317-28.06.2011

vtornik. 28 juni. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,51% -1,21% 0,00%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 43,32 69,33

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

DOING BUSINESS VO JIE 2011

SKOPJEPETTI VO SVETOT ZA LESNO PO^NUVAWE BIZNIS STRANA 8

MADALINA PAPAHAGI NASKORO!!! MESE^NIK

TRIMOR MI^I NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 28 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

TRGOVSKITE I GRADE@NITE FIRMI NAJZAGLAVENI VO BANKITE

3.000

МБИ10

0,51%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

vtornik-28. juni. 2011 | broj 317 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

1.800 06/10

03/11

06/11

Stabilnosta na Evropa r zavisi od Grcija STRANA 13

Bez avtopat, Dra~ nedostapen Dr d i skap za makedonskite firmi STRANA 2-3

Po~na prisilnata naplata na dolgot od A1 STRANA 5

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

STRANA 10-11 10--11

15 MITOVI [TO TREBA DA GI ZAKOPAME PRED TIE DA NÈ ZAKOPAAT NAS... (2)

TIMING IS EVERYTHING

12/10

MBI 10 e sostaven odd 10 najlikvidni j d akcii c na kompanii kotirani r na oficif c jalniot pazar na Makedonska berza

302

milioni evra dostignaa lo{ite krediti

09/10

(...Vistinskiot moment e sè...), velat Angli~anite!? Nie odamna docnime!

RACIONALNO ODNESUVAWE STRANA 12

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

JAMKATA NA ZADOL@ENOSTA STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 28 JUNI 2011

JAMKATA NA NELIKVIDNOSTA

Z

Za samo pet meseci, od januari do maj godinava, brojot na blokirani smetki vo makedonskata ekonomija se zgolemi za 6.867, odnosno za visoki 7,5%. Od vkupno 91.033 blokirani smetki vo januari godinava, vo maj brojot dostigna 97.900!

Ako se sporedat podatocite na Narodnata banka na godi{no nivo, }e se vidi deka za edna godina, od maj 2010 godina do maj godinava, brojot na firmi so blokirani smetki porasnal za frapantni 39%!!!.

Ovie brojki od platniot promet se direkten pokazatel deka nelikvidnosta vo makedonskata ekonomija namesto da se namaluva se prodlabo~uva. Namesto biznisite da zazdravuvaat od finansiskata kriza, tie i natamu se gu{at vo nedostig od slobodni sredstva. Namesto da se sose~e vo koren, besparicata se prenesuva kako virus, od edna na druga firma. Zo{to i kako?

Zarem ekonomijata ne se vra}a na stabilni noze (barem ne uveruvaat deka e taka) po soop{tenieto na Dr`avniot zavod za statistika, spored koe bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo prvite tri meseci godinava porasna za 5,1%? Kade e ovde ulogata na dr`avata vo sozdavaweto mehanizmi za podobruvawe na sostojbata na pari~niot tek? Bez pari ne se sozdava nov proizvod.

Biznismenite dolgo vreme potenciraat deka rokovite za naplata od 45 do 180 dena, koi se nametnaa vo doma{nata ekonomija otkako izbi finansiskata kriza, im sozdavaat seriozen nedostig od slobodni finansiski sredstva. Od edna strana, firmite imaat problemi so naplatata so nivnite partneri, a od druga danokot na dodadena vrednost (DDV) na dr`avata & go pla-

}aat bez prethodno da bidat osigurani deka }e ja naplatat fakturata. Ima mnogu slu~ai koga nekoi fakturi i voop{to ne uspevaat da gi naplatat, no danokot na dr`avata & go pla}aat.

Zatoa biznismenite vo razni prigodi uka`uvaat deka e neophodno preku zakonski re{enija dr`avata da kreira instrumenti za sigurna naplata na dolgovite zatoa {to samo taka kompaniite mo`e da isplivaat od vrtlogot nare~en nelikvidnost i da se naso~at kon rast i razvoj. Spomenuvaat primeri od sosednite zemji i od zapadnoevropskite, kade {to dr`avata vo sorabotka so bankite sozdala mehanizmi za za{tita na naplatata. Takvi se menicite so izvr{ni klauzuli, bariranite ~ekovi, razni formi na ovlastuvawa i akcepten nalog, kakov {to postoe{e vo vremeto na porane{na Jugoslavija. Site ovie dokumenti garantiraat sigurna naplata na dolgot. Po istekot na rokot, vo slu~aj dol`nikot da nema pari da plati, firmata koja ima pobaruvawe so pomo{ na vakvi instrumenti odi direktno vo bankata na dol`nikot, kade {to vedna{ si go napla}a dolgot. Ova pridonesuva za normalno te~ewe na parite vo edna ekonomija, bez zastoj i bez “slepi creva”.

No, vlasta vo Makedonija ne prezema nikakvi ~ekori za promena na sostojbite iako toa treba da bide nejzin prioritet vo ovaa faza na zazdravuvawe od globalnata finansiska kriza. Voveduvaweto na instrument za za{tita na naplatata bi bil eden od klu~nite lekovi za bolnata makedonska ekonomija.

“Kapital” neodamna pra{a vo Ministerstvoto za finansii dali se podgotvuva nekakov instrument za za{tita na naplatata. Otkako ottamu nekolku dena po postavuvaweto na pra{aweto ne dobivme odgovor, ministerot za finansii na edna od televiziite (vo ekot na izbornata kampawa) soop{ti deka Vladata sprema instrument t.n. zadol`nica. No, ottoga{ ni{to za ovoj in-

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jalska@ @kappital.com.mk

strument ne se slu{a, ni{to na teren ne se slu~uva. Fakt e deka novata Vlada s$ u{te ne e formirana, no toa ne gi spre~uva instituciite da rabotat po odredena agenda. Naprotiv, toa e nivna dol`nost. Zo{to dodeka tie ~ekaat potvrda na stariot ili nov {ef, Narodnata banka registrira novi i novi blokirani smetki.

Koga na sevo ova }e se dodade i faktot deka brojot na nefunkcionalni krediti raste, (spored toa {to kako podatok e raspolo`livo najmnogu vo trgovijata, grade`ni{tvoto i zemjodelstvoto), toga{ za kakvo zazdravuvawe na nacionalnata ekonomija zboruvame? Ironi~no e koga }e se konstatira deka grade`nicite se i tie koi go napumpaa rastot na BDP od 5,1% kako rezultat na silniot rast na grade`nite aktivnosti za 21,2%, a istovremeno tie ne mo`at da gi otpla}aat kreditite {to gi zele od bankite. Pra{awata koe ovde se nametnuvaat se – Zo{to i kako? Odgovorite }e bidat misterija s$ dodeka dr`avata ne gi objavuva podatocite za svojata i za zadol`enosta na kompaniite.

Nelikvidnosta, pak, }e bide jamka na vratot na biznisite s$ dodeka Vladata ne odlu~i deka e potrebno itno da donese zakonsko re{enie koe }e mo`e {to pobrzo da ja ubla`i. Samo taka i }e mo`e da se nadeva na ekonomija koja slobodno di{e i raste.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

362

ljadi 125 denari tro{elo vo I prosek edno doma}instvo vo Makedonija vo minatata godina, a zarabotuvalo 322.987 denari.

Iako prose~nite prihodi se pomali od rashodite, doma} instvata uspevale i da za{tedat vo prosek 1.233 denari za cela godina.

Najgolem del od prihodite doa|aat od redoven raboten odnos, a najgolem e prose~niot prihod na doma}instvata koi zarabotuvaat i plata i od zemjodelstvo. Najgolem del od parite odat za li~na potro{uva~ka, duri 326.959 denari.

GR^KATA KRIZA GI OTVORA STARITE PROBL

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

BEZ AVTOPAT, DR I SKAP ZA MAK Toa {to pred eden mesec najgolemata makedonska {pediterska kompanija Fer{ped otvori svoe pretstavni{tvo vo Dra~ vleva optimizam deka Solun pove}e nema da bide nezamenliv za transport za makedonskite kompanii, barem za stokata koja se prenesuva vo kamioni. Sekoja nova alternativa za biznisot zna~i mo`nost za pomali tro{oci, no vo slu~ajov ne e taka zatoa {to Vladata ne gradi infrastruktura za da go dobli`i pristani{teto vo Dra~ do makedonskite kompanii MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

D

Dra~ e na dobar pat da mu prezeme golem del od biznisot so pomorski transport na stoka na Solun, no samo ako Makedonija seriozno se zafati so izgradba na avtopatot kon Albanija, koj e del od Koridorot 8. Toa {to pred samo eden mesec najgolemata

skata stoka, no ne e apsolutna zamena za Solun zatoa {to albanskoto pristani{te e plitko i tamu ne mo`at da vlezat golemi brodovi za prevoz na ruda, metali i nafta. Poradi ova, Dra~ s$ u{te ne e dovolno razraboten, no nie otvorivme pretstavni{tvo tamu i imame na{ vraboten zatoa {to o~ekuvame poleka rabotite da se menuvaat”, veli Zoran Arnautov, operativen direktor na Fer{ped.

Sepak, spored nego, pristapot do albanskoto pristani{te e pote`ok otkolku do Solun, ne samo poradi toa {to patot kon Solun e pokratok, tuku i zatoa {to e polesen. Od Makedonija kon Albanija nema avtopat, a transporterite pominuvaat planinski predel dodeka stignat na

predizbornite programi na partiite.

Spored Stevica Чarapi}, direktor na brodskata kompanija MSC, pri~inata poradi koja Dra~ dosega ne be{e razraboten e poradi toa {to najgolemite {pediterski kompanii ne lobirale posilno za da se napravi toa.

“U{te vo 2009 godina na kongresot na {pediterskite grupacii vo regionot predlo`iv Makedonija da mu dade prioritet na pristani{teto vo Dra~, odnosno da se izgradi Koridorot 8 poradi problemite koi toga{ po~naa da javuvaat so pristani{teto vo Solun. No, toga{ kako pretsedatel na grupacijata na makedonskite {pediteri, ne bev poddr`an od kolegite i poradi toa si dadov ostavka”, veli Чarapi}.

Nitu edna Vlada dosega ne uspea da go izgradi avtopatot Gostivar-]afasan, dolg 128 kilometri. Zo{to? Negovata izgradba e proceneto deka }e ~ini 490 milioni evra makedonska {pediterska kompanija, Fer{ped, otvori pretstavni{tvo vo Dra~ poka`uva deka {pediterite po gr~kata kriza strate{ki se vrtat kon albanskoto pristani{te.

“Vo ovoj moment Dra~ po~na zasileno da se koristi od makedonskite kompanii za kontejner-

albanska teritorija. Zimno vreme, ako zavrne sneg, kamionite mo`e celosno da zaglavat poradi lo{ata patna infrastruktura.

Iako stokata od Skopje do Solun treba da pomine 200 kilometri, a do Dra~ preku ]afasan ima 370 kilometri, toa ne mora da bide problem za da ne se koristi albanskoto pristani{te. Presudno e dr`avata da go izgradi avtopatot kon Albanija, koj so godini e mrtva bukva vo

Toj objasnuva deka sega samo dve golemi brodski kompanii operiraat vo pristani{teto vo Dra~, od koi ednata e MSC, no o~ekuva naskoro na ovaa pomorska to~ka {pediterskiot biznis da se razviva. Osobeno otkako poradi problemite so Solunskoto pristani{te kosovskite kompanii stokata ja primaat i ispra}aat preku Dra~.

“Otkako se napravi avtopatot koj Albanija ja povrzuva so Kosovo i Crna Gora, kos-

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZORAN ARANUTOV OPERATIVEN DIREKTOR NA FER[PED

“Pred eden mesec otvorivme pretstavni{tvo vo Dra~ kade {to imame na{ vraboten zatoa {to o~ekuvame rabotite poleka da se menuvaat. Vo ovoj moment Dra~ ne e dovolno razraboten, no po~na zasileno da se koristi od makedonskite kompanii za kontejnerskata stoka. Sekako, treba da se ima predvid deka Dra~ ne e apsolutna zamena za Solun zatoa {to albanskoto pristani{te e plitko i tamu ne mo`at da vlezat golemi brodovi za prevoz na metali i nafta.”

Navigator

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

LIDERI

MIL^O MAN^EVSKI

NE IM BE[E DENOT

@OZE GRACIJANO DA SILVA

ANTONIO MILO[OSKI

GORDANA JANKULOVSKA

ilmot “Majki” ja osvoi rvo treba da go re{i lavna zada~a na noviot generakedonskata diplomatija F nagradata FEDEORA na P skandalot vo MVR G alen direktor na Organizaci- Mproslavi 20 godini Federacijata na filmski so ubistvoto na Martin jata na ON za hrana i zemjodel- nezavisnost, period vo kriti~ari od Evropa i Mediteranot, so {to dodade u{te edno zna~ajno priznanie

stvo e da go namali brojot na gladnite vo svetot vo vreme na rekordno skapa hrana

koj ne uspea da sozdade profesionalni i efikasni diplomati

Ne{kovski, a potoa da demonstrira srazmerna upotreba na sila od policijata

EMI I VO M MAKEDONIJA

RA^ NEDOSTAPEN KEDONSKITE FIRMI

3

POBEDNIK

BIZNIS - DIPLOMATIJA A

P

Politi~kata diplomatija dobiva novo lice.

Na svetskata biznispoliti~ka scena ve}e stanuva praktika i pravilo sekoja poseta na politi~ka delegacija vo stransto da po~ne i da zavr{i so iznao|awe novi zdelki za kompaniite.

Posetata na kineskiot premier, Ven Xiabao, vo Velika Britanija be{e iskoristena toj zaedno so britanskiot premier, Dejvid Braun, da potpi{at dogovori vredni 2,3 milijardi dolari.

So ovie dogovori britanskite firmi dobivaat polesen pristap da osnovaat firmi, da gradat i da investiraat vo brzoraste~kite kineski regioni na Peking i [angaj, a Kina se soglasi povtorno celosno da go otvori pazarot za uvoz na britansko meso.

Velika Britanija znae deka Kina e noviot svetski

DEJVID KAMERON ekonomski lider, pa nejzinite politi~ari se svesni deka sekoja sorabotka so Kina treba da zavr{i so obezbeduvawe zdelki koi dobro }e gi pozicioniraat britanskite kompanii na kineskiot pazar.

Trendot na politi~kobiznis-diplomatski misii vo koi dr`avnite politi~ari im obezbeduvaat prodor na doma{nite kompanii e praktika koja ja praktikuvaat duri i ekonomski najrazvienite dr`avi.

Samo vo Makedonija politi~arite toa go gledaat kako dr`avna poddr{ka za bogatewe na firmite i biznismenite.

GUBITNIK

POLITIKA SO UCENI

L ovskite kompanii pove}e ne vozat kon Solun. Po izgradbata na avtopatot i cenata na prevozot na kontejnerskata stoka od Pri{tina kon Dra~ padna od 950 na 650 evra za kamion. Ova mnogu dobro poka`uva {to }e zna~i ako Makedonija go izgradi avtopatot kon Albanija”, veli Чarapi}.

Ova e mnogu va`no da se ima predvid, osobeno za kompaniite koi uvezuvaat repromaterijali od Azija, zatoa {to 90% od uvozot vo zemjava koj odi so brodski transport e tokmu od ovaa destinacija.

Sega pazarnite ceni za transport na kamionska stoka Skopje-Dra~ se od 700 do 750 evra za kontejner do 22 toni, a za transport na istata koli~ina od Skopje do Solun okolu 500 evra.

“Solunskoto pristani{te na prv pogled e poevtino za okolu 200 evra, no ne sekoga{. A i 200 evra ne se ni{to ako se imaat predvid situacii koga odredena stoka ostanuva zaglavena samo zatoa {to pomorskata vlast vo Solun re{ila da {trajkuva”, veli Чarapi}.

Spored nego, imalo slu~ai

200 370 490

evra momentalno e poevtin kontejnerskiot transport na stoka preku Solun, no samo ako gr~kata pomorska vlast ne {trajkuva

kilometri gi delat makedonskite kompanii od pristani{teto vo Dra~

koga na makedonski kompanii stokata im stoela zaglavena na Solunskoto pristani{te i im stignala duri po sezonata, a vo pra{awe bile pora~ki vredni od 15 do 20 milioni dolari. Pokraj {tetata koja kompaniite vo vakvi slu~ai ja trpat, gr~kata pomorska vlast im napla}a i le`arina za denovite dodeka stokata stoi na pristani{teto, iako toa ne e po nivna volja. Toj potencira deka pri sporedbata na ponudite na Solun i na Dra~ treba da se ima predvid deka transportot preku Dra~ i sega, bez avtopat, e poevtin vo nekoi slu~ai, a ima i pomalku birokratija od gr~koto pristani{te.

skiot del od ovoj me|unaroden proekt. Zo{to?

Iako Koridorot 8 e spomenuvan od sekoja vlada kako klu~en infrastrukturen proekt, nitu edna ne po~na da go gradi makedon-

“Kapital” pra{a vo Ministerstvoto za transport i vrski do kade e proektot za izgradba na avtopatot kon albanskata granica, vo uslovi koga albanskata dr`ava seriozno se zafati so infrastrukturna obnova na zemjata. Ottamu velat deka vo momentov ~ekaat ponudi od kvalifikuvanite kompanii za koncesija na del od dr`avnite pati{ta, vo ~ii ramki e i avtopatot kon Albanija. Ponudite za izgradba, rekonstrukcija, odr`uvawe, naplata na patarini i koristewe na pati{tata dr`avata gi ~eka do 25 juli godinava.

“Glavnata vrska me|u Skopje i Albanija, patniot pravec Gostivar–]afasan e vsu{nost makedonskiot del od evropskiot Koridor 8. Dol`inata na ovoj avtopat e 128 kilometri i e planirano da bide podelen na {est delnici. Prvata od Gostivar do Ki~evo so

milioni evra ~ini izgradbata na 128 kilometri dolgiot avtopat Gostivar-]afasan

dol`ina od 42 kilometri, vtorata od Ki~evo do Trebeni{te (46 kilometri), tretata od Trebeni{te do Ohrid (10 kilometri), ~etvrtata od Trebeni{te do Struga (8 kilometri), pettata od Struga do ]afasan (14 kilometri) i {estata od Struga do Podmoqe (6 kilometri)”, objasnuvaat od Ministerstvoto za transport. Ottamu velat deka izgradbata na delnicata }e ~ini okolu 490 milioni evra, a }e bide obvrska na idniot koncesioner.

Arnautov od Fer{ped se nadeva deka naskoro mo`e da se o~ekuva Makedonija da po~ne so izgradba na Koridorot 8 na makedonska teritorija.

“Vo Makedonija ima najavi deka }e se gradi prugata od Koridorot 8. Albanija, pak, zede obvrska do krajot na 2011 godina da izgradi avtopat kon Makedonija.

Avtopatot kon Kosovo i kon Crna Gora e ve}e napraven.

Zatoa mislam deka }e ima promena na rabotite vo ovoj del”, veli Arnautov.

Liderot na turskata opozicija, pretsedatel na Narodnata republikanska partija, Kemal Kili~daroglu, ne im dozvoli na svoite pratenici deneska da polo`at zakletva pri konstituiraweto na noviot turski Parlament.

Toj se zakani deka nema da otstapi od ovaa odluka, osven ako vo me|uvreme ne bide pronajdena nova formula ili ne bide donesena sudska odluka za polo`bata na novinarot Mustafa Balbaj i lekarot Mehmet Haberal, koi se nao|aat vo pritvor, nezavisno {to bea izbrani za pratenici od redovite na ovaa partija.

Sudot go otfrli baraweto za nivno osloboduvawe, a tie se pritvoreni vo ramkite na istragata protiv ultranacionalisti~kata mre`a Ergenekon, osomni~ena za podgotovka na

KEMAL KILI^DAROGLU

prevrat protiv Vladata na Partijata na pravdata i razvojot.

To~no e deka vo politikata se dozvoleni site demokratski sredstva za borba, vklu~itelno i bojkotot, me|utoa, kako seriozen politi~ar Kili~daroglu treba da znae deka ne smee da se koristat sudski procesi vo obid za kupuvawe politi~ki poeni.

Osobeno ako se raboti za osomni~eni za radikalni aktivnosti, koi politi~ar so razviena demokratska svest vo dr`ava koja pretendira da stane ~lenka na EU ne smee da gi poddr`i na nikakov na~in.

MISLA NA DENOT AKO NE MO@E[ DA GO IZRAZI[ VO BROEVI, TVOETO ZNAEWE E OSKUDNO I NEZADOVOLITELNO

LORD KELVIN POZNAT PO OTKRIVAWETO NA DOLNATA GRANICA NA TEMPERATURATA IZRAZENA VO KELVINI

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

47,5% 52,5% 849

E U^ESTVOTO NA PRIRODNIOT PRIRAST KAJ NASELENIETO OD GRADSKITE PODRA^JA E U^ESTVOTO NA PRIRODNIOT PRIRAST KAJ SELSKITE PODRA^JA LU\E, DOMINANTNO OD SKOPJE, LANI MIGRIRALE OD EDEN REGION VO DRUG

PROCENKI...

XORX SOROS investitor

DA SE OVOZMO@I IZLEZ OD EVROZONATA ilijarderot i investitorot Xorx Soros tvrdi deka e neophodno da se vospostavat tavat mehanizmi koi }e im ovozmo`at na slabitee ekonomii da izlezat od evrozonata.

“Ne postoii otvorena mo`nost za zemjite da ja napu{tat tat evrozonata, {to vo ovie okolnosti e neizbe`no. eizbe`no.

Na rab sme na ekonomski kolaps, koj po~na vo Grcija, a poradi ranlivosta na finansiskiot ansiskiot sistem mo`e da se pro{iri na ostatokot od evrozonata”, izjavi osumdesetgodi{niot odi{niot Soros na panel-diskusijata vo Viena na tema liberalnata demokratija vo Evropa.

Toj smeta deka vo Grcija nema da bide ide poddr`an predlogot za novite merki za {tedewe, we, koi se preduslov za dobivawe na noviot iot paket-pomo{, a u{te dve zemji voo evrozonata isto taka imaat prob-lemi so dolgot.

M

EFEKTI OD [TEDEWETO ENERGIJA?

SO ENERGETSKA EFIKASNOST DO POGOLEM PROFIT

Prehranbenite kompanii po~nuvaat zasielno da primenuvaat merki na energetska efikasnost svesni deka taa investicija sigurno nekolkukratno }e im se vrati KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

rata na skapite energensi gi tera kompaniite da vlo`uvaat vo tehnologija koja }e {tedi energija. Bez ogled dali se raboti za struja, za toplina, za parea ili za vozduh, raste svesnosta kaj kompaniite deka gubeweto na energijata e dopolnitelen tro{ok vo vreme koga energensite galopira~ki poskapuvaat. Pokraj metaloprerabotuva~kite kompanii vo zemjava, merki za energetska efikasnost primenuvaat i prehranbenite kompanii. Vinarnicata Tikve{ neodamna ja reafirmira{e strategijata za kontrola na koristeweto prirodni resursi, za da obezbedi postojan rast na kompanijata, no istovremeno da pridonese i za za{tita na `ivotnata sredina. Po pozitivnoto iskustvo od koristeweto polesni {i{iwa za polnewe na vinata od serijata Klasik, vinarskata vizba Tikve{ odlu~i postepeno da ja namaluva te`inata na staklenata ambala`a na celokupniot asortiman na vina. Sfatile deka so koristeweto polesni {i{iwa, potenki kartonski kutii za pakuvawe i navojni zatvora~i za {i{iwa, zna~itelno }e ja namalat emisijata na “stakleni~ki” gasovi vo atmosferata, koi se javuvaat vo proizvodstvoto na ambala`a za pakuvawe, kako i za namaluvawe na koli~inata otpad {to ja degradira

E

`ivotnata sredina. “Koga e energijata vo pra{awe, ja namalivme potro{uva~kata na mazut za 50% preku vlo`uvawe vo promena na tehnologijata za vnatre{en transport i zamena na ovoj energens so priroden gas i elektri~na energija. Ja namalivme potro{uva~kata na struja po edinica proizvod, {to e rezultat na voveduvaweto poefikasen sistem za ladewe, kako i izgradbata na 6.000 metri kvadratni solarni paneli”, velat od Tikve{.

Vo nasoka na za{teda na prirodnite resursi i otstranuvawe na materiite koi mo`at da ja degradiraat `ivotnata sredina, Tikve{ dosega prezede niza merki.

Ja namali potro{uva~kata na voda za 50% blagodarenie na investiciite vo nova tehnologija za ~istewe na ambala`ata i tankovite za ~uvawe i prerabotka na vinoto. So voveduvaweto, pak, na nepovratna ambala`a, vinarnicata namesto da koristi detergenti za miewe na {i{iwata pred upotreba, po~na da gi mie samo so sterilna voda.

“Da se bide lider ne zna~i samo da se zadovoluvaat potrebite na potro{uva~ite, tuku i da se odi ~ekor ponapred i da se postavuvaat novi standardi vo site segmenti od raboteweto, direktno povrzani so proizvodot i procesite vo kompanijata”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na Tikve{.

Fabrikata za prozvodstvo na maslo Brilijant, mesnata industrija MIK od Sveti Nikole, konditorskata fabrika Evropa, kako i vinarnicata Tikve{ se samo del od kompaniite koi ve}e investiraat vo oprema koja tro{i pomalku energija.

Ilija Tikvarovski, pretse-

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI BAWATA KE@OVICA ODI VO JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO p{tina [tip go objavi me|unarodniot tender za javno-privatno partnerstvo za gradskata bawa Ke`ovica. Tenderot }e bide otvoren do 28 avgust.

“Op{tina [tip i javnoto pretprijatie Isar dogovorot so investitorot vo Ke`ovica }e go sklu~at za period od 30 godini. So realizacija na proektot treba da se obezbedi unapreduvawe na turisti~kata infrastruktura, osloboduvawe na Isar od nesu{tinskite dejnosti, animacija na bawskiot turizam i voveduvawe novi smestuva~ki, terapevtski i spa-komleksi”, informira portparolot na op{tinata, Milena Ristova-Mihajlovska.

Vo dogovorot e navedeno deka privatniot partner vo rok od edna godina }e izvr{i rekonstrukcija na gradskata bawa, a ima mo`nost i za dogradba na postoe~kiot smestuva~ki kapacitet.

“Privatniot partner na Isar treba sekoja godina da mu go ispla}a ponudeniot procent od neto-dobivkata, a po rekonstrukcijata i modernizacijata na postoe~kite objekti cenata na dosega{nite bawski uslugi mo`e da se zgolemi najmnogu za 40%”, veli Ristova-Mihajlovska.

Taa dodade deka odlukata za ovoj proekt e donesena ednoglasno od site politi~ki partii koi se del od Sovetot na op{tina [tip.

O

FIRMITE LANI IZGRADILE OBJEKTI VREDNI 208 MILIONI EVRA kupno 208 milioni evra ~inat izvr{enite grade`ni raboti vo 2010 godina od strana na delovnite subjekti vo zemjava. Od niv 68,2 milioni evra se za objekti vo individualna sopstvenost, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Vo tekot na 2010 godina se gradea vkupno 1.497 objekti, a zavr{eni se vkupno 871 stanovi so vkupna povr{ina od 55.944 metri kvadratni, od koi 617 se vo individualna sopstvenost. Analizirano po regioni, vo tekot na minatata godina najmnogu se grade{e vo Skopskiot region, potoa vo Pelagoniskiot, pa vo Isto~niot. Podatocite od Zavodot za statistika poka`uvaat deka vo 2010 godina individualnite sopstvenici izvr{ile grade`ni raboti vo vrednost od 200 milioni evra. Vo tekot na 2010 godina induvidualnite sopstvenici izgradile vkupno 4.526 objekti, a zavr{ile 4.281 stanovi so vkupna povr{ina od 386.698 metri kvadratni, od koi 142 se stanovi vo vikend-ku}i so vkupna povr{ina od 10.898 metri kvadratni. Po regioni, lani najmnogu gradbi vo individualna re`ija ima{e vo Polo{kiot region, potoa vo Skopskiot, pa vo Jugozapadniot.

V

UVOZOT NA INDUSTRISKI PROIZVODI LANI NÉ ^INEL ^ETIRI MILIONI EVRA kupno 2,3 milijardi evra lani zemjava izvezla industriski proizvodi, nasprema uvozot te`ok ~etiri milijardi evra. Za 28% poskapele proda`nite ceni na industriskite proizvodi na doma{niot pazar lani sporedeno so cenite vo 2009 godina, poka`uva Godi{nikot na Dr`avniot zavod za statistika za 2010 godina.

Industriskoto proizvodstvo pak, vo 2010 godina porasnalo 5,1% sporedeno so 2009 godina. Spored ovoj izve{taj, brojot na rabotnicite vo industrijata na godi{no nivo padnal za samo za 2%. Rudarstvoto lani porasnalo za 13% sporedeno so 2009 godina. Tekstilnata industrija pak, na godi{no nivo padnala 32%. Pad od 15% lani bele`i grade`ni{tvoto, spored Godi{nikot na Zavodot za statistika. Rast od 11% na godi{no nivo bele`i metalnata industrija, dodeka pak, rast od 10% bele`i industrijata za snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija. Godi{nite podatoci na Zavodot poka`uvaat i deka lani se proizvedeni 7.116 gigavat-~asovi elektri~na energija, {to e za 435 gigavati pove}e sporedeno so 2009 godina. Koga e jaglenot vo pra{awe, lani se iskopani okolu 6,6 milioni toni jaglen, nasproti 7,4 milioni toni vo 2009 godina.

V Tikve{ ja namali potro{uva~kata na voda za 50% blagodarenie na investiciite vo nova tehnologija za ~istewe na ambala`ata i tankovite za ~uvawe i prerabotka na vinoto. datel na Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i provetruvawe pri Stopanskata komora, a voedno i proektant na nekolku konkretni investicii za za{teda na energijata vo objektite, alarmira deka kompaniite moraat da vodat smetka za energetskata efikasnost, bidej} i tokmu energijata e glavna stavka vo cenata na proizvodot. Kako proektant na energetski efikasni uredi vo hotelot i kazino Prines, Tikvarovski veli deka so investicija od okolu dva milioni evra, koja }e se vrati za tri do ~etiri godini, godi{no }e se {tedi i do 60% energija.

“Vo hotelot Princes, vo ladewe se instalirani okolu 2.400 kilovati. Tie klima-komori istovremeno se i toplotni pumpi, so koi greeme vo odreden period od godinata. Imame rikaveri sistemi, so koi otpadnata energija pri kondenzacija na freonot se koristi za zagrevawe

na sanitarna topla voda.

Se obiduvame {to pomalku da isfrlime energija vo vozduhot. Taka e napraven i hotelot Aleksandar Palas.

Toplotnite pumpi imaat visok stepen na iskoristuvawe, kade {to eden kilovat elektri~na energija zamenuva re~isi tri kilovati toplinska energija“, objasnuva toj.

Fabrikata za proizvodstvo na maslo za jadewe Brilijant od [tip so vlo`eni okolu pet milioni evra vo toplotni pumpi, pre~istitelni stanici, sitemi za ladewe i greewe, sega e edna od najsofisticiranite avtomatizirani kompanii vo zemjava.

Ekspertite potenciraat deka vlo`uvawata vo energetskata efikasnost iako navidum se golemi, pridobivkata od niv e daleku pogolema. Duri i odr`uvaweto na energetski efikasnite ma{ini ne e ~esto i skapo, velat poznava~ite.

PREMINOT EVZONI VO 48-^ASOVEN ШTRAJK a Grani~niot premin Bogorodica deneska i utre nema da se propu{taat avtobusi i tovarni vozila poradi {trajk na gr~kata strana. Avtomobilite pak, }e se propu{taat na sekoi dva ~asa, velat od policiskata stanica za grani~na proverka Bogorodica.

Grani~niot premin Evzoni od sino}a stapi vo 48-~asoven {trajk.

Osven policijata, spored najavite na MVR, vo {trajk }e stapi i carinskata slu`ba na grani~niot premin.

Soglasno izvestuvaweto, vo narednite dva dena na grani~niot premin Bogorodica-Evzoni od gr~ka strana voop{to nema da se propu{taat avtobusi i tovarni vozila, dodeka patni~ki motorni vozila mo`no e da se propu{taat na sekoi dva ~asa.

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija najavuva deka }e gi prezemat site neophodni merki za naso~uvawe na soobra}ajot kon grani~nite premini Star Dojran i Mexitlija.

MVR apelira site gra|ani i turisti~ki agencii koi ovie dva dena planiraat da patuvaat za sosedna Grcija da imaat trpenie i da go po~ituvaat re`imot na soobra}aj.

N

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

UJP GI DOSTAVI POSLEDNITE DANO^NI RE[ENIJA

5

PREGLED VESTI

PO^NA PRISILNATA NAPLATA NA DOLGOT OD A1 MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

pravata za javni prihodi v~era & dostavi re{enie na A1 televizija za prisilna naplata na dolgot koj mediumot go ima po osnov na neplaten danok, potvrduvaat za “Kapital” izvori od A1. Re{enie za prisilna naplata dobila i Plus Produkcija edna od firmite na Pero Nakov bb, koja gi izdava vesnicite “[pic”, “Vreme” i “**** e re”. Spored istite izvori, re{enieto e izvr{no i `alba na istoto ne ja odlo`uva negovata primena, {to pretstavuva posleden od ~ekorite na vlasta za zatvorawe na mediumite od Pero Nakov bb.

Od UJP velat deka dano~nata postapka e vo tek, povtoruvaat deka nema da se vpu{taat vo komentirawe na “izjavi” na dano~ni obvrznici, nitu pak, da go obrazlo`uvaat sekoj poedine~en dano~en akt koj e dostaven do A1 televizija. Dano~nite obvrznici se zapoznaeni so sekoj dano~en akt i dano~nata postapka mora da prodol`i spored pravila koi se ednakvi za site, dodavaat od Upravata.

“Rabota na dano~nata administracija e da napla} a danoci. Upravata toa go pravi - site akti, danoci se doneseni i utvrdeni soglasno Zakonot za dano~na postapka i dano~nite propisi. Pravilata se ednakvi za site i va`at za site kompanii vo zemjava”,

U

SREDBA GRUEVSKI–SOROS VO PRAGA

P

se veli vo soop{tenieto na UJP. Dolgovite na dvata dano~ni obvrznici vklu~uvaat iznosi pred, no vo najgolem del dolgovi utvrdeni pri inspekciskiot nadzor na Pero Nakov bb.

Poedine~nite dolgovi po danoci proizleguvaat od raboteweto na dano~nite obvrznici vo periodot od 2005 godina navamu. A1 televizija, kako povrzano lice za DDV gi prezema obvrskite na DDV dolgovite na u{te tri firmi na Pero Nakov, pojasnuvaat od UJP, no ne otkrivaat na kolkava suma se odnesuvaat re{enijata.

Kako {to objavija mediumite na Velija Ramkovski, A1 televizija dol`i 9,2 milioni evra neplaten danok.

DOVEDENO VO PRA[AWE IZLEGUVAWETO NA VESNICITE? Re{enijata od UJP do Plus Produkcija ve}e pristignu-

vaat, potvrduva glavniot i odgovoren urednik na vesnikot “[pic”, Branko Geroski. Se o~ekuva smetkata na firmata da bide blokirana za iznosot za koj UJP tvrdi deka ne e platen danok, okolu eden milion evra, {to prakti~ki }e zna~i po~etok na zgasnuvaweto na vesnicite, dodava Geroski.

“Vesnicite za denes se podgotveni i }e izlezat od pe~at. No, kako }e funkcionirame od utre, koga }e treba da se nabavi boja, hartija, benzin za kombiwata koi go vr{at dostavuvaweto, ne znaeme.

Ova ne ni e nova situacija, nie }e go izdr`ime i ova bidej}i prakti~ki od noemvri pre`ivuvame”, veli Geroski.

Toj ne e optimist deka postoi izlez od ovaa situacija i se somneva deka kone~no }e se realizira planot na vlasta za zatvorawe na vesnicite.

KAKO ] ]E SE ODVIVA PRISILNATA NAPLATA? Naplatata na danoci vo postapka na prisilna naplata, spored zakonot, se sproveduva na pari~ni sredstva na dol`nikot, pari~ni pobaruvawa na dol`nikot, nepari~ni pobaruvawa, gotovi pari i hartii od vrednost, dvi`ni predmeti i nedvi`nosti.

Prisilnata naplata na dano~niot dolg se izvr{uva od celokupniot imot, prihodite i pobaruvawata na dol`nikot.

Sepak, spored zakonot, od prisilna naplata se izzemaat su{tinski neophodnite sredstva potrebni za rabota za izvr{uvawe na profesionalnata dejnost, odnosno tehni~kata oprema so koja se ovozmo`uva mediumite da sozdavaat i emituvaat vesti.

Spored zakonot, dokolku firmata e nesposobna da gi plati dolgovite se poveduva ste~ajna postapka.

DVAESET GODINI NEZAVISNA DIPLOMATIJA

PARTISKI BIROKRATI VO DIPLOMATSKO RUVO! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

golemuvawe na slobodata vo deluvaweto, zgolemuvawe na odgovornostite, debirokratizacija i porigorozna analiza i ocenuvawe na rabotata na ambasadorite. Ova v~era go pobara pretsedatelot na dr`avata \orge Ivanov od {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, za vreme na predavaweto koe go odr`a po povod dvaeset godini neznavisna makedonska diplomatija, na tema “Dvaeset godini makedonska nezavisna diplomatija: rezultati, sostojbi, predizvici”.

Novite kriteriumi, koi gi inicira Ivanov, a po koj }e se vr{i ocenuvaweto na diplomatite se javna diplomatija - pogolem anga`man i prisustvo na ambasadorite vo javnata diplomatija, vo mediumskiot i op{testveniot `ivot vo zemjata na akreditacija; promocija na makedonskoto stopanstvo i ekonomskata

Z

remierot Nikola Gruevski v~era vo Praga, na marginite na 20-tata sredba na Me|unarodnoto rakovodno telo na koja Republika Makedonija go prezede pretsedavaweto so Dekadata za vklu~uvawe na Romite 2005-2015 od Republika ^e{ka, ostvari sredba so osnova~ot i pretsedava~ot na Fondaciite otvoreno op{testvo, Xorx Soros.

Na sredbata pretsedatelot Gruevski go informiral Soros za aktivnostite koi{to gi prezema Vladata na poleto na socijalna inkluzija na Romite, kako i poddr{kata vo oblastite na domuvawe, vrabotuvawe i zdravstvo, se veli vo soop{tenieto od Vladata.

Od strana na Soros bila ponudena i poddr{ka za polesen i pobrz pristap do fondovite na EU za pra{awa {to se povrzani so socijalnata inkluzija na Romite vo op{testvoto i generalno, vo odnos na sproveduvaweto na aktivnostite od Dekadata na Romite.

sorabotka; i promocija na kulturnite vrednosti na Re-publika Makedonija. Za stranskite ambasadori vo zemjava, pak, koi zna~ajno pridonele vo bilaterlanite odnosi, Ivanov pokrena inicijativa za odlikuvawe na zaslu`ni stranski ambasadori po zavr{uvawe na nivniot mandat vo Republika Makedonija.

[TO MISLAT PORANE[NITE DIPLOMATI? Osven pogolemata sloboda vo deluvaweto, toa {to porane{nite diplomati go smetaat kako nedostatok vo makedonskata diplomatija e otsustvoto na dr`avna strategija vo odnos na strate{kite celi na dr`avata i partiskiot kriterium pri izbor na ambasadorite.

“Za da imame nezavisna diplomatija i stabilna me|unarodna pozicija ni treba politi~ko edinstvo za najva`nite pra{awa.

Nie toa dvaeset godini go nemame. Vakvata politika gi stava diplomatite vo ko{marna pozicija, bidej}i se staveni vo dilema dali

da gi slu{aat nalozite na pretsedatelot, na ministerot za nadvore{ni raboti ili na partijata. Toa {to vo momentot e prioritet, da se sozdade vo Parlamentot edna dr`avna strategija vo koja }e se nabrojat klu~nite strategii na zemjata i da se dadat nasokite po koi treba da se postapuva.

Vaka, mo`eme da gi doneseme i najsposobnite diplomati, no bez strategija rezultati }e nema”, veli porane{niot ambasador i minister za nadvore{ni raboti, Slobodan Чa{ule.

So sli~en stav i porane{niot minister za nadvore{ni, Denko Maleski.

“Strate{kite celi na makedonskata diplomatija uspe{no bea postaveni vo 1991 godina. Toa se vlez vo EU i NATO. Golemiot problem e {to so nedovolna brizina se dvi`ime kon tie celi. Pri~inite se otsustvo na mudrost kaj politi~arite da gi ostavat personalnite kavgi i da izgradat zaedni~ka dr`avna strategija {to podrazbira i zaedni~ka odgovornost

za te{kite pra{awa. S$ dodeka ne se stori toa nie ostanuvame na prvoto skalilo od 1991 godina”, veli Maleski.

Prviot ambasador na Makedonija vo Slovenija, prof. Dimitar Mir~ev, smeta deka vo ovie dvaeset godini nezavisnot, makedonskata diplomatija imala zna~itelni uspesi vo jakneweto na nadvore{nata pozicija na zemjata.

“Denes so ogled na te{kotiite so koi sme soo~eni, diplomatijata pretstavuva eden od sto`erite na nadvore{nata politika. Stanuva zbor za razviena, profesionalna, stru~na i diplomatija so iskustvo koja dobro se spravuva so globalnite problemi, no sekako ima i svoi krizni momenti i te{kotii. Tuka bi gi napomenal smenata na generaciite, premnogu izrazeniot partiski kadrovski karakter i sistemot na regrutacija koj duri sega za`ivuva so formiraweto na Diplomatskata akademija”, veli Mir~ev.

BUTARIS: “SLAVOMAKEDONIJA” E RE[ENIE NA PROBLEMOT ZA IMETO olunskiot gradona~alnik Janis Butaris, koj va`i za eden od retkite Grci koj ne ja poddr`uva idejata deka Makedonija e gr~ka, vo izjava za Kanal 5 veli deka Slavomakedonija e najdobrata opcija za re{enieto na dvedeceniskiot spor me|u dvete zemji.

“Smetam deka najto~no ime bi bilo Slavomakedonija. Toa bi ja prika`alo i istoriskata vistina, no i geografskata situacija. Identitetot e toj {to e. @itelite na taa oblast se Slavomakedonci”, Butaris.

Butaris gi povtori svoite pozicii za imeto, za koi mnogu ~esto e cel na gr~kite nacionalisti.

“Me obvinuvaat deka sum predavnik, ili ne znam {to drugo. No, jas smetam deka ne sum voop{to predavnik”, objasnuva Butaris.

S

KEKE[I: MAKEDONSKOTO PRA[AWE GO DR@EVME VISOKO NA EU AGENDATA ngarija smeta deka Makedonija ima idnina vo Evropa i e del od evropskoto semejstvo. Vo interes na site e sporot za imeto da se re{i pobrzo, {to }e ovozmo`i start na pregovorite za ~lenstvo vo EU, istakna ungarskiot ambasador vo Skopje, Ferenc Keke{i po povod zavr{uvaweto na {estmese~noto ungarsko pretsedatelstvo so Unijata.

“Makedonskiot slu~aj, privle~e zna~itelno vnimanie i be{e odr`uvan visoko vo evropskata politi~ka agenda. No, imaj}i predvid deka nema{e progres za imeto, Evropskiot sovet ne be{e vo pozicija da go stavi ova pra{awe na agendata”, izjavi Keke{i. Ungarija vo petok pretsedatelstvoto so Sovetot na EU }e go predade na Polska.

U

JANKULOVSKA DOPRVA ]E JA KONTROLIRA UPOTREBATA NA SILA rakti~na ve`ba na policiskite slu`benici za mediumite podgotvi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Edinicata za borba protiv kriminal vo sedum razli~ni situacii gi demonstrira{e svoite ve{tini na priveduvawe lice.

I dodeka ve`bata ima{e za cel da go poka`e stepenot na podgotvenost i nivoto na vladeewe na tehnikite, zemaj}i ja predvid Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, s$ u{te e sve` primerot na ubistvoto na mom~e od strana na policiskiot slu`benik Igor Spasov so prekumerna upotreba na sila, koj se slu~i pred tri nedeli.

Spored ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, obukata koja se odnesuva na priveduvawe lica vo razli~ni scenarija e del od redovnata kontinuirana obuka, koja zafa}a najmalku 30% od rabotnoto vreme na policiskite slu`benici na specijalnite edinici. Programata za obuka, dodava Jankuloska, se nosi na godi{no nivo.

Izve{taite na Narodniot pravobranitel, koi se polni so zabele{ki za prekumerna upotreba na sila pri policisko sproveduvawe, spored Jankuloska, se odnesuvale na situacii koi ne mo`at da se predvidat so obukata.

P

6

15 mitovi {to treba da gi zakopame, pred tie da ne zakopaat nas!... (2)

TIMING IS EVERYTHING QUP^O ZIKOV

( ...Vistinskiot moment e s£... ), velat Angli~anite!? Nie odamna docnime!

...POGLED NA DENOT... zikov@kapital.com.mk

V Vo v~era{niot prv del od serijata tekstovi so generalen naslov “15 mitovi {to treba da gi zakopame pred tie da n$ zakopaat nas” (!!!) predizvikavme golemi reakcii!? Normalno, najsilno reagiraa nekoi politi~ari i od dvete najgolemi makedonski partii (Albancite ne gi zasega ova pra{awe mnogu oti bea autsajderi vo makedonskata privatizacija!)... Im odgovoriv na nekolkumina od niv i na eden na{ urednik od poisturen format {to mislam...

Eve, deneska da im doobjasnime so u{te eden MIT! Inaku, emotivno silniot naslov od v~era deneska go pomestuvam kako heder koj }e odi do krajot na nedelata, do koga imam namera da gi objasnuvam 15-te mitovi {to morame da gi zakopame pred tie da n$ zakopaat nas!?

Za potsetuvawe, v~era pi{uvav za MITOT nad site mitovi – makedonskata privatizacija od 1993 godina do deneska i site nejzini defetisti~ki vlijanija vo politi~kiot i ekonomskiot segment na makedonskoto op{testvo!

Privatizacijata i tenderskata ekonomija, lansirani i sprovedeni kako dva fenomenolo{ki procesi {to vo zalo`ni{tvo gi frlija i kompaniite i gra|anite, bea sprovedeni od site vladi dosega, od mnogu likovi koi i deneska po celi dve decenii se politi~ki najaktivni vo makedonskata dr`avna politika. Bea pomognati od edna ~eta korumpirani novinari i urednici koi po scenarijata na amerikanskiot bestseler (Bandite na Wujork) go poddr`uvaa defetizmot celi dvaeset godini... I deneska istite tie se najaktivnite niz makedonskite mediumi!? Zar ne gi gledate i slu{ate! I ~itate, se razbira!?

Tie privatizacijata ja izdignaa na nivo na MIT, samo da im poslu`i kako a l a t ka z a me| use b n a presmetka za doa|awe na vlast! Nikoga{ ni{to ne re{ija. Naprotiv, so duzina zakoni dopolnitelno se za{titija!

Vlasta im ja garantira{e foteljata koja kontrolira buxet od 2,6 milijardi evra (podatokot e na dene{en den). Kako kolateralen pozitiven efekt privatizacijata

Nema investicii, nema novi rabotni mesta! Kompanii se za-

tvoraat, namesto da se otvoraat! Nema mo`nosti! Tro{ocite koga raboti{ ti se pogolemi otkolku koga sedi{! Toa e stabilnosta (MITOT 2) na ekonomijata za koja zboruvaat vladinite priu~eni funkcioneri. No, najstabilno e toa {to e umreno! No, dali e ova ekonomija? I {to e osnovnata cel na edna ekonomska politika? Neli e osnovnata cel – Investicii – OTVORAWE RABOTNI MESTA! Zarem vladinite ekonomski politiki postojat za nivnite funkcioneri da pi{uvaat doktorski desertacii! Za otkako }e zaminat od funkciite da stanat vedna{ profesori na eden od mnogute evtini univerziteti vo zemjata!? [to e smislata na makedonskata makroekonomska stabilnost...

im poslu`i i kako alatka za politi~ko reketirawe na kompaniite, i likovite, koi bea i najistureni vo privatizacijata (a glumea nezavisnost)... Izgradija silni i mo}ni kompanii koi lesno se najdoa na udar na raznite diletanti i reketari na politi~kata scena!

Taka skroenite politi~ki eliti dvaeset godini dr`at vperen pi{tol vo glavite na dvaesetina-trieset direktori od vremeto na privatizacijata (gi narekoa “oligarsi”, “tajkuni”, nekoi od niv i “kriminalci”). Ne im davaa slobodno i investiraat! Procesot na pritisok go pomagaa novinari i urednici (so psihologija na ednokleto~ni organizmi), koi vo stil na “~ovek bomba” eksplodiraa kade {to treba i koga }e im ka`at! Ete, taka be{e... deneska sakav samo da potsetam... Site nam da ni bide pojasno... A otkako }e go pro~itate i ovoj tekst i tie vo slednite denovi }e vi bide pojasno – kako MITOVITE koi sami gi sozdadovme deneska n$ dr`at zalo`nici vo toa {to se narekuva besperspektivnost na par~eto zemja isto~no od Albanija, a zapadno od Bugarija!?

[TO IMAME DENESKA PO DVE DECENII? Deneska imame obezvredneti i devastirani doma{ni kompanii. Prvo bea obezvrednuvani poradi katastrofalniot model na privatizacija. Poradi faktot {to tie nemaa dovolno ke{ zemaa krediti, a za da gi platat poevtino firmite i da se zdobijat so kontrolniot paket-akcii.

Zatoa, na menaxerskite timovi prakti~ki ne im odgovara{e firmite da rastat, Berzata da raboti (taa startuva{e relativno docna ...). Firmite ja gubea svojata vrednost na pazarot... a direktorite, ve}e

vo podlaboka vozrast, gubea delovna sposobnost kontinuirano da razmisluvaat na rastot. Va`no im be{e samo da gi platat ratite. Mladite menaxeri ne dobivaa {ansi da se nametnat kako igra~i...

Taka, firmite gi gubea balkanskite i evropskite pazari!

Izvozot katastrofa, nekoi prestanaa da izvezuvaat! Se svrtea kon doma{niot pazar i kon somnitelni vrski so vladite (site do deneska). Buxetot po~na naglo da se zgolemuva (osobeno stavkata za javni nabavki).

Menaxerskite timovi evtino gi kupija firmite (zakonski), oti tie nemaa vrednost!? Ovaa pogubna delovna politika, vsu{nost, be{e proizvod na vtoriot {ok {to go do`iveaja kompaniite – direktniot pritisok od site vladi. Premieri i ministri, sfa}aj}i deka ni{to za sebe ne mo`at da storat vo privatizaciskiot proces i deka privatizacijata zakonski zavr{i, prakti~ki se nafrlija na ke{ot (prometot od kompaniite)! Kako ode{e toa...?

Godinite po 1998 godina naglo se zgolemi makedonskiot Buxet (pred s$ poradi voveduvaweto na "najizda{niot" danok, DDV).

Podocna bea vovedeni i nekoi drugi danoci, a be{e zgolemena i naplatata na danocite... Vladite (od koja bilo proviniencija - VMRO-DPMNE ili SDSM) ne razmisluvaa za namaluvawe na Buxetot!

Vrabotuvaa svoi ~lenovi i simpatizeri za da ostanat na vlast! Dramati~no zgolemuvaa javni nabavki za s$ i se{to!

Dostavuva~i bea “nivni” kompanii preku koi ispumpuvaa pari! Golemi tro{ewa!

Vakviot pristap vo ekonomijata od strana na site vladi dopolnitelno gi devastira makedonskite firmi koi vo toa vreme bea vodeni od “izraboteni” direktori, izma~eni od pritisoci i politi~ki reket,

bez ideja za novi izvozni proekti! Pod silen mediumski pritisok bea podlo`eni, deka “kradele” vo privatizacijata tie mora{e da gi kupuvaat i mirot i slobodata! Nekoi od niv i `ivotot!?

ISPUMPUVAWE! Zatoa, mnogumina od niv deneska }e vi ka`at - nie na{ite firmi gi plativme po tri pati, samo pra{aweto e kade odeja parite {to gi pla}avme!!?? Vo ~ii xebovi ...? Taka korupcijata vo Makedonija dostigna mitski razmeri... Makedonskite kompanii namesto da razmisluvaat da gi osve`at svoite menaxerski timovi so novi likovi i agresivno da se posvetat na investicii vo izvozni proekti na Balkanot i otvorawe svoi pretstavni{tva i fabriki vo regionot... kako i da prezemat nekoi kompanii za da go zgolemat sopstveniot pazar, moraa da se svrtat kon svojata vlast! [iroko izrazena malodu{nost!

Taka, deneska imate sledno: vkupniot godi{en promet na 100–te najgolemi kompanii vo Makedonija (zamislete, 100-te najgolemi) e 5,5 milijardi evra!!! Kolku {to iznesuvaat vkupnite godi{ni prometi na samo dve golemi balkanski trgovski firmi - Konzum (Agrokor) i Merkator! Zaedno okolu {est milijardi evra...

No, samo Konzum! Ako ovde se stavi celiot Agrokor, toga{ nivniot zaedni~ki vkupen promet e pove}e od sedum milijardi evra. Ova e SRAMOT na otvorena scena {to makedonskata ekonomija go do`ivuva i sekoj direktor, osnova~ ili investitor, {to ima malku ~uvstvo na na{ata takanare~ena biznis-scena ...

Ovoj podatok (a ima u{te duzina takvi podatoci) ja pravi krajno sme{na raspravata za toa kako treba da se razviva makedonskata ekonomija...

Vo Makedonija vo site vladi i vo Narodnata banka (NBM) redovno se postavuvaat likovi koi dlaboko veruvaat vo MIT-ot za stabilnosta. Vo paradigmata na Makedonecot deka {tedeweto e se!?

I e najva`no!

Deka koga si beden, i od glad ne mo`e{ jasno nitu da gleda{ (magla ti e pred o~i), vsu{nost treba da {tedi{!? Kakva glupost! Kako onie {tetni po zdravje “makedonski narodni prikazni” koi so golema i pogubna estetika na prostorot na mnogu jasen na~in go oslikuvaat makedonskiot luzerski mentalitet nadaleku poznat na Balkanot ...

Balkon – suvi piperki, tikvi su{eni, na balkonot gakite se su{at, vo dvorot selanec sednat na trupot, i delka svirka od vrba, za da pota zasviri kaval, zaigra oro, pa da si apne leb i sirewe i sre}en da zaspie ... Oti poarno od ova nikoga{ i ne videl ...

Ete toa vsu{nost e definiranata cel na vaka postavenata makroekonomska i monetarna ramka na zemjata! Neja vo dvete decenii nanazad redovno ja postavuvaat i implementiraat likovi od makedonskiot politi~ki `ivot koi vo svojot `ivot nemaat podeleno nikaga{ plata, a pra{awe e dali nekoga{ dr`ele vo raka pove}e od 2000 evra...!?

Vrz vaka postavenata politika vlijanie nikoga{ nema{e makedonskiot biznis i voop{to misle~kata delovna i biznis elita. Pri~inite sekako gi objasniv i pogore, a mnogu podetalno vo v~era{niot tekst...

[OKANTNI I PORAZUVA^KI EFEKTI ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA! Prvo, nevrabotenosta dostigna mitski razmeri, 36%(mnogu ostanaa bez rabota)!

Vtoro, mnogu firmi od privatizacijata deneska ja imaat smeneto svojata osnovna dejnost (poradi toa {to vo starata dejnost gi izgubile pazarite poradi gorenavedenite pri~ini)!

Treto, poradi izgubenite pazari i namaleniot godi{en promet i prihodi menaxerskite eliti vo kompaniite se soo~uvaat so ogromna zadol`enost kon bankite, no samo poradi kreditite zemeni vo devedesettite godini. Makedonskite banki vo golema mera se optovareni so razni hipoteki na nedvi`en imot od ovie firmi. Ne mo`at da gi prodadat oti nema investicii... Nema koj da kupi! ^etvrto, poradi vakvata sostojba kompaniite prodol`uvaat da vleguvaat vo dogovori so politi~kite eliti za da bidat glavni vo javnite nabavki na dr`avata. Dopolnitelno obezvrednuvaat ako se znae deka javnite nabavki vo golema mera ja pravat rizi~na za sorabotka kompanijata, osobeno vo nadvore{nata trgovija... ako ja ima, voop{to...! Taka obezvredneti tie stanuvaat evtina cel na golemite grablivki od regionot! Sramno, no vistinito...

Petto, dve decenii ovie makedonski kompanii nemaat lansirano nekoi golemi proekti (sekoja ~est na isklu~oci me|u niv). Toa zna~i nema otvorawe novi rabotni mesta, nema potreba od mladi menaxerski timovi, oti tie i samite ne gledaat predizvik od rabota vo kompanija ~ija osnovna dejnost & e 90% biznis so dr`avata...

Ednostavno nema fluid, nema energija, nema adrenalin...

So kogo bre da raboti{? I zo{to...?

Ottuka, deneska, dve decenii po proglasuvawe na nezavisnosta, makedonskata ekonomija bele`i najniski stapki na rast na ekonomijata vo svojata ponova istorija (posledni sme vo regionot), dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo vo zemjata (koga se zgolemuva toa e samo zaradi crnata metalurgija i oboenite metali koi zavisat od svetskata konjunktura, koja e sega dobra i golema)! Investicii nema. Stranskite investicii se nezabele`itelni. Gi nema zatoa {to nema nitu doma{ni investicii (s$ ova se mitovi koi silno }e gi analizirame narednite denovi). Makedonskite kompanii nemaat pove} e menaxerski timovi so silni vizii za izlez na regionalniot {eesetmilionski pazar, nitu imame proekti za investicii, osven nekoi fatamorgani~ni `elbi vo energetikata i infrastrukturata koi doa|aat od `elbite vo Vladata!?

MIT

2

akedonija ekonomski i monetarno e stabilna dr`ava!

Nema inflacija!?

Podobri sme bile, zamislete, duri i od nekoi evropski zaemji. Denarot, pak, ni e tolku stabilen {to toj i dve decenii po osamostojuvaweto ostanuva da bide “osnovno sidro na stabilnosta na makedonskata ekonomija ...”!?

Ottuka, stavot na site vladi dosega deka Makedonija postignala uspeh so toa {to dvaeset

M

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

godini e monetarno stabilna, a denarot dobro ~uvan, e NETO^EN MIT. OVA E DEMAGOGIJA... MNOGU DLABOKA I SU[TINSKA... ova e kolosalna laga!?

Eve zo{to...

Vo Budva denovive na konferencija kade {to u~estvuvale ministri za finansii i guverneri se na{ol i zamenik-ministerot za ekonomija (poznat makedonski dobronamernik) Metodi Haxi Vaskov!

I edinstveno toj bil optimist... Dete na cre{a...!?

Se isfalil so ~etirite paketi antikrizni merki na Vladata koi, videte sega, imale za cel da go stimuliraat stopanstvoto i kompaniite (!?) i toa so javni investicii vo ekonomijata (!?)... I kako kapak na s$, gi matiral sogovornicite so toa deka vo isto vreme trebalo da se za~uva i STABILNOSTA!!?

Kolku {to jas razbiram, stimulirawe i budewe vaka umrena makedonska ekonomija so istovremeno zadr`uvawe na stabilnosta nekako ne odi!

Malku e ova DEMAGOGIJA...!?

STABILNOSTA IM E KRAJNA CEL! KATASTROFA!

i spomenicite na plo{tadot sose pette zgradi), drugi investicii prakti~ki i ne pametime...

Ottuka, makedonskata ekonomi-ja e navistina stabilna...

Kako bolen priklu~en na aparati e...!? Zamislete da & gi isklu~ite aparatite (deviznite doznaki od stranstvo, namaluvaweto na potro{uva~kata koja generira DDV vo Buxetot i pozajmuvawata na dr`avata od stopanstvoto, kako i steriliziraweto na bankarskite finansii vo NBM)... toga{, {to }e imame od ekonomijata? KOLAPS... SE RAZBIRA. GRCIJA!?

No, dali e ova ekonomija? I {to e osnovna cel na edna ekonomska politika? Neli e osnovnata cel – investicii, investicii, investicii – OTVORAWE RABOTNI MESTA! Zarem vladinite ekonomski politiki postojat za nivnite funkcioneri da pi{uvaat doktorski desertacii! Za otkako }e zaminat od funkciite da stanat vedna{ profesori na eden od mnogute evtini univerziteti vo zemjata!? [to e smislata na make-

ta na makedonskite firmi na Balkanot duri ne mo`e kvalitetno i da se izmeri oti nemame {to da merime...

KAKO DA MRDNEME? Ima samo dva na~ini za podobruvawe na konkurentnosta.

I izlez od ovaa gubitni~ka pozicija na makedonskite kompanii!?

Prviot na~in e devalvacija na kursot na denarot! Malku e verojatno deka politi~kite eliti }e go prifatat ova oti na ovoj na~in direktno im se potkopuva politi~kata pozicija vo Vladata! ]e go prifatat ako mora – ako ima {pekulativen napad vrz denarot i nagli odliv na kapital od zemjata!?

Za devalvacija sekoga{ se zainteresirani golemite izvoznici i akademskata elita!

Protiv se javnosta (koja ne razbira mnogu), del od akademskata zaednica, kako i NBM (~ij guverner ednostavno ne saka da go boli glavata)!

Sekoga{ e dobro platen...

Da mol~i!

I sega, ako devalvacija ne doa|a predvid, toga{ za zgolemuvawe na konkurent-

kurs na denarot e samo morfium na ranata na make Fiksniot donskata ekonomija! Da ne ~uvstvuvame bolka dodeka organizmot ni umira! Vo ovaa zemja postoi nedostigot od znaewe, kapacitet i politi~ka volja za sozdavawe uslovi za rast na ekonomijata!? (}e prosledite vo narednite mitovi denovive). Ima sili koi s$ u{te ne go posakuvaat rastot. Tie ne sakaat stranski investicii, ne sakaat evroatlantski organizacii... ne sakaat ni{to {to }e gi izmesti od STABILNOSTA vo koja parazitski cicaat od Buxetot! ...Toa se silite vo politi~kata i biznis-elitata koi, kako {to napi{av v~era, a deneska potsetuvam, vo dvete decenii nanazad zdru`no, vo eden duh ja karteliziraa i monopoliziraa makedonskata politi~ka i biznis-scena... Tie ne sakaat ni{to da se menuva!

Od druga strana, kako direktna posledica (rezultat) na makedonskata dvaesetgodi{na makroekonomska i monetarna stabilnost so koja se falat kade {to }e stignat dodeka kompaniite sekojdnevno se davat vo kreditni dolgovi i nelikvidnost se niskite stapki na rast na brutodoma{niot proizvod (BDP).

Mar{iraat okolu 1% do 3%.

Posledni sme na Balkanot!

Kako {to objasniv i pogore, vo makedonskata ekonomija nema investicii, nema otvorawe novi rabotni mesta...

Mnogu pove}e kompanii se zatvoraat, otkolku {to se otvoraat... Dr`avata i ekonomijata ne nudat mo`nosti...

Pove}e se isplatuva da ne raboti{ otkolku da raboti{...

Tro{ocite koga raboti{ vo Makedonija ti se pogolemi otkolku koga sedi{! Toa e paradigma vsadena vo svesta na Makedonecot deneska! Toa e stabilnosta na ekonomijata za koja zboruvaat vladinite priu~eni funkcioneri. Pa da, tie se vo pravo! S$ e stabilno... Najstabilno e toa {to e umreno!

POSLEDICI OD MITOT: SEPAK, IMA NE[TO [TO E DOBRO ZA NIV KAKO VLADA!?

Stabilni se platite na javnata administracija koja vo poslednite pet godini e zgolemena za 30% (okolu 140.000 lica se na Buxetot). Duri platite i rastat... Stabilni se i penziite. I tie rastat...!

Stabilni se subvenciite. I tie rastat dramati~no...! Stabilni se javnite nabavki na Vladata i stavkata vo Buxetot - dogovorni uslugi!!?? Tie, pak, dramati~no rastat...!

A Vladata toa mnogu pati go narekuva rast na investicii vo javniot sektor (vo poslednite godini, osven selskite pati{ta, trite kilometri od avtopatot Kumanovo–Tabanovce, na koj Mile Janakievski se slika{e deset pati, kako

donskata makroekonomska stabilnost...

FIKSNIOT DENAR BIL GORDOSTA NA MAKEDONSKITE EKONOMSKI MONETARNI POLITIKI!?

POGUBNO!!!

Edna analiza veli vaka!

Fiksniot kurs na denarot e samo morfium na ranata na makedonskata ekonomija! Da ne ~uvstvuvame bolka dodeka organizmot ni umira!

Vo ovaa zemja postoi nedostigot od znaewe, kapacitet i politi~ka volja za sozdavawe uslovi za rast na ekonomijata!? (}e prosledite vo narednite mitovi denovive). Ima sili koi s$ u{te ne go posakuvaat rastot. Tie ne sakaat stranski investicii, ne sakaat evroatlantski organizacii... ne sakaat ni{to {to }e gi izmesti od STABILNOSTA vo koja parazitski cicaat od Buxetot! ...Toa se silite vo politi~kata i biznis-elitata koi, kako {to napi{av pogore, vo dvete decenii nanazad zdru`no, vo eden duh ja karteliziraa i monopoliziraa makedonskata politi~ka i biznis-scena ...

Mi veli eden prijatel v~era - deka Makedonija nema opasnost da go do`ivee gr~koto krizno scenario! Se la`e{... mu velam! Mnogumina se la`at deka sme ekonomski nadvor od opasnata zona!

Pogledni si go Buxetot i kolku Vladata tro{i od nego...

Od druga strana, analiziraj kako Vladata go polni Buxetot... I kako i so koi merki go brani denarot!? Da ostane stabilen!

Do koga mo`e Vladata da tro{i pove}e od {to prihoduva (posebno vo pogre{ni sektori!!!), a NBM da go {titi denarot...! Makedonskite kompanii gi nema nikade na Balkanot... Nemaat izvoz...

Nemaat proizvodi za izvoz!

Koi se makedonskite favoriti proizvodi! Konkurentnos-

7

Politika

nosta, sekako, ostanuva samo vnatre{na (interna) devalvacija na denarot!? [to e sega toa?

Toa e kratewe na tro{ocite na rabotewe na site nivoa - i vo kompaniite i vo Vladata (kratewe na dr`avnite tro{oci)!? Namaluvawe na Buxetot...!!! Namaleniot del da odi za stimulacii – za zgolemuvawe na produktivnosta, kvalitetot na proizvodite i za poddr{ka na izvoznite strategii na dobrite kompanii (}e pi{uvame po{iroko za ova vo narednite denovi).

No, vnatre{nata devalvacija sekoga{ e zavisna od podgotvenosta za strukturni reformi na edna vlada. Vo makedonskiot slu~aj strukturni reformi, Vladata nikoga{ vo dvete decenii nezavisnost ne gi sprovede... Koi se tie reformi: PRVO, restrukturirawe na javnata potro{uva~ka (namaluvawe na javnata administracija i drugite golemi neproduktivni tro{oci preku Buxetot). Golemi za{tedi se vo pra{awe!?

VTORO, reforma na sudstvoto (borba so korupcijata) (Ovde sme katastrofalno slabi).

TRETO, sreduvawe na registrite (ovde sme odli~ni vo poslednite godini). ^ETVRTO, iskreni reformi vo javnite pretprijatija koi osven {to se golemi tro{axii, se i potencijalno duvlo na dr`aven kriminal (Vo ovoj del imame ogromni tro{oci i mnogu kriminal)!!!

PETTO, reforma na lokalnata samouprava.

[ESTO, dekartelizacija i demonopolizacija na op{testvoto (mora da se sprovede).

SEDMO, proizvodna i izvozna orientacija na kompaniite i ekonomijata, voop{to, so golema pomo{ na dr`avata (Vladata)!

(Dr`avata mora da se osvesti i da poka`e podgotvenost da vleze vo balkanskata bitka za osvojuvawe pazari od strana na silni makedonski kompanii i holdinzi – koi }e bidat sozdadeni, ako treba i so javnoprivatno partnerstvo!!!

DO PETOK GRUEVSKI ]E OFICIJALIZIRA

MINISTRITE GI IZBRAA–NA RED SE DIREKTORITE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

retsedatelot \orge Ivanov deneska vo svojot Kabinet }e mu go predade mandatot za formirawe vlada na liderot na VMRO–DPMNE, Nikola Gruevski. Otkako na Gruevski }e mu se dodeli mandatot, toj ima na raspolagawe 20 dena do Sobranieto da go dostavi predlogsostavot za novata Vlada, a sobraniskata sednica za izbor na novata Vlada treba da se odr`i najdocna do 10 avgust. Sepak, najavite se deka Gruevski nema da gi ~eka krajnite rokovi.

So svoite 56 pratenici, toj kako pobednik vo makedonskiot politi~ki blok, izminative dvaesetina dena go dogovara{e sostavot na svojot kabinet so staro-noviot koaliciski partner, Ali Ahmeti i negovata DUI, koja osvoi 16 prateni~ki mesta.

Na~elniot dogovor za raspredelba na ministerskite pozicii e padnat, pa do krajot na nedelava se o~ekuva Gruevski da go soop{ti i oficijalniot sostav na novata Vlada, vo koja novost e {to DUI gi prezema resorite odbrana i pravda (a gi zadr`uva lokalna samouprava, ekonomija i `ivotna sredina).

I dodeka za pravda se {pekulira so imeto na dosega{niot pratenik Adnan Ja{ari, golema pra{ina se krena za noviot minister za odbrana, otkako kako mo`ni kandidati se pojavija porane{niot gradona~alnik na Tetovo, Hazbi Lika, i porane{niot potpretsedatel na Parlamentot, Rafiz Aliti, i dvajcata porane{ni komandanti

P

na ONA. Ova predizvika lavina od nezadovolstvo me|u gra|anite koi na internet-portalite ve}e komentiraat i se pra{uvaat kako komandantite na ONA sega }e rakovodat tokmu so sektorot odbrana. Partiski izvori brifiraat deka sepak vo ovaa fotelja poverojatno e da sedne Aliti, oti Lika va`i za radikalen politi~ar. Porane{niot tetovski gradona~alnik ne zboruva makedonski jazik i ne dava izjavi za mediumite, nasproti blagiot odnos na Aliti koj so politi~kata aktivnost od 2001 godina navamu uspea da ja simne “uniformata” i da nastapuva poumereno. Osven toa, se zboruva deka ako Lika stane minister za pravda, toa bi bil tret funkcioner na DUI koj doa|a od tetovskiot region, {to bi go nalutilo “skopskoto” krilo na partijata.

Zadol`ena za evrointegraciite }e bide Ermira Mehmeti, a za Musa Xaferi i Abdulakim Ademi }e treba da se dogovorat za Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor i Ministerstvoto za lokalnata samouprava.

DUI treba da dobie i ~etiri funkcii zamenik-minister i toa vo resorite zdravstvo, MVR, finansii i transport i vrski, i pet dr`avni sekretari.

TRANSPORT OSTANA KAJ VMRO–DPMNE, DUI SO DIREKTOR VO CARINA!?

Iako mnogumina tipuvaat na toa deka na DUI }e mu se dade direktorskata pozicija vo Upravata za javni prihodi, pri {to dosega{nikot direktor Goran Trajkoski bi se selel vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako prv ~ovek, izvori za “Kapital” velat deka Gruevski vo nikoj slu~aj

nema da se otka`e od direktor na UJP. “DUI insistira na funkcija na koja dosega ne bil Albanec za da go pretstavat toa pred elektoratot kako istoriski uspeh – deka za prvpat vo istorijata uspeale da stavat svoj kadar na taa pozicija. Ottuka, silno insistiraat za resorite UJP i Carina, me|utoa moi procenki se deka polesno bi se otka`ale od Carina otkolku od UJP. Goran Trajkovski e edno od najdobrite kadrovski re{enija koi gi imame, i toa e priznato i od opozicijata i od celata javnost. No, i da stane minsiter za vnatre{ni, {to u{te e otvorena opcija, nie vo UJP sakame na{ direktor”, veli za “Kapital” izvor od VMRO–DPMNE. VMRO-DPMNE kako novi resori go dobiva zdravstvo i trud i socijalna politika, kade {to se vrtat imiwata na kardiohirurgot Sa{ko Kedev i dosega{niot zamenik Spiro Ristovski. Za transport i vrski, “vojnata” e me|u Zoran Kowanovski i dosega{niot minsiter Mile Janakiesvki.

Se zboruva i deka Gruevski go nudel Ministerstvoto za transport za DUI da se otka`e od barawata za direktori vo UJP ili Carina, no deka tie obidi ostanale bezuspe{ni, oti Ahmeti tuka nikako ne popu{tal.

Pod nadle`nost na Ministerstvoto za administracija sega }e se prisoedinat i telekomunikaciite i Sovetot za radiodifuzija, a za negova {efica se najavuva aktuelnata minsiterka za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska.

Sepak, zasega osven podelbata na minsiterstvata personalnite re{enija s$ u{te ne se dokraj dogovoreni i mo`no e vo posleden moment da ima iznenaduvawa, velat za “Kapital” izvori i od dvete partii.

8

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI GEOPROM PLANIRA ZGOLEMEN IZVOZ ompanija za trgovija i proizvodstvo na dodatoci za hrana i herbalni lekovi, Geoprom, u~esvuva{e na presti`niot saem za surovini i gotovi proizvodi Vitafuds vo @eneva, [vajcarija, od kade {to najavuvaat otvorawe na novi pazari za nivnite proizvodi.

Geoprom, koj vo momentot izvezuva okolu 40% od sopstvenoto proizvodstvo, svojot plasman go gleda nadvor od zemjava.

“Po~nati se prvi~ni razgovori za plasmani so kompanii od [panija, Italija, [vedska, Polska, Izrael i drugi, a vo pregovori i podgotovki se za prv izvoz so kompanii od Holandija, Norve{ka, Azerbejxan i Iran”, velat od kompanijata. Ovaa kompanija be{e edna od retkite {to uspea da se pretstavi na ovoj saem, otkako gi ispolni strogite kriteriumi za dozvola za izlo`uvawe.

“Geoprom na ovoj na~in dobi svoe mesto me|u najgolemite evropski proizveduva~i na dodatoci za hrana i farmacevtski kompanii. Deka poseduvame makedonski proizvod so svetski kvalitet poka`uva i podatokot deka ve}e treta godina po red u~estvuvame na ovoj saem {to se smeta za eden od vode~kite saemi vo Evropa. Iskustvoto vo rabotata n$ nau~i deka u~estvoto na saemi posebno za industrija kako na{ata zna~i investicija vo idninata na kompanijata”, izjavi Branislav \orgievski, izvr{en menaxer vo Geoprom. Vitafuds Evropa e najgolemiot evropski saem za hranata, farmacevtska industrija, kozmeti~ka industrija i dodatoci za hrana. Na saemot se izlagaat dietetski surovini i gotovi proizvodi so pove}e od 20.000 posetiteli i 600 kompanii, no i eden od najskapite saemi za u~estvo so sopstven {tand.

K

MAKPROMET SO NOV MARKET VO STRUMICA tipskata firma Makpromet go otvori svojot vtor supermarket, vo Strumica. Marketot e so golemina od 300 metri kvadratni.

“Dostapnosta i raznovidnosta na proizvodite, lokacijata, visokite profesionalni standardi i toplata atmosfera se samo del od ne{tata koi go pravat marketot na Makpromet prijatno mesto za kupuvawe. Vo idnina gra|anite na Strumica mo`at da o~ekuvaat novi uspe{ni proekti”, izjavi Sne`ana Atanaskova, menaxer na marketite Makpromet.

[

TETEKS JARN ODI VO STE^AJ? etovskata kompanija za proizvodstvo na predivo i volnici i promet so tekstilni proizvodi koja pred tri godini po~na da raboti kako zaedni~ka investicija na tetovskiot kombinat Tetek i dve norve{ki firmi mo`e da zavr{i vo ste~aj. Tetovskiot sud pred edna nedela otvori pretsta~ajna postapka vrz firmata Teteks Jarn, a na 11 juli e zaka`ano ro~i{te za izjasnuvawe po predlogot za otvorawe ste~ajna postapka koga definitivno }e se znae dali Teteks Jarn }e odi vo ste~aj.

Za privremen ste~aen upravnik e nazna~en Agron Arifi koj }e ja rakovodi firmata dodeka ne bide donesena kone~na odluka za otvorawe ste~aj. Teteks Jarn dobi zabrana da raspolaga i da go otu|uva imotot bez odobrenie od sudot ili privremeniot sta~aen upravnik. Spored informacii od vrabotenite vo Teteks Jarn proizvodstvoto e prekinato od april godinava, a platite na vrabotenite ne im bile isplateni ve}e {est meseci.

Vo maj godinava dvete norve{ki firmi Sandes uldvare fabrik i Vigo eriksen holding koj imaa osnova~ki kapital od okolu eden milion evra preku pismena reakcija se povlekoa od zaedni~kata firma so objasnuvawe deka Makedonija bila korumpirana dr`ava vo koja ne mo`e da se raboti. Firmata Teteks Jarn se formira{e vo juli 2007 godina kako me{ovito pretprijatie za proizvodstvo na volnica i predeno, kako prvata zaedni~ka kompanija na Norve{ka i na Makedonija vo ramkite na vladinata kampawa “Investirajte vo Makedonija”.

T

KO^ANI ]E SORABOTUVA SO UNGARSKIOT GRAD SIGETSENTMIKLO[ p{tinata Ko~ani }e sorabotuva so zbratimeniot ungarski grad Sigetsentmiklo{ i na stopanski plan. Ova e dogovoreno na sredbata na gradona~alnicite Ratko Dimitrovski i Fodor Antalne.

Ungarskite pretstavnici pri posetata na Ko~ani poseben interes poka`aa za orizot, gradinarskite proizvodi i geotermalnite vodi. Dogovoreno e i prodlabo~uvawe na sorabotkata na poleto na kulturata, umetnosta, obrazovanieto i sportot.

“Zbratimuvaweto be{e vospostaveno preku sportot, boreweto, no ovaa poseta dade mo`nost za pro{iruvawe na sorabotkata i vo drugi oblasti”, re~e gradona~alnikot na Sigetsentmiklo{.

Delegacijata od Ungarija vo izminatite dva dena poseti nekolku stopanski objekti, izvorite na geotermalna voda, rekreativniot centar Ponikva i branata Grad~e.

O

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

MADALINA PAPAHAGI I TRIMOR MI^I AVTORI NA IZVE[ TAJOT DOING BUSINESS VO JIE 2011

SKOPJE-PETTI VO SVETOT ZA LESNO PO^NUVAWE BINIS

Nitu eden grad nema dobri rezultati spored site pokazateli, no Skopje i Bawa Luka imaat najgolem napredok. Najlesno se dobivaat grade`ni dozvoli vo Nik{i} (Crna Gora), a se prenesuva sopstvenosta vo Balti i Ki{iwev (Moldavija). Najte{ko se po~nuva biznis vo Pri{tina SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ajnoviot izve{taj na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) i na Svetskata banka poka`uva deka reformite na biznisregulativata vo Jugoisto~na Evropa im za{teduvaat vreme i pari na pretpriema~ite.

Izve{tajot Doing business vo Jugoisto~na Evropa 2011 e vtor koj ja analizira lesnotijata na vodewe biznis vo 22 gradovi vo sedum zemji: Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Moldavija, Crna Gora i Srbija. “Kapital” objavuva ekskluzivno intervju so avtorite na ovoj izve{taj.

Vo izve{tajot e analizirana biznis-regulativata vo tri makedonski gradovi – Skopje, Bitola i Tetovo. Ocenuvani se slednive oblasti – po~nuvawe biznis, dobivawe grade`na dozvola, registracija na imot i izvr{uvawe na dogovorite.

Nitu eden grad nema dobri rezultati spored site pokazateli, no Skopje i Bawa Luka imaat najgolem napredok. Preku voveduvaweto edno{alterski sistem Skopje go poednostavi po~nuvaweto biznis i stana petti najdobar grad vo svetot.

Najlesno se dobivaat grade`ni dozvoli vo Nik{i} (Crna Gora), a se prenesuva sopstvenosta vo Balti i Ki{iwev (Moldavija).

Najte{ko se po~nuva biznis vo Pri{tina, najte{ko se registrira imot vo Mostar i najte{ko se sproveduva dogovor vo Prizren. Dobivaweto grade`na dozvola e najte{ko vo Belgrad.

Koja e celta na subnacionalnite i regionalnite izve{tai na Doing Business?

Kolku tie pomagaat za pottiknuvawe na reformite vo ovoj region?

Ovie istra`uvawa ja koristat metodologijata Doing Business za da se analizira biznisot vo gradovite, so {to }e se uvidat razlikite vo regulativata i nivnata primena na razli~ni lokacii vo nekolku dr`avi koi sproveduvaat sli~ni reformi i imaat sli~na pravna tradicija. Subnacionalnite i regionalnite izve{tai za delovnoto rabotewe se alatki na javnata politika koi imaat za cel da im pomognat na kreatorite da gi identifikuvaat i prioretiziraat oblastite za podobruvawe na biznis-regulativata. Podatocite prezentirani vo sekoj izve{taj nudat mo`nosti za komparacija na nacionalno i me|unarodno nivo, gi identifikuvaat tesnite grla i dobrite lokalni praktiki, go merat progresot i gi promoviraat lekciite od iskustvata na sproveduvawe reformi na biznis-regulativata. [to konkretno meri i obrabotuva Doing Business vo Jugoisto~na Evropa 2011?

Doing Business vo Jugoisto~na Evropa 2011 e vtoriot regionalen, specifi~en i subnacio-

N

nalen izve{taj. Generalnite zaklu~oci se deka dr`avite od Jugoisto~na Evropa prodol`ile so reformite na biznis-regulativata i pokraj finansiskata kriza, deka site 19 gradovi evaluirani so izve{tajot od 2008 godina poka`ale podobruvawa vo najmalku edna od ~etiri oblasti. Me|u januari 2008 i januari 2011 godina nacionalnata i lokalnata vlast sprovele 48 reformi za olesnuvawe na startuvaweto biznis, zajaknuvawe na pravata na sopstvenost na imot, namaluvawe na vremeto za vadewe grade`na dozvola i podobruvawe na efikasnosta pri re{avawe na sudskite sporovi. Kako rezultat na ova, prose~nite tro{oci za po~nuvawe biznis vo regionot se namaleni od 23% na 13% od prose~niot prihod po `itel, a prose~noto vreme za vadewe grade`na dozvola i registracija na imotot za pove}e od eden mesec.

Vo poslednite pet godini Makedonija dva pati se vbroi me|u 10-te najgolemi reformatori spored Doing Business.

Koja e pozicijata na Makedonija vo najnoviot izve{taj, sporedeno so drugite {est dr`avi od regionot?

Bitola i Tetovo se me|u pette najgolemi reformatori vo regionot vo tri od ~etiri oblasti. Makedonskite gradovi se lideri vo odnos na po~nuvaweto biznis vo regionot. Vo site tri gradovi e osnovan edno{alterski sistem koj e celosno operativen.

Makedonija e edinstvenata dr`ava vo regionot koja go ukina potrebniot minimalen kapital za po~nuvawe biznis. Vo odredeni kategorii gradovite vo Makedonija se sporedlivi so visokoplasiranite gradovi vo svetot. Skopje e petti grad vo svetot po po~nuvawe biznis vo odnos na sproveduvaweto na reformite vo ovaa oblast.

Spored izve{tajot, Skopje i Bawa Luka poka`ale najgolemo podobruvawe vo reformite na biznis-regulativata od 2008 godina. Koja e glavnata pri~ina za vakvata evaluacija?

Gradovite vo Makedonija imaa golemi pridobivki od sproveduvaweto biznis-reformi na nacionalno nivo vo poslednite tri godini.

Vo Skopje biznis-reformi se implementiraa vo site ~etiri oblasti, {to rezultira{e so zna~itelno namaluvawe na vremeto i tro{ocite za doma{nite pretpriema~i. Za po~nuvawe biznis vo Skopje sega vi se potrebni samo tri dena, otkako pet proceduri se konsolidiraa i pozicioniraa samo na edno mesto (edno{alterskiot sistem). So ispolnuvawe na site potrebni proceduri za izgradba na magacin vo Skopje sega vi se potrebni ~etiri meseci, za razlika od 2008 godina, koga vi bea potrebni {est.

Kakva e sostojbata vo drugite gradovi?

Od januari 2008 do januari 2011 godina zemjite vo regionot sprovele 48 reformi za da go olesnat biznisot.

MAKEDONIJA

Bitola, Skopje i Tetovo - najgolemo podobruvawe na delovnata regulativa vo regionot ima vo Skopje. Vo site tri gradovi ima edno{alterski sistem i e ukinat uslovot za minimalen iznos na kapitalot.

ALBANIJA

Dra~, Skadar, Tirana i Valona - me|u najbrzite vo regionot za po~nuvawe biznis – pet dena, no i me|u najskapite (22,1%-31,4% od prihodot po `itel).

BOSNA I HERCEGOVINA

Bawa Luka, Mostar i Saraevo – najgolem napredok ima vo Bawa Luka. Klu~ni problemi se vremeto za da se prenese imot, sudsko izvr{uvawe dogovor, danokot za prenos na imot e najvisok vo regionot (5% od vrednosta na imotot).

KOSOVO

Pri{tina i Prizren - najte{ko da se po~ne biznis vo regionot, no najevtina e registracijata na imotot.

MOLDAVIJA

Balti i Ki{iwev – namaleno vremeto za registracija na imot na samo pet dena, cena od 0,9% od vrednosta na imotot za prenos, najevtini grade`ni dozvoli.

CRNA GORA

Nik{i}, Plevqa i Podgorica - najskap grad za vadewe grade`na dozvola e Podgorica, namaleno vreme za po~nuvawe biznis, najniski tro{oci.

SRBIJA

Belgrad, Kru{evac, U`ice, Vrawe i Zrewanin - najefikasen sud za re{avawe komercijalni sporovi vo Zrewanin, brz kolku vo SAD. Najskapi gradovi za dobivawe grade`na dozvola vo svetot.

Site tri se visokopozicionirani koga stanuva zbor za po~nuvawe biznis. Bitola e me|u prvite pet i spored drugi dva indikatori: registrirawe imot i sproveduvawe dogovori.

Mnogu pova`en od rangiraweto e napredokot koj go uo~ivme vo Skopje i vo Bitola vo izminatite tri godini.

Skopje sprovede reformi na biznis-regulativata vo site ~etiri oblasti, a Bitola samo vo tri.

Osobeno zabele`livi se podobruvawata na rabotata na edno{alterskiot sistem za registracija na biznis, novite zakoni za gradewe i

za katastar na nedvi`nosti, kako i voveduvaweto elektronsko menaxirawe na sudskite slu~ai.

Generalno, vo koi oblasti ima najgolem potencijal za podobruvawe?

Nitu eden grad vo regionot ne gi nadminuva drugite gradovi vo odnos na sproveduvaweto na potrebnite reformi vo oblasta na delovnoto rabotewe. Skopje e top-reformator za olesnuvawe na procedurata za po~nuvawe biznis i vadewe grade`na dozvola, a Bitola i del od moldavskite gradovi se top-reformatori vo delot za registracija na imot.

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

WORK&TRAVEL PROGRAMITE SÉ POATRAKTIVNI

OTVOREN NOV DELOVEN CENTAR NA UNIOR

STUDENTITE MASOVNO NA RABOTA VO SAD

oviot deloven centar na kompanijata Unior v~era be{e otvoren vo naselbata Ilinden, koj sodr`i administrativen i proda`en del. Izgradbata na delovniot centar po~na vo mart minatata godina, a izveduva~ na proektot e Prototip od Skopje. Investicijata iznesuva 1.307.000 evra, od koi opremata ~ini 115.000 evra.

Direktorot na Unior, Mir~e Sergievski, veli deka celta na otvoraweto na noviot deloven centar e da se bide poblisku do korisnicite, da se podobrat servisot i dostavuvaweto i da se prika`at novitetite vo oblasta.

Kompanijata planira zgolemuvawe na proda`bata od godinava do 2015 godina od 1.589.000 na dva milioni evra, odnosno porast od 6%, a brojot na vraboteni od 14 na 20.

Unior e eden od najstarite i najgolemite evropski proizvoditeli na kle{ti i drug vid ra~en alat. Firmata vo Skopje e formirana na 8. juni 1992 godina kako dru{tvo so ograni~ena odgovornost, so dominanten kapital na Unior Zre~e od Slovenija.

N

Re~isi 2.500 studenti od zemjava ve}e zaminaa na raboten prestoj vo Amerika. Najgolem interes ima za rabota na zapadniot i na isto~niot breg i toa vo nacionalni i zabavni parkovi, restorani, hoteli i kafuliwa.

IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

elbata za dobra zarabot uva~ka, no i z a patuvawe gi mami makedonskite studenti masovno da zaminuvaat na rabota vo Amerika, osobeno vo letnite meseci. Od specijaliziranite agencii za vakvi ponudi potvrduvaat deka krizata vo Amerika, koja prethodnite dve godini se odrazi na Work&Travel programite, godinava e na pat da zamine, iako s$ u{te se ~uvstvuva namalen obem na rabota.

Viznata liberalizacija i otvoraweto na vratite na Evropskata unija, pak, ne im zna~i mnogu na studentite od zemjava. Tie objasnuvaat deka Evropa te{ko izdava rabotni vizi.

“Ako preku Work&Travel programite letovo za Amerika zaminuvaat od 2.000-2.500 studenti, za Evropa taa brojka e sme{na i se dvi`i me|u 100 i 150 studenti”, veli Zoran Ko~ovski, direktor na agencijata Kouzon.

Toj dodava i deka dosega godi{niot maksimum na studenti koi zaminale na letna rabota vo Evropa e 500.

“Toa e logi~no, ako se zeme predvid faktot deka mnogu studenti od Jugoisto~na Evropa, poto~no od zemjite kako Romanija i Bugarija, masovno migriraat nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii”, dodava Ko~ovski.

Od agencijata Zip travel objasnuvaat deka koga se vo pra{awe studentskite programi za SAD, vo najgolem del se raboti za nekvalifikuvan kadar koj raboti vo zabavni parkovi,

@

restorani i hoteli.

“Voobi~aeno studentite sakaat da rabotat vo zabavni parkovi bidej}i tamu rabotata e najsigurna i najbezbedna. No, potoa nivnite barawa se menuvaat, a najgolem e interesot za rabotata koja obezbeduva golemi bak{i{i, koi dnevno vo prosek iznesuvaat okolu 50 dolari”, veli Dobrinka Damjanski, direktor za programi vo Zip travel.

Od agenciite koi im posreduvaat na studentite za rabota vo Amerika vo letniot period objasnuvaat deka tamu bak{i{ot, koj naj~esto e vo iznos od 10%20% od smetkite, e del od amerikanskata tradicija, a makedonskite studenti samo od bak{i{ mo`at da zarabotat i 150 do 200 dolari dnevno. Makedonskite studenti koi odat ~etiri ili pet meseci na leten raboten prestoj vo Amerika naj~esto zarabotuvaat od 7,5 do 12 dolari na ~as, a minimumot za saatnica e pet dolari na ~as.

“Okolu 99% od na{ite studenti rabotat po nacionalni i zabavni parkovi, turisti~ki mesta, kafuliwa, restorani, no raste brojot na tie koi rabotat kako spasuva~i na bazeni”, veli Ko~ovski.

Pri izborot na lokacija kade sakaat da patuvaat, no i da rabotat, makedonskite studenti najmnogu se interesiraat za zapadniot i za isto~niot breg na Amerika. Najatraktivni lokacii se Los Anxeles, San Francisko, Florida, Wujork, Wu Xersi, zonite okolu Boston i okolinata na Va{ington i Virxinija.

“Na po~etokot site studenti sakaat da odat vo Wujork, a potoa brzo se premisluvaat.

Izborot na lokacijata zna~i i razlika vo goleminata na

VO VELEШKO PO^NA @ETVATA NA P^ENICATA

KRITERIUMI ZA WORK & TRAVEL VO AMERIKA: studentot da e zapi{an kako redoven (mo`e i redovni magisterski studii) da bidat studenti od vtora do ~etvrta godina na studii da go poznavaat angliskiot jazik na nivo na konverzacija

zarabotkata, pa taka, normalno e vo San Francisko da ima povisoka dnevnica od taa vo Virxinija”, veli Damjanski od Zip travel.

Benefitot ne e samo zarabotkata, tuku i usovr{uvaweto na jazikot, sogleduvaweto novi kulturi, jakneweto i razvojot na nekoi meki ve{tini, kako i oddeluvaweto od domot i osamostojuvaweto, {to ja zajaknuva i odgovornosta na mladite.

Ko~ovski od Kouzon, pak, veli deka dosega najgolemiot broj studenti koi zaminale za Amerika bile od skopskite univerziteti.

“Poslednive godini za~uduva interesot na studentite od [tip, koi s$ pove}e se interesiraat letoto rabotno da go pominat vo Amerika.

Ako porano od [tip pra} avme samo 15% od studentite, sega taa brojka porasna na 30%-40%”, veli toj.

POGOLEM UDEL NA BIZNISOT ZA RAZVOJ NA TURZIMOT topanskata komora v~era pobara pogolemo involvirawe na biznis-zae d n i c a ta v o razvojot na turizmot vo zemjata. Najavenoto reformirawe Agecijata za promocija na turizmot koja }e ima pointenzivna sorabotka so lokalnata samouprava, biznis-zaednicata i so Vladata na Republika Makedonija bi mo`ela da dade pozitivni efekti vrz celata industrija.

Komorata e zadovolna od najavenoto namaluvawe na DDV od 18% na 5% za pove}e hotelski uslugi, kako i na tur-operatorite

S

na 5%. Od ovie merki o~ekuvaat direktno vo stopanstvoto da se vleat okolu 8-9 milioni evra.

Od golemo zna~ewe za Stopanskata komora e i merkata na Vladata za subvencionirawe na kamatite preku Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj, za izgradba na mali hotelski kapaciteti, kako i investiraweto vo infrastrukturata.

Sne`ana Jovanovska Trajkovska, pretsedatel na Zdru`enieto na turizam i ugostitelstvo pri Stopanskata komora na Makedonija o~ekuva rezultatite od realizacija na ovie vladini programi da se po~uvstvuvaat ve}e slednata godina.

Taa tvrdi deka buxetot na Agencijata za promocija na turizmot, koj vo 2010

a povr{inite od zemjodelskiot kombinat Vardar od Gradsko nedelava po~na `etvata na p~enicata. Prvite koli~estva se predadeni vo @ito Vardar vo Veles.

Spored podatocite vo podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo, godinava vo po{irokiot Vele{ki region p~enicata e zastapena na okolu 3.400 hektari. Kako rezultat na obilnite proletni do`dovi, prvi~nite prinosi kaj lebnoto `ito se odli~ni i se o~ekuva bogat rod.

Vo poln ek e i `etvata na ja~menot, koj vo Vele{ko e zastapen na okolu 3.300 hektari. Prinosite se dvi`at od 2,8 do tri toni od hektar. Vo Vele{ko godinava se o~ekuva da se sobere rod od okolu 10.000 toni ja~men. @etvata na ja~menot se o~ekuva da zavr{i do po~etokot na juli, a na p~enicata, ako vremenskite uslovi bidat povolni, do krajot na juli ili po~etokot na avgust, informiraat od podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo.

N

STOPANSKATA KOMORA POBARA

IVA BAL^EVA

9

godina iznesuva{e 600 iljadi evra, a vo 2011 godina 800 iljadi evra, e nedovolen za promovirawe na zemjata kako turisti~ka destinacija.

Jovanovska e decidna deka Agencijata ne mo`e sama, bez poddr{ka na biznissektorot da go promovira makedonskiot turisti~ki potencijal. Kako edni od potencijalnite merki, osven poniskite ceni bea predlo`eni i promovirawe na istoriski i kulturni nastani i li~nosti, nosewe na svetski poznati yvezdi vo Makedonija, kako i formirawe na konceptot e-booking, koj na golemo ve}e funkcionira vo svetot. Momentalnoto u~estvo na turizmot vo BDP e 1,5%, i ovoj sektor vrabotuva okolu 15.000 lu|e.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI PROPADNA MAKEDONSKO[PANSKATA FABRIKA ZA AVTOBUSI INDBUS INDUSTRI akedonsko-{panskata firma Indbus industri ili Motor koa~ industri internacional otide vo ste~aj.

Ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski za “Kapital” veli deka na v~era{noto ro~i{te se razgleduvale prijavite za pobaruvawa koi gi dostavile site doveriteli vo Indbus industri. Neoficijalno, me|u najgolemite doveriteli na Indbus se javuva i Upravata za javni prihodi (UJP), po osnov na neplateni danoci i drugi dava~ki kon dr`avata, me|utoa Indbus dol`ela i na mnogu makedonski i stranski kompanii.

Vo prvata polovina na juli }e se odr`i Sobranie na doveriteli koga i kone~no }e se znae dali Indbus }e bide likvidirana ili }e izleze od ste~ajot i }e prodol`i da raboti. Neoficijalnite informacii na “Kapital” velat deka ste~ajot go pokrenal {panskiot sopstvenik, poradi nesoglasuvawa so makedonskiot partner vo firmata koja se zanimava{e so proizvodstvo na avtobusi, a koja pred dve godini se najde na listata na najgolemi 100 izvoznici od Makedonija.

M

NAJMNOGU SE OTVORAAT TRGOVSKI FIRMI kupno 75.497 aktivni delovni subjekti se evidentirani vo Makedonija vo 2010 godina, {to e pove} e vo odnos na prethodnata godina, koga Dr`avniot zavod za statistika izbroi 70.710 firmi. Najgolem del od kompaniite rabotat vo dejnosta trgovija na golemo i malo - 28.326 i nivniot broj se zgolemuva, poka`uvaat podatocite od Godi{nikot na Zavodot za 2010 godina.

Namalen e brojot samo na dru{tvata koi davaat zdravstvena za{tita, od 3.139 na 3.166. Zatoa, pak, najmnogu novootvoreni firmi ima vo administrativni i pomo{ni uslu`ni dejnosti, pove}e od dvojno – od 1.068 na 2.519 minatata godina. Potoa, za snabduvawe so elektri~na energija i gas – od 47 na 107.

Se zabele`uva rast i na brojot na delovnite subjekti vo zemjodelskiot sektor. Vo 2009 godina imalo 2.831 firma, a vo 2010 godina nivniot broj dostigna 3.038.

I kaj prerabotuva~kata industrija se zgolemuva brojot na delovnite subjekti, od 7.776 vo 2009 godina na 8.263 slednata godina.

Duri 59.276 pretprijatija imaat od 1 do 10 vraboteni. So nieden vraboten se evidentirani 10.756 firmi.

V

TETEKS JARN ODI VO STE^AJ?

+

Скопски Пазар РЖ Техничка Контрола Топлификација RMDEN10 Гранит 27.06.2011

РЖ Уготур РЖ Економика Окта РЖ Институт Стопанска Банка

1,57% 0,30% 0,25% 0,20% 0,11% пад

-

66,67% 33,33% 4,09% 4,75% 2,97%

Makedonskite kompanii s$ pove}e zaglavuvaat vo bankite. Poradi nelikvidnosta ne mo`at da gi pla}aat navreme ratite za kreditite. Kreditnite portfolija na bankite se vlo{uvaat, a bankarite vo obid da ja za~uvaat stabilnosta odbivaat da prezemaat pogolemi rizici i selektivno davaat krediti Spored strukturata, najgolem del od kreditite, odnosno okolu 200 milioni evra se problemati~ni za naplata od biznis-sektorot, a ostanatite 100 milioni evra se dadeni na gra|anite.

Bankarite objasnuvaat deka najproblemati~ni dol`nici se trgovskite i grade`nite kompanii, zemjodelcite koi se soo~uvaat so problemi poradi namaluvaweto na otkupot. Gra|anite stanale podisciplinirani. Generalno, ovie negativni trendovi se odraz na realnite sosotojbi vo ekonomijata,

ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

o{ite krediti {to bankite ne mo`at da gi naplatat povtorno se zgolemuvaat i gi vlo{uvaat kreditnite portfolija. Spored poslednite podatoci od Narodnata banka, sporni za vra}awe se krediti vo vrednost od 302 milioni evra, {to pretstavuva okolu 10% od vkupnite plasmani.

L

bidej}i biznismenite s$ u{te se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi, a bankarite vo obid da ja za~uvaat stabilnosta na kreditnite portfolija, prodol`uvaat selektivno da davaat finansiska poddr{ka za razvojot na biznisot.

“Se zabele`uva vlo{uvawe na kreditnata disciplina vo izminatite meseci, osobeno vo vinskata industrija i vo grade`ni{tvoto. Merkite za naplata se zajaknuvaat, primenuvame preventiven konsalting za kompaniite koi se soo~uvaat so nedostig od likvidnost. Iako insistirame na stroga kreditna disciplina, paralelno se obiduvame i da im po-

mogneme na klientite koi se soo~uvaat so privremeni pote{kotii, a koi se naj~esto predizvikani od nadvore{ni faktori, odnosno ne po nivna vina.

Dokolku e potrebno, obezbeduvame i podolgi rokovi za otplata, kako i krediti

IZNOS NA KREDITI [TO BANKITE NEMO@AT DA GI NAPLATAT (vo milioni evra) 330 320 310

нова цена

6.094,23 331,00 3.880,00 87,01 610,09

нова цена

10,00 40,00 1.902,00 381,00 196,00

290 280

2010

3м 4,60% 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60%

6м 5,50% 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50%

24м 8,10% 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50%

36м 8,30% 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Стопанска банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

3м 2,60% 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70%

6м 3,00% 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00%

24м 4,00% 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20%

36м 4.30% 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,31% 127000% 0,19% 0,08%

Maj

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6063 43,3237 69,3335 51,7613 44,1274 45,7257

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3м 1,52% 147188% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

Apr.

2011

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Стопанска банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

Mart

Fev.

Jan.

Dek.

Noem.

Okt.

Sept.

Avg.

Juli

Juni

Maj

Apr.

Mart

270 Fev.

T

раст

302 MILIONI EVRA DOSTIGNAA LO[ITE KREDITI

300

etovskata kompanija za proizvodstvo na predivo i volnici i promet so tekstilni proizvodi koja pred tri godini po~na da raboti kako zaedni~ka investicija na tetovskiot kombinat Tetek i dve norve{ki firmi mo`e da zavr{i vo ste~aj. Tetovskiot sud pred edna nedela otvori pretsta~ajna postapka vrz firmata Teteks Jarn, a na 11 juli e zaka`ano ro~i{te za izjasnuvawe po predlogot za otvorawe ste~ajna postapka koga definitivno }e se znae dali Teteks Jarn }e odi vo ste~aj.

Za privremen ste~aen upravnik e nazna~en Agron Arifi koj }e ja rakovodi firmata dodeka ne bide donesena kone~na odluka za otvorawe ste~aj. Teteks Jarn dobi zabrana da raspolaga i da go otu|uva imotot bez odobrenie od sudot ili privremeniot sta~aen upravnik. Spored informacii od vrabotenite vo Teteks Jarn proizvodstvoto e prekinato od april godinava, a platite na vrabotenite ne im bile isplateni ve}e {est meseci.

Vo maj godinava dvete norve{ki firmi Sandes uldvare fabrik i Vigo eriksen holding koj imaa osnova~ki kapital od okolu eden milion evra preku pismena reakcija se povlekoa od zaedni~kata firma so objasnuvawe deka Makedonija bila korumpirana dr`ava vo koja ne mo`e da se raboti. Firmata Teteks Jarn se formira{e vo juli 2007 godina kako me{ovito pretprijatie za proizvodstvo na volnica i predeno, kako prvata zaedni~ka kompanija na Norve{ka i na Makedonija vo ramkite na vladinata kampawa “Investirajte vo Makedonija”.

27.06.2011

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

TRGOVSKITE I GRADE@NITE FIRMI NAJZAGLAVENI VO BANKITE

Jan.

10

преку ноќ 1 недела 2,25% 3,23% 2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,76% 173250% 0,40% 0.23833%

12м 2,14% 211625% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,19%

3м 5,07%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

FINANSISKI DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA “Biznis-sektorot generalno ne ~uvstvuva podobruvawe vo raboteweto. Kompaniite nemaat dovolno pari i poradi toa baraat krediti samo za nadminuvawe na tekovnite finansiski problemi. Zemaat od edna banka za da vratat kredit vo druga i toa gi odr`uva vo `ivot, no nema investiciski ciklus koj mo`e da obezbedi stabilen razvoj.” za obrtni sredstva, {to }e im ovozmo`i na klientite da gi otpla}aat obvrskite navreme”, veli Filip Kotora, ~len na Upravniot odbor na Ohridska banka.

Bankarite komentiraat deka nitu poslednite analizi ne poka`uvaat podobruvawe na finansiskata kondicija kaj kompaniite. Najpogodeni od likvidnosnata kriza se pomalite kompanii i poradi toa tie va`at za najproblemati~ni klienti.

“Zazdravuvaweto na ekonomskata aktivnost, osobeno kaj malite i sredni pretprijatija s$ u{te ne e na zadovolitelno nivo, a likvidnosta e glaven problem so koj se soo~uvaat. Ottamu i problemot so servisirawe na obvrskite kon bankite kaj niv e najizrazen”, komentira Emilija Spirovska, ~len na Upravniot odbor na Prokredit banka.

Vo uslovi koga nara~kite od stranskite pazari se namaluvaat, nema optimizam nitu za zakrepnuvaweto na doma{nata ekonomija do

krajot na godinata, iako statistikata zabele`a rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 5,1% vo prviot kvartal.

“Biznis-sektorot generalno ne ~uvstvuva podobruvawe vo raboteweto. Kompaniite nemaat dovolno pari i poradi toa baraat krediti samo za nadminuvawe na tekovnite finansiski problemi. Zemaat od edna banka za da vratat kredit vo druga i toa gi odr`uva vo `ivot, no nema investiciski ciklus koj mo`e da obezbedi stabilen razvoj”, ocenuva finansiskiot direktor na Komercijalna banka, Maja [terieva.

Za razlika od biznis-sektorot, gra|anite poka`uvaat pogolema disciplina koga e vo pra{awe vra}aweto na kreditite.

“Sostojbata kaj spornite krediti za naselenie se podobruva. Gra|anite stanuvaat podisciplinirani za smetka na kompaniite”, ocenuva generalniot direktor na TTK banka, Dragoqub Arsovski.

HRVATSKITE BANKI NE MO@AT DA NAPLATAT 4,4 MILIJARDI EVRA roblemot so naplatata na kreditite e seriozen i vo regionot. Spored najnovite podatoci od Hrvatskata narodna banka, bankarite tamu ne mo`at da naplatat pove}e od 4,4 milijardi evra najrizi~ni krediti, {to pretstavuva 11,4% od vkupno izdadenite. Sli~no kako i tuka, najproblemati~ni dol`nici se kompaniite, osobeno od grade`niot sektor. Hrvatskite analiti~ari predviduvaat deka ovaa godina, poradi negativnite efekti od evropskata kriza, lo{ite krediti }e go dostignat rekordot.

P

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.580,10 МБИД 2.605,95 ОМБ 117,31

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.983,20

0,41% 0,31%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.780,00

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.103,54

-0,25%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.578,31

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 825,64

-0,91%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

3.200

K

МБИД

120 116 112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

3,75% 0,02% 0,01%

-0,19%

ИНДЕКСИ РЕГИОН

BELEX15 757,66

0,21%

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

0,94%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 1019,33

-0,22%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.230,81

SOFIX 407,35

-0,51%

-0,40%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 745,62

ATHEX 1.224,78

-1,14%

Глобос Осиг.

370,00 Р. Б. Војв.

2.501,00

8,82%

7,75

-7,47%

66,00

Политика

149,89

Финвест Корп

-13,90%

70,00

200,21

Плама Пур

15,00

Пивоварна

8,30

3,82% -12,00%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

57,94%

СН Холдинг Генера

Сава Ре

7,40

-7,77%

1,83

Интеревропа

08/10

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

90,70$/барел BRENT

104,10$/барел

-0,50% -0,97%

ПРИРОДЕН ГАС

4,22$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

274,770$/галон

04/11

06/11

-0,31% -0,09%

ЗЛАТО 1.501,50$/унца СРЕБРО 33,96$/унца БАКАР 9000.50$/унца

МЕТАЛИ

0,07% -1,98% -0,06%

НИКЕЛ 22045.00$/унца

АЛУМИНИУМ

2290.00$/унца ЧЕЛИК 560$/унца

0,03% -1,50% /

10,94% -9,55%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 7,14%

06/10

-0,63%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА Галеника

ОМБ

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Пекар. Клара.

199,00

-0,59%

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

BSE 30 18.412,40

omercijalna banka objavi deka Narodnata banka na Makedonija izdala soglasnost za Aleksander Tanase da bide ~len na Nadzorniot odbor na bankata.

Toj e imenuvan na ovaa funkcija so Odluka na Sobranieto na Komercijalna banka, odr`ano na 23. mart godinava.

Tanase }e bide pretstavnik na Evropskata banka za obnova i razvoj vo Nadzorniot odbor na Komercijalna banka. Doa|a na mestoto na dosega{niot ~len Kijo{i Ni{imura.

2.800

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

HANG SENG 22.041,80

NOV ^LEN VO NADZORNIOT ODBOR NA KOMERCIJALNA

3.000

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,04%

МБИ10

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

SWISS 5.986,82

98%, a prosekot na krediti kako udel vo BDP vo EU iznesuva 160%.

Vo poslednite tri godini, dodeka vladee{e globalnata ekonomska kriza, kreditiraweto raste{e minimalno.

Ako na krajot na 2008 godina kreditnata aktivnost porasna za duri 42,2%, na krajot od 2010 godina bankite podelija samo 7% pove}e krediti vo odnos na prethodnata godina.

Vo istiot period, industrijata potona, a ekonomijata zabele`a negativni recesivni dvi`ewa. Za godinava, NBM proektira krediten rast od 8%.

M

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

FTSE 100 5.698,11

K

akedonskite gra|ani zaglavija vo rekorden minus od 72 milioni evra na karti~kite. Tie s$ pove}e posegnuvaat po dozvoleniot minus kako najednostaven, no i najskap na~in na finansirawe, glavno poradi malite plati i zgolemenite tro{oci baraj} i na~in kako da se pre`ivee. Rastot na vrednosta na minusnoto saldo na tekovnite smetki se dol`i i na toa {to bankite drasti~no go namalija kreditiraweto, no ne se otka`aa od nadminuvawe na limitot na karti~kite.

Tie vo borbata da privle~at {to pove}e klienti naj~esto dozvoluvaat pre~ekoruvawe na dva redovni prilivi od plata ili penzija. Dozvolenoto nadminuvawe na limitot mo`e da go koristat site klienti koi imaat transakciska smetka i redovno primaat plata ili penzija.

Bankarite priznavaat deka ima ogromen interes za koristewe na dozvoleno pre~ekoruvawe na transakciski tekovni smetki. Potvrduvaat deka imaat odredeni problemi pri naplatata na dolgovite od minusnite salda, no sostojbata ne bila zagri`uva~ka. Najproblemati~ni bile gra|anite koi prestanale da rabotat, tie ve}e ne dobivaat prilivi na smetkite od plata, a toga{ dozvoleniot minus stanuva nedozvolen. Za takvo nedozvoleno nadminuvawe, bankite naplatuvaat povisoka kaznena kamata.

2.200

BRAZIL BOVESPA 61.030,10

roacija osiguruvawe AD Dru{tvo za ne`ivotno osiguruvawe denes }e go otvori noviot ekskluziven proda`en centar vo Skopje, lociran vo delovnata zgrada na Automakedonija. So ovoj nastan kompanijata i sve~eno odbele`uva dve godini od raboteweto vo Makedonija.

Na sve~enoto otvorawe }e prisustvuvaat direktorot Dragan Lazareski i pretsedatelot na Upravniot odbor na Kroacija osiguruvawe od Zagreb, Zdravko Zrinu{i}.

“Uredeniot prostor celosno gi zadovoluva potrebite na moderen i sovremeno opremen proda`en centar.

Noviot proda`en centar, koj go sledi razvojniot koncept na brendot za osiguruvawe, pretstavuva dopolnitelna vrednost za klientite i vrabotenite. Prostorot nudi sodr`ini koi davaat uslovi za kvaliteten priem i servisirawe za potrebite na klientite i odli~ni uslovi za vrabotenite. Vo noviot proda`en centar akcentot e staven na programata za gri`a na klienti i moderen klupski prostor. Na edno mesto se dostapni ponudite za osiguritelna za{tita na site klasi ne`ivotno osiguruvawe”, informiraat od Kroacija osiguruvawe.

GRA\ANITE SE VO MINUS 72 MILIONI EVRA

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-4,50%

Vo uslovi koga biznis-sektorot nema dovolno pari za investicii, a bankarite gi ~uvaat svoite portfolija od pregolem rizik, ekonomijata e na rabot na nova kriza.

Makedonskite banki se poznati deka vodat konzervativna politika na kreditirawe.

Toa go poka`uva i podatokot, spored koj vkupnite krediti kako udel od BDP, spored koj se analizira finaniskata poddr{ka na bankarskiot sektor za edna ekonomija, iznesuva 43%. Vo Hrvatska toj soodnos e 75%, vo Bugarija 78%, Slovenija

2.600

NASDAQ 100 2.211,50

KROACIJA OSIGURUVAWE SO NOV PRODA@EN SALON

^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA OHRIDSKA BANKA “Se zabele`uva vlo{uvawe na kreditnata disciplina vo izminatite meseci, osobeno vo vinskata industrija i vo grade`ni{tvoto. Merkite za naplata se zajaknuvaat, primenuvame preventiven konsalting za kompaniite koi se soo~uvaat so nedostig od likvidnost. Iako insistirame na stroga kreditna disciplina, paralelno se obiduvame i da im pomogneme na klientite koi se soo~uvaat so privremeni pote{kotii.”

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.272,44

3.000

-0,51% -1,21% 0,00%

PREGLED VESTI

FILIP KOTORA

MAJA [TERIEVA

11

ПЧЕНКА 664$/бушел

5,71%

ПЧЕНИЦА 625,00$/бушел

-3,68%

КАФЕ 250,00$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

-0,81% -1,67% 0,40%

0,98% ШЕЌЕР -0,40% 27,43$/бушел СОЈА 1.315,20$/бушел -0,38% КАКАО 2.993$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

RACIONALNO ODNESUVAWE

Vo nedostig od vnatre{en mera~ na vrednosti, koj ni ka`uva kolku e realna vrednosta na odreden proizvod, sekoja milionska suma pominuva kako da e ne{to sosema normalno. Postoeweto na toa {to se narekuva proizvolna koherentnost zna~i deka iako prvi~nite ceni se “proizvolni”, koga edna{ se utvrdeni vo na{ite umovi, tie }e gi oblikuvaat prethodnite ceni, no isto taka i idnite ceni

nogu ~esto, iako navidum ne izgleda taka, na{ite odluki se neracionalni. Ili taka sakame da gi prika`eme? Sakate primeri?

Zo{to s$ u{te ~uvstvuvame glavobolka koga }e se napieme aspirin od tri denari, a bolkata ni prestanuva koga zemame lek od 200 denari? Ste se na{le vo situacija da kupite proizvod za koj sfa}ate deka nema upotrebna vrednost otkako }e go raspakuvate doma?

Ili pak, da si vetite stroga dieta, koja ja zaboravate koga }e se najdete vo dobro dru{tvo so vkusna skara i deserti? Kone~no, zo{to za lu|eto koi gi znaat desette bo`ji zapovedi napamet mislime deka se po~esni od drugite? Iskustvata se sekojdnevni.

Pove}eto lu|e ne znaat {to sakaat osven ako ne go gledaat proizvodot vo odreden kontekst. Nie ne znaeme kakov vid trka~ki velosiped sakame dodeka ne vidime {ampion na Xiro Italija, koj vozi titaniumski model. Kolku ~esto se slu~uva da nemame vizija za toa {to i kako ponatamu do momentot koga }e se obideme da kopirame nekoj

M

{to go pravi toa uspe{no.

Toga{ se slu~uva sostojba na dvojna zaguba. Toa e isto kako koga doktorot }e se obid e da napravi politi~ka kariera.

Op{testvoto }e izgubi dobar doktor, a pra{awe e dali }e dobie dobar politi~ar.

Denes `iveeme istovremeno vo dva razli~ni sveta. Eden vo koj op{testvenite normi preovladuvaat, a drugiot vo koj pazarnite normi gi sozdavaat pravilata. Verojatno postoi i tret slu~aj, koj dominantno go gledame kaj nas, koj definira nov sistem vo koj op{testvenite normi selektivno se primenuvaat, a pazarot gi kr{i pravilata koi se postaveni. Kako da se pliva vo ovaa sostojba?

Lu|eto retko vrednuvaat raboti koi se zadadeni vo apsolutna smisla. Namesto toa, se fokusiraat na relativna prednost na eden proizvod vo odnos na drug. ]e navedam eden primer.

Izgradbata na eden kilometar avtopat ~ini eden milion evra, vrednosta na investicijata za proizvodstvo na eden megavat struja e 1,3 milioni evra, a renovirawe na 10 osnovni u~ili{ta vo Makedonija ~ini 1,5 milioni evra. Kakov bi bil va{iot stav i

koja opcija bi ja izbrale vo slu~aj da vi e ponudena?

Odlukata e te{ka i individualna. Osobeno e te{ko da se presmetaat razli~nite vrednosni opcii. Zo{to inves tici jata vo ren ovirawe u~ili{ta, koja e 50% poskapa, e podobra od investirawe vo avtopat?

Vo najgolem broj slu~ai, koga se dadeni tri opcii odlukata naj~esto pa|a na srednata. No, {to pretstavuva sredina? Toa ne e srednata vrednost. Toa e opcijata koja prodava~ot ili toj {to gi nudi opciite saka da ni ja prika`e i prodade kako sredna. Zemete ja kako slu~aj vrednosta na dr`avnoto zemji{te koe se prodava po edno evro za izgradba na ku}a, pet evra za privatizacija na dr`avno zemji{te vrz koe e izgraden stopanski objekt ili 350 evra dr`avno zemji{te za da se oformi grade`na parcela. Toj {to ni ja “prodava” celata prikazna jasno ima za cel da go prodad e mod elot kaj {irokata populacija i biznis-segmentot, a ne kaj selektiranite investitori koi sakaat da gradat.

Re{enieto e vidlivo: }e se favorizira prvata opcija.

U{te pove}e {to prikaznata ne zavr{uva tuka. Teorijata na relativni vrednosti va`i i vo sledniot slu~aj. Kako }e gledate na cenata na licitaci ja na dr` avn o zemji{te koja po~nuva od 35 evra po metar kvadraten na atraktivna lokacija, sporedeno so prethodniot primer od edno evro za istiot metar kvadraten?

Licitaciskata cena izgleda kako ekstremno visoka i soodvetno ve}e ne e predmet na komentari. Ist e slu~ajot i so milionite evra koi tolku ~esto se spomenuvaat {to ve}e se na{ sekojdneven vokabular. Vo nedostig od vnatre{en mera~ na vrednosti, koj ni ka`uva kolku e realna vredn os ta na odreden proizvod, sekoja milionska suma pominuva kako da e ne{to sosema normalno. Postoeweto na toa {to se narekuva proizvolna koherentnost zna~i deka iako prvi~nite ceni se “proizvolni”, koga edna{ se utvrd eni vo na{ite umovi tie }e gi oblikuvaat prethodnite ceni, no isto taka i idnite ceni. Sekoj sleden avtorski honorar na skulptor ili dizajner koj e ponizok od nekolku s totini iljadi evra }e izgleda kako degradaci-

ja na umetnikot. Po ovaa logika, kolkavi treba da se prihodite na doktorite ili na profesorite?

Re{enieto i odgovorot se ednostavni. Treba da se sozdade relativna vrednost so koja trudot na umetnikot }e se sporedi i izedna~i so trudot na doktorot. No, dali e taka vo realniot `ivot? Ne. Za da se kreira odredena cena koja }e bide prifatena potrebno e proizvodot da bide te{ko dostapen. Zatoa, trudot na umetnikot koj rabotel na odredena skulptura pove}e od tri godini ne mo`e da ima vrednost koja e sporedliva. Ova e kartata na koja se igra.

Denovive pominav vo eden od na{ite turisti~ki centri. Relativno poseten od stranski turisti koi pla} aat polupansion po 20 evra dnevno (cena koja, patem ka`ano, e nedostapna za doma{nite turisti koi pla} at mnogu poskapo) vlegov vo eden od restoranite. Menito be{e debelo kolku “Vojna i mir”. Vo nego na prvite ~etiri s tranici ima{e doma{ni specijaliteti po cena od 10 evra pa nagore.

Na narednite stranici ja ima{e tradicionalnata skara po cena od dve do

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niv i erz r itetski profesor prof r fesor f r

~etiri evra za najskapoto par~e meso. Na po~etok bev iznenaden od pristapot, no odgovorot go dobiv od odnesuvaweto i nara~kite na holandskite turisti. Re~isi site nara~aa pleskavici i }ebap~iwa. Plus lepiwa.

Site zadovolni. Strancite izbrale evtin doma{en specijalitet skara, a sopstvenikot na restoranot i gotva~ot ne se izma~ile preterano so dolgo~asovno gotvewe doma{ni specijaliteti. Celta e jasna, preku ponuda na skapi doma{ni specijaliteti da se namamat klientite za poevtiniot i polesno izraboteniot izbor, a sepak ,da bidat zadovolni. Odli~na strategija i biznis-model, koj se bazira vrz poznatiot fakt deka vo odlu~uvaweto sekoga{ se potpirame na sporedbi. Sporeduvame rabotni mesta so rabotni mesta, odmori so odmori, plata so plata, vina so vina, vozila so vozila.

Zatoa e dobro koga postojat opcii. Vo sprotivno, sekoja apsolutna vrednost }e ja zememe zdravo za gotovo.

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

[TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA? VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOTPREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

SVET

13 0-24

HRVATITE RU[AT REKORDI

...LOS ALAMOS VO PANIKA

...PORADI PROTESTI

Proizveden najdolgiot kolbas

Novo Meksiko vo ogan

300 siriski studenti na sud

o ~est na odbele`uvaweto na Denot na nezavisnosta na Hrvatska i nezavisnosta na gradot Ivanec `itelite na ova malo grat~e go proizvedoa najdolgiot kolbas vo Evropa so dol`ina od okolu 1.100 metri.

olem po`ar {to go zafati Novo Meksiko & se zakanuva na Nacionalnata laboratorija vo Los Alamos, koja vo vtorata svetska vojna slu`ela kako taen centar za razvoj na amerikanskoto nuklearno oru`je i vselenskata tehnologija.

kolu 300 studenti koi bea uapseni vo Alepo, vtoriot po O golemina grad vo Sirija, zavr{ija na sud pod obvinenie za sabota`a i navreda na pretsedatelot za vreme na

V

G

haoti~nite protesti, koi se zabraneti so zakon.

RE[AVA^KA NEDELA ZA GR^KATA EKONOMIJA

STABILNOSTA NA EVROPA ZAVISI OD GRCIJA

Gr~kite pratenici utre treba da odlu~at dali }e ja prifatat novata programa za {tedewe, dopolnitelnite buxetski restrikcii i privatizacii. Analiti~arite predupreduvaat deka ako paketot ne bide prifaten, toa }e ja dovede vo pra{awe stabilnosta na celata evrozona VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

edelava }e bide re{ava~ka za gr~kata ekonomija i za nejzinoto opstojuvawe. Gr~kiot Parlament v~era ja po~na pove}ednevnata debata za programata za {tedewe, po predlog na vladata na Jorgos Papandreu. Od usvojuvaweto na paket-merkite, spored koi treba da se za{tedat 78 milijardi evra do 2015 godina, zavisi isplatata na slednata kreditna tran{a od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Ako 12-te milijardi evra od novata tran{a ne vlezat vo gr~kata dr`avna kasa zemjata }e bankrotira, a evropskata ekonomija }e zapadne vo haos, alarmiraat analiti~arite.

Parlamentot utre treba da odlu~i za programata za {tedewe, vo vreme koga ne stivnuvaat {trajkovite protiv merkite. Gr~kite parlamentarci }e treba da se izjasnat za vladinata programa za dopolnitel-

N

ni buxetski restrikcii, privatizacii i {tedewe, a vo ~etvrtok, dokolku taa bide usvoena, pratenicite }e treba da glasaat i za zakonot za realizacija na programata.

Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, izjavi deka e siguren oti Parlamentot }e ja poddr`i novata srednoro~na programa za {tedewe, od koja zavisi kreditnata pomo{ omo{ od EU i MMF. “Site vo Grcija cija j sme svesni za ovoj moment. ent. Sakame kurs {to }e ni ovozmo`i da go izbegneme eme bankrotot i ostanatite negativni i katastrofalni ni posledici”, istakna toj.

AKO GRCIJA IJA NE GI USVOI NOVITE MERKI,, EVROPA ]E BIDE VO HAOS! Germanskiot minister za finansii, Volfgang olfgang [ojble, ja predupredii Grcija deka }e ja dobie slednata tran{a od me|unarodnata arodnata finansiska pomo{ mo{ samo ako Parlamentot vo Atina idnata nedela go usvoi noviot paket-merki za ekonomijata. [ojble uveruva uva deka mnozinstvoto gr~ki ki pratenici }e

gi odobrat novite merki za buxetskite skratuvawa i zgolemuvawe na danocite, povikuvaj}i ja i opozicijata da ja poddr`i Vladata. “]e bide ubavo da ja vidam opozicijata vo Grcija da ja poddr`i Vladata, kako {to se slu~i vo Portugalija i vo Irska”, re~e [ojble.

Toj naglasi deka dokolku paketot bide otfrlen, {to ne se o~ekuva u i ne pretr stavuva opcija za Grcija, toa }e bide pri~ina

Ako pratenicite ne gi prifatat paket-merkite, toa }e ja dovede vo pra{awe stabilnosta na celata evrozona, dodade [ojble. ^lenot na sovetodavnoto telo na Evropskata centralna banka (ECB), Iv Mer{, ocenuva deka gr~kiot bankrot mo`e da ja dovede zemjata vo haos, a so toa }e nastanat problemi i vo ostanatite zadol`eni zemji j

za MMF, zemjite od evrozonata i EU da ne ja odobrat slednata tran{a od pomo{ta.

MASOVNI PROTESTI VO ATINA INA indikatite i nekoi opoziciski partii vo Grcija za deneska i utre najavija masSParlamentot, oven {trajk, koj treba da se sovpadne soo glasweto za vladinite paket-merki vo deluvawe nova finansiska pomo{ za ~ie usvojuvawe e uslov za dodeluvawe Grcija od EU i MMF. Gr~kite kontrolori naa letovi isto taka }e u~estvuvaat vo 48-~asovniot generalen {trajk. Se o~ekuvaa da se otka`at ili da se odlo`at mpanii. Aktivistite na stotici letovi na gr~ki i stranski aviokompanii. gra|anskoto dvi`ewe na “Nezadovolnite” 34-ti den po red ni merki na protestiraat protiv predlo`enite vladini atinskiot plo{tad Sintagma. Dvi`eweto najavi intenzivirawe na protestite denovive.

od EU. “Nelikvidnosta na Grcija }e ja povle~e nadolu i evropskata ekonomija”, smeta toj.

Mer{ naglasi deka dol`nost na gr~kiot Parlament e da gi sprovede reformite na delo za dobroto na site.

[TO ]E SE SLU^I AKO GRCIJA JA OTFRLI PROGRAMATA ZA [TEDEWE?!

Evropejcite se podgotveni da napravat s$ za da go spre~at bankrotot na Gr-

cija, duri i ako gr~kata vlada ne uspee da gi ubedi pratenicite da gi prifatat merkite za {tedewe, prenesuva germanskiot vesnik “Daj velt”.

Istaknuvaj}i deka pove}eto eksperti smetaat deka nelikvidnosta na Grcija }e ja dovede vo pra{awe i evropskata nelikvidnost, a najmnogu germanskata, vesnikot prognozira {to mo`e da se slu~i ako gr~kite

NA POLKOVNIKOT GADAFI MU SE BLI@I KRAJOT?! ako pred tri meseci NATO intervencijata vo Libija po~na kako borba za za{tita na pravata na civilite, denes sostojbata poka`uva ne{to drugo. Zakanuva~ki audioporaki za ubistvo na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, obvinuvawa od libiska strana deka NATO bombardira nevoeni celi, proma{uvawe celi od strana na alijansata, “prepukuvawa” preku mediumite se samo del od momentite koi ja opi{uvaat sostojbata vo Libija poslednive nekolku dena.

“Moamer Gadafi e legitimna cel

I

na avijacijata na NATO dokolku libiskiot lider prodol`i da dejstvuva. NATO nema da tolerira neprijatelski potezi koi ima{ namera da gi napravi{ protiv civili. Pogledni pred sebe Napu{ti ja seta oprema vedna{.

Dokolku otvori{ ogan vrz NATO }e bide{ uni{ten”. Ova se zborovite od audioporakata koja vikendov gi preplavi arapskite mediumi.

Vakvite nameri na NATO gi potvrdi i komandirot na amerikanskite voeni sili, Semjuel Loklir. Spored nego, amerikanskite vojnici ve}e podolgo vreme

se podgotvuvaat za ubistvoto na libiskiot pretsedatel i pokraj toa {to Belata ku}a postojano gi negira vakvite stavovi.

Vikendov se odbele`aa 100 dena od po~etokot na voenata akcija vrz libiskiot re`im. 18 dr`avi predvodeni od Velika Britanija, Francija i SAD dosega “isturija” nekolku stotici proektili vrz libiskite gradovi. Iako NATO odlu~i da ja prodol`i intervencijata za novi tri meseci, del od buntovnicite smetaat deka se nabli`uvaat mirovnite pregovori. Spored pi{uvawata na arapskite mediumi, Gadafi nema

da bide del od pregovorite, orite, {to gi zgolemuva {ansite za nivno odr`uvawe vo bliska idnina.

Glavna cel na NATO i na libiskite buntovnici i ponatamu ostanuva Gadafi da ne ladinite bide involviran vo vladinite strukturi vo Libija voo idnina i po formiraweto na novata ovata vlada oliti~kata toj da se povle~e od politi~kata scena.

Gadafi dobi “udar” i od en sud Me|unarodniot krivi~en koj izdade poternica za negovo apsewe pod obvinenie za voeni tva zlostorstva i zlostorstva protiv ~ove{tvoto.

78

milijardi evra treba da za{tedi Grcija do 2015 godina

pratenici ne ja poddr`at vladinata programa za {tedewe vo vtornik.

“Okolu polno} Parlamentot odbiva da ja poddr`i najnovata programa za {tedewe na vladata na premierot Jorgos Papandreu. Vo toj moment e jasno deka premierot mora da podnese ostavka i deka nema ni{to od novi krediti od EU i Me|unarodniot monetaren fond. Zemjata se smeta za plate`no nesposobna, iako oficijalno s$ u{te ne proglasila bankrot”, go opi{uva vesnikot potencijalnoto scenario.

Grcija povtorno }e ja vovede drahmata vo odnos 1:1 kon evroto i }e po~ne da pregovara so doveritelite za reprogramirawe na dolgovite.

Ve}e prviot den novata drahma bi izgubila do 70% od vrednosta, velat svetskite analiti~ari.

Podgotvenosta na Grcija da vrati samo polovina od dolgovite ve}e ne igra nikakva uloga bidej}i dolgovite bi bile pogolemi od koga bilo.

Vladite od evrozonata }e mora da ja spasuvaat zaedni~kata valuta i da spre~at vtora po golema recesija vo rok od tri godini.

Feqton

14

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

ERESUNDSKIOT MOST

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

12

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

MOST NA PRIJATELSTVOTO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

resundskiot most e eden od najdolgite vo svetot. Kako kombinacija na most i tunel ovoj most ne samo {to e najdolgiot paten i `elezni~ki most vo Evropa, tuku toj e “svrzivnoto tkivo” me|u danskiot Kopenhagen i {vedskiot Malme, i pretstavuva i vistinski primer na dobrososedski odnosi.

A za da se raspravaat, zemjite sekoga{ mo`at da najdat pri~ina. Eve, na primer, imeto na mostot poinaku zvu~i na Danski, a poinaku se izgovara na [vedski.

Kako kompromis me|u dvata jazici, kompanijata {to go grade{e go odbra imeto Eresundski most. Ova go simbolizira zaedni~kiot kulturen identitet za regionot, kade {to nekoi lu|e sebesi se narekuvaat “gra|ani na Eresund” u{te prviot den po izgradbata na ovaa megagradba. Bidej}i i preminot e sostaven od most, ve{ta~ki ostrov i tunel, toj neretko se narekuva i Eresundskata konekcija.

Izgradbata na ovoj most po~na vo 1995 godina i zavr{i vo avgust 1999 godina. Na samiot den na zavr{uvaweto na izgradbata, tokmu na sredinata na mostot simboli~no se presretnaa danskiot princ Frederik i {vedskata princeza Viktorija. Oficijalnoto otvorawe se slu~i vo 2000 godina, a ceremonijata ja vodea kralicata Margaret Vtora i kralot Karl 16-ti Gustaf.

Podocna istiot den, za javen transport be{e otvoren i

E

Eden do na~inite [ve|anite da odat do Danska, D , kako i Dancite D da gi posetat svoite dobri sosedi e i preminuvaweto niz Eresmundskiot most, most edno ogromno zdanie koe stoi na vodenata granica me|u ovie dve zemji. Nivniot primer na realno gradewe na mostovi na prijatelstvo, a ne sozdavawe jazovi me|u sebe, pretstavuva dobra lekcija za toa kako treba da se odnesuvaat dve sosedni dr`avi tunelot na mostot.

Inaku, iako mostot e svoeviden grani~en premin. Sepak, vo koordinacija so [engenskiot Dogovor i Nordiskata unija na paso{i, vsu{nost za preminuvawe na ovoj grani~en premin - mostot - prakti~no i ne trebaat paso{i. Edinstveno, na vlezot i izlezot od [vedska odvreme-navreme mo`e da se slu~i proverka tokmu pred rampata na patarinata, {to ne e slu~aj na obratnata strana, poto~no na vlezot vo Danska.

Na po~etokot, izvesno vreme otkako mostot be{e pu{ten vo upotreba, [ve|anite i Dancite mnogu malku go pominuvaa mostot. Pomalku i od planiranoto. Ova verojatno se dol`e{e na visokite dava~ki za patarina. Me|utoa, od 2005 godina po~na da se zabele`uva zgolemuvawe na frekventnosta vo soobra}ajot. Spored nekoi, ova mo`e da se dol`i na zgolemenoto kupuvawe domovi vo [vedska od strana na Dancite, bidej}i lu|eto ednostavno “ja zgrabija” {ansata da se zdobijat so evtina ku}a vo sosednata dr`ava, no isto taka i na porastot na rabotni mesta vo Danska, koj od druga strana go iskoristija [ve|anite.

Sepak, patarinite si ostanaa visoki. Od 2008 godina navamu, za premin preku mostot se napla}aat 36,30 evra.

No, za redovnite korisnici

postoi popust so koj cenata na patarinata e namalena za 75%.

Statistikite poka`uvaat deka vo 2007 godina pribli`no 25 milioni lu|e preminale preku Eresundskiot most.

Od niv, 15,2 milioni go preminale so avtomobil ili avtobus, a 9,6 milioni patuvale so voz. Vo 2009 godina ovie brojki se poka~ija, pa vkupniot broj lu|e koi go preminale mostot dostigna 35,6 milioni.

Inaku, vkupnite tro{ocite za celata ovaa konstrukcija nare~ena Eresundska konekcija, vklu~itelno patnite i `elezni~kite povrzuvawa so kopnoto, iznesuvaa 5,7 milijardi amerikanski dolari.

Ovie tro{oci se odlo`eni i }e se pla}aat s$ do 2035 godina.

Vo 2006 godina [vedska po~na so izgradba na nova `elezni~ka linija do mostot koja treba da bide otvorena nekade kon krajot na godinava. Ova povrzuvawe celosno }e go finansiraat korisnicite.

Kompanijata-sopstvenik na mostot e ednakva sopstvenost po kapital i na dr`avata Danska i na dr`avata [vedska. Ovaa kompanija zede zaemi garantirani od dvete dr`avi, a taksite koi gi pla}aat korisnicite na ovaa infrastruktura

vo kompanijata vleguvaat kako edinstvenite nejzini prihodi. Po zgolemuvaweto na soobra}ajnata frekvencija, ovie dava~ki sobiraat dovolno pari za zaemite da stignat da se isplatat po 30 godini.

Na krajot, mora da se ka`e deka tie koi go preminuvaat mostot preku tunelot ne pla}aat patarina. Sepak, parite od patarina se koristat za patnite povrzuvawa kon mostot. Osobeno pogolem del od niv odat na danskata strana koja ima doma{en benefit, glavno od povrzuvaweto na aerodromot so `elezni~kata mre`a koj tranzitira niz mostot. Gradskiot tunel na Malme ima prodibivka od povrzuvaweto na ju`niot del od gradot so `elezni~kata linija. Se pretpostavuva deka ova }e ovozmo`i u{te pogolem broj vozovi koi }e poa|aat i zastanuvaat vo Malme.

Mostot ima i pogolemo zna~ewe za infrastrukturata.

Internacionalnata evropska avtomobilska mar{ruta E20 pominuva niz tunelot na mostot, a pokraj ova, mostot ja povrzuva i patnata

mre`a na Skandinavija so taa na Centralna i Zapadna Evropa.

Vo 2002 godina, Eresundskiot most ja dobi presti`nata nagrada za nadvore{na gradba {to ja dodeluva Internacionalnata asocijacija za mostovi i grade`en in`enering, ~ie sedi{te e vo Cirih.

Mostot e dizjan na arhitektskata danska firma Dissing+Weitling.

Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za Svetskiot trgovski centar vo Bahrein, SOPSTVENIK: ØRESUNDKONSORTIET AERODINAMI^NI ISPITUVAWA: DANSKIOT INTITUT MARITIME IN@ENERSKI KONSALTING: GIMSING & MADSEN, ISC CONSULTING ENGINEERS, OVE ARUP & PARTNERS, SETEC TPI IZVEDUVA^I NA RABOTITE: COWI CONSULTING ENGINEERS AND PLANNERS AS, HOCHTIEF AG, HØJGAARD & SCHULTZ, MONBERG & THORSEN, SKANSKA AB i VBB ANLÄGNING KABLI: FREYSSINET INTERNATIONAL

~ija konstrukcija pretstavuva edna od najinteresnite moderni gradbi na dene{ninata.

INTERESNI FAKTI

Mostot e dolg vkupno 7,85 kilometri, a {irok e 23,5 metri; Izgradbata na tunelot vo mostot be{e prodol`ena za tri meseci od planiranoto, poradi toa {to vo tekot na grade`nite raboti, bile pronajdeni duri 16 neeksplodirani bombi od Vtorata svetska vojna; Dopolnitelnite tro{oci, kako i zgolemenata kompleksnost {to ja donese izgradbata na ovoj tunel, bea napraveni so cel da se izbegnat pre~kite od patni~kite avioni koi poletuvaat i sletuvaat od sosedniot Internacionalen aerodrom na Kopenhagen; Za site informacii okolu patarinata i servisite povrzani so mostot, sopstveni~kata kompanija otvori poseben vebsajt

KAPITAL / 28.06.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / Jazici

15

Izbor na aktuelni oglasi HR Objaveno: 27.06.2011 Atlantic Grupa e edna od vode~kite prehranbeni kompanii vo regionot, so paleta od poznati brendovi koi gi dr`at vode~kite pozicii vo nivnite kategorii (Argeta, Cedevita, Multivita, Cockta, Donat Mg, Smoki, Bananica, Barcaffe, Grand kafa, Najlepse zelje). Taa e vode~ki evropski proizvoditel na prehranbeni proizvodi za sportisti (Multipower), istaknat regionalen proizvoditel na dodatoci vo ishranata i

proizvodi za li~na nega (Dietpharm, Rosal, Plidenta), kako i sopstvenik na vode~kiot privaten sinxir na apteki vo Hrvagska (Farmacia).

Isto taka, taa e vode~ki regionalen distributer na svetskite premium brendovi na proizvodi za {iroka potro{uva~ka (Wrigley, Ferrero, Hipp, Lorenz, Johnson&Johnson, Durex, Duracell, Rauch, Red Bull). Asortimanot {to Atlantic Grupa go proizveduva i distribuira e prisuten na pove} e od 45.000 proda`ni mesta vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, BiH,

Makedonija, Crna Gora i Kosovo.

Kompanijata ima okolu 4.400 vraboteni na 12 pazari. Atlantic Grupa nudi rabota vo dinami~na i inovativna rabotna sredina vo koja aktivno i kvalitetno se sledi uspehot vo raboteweto, a razvojot na karierata i napredokot na poedincite zavisi od ostvarenite individualni rezultati. Dokolku ste vo potraga za novi profesionalni predizvici, motivirani i podgotveni za novi uspesi, ponudata navedena podolu bi mo`ela da bide mo`nost tokmu za Vas. Gi

povikuvame zainteresiranite kandidati da se prijavat na konkursot za rabotnoto mesto: Menaxer za ~ove~ki resursi za Makedonija (m/`) Mesto na rabotewe: Skopje Glavni oblasti na odgovornost: • strategisko i operativno planirawe i upravuvawe so funkcijata za ~ove~ki resursi na pazarot na Makedonija vo sorabotka so istata funkcija na nivo na grupacijata • upravuvawe so procesite za unapreduvawe na organizacijata i sistematizacijata na rabotnite mesta • upravuvawe

so procesite za vrabotuvawe i razvoj na karierata • upravuvawe so procesite za obrazovanie na vrabotenite • upravuvawe so sistemot za nagraduvawe • upravuvawe so procesot za planirawe i pravewe izve{tai za tro{ocite na vrabotenite • upravuvawe so administrativno - operativnite (kadrovski) raboti • razvoj na standardni operativni postapki vo upravuvaweto so ~ove~kite resursi [to o~ekuvame: - VSS (ekonomska ili op{testvena nasoka) - najmalku 5 godini rabotno

iskustvo kako generalist za ~ove~ki resursi i/ili rakovoditel vo oddel za ~ove~ki resursi - visoko nivo na poznavawe i koristewe na MS Office paketot, osobeno na Excel aktivno poznavawe i koristewe na angliskiot jazik, zboruvawe i pi{uvawe - po`elno e poznavawe na hrvatskiot jazik Va{ata ponuda so biografija dostavete ja najdocna do 29 juni 2011 godina na e-adresata: natjecaj@atlantic.hr (vo subjektot na eporakata zadol`itelno da se navede HR Manager)

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl.

STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik.

Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot.

Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli.

Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo.

Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust.

KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

NA 30-ti SEPTEMVRI N

O! R O K NAS

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA 15-ti 15-ti -ti i OKTOMVRI

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP