329-14.07.2011

~etvrtok. 14 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,54% % +0,15% +0,80%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,63 44,10 69,82

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

VMRO-DPMNE IM PROSTI NA KOMANDATITE ZA DA SI GI SMESTI DIREKTORITE! STRANA 6 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

~etvrtok. 14 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

POGUBNA POLITIKA ZA MAKEDONSKIOT AGRAR

3.000

МБИ10

0,54%

2.800

~etvrtok-14. juli ~etvrtok juli. 2011 | broj 329 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.600

Srbija go sobira kajmakot od subvenciite za zelen~uk i ovo{je vo Makedonija STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

POTKUP NA VLADETELI I @ENEWE SO PRINCEZI NAMESTO VOJNA

4

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven ood 10 najlikvidni akcii c na kompanii kotirani k na oficijalniot pazar na Makedonska Ma berza

BLIC:

Lekovi od Jaka 80 se prepakuvale vo srpska Galenika STRANA 5

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

KINESKI PARI STRANA 12

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

FINANSISKO BEZUMIE STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 14 JULI 2011

FINANSISKO BEZUMIE

P

Postoi stara {ega za dvajca ma`i, koi otkako im se urnal avionot vo xungla bile fateni vo stapica od lav. Koga edniot od niv po~nal da gi oblekuva patikite, drugiot go pra{al zo{to go pravi toa?! Prviot odgovoril deka se podgotvuva da pobegne. “No, ne mo`e{ da go pretrka{ lavot”, mu rekol vtoriot, na {to prviot odgovoril: “Ne treba da go pretrkam lavot, treba samo da te pretrkam tebe”.

Ovaa stara {ega vsu{nost otkriva dlaboka filozofija vo koja se nayira re{enieto za finansiskite problemi {to gi imaat nekolku zemji od evrozonata. Grcija, Irska, Italija, [panija, Portugalija }e mora silno da se natprevaruvaat me|usebe, so ogromni fiskalni prisposobuvawa, namaluvawe na tro{ocite od buxetite i zgolemuvawe na danocite za da gi namalat svoite dolgovi i da se spasat od bankrot.

Me|utoa, vo realnosta natprevarot vsu{nost se odviva vo sprotiven pravec.

Sekoj vtor den nekoja nova evropska zemja od onie najrazvienite objavuva deka ima golemi dolgovi {to ne mo`e da gi vrati, investitorite odbivaat da gi kupuvaat nejzinite obvrznici bidej}i stanuvaat “|ubre” i taa e dovedena do rabot na finansiski kolaps.

Analiti~arite postojano prognoziraat koja }e bide sledna?!

Grcija, koja najdlaboko zaglivi vo problemi, sekoja vtora godina otkako se stekna so nezavisnost vo 19 vek e pred bankrot, a istite lu|e od Evropskata unija, koi so godini gi prekoruvaa Grcite kako neodgovorno gi pu{tale

nozete nadvor od ~ergata, vsu{nost go pravele istoto. Zatoa na kraj, podgoltnuvaa i & gi prostuvaa na Grcija dosega{nite grevovi. No, vakviot pristap ja dovede evrozonata pred totalen finansiski kolaps, koj po principot na efektot na peperutkite (so malo zamavnuvawe na kriljata se pravi golemo dvi`ewe) nesomneno }e predizvika nova ekonomska kriza.

Vo isto vreme, sli~na e situacijata i preku Atlantikiot. Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama e izbezumen dali republikancite vo Kongresot }e go prifatat predlogot za zgolemuvawe na limitot na javniot dolg, od {to zavisi dali po 2 avgust SAD }e mo`e da gi vra} a svoite dolgovi ili }e se najdat pred bankrot?!

Iako navidum dol`ni~kata kriza vo Evropa i finansiskite problemi vo SAD izgledaat kako dva odvoeni slu~ai, vsu{nost imaat nekolku zaedni~ki raboti. Prvo korenot na problemite e ist, i ednite i drugite go pla}aat danokot na pove}egodi{noto finansisko bezumie – ubav `ivot na kredit.

Osven toa, dokolku koja bilo od ovie problemati~ni zemji ne se disciplinira i ne gi re{i problemite, }e predizvika pogolema trauma vo globalnata ekonomija od koja nikoj nema da bide po{teden.

Vo takvi uslovi, makedonskata ekonomija, koja s$ u{te e ranliva od recesijata, e dlaboko zasegnata od globalnite trendovi.

Iako makroekonomskite pokazateli za javniot dolg i buxetskiot deficit poka`uvaat primerno odnesuvawe (cenata {to ja pla}ame za toa e nerazvienosta), se postavuva dilemata kakvi se perspektivite na ovaa zemja vo vakvi okolnosti?!

Krizata vo Evropa i vo nekoi od na{ite najgolemi trgovski partneri e potencijalna zakana za makedonskiot izvoz, stran-

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappital.com.mk

skite investicii, prilivot na pari od stranstvo, pristapot do kapital na me|unarodnite pazari – od toa zavisi dali }e se razviva doma{nata ekonomija ili }e prodol`i da stagnira.

Novata Vlada vo star sostav ve}e ima edno vakvo iskustvo od 2008 godina, koga prvo be{e ubedena deka ekonomska kriza }e nema vo Makedonija, no otkako statistikata po~na da objavuva porazitelni podatoci za pad na industrijata, trgovskata razmena i investiciite, stana jasno deka ekonomijata vleguva vo dlaboka kriza.

Sega, tri godini potoa, kompaniite s$ u{te ~uvstvuvaat seriozni posledici od recesijata, se borat so nelikvidnost i namesto za novi investicii i zgolemuvawe na proizvodstvoto i izvozot, razmisluvaat kako da gi nadminat tekovnite problemi i da gi vratat ratite za krediti.

Vo takvi okolnosti, Vladata mora da bide popretpazliva i budno da gi sledi ekonomskite trendovi za da mo`e navreme da reagira i da gi spre~i negativnite efekti koi mo`e da bidat pogubni za doma{nata ekonomija.

Kako {to velat starite, koga }e se izgori{ na mlekoto, }e duva{ i na matenicata.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

D

SRBIJA GO SOBIRA K ITE ZA ZELEN^UK I

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

50%

iskont }e dobie Grcija za da si gi otkupi svoite obvrznicite za nadminuvawe na finansiskata kriza.

Ovaa ideja ja razgleduvaat evropskite lideri kako dopolnitelna merka za spravuvawe so finansiskata kriza.

Planot predviduva potrebnite pari za ovaa namena Grcija da gi dobie od Evropskiot fond za finansiska stabilnost.

Golem del od zemjite od evrozonata se podgotveni da prifatat, a takvata merka }e bide oceneta kako “delumen bankrot” na Grcija.

POGUBNA POLITIKA ZA MAKEDONSKIOT A

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

M

Makedonskoto proizvodstvo na zelen~uk i ovo{je nosi najgolem finansiski benefit za srpskite trgovci. Nekontroliranoto delewe subvencii za zemjodelstvoto od strana na Vladata i hiperprodukcijata rezultiraa so drasti~en pad na otkupnite ceni vo zemjava.

Cenovniot pad e u{te pove}e izrazen poradi namalenata pobaruva~ka na zemjodelski proizvodi od Evropa. Toa go iskoristija srpskite trgovci, koi vo prvite pet meseci sobraa 80% od makedonskiot zelen~uk i ovo{je za evtini pari.

Ovie proizvodi potoa gi izvezuvaat vo Rusija, po mnogu povisoki ceni, so {to ostvaruvaat ogromna zarabotka.

Trgovcite so zemjodelski proizvodi velat deka ovaa godina gledaat da se spasat kolku {to mo`at, pa so ogled na toa {to Bugarija, Albanija i Hrvatska, koi lani otkupija golem del od zemjodelskite proizvodi, ovaa godina so carini si go za{titija doma{noto proizvodstvo, edinstven spas gledaat vo Srbija, makar i da prodavaat po mnogu poniski ceni.

Najgolemata vina za namalenata pobaruva~ka godinava zemjodelcite ja prefrlaat na bakterijata e{erihija koli, koja iako be{e eden vid {pekulacija, mnogu go pogodi zemjodelskoto proizvodstvo. Za {tetite da ne bidat katastrofalni go prifatile evtiniot izvoz vo Srbija.

“Cenite na ranogradinarskite proizvodi ovaa godina padnaa na mnogu nisko nivo, nema pobaruva~ka od stranstvo i nema otkup. Evropskite zemji, pred s$ Bugarija, koja ni e najblisku i kade {to do lani izvezuvavme golemi koli~ini, ovaa

48,4 milioni evra subvencii bea podeleni za istata namena vo 2010 godina

59,2

milioni evra dostigna iznosot za subvencii za rastitelno proizvodstvo vo programata za godinava

godina stavi za{titni ceni za uvoz na zemjodelski proizvodi, so dopolnitelni carinski dava~ki. Prepoloven e i otkupot od hrvatski Agrokor.

Srbija sekoga{ doa|a kako posledna instanca za izvoz na zelen~ukot i ovo{jeto, makar i po mnogu poniski ceni, bidej}i tie imaat kade da go plasiraat. Poradi dogovorot za slobodna trgovija so Rusija, na{ite zemjodelski proizvodi gi otkupuvaat po poniski ceni i potoa vo Rusija gi izvezuvaat kako srpski po mnogu povisoki ceni. Zatoa vo Srbija sekoga{ ima pobaruva~ka za

na{iot zelen~uk i ovo{je”, objasnuva Riste Danailov, menaxer vo Baxo, kompanija za proizvodstvo i izvoz na zelen~uk i ovo{je.

Zemjodelcite se sre}ni ako uspeat da prodadat, a za cena ne ni pregovaraat.

Danailov objasnuva deka Makedonija nema slobodna trgovija so Rusija, pa na{ite proizvodi ne se konkurentni tamu kako makedonski.

“Ovaa godina se obidovme da izvezuvame piperki i domati vo Rusija, no baraa mnogu niska cena, {to nam ne ni e isplatlivo koga }e se vklu~at carinite. Ovaa godina e katastrofalna za zelen~ukot i ovo{jeto i seto toa poradi stravot od bakterijata e{erihija koli”, se `ali Danailov.

Del od trgovcite pak, namalenata pobaruva~ka od sosednite zemji, pred s$ od Hrvatska, Albanija i od Bugarija, ja objasnuvaat i so zgolemenoto proizvodstvo vo ovie zemji.

Navigator

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

VEN XIABAO

odeka drugite zemji ne mo`at da mrdnat poradi ekonomskata kriza, Kina graba napred i vo prvata polovina od godinata ostvari ekonomski rast od duri 9,6%

D

NE IM BE[E DENOT

QUP^O GEORGIEVSKI

eformite vo Katastarot prodol`uvaat, ovojpat i vo sorabotka so hrvatskiot katastar, a se vo nasoka na efikasno implementirawe na evropskite standardi

R

VELIJA RAMKOVSKI

EVANGELOS VENIZELOS

ptimizmot {to saka da go nametne gr~kiot minister za finansii ima slaba prodorna mo} zatoa {to dol`ni~kata kriza i toa kako ja zagrozuva likvidnosta na bankite

O

novinarite se svrtea protiv gazdata na mediumite na Pero Nakov, koi izlegoa na protesti baraj}i si gi zaostanatite plati i pridonesi

I

AGRAR

KAJMAKOT OD SUBVENCIOVO[JE VO MAKEDONIJA

3

POBEDNIK PRETSEDATEL NA KOMITETOT NA OON ZA BORBA SO KORUPCIJA A

S

Specijalizirani antikorupciski praktiki, spre~uvawe na perewe pari i organiziran kriminal otsega }e bide del od noviot anga`man na pretsedatelkata na Transparensi interne{nal Makedonija, Sla|ana Taseva, koja od minatata nedela e imenuva za pretsedatel na Koordinativniot komitet na Konvencijata na ON za borba protiv korupcijata.

Vakvoto postignuvawe na Taseva e samo u{te edna potvrda za nejzinata zalo`ba za bezkompromisna borba so korupcijata vo zemjata koja{to e prepoznaena i na me|unarodno nivo.

Veruvame deka so izborot na Taseva na ovaa prest`na pozicija dopolnitelno }e & se dadat

SLA\ANA SLA\ \ANA TASEVA krilja i na borbata so korupcijata vo Makedonija, koja vo site izve{tai s$ u{te e negativno oceneta, za{to taa sekako, kako antikorupcioner sega }e ima pogolema – internacionalna te`ina.

Iako osporuvana doma za nejzinite zabele{ki i preporaki kon vladinite institucii zadol`eni za borba so korupcijata, sepak, me|unarodnoto priznanie na Taseva govori za nejzinata postojana i vistinska borba so najgolemoto op{testveno zlo – korupcijata.

GUBITNIK

I IRSKA E JUNK!

I 37,4

milioni evra za subvencii za rastitelno proizvodstvo, vo koe dominira gradinarskoto, se isplateni vo 2009 godina

Pove}e od 80% od doma{noto proizvodstvo na zelen~uk i ovo{je vo prvite pet meseci od godinava se izvezeni na srpskiot pazar, od kade {to potoa kako srpski proizvod se izvezuva vo Rusija.

Problemot e golem zatoa {to makedonskiot zemjodelski proizvod na ovoj na~in go gubi svojot identitet.

No, skandalot e u{te pogolem zatoa {to Srbite gi dobivaat proizvodite od Makedonija mnogu evtino, zatoa {to hiperprodukcijata i subvenciite, koi se delat bez kontrola, gi urivaat otkupnite ceni, a potoa gi prodavaat vo Rusija mnogu skapo “Sega nema pazar, cenite se mnogu niski, ama nema vra}awe nazad, 80% od proizvodstvoto ve}e otide za xabe”, veli Marjan Donev, trgovec so zemjodelski proizvodi od strumi~koto selo Kukli{.

Toj veli deka vo Albanija intenzivno po~nale da se gradat oran`erii i plastenici i za 50% e zgolemeno doma{noto proizvodstvo.

Srbija isto taka go zgolemila proizvodstvoto i celoto go izvezuvala vo Rusija.

“Kapital” gi analizira{e podatocite za izvozot na sve` zele~nuk i ovo{je vo prvite pet meseci. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, najgolem del od zelen~ukot e plasiran na srpskiot pazar.

Dobri izvozni rezultati godinava se postignati i vo Rusija, Belorusija i Ukraina.

Najgolem devizen priliv od duri 13,7 milioni evra vo prvite pet meseci e ostvaren od izvozot na bela i crvena zelka. Najgolem izvozen pazar za zelkata e Srbija, kade {to se plasirani okolu 7.000 toni, od {to e ostvaren devizen priliv od 2,2 milioni evra.

Vtor najgolem pazar e Polska, so izvoz na zelka od 1,6 milioni evra. Cenata se dvi`i od 0,20 do 0,25 evra, odnosno od 12,3 do 15,3 denari za kilogram.

Kaj domatite vo prvite pet meseci od godinava se izvezeni okolu 6,5 toni vo vrednost od 4,85 mil-

ioni evra. Prose~nata cena na domatite iznesuva 0,83 evra za kilogram (51 denar). Najgolem del (93%) se izvezeni vo Srbija (4,4 milioni evra). Vtor najgolem pazar za domatite e Crna Gora, no izvozot iznesuva samo 150.000 evra.

Izvezot na krastavicite vredi 3,26 milioni evra, a prose~nata cena 0,48 evra (30 denari) za kilogram.

Povtorno najgolemiot izvoz e vo Srbija - 5.000 toni (80% od vkupniot izvoz).

Vtor najgolem izvozen pazar za krastavicite e Hrvatska, no plasmanot e samo okolu 300 toni. Najvisoka izvozna cena krastavicite imaat vo Bugarija, Hrvatska i vo Slova~ka od 0,59 evra po kilogram.

Od izvozot na piperki e ostvaren devizen priliv od 940.000 evra, a prose~nata cena e 58 denari za kilogram. Srbija se javuva kako najgolem uvoznik (90%).

Izvozot na kompiri vredi 662.000 evra, a najgolem del od niv (70%) zavr{ija vo Srbija. Pomali koli~ini se izvezeni vo Hrvatska, Kosovo, BiH i vo Rusija.

Najgolema izvozna stavka kaj ovo{jeto vo prvite pet meseci se jabolkata. Izvezeni se 47.000 toni, od koi e ostvaren devizen priliv od 10,5 milioni evra. Interesno, najgolem pazar za makedonskite jabolka e Irak, {to se dol`i na potrebite za makedonskite vojnici koi se del od NATO silite.

Irska prodol`i da se dvi`i po patot po koj odi Grcija, a nejziniot premier Enda Keni, iako po~na da ja sreduva zemjata so dobri merki za {tedewe, ne uspea da gi sopre kreditnite rejtingagencii da go namalat rejtingot na zemjata na nivo na “|ubre” . Stravot deka na Irska }e & bide potreben u{te eden paket-pomo{ za da se spasi od bankrot be{e potvrden v~era, koga me|unarodnata agencija za krediten rejting Mudis go namali rejtingot na Irska na najnisko nivo, samo edna nedela otkako istata ocenka & ja dade na Portugalija.

Na Keni nema da mu bide lesno da dobie dopolnitelna pomo{. U{te pari eventualno mo`e da dobie duri po 2013 godina, koga }e ja dobie celata pomo{ od EU i MMF. Bidej}i ne uspea da gi sredi smetkite vo dr`avata, po namaluvaweto na rejtingot

ENDA KENI na najnisko nivo, gi dovede vo opasnost sopstvenicite na obvrznici da pretrpat golemi zagubi. Keni }e mora da skroi nov plan za kratewe na tro{ocite za da ja spasi dr`avata. No, ne mo`e da smeta na stranski kapital zatoa {to Irska vo naredniot period, dodeka ne go podobri rejtingot, }e bide edna od najrizi~nite zemji za vlo`uvawe.

Bidej}i vladata na Keni nema efikasen instrument protiv krizata i nema pari, mo`ebi }e mora da pobara pomo{ i od privatniot sektor, {to u{te pove} e }e ja uslo`ni krizata vo zemjata. Toa }e go urne rejtingot i na premierot.

MISLA NA DENOT NAJZNA^AJNATA SOSTOJKA VO RECEPTOT ZA USPEH E ZNAEWETO KAKO DA SE SPRAVI[ SO LU\ETO.

TEODOR RUZVELT PORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

2,1% 5,3% 13,39%

PADNA INDEKSOT MBI-10 NA MAKEDONSKATA BERZA VO POSLEDNITE 4 TRGOVSKI DENA

SE NAMALI MBI-10 VO POSLEDNIOT MESEC, OD 13 JUNI DO 13 JULI PORASNAA AKCIITE NA GRADE@NATA KOMPANIJA ADING V^ERA NA BERZATA

PREGLED VESTI

PROCENKI...

HERMAN VAN ROMPUJ

ELEKTRONSKIOT OTPAD SE FRLA BEZ KONTROLA

predsedatel na evropska unija

EVROTO E STABILNA VALUTA retsedatelot na Evropskata unija, Herman van Rompuj, tvrdi deka evroto e stabilna i zdrava valuta, iako na svetskite finansiski pazari taa zna~itelno slabee poradi zagri`enosta od pro{iruvawe na dol`ni~kata kriza vo evrzonata.

“Vo te{kite vremiwa, kako {to e ova, obi~no zaboravame deka evroto e stabilna i zdrava valuta so silni temeli vo sporedba so drugite valuti”, veli Rompuj.

Vrednosta na evroto, pak, na me|unarodnite pazari na valuti padna na nov ~etirimese~en minimum.

P

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

RO! O K NAS

esoodvetno frlenite elektronski uredi i delovi, t.n. e-otpad, pretstavuvaat opasnost za `ivotnata sredina i za zdravjeto na lu|eto bidej}i sodr`at toksi~ni elementi koi se {irat preku po~vata, vodata i vozduhot preku ~adot od deponiite. Vakvite rizici se osobeno akutni vo oblastite so krevki institucii na sistemot, so necelosno zakonodavstvo i so nedovolna za{tita na `ivotnata sredina, predupreduva Fondacijata Metamorfozis.

Taa sprovede istra`uvawe vo ramkite na proektot “Balkanska mre`a za zastapuvawe pri upravuvawe so e-otpad”, koe poka`a deka ima golemo koli~estvo oprema vo doma}instvata i gra|anite baraat razni alternativni na~ini za da se spravat so e-otpadot.

Najgolem procent od doma}instvata koristat fri`ideri (99%), ma{ina za perewe ali{ta (94%), {poret (92%), televizor so katodna cevka (92%), mobilen telefon (86%), personalen kompjuter (52%), DVD-pleer (52%) i prenosen kompjuter - laptop (29%). Od Metamorfozis predupreduvaat deka poradi s$ pokratkiot vek na koristewe za odreden period ovie uredi }e stanat eotpad. No, golem del od tie koi ve}e ne se vo upotreba se ~uvaat vo domovite.

Gra|anite ne gi otstranile starite elektri~ni i elektronski uredi zatoa {to ne postoi organiziran na~in za frlawe na e-otpadot vo Makedonija. Istra`uvaweto poka`a deka re~isi site uredi bile otstraneti so donirawe, prodavawe kako polovna stoka ili ostavawe na ulica, do kontejner.

Ministerstvoto za `ivotna sredina izgotvi nacrt-zakon za upravuvawe so elektri~na i elektronska oprema, no toj se o~ekuva da vleze vo sobraniska procedura naesen, a da stapi na sila od 2013 godina.

N

em mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)…

CELNA C GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…

SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

IZMENITE NA ZAKONOT ZA PU[EWE VO SOBRANIE redlozite za dopolnuvawe na Zakonot za za{tita od pu{eweto po skratena postapka v~era bea dopolneti kako to~ki na dnevniot red na sednicata vo Sobranieto i se o~ekuva{e da bidat izglasani vo docnite popladnevni ~asovi.

Zamenik-ministerot za zdravstvo, Vladimir Popovski, potencira{e deka dopolnuvawata na Zakonot za za{tita od pu{eweto se poradi potrebata od porigorozna primena na Zakonot i se vo nasoka na definirawe na inspekciskiot nadzor i na~inot na koj }e se sproveduvaat inspekciite.

Vo slu~aj inspektorite da zabele`at pu{ewe vnatre vo lokalot, izmenite na Zakonot nalagaat zatvorawe na lokalot vo vremetraewe od sedum dena vo slu~aj koga sopstvenikot e ugostitel-poedinec i 15 dena zatvorawe na lokalot vo slu~aj koga negov sopstvenik e firma, odnosno pravno lice.

P

O! R O K NAS

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 1000 SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni u r u pobednici, modeli na upravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...

SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONIJA DOBI 2,2 MILIONI EVRA GRANT OD KINA rgovskata sorabotka me|u Makedonija i Narodna Republika Kina e daleku od toa {to e potencijal za sorabotka, ocenija ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi i kineskiot minister za trgovija, Gao Hu~eng.

Vo momentov trgovskata razmena so Kina e 400 milioni dolari, {to e samo 3% do 4% od vkupnata trgovska razmena na Makedonija.

“Potrebno e revidirawe na dogovorot za slobodna trgovija i olesnuvawe na carinskite proceduri, a konceptot na tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni {to go razvi Makedonija e kako edna od mo`nostite za unapreduvawe na sorabotkata i kako ~ekor napred vo pogled na investiciite”, re~e Besimi.

Kineskiot minister za trgovija podvle~e deka investiciite mo`e da bidat glaven dvigatel na ekonomskata sorabotka me|u dvete dr`avi.

“Kineskata Vlada gi poddr`uva kineskite kompanii da investiraat vo Makedonija, osobeno vo rekonstrukcijata na `elezni~kata infrastruktura i energetikata. Ve}e ima konkretni proekti, kako {to e Vardarska Dolina”, istakna kineskiot minister Hu~eng.

Toj informira deka kineskata Vlada dodeli 20 milioni kineski juani, odnosno 2,2 milioni evra kako grant na makedonskata Vlada, za {to v~era vo Vladata be{e potpi{an dogovor za ekonomska i tehni~ka sorabotka me|u dvete vladi.

T

Navigator

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

GRAFIK NA DENOT...

FOTO NA DENOT...

ZA NIV NEMA NE KRIZA

WUJORK 720.000 MILIONERI

LOS ANXELES 257.000 MILIONERI

7,9% SAN FRANCISKO 147.000 MILIONERI

6,6%

8,8% ^IKAGO 212.000 MILIONERI

FILADELFIJA 110.000 MILIONERI

7,1%

o zvucite na “Triologija Romana” stotina muzi~ari na Makedonskata filharmonija, vodeni od germanskiot dirigent Andreas Vajzer, vo prevezot od filmski platna na koi se menuvaa videa so ogan, voda, zelenilo i qubovni sceni preksino}a vo Anti~kiot teatar go otvorija 51. izdanie na Ohridsko leto.

Publikata mo`e{e da gi vidi muzi~arite koi izleguvaa vo preden plan koga platnoto se kreva{e.

Scenskata realizacija na ovoj multimedijalen proekt so naslov “Trilogija Romana” e delo na poznatata {panska kompanija La Fura del baus, vo koprodukcija so Palau de les arts od Valensija i Opera di Roma od Rim. Koncertot vo Ohrid be{e del od svetskata premiera na proektot.

S

VA[INGTON 164.000 MILIONERI

7,9%

5

6%

Desette najbogati j gradovi g vo SAD na krajot od minatata ata godina imaa 7,3% , ppove}e milioneri. Najgolem skok na `itelite ~ij imot imot, i toa bez domot, nadminuva eden milion dolari e zabele zabele`an vo Hjuston, od 9,6% na 97.000.

Prv sepak ostanuva Wujork so 720.000 milioneri, a vtor e Los Anxeles so 257.000. Amerikanskite gradovi edinstveno ne go dostignaa rastot na brojot na milioneri na svetsko nivo, koj iznesuva{e 8,3%.

SVETOT NIZ MEDIUMITE POSLOVNI DNEVNIK Novoto izdanie na Poslovni dnevnik na naslovanata stranica pi{uva deka se namalil brojot na sklu~eni javni nabavki godinava, poradi stravot od Upravata za otkrivawe na korupcija i kriminal, koja lani otkri te{ki finansiski aferi poradi koi i permierot Sanader zavr{i vo pritvor.

EL PAIS [panskiot dneven vesnik El Pais ja analizira finansiskata sotojba vo problemati~nite zemji od evrozonata i pi{uva deka [panija i Italija predizvikaa itna potreba od pregovori za re{avawe na problemite.

THE GUARDIAN Londonski Guardian pi{uva deka mediumskiot tajkun Rupert Mardok }e se soo~i so poni`uva~ki povici da se otka`e do ponudata za prezemawe na satelitskiot kanal BSky B. Vesnikot pi{uva deka premierot Dejvid Kameron im naredil na svoite sopartijci da glasaat protiv idejata na Mardok.

VECERNJI LIST Novoto izdanie na Vecernji List prenesuva deka Finska ja {iri istragata za aferata so eventualno potkupuvawe na hrvatski politi~ari za nabavka na 84 oklopni vozila od finskata kompanija Patria za 112 milioni evra.

SE ODMOTUVA KLOP^ETO ZA BIZNISITE NA JAKA 80

“BLIC”: LEKOVI OD JAKA 80 SE PREPAKUVALE VO GALENIKA Srpskiot dneven vesnik “Blic” pred dve nedeli objavi deka farmacevtskata kompanija Galenika od Srbija vo dogovor so Nini dobivala lekovi od Jaka 80 koi gi prepakuvala i prodavala kako svoi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

iznisot so lekovi na kontroverzniot srpski biznismen Jovica Stefanovi} Nini odel od Makedonija vo Srbija. Srpskiot dneven vesnik “Blic” pred dve nedeli objavi deka farmacevtskata kompanija Galenika “vo dogovor so Nini dobivala lekovi od Jaka 80, koi gi prepakuvala i gi prodavala kako svoi”.

“Lekot za pritisok amolpidin, najavuvan kako nov

B

proizvod na Galenika, vsu{nost e prezemen od biznismenot Jovica Stefanovi} Nini i samo prepakuvan i prodavan kako lek na Galenika Toa go pravat i so drugi makedonski lekovi, praktika {to ne & dolikuva na edna golema kompanija”, veli za “Blic” izvor blizok do Galenika.

Direktorot na makedonskoto Biro za lekovi, Il~o Zahariev, ne saka da gi komentira napisite vo srpskite mediumi. Toj zav~era za “Kapital” izjavi deka Jaka 80 legalno proizveduva lekovi

IMOTOT NA GAZDA NINI VO MAKEDONIJA NA RASPRODA@BA?! liski lu|e na gazda Nini pred nekolku meseci gi nudele na proda`ba akciite {to Jaka 80 gi Bposeduva vo nekolku makedonski kompanii. Kako {to toga{ dozna “Kapital”, prijatelite na gazda Nini se javuvale kaj nekolku akcioneri vo fabrikata Evropa, kade {to Jaka 80 ima udel od 16%, i im gi nudele akciite da gi otkupat.

Lu|eto na Nini od Kumanovo, koi se pretstavuvale kako sorabotnici na srpskiot biznismen, gi nudele i udelite na Jaka 80 vo drugi firmi.

koi se registrirani vo dr`avata i deka tie ~esto ja kontroliraat nejzinata rabota. Spored Zahariev, obvinuvawata deka vo pogonite na Jaka 80 se proizveduvaat lekovi na divo se neosnovani.

No, vraboteni vo proizvodstveniot pogon na Jaka 80 obvinija deka ovaa fabrika raboti nezakonski i kriminalno. Menaxmentot s$ u{te mol~i.

I generalniot direktor Nikola Arxanov i direktorkata na proizvodstvo, Biljana Nestorovska, ostanaa nedostapni za komentar. Vo firmata velat deka ne se na rabota.

Vrabotenite, znaej}i deka Gazda Nini e vo pritvor vo Srbija, se frapirale koga toj sednal na ista masa so niv vo ponedelnikot.

“Ne mo`evme da poveruvame deka toj stigna vedna{ po najavite za protest na vrabotenite.

Ni veti deka do petok }e ni isplati dve plati, a od ponedelnik povtorno }e po~neme so rabota,

{to spored nas e te{ko za veruvawe”, veli vraboten vo Jaka 80 koj prisustvuval na pregovorite so Nini.

Upravata za javni prihodi ve}e po~na postapka za prisilna naplata na dolgovite na Jaka 80, a Inspektoratot za trud u{te vo 2009 godina utvrdil nezakonsko rabotewe vo ovaa kompanija i vo dva inspekciski nadzori bile izre~eni globi vo iznos od 44.000 evra.

Ottamu velat deka i pred sedum meseci izvr{ile nadzor i donele re{enie so koe mu nareduvaat na rabotodava~ot da im gi isplati platite na rabotnicite. Velat postapkata za storeniot prekr{ok e vo tek.

Biroto za lekovi pred nekolku godini ja zatvori fabrikata na Jaka 80 vo Radovi{ zatoa {to ne gi isplonuvala standardite za proizvodstvo.

No, za da ne prekinat so rabota, kompanijata gi prenela ma{inite vo prostoriite na fabrikata ICN vo Skopje.

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI JANKULOVSKA: GRA\ANITE DA JA PRIJAVAT SEKOJA POPLAKA OD VRABOTEN VO MVR ekoj {to ima poplaka protiv koj bilo vraboten vo MVR, na~inot na funkcionirawe ili sproveduvawe na postapkite, kako i po~ituvawe na profesionalnite standardi mo`e da reagira li~no vo Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi ili preku veb stranicata na MVR, izjavi ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska za vreme na v~era{nata promocija na uredot “Semafor” za ocenuvawe na slu`benicite vraboteni vo MVR. “MVR, bez isklu~ok, vo site dosega{ni slu~ai kade {to postoele somnevawa za involviranost na policiski slu`benici ili vraboteni vo Ministerstvoto vo protivpravni dejstva, prezede merki i reagira{e soodvetno, a ogromen broj se soodvetno sankcionirani, tokmu vrz osnova na prijava na gra|ani”, podvle~e Jankuloska.

Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski re~e deka ova e pilot faza vo koja se razgleduvaat prednostite i negativnostite na ovoj proekt.

Vo izminatiot period ovie uredi se instaliraa vo Agencijata za katastar, Fondot za zdravstveno, Fondot za penzisko upravuvawe i UJP. Gra|anite ocenile nad 5500 administrativci, i vo prosek nad 85% od niv bile zadovolni od uslugite.

S

TROJCA PRIPADNICI OD ARM ]E ZAMINAT VO AVGANISTAN omisijata za odbrana i bezbednost ja prifati Predlog-odluka za ispra}awe pripadnici na Armijata na Republika Makedonija za u~estvo vo mirovna operacija vo Avganistan vo sostav na [koloto za voena policija vo ramkite na NATO misijata za obuka vo Avganistan (NTM-A).

Ministerot za obrana Zoran Kowanovski obrazlo`uvaj}i ja odlukata re~e deka stanuva zbor za trojca pripadnici na ARM koi }e rabotat kako obu~uva~i vo sostav na [kolata za voena policija vo ramkite na NATO misijata za obuka vo Avganistan, so {to }e pridonesat za jaknewe na kapaciteti na avganistnskite sili.

Pripancite na ARM }e bidat isprateni vo septemvri 2011 godina, vo [kolata }e bidat do fevruari 2012 godina, koga }e se napravi prvata rotacija. [kolata za voena policija e regionalna inicijativa vo koja svoi pripadnici imaat zemjite ~lenki na A5 grupata plus Slovenija. Se nao|a vo blizina na Kabul.

K

MIM: MEDIUMITE PARTISKI PODELENI ZA VREME NA IZBORITE olem del od mediumite vo Makedonija ne go pominaa testot za balansirano i nepristrasno izvestuvawe za vreme na predvremenite parlamentarni izbori, koi se odr`aa na 5. juni, poka`uva finalniot izve{taj na mediumskiot monitoring sproveden od Makedonskiot institut za mediumi (MIM).

Institutot sogledal deka golem del od mediumite vo izbornata kampawa izvestuvale nebalansirano i pristrasno, so upotreba na negativen i pozitiven ton pri izvestuvaweto za odredena politi~ka partija.

“Vo pove}eto mediumi se sretnuvaa prilozi i tekstovi vo koi ne se konsultira{e drugata strana, nitu pak, bea obezbedeni sprotivstaveni gledi{ta, ima{e prilozi kade {to samiot novinar be{e izvor, vo tekot na kampawata politi~arite go spu{tija nivoto na pristojnost i dobar vkus vo me|usebnata komunikacija, no i nivoto na komunikacija so mediumite i gra|anite”, istakna Vesna Nikodinovska, programski rakovoditel vo MIM. Vo tekot na predizbornata kampawa Institutot zabele`al primeri na zloupotreba na mediumot za presmetka so li~nosti i so kolegi-novinari, so {to be{e naru{en i principot za ~uvawe na ugledot i dostoinstvoto na novinarskata profesija.

Monitoringot e napraven vo periodot od 23. maj do 5. juni vrz 13 mediumi, odnosno sedum televizii i {est dnevni vesnici.

G

“JULSKI DOGOVOR” GRUEVSKI-AHMETI

VMRO-DPMNE IM PROSTI N ZA DA SI GI SMESTI DIREK

Opozicijata na v~era{nata rasprava obvini deka so t.n Julski dogovor se menuva Ustavot i se navleguva vo Ramkovniot dogovor, bez da se ispo~ituvaat procedurite za sobraniska rasprava

Zovre politi~kata scena den otkako se objavi postignatiot dogovor za formirawe nova Vlada me|u staro-novite koaliciski partneri VMRO–DPMNE i DUI, a so koj premierot Nikola Gruevski se soglasil na politi~ko zatvorawe na ha{kite slu~ai, {to zna~i osloboduvawe od odgovornost na komandantite i vojnicite na ONA osomni~eni za maltretiranite mavrovski rabotnici i za slua~ite „Lipkovska Brana” i „Nepro{teno”.

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ovre politi~kata scena, den otkako se objavi postignatiot dogovor za formirawe na nova Vlada pome|u staronovite koaliciski partneri VMRO – DPMNE i DUI, a so koj premierot Nikola Gruevski se soglasil na politi~ko zatvorawe na ha{kite slu~ai, {to zna~i osloboduvawe od odgovornost na komandantite i vojnicite na ONA osomni~eni za maltretiranite mavrovski rabotnici i za slua~ite „Lipkovska Brana” i „Nepro{teno”. Navodno so poddr{ka na me|unarodnata zaednica i vo konsultacija so Ha{kiot Tribunal.

Dogovoreni se i izmeni na zakonite za upotreba na jazicite i na znamiwata, so

Z

niverzitetot Sv. Kiril i Metodij raspredeli eden milion evra na fakultetite i drugite instituti vo negov sostav. Sredstvata }e mo`at da se koristat za realizacija na nau~ni proekti.

“Sredstvata za ovaa namena Univerzitetot gi obezbedi od zaedni~kite integrativni funkcii. Soglasno Pravilnikot za nivnoto koristewe, nau~no-istra`uva~kite proekti treba da bidat realizirani vo tekovnata godina”, informira UKIM. Ovaa godina skopskiot univerzitet po~na da realizira posebna programa za finansirawe na istra`uva~ki proekti na Univerzitetot.

U

koi se dozvoluva albanskoto zname da se vee postojano vo op{tinite kade {to `ivee mnozinsko albansko naselenie, a ministrite vo Sobranieto da odgovaraat na albanski na pra{awa od pratenici Albanci.

Navodno Gruevski se soglasil na ova, otkako Ahmeti kako “kontra – usluga” se otka`al od barawata za direktorski foteqi vo Upravite za bezbednost i kontrarazuznavawe, za javni prihodi i za carina, kako i vo Biroto za javna bezbednost.

Otkako spikerot Trajko Veqanovski i pokraj toa {to zakonot nalaga vo vreme koga Vladata ne e izbrana, Sobranieto da ne rasprava za obemni ili va`ni zakoni i zakonski izmeni, kako predlog na dneven red gi stavi tokmu zakonskite izmeni za jazicite i znamiwata, opozicijata silno reagira{e deka dvete partii go zloupotrebuvaat Parlamentot za da go isturkaat svojot politi~ki dogovor,

FATMIR BESIMI – MINISTER ZA ODBRANA ov~era{niot minister za ekonomija Fatmir Besimi se seli vo nov i razli~en resor – sega }e ja vodi makedonskata odbrana. Teuta Arifi }e rakovodi so SEP, Musa Xaferi so Ramkovniot dogovor, Abdulakim Ademi }e se gri`i za ekologijata kako prv ~ovek vo `ivotna sredina, a Nevzat Bejta - minister za lokalna samouprava, a gradona~alnikot na Saraj Blerim Bexeti – minister za pravda.

Kaj VMRO – DPMNE, Gordana Jankulovska, Elizabeta Kan~evska Milevska, Nikola Todorov, Zoran Stavrevski i Vladimir Pe{evski }e gi zadr`at funkciite.

D

{teten za dr`avata.

SKANDAL: VLADATA DOSTAVUVA ODLUKI, ZA KOI ZASEDAVA DEN PODOCNA! Iako, v~era ne be{e staveno na dneven red, vo sobraniskata Arhiva dostaveno e barawe od Vladata za avtenti~no tolkuvawe i na zakonot za amnestija, {to govori za podgotvenosta na Gruevski da „legne na bra{no” i da mu go ispora~a na Ahemti toa {to toj go bara od 2008-ma

navamu. Baraweto e dopolneto so mislewe na Vladata vo koe stoi: „So ovoj zakon se osloboduvaat od gonewe, se zapiraat krivi~nite ppstapki i potpolno se osloboduvaat od kazna zatvor, gra|ani na Makedonija, lica koi imaat zakonski prestoj i lica koi imaat imot ili semejstvo vo Makedonija, a za koi postoi osnovano somnenie deka se involvirani vo konfliktot vo 2001-ta”.

Dopolnitelno, tamu stoi deka

VRABOTENITE NA [TRAJK

VESNICITE OD PERO NAKOV NEM Upravitelot na Plus Produkcija na novinarite od “[pic” koi dojdoa po svoite plati im rekol deka ne postoi mo`nost za eventualno opstanuvawe na vesnicite po zavr{uvaweto na kolektivniot odmor MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

UKIM RASPREDELI EDEN MILION EVRA ZA NAU^NO-ISTRA@UVA^KI PROEKTI

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

lus Produkcija se nao|a vo polo{a sostojba od koga i da e, smetkata e blokirana, izvesno e deka firmata } e vleze vo ste~aj, a toa zna~i deka definitivno nema da bide vozmo`no restartirawe na vesnicite “Vreme”, “[pic” i “Koha e re”. Ova v~era im be{e soop{teno na desetina vraboteni vo vesnicite koi direktno na Pero Nakov bb od rakovodstvoto na Plus Produkcija pobaraa isplata

P

na zaostanatite plati od maj do juli i pridonesi od april mesec.

“Ne ni potvrdija deka ima otkazni re{enija, no ni rekoa deka firmata nema izgled deka }e mo`e da prodol`i da raboti, a toa zna~i deka okolu 150 lica, novinari, tehni~ki personal, distributivna mre`a }e ostanat bez rabota”, izjavi Vlado \or~ev urednik vo “[pic”.

Novinarite dobile poddr{ka i od glavniot i odgovoren urednik na “[pic”, Branko Geroski, no toj ne se pojavi na Pero Nakov poradi toa {to bil nadvor od zemjava. Neoficijalno, Geroski zaminuva vo nedelnikot “Fokus”. Za maliot odyiv od

ostanatite kolegi \or~ev se somneva deka e rezultat na pritisokot koj im bil vr{en da ne izlezat vo javnost.

Smetkata na Plus Produkcija e blokirana na eden milion evra od strana na Upravata za javni prihodi poradi naplata na dolg po osnov na zataen danok. Platite i pridonesite za eden mesec samo za vrabotenite vo “[pic” iznesuvaat 10 iljadi evra.

Nezavisniot sindikat na novinari ostvari sredba so upravitelot na Plus Produkcija, Boban [a{ki}.

“Dogovorivme u{te edna sredba i razgovarame za iznao|awe mo`nost za ispla}awe na pla-

tite i pridonesite. O~ekuvame deka }e se najde izlez od ovaa te{ka situacija i deka }e go ubla`ime udarot koj go dobija vrabotenite”, izjavi pretsedatelkata na Sindikatot, Tamara ^ausidis.

MN: Vozniot park na A1 obele`an so oznaki na UJP Re~isi site vozila koi se nao|aat na parkingot vo krugot na A1 televizija se so `olti oznaki od UJP i ~ekaat da bidat konfiskuvani. Popis e izvr{en na 47 vozila, no v~era nema{e aktivnosti na UJP za nivna zaplena. Televizijata i Plus Produkcija poseduvaat okolu 150 vozila, avtomobili i kombiwa. Upravata ve}e

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

7

PREGLED VESTI MEKNAMARA: SAD I EU MO@E DA PRITISNAT ZA IMETO

NA KOMANDANTITE KTORITE! amnestijata se odnesuva i na lica koi i pred 2001-ta u~estvuvale vo podgotovki na konfliktot ili storile zlostorstva – odredba koja go opfa} a vodstvoto na ONA. Golem skandal se javuva so datumot na arhivirawe na pristignatoto barawe – 11 juli, zatoa {to vnatre stoi deka se raboti za vladina odluka donesena na sednica koja se odr`ala den potoa (!?), na 12 juli. Vlasta objasnuva{e deka se raboti za navodna tehni~ka gre{ka na sobraniskite slu`bi, no ova i toa kako ja otvara dilemata za na~inot na koj preku no} se pu{taat vakvi barawa od Vladata, i sekako za toa dali voop{to imalo odr`ano vladina sednica, koga zav~era ve~er polovina Vlada be{e na Ohridsko leto.

Inaku, na baraweto za olku su{tetstvena zakonska materija ne stoi potpisot na premierot Nikola Gruevski, tuku na negoviot se u{te aktuelen zamenik, Vasko Naumovski koj ja vodel sednicata. Toj za Kapital veli deka sednicata se odr`ala na 12-ti i pominala „voobi~aeno”: „Se raboti za normalna sednica, ni{to posebno, taa si ima{e voobi~aen tek. I sekako deka ima{e sednica” veli toj. „JULSKI DOGOVOR”! „Vladinoto mnozinstvo probuva politi~kiot pazar so koj VMRO – DPMNE sedna vo skutot na DUI, da go legalizira so nosewe na zakonite so koi se

ILIJA KITANOVSKI

IGOR IVANOVSKI

NSDP Ova li e toa VMRO– DPMNE {to }e im gi se~e{e kanxite na Albancite. Vie gi nosite na manikir i pedikir!

VMRO-DPMNE Ni{to dramati~no nema da se slu~i so ovie zakoni, a SDSM saka da nametne kolektivna amnezija deka dosega nemalo izmeni, sakaj} i da go prikrie faktot deka pet godini po red gubi izbori.

SDSM Vladinoto mnozinstvo probuva politi~kiot pazar so koj VMRO–DPMNE sedna vo skutot na DUI da go legalizira so nosewe na zakonite so koi se menuva ne samo Ustavot, tuku se navleguva i vo Ramkovniot dogovor, za koj bea potrebni ma~ni postkonfliktni pregovori.

KRIVI^NA PRIJAVA ZA VEQANOSKI ZA ZLOUPOTREBA NA DOL@NOST I FALSIFIKAT! pikerot Veqanoski }e treba i krivi~no da odgovar, otkako SDSM najavi deka }e go tu`i za falsifikat so antidatiraweto na dokumentite vo sobraniskata arhiva i prifa}aweto da se rasprava za protivustavni zakonski izmeni po kratka postapka.. „Za kr{eweto na Ustavot, Delovnikot pri odzemaweto na mandatite na pratenicite vo nivno otsustvo, kako i za antidatiraweto na dokumenti vo sobraniskata arhiva, SDSM }e podnese krivi~na prijava protiv Trajko Veqanoski za dve krivi~ni dela „zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe i za falsifikat” velat od SDSM.

S

zamenici), koj namesto da odgovori za o~iglednoto gazewe vrz zakonodavniot dom, nastapi so evtina politi~ka diskusija: „ Ni{to dramati~no nema da se slu~i so ovie zakoni, a SDSM saka da nametne kolektivna amnezija deka dosega nemalo izmeni, sakaj}i da go prikrie faktot deka 5 godini po red gubi izbori”.

Ostro reagira{e i koordinatorot na grupata na NSDP i Liberalite, Goran Misovski koi gi obvini Gruevski i VMRO - DPMNE za nacionalno predavsto: „Ova li e toa VMRO – DPMNE {to }e im gi se~e{e kanxite na Albancite. Vie gi nosite na manikir i pedikir!” veli Misovski.

Nekolku ~asa podocna, od najgolemata opoziciska partija izlegoa so brifing vo koj obvinija za takanare~en julski dogovor, kako pandan na majskiot od 2008-ta, a so koj Gruevski kompletno sednal vo skutot na Ahmeti: „ Za Gruevski da gi za~uva foteqite na „familijata” so politi~ki dogovor so Ahmeti go menuva Ustavot, Ohridskiot Ramkoven Dogovor i celok-

MA DA SE RESTARTIRAAT! EKSUPRAVITELOT NA A1, PERUШEVSKI, SVEDO^E[E VO “PAJA@INA” ehni~ko opremuvawe, ureduvawe i promocija na programskata {ema, proizvodstvo i nabavka na programa - ova be{e opisot na moeto rabotno mesto kako upravitel na A1 televizija, istakna Darko Peru{evski, obvinet vo slu~ajot “Paja`ina”. Toj pred sudot potencira{e deka ne e vinoven za delata koi mu se stavaat na tovar.

“Ne bev odgovoren za smetkovodstvenoto i finansiskoto rabotewe na A1 televizija.

Jas nemav nikakvi ingerencii vo finansiskoto rabotewe, nitu pak, raspolagav so parite”, istakna Peru{evski pred sudot.

Toj gi poso~i Nevin Rauf i Slavica

T

odzede pet vozila, me|u koi terensko vozilo xip “lend rover” (Land-Rover), motocikl ~oper “suzuki” (SUZUKI VZ 800), avtomobil “mercedes” (MER-

D

GORAN MISOVSKI

menuva ne samo Ustavot, tuku se navleguva i vo Ramkovniot dogovor, za koj bea potrebni ma~ni post konfliktni pregovori, a i vo op{tetsveno politi~kiot `ivot. Za vakvi zakoni mora da se zapazat site proceduri „ veli koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM, Igor Ivanovski.

Rasparavata pome|u pratenicite se odviva{e u{te pred to~kite da se stavat na dneven red, zatoa {to celiot dneven red za opozicijata be{e krajno sporen.

Spikerot Veljanovski progleda niz prsti i na o~igledno kr{ewe na Delovnikot, koga proceduralno za zbor se javi pratenikot Ilija Kitanovski (a proceduralno pravo imaat samo koordinatorite i nivnite

Marinkovska, isto taka obvineti vo slu~ajot, kako odgovorni za finansiite.

Eksdirektorot tvrde{e deka nemal direktna kontrola nad nivnoto rabotewe, iako istakna deka im veruval.

Pretpostavuva deka tie se dogovarale i koordinirale so sopstvenikot na A1, prvoobvinetiot vo “Paja`ina”, Velija Ramkovski.

Negoviot kontakt so Ramkovski bil samo za negoviot del od raboteweto, no kako {to re~e, na sostanocite posledniot zbor go imal Ramkovski.

Sudeweto prodol`uva i denes so raspit na ostanatite obvineti.

CEDES BENZ A 150), koi nemale soodvetna dokumentacijata. Del od vozilata koi gi koristat novinarskite ekipi i so oznaki na UJP bea iznesuvani od

dvorot na televizijata. Tie imaat 15 dena pravo na slobodno raspolagawe so vozilata pred inspektorite na UJP da gi zaplenat.

odeka gr~kata strana insistira na edno ime, so geografska odrednica, za op{ta upotreba, a makedonskata na re{enie {to nema da zadira vo nacionalniot identitet, SAD i Evropa vo racete imaat diplomatski orudija i mo`at da pritisnat - dokolku sakaat - da se re{i pra{aweto, smeta analiti~arkata Sali Meknamara od Fondacijata Heritix so sedi{te vo Va{ington.

Na baraweto da ja komentira neodamne{nata izjava na amerikanskiot zamenik-pomo{nik dr`aven sekretar Tomas Kantrimen deka vremeto za re{avawe na sporot okolu imeto e tokmu sega, Meknamara kategori~na oti tokmu sega amerikanskata vlada ima {ansa od zborovi da premine na dela.

“Vladata na Obama i Evropa se najdoa vo mo{ne ~udna situacija kade Grcija - koja, spored mene, go sozdava problemot - e ispravena pred me|unarodnata zaednica, i nikoga{ dosega nemala barawa za tolkava pomo{, finansiska i politi~ka.

Vladata na SAD vo slu~ajov e vo prednost. Dokolku sakaat da razgovaraat so Grcite, da izvr{at pritisok, da upotrebat diplomatija, gi imaat site sredstva da go storat toa”, veli analiti~arkata od Heritix.

Vo vrska so podigaweto na spomenicite vo centarot na Skopje i reakcijata {to usledi od gr~ka strana, Meknamara podvlekuva deka potegot ne pomaga vo aktuelnata situacija i deka vladata treba da po~ne da razmisluva vo nasoka na vozdr`anost.

upniot politi~ki op{testven sistem. Patriotot Gruevski go pro{iri i nadgradi Ohridskiot Ramkoven Dogovor so novi prava za Albancite vo ~uvstvitelnata sfera za upotreba na albanskiot jazik i zname. Dali foteqite na „familijata” vredat tolku za da Gruevski gi rasprodava makedonskite nacionalni interesi?

Dali albanskoto zname blagodarenie na Gruevski sega } e se vee i pred policiskite stanici i kasarni?” stoi vo soop{tenieto na SDSM.

VLADATA SAKA DA JA PREZEME KONTROLATA VRZ SRD? MRO-DPMNE bara zgolemuvawe na brojot na ~lenovi na Sovetot za radiodifuzija od devet na 15. Predlogzakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe, koj v~era go razgleda Sobranieto na predlog na pratenicite na VMRODPMNE, naide na burna reakcija od strana na opozicijata, koja obvini deka vladata so ovoj ~ekor saka da prezeme celosnata kontrola vrz Sovetot.

Soglasno izmenite koi gi predlaga VMRO-DPMNE, od novite {est ~lenovi po dvajca }e predlagaat pretsedatelot na dr`avata i ZELS i po eden Komisijata za za{tita na konkurencijata i Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija.

Na vakviot predlog reagiraat i od Makedonskiot institut za mediumi i od Zdru`enieto na novinari. Dvete organizacii smetaat deka sekoja izmena vo regulativata koja se odnesuva na mediumite treba sekoga{ da se razgleduva i donesuva vnimatelno, vo transparentni i otvoreni procesi, kade {to preku stru~ni i javni raspravi }e bidat zemeni predvid i sogleduvawata na mediumskite rabotnici, mediumskite eksperti i profesionalnite mediumski organizacii.

Ottamu reagiraat {to vakov zna~aen zakon se nosi vo zabrzana postapka, bez vklu~uvawe na mediumite, ekspertite i drugi zasegnati strani, {to, kako {to velat tie, dopolnitelno ja uslo`nuva situacijata vo koja se nao|aat mediumite vo zemjava.

V

Kompanii / Pazari / Finansii

8

RI^ARD LINING PRETSEDATEL NA ME\UNARODNATA ASOCIJACIJA ZA ODNOSI SO JAVNOSTA, IPRA

NOVITE MEDIUMI NOSAT RIZICI ZA PR-SEKTOROT

Digitalnata era pred s$ donese novi kanali preku koi PR-sektorot gi istra`uva mo`nostite za komunikacija, {to vo nekoi slu~ai mo`e da dovede do nivna zloupotreba. PR-prakti~arite tuka imaat najgolem rizik da ja zagubat kontrolata

javnosta, IPRA (International public relations association).

Kako gostin na trkaleznata masa “Globalnite trendovi i inovaciskite komunikacii vo odnosite so javnosta�, vo organizacija na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta, Ri~ard Lining zboruva{e tokmu na ovaa tema, a so nego razgovaravme i za predizvicite na profesijata vo novoto digitalno vreme.

Site sme svedoci na ekonomskata kriza i na nejzinite posledici.

Celata situacija napravi lu|eto, potro{uva~ite i investitorite da ja zagubat doverbata vo pazarite, instituciite, biznisot. [to treba da prezemat PRprofesionalcite za da ja vratat doverbata?

Najlo{oto ne{to {to nastana kako posledica na ekonomskata kriza e gubeweto na doverbata kaj lu|eto, a za toa ima dobra pri~ina.

Toa {to se slu~i e dokaz

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o dolgogodi{noto iskustvo kako novinar, prvo vo negovata rodna Avstralija, a potoa vo Hong Kong i vo Velika Britanija, i po 30-godi{noto iskustvo vo oblasta na odnosi so javnosta i komunikacii, Ri~ard Lining denes e pretsedatel na najgolemata institucija koja go obedinuva ovoj sektor, Me|unarodnata asocijacija za odnosi so

P K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

deka samoregulacijata na nekoe nivo ne proraboti.

Lu|eto ja zagubija doverbata vo instituciite, no i instituciite vo lu|eto. Vo momentov PR-sektorot raboti na reizgradba na doverbata, {to, pretpostavuvam, }e prodol`i i vo narednite godini. Odnosite so javnosta vo minatoto bea klu~ za gradewe na reputacijata na edna institucija ili kompanija. Vo momentov vo fokusot na ovaa industrija se upravuvaweto i pristapot kon razli~nite grupi so koi se komunicira. Mnogu va`en del pretstavuva i odnosot koj go vospostavuvaat PR-prakti~arite, kako i transparentnosta pri upotrebata na site komunikaciski alatki.

Koi se novite trendovi {to gi nosi digitalnata era vo PR-sektorot?

Digitalnata era pred s$ donese novi kanali preku koi PR-sektorot gi istra`uva mo`nostite, {to vo nekoi O

G

L

A

S

slu~ai mo`e da dovede do nivna zloupotreba. Mediumite denes isto taka se otvoreni za zloupotreba na informacijata. Izvorot na informaciite e nevidliv, {to pretstavuva golem rizik.

Denes preku Internet sekoj mo`e da pu{ti nekakva informacija, koja rapidno brzo }e se ra{iri bez razlika dali e vistinita ili ne, pa so toa da nastanat posledici. Novite na~ini na komunikacija go promenija balansot vo samiot na~in na komunicirawe. Porano postoe{e t.n. *push era, koga lu|eto odlu~uvaa dali da ja dadat informacijata ili da ja za~uvaat za sebe. Denes se nao|ame vo pull erata, koga samite ja vle~eme informacijata do nas. Vo toa e najgolemata razlika i najgolemiot rizik.

Individualecot denes ja ima kontrolata nad informacijata.

Kakvo vlijanie imaat novite mediumi, socijalnite mre`i, blogovite vrz PR-

sektorot? Na {to treba najmnogu da se vnimava koga se koristat ovie alatki?

Internetot e korisna alatka, no e otvorena za zloupotreba, a toa site n$ pravi poranlivi. PR-prakti~arite tuka se nao|aat vo najgolem rizik da ja zagubat kontrolata. Od druga strana, pak, novite mediumi pomagaat polesno da se targetiraat celnite grupi, {to isto taka e od golema korist i za advertajzingot.

Novite mediumi imaat i pozitivna strana koga stanuva zbor za praktikuvaweto na odnosite so javnosta, bidej}i preku niv polesno se {iri informacijata i naj~esto stignuva do toj za koj{to e nameneta.

Novite mediumi go promenija na~inot na koj{to razmisluvame, voop{to.

Kako }e izgledaat mediumite za 30 godini od denes?

Mediumite }e opstanat, no }e gi dobivame vo razli~na forma, a tuka ~itatelot

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

}e go ima glavniot zbor, zatoa {to toj }e ja izbira sodr`inata koja saka da ja ~ita i vo kakva forma }e ja dobiva informacijata - dali vo pe~atena verzija, so ili bez reklamite ili digitalno selektirana preku negoviot prenosen digitalen ured.

Tuka sodr`inata }e go ima glavniot zbor. [to bi im prepora~ale na makedonskite PRprakti~ari, kako da ja podobrat komunikacijata so po{irokata javnost, no i so novinarite?

I PR-profesionalcite i novinarite se vo istiot biznis. Site pove}e bi dobile dokolku uspe{no sorabotuvame. Tradicionalno, ako gi zememe za primer pe~atenite mediumi, tuka najmnogu od s$ mora da se vnimava na vremenskata ramka po koja rabotat mediumite. Denes rabotite se promeneti, a transparentnosta igra glavna uloga.

Toa {to se pojavuva vo mediumite e procenkata na novinarot i uredni{tvoto zaedno. Ako nekoj saka ne{to da objavi i za toa da plati toa ne e problem, no dali taa informacija }e bide pravilno protolkuvana od ~itatelot?! Najva`no za PR prakti~arite denes e da gi iskoristat prednostite na novite mediumi i da po~nat produktiven dijalog so celnata gurpa.

Dokolku se najdat vo nekakov vid kriza najdobro e da bidat otvoreni i iskreni i da rabotat na vospostavuawe doverba.

ISHRANA I ISHRANETOST NA NASELENIETO VO MAKEDONIJA acionalniot monitoring za procenka na nutritivnoto vnesuvawe na osnovnite grupi prehrabeni proizvodi za naselenieto vo Republika Makedonija se temeli na anketirawe reprezentativen broj doma}instva za prose~nite koli~ini prehranbeni proizvodi koi gi koristat vo tekot na edna godina. Podatocite od ovie istra`uvawa vo izminatite 30 godini poka`uvaat zna~ajni varijacii vo odnos na u~estvoto na oddelni grupi prehranbeni proizvodi vo ishranata na naselenieto. Taka, vnesuvaweto zelen~uk poka`uva blaga tendencija na porast i od 152 grama dnevno vo 1978 godina dostignuva 208 grama vo 2000 godina.

Vnesuvaweto ovo{je se dvi`i od 143 do 162 grama dnevno, no vo nitu edna godina ne se postignuva prepora~anoto dnevno vnesuvawe ovo{je i zelen~uk od 400 grama.

Vnesuvaweto `itarki od okolu 350 grama dnevno vo sedumdesettite godini se zgolemuva na 550 grama vo osumdesettite, a vo devedesettite godini se namaluva na 400 grama. Vo poslednite godini se zabele`uva pogolemo u~estvo na polubeliot i crniot leb vo ishranata za smetka na beliot.

Konsumacijata na mleko i mle~ni proizvodi se dvi`i od 179 grama na den vo 1972 godina do 265 grama vo 2000 godina, a na mesoto se zgolemuva od prose~no 80 grama dnevno vo osumdesettite godini na 100 grama vo 2000 godina. Nedovolna e upotrebata na riba vo ishranata na naselenieto vo Republika Makedonija. Vnesuvaweto proteini od 64 grama dnevno se zgolemuva vo devedesettite godini na 90 grama i toa nivo se odr`uva i vo 2000 godina,

N

so zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto na rastitelnite proteini. Mastite vo dnevnata ishrana vo izminatite 30 godini ne variraat zna~ajno i prose~no se dvi`at od 75 do 85 grama. Vo strukturata na dnevnite energetski potrebi u~estvuvaat so okolu 30%.

Vo odnos na energetskite vrednosti na konsumiranata hrana se zabele`uva trend na nivno zgolemuvawe. Od 2.080 Kcal vo sedumdesettite godini vo 1984 godina se zgolemuva na 2.890 Kcal, po {to sleduva period na namaluvawe, koj vo 2000 godina iznesuva vo prosek 2.415 Kcal dnevno.

Ishranetost na naselenieto Istra`uvaweto sprovedeno kaj grupa od 514 deca na vozrast od 10 do 15 godini po-

ka`uva deka kaj 6%, koi `iveat vo ruralna sredina, ima zaostanuvawe vo rastot. Nasproti toa, kaj 7% od decata vo urbanata sredina e registriran visok indeks na visina/vozrast. Od ispituvanata grupa deca od urbanata sredina duri 17% imaat pogolema telesna te`ina od prepora~anata za nivnata viso~ina, a 4,8% se debeli. Vo ruralnata sredina procentot na deca so zgolemena telesna te`ina e samo 6,6%, a 0,9% se debeli. Za odbele`uvawe e deka kaj 5,4% od gradskite deca i kaj 19,7% od decata od ruralnata sredina e registrirana anemija, {to upatuva na razlikata vo kvalitetot na ishranata vo gradskata i selskata sredina.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

9

VO @IVOJNO 60 MILIONI TONI JAGLEN?!

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

LEM po~nuva so doistra`uvawe na jaglenovoto nao|ali{te @ivojno vo Pelagoniskiot basen, investicija vredna 2,5 milioni evra. Ovie geolo{ki istra`uvawa, koi }e traat edna godina, treba da poka`at dali }e se otvora okno za jamska eksploatacija na lignit vo @ivojno.

Spored generalniot direktor na ELEM, Vlatko ^ingoski, dosega od vkupno predviden-

E

ite 140 bu{otini napraveni se samo 21, na dlabo~ina od 40 do 170 metri. Analizite poka`ale deka od @ivojno mo`e da se iskopuva lignit, ~ija kalori~na vrednost od 8.100 kiloxuli za kilogram ekonomski e opravdana za vo slednite tri godini da po~ne so jamska eksploatacija.

Kvalitetot se ispituvat vo Rudarskiot institut vo Belgrad.

“Najverojatno od @ivojno }e mo`eme da vadime me|u 2,5 milioni i tri milioni toni jaglen godi{no, {to e do-

VO STRUMI^KO, ZA 10% POVE]E TUTUN o strumi~kiot region po~na berbata na tutunot. Od okolu 2.000 hektari se o~ekuva da bidat nabrani pove}e od 4.000 toni.

“Spored na{ite procenki, godinava povr{inite zasadeni so tutun se pogolemi za desetina procenti vo odnos na lani. Ova se dol`i, pred s$, na redovnata isplata na dr`avnite subvencii za razvoj na tutunoproizvodstvoto, kako i na solidnite otkupni celi vo poslednite godini”, izjavi Stan~o Andonov od Zdru`enieto na tutunoproizvoditeli Jaka vo Strumica.

Zemjodelcite u{te sega, na startot na berbata, se zadovolni od kvalitetot na tutunot, ~ie proizvodstvo po pove}egodi{na stagnacija bele`i tendencija na porast.

“Subvenciite od 60 denari za predaden kilogram pridonesoa za postojano zgolemuvawe na interesot za proizvodstvo”, istaknuvaat strumi~kite tutunari.

V

ZA 60 DENA ]E SE DOBIVA VLADENIE VRZ DR@AVNATA ZEMJA d edna godina na ne{to pove}e od 60 dena se skratuva rokot za voveduvawe vo vladenie na neraspredelenoto i neobrabotuvano dr`avno zemjodelsko zemji{te.

So noviot Pravilnik se poednostavuva postapkata i drasti~no se namaluva rokot za zavr{uvawe na neophodnite aktvnosti za zemjodelcite koi }e sklu~at dogovor za zakup so dr`avata.

Komisijata za voveduvawe vo vladenie, formirana soglasno so Zakonot za zemjodelsko zemji{te, ja po~nuva postapkata po dobivawe na dogovorot za zakup. Tri dena po negovoto sklu~uvawe, odnosno priem, Ministerstvoto za zemjodelstvo go dostavuva do Komisijata, koja za tri dena go povikuva zakupecot da dostavi geodetski elaborat vo rok od dva meseci. Tri dena otkako }e go dobie geodetskiot elaborat, Komisijata izleguva na teren i vo prisustvo na zakupecot i na geodetot go identifikuva zemjodelskoto zemji{te, trajno go obele`uva i vr{i zapisni~ko predavawe vo vladenie na zakupecot.

Dokolku postojat pravni i fakti~ki pre~ki, Komisijata gi evidentira i vnesuva vo zapisnikot. Ovaa postapka dosega ne be{e precizirana, a rokot za vleguvawe vo vladenie be{e do edna godina. Spored Vladata, izgotvuvaweto na elaboratot }e pomogne vo precizirawe na podatocite za zemji{teto so to~no definirawe na delot od katastarskata parcela za koja se odnesuva dogovorot za zakup.

O

volno za da se otvori edna nova termoelektrana so kapacitet od 200 do 300 megavati. Kvalitetot na jaglenot koj dosega e izvaden ima kalori~na vrednost pogolema od jaglenot {to se vadi od rudnikot Suvodol”, izjavi ^ingoski, vo blizina na mestoto kade {to ovaa dr`avna kompanija, Grade`niot institut Makedonija, Geing i Hidroin`enering od neodamna po~naa so istra`uvawa.

S$ u{te nema precizni informacii dali potencijalnata elektrana bi se gradela vo K

O

M

E

R

@ivojno ili mo`ebi vo Mariovo, kade {to isto taka se vr{at geolo{ki istra`uvawa.

Se procenuva deka so jamskata eksploatacija na lignitot @ivojno }e egzistira najmalku 20 godini. Od ELEM velat deka otkako }e zavr{at geolo{kite istra`uvawa na teren }e baraat kompanija koja }e izgotvi proekt za otvorawe i eksploatacija na rudnikot, vreden okolu 500.000 evra.

“Moite optimisti~ki procenki se deka za tri godini otsega bi mo`ele da otvorime okno”, veli ^ingoski.

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Kompanii / Pazari / Finansii

10

PREGLED VESTI PO^NUVA ESENSKIOT CIKLUS NA TWINNING PROJECT WIFI AUSTRIA 2011 nstitutot za ekonomska promocija na Avstrija, Wirtschaftsförderungsinstitut Österreich i Kosmo inovativniot centar, koj gi poddr`uva malite i srednite pretprijatija, ja objavija programata za esenskiot ciklus na proektot Twinning Project WIFI Austria 2011.

Preku proektot iskusni avstriski stopanstvenici }e vr{at predavawa i treninzi od oblasta na me|unarodnata trgovija za makedonskite stopanstvenici. Vo ramkite na proektot Federalnata stopanska komora na Avstrija organizira i direktni sostanoci i prezentacii na proekti za mo`na sorabotka vo avstriskite kompanii koi poka`uvaat interes za sorabotka i partnerstvo so makedonskite kompanii. Sredbite }e se odr`uvaat vo period od 27. fevruari do 2. mart 2012 godina, a se na tro{ok na avstriskata komora. Programata vklu~uva i poseta na avstriski institucii i fondovi koi poddr`uvaat proektni i investiciski internacionalni aktivnosti.

Komorata o~ekuva prijavi od makedonskite kompanii od pove}e sektori: grade`ni{tvo, tehnologii za za{tita na `ivotnata sredina, prehranbeni proizvodi, IT-tehnologii, proizvodstvo na ma{inski delovi, metali i nivni obrabotki, kako i proizvodi za {iroka potro{uva~ka. Brojot na u~esnici e ograni~en na 20, so najmnogu trojca prijaveni od edna firma.

I

DIPLOMEC OD CITY COLLEGE OSVOI NAGRADA NA IT-NATPREVAR a me|unarodnata konferencija za moderna umetnost na softver, koja se odr`a vo Cirih od 21 do 23 juni godinava, Ivo Ne{kovi} od Skopje, diplomiran student na CITY College od Solun, osvoi edna od trite nagradi za JAVA debitanti.

Najdobrite JAVA programeri, programerite na Microsoft i softverskite in`eneri bea prisutni na natprevarot za da gi razmenat iskustvata i znaewa za poslednite novosti na poleto na softverot. So pove}e od 100 prezentacii od razli~ni IT-eksperti, Cirih za vreme na tridnevnata konferencija be{e centar na programerite od svetot.

Ne{kovi} go prezentiral trudot {to go izrabotil vo tretata godina od studiite, pod mentorstvo na D-r Xorx Elefterakis, profesor na oddelot za kompjuterski nauki.

Nagradata ja osvoi so Project Fox – alatka {to ovozmo`uva avtomatsko testirawe, upotrebuvaj}i formalen pristap.

“Navistina mi e drago {to mo`ev da go pridru`uvam Ivo na natprevarot i da u`ivam vo negoviot triumf”, izjavi Elefterakis.

N

FORMIRANA GRUPACIJA NA LICENCIRANI TAKSI-PREVOZNICI ojuzot na stopanski komori vo ramkite na Uslu`nata komora formira{e Grupacija na licencirani taksiprevoznici. Taa se formira so cel zdru`eno i zaedni~ko rabotewe na kompaniite od ovaa dejnost. Za pretsedatel na Grupacijata na licencirani taksi-prevoznici e izbran Oliver Niku{ev.

“Celta na ova zdru`enie e da se nadminat site problemi {to gi imaat legalnite taksi-prevoznici. Generalnite problemi se nelojalnata i nelegalnata konkurencija (divi taksisti), koi go uni{tuvaat taksi-prevozot i rabotat na {teta na gra|anite i na dr`avata. So formiraweto na ova zdru`enie }e lobirame za podobruvawe i sreduvawe na taksi-prevozot”, izjavi Niku{ev.

S

sreda - 13.07.2011

+

13.07.2011

раст

RMDEN05 RMDEN10 RMDEN09 Алкалоид Макстил

+0,22% +0,17% +0,11% -0,81% -1,07%

13.07.2011

пад

Стопанска банка Македонски пошти

нова цена

92,20 88,20 88,10 4348,67 190,00

нова цена

-1,43% 2.500,00 -1,47% 24.900,00

-

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

VISOKATA CENA PREDIZVIKA JAGMA ZA KAKAO VO SVETOT

DOMA[NITE ^OKOLADI PAK ]E POSKAPAT?!

Soo~eni so povisoka cena na ~okoladite, doma{nite fabriki sakaat da gi zgolemat cenite, no se pla{at deka toa }e ja namali proda`bata MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

oj {to kupuva ~okoladni proizvodi vo makedonskite marketi sigurno zabele`al deka odredeni ~okoladni proizvodi poskapea izminative dve nedeli. Trgovcite toa go objasnuvaat so povisokite nabavni ceni koi se nametnati od noviot rast na cenata na kakaoto na svetskite berzi.

Eden ton kakao na stokovata berza vo Wujork v~era se trguva{e po cena od 3.159 dolari, a analiti~arite prognoziraat deka se dvi`i kon najvisokiot godi{en prosek vo poslednite 30 godini.

Soo~eni so povisoka cena na ~okoladite, doma{nite fabriki imaat potreba povtorno da gi zgolemat cenite, no se pla{at deka toa }e predizvika namalena potro{uva~ka i zatvorawe na nekoi izvozni pazari.

“Neophodno e da gi zgolemime cenite. No, pra{awe e kako }e go prifatat toa kupuva~ite, osobeno ako se ima predvid deka golemite kompanii koi proizveduvaat ~okoladni proizvodi naj~esto odat so damping ceni. Kako da izvezeme ~okoladi so povisoki ceni koga znaeme deka ako vo stranstvo se pojavime so poskapeni proizvodi konkurentite }e n$ isfrlat od pazarot”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka.

Skopskata fabrika za ~okoladi Evropa vo mart godinava gi zgolemi cenite na krajnite proizvodi od 5% do 7% poradi rastot na cenata na kakaoto i ostanatite surovini.

T

Sega, vo uslovi na rekordno poskapeno kakao, direktorkata Savka Dimitrova veli deka nema vedna{ da reagiraat so zgolemuvawe na nivnite ceni.

“Ne trupame zalihi na surovini zatoa {to ne sme vo finansiska mo`nost da go pravime toa. No, ako ostane visoka cenata na razli~nite kakaosurovini, toga{ }e mora da gi poskapime na{ite proizvodi”, objasnuva Dimitrova.

Najgolemo zgolemuvawe na cenata od site kakao-surovini ima kakao pravta, koja za edna godina poskapela 38%. Kaj kakao-puterot i kakao-masta nema takvo zgolemuvawe, iako tie, vo princip, se poskapite vidovi kakao-surovini.

Poskapuvaweto na kakaopravta e najvisok zatoa {to pobaruva~kata za nea e najgolema, iako od nea se pravat supstitutite na ~okoladoto, kako {to se krem-tablite.

Vitaminka kupuva kakao na sekoi dva do tri meseci, no otkako cenite na ovaa surovina po~naa da rastat i nivnite nabavki kontinuirano poskapuvaat. Sepak, godi{nite dogovori za nabavka “ja spasile” kompanijata od situacija vo koja dostavuva~ite drasti~no bi im ja zgolemile cenata kako rezultat na naglite poskapuvawa na ovaa surovina na berzite.

“Makedonskite konditorski kompanii so soo~uvaat so povisoki ceni na surovinite i poradi eden drug aspekt, bidej}i se mali igra~i na globalniot pazar. Nie kupuvame mali koli~ini surovini, a toa avtomatski ja zgolemuva cenata na nabavkata. Vo Germanija, kade {to ima pogolemi

kompanii, surovini za edna industrija nabavuva dr`avata preku zdru`enijata i vo toj slu~aj uspevaat da postignat podobri ceni”, objasnuva Naumoski.

Inaku, vo svetot momentalno najgolemite proizvoditeli i zemjite najgolemi potro{uva~i na kakao vodat “strategiski vojni” za nabavka na ovaa surovina.

Najgolemiot svetski pazar za ~okoladi SAD sega uvezuva zapadnoafrikansko kakao, otkako bolestite koi gi zafatija nasadite na kakao vo Indonezija i vkupnoto poskapuvawe na ponudata poradi danocite ja krenaa cenata na ovaa surovina na trideceniskiot maksimum.

Uvozot vo SAD od Bregot na Slonovata Koska, Gana, Togo i Nigerija porasna za smetka na padot na koli~inite od Indonezija. Tokmu vakvata zgolemena konkurencija }e predizvika cenata na eden

8,32%

se prognozira deka }e porasne cenata na kakaoto na svetskite berzi vo ~etvrtiot kvartal od godinava

ton kakao da dostigne prosek od 3.300 dolari za ton vo posledniot kvartal godinava, {to }e bide 8,32% rast vo odnos na momentalnata cena i maksimum od 1979 godina navamu, prognoziraat britanskite analiti~ari, koi go predvidoa fevruarskiot skok na cenata na kakaoto. Na po~etokot od godinava, koga najgolemiot svetski proizvoditel na kakao - Bregot na Slonovata Koska - go stopira{e izvozot poradi politi~kite nemiri, analiti~arite prognoziraa deka cenata na kakaoto }e go sru{i rekordot od 3.270 dolari za ton postignat vo 1978 godina.

sreda - 13.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

6%

Среден 61,6261 44,0974 69,8194 52,8979 45,3667 46,7431

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,46% 1,4% 0,17% 0,13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Извор: НБРМ

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

камата 4,00% 5,50%

3м 1,61% 1,5% 0,25% 0,18%

6м 1,82% 1,8% 0,41% 0,24%

12м 2,18% 2,2% 0,74% 0,54%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

Нето вредност 28.481.297,47

1M -2,12%

3M -6,56%

6M -8,87%

1Y 0,98%

YTD -5,93%

Податоците се однесуваат на 12.07.2011 12.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.287.273,31

3,69%

-4,83%

-11,74%

1,50%

-9,25%

Иново Статус Акции

15.543.161,91

-1,51%

-0,14%

2,51%

-1,44%

3,79%

12.07.2011

КД БРИК

40.285.234,22

1,73%

-3,41%

-8,49%

2,02%

-5,49%

12.07.2011

КД Нова ЕУ

24.257.042,69

-5,36%

-8,36%

-7,84%

-3,88%

-7,22%

12.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

33.376.798,20

-0,98%

-2,23%

-3,02%

1,11%

-1,09%

12.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.103.038,88

0,39%

1,28%

0,00%

0,00%

0,00%

12.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.145.368,61

0,26%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

12.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

11

PREGLED VESTI

PODGOTOVKI ZA ZADOL@UVAWE NA ME\UNARODNIOT PAZAR

BU^IM I [TIPSKIOT MUZEJ ]E GO ISTRA@UVAAT BOROV DOL

ZA PETGODI[NA EVROOBVRZNICA VLADATA ]E R MORA DA PLATI 6% KAMATA

adovi{kiot rudnik za bakar i zlato Bu~im i Zavodot za za{tita na spomenici i Muzej na grad [tip potpi{aa dogovor za arheolo{ki istra`uvawa na lokalitetot Borov dol.

Zamenik-direktorot na Bu~im, Nikolaj~o Nikolov, veli deka prvpat vo zemjava edna firma finansira istra`uvawe na arheolo{ki lokaliteti, so cel na istiot teren da se istra`at i rudnite rezervi.

“Za nas e od golemo zna~ewe istra`uvaweto, bidej}i noviot rudnik Borov dol treba da bide kontinuitet na postoe~kiot od 2019 do 2030 godina. Se procenuva deka tamu ima rudni rezervi od 40 milioni toni. Za da se potvrdat, treba da se izvr{at geolo{kite istra`uvawa, a pred niv i arheolo{kite”, objasni Nikolov.

Toj istakna deka rudnikot Bu~im vo arheolo{kite istra`uvawa na trite lokaliteti }e investira 60.000 evra.

Direktorot na ZZS i Muzej na grad [tip, Zoran Чitku{ev, o~ekuva interesni otkritija na teren, so {to treba da se potvrdi dali na Borov dol ima rudarski okna od pred nekolku veka, odnosno dali i vo minatoto ovoj kraj bil poznat po iskopuvaweto bakar i zlato. Lokalitetot Borov dol se nao|a na teritorija na op{tinite [tip i Kon~e.

Spored procenkite, Vladata }e se zadol`i za okolu 200 milioni evra za da mo`e da gi vrati starite dolgovi i da gi nadomesti povle~enite pari od MMF ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata go podgotvuva terenot nabrzo da izdade evroobvrznica, doznava “Kapital” od vladini izvori. Otkako monetarcite od Va{ington otvoreno & pora~aa da ne go tro{i pove}e kreditot za pretpazlivost od 220 milioni evra, Vladata ve}e gi po~na procedurite za novo zadol`uvawe na zemjata na me|unarodnite finansiski pazari.

Spored procenkite, Vladata }e se zadol`i za okolu 200 milioni evra za da mo`e da gi vrati starite dolgovi i da gi nadomesti povle~enite pari od MMF. Zasega ne e poznato dali dvete investiciski banki {to gi odbra Vladata lani, Credit Swiss i HSBC, povtorno }e ja nudat makedonskata evroobvrznica pred investitorite, nitu pak dali vladin tim }e ja promovira ponudata vo pogolemite evropski gradovi, kako {to stori minatata godina.

Analiti~arite komentiraat deka finansiskite pazari se smireni, a kamatite za obvrznica so rejting kakov {to ima Makedonija, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, se dvi`at od 5,5% do 6%. Spored niv, dokolku Makedonija planira da se zadol`uva so evroobvrznica, uslovite na pazarot sega go dozvoluvaat toa.

“Pazarot po~na da za`ivuva, no s$ u{te postoi rizik, taka {to na dolg rok ne mo`e da se

V

predvidi kako }e se odvivaat rabotite. Makedonija ima zaem od MMF koj mo`e da gi olesni uslovite za zadol`uvawe, bidej}i e dopolnitelna finansiska garancija, a istorijata na izdavawe evroobvrznici na zemjata isto taka mo`e da bide dopolnitelno olesnuvawe. Poradi toa mislam deka kamatata od okolu 6% vo ovoj moment e povolna. Ne treba da ~ekame podobri uslovi i sega treba

REGIONOT SE VRA]A NA PAZAROT NA KAPITAL rvatska pred dve nedeli izdade vladina evroobvrznica vo iznos od 750 milioni evra i so datum na dostasuvawe do 2018 godina. Godi{nata kamata {to ja postigna e 5,9%. Za vreme na prezentacijata na evroovbrznicata niz evropskite finansiski centri, me|unarodnite investitori poka`ale golem interes za investirawe. Pobaruva~kata iznesuva{e duri 1,3 milijardi evra, {to e pove}e od 80% od planiranata suma.

Vo april godinava i Crna Gora izdade petgodi{na evroobvrznica vo iznos od 180 milioni evra i za nea }e pla}a kamata od 7,25%. Srbija ima namera da izdade obvrznica vredna edna milijarda evra kon krajot na godinava.

H

DOW JONES

12.446,90

-0,47% -0,44%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.205,91

+0,44%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 860,53

+0,39%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

uvernerot Dimitar Bogov ja predlo`i Maja KadievskaVojnovi} za viceguverner vo Narodnata banka na Makedonija. Dokolku bide prifaten negoviot predlog od Sobranieto, Kadievska }e dojde na stol~eto na Bogov, koe se isprazni otkako toj be{e izbran za prv ~ovek na centralnata banka.

Kadievska ima diplomirano na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, a magistrirano MBA finansii na Siti univerzitetot vo Solun vo 2007 godina. Od 2009 godina e sovetnikanaliti~ar vo Direkcijata za istra`uvawa vo NBM. Od godinava e i pretsedatel na Komisijata za re{avawe na `albi od oblasta na pazarot na hartii od vrednost.

Minatata godina stana predava~ na Amerikan kolex vo Skopje za oblasta makroekonomija.

G

120

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2.781,91

-0,74%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.704,75

-0,86%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.870,87

+0,03%

+0,06%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 21.926,88

+0,12%

1,22%

+1,00%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 974,16

-0,75%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.199,05

SOFIX 412,79

+0,28%

-0,26%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 741,15

ATHEX 1.202,63

+0,13%

Информат.

2,60

НИШ

721,00

+3,75%

-1,64%

Квестус

-24,98%

Пив. Лашко

14,20

Абанка

32,60

3,04

Соја прот.

772,00 Хрв.Духани

69,99

П. Лагуна

1.720,00

+1,50% -0,39%

НФД Хол.

0,24

-6,86%

9,20

Горење

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

96.90$/барел BRENT

117,75$/барел

ЗЛАТО 1.574,60$/унца СРЕБРО 37.06$/унца БАКАР 9685.25$/унца

+21,47% -7,77%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+29,09%

08/10

-0,54% -0,60%

+1,52% 306,610$/галон -0,70%

ПРИРОДЕН ГАС

4,40$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-1,14%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+25,00%

36,00

АИК Банка

07/10

+0,80%

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Вјесник

25,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.596,02

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 6.018,62

BELEX15 726,40

ОМБ

116

+0,15%

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,38%

MAJA KADIEVSKA-VOJNOVI] NOV VICEGUVERNER NA NBM?

112

Податоците се однесуваат на 13.07.2011

NIKKEI 225 9.963,14

S

2.800

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,26%

kopskiot biznismen Zoran Azmanov stana dirketor na firmata Alpina in`enering, zamenuvaj}i go dosega{niot direktor Predrag Radowanin, koj be{e eden od sopstvenicite na firmata zaedno so Blagoja Kostoj~inovski i Zoran Spasov.

Spored podatocite od Centralniot registar na Makedonija, nov sopstvenik na firmata Alpina in`enering e firmata Euro svis kredit AG so sedi{te vo Vaduc. Skopskiot biznismen Zoran Azmanov, preku negovite firmi poznat kako investitor i izveduva~ na pove}e stanbeni kompleksi vo Skopje, e ~len vo menaxmentot i ovlasten pretstavnik na Euro svis kredit AG vo Makedonija, a ovaa avstriska firma, pak, e dominanten sopstvenik na Nastel DOOEL, firma {to i pokraj negovoto negirawe deka e sopstvenik ili osnova~, postojano se vrzuva za negovoto ime.

МБИД

3.000

2.600

Податоците се однесуваат на 13.07.2011

CAC 40 3.764,43

3.200

0,54%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.313,64

3.000

-0,54% +0,15% +0,80%

Извор: Македонска Берза

BIZNISMENOT AZMANOV STANA DIREKTOR NA ALPINA IN@ENERING

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 13.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.519,91 МБИД 2.598,01 ОМБ 118,12

da se iskoristi mo`nosta da se obezbedi priliv na kapital vo buxetot i da se vratat parite kon MMF koi treba{e da gi ~uvame kako obezbeduvawe”, komentiraat finansiskite analiti~ari.

Ekspertite sugeriraat Vladata da obezbedi dopolnitelen kapital vo buxetot za da ja podobri likvidnosta i da mo`e redovno da go podmiruva dolgot i kon kompaniite.

“Izdavaweto evroobvrznica e neminovno za Makedonija, bidej}i sega kako zemja imame mnogu pogolema potreba od kapital. Dolgovite na dr`avata ne se nadminati i poradi toa ni se potrebni pari za odr`uvawe na tekovnata likvidnost. So podolgoro~no zadol`uvawe po povolni uslovi }e se smiri i nervozata {to ja predizvikuva kratkoro~noto izdavawe zapisi na doma{niot pazar. Spored mene, dobro e da se izdade evroobvrznica, sekako dokolku ima interes od investitorite da ja kupat, za da gi nadimne dr`avata finansiskite problemi”, potenciraat ekonomistite.

Duri i MMF pri svojata posledna misija vo Makedonija ja poddr`a Vladata da se zadol`i na komercijalnite pazari so evroobvrznica za da mo`e predvreme da gi vrati pozajmenite pari od kreditot za pretpazlivost, bidej}i, kako {to potenciraa monetarcite vo nekolku navrati, su{tinata na aran`manot e da bide osiguruvawe za buxetot vo slu~aj koga site drugi izvori na kapital se nevozmo`ni.

Makedonija dosega izdade dve evroobvrznici. Prvata be{e emituvana vo 2005 godina so rok na vra}awe od 10 godini, a kamatnata stapka {to ja postigna zemjava toga{ be{e 4,65%. Чetiri godini podocna, Vladata ja izdade vtorata evroobvrznica vo iznos od 175 milioni evra, no kamatata dostigna visoki 9,9%. Ovaa evroobvrznica }e treba da se otplati vo 2013 godina.

+4,35% -1,92%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,79% +3,99% +1,70%

АЛУМИНИУМ

2480,25.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

+2,70% +0,90% /

СУРОВИНИ

-0,72% ПЧЕНИЦА -0,07% 671,50/бушел КАФЕ 260,650$/бушел +1,09% ПЧЕНКА 692,00$/бушел

НИКЕЛ 23732,50$/унца

+1,70% ШЕЌЕР -0,59% 30,31 СОЈА 1.367,00$/бушел+0,64% КАКАО 3,103$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

12

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ALEKSANDAR JAN^ESKI IGON: Koga kineskiot premier ja poseti Evropa na krajot na juni be{e pre~ekan so crven tepih, a porakite od London i Berlin bea isti: pogolema trgovska razmena i pove} e kineski investicii.

Ovojpat izgleda duri i tradicionalnite protesti protiv kr{eweto na ~ovekovite prava vo Kina bea pomalku spektakularni. Noviot dogovor za trgovija me|u Kina i Velika Britanija be{e potpi{an za vreme na posetata. Vreden e 1,4 milijardi funti.

JANЧESKI: Milijardi dolari, milijardi evra.

Koga i da se svrte{e kineskiot premier ova be{e vesta na denot!

Vo vreme na finansiska kriza kineskite pari }e napravat promena vo Evropa. Pred edna godina Kina veti deka }e kupuva obvrznici od evropskite dr`avi koi se vo problemi. Kina vetuva i deka }e go kupi

P

evropskiot dolg so namera da ja oddr`i valutnata zona na 17–te dr`avi da funkcionira kako {to treba. Kina planira da investira na pazarot na dr`aven dolg, povtorno so milijardi evra.

PIGON: Nema dilema deka evropskite lideri se mnogu radosni {to im doa|aat na “gosti” visoki kineski oficijalni lica.

Poslednive godini koga globalno stranskite investicii se vo pad kineskite pari se vidlivi sekade: vo Azija, Afrika i Latinska Amerika. Izgleda sega fokusot im e na Evropa.

I sekoj im veli dobredojdovte. Spored nekoi prognozi kineskite direktni investicii vo stranstvo mo`e da dostignat neverojatni eden trilion amerikanski dolari vo 2020 godina. Kako i da e, kako {to poka`uvaat anketite na javnoto mislewe, `itelite na EU se pomalku sre}ni za toa otkolku nivnite lideri. Stravot od gubeweto na evropskata bezbednost, tehnologii i rabotni mesta se pridru`eni od stravot deka Kina gi kupuva skapocenite evropski aktivi i brendovi, kako Volvo, po niski ceni vo vreme na kriza.

JANЧESKI: Gledaj}i gi televiziskite vesti za posetata na kineskiot premier na Germanija ovie stravovi izgleda kako da ne se va`ni. Germanskiot kancelar se smee{e celo

KINESKI PARI Kina sega poseduva 1,16 trilioni dolari od amerikanskiot dolg. Ne{to na {to amerikanskiot pretsedatel mo`ebi se potsetuva celo vreme!

JANЧESKI: Sigurno amerikanskata Vlada odblisku go sledi kineskoto {irewe i na afrikanskiot kontinent. [ireweto na kineskite kompanii vo Afrika e neverojatno. Za toa kako Afrika gleda na Kina imav mo`nost i samiot da vidam pri edna moja poseta na Kina za vreme na seminar na koj najgolemiot del od u~esnicite bea od afrikanskite zemji.

Kon predava~ite koi bea Kinezi Afrikancite gleda kako na bogovi. Gi slu{aa predavawata so osobeno vnimanie, po {to sledea gromoglasni aplauzi i `elba za rakuvawe i slikawe so predava~ot.

Site kon Kina gledaa so osobena po~it.

PIGON: Da toa e u{te eden dokaz za bliskosta na Kina so afrikanskite dr`avi. Interesen fakt e i toa deka Kina se natprevaruva i so me|unarodnite finansiski institucii kako {to e MMF. Po vojnata vo Angola, MMF & ponudi zaem, no pod uslov angolskata Vlada da sprovede reformi i da se bori so korupcijata. Kina, pak, & ponudi zaem od 2 milijardi dolari bez uslovi i poevtin od toj na MMF. Nekoi eksperti velat deka

vreme dodeka zboruva{e deka vo 2010 godina biznis-dogovorite me|u Germanija i Kina bile vo vrednost od 130 milijardi evra {to pretstavuvalo edna tretina od trgovijata na EU so Peking. Germanskite korporativni giganti kako BMV i Simens se fokusiraat na Kina za da go nadomestat padot na proda`bata na doma{niot evropski pazar.

PIGON: Aleksandar, vo realnost Kina nitu e spasitel, nitu uni{tuva~ na Evropa. Vistina e deka Evropa stana mnogu pove}e otvorena za kineskite pari otkolku Amerika.

Golema nade` se pojavi koga Kina veti deka }e kupuva obvrznici od Grcija, Portugalija i [panija. Analiti~arite procenuvaat deka zalihata na obvrznici od dolgot na problemati~nite dr`avi e relativno mala, a najgolemiot del od kineskite pari odele kon zemji kako Germanija i Francija.

Kineskite investicii vo svetot izgleda pove}e se vodeni od nivniot strategiski interes. Izvoznata ekspanzija na Kina rezultira zatoa {to nivnata ekonomija vo nekoja smisla e zavisna od situacijata na stranskite pazari.

Ako, na primer, SAD gi zgolemat carinskite stapki toa }e zna~i pogolemi zagubi za kineskata ekonomija. Investiraweto vo stranstvo e na~in da se za{titat od problemi.

kineskite pari mo`ebi se vodeni od politi~ka motivacija i obezbeduvawe na globalna kontrola. Dr`avniot sekretar na SAD pred nekolku meseci upotrebi termin neo-kolonijalizam dodeka zboruva{e za kineskoto {irewe vo Afrika. Kina ima strategiski investicii i vo Centralna Azija, pa duri i vo dr`avi kako Belorusija ili Moldavija.

Ova izgleda kako Kina da ja zaobikoluva Rusija.

Pred dve godini, pred izborite vo Moldavija, Kina & dade na dr`avata edna milijarda dolari za 15 godini so kamata od 3%. Pretsedatelot na Moldavija ja ignorira{e delegacijata na MMF. Toj dobi od Kina, bez nikakvi uslovi, pove}e pari otkolku godi{niot buxet na negovata dr`ava.

JANЧESKI: Site gledaat nade` vo kineskite pari.

Golema vreva se digna i za toa deka Kina }e & pomogne na Grcija, koja dobi pari od MMF i EU, no pod strogi uslovi za reformi, borba so korupcijata i programi za {tedewe, ne kako kineskiot zaem za Angola. Nade`ite za prilivot na kineski kapital vo Grcija s$ u{te treba da se materijaliziraat. Najzboruvan dogovor napraven dosega e koncesijata za terminal na pristani{teto Pirea od strana na kineskata kompanija Kosko koja najverojatno }e treba da

STANISLAV PIGON izgradi u{te eden. No generalno, Jugoisto~na Evropa izgleda vo celost se soo~uva so pogolem priliv na proizvodi napraveni vo Kina otkolku investicii. Iako mo`ebi porastot na kineski investicii vo Evropa e pogolem otkolku vo drugite regioni tie se samo nekolku procenti od vkupnite kineski investicii vo svetot.

PIGON: No, ova mo`e da se smeni osobeno ako kineskite privatni kompanii po~nat da odat na Zapad. Najgolemata kineska zdelka objavena vo Evropa ovaa godina be{e kupuvaweto na norve{kata kompanija Elkem za 2,2 milijardi amerikanski dolari. Elkem proizveduva polisilikon, va`na komponenta za solarni paneli.

Kinezite mo`ebi prodavaat evtini proizvodi, no izgleda znaat {to e najdobro da se kupuva za nivnite kineski pari.

WWW.KAPITAL.MK K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl.

STEPENI: 1. Elementary 2. Pre-Intermediate 3. Intermediate 4. Upper-intermediate Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik.

Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot.

Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli.

Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo.

Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust.

KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

S

I

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

13

SVET

0-24

...NA ULICITE NA PAMPLONA

...KAIRO POVTORNO NA NOZE

...GOLEMA KRIZA?!

Sedum lu|e zavr{ija na rogovi

Protiv voenata vlast

Te{ko deka }e se spasi Italija

edum lu|e se povredeni vo pretposlednata trka so bikovi niz ulicite na Pamplona, vo [panija. Vo trkata u~estvuvaa {est bikovi, te{ki do 600 kilogrami, a poslednata i naj`e{ka trka se odr`uva denes.

ekolku iljadi lu|e v~era protestiraa vo glavniot grad na alijanskite brokeri s$ po~esto se fa}aat za glava, a banN Egipet baraj}i ostavka na mar{alot Husein Tantauij, {ef Ikarite tvrdat deka krizata so koja }e se soo~i Italija }e na voeniot sovet, koj rakovodi so zemjata. Demonstrantite bide golema i deka mali se {ansite da ja izbegnat. Berzata

S

poslaa ogromno zname na plo{tadot Tahrir.

vo Rim v~era zabele`a golemi zagubi.

NA JADRANKA KOSOR I GORI POD NOZE

SANADER ]E SI JA “PONESE” DRU@INATA VO ZATVOR?!

Porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, najavi obelodenuvawe na detali od megaaferata “Spajs” na prvoto ro~i{te vo zagrepskiot sud, koe se o~ekuva vo oktomvri. Toa mo`e da im stavi kraj na karierite na nekolku vrvni politi~ari i biznismeni vo Hrvatska BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

kstradicijata na porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, od Avstrija vo Hrvatska, {to treba da se slu~i utre, mo`e da bide seriozna zakana za politi~kata elita na ~elo so premierkata Jadranka Kosor. Toa go potvrdi i advokatot na Sanader, Goran Sui}, koj }e go brani porane{niot premier pred `upaniskiot sud vo Zagreb od obvinenieto “Afera Spajs”. Obvinenieto go pokrena Upravata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal (USKOK).

“Sigurno deka Sanader nema da se brani so mol~ewe”, istakna Sui}.

Hrvatskiot vesnik “Ve~erwi list” ja poso~uva smirenosta na Sanader kako glavna zakana za politi~kata i biznis-elitata vo Hrvatska.

“I pokraj mnogubrojnite obvinenija, poradi koi mo`e da zaglavi dolgi godini vo zatvor, Sanader e premnogu smiren. Se pra{uvame kogo s$ }e spomene i so kogo }e ja spodeli vinata za obvinenijata”, pi{uva vesnikot.

Vo politi~kite krugovi vo Hrvatska molk. Premierkata Kosor e premnogu

E

zafatena so sobirawe na zaslugite od site prodemokratski aktivnosti koi ja odnesoa Hrvatska vo Evropskata unija. Mo`ebi kako i pred dve godini, Kosor s$ u{te si ostanuva na tvrdeweto deka slu~uvawata so korumpiraniot Sanader der se neva`ni koga Hrvatska ka ima mnogu poprioritetni ni dr`avni pra{awa za re{avawe.

Megaaferata “Spajs” gi podgrea tenziite iite me|u politi~kite partii vo Hrvatska. Opozicijata pozicijata smeta deka treba reba da se napravat predvremeni edvremeni izbori, iako redovnite parlamentarni ni izbori treba da se odr`at godinava. Pretsedatelot tsedatelot na Socijaldemokratskata emokratskata partija (SDP), P), Zoran Milanovi}, veli deka koruptivniott megaskandal zna~itelno jaa namali mo}ta i gra|anskata anskata pripadnost na vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ).

“Site anketi za politi~kite partii i privrzanosta na gra|anite kon niv vo posK

ledno vreme se nerealni.

Naj~esto rezultati od anketi objavuva HDZ. Anketite poka`uvaat rast na doverbata vo partijata kaj gra|anite od 8%. Toa ne e to~no. Zatoa SDP rezultatite od anketite gi ~uva vo fioka. Ne gi objavuva zatoa {to svedo~at za mnogu

O

M

E

R

C

I

J

A

nikot be{e donesena odlukata za ekstradicija na Sanader vo Hrvatska, koja be{e potpi{ana od avstriskata ministerka za pravda, Beatriks Karl.

pogolema prednost nad HDZ”, istakna Milanovi}.

Hrvatskite mediumi {pekuliraat deka Sanader treba da sleta na zagrepskiot aerodrom utre iako hrvatskata Vlada s$ u{te nema precizirano dali negovata ekstradicija }e bide so privaten avion ili so let od redovnata linija VienaZagreb. Kako i da dopatuva, Sanader }e pristigne so seriozna povreda na nogata, stara pove}e od eden mesec, vo dru{tvo na dvajca hrvatski narkodileri, koi se tovarat za krium~arewe narkotici vo vrednost od ~etiri milioni evra. Odlukata za ekstradicija prv ja tokmu toj, no podocna se predomisli i ja prifati. Vo ponedel-

L

N

I

O

G

L

A

NAJDOCNA DO OKTOMVRI NA SUD?! neoficijalnite Spored neof istra`itelskonajavi od is krugovi, prvata sudskite kru rabota koja }e go donese Sanader na sud e slu~ajot Ina-MOL i toa najdocna oktomvri, godinava. vo oktomvri zbor za najnovo Stanuva zbo otkrienata aafera vo tekot na istragata istragata, vo koja Sanobvinet za primawe ader e obvi mito od 10 milioni evra.

Kako podmit podmituva~ se javuva pretsedatelo pretsedatelot na upravniot odbor na un ungarskata naftena kompan kompanija MOL, Zoltan Hernadi. Po Porane{niot vicepremier na Hrvatska, Damir Pola Polan~ec, se tovari kako sou~esn sou~esnik vo koruptivniot skan skandal.

USKOK go ob obvinuva Sanader deka za zaedno so Polan~ec gi dovel dovele Vladata i pregovara~i pregovara~ite na MOL vo zabluda, uve uveruvaj}i gi deka promenata nna dogovorot, so koj uprav upravuva~kite prava nad hrvats hrvatskata naftena kompanij kompanija Ina & se predavaat na MOL, ne se {tetni za Hrvatska.

Za ov ovaa biznis-zdelka M MOL mu isplatil na S Sanader mito od S

I

Pozicija: MENAXER NA PROIZVODSTVO Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Tehni~ki obrazovan za poznavawe na crte`i za kalapi i poznavawe na proizvoditeli na kalapi vo Makedonija • Dobro razvieni pregovara~ki ve{tini Iskustvo: Potrebno e kandidatot da ima nekolku godini iskustvo vo indistrijata za termoplastika i serisko proizvodstvo Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 17.07.2011.

Pozicija: ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 31.07.2011

10 milioni evra. Potvrda za isplata na mitoto e izjavata na Robert Je`i}, biznismen od Rieka, pred hrvatskoto obvinitelstvo.

Toj tvrdi deka mu pomognal na Sanader preku svojata kompanija vo Kipar da se “isperat” pet milioni evra, koi podocna zavr{ile vo racete na porane{niot premier.

Dokolku se doka`e obvinenieto, hrvatskata vlast najavi poni{tuvawe na dogovorot, a so toa promena i vo sopstveni~kata struktura na Ina. Na ova se sprotivstavi ungarskiot pretsedatel Viktor Orban. Se o~ekuva naskoro Ungarija da stane mnozinski sopstvenik na akciite na MOL, so {to udelot vo Ina }e premine pod dr`avna kapa. Na ovoj na~in mo`e zna~itelno da se vlo{at i bilateralnite odnosi me|u Hrvatska i Ungarija.

Sanader se tovari i za izvlekuvawe dr`avni pari preku kompanijata Fimi media, dogovarawe popusti za struja so tajkunot Je`i}, nelegalna nabavka na blindiran avtomobil od markata BMV, isplata na provizii od Hipo banka, proda`ba na dr`avno zemji{te vo sopstvenost na Dioki na JANAF i primawe mito od biznis-sorabotnici na Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP).

14

Feqton

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i MAKEDONSKOTO CARSTVO PO SMRTTA NA FILIP VTORI VO 336 G.P.N.E.

“Na jug od Makedonija bile gr~kite gradovi– dr`avi. Toga{, kako i sega, tie bile celosno razli~ni od Makedonija. Dodeka Grcite vodele `ivot ispolnet so pro{etki na peso~ni pla`i, nad koi po cela godina imalo sino nebo i jasno sonce, Makedoncite naporno zarabotuvale za `ivot”, veli Parta Bose vo knigata.

POTKUP NA VLADETELI I @ENEWE SO PRINCEZI NAMESTO VOJNA

ekoj makedonski vojnik bil obu~en da izdr`i golemi napori.

Pe{adijata ~es to izveduvala naporni mar{evi - dolgi i do 65 kilometri. Tie mar{irale so celosen oklop, so oru`je i so dopolnitelen tovar, koj odgovaral na te`inata na hrana potrebna za eden mesec. Patuvale preku {umovitite makedonski planini i dolini, preku mo~uri{ta i plitki ezera. So takva naporna obuka, tie ja zgolemuvale svojata izdr`livost. Koga po okolu osum ~asa pristignuvale na celta, mar{iraj}i so tempo od re~isi osum kilometri na ~as, sami si podgotvuvale obrok i pravele uslovi za odmor. Po tri~asoven odmor, tie ~esto mar{irale nazad

S

Demosten

kon bazata, kade {to gi ~ekalo utrinsko kapewe vo ledenite vodi na rekata Helikon, koja te~ela kraj Pela, makedonskata prestolnina.

Dodeka makedonskite vojnici mar{irale, ~esto im bile spomenuvani golemite gr~ki pobedi i podvizite na poznatite vojskovodci.

Voda~ot na mar{ot mo`ebi glasno gi pra{uval vojnicite: “Koj pobedi kaj Leuktra?”

A od vojskata odeknuvalo: “E-pami-nondas!”

Pri obukata, Filip na vojnicite im vsaduval dlaboka po~it kon podvizite na golemite vojskovodci i gi teral dobro da gi razberat site pova`ni bitki. Ovie lekcii bile pro{arani so recitirawe na armiskite pravila za odnesuvawe. Filip sakal da bide siguren deka sekoj vojnik gi znae

Demosten vo svoite otrovni govori protiv Filip velel: “Toj ne samo {to ne e Grk koj ne e vo srodstvo so Grcite - toj ne e nitu varvarin od zemja koja e vredna da se spomene; ne, toj e ~uma od Makedonija, region vo koj ne mo`ete da kupite nitu polezen rob”

i gi razbira tie pravila. Sekoj koj gi prekr{uval pravilata brzo bil kaznuvan, `estoko i vo prisustvo na javnosta. Koga edna no} dvajca stare{ini bile fateni na delo zaedno so mlad svira~ na lauta, {to bilo strogo zabraneto, Filip, slednoto utro, naredil tie javno da bidat kam{ikuvani. Taa praktika na javno kam{ikuvawe ja prifatil i Xorx Va{ington, koga sakal da zavede disciplina vo po~etokot na postoeweto na Kontinentalnata armija.

MAR[IRAWE PO 65 KILOMETRI DNEVNO Vojskite na golemoto Rimsko carstvo so golemo vnimanie go prou~uvale na~inot na koj Filip komanduval. Vo Rim, no i vo Sparta, ve{tinata na vojuvaweto

Henri VIII

bila nad sekoja druga ve{tina.

Tie odele vo bitka nosej}i golem tovar, koj vklu~uval i a{ovi, lopati, kopa~i, mistrii i sekiri, so koi izrabotuvale rovovi vo no}ta pred da se odmorat. So ovie alati mar{irale i vo vreme na mir.

No, sporedeno so makedonskata vojska, koja dnevno mo`ela da mar{ira i do 65 kilometri, tie dnevno mo`ele da pominat samo od 30 do 40 kilometri.

Na primer, rimskata vojska nikoga{ ne mo`ela da ja dostigne brzinata na Antigon “Ednookiot” eden od najsposobnite generali na Filip i Aleksandar. Vo edna prigoda, komanduval so 50.000 vojnici, koi za sedum dena pominale okolu 460 kilometri - po 66 kilometri dnevno. Ne bilo iznenaduvawe {to toj toga{ celosno go za~udil

Kako i Henri VIII, angliskiot kral od 16 vek od dinastijata Tjudor, Filip imal nenasiten bra~en - i seksualen apetit

i go porazil protivnikot. Ili, pak, primerot so Aleksandar: toj povel 50.000 vojnici, za 17 dena go preminal pokrieniot so sneg Hindu Ku{, vo Avganistan, i go iznenadil neprijatelot, koj mislel deka takov podvig e nevozmo`en.

Vo vremeto koga predvodnicite okolu sebe imale svita pogolema i od taa na renesansnite vladeteli, Filip imal mo{ne malku sovetnici. Duri i hierarhijata na negovata armija, koja se sostoela od samo sedum nivoa, bila oblikuvana da mu ovozmo`i da bide vo blizok kontakt i so vojnicite so najniski ~inovi. Vo komandnata struktura Filip bil glaven zapovednik. Sleduvale dvajca negovi zamenici, a pod niv sedum najsposobni Prijateli, koi imale uloga na generali. Pod sekoj gen-

15

Feqton

KAPITAL / 14.07.2011 / ^ETVRTOK

Filip pove}e sakal da koristi drugi taktiki za da ja pro{iri

vlasta na Makedonija. Toj gi potkupuval vladetelite na sosednite zemji za da se predadat. Sozdaval sojuz so nekoja zemja, a za vozvrat baral da ja dobie vlasta vrz nea. Ili, ednostavno se `enel so princezi od drugi nacii. Vo vremeto koga dr`avite vojuvale za najbanalni pri~ini, Filip odlu~il vojuvaweto da mu bide poslednata opcija

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly.

Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets.

Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

P

eral imalo hierarhija od ~etiri nivoa, koja ja kontrolirala celata vojska. Pravata, odgovornostite, nadle`nostite, merkite za u~inok i nagradite za sekoe nivo, bile detalno razraboteni. Iako glavniot zapovednik go imal posledniot zbor, kvalitetot na re{avaweto na nekoi od problemati~nite pra{awa bil osiguran preku voeniot sovet, koj re{aval pra{awa od “politi~ka” priroda. Generalite ~lenuvale vo ovoj voen sovet.

LUKAVI TAKTIKI ZA OSVOJUVAWE Filip, fokusiran i odlu~en, dozvoluval malku raboti da se ispre~at me|u nego i negovite ambicii - ambiciite mu bile eden vid vtora ko`a. Toj koristel sekakva taktika koja bi mu pomagala da gi ostvari celite: celta gi opravduvala sredstvata.

Kako {to pobeduvala vo bitkite, makedonskata vojska na Filip okolu sebe gradela nekakva mistika. Vo slu~aj koga se soo~uvale so Makedoncite, nivnite protivnici bile nakloneti ednostavno da go polo`at oru`jeto. Duri i ako ja prifatele bitkata, tie postojano bile svesni deka se borat protiv nepobedlivata makedonska vojska. Toa nalikuva

Vo slu~aj koga se soo~uvale so Makedoncite, nivnite protivnici bile nakloneti ednostavno da go polo`at oru`jeto.

Duri i ako ja prifatele bitkata, tie postojano bile svesni deka se borat protiv nepobedlivata makedonska vojska. Toa nalikuva na fudbalski natprevar vo koj nekoja reprezentacija se soo~uva so selekcijata na Brazil.

na fudbalski natprevar vo koj nekoja reprezentacija se soo~uva so selekcijata na Brazil. No, i pokraj voenata ve{tina i mistikata na negovata armija, Filip vojuval samo ako navistina moral. Toj ~uvstvuval odvratnost kon besmislenoto krvoprolevawe. Poradi ova, lu|e od cela Grcija sakale da slu`at vo negovata vojska.

Filip pove}e sakal da koristi drugi taktiki za da ja pro{iri vlasta na Makedonija. Toj gi potkupuval vladetelite na sosednite zemji za da se predadat. Sozdaval sojuz so nekoja zemja, a za vozvrat baral da ja dobie vlasta vrz nea. Ili, ednostavno se `enel so princezi od drugi nacii. Vo vremeto koga dr`avite vojuvale za najbanalni pri~ini, Filip odlu~il vojuvaweto da mu bide poslednata opcija. Vo toj pogled, Filip bil daleku pred svoeto vreme. Re~isi 2.000 godini podocna, ova odbegnuvawe na nepotrebnoto krvoprolevawe }e stane za{titen znak na golemite vojskovodci, kako {to se Fridrih Veliki, Napoleon Bonaparta i Xon Чer~il, Vojvodata od Marlboro.

Vo erata na Filip, balkanskite nacii okolu Makedonija imale, kako {to napi{al Herodot, ednostavno moto: “Da ne bide{ okupiran e najugledna rabota, da se obrabotuva zemja e najsramno. Da se `ivee od vojuvawe i pqa~kosuvawe e naj~esno”. Ovie zemji tolku dolgo go koristele ova moto za da vojuvaat me|u sebe, taka {to nikako ne mo`ele da sozdadat sojuz koj bi gi spasil od ekspanzionisti~kite `elbi na Filip. Na jug od Makedonija bile gr~kite gradovi–dr`avi.

Toga{, kako i sega, tie bile celosno razli~ni od Makedonija. Dodeka Grcite vodele `ivot ispolnet so pro{etki na peso~ni pla`i, nad koi po cela godina imalo sino nebo i jasno sonce, Makedoncite naporno zarabotuvale za `ivot.

VOJNATA KAKO POSLEDNA OPCIJA Vo Volden, Henri Dejvid Toro napi{al deka `itelite na Masa~usets, i voop{to Amerikancite, “`iveat `ivoti polni so tivko o~ajuvawe”. Od druga strana, Makedoncite `iveat `ivoti ispolneti so nasilno o~ajuvawe. Duri i denes, koga golem del od `itelite na Grcija go minuvaat vremeto {etaj}i po kostimi za kapewe i piej}i kokteli ukraseni so ~ador~iwa, Makedoncite (a posebno Makedoncite od severot) vodat etni~ki vojni i naporno se trudat da se snajdat za `iveja~ka. Dolgite studeni zimi pravat mnogu delovi od Makedonija da se nepristapni. A kratkite leta go ote`nuvaat proizvodstvoto na hrana, potrebna za vo zima.

Vo tekot na 23-godi{noto vladeewe, Filip seto toa go promenil. Najprvo gi osvoil severnite, isto~nite i zapadnite sosedi na Makedonija.

Granicite bile pro{ireni od Jadranskoto do Egejskoto More vklu~uvaj}i gi dene{na Albanija, Crna Gora, Srbija, Bugarija i delovi od Turcija. Potoa se naso~il na jug, kon Jonskoto More, osvojuvaj}i gi gr~kite gradovi-dr`avi. Ovie zemji ne bile slabi protivnici. Toa bile mo}nite nacii na Teba, Atina, Trakija i Tesalija, koi uspe{no se sprotivstavuvale na brojnite upadi i okupacii od mo}noto persisko carstvo na dinastijata Ahemenidi, najgolemoto carstvo vo toa vreme.

No, tie mu podlegnale na lukavstvoto na Filip.

Duri i koga vojnata bila edinstvena alternativa za pot~inuvawe na nekoja sosedna zemja, Filip vojuval protiv svoja volja. No, sakal da bide siguren deka protivnikot

}e pretrpi golemi zagubi, za da gi odvrati drugite nacii da vojuvaat so nego. Koga se borel protiv armija od Ilirija (Albanija) koja broela 10.500 lu|e, Filip na bojnoto pole ubil 7.000 od niv. Ilirite imale opasna kowica. Filip ednostavno ja ignoriral Ilirskata pe{adija i ja napadnal i desetkuval kowicata.

Koga kowicata bila uni{tena, moralot na Ilirite opadnal i Makedoncite lesno izvojuvale pobeda.

No, Filip nikoga{ ne gi pqa~kosuval i ne gi uni{tuval osvoenite zemji i narodi. Toj ~esto sozdaval gradovi, i sakal da bide siguren deka osvoenite narodi }e bidat del od raste~koto bogatstvo i prosperitet na Makedonija. @itelite na sosednite zemji ~esto vr{ele pritisok na svoite kralevi za da stapat vo sojuz so Filip. Ako tie dobrovolno stapele vo sojuz, Filip gi ostaval kralevite na nivnite prestoli. Za vozvrat baral celosna poslu{nost.

Tie ne smeele sami da vodat vojni, no morale da mu pomognat na Filip vo negovite vojni.

MNOGU VEN^AVKI Filip bil mnogu popularen vo po{irokiot region. Duri i mnogu `iteli na Atina potajno posakuvale da bidat del od negovata efikasna makedonska monarhija, namesto da se del od nivnata haoti~na demokratska dr`ava.

Za Filip, isto taka, Atina bila osobeno skapocena nagrada. Taa bila demokratija, srede moreto od oligarhii i monarhii. No, vo odnos na demokratijata vo Atina nikoga{ ne postoel konsenzus. Nitu, pak, imalo konsenzus za zakanata za invazija od Makedonija.

Duri i Demosten, mo`ebi najdobriot orator na site vremiwa, bil vo golema mera ignoriran dodeka odel po atinskite ulici i predupreduval na zakanata od Makedonija. Negovite govori naskoro po~nale da zvu~at kako besmisleno fr~ewe na star vojni~ki kow – mnogu emocii, a malku su{tina.

Toj upatuval kritiki kon Filip so ovie zborovi: “Toj ne samo {to ne e Grk koj ne e vo srodstvo so Grcite - toj ne e nitu varvarin od zemja koja e vredna da se spomene; ne, toj e ~uma od Makedonija, region vo koj ne mo`ete da kupite nitu polezen rob”. Protestite na Demosten protiv Filip bile tolku podli, taka {to otrovnite i `estoki govorni~ki napadi i pogrdnata retorika ~esto se narekuvaat “filipiki”. Demosten poradi svoite govori dobil nagrada za istaknuvawe vo javnata sfera - i ni{to pove}e.

Ako sojuzite i zakanite protiv negovite neprijateli ne vrodele so plod, Filip se interesiral za mo`nosta od ven~avka. Kako i Henri VIII, angliskiot kral od 16 vek od dinastijata Tjudor, Filip imal nenasiten bra~en - i seksualen apetit. Duri i ako ne storel ni{to drugo, so samoto toa {to imal osum soprugi i brojni qu b o v n i c i nalik na nekoj arapski princ koj poseduva mno{tvo kowi toj }e si osigural istaknato mesto vo anti~kata istorija. Filip se ven~aval ~esto - i toa so mladi, srame`livi princezi od sosednite dr`avi.

No, za razlika

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

va e kniga za anti~ka Makedonija vo ist manir kako {to e “Princ” na Makijaveli, kniga za renesansnata Firenca. Parta Bose ja koris ti karierata na Aleksandar Veliki kako pojdovna osnova za sporeduvawe epizodi od dale~noto minato so epizodi od skore{nata biznis-istorija, preku pretstavuvawe na vonvremenskite strategii i taktiki. Ova e edna od onie retki knigi {to n$ u~i lekcii, no sepak e zabavna za ~itawe.

O

ERNEST R. MEJ profesor po istorija na Univerzitetot Harvard

EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

rekrasna kniga.

Zadol`itelno ~etivo za sekoj {to gi prou~uva strate{kite i organizaciskite strukturi.

P

PARTA BOSE

ALFRED ЧENDLER Harvardska biznis {kola

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON

SOVR[ENO CV MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

od {este brakovi na Henri, koi bile sklu~eni poradi ra|awe naslednik, osumte braka na Filip bile sklu~eni od ~isto politi~ki ili ekonomski pri~ini - a ne poradi qubovni u`ivawa. Toa im go prepu{tal na brojnite qubovnici. Brakovite bile so c e l d a se p r o { i r a t sojuzni{tvata, ili bogatiot tatko na soprugata da gi poddr`uva negovite pohodi. Ne treba da n$ iznenadi faktot deka brakovite na Filip, os-

ose napravil izvonredna ra bota sublimiraj}i ja kriti~nata vrednost na strate{koto planirawe vo politikata, vojnite i biznisot. Za razlika od mnogu knigi za taktika i strategii, ovaa e vozbudlivo ~etivo.

B

BOBI R. INMAN penzioniran admiral na amerikanskata mornarica i profesor na LBJ School of Public Affairs ven posledniot, bile sklu~eni so princezi koi po poteklo ne bile od Makedonija.

(PRODOL@UVA) VO UTRE[NOTO PRODOL@ENIE ^ITAJTE ZA RA\AWETO NA ALEKSANDAR I PO^ETOKOT NA EDNA KUSA, NO ISPOLNETA SO LEGENDARNI USPESI, @IVOTNA I VOJNI^KA PRIKAZNA.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S