310-Kapital-17-16-2011 by Kapital Media Group

VO PETTE RIZI^NI BOLNICI

KOLKU ^INAT AFERITE IZVADENI VO PREDIZBORIETO?

TROJCA GINEKOLOZI ZA 5.000 PORODUVAWA GODI[NO

123 MILIONI EVRA TE@OK KRIMINAL ISPLIVA VO KAMPAWATA!

WWW.KAPITAL.MK

STRANA 9

STRANA 11

petok / weekend. 17 juni. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

327

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,16.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,56% 0,04% 0 0,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,62 6 443,11 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

113,77 2,14%

milijardi evra

DOLG

NIKOLAJ BEKERS BEK GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKI D TELEKOM

] investirame ]e nad 170 milioni evra vo inteligentni mre`i i IT-re{enija!

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.06)

MBI 10 2,668 2,663

INTERVJU

2006

2007

2008

2009

2010

STRANA 10-11

2,658 2,653 2,648

2,643

EKONOMSKATA KRIZA VO GRCIJA PREMINUVA VO POLITI^KA

2,638 09/6

11/6

13/6

15/6

Berzata }e gi ubeduva bankite da stanat marketmejkeri?! STRANA 9

SE RASPA\A VLADATA ILI DR@AVATA?!

STRANA 14

Makedonskite studenti letuvaat vo stranstvo... kako kelneri! STRANA 5

SO GR^KIOT BROD ]E POTONAT I MAKEDONSKI KOMPANII

NA IZVOZOT ZA 30% PAD DO KRAJOT NA GODINATA TRANSPORT OTE@NAT PORADI O^EKUVANITE [TRAJKO-

VI I ZATVORAWE NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE NAMALUVAWE NA REINVESTIRANATA DOBIVKA NA GR^KITE KOMPANII VO MAKEDONIJA GR^KITE BANKI VO MAKEDONIJA NEMA DA MO@AT DA GO ZGOLEMUVAAT KAPITALOT I KREDITIRAWETO NA KOMPANITE I GRA\ANITE STRANA 2-3

IXET MEMETI NARODEN PRAVOBRANITEL

Krahot na sistemot izleze na videlina STRANA 7

KOLUMNA

STEV^E KUZMANOVSKI PROKREDIT BANKA

KAKO KOMPANIITE MO@E DA SI GO OLESNAT PRISTAPOT DO KREDITI? STRANA 8

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

DENOT POTOA STRANA 12

VOVEDNIK VIKTORIJA MILANOVSKA

ZDRAVSTVOTO KAKO BERMUDSKI TRIAGOLNIK STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 17 JUNI 2011

ZDRAVSTVOTO KAKO BERMUDSKI TRIAGOLNIK

Otkako i svetskata i doma{nata statistika alarmiraa deka da donesete dete na svet vo Makedonija e rizi~na rabota, dvete nadle`ni institucii Ministerstvoto i Fondot za zdravstveno osiguruvawe ja zazemaa svojata pozicija na è{kiot ring. Alarmot koj go vklu~i FZO, za katastrofalnata sostojba so novoroden~iwata, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, go oceni kako la`na trevoga! Tolku za koordiranosta me|u niv! Sega malku za faktite za koi ministerot ednostavno nema alibi! Sekoe treto bebe lani se ra|alo so komplikacii, a od prvite pet meseci godinava trendot stanuva postra{en - sega sekoe vtoro poroduvawe e problemati~no! Ovaa stra{na statistika ne samo {to ne gi izvadi zdravstvenite inspektori od udobnite fotelji, tuku im dade dopolnitelna inspiracija na nadle`nite, za spektakularni istragi i somne` deka caruva organiziran kriminal na “belite mantili”. Deka ni{to ne e slu~ajno, pa duri ni tajmingot na nastanive, potvrduvaat nekolku su{tinski elementi od “neplaniranite” aktivnosti. Prvo. Namesto da prezeme ne{to ili barem da pokaè zagriènost od frapantnite brojki, prviot lekar, Bujar Osmani, povtorno si ja raskaà prikaznata deka otkako e pod negova palka, makedonskoto zdravstvo doìvealo revolucio-

neren napredok. [to vidoa pacientite od bombasti~no najavenite zdravstveni reformi i milionskite investicii osven sekojdnevnite pres-konferencii? I u{te pobitno, kade se lekarite od dràvnite bolnici? [to ni zna~i medicinska oprema (kupena po dvojno povisoki ceni od tie koi privatnite kliniki gi platile) ako nema koj da zastane zad aparatite? I zo{to ni se stilski fasadiranite zgradi ako vnatre vo supstandardni uslovi samo lebarkite moàt da preìveat? Odgovorot na ovie pra{awa go vadat na povr{ina edinstveno smetot od urnatite temeli na javnoto zdravstvo! Na ~ie ~elo e Osmani! Zgora na s$, imame situacija takanare~ena klini~ka bolnica (so tendencija da stane regionalna), da funkcionira so edvaj dvajca ginekolozi, a higienata na ginekologija i aku{erstvo da ja odrùva edna higieni~arka! A vamu se se~at pandelki na novopostaveni kameri po bolnicite! Vtoro. Dvete klu~ni institucii, Ministerstvoto i Fondot, koi po zdrava logika na ne{tata treba da funkcioniraat sinhronizirano, ve}e treti den naizmeni~no n$ “trujat” so sprotivstaveni stavovi! Otkako godi{niot izve{taj na FZO so zastra{uva~kite podatoci, vo fioka strplivo go so~eka ishodot od izborite, direktorkata Maja Parnaxieva-Zmejkova denovive izleze so zagriùva~ki apel, instituciite da izlezat na teren i da proverat {to se slu~uva. Nitu ministerot Osmani ne ostana dolèn na ovaa izjava iskaàna vo stilot “Ti velam

100

olari za barel }e ~ini naftata vo 2011 goD dina, predviduva Me|unarodnata agencija za energetika (IEA). Vo tekot na 2011 godina cenata na naftata na svetskite berzi mo`e da dostigne nad 100 dolari za barel, {to }e predizvika zabavuvawe na zazdravuvaweto na globalnata ekonomija od finansiskata kriza, izjavi deneska pretstavnikot na Agencijata, Dejvid Fajf, vo obra}awe na Me|unarodniot ekonomski forum vo Sankt Peterburg. Spored Fajf, IEA o~ekuva do 2016 godina da se zgolemat slobodnite kapaciteti za isporaka na nafta poradi krizata vo Libija, no deka toj nedostig }e se dopolni so zgolemuvawe na isporakata na energensot od drugite zemji-proizvoditeli. Pobaruva~kata na nafta }e raste prose~no 1,2 milioni bareli na den, pred s$, blagodarenie na zgolemenata potro{uva~ka vo Kina, dopolni Fajf.

GR^KATA EKONOMIJA PRED BANKROT!

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

}erko, seti se snao”. Ekspresno pora~a Fondot da gi zasili kontrolite na ginekolo{kite oddelenija i da utvdri dali lekarite laìrale problemati~ni poroduvawa, za bolnicite da dobijat pove}e pari. O~igledno pazarewata me|u VMRO-DPMNE i DUI se pobitni od “nekoi si tamu novoroden~iwa i rodilki”...?! Treto, no ne i najmalku bitno. Redno vreme e povikanite da sfatat deka zdravjeto na gra|anite ne e igra~ka! Ako na mala vrata moè da pomine populizam vo obrazovanieto, vo trudovata i socijalnata sfera, pa duri i vo diplomatijata, cenata na populisti~kite ispadi vo zdravstvoto e ramna na ~ove~ki ìvot! Ako, pak, celava rabota e spinuvano opravdanie na nadle`nite, deka zdravstvenata kasa ja praznat lekarite, ministerot da si razmisli za ostavka oti ne moè da gi kontrolira svoite kadri!Vo me|uvreme, od celata ka{a sovr{eno e jasno samo deka Ministerstvoto i Fondot funkcioniraat kako ras{timan orkestar! Nekade vo celiov Bermudski triagolnik se izgubeni lekarite!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

SO GR^KIOT BRO I MAKEDONSKI ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Otkako me|unarodnite rejting-agencii ja ocenija Grcija kako zemja so najnizok rejting vo svetot so golema verojatnost da bankrotira, makedonskata ekonomija, koja e tesno povrzana so gr~kata, e na pragot da pre`ivee u{te edna kriza. Eventualniot

bankrot vo Grcija }e im sozdade {teti na re~isi site kompanii koi rabotat vo Makedonija, doma{ni, stranski, izvoznici, uvoznici, banki, turisti~ki kopmanii. No, finansiskiot kolaps so koj se soo~uva Grcija moè na Makedonija da & sozdade mnogu problemi i na politi~ki plan. Politi~kite eksperti ve}e prognoziraat deka ekonomskiot i politi~kiot haos vo Grcija moàt celosno da gi blokiraat pregovorite za imeto so Makedonija. Vo takva situacija, Makedonija ostanuva nadvor od EU i NATO, {to bi moèlo da gi uslo`ni pregovorite za formiraweto, no i funkcioniraweto na novata

vlada. Anketata {to ja napravi “Kapital” me|u nekolku biznismeni koi imaat trgovski i ekonomski vrski so Grcija poka`uva deka makedonskite izvozni kompanii ve}e se soo~uvaat so namaluvawe na nara~kite od Grcija. Poradi stravot od privremeno zatvorawe na solunskoto pristani{te makedonskite menaxeri ve}e razmisluvaat za Dra~ i Bar kako alternativna opcija za transport na nivnata stoka do stranskite pazari. Osven makedonskite, {teti od eventualen bankrot na Grcija }e imaat i gr~kite kompanii koi rabotat vo zemjava, a golem del od surovinite i repromaterijalite gi uvezuvaat od Grcija. Nekoi ekonomski analiti~ari smetaat deka seriozni negativni efekti od ova bankrotscenario za Grcija bi mo`ele da po~uvstvuvaat i dvete banki so gr~ki kapital koi rabotat vo Makedonija, NBG i Alfa. “Gr~kata ekonomija e vo golema mera zavisna od buxetskite tro{ewa, a planot za {tedewe {to naide na golem otpor vo javnosta ve}e predizvikuva namaluvawe na pobaruva~kata.

UREDNICI IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KAKO ]E SE PO^UVSTVUVA GR^KATA KRIZA VO MAKEDONIJA?

PAD NA IZVOZOT ZA 30% DO KRAJOT NA GODINATA OTE@NAT TRANSPORT PORADI O^EKUVANITE [TRAJKOVI I ZATVORAWE NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE UVOZNICITE NA REPROMATERIJALI OD GRCIJA ]E SE SOO^AT SO NAMALUVAWE NA PROIZVODSTVOTO I ЌE OTPUШTAAT OD RABOTA NAMALUVAWE NA REINVESTIRANATA DOBIVKA NA GR^KITE KOMPANII VO MAKEDONIJA ]E SE ZGOLEMI ISPLATATA NA DIVIDENDI NA GR^KITE KOMPANII KON NIVNITE AKCIONERI GR^KITE BANKI VO MAKEDONIJA NEMA DA MO@AT DA GO ZGOLEMUVAAT KAPITALOT I KREDITIRAWETO NA KOMPANITE I GRA\ANITE

Navigator

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK OPTIMISTI^KI TONOVI OD BRISEL

SERGEJ BRIN

VLADIMIR PUTIN

GORDANA JANKULOVSKA

MAJA PARNARXIEVA-ZMEJKOVA

snova~ot na Gugl im amesto da progovori za prouskiot premier postavuva odeka ja trese skandalot O ovozmo`i na korisnicite R ambiciozna cel za idnata Dso ubistvoto na mom~e od Nblemite navreme, Fondot na Internet da go koristat dekada, vo koja prognozira policiski “tigar -specijalec” , vadi podatoci za smrtnost prebaruva~ot preku glasovni komandi, bez da upotrebuvaat tastatura

deka negovata zemja }e bide edna od pette najgolemi svetski ekonomii

ministerkata se fali so napredok vo borbata so trgovija so droga

kaj novoroden~iwata nekolku dena po izbori za da ja slabee pozicijata na DUI

OD ]E POTONAT I KOMPANII Toa e seriozna zakana za Makedonija bidej}i Grcija e eden od glavnite trgovski partneri na Makedonija. Nesomneno }e se namali izvozot od Makedonija vo Grcija, osobeno na metali èlezoto i ~elikot, tekstilot, tutunot i mermerot”, analiziraat ekonomistite. Zasega najzasegnati od krizata vo Grcija se gr~kite tekstilni kompanii koi izvezuvaat vo Grcija. Spored informaciite, tie ve}e se soo~uvaat so namaluvawe na nara~kite za {iewe za okolu 25%. Od edna od najgolemite gr~ki tekstilni fabriki vo Makedonija komentiraat deka proizvodstvoto e mnogu neizvesno i stravuvaat deka nivnite klienti vo Grcija nema da moàt da ja platat ispora~anata stoka, {to za niv }e zna~i nelikvidnost, namaluvawe na proizvodstvoto i otpu{tawe od rabota. Grcija e tret najgolem pazar za makedonskite proizvodi, pri {to pette najizvezuvani proizvodi u~estvuvaat so okolu 55% vo vkupniot izvoz kon Grcija. Dràvnata statistika ve}e pokaùva opa|a~ki trend i kaj izvozot i kaj direktnite investicii od Grcija vo poslednite nekolku godini. Izvozot od 2008 do 2010 godina padnal za duri 118%, od 536 milioni dolari na samo 245 milioni lani. Godinava, pak, vo prviot kvartal vo Grcija se izvezeni stoki vo vrednost od samo 48 milioni dolari. Direktorot na Mermeren kombinat od Prilep, Goran Poposki, veli deka zasega nema otkaùvawe na nara~ki, no sepak, procenuva deka gr~kata kriza godinava }e izede del i od nivniot profit. Poradi najavenite {trajkovi i stravot od zatvorawe na solunskoto pristani{te, Poposki ve} e razmisluva za rezervna varijanta na pristani{ta preku koi }e go izvezuvaat mermerot vo stranstvo. “Dokolku problemite vo Grcija eskaliraat, sosema o~ekuvano e deka } e se zatvori i solunskoto pristani{te. No, nie sme vrzani so rokovi i vo uslovi na neizvesnost, mora da razmisluvame za Dra~ kako alternativno re{enie”,

Makedonskite izvoznici ve}e se soo~uvaat so namaluvawe na nara~kite od Grcija, a poradi stravot od privremeno zatvorawe na solunskoto pristani{te, menaxerite ve}e razmisluvaat za Dra~ i Bar kako alternativna opcija za transport na stokata kon stranstvo. Osven izvoznicite, na udar na krizata se i gr~kite biznisi koi rabotat vo zemjava, a uvezuvaat repromaterijali od Grcija. Sepak, najpogodeni od ova bankrot-scenario moè da bidat dvete gr~ki banki koi rabotat vo Makedonija izjavi Poposki. Transporterite potvrduvaat deka mnogu naskoro doma{nite izvoznici } e mora da go zamenat solunskoto pristani{te so toa vo Dra~ ili Bar za da moàt tovarnite kontejneri so brodovi da stignat vo stranstvo. “Nie im navestuvame na menaxerite deka sostojbata vo Grzija e nestabilna, se o~ekuvaat masovni {trajkovi koi moè da dovedat i do zatvorawe na pristani{teto vo Solun. No, imaat alternativa. I Dra~ i Bar se ve}e razraboteni varijanti. Problemati~no }e bide samo za izvoznicite na metali, koi mora da vr{at èlezni~ki transport”, ocenuva Stevica ârapi}, direktor na brodskata kompanija MSC.

Bankrotot na Grcija }e ima negativno vlijanie i vrz gr~kite investicii vo zemjava. Se o~ekuva

gr~kite kompanii da po~nat pointenzivno da ja izvlekuvaat dobivkata nadvor od Makedonija - namesto da ja reinvestiraat vo biznisot vo zemjava, tie }e delat dividendi na svoite akcioneri. Profesorkata Irena Kikerkova od Ekonomskiot fakultet ocenuva deka osven izvoznicite, gr~kata kriza u{te pove}e }e gi pogodi uvoznicite od Grcija. Toa se naj~esto gr~ki kompanii koi rabotat vo zemjava, a uvezuvaat repromaterijali za proizvodstvo od mati~nata zemja.“Makedonija e pogolem uvoznik od Grcija otkolku izvoznik, {to zna~i deka doma{nite kompanii koi uvezuvaat repromaterijali ottamu se soo~uvaat so neizvesnost dali }e mo`at da go

prodolàt proizvodstvoto. Situacijata voop{to ne e za potcenuvawe i toa moè seriozno da go zagrozi raboteweto na ovie firmi vo Makedonija”, izjavi Kikerkova. Spored nea, mo`nostite za pomo{ od makedonska strana se ograni~eni. “Ne moè dràvata vo vakvi okolnosti da im pomaga so nekakvi olesnuvawa isklu~ivo na gr~kite investitori. Situacijata mora da ja kontrolira Evropskata unija, a ishodot za Makedonija }e zavisi od razvojot na nastanite vo idnina, dali Grcija }e se spasi od bankrot ili ne”, veli Kikerkova. Turisti~kite agencii ,pak, zasega ne zabeleùvaat namalen interes za letuvawe na egejskoto krajbre`je. Vo uslovi koga arapskite zemji poradi socijalnite nemiri {to izbija vo Egipet, Tunis i Libija ve}e ne se atraktivni, tokmu Grcija e edna od najbarnite destinacii za letuvawe.

Dodeka vo Brisel se krojat scenarija za raspa|awe na evrozonata, za raspa|awe na Unijata, otkako se soo~i so te{ki problemite po finansiskata kriza, kako i po s$ poglasnite scenarija deka }e pomine u{te mnogu vreme pred Brisel da prodol`i so politikata na pro{iruvawe, blag ton na optimizam edinstveno dava evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Vo uslovi na mra~ni i temni scenarija za pribli`uvaweto na zemjite od Zapaden Balkan kon Unijata, najgolem optimist o~igledno ostanuva samo File. Mo`nosta od otvoren prozorec za Makedonija i po~nuvawe

[TEFAN [TEF FAN FILE na pregovorite so Unijata u{te vo vtorata polovina na ovaa godina, davaat nova dimenzija i nov puls vo pribli`uvaweto na zemjata kon Unijata. Iako za vakvo pribli`uvawe klu~noto pra{awe ostanuva sporot so imeto, no i zabrzuvaweto na reformite, sepak, vakvata izjava na File pretstavuva edinstvenata optimisti~ka poraka koja vo posledniot period doa|a od Brisel. Na poteg sega se doma{nite politi~ari i novata Vlada, koi }e moraat ovoj otvoren prozorec da go iskoristat mnogu poume{no za razlika od minatata godina.

GUBITNIK DVOJNA KRIZA!

Se ~ini deka tloto pod nozete na gr~kiot premier zabrzano po~nuva da se trese otkako sostojbite vo negovata zemja po~naa da eskaliraat. Papandreu o~ajno bara re{enie za spas na zemjata. Od eden problem vleguva vo drug, no i pokraj s$, tvrdoglavo ne se otka`uva od funkcijata. Idejata za formirawe vlada za nacionalno edinsvto vo Grcija vedna{ po “ra|aweto”, propadna poradi nemo`nosta da se najde zaedni~ki jazik me|u pozicijata i opozicijata vo zemjata. Neznaej}i na “koja strana da tera”, Papandreu e nere{itelen vo svoite stavovi i nameri, pa se premisluva dali da dade ostavka od premierskata pozicija i da mu

JORGOS PAPANDREU ovozmoì na drug da gi “re{i” ekonomskite problemi na zemjata. Pritisocite vrz nego doa|aat od site strani. Opozicijata bara predvremeni izbori, a na ulicite vo glavniot grad besneat demonstranti protiv novite merki za {tedewe, koi treba da se donesat za da se zakrpat dukite vo prezadolènata Grcija. Toa {to u{te pove}e ja ote`nuva situacija na Papandreu e toa {to tokmu negovite sopartijci od PASOK ja gubat doverbata vo nego, a toa go iskaùvaat so napu{tawe na partijata i prateni~kite mesta.

MISLA NA DENOT

GR^KITE BANKI VO REGIONOT SE NAJSILNO POGODENI?! ocenuvaat deka najseriozni posledici od gr~kata finansiska kriza Eso konomistite moè da po~uvstvuvaat gr~kite banki koi rabotat vo regionot. Vo Makedonija dominanten gr~ki kapital vo strukturata se Stopanska banka, kade {to Nacionalnata banka na Grcija (NBG) poseduva 95% od akciite i Alfa banka, vo celosna sopstvenost na gr~kata istoimena banka. Profesorot od Vienskiot ekonomski institut, Vladimir Gligorov, analizira deka zasega e neizvesno kako }e prodolàt da rabotat ponatamu gr~kite banki vo celiot region i vo Makedonija. “Sosema o~ekuvano }e bide ako mati~nite banki od Grcija po~nat da povlekuvaat pari od nivnite filijali vo regionot, osobeno tie {to imaat ogromna izloènost kon dràvata, bidej}i Grcija nema da moè da gi vra}a dolgovite. Sega pra{awe e kolku centralnite banki }e uspeat da gi izoliraat gr~kite banki vo regionot od finansiskata kriza vo nivnata mati~na zemja”, ocenuva Gligorov. Od dvete gr~ki banki vo zemjava dosega nekolku pati komentiraa vo javnosta deka osnovniot kapital e neotpovikliv i tie se deklariraa kako stabilni i otporni na krizata. Sepak, ostanuva dilema kolku ovie banki }e imaat prostor da se razvivaat vo idnina, kolku mati~nite banki }e dozvolat reinvestirawe na dobivkata vo razvoj, zgolemuvawe na kreditnata poddr{ka za ekonomijata ili pak, }e se obidat da go izvle~at celiot profit od Makedonija vo Grcija?!

USPEHOT E REZULTAT NA POSTOJANATA GRI@A ZA POSTIGNUVAWE NA CELTA

BENXAMIN DIZRAELI PORANE[EN BRITANSKI PREMIER

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

2,7% 3,2% 8,5% K

PROCENKI... QUP^O DIMOVSKI

PADNA INFLACIJATA VO EVROZONATA VO MAJ GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

minister za zemjodelstvo

VLADATA ]E GI SPREÛVA [TETITE OD E[ERIHIJA KOLI ladata }e donese set merki za oranèriite koi se pogodeni od epidemijata na e{erihija koli, koja predizvika {teti kaj zemjodelcite. “Barawata na zemjodelcite se dostaveni do Vladata i na slednata vladina sednica }e se donesat set konkretni merki so koi }e im se pomogne na oranèriskite proizvoditeli, pred s$ vo zgolemuvawe na subvencijata po edinica povr{ina, kako i vo delot na poefikasno i polesno dobivawe kreditni sredstva so poniska kamata”, veli ministerot Dimovski. Toj veli deka se razgleduvaat i mreki za stimulirawe na izvoznite aran`mani koi }e se naso~uvaat kon zemji {to dosega ne bea pazar na zemjodelski proizvodi.

SE NAMALI GODIШNATA INFLACIJA VO SITE 27 ^LENKI NA EU E GODI[NATA STAPKA NA INFLACIJA VO ROMANIJA IZMERENA VO MAJ, KOJA E NAJVISOKA VO EVROZONATA O

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

BOROVO ÊKA PRESUDA ZA 19 PRODAVNICI VO MAKEDONIJA rvatskata kompanija Borovo slednata nedela ~eka presuda za 19 prodavnici vo Makedonija koi se vo nejzina sopstvenost, za koi se vodi spor pove}e od 15 godini. Generalniot direktor na Borovo, Mirko âvara, vo izjava za hrvatskite mediumi veli deka poradi korupmpiranosta na makedonskoto sudstvo i poradi kriminalnoto prezemawe na hrvatskata kompanija so godini ne moàt da si go vratat imotot. “O~ekuvam sudot vo Makedonija na 22. juni godinava kone~no da donese presuda vo na{a korist za da ni se priznae sopstvenosta nad 19 prodavnici koi gi imame vo ovaa dràva. Dve od niv se vo Skopje, a ostanatite vo pogolemite gradovi kako Strumica, Prilep, Kavadarci, Negotino, Veles, tetovo, Kumanovo, Gostivar. Na{ite prodavnici imaat vkupna povr{ina od 2.500 metri kvadratni vo vrednost od 2,5 i 3 milioni evra”, izjavi Mirko âvara. âvara veli deka donekade moè da razbere toa {to Srbija ne saka da go vrati imotot, bidej}i i Hrvatska isto taka e dol`na, no ne moè da razbere zo{to istoto se slu~uva i vo Makedonija, so koja ne bile vo vojna. “Makedonija ve}e 20 godini go opstruira vra}aweto na imotot i sekoj sud donesuva razli~na odluka, duri i ist sudija koj prvo nosi presuda vo korist na Borovo potoa sam sebe se pobiva”, potencira âvara. Direktorot e prili~no ogor~en i smeta deka makedonskoto sudstvo e korumpirano ili pak, ne postoi èlba kaj instituciite za vra}awe na imotot na Borovo. “Tuka ima kriminal i makedonskata dràva mora da go zavr{i ovoj proces”, veli âvara. Vo Makedonija ilegalno pove}e od 20 godini se koristi prostorot na Borovo, za koj upravata nema nikakov nadomest. Procesot za vra}awe na imotot po~na vo 1998 godina i dosega hrvatskata kompanija ne uspea da postigne ni{to, nitu so pomo{ na ambasadata, nitu pak, so ministerstvata. Vo me|uvreme, samoinicijativno osnovanoto Borovo vo Makedonija napravi dolgovi, otide vo ste~aj i so nego upravuva ste~aen upravnik.

BIZNISMENITE BARAAT DISTRIBUTIVEN CENTAR VO RUSIJA uskiot pazar ima golema pobaruva~ka na prehranbeni proizvodi, a posebno e povolen za izvoz na vino, zatoa biznismenite smetaat deka neophodno e {to poskoro da se otvori makedonski distributiven centar na ruskiot pazar. Na v~era{niot inicijativen sostanok Stopanskata komora na Makedonija, gi povika biznismenite da se vklu~at vo realizacija na ovaa idea, preku formirawe na konzorcium ili zaedni~ko pretprijatie koi bi finansiarlo izgradba na vakov centar. “Treba da se napravi pritisok vrz na{ata Vlada za da se re{i problemot so vizite, no i da se ovozmoàt uslovi za bescarinska razmena. Makedonskoto stopanstvo so nitu edna granka ne moè da vlijae na ruskata ekonomija. Zatoa i treba da se prezemat site merki za maksimalno olesnuvawe na sorabotkata”, izjavi Bogoja Blaèski, sopstvenik na Sigurnosni pojasi od selo Bel~i{ta, Ohridsko, koj voedno ve}e nekolku godini e i inicijator za otvorawe distributiven centar za makedonskite stoki vo Samarskata oblast. Spored izvr{niot direktor na Makedonsko-ruskata stopanska komora, Dejan Be{liev, Samarskata oblast e uvozno zavisna od prehranbeni produkti i tokmu zatoa fokusot treba da se stavi na agrokompleksot. “Transportot voop{to ne pretstavuva problem za{to osven avtopatnata mreà, isklu~itelno se razvieni i èlezni~kiot i vozdu{niot soobra}aj”, re~e Be{eliev. Samarskata oblast e edna od ekonomski najrazvienite vo Rusija. Ima rezervi na nafta, priroden gas i hidroenergija, bogata e so sulfur, kreda, glina i drugi prirodni bogatstva.

]E SE POLNAT STOKOVITE REZERVI SO PÊNICA ZA DA SE SPREÎ LANSKOTO SCENARIO ladata godinava porano }e po~ne so dopolnuvawe na stokovnite rezervi p~enica za da se spre~i eventualen drasti~en pad na cenata na lebnoto ìto, kako {to be{e slu~aj minatata godina. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, na v~era{nata sredba so pretstavnicite na zemjodelskite zdruènija izjavi deka dokolku ima potreba mo`no e Vladata i ovaa godina povtorno da ja vovede merkata koja gi obvrzuva prerabotuva~ite da kupat odredena koli~ina doma{na p~enica ako sakaat da uvezat bra{no ili ìto. “Dijalogot me|u biznis-zaednicata, zemjodelcite i Vladata prodolùva. Site otvoreni pra{awa i ponatamu }e se re{avaat so istata dinamika kako dosega”, naglasi Pe{evski. Na v~era{nata rabota sredba vo Vladata, na koja prisustvuvaa resorniot minister, Qup~o Dimovski, negoviot zamenik, Perica Ivanoski, kako i pretsedatelot na Agrotikve{ija, Qub~o Arizanov i na Zdruènieto na tutunari od Strumica, Nikola Stamenov, stanalo zbor i za sostojbata vo lozarstvoto, kako i za programata za ruralen razvoj, koja e predvideno da se pro{iri so dopolnitelni finansiski sredstva za nabavka na kombajni i pogolemi traktori.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

DODEKA BARAAT PRAKTIKATA DOMA DA IM SE PLA]A

MAKEDONSKITE STUDENTI LETUVAAT VO STRANSTVO... KAKO KELNERI!

Neefikasnata i neplatena praktika koja ja ovozmo`uva makedonskiot obrazoven sistem, zaedno so malata mo`nost za vrabotuvawe, e edna od glavnite pri~ini studentite od Makedonija da zavr{uvaat nedovolno ostru~eni i konkurentni na pazarot na trudot, a vo me|uvreme da baraat ~are vo sezonska rabota vo stranstvo. I da ne se vratat! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ladinite reformi vo visokoto obrazovanie koi so otvoraweto novi fakulteti i so disperziraweto na studiite formalno ja napravija fakultetskata diploma podostapna, ne sozdadoa uslovi za zgolemuvawe na iskoristlivosta na istata, {to bi trebalo da bide glavna poenta na proektot. Studentite vo tekot na obrazovanieto imaat mala mo`nost vo zemjata da go steknat potrebnoto prakti~no iskustvo, poradi {to podocna ne se konkurentni na pazarot na trudot. Poradi forsiraweto na op{testvenite struki vo obrazovniot sistem, za koi rabotni mesta ima s$ pomalku, golem del od zavr{enite studenti nema da moàt da najdat rabota, voop{to. Podatocite gi potvrduvaat ovie zaklu~oci - brojot na mladi koi sakaat da ja napu{tat dràvata ne e namalen. Od studentite koi sezonski rabotat vo drugi dràvi 5%-7% ne se vra} aat vo zemjata i po cena da ostanat vo stranstvo na crno. Pri~inite poradi koi univerzitetskata mladina saka da emigrira, makar samo na nekolku meseci vo tekot na letniot period, ekspertite gi lociraat na nekolku mesta. Prviot e nekooperativnosta me|u makedonskite kompanii i fakultetite. Univerzitetite se àlat deka kompaniite projavuvaat mal interes za primawe studenti-praktikanti, a tie {to se raspoloèni za sorabotka retko im pla}aat na studentite za odrabotenoto ili ne pla}aat, voop{to. Od ovoj, materijalen, aspekt za studentite e mnogu poatraktivna sezonskata rabota vo stranstvo. Samo preku programata Work&Travel ovoj mesec vo Soedinetite Ameri-

od studentite koj odat na privremena rabota ne se vra}aat nazad

kanski Dràvi zaminale 2.000 studenti od Makedonija. Najmnogu sakaat da rabotat kako kelneri, recepcioneri, spasuva~i na bazen ili vo zabavni parkovi, pri {to moè da smetaat na zarabotka od 1.000 do 1.500 dolari. Profesor po sociologija, koj pobara da ostane anonimen, veli deka i negoviot sin koj otpatuval vo SAD na studiski prestoj pove}e ne saka da se vrati, a profesorot smeta deka, imaj}i ja predvid situacijata vo Makedonija, site posnaodlivi studenti koi se na studii ili na sezonska rabota vo stranstvo sakaat da ostanat tamu. Direktorot na agencijata koja ovozmoùva sezonska rabota za studenti, Kouzon, Zoran Ko~ovski, smeta deka forsiraweto na fakultetskata diploma kako vrednost sama po sebe i vo toj kontekst zgolemuvaweto na kvotite za studenti po op{testveni nauki, so {to se sozdavaat kadri od kakvi {to e zasiten pazarot na trudot, e pogre{na strategija. “Golem problem e i }e bide hiperprodukcijata na kadri od op{testvenite struki koi ne moàt da smetaat na produktivni vrabotuvawa. Mladite {to studirale op{testveni nauki }e mora da se prekvalifikuvaat ako sakaat da najdat rabota. Podobrenata mo`nost da se stekne visoko obrazovanie ne zna~i avtomatski vrabotuvawe po struka. Mladite {to zavr{ile i se ostru~ile za nekoja od strukite od koi pazarot na trud e zasiten }e se najdat vo lo{a situacija”, smeta Ko~ovski. Spored nego, odeweto na sezonska rabota ili studii

2000

studenti ja napu{tile Makedonija samo vo prvata polovina na Juni preku "Work&Travel"

vo stranstvo ne e lo{o samo po sebe, vo kontekst na globalizacijata na pazarot na trudot i postignuvaweto pogolema kompatibilnost so nego, tuku problem e ako studentite od odredeni pri~ini begaat od Makedonija so pomo{ na indeksot za da rabotat kako nekvalifikuvani rabotnici vo stranstvo. “Obrazovanieto vo Makedonija ne e dovolno kompatibilno so evropskoto i dobro e mladite makar

del od svoeto obrazovanie da pominat vo stranstvo. Nie imame preporaka i od evropskata zaednica da sozdavame kadri koi } e bidat pokompatibilni so evropskiot pazar na trud”, veli Ko~ovski. Od druga strana, vo Ministerstvoto za obrazovanie ne se soglasuvaat deka problemot {to malku od studentite go iskoristuvaat letoto za ostru~uvawe vo oblasta {to ja studiraat e vo nivniot koncept za organizirawe na

studentskata praktika. “So izmeni na Zakonot za visoko obrazovanie stana zadolìtelno sekoj student da pomine minimum 30 dena prakti~na rabota. Fakultetite sklu~uvaat dogovori so firmi za taa cel. No, o~igledno za studentite materijalniot aspekt na sezonskata rabota vo stranstvo e primamliv, pa tie namesto da ostanat ovde, kade {to nema da im bide platena praktikata, odat vo SAD, od kade {to moàt da zarabotat. Ovaa pojava ne moè da se iskoreni, taa e svetski fenomen i Makedonija vo regionot e zemja kade {to ova e najmalku izrazeno”, veli portparolot vo Ministerstvoto, Goran Galevski. Deka studentite od Make-

donija namesto neefektivnata praktika doma i ponatamu }e izbiraat sezonska rabota i zarabotka vo stranstvo poka`uva i izjavata {to pred nekolku meseci za “Kapital” ja dade li~no ministerot Nikola Todorov: “Ne gledam potreba od dodatni pari~ni nadomestoci za praktikantite. Samata praktika zna~i mnogu za eden student, go pravi stru~en vo oblasta koja ja izu~uva i vo golema mera mu ja olesnuva mo`nosta da se vraboti po zavr{uvaweto na studiite”, izjavi Todorov, o~igledno smetaj}i deka ne e negov problem sozdavaweto uslovi za zadol`itelnata praktika vistinski da profunkcionira.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI JANKULOSKA: NAPREDOK VO BORBATA PROTIV TRGOVIJATA SO DROGA oslednite ~etiri godini bele`ime rast na efikasnosta na policijata protiv nelegalnata trgovija so droga. Imame 52% pove}e krivi~ni prijavi protiv lica povrzani so nedozvolena trgovija so droga, kako i 25% zgolemuvawe na zaplenetata koli~ina droga, re~e ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, na otvoraweto na vtorata me|unarodna konferencija “Nacionalnite strategii za borba protiv trgovijata so droga - namaluvawe na snabduvaweto so droga”. Spored statisti~kite pokazateli, dodade taa, vo izminatite ~etiri ipol godini bile otkrieni nad 2.200 slu~ai, pri {to krivi~no bile prijaveni 2.565 lica. Vo toj period bile zapleneti pove}e vidovi droga so vkupna vrednost od nad 100 milioni evra. Direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski, re~e deka tokmu preku organizirawe vakvi konferencii celta e da se sozdade nova strategija i metodi za borba protiv trgovijata so droga.

MAKEDONSKIOT JAZIK STANA OFICIJALEN VO SRPSKATA OP[TINA PLANDI[TE mbasadorot na Makedonija vo Srbija, Qubi{a Georgievski, zaedno so pretsedatelot na op{tinata Plandi{te, Zoran Vorkapi}, sve~eno ja otkri novopostavenata tabla na mesnata kancelarija Duìne so natpis na makedonski jazik, informiraat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. So ova, pokraj vo Jabuka, makedonskiot jazik i vo Duìne oficijalno se voveduva vo slu`bena upotreba, ramnopravno na srpskiot, romanskiot i ungarskiot jazik. Ovoj ~in za makedonska zaednica e nastan {to, sekako, }e dade pottik i vo ostanatite naseleni mesta vo Srbija, kade {to Makedoncite go ispolnuvaat zakonskiot uslov za voveduvawe na makedonskiot jazik kako slu`ben jazik, se veli vo soop{tenieto na Ministerstvoto. Ambasadorot Georgievski, se veli vo soop{tenieto, istakna deka pretstojniot popis vo Republika Srbija, koj treba da se odrì vo oktomvri 2011 godina, sigurno }e dade pojasna slika i osnova za ponatamo{nite aktivnosti kon ostvaruvawe na pravoto na slu`bena upotreba na makedonskiot jazik na teritorijata na Srbija.

DELEGACIJA NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA VO OFICIJALNA POSETA NA NORVE[KA elegacija na Ministerstvoto za odbrana, predvodena od dràvniot sekretar, Petar Esmerov, od zav~era prestojuva vo vozvratna oficijalna poseta na Kralstvoto Norve{ka. Kako {to informira Ministerstvoto za odbrana, posetata e rezultat na visokoto nivo na sorabotka vo oblasta na odbranata i e predvideno da zavr{i utre. Vo ramkite na posetata dràvniot sekretar Esmerov i delegacijata od Ministerstvoto za odbrana }e se sretne so negoviot doma}in, dràvniot sekretar na Ministerstvoto za odbrana na Kralstvoto Norve{ka, Roxer Ingebrigtsen. Na sredbata, kako {to informira Ministerstvoto za odbrana, }e se razgovara za evroatlanskite integracii na Republika Makedonija, bezbednosnata situacija vo Zapaden Balkan, regionalnata i bilateralnata sorabotka vo oblasta na odbranata. Makedonskata delegacija }e se sretne i so pretstavnici na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Norve{ka i Norve{kiot institut za me|unarodni raboti.

@E[KI PREGOVORI ZA NOVA VLADA

GRUEVSKI I AHMETI SI JA KREVAAT CENATA PREKU MEDIUMITE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ako pominaa pove}e od deset dena od glasaweto, dvajcata pobednici vo makedonskiot i vo albanskiot politi~ki blok, premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI, Ali Ahmeti, nikako da otkrijat do kade im se pregovorite za formirawe na nova Vlada. Se {to tie dvajcata go pu{taat vo javnost se samo {pekulacii za ministerstvata za koi se „pazarat” i liferuvawe na imiwa na mo`ni ministri preku mediumite koi se bliski do dvete partii. Informaciite od dvata tabori se razli~ni – dodeka od DUI velat deka mo`no e duri i da gi prekinat pregovorite zatoa {to nikako ne mo`ele da najdat zaedni~ki jazik so VMRO – DPMNE, partijata na Gruevski smiruva deka tie informacii se neto~ni i se samo obid na Ahmeti da si ja krene cenata vo procesot na dogovarawe. Pregovara~kiot tim na Ali Ahmeti go predvodi vicepremierot za Ramkoven dogovor, Abdulakim Ademi, koj voop{to ne saka da zboruva za tekot na razgovorite. Veli deka se }e se doznaelo vo svoe vreme. Me|utoa ona {to partiski izvori v~era go soop{tija e deka navodno partijata na Ahmeti barala ministerski pozicii vo sektorite finansii i vnatre{ni raboti, zaedno so vicepremierskata pozicija za ekonomski pra{awa i direktor na Upravata za javni prihodi ili na Carina. Osven ova, Ahmeti ne sakal

da se otka`e od eden od svoite omileni ministri Bujar Osmani - ~ekor na koj Gruevski insistiral. Vo VMRO – DPMNE nekolku dena se maksimalno zatvoreni za javnosta. Prvo se soop{ti deka so nivniot pregovara~ki tim rakovodi {efot na Kabinetot na premierot Gruevski, Martin Protu|er, no v~era nekoi mediumi izlegoa so informacija deka na ~elo na timot e direktorot na Agencijata za razuznavawe, Sa{o Mijalkov, ~ie prisustvo navodno Ahmeti go tolkuval kako forma na pritisok. Od partijata na Gruevski ne komentiraat ni{to. Pratija samo kuso soop{tenie vo koe velat deka pregovorite se

vodat vo fer i konstruktivna atmosfera, vo nasoka na partnerski odnosi, vospostaveni vrz dosega{nata izgradena doverba. Vicepremeirot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski v~era kuso iskomentira deka nema nikakov komentar za pregovorite. VOJNA ZA MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTO! Ona {to denovive stanuva aktuelno e prepukuvawata okolu ministerot za zdravstvo Bujar Osmani. Navodno, VMRO – DPMNE insistirale na negova smena, poradi mnogute skandali koi go potresoa ovoj resor. Ahmeti, kaj kogo Osmani u`iva golema poddr{ka, ne sakal da popu{ti na ovaa tema. Denovive interesni

momenti ima pome|u Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot. Otkako od Fondot izlegoa informacii so statsitika za zdravstveni problemi kaj sekoe vtoro novoroden~e vo prvite pet meseci od godinava, toa se protolkuva kako dopolnitelen obid za minirawe na poziciite na Osmani i slabeewe na onie na Ahmeti vo procesot na pregovori. Sepak, iako ne e samo zdravstvoto kamen za sopnuvawe pome|u dvajcata, partneri prognozite na relevantni politi~ki analiti~ari se deka liderite i toa kako }e uspeat da najdat zaedni~ki jazik – pra{aweto e sekako, po koja cena!

SEDNICA NA CENTRALNIOT ODBOR NA SDSM! Najgolemata opoziciska partija v~era popladne ima{e sednica na Centralniot odbor na koj spored prvi~nite informacii ne se o~ekuva{e da se zboruva za eventualna ostavka na Crvenkovski, tuku samo za Izve{tajot od izborite. Dodeka vidni partiski ~lenovi i porane{ni funkcioneri prognoziraa deka nema {ansa liderot da se povle~e od funkcijata, oficijalno od partijata velat deka za toa Crvenkovski }e odlu~el, a potoa tie bi glasale. Ne se otkriva{e dali nekoj od rakovodstvoto direktno }e pobara ostavka. Ona {to porane{niot generalen sekretar \orgi Spasov go izjavi vo intervju za „Kapital” e deka ne o~ekuva od Crvenkovski da si odi zo{to u{te vo izbornata ve~er toj ka`al deka ne se ~uvstvuva odgovoren tuku deka narodot pogre{il.

KOLKU ^INAT AFERITE IZVADENI VO PREDIZBORIETO?

ISPLIVA KRIMINAL TE@OK 123 MILIONI EVRA! GABRIELA DELOVA

ROKOT OD UJP ZA A1 TELEVIZIJA ISTEKUVA VO PONEDELNIK ? okot koj & go dade Upravata za javni prihodi na A1 televizija i Plus Produkcija za naplata na dolg po osnova na danok neoficijalno istekuva vo ponedelnik. “Krajniot rok po koj A1 i Plus produkcija treba da go platat dolgot e najdocna vo rok od sedum dena od dostavuvaweto opomena za pla}awe na utvrdeniot iznos na danok. Dokolku vo ovoj rok ne se plati danokot, UJP, soglasno zakonot, treba da pristapi kon primena na merki za prisilna naplata”, se vele{e vo soop{tenieto na UJP. Sepak, ottamu velat deka nema da se vpu{taat vo komentirawe “izjavi” na dano~ni obvrznici, nitu pak, da go obrazlo`uva sekoj poedine~en dano~en akt koj e dostaven do A1 televizija, otkako mediumite na Ramkovski objavija deka Upravata im ispora~ala u{te edno re{enie za naplata na dolg koj sega spored niv iznesuva 9,2 milioni evra. Spored izvori na “Kapital”, i pokraj intenzivnite sredbi na rakovodstvoto na mediumite so pretstavnici na UJP, ne bila prifatena mo`nosta dolgot da bide otplaten na 36 rati. “Ponatamo{nite aktivnosti i merki zavisat od dano~niot obvrznik, odnosno dali }e go plati danokot ili ne”, velat od UJP. Spored ~len 24 od Zakonot za dano~na postapka, pla} aweto dano~en dolg se vr{i preku pla}awe dano~en iznos koj{to se dol`i, so {to se ispolnuva dano~niot dolg, ili pla}awe vo gotovo ili na drug na~in na smetka i pla}awe od strana na treti lica.

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

delova@kapital.com.mk

e~isi 123 milioni “crni” evra e vkupnata suma na navodniot kriminal koj be{e predmet na me|usebno prepukuvawa me|u VMRO - DPMNE i SDSM vo izbornata kampawa. Ova e brojkata od vkupnite sumi za obelodenetite aferi.Luksuznite ku}i, jahtite i skapite avtomobili dopolnitelno ja zgolemuvaat smetkata koja me|usebno si ja otkrija oponentite. Bitkata za osvojuvawe na vlasta osven najgolemite partii VMRO-DPMNE i SDSM, gi motivira i pomalite partii koi nekoga{ koalicirale so golemite, na povr{ina da gi iznesat “dosiejata” za valkanite igri na politi~kite lideri. Primerot so liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski e ekaltanten primer za toa, velat poznava~ite.Aferite “Nade` 1 i 2”, “Telekom”, NATO Samitot vo 2007, neprijavenite pari od proda`bata

na firmata vo Чe{ka na {efot na tajnata policija, Sa{o Mijalkov, imotite na premierot Nikola Gruevski, {efot na diplomatijata Antonio Milo{oski, imotite na liderite na SDSM, Branko Crvenkovski i Radmila [e} erinska, ogromnata suma narodni pari za vladini reklami se samo del od aferite koi izlegoa na povr{ina otkako se najavija predvremenite izbori. U{te kolku aferi se krijat niz partiskite kuloari najverojatno }e ~ekame nekoi sledni izbori za da gi doznaeme, komentiraat poznava~ite. Iako del od niv ve}e se nao|aat po fiokite na nekoja od nadle`nite institucii (Antikorupciska ili Obvinitelstvo), zasega nema razre{nica za nitu edna od ovie aferi. A do sostavuvaweto na novata Vlada, o;ekuvawata se deka najverojatno nikoj nema da se drzne da pokrene inicijativa za razre{uvawe na ovie aferi. Dopolnitelno, se smeta deka “lekcijata” od slu~ajot so Bo{koski i negovoto spektakularno apsewe,

OBELODENETI AFERI: VLADINI REKLAMI VO POSLEDNITE PET GODINI OD 100 MILIONI EVRA NADE@ 1 - TE[KA 340.000 EVRA NADE@ 2 - TE[KA 530.000 EVRA TELEKOM - TE[KA 16,6 MILIONI EVRA NATO SAMIT OHRID - TE[KA 3 MILIONI EVRA NEPRIJAVENI SREDSTVA NA MIJALKOV - 500.000 EVRA JAHTATA NA GRUEVSKI - 1,5 MILIONI EVRA IMOTOT NA CRVENKOVSKI - 150.000 EVRA u{te pove}e ja komplicira situacijata. ANTIKORUPCISKA GO ^E[LA IMOTOT NA CRVENKOVSKI, ZA GRUEVSKI NEMALO DOKAZI! Od Antikorupciska komisija velat deka budno gi sledat site aferi od predizbornata kampawa i deka za imotot na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, koj go ima vo Kor~ula ve}e e otvoren predmet i istiot se razgleduva. Za stanovite na premierot Gruevski velat deka nemaat dokazi. “Za stanovite na premierot

Nikola Gruevski nema materijalni dokazi ili, pak, pismeno barawe dostaveno do Antikorupciska komisija za razgleduvawe na ovoj predmet. [to se odnesuva do imotot na Crvenkovski, toj be{e otvoren u{te za vreme na kampawata i Anitkorupciska ve}e gi razgleduva dostavenite materijali, a dokumenti dobivme i od Hrvatska i od Srbija. Komisijata ve}e narednata nedela najverojatno }e se proiznese za ovoj predmet”, veli pretsedatelot na Antikorupciska, Voislav Zafirovski.

Intervju

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

7 PREGLED VESTI HJUIT: EVROPSKATA UNIJA DA PO^NE PREGOVORI SO MAKEDONIJA ngarija mo`e da go “zapre ~asovnikot” za zavr{uvawe na pregovorite so Hrvatska za nejzinata evropska integracija vo vreme na nejzinoto pretsedatelstvo so Evropskata unija. No, sega od Ungarija baram da gi po~ne pregovorite so PJR Makedonija, naveduva vo svojot status na socijalnata mre`a Fejsbuk noviot izvestuva~ za Makedonija vo Evropskiot parlament, Ri~ard Hjuit. Hovit koj na mestoto na Zoran Taler sedna vo maj ovaa godina, denovive ostvari prva sredba so vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski. Pokraj toa Naumovski vo Brisel ostvari sredba i so evropratenicite – ~lenovi na grupata prijateli na Makedonija so koi razgovaral za slednite ~ekori {to ja o~ekuvaat zemjata na evrointegrativniot plan. “Vladata na Republika Makedonija ve}e go isprati svojot godi{en izve{taj za pridonesot i za aktivnostite {to dosega se zavr{eni, kako i za na{ite planovi koi }e se realiziraat do momentot na objavuvawe na izve{tajot”, izjavi Naumovski, izrazuvaj}i zadovolstvo {to tie dokumenti se pozitivno prifateni i oceneti od strana na Evropskata komisija.

IXET MEMETI NARODEN PRAVOBRANITEL

KRAHOT NA SISTEMOT IZLEZE NA VIDELINA Ombudsmanot temelno go istra`uva slu~ajot vo koj pripadnik na policijata ubi mom~e, za koj Memeti veli deka samo gi otslikal slabostite na sistemot. Toj potencira deka postoe~kite propusti vo toa {to zna~i profesionalnost, transparentnost i odgovornost vo postapuvaweto }e bidat prisutni s$ dodeka ne se napravat krupni rezovi vo spravuvaweto so neprofesionalnosta na pripadnicite na policijata MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o posledniot slu~aj {to ja potrese javnosta, pripadnik na specijalnite edinici na MVR “Tigri” do smrt pretepa mom~e na gradskiot plo{tad. Kako vie go reagirate i go ocenuvate ovoj slu~aj? Najprvin sakam da istaknam deka slu~ajot me potrese kako ~ovek, no i kako ombudsman vo ova op{testvo. Slu~ajot sekako deka go osuduvam i toa najprvin poradi faktot {to stanuva zbor za pripadnik na institucija koja treba da gi {titi gra|anite. So godini nanazad vo moite godi{ni izve{tai ja potenciram potrebata od kontinuirano educirawe na pripadnicite na policijata osobeno na tie koi imaat posebni ovlastuvawa da primenat sila. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po re~isi 48 ~asa informira{e za slu~ajot. Kade ja locirate glavnata odgovornost, vo liceto koe go izvr{i ubistvoto, vo MVR ili vo ministerkata Gordana Jankuloska? Niedna ostavka u{te ne vidovme. Faktite za toa koga MVR se steknalo so soznanija za slu~ajot i za pri~inite poradi koi informira{e po 48 ~asa, s$ u{te gi utvrduvame, pa vo momentot ne bi komentiral s$ dodeka ne gi dobijam site relevantni informacii. [to se odnesuva do odgovornosta za slu~ajot sekako deka krivi~nata odgovornost za deloto e individualna, no sepak moram da potenciram deka se soo~uvame i so sistemski slabosti, bidej} i stanuva zbor za slu~aj koj gi otslikuva s$ u{te postoe~kite propusti vo toa {to zna~i profesionalnost, transparentnost i odgovornost vo postapuvaweto. S$ dodeka ne se napravat

krupni rezovi vo spravuvaweto so neprofesionalnosta na pripadnicite na policijata i s$ dodeka ne se prezemat merki pripadnicite na policijata da bidat navistina profesionalni i odgovorni vo izvr{uvaweto na svoite ovlastuvawa, nema da mo`eme efektivno da se spravuvame so vakvi i sli~ni problemi. Drugo e pra{aweto so nekaznivosta na policiskite slu`benici, fenomen koj vo golema mera ne pridonesuva vo jakneweto na svesta na policiskite slu`benici za odgovornosta koja ja imaat kon gra|anite. No, ova sekako deka e posledica i na voo~enite slabosti na funkcioniraweto na vnatre{nata kontrola i s$ u{te prisutna supkultura vo MVR, da se prikrivaat propustite vo imeto na nekoja kolegijalnost za {to mojata percepcija govori deka tie smetaat deka so toa pomagaat na op{testvoto, a vsu{ost realno go pravat tokmu sprotivnoto, odnosno im pravat {teta i na gra|anite i na op{testvoto. [to predlagate vie kako institucija koja gi za{tituva i promovira ~ovekovite prava, koj treba da ponese odgovornost za ovoj slu~aj? Tuka moram da napravm najrpvin distinkcija me|u toa {to zna~i krivi~na odgovornost za samiot ~in, a potoa za toa {to zna~i moralna i ako sakate politi~ka odgovornost. Dodeka za prvata mora da se odgovara pred nadle`nite organi, vtorata zavisi od li~nosta. Me|utoa, za mene kako ombudsman najva`no e da se prezemat koreniti merki so cel da se spre~at vakvite slu~ai vo idnina. Osven prezentacijata i usvojuvaweto na Izve{tajot za rabotata na Narodniot pravobranitel vo Sobranieto na RM, koj e drugiot na~in na koj instituciite mo`at da stanat pobliski do ovaa institucija i se-

riozno da gi zemat predvid zabele{kite {to doa|aat od va{a strana? Izve{tajot na Narodniot pravobranitel pretstavuva instrument so koj go informirame Sobranieto za sostojbite so ostvaruvaweto, po~ituvaweto i za{titata na ~ovekovite prava vo op{testvoto {to ponatamu treba da pretstavuva osnova za prezemawe na dejstvija od strana na ministerstvata i site drugi organi i organizacii nad koi imame nadle`nost da postapuvame. Tuka bi sakal da istaknam deka, za àl, s$ u{te ima dràvni slu`benici koi navistina ne znaat {to to~no pretstavuva izve{tajot na Narodniot pravobranitel, iako Zakonot mnogu jasno i precizno go definira toa. Imeno, s$ u{te se slu~uva izvr{nata vlas t da se obiduva da go razgleduva Izve{tajot, pa odi i do tamu {to se obiduva da dade i zabele{ki za konstatiranite sostojbi. Zakonot kako i sekade vo svetot, nalaga Sobranieto da go primi na znaewe Izve{tajot kako informacija i vrz osnova na toa da im prepora~a na organite na izvr{nata vlast soodvetno da postapat. Na{ite izve{tai pokaùvaat deka od godina vo godina se zgolemuva brojot na prifateni intervencii od strana na organite i instituciite {to govori za toa deka poleka se razbira ulogata na Narodniot pravobranitel i celta koja saka da ja postigne so svoite barawa i preporaki. Sepak, moram da kaàm deka s$ u{te ostanuva mojata konstatacija deka nedostasuva taa su{tinska sorabotka, bidej}i se zabeleùva deka na barawata se prio|a samo od formalna gledna to~ka i ne sekoga{ se dostavuvaat relevantni informacii. S$ u{te e prisutna tendencijata da ne se dade celosen odgovor na na{ite barawa, {to, pak, od druga strana predizvikuva popre~uvawe na na{ata rabota po pret-

stavkite na gra|anite. I pokraj toa {to po individualnite pretstavki imame uspeh od aspekt na prifa} aweto na na{ite preporaki, na{ite konstatacii za odredeni pojavi koi zadiraat vo pravata na pogolemi grupi gra|ani i na{ite preporaki za na~inite za nadminuvawe na istite, ostanuvaat neimplementirani iako so godini nanazad se prisutni vo na{ite izve{tai.

FILE: IMETO DA SE RE[AVA SO KONSENZUS NA SITE PARTII e bi go komentiral pra{aweto za referendum, no bi kaàl sosema jasno deka problemot za imeto ne bi moèl da se re{i bez silen konsenzus me|u politi~kite partii. Tokmu zatoa koga nie razgovarame so politi~arite vo va{ata zemja, ne razgovarame samo so Vladata, tuku i so pretstavnici na opozicijata, gra|anskoto op{testvo i nevladiniot sektor, bidej}i prepoznavame i drugi faktori koi treba da bidat del od procesot. Mnogu sum ohrabren od ovie znaci i se nadevam deka Vladata, opozicijata i drugite }e imaat korist od niv. Godinava se otvora prozorec na mo`nosti, postoi potreba da se razre{i pra{aweto. Godinava zemjata ima potreba da gi pomine tie vrati i podocna da po~ne so pregovori za ~lenstvo,” veli evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, vo intervju za MIA. Zatoa toj apelira do novata Vlada da gi zabrza reformite, bidej}i samo imeto i reformite ja delat Makedonija od po~nuvawe na pregovorite. “O~ekuvam od Vladata da gi zabrza reformite, bidej}i samo pra{aweto za imeto i reformite se ispre~uvaat me|u vas, va{ata zemja i evropskata perspektiva”, veli evrokomesarot File. Za opasnosta od suspenzija na viznata liberalizacija, evrokomesarot za pro{iruvawe apelira deka za da ne dojde do toa, potrebno e Vladata da prodolì so merkite koi gi prezema za da se namali i zapre brojot na la`ni azilanti".

Kompanii / Pazari / Finansii

8 MBI 10

2,685

MBID

117.40

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

OMB

2,669 2,680

117.38

2,675

117.36

2,670

117.34

2,665

117.32

2,664 2,659 2,654 2,649 2,644 2,639

2,660

09/06

10/06

11/06

12/06

13/06

14/06

15/06

16/06

09/06

117.30 10/06

11/06

12/06

13/06

14/06

15/06

16/06

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA

KAKO KOMPANIITE MO@E DA SI GO OLESNAT PRISTAPOT DO KREDITI?

direktor na Divizija za sredni pretprijatija s.kuzmanovski@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

09/06

10/06

11/06

12/06

13/06

14/06

15/06

16/06

MAKEDONSKA BERZA

reditna metodologija vo bankite koja se temeli na principite na odgovorno kreditirawe neminovno opfa}a su{tinsko razbirawe na biznisot, negovite potencijali i mo`nosti, kako i nedostatocite i problemite so koi se soo~uva. Taa podrazbira vnimatelna analiza na site kreditni rizici, a opfa}a analiza na kvantitativni i kvalitativni pokazateli. Kvantitativni pokazateli proizleguvaat od finansiskite izve{tai na kompanijata i ja pokaùvaat: - profitabilnosta i stabilnosta na kompanijata, kolku e kvaliteten profitot na kompanijata, dali e konstanten vo tekot na analiziraniot period i dali proizleguva od redovnoto rabotewe na kompanijata; - likvidnost na kompanijata, kolku e kvalitetna strukturata na bilansot na sostojba, kakov e soodnosot me|u tekovnite sredstva i tekovnite obvrski i dali moè da mu obezbedi stabilnost i likvidnost na proektot na sreden rok; - sopstveniot kapital, kolkav e sopstveniot kapital vo odnos na drugi izvori na finansirawe t.e. dali sopstvenikot prezema dovolen del od rizikot vo finansirawe na sredstvata; - kvalitetot na aktivata, kakov e kvalitetot na sredstvata so koi{to raspolaga kompanijata, dali se naplatlivi pobaruvawata, kolku se pazarni zalihite itn. Kvalitativnata analiza, pak, opfa}a analiza na menaxmentot na biznisot, dali kompanijata ima vizija, koja e strategijata i kakvi se planovite, organizaciska struktura, analiza na tekovnata pozicija na kompanijata na pazarot, koi se prednosti vo odnos na konkurencijata, kakva e idininata na toj biznis i sli~no. Koga se raboti za proizvodstveni kompanii, se pravat analizi i za tehnolo{kite rizici na koi e izloèna kompanijata, so kakva oprema taa raboti, dali dovolno investira vo obnovuvaweto i sli~no. Detalnata kreditna analiza treba da go spre~i prezadolùvaweto na klientot, za koj kreditot vo nikoj slu~aj ne treba da pretstavuva dopolnitelno optovaruvawe i vo toa e su{tinata na odgovornoto kreditirawe. Ottamu hipotekata nema sekoga{ presudno zna~ewe za odobruvawe na kreditot, pa ~esto taa moè da bide i od vtorostepeno zna~ewe za bankata. Pokraj dobrata i detalna kreditna analiza, koga se raboti za podolgoro~en

Su{tinata na postoeweto na bankite vo eden segment e poddr{ka na razvojot na malite i sredni pretprijatija, pa ottamu bankite sekoga{ se otvoreni za kreditirawe na dobri biznis-proekti

Stev~e Kuzmanovski

08/06

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

investiciski proekt za bankite e vaèn i dobar biznis-plan. Koga bankata pobaruva biznis-plan od klientot pri aplikacija za kredit, naj~esto toa se smeta kako u{te edna administrativna rabota koja dopolnitelno go ote`nuva pristapot do kredit. Definivno kako problem so koj se soo~uvaat kompaniite e nedostig od dobar finansiski menaxment i poradi toa ne moè vo celost da se sogledaat sopstvenite mo`nosti i kapaciteti i da se napravi dobar biznis-plan. Naj~esto se zanemaruva va`nosta na biznis-planot i istiot se delegira za izrabotuvawe na nadvore{ni lica koi mnogu retko imaat precizni i to~ni informacii vo vrska so planiranata investicija i istiot se izrabotuva po forma. No, ne treba da se zaboravi deka dobro podgotveniot biznisplan e viza za mnogu polesno dobivawe na poddr{ka od bankata i koga klientot ima jasen i konzistenten biznis-plan procedurata za odobruvawe na krediti e pobrza i poednostavna. No, {to vsu{nost zna~i dobar biznis-plan? Vsu{nost dobar biznis-plan e onoj koj{to e seopfaten pri planirawe na tro{ocite za investicijata, napraven vrz baza na izdràni pretpostavki pri proektirawe na pari~niot tek od investicijata i se sogleduva deka biznisot }e generira dovolno sredstva za da moè so dogovorenata dinamika da go vra}a kreditot i da ostvari dopolnitelen profit za kompanijata od novata investicija. Koga zboruvame za podgotovka na biznisplan vrz baza na izdràni pretpostavki od isklu~itelno zna~ewe e kompaniite da go sledat dvièweto na pazarot, momentalnata i idna pobaruva~ka i ponuda na pazarot i da imaat jasna slika {to o~ekuvaat od svojot biznis i dali investiciite vo nego se isplatlivi i odr`livi na dolg rok. Pri dolgoro~no planirawe kompaniite treba sekoga{ da imaat predvid deka promeni na pazarot }e se slu~uvaat, taka {to odnapred treba da gi predvidat promenite i scenarijata i da najdat soodvetni re{enija za niv. Pritoa ne treba da se zaboravi da se presmeta i povratot na investicijata. Kako prifatliv vremenski period za proekti od oblasta na proizvodstvo e 5-7 godini, dodeka, pak, za infrastrukturni proekti i grade`ni objekti 15-20 godini. Adekvatno na planiraniot period na povrat na investicijata bankite go prilagoduvaat i planot na otplata na kreditot s$ so cel da obezbedi pogolema stabilnost na biznisot i polesno funkcionirawe na noviot proekt.

AKCIJATA NA TTK BANKA PRODOL@UVA DA RASTE kcijata na TTK Banka i v~era prodolì da raste i na dnevno nivo porasna za 3,51%. Na redovniot pazar pak najgolem rast zabeleàa akcite na Ar~elormital (CRM) so procentualen rast na cenata od 3,17%. Na oficijalniot pazar najgolem pad zabeleàa akcite na Stopanska banka Bitola od 2,69%. Dodeka na redovniot pazar najmnogu padnaa akciite na Kjubi od 3,49%. Alkaloid i v~era ima{e najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet na oficijalniot pazar, so iznos od 1.409.300 denari. Dodeka od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Tutunska banka, so iznos od 182.500 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 v~era padna 0,56% i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.645,45

indeksni poeni. Dodeka makedonskiot berzanski indeks MBID padna za 0,04% i zatvori so vrednost od 2.665,18 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB i v~era, kako i zav~era ne zabele`a promena vo odnos na prethodniot trgovski den. Na Makedonskata berza v~era se ostvari promet od redovnoto trguvawe od 4.244.432 denari, od koi 3.764.713 denari na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot pazar se istrguvaa hartii od vrednost vo iznos od 479.719 denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 88,69% vo ostvareniot promet, a redovniot pazar so 11,30%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo bele`i namaluvawe od 33,36% vo sporedba so prethodniot trgovski den. Prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 24,59%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје ЕМО АД Охрид Макпетрол АД Скопје РМДЕН10 0.00

6/16/2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29,707,789.65

1.10%

-2.41%

-2.04%

-3.22%

2.58%

06.14.2011

10.648,00

ILIRIKA GRP

47,986,455.79

-2.09%

-3.58%

-10.78%

-10.85%

-2.56%

06.14.2011

0.57

81.000,00

Иново Статус Акции

16.829.777,44

2.12%

0.73%

5.83%

5.65%

0.14%

06.15.2011

86.66

0.07

856.381,53

KD Brik

37,254,368.34

-0.44%

-4.21%

-5.82%

-6.16%

-0.64%

06.14.2011

0.00

KD Nova EU

25,251,291.39

-1.71%

-6.66%

-1.95%

-2.81%

-0.64%

06.14.2011

КБ Публикум -балансиран

34.891.359,18

-1.20%

-2.17%

-0.18%

-0.34%

0.49%

06.15.2011

КБ Публикум -обврзници

33.819.293,25

0.36%

0.00%

06.16.2011

Износ (МКД)

1,150.00

3.51

230.000,00

121.00

0.83

27,000.00

6/16/2011 Просечна цена (МКД)

Макстил АД Скопје

Износ (МКД)

3,884.53

-0.40

497.220,00

204.26

-1.52

117.449,00

Топлификација АД Скопје

3,905.56

-1.82

351.500,00

Стопанска Банка АД Битола

2,530.00

-2.69

25.300,00

613.40

-0.88

128.815,00

Гранит АД Скопје

6/16/2011 Податоците се однесуваат за

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Комерцијална Банка АД Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

6/16/2011

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Алкалоид АД Скопје

4,488.22

0.22

1,409,300

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

401.26

11.19

0.97

Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

13,897

24.59

обични акции

47,194

36.29 33.96

54,562

567.72

14.09

0.23

Вкупно Официјален пазар

61,091

GRNT (2010)

3,071,377

95.35

6.43

0.57

обични акции

7,784

7.52

KMB (2010)

2,279,067

628.36

6.18

1.11

Вкупно Редовен пазар

7,784

7.52

MPT (2010)

112,382

-2,037.51

-13.25

0.79

Блок трансакции

REPL (2010)

25,920

2,980.40

13.92

0.84 0.60

86.66

0.07

856,382

SBT (2010)

389,779

39.99

63.26

Комерцијална Банка АД Скопје

3,884.53

0.40

497,220

STIL (2010)

14,622,943

2.92

69.99

2.74

Топлификација АД Скопје

3,905.56

1.82

351,500

TPLF (2010)

450,000

277.07

14.10

1.07

ТТК Банка АД Скопје

1,150.00

3.51

230,000

ZPKO (2010)

271,602

-165.14

-14.23

0.37

RMDEN10

6/16/2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Вкупно

0.00

68,875

31.75

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 16.06.2011)

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

MAKEDONIJA I IZRAEL NEMAAT EKONOMSKA SORABOTKA akedonija i Izrael re~isi ne sorabotuvaat ekonomski. Od Stopanskata komora na Makedonija velat deka zemjava najgolemi nadvore{no-trgovski odnosi ima so zemjite od EU i CEFTA. Na debata posvetena na politi~ko-ekonomskite, no i strate{kite pra{awa na Balkanot, Izrael i na Arapskiot svet, prisutnite ocenija deka Makedonija i Izrael imaat mnogu pogolemi mo`nosti za sorabotka. "Na{ite napori se da se zgolemi izvozot i da se unapredi sorabotkata so Izrael, no i so zemjite od Arapskiot svet. Osven Turcija i Arapskite Emirati, na drugite zemji gledame kako na

novi pazari”, veli Stojmirka Tasevska, direktor na Stopanskata komora na Makedonija. Pri~inata za otsustvoto na izraelski investitori vo Makedonija pretsedatelot na Makedonsko-izraelskiot biznis-klub ja gleda vo politikata. “Do skoro trgovskata razmena me|u Makedonija i Izrael ne be{e golema, no so najavite za realizacija na Son~ev grad, koj definitivno }e se gradi, kako i investicijata na Gazit Gluob, se raboti za vlo`uvawa od po okolu 150 milioni evra oddelno. Edna golema izraelska kompanija koja kotira i na Wujor{ka berza e zainteresirana za

Koridor 8. Zo{to dosega nemalo golem broj izraelski investicii najdobro znaat politi~arite. Ima najavi za vlez na investitori od zemjodelskiot, IT-sektorot, medicinata. Ne poznavam nekoja makedonska kompanija da vloùva vo Izrael”, veli Dejan Dejanov, pretsedatel na biznis-klubot. Spored analiti~arot Sem vaknin, zemjava ne gi nudi potrebnite uslovi za da vlezat seriozni stranski investicii. “Najva`nite ~ekori treba da gi prezeme Vladata. Izreal moè da vloì okolu edna milijarda evra vo Makedonija, samo ako se podobri biznis-klimata”, veli Vaknin.

VO PETTE RIZI^NI BOLNICI

TROJCA GINEKOLOZI ZA 5.000 PORODUVAWA GODI[NO Direktorite na bolnicite ja demantiraat izjavata na ministerot Bujar Osmani deka lekarite neosnovano go bildaat procentot na rizi~ni poroduvawa, za bolnicite da “}arat” pove}e pari od Fondot za zdravstvo VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a edna raka moàt da se izbrojat ginekolozite vo bolnicite kaj koi Fondot za zdravstveno osiguruvawe zabeleà najvisok procent na rizi~ni poroduvawa. Analizata koja ja sprovede “Kapital” pokaùva deka pette bolnici vo koi sekoe vtoro novoroden~e se ra|a so komplikacii prose~no raspolagaat so samo tri ginekolozi, a sproveduvaat re~isi 5.000 poroduvawa godi{no. Kadrovskata kriza i supstandardnite uslovi, spored direktorite na bolnicite, se vistinskata pri~ina za enormno visokiot procent na bebiwa rodeni so problem. Somneòt na ministerot Bujar Osmani deka se raboti za organiziran kriminal na lekarite go smetaat za krajno neizdràn. Vo bolnicata vo Kavadraci, kade {to celi 70% od poroduvawata se rizi~ni, ima samo dvajca ginekolozi, a godi{no se poroduvaat i do 500 èni. Vo Gevgelija, pak, kade {to 67% od novoroden~iwata se rodeni so komplikacii, ima samo eden ginekolog. Direktorot na op{tata bolnica, Sretko Jovanov, ja demantira mo`nosta lekarite da gi laìraat podatocite. Toj odrekuva i deka rodilkite od Gevgelija poradi nesood-

vetnite uslovi gi pra}aat vo Valandovo. “Najodgovorno tvrdam deka ne e to~na pretpostavkata deka lekarite la`iraat fakturi za bolnicata da izvle~e pove}e pari. Apsolutno ne stanuva zbor za organiziran kriminal, tuku za pogre{na interpretacija na podatocite od izve{tajot na Fondot. Toa se suvi brojki, od koi ne mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka sostojbata so novoroden~iwata vo zemjava e alarmantna. Inaku, uslovite na ginekolo{koto oddelenie vo na{ata bolnica se perfektni i nesporedlivo podobri od koja bilo druga bolnica vo zemjava, osven od novata Ginekologija vo Skopje”, veli Jovanov. Od op{tata bolnica vo Prilep, kade {to 55% od novoroden~iwata se so komplikacii, vinata ja frlaat vrz mati~nite lekari. Ottamu revoltirano otfrlu-

vaat sekakvi mo`nosti za manipulacija od strana na lekarite. “Tokmu tie {to se somnevaat deka se raboti za organiziran kriminal od strana na lekarite ni vovedoa programa vo koja sostojbata na rodilkite se vnesuva pod {ifra. Zna~i, prostor za manipulacija od na{a strana nema. Najgolemiot propust leì vo primarnata za{tita. Se slu~uva duri i da dojdat da ra|aat inficirani èni, {to e propust na mati~nite lekari”, velat od prilepska Ginekologija. Kumanovskata bolnica, vo koja godi{no se ra|aat 1.800 deca, rabotat sedum ginekolozi. Od Oddelenieto za ginekologija tvrdat deka so ogled na golemiot broj rodilki na godi{no nivo, brojot na specijalisti koi se griàt za niv ne e dovolen. Velat, uslovite vo rodili{tata se katastrofalni.

Vo klini~kata bolnica [tip, za koja Vladata najavi deka }e prerasne vo regionalen centar vo isto~niot del, rabotat edvaj dvajca ginekolozi, a do pred nekolku meseci za higienata na Ginekologija se grièla samo edna higieni~arka. Spored direktorkata, Silvana Si~eva, duri i evidencijata na rizik od najnizok stepen zna~i pogolem tro{ok za bolni~kata kasa. “Mislam deka problemot e vo neusovr{enosta na sistemot za evidencija, a ne kaj lekarite. Duri i ako kaj novoroden~e e ustanovena òltica, {to e komplikacija so nizok rizik, samiot prodolèn prestoj bolnicata ja ~ini pove}e pari. A zo{to lekarite bi laìrale fakturi koga nim platata ne im zavisi od toa”, pra{uva Si~eva, potenciraj}i deka imaat ogromen nedostig od specijalisti od ovaa oblast. Ovie èstoki reakcii od bolnicite doa|aat vedna{ po izjavata na Osmani deka se somneva vo organiziran kriminal vo redovite na lekarite. Toj najavi i istraga koja }e utvrdi dali rizi~nite poroduvawa se evidentirani kako takvi samo od pretpazlivost ili se raboti za krivi~no delo. Ako se potvrdi vtoroto, veli, sleduvaat seriozni sankcii, zatoa {to toa toa bi bilo klasi~na manipulacija so sistemot i parite na gra|anite.

PRAVNITE LICA PREKU E-BANKING SERVISOT MO@AT BRZO I LESNO DA REALIZIRAAT PP53 NALOZI ZA ISPLATA NA PLATA

]E DOBIE LI PAZAROT PODDR@UVA^I NA LIKVIDNOSTA?

17.03.2010 9 BERZATA ]E GI UBEDUVA BANKITE DA STANAT MARKETMEJKERI?! MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

ette banki Komercijalna, Stopanska, Tutunska, TTK Banka i Centralna kooperativna banka denovive }e se sostanat so rakovodstvoto na Makedonska berza, kade {to }e im bidat prezentirani mo`nostite za da stanat marketmejkeri, doznava “Kapital”. Ovie ~etiri banki, zaedno so brokerskata ku}a Invest broker, se edinstvenite 5 od vkupno 19 ~lenki na Berzata, koi go ispolnuvaat osnovniot uslov za da stanat marketmejker – a toa e da imaat minimalen kapital od 500.000 evra. Ova sleduva otkako neodamna Komisijata za hartii od vrednost gi odobri novite pravila za trguvawe na Makedonska berza, so koi e predvideno na pazarot da se formiraat novi institucii, t.n. marketmejkeri. Na stranskite berzi tie se biraat od redovite na brokerskite ku}i, fondovite i bankite i drugite finansiski institucii u~esnici na pazarot na kapital, a celta e tie da ja zgolemat likvidnosta, obemot na trguvawe, dlabo~inata i performansite na akciite. Od Berzata objasnuvaat deka marketmejkerite vsu{nost }e imaat obvrska za edna ili pove}e akcii, sekojdnevno da davaat i kupovni i proda`ni nalozi, od tipot na limitiran so cena nalog, pri {to so toa }e ja odr`uvaat stabilna i

ponudata i pobaruva~kata za tie hartii. Nivniot interes }e bide vo ostvaruvaweto zarabotka od razlikata vo cenata. Vo Berzata velat deka s$ u{te nemaat oficijalen interes ili barawe za marketmejker od nekoja od ~lenkite koi gi ispolnuvaat uslovite. No, najavuvaat deka }e gi namalat transakciskite provizii so cel da gi privle~at da stanat poddrùva~i na likvidnosta. “Za tie koi }e se odlu~at da stanat marketmejkeri razmisluvame da ja namalime transakciskata provizija od 30% do 40%”, velat od Berzata. Marketmejkerite }e sklu~uvaat dogovor so Berzata, za period od edna ili najmnogu dve godini. Pritoa, edna kompanija }e moè da bide marketmejker za pove}e hartii od vrednost, odnosno edna hartija od vrednost da ima pove}e marketmejkeri. “Kapital” neoficijalno doznava deka pette banki s$ u{te gi analiziraat mo`nostite i pridobivkite od ovaa novina na pazarot. Vo regionot, marketmejkeri prva vovede Qubqanskata berza, iako poradi strogite kriteriumi tamu ovaa institucija ne zaìvea. Potoa Zagrebskata berza vo 2008 godina, vo ekot na finansiskata kriza go vovede ovoj instrument, a posledna od pogolemite e Belgradskata berza, kade {to marketmejkerite dobro funkcioniraat.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2.30%

3.27%

4.16%

5.08%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

4.60%

5.50%

6.10%

8.10%

8.30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61.6251

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.00%

8.00%

8.50%

САД

долар

43.1186

НЛБ Тутунска

4.00%

5.00%

5.70%

7.70%

7.90%

В.Британија

фунта

70.0524

Швајцарија

франк

50.6619

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44.4561

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46.0335

61.35

42.51

69.42

50.13

Intervju

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

NIKOLAJ BEKERS

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKI TELEKOM

]E INVESTIRAME NAD 170 MILIONI EVRA VO INTELIGENTNI MRE@I I IT-RE[ENIJA! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

d prvi juli Nikolaj Bekers ve}e nema da ja izvr{uva funkcijata glaven izvr{en direktor na Makedonski Telekom, no site }e go pametat kako eden od najispolnitelnite direktori dosega, kako reformator koj za ~etiri godini mandat uspea da izgradi silna pazarna pozicija na kompanijata. Glavni proekti bea razvojot na 3G mreàta, IPTV uslugata i opti~kata mreà, za koi moè da se kaè deka se klu~nite investicii po privatizacijata na Makedonski Telekom. “Kapital” razgovara{e so Bekers za postignatite pazarni rezultati, no i za toa {to dolgoro~no moàt da o~ekuvaat korisnicite, akcionerite i investitorite od aspekt na razvojot na kompanijata. Koi se efektite od site proekti koi se sprovedoa za vreme na Va{eto menaxirawe vo brojki, finansiski rezultati, pazarna pozicija? So investicii pove}e od 200 milioni evra vo izminatite ~etiri godini uspeavme da napravime vistinski “bum” na telekomunikaciskiot pazar vo Makedonija, postavuvaj}i ja zemjata na nivo so zapadnoevropskite razvieni zemji. Retrospektivno gledano, s$ {to se pojavi kako trend vo svetot na telekomunikaciite go donesovme vo Makedonija, a akcionerite i gra|anite znaeja da go prepoznaat toa. Makedonskite gra|ani znaat koi tehnolo{ki otkritija i re{enija se dobri za da si go olesnat svoeto sekojdnevie. Dobra pazarna pozicija se gradi samo so razumni investicii, dobra strategija i odli~en tim, a Makedonski Telekom seto toa go ima i go iskoristi. Sozdadovme T-brend vo Makedonija, koj e sinonim za kvalitet, uspeh i inovacija. Da, se

barawata i mo`nostite na na{ite razbira deka konkurencijata i liber- na pazarot. korisnici. aliziraniot pazar pridonesoa za toa toa. Koi korisnici Uspeavme da ja smenime K se va{ite li~ni vpe~atoci za percepcijata vo javnosta, a toa be{e Sekoga{ e dobro koga ima so koj da se srabotenoto? Be{e li te{ko da se eden od najte{kite procesi. Ako natprevaruva{. Svoevremeno site se postignat rezultatite i koi bea me pra{uvate mene, ja steknavme obiduvaat da bidat prvi, najdobri i klu~nite faktori za uspeh? da gi privle~at korisnicite kon sebe. Vo svetot na biznisot s$ e te{ko doverbata i po~itta na korisnicNo, sekoj ne znae da ja igra biznis- ostvarlivo ako ne si seriozen i ite. Koga pristignav vo Makedonija igrata. Makedonski Telekom znae{e posveten. Faktite zboruvaat sami za penetracijata na {irokopojasniot kako da izvojuva pobeda. Toa e silna sebe. No, nikoj ne stanal uspe{en Internet be{e 8%, a sega e 50%, kompanija ne samo na ovoj prostor, preku no}. Klu~ni faktori za uspeh?! {to e najdobar rezultat vo regionot. no i po{iroko, korporacija so koja Spomnav ve}e pogore deka upornosta, Misijata e ostvarena blagodaredràvata i gra|anite treba da se dobroto menaxirawe, imaweto vizija, nie na doverbata, razbiraweto i gordeat, so kvaliteten i ambiciozen dobar tim koj ja prepoznava, ja sledi sorabotkata so menaxerskiot tim i so kadar koj ~ekori napred i so moderen i znae kako da ja ostvari taa vizija. vrabotenite. Sekoj od niv poedine~no e zasluèn za uspehot na menaxerski tim. Svesni kompanijata. sme deka toa {to go pravime denes ja trasira I vo narednite nekolku godini Kako stojat rabotite vo patekata za idnoto rabofiksnata telefonija, najgolem del od investiciite tewe na kompanijata, za kade {to Telekom s$ }e bidat naso~eni kon transformacija postignuvawe broj na kou{te ja ima monopolrisnici, za ostvaruvawe na mreìte so cel da se zajakne nivniot skata pozicija? Sepak, profit i za zadovolni ovoj segment ne e tolku kapacitet. Predvideni se investicii akcioneri. Denes, kako dinami~en. od nad 170 milioni evra vo intelegenti rezultat na toa {to go Ne bi moèl da se soglamreì i IT-re{enija, od koi 150 vo pravime imame razvieno sam so va{ata konstat3G mreà, optikata koja acija. Vsu{nost, vo Makefiksnata i pove}e od 20 milioni evra ja vetivme vo dale~nata donija nema monopol vo vo mobilnata telefonija. Korisnicite 2008 godina sega e ve}e telekomunikaciite. Stanuva vo idnina }e imaat potreba od zgolrasprostraneta niz nekzbor za segment vo koj vo emuvawe na podato~niot soobra}aj. olku gradovi, IPTV i origizminatite godini imame inalniot MaxTV, inovaBrzinata i sigurnosta pri prenosot na investirano mnogu. Fakt tiven 3 Screen proekt, e deka Makedonski Telekopodatocite se od isklu~itelno zna~ewe. pove}e od 300 HotSpot munikacii ima visok udel Pritoa, ni{to ne e posigurno lokacii niz Makedonija. vo fiksnata telefonija od i pomo}no od optikata Nie ne centralizirame, 80%, a T-Mobile drì 50% tuku gi disperzirame od mobilniot segment. No, na{ite kvalitetni re{cenovnata konkurencija e enija niz celata teritorija, so cel Transformaciite sekoga{ se teòk silna vo site sektori i korisnicite site gra|ani da ja dobijat mo`nosta proces. Niz eden takov proces pomina moàt celosno slobodno da izberat da koristat kvalitetni telekomunika- Makedonski Telekom. Vo izminatite me|u razli~nite davateli na uslugi, ciski re{enija. So pazarno u~estvo ~etiri godini kompanijata ne samo t.e. drugite kompanii {to nudat fikod re~isi 10% od vkupniot pazar {to ja podobri, tuku i ja zajakna sna telefonija, kabelskite operatori, na TV uslugi so naplata i broj na svojata pozicija i na ovoj pazar i vo davatelite na Internet, televizija i MaxTV korisnici koj nadminuva 34.000 ramkite na Doj~e telekom grupacijata. mobilna telefonija. Navistina sakam se dviìme vo vistinska nasoka. Za Jas dojdov vo eden istoriski vaèn da go istaknam slednovo: postoi golefinansiskite efekti sega e te{ko moment. Rebrendiraweto kako proces ma ponuda i sloboda na izbirawe! da se zboruva, so ogled na toa {to gi postavi osnovite za promeni vo Sepak, najgolem del od gra|anite na se raboti za golemi investicii, ~ii Makedonski Telekom. Se razbira, toa Makedonija ostanuvaat kaj Makedonefekti se mnogukratni i se razvleku- pretstavuva{e vistinski predizvik i ski Telekom i T-Mobile Makedonija, vaat vo eden podolg vremenski period. odgovornost ne samo za mene, tuku i {to pokaùva deka nie gi pravime No, vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za za vrabotenite. Denes na pazarot se rabotite kako {to treba! Vo odnos investicii vo moderni uslugi koi na izdvojuvame kako kompanija koja ne na uslugite za fiksna telefonija, dolg rok }e go osiguraat odr`liviot samo {to gi sledi svetskite teleko- za mene tie s$ u{te pretstavuvaat rast na kompanijata i }e pridonesat munikaciski trendovi, tuku kreira klu~en aspekt i osnova za Interneza zajaknuvawe na liderskata pozicija proizvodi i uslugi spored potrebite, tot so golema brzina, televizijata i

drugite interaktivni uslugi. uslu Isto taka, za da se obezbeduvaat sigurni cloud s uslugi potrebni se pristapni mreì so visoki performansi. Koi se glavnite proekti na kompanijata so koi vo idnina }e ja bie bitkata so konkurencijata, no i so razvojot na tehnologijata vo oblasta na telekomunikaciite? Moàm so sigurnost da kaàm deka vo idnina kvalitetot, brzinata i inovacijata }e bidat garancija za uspe{nost. Lu|eto stanuvaat zavisni od komunikacijata i {ireweto na informaciite. Ottuka, kako rezultat na zgolemenata potreba od komunikacija, kompaniite se soo~eni so predizvikot na korisnikot da mu garantiraat bezbedna i kvalitetna komunikacija. Od druga strana, pokraj osnovnata potreba od komunikacija, korisnicite sakaat i interaktivni uslugi. Vo toj kontekst, kompaniite vo svoeto rabotewe akcentot }e go stavat na razvoj na video i zabavni aplikacii i sodrìni, no, kako {to napomenav, i na cloud reklamiraweto i mobilnoto pla}awe. Vo koj del od biznisot }e bidat naso~eni najgolem del od investiciite vo Makedonski Telekom vo slednite godini? Zboruvame deka ~ekorime kon gigabitno op{testvo i deka nie go gradime, a toa povlekuva golemi investicii so sebe. Po~navme so sozdavawe osnova i investicii vo optika. Investiciite se eden od klu~nite elementi po koi Makedonski Telekom se izdvojuva i istaknuva od ostanatite igra~i na pazarot. Od edna strana, investiciite obezbeduvaat konkurentska prednost za kompanijata, no od druga strana, obezbeduvaat i povolnosti za korisnicite koi znaat da gi prepoznaat vistinskite vrednosti. Poseduvaweto na najdobrata i najkvalitetnata telekomunikaciska mreà vo Makedonija zna~i investirawe vo odrùvawe i nadgradba. Vetuvawata kon korisnicite zna~at pogolem pritisok, obvrska i dol`nost. Zatoa i vo narednite nekolku godini najgolem del od investiciite }e bidat naso~eni kon transformacija na mreìte, so

Intervju

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

cel da se zajakne nivniot kapacitet. Spored planovite, predvideni se investicii od nad 170 milioni evra vo intelegenti mreì i IT-re{enija, od koi 150 vo fiksnata i pove}e od 20 milioni evra vo mobilnata telefonija. Korisnicite vo idnina }e imaat potreba od zgolemuvawe na podato~niot soobra}aj. Brzinata i sigurnosta pri prenosot na podatocite se od isklu~itelno zna~ewe. Pritoa, ni{to ne e posigurno i pomo}no od optikata. Nejzinite mo`nosti se re~isi neograni~eni, vo {to moàt da se uverat korisnicite na nekoj od Optic paketite na Makedonski Telekom. Ova bi zna~elo prodolùvawe na investicii vo optikata. Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za investicii vo moderni uslugi koi na dolg rok }e go osiguraat odr`liviot rast na kompanijata, }e pridonesat za zajaknuvawe na liderskata pozicija na pazarot i }e gi obezbedat o~ekuvanite finansiski efekti od strana na akcionerite. Koi se najnovite trendovi vo telekomunikaciite vo svetot i so kakva dinamika o~ekuvate toa da se implementira vo Makedonija? Vo svetski ramki se zabeleùva rast na internet-soobra}ajot. Se o~ekuva do 2015 godina brojot na internetkorisnici da se zgolemi tri do ~etiri pati. Pritoa, }e se zgolemi koristeweto na podato~niot soobra} aj, osobeno na videomaterijalite. Predmet na interes od strana na korisnicite pred s$ }e bidat zabavnite videosodrìni, kako i novite softverski aplikacii. Rezultatite od poslednite istraùvawa govorat deka do 2015 godina eden korisnik }e koristi obem na podatoci od okolu 14 gigabajti mese~no. Ubeden sum deka ovoj trend }e se sledi i vo Makedonija, pri {to makedonskite gra|ani }e imaat mo`nost da gi koristat i da uìvaat vo pogodnostite koi so sebe gi nosat sovremenite K

11 sleden profesionalen predizvik? Znam deka ova e mnogu interesno pra{awe! Sekako, }e pominam odredeno vreme so moeto semejstvo. Toa im go dolàm i nim, a i sebesi. Treba da zemam predvid i nekoi privatni aspekti, no sekako }e prodolàm so me|unarodna kariera. êtiri godini rabotite vo Makedonija, moète li da ni kaète

vo centralnoto gradsko podra~je na Skopje vo edna glavna administrativna zgrada. Pritoa, vo noviot objekt }e bidat aplicirani najsovremenite standardi za rabota, so {to }e se zgolemi efikasnosta na vrabotenite. Od druga strana, kupoproda`bata }e pridonese za optimizacija na tro{ocite preku namaluvawe na tro{ocite za odr`uvawe na postojnite

tehnolo{ki re{enija. Izminatite meseci vo javnosta se zboruva{e mnogu za trampata na zgradite na Makedonski Telekom za nov deloven prostor na plo{tadot Makedonija. Rakovodstvoto na kompanijata, vo koja dr`avata ima pove}e od 33% kapital, ne izleze so objasnuvawe ili odgovor na obvinuvawata. Kako go komentirate

novata i aktuelna vlada mora da napravi dopolnitelni napori za privlekuvawe investicii. Dobra vest e toa {to navistina ima potencijal na poleto na energetikata, zemjodelstvoto, informati~kata tehnologija, turizmot i drugite sektori, no sepak, treba da se postignat podobruvawa na mnogu osnovni elementi. Makedonija napravi zna~itelni reformi so cel da se privle~at stranskite investitori, {to sekako, pretstavuva poteg za ohrabruvawe. Nekolkupati ve}e imam izjaveno deka adaptirawa s$ u{te se potrebni, osobeno vo javnata administracija. Osven {to postojano treba da se raboti na poednostavuvawe na procedurite za vlez na stranski investitori, zadolìtelno e postojanoto promovirawe na dràvata i nejzinite potencijali. Svetot mora da znae {to nudite za da ja vklu~at Makedonija na listata so zemji za pro{iruvawe na biznisot. Za Va{ naslednik doa|a Va{iot kolega Daniel Sas. [to moàt da o~ekuvaat akcionerite, vrabotenite i investitorite vo negoviot mandat i od na~inot na negovoto upravuvawe so kompanijata? Mojot naslednik, g. Daniel Sas, doa|a od Crna Gora i ima poznavawa na sostojbite na telekomunikaciskiot pazar vo regionot. Ubeden sum deka so sebe nosi bogato iskustvo, koe uspe{no }e go prenese vo Makedonija, so {to dopolnitelno }e ja zacvrsti pozicijata na Makedonski Telekom. Samo so zaedni~ko angaìrawe i posvetenost kompanijata moè da prodolì so postavuvawe visoki standardi vo svoeto rabotewe, uspe{no da gi realizira zacrtanite zada~i i da ostane lider na inovativni uslugi i re{enija, so zagarantiran visok kvalitet.

Od socijalen aspekt, tuka vo Makedonija si pominav navistina ubavo. Dokolku pak, malku se pogledne vo socijalnata psiha na naselenieto, za àl, mnogu ~esto gledam trend spored koj se gleda nanazad namesto da se napravat obidi da se odi napred. Ova ~estopati pretstavuva pre~ka i vo biznisot. Kako investitorska destinacija, Makedonija ne e vo lesna pozicija i smetam deka novata i aktuelna vlada mora da napravi dopolnitelni napori za privlekuvawe investicii. Dobra vest e toa {to navistina ima potencijal na poleto na energetikata, zemjodelstvoto, informati~kata tehnologija, turizmot i drugite sektori, no sepak, treba da se postignat podobruvawa na mnogu osnovni elementi ovoj slu~aj? Ima li nerazumno frlawe pari ili postoi razumna delovna pri~ina? Javnosta pokaà golem interes za proda`bata na zgradite na Makedonski Telekom. Od edna strana, sosema mi e jasno deka interesot za ovoj slu~aj e rezultat na u~estvoto na dràvata vo akcionerskiot kapital. No, od druga strana, mora da istaknam deka Makedonski Telekom e kompanija koja e vo dominantna sopstvenost na stranski akcioner. Pred da po~ne celata postapka za kupoproda`bata, voop{to, be{e napravena seopfatna ekonomska i tehni~ka analiza, sprovedena od strana na stranski renomirani stru~ni kompanii vo oblasta na nedvi`nosti, infrastruktura i grade`ni{tvo. Spored ovie analizi, kupoproda`bata }e ovozmoì konsolidacija na prostorot i vrabotenite od site glavni administrativni zgradi na Makedonski Telekom i T-Mobile I

kakvo e Va{eto iskustvo od zemjava? Kako ja ocenuvate biznisklimata i {to bi im ka`ale na drugi biznismeni za zemjava? Bi sakal da dadam iskreno mislewe. Ajde prvo da gi istakneme pozitivnite raboti za Makedoncite. Dokolku kako stranec ne stekne{ prijateli tuka, toa mora da e po tvoja vina. Makedoncite se otvoreni, prijatelski nastroeni i qubopitni vo odnos na lu|eto odnadvor i potrebni se mnogu malku napori za da bide{ prifaten. Zna~i, od socijalen aspekt, tuka vo Makedonija si pominav navistina ubavo. Dokolku pak, malku se pogledne vo socijalnata psiha na naselenieto, za `al, mnogu ~esto gledam trend spored koj se gleda nanazad namesto da se napravat obidi da se odi napred. Ova ~estopati pretstavuva pre~ka i vo biznisot. Kako investitorska destinacija, Makedonija ne e vo lesna pozicija i smetam deka

objekti, }e se izbegne potreba od strukturni investicii vo zgradite i }e se skratat tro{ocite za iznajmuvawe prostor za smestuvawe na del od sektorite na dvete kompanii. Osven toa, kako {to ve}e znaete, kupoproda`niot dogovor s$ u{te ne e oficijaliziran poradi dlabinskata analiza koja se pravi na barawe na mnozinskiot akcioner. Kako {to javnosta ve}e e zapoznaena, analizata se pravi so cel da se otfrli kakov bilo somne` vo vrska so kupoproda`niot dogovor. Gotova li e dlabinskata analiza koja se pravi za celiot slu~aj po nalog od vrvot na grupacijata Doj~e telekom? [to poka`uva taa? Analizata s$ u{te ne e zavr{ena. Otkako }e bide zavr{ena javnosta sigurno }e bide informirana za rezultatite. Na po~etokot od juli si zaminuvate od Makedonija? Koj }e bide va{iot L

Komentari / Analizi

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

DENOT POTOA Ve}e

nema dilema deka stariot model na rast, {to se zasnova{e na nadvore{nata pobaruva~ka, sega treba da se rashoduva i fokusot da se svrti kon rast sozdaden so vnatre{nite potencijali na ovie zemji, odnosno rastot da bide voden od ponudata. Za da se postigne ova zemjite vo razvoj treba da go svrtat vnimanieto kon zemjodelskiot sektor ci. Prvata grupa predizvici se makroekonomskite: noviot model na rast i makroekonomskata stabilnost. Ve}e nema dilema deka stariot model na rast, {to se zasnova{e na nadvore{nata pobaruva~ka, sega treba da se rashoduva i fokusot da se svrti kon rast sozdaden so vnatre{nite potencijali na ovie zemji, odnosno rastot da bide voden od ponudata. Za da se postigne ova zemjite vo razvoj treba da go svrtat vnimanieto kon zemjodelskiot sektor, so cel da ja zgolemat ponudata na prehranbeni stoki, no i da mo`e polesno da se soo~at so potencijalni {okovi vrz cenite na prehranbenite proizvodi. Sekako, direktnoto subvencionirawe na zemjodelskite kulturi e dobredojdeno, no ne e sekoga{ optimalno re{enie. Nasproti toa, po`elno e aktivnostite na vladite vo ovoj sektor da se naso~at kon investicii i

eriodot po svetskata ekonomska kriza go obele`uva zazdravuvawe koe go prefrli ekonomskiot rast od razvienite zemji vo brzoraste~kite i zemjite vo razvoj. Vo 2010 godina vo razvienite zemji rastot na BDP iznesuva{e 3%, dodeka vo brzoraste~kite i zemjite vo razvoj zna~itelni 7,2%. Vo istiot kontekst, prognozite na Me|unarodniot monetaren fond se deka vo tekot na ovaa godina razvienite zemji }e rastat so 2,5%, a zemjite vo razvoj so 6,5%. Vakviot rast na zemjite vo razvoj go zgolemuva nivnoto zna~ewe na globalnata ekonomska scena: vo prose~niot svetski rast tie pridonesuvaat so okolu dve tretini, a s$ pogolemo e nivnoto u~estvo vo svetskite trgovski i finansiski tekovi. I pokraj vakvite pozitivni izgledi za zemjite vo razvoj, na horizontot se pojavija nekolku predizvi-

ohrabruvawe inovacii so koi }e se pottikne negovata produktivnost. Vtor zna~aen sektor vo ovie zemji e sektorot uslugi, koj{to apsorbira s$ pove}e i pove}e od vrabotenosta, kade {to naporite treba da bidat svrteni glavno kon ohrabruvawe na konkurencijata vo koj bilo pazaren segment. Osven poddr{kata na ovie dva sektori, vladite na zemjite vo razvoj mora da prodolàt so investiciite vo javna infrastruktura â&#x20AC;&#x201C; patna, èlezni~ka, avioinfrastruktura, energetska, informati~ka - {to sekako, go vklu~uva i sistemot na obrazovanie i toa preku obuka na rabotnici koi }e moàt {to poefikasno da gi koristat sredstvata za rabota (odnosno, vo ekonomski àrgon, da ja zgolemat vkupnata faktorska produktivnost) i taka da si go zgolemat svojot ìvoten standard. Vo odnos na makroekonomskata stabilnost ostanuva preporakata na svetskite O

za smetka na toa, pak, se namalat tro{ocite {to mora da gi napravi dràvata za odredeni programi, osobeno programi za izdignuvawe zdrava nacija, toga{ verojatnosta deka odredeni grupi od naselenieto }e se vratat ili }e ostanat vo siroma{tija ostanuva mnogu golema. Ottuka, reformite vo ovie oblasti se potrebni u{te vo ovaa faza, a pozitivnite iskustva na razvienite ekonomii, koi porano se soo~ija so ovoj problem, moè da bidat od golema korist. Posleden, no ne i najmalku vaèn predizvik za brzoraste~kite i zemjite vo razvoj e da po~nat zabrzano da go prilagoduvaat svojot stil na ìvot vo nasoka na pogolemo po~ituvawe na okolinata vo koja{to ìveat. Na primer, osoben akcent treba da se stavi vrz svesnosta za {tedewe energija, no i vrz naporite taa da se proizvede so najmalo zagaduvawe

finansiski institucii deka ovie zemji treba da prodolàt so odrùvawe na fiskalnata disciplina â&#x20AC;&#x201C; so cel da ne se dovedat vo situacija vo koja{to javniot dolg }e stane neodr`liv â&#x20AC;&#x201C; i da prodolàt so implementiraweto merki za regulirawe na prudentnosta na finansiskiot sistem, so cel da ja za~uvaat negovata uloga na servis na rastot, a ne obratno. Pokraj ovie preporaki, koi vo postkrizniot period se nametnaa kako standardni, postkriznata literatura sugerira deka zemjite vo razvoj i brzoraste~kite zemji treba da posvetat vnimanie u{te na dve oblasti: gradeweto odr`liv penziski i zdravstven sistem i griàta za okolinata. Pove}e brzoraste~ki ekonomii denes se soo~uvaat so problemot na stareewe na naselenieto, {to na sreden rok }e napravi dopolnitelno fiskalno optovaruvawe na idnite generacii. Ako K

MARJAN PETRESKI ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Olga Radzyner od Centralnata banka na Avstrija

na okolinata i da se iskoristi poefikasno. Od ista va`nost e da nau~ime {to i kako konsumirame. Vakvoto odnesuvawe e te{ko da se promeni, bidej}i vklu~uva promena na mentalitetot, no vladite moè da sozdadat motivi preku odredeni promeni vo dano~nata politika, preku poddr{ka na proizvodstvoto na zdrava hrana, no i aktivno da pridonesuvaat za podigawe na svesnosta za za{titata na okolinata. Pove}eto brzoraste~ki i zemji vo razvoj }e prodolàt da rastat so zadovolitelni stapki na rast, no predizvicite so koi{to se soo~uvaat sega baraat soodvetno vnimanie, bidej}i dokolku se materijaliziraat moè da gi pomatat izgledite na ovie zemji za pobogat ìvot i povisok standard. O

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

BAT, JTI I FILIP MORIS VO VOJNA SO ROVIWSKI TDR

20 KOMPANII VO TRKA ZA SLOVENE^KI ELAN

aponija tobako interne{nal (JTI) podnese tu`ba protiv roviwskata fabrika za proizvodstvo na cigari TDR za prekr{uvawe na pravilata za lojalna konkurencija. Tu`bata e podnesena do Agencijata za za{tita na pazarnata kompetitivnost (AZTN) vo Hrvatska. Hrvatskite mediumi {pekuliraat deka na ovaa tu`ba mnogu naskoro }e se priklu~at i BAT i Filip Moris. Tu`bata e pokrenata protiv TDR poradi navodno sklu~uvawe na privatni dogovori so pogolemite hrvatski mar-

a prezemawe na slovene~kata dràvna kompanija Elan dosega interes izjavile 20 pretprijatija i investiciski kompanii. Dokolku s$ se odviva spored planot, noviot sopstvenik moè da se znae do esen, pi{uvaat slovene~kite mediumi. Potencijalnite kupuva~i neobvrzuva~kata ponuda treba da ja pratat do sredinata na juli godinava. Kompaniite koi }e vlezat vo tesniot krug }e bidat podloèni na detalen pregled od re-

keti, nivnite cigari da bidat izlo`eni na popristapno i podostapno mesto od cigarite na preostanatite proizvoditeli. “Mnogu ozbilno rabotime na site opcii za novi predmeti koi planirame da gi podneseme do AZTN protiv TDR. Ocenivme deka TDR ja zloupotrebuva svojata dominantna pozicija i ni go popre~uva u~estvoto na pazarot iako imame atraktivni proizvodi i ceni”, istakna Tomislav Fu~kar, regionalen direktor na BAT za Hrvatska.

Glavno somnevawe zo{to tenzijata me|u proizvoditelite na tutun vo Hrvatska raste e vlezot na dr`avata vo Evropska unija (EU) na 1 juli 2013 godina. So toa, prili~no zatvoreniot tutunski pazar vo Hrvatska }e se otvori, a ekspertite smetaat deka monopolskata pozicija na Roviw }e im nanese negativni posledici vrz raboteweto na drugite tutunoproizvoditeli. Fabrikata za proizvodstvo na cigari Roviw kontrolira duri 78% od tutunskiot pazar vo Hrvatska.

gulatorite. Interesno e toa {to sopstvenicite na Elan, dràvnata kompanija PDP i Triglav vo procesot na privatizacijata go zadràa pravoto da go isklu~at od trkata koj bilo ponuduva~, ili da go prekinat procesot na privatizacija. Toa zna~i deka od 100%, dràvata }e zadrì udel vo Elan od 25%. Se prognozira deka za proda`ba na 75% od akciite na Elan, Slovenija moè da zaraboti od sedum do deset milioni evra.

So kupuvaweto na udelot, noviot sopstvenik gi prezema i site dolgovi na Elan koi do lani dostignaa 50 milioni evra. Od niv, 35 milioni evra se finansiski obvrski, preostanatite 15 milioni evra se obvrski od raboteweto. PDP, spored planot za privatizacija na Elan, }e ja zadr`i ~etvrtinata od udelot vo kompanijata vo narednite nekolku godini, {to go osiguruva dr`avnoto vlijanie vrz site odluki na kompanijata.

EM BARA NOV GAZDA, EM SE [IRI REGIONALNO

MERKATOR PREZEMA DVA TRGOVSKI SINXIRI VO SRBIJA?!

Proda`bata na 50,3% od akciite na Merkator ne go spre~ija slovene~kiot sinxir od marketi da prodol`i da se {iri vo regionot. Merkator najavi prezemawe na dva sinxiri vo Srbija, investicija vredna 700 milioni evra BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

o neuspe{nite pregovori hrvatski Agrokor da go prezeme slovene~ki Merkator, slovene~kiot sinxir od marketi ne prestanuva da ja iznenaduva javnosta. Vo soglasnost so najavenite 700 milioni evra investicii vo regionot, Merkator poslednive denovi e vo intenzivni pregovori za prezemawe na dva trgovski sinxiri vo Srbija. “Ova zna~itelno }e ja zasili polo`bata na vtoriot po golemina sinxir od marketi vo Srbija”, smeta Stanka Чurovi}, nadle`na za rabotewe na Merkator vo Jugoisto~na Evropa. Merkator u~estvuva so 10% vo pazarot na marketi za maloproda`ba vo Srbija. Sepak, od kompanijata odbivaat da preciziraat to~no za koi marketi stanuva zbor, pravdaj}i se deka toa e delovna tajna, a pregovorite s$ u{te se vo tek. Чurovi} najavi deka spored dogovorot za dolgoro~en zakup, Merkator, do krajot na godinava }e otvori u{te ~etiri objekti vo Srbija.

rast na prihodite vo prviot kvartal od 2011 vo sporedba so istiot kvartal vo 2010 godina

Jagodina, Vrbas, Mladenovec i Kru{evac }e dobijat po eden market Merkator, kade {to }e se vrabotat najmalku 450 lu|e. Oficijalno, Merkator planira da gi otvori marketite, toj vo Mladenovac za najdocna eden mesec, vo Jagodina i Vrbas na krajot od letovo, a vo Kru{evac na krajot od 2011 godina. Izminative nekolku meseci, Merkator be{e cel na prezemawe od hrvatskiot koncern Agrokor, no obidot propadna. Iako Ivica Todori}, sopstvenikot na Agrokor ponudi 221 evra po akcija za udelot na Pivovarna La{ko vo Merkator, slovene~kite regulatori ja odbija ponudata. Tie pove}e preferiraa Merkator da go prezeme sinxirot od marketi od Zapadna Evropa, otkolku regionalen rival. Voedno, Slovencite se ispla{ija deka Agrokor mo`e da ja

naru{i kompetitivnosta na nivnite proizvodi, forsiraj}i gi hrvatskite. Isto taka, stravuvaa deka celiot proizvodstven proces na prehranbeni proizvodi, od Slovenija }e se odlee vo Hrvatska. Sega, najnovite slovene~ki analizi predviduvaat deka Merkator }e se prodade za mnogu poniska cena od predlo`enata od Agrokor. Analiti~arite na slovene~kata finansiska grupacija KD, prepora~uvaat proda`ba po cena od 131 evro po akcija, {to e 40,5 evra pomalku od prethodno pretpostavenata cena vo maj minatata godina. Toa {to e oficijalno e deka 11 akcioneri na

Merkator pred dva dena potpi{aa dogovor za proda`ba na 50,3% od akciite na slovene~kiot gigant. Od Merkator o~ekuvaat proda`bata na akciite da zavr{i do krajot na godinava. Tie predviduvaat ogromen interes za akciite na kompanijata. INVESTICIITE VO SRBIJA ZA MERKATOR POLN POGODOK Grupacijata Merkator, vo prviot kvartal od 2011 godina ostvari prihod od 676 milioni evra, {to e rast od 6% sporedeno so istiot period lani. Чistata dobivka na Merkator vo prvoto trimese~je iznesuva{e 10,2 milioni evra {to pretstavuva 25,1% od o~ekuvanata

godi{na dobivka na kompanijata. Vo ovoj period, Merkator investira{e 47,4 milioni evra vo razvoj na maloproda`nata mreà vo Srbija, a vkupniot plan za investicii za 2011 godina iznesuva okolu 123 milioni evra. “Dobrite delovni rezultati mu ovozmoùvaat na Merkator ponatamo{en razvoj na mreàta vo Srbija preku zgolemuvawe na brojot na proda`ni objekti, brojot na vraboteni, ponudata na {irokiot asortiman na stokata itn. Toa producira isklu~itelno povolni ceni i zna~ajni pogodnosti koi Merkator im gi ovozmoùva na srpskite gra|ani vo tekot na nivnoto sekojdnev-

no kupuvawe. Na{ata glavna cel e kompanijata da se griì za potro{uva~ite”, istaknaa od Merkator. Od otvoraweto na prviot objekt na Merkator vo Srbija vo 2002 godina, so kontinuirani investicii vo {irewe na mreàta, marketot sega ima 370.000 metri kvadratni povr{ina vo cela dràva. Merkator minatata godina pretstavi ambiciozen plan so koj saka da stane vode~ki trgovski sinxir na devet regionlni pazari so prihodi od 4,2 milijardi evra i 33.000 vraboteni do 2015 godina. So ovoj plan, kompanijata planira da investira 700 milioni evra vo regionot.

Feqton

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

BORGATA HOTEL CASINO & SPA

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

“TRI VO EDNO” ZA VISTINSKI LUKSUZ Hotelot,, kazinoto i spa-centarot r Borgata r e megastruktura ru ur koja j pretstavuva r u edinstvenoto mesto za luksuzen k prestojj vo Wu W Xersi. X Pokraj P k j toa {to tamu moè da igrate poker k i so Sopranovi, isto taka sekoja ve~er moète da se zabavuvate i so najpoznatite peja~i i akteri. Ednostavno kaàno, koj vlegol vo Borgata ne saka da izleze ottamu

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

okolku ste qubiteli na adrenalinot koj se nude{e vo serijata “Sopranovi”, dobro e da znaete deka scenite vo koi italjansko-amerikanskata mafija{ka familija igra{e poker, se snimeni vo Borgata (Borgata Hotel Casino & Spa), zdanieto koe pretstavuva i hotel i kazino i spa-centar. Ovoj raj za hedonistite se nao|a vo Atlantik Siti, Wu Xersi, a go poseduva Marina District Development Corporation, zaedni~ki proekt na Boyd Gaming i MGM Resorts International. Inaku, kreatorite na ovaa megastruktura napravile interesna {ega koga se obiduvale da najdat ime za objektot. Borgata na italijanski zna~i maloto selo. E sega, ova “malo selo”, vo

koe ima i kazino, vredi 1,1 milijarda dolari i ima 2.000 sobi! Borgata se otvori vo juli 2003 godina i pretstavuva edinstvenoto odmorali{te vo Atlantik Siti pokraj Tramp Tax Mahal (Trump Taj Mahal), koj be{e otvoren vo 1990 godina. Istovremeno, vo Borgata se nao|a i najgolemoto kazino vo Atlantik Siti. PROBLEM ZA VLASTA Borgata be{e del od golemiot proekt koj be{e namenet da go razubavi Atlantik Siti, “Proektot tunel”, koj po~na da se realizira vo 1999 godina. Koga Stiv Vin, poznatiot pretpriema~

koj se zanimava so razvoj i izgradba na kazina, go planira{e noviot Mirage Resort (brendiranite kazina na MGM) vo Atlantik Siti, toj saka{e so 330 milioni dolari i tunel dolg ~etiri kilometri da go povrzi novoto odmorali{te so Atlantic City Expressway, avtopatot koj pominuva niz Wu Xersi. Ova predizvika masoven protest, bidej}i toj tunel treba{e da minuva niz afroamerikansko sosedstvo od sredna klasa. Konkurentot Donald Tramp go tu`e{e Vin za toa {to ka`a deka toa bilo “premin do negovoto kazino”. Sepak, “Proektot tunel”

PRODAVNICI ZAKUPENI VO BORGATA

dinaesette specijalni prodavnici locirani vo Via Borgata se: Whim, Misura, Carina, Borgata Jewels, Borgata & Co., Borgata Collection, Ciao!, Essentials, Starbucks, Bambino i A. Kadenn.

PRIKAZNI OD WALL STREET

AMERIKAN EKSPRES SO PRVATA PRIPEJD-KARTI^KA “ZA SEÎJ VKUS” oop{tenieto za novite pripejd-karti~ki od Amerikan ekspres (American Express) pretstavuva zabeleìtelen podvig za kompanijata, koja e poznata po usluùvaweto na golemata klientela i po svoite kreditni karti~ki vo zelena boja. Pripejd-karti~kite, koi dosega voobi~aeno se prodavaa vo amerikanskite apteki, ~esto se prodavaat na klientite so pomali primawa, koi nemaat kreditni karti~ki ili transakciski smetki. No, Amerikan ekspres smeta na toa deka nivnata najnova ponuda }e gi privle~e i drugite od nivniot ogromen krug klienti.

“Ovaa karti~ka e za sekogo”, veli Dan [ulman, koj od minatoto leto raboti vo kompanijata kako pretpostaven na sektorot za rast na pretprijatija. “Na primer, moè da im posluì na roditeli koi sakaat na svoeto dete da mu ovozmoàt karti~ka ili, pak, moè da ja koristi nekoj {to nema pristap do kredit. Vo sekoj slu~aj, ova e golem pazar koj opfa}a {iroka demografija”, veli [ulman. Od kompanijata velat deka nivnata pripejd-karti~ka ima mal broj provizii so koi korisnicite ~esto se sretnuvaat. So Amex karti~kata }e sledat samo dve provizii: 1. Za da stavat pari na

Amerikan ekspres ja lansira{e svojata prva pripejdkarti~ka nameneta za glavniot pazar, so cel da odgovori na potrebite na raste~kata industrija karti~kata vo prodavnici kako Volmart i Volgrins (Walgreens), klientite }e treba da platat 4,95 dolari. Za proverka na smetka i transfer - nema provizija. 2. Drugata provizija e za povlekuvawe pari. Tie {to }e ja poseduvaat karti~kata, edna{ mese~no }e dobijat mo`nost besplatno da povle~at pari, a so sekoe sledno povlekuvawe vo tekot na mesecot, }e im se napla}a po 2 dolari. Ovie mali tro{oci se vistinski

kontrast od listata provizii koi se zemaat so drugite pripejdkarti~ki. Nekoi karti~ki naplatuvaat na mese~na baza, na primer, ili 1 dolar ili pove} e za sekoja transakcija. Drugi karti~ki, pak, zemaat pari i za zboruvawe so pretstavnik od servisot za klienti. Pripejd-karti~kata na Amerikan ekspres mo`e da se pora~a onlajn bez nikakvi nadomestoci. Ponatamu vo tekot na godinava,

koga taa }e bide dostapna vo maloproda`nite lokacii, }e mo`e da kupi po cena od 5 amerikanski dolari. Kako dodatok so kokurentnata cena, Amex pripejd-karti~kata nudi i {irok spektar na uslugi. Korisnicite }e imaat detalen onlajn-pregled na istorijata na transakciite koi gi napravile, a dokolku go ostavat svojot imejl, }e mo`e da dobivaat elektronska po{ta i alerti za predupredu-

Feqton

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

17 HOTELOT

otelot e dizajniran vo moderen arhitektonski stil so staklo kako glaven materijal. Negoviot kapacitet e 2.000 sobi, me|u koi ima i {est luksuzni apartmani. Od sobite 1.600 se klasi~ni sobi, a ostanatite se so posebni specifiki, kako na primer sobi za ru~ek ili pak, sobi so cve}iwa. Interesno e deka ovie sobi se ogromni, a nekoi imaat i po 100 metri kvadratni. Vnatre{niot komfor vklu~uva prozorci postaveni od podot do tavanot, ra~no izraboteni du{eci, golemi bawi so granitni oblogi, stakleni tu{-kabini, brz Internet i tri telefoni, sekoj so dvojna linija.

Programata za poker na Borgata vklu~uva dnevni turniri vo Sobata za poker, koja ima 85 masi i e najgolema vo Atlantik Siti, kako i turniri so visoki vlogovi, koi se odr`uvaat vo sorabotka so World Poker Tour

THE WATER CLUB I SPA-CENTAROT

KAZINOTO azinoto so povr{ina od 15.000 kvadratni metri sodrì 4.100 slot-ma{ini i 200 masi za igri. Od igrite za na masa dostapni se: poker, blekxek, rulet, Baccarat, Mini Baccarat, Craps, Spanish 21, poker so tri karti, Texas Holdem, Caribbean Stud, Racebook. Programata za poker na Borgata vklu~uva dnevni turniri vo Sobata za poker (Poker Room), koja sodrì 85 masi i e najgolema vo Atlantik Siti, kako i turniri so visoki vlogovi, koi se odrùvaat vo sorabotka so World Poker Tour.

prodol`i, za kone~no vo 2001 godina da se otvori za pe{aci. ^etiri dena podocna se otvori i za soobra}aj. No, tie {to pravea vreva i mete` okolu proektot po dve godini sfatija deka ne bile vo pravo. Na 2. juli 2003 godina be{e otvoren noviot resort Borgata. Ova

velelepno zdanie site gi ostavi so podzinati usti. Glavnata kula e treta po viso~ina vo Atlantik Siti i e vidliva oddaleku. Na krajot od 2005 i po~etokot od 2006 godina Borgata dobi i kazino vo vrednost od 200 milioni dolari i pro{iruvawe. Noviot oddel se otvori letoto 2006

vawe koga nivnata sostojba }e padne do odredeno nivo. Na korisnicite na ovaa karti~ka, isto taka, }e im bide ovozmo`en pristap do dodaten prihod od druga karti~ka na Amerikan ekspres, vklu~itelno pomo{ pri patuvawa ili za{tita od o{teta ili kradci. Inaku, novata pripejd-karti~ka e napravena na osnova na PASS pripejd-karti~kata, koja istata kompanija ja promovira{e minatata godina kako re{enie za roditelite koi sakaat da imaat kontrola vrz tro{eweto na svoite tinejxeri. Sepak, kompanijata brzo sfati deka pripejd-karti~kite imaat pogolem potencijal, pa zatoa i vo tekot na godinive zabele`aa rapiden porast. Presmetkite od minatata godina govorat deka Amerikancite potro{ile 37 milijardi dolari za pripejd-karti~ki. Toa e dvojno pove}e od godinata pred toa

he Water Club e hotel izgraden vo vnatre{nosta na hotelot. Toj be{e otvoren vo juni 2008 godina. Ova pro{iruvawe vklu~uva dopolnitelni 800 sobi, ~etiri bazeni, dva kata, 3.300 metri kvadratni spa-centar, 1.700 metri kvadratni prostor za sostanoci i dopolnitelni prodavnici. Spa Toccare e so povr{ina od 5.000 kvadratni metri i e napraven vo evropski stil. Ovoj ogromen spa-centar e kompletiran so salon, fitnes-centar, zatvoren bazen i gradini.

godina. Po kratko vreme od otvoraweto na “dogradbata” Borgata ja otvori i novata prostorija za poker, najgolema vo Atlantik Siti. Na po~etokot od minatata godina se pojavija {pekulacii deka MGM Mirage mo`e da go prodade svojot del od akciite vo Borgata.

i duri ~etiri pati pove}e od parite koi bile napraveni vo 2008 godina. Ovie podatoci se od Asocijacijata za brendirani pripejd-karti~ki, va`na grupacija koja raboti vo ovoj sektor. Sepak, nekoi od klientite zastapuvaat negativno mislewe za pripejd-karti~kite. Tie velat deka za tie koi imaat limit, podobro }e bide da koristat tradicionalni transakciski smetki, kade {to mo`e da se odbegnat proviziite i pokraj minimalniot balans ili drugite uslovi vo koi se nao|aat. No, i pokraj ova, tie {to re{ile da ja imaat ovaa karti~ka, velat deka ponudata e mnogu korisna alternativa. Kako {to korisnicite se soo~ija so dolgovi za vreme na recesijata, pobaruva~ite za karti~kata smetaat deka taa }e im se najde kako mnogu korisna alatka za buxetirawe. Raka na srce, izleguvaweto na novata pripejd-karti~ka od Amer-

Taka, na 12. mart MGM Mirage objavi deka }e go prodade svojot del od vo Borgata i }e prestane so kakvi bilo igri na sre}a vo Wu Xersi. Odlukata na MGM Mirage da go prodade svojot udel i da izleze od pazarot vo Atlantik Siti be{e rezultat na planovite na vlastite od

ikan ekspres be{e o~ekuvano. Pred da se pridru`i na kompanijata, [ulman be{e glaven na sektorot za pripejd-tehnologii vo korporacijata Sprint Nextel. Isto taka, Amerikan ekspres ne e edinstvenata kompanija {to go “merka” pazarot so pripejd-karti~ki. Analiti~arite o~ekuvaat glavnite banki da se prefrlat na pripejd-karti~ki kako odgovor na novite regulativi, koi bankite }e gi sledat od 21 juli. No, pripejd-karti~kite nema da bidat objekt na novite pravilnici. Toa zna~i deka pobaruva~ite na karti~ki mo`at da bidat vo dobivka dokolku koristat pripejdkarti~ki. Proviziite od pripejdkarti~kite koi obi~no se 1% do 2% od iznosot so koj se raboti, }e bidat glavniot na~in na generirawe prihodi, veli [ulman. Spored analiti~arite, bankite vo idnina, rapidno }e gi nudat novite pripejd-karti~ki.

BORGATA HOTEL, CASINO & SPA (PORTFOLIO) 1.971 gostinski sobi gara`a za parkirawe na {est kata Event Center od 7.000 kvadratni metri Kazino od 15.000 kvadratni metri 22 restorani European Health Spa & Pool od 5.000 kvadratni metri 11 butici Kula od 140.000 kvadratni metri Zgrada od 140.000 kvadratni metri Del od enterierot (lusterite i drugite svetilki) se delo na Dejl ^iuli, poznat skulptor na staklo

NO]EN @IVOT I ZABAVA

orgata Event Center ima 2.400 sedi{ta i bil doma}in na mnogu slavni muzi~ari, me|u koi i Dejvid Bouvi i Sting. Music Box, kino so 1.000 sedi{ta, e mesto za pointimni nastani i e doma}in na Borgata Comedy Club. Klubovi vo ramkite na Borgata se Gypsy Bar, koj pretstavuva rok i tekila bar i B Bar ili t.n. ultra-lounge bar. Drugite dve diskoteki se MIXX i mur.mur., koi pretstavuvaat odli~no mesto za intimen no}en `ivot, vo koi gostuvaat i mnogu poznati dixei. Vo 2005 godina Borgata vovede pravilo spored koe sekoj kelner za kokteli koj }e se zdebeli pove}e od 7% od svojata telesna masa i nema da oslabi vo rok od 90 dena da bide otpu{ten.

Wu Xersi da odr`at javen pretres za stabilnosta na negoviot biznis-partner, Pensi Ho, poznat milijarder koj nekoga{ bil vme{an i vo organiziran kriminal. Toga{, na 17. mart, MGM Mirage najavi deka Komisijata za kontrola na kazinata vo Wu Xersi (Casino Control Commission) go odobri dogo-

vorot me|u kompanijata i New Jersey Division of Gaming Enforcement, so koi kompanijata se obvrza da go prodade svojot udel od 50% vo Borgata. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za mostot Golden Gejt, najprepoznatliviot simbol na San Francisko

Komercijalen oglas

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

Rabota / Obuki

KAPITAL / 17.06.2011 / PETOK

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor: Kapital Objaveno: 14.06.2011 Dukat Makedonija,~lenka na Dukat grupacijata i na francuskata mlekarska grupacija Laktalis, Ve povikuva da se javite na konkurs za rabotno mesto: Brend Menaxer(m/`) So mesto na rabota vo Skopje Podetalni informacii mo`e da najdete na sajtot vrabotuvanje.com.mk Dokolku ste

zainteresirani,ispratete svoja biografija najdocna do 28.06.2011 godina na slednata elektronska po{ta: ljudskipotencijali@dukat.hr INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 13.06.2011 Mermeren kombinat AD – Prilep,ima potreba od: IT ASISTENT Kandidatot treba

da gi ispolnuva slednite uslovi: - Univerzitetsko obrazovanie – Fakultet za elektrotehnika i informaciski tehnologii (kompjuterski nauki) - dobri poznavawa od oblasta na kompjuterskiot hardver i softver - odli~no poznavawe na kompjuterskite sistemi za bezbednost - odli~no poznavawe na alatkite: Microsoft Visual Studio, NET 2008, baza na podatoci

MS SQL, operativni sistemi Windows 2008. - dobri komunikaciski ve{tini, sposobnost za analiti~nost i timska rabota - discipliniranost, samostojnost vo rabotata, lojalnost i doverlivost Oglasot trae 10 dena od denot na objavuvaweto. Zainteresiranite kandidati koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi potrebno e da gi ispratat po e-mail: rezime (kratka bi-

ografija) so fotografija i motivacisko pismo, najdocna do 20.06.2011 godina na e-mail: marta@mermeren-sivec.com.mk KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 14.06.2011 MM Investment DOO, za potrebite na svojata vinarska vizba Lozar vo Veles , ima potreba od: Referent za iz-

vozno komercijalno rabotewe, so slednite kvalifikacii: - Ekonomski fakultet - Edna godina rabotno iskustvo vo nadvore{no trgovsko rabotewe - Aktivno poznavawe na Angliskiot jazik i rabota na personalen kompjuter (word, excel i internet aplikacii) Zainteresiranite kandidati svoite aplikacii da gi prosledat na sledniot e-mail: info@lozar.mk

Prezentacija na tema: “FINANSIRAWE NA REALNATA EKONOMIJA – KAKO DA SE PRIVLEЧE KAPITAL ZA RAZVOJ PREKU BERZATA?” 23 juni 2011 godina, 11:00-13:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat So cel zapoznavawe na kompaniite so mo`nosta za alternativen na~in na finansirawe na nivniot razvoj i pretstavuvawe na pridobivkite od kotirawe na Berzata, Makedonskata berza na hartii od vrednost i Grupacijata za rabotewe so hartii od vrednost pri Stopanskata komora na Makedonija na 23 juni 2011 godina so po~etok vo 11 ~asot organiziraat prezentacija na tema: “Finansirawe na realnata ekonomija – Kako da se privle~e kapital za razvoj preku Berzata?”. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 juni 2011 godina.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr