Novata divizija }e dobie 16,5 milijardi evra od prihodite i }e vrabotuva 81.000 lu|e.

Reorganizacijata }e skrati re~isi polovina od industriskiot ogranok na Simens, koj mnogu ~esto be{e

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

upotrebuva za presmetuvawe na proda`bata i nara~kite, podeleni so dva) za narednite dve godini. Vo poslednite dve godini, nivniot ivniot biznis-volumen dostignaa 78,57 milijardi evra.

Lo{er istakna deka neodameodam-

ne{nite problemi, kako krizata vo Japonija i na Bliskiot Istok, ne gi promenile biznis-planovite na Simens.

Germanskite analiti~ari gi poddr`uvaat novite planovi na Simens za strate{ka promena vo biznisot.

“Industriskiot sektor ima mnogu raboti smesteni na edno mesto. Logi~no e da se regrupiraat, bidej}i ogledalo za va{ite klienti pretstavuva organizaciskata struktura na kompanijata”, veli Xejms Statler, analiti~ar vo Unikredito banka.

Lo{er pred re~isi ~etiri godini ja finalizira{e strategijata na negoviot prethodnik da gi grupira porane{nite 13 operativni divizii na Simens vo tri novi oddodd eli: industrija, energetika i zdravstvo.

PETER LO[ERR GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR KTOR NA SIMENS Simens }e go targetira ira javniot sektor, koj mo`e da raste po stignuvaj} 5% sekoja godina, dostignuvaj} i vrednost od 100 milijardi lijardi evra do 2015 godina, dodetor ka privatniot sektor ri mo`e da ponudi duri ra 200 milijardi evra pazaren potencijal.

"Prekin na ognot i itni pregovori se prioritetnite zada~i za nadminuvawe na situacijata vo Libija. Reformite se nayiraat, no kakva }e bide libiskata dr`ava treba da odlu~at samite Libijci. Jasno e deka }e ima drug re`im, demokratski re`im."

SERGEJ LAVROV

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

"Grcija e najiskreniot partner na Turcija. Grcija ne go deli misleweto na Francija i Germanija.

Nie velime deka {tom Turcija go re{i kiparskoto pra{awe i go zavr{i procesot na reformi, taa }e mo`e da stane ~lenka na EU." DORA BAKOJANI

porane{en minister za nadvore{ni raboti na Grcija i lider na partijata Demokratska alijansa

"Mo`eme smelo da zboruvame za nova forma na kolonijalizam - drzok i `estok. Deneska SAD i nivnite sojuznici od NATO i ON ~uvstvuvaat deka imaat polna sloboda da izvr{uvaat bombardirawa vrz dr`avi pod izgovor deka go za{tituvaat narodot, dodeka, vsu{nost, se stremat za soboruvawe na vladata."

UGO ^AVES

predsedatel na Venecuela

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

19

SVET

0-24

...VO POGON

...20 DENA REVOLUCIJA

...NOVI PROTESTI VO GRCIJA

Kr{ko povtorno po~na da raboti

Sirija ostana bez vlada

Molotovi kokteli i solzavec za demonstrantite

lovene~kata nuklearna centrala Kr{ko (NEK) od v~era utroto povtorno po~na da raboti otkako na 23 mart avtomatski prestana da proizveduva elektri~na energija od bezbednosni pri~ini.

o 20-dnevnite protesti, pretsedatelot na Sirija, Ba{ar Al Asad, ja prifati ostavkata na Vladata i go imenuva Naxij Al Otarij, {efot na vladata koja podnese ostavka, za vr{itel na dol`nosta premier.

Karatei, 40 kilometri ju`no od Atina, antidemonstrantskata edinica so solzavec gi rastera `itelite koi Vse opoliciska obidoa da go spre~at ureduvaweto na terenot za novata

S

P

deponija za glavniot grad na Grcija, Atina.

CRNOTO ZLATO GI POLNI “XEBOVITE” NA DR@AVITE-IZVOZNI^KI

OPEK ]E PROFITIRA 1.000 MILIJARDI DOLARI OD IZVOZOT NA SKAPA NAFTA?!

OPEK e najgolem dobitnik od visokata cena na naftata, koja, pak, e rezultat na nemirite na Bliskiot Istok, nuklearnata kriza vo Japonija. Vo sredata, cenata na “brent” naftata na Londonskata berza povtorno se iska~i na 115 dolari za barel BORO MIR^ESKI afteniot kartel OPEK do krajot na godinava }e zaraboti 1.000 milijardi dolari od izvozot na nafta poradi visokata cena koja ne mo`e da se spu{ti pod 100 dolari za barel. Ova e navedeno vo najnoviot izve{taj na Me|unarodnata agencija za energetika (IEA). OPEK e najgolem dobitnik od visokata cena na naftata, koja, pak, e rezultat na nemirite na Bliskiot Istok, nuklearnata kriza vo Japonija.

Vo sredata, cenata na “brent” naftata na Londonskata berza povtorno se iska~i na 115 dolari za barel.

“Iako izvozot na nafta od dr`avite-~lenki na OPEK nema da go dostigne rekordot od 2008 godina, so prose~na cena na naftata od 89 dolari za barel, prihodite od ovoj energens }e bidat najmalku 990 milijardi dolari. No, ako cenata na naftata i ponatamu ostane pove}e od 100 dolari za barel, toga{ prihodot na kartelot mo`e

N

da nadmine i 1.000 milijardi dolari”, veli Fatih Birol, glaven ekonomist od IEA. Toj istakna deka ova }e bide prv pat vo istorijata OPEK da ostvari prihodi vo iljadi milijardi, no dodade deka Saudiska Arabija gi ima vlo`eno site napori da gi smiri turbulenciite na pazarot so zgolemuvawe na proizvodstvoto na nafta.

Saudiska Arabija saka da intervenira vrz cenovniot {ok, koj naftata sekojdnevno im go prireduva na investitorite, pi{uva “Fajnen{l tajms”.

Vo izve{tajot e potencirano deka pri praveweto na presmetkite ne e zemena predvid inflacijata. Pove} eto dr`avi od OPEK, koi se najgolemi proizvoditeli na nafta, gi koristat pridobivkite od visokata cena za zgolemuvawe na dr`avnite javni tro{oci so cel da gi smirat gra|anskite tenzii vo nacionalni ramki.

Saudiska Arabija objavi “multipaket” tro{oci vo vrednost od 129 milijardi dolari, od koi 35 milijardi dolari planira da gi

EU SAKA DA GO UKINE BENZINOT DO 2050 GODINA! Inspirirana od aktuelnite slu~uvawa vo svetot i s$ povisokata cena na naftata, Evropskata komisija go pretstavi noviot plan na Komitetot za transport do 2050 godina da se ograni~i upotrebata na motorni vozila koi rabotat na benzin i dizel. Evropskata unija predlo`i i plan za voveduvawe napreden transporten sistem koj }e obezbedi funkcionalen transport na patnicite vo metropolite. Dokolku se usvoi, za podobruvawe i izgradba na nova infrastrukturna mre`a, EU }e treba da plati 1,5 milijardi dolari. Komitetot za transport predviduva do 2030 godina 50% od avtomobilite vo EU da bidat na elektri~na energija.

potro{i do krajot na 2011 godina.

“Kaj dr`avite e sme{no toa {to kolku pove}e zarabotuvaat tolku pove}e tro{at. Ne razmisluvaat da gi zgolemat rezervite za dopolnitelni politi~ki i ekonomski problemi vo nacionalni ramki so koi mo`e da se soo~at

vo idnina”, izjavi Leonidas Drolas, glaven ekonomist vo londonskiot Centar za globalna energetika.

Vtora dr`ava koja }e ima najgolemi pridobivki od visokata cena na naftata e Rusija. Birol istakna deka dokolku cenata na naftata ostane pogolema od 100 dola-

ri za barel, prihodite na Moskva mo`e da dostignat od 100 do 350 milijardi dolari, {to e ekvivalentno so 21% od ruskiot bruto-doma{en proizvod.

Me|unarodnata zaednica na konferencijata vo London, koja se odr`a pred dva dena, ja prifati ponudata na Katar da ja prodava naftata koja e proizvedena vo naftenite poliwa {to se pod kontrola na buntovnicite vo Libija, a prihodite da gi investira vo humanitarni celi. Spored analizite na ekspertite, Katar ja prezema vo svoi race sudbinata na Libija, bidej}i

“crnoto zlato” na libiskiot prestedatel Moamer Gadafi godi{no vo prosek mu nosi okolu 20 milijardi dolari.

Ostanuva neizvesno koga Katar }e zavr{i so podgotovkite za izvoz na nafta od Libija, no spored najavite na katarskata vlast, izvozot treba da po~ne za pomalku od dve nedeli.

Momentalno, buntovnicite gi okupiraa klu~nite nafteni poliwa vo Libija. Od po~etokot na krizata vo ovaa dr`ava, proizvodstvoto na nafta od 1,6 milioni bareli dnevno se namali na 100.000 do 130.000 bareli.

Feqton

20

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: MC DONALD’S

05

KAKO MEKDONALDS GI VRATI SVOITE POTRO[UVA^I? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ekdonalds ~estopati e cel na kritiki naso~eni kon nivnoto meni, pro{iruvawe i biznis-praktitki, i se smeta za prominenten primer za rapidnata globalizacija na amerikanskata industrija za hrana. Vsu{nost, ovoj imix ja slede{e kompanijata niz godinive. Dopolnitelno, dokumentarniot film Super Size Me istovremeno ja ismea hranata od nivnite restorani i ja predupredi javnosta deka taa predizvikuva naglo debeleewe.

Ottoga{, Mekdonalds se obide da se rebrendira sebesi kako kompanija svesna za zdravjeto na svoite konsumenti. Toa go napravi so razli~ni salati i drugi opcii na zdrava hrana, so {to dopolnitelno ponudi i poevtini proizvodi na svoeto meni. Blagodarenie na sloganot I’m lovin it, koj originalno pretstavuva naslov od pesna na Xastin Timberlejk, kako i so ponoviot what we’re made of, mo`e da se zabele`i kako s$ pove-

M

}e raste brojot na semejstvata i mladite parovi koi u`ivaat vo nivnata hrana.

Kompanijata, isto taka, odi po kafe-publikata so svoite moderni i poskapi premium kafiwa.

I pokraj povtornite kritiki od nekoi subjekti, se ~ini deka rebrendiraweto, sepak, funkcionira{e. Korporacijata se pofali so 5,3 % rast vo minatogodi{nite januarski proda`bi vo novootvorenite lokacii koi rabotea najmalku 1 godina.

GODINI NA KRITIKA I PRITISOK Vo 80-tite godini, nekoi organizacii {to zad golemite kompanii od industrijata za hrana gledaa zakana i propaganda, po~naa da se fokusiraat na Mekdonalds, edna od najmo}nite, najvlijatelnite i najdobro poznatite globalni kompanii. Taka, vo 1985 godina, londonskiot Grinpis lansira{e godi{ni protesti na 16 oktomvri, koga se slavi Svetskiot den na hranata.

Ovie protesti bea protiv promocijata na brzata hrana, na neeti~koto targetirawe na decata (site go znaeme klovnot na Mekdonalds, koj e del od nivniot advertajzing),

Blagodarenie r na sloganot I’m lovin it,tt,, kojj originalno r go pee{e Xastin Xas X r j , kako i so ponoviot what we’re made of zabele Timberlejk, of,ff,, mo`e da se zabele`i r brojot r j na semejstvata j i mladite parovi r koi kako s$ pove}e raste u`ivaat vo hranata od Mekdonalds.

M k No, N toa ne be{e b sekoga{ k taka, osobeno vo po~etokot na mileniumov koga nastrada brendot na kompanijata, a so toa opadnaa i proda`bite ekploatacijata na rabotnici, surovosta kon `ivotnite, kako i naru{uvaweto na `ivotnata sredina.

So tekot na godinite brojot na grupi koi protestiraa se zgolemuva{e, a vo periodot od 1990 do 1997 godina, vo Britanija bea izdadeni pove} e od 3 milioni primeroci od bro{urata naslovena kako “[to mu fali na Mekdonalds?”, a i golem del od poznatite vesnici, isto taka, pi{uvaa za prikaznata.

Toga{, Mekdonalds proba da go iskoristi britanskiot Zakon za kleveta so cel da go zadu{i kriticizmot. Glavnite mediumski organizacii, kako Bi-bi-si i Gardijan, bea prinudeni da se izvinat. No, korporacijata Mekdonalds pokrena tu`bi i protiv dvajca `iteli na Severen London, Helen Stil i Dejv Moris, obvinuvaj}i deka kom-

panijata bila naklevetena vo bro{urata na londonskiot Grinpis, za koja tie smetaa deka bile vinovni ovie dvajca lu|e. Vo najdolgoto sudewe vo angliskata sudska istorija, koe be{e nare~eno “MekKleveta”, ovie dvajca aktivisti bea soo~eni so 10 milioni funti plateniot praven tim na Mekdonalds.

Otkako slu~ajot se zavr{i toj dobi svoe filmsko ostvaruvawe koe se prika`a vo mnogu zemji. I taka povredeniot imix be{e u{te pove}e naru{en.

No, Mekdonalds ne be{e kritikuvan samo vo Britanija. Blagodarenie na aktivisti~kite dvi`ewa, vo 1999 godina kompanijata dobi kritiki i vo Francija i vo SAD. Na amerikansko tlo se pojavi knigata Fast Food Nation, koja vklu~uva{e kriticizam za biznis-praktikite

na Mekdonalds.

Vo 2003 godina, pak, terminot “Mekrabota” (McJob) vleze vo eden britanski re~nik i be{e definiran kako “slaboplatena rabota, koja bara slabi ve{tini i nudi mali mo`nosti za napredok”. Vo otvoreno pismo do avtorkata na re~nikot, Xim Kantalupo, porane{niot direktor na Mekdonalds, ja definira{e definicijata kako “{amar po lice” za site vraboteni vo restoranite.

No toa ne be{e s$. Ottoga{ po~naa da se pojavuvaat kritiki re~isi vo sekoja zemja kade {to Mekdonalds otvorile svoj restoran. Se kritikuva{e upotrebata na soja, hraneweto na `ivinata {to se koristi za resurs i sli~no, pa s$ do pojavata na filmot Super Size Me, koga na mnogu opipliv na~in

be{e prika`an sublimat od site gorenavedeni kritiki, lu|eto ve}e po~naa da ne vleguvaat vo dobropoznatite restorani.

SUPER SIZE ME Ovoj amerikanski dokumentaren fiulm izleze vo 2004 godina i be{e vistinski ko{mar za brendot Mekdonalds. Re`ijata i scenarioto, a i glumata ja podgotvi Morgan Spurlok, nezavisen producent na filmovi od SAD. Negoviot film, vsu{nost, opfa}a{e 30-dneven period, (od 1 fevruari do 2 mart 2003 godina) za koe vreme Spurlok konsumira{e samo hrana od Mekdonalds. Vo filmot be{e dokumentirano kako noviot `ivoten stil na akterot predizvika drasti~ni efekti na negovata psiholo{ka stabilnost, {to be{e pri~ineta od nedostigot od potrebni hranlivi sos-

PRIKAZNI OD WALL STREET

MITOVI KOI NI GI “PRODAVAA vata mita za osnovaweto na internet-gigantite, kako i u{te nekoi prikazni za toa kako nastanale odredeni kompanii ili kako go dobile svoeto logo, vsu{nost, se tokmu toa – mitovi, koj nekoj, naj~esto timot za marketing, gi razubavil ili sosema gi izmislil.

CNN Money odlu~i da “raskrinka” ~etiri poznati prikazni za osnovaweto na odredeni kompanii i edna za logotipot koj e mo`ebi poslaven i od samata kompanija.

Interesno e deka site ~etiri prikazni za osnovawata se odnesuvaat na internetski kompanii,

D

a taa za sozdavaweto na Ibej (eBay) ne samo {to e prenaduena, tuku e i sosema izmislena.

Na eden od prvite vraboteni vo Ibej, Meri Lu Song, & zdodeale bezuspe{nite obidi za privlekuvawe na mediumskoto vnimanie kon novoformiranata kompanija, pa izmislila prikazna deka osnova~ot, Pjer Omidijar, ja sozdal Ibej za da & pomogne na svojata svr{enica, Pem Vesli, da najde {to pove}e kutii za “pez” bomboni, koi gi kolekcionirala. Vsu{nost, Omidijar ja formiral Ibej po proda`bata na rasipaniot laserski poka`uva~ za 14 dolari, {to go pot-

tiknalo svoeto povremeno hobi da go pretvori vo postojana rabota.

Song podocna izjavila deka nikoj ne saka da slu{a za 30-godi{nik koj saka za sozdade sovr{en pazar, no site sakaat da ~ujat deka toa go storil za svojata svr{enica.

Stranicata Jutjub (YouTube), ~ii osnova~i zarabotija 1,65 milijardi dolari so nejzinata proda`ba na Gugl, spored popularnata legenda, e sozdadena na ve~era vo stanot na eden od osnova~ite, Stiv ^en. ^en i negoviot prijatel, ^ad Harli, koj podocna isto taka stana koosnova~ na Jutjub, snimale film~e

Mislevte deka Gugl startuval od gara`a, a “kuma” na nastanokot na Fejsbuk bila devojkata koja go ostavila Mark Zakerberg? E pa, razmislete povtorno na zabavata, a potoa ne mo`ele da najdat mesto na koe }e go spodelat so drugite, pa go smislile – Jutjub.

Me|utoa, tretiot koosnova~ na toj servis, Xod Karim, tvrdi deka ve~erata nikoga{ ne se slu~ila i deka idejata za spodeluvaweto na videoto e negova. ^en i ponatamu insistira deka ve~erata se slu~ila, no prizna deka “prikaznata verojatno e prili~no nabildana so marketin{ki idei”.

Verojatno najpoznatiot sinxir od prodavnici za kafe vo svetot – amerikanskiot Starbaks (Starbucks)– univerzalno e poznat po svojot logotip – glavata na sirena. Osnova~ot na Starbaks, Hauard [ulc, vo svojata avtobiografija napi{al deka koosnova~ot Teri Hekler prou~uval mnogu stari mornarski knigi i deka logoto na Starbaks se zasnova vrz drevna vikin{ka rezba od 16 vek.

No, Vikinzite vo 16 vek

ve}e ne postoele, a blogot Got medival smeta deka Hekler go temelel logotipot na Starbaks na crte`ot na zmijolikata vila Melusina, izraboten vo Germanija vo 15 vek, a deka go na{ol vo kniga za stari simboli izdadena vo 1971 godina.

Re~isi site ja slu{nale prikaznata deka Gugl e sozdaden vo gara`a, a ovaa prikazna ne e edinstvenata vo IT-sektorot koja spomenuva po~etoci vo gara`i ili roditelski

Feqton

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”.

Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

tojki vo hranata na Mekdonalds. Spurlok jade{e vo Mekdonalds tripati dnevno, odbiraj}i sekoga{ razli~en proizvod od menito. Koga nekoj od vrebotenite }e go ponude{e so dvoen obrok, toj ne odbiva{e, {to svevidno be{e prikaz i na drugite sostojbi vo restoranot.

Na ovoj na~in, Spurlok si go uni{ti zdravjeto. Nemu mu trebaa 14 meseci za da ja zagubi telesnata te`ina {to ja stekna za vreme na snimaweto na ovoj film, i toa blagodarenie na specijalni dieti za koi retko nekoj znae da gi opredeli.

Sepak, Super Size Me uspea vo edna zamisla. Toj gi ubedi potro{uva~ite deka hranata vo nivniot najomilen fastfud e pri~ina za debeleewe.

Hrabrosta na Spurlok dobi i pozitivni ocenki od drugite filmski re`iseri, pa negoviot film be{e nominiran za Oskar za dokumentarno ostvaruvawe.

KOGA NE MO@E[ DA GI POBEDI[... PREZEMI REBRENDIRAWE! Za da odgovori na javniot pritisok, Mekdonalds mora{e da prezeme poagresivna kampawa za za{tita na svojot brend. No ovojpat, brend-menaxmentot, pou~en od prethodnite slu~ai, se obide da gi poslu{a svoite mu{terii.

Vo oktomvri 2004 godina Si-en-en soop{ti deka Mekdonalds go otfrla logotoikona od svojot advertajzing vo Britanija, za prvpat vo nejzinata kompaniska istorija. Poznatiot simbol, prenesuva{e mediumot, ve}e stanal zlaten znak pra{alnik, bidej}i pove}e detali za kampawata so

21

“MEKKLEVETA” ZA MEKDONALDS o 2005 godina filmskata scena be{e pobogata so u{te edno ostvaruvawe od svetot na dokumentarnite filmovi, vo koj se obrabotuva{e t.n. sudski slu~aj “MekKleveta”. Toa e ozloglasen sudski slu~aj vo Britanija vo koj bea involvirani kleveti i be{e so va`ni implikacii za profesionalcite za odnosi so javnost, kako i za kompaniskiot menaxment na Mekdonalds.

Korporacijata Mekdonalds i restoranite Mekdonalds (edna od nejzinite podru`nici) pokrenaa tu`ba protiv dvajca nevraboteni ekolo{ki aktivisti poradi klevetewe. Tie bile instrument vo distribucijata na bro{ura, koja bila kriti~na za Mekdonalds, i ja obvinuvale kompanijata za mno{tvoto nepo`elni praktiki kako {to e prodavaweto nezdrava hrana ili eksploatacijata na rabotnici i uni{tuvaweto na pra{umite vo Ju`na Amerika.

Slu~ajot vkupno trae{e pomalku od 8 godini i stana najdolgoto sudewe koe nekoga{ se slu~ilo vo Anglija. Na 15 fevruari 2005 godina, Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazburg presudi deka sudskiot slu~aj “MekKleveta” gi kr{el ~lenot 6 (pravo na fer sudewe) i ~lenot 10 (pravo na sloboda na izrazuvawe) od Konvencijata za ~ovekovi prava, i odredi vladata na Britanija na Stil i Moris da im isplati 57 iljadi funti kako kompenzacija. Vesnicite po svetot pi{uvaa: “MekKleveta ne se odnesuva{e samo na hamburgerot. Se rabote{e va`nosta na slobodata na govorot vo dene{nicata, kade {to multinacionalnite kompanii se pomo}ni i od nekoi dr`avi”.

V

Vo oktomvri 2004 godina Si-en-en soop{ti deka Mekdonalds go otfrla logoto-ikona od svojot advertajzing vo Britanija, za prvpat vo nejzinata kompaniska istorija. Pokraj logoto, se promenija i sloganite. Sevo ova be{e protivodgovor na lo{ata sostojba vo koja se najde najpoznatiot sinxir restorani, koj vo septemvri taa godina, profitot od 770 restorani vo Velika Britanija padnal za 71%. Toga{ kompanijata otvoreno izjavi deka po nagloto pa|awe na profitot neminovno bilo restrukturirawe na biznisot i imixot

McCofee - noviot ~len na brendot sve`i salati, pa duri i par~iwa ovo{je.

Po izvesno vreme, noviot imix kompanijata go donese i pred o~ite na doma} instvata i toa so ispra}awe bukleti na 17 milioni britanski doma}instva.

Vo knigata ima{e Istoriski pregled detali za promenite na logoto na menito.

No, raka na srce, posteri i ne mo`e{e da sevo ova be{e protivodgovor se prenese. Sepak, spored na lo{ata sostojba vo koja toa {to mo`e{e da se doz- se najde najpoznatiot sinxir nae, posterite trebalo da restorani. Vo septemvri vklu~uvaat fotografii od

taa godina, profitot od 770 restorani vo Velika Britanija padnal za 71%. Toga{ kompanijata otvoreno izjavi deka po nagloto pa|awe na profitot neminovno bilo restrukturirawe na biznisot i imixot.

“Promenite se golemi i hrabri, pa i promenata na imixot }e bide golema i hrabra”, izjavi marketingdirektorot na Mekdonalds, Xon Hokis. No, spored nego, toa i bila idejata – da se privle~e so hrana koja ne e voobi~aena za Mekdonalds.

Spored podatocite {to bea

preneseni vo mediumite, avtor na kampawata be{e marketing-agencijata Leo Burnet. Nejziniot direktor za komunikacii za britanskite mediumi izjavi deka “faktot {to Mekdonalds e tolku hrabar {to e podgotven da go promeni i svoeto prepoznatlivo logo, e dokaz za nivnata posvetenost da se razmrda percepcijata za nivniot brend vo Velika Britanija”.

I navistina kompanijata vlo`i golemi sili vo svojot rebrend. Taka i restoranite po~naa da nudat mnogu pozdrav izbor na hrana vo svoite menia, a seto toa be{e obvitkano vo nov slogan so koj, na nekoj na~in, se poka`a deka porakata stignala do niv. Not bad for McJob, {to se odnesuva{e na knigata od 2003 godina.

No, sevo ova be{e svoeviden po~etok. Rebrendiraweto na kompanijata za nekoi pretstavuva{e samo promenata na logoto, a za drugi

toa zna~e{e navistina temelena promena. Korporacijata pomina niz mnogu vidovi rebrendirawa dodeka stekna lojalnost i zadovosltvo kaj svoite potro{uva~i.

Za sloganite i da ne zboruvame. Spored istorijata, Mekdonalds promenil to~no 23 slogani samo vo advertajzingot namenet za SAD. Vo toj pravec, mo`e da se spomene i rebrendiraweto na enterierot vo restoranite, koj, sekako, ne ostana nezabele`an od strana na potro{uva~ite. Sepak, pove} eto eksperti za brend se slo`ni deka samo kampawata I’m lovin it napravila najmnogu za razbivawe na lo{iot imix.

I’M LOVIN IT Ovaa internacionalna brend-kampawa od korporacijata Mekdonalds be{e kreirana od dolgogodi{nata sorabotni~ka agencija na Mekdonalds, Heye & Partner, koja e bazirana vo Germanija, vo blizina na Minhen. Taka i ovaa kampawa prvpat be{e lansirana vo Germanija na 2 septemvri 2003 godina, i zvu~e{e germanski, se razbira, bidej}i be{e predadena na germanski jazik.

Angliskiot del na kampawata be{e lansiran vo Avstralija istiot mesec, a vedna{ potoa i vo Velika Britanija i SAD. Vamu, kampawata be{e pridru`ena od muzi~ka zadnina so istoimenata pesna {to ja pee{e Xastin Timberlejk.

Za mnogu kratko vreme, restoranite ja pridobija publikata i povtrono stanaa najposetenoto mesto koga stanuva zbor za hrana. No, i so toa ne se zadovolija pa vo 2008 i 2009 godina kompanijata se pojavi so u{te poinakov del na nivnoto meni, McCoffe. Verojatno timot {to go predvode{e rebrendiraweto denes slobodno pie Mekkafe vo svoite kancelarii koi se nao|aat vo Mekdonalds Plaza, nivniot korporativen kompleks vo Ilinois.

Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za Target, porano smetan za niskoprofilen diskont, a denes vtoriot sinxir prodavnici vo SAD, vedna{ zad Wal-Mart.

LEKCIJA:

OBRNETE VNIMANIE [TO VELAT POTRO[UVA^ITE ZA VAS I ODGOVORETE SO PROIZVODI I USLUGI SPROTIVNI NA OBVINUVAWATA

AT” KOMPANIITE podrumi.

Fakt e deka vo prikaznata na Gugl ima pove}e vistina otkolku vo prethodno spomenatite – osnova~ite Sergej Brin i Leri Pejx nekoe vreme navistina go vodele biznisot od gara`a vo Mento Park. No, fakt e deka Brin i Pejx vo momentot koga ja iznajmile slavnata gara`a ve}e dve godini go vodele Gugl i imale okolu milion dolari kapital, a gara`ata ja iznajmile da za & pomognat na prijatelkata koja te{ko ja otpla}ala hipotekata i da mu oddadat po~it na faktot deka i Hjulit–Pakard vo po~etokot rabotela od – gara`a.

Za pogre{nite detali

od istorijata na Fejsbuk ne mo`at da se obvinat kreativnite marketin{ki eksperti, tuku “fabrikata za soni{ta”, Holivud. Imeno, vo minatogodi{niot hit “Socijalna mre`a”, koj osvoi tri Oskari, a be{e nominiran za u{te pet, se pojavuva likot na Erika Olbrajt, devojkata koja go napu{ta Mark Zakerberg, koj potoa se opiva i odlu~uva da sozdade stranica na koja studentite } e mo`at da ja ocenuvaat privle~nosta na svoite kole{ki. Taa stranica } e im go privle~e vnimanieto na bliznacite Vinklvos, koi od Zakerberg }e nara~aat socijalna mre`a, a Zakerberg, namesto da go

izraboti nivniot proekt, }e go osnova Fejsbuk.

I dodeka spomenatite bliznaci se vistinski li~nosti, koi go tu`ea Zakerberg za kra`ba na ideja, Erika Olbrajt – ne postoi.

Vistina e deka Zakerberg vo svojot onlajn-dnevnik spomenuva nekoja devojka, koja bila katalizator za po~nuvaweto na stranicata za ocenuvawe na privle~nost, Fejsme{, no nema dokazi deka taa nekoga{ mu bila devojka.

Osven toa, Zakerberg tvrdi deka idejata za Fejsbuk ja temelel vrz postoe~kiot portal Frendster, a ne vrz idejata na bliznacite Vinklvos.

Sergej Brin i Leri Pejx nekoe vreme navistina go vodele biznisot od gara`a vo Mento Park. No, fakt e deka Brin i Pejx vo momentot koga ja iznajmile slavnata gara`a ve}e dve godini go vodele Gugl i imale okolu milion dolari kapital

FunBusiness

22

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

-

XEJSON BRAJAN, “Idninata na reklamiraweto e vo Internetot i internet-stranicite”

XOШUA XIABIJAK na ~elo na Showclix

DANIEL GOMEZ IWEGEZ so pomo{ na “crnoto zlato” napravi milioni

“DECATA” SO MILION DOLARI NA SMETKA

U[TE NE DIPLOMIRALE, A VE]E IMAAT MILIONI j “umovi” u na 21 vek kako Bil Gejts, j , Mark r Zakerberg, r r , Stiv X Xobs,, Ted Tarner r r i drugi ru koi so svoite izumi u Najgolemite go promenija svetot, dobija konkurencija i toa ne kakva bilo. Magazinot “Forbs” napravi spisok na nekolku “deca” koi s$ u{te ne gi zele diplomite, a ve}e se milioneri...

IVA BAL^EVA il Gejts, Mark Zakerberg, Majkl Del, Stiv Xobs, Ted Tarner.

Toa se lu|eto koi rabotele naporno pogolemiot del od nivniot `ivot i denes go “vrtat” svetot, ne samo so nivnite izumi, tuku i so milionite (milijardite) {to gi imaat. No, postojat i takvi koi vodele kompanii i stanale milioneri u{te pred da go zavr{at visokoto obrazovanie. Magazinot “Forbs” napravil lista od 15 lu|e koi stanale milioneri pred da diplomiraat. Kriteriumot spored koj gi izbral se godi{nite prihodi {to gi ostvaruvaat nivnite biznisi ili, pak, vrednosta na nivnite kompanii, odredena od dogovorite za finansirawe. Toa zna~i deka ako investitorot platil 100.000 dolari za 10%

B

akcii vo mlada kompanija, pod uslov da nema nikakov dolg, taa vredi milion dolari.

No, kako ovie 15 mladi lu|e uspeale vo toa? Sekoj na svoj na~in. Nekoi identifikuvale problem i sozdale kompanija so ~ija pomo{ gi re{ile problemite.

Drugi, pak, svoeto hobi go pretvorile vo “ma{ina za pravewe pari”. Nekoi uspeale so pomo{ na svoite roditeli, profesori, mentori i sli~no, a drugi, pak, kompletno sami.

Vo 2008 godina, otkako zavr{il sredno u~ili{te, Xejson Brajan po~nal da raboti vo oddel za marketing vo Ju`na Florida, vo kompanija za proda`ba na avtomobili. Toj u{te toga{ znael deka idninata na reklamiraweto e vo Internetot i internet-stranicite.

“Sfativ deka so polovina od parite mo`am da gi dupliram rezultatite. S$ toa kupuvaj}i onlajn reklami i koristej-

}i tehniki za optimalizacija”, izjavil Xejson.

Tri godini podocna, na 21-godi{na vozrast, napravil internet-stranica za koj potro{il pomalku od 10.000 dolari.

Stranicata *Autocricet.com im pomagala na potro{uva~ite polesno da najdat i kupat avtomobil. Parite gi napravil so toa {to gi prodaval informaciite za potro{uva~ite na dilerite i trgovcite na golemo i direktno gi povrzal so pazarot. [est meseci po lansiraweto na internet-stranicata, go privlekol vnimanieto na dvajca pretpriema~i koi investirale 250.000 dolari vo negovata stranica. Vo 2009 godina, stranicata donela prihod od 1,2 milioni dolari, a Xejson imal samo 22 godini. Edna godina podocna, zarabotuva~kata vrtoglavo porasnala na 6 milioni dolari.

Vo 2005 godina, Xo{ua Xiabijak, koj imal samo 18 godini, ja prodal negova-

ta prva kompanija Mediacatch za neverojatni eden milion dolari. Potoa, kako i sekoj tinejxer, koj koga bi imal milion dolari bi si gi isolnil najgolemite `elbi, si kupil “mercedes” i televizor so ramen ekran vo gotovo. Ostatokot od parite gi investiral vo drugi kompanii kako negovata sega{na, *Showclix.

Toa e vsu{nost internet-stranica, koja prodava bileti za razli~ni umetni~ki i muzi~ki nastani preku Internet, telefon ili na proda`nite mesta. Vo 2009 godina, zarabotkata na kompanijata se zgolemila za milion dolari, a so toa se zgolemila i vrednosta na kompanijata na 2,75 milioni dolari. Showclix, javnite dava~ki i taksi gi sobira preku pla}awata od strana na kupuva~ite na bileti, koi iznesuvaat od 7% do 15% od proda`bata na biletite. Tie dava~ki minatata godina iznesuvale 9 milioni dolari.

PREKU PRODA@BA NA “SITNICI” DO MILIONI DOLARI

KOJ SAKA DA BIDE EBAY MILIONER?

Internet-mre`ata eBay ne e samo mesto kade {to mo`ete da prodadete (ili kupite) ne{to evtino. Denes e najpopularniot i najbrziot na~in so dobra ideja da napravite uspe{en biznis koj }e vi donese milioni

o osnovaweto vo 1995 godina eBay stana edno od najpopularnite mesta za kupoproda`ba na predmeti i sekakvi stoki dostapni za se~ij xeb.

Pove}emina koi prodavaat na ovaa internet-mre`a naj~esto sakaat da se oslobodat od predmetite koi im zafa}aat mesto doma i ne im se potrebni, pritoa ne gledaj} i tolku na zarabotkata, koja e sitna. No, ima i takvi koi zarabotuvaat, a ima i takvi koi napravile vistinsko bogatstvo blagodarenie na dosetlivosta i ideite za plasirawe na rabotite na eBay. Ovie lu|e bukvalno po~nale od nula, a blagodarenie na nevidliviot pazar denes napravile milioni. eBay e vistinski na~in maliot biznis da se pretvori vo prosperiteten.

P

Xordan Insli od proda`ba na obi~ni sportski suveniri denes ima golema kompanija i prihod od pove}e od osum milioni dolari. Svoite po~etoci na eBay gi imal vo 2002 godina, koga po~nal so suvenirite. Otkako od Wujork se preselil vo Sietl, videl pogolema {ansa za zarabotka so proda`ba na elektronika, kako na primer mobilni telefoni i kameri.

So proda`bata na iPod napravil vistinski bum. Insli sega ima kompanija so samo devet vraboteni, koja raboti odli~no, pa biznisot go pro{iril so LCD, plazma-televizori i kompjuteri. Negovata firma porasnala tolku {to drugi kompanii im se obratile za sorabotka, pa sega negovata gi prodava nivnite proizvodi. Toj veli deka toa e taka bidej}i si ja znaat rabotata i gi pravat sre}ni potro{uva~ite.

Elizabet eBay stana najlesniot na~in za sozdavawe uspe{en biznis Benet vo 1996 godina po~nala mal biznis no i deka ima so proda`ba u{te mnogu pred na naj-razli~ni nea. Nejzinata cel predmeti. Vo 1997 godina slu{nala deka nekoj i najgolem predizvik e prodava biseri na eBay, pa najmnogu od qubopitnost re{ila da si ja proba sre}ata. Eliza- da stane najgolemiot prodava~ na unikatni bet nikoga{ ne ni pomislila deka biznisot par~iwa, osobeno od afrikanskoto tlo. koj dotoga{ & nosel zarabotka od 50 dolari Dosega ima ostvareno prihod od 1,2 milioni nedelno }e prerasne vo kompanija so sedum dolari. vraboteni, koja se zanimava so kupuvawe i @ivotot na Sara Dejvis se promenil vo 1999 proda`ba na unikatni par~iwa od afrikanski godina, otkako vo nego vlegol eBay. Otkako trgovci, kako sadovi, maski i tekstil. Taa veli videla deka postoi mo`nost za proda`ba na deka mnogu nau~ila vo izminatite 14 godini, detski }ebiwa za 20 dolari na eBay, odlu~ila

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

FunBusiness

23

9

milijardi dolari e buxetot na London 2012.

Toa e tri pati pomalku od potro{enite pari vo Peking, pred tri godini

LONDON 2012

IAN PURKAJASTA – ekspert za pe~urki na 15 godini

NAJRACIONALNI OLIMPISKI IGRI DOSEGA Izgradbata

na olimpiskiot stadion e zavr{ena pred istekot na vremeto, a konstrukcijata e zavr{ena so pomalku pari od predvideniot buxet.

So ova e zavr{en najgolemiot del od infrastrukturata vo London, po {to organizatorite, kako i odgovornite od Internalcionalniot olimpiski komitet, mo`at da zdivnat i vo mir da go do~ekaat po~etokot na igrite SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

DEJVID [OTENSTAJN, prihodite na negovata kompanija se 20,5 milioni dolari Dvaesetgodi{niot Daniel Gomez Iwegez ja lansiral kompanijata Solben, koja proizveduvala presa koja{to go izvlekuvala masloto od rastenijata za potoa od nego da se dobie dizel gorivo. Po~nal u{te vo sredno u~ili{te i zarabotil nekolku stotici iljadi dolari. Sega kompanijata broi mnogu vraboteni i ostvaruva prihod od okolu eden milion dolari godi{no.

Pred tri godini, koga Ian Purkajasta po~nal da uvezuva tartufi (vid pe~rki) i gi prodaval 5.000 dolari po gram, imal samo 15 godini. Biznisot po~nal od negoviot dom vo Fajetevip, a tartufite gi prodaval vo restorani i prefineti prodavnici za hrana. Mladiot Purkajasta porasnal vo Hjuston i u{te kako dete tragal po divi pe~urki vo {umite vo blizina na negoviot dom.

“Raboteweto so tartufi e mnogu delikatna rabota. Treba da se soo~ite so ~etiri razli~ni dr`avni slu`bi i nemilosrdnata trka so vremeto, bidej}i tartufite imaat “`ivot” od samo sedum dena otkako }e se naberat”, izjavil mladiot ekspert za pe~urki, koj denes ima gradina za odgleduvawe na

pe~urki vo Arkanzas.Toa ne samo {to e prvata gradina od vakov vid vo SAD, tuku pravi i eden milion dolari od proda`ba.

Koga Dejvid [otenstajn diplomiral na Oholei Torah Rabbinical Seminary, na 20 godini, s$ u{te gi nemal napraveno prvite milioni, no bil na dobar pat za toa. Vo 2004 godina, na 21 godina, [otenstajn ja otvoril svojata kompanija za proizvodstvo i proda`ba na ma{ki odela vo Ohajo.

Vo tekot na prvite godini od rabotewe, negovata kompanija ostvaruvala 562.000 dolari od proda`ba, dodeka minatata godina zarabotila 20,5 milioni dolari.

Ovie lu|e se vistinski primer za toa deka mladata umstvena sila e navistina golema. Nekoi u{te nemaat ni po 22-23 godini i ve}e imaat milioni, koi za nekolku godini so sigurnost }e stanat milijardi.

Na sega{nite “vladeteli” so svetot na tehnologijata i parite, kako Bil Gejts i ostanatite od taa kategorija im se zakanuva zani{uvawe na tronot, bidej}i imaat vistinska konkurencija.

entralniot olimpiski stadion vo London na koj }e se odr`i najgolemiot del od cerimonijalnita i natprevaruva~ka programa na pretstojnite olimpiski igri e gotov, objavi Organizaciskiot komitet na London 2012. Izgradbata na olimpiskiot stadion e zavr{ena pred istekot na vremeto, a konstrukcijata e zavr{ena so pomalku pari od predvideniot buxet. So ova e zavr{en najgolemiot del od infrastrukturata vo London, po {to organizatorite, kako i odgovornite od Internalcionalniot olimpiski komitet, mo`at da zdivnat i vo mir da go do~ekaat po~etokot na igrite.

“Da se zavr{i eden vakov proekt za pomalku od tri godini e izvonredno. Toa e u{te edna potvrda za uspe{nosta na britanskiot grade`en biznis”, izjavi pretsedatelot na

C

K O M E R C I J A L E N

Organizaciskiot odbor, Xon Armit.

Olimpiskiot stadion }e bide centralno mesto vo organizacijata na igrite i, sekako, glaven za{titen znak na London vo idnina.

Po krajot na Olipmijadata, vo nego }e se vdomi premierliga{ot Vest Hem. Inaku, London 2012 imaat realni {ansi da stanat najracionalnite olimpiski igri vo modernata istorija na olimpizmot. Dosega, se misli od vtorata svetska vojna do denes, nitu edni podgotovki na igrite ne zavr{ile vo odnapred predvidenata dinamika, nitu, pak, organizacijata bila realizirana so proektiraniot finansiski buxet. London zasega predvremeno gi zavr{uva sportskite objekti, a po s$ izgleda na krajot }e ostane i nekoja para vi{ok.

Pslednite igri vo Peking ~inea 28 milijardi dolari, dodeka pred sedum godini vo Atina 16 milijardi. Buxetot na London 2012 iznesuva devet milijardi dolari, pari koi barem vo momentov se pove}e od toa {to e potrebno.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

XORDAN INSLI (vo sredina), od obi~ni sportski suveniri do kompanija vredna osum milioni dolari da sozdade profitabilen biznis. Po~nuvaj}i od nula, biznisot na Sara Dejvis rastel so ogromna brzina. Od nejzinata spalna se prefrlila vo sopstvena kancelarija, za sega da ima lokacija za proda`ba vo Beverli Hils specijalizirana za ra~no dizajnirani ~anti.

Biznisot stanal familijarna rabota - site 12 vraboteni se ~lenovi na semejstvoto. Prihodite od proda`bite se proceneti na ~etiri milioni dolari.

Kris ^epman rabotel dolgo pred da po~ne da raboti sopstven biznis vo 1999 godina. Koga prv pat slu{nal za *eBay i mo`nosta da se zaraboti na toj na~in, re{il da gi stavi na

proda`ba svoite skii (za koi denes priznava deka nemal kade da gi prodade na drugo mesto).

Na negovo prijatno iznenaduvawe, proda`bata na skiite se poka`ala kako odli~na zdelka. Toa go dovelo do ideja da po~ne onlajn-proda`ba na skii. Pet godini podocna 80% od proda`bite na ^epman (ili 10.000 para skii) se od kupuva~ite na eBay. Denes ima razvien biznis koj vklu~uva ne samo proda`ba na skii, tuku i ~izmi i obleka. Toj veli deka tajnata na negoviot uspeh e da se bide iskren, ~esen i da se odgovara na potrebite na potro{uva~ite {to e mo`no pobrzo. Negovite prihodi se dvi`at okolu 1,2 milioni dolari.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

O G L A S

24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Tenderi / Konferencii i saemi

WWW.KAPITAL.MK

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na tehni~ka dokumentacija na nivo na proekt za Infrastruktura i Osnoven proekt za rekonstrukcija i rehabilitacija na paten pravec od s. Lipkovo - s.Ara~inovo do spoj so avtopatot za vlez vo Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b37ff7a0-f3dd-4324-b86bbb0c08d2000b&Level=2

Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Gri`a za klienti 01.04.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba, rekonstrukcija i sanacija na pe{a~ki pateki, trotoari i skverovi na teritorija na Op{tina Gazi Baba Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ea084d96-927f-4d00-ac27-3c8806459be2&Level=2

Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PRETPLATETE SE NA Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA O DOGOVOR D ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Gerila Marketing na internet 31.03 - 02.04.11 Triple S Learning

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

KAPITAL TENDERI DOGOVORE ORGAN DOGOVOREN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Asfaltirawe vo Op{tina Struga Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0224c58d-f650-49f1-aa44fa626af36c52&Level=2

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za Gastroenterohepatologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski aparati Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c4702e97-e049-40c7-a685-16aef916e457&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stomatolo{ki materijali za potrebite na edinicite na ARM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=64c2ec73-f6f1-4201-9c38f668c1757664&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi za monitoring sistemi na energetski trasformatori-Hydran Sensor Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c1ea8680-2021-48ab-82e5d6bc6c49e75c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za PPZ centrali, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ca455b4e-aeb3-4153-a648-89ab7310f782&Level=2

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Menaxment / Liderstvo / EU

25

WWW.KAPITAL.MK Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za spored PProgramata kojaj gi sledi svetskite standardi, a voedno prilaOffi Manager Office M godena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Rabota / Menaxment / IT / Smetkovodstvo

KAPITAL / 31.03.2011 / ^ETVRTOK

27

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.03.2011 PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, Poznavawe na MSS i IFRS, - Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komunikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~no rabotno mesto, revizorsko iskustvo }e bide prednost.

Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: prijava@publicis.com.mk. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011 MENAXMENT Izvor: Ve~er Objaveno: 24.03.2011 Ministerstvo za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na DIREKTOR na NU Nacionalna galerija na Makedonija – Skopje.

Oglasot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Ministerstvo za kultura po po{ta ili do arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 24.03.2011 godina

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal.

Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 PROTOTIP grade`na firma ima potreba od GRADE@EN IN@ENER – STATI^AR. Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Poznavawe na MS Office, Autocad, Sap, - So rabotno iskustvo, - Po`elno poznavawe na angliski jazik. Molbite so kratko CV ispratete gi na e-mail: office@prototip.com.mk ili na tel. 2786-500.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 Na{iot klient PHILIPS objavuva slobodno rabotno mesto za pozicijata SALES REPRESENTATIVE – CONSUMER LIFESTYLE (Ref.: TP-1967). Potrebni kvalifikacii: - Minimum 5 godini iskustvo vo proda`ba (FMCG),

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

- Odli~ni komunikaciski i pregovara~ki ve{tini, - Liderski sposobnosti, sposobnost za rabota pod pritisok i fleksibilnost za patuvawe, - Odli~en angliski i kompjuteri, - Voza~ka dozvola. Dokolku gi ispolnuvate gorenvedenite kriteriumi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata pozicija, ispratete va{e CV i motivacisko pismo na angliski jazik na kariera@itc-co.com.mk najdocna do 01/04/2011. Vo naslovot na porakata zadol`itelno navedete go referentniot broj Ref.:TP-1967.

Site prijavi }e bidat tretirani so stroga doverlivost. Izbranite kandidati }e bidat kontaktirani za ponatamo{no intervju. ITC Vrabotuvawe – partner na Consulteam Recruitment and Selection. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 26.03.2011 godina.

UTRE SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

AVTOMOBILIZAM