321-04.07.2011

ponedelnik. 04 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

INTERVIEW

-0,25% 0,98% -0,02%

DEN MEKKLINTOK IZVR[EN DIREKTOR NA KEMET ELEKTRONIKS

Za edna godina }e po~neme so proizvodstvo vo Bunarxik

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,58 42,61 68,23

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 4 MADALINA PAPAHAGI NASKORO!!! MESE^NIK

TRIMOR MI^I

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 04 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ponedelnik-4. juli. 2011 | broj 321 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

INVESTICIITE VO PATNA INFRASTRUKTURA – NEOSTVAREN PROEKT

МБИ10

3.000

0,25%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 06/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Filip Riker

Zaminuvam, no ostanuvam prisuten vo Makedonija STRANA 6

[to od avtopati{ta izgradija drugite zemji, a {to Makedonija?!

STRANA 2-3

SDSM Istiot lider za isto tempo ponatamu!

STRANA 7

KOLUMNA

NATA[A IVANOVSKA GCDF

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR NA SOPSTVENATA KARIERA STRANA 12

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

NE DA SE FALIME, AMA NAJKORUMPIRANI SME! STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 04 JULI 2011

NE DA SE FALIME, AMA NAJKORUMPIRANI SME!

M

Makedonija e raj za mito i korpucija! Toa {to site go znaeme sega crno na belo ni go soop{tija i od Obedinetite nacii. Vo Izve{tajot za 2010 godina, do koj ekskluzivno dojde “Kapital”, pi{uva deka na{ata dr`ava e neprikosnoven balkanski lider so dr`avni slu`benici, koi za da stanat od svoeto stol~e i da vi zavr{at rabota (obi~no ni{to spektakulrano, tuku rabota za koja i taka se plateni), o~ekuvaat od vas da bidat soodvetno nagradeni.

Ova e zastapeno sekade na Balkanot (verojatno i vo svetot), ama kaj nas e pravilo, a ne isklu~ok! Ova i nekolku drugi frapantni podatoci od Izve{tajot udiraat silna {lakanica za zemjava, koja neli tokmu ovaa godina se zafati i se fokusira{e na famoznite reformi na dr`avnata uprava! E pa da vidime kako funkcionira na{ata uprava sproed Obedinetite nacii, taka “podreformirana”.

Prvo, makedonskite slu`benici i toa kako znaat {to sakaat! Sakaat vo prosek po 470 evra! Dr`at nivo. Ne se tie kako kolegite od Albanija, koi se zadovoluvaat so po 43 evra. Ne bre! Na{ive se od visokata klasa – baraat minimum deset pati pove}e. Hrvatite se potrudile da im se dobli`at, ama i tie ne se ni do kolena – se podmituvaat so “samo” 280 evra! Crnogorcite, Bosancite, Kosovarite i Srbite se nekade vo toj raspon, no site daleku od vrvot koj go dr`at na{ive.

Izve{tajot ka`uva deka slu`benicite sepak imaat obyiri! Ne baraat isklu~ivo ke{, oti neli sekakvi kategorii gra|ani

im tropaat na vrata. Ako se nema pari vo momentot, mo`e slobodno da se plati i vo drugi “dobra”. Ne e s$ vo parite – ima ne{to i vo hrana, pijalaci, vredni podaroci, no sekako i vo vetuvawa za kontrausluga!

Quid pro quo – jas tebe dozvola za gradba, ti petka za sin mi vo svidetelstvo!

No, od site stra{ni podatoci - najporazitelniot e deka vo Makedonija korupcijata si e svoja na svoeto!

Odoma}ineta e do toj stepen {to nie ve}e ne ja ni prepoznavame – ja smetame za normalna pojava, stanata e na{a kultura na `iveewe.

Odite da zavr{ite rabota vo bolnica, policija ili sud i odnapred si imate izdvoeno suma {to si ja planirate za “propraten tro{ok”. Prorabotuva pragmati~nosta, pa si velite: ako podmitam, }e si odam doma za ~as, ako ne, dva meseci }e treba da se motam po {alterive. Zatoa, cela edna tretina od gra|anite sami si nudat mito.

Odat, i u{te pred da bide pobarano od niv i pred da bide zavr{ena rabotata, tie nudat. Koj {to ima – evra, viski, bonboniera, nakit, prase, vre}a kompir!

Davaj {to }e dade{! Za da ne im bide nezgodno na slu`benicite - tie koi ~ekaat i sakaat da ti tekne!

Del od slu`benicite, pak, kako {to veli Izve{tajot, sami si baraat! Vo zaviena forma davaat do znaewe deka uslugata “~ini” - tie koi sakaat, ama se sramat!

Pomal del toa go pravat direktno, toa se tie iskrenite, na koi ne im e problem najbrutalno da vi ka`at da si go odvrzete }eseto ako sakate da se smeni zavoj na va{iot blizok koj le`i bolen ili da vi se namali kaznata za soobra}aen prekr{ok!

Maliot broj gra|ani, pak, koi se svesni deka sevo ova e klasi~no podmituvawe – toa ne go prijavuvaat!

Smetaat deka nema ni{to

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

da postignat so toa i ne veruvaat ni vo instituciite ni vo dr`avata! A kako i da veruvaat! Vo dr`avata, vo koja komotno mo`e da ja pokradete kompanijata (koja e dr`avna), da ve fatat 100:0 vo kriminal i ne samo {to vlakno nema da vi fali, tuku i }e si ostanete na rakovodnite pozicii (zaedno so opasnosta da go povtorite nedeloto). Vo dr`avata vo koja cel `ivot }e primate potkup, ama }e zavr{ite vo zatvor toga{ koga na vlast }e dojdat tie koi ne gi miluvate i ~ija kni{ka nemate.

I potoa Makedonija se borela protiv korupcijata! Apsolutno da... selektivno!

A selektivnata borba protiv korupcija, po definicija, e korupcija sama za sebe. Krug od koj nikako da izlezeme 20 godini!

Zatoa, dodeka Ivo Ivanovski (ili negoviot eventualen naslednik sega) ja broi, pa ja profesionalizira javnata administracija, a negoviot {ef, premierot Nikola Gruevski, na cel glas (da se ~ue duri do Va{ington i Brisel) zboruva za uspe{nite reformi vo dr`avnata uprava neka gi razgledaat ovie izve{tai. Pa neka odgovorat, ako reformiranata administracija bara po 470 evra, kolku li mito sme davale na slu`benicite pred da bliknat reformite! Ili za toa, prethodnata vlast treba da odgovori!?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

12

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

ilijardi evra za Grcija odobrija ministrite za finansii od evrozonata vo sabotata. Ovie pari & se neophodni na Grcija za da se spravi so finansiskata kriza, odnosno da mo`e da vra}a del od dostasanite krediti i da gi sproveduva merkite za {tedewe, koi bea izglasani minatata nedela. EU treba da obezbedi 8,7 milijardi evra od zaemot za Grcija, koj e vo vkupen iznos od 110 milijardi evra, a e del od trigodi{niot plan za spas dogovoren so Me|unarodniot monetaren fond.

M

Na Kinezite im bea potrebni samo ~etiri godini za da go izgradat mostot Qingdao Haiwan, ~udoto dolgo 42 kilometri, koe ~ine{e 60 milijardi evra.

Hrvatska e rekorder vo region izgradba na avtopati{ta i seg polaga so delnici vo dol`ina 1.633,2 kilometri.

INVESTICIITE VO PATNA INFRASTRUKTURA

[TO OD AVTOPA DRUGITE ZEMJI, A SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

Z

Zemjite koi pred 20 godini izlegoa od socijalizmot i trgnaa kon kapitalizmot najgolem del od kapitalnite investicii gi naso~ija kon izgradba na moderni avtopati{ta. Ovaa strategija zna~i obezbeduvawe infrastruktura za razvoj na doma{nata industrija, privlekuvawe stranski investicii i zgolemuvawe na izvozot. Zemjite od M porane{niot socijalisti~ki blok koi go sfatija toa, ostvarija najgolem ekonomski napredok, pa stanaa i ~lenki na Evropskata unija i NATO (Bugarija i Hrvatska). Tie bea mnogu pametni zatoa {to za izgradba na moderni soobra}ajnici koristea pari od evropskite fondovi, koi davaat grantovi i krediti po niski kamatni stapki. Na toj na~in se finansira{e izgradbata na pati{tata vo Hrvatska, Albanija, Bugarija, Srbija.

Makedonija koriste{e evropski pari za avtopatot Negotino-Demir Kapija, koj so obikolnicata vo Skopje se poslednite moderni delnici izgradeni vo dr`avava.

Avtopatot od Kumanovo do Tabanovce s$ u{te ne e gotov, iako treba{e da bide pu{ten vo maj godinava. Za kvalitetot na postoe~kite avtopati{ta ne treba ni da se zboruva, zatoa {to se vo o~ajna sostojba, so iskopan asfalt i lo{a ili nepostoe~ka signalizacija.

“Kapital” vi prezentira {to izgradija drugite zemji, a {to Makedonija!

MAKEDONIJA Ostanaa samo vetuvawata za izgradba na 300 kilometri avtopat Makedonija s$ u{te ~eka da po~nat da se gradat novi avtopati{ta. Osven avtopatot Skopje-Tetovo, vo dol`ina od 37 kilometri, Negotino-Demir Kapija (21 km) i skopskata obikolnica (26,5 km), ne e izgradena nitu edna druga moderna delnica vo nezavisna Makedonija. A, veteni se mnogu. Najgolema euforija se krena vo 2009 godina, koga premierot Nikola Gruevski veti izgradba i obnova na 300 kilometri avtopati{ta, investicija vredna edna milijarda evra!

Spored premierot, izgradbata treba{e da po~ne ova leto. No, s$ u{te ne e zavr{ena ni postapkata za izbor na koncesioneri, iako vo noemvri lani pet konzorciumi vlegoa vo potesnata trka.

“Stanuva zbor za isklu~itelno krupna, odnosno mo`ebi najkrupnata investicija vo istorijata na

dr`avata”, izjavi Gruevski vo 2010 godina. Toj najavi deka ako ne uspee vo toa, }e ja smeni strategijata i avtopati{tata }e gi gradi dr`avata.

Novi avtopati{ta treba da se izgradat na relacija Kumanovo-Kriva Palanka (273 milioni evra), Ko~ani[tip, Miladinovci-[tip, preku Sveti Nikole (50 kilometri, 126 milioni evra), Skopje-Blace (20 kilometri, 69 milioni evra) i Gostivar-Ohrid so krak kon ]afasan (490 milioni evra). Ministerot za transport, Mile Janakieski, veti avtopati{ta i na relacija Ohrid- Bitola, Veles-BitolaMexitlija, Del~evo-[tipVeles.

Sega, od Koridorot 10, od Tabanovce do Bogorodica, koj e vo dol`ina od 207 kilometri, avtopat se 171 kilometar. Se gradat 7,5 kilometri od Kumanovo do Tabanovce (15,5 milioni evra), koj treba{e da bide pu{ten vo maj, no docni. Za avtopat od 28 kilometri od Demir Kapija do Smokvica obezbedeni se 270 milioni evra od EBRD, EIB i grant od IPA-fondovite na EU. Spored sostojbite na teren, 227 kilometri vo zemjava se avtopati{ta. Na oficijalnata internet-stranica na Makedonija pat, pak, pi{uva deka samo 131,5 kilometri se avtopati{ta. Vo regionalnata mre`a, 2.628 kilometri se asfalt, a 506 kilometri makadam i zemja.

KINA GO IMA NAJDOLGIOT MOST VO SVETOT a Kinezite im bea potrebni samo ~etiri godini za da go izgradat ~udoto dolgo N 42 kilometri. Mostot Qingdao Haiwan ~ine{e neverojatni 60 milijardi evra.

Kineskoto arhitektonsko ~udo, locirano vo pokrainata [andong na istokot na Kina, be{e otvoren minatiot ~etvrtok. Ovoj most e najdolg vo svetot, za pet kilometri podolg od mostot na ezeroto Pontchartrain Causeway vo amerikanskata dr`ava Luizijana. Ima {est lenti, a se pretpostavuva deka po nego dnevno }e pominuvaat 30.000 avtomobili.

not po ga rasod

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

DEJVID PETREUS

Navigator NE IM BE[E DENOT

SALI BERIШA

MIHAJLO MANEVSKI

GORDANA JANKULOVSKA

nov direktor na Snegotanuva CIA od septemvri, a za glasa{e impresivno

idej}i zapalenite svetla atar }e ja pretvori u ja rasipaa radosta na B na vozilata 24 ~asa gi K Albanija vo centar za M ministerot za pravda so ~inat voza~ite pet milpriroden te~en gas, za {to se otvoraweto na Vi{iot up-

mnozinstvo vo Senatot, pa od Avganistan se seli vo Va{ington

vodat aktivni pregovori me|u dvete zemji za izgradba na terminal

raven sud, zatoa {to izleze deka eden kup rodnini na funkcioneri stanaa sudii

ioni evra, ministerkata za vnatre{ni raboti ima seriozen problem so Zakonot

Srbija gradi grandiozen most na Sava vo Osven avtopatot Skopje-Tetovo, NegotinoBelgrad, koj ~ini 120 milioni evra, visok Demir Kapija i skopskata obikolnica, e 200 metri i e najgolem most vo svetot so ne e izgradena nitu edna druga moderna edna “noga”, postavena 36 metri vo zemjata. delnica vo nezavisna Makedonija.

A – NEOSTVAREN PROEKT

ATI[TA IZGRADIJA A [TO MAKEDONIJA?!

Strategijata za izgradba na moderni avtopati{ta, koja ja primenuvaat nekolku zemji vo regionot, no ne i Makedonija, zna~i obezbeduvawe infrastruktura za razvoj na doma{nata industrija, privlekuvawe stranski investicii i zgolemuvawe na izvozot. Zemjite od porane{niot socijalisti~ki blok koi go sfatija toa, ostvarija najgolem ekonomski napredok. Makedonija ne e me|u niv SRBIJA Mostot na Sava atrakcija skapa 120 milioni evra Srbija verojatno e najblisku do Makedonija spored toa kolku bavno gradi avtopati{ta. Golemiot proekt go ma~at zastoi, pa Koridorot 10 nema da bide kompletiran do 2016 godina, {to e zadocnuvawe od 10 godini. Od pretprijatieto Koridor 10 tvrdat deka za {est godini se izgradeni 137 kilometri avtopat. Od Vladata velat deka sega imaat obezbedeno 1,2 milijardi evra za pati{ta i deka za dve godini }e se kompletira Koridorot 10.

Spored me|unarodnite standardi, vo Srbija ima tri avtopati{ta – od Belgrad do hrvatskata granica, Novi Sad-Belgrad-Gardeli~ka klisura i Ni{ kon Bugarija.

S$ u{te ne e gotov Horgo{Novi Sad (84 mil. evra, 110 km), koj treba da se otvori godinava. Se planira izgradba na avtopat od Belgrad niz [umadija i Novi Sad-Ruma-[abac (30 km, 30 mil. evra). Srbija gradi i grandiozen most na Sava vo Belgrad, koj ~ini 120 milioni evra. Visok e 200 metri i e atrakcija zatoa {to e najgolem most vo svetot so edna “noga”, postavena 36 metri dlaboko vo zemjata. Treba da bide gotov do krajot na godinata, a e dolg 969 metri i {irok 45 metri. ]e ima {est kolovozni lenti i dvostran kolosek za metro. Za eden ~as preku nego }e mo`e da pominat 12.000 vozila.

HRVATSKA Rekorder so 1.633,2 kilometri avtopat Hrvatska e rekorder vo regionot po izgradba na avtopati{ta. Poslednata delnica be{e otvorena minatata nedela, od Rav~e do Vrgorc, vo dol`ina od 10 kilometri. So nea avtopatot A1 od Zagreb do Vrgorc (posle Split) e dolg 467 kilometri. Na Vikipedija, Hrvatska va`i za zemja so najdobri avtopati{ta vo Evropa. Po~na da gi gradi vo 70-tite godini, a intenzivnata izgradba po~na vo 1995 godina i sega se vo dol`ina od 1.633,2 kilometri. Ima avtopat i od Zagreb do granicata so Slovenija (60 km), granicata so Slovenija do granicata so Srbija (306 km), Zagreb do granicata so Ungarija (97 km), granicata so Ungarija do granicata so BiH (88,1 km), od Bosiqevo do Rijeka (106 km) i drugi. Za godinava Hrvatski pati{ta planiraat da vlo`at 280 milioni evra vo izgradba na avtopati{ta.

KOSOVO Avtopat za povrzuvawe so Dra~ Tursko-amerikanskata kompanija Behtel i Enka go gradi avtopatot od Vrbnica preku Pri{tina do Merdara, vo dol`ina od 117 kilometri, koj }e ~ini 800 milioni evra. So ovoj avtopat Vladata dade jasen signal deka saka da gi razviva trgovskoekonomskite vrski so Albanija. Toj e nare~en “pat na nacijata” i }e ovozmo`i direktno povrzuvawe na Kosovo so pristani{teto

vo Dra~.

“Od deneska po~nuva golemata bitka za patot na na{ata zaedni~ka nade` za pobrz ekonomski razvoj, bidej}i ovoj avtopat direktno }e vlijae na `ivotot na na{ite gra|ani”, izjavi porane{niot kosovski pretsedatel, Fatmir Sejdiu.

Parite za investicijata }e se obezbedat od buxetot, privatizacijata i so meki krediti. Predvideno e avtopatot da bide gotov za dve godini.

ALBANIJA 1,2 milijardi evra za “koridorot na mirot” Albanija go izgradi avtopatot kon Kosovo vo 2009 godina. Negovata izgradba, koja trae{e dve godini, ~ine{e 1,2 milijardi evra, a delnicata e nare~ena “koridor na prijatelstvoto i mirot” i e vo dol`ina od 170 kilometri, od Dra~ do Kuke{. Ima 27 mosta i tunel vo dol`ina od 5,6 kilometri. Zna~itelen del od parite se obezbedeni od krediti od stranstvo.

Preku ovoj avtopat Albanija ne se povrza samo so Kosovo, tuku i so drugite zemji od Balkanot i centralna Evropa. Toj }e ovozmo`i pogolem napliv na kosovski turisti na albanskoto primorje, koi dosega godi{no ostavaa po 350 milioni evra.

BUGARIJA Do 2020 godina sedum novi avtopa-ti{ta Bugarija do 2020 godina }e ima sedum avtopati{ta i

sedum brzi pati{ta kako del od transevropskata patna mre`a, najavi Vladata.

Izgradbata na ovie pati{ta ~ini okolu tri milijardi evra, od koi EU }e obezbedi 80%, odnosno 2,5 milijardi evra. Parite se o~ekuva da bidat odobreni od Evropskiot parlament kon krajot na ovaa ili po~etokot na idnata godina. Bugarija vo ovoj proekt }e u~estvuva so 500 milioni evra.

Spored Vladata, vo izminatite 20 godini se izgradeni 177 kilometri avtopati{ta, a samo vo izminatite dve godini 52 kilometri. Vo izgradba se u{te 132 kilometri. Na krajot od 2011 godina treba da po~ne izgradbata na u{te 117 kilometri. Glaven proekt e delnicata Trakija, koja ja povrzuva Sofija so pristani{niot grad Burgas (34 km). Vo Bugarija ima 430 kilometri avtopat, od koi 310 kilometri se izgradeni pred 1990 godina. Premierot Bojko Borisov smeta deka so avtopati{tata vo zemjata }e dojdat i stranski investicii.

BOSNA I HERCEGOVINA Samo 40 kilometri avtopat Samo 40 kilometri avtopat ima vo Bosna i Hercegovina, od Saraevo do Kakaw. Ovaa zemja ima najnerazviena patna infrastruktura vo regionot. Vo tek e izgradbata na avtopatot Bawa Luka-Gradi{ka i KakawDrivu{a-Zenica. Se planira izgradba na avtopat od Sava, preku Saraevo i Mostar do Jadranskoto More.

3

POBEDNIK

NEMA LESNO DA SE OTKA@E

J

Ja izvojuva prvata od nekolkute golemi bitki vo koi treba da pobedi ako saka da se vrati na me|unarodnata politi~ka scena vo staroto ruvo.

Dominik [tros-Kan, porane{niot pretsedatel na MMF, obvinet za siluvawe sobarka vo eliten hotel vo Wujork, ve}e ne e vo pritvor.

Ponatamu }e se brani od sloboda, a negoviot advokatski tim so polna parea se podgotvuva za ro~i{teto na 18 juli.

Dali [tros-Kan }e doka`e deka obvinetieto za siluvawe e mestenka, zad koja ne stoi samo “obi~nata” sobarka od Gvineja, tuku drugi protivnici, ~ija cel e da ja spre~at mo`nosta toj da se kandidira za pretsedatel na Francija?

Faktot deka megaskandalot

DOMINIK [TROS-KAN izbi koga se bli`e{e rokot za prijavuvawe na kandidaturite za pretsedatel, otvori mnogu somne`i.

Otkako advokatite na [tros-Kan doka`aa deka mnogu od obvinenijata se la`ni, somne`ite se u{te pogolemi. Toa, verojatno, mu obezbeduva na [trosKan lesna borba vo sudnicata.

No, najte{kata mu ostanuva da se vrati vo politi~kiot `ivot vo Francija. Opstrukcii ima i od negovata, Socijalisti~ka partija, kade {to drugite vidoa prostor za istaknuvawe, a i od aktuelniot pretsedatel Nikola Sarkozi. Fakt e samo deka [tros-Kan nema lesno da se otka`e.

GUBITNIK

DEBAKL NA MAKEDONSKATA KULTURA

[

[amar za makedonskata kultura. Makedonskite umetnici minatata nedela do`iveaja vistinski debakl na scenata vo Francija, pri~inet od nivnoto pate{estvie kako od minatiot vek, na pat do Francija. Чlenovite na Orkestarot, Baletot i operskite solisti od Makedonskata opera i balet se soo~ija so nedopuslivi organizaciski problemi pri patuvaweto i smestuvaweto vo francuskiot grad Bezie, kade {to treba{e da nastapat so izvedba na grandioznoto delo “Karmina Burana”. No, toa ne se slu~i. Makedonskite muzi~ki i baletski umetnici, revoltirani od odnosot na Makedonskata opera i balet, ostanaa zad scenata i ja otka`aa pretstavata.

Ova pretstavuva sram za makedonskata kultura, koj ministerkata Elizabeta Kan~eskaMilevska ne smee{e da go

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA dozvoli. Ne mo`e organizaciski propusti, pri~ineti od pari~ni problemi, da bidat pri~ina za debakl na MOB. Ne mo`e makedonskata kultura da do`ivuva takov sram na me|unarodnata scena zatoa {to nekoj sakal da za{tedi sitna para na avionski bileti i hotelsko smestuvawe za umetnicite, vo isto vreme koga se tro{at milionski sumi na spomenici so koi treba da se ozna~i procvetot na makedonskata kultura.

Sramot i goleminata ne odat zaedno. Zatoa, ministerkata za kultura treba da snosi odgovornost i da go licira vinovnikot za skanadalot {to se slu~i vo Francija.

MISLA NA DENOT

FANTAZIJATA NEKOGA[ E POVA@NA OD ZNAEWETO

ALBERT AJN[TAJN, NAU^NIK

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

50,9% 52% 95

PROCENKI...

NIKOLA TODOROV

PADNAL INDEKSOT NA INDUSTRISKO PROIZVODSTVO VO KINA VO JUNI GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

E PADOT NA OVOJ INDEKS VO MAJ GODINAVA, SPOREDENO SO MAJ 2010 GODINA

DOLARI ZA BAREL SE PRODAVA[E SUROVATA NAFTA NA WUJOR[KATA BERZA VO PETOKOT, PORADI PADOT NA INDUSTRISKOTO ROIZVODSTVO VO KINA

minister za obrazovanie

PAZAROT NA TRUD BARA IN@ENERI Pobaruva~kata na pazarot na trud vo Makedonija za visokoobrazovni kadri od tehni~kite i prirodnite nauki e s$ pogolema. golema. Postoi visok stepen epen na disproporcija, bidej}i dej}i kaj mladite ima razena tendencija za izrazena izbor bor na zanimawa za koi e slab interesott na pazarot na trud i ~ii perspektivi se mo{ne skudni”, veli ministerot za obrazovanie Nikola Todorov.

Toj im pora~a na sitee mladi koi s$ u{te ne odlu~ile kade }e go prodol`at {koluvaweto, da se obratat vo Ministerstvoto i vo Agencijata za vrabotuvawe i daa pobaraat konkretni podatoci zaa sostojbaud i vrz ta na pazarot na trud dlu~at nivna osnova da odlu~at za svojata idnina.

P

DEN MEKKLINTOK IZVR[EN DIREKTOR NA KEMET ELEKTRONIKS

ZA EDNA GODINA ]E PO^NEME SO PROIZVODSTVO VO BUNARXIK SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

merikanskata kompanija Kemet elektroniks }e gradi fabrika za proizvodstvo na katalizatori vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Vo po~etokot }e investiraat 12 milioni evra, a vkupnata investicija treba da dostigne 25 milioni evra. Den MekKlintok, izvr{niot direktor na Kemet elektroniks vo intervju za “Kapital” veli deka ima realni mo`nosti za dvojno zgolemuvawe na prvi~no dogovorenata investicija vo zavisnost od razvojot na biznisot.

Vo prvata faza najavivte investicii od 12 milioni evra. Dali ve}e gi imate planirano prihodite vo prvite godini od proizvodstvoto?

U{te koga odlu~ivme da investirame znaevme deka }e po~neme kako “mali”, deka }e rasteme bavno, no sigurno. Vo prvata faza od investicijata imame predvideno od 50 do 60 milioni evra profit godi{no, no so potencijal, za pet godini da imame

A

Amerikanskata kompanija Kemet elektroniks e so sedi{te vo Ju`na Karolina. Ima svoi fabriki vo Bugarija i vo nekolku gradovi vo Evropa. Vo Makedonija investiraat poradi dobrata geografskata polo`ba na zemjata i ogromnite dano~ni povolnosti vo Bunarxik kontinuiran rast i da gi duplirame ovie brojki. Toa {to go proizveduvame e za potrebite na industrija, koja vo momentot e brzoraste~ka i navistina se nadevame deka }e ni se ostvarat proekciite. Za implementacija na prvata faza }e ni trebaat okolu tri godini, bidej}i vo prvata godina }e ja gradime fabrikata, a ostanatite dve godini se nadevame deka }e go postavime proizvodstvoto vo vistinska nasoka pri {to o~ekuvame na mese~no nivo da generirame profit od ~etiri do pet milioni evra. Znam deka site sakaat da zboruvaat za goleminata na investicijata i site sakaat da ~ujat golemi brojki, no jas sum siguren deka osven ako ne se slu~at nekoi nepredvideni ekonomski problemi, investicijata }e bide mogu pogolema otkolku taa {to ni e prvi~no dogovorena. Makedonija e mala ekonomija, a nie sme ubedeni deka na{ata investicija odgovara na taa golemina. Ako se

re{evme da gradime fabrika za avtomobilska industrija, na primer, koja sigurno }e bara{e vrabotuvawe na iljadnici rabotnici, mo`ebi }e razmislev u{te edna{ dali bi ja odbral Makedonija. [to be{e presudno da se odlu~ite da investirate vo Makedonija?

Vo po~etokot razmisluvavme i za drugi opcii, na primer, za Polska i Ungarija. Imame fabriki vo pove}e zemji vo Evropa, no presmetavme deka ovde tro{ocite za vodewe biznis se pomali. Prednost e geografskata polo`ba na Makedonija i toa {to imame fabrika vo Bugarija, od kade {to mo`e da doneseme kadar {to }e ni bide od golema pomo{ za po~etok, a proizvodstvoto {to }e go proizveduvame vo Makedonija }e go prodavame vo cela Evropa. Poradi ovie raboti i brzo ja donesovme odlukata za investirawe, i ne sakavme da tro{ime premnogu vreme na pregovori.

Toa {to go poso~ivte kako

gorlivo pra{awe okolu koe ste se dvoumele za investicijata e kvalifikuvana rabotna sila. [to se smeni vo me|uvreme?

Xonson Meti ni dade eden vid sublimat na vkupniot investiciski proces, no toa {to e klu~no za sekoja dr`ava vo koja se odlu~uvame da investirame e rabotnata sila.

Taka {to, prvo ne{to {to napravivme e toa {to donesovme grupa vraboteni na Kemet elektroniks, me|u koi ima{e i menaxeri i tehni~ki lica. Tie bea vo obikolka na tehni~kite univerziteti vo Makedonija, na Elektrotehni~kiot i Ma{inskiot fakultet, razgovaraa so studentite i so profesorite. Uvidovme deka ima potencijalen tehni~ki kadar i ve} e od narednata nedela }e po~neme da vrabotuvame.

Na po~etok }e vrabotime okolu pet klu~ni lu|e, menaxer za ~ove~ki resursi, generalen menaxer, finansiski direktor i sli~no, dodeka do krajot na godinata }e gi vrabotime i tehni~kite kadri. Celta ni e so izgradba da po~neme vedna{, a za edna godina otsega, da po~neme so proizvodstvo.

Vo re~isi site izve{tai na Svetska banka, Makedonija e poso~ena kako dr`ava so visoko nivo na korupcija i birokratska administracija. Dali stravuvate deka ovie nepogodnosti }e imaat vlijanie vrz va{iot biznis?

Rizikot od ovie nepogodonosti ve}e go presmetavme, zatoa {to fakt e deka vo koja bilo dr`ava da investiravme }e postoe{e nekakov rizik. Mo`evme da investirame vo nekoja zapadna dr`ava, ~lenka na EU, kade {to ima pomalo nivo korupcija, no kade {to ima povisoki tro{oci za vodewe biznis, i toa na{ata kompanija ne bi go izdr`ala. Nivoto na korupcija i administracija sekako treba da se podobri, iako smetame deka Makedonija dosega ima napraveno mnogu strukturni reformi. Faktot {to se odlu~ivme da investirame vo Makedonija e tokmu slobodnata ekonomska zona kade {to imame mnogu povolnosti i se razbira trudot {to go vlo`i Agencijata za stranski investicii da ni pomogne okolu odlukata.

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI ZK PELAGONIJA ]E GRADI MLEKARNICA VO @ABENI K Pelagonija }e gradi mlekarnica vo industriskata zona @abeni, za {to odborot na direktori na kompanijata odobri izrabotka na fizibiliti studija.

Studijata ja podgotvuva Centarot za istra`uvawe na Zemjodelskiot fakultet, a treba da bide gotova do krajot na mesecov. Istovremeno, ZK Pelagonija nara~uva izrabotka na fizibiliti studija isto taka od Centarot za istra`uvawe na Zemjodelskiot fakultet, za rekonstrukcija na sviwarskata farma i voveduvawe na nova tehnologija vo nea.

I za dvete fizibiliti studii ZK Pelagonija na fakultetot }e mu plati po 250.000 denari, odnosno vkupno 500.000 denari.

Z

@ITO VARDAR SO NAJGOLEM RAST VO TRGOVIJATA NA MALO ito Vardar minatata godina najgolem rast vo biznisot ostvaril vo segmentot trgovija na malo od 33,66%, se veli vo analizata na konsolidiraniot finansiski izve{taj na dru{tvoto. Biznis-segmentot `ivina i jajca minatata godina imal rast pogolemn od 29%, kako rezultat na reguliraweto na ponudata na pazarot preku izvoz na ednodnevni piliwa, dodeka biznisot so meso i suvomesni proizvodi, koj u~estvuva so pove}e od 50% od vkupnite prihodi e na pribli`no isto nivo kako i prethodnata godina.

“Najzaslu`en za odr`uvawe na ovoj kvantum na proda`bi e zgolemeniot sinxir na prodavnici za maloproda`ba niz republikava”, se veli vo analizata na konsolidiraniot finansiski izve{taj na @ito Vardar.

Kaj segmentot bra{no i leb, @ito Vardar ima opa|awe na realizacijata za 11,4%, {to kako {to objasnuvaat od kompanijata e predizvikano od enormno visokata cena na p~enicata, {to lani predizvikalo negativen finansiski rezultat vo mlinot i pekarnicata.

@

U[TE 500 TRANSPORTNI DOZVOLI ZA BELORUSIJA bezbedeni se dopolnitelni 500 transportni dozvoli za godinava za makedonskite prevoznici koi }e vr{at prevoz vo Belorusija. Dozvolite se obezbedeni na barawe od Ministerstvoto za transport i vrski, a pretstavuvaat nadopolnuvawe na redovnata kvota.

Od Ministerstvoto soop{tija deka na rabotniot sostanok na me{ovitata komisija, vo koja ~lenuvaat pretstavnici od Makedonija i Belorusija, odr`an vo Minsk na 30 juni i 1 juli godinava, e dogovoreno preliminarnata kvota na transportni dozvoli za prevoz na stoka za 2012 godina da iznesuva 1.500 bilateralno-tranzitni dozvoli i 100 dozvoli za prevoz vo i od treti zemji.

“So obezbedenite dopolnitelni kvoti se nadminuva eventualniot nedostig od dozvolite od soodveten tip, so {to se ovozmo`uva nadminuvawe na eventualniot nedostig od dozvoli i nepre~en prevoz na stoka od Makedonija vo Belorusija i vo Rusija, {to vo ovoj period od godinata osobeno e zna~ajno za prevozot na zemjodelski proizvodi i vlijae za nepre~en izvoz na ovo{je i zelen~uk od Makedonija kon ovie zemji”, velat od Minisiterstvoto za transport.

O

FEDERACIJATA NA FARMERI ]E RAZVIVA NOVA STRATEGIJA ederacijata na farmeri na Makedonija da izgradi makedonski model za zdru`uvawe na farmerite, koj }e bide primer za uspeh na zdru`uvawe i razvoj na zemjodelcite. Ova barawe go upatija u~esnicite na rabotilnicata organizirana od Federacijata, na koja bea pretstaveni revidiranite srednoro~ni strate{ki celi i o~ekuvanite efekti od nivnata primena.

Celta na rabotilnicata be{e da se slu{nat sugestiite na instituciite, nevladinite organizacii i na agenciite za toa kako Federacijata da go podobri svoeto funkcionirawe, da bide poefikasna i poprakti~na, so cel da izgradi silna organizacija od korist za zemjodelskiot sektor. Vizijata postavena vo poslednata strategija na FFRM e organiziran farmer kako dvi`e~ka sila za odr`liv razvoj na Makedonija.

“Sekoga{ se rakovodime od toa deka treba da gi napravime site napori da imame organizirana silna forma na farmerite zatoa {to e jasno deka eden farmer ne mo`e da postigne rezultati ako ne pripa|a vo organizirana struktura”, izjavi Marija \o{eva-Kova~evi} od FFRM.

F

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BAHURA: ZA POLSKA NE E PRA[AWE DALI, TUKU KOGA MAKEDONIJA ]E STANE ^LENKA NA EU a Polska ne e pra{awe dali, tuku koga Makedonija }e stane ~lenka na EU. [to pobrzo toa podobro, izjavi polskiot ambasador vo Skopje, Karol Bahura, vo petokot pred otvoraweto na izlo`bata “Polski plakat” vo multimedijalniot centar Mala stanica so {to oficijalno go obele`a po~nuvaweto na Polskoto pretsedatelstvo so Unijata.

Vo posledniot izve{taj za napredokot na Makedonija, dodade Bahura, jasno se veli deka pregovorite za ~lenstvo mo`e da po~nat vedna{ {tom se postigne dogovor okolu pra{aweto za imeto so Grcija. “]e prifatime sekakov dogovor me|u Skopje i Atina {to }e go postignat dvete strani i koj }e bide vo ramki na ON preporakite”, naglasi ambasadorot.

Spored nego, trite klu~ni prioriteti na polskoto pretsedatelstvo so EU vo slednite {est meseci, se evropskite integracii kako izvor za razvojot, sozdavawe bezbedna i otvorena Evropa so silna poddr{ka za pro{iruvawe kon Zapaden Balkan.

“Pro{iruvaweto na EU i ~lenstvoto na zemjite vo evroatlantskite integracii sekoga{ bile na vrvot na na{ata agenda, od 1989 godina. S$ u{te e taka”, re~e Bahura.

Z

NOVI PRAVILA ZA OSIGURUVAWE NA NEVRABOTENI LICA ite nevraboteni {to se prijavuvaat vo Agencijata za vrabotuvawe, }e popolnuvaat izjavi za ostvareni prihodi vo prethodnata godina, za da se opredeli dali }e pla}aat za sini kartoni od septemvri.

Obrascite }e gi popolnuvaat koga }e se javat na terminot opredelen za prijavuvawe vo Agencijata.

Semejstvata so nevraboteni {to imaat godi{ni prihodi od 132.000 do 182.000 denari, za sini kartoni }e pla}aat po 1.100 denari mese~no. Tie, pak, na koi godi{niot prihod im e povisok od 182.000, za sini kartoni }e pla}aat okolu 2.200 denari mese~no.

Studentite }e dobivaat sini kartoni preku roditelite, bez da se uplatuva dopolnitelno za niv. Semejstvata koi imaat barem eden vraboten ~len, nema dopolnitelno da pla}aat za sini kartoni, za{to tie i ponatamu }e bidat osigurani preku toj {to e vraboten.

S

IVANOV – STOJANOVSKI: MAKEDONIJA GO DOSTIGNA NIVOTO ZA POLNOPRAVNO ^LENSTVO NA NATO a sredbata, koja e del od zavr{nite konsultativni sredbi na pretsedatelot \orge Ivanov za izbor na nov na~alnik na General{tabot na ARM, pretsedatelot i aktuelniot na~alnik Miroslava Stojanovski razmenija mislewa za aktuelnite sostojbi vo makedonskata Armija, kako i za razvojnite i reformskite procesi.

Kako {to soop{ti Kabinetot na pretsedatelot na dr`avata, se razgovaralo i za misijata i zada~ite na ARM, pridonesot vo mirovnite misii, kako i idnite planovi i celi na Armijata. Pritoa bilo podvle~eno deka ARM e posvetena na prodol`uvawe na tranformaciskite procesi, so akcent na zgolemuvawe na interoperabilnosta so NATO i pridonesot vo zdru`enite operacii.

Na sredbata be{e povtoren i zaklu~okot deka Republika Makedonija gi postigna baranite reformi i go dostigna nivoto za polnopravno ~lenstvo vo NATO, a vlezot vo Severnoatlanskata alijansa ostanuva vrven prioritet na makedonskata nadvore{na i bezbednosna politika, se veli vo soop{tenieto. Konsultaciite na pretsedatelot na Republika Makedonija za imenuvawe nov na~alnik na General{tabot se vo zavr{na faza i izborot }e bide objaven na 18 avgust - Denot na Armijata.

N

600 ILJADI PREDMETI OD SUDOVITE ]E GI “ZATRUPAAT” VO RABOTA NOTARITE I IZVR[ITELITE udovite stanaa polesni za 600 iljadi predmeti, no ne poradi nivnata a`urnost i re{avawe na predmetite, tuku poradi stapuvaweto na sila na Zakonot za parni~na postapka, spored koj, sudski izvr{ni i predmeti povrzani so platni nalozi se prefrlat do izvr{itelite ili notarite, a pari~nite kazni za prekr{oci i krivi~ni dela vo nadle`nost na Upravata za javni prihodi. Za ministerot za pravda vo zaminuvawe, Mihajlo Manevski, so ovaa reforma postignata e celta a toa e efikasnost na sudovite.

“Soglasno so zakonskite izmeni, sudovite od deneska ne se nadle`ni da postapuvaat po izvr{nite predmeti, tuku tie po nalog na doveritelot }e gi dostavuvaat do izvr{itel ili notar, zavisno od toa vo koja faza e postapkata. Dostavuvaweto treba da zavr{i do 31 dekemvri godinava, a dokolku vo ovoj period od {est meseci doveritelot ne pobaral od sudot da go dostavi predmetot do izvr{itel ili notar }e se smeta deka go povlekol predlogot za izvr{uvawe”, pojasni Manevski.

Rastovaruvaweto na sudovite od predmeti ja doveduva vo pra{awe opravdanosta od postoeweto na 13 sudovi vo Makedonija so osnovna nadle`nost koi imaat fond na predmeti za rabota samo eden mesec. No, spored Manevski, ovie sudovi ne treba da bidat transformirani vo oddelenija, tuku treba da prodol`at da im slu`at na gra|anite.

S

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

AMBASADOROT NA SAD, FILIP RIKER, GO ZAVR[I MANDATOT

ZAMINUVAM, NO OSTANUVAM PRISUTEN VO MAKEDONIJA GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

obar den Makedonijo. Ne znam dali po devet godini s$ u{te mo`am da zboruvam makedonski.

Mnogu sum sre}en {to mo`am da se vratam vo Makedonija i blagodaren sum za toloto dobredojde”, bea prvite zborovi so koi amerikanski ambasador vo zemjava, Filip Riker, & se obrati na javnosta i toa na makedonski jazik, vedna{ po pristignuvaweto vo Makedonija na aerodromot Aleksandar Veliki. Denes, tri godini podocna, Riker zaminuva so porakata deka saka da ja vidi Makedonija kako “fina i zdodevna zemja” so koja ramo do ramo }e gi re{ava globalnite problemi vo svetot.

Vo svoeto trigodi{no ambasadoruvawe, Riker ostanuva da se pameti kako eden od najglasnite ambasadori i pottiknuva~i za re{avawe na sporot so imeto. Barawata za intenzivirawe na pregovorite i kone~na odluka za re{avawe na dvodeceniskiot spor bea del od sekoja izjava na amerikanskiot ambasador.

Za `al, toj }e ja napu{ti zemjava, bez da go do~eka eventulanoto re{enie na sporot me|u Skopje i Atina.

No, od druga strana, tokmu vo negoviot mandat pregovorite go dostignaa najvisokiot intenzitet, koga razgovorite od potkovitelstvo na OON se prefrlija na direktni sredbi me|u makedonskiot i gr~kiot premier.

Osven imeto, Riker be{e golem zalo`nik i za ispolnuvawe i celosna imlementacija na Ohridskiot dogovor.

Odr`uvaweto na dobrite me|uetni~ki odnosi vo zemjava bea visoko na agendata za vreme na trigodi{niot mandat na Riker. Toa go potvrduva i faktot {to po negova zasluga, koalicioniot partner na premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI, Ali Ahmeti, ostana vo Vladata, i pokraj serioznite zakani deka }e go napu{ti brodot na Gruevski.

Strate{koto partnerstvo

D

na SAD, soglasno so Riker, iker, osven preku politi~kata kata poddr{ka, se doka`a i preku reku ekonomskata pomo{ {to Amerika & ja dade na Makeakedonija. “Donaciite se dokaz okaz za na{eto partnerstvoo so Makedonija”, re~e Riker. ker.

Re~isi 24 milioni dolari lari amerikanska pomo{ be{e e{e donirana samo za vreme reme na trigodi{niot mandatt na Riker, ne zemaj}i gi predvid dvid donaciite i pomo{ta preku reku amerikanskite organizacii acii vo zemjava kako USAID. AID. Takvi se, na primer, 350.000 0.000 dolari doniranata oprema rema za Klinikata za detska hirurgija, pa s$ do 72.600 dolari lari visokiot grant za za{titaa na kulturnoto nasledstvo.

No, i toj od Makedonija nija zaminuva so visoki priznanianija. Institutot za demokratija atija i razvoj nagradata za liderstvo za 2010 godinaa mu ja dodeli tokmu na ambasaasadorot na SAD vo Makedonija, nija, Filip Riker. A zaminuva nuva i so dva zlatni medali. ali.

Edniot od strumi~kiot mitropolit g. Naum poradi osoben pridones i zalagawe we vo sevkupniot napredok ok i afirmacija na MPC– C– Ohridska arhiepiskopija, ja,

a drugiot od Crveniot krst na Makedonija.

Od Skopje, Riker zaminuva vo Belata ku}a da ja izvr{uva funkcijata vo kabinetot na Hilari Klinton kako zamenik-pomo{nik za ovoj del od Evropa. So toa i na novata funkcija vo Va{ington, toj povtorno }e bide direktno odgovoren za Makedonija.

Na negovoto mesto doa|a Pol Volers, iskuen ambasador i ve}e poznat dipl d ipl omat za Makedonija.

ZA ATINA PROMAKEDONEC, OMAKEDONEC ZA SKOPJE PROGRK bvinuvawata za toa na koja strana stoi ambasadorot Filip Riker go sledea u{te od negovoto nazna~uvawe za funkcijata ambasador vo Makedonija, pa s$ do negovoto zaminuvawe. Odlukata na amerikanskiot Senat da go odobri akreditiraweto na Riker kako amerikanski ambasador vo zemjava ostana neizvesno do samiot kraj. Del od gr~kite mediumi, pred pristignuvaweto na Riker vo zemjava pi{uvaa deka na zatvorena sednica, dvajca senatori go postavile pra{aweto za promakedonskata pozicijata na Riker, poradi {to pobarale da se zamrzne negovoto nazna~uvawe.

Vo Skopje, pak, na samo nekolku meseci pred negovoto zaminuvawe, eksambasadorot Risto Nikovski, koj vo toj moment rabote{e kako sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot, \orge Ivanov, preku kolumna direktno go obvini Riker za me{awe vo vnatre{nata politika na zemjava i pobara negovo itno proteruvawe.

Vakvite komentari na Nikovski, Riker gi prokomentira kako “besmisleni igri”, istaknuvaj}i u{te edna{ deka “SAD e najgolem strate{ki prijatel na Makedonija”.

O

[TO RE^E RIKER ZA: 1. “SKOPJE 2014” “Ne sakam da go komentiram ovoj proket na Vladata. Odluki za vakvi proekti i za koristewe na vakvi sredstva treba da bidat doneseni od Makedoncite.”

2. IMETO “Da be{e do SAD problemot so imeto dosega }e be{e re{en. No, toa e problem {to treba da go re{at liderite na Skopje i Atina.”

3. IDENTITETOT “Va{ata kultura i identitet }e bidat sekoga{ va{i, i toa nikoga{ ne se menuva.”

4. ODNOSITE ME\U MAKEDONIJA I SAD “Makedonija nema podobar prijatel od SAD.”

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

CRVENKOVSKI REIZBRAN ZA PARTISKI [EF

ISTIOT LIDER ZA ISTO TEMPO PONATAMU!

Vrvot na SDSM se sobra vo Bitola za da zaklu~i deka partijata e na vistinskiot pat. Zborovite “ostavka” i “poraz” ne se spomenaa, a prioritet za vo idnina e zaklu~okot deka vo momentot na SDSM najmalku mu e potrebno vnatre{no razedinuvawe KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

DSM ostvari odli~en izboren rezultat i rakovodstvoto treba da dobie poddr{ka da prodol`i ponatamu so isto tempo. Ova e zaklu~okot od 13-tiot kongres koj partijata go odr`a v~era vo Bitola, a na koj od vkupno 709 delegati prisustvuvaa 550. Najavite bea deka na tajnoto glasawe, koe po~na docna poladneto, Branko Crvenkovski }e bide reizbran za lider, a doverba }e se izglasa i za ~lenovite na Centralniot i Nadzorniot odbor.

Izvori od rakovodstvoto na partijata brifiraa deka glavniot zaklu~ok bil oti vo momentov na SDSM najmalku mu e potrebno vnatre{no razedinuvawe i deka ne smeat da si go dozvolat luksuzot na pojava na vnatre{ni krila i nezadovolni strukturi, otkako poslednite denovi po mediumite ima{e izjavi na vidni ~lenovi koi otvoreno zboruvaa za problemite na partijata, za porazot {to go do`iveaja na izborite i za pri~inite za nego. Za ovie problemi v~era javno nikoj ne zboruval. Site diskusii, kako {to informiraa partiski izvori, pominale konstruktivno, vo nasoka na zasiluvawe na vnatre{noto edinstvo, pa zborovite odgovornost, ostavki i poraz ne se ni spomenale.

Sekretarot Andrej Petrov go imal prvi~noto izlagawe, vo koe vo polovina ~as nabrojuval {to s$ e uspeh za partijata, koja na ovie izbori poka`ala deka e “stegnata” i “na vistinskiot pat”. Spored nego, 370.000 glasa, kolku {to osvoija, bile nadvor od nivnite o~ekuvawa. Petrov pobaral pogolema diskrecija od ~lenstvoto. Vo svojot govor toj ka`al deka site diskusii treba da se vodat vnatre, na partiski sostanoci, a

S

Izbornite rezultati za ~lenstvoto na SDSM ne se poraz. Liderot Branko Crvenkovski e reizbran za da prodol`i so isto tempo! za vnatre{nite sostojbi da ne se brifiraat mediumite.

Iako vo poslednite denovi nekolku funkcioneri otvoreno zboruvaa za problemite na partijata i nemaweto vizija, Petrov ne spomenal otvoreno niedno ime.

Gradona~alnikot na Ohrid, Aleksandar Petreski, koj govorot go po~nal so pozdrav do novoizbranite pratenici, vo koj im pora~al “mandatot da im zavr{i {to pobrzo” (pa, del od niv ne sfatile deka toj misli na predvremeni izbori), ja otvoril opcijata za formirawe koalicija so albanska partija u{te pred lokalnite izbori.

Gradona~alnikot na op{tina Karpo{, Ste v~ e J a k i m o vski, ka`al deka SDSM na izborite napravile s$ {to mo`ele: “Protiv nas imavme gangsteri, koi ne {tedea sredstva za da pobedat”, rekol Jakimovski.

Diskusijata prodol`ila vo nasoka na detektirawe na slabostite koi ne dozvolile, kako {to tie smetaat, uspe{nata kampawa da vrodi so pobeda: “Za~uduva~ki slabi rezultati imavme vo ruralnite sredini, kade {to iako pogolem del od naselenieto se soo~uva so siroma{tija, povtorno glasa{e za VMRO–DPMNE”, veli partiski izvor.

No, i za ovoj neuspeh odgovornosta ja gledaat vo vladeja~kata partija, koja koristej}i gi parite od kreditot od MMF vo posleden moment delela subvencii.

Na kongresot ne se otvorile seriozni debati za idnite

strategii zatoa {to, pred s$, se vr{ela analiza za pominatoto.

Pred kongresot ima{e sednica Centralniot odbor na partijata, koja prakti~no pomina bez debata. Tamu se povtorila slikata od sednicata na CO vo Skopje po izborite, na koja Petrov govore{e za uspehot od nad 50% pove}e glasovi vo odnos na izborite vo 2008 godina.

RADMILA [EKERINSKA Ka`ala deka }e glasa za doverba na aktuelnoto rakovodstvo zatoa {to toa “e dol`nost kon glasa~ite koi ja dadoa doverbata za SDSM”.

ANDREJ PETROV Sekretarot Petrov pobaral pogolema diskrecija od ~lenstvoto - site diskusii da se vodat na partiski sostanoci, a za vnatre{nite sostojbi da ne se brifiraat mediumite. Iako vo poslednite denovi, nekolku funkcioneri otvoreno zboruvaa za problemi vo partijata i nemawe vizija, no Petrov ne spomenal niedno ime

BLOKIRANA RABOTATA NA MEDIUMITE

VESNICITE OD PERO NAKOV BB IZLEGOA ZA POSLEDEN PAT MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

zlegoa poslednite broevi na vesnicite “Vreme”, [pic” i “**** e re”.

Vikendov za posleden pat pe~atenite mediumi od Pero Nakov bb bea vo proda`ba.

Menaxmentot na firmata Plus produkcija, ~ija smetka Upravata za javni prihodi ja blo-kira{e zaradi naplata na dolg od eden milion evra, ne najde na~in za niven opstanok.

So cel novinarite i ostanatiot del od ekipata, ~ij broj iznesuva okolu 150, da ne se dr`at i ponatamu vo ovaa, kako {to velat agoni~na sostojba, mediumite }e prestanat

I

da se pe~atat.

“Fizi~ki e nevozmo`no pove}e da izleguvame. Materijal }e ima{e za u{te nekolku denovi. No, re{ivme vikendov da izleze posledniot broj so cel da ne se trupaat pove} e tro{oci”, veli glavniot i odgovoren urednik na “[pic”, Branko Geroski.

Kako {to doznavame, i pokraj toa {to del od novinarite od vesnikot “Vreme” ne se soglasile da go odrabotat posledniot den bil postignat dogovor vesnikot da izleze od pe~at. So izleguvaweto na poslednite broevi site vraboteni zaminuvaat na prinuden kolektiven odmor.

Del od novinarite od “[pic” }e prodol`at da rabotat za

portalot “Plusinfo” kade {to i dosega honorarno pi{uvaa.

Uredni{tvoto se nadeva deka vo idniot mesec }e prodol`at naporite za iznao|awe re{enie za restartirawe na vesnicite, naplata na dolgot ili nivno prodavawe.

“Zainteresirani subjekti za kupuvawe na vesnicite ima.

Problemot e vo toa {to nie sme vo momentov rizi~en partner za nekoj da investira vo nas. Potencijalnite kupuva~i gi odvlekuva faktot {to nikoj ne mo`e da ja presmeta to~nata suma koja {to ja dol`i Plus produkcija, dodava Gerovski.

Vrabotenite vo mediumite nemaat zemeno plata za

7

mesecite maj i juni. Narednite nekolku denovi vo dogovor so UJP }e bidat napraveni napori da im bide ovozmo`eno isplata na barem edna plata.

Dokolku vo narednite ~etirieset dena UJP ne uspee da go naplati dolgot firmata Plus produkcija }e otide vo ste~aj.

A1 televizija, koja isto taka e soo~ena so re{enie za naplata na dolg kon UJP vo visina od 9 milioni evra, od denes poradi racionalizirawe na tro{ocite }e po~ne da emituva informativna programa vo traewe od 10 minuti. Okolu 20 vraboteni, pak, se isprateni na prinuden odmor.

NOVINARITE DENESKA NA PROTEST VO “PET DO 12” indikatot na novinarite i mediumskite rabotnici i Zdru`enieto na novinarite deneska, simboli~no vo “pet do 12”, }e organiziraat mar{ vo znak na solidarnost so poslednite slu~uvawa na mediumskata scena: dvata otkazi vo “Utrinski vesnik” i zgasnuvaweto na vesnicite od Pero Nakov bb.

“Ova e samo povod, a pri~inite se mnogu - poradi kolegite koi se prinudeni ili izmameni da potpi{at otkaz u{te pri vrabotuvaweto i preku no} da bidat izbrkani, tie koi so meseci ne zemale plata, honorarcite koi go nosat najgolemiot tovar na rabotata, dopisnicite, celiot tehni~ki personal, direktnite uceni i atmosfera na strav koja vladee vo site mediumi i na kraj poradi nepo~ituvaweto na Zakonot za rabotni odnosi”, izjavi Tamara Чausidis, pretsedatel na Sindikatot.

Taa istakna deka mar{ot e namenet i za tie koi nema da izlezat, no najmnogu za rabotodava~ite, na koi im pora~uvaat deka Sindikatot pove}e nema da bide bezglasen izvr{itel, tuku partner za odlukite koi gi zasegaat novinarite.

“Ova e dobra mo`nost novinarskiot esnaf da se obedini i za moment da zaboravime na razlikite so cel za{tita na na{ite prava i dostoinstvoto na profesijata. Nelegalnite otkazi nema da n$ zamol~at i `estoko }e reagirame, koristej}i gi site legalni sredstva”, re~e pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, vo povikot do mediumskiot esnaf za poddr{ka na protestniot mar{.

Od Sindikatot i ZNM uka`uvaat deka ekskluzivnosta na mar{ot ja nema nitu eden medium, tuku toj e alarm za solidarnost do novinarite, a i do instituciite i rabotodava~ite, deka zakonite mora da se po~ituvaat.

ZNM vo petok ostana i bez ~lenovite na Sovetot na ~esta, koi kolektivno si podnesoa ostavka poradi "nezainteresiranost na Zdru`enieto za nadminuvawe na ograni~uvawata so koi se soo~uva Sovetot na ~esta".

Spored niv, principite na Kodeksot na novinari beskrupulozno se kr{at, a novinarite ne poka`uvaat sila da se izborat za profesijata.

“Kolektivnata ostavka na ~lenovite na Sovetot na ~esta e i znak na protest za sostojbata vo koja se najde makedonskoto novinarstvo, koe stana celosen zalo`nik na interesite na sopstvenicite na mediumite i na ostanatite centri na mo}, glavno na politi~kite partii, namesto da & slu`i na javnosta i na vistinata”, se veli vo soop{tenieto na Sovetot. Чlenovi na Sovetot na ~esta bea novinarite Ida Protuger, Ivan Bla`evski, Aleksandar Чomovski, Sawa Vasi}, Katerina Bla`evska, @arko Jordanoski i Adnan Hajdari.

S

JANKULOSKA OD MVR SE SELI VO MNR!? inisterkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, najverojatno }e bide sledniot minister za nadvor{ni raboti, brifiraat za “Kapital” izvori od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

Istite izvori, potvrduvaat deka najgolemata dilema za toa koj }e go prezeme kormiloto so ovoj resor, e me|u sovetnikot na premierot Nikola Gruevski, Andrej Lepavcov, i ministerkata Jankuloska. No, istite izvori velat deka, sepak, Jankuloska e najseriozniot kandidat.

Inaku, kako mo`ni naslednici na foteljata na Milo{oski, bea spomenuvani i dosega{niot vicepremier za evrointegracii, Vasko Naumovski, kako i ambasadorot na Makedonija vo SAD i pregovara~ za imeto, Zoran Jolevski.

Kako {to najavi Milo{oski, ovaa nedela Gruevki }e go soop{ti negoviot naslednik.

M

TI: NIZA NEZAKONITOSTI VO APSEWETO NA QUBE BO[KOSKI o javno prezentiraniot spektakl na apseweto na Qube Bo{koski javnosta be{e svedok na pogre{na primena na pravilata od zakonite i od kriminalistikata za obezbeduvawe na dokazite, kako i na povreda na prezumpcijata na nevinost, ocenuva Transparensi interne{nl – Makedonija vo posleniot izve{taj “Veruvale ili ne”.

“Postojat mnogu okolnosti koi ova postapuvawe go pravat nezakonsko isto kako i tie navodni dokazi. Zatoa, i po celi tri nedeli od apseweto na Bo{koski s$ u{te nema nikavi indicii, na primer, za {to ova lice li{eno od sloboda e osomni~eno i koga }e bide obvineto. Da ne govorime za toa vrz osnova na koi dokazi”, veli pretsedatelkata na TI – Makedonija, Sla|ana Taseva.

Taa poso~i deka slu~ajnosta vo postavuvaweto na kamerite i izborot na mediumite isto taka }e bide ocenka na nezavisnoto sudstvo, kako i deka ne mo`e da se odbegne postapuvaweto na istra`nite sudii vo sprega so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, pri izrekuvawe i sproveduvawe na posebni istra`ni merki.

Osven slu~ajot na Bo{kovski, del od analizata na Transparensi bea i spisocite obajveni za vreme na poslednite parlamentarni izbori. Ocenkata na ovaa organizacija e deka instituciite ne postapuvale dosledno vo ovoj slu~aj.

V

8

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI ZA DVA MESECA TREBA DA SE LEGALIZIRAAT U[TE 250.000 DIVOGRADBI amo 40.758 barawa za legalizacija na divogradbite do petokot podnele gra|anite, od stapuvaweto vo sila na Zakonot za tretman na bespravno izgradenite objekti. Od niv ve}e se re{eni 1.865 barawa, a najgolem broj od zavr{enite predmeti ima vo Prilep. Iako rokot za podnesuvawe barawe za legalizacija istekuva za dva meseci, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, uveruva deka do istekuvawe na rokot gra|anite }e pobaraat legalizacija na u{te 250.000. Vo sprotivno, objektite }e se urivaat.

“Vo Makedonija ima eden fenomen kade {to i pri privatizacijata na grade`noto zemji{te najgolem broj aplikacii se podnesoa vo poslednite desetina dena.

Istoto se slu~uva{e i pri otkupot na op{testvenite stanovi. Zatoa gi povikuvame gra|anite da podnesat barawe, iako gi nemaat potrebnite dokumenti, neka ne gi ~ekaat poslednite denovi, bidej}i fakt e deka ima pove}e od 300.000 divogradbi, a geodetskite firmi ne mo`at da izgotvat tolku golem broj elaborati”, re~e Janakieski.

Na 3 septemvri istekuva zakonskiot rok, po koj nema da mo`e da se legaliziraat divogradbite. Od Ministerstvoto za transport ve}e pobarale od ZELS i op{tinite da vrabotat dopolnitelen broj lu|e za da mo`e da se primaat pove}e aplikacii.

Za legalizacija na divogradbite, potrebni se tri dokumenti, uverenie za dr`avjanstvo ili kopija od li~na karta, dokaz za priklu~ok na komunalna infrastruktura i geodetski elaborat.

S

SAMO BEROVO POBARALO DA UPRAVUVA SO DR@AVNOTO ZEMJI[TE erovo e edinstvenata op{tina koja podnela barawe za da dobie ovlastuvawe za da upravuva so dr`avnoto grade`no zemji{te. Vo Ministerstvoto za transport i vrski velat deka vo momentot Komitetot za upravuvawe so neizgradenoto grade`no zemji{te ja razgleduva aplikacijata, a odlukata }e ja donesat otkako }e se formira novata vlada.

“O~ekuvam predlogot da bide dostaven do novata vlada, taka {to op{tina Berovo }e mo`e da po~ne da upravuva so grade`noto zemji{te”, veli Mile Janakieski, minister za transport i vrski.

Kako {to ve}e objavi “Kapital”, ostanatite op{tini s$ u{te nemaat izgotveno ednogodi{na programa za upravuvawe so grade`noto zemji{te, {to e vtoriot klu~en uslov za op{tinite da mo`at samostojno da menaxiraat so dr`avnite parceli. [tip i Strumica ve}e se po`alija deka s$ u{te ne mo`at da ja dobijat bazata na podatoci od Ministerstvoto za transport i vrski za da go izgotvat godi{niot izve{taj za upravuvawe so zemji{teto.

Ministerot, pak, tvrdi deka sekoja op{tina {to bara informacii, istite gi dobiva vo rok od eden ~as.

Spored Ministerstvoto, dosega 48 op{tini obezbedile soodveten broj vraboteni ovlasteni za vodewe na postapkata za otu|uvawe i davawe pod zakup na grade`noto zemji{te. Janakieski veli deka nekoi op{tini ve}e se vo faza na implemetacija na sistemot za elektronska proda`ba na grade`no neizgradeno zemji{te. Dodeka op{tinite ne dobijat pravo da upravuvaat,so dr`avnoto grade`no zemji{te, toa ostanuva vo racete na Ministerstvoto.

B

SOFTVER ZA KONTROLA NA TROШOCITE VO JAVNITE OBJEKTI

OPШTINITE ]E MORAAT DA [TEDAT ENERGIJA

Ako 50% od objektite vo zemjava stanat energetski efikasni, so potro{uva~ka od 35 kilovat~asovi na metar kvadraten, godi{no }e za{tedime tolku struja kolku {to dava eden blok vo REK Bitola KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

p{tinite dobija softver za energetska efikasnost koj treba redovno da ja sledi potro{uva~kata na energija vo site javni objekti. Monitoringot na potro{uva~kata na elektri~na i toplinska energija }e gi primora op{tinite da stavat kraj na nedoma}inskoto tro{ewe na energijata i da ja zgolemat svesnosta deka investiciite vo energetska efikasnost se neophodni.

Istra`uvawata poka`uvaat deka od vkupnata potro{uva~ka na energija vo Grad Skopje, duri 40% otpa|a na javnite objekti. Programata na ON za razvoj (UNDP) vo sorabotka so distrib-

O

uterot na elektri~na energija, EVN Makedonija, i distributerot na toplinska energija, Toplifikacija, napravija softver koj treba da ja evidentira potro{uva~kata na energija vo javnite objekti i da gi detektira pri~inite za visokata potro{uva~ka.

Softverot sodr`i dve bazi na podatoci, ednata e za istoriska potro{uva~ka na energija, koja vklu~uva pove}e od 600 objekti, a drugata e so klimatolo{ki podatoci koi se potrebni za da se presmetaat energetskite karakteristiki na objektite i amortizacijata.

“So samoto vospostavuvawe na sistemot, site direktori i slu`benici vo op{tinite }e znaat deka nekoj ja nadgleduva potro{uva~kata i so toa }e po~nat podoma}inski da gi odr`uvaat javnite objekti.

O~ekuvam ve}e slednata grejna sezona

potro{uva~kata na energija da se namali za 10%-15%.

Dobrata strana na sistemot e {to }e gi identifikuva site objekti koi tro{at premnogu energija”, veli Ilija Sazdovski, rakovoditel na sektor za energetska efikasnost vo UNDP. Sazdovski dodava deka sekoja op{tina mora da ja sledi potro{uv~kata na energija, da izgotvi plan za energetska efikasnost i edna{ godi{no da ja izvesti Agencijata za energetika za potro{enata energija.

Ako se analiziraat podatocite, Makedonija vo prosek tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji. Koga zboruvame za primenetite merki za energetska efikasnst, Makedonija e pod evropskite zemji, no i pod Grcija, Srbija, Hrvatska. Za{tedata na

energija }e ja rastovari REK Bitola, pomalku }e uvezuvame energensi i pomalku }e ja zagaduvame `ivotnata sredina.

“Objektite vo zemjava godi{no za zagrevawe tro{at me|u 120-150 kilovat~asovi po metar kvadraten, a vo Evropa potro{uva~ka e 35 do 50 kilovat~asovi.

Grejnata sezona kaj nas trae 180 dena, a vo Evropa 270.

Ottuka proizleguva deka nie tro{ime duri pet pati pove}e energija na metar kvadraten vo sporedba so razvienite zemji od Evropa.

Ako 50% od objektite vo zemjava stanat energetski efikasni, so potro{uva~ka od 35 kilovat~asovi energija na metar kvadraten, godi{no }e za{tedime tolku kolku {to dava eden blok vo REK Bitola”, objasnuva Jordan Vojneski, energetski ekspert.

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

POZITIVNA SORABOTKA NA MOJA KARIERA I PROKREDIT BANKA

DESET OD 15 PRAKTIKANTI STANAA DEL OD TIMOT NA PROKREDIT BANKA

Praktikantskata rabota vo Makedonija ne e samo zakonska obvrska za studentite. Taa, dokolku e pravilno organizirana i realizirana, e golema {ansa za makedonskite kompanii na ednostaven na~in da selektiraat i regrutiraat mlad kadar, a voedno pretstavuva golem benefit za studentite koi po diplomiraweto baraat rabota. Iskustvoto na ProKredit banka vo ovaa nasoka e pozitivno, sekako preku realizirawe na nivnata Programa za mladi bankari osega, ProKredit banka re zultira{e so ve}e edna uspe{no realizirana programa za praktikantska rabota, a vtorata e vo tek. Vo ramkite na prvata grupa od Programata za mladi bankari, od 15 praktikanti na krajot na programata bankata vraboti 10 od niv, tie koi gi ispolnija o~ekuvawata i poka`aa najdobri rezultati.

“Vo momentov sme na sredinata so realizacija na vtorata programa koja ima 13 praktikanti, a nekade vo vtorata polovina na mesec juli planirame da ja po~neme i tretata Programa za mladi bankari.

Planirame godi{na realizacija na ~etiri programi so po 20-ina praktikanti.

Od dosega{noto iskustvo mo`eme da ka`eme deka Makedonija raspolaga so mnogu ambiciozni kadri koi navistina sakaat da nau~at

D

ne{to novo i da se steknat so dopolnitelno znaewe”, veli Ognen Graorkovski od ProKredit banka.

Sorabotkata i poddr{kata na Moja kariera vo domenot na promocija na praktikantskata programa, zgolemuvawe na bazata na aplikanti e od isklu~itelno golemo zna~ewe za bankata. Inaku Moja kariera e programa vospostavena vo 2009 godina so finansiska poddr{ka od Proektot na USAID za konkurentnost, ~ija glavna misija e da se sozdadat mo`nosti za vrabotuvawe na mladi lica, i da se spoi ponudata i pobaruva~kata na talentirana kvalifikuvana rabotna sila.

“Ovoj na~in na rabota so praktikanti preku Programata za mladi bankari ni ovozmo`uva poefikasen proces na regrutirawe, a voedno i polesno adaptirawe na kandidatite koi doa|aat od ovaa programa na rabotnoto mesto vo sporedba so tie

koi se direktno vraboteni.

Praktikantite pokraj teoretskoto iskustvo i dopolnuvawe koe go steknuvaat vo ramkite na programata, imaat mo`nost poblisku da se zapoznaat so pogolemiot del od sektorite i rabotnite

ZA POGOLEM IZVOZ VO EVROPSKATA UNIJA

FARMERITE DA SE ZDRU@AT, NAMESTO DA SI KONKURIRAAT! Agrobiznismenite da se zdru`at, namesto da si konkuriraat eden na drug, pora~a profesorot Mile Pe{evski, na promocijata na Regionalnoto zdru`enie za menaxirawe so zemjodelski proizvodi i agroturizam SELL MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

rofesorite }e gi zdru`uvaat agrobiznismenite od regionot, so pomo{ na novoformiranoto regionalno zdru`enie za menaxirawe so zemjodelski proizvodi i agroturizam SELL. Profesorot od Zemjodelskiot fakultet, Mile Pe{evski, veli deka celta na zdru`enieto e da im pomogne na site koi se direktno zasegnati so problemite na zemjodelskoto proizvodstvo i toa da postigne pogolemi profiti.

“Sakame da gi nau~ime zemjodelcite da stanat agromenaxeri, da go menaxiraat pazarot na zemjodelski proizvodi. Od druga strana, da im pomogneme i na firmite za prerabotka, vo delot na plasmanot, so cel pogolem profit vo svoeto rabotewe. Nie profesorite od regionot, zaedni~ki }e organizirame rabotilnici

P

za usvojuvawe na novi tehniki i metodi za plasman na zemjodelskite proizvodi vo regionot i vo zapadnoevropskite zemji”, veli Pe{evski.

Spored nego, vo regionot, a glavno vo Makedonija, zemjodelcite ne gi poznavaat osnovnite elementi za standardiziran zemjodelski proizvod, odnosno proizvod so voedna~en zemjodelski kvalitet.

“Svesni sme deka ne mo`e 100% od vkupnoto proizvodstvo da bide prva klasa proizvod, no bi bilo dobro da dominira.

Toa zna~i da se prodava voedna~en proizvod za da postigne podobra cena na pazarot i da bide pokonkurenten. Za da se postigne toa, zemjodelcite i prerabotuva~ite treba da se zdru`at i da primenat evropski standardi na proizvodstvo i pakuvawe, za da se privle~e evropskiot kupuva~ da gi kupuva makedonskite proizvodi”, veli Pe{evski.

Spored nego, Makedonija ima prirodni predispozicii za kvaliteten proizvod, no dosega zem-

jodelcite si konkuriraa sosed so sosed, selo so selo ili firma so firma.

Zdru`enieto }e go razviva i agroturizmot. Za makedonskite sela da stanat atraktivni za strancite, selanite ne treba da gradat novi gradski ku}i na mestata na starite, tuku vo avtenti~en stil da gi obnovat starite ku}i, so {to }e gi primamat turistite da gi posetat, veli Pe{evski.

Rabotata na zdru`enieto }e se finansira preku ~lenarini, a toa }e konkurira i za finansirawe na proekti preku fondovite na Evropskata unija, vo delot na istra`uvawe na pazarot.

Zdru`enieto }e formira baza na regionalni podatoci vo Skopje, od kade {to potoa }e se distribuiraat vo site regioni vo zemjava. Vo zdru`enieto ~lenuvaat profesori, pretstavnici na instituciite i agrobiznimeni od Makedonija, Bugarija, Albanija, Kosovo, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Romanija.

tikantstvoto.

“Kako del od Programata za mladi bankari, imav intenziven {estmese~en trening, koj se sostoe{e od teoretski predavawa i prakti~na rabota vo ekspozitura so mentor. Vo tekot na obu-

pozicii vo bankata i nivnata prakti~na rabota, pa ottamu i mo`nosta podobro da osoznaat i tie i nie kako banka koe mesto najdobro }e odgovara za nivniot profil”, gi objasnuvaat od ProKredit pozitivnite efekti od prakK

O

M

E

R

kata imavme kontinuirana evaluacija i profesionalni nasoki za na{iot razvoj. Po zavr{uvawe na ovaa programa, mi be{e ponudeno vrabotuvawe vo bankata, koe so zadovolstvo go prifativ, a voedno mi be{e ~est da bidam del od ovaa banka koja navistina go ceni kvalitetniot kadar i kontinuirano investira vo negoviot profesionalen razvoj”, veli Vesna Velkova, novovrabotena vo ProKredit banka.

Od septemvri 2010 godina, Moja kariera e registrirana kako nevladina organizacija, a dosega ima ovozmo`eno praktikantski anga`mani za 1.821 mladi lu|e, od koi 345 go dobija svoeto prvo vrabotuvawe. Moja kariera ovozmo`uva anga`irawe na praktikanti i pomo{ pri vrabotuvawe, {to opfa}a intervjuirawe i selekcija na kandidatite i evaluacija na iskustvata od praktikantskata rabota.

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Kompanii / Pazari / Finansii

10

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

PREGLED VESTI

uvoz e 2,5 pati pogolem od izvozot. Toa zna~i deka na takov na~in dr`avata bi sobrala 2,5 pati pove}e pari otkolku dosega. Nie ne barame ne{to da se stimulira, tuku na krajot na godinata da se vrati toa {to e nezaslu`eno zemeno od izvoznicite i prenameneto za uvoznicite. Vo takov slu~aj, monetarnata politika, kakva i da bi bila, ne bi imala nikakvo vlijanie ni na uvozot ni na izvozot. Bez razlika dali kunata e 7,12 ili 20 vo odnos na evroto.

Koja normalna zemja bi ja precenila svojata valuta?

Samo taa ~ija cel e da se uni{ti realniot sektor. Valutnata klauzula vi doka`uva deka ni bankite ne veruvaat deka kursot na kunata e realen. Taa se voveduva tamu kade {to postoi strav od devalvacija.

Ba Bankarite odli~no znaat de deka kunata e preceneta.

Na Naselenieto isto taka znae.

Zat Zatoa i {tedi vo evra.

Dali Va{iot predlog za noDa vite “monetarni no`ici” vi vsu{nost e protekcionizam? vsu {to bi rekla Evropskata I{ unija na toa? uni Ne. Ova {to go imame 15 godini e protekcionizam na uvoznicite. Jas samo baram izedna~uvawe na uslovite. A znaete zo{to EU ne prigovara na ovoj protekcionizam? Zatoa {to apsolutno gi pokriva nejzinite interesi. Nejziniot interes e na turistite vo Hrvatska da im gi prodademe uvezenite proizvodi od EU. I taa monetarna politika tie sekoga{ }e ja stimuliraat i nagraduvaat. Zatoa i Rohatinski ja dobi Evropskata nagrada kako guverner na Narodnata banka.

Mislite deka Rohatinski lo{o raboti?

Jas mislam deka Rohatinski odli~no ja raboti svojata rabota. Toj ne raboti vo interes na industrijata, no toa ne e ni negova zada~a.

Toj po Zakonot za Narodna banka e odgovoren samo za stabilnosta na doma{nata

INFLACIJATA VO JUNI IZNESUVA 4,1% ro{ocite na `ivot vo juni godinava porasnale za 4,1%, sporedeno so istiot period lani.

Polugodi{nite podatoci, pak, poka`uvaat deka inflacijata iznesuva 4,4%, sporedeno so prvite {est meseci vo 2010 godina. Tro{ocite na malo, pak, vo juni godinava izneduvaat 4%, dodeka, pak, vo prvite {est meseci tie dostignuvaat 4,2%, vo sporedba so prvoto polugodie lani.

Inflacijata vo juni najmnogu se dol`i na rastot na cenite na hranata za 7,2%, na ogrevot i osvetluvaweto za 5,5%, i domuvaweto za 4,45%, sporedeno so cenite vo juni minatata godina.

Cenite na malo, pak, spored dr`vnata statistika, najmnogu porasnale kaj zemjodelskite proizvodi (8,2%), kaj prehranbenite proizvodi (7,3%), kako i kaj industriskoprehranbenite proizvodi 6,9%).

T

KOMUNA ]E ODR@I SOBRANIE NA AKCIONERI NA 25 JULI abrikata za kartonska ambala`a Komuna }e go odr`i godi{noto Sobranie na akcioneri na 25 juli godinava. Na Sobranieto }e se rasprava za usvojuvawe na standardnite to~ki na dneven red, kako {to se razgleduvaweto i usvojuvaweto na godi{niot izve{taj na dru{tvoto, usvojuvawe na godi{nata smetka i finansiskite izve{tai na Komuna, usvojuvawe na izve{tajot za raboteweto na nadzorniot i upravniot odbor na dru{tvoto, kako i prifa}awe na revizijata od strana na revizorskata ku}a Grant tornton.

Komuna minatata godina ja zavr{i so zaguba od 8,7 milioni denari. Prihodite od proda`ba na kompanijata se namaleni amaleni 117 milioni denari vo 2009 godina na 176 milioni denari lani, ili za 0,6%.

6%.

F

FORMIRANA RMIRANA GRUPACIJA NA UVOZNICI NA PNEVMATICI o ramki na Trgovska komora pri Sojuzot na stopanski komori na Makedonija se formira{e Grupacija na oficijalni uvoznici na pnevmatici. Potrebata od formirawe na Grupacijata, kako {to soop{ti SSKM, e rezultat na sorabotkata me|u kompaniite od oblasta na uvozot na pnevmatici, sorabotkata so drugi stopanski, profesionalni i op{testveni organizacii, sorabotkata so centralnata i lokalnata vlast, kako i sorabotkata so delovnite partneri.

Grupacijata }e gi zastapuva zaedni~kite interesi na ~lenkite vo Grupacijata, kontinuirano }e ja sledi zakonskata regulativa i }e prezema inicijativi za podobruvawe na dejnostite od oblasta na uvozot na pnevmatici. Za pretsedatel na Grupacijata e izbran Goran Grozdoski.

V

petok - 01.07.2011

+

01.07.2011

раст

Комуна RMDEN08 RMDEN09 Топлификација

1,51% 0,11% 0,02% 0,02%

01.07.2011

Алкалоид RMDEN10 Комерцијална банка Стопанска банка Битола Макпетрол

-

пад

нова цена

472,00 86,60 87,70 3.849,79

нова цена

0,05% 4.401.36 87,10 0,23% 0,34% 3.787,08 0,53% 2.430,00 1,23% 26.100,60

VLADIMIR FERDEQI PRETSEDATEL NA HRVATSKOTO ZDRU@ENIE NA MENAXERI HUM-CROMA

BESPLATNO BI JA VODEL VLADATA dna od va{ite tezi e deka precenetata kuna go uni{ti doma{noto proizvodstvo?

Toa ne e teza, toa e vistina. Jas vo 1995 godina go napi{av toa prvpat, koga izvozot be{e pogolem od uvozot. Ako sakame da go degradirame uvozot, a da go zabrzame izvozot, toga{ mora da vodime takva fiskalna politika i da ja kompenzirame silnata kuna.

Zastapnicite na politi~ki precenetata kuna denes govorat za toa kako naselenieto koe podignalo visoki krediti, koga bi imale vistinski kurs na valutata, ne bi mo`elo da gi vrati skapite krediti.

Zatoa, devalvacijata denes te{ko bi se zemala predvid.

No, prvo da objasnam {to se “monetarni no`ici”, za koi zboruvame vo Masterplanot.

Toa e razlikata me|u inflacijata vo edno op{testvo i kursot na valutata. Ako kaj

E

nas inflacijata e 3,5% ili 7%, toga{ bi bilo normalno na{ata valuta godi{no da slabee za razlikata na inflacijata me|u evroto i kunata. Vo izminatite 15 godini, inflacijata kumulativno gledano iznesuva{e okolu 140%. Vo isto vreme, kursot na kunata porasna za pove}e od 17%. Vo tie 15 godini imame “monetarni no`ici” od skoro 157%. Toa bi trebalo da se korigira za evropskata inflacija i toga{ bi mo`ele da go presmetame realniot kurs na kunata, koj denes bi bil okolu 12 kuni za edno evro.

Izvoznicite svoite tro{oci gi imaat na doma{niot pazar, pred s$, rabotna raka, struja, voda, tro{oci koi rastat so inflacijata, a prihodite gi ostvaruvaat nadvor, vo soglasnost so kursot. Kaj niv, monetarnite no`ici deluvaat negativno, prihodite se pomali, a tro{ocite

pogolemi. Kaj uvoznicite e obratno. Tie imaat tro{oci nadvor, a prihodi vo zemjata i monetarnite no`ici na niv deluvaat pozitivno.

Sosema logi~no bi bilo za site neto-izvoznici da se namali danokot na dobivka za vrednosta na monetarnite no`ici, a danokot na dobivka na uvoznicite da se zgolemi za taa vrednost.

Takvata merka ne bi go zagrozila naselenieto, bidej} i ne bi se promenil kursot.

Merkata ne e inflatorna, bidej}i uvoznicite, kolku e pogolema inflacijata, bi morale da & platat pove}e na dr`avata, pa poradi toa ne bi gi digale cenite. Osven toa, nadvore{nite investitori so toa bi se za{titile od monetarnite vlijanija vo zemjata. Toa e eden od najva`nite faktori poradi koj nemame pove}e grinfild-investicii. I mo`ebi najva`nata rabota, na{iot

petok - 01.07.2011 КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50%

6м 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90%

24м 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00%

36м 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40%

6м 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00%

24м 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20%

36м 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,33% 128125% 0,19% 0,13%

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5813 42,6080 68,2303 51,0159 44,1411 45,6665

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3м 1,55% 149063% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

преку ноќ 1 недела 2,24% 3,21% 2,11%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,79% 175813% 0,40% 0.23833%

12м 217,20% 213750% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,17%

3м 4,99%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

Nie ne barame ne{to da se stimulira, tuku na krajot na godinata da se vrati toa {to e nezaslu`eno zemeno od izvoznicite i prenameneto za uvoznicite. Vo takov slu~aj, monetarnata politika, kakva i da bi bila, ne bi imala nikakvo vlijanie ni na uvozot ni na izvozot. Bez razlika dali kunata e 7,12 ili 20 vo odnos na evroto. Koja normalna zemja bi ja precenila svojata valuta? Samo taa ~ija cel e da se uni{ti realniot sektor valuta. Jas toa neodamna kaj gospo|ata Kosor go sporediv so svoite po`arnikari. Koga jas na niv bi im dal zada~a da ja za{titat samo portirnicata, toga{ tie koga }e gori fabrikata }e ja spasuvaat samo portirnicata i bi smetale deka odli~no si ja zavr{ile rabotata. Od Kosor pobarav izmena na Zakonot za Narodna banka. Taka guvernerot }e bide odgovoren za efektite na monetarnata politika vrz celokupnata ekonomska politika. Toa za vreme na tranzicijata mnogu dobro go pravea Slovencite. Tamu direktorot na Qubqanska banka, guvernerot i ministerot za finansii sekoja nedela ili na sekoi dve nedeli sednuvaa i go odreduvaa kursot na tolarot. I toa vnimatelno da ne sozdadat inflacija, a poleka da devalvira. Koga go vovedoa tolarot, kursot be{e 70 tolari za edna marka.

Koga vlegoa vo monetarnata zaednica na EU, be{e 243 tolari za edno evro. Zna~i za 12 godini go devalviraa tolarot za 70%! I so toa ja stimuliraa ekonomijata.

Rezultatot e - konkurentnosta na slovene~kata ekonomija denes e nesporedlivo pogolema od hrvatskata. Ako me poslu{aa u{te vo 1997/98 godina, denes ne bi bile dol`ni 47 milijardi evra, tuku 10 milijardi.

Ako industrijata e uni{tena, kogo toga{ denes so Va{ite merki bi tr ebalo da se {titi?

S$ u{te imame najmnogu vraboteni vo prerabotuva~kata industrija, 280.000. [to se odnesuva do vrabotuvawata, toa i ponatamu e najva`niot sektor.

RE[ENIE – NOVA DOKTRINA: Proizvodstvoto e temel na ekonomskiot prosperitet na Hrvatska, a glavna potpora na proizvodstvoto e industrijata; Site merki na makroekonomskata politika mora pozitivno da deluvaat na procesot na reindustrijalizacija za stimulirawe na proizvodniot izvoz i investiciite, a da gi destimuliraat uvozot i potro{uva~kata bazirana na ponatamo{no zadol`uvawe; Reindustrijalizacijata se odnesuva na radikalnite promeni vo site sferi na op{testvoto, a osobeno vo sferata na merkite na ekonomskata politika, javnata potro{uva~ka, na~inot na upravuvawe so dr`avnite resursi, pravosudstvoto, naukata.

Za ostvaruvawe na koja bilo ekonomska programa potrebna e politi~ka poddr{ka. Koja e Va{ata politi~ka opcija?

Sekoja politi~ka opcija koja ja zgolemuva materijalnata osnova, temel na koj e gradeno op{testvoto, e mojata politi~ka opcija. I HDZ i SDP vodea ista monetarna politika, koja e neprifatliva. I [kegro i Crkvenac s$ u{te go osiroma{uvaat narodot i se protiv moite politi~ki ubeduvawa.

Ako postoe~kite politi~ki opcii ne sakaat da sproveduvaat ekonomska politika kakva {to Vie zastapuvate, dali Vie bi ja prifatile taa uloga?

Nemam politi~ki ambicii.

Politi~kite partii {to gi imame ni slu`at samo za da ni go zemat misleweto.

Ne mo`am da pripadnam na nitu edna partija vo koja mora da go prifatam misleweto na oligarhijata na vrvot. No, koga bi se napravil potrebniot konsenzus na najgolemite partii za ekonomskite pra{awa i bi se postavile tehni~ki celi,

da. Koga golema koalicija bi do{la vo pat-pozicija i bi se dogovorila za klu~nite to~ki za izlez od krizata preku zajaknuvawe na realniot sektor i koga to~kite bi odgovarale na ovoj Masterplan, toga{ jas bi prifatil bez nadomest ~etiri godini da ja vodam zemjata i da se obidam da ja izvle~am od krizata, kako {to uspe{no go napraviv toa so kompanijata na ~ie ~elo sum.

Kako ja gledate idninata na hrvatskata politika?

Narodot mora da se svesti i da prezeme odgovornost za svojata idnina. A toj povtorno }e glasa za usta{i i partizani. Poglednete gi politi~kite listi. Pa nikoj nikade ne rabotel. Tie govorat za vrabotuvawa, a nikoj od niv nikoga{ ne vrabotil nitu eden ~ovek. Mene mi e toa ludo. Neverojatno e da kupuvame 70.000 avtomobili godi{no, a nitu eden {raf ne proizveduvame. Bidej}i Vladata ne e spremna da otide vo Opel ili vo [koda i da re~e: “]e ve oslobodime od tro{ocite pod uslov kaj

nas da proizveduvate vrednosno tolku delovi kolku {to nie uvezuvame avtomobili. A nie danocite }e gi pobarame od fabrikite vo Hrvatska, a ne od vas”.

Mnogu ednostavno. Zo{to sme retka zemja vo svetot koja na Rusite im pla}a nafta i gas 100% vo gotovo?

Zo{to ne so del od na{eto proizvodstvo? [to ako nikoj ne go prifati Va{iot plan?

Koga }e dojdeme vo situacija dolgot da premine 1,5 BDP, pove}e nikoj nema da saka da ni dade kredit. Ni ostanuva da gi rasprodademe u{te ovie {est dr`avni firmi, i tuka e krajot. A krajot ne e taka daleku, najdolgo u{te 10 godini. Ni tolku. Ako ja prodol`ime ovaa politika, se pla{am deka }e dojdeme vo situacija problemite da gi re{avame na ulica, a mo`ebi i so krvavi posledici. Neverojatno e {to nikoj od novinarite ne objavi deka dr`avata ja menuva statistikata samo za da ja opravda postoe~kata doktrina. Na primer, prihodite od turizmot vo edna godina re~isi dvojno se zgolemile, iako brojot na no}evawa nezna~itelno se zgolemil.

Preku istra`uvawe otkriv deka vo prihodite od turizmot se presmetani site doznaki od stranstvo. Zna~i, site prihodi od gasterbajterite i parite koi se menuvaat vo menuva~nicite, se e toa prihod od turizmot.

Vistinata e deka turizmot e niskoprofitna granka, koja isto taka e pritisnata od monetarnite no`ici. Toa sigurno ne e edinstveniot temel na koj mo`eme da ja gradime idninata.

11

PREGLED VESTI EVN GO PODDR@A SOFTVEROT ZA ENERGETSKI MONITORING NA JAVNI OBJEKTI VN Makedonija dade golema poddr{ka vo razvojot na noviot softver za energetska efikasnost na op{tinite (ExCITE), koj }e ovozmo`i precizno presmetuvawe na potro{uva~kata na energija, tro{ocite i energetskata efikasnost vo objektite na lokalnata vlast.

“Se o~ekuva softerot da bide klu~en instrument za regulirawe na za{tedata na energija i zgolemuvawe na op{tinskite buxeti, so {to se ispolnuvaat zakonskite obvrski na op{tinite za sledewe na potro{uva~kata na energija. Na sorabotkata so op{tinite EVN Makedonija posvetuva osobeno vnimanie.

Postojano se raboti na iznao|awe zaemni re{enija za site potrebi na op{tinite”, informiraat od EVN.

E

PROMOTIVNA AKCIJA ZA MASTERKARD OD NLB TUTUNSKA LB Tutunska banka od 27 juni do 15 avgust }e realizira promotivna akcija za NLB MasterCard kreditni karti~ki. Za ovie karti~ki bankata ponudi nekolku povolnosti.

Predvideni se besplatna ~lenarina za prvata godina na koristewe na site aplikacii za NLB MasterCard vo periodot od 27 juni do 31 juli, promotiven podarok za sekoja primena aplikacija, nema ~lenarina za prvite dve godini za site novoizdadeni karti~ki vo promotivniot period so napraveni pove}e od pet transakcii niz proda`nite mesta. Bez ~lenarina se karti~kite za slednata godina na koristewe, a se izdadeni pred promotivniot period i so niv se napraveni pove}e od pet transakcii niz proda`nite mesta.

NLB MasterCard ovozmo`uva pla}awe na {est, 12 ili 24 rati vo zemjava i vo stranstvo.

N

SAVA TABAK ]E SE DOKAPITALIZIRA SO 2,5 MILIONI EVRA omisijata za hartii od vrednost ja odobri pettata emisija na akcii po pat na privatna ponuda na dru{tvoto za osiguruvawe Sava Tabak od Skopje. Stanuva zbor za 5.000 obi~ni akcii so proda`na cena od 500 evra po akcija i vkupen iznos na emisijata od 2,5 milioni evra.

Pettata emisija na akcii na dru{tvoto se vr{i so novi vlogovi i e nameneta za institucionalniot investitor – postojan akcioner Pozavarovalnica SAVA od Qubqana.

Zgolemuvaweto na osnovnata glavnina na Sava Tabak osiguruvawe se vr{i za da se podobri finansiskoto rabotewe i da se zajakne pazarnata pozicija na dru{tvoto.

KHV dozvoli i Ilirika DZU od Qubqana da stekne kvalifikuvano u~estvo vo dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fund menaxment od Skopje. Ilirika DZU na ovoj na~in }e stekne novi 20.000 akcii, so {to }e poseduva 70% od vkupno izdadenite. Vo momentov poseduva 15.000 obi~ni akcii, odnosno 50% od vkupniot kapital na dru{tvoto. Ovaa transakcija treba da se slu~i vo rok od 90 dena. Ova }e zna~i i po~nuvawe na dokapitalizacija na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fund menaxment, odnosno za zgolemuvawe na osnovnata glavnina.

K

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 01.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА

МБИ 10 2.587,49 МБИД 2.638,11 ОМБ 117,31

-0,25% 0,98% -0,02%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.524,30

0,89% 0,75%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи Податоците се однесуваат на 30.06.2011

CAC 40 4.010,58

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.421,07

0,61%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.868,07

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 853,86

2.400

0,55%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

МБИД

120

3.000

116

2.800

112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 100 2.313,61

0,84%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 62.941,80

0,86%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.991,60

SWISS 6.204,11

0,77% 0,86%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

1,53%

-0,44%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

0,25%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.236,62

SOFIX 411,36

0,26%

-0,58%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 741,63

ATHEX 1.308,48

-0,09%

Глобос Осигу.

399,00 Соја Прот.

905,00 Магма Бадел 1862

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.762,80

0,10%

SASX 10 1037,27

Главен индекс на Белградската берза

8,50

HANG SENG 22.398,10

ИНДЕКСИ РЕГИОН

BELEX15 748,68

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,53%

3.200

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

0,71%

МБИ10

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.330,48

3.000

67,00

Истрабенз

3,50

Јавор Пивка

0,91

-8,03%

2,79 Привредна Ба

389,00

10,63% -7,38%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

23,91% -4,27%

Медика

18,66%

Техника

-4,10%

7.950,00 1.401,31

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

Искра Автоеле

29,63%

18,90

-9,81%

0,21

НФД Холд.

08/10

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

94,06$/барел BRENT

110,32$/барел

-1,43% -1,92%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

289.950$/галон

04/11

06/11

-1,17% -1,59%

2,30%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

12,39%

06/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Развојна Банк

ОМБ

ЗЛАТО 1.480,00$/унца СРЕБРО 34,57$/унца БАКАР 9415.25$/унца

ПЧЕНКА 624.00$/бушел

12,50%

ПЧЕНИЦА 582,40/бушел

-8,00%

КАФЕ 263,40$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

-1,48% -3,57%

1,10%

НИКЕЛ 23125.00$/унца

АЛУМИНИУМ

2340.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

-0,10% -0,40% /

СУРОВИНИ

-0,79% -0,38% -0,73%

-0,63% ШЕЌЕР 1,71% 26,79$/бушел СОЈА 1.312,60$/бушел 0,49% КАКАО 3,131.000/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

ORGANIZIRAJTE GO SVOETO VREME! Dali

mo`ebi neuspe{noto realizirawe na obvrskite e poradi nesoodvetnoto organizirawe na vremeto? Na ova pra{awe sekoj bi odgovoril deka e isklu~itelno ODLIЧEN vo organizirawe na vremeto, deka uspeva da se organizira, no ednostavno “ne se stiga”. Dokolku ste do{le do ovoj stadium, toga{ e vistinsko vreme da se zapra{ate dali do sebe gi imate vistinskite vraboteni na koi mo`ete da im delegirate od sopstvenite obvrski ili mo`ebi do{lo vreme da ka`ete NE i da se borite za sopstvenoto vreme

nogumina za sebe bi rekle deka ODLIЧNO umeat da go organiziraat sopstvenoto vreme, deka umeat ODLIЧNO da gi organiziraat rabotnite obvrski, deka umeat ODLIЧNO da go organiziraat privatniot `ivot. No, pra{aweto e dali e toa navistina taka ili ednostavno sekoj se obiduva, ubeduvaj}i gi drugite, da se ubedi i sebe si deka uspeva site obvrski da gi zavr{i, i profesionalnite i privatnite i na kraj da bide zadovolen i uspe{en. Sega se nametnuva pra{aweto kolkumina bi sakale na krajot od denot da ka`at “denes gi zavr{iv site predvideni obvrski” i sekako kolkumina navistina na krajot od denot go velat toa?

Uspe{noto ili neuspe{noto realizirawe na obvrskite mnogumina go opravduvaat so kvantitetot na obvrski koi gi imaat vo tekot na denot,

M

so {efot koj nema obyir kon vrabotenite, so dobrata volja i pomo{ta koja se dava na kolegite, so gri`ata za semejstvoto, so... i vaka mo`e u{te da se redi. No, dali mo`ebi neuspe{noto realizirawe na obvrskite e poradi nesoodvetnoto organizirawe na vremeto? Na ova pra{awe sekoj bi odgovoril deka e isklu~itelno ODLIЧEN vo organizirawe na vremeto, deka uspeva da se organizira, no ednostavno “ne se stiga”.

Dokolku ste do{le do ovoj stadium, toga{ e vistinsko vreme da se zapra{ate dali do sebe gi imate vistinskite vraboteni na koi mo`ete da im delegirate od sopstvenite obvrski ili mo`ebi do{lo vreme da ka`ete NE i da se borite za sopstvenoto vreme.

Ne si prezemajte dopolnitelni obvrski koi so sigurnost znaete deka nema da stignete da gi realizirate.

Me|utoa, uspe{noto ili neuspe{noto realizirawe

na rabotnite zada~i ima svoi implikacii vo `ivot.

Kolkumina razmisluvaat deka tokmu pritisokot i napnatosta koi se do`ivuvaat poradi nerealiziranite obvrski se odli~en izvor za zgolemuvawe na nivoto na stres {to sekoja li~nost go do`ivuva sekojdnevno?

KREIRAJ BALANSIRAN RASPORED “Samo raboti i ne si igraj” e uspe{en recept za pregoruvawe. Obidete se da najdete balans me|u rabotata i familijata, socijalnite aktivnosti i vremeto da se bide so sebe, dnevnite aktivnosti i slobodnoto vreme. Pregolemiot tovar i prenatrupanosta so obvrski e trka na kratki pateki. So takvo tempo mnogu kratko mo`ete da izdr`ite.

NE SI PREZEMAJ POVE]E OBVRSKI Izbegnuvajte da gi dogovarate aktivnostite posledovatelno, edna po

1

2

edna, ili da zbiete {to e mo`no pove}e aktivnosti vo eden den. Kako i sekoga{ go potcenuvame vremetraeweto na aktivnostite. Lo{ata procenka na vremeto ~esto doveduva do pomestuvawe na planot, {to e odli~en pri~initel za stres.

DAJTE PRIORITETI Napravete lista na aktivnosti koi treba da gi napravite i naredete gi po nivnata va`nost. Sekoga{ po~nete so tie aktivnosti koi se od golemo zna~ewe. Ako imate da zavr{ite ne{to {to vi e prili~no neprijatno, zavr{ete go {to poskoro.

Ostatokot od denot }e vi bide poprijaten.

ODREDENI AKTIVNOSTI PODELETE GI NA ^EKORI Ako nekoja pogolema aktivnost ili proekt ve preoptovaruva, toga{ napravete plan ~ekor po ~ekor. Po~nete so prviot ~ekor i fokusirajte se da go zavr{ite prvo

3

4

toa. Mnogu pobrzo i polesno }e ja zavr{ite rabotata.

DELEGIRAJTE ODGOVORNOSTI Ne mora s$ sami da pravite, nitu doma nitu na rabota. Ako nekoj mo`e da vi pomogne, dozvolete mu.

Oslobodete se od `elbata s$ da kontrolirate, pa i najmaliot ~ekor. Na vakov na~in }e se oslobodite od nepotrebniot stres.

IZBEGNUVAJTE GI “KRADCITE” NA VREME Kolku vreme vo tekot na denot vi pominuva vo takanare~eni “prazni mua beti”? Sekoga{ ima nekoj koj go odzema va{eto vreme i sekako toa vlijae na planot koj prethodno ste go napravile za realizirawe na obvrskite. Obidete se da gi namalite “kradcite” na vremeto koi voedno se frustrira~ki i pretstavuvaat dopolnitelen pritisok osobeno koga treba da najdete na~in kako predvidenite ak-

5

tivnosti da gi realizirate vo preostanatoto vreme.

(Triple S Learning vi nudi edinstvena mo`nost da steknete znaewe vo ovaa oblast preku u~estvo na obukata Time management.

Za pove}e informacii posetete go www.tsl.mk).)

6

ALATKI ZA GRADEWE NA LI^NIOT BREND (2)

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR NA SOPSTVENATA KARIERA

Vo

idninata koja ve}e se slu~uva, vo edna kompanija polesno }e se vraboti lice koe e svesno za li~nite vrednosti, ve{tini i negovata unikatna prednost na pazarot.

Liceto koe znae {to to~no mo`e da & ponudi na kompanijata i na koj na~in }e pridonese kon nejziniot uspeh e toa koe ja dobiva rabotata. I u{te pova`no – liceto koe ZNAE sevo ova da go komunicira na jasen i ubedliv na~in!

EHNOLOGIJATA...NE E IZBOREN PREDMET. Da, na site univerziteti postojat izborni predmeti koi, kako {to ka`uva i samoto ime, mo`at da se izberat ili ne. TEHNOLOGIJATA NE E VO NIV. LIЧNIOT BREND mora da ja SAKA TEHNOLOGIJATA – ne vo smisla da poseduva stru~ni sertifikati za programirawe – se raboti za ogromnata mo`nost koja ja davaat internet-alatkite!

Istra`uva, u~i, promovira, spodeluva, inovira – LIЧNIOT BREND e vozbuden od mo`nostite koi gi nosat novite tehnolo{ki otkritija i alatki!

OPKRU@ETE SE SO MLADI LU\E Spored nekoi istra`uvawa, vozrasnata granica na lesno prifa}awe novi raboti (i

T

tehnologii) e postavena na 38,5 godini! Zna~i, duri i ako ja prifa}ame novata tehnologija – dali navistina SME VOZBUDENI od prednostite koi gi nosi? Ni slu~ajno!

Ova prirodno im doa|a na tie koi se RODENI vo novoto vreme i koi ne morale da se PRIVIKNAT na tehnologijata, tuku rastele so nea. Zatoa, vo sekoj tim mora da ima i MLADI lu|e (20 i ne{to e magi~nata brojka) – tie se GENETSKI SERTIFICIRANI za novata ekonomija!

MRE@ATA NA kontakti...

Koi lu|e gi znaete i kolkumina ve znaat – i KAKO ve znaat, SO [TO ve poistovetuvaat? Koja e va{ata mre`a na kontakti? Toa se poznanicite so koi delite sli~ni interesi, sorabotnici po razni osnovi, prijateli i kolegi... lu|e koi ve znaat samo preku

socijalnite mediumi. Imate li konzistenten odgovor za site niv na pra{aweto – {to pravi{, so {to se zanimava{ sega? Sekoja va{a izjava po ova pra{awe mo`e da dodade ili odzeme vrednost na LIЧNIOT BREND. HORIZONTALNA LOJALNOST i VRSKATA SO MRE@ATA U{te eden fenomen na novoto vreme e pra{aweto na lojalnosta, koja se vrti – interesno pod agol od 90stepeni! Vertikalnata lojalnost – kon {efovite, nagore vo hierarhijata na kompanijata, koja ~esto e lojalnost od interes (za napreduvawe i drugi benefiti) – e na pat kon izumirawe. Noviot vid na lojalnost e HORIZONTALNATA, lojalnosta kon profesijata, kolegite, ostanatite profesionalci vo oblasta. Toa

Sledat klu~nite soveti za jaknewe na LIЧNIOT BREND od knigata, “Golemata slika – Obrazovanieto e rabota za sekogo” (2004) od Denis Litki: 1. Bidete “do`ivoten u~enik”.

2. Rabotete i `ivejte so strast.

3. Bidete podgotveni da prezemete rizik.

4. Razvivajte sposobnosti za kriti~ko razmisluvawe.

5. Razvivajte sposobnost ne{tata da gi gledate poinaku.

6. Bidete kreativni.

7. Bidete istrajni. Navistina istrajni.

8. Imajte integritet i samopo~it, kako i po~it kon drugite.

9. Imajte hrabrost da ostanete eti~ni i dosledni na svoite vrednosti.

10. Sozdavajte mo`nosti vo svojata vizija da go vklu~uvate svetot okolu vas.

11. Imajte sposobnost i iskrena `elba da davate na zaednicata.

12. Rabotete odli~no i sami i so drugi.

13. Pi{uvajte jasno, zboruvajte jasno, ~itajte mnogu i dobro rabotete so brojki.

14. NAVISTINA U@IVAJTE VO SOPSTVENIOT @IVOT I RABOTATA!

{to e va`no: {to va{ite KOLEGI mislat za va{ata rabota. Kolku ste sposobni?

Koi ve{tini gi imate?

Kontaktite od na{ata mre`a gi sre}avame nasekade vo kompanite, koga odime na sostanok n$ pre~ekuvaat na vrata i n$ sproveduvaat do liceto koe go barame – no naj~esto rabotime so novi lica na proektite i zada~ite.

Vo ovoj t.n. “Holivudski model” – ako sakate da rabotite vo ekipata na noviot film za OSKAR vi treba nekoj koj na glavniot producent }e mu ka`e: ako vi treba glaven stilist, javete se na gospo|a H, odli~no raboti i plus e zadovolstvo da se ima vo timot. Vi treba li~na preporaka! Taa se steknuva so horizontalna lojalnost i sposobnost za gradewe dolgoro~ni odnosi.

KULTIVIRAJTE STRAST ZA OBNOVUVAWE Li~niot brend bara postojan o s teknu vawe n ovi ve{tini (kako {to od edna kompanija se bara da nudi novi proizvodi i uslugi).

Imajte go ova predvid kako da karierata vi zavisi od toa (i navistina vi zavisi, da znaete!). Pasivniot odnos kon ve{tinite i profesionalniot razvoj dolgoro~no zna~i li~na presuda za rabota na marginite. Sledete gi trendovite na pazarot i svojot karieren plan. Vo koja nasoka treba da se razvivam?

Najmalku na sekoi 5 godini – pro~istuvawe na paketot na li~ni ve{tini i dodavawe

novi – e neophodnost!

MEDIUMITE I SOCIJALNITE ALATKI – komunicirawe na vrednost Spored principite na marketingot – na sekoj brend mu e protrebna promocija, niz razni komunikaciski kanali.

Li~nata preporaka ovd e ja ima mo}ta na reklamen spot vo termin so najgolem rejting. Sepak, noviot li~en brend svesno raboti i na koristeweto na socijalnite mediumi za vmre`uvawe, spodeluvawe, plasirawe sodr`ini, vlijanie. Pomalku (ili voop{to ne) reklama, pove}e spodeluvawe idei, pove}e kvalitet. Temite i sodr`inite na ovie mediumi – LIЧNIOT BREND, sekako, gi povrzuva so profesionalnata prikazna koja uspe{no ja gradi niz prizmata na pozicija na ekspert.

TOA [TO OSTANUVA Nekoi ova go vikaat ostav{tina, nasledstvo, ona {to go ostavame na svetot.

Toa po {to bi sakale da N$ PAMETAT. Ste pomislile li na ova pra{awe koga razmisluvate za va{ata rabota? Sekako, ova pra{awe e naj~esto povrzano so semejstvoto, decata, bliskite – vrskite so niv... Za nekogo nasledstvo se materijalnite stoki steknati vo `ivotot. No, iskreno – dali VI E SEEDNO na koj na~in }e ja poglednete svojata kariera 20 godini od denes? [to ]E BIDE podobro, {to }e ima POVE]E, {to }e bide poinaku zatoa {to vie ste bile tuka? Od ovaa gledna

NATA[A IVANOVSKA Sertificiran sovetnik za razvoj na kariera - GCDF natasakiril.ivanovska@gmail.com Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK www.askariera.webs.com

to~ka, voop{to ne e seedno koja rabota go zaslu`uva na{eto vreme, interes i strast.

Sekoga{ koga razmisluvate koja (nova) profesija im e potrebna na kompaniite i svetot – zapra{ajte se: [to e toa {to MENE me pravi da se ~uvstvuvam NAVISTINA @IV? Koja oblast, rabota, pra{awe – go motivira i vadi najdobroto od mene?

Za {to ~uvstvuvam STRAST dodeka zboruvam i mislam? Postavete si gi ovie pra{awa zatoa {to toa {to im treba na kompaniite i na svetot – se LU\E koi navistina se @IVI! Zamislete go vrvniot operski ili rok peja~ koj pee so celoto srce (i sekako so siot glas i energija koi gi ima na raspolagawe). Ili atleti~arot koj veruva deka trkata vo koja se nao|a go zaslu`uva i posledniot atom negova sila. Planinarot koj e vo osvojuvawe na najvisokiot vrv. Vrvniot pijanist koj nastapuva so matemati~ka preziciznost i o~igledna strast. Zamislete za mig deka VIE ste toj vrven peja~, atleti~ar i ne mislete se dali treba DA GO DADETE NAJDOBROTO OD SEBE. Na vrvot kon koj se stremat najdobrite ima mesto samo za tie koi se VRVNI MAJSTORI NA IGRATA.

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

13

SARKOZI MOL^I, LE PEN I VALS NAPA\AAT

[TROS-KAN JA RAZDRMA POLITI^KATA SCENA VO FRANCIJA

Od Socijalisti~kata partija, ~ij ~len e porane{niot pretsedatel na MMF, go narekoa slu~ajot “kraj na ko{marot” na [tros-Kan, koj za niv s$ u{te e klu~na figura vo bitkata za pretsedatelskata fotelja Na vakvite eufori~ni tvrdewa se sprotivstavi socijalistot Manuel Vals, gradona~alnik na pariski region, koj smeta deka razvojot na nastanite vo wujor{kata sudnica ne treba da gi delegira prioritetite na partijata.

“Ne treba da izbrzuvame so zaklu~ocite i da gi poistovetuvame na{ite politi~ki rokovi so rokovite na amerikanskiot sudski sistem. Ne gledam nikakva potreba za promena na koj bilo datum”, revoltirano izjavi Vals, koj zaedno so Marina Le Pen od Nacionalniot front se smetaat za edni od prioritetnite protivkandidati na Sarkozi.

Na socijalisti~kata euforija se obide da & stavi kraj i Le Pen, koja istakna deka ne gleda osnova kako [tros-Kan bi mo`el da se kandidira na pretsedatelskite izbori, bez razlika na ishodot vo

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

ominik [tros-Kan }e bide protivkandidat na Nikola Sarkozi na pretsedatelskite izbori vo Francija idnata godina?! S$ poglasni se informaciite deka [trosKan se vra}a vo igra otkako vikendov be{e osloboden od pritvor za siluvawe sobarka vo hotel vo Wujork. Sudskiot proces protiv nego ostanuva, no s$ pove}e se prognozira deka mnogu od obvinenijata } e padnat vo voda.

Od Socijalisti~kata partija, ~ij ~len e porane{niot pretsedatel na MMF, go narekoja slu~ajot “kraj na ko{marot” na [tros-Kan, koj za niv s$ u{te e klu~na figura vo bitkata za pretsedatelskata fotelja.

“Ako pretpostavime deka }e se otstranat site somnevawa

D

Francija, Lionel @ospen.

Poddr{ka za [tros-Kan dojde i od sopartijcite @an-Mari Legen i Mi{el Saban. Tie se ubedeni deka, poznavaj}i ja borbenosta kako odlika na negoviot karakter, [tros-Kan }e se vklu~i vo pretsedatel-

i obvinuvawa protiv Dominik, za {to sekako se nadevam deka }e se slu~i, toga{ prvenstveno ostanuva na nego, kako i na socijalistite, da odlu~at za negovoto politi~ko vra}awe”, izjavi posledniot socijalisti~ki premier na K

O

M

E

R

C

I

J

A

skite izbori. Saban smeta deka partijata treba da se izbori da se pomesti rokot za prijavuvawe na kandidatite za pretsedatelskite izbori, koj zavr{uva na 13 juli, i da se po~eka ishodot od slednoto sudewe na 18 juni.

L

E

N

O

G

L

A

wujor{kata sudnica.

Zasega, iako nekolkupati povikan od francuskite novinari, aktuelniot pretsedatel na Francija, Nikola Sarkozi, odbiva da go komentira sudskiot proces i mo`noto kandidirawe na [tros-Kan na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. [tros-Kan izleze od doma{en pritvor vo petokot, otkako bea otkrieni la`ni naodi na sobarkata od Gvineja, nejzina vme{anost vo kriminalni dejstvija, preprodavawe narkotici i prostitucija. Paso{ot ostana kaj amerikanskata policija, no [tros-Kan sega }e mo`e slobodno da patuva niz SAD. Obvinenieto za siluvawe na sobarkata ostanuva otvoreno do 18 juli, koga e zaka`ano slednoto ro~i{te.

Advokatite veruvaat deka toj }e bide osloboden od site obvinenija.

S

Stopanska banka AD - Skopje, 11 Oktomvri 7, 1000 Skopje, Republika Makedonija tel. 02 3295-295, faks 02 3114-503, SWIFT CODE: STOB MK 2X, EMBS 4065549 e-mail: sbank@stb.com.mk, http://www.stb.com.mk JAVEN POVIK za u~estvo na 27-ta sednica na Sobranieto na akcionerite na Stopanska banka AD – Skopje Vrz osnova na ~len 27 od Statutot na Stopanska banka AD – Skopje (S.O. Br. 200/27.05.2011 godina, pre~isten tekst), Nadzorniot odbor na Stopanska banka AD – Skopje, na sednicata odr`ana na 20.06.2011 godina, donese Odluka za svikuvawe na 27-ta sednica na Sobranieto na akcionerite na Stopanska banka AD – Skopje (N.O. br. 1983 / 20.06.2011 godina).

Sednicata na Sobranieto }e se odr`i na 27.07.2011 godina (sreda), so po~etok vo 12.00 ~asot vo sedi{teto na Stopanska banka AD – Skopje, Centrala, na ul: “11 Oktomvri” br. 7, 1000 Skopje (vlez vo Gradskiot Trgovski Centar).

Za rabota na 27-tata sednica na Sobranieto na akcionerite, Nadzorniot odbor na SB go predlaga sledniot: D N E V E N R E D: 1. Izbor na Pretsedava~, notar i broja~ na glasovi; 2. Razgleduvawe na Zapisnikot od 26-ta sednica na Sobranieto na akcioneri na Stopanska banka AD – Skopje; 3. Donesuvawe na Odluka za izbor na ~lenovi na Nadzorniot odbor na Stopanska banka AD – Skopje; 4. Donesuvawe na Odluka za izbor na ~lenovi na Odbor za revizija na Stopanska banka AD - Skopje; 5. Donesuvawe na Odluka za nazna~uvawe na ovlasteno dru{tvo za revizija; Se povikuvaat akcionerite na Stopanska banka AD – Skopje da go prijavat svoeto u~estvo na sednicata na Sobranieto so dostavuvawe na: pismeno ovlastuvawe izdadeno od nadle`en organ na akcionerot (za akcioneri pravni lica) ili li~no potpi{ana prijava (za akcioneri fizi~ki lica), najmalku 3 (tri) dena pred odr`uvaweto na sednicata, a najdocna vo rokot predviden so Zakonot za trgovski dru{tva, na adresa: ul: “11 Oktomvri” br. 7, 1000 Skopje, so naznaka: za Kabinet na Pretsedatel na Upraven odbor, ili po elektronski pat na e-mail: sobranie@stb.com.mk so dostavuvawe na ovlastuvaweto ili izjavata vo skenirana forma.

Akcionerite mo`at da ovlastat polnomo{nik, na na~in i pod uslovi utvrdeni so zakon na sednicata na Sobranieto so davawe na pismeno polnomo{no, za {to se dol`ni vedna{ da ja izvestat SB so pismeno izvestuvawe dostaveno na adresa: ul: “11 Oktomvri” br. 7, 1000 Skopje, so naznaka: za Kabinet na Pretsedatel na Upraven odbor ili po elektronski pat na e-mail: sobranie@stb.com.mk so dostavuvawe na polnomo{noto vo skenirana forma.

Akcionerite koi poedine~no ili zaedno poseduvaat najmalku 5% od vkupniot broj na akcii so pravo na glas mo`at vo rok od 8 (osum) dena od denot na objavuvawe na javniot povik za svikuvawe na Sobranieto, odnosno najdocna do 12.07.2011, da predlo`at dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red so barawe za vklu~uvawe novi to~ki ili odluki po sekoja od to~kite koi se vklu~eni ili }e bidat vklu~eni vo dnevniot red ako istovremeno prilo`at i obrazlo`enie za predlo`enata to~ka za dopolnuvawe na dnevniot red ili ako predlo`at odluka po predlo`enata to~ka. Predlagaweto to~ki/ odluki po dnevniot red se vr{i so pismeno izvestuvawe dostaveno na adresa: ul: “11 Oktomvri” br. 7, 1000 Skopje, so naznaka: za Kabinet na Pretsedatel na Upraven odbor ili po elektronski pat vo skenirana forma na e-mail: sobranie@stb.com.mk.

Predlogot se dostavuva vo pismena/skenirana forma vo original, so popolneto celosno ime i prezime i svoera~en potpis na akcioner(i) fizi~ko lice, odnosno naziv, sedi{te, pe~at, celosno ime i prezime i svoera~en potpis na zakonskiot zastapnik na akcioner(i) pravno lice.

Zaedno so baraweto akcionerot zadol`itelno treba da prilo`i i soodvetni dokumenti za identifikacija, i toa: 1. Za akcioner fizi~ko lice se prilo`uva: - Izvod od Centralniot depozitar za hartii od vrednost vo koj {to e naveden brojot na akciite, vo original, ne postar od tri dena - Kopija od li~na karta ili paso{ 2. Za akcioner pravno lice se prilo`uva: - Izvod od Centralniot depozitar za hartii od vrednost vo koj {to e naveden brojot na akciite, vo original, ne postar od tri dena - Posledna tekovna sostojba od Centralnniot registar vo original ne postara od sedum dena - Kopija od li~na karta ili paso{ na zakonskiot zastapnik Akcionerite vo rok od 8 (osum) dena od denot na objavuvawe na javniot povik za svikuvawe na Sobranieto, odnosno najdocna do 12.07.2011 imaat pravo da postavuvaat pra{awa po to~kite od dnevniot red. Pravoto da se postavuvaat pra{awa od akcionerite vo pogore navedeniot rok i na sednicata na Sobranieto i obvrskata na dru{tvoto da odgovori na postavenite pra{awa mo`e da se ograni~i samo poradi odr`uvaweto na red vo zasedavaweto i rabotata na sobranieto, ili prezemawe aktivnosti za za~uvuvaweto na doverlivosta vo raboteweto i delovnite interesi na dru{tvoto.

Odgovorite na postavenite pra{awa na sednica na sobranieto na dru{tvoto ke bidat objaveni na internet stranica na bankata: www.stb.com.mk vo format na pra{awe i odgovor.

Pra{awata se dostavuva vo pismena/skenirana forma vo original, so popolneto celosno ime i prezime i svoera~en potpis na akcioner(i) fizi~ko lice, odnosno naziv, sedi{te, pe~at, celosno ime i prezime i svoera~en potpis na zakonskiot zastapnik na akcioner(i) pravno lice.

Zaedno so pra{aweto akcionerot zadol`itelno treba da prilo`i i soodvetni dokumenti za identifikacija, i toa: 1. Za akcioner fizi~ko lice se prilo`uva: - Izvod od Centralniot depozitar za hartii od vrednost vo koj {to e naveden brojot na akciite, vo original, ne postar od tri dena - Kopija od li~na karta ili paso{ 2. Za akcioner pravno lice se prilo`uva: - Izvod od Centralniot depozitar za hartii od vrednost vo koj {to e naveden brojot na akciite, vo original, ne postar od tri dena - Posledna tekovna sostojba od Centralnniot registar vo original ne postara od sedum dena - Kopija od li~na karta ili paso{ na zakonskiot zastapnik Glasaweto po to~kite od dnevniot red }e se vr{i na na~in soglasno Statutot i Zakonot za trgovski dru{tva.

Materijalite po predlog - dnevniot red i ostanati informacii soglasno zakon, }e bidat dostapni na uvid na akcionerite vo Centralata na Stopanska banka AD – Skopje (3 kat, kancelarija br. 306) sekoj raboten den od 12:00 do 15:00 ~asot i na internet stranica na bankata: www.stb.com.mk, od denot na objavuvaweto na ovoj javen povik.

STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Feqton

14

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT: INTERNACIONALNIOT AERODROM KANZAI

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

16

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

AERODROMOT OSTROV PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o 60-tite godini na minatiot vek, japonskiot region Kanzai rapidno po~nal da ja gubi trgovskata razmena so Tokio. Za izlez od ovaa krizna situacija, odgovornite za planirawe na razvojot na regionot vo brojnite novi proekti za ravoj, usvoeni za revitalizacija na Osaka, predlo`ile izgradba na golem aerodrom.

Iako vo toa vreme rabotel i Internacionalniot aerodrom vo Osaka, sepak toj bil smesten vo gusto naselenite predgradija Itami i Tojonaka, zaobikolen so zgra-

V

Internacionalniot r aerodrom r r Kanzai se nao|a na ve{ta~kiot ostrov r vo srer dinata na Zalivot Osaka i pretstavuva internaciopnalen aviocentar za cela Azija. Zamislen kako spas za trgovijata vo oblasta kade {to e izgraden, denes ova moderno arhitektonsko ~udo stana eden od najdobrite aerodromi vo svetot.

Na nego avionite vo sekoe vreme mo`e da sletaat, bez razlika dali ima vremenski nepriliki, pa duri i zemjotresi di, pa planovite za negovo pro{iruvawe propadnale vo voda. Zgora na toa, do vlasta sekojdnevno pristignuvale golem broj poplaki poradi glasnosta.

Prvi~no, noviot aerodrom trebalo da se gradi vo blizina na gradot Kobe, no tamo{nata lokalna vlast go odbila planot, pa proektot bil preselen vo ju`niot del na zalivot Osaka. Tamu,

spored procenkite, toj }e mo`el da funkcionira 24 ~asa dnevno, za razlika od procenkite koi bile doneseni dokolku toj bi se izgradil na prethodnata lokacija vo gradot.

Sledej}i gi protestite koi go blokirale Internacionalniot aerodrom vo Wu Tokio, izgraden vrz nezakonski odzemen imot vo ruralniot predel na prefekturata

erminalot za patnici koj se nao|a vo ovaa megagradba e dizjan na Italijanecot Renzo Piano i pretstavuva prostor od 300 iljdai metri kvadratni. Eden od pe~atite na Piano e sofisticiraniot sistem za dvi`ewe na patnicite, Wing Shuttle, koj gi prenesuva patnicite od eden do drug kraj. Pokrivot na terminalot ima aerodinami~en oblik i u~estvuva vo celiot sistem za ladewe.

T

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Чiba, planerite na Kanzai toga{ do{le do edna brilijatna i edinstvena ideja: megaaerodromot da go izgradat nadvor od bregot!

Taka, vo predlogot za razvoj se vklu~i i idejata za izgradba na ve{ta~ki ostrov.

Pred in`enerite stoel predizvikot da sozdadat kopno vo Zalivot koe }e bide rezistentno na zemjotresi i tajfuni.

Po site turbulencii, vo 1987 godina kone~no po~na izgradbata na proektot. Za da go pregradat moreto, japonskite rabotnici do 1989 godina izgradija morski yid za kogo bea upotrebeni okolu 48 iljadi betonski blokovi. Deset iljadi rabotnici vo tekot na deset milioni rabotni ~asovi, kolku {to se presmetani vo tekot na trigodi{nata rabota, kompletiraa 30 metri zemjen sloj vrz morskoto dno, pa vo 1990 godina, so dodavaweto na tri kilometri dolgiot most do ve{ta~kiot ostrov, za kogo bile potro{eni edna milijarda dolari, kone~no zamislite na proektantite stanaa realnost.

No, toga{ po~na eden drug zaplet. Izgradbata na aerodromot dovede do internacionalen trgovski konflikt.

Japonskiot premier Ja{uro Nakasone, odgovaraj}i na porakite za zagri`enost koi mu bea isprateni od SAD, osobeno od senatorot Frenk Murkovski (Poljak po poteklo), re~e deka ponudata }e bide vo korist na japonskite kompanii koi }e ponudat specijalni kancelarii za perspektivnite internacionalni izveduva~i, koi od druga strana malku vlo`ile vo procesot na participacijata.

Interesno e deka u{te pri izgradbata na ve{ta~kiot ostrov, bilo predvideno deka toj so tekot na vremeto }e potonuva vo moreto poradi te`inata na materijalite koi bile koristeni vo negovata izgradba. Sepak, iako Japoncite se poznati

kako precizni i spremni stru~waci, dosega nivnoto ostrovo potonalo za 8 metri, {to e mnogu pove}e od toa {to go predvidele!

Od druga strana, celiot proekt stana najskapiot civilen proekt vo modernata istorija. Pri~ina za toa be{e negovoto prolongirawe, poto~no, toa {to za planirawe bea potro{eni 20 godini, tri godini pominaa vo izgradba, pa na kraj presmetkite poka`aa deka za seto toa vreme investicijata “iscicala” nekolku milijardi dolari.

No, ne e s$ tolku crno za Japoncite. Tie se falat deka gradej}i go aerodromot Karzai, mnogu nau~ile vo odnos na izgradbata na ve{ta~kite ostrovi, pa nivnite iskustva bile primenuvani i pri izgradbata na Internacionalniot aerodrom vo Hong Kong.

Vo 1991 godina, na ve{ta~koto ostrovo po~na izgradbata na terminalot. So cel da se napravi kakva bilo kompenzacija so toa {to ostrovot tone, pri ovie grade`ni zafati bea dodadeni dopolnitelni stolbovi nameneti za stabilnosta na zgradite za terminalot.

Iako vladinite pretstavnici predlo`ile namaluvawe na dol`inata na terminalot, sepak arhitektot Renzo Piano insistiral na zadr`uvawe na dol`inata koja bila planirana za terminalot. Taka, koga i ovie grade`ni raboti zavr{ija, vo 1994 godina, Internacionalniot aerodrom Kanzai go zdogleda svetloto na denot.

Slednata godina, Japonija ja pogodi zemjotresot Kobe.

Bidej}i epicentarot na vtoriot najgolem zemjotres vo modernata japonska istorija se najde na 20 kilometri podaleku od aerodromot, ovaa prirodna katastrofa se poka`a fatalna za 6,5 iljadi lu|e od japonskoto kopno Hon{u, no aerodromot ostana nedopren. Ova

se dol`e{e na efikasniot seizmi~ki in`enering koj se koriste{e pri izgradbata na proektot. A ovaa tehnologija Japoncite definitivno ja apsolviraa pri izgradba na aerodromot Kanzai, bidej}i spored svedo{tvata, duri i staklata na prozorcite vo terminalnite zgradi ostanale celi. Podocna i tajfunot koj go udri ostrovoto so brzina od 200 kilometri na ~as, se poka`a kako ma~kina ka{lica.

Po izgradbata na noviot aerodrom, aerodromot vo Osaka menaxira samo so doma{ni letovi.

Kanzai stana er centar za Azija so 499 letovi nedelno kon Azija, 66 letovi nedelno kon Evropa i Sredniot Istok, i 35 letovi nedelno kon Severna Amerika. Vo tekot na fiskalnata 2006 godina, na aerodromot bea registrirani okolu 74 iljadi internacionalni letovi i okolu 42 doma{ni letovi.

No, samo po tri godini od toga{, soobra}ajot na aerodromot padna za 20%.

Vo “rekordnata” 2006 godina, aerodromot be{e proglasen za 4-ti Aerodrom na godinata, priznanie koe mu go dodeli britanskata konsultantska ku}a Skytrax. Vo listata na najdobri, sekako se nao|a{e i aerodromot vo Minhen.

Kompanijata koja upravuva so ovoj aerodrom, Kansai International Airport Co. be{e formirana so zaedni~ki investiciski kapital od Vladata na Japonija, lokalnata vlast i privatniot sektor.

Vo o~ekuvawe na nekoja nova pobeda nad prirodnite katastrofi, osven makata so toneweto, kormiloto na ovaa kompanija go dr`i direktorot so interesno prezime – [ini~i Fuku{ima.

Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete pove} e za najdolgiot most vo svetot, so koj denovive se pofali Kina, zemjata so najveli~estveni mostovi.

KAPITAL / 04.07.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Menaxment / Jazici

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni - septemvri 2011 godina Sala 53 na IV katStopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl.

STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik.

Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli.

Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust.

KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA / Tel: ++ 389 2 3244074 / Faks:++ 389 2 3244088 / Call Centar : (02) 15015 / E-adresa: beti@mchamber.mk ANITA MITREVSKA / tel: 02 32 44 057 / faks: 02 32 44 088 / e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

15

NA 30-ti SEPTEMVRI N

O! R O K NAS

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA 15-ti 15-ti -ti i OKTOMVRI

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari...

SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP