327-12.07.2011 by Kapital Media Group

vtornik. 2 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,77% -0,34% 0,21%

@AN KLOD JUNKER PRETSEDATEL NA EVROZONATA

Izvor: Makedonska Berza

Bez vtor zaem za Grcija }e bankrotira cela evrozona?!

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,63 43,27 69,00

STRANA 13

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 12 juli. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

3.000

KAKO MAKEDONSKITE KOMPANII GO POMINAA PERIODOT 2005-2010 GODINA?

МБИ10

0,77%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

1.800 07/10

40%

32,20%

31,80%

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Rudarstvo

30%

Grade`ni{tvo 17,80%

20%

15,40%

11,1% 11,30%

Tekstilna industrija

10,0%

9,4%

10%

3,70%

2,50%

Proizvodstvo na osnovni metali

-3%

-3,40%

50 milioni evra kompaniite godi{no gubat vo stranstvo

-3,8%

-5,30% -10%

-11,40%

-12,4%-12,10%

-14,20%

-20%

-30%

2006

2007

2008

-40%

2009

STRANA 5

2010

-42%

Industrijata potona vo krizata

So Kosovo vo grupa podaleku e EU!? - podale STRANA 7

-50%

STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

ALEKSANDAR

PRV OTKRI KAKO POMALA VOJSKA MO@E DA POBEDI POGOLEMA

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

PROSTOR ZA PODOBRUVAWE

STRANA 12

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

KUSOGLEDOST

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 12 JULI 2011

KUSOGLEDOST

Makedonija bila zemjodelska zemja, pa zatoa ovoj sektor vo bruto-doma{niot proizvod u~estvuva so duri 10%. Prerabotuva~kata industrija u~estvuva so 14%, a javnata administracija so 7,3%. Uslugite, pak, u~estvuvaat so samo 2,3% vo sozdavaweto na nacionalniot BDP. Eve da zememe deka Makedonija navistina e zemjodelska zemja, ovaa struktura na nacionalnata ekonomija pokaùva samo edno - deka imame seriozen ekonomski problem. I toa su{tinski. Problem na mala, nerazviena zemja koja 20 godini tapka vo mesto i pravi strategii za ekonomski razvoj koi ìveat samo na hartija. Izrael e daleku pozemjodelska zemja od Makedonija so izvoz na hrana daleku pogolem od na{iot, no zemjodelieto vo izraelskiot BDP vleguva so nezna~itelni 2%, a ne so 10%. Isto tolkav procent od vrabotenite vo Izrael rabotat vo zemjodelskiot sektor, nasproti Makedonija kade {to duri ~etrvrtina od vrabotenite se vo zemjodelskiot sektor. Ova se podatoci koi pokaùvaat kolku Makedonija e nerazviena zemja. Vo sekoja razviena ekonomija vlasta go razviva zemjodelstvoto vo pravec na ostvaruvawe na pogolem prinos i prihod i so {to pomalku vraboteni. Toa moè da se postigne samo so upotreba na visoka tehnologija vo zemjodelstvoto, a nikako ne moè da se postigne so davawe buxetski subvencii za sekoj zaseden kilogram tikvi. Pove}e od jasno e deka na Makedonija & e potrebna vizija! Potrebna e strategija so koja }e izlezme od stegite na nerazviena i tranziciska zemja i }e zastaneme ramo do ramo so malite po povr{ina,

no golemi po zna~ewe evropski zemji. Dali denes s$ u{te nekoj veruva deka subvenciite vo zemjodelstvoto se dokaz deka ovaa Vlada ima strategija kako da go razviva zemjodelstvoto vo Makeodnija?! Nitu ovaa, nitu prethodnite Vladi pokaàa deka znaat oti rastot na ekonomijata i na industrijata moè da se ostvari samo ako se izodi dolgiot pat koj }e se ~ekori sigurno, osmisleno i hrabro. Nepobiten e faktot deka strukturata na makedonskata ekonomija e mnogu lo{a, {to e odraz na otsustvoto na dolgoro~en, kontinuiran plan za ekonomski razvoj. Moèbi i ne e tolku lo{o da se jakne primarniot, zemjodelskiot sektor, ~ii{to rast podocna }e go sledi i prerabotuva~kata inudstrija, od koja se o~ekuva i najmnogu da vrabotuva. Razvojot na zemjodelstvoto e opravdan samo ako, so tekot na vremeto, zemjodelcite od nivite se prekvalifikuvaat i stanat rabotnici vo industrijata. Na zemjodelstvoto o~ajno mu trebaat investicii, potrebna e avtomatizacija na ovoj sektor, so {to prerabotuva~kite kapaciteti }e moàt podlaboko da “zagrizat” i da stanat pogolemi. Rastot na makedonakata ekonomija e nezamisliv, ako bankarskiot i osiguritelniot sektor u~estvuvaat so minorni 2% vo sozdavaweto na BDP. Ovie sektori neophodno e da ja sledat investiciskata aktivnost na kompaniite. Deka strukturata na makedonskata ekonomija e lo{a dokaz e i faktot deka samo dve stranski investicii moàt vidno da gi naduvaat ekonomskite podatoci za industriskoto proizvodtsvo, izvozot, no mnogu pove}e uvozot... Zatoa izvozot ima negativno u~estvo vo sozdavaweto na BDP. Na Makedonija & e potreben pogolem neto-izvoz. Potvrda deka populizmot be{e povaèn od toa dali ekonomijata }e “tresne” vo krizata e i podatokot deka vo 2009 godina tokmu metal-

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p poska@k @ api p tal.com.mk

poposka@kapital.com.mk

nata industrija, najgolemite proizvoditeli na osnovni metali vo zemjava potonale za frapantni 42%, sporedeno so proizvodstvoto vo 2008 godina. Tekstilniot sektor vo vreme koga ekonomskata kriza kulmini{ra{e vo zemjava, go namali proizvodstvoto za duri 34%. Rudarstvoto, pak, vo kriznata 2009 godina padna za 12,4%, re~isi identi~no so grade`ni{tvoto. Posledica na padot na industriskoto proizvodstvo e namaluvawe na profitabilnosta na kompaniite, koi za da pre`iveat, prezemaa nepopularni merki. Tokmu poradi faktot {to industrijata ima re~isi najgolemo u~estvo vo sozdavaweto na ekonomskiot rast na zemjava, i toa kako potrebno e Vladata da razmisluva i da deluva na ista linija so biznis-sektorot.Potrebno e kone~no da se sedne na masa so dvigatelite na makedonskata ekonomija i da se dogovorat prioritetite na ovaa mala ekonomija. Za toa treba suetite da se ostavat na strana i da se gleda malku podolgor~no na rabotite, oti dosega{nite podatoci se dokaz oti sme mnogu kusogledi. Pove}e od jasno e deka Vladata ne smee da se vadi deka dvigatelite na makedonskata ekonomija baraat “preku leb poga~a”, koga na masa gi stavaat predlozite za izgradba na podobri pati{ta, za izgradba na `eleznica, za poevtina struja i gas i sli~no.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Globalnata ekonomska kriza mnogu silno udri vrz makedonskoto stopanstvo i statisti~kite podatoci poleka go potvrduvaat toa. Nasproti site izjavi na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, deka Makedonija ja prebrodila krizata podobro od drugite zemji, izleguva deka industrijata doìvea golem pad i s$ u{te ne moè da se vrati na nivoto na proizvodstvo od pred krizata. Menaxerite se optimisti deka poleka se dobliùvaat do proizvodstvo od pred tri godini. No, kompaniite se soo~uvaat so posledicite od krizata, izrazeni kako nelikvidnost, ote`nat pristap do krediti i mala iskoristenost na proizvodnite kapaciteti (od 60%). Sepak veruvaat vo rast na industriskoto proizvodstvo i pogolem izvoz. Spored najnovite podatoci od Zavodot za statistika, makedonskata industrija i lani bila vo kriza, nasproti informaciite od Vladata deka krizata ja napu{tila zemjava vo vtorata polovina od 2010 godina. Statisti~kite podatoci pokaùvaat deka industriskoto proizvodstvo na godi{no nivo ima pad od 4,8%. Padot na industrijata e osobeno drasti~en vo 2009 godina, koga iznesuva 8,7%. Toa se dolì na malata aktivnost, pa duri i neraboteweto na

Duri 12,4% se namali proizvodstvoto vo rudarstvoto vo 2009 godina vo sporedba so 2008. Lani, pak, bele`i pad od 4%. Vo periodot 2005-2008 godina, godi{nite stapki na rast vo rudarstvoto se vo prosek od okolu 10%. Od najgolemite rudnici za metali vo zemjava uveruvaat deka za niv recesijata zavr{ila. Pozitivnite rezultati gi temelat na stabiliziraniot pazar, odnosno na porastot na cenite. “Imame zgolemen iskop na ruda za re~isi 2,5 pati sporedeno so minatata godina. Statisti~ki, zgolemeni se i proizvodstvoto i izvozot. Povolniot trend se dol`i na rastot na cenata na bakarot na svetskite berzi”, veli direktorot na rudnikot za bakar Bu~im, Nikolaj~o Nikolov. Prognozite na makedonskite industriski giganti se deka 2012 godina treba da bide godina na procut, kako na evropskata, taka i na makedonskata industrija. Na pozitivnite o~ekuvawa gi kreiraat i godi{nite programi, iako so rezerva gledaat na poevtinuvaweto na vleznite tro{oci, osobeno na cenata na energensite, stavka koja zna~itelno ja kroi krajnata cena na proizvodot. “Proizvodstvoto ovaa godina e podobro otkolku {to planiravme. Re~isi se vra}ame na nivoto od pretkriznata 2008 godina. Vo prviot i vtoriot kvartal proda`nite ceni na ~elikot bea povolni. Na proizvoden plan se

[TO ZNA^I PADOT NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO?

Nikolaj Toma{evski

pretplati@kapital.com.mk

nekoi kompanii, dominantno vo metalnata, metaloprerabotuva~kata industrija, grade`ni{tvoto i rudarstvoto. Makedonskite grade`nici lani imaa pad na rabotata od 14%. Vo kriznata 2009 godina, pak, grade`ni{tvoto beleì pad od 12%, nasproti pozitivniot trend vo 2006 godina od 11,3%. Najmnogu na udarot na krizata se najdoa proizvoditelite na osnovni metali, kako Feni, Ar~elor Mital, Skopski Leguri, FZC 11 Oktomvri, IGM trejd, Makstil, Dojran Stil i Silmak. Padot na proizvodstvoto na osnovni metali kulminira{e vo 2009 godina - duri 42%, a vo 2008 godina iznesuva{e samo 5,3%. “Krizata vo 2008 godina kaj nas dojde odloèno, bidej}i s$ u{te imavme nara~ki. Pove}e od jasno be{e deka svetskata kriza ne moè da n$ zaobikoli, bidej} i rabotime proizvod po nara~ka, a so nara~kite se vrzani i investiciskite proekti. Namaluvaweto na proizvodstvoto ne be{e drasti~no, kako vo svetski ramki, no imavme zna~itelen pad na rabotata. Sre}na okolnost e {to re~isi edna tretna od proizvodstvoto go plasirame vo Hrvatska, pa i vo kriza imavme pazar. Moravme da barame alternativi vo vreme koga toa {to go baravme kako pomo{ od Vladata ne go dobivme vo celost. Baravme cenite na gasot i na elektri~nata energija da bidat kako vo regionot i podobar i poevtin èlezni~ki transport”, veli Mitko Ko~ovski, direktor za investicii i razvoj vo Makstil.

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

INDUSTRIJATA P KATERINA POPOSKA

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ilijardi }e broi svetskoto naselenie do krajot na godinava. Mnogu lu|e denes ìveat podolg i pozdrav ìvot, no op{testvoto s$ u{te se bori da odrì ~ekor so potrebite na raste~kata populacija. Za Obedinietite nacii kako predizvici ostanuvaat siroma{tijata, neednakvosta, ìvotnata sredina, ènskite prava, stareeweto. Ako trendovite prodolàt, dene{nite problemi na potro{uva~ka i ~ove~ki razvoj }e se vlo{at. Od ON baraat vloùvawa za da imame planeta koja adekvatno go izdrùva globalnoto naselenie.

KAKO MAKEDONSKITE KOMPANII GO POMI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ndeksot na industriskoto proizvodstvo e mnogu vaèn ekonomski indikator. I Toj go otslikuva strukturniot razvoj na ekonomijata. Promenite koi nastanuvaat kaj ovoj indeks gi objasnuvaat dvièwata na bruto-doma{niot proizvod na zemjata. Preku industriskoto proizvodstvo moè da se vidi kakvo e u~estvoto na razli~ni industriski granki vo strukturata na BDP, odnosno koi industrii nosat rast, a koi pad. Padot na industriskoto proizvodstvo zna~i pomalo koli~estvo proizvedeni stoki, {to pak zna~i stagnacija na del od proizvodnite kapaciteti. Posledica na padot e namaluvawe na profitabilnosta na kompaniite, koi za da egzistiraat se prinudeni na nepopularni merki, kako {to se namaluvawe na plati i reducirawe na vrabotenite.

Navigator

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK NEBOTO NE E LIMIT

VLADIMIR BLA@EVSKI

STIV XOBS

MIHAJLO MANEVSKI

HERMAN VAN ROMPUJ

ankot ne e mrtov” stana ogovorite za ekstradicija so e zastanuva Epl vo borbata retsedatelot na Evropskata P najdobar film vo proN za pazarnata pozicija, vo P unija be{e prinuden da Dsosednite zemji ne raduvaat gramata “Istok na Zapadot” tretiot kvartal godinava svika iten sostanok na evrop- mnogu zatoa {to ne vetuvaat na 46 Filmski festival vo Karlovi Vari vo Чe{ka, i toa vo konkurencija na 11 filmovi

}e lansira nova generacija na pameten telefon Ajfon, koj ve}e go osvoi svetot

isporaka na kriminalcite koi gi bara Makedonija, za {to e svesen i ministerot

skite funkcioneri zatoa {to krizata vo evrzonata bega od kontrola

INAA PERIODOT 2005-2010 GODINA?

POTONA VO KRIZATA DVI@EWE NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO PERIODOT 2005-2010 GODINA 40%

32,20%

31,80%

SAD go otvori neboto za letovi od Makedonija. Agencijata za civilno vozduhoplovstvo potpi{a dogovor so Amerika, spored koj se regulira vozdu{niot soobra} aj. Makedonskite iselenici koi ìveat vo SAD, biznismenite, no i makedonskite gra|ani sega }e moàt da letaat, sekako otkako }e se javi aviokompanija koja }e ponudi direktna linija do eden od amerikanskite aerodromi. Na povidok e i dogovor za otvoreno nebo i so Avstralija kade {to ìveat zna~itelen broj makedonski iselenici. Prodobivkite od ovie aviorelacii moàt da

DEJAN MOJSOVSKI

bidat daleku pogolemi, ako makedonskite tur-operatori se ambiciraat da ja promoviraat zemjava kako letna ili zimska destinacija za dale~noto Amerikansko ili Avstralisko kopno. Za period od edna godina, Makedonija dobi i nekolku niskobuxetni aviokompanii, kako Pegasus, Bel er, Er Berlin i Vizer. Od Agencijata najavuvaat naskoro i germanskata kompanija German Skaj da po~ne da operira na relacija Skopje-Cirih. Neboto ne smee da bide limit!

GUBITNIK

30%

17,80%

20%

15,40%

11,1% 11,30%

10,0% 3,70%

2,50%

-3%

-3,40%

-3,8%

-5,30% 10%

-11,40%

-12,4%-12,10%

-14,20%

20%

30%

2006 Rudarstvo

2008

2007 Grade`ni{tvo

Tekstilna industrija

2009

-42%

2010

Proizvodstvo na osnovni metali

50%

Dràvniot zavod za statistika izmeri kako se dviè{e makedonskoto industrisko proizvodstvo vo periodot 2005-2010 godina. Drasti~niot pad na industrijata e evidenten vo ekot na ekonomskata kriza. Poslednite dve godini makedonskata industrija gi ìvee{e najte{kite denovi. Se soo~i so pad predizvikan od svetskata ekonomska kriza. Ne uspea da go ublaì udarot zatoa {to t.n. antikrizni merki na Vladata ne dadoa efekt. Duri vo vtorata polovina od godinava biznismenite stanuvaat optimisti deka lo{oto pomina i deka se pribliùvaat do proizvodstvoto od pretkrizniot period konsolidiravme, no finansiskite pokazateli ne se tolku solidni. Pazarite s$ u{te ne se zaìveani. Rastot na vleznite tro{oci ne soodvetstvuva{e so rastot na proda`nite ceni. Zagriùva i informacijata deka golemi evropski ekonomii celosno }e gi isklu~at nuklearnite elektrani, {to za nas kako golemi potro{uva~i na energija e signal deka mora da vlezeme vo golemi energetski investicii, bidej}i cenata na energijata }e odi samo nagore”, veli Ko~ovski. Pozitivnoto rabotewe na ovaa ~eli~arnica, lokomotivata na makedonskata industrija, pridonese i R@ Institut da po~ne da

VI BLAGODARAM I ZBOGUM

9,4%

10%

40%

raboti profitabilno. “Krizata kaj nas se reflektira{e vo 2008 i 2009 godina. Od minatata godina solidno rabotime, za {to dokaz e profotot koj go ostvarivme. O~ekuvame ovoj trend da go zadr`ime i godinava. Imame nara~ki na aluminiumski i bakarni leguri, a raste i proizvodstvoto na ognootporni masi i dodatoci za proizvodstvo na ~elik”, veli izvr{niot direktor na kompanijata, Zlatko Kocevski. I od elektrometalnata industrija velat deka nivnite partneri od stranstvo po~nale da gi zgolemuvaat nara~kite.“Mislam deka nie izlegovme od krizata,

bidej}i ima trend na zgolemuvawe na proizvodstvoto. Nie sme izvozno zavisni, a na{ite partneri vo stranstvo ve}e imaat nara~ki, taka {to sozdadeni se uslovi komotno da rabotime”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Statistikata gi demantira àlbite na tekstilcite. Spored godi{nite podatoci od Dràvniot zavod za statiskika, padot na proizvodstvoto od 3,4% vo 2009 godina, vo 2010 e zamenet so rast od 15,4%.“Ne bi moèlo da se kaè deka konkretno tekstilnata industrija izlegla od receija ili deka za brzo vreme toa }e se slu~i. Tekstilot

be{e vo {pic-sezona vo maj, juni i juli, koi se pojaki od aspekt na obezbeduvawe nara~ki i siguren plasman. Proizvodstvoto e cikli~no, taka {to ne mo`eme so sigurnost da bideme optimisti”, veli Vladimir Netkov od tekstilniot klaster od [tip. Poradi lo{ata kondicija vo koja se najde stopanstvoto vo izminatite tri godini, biznismenite skroija paket-barawa do Vladata za da gi amortiziraat negativnite efekti od globalnata kriza. No, od ova distanca, od kompaniite velat deka vladinite paket-merki ne im pomognale polesdno da ja prebrodat krizata.

Podmituvawe na obi~ni patrolni policajci, no i visoki funkcioneri vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Velika Britanija, be{e formulata za dobivawe ekskluzivni informacii na porane{niot urednik na tabloidot News of the World, Endi Koulson. Navleguvaweto vo intimata na ne~ii ìvoti, baraweto klu~ni momenti od razgovorite na oàlostenite familii na `rtvite od teroristi~kiot napad vo London, koi podocna osamnuvaat na naslovnata stranica na tabloidot, definitivno ne e soodveten na~in za stanuvawe vesnik broj eden vo dràvata. Ova se kosi i so site me|unarodni normi za za{tita na ~ovekovite prava. Od respektibilen medium, Koulson napravi medium za koj nikoj ve}e nema da veruva deka novinarskite triumfi bile zasluèni.

ENDI KOULSON Koulson ostavi pove}e od 4.500 nevraboteni novinari, gordi na svoeto portfolio, {to rabotele vo takva korporacija, no i ispla{eni dali drug vesnik }e gi prifati pod svojata “kapa”, bez somneòt deka moèbi ba{ toj e novinarot - kriminalec. Ostanuva neizvesno dali britanskata policija }e bide efikasna da go re{i slu~ajot, pa kako {to Koulson go primora News of the World da im kaè na ~itatelite “Vi blagodaram i zbogum”, da mu go kaàt istoto i nego, i da ja zadovolat pravdata so dodeluvawe soodvetna kazna za glavniot urednik na vesnikot.

MISLA NA DENOT MO@AM DA GO RE[AM DEFICITOT ZA 5 MINUTI. SAMO IZGLASAJTE ZAKON SPORED KOJ SEKOGA[ KOGA BUXETSKIOT DEFICIT E POGOLEM OD 3% OD BDP, SITE ^LENOVI NA KONGRESOT STANUVAAT NESOODVETNI ZA REIZBOR

VOREN BAFET AMERIKANSKI INVESTITOR

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

1,2 39,2% 34% O! R O K NAS

PROCENKI... TEMEL KOTIL

MILIONI TURISTI JA POSETIJA ALBANIJA VO PRVITE [ST MESECI GODINAVA

direktor na Turki{ erlajns

TURKIШ ERLAJNS STANUVA NAJDOBRA AVIOKOMPANIJA

E ZGOLEMEN BROJOT NA STRANSKI TURISTI SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI OTPA\AAT NA TURISTITE OD KOSOVO, KOI SE NAJBROJNI, A POTOA DOA\AAT OD MAKEDONIJA SO 16%

Turki{ erlajns neodamna be{e proglasena za najdobra aviokompanija vo Evropa i vo bliska idnina posakuva takva titula i vo svetski ramki, izjavi direktorot na kompanijata Temel Kotil. Spored nego, vo 2009 i 2010 godina turskiot nacionalen avioprevoznik be{e izbran za najdobra aviokompanija vo Jugoisto~na Evropa, a godinava e izbrana za najdobra aviokompanija vo cela Evropa od kompanijata za istra`uvawe na vozduhoplovstvoto Skajtraps, so sedi{te vo London. “Vo me|uvreme zaedno so dobivaweto na tie nagradi, bevme klasificirani kako vtori vo svetot vo niza kategorii. Na{ata cel e da staneme najdobri vo svetot”, izjavi Kotil.

NA 15NA 15-ti -ti iO OKTOMVRI KTO KT OMVRI OM

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI MAKEDONCITE ME\U NAJBROJNITE TURISTI VO TURCIJA akedonskite gra|ani im gi bildaat prihodite od turizam na zemjite vo regionot. Oficijalnite podatoci na Albanija pokaùvaat deka od 1,2 milioni turisti vo prvata polovina od godinata 16% bile Makedonci. Pokraj Makedoncite, pomasovni posetiteli na albanskoto primorje se samo kosovskite gra|ani. Albanija godinava gi zgolemi prihodite od turizam za celi 8,5% vo odnos na minatata godina. Tamu godinava, osven makedonski i kosovski turisti zabeleìtelno bilo prisustvoto i na crnogorski, gr~ki, italijanski i germanski dràvjani. Makedoncite se i edna od najbrojnite kategorii turisti koi tradicionalno ja posetuvaat Turcija. Tamo{noto Ministerstvo za turizam objavi podatoci spored koi posetenosta na Turcija vo prvite pet meseci od godinava porasnala za 14,56% vo odnos na istiot period lani. Vo Turcija godinava osobeno golem rast ima kaj posetenosta na turistite od arapskite zemji. Iako prihodite od turizam vo Turcija minatata godina iznesuvaa pove}e od 25 milijardi dolari, godinava ovaa zemja o~ekuva mnogu pove}e. Lani Turcija ja posetile 28,6 milioni turisti, a godinava nadle`noto ministerstvo o~ekuva pove}e od 30 milioni posetiteli. Najgolem broj turisti go posetuvaat Istanbul, a po nego mediteranskoto letuvali{te Antalija. I Hrvatska godinava o~ekuva odli~na turisti~ka sezona. Hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, za Rojters izjavi deka letnata sezona za zemjata e od ogromna va`nost zatoa {to turizmot nosi okolu edna ~etvrtina od bruto-doma{niot proizvod. “Smetame deka godinava }e imame edna od najdobrite sezoni, ako ne i najdobra seozna voop{to”, izjavi Kosor. Makedonskite hotelieri, pak, ne zabeleùvaat otskoknuvawe od katastrofalnite sezoni nekolku godini nanazad. Sepak, od Ministerstvoto za ekonomija o~ekuvaat drasti~no zgolemen broj na stranski turisti vo Makedonija godinava.

VO STRUMI^KO SE OÊKUVA 10% POVE]E PÊNICA o regionot na Strumica godinava se o~ekuva rodot na p~enicata da bide najmalku 10% pogolem od lani. “Godinava prose~nite prinosi }e bidat pogolemi, a i kvalitetot na lebnoto ìto e odli~en. Poradi toa o~ekuvame normalen otkup i povisoki otkupni ceni od lani”, velat vo zemjodelskite zdruènija “Ekogradinar” i “Kukla”. Od okolu 5.800 hektari vo ovoj region letovo se o~ekuva da bidat dobieni pove}e od 22.000 toni ìto, a vkupnata rekolta }e bide pobogata za okolu 2.500 toni.

1.635 TRANSPORTERI DOBIJA DIGITALNI KARTI^KI d po~etokot na procesot za izdavawe memoriski karti~ki za digitalnite tahografi za doma{nite voza~i do krajot na minatiot mesec, javnoto pretprijatie Makedonija soobra}aj izdalo 1.635 personalizirani karti~ki. Od izdadenite 1.635 personalizirani karti~ki, 1.490 se voza~ki, 132 prevozni~ki, 12 rabotilni~ki i edna e kontrolna karti~ka. Od Ministerstvoto za transport velat deka Makedonija e edna od prvite zemji vo regionot koja go zaokru`i procesot na implementirawe na odredbite od Evropskata spogodba za mobilnite rabotnici vo me|unarodniot paten prevoz (AETR). Voza~kata karti~ka e nameneta za profesionalnite voza~i koi u~estvuvaat vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj i so nea se registrira rabotnoto vreme na voza~ite i mobilnite rabotnici i vremeto na upravuvawe so voziloto. Rabotilni~kata karti~ka e nameneta za rabotilnicite ovlasteni za instalirawe, proverka, kontrola i popravka na digitalni tahografi. Karti~kata za prevoznik ja koristat prevoznicite koi zadol`itelno vodat evidencija za vremeto na upravuvawe so voziloto i napravenite pauzi za vreme na vozeweto. Kontrolnite karti~ki, pak, se nameneti za licata koi vr{at nadzor.

MENAXER e mese~nik! k!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer }e izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ ( k / k / Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business

proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari... SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

Navigator

GRAFIK NA DENOT... 13%

FOTO NA DENOT...

12% 11% 10% 9% 8% 7%

Jan. Fev. Mart Apr. Maj Juni Juli Avg. Sep. Okt. Noe. Dek. Jan. Fev. Mart Apr. Maj Juni Juli Avg. Sep. Okt. Noe. Dek. Jan. Fev. Mart Apr. Maj Juni Juli Avg. Sep. Okt. Noe. Dek. Jan. Fev. Mart Apr. Maj

2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2008 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2009 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2010 2011 2011 2011 2011 2011

IZVOR: NBRM

ritanskiot tabloid News of the World vikendov go objavi posledniot broj i po 168 godini ja zatvori redakcijata. Pri~inata e afera so prislu{kuvawe, poradi {to uredni{tvoto pora~a “Vi blagodarime i zbogum”. Vesnikot e sopstvenost na grupacijata News International na mediumskiot magnat Rupert Mardok. Gasneweto e po negov nalog, po izbivaweto na aferata so prislu{kuvawe na telefoni. Na meta na novinarite naj~esto bile poznati li~nosti, no skandalot kulminira{e otkako be{e otkrieno deka go prislu{kuvale i telefonot na 13-godi{noto devoj~e Mili Douler, koja vo 2002 godina be{e kidnapirana, a potoa ubiena. Vesnikot prizna deka prislu{kuvale, no izvinuvaweto ne be{e dovolno za da ostane vo `ivot.

KAMATITE NA KREDITITE TRGNAA NAGORE

Kamatnite stapki na dolgoro~nite novoodobreni krediti za pretprijatijata vo Makedonija povtorno trgnaa nagore. Posle padot, koj zapo~na vo april minatata godina i kontinuirano trae{e do maj godinava, sega povtorno imame svrtuvawe na strelkata nagore, {to se dol`i na krizata vo evrozonata i nejzinite efekti vrz makedonskata ekonomija i vrz tro{ocite na bankite za koristewe kreditni linii od stranstvo.

TOP 3 VESTI MAKEDONIJA

MAKEDONIJA OSVOJUVA TURISTI OD HOLANDIJA hridskite hotelieri i tur-operatorot TUI od Holandija potpi{aa dogovori za zakup na aran`mani za slednite O tri godini. Narednata sezona TUI planira da prodade pove}e od 7.000 aran`mani i da go zgolemi brojot na ~arter-letovi do Ohrid. TUI Holandija vo 2010 godina plasira{e 1,3 milioni aran`mani i ima{e obrt od 1,4 milijardi evra.

NAMALEN OTKUPOT VO AGRAROT na vkupniot otkup i proda`ba na zemjodelski proizvodi vo maj godinava iznesuva 6,93 milioni denari, V{torednosta e pad od 0,6% vo odnos na istiot mesec lani. Spored Dr`avniot zavod za statistika, vrednosta na otkupot od individualnite zemjodelci e zgolemena za 39,2%, a proda`bata na agropretprijatijata e namalena za 16,1%.

DVOJNO POSKAPO DO DOKTOR NA NAUKI rigodi{ni studii, ispiti, doktorski trud i dvojno pove} e pari se novite kriteriumi koi treba da gi ispolnat Tidnite doktori na nauki, a stapuvaat na sila od septemvri godinava. I pokraj burnite reakcii na akademskata fela, ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ostanuva na stavot deka izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie imaat cel pokvaliteten obrazoven kadar.

BALKAN VNIMAVAJTE KAKVI INVESTITORI DOA\AAT idete bez gri`a, investitori }e dojdat, ama vnimavajte kakvi, veli porane{niot evrokomesar za industrija, BGinter Ferhojgen. “Vo [panija i Portugalija se uveriv kako doa|aat investitori koi sakaat da profitiraat na niski tro{oci, a potoa za kratok rok is~eznuvaat, pa zemjata nema ni{to od niv”, smeta Ferhojgen.

FIRMITE NE ZNAAT DEKA MO@AT DA POVRATAT DDV OD NADVOR

50 MILIONI EVRA KOMPANIITE GODI[NO GUBAT VO STRANSTVO Izvoznicite i uvoznicite, transporterite, {pediciite, bankite i site drugi firmi koi ~esto gi pra}aat svoite vraboteni na obuki i kongresi vo stranstvo mo`e da imaat ogromen benefit od uslugata povrat na DDV

BRENDOVITE SO POLO[ KVALITET ZA ISTOKOT roizvodite na poznatite svetski marki vo Centralna i Isto~na Evropa se so ponizok kvalitet od toj {to go doP biva Zapadot, objavi slova~kata Agencija na potro{uva~ite.

ALEKSANDAR JANEV

Do ovie soznanija e dojdeno preku ispituvawe na kvalitetot na Koka-Kola, Neskafe i Milka vo Germanija, Avstrija, Чe{ka, Polska, Slova~ka, Ungarija, Romanija i Bugarija.

akedonskite kompanii koi izvezuvaat vo stranstvo moè da si vratat okolu 50 milioni evra godi{no po osnov na DDV. Spored istraùvaweto na revizorskata ku}a Price Waterhouse, okolu 7% od vkupnata v vrednost na iizvozot, odnosno 245 milioni evra od vkupno 3,5 milijardi evra, kolku {to iznesuva izvozot od Makedonija godi{no, se odlevaat kako DDV. Prose~nata stapka na ovoj danok vo Evropa iznesuva okolu 20%, {to zna~i deka so povrat na DDV od stranstvo moè da se za{tedat okolu 50 milioni evra. Site kompanii koi izvezuvaat vo stranstvo ili uvezuvaat stoki, kako i transporterite, {pediciite, bankite i drugi firmi koi ~esto gi pra}aat svoite vraboteni na obuki i kongresi vo stranstvo moè da imaat ogromen benefit od ovaa usluga.

ALBANIJA ]E GRADI 443 HIDROCENTRALI lbanskata Vlada planira da izgradi u{te 443 hidrocentrali za da stane regionalna enegetska supersila. A Dosega izdadeno dozvoli za izgradba na 220 hidrocentrali, od koi na 36 se raboti intenzivno.

SVET PA\AAT AKCIITE, ZLATOTO, EVROTO ziskite berzi v~era go otvorija denot so pad na cenite na akciite, {to e posledica na lo{ite makroekonomA ski podatoci od SAD i Kina, a evroto e pod pritisok na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. Vo SAD, stapkata na nevrabotenost porasna od 9,1% na 9,2%, a vo Kina inflacijata skokna od 5,5% vo maj na 6,4% vo juni.

MMF ]E GI PO[TEDI NAJSIROMA[NITE ajsiroma{nite sloevi na naselenieto treba da bidat po{tedeni od strogite ekonomski merki, izjavi speciN jalniot sovetnik na izvr{niot direktor na MMF, @u Min. Spored nego, toa mo`e da se obezbedi preku obezbeduvawe mre`i za socijalna za{tita na nevrabotenite i pouspe{no sobirawe danoci.

BAFET SE OBLO@I VO EDEN DOLAR ajuspe{niot investitor na site vremiwa, Voren Bafet, se oblo`i so doskora{niot sovetnik za buxet na BaN rak Obama, Piter Orsag, deka stapkata na nevrabotenost vo SAD }e padne pod 8% pred pretsedatelskite izbori vo 2012 godina. Orsag ne veruva deka toa e mo`no, no Bafet ima namera da mu doka`e deka e vo pravo i so oblogot da mu zeme eden dolar.

janev@kapital.com.mk

“Sumata {to mo`e da se Makedonija i vr{i povrat za{tedi so povrat na DDV na DDV od stranstvo. od stranstvo e zna~ajna, Anketata na Stopanskaa mo`e mnogu da im po- ta komora na Makedonija mogne na kompaniite da ja podobrat svojata konkurentnost, da investiraat pove}e vo razvoj i vo {irewe na biznisot. Naj~esto povrat na DDV se vr{i HOTELSKO SMESTUVAWE za pla}awe hotelsko smestuvawe, poseta na OBROCI VO RESTORAN seminari, kongresi, DELOVNA ZABAVA prevoz i gorivo, pa- KONFERENCII tarina, obrabotka i doobrabotka na proiz- PREVOZ vodi vo drugi zemji. GORIVO Procedurata e mnogu ed- PATARINA nostavna”, izjavi Mirko Inceti}, pretstavnik na IZLO@BI, SAEMI {vajcarskata kompanija KURSEVI ZA OBUKA Cashback, koja od v~era ADVOKATSKI HONORARI po~na da raboti i vo

DDV OD STRANSTVO SE VRA]A ZA:

POVRAT NA DDV OD 24 ZEMJI

Zasega, makedonskite kompanii mo`at da vr{at povrat na DDV od 24 zemji: Avstrija, Belgija, Bugarija, Чe{ka, Kanada, Danska, Finska, Francija, Irska, Island, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Monako, Holandija, Norve{ka, Germanija, Slovenija, Slova~ka, [vajcarija, [vedska, Turcija i Velika Britanija. Refundacija na DDV e mo`na i od porane{nite jugoslovenski zemji, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Hrvatska, kako i od Srbija, no samo za uslugite za saemi.

pokaà deka mnogu malku firmi vo zemjava ja koristat mo`nosta da go vra} aat DDV {to go pla}aat vo stranstvo. Glavna pri~ina za toa e vsu{nost neinformiranosta na menaxerite deka postoi ovaa mo`nost, a tie {to ve}e znaat, poradi sloènosta na procedurite, ne pobarale povrat na DDV. Neophodna dokumentacija za da se izvr{i povrat na DDV se fakturite na koi se iskaàni sumite {to se plateni kako DDV i potvrda od lokalnata dano~na uprava deka kompaniite se dano~ni obvrznici. Ostanatite dokumenti gi obezbeduva licenciranata kompanija koja posreduva vo vra} aweto na DDV. Rokovite za podnesuvawe na barawata se najkasno {est meseci po istekuvaweto na godinata. Kompanijata koja }e ovozmoì vra} awe na DDV od stranstvo naplatuva odredena provizija za uslugata, no po izvr{uvawe na refundacijata na parite. Rokot za vra}awe na DDV naj~esto se dviì me|u 60 i 120 dena.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI KOMORA NA IZVR[ITELI: PRISILNA NAPLATA SAMO PO ISTEK NA ROKOVITE omorata na izvr{iteli vo vrska so informacii izneseni od dvièweto za socijalna pravda “Lenka”, soop{tuva deka nevistini se tvrdewata deka site slu~ai vo koi gra|anite bile tuèni za neplateni smetki, a pravoto na prisilna naplata bilo steknato pred 1 juli 2011 godina se zastareni. “Istaknuvame deka rokovite za zastarenost na pobaruvawa se razli~ni, vo zavisnost od vidot na pobaruvaweto, pa sledstveno, nevistinito e tvrdeweto deka slu~aite vo koi gra|anite bile tuèni za neplateni smetki, a pravoto na prisilna naplata bilo steknato pred 1 juli 2011 godina, se zastareni”, velat od Komorata. Ottamu izrazija zagriènost od pottiknuvaweto od strana na “Lenka” gra|anite da podnesat tu`ba za nadomest na {teta, dokolku prisilna naplata bide realizirana od strana na izvr{itel, bidej}i takvoto upatuvawe moè da rezultira so seriozni posledici za ugledot na izvr{itelskata fela i Komorata na izvr{iteli, no i finansiski haos, nastanat poradi neosnovana naplata na taksi za tu`bite za nadomest na {teta.

UJP ]E PO^NE PRISILNA NAPLATA ZA RADIODIFUZNATA TAKSA pravata za javni prihodi (UJP) apelira obvrznicite za radiodifuzna taksa koi ne izvr{ile pla} awe na javnata dava~ka vo zakonskiot termin, toa da go storat vo najkus rok. Kako {to se predupreduva vo soop{tenieto na UJP, dano~nata administracija naskoro }e po~ne so prisilna naplata na dolgovite na gra|anite koi dosega ne ja platile radiodifuznata taksa. Pla}aweto na radiodifuznata taksa se vr{i najdocna do 15-ti vo mesecot za prethodniot mesec, odnosno za juni, smetkata treba da se plati do 15 juli. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe nadvor od zakonskiot rok, se presmetuva kamata od 0,03%, i toa za sekoj den zadocnuvawe, se veli vo soop{tenieto. So cel olesnuvawe na pla}aweto na radiodifuznata taksa, soop{tuvaat od UJP, gra|anite i firmite mo`at po sopstveno izjasnuvawe da izvr{at pla}awe za pove}e meseci, odnosno za cela kalendarska godina ili, pak, da vr{at pla}awe so traen nalog za {to treba da potpi{at dogovor so nositelot na platniot promet, odnosno bankata.

KOWANOVSKI I ЧEKU NA ZATVORAWETO NA LETNIOT KAMPUS NA KRIVOLAK inisterot za odbrana na Makedonija, Zoran Kowanovski, zaedno so ministerot na kosovskite bezbednosni sili, Agim Чeku, denes }e prisustvuvaat na sve~enoto zatvorawe na Letniot Kampus 2011 na armiskiot poligon Krivolak. Na zatvoraweto na Kampusot od strana na u~esnicite }e bide izvedena ednostrana takti~ka ve`ba “Kooperativnata bezbednost vo funkcija na spravuvawe so sovremenite zakani od globalniot bunt”. Na vtoriot po red Leten Kampus, koj se realizira vo periodot 02 – 12.07.2011 godina, u~estvuvaat armiski pitomci od Makedonija, Bugarija, Turcija, Crna Gora i Kosovo, a nastavata se izveduva od strana na profesori od Makedonija, Germanija, Norve{ka, Romanija i Slovenija.

POLOVINA ARMIJA NA VOENI OLIMPISKI IGRI elegacija od makedonskata armija vo periodot od 16 do 24 juli vo Rio De`aneiro, Brazil, }e u~estvuva na 5-tite Voeni olimpiski svetski. Zamenikot na Ministerot za odbrana g-din Emil Dimitriev i Zamenikot na Na~alnikot na G[ na ARM general-major Naser Sejdini, v~era im posakaa uspeh vo natprevaruvaweto na polkovnik m-r Borko Simoski - {ef na delegacijata, kapetan Igor Jakimovski - atleti~ar, postar vodnik Dragan Petrovi} - atleti~ar koj vo skok vo dale~ina be{e tret vo R. Makedonija vo 2010 godina i vodnik Ta{e Ta{ev - bokser, oficijalen makedonski prvak vo te{ka kategorija. Sevkupnite pregovori za u~estvo na 5-tite Voeni olimpiski svetski igri zapo~naa na generalnoto sobranie vo CISM, Paramaribo, vo maj 2010 godina. Osnovnata cel na ovaa misija e afirmirawe na ARM i R. Makedonija na ovie olimpiski voeni svetski igri so najdobrite sportisti vo nivnite disciplini koi se vraboteni vo ARM. Na ovie igri, u~estvo }e zemat ekipi od 110 zemji, od vkupno 133 ~lenki na CISM, so nad 8000 u~esnici.

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

ZA PROBLEMITE VO NOVINARSTVOTO SAMO SE DEBATIRA

DIJAGNOZI NA KUP REШENIE NI ZA LEK! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ite gi znaat pri~inite za serioznata kriza {to go trese makedonskiot mediumski pazar, no konkretno re{enie za nejzino nadminuvawe nikomu ne mu pa|a na pamet, moè da se zaklu~i od v~era odrànata debata vo organizacija na Zdruènieto na novinarite na Makedonija i na Centarot za razvoj na mediumi, naslovena kako “Postizbornite slu~uvawa vo mediumite”. Iako diskutantite ednoglasno se sloìja deka dijagnozata e krajna ispolitiziranost na mediumite, koi ne informiraat tuku povikuvaat na mobilizacija, predlozite kade da se bara izlezot ne otidoa podaleku od slabo nasetuvawe na pravecot. Pretsedatelot na Zdruènieto na novinarite, Naser Selmani, predlaga i ponatamu da se sedi, odnosno da se sostan~i dodeka ne se najde primenlivo re{enie: “Krajno vreme e sopstvenicite na mediumite, menaxerite, urednicite i novinarite da sednat i da razmislat kade da se dviàt ponatamu. Za{to mediumite ve}e ne se vodeni od partiski {tabovi, tuku se pod nivna celosna kontrola. Nie 20 godini ne gradime civilna, tuku partiska dràva, vo koja i instituciite koi treba da bidat demokratski im sluàt na partiskite interesi”, istakna Selmani, koj e zadovolen {to novinarite barem pokaàle me|usebna solidarnost na protestniot mar{ od

Na 4 juli 150 novinari izlegoa na skopskiot plo{tad da go krenat glasot protiv katastroflanata sostojba na mediumskiot pazar. Re{enie i toga{ nikoj ne ponudi! ~etvrti ovoj mesec. “Pozitivna strana vo ovaa situacija e {to prvpat se rodi novinarska solidarnost, koja veruvam deka vo naredniot period }e rezultira so obedinuvawe na esnafot”, re~e prviot ~ovek na ZNM. Spored nego, is~ekor e napraven e i na sredbite koe pretstavnici na Zdruènieto go ostvarile so Stopanskata komora na Makedonija, od koi bi moèlo da proizleze finansiska pomo{ od strana na zainteresiranite biznismeni za sostojbata vo novinarstvoto. So ovie sredstva Sindikatot bi gi ublaìl ekonomskite posledici za otpu{tenite novinari, davaj} i im nekolkumese~na pomo{ do novoto vrabotuvawe, {to povtorno zna~i zanimavawe so posledicite, a ne so pri~inite za problemot. Ni{to pokonkretna vo odnos na re{enijata ne be{e nitu pretsedatelkata na Samostojniot sindikat na novinarite na Makedonija, Tamara Чau{idis, ~ija diskusija se zadrà na prognoza za krajnite dostreli na

medumskata kriza ~ii najgolemi `rtvi se i }e bidat novinarite. “Vo redakciite se unapreduvaat novinarite koi se podgotveni za neprincipielen i neprofesionalen pristap kon rabotata, pri {to stradaat onie {to navistina vredat. @alno e {to ovaa kriza }e ja preìveat nekvalitetnite mediumi vrz baza na negativna selekcija koja gi favorizira tie {to otvoreno i nekriti~ki se stavaat vo slu`ba na odredena politi~ka opcija”, istakna Чau{idis. Prodolùvawe na dominoefektot na mediumi {to propa|aat o~ekuva i direktorot na Centarot za razvoj na mediumi, Roberto Beli~anec, koj povika na borba so faktorite za uni{tuvawe na nezavisnoto i profesionalno novinarstvo, no ne objasni nitu kako da se po~ne vojnata. “Po~natiot proces na zgasnuvawe na mediumite }e prodolì do krajot na esenta, a }e ima obidi i za formirawe novi mediumi so {to e mo`no restruk-

turirawe na mediumskiot prostor. Krizata mo`e da zavr{i so ednopolnost na mediumite i za toa da ne se slu~i neophodno e osmisluvawe na dolgoro~na strategija. Ne treba ~ekawe, tuku artikulacija na toa {to e ostanato kako profesionalno vo borba so politikata”, re~e Beli~anec. Najkonkretni predlozi ponudi novinarot i porane{en pretsedatel na Transparentnost Makedonija, Sa{o Ordanoski, koj im upati predizvik na Чau{idis i Sindikatot {to taa go predvodi “da oble~at ribarski ~izmi i da vlezat vo mo~uri{teto vo koe e neophodno da se vleze ako se saka ne{to da se promeni”. “Tribini ne pomagaat vo borbata protiv ova zlo {to go snajde novinarstvoto. Trebaat pametni lu|e, pari, pa duri i izvesno zaobikoluvawe na zakonite”, istakna Ordanoski, ne pojasnuvaj}i {to misli so poslednoto, koe go ilustrira{e so metafora za palkite koi Grcite gi koristat za protestite vo nivnata dr`ava.

PRVOOOBVINETIOT VO “PAJA@INA” DADE ISKAZ

VELIJA RAMKOVSKI NE SE ^UVSTVUVA VINOVEN! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e sum formiral nikakva zlostorni~ka grupa nitu pak sum pottiknuval nekogo da pere pari ili da zatajuva danok, vaka prvoobvinetiot vo slu~ajot “Pajaìna”, Velija Ramkovski, se proiznese po odnos na obvinenijata koi mu se stavaat na tovar vo obvinitelniot akt. Vo edno~asovnoto izlagawe pred sudot Ramkovski ne zadrùvaj}i se na detali istakna deka obvinitelstvoto na “mala vrata” se obiduva eden ~ist gra|anski odnos na pravni subjekti da go prikaè kako kriminalno delo. Kako stopanstvenik rabotel pove}e od 40 godini, no nikoga{ ne baral da se prekr{uva zakonot, re~e Ramkovski. Toj ima{e najgolemi zabele{ki na dva termini

vo obvinenieto – fiktivna pozajmica koja nema ekonomska opravdanost i dneven promet vo gotovina vrz osnova na kompenzacija. Ramkovski pobara ovie termini, koi se spomenuvaat vo celiot tekst na obvinenieto da mu bidat pojasneti. “Fiktivna pozajmica vi e kako da ka`ete drven kamen”, re~e Ramkovski, potenciraj}i deka e zbunet od navodite izneseni vo obvinitelniot akt. “Na Velija mu e se jasno, nejasno mu e na koj na~in i po koja procedura e dojdeno do tuka”, re~e negoviot branitel Miroslav Vuji} po zavr{uvaweto na ro~i{teto. Ramkovski o~ekuva deka sudot }e gi otrgne od sebe site politi~ki vlijanija i pobara toj, negovite najbliski i ostanatite obvineti koi se vo pritvor da dobijat nekoja poblaga alternativna merka ili negovo ukinuvawe. Najmnogu me pogoduva toa {to vo obvinenieto se naveduva deka jas kako roditel

EDEN MILION EVRA OD SMETKATA NA A1- GARANCIJA ZA DOMA[EN PRITVOR amkovski mu predlo`i na sudot eden milion evra od smetkata na A1 televizija kako zamena za ku}en pritvor. “Garantiram deka nema da se dadam vo begstvo bidej}i sakam da ja doka`am svojata nevinost”, istakna Ramkovski. Toj i u{te sedummina od obvinetite {est meseci se nao|aat vo pritvor vo zatvorot [utka. Ostanatite obvineti se vo doma{en pritvor ili se branat od sloboda.

sum gi organiziral moite deca i brat vo navodno zlostorni~ko zdru`uvawe, dodade Ramkovski. DETALI OD RABOTEWETO NA “PERO NAKOV” BB VO DOKAZNA POSTAPKA Iskazot na Ramkovski prodol`i so pra{awa od sudijata Palina Hristovska koja se interesira{e za sopstveni~kata struktura na firmite koi se predmet na obvinenieto i biznis relaciite pome|u niv.

Na site pra{awa Ramkovski odgovara{e deka podetalno objasnuvawe }e dade vo tekot na dokaznata postapka. “Samo knigovodstveno ve{ta~ewe mo`e da dade odgovor na okolnostite za koi me pra{uvate. Nie ne prisustvuvavme na ve{ta~eweto i jas ne mo`am vo ova faza da vi dadam odgovor na pra{aweto”, be{e naj~estiot odgovor na Ramkovski.

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI VASKO NAUMOVSKI – AMBASADOR VO BRISEL? ov~era{niot vicepremier za evrointegracii, Vasko Naumovski, }e go nasledi Nikola Popovski kako ambasador vo prestolninata na Evropskata unija, brifiraat vladini izvori. Otkako e izvesno deka nov {ef na diplomatijata }e bide tokmu Popovski, premierot Nikola Gruevski navodno se odlu~il za svojot zamenik kako najsoodveten kadar za popolnuvawe na ambasadorskata fotelja vo Brisel. Naumovski v~era gi demantira{e informaciite so komentar deka voop{to nema da bide ambasador. Partiski izvori velat deka toj bil eden od mo`nite kandidati, i deka za taa pozicija sakale etabliran diplomat koj vo evropskite institucii }e umeel na vistinski na~in da ja pretstavuva dr`avata, osobeno vo periodot koj sleduva, a koj se najavuva kako klu~en za makedonskite integracii.

Poradi intenzivirani merki na bezbednost za Regionalnata sredba, ohridskata policija zabrani zapirawe i parkirawe na vozila na bulevarot "Turisti~ka"

SOBRANIETO DENES ]E GI IZBERE NOVITE POTPRETSEDATELI

SKEPTICIZAM ZA INICIJATIVATA NA IVANOV

retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, denes }e gi glasa predlozite za potpretsedateli na Parlamentot. Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata, minatata nedela, gi utvrdi predlozite Svetlana Jakimovska od VMRO-DPMNE, Jani Makraduli od SDSM i Suzana Saliu od DUI da bidat trojcata potpretsedateli na Sobranieto. Dokolku, Sobrnieto gi izglasa vaka predloènite zamenici na Veqanovski, prvpat Parlamentot }e ima dve èni potpretsedateli, a Saliu e pravata èna Albanka {to }e bide na ovaa funkcija. Osven potpretsedatelite, na dene{nata sednica se o~ekuva da bida izbrani i ~lenovite i nivni zamenici na komisiite na Sobranieto.

SO KOSOVO VO GRUPA PODALEKU E EU!?

Inicijativata na pretsedatelot \orge Ivanov za formirawe na Balkanska unija, kako pandan na Vi{egratskata, za pobrza integracija na zemjite od Balkanot vo Evropskata unija, naide na kritiki od doma{nata javnost. Makedonija e reformski lider vo regionot i ako sega mestoto ni e me|u Kosovo i Albanija, toa ne e za pofalba velat makedonskite diplomati GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

akedonija ne treba svojata perspektiva da ja gleda vo Balkanska unija, koga ima otvoreni vrati za vlez vo Evropskata unija i NATO. Iako stanuva zbor za pozitivna inicijativa, sepak Makedonija na patot kon svoite strate{ki celi, dru{tvoto ne treba da go bara me|u Kosovo i Albanija. Vaka doma{nite analiti~ari ja komentiraat inicijativata na pretsedatelot \orge Ivanov, koj na regionalnata sredba so pretsedatelite na Albanija, Kosovo i Crna Gora, pokrena predlog za sozdavawe Balkanska unija, kako pandan na Vi{egratskata grupa za pobrza integracija na ovie zemji vo evroatlanskite strukturi. So razli~ni standardi i razli~no nivo na postignati reformi na patot kon evroatlantskata integracija, {teta e Makedonija vlezot vo NATO i EU da bide usloven od ispolnetite reformi na zemjite koj }e bidat ~lenki na taa Balkanska unija, ednoglasni se poznava~ite. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan Чa{ule, smeta deka vakvata unija ne e plodotvorna za Makedonija. U{te pove}e veli toj, Makedonija na toj na~in samo }e go odlo`i procesot za zapo~nuvawe na pregovorite so Unijata, bidej}i brzinata na taa grupa }e se dvi`i so brzinata na reformite na najsla-

bata dràva-~lenka na taa grupacija. “Iskustvoto so Vi{egradskata grupa e pozitivno. No, tamu stanuva zbor za dràvi so isti standardi, zada~i i aspiracija. Makedonija, Crna Gora, Albanija i Kosovo se disparitetni dràvi vo odnos na reformite koi gi imaat napraveno na patot kon EU i nivnata implementacija. Takvite razliki nas ne ni odat vo prilog. Edna takva gupacija }e se dviì so brzinata na najslabata dràva, a toa e Kosovo. Makedonija e dràva koja treba za gi po~ne pregovorite, a Kosovo treba doprva da dokaè deka e dràva. Toa bi zna~elo za Makedonija u{te podolgo vreme za ~ekawe za zapo~nuvawe na pregovorite. Pritoa, problemot so imeto moè da se re{i preku no}, no Kosovo ne moè preku no} da prerasne vo dràva”, veli Чa{ule. Dopolnitelno, velat analiti~arite, duri i da se prifati predlogot za formirawe na Balkanska unija, taa ne bi bila celosna bez u~estvoto na Srbija vo nea. Koja bi bila smislata za nejzino formirawe, dokolku Srbija ostane nadovor od vakvata grupa, komentiraat poznava~ite. Vo vakvi uslovi, zaklu~uvaat tie, vakva unija bi bila dobra za site drugi pra{awa (ekonomija, energetika, kultura...), osven za zaedni~ka evroatlanska perspektiva. BARA LI MAKEDONIJA ZAMENA ZA EU I NATO? Del od doma{nite

DENKO MALEVSKI

SLOBODAN ЧA[ULE

PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI Koga ni se nudi {ansa vo prva liga i koga vratite ni se otvoreni za vlez vo EU i NATO takvata {ansa ne treba da bide zameneta so regionalna unija. Na{iot prioritet treba da e EU i NATO, a potoa s$ ostanato.

PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI Edna takva grupacija }e se dviì so brzinata na najslabata dràva, a toa e Kosovo. Makedonija e dràva koja treba da gi po~ne pregovorite, a Kosovo treba doprva da dokaè deka e dràva. Toa bi zna~elo za Makedonija u{te podolgo vreme za ~ekawe za zapo~nuvawe na pregovorite. Pritoa, problemot so imeto moè da se re{i preku no}, no Kosovo ne moè preku no} da prerasne vo dràva.

analiti~ari, vo vakvata inicijativa na pretsedatelot Ivanov gledaat i mo`nost za zamena na neuspehot na vladinata politika za vlez na zemjata vo EU i NATO. Me|utoa, velat tie, dodeka vratite na EU i NATO s$ u{te se otvoreni za Makedonija, Vladata svoeto mesto s$ u{te treba da go bara vo prvata liga, a ne so formirawe i ~lenstvo vo Balkanska unija. Univerzitetskiot profesor Denko Maleski, kako i nekolkupati dosega ja povtori pozicijata deka Makedonija ne treba da bara druga alternativa kako zamena na EU i NATO. “Koga ni se nudi {ansa vo prva liga i koga vratite ni se otvoreni za vlez vo EU i NATO takvata {ansa

ne treba da bide zameneta so regionalna unija. Na{iot prioritet treba da e EU i NATO, a potoa s$ ostanato. Samo ako ovaa politika e izraz na nemo} da gi ostvarime ovie celi, toga{ mo`e tie da bidat supstituirani. Se pla{am deka ova e tokmu toa, izraz na nemo}, odnosno politika koja upatuva na toa deka koga ne mo`eme da vlezeme vo prvata liga, toga{ uteha barame vo vtorata”, veli profesorot Maleski.

SUZANA ANOVA I STEVÊ TRPKOVSKI SE NOVITE PRATENICI uzana Anova i Stev~e Trpkovski se novite pratenci vo makedonskiot Parlament, potvrdi sobraniskata Verifikaciska komisija na svojata v~era{na sednica. Po otkaùvaweto na mandatite na Nikola Gruevski i Goran Trajkovski, od koi prviot ostana premier, a vtoriot direktor na Upravata za javni prihodi, Dràvnata izborna komisija na Sobranieto mu predloì dvajca novi pratenici, sledni na listata na koalicijata predvodena od VMRO-DPMNE. Anova i Trpkovski se izbrani vo Izbornata ednica eden, na koja{to bea imiwata i na Gruevski i Trajkovski.

KONE^NO IZBRAN PRETSEDATEL NA SOVETOT NA OP[TINA BITOLA one~no izbran nov pretsedatel na Sovetot na op{tina Bitola, otkako dosega{nata pretsedatelka, Liljana Kuzmanovska, ja napu{ti funkcijata za da gi brani boite na VMRO-DPMNE vo Parlamentot. V~era Sovetot na op{tinata ja izbra Silvana Angelevska, doktor na nauki i profesor na bitolskiot Tehni~ki fakultet, za nov pretsedatel na Sovetot na op{tina Bitola. Na v~era{nata sednica bitolskite sovetnici donesoa odluki za izrabotka na pove}e detalni urbanisti~ki planovi vo gradot i naselenite mesta, i gi usvoija izve{taite za realiziranite programi od komunalnite dejnosti, uli~noto osvetluvawe i urbanizacijata na op{tina Bitola za minatata godina. Sovetot na op{tina Bitola go verifikuva{e mandatot na Vlado Ivanovski za ~len na Sovetot, zanaet~ija od ovoj grad, koj doa|a od listata na VMRO-DPMNE i zdru`enata koalicija. Bitolskiot Sovet prvpat ostana bez pretsedatel vo 2006 godina, koga toga{niot pretsedatel, Zoran Kowanovski, be{e izbran za minister za lokalna samouprava.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

CENTAROT ZA INSTITUCIONALEN RAZVOJ - CIRA

15 NAGRADI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST I FILANTROPIJA IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

d vkupno 48 nominacii, petnaesetina kompanii i individui si zaminaa so nagrada vo racete, na v~era{noto sve~eno dodeluvawe na Nagradite za op{testvena odgovornost i filantropija na kompaniite za 2010 godina, vo organizacija na Centarot za institucionalen razvoj - CIRa. Vo kategorijata op{testveno odgovorni kompanii, postojat pove}e podkategorii i toa posebno za mali, sredni i golemi

RO! O K NAS

pretprijatija. Nagradata za kompanija koja ima op{testveno odgovoren odnos kon svoite vraboteni, ja ponese kompanijata Gemaks trejd. Za op{testveno odgovoren odnos kon `ivotnata sredina ja nagradija kompanijata Makpetrol, dodeka za korporativna filantropija nagrada ponesoa Univerzal [aban DOOEL, Ekolog DOOEL i One vo kategorijata na golemi kompanii. Od nominaciite za sevkupen pridones i integriran pristap na kompaniite kon op{testvenata odgovornost, nagradi ponesoa

maloto pretprijatie Rade Kon~ar od Skopje, srednoto pretprijatie Vip operator i Komercijalna banka vo kategorijata na golemi pretprijatija. Godinava za prvpat se voveduva i nagrada za strate{ki pristap na menaxment kon op{testvenata odgovornost, koja odi vo racete na Viktor Donevski, kako del od menaxment timot na kompanijata One. Vo kategorijata za individualna filantropija, nagraden be{e profesorot Qup~o Ajdinski od Makedonija, a ista nagrada otide i vo racete na Na}e Tufek Xiev od makedonskata dijaspora.

rVo kategorijata na oraat ganizacii koi re{avaat odredeni problemi odd zaednicata, be{e nagraden Crveniot Krstt od tegoSkopje, dodeka vo kategorijata na institucija koja on napravila progres kon data filantropijata nagradata onomja delea dnevniot ekonomski vesnik “Biznis” i izam Univerzitetot za turizam je, koj i menaxment od Skopje, ten izdade u~ebnik posveten a. na ovaa problematika. Vo ovie ~etiri godinii na esodr`uvawe na manifestacijata, po vtorpat se voveduva specijalna nagrada za `ivotna posvetenost na filan-tropskoto deluvawe,

{to ja dobiva biznismenot Min~o Jordanov, koj so svoite kontinuirani vlo`uvawa za dobroto na zaednicata, otskoknuva od ostanatite nominirani kandidati.

Specijalna nagrada za `ivotna posvetenost na filantropskoto deluvawe dobi biznismenot Min~o Jordanov

OP OP[TINA P[TINA PRILEP OD SEPTEMVRI GO PREZEMA DR@AVNOTO GRADE@NO ZEMJI[TE

NA 30-ti SEPTEMVRI

p{tinskata vlast vo Prilep o~ekuva od septemvri i prakti~no da raspolaga so dràvnoto grade`no zemji{te. Ingerenciite za zemji{teto gi prezede od 1 juli, no toj proces treba go oficijalizira Sovetot na op{tinata. Spored gradona~alnikot, Marjan Risteski, Sovetot na sednica treba da ja usvoi godi{nata programa kako eden od uslovite za prezemawe na ingerenciite. “S& dodeka Sovetot na op{tinata ne ja donese godi{nata programa, zemji{teto ne moè da se prodava. Toa treba da se oficijalizira letovo. Treba da se izrabotat i detalnite urbanisti~ki planovi, odnosno s$ {to e predvideno so generalniot urbanisti~ki plan prakti~no da se primeni, za potoa da se ras-pi{uvaat tenderi i da se najdat investitori”, objasnuva Risteski. Op{tinata }e raspolaga so zemji{te nameneto za izgradba na kolektiveni i individualni stanbeni objekti, kako i za trgovski centri i za sportski kapaciteti, za {to planira i novi vrabotuvawa. Nekolku vraboteni od op{tinata se obu~eni i dobija licenci, a u{te desetina }e gi posetuvaat obukite {to gi organizira Ministerstvoto za transport. Otkako op{tinite }e go instaliraat potrebniot softver za elektronsko naddavawe, }e moè da gi sproveduvaat postapkite za proda`ba ili davawe pod zakup na dràvnoto neizgradeno zemji{te.

IK BANKA SO NOV NADZOREN ODBOR NA DIREKTORI etvorica ~lenovi na Nadzorniot odbor na Izvozna i kreditna (IK) banka se smeneti i se nazna~eni 6 novi ~lenovi. Spored podatocite od Centralniot registar, od novite ~lenovi samo eden e od Makedonija, Boris Petrovski od Bitola, a ostanatite 5 novi ~lenovi na Nadzorniot odbor na IK banka se od Turcija. Toa se Mehmet Atila, Ibrahim Tunxaj, Jusuf Dagxan, Sabahatin Birdal i Ajdin Husejin. Чetvoricata ~lenovi koi se smeneti se Taip [aldirak, Hulugzija Kur~er, Mariana Durle{teanu, Kajhan Akardag. IK banka vo 2008 godina be{e prezemena od holanskoturskata Demir Halk banka, a godinava be{e celosno prezemena od turskata Halk banka. Direktorot na IK banka, Juxel Inan, vo intervju izjavi deka lani bankata bila naso~ena kon rast na portfolioto i zacvrstuvawe na pozicijata. Kreditite imale rast za 37%, a vkupnite sredstva za 34%. Porastot depozititebil 47%. Brojot na izdadeni plate`ni karti~ki porasnal za 38%, astranskite uplatiza 60%. Pla}awata preku uslugata za elektronsko bankarstvo se zgolemile za 58%. IK banka lani otvorila tri novi filijali, so {to vkupniot broj na filijali i ekspozituri na bankata sega iznesuva 21.

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

KAKO DO POGOLEMO I POPRODUKTIVNO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO

INVESTITORITE BARAAT OKRUPNUVAWE NA ZEMJATA

Iako dr`avata go dade pod zakup re~isi celoto obrabotlivo zemji{te, nema podatoci kolku e toa produktivno i dali go zgolemuva zemjodelskoto proizvodstvo dade pod zakup 135.940 hektari, no nema informacii kolku e toa produktivno i dali pridonelo za zgolemuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Za da se postigne efikasno i rentabilno agrarno proizvodstvo, dr`avata mora da go okrupni zemji{teto, a toa go baraat i investitorite. Toa

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

emjodelskoto zem-ji{te koe go dava dr`avata pod zakup e podeleno na mali parceli, {to e klu~en problem za ostvaruvawe profitabilno proizvodstvo. Dosega Ministerstvoto za zemjodelstvo

ATRAKTIVNA ZEMJATA VO SOVETSKITE DR@AVI emjoposednicite od regionot baraj}i poevtino Zporane{niot zemjodelsko zemji{te stignaa do dràvite od Sovetski sojuz. Posebno interesna e Ukraina, kade {to ima ogromni parceli. Miodrag Kosti}, srpskiot “kral na {e}erot”, tamu zakupi 65.000 hektari na koi proizveduva p~enka. Glavna pri~ina zo{to proizvodstvoto go preselil vo stranstvo e {to Ukraincite bile mnogu organizirani i infrastrukturno povrzani. “Vo Srbija, za àl, be{e poinaku, zemji{teto be{e rasitneto i so toa se uni{teni nekoga{ dobro osmislenite proizvodni celini. Ukraincite celata podelba ja imaat registrirano vo katastar. Potpi{avme dogovori so okolu 30.000 sopstvenici, na koi im pla|ame 25 dolari mese~na kirija”, veli Kosti}. Planira i da ja kupi ovaa zemja koga zakonot }e mu dozvoli. O~ekuva cenata da se dviì od 500 do 2.000 dolari za hektar. Vo Srbija, cenata na hektar zemji{te e od 2.000 do 5.000 evra, a prosekot vo EU e 10.000 evra, no ima ogromni razliki - vo razvienite zemji prosekot e 20.000 evra za hektar, vo Romanija i Ungarija 1.500 evra, a vo Bugarija i do 1.000 evra, no do takvata zemja nema infrastruktura. K

e praktika i vo regionot, kade {to golemi igra~i vo biznisot so hrana baraat golemi zemji{ni parceli, duri i vo stranstvo. Vo posledno vreme se osobeno atraktivni sovetskite dràvi, koi go nudat tokmu toa. “Problemot vo Makedonija e {to dràvnoto zemji{te e parcijalizirano. Goleminata na parcelata e mnogu vaèn faktor za produktivnosta na zemji{teto. Ne moè so eden dekar da se bide dobar zemjodelec i da se ima kvalitetno i obemno proizvodstvo. Treba da se napravi analiza kolku e optimalnata golemina na parcela za profitabilno proizvodstvo i potoa da se izdava dràvnoto zemjodelsko zemji{te”, veli Jovan A`derski, profesor na Institutot za agroekonomija na Zemjodelskiot fakultet. Kako problem koj mnogu ~esto se javuva pri zakup na zemjodelsko zemji{te e {to toa se dava na vtor korisnik, {to e nezakonsko. “Ima manipulacii. Treba da ima pogolemi kontroli koga se dava zemjata pod zakup, a ne kako sega }e go dadat na 25 godini i nikoj ne znae koj go obrabotuva, O

1 do 4 klasa i 15 evra za zemji{te od 5 do 8 klasa. Ako zemji{teto e vo planinski podra~ja, po~etnata cena od 1 do 4 klasa e 15 evra za hektar, a za 4 do 8 klasa e pet evra”, informiraat od Ministerstvoto. Do 2006 godina se izdadeni pod zakup 98.150 hektari, a vo poslednite pet godini 37.790 hektari. “Deset hektari e maksimalnata povr{ina za koja mo`e da aplicira eden ponuduva~. Vo zavisnost od namenata, zemji{teto }e se dava do 50 godini za maslinarnici,

za koja namena i kolku e produktivno toa zemji{te”, veli A`derski. Od vkupniot fond na dr`avno zemjodelsko zemji{te ostanati se u{te 20.000 hektari, koi }e se raspredelat godinava. Iako Ministerstvoto za zemjodelstvo e nadle`no za davawe pod zakup na zemji{teto, ottamu ne dobivme informacija kade se nao|aat ovie parceli, kolkava e nivnata povr{ina i plodnost. “Dr`avnoto zemjodelsko zemji{te se nao|a vo site regioni. Po~etnata cena za zakup e 25 evra za hektar od K

do 30 godini za lozja i ovo{tarnici, sportsko-rekreativni aktivnosti i ruralen turizam, do 15 godini za drugi zemjodelski kulturi i za livadi i do 20 godini za ribnici”, informiraat od Ministerstvoto. So poslednite zakonski izmeni, niva vo privatna ili dr`avna sopstvenost mo`e da bide predmet na fizi~ka delba samo ako katastarskata parcela e so povr{ina pogolema od dva hektari. Celta e da se spre~i rasitnuvawe na obrabotlivite povr{ini. O

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI B-INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA ZA VIVAKS rad Skopje izdade B-integrirana ekolo{ka dozvola za usoglasuvawe so operativen plan na kompanijata Vivaks, koja se zanimava so proizvodstvo na sokovi. Izdavaweto B-integrirani ekolo{ki dozvoli e regulirano so Zakonot za ìvotna sredina, koj voveduva dva vida - A i B integrirani ekolo{ki dozvoli. Nadleèn organ za izdavawe na A-dozvolite e Ministerstvoto za ìvotna sredina, a za B-edinicite za lokalnata samouprava. Isklu~ok se za{titenite podra~ja, za koi dozvolata ja izdava Ministerstvoto. “Celta koja treba da se postigne so voveduvaweto na ovoj tip dozvoli e spre~uvawe i namaluvawe na zagaduvaweto”, objasnuvaat od Grad Skopje. Dozvolata izdadena na Vivaks e dostapna na uvid na javnosta sekoj raboten den od 08:30 do 16:30 ~asot vo prostoriite na Grad Skopje, vo Sektorot za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata. Eventualnite zabele{ki za dozvolata moè da se dostavat do Grad Skopje vo pismena forma vo rok od 14 dena.

ZEC ELEKTRONIKS ZASTAPNIK NA PIONEER pecijaliziranata firma za audio video oprema ZEC Elektroniks od Skopje na 1 juni godinava stana oficijalen zastapnik za Makedonija na japonskiot brend za audioelektronika Pioneer. “[irokiot asortiman na proizvodi: sovremeni avtoradija, najdobra di-xej oprema i najnova kino tehnologija za doma{na upotreba se samo del od paletata proizvodi dostapni na makedonskiot pazar. So vklu~uvaweto na brendot Pioneer vo svojata ponuda na vrvni svetski brendovi, ZEC Elektroniks im ovozmo`uva na qubitelite na dobriot zvuk {irok izbor na proizvodi po neverojatno prifatlivi ceni”, informiraat od firmata.

GLOBALNI TRENDOVI VO ODNOSITE SO JAVNOST

PR NE E SAMO DOBRO SPAKUVANA INFORMACIJA! Odnosite so javnosta denes ne treba da se naso~uvaat samo kon dobro pakuvawe na informaciite. Digitalniot svet go “prevrti naopaku” ovoj sektor, pa taka PR profesionalcite sega mo`at da ja distribuiraat informacijata po pove}e razli~ni kanali VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ovitetite vo na~inot na komunikacija so javnosta, predizvikani od napredokot na tehnologijata, denes ja kreiraat idninata na edna organizacija. Tie mora da bidat sostaven del od celosnata razvojna strategija na edna kompanija ili institucija, koja ima za cel da se promovira, realizira i da ostvari profit preku efikasni odnosi so javnosta i mediumite. Pottiknata od svetskite trendovi vo oblasta na odnosite so javnosta, Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta, vo sorabotka so kancelarijata na

UNESKO od Venecija, v~era ja organizira{e trkaleznata masa “Globalnite trendovi i inovaciskite komunikacii vo odnosite so javnosta”. Za prvpat vo Makedonija, pretsedatelot na Me|unarodnata asocijacija za odnosi so javnosta, IPRA, Ri~ard Lining, debatira{e za aktuelnite pra{awa, novite trendovi, inovaciskite komunikacii i vlijanieto na globalizacijata vo odnosite so javnosta. “Odnosite so javnosta vo momentov pominuvaat niz najgolemata promena, pa zatoa denes sme primorani da vr{ime pritisok. Digitalniot svet go prevrti naopaku ovoj sektor, pa taka sega imame mo`nost preku pove}e kanali da ja distribuirame informacijata”, veli Ri~ard Lining. Spored nego, globalizacijata za koja{to mnogumina zboruvaat deka se slu~uva, moè da vodi samo do razli~nost, bidej} i toa i go ovozmoùvaat novite digitalni mediumi, kako socijlanite mreì i blogo-

TETEKS OTKUPI 100 SOPSTVENI AKCII ZA 895 EVRA kcionerskoto dru{tvo Teteks otkupi 100 sopstveni akcii po cena od 551 denar za akcija, ili vkupna suma od 895 evra ili 55.100 denari. Vo poslednite 3 meseci akcijata na dru{tvoto Teteks padna za 2,1%, ili od 563 denari kolku {to ~ine{e na 11 april na 551 denar kolku {to ~ine{e v~era. Dru{tvoto Teteks od Tetovo ima izdadeno vkupno 456.787 akcii. Najgolemi poedine~ni sopstvenici so pove}e od 5% vo vkupniot kapital se generalniot direktor Gligorie Gogovski so 11,37% i Ivanka Gogovska so 6,79%. Akcionerskoto dru{tvo Teteks na krajot na maj objavi deka fabrikata Teteks Jarn, del od porane{niot volnarski kombinat, se zatvora, za {to odlu~ile dvete norve{ki kompanii koi poseduvaat 66,6% od kapitalot na ovaa fabrika.

ponedelnik - 11.07.2011

11.07.2011

раст

ТТК Банка RMDEN10 RMDEN04 RMDEN09 Стопанска банка

4,01% 0,39% 0,32% 0,11% -1,26%

11.07.2011

Макстил Топлификација РЖ Услуги Охридска банка

пад

-1,51% -1,62% -2,37% -2,99%

нова цена

1.300,00 88,00 93,50 87,80 2.550,00

нова цена

190,00 3.720,00 247,00 1.456,00

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

vite. Odnostite so javnosta treba da bidat tie koi }e ja namalat raste~kata nedoverba me|u javnosta, instituciite i kompaniite. “Odnosite so javnosta ne treba da se naso~uvaat samo kon dobro pakuvawe na informaciite, tie treba da bidat mnogu pove}e od toa”, naglasuva Lining. Za pretsedatelot na IPRA, svetot na komunikaciite denes e promenet, pa profesionalcite od oblasta na odnosi so javnost kako komunikatori, mora da vnimavaat na svoeto odnesuvawe so po{irokata javnost i celnite grupi, a najmnogu od s$ da go nadgraduvaat svoeto obrazovanie i da bidat vo tek so promenite, bidej}i tie go dvi`at svetot. “Vo ovoj nov svet na komunikacii nie kako profesionalci i komunikatori, mora da se prilagodime na razli~nosta i komunicirame so razli~nite grupi na razli~en na~in. Lu|eto denes znaat {to zna~at odnosite so javnost ili propagandata, i gi prepoznavaat i razlikuvaat, zatoa e potrebno da se razmisluva za novi pristapi vo ovaa oblast”, veli Lining. PR SEKTOROT VO ZEMJAVA E NERAZVIEN Spred istra`uvaweto na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnost, 59% od profesionalcite koi se zanimavaat so odnosi so javnost vo Makedonija, smetaat deka ovaa prfesija ne e dovolno razviena. Na skalata od eden do pet, makedonskiot PR dobi ocenka tri. Ovie podatoci se

RIÂRD LINING PRETSEDATEL NA ME\UNARODNATA ASOCIJACIJA ZA ODNOSI SO JAVNOST, IPRA Odnostite so javnost denes treba da bidat tie koi }e ja namalat raste~kata nedoverba me|u javnosta, instituciite i kompaniite. dovolen dokaz deka PR kako sredstvo za komunikacija so javnosta e na nisko nivo i deka treba u{te mnogu trud i edukacija za ovaa oblast da se dorazvie. “Ne e PR toa {to izgleda ubavo ili ubavo sklopenite re~enici”, veli Slavica Biqarska-Mir~eski, pretstavnik na Inicijativniot odbor za osnovawe na zdruènie na odnosi so javnost vo Makedonija. Zdruènieto ima za cel da ja zgolemi svesta deka e nu`no da se komunicira so javnosta, da se podobrat odnosite so mediumite, da se standardizira i promovira profesijata i da se pottikne sorabotkata me|u profesionalcite od ovaa oblast vo Makedonija.

ponedelnik - 11.07. 11.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,43% 1,3% 0,19% 0,13%

3м 1,60% 1,5% 0,25% 0,18%

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6273 43,2715 68,9961 50,9232 45,1647 46,5780

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

6м 1,83% 1,8% 0,40% 0,24%

12м 2,20% 2,2% 0,72% 0,54%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

Нето вредност на имотот на фондовите 28.748.649,54

1M -0,01

3M -0,07

6M -0,07

1Y 0,02

YTD -0,05

Податоците се однесуваат за ден 10.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

50.026.932,25

0,05

-0,06

-0,09

0,03

-0,08

10.07.2011

Иново Статус Акции

15.608.293,54

-0,01

0,00

0,04

-0,01

0,04

10.07.2011

КД БРИК

40.740.656,77

0,03

-0,04

-0,05

0,03

-0,04

10.07.2011

КД Нова ЕУ

24.347.379,72

-0,05

-0,09

-0,06

-0,03

-0,07

10.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

33.669.354,61

0,00

-0,02

0,00

0,02

0,00

10.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.089.450,26

0,00

0,01

0,00

10.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.137.516,32

0,00

10.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

PROFESOR PETER SCHULTE, SOVETNIK OD INSTITUTOT ZA EVROPSKI PRA[AWA

SOCIJALNOTO PARTNERSTVO E KLU^OT ZA USPEH NA GERMANSKITE KOMPANII! IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

kademskata mreà za pretpriemni{tvo i inovacii “Resita” po ~etvrti pat ja odrà svojata letna akademija na skopskiot univerzitet Amerikan kolex. Pove}e od 30 profesori od Germanija, Romanija, Slovenija, Bugarija, Srbija, Crna Gora, Albanija i Makedonija zboruvaa za razvoj na pretpriemni{tvoto, preku zaedni~ka programa za poslediplomski studii, razmena na studenti i profesori i razni aktivnosti me|u univerzitetite. Germanskiot profesor Peter [ulte, koj e sovetnik za me|unarodna sorabotka na univerzitetite od Institutot za evropski pra{awa, e eden od osnova~ite na “Resita”. Profesore [ulte, }e moète li da objasnite {to vsu{nost pretstavuva Resita mreàta i koi se nejzinite glavni celi? Mreàta na profesori od Jugoisto~na Evropa “Resita” (Resita) postoi 3 godini. Organizirame letni {koli za studentite, sredbi na profesori od razli~ni zemji, dodeluvawe stipendii za doktorski studii, organizirawe viziting poseti za profesorite. Na po~etokot, za finansirawe na aktivnostite, Evropskata unija ni dodeli grant vo visina od 12.000 evra, za ve}e po tri godini uspe{na rabota, godinava da ni dodelat okolu 40.000 evra. Imame dve osnovni celi. Ednata - da gi podobrime kvalifikaciite na studentite. Zatoa {to torijata pove} e ne e dovolna, potrebno e znaeweto da se upotrebi i vo prakti~ni zada~i. Poradi toa organizirame letni {koli,

na koi studentite rabotat na odredeni zada~i vo mali grupi, koi imaat internacionalna i me|ukulturna dimenzija. Vtorata cel e da organizirame sredbi na profesorite, kade {to preku diskusii i razmena na iskustva se obiduvame trudovite koi gi pi{uvame na studentite da im gi dobliìme najnovite trendovi vo svetot na inovaciite i pretpriemni{tvoto. Sredbite }e pottiknat novi metodi na rabota, nov na~in na razmisluvawe, preku koj studentite }e benefitiraat, a zna~ajno }e se podobri i istraùva~kata rabota na univerzitetite. Vo Sobranieto na Grad Skopje se odrà trkalezna masa na tema “So inovacii do zasilena pretpriemni~ka kultura”. Koi bea Va{ite preporaki naso~eni kon prisutnite u~esnici? Prvo da se organiziraat studii za pretpriemni{tvo na univerzitetite, a potoa i da se napravat biznis-inkubatori i tehnolo{ki parkovi,

o “Resita” (Resita), akademskata mreà za pretpriemni{tvo i inovacii na univerzitetite od Jugoisto~na Evropa, koja ve}e tri godini postoi kako most koj gi povrzuva studentite i profesorite od regionot, ~lenuva i Amerikan kolex od Skopje, koj aktivno u~estvuva od po~etokot na minatata godina. Od Amerikan kolex za “Kapital” velat deka aktivnostite vo ramki na ovaa akademska mreà pridonesuvaat da se zgolemi mobilnosta na studentite i profesorite, koi ve}e aktivno u~estvuvaat vo letni {koli ili ostvaruvaat istraùva~ki poseti vo stranstvo. Iskustvata na ovoj univerzitet, se vrzuvaat za u~estvoto na desetina dodiplomci

12.657,20 S&P 500 1.343,80

3.000

-0,49%

0,00%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.256,71

-1,97%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 870,16

-0,48%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

120

3.000

116

2.800

112 108

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 100 2.859,81

-0,45%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 60.772,90

-1,20%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.927,31

SWISS 6.216,16

-1,06% 0,08%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.347,23

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,17%

-0,72%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-1,70%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.229,08

SOFIX 417,28

-0,20%

-0,27%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 741,07

ATHEX 1.211,64

АИК банка

1.250,00 Имлек

2.100,00 Банка Брод Имунолошки з

-1,67%

SASX 10 986,46

Главен индекс на Белградската берза

3.500,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.721,39

BELEX15 725,87

0,36%

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,67%

МБИД

2.600

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

NIKKEI 225 10.069,53

oblast, koj e edinstven muzej od vakov tip vo svetot, kade {to se izloèni najnovite i najavangardnite svetski inovacii. “Minatata godina be{e organizirana studiska poseta za profesorite na mreàta vo Germanija, so cel razmena na iskustva i otvorawe mo`nosti za novi partnerstva. Gi posetivme univezitetite za primeneti nauki Vorms i kampusot Birkenfild, koi se i univerziteti na koi studentite od Amerikan kolex imaat mo`nost da ostvarat istraùva~ki poseti vo vremetraewe od eden mesec i da dobijat stipendija za tro{ocite”, veli Makedonka Dimitrova, lokalen koordinator na mreàta “Resita” vo ramki na Univerzitetot Amerikan

2.000

2.200

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-2,24%

3.200

2.600

Податоците се однесуваат на 07.07.2011

CAC 40 3.826,06

i postdiplomci na letnite {koli za pretpriemni{tvo i inovacii, organizirani vo Zenica, Bosna i Hercegovina, Resita i Romanija. Ovie {koli se unikatna mo`nost za na{ite studenti, bidej}i tamu studentite rabotat vo timovi od regionalen sostav, {to zna~i deka u~estvuvaat najmalku po ~etiri pretstavnici od razli~ni zemji vo regionot. Profesorite, pak, preku “Resita”, imaat mo`nost da vidat {to se slu~uva so inovaciite i na~inot na koj tie se povrzuvaat so biznisite vo razni delovi od Evropa. Profesorite od Amerikan kolex, go posetile i Red Dot muzejot, smesten vo prostoriite na prenamenet star rudnik vo rurskata

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

tite, vizijata, idniot rast i ~ekorite koi }e gi prezemat. Vrabotenite treba da bidat vklu~eni vo donesuvaweto odluki, a ovaa karakteristika treba da bide prisutna, ne samo kaj golemite kompanii, tuku i kaj malite i sredni firmi. Pomina vremeto koga rabotodava~ite davaa samo nasoki, bez da gi vklu~at vrabotenite vo procesot na odlu~uvawe i delegirawe

na odgovornosta. Vo Germanija, za golemite kompanii socijalnoto partnerstvo e regulirano i so zakon, a i svesta na rabotodava~ite e na povisoko nivo. Vo Evropa ve}e postojat proekti i inicijativi vakvite socijalni partnerstva da se primenuvaat vo site zemji. Toa mo`ebi }e bide tema i na “Resita” mre`ata za slednata godi{na letna akademija.

Kolex Skopje i dodava deka dosega bile ostvareni i sredbi so Mreàta na biznis-angeli vo Germanija i sredbi so uspe{ni pretpriema~i koi baraat mo`nosti za razvoj na biznisot na Balkanot. Edna{ godi{no mreàta “Resita” podgotvuva i Nau~en zbornik za pretpriemni{tvo i inovacii, koj ima stroga uredni~ka politika. Godinava urednik na zbornikot e rektorot Bojaxiev, a vo zbornikot ve}e se objaveni i brojni nau~ni trudovi od makedonski profesori. Vo taa nasoka, profesorite od mreàta ve}e rabotat na zaedni~ki proekti koi }e ja unapredat konkuretnosta na jugoisto~niot region, vo koj se nao|a i na{ata zemja.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 11.07.2011

-0,77% -0,34% 0,21%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

razvojot i liderstvoto i uspe{en primer za brz nacionalen razvoj. [to pravi Germanija, po ~ij primer bi moèla i Makedonija da ima trend na ekonomski rast? Nevozmo`no e da se preslikaat sostojbite od edna nacionalna ekonomija vo druga, poradi razli~nite uslovi i okolinata vo koja zemjite dejstvuvaat. Zatoa ne moè ednostavno da se kopira toa {to nekoja zemja go pravi. Makedonija moè da gi vidi praktikite na Germanija i da go izvle~e pozitivnoto od niv. No, mora sama da najde na~in da im se dobliì na inovaciite. Pozitivno i prepoznatlivo za golemite biznisi vo Germanija e toa {to postoi edna specifi~na organizacija vo kompaniite, koja e pri~ina za nivniot golem uspeh. Toa e socijalnoto partnerstvo me|u vrabotenite i rabotodava~ite, koe diktira trasiran pat kon uspehot i inovaciite. Rabotodava~ite razgovaraat so svoite vraboteni za proek-

AMERIKAN KOLEX AKTIVNO VKLU^EN VO MRE@ATA RESITA

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.554,52 МБИД 2.607,49 ОМБ 117,85

poddràni od fondacii i nau~no-tehnolo{ki centri. Globalizacijata, kako i s$ pozaostrenata konkurencija i dinami~noto tehnolo{ko znaewe bara neophodnost od zdruùvawe na silite. S$ pove}e ima potreba od uspe{ni sorabotki, kako, na primer, klasterite. Znam deka vo Makedonija imalo obid za klasterirawe, no ne sum dovolno zapoznaen za da go komentiram toj obid. Moàm da prepora~am deka mnogu dobar primer na klaster koj treba da go sledite e povrzuvaweto na istraùva~kite centri so univerzitetite. Neophodna e i modernizacijata na menaxment-praktikite. Vmreùvaweto, spored mene, e vsu{nost klu~niot faktor za razvojot na nacionalnite ekonomii. Zatoa, Makedonija najprvin treba da napravi silno vmreùvawe i povrzuvawe so regionot na koj mu pripa|a, a potoa site zaedno da & se priklu~ite i na Evropskata unija. Germanija e lider vo EU koga stanuva zbor za inovaciite,

134,99

КС Наложби

0,35

Меркатор

162,60

7,02%

-3,14%

Чачанска банк

15.300,00

Агробанка

7.400,00

5,52% -1,29%

ПИК-Винковци

0,40%

Финвест корп

0,00%

251,00

3,85%

200,00

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА КД Груп

66,67%

8.030,00

12,22%

6.522,00

Нова кредитна

08/10

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

95.06$/барел BRENT

116,62$/барел

-1,19% -1,45%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

307.730$/галон

04/11

06/11

2,76% -0,80%

-3,15%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

16,67%

07/10

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

17,23% -1,18%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска Загрепска и Љубљанска берза

ЗЛАТО 1.550,00$/унца СРЕБРО 36.72$/унца БАКАР 9579.50$/унца

ПЧЕНКА 628,00$/бушел ПЧЕНИЦА 635,500/бушел КАФЕ 2,63$/бушел

МЕТАЛИ

0,57% 0,42%

-1,60%

НИКЕЛ 23437,50.50$/унц

АЛУМИНИУМ

2285.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-2,80% -2,40% /

СУРОВИНИ

-1,41% -2,42% 0,00%

-0,94% ШЕЌЕР -0,31% 29,27 СОЈА 1.339,00$/бушел -0,56% КАКАО 3.062,/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

PROSTOR ZA PODOBRUVAWE

Klu~niot zbor e: prepoznatlivost. Vo ovoj zbor se nao|a su{tinata na idnoto menaxirawe so hotelskiot biznis vo Makedonija. Obidete se da odgovorite na pra{aweto: koi se va{ite iskustva so prestojot vo makedonskite hoteli? Vsu{nost, pred ova pra{awe, odgovorete koja e va{ata generalna percepcija za toa {to e makedonski hotel? Dilemi, kolku sakate

ozitivnite komentari od minatonedelniot tekst vo â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;?, koga pi{uvav za razvojot na turizmot vo Makedonija, me inspiriraa povtorno da se zanimavam so ovaa tema. Vo ovoj slu~aj od aspekt na hotelierstvoto. Letnata sezona po~na i }e pomine, i ova ne e najva`nata rabota. Po kojznae koj pat }e se obideme da ja prefrlime topkata od relativniot (ne)uspeh na drugo pole. Naviknati postojano da odime po voobi~aeniot pat i so pogre{no razbirawe za toa kako treba da go razvivame hotelskiot biznis, analogijata e ista kako slikata na redovnoto dru{tvo koe so pivce sedi pred kooperacijata sred selo. Gleda, kulira, pomalku i }e ogovara, somnitelno }e otpozdravi na sekoe novo lice, nadevaj}i se deka }e zamine brzo, no zad sebe }e potro{i mnogu pari vo na{eto mesto. Mestoto vo koe ni{to ne se promenilo vo poslednite 40 godini, osven {to nekoj povratnik nostalgi~ar si ja popravil ku}ata za svoj }ef, ne e mnogu privle~no za podolg prestoj. Denovite i godinite pominuvaat, a nam ni e dobro {to ni{to

ne se slu~uva, bidej}i od rajot so ladnoto pivce i ti{inata ne e lesno da se otkaème. Sepak, postoi nekoja magija vo celata taa slika i slu~uvawa. Vo nea moè da se locira i odnosot kon turistite, percepcijata za na{ata preubava zemja, biznislogikata, gostoprimstvoto i specifi~nostite. Klu~niot zbor e: prepoznatlivost. Vo ovoj zbor se nao|a su{tinata na idnoto menaxirawe so hotelskiot biznis vo Makedonija. Obidete se da odgovorite na pra{aweto: koi se va{ite iskustva so prestojot vo makedonskite hoteli? Vsu{nost, pred ova pra{awe, odgovorete koja e va{ata generalna percepcija za toa {to e makedonski hotel? Dilemi, kolku sakate. Sopstvenicite na hoteli vo Makedonija voobi~aeno se golemi igra~i. Vo ovoj biznis vlegle na tri na~ini. Prviot e koga so tekot na vremeto gi kupile postojnite rabotni~ki odmorali{ta. Vtoriot na~in na steknuvawe sopstvenost e koga menaxerite gi privatizirale dràvnite kompleksi. Tretiot na~in e obidot da se napravi green field investicija, koja e inicirana od lokacijata ili poradi sinergija so drugiot biznis na sopstvenikot

na hotelot. I kako {to e voobi~aeno, samite sopstvenici go vodat biznisot na pove}e ili pomalku uspe{en na~in. Cenite se definirani od pazarot i pobaruva~kata. Dotuka s$ zvu~i nekako logi~no. Kade e idninata na ovoj sektor vo vakvi sopstveni~ki konstelacii? Vo dr`avite koi imaat daleku pogolemo iskustvo vo ovoj sektor, glavnite sopstvenici na hoteli se institucionalni investitori i privatni investiciski fondovi, koi naj~esto anga`iraat treti kompanii da im go vodat hotelskiot biznis. Dobrata strana na ovoj sistem e {to prvo se razviva odreden brend, ime koe stanuva prepoznatlivo vo po{iroki razmeri. Sekoja nova ekspanzija stanuva polesna, a igra~ot zna~aen faktor. Pozitivnoto vo ovoj model e {to so nego doa|a do kompletna promena na sistemot i na davaweto uslugi. Voobi~aeno vakviot pristap doveduva do autsorsirawe na brojni nesu{tinski aktivnosti, specijalizacija na ponudata i zgolemuvawe na profitot, duri i vo slu~aj na namaluvawe na cenite na no}evawata. Na primer, izdvojuvaweto na hotelskiot restoran, spa-centarot i helt klubot ja koncentrira i podo-

Pri~inata za proektiraniot uspeh e {to toj pretstavuva kombinacija na tradicionalno i moderno, sovr{ena organizacija za fer cena. Vo ovoj koncept se sretnuva ~uvstvoto na pozitivna grià i usluga kon individuata, a hotelot dava specifi~nost koja odli~no se vklopuva vo okolinata. Nie samo treba da ja raskaùvame na{ata prikazna... Na drugata strana, nekako normalno se soo~uvame so klasi~nite golemi hoteli, koi ne go menuvaat svojot koncept, dvièj}i se kako po â&#x20AC;&#x153;patekata na slonoviteâ&#x20AC;?. Turistite gi posetuvaat spored voobi~aenoto iskustvo, prestojuvaj} i kratko, na propatuvawe kon druga destinacija. Biznis-klientite se zna~ajni potro{uva~i i ne se za potcenuvawe. No, ovoj segment od hotelierstvoto e pod golemo vlijanie na ekonomskite uslovi vo dràvata i od postoeweto na konkurencijata. Koga na ekonomijata & odi lo{o, biznisot pa|a kaj site. Obidot ne{to da se smeni se sveduva na namaluvawe na tro{ocite. Ulogata na ovie hoteli vo vkupnata turisti~ka ponuda na Makedonija definitivno treba da se repozicionira. Detalot na prepoznatlivost, elementite na dobra usluga, del

bruva uslugata. Hotelite ili sinxirite na toj na~in se fokusiraat kon turistot i mu davaat ~uvstvo na personalnost i zna~ajnost. Nepotrebni se site investicii vo dizajnerski detali, maksimalizam vo ureduvaweto ili voobi~aenite yvezdi i metri dolg bazen. Klu~ot na uspehot e vo uslugata. Akcentot vo na{iot slu~aj treba da se stavi na tradicionalnite obi~ai. Gostoprimstvoto, nasmevkata, ~istotata, organizacijata treba da bidat glavnite prepoznatlivi vrednosti. Zamislete hotel vo planinsko selo vo Makedonija so arhitektura od 18 vek, koja e nepromeneta. Vnatre, dobro sreden i educiran personal, koj govori najmalku dva stranski jazika. Vo sobi, koi se so golemina od 30m2, tradicionalnite jadewa se slu`at vo sredinata kaj minderite. Vo dolniot del se nao|a mal spa-centar i soba za degustacija na doma{ni ~aevi od kantarion, maj~ina du{ica ili nane. Pred hotelot parkirani velosipedi so GPS uredi za istra`uvawe na regionot. Cena 30 evra na den. Zamislete sega 50 vakvi hoteli vo Makedonija. So uredena lokalna infrastruktura izvesno e deka kapacitetite }e bidat celosno ispolneti.

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niv i erz r itetski profesor prof r ffesorr

na vgraden luksuz, inventivna ponuda na novi uslugi i interakcija so okolinata definitivno }e ja promenat percepcijata i }e generiraat pogolemi prihodi. Voveduvawe programi za lojalnost, direktni dogovori so lokalnata vlast za zaokru`eni paketi na ponuda }e go smenat iskustvoto na posetitelite. Za o~ekuvawe e deka nabrzo na ovoj nepokrien del od pazarot }e penetriraat t.n. apartmanski hoteli. Pogolemi sobi, prifatliva cena, dopolnitelna ponuda na uslugi, sovremeni telekomunikaciski re{enija i komfor. Su{tinata i odnosot kon ovaa raste~ka stopanska granka vo Makedonija na toj na~in }e se promeni. Pove}e nema da bideme vodeni od potrebata za zgolemuvawe na frekvencijata na poseti, targetot }e bide vo dol`inata na nivniot prestoj. So ovaa nova strategija istovremeno se postignuvaat dve celi. Prepoznatlivost i razvoj na po{irok spektar uslugi koi se vgradeni vo turisti~kata ponuda i nosat odr`liv dolgoro~en profit i razvoj. Vreme e za promeni.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...SPORED FORTUNE GLOBAL 500

Wal-Mart najuspe{na kompanija vo svetot o prihod od 421,84 milijardi dolari, amerikanskiot maloproda`en sinxir Wal-Mart, osmi pat se najde na vrvot na listata najgolemi svetski kompanii spored prihodi na magazinot Fortune.

...SVETSKI GLAMUR NA CRNOGORSKI NA^IN

...BELGRAD KAKO DOMA]IN

Finansierot Rot{ild proslavi rodenden

Kina i Srbija so podobri odnosi

a rodendenskata zabava na najbogatiot finansier vo eneralniot sekretar na Centralniot komitet na komunisti~kata N svetot, Natanijel Rot{ild, vo Tivat prisustvuvaa oli- Gpartija od Kina, He Guo~iang be{e vo poseta na Belgrad, garsi, direktori, modni dizajneri, modeli, a prisuten be{e kade {to se sretna so vicepremierot Ivica Da~i}, so cel

i porane{niot premier na Crna Gora, Milo \ukanovi}.

podobruvawe na bilateralnite odnosi na dr`avite.

GR^KATA KRIZA UDRI I VRZ ITALIJA

BEZ VTOR ZAEM ZA GRCIJA ]E BANKROTIRA CELA EVROZONA?!

Vtoriot paket-pomo{ za spas na Grcija, ekonomskiot kolaps na Italija i spas na evrozonata se temite na koi debatiraa Junker, Tri{e, Baroso i Ren na vonredniot sostanok vo Brisel od 5,3%. Negativniot trend vedna{ se prelea vo regionot. Vrednosta na francuskiot indeks CAC 40 se namali za 1,6%, dodeka na germanski DAX za 0,9%. Vo [panija, vrednosta na Ibex opadna za 2,6%, dodeka na portugalskiot PSI 20, za 1,3%. Ova gi ispla{i ne samo investitorite, tuku i EU i MMF. Svetskite mediumi pi{uvaat deka neoficijalno, pazarnata nestabilnost predizvikana od politi~kata labilnost na italijanskata Vlada e glavna pri~ina za predvremeniot sostanok na finansiskite lideri na me|unarodnite kreditori. MERKEL I ZAPATERO STROGI KON BERLUSKONI I EU Liderite na porazvienite zapadnoevropski dràvi, iako veruvaat deka Italija moè da ja prebrodi krizata, sepak strogo ja predupredija Vladata na premierot Silvio Berluskoni za slednite ~ekori koi }e gi prezema za spas na dràvata od finansiskata kriza. Tie o~ekuvaat deka Italija, sama }e se izolira od gr~kata kriza i uspe{no }e ispliva od dolgovite vo koi se “davi”. “Italija mora da isprati ubedliv signal do dràvite od EU deka usvoila buxet koi gi ispolnuva kriteriumite za “kr{livosta” na ekonomijata i nejzina konsolidacija. Jas imam celosna doverba deka Italija }e go napravi toa. Toa mi go potvrdi i

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

amaluvawe na kamatnite stapki na kreditot od prviot spasuva~ki zaem za Grcija od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), selektivni re{enija za najrizi~nite dol`ni~ki hartii od vrednost i u~estvo na privatniot sektor vo finansiraweto na vtoriot paket-pomo{ za spas na Grcija se temite koi otvorija èstoka debata na vonredniot sostanok na evropskite finansiski lideri, koj se odrà v~era vo Brisel. Kriti~nata ekonomska sostojba vo Italija samo ja podgrea situacijata, a pra{aweto dali Italija }e go doìvee gr~koto scenario e nov problem. Za ekspertite, ova e po~etok na edna dolgotrajna debata, na koja kompromis me|u finansiskite lideri se o~ekuva najrano vo septemvri. Na vonredniot antikrizen sostanok, koj go svika pretsedatelot na evrozonata, @an-Klod Junker prisustvuvaa pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, i evrokomesarot za monetarna politika na EU, Oli Ren.

Iako vakov sostanok se najavuva{e za vo septemvri, labilnata ekonomija vo evrozonata gi primora liderite na predvremena sredba. [TO SE SLU^I VO ITALIJA?! Pri~ina za vonredniot sostanok be{e nestabilnata politi~koekonomska klima vo Italija na krajot od minatata nedela. Investitorite stravuvaat od vlo{uvawe na finansiskata sostojba dokolku se potvrdat obvinenijata za korupcija na ministerot za finansii Xulio Tremonti. Ako zavr{i zad re{etki, golema e verojatnosta planot za {tedewe na Italija da stagnira. Ekspertite smetaat deka K

toa }e sozdade prostor Italija da go doìvee portugalskoto i gr~koto scenario. A Tremonti ja izgubi i poddr{kata od Berluskoni. Nivnite odnosi se vlo{ija po donesuvaweto na paketot-merki za {tedewe, koj za Berluskoni be{e prestrog, pa usvojuvaweto e odloèno. Na ova vo petokot vedna{ reagiraa pazarite. Vrednosta na italijanskiot indeks FTSE Mib se namali za 3,5% poradi politi~kite nesoglasnosti vo dràvata koi se direktna zakana za finansiskata stabilnost. Prinosite za italijanskite dol`ni~ki hartii od vrednost so dostasuvawe od 10 godini dostignaa evropski rekord R

Berluskoni vo telefonski razgovor”, istakna germanskata kancelarka Angela Merkel na pres-konferencija za germanskite mediumi. Merkel, kako i {panskiot premier Hose Luis Rodriges Zapatero smeta deka evrozonata mora da pronajde brzo, efektivno i efikasno re{enie za vtor paket-pomo{ za Grcija. Tie istaknuvaat deka samo na toj na~in moè da se spre~i prelevaweto na gr~kata kriza nadvor od Portugalija i Irska i da se spasi evrozonata od bankrot. “Korenite za finansiskata kriza vo evrozonata se vo Grcija i poradi toa mora mnogu brzo da se najde odgovor za da se vrati doverbata kaj dràvite, deka postoi izlez od krizata”, potencira{e Zapatero. Italijanskata ekonomija raste premnogu bavno, sporedeno so dolgot. Italija e treta ekonomija po golemina vo Evropa, no vtora najzadolèna dràva, so dolg pogolem od 120% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Vo posledniot kvartal od minatata, i prviot od ovaa godina, italijanskata ekonomija porasna za samo 0,1%. Od 2008 do 2010 godina, kako rezultat na recesijata, italijanskiot BDP izgubi 6,5%, dodeka vo 2010 godina, ekonomijata se soo~i so pad od 5,1%, {to e nacionalen rekord vo poslednite tri godini.

Feqton

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, od deneska “Kapital” po~nuva nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar P Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgoleM miot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. b

ALEKSANDAR PRV OTKRI KAKO POMALA VOJSKA MO@E DA POBEDI POGOLEMA

ako i vo pove}eto nastani koi se smetaat za temelna promena, A leksandar dojde na vlast vo te`ok i presuden moment vo makedonskata istorija. Negoviot tatko, Filip II, be{e ubien vo atentat. Gr~kite gradovi-dr`avi koi Filip gi osvoi, bea na rabot od bunt. A mo}noto Persisko carstvo be{e podgotveno da gi napadne Grcija i Makedonija. Otkako pobedi vo bitkata za tronot, na vozrast od samo 20 godini, Aleksandar stana kral na Makedonija i Grcija. Ima eden interesen detaq. Za da ne im

Aristotel

ostavi vpe~atok na Grcite deka vladee nad niv, nikoga{ ne se narekuval “kral na Makedonija i Grcija”, tuku ednostavno kral Aleksandar. Nabrzo potoa, negovoto carstvo se protega{e od Balkanot i severna Afrika, preku cela Azija, s$ do severozapadna Indija. Vo negoviot pohod da go vladee svetot - od Grcija do zemjata na “drugata strana od okeanot” - toj osvoi nekolku golemi anti~ki imperii i civilizacii: Persija, koja pove}e od tri veka vladee{e so golem del od Azija, kako i Egipet, Vavilon, Asirija i Indija. Aleksandar celosno go promeni na~inot na vodeweto bitki. Doto-

Pod vodstvo na Aristotel, Aleksandar nau~i da bide ~uvstvitelen kon drugi lu|e i kulturi, ~uvstvitelen kako nieden vladetel pred nego.

Filip

ga{, bitkite se vodea samo so poln frontalen napad. Protivni~kite vojski juri{aa edna kon druga, kako peperutki koi no}e letaat kon uli~na svetilka, s$ dodeka pogolemata vojska ne pobede{e. Aleksandar be{e prviot vojskovodec koj otkri kako pomala vojska moè da pobedi pogolema, so pomo{ na ve{ti strategii i taktiki, i postojano go upotrebuva{e toa. Toj pokaà kako da se sovlada protivnikot so napa|awe na najkriti~noto mesto i ni ukaà kako da se bara toa mesto vo neprijatelskiot sredi{en del i vo krilata. A moèbi najva`no, toj otkri deka najkriti~nata to~ka ne e sekoga{ i najslabata to~ka,

Kesnofon

kako {to toga{ se misle{e. Toj go otkri pravoto zna~ewe na sobiraweto razuznava~ki podatoci. Za razlika od Persijcite, koi za taa cel gi izma~uvaa i gi potkupuvaa lokalnite `iteli, Aleksandar se potpira{e na mislewata na eksperti od razli~ni oblasti, a potoa gi povrzuva{e tie mislewa vo skladna celina. VLIJANIETO NA ARISTOTEL Zo{to Aleksandar stana tolku isklu~itelen ~ovek? Edna od pri~inite e odlukata na negoviot tatko, vo Makedonija da dovede poznat nau~nik, koj bi mu bil tutor na Aleksandar Veliki vo negovite mlade{ki godini. Tutorot be{e Aristotel. Pod vodstvo na

Filip Vtori Makedonski, tatkoto na Aleksandar, bil revnosen obo`avatel na spisite na Ksenofon (na fotosot desno), voen istori~ar, filozof i vojskovodec

Aristotel, Aleksandar nau~i da bide ~uvstvitelen kon drugi lu|e i kulturi, ~uvstvitelen kako nieden vladetel pred nego i kako nekolkumina vladeteli po nego. Taa karakterna crta mu be{e od golema polza. Nitu edna od zemjite pod negova okupacija nikoga{ ne se pobuni. Koga pri pohodite ima{e potreba dvojno da ja zgolemi negovata vojska, 30 iljadi Persijci dobrovolno se pridru`ija vo negovite redovi. Toj ima{e zavidna sposobnost da gi motivira svoite trupi da se soo~at so najte{kite isku{enija, vo krajno nepovolni uslovi. Postojat pove}e primeri: preminot preku pokrieniot so sneg Hindu

Falanga

Feqton

KAPITAL / 12.07.2011 / VTORNIK

Aleksandar be{e prviot vojskovodec koj otkri kako pomala vojska

moè da pobedi pogolema, so pomo{ na ve{ti strategii i taktiki, i postojano go upotrebuva{e toa. Toj pokaà kako da se sovlada protivnikot so napa|awe na najkriti~noto mesto i ni ukaà kako da se bara toa mesto vo neprijatelskiot sredi{en del i vo krilata. Toj go otkri pravoto zna~ewe na sobiraweto razuznava~ki podatoci. Za razlika od Persijcite, koi za taa cel gi izma~uvaa i gi potkupuvaa lokalnite ìteli, Aleksandar se potpira{e na mislewata na eksperti od razli~ni oblasti, a potoa gi povrzuva{e tie mislewa vo skladna celina

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

Ku{ vo Avganistan i Uksiskite Planini vo Iran, pri krajot na zimata i po~etokot na proletta. Mar{irawe pe{ ili na kow preku Sahara i Nubiskata pustina. Vojuvawe so neprijateli ~ii{to armii bea nekolkupati pogolemi od negovata vojska. Toj sekoga{ be{e na ~elo na vojskata. Od nea nikoga{ ne bara{e da stori ne{to, koe i samiot toj ne bi go storil. Go predvode{e prviot nalet vo bitkite, se bore{e tamu kade {to e najte{ko, sekoga{ be{e podgotven da pomogne i da spasi svoj vojnik, bez razlika na negoviot ~in. Koga Aleksandar po~ina vo Vavilon, vo 323-ta godina pred Hristos, zad sebe ostavi gradovi i kulturi koi postojat i deneska. Toj e olicetvorenie za sozdavawe imperija. Toj be{e najdobroto od toa {to osvojuva~ite sakaa da bidat i slu`i kako model za mnogu sozdava~i na imperii. “Ovaa kniga e napi{ana za sekoj

Filip spoi iljadnici vojnici zaedno i napravi tie da funkcioniraat kako samouverena, disciplinirana, dobro obu~ena i dobro organizirana celina, {to mu ja ostavi vo nasledstvo na svojot sin

koj se interesira za Aleksandar Veliki i koj saka da nau~i kako toj gi inspirira na{ite sega{ni dejstvija. Knigava ne e enciklopediski dokument za site negovi dostignuvawa - toa e pregolem potfat i postojat mnogu pove}e avtori koi se pove}e kvalifikuvani da se zafatat so toa. Vsu{nost, ovaa kniga namerno gi selektira nastanite i situaciite koi saka da gi naglasi”, veli avtorot Parta Bose. Tu k i d i d , moè b i n a j d o b r i ot istori~ar na site vremiwa, pred re~isi 2.500 godini ja odredi publikata za negovata kniga Peloponeskite vojni, so ovie zborovi: “tie koi jasno sakaat da gi sogledaat nastanite koi se slu~ile vo minatoto i koi vo nekoja prigoda i na re~isi ist na~in }e bidat povtoreni vo idninata”. Istoriskiot kontekst na ovaa kniga e poskromen: taa sluì da n$ potseti na nastanite od minatoto, i da razbereme kolku retko novite razmisluvawa i pristapi se navistina novi. “Kone~no, celta na ovaa kniga e da vi ponudi del~iwa od zborovite na Aleksandar. Golemite lideri se poznati i po toa {to go kaàle, isto kolku i po toa {to go napravile. Malkumina lu|e, ne smetaj}i gi klasicistite i nau~nicite, se zapoznaeni so toa {to Aleksandar go rekol (ili so toa {to navodno go rekol, a se prenesuva od edna generacija na druga). Sekoga{ koga be{e mo`no, se obidov da frlam kratok pogled na toa {to go rekol, so nade` deka ~itatelite, i pokraj vekovite koi se me|u nego i nas, }e ~ujat kako odeknuvaat negovite zborovi”, veli Bose. REVOLUCIJA VO NAÎNOT NA VOJUVAWE Vo 336-tata godina pred Hristos, pred re~isi 2.500 godini, Aleksandar go nasledi prestolot na Makedonija, otkako negoviot tatko, kralot Filip Vtori od Makedonija, be{e ubien vo atentat. Filip po~ina na vozrast od 46 godini. Toj po~na da vladee so Makedonija vo 359-tata godina pred Hristos - tri godini pred ra|aweto na Aleksandar Veliki. Vo 23-te godini od negovoto vladeewe, re~isi cela Grcija mu se pot~ini na negovoto vodstvo, a negovoto carstvo gi vklu~uva{e i krajnite zapadni delovi na dene{na Turcija. Toj pot~ini golem broj gr~ki gradovi-dràvi (polisi) i od niv sozdade edinstvena sila pod negovo vodstvo. Nekolku od tie polisi bea demokratii, drugi bea oligarhii vo koi mo}ta ja imaa aristokratski eliti, a ostanatite polisi bea totalitarni reìmi. Filip nikoga{ ne vladee{e direktno vrz polisite, nitu, pak, se narekuva{e kral na cela Grcija. Toj po~ina kako Filip, kral na Makedonija i “hegemon” ili “vrhoven voda~” na cela Grcija. Vo negovata uloga kako “vrhoven voda~”, re~isi cela Grcija potpadna pod negovata vlast. Iako Grcite vo 490-tata godina pred Hristos & nanesoa teòk poraz na Persija vo bitkata na Maraton, Persijcite ostanuvaa zakana. Vo 480-tata godina pred Hristos, persiskata armija pod komanda na golemiot kral Kserks ja opusto{i Grcija i celosno gi uni{ti nejzinite najzna~ajni spomenici - vklu~uvaj}i go i hramot na Atena na Akropolis. Vo istata godina, Grcite pobedija vo pomorska bitka - atiwanite gi fatija vo zamka lesnovernite Persijci vo zalivot Salamis. Na-

rednata godina Grcite, predvodeni od Spartancite, izvojuvaa pobeda vo kopnenata bitka kaj Plateja. Gradovite-dràvi ne se trpea me|u sebe i ne si veruvaa (dve koalicii na gradovi-dràvi vojuvaa edni so drugi vo 27-godi{nata Peloponeska vojna, me|u 431-ta i 404-tata godina pred Hristos). No, i pokraj toa, Filip znae{e deka pove}eto od niv }e se splotat vo borbata protiv Persija. Iako ima{e osvoeno golem del od Grcija Filip, vo 338-ta godina pred Hristos, nastapi kako politi~ar. Toj pokorno pobara polisite da se obedinat pod nego kako “vrhoven voda~”, za da vodat sveta vojna protiv Persija i da se odmazdat za site skvernavewa koi taa gi storila vo Grcija. Dve godini podocna, Filip be{e po~inat. Bez sekakvo somnevawe, Aleksandar nikoga{ nema{e da ja vladee Grcija, da ja pokori Persija, da pojde s$ do Indija i da bide poznat kako Aleksandar Veliki - vo bukvalna i vo prenosna smisla - ako ne be{e sin na Filip, eden od najve{tite takti~ari na anti~kiot svet. Inspiriran od delata na tebanskiot general Epaminondas, Filip mu stavi kraj na besmisleniot poln frontalen napad, {to be{e taktika na zavojuvanite armii bez ogled na nivnata brojnost. Od druga strana, Aleksandar ne be{e samo obi~en naslednik na negoviot tatko. Aleksandar e najgolemiot strateg i takti~ar na site vremiwa. SOZDAVAWE NA “PRIJATELITE” Filip spoi iljadnici vojnici zaedno i napravi tie da funkcioniraat kako samouverena, disciplinirana, dobro obu~ena i dobro organizirana celina. Toj ja podobri organizacijata na makedonskata kowica. Dodeka be{e drèn kako zalo`nik vo Teba (za da se obezbedi dobro odnesuvawe na negovite dvajca postari bra}a, otkako negovata majka i zet go ubija nivniot tatko, kralot Aminta) toj gi prou~uva{e kowi~kite taktiki na tebanskiot kral Epaminondas. Toj be{e vo Teba vedna{ po bitkata kaj Leuktra. Vo taa bitka, Epaminondas, eden od najdobrite stratezi vo stariot svet, ja predvode{e tebanskata vojska vo bleskavata pobeda nad Sparta. So toa be{e zavr{ena 35-godi{nata totalitarna vlast na Sparta nad Grcija, koja trae{e od Peloponeskite vojni. Filip od tebanskite vojnici od prva raka doznal kako Epaminondas ja organiziral tebanskata kowica vo edna celina, i kako taa celina, ili edinica, vlegla vo bitkata. Do bitkata kaj Leuktra, kowicata nastapuvala kako grupa od poedinci na kowi, koi se vpu{tale vo borba so neprijatelskata pe{adija i kowica kako poedinci - a ne kako organizirana edinica. Teba imala dolga tradicija na odgleduvawe na kowi i na java~ka ve{tina. Sli~no na Teba, i Makedonija imala takva tradicija. Kowite od Makedonija bile trenirani za da bidat lesni za upravuvawe - za manevri niz ridskite predeli. Tie ne bile trenirani da bidat brzi, {to bilo slu~aj so persiskite kowi. Filip bil revnosen oboàvatel na spisite na Ksenofon, voen istori~ar, filozof i vojskovodec, koj edna{ go predvodel toa {to vo istorijata ednostavno e poznato kako “Desette iljadi”. Brojnite pridonesi na Ksenofon vo vrska so vojuvaweto, tuka ja vklu~uvaat i idejata za planirawe i izveduvawe na povlekuvawe (videte go vtoroto

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER

Profesor ALFRED D. ЧENDLER, Harvard Business School

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

rekrasna kniga. Zadol`itelno ~etivo za sekoj prou~uva~ na strategijata i na organizaciskite strukturi.

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

niga koja nema da ja ispu{tate od race

Management Today

Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN

ako inspirativno ~etivo za menaxerskata klasa... ovaa kniga sosema ja ispolnuva zada~ata.

MARK MILER, The Wall Street Journal

RON XONSON

SOVR[ENO CV MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

poglavje). Vie }e pro~itate kako Filip, no i Aleksandar, gi koristele soznanijata na Ksenofon vo vrska so povlekuvaweto, i kako go upotrebile toa vo raznite bitki koi gi vodele - posebno vo bitkata kaj Heroneja. Ksenofon ima napi{ani i drugi dve knigi, koi izvr{ile golemo vlijanie vrz Filip. Prvata e za java~kata ve{tina. Vo nea se govori za odgleduvaweto i gri`ata za kowite, kako i za na~inite za nivno dresirawe. Vtorata kniga govorela za korista od podelbata na trudot. Opi{uvaj} i ja rabotata vo edna gr~ka rabotilnica za izrabotka na ~evli, Ksenofon, vo 370-tata godina pred Hristos, napi{al: “Toj {to }e se posveti sebesi na mo{ne visokospecijalizirana rabota, }e ja svr{i na najdobar mo`en na~in”. Ksenofon go napi{al ova pove}e od 2.000 godini pred da se slu~i industriskata revolucija, koja sesrdno }e go prifati razmisluvaweto za podelbata na trudot. Opremen so sovetite od Ksenofon, Filip ja organizira kowicata vo tri odvoeni edinici, sekoja specijalizirana da izveduva poseben

ose ni poka`a kako Aleksandrovata voena kariera e na~in na liderstvo za 21 vek.

VOREN G.BENIS, ko-avtor na Geeks and Geezers vid zada~a. Najvisok rang vo kowicata bila edinicata na Prijatelite (Sodru`nicite). Kako srednovekovnite evropski vitezi, i Prijatelite nosele bronzen {lem ukrasen so kowski opa{. Nosele i raznovidni oklopi koi im go pokrivale teloto od vratot do polovinata, kako i dolgi obuvki koi im bile do kolenata. Sekoj bil opremen so lesen drven {tit obloèn so koà, dolgo kopje i so keltski me~. Oklop imale i kowite - na glavata i gradite. Nekoi edinici na Prijatelite bile sostaveni od vlijatelni lica (magnati), na koi Filip im dal nekoi oblasti poradi uslugite koi tie mu gi nudele. Sepak, najgolem broj od Prijatelite bile ~lenovi na semejstvata na tie vlijatelni lica ili profesionalni kowanici vo nivna slu`ba. Sli~no kako za vitezite na kralot Artur, i za Prijatelite se sozdale mitovi: za nivnata bestra{nost, hrabrost i vite{tvo. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NOTO PRODOL@ENIE ÎTAJTE ZA PRVATA MAKEDONSKA PROFESIONALNA ARMIJA, SOZDADENA OD KRALOT FILIP VTORI.