308-15.06.2011

WWW.KAPITAL.MK

ZAVR[IJA SO POLITI^KITE KARIERI ]E IM PRE@IVEAT LI PARTIITE?

IDEJATA E STARA 10 GODINI, REALIZACIJA NEMA

STRANA 6-7

STRANA 2-3

KOGA MAKEDONIJA ]E IZGRADI DISTRIBUTIVEN CENTAR VO RUSIJA?

sreda. 15 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na na grupacijata grup gr upac upa acij ijat ata a KAPITAL KAPI KA PITA TAL TA L MEDIA MEDI ME EDI DIA GROUP G OUP GR

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 14.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,20% 0 00,08% 0,01% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,64 6 442,94 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

120,14 12 2,14%

Na Grcija & e potrebna dopolnitelna pomo{ od 172 milijardi evra?!

STRANA 17

Hrvatska gi zavr{i pregovorite pred Makedonija voop{to da gi po~ne!

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (14.06)

MBI 10 2.668 2.663 2.658 2.653

STRANA 12-13

sreda-15. juni. 2011 | broj 308 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.648 2.643 2.638 07.6

09.6

11.6

13.6

Pravilnikot }e ka`e dali Zakonot za danok na dobivka }e padne na Ustaven?!

STRANA 4

ALEKSANDAR I BUKEFAL DOJAVAA VO SKOPJE

STRANA 8

Namesto na gr~ki planta`i na berba na pe~urki vo Makedonija STRANA 22

OD V^ERA BUXETOT POD KONTROLA NA MMF

]e se blokira proda`bata na proda` dr`avno zemji{te?! dr`avn STRAN STRANA 11

KOLUMN KOLUMNA M-R ZORAN ZORA JOVANO JOVANOVSKI

[EST P PRA[AWA MISIJATA ZA MIS MMF NA MM STRAN STRANA 14

KOLUMN KOLUMNA D-R QUB QUBE TRPESKI

PREDVR PREDVREMENATA OTPLATA NA OTPLAT NADVORE[NADVO NA NIOT DOLG D MAKEDONIJA MAKED STRA STRANA 14

VOVEDN VOVEDNIK D VERICA JORDANOVA JORDANO

MAKEDONSKATA ZATAPENOST VS. EVROPSKATA IDEJA STRANA STRANA2-3 11

STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 15 JUNI 2011

MAKEDONSKATA ZATAPENOST VS. EVROPSKATA IDEJA

D

Denovive razgovarav so eden mlad ~ovek koj intenzivno vo Makedonija razviva biznis vo iventindustrijata. Prepoln so idei, kontakti i `elba da gi donese najpoznatite spikeri i inspirativni lideri na dene{nicata pred makedonskata publika, veli deka ima samo eden problem - zatvoreniot duh, bezidejnosta i za~maenosta na Makedecot.

Do ist takov zaklu~ok mnogu lesno mo`ete da dojdete i ako go pro~itate prvoto izdanie na hrvatskiot magazin Business people N 1, vo koe prvite menaxeri na najgolemite hrvatski, srpski i bosanski kompanii zboruvaat za svoite planovi, vizii, novi pazari, akvizicii, za osvojuvawe evropski pazari. Miodrag Kosti}, srpskiot kral na {e}erot, eden od najgolemite srpski pretpriema~i i investitori, zboruvaj}i za o~ekuvawata od idnoto ~lenstvo na Srbija vo Evropskata unija veli: “Edvaj ~ekam EU da ni stane vetar vo grbot, nejzinite banki i pazarot od 450 milioni lu|e. Vrednosta na mojata kompanija bi bila tripati pogolema.

I kone~no nema da se ~uvstvuvam tolku lo{o koga stranskite kreditori na pregovorite }e me pra{uvaat za kreditniot rejting na mojata zemja”?!

Zamislete, golemiot srpski biznismen, “te`ok” milioni evra, ni so eden zbor ne gi spomena ni Kosovo, ni ha{kite pritvorenici, ni “predavni~kata politika”. Otvoreniot pazar, novite investiciski mo`nosti, golemiot pazar i scena za doka`uvawe

na pretpriemni~kite idei i sposobnosti se all that matters!

Ovie dva primeri ne se ilustracija na tema pretpriemni{tvo i vizionerstvo. Ne, ova e ilustracija na temata evrointegracii, vo koi Makedonija e dlaboko zaglavena dobri {est godini. [est godini prepolni so skandali, koi i te{ko mo`at da se nare~at skandali, na menuvawe obu~eni kadri za evrointegrativnite procesi, plukawe po evroambasadorot koj na golema vrata i so mnogu energija saka{e da ja nametne evropskata agenda vo Makedonija, godini vo koi sekoja prilika i sostanok so evropski pretstavnici pominuvaa vo elaborirawe kako Grcija e edinstvenata pre~ka na makedonskiot jasen i nedvosmislen pat kon Brisel!

Sramota. Vo ovie godini nitu edna{ od nadle`nite ne slu{navme inspirativen govor za toa koi bi bile pridobivkite za gra|anite, za kompaniite, za biznisot koga zemjata }e vleze vo Unijata. Viznata liberalizacija, so koja prvo dobro se isfalivme po svetot, na kraj ja “izblativme” poradi notorno nepo~ituvawe na procedurite i progleduvawe niz prsti, {to za Brisel e pogolem grev od samata brojka na azilanti. I povtorno i povtorno sme maheri da gi izvrtime tezite i da po~neme da bladame deka, demek, EU i ne ni treba?! Samo dopolnitelno }e ni go iskomplicira `ivotot, }e ni gi poka~i cenite, }e ni nametne novi dava~ki, }e ni go zgolemi i taka astronomskiot trgovski deficit...

Listata so “zla” koi }e n$ snajdat po vlezot vo EU, so koja, patem, Makedonija prva na Balkanot potpi{a Spogodba za stabilizacija i asocijacija, e dolga, a makedonskata vlast preku svoite kanali ni ja servira sekojdnevno. @alno i

VERICA JORDANOVA

j jordanova@kapital.com.mk @ p

pateti~no e {to ne mo`eme da gi podotvorime o~ite i da pogledneme podaleku od sopstvenoto selo.

Hrvatska dobi zeleno svetlo za vlez vo Unijata. Srbija so site dadeni `rtvi, od svetoto Kosovo do “herojot” Ratko Mladi}, dobi najava deka ve}e slednata godina }e gi po~ne pregovorite.

Na brza {ina golem del od Balkanot odi napred. So site maani i nedostatoci na “starata dama” optovarena so administracija, korupciski skandali i razmazeni ~lenki, taa dava i golemi prednosti za svoite ~lenki, posebno tie {to pote{ko i podocna fatija ~ekor so novoto vreme.

Za `al, kaj nas, aj {to Vladata si ja tera rabotata kako {to nejze & odgovara donekade e i razbirlivo.

Potpolno nerazbirlivo e zo{to intelektualcite, univerzitetite, stopanskite komori, biznismenite i gra|anskite organizacii mnogu poglasno ne razvija nova scena na koja }e gi izvadat na videlina prednostite na Evropa, posebno koga stanuva zbor za napredok i razvoj. Vaka izleguva deka site se sou~esnici vo prifa}aweto na sostojbata na bezidejnost, muvlosanost i samobendisanost. Go zaslu`uva li Makedonija toa?

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

poka`uvaat statisti~kite podatoci. Brojot na turistite vo april godinava se zgolemi za 2,8% sporedeno so istiot period lani, dodeka pak, brojot na no}evawa e zgolemen za 1,3%.

Brojot na doma{nite turisti vo april ovaa godina se namali za 16,9% vo odnos na april lani, a brojot na stranskite turisti porasna za 19,8%.

Brojot na no}evawata na doma{nite turisti na godi{no nivo se namali za 18,8%, a brojot na no}evawata na stranskite turisti pak, porasna za 29%. Vo periodot januari-april 2011 godina, vo odnos na istiot period lani, brojot na turistite porasnal za 8,7%, iako kaj doma{nite turisti ima pad od 4,3%

KOGA MAKEDONI DISTRIBUTIVEN

vo Rusija. Idejata datira

ALEKSANDRA SPASEVSKA od 2003 godina, a s$ u{te spasevska@kapital.com.mk

M

Makedonskite kompanii baraat da se otvori distributiven centar za plasman na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar. Iako ovaa ideja e stara re~isi deset godini, kompaniite so nova inicijativa povtorno go aktualiziraat ova barawe.

Ruskiot pazar e neosvoen od makedonskite kompanii, a nudi ogromen potencijal za izvoz. No, Makedonija 10 godini ne mo`e da izgradi eden distributiven centar

ne e realizirana, kako da stanuva zbor za izgradba na vselenski brod! Toa {to ne mo`e Makedonija, go napravi, na primer, Srbija, koja ve}e ima distributiven centar vo Moskva.

Ruskiot pazar ima golem potencijal za makedonskite proizvodi, pred s$ od prehranbenata industrija. Spored stopanstvenicite, edinstven na~in na koj proizvodite mo`e da se probijat na ogromniot ruski pazar e otvorawe na distributiven centar. No, za ova pra{awe osven inicijativata na kompaniite i vetuvawata na ministrite ni{to konkretno ne e napraveno. Makedonija nema nitu dogovor za slobodna trgovija so Rusija, nitu, pak, dr`avata im dava nekakva poddr{ka na kompaniite za nastap na ruskiot pazar.

Pred dve godini, stopanskite komori dostavija oficijalna

inicijativa za izgradba na distributiven centar do Ministerstvoto za ekonomija, koja be{e usvoena, no nikoja od nadle`nite institucii dosega ne odgovori na ova barawe.

Izvozot, pak, vo Rusija vo poslednite godini raste.

Samo vo prviot kvartal od 2011 godina Makedonija ostvari izvoz vo Rusija vo visina od 50% od vkupniot izvoz vo 2010 godina. Vo istiot period se izvezeni zemjodelski proizvodi i vino kolku {to e izvezeno vo cela 2010 godina. No, sega{niot izvoz e drasti~no pomal od toj vo 90-tite godini. Vo 1990 godina iznesuval 325 milioni dolari, a vo 2010 godina samo 26 milioni!

Od Stopanskata komora na Makedonija velat deka distributivniot centar treba da bide direktna logisti~ka poddr{ka i pottik za kompaniite da go

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ljadi 142 e brojot na turisti koi vo I april ja posetile Makedonija.

Brojot na no}evawa vo april iznesuva 87.413,

IDEJATA E STARA 10 GODINI, REALIZACIJA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

37

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VLADATA NE GLEDA INTERES KAJ BIZNISMENITE d Ministerstvoto za ekonomija priznavaat deka imalo inicijativa od kompaniite, O no tvrdat deka interesot na stopanstvenicite bil mnogu mal i zatoa dosega ne odgovorile na nivnoto barawe za otvorawe distributiven centar vo Rusija. Velat deka iako bile odr`ani sostanoci so pretstavnici na stopanskite komori, na krajot se poka`alo deka interesot e slab.

“Golemite pretprijatija imaat postaveno distributivna struktura za proda`ba na proizvodite vo stranstvo, a malite i srednite rabotat po odnapred dogovoren plasman za poznat kupuva~ i nemaat dovolna koli~ina na gotovi proizvodi za da imaat potreba od magacin”, velat od Ministerstvoto za ekonomija.

Rezultatite od anketata sprovedena me|u stopanstvenicite poka`ala deka najgolem del od pretprijatijata ne se podgotveni da u~estvuvaat vo tro{ocite za otvorawe na trgovski izlo`ben prostori po pat na kofinansirawe i deka postoi podelenost kaj zainteresiranite pretprijatija za karakterot na prostorot, kako i za zemjite za koi postoi interes.

Navigator

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

LIDERI

3

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK INOVACIITE GO DVI@AT SVETOT

KRISTIN LAGARD

@AN-KLOD TRI[E

JORGOS PAPANDREU

VALDIMIR PE[EVSKI

rancuskata ministerka eformite ne davaat retsedatelot na Evropskae ima ili }e nema, potreF za finansii poleka R rezultati i Grcija vleze P ta centralna banka e pove- ]ben ili ne e rebalans na steknuva najgolemi {ansi za vo najseriozna faza od }e od buden i otvoreno pobara dr`avniot buxet - so ovaa da bide izbrana za {ef na Me|unarodniot monetaren fond

itni finansiski reformi za sankcionirawe na zemjite koi gi kr{at propisite

dol`ni~kata kriza, koja direktno udira vrz vrednosta na evroto

dilema ne e na~isto nitu vicepremierot za ekonomski pra{awa

A NEMA

IJA ]E IZGRADI N CENTAR VO RUSIJA? Iako ruskiot pazar e neosvoen od makedonskite kompanii, a nudi ogromen potencijal za izvoz, Makedonija 10 godini ne mo`e da izgradi eden distributiven centar vo Rusija. Idejata datira od 2003 godina, a s$ u{te ne e realizirana, kako da stanuva zbor za izgradba na vselenski brod! Toa {to ne mo`e Makedonija, go napravi, na primer, Srbija distributiven centar na ruskiot pazar”, veli Qubica Nuri od direkcijata za me|unarodni odnosi promovirawe i informirawe vo Stopanskata komora na Makedonija.

Spored nea, potoa od Vladata }e pobaraat zaedni~ko razgleduvawe na dobienite sogleduvawata za da se definira optimalno re{ewe za organizirawe i stavawe vo funkcija na distributivniot centar.

“Se razgleduva modelot na konzorcium od kompanii ili po osnov na model na javno-privatno partnerstvo da se izgradi centarot vo oblasta Samara vo Rusija, koja e edna od povisoko razvienite”, veli Nuri.

Dejan Be{liev od Makedonsko-ruskata stopanska komora veli deka baraweto za otvorawe distributiven centar na ruskiot pazar kompaniite go povtoruvaat vo Vladata sekoja godina.

“Ima interes od kompanii od site industriski granki. Kompaniite }e prodol`at da baraat da se otvori distributiven centar s$ dodeka ne se realizira ova nivno barawe”, veli toj.

unapredat izvozot vo Rusija.

Ottamnu tvrdat deka ovaa inicijativa pred dve godini bila poddr`ana od Ministerstvoto za ekonomija.

Sega komorite povtorno organiziraat inicijativen sostanok za da se preispita realniot interes na kompaniite da go unapredat izvozot vo Rusija.

“Celta na inicijativniot sostanok e da se utvrdi koi se potencijalnite proizvodi za koi ima interes za plasman na ruskiot pazar i koi se uslovite koi treba da se ispolnat za da mo`e da se izvezuvaat odredeni proizvodi.

Isto taka, vo ovaa faza imame za cel da go preispitame interesot na kompaniite za formirawe konzorcium koj bi izgradil

Del od kompaniite kako model go predlagaat otvoraweto privatna kompanija ili akcionersko dru{tvo formirano od pove}e makedonski kompanii.

Del od biznismenite kako opcija predlagaat i dr`avata da investira vo izgradba na distributiven centar i po modelot javnoprivatno partnerstvo da go otstapi na upravuvawe na kompaniite koi }e izvezuvaat na ruskiot pazar.“Otvoraweto na distributiven centar vo Rusija e edinstveniot na~in na koj makedonskite proizvodi i kompanii }e mo`at da se probijat na ruskiot pazar. Mnogu e te{ko za edna kompanija samostojno da go osvojuva ovoj pazar, bidej}i nitu edna doma{na kompanija nema tolkav kapacitet”, smeta Savka Dimitrova, generalen direktor na konditorskata fabrika Evropa. Taa predlaga da se otvori konzorcium,

akcionersko dru{tvo ili kompanija na principot javno-privatno partnerstvo.

“Ako e samo trgovsko pretstavni{tvo, koe }e ima direktor, toga{ toa nema nikoga{ da po~ne realno da funkcionira”, tvrdi Dimitrova.

Spored nea, dr`avata treba da intervenira i so carinski preferenci za ruskiot pazar ili, pak, so dogovor za slobodna trgovija za da mo`e makedonskite proizvodi da bidat konkurentni, pred s$ vo odnos na tie od zemjite od regionot.

Kire [o{ev, sopstvenik na kompanijata za proizvodstvo i otkup na zemjodelski proizvodi Du{an ]iri} od Rosoman, smeta deka treba da se izgradi distributiven centar ne samo za zemjodelski proizvodi, tuku i za vino, drvna i konzervna industrija. “Predlo`iv Vladata da investira vo izgradbata na centarot, a potoa da go dade na upravuvawe na kompaniite koi }e izvezuvaat tamu.

So centarot da se rakovodi po principot javnoprivatno partnerstvo”, veli [o{ev.

IZVOZ VO RUSIJA 350.000.000

325.882.000 $

300.000.000

250.000.000 200.000.000 150.000.000 87.232.000 $

100.000.000

25.623.000 $ 26.739.000 $ 32.682.000 $ 19.671.000 $ 21.428.000 $ 23.604.000 $ 22.535.000 $

14.432.000 $

10.350.000 $

50.000.000

13.940.000 $

0 1990

1995

2000

2001

2002

2003

13.743.000 $ 2004

2005

2006

Katastrofalen pad na makedonskiot izvoz vo Rusija

2007

2008

2009

2010

12.627.000 $

E

ENKO benzinite se najnovata inovacija na ruskata kompanija Lukoil, ve}e prisutni i na makedonskiot pazar.

Praktikata dosega mnogu pati poka`a deka inovaciite go dvi`at svetot, ni ja pribli`uvaat idninata i ja pomestuvaat granicata na mo`noto i o~ekuvanoto.

Tokmu inovativnitnite re{enija se jazikot koj go zboruva ovoj ultradinami~en svet. Inovacijata deneska zna~i mo}, energija, efikasnost, ambicija, znaewe i tehologija.

Ruskata naftena kompanija Lukoil gi prepozna i gi inkorporira ovie atributi vo svoeto rabo-

ANDREJ KUKU

tewe. Pokraj `itelite na Evropa, Lukoil Makedonija od deneska im ovozmo`uva i na Makedoncite da koristat tri pokvalitetni goriva pod brendot ENKO. Pazarot na nafteni derivati vo zemjava stanuva pobogat za novi energetski efikasni i ekolo{ki goriva, koi se o~ekuva da bidat pokvalitetni i pomalku da ja zagaduvaat `ivotnata sredina.

Investiraj}i vo pokvalitetni goriva, kompanijata investira vo svojata idnina, preku zadovolnite potro{uva~i.

GUBITNIK NIEDEN PROEKT DO KRAJ

I

Iako cela godina ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, im vetuva{e na op{tinite deka od 1. juli }e mo`at samostojno da upravuvaat so dr`avnoto zemji{te, sega, dve nedeli pred odlukata da stapi na sila, procesot e zako~en.

Po edna godina debati, informirawa, tribini so gradona~alnicite, na koi jasno im dava{e do znaewe deka grade`nite parceli }e bidat vo nivni race, sega se svede na izjava od tipot: koj nema da gi ispolni uslovite, nema da prodava!

Gradona~alnicite se po`alija deka dosega nitu edna op{tina, iako barala, ne uspeala da dobie baza na podatoci od Ministerstvoto za transport i vrski, {to e uslov da se izgotvi godi{en izve{taj za upravuvawe so zemji{teto, {to pak, e uslov za da se dobie zemji{teto vo vladenie. I

MILE JANAKIESKI sega s$ se sveduva na toa deka iako mnogu op{tini kadrovski se podgotveni, imaat vrzani race da prodavaat i toa tokmu od Mile Janakieski, koj dva pati go prolongira{e rokot za da im go predade zemji{teto vo nivna nadle`nost. Edna{ bidej}i op{tinite nemale sistem za elektronsko naddavawe i sega zatoa {to nemale izgotveno ednogodi{na programa za upravuvawe so grade`noto zemji{te.

No, namesto re{avawe na problemite i pomagawe na gradona~alanicite, Ministerstvoto za transport kuso odgovara deka site op{tini koi nema da gi ispolnat uslovite nema da dobijat ovlastuvawe za da prodavaat grade`no zemji{te.

MISLA NA DENOT NITU EDNO ISTRA@UVAWE NE MO@E DA SE NARE^E VISTINSKA NAUKA AKO NE MO@E DA SE DEMONSTRIRA MATEMATI^KI

2011 (prv kvartal)

LEONARDO DA VIN^I POZNAT ITALIJANSKI RENESANSEN UMETNIK

Navigator

4

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

ZAKONSKITE IZMENI GI ZBUNUVAAT FIRMITE

PRAVILNIKOT ЌE KA@E DALI ZAKONOT ZA DANOK NA DOBIVKA ]E PADNE NA USTAVEN?!

Dva meseci po donesenite izmeni na Zakonot za danok na dobivka firmite ne znaat {to to~no tie zna~at, zatoa {to nema pravilnik koj }e gi doprecizira. Kompaniite imaat niza dilemi za na~inot na presmetuvawe na tro{ocite vo dano~niot bilans, najmnogu kaj nepriznaenite tro{oci MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

zmenite na Zakonot za danok na dobivka, koi se napravija vo april godinava, gi zbunuvaat kompaniite.

Bidej}i i dva meseci po promenite nema pravilnik, odnosno podzakonski akt koj }e ja douredi zakonskata ramka, kompaniite se ~udat kako }e prijavuvaat i pla}aat danok na dobivka za 2011 godina.

Najmnogu dilemi imaat za presmetkata na tro{ocite vo dano~niot bilans, bidej}i klu~nite izmeni na Zakonot se napraveni tokmu vo delot na tro{ocite koi dr`avata ne gi priznava kako su{tinski i spored toa tie ne se odbivaat od vkupnata suma rashodi.

Stanuva zbor za nejasnotii vo na~inot na vnesuvawe pove}e nepriznaeni tro{oci vo bilansot na uspeh, kako {to se tro{ocite za reprezentacija, dnevnici, `ivotno osiguruvawe na vrabotenite, koristewe sopstveni

I

50 kompanii go sledea seminarot za izmenite vo Zakonot za danok na dobivka koj se odr`a vo Stopanskata komora vozila, donacii i sponzorstva i sli~no.

“Edni od najdiskutiranite izmeni vo Zakonot za danok na dobivka me|u prisutnite be{e izmenata vo delot na tro{ocite za koristewe na sopstveni patni~ki vozila, kade {to kako dano~en rashod se priznavaat samo 30% od tro{ocite, odnosno 70% ne se priznaeni. No, ne e precizirano dali stanuva zbor za tro{ok za vozilo koe e vo sopstvenost na firmata ili na vraboteniot”, veli Zlatko Mitrevski od Dru{tvoto

za konsalting, smetkovodstvo, finansii i danoci, predava~ na seminarot za izmenite na Zakonot, koj v~era se odr`a vo Stopanskata komora.

Spored nego, trgovskite dru{tva i natamu }e gi pravat neophodnite tro{oci, me|utoa, edno e dali tie tro{oci }e gi ~inat 10% danok ili ne.

Mitrevski objasnuva deka vakvi izmeni na zakonski re{enija, koi se dava~ki koi treba da se buxetiraat kaj firmite pred da po~ne delovnata godina, obi~no se pravat vo sep-

temvri ili oktomvri za da po~nat da va`at od 1 januari slednata godina.

Na ovoj na~in, potencira toj, firmite }e znaat {to i kako, vsu{nost, treba da vkalkuliraat, bidej}i sekoj deloven plan se nosi za da se ostvari.

“Nerazbirlivo e kako }e se odano~uvaat site vidovi tro{oci koi ne se posledica od vr{eweto na dejnosta. Stanuva zbor za premnogu {iroka kategorija i tokmu poradi toa ovaa izmena razli~no se tolkuva vo razli~ni dejnosti, pa ostava prostor da se zloupotrebuva. Postoi stravot deka za edni dano~ni obvrznici odredbata mo`e da se tolkuva poliberalno, a za drugi da bide porigorozna”, veli Mitrevski.

Toj objasnuva deka ovie tro{oci vo praktika se javuvaat kaj pomalite firmi, a naj~esto se za komunalii, pa zatoa se javuva dilema dali navistina se napraveni za firmata ili za nejziniot sopstvenik.

ZAKONOT MO@E DA PADNE NA USTAVEN SUD?!

Kompaniite ~ekaat Vladata

da donese pravilnik koj }e im gi razre{i dilemite {to se otvoraat poradi nepreciznosta na izmenetiot Zakon. Vo sekoj slu~aj, pravilnikot }e razjasni mnogu raboti, me|u koi i pra{awata dali Zakonot e ramnopraven kon site dano~ni obvrznici i dali e vo red da va`i retroaktivno, so ogled na toa {to e donesen vo april.

Sevo ova, velat ekspertite, mo`e da ja ospori negovata zakonitost pred Ustavniot sud. “Zakonot mo`e da padne na Ustaven sud ako se utvrdi deka gi stava vo neramnopravna pozicija dano~nite obvrznici. No, treba da po~ekame da go vidime pravilnikot, koj }e dade nasoki kako operativno }e funkcionira zakonot.

Dokolku toa ne e adekvatno, mo`no e da padne na Ustaven sud”, veli Slav~o Nikolovski, od Dru{tvoto za konstalting, smetkovodstvo, finansii i danoci.

Edinstvenata jasna promena vo Zakonot za danok na dobivka, koja }e go olesni raboteweto na kompaniite, e taa koja ja zgolemuva vremenskata ramka za naplata na odredeni

tro{oci, {to prakti~no gi osloboduva firmite da pla}aat danok na dobivka od 10%. “Za odredeni tro{oci e trgnat rokot za naplata, koj be{e vrzan so vremeto na nivnoto vistinsko nastanuvawe.

Na primer, ako platata za 12 mesec 2010 godina e isplatena vo januari 2011 godina, toa be{e i }e bide dano~no priznaen rashod. Me|utoa, spored starata zakonska odredba, ako taa plata e isplatena vo mart, po godi{nata dano~na prijava koja se podnesuva najdocna do 28 fevruari, taa }e mora da se vrati vo dano~en bilans, da predizvika zgolemuvawe na dano~nata osnova i na toa da se plati 10% danok na dobivka. So novite izmeni vo ovoj del tro{ocite se gledaat vo pogolema vremenska ramka. Ako nekoj tro{ok nastanal vo eden period, a se isplatil podocna, toa ne bi trebalo da ja optovari kompanijata, odnosno za nego ne se pla}a 10% danok na dobivka, {to e odredeno olesnuvawe”, objasnuva Mitrevski.

24 JUNI SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVA^ITE SE PO^ESTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I! KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN? KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ^EKOR SO OVOJ NOV TREND? KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE? EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Navigator

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

18.205 5.625 6.711 K

PROCENKI... direktor na germanskata centralna banka

ECB NE TREBA DA SE IZLO@UVA NA NOVI RIZICI CB ne treba da se izlo`uva na novi rizici, izjavi direktorot na germanskata centralna banka Bundesbank, Vajdman.

“Za monetarnata politika od isklu~itelna va`nost e da nema opasnost za evrosistemot”, veli Vajdman.

Ministrite za finansii od evrozonata v~era vo Brisel raspravaaa za finansiskata sostojba na Grcija i dol`ni~kata kriza. Vajdman, koj e ~len na Upravniot sovet na ECB, e protiv prodol`eniot pad na gr~kite obvrznici, so {to zna~itelno }e se namali nivnata vrednost, a so toa }e se namali i vrednosta na evroobvrznicite, koi vo momentov iznesuvaat 75 milijardi evra.

Germanskata Vlada e protiv stavot na ECB.

E

TONI KONDITORSKI PROIZVODI LANI PRODALE SRPSKITE FABRIKI NA DOMA{NIOT PAZAR TONI E LANSKIOT IZVOZ NA SRPSKITE KONDITORSKI PROIZVODI

M

E

R

PREGLED VESTI

JENS VAJDMAN

TONI KONDITORSKI PROIZVODI UVEZLA SRBIJA VO PRVIOT KVARTAL GODINAVA

O

5

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

EKTO, NOVO EKOLO[KO GORIVO NA LUKOIL od brendot EKTO, naftenata kompanija Lukoil Makedonija od deneska na pazarot nudi tri tipovi gorivo. EKTO plus, koj e soodveten na standardot eurosuper BS 95, benzinot EKTO sport, koj soodvetstvuva na eurosuper od 98 oktani i EKTO dizel, koj soodvetstvuva na standardot na eurodizel BS. Novite tipovi EKTO benzini Lukoil }e gi prodava po ista cena kako ostanatite benzini na pazarot.

Generalniot direktor na Lukoil Makedonija, Andrej Kuku, veli deka od deneska, za prv pat na Balkanot, Lukoil nudi novo gorivo ~ii karakteristiki se energetskata efikasnost, mo}nosta i za{titata na `ivotnata sredina. Ovie goriva, testirani vo Rusija, a ve}e prisutni vo Belgija, Germanija i drugi evropski zemji, ovozmo`uvaat podobro sogoruvawe i pomala potro{uva~ka na gorivo, namaluvawe na jaglerodnite naslagi koi se formiraat na cilindrite, molskavi~en start, kako i pomala emisija na sulfur i benzen.

“Ubeden sum deka klientite }e go odberat kvalitetot.

Imaj}i predvid deka vo Makedonija se koristat mnogu stari avtomobili so dizel-motori, na benzinskite pumpi na Lukoil vo po~etnata etapa paralelno }e se prodavaat i EKTO dizel gorivata. So samiot fakt {to po~nuvame da nudime pokvalitetno gorivo na pazarot, a }e go prodavame po ista cena kako i odtanatite benzini, toa zna~i deka go poddr`uvame namaluvaweto na cenite na gorivata”, izjavi Kuku.

P

DENESKA ]E SE LICITIRA ZA IMOTOT NA SVEDMILK eneska se odr`uva licitacijata na imotot i del od opremata koi gi pobaruva NLB Tutunska banka od Svedmilk Makedonija. Bankata preku izvr{itel gi nudi na proda`ba celiot imot na mlekarnicata, koj be{e staven pod hipoteka vo NLB Tutunska banka, kako i del od opremata.

Iako, spored prvi~niot dogovor be{e predvideno mlekarnicata da se prodava vo paket, sepak, NLB Tutunska pobaruvawata od Svedmilk koi iznesuvaat 9,5 milioni evra }e si gi naplati preku izvr{itel.

Kako {to informira{e izvr{itelot Gorjan Stankovi}, site zainteresirani koi sakaat da u~estvuvaat na dene{nata licitacija treba da uplatat 10% od po~etnata cena koja e ponudena, no ne dade konkreten odgovor dali i kolku lica dosega se prijavile da u~estvuvaat na licitacijata.

“Kolku prijaveni stranki }e ima prijaveno }e znam pred po~etokot na licitacijata. Ako ne se javi nitu ednen zainteresiran, slednata licitacija }e bide zaka`ana za 15 dena, a ako povtrno i na vtoriot oglas ne se javi nikoj, tretata licitacija }e bide objavena za 30 dena” izjavi Stankovi}.

Na posledniot odbor, najgolemite doveriteli na Svedmilk se dogovorija mlekarnicata da ja ponudat na proda`ba vo paket, so po~etna cena od 10,5 milioni evra.

Najzainteresirana da ja prezeme mlekarnicata, vo poslednite nekolku meseci be{e Qubqanska mlekarnica, no i taa ponuda otpadna, otkako slovene~kata kompanija i oficijalno se otka`a od namerata.

D

NLB TUTUNSKA BANKA GI PRODAVA TRGOVSKITE MARKI NA MIA BEVERIXIS LB Tutunska banka, preku izvr{itel, po vtor pat gi nudi na proda`ba trgovskite marki na MiA Beverixis i MiA Internacional, firmi vo sopstvenost na biznismenot Ala Al Kafagi, za da si gi naplati pobaruvawata koi bankata gi ima od dvete kompanii.

Vrednosta na 58 trgovski marki vo sopstvenost na MiA Beverixis, spored procenkata na izvr{itelot, iznesuva 56,4 milioni denari.

Spored objavata na izvr{itelot, 15 registrirani trgovski marki na MiA Beverixis, me|u koi GR8, M&A Beverages i Jaffa Nice Tea, se ponudeni na proda`ba po po~etna cena od 47.372 denari, dodeka ostanatite 43 trgovski marki, me|u koi Jaffa sokovite i Nice tea ladnite ~aevi, se nudat na proda`ba po po~etna cena od 23.686 denari.

Spored objavata, proda`bata }e se odr`i na 22. juni vo kancelarijata na izvr{itelot Gorjan Stankovi}.

Osven trgovskite marki, pred nekolku meseci NLB Tutunska banka preku izvr{itel ja ponudi na proda`ba i zgradata na fabrikata na MiA Beverixis, koja be{e stavena pod hipoteka vo bankata, no dosega ne se javi nitu eden zainteresiran.

N

6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

PREGLED VESTI VEQANOVSKI: SO ZAJAKNUVAWE NA PARLAMENTITE DO POGOLEMA DEMOKRATIJA logata na nacionalnite zakonodavstva e odlu~uva~ka. Pogolemata mo} koja im e dadena na nacionalnite parlamenti pretstavuva edna od najzna~ajnite novosti na Lisabonskiot dogovor i se del od re{enieto na problemot na demokratskiot deficit, re~e vo obra}aweto kako vovedni~ar na Konferencijata na pretsedateli na parlamenti vo ramkite na Procesot za sorabotka vo Jugostoi~na Evropa,pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski. Vaqanovski od v~era e vo dvodnevna poseta na Crna Gora kako u~esnik na konferencijata na koja glavna tema e zajaknuvawe na parlamentarniot kapacitet niz prizmata na Lisabonskiot dogovor.

Dogovorot im ovozmo`uva na nacionalnite parlamenti na zemjite-~lenki direkten vlez vo politi~kite procesi na unijata preku protokolite za ulogata na nacionalnite parlamenti i za primenata na principite na supsidijarnost i proporcionalnost.

“So ovie protokoli se obezbeduva zajaknata pozicija na nacionalnite zakonodavci i direktno vlijanie vo politi~kite procesi vo EU”, re~e Veqanovski i dodade deka Makedonija, kontinuirano gi gradi kapacitetite za evrointegrativniot proces so cel vospostavuvawe na racionalen i efikasen sistem koj obezbeduva uspe{na koordinacija me|u site u~esnici, i vo vladiniot i vo parlamentarniot segment.

Na marginite na Konferencijata, sobraniskiot spiker se sretna so prviot potpretsedatel na moldavskiot Parlament, Vlad Plahotni~, a najaveni se i bilaterlani sredbi i so crnogorskiot kolega i so pretsedava~ot na Sobranieto na BiH, Denis Be}irovi}.

U

ZAVR[IJA SO POLITI ]E IM PRE@IVEAT LI

Dali ubedliviot izboren poraz na takanare~enite pomali partii koi ne osvoija nitu edno prateni~ko mesto }e go ubla`at ostavkite na moralno odgovornite lideri, ili vakvoto dr`ewe do ~esta samo }e napravi vonparlamentarnite partii da ne mo`at da pre`iveat do slednite izbori na koi vo vaka besperspektivni okolnosti treba da ~ekaat celi dve godini – do lokalnite vo 2013 godina?

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

redizbornata samodoverba na pomalite partii uspea da gi zala`e duri i anketarite, koi iako poddr`uva~i na edna od dvete golemi partii – VMRODPMNE i SDSM, na Obedineti za Makedonija, Liberalnodemokratskata partija, Nova Demokratija i VMRO-Narodna partija, na samo nekolku dena pred izborite im predviduvaa najmalku po dve, tri, pa i ~etiri prateni~ki mesta, na {to nabroenite partiite se `alea deka se seriozno potceneti. Izbornite rezultati poka`aa deka nitu edna od niv ne osvoi pratenici, a LDP duri ne uspea da go ispolni uslovot za da dobie pari od dr`avata, odnosno pravo na nadomestok na tro{ocite za iborite koe

P DIK GI PREZENTIRA[E KONE^NITE REZULTATI OD IZBORITE a izborite odr`ani na 5. juni koalicijata Za podobra Makedonija, predvodena od VMRO-DPMNE, osvoi 438.138 glasovi ili 38,98% od glasovite, koalicijata predvodena od SDSM 368.496 ili 32,78%, DUI 115.092 ili 10,24%, DPA 66.315 ili 5,90%, Obedineti za Makedonija 17.081 ili 1,52%, LDP 16.551 glasovi ili 1,47%..., informira{e v~era pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, Boris Kondarko, prezentiraj}i gi oficijalnite rezultati od parlamentarnite izbori.

Kako {to soop{tuvaat od Komisijata, od oficijalni rezultati od glasaweto po zavr{uvaweto na rokovite za prigovori i `albi, 1.124.064 se va`e~ki liv~iwa, 31.985 neva`e~ki, a 665.449 se neupotrebeni.

Na predvremenite parlamentarni izbori glasale vkupno 1.156.0449 gra|ani ili 63,48% od zapi{anite vo Izbira~kiot spisok, soop{ti Dr`avnata izborna komisija.

Komisijata denes }e go razgleda kone~niot izve{taj za sprovedenite izbori, so {to tie i oficijalno }e bidat zavr{eni.

N

VMRO-DPMNE: SDSM SE STAVI VO ODBRANA NA BO[KOSKI I ISMAIL DSM vo svoja odbrana go stavi i Qube Bo{koski, izjavi Aleksandar Bi~ikliski, portparol na VMRODPMNE. “Nie i cela javnost znaeme zo{to SDSM e zainteresirana za slu~ajot na Bo{kovski, no ve}e ovoj slu~aj e vo racete na instituciite na sistemot i edinstveno tie se nadle`ni da go re{at”, re~e Bi~ikliski.

Pokraj toa, SDSM se obiduva od slu~ajot na \uner Ismail da pravi politi~ki problem, dodavaat od vladeja~kata partija.

“Zarem mislite deka na va{ata crvena bur`oazija od Gospoda vi e dadeno pravoto da go uzurpirate dr`avniot imot? Zarem nemate gri`a na sovesta za semejstvata koi{to nemaat nitu prihodi, nitu imaat uslovi za normalen `ivot i realno imaat potreba od stan kakov {to uzurpira{e \uner Ismail”, veli Bi~ikliski.

“Ubedliviot poraz o~igledno ne vi e dovolna pouka i dovolna pri~ina za da ja reformirate va{ata partija”, potencira Bi~ikliski.

S

go dobivaat samo partiite so relevantnost steknata so najmalku 1,5% od vkupnite glasovi. Obedineti za Makedonija odvaj go ispolnija ovoj uslov so poddr{ka od 1,52%.

Sledea ostavkite na liderite na LDP, ND, SDU i DD, Jovan Manasijevski, Imer Selmani, Lazar Elenovski i Filip Petrovski, po {to se postavi pra{awe kako }e opstojat nivnite partii pri faktot {to del se tolku mali pa se personalizirani vo li~nosta na liderot. Sega ve}e ne postoi dilemata dali ovie partii }e bidat marginalizirani na jasno profiliranata od dvata vistinski relevantni subjekti na politi~kata scena VMRO-DPMNE i SDSM, tuku vistinskoto pra{awe e dali }e opstanat.

Porazenite voglavno se opravduvaat so Dontoviot model koj navistina gi favorizira pogolemite partii, no se postavuva pra{aweto

kakov e toj seriozen lider na partija koj ne gi gi predvidel efektite vrz alokacijata na prateni~kite mandati spored ovaa formula!?

LDP BARA NOV LIDER, DESNICATA U[TE TRAGA PO TROJANSKIOT KOW NA GRUEVSKI! Vo opoziciskata desnica site so me|usebni obvinuvawa za predavstvo storeno od liderite na drugata partija. Vo levicata kade e najmerliv padot na LDP, koja pred izborite ima{e ~etiri pratenici, mol~e{kum go podnesoa porazot, no vetar vo edrata si duvnaa najavuvaj} i deka se pojaki na lokalni izbori koi sledat ve}e vo 2013 godina.

Po ostavkata na Jovan Manasijevski, LDP na 18 juni }e ja po~ne procedurata za izbor na nov pretsedatel, svikuvaj}i go Centralniot odbor na partijata. Prateni~kata od posledniot sostav, Roza

Topuzova-Karevska, potvrduvaj}i deka ostavkata na Manasijevski e definitivna i nema pove}e da bide predmet na rabota na partiskite tela, ja objasnuva procedurata za izbor na nov lider: „Vo LDP zainteresiranite za pretsedatelskata pozicija se samokandidiraat, pri {to sekoj ~len na partijata ima takvo pravo. Po razgleduvaweto na kandidaturite koi }e pristignat na 18 juni, }e po~ne procedurata ~ij fini{ }e bide izborot na noviot pretsedatel {to poradi periodot na odmori }e se slu~i vo septemvri”, izjavi TopuzovaKarevska za „Kapital”.

VMRO-Narodna partija koja pred izborite najavuva{e duri dvocifrena brojka na pratenici, a vo najmala raka sosem dovolno golema prateni~ka grupa, koja, spored najavite na liderot, Qub~o Georgievski, treba{e da bide neizbe`en faktor

DOLGOT NA TELEVIZIJATA DOSTIGNA 9 MILIONI EVRA

NEMA DA SE DOZVOLI A1 DA PL Dodeka od A1 informiraat deka odbieno im e baraweto dolgot da go pla}aat na 36 rati, od UJP velat deka nema da se vpu{taat vo komentirawe na {pekulacii i neoficijalni informacii “izjaveni” od dano~nite obvrznici MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

pravata za javni prihodi ja zgol-emila sumata vo re{enieto so koe od A1 televizija pobaruva naplata na dolg po osnov na danok, potvrduvaat za “Kapital” izvori od mediumot. Kako {to be{e objaveno pred dva dena na A1 televizija so novoto

U

re{enie sumata za koja{to UJP bara naplata na dolgot iznesuva 2,5 milioni evra pove}e od prethodnata.

Spored mediumot, prvoto re{enie se odnesuvalo na 6,8 milioni evra dolg na A1 televizija i eden milion evra na Plus Produkcija.

Pokraj toa, od televizijata informiraat deka im e odbieno baraweto, sumata od dano~nite re{enija da ja platat na 36 rati. Spored

niv, od Upravata ne im bilo objasneto zo{to im e uskrateno vakvoto pravo.

Od UJP velat deka nema da se vpu{taat vo komentirawe na {pekulacii i neoficijalni informacii “izjaveni” od dano~nite obvrznici.

“Vo dano~nata postapka, komunikacijata me|u Upravata za javni prihodi i dano~niot obvrznik se odviva na to~no utvrden na~in propi{an vo pozitivnite zakoni. “Dogovor”

ne postoi, bidej}i takov institut vo Zakonot za dano~na postapka ne postoi”, istaknaa od Upravata vo svoeto soop{enie.

Spored ~len 24 od Zakonot za dano~na postapka, pla} aweto dano~en dolg se vr{i preku pla}awe dano~en iznos koj{to se dol`i, so {to se ispolnuva dano~niot dolg, ili pla}awe vo gotovo ili na drug na~in na smetka i pla}awe od strana na treti lica.

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

^KITE KARIERI PARTIITE? vo sostavuvaweto na idnata Vlada, ostana bez nitu eden pratenik. I pokraj celosno proma{enata prognoza, na pres-konferencijata po izborite, pretsedatelot na partijata, Marjan Dodovski, oceni deka postignale uspeh na izborite, a pri~ina za zadovolstvo najde vo toa {to VMRO-NP se pozicionirala kako treta partija na politi~kata scena vo Makedonija, iako razlikata me|u niv i vtoriot na scenata, SDSM, e golema celi 42 pratenici?! „Ona {to kako politi~ka partija go dogovaravme - da bideme treta partija vo makedonskiot blok se ostvari po brojot na glasovi. Ja vrativme partijata i ja pozicioniravme na treto mesto na politi~kata scena”, izjavi Dodovski, ne propu{taj}i del od vinata za porazot na VMRO-NP da go prefrli na „trojanskite kowi” vo desnicata, koi spored nego “dojavale” od „ergelata” na Dostoinstvo, Demokratska Desnica i TMRO-VEP. Mo`ebi najdaleku od realnosta be{e liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, koj vo predizborieto „rezervira{e” najmalku dvaeset stol~iwa za svoite pratenici vo Parlamentot.

Nemu ne mu be{e ostavena

mo`nost ni da podnese ostavka, ni da progovori za golemiot poraz - go uapsija sledniot den po izborite.

Filip Petrovski od Demokratskata desnica o~ekuva{e najmalku dva pratenici, a osvoi samo 1517 glasovi, odnosno 0,13% od glasa~koto telo. Podnese ostavka, no se obide katastrofalniot rezultat da go smesti vo paket so porazot na celata opoziciona desnica. Gi obvini za nekonstruktivnost drugite lideri od ovaa politi~ka grupacija, a nekoi od niv i deka svesno ja pomognale pobedata na VMRO-DPMNE. „Pove}e od jasno e deka izborniot model gi favorizira predizbornite koalicii, a gi bri{e site pomali, i toa sto pati im go ka`av na site samonare~eni golemi lideri na malite partii. Me|utoa, samozaqubenosta i odlepenosta, kako i somnitelnite kontakti so Nikola, ne im dozvolija do posleden moment da ja sogledaat realnosta.

Tuka pred s$ mislam na Narodna i na Branitelite”, napi{a Petrovski vo kolumnata so obrazlo`enie za ostavkata. „Dodovski i Stojan~e treba da si odat od politi~kata scena.

So mojot sopartiec Aleksandar Da{tevski, koj e porane{en

LA]A NA RATI? POVTORNO ODLO@ENO PREZENTIRAWETO NA OBVINENIETO ZA “PAJA@INA” Obvinetite vo slu~ajot “Paja`ina” gi slu{naa svoite prava koi gi imaat za vreme na procesot, no povtorno ne go slu{naa obvinenieto koe treba da go prezentira obvinitelkata Gordana Ge{koska. V~era{niot glaven pretres be{e odlo`en za idnata nedela poradi medicinsko utvrduvawe na zdravstvenata sostojba na obvinetata \ulten Xemaili, koja istakna deka ne mo`e da go sledi sudeweto. “Чuvstvuvam omalaksanost, mi zui vo glavata, imam gu{ewe.

Ni{to ne me boli, no ne

sum sposobna vnimatelno da go sledam procesot”, tivko & pojasnuva{e Xemaili na sudijkata Pavlina Hristovska. Taa dodade deka vaka se ~uvstvuva u{te od koga & bil odreden pritvor.

Hristovska, po konsultacija so lekarot na Xemaili, donese odluka vrz obvinetata da bide izvr{en medicinski pregled .

Pokraj advokatite koi dva dena se obiduvaa Xemaili da dobie medicinski pregled, v~era i Velija Ramkovski se obrati do sudijkata so barawe da vnimava na zdravstvenata sostojba na negovata sorabotni~ka koja, kako {to istakna, ne mo`e ni glavata da ja krene.

~len na Dr`avnata izborna komisija, godina i polovina im objasnuvavme na desnite partii vo opozicija deka bez zdru`uvawe nemame {ansi so Dontoviot model, no tie ja otfrlaa realnosta”m izjavi Petrovski za „Kapital”.

Poradi opasnosta negovata mlada partija da se raspadne po negovata ostavka, toj }e po~eka partijata da se proiznese dali }e go prifati izrazot na negovata moralna odgovoronost za izborniot neuspeh. „Sakam da ~ujam {to misli partijata za ostavkata {to ja ponudiv, od {to }e zavisi kako }e prodol`ime ponatamu. Izborniot rezultat ne go demoralizira{e partiskoto ~lenstvo, za{to nie sme partija koja ima{e mnogu malku vreme da se etablira pred izborite”, ijzavi Petrovski.

Sli~no razmisluva i Stojan~e Angelov od Dostoinstvo, koj ne gleda pri~ina da podnese ostavka, tuku naprotiv veli deka partija pod negovo rakovodstvo ostvarila rezultat vo ramkite na o~ekuvawata, i deka doprva }e stanuva faktor na politi~kata scena. „Rezultatot od okolu 9 iljadi glasovi ne e tolku lo{, ako se ima predvid {to s$ napravi VMRO-DPMNE za da

n$ diskreditira. Vo partijata nema nitu eden slu~aj na napu{tawe, nitu na izrazeno nezadovolstvo kaj nekoj od ~lenovite. Ne zaminuvam od liderskata pozicija bidej} i sum ubeden deka ako se povle~am }e po~nat silni pritisoci vrz ~lenovite za da zaminat od Dostoinstvo i za partijata da se raspadne”, izjavi Angelov za „Kapital”.

Dostoinstvo }e podnese krivi~ni prijavi za avtorite na pismata navodno ispra} ani od Angelov do liderot na OM, Qube Bo{koski, i obratno, vo koi dvajcata me|usebno se obvinuvaat za predavstvo na Makedonija. „Spored na{i informacii VMRO-DPMNE gi ispe~atila pismata vo 500.000 primeroci i gi distribuirala, a gi objavi i na portalot “Kurir”, i toa, ve~erta pred predizborniot molk, so {to ni go naru{ija ugledot”, veli Angelov.

Vo vrska so mo`nite postizborni zdru`uvawa vo opoziciskata desnica, Angelov informira deka denovive ostvaril sredba so pretsedatelot na VMRO-NP, Marjan Dodovski i so Den Don~ev od OM, na koja razmenile iskustva od tekot na odr`anite izbori.

Partija za koja poslednive izbori mo`e da bidat fatalni e sekako i Nova Demokratija na Imer Selmani. Tamu duri i ostavkata na Selmani ne gi stivna kritikite na negova smetka, a poslednite stignaa od pratenikot Abedin Zumberi poradi „nemawe demokratija vo partijata {to Selmani ja prisvoil” i poradi “arbitriranite odluki na pretsedatelot”, {to se odnesuva na na~inot na koj Selmani gi skroil kandidatiskite listi za pratenici. Se poglasni se najavite deka pratijata }e ja napu{ti i potpredsedatelot, Flora Kadriu, otkako u{te pred izborite si zamina eden od najistaknatite ~lenovi, pratenik vo posledniot sostav na Sobranieto, Sulejman Ru{iti.

Od druga strana, partiskiot portparol, Arijanit Hoxa, se obiduva da gi zadskrie o~iglednite simptomi na dezintegracija na ND: „Vo tekot na ovaa sedmica }e se odr`i Centralen sovet na partijata i o~ekuvam ~lenstvoto da donese odluka deka odgovornosta za izborniot rezultat ne treba da se svede na Imer Selmani. No, negovata ostavka e neotpovikliva, i }e mora da ja prifatat i da izberat nov pretsedatel”, veli Hoxa.

LEJLA RAMKOVSKA OTSTRANETA OD SUDNICA! Za vreme na pauzata Ramkovski i negovata }erka Emel, koja, isto taka, e obvineta za ovoj slu~aj, se pregrnaa so nivata }erka i sestra Lejla, koja go slede{e sudeweto.

Poradi ova, sudijkata ja otstrani Lejla od sudnicata so obrazlo`enie deka javnosta nema da ima kontakt so obvinetite.

Po pauzata i izvinuvaweto od strana na Ramkovski koj istakna deka sakal samo da go pregrne svoto ~edo i deka toa nema da se povtori, na Lejla so predupreduvawe & be{e dozvoleno da go sledi procesot.

V~era{niot obid za start na ro~i{teto povtorno pomina vo znakot na zabele{kite na advokatot Miroslav Vuji} koi se odnesuvaa na dokazite.

Sudijata Hristova gi odbi site prigovori na Vuji} so pojasnuvawe deka za istite }e se proiznese vo tekot na dokaznata postapka.

“Nie imame pravo i }e gi koristime i gi koristevme site pravni mehanizmi koi ni se na raspolagawe, i vo tekot na istragata i sega vo sudskata postapka. Na~inot na koj davame odbrana e na{e pravo i nie na sekoj na~in }e se obiduvame da dojdeme do vistinata”, izjavi Vuji}.

7

PREGLED VESTI ODBRANATA NA BO[KOSKI SÈ U[TE ^EKA POVIK OD SUDOT dvokatot na liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, se u{te ne dobil pokana od sudot za razgleduvawe na dokazite. “Чekame od sudot da odredi datum koga mo`e da gi razgledame dokazite za da mo`e Bo{koski da dade i iskaz pred istra`en sudija”, veli advokatot Qubomir Mihajlovski Xango.

Vo me|uvreme sudot i odobril na soprugata na Bo{koski, Violeta, vonredna poseta vo zatvorot vo [utka kade {to toj ja izdr`uva merkata pritvor vo traewe od 30 dena koja mu be{e opredelena od strana na istra`niot sudija. Spored Mihajlovski, Bo{koski se ~uvstvuva dobro i nema zabele{ki na tretmanot vo zatvorot.

Bo{koski be{e uapsen minatata nedela so 100 iljadi evra i pod somnenie za storeni dve krivi~ni dela zloupotreba na sredstvata za finansirawe na izbornata kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.

Spored krivi~nata prijava podnesena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti Bo{koski vo svojstvo Pretsedatel na politi~kata partija OM pre~ekoruvaj}i gi svoite zakonski ovlastuvawa vo periodot april-juni 2011 godina, vo tri navrati protivpravno pribavil pari~ni sredstva vo vkupen iznos od 130.000 evra zaradi finansirawe na politi~kata kampawa za vonrednite parlamentarni izbori.

A

MINISTERSTVOTO ZA PRAVDA ]E GI DODELI PRVITE LICENCI ZA VE[TACI inisterstvoto za pravda }e po~ne so podelbata na licencite za sudski ve{taci koi se novina vo Zakonot za ve{ta~ewe, koj be{e usvoen minatata godina.

Soglasno so Zakonot za ve{ta~ewe za prvpat se vra~uvaat licenci na ve{taci koi gi ispolnuvaat uslovite za ve{taci vo edna od dejnostite kako {to se: smetkovodstveno-finansiski raboti, za{tita na avtorski prava i prava od intelektualna sopstvenost, ma{instvo i soobra}aj, sudska medicina, veterinarstvo, grade`ni{tvo, psihijatrija i dr.

Prvite licenci za sudski ve{taci se dodeluvaat na profesori i doktori na nauki, informiraat od Ministerstvoto.

Vo idnina site gra|ani koi gi ispolnuvaat uslovite za sudski ve{tak }e mo`at da apliciraat za polagawe na ispitot koj }e go organizira Ministerstvoto za pravda i so polagawe na ispitot }e se steknat so licenca za sudski ve{tak, potenciraat od Ministerstvoto.

M

INSTITUCIITE GI DOBIJA 11-TE PROTESTNI TO^KI ZA POLICISKATA BRUTALNOST ladite koi ve}e 9 dena protestiraat poradi ubistvoto na Martin Ne{kovski od strana na pripadnikot na specijalnite edinici na policijata “Tigri”, Igor Spasov, v~era svoite barawa gi dostavija do dr`avnite institucii.

Pretsedatelot, narodniot pravobranitelot, javniot obvinitel, MVR ja dobija listata na barawa na mladite protiv policiskata brutalnost. Od vrata na vrata, li~no na raka protesnite barawa im bea dostaveni na instuticiite.

Vo edinaeset to~ki tie baraat odgovornost za smrtta na mom~eto, osobeno od ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska i portparolot na MVR, Ivo Kotevski i formirawe nezavisno telo {to }e ja kontrolira rabotata na policiskite edinici.

Instituciite im vetija deka nivnite barawa }e bidat razgledani, a ona za {to se nadle`ni velat }e go realiziraat.

Vo me|uvreme protestite prodol`uvaat se do ispolnuvawe na barawata.

M

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

KOJ PRV DO FOTELJATA NA MANEVSKI?

TEPA^KA VO VMRO–DPMNE ZA DELEWE PRAVDA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o ekot na pregovorite za formirawe na novata vlada, koi timovi od VMRO– DPMNE i DUI gi vodat vo najgolema tajnost, vnatre vo partiite se vodat paralelni i `estoki razgovori za podelbata na ministerskite mesta. Iako site prognozi i matematki mo`e da padnat vo voda vo zavisnost od toa {to }e go dogovorat Ahmeti i Gruevski za partiska podelba na izvr{nata vlast, se pojavija prvite informacii za toa koj minister kako si ja gleda svojata idnina.

Vo VMRO–DPMNE se vodi vojna za foteljata na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski! Otkako visoki partiski funkcioneri insistiraa na itna negova smena poradi site resorni skandali i krajno negativnata slika koja ja ima javnosta za negovoto rabotewe, premierot Nikola Gruevski verojatno }e se odlu~i kone~no da go pu{ti Manevski da gi u`iva blagodetite na penzijata. Iako prvite prognozi bea deka Gruevski ne se otka`uva od svojot najstar minister poradi bliskosta i golemata doverba, partiski izvori velat deka ni premierot ovojpat nema da go spasi od ostavka: “So te{ko srce, da, ama Manevski mora da odi vo penzija. Nema reforma koja toj mo`e da ja izvede, a da ne mu se zabele`i za s$ {to pomina kako obvinuvawe za negovata rabota. Gruevski dr`e{e do posledno, ama i

V

USPE[NO SPROVEDEN PRVIOT DEL OD DR@AVNATA MATURA rviot del od dr`avnata matura pomina bez problemi vo celata dr`ava. Testot po prviot od dvata eksterni predmeti, maj~in jazik i literatura, go polagaa 18.184 maturanti.

Od prviot ispiten den zadovolstvo izrazija i ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov i direktorot na Dr`avniot ispiten centar, Metodija Jan~eski.

“Denot pomina vo najdobar red, bez nikakvi problemi, so mnogu malku otsustva od polagaweto maj~in jazik. Soglasno zakonot, rezultatite gi o~ekuvame najdocna do 15 juli, a mo`e da bidat i ne{to porano”, izjavi Todorov.

Ministerot istakna deka o~ekuva uspehot od godine{nata, ~etvrta po red, dr`avna matura da soodvetstvuva so znaewata na u~enicite.

“Nie insistirame da imame diplomi zad koi stoi znaewe. Kakvi }e bidat ocenkite zavisi od kvantumot na znaewa {to u~enicite gi usvoile. O~ekuvam deka od godina v godina toa }e se poka~uva, no nikoga{ ne sum o~ekuval ocenkite da bidat okolu 5, za{to nitu ocenkite na site u~enici ne se petki”, izjavi Todorov.

P

“MAKEDONSKA UMETNOST KULTURA I TRADICIJA” VO LONDON d 16. do 22. juni vo London }e se odr`i manifestacijata “Makedonska umetnost - kultura i tradicija”, vo organizacija na MAG-kultura i iskustvo od Skopje i ProArt end kompani od London.

Nastanite od manifestacijata }e se slu~uvaat vo kulturniot centar SpiroArk na Merilebon strit, vo srceto na britanskata prestolnina.

Manifestacijata }e po~ne so postavkata na crte`i od Maliot bitolski Monmartr so izlo`bata od crte`i na tema arhitektura, izraboteni od deca od celiot svet, a }e ja otvori dramskiot pisatel Goran Stefanovski, ambasador na makedonskata kultura vo Velika Britanija.

Istata ve~er mladata Antonija Jovanovska, koja `ivee vo London, }e ima dvaesetminuten pijano-recital so dela na Moris Ravel.

Organizatorot, MAG-kultura i iskustvo, informira deka na 20. juni }e bide prika`an kratkiot film “^udesna Makedonija”, a potoa Radojka Helman-Denkovska od Evrejskata zaednica vo RM }e zboruva na tema “Evrejskata zaednica vo Makedonija”.

Manifestacijata }e zavr{i na 22 juni so koncert na decata od horot Zlatno slavej~e od Skopje i nastap na makedonskata vokalistka Bojana Fabel, koja `ivee i nastapuva vo London MAG-kultura i iskustvo pove}e od 10 godini raboti na proektot “Pretstavuvawe na makedonskata kultura niz svetot” i dosega ima realizirano golem broj kulturni nastani vo Avstralija, Amerika i Evropa.

O

NVO: PARTIITE VR[AT SILEN PRITISOK VRZ GRA|ANSKIOT SEKTOR dejata na postoewe na gra|ansko op{testvo e podobruvawe na demokratskite procesi, no za `al vo Makedonija poradi dolgata tranzicija nevladiniot sektor ne e razvien kako vo zemjite od Zapadna Evropa. Ova e ocenka na eksperti od proektot za Tehni~ka poddr{ka na gra|anskite asocijacii - TAKSO, vo ~ija organizacija vo Ohrid se odr`uva Nacionalna konferencija na tema „Kvalitetot vo raboteweto na gra|anskite organizacii”, koja e pomognata od gra|anskata asocijacija „Most”, Fondacijata za lokalen razvoj i Demokratija FOKUS, Fondacijata za razvoj na lokalnata zaednica od [tip i od Asocijacijata za demokratski inicijativi.

- Celta e voveduvawe standardi za kvalitet vo gra|anskite organizacii, kako i odgovornosta vo nivnoto rabotewe. Zatoa tuka pokraj doma{ni u~esnici ima i pretstavnici od Slovenija, Hrvatska i od BiH, kade vo tek e voveduvawe specifi~ni standardi za podignuvawe na kvalitetot na rabota, izjavi Sun~ica Sazdovska od TAKSO proektot.

Odgovaraj}i na novinarsko pra{awe vo vrska so finansirawe na gra|anskite organizacii i mo`nite zloupotrebi na sredstva od donatorite, Sazdovska istakna deka vo javnosta e pro{ireno stereotipno mislewe za navodna zloupotreba na finansiski sredstva: -Ne velam deka nema takvi slu~ai . me|utoa ona {to mene mi smeta e donesuvawe na zaklu~ok od nekolku incidentni primeri na eventtualni zloupotrebi na finansiski sredstva, re~e Sazdovska

I

GORDANA JANKULOVSKA

MIHAJLO MANEVSKI

TRAJKO VEQANOVSKI

Ministerkata za vnatre{ni se javi kako eden od mo`nite naslednici na Manevski, otkako s$ poglasni se barawata za nejzina ostavka. Iako ja smestuvaa i vo SEP, kako ~ovek od golema doverba na premierot, taa bara posilno ministerstvo.

73-godi{niot minister za pravda, i pokraj silnite li~ni konekcii so Gruevski, ovojpat ednostavno }e mora da se pomiri so penzijata.

Pritisokot od ~lenstvoto za negova smena e pregolem!

Otkako stigna samo do zamenik-minister za pravda vo vladata na Qub~o Georgievski, aktuelniot spiker s$ u{te se nadeva na prvata fotelja vo ova ministerstvo, bidej}i s$ poizvesno e deka na negovo mesto }e se izbere kadar na DUI.

poslednoto dojde. Ve}e mora da popu{ti”, velat za “Kapital” partiski izvori.

[TO PO MANEVSKI? S e ~ i n i d e ka e m n o g u privle~na foteljata na Manevski - dvajca kadri se javija kako mo`ni naslednici– Gordana Jankulovska, aktuelen minister za vnatre{ni i Trajko Veqanovski, pretsedatel na Parlamentot. Jankulovska e na tapet poradi partizacija na policijata i spektakularnite apsewa.

Posledniot skandal, koga policiski specijalec pretepa do smrt mom~e na gradskiot plo{tad vo Skopje za koj dva dena MVR “nema{e slu{nato”, ja preli ~a{ata.

S$ poglasni se barawata za nejzina ostavka, pa partiski izvori velat deka ako zamine od funkcijata taa }e bara da

rakovodi so drugo ministerstvo. Informaciite deka }e & se dodeli Sekretarijatot za evropski pra{awa se pomalku verojatni od tie {to ja smestuvaat na foteljata od Manevski:“Ako Gruevski saka da ja “kazni”, mo`e da ja trgne od MVR (iako i toa e te{ka operacija, za{to toj e zadovolen od nea tamu). No, ne bi ja degradiral tolku da ja stavi vo SEP. Jankulovska bi bila zadovolna so Ministerstvoto za pravda”, veli na{iot izvor.

Spikerot Trajko Veqanovski pak, ve}e be{e zamenik-minister za pravda vo vladata na Qub~o Georgievski, a mu {efuva{e Vlado Kambovski. Golem skandal mu se slu~i vo 1999 godina, koga toj u{te bil potsekretar, a go obvinija za ufrlawe na 3.500 makedonski dr`avjani na Izbira~kiot spisok vo

periodot me|u dvata kruga na glasawe za pretsedatelskite izbori – glasovi koi, navodno, zavr{ile na kontoto na pokojniot pretsedatel Boris Trajkovski. Istraga vodel i Kambovski vnatre vo Ministerstvoto, no slu~ajot ne dobi nikakva razvrska. Kako spiker, Veqanovski ne go potresuvaa skandali od ovoj tip, no mu se zabele`uva{e za servilnost kon mati~nata partija i za bukvalnoto “{tancawe” zakoni pred izborite 2008 godina i ovie sega. Toj veli deka ostanuva vo zakonodavnata vlast, ainformaciite za mo`nata ministerska pozicija, koi ne saka da gi komentira.

No, partiski izvori velat deka i Veqanovski e ~ovekot na koj Gruevski bi igral vo zavisnost od dogovorot so Jankulovska.

ALEKSANDAR I BUKEFAL STIGNAA VO DELOVI

15 DENA ZA DA GO KA^AT ALEKSANDAR NA KOWOT! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a plo{tadot Makedonija vo Skopje, po~na monta`ata na impozantniot spomenik na Aleksandar Makedonski, koja }e trae vo narednite petnaesetina denovi.

Delovite od spomenikot v~era izutrina pristignaa na ogradeniot prostor na skopskiot plo{tad kade seu{te se izveduvaat grade`nite raboti na nezavr{eniot postament. Na lokacijata }e bide izvr{eno spojuvaweto na elementite, po {to so specijalni kranovi spomenikot }e bide podignat na predvidenoto mesto. Objektot e visok 13 metri, i e izveden po idejno re{enie na Valentina Stevanovska, a } e bide postaven na postament visok 10 metri. Inaku, nadle`nata op{tina Centar po ovoj povod izdade oficijalno soop{tenie vo koe se naveduva deka se montira skulpturata “Voin na kow”.

Spomenikot e izraboten vo italijanskata learnica

N

“Fernando Marineli” vo Firenca.

Postavuvaweto na skulpturata go iskomentira opoziciskata SDSM, od kade {to ocenija deka Gruevski „ja za~inil rekordnata makedonska siro-ma{tija so u{te eden megalomanski spomenik koj gi ~ini gra|anite neverojatni 10 milioni evra i deka dopolnitelno ja uslo`nil me|unarodna pozicija na zemjata”.

Vesta za spomenikot vedna{ se pro{iri i niz gr~kite

mediumi. Mediumot „Proto tema” obvinuva deka so ovoj ~ekor, no i so celiot proekt „Skopje 2014”, makedonskiot premier vo pogre{no vreme izbral da traga po svojot makedonski mit, vo period na ekonomska kriza i ogromna nevrabotenost.

Gr~kata blog-zaednica komentira deka postavuvaweto na spomenikot e provokacija od makedonska strana.

Investicijata za 23-metarskiot spomenik so falangata ~ini nad 8 milioni

evra, spored oficijalnite informacii. Samo leeweto e 4,5 milioni evra, a 3 milioni e vredna fontanata.

Na nejzinite rabovi }e stojat ~etiri lava, a vnatre osum vojnici visoki po tri metri.

Avtorot Stevanovska za idejnoto re{enie dobila honorar od 650 iljadi evra. Taa e potpi{ana i pod proektite Filip Vtori i Triumfalna porta. Za Filip Vtori doneodamna anonimnata skulptorka go dobi rekordniot honorar od celi 1,5 milioni evra.

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

9

PREGLED VESTI

SAEM ZA FINANSII VO SKOPJE

BRENDOVITE OD ADRIATIK REGIONOT VO SEDI[TETO NA EU

IMA ALTERNATIVI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISOT S Mre`ata na biznis-angeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

oga firmite se soo~uvaat so nedostig od sredstva za razvoj na biznisot, a bankite se zna~itelno pretpazlivi pri finansiraweto na nivnite proekti, se javuva potreba od alternativni na~ini na finansirawe. Tokmu ova e temata na dvodnevniot regionalen finansiski saem, {to od v~era se odr`uva vo Skopje.

Mre`ata na biznis-angeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot.

Tie v~era se promoviraa na saemot, na koj prisustvuvaa i pretpriema~i od Jugoisto~na Evropa, potencijalni investitori i drugi koi debatiraa za konkretni mo`nosti za finansirawe i {irewe na biznisot vo regionot. Doma} ini na nastanot se Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), Regionalnata inicijativa za konkurentnost i Partneri za finansiska stabilnost.

X oz e f L e sard, dir ektor na kancelarijata na USAID za ekonomski razvoj, potencira{e deka samo preku Proektot za konkurentnost na USAID vo izminatite dve godini 120 firmi dobile pristap do finansii, so {to ja zgolemile svojata

K

konkurentnost.

Od neodamna vo Makedonija se formira{e Mre`a na biznis-angeli. Investitoriteangeli }e obezbeduvaat finansirawe za pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii.

Pretpriema~ite preku vakva mre`a na biznis-angeli }e dobijat kontakti so pogolem broj potencijalni investitori, no i mo`nost da go odberat najpovolniot od niv.

Za potencijalnite investitori pak, se ovozmo`uva izbor od {irokiot spektar na interesni proekti, selektirani od stru~na ekspertiza.

Mre`ata na biznis-angeli dava mo`nost i za zaedni~ki vlo`uvawa vo nekoja ideja koga nitu eden investitor sam za sebe ne saka da go prezeme celiot rizik na start ap biznisot. Vo Srbija vakva mre`a uspe{no funkcionira.

“Treba mnogu da rabotime na edukacijata na pretpriema~ite. Lu|eto ne se svesni deka postojat takvi oblici na kapital kade {to investitorot po investicijata vleguva vo vlo`uva~kata struktura, zna~i stanuva sopstvenik. Zna~i, ne e vo pra{awe pasiven investitor kako banka, kade {to kako start ap ne mo`ete da dobiete bankarski kredit, vi baraat hipotekarna garancija. Se baraat firmi koi imaat ne{to inovativno vo sebe”, izjavi Aleksandar ^abrilo, Mre`a na biznisangeli od Srbija.

Mirna Marovi}, pretsedatel na hrvatskata *Venture Capital Industry CVCA, re~e deka sega e najdobro vreme da se debatira dali mo`nostite za investirawe vo Jugoisto~na Evropa se son {to se uriva ili potencijal.

“Vo na{iot region, blago

ka`ano, imame zemji vo razvoj i zatoa, sigurna sum deka investiraweto preku rizi~en kapital i ne e tolku poznato na ovie prostori. Ako ovde pretpriema~ite razmisluvaat za mo`nosti za investirawe, a bankarskoto finansirawe im e preskapo, toa {to mo`e da se napravi e da se posaka strate{ki partner. Toa e izvor na srednoro~no i dolgoro~no finansirawe, koj }e pridonese za visok rast i razvoj na potencijalot na kompaniite. Imaj}i gi predvid rizicite i pridobivkite, firmata pred da investira ve}e ima postaveno strategija, a ako na toa partnerstvo se gleda kako brak od korist, kade {to ima strogo definirani uslovi, toga{ jasno e deka po tri do sedum godini se doa|a do razvod od koj i dvete strani se zadovolni”, dodade Marovi}.

Tina Mendelson od USAID PFS veli deka sega e najdobro vreme da se donesat regionalni investitori od Zapadna i Isto~na Evropa, no i od sosednite zemji, so cel vmre`uvawe so doma{nite pretpriema~i, kako od Makedonija, taka i od drugi firmi od Jugoisto~na Evropa.

“Sega e mo`nosta kompaniite da gi pretstavat svoite biznis-planovi i da dobijat nadvore{no finansirawe. Site znaeme deka nadvore{noto finansirawe e kriti~no za pove}eto od biznisite, za vrabotuvawata i za celokupniot prosperitet vo ovoj region”, dodade Mendelson.

VICE[APMIONИ PO KVALITETOT NA TRGOVSKITE USLUGI

MAKEDONCITE ZNAAT DA PRODAVAAT VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonija e na vtoro mesto vo regionot po kvalitet na trgovskite uslugi, a makedonskite trgovci, vo sporedba so drugite vo regionot, najmnogu gi poznavaat proizvodite {to gi nudat i potrebite na potro{uva~ite. Najnovoto istra`uvawe na agencijata za misteri {oping Heraklea poka`uva deka tajnite kupuva~i, koi posetile 960 objekti, se izjasnile deka prodava~ite vo Makedonija najnogu znaat da gi lociraat potrebite na kupuva~ite i da gi pretstavat proizvodite.

Slovenija, koja se nao|a na vrvot na listata na zemji so najdobri trgovski uslugi, se istaknuva po qubezniot odnos na prodava~ite i nudeweto dopolnitelni proizvodi i uslugi. Vedna{ zad Slovenija i Makedonija, na listata e Hrvatska, a Bosna i Hercegovina po tret pat go zazema poslednoto mesto.

Vo sporedba so istra`uvaweto od 2009 godina,

M

KVALITET NA USLUGI PO DEJNOSTI Makedonija 2011 Avtosaloni 94.44% Banki 70.67% Benzinski pumpi 61.11% 75.42% Maloproda`ba Supermarketi 48.72% 75.00% Telekomunikacii Turizam i ugostitelstvo 77.69%

Makedonija 2009 88.73% 54.55% 67.39% 73.81% 46.59% 69.23% 73.33%

Izvor SWOT Research

vo Makedonija i vo Hrvatska blago e zgolemen kvalitetot na uslugite vo avtosalonite, maloproda`nite mesta i supermarketite, dodeka drasti~no zgolemen kvalitet vo ovie dejnosti e zabele`an vo Slovenija i vo Srbija. Vo Crna Gora, BiH i vo Bugarija e namaleno nivoto na kvalitet vo ovoj del.

Spored Heraklea, kozmeti~arite i frizerite vo regionot se izdvojuvaat kako najdobri vo uslu`nite dejnosti, sleduvaat avtosalonite, a na posledno mesto se supermarketite. Istra`uvaweto poka`a deka na trgovcite najlesno im e qubezno da gi pre~ekaat i ispratat klientite, a najte{ko da ponudat dopolnitelni proizvodi. Duri 82,29% od prodava~ite gi pozdravile svoite klienti, no samo 40% od niv im ponudile

ne{to plus od toa {to go baraat.

Od SWOT Research Makedonija velat deka kontinuiranata posvetenost na unapreduvawe na kvalitetot na uslugata vlijae na zgolemuvawe na kvalitetot na uslugite.

“Kompaniite stanuvaat svesni deka kvalitetot na uslugata e s$ pova`en element koj }e gi razlikuva od konkurencijata. Zatoa i s$ pove}e se stava fokus na ovoj segment i se posvetuva vnimanie na unapreduvawe na uslugata.

Standardite poleka se podigaat i firmite koi sakaat da bidat lideri vo svoite industrii mora da go prepoznaat ovoj trend i da gi adaptiraat svoite delovni strategii, stavaj}i fokus na uslugata”, veli Katerina Kotlareska, izvr{en menaxer vo SWOT Research.

KATERINA KOTLARESKA IZVR[EN MENAXER VO SWOT RESEARCH

Kompaniite stanuvaat svesni deka kvalitetot na uslugata e s$ pova`en element koj }e gi razlikuva od konkurencijata. Zatoa i s$ pove}e se stava fokus na ovoj segment i se posvetuva vnimanie na unapreduvaweto na uslugata. Standardite poleka se podigaat i firmite koi sakaat da bidat lideri vo svoite industrii moraat da go prepoznaat ovoj trend i da gi adaptiraat svoite delovni strategii, stavaj}i fokus na uslugata.

uperbrends Adriatik na 1. juni godinava gi otvori vratite na pretstavni{tvoto vo Brisel, sedi{teto na EU, za direktno da gi promovira brendovite od regionot Adriatik.

“Brendovite vo regionot Adriatik mora da gi pro{irat granicite na svoeto dejstvuvawe – da se osvoi srceto i pari~nikot na doma{nite kupuva~i pove}e ne e dovolno. Otvoraweto na granicite i pazarnite barieri pretstavuva golema {ansa, no i obvrska. Da se kvalifikuva na vrvno sportsko natprevaruvawe ne e dovolno. Vo biznisot }e pre`iveat samo brendovite koi osvojuvaat medali – evra, dolari i jeni na svoite kupuva~i. Sozdavaweto intenzivni i edinstveni kontakti so pretstavnicite na evropskite regii mo`e da pretstavuva brz pat kon novi potro{uva~i, koi se klu~ni za opstojuvawe na pazarot”, veli Borut Zemqi~, Superbrends, direktor na regionot Adriatik.

Od Superbrends velat deka deka Brisel pretstavuva optimalna to~ka za kontakt so pretstavnicite na vode~kite regioni vo Evropa koi odli~no go poznavaat biznisot vo ramkite na svoite regioni i mo`at vo mnogu kratko vreme, so golema preciznost i so preporaka, da gi naso~at sopstvenicite na brendovite na vistinskata adresa kon idniot deloven partner.

MAKEDONSKA KAMENICA I BELICA OD BUGARIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA PARTNERSTVO p{tinite Makedonska Kamenica od Republika Makedonija i Belica (]ustendilsko) od Republika Bugarija potpi{aa dogovor za partnerstvo za realizacija na proekti {to se finansiraat od fondovite na Evropskata unija za prekugrani~na sorabotka.

Op{tinata Makedonska Kamenica aplicira{e so pove}e proekti, a zasega se odobreni proektot za izgradba na dom na kulturata i za oprema na kujnata vo detskata gradinka, koja vo naredniot period }e se koristi i kako narodna kujna za lica od kategorijata na socijalno zagrozeni.

Na partnerskata op{tina Belica isto taka & se odobreni dva proekti: prviot za opremuvawe na trpezarija za 100 lica korisnici na socijalna pomo{ i vtoriot za rekonstrukcija na crkvata, koja e od istorisko zna~ewe za Belica i po{irokata okolina.

“So dobienite sredstva od prvata tran{a, vo iznos od 20.000 evra, }e ja podgotvime investicisko-tehni~kata dokumentacija za realizacija na dvata proekti, a vo naredniot period do fondovite na EU za prekugrani~na sorabotka so na{ite partneri od Belica }e nastapuvame i so drugi proekti”, veli Darko Mitevski, gradona~alnik na Makedonska Kamenica.

O

RASTAT CENITE NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI a 15,7% porasnaa cenite na zemjodelskite proizvodi vo maj godinava sporedeno so istiot period lani. Vo maj godinava indeksot na cenite na tekovno potro{enite sredstva vo zemjodelstvoto porasna za 16%, sporedeno so maj minatata godina, dodeka pak, indeksot na cenite na parite nameneti za investicii vo zemjodelstvoto bele`i rast od samo 1% za period od edna godina.

Vo delot autput vo maj 2011 godina, vo sporedba so maj 2010 godina, cenite na rastitelnoto proizvodstvo porasnaa 27,3%, a cenite na dobito~noto proizvodstvo za period od edna godina porasnale 9%. Rast od duri 195% ima kaj cenite na domatite. Cenite na `itata i orizot pak, porasnaa 44% vo maj godinava sporedeno so minatogodi{niot maj. Kaj dobito~noto proizvodstvo pak, cenite na proizvodite od `ivotinsko poteklo porasnaa 14,4%, a cenite na dobitokot za kolewe porasnaa 3,1% vo maj godinava sporedeno so istiot period lani.

Z

HOLAN\ANI I BELGIJCI ]E U@IVAAT VO MAKEDONSKITE UBAVINI ri makedonski gradovi }e bidat del od sedumdnevnata tura koja Balkanskata alijansa na hotelieri }e po~ne da ja organizira za holandskite i belgiskite turisti. Paket-aran`manot, za koj s$ u{te pregovaraat balkanskite hotelieri, treba da gi opfati Makedonija, Bugarija, Srbija i Kosovo.

Pretsedatelot na Hotelskata asocijacija na Makedonija (HOTAM), Don~o Taneski, veli deka na ovoj na~in }e go razvivaat turizmot ne samo letnite meseci, tuku vo tekot na celata godina.

“Turistite od Holandija i Belgija }e imaat mo`nost da go zapoznaat Ohrid, vinskiot region vo Kavadarci i vodopadite i prirodnite ubavini vo blizina na Strumica. Ova e odli~na mo`nost za razvoj na turizmot”, veli Taneski.

Toj dodava deka cenata na paketot s$ u{te ne e formirana i deka planiraat celokupnata programa da ja realiziraat ve}e od narednata godina.

Denovive vo Bugarija,balkanskite hotelieri se dogovorile so obedineti sili da go iskoristat zaedni~koto minato vo polza na turizmot, namesto, kako {to velat, da vojuvaat.

T

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.685

2.669

2.683

2.664

2.681

MBID

117,75

2.659

2.679

117,55

2.677

117,45

2.649

2.675

2.644

2.673

117,35

2.671

07.06

08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

07.06

OMB

117,65

2.654

2.639

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

117,25 08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

06.06

07.06

08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

RASTE POPULARNOSTA NA TRETIOT PENZISKI STOLB

FIRMITE INVESTIRAAT VO DOBROVOLNO OSIGURUVAWE Posledniot izve{taj na MAPAS poka`uva deka brojot na osigurenici vo tretiot penziski stolb, voveden pred nepolni dve godini, lani bil ~etiri pati pogolem vo sporedba so 2009 godina ovski, veli deka bez soodvetna edukacija firmite sami nema da se setat deka im e potrebna vakva investicija.

“Nema interes od strana na kompaniite, no na{a rabota e da gi educirame. Dobrovolnoto osiguruvawe na nekoj na~in e stimul za vrabotenite, no definitivno i povratna investicija za rabotodavcite.

Ve}e 30 godini ovoj tip nagraduvawe postoi vo razviena Evropa. Vo sostojba na nestabilnost na penzijata, kako osnoven izvor za `ivot na povozrasnata populacija, ovoj tip na za{teda e krucijalen za sekoj vraboten vo EU, a }e bide i vo Makedonija”, veli Trenkovski.

Spored direktorot na NLB Nov penziski fond, Davor Vukadinovi}, goleminata na firmata ne e presudna za goleminata na investicijata.

“Vo golemite kompanii postojat pove}e nivoa na nosewe odluki, a toa zna~i deka pomalite firmi pobrzo i polesno odlu~uvaat da gi za~lenat vrabotenite vo tretiot penziski stolb. Smetam deka vakvata za{teda e najsigurna koga se vo pra{awe prihodite po penzioniraweto. A i kako {to minuva vremeto s$ pove} e }e te`neeme kon procesi na alternativno {tedewe”, veli Vukadinovi}.

Pri vlo`uvaweto vo dobrovolni fondovi postojat dve opcii. Prvata e rabotodavecot na vrabotenite da im upla} a odredena suma vo tretiot penziski stolb, pri {to toj sam odlu~uva po kolku pari i na kolku vraboteni im upla}a

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

aste interesot kaj gra|anite i kompaniite za vlo`uvawe vo dobrovolnite penziski fondovi.

Posledniot izve{taj na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) poka`uva deka brojot na ~lenovite vo tretiot penziski stolb, voveden pred nepolni dve godini, lani bil ~etiri pati pogolem vo sporedba so 2009 godina.

Osobeno zabele`itelna vo izve{tajot e aktivnosta na kompaniite koi za svoite vraboteni mese~no izdvojuvaat odredena suma. Ubedlivo pobrojni se gra|anite koi se za~leneti preku firmite vo koi rabotat otkolku tie koi si otvorile individualna smetka. Dobrovolnite penziski fondovi na krajot od 2010 godina imale re~isi 7.000 ~lenovi, od koi 4.425 se so profesionalna smetka, odnosno preku firma, a samo 2.483 so individualna.

Sepak, i pokraj pozitivnite rezultati i zgolemeniot interes, od dobrovolnite penziski fondovi velat deka s$ u{te e niska svesnosta kaj idnite penzioneri deka dobrovolnoto {tedewe e najsiguren izvor za prihodi po penzioniraweto.

DOBROVOLNATA ZA[TEDA E NAJSIGURNA INVESTICIJA Direktorot na KB Prvo penzisko dru{tvo, Janko Trenk-

R

AKCIJATA NA TTK BANKA PRODOL@I DA RASTE SO 2,18%

DAVOR VUKADINOVI]

JANKO TRENKOVSKI

DIREKTOR NA NLB NOV PENZISKI FOND Goleminata na firmata ne e presudna za goleminata na investicijata vo ovoj del.

Vo golemite kompanii postojat pove}e nivoa na nosewe odluki, a toa zna~i deka pomalite firmi pobrzo i polesno odlu~uvaat da gi za~lenat vrabotenite vo tretiot penziski stolb

DIREKTOR NA KB PRVO PENZISKO DRUШTVO Dobrovolnoto osiguruvawe na nekoj na~in e stimul za vrabotenite, no definitivno i povratna investicija za rabotodavcite.

Ve}e 30 godini ovoj tip nagraduvawe postoi vo razviena Evropa.

Vo sostojba na nestabilnost na penzijata, kako osnoven izvor za `ivot na povozrasnata populacija, ovoj tip za{teda e krucijalen za sekoj vraboten vo EU, a }e bide i vo Makedonija.

na profesionalna smetka. Vo vakvi slu~ai rabotodavecot e osloboden od personalen danok na uplatenata suma i od site ostanati dava~ki.

Vtoriot na~in e vraboteniot sam da si upla}a sredstva na individualna smetka, kako za{teda, pri {to }e mu bide vraten personalniot danok od prihodite od plata i procent koj zavisi od prinosot na fondot.

Sopstvenici na nekolku

istaknati firmi za “Kapital” velat deka za~lenuvaweto vo tretiot penziski stolb e povratna investicija, zatoa {to ako na vrabotenite im ovozmo`at sigurna penzija tie u{te pove}e }e se zalagaat za rabotata i }e bidat lojalni na interesite na firmata.

astot na akcijata na TTK Banka, koj pred dva dena po~na so 9,91%, v~era prodol`i so zgolemuvawe od 2,18%. Najgolem pad, pak, na oficijalniot pazar ima{e akcijata na R@ uslugi so pad od 2,67%. Na redovniot pazar najgolem rast imaa akcite na Stopanska banka od 1,56%, dodeka najgolem pad zabele`aa akcite na Ar~elormital (HRM) so namaluvawe na prose~nata cena od 2,40%.

Od akciite na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na TTK Banka, so promet pogolem od dva milioni denari. Dodeka od akciite na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Zemjodelskoto sto~arstvo od Bogdanci, so promet od 390.600 denari.

Glavniot berzanski indeks

R

MBI-10 padna za 0,20% i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.654,85 indeksni poeni, dodeka indeksot MBID padna za 0,08% i zatvori na 2.680,11 indeksni poeni.

Indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,01% i zatvori na 117,39 indeksni poeni.

Na Berzata vo Skopje, v~era be{e ostvaren promet od redovno trguvawe vo iznos pogolem od 10 milioni denari, od koi 9,3 milioni denari se ostvarija na oficijalniot pazar, a na redovniot se istrguvaa hartii od vrednost vo iznos od 808.276 denari. Taka, oficijalniot pazar u~estvuva so 91,98% vo vkupniot promet, dodeka redovniot pazar so 8,01%.

Prometot od redovno trguvawe so akcii se namali za 54,31% na dnevno nivo, dodeka prometot od trguvawe so obvrznici se zgolemi za 3,49%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

14.06.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.447.925,85

-0,08%

-4,74%

-1,56%

-3,89%

2,17%

06.12.2011

252.275

ILIRIKA GRP

47.120.395,96

-4,60%

-6,64%

-11,86%

-12,48%

-4,26%

06.12.2011

166.000

Иново Статус Акции

17.012.431,66

2,29%

-1,29%

6,05%

5,84%

0,25%

06.13.2011

Износ (МКД)

1.144,38

2,18

2.097.641

Гранит АД Скопје

619,84

1,13

Реплек АД Скопје

41.500,00

0,97

ТТК Банка АД Скопје

РМДЕН09 Алкалоид АД Скопје

87,50

0,11

97.083

4.501,59

0,04

1.174.916

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација АД Скопје

14.06.2011 Просечна цена (МКД)

Макпетрол АД Скопје Стопанска Банка АД Битола

%

Износ (МКД)

3.977,68

-0,54

222.750

26.846,23

-0,57

698.002

2.625,00

-0,94

627.400

Макстил АД Скопје

202,83

-1,69

123.115

РЖ Услуги АД Скопје

255,00

-2,67

85.935

KD Brik

36.950.014,13

0,00%

-4,48%

-5,89%

-6,59%

2,53%

06.07.2011

KD Nova EU

25.515.529,21

0,00%

-5,63%

1,07%

-1,76%

-0,29%

06.07.2011

КБ Публикум -балансиран

34.662.872,86

-0,50%

-3,41%

0,29%

0,00%

1,37%

06.08.2011

КБ Публикум -обврзници

33.825.332,44

0,36%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

06.13.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

14.06.2011 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

14.06.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

1.144,38

2,18

2.097.641

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

401,26

11,22

0,98

обврзници обични акции

54.562

567,72

13,92

0,23

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

95,35

6,50

0,58

обични акции

KMB (2010)

2.279.067

628,36

6,21

1,11

Вкупно Редовен пазар

MPT (2010)

112.382

-2.037,51

-13,18

0,79

Блок трансакции

REPL (2010)

25.920

2.980,40

13,92

0,84 0,62

86,70

0,00

1.910.236

SBT (2010)

389.779

39,99

65,64

4.501,59

0,04

1.174.916

STIL (2010)

14.622.943

2,92

69,50

2,72

Комерцијална банка АД Скопје

3.900,19

0,00

881.443

TPLF (2010)

450.000

277,07

14,36

1,09

88,50

-0,11

797.982

ZPKO (2010)

271.602

-165,14

-14,23

0,37

RMDEN08

Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010)

Алкалоид АД Скопје

РМДЕН10

14.06.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Вкупно

% на промена

47.219

10

3,49

103.325

65

-58,08

150.544

75

-48,47

13.113

13

57,28

13.113

13

57,28

0

0

0,00

163.657

88

-45,53

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 14.06.2011)

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

11

MISIJATA NA MMF PO^NA DA JA SKENIRA EKONOMIJATA

27,6 MILIONI EVRA OD AUKCIITE NA DR@AVNI ZAPISI

isijata na MMF predvodena od {efot na delegacijata, Ves Mekgru, v~era pristigna vo Skopje i ve}e se sretna so ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Deneska monetarcite od Va{ington }e ja posetat Narodnata banka kade {to za prvpat }e se sretnat so novoimenuvaniot guverner, Dimitar Bogov.

Misijata }e gi skenira makroekonomskite rezultati na zemjata, vo kakva finansiska kondicija e buxetot, kolku pari

r`avata v~era pribra novi 27,6 milioni evra od dvete aukcii na trimese~ni dr`avni zapisi koi gi organizira{e Ministerstvoto za finansii. So prvata aukcija, kade {to bea ponudeni zapisi vo vkupen iznos od 1,1 milijarda denari, bez devizna klauzula, po kamata od 4,2%, se realiziraa 970 milioni denari. Vo vtorata aukcija na trimese~ni dr`avni zapisi so devizna

M

od kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra se ve}e potro{eni i za {to, kakva e monetarnata politika i dali ima potreba od promeni. Se o~ekuva deka MMF }e upati kritiki do vlasta za povlekuvaweto na parite od kreditot koj treba{e da se ~uva vo slu~aj na nova finansiska kriza, a spored neoficijalnite informacii, mo`no e MMF da pobara i predvremeno vra}awe na kreditot, bidej} i uslovite za pozajmuvawe na komercijalniot pazar na

D kapital se podobreni.

Osven revizija na aran`manot so Makedonija, MMF }e gi razgleduva i ostanatite buxetski tro{ewa, kako i nivoto na javniot dolg na zemjata.

klauzula, so kamata od 4,1%, se realiziraa site ponudeni zapisi vo vkupna vrednost od 726.200.000 denari. Vtorata aukcija prvo be{e najaveno deka }e ponudi zapisi vo vrednost od 350 milioni denari, no v~era bea ponudeni dr`avni hartii so pove}e od dvojno pogolem vkupen iznos.

Vkupniot dolg na dr`avata, koj deneska dostasuva za naplata, po osnova na dr`avni hartii od vred-

OP[TINITE PO 1. JULI NE ]E MO@AT DA UPRAVUVAAT SO ZEMJI[TETO

]E SE BLOKIRA PRODA@BATA NA DR@AVNO ZEMJI[TE?!

nost iznesuva 1,7 milijardi denari ili pove}e od 27 milioni evra.

17.03.2010 11

Op{tinite po 1. juli ne }e mo`at da upravuvaat so dr`avnoto grade`no zemji{te. Iako rokot od {est meseci za da gi ispolnat site uslovi za samostojno da prodavaat parceli istekuva za dve nedeli, nitu edna op{tina dosega nema izgotveno godi{en izve{taj za upravuvawe so dr`avnoto zemji{te bidej}i ne e prefrlena bazata so podatoci od Ministerstvoto za transport ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

d 1. juli op{tinite ne }e mo`at da upravuvaat so dr`avnoto grade`no zemji{te. Otkako rokot ve}e edna{ bea odlo`en za {est meseci bidej}i op{tinite nemaa sistem za elektronsko naddavawe, sega povtorno se javuva pre~ka koja dopolnitelno }e go prolongira procesot. Nitu edna op{tina nema izgotveno ednogodi{na programa za upravuvawe so grade`noto zemji{te, {to e vtoriot klu~en uslov za da mo`at samostojno da menaxiraat so dr`avnite parceli.

Iako golem del od op{tinite go ispolnija prviot uslov i se vo faza na dobivawe ovlastuvawe za da prodavaat ili da dodeluvaat pod zakup dr`avno zemji{te, dosega nitu edna od niv ne ja dobila bazata na podatoci od Ministerstvoto za transport i vrski za da mo`e da go izgotvi godi{niot izve{taj za upravuvawe so zemji{teto.

Od op{tinite velat deka iako kadrovski se podgotveni, imaat vrzani race i ~ekaat informacii od Ministerstvoto. Velat deka i da go

O

podgotvat izve{tajot do krajot na mesecot, sepak, toj dokument terba da bide usvoen od sovetot na op{tinata i da bide odobren povtorno od Ministerstvoto za transport, {to zna~i deka procedurata }e trae pove}e od eden mesec.

“Zainteresirani sme da po~neme sami da upravuvame i da prodavame dr`avno zemji{te {to e na teritorijata na op{tinata, no za toa se potrebni dva uslovi.

Prviot e da go implementirame sistemot za elektronsko naddavawe, a vtoriot e op{tinata da ima godi{na programa za upravuvawe so dr`avno grade`no zemji{te. Prviot ve}e go ispolnivme, odnosno del od op{tinskata administracija ve}e dobi ovlastuvawe da mo`e da upravuva so dr`avnoto grade`no zemji{te. No, za vtoriot s$ u{te ~ekame informacii od Ministerstvoto za transport”, veli Elena Arsova, sovetnik za urbanizam vo op{tina [tip.

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT GO KO^I PROCESOT Spored Arsova, Ministerstvoto za transport treba da ja dostavi bazata na podatoci za toa kolku dr`avni parceli se prodadeni i kolku se objaveni na proda`ba

do site op{tini, za vrz baza na tie informacii op{tinata da go podgotvi godi{niot izve{taj.

“Ovoj proces e mnogu slo`en i potrebni se mnogu podatoci od pove} e sektori vo op{tinata i od Ministerstvoto za transport. Vo momentov ~ekame bazata so poda-

toci da ni ja dostavat od Ministerstvoto i vrz baza na tie podatoci da ja izgotvime programata”, velat od op{tina [tip.

Za da bide zavr{ena celata procedura treba najmalku eden mesec, {to zna~i deka od 1. juli ne }e mo`at da po~nat so proda`ba na dr`avnoto

zemji{te.

I od op{tina Strumica potvrduvaat deka e nevozmo`no od 1. juli da po~nat da upravuvaat so dr`avnoto grade`no zemji{te, bidej} i ne mo`at da go donesat godi{niot izve{taj.

“S$ u{te gi ~ekame podatocite od Ministerstvoto za transport. Ne mo`eme da go doneseme izve{tajot, pa potoa da go menuvame.

Ni trebaat to~ni podatoci. Zatoa, vo zakonskiot rok ne }e mo`eme da po~neme so proda`ba na dr`avnite parceli, iako toa e predvideno so zakonot. Imame vrzani race”, velat od sektorot za urbanizam vo op{tina Strumica.

DR@AVNOTO ZEMJI[TE PAK ]E GO PRODAVA MINISTERSTVOTO? Od Ministerstvoto za transport velat deka site op{tini {to }e gi ispolnat uslovite za samostojno da upravuvaat so dr`avnoto zemji{te od 1. juli }e im bide predadena nadle`nosta. Kaj ostanatite postapkite za javno naddavawe za otu|uvawe na dr`avnoto grade`no zemji{te }e prodol`i da gi sproveduva Ministerstvoto.

“Op{tinite koi }e gi ispolnat uslovite predvideni vo Zakonot za grade`no zemji{te i }e go vospostavat sistemot za realizirawe na elektron-

ski javni naddavawa do 1. juli 2011 godina }e dobijat soodvetno ovlastuvawe so koe }e mo`at da gi vodat postapkite za otu|uvawe na neizgradeno grade`no zemji{te. Op{tinite koi nema da gi ispolnat uslovite za realizacija na elektronsko javno naddavawe nema da dobijat ovlastuvawe”, objasnuvaat od Ministerstvoto za transport i vrski.

Od Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS) informiraat deka 220 lica od op{tinite gi pominale obukite za dobivawe sertifikat za da rabotat so sistemot za elektronsko naddavawe i deka sistemot e ve}e instaliran.

No, ne preciziraat dali i kolku od op{tinite gi imaat ispolneto site uslovi i dali realno }e po~ne da se sproveduva zakonot od 1. juli.

“Elektronskiot sistem ve}e e instaliran vo ZELS i samo }e treba op{tinite koi gi ispolnuvaat uslovite da dobijat lozinka za da mo`at da go koristat.

No, procesot e malku poslo`en, bidej} i op{tinite }e treba da imaat i godi{en plan za proda`ba na zemji{te. Ne znaeme kolku od op{tinite gi imaat izvr{eno tie obvrski”, velat od ZELS.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,26%

3,24%

4,19%

5,08%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,08%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,6403

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,9429

НЛБ Тутунска

4,00%

5,00%

5,70%

7,70%

7,90%

В.Британија

фунта

69,9981

Швајцарија

франк

51,2687

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,9315

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3771

61,35

42,26

69,23

50,54

Fokus

12

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

ZAGREB - NOVA YVEZDA NA EVROPSKOTO NEBO

HRVATSKA GI ZAVR[I PREGOVORITE MAKEDONIJA NIKAKO DA GI PO^NE! k so Makedonija k ramo do ramo }e gi tera pregovorite ne Zemjata za kkoja se pretpostavuva{e deka samo {to gi po~na pred nas, tuku i gi zatvori u{te pred Skopje da startuva. Odlukata na Brisel da odredi datum za vlez na Hrvatska dava nov impuls vo politikata na Unijata kon Balkanot, no za uspeh, sepak, s$ zavisi samo od nas, komentiraat ekspertite GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

o {est godini pregovori Hrvatska go zagarantira svoeto mesto vo Evropskata unija so {to do 1. juli 2013 godina taa stanuva 28-ta ~lenka na evropskoto semejstvo. Zemjata, za koja se pretpostavuva{e deka so Makedonija }e odi ramo do ramo na patot kon Brisel, se odvoi od ostanatite zemji na Zapaden Balkan

P

i vistinski ja nadmina Makedonija, koja vo 2004 godina se smeta{e za lider vo regionot. Porakata za vakviot uspeh na Hrvatska prv ja dade pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso.

“Deneska e istoriski den za Hrvatska. So ova e zavr{ena rabotata na Komisijata. Na poteg sega se zemjite~lenki na EU”, re~e Baroso.

Toa {to se nametnuva sega kako pra{awe e dali toa {to Brisel, po nekolku godini odlagawe, sega, go definira kone~niot datum za Hrvatska, zna~i deka Unijata gi otvori i vratite kon ostanatite zemji

od Zapaden Balkan? Makedonija, Srbija, Crna Gora, Albanija i Bosna i Hercegovina so godini go trasiraat patot kon Brisel, no nikako da gi po~nat pregovorite. Dali vlezot na Hrvatska ja otvora vratata na Brisel kon regionot, koj s$ u{te se nosi so epitetot “bure barut”?

Analiti~arite se skepti~ni. Tie velat deka po~nuvaweto na pregovorite so Evropskata unija zavisi samo od nas. Glavniot problem, sporot za imeto, no i slabite reformi vo administracijata, sudstvoto, mediumite se glavnite pre~ki ispraveni pred Makedonija na patot kon Unijata,

komentiraat ekspertite.

“Datumot za vlez na Hrvatska vo Unijata pretstavuva stimul koj Brisel im go dava na ostanatite zemji od Zapaden Balkan. Toa ne se odnesuva samo na Makedonija, tuku i na Srbija, koja vo posledniot period napravi mnogu na patot kon Unijata.

Dokolku Makedonija ne go re{i sporot za imeto, mnogu verojatno e Srbija pred nas da po~ne pregovori so Unijata. Toa zna~i deka, sepak, s$ zavisi od nas, od pra{aweto za imeto, no i od reformite koi vo posledniot izve{taj bea negativno oceneti od Evropskata komisija”,

veli porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in.

Iskra na optimizam deka Makedonija e slednata zemja so koja Brisel planira da po~ne pregovori e izjavata na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj ~estitaj}i & na Hrvatska re~e deka sledna zemja za po~nuvawe pregovori mo`e da bide, na primer, Makedonija, no za toa, dodade File, potrebno e brzo re{avawe na sporot za imeto, {to u{te go potvrduva faktot deka bez re{eno ime vratite na Brisel u{te dolgo }e ostanat zatvoreni za Makedonija.

no.

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

TOP 10 “EK deneska gi zavr{i pregovorite so Hrvatska, rabotata e zavr{ena.

Sega zemjite od EU treba da odlu~at dali mo`e pregovorite da se smetaat za zavr{eni i da se potpi{e dogovor za prisoedinuvawe. Gledam perspektiva do krajot na godinata Evropskata komisija da po~ne pregovori za prisoedinuvawe kon EU so u{te zemji od Zapaden Balkan, na primer so Makedonija. Momentot za Makedonija nastapuva sega i o~ekuvam Atina i Skopje da go iskoristat za da postignat re{enie”, re~e File.

Za vakviot optimizam na File i {to mo`e da zna~i toa za Makedonija od Sekretarijatot za evropski pra{awa vo zemjava ostanaa nedostapni za komentar.

Ostanuvaat samo poslednite izjavi, koi uka`uvaat na toa deka te{ko e da se odredi koga Makedonija bi gi po~nala pregovorite so Evropskata unija, bidej}i kako {to velat od Sekretarijatot, toa najmnogu zavisi od re{avaweto na sporot za imeto, kade {to vinovnikot za odol`uvawe na sporot go gledaat samo vo oficijalna Atina.

I po vlezot prodol`uvaat reformite

Deka so odreduvaweto na datumot za vlez vo Unijata ne zavr{uva “prikaznata” potvrduvaat porakite koi gi ispra}aat vladinite pretstavnici na aktuelnite zemji-~lneki na Unijata. Za vreme na prezentiraweto na prioritetite na polskoto pretsedatelstvo ambasadorot na Polska vo Makedonija, Karol Bahura, re~e: “Pregovorite se gradinka vo odnos na toa {to sleduva potoa, po vlezot vo Unijata”.

So sli~na poraka i hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, go ~estita{e, kako {to re~e toj, “istoriskiot datum” koga Evropskata komisija go odredi datumot za vlez na Hrvatska vo Unijata.

“Dene{niot den go smetam za va`en den vo hrvatskata istorija, no sakam da istaknam deka na{ite napori ne smeat da zaprat ovde. So datumot za vlez vo EU reformite ne se zavr{eni. Nam ni trebaat reformite, duri i tie {to gi nadminuvaat barawata na Evropskata unija, a }e ni treba i prilagoduvawe na site novi standardi na Unijata, koi postojano se gradat i menuvaat”, re~e Josipovi}.

Nasproti vakvite izjavi vo regionot, kaj nas vo Makedonija reformite bele`at stagnirawe vo poslednata godina. Kolku Vladata }e prodol`i so sproveduvaweto na reformite otkako }e se formira novata vlada e pra{awe na vreme. Ostanuvaat porakite od ekspertite i analiti~arite, no i od stranskite diplomati, deka do re{avaweto na sporot za imeto Makedonija mora da prodol`i so sproveduvawe na reformite, osobeno vo klu~nite sektori, kade {to Komsijata bele`i najmalku napredok vo posledniot Izve{taj.

NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT IVO JOSIPOVI] PRETSEDATEL NA HRVATSKA “Dene{niot den go smetam za va`en den vo hrvatskata istorija, no sakam da istaknam deka na{ite napori ne smeat da zaprat ovde. So datumot za vlez vo EU reformite ne se zavr{eni. Nam ni trebaat reformite, duri i tie {to gi nadminuvaat barawata na Evropskata unija, a }e ni treba i prilagoduvawe na site novi standardi na Unijata, koi postojano se gradat i menuvaat.”

JADRANKA KOSOR PREMIER NA HRVATSKA “Hrvatska e edinstvena po toa {to vo Evropskata unija vleguva sama, posleden takov primer be{e vlezot na Grcija vo 1982 godina, no Hrvatska e edinstvena i po toa {to e edinstvena zemja koja pregovara{e za 35 poglavja so pove}e od 400 merki i podmerki koi treba{e da bidat otvoreni i zatvoreni.”

R

UNITEDHEALTH NA STIVEN HEMSLI MU NOSI MILIONI

plata i bonusi vo vrednost od 3,3 milioni So dolari, izvr{niot direktor na osiguritelniot gigant za zdravstveno osiguruvawe vo SAD, UnitedHealth Group, Stiven Hemsli, se najde na prvoto mesto na listata so najplateni direktori spored magazinot “Forbs”

[TEFAN FILE EVROKOMESAR ZA PRO[IRUVAWE “Posebno sum sre}en {to mo`am da najavam deka Komisijata gi zavr{i pregovorite so Hrvatska.

Sega zemjite-~lenki treba da ja donesat kone~nata odluka i da re{at dali pregovorite mo`e i slu`beno da bidat zatvoreni i da se potpi{e dogovorot za pristap. Uvereni sme deka toa } e se slu~i, bidej}i pregovorite gi vodevme temelno.”

@OZE MANUEL BAROSO PRETSEDATEL NA EVROPSKATA KOMISIJA “Deneska e istoriski den za Hrvatska. So ova e zavr{ena rabotata na Komisijata. Na poteg sega se zemjite-~lenki na EU.”

NANO RU@IN UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dokolku Makedonija ne go re{i sporot za imeto, mnogu verojatno e Srbija pred nas da po~ne pregovori so Unijata.

Toa zna~i deka, sepak, s$ zavisi od nas, od pra{aweto za imeto, no i od reformite koi vo posledniot izve{taj bea negativno oceneti od Evropskata komisija.”

PO GRCIJA, I HRVATSKA VLEGUVA VO EU SAMA aznite scenarija za toa deka zemjite od Zapaden Balkan }e vlezat vo paket vo Evropskata unija, po primerot na poslednite nekolku pro{iruvawa na Unijata, ostanaa nerealizirani, barem koga stanuva zbor za Hrvatska. Po 1982 godina, koga Grcija samostojno & se priklu~i na Unijata, Hrvatska e u{te eden primer plus deka Brisel gi otvora svoite vrati i samo za edna zemja-~lenka.

Toa zna~i, velat ekspertite, deka uslovot za vlez vo Unijata navistina e ispolnuvaweto na kriteriumite i usoglasuvaweto so zakonodavstvoto na ovaa organizacija. Osven vakviot kuriozitet, toa {to ja pravi edinstvena Hrvatska i ja izdvojuva od drugite zemji e toa {to taa e prvata zemja koja vleze vo EU otkako mora{e da pregovara za 35 poglavja, po~nuvaj}i od najte{kite, a ne po

01

13

redosled, kako {to pravea site ostanati zemji prethodno.

“Hrvatska e edinstvena po toa {to vo Evropskata unija vleguva sama, posleden takov primer be{e vlezot na Grcija vo 1982 godina, no Hrvatska e edinstvena i po toa {to e edinstvena zemja koja pregovara{e za 35 poglavja so pove}e od 400 merki i podmerki koi treba{e da bidat otvoreni i zatvoreni”, re~e premierot na Hrvatska, Jadranka Kosor.

Komentiraj}i {to be{e najte{ko pra{awe za koe Hrvatska mora{e da pregovara so Unijata, premierkata Kosor kratko odgovori: “Bilateralnoto pra{awe so Slovenija”, {to u{te edna{ potvrduva deka bilateralnite sporovi ostanuvaat najgorkiot problem koj zemjite koi aspiriraat za ~lenstvo mora da go re{at.

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

d deneska pa vo narednite 10 broevi “Kapital” }e vi ja pretstavi prikaznata za najplatenite 10 direktori vo svetot, lista koja ja izraboti amerikanskiot magazin “Forbs”. Na prvoto mesto na ovaa lista se najde izvr{niot direktor na amerikanskata kompanija za zdravstveno osiguruvawe UnitedHealth Group, Stiven Hemsli.

Amerikancite se za~udeni od bogatstvoto koe go poseduva, a toj za sebe si ima osigurano priliv na pari od nekolku mesta. So plata i bonusi vo vrednost od 3,3 milioni dolari za 2010 godina, Hemsli e trn vo oko na golem broj analiti~ari i negovi kolegi. Toj e pretsedatel i izvr{en direktor na UnitedHealth Group i na taa pozicija e od noemvri 2006 godina. Istovremeno, od fevruari 2000 godina e ~len i na bordot na direktori.

Hemsli & se pridru`il na kompanijata vo 1997 godina, kako izvr{en potpretsedatel. Stanal glaven operativen direktor vo 1998 godina, a bil imenuvan za pretsedatel vo 1999 godina. Rabotel kako pretsedatel i glaven operativen direktor od 1999 godina do noemvri 2006 godina.

UnitedHealth Group e edna od najgolemite osiguritelni kompanii za zdravstveno osiguruvawe vo SAD spored prihodite, koi vo prosek & se dvi`at od 70 do 80 milijardi dolari na godi{no nivo. Na listata “500 najuspe{ni kompanii” na “For~n” sekoga{ kotira od prvoto do 25-toto mesto.

Brojot na zdravstveni osigurenici vo kompanijata se procenuva na okolu 70 milioni.

Interesen e podatokot deka pred po~etokot na finansiskata kriza vo SAD, vo 2007 godina, tajkunot dobil godi{na plata i bonusi vo vrednost od 13,2 milioni dolari.

No, finansiskata kriza go o{teti i negoviot xeb, pa vo 2009 godina toj mora{e da se zadovoli so samo 3,2 milioni dolari godi{na plata i bonusi, za denes taa da porasne na 3,3 milioni dolari.

No, amerikanskite mediumi go ocenuvaat Hemsli kako vistinski igra~ na scenata, pa tie pi{uvaat deka direktorot na UnitedHealth Group si obezbedil mese~ni primawa na mnogu na~ini.

Osven redovnite mese~ni primawa, izvr{niot direktor na osiguritelniot gigant poseduva akcii

O

od kompanijata vo minimalna vrednost od 744 milioni dolari, a koristi i brojni slu`beni povolnosti. Patuva so korporativniot avion na UnitedHealth, Gulfstream Aerospace, koj ~ini 37,5 milioni dolari, a `ivee vo ku}a pokraj ezero, vo predgradieto Vajzata, Minesota, koja e proceneta na okolu 6,6 milioni dolari od strana na Hennepin County Assessor.

Na vakvite luksuzi na Hemsli pred tri godini se sprotivstavija i grupa Amerikanci koi protestiraa pred negoviot imot i snimaa video koe gi prika`uva{e negovoto prekumerno bogatstvo i luksuzniot stil na `iveewe, nasproti milionite Amerikanci koi ostanuvaat bez osiguruvawe ili bankrotiraat poradi enormno visokite medicinski smetki.

Hemsli e smetkovoditel po profesija. Pred da mu se priklu~i na UnitedHealth toj rabotel vo Arthur Andersen, ogromna smetkovodstvena firma, kade {to bil partner i glaven finansiski direktor.

Na United Health im se priklu~il vo 1997 godina i vo 2006 godina stignal do direktor.

UnitedHealth Group e edna od mnogute osiguritelni kompanii koi imaat re~isi `elezni koreni na pazarot za osiguruvawe vo re~isi sekoja amerikanska dr`ava. Amerikanskata medicinska asocijacija potvrduva deka 94% od pazarite za osiguruvawe se visokokoncentrirani vo pove}e od 300 golemi oblasti. UnitedHealth Group e eden od najgolemi osiguruva~i vo 12 dr`avi, kako Merilend, Severna Karolina, Misuri, Luizijana, Xorxija, Nebraska, Arizona, Kolorado, Ajova, Arkanzas, Vajoming i Roud Ajland.

UnitedHealth Group ne retko e povrzan so somnitelni finansiski transakcii za del od politi~kata elita vo SAD, podocna pravdani kako donacii za politi~ki kampawi na politi~arite. Spored neoficijalni podatoci na magazinot “Biznis vik”, rabotnicite i sorabotnicite na osiguritelniot gigant izdvoile od sopstveniot buxet okolu milion dolari, nameneti za sponzorirawe na politi~ki kampawi za period od dve godini.

Istovremeno, korporacijata potro{ila 11,2 milioni dolari za lobirawe, od koi 3,4 milioni dolari se potro{eni vo prviot kvartal od godinava. No, iako kompanijata se povrzuva so somnitelni finansirawa, toa s$ u{te ne e oficijalno doka`ano.

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

[EST PRA[AWA ZA MISIJATA NA MMF Ima

u{te mnogu pra{awa, ama izbrav samo {est. Javnosta vo Republika Makedonija o~ekuva odgovori od misijata na MMF, jasni i precizni, ekonomski odgovori. So pravo.

Ako e rabotava super, idninata rozova, da slu{neme jasno i glasno deka e taka. I vo sevo ova voop{to nema politika. Ima samo iskrena zagri`enost za idninata na zemjata

isijata na MMF, predvodena od Ves Mekgru, povtorno doa|a vo Skopje.

Celta na posetata e da napravi redovna polugodi{na proverka, taka kako {to e predvidena so postojnata Kreditna linija za pretpazlivost (Precautionary Credit Line), odobrena od MMF. Misijata }e zavr{i na 22. juni 2011 godina, voobi~aeno so zaedni~ka zavr{na preskonferencija na pretstavnicite na MMF i na Vladata. Na taa pres-konferencija o~ekuvam od pretstavnicite na MMF javnosta da dobie odgovor barem na slednite pra{awa.

Prvo, koi eksterni uslovi se vlo{ija, kakov eksteren {ok se slu~i za da mo`e da se ka`e deka se ispolnile uslovite za povlekuvawe pari od Kreditnata linija za pretpazlivost na MMF? Da potsetime. Vo soop{tenie na MMF do javnosta od 19. januari 2011 godina, po povod odobruvaweto na 475,6 milioni evra na Makedonija vo ramkite na Kreditnata linija za pretpazlivost, se veli deka “od zemjite so aran`man za Kreditnata linija za pretpazlivost ne se o~ekuva da gi povlekuvaat sredstvata {to im se na raspolagawe, osven dokolku ima vlo{uvawe na eksternite

M

uslovi”. U{te pokonkretno, citiran e zamenikot-izvr{en direktor na MMF, g. [inohara, koj veli “...ne se o~ekuva Makedonija da gi povlekuva sredstvata raspolo`livi so Kreditnata linija za pretpazlivost”.

Navistina, {to se slu~i, {to se promeni tolku za samo nekolku meseci za MMF da misli deka od Makedonija ne se o~ekuva da gi povle~e parite, a Vladata da misli deka ba{ se ispolnile uslovite za povlekuvawe na parite. ]e bide interesno da se slu{ne odgovorot na pra{aweto, osobeno imaj}i predvid tri raboti. Prvo, predvremenite izbori ne se faktor {to predizviku va vlo{uvawe na eksternite uslovi i na koj bilo na~in da mo`e da se smeta za pri~ina za povlekuvawe na parite.

Vtoro, takov faktor ne be{e nitu dividendata od Telekomot. Taa be{e isplatena ve}e vo april 2011 godina, taka {to nema{e neizvesnosti dali i koga }e se isplati. Treto, ni{to dramati~no ne se slu~i nitu na svetskite finansiski pazari. Nitu tie “se zaklu~ija”, pa da nema mo`nost tamu da se pozajmi, nitu kamatnite stapki otidoa nagore. Naprotiv, na sekundarniot pazar prinosot na ve}e izdadenite makedonski evroobrznici, kako indikacija

za cenata za nova emisija na makedonska evroobvrznica, e zna~itelno namalen vo sporedba so kriznoto vreme, {to, vpro~em, go notira i samiot MMF (dokument – 2010 Konsultacii spored ~len 4 od fevruari 2011 godina, stranica 31). [to bi se reklo, rabotite na poarno otidoa, a ne na polo{o, a parite se povlekoa.

Vtoro, dali na~inot na koj Vladata po~na da ja koristi Kreditnata linija za pretpazlivost go naru{uva imixot na Republika Makedonija vo o~ite na Bordot na MMF? Kako Bordot na MMF ja ceni situacijata vo koja bez da ima ekteren {ok, bez da se vlo{at eksternite uslovi, zna~i, bez da se slu~at okolnostite za koristewe na Kreditnata linija, Vladata povle~e pari od Kreditnata linija? Dali ~lenovite na Bordot na MMF se ~uvstvuvaat izla`ani i dali odnesuvaweto na Vladata mo`e da ja vlo{i idnata sorabotka so MMF poradi namaleniot kredibilitet na makedonskata strana?

Treto, kakov e stavot na MMF za brzinata so koja raste nadvore{niot dolg na Republika Makedonija? Da potencirame, ne zboruvame za nivoto na dolgot i za toa dali Makedonija ima prostor da se zadol`uva. Zboruvame za brzinata so koja se

zgolemuva nadvore{niot dolg.

Pritoa, treba da se ima predvid deka za samo 2,5 godini, od izborite vo 2008 godina do krajot na 2010 godina, javniot dolg e zgolemen za 370 milioni evra, odnosno za 35,4% ili za pove}e od edna tretina. Da ne zaboravime deka vo ovoj porast ne se zemeni predvid 220-te milioni evra povle~eni od MMF, kako i niza drugi milionski zadol`uvawa kon stranstvo {to se slu~ija od po~etokot na 2011 godina navamu, za koi NBRM s$ u{te nema objaveno podatoci (zaklu~no so 14.06.2011 godina poslednite podatoci za nadvore{niot dolg objaveni od NBRM se odnesuvaat na 31.12.2010 godina).

Ponatamu, zo{to na internetstranicata na Ministerstvoto za finansii s$ u{te ne e objaven godi{niot izve{taj za 2010 godina za sproveduvawe na Strategijata za upravuvawe so javniot dolg na Republika Makedonija? Vakvite izve{tai za 2007, 2008, 2009 godina bea izgotvuvani najdocna do mart ili april narednata godina, a izve{tajot za 2010 godina s$ u{te ne e objaven (zaklu~no so 14. juni 2011 godina). ^etvrto, kakov e stavot na MMF za dolgot na dr`avata kon privatniot sektor? Dali MMF smeta deka gi ima site

relevantni informacii za taa rabota? Na primer, kolku e sraboteno, a kolku e plateno za izgradbata na objektite za “Skopje 2014”? Kolku e montirano, a kolku plateno od medicinskata aparatura {to se nabavuva? Dali buxetskiot deficit {to go prika`uva Vladata e realen odraz na stvarnosta ili javniot sektor po razni osnovi i na razni nivoa kumulira dolgovi kon javniot sektor?

Petto, {to misli MMF za tvrdeweto deka “porastot na BDP vo 2007 godina iznesuva{e 6,1%, a vo 2008 godina 5%... Nitu edna godina prethodno BDP nema{e porast povisok od 4%”.

Ete, ova go pi{uva vo Ot~etot na VMRO-DPMNE na stranica 13. Ova ne e to~no. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, objaveni na 26. oktomvri 2010 godina (mnogu vreme pred Ot~etot), makedonskiot BDP rastel 4,6% vo 2004 godina, 4,4% vo 2005 godina, 5% vo 2006 godina. Zna~i, imalo rast na BDP povisok od 4% i pred 2007 godina. Ako klu~niot ekonomski podatok ne e to~en, {to da se misli za pomalku va`nite informacii vo takviot Ot~et? Ova e va`no vo kontekst na odgovorot na prethodnoto, ~etvrto pra{awe, za toa dali za MMF buxetskiot deficit

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

e dobro prika`an ili e pogolem? [esto, {to misli MMF za predizbornite vetuvawa na VMRO-DPMNE deka }e se zgolemuvaat platite i penziite i toa za odnapred utvrdeni fiksni procenti, ako se znae deka pari nema nitu za postojnite penzii (parite od Kreditnata linija za pretpazlivost na MMF se koristat “za site buxetski potrebi”, {to zna~i vklu~itelno i za penzii i plati na administracijata)?

Dali e prudentno i odgovorno da se veti zgolemuvawe na platite na administracijata bez ogled {to }e se slu~uva so makedonskata ekonomija?

Ima u{te mnogu pra{awa, ama izbrav samo {es t.

Javnosta vo Republika Makedonija o~ekuva odgovori od misijata na MMF, jasni i precizni, ekonomski odgovori.

So pravo. Ako e rabotava super, idninata rozova, da slu{neme jasno i glasno deka e taka. I vo sevo ova voop{to nema politika. Ima samo iskrena zagri`enost za idninata na zemjata.

PREDVREMENATA OTPLATA NA NADVORE[NIOT DOLG NA MAKEDONIJA

So

odredeni predvremeni otplati, poto~no so na~inot na koj bea izvr{eni, se napravija krupni gre{ki za koi realizatorite ne se svesni ili ne sakaat da priznaat. Se raboti za predvremenata otplata na dolgot na Makedonija kon Londonskiot klub na kreditori

ko prvata d ekada po osamostojuvaweto na dr`avata be{e ispolneta so pregovori i dogovori so nadvore{nite kreditori za regulirawe (utvrduvawe na iznosot, reprogramirawe i sl.) na dolgot nasleden od porane{nata SFRJ, vo vtorata dekada Makedonija ne samo {to redovno go servisira{e nadvore{niot dolg, tuku se osposobi i za negova predvremena otplata. So toa se ispratija mnogu pozitivni signali kon me|unarodnata zaednica i toa pomogna za podigawe na t.n.

Country risk na zemjata.

No, so odredeni predvremeni otplati, poto~no so na~inot na koj bea izvr{eni, se napravija krupni gre{ki za koi realizatorite ne se svesni ili ne sakaat da priznaat. Se raboti za predvremenata otplata na dolgot na Makedonija kon Londonskiot klub na kreditori. Za polesno da se sfati vo {to se sostoi gre{kata, }e dademe edno malo objasnuvawe za specifi~nostite {to go karakteriziraat ovoj dolg, vo sporedba so dolgot kon Pariskiot klub ili kon me|unarodnite finansiski institucii. Specifi~nosta se sostoi vo toa {to toj se kotira na berza i e predmet na trguvawe. Berzanskata cena zavisi od mnogu faktori i mo`e da otstapuva od nominalnata. Za ilustracija, vo godinite po raspadot na SFRJ i formiraweto na novite dr`avi, jugoslovenskiot dolg kon Londonskiot klub se kotira{e na berzite po cena, vo eden period duri i od 13–14 centi za eden dolar, odnosno so popust od 86%-87% od nominalnata cena.

Potoa, kako {to edna po edna

A

zemjite od porane{na SFRJ go reguliraa dolgot kon ovoj klub, berzanskata cena raste{e i se pribli`uva{e do nominalnata.

Izrazito niskata cena vo prvite godini gi natera zemjite predvreme da go otkupat za da se iskoristi disparitetot na pazarot. Kon toa pristapi i prvata Vlada (ekspertskata) na Makedonija. Taa donese odluka za izdvojuvawe del od, vo toa vreme, skromnite devizni rezervi za predvremen otkup na dolgot kon Londonskiot klub.

“Od deviznite rezervi na Republika Makedonija, {to se vodat kaj NBRM, se odobruva koristewe na devizni sredstva vo iznos od 6.000.000 dolari za otkup na dolgovi na Republika Makedonija kon evropski banki”. (Odlukata e objavena vo Slu`ben vesnik na RM br. 52 od 05.09.1991 god.). Be{e dogovoreno da se otkupuvaat samo t.n. “makedonski zaklu~nici”.

Toa zna~i deka pred da se okupi odreden iznos, treba da se utvrdi dali kako kraen dol`nik se javuva pretprijatie ili drug praven subjekt. Za prvite otkupi, agentite imaa instrukcii da otkupuvaat dolg samo ako krajni korisnici na kreditot se pravni subjekti od Makedonija. Podocna, poradi pozitivniot finansiski efekt za dr`avata i slednata Vlada (na Branko Crvenkovski) odlu~i da prodol`i so predvremeniot otkup na dolgot kon Londonskiot klub i go zgolemi iznosot od deviznite rezervi za otkup na dolgot. Vladata ja ovlasti NBM da dade instrukcii na agentite da otkupuvaat ne samo dolg kade krajni korisnici se pravni subjekti od Makedonija, tuku i drugite porane{ni jugoslovenski republiki.

Toa go napravi zatoa {to mnogu te{ko mo`e{e da se najde “~isto makedonski dolg”, bidej}i toj ve}e be{e otkupen od pobogatite dr`avi {to nastanaa na tloto na SFRJ, pred s$, od Slovenija i od Hrvatska. Duri i Srbija, i pokraj situacijata vo koja se nao|a{e vo poslednata dekada od minatiot vek, ima{e otkupeno golemi iznosi od jugoslovenskiot dolg kon Londonskiot dolg, vklu~itelno i makedonskiot del. Delot {to go otkupil re`imot na Milo{evi}, so pari od deviznite rezervi na Narodnata banka na SFRJ, podocna se izborime da ne vleze vo sumata koja treba{e da ja otpla}aat drugite porane{ni republiki, bidej}i bea upotrebeni sredstva {to im pripa|aa na site porane{ni republiki. (Toj iznos {to se minusira{e od vkupniot jugoslovenski dolg kon Londonskiot klub be{e okolu 900 milioni dolari). Treba da se napomene deka ovoj otkup site dr`avi go pravea tajno.

Tajnosta na operaciite be{e potrebna od pove}e pri~ini: Prvo, vo dogovorot sklu~en me|u Narodnata banka na SFRJ i Lodonskiot klub ima{e klauzula ako dr`avata se javi kako kupuva~ na dolgot pred negovoto dostasuvawe, da go otkupuva po nominalna cena, a ne po berzanska. Zatoa, nikade ne figuriraa dr`avite, tuku anga`irani agenti.

Vtoro, agenti se anga`iraa i poradi faktot {to ako kreditorite doznaeja deka dr`avite predvreme go otkupuvaat dolgot, }e ja podignea cenata i berzanskata cena }e se izedna~e{e ili pribli`e{e kon nominalnata.

Treto, tajnosta na operaciite be{e potrebna i zatoa {to re~isi site dr`avi bea vo

nekoj aran`man so MMF. Ako MMF doznae{e deka zemjata {to bara kredit predvreme otkupuva dolg od drug doveritel, vedna{ }e go prekine{e aran`manot. Taka i Vladata na Crvenkovski, pla{ej}i se da ne doznae MMF, odlu~i da go prodade ve}e otkupeniot dolg.

So taa operacija na razlikata vo cenata me|u porano kupeniot i podocna prodadeniot dolg bea zaraboteni 25 milioni dolari i tie pari bea uplateni vo Buxetot na na~in da ne mo`e da gi otkrie misijata na MMF. Po zaklu~uvaweto na posebnite spogodbi na sekoja porane{na jugoslovenska republika so Londonskiot klub, cenata na dolgot zna~itelno porasna. Logi~no, najmnogu skokna cenata na slovene~kiot dolg (okolu 90 centi za dolar), pa na hrvatskiot (70-80 centi za dolar), pa na makedonskiot (70 centi za dolar).

I Vladata na Qub~o Georgievski prodol`i da go otkupuva makedonskiot dolg kon Londonskiot klub preku agenti i za{tedi 17.393.711,03 dolari.

“Vkupniot otkup napraven od Ministerstvoto za finansii i NBRM od 1999 do april 2002 godina iznesuva nominalno 63.149.000 dolari, za koi se upotrebeni 45.755.288,97 dolari i e napravena za{teda od 17.393.711,03 dolari, pri {to ostvarena e cena na otkup na obvrznicite vo raspon od 46,25 do 70,32 centi za dolar”. (Izvadok od Informacijata usvoena na Sednica na Vlada, odr`ana na 09.04.2002 godina).

I sega doa|ame do glavnata poenta – golemata gre{ka {to ja napravi Vladata vo koja minister za finansii be{e Nikola Popovski. Taa Vlada,

odnosno Ministerstvoto za finansii re{i da ja smeni dotoga{nata taktika za otkup na dolgot od Londonskiot klub.

Namesto tajno i posredno, preku agenti, ovaa re{i direktno i javno da go otkupi dolgot. Bidej} i se javuva direktno dr`avata kako otkupuva~ na dolgot, taa mora (soglasno Dogovorot so Londonskiot klub) da go otkupi dolgot po nominalna cena.

Berzanskata cena na makedonskiot dolg kon Londonskiot klub vo toa vreme se dvi`e{e me|u 70 i 80 centi za dolar.

Samo po taa osnova, poradi promenetiot na~in na predvremeniot otkup, Makedonija plati apsolutno nepotrebno pove}e od 40 milioni dolari. Gor~inata e deka tie pari vo najgolem del otidoa kaj subjekti od porane{nite jugoslovenski republiki, koi sveovremeno go otkupija po poniski ceni pogolem del od makedonskiot, i toa so pari “pozajmeni” od deviznite rezervi od porane{nata SFRJ. Kako potvrda na gornoto, }e se povikam i }e go citiram porane{niot guverner na Narodnata banka na Srbija, Mla|an Dinki}, koj vo svojata kniga: “Velika pqa~ka naroda – ekonomija destrukcije” ima napi{ano: “Dokolku go sumirame bilansot na izvr{enata siva emisija na parite po republiki vo periodot oktomvri 1990 – fevruari 1991 godina, }e ja dobieme slednata sostojba: Narodna banka na Slovenija – edna milijarda dinari (143 milioni germanski marki) Narodna banka na Hrvatska – 1,7 milijardi dinari (243 milioni marki) Narodna banka na Srbija 21,7 milijardi dinari (3,1 milijardi marki)

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

Narodna banka na Crna Gora – 2,6 milijardi dinari (289 milioni marki) NBRM i NB na BiH koristele nezna~itelni sumi “sivi pari”.

Vtoro, otkupen e dolarski dolg so nov dolg denominiran vo evra na toj na~in {to parite (evrata) dobieni so emisijata na evroemisijata se upotrebeni za predvremen otkup na dolarski dolg kon Londonskiot klub. Otkupot e napraven vo najnepovolen mo`en moment, vo vreme na istoriski najnizok odnos evro–dolar. Spored izjavata na toga{niot minister Popovski, toa bilo istoriski najpovolen odnos na dolarot sprema evroto i vo idnina se o~ekuvalo vrednosta na dolarot da raste. Eve kako pe~atot ja prenel negovata izjava: “Go zamenuvame dolgot od dolari vo evra koga odnosot na dolarot so evroto e na najniska paritetna osnova od 1,17 dolari za edno evro”. (izjava na Popovski za “Utrinski vesnik” od 06.12.2005 god.). Toj o~ekuva dolarot i ponatamu da se zacvrstuva vo odnos na evroto, a kamatnite stapki da se zgolemuvaat.

Bidej}i negovata toga{na idnina e na{e sega{no minato, ne treba ni da spomnuvam kolku bila pogre{na negovata procenka. Lesno mo`e da se utvrdi kolku }e za{tedela Makedonija ako konverzijata na otkupot na dolgot se izvr{ela nekolku meseci porano ili podocna, seedno, samo ne vo toj “istoriski najpovolen” period.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

K

O

G

M

L

E

A

R

S

C

K

I

J

A

L

E

N

O

M

E

R

C

I

O

G

L

A

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

AGROKOR VO TRKA SO GERMANSKI ALIJANC ZA HRVATSKATA POLIKLINIKA NEMETOVA?!

GAZPROM SE OTKA@A OD IZVOZOT NA NAFTA OD CRNA GORA KON AFRIKA I AZIJA

grokor pregovara za prezemawe na najstarata hrvatska privatna zdravstvena ustanova, zagrepskata poliklinika Nemetova.

Toa za nedelnikot “Nacional” go potvrdile od {vajcarskiot osiguritelen gigant Basler, koj e aktuelniot sopstvenik na poliklinikata.

Na pra{awe od “Nacional” dali Agrokor }e ja kupuva Nemetova,

uskata naftena kompanija Gazprom se otka`a od izvozot na nafteni derivati preku pristani{teto vo Bar, poradi isklu~itelno skapite tro{oci za `elezni~ki prevoz na derivatite od Belgrad do Bar. Od ruskata kompanija ocenile deka crnogorskata @eleznica nema dovolno kapacitet za kontinuiran prevoz na golemi koli~ini nafteni de-

A

od Agrokor odgovorile deka samo se informirale okolu potrebnata dokumentacija za toa, no deka s$ u{te ne donele krajna odluka.

SEEbiz, pak, doznava deka vo igra za prezemawe na Nemetova e i germanskiot osiguritelen gigant Alijanc.

Dokolku dojde do prezemawe na Nemetova, Agrokor bi vlegol vo sektorot na privatni

zdravstveni uslugi koj i ponatamu ima potencijal za rast. Momentalno, privatniot sektor vo hrvatskiot zdravstven sistem zazema okolu 5% od pazarot i ostvaruva prihod od okolu 135 milioni evra.

Ekspertite prognoziraat deka privatnoto zdravstvo vo Hrvatska vo bliska idnina mo`e da pridonesuva so 30% od vkupniot zdravstven pazar.

R

rivati od Belgrad do Bar. Gazprom gi analizira{e kapacitetite na crnogorskata @eleznica za da pobara dozvola za izvoz na nafteni derivati preku pristani{teto vo Bar, koja bi se prevezuvala preku prugata Belgrad-Bar. Od Bar, okolu 30 iljadi toni nafteni derivati treba{e da se izvezuvaat vo Afrika i Azija. Najgolem problem e bavnoto

dvi`ewe na crnogorskite tovarni vozovi od 12 kilometri na ~as, koj imaat kapacitet da vle~at zna~itelno mal broj vagoni. Toa za ruskata strana zna~i prenos na pomalo koli~estvo derivati za mnogu poskapa cena.

Momentalno, Gazprom najgolem del od izvozot go vr{i od Dunav preku Romanija, a mo`no e da po~ne da izvezuva i od Hrvatska.

NI[ MAGNET ZA NOVI INVESTICII

SRPSKATA EKONOMIJA ZAKREPNUVA SO NOVI RABOTNI MESTA

Ju`nokorejskiot proizvoditel na avtokabli, Jura, otvori vtora fabrika vo Ni{ kade {to }e se vrabotat okolu 1.500 Srbi, a za toa }e dobie dr`avni subvencii vo vrednost od 10,5 milioni evra.

Osven Jura, investicii vo Ni{ najavija i italijanski Dajtek, francuski Sa`em i Beneton BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

rpskata Vlada na golemo go implementira grandiozniot plan za zakrepnuvawe na ekonomijata na Srbija so subvencionirawe na investiciite. Posledna vo nizata investicii koi ja preplavija slobodnata ekonomska zona Dolno Mexurovo vo Ni{ e otvoraweto na vtorata fabrika na ju`nokorejskata kompanija Jura, koja do krajot na 2011 godina }e vraboti 1.500 lu|e, a najmnogu od niv od ni{kiot region. Za ovaa investicija vredna 15 milioni evra, Jura, preku Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj dobi subvencii od buxetot na Srbija vo vrednost od 10,5 milioni evra, odnosno po 7.000 evra za sekoe novo otvoreno rabotno mesto.

Po toj povod, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} istakna deka samo so novi investicii vo Srbija mo`e da se otvorat novi i kvalitetni rabotni mesta so {to }e se sozdade politi~ka i ekonomska perspektiva za gra|anite. Spored nego, sevkupniot deloven ambient mora postojano da se podobruva bidej}i toa e glavniot magnet za novi investicii.

“Svetot 20 godini se razviva{e tehnolo{ki, a nie vojuvavme i bevme zaglaveni vo raspadot na porane{nata Jugoslovenska Republika. Izgubivme zna~ajna decenija koga se sozdava{e strate{ka prednost vo odnos na konkurencijata. Sega, vo vreme koga okolnostite se pote{ki otkolku porano i koga na dr`avata & nedostigaat finansiski sredstva, Srbija mora seto toa da go nadomesti”, izjavi Tadi} na otvoraweto na Jura vo Ni{.

Spored nego, ovaa godina

S

ekonomijata vo Srbija naprednuva, metalurgijata nepre~eno raste, se razviva avtomobilskata industrija i se sozdavaat novi perspektivi za rast i razvoj na dr`avata vo sekoj pogled.

Srpskata Vlada o~ekuva dopolnitelni investicii od Jura vo Srbija, a se {pekulira deka do oktomvri godinava, Jura }e po~ne so izgradba na treta fabrika, no ovojpat vo Leskovac. Od kancelarijata na ni{kiot gradona~alnik Milo{ Simonovi} istaknaa deka }e gi vlo`at site napori da go ubedat pretsedatelot na ju`nokorejskata kompanija da gi nudi srpskite tehnolo{ki proizvodi na svoite globalni partneri. Vicepremierot Mla|an Dinki} potvrdi deka vo najavenata treta fabrika na Jura }e se koristi borskiot bakar {to }e pridonese za dopolnitelen razvoj na metalurgijata vo Srbija. Toj

prognozira deka do krajot na godinava, samo od izvoz na avtomobilski kabli, dr`avata }e zaraboti najmalku 120 milioni evra.

OD SRBIJA VO SALONITE NA HJUNDAI, KIA MOTORS I BMV Grano~alnikot na Ni{, Milo{ Simonovi}, istakna deka prviot dogovor so ju`nokorejskata kompanija Jura se potpi{a minatata godina, a dosega ve}e del od rabotnicite dobija rabota. Vedna{ do ovoj pogon vo Dolno Mexurovo se o~ekuva da se izgradi u{te eden pogon na Jura kade {to }e se vrabotat dopolnitelni 400 rabotnici.

Osven Jura, investicii vo Ni{ najavija i italijanskata informati~ko-tehnolo{ka kompanija Dajtek, koja }e vraboti 400 lu|e i francuskiot proizvoditel na mobilni telefoni Sa`em, koj }e vraboti 300 lu|e. Ogromen presvrt vo bro-

JAPAN TOBACCO INTERNATIONAL ]E INVESTIRA DVA MILIONI DOLARI VO SRBIJA ompanijata Japan Tobacco International (JTI) godinava odbele`uva pet godini od uspe{nata privatizacija na Tutunskata industrija Senta i po toj povod najavuva i investicija vo Srbija vredna dva milioni dolari.

Del od investiciite se odnesuvaat na nova ma{ina za meko pakuvawe, koja sve~eno po~-

K

na so upotreba v~era, na odbele`uvaweto na petgodi{ninata od raboteweto vo Srbija.

Od prezemaweto na Tutunskata industrija Senta do denes, Japan Tobacco International ima investirano pove}e od 100 milioni dolari vo Srbija, gi modernizira{e fabri~kite postrojki, go pottikna proizvodstvoto na cigari i po~na izvoz vo

Makedonija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska, kako i izvoz na tutun vo zemjite na Evropskata unija.

Pri prezemaweto, Tutunskata industrija Senta imala 85 vraboteni, a denes Japan Tobacco International ima pove}e od 300 rabotnici vo Senta i Belgrad, a sorabotuva i so 650 odgleduva~i na tutun i sezonski rabotnici.

jot na nevrabotenite vo Ni{ }e nastane koga so rabota } e po~ne Beneton, kade {to se o~ekuva da se vrabotat najmalku 3.000 lu|e. Vo Ni{ momentalno nevraboteni se 35.000 lu|e.

Od srpskoto Ministerstvo za ekonomija i regionalen razvoj istaknaa deka investicijata od 15 milioni evra od Jura e va`na za Ni{ poradi negovata pozicioniranost i strate{koto zna~ewe za regionalniot razvoj na Srbija.

Jura korporej{n se zani-

mava so proizvodstvo na elektronski komponenti za avtomobilskata industrija.

Primarno proizveduva kabli za instalacija i nivnite komponenti no, proizveduva i avtomobilski sve}ici, kalemi i kabli za niv. Momentalno pokriva 60% od potrebite za avtokabli na svetskite proizvoditeli na avtomobili Hjundai i Kia Motors.

Korporacijata Jura e formirana vo 1992 godina i denes poseduva sedum fabriki, eden istra`uva~ki i ~etiri distributivni centri vo Ju`na Koreja, osum fabriki vo Kina, fabrika vo Vietnam, pet fabriki vo Slova~ka, po edna vo Rusija i Tunis i dve vo Srbija. Vo april minatata godina, Jura ja kupi srpskata fabrika Zastava elektro vo Ra~a za okolu tri milioni evra i po nejzinata rekonstrukcija po~na so proizvodstvo na kabli za elektri~ni instalacii za avtomobilskata industrija.

Ju`nokorejskata kompanija na po~etokot dobi nepovratni subvencii od srpskata Vlada za vrabotuvawe we na 1.000 lu|e, vo vrednost od 4.500 evra.

Sepak, denes vo Jura rabotat pove}e od 1.200 200 lu|e.

Interesen e podatokot deka prva kompanija ja koja po~na da se zaminava so proizvodstvo na avtomobilski lski kabli vo Srbija be{e germanskiot koncern Leoni. Minatata nedela i Leoni otvori ori fabrika na jugot na Srbija ja vo Prokupqe

kade {to se o~ekuva da se vrabotat okolu 400 lu|e. Momentalno vo Leoni rabotat okolu 1.000 Srbi, a se o~ekuva taa brojka da nadmine 1.400 do krajot na godinava.

Leoni kon krajot na 2009 godina ja kupi zastarenata i re~isi zgasnata fabrika FIAZ vo Prokupqe, no po rekonstrukcijata i modernizacijata za koja potro{i okolu 13 milioni evra po~na so rabota. Leoni proizveduva avtomobilski kabli nameneti za upotreba kaj modelite na BMV. Izvozot od kablite na Leoni vo 2010 godina dostignal 5,2 milioni evra, {to e dovolen pokazatel deka vladinite proekcii od 120 milioni evra zarabotka od izvoz na kabli do krajot na 2011 godina e vozmo`na.

Leoni ima fabriki vo 35 dr`avi vo svetot i vrabotuva pove}e od 51.000 lu|e. Od proda`ba na kabli za avtomobilskata industrija kompanijata na godi{no nivo vo prosek zarabotuva okolu tri milijardi evra.

BORIS TADI] PRETSEDATEL NA SRBIJA Svetot 20 godini se razviva{e tehnolo{ki, a nie vojuvavme i bevme zaglaveni vo raspadot na porane{nataa Jugoslovenska Republika. Izgubivme zna~ajna decenija koga se sozdava{e strate{ka prednost vo odnos na konkurencijata. ata. Sega, vo vreme koga okolnostite se pote{ki otkolku porano i koga na dr`avata & nedostigaat pari, Srbija rbija mora seto toa da go nadomesti.

NA HRVATSKA I SE POTREBNI NOVI ENERGETSKI PROEKTI stra`uvawe i razvoj pokraj kontinuirani investicii vo energetskiot sektor, kako i regionalnata sorabotka na dr`avite od Balkanot mo`e da pridonese za zakrepnuvawe na regionalniot energetski sektor i jaknewe na negovata konkurentnost.

Ova e zaklu~okot od regionalnata konferencija za energetika koja se odr`a vo Zagreb pod

I

pokrovitelstvo na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD).

“Hrvatska e mala dr`ava koja relativno docna vleguva vo Evropskata unija (EU). A koga ste mali i docnite treba da poka`ete pogolema inovativnost, kreativnost i sinergija vo site oblasti, pa taka i vo energetikata”, istakna Vesna Pusi}, pretsedatelkata na Nacionalniot odbor za sledewe

na pristapnite pregovori na Hrvatska vo EU. EBRD ve}e nekolku godini aktivno bara energetski kapaciteti koi }e gi zadovolat kriteriumite za sponzorirawe na takvi proekti, no s$ u{te Vladite od dr`avite od Balkanot ne proiznele kvaliteten proekt, komentiraa od EBRD istaknuvaj}i ja izgradbata na termoelektranata [o{taw vo Slovenija.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

17

SVET

0-24

...NEFORMALNA DRU@BA

...NAPREDOK

...POSETA ZA PODDR[KA

Putin i Medvedev imaa sportski den

Solaren avion leta za Pariz

Netawahu vo Italija

uskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev i premierot Vladimir ksperimentalniot avion na solaren pogon “solar impuls”, talijanskiot premier, Silvio Berluskoni, v~era vo Rim Putin u`ivaa vo razgovor, vozewe velosipedi i partija Edelo na [vajcarecot Bertran Pikar, v~era nautro poleta od Ise sretna so izraelskiot kolega, Bewamin Netawahu, koj Rbadmington vo tekot na neformalniot sportski den vo pretse- areodromot vo Brisel kon aerodromot Bru`, blisku do Pariz, od Italija podbara poddr{ka Palestina da ne bide priznata datelskata rezidencija vo Gorki, vo blizina na Moskva.

kade {to treba da bide izlo`en na Saemot za aeronautika.

vo ON vo septemvri.

NAJLO[ KREDITEN REJTING VO SVETOT

NA GRCIJA I E POTREBNA DOPOLNITELNA POMO[ OD 172 MILIJARDI EVRA?!

Rekordno niskiot krediten rejting na Grcija poka`uva deka ovaa zemja o~igledno ne e vo sostojba samata da se spravi so ogromniot dolg. Pottiknati od novoto vrednuvawe na nejzinata kreditosposobnost, ministrite za finansii na zemjite od EU v~era raspravaa za noviot paket finansiska pomo{ VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ottiknati od novoto vrednuvawe na kreditosposobnosta na Grcija, ministrite za finansii na zemjite od EU vo Brisel raspravaa za noviot paket finansiska pomo{ za Grcija, koj neoficijalno, spored izvorite na londonski “Fajnen{al tajms” mo`e da bide te`ok okolu 172 milijardi evra. Minitstrite za finansii se soglasni deka Grcija o~igledno ne e vo sostojba samata da se spravi so ogromniot dolg, pa zatoa od Vladata na premierot Jorgos Papandreu }e se bara u{te pogolemo stegawe na remenot. Gr~kata finansiska kriza v~era be{e tema na vonrednata sredba na ministrite za finansii od zemjite na Evropskata unija (EU). Sostanokot se slu~i samo eden den otkako rejting-agencijata Standard i Purs odlu~i da go namali kreditniot rejting na Grcija, so {to ovaa zemja dobi najlo{ rejting vo svetot, a ovaa odluka istovremeno predizvika mo`nost za reprogramirawe na gr~kiot dolg.

Standard i Purs go namali kreditniot rejting na dolgoro~nite hartii od vrednost na Grcija odedna{ za celi tri stepeni, od B na CCC, a agencijata istovremeno kako negativna ja ozna~i i kreditnata sposobnost na Atina. Negativnata perspektiva zna~i deka srednoro~no kreditniot rejting na zemjata mo`e u{te da se namaluva.

P

Kratkoro~niot rejting na gr~kite hartii od vrednost ostanuva na stepenot C. So novoto vrednuvawe, Grcija e oddale~ena samo ~etiri stepeni od najniskata kategorija D, a momentalno se nao|a pozadi Ekvador, Jamajka, Pakistan i Grenada. Vakva kategorija bi dovela do ogromni posledici za evropskiot bankarski sistem. Gr~kata Vlada izrazi razo~aruvawe poradi vakvata odluka na rejting-agencijata, bidej} i spored Atina ne bile zemeni predvid ogromnite finansiski reformi koi se vo tek vo zemjata, kako i faktot {to taa e ~lenka na evrozonata.

GR^KATA VLADA MORA DA ZA[TEDI A[TEDI 28,4 MILIJARDI JARDI EVRA Gr~kiot Parlament na krajot od ovoj mesec treba eba da go usvoi oi planot zaa za{teda na 28,4 mili-jardi evraa do 2015 godina, voo {to se vklu~uva i privatizacija izacija na dr`aven en imot, kako i kratewe ratewe na socijalnite te uslugi.

Planot pretretstavuva preduslovv za isplata ta na tran{ata ata od 12 milijardii evra od prviot paket za pomo{ naa

Grcija. Za finansiskata sostojba na Grcija dopolnitelno }e se rasprava na 20 juni vo Luksemburg, a so ovaa tema }e se zanimavaat i {efovite na dr`avi i vladi na EU na samitot vo Brisel na 23 i 24 juni. Grcija deneska }e bide celosno blokirana poradi 24- ~asovniot generalen {trajk organiziran od sindikatite, vo znak na protest poradi novite drasti~ni ekonomski merki na Vladata na Papandreu.

EVROPEJCITE ZABRZANO RABOTAT NA RE[ENIE ZA GR^KIOT PROBLEM Pottiknata od predlogot na Germanija, Evropskata komisija (EK) momentalno raboti na proekt za dogovor, spored koj, bankite }e mo`e dobrovolno da gi prodol`uvaat kreditite za Grcija. Evropskiot komesar za

RUBINI: KINA PO 2013 GODINA NAGLO ]E VLEZE VO RECESIJA ina se soo~uva so golema verojatnost za naglo preminuvawe vo recesija, dodeka evrozonata ako ne ja re{i dol`ni~kata kriza vo idnina }e se soo~i so u{te pogolemi problemi, predupredi v~era ugledniot ekonomist, Nuriel Rubini.

Kina vo tekot na krizata na likvidnosta na me|unarodnite pazari na kapital izbegna premin

K

vo recesija, no vo periodot koj sleduva po 2013 godina, }e se soo~i so mo`en pad na aktivnosta, bidej}i te{ko deka }e mo`e da gi zgolemi vlo`uvawata.

Zborovite na Nuriel Rubini budno gi sledat investitorite niz svetot, poradi toa {to toj go predvide kolapsot na pazarot na nedvi`nini vo SAD, koj ja pottikna recesijata vo svetskata

ekonomija.

“Vlo`uvawata vo Kina ve}e sega ~inat polovina od nejziniot BDP”, predupredi Rubini i dodade deka podatocite od istorijata poka`uvaat deka prekumernite vlo`uvawa rezultiraat so nagla recesija, naveduvaj}i gi primerite na Sovetskiot sojuz od {eesetite godini od minatiot vek i krizata vo Isto~na Azija od 1997 godina.

POTREBNI SE ITNI FINANSISKI REFORMI VO EVROZONATA retsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, kako reakcija na dol`ni~kata kriza vo evrozonata, pobara sproveduvawe na “itni” finansiski reformi koi }e ovozmo`at brzo i efikasno sankcionirawe na zemjite od EU {to }e gi prekr{at propisite.

Tri{e na konferencija vo London vo ponedelnikot istakna deka dol`ni~kata kriza {to gi prinudi EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) finansiski da gi pomognat prezadol`enite zemji-~lenki na evrozonata Grcija, Irska i Portugalija, gi stava pod znak pra{awe regulativite vo evrozonata. “Dol`ni~kata kriza na tri pomali zemji~lenki na evrozonata uka`a na potrebata od itno sproveduvawe reformi vo fiskalnata i makroekonomska kontrola nad instituciite vo Evropa”, izjavi Tri{e vo svoeto izlagawe.

Krizata gi poka`a slabostite na zakonskata ramka za ekonomsko upravuvawe so evrozonata, {to e problem koj treba itno da bide re{en, izjavi prviot ~ovek na ECB i povika na voveduvawe brzi i vo golema mera avtomatski kazni za ~lenkite na evrozonata so golem buxetski deficit.

Osven toa, kaznuvaweto mora da bide i poefikasno so cel zemjite-~lenki da bidat prinudeni da se pridr`uvaat do propisite, istakna Tri{e.

P

ekonomski pra{awa, Oli Ren, vo intervju za “Zidoj~e Zidoj~e cajtung” navede deka “dr`avite-~lenki ve}e ne se tolku daleku od

zaedni~ko re{enie kako nekoi”. Vo {to smetaat neko momentot se razgleduvaat razli~ni varijanti za va olesnuvawe ol nna Grcija ppri vra}aweto na w dolgot. Del do od dr`avite Germanija, kako Germ predlagaat da se prodol`i rokot za vra}awe na zaevra}aw mite za gr~kite obvrznici. obvrzn Evropskata Evr centralna ce banka (ECB), ba pak, posakupa rollover ili va rol avtomatsko avt preddogovpr arawe - mear hanizam vo ha koj kreditoko ri na Grcija dobrovolno dob }e gi obno-

172

milijardi evra mo`e da iznesuva novata finansiska pomo{ za Grcija

vat zaemite po istekot na dr`avnite obvrznici.

Isto taka, ovaa nedela se o~ekuva ministrite za finansii na EU da publikuvaat zaedni~ka deklaracija za poddr{ka na Grcija, so koja }e se anga`iraat da napravat s$ {to e neophodno za da se obezbedi stabilnost na evroto.

Idnata nedela treba da bide re{eno dali evropskite lideri }e predlo`at nov paket-finansii za Grcija otkako lani odobrija 110 milijardi evra zaem koj ne uspea da ja zakrepne ekonomijata na dr`avata.

VREDNOSTA NA GLOBALNIOT PAZAR NA OGLASUVAWE BLIZU 500 MILIJARDI DOLARI

ajnovite prognozi poka`uvaat deka svetskiot pazar na oglasuvawe }e go zgolemi tempoto vo narednite nekolku godini, pri {to zna~aen rast }e zabele`i onlajn-oglasuvaweto.

Vrednosta na globalniot pazar na oglasuvawe }e se zgolemi za 3,9% ovaa godina, na pove}e od 494 milijardi dolari, poka`uvaat najnovite prognozi od analiti~kata

N

kompanija eMarketer.

Vkupnata potro{uva~ka na oglasuvawe, vklu~uvaj}i Internet, pe~ateni mediumi, televizija, radio i nadvore{no reklamirawe, }e zabele`at stabilni, ednocifreni stapki na rast do 2015 godina, koga vkupnata vrednost na ovoj pazar }e dostigne re~isi 600 milijardi dolari.

Spored procenkite na eMarketer, visoki stapki na rast }e zabele`at

internet-oglasuvaweto, koe ve}e ovaa godina na globalno nivo treba da ja nadmine vrednosta od 80 milijardi dolari, {to pretstavuva rast od 17,2% vo odnos na prethodnata godina i 16,2% na vkupniot oglasuva~ki pazar.

Prognozite, isto taka, poka`uvaat deka vrednosta na onlajn-oglasuvaweto vo svetot }e nadmine 100 milijardi dolari vo 2013 godina.

Feqton

18

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

BRANATA ITAIPU

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

03

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

“KINESKIOT YID” NA BRAZIL PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital gogoski@kapital.com.mk com mk

o 1994 godina, Amerikanskoto zdru`enie na grade`ni in`eneri ja proglasi branata Itaipu za edno od “sedumte svetski ~uda na moderniot svet”. Ova ogromno zdanie voedno e i najgolemata hidroelektri~na centrala vo svetot. Na jazikot Guarani, imeto na branata zna~i “glasot na kamenot”, a vo ~est na gradbata amerikanskiot kompozitor Filip Gles duri ima napi{ano i simfoniska kantata nare~ena “Itaipu”.

Ovaa megastruktura se nao|a na gorniot tek na rekata Parana na samata granica me|u Brazil i Paragvaj, i e zaedni~ki proekt na dvete vladi. Interesno e deka vo po~etokot, Argentina be{e zagri`ena deka ako se pojavi konflikt, Brazil mo`e da ja otvori branata i da go poplavi glavniot grad na Argentina, Buenos Aires.

Taka, vo 1979 godina be{e potpi{ana spogodba (Acordo Tripartite), so {to bea opredeleni granici do koj stepen smee da se podigne nivoto na vodata vo vododelnicata koja ja delat site tri zemji.

No, Argentincite imale i od {to da stravuvaat. Ezeroto {to go formira ovaa brana e dolgo pove}e od 160 kilometri i sodr`i okolu 29 milijardi toni voda!

Inaku, za da se dobie vakvo ogromno koli~estvo na voden potencijal, u{te pred da

V

Branata r Itaipuu se narekuva r u “sedmoto svetsko ~udo u na moderniot r svet”. Vo 2008 godina I Itaipu go sru{i svojot j rekord k na proizvodstvo, so toa {to proizvede 94,68 94 68 milijardi j kilovati struja. Ova koli~estvo elektri~na energija zadovoli okolu 90% od potrebite za struja vo Paragvaj i re~isi 20% od potrebite vo Brazil po~ne izgradbata vo 1975 godina, in`enerite moraa da go smenat tekot na sedmata najgolema reka vo svetot.

Pove}e od 50 milioni toni karpi i zemja bile pomesteni za da se sozdade zaobikolen tek koj iznesuval 150 metri vo {irina, 90 metri dlabo~ina i 2 kilometri dol`ina. Za da go ostvarat planiranoto i da go zavr{at kanalot, na rabotnicite im trebalo tri godini.

KAKO SE GRADE[E ITAIPU Locirana na brazilskoparagvajskata granica i ne mnogu daleku od granicata so Argentina, prviot ~ekor od inicijativata za izgradba na ovaa brana be{e prezemen vo 1966 godina, koga Ministerstvata za nadvore{ni raboti na Brazil i Paragvaj potpi{ale zaedni~ka izjava poznata kako “Aktot od Igazu”.

Na 26 april 1973 godina, dvete vladi potpi{aa dogovor “za razvoj na hidroelektri~ni resursi na rekata Parana” i ja osnovaa ITAIPU Binacional, kompanija so pravni, administrativni i finansiski kapacititi i tehni~ka odgovornost za planirawe, osnovawe i rabota so fabrika.

Tuka da spomneme deka uslovite na spogodbata, koja

istekuva vo 2023 godina, bea pri~ina za golemo nezadovolstvo vo Paragvaj. Vladata na pretsedatelot Lugo bara{e obnova na pregovorite so Brazil okolu uslovite na spogodbata, koj, pak, dolgo vreme se sprotivstavuva{e na kakvi bilo novi pregovori.

Sepak, i toa se re{i vo 2009 godina koga Brazil se soglasi na popovolna isplata na

elektri~na energija na Paragvaj i, isto taka, mu dozvoli na Paragvaj da go prodava vi{okot energija direktno na brazilski kompanii, namesto samo preku brazilskiot elektroenergetski monopol.

Da se vratime na izgradbata.

Vo 1970 godina, zdru`enieto koe go formiraa kompaniite IECO od SAD i ELC Electroconsult od Italija pobedilo

SNABDUVA CELA EDNA DR@AVA?! ranata Itaiupu e visoka 196 metri i dolga re~isi osum kilometri. Iako nejziniot glaven del e napraven od ogromni betonski delovi koi se spoeni zaedno i formiraat prazna komora, branata vsu{nost pretstavuva nekolku razli~ni brani spoeni zaedno. Od levata strana na glavniot del ima zemjena brana, pa kamena brana, a od desnata strana se nao|a betonskata brana.

Bez somnevawe, strukturata na branata e impresivna, no samata hidrocentrala predizvikuva u{te pogolemo odu{evuvawe. Delumno smestena vo rekata Parana, dolga e 800 metri i se sostoi od 20 hidroelektri~ni generatori, a sekoj od niv e dolg po 16 metri. Sekoj generator proizveduva okolu 700 megavati elektri~na energija pri protok od 160 toni voda niz sekoja od turbinite, vo edna sekunda.

Na po~etokot branata se sostoe{e od 18

B

na me|unarodnoto natprevaruvawe za istra`uvawe na izvodlivosta na proektot i objasnuvawe na proektot za izgradba. So rabota na proektite se po~nalo vo fevruari 1971 godina.

Po dve godini, vo 1973 godina, Brazil i Paragvaj ja potpi{aa Spogodbata Itaipu, zakonskata alatka potrebna za hidroelektri~na eksploat-

generatori, no vo 2006 i 2007 godina bea dodadeni u{te dva generatori, pa celiot proekt kone~no be{e kompletiran. Vkupniot kapacitet na proizvodstvo na hidrocentralata iznesuva 14.000 megavati, no spored dogovorot me|u Paragvaj, Brazil i Argentina, istovremeno mo`at da rabotat samo 18 edinici.

Otkako bea zavr{eni po~etnite 18 generatori vo 1982 godina, portite od kanalot bea zatvoreni, so {to se formira{e rezervoar na branata. Vo tekot na narednite dve nedeli, obilnite do`dovi, koi predizvikaa i poplavi, go podignaa nivoto na vodata na okolu 100 metri, dostignignuvaj}i go nivoto na prelevawe.

Vo 2008 godina Itaipu go sru{i svojot rekord na proizvodstvo, so toa {to proizvede 94,68 milijardi kilovati struja. Ova koli~estvo na elektri~na energija zadovoli okolu 90% od potrebite za struja vo Paragvaj i re~isi 20% od potrebite vo Brazil.

Ako vkupnata povr{ina na ezeroto,

acija od strana na dvete zemji na rekata Parana.

Slednata godina, pak, be{e sozdadeno i Dvonacionalnoto telo “Itaipu” koe treba{e da upravuva so izgradbata na centralata. Taka vo januari 1975 godina kone~no po~na i nejzinata izgradba.

Za da se ovozmo`i izgradbata, vo 1978 godina rekata Parana, edna od najgolemite reki

na nominalno nivo, bi se pokrila so son~evi moduli, silata na centralata bi bila 135.000 MWh, {to }e proizveduva 230 TWh godi{no. Za istiot ishod, obi~na solarna elektrana bi ~inela 132 milijardi dolari.

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO PROCTER & GAMBLE MORA DA BRI^I POVE]E INDIJCI? Oblo`uvaj}i se na vnatre{en rast, kompanijata saka da ubedi {to pove}e lu|e na {to pove}e mesta da gi koristat nejzinite brendovi ekoj ponedelnik nautro izvr{niot direktor na Procter & Gamble (P&G), Bob Mekdonald, gi sobira ostanatite izvr{ni direktori okolu masata vo vid na ragbi-topka vo kancelariite na kompanijata vo Sinsinati. Toj i negoviot tim ja gledaat digitalnata mapa na svetot od 360 stepeni i gi dogovaraat svoite idni potezi.

Otkako Mekdonald dojde na ~elo na P&G pred dve godini toj se oblo`i deka }e uspee da go zajakne gigantot za proizvodi za {iroka potro{uva~ka na pote{kiot na~in – preku sistematsko preobrazuvawe na {to pove}e lu|e niz svetot vo potro{uva~i na kompanijata. Za razlika od svojot prethodnik, Lafli, koj vo 2005 godina potro{i 57

S

milijardi dolari za da go kupi Gillette - koj minatata godina ima{e udel pogolem od 10% vo prihodite na P&G, koi, pak, iznesuvaat 78,9 milijardi dolari – Mekdonald ne e vo potraga po golemo prezemawe. Namesto toa, toj se potpira na bezbrojnite pro{iruvawa na postoe~kite brendovi. Toa zna~i da gi ubedi ma`ite vo Indija da se bri~at so `ileti za edna upotreba, da gi ubedi afrikanskite `eni vo poleznosta na zapadnite proizvodi za intimna higiena i na Amerikancite da im prodade {to pove}e izbeluva~i za zabi.

“Moja odgovornost i odgovornost na ostanatite direktori e da otkrieme kako da postigneme rast bez prezemawe”, veli direktorot, koj minal osum godini rabotej}i vo Azija.

Fokusot na Mekdonald kon vnatre{niot rast nosi so sebe mnogu rizici. Kako prvo, goleminata na P&G zna~i deka na kompanijata & e potreben ogromen bran od novi proda`bi samo za da gi postigne predvidenite 4% rast na proda`bata za ovaa godina. Momentalnata strategija za pro{iruvawe na pazarite nadvor od SAD – ovie pazari ve}e imaat udel od 60% vo proda`bata na P&G – isto taka zna~i deka kompanijata pote{ko }e go zgolemi profitot, zatoa {to stranskite mar`i se poniski od tie za amerikanskiot pazar. Zatoa, nekoi od investitorite se pla{at deka naso~enosta na Mekdonald kon organski rast nema da bide dovolna za zgolemuvawe na cenata na akciite na kompanijata, koja sega se dvi`i

okolu 65 dolari po akcija, {to e mnogu pomalku od 73 dolari, kolku {to postignaa akciite vo dekemvri 2007 godina.

Mekdonald predviduva deka P&G }e ima pet milijardi mu{terii do 2015 godina od 4,2 milijardi minatata godina. Tie momentalno nudat samo polovina od 38 kategorii na proizvodi vo mnogu od nivnite najdobri 50 pazari. Toj veli deka pritisokot vrz potro{uva~kata na proizvodite na P&G vo Kina, Indija, Indonezija i supsaharska Afrika do nivoto koe kompanijata go dostigna vo Meksiko }e dovede do dopolnitelni 60 milijardi dolari od proda`bite godi{no.

Poradi toa, toj raboti naporno za da privle~e mu{terii od brzoraste~kite pazari so proizvodi koi se hitovi na

Zapad. Vo Indija, kade {to 50% od ma`ite odat na berber za bri~ewe, P&G minatata godina po~na kampawa “@enite protiv mrzlivite ma`i” za da zgolemi ~isteweto po domovite. Toa opfa}a{e analizi koi poka`uvaat deka `enite pove}e sakaat izbri~eni ma`i i televiziski reklami kade {to `enite vo kombiwa posegaat po ma`ite i gi bri~at so `iletot Gillette Mach3. Kampawata, zaedno so u{te eden nov povtin `ilet, mu pomogna na P&G za pomalku od dve godini da osvoi polovina od proda`abata na `iletite vo zemjata.

Spored ekspertite, P&G mora da porasne za 4% za da gi dostigne o~ekuvawata. Klu~nata strategija e menuvaweto na odnesuvaweto na potro{uva~ite vo stranstvo.

Feqton

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

19

N po~etokot na izgradbata, Argentina be{e zagri`ena deka ako se pojavi konfNa likt, Brazil mo`e da ja otvori ovaa ogromna brana i da go poplavi glavniot grad na Argentina, Buenos Aires. A Argentincite imale i od {to da stravuvaat. Ezeroto {to go formira ovaa brana e dolgo pove}e od 160 kilometri i sodr`i okolu 29 milijardi toni voda! vo svetot, be{e prenaso~ena so cel del od re~noto korito da se isu{i.

Spored podatocite koi mo`at da se najdat na oficijalni internet-stranici, na izgradbata na branata rabotele okolu 40.000 rabotnici.

Otkako zavr{i rabotata na branata i vratite na strani~niot kanal se zat-

vorija, vo 1982 godina po~na da se gradi i rezervoarot na elektranata.

Spored novinarskite podatoci, vo tekot na celiot ovoj period, silnite do`dovi i poplavi go zabrzale procesot na polnewe na rezervoarot, pa vodata dostignala viso~ina od 100 metri za na kraj da gi dopre vratite

[TO ]E SE SLU^I AKO PREKINE SO RABOTA? ako izgleda nevozmo`no, sepak, i toa se slu~uva. Pred pomalku od dve godini, poto~no na 10 noemvri 2009 godina prenosot na energija od centralata be{e celosno prekinat, najverojatno poradi burata koja o{teti tri visokonaponski dalnovodi, no branata ne be{e o{tetena. Ova predizvika masovni prekini na elektri~na energija vo Brazil i Paragvaj. Cel Paragvaj bil vo temnina 15 minuti, a Rio de @aneiro i Sao Paolo pove}e od 2 ~asa.

Spored informaciite od mediumite, do prekinot na elektri~na energija do{lo vo 22:13 ~asot po lokalno vreme. Ovoj prekin najmnogu vlijael vrz jugoistokot na Brazil, ostavaj}i gi Sao Paolo, Rio de @aneiro i Espirito Santo vo potpolen mrak. Slu`benite lica zadol`eni za elektri~na energija izjavija deka do prekin na elektri~na energija do{lo i vo Rio Grande do Sul, Santa Katarina, Mato Groso do Sul, Mato

I

na proto~niot kanal.

Leka poleka, stigna i 1984 godina koga vo Itaipu po~na so rabota prvata edinica za proizvodstvo.

Vkupnata cena za izgradba na Itaipu iznesuvala 20 milijardi dolari, a 50% od ovaa vrednost se direktni investicii i finansiski tro{oci.

Groso, vnatre{nosta na Bahija i delovi od Pernambuko. Pove}eto oblasti dobile elektri~na energija do 00:30 ~asot.

Vo sledniot broj na “Kapi-

tal” }e doznaete za Kulite Petronas koi go “probivaat”

@RTVATA E NEIZBE@NA oga po~na izgradbata na branata, okolu 10.000 semejstva koi `iveeja pokraj rekata Parana bea raseleni.

Najgolemite vodopadi po koli~ina vo svetot, vodopadite Guaira, vlegoa vo sklop na novoformiraniot rezervoar Itaipu.

Brazilskata Vlada go ukina nacionalniot park Guaira Fols (vodopadite Guaira) i so dinamit gi uni{ti podvodnite grebeni kade {to se nao|aa vodopadite za da ovozmo`i posigurna navigacija, istovremeno eliminiraj}i ja mo`nosta za natamo{no vra}awe na vodopadite vo prvobitnata sostojba.

Nekolku meseci pred da se napolni rezervoarot, 80 lu|e zaginaa pri urivawe na prenatrupan most koj ima{e pogled na vodopadite, odzemaj}i gi `ivotite na turistite dodeka gi gledaa vodopadite za posleden pat.

K

INTERESNI FAKTI

Koli~estvoto beton upotrebeno za izgradba na elektri~nata centrala Itaipu bi bilo dovolno da se izgradat 210 fudbalski stadioni so golemina kako taa na Marakana (Estádio do Maracanã); Koli~inata na iskopana zemja i kamewa vo Itaipu e 8,5 pati pogolema od taa pri kopaweto na La Man{, a, pak, koli~inata na beton e 15 pati pogolema; @elezoto i ~elikot koi bea upotrebeni bi bile dovolni za izgradba na 380 Ajfelovi kuli; Branata e visoka 196 metri, {to e ednakvo na 65-katnica; Dokolku Brzil koriste{e termoelektri~na centrala za da ja proizvede elektri~nata energija koja ja proizveduva Itaipu bi bilo potrebno sogoruvawe na 69.000 kubici benzin sekoj den; Cenata za izgradbata na Itaipu ja pravi edna od najskapite gradbi vo istorijata.

Od 1991 godina navamu, pove}e od devet milioni posetiteli od 162 zemji {irum svetot do{le da go posetat ova “svetsko ~udo”.

Fun Business

20

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

NAJBOGATI ATI, A NEMAAT NI 30 GO GODINI ODINI ODINI

SELEBRITI-PORTFOLIJA VREDNI MILIONI

a brojka od 690 milioni dolari, Dokolku se sobere bogatstvoto na samo dvaesetina od niv se dobiva koi se zaraboteni samo vo periodot maj 2010-maj 2011 godina ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o vreme koga lu|eto edvaj vrzuvaat kraj so kraj vo mesecot nekoi ednostavno se rodeni pod sre}na yvezda. Ako porano gi nasleduvale parite na tatkovcite i dedovcite, denes najbogatite lu|e sami gi zarabotuvaat milionite. Mo`ebi ne im trebale dekadi za da stignat do ovaa faza preku vnimatelno investirawe, no sepak, ne prespale bezbroj no}i za da se probijat vo javniot `ivot.

Zamislete, nekoi od niv i pred da napolnat 30 godini se najdoa vo grupata multimilioneri.

Dokolku se proceni bogatstvoto na dvaesetina od niv }e se dobie brojka od 690 milioni dolari koi tie gi zarabotile vo periodot maj 2010-maj 2011 godina. Najmladata yvezda na ovaa lista e peja~ot Xastin Biber. Negovata slava se vivna so brzina na svetlinata, a so toa i negovoto bogatstvo. Na sedumnaesetgodi{na vozrast, koga pogolemiot broj tinejxeri pravat planovi za matur-

V

skite ve~eri, toj go obikoluva svetot so svojata tureneja, a vo me|uvreme snima i dokumentaren film od koncertite. Za izminative 12 meseci Biber uspea da zaraboti 53 milioni dolari, plus nevidena slava. Toa go rangira{e na listata so 100 najbogati selebriti li~nosti.

Sepak, na prvo mesto e Lejdi Gaga, koja zarabotila 170 milioni evra od 137 odr`ani koncerti vo 22 zemji. Vsu{nost, Gaga godinava e na vrvot na site top-listi. Koga stanuva zbor za najkontroverznata peja~ka na dene{nicata, ne postoi kompromis vo proda`bata na nejzinite diskovi. Izminatava godina prodade 15 milioni albumi vo svetski ramki. Se procenuva deka za toj period zarabotila 90 milioni dolari. Sklu~i dogovori so Polaroid, Virgin Mobile, Monster Cable... Ne treba da se zaboravat i tie eden milion dolari koi gi dobi od eden ruski milijarder koj saka{e da se pojavi vo nejziniot spot za pesnata “Alehandro”. Lejdi Gaga uspea na specifi~en na~in da go privle~e vnimanieto na javnosta, bez razlika dali nosi

fustan od `ivo meso ili pristignuva na scena vo jajce. Zna~i, se isplatuva da bide{ poinakov od drugite.

Rijana, pak, od maj 2010 do maj 2011 godina uspea da zaraboti 29 milioni dolari blagodarenie na turnejata, odli~nata proda`ba na albumot, kako i sorabotkata so brendovite od tipot na Fuze Drinks i Venus Rasors. Taa privle~e vnimanie so najnovite tu`bi koi gi pokrena protiv modnata ku}a Gu~i, obvinuvaj}i gi za rasizam, taa e najnovata yvezda koja se bakna so Britni Spirs na scenata, a posledniot videozapis za pesnata Man Down naide na negoduvawe od strana na publikata poradi ubistvoto na ~ovek.

Devet od top-rangiranite selebriti-imiwa na ovaa lista se sportisti. Lebron Xejms zaraboti 48 milioni dolari poslednava godina. Negoviot ugled mo`ebi se razni{a koga se prefrli od Clevlend Cavailers vo Miami Heat, no toa ne vlijae{e na negovata finansiska mo}.

Negoviot dres e najprodavaniot NBA dres, a negovite patiki se najprodavani na pazarot.

Teniskiot igra~ Ro`e Federer ima zaraboteno 47 milioni dolari. Mo`ebi pove}e ne e broj eden vo beliot sport, so ogled na toa deka Rafel Nadal i Novak \okovi} go odminaa na ATP listata, no s$ u{te ima impresivno finansisko portfolio. Ima golemi i va`ni dogovori so Nike, Rolex i Wilson. Toj e edinstveniot {to go prodol`i dogovorot so Gillette minatata godina, otkako {ampionite Tajger Vuds i Tieri Anri ne bea ve}e interesni za ovaa kompanija.

Fudbalskata yvezda na Real Madrid, Kristijano Ronaldo, na samo 26-godi{na vozrast ima zarabotka od 38 milioni dolari. Toj se reklamira preku socijalnite mre`i i stanuva s$ poatraktiven za kompanii od tipot na Nike, Castrol, Clear Shampoo i Banco Espirito. Na Fesjbuk ima pove}e od 25 milioni obo`avateli i okolu tri milioni “sledbenici” na Tviter.

Lajonel Mesi, koj e najdobriot fudbaler izminative dve godini, uspeva da zaraboti godi{no K O M po 16 milioni dolari, a vo

DESETTI TRIUMF NA AUDI NA LE MAN! SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

novativniot model na avtomobilot na Audi, Audi R18 TDIso ultralesna tehnologija, po desetti pat triumfira{e vo Le Man, na edna od najvozbudlivite i najdramati~nite trki vo istorijata na motosportot. Trkata koja trae{e 24 ~asa, ja zadr`a 250 iljadnata publika na patekata do samiot kraj, kako i milionskite gleda~i pred malite ekrani, koi so golema vozbuda gi sledea Marsel Fesler ([vajcarija), Andre Loterer (Germanija) i Benoa Treluer (Francija). Voza~ite na Audi triumfiraa so prednost od 13,420 sekundi po 24-~asovna bitka so nevremeto.

“Ova be{e fantasti~en triumf vo ekstremni uslovi za Audi ultralesnata tehnologija”, izjavi Rupert [tadler, pretsedatelot na upravniot odbor na Audi AG, koj ja slede{e trkata vo boksot. [tadler dodade: “I minatata godina pobedivme

I

blagodarenie na sigurnosta i efikasnosta.

Ne samo {to go imavme najsigurniot, tuku i najbrziot avtomobil”.

Vistinska drama se odviva{e na 79-toto izdanie na najpoznatata trka na izdr`livost vo svetot, koja mnogu te{ko se pominuva.

Audi u{te vo prvata tretina od trkata izgubi dva od svoite avtomobili R18 TDI, a

potoa site nade`i bea svrteni kon avtomobilot so brojot 2, koj ja ima{e pol-pozicijata na kvalifikaciite. Po 16 ~asa Fesler, Loterer i Treluer, ostanaa sami vo borbata protiv trite tima na Pe`o, koi se obiduvaa da ja osvojat pobedata. Vo nedelata rano nautro, ~etirite najbrzi vozila bea so nekolku sekundi razlika. Vodstvoto postojano se menuva{e, poradi razli~nite strategii na timovite. Postojanosta na noviot Audi R18 TDI bila impresivna. Za vreme na celata trka voziloto so brojot 2, nemalo potreba da zastane na nitu eden neplaniran pit-stop. Edinstveno rezervoarot za gorivo predizvikal mala glavobolka za {efot na Audi Motorsport, d-r Volfgang Ulrih i tehni~kiot direktor na Audi Sport Team, Ralf Juster. No, so noviot triumf, site mali pre~ki ve}e se zaboraveni.

svoeto portfolio na dogovori gi dodade Adidas, PepsiCo, Konami, Piguet, Cherry i AirEuropa.

Rafael Nadal ima 31 milion dolari na samo 25-godi{na vozrast. Poslednava godina zaraboti 10,5 milioni dolari, a ja po~na so reklamirawe na Bacardi i Armani, a gi prodol`i sorabotkite so Nike, Babolat i Kia Motor. Pretstavnicite od Holuvud isto taka se sostaven del od ova rangirawe, pa yvezdite od sagata “Samrak”, Robert Patinson i Kristen Stjuart, imaat zaraboteno po 20 milioni izminative 12 meseci.

Tie najverojatno }e ostanat isto taka visoko rangirani so ogled na toa {to fran{izata za “Samrak” predviduva u{te dve novi prodol`enija.

Sekako deka na ovaa lista se najdoa i Bijonse Nouls, Tejlor Svift, Keri Andervud, koi so svoite izvonredni glasovni mo`nosti uspeaja da go zbogatat i svoeto konto vo bankata pred da napolnat 30 godini.

E R C I J A L E N

O G L A S

K1

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

GDCF

PREZENTACIJA NA ME\UNARODNATA SERTIFIKACISKA PROGRAMA ZA KARIERNI SOVETNICI (GCDF) STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

arieri

TEMA NA BROJ

BIZNIS-ETIKA

NAMESTO NA GR^KI PLANTA@I, NA BERBA NA PE^URKI VO MAKEDONIJA

VODI^ ZA BIZNISNETVORKING STRANA 24

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 15. JUNI. 2011

TEMA NA BROJ

S INTERVJU

Skot Gudstejn, web guru na Obama

Usnata preporaka e najgolemata reklama!

Skot Gudstejn e eden od najvlijatelnite mediumski eksperti vo svetot i web guru na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama. Toj neodamna prisustvuva{e na konferencijata Social Media revolution vo Zagreb, Hrvatska, kade {to zboruva{e za mo}ta na mediumite i redefiniraniot koncept na marketingot vo digitalnata era.

Vo ekskluziven razgovor za “Kapital”, Gudstejn zboruva za ovie pra{awa i za svoite viduvawa i predizvici vo komunikacijata preku novite socijalni platformi... [to mislite za podemot na socijalnite mediumi. Dali se bli`i krajot za mediumite takvi kakvi {to gi znaeme i koe e re{enieto za niv?

Smetam deka ima mesto za site mediumi na pazarot. Pred 100 godini lu|eto tvrdea deka televizijata }e go ubie kinoto. I televizijata i kinoto s$ u{te se prisutni. No, kinoto mora{e da se promeni i da poka`e zo{to s$ u{te e relevantno. Porano vo kinata se gledale vesti. Sega kino-salite se poinakvi otkolku na po~etokot, pa ve}e nikoj ne odi vo kino za da gleda vesti.

Mislam deka i televizijata }e se promeni i }e stane pointeraktivna. Osven digitalizacijata, }e ima i konvergirawe, YouTube i Google }e gi gledate na va{iot televizor. Koga }e se zgolemi brojot na lu|e {to imaat Google TV, va{eto {ou mo`e da dojde vo situacija da se natprevaruva so prebaruvawata na lu|eto na YouTube na istata tema.

Odedna{, politi~ki komercijalen spot mo`e da se natprevaruva protiv videoto na va{iot sosed, koj snimil ne{to so svojata kamera i go stavil na YouTube. Taka, s$ }e se naso~i kon spojuvawe na televizijata i internet-prebaruvawata, site digitalni sodr`ini, YouTube, Google, kako i ostanatite audio i videosodr`ini. [to }e se slu~uva so vesnicite i spisanijata?

Mislam deka vesnicite se industrija vo izumirawe poradi tro{ocite za hartija.

Mislam deka dolgite i srednite novinarski statii se mo{ne va`ni, no podemot na tabletkompjuterite, nivnata pogodnost i niskata cena pridonesuva novata generacija da stane kompletno digitalizirana.

Smetam deka spisanijata }e pre`iveat, no }e mora da se prilagodat i da izrabotat svoi tablet-verzii. Dolgite novinarski formi na pi{uvawe s$ u{te se mnogu potrebni vo dene{no vreme.

PRODOL@UVA NA STR.25

MENAXMENT NA SOSTANOCI STRANA 25

KOLUMNI AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA

ZO[TO MENAXERITE SAKAAT DA SE KLONIRAAT? STRANA 24

ZORAN XURXEVI]

USOGLASETE GO PROIZVODNIOT SO BIZNISPLANOT

STRANA 24

MISLA NA NEDELATA SITE IMAAT KORIST OD SOVETUVAWETO, ZATOA [TO KOGA SE VO TEKOT NA IGRATA TE[KO E DA MISLAT SAMI NA SÉ.

XIM RON AMERIKANSKI PRETPRIEMA^, AVTOR I MOTIVACISKI SPIKER

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!

22 KARIERI

SREDA / 15/06/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

SEZONSKITE RABOTNICI GODINAVA ]E OSTANAT DOMA

Namesto na gr~ki planta`i na berba na pe~urki vo Makedonija IVANA ANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk eva@kapital.com.mk

k do neodamna prva ko asocijacija za sezonska rabota be{e berba na gr~kite planta`i, rabota vo barovi na {panskite pla`i ili na slovene~kite i germanskite grade`ni objekti, denes taa slika zna~itelno e smeneta. Krizata {irum Evropa ja namali pobaruva~kata za sezonci, ~ij broj od Makedonija e zna~itelno opadnat. Za smetka na toa, zgolemena e pobaruva~kata na sezonski rabotnici od strana na doma{nite kompanii.

“Ako do 2009 godina od Makedonija za sezonska rabota vo stranstvo zaminuvaa od 20.000 do 25.000 sezonski rabotnici, godinava taa brojka ne

A

nadminuva ni 5.000 rabotnici”, veli Zoran Ko~ovski, direktor na agencijata Kouzon. TTojj objasnuva vo C Crna Gora, K bj G Hrvatska, Slovenija i po{iroko vo Evropa, izminative dve godini po~naa da se zatvoraat za priem na sezonski rabotnici poradi golemata nevrabotenost, {to e evidentno i od samite brojki.

Primer, so najnovite zakonski izmeni vo Grcija kompaniite mo`at da vrabotuvaat 83% Grci, a samo 13% stranci me|u koi i tie od Evropskata unija. Noviot zakon vedna{ se odrazi na mo`nosta za rabota na sezoncite.

“Ako porano vo Grcija za sezonska rabota na planta`i ili vo barovite na ostrovite odea od 5-7.000 Makedonci, sega brojkata e mnogu namalena.

Samo preku na{ata agencija ako porano ispra}avme od 700 do 800 sezonski

Sezonskata rabota do`ivuva seriozni transformacii. Se namaluva pobaruva~kata na sezonska rabotna sila od nadvor, a raste doma. Agenciite za privremeni vrabotuvawa velat deka najgolema pobaruva~ka za sezonskite rabotnici letovo se o~ekuva vo grade`ni{tvoto, zemjodelstvoto i ugostitelstvoto rabotnici, godinava takvi edvaj ima 15-ina”, veli Ko~ovski.

Vo Crna Gora, koja objavi deka letovo }e ima potreba od 15.000 sezonski rabotnici za potrebite na turizmot, grade`ni{tvoto i ugostitelstvoto, godinava spored procenkite na agenciite }e zaminat okolu 1.000 rabotnici. Porano vo ovaa zemja na sezonska rabota odea 3.000 do 5.000 Makedonci.

SEZONCITE OSTANUVAAT DOMA Vo vakvata regionalna konstelacija sezonskite rabotnici }e ~ekaat da se otvorat pla`ite vo Ohrid, Pre-

spa i Dojran, a postru~nite da bidat anga`irani od nekoja grade`na kompanija.

Najgolema pobaruva~ka za sezonskite rabotnici vo Makedonija letovo se o~ekuva vo grade`ni{tvoto, zemjodelstvoto i ugostitelstvoto.

“Kolkavi se potrebite za seznski rabotnici sekoga{ zavisi od nara~kite koi gi imame za izveduvawe na grade`nite raboti pri {to sekoga{ anga`irame doma{ni rabotnici”, veli Riste Treneski, menaxer vo Remis, grade`na kompanija za visokogradbi.

RASTE POTREBATA ZA KARIERNI SOVETNICI?!

PREZENTACIJA NA ME\UNARODNATA SERTIFIKACISKA PROGRAMA ZA KARIERNI SOVETNICI (GCDF) IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

ra|anskata organizacija Moja kariera, vo partnerstvo so Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera, so poddr{ka od Proektot za konkurentnost na USAID, minatata nedela pred pove}e od 40 pretstavnici od makedonski kompanii ja pretstavija Me|unarodnata sertifikaciska programa za sovetnici za razvoj na kariera (GCDF - Global Career Development Facilitator), koja }e po~ne vo septemvri.

G

Programata za kariernite sovetnici, koja dosega vo svetot ja pominale pove}e od 57.000 sertificirani sovetnici od SAD, Kanada, Kina, Koreja, Germanija i drugi zemji, sega e dostapna i za makedonskiot pazar. Pravo na u~estvo imaat site so univerzitetska diploma koi dosega imale najmalku trigodi{no rabotno iskustvo povrzano so razvoj na kariera, obuki ili istra`uvawa.

Pokraj pretstavnici koi rabotat so ~ove~ki resursi vo odredeni kompanii, kako Sivus, Sport Lajf oblo`uvalnici, Kam marketi,

vrabotuvawe.kom, Skopski saem i drugi, na prezentacijata zainteresiranost poka`aa i nekolku pretstavnici od privatnite i dr`avnite osnovni i sredni u~ili{ta vo Skopje.

Prisutnite razvija dolga diskusija na temata za planiraweto na karierniot pat na lu|eto. Obrazovnite institucii poso~ija deka e potrebno da se otvorat karierni centri vo sekoja obrazovna ustanova za da gi sovetuvaat mladite, koi s$ po~esto ne znaat {to sakaat da rabotat vo `ivotot.

“Mnogu ~esto se slu~uva da gi pra{ame

mladite zo{to se zapi{ale vo ova sredno u~ili{te ili na koj fakultet sakaat da studiraat, a tie da ne znaat da ni odgovorat”, istakna psiholog od edno sredno u~ili{te.

Kariernite sovetnici, koi minatata godina bea i prvite koi se zdobija so vakov sertifikat, poso~ija deka mladite koi nemaat nikakvi `elbi ili interesi se najte{kata kategorija za sovetuvawe.

Pretstavnicite od kompaniite naglasija, pak, deka tie se sudruvaat so problemi na mladi li~nosti koi nemaat nikakva vizija

KARIERI 23

SREDA / 15/06/2011 / KAPITAL

HR BRIEF ZORAN KO^OSKI

RADE NENADI]

DIREKTOR NA AGENCIJATA KOUZON

“Ako do 2009 godina od Makedonija za sezonska rabota vo stranstvo zaminuvaa od 20.000 do 25.000 sezonski rabotnici, godinava taa brojka ne nadminuva ni 5.000 rabotnici.”

4-5

pati e namalen brojot na sezonski rabotnici koi letovo }e rabotat vo stranstvo

57%

od agrarnite kompanii baraat sezonci so sredno obrazovanie

Od nego doznavame deka do neodamna grade`nite kompanii imale problemi so osiuguraweto na rabotnicite, no so pojavata na agenciite za privremeno vrabotuvawe toa e regulirano.

“Stanuva zbor za lu|e koi nemaat nekoi osobeni kvalifikacii, koi se vodat na nekoj na~in kako praktikanti prijaveni so plata i koi ako se poka`at dobri podocna gi zadr`uvame na rabota”, veli toj. I od grade`nata kompanija N\ in`enering potvrduvaat deka vo maj ima najgolema potreba za sezonski rabotnici, najmnogu plo~kari, gipsari i moleri i drugi rabotnici.

Potvrduvaat deka nivnoto anga`irawe odi te{ko poradi lo{oto iskustvo sezonskite rabotnici da se anga`iraat, no da ne se ispla}aat celosno.

HOTELIERITE VRABOTUVAAT SEZONSKI PREKU OGLASI ZA RABOTA Od agenciite za vrabotuvawe velat deka hotelite godinava ne se mnogu zainteresirani za sorabotka, dodeka hotelierite so koi razgovaravme velat deka anga`iraat toga{ koga imaat potreba.

Od Hotel Gorica vo Ohrid velat deka vo ekot na sezonata, koga imaat pove} e turisti anga`iraat sezonski rabotnici, naj~esto kelneri, gotva~i i sobarki, koi gi vrabotuvaat na eden, dva ili tri meseci.

Vo periodot od maj do oktomvri vo Hoteli Metropol AD Ohrid anga`iraat 30% - 35 % pove}e kelneri, sobarki i gotva~i, vo zavisnost od popolnetosta na hotelskite kapaciteti, nastanite koi se organiziraat i kategorijata na gosti koi prestojuvaat.

“Obi~no anga`irame lica, po prethodno objaven oglas, koi ve}e rabotele kaj nas, gi znaat rabotnite zada~i

za svojata kariera. Tie gi kritikuvaa i izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, koi nametnuvaat zadol`itelna praktika za studentite koi ne se efikasni, voop{to.

Spored nivnite stavovi, fakultetite se razlikuvaat spored nasokite {to im gi davaat na studentite koga gi ispra}aat na praktikantska rabota vo kompaniite.

Zaklu~ocite od diskusijata bea deka svesta

KADE SE POTREBNI KARIERNITE SOVETNICI? 1. Agencii za vrabotuvawe 2. U~ili{ta 3. Univerziteti 4. Trening-centri 5. Oddeli za ~ove~ki resursi 6. Privatni konsultantski firmi 7. Gra|anski/neprofitni organizacii

MALKU @ENI SE NA ^ELO NA RAKOVODNITE FUNKCII VO ZEMJAVA

DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVREMENI VRABOTUVAWA PARTNER

“Deset dena dvajca vraboteni od na{ata agencija go posetija bukvalno sekoj lokal, firma i hotel vo Ohrid i se uverivme deka ne postoi nikakov interes za sezonski dogovori za rabota.”

PRI^INI ZA SLABIOT KOMPANISKI INTERES ZA SEZONSKI VRABOTUVAWA 1. Nedovolna motivacija na rabotnicite za barawe rabota 2. Mali nadomestoci i mo`nost za povisoki primawa vo sosednite zemji 3. Strav da ne se zagubi socijalnata pomo{ 4. Strav od gubewe na penzijata i socijalnite prava

BERA^ITE NA PE^URKI SE NAJBARANI SEZONCI

KORISNICI NA SOCIJALNA POMO[ NEVRABOTENI (PRIJAVENI VO AVRM) STUDENTI DRUGI Izvor : Izve{taj za istra`uvawe na regulativata i praktikata vo sezonskite vrabotuvawa vo agrobiznisot vo R. Makedonija /avgust 2010

i specifiki na objektite vo koi vo minatoto go imale svojot raboten anga`man”, izjavuva Mihajlovski Zoran, izvr{en direktor na hotelite Matropol. “Vo nedostig od takvi lica, normalno, pravime dopolnuvawe na rabotnite mesta, so procenka za nivnite rabotni sposobnosti, iako s$ u{te e vo za~etok sorabotkata so agenciite za privremeni vrabotuvawa”.

za planiraweto na karierata e poddignata na povisoko nivo, no naglasuvaat deka ne e dovolno samo da se sertificiraat sovetnicite, a potoa da nemaat kade da gi sprovedat svoite znaewa. Vo taa nasoka, treba da se

M

OGLASITE ZA RABOTA GI KORISTAT 71% OD BUGARSKITE KOMPANII eodamne{no istra`uvawe na nevladinata organizacija Evropski institut vo Bugarija poka`uva deka vode~ki na~in za regrutirawe na lu|eto se oglasite za rabota, koi s$ u{te gi koristat duri 71% od bugarskite kompaniite. Na vtoro mesto e metodot “preporaka i li~ni kontakti”, koj se primenuva kaj 60% od firmite. Bavno, no sigurno raste i brojkata na rabotodavci, koi pribegnuvaat kon specijaliziranite internet-stranici (32%).

Kompaniite vo Bugarija, ~ija cel e popolnuvaweto na slobodni pozicii preku socijalnite mre`i, go pravat toa sosema nezabele`itelno, bidej}i studijata na Institutot voop{to ne registrira takvi. Ne se prijaveni nitu organizacii koi se potpiraat na agenciite za vrabotuvawe za da im prepora~aat odredeni kandidati.

N

Izvor : Izve{taj za istra`uvawe na regulativata i praktikata vo sezonskite vrabotuvawa vo agrobiznisot vo R. Makedonija /avgust 2010

PROFIL NA SEZONSKI RABOTINICI VO MAKEDONIJA PO EKONOMSKI STATUS

al e brojot na ruralnite `eni koi se vklu~eni vo zemjodelskite zdru`enija i nevladiniot sektor, a skoro nitu edna od niv ne e na rakovodna funkcija. Vakvite sostojbi se osobeno izrazeni vo poslabo razvienite sredini kade majkata i sopruga, poradi normite {to gi nametnuva tradicionalnoto op{testvo, sedi doma i se gri`i za semejstvoto, se istakna na neodamne{nata rabotilnica “Analizite na FFRM - Federacijata na farmeri na Republika Makedonija”.

Pokraj mentalitetot, pri~ini za toa se i needuciranosta, slabata informiranost i nesogleduvaweto na stranskite i pozitivni iskustva.

Sozdavaweto na sovremen profil na ruralna makedonska `ena i formirawe zemjodelski organizacii }e bidat me|u prioritetnite aktivnosti na FFRM, ~ija cel e i kreiraweto na zdravi lokalni sredini so zajaknati ~ovekovi prava, rodova ednakvost i soodvetna podelba na mo}.

Posebno popularen vo posledno vreme e biznisot so pe~urki i nivnite prerabotki, {to se gleda i od brojot na anga`irani rabotnici.

Minatata godina, USAID sprovede istra`uvawe za regulativata i praktikata kaj sezonskite vrabotuvawa vo agrobiznisot vo koe u~estvuvaa 270 kompanii od sekundarnoto zemjodelsko proizvodstvo tie koi se zanimavaat so prerabotka na ovo{je i zelen~uk, meso, vinarnicite i drugi.

Rezultatite poka`aa deka duri 88% od ovie kompanii imaat potreba od sezonski rabotnici, no samo 78% od niv realno anga`iraat takvi. Na~esto sezonskite rabotnici vo zemjodelstvoto se studenti, korisnci na socijalna pomo{, nevraboteni lica ili penzioneri, a kaj site niv dominira `enskata populacija.

Spored anketiranite kompanii, na pazarot postoi nedostig i nesovpa|awe na koli~estvoto i na kvalitetot na pobaruva~kata i ponudata na sezonski rabotnici vo agrarot. Celi 14% od kompaniite izjavile deka se soo~uvaat so nedostig od rabotna sila, a 21% od niv i so nedostig od kvalifikuvana rabotna sila. Vo odnos na obrazovanieto, pove}e od polovina od kompaniite imaat potreba od sezonski rabotnici so sredno obrazovanie, a 70% od kompaniite ne mo`at da dojdat do takva rabotna sila.

vmre`at dr`avnite institucii, kompaniite i obrazovanieto za da se sozdade dobra podloga preku koja }e se nadmine jazot me|u potrebite i kvalifikaciite na rabotnata sila na pazarot.

HR NASTANI

PRV STARTUP WEEKEND VO SKOPJE SM Fondacijata za prvpat od 24 do 26 juni 2011 godina, }e organizira Startup Weekend vo Skopje, natprevar za inovativni idei fokusirani na IT-tehnologija. Ovoj nastan koj e so licenca od neprofitnata organizacija Startup Weekend od Sietel, Va{ington, ima za cel da sobere mnogu mladi lu|e na edno mesto, koi svoite inovativni idei preku intenzivna rabota i mentorstvo }e gi transformiraat vo uspe{en biznis-model. Natprevarot }e pottikne kreirawe produktivni aplikacii so komercijalna strategija, koi podocna }e mo`at da se implementiraat. Na nastan }e se povikaat potencijalnite pretpriema~i i mladi entuzijasti od site sferi da osnovaat svoja kompanija za samo 54 ~asa, a pobednicite }e dobijat {ansa svoite biznisi da gi realiziraat vo praktika.

P

PLANIRAWE NA PROIZVODSTVOTO ite zainteresirani koi sakaat da nau~at kako da go planiraat proizvodstvoto i da nau~at kakva e ulogata na nabavkata i zalihite, ednovremeno postignuvaj}i optimalna iskoristlivost na kapa-citetite, na 17. i 18. juni ovoj mesec }e mo`at da ja posetat obukata “Planirawe na proizvodstvoto”, vo organizacija na Triple S Learning. Celta e u~esnicite da doznaat kako se pravi detalen strate{ki plan koj se sproveduva so vnimatelno predviduvawe i planirawe na proda`bata, no i da nau~at da napravat dekompozicija na glavnite proizvodni planovi od koi se dobivaat i operativnite planovi na proizvodstvo, planovite za materijali i resursi, planovite za potrebite na kapacitetite i za potencijalnoto terminirawe na proizvodstvoto.

S

36%

OD VRABOTENITE VO MAKEDONIJA NA 18 DO 29GODI[NA VOZRAST SE “MNOGU INVOLVIRANI” SO RABOTODAVCITE, A TOA UPATUVA NA MNOGU STABILNA I PRODUKTIVNA SITUACIJA ZA KOMPANIITE, POKA@UVA POSLEDNOTO ISTRA@UVAWE NA GFK

24 KARIERI

SREDA / 15/06/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

ZO[TO MENAXERITE SAKAAT DA SE KLONIRAAT? Poglednete naokolu. Nasekade ist vid menaxeri. Navistina dosadno.

Pove}e od dosadno. Toa pred s$ e opasno za edna kompanija. Menaxerite najmnogu bi sakale dokolku e mo`no da se kloniraat. Sakaat da ima pove}e kako niv. Isti kako niv. Site da bidat nivno olicetvorenie

AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA Direktor na Direkcija za ~ove~ki resursi Izvozna i Kreditna Banka AD, Skopje

dno istra`uvawe objaveno od kompanijata za konsalting Roland B e r ge r ( Roland Berger) govori deka zad poimite diversity and inclusion (razli~nost i vklu~enost), vsu{nost, ne stoi ni{to zna~ajno. Se gleda navistina eden zna~aen problem, a toa e ednoli~nost vo rakovodnite stilovi. Postapkata za regrutacija mo`e da se opi{e kako klonirawe na samite sebe. Vo ovoj slu~aj, koga se razgovara za kariera i unapreduvawe najgolema {ansa imaat tie {to se isti ili sli~ni na menaxerot.

Procesot se odviva kontinuirano so godini i odedna{ vo menaxmentot sedat isti menaxeri. Monokultura koja e navidum polna so doverba.

Top-menaxment poln so klonovi mo`e da dovede do seriozni pre~ki za uspe{no biznis-rabotewe. Se javuva nedostig od razbirawe za stranski pazari, za klienti koi ne se kako “nas”. Inovativnosta i razbiraweto na

E

kreativniot pristap se daleku za da bidat razbrani.

Vo istra`uvaweto 80% od ispitanicite imaat odgovoreno deka razli~nosta (diverzitetot) e va`na, a od druga strana, samo 20% smetaat deka postoi razli~nost i taa se promovira vo nivnata kompanija.

Sekako deka desna raka e potrebna, no e razli~no vo slu~aite na kapetanot Kirk (Kirk) koj go ima Spok (Spock), potoa Bil Gejts (Bill Gates) koj go ima Stiv Blamer (Steve Ballmer) ili Stiv Xobs (Steve Jobs) koj go ima Tim Kuk (Tim Cook). Tie se komplementarni.

Vo razvienite ekonomii za razli~nosta kako problem obi~no se govori za pra{aweto na `enite i nivnite {ansi za kariera.

Toa zna~i golema prisutnost na ma{kiot pol, odnosno nivna dominantnost vo izvr{nite odbori. Vo Germanija samo 2,5% od ~lenovite na upravnite odbori na 200 najgolemi kompanii se `eni, a sekoj desetti ~len na nadzoren odbor e od `enski pol.

Vo Makedonija ova pra{awe voobi~aeno ima politi~ka, odnosno etni~ka konotacija.

IZLEZETE OD RAMKITE Interesna e prikaznata za Megan Valent (Megan Wallent), rodena kako Majkl Valent (Michael Wallent). Taa pripa|a na

uspe{nite menaxeri vo Majkrosoft (Microsoft) i raboti vo kompanijata od 1996 godina.

Ima raboteno na verziite Internet Explorer 4 do 6. Vo 1999 godina kako Majkl Valent menaxiral tim od 300 in`eneri koi go razvile Internet Explorer.

Vo 2007 godina im soop{tuva na kolegite deka planira da go promeni polot vo `ensko, zema {est nedeli odmor, pominuva pove}e operativni zafati i se vra}a vo 2008 godina kako `ena-menaxer.

Na vrvot na karierata vakva odluka sigurno e te{ko da se donese. Sepak, ovoj primer poka`uva deka postojat menaxeri koi se otvoreni.

Navistina otvoreni i polni so razbirawe na potrebite i `elbite na svoite vraboteni.

Konkretno, vo ovoj slu~aj, i pokraj stravovite na Majkl Valent za mo`ni negativni posledici vrz karierata, se poka`a deka so soodvetna poddr{ka s$ e mo`no. Toj razgovaral so svoite pretpostaveni pred operacijata, gi izvestil za svojata namera i predlo`il kako zaedno so niv ovaa promena da se pretstavi na kompanijata.

Od izve{taite i intervjuata koi se dostapni na Internet mo`e da se zaklu~i deka i pri drasti~na promena kako vo ovoj slu~aj karierata ostanuva da se dvi`i po nagorna linija, bez ogled na

sredinata. Duri vo odredeni intervjua, kako i na svojot blog, Medan Valent pi{uva deka so promenata na polot go promenila i stilot na menaxirawe. Taa izjavuva vo pove}e navrati deka sega duri i podobro ja izvr{uva funkcijata menaxer, od pri~ini {to e poslobodna, iskrena i stana transparentna. So ova nau~ila polesno da komunicira so lu|eto.

KLU^NA PORAKA E OTVORENATA KOMUNIKACIJA I BRUTALNATA ISKRENOST Majkl li~no gi izvestil site za svoite planovi, im napi{al imejl na Bil Gejts i na Stiv Balmer, od koi dobil poddr{ka. Porakata nosi naslov “Jas”. Taa e brutalno iskrena, sosema jasna i bez mo`nost za pogre{na interpretacija. Ispratena e do 100 sorabotnici vo Majkrosoft.

Pra{awata od tipot “Dali }e go koristi ma{kiot ili `enskiot toalet vo kompanijata po negovoto/nejzinoto vra}awe na rabota?” i sli~no, ostanuvaat vo vtor plan.

Razli~nosta mo`e da bide isklu~itelna prednost. Prifa}ajte gi site razli~nosti.

Insistirajte na razli~ni razmisluvawa. Pri selekcija izbegnuvajte da se barate sebesi, za{to kloniraweto navistina mo`e da kreira pre~ki vo razvojot na kompanijata.

KOLUMNA PLANIRAWETO NA PROIZVODSTVOTO

USOGLASETE GO PROIZVODNIOT SO BIZNIS-PLANOT laniraweto na proizvodstvoto ima dvojna cel. Site elementi na proizvodnoto pretprijatie i site negovi biznis-procesi treba da bidat orientirani kon ista cel, a toa e zadovoluvawe na potrebite na pazarot.

Od taa pri~ina, }e se obidam da vi ja objasnam vrskata me|u proizvodniot plan i ostanatite dokumenti na biznisplanot.

Pritoa treba da se ima predvid deka i pokraj toa {to planovite imaat razli~no nivo na razrabotuvawe, istite treba da bidat jasno dekomponirani i usoglaseni so planovite na povisokoto, poapstraktnoto nivo. Zatoa e va`no da se poso~i deka postojat golemi razliki me|u planot na proizvodstvoto kako del od biznis-planot i glavniot proizvoden plan na poniskite nivoa vo kompanijata, ili me|u planot na proda`ba i

P

planot na distribucija.

Osnovnata cel na ovie planovi e da definiraat kolkavi }e bidat proda`bata i proizvodstvoto vo odreden vremenski period i da opredelat dali pretprijatieto raspolaga so dovolno resursi za da go osigura nivnoto ostvaruvawe (finansii, rabotna sila, kapacitet na ma{ini, transport, skladi{ta...).

Vrz osnova na ovie planovi ne se formiraat nara~kite nitu rabotnite nalozi kako {to e toa slu~aj so planovite na operativnoto nivo.

Na primer, planot na nabavka vo delovnoto planirawe ima cel da poso~i kolku }e iznesuvaat nabavkite vo naredniot period, no i so koi dobavuva~i i kakvi dogovori ili spogodbi treba da se sklu~at (uslovi na pla}awe, ceni, dinamika na isporaka...).

Drugiot mnogu va`en aspekt na planot na proizvodstvoto e da gi objasni procesite na operativnoto nivo na planirawe. Od osobeno

Zoran Xurxevi} od Srbija e eden od vode~kite konsultanti i treneri vo oblastite na prognoza na proda`bata, planirawe na proizvodstvo, logisti~ko upravuvawe i proekten menaxment. Ima realizirano desetici uspe{ni proekti: Marbo Pepsico, Frikom, Tigar Pirot, Naftna Industrija Srbije, Alkaloid Skopje, Actavis Leskovac, Philip Morris, Droga Kolinska, Rafinerija nafte Beograd, Simpo Vranje, AgroExport, Ice Cream Factory i drugi.

zna~ewe e procesot za nastanuvawe na glavniot proizvoden plan.

Vo centar na site sitemi se nao|a MRP – opredeluvawe na potrebnite materijali za da se zadovoli pobaruva~kata na

glavniot proizvoden plan.

Ne pomalku va`en aspekt e i CRP – razvivawe na potreba za kapaciteti (~ove~ki i ma{inski) za navremeno ostvaruvawe na va{iot plan.

Toa {to treba da go napravite e da gi balansirate ograni~uvawata vo proizvodstvoto i potrebite na kupuva~ite, da ja sogledate ulogata na nabavkata i rezervite vo seto toa, s$ so cel da se postigne optimalna iskoristlivost na kapacitetite i usoglasuvawe na operativnite planovi na poniskite nivoa so takti~kite i strategiskite planovi na povisokite nivoa na kompanijata.

Triple S Learning e prv specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh, vi nudi edinstvena mo`nost da steknete znaewe vo ovaa oblast preku u~estvo na obukata Planirawe na proizvodstvo.

Informacii na www.tsl.mk i 02/ 3 112 048.

VODI^ ZA BIZNIS-NETVORKING Ako efikasniot biznis-netvorking e tolku va`en, zo{to tolku malku lu|e imaat korist od nego? Problemot le`i vo o~ekuvawata... olem del od lu|eto mu pristapuvaat na netvorkingot (vmre`uvaweto) kako na klu~en dvigatel na proda`bata, bidej}i toj e kako marketing... samo {to e besplaten.

Iako netvorkingot ponekoga{ mo`e da vrodi so proda`ba, ako proda`bata vi e primarnata namera, voop{to, mali se {ansite da uspeete, zatoa {to klientite vedna{ }e sfatat deka va{ite obidi za “netvorking” se samo lo{o prikrieni taktiki za proda`ba.

No, netvorkingot mo`e da uspee ako imate pravilen pristap. Da po~neme so toa {to }e definirame {to navistina e netvorking... ^ETIRI OSNOVNI PRINCIPI NA BIZNIS-NETVORKINGOT: NETVORKINGOT SEKOGA[ PO^NUVA SO DAVAWE Najva`nata cel na netvorkingot e da se povrzete so lu|e koi mo`at da vi pomognat: direktna proda`ba, upatuvawe, kontakt, preporaka, intervju za rabota... ne{to konkretno koe mo`e da vi pomogne da postignete odredena cel. Se podrazbira deka sakate ne{to koga se vklu~uvate vo netvorking.

No, ne mo`ete samo da go pobarate toa {to go sakate – barem ne na po~etokot. Zaboravete na dobivkata i fokusirajte se na toa da im davate na drugite. Iako, va{ata kone~na cel mo`e da bide da dobiete ne{to, no kratkoro~niot i srednoro~niot fokus mora da bide naso~en kon davaweto. Toa e edinstveniot na~in da vospostavite vistinska povrzanost i odnosi.

Ako se fokusirate samo na toa {to go sakate vie nikoga{ nema da sozdadete vredni vrski.

NIKOMU NE MU E GAJLE [TO VI TREBA ILI KOLKU MNOGU VI TREBA TOA Zaedni~koto vlo`uvawe so golem igra~ od va{iot sektor mo`e da ja transformira va{ata kompanija.

Novinarskiot tekst vo nekoj vesnik mo`e da vi go donese potrebniot publicitet za da ja podobrite proda`bata.

Preporakata na nekoj blog mo`e da ja pottikne rabotata na va{ata nova konsultantska kompanija. Ili mo`ebi va{ata start ap kompanija naskoro }e snema pari i o~ajno vi e potreben priliv na kapital. Sevo ova e odli~na pri~ina da se povrzete so lu|eto, no nikomu ne mu e gajle. I ne treba da im bide. Va{ite potrebi se va{ problem.

Nemojte da o~ekuvate deka lu|eto }e odgovorat na obidite za netvorking koi se baziraat na va{ite potrebi.

Sekoj ima potrebi. Drugite mo`ebi so~uvstvuvaat so va{ata bolka, no ne e nivna odgovornost da vi pomognat. Lu|eto prvo se gri`at za toa kako mo`ete vie da im pomognete nim. Prifatete ja ovaa premisa i daleku }e stignete.

Isto taka, imajte predvid deka netvorkingot nalikuva na qubovna vrska. Kolku ste poo~ajni ili imate pogolemi potrebi, tolku e pomalku verojatno deka }e se povrzete so nekoj {to vredi.

NETVORKINGOT IMA CELNI GRUPI – ISTO KAKO I PRODA@BATA Nekoi lu|e sakaat nastani povrzani so netvorking.

Jas ne, premnogu se nefokusirani. Mnogu podobar pristap e da prepoznaete nekoj komu mo`ete da mu pomognete, da odredite dali toj mo`e da vi pomogne vam i toga{ da mu pristapite pod sopstveni uslovi.

Sekoga{ izbirajte gi va{ite celi, a potoa trgnete vo nivno osvojuvawe. Ne o~ekuvajte da gi najdete na netvorking-nastan.

[TO POVISOKO DOSEGNETE, TOLKU POMALKU TREBA DA O^EKUVATE Da re~eme deka sakate da se vklu~ite vo netvorking so nekoj od tipot na Gaj Kavasaki ili Set Godin, ili Malkom Gladvel.

Odli~no, zastanete na red vo dolgata kolona. Polovina svet vo momentov se obiduva da se vklu~i vo netvorking so niv, dodeka drugata polovina s$ u{te traga po nivnite informacii za kontakt za da mo`at potoa i tie da se obidat.

Mo`ebi o~ajno sakate da se povrzete, no za da ostvarite vredna vrska so va{ata li~nost od soni{tata koga e vo pra{awe netvorkingot potrebno e mnogu dolgo vreme. Pravoto da se povrzete ne se zasnova na potreba. Treba da go zaslu`ite pravoto da se povrzete.

Sekoga{ imajte go toa predvid.

G 1

2

3 4

Osnovni ~ekori za vklu~uvawe vo netvorking ^EKOR 1: Odredete gi va{ite “celi” za netvorking ^EKOR 2: Odredete go najdobriot pristap za sekoja od celite ^EKOR 3: Opredelete {to mo`ete da dadete ^EKOR 4: Odlu~ete kolku vreme mo`ete da potro{ite za netvorking

KARIERI 25

SREDA / 15/06/2011 / KAPITAL

INTERVJU SKOT GUDSTEJN WEB GURU NA OBAMA USNATA PREPORAKA E NAJGOLEMATA REKLAMA! ALEKSANDRA STOJMENOVA aleksandra@kapital.com.mk

(prodol`uva od strana 21)

otrebno e razmisluvawe i istra`uvawe z a d a se n a p i { e v i s t i n s ka p r i ka z n a , n a m e s to n e ko e k r a t ko p r e b a r u v a w e na Twitter, no spisanijata }e mora da evoluiraat vo poevtin format. Cenite na hartijata se pogubni za niv. Da, i vestite koi gi prenesuvaat dnevnite vesnici se ve}e objaveni na Internet.

Koj e najdobriot na~in da se inkorporiraat socijalnite mediumi vo ve}e postoe~kite marketing-strategii na kompaniite?

Te{ko deka mo`at da bidat marketing-strategija. Nema da go zamenat va{iot televizor ili radioto, milioni lu|e gi sledat va{ite reklami preku ovie mediumi. No, mo`at da bidat del od korisni~kite uslugi.

Zatoa, ne gledajte na socijalnite mediumi kako marketing.

Razmisluvajte vo ovoj pravec: kako mo`am da komuniciram so moite korisnici, kako da dobijam fidbek od niv? Kako moite korisnici da bidat zadovolni?

Kako bi ja sporedile globalnata sostojba vo odnos na socijalnite mediumi so taa vo regionot?

Mislam deka toa e isto nasekade vo svetot. Hrvatska ima 1,4 milioni lu|e na Facebook, a

P

“Usnata preporaka e mnogu posuperiorna od brendiraweto i od marketingot. Dene{niot pazar ima iljadnici reklamni mesta. Sekade gledam reklami na stranite od zgradite, vo vesnicite, bilbordite, internet-reklami, seto toa e prenatrupano. No, celiot toj mete` mo`e da go re{i edna preporaka od prijatel...” ima populacija od 4,5 milioni lu|e, {to zna~i deka re~isi ~etvrtina od Hrvatite se na Facebook. Vo nekoi zemji ovaa zastapenost iznesuva 50%, vo nekoi zemji iznesuva 25%. Zatoa, mislam deka socijalnite mediumi se fenomen koj }e opstoi, relevantni se nasekade vo svetot, bez razlika dali stanuva zbor za Egipet vo vrska so protestite ili vo Iran za da se prika`e kako izgleda nivniot izboren proces, ili ovde za da se reklamira kafule.

Lu|eto sakaat da se aktivni onlajn i digitalno. S$ pogolem broj lu|e gi koristat socijalnite mediumi preku svoite mobilni telefoni, bidej}i uslugata Internet na mobilniot telefon e s$ poevtina. Socijalnite mediumi stanuvaat del od kulturnoto op{testvo i na~inot na `ivot na milioni mladi lu|e {irum svetot.

Kako mo`eme da ja definirame mo}ta na socijalnite mediumi vo ramkite na dene{nite konkurentni pazari?

Ako socijalnite mediumi se koristat pravilno, so niv mo`ete da izgradite pogolema baza na korisnici i pogolema prepoznatlivost na va{iot brend, vrz osnova na povrzuvawe “eden na eden”. Da re~eme deka mene mi se dopa|a odreden brend, a jas sum povrzan so tebe. So toa te teram da razmisluva{ za toj brend na poblizok na~in.

Toj se pojavuva vo moite dnevni aktivnosti na Twitter. Gi gledam moite prijateli na Facebook kako se dogovaraat da gledaat odreden film za vikendot. Ova gi redefinira televiziskite reklami, radioreklamite i marketingot, bidej}i, vo krajna linija,

ni{to od ova ne e va`no.

Usnata preporaka preku komunikacija s$ u{te e najgolemata reklama za eden brend. Toa e taka u{te od po~etokot na svetot.

Na primer, si kupuva{ ubavi ~evli, koi }e & se dopadnat i na drugarka ti, pa i taa }e si kupi takvi zatoa {to ti si & gi pofalila deka se dobri. Istiot princip va`i za politi~ari, vizuelni proizvodi, obleka, muzika, filmovi...

Dolgo vreme rabotev za Sony Music i najdobar na~in da prodade{ nekomu nov album ili nov izveduva~ e da najde{ grupa lu|e koi navistina go sakaat izveduva~ot i tie da im go prenesat toa na svoite prijateli.

Usnata preporaka e mnogu posuperiorna od brendiraweto i marketingot.

Dene{niot pazar ima iljadnici reklamni mesta. Duri i ovde vo Zagreb gledam reklami na stranite od zgradite, vo vesnicite, bilbordite, internet-reklami, seto toa e prenatrupano. No, celiot toj mete` mo`e da go re{i edna preporaka od mojot prijatel, da mi ka`e: “Ej, obrni mu vnimanie na ova. Ova e najdobroto ne{to {to sum go videl deneska”.

Ako, pak, nekoj napi{e na Facebook deka si pominal mnogu ubavo vo nekoj restoran, verojatno }e go posetam istiot restoran. Taka, smetam deka ova {to denes go pravime so socijalnite mediumi ne e mnogu porazli~no od vremeto koga dedo mi {iel kostumi.

S$ zavisi od usnata preporaka i od uslugata kon potro{uva~ite. Edinstvenata razlika e {to socijalnite mediumi se digitalni i ja pravat komunikacijata dostapna za pogolem broj lu|e.

MENAXMENT NA SOSTANOCI Sostanocite mo`e da bidat mnogu produktivni. Tie, isto taka, mo`e da bidat i gubewe vreme. Ovde se dadeni nekoi na~ini kako da se podobrat va{ite ve{tini za menaxment na sostanoci

S 1 2 3

kot Gudstejn gi pomina poslednite 12 godini od negoviot `ivot menaxiraj}i politi~ki kampawi i gradej}i progresivni koalicii. Gudstejn veli deka ja razbira politi~kata organizacija na sekoe nivo na vlast, a kako veb-sovetnik u~estvuva i vo nekolku kongresni trki, organizira inicijativi za vospostavuvawe onlajn-koalicii, s$ so cel da napravi promena i da izgradi podobra idnina za Amerikancite.

Otkako posledovatelno nekolku godini raboti za ~lenovite na Kongresot na SAD od Demokratskata partija, kako i za Komitetot na Demokratskata partija za vodewe kampawi, Gudstejn osnova svoja kompanija - Katalist kampawi.

Toj smeta deka politikata i organiziraweto kampawi ne se slu~uva “tukutaka”, pa po~nuva da go primenuva marketingot vo niza, za uspe{no da komunicira so glasa~koto telo. Gudstejn niz godinite se usovr{uva i uspe{no pravi marketing miks od onlajn i oflajn-organizaciski alatki, istovremeno upotrebuvaj}i kultura, muzika i odredena doza politi~ki poraki.

Skot Gudstejn magistrira vo oblasta odnosi so javnosta, a denes isto taka e predava~ i na Amerikanskiot institut za kampawski menaxment i na Institutot za lobirawe.

S

STIPENDII

SOVETI

ostanokot treba da ima: cel, agenda i vremenska ramka ili voop{to ne go po~nuvajte. Treba da bidete vo sostojba da definirate cel na sostanokot najmnogu vo edna ili dve re~enici: “Ovoj sostanok e za da se isplanira novata marketing-kampawa” ili “ovoj sostanok e za da se revidira novata politika na isporaka za tretirawe na vrateni pratki”. Na~inot za uspeh na sostanokot e deka sekoj treba da znae zo{to e tamu, {to treba da bide napraveno i kako.

DADETE AGENDA Napi{ete gi site to~ki koi }e gi revidirate/ diskutirate/ pregledate.

POSTAVETE VREMENSKA RAMKA B ar em po s tav ete go vremeto na po~nuvawe i zavr{uvawe na sostanokot.

Isto taka, prepora~livo e da se postavi vremetraewe za sekoja to~ka na agendata. Ova treba da bide vneseno vo vkupnoto vreme na vremenskata ramka na sostanokot.

NE ^EKAJTE Sostanocite treba da po~nat na vreme. Ne ~ekajte da se pojavat tie

KOJ E SKOT GUDSTEJN?

{to docnat. Ako nekoj pristigne podocna ne se vra}ajte nazad na toa {to prethodno e ka`ano. Toa e samo gubewe na vremeto na lu|eto koi se pojavile na vreme za sostanokot.

Ako organizatorot na sostanokot ne se pojavi na vreme toga{ smetajte deka sostanokot e otka`an i vratete se na rabota. Kolku dolgo se ~eka na organizatorot zavisi od kompanija do kompanija, no prepora~livo e da ne ~ekate podolgo od 15 minuti.

VODETE I ISPRA]AJTE ZABELE[KI PO SOSTANOKOT Nekoj drug, ne organizatorot, treba da vodi zabele{ki od sostanokot. Kolku detalni se ovie zabele{ki zavisi od prirodata na toa {to se diskutira i od ve{tinite na toj koj{to }e fa}a zabele{ki. Ako prethodno ispratite agenda kako {to treba da postapite, toga{ toj {to zabele`uva mo`e da ja koristi istata kako nacrt. Zabele{kite treba da sodr`at podatoci za toa koj prisustvuval, {to se diskutiralo, nekoi dogovori koi se postignati i nekoi akcii koi se podeleni.

Nabrzo po sostanokot, normalno 24 ~asa podocna, zabele{kite od sostanokot

4

treba da se distribuiraat do site koi u~estvuvale, site koi bile pokaneti, a ne u~estvuvale i site drugi koi se zasegnati od diskusijata.

OSTANETE FOKUSIRANI Sekoj sostanok treba da ima nekoj koj }e se gri`i za dr`ewe kon temata. Negova rabota e da prekine koga diskusijata }e se odale~i od toa {to e predmet na diskusija.

BIDETE POPRODUKTIVNI Veruvame deka ovie raboti }e gi napravat va{ite sostanoci poproduktivni.

5 6

World Bank Young Professionals Program KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA

Ovaa programa e odli~na mo`nost za mladi lu|e koi imaat `elba i potencijal da stanat globalni lideri i da se zalagaat za me|unaroden razvoj, kako i unikatna mo`nost da bidat del od aktivnostite koi gi sproveduva Svetskata banka.

Seminar & Conference: Bridges to Work, Belgium KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 01 AVGUST 2011 GODINA Ovoj seminar e organiziran od strana na SALTO Inclusion Resource Center so poddr{ka na razli~ni partneri. Glavna cel e da se povrzat mladite preku konceptot inspiracija – vmre`uvawe – finansirawe – vidlivost – akcija sorabotka. Glavna celna grupa se mladite koi se vo potraga po rabota i tie {to se zanimavaat so problematikata za vrabotuvaweto na mladite.

PhD Studentship in Healthcare Facility Management KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 29 JUNI 2011 GODINA

Stipendii za istra`uvawe i analizirawe na procesite za poddr{ka na sproveduvaweto na zdravstvenata za{tita, oprema i sekako ~ove~ka poddr{ka.

Lilly Scholarships in Religion for Journalists KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 JULI 2011 ILI 1 OKTOMVRI 2011 GODINA Stipendiite Lilly se nameneti za lu|eto od mediumskiot sektor so cel podobruvawe na kvalitetot na novinarstvoto, profesionalnosta i eti~kite vrednosti vo izvestuvaweto.

Post-Doctoral Researcher, “Macroeconomics and Labor Markets”, University of Zurich KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA

Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot vo Cirih dodeluva stipendii za doktorski nauki vo slednive oblasti: Trudova ekonomija, Me|unarodna trgovija i Rast i razvoj.

PhD Diversity Management & Governance, Austria/Italy/Slovenia/Bulgaria KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA

Ovaa programa im obezbeduva na u~esnicite edno interkulturno iskustvo, preku kombinacija na teorija i praktika, i pridonesuva za zgolemuvaweto na vrabotenosta na me|unarodno nivo.

3 PhD Students System- Oriented Database Research, Netherlands KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: NE E ODREDEN

CWI e me|unarodno renomiran institut za matematika i kompjuterska nauka koj se nao|a vo Amsterdam, a se zanimava so re{avawe na fundamentalni problemi koi proizleguvaat od op{testvenite potrebi. CWI dodeluva tri PhD stipendii za istra`uvawa na 18 razli~ni temi.

Full-time Internship in ERRC, Budapest KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 JULI 2011 GODINA

Evropskiot centar za pravata na Romite (ERRC)vo Budimpe{ta e otvoren za praktikanti vo periodot od tri do {est meseci, me|u septemvri 2011 i fevruari 2012 godina.

Rabota / Tenderi

26

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi od pozitivna i negativna lista Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c58de498-bb8e-4348-8fc4-2c9ce6184739&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na razvodna postrojka 110kV Petrovec vo TS 110/35/10 kV Petrovec komplet so priklu~niot dalekovod (~etiri stolbni mesta) za trafostanicata Petrovec i nivno funkcionalno ispituvawe i pu{tawe vo pogon Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=01622d3f-ce8f-404c-b03d-2ea0bbef0d83&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na na JSP SKOPJE – Skopje i JSP TURS JSP SKOPJE – DOOEL Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=249e060e-6486-470d-8c88c4872433f2e8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na osnovni proekti od oblasta na grade`ni{tvoto Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=34ffbdfd-d897-44d0-b943d17a6fb53362&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za adaptacija i rekonstrukcija na de`urna slu`ba so dve operacioni sali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7c5d035b-8900-4cbc-bf7ec57f83cbf8fc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN JZU Zdravstven dom Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stomatolo{ki poptro{ni materijali, stomatolo{ki lekovi i filmovi za rentgen Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0dbb1812-0f98-40a2-a3f4-74e0f95f031d&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi KOMERCIJA Izvor: Kapital Objaveno: 02.06.2011 KABTEL objavuva oglas za vrabotuvawe na PRODA@EN MENAXER ZA GOLEMI KORISNICI (Key Account Manager).

Glavni rabotni zada~i: - Kompletno menaxirawe na procesot na direktna proda`ba vo korporativniot segment na nivo na dedicirani golemi korisnici, - Supervizija na postproda`en proces za golemi korisnici, - Kontinuirana sorabotka so Oddelot za Proizvodi i Uslugi prio definirawe i ispora~uvawe na IKT soluciite za korporativni korisnici, - Celosna odgovornost za proda`nite rezultati od menaxiraniot distributiven kanal.

Od kandidatot se o~ekuva minimum: - VSS, - Prethodno

iskustvo na sli~na rabotna pozicija, - Orientiranost kon postignuvawe na visoki rezultati, - Razviena organizaciska sposobnost, komunikaciski ve{tini i motiviranost, - Odli~no vladeewe na angliski jazik i kompjuterska pismenost. [to nudime: - Odli~en paket beneficii, - Slu`beno vozilo, - Mobilen telefon.

Zainteresiranite kandidati da ispratat profesionalna biografija najdocna do 10 Juni 2011 godina na slednava adresa: Vrabotuvanje@kabtel. com.mk. Izborot }e bide izvr{en najdocna do 29 Juni 2011 godina.

CARINA, [PEDICIJA Izvor: DIMA [pedicija Objaveno: 07.06.2011 [pedicijata „DIMA” DOOEL

objavuva konkurs za vrabotuvawe na rabotno mesto: [pediter - Deklarant.

Rabotni zada~i i obvrski: Tarifirawe na stokata koja podle`i na carinsko posreduvawe; Podgotovka na carinski dokumenti (carinski deklaracii) za site carinski postapki; Podgotovka na ostanati dokumenti povrzani so postapkite za carinewe na stoka; Podnesuvawe na carinski deklaracii na nadle`ni carinski organi (ispostavi); Prisustvo pri pregled na carinski slu`benik za stokata vo carinska procedura; Podignuvawe na razdol`eni dokumenti od carina i iskladi{tuvawe na stoka.

Kandidatite treba da gi poseduvaat ispolnuvaat slednite op{ti uslovi: Rabotno iskustvo vo {pediterska

dejnost; Licenca za carinsko zastapuvawe; Poznavawe na administrativno rabotewe; Solidno poznavawe na rabota so kompjuteri (Microsoft Office/Open Office); Izgradeni sposobnosti za timska rabota; Dr`avjanstvo na Republika Makedonija; Voza~ka dozvola B – kategorija.

Plata i drugi beneficii: Po dogovor. Najdocna do 17:00 ~asot na 17.06.2011god. zainteresiranite kandidati treba da dostavat: Biografija; Pismo za motivacija; Diploma od najvisok zavr{en stepen na obravozvanie. Site kandidati koi }e vlezat vo potesniot izbor }e bidat povikani na razgovor pri {to }e treba da gi donesat originalnite dokumenti na uvid.

Ve molime navedete telefon za kontakt i e-mail adresa.

Dokumentite so naznaka/ predmet na porakata konkurs za {pediter - deklarant mo`ete da gi dostavite na sledniov na~in: Elektronski: dima@dima.com.mk Po faks na: 02 3175 718 Po po{ta na: bul.„Aleksandar Makedonski” 9/14, 1000 Skopje INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 13.06.2011 Mermeren kombinat AD – Prilep,ima potreba od: IT ASISTENT Kandidatot treba da gi ispolnuva slednite uslovi: - Univerzitetsko obrazovanie – Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologii (kompjuterski nauki) - dobri poznavawa od oblasta na kompjuterskiot hardver i softver - odli~no

poznavawe na kompjuterskite sistemi za bezbednost - odli~no poznavawe na alatkite: Microsoft Visual Studio, NET 2008, baza na podatoci MS SQL, operativni sistemi Windows 2008. - dobri komunikaciski ve{tini, sposobnost za analiti~nost i timska rabota - discipliniranost, samostojnost vo rabotata, lojalnost i doverlivost Oglasot trae 10 dena od denot na objavuvaweto.

Zainteresiranite kandidati koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi potrebno e da gi ispratat po e-mail: rezime (kratka biografija) so fotografija i motivacisko pismo, najdocna do 20.06.2011 godina na e-mail: marta@mermeren-sivec.com.mk

KAPITAL / 15.06.2011 / SREDA

Obuki / Jazici / Menaxment / HR

27

KO M E R C I J A L E N O G L A S

Prezentacija na tema: “FINANSIRAWE NA REALNATA EKONOMIJA – KAKO DA SE PRIVLEЧE KAPITAL ZA RAZVOJ PREKU BERZATA?” 23 juni 2011 godina, 11:00-13:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat So cel zapoznavawe na kompaniite so mo`nosta za alternativen na~in na finansirawe na nivniot razvoj i pretstavuvawe na pridobivkite od kotirawe na Berzata, Makedonskata berza na hartii od vrednost i Grupacijata za rabotewe so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija na 23 juni 2011 godina so po~etok vo 11 ~asot organiziraat prezentacija na tema: “Finansirawe na realnata ekonomija – Kako da se privle~e kapital za razvoj preku Berzata?”.

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S