309-16.06.2011 by Kapital Media Group

OSVEN BANKITE, POSTOJAT I ALTERNATIVNI FINANSISKI IZVORI

ZASTRA[UVA^KI PODATOCI ZA SOSTOJBITE VO ZDRAVSTVOTO

KAKO DA GO FINANSIRATE BIZNISOT?

MAKEDONIJA SO NAJGOLEMA SMRTNOST NA BEBIWATA!

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 2-3

STRANA 11

~etvrtok . 16 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, SREDA,15.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,20% 0 00,52% 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,62 6 442,64 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

118,40 11 2,14%

\ORGI SPASOV: \ORG

Crv Crvenkovski ne ssi dava ostavka, si ka`a osta narodot zgre{i! naro

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.06)

MBI 10 2.668

ST STRANA 7

2.663 2.658 2.653

2.648 2.643 2.638 08.6

10.6

12.6

14.6

Grci }e im pomagaat na makedonskite kompanii da ja razberat agrarnata politika na EU! STRANA 9

VELIJA VO PARLAMENTOT STANUVA POMO]EN OD YINGO I OD STOJMENOV!? STRANA 6

Na svetot mu se zakanuva nova recesija STRANA 15

????

Vlada na nacionalno edinstvo za spas na Grcija ?! STRANA 14

KOLUMNA D-R ZLATKO [ [AJNOSKI STOPANSKA BAN BANKA AD

DIGITALI DIGITALIZACIJA NA PEREWETO PARI STRANA 8

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

PRESTOJAT DRAMI VO PREGOVORITE ZA NOVA VLADA

GRUEVSKI DOGOVARA MNOZINSTVO SO 66 PRATENICI!?

OTKAKO SE POGLASNI SE NAJAVITE DEKA FIJAT CANOVSKI I TITO PETKOVSKI ]E FORMIRAAT PRATENI^KI GRUPI, IGRATA NA PREMIEROT GRUEVSKI ZA FORMIRAWE NA DVOTRETINSKO MNOZINSTVO PREKU NIV DVAJCA, KOJA KAPITAL JA OBJAVI TRI DENA PO GLASAWETO, STANUVA SE POSKAPA I POGOLEMA. CENATA NA CANOVSKI E A1. PRA[AWETO E ZA [TO BI SE PAZAREL PETKOVSKI!? STRANA 6

^ESTA NA KRASTAVICATA

STRANA 12 VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

PRIORITETI STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 16 JUNI 2011

PRIORITETI

Ako uslov za da se zgolemi izvozot na makedonskite proizvodi vo stranstvo e da se izgradi distributiven centar, toga{ zaludna e celata strategija na Vladata za promocija na izvozot vo stranstvo, koga dosega ne uspea da realizira nitu edno vakvo konkretno barawe na biznismenite. Dràvata potro{i vreme i pari za da napi{e {to im treba na kompaniite i koi granki treba da se promoviraat kako izvozni, koi doma{ni proizvodi treba da gi promoviraat ekonomskite promotori, no ne uspea da odgovori na edno barawe na biznismenite - izgradba na distributiven centar vo Rusija. Kako toa da e vselenski brod. Ruskiot pazar e golem i dobro poznat za makedonskite kompanii, barem za tie koi tamu rabotea vo vremeto na porane{na Jugoslavija. Vo konkurentskata borba za osvojuvawe na pazarite, po raspadot na golemata dràva, Makedonija ja izgubi trkata, pred s$ so Srbija, koja uspea da se nametne kako najgolem izvoznik na ruskiot pazar. Poradi slabiot sluh na dràvata kon potrebite na kompaniite, totalno se zapostavi ovoj pazar, koj svoevremeno be{e me|u prvite na listata zemji vo koi izvezuvaat makedonskite kompanii. I ottoga{ stopanstvenicite konstantno baraat

poddr{ka za da moàt da se vratat na ovoj milionski pazar. No, sluh za vakvite barawa s$ u{te nema. [to napravi dràvata za seto ova vreme? Ministerstvoto za ekonomija stigna da napravi samo anketa na biznismenite, koja, spored niv, na krajot pokaàla deka nema interes kaj kompaniite, zatoa {to ne sakale da ja finansiraat izgradbata na distributivniot centar i za{to dosega ne prezele ni{to na toj plan. Zarem dràvata treba da ~eka biznismenite da go izgradat distributivniot centar? Ne moè ekonomskite ministri da zboruvaat deka dràvata se zalaga za osvojuvawe novi pazari i zgolemuvawe na izvozot, kako i za negova diverzifikacija, bez da obezbedi osnovni uslovi na kompaniite za da go postignat toa. No, tuka ne se samo distributivnite centri, tuka se i dogovorite za slobodna trgovija i carinskite olesnuvawa, koi se napi{ani vo site barawa na kompaniite do Vladata. O~igledno e deka Vladata treba da ja smeni logikata na razmisluvawe. Neka trgnat samo od brojkite. Vo 1990 godina Makedonija godi{no izvezuvala proizvodi vo vrednost od 330 milioni dolari vo Rusija, a sega izvozot na ovoj pazar iznesuva skromni 26 milioni dolari. Ovie brojki pokaùvaat kolku vladeja~kite garnituri dosega napravile za izvoznicite. Ako nekoga{ imalo pazar za makedonskite proizvodi vo Rusija, zo{to sega nema? Ako Vladata e svesna

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

deka so otvoraweto distributiven centar vo Rusija, kako pazar so golem potencijal, }e uspee da go vrati izvozot na nivoto od pred 20 godini, toga{ sigurno nema nejzinite aktivnosti da se svedat na pravewe anketi za ispituvawe na misleweto na kompaniite. Prostata matematika pokaùva kolku brzo bi se vratila investicijata vo distributivniot centar, kolku bi se zgolemile {ansite za rast na izvozot, i kolku toa moè da pridonese za zgolemuvawe na rastot na bruto-doma{niot proizvod (BDP). Ako Vladata trgne od ovaa pretpostavka, toga{ prioritet sigurno nema da bide izgradbata na novi administrativni zgradi za instituciite, tuku prioritet }e & bide poddr{kata na biznisot. Samo {to toa, za àl, ne e slu~aj. S$ e pra{awe na prioriteti. Kakvi se prioritetite, takva e i ekonomijata. Zatoa na kraj, ne treba da n$ ~udi zo{to Makedonija, vo site ekonomski rangirawa e posledna vo regionot.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

za grlo. Za registrirano i zaklano govedo subvencijata e 1.500 denari, a za nabavka na visokostelna junica so poznato poteklo 40.000 denari. Za odgleduva~ite na ovci koi imaat minimum 30 grla od site kategorii, iznosot na direktni pla}awa e 950 denari. Nabavenite priplodni grla od januari do septemvri }e se subvencioniraat so 5.000 do 15.000 denari. Sto~arite, odgleduva~i na kozi, }e dobivaat po 850 denari za grlo. Za proizvedeno i prodadeno kravjo, ov~o i kozjo mleko, farmerite }e bidat poddr`ani so 3,5 denari. Vo sviwarstvoto subvencijata }e iznesuva 800 denari za najmalku dve grla. Za odgledani i za zaklani brojleri iznosot na direktnite pla}awa e 25 denari, a za nosilki 22 denara.

KAKO DA GO FIN

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ilijardi denari ovaa godina se predvideni М za subvencii za sto~arstvoto. Farmerite koi odgleduvaat goveda }e dobivaat po 2.700 denari

OSVEN BANKITE, POSTOJAT I ALTERNATIVN

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Globalnata finansiska kriza, kako nikoga{ dosega, ja nametna potrebata od alternativni na~ini za finansirawe na biznisot. Kreditite od bankite stanaa mnogu restriktivni i selektivni poradi {to firmite, osobeno start ap biznisite, se soo~ija so nedostig od finansiski sredstva za poddr{ka na delovnoto rabotewe. Edinstvena dobra rabota vo ovaa situacija e osvestuvaweto deka biznismenite ne treba da se potpiraat samo na bankite za finansirawe na biznisot, tuku da gi baraat i koristat i alternativnite na~ini za finansirawe. A niv gi ima s$ pove}e. Mre`ata na biznis-angeli, EBRD, SEAF, Inovaciski fond, Krimson kapital, Albanskoamerikanski pretpriema~ki fond, Sortis invest... SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

donija, Inovaciski fond, Krimson kapital, Albanskoamerikanski pretpriema~ki fond, Sortis Invest, se samo del od regionalnite fondovi koi nudat mo`nosti za pottiknuvawe i finansirawe na investiciite vo regionot, a koi vo izminatite dva dena gi pretstavija svoite kreditni linii na regionalniot finansiski saem vo Skopje. Re~isi site u~esnici na konferencijata zaklu~ija deka kompaniite koi imaat eksterni izvori na finansirawe postignuvaat mnogu pogolem rast i visoki stapki na produktivnost. Od Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), koja zaedno so Regionalnata inicijativa za konkurentnost i Partneri za finansiska stabilnost go organizira saemot, potenciraa deka vo Makedonija obemot na kreditite za privatniot sektor kako procent od BDP iznesuva 30%, {to e minoren procent vo odnos na drugi zemji kade {to stanuva zbor za 100% od BDP.

Najnovite trendovi i mo`nosti

ALTERNATIVNI NA^INI ZA FINANSIRAWE NA BIZNISOT

reà na biznis-angeli - Investitoriteangeli obezbeduvaat kontakti so potenciM jalnite investitori, na koi im se nudi izbor od {irokiot spektar na interesni proekti, selektirani od stru~na ekspertiza. Mreàta na biznis-angeli dava mo`nost i za zaedni~ki vloùvawa vo nekoja ideja, koga nitu eden investitor sam ne saka da go prezeme celiot rizik na start ap biznisot. Evropska banka za obnova i razvoj - najgolem investitor vo regioniot i vo Makedonija. Ima investirano vo vkupno 68 proekti vo zemjava, vo vrednost od 80,5 milioni evra. Inovaciski Fond - formiran vo Srbija, postoi ve}e pet godini, investira vo inovativni i tehnolo{ki napredni kompanii. SEAF Makedonija - od 1998 do 2004 godina ima investirano vo 14 kompanii vo razni industrii.

za finansirawe na privatniot sektor i finansiskite mo`nosti za realizacija na biznis-ideite na eden pretpriema~, bea klu~nite temi na Saemot. Mirjana Makedonska od USAID, Proektot za konkurentnost, re~e deka ve}e pet godini glavnata aktivnost im e finanskata platforma, koja kako proekt }e zavr{i kon sredina na juli idnata godina. Pomagaat pri nadminuvawe na asimietri~niot jaz me|u finansiskite isntitucii i kompaniite preku organizirawe sredbi me|u niv i bankite, no obezbeduvaat i finansisko sovetuvawe za kompaniite. “Golem del od kompaniite ne se sposobni da obezbedat dobri investiciski planovi i proekti {to im se potrebni za pristap do finansiski sredstva. Nie nudime takavi uslugi i dosega sme im pomognale na pove}e od 400 mali i sredni firmi, educiravme 135 firmi, koi uspe{no gi realiziraa pozjamenite krediti”, dodava Makedonska. Vo Makedonija, mal e brojot na kompaniite koi se educirani za site nadvore{ni mo`nosti za finansirawe. Problem e toa {to golem del od menaxerite nemaat znaewe za korporativno finansirawe, rabotat po intuicija, nemaat predviduvawa za finansiskata situacija vo narednite godini, a ne se sigurni ni kako }e ja vratat investicijata. Del od pretstavnicite na regionalnite fondovi velat deka vo zemjava,

Navigator

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK ^EKOR NAPRED

DA^IAN ЧIOLO[

IGOR LUKШIЌ

QUP^O DIMOVSKI

MIHAJLO MANEVSKI

za zemjodelstodeka Sudska medicina d Brisel stigaat poraki do inisterot za zemjodelstEvolenvrokomesarot vo sepak mo`e da bide zado- ОCrna Gora deka e najblisku Mvo najmnogu saka da zboD se soo~uva so finansiska zatoa {to EU odobri 210 do dobivawe datum za pregov- ruva za toa kolku subvencii kriza i nemo`nost za efikasno milioni evra za obe{tetuvawe na zemjodelcite od bakterijata e{erihija koli

ori za ~lenstvo vo Evropskata unija, {to e odli~na pozicija za ovaa dr`ava

podelil, no ne i za toa koj gi dobil, za {to gi dobil i koi se efektite

rabotewe, ministerot za pravda se fokusira na licenci za novi sudski ve{taci

NI FINANSISKI IZVORI

NANSIRATE BIZNISOT?

Kone~no edna dobra rabota koga stanuva zbor za obemnata administracija. Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija po~na so obuki na {alterskite rabotnici. Ministerot Ivanovski sfati deka {alterskite rabotnici se liceto na instituciite i deka mora edna{ da se stavi red vo sistemot, odnosno da se utvrdi po koi pravila treba da funkcionira administracijata i kako treba administrativcite da se odnesuvaat so gra|anite. Ova e ~ekor napred vo reformite vo javnata administarcija, od koja se o~ekuva da se dobie efikasna, stru~na i depolitizirana javna administracija. ]e se obu~uvaat {alter-

IVO IVANOVSKI skite rabotnici, vo Fondot za zdravstvo, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Carinskata uprava, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Upravata za javni prihodi. Ministerot im pora~a na administrativcite deka vreme e da sfatat deka zemaat plata od danocite na gra|anite i deka rabotat za niv. Zatoa, treba da nau~at i da znaat kako da se odnesuvaat. Se nadevame deka po obukite koi }e gi pominat administrativcite mnogu poretko }e bidat ocenuvani so lo{i ocenki na noviot sistem za ocenuvawe na administracijata.

GUBITNIK OPTIMIST BEZ PRI^INA

O 16%

od kompaniite vo Makedonija vo minatite pet godini pobarale kredit od finansiskite institucii za razvoj na svojot biznis

pa i vo regionot, postojat mnogu kreditini linii, od koi del se subvencionirani i od Vladata, no s$ u{te ne & se poznati na po{irokata javnost. Od neodamna vo zemjava postoi i Mre`a na biznis-angeli, koja nudi mo`nost za finansirawe na pretpriema~i koi vo normalni uslovi ne bi imale pristap do finansii. Aleksandar Чabrilo od Mre`ata na biznis-angeli vo Srbija veli deka vo idnina mora da sledi naporna

KRATKORO^NO FINANSIRAWE I KONKRETNI PROIZVODI ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA okraj alternativnite fondovi, koi nudat razni kreditni linii za kompaniite, inovativni finansiski paketi, prilagodeni na potrebite na firmite i P industriskite granki, nudat i bankite. Stanuva zbor za nivni sopstveni finansiski sredstva ili kreditni linii preku drugi fondovi, kako {to se Zemjodelskiot fond, EBRD, EIB i drugi. Naj~esto vakvite kreditni linii se nameneti za energetska efikasnot ili za zemjodelskiot sektor.

rabota za edukacija na pretpriema~ite. “Lu|eto ne se svesni deka postojat takvi oblici na kapital kade {to investitorot po investicijata vleguva vo vloùva~kata struktura, zna~i stanuva sopstvenik. Zna~i, ne e vo pra{awe pasiven investitor kako banka, kade {to kako start ap ne moète da dobiete bankarski kredit bidej}i vi baraat hipotekarna garancija. Se baraat firmi koi imaat ne{to inovativno vo sebe”, izjavi Чabrilo. Mirna Marovi}, pretsedatel na hrvatskata Venture Capital Industry, CVCA, go otvori pra{aweto vo vrska so mo`nostite za investirawe vo Jugoisto~na Evropa. Dali stanuva zbor za son {to se uriva ili, pak, potencijal? Spored nea, neophodna e edukacija na firmite za fondovite koi rabotat so rizi~en i privaten kapital, a koi uspe{no funkcioniraat vo svetski ramki. “Vo na{iot region, blago kaàno, imame zemji vo razvoj i zatoa sigurna sum deka investiraweto preku rizi~en kapital i ne e tolku poznato. Ako ovde pretpriema~ite razmisluvaat za mo`nosti

za investirawe, a bankarskoto finansirawe im e preskapo, toa {to mo`e da se napravi e da se posaka strate{ki partner. Toa e izvor na srednoro~no i dolgoro~no finansirawe, koj }e pridonese za visok rast i razvoj na potencijalot na kompaniite. Imaj} i gi predvid rizicite i pridobivkite, firmata pred da investira ve}e ima postaveno strategija, a ako na toa partnerstvo se gleda kako brak od korist kade {to ima strogo definirani uslovi, toga{ jasno e deka po tri do sedum godini se doa|a do razvod od koj i dvete strani se zadovolni”, dodade Marovi}. Spored Jasmin Gabela od USAID, FIRMA proekt vo Bosna i Hercegovina, vo uslovi na postekonomska kriza na kompaniite im trebaat posrednici za da dojdat do finansiskite institucii, bidej}i bankite se s$ poskepti~ni za da finansiraat rizi~ni potfati na kompaniite. “Menaxiram grupa od 30 finansiski sovetnici koi im pomagaat na kompaniite da dojdat do pari. Se poka`a korisno, osobeno vo kriza, no najmnogu vo

ovoj postkrizen period koga bankite ve}e ne se zamaraat so proekti koi na prv pogled moèbi deluvaat rizi~no. Zatoa e potrebno sovetnik da sedne so sekoj sopstvenik na biznis, posebno koj } e raboti na biznis-planot i detalno }e ja vodi kompanijata kon idniot razvoj”, veli Gabela. Tokmu iskustvata od privatniot sektor svedo~at deka na kompaniite im se neophodni kompetentni lu|e koi }e gi sovetuvaat kako da go naso~at idniot razvoj na biznisot. Marta Naumovska–Grnarova, generalen menaxer vo Zavar, firma koja se zanimava so proizvodstvo i trgovija na ma{inski proizvodi, veli deka vo uslovi na zabrzan rast na proizvodstvoto po~uvstvuvale potreba od angaìrawe sovetnici. “Tri godini pred krizata imavme mnogu brz razvoj, 30% godi{no vo prosek i se soo~ivme so predizvik vo razvojot da imame pogolemi investiciski proekti. Toga{ sfativme deka }e ni treba pomo{ poradi faktot {to imame inènerski kadar, pa ni nedostasuvaa znaewa od oblasta finansii i vidovi finansirawe”, veli Grnarova.

Otkako Fondot za zdravstveno osiguruvawe go vklu~i alarmot deka doa|aweto na svet vo Makedonija e opasna rabota, ministerot Bujar Osmani vedna{ izleze da ka`e deka ne e taka i deka vo zdravstvoto cvetaat rozi. Ministerot nikako ne saka da gi izvadi rozovite nao~ari. Za nego faktot deka lani sekoe treto, a godinava sekoe vtoro bebe se rodilo so komplikacii ne e pokazatel deka o~igledno vo rodili{tata ne{to ne {tima, tuku pri~ina za somne` vo lekarite. Namesto da se soo~i so posledicite, Osmani } e gi bara pri~inite! Apsurdno! Pa u{te ostavi prostor deka mediumite pogre{no go protolkuvale oficijalniot izve{taj na Fondot! Sramota! Do koga prviot lekar vo dr`avava }e

BUJAR OSMANI bara deùrni vinovnici za proma{enite vladini reformi?! Kade se milionskite investicii, kade e digitaliziranoto zdravstvo i najbitno, kade se lekarite od dràvnite kliniki?! Zaminale vo privatnite, no zo{to? Pa, nikoj ne bega od ubavo! I namesto da se tro{at pari za komisii i istragi na teren, redno vreme e po tri godini ministerot kone~no da sfati deka zdravjeto na gra|anite ne e igra~ka! Ako toa e tolku te{ko, ministre, potpi{ete edna ostavka i vlezete vo operaciona sala. Moèbi od taa distanca rabotite }e vi izgledaat poinakvi!

MISLA NA DENOT

TO^NO E DEKA NAPORNATA RABOTA NIKOGA[ NE UBILA NIKOGO, NO SE PRA[UVAM, ZO[TO DA SE RIZIKUVA.

RONALD VILSON REGAN PORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

28,8% 49,3% 42,3% K

PROCENKI... XORX SOROS

PORASNAL PROMETOT VO INDUSTRIJATA NA DOMAШNIOT PAZAR VO APRIL SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

svetski finansier i milijarder

FINANSISKATA VLAST E VINOVNA ZA NA GR^KATA KRIZA gledniot svetski finansier i milijarder Xorx Soros ja obvini me|unarodnata finansiska vlast za nesproveduvawe na re{enijata za evropskata dol`ni~ka kriza, otkako dràvnite obvrznici na Grcija v~era doìveaja nov pad i ponatamo{no obezvrednuvawe na pazarot na pari. “Toa {to dosega se pravi moè da se ozna~i samo kako kupuvawe vreme, a pritoa ni{to su{tinsko ne se prezema. Ova e golema gre{ka i samo zatoa dojde do ekskalacija na gr~kata finansiska kriza”, izjavi Soros.

PORASNAL PROMETOT NA INDUSTRISKITE PROIZVODI VO STRANSTVO VO APRIL PORASNAL PROMETOT NA PROIZVODI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA O

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

transkite investicii vo prviot kvartal dostignaa 204,1 milioni evra. Spored podatocite od Narodnata banka na Makedonija, samo vo mart vo dràvata se investirani 93,6 milioni evra, od koi kako akcionerski kapital i reinvestirana dobivka se sleale 120,8 milioni evra, dodeka pak, firmite-}erki na stranskite kompanii odleale 26,8 milioni evra vo stranstvo. Vo prvite tri meseci kako akcionerski kapital i reinvestirana dobivka na kompaniite vlegle vkupno 158,7 milioni evra, dodeka obvrskite i pobaruvawata kon stranskite kompanii iznesuvaat 55,2 milioni evra. Sporedeno so minatata godina, koga bea investirani 31,4 milioni evra, prilivot istiot mesec godinava porasnal re~isi trojno. Na {to se dolì rastot na stranskite investicii nema objasnuvawe. Od po~etokot na godinata, osven investicijata na turskata kompanija TAV, koja gi gradi dvata aerodromi, drug nov investitor nema. Pred eden mesec be{e najaveno deka germanskata kompanija Kronberg i [ubert }e investira vo izgradba na fabrika vo Makedonija, no duri slednata godina treba da po~ne so proizvodstvo na avtomobilski delovi vo industriskata zona @abeni vo Bitola. Italijanskata kompanija Teknohoze isto taka veti deka dogodina }e po~ne so proizvodstvo na hidrauli~ni spojki i armirani gumeni creva vo Bunarxik. Dvete investicii iznesuvaat vkupno 20 milioni evra. Ministerot zadolèn za stranski investicii vo Vladata, Vele Samak, e optimist i tvrdi deka samo godinava nekolku kompanii po~nale investicii vo Makedonija, vo vkupna vrednost od okolu 40 milioni evra. Vladata do krajot na godinata o~ekuva deka stranskite investicii }e dostignat 350 milioni evra.

SVETSKA BANKA: POTREBNA E REFORMA NA @ELEZNICITE VO JIE I TURCIJA remeto na patuvawe so voz od Qubqana do Istanbul moè da se prepolovi na voodu{evuva~ki 25 ~asa ako se napravat mnogu potrebnite reformi na èlezni~kiot sektor, se veli vo noviot izve{taj na Svetska banka, “Reformata na èleznicite vo Jugoisto~na Evropa i Turcija: Na vistinskiot kolosek?”. “Probnoto vozewe na vozot “Bosfor Evropa ekspres” vo 2009 godina pokaà deka voz so kontejneri od Qubqana, Slovenija, moè da stigne do Istanbul, Turcija, za 35 ~asa, no vo praktikata toa ~esto trae pove}e od 60 ~asa,” re~e Karolina Mosalve, ekonomist za transport vo regionot Evropa i Centralna Azija na Svetska banka i avtor na izve{tajot. Ovoj nov izve{taj povtorno gi razgleduva èleznicite vo regionot pet godini po osnovnata studija od 2005 godina, “Reformata na èleznicite vo Zapaden Balkan”, za da se proceni napredokot na dràvnite èleznici vo institucionalnite reformi, operativnoto i finansiskoto rabotewe i integracijata. Se razgleduva sostojbata na èleznicite vo deset zemji: Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Crna Gora, Republika Makedonija i Srbija, zaedno so Bugarija, Romanija i Turcija. So isklu~ok na Bugarija i Romanija, koi ve}e se ~lenki na EU i vode~ki reformatori vo sektorot, site zemji opfateni so izve{tajot se stremat kon ~lenstvo vo EU. “Za zemjite-kandidati – kako Hrvatska, Turcija i Republika Makedonija – osobeno e itno da se usoglasat so direktivite na EU”, se potencira vo izve{tajot. Potencijalnite zemji-kandidati, kako Srbija i Albanija, imaat pove}e vreme. Me|utoa, tokmu zatoa {to ovie zemji se ponazad, potrebata da po~nat da go zabrzuvaat reformskiot proces sega stanuva u{te poaktuelna. Izve{tajot analizira deka èleznicite vo Jugoisto~na Evropa i Turcija vo 2009 godina doìveaja zna~itelno namaluvawe na obemot na soobra}aj, kako rezultat na me|unarodnata finansiska kriza. Poniskiot obem na soobra}aj vo pove}e slu~ai se preslika vo seriozno vlo{uvawe na finansiskoto rabotewe na dràvnite èleznici. Istovremeno, dojdoa za naplata tro{ocite od nesproveduvaweto na osnovnite reformi za podobruvawe na operativnoto i finansiskoto rabotewe na sektorot koga ekonomijata be{e silna.

GLOBAL ENERXI SISTEM POSTAVUVA [TEDLIVI SVETILKI VO [TIP p{tina [tip i firmata Global enerxi sistem po~naa so realizacija na dogovorot za javno-privatno partnerstvo za rekonstrukcija i modernizacija na uli~noto osvetluvawe. Ekipi na vele{kata firma Global enerxi sistem po~naa so postavuvawe na 40 {tedlivi svetilki na ulicata Van~o Pr}e vo [tip. Direktorot na Global enerxi sistem, Andreas Boham, veli deka vo slednite 6 do 9 nedeli }e se izvr{i ispituvawe na postavenite svetilki. “Satelitski }e bidat preneseni podatocite za da gi imame site performansi, {to ni se potrebni. Za{to svetilkite }e se proizveduvaat spored konfiguracijata na terenot”, veli Boham. Gradona~alnikot na op{tina [tip, Zoran Aleksov, izjavi deka so rekonstrukcijata i modernizacijata na uli~noto osvetluvawe }e se za{tedi najmalku 60% elektri~na energija, a op{tinata vo narednite 12 godini }e pla}a pomali smetki.“Dogovorot e isklu~itelno povolen za op{tinata i veruvam deka [tip mnogu brzo }e bide so novo svetlo. So rekonstrukcijata se opfateni 3.000 svetilki, no soglasno so dogovorot }e se postavat i {tedlivi svetlki i vo naselbite kade {to }e se legaliziraat i divogradbite”, veli Aleksov.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

TELEVIZIITE SEGA ]E PRESMETAAT DALI DONIRALE NA PARTIITE

JASEN OBRAZEC ZA MATNI IZVE[TAI!?

Ministerot Stavreski kone~no go objavi obrazecot koj go ~ekaa direktorite na televiziite za da presmetaat dali se ili ne se donatori na ne~ija izborna kampawa MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a samo pet dena do istekuvaweto na rokot za dostavuvawe na izve{taite od strana na mediumite za reklamniot prostor iskoristen od partiite vo izbornata kampawa, Ministerstvoto za finansii kone~no go objavi obrazecot propi{an od ministerot, Zoran Stavreski, spored koj mediumite treba da gi izgotvat svoite ot~eti. Ovie izve{tai imaat presudno zna~ewe vo borbata so izbornata korupcija, koja e dokaàn izvor na celokupnata korupcija vo op{testvoto, i za taa cel so poslednite izmeni na Izborniot zakonik mediumite dobija obvrska da gi izgotvat i dostavat najdocna 15 dena po zavr{uvaweto na kampawata. Ekspertite ocenuvaat deka pet dena e kratok vremenski period za podgotvuvawe na sloènite mediumski izve{tai koi pokraj precizen prikaz na iskoristeniot reklamen prostor vo edinica vreme, treba da sodràt i informacii za sredstvata koi partiite gi platile ili od niv se pobaruvaat po ovaa osnova. Smetaat deka dokolku Ministerstvoto za finansii saka da dobie realni podatoci }e treba da ostavi pove}e

vreme za podgotovka. Klu~niot podatok {to treba da go otkrijat izve{taite e dali i vo kolkava mera mediumite, pri {to pred s$ se misli na televiziite, donirale vo izbornata kampawa na odredena partija. Apsurdno, televiziite, barem najgledanite, kako A1, Sitel i Kanal 5, go ~ekaa obrazecot na Stavreski za da odlu~at

dali vo izve{tajot da navedat deka pomognale ne~ija kampawa ili svojata izborna uloga da ja spakuvaat nekako poinaku. Samata mo`nost da se pravat vakvi kalkulacii ja poka`uva neefikasnosta na sistemot za kontrola vo zemja kade {to e poznata praktikata odredena partija da dobie nelogi~en popust od 90% za reklamirawe

na nekoja od televiziite za potoa, dokolku taa partija pobedi, da & vrati na televizijata so zakup na prostor za vladini reklami vo nejzinata programa. Na toj na~in korupciskiot krug se zatvora i na konkretnata partija & e ovozmo`eno odlo`eno da ja finansira svojata izborna kampawa od buxetski pari. Tokmu zatoa, ekspertite ba-

raat so Izborniot zakonik da im se zabrani na mediumite da gi finansiraat partiskite kampawi, osobeno poradi faktot {to re~isi celokupniot tro{ok za izborite partiite go pravat po stavkata reklamirawe i propaganda. “Ne bi smeelo da ima donacii od televiziite kon partiite, za{to toa direktno vodi kon korupcija”, veli pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, koj veli deka partiite ne samo {to ne sakaat da slu{nat za ovoj negov predlog, tuku ja odbile i inicijativata za limitirawe na donaciite od strana na mediumite. “Predloìvme limitirawe na donacijata koja moè da ja dade odreden medium na politi~ka partija na 20 iljadi evra, za{to smetavme deka so ovaa suma ne moè da se predizvikaat seriozni nesakani posledici, no predlogot ne be{e prifaten. Sega{niot limit od 5% od vkupno ostvareniot prihod vo prethodnata godina e celosno nefunkcionalen za{to toj kaj lokalnite televizii, koi igraat neva`na uloga na izborite e mala suma, no kaj televizii kako A1, Sitel, Kanal 5 tie 5% zna~at milionski donacii vo evra”, izjavi Stefanovski za “Kapital”.

Obrazecot propi{an od Stavreski formalno nudi mo`nost transparentno da se vidi ulogata koja ja odigrale medumite na neodamne{nite izbori. Dopolnitelna ~istina vo situacijata ovozmoùva faktot {to trite najgledani nacionalni televizii, A1, Sitel i Kanal 5, otvoreno zastanaa na stranata na edna od opciite i ne emituvaa nitu edna minuta reklama na svoite politi~ki protivnici. Rekorder e Kanal 5, so emituvani nad 28 ~asa plateno politi~ko reklamirawe za koalicijata na VMRO-DPMNE vo tekot na celata kampawa i nula sekundi za koalicijata na SDSM. Interesniot del od obrazecot na Ministerstvoto za finansii doa|a pod naslovot “Vrednost na iskoristen reklamen prostor spored cenovnik za plateno politi~ko reklamirawe”, od koj prodoùvaat pet koloni ~ii vrednosti treba da ja pokaàt pazarnata cena na reklamiraweto, cenata so popust, kolku od toa platile partiite i kolku ostanale dol`ni. Najverojatno, toa {to }e izleze na kraj vo izve{taite }e bide rezultat od kalkulaciite napraveni vrz baza na obrazecot na Stavreski, {to zaedno }e gi napravat partiski lideri i sopstvenicite na mediumite vrzani so prethoden dogovor na zaemno zadovolstvo.

24 JUNI SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVAÎTE SE POÊSTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I! KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN? KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ÊKOR SO OVOJ NOV TREND? KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE? EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI HELSIN[KI: NEPROFESIONALCITE GO RU[AT UGLEDOT NA MVR elsin{kiot Komitet za ~ovekovi prava vo celost go poddr`uva na~inot na izrazuvawe na revolt i nezadovolstvo i barawata na mladite koi baraat odgovornost za ubistvoto na mom~e od strana na policiski pripadnik i obidot toa da bide prikrieno. Spored Komitetot, posledniot nastan e dokaz za partiziranost na najvitalnite dr`avni institucii. Nezamislivo e, naveduvaat vo soop{tenieto od Komitetot, pomo{nik-ministerot so dezinformirawe na javnosta da stane sou~esnik vo ubistvo na mlado mom~e, a pritoa da ne se pobara negova odgovornost. “Vo policijata rabotat i profesionalci koi vo ovaa situacija nepravedno trpat {teta na svojot ugled i rabota. Site u~esnici involvirani vo ovoj ~in mora da ponesat odgovornost i krivi~no da odgovaraat za nehumanoto i sprotivno na zakonot izvr{uvawe na slu`benata dol`nost”, se naveduva vo soop{tenieto. Helsin{kiot komitet go povikuva Javniot obvinitel itno da sprovede istraga za izvr{itelite i sou~esnicite vo brutalnoto ubistvo na mladoto mom~e, so celosna transparentnost, poradi nedoumicite i nesigurnosta koja se javuva kaj gra|anite na Republika Makedonija.

OM: PSIHOLO[KA TORTURA VRZ BO[KOSKI VO ZATVOROT artijata na Qube Bo{koski, koj pove}e od edna nedela se nao|a vo pritvor, Obedineti za Makedonija, obvinuva deka nivniot lider bil izlo`en na nehuman tretman i postojana psiholo{ka tortura. “Za vreme na posetata koja & bila dozvolena na soprugata na Bo{koski poradi negovata vlo{ena zdravstvena sostojba, Bo{koska gi voo~ila vidlivite povredi koi mu bile naneseni za vreme na apseweto pri koe Bo{koski ne daval otpor”, re~e Natalija Iv~eva, ~len na pretsedatelstvoto na OM. Od OM velat deka za uslovite i tretmanot na Bo{koski, za ovoj, kako {to velat, politi~ki montiran slu~aj, se izvesteni site relevantni me|unarodni institucii. Bo{koski be{e uapsen minatata nedela so 100 iljadi evra i pod somnenie za storeni dve krivi~ni dela zloupotreba na sredstvata za finansirawe na izbornata kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe. Spored krivi~nata prijava podnesena od MVR Bo{koski vo svojstvo pretsedatel na OM vo periodot april-juni 2011 godina, vo tri navrati protivpravno pribavil pari~ni sredstva vo vkupen iznos od 130.000 evra poradi finansirawe na politi~kata kampawa za vonrednite parlamentarni izbori.

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

PRETSTOJAT DRAMI VO PREGOVORITE ZA NOVA VLADA

GRUEVSKI PREGOVARA ZA 66 PRATENICI!?

Otkako s$ poglasni se najavite deka Fijat Canovski i Tito Petkovski }e formiraat prateni~ki grupi, igrata na premeirot Gruevski za formirawe dvotretinsko mnozinstvo preku niv dvajca, koja “Kapital” ja objavi tri dena po glasaweto, stanuva s$ poskapa i pogolema. Cenata na Canovski e A1, pra{aweto e za {to bi se pazarel Petkovski!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

$ poglasni se informaciite za politi~kite „pazarewa” preku koi premierot Nikola Gruevski se obiduva da stigne do dvotretinsko mnozinstvo vo Parlamentot! Igrata so PEI na Fijat Canovski, za koja “Kapital” ve}e objavi, stanuva se pogolema, otkako re~isi e izvesno deka toj planira da formira prateni~ka grupa, na negovite trojca pratenici plus dvajcata nezavisni od A1 televizija, Len~e Nikolovska i Safet Bi{evac. Vaka, so petka kako broj na mandati, Canovski stanuva eden od klu~nite igra~i, pa kako {to negovata cena raste, rastat i {pekulaciite za mo`niot dogovor za ispora~uvawe na negovata poddr{ka do VMRO – DPMNE. Cenata e jasna – spas na A1 televizija za ~ija sudbina tokmu denovive se odlu~uva. Televizijata ima{e rok za pla}awe na dolg za neplaten danok od 6 milioni evra, koj istekuva denes, me|utoa vo ponedelnikot im se dostavi novo re{enie so zgolemena

suma za naplata za edna tretina. Za novata suma, koja sega dostigna nad 9 milioni, ima i nov rok za naplata. Ama nikoj ne kaùva koga! Celata situacija so sudbinata na televizijata e tolku zamrsena i komplicirana i se drì vo apsolutna tajnost. Kolkava e to~nata suma na danokot {to treba da se plati, koga, {to e so postapkata za ste~aj, kolku i dali pominaa rokovite!? Site ovie pra{awa se bez odgovor, so {to samo dopolnitelno se zasiluvaat prognozite za moèn dogovor na Gruevski so porane{niot koalicionen partner, pri {to od 56 bi dobil 61 pratenik, a zaedno so DUI 76. Onie 5 koi mu nedostigaa sega se baraat vo redovite na Tito Petkovski, koj ima 4 me|utoa se najavi isto taka formirawe na prateni~ka grupa, ako mu se priklu~i pratenikot i lider na Liberalite Ivon Veli~kovski. Vo VMRO – DPMNE velat deka ne bi gi komentirale ovie informacii, a od kaj Fijat

Canovski gi otfrlija kako neto~ni. Reagiraa negovite sega{ni partneri, socijaldemokratite, koi velat deka od Gruevski o~ekuvaat takvi obidi, ama ne veruvaat deka partnerite }e si go prodadat dostoinstvoto. „Gruevski ne e u~en da vladee bez apolutna mo} i znaeme deka }e se obide da tropne na pove}e vrati. Mu trebaat 10 pratenici i nie sme svesni so kogo si imame rabota” veli sekretarot Andrej Petrov. Zamenik- portparolkata Gaber v~era duri re~e deka Canoski gi razgleduval site mo`ni opcii za pojako opozicisko deluvawe. Od NSDP prognozite gi ocenija za silen obid za diskreditacija i celosni nevistini. SMETKATA NA A1 OSTANUVA ZAMRZNATA Vo me|uvreme smetkata na A1 televizija i firmite na “Pero Nakob” bb ostanuvaat zamrznati, kako {to odlu~i v~era Krivi~niot sovet od Osnovniot sud “Privremenoto zamrznuvawe i zadr`uvawe

na pari~nite sredstva na bankarskite smetki e do to~no odredeni iznosi, za sekoe pravno lice oddelno, na na~in {to se zabranuva podigawe i raspolagawe so navedenite sredstva”, stoi vo soop{tenieto.Smetkite na televizijata i firmite od “Pero Nakov” bb bea zamrznati, pa odmrznati poradi nedore~enosti vo baraweto na obvinitelstvoto, pa povtorno zamrznati so sudsko re{enie. Zamrznuvaweto na smetkite na 3 milioni evra se odnesuva na obezbeduvawe na sredstva za koi obvinitelstvoto tvrdi deka e o{tetena dràvata za vreme na traeweto na sudskata postapkata za “Pajaìna”. Paralelno, no vo odvoena postapka UJP i dostavi na A1 televizija i “Plus Produkcija” re{enie za naplata na danok. Spored mediumite na Ramkovski poslednoto re{enie se odnesuva na 9,2 milioni evra. I pokraj intenzivnite sostanoci na rakovodstvoto na mediumot so pretstavnici od UJP, kako {to informiraat izvori od A1, ne bil postignat dogovor za mo`nosta dolgot da bide platen na 36 rati. “Zagrièni sme, celata situacija e premnogu komplicirana, no mislime deka vlasta }e bide uporna do kraj da go vodi ovoj slu~aj. Kako, ne znaeme”, velat za “Kapital” izvori od A1 televizija. Od UJP velat deka nema da se vpu{taat vo komentirawe na {pekulacii i neoficijalni informacii “izjaveni” od dano~nite obvrznici, a ponatamo{nite aktivnosti i merki zavisele od dano~niot obvrznik, odnosno dali }e go plati danokot ili ne.

ATINA SO SILNA IRONIJA ZA ALEKSANDAR

SKOPJE POTRO[I 10 MILIONI EVRA ZA SPOMENIK NA NA[ HEROJ! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

a be{e ova napraveno pod nekoi drugi okolnosti nie }e bevme po~esteni od odlukata na vladata na Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija da potro{i 10 milioni evra za da go slavat Aleksandar Veliki so stavawe spomenik na gr~kiot armiski komandir vo centarot na Skopje, izjavi Grigoris Delavekuras, portparol na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, kako odgovor na postavuvaweto na spomenikot so naslov “Voin na kow”. Spored izjavata na Delavekuras, antikvizaciskata politika koja ja vodi Vladata go prekr{uva duhot na privremenata spogodba, taa e provokativna i osuduva~ka, gi

povreduva bilateralnite odnosi i gi popre~uva pregovorite na Obedinetite nacii. “Ovoj ~in, osven {to e sme{en, se bazira i vrz obidot da se uzurpira gr~kata istorija so pogled vrz kultivira~kiot nacionalizam i konflikt. [to e pova`no, ovoj ~in gi prekr{uva neodamne{nite vetuvawa

od strana na politi~koto liderstvo na Skopje kon ON i me|unarodnata zaednica, deka tie sakaat iskreno da se posvetat kon re{avaweto na problemot so imeto”, veli Delavekuras. Toj predupreduva deka postavuvaweto na spomenikot }e ima neizbe`ni posledici vrz evroatlantskite ambicii na Makedonija.

“VA[INGTON POST”: MAKEDONIJA PROVOCIRA! Grcija i Makedonija se “zarobeni” vo 20-godi{en spor za imeto, so konzervativniot premier Nikola Gruevski, koj postojano go otvora toa istorisko pra{awe, pi{uva “Va{ington post”. Pokraj imenuvaweto na aerodromot, avtopatot i fudbalskiot stadion, nova provokacija e i spomenikot, koj iako e imenuvan “Voin na kow”, mnogu nalikuva na Aleksandar Makedonski, naveduva vesnikot. Se komentira deka spomenikot }e predizvika pojava na nacionalizam i deka vlo`uvaweto vo vakov proekt vo vreme na golema nevrabotenost e nezamislivo.

Intervju

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

\ORGI SPASOV

UNIVERZITETSKI PROFESOR I ^LEN NA SDSM

Porane{niot generalen sekretar na SDSM, i eden od osnova~ite na tink-tenk organizacijata Demos, za koja sopartijcite mu zamerija deka e instrument na VMRO–DPMNE, za “Kapital” otvoreno zboruva za problemite na negovata partija, od koja, kako {to veli, nikoga{ ne zaminal!

CRVENKOVSKI NE SI DAVA OSTAVKA, SI KA@A NARODOT ZGRE[I! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

red izborite pi{uvavte deka Gruevski prakti~no ostana sam na politi~kata scena oti gi obedinil site protiv nego. Po glasaweto izleguva deka ne bilo taka - u{te ima i glasa~i, a bogami i lideri za koalicija. I denes Gruevski e osamen na politi~kata scena vo Makedonija. Na poslednite izbori toj gi ima{e protiv sebe ne samo SDSM so negovite koalicioni partneri, tuku i Qub~o Georgievski i Qube Bo{kovski i Filip Petrovski i Stojan~e Anegelov i Jovan Mansievski i opozicionite partii od albanskiot kampus ,a Ali Ahmeti izjavi deka s$ do izborite bil vo neprirodna i iznudena koalicija. Site ovie partii zaedno, vo makedonskiot i vo albanskiot opozicionen blok, dobija zaedno pove}e glasovi od Gruevski i od Ali Ahmeti, no pomalku pratenici poradi nivnata podelenost, golemata izleznost i dontoviot model. Toa zna~i deka politi~koto raspolo`enie vo zemjata e smeneto. Sega{nata vlast vladee ve}e bez mnozinska poddr{ka. Mnozinstvoto gra|ani se izjasnija za promeni a ne za pobeda na reformite, {to Gruevski gi praktikuva{e poslednite tri godini. Koj “odraboti” za VMRO– DPMNE vo desniot blok? Da se soglasea tie partii na zedni~ki nastap }e imaa 7-8 pratenici od koi }e zavise{e sostavot na novata vlada. Isto taka, i LDP da ostane{e vo koalicija so SDSM opozicijata }e ima{e 3-4 pratenici pove}e. Toa e iskustvo koe mo`ebi }e im pomogne za ponatamu. No, fakt e deka napa|aj}i

go Gruevski od site strani, site tie pomognaa SDSM da stigne na ovie izbori do 370 iljadi glasovi i da osvoi 43 k na pratenici. I bbez povikot golemite partii da ne se glasa za malite, na ovie izbori golem del od gra|anite glasaa samo od aspektot kako da se promeni ili za~uva odnost na politi~kite sili vo zemjata. Malite partii bea mo{ne bu~ni i argumentirani, no ne uspeaja da gi ubedat gra|anite deka raspolagaat so dovolna mo} za vistinski promeni nezvisno od nivnata deklarirana ideolo{ka orientacija. Velite deka apseweto na Bo{koski e poraka do site neistomislenici na vlasta. Toa apsewe po site kriteriumi e politi~ki skandal. Na den po izbori se apsi lider na politi~ka partija koj so svoite osnovani ili neosnovani kritiki za vreme na kampawata najmnogu ja iritira{e vlasta. Se apsi za zloupotreba na slu`bena polo`ba koja ja nema, za nelegalno finansirawe na partija pred da se podense izve{tajot i so policisko mediumski spektakl za javno poniùvawe. Toa e spored mene odmazda. Poraka od vlasta do site aktuelni i potencijalni kriti~ari za toa kako moàt da pominat ako & se zakanuvaat. Apsewe za primer na ostanatite. Opomena za toa {to moè da im se slu~i. Ako istovremeno vlasta soop{ti deka Qube kako opozicioner za vreme na kampawata bil sleden i

prislu{uvan, a toj verojatno kontaktiral po telefon i so drugite politi~ki lideri od opozicijata, toga{ vi e jasno k porakata k e deka k site ste deka prislu{uvani. Pazete se! A koga nikoj nema da go krene glasot za odbrana vo takvi slu~ai tuku odbranata im e prepu{tena samo na negovata sopruga i nekolku sopartijci vi stanuva jasno i deka nikoj nema da se potrese i vam toa da vi bide napraveno. Zatoa e dobro {to barem vo slu~ajot so ubienoto mom~e proraboti svesta, solidarnosta, pa se sozdava nekakva energija spre~uvawe na samovolieto na vlasta. VO SDSM NADGLASUVAAT TIE [TO VELAT BRANKO E DOBAR – SITE DRUGI DA SE SMENAT! Napravete paralela na sostojbite vo SDSM od vremeto koga bevte generalen sekretar i sega. Se ~ini deka isti bolesti ja jadat Biha~ka celo vreme. Pa ne znam na koi bolesti mislite. Jas bev generalen sekretar na partijata od 1999 do 2003 godina. Vo toj period partijata be{e vo opozicija. Na izborite vo 2002 godina osvoi 500.000 glasovi i formira vlada. Toa e najgolemiot uspeh na SDSM. No, na sledniot kongres podnesov ostavka i se izbra nov generelen sekretar. Za generalnite sekreteri vo partijata e rezervirana odgovornosta i tie redovno se menuvaat. Na Crvenkovski dosega genaralni sekretari za vreme na nego-

voto pretsedatelstvuvawe mu bea: Nikola Popovski, Blagoja Hanxiski, x , Qup~o u Popovski,, jas, i Nikola ]ur~iev. Vo SDSM, {to i da se slu~elo nadglasuvale tie {to smetale deka Branko e dobar. Site drugi ne ~inat i treba da se menuvaat. Toa e osnovniot kadrovski princip. Za taa bolest zboruvame. Zo{to so godini ne mo`at da najdat soodvetna kontrastrategija za politikite na Gruevski? SDSM go potcenuva Gruevski. Im se ~ini taka mal, dobrodu{en, so maani vo govorot, vo odeweto, bezopasen pa duri ne mnogu pameten. Edinstvenoto {to mu go priznavaat e deka se pretvoril vo avtoritaren lider, toj re{ava za s$ vo partijata i vospostavil cvrsta disciplina, pa nikoj ne smee da mu prigovori. I toa {to mu go priznavaat sakaat da go imitiraat. Nikoj vo SDSM ne zabele`a deka Gruevski osven avtoritarnosta i disciplinata, po~na da zadovoluva nekoi potrebi na gra|anite koi gi zanemaruva{e kako socijaldemokratska partija. Na 250 iljadi penzioneri im garantira{e sigurnost na penziite i postojan nominalen porast. A SDSM go pametat po tie 8% {to im gi zel. So site gre{ki vo zemjodelstvoto Gruevski gi vovede subvenciite. Namesto gradewe na kapitalni objekti Gruevski kako populist se orientira kon gradewe selski pat~iwa, vodovodi,

KAKO ]E SE ISPAZARAT GRUEVSKI I AHMETI? Ednostavno. Za Gruevski nema da bide golema cena da go dade mestoto i pretsedatel na Sobranieto, pa i mestoto Minister za nadvore{ni raboti za da ima na kogo da ja svali vinata za neuspesite na nadvore{no-politi~ki plan. Toj na~elno }e prifati re{avawe na imeto i ~lenstvo vo NATO vo najkus mo`en rok, no otkako toj rok }e izmine, }e izjavi deka toa ne zavisi samo od negovata volja, a DUI nema da napravi dramati~ni potezi. ]e gi delat me|u sebe biznisite, nivnite biznismeni }e bidat pod posebna za{tita, a sudstvoto }e se spravuva samo so kriminalot na opozicijata i na politi~kite neistomislenici.

7 sportski sali igrali{ta i dobivawe poddr{ka od ruralnoto naselenie. So seta glupavost na otvoraweto novi univerziteti i disperzirani studii toj vovede besplatno visoko obrazovanie vo sekoe selo. I prvpat vo sovremenata politi~ka istorija nie imame vlada koja od prviot den po izborite vodi permanentna kampawa do slednite izbori. Gruevski koj dojde na ~elo na partijata so pobeda nad Georgievski lesno se oslobodi od site gre{ki na VMRO-DPMNE vo minatoto. Toj moè{e so toj poteg site kriminalni aferi na vlasta na VMRO da gi tovari na Qub~o Georgievski a so “potragata po anti~kite koreni na Makedoncite” da se is~isti i od obvinuvawata na VMRO-DPMNE za “bugarofilstvo” .SDSM ima podmladeno rakovodtvo, no i lider koj ne e ~len na Parlamentot kaj {to moàt da se soo~at kopjata so glavniot politi~ki oponent. Kritikata od preskonferenciite na SDSM se prima so doza na rezerva, a VMRO-DPMNE ve{to gi izbegnuva TV soo~uvawata za da ne mu dade mo`nost na SDSM da se pojavuva i vo vladinite mediumi. Vo takva sostojba, te{ko e i da se izgradi nekoja alternativna strategija. No, i da se gradi taa ne moè da bide nekoe trik re{enie koe sostojbite }e gi smeni preku no}. Taa mora da bide rezultat na seriozen politi~ki proekt, a SDSM se odnesuva mrzelivo. Bu~kovski veli deka treba vnatre{na reforma za da se obezbedi pobeda, a ne ~esen poraz. Ima li SDSM kapacitet za ova? Bu~kovski e vo pravo. No, sega po izborite koga e sozdadeno ~ustvo deka reformite uspeale, deka ova ne e poraz tuku golem uspeh, deka timot {to pobeduva ne se menuva, i deka seto toa e zasluga pred s$ na Crvenkovski. Obi~aj e avtoritarnite lideri da gi eleminiraat site mo} ni konkurenti, i koga }e se postavi pra{aweto za izbor na nov lider, vo stilot na Milo{evi} da pra{aat “A koj drug?”. Ako Tito Petkovski ne formira{e svoja partija vo 2006 godina, so koja mu ovozmoì duri i na Gruevski da formira vlada, nema{e nikoga{ da si obezbedi 4 mesta na listite od SDSM za svoi prijateli. Ako ostane{e lojalen kako Nikola Popovski, Ilinka Mitreva ili Vlado Bu~kovski. Zatoa predlogot na Bu~kovski za izbor na lider na partijata na vnatrepartiski neposredni izbori e dobar i moè da bide osnova za zajaknuvawe na SDSM i negovo demokratizirawe. Dobro bi bilo da se vovede i pricipot deka nikoj ne moè da bide pretsedetel na partijata pove}e od dva ili tri mandati ili deka lica izbrani na funkcii na osnova~kiot kogres na partijata pred 20 godini ne moàt da se kandidiraat odnovo za takvi funkcii. O~ekuvate ostavka od Crvenkovski? Ne. Pa toj kaà vo izbornata no} deka narodot zgre{il. BOGATI LU\E SO PRETPRIEMA^KI SPOSOBNOSTI ZA KRAJ NA CRNO-BELIOT FILM! [to se slu~i so Demos? Demos be{e ostro napadnat deka e intstrument na VMRO-DPMNE za slabeewe na SDSM. Jas, Nikola Popovski, Nano Ruìn, Sa{ko Nasev, pa i Rizvan Sulejmani, koi beveme i sme silni kriti~ari

na avtoritarnosta na Gruevski, toa go doìveavme kako golema navreda. O~ekuvavme deka vo atmosfera na op{ta politi~ka podelenost i konfrontacija }e bide dobro za Makedonija na edna masa da se vidi kako razgovaraat site opozicioni partii. Kon idejata se priklu~ija i lu|e od SDSM, od NSDP, od LDP, no i od VMRO NP, od Nova Demokratija, a idejata ima{e poddr{ka i od A1, od Sr|an Kerim i od amerikanskiot ambasador. Na{ata ideja be{e deka e potreben eden takov komunikaciski prostor, forma na sobirawe koja }e sodava ambient za doa|awe do re{enija od interes na zemjata. Tink tenkovi postojat vo site zemji i se osobeno korisni za razbivawe na avtoritarnite modeli na vladeewe. No, socijaldemokratite dobija zabrana da u~estvuvaat na debati na Demos i vo takvi okolnosti re{ivme za izvesen period da ne gi organizirame. Ne sakavame so {to bilo da gi smalime {ansite na opozicijata na slednite izbori. No, ne zna~i deka }e se otkaème od ambicijata da se borime protiv sekoj vid avtoritarno vladeewe i gu{ewe na demokratijata. [to e osobeno intersno toga{ i Velija Ramkovski be{e osuduvan od SDSM {to prisustvuval na na{ite debati. Kakvi se Va{ite konekcii so SDSM sega? Jas sum ~len na SDSM i nikoga{ ne sum bil ~len na druga partija. Osven javnite diskreditacii od strana na SDSM vo vrska so Demos, koi u{te stojat na internetstranicata ne sum slu{nal nekoj da me isklu~il. Ne odam na sostanoci i mitinzi, no vo moite kolumni i intervjua, nastapi na telvizii, èstoko ja kritikuvam vladata na Gruevski, i li~no smetam deka pove}e pridonesuvam za SDSM od nekoi negovi istaknati ~lenovi i idni parlamentarci za koi narodot i ne znae {to mislat. Se obiduvam da pomognam kolku {to moàm so svoeto iskustvo koga }e me pra{aat, no za razlika od porano koga drèv predavawa na politi~kata akademija za socijaldemokratite i u~estvuvav vo obuki na mladite, sega ve} e ja nemam taa privilegija i zadovolstvo. No, tie u~at od moite bro{uri izdadeni od fondacijata Fridrih Ebert. ,”Desette odrednici na socijaldemokratijata” i “Istoriski razvoj na socijaldemokartijata”. Se soglasuvate li deka s$ pogolem e skepticizmot za eventualna treta opcija, ili naprotiv, sega e vremeto za pojavuvawe na nova partija? Po ovie izbori }e bide s$ pote{ko za formirawe treta partija. Zajaknaa postoe~kite dve vo makedonskiot i postoe~kite dve vo albanskiot blok. Koga }e vidite kako i ednite i drugite se spravuvaat so svoite mo`ni konkurenti ili disidenti toga{ vi e jasno seka u{te dolgo }e go gledame crno-beliot film. S$ dodeka lu|e so seriozni pretpriema~ki spsobnosti i so finansiska mo} ne re{at da vlezat vo politkata. Partiite se koalicija na pari, li~nosti i mediumi. Vo uslovi na osiroma{eno op{testvo, vlasta uspe{no }e go kontrolira i spre~uva opozicionoto deluvawe, a opozicijata sekoj obid za formirawe druga opozicija }e go smeta za opozicija na opozicijata.

Kompanii / Pazari / Finansii

8 MBI 10

MBID

2.685

117,40

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

OMB

2.669 2.680

117,38

2.675

117,36

2.670

117,34

2.665

117,32

2.664 2.659 2.654 2.649 2.644 2.639

2.660

08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

15.06

117,30

08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

15.06

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

Kako tipi~en primer moè da posluì Bitcoin (Bit moneta), koja pretstavuva labavo organiziran elektronski platen sistem so pribli`no 10.000 korisnici, sozdaden vo januari 2009 godina od programer poznat pod psevdonimot Sato{i Nakamoto. Sistemot im dozvoluva na korisnicite i trgovcite da vr{at transakcii preku digitalni moneti, bez ili so pomo{ na centri za procesirawe ili drugi finansiski institucii. Digitalnite moneti (osven niv, postojat i drugi tipovi elektronski pari, kako {to se: Playfish, Linden Dollar itn.) se prodavaat na Internet za odredena suma realni pari (USD, EUR, CHF…). Pritoa, tie moè da se podaruvaat na drugi korisnici, da se prenesuvaat na smetki na drugi internet-stranici, da se razmenuvaat me|u korisnicite (na primer, Bitcoin se razmenuva za Linden Dollar) ili da se koristat za nabavka na proizvodi i uslugi kaj pribli`no 100 onlajnsubjekti, od koi pove}eto nudat elektronika, obleka i on-lajn knigi. No, ovie subjekti vklu~uvaat i trgovci {to nudat psihodeli~ni drogi, vklu~uvaj}i heroin i LSD, a i nekolku internet-stranici za onlajn-obloùvawe. Iako digitalnite moneti, ~ija primena e vo za~etok, se sozdadeni za altruisti~ki potrebi, a postojat i sovr{eno legitimni, pravni i filozofski pri~ini za posakuvawe na anonimnost pri vr{ewe na transakciite {to ja dava ovoj sistem, so nivnata s$ pozasilena primena tie moè da go privle~at vnimanieto i na pera~ite na pari. Ovie moè da koristat razli~ni imejl adresi i anonimni

08.06

09.06

10.06

11.06

12.06

13.06

14.06

15.06

MAKEDONSKA BERZA

DIGITALIZACIJA NA PEREWETO PARI igitalnata valuta (poznata u{te i pod imeto elektronski pari) pretstavuva nusproizvod na internet-tehnologijata. Taa nudi nekolku beneficii: privatnost, zgolemena efikasnost vo vr{eweto transakcii, poniski provizii i bezbroj drugi delovni mo`nosti kako rezultat na pro{iruvaweto na ekonomskite aktivnosti na Internet. Sepak, postojat i golem broj potencijalni problemi pri upotrebata na digitalnata valuta, me|u koi pozna~ajni se: na~inot na nametnuvawe danoci kaj transakciite so vakov vid plate`no sredstvo, mo`nite makroekonomski efekti od aspekt na nestabilnost na devizniot kurs i kusokot kaj ponudata na pari – vkupniot iznos na elektronski pari vo odnos na vkupniot iznos na realno raspolo`livite pari, odnosno mo`nosta digitalnata gotovina da ja nadmine raspolo`livata realna gotovina. Isto taka, pra{awe {to gi pokrenuva somneìte vo odnos na implementacijata na digitalnata valuta e i mo`nosta za izmama vo kompjuterskiot kriminal, kade {to sajber kriminalcite moè da vr{at promeni vo kompjuterskite bazi na podatoci za da kradat elektronski pari ili da go namalat iznosot na elektronski pari na smetkite na klientite. Osven toa, digitalnata valuta moè da se upotrebi i za pomagawe na procesot na perewe pari preku neregulirani nefinansiski subjekti, kade {to primenata na regulativata za spre~uvawe na pereweto pari e prakti~no neefikasna ili nevozmo`na.

07.06

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

D-R ZLATKO [AJNOSKI SORABOTNIK VO DIREKCIJA ZA KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKATA SO PROPISITE STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Digitalnata valuta moè da se upotrebi i za pomagawe na procesot na perewe pari preku neregulirani nefinansiski subjekti, kade {to primenata na regulativata za spre~uvawe na pereweto pari e prakti~no neefikasna ili nevozmo`na proksi-serveri za da ja skrijat svojata lokacija, a i da otvoraat nova smetka za sekoja transakcija, so {to ja ote`nuvaat detekcijata na dvièweto na parite. So ogled na faktot {to korisnicite na sistemot moè da gi skrijat svoite lokacii, a pritoa elektronski da prenesuvaat golemi iznosi na pari so pomo{ta na of{or-trgovci i centri za procesirawe, kakvi i da se sudskite nalozi za istragi vo vrska so transakciite se smetaat za zastareni i nevaè~ki. Vsu{nost, vakviot decentraliziran me|unaroden sistem zna~i deka za razlika od finansiskite institucii, nema postojano sedi{te ili sopstvenik, pa zatoa i nema na kogo i kade da se dostavat sudskite nalozi, odnosno da se po~ne kakva i da e krivi~na ili sli~na postapka. Zatoa, treba u{te na po-

GOLEM PAD NA AKCIITE NA ADING OD 12,25%

~etokot da se prezemat dejstva i merki za implementirawe soodvetni politiki i proceduri za osnovawe, rabota i kontrolirawe na vakviot i sli~ni sistemi za digitalna valuta. Istite treba da se fokusiraat na kreiraweto posebni regulatorni organi {to }e gi sledat aktivnostite na vakvite sistemi preku implementacija na ramka za registracija i identifikacija na korisnicite i nametnuvawe obvrska za subjektite {to gi odr`uvaat vakvite sistemi da podnesuvaat soodvetni izve{tai za somnitelni aktivnosti i transakcii. Ovaa ramka treba da vklu~i i elektronsko evidentirawe na sekoja transakcija {to se izvr{uva preku sistemite za digitalni pari, kako i detektirawe na potekloto i sledewe na dvi`eweto na parite {to se koristat za nelegalni aktivnosti.

a Makedonskata berza na oficijalniot pazar v~era najmnogu porasna akcijata na ~eli~arnicata Makstil od 2,26%, dodeka istovremeno najmnogu se namali vrednosta na akciite na Fer{ped od 3%. Na redovniot pazar golem pad imaa akciite na Ading od 12,25%. Na oficijalniot pazar, standardno najgolemo u~estvo vo vkupniot promet imaa akciite na Alkaloid, so promet od 2,1 milion denari. Dodeka, od akciite na redovniot pazar, najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Makedonski Telekom so promet od 296.167 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 po tri dena pad, v~era porasna za 0,2% i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.660,29 indeksni poeni.

Indeksot MBID padna za 0,52% i zatvori na vrednost od 2.666,21 indeksni poeni. Dodeka indeksot na obvrznici OMB ne zabele`a promena vo odnos na prethodniot trgovski den. Na Makedonskata berza v~era se ostvari promet od redovnoto trguvawe od 6,2 milioni denari od koi 5,7 milioni denari na oficijalniot pazar, a na redovniot pazar se istrguvaa hartii od vrednost vo iznos od 518.737 denari. Oficijalniot pazar u~estvuva{e so 91,65% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar u~estvuva so 8,34%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii v~era se namali za 29,18% vo sporedba so prethodniot trgovski den, a prometot od trguvawe so obvrznici padna za 60,99% na dnevno nivo.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

15.06.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.707.789,65

1,10%

-2,41%

-2,04%

-3,22%

2,58%

06.14.2011

ILIRIKA GRP

47.986.455,79

-2,09%

-3,58%

-10,78%

-10,85%

-2,56%

06.14.2011

120.000,00

Иново Статус Акции

16.875.041,84

2,39%

-0,78%

6,22%

5,93%

0,24%

06.14.2011

0,01

135.250,00

KD Brik

37.254.368,34

-0,44%

-4,21%

-5,82%

-6,16%

-0,64%

06.14.2011

KD Nova EU

25.251.291,39

-1,71%

-6,66%

-1,95%

-2,81%

-0,64%

06.14.2011

КБ Публикум -балансиран

35.050.273,40

-0,55%

-2,68%

0,05%

0,32%

1,71%

06.14.2011

КБ Публикум -обврзници

33.825.332,44

0,36%

0,00%

06.13.2011

Износ (МКД)

Макстил АД Скопје

207,42

2,26

71.976,00

РЖ Услуги АД Скопје

260,00

1,96

26.000,00

8.000,00

1,27

3.977,94 0,00

Бетон АД Скопје Топлификација АД Скопје 0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РМДЕН10

15.06.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

86,60

-0,12

284.106,95

618,85

-0,16

441.238,00

Стопанска Банка АД Битола

2.600,00

-0,96

80.600,00

ТТК Банка АД Скопје

1.111,00

-2,92

827.695,00

ХВ

Фершпед АД Скопје

53.350,01

-3,00

533.500,00

ALK (2010)

Гранит АД Скопје

15.06.2011 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

15.06.2011

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

401,26

11,21

0,98

обврзници

18.429

60,98

обични акции

74.078

28,33 38,57

54.562

567,72

14,09

0,23

Вкупно Официјален пазар

92.508

95,35

6,49

0,58

обични акции

8.418

35,82

KMB (2010)

2.279.067

628,36

6,21

1,11

Вкупно Редовен пазар

8.418

35,82

MPT (2010)

112.382

-2.037,51

-13,18

0,79

Блок трансакции

REPL (2010)

25.920

2.980,40

13,92

0,84 0,61

Износ (МКД)

Алкалоид АД Скопје

4.497,99

0,08

2.127.547,00

ТТК Банка АД Скопје

1.111,00

2,92

827.692

SBT (2010)

389.779

39,99

65,01

87,50

0,00

808.932

STIL (2010)

14.622.943

2,92

71,08

2,78

53.350,00

3,00

533.500

TPLF (2010)

450.000

277,07

14,36

1,09

618,85

0,16

441.238

ZPKO (2010)

271.602

-165,14

-14,23

0,37

Гранит АД Скопје

% на промена

3.071.377

Име на компанијата

Фершпед АД Скопје

Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010)

Просечна цена (МКД)

RMDEN09

15.06.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Вкупно

0,00

100.926

38,35

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 15.06.2011)

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

STOPANSKA BANKA VOVEDE TELEFONSKO BANKARSTVO

MISIJATA NA MMF SE SRETNA SO GUVERNEROT BOGOV

topanska banka vovede nova usluga za svoite klienti, koi otsega mo`at da proveruvaat sostojba na transakciski smetki, da pla}aat smetki za komunalii i mese~ni uplati za krediti, kako i da vr{at prenos na pari na drugi smetki preku telefon. Ovaa usluga za prv pat se voveduva vo Makedonija. “Na ovoj na~in bankata stanuva pioner vo voveduvaweto novi bankarski uslugi bazirani na vrvna tehnologija

isijata na MMF predvodena od {efot na delegacijata Ves Mekgru v~era se sretna so novoimenuvaniot guverner na Narodnata banka, Dimitar Bogov. Spored informaciite od NBM, na sredbata so guvenerot, monetarcite gi razgleduvale makroekonomskite pokazateli na zemjata, vodeweto na monetarnata politika, kako i nivoto na deviznite rezervi koe bilo oceneto

koja ja garantira bezbednosta, stabilnosta i sigurnosta vo raboteweto. Razvojot na novite proizvodi e del od strategijata na bankata sekoga{ da nudi uslugi poblisku do svoite klienti”, izjavi generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Osven telefonskoto bankarstvo, Stopanska banka kako novina promovira{e u{te dva proizvodi – nov depozit nare~en “{teden plan”, koj e namenet za kli-

enti koi sakaat redovno da izdvojuvaat pari od svojata plata so rasni periodi na oro~uvawe i potro{uva~ki kredit bez obezbeduvawe, do iznos od 10.000 evra so kamata od 8% godi{no.

kako visoko, {to ja garantira makroekonomskata stabilnost. Na ovaa sredba voop{to ne stanalo zbor za kreditot od 220 milioni evra {to go povle~e Vladata pred dva meseca. Za na~inot na tro{eweto na ovie pari koi treba{e da se ~uvaat kako garancija vo uslovi na nova finansiska kriza najverojatno se debatiralo na sredbata so Ministerot za finansii, Zoran Stavreski.

Zasega e nepoznato kolku pari od zaemot Vladata ve}e potro{ila, no pretstavnicite na MMF bea {okirani koga slu{naa deka Makedonija, sepak, }e gi tro{i parite za koi dobi sugestii da gi ~uva. Tokmu zatoa se o~ekuva MMF da upati silni kriktiki do vlasta i spored neofiocijalnite informacii, duri i planira da pobara predvremeno vra}awe na parite od kreditot.

REGIONALEN PROEKT AGROPOLIS

GRCI ]E NE U^AT9 17.03.2010 ZA AGRARNATA POLITIKA NA EU! MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

PRVATA LICITACIJA NEUSPE[NA

NIKOJ NE DADE 7,5 MILIONI EVRA ZA SVEDMILK Na javnoto naddavawe v~era ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija da licitira za imotot i del od opremata na Svedmilk, koi preku izvr{itel gi prodava NLB Tutunska banka ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ikoj ne dade 7,5 milioni evra za propadnatata mlekarnica Svedmilk, za koja v~era se odr`a prvata licitacija. Na javnoto naddavawe ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija da licitira za imotot i del od opremata na Svedmilk, koi preku izvr{itel gi prodava NLB Tutunska banka. Na dvata oglasi, koi bea objaveni pred dve nedeli, bankata gi prodava zemji{teto i fabri~kata hala, vo koja se odviva{e

proizvodniot proces na Svedmilk, kako i del od opremata. Najdocna za eden mesec }e bide zakaàno vtoro javno naddavawe, na koe bi trebalo da bide namalena i po~etnata cena. “Proda`bata be{e neuspe{na. Ne se javi nitu eden kupuva~, nitu ima{e uplata za javno naddavawe. Postapkata prodolùva so vtoro javno naddavawe. Ako i toa pomine neuspe{no, toga{ doveritelot moè da odlu~i da se izvr{i treto po tri meseci. Vo delot na ma{inite i opremata postapkata se zapira i moè da se prodava bilo so neposredna spogodba, bilo preku drugo javno naddavawe”, izjavi izvr{itelot Gorjan Stankovi}. Spored nego, slabiot interes na prvoto javno

r~ki eksperti koi se vo soodvetni komisii na Evropskata unija }e im pomognat na makedonskite kompanii od agrosektorot podobro da ja razberat evropskata agrarna politika, koja po 2013 godina }e stane i makedonska realnost. A kompaniite koi }e vlezat vo elektronskata platforma na regionalniot proekt Agropolis }e bidat tretirani kako sigurni izvoznici na evropskiot pazar. Vaka od Stopanskata komora na Makedonija gi objasnija glavnite pridobivki od sorabotkata so gr~kata komora Imatia, koja v~era vo Skopje go promovira{e regionalniot proekt Agropolis. “Vo Imatia ve}e se razviva zaedni~ka elektronska platforma so podatoci od kompaniite od Makedonija i od gr~kite kompanii od ovaa oblast. Makedonskite firmi koi }e vlezat vo ovoj sistem polesno }e moàt da go plasiraat svoeto proizvodstvo vo EU”, veli Qubica Nuri od Direkcijata za me|unarodna sorabotka vo Stopanskata komora na Makedonija. Dosega osum makedonski kompanii se vneseni vo elektronskiot sistem, koj prakti~ki }e funkcionira kako baza na podatoci, kade {to }e se razmenuvaat podatoci za ponudata, pobaruva~kata, odnosno mo`nostite za trgovija me|u biznisite, poddràni od agrozdruènijata, univer-

Na posledniot sostanok na Odborot na doveriteli na Svedmilk be{e dogovoreno mlekarnicata da se prodava vo paket, po po~etna cena od 10,5 milioni evra, no vedna{ potoa Tutunska banka objavi oglas za proda`ba samo na imotot koj e zadolèn vo bankata. So proda`ba na udelot na NLB Tutunska banka fabrikata }e moè da prodolì so tehnolo{kiot proces, odnosno }e moè da prodolì so proizvodstvo na mleko. Neoficijalno, kako najgolema zabele{ka na investitorite zainteresirani da ja kupat mlekarnicata e toa {to fabrikata ima samo te~na programa, odnosno nema oprema za proizvodstvo na sirewa i drugi tvrdi proizvodi.

naddavawe e rezultat na toa {to zainteresiranite kupuva~i se nadevaat deka }e se namali cenata na vtoroto javno naddavawe za toga{ poevtino da ja kupat mlekarnicata. Spored zakonot, vtorata licitacija se zakaùva za 15-30 dena. Na vtoroto javno naddavawe po~etnata cena kaj nedvi`nostite moè da se namali do 30%, a kaj dvi`nite stoki do 60%, no za toa odlu~uva izvr{itelot. Toj moè da odlu~i i na vtoroto javno naddavawe da gi oglasi imotot i opremata po istata cena kako i na prvoto. Zakonot dozvoluva izvr{itelot da ja namali po~etnata cena i za 50% i pove}e, samo ako na toa se soglasat site doveriteli.

zitetite, bankite, {pediterite. “Komorata vo Imatia }e komunicira so gr~kiot biznis-centar za uslugi, a Stopanskata komora na Makedonija }e komunicira so makedonskiot biznis-centar za uslugi so pomo{ na specijalno kreirana elektronska platforma. Celta e po povrzuvaweto so Skopje da se povrzeme i so Tirana i so Podgorica i da se sozdade eden zaedni~ki pazar za zemjodelski proizvodi vo regionot”, objasnuva Pavlidis Dimitris, rakovoditel na proektot Agropolis. Krajna cel na proektot e da ja zasili me|unarodnata sorabotka me|u kompaniite od agrosektorot, po~nuvaj}i od Grcija, preku Makedonija, Srbija, s$ do Salcburg, Avstrija, zatoa {to kako glaven kanal za transport }e se koristi Koridorot 10. Nuri od Stopanskata komora veli deka direktoriumite vo elektronskata baza na podatoci }e se obnovuvaat na dnevna osnova, a proizvoditelite na hrana koi }e bidat vneseni vo nea }e va`at kako sigurni, zatoa {to bezbednosta e edna od osnovnite celi na zaedni~kata agrarna politika na EU. Isto taka, edna od osnovnite zada~i na proektot Agropolis }e bide da vnese inovacii vo agrosektorite na kompaniite koi me|ugrani~no }e sorabotuvaat. Sorabotkata me|u Stopanskata komora na Makedonija so komorata od gr~kata oblast Imatia se intenzivira godinava, so posetata na 32 makedonski kompanii na centarot na ovaa gr~ka oblast, gradot Veria.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,27%

3,27%

4,19%

5,11%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,6206

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,6499

НЛБ Тутунска

4,00%

5,00%

5,70%

7,70%

7,90%

В.Британија

фунта

69,9439

Швајцарија

франк

50,8590

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,7833

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3994

61,35

42,07

69,22

49,96

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

ZA PET GODINI SASA PROIZVEDE 3,9 MILIONI TONI RUDA PRAVILNICI ZA PRODA@BA NA OVO[JE I ZELENÛK udnikot Sasa od Makedonska Kamenica v~era odbeleà pet godini od restartiraweto. Vo ovoj period proizvedeni se 3,9 milioni toni surova ruda i izvr{eni se site potrebni raboti za uspe{no menaxirawe na rudnikot. “Rudnikot posvetuva vnimanie i na ìvotnata sredina vo soglasnost so me|unarodnite standardi so sertifikatot ISO1401. Se vr{i kontrola

na sostojbata na vodata, vozduhot i po~vata. Razrabotena e i uspe{no se realizira Programata za za{tita na `ivotnata sredina i se raboti na dobivawe A-integrirana dozvola”, izjavi generalniot direktor, Aleksandar Kristin. Toj dodade deka sekoja godina vo Sasa se sproveduva obuka za rabotnicite za zgolemuvawe na kvalifikaciite i za upravuvawe so ma{inite

“bomer” i “vagner”. Vo idnite planovi na rudnikot se i geolo{kite istra`uvawa na perspektivnite delovi od rudnoto pole vo revirite Sviwa Reka, Kozja Reka i Golema Reka. Vo Sasa rabotat 700 rabotnici, a prose~nata bruto-plata iznesuva 630 evra. Pove}e od 120 vraboteni vo drugi kompanii isto taka rabotat za potrebite na rudnikot.

a pazarite da se prodavaat samo zdravi, unificirani, soodvetno klasificirani, spakuvani i skladirani plodovi, nalagaat pravilnicite {to gi podgotvuva Ministerstvoto za zemjodelstvo. Celta e definirawe na minimalnite standardi za prerabotka i trguvawe so ovo{je i zelen~uk. So del od pravilnicite }e se preciziraat i nadle`nostite na Dr`avniot inspektorat za

zemjodelstvo, koj treba da ja sprovede kontrolata na kvalitetot na ovo{jeto i zelen~ukot na doma{niot pazar, i na uvezenite i izvezenite proizvodi. “Novite podzakonski akti, osven minimalnite standardi, }e gi propi{uvaat i dozvolenite otstapuvawa vo odnos na kvalitetot, na~inot na klasificirawe, pakuvawe i obele`uvawe, kako i specifi~nite standardi {to }e se baraat za odrede-

na kategorija ovo{je i zelen~uk. ]e mora da se obrne vnimanie i na pakuvaweto, na~inot na skladirawe, kako preduslov za kvalitet i sozdavawe uslovi za lesen i nepre~en transport bez da se naru{i kvalitetot na proizvodite”, velat od Ministerstvoto. Novite pravilnici se preduslov i za zgolemuvawe na konkurentnosta na zemjodelskite proizvodi i prerabotki.

ZAVR[I USAID PROEKTOT ZA LOKALNA SAMOUPRAVA

OP[TINITE TROJNO JA ZGOLEMIJA NAPLATATA NA DANOCI

Po uspe{noto zatvorawe na proektot za konkurentnost na USAID za lokalnata samouprava vo Makedonija, efektite od rezultatite najmnogu istaknati kaj trikratno zgolemenata naplata na danoci i menaxiraweto na finansiite, no i podobroto funkcionirawe na op{tinite vo delot na upravuvawe so grade`noto zemji{te IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

o izminatite ~etiri godini site makedonski op{tini go podobrija finansiskoto upravuvawe i administrirawe na lokalnite danoci. Naplatata na danocite na nacionalno nivo se zgolemi za tri pati vo periodot od 2006 do 2010 godina, a decentralizacijata na upravuvaweto so grade`noto zemji{te ovozmo`uva op-{tinite vo idnina da bidat glavnite kreatori na lokalniot ekonomski razvoj. Ova se glavnite efekti od ~etirigodi{niot proekt za lokalna samouprava vo Makedonija, finansiran od Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID), koj oficijalno zavr{i v~era. “Preku zgolemuvaweto na fiskalnite kapaciteti na op{tinite, podobruvawe na prihodite i nivnata finansiska stabilnost, op{tinite stanuvaat pogolemi i pobogati, a so toa i potrebite na gra|anite se zadovoluvaat na podobar i poefikasen na~in.

pati e zgolemena naplatata na danocite na nacionalno nivo od 2006 do 2010 godina

Postavivme plodna po~va za idno zajaknuvawe na kapacitetite na op{tinite i nivnata administracija i sega tie se podgotveni da vlezat vo kostec so golem broj predizvici, kako {to se toa kapitalnite investicii”, izjavi \or|i Josifov, direktor na proektot. Kako ilustracija na uspehot, toj potvrdi deka 11 op{tini ve}e potpi{ale dogovori za zaem i dobile soglasnost za zadol`uvawe za investicii. Od drugite pridobivki, proektot im pomogna na lo-kalnite samoupravi da gi podobrat kapacitetite i na Zdru`enieto na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS). Josifov veli deka benefotot za gra|anite od sistemot na decentralizacija e {to site problemi koi porano se re{avaa na centralno nivo sega se vo lokalni ramki. So toa se primenuva siste-

VTOR POVIK ZA PREKUGRANI^NA SORABOTKA SO BUGARIJA inisterot Xaferi najavi deka vtoriot javen povik za proektite za prekugrani~na sorabotka so Bugarija }e bide otvoren do 14 septemvri. Stanuva zbor za 5,8 milioni evra obezbedeni od IPA programata na Evropskata unija za prekugrani~na sorabotka i 15% nacionalno kofinansirawe na Makedonija i Bugarija. Proektite mo`at da bidat vo oblastite za ekonomski razvoj i socijalna kohezija i podobruvaweto na kvalitetot na `iveewe preku koristewe na prirodnite i kulturni resursi.

mot na participativno buxetirawe, kade {to gra|anite u~estvuvaat pove}e vo procesot na donesuvaweto na odlukite za tro{eweto na sopstvenite sredstva. Pokraj mo`nosta op{tinite da izdavaat op{tinska obvrznica, da dobivaat me|unaroden rejting za dopolnitelni finansiski sredstva i da sklu~uvaat dogovori so finansiski institucii, op{tinite vo svoja nadle`nost }e go imaat i upravuvaweto so grade`noto zemji{te. “So donesuvawetoto na Zakonot za grade`no zemji{te, site dozvoli i celokupnata procedura za dobivawe i upravuvawe so grade`noto zemji{te se simnuva od Min-

isterstvoto za transport na nivo na op{tinite”, istakna Josifov, i dodade deka sega se zadovoleni barawata na mnogu gradona~alnici. Ministerot za lokalna samouprava, Musa Xaferi, potseti deka vo izminatite dva dena, 200 dràvni slu`benici od lokalnata administracija uspe{no go poloìle ispitot i dobija ovlastuvawe da go menaxiraat grade`noto zemji{te na lokalno nivo. A ve}e od 1 juli op{tinite koi {to }e bidat podgotveni }e gi dobijat i prvite licenci za upravuvawe so vakvoto zemji{te. “Ovaa merka zna~itelno }e pridonese za razvojot na dràvata zatoa {to rabotite

\OR\I JOSIFOV

MUSA XAFERI

DIREKTOR NA PROEKTOT ZA LOKALNA SAMOUPRAVA Preku zgolemuvaweto na fiskalnite kapaciteti na op{tinite, podobruvaweto na prihodite i nivnata finansiska stabilnost, op{tinite stanuvaat pogolemi i pobogati, a so toa i potrebite na gra|anite se zadovoluvaat podobro i poefikasno.

MINISTER ZA LOKALNA SAMOUPRAVA Samostojnoto planirawe na razvojot na op{tinite }e pridonese za razvojot na dr`avata, bidej}i rabotite po~nuvat i zavr{uvaat vo op{tinata na eden {alter so {to se minimiziraat administrativnite barieri na zadovolstvo na potencijalnite investitori i lokalnata vlast.

po~nuvat i zavr{uvaat vo op{tinata na eden {alter so {to prakti~no se minimiziraat administrativnite

barieri na zadovolstvo na potencijalnite investitori i lokalnata vlast”, pojasni Xaferi.

no.

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

ZASTRA[UVA^KI PODATOCI ZA SOSTOJBITE VO ZDRAVSTVOTO

TOP 10

NAJPLATENI DIREKTORI IREKTORI VO SVETOT

MAKEDONIJA SO NAJGOLEMA SMRTNOST NA BEBIWATA! Vo Makedonija se ra|aat dvojno pove}e mrtvi novoroden~iwa otkolku vo zemjite od regionot, poka`uvaat podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija. Godi{niot izve{taj na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) poka`uva deka lani sekoe treto dete e rodeno so komplikacii i so rizik za negovoto zdravje, a vo prvite pet meseci od godinava sekoe vtoro dete VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o Makedonija se ra|aat dvojno pove}e mrtvi novoroden~iwa otkolku vo zemjite od regionot, a stapkata na smrtnost na deca do pet godini ne se pomestila od mrtva to~ka cela decenija, pokaùvaat podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija. Godi{niot izve{taj na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) za 2010 godina, pak, pokaùva deka vo zemjava sekoe treto dete e rodeno so komplikacii i so rizik za negovoto zdravje. U{te pozastra{uva~ki se najnovite podatoci od FZO za prvite pet meseci godinava - sekoe vtoro dete vo pogolemite kliniki bilo rodeno so odredeni komplikacii, odnosno vo prosek kaj 48% od novoroden~iwata e dijagnosticiran nekakov problem. Iako ovie brojki se skandalozni i zastra{uva~ki i pokaùvaat deka javnite zdravstveni ustanovi se supstandardni, a zdravjeto na majkite i bebiwata e dovedeno vo pra{awe, za ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, tie se povod da bara organiziran kriminal vo bolnicite. Spored nego, ovoj alarm od Fondot za zdravstvo e la`na trevoga. “Ovie podatoci se samo pri~ina za somnevawe deka stanuva zbor za organiziran kriminal na belite mantili. Jas sum zadovolen od poslednite podatoci na Dràvniot zavod za statistika, spored koi smrtnosta kaj novoroden~iwata lani e namalena vo sporedba so prethodnata godina”, tvrdi Osmani. Osmani obvini deka mediumite ne go prenele soodvetno izve{tajot na FZO. “Brojkata od 29% kodirani problemati~ni poroduvawa e predmet na analiza. Taa skala na rizik treba da se analizira, zatoa {to eden visok pritisok moè da se smeta za problem pri ra|aweto. Apsolutno ne treba da se izvle~e zaklu~ok deka ne{to se slu~uva vo delot na kvalitetot na zdravstvenata za{tita. Jas sum zadovolen od brojkite {to }e gi objavi Dràvniot zavod za statistika. Vo odnos na kvalitetot na zdravstvenata za{tita vo ginekologijata i aku{erstvoto e naprave-

EDVARD MULER JA SPASI QUEST OD BANKROT

direktor na amerikanskata ko Izvr{niot munikaciska kompanija Quest, Edvard Muler, ja zede kompanijata vo svoi race koga taa propa|a{e. Od telefonski operator ja promeni vo internet-operator, a za uspe{noto menaxirawe lani zaraboti 5,2 milioni dolari. Toa go smesti na vtoroto mesto na listata najplateni direktori vo svetot spored magazinot “Forbs” BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

na celosna revolucija”, re~e Osmani. Toj istakna deka zdravstvoto }e prodol`i da se razviva so isto tempo, a najavi i istraga koja }e utvrdi dali rizi~nite poroduvawa se evidentirani kako takvi samo od pretpazlivost ili se raboti za organiziran kriminal. Ako se potvrdi vtoroto, }e sleduvale seriozni sankcii, zatoa {to toa bilo krivi~no delo, odnosno manipulacija so sistemot i parite na gra|anite. No, direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova, smeta deka ovie podatoci se dovolen alarm za instituciite da izlezat na teren i da vidat {to se slu~uva. Ministerot Osmani, pak, & odgovori deka FZO treba da gi zasili aktivnostite vo delot na proverka za da se utvrdi dali ima tehni~ki problemi pri fakturiraweto. FAKTITE, NAD KOI OSMANI SAKA DA ZAMI@I, GOVORAT DEKA VO MAKEDONIJA IMA SUPSTANDARDNI USLOVI ZA PORODUVAWE I DEFICIT OD GINEKOLOZI. Svetskata zdravstvena statistika poka`uva deka vo zemjava vo 2009 godina na sekoi 1.000 novorodeni bebiwa {est bile mrtvi. Vo Grcija, Slovenija, Crna Gora, Albanija i Hrvatska brojot na mrtvorodeni bebiwa e dvojno pomal. Samo Bugarija e pred Makedonija na crnata lista za smrtnost kaj doen~iwa. Frapantni se i podatocite na SZO za verojatnosta za umirawe na deca do edna godina, spored koi vo Makedonija na 1.000 ra|awa umiraat 10 deca, {to vo prosek e dvojno pove}e otkolku vo balkanskite zemji. Tret alarmanten podatok e deka stapkata na smrt-

MAJA PARNAXIEVAZMEJKOVA DIREKTOR NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO Ovie podatoci se dovolen alarm za instituciite da izlezat na teren i da vidat {to se slu~uva. Bez standardi, kako protokoli i klini~ki pateki, nema da odime napred.

nost na deca pod pet godini vo Makedonija e ista kako i pred edna decenija. Na sekoe iljadito `ivorodeno umiraat po 11 deca, vo Slovenija po tri deca, vo Grcija ~etiri, vo Hrvatska {est, vo Srbija sedum. Spored poznava~ite, smrtnosta kaj ovie grupi pacienti rate najmnogu kako rezultat na zastarenata oprema, nesoodvetnite uslovi vo bolnicite vo zemjava i deficitot od stru~en kadar. Velat, naj~uvstvitelni, no i najzagrozeni grupi se decata i rodilkite. Deficitot od ginekolozi poznava~ite go lociraat kako klu~en problem vo ovoj del. Toa go potvrduva i faktot deka vo nekolku pogolemi, pa i klini~ki bolnici ima samo po eden ginekolog. Eksdirektorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Nikola Panovski, otkriva kako vo 2000 godina se namalila stapkata na smrtnost kaj deca pod pet godini. “Ovaa stapka porano iznesuva{e 17,8, a pred 10 godini se namali na 11, {to zna~i deka poslednive 10 godini Makedonija ne se pomestila od mrtva to~ka. Vo 2000 godina funkcionira{e programata bolnici-prijateli na bebiwata, proekt na Svetskata banka. Tokmu toa be{e pri~inata za namaluvawe na koeficientot na smrtnost od 17,8 na 11. Celiot proekt ne ~ine{e ni ~etiri milioni evra, a ima{e neverojatni efekti. Toa samo potvrduva deka za nekoi raboti ne se potrebni samo pari, tuku i volja”, veli Panovski.

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO Fondot za zdravstvo treba da gi zasili aktivnostite vo delot na proverka za da se utvrdi dali ima tehni~ki problemi pri fakturiraweto.

dvard Muler, pretsedatelot i izvr{en direktor na telekomunikaciskiot gigant Quest, koj e na ovaa funkcija od avgust 2007 godina, lani zaraboti 5,2 milioni dolari od plati i bonusi. Poradi nula profit od akcii, toj se najde na vtoroto mesto na listata najplateni direktori vo svetot na magazinot “Forbs”. Od 2003 godina do juli 2006 godina, Muler be{e izvr{en direktor na Williams-Sonoma, maloproda`na kompanija za ku}en mebel. Prethodno rabote{e na razli~ni izvr{ni pozicii vo nekolku kompanii za telekomunikacii, me|u koi Ameritech, SBC International Operations, Pacific Bell i Southwestern Bell Telephone. Muler rabote{e i kako direktor vo GSC Acquisition i Verisign. Sepak, ne mnogu lesno go izode patot do uspehot. Koga Ed Muler dojde na ~elo na Quest vo avgust 2007 godina, dobi zadolènie da vodi finansiski stabilna, no nepopularna kompanija koja ja propu{ti {ansata za industriska konsolidacija {to im pomogna na golemite kompanii, kako Verizon Communications i AT&T da stanat u{te pogolemi. Uslov za negovoto nazna~uvawe na funkcijata pretsedatel be{e izgotvuvawe na soodveten plan za spas na kompanijata od propast, koj na Muler mu zadaval mnogu golemi problemi vo tekot na negovoto sozdavawe. Prv uslov bilo zgolemuvawe na prihodite preku postoe~koto rabotewe, {to ne e lesna zada~a za kompanija koja postojano se soo~uva so namaluvawe na brojot na telefonski linii. Isto tolku zastra{uva~ki be{e i faktot deka rezerviraniot, realisti~en Muler mora{e da go zazeme mestoto na harizmati~niot i oboàvan prethodnik, Dik Noutbaert. Po re~isi ~etiri godini, rezultatite se izme{ani. Pod rakovodstvo na Muler, rabotnite mesta se namalija za 35%, od koi 10% bea od menaxerskite pozicii vo kompanijata. No, i ovaa merka ne spre~i prihodite da prodolàt da pa|aat. Sepak, Muler gi iznenadi analiti~arite so toa {to iznajde na~ini da ja napravi kompanijata poefikasna i da privle~e kupuva~ kako CenturyLink, koj najavi planovi da ja kupi Quest za 22 milijardi dolari vo akcii i drugi dol`ni~ki

hartii od vrednost. Koga vo 2007 godina go pobarale za da mu ja ponudat sega{nata pozicija, Muler ve}e edna godina bil vo penzija, otkako nenadejno dal otkaz od pozicijata izvr{en direktor vo Williams-Sonoma. Roden vo Sent Luis, tatko na sedum vozrasni deca, Muler ima diploma za civilno inènerstvo od Univerzitetot vo Misuri i magisterska diploma za biznisadministracija od Univerzitetot vo Va{ington. Чlenot na bordot na Quest, Xim Anrah, koj ja vode{e potragata po naslednik na Noutbart, izjavi deka bordot baral nekoj koj ima iskustvo vo maloproda`ba i telekomunikacii i koj moè da pomogne vo rastot na kompanijata. Na Muler mu be{e dodelena najte{kata zada~a - da razvie strategija za rast na kompanijata. A toj, toa i go napravi. Muler iznese biznis-idei {to gi ostavija analiti~arite i investitorite zbuneti. Toj saka{e da navleze vo biznisot na ku}ni alarmi i da promovira usluga od tipot na Geek Squad. Sepak, gi otfrli tie idei i investira{e vo brz Internet i se fokusira{e na partnerstvoto so Verizon Wireless i Direc TV. Quest sega se promovira kako kompanija za {irokopojasna internetmreà (broadband company), a ne kako telefonska kompanija. Za ova be{e potrebno da se potro{at stotici milioni dolari za modernizirawe na tehnolo{kata oprema i zasiluvawe na brzinata na Internetot. Dodeka {irokopojasnite biznisi po~nuvaa so rabota, Muler ne ostvari vkupen godi{en rast poradi zagubite so fiksnata linija i nedostigot od vizionerska strategija. No, spored analiti~arite, toj e eden od retkite direktori koi postigna uspeh so postoe~kite kompaniski sredstva. Kompanijata isrcpi pogolemo proizvodstvo od slabata rabotna sila. Na primer, Kvest go namali vremeto za {irokopojasnite instalacii, zgolemuvaj}i go obemot na rabota koja se o~ekuva od rabotnicite na dnevno nivo. “Kvest pronajde na~in da go vodi biznisot na poefikasen na~in od AT&T i Verizon”, veli Xonatan Чaplin, analiti~ar na Credit Suisse. “Toj zasluùva nagrada za toa”. No, postojanata èlba da raboti pove}e so pomalku narod e na grbot na rabotnicite. Ova naide na kritika od ekspertskata javnost.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ÊSTA NA KRASTAVICATA ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Minatata nedela pri èstoka rasprava vo Evropskiot parlament eden pratenik od [panija, drèj}i krastavica vo rakata, upati obvinuvawa kon Evropskata komisija. “Ima{e ekstremen nedostig od koordinacija. Evropskata komisija ne se odnesuva{e korektno... Treba da ja vratime povtorno ~esta na krastavicata”. Nekolku dena pred toa britanskata ambasada vo Skopje na nejzinata internet-stranica prenese predupreduvawe za patuvawe vo Germanija i prepora~a da ne se jadat krastavici, domati i marula, iako ve}e nekolku dena be{e jasno deka krastavicite ne se izvorot na smrtonosnata infekcija so bakterijata e{erihija koli. JANÊSKI: Haosot koj se slu~i so ovaa epidemiolo{ka pojava im dava na ìtelite na EU mnogu pri~ini da razmisluvaat za toa. Ova be{e è{ka tema i za vreme na neodamna odràniot samit EU–Rusija. Britanskoto predupreduvawe be{e silen argument za Rusite,

koi velea: “Ako britanskite dràvjani se vo opasnost, toga{ i na{ite dràvjani se vo opasnost i embargoto na uvozot na otrovniot evropski zelen~uk e celosno opravdano”. No, na krajot liderite na EU i Rusija se dogovorija za nekoi merki, vklu~itelno i bezbednosni sertifikati za ovo{jeto i zelen~ukot koi od EU se izvezuvaat vo Rusija. Izgleda krizata poleka zavr{uva, no zad sebe ostava te{ki posledici. PIGON: Znae{, Aleksandar, prvo i osnovno, nikoj nema da gi vrati ìvotite na 37-te lu|e koi umrea i nema da se nadomesti stradaweto na nekolkute iljadi lu|e koi bea inficirani. Toa e ~ove~kata cena na nekompetentnosta i neefektivnosta vo spravuvaweto so situacijata od strana na oficijalnite lica vo Germanija i drugi dràvi na EU. Kako i da e, ne pro~itav nikade deka nekoj ili nekoja specifi~na institucija e obvinet/a za odgovornost za slu~uvawata. JANÊSKI: No, EU komesarot za zdravstvo, iritiran od politi~arite koi davaat neosnovani izjavi i ja krijat vistinata, kaà jasno - prikaznata so krastavicite ne e slu~aj so hrana koja gi zarazila lu|eto, tuku slu~aj koga lu|eto ja zarazile hra-

nata. Tehni~ki, ~esta na krastavicata se vrati otkako Germanija go objavi vistinskiot pri~initel na trueweto. Ne bile vinovni krastavicite, tuku nikulcite od grav. Ovoj zaklu~ok pridonese Britancite da ja obnovat nivnata informacija za predupreduvawe za patuvawe, a {panskite proizvoditeli da pobaraat iljadnici milioni evra kompenzacija za {tetata. PIGON: Nekoi eksperti ocenuvaat deka finansiskite zagubi kaj odgleduvaweto i trgovijata so zelen~uk povrzani so krizata so e{erihija koli moè da se procenat do 500 milioni evra. EU kako prvi~na pomo{ ponudi 150 milioni evra, a potoa ja zgolemi na 210 milioni evra, koi }e pokrijat pomalku od tretina od zagubenite prihodi na farmerite. Ima ostri raspravii povrzani so toa dali ova e dovolno i kako da se podeli sumata, zatoa {to [panija ne e edinstvenata dràva koja e o{tetena. JANÊSKI: Kako {to moè da vidi{, denovive i Makedonija ima golema {teta. Makedonskiot izvoz na ovo{je i zelen~uk se soo~i so problemi, a prezemenite merki od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo i makedonskite ambasadi, za koi informiraa mediumite, za da se zgolemi izvozot na

ovie proizvodi vo evropskite zemji o~igledno bea neuspe{ni. Vo odredeni regioni od Makedonija ve}e e po~nata postapkata za uni{tuvawe na 50% od planiranoto proizvodstvo na krastavici. Na zelenite pazari niz Makedonija cenata na krastavicite e padnata do re~isi 70%. Za àl, Ministerstvoto za zemjodelstvo nema da moè mnogu da se raduva na informacijata koja ja objavi na krajot na maj, za istoriski najgolemiot izvoz na zemjodelski proizvodi na stranskite pazari, vreden 424 milioni evra, ostvaren vo prvite meseci od ovaa godina. Od toa {to go gledam, za ~esta na krastavicite mnogu poèstoki se debatite vo EU otkolku vo Makedonija. PIGON: Toa e to~no, no na test ne e stavena samo ~esta na krastavicata. Razvienite zapadnoevropski dràvi so decenii gordo kaùvaa za superiornosta na nivnata zdravstvena za{tita i higienski standardi. Kako i da e, pojavata na e{erihija koli dojde samo nekolku godini po kravjoto ludilo ili {apot i ligavkata. Sevo ova se slu~uva vo prvata decenija od 21 vek vo najrazvienite dràvi vo svetot, kako Velika Britanija, Germanija, a ne vo nerazvienite dràvi

nekade vo Afrika. Aktivistite od “zelenite” dvièwa i poddrùva~ite na organska hrana ja istaknuvaat nivnata zagriènost za upotrebata na hormoni i lekovi. Prekumernata upotreba sozdava otporni bakterii koi se transformiraat vo ubijci. JANÊSKI: Ima mnogu osnovni pra{awa koi se postavuvaat deneska. Kako, na primer, za higienskite standardi koi preovladuvaat vo dràvite kako Germanija, Velika Britanija, Danska... Reakcijata na germanskoto oficijalno lice za obvinuvawata na {panskite farmeri be{e po navika – namerno ili ne – prefrlawe na odgovornosta za epidemijata na e{erihija koli na drugi dràvi. Germancite se smetaat sebesi za ~isti i uredni lu|e so vekovi. PIGON: Vo 2006 godina edna studija na Univerzitetot od Bon vo Germanija pokaàla deka pove}e od 10% od site Germanci ne gi mijat racete po odewe vo toalet. Pred podgotvuvaweto na hrana so meso i zelen~uk 25% ne gi mijat racete. A kade naj~esto se nao|a bakterijata e{erihija koli? JANÊSKI: O~igledno, smrtta na lu|eto od e{erihija koli otvori diskusii niz Germanija. Doj~e Vele neodamna

STANISLAV PIGON objavi tekst so mnogu ekspliciten naslov, “Dali Germancite se valkani lu|e?”. Se objasnuva deka pomalku od polovina od decata vo Germanija gi mijat racete pred jadewe, a higienskite standardi vo bolnicite i vo restorani se opasno zagrozeni sekoj den. PIGON: No, studiite poka`uvaat mo`nost od pogre{na pretpostavka deka nedostigot od higiena e tipi~no za edna nacija. Ova e slu~aj kaj mnogu razvieni dr`avi. Istovremeno, koga britanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti objavi predupreduvawe za gra|anite koi patuvaat vo Germanija, se pojavi i vest za nova “superbakterija” otporna na lekovi. Bila otkriena vo alarmantno golem broj slu~ai, vo mleko i kaj lu|e vo Velika Britanija i Danska. Ova otvora mnogu seriozno pra{awe. Dali diskusiite i kontroverziite koi ja tresat Evropa po pojavata na e{erihija koli treba da bidat fokusirani samo na ~esta na krastavicata?

SLEDETE GI BOITE!

MOTIVACIJA PREKU SDI® ALATKITE Ako

znaeme {to e toa {to im e va`no na drugite, preku davaweto mo`nost da rabotat na na~in i rabotni mesta koi im ~inat zadovolstvo sekako }e se zgolemi i nivnata motivacija

a pove}eto menaxeri motivacijata na vrabotenite e postojano na nivnata lista so pra{awa. Samo {to sme pomislile deka rabotite odat dobro i vrabotenite izgledaat posre}ni se slu~uva ne{to i nivoto na motivacija pa|a. Voveduvame {emi i programi koi kratkoro~no mo`e da ja podobrat situacijata i po nekoe vreme taa povtorno e na nisko nivo. Kako da dojdeme do efikasen pristap vo odnos na pra{aweto za motivacija na vrabotenite? Odgovorot na ova pra{awe mo`e da se najde vo SDI® alatkite, koi uspe{no se primenuvaat vo golem broj uspe{ni kompanii {irum svetot. SDI® e alatka za profilirawe, koja me|u ostanatoto, ni pomaga da gi razbereme klu~nite ne{ta koi gi motiviraat

lu|eto i gi dviàt na individualno nivo. Spored SDI® metodologijata, ovie motivaciski faktori moè da se podelat vo ~etiri glavni kategorii, koi gi definiraat motivaciskite faktori {to se pri~ina za odredeno odnesuvawe. Sekako, kako i sekoja alatka za profilirawe, postojat specifiki na sekoja individua koi treba da se zemat predvid. Ovaa generalizacija ni dava samo korisna po~etna to~ka za podlaboko razbirawe na lu|eto kako posebni individui koi imaat razli~ni motivaciski potrebi. Spored vleznata procenka, koja se vr{i preku popolnuvawe standardiziran pra{alnik, vrabotenite se delat vo ~etiri glavni kategorii: sina, crvena, zelena i siva, sekoja od niv so posebni karakteristiki: SINITE gi dviì potrebata da pomagaat i

da gi poddrùvaat drugite. Tie sakaat da kreiraat doverba i lojalnost i da razvivaat otvoreni i prijatelski relacii so site okolu niv. Ova e va`no ne samo vo nivnite odnosi so drugite, tuku i vo nivnata percepcija za site odnosi i vrski okolu niv. Tie se ~uvstvuvaat dobro koga drugite se ~uvstvuvaat dobro. CRVENITE se vodeni od potrebata da postavuvaat i postignuvaat celi so predizvik i brzo da rabotat kon ostvaruvawe na ovie celi, na direkten i fokusiran na~in. Tie uìvaat da prezemaat rizik i ne se pla{at od spravuvawe so te{ka rabota ili proekt, koi drugite moè da gi izbegnuvaat. Vo fokusot na nivnata rabota se celite i rezultatite. ZELENITE gi dviì potrebata da sozdavaat red i to~nost niz nivnata rabota. Tie uìvaat

vo kreiraweto detalni planovi i razgleduvawe na site potrebni aktivnosti i resursi. Tie so zadovolstvo gi razgleduvaat i mo`nite pre~ki i rezervni planovi vo slu~aj na problemi so zada~ata. Tie sakaat da bidat percipirani kako eksperti vo nivnoto pole na rabota i da bidat {to e mo`no poto~ni i poprecizni vo nivnata rabota, so cel da obezbedat rezultati so visok kvalitet. Takanare~enite HABOVI (presek od trite boi: sina, crvena, zelena) gi dviì mo`nosta da pridonesat kon timovite, sorabotkata so drugite i koordinacijata na rabotata na razli~ni lu|e i sektori. Tie uìvaat vo nova i raznovidna rabota i vo mo`nosta da rabotat so mnogu opcii i razli~ni priodi kon nivnite zada~i. Uìvaat da dis-

kutiraat i da rabotat na zaedni~ki proekti i da bidat kreativni vo voveduvaweto ne{to novo vo organizacijata ili na pazarot. Tie u`ivaat vo promenata, fleksibilni se i adaptibilni na neo~ekuvani situacii, tolerantni i opu{teni vo odnosite so tie okolu niv. Kako {to po~nuvame da gi razbirame ovie osnovni vnatre{ni motivatori, mo`eme da po~neme sevo ova znaewe da go koristime za pogolemo li~no zadovolstvo na vrabotenite i so toa povisoko nivo na motivacija. Ako znaeme {to e toa {to im e va`no na drugite, preku davaweto mo`nost da rabotat na na~in i rabotni mesta koi im ~inat zadovolstvo sekako }e se zgolemi i nivnata motivacija. Ako znaeme kako da komunicirame i da gi istaknuvame vrabotenite na na~in koj tie go cenat, }e se zgolemi

PEM VELSBI Sopstvenik i generalen direktor na PSA-SDI, konsultantska kompanija od Slovenija pam@fastforwardonline.com ~uvstvoto na samopo~it, tie }e se ~uvstvuvaat podobro za sebe i za svojot pridones kon rabotata. Kolku podobro se ~uvstvuvaat, tolku pove}e pridonesuvaat na rabotnoto mesto. Kolku pove}e pridonesuvaat, tolku e pogolema produktivnosta, podobri se rezultatite i vrednosta koja se sozdava. Ova go zgolemuva ~uvstvoto na samopo~it i li~na vrednost, gradej} i nagorna, pozitivna spirala na uspeh. (SDI® alatkite se dostapni i vo Makedonija, preku sertificirani treneri i konsultanti koi mo`at da gi primenuvaat na li~no i organizacisko nivo. Slednata sertifikacija }e se odr`i vo Skopje, 8-10 noemvri 2011 godina. Pove}e informacii na www.psasdi.com i info@ psasdi.com.)

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

SLOVENE^KATA FINANSISKA GRUPACIJA KD PREPORA^UVA

AKCIITE NA MERKATOR DA SE PRODAVAAT PO 131 EVRO!

KD ja namali prepora~anata cena za vrednosta na akciite na slovene~ki Merkator za 40,5 evra vo odnos na maj minatata godina 4% godi{no”, se veli vo analizata na KD grup. Od va`nite nastani vo izminatiot period vo analizata se istaknati nekolku neuspe{ni obidi na slovene~ki banki, povrzani so proda`bata na udelite vo Merkator vo 2010 godina, kako i otfrlaweto na ponudata na Pivovarna La{ko, koja be{e zainteresirana za kupuvawe na 23% udel, me|u koj se najde i Agrokor na Ivica

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o presret na najavenata esenska proda`ba na mnozinskiot paketakcii na Merkator, analiti~arite na slovene~kata finansiska grupacija KD vo svojata posledna analiza posvetena na ovie akcii, so naslov “Vo o~ekuvawe na nov sopstvenik”, nik”, prepora~uvaat proda`ba po cena od 131 evro po akcija, ja, {to e 40,5 evra pomalku od prethodno postavenata cenaa vo maj minatata godina. Kako pri~ina koja najmnoguu vlijaela na odreduvaweto na novata cena naveden e poniskiniskiot potencijal na proda`ba. a. Vo slednite pet godini Merkaator o~ekuva pogolem rast na proda`bata za 50%, vo iznos od 4,21 milijardi evra, dodeka KD grup procenuva deka proda`bata }e raste so samo 5% na godi{no nivo. “Merkator vo me|uvreme }e go zgolemuva prisustvoto na pazarite na biv{a Jugoslavija i }e ja pro{iri rabotata vo dve novi zemji. Od 2016 godinaa o~ekuvame namaluvawe na rastot na proda`bata na

Todori}, ~ij trgovski sinxir Konzum e naj-golem konkurent na Merkator vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina. Epilogot na ovaa prikazna se o~ekuva na krajot od godinata, koga na proda`ba }e se ponudi kontrolniot paket-akcii na najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, koj momentalno e vo sopstvenost na slovene~kite banki (okolu 34%) i na Pivovarna La{ko (23%). RAST NA DOBIVKATA Dobivkata na grupacijata Merkator vo prviot kvartal od o godinava porasna za z 53%, na 10,2 milioni evra, vo odnos na i prethodniot. I pokraj p nepovolnite ekonomski n okolnosti, prihodite na o Merkator porasnaa za M 6%, 6 na 675,5 milioni evra. e Od O {est regionalni pazari na koi raboti p Merkator najgolem udel M vo v vkupnite prihodi (59,6%) ima Slovenija, ( dodeka 18,1% od vkd upnite prihodi od u proda`bata se ostvap reni na pazarot vo r

34% e udelot na slovene~kite banki vo Merkator

Srbija. Hrvatska momentalno u~estvuva so 14,3%, dodeka vo istiot period lani ovoj pazar imal udel od 13,8%. Za sporedba, od nerevidiranite podatoci dobivkata na hrvatski Konzum vo prviot kvartal porasna za 65%, na 1,7 milioni evra. N

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...^ADOT OD ^ILEANSKIOT VULKAN SE [IRI

...VO RU[EVINITE NA JAPONIJA

...ERBAS SO PROEKCII ZA 2050 GODINA

Se odlo`uva Kupot na Amerika?!

Pronajdeni 12 milioni dolari

Proziren avion

blakot od prav od vulkanot Pujehue prodolùva da go zagrozuva vozdu{niot soobra}aj od Urugvaj do Avstralija, a se zakanuva da go odloì i Kupot na Amerika, zakaàn za sledniot mesec.

aponskata policija i silite za civilna za{tita, koi gi viokompanijata Erbas go otkri noviot model na avion za JJaponija, ras~istuvaat ru{evinite po katastrofalniot zemjotres vo A2050 godina. Toj na patnicite }e im dava mo`nost za panod mart do maj prona{le sefovi, nov~anici i ta{ni oramsko razgleduvawe na svetot, bidej}i samo so pritiskawe

kade {to imalo okolu 12 milioni dolari.

na edno kop~e toj }e stanuva proziren.

NOKIA GO IZGUBI PRIMATOT VO VTORIOT KVARTAL GODINAVA?!

SAMSUNG STANUVA LIDER NA SMARTFON PAZAROT

Samsung i Epl do krajot na ovoj mesec }e & ja prezemat “krunata” na Nokia i }e stanat globalni lideri vo proizvodstvo na pametni telefoni, predviduvaat analiti~arite na istra`uva~kata kompanija Nomura VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

amsung elektroniks do krajot na ovoj kvartal }e stane najgolem proizvoditel na pametni telefoni vo svetot, soboruvaj}i go finskiot gigant Nokia od liderskoto mesto na pazarot na mobilni telefoni, na koe se nao|a duri od 1996 godina, predviduva istra`uva~kata kompanija Nomura. Vo soop{tenieto na Nomura se veli deka vo sledniot kvartal amerikanskiot gigant Epl, isto taka, }e ja nadmine Nokia, so {to finskata kompanija koja od neodamna se soo~uva so problemi, }e padne na treto mesto na listata najgolemi proizvoditeli na mobilni telefoni. “Samsung i Epl }e ja prezemat krunata od Nokia”, velat analiti~arite na Nomura vo soop{tenieto, naglasuvaj}i ja promenata koja doa|a na pazarot na mobilni telefoni, poradi rastot na aziskite brendovi. “Na{a prognoza

e deka HTC poradi brziot rast vo 2012 godina }e zastane na isto ramni{te i{te so Nokia”, se veli vo soop{tenieto. Istra`uvawata i na ostanatite eminentni analiti~ki ku}i vo oblasta na IT-industrijata, kako Gartner i Kanalis, poka`uvaat deka Nokiaa zabrzano ja gubi mo} ta na pazarot, poradi raste~kata konkurencija vo oblasta na pa-metnite telefoni koja doa|a od Istok. “Ako novite pametni telefoni na Nokia ne bidat dobro prifatenii na pazarot vo tretiot kvartal, toa }e bide najmnogu poradi modelot na Samsung, Galaxy s2, koj veruvam deka poradi nego Samsung }e stane liderr na pazarot”, veli Karolina Milanesi, analiti~arka na Gartner, za Rojters. Sepak, nekoi od analiti~arite se pomalku sigurni vo svoite procenki. “Sekako deka postoi mnogu bliska C

trinaso~na bitka za liderstvo vo proizvodstvoto na pametni telefoni me|u Nokia,

Vrz osnova na ~len 131 i 135 od Zakonot za visokoto obrazovanie Fakultetot za dramski umetnosti vo sostav na Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje, raspi{uva

KONKURS za izbor na dvajca nastavnici vo site zvawa Izbor na nastavnici vo site zvawa po predmetite: • Dramaturgija 1 (eden) izvr{itel • Produkcija 1 (eden) izvr{itel Pokraj op{tite uslovi utvrdeni so Zakonot za rabotnite odnosi, kandidatite treba da gi ispolnuvaat i posebnite uslovi predvideni so Zakonot za visokoto obrazovanie i Pravilnikot za kriteriumite i postapkata za izbor vo nastavno-nau~ni, nau~ni, nau~no-stru~ni i sorabotni~ki zvawa na Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje (Univerzitetski glasnik br.138/09). So prijavata kandidatite treba da podnesat: kusa biografija, popolnet obrazec kon Izve{tajot za izbor vo nastavno-nau~ni, nastavno-stru~ni i sorabotni~ki zvawa (se dobiva od Fakultetot), dokaz za ispolnetost na op{tite i posebnite uslovi, uverenie za dr`avjanstvo. Kandidatot, vo rokot na konkursot, e dol`en da donese izjava zaverena kaj notar do Komisijata za verifikacija na faktite na Republika Makedonija, za ispolnuvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija. Obrazecot na izjvata e dostapen na veb stranata www.kvf.org.mk (Obrazec br.1). Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat do Arhivata na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje ul.„Ru|er Bo{kovi}” b.b. 1000 Skopje. Nepotpolnite i neblagovremeno dostavenite prijavi nema da se razgleduvaat. Fakultet za dramski umetnosti D E K A N, Prof.Kiril Ristoski

Epl i Samsung, a toa najmnogu se gleda vo kvartal”,, velat tekovniot kvartal analiti~arite na konsultantskata ku}a Strategy

analitics za Rojters. Objaven na po~etokot od ovaa nnedela, izve{tajot Kantar Worldpanel na Ka nasloven Comtech, koj naslov pretstavuva klu~en pr indikator za trendovite vo mobilnata telefonija vo Evropa, pokaà deka rastot na Samsung na globalniot pazar se dolì na nevoljata vo koja se najde Nokia, ~ija vrednost na akcii vo sporedba so istiot period lani e za 31% pomala. “Nokia istovremeno ja zagubi i inicijativata za borba na pazarot na mobilni telefoni, najmnogu poradi mo}ta na Ajfon na Epl i uredite bazirani na Android na Gugl. Vo bliska idnina, Nokia }e bide najmnogu pogodena i od aziskite rivali”, se veli vo soop{tenieto na ovaa istraùva~ka ku}a. Analiti~arite velat deka so namalu-

GRCIJA ZAKANA ZA EVROPSKIOT BANKARSKI SEKTOR rcija prodolùva da bide àri{te na op{testveni nemiri doma, a zakana za bankarskiot sektor vo Evropa. V~era vo Grcija se odrà 24-~asoven generalen {trajk, kade {to na protesti izlegoa vrabotenite vo transportot, aerodromite, pristani{tata, mediumite, bankite, dràvnite bolnici, dràvniot penzisko-osiguritelen fond IKA, nacionalnoto elektrostopanstvo DEI, telekomot OTE i vodovodot. Istovremeno, vo Evropa rejting-agencijata Mudis im se zakani na trite najgolemi francuski banki, BNP Paribas, Sisiete èneral i Kredit agrikol, deka razmisluva za namaluvawe na rejtingot poradi izloènosta na bankite na gr~kiot dolg. “Vakvata zakana se dolì na griìte na Mudis za izloènosta na bankite na gr~kata ekonomija, direktno, preku dràvni obvrznici i indirektno, preku korporativni obvrznici. Del od francuskite banki imaat i filijali vo Grcija”, se veli vo soop{tenieto na Mudis. Vo me|uvreme, Grcija uspea da zaraboti 1,62 milijardi evra na aukcijata na vladinite obvrznici, samo eden den po dodeleniot najnizok suveren krediten rejting na svetot od

31% padna vrednosta na akciite na Nokia za edna godina

vaweto na popularnosta na operativniot sistem na Nokia, Simbian i sorabotkata me|u finskiot gigant i Majkrosoft, {to pretstavuva idealna mo`nost za Samsung i Epl da zastanat na liderskata pozicija. Analiti~arite od Gartner, sepak, predviduvaat deka Windows Phone do 2015 godina }e ja zazeme vtorata pozicija na globalno nivo kako mobilna platforma, i toa najmnogu poradi partnerstvoto me|u Nokia i Majkrosoft. Duri i najeminentnata istra`uva~ka ku}a vo IT-oblasta, Nomura, koja izleze so najagresivnoto predviduvawe za padot na Nokia i noviot primat na Samsung, smeta deka i pokraj problemite, Nokia povtorno mo`e da zastane na noze, no toa nema da odi brzo.

rejting-agencijata Standard i Purs. Toa se dol`e{e na stravot deka privatnite investitori mo`e da bidat povikani da go podelat tovarot na potencijalnoto reprogramirawe na gr~kiot dolg. Gr~kata Agencija za upravuvawe so javniot dolg soop{ti deka kamatnata stapka na aukcijata na 26-nedelni obvrznici e zgolemena na 4,96% od 4,88% na minatomese~nata proda`ba na dolgot so isto dostasuvawe. Agencijata planira{e da sobere 1,25 milijardi evra, no prifati i dopolnitelna ponuda od 375 milioni evra.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL, BARAK OBAMA, PREDUPREDI REDI

NA SVETOT MU SE ZAKANUVA NOVA RECESIJA Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, stravuva deka ako ko SAD D ne ja j lno iznesuva zgolem gornata granica za nacionalniot dolg, koja momentalno ecesija 14,3 milijardi dolari, vo svetot mo`e da zavladee nova recesija BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, predupredi deka svetot moè da go snajde nova finansiska kriza dokolku Kongresot na SAD ne ja zgolemi gornata granica za nacionalniot dolg. Taa iznesuva 14,3 milijardi dolari, a spored vladinite prognozi i tie na ekspertite, dolgot }e ja nadmine ovaa suma najdocna do avgust. “Bez zgolemuvawe na limitot i novo zadolùvawe, moè da dojde do zastoj vo otplatata na amerikanskiot dolg, {to }e vodi do naru{uvawe na svetskite finansiski pazari”, istakna Obama. Za vreme na negovoto gostuvawe vo televizijata En-bi-si toj istakna deka gi drì za zbor republikanskite lideri, koi postojano govorat deka sakaat SAD da izbegne takva situacija. Obama gi potseti republikancite deka od

niv o~ekuva nabrzo da se soglasat za zgolemuvawe na granicata, a pregovorite da se odvivaat na konstruktiven i razbirliv na~in, vo prilog na globalnata ekonomija. Republikanskoto mnozinstvo vo amerikanskiot pretstavni~ki dom ve}e podolgo vreme gi odbiva barawata na administracijata na Obama za zgolemuvawe na limitot na zadolùvawe. Tie za vozvrat o~ekuvaat Belata ku}a da pristapi kon sproveduvawe merki za enormno namaluvawe na buxetskiot deficit. “Ogromnata doverba i verodostojnost koi gi uìva SAD vo svetot se osnova ne samo za na~inot na ìvot na Amerikancite, tuku i osnova na globalniot finansiski sistem. Navistina bi moèlo da se slu~i repriza na finansiskata kriza ako si poigruvame so dozvolenata granica na amerikanskiot dolg. Ova zna~i deka SAD }e mora mnogu da raboti vo narednite nekolku C

meseci so cel demokratite i Rrpublikancite da postignat kompromis”, istakna Obama. OBAMA ZA DR@AVNIOT DOLG BARA POMO[ OD BIZNIS-SEKTOROT Zagri`en deka Kongresot nema da deluva navreme za zgolemuvawe na granicata za dr`avniot dolg, Obama trgna vo potraga po poddr{ka od biznissektorot. Celta na ovaa propaganda na Obama e lu|eto od negovata administracija da gi ubedat biznismenite da lobiraat kaj nekoi amerikanski zakonodavci za {to poskoro iznao|awe re{enie. Kako {to pi{uva Rojters, administrativcite na Obama planiraat da kontaktiraat okolu 60.000 biznismeni na mali, sredni i golemi pretprijatija za da gi motiviraat da go zgolemat pritisokot vrz vlasta. Dosega amerikanskiot pretsedatel i negoviot ekonomski tim gi predupredija zakonodavcite O

s$ u{te ima najgolema poddr{ka od Amerikancite, {to zna~i deka nema dostoen rival.

deka postojat neservisirani tro{oci naa dràvata koi moè da gi odnesat kamatnite stapki pki preterano visoko i da ja turnat ekonomijata voo nova recesija. Lobi-grupi odd nekolku korporativni giganti, kako JP Morgan, an, Bankata na Amerika, Katerpilar i drugi, prvi po~naa so lobirawe i ubeduvawe na del od zakonodkonodavcite za da & pomognat na ekonomijata, ta, no ne postignaa zna~itelni ~itelni rezultati. No,, republikancite ostanuvaat anuvaat cvrsto na stavot vot - “Ne se soglasuvamee so zgolemuvawe na granicata ranicata za dràvniot dolg!” Vo me|uvreme, Obama so polna parea ea ja sproveduva politi~kaoliti~kata kampawa zaa slednite pretsedatelski telski izbori vo 2012 12 godina. Spored ed ekspertite, iako ako dosega ima samo amo sedum prijaveni ni protivkandidati, Obama K

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

KULITE PETRONAS

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

KULITE [TO GO “PARAAT” NEBOTO NAD KUALA LUMPUR

Vo 1996 godina,, Sovetot na visoki gradbi r gi proglasi r kulite u Petronas r za najvisoki j na svetot,, so {to titulata u se prenese r na nov kontinent. Razviva~ite na proektot r (konzorcium r u na privatni r investitori r vo sorabotka r so maleziskata Vlada i Petronas, r , nacionalnata naftena kompanija) nemaa namera da gi nadminat kulite Sirs vo Чikago, no sakaa da izgradat spomenik koj }e go objavi napredokot na Kuala Lumpur kako trgovska i kulturna prestolnina PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

$ do 1998 godina, visokite svetski oblakoderi sekoga{ se nao|aa vo SAD. No, taa godina, kulite Petronas vo Malezija go promenija ovoj trend. Nadminuvaj}i ja kulata Sirs vo Чikago za 10 metri, kupolite na kulite Petronas dostignuvaat visina od impresivni 452 metri. Sepak, ima kontroverzii. Najvisokiot upotrebliv kat na kulata Sirs e na 60 metri povisoko od najvisokiot kat na kulite Petronas, a antenite na kulata Sirs dostignuvaat pogolema visina. Toga{ zo{to kulite Petronas

se proglaseni za najvisoki na svetot? Spored Sovetot za visoki gradbi i urbano ìveewe, kupolite se smetaat, no antenite ne. Kupolite ne sodràt katovi, no se smetaat vo trkata za najvisoka zgrada od edna arhitektonska pri~ina - ubavi se za gledawe. Izdgradeni vrz porane{na pateka za trki, kulite Petronas se unikaten spoj na religijata i ekonomskiot prosperitet. Sekoj kat od kulite formira yvezda so osum kraci, dizajn inspiriran od tradicionalnite maleziski islamski motivi. Vredni 1,6 milijardi dolari, sodràt pove}e od 743.224 metri kvadratni objekti za {oping i zabava, podzemen parking za 4.500 avtomobili,

muzej na naftata, sala za simfoniski koncerti, xamija i multimedijalen konferenciski centar. Kulite, koi imaat 88 katovi povrzani so fleksibilen most na 42-ot kat, se opi{ani kako dva “kosmi~ki stolba” koi beskone~no se izdigaat kon neboto. IZGRADBA Dizajnirani od argentinskite arhitekti Cezar Peli i Xaj Keriko vo sorabotka so in`enerot Domingo Basa od Julius Gold and Filipino, kulite Petronas se izgradija vo 1998 godina po sedum godini gradewe i stanaa najvisokite zgradi vo svetot na denot na zavr{uvaweto so izgradba. Tie se izgradeni na trka~kata pateka vo Kuala Lumpur. Po-

TRGOVSKIOT CENTAR SURIA KLCC

uria KLCC zazema povr{ina od 139.000 metri kvadratni i se nao|a na dnoto od kulite Petronas. Vo ova ogromno mesto za {oping, najmnogu rabotat prodavnici so stranski luksuzni stoki i vrvni brendovi. Kako atrakcii vo trgovskiot centar se izdvojuvaat umetni~kata galerija, filharmonskiot teatar, podvodniot akvraium kako i nau~niot centar. Isto taka, pod zgradata se prostira i park so povr{ina od 7 hektari so pateki za pro{etki i xoging, fontana so svetilki, bazeni i detsko igrali{te. Suria KLCC e eden od najgolemite trgoviski centri vo Malezija.

PRIKAZNI OD WALL STREET

NOKIA GO POBEDI EPL VO SPOROT ZA TELEFONSKITE PATENTI pogodbata koja “padna” nedelava zna~i kraj na dolgata pravna rasprava me|u kompaniite, vo koja sekoja od stranite ja obvinuva{e drugata deka & ja ukrala tehnologijata za pametni telefoni. Epl se soglasi da & isplati na Nokia ednokratna suma, zaedno so nadomest za avtorskite prava. Raka na srce, finansiskite detali ne bea objaveni, no analiti~arite smetaat deka prvi~nata isplata }e iznesuva od 300 do 600 milioni dolari, za da gi pokrie 111-te milioni Ajfoni prodadeni od promocijata vo 2007 godina pa navamu. Pla}aweto na avtorskite

prava, isto taka, moè da zna~i stotici milioni dolari godi{no za Nokia, ako proda`bata na Ajfon prodolì so svojot brz rast. Epl naglasi deka ova e spogodben dogovor, koj gi zema predvid i tu`bite na Epl protiv Nokia vo vrska so drugi patenti, i insistira deka ne gi vklu~uva “mno{tvoto inovacii koi Ajfon go pravat edinstven”. No, analiti~arite smetaat deka ovaa dobivka za Nokia ukaùva na toa deka finskata grupacija e silen pobednik vo slu~ajot. Ovoj dogovor }e dojde kako olesnuvawe od te{kiot period vo koj se nao|a Nokia, koja pokraj nagliot pad na pazarot i strate{kiot

Epl }e & plati stotici milioni dolari na Nokia kako kompenzacija za intelektualnata sopstvenost iskoristena pri izrabotkata na nivniot Ajfon, so {to izma~eniot finski proizvoditel izvojuva retka pobeda nad svojot amerikanski konkurent haos, se bori da im konkurira na Ajfon i na uredite koi go koristat Android na Gugl. Kako i da e, raspravijata me|u dvata giganti privle~e najgolemo vnimanie dosega, vo serijata pravni bitki me|u tehnolo{ki kompanii vo vrska so intelektualna sopstvenost vo vrska so pametni telefoni i tablet-kompjuteri. Osven so Nokia, Epl ima{e sporovi i so Motorola

od SAD i HTC od Tajvan. Stiven Elop, izvr{niot direktor na Nokia, navesti deka gleda iden potencijal za izvlekuvawe prihodi od patent portfolioto na grupacijata, so {to se zgolemija {pekulaciite za mo`ni sporovi so proizvoditelite na Android telefoni, kako {to se Samsung i HTC. “Ovaa spogodba go demonstrira

vode~koto patent portfolio na Nokia i ni ovozmo`uva da se fokusirame na ponatamo{ni mo`nosti za licencirawe na pazarot za mobilni komunikacii”, izjavi direktorot. Rob Enderle, amerikanski analiti~ar za tehnologija vo Enderle Group, izjavi deka mirnata spogodba mo`e da im go ras~isti patot na dvete kompanii za da pod-

Feqton

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

I vo inènerski i vo dizajnerski pogled, kulite Petronas uspeaja da go odbeleàt minatoto i idninata na Malezija, prifa}aj}i go nacionalnoto nasledstvo, dodeka istovremeno proklamiraat modernizacija. Krajniot rezultat, e spomenik koj ne e tipi~no maleziski, no koj zasekoga{ }e bide povrzuvan so Kuala Lumpur NEBESNIOT MOST ulite imaat nebesen most koj gi povrzuva na 41-ot i 42-ot kat, a samiot most e najvisokiot dvokaten most vo svetot. Toj ne e prika~en za glavnata struktura, tuku e dizajniran da se lizga vo i von zgradite za da se spre~i ru{ewe pri golemi vetrovi. Mostot koj e postaven na 170 metri nad zemjata, dolg e 58 metri i teì 750 toni. Katot kade {to se nao|a mostot e poznat kako podium, bidej}i posetitelite koi sakaat da odat povisoko treba tuka da promenat lift. Mostot e otvoren za site posetiteli, no kartite se ograni~eni na 1.000 lu|e dnevno, i mora da se podignat pri prvoto doa|awe. Na po~etokot, koga bea otvoreni kulite, posetata be{e besplatna, no minatata godina Petronas po~na da prodava bileti. Posetitelite moàt da izberat i edna paket-usluga, koja opfa}a samo pro{etka po mostot ili drug paket koj pokraj mostot ovozmoùva i ka~uvawe do najvisokiot 86 kat na kulite. Kako {to kaàvme, mostot e dvokaten, a posetitelite moè da preminuvaat samo niz 41–ot kat. Delot od mostot koj e na 42-ot kat e namenet samo za ìtelite na zgradata. Interesen e podatokot deka mostot dejstvuva

i kako bezbednosen sistem, taka {to vo slu~aj na ogan ili drug iten slu~aj vo ednata kula, ìtelite moè da se evakuiraat preku mostot vo drugata kula. Sepak, celosnata evakuacija poradi zakanata za bomba na 12 septemvri 2001 godina (samo den po napadite vo Wujork) pokaà deka mostot ne moè da bide korisen ako i dvete kuli treba da se ispraznat istovremeno, bidej}i kapacitetot na skalite ne be{e dovolen za takvite nastani. Taka {to vo planovite se predvide vo takvite slu~ai da se koristat liftovite. Taka, vo 2005 godina be{e izvedena uspe{na ve`ba so modificiran plan, so koja se pokaà deka planot funkcionira.

KOI KOMPANII “@IVEAT” VO KULITE?

ulata 1 celosno ja koristi PETRONAS, maleziska kompanija za nafta i gas, i brojni filijali i drugi kompanii, dodeka prostorot vo kulata 2 e namenet za iznamuvawe za drugi kompanii. Golem broj kompanii imaat kancelarii vo kulata 2, a del od niv se Huawei Technologies, Accenture, mediumskite ku} i Al Xezira, Blumberg i Rojters; a tuka se i Boing, IBM, Khazanah Nasional Berhad, McKinsey & Co, HCL Technologies, i se razbira, Majkrosoft.

SISTEM NA LIFTOVI

irmata za servis na liftovi Otis Lifts ima sedi{te vo centarot na sekoja zgrada. Site glavni liftovi imaat dve nivoa, pri {to dolnoto nivo na liftot e nameneto za prevoz do katovite so neparni broevi, dodeka gornoto nivo e za katovite so parni broevi. Vo liftovite se nao|aat brojni bezbednosni mehanizmi. Mo`no e da se evakuiraat lu|eto od zaglaven lift me|u katovite so ra~no vozewe na sosednite liftovi i otvorawe na panelot na yidot. Isto taka, pri zaglavuvawe mo`no e dvi`ewe niz mehanizmite za liftovi. Za vreme na evakuacija mo`e da se koristat samo odredena grupa liftovi, bidej}i samo tie imaat vrata na nivoto, pa spored toa, ako dojde do ogan vo dolnata polovina od zgradata, zatvorenite liftovi }e ostanat bezbedni.

radi dlabo~inata na karpite, zgradite se izgradeni na najdlabokite temeli. Temelite so dlabo~ina od 120 metri se gradeni edna godina i baraa

nesat koordinirana pravna tu`ba protiv Gugl i negovite partneri od Android, so dopolnitelna poddr{ka od Majkrosoft, koj vospostavi strate{ki sojuz za razvoj na pametni telefoni so Nokia. “Mo`no e svetot da stane neprijatelski nastroen kon Gugl, ako Epl, Majkrosoft i Nokia se zdru`at protiv kompanijata za koja smetaat deka ne~esno se bori da dojde do vrvot”, izjavi toj. Analiti~arite o~ekuvaat da doznaat pove}e detali za isplatata od Epl, koga Nokia }e ja objavi zarabotkata od vtoriot kvartal naredniot mesec. Inaku, finskata kompanija u{te minatiot mesec objavi predupreduvawe vo vrska so profitot, poradi padot na nivniot udel vo pazarot i namalenite ceni. Za Epl, gubeweto na bitkata od Nokia za najgolemiot patent vo oblasta na pametni telefoni odbele`uva golema pravna zaguba, veli Ri~ard Veters od San Fran-

ogromno koli~estvo beton. 88-katnite kuli vo golem stepen se izgradeni od zacvrsten beton, so fasada od ~elik i staklo dizajnirani za da

cisko. No, vo pova`nata tekovna strate{ka bitka protiv operativniot sistem Android na Gugl, s$ u{te ima u{te mnogu municija, tvrdat analiti~arite. Epl ja po~na pravnata kampawa protiv proizvoditelite na Android telefoni pred pove}e od edna godina, tuèj}i gi HTC i Motorola za telefoni koi sodràt softver na Gugl so open source. Ova vsu{nost go napravi Android najdobroprodavaniot operativen sistem za pametni telefoni. Site se ednoglasni vo tvrdeweto deka malku drugi komapnii imaat intelektualna sopstvenost kako Nokia. Ovaa kompanija go izgradi ednoto od najgolemite portfolija so patenti po pretrpuvaweto na poniùva~kata pravna zaguba od Motorola. “Ovie Android kompanii se poslabi vo patenti od Nokia”, tvrdi Florijan Muler, ekspert za softverski patenti.

nalikuvaat na stilovi vo islamskata umetnost, prikaz na maleziskata muslimanska kultura. U{te edno muslimansko vlijanie vrz dizajnot e toa {to vkrstuvaweto na kulite se bazira vrz Rubel el Hizb, muslimanski simbol, iako tuka ima kru`ni sektori za da gi ispolnuvaat barawata za prostor na kancelariite. Prvata kulata, nare~ena u{te i zapadna kula, ja izgradi japonskiot konzorcium na ~elo so Hazama Corporation, dodeka drugata kula ja izgradi Samsung C&T i Kukdong Engineering & Construction, i dvete ju`nokorejski firmi. Vtorata kula be{e prvata koja stana najvisoka kula vo toa vreme. Mostot go izgradi Kukdong Engineering & Construction. Poradi nedostig od ~elik i golemata cena za negov uvoz, kulite se dizajniraa vrz poevtin radikalen dijzan vrz premnogu silen zbogaten beton. Zbogateniot beton e materijal koj e poznat za aziskite garde`ni firmi i e dvapati pefikasen od ~elikot vo odnos na namaluvaweto na vitkaweto. Sepak, toa ja pravi zgradata dvapati

“Iako izgubi od nea, Epl barem moè{e da upati protivtu`bi koi }e ja dokaàt èlbata za te{ka borba i stepenot na nivnata intelektualna sopstvenost”, dodava toj. [to se odnesuva, pak, do ekosistemot za pametni telefoni koj Gugl go napravi za Android, toj e ve}e napadnat od razni nasoki. Taka,

pote{ka vrz nejzinite temeli vo sporedba so upotrebata na ~elik. Poddr`ana od betonski stolbovi so dimenzii 23 na 23 metri i nadvore{en krug od {irko rasprostraneti golemi stolbovi, kulite koristat sofisticiran strukturen sistem. Pod samite kuli se nao|aat trgovskiot centar Suria KLCC kako i domot na maleziskiot filharmoniski orkestar Dewan Filharmonik Petronas. NESEKOJDNEVNI NASTANI Den po napadite vrz kulite blizna~ki na Svetskiot trgovski centar vo Wujork preku telefon pristigna zakana za bomba vo kulite blizna~ki Petronas. Iljadnici lu|e bea evakuirani, no na krajot, timot za demontirawe bombi ne najde bombi vo kulite. Na rabotnicite i posetitelite im be{e dozvoleno da se vratat po tri ~asa. No, najinteresen nastan koj e povrzan so kulite Petronas e toj {to se slu~i utroto na 1 septemvri 2009 godina. Francuskiot urban alpinist, Alain Robert, poznat kako Spajdermen, bez nikakva oprema ili bezbednosni napravi, se iska~i na vrvot na kulata za samo dva ~asa po dva prethodni obidi koi zavr{ija so apsewe. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete ne{to pove}e za “rajot” na hedonisti~kite zadovolstva, hotelot-kazino i spa koj se nao|a vo Wu Xersi - Borgata

^ovekot- pajak na kulite

na primer, Orakl direktno go napadna Gugl za upoutrebata na Java vo operativniot sistem. Na krajot, sepak mora da se ka`e deka dosega, zakanite za patentite ne go zabavija {ireweto na Android. No, so opa|a~kite ceni na telefnite, potencijalnite otpla}awa za patent po~nuvaat da bidat golem

INTERESNI FAKTI

Kulite Petronas bea del od hit-filmot Stapica vo 1999 godina, vo koj glumea [on Koneri i Ketrin Zeta Xons. Za izgradbata na kulite Petronas bea potrebni 39.910 toni ~elik. Toa e pote{ko od 3.000 slonovi! Potrebni se 90 sekundi za da stasate od parkingot vo podrumot do vrvot na nekoja od kulite. Zaedno, kulite imaat 32.000 prozorci. Na mija~ite na prozorci im e potreben cel mesec za edna{ da ja izmijat ednata kula!

PETRONAS TOWERS (PORTFOLIO)

VISINA: 452 METRI SOPSTVENICI: KUALA LUMPUR CITY CENTRE HOLDINGS SENDRIAN BERHAD ARHITEKTI: CESAR PELLI & ASSOCIATES IN@ENERI: THORNTON-TOMASETTI ENGINEERS IZVEDUVA^: MAYJUS AND SKJ JOINT VENTURES LOKACIJA: KUALA LUMPUR, MALEZIJA KRAJ NA IZGRADBATA: 1998 GODINA TRO[OCI: 1,6 MILIJARDI DOLARI KATOVI: 88 MATERIJALI: BETON, ^ELIK FASADA: ALUMINIUM, NER\OSUVA^KI ^ELIK

tro{ok. Spored Valter Pri~ard, analiti~ar od Sitigrup, HTC se soglasil na Majkrosoft da mu pla}a okolu pet dolari po telefon so minatogodi{niot dogovor za licencirawe, a se obiduva da gi natera i drugite proizvoditeli na telefoni da pla}aat po 12,50 dolari po ured, so cel da se spogodat vo vrska so sporovite.

Sepak Xobs ne uspea da ja razubedi porotata. Negovata kompanija sega treba da plati do 600 milioni dolari za sudskiot spor

Rabota / Tenderi

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot, motorni vozila i vraboteni od posledici na nesre}en slu~aj-nezgoda Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ed5f1679-78da-4580-b8d1ee8bb951d623&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Lekovi od pozitivna i negativna lista Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c58de498-bb8e-4348-8fc4-2c9ce6184739&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=677c8542-30bc-4ef0-9b78cf9884f8d5ee&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imotot na na JSP SKOPJE – Skopje i JSP TURS JSP SKOPJE – DOOEL Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=249e060e-6486-470d-8c88c4872433f2e8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Transportni gumeni traki za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=beecb0cb-80fe-4af3-8ed4-835f27d73e3a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za adaptacija i rekonstrukcija na de`urna slu`ba so dve operacioni sali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7c5d035b-8900-4cbc-bf7ec57f83cbf8fc&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi CARINA, [PEDICIJA Izvor: DIMA [pedicija Objaveno: 07.06.2011 [pedicijata „DIMA” DOOEL objavuva konkurs za vrabotuvawe na rabotno mesto: [pediter - Deklarant. Rabotni zada~i i obvrski: Tarifirawe na stokata koja podle`i na carinsko posreduvawe; Podgotovka na carinski dokumenti (carinski deklaracii) za site carinski postapki; Podgotovka na ostanati dokumenti povrzani so postapkite za carinewe na stoka; Podnesuvawe na carinski deklaracii na nadle`ni carinski organi (ispostavi); Prisustvo pri pregled na carinski slu`benik za stokata vo carinska procedura; Podignuvawe na razdol`eni dokumenti od carina i

iskladi{tuvawe na stoka. Kandidatite treba da gi poseduvaat ispolnuvaat slednite op{ti uslovi: Rabotno iskustvo vo {pediterska dejnost; Licenca za carinsko zastapuvawe; Poznavawe na administrativno rabotewe; Solidno poznavawe na rabota so kompjuteri (Microsoft Office/Open Office); Izgradeni sposobnosti za timska rabota; Dr`avjanstvo na Republika Makedonija; Voza~ka dozvola B – kategorija. Plata i drugi beneficii: Po dogovor. Najdocna do 17:00 ~asot na 17.06.2011god. zainteresiranite kandidati treba da dostavat: Biografija; Pismo za motivacija; Diploma od najvisok zavr{en stepen na obravozvanie. Site kandidati koi }e vlezat vo

potesniot izbor }e bidat povikani na razgovor pri {to }e treba da gi donesat originalnite dokumenti na uvid. Ve molime navedete telefon za kontakt i e-mail adresa. Dokumentite so naznaka/ predmet na porakata konkurs za {pediter - deklarant mo`ete da gi dostavite na sledniov na~in: Elektronski: dima@dima.com.mk Po faks na: 02 3175 718 Po po{ta na: bul.„Aleksandar Makedonski” 9/14, 1000 Skopje MENAXMENT Izvor: Kapital Objaveno: 14.06.2011 Dukat Makedonija,~lenka na Dukat grupacijata i na francuskata mlekarska grupacija Laktalis, Ve povikuva da se javite na konkurs za rabotno

mesto: Brend Menaxer(m/`) So mesto na rabota vo Skopje Podetalni informacii mo`e da najdete na sajtot vrabotuvanje.com.mk Dokolku ste zainteresirani,ispratete svoja biografija najdocna do 28.06.2011 godina na slednata elektronska po{ta: ljudski-potencijali@dukat.hr INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 13.06.2011 Mermeren kombinat AD – Prilep,ima potreba od: IT ASISTENT Kandidatot treba da gi ispolnuva slednite uslovi: - Univerzitetsko obrazovanie – Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologii (kompjuterski nauki) - dobri poznavawa od oblasta na kompjuterskiot

hardver i softver - odli~no poznavawe na kompjuterskite sistemi za bezbednost - odli~no poznavawe na alatkite: Microsoft Visual Studio, NET 2008, baza na podatoci MS SQL, operativni sistemi Windows 2008. - dobri komunikaciski ve{tini, sposobnost za analiti~nost i timska rabota - discipliniranost, samostojnost vo rabotata, lojalnost i doverlivost Oglasot trae 10 dena od denot na objavuvaweto. Zainteresiranite kandidati koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi potrebno e da gi ispratat po e-mail: rezime (kratka biografija) so fotografija i motivacisko pismo, najdocna do 20.06.2011 godina na e-mail: marta@mermeren-sivec.com.mk

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 14.06.2011 MM Investment DOO, za potrebite na svojata vinarska vizba Lozar vo Veles , ima potreba od: Referent za izvozno komercijalno rabotewe, so slednite kvalifikacii: Ekonomski fakultet - Edna godina rabotno iskustvo vo nadvore{no trgovsko rabotewe - Aktivno poznavawe na Angliskiot jazik i rabota na personalen kompjuter (word, excel i internet aplikacii) Zainteresiranite kandidati svoite aplikacii da gi prosledat na sledniot e-mail: info@lozar.mk

KAPITAL / 16.06.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Jazici / Menaxment / HR

KO M E R C I J A L E N O G L A S

Prezentacija na tema: “FINANSIRAWE NA REALNATA EKONOMIJA – KAKO DA SE PRIVLEЧE KAPITAL ZA RAZVOJ PREKU BERZATA?” 23 juni 2011 godina, 11:00-13:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat So cel zapoznavawe na kompaniite so mo`nosta za alternativen na~in na finansirawe na nivniot razvoj i pretstavuvawe na pridobivkite od kotirawe na Berzata, Makedonskata berza na hartii od vrednost i Grupacijata za rabotewe so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija na 23 juni 2011 godina so po~etok vo 11 ~asot organiziraat prezentacija na tema: “Finansirawe na realnata ekonomija – Kako da se privle~e kapital za razvoj preku Berzata?”. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk