330-15.07.2011 by Kapital Media Group

petok. 15 juli. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

JORGOS PAPANDREU

-0,67% % +0,11% +0,04%

PREMIER NA GRCIJA, VO INTERVJU ZA FINANCIAL TIMES

EU i MMF mora da Ç pomognat na Grcija

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,64 43,80 69,87

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRANA 14-15 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

petok / weekend. 15 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAPITAL NA LICE MESTO VO FABRIKITE NA GAZDA NINI

3.000

0,67%

МБИ10

2.800 2.600 2.400 2.200

Nikoj ne znae dali i {to se raboti vo Jaka 80!

2.000 1.800 07/10

12/10

03/11

06/11

ELEM i Ministerstvoto za transport najgolemi tro{a~i STRANA 4

KOLUMNA

SA[O DON^EVSKI PROKREDIT BANKA

ULOGATA NA BANKARSKITE GARANCII I AKREDITIVI ZA KOMPANIITE STRANA 12

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

SOEDINETI EVROPSKI DR@AVI STRANA 12

STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

MAKEDONIJA BILA MONARHIJA NA SLOBODNI GRA\ANI

09/10

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

SUBVENCIITE SE PROMA[ENA INVESTICIJA! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 15 JULI 2011

SUBVENCIITE SE PROMA[ENA INVESTICIJA!

Parite za subvencii koi Vladata sekoja godina gi zgolemuva definitivno se proma{ena investicija. Iako osnovnata namena na subvenciite e da se razvie i osamostoi makedonskiot agrar, po milionskite sumi evra isplateni od dràvniot buxet vo izminatite nekolku godini na teren nema nikakva promena. Zemjodelcite s$ u{te se àlat na niskite otkupni ceni na zelen~uk i ovo{je, tutunarite s$ u{te go palat neotkupeniot tutun, lozarite s$ u{te baraat pari za predadenoto grozje, melni~arite i farmerite s$ u{te vodat borba za cenata na p~enicata... Makedonskite zemjodelci s$ u{te ne znaat nitu {to, nitu kako, nitu za kogo proizveduvaat. Osven {to nekoi lu|e uspeaja bez rabota da se zbogatat so vladinite subvencii, nitu vo edna zemjodelska granka nema vidlivi efekti od subvenciite. Ministerstvoto za zemjodelstvo nema kontrola, a o~igledno nema ni namera da go meri benefitot od parite {to im gi dava dràvata na zemjodelcite. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, osven {to odvreme-navreme izjavuva kolku }e se zgolemat subvenciite, na teren go nema nikade. Iako vo Makedonija e vo ek otkupot na ranogradinarski proizvodi i ètvata na p~enicata, Dimovski ne najde za potrebno nitu edna{ da izleze na nivite ili na otkupnite punktovi da gi vidi vistinskite efekti od subvenciite. Na ministerot za zemjodelstvo ne mu e rabotna obvrska da sedi pod senka vo udobnite kabinetski fotelji, tuku da izleze i od zemjodelcite da vidi kakvi se efektite od toa {to go raboti. Ako znae {to mu e rabotata, voop{to. A ako izleze barem edna{ da pro{eta po makedon-

skite sela i da slu{ne {to zboruvaat zemjodelcite }e doznae{e deka subvenciite gi zemaat mnogu lica koi nikoga{ ne ni oti{le na nivite. Eden den da otide{e na nivite vo strumi~kite sela da vidi kako {leperite so domati i piperki po “bagatelni” ceni se izvezuvaat vo Srbija, koja potoa gi preprodava mnogu poskapo i kako srpski vo Rusija, moèbi nema{e da bide tolku glasen koga se fali kolku e zgolemen izvozot na zemjodelski proizvodi. Moèbi poinaku }e razmisluva i ako eden den otide vo [tipsko i Svetinikolsko i da gi vidi isu{enite nivi. Oti samo vo Makedonija moè sred leto da im se sekne vodata na zemjodelcite zatoa {to nekoi lokalni i partiski zemjodelski mo} nici so godini ne ja pla}ale vodata koja ja koristele za vadewe na nivnite prili~no golemi feudalni posedi. Moèbi ako za vreme na ètvata edna{ sedne{e na ista masa so melni~arite i zemjodelcite }e se dogovore{e realna otkupna cena na p~enicata. Sega, srede sezona, koga treba da se vidat efektite, koga ministerot treba da bide najaktiven na teren i da se “fali” so rezultatite, nego nikade go nema. Moèbi zatoa {to rezultatite gi nema. Go nema ni zamenik-ministerot, Perica Ivanovski, da se javi so nekakvo re{enie. Iako be{e glaven “fraer” vo Brisel koga se obiduva{e da go re{i problemot so geografskoto poteklo na vinoto, sega go nema, ako ne za drugo, baram da go spasi ministerot koga ve} e ne moè da gi spasi zemjodelcite. Propadna i idejata za makedonsko-izraelskata kompanija Agrilend, so koja Vladata vetuva{e spas za otkupot i za cenite. Namesto makedonskite proizvodi dosega ve}e da se na policite vo svetskite trgovski sinxiri, nikoj ne ja ni spomenuva ovaa firma, nitu pak, pra{uva {to i kako raboti onoj jaden direktor koj {eta

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sev sevska s a@ka @ appittal. a .com co .mk .

ODGOVOREN UREDNIK

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Spasijka Jovanova

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Misterija vladee koga e vo pra{awe biznisot so lekovi na kontroverzniot srpski biznismen Jovica Stefanovi} Nini vo Makedonija. „Kapital” v~era na lice mesto se obide da proveri {to se slu~uva vo fabrikata za lekovi ICN, koja se nao|a vo ramkite skopski OHIS, i vo direkcijata na Jaka 80. Naidovme na

fabrikata za lekovi e zatvorena od 29 april, no i deka povremeno mali grupi rabotnici se vra}aat vo pogonot i tamu ostanuvaat po nekolku ~asa. “Fabrikata za lekovi nekoga{ raboti, nekoga{ ne raboti, i nie ne znaeme. Posleden pat rabotnici ovde vlegoa pred dvaesetina dena. Najverojatno pakuvaa ne{to. Direktorkata na proizvodstvo ne sme ja videle, a Nini se pojavi samo na sve~enoto otvorawe, pred nekolku godini. S$ {to znaeme za nego e deka e vo zatvor”, veli eden od portirite vo Ohis. Nitu obvinuvawata od vrabotenite deka Jaka 80 na divo proizveduva antibiotski sirup za kosovskiot pazar, nitu skan-

da gi komentira i napisite na ovaa tema vo srpskite mediumi.

Vrabotenite vo Jaka 80, znaej}i deka gazda Nini e vo pritvor vo Srbija, se frapirale koga toj sednal na ista masa so niv vo ponedelnikot, za vreme na protestite pred direkcijata.

Zgora na s$, im vetil deka od ponedelnik povtorno }e startuvaat so rabota. “Ne mo`evme da poveruvame deka toj stigna vedna{ po najavite za protest. Ni veti deka do petok }e ni isplati dve plati, a od ponedelnik povtorno }

VO APTEKITE TE[KO SE NAO\AAT LEKOVI NA JAKA 80

o golem del od aptekite vo zemjava ve}e nekolku godini ne mo`e da se najde Vsorabotuvaat lek od Jaka 80. Velat, duri i faktot deka tie se najevtini ne gi nateral da so Nini. Aptekite Zegin ne ~uvaat lekovi na Jaka, osven tie koi se

obvrzani da gi zemat po pat na tenderska postapka. “Nemame ni{to protiv ovaa kompanija, no na{ite klientite gi odbegnuvaat nivnite proizvodi, duri i po cena stranskite lekovi da gi platat dvojno poskapo. Glaven kriterium za Zegin e kvalitetot, a ne cenata”, velat ottamu. I od aptekite Panovski velat deka kaj niv ne mo`e da se najdat lekovi od paletata na Jaka 80.

zatvoreni vrati. I pokraj site obvinuvawa i {pekulacii deka vo fabrikite za lekovi na Gazda Nini se slu~uva ne{to somnitelno, menaxmentot na kompanijata ne komentira ni{to. Nikoj ne saka da zboruva ottamu za toa dali raboti ICN, koja oficijalno e zatvorena od pred 2,5 meseci. No, lu|e {to rabotat vo kompleksot na OHIS velat deka vo ICN sepak ima nekakvi aktivnosti. Od portirnicite na Ohis potvrduvaat deka

daloznite zdelki za koi pi{uvaat i stranskite mediumi ne bea dovolen motiv za menaxmentot na kompanijata da izleze so stav. Direktorot na Jaka 80, Nikola Arxanov, i v~era ne saka{e da komentira. Od direkcijata vo Skopje rekoa deka imal va`ni gosti od stranstvo i deka sloboden }e bide duri posle ponedelnik. Direktorkata na proizvodstvo, pak, Biljana Nestoroska ne bila na rabota. Direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahariev, uporno tvrdi deka obvinuvawata za nelegalno rabotewe se neosnovani i deka Jaka 80 raboti legalno. Toj odbi

e po~neme so rabota, {to spored nas e te{ko za veruvawe”, veli vraboten vo Jaka 80 koj prisustvuval na pregovorite so Nini. Biroto za lekovi pred nekolku godini ja zatvori fabrikata na Jaka 80 vo Radovi{ zatoa {to ne gi isplonuvala standardite za proizvodstvo. No, za da ne prekinat so rabota, kompanijata gi prenese ma{inite vo prostoriite na fabrikata ICN vo Skopje. Upravata za javni prihodi ve}e po~na postapka za prisilna naplata na dolgovite na Jaka 80, a Inspektoratot za trud u{te vo 2009 godina utvrdil

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

VIKTORIJA MILANOVSKA

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

pretplati@kapital.com.mk

NIKOJ NE ZNAE D RABOTI VO JAKA milanovska@kapital.com.mk

po strumi~kite sela falej} i im se na zemjodelcite deka moè da im najde pazari. Samo u{te edna proma{ena investicija. No, ne se vinovni samo ministrite koi go vodat ovoj resor, tuku Vladata koja sekoga{ stava pogre{en ~ovek vo ova ministerstvo, koe, spored Prerodbata, treba{e da bide edno od najva`nite. Makedonija se deklarira kako agrarna zemja, ama kako {to trgnale rabotite, za nekoja godina nikoj nema da saka da bide zemjodelec, osven za da zemat subvencii. No, tie ne moàt da im gi pokrijat site tro{oci za ìvot. Pa taka, ~ekaj}i da dojdat dobrite denovi za zemjodelcite i da se re{at dolgogodi{nite problemi, zemjodelcite eden po eden po~nuvaat da se otkaùvaat. Namesto da sadat piper i domati vo strumi~kite nivi, sre} ata s$ pove}e si ja baraat vo Italija, Avganistan, [vajcarija.. Zatoa, premiere, ovojpat pred da nazna~ite nov minister za zemjodelstvo ubavo razmislete koj treba da sedne vo ovaa fotelja. I u{te pred da sedne kaète mu jasno deka treba da se bori i da gi brani interesite na site zemjodelci, a ne na nekolkumina odbrani.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

ljada 587,72 dolari za unca e novata rekordna cena koja ja postigna zlatoto na berzata na metali vo London vo tekot na v~era{niot den. So ova e nadminat rekordot od 1.577,57 dolari za unca zabeleàn na 1. maj godinava. “Zlatoto poskapuva osmi den po red, a noviot rekord predizvikuva zagriènost kaj investitorite poradi evropskite dolgovi”, smeta Jan O’Salivan, analiti~ar na kompanijata Spred. Spored nego, investitorite ovoj metal go smetaat za sigurna investicija vo vreme na ekonomska kreiza. “Bidej}i se zgolemi zagriènosta za Italija, [panija, Irska, Portugalija, a i FED soop{ti deka nejzinite ~lenovi razmisluvaat za dopolnitelno olabavuvawe na mometarnata politika, toa predizvika panika kaj investitorite”, potencira O’Salivan. Toj o~ekuva deka cenata na zlatoto }e prodolì da raste na nivo do 1.000 dolari za unca.

„KAPITAL” NA LICE MESTO VO FABRIKITE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BIZNISOT NA NINI NA TAPET VO SRBIJA

so lekovi na Gazda Nini odel od Makedonija vo Srbija. Srpskiot dneven B“voiznisot vesnik “Blic” pred dve nedeli objavi deka farmacevtskata kompanija Galenika dogovor so Nini dobivala lekovi od Jaka 80, koi gi prepakuvala i gi prodavala kako svoi”. “Lekot za pritisok amolpidin, najavuvan kako nov proizvod na Galenika, vsu{nost e prezemen od biznismenot Jovica Stefanovi} Nini i samo prepakuvan i prodavan kako lek na Galenika. Toa go pravat i so drugi makedonski lekovi, praktika {to ne & dolikuva na edna golema kompanija”, veli za “Blic” izvor blizok do Galenika.

Navigator

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK INOVATIVNOST

LILJANA POPOSKA

dejata za zelen katastar na partijata DOM e odli~na zatoa {to zna~i obezbeduvawe zelena povr{ina spored brojot na `iteli vo Skopje

NAOTO KAN

aponija sepak gi “razo~ara” pesimistite koi prognoziraat ekonomski pad, no Vladata objavi deka industriskoto proizvodstvo vo maj e zgolemeno za 6,2%, a ne za 5,7%

KENI ENDA

rskiot premier `estoko ja napadna Mudis zatoa {to negovata zemja dobi ocenka “|ubre”, no toa nema da mu pomogne za pobrzo da gi re{i problemite

JORGOS PAPANDREU

nvestitorite dobija poraka – malku e verojatno deka Grcija navreme i celosno }e vi gi plati obvrskite, {to e porazitelno za vladata vo Atina

E NA GAZDA NINI

DALI I [TO SE A 80! I pokraj site obvinuvawa i {pekulacii deka vo fabrikite za lekovi na Gazda Nini se slu~uva ne{to somnitelno, menaxmentot na kompanijata ne komentira ni{to. Nikoj ne saka da zboruva ottamu za toa dali raboti ICN, koja oficijalno e zatvorena od pred 2,5 meseci. No, lu|e {to rabotat vo kompleksot na OHIS velat deka vo ICN sepak ima nekakvi aktivnosti

Izvozna i kreditna banka (IK) banka od v~era se vika Halk banka, kako rezultat na procesot na rebrendirawe koj go po~na otkako turskata Halk banka celosno ja prezede vo april godinava. Kako {to veli nejziniot glaven izvr{en direktor, Juxel Inan, procesot na rebrendirawe ne e samo promena na imeto, tuku toj pred s$ vklu~uva sinhronizirawe na site aktivnosti so vizijata, strategijata, tehnologijata, znaeweto i normalno, adaptirawe na proizvodite i uslugite na potrebite na makedonskiot pazar. Tokmu vo ovaa nasoka direktorot Inan najavi deka do krajot na godinata Halk banka vo Makedonija }e vovede novi inovativni uslugi vo delot na bankarstvoto na malo, kako {to se touchless karti~kite, koi se novina i na svetskiot bankarski

JUXEL INAN pazar. Podgotvenosta da se prezeme vakov ~ekor e navistina redok pobedni~ki stav vo uslovi koga vo EU vladee bankarska kriza, a na doma{niot pazar najgolem del od bankite se za~aureni vo konvencionalnoto bankarstvo bez volja za razvoj na novi uslugi. Najavite za lansirawe na inovativnite uslugi od menaxmentot na taze rebrendiranata Halk banka vetuvaat pogolema prepoznatlivost i sekako, rast na pazarnoto u~estvo na nekoga{ “tivkata” IK banka.

GUBITNIK DRSKO KR[EWE NA DELOVNIKOT!

Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, ne samo {to ne se poprava, tuku vleguva vo s$ pogolemi prekr{uvawa na aktite so koi se regulira rabotata na Parlamentot. So sekoja od to~kite koi spikerot gi stavi na dnevniot red za v~era{nata sednica, koja celosno be{e podredena na postignatiot dogovor za novata Vlada na Gruevski i Ahmeti, se prekr{i po nekoj od najzna~ajnite akti vo dr`avata: Ustavot, Ramkovniot dogovor, sobraniskiot Delovnik. I kako da ne bea dovolno sporni to~kite, prviot parlamentarec na pratenicite im podeli antidatirani materijali, so {to dopolnitelno potvrdi deka tuka ne{to “smrdi”. Pratenicite dobija dokumenti so odluki na Vladata usvoeni na sednica odr`ana podocna od datumot koga

TRAJKO VEQANOSKI

istite gi primilo Sobranieto?! Za ulogata {to ja odigra Veqanoski vo “zloupotrebata na Sobranieto za implementacija na dogovorenoto me|u VMRODPMNE i DUI” SDSM }e podnese krivi~na prijava protiv nego poradi “zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe” i za “storen falsifikat”. Pred sudot opozicijata }e iznese obvinenija i za kr{ewe na Ustavot i na Delovnikot od strana na spikerot pri odzemaweto na mandatite na pratenicite Nikola Gruevski i Goran Trajkovski vo nivno otsustvo, kako i za antidatiraweto dokumenti vo sobraniskata arhiva.

MISLA NA DENOT

Fabrikata za proizvodstvo na lekovi ICN na Gazda Nini e locirana vo kompeksot na skopski OHIS. Ne mo`e da se proveri dali taa raboti ili ne, kako {to tvrdi direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahariev. nezakonsko rabotewe vo ovaa kompanija i vo dva inspekciski nadzori bile izre~eni globi vo iznos od 44.000 evra. Ottamu velat deka i pred sedum meseci izvr{ile nadzor i donele re{enie so koe mu nareduvaat na rabotodava~ot da im gi isplati platite na rabotnicite. Velat postapkata za storeniot prekr{ok e vo tek.

MAKEDONSKITE ZDELKI NA NINI NIZ BROJKI

lu|e na gazda Nini pred nekolku meseci gi nudele na proda`ba akciite BKakoliski {to negovata kompanija Jaka 80 gi poseduva vo nekolku makedonski kompanii. {to dozna toga{ “Kapital”, prijatelite na gazda Nini se javuvale kaj nekolku

akcioneri vo fabrikata Evropa, kade Jaka 80 ima udel od 16%, i gi nudele na proda`ba. Vo Makedonija, Nini e mnozinski sopstvenik na Jaka 80 preku negovata firma NINI Ni{, koja poseduva nad 60% od kapitalot na radovi{kata firma. Jaka 80, pak, se javuva kako sopstvenik na 16% od akciite vo Evropa. Nini ima 25% vo @ito Skopje, od koi 19,9% se vo sopstvenost na Jaka 80, a 7,4% na Apteki Maklek, koja isto taka e negova firma. Jaka 80 ima i udel od 12% vo farmacevtskata kompanija ICN farm.

NAJTE[KATA RABOTA NA SVETOT E DA GO SFATITE DANOKOT NA DOBIVKA.

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

GRAFIK NA DENOT... E OVA E GOLEM RIZIK!

PORTUGALIJA [PANIJA GRCIJA

FOTO NA DENOT...

10,755% .....................11,749% 5,474% ..................... 5,563% 16,186% .....................16,183%

Rastat kamatite na dr`avnite obvrznici na Portugalija i na [panija, a na Grcija nezna~itelno se namalija, no ostanaa visoki. Glavnata pri~ina e toa {to Mudis i na Portugalija i dade krediten rejting „|ubre”, kako i na Grcija prethodno. Na dobar pat e i [panijata da mu se pridru`i na ova dru{tvo. Za da najdat pari na me|unarodnite pazari, ovie zemji nudat mnogu golemi prinosi, no i toa ne e dovolno za da privle~at investitori.

SVETOT NIZ MEDIUMITE POLITIKA Srpskiot vesnik Politika prognozira deka edna od najgolemite fabriki na kraguevskiot gigant Zastava za proizvodstvo na kamioni bi mo`ela da zgasne otkako sudot vo Strazbur donese odluka za zaplenuvawe na golem del od imotot poradi tu`ba od nezadovolen rabotnik vo kompanijata. TTHE HE WASHINGTON TIMES Vesnikot prenesuva deka Ves pratenicite na Kapitol pra hil vo sredata izlegoa so “bekap plan” so koj “be }e oodlu~uvaat koj }e dobie pari ako Vladata odlu~i par da go g namali limitot za isplata na javniot dolg isp sledniot mesec. Izgledite sle dogovor se golemi za vakov v poseriozni po predui po preduvaweto na pretsepre datelot Barak Obama deka dat socijalnoto osiguruvawe soc vo ddelot za kontroli na zdravjeto }e bide ukinato. zdr

EL PAIS [panskiot vesnik El Pais prodol`uva na naslovnata stranica da ja analizira krizata vo evrozonata. Prenesuva informacii deka Italija gi zamrzuva penziite i privatizira dr`avni kompanii za da go namali dolgot.

THE TIMES Ju`noafrikanskoto izdanie na Times prognozira deka zemjata ja o~ekuva te`ok period za ekonomijata. Vesnikot predupreduva deka nevrabotenosta }e raste, kako i cenite na gorivata i na energijata, {to }e predizvika buntovi i {trajkovi kaj naselenieto.

o Francija v~era se slave{e padot na ozloglasenata tvrdina Bastiqa, simbol na samovolieto na kralot Luj 16, so {to simboli~no po~nala i Francuskata revolucija. Ovoj nastan francuzite go slavat kako nacionalen praznik, vo se}avawe na 14 juli 1789 godina, koga so napadot na revolucionernite sili e osvoena tvrdinata. Glomaznata ~etirikatna gradba so osum kuli me|usebe povrzani so debeli yidovi, od 14 vek se koristi kako zatvor. Ovoj praznik e slavewe na idealite na Francuskata revolucija - sloboda, ednakvost, bratstvo, kako i idealite zacrtani vo Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot - slobodata, pravoto na sopstvenost, bezbednost, pravoto na borba protiv ugnetuvaweto.

JJAVNITE NABAVKI LANI TE[KI 747 MILIONI EVRA

ELEM I MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT NAJGOLEMI TRO[A^I Duri 20% od vkupnite oglasi za javni nabavki minatata godina bile poni{teni poradi nepodnesuvawe na nitu edna prifatliva ponuda, nepodnesuvawe ponuda voop{to i bitni propusti vo tenderskata dokumentacija. Najgolem del od poni{tenite dogovori se napraveni za oglasi od Ministerstvoto za odbrana i ELEM

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ràvata i nejzinite institucii za nabavki na razni s toki i us lugi minatata godina potro{ile vkupno 747 milioni evra, {to pretstavuva 11% od makedonskiot BDP (bruto-doma{en proizvod), pokaùva godi{niot Izve{taj na Biroto za javni nabavki. Vrednosta na sklu~enite dogovori za javni nabavki vo tekot na 2010 godina e pomala vo sporedba so prethodnata godina. Kako najgolem tro{a~ vo 2010 godina se izdvojuva ELEM, koj sklu~il nabavki vo vrednost od 74,4 milioni evra. Na listata so najgolemi potro{uva~i, pokraj ELEM, se Ministerstvoto za transport i vrski so potro{eni 70 milioni evra, Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata so 34 milioni evra, Ministerstvoto za zdravstvo so 20,6 milioni evra i javnoto pretprijatie Makedonski {umi, koe lani potro{ilo 19,6 milioni evra, od koi najgolem del za angaìrawe na privatni kompanii za se~a na {uma. Najvredniot dogovor {to e sklu~en minatata godina e nabavkata na 202 dvokatni avtobusi, {to go sklu~i Ministerstvoto za transport so kineskata kompanija Zhengzhou Yutong Group na suma od 42 milioni evra. Najmnogu pari, 353 milioni evra, se potro{eni za nabavka na stoki. Interesno e {to najgolem del od dogovorite {to gi napravile dràvnite institucii se za kupuvawe stoki, no na odloèno pla}awe. Pomal del od nabavkite se sklu~eni za uslugi i izveduvawe raboti. Dràvnite institucii naj~esto gi koristele arhitektonskite i

in`enerskite uslugi, uslugite za odr`uvawe i popravka, kopnen i vozdu{en transport na lu|e i tovar, telekomunikaciskite uslugi. Osven stoki i uslugi, zna~aen del od nabavkite se sklu~uvale za izveduvawe i proektirawe na grade`ni raboti. S p o r e d v r e d n o s ta n a sklu~enite dogovori, najkoristena e otvorenata postapka, preku koja se

sklu~eni 7.246 dogovori vo vrednost od 570 milioni evra, {to e 76% od vkupnata vrednost na javnite nabavki vo 2010 godina. Vo Izve{tajot se veli deka duri 20% od vkupnite oglasi za javni nabavki minatata godina bile poni{teni, a kako glavni pri~ini se naveduvaat nepodnesuvawe na nitu edna prifatliva ponuda, nepodnesuvawe ponuda voop{to i bitni

NAJMNOGU PARI ZA EDNA NABAVKA, 42 MILIONI EVRA, LANI POTRO[ILO MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT ZA DOGOVOROT ZA KUPUVAWE 202 DVOKATNI AVTOBUSI SO KINESKATA KOMPANIJA ZHENGZHOU YUTONG GROUP

DR@AVNATA KOM PANIJA ELEM E PRVA NA LISTATA KAKO NAJGOLEM TRO[A^ VO 2010 GODINA, SO SKLU^ENI JAVNI NABAVKI VO VREDNOST OD 74,4 MILIONI EVRA.

propusti vo tenderskata dokumentacija. Najgolem del od poni{tenite dogovori se napraveni za oglasi od Ministerstvoto za odbrana i ELEM. Izve{tajot na Komisijata za àlbi po javni nabavki, pak, pokaùva deka makedonskite kompanii lani obàlile nabavki vo vrednost od 500 milioni evra vo koi prona{le nepravilnosti pri izborot na najpovolniot ponuduva~, koj go izbirale dràvnite institucii. Brojot na àlbite bi bil i pogolem dokolku ne treba da se pla}a nadomest za podnesena àlba od mi n imum 10 0 e v r a . @albite na golem broj kompanii {to reagirale do Komisijata bile otfrleni bidej}i ne bil platen nadomestot. Rekorder vo brojot na primenite àlbi za javni nabavki e dràvnata kompanija ELEM so 44 à l b i, M a ke d o n sk i èleznici-Transport ima 25 àlbi, Ministerstvoto za odbrana 21 àlba, Grad Skopje 20 àlbi, Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata 18 àlbi.

Navigator

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

81% 5% 4/5 O! R O K NAS

PROCENKI...

Od Чesite najmalku edna{ dnevno ja kontroliraat svojata internet-adresa, {to gi pravi najgolemi korisnici na socijalni mre`i vo Evropa Od Чesite ja proveruvaat svojata internetadresa najmalku sekoj ~as Od Чesite se priklu~uvaat na Internet u{te pred da pristignat na rabota

NOBUO TANAKA DIREKTOR NA ME\UNARODNATA AGENCIJA ZA ENERGETIKA

CENATA NA NAFTATA ]E ODI NAGORE astot na svetskata pobaruva~ka na nafta }e se zabrza slednata godina, zgolemuvaj}i go pritisokot vrz snabduvaweto so toj energens, velat od Me|unarodnata agencija za energetika. “Okolu 30 industriski razvieni zemji najavija deka vo 2012 godina pobaruva~kata na nafta }e se zgolemi za 1,47 milioni bareli dnevno, na 91 milion bareli dnevno, vo odnos na rastot na pobaruva~kata za ovaa godina od 1,2 milioni bareli na den”, izjavi Tanaka. Prognozata za pobaruva~kata na nafta vo 2012 godina na agencijata e ne{to poniska od predviduvawata na statisti~kata slu`ba na amerikanskoto Ministerstvo za energetika, no e povisoka od prognozata na OPEK, koja o~ekuva rast od 1,2 milioni bareli dnevno.

60 SEKUNDI BRIFING

VESTI... VAQON SARA^INI MINISTER ZA EKONOMIJA

[

efot za komunikacii na Univerzitetot Amerikian Kolex vo Skopje, Vaqon Sara~ini }e bide noviot minister za ekonomija. Sara~ini poslednite tri godini raboti vo oddelot za komunikacii na Amerikan kolex, a od 2002 do 2005 godina rabotel kako del od administracijata na Sovetot za begalci na Norve{ka. Toj e magister po menaxment, titula koja ja steknal na Amerikan Kolex, kade i diplomiral na istata nasoka.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2.503,05 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.084,04

1,43% od osnovnata glavnina na akcionerskoto dru{tvo Makedonska berza se istrguvaa v~era vo sistemska blok-transakcija. 40 obi~ni akcii na Makedonska berza AD po cena od 140.000 denari za akcija se prodadoa za vkupna suma od 5,6 milioni denari ili 91.056 evra. Glavniot berzanski indeks padna za 0,67% i so toa go prodol`i opa|a~kiot trend koj trae ve}e pet dena na Berzata vo Skopje. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК ИГМ Вратница

1.910,00 +1.010,00

+112,22%

NA 15-ti NA 15--ti iO OKTOMVRI KTOMVRI НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Стопанска банка Скопје

BESIMI NE SE KAE

atmir Besimi, koj od Ministerstvoto za ekonomija preminuva na ~elo na Ministerstvoto za odbrana, veruva deka so novata funkcija }e moè da pridonese za dràvata. Ne saka da kaè dali mu e àl {to go napu{ta resorot za ekonomija, koj pove} e mu leì zatoa {to e makroekonomist po profesija. Veli deka sekoja javna funkcija treba da pridonese za dràvata i za gra|anite. “Vo Makedonija ima mnogu kadri koi moàt da bidat vo razni institucii, vklu~uvaj}i go i Ministerstvoto za ekonomija. Da im se dade {ansa i nim da dadat kvaliteten pridones, podobar od minatiot. A, jas }e gi prifatam predizvicite koi za Makedonija zna~at i podobra idnina”, veli Besimi.

350,00 2 78% -2,78%

-10,00

DOW JONES 12.800 12.600 12.400 12.200 12.000 11.800 11.600 11.400 13/06 18/06 23/06 28/06 03/07 08/07 13/07

12.491,61 +44,73

+0,36%

Amerikanskite berzi na udar otkako pretsedatelot na Pretstavni~kiot dom, Xon Boner, izjavi deka postoi rizik da ne se zgolemi dol`ni~kiot limit i na federalnite vladi ako ne se postigne dogovor do 2 avgust.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5.871,17 9.936,12 1.317,72 2.796,92 7,237,09 856,88

VALUTI

-0,60% -0,27% +0,31% +0,54% -0,42% -0,42%

£ €

€ $

1,1334

1,4073

ПРОМЕНА

0,0%

+0,70%

СТАПКА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.589,48 $ +4,28

+0,27% 0 27%

NAFTA BRENT

ZA ZEMJODELSTVOTO PRED PROMOTORITE

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer }e izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 100

SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business

proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari... SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

118,30 $ -0,32

-0,27% 0 27%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

otencijalite na doma{noto zemjodelstvo zamenikministerot za zemjodelstvo Perica Ivanovski v~era gi promovira{e pred ekonomskite promotori na Makedonija. Tie od godinava dobija obvrska, pokraj privlekuvawe stranski investicii, da nao|aat i pazari za izvoz na makedonskoto proizvodstvo. Ivanovski gi povika da se fokusiraat na otvorawe na pazarite vo Kina, Rusija i Bliskiot Istok, a kako glaven proizvod da go nudat vinoto.

XORX SOROS:

Germanija profitira{e od krizata so evroto, koja ja zgolemi nejzinata konkurentnost!

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

PREGLED VESTI IVANOV NA SARKOZI MU GO ^ESTITA DENOT NA BASTIQA

o povod 14 juli, Denot na Bastiqa, nacionalniot praznik na Francija, pretsedatelot \orge Ivanov isprati pismo do negoviot francuski kolega, Nikola Sarkozi. Vo nego, Ivanov mu go ~estita praznikot i mu upati `elbi za prosperitet na Francija. “Po povod Denot na Bastiqa, Vam li~no i na site gra|ani na Va{ata zemja, Vi upatuvam najsrde~ni ~estitki i iskreni `elbi za prosperitet na Va{ata zemja i za blagosostojba na prijatelskiot narod na Francija. Va`nosta na 14 juli 1789 godina za Francija, no i za Evropa i svetot e golema. Toa e slavewe na idealite na Francuskata revolucija - sloboda, ednakvost, bratstvo, kako i idealite zacrtani vo Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot - slobodata, pravoto na sopstvenost, bezbednost, pravoto na borba protiv ugnetuvaweto. Ideali koi vo kontinuitet pretstavuvaat inspiracija za lu|eto i narodite {irum svetot vo svojot streme` za ostvaruvawe na prirodnite prava na ~ovekot. Ideali koi pred dve decenii gi ispolni i Republika Makedonija”, se veli vo pismoto na Ivanov.

]E SE ZGOLEMUVA BROJOT NA SUDII VO UPRAVNIOT SUD

udskiot sovet na v~era{nata sednica go razgleduva{e izve{tajot za rabotata na Upravniot sud po {to donese odluka za zgolemuvawe na brojot na sudii za u{te osum. Upravniot sud sega ima 15 sudii. Sovetot na v~era{nata sednica ne uspea da napravi izbor na nov pretsedatel na Upraven, otkako Rozalija Ko~kovska be{e imenuvana za pretsedatel na noviot Vi{ upraven sud. Vr{itel na dol`nosta pretsedatel na Upraven }e bide Gazmend Fejzuli. Sudskiot sovet v~era izbra i sedummnina novi sudii koi }e treba da sednat na ispraznetite mesta otkako osum sudii bea izbrani vo Vi{iot upraven sud. Edno sudsko mesto i ponatamu ostanuva slobodno vo Upravniot sud. Sovetot, isto taka, izbra eden sudija, Xemail Saiti, za vo Vi{iot upraven sud, iako oglasot be{e otvoren za tri slobodni mesta.

MAKEDONIJA NA ^ELO NA MULTINACIONALNATA EDINICA NA JUGOISTO^NA EVROPA

ozicijata komandant na multinacionalnata edinica na Jugoisto~na Evropa SEEBRIG od v~era mu pripa|a na brigadirniot general Zdravko Popovski. General Popovski na ovaa funkcija }e bide do juli 2013 godina. Pozicijata e rotira~ka, a Makedonija ja prezede od Albanija. Za vreme na ceremonijata se izvr{i i primopredavawe i na pretsedatelstvoto so Koordinativniot komitet na SEDM procesot i Politi~ko-voeniot upraven komitet na Multinacionalnite mirovni sili na Jugoisto~na Evropa (MMSJIE) od Bugarija na Italija, koja }e pretsedava vo tekot na slednite dve godini. Na sve~enosta prisustvuvaa dr`avniot sekretar, Petar Esmerov i zamenikot-na~alnik na General{tabot na ARM, general major Naser Sejdini. Brigadata na Jugoisto~na Evropa, SEEBRIG, e vospostavena vrz osnova na dogovorot za MMSJIE, potpi{an od strana na ministrite za odbrana na sedum zemjiu~esni~ki (Albanija, Bugarija, Grcija, Italija, Makedonija, Romanija i Turcija). Celta na SEDM i SEEBRIG e pridonesuvawe kon regionalnata bezbednost i stabilnost i neguvawe na dobrososedskite odnosi me|u zemjite vo regionot.

GRUEVSKI PRED SVOITE GO PROMOVIRA[E VLADINIOT TIM

NOVATA VLADA PRVO PRED ^LENSTVOTO – POTOA VO SOBRANIE! KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

miwata na novite ministri za zdravstvo i za transport i vrski ne se otkrija pred po~etokot na sednicata na Centralniot komitet na VMRO–DPMNE na koja v~era vo hotelot Kontinental, premierot Nikola Gruevski pred ~lenstvoto go soop{tuva{e sostavot na vladiniot tim koj toj go skroi zaedno so koaliciskiot partner Ali Ahmeti. Tokmu ~elnicite vo ovie dve ministerstva ostanaa vo najgolema tajnost, iako partiski izvori pred po~etokot na sednicata brifiraa deka najseriozen kandidat za minister za zdravstvo e direktorkata na Fondot, Maja Parnarxieva. Taa neodamna gi demantira{e ovie informacii, a isto taka demantiraa i izvori od Fondot od kade {to tvrdea deka so voveduvaweto vtor direktor Albanec vo ovaa insti-

artiski izvori brifiraat deka liderot na DUI, Ali Ahmeti, navodno pobaral vetuvawe od premierot Nikola Gruevski deka ovaa koalicija }e ja turkaat do kraj – odnosno celi 4 godini kolku {to trae mandatot, ako za toa ima uslovi. “Ahmeti saka vetuvawe deka nema da se organiziraat predvremeni izbori bez navistina silna pri~ina za toa. Toj ja osvoi vlasta i sega saka da si ja zacementira. Otkako gi zatvori Ha{kite slu~ai kako {to toj saka{e, a obezbedi i izmeni na zakonite za upotreba na jazicite i za znamiwata, toj ima komotna pozicija da se opu{ti vo foteljata”, veli partiski izvor. Nikola Todorov ostanuva vo obrazovanie, a i kadarot od Socijalisti~ka partija, Qup~o Dimovskip vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. DUI u{te zav~era gi obelodenija svoite kadri - Musa Xaferi go nasleduva Abdulakim Ademi kako vicepremier za Ramkoven dogovor, a Ademi }e bide minister za `ivotna sredina. Teuta Arifi }e bide vtoriot zamenik–premeir kako odgovorna za evrointegraciite.

Minister za pravda e Blerim Bexeti, za odbrana za~udi imeto na Fatmir Besimi, a iznenadi i negoviot naslednik vo Ministerstvoto za ekonomija, Valon Sara~ini, na kogo ova mu e prva politi~ka funkcija. Toj doa|a od pozicijata {ef na oddelot za komunikacii na Amerikan Kolex – Skopje, a prethodno rabotel kako del na administracijata na Sovetot za begalci na Norve{ka. Toj e magistar po menaxment.

2,2 MILIONI EVRA ZA PROGRAMA ZA ISELENICITE

risteski@kapital.com.mk

inisterot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski ostvari pro{talna sredba so ambasadorot na SAD, vo zaminuvawe, Filip Riker. Upatuvaj}i ~estitki do ambasadorot Riker za uspe{noto izvr{uvawe na negovata misija vo Makedonija, ministerot Milo{oski izrazil blagodarnost za negovoto zalagawe i pridones vo unapreduvaweto na bilateralnite odnosi, pritoa posakuvaj}i mu uspeh vo natamo{nata kariera. Milo{oski, soop{ti MNR, izrazil o~ekuvawe deka interesot na ambasadorot Riker i negovata poddr{ka za regionot na Jugoisto~na Evropa i Makedonija }e prodol`at so ist intenzitet i vo idnina, so ogled na novata odgovorna i va`na funkcija vo Stejt Departmentot. Ambasadorot Riker, pak, ja potvrdi negovata opredelba i interes i vo idnina da ostane aktivno posveten na pra{awata od regionot.

PAKT ZA 4 GODINI VLAST – BEZ PREDVREMENI IZBORI!

MRT SE GRI@I ZA DIJASPORATA

MAKSIM RISTESKI

MILO[OSKI SE PROSTI SO AMBASADOROT RIKER

tucija mnogu e poverojatno Parnarxieva da si go za~uva direktorskoto mesto. Sepak, vo partijata ne mislat taka, pa se o~ekuva{e deka Gruevski }e go soop{ti nejzinoto ime i }e postavi ekonomist za “prv lekar” vo dr`avata. Drugi imiwa koi se svrtea se toa na abdomenalniot hirurg Vlado Janevski, tatko na soprugata na ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, kako i na sinot na prviot makedonski premier Nikola Kqusev – Qudmil Kqusev. I pokraj site prethodni najavi deka vo noviot vladin sostav nema da ima mesto za Mile Janakieski, informaciite pred sednicata velat deka toj sepak }e rakovodi so Ministerstvoto za transport i vrski: Sigurni vo noviot sostav se i Zoran Stavrevski i Vladimir Pe{evski. Za vtoriot se pojavija informacii deka mo`no e da bide nov minister za transport, ako premierot ne odgovori na prognozite deka }e go za~uva Janakieski.

akedonskata radiotelevizija bara 2,2 milioni evra od Buxetot za emituvawe na programata na makedonski i albanski jazik nameneta za iselenicite i suma od 65 iljadi evra za emituvawe na aktivnostite na Sobranieto, koja treba da se odvoi od buxetot na zakonodavniot dom. Sobraniskata Komisija za transport i vrski dade zeleno svetlo za ovie barawa da se izjasni plenarniot prateni~ki sostav. Na sednicata odr`ana v~era Komisijata go razgleda i izve{tajot za finansiskoto rabotewe na MRT za 2010 godina, kako i finansiskiot

plan za 2011 godina, vo otsustvo na odgovornite lica od MRT, izvr{nite direktori Petar Karanakov i Eftim Ga{tov, na {to reagira{e opozicijata. “Kade se Karanakov i Ga{tov, edinstvenite koi mo`at da odgovorat na va`nite pra{awa povrzani so ovaa materija? Duri i Vladata sfa}a kako se vodi javniot servis, pa od pobaranite 11 milioni evra za MRT za 2011 godina podgotvena e da izdvoi samo 2,35 milioni evra”, re~e Makraduli, koj gi postavi najva`nite pra{awa povrzani so raboteweto na javniot servis, iako znae{e deka vo salata nema koj da mu odgovori. Na sednicata MRT ja pretstavuva{e v.d. finansiskiot direktor Liljana Stojanovska, koja objasni deka vo javniot servis o~ekuvaat ogromnata dupka me|u toa {to go baraat vo finansiskot plan

ratenikot Jani Makraduli v~era go otvori pra{aweto i za aferata so sudskiot spor vo koj kompanijata Tarbs ja tuì dràvata Makedonija i MRT i bara pove}e od 70 milioni evra ot{teta za nepridrùvawe kon dogovorot od strana na ~etiri makedonski institucii. “Dali MRT za sporot vo Londonskiot sud gi pla}a samo svoite skapi advokati ili i tie na Mionisterstvoto za transport i vrski? Dali za 1,8 milioni evra potro{eni za zakup na satelitiski segment e sprovedena javna nabavka? Kolku pari vo 2010 godina se upotrebeni za omileniot proekt na Gruevski, “Porta” od avtorot Slobodan Tomi}?”, pra{a Makraduli, no i na ova pra{awe nema{e koj da odgovori. za tekovnata godina i sumata so koja Vladata e podgovena da subvencionira da ja popolnat so sredstvata od naplatata na radiodifuznata taksa. “O~ekuvame naplatata na taksata zna~itelno da se podobri sega, otkako toa go prezede Upravata za javni prihodi. Porano naplatata iznesuva{e

5% do 6%, a sega stigna do 40%, so {to se namaluva finanskata zavisnost na MRT od dr`avata”, istakna Stojanovska, koja pojasni deka zgolemenite buxetski pobaruvawa na javniot servis za 2011 godina se dol`at na zalo`bite za podobruvawe na programata.

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

UPAD VO DOGOVOROT KOJ 10 GODINI E USTAV

VOLERS: POTREBNO E PRIDVI@UVAWE NAPRED VO ODNOS NA SPOROT SO IMETO

RAMKOVNIOT “PRO[IREN I NADGRADEN” PREKU NO]! S

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

aludni se obidite na opozicijata da go zapali crveniot alarm za izmenite na Zakonot za upotreba na jazicite i na znamiwata, so koi nabrzina i bez debata se menuvaat i Ramkovniot dogovor i Ustavot! Apelite do vladeja~koto mnozinstvo da ne se dozvoli otvorawe na opasna puknatina vo dokumentot {to e temel na me|uetni~kite odnosi vo zemjata ostanaa bez fidbek oti pratenicite od vlasta ne najdoa za shodno duri ni da debatiraat. Prvata sednica na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite treba{e da otvori èstoka rasprava, no s$ se svede na èstoki obvinuvawa od opozicijata deka za da pomine Julskiot dogovor, Gruevski - Ahmeti i nivniot politi~ki pazar se prodavaat dràvnite interesi. Prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska, potseti na te{kata desetdnevna debata od pregovorite vo Ohrid koja & prethodela na odredbata od Ramkovniot dogovor pratenicite Albanci da moàt da zboruvaat na maj~in jazik vo Sobranieto, koja vlasta sega nastojuva da ja promeni po kratka postapka otkako pred dva dena padna dogovorot za srazmerna podelba na privilegiite {to gi nudi izbornata pobeda me|u mandatarot Nikola Gruevski i negoviot koalicionen partner, Ali Ahmeti. Vo Ohrid, re~e [e}erinska, donesena e odluka samo pratenicite Albanci da moàt da zboruvaat na maj~in jazik vo Sobranieto, koe e pretstavni~ki dom, a ministrite da se obra}aat na makedonski, vo znak

na unitarniot karakter na dr`avata. So izmenite k o i v l e g o a v o sobraniska

procedura vedna{ po objaveniot dogovor Gruevski-Ahmeti se predlaga site funkcioneri koi gi izbira Sobranieto dokolku se Albanci da mo`at vo Parlamentot da govorat na albanski. SDSM podnese amandman na ovie izmeni na Zakonot so koj istite bi se anulirale. “Koga vaka lesno, so eden potpis i edno glasawe go otvorate maloto prozor~e za kr{ewe na Ohridskiot dogovor, toa otvora prostor i za drugi kr{ewa. So ova }e im dadete legitimitet na site koi zagovaraat revidirawe na Dogovorot. Koga VMRO-DPMNE treba{e da izbira me|u fotelja vo DBK i da ne go kr{i Ohriskiot dogovor, tie o~igledno go izbraa prvoto i se nadevam deka na VMRO-DPMNE ne mu e pova`no prislu{uvaweto od dr`avata”, istakna [e}erinska, koja reagira{e i na faktot {to na raspravata za ova ~uvstvitelna tema ne prisustvuva{e pretstavnik na Vladata, nitu ima dostaveno vladino mislewe. “Koga Gruevski i Ahmeti }e se dogovorat za ne{to {to sakaat da go skrijat od javnosta, toga{ po pravilo na sednicite nema pretstavnici na Vladata. Nivnite valkani race sekoga{ gi perat pratenicite”, re~e [e}erinska. Na prigovorot od dvete albanski opoziciski partii deka

se raboti samo za tehni~ka izmena na Zakonot prateni~kata na SDSM odgovori deka so subjektivna procenka {to e tehni~ka izmena nekoj bi moèl da re~e deka i promena koja podrazbira zgolemuvawe na kvotata za vaèwe na Ohridskiot dogovor od 20% na 30% e obi~na tehnikalija. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Aleksandar Nikolovski, im pora~a na SDSM da se setat na teritorijalnata podelba na dràvata, koja naloì dvojazi~no Skopje, a Struga stana op{tina so mnozinsko albansko naselenie. Na dnevniot red na v~era{nata sednica bea i izmenite na Zakonot za upotreba na znamiwata, koj isto taka e vaèn del od barawata so koi Ahmeti ja uslovil svojata poddr{ka za novata Vlada na Gruevski. So izmenite koi se nosat po skratena postapka se predlaga vo op{tinite kade {to 50% od naselenieto ne se etni~ki Makedonci da moè da se istaknuvaat znamiwa na zaednicite na nastani od dràven i lokalen karakter, so ograni~uvawe za edna tretina da bidat pomali od dràvnoto zname na Makedonija, koe treba da se vee do niv.

NA PERO NAKOV SE SOBIRALE ZA PROSLAVI:

NE SME ZLOSTORNI^KI ZDRU@ENI!

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

aspitot na obvinetite vo slu~ajot “Paja`ina” v~era prodol`i so iskazot na upravitelot na Hedis Marketi i Hedis Doo, @arko Stojanovski. Toj negira{e neprijavuvawe na gotovinskiot promet so {to bilo izbegnuvano pla}awe na danok. Spored obvinenieto, del od parite koi pretstavuvale zarabotka od marketite bile upotrebuvani za li~no tro{ewe na semejstvoto Ramkovski. Stojanovski potencira{e deka potpi{uval pozajmici za firmi od “Pero Nakov” bb, no nemal ingerencii vo finansiskoto rabotewe. I toj kako i porane{niot direktor na A,1 Darko Peru{evski, kako odgovorna na za finansiite ja poso~i Slavica Marink-

udstvoto, mediumite i nevladiniot sektor vo Makedonija se oblastite za ~ij razvoj oficijalen Va{ington e zagrièn, re~e kandidatot za ambasador na SAD vo Skopje, Pol Volers, vo svojot nastap pred Komitetot za nadvore{na politika na Senatot. Volers poso~i deka po uspe{no sprovedenite parlamentarni izbori na 5 juni, prioriteti za Makedonija se obezbeduvawe nezavisno sudstvo, slobodni i nezavisni mediumi i silno gra|ansko op{testvo. Vo odnos na pra{aweto so imeto, Volers pobara silno liderstvo od dvete strani so cel iznao|awe na re{enie od {to zavisi natamo{niot napredok vo evroatlanskata integracija na zemjata. Odgovarajki na pra{aweto na senatorot Robert Menendez deka imeto e i pra{awe na identitetot, Pol Volers odgovori: “Da gospodine, vie ste vo pravo, vie ste celosno vo pravo koga velite deka ova e ne{to pove}e od ime, deka ova e pra{awe na identitet. Nie rabotevme vo minatoto i }e prodolìme da go pravime toa so makedonskata vlast, kako i so drugata strana preku ambasadata vo Atina. Ja poso~uvame na dvete strani potrebata od pridviùvawe napred po odnos na ova pra{awe so golemo ~uvstvo na kompromis, so me|usebna po~it za istorijata i tradicijata, so ~ustvo za volja da se napravi bolniot kompromis, koj e neophoden za da se nadmine ova delikatno pra{awe, pra{awe {to e mnogu emotivno za dvete strani”, re~e Volers, koj pobara dvete strani da se vozdràt od provokacii {to bi go ote`nale iznao|aweto na re{enie. Volers oddade po~it za makedonskite vojnici vo misiite vo Irak i vo Avganistan, narekuvaj}i ja Makedonija veren sojuznik na SAD.

ovska, isto taka obvineta vo slu~ajot: “Edinstvenite sobiri koi gi pravevme bea samo za 8-mi mart i Nova Godina”, odgovori Stojanovski na pra{awe na Amdi Ramkovski dali tie se sostanuvale za da deluvaat kako zlostorni~ka grupa. Slavica Marinkovska, koja nekolku od obvinetite ja poso~ija za odgovorna za finansiskoto rabotewe na firmite od “Pero Nakov” bb se javuva kako odgovorna za sostavuvaweto na zavr{nite smetki i dano~nite prijavi na A1, Akstra trejd, Pe~atnicata Misirkov, Hedis, Plus Produkcija i Uniprokom Vemaks. I taa gi otfrli obvinuvawata koi i se stavaat na tovar i tvrdi deka e nevina. “Ne sum pripadnik na grupa i ne sum rabotela po nalog na Velija Ramkovski”, istakna Marinkovska vo svojata od-

brana pred sudot. Taa tvrdi deka vo izvr{uvaweto na nejzinata rabotna zada~a kako smetkovoditel osven od zakonot i knigovodstvenite standardi ne se rakovodela spored ni{no drugo. Marinkovska istakna deka dokumentite pribrani vo dokaznata postapka bile selektivno razgleduvani i deka taa nikoga{ nemala namera da vr{i dano~no zatajuvawe. Obvinetata Marinkovska odlu~i da ne odgovara na pra{awata na sudot, obvinitelstvoto i ostanatite obvineti. Zakonitosta na nejzinoto rabotewe }e go doka`ela koga }e i bidat prezentirani dokumentite vo dokaznata postapka. Denes prodol`uva raspitot na ostanatite obvineti me|u koi i porane{nata direktorka na A1 televizija, Aneta Ko~i{ki.

KOPA: NEMA TAJNI PREGOVORI ZA IMETO RADMILA [E]ERINSKA

SDSM Ako ova e tehni~ka izmena na Zakonot, toa zna~i deka so subjektivna procenka {to e tehni~ka izmena nekoj bi mo`el da re~e deka i promena koja podrazbira zgolemuvawe na kvotata za va`ewe na Ohridskiot dogovor od 20% na 30% e obi~na tehnikalija.

r~kata evroprateni~ka Maria Eleni Kopa od redovite na vladeja~kata PASOK vo razgovor za Doj~e vele istaknuva deka Vladata i premierot na Grcija, Jorgos Papandreu, se odlu~ni da prodol`at so pregovorite za sporot za imeto. Vo odnos na glasinite deka kompromisot za re{enie na problemot so imeto se bara vo tajni pregovori, vo koi se spomenuva deka i taa igra nekakva uloga, Maria Eleni Kopa e kategori~na. “Nikoga{ ne sum imala uloga vo tajni pregovori! I nikoga{ nemalo tajni pregovori! Sredbite na premierite imaa za cel zacvrstuvawe na pregovorite koi se vodat vo ramkite na OON, odnosno da se zajakne procesot koj e baven i te{ko evoluira. No, za nas vo Grcija edinstven forum za re{enie na problemot so imeto e OON. So isklu~ok na sredbite me|u premierite, koi, kako {to rekov, imaat uloga na zacvrstuvawe na procesot koj se vodi vo OON, apsolutno ne postojat tajni pregovori”, veli Kopa. Taa dodava deka politikata na antikvizacija ne e dobar izbor vo nasoka na podobruvawe na odnosite me|u sosedite.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

PRVIOT ^OVEK NA SVETSKATA TURISTI^KA ORGANIZACIJA PORA^A

MAKEDONIJA IMA GOLEM POTENCIJAL ZA RAZVOJ NA TURIZMOT IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

mplementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv turizam, obedinuvawe na turisti~kite agencii pod kapata na edna nacionalna turisti~ka organizacija i pogolema regionalna sorabotka vo turizmot se samo del od priritetite za koi ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, razgovara{e so generalniot sekretar na Svetskata trgovska organizacija, Taleb Rifaj, vo Skopje. Ministerot Besimi istakna deka ovoj sostanok e od golemo zna~ewe za preku spodeluvawe na najdobrite svetski

RO! O K NAS

iskustva da doznaeme pove} e za najnovite dvi`ewa i trendovi vo turizmot, no i da go istakneme turizmot vo zemjava kako granka so golem potencijal za rast. “Turizmot na svetsko nivo zazema s$ pozna~ajno mesto i vo ekonomskiot razvoj i vo sferata na me|ukulturnata sorabotka bidej}i e eden od sektorite koi nudat prostor za pogolem broj rabotni mesta i investicii. Makedonija ima potencijal i mora da prodol`i so razvoj na Strategijata za razvoj na turizmot, ~ij dokument ve} e se implementira{e vo sorabotka so Obedinetite nacii, Svetskata turisti~ka organizacija i Svetskata banka”, istakna Besimi. “Na sostanokot gi istaknavme

i planovite za poddr{ka na turizmot preku subvencii, koi od godinava se praktikuvaat i ve}e davaat rezultati. No, vo plan e i da go namalime danokot na dodadena vrednost (DDV) vo turizmot od 18% na 5%, kako edna od merkite za dobar impuls na turizmot”, poso~i ministerot. Statistikata poka`uva deka vo prvite pet meseci od ovaa godina vo Makedonija se registrirani okolu 180.000 turisti, od koi 106.000 se stranski, a 84.000 doma{ni. Sporedeno so sostojbite od minatata godina, toa zna~i rast od 20,6%. Sepak, maloto u~estvo na turizmot kako granka vo BDP, koe u~estvuva samo so 2%, e dovolen pokazatel deka mora mnogu da se raboti na ova pole za

180.000 turisti vo prvite pet meseci od godinava se evidentirani vo Makedonija

preku rastot na turizmot da se ostvari devizen priliv vo zemjava i da se zgolemi brojot na vraboteni. Rifaj smeta deka prioritetite na Makedonija treba da bidat vo regionalnata sorabotka vo oblasta na turizmot. “Balkanot i po{iroko, Jugoisto~na Evropa, mora da rabotat zaedno za da gi prebrodat site predizvici koi im stojat na patot za razvoj na turizmot. Svetot se razviva vo ekonomski blokovi i regionalnata sorabotka stana must do zada~a”, na-

glasi toj. Spored nego, vo Makedonija e napraven navistina golem progres na poleto na turizmot. Rifaj veruva deka so celosna imlementacija na Nacionalnata strategija za odr`liv turizam ~ekor po ~ekor zemjata

}e postigne u{te pogolem progres. Toj zav~era go poseti Ohrid i re~e deka e ekstremno iznenaden od razvojot na gradot na UNESKO, od infrastrukturata i od sofisticiranosta na turisti~kiot proizvod {to go nudi ovoj grad.

STRU[KITE KONCESIONERI ]E OSTANAT BEZ DOGOVORI AKO NE GI UREDAT PLA@ITE

NA 30-ti SEPTEMVRI

ko zakupcite ne gi uredat plaìte vo Struga, soglasno uslovite predvideni vo upatstvata i nasokite za nivno ureduvawe, Ministerstvoto za transport i vrski }e gi raskine dogovorite so niv za kratkotraen zakup na plaìte. Spored Ministerstvoto za transport i vrski, na krajot na juni nivna komisija izvr{ila uvid na plaìte vo Struga i pritoa zabele{kite se odnesuvale na obezbeduvawe spasiteli na plaìte, postavuvawe “bovi” i obezbeduvawe Internet. Komisijata im dala nasoki za ureduvawe i korigirawe na nedostatocite na zakupcite. Od deneska }e ima nov uvid na plaìte za da se proveri dali koncesionerite postapile po zabele{kite na Komisijata. Ministerstvoto za transport i vrski prodolùva so postojanite kontroli i detalna proverka na plaìte dadeni pod zakup vo Ohrid, Struga i Dojran za da go vidi stepenot na ureduvawe na plaìte za da se zadovolat turisti~kite standardi.

MAL E INTERESOT ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE VO DEBAR

o op{tina Debar i ponatamu ima mal interes za legalizacija na divogradbite. Iako vo op{tinata ima nekolku iljadi vakvi funkcionalni objekti, dosega re{enija za legalizacija dobile samo 23 lu|e. “Dosega se dostaveni samo 192 barawa. Dozvoli za legalizacija dobile 23 lu|e, postapkata e zaprena kaj 10 slu~ai poradi nere{eni imotno-pravni odnosi za zamji{teto kade {to se izgradeni objektite, 14 se pri kraj i se o~ekuva pozitivno da im se odgovori, dodeka ostanatite 145 barawa se vo postapka”, izjavi Petrit Pa~uku, rakovoditel na Sektorot za urbanizam. Spored nego, poradi faktot {to Debarskiot e pe~albarski kraj, a na{incite tuka doa|aat vo juli i vo avgust, vrabotenite vo Sektorot za urbanizam se celosno angaìrani za da im izlezat vo presret. Pa~uku naglasuva deka site sela vo op{tinata, kako i nekolku naselbi vo gradot se celosno divogradbi, a vo dvorovite na 80% od legalnite individualni gradbi ima garaì, pomo{ni kujni i drugi funkcionalni objekti. “Ne bi bila nikakva gre{ka ako se kaè deka vo op{tina Debar ima okolu 5.000 divogradbi”, veli Pa~uku. Debarskot gradona~alnik, Argetim Fida, apelira do gra|anite da ja iskoristat mo`nosta, za{to, kako {to veli, po rokot }e mora da se po~ne so realizacija na programata za ru{ewe na vakvite objekti, {to lokalnata vlast ne bi sakala da se slu~i.

DOM: POTREBEN E ZELEN KATASTAR

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

BROJ NA STRANICI: 100 SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i… SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

a Skopje mu treba iten popis na zeleniloto, na kolkava povr{ina se prostira, na koi mesta i vo ~ija sopstvenost e, smeta pretsedatelkata na Demokratskata obnova na Makedonija (DOM), Liljana Popovska. Taa poso~i deka zeleniot katastar e potreben bidej}i, kako {to re~e, sega sme pred donesuvaweto na noviot Generalen urbanisti~ki plan, no i vo period koga intenzivno se gradi, se pro{iruvaat ulici i bulevari. “Vo Skopje nema to~ni podatoci kolku iznesuva povr{inata na zeleniloto. Statisti~kite brojki se dviàt od osum do 12 metri kvadratni po ìtel i samoto ova pokaùva deka ne znaeme kolku imame, a koga }e sporedime kolku treba da imame po ìtel se pali crvenoto svetlo na alarmot”, istakna Popovska. Spored evropskite standardi, zelelniloto treba da iznesuva 25 metri kvadratni zelena povr{ina po ìtel. Gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, smeta deka sostojbata so zelenite povr{ini vo gradot generalno e dobra. “Pravime napori za podobruvawe na zeleniloto. Vo gradskoto zelenilo ima okolu osum metri kvadratni po ìtel, ako se zeme nadvor od gradot ima 100 metri kvadratni po ìtel”, re~e Trajanovski.

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

IZGRADBATA NA PATI[TA POVTORNO SE PROLONGIRA

POVTORNO ODLO@EN ROKOT ZA KONCESIJA NA AVTOPATI[TATA Iako pette konzorciumi koi vlegoa vo trkata za koncesionirawe na avtopati{ta od Koridorot 8, po prvoto odlo`uvawe od tri meseci treba{e ponudite da gi dostavat za desetina dena, Vladata vo posleden moment donese odluka za povtorno odlo`uvawe na rokot ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ladata u{te edna{ go odloì rokot za koncesija na avtopati{tata. Iako pette konzorciumi koi vlegoa vo trkata za dvata paketi avtopati{ta od Koridorot 8, po prvoto odloùvawe od tri meseci treba{e ponudite da gi dostavat za desetina dena, Vladata vo posleden moment donese odluka za povtorno odloùvawe na rokot. No, dodeka minatiot pat pri~inata za odloùvawe na rokovite, spored objasnuvaweto od Ministerstvoto za transport i vrski, be{e predizbornata pro-

grama koja se poklopuva{e so raspi{uvaweto na tenderot, ovojpat od Ministerstvoto ne davaat objasnuvawe na {to se dolì povtornoto prolongirawe na rokovite. “Vladata donese odluka so koja se ovozmoùva prodolùvawe na rokot za dostavuvawe na ponudite vo vtora faza. So donesenata odluka, prvi~niot rok se prodolùva za 50 denovi. Soglasno so odlukata, rokot za dostavuvawe na ponudi sega e 13 septemvri”, informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski. Ottamu ne dobivme odgovor dali dosega nekoj od pette konzorciumi imaat dostaveno ponuda, nitu, pak, na {to se dolì

odlo`uvaweto ili, pak, dali e mo`no celata postapka za koncesija na avtopati{ta da bide prekinata. Od druga strana, pak, del od konzorciumite ve}e se vo zavr{na faza so izgotvuvawe na ponudite. Velat deka se podgotveni za tenderot i ve}e pravat kalkulacii, i ne o~ekuvaat rokot povtorno da bide odlo`en. Stra{o Milkovski, generalniot direktor na grade`nata kompanija Granit, koja zaedno so avstriski [trabag se prijavija da u~estvuvaat na tenderot veli deka izborot }e bide mnogu tesen i deka site konzorciumi koi se prijaveni se golemi kom-

KONCESISKIOT NADOMEST GLAVEN USLOV ZA VLADATA

o vtorata faza od proektot za koncesija vlegoa pet konzorciumi me|u koi izraelskata kompanija [ikom Binui vo sorabotka so Grupo Suarez de Kosta od Portugalija, konzorciumot predvoden od francuskata kompanija Buik Travo so DTP Terasment od Francija i Intertol Jurop od Ungarija, konzorcium sostaven od avstriskata kompanija [trabah so doma{nata kompanija Granit. Sleduvaat konzorciumot od gr~kata kompanija Aktori akto konse{ns i konzorciumot predvoden od Alpine bau GMBH od Avstrija so turska Limak i Soma enterprajz od Indija. Prviot rok do koj konzorciumite treba{e

da gi dostavat svoite ponudi be{e 26 april, a po dopolnitelnite 90 dena konzorciumite treba{e da gi dostavat ponudite na 25 ovoj mesec. Sega rokot e prolongiran do 19 septemvri. Kako glaven uslov koj }e bide odlu~uva~ki za Vladata e koncesiskiot nadomest {to treba da go dobiva dr`avata, no i od subvenciite {to }e gi baraat poradi nedovolnata frekventnost na makedonskite pati{ta. Koncesijata }e zna~i izgradba, rekonstrukcija, odr`uvawe, naplata na patarini i koristewe na patnite pravci, a pati{tata treba da bidat izgradeni vo rok od sedum godini po potpi{uvaweto na Dogovorot za koncesionirawe.

panii, koi imaat kapacitet da izvr{at tolku obemna rabota. Spored nego, finansiskata kondicija i poddr{kata od bankite }e bide glavniot uslov {to }e re{ava koj }e pobedi na tenderot. “Na{ata ponuda se podgotvuva vo Avstrija kaj na{iot partner [trabag. Nie gi dostavivme site potrebni podatoci i dokumenti. Ponudata }e ja dostavime do Ministerstvoto za transport i vrski vo predvideniot rok”, objasnuva Milkovski za “Kapital”. Spored nego, site pet konzorciumi koi se vo trka za koncesionirawe na avtopati{tata se seriozni konkurentni i golemi kompanii, no ne e samo ponudata na najniska cena va`na za da se dobie tenderot. “Mnogu se va`ni finansiskite uslovi koi treba da gi ispolnuvaat konzorciumite, kako {to se obezbeduvawe na bankarski garancii, visinata na koncesijata koja{to }e ja ponudat, kako i finansiskata sposobnost i kondicija na samite kompanii. Ovie uslovi se glavni koi }e bidat odlu~uva~ki pri izbor na koncesioner. S$ u{te e neizvesno i ne bi mo`el da pretpostavuvam koj }e ima najdobra ponuda”, objasnuva Milkovski.

DOKOLKU JA IZGUBITE PLATE@NATA KARTI^KA JAVETE SE VEDNA[ NA KONTAKT CENTAROT NA VA[ATA BANKA ZA ISTATA DA BIDE BLOKIRANA SO [TO ]E SE SPRE^I ZLOUPOTREBA

N NOVI USLOVI ZA RASPREDELBA NA DR@AVNA ZEMJA N

o novi pravilnici Ministerstvoto za zemjodelstvo }e gi podobruva uslovite za raspredelba na dr`avnoto obrabotlivo. Soglasno pravilnicite, prednost pri raspredelbata }e imaat zemjodelcite i firmite koi gravitiraat na podra~jeto vo koe se nao|aat oglasenite povr{ini. “Vo novite predlog-izmeni na Pravilnikot za pobliski kriteriumi za izbor na najpovolen ponuduva~ na zemjodelsko zemji{te }e se otstrani mo`nosta pod ednakvi drugi uslovi, koj bilo so registrirana podru`nica da mu konkurira na mesnoto naselenie kade {to se nao|a zemji{teto”, velat od MZ[V. Ako ponuduva~ot e podru`nica na doma{no pravno lice }e se zeme predvid negovoto sedi{te. Pri boduvaweto ako ponuduva~ot/podru`nicata konkurira za zemjodelsko zemji{te {to e na drugo mesto od negovoto sedi{te nema da osvoi bodovi po toj osnov. Celta e da se namali mo`nosta zemji{teto da go dobijat lica na koi zemjodelstvoto ne im e prioritetna dejnost, a se evidentirani vo edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva. Minatata godina bea dodeleni 6.204 hektari slobodno dr`avno zemjodelsko zemji{te, a godinava }e bidat raspi{ani javni oglasi za dodeluvawe 12.000 hektari.

MOSTOVITE NA IDNINATA PREDIZVIK ZA MIKROSAM

ako del od Konzorciumot sostaven od 21 partner od Evropskata unija, Mikrosam od Prilep ima vode~ka pozicija vo procesot na dizajnirawe i proizvodstvo na prototipna laboratoriska oprema za proizvodstvo na kompozitni gredi, koi kako sostaven del }e se koristat vo novata generacija mostovi koi se izrabotuvaat od kompozitni materijali. Minatata nedela vo prostoriite na Mikrosam se odr`a rabotna sredba so partnerite–u~esnici vo proektot Trans-IND, nasloven Nov industrijaliziran proces na gradba za transportni infrastrukturi, bazirani na polimerni kompozitni komponenti, vo ramkite na FP7 - Mostovi na idninata, ramkovnata programa na Evropskata komisija. Na rabotnata sredba prisustvuvaa pretstavnici od Huntsman [vajcarija, VanWees od Holandija, Fraunhofer Institute od Germanija, Acciona od [panija i pretstavnici od Mostostal od Polska. Na sredbata imalo prezentacija na inovativnite tehni~ki re{enija koi Mikrosam gi realizira{e vo izminatiot period, kako i planiranite aktivnosti vo periodot koj sleduva.

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA ELEM ]E UVEZUVA STRUJA

reku tender ELEM bara da uveze 92,640 megavat-~asovi elektri~na energija, dnevna i no}na, koja bi ja koristel od 1 avgust do 30 septemvri godinava. Spored javniot oglas, ELEM bara da uveze 44,64 megavati, dodeka, pak, za cel septemvri bara da kupi 48 megavati elektri~na energija. Cenata na strujata e presudna pri nabavkata. ELEM ima pravo da otstapi +/- 20% od mo}nosta koja najavuva deka }e ja kupi. Najavata za nabavkata na ovie koli~estva na elektri~na energija doa|aat samo nekolku dena otkako generalniot direktor na ELEM, Vlatko Чingoski, najavi deka vo ovoj period proizvodstvoto na elektri~na energija e pogolemo za 8% vo sporedba so o~ekuvanoto proizvodstvo.

SE BARA EKONOMSKI PROMOTOR ZA JU@NA KOREJA

gencijata za stranski investicii posle dva neuspe{ni obidi, povtorno bara ekonomski promotor na Makedonija vo Ju`na Koreja. Kandidatot treba da ima visoko obrazovanie i rabotno iskustvo od najmalku dve godini, odli~no da go poznava angliskiot jazik, da ima voza~ka dozvola za B-kategorija, kako i da ima kompjuterski ve{tini za kancelarisko rabotewe. Spored me|unarodniot javen povik, od promotorot se bara da e sposoben za prezentacija, timska rabota, kako i da e sposoben da raboti pod pritisok. Prednost }e imaat kandidatite koi{to imaat rabotno iskustvo vo Ju`na Koreja ili, pak, go steknale obrazovanieto vo ovaa zemja i go poznavaat oficijalniot ili delovniot jazik na zemjava. Agencijata za stranski investicii }e gi prima aplikaciite za ekonomski promotor za vo Ju`na Koreja do 25 ovoj mesec.

BLEDSKATA [KOLA ZA MENAXERI SLAVI 25 GODINI

vaa godina se navr{uvaat 25 godini od osnovaweto na IEDC – Bledskata {kola za menaxment, prva institucija za razvoj na menaxment vo Sredna i Isto~na Evropa koja stekna me|unaroden ugled i spa|a me|u inovativnite delovni u~ili{ta vo svetot. “So svoeto zalagawe za razvoj na kompetentni i eti~ki vode~ki li~nosti, IEDC postavuva primer na podra~jeto za delovno obrazovanie vo Sredna i Isto~na Evropa. IEDC e vaèn zadviùva~ na promeni i eden od vode~kite svetski inovatori na podra~jeto na delovno obrazovanie”, naglasuva profesor doktor Danica Purg, dekan i direktor na IEDC –Bledskata {kola za menaxment. Poradi vklu~uvaweto op{testveni, ekolo{ki i eti~ki vidici vo svoite obrazovni programi, Institutot Aspen od SAD go klasificira IEDC, kako edinstvena institucija od Sredna i Isto~na Evropa, se vbrojuva me|u 100 najinovativni u~ili{ta vo svetot. Vo oktomvri godinava, na Brdo kaj Kraw }e se odrì konferencijata “Sozdavame idnina”, ovaa {kola za menaxeri }e publikuva i pove}e jubilejni spisanija. ~etvrtok - 14.07.2011

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

ULOGATA NA BANKARSKITE GARANCII I AKREDITIVI ZA KOMPANIITE Bankarskite garancii i akreditivi se zna~aen finansiski isntrument, koj mo`e vo golema mera da go olesni delovnoto rabotewe na kompaniite dokolku pravilno i celosno se iskoristat nivnite mo`nosti

Sa{o Don~evski

Divizija za sredni pretprijatija

s.doncevski@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

ako bankarskite garancii i akreditivi vo Makedonija se {iroko prifateni vo biznis-zaednicata, sepak neophodno e prodlabo~uvawe na poznavawata za nivnite karakteristiki, prednosti i slabosti od kompaniite. Za ostvaruvawe na taa cel, esencijalna uloga imaat bankite preku sekojdnevna komunikacija so klientite, organizirawe seminari i rabotilnici. Sekako i interesot na kompaniite za u~estvo na ovie seminari e zna~aen. Po definicija, garanciite se instrument za obezbeduvawe razni tipovi dogovorni obvrski me|u dve strani (nalogodava~ i korisnik), koi primarno se kreirani za za{tita na korisnikot na garancijata. Dogovornata obvrska kaj bankarskata garancija opfa}a {irok spektar delovni transakcii. Generalno sluàt za: obezbeduvawe na pla}aweto na ispora~anata stoka/usluga, na dogovorna ~inidba/izvr{uvawe ili za u~estvo vo tenderska postapka. Upotrebata na garancijata mnogu ~esto e vo relacija so dominantnata uloga na prodava~ot, od edna strana, i podredenata uloga na kupuva~ot, koj e obvrzan da dostavi garancija ako saka stokata da bide ispora~ana. Razvojot na ovoj instrument pokaà deka bankite i nivnite klienti ja modificiraa primarnata namena na garancijata kako instrument za obezbeduvawe na korisnikot i da ja prenamenat vo instrument koj }e gi za{titi dvete dogovorni strani. Toa se postigna so tendencijata na bankite i nalogodavcite za uslovuvawe na garancijata so dokumenti od korisnikot, a sluàt kako dokaz deka navistina gi ispolnil dogovornite obvrski. Ovaa za{tita na nalogodava~ot ne e nimalku naivna bidej}i go {titi od neadekvatnoto ili neosnovano barawe za naplata na garancijata od korisnikot. Implementacijata za plate`nata garancija, na primer, bi moèlo da zna~i deka dokolku korisnikot bara naplata po osnov na garancijata, so dostavata na dokumentite (faktura i tovaren listispratnica) treba da ja dokaè isporakata na stokata, a so sertifikatot za kvalitet da go dokaè ispolnuvaweto na utvrdenite kvalitativni karakteristiki na stokata. Vakvata bankarska garancija se primenuva pri vospostavuvawe novi delovni odnosi, no i kaj postojnite i redovnite, kade stranite preferiraat povisok stepen na obezbeduvawe vo relaciite.

Preciziraweto, pojasnuvaweto i seopfatnosta na bankarskata garancija se postigna i so revizija na pravilata za garancii na povik (URDG 758). Poznavaweto na ovie pravila e od golemo zna~ewe za soodvetna primena na instrumentot i iskoristuvawe na negovite potencijali. Akreditivot, koj e instrument za pla}awe (i obezbeduvawe na pla}aweto) i ima mnogu zaedni~ki karakteristiki so plate`nata bankarska garancija, sekoga{ gi obezbeduva i dvete strani. Za razlika od garancijata e podetalen i poseopfaten i obezbeduva pogolem stepen na sigurnost. Nekoi slabosti se {to moè da se upotrebuva samo vo me|unarodniot platen promet i potesnata mo`nost za obezbeduvawe razni tipovi obvrski (pred s$ se misli na ograni~ena upotreba kaj ~inidba ili u~estvo na tender). Upotrebata i vo doma{niot platen promet e pra{awe za koe treba da diskutiraat i bankarite i kompaniite. Samoto toa {to akreditivot gi obezbeduva i dvete strani, za nregova naplata treba da se prezentiraat dokumenti koi }e ja dokaàt isporakata na stokata. Akreditivot obezbeduva i termin i na~in na dostava na stokata, {to e od golemo zna~ewe za uvoznikot ili izvoznikot. Bidej}i logi~no e delovnite relacii da bidat bazirani na komercijalna osnova, logi~na e potrebata za pogolema sigurnost na dogovorot. Primarna grià na nalogodava~ot e sigurnosta deka stokata }e mu bide ispora~ana so dogovorniot kvalitet, kvantitet, dostavena vo odredeno vreme, na odredeno mesto i vo ispravna sostojba. Tokmu toa e predmet na obezbeduvawe na akreditivot. Bidej}i izvoznikot e zasegnat za pla}aweto na ispora~anata stoka, so prezentacijata na dogovornite dokumenti izvoznikot e obezbeden deka na odreden datum pari~nite sredstva od nalogodava~ot }e bidat deponirani na nazna~enata smetka. Kako nadopolnuvawe na ovaa prednost e i mo`nosta izvoznikot da pobara predvremena isplata na sredstvata od negovata banka i so toa konvertirawe na odloènoto pla}awe vo gotovinska transakcija. So toa negoviot deloven partner (kupuva~ot na stokata) dobiva mo`nost za odloèno pla}awe na ispora~anata stoka, a izvoznikot gi dobiva sredstvata vedna{ po isporakata (po obezbeduvawe na dokumentite). Bankite se svesni za potrebata na nivnite klienti za pristap do sredstva so poniski kamatni stapki. Vo prosek, akreditivite i garanciite ~esto nudat mo`nost za odloèno pla}awe i do tripati poniska cena od prose~nite kamatni stapki.

~etvrtok - 14.07.2011

6% Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4% 3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

IK BANKA SE REBRENDIRA VO HALK BANKA

]E LANSIRAME TOUCHLESS USLUGI DO KRAJOT NA 2010!

KOFAS JA PODOBRI REJTINGOCENKATA NA MAKEDONIJA

Ova go najavuva glavniot izvr{en direktor na Halk bankata vo Skopje, Juxel Inan, objasnuvaj}i gi pridobivkite od rebrendiraweto na IK banka i implementiraweto na znaeweto od mati~nata Halk banka vo Turcija MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

o krajot na godinata turskata Halk banka vo Makedonija }e gi lansira inovativnite touchless uslugi vo bankarstvoto na malo, najavuva glavniot izvr{en direktor na Halk banka-Skopje, Juxel Inan, objasnuvaj}i gi pridobivkite od rebrendiraweto na IK banka, koe oficijalno be{e objaveno v~era. Spored Inan, strategijata na turskata Halk banka e vo Makedonija da gi donesat site proizvodi i uslugi {to gi imaat vo Turcija, se razbira, vo proporcija koja }e gi zadovoli potrebite na makedonskiot pazar. Toj najavuva deka vo ovaa nasoka prvo }e po~nat so voveduvawe novi uslugi vo delot na bankarstvoto na malo, koi }e gi lansiraat na pazarot do krajot na godinata. “Vo ovoj del najprvin }e vovedeme tehnologii koi }e ovozmo`at funkcionirawe na bankarskite uslugi na malo, kako {to se pla}awa so karti~ki i bez karti~ki, beskontaktni proizvodi i karti~ki (t.n. touchless uslugi), telefonsko bankarstvo, TV bankarstvo. Seto toa go razgleduvame i planirame da go vovedeme vo Makedonija i do krajot na godinava nekoi od ovie uslugi }e se najdat na makedonskiot pazar”, potencira Inan. Spored nego, planirano e Halk banka vo Makedonija da go apdejtira i e-bankarstvoto,

kako i site karti~ni proizvodi, kako {to se kreditnite karti~ki, debitnite karti~ki, touch and go karti~kite. “Touch and go karti~kite se u{te edna interesna tehnologija koja planirame da ja vovedeme. Stanuva zbor za pla}awe so karti~ka, koja samo ja dopirate kon specijalen postterminal i go pravite pla}aweto. Toa se mnogu interesni tehnologii vo bankarstvoto denes, a nie }e bideme prvite {to }e gi doneseme vo Makedonija”, objasnuva Inan. Za ova, dodava toj, Halk bankata vo Makedonija }e ja pro{iri sorabotkata so prodavnicite, }e go duplira brojot na postterminalite, }e go zgolemi brojot na bankomati, s$ so cel da ovozmo`i polesna primena na novite uslugi od bankarstvoto na malo. KAMATI ZA MALITE I SREDNI FIRMI OD 7% Kako {to velat od menax-

3.000 2.800

МБИ10

rancuskata kompanija za osiguruvawe na kredititite za izvoz, KOFAS, vo najnovata trimese~na ocenka ja podobri rejting-ocenkata na Makedonija. Podobruvaweto na ocenkata na rejtingot na Makedonija od “C” vo “B”, KOFAS ja opravduva so opredelbata na Makedonija da stane ~lenka na Evropskata unija i poradi toa {to “zemjata vloìla zna~ajni napori vo oblasta na upravuvaweto, namaluvaweto na korupcijata i po~ituvaweto na zakonot”. Istovremeno, delovnata klima vo Makedonija e oceneta so “B”. KOFAS vo svojot najnov rejting zabeleùva deka vo centralna Evropa do{lo do jasno podobruvawe na delovnata klima, podobruvaweto na pristapot do finansiskite podatoci na pretprijatijata dovelo do podobruvawe na ocenkite u{te vo Polska i Litvanija, pokraj vo Makedonija. Spored KOFAS, na Grcija & se namaluva ocenkata isto kako i na Kipar. Rizicite vo Kipar se zgolemile poradi izloènosta na negoviot bankarski sistem na gr~kite rizici. “Bankarskite krediti se poretki i poskapi za pretprijatijata vo Grcija. Krizata so dolgot i makroekononskata situacija se vlo{uva so potvrdata deka ima recesija”, objasnuva KOFAS. Pokraj ova, spored ovoj nezavisen organ, pretprijatijata stradale od buxetskoto {tedewe {to moè da dovede do izvesno docnewe vo pla}aweto na administracijata.

HALK BANKA [ESTA VO SVETOT SPORED ROI!

Halkbank e edna od najgolemite banki na turskiot bankarski pazar. Lani bila {esta banka vo svetot spored pokazatelot ROI (odnos me|u profitot i kapitalot), koj iznesuval 35%. Do krajot na 2010 godina ostvarila aktiva od nad 35 milijardi evra, kapital od 3,5 milijardi evra i profit od edna milijarda evra. mentot na Halk banka Skopje, glavniot fokus vo nivnoto kreditirawe se malite i sredni pretprijatija. Glavniot izvr{en direktor, Inan, veli deka za malite i sredni pretprijatija spektarot na krediti e mnogu {irok. “Po~nuvaj}i od kreditite za dolgoro~ni investicii s$ do kreditite za kratkoro~ni potrebi, s$ vo toj rang mo`eme da obezbedime. Uslovite za krediti vo visina od 50.000 evra do tie vo visina od 500.000 evra ne se razlikuvaat mnogu, taka {to kamatite koi po~nuvaat od 7% se edni

0,67%

2.600 2.400

od najniskite na pazarot”, veli Inan. Toj objasnuva deka procesot na rebrendirawe na IK banka vo Halk banka e mnogu pove}e od samo promena na imeto na bankata. Vo momentov Halk banka vo Makedonija raboti zaedno so Halk bankata vo Turcija za da gi sinhronizira aktivnostite i toj proces }e prodol`i. IK banka vo 2008 godina be{e prezemena od holanskoturskata Demir Halk banka, a godinava vo april be{e celosno prezemena od turskata Halk banka.

3.200 3.000 2.800

МБИД

MAKEDONSKI SINXIR OD MARKETI NA SAEM VO BELGRAD

topanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand na specijaliziraniot saem Culinaria Fine Food, koj }e se odr`i vo periodot 28-30 septemvri ovaa godina vo kongresniot Belekspo centar vo Belgrad, Srbija. Ova e edinstvena mo`nost za sredba na makedonskite marketi so svetski poznatite sinxiri od marketi, kako Lidl, Tesko, Metro i drugi. Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, za posetiteli, tuku za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ovaa saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 14.07.2011 120

+0,11%

116

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

+0,04%

112

2.600

2.200

ОМБ

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

04/11

06/11

Komentari / Analizi

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

SOEDINETI EVROPSKI DR@AVI Sega

Evropa e ispravena pred svojot moment na vistinata. Re{enieto mo`e da le`i vo re{enie za Grcija {to }e se bazira na izdavawe obvrznici vo zamena za otplata na dolgot, koi{to }e bidat kolateralizirani od strana na Evropskata unija, kako i rekapitalizacija na evropskite banki.

enes e vreme koga Evropa re~isi spie vo uslovi na razni{an bankarski sistem, nedozvoleno visoka nevrabotenost i nizok rast i slaba konkurentnost na nejzinata ekonomija. Dopolnitelno, nekolku nejzini periferni ekonomii poka`uvaat golemi fiskalni ranlivosti, {to mo`e nadolu da ja povle~e celata evropska ekonomija. No, dali pogre{noto razbirawe na ekonomskite problemi na Evropa vodi kon pogre{ni merki za spravuvawe so niv? Vo osnova, denes Evropa ne se soo~uva samo so fiskalen problem, tuku so najmalku u{te dva me|usebno sistematski povrzani problemi: problem na bankarskiot sistem i problem na rastot. Denes mnogumina se soglasuvaat deka vo predve~erjeto na svetskata ekonomska kriza problemot na bankarskiot sistem ne be{e samo likvidnosen, tuku i strukturen. Imeno, u{te toga{ evropskite banki bea

mnogu pove}e zadolèni od amerikanskite banki, {to gi napravi osobeno ranlivi na krizata. Tie s$ u{te se pove}e zadolèni. Sega, problemot e u{te pogolem: germanski, francuski, italijanski i britanski banki imaat lakonski pobaruvawa vo svojata aktiva kon periferijata. Ne samo kon Grcija, tuku i kon Irska, Portugalija i [panija i doprva }e zabeleàt zagubi od t.n. otrovna aktiva i od padot na hipotekarnite krediti. Ottuka, ponatamo{noto tretirawe na gr~kata kriza kako problem na likvidnost, a ne problem na solventnost, i “re{avawe” na problemot so davawe krediti, spored mnogumina, samo go odloùva krajot na igrata. So porastot na kamatnite stapki, pak, tekot na kapitalot se promeni od periferijata kon vnatre{nosta na Evropa, {to dopolnitelno go ote`na finansiraweto na zemjite so finansiski problemi i dopolnitelno pottikna porast na kamatnite stapki,

prodolùvawe na recesijata i u{te pogolemi deficiti. Drugiot vaèn problem za Evropa, sekako, e niskiot rast na ekonomijata, koj{to sega se zakanuva da ja vturne vo cela decenija na visoka nevrabotenost. Vsu{nost, namaluvaweto na buxetskiot deficit i stabiliziraweto na bankarskiot sistem ne moè da bidat pandan na ekonomija {to ne generira rast i rabotni mesta. Denes nevrabotenosta vo EU e okolu 10%, no nevrabotenosta kaj mladite nadminuva 20%, dodeka taa brojka vo [panija e okolu 40%. Sekako, nema merka {to takvata brojka }e ja simne preku no}. Na stranata na rastot Evropa denes raste dvapati pobavno od SAD i ~etiri pati pobavno od Kina i Indija. Mnogu porano Evropa sozdava{e polovina od svetskoto proizvodstvo; do 80-tite godini na 20 vek toa se namali na ~etvrtina, a sega e pomalku od pettina – okolu 19%. Trendot na namaluvawe, vsu{nost, e

rapiden. Spored proekciite, do 2050 godina evropskata ekonomija }e bide pomala od taa na Latinska Amerika, pa duri i tolku mala kolku ekonomijata na cela Afrika. Ottuka, jasno e kako trite problemi na Evropa denes – golemite buxetski deficiti, nestabilnostite na bankarskiot sistem i otsustvoto na rast – se me|usebno sistemski isprepleteni, {to onevozmo`uva kakva bilo ekonomska politika {to treba da adresira eden od ovie problemi da bide zamena za dolgoro~na, sistemska i seopfatna strategija koja istovremeno }e gi razre{i site tri. Takvata strategija e osobeno potrebna bidej}i evroto be{e sozdadeno bez mehanizmi za izbegnuvawe ili razre{uvawe krizi i bez dogovor za toa koj }e gi plati tro{ocite od krizite. Navistina, ako edna zemja izbrza i vleze vo evrozonata bez prethodno da postigne dovolno nivo na konvergencija, toga{ krizno vreme mo`e

da bide golema zakana za nejzinata ekonomija, kako {to vo momentov e zakana za Grcija. Vo valutna unija ne postoi mo`nost za prilagoduvawe na devizniot kurs, nitu pak, postoi kamatna stapka {to e skroena za problemite na odredena zemja. Evropa ne go primeni nitu modelot na SAD za amortizirawe na razlikite vo valutnata unija preku mobilnost na rabotnata sila i prilagoduvawe na platite ili preku centralizirani fiskalni transferi kon delovite od valutnata unija {to se pogodeni od asimetri~ni {okovi. Sega Evropa e ispravena pred svojot moment na vistinata. Re{enieto moè da leì vo re{enie za Grcija {to }e se bazira na izdavawe obvrznici vo zamena za otplata na dolgot, koi{to }e bidat kolateralizirani od strana na Evropskata unija, kako i rekapitalizacija na evropskite banki. Potoa, sekako, }e bide potrebno da se vospostavi forma na institucija {to }e bide zadolèna za

MARJAN PETRESKI

ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Olga Radzyner od Centralnata banka na Avstrija

fiskalnite dolgovi vo evrozonata kako del od proces na koordinacija na politikite, po primerot na amerikanskite buxetski transferi. I treto, restartirawe na motorite na rastot, glavno preku prenaso~uvawe na izvoznite kapaciteti kon brzoraste~kite ekonomii, so paralelno ovozmoùvawe pogolema fleksibilnost na rabotnata sila, kapitalot i finansiskite pazari vo ramki na samata Evropa. Samo seopfatna ofanzivna strategija naso~ena kon deficitite, bankarskite obvrski i niskiot rast moè da pomogne vo izbegnuvawe zamirawe na ekonomskata aktivnost, protekcionizam i godini na prodolèna nevrabotenost vo Evropa.

PRIKAZNA ZA DVA BANKROTI Ako

Grcija go sledi argentinskoto scenario i bide prinudena da ja napu{ti evrozonata poradi te{kata dol`ni~ka kriza, nominalniot BDP najverojatno }e se prepolovi

ekoga{ odamna postoe{e zemja opusto{ena od golem deficit, visoka inflacija i stopanska stagnacija koja vladee{e so decenii. Koga problemite odnovo se vlo{ija, dràvniot vrv se odlu~i na radikalen pristap vo ostvaruvaweto stabilnost na cenite. Vovedena e nova valuta povrzana so amerikanskiot dolar spored devizen kurs eden na eden. Noviot zakon odredi deka taa kvazimonetarna unija }e trae zasekoga{. U{te pove} e, stopanstvoto se otvori, dràvnite pretprijatija se privatiziraa, a dràvata se vpu{ti vo va`na regionalna inicijativa za slobodna trgovija. Na po~etokot, novata situacija odli~no se razviva{e. Ostvaruvaa vra}awe na vloùvawata, a vo stranskite investitori se javi takva samodoverba, {to pristigaa golemi sumi na direktni stranski investicii, osobeno vo bankarskiot sektor. No, desetina godini podocna, prikaznata za uspehot doìvea gor~liv kraj. Glavniot trgovski partner vo regionot ja devalvira{e valutata, a vrednosta na amerikanskiot dolar mnogu porasna. Zemjata se najde vo problemi so izvozot. Nadvore{niot deficit

raste{e, a rastot be{e s$ pobaven. Osven toa, ne ja drè{e pod kontrola fiskalnata politika, {to dovede do natrupuvawe na javniot dolg. Me|unarodnite vloùva~i vo po~etokot podgotveno se soglasija da ja finansiraat Vladata, no riziko premijata po~na da raste koga deficitite stanaa hroni~ni. Sostojbata se vlo{i koga, poradi dol`ni~kata kriza, na mladite pazari se zgolemi stravot od rizik na me|unarodnite finansiski pazari. Koga riziko premijata stana re~isi nepodnosliva, me|unarodnata zaednica odgovori so paketi za pomo{, koi glavno bea finansirani od MMF i prijatelskite sosedni zemji. So prviot spasuva~ki paket be{e zamisleno povtorno pridviùvawe na rastot, namaluvawe na fiskalniot deficit i voveduvawe na strukturni reformi. Ni{to od toa ne be{e ostvareno, a stopanstvoto i ponatamu propa|a{e pod udarot na fiskalnite merki, koi ne gi opravda zgolemuvaweto na izvozot, bidej}i platite ne moèa da se namalat za da se ostvari konkurentnost. Po edna godina, riziko premijata be{e u{te povisoka otkolku prethodno, pa be{e podignat vtor spasuva~ki

paket, po koj slede{e “dobrovolno” reprogramirawe na dolgot. No, ni{to ne pomogna za obnovuvaweto na doverbata na me|unarodnite vloùva~i, koi ne bea uvereni deka Vladata }e go sanira dolgot koga & se zakanuvaat op{testveni nemiri, a opsegot na stopanstvoto s$ pove}e se smaluva{e. U{te polo{o be{e toa {to duri i spasitelite na dràvata ja izgubija doverbata vo svojata Vlada i po~naa da gi povlekuvaat depozitite. Kako {to se zabrzuva{e begstvoto na depoziti, taka stopanstvoto s$ pobrzo tone{e, a napnatosta vo op{testvoto kone~no eskalira{e. Vladata padna, a nekoj od naslednicite vo minuvawe najavi zapirawe na isplatata na stranskite sopstvenici na dràvni obvrznici i vrzuvaweto za dolarot. Taa dràva be{e Argentina, na koja & trebaa deset godini, od vrzuvaweto na doma{nata valuta so dolarot vo 1991 godina, da se dovede vo sostojba na dol`ni~ka kriza kon krajot na 2001 godina. Dene{nata situacija vo Grcija, barem zasega, mnogu nalikuva na repriza na argentinskata drama. I vo Grcija ima{e finansiska kriza i inflacija, {to treba{e da bide izle~ena so pristapuvaweto vo

Evropskata ekonomska i monetarna unija (EMU) vo 2001 godina, tokmu vo vremeto koga Argentina se podgotvuva{e za dr`aven bankrot. Prvite deset godini na Grcija vo sistemot na EMU bea odbele`ani so brz stopanski rast, glavno potpomognat so obilen i evtin priliv na kapital. Me|utoa, vo tekot na tie prvi deset godini, glavniot problem nastana koga Grcija ne uspea vo relativnata konkurentnost so Germanija, kako {to toa & se slu~i na Argentina vo odnos na Brazil. Argentina ja potrese dol`ni~ka kriza na mladite pazari kon krajot na 90-tite godini od minatiot vek, a Grcija denes trpi poradi zgolemeniot strav od rizik vo vremeto na finansiskata kriza koja go potrese svetot vo 2008 godina. Ba{ kako {to toa se slu~i vo Argentina pred deset godini, stranskite investitori ve}e ne ja smetaat Grcija za solventna, so ogled na bavniot rast i visokata doma{na riziko premija. Nivniot strav se ~ini opravdan, osobeno ako se zeme predvid deka odr`livosta na gr~kiot dolg se ~ini zna~itelno polo{a otkolku vo slu~ajot so Argentina. Fiskalniot i nadvore{niot dolg na Grcija e tripati pogolem, a nasobraniot dolg e dvapa-

ti pogolem otkolku vo Argentina pred dol`ni~kata kriza. Prviot paket za spas na Grcija doìvea sli~na sudbina kako i argentinskiot. Edna godina podocna, i so u{te povisoka riziko premija, se podiga i vtor spasuva~ki paket, a od privatnite kreditori se bara “dobrovolno” da se soglasat na odloùvawe na isplatata na dividendata. Grcija dobiva zna~itelno povisoka finansiska pomo{ od stranstvo, vo sporedba so Argentina. So dvata spasuva~ki paketi, na Grcija & se nudat krediti vo iznos od 230 milijardi dolari, {to e pove}e od 100% od doma{niot BDP. Osven toa, Grcija od Evropskata centralna banka primi 90 milijardi dolari so 1,25% kamata. Taa golema pozajmica dosega go spasuva{e gr~kiot bankarski sistem od propast i pretstavuva klu~na prednost od pridruùvaweto na vistinskata monetarna unija, za razlika od kvazimonetarnata unija vo koja vleze Argentina so amerikanskiot dolar. No, {to }e se slu~i ako, kako i vo Argentina, begstvoto na depoziti prodolì i se zabrza? Ako gr~kite deponenti povle~at samo polovina od preostanatite depoziti, Evropskata

DANIEL GROS

direktor na Centarot za evropski politi~ki studii

centralna banka }e mora da im pozajmi na gr~kite banki u{te 100 milijardi dolari za da gi odrì vo ìvot. Na kraj, mo`no e na Grcija da & trebaat pove}e od 400 milijardi dolari, {to pretstavuva 200% od dene{niot BDP. Ako Grcija i ponatamu go sledi argentinskoto scenario i bide prinudena da ja napu{ti evrozonata poradi te{kata dol`ni~ka kriza, nominalniot BDP najverojatno }e se prepolovi. Vo toj slu~aj, dolgot na Vladata kon partnerite od evrozonata }e iznesuva okolu 400% od BDP, a samo mal del od toa }e bide saniran. Argentina padna vo privatna dol`ni~ka kriza, no barem uspea da go isplati celiot slu`ben dolg. Karl Marks odamna napi{a deka istorijata se povtoruva vo vid na farsa. Vo slu~ajot na Grcija, istorijata bi moèla da se povtori vo vid na argentinska tragedija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

SITI GRUP KUPI AKCII OD SRPSKI NIS I VO 2012 U[TE EDEN OBID ZA PRODA@BA NA AERODROMOT NIKOLA TESLA TELEKOM SLOVENIJA?! istoriski minimum od 74 merikanskata investi- investiciski fond Ist kapi- na NIS od po~etokot na trgulovene~kata dr`avna ne saka{e da komentira na

ciska banka, Siti grup, stana {esti najgolem akcioner na Naftena industrija Srbija (NIS) i sedmi akcioner na Aerodromot Nikola Tesla, pretprijatija vo koi akcii imaat okolu pet milioni gra|ani na Srbija. Siti grup kupi 54.000 akcii od aerodromot, koi vo sredata vredea pove}e od 30 milioni dinari i 152.000 akcii na NIS, vo vrednost od 111 milioni dinari. Akcii vo NID imaat i Zagerepskata banka i {kotskata Rojal bank, a me|u desette najgolemi kosopstvenici se i {vedskiot

vaweto na berzata vo Belgrad, od avgust 2010 godina, se poka~ija za 40%, na 733 dinari. Akciite na aerodromot Nikola Tesla v~era vredea 559 dinari, a na prvoto trguvawe 632 dinari. “Vlezot na invetstitorite od Siti grup najmnogu ka`uva za kompaniite ~ii akcii se kupeni. Vakvite investitori imaat seriozni analiti~ari koi go procenuvaat potencijalot na akciite, a najverojatno NIS i aerodromot gi ispolnile kriteriumite”, veli direktorkata na Belgradskata berza, Gordana Dostani}.

tal, kako i drugi stranski kompani, penziski i investiciski fondovi. Akcii na aerodromot kupuvaa i danskiot investiciski fond, Trans Balkan i Splitksta banka. Srpskite brokeri tvrdat deka ovie akcii imaat perspektiva, bidej}i dvete kompanii bele`at rast vo rabotata. NIS od firma so rekordna zaguba, stana najuspe{na kompanija vo Srbija. Nejzinata dobivka vo 2010 godina iznesuva{e15,5 milijardi dinari, nasproti zagubata od ~etiri milijardi dinari od prethodnata godina. Akciite

agencija za upravuvawe so kapitalni investicii (AUKN), kako i fondovite Kad i Sod, slednata godina povtorno }e napravat obid da pradadat 72% od akciite na Telekom Slovenija, prenesuva dnevniot vesnik “Finance”. Za vlez vo ovaa kompanija, kako {to prenesuva “Finance”, zinateresiran e kineskiot telekomunikaciski gigant ZTE Korporej{n, koj vo Qubqana ve}e formira{e svoja podru`nica. Pretstavnikot na kompanijata vo Qubqana, Xon Tang,

informacijata od “Finance”, a ne be{e ni spremen da kometira za planovite vo ovoj del od Evropa. Od AUKN soop{tija deka strategijata za upravuawe so imotot na Telekom Slovenija s$ u{te ne e prifatena. Ivorite na “Finance”, pak, tvrdat deka dr`avata od proda`bata na Telekomot ima golemi o~ekuvawa vo pogled na cenata, iako kompanijata raboti s$ polo{o i polo{o. Cenata na akciite od 500 evra, kolku {to iznesuvaa vo 2007 godina, padna na

evra. “Finance” potsetuva deka islandskiot telekomunikacski operator svoevremeno za akcija vo Telekom Slovenija ponudi 400 evra, dodeka ungarskata podru`nica, firma- }erka na Doj~e telekom, ponudi 320 evra za akcija, no dr`avata ne odlu~i da go prodade. Potencijalniot kupuva~, komnpanijata ZTE, minatata nedela potpi{a dogovor za sindiciran zaem od 640 milioni evra, za finansirawe na strate{ki investicii na stranski pazari.

MEGAAFERATA “SPAJS” JA ZA^INI POLITIKATA VO HRVATSKA

SANADER GO IZMESTI KOLOSEKOT NA POLITI^KITE SILI

Svedo~eweto na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader za megaaferata “Spajs” mo`e da ja izmesti agendata na predizbornata kampawa na glavnite politi~ki partii HDZ i SDP

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

orane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader, koj se o~ekuva deneska da pristigne vo Zagreb, definitivno ja razdrma politi~kata scena vo dr`avata, koja na golemo se podgotvuva za parlamentarnite izbori kon krajot na godinata. Najavite na advokatot na Sanader, Goran Sui}, deka porane{niot premier nema da se brani so mol~ewe najmnogu gi pogodi liderite na dvete najgolemi partii vo Hrvatska, Socijaldemokratskata (SDP) i Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ). Tie se povlekoa od mediumite koga stanuva zbor za pra{awa povrzani so aferata “Spajs”, kade {to prsti zame{ale brojni akteri od politi~kata scena. Toa go iskoristija pomalite politi~ki partii, koi za razlika od HDZ i SDP, predizbornata kampawa ja po~naa grandiozno. “Golema e verojatnosta izborite da se odr`at vo prvata nedela od oktomvri, pred Sanader da progo-

MOL: PODMITUVAWETO NA SANADER E NAU^NA FANTASTIKA! a ungarskata naftena kompanija MOL podmituvaweto na Sanader pretstavuva nau~na fantastika. Ova e generalnata konstatacija od nizata tekstovi nasloveni “Celata vistina za slu~ajot MOL-Ina”, koi kompanijata gi objavi vo ungarskite dnevni vesnici. Za MOL, koja e najgolem poedine~en akcioner vo hrvatskata naftena kompanija Ina, no ne i mnozinski, napadite se neosnovani. Ungarskata kompanija, sepak, go pozdravuva ~ekorot na Hrvatska za vklu~uvawe na MOL vo sopstvenosta na Ina poradi prepoznavawe na potencijalna opasnost i negativno vlijanie od konsolidacijata koja se odvivala vo energetskiot sek-

Z vori. Nema da mu dadat {ansa da progovori. Ne se ludi. Veruvam deka Sanader e osvetoqubiv i } e gleda kako da gi vovle~e site niv {to podlaboko vo aferata, bila taa vistina ili ne”, istakna Ru`a Toma{i}, pretsedatelkata na Hrvatskata partija za pravata (HSP). Slu~ajot “Ina-MOL” e najnovo otkrienata afera vo istragata vo koja porane{niot premier Ivo Sanader e obvinet za primawe mito od 10 milioni evra. Kako K

podmituva~ se javuva pretsedatelot na upravniot odbor na nafteniot ungarski gigant MOL, Zoltan Hernadi, a porane{niot vicepremier na Hrvatska, Damir Polan~ec, se tovari kako sou~esnik vo koruptivniot skandal. Sanader se tovari i za izvlekuvawe dr`avni pari preku kompanijata Fimi media, dogovarawe popusti za struja so tajkunot Je`i}, nelegalna nabavka na blindiran avtomobil od markata BMV, isplata na provizii od Hipo banka, proda`ba C

na dr`avno zemji{te vo sopstvenost na Dioki na JANAF i primawe mito od biznis-sorabotnici na Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP). Ova obvinenie e najgolemoto dosega G

tor vo centralna Evropa. Od MOL istaknuvaat deka na odlukata za voveduvawe strate{ki partner vo energetskiot sektor vo Hrvatska, odgovorile so ponuda so najdobra cena. Spored menaxmentot, da ne bila ovaa investicija, Ina }e bankrotirala. “Koga poradi globalnata recesija i specifi~nata sostojba, kompanijata se najde vo dramati~na, re~isi fatalna situacija, hrvatskata Vlada postapi dobro i donese odluka da ja spasi Ina od ste~aj. Vo ovie dramati~ni problemi so likvidnosta na Ina, MOL e edinstveniot koj & dade poddr{ka, osiguruvaj}i i finansiska i operativna poddr{ka”, tvrdat od MOL. podneseno protiv politi~ar vo istorijata na Hrvatska. Celoto obvinenie, za site involvirani akteri od politi~kata i biznis-elitata, e rasposlano na 42.000 stranici.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

JORGOS PAPANDREU, PREMIER NA GRCIJA, VO INTERVJU ZA FINANCIAL TIMES

EU I MMF MORA DA I POMOGNAT Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, gi povika Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond da ja zabrzaat procedurata za dodeluvawe vtor zaem za spas na prezadol`enata Grcija, so koj }e se spasi ne samo dr`avata od bankrot, tuku i celata evrozona

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

r~kiot premier, Jorgos Papandreu, gi povika Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) {to pobrzo da donesat odluka za vtoriot paket-pomo{ za Grcija. Toj e ispla{en od sostojbata vo evrozonata, koja ne & pomaga na Grcija da izleze od finansiskata kriza. “Finansiskata kriza vo evrozonata gi ispla{i investitorite. Dokolku ne se donese odlukata za vtor zaem za Grcija, koja e podgotvena da gi implementira su{tinskite reformi kako del od merkite za {tedewe, programata za spas na dràvite od evrozonata od bankrot }e se pokaè kako neefikasna”, izjavi Papandreu vo intervju za germanskoto izdanie na vesnikot “Fajnen{al tajms” (Financial Times). Ova e samo izrazuvawe na frustracijata na gr~kata Vlada od odnosot na me|unarodnite kreditori, koja postojano raste. Vladata na Papandreu gi usvoi merkite za {tedewe, koi predviduvaat kratewe na buxetskite beneficii na dràvnite slu`benici i zgolemuvawe na odredeni danoci. Vladata go usvoi i planot za privatizacija, so koj se o~ekuva dràvata da inkasira vo Buxetot okolu 50 milijardi evra. Od gr~ka gledna to~ka, golema e verojatnosta dràvata da go dobie vtoriot spasuva~ki zaem od me|unarodnite kreditori. Papandreu potvrdi deka Grcija e podgotvena da gi prifati site uslovi koi & gi naloùvaat EU i MMF za da go dobie zaemot. Toj duri gi odobri i planovite na partnerite na

Vo Grcija od vkupniot broj dol`nici ima okolu 14.000 lu|e koi zaedno na dr`avata & dol-

àt pove}e od 36 milijardi evra danok. Ova e noviot predizvik za novonazna~eniot minister za finansii, Evangelos Venizelos. Najverojatno, za sproveduvawe na ovaa merka }e najmime privatni kompanii, bidej}i imame vpe~atok deka birokratskite strukturi ne moàt da ja sprovedat zada~ata dovolno efektivno. Toa go pokaà dosega{nata praktika

Grcija od evrozonata za povratno otkupuvawe na del od dolgot od Atina so kapital od Evropskiot fond za finansiska stabilnost, no so diskont

od 50% od nominalnata vrednost na dr`avnite obvrznici. “Nie sme otvoreni za takvi idei. Idejata za povratno otkupuvawe bi

moèla da ja namali teìnata na dolgot na Grcija i da go olesni negovoto vra}awe. No, ne moàm so sigurnost da potvrdam koga }e & se

vrati celosno finansiskata stabilnost na Grcija i koga dr`avata }e se vrati kako aktiven i stabilen partner na finansiskite pazari”,, izjavi Papanpazari

dreu. PAPANDREU PODGOTVEN NA TE[KA BORBA Pokraj usvoenite merki za {tedewe i planot za privatizacija,

GRCIJA, DELUMNO ILI CELOSNO, SEKAKO ]E BANKROTIRA?! ankrotot na Grcija sekako }e se slu~i, bez razlika dali toj }e bide delumen ili celosen. Toj e neizbeèn, a v~era{noto namaluvawe na nejziniot krediten rejting od me|unarodnata rejting-agencija Fi~ be{e samo u{te eden udar za investitorite. Toa zna~itelno gi pogodi svetskite pazari, koi vedna{ reagiraat na svetskite nastani, smetaat analiti~arite na Blumberg. Spored Grem Nilsen od britanskiot fond Kern kapital (*Cairn Capital), investitorite ne se ubedeni deka Grcija moè da se spravi so buxetskiot deficit. Toa e taka bidej}i Grcija za da go namali svojot dolg za 80% od BDP }e treba da postigne godi{en ekonomski rast od 4% vo slednite 18 godini. Fi~, isto kako i Mudis pred nekolku dena, ja namali ocenkata za kreditnata sposobnost na Grcija za tri stepeni. So toa Grcija dobi najniska ocenka za kreditniot rejting. Od EU ja kritikuvaa odlukata na Fi~ i smetaat deka e celosno neopravdana. No, Fi~ smeta deka e mnogu mala verojatnosta obvrskite za dolgot Grcija da gi pla}a celosno i navreme. Agencijata smeta deka i me|unarodnite kreditori se izgubeni vo donesuvaweto re{enie za spas na evrozonata od finansiskata kriza, koja sekojdnevno gi {okira. Tokmu eskaliraweto na gr~kata kriza vo Italija be{e pri~ina za vonredniot sostanok koj ministrite za finansii na dràvite od evrozonata go odràa na po~etokot od nedelava. Tamu se diskutira{e za finansiskata stabilnost na Italija i za mo`nosta krizata negativno da vlijae na nea. Razli~ni stavovi se spodelija

za problemot, no ministrite za finansii ne iznajdoa re{enie nitu za italijanskiot problem, nituu za isplata na vtor zaem za Grcija, koi bea glavnite pri~ini ~ini za odrùvaweto na sostanokot. Ekspertite stravuvaat od bankrotirawe na cela evrozona, a EU i MMF ve}e nekoe vreme se ma~at a~at da najdat re{enie za da go zgolemat spasuva~kiot ot fond za zagrozenite dràvi, koj iznesuva 4400 milijardi evra. A tie ne se dovolni za spas na cela zona koga dosega Grcija ima dobieno eden zaem od 110 milijardi evra i o~ekuva vtor, Irska dobi 85 milijardi evra i Portugalija 78 milijardi. Tokmu poradi toa Germanija gi predupredi EU i MMF da ne izbrzuvaat so odlukata za vtor zaem za Grcija. Spored soznanijata na britanski “Fajnen{al tajms”, germanskataa vlast smeta deka brzaweto moè da dovede doo sprotivni rezultati od posakuvanite i u{te pove}e da ja vlo{i ci na situacijata na pazarot na dràvni obvrznici otivstavi zemjite-~lenki na evrozonata. Na ova se sprotivstavi algado, {panskata ministerka za finansii, Elena Salgado, ora finkoja smeta deka Grcija mora itno da dobie vtora ansiska pomo{. “Bankrotot na Grcija bi bil mnogu opasen i treba vedna{ da se donese odluka za nova pomo{. Tuka ne stanuva zbor za kriza vo odredena zemja, tuku za kriza na sistemot”, istakna taa. Vakviot stav na Salgado,

spored ekspertite, se dol`i na stravuvawata od prelevawe na krizata vo [panija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

DANOKOT NA KRIZATA

10 PROFESII KOI KRIZATA MO@E DA GI IZBRI[E

T NA GRCIJA EU I MMF DAVAAT “SAMO” 71 MILIJARDA EVRA a da se izvle~e od dol`ni~kata kriza na Grcija & e potrebna dopolnitelna pomo{ od EU i od MMF vo vrednost od 71 milijarda evra i u{te 33 milijardi evra od privatnite kreditori, smeta Fondot. MMF objavi deka donel odluka za prodolùvawe na finansiskata poddr{ka za Grcija poradi strav od podlaboka recesija vo Grcija godinava. MMF o~ekuva Grcija ovaa godina da zabeleì pad na ekonomijata od 3,9%, namesto prethodno dadenata prognoza od -3%, a javniot dolg da dostigne nov rekord vo 2012 godina od 172% od BDP. No, MMF ja predupredi Grcija deka mora da ja zabrza primenata na fiskalnite i strukturnite reformi za da go izbegne bankrotot i gi povika ~lenkite na evrozonata da odlu~at na koj na~in }e mu pomognat na svojot prezadolèn partner.

gr~kiot premier najavi drasti~ni promeni vo dano~noto rabotewe na dràvata. Nezadovolen od rabotata na dràvnite slu`benici vo dano~noto oddelenie, Papandreu planira da najmi privatni kompanii koi }e imaat zada~a da go stavat pod kontrola izbegnuvaweto na pla} aweto danok. “Vo Grcija od vkupniot broj dol`nici ima okolu 14.000 lu|e koi zaedno na dràvata & dolàt pove}e od 36 milijardi evra danok. Ova e noviot predizvik za novonazna~eniot minister za finansii, Evangelos Venizelos. Najverojatno, za sproveduvawe na ovaa merka }e najmime privatni kompanii, bidej}i imame vpe~atok deka birokratskite strukturi ne moàt da ja sprovedat zada~ata dovolno efektivno. Toa go pokaà dosega{nata praktika”, istakna Papandreu. Za ekspertite ova e premnogu te{ka cel. Spored podatocite na Ministerstvoto za finansii, vo Grcija ima okolu 900.000 fizi~ki i pravni lica koi se dano~ni dol`nici. Tie prog-

14%

14,4%

AGENTI ZA PATUVAWE Vo ovaa oblast se uknati 12.500 rabotni mesta vo poslednite pet godini. Ekonomistite veruvaat deka internet-tehnologijata ja namaluva pobaruva~kata za ovie rabotnici.

noziraat deka za celosna naplata na dolgot na Grcija }e & bidat potrebni nad 30 godini. Spored “Fajnen{al tajms”, ispolnuvaweto na ovaa zada~a moè da bide od zna~aen pridones za namaluvawe na gr~kiot dolg. Dràvata se “davi” vo dolg od nad 150% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), odnosno pove}e od 350 milijardi evra. So potencijalniot plan na dràvite od evrozonata za povratno otkupuvawe na dolgot od zemjata toj moè da se namali na 120% od BDP. Dokolku na ova se dodade i efektivna naplata na zataeniot ili neplaten danok, Grcija moè mnogu brzo da go namali dolgot. No, za vakviot finansiski presvrt Papandreu go gleda problemot kaj Grcite. “Grcija nema administrativen aparat kako nordiskite dràvi, organiziran, koj lesno gi sledi instrukciite. Celiot dràven aparat e premnogu birokratski i netransparenten. Poradi toa, administrativnite reformi mora da odat mnogu dlaboko za da se promeni mentalitetot od koren”, re~e toj.

18,4%

31%

SOOBRA]AJNA I @ELEZNI^KA POLICIJA Ovie rabotnici zarabotuvaat godi{no 50.000 dolari, a mo`e da stignat i do 80.000 dolari. Ovaa pozicija ima zna~itelen pad vo poslednata decenija, a se o~ekuva pomal od prose~en rast do 2018 godina.

MATEMATI^KI TEHNI^ARI Generalno, }e bide se pote{ko da se najde rabota kako matemati~ar kako {to kompaniite baraat specijalizirani rabotnici, kako statisti~ari i proceniteli na tro{oci.

merikanskiot magazin “Forbs” sostavi lista od 10 profesionalni zanimawa koi zabrzano is~eznuvaat kako rezultat na ekonomskata kriza. Spored “Forbs”, na krizata najmalku imuni se pripadnicite na srednata klasa. Ova se dolì na tehnologijata i na promenite na globalniot pazar. Spored “Forbs”, ovie dobro plateni zanimawa moè da ni is~eznat pred o~i. “Idejata deka nekoj moè da

izdrùva familija so edna plata, da najde dobra rabota, da ja zadrì cel ìvot i da ima udoben ìvot ve}e ne postoi. Dolgoro~nata stabilnost na rabotnoto mesto se namaluva”, veli Kevin Halok, profesor za ekonomija na trudot na Univerzitetot Kornel. Ekonomistite veruvaat deka promenite }e rezultiraat so kreativna destrukcija – novi rabotni mesta za srednata klasa }e gi zamenat tie {to is~eznaa.

PRAVNI SMETKOVODITELI Brojot na pravni smetkovoditeli se namali za okolu 10.000 me|u 2004 i 2005 godina. Ekonomistite {pekuliraat deka ovaa pozicija mo`e da bide na udar na novite tehnologii i of{or raboteweto.

32,7%

ZAPISNI^ARI Ova rabotno mesto za srednata klasa nudi fleksibilnost i prose~na plata od 30.000 dolari. Vo poslednite godini se ukinati 6.000 rabotni mesta i se o~ekuva ovoj trend da prodol`i do 2018 godina.

MEDIUMSKI ANALITI^ARI Ovie rabotni mesta se na udar na strukturnite promeni vo mediumite, koi vklu~uvaat tranzicija na organizacijata na vestite kon Internet, koj gi privlekuva i prihodite od reklami.

22,9%

31,4%

STRU^NI SOVETNICI ZA KARIERA Spored statistikata na Biroto za vrabotuvawe vo SAD, ovie u~iteli imaat godi{na prose~na plata od 54.000 dolari. Ovie zanimawa mo`e da se namalat kako rezultat na kratewe na tro{ocite vo buxetot za javniot sistem.

18,7%

ZEMJODELSKI IN@ENERI Ovaa profesija vrabotuva najmal broj rabotnici od koja bilo in`enerska dejnost. I pokraj faktot {to in`enerskite pozicii generalno brzo rastat, ekonomistite velat deka vo zemjodelskiot sektor ima kratewa.

15,9%

MENAXERI ZA REKLAMIRAWE I PROMOCIJA Vo ovaa oblast is~eznaa pove}e od 17.000 rabotni mesta vo poslednite pet godini. Ekonomistite veruvaat deka krateweto e povrzano so novite tehnologii i so internetmarketingot.

34,2% MENAXERI ZA KOMPENZACIJA I BENEFICII Ukinati se 18.500 rabotni mesta vo izminatite pet godini vo ovaa dejnost, bidej}i novite tehnologii prezemat mnogu od nivnata rabota.

Svet / Biznis / Politika

RUPERT MARDOK SE OTKA@A OD BSKAJB

upert Mardok i negoviot mediumski konglomerat Wuz korporej{n odlu~ija da go povle~at baraweto za celosno prezemewe na satelitskiot brodkaster BskajB. Odlukata za povlekuvawe ja donesoa neposredno po debatata vo britanskiot Parlament za skandalot so prislu{uvaweto vo nedelnikot News of the World, a pred popladnevnata rasprava vo Dolniot dom posvetena na baraweto na mardokovoto semejstvo za otka`uvawe od planot za integracija. Pretstavnik na kompanijata sooop{ti deka Wuz

korporej{n veruva i natamu deka od integracijata }e imaat polza i dvete strani, no deka prezemaweto e “o~igledno te{ko ostvarlivo vo sega{nata klima, sozdadena okolu kompanijata”. Wuz korporej{n i natamu poseduva 39% od akciite vo BskajB. Re{enieto na Mardok predizvika iznenaduvawe vo Dauning strit 10, iako ne se krie deka e pre~ekano so odobruvawe. Zamenikpremierot Nik Kleg go objasni potegot na najgolemiot svetski mediumski tajkun kako “ispravo i vistinsko re{enie”.

Analiti~arite veruvaat deka stanuva zbor za edno od najbolnite re{enija na Rupert Mardok, zatoa {to prezemaweto na BskajB be{e najzna~ajniot investiciski proekt na Wuz korporej{n. Finansiski eksperti veruvaat deka re{enieto na Mardok da popu{ti pred pritisokot na koj be{e izlo`en vo Velika Britanija, sepak, pove}e e rezultat na padot na vrednosta na akciite na mardokovata kompanija, za samo edna nedela se namalija za 15%, predizvikuvaj}i zaguba od okolu sedum milijardi dolari.

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

ITALIJA POSTIGNA POLITI^KI DOGOVOR ZA MERKITE ZA [TEDEWE

talijanskata Vlada i partiite od opozicijata na kratok rok postignaa dogovor za usvojuvawe na merkite za {tedewe, no Vladata s$ u{te stravuva od novi padovi na pazarot na kapital, pa pobara od Evropa da sozdade kone~en plan za re{avawe na dol`ni~kata kriza. Italijanskiot javen dolg spa|a me|u najgolemite na svetot i iznesuva okolu 120% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata. Pozicijata na Italija dopolnitelno ja ote`nuva anemi~nata stapka na rast.

Sepak, me|unarodnite agencii smetaat deka Italija mo`e da gi re{i finansiskite problemi. “Italija e na dobar pat da ja postigne celta za namaluvawe na buxetskiot deficit do 2014 godina na 0,2% od BDP, vo odnos na 4,6% zabele`ani lani”, soop{ti agencijata za krediten rejting Fi~, dodeka italijanskiot Parlament gi usvojuva{e merkite za {tedewe, spored koi buxetot na zemjata treba da se namali za 40 milijardi evra. Vo soop{tenieto na agencijata se naveduva deka stabil-

nata prognoza na rejtingot na Italija se temeli na o~ekuvawata na Fi~ i deka Vladata vo Rim }e uspee da go namali buxetskiot deficit kako {to e planirano. “Imaj}i predvid deka nema novi negativni {okovi, ostvaruvaweto na fiskalnite celi koi gi odredi Vladata bi bilo vo soglasnost so stabiliziraweto na kreditniot profil na Italija i ocenkata AA-”, soop{ti Fi~. Ministerot za ekonomija na Italija, Xulio Tremonti, soop{ti deka denes treba da bide usvoen noviot paketmerki za {tedewe.

FEJSBUK VO VRSKA SO SKAJP PROTIV GUGL

SOCIJALNITE MRE@I VLEGOA V

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

odolgo vreme se slu{aa {pekulacii deka najpoznatata socijalna mreà na svetot, Fejsbuk, }e sorabotuva so Skajp. Toa na krajot i se slu~i. Mark Zakerberg, koosnova~ot na Fejsbuk i prviot ~ovek na Skajp, Toni Bejts, minatata nedela ja pretstavija novata usluga na Fejsbuk za besplatni videopovici preku socijalnata mreà. Voop{to ne go proma{ija tajmingot, tuku se potrudija da bidat vo ~ekor so konkurencijata, odnosno so Gugl. Vo vreme koga Gugl na golemo ja okupira internet-javnosta so svojata nova socijalna mreà

Sorabotkata me|u Fejsbuk i Skajp prakti~no zna~i deka se zaostruva vojnata me|u Fejsbuk i Gugl, koj pred dve nedeli go lansira{e svojot nov socijalen servis, nare~en Gugl+. Fejsbuk vedna{ odgovori so video chat Gugl+, Fejsbuk i Skajp zadadoa kontraudar. Dodadenata vrednost na ovaa usluga e {to videopovicite preku Fejsbuk imaat mo`nost i za grupen razgovor, opcija koja i samiot Skajp ja ima. Sepak, mislewata na internetanaliti~arite za ovoj ~ekor ostanuvaat podeleni. Del od niv se ubedeni deka so ova Fejsbuk go pravi vistinskiot ~ekor kon vrvot, dodeka drugi s$ u{te veruvaat deka Gugl e nedostièn, osobeno poradi faktot {to milioni korisnici na Skajp se àlat deka programata pove}e ne gi nudi istite uslugi kako porano. Poto~no, otkako vo maj godinava Majkrosoft go kupi Skajp, konekcijata s$ po~esto se gubi, a kvalitetot na razgovorit razgovorite voop{to ne moè da se sporeduva sp so porane{niot. Dali Zakerberg sklu~uva dogovor sso gubitnici golem ili toj samiot, kako k

pobednik, }e gi izvle~e od kalta? Sorabotkata so Skajp prakti~no zna~i deka se zaostruva vojnata me|u Fejsbuk i Gugl, koj pred dve nedeli go lansira{e noviot servis Gugl+. Toj, me|u drugoto, ovozmoùva ùva i videorazgovori i videokonferencija vo kojaa moè da u~estvuvaat najmnogu ogu 10 lu|e, reku aplia se ostvaruva preku kacijata “Hengauts”. s”. Do neodamna korisnicite na Fejsbuk me|usebno moèaa da komuniciraat samo so instant-tekstualni poraki, noo so novata napredi kosorabotka }e se unapredi munikacijata. Noviot ot servis vo momentov moè da se koristi obie pokana samo dokolku se dobie za negovo koristewe, we, za site {to imaat korisni~ki i~ki nalog reà. na socijalnata mreà. Lu|eto od dvete kompanii ompanii se nadevaat deka soo sorabotkata drasti~no }e se zgolemi

upotrebata na Skajp, koj vo momentov ima 170 milioni korisnici, i na Fejsbuk, koj ima 750 milioni. PRODLABO^UVAWE NA ODNOSITE ME\U FEJSBUK I MAJKROSOFT Preku partnerstvoto so Skajp, Zakerberg sega ja prodlabo~uva sorabotkata i so Majkrosoft bidej}i Skajp od

D DALI FEJSBUK VREDI 100 MILIJARDI DOLARI? ejsbuk stana unikaten unik igra~ vo trkata na novite brzoraste~ki internet-kompanii, int koi vo poslednoo vreme s$ poza~es poza~esteno itaat kon svojata prva inicijalna javna ponuda ponud na berzite. Vo oktomvri 2007 godina, kompanijata so sedi{te vo Paolo Alto, Kalifornija, be{e proceneta procene na 15 milijardi dolari. Vo januari ovaa godina ppazarnata vrednost na Fejsbuk dostigna 50 milijard milijardi dolari, a toga{ Goldman Saks investira{e 1,5 milijardi mil dolari vo nea. Denes, tranransakciite na Fejsbu Fejsbuk na privatnite pazari na kapital tal dostignuvaat duri 84 milijardi dolari. Investitorite orite veruvaat deka dokolku Fejsbuk izleze na berza slednata godina, }e dostigne pazarna vrednost ednost od 100 milijardi dolari.

pred samo eden mesec e vo negova sopstvenost. Ova partnerstvo, isto taka, nastna kako odgovor na konkurencijata i zdru`uvawata koi se pravat me|u ostanatite mre`i, kako novata sorabotka me|u Tviter i Grupon, koi zaedno se stremat da zarabotat milijardi dolari od onlajn-advertajzingot. “Preku inkorporirawe na videora-

zgovorite r direktno vo mreàta r Fejsj buk u im dava na korisnicite u{te edna pri~ina pove}e i po~esto da se zadrùvaat na mreàta. Fejsbuk mora sekojdnevno da gi animira r svoite korisnici, za tie da prodolàt da se vra}aat r na ovaa stranica”, veli analiti~arot na Gartner, Rej Valdes. Spored r glavniot izvr{en r direktor r r na Skajp, j Toni Bejts, j ova pretstavuva dobra biznis-logika. “Na{iot

doseg }e se pro{iri, a so toa i korisni~kata baza. Vo idnina razmisluvame i ostanatite proizvodi na Skajp da gi inkorporirame vo mre`ata”, dodava toj. Zakerberg, pak, e ubeden deka ovaa opcija e izvonred-

na bidej}i ja upotrebuva “najdobrata tehnologija za videorazgovori {to postoi na najdobrata infrastruktura za socijalni mre`i, a od toa mo`e da proizlezat sa-

EVROPSKITE BANKI ]E PADNAT NA STRES-TESTOT?!

vropskata agencija za banki (EBA) testira{e vkupno 91 banka so cel da proceni kolku tie mo`at da se nosat so {okovite kako pad na pazarot na kapital, na cenata na nedvi`nostite, na krediten rejting na zemjite i na dvegodi{nata recesija. Rezultatite }e bidat objaveni deneska popladne, a se o~ekuva pove} eto testirani banki da ne gi pominat, {to ne be{e slu~aj minatata godina. Ve}e e poznato deka {est {panski banki ne go pominaa godina{niot test na EBA i toa pet lokalni {tedni banki i edna so sredna golemina, prenesoa {panskite mediumi. Bankite koi nema da go dostignat pragot na stapkata na adekvatnost na kapitalot (*Core

Tier 1) od 5% }e mora vo septemvri da dostavat planovi za zgolemuvawe na kapitalot do krajot na godinata. Bankite koi “za vlakno” }e ja pominat proverkata }e podlegnat na postrog nadzor i }e mora da gi podobrat kapitalnite rezervi, no bez zadadeni rokovi. EBA se nadeva deka godina{nata proverka }e bide dovolno verodostojna za da se zajakne doverbata na investitorite vo bankarskiot sektor, koi temelno gi razmrdaa stravuvawata deka gr~kata dol`ni~ka kriza mo`e da se pro{iri vo Italija i vo [panija. “Pove}eto ministri za finansii na EU tvrdat deka po objavuvaweto na rezultatite od proverkata }e se prezemat potrebnite merki za re{avawe

na problemite”, istaknaa ministrite za finansii na zemjite od EU na v~era{niot sostanok. Nekoi od pogolemite evropski banki prezemaat merki za da se odbranat od posledicite na dol`ni~kata kriza. Poradi golemata nestabilnost vo evrozonata, pove}eto banki odlu~ija da gi zgolemat depozitite na svoite smetki vo Evropskata centralna banka (ECB). Vo vtornikot gi zgolemija na 90,5 milijardi evra od 65,7 milijardi evra, kolku {to iznesuvaa prethodniot den. Reakcijata na bankite e jasen pokazatel za nivnata zagri`enost za intenzitetot na krizata i deka Grcija, no i nekoi drugi ~lenki na evrozonata poradi insolventnost mo`e da ja napu{tat monetarnata unija.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

SVET

0-24

...SO QUBOV KON TUTUNOT

...KALGARI STAMPEDO

...ODBELE@AN PADOT NA BASTIQA

Vo Xakarta se protestira ekstremno

Po~na najgolemoto rodeo vo Kanada

Ta`en nacionalen praznik za Francija

vo nivniot omilen “sport”.

za{tituvaa sredba na lokalni lideri na sever od Kabul.

o Kalgari, Kanada v~era tradicionalno po~na najgolemiot rancija v~era go odbeleà nacionalniot praznik, Denot na Vqubitelite rodeo-festival vo zemjata, Kalgari stampedo. Deset dena Fpadot na Bastiqa, a proslavata pomina vo znak na po~it na rodeoto od Kanada i SAD }e moè da uìvaat kon pettemina francuski vojnici ubieni vo Avganistan, kade {to

roizvoditelite na tutun od Xakarta, Indonezija vo sredata pu{ej}i gigantski cigari protestiraa pred Ministerstvoto za zdravstvo, protiv noviot zakon za pu{ewe vo zemjata. Indonezija ima najgolema stapka na pu{a~i vo svetot.

VO OTVORENA VOJNA! SOCIJALNITE MRE@I STANUVAAT SERIOZEN MARKETING-INSTRUMENT ugl+ e potvrda deka socijalnite mreì prerasnuvaat vo mnogu vaèn marketing-kanal. Minatata be{e godina na Fejsbuk. Magazinot “Tajm” go proglasi Mark Zakerberg za li~nost na godinata, kompanijata ostvari prihod pogolem od edna milijarda dolari, Like kop~eto po~na da se koristi i nadvor od Fejsbuk i e integrirano vo okolu 2,5 milioni internet-stranici. Ednostavno go smeni na~inot na koj ìveeme i komunicirame. Dodeka pogolem del od kompaniite skepti~no gledaa na bizni biznis-mo`nostite koi im gi nudi Fejsbuk, ve}e godinava najgo najgolem del od niv se prisutni na ovaa mreà. Dokolku s$ u{ u{te ostanale nekoi koi se dvoumat, Gugl+ e dokazot deka mora da bidat prisutni na nekoja od socijalnite mre` mreì. Na krajot na denot kompanijata ja interesira

profitot, a {tom Gugl e tolku seriozen da vleze vo ovaa ogromna investicija nare~ena Gugl+, sigurno dobro ja presmetale matematikata. Samiot Gugl ne bi se zadovolil so ni{to pod prose~no, {to zna~i deka veruva deka socijalnite mreì }e prerasnat vo ogromna industrija, {to ne e ni za iznenaduvawe. Delot od marketing-buxetite namenet za socijalnite mreì od godina vo godina } e raste. Od edna strana Gugl+ i Fejsbuk zaedno trgnuvaat protiv televizijata, radioto i pe~atenie mediumi, koi dosega zemaa najgolem del od marketing-kola~ot. Vo Gugl+, Fejsbuk dobiva silen partner vo borbata so tradicionalnite mediumi. Vo trkata za pogolem broj korisnici i vnimanie, dolgoro~no najgolemi gubitnici moèbi }e bidat tokmu tradicionalnite mediumi.

za kupuvawe na internettelefonskata kompanija Skajp, Majkrosoft objavi deka ja kupuva za 8,56 milijardi dolari - vo gotovo, so {to ja pretrka konkurencija. Minatata godina, Skajp napravi obrt od 860 milioni dolari i operativen profit od 264 milioni dolari. Neto-zagubata iznesuva{e sedum milioni dolari, no Skajp ima i dolgoro~en dolg od 686 milioni dolari, koj Majkrosoft veti deka }e go isplati. Ova e vtorpat Skajp da bide kupen. Otkako po~na vo 2003, vo 2005 be{e kupen od Ibej za 3,1 milijarda dolari. Ibej vo 2009 go prodade svojot mnozinski paket-akcii na privatna investiciska grupacija za 1,2 milijardi dolari, pomalku otkolku {to plati za Skajp. Kupuvaweto na Skajp e dosega najgolemo za Majkrosoft i go nadminuva duri i kupuvaweto na reklamnata firma Ejkventiv vo 2007 godina za {est milijardi dolari. Ova iznenaduva, bidej}i istorijata na golemi kupuvawa na Majkrosoft e izme{ana. Vo izminative nekolku godini kompanijata

PRIHODI NA FACEBOOK OD REKLAMI 2009-2012 (vo milijardi dolari) 3.5

2.87 2.87

3 2.5

2.19

1.21

1.5 1

0.5

1.86

0.56

0.65 0.18

2009

2010

САД mo dobri scenarija”. Pokraj video chat, Fejsbuk Po pretstavi pre u{te nekolku mo`nos mo`nosti. Na primer, sega }e bidat oobele`ani korisnicite koi naj najmnogu razgovaraat so ccel pol polesno da mo`e da se najdat. ]e ima i opcija za polesno kreirawe chat grupa samo sso dodavawe na prijatelite jatelite. Video “~etuvaweto”

2011

2012

Надвор од САД

}e bide dostapno za site 750 milioni korisnici vo narednive nekolku nedeli. Interesno e toa {to Mark Zakerberg za vreme na konferencijata re~e deka va`no e toa {to “Skajp sega e so Majkrosoft, kompanija na koja & veruvame i koja e stabilna”. Pred samo eden mesec, na ~uden i brz na~in MajkroK

soft istr~a pred ostanatite konkurenti i go kupi Skajp, so {to ja napravi najgolemata investicija vo poslednite godini. ZO[TO MAJKROSOFT GO KUPI SKAJP VOOP[TO?! Minatiot mesec, vedna{ otkako Gugl i Fejsbuk najavija deka se zainteresirani za partnerstvo ili mo`ebi i O

izbegnuva{e golemi kupuvawa i se vrte{e kon malite kompanii, kako organizacii polesni za menaxirawe, {to dovede do toa nekoi da komentiraat deka e ova rezultat od te{kotiite po golemi kupuvawa. GUGL+ SE [IRI RAPIDNO BRZO “Novata socijalna mreà na Gugl, Gugl+ ima pove}e od 10 milioni korisnici, so 2,2 novi korisnici na sekoj ~as”, veli Pol Alen, koj so interesna metodologija gi presmeta korisnicite na novata socijalna mreà. Koristej} i go amerikanskiot popis, gi sporeduval prezimiwata od popisot i od socijalnata mreà za da go najde procentot na amerikanski dràvjani na Gugl+. Presmetal deka 2,12 neamerikanski korisnici doa|aat za sekoj Amerikanec. Taka do{ol do brojka od 9,5 S

Pozicija: MENAXER NA PROIZVODSTVO Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski inìner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Tehni~ki obrazovan za poznavawe na crteì za kalapi i poznavawe na proizvoditeli na kalapi vo Makedonija • Dobro razvieni pregovara~ki ve{tini Iskustvo: Potrebno e kandidatot da ima nekolku godini iskustvo vo indistrijata za termoplastika i serisko proizvodstvo Zainteresiranite kandidati moè da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 17.07.2011. Pozicija: ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski inìner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati moè da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com. mk najdocna do 31.07.2011

milioni korisnici. Zemaj}i predvid deka mreàta raste s$ pobrzo, Gugl lesno }e nadmine 10 milioni korisnici. Brojkata e u{te pointeresna ako se znae deka mreàta s$ u{te ne e javna zatoa {to e vo test faza. Brojot na korisnici }e se zgolemuva pobrzo koga Gugl }e dozvoli samite korisnici da pra}aat pokani do drugi korisnici da se priklu~at na mreàta. No, bidej}i zboruvame za Gugl, ~ii stranici se pove}e od edna milijarda pati poseteni vo eden mesec, so servisi kako Gmail so stotina milioni korisnici, pa 10-te milioni i moèbi ne izgledaat koj znae kolku impresivno. No, ako se zeme predvid deka stanuva zbor za s$ u{te zatvorena mreà vo test faza, koja e aktivna samo dve nedeli, interesot e evidenten.

Feqton

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i OSTATOCI OD PELA, PRESTOLNINATA NA DREVNOTO MAKEDONSKO CARSTVO

MAKEDONIJA BILA MONARHIJA

NA SLOBODNI GRA\ANI

ilip se o`enil so Olimpija, majkata na Aleksandar, koga taa imala {esnaeset godini. Taa bila negova treta sopruga. Filip na sekoja od negovite soprugi & vetil deka taa }e bide edinstveniot lebed vo negovoto ezerce. Ova & go ka`al i na Olimpija, no vetuvaweto traelo samo edna godina. Olimpija bila princeza od kralstvoto Epir, mala, no mo}na nacija vo zapadna Grcija, koja se grani~ela so ju`nite delovi na dene{na Albanija. Kralskoto semejstvo na Epir tvrdelo deka poteknuva od Ahil, gr~ki bog i mitolo{ki heroj, kako i od Elena Trojanska. Olimpija bila

Olimpija

mo{ne ubava, no imala vulkanski temperament. Taa bila li~nost koja moèla da gi natera maìte vo eden moment da polzat na kolenici po planina za da dojdat do nea. Vo drug mig moèla da gi natera vreskaj}i da izlezat od sobata, da stanat sve{tenici ili da vojuvaat za da se okupiraat samite sebesi. Ako anti~ka Makedonija imala tradicija da dava dozvoli za ven~avka, tie vo slu~ajot na Filip }e iste~ele pobrzo od pove}eto dozvoli za ~uvawe doma{ni mileni~iwa. No, bez ogled na toa kakov mu bil bra~niot ìvot, Filip sekoga{ vodel grià za semejstvata na negovite soprugi. Kako {to velat [ve|anite, tie bile sigurni deka Filip nema da im prodade

krzno od me~ka pred me~kata da bide zastrelana. Toj im bil partner vo kogo tie imale doverba. Vo Epir, na primer, Filip interveniral vo prilog na pomladiot brat na Olimpija, koj isto taka se vikal Aleksandar, koga kralot na Epir po~inal, a nejziniot vujko koval intrigi za da go zazeme tronot. Filip go poddr`al Aleksandar vo borbata za prestolot, taka {to mu ja dal rakata na svojata }erka Kleopatra. Filip bil ubien vo atentat tokmu na ven~avkata na Aleksandar i Kleopatra. DR@AVA NA EDNAKVITE Brakovite na Filip so }erkite na kralevi od sosednite zemji, kako i osvojuva~kite vojni i sojuzite so poedine~ni dr`avi

Olimpija, majka mu na Aleksandar Makedonski, bila mo{ne ubava, no imala vulkanski temperament. Taa bila li~nost koja mo`ela da gi natera ma`ite vo eden moment da polzat na kolenici po planina za da dojdat do nea.

ja pro{irile vlasta na Makedonija. Makedonija po golemina i mo} zaostanuvala samo zad Persija. Sekoj gra|anin na ova pro{ireno carstvo - bez ogled na ekonomskata mo} i op{testvenata polo`ba uìval ednakov status: sekoj bil Makedonec. Aristokratijata se sostoela od lu|e koi ja zasluìle taa pozicija poradi li~nite kvaliteti i dejstva, a ne poradi ra|aweto. Rimskiot istori~ar Kvint Kurtij Ruf napi{al: “Iako e vistina deka Makedoncite bea naviknati da ìveat vo monarhija, tie pove} e od drugite rasi ìveeja vo prisustvoto na slobodata”. Sozdaval novi gradovi i ja podobril infrastrukturata na postoe~kite. Gradel kanali i

Filip Vtori

otvoral vodeni pati{ta za da ja unapredi irigacijata i pomorskata trgovija. [irum Makedonija se vkrstuvale pati{ta i gi povrzuvale site sela i gradovi. Iako Filip za guverneri na provinciite voobi~aeno gi postavuval kralevite koi vladeele pred nivnite zemji da potpadnat pod Makedonija, seta politika za upravuvaweto na provinciite bila nosena vo prestolninata Pela. Makedonija na Filip se smeta za prva zemja vo Evropa koja imala centralizirana politi~ka, voena i administrativna politika i vo isto vreme, decentraliziran aparat za sproveduvawe na taa politika. Aleksandar bil roden tokmu vo ovoj moment na podem na nadmo} nosta na Makedonija vo Evropa.

Makedonija na Filip se smeta za prva zemja vo Evropa koja imala centralizirana politi~ka, voena i administrativna politika i vo isto vreme, decentraliziran aparat za sproveduvawe na taa politika.

Feqton

KAPITAL / 15.07.2011 / PETOK

Makedonija po golemina i mo} zaostanuvala samo zad Persija. Sekoj

gra|anin na ova pro{ireno carstvo - bez ogled na ekonomskata mo} i op{testvenata polo`ba - uìval ednakov status: sekoj bil Makedonec. Aristokratijata se sostoela od lu|e koi ja zasluìle taa pozicija poradi li~nite kvaliteti i dejstva, a ne poradi ra|aweto. Rimskiot istori~ar Kvint Kurtij Ruf napi{al: “Iako e vistina deka Makedoncite bea naviknati da ìveat vo monarhija, tie pove}e od drugite rasi ìveeja vo prisustvoto na slobodata”

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

Pove}e ne postoel op{tiot i javen potsmev kon Makedonija kako kon “varvarska” nacija. Taa pod vodstvo na Filip celosno raskinala so svoeto minato, za da stane vtora najmo}na nacija na svetot, po Persija. So ova ne sakame da kaème deka postoela celosna doverba me|u Makedonija i gr~kite gradovi-dràvi - taa ne postoela. Makedonija vlevala strav poradi nejzinata mo} i bila dlaboko po~ituvana poradi nejzinata efikasnost i ekonomskiot i kulturniot prosperitet. ALEKSANDAR I SOVREMENITE ODNOSI I SITUACII Sekoe poglavje od ovaa kniga e organizirano okolu nekoj vaèn nastan od ìvotot na Aleksandar. Opi{anite viweti se koristeni za da ilustriraat kako Aleksandar & pristapuval na strategijata – strategijata za pobeda vo vojna, za predvodewe na lu|eto, za sozdavawe mitovi, za osvojuvawe novi zemji ili za usoglasuvawe na razli~ni kulturi vo obedineto globalno carstvo, koe go opfa}alo re~isi celiot poznat svet. Sekoj aspekt od ìvotot i od pristapot na Aleksandar e prou~uvan vo kontekst na sovremenite odnosi ili situacii za da stanat jasni povrzanosta i sli~nostite me|u toa {to toj go storil pred okolu 2.500 godini i toa {to go pravime deneska. “Izborot na sovremenite primeri i li~nosti - izvle~eni od biznisot, politikata, vojnata, sportot, umetnostite i istorijata - vo golema mera se dolì na moeto ìvotno iskustvo na tri kontinenti: Evropa, Azija i Severna Amerika. Delumno se dolì i na dlaboko vkorenetoto veruvawe deka strategijata e preobemna i premnogu dinami~na tema za da bide potesno kategorizirana. A kolku e porazli~no temelnoto iskustvo {to go koristime za

oblikuvawe na strategiite, tolku se poefektivni ishodite. Vo sekoe poglavje jas se obidov da se fokusiram na sovremeni pra{awa, situacii ili problemi so koi se soo~uvame i se borime vo na{ite ìvoti - vo oblikuvaweto na politi~ki, voeni ili biznis-strategii ili na na~inot kako mu pristapuvame i go doìvuvame svetot. Knigava ne e zamislena kako iscrpna istorija na Aleksandar Veliki, nitu pak, e celosna studija za s$ {to bi moèle da nau~ime od negoviot ìvot. Taa e selektivna, se bazira na mojata procenka i silno gi otkriva moite li~ni znaewa i pristrasnosti. Za vozvrat na ova, se obidov taa da bide {to e mo`no pointeresna za ~itawe. Se nadevam deka barem malku uspeav vo toa. Knigata po~nuva so ra|aweto i so mlade{kite godini na Aleksandar, a posebno so periodot koga bil u~enik na Aristotel. Se fokusira na tie aspekti od pedagogijata na Aristotel (od koi pove}eto se izvedeni od negovite spisi) za koi veruvame deka go podgotvile Aleksandar da bide vladetel koj }e go osvoi svetot. Knigata ja zavr{uvame so negovata smrt i podelbata na carstvoto. So toa knigata go zaokruùva celiot ìvot na Aleksandar. Vo me|uvreme, knigava odi po hronolo{ki redosled. No, koga toa e potrebno }e razgleduvame zaedno razli~ni periodi od negoviot ìvot - dali poradi naglasuvawe na poentata ili poradi toa {to nastanite od dva razli~ni vremenski periodi ednostavno zasluùvaat da bidat razgledani edni do drugi”, veli Parta Bose. @ivotot i li~nosta na Aleksandar se mnogu sloèni, a izvorite koi govorat za negoviot ìvot i dostignuvawata se mnogu razli~ni po kvalitet i po periodot vo koj se napi{ani. Poradi toa, usoglasuvaweto na ne{tata koi slabo se povrzani i uedna~eni e nevozmo`na zada~a. Zatoa, poglavjata moèbi }e vi nalikuvaat na delovi od |erdan. Me|utoa, sekoe od ovie del~iwa e postaveno okolu realni pra{awa so koi deneska se soo~uvame: kako sozdavame i obu~uvame profesionalci? Kako razmisluvame za osnovnite nasoki na strategijata kade, koga i kako da se vpu{time vo natprevar? Kako da se spravime so promenata na liderite? Kako liderite go afirmiraat avtoritetot vo “Prvite sto dena”? Zo{to liderite sozdavaat mitovi? Kakvi razli~ni liderski stilovi moè da poseduva edna li~nost i koj stil da go izbere vo dadena situacija? Kako treba da razmisluvame za konvergencijata na kulturite i divergencijata na op{testvenite obi~ai dodeka se obiduvame da go pro{irime na{eto vlijanie? [to da se nosi, a {to da ne se nosi pri nekoj pohod ili kampawa? Koja e ulogata na strate{kata izmama vo konkurentski situacii? Zo{to nasledstvoto na nekoj lider e vo tolku delikaten balans taka {to e na rabot da padne od piedestalot? “Ova se pra{awata na koi }e se fokusirame dodeka go prou~uvame ìvotot na Aleksandar Veliki i na mnogu drugi lideri koi go sledele ili go imitirale ili ~ii ìvoti imale sli~en tek”, istaknuva Bose.

RA\AWETO NA VELIKIOT Taa no} od Mediteranot nadojde bura. Olujnite vetrovi uni{tuvaa s$ pred sebe. Se branuva{e duri i Egejskoto More, kako {to burata se naso~i kon sever i se probi na kopno, preku Grcija i Makedonija. Vo Pela, vo kralskata prestolnina na Makedonija, yidovite na palatata bea {ibani od silnite olujni vetri{ta, prosledeni so molwi i grmeì. Vo tie rani ~asovi od 26. juli vo 356 godina pred Hristos kralicata Olimpija rodi ma{ko dete. Toa go dobi imeto Aleksandar III. Nemu eden den }e mu bide daden prekarot Aleksandar Veliki. Koga zazori burata pomina. Vo isto vreme soprugot na kralicata Olimpija, kralot Filip II, be{e podgotven da izvr{i golema invazija vrz gr~kiot grad Potejdaja, na bregot na Egejskoto More. Filip i negovata makedonska vojska cela no} bea izloèni na silnite udari na burata dodeka se podgotvuvaa za invazija. Dol` bregot burata otkornuva{e drvja, prevrtuva{e brodovi i nasipuva{e pesok vrz ku}ite. No, toa ne ja pokoleba odlu~nosta na Makedoncite. I pokraj silniot do`d koj im bie{e vo lice, Makedoncite bea na svoite pozicii i bea podgotveni da odat vo napad i da go zazemat gradot za nekolku minuti. Nitu eden gr~ki vojnik ne misle{e da se sprotivstavi na tolku odlu~na armija. Re~isi vo isto vreme koga Filip ja napadna Potejdaja negoviot najsposoben general, Parmenion, na sever od Makedonija gi porazi zdruènite vojski na Pajoncite i Ilirite, dve mo} ni nacii vo dene{ni Srbija i Albanija. Ovie koincidencii kako da ne bea dovolni. Istiot den vo ju`na Grcija, vo gradot Olimpija, kowite na Filip lesno pobedija vo prviot i najpopularen nastan od Panhelenskite igri (dene{nite Olimpiski igri) - vo trkata so dvokolki. Ovaa pobeda be{e zna~ajna isto kako i podvigot na Xesi Ovens, koj pred o~ite na Adolf Hitler osvoi zlaten medal na Olimpiskite igri vo Berlin vo 1936 godina. Pobedata be{e bitna bidej}i Grcite dolgo vreme smetaa deka Makedoncite ne se celosno Grci (a toga{ na igrite u~estvuvaa samo Grci) i deka vo Makedonija nema ni{to vredno osven drva za brodogradba. So samoto toa {to na Filip II mu be{e dozvoleno da u~estvuva na igrite Grcite bea podgotveni da priznaat deka Makedoncite se Grci. Se razbira, tie nemaa drug izbor - Makedonija na Filip be{e najsilna zemja na svetot, vedna{ po mo}nata Persija. Vo malata makedonska nacija na sever od Grcija ima{e malku denovi polni so tolku zna~ajni navestuvawa. Voenite pobedi bea zna~ajni, a pobedata na igrite be{e vozbudliva. No, pri~inata poradi koja sekoj Makedonec be{e nasmean i rastr~an be{e ra|aweto na Aleksandar, koj be{e direkten naslednik na

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

ajtoplo ja prepora~uvam ovaa kniga. Odli~no ~etivo. Doznavame mnogu raboti od istorijata na Aleksandar i vlijanieto vrz nego od Aristotelovoto u~ewe. Odli~na biznis-kniga koja ni ja poka`uva va`nosta na obukata, otvorenosta, doverbata i disciplinata za kreirawe pobedni~ki timovi, a voedno n$ predupreduva na opasnostite od pregolemata samodoverba i gubeweto kontakt so realnosta.

EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER

SER XON HARVI XONS avtor na “Napravete da se slu~i, refleksii na liderstvoto”

MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN

likovita i elegantna, so osvrt na anti~kata istorija i momentalnite korporativni nastani... kniga so istoriska i prakti~na vrednost...

SOVR[EN BIZNIS PLAN

FRED HILMER direktor na John Fairfax Holdings Limited, Avstralija

RON XONSON

SOVR[ENO CV MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

makedonskiot prestol. Iako vo toj moment Filip ima{e samo 27 godini, ra|aweto na naslednikot na prestolot be{e od najgolema va`nost za zemjata vo koja sekoj od nejzinite vladeteli po~inal odedna{ i nasilno, so bode` me|u rebrata.

anoramski pogled na 2.500 godini politi~ka, voena i biznis-istorija {to n$ predizvikuva da se osvrneme na na~inite na koi{to strate{kite potezi vo minatoto go oblikuvale na~inot na koj gi re{avame problemite denes. Mora da ja pro~itate! Apsolutno neophodna kniga!

(PRODOL@UVA) VO SLEDNOTO PRODOL@ENIE ^ITAJTE ZA DETSTVOTO NA ALEKSANDAR I ANGA@IRAWETO NA ARISTOTEL DA BIDE NEGOV U^ITEL.

K O M E R C I J A L E N

PAMELA TOMAS-GREAM pretsedatel i glaven izvr{en direktor, CNBC

O G L A S

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

[TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA? VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I

GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

“KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA

FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!