332-19.07.2011 by Kapital Media Group

vtornik. 19 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,40% % +0,15% -0,05%

Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,58 43,53 70,17

WWW.KAPITAL.MK

Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

KAPITAL OSTANUVA SUPERBREND!

STRANA 9

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 19 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KAKVA E PROGRAMATA NA VLADATA ZA 2011-2015?

Novi vetuvawa za stari proekti

3.000

МБИ10

2.800

0,40%

2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

FEQTON

Na Harvard ard rdd predavaat at kako {to Aristotel mu predaval na Aleksandar STRANA 14

Alfa najavuva kvaliteten atak na “prajm tajmot”! STRANA 9

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

STRANA 2-3

QUP^O ZIKOV / ...POGLED NA DENOT... 15 MITOVI [TO TREBA DA GI ZAKOPAME, PRED TIE DA NE ZAKOPAAT NAS!

VO MAKEDONIJA POSTOI SLOBODEN PAZAR!? NE E TO^NO...! 3

BITKA ZA MILIJARDI STRANA 12

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

ISTRO[ENI VETUVAWA STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 19 JULI 2011

ISTRO[ENI VETUVAWA

Kako moè klu~nite celi na Nikola Gruevski da bidat isti pet godini? Ne izmisluvame. Vo najnovata programa na Vladata na Gruevski, dostavena do Sobranieto pred edna nedela, pi{uva deka ova se klu~nite celi na negovata ekonomska misija: zgolemuvawe na proizvodstvoto, izvozot i investiciite; namaluvawe na nevrabotenosta i podobruvawe na ìvotniot standard na gra|anite; razvoj na zemjodelstvoto i podobar standard na zemjodelcite; za{tita na ìvotniot standard na ranlivite kategorii gra|ani i razvoj na ekonomskata infrastruktura?! Ni{to novo. Nema pogolemo priznanie od ova deka pet godini ne mu bile dovolni na Gruevski i na negovite ministri da postignat ekonomski podem vo zemjava. I po polovina decenija da se nametnuva so programa, koja treba da ja postavi ekonomijata na najprostite postulati za kone~en minimalen napredok, zna~i deka ili ve}e nema vizija kako Makedonija da se izvle~e od ekonomskiot mrak vo koj e propadnata ili nema namera da gi promeni rabotite zatoa {to vaka o~igledno mu odgovaraat? Sigurno i dvete pri~ini igraat uloga, pa zatoa od premierot ne moème da ~ueme ni{to novo. Analizata na “Kapital” vo ovoj broj, rasposlana na pet stranici, mnogu indikativno i ilustrativno pokaùva zo{to ekonomskite programi na Gruevski (tri dosega) se lo{o podgotveno i realizirano scenario. Sekoja izjava na premierot, sekoja brojka i sekoj grafik se ìv dokaz deka negovata Vlada potro{i pet godini vo koi Makedonija ne vide rast na vrabotenosta (toj rast so koj Gruevski se udira vo gradi e samo poradi nerazumnite vrabotuvawa vo javnata administracija). Makedonija s$ u{te ima najvisokata stapka na nevrabotenost vo Evropa. Nema stranski investicii. Se

zalaùvame so 100, 150, 200 milioni evra stranski kapital godi{no, od koj ni 20% ne se grinfild-investicii, vo vreme koga drugite zemji pribiraat milijardi. Nema ni doma{ni investicii zatoa {to nema pari. Bankarite si se zatvorija vo udobnite fotelji, a dràvata pove}e im zema otkolku {to im dava na doma{nite kompanii. Nema ni izvoz, odnosno nema{e nov izvoz, s$ do godinava. Toj si stoe{e taka dve decenii, odrùvan vo ìvot so ~eli~nata industrija, tekstilot i po ne{to od agrarot. Kolku e mal i strukturno siroma{en makedonskiot izvoz pokaà Xonson Meti, koj stana najgolem izvoznik, a otvori fabrika so investicija od okolu 50 milioni evra! Zna~i nemalo niedna druga pozna~ajna investicija i izvoznoorientirana ekonomska aktivnost. So site vladini programi Gruevski si se potura so pepel zatoa {to tie se ìv dokaz kolku stoime vo mesto. Istite vetuvawa, istite celi, istite proekti. Zo{to sega bi mu veruvale deka }e gi ispolni koga pet godini ne go stori toa? Ne moè ve}e Branko i SDSM da bidat vinovni za ekonomskata kriza vo Makedonija. Dovolno VMRO-DPMNE e na vlast za da se napravi razlika pred i po Gruevski. Ama taa e nevidliva. Najgolemiot grev, odnosno vinovnik za neuspehot e preambiciozniot populizam na premierot, vo koj se izgubija site proekti koi vetuvaa ekonomski progres. “Skopje 2014” gi izede parite za kapitalnite investicii vo koi Gruevski (ne) “frli” osum milijardi evra za izgradba na pati{ta, elektrani, èleznica... Ramkovnite i partiskite vrabotuvawa, preskapite reklamni kampawi, neracionalnite populisti~ki merki (treto dete, besplatni u~ebnici, teniski igrali{ta, kompjuter za sekoe dete, fakultet vo sekoe selo, neuki ekonomski promotori niz cel svet...) gi izedoa parite koi bea veteni za izvozni garancii za kompaniite, za poddr{ka na pretpriemni{tvoto, izvozot i turizmot. Analizata na “Kapital” ne e samo ilustracija na proma{enata ekonomska strategija vo Makedonija vo izmi-

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

enari za kilogram se otkupuva D p~enicata letovo, za razlika od minatata godina, koga ovaa ìtna kultura se otkupuva{e samo po osum denari. Vo ~etirite op{tini od Strumi~kiot region dosega se o`neani polovina od povr{inite poseani so ìtarki. Godinava prose~nite prinosi se pogolemi i se dviàt od 3,3 do 3,5 toni po hektar kaj p~enicata i 3,6 do 3,7 toni kaj ja~menot. No, poradi namalenite povr{ini pod ìtarki, se o~ekuva rodot na p~enicata da bide blizu minatogodi{noto nivo. Kako {to se o~ekuva, od okolu 5.800 hektari vo Strumi~kiot region najverojatno }e se dobijat okolu 20.000 toni p~enica, ja~men i ’r`

АNALIZA NA KAPITAL: [TO VETUVA[E GRU

NOVI VETUVAWA

SPASIJKA JOVANOVA

[TO TREBA DA SE NAPRAVI ZA EKONOMSKI NAPREDOK?

jovanova@kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

natite pet godini. Taa e mnogu pove}e. Taa gi dava nasokite {to treba Gruevski kone~no da napravi ako saka da pridonese za ekonomski podem na zemjata, koja sega e zaostanata vo razvojot (videte go grafikot na strana 2 i 3) i & trebaat 80 godini za da gi stigne evropskite zemji, pod uslov tie da stojat vo mesto! Gruevski i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, mora prvo da go restrukturiraat od koren buxetot ako sakaat da ja spasat ekonomijata. Od nego da gi izvadat site stavki, kako {to se dogovorni uslugi (preku koi se odlevaat desetici milioni evra za reklamni kampawi na monopolski kompanii, se pe~atat materijali od informativen karakter za koi nikoj ne znae kade zavr{uvaat, se kupuvaat luksuzni avtomobili, mebel, viski...), ramkovni vrabotuvawa za lica koi }e sedat doma, a }e primaat plata kako dràvni slu`benici, redovni vrabotuvawa na partiski kadri... Mora da gi aktiviraat site kreditni linii i grantovi preku MBPR za poddr{ka na stopanstvoto. Pod itno da podgotvat strategija (so stimulacii i institucionalna poddr{ka) za supstituirawe na uvozot na hrana so doma{no proizvodstvo. Da ja stavat dràvata vo funkcija na ekonomijata, a ne obratno, ekonomijata vo funkcija na dràvata - za polnewe na buxetot kako nikoga{ dosega po osnov na danoci i carini, pari koi potoa se koristat za ~isto politi~ki kampawi.

U{te edna ~etirigodi{na programa (treta po red) na Vladata na Nikola Gruevski e svedok na novite vetuvawa koi dojdoa od ustata na ~ovekot koj e premier na Makedonija ve} e {esta godina. So mnogu pove}e detali, so golem optimizam i polna so najavi za golemi proekti ovaa programa e samo dokaz za toa deka vo izminatite pet godini Makedonija ne videla prerodba kakva {to veti Nikola Gruevski koga prvpat ja osvoi vlasta vo 2006 godina. Site “Prerodbi” na Gruevski, taa vo 100 ~ekori i nadgradenata, koi potoa stanaa oficijalna vladina platforma za rabota, vo momentov se samo dokument za sporedba, odnosno za doka`uvawe deka ekonomskite reformi {to gi veti premierot ne gi ostvari. I tuka le`i porazot na Makedonija, koja ostana zemja so najvisoka nevrabotenost vo Evropa, so najnizok godi{en obem na stranski investicii, so mal i stagnira~ki izvoz, so dramati~en rast na uvozot, so nisko nivo na ekonomski rast, so otsustvo na doma{ni investicii. Za

Da se restrukturira od koren buxetot - da se izvadat stavkite dogovorni uslugi, ramkovni vrabotuvawa za lica koi sedat doma i vrabotuvawa na partiski kadri. Da se aktiviraat site kreditni linii i grantovi preku MBPR za poddr{ka na stopanstvoto. Da se realiziraat kapitalnite investicii vo infrastruktura i energetika Da se privle~at pove}e stranski investicii i da se stimuliraat doma{nite Da se podgotvi strategija za supstituirawe na uvozot na hrana so doma{no proizvodstvo.

KLU^NI ZBOROVI VO EKONOMSKATA PROGRAMA NA VLADATA “Kapital” izbra nekolku klu~ni zborovi, koi se sre}avaat vo Programata na Vladata za narednite ~etiri godini, za da poka`e kolku vo nea se prisutni realnite sostojbi i problemi, a kolku se zastapeni najavi i vetuvawa. Razvoj – 94 pati Proekt – 78 pati Investicii – 51 pat Vrabotuvawe – 26 pati Reformi – 17 pati Izvoz – 17 pati Kompanii – 16 pati Industrija – 9 pati Siroma{tija – 5 pati Pretpriemni{tvo – 5 pati Konkurentnost – 4 pati Javna administracija – 2 pati toa e svesen premierot, zatoa {to ovie problemi gi postavi kako klu~ni predizvici na najnovata vladina programa. Ako bea re{eni sega predizvicite na Gruevski }e bea porazli~ni. No, ne se!

Klu~ni celi vo Programata za rabota na Vladata za periodot

NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ЈULI, 2006 godina “Ekonomija, ekonomija i samo ekonomija. Ne vetuvam ~uda {to se nevozmo`ni, no vetuvam mnogu golema posvetenost, vetuvam dvosmensko rabotewe na ministrite, vetuvam ~esna i odgovorna vlada, vetuvam deka tie {to nema da gi ispolnuvaat obvrskite }e bidat rekonstruirani u{te vo prvite tri meseci. ]e stavime kraj na tranzicijata, }e investirame vo najvisok ekonomski rast dosega.” ЈULI, 2010 godina “Nov po~etok po zaminuvaweto na svetskata ekonomska kriza, nov ekonomski ciklus za razvoj, stapki na rast kako pred krizata, ako mo`eme i posilni od toa. Namaluvawe na nevrabotenosta, namaluvawe na danocite, ciklus baziran na pozitivnite trendovi vo ekonomijata, rast na industrijata i trgovijata, zgolemeni investicii.”

Navigator

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

NA PRILEPSKI NA^IN

TONI DIMOVSKI

PETAR NE^AS

BUJAR OSMANI

VASKO NAUMOVSKI

dobija mo`nost ajmalku porane{niot a da go izbegne dol`ni~koto amo kako prazni zborovi Зza emjodelcite da se zapoznaat so na~inot Zscenario, ~e{kiot premier N minister za zdravstvo S mo`e se karakterizira koristewe na IPA kom- }e deluva preventivno – mo`e da bide zadovolen od pro{talniot govor na viponentata za ruralen razvoj blagodarenie na anga`manot na Plate`nata agencija.

}e otpu{ta lekari i nastavnici i }e go zgolemi DDV od sega{nite 10% na 19%

zadovolstvoto na pacientite, zatoa {to ne napravi ni{to vo taa nasoka

cepremierot za evrointegracii, bidej}i nema osnova so {to da se pofali

UEVSKI VO 2006, 2008 I VO 2011, A [TO SE OSTVARI?

A ZA STARI PROEKTI BDP NA MAKEDONIJA

7,40% 7,00%

6,70%

6,60%

6,60% 6,20%

6,10%

5,80%

5,50% 5,10%

5,00%

5,10% 3,80%

3,60% 3,00%

2,40%

2,10%

2,00%

1,70%

Kv 1/2011

Kv 4/2010

Kv 3/2010

Kv 2/2010

Kv 1/2010

Kv 4/2009

Kv 3/2009

Kv 2/2009

Kv 1/2009

Kv 4/2008

Kv 3/2008

Kv 2/2008

Kv 1/2008

Kv 4/2007

Kv 3/2007

Kv 2/2007

Kv 1/2007

Kv 4/2006

Kv 3/2006

Kv 1/2006

Kv 2/2006

-2,40%

-3,00%

BDP drasti~no padna pod naletot na krizata i se u{te e pod nivoto na rast od 2007 So mnogu pove}e detali, so golem optimizam i polna so najavi za golemi proekti, najnovata programa na Vladata e samo dokaz za toa deka vo izminatite pet godini Makedonija ne videla prerodba kakva {to veti Nikola Gruevski koga prvpat ja osvoi vlasta vo 2006 godina. Site “Prerodbi” na Gruevski, taa vo 100 ~ekori i nadgradenata, vo momentov se samo dokument za sporedba, odnosno za dokaùvawe deka ekonomskite reformi {to gi veti premierot ne gi ostvari 2011-2015 godina se: zgolemuvawe na ekonomskiot rast i vrabotenosta, porast na ìvotniot standard na gra|anite i podobar i pokvaliteten ìvot, zgolemuvawe na proizvodstvoto, izvozot i investiciite, razvoj na zemjodelstvoto i na ekonomskata infrastruktura. Pa, toa go slu{ame pet godini. Ako postojano se zboruva za toa, zna~i nema rast, nema razvoj, nema vrabotuvawa, nema izvoz, nema stranski investicii. Za àl, taka e. Podatocite od Dràvniot zavod za statistika i od Narod-

nata banka na Makedonija se nemilosrdni. Uvozot na hrana se zgolemi od 360 milioni evra vo 2006 godina na 560 milioni evra vo 2010 godina. Vo istiot period subvenciite za zemjodelstvoto porasnaa na 100 milioni evra godi{no. Brojot na vrabotenite vo industrijata se namali na 186.000, a na vrabotenite vo javnata administracija se zgolemi na 122.000. Obemot na stranski investicii od 700 milioni evra vo 2007 godina se svede na okolu 200 milioni vo poslednite dve godini. Nivoto na ekonomski rast s$ u{te ne

mo`e da se vrati na toa vo 2007 godina poradi globalnata ekonomska kriza, no i poradi неефикаsните антикrизни меrки. Iako doma{nata ekonomija e vo defanzivna pozicija, nametnata od nelikvidnosta, nedostigot od pari, lo{ata finansiska sostojba na buxetot i finansiskata kriza, vo koja tone EУ, premierot e nepopravliv optimist vo vetuvawata. Ve}e vo 2012 godina o~ekuva “pointenziven ekonomski rast”, koj bi se dvi`el me|u 4% i 5%, a vo 2014-2015 godina bi dostignal 5,5%-7,0%. No, za Makedonija ekonomski

rast od 4%-5% ne e dovolen za da odi so brzi ~ekori nagore. Makedonija mora da ima rast od minimum 7%-8% za da mo`e da se po~uvstvuva razlika vo ekonomskite sostojbi. Ne e dovolno ni investiciite da rastat so 7%-10% godi{no zatoa {to sega se mnogu mali po obem i rast do 10% zna~i mnogu mala investicija po vrednost. Samo da se potseti Gruevski deka vo “Prerodbata vo 100 ~ekori” vetuva{e godi{en ekonomski rast od 6% do 8%, a sega go svede na maksimum 5%. Zna~i, rabotite ne odat kako {to treba.

[TO VETUVA[E VO 2006 GODINA

“Na{ata vizija e Makedonija da prerasne vo tehnolo{ki lider na Balkanot, dizajniran soglasno “irkiot model”, a vo slednite ~etiri godini Makedonija da stane glaven izvoznik na softver i regionalen centar za autsorsing za zemjite od EU”. Rokot za zavr{uvawe na famozniot proekt Vardarska silikonska dolina be{e januari 2007 godina. Irska stana prvata evropska zemja {to otide vo bankrot, a Makedonija ne stana balkanska silikonska dolina. Vra}awe na DDV za maksimum 30 dena, vo sprotivno dràvata }e pla}a kaznena kamata za sekoj izminat den. Rok 1. januari 2007 godina. No, vo 2010 godina Vladata usvoi zakonski izmeni so koi gi natera firmite da ~ekaat do 2013 godina za da si gi naplatat pobaruvawata od dràvata. Dràvata ne e obvrzana da pla}a nikakva kaznena kamata za dolgovite. ]e doneseme Nacionalen akcionen plan za razvoj na zemjodelstvoto, vo koj }e se fokusirame na stimulirawe na prioritetnite grupi proizvodi za koi postoi pobaruva~ka od evropskite zemji. Ne se implementira nikakov plan za razvoj na zemjodelstvoto, a subvenciite se delat na site zemjodelci bez kontrola i merewe na efektite.

MARJAN RISTESKI Marjan Risteski vo ovozmoùvaweto na uslovite za odrùvawe i vo organizacijata na ovoj nastan se za pofalba. Pivofest e odli~no osmislen marketin{ki nastan ako se ima predvid deka se odrùva vo letniot period, koga lu|eto po definicija baraat pove}e zabava i relaksacija, koja glavniot grad slabo im ja nudi. Da se nadevame deka ovoj nastan }e ja prodolì tradicijata, no i deka }e bide primer za organizacija na sli~ni komercijalni manifestacii vo drugite gradovi.

GUBITNIK

1,50%

1,00%

-1,00%

Gradot Prilep minatiot vikend be{e doma}in na devettiot po red festival na pivoto, Pivofest, koj spored brojot na posetititeli, 100.000, najverojatno e najposetenata manifestacija od pana|urski tip {to dosega se slu~ila vo Makedonija i edna od trite najposeteni na Balkanot. I dodeka gradot pod Markovite kuli e~e{e od {lagerite na balkanskata pop-yvezda Zdravko ^oli}, trgovcite “trieja race” od proda`bata na pivo i skara. Spored nekoi presmetki, vo Prilep minatite tri dena se ispile rekordni 100 toni pivo i se izele okolu 30 toni skara. Na prilepskite parkinzi bile parkirani pove} e od 20.000 vozila, a vkupnata suma pari koja e potro{ena se procenuva na 100 milioni denari. Zalo`bite na gradona~alnikot

I VO ZAMINUVAWE IZBIRA SUDII

Ministerot za pravda, koj postojano be{e kritikuvan, kako od opozicijata, taka i vo izve{taite na Evropskata komisija za pritisok i partizacija vo sudstvoto, olicetvoreno preku negovata uloga vo Sudskiot sovet, ne uspea da se odva`i i na krajot od svojot mandat “aminuva{e” 13 sudii. Od druga strana, nitu Manevski, na koj mu zavr{uva mandatot, nitu koj bilo iden minister za pravda nema da ima pravo na glas vo Sovetot, no blagodarenie na nego i izmenite vo zakonot koi toj gi podgotvi, sepak, }e mo`e so svoeto prisustvo da ja “kontrolira” rabotata na Sovetot. Sega ve}e porane{niot minister }e objasnuva

MIHAJLO MANEVSKI

zo{to ministrot za pravda ne treba da odlu~uva vo Sudskiot sovet. Manevski, spored nego, go ostava sudstvoto reformirano, sudovite olesneti od zaostanatite predmeti, a sudiite stru~ni i nezavisni. Spored kriti~arite pak, sudstvoto ostanuva da raboti pod diktat na izvr{nata vlast i namesto po~ituvawe na ~ovekovite prava, edinstvenoto ne{to koe kako tretman go dobija gra|anite e stravot od “nepravdata”.

MISLA NA DENOT

POBEDA AKO E MO@NO. INTEGRITET PO SEKOJA CENA

HENRI DEJVID TORO,

AMERIKANSKI AVTOR, ISTORI^AR, FILOZOF

Navigator

4 GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

FOTO NA DENOT...

NA OKTA O DIZELOT T NIZ M E IMA D I NAJVISOKA U

oncertnata sezona 2010/2011 za makedonskiot virtuoz na pijano Simon Trp~eski zavr{i so nastapot vo Ouklend minatata nedela so Novozelandskiot simfoniski orkestar, pod dirigentskata palka na Izraelecot Pin~as [tajnberg i izvedbata na Koncertot broj 3 na Sergej Prokofjev. Ova be{e vtora poseta na Trp~eski na dale~nata o s tr o v s ka z emj a. V o nejzinite ramki odr`a ~etiri koncerti, kako i seminar na Univerzitetot vo Ouklend. Yvezdeniot status {to go ima Trp~eski i na drugiot kraj od svetot be{e potkrepen so rasprodadeni koncerti, izvedbi na bis i odu{evuvawe od publikata i kritikata.

RAFINERISKA CENA VO EVROPA

[VEDSKA (evra)

Mar`a 0,052

Mar`a 0,166 Rafineriska cena 0,524

Rafineriska cena 0,677

Akciza 0,545

DDV 0,309

Cenata na dizel-gorivoto vo Makedonija dostigna 66 denari za litar ili 1,073 evra za litar, so poslednoto poskapuvawe od tri denari. Iako imalo vremiwa koga dizelot bil i poskap vo Makedonija, ako negovata cena se sporedi so taa vo evropskite zemji, Makedonija pla}a poevtin dizel. No, ako se sporedi rafineriskata cena koja Okta ja naplatuva so amin i na dr`avnata Regulatorna komisija, toga{ rafineriskata cena na dizelot vo Makedonija e ubedlivo najvisoka vo cela Evropa. Povisoka i od [vedska, koja ima najskap dizel od 1,544 evra za litar.

REZULTATI OD REFORMITE VO REALNIOT SEKTOR R

ZA PET GODINI, 4.000 POMALKU VRABOTENI VO INDUSTRIJATA! Dr`avnata statistika poka`uva deka na krajot na 2010 godina vo industrijata vo Makedonija rabotele 3.700 lica pomalku vo sporedba so 2006 godina BROJ NA VRABOTENI VO INDUSTRIJA 205.000 200.000

198.499 198.590

195.000

190.355 190.000

189.630 187.760

186.975

185.000

VECERNJI LIST Vesnikot objavuva ekskluzivno intervju so hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi}. Me|u drugoto, analizira deka okolu 3.000 Hrvati ve} e bankrotirale poradi rastot na frankot vo odnos na kunata.

POLITIKA Srpskiot vesnik na naslovnata sranica objavuva vest deka Kana|anecot Piter Mank planira da investira 600 milioni evra vo izgradba na luksuzen turisti~ko–ugostitelski objekt vo Tivat i najavuva deka toa }e bide najdobroto mesto na svetot kade {to }e doa|aat site poznati xet-set yvezdi.

186.184

186.122

180.000

189.069

188.433

186.077 183.307

178.848

183.307 182.562

176.592

175.000 170.000

MAJA BAJALSKA GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ko industrijata e vistinski odraz za kondicijata na edna ekonomija, toga{ slobodno moè da se kaè deka makedonskata ekonomija ne e vo forma vo poslednite pet godini. I pokraj ambicioznite ekonomski programi, koi bea glaven adut na VMRO-DPMNE, sostojbite vo realniot sektor pokaùvaat deka dràvata ne uspea da go stimulira negoviot razvoj. Analizata na statisti~kite podatoci na Narodnata banka pokaùva deka makedonskata industrija ne otvora novi rabotni mesta, odnosno ne raste i pokraj site vetuvawa, reformi i antikrizni merki, koi treba{e da gi ublaàt efektite od globalnata ekonomska kriza. Dràvnata statistika pokaùva deka na krajot na 2010 godina, vo industrijata rabotele 3.700 lica pomalku vo sporedba so 2006 godina. Koga Gruevski i VMRO-DPMNE dojdoa na vlast vo 2006 godina, vo Makedonija ima{e 560.000 vraboteni, a na krajot na 2010 godina ima{e 640.000, {to zna~i deka brojot na vraboteni vo izminatite pet godini e zgolemen za 90.000 lica. Kade se vrabotile ovie lu|e? Vo industrijata sigurno ne, bidej}i na krajot na 2010

godina tamu rabotea 3.700 lu|e pomalku vo sporedba so 2006 godina, koga VMRODPMNE prvpat dojde na vlast. V o sektorot industrija toga{ ima{e 190.355 vraboteni, a na krajot od 2010 godina 186.664. Vo izminatite pet godini, brojot na vraboteni vo industrijata vo nekoi periodi padna i na 175.000. Za smetka na namaluvaweto na rabotnata sila vo industrijata, brojot na vraboteni vo javniot sektor e zgolemen za 13.000! Najgolem del od niv, blizu 6.000 se vo javnata uprava. Vo 2006 godina vo Makedonija imalo vkupno 109.268 vraboteni lica vo javniot sektor, a vo 2010 godina brojkata dostigna 122.115. Analizata na ovie brojki poka`uva deka ekonomskite merki na Gruevski ne pottiknaa rast i razvoj na kompaniite, koi imaat najgolemo u~estvo vo sozdavaweto na brutodoma{niot proizvod (BDP). Sega, novata Vlada vetuva novi merki za podobruvawe na biznis-klimata. Kolku novonajavenite dano~ni i carinski olesnuvawa, merki i krediti za poddr{ka na izvozot }e & pomognat na makedonskata industrija }e vidime do 2015 godina, do koga se postaveni nekoi od krajnite rokovi za realizacija na ovie merki.

Kv 2/2010

Kv 1/2010

Kv 4/2009

Kv 3/2009

Kv 2/2009

Kv 1/2009

Kv 4/2008

Kv 3/2008

Kv 2/2008

Kv 1/2008

Kv 2/2007

Kv 1/2007

Kv 4/2006

Kv 3/2006

165.000

Kv 2/2006

DNEVNIK PPOSLOVNI O Novoto izdanie na Nov Poslovni ja pi{uva prikaPos znata za Emil Tedeski, zna koj }e treba da im plati mnogu pove}e pari na mno malite akcioneri mal na Kalni~ki vodi za prezemawe na nivnite pre akcii otkako Hrvatskata akc agencija za nadzor otkri age deka negovata kompanija dek im platila na drugi mali akcioneri povisoka cena akc za dda gi dobie nivnite akcii. So toa prezemaweakc to ddobiva nova cena.

184.622 181.993

Kv 4/2007

THE WALL STREET JOURNAL Vesnikot na naslovnata stranica tvrdi deka porane{nata {efica na britanskiot del od mediumskata korporacija na Rupert Mardok, Rebeka Bruks, e uapsena za skandalot so telefonskite prislu{kuvawa. Britanskata policija potvrdi deka uapsile 43-godi{na `ena vo vrska so navodite za telefonsko prislu{kuvawe i korupcijata, no ne go potvrdija nejziniot identitet.

Kv 3/2007

SVETOT NIZ MEDIUMITE

Kv 1/2006

Kv 1/2011

DDV 0,171

Kv 4/2010

Akciza 0,16

Kv 3/2010

MAKEDONIJA (evra)

PROGRAMATA NA NOVATA VLADA VETUVA: Dano~ni i carinski olesnuvawa:

1. ]e se ukine danokot na dobivka za mali i mikropretprijatija - trgovci so vkupen godi{en prihod do tri milioni denari (rok 2011 godina); 2. Malite trgovski dru{tva so vkupen godi{en prihod me|u 3 i 6 milioni denari }e mo`e da izberat me|u dva na~ina na pla}awe na danok: 10% danok na dobivka na nepriznati tro{oci i 0% na reinvestirana dobivka ili 1% danok na vkupen prihod (rok 2011 godina); 3. DDV za turisti~ki uslugi }e se namali od 18% na 5% (rok 2011 godina); 4. DDV za surovo maslo za jadewe }e se namali od 18% na 5% (rok 2011 godina); 5. ]e se namalat carinski stapki za oddelni repromaterijali i proizvodi za poddr{ka na zemjodelstvoto, industrijata, transportot i drugi sektori; 6. Stapkite na socijalni pridonesi }e prodol`at da se namaluvaat do nivo od 25,4%; 7. Poddr{ka na zemjodelstvoto, industrija i transportot preku ukinuvawe ili namaluvawe na carinite za stoki koi ne se proizveduvaat vo Makedonija; ZA ZGOLEMUVAWE NA IZVOZOT 1. Nova kreditna linija od EIB od 150 milioni evra po povlastena kamata od 5,5% godi{no; 2. Formirawe registar na grantovi na stranskite donatori; 3. Poddr{ka na izvozot preku MBPR so: • Izvozen faktoring, dekemvri 2011 godina; • Osiguruvawe na krediti za izvoz, juni 2012 godina; • Osiguruvawe na krediti za kupuva~i od stranstvo, juni 2012 godina; • Osiguruvawe na makedonski direktni investicii vo stranstvo od politi~ki rizici, dekemvri 2012 godina; • Izdavawe tenderska garancija za makedonski grade`ni i drugi firmi koi rabotat vo stranstvo, dekemvri 2012 godina; • Osiguruvawe grade`ni proekti vo stranstvo na makedonski firmi, mart 2013 godina; • Osiguruvawe na izvoz na kapitalni stoki, dekemvri 2012 godina; • Kofinansirawe do 5.000 evra za izrabotka na studii za vlez na novi pazari, januari 2012 godina.

3 FAKTI ZA...

3,5 3 2,018

Denari poskape benzinot od 95 oktani, po v~era{nata odluka na RKE Denari poskape benzinot eurosuper98, dizelot i ekstralesnoto maslo za doma} instvo Denari poskape mazutot

PROCENKI...

VESTI...

NIK KLEG

SE BARA TRANSPARENTNOST OD TAJNATA POLICIJA

BRITANSKI VICEPREMIER

NA PRAGOT SME NA NOVA FINANSISKA KRIZA

ritanskiot zamenik-premier, Nik Kleg, e isklu~itelno zagrièn deka svetot e moèbi na pragot na nova finansiska kriza. “Neverojatno sum zagrièn. Mislam deka neizvesnosta vo SAD, koja e produkt na politi~ki mete`, kako i raste~kata finansiska kriza i bezgrani~nata dol`ni~ka kriza vo evrozonata se mnogu seriozni. Naivno e da se misli deka Britanija moè da stoi nastrana, bidej}i ne e ~lenka na evrozonata”, re~e Kleg. Toj smeta deka Britanija treba aktivno da u~estvuva i da im pomogne na ~lenkite na evrozonata da gi sprovedat neophodnite reformi za vo idnina da sozdadat silna i prosperitetna evrozona.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me BR BROJ NA STRANICI: 100 SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i… SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata) BROJ NA STRANICI: 1000 SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)… CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari... SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

obraniskata Komisija za nadzor nad rabotata na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe i na Agencijata za razuznavawe so dopis do direktorot na UBK, Sa{o Mijalkov, }e se obide da go prinudi da si ja ispolni zakonskata obvrska za dostavuvawe godi{en izve{taj za rabotata na Upravata do Sobranieto. Iako spored zakonot, UBK e dol`na do fevruari vo tekovnata godina da dostavi izve{taj za raboteweto od prethodnata godina, vakov dokument s$ u{te ne stignal vo Sobranieto . “Nedostavuvaweto izve{taj za rabotata na UBK e krivi~no delo i nie so dopis barame od Sa{o Mijalkov, davaj}i mu rok od u{te 10 dena da go dostavi ovoj dokument. Dopolnitelno, za poefikasen nadzor nad rabotata na tajnite slu`bi barame istite da podnesuvaat kvartalni izve{tai za svojata rabota”, istakna pretsedatelot na Komisijata, Goran Min~ev. Na prvata sednica na ova rabotno telo dolgo ne mo`e{e da se razvie rasprava poradi proceduralnite zabele{ki od VMRODPMNE, {to opozicijata go protolkuva kako obid da se popre~i funkcioniraweto na Komisijata. Izve{taite za rabotata na UBK i na AR za 2009 godina, bea usvoeni na zatvorena sednica.

TIKVEШ SO 15% PAD NA EBITDA inarskata vizba Tikve{ Vzavr{ila minatata godina ja so 15% pad na

EBITDA (Earnings before interests, taxes, depreciation, amortization), a operativnata dobivka se namalila za 23%, pi{uva vo godi{niot finansiski izve{taj na kompanijata objaven na Berzata. “Vo 2010 godina zabele`livo be{e namaluvaweto na neto-prihodite od proda`ba za 11%, {to e direkten rezultat na vlo{enata ekonomska situacija na doma{niot pazar i regionot, kako i kontrakcijata vo proda`bata na nalivno vino”, pi{uva vo izve{tajot.

NOVINARITE PROTIV IZMENITE VO RADIODIFUZIJATA zmenite vo Zakonot za radiodifuzna dejnost treba da se donesat vo transparentna i otvorena, a ne skratena postapka {to dopolnitelno }e ja iskomplicira sostojba vo mediumite, smetaat Zdru`enieto na novinari, Sindikatot i Makedonskiot institut za mediumi. “Disciplinirawe na mediumite pretstavuva i disciplinirawe na lu|eto koi{to rabotat tamu. Mora da go artikulirame glasot deka ne se soglasuvame edna vakva sfera da bide regulirana so demonstracija na sila”, istakna Tamara Чausidis, pretsedatel na SSNM.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,504.61 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Po ciklusot od petdneven pad i minatonedelniot peto~en rast na MBI-10, indeksot na najlikvidnite akcii na Berzata vo Skopje v~era povtorno padna za 0,40% na dnevno nivo.Gledano pak, vo periodot od poslednite 10 trgovski dena, vrednosta na MBI-10 e namalena za 2,5%. V~era na Berzata najmnogu se trguvaa akciite na Alkaloid, a najmnogu porasnaa akciite na Tutunska banka, za 1,38% i na ZK Pelagonija, za 0,85%. Najgolem pad imaa akciite na Beton Skopje, za 2,91%. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК НЛБ Тутунска Банка

3,550.00 48,00

+1,38% 1 38%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Бетон Скопје

7,311.00 2 91% -2,91%

-219

DOW JONES 12,800 12,600 12,400 12,200

12,000 11,800 11,600 11,400 15/06 20/06 25/06 30/06 05/07 10/07 15/07

12,479.73 +42,61

+0,34% 0 34%

I pokraj rastot na amerikanskite berzi, trgovcite i ponatamu se pretpazlivi vo presret na pretstojnava, po s$ izgleda nestabilna nedela.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,787.62 9,974.47 1,316.14 2,356.67 7,144.82 859.36

VALUTI

-0,96% +0,39% +0,56% +1,36% -1,04% +0,29%

£ €

€ $

1.1453

1.4045

+0,5%

-0,7%

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.601,30 $ +0,70% 0 70%

NAFTA BRENT

116,35 $ -0,78% 0 78% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

ANGELA MERKEL:

Evroto ne e vo opasnost. Aktivno rabotime na stabilnosta na ovaa valuta.

15 mitovi {to treba da gi zakopame, pred tie da ne zakopaat nas!... (3)

Mitot 3: QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT... zikov@kapital.com.mk

M MIT-ot broj 3, po~ituvani ~itateli, ja razrabotuva zabludata vo koja site nie ìveeme vo poslednite 20 godini nezavisnost! A toa e deka gradime slobodna pazarna ekonomija! I deka dràvata bila lo{ stopanstvenik (ova e MIT 4). Vsu{nost prethodnite dva mita – deka privatizacijata e vinovna za s$ – {to e totalno pogre{no postavena teza, kako i vtoriot mit - deka monetarnata stabilnost i stabilnosta na denarot se svetost i treba da se branat so site sredstva – {to isto taka e pogubno postavena teza, vsu{nost, go proizvedoa tretiot MIT – monopolizacijata i kartelizacijata vo makedonskata ekonomija – kako direktna pre~ka za rastot na doma{nite i stranskite investicii, zadolènosta na doma{nite kompanii i nelikvidnosta i visokoto nivo na otpu{teni gra|ani od rabota. Sepak, za sive ovie defekti na makedonskata mitska tranzicija, koja trae dvaeset godini, a se sobrani vo tretiot mit i narednite mitovi, pove} e vo utre{niot broj na “Kapital” i broevite vo narednite denovi... Deneska }e ve “izmaltretiram” so eden vistinit grd slu~aj od pred dve nedeli koj go iskoristiv za da vi ja pribliàm temata za monopolizacijata i kartelizacijata na makedonskata ekonomija! Prikaznata za biznispoliti~ko-partiskoto milje... na vrvot kade {to se gubi partiskata pripadnost, a ostanuva samo biznis-politi~kata struktura koja ja drì vo zalo`ni{tvo slobodata da izbere{ biznis, profesija, zanimawe, da izbere{ dejnost i obrazovanie... sledstveno ja kidnapiraa duri i slobodata slobodno da se izrazi{! No, nema da pomine toa... ZNAÎ... Pred da gi prodolàm “15 mitovi {to mora da gi zakopame pred tie da n$ zakopaat nas”, da im se izvinam na ~itatelite na “Kapital” koi denovive me pra{uvaa zo{to zastanav? Eve, prodolùvam... Dvata prethodni mitovi predizvikaa odredeni

Vo Makedonija postoi sloboden pazar!? Ne e to~no...! Namesto sloboden pazar vo Makedonija za dvaeset

godini tranzicija dobivme monopoli i karteli vo site sektori na stopanstvoto... Se sozdade biznispoliti~ka struktura koja od makedonskite kompanii sozdade nesposobni entiteti za po{iroka balkanska bitka! Pravat profiti na maliot doma{en pazar i {irat frustracija nasekade! Gi poevtinija kompaniite so {to tie deneska se na udar na balkanskite i na svetskite golemi investitori! Za da ne im se slu~i prezemawe, pa “digawe na kloci” od strana na novite sopstvenici, tie poitaa vo partiite... Somnitelno se zaka~ija na Buxetot i sega krotat vo zalo`ni{tvo do 16 ~asot popladne!?... Potoa igraat tabla so doma{nite! ...RAZRABOTKATA NA OVOJ MIT PRODOL@UVA I UTRE...

{okovi vo politi~kata i biznis-scenata vo zemjata! Malku pove}e nervoza otkolku {to treba..., pa re{iv malku da ja smirime temata za da ne bideme pogre{no razbrani!? I da ne dojdeme vo isku{enie da predizvikame pogolemi {okovi...!? Kako na primer vo sledniot slu~aj... Eve ekspliciten primer {to se slu~uva koga }e objavite ne{to {to ja razmrduva vodata vo barata! Barata normalno po~nuva da smrdi, a “àbite po~nuvaat da krekaat”... Eve, prosledete: Na 1. juli (petok) popladneto, zaedno so mojata sopruga, po pokana na amerikanskiot ambasador Filip Riker (komu mu se zablagodaruvam na ubavite zborovi i misli {to gi ima{e za rabotata na izdanijata na Kapital vo prethodnite godini), sve~eno doterani prisustvuvavme na odbeleùvaweto na 4. juli, Denot na nezavisnosta na SAD! Golem den... i moèbi najgolemiot spektakl koj se slu~uva vo Makedonija, a vo eden den vo tolku kratok interval od nekolku saati na edno mesto ja sobira celata makedonska – politi~ka, mediumska, intelektualna, kulturna, sportska i bizniselita na edno mesto! Stotici li~nosti... Navistina mo}en nastan... No... ...Vleguvame, se pozdravuvame so ambasadorot i pominuvame dvaesetina ~ekori ponatamu. Ovde nekade go zabeleùvam vrvot na SDSM na ~elo so liderot! Gi pominuvam, gi pozdravuvam tie {to treba da gi pozdravam tamu i se upatuvam na edna mala ledinka pred {atorot, ubavo mestence za “koktelski voajerizam”! Koga odedna{ se slu{a edno

“tenko nervozno piskawe” (koj gleda “Dolina na volcite” go znae likot na Zaza, onoj {to se~e u{i)! Vika po mene... “Zikoooov! Pazi {to pi{uva{ i {to objavuva{... Paziii”! Mavta{e so pokazalecot celi desetina-dvaeset sekundi... “Navistina paziii! Na{ata raka e dol...”!!?? ...[to, {to? Pra{av naokolu...! [to re~e ovoj...? Se za~udiv! Se voznemiriv! [ok dobiv! Pod stres bev! Ga}ite mi se stresoa...! Dali ovoj re~e “...na{ata raka e dolga...”! I deneska koga gi pi{uvam ovie redovi ne moàm da si dojdam pri sebe (ova, sekako, e rabota na Zdru`nieto na novinari na Makedonija, a i za sudstvoto, se razbira). Pred mene stoe{e edno nisko ~ove~e, isten~eno (go znam podebel koga be{e) i izliàno vo facata, so krvavi o~i polni so bes i omraza...! Andreja Josifovski, generalniot direktor na nafteniot gigant Makpetrol (lani vkupni godi{ni prihodi od 350 milioni evra, a godinata ja zavr{il so zaguba od 3,9 milioni evra, a prethodnata godina ja zavr{il so zaguba od 4,6 milioni evra)!!! Si rekov, moèbi ne mi se obra}a mene...!? Se zavrtev kon nego, gledam stoeja grb do grb (vo kontra) so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski...!? Boèee... Da mu vratam glasno!? ]e treba da go rasipam priemot oti ke slu{nat pedesetina lu|e vo krugot kade {to bevme... Ne, ne mi prilega takvo odnesuvawe na javna scena... Re{iv da mu pristapam i da mu {epnam ne{to na uvo... Odam kon nego, toj s$ u{te mavta so prstot... Breej, si velam {to zgre{ivme... Go preispituvam peto~noto izdanie na dnevniot vesnik i na maga-

zinot...!!! Aaaaa, “Gospodari na Makedonija”!!! tekstot }e e problem... Mu se pribliùvam... Ne mi go dava uvoto da mu {epnam... Da go fatam za uvo ne mi li~i... zgora na toa, toj prethodno (kako Zaza) na javna scena “mi go ise~e moeto uvo”... Krvarev... Dobro, si rekov, ke odime vaka tivko... Mu ja fativ rakata, mu ja spu{tiv, a zdrveniot pokazalec so koj mavta{e lesno mu go stisnav – ne da go boli, tuku da mu pokaàm kolku sum voznemiren... Mu rekov i sega pak }e izustam pred celata makedonska javnost, pak da se potseti Andreja: “Videte gospodine Josifovski... Vo turskata serija “Dolina na volcite” ima eden sme{en lik – Zaza... Reìserot go prikaàl kako mal siten “mafiozo” koj krade kasetofoni od koli... Zaza na javna scena se krie vo golema vila so obezbeduvawe, i navodno, vodi golem biznis... Prikaàn e kako gazda, no bez {kolo ({to velime nie, so ~etvrto oddelenie...) E sega... Bidej}i ne moè da se spravi so zborovi, vo nedostig od komunikaciski ve{tini, toj na svoite lu|e, no i na klientite, a osobeno na tie koi mu gre{at, im gi se~e u{ite...(!?) i gi pu{ta da si odat... bez u{i, normalno... Vie mene mi go presekovte uvoto pred malku i toa site go vidoa... Sepak, po~ituvan gopsodine Josifovski, vo “Dolina na volcite” ima i eden Memati koj e mnogu pointelegenten od Zaza... Toj ne se~e u{i na otvorena scena (!), tuku “se~e prsti koi mavtaat”(?)... No, nikoj da ne vidi! Zatoa, “ne go mavtaj prstot ovde-onde, za da ne si go najde{ onde”!?”. Ne{to, od nervoza “mrmqa{e” direktorot na moite zborovi, jas od vozbuda i stres ne go slu{av... no, prodolìv vo smiren ton i so stasit glas

SITE CREVA ZA NAFTA I ZA GAS SE VO RACETE NA JOSIFOVSKI!? Nikoj ne go pra{uva Andreja Josifovski za slednoto:

Zo{to zagubite? Do koga zagubite vo uslovi na monopolska pozicija na pazarot? Kade se parite od obrtot? Kakvi tro{oci se bildaat vo kompanijata? Kolkavi se platite i bonusite na menaxerite? Kakvi se rezultatite na dru{tvoto Honda, na Del kompjuteri, na Telma televizija, na hotelite Makpetrol? Kako odi proda`bata na fiskalni kasi (zamislete, duri i fiskalni kasi prodava Andreja Josifovski). Toj e vo grupata pet ovlasteni kompanii za proda`ba na fiskalnite kasi! Nikoj ne se pra{uva kako mo`e edna od najgolemite kompanii po obrt vo zemjata ({to zna~i mo`ebi najgolem dano~en obvrznik!!!!) da bide ovlastena da si prodava fiskalni kasi samata na sebe (niz benzinskite pumpi)...

POTVRDA NA MONOPOLOT Vo mart godinava Makpetrol osnova{e u{te edna nova firma Prom Gas dooel, preku koja }e se vr{i trgovijata so gas niz Makedonija. Osnova~ki kapital od 160 iljadi evra Milan Sotirovski, (upravitel) eden od porane{nite ~lenovi na Upravnot odbor na kompanijata Makpetrol. Makpetrol ima monopol i vo distribucijata na gas! Zaedno so dr`avnata GAMA go upravuva gasovodniot sistem! Cenata na gasot vo Makedonija e bezobrazno visoka i makedonskite kompanii se prinudeni da pla}aat najvisoka cena na gas vo cela Evropa!? EVE ARGUMENTI... Ruskiot gas donesen do makedonska granica, a zakupen od Makpetrol, ~ini neverojatni 370 evra za 1.000 normalni metri kubni gas!!!??? Ako se zeme predvid deka ruskiot gas do bugarskata granica ~ini 270 evra, a do srpskata 300 evra, ova e stra{na cena, monopolski diktirana oti GAMA e edinstven distributer. Germanija do granicata gasot go nosi po cena od 240 evra za 1.000 metri kubni! Makedonija pla}a poskap gas i na vlezot vo zemjava i do kompaniite za duri 100 evra!!!???

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

makpetrol 4

OILKO

(bev vo pravo, a }e objasnam podolu i zo{to)... “...Vo Makedonija ima{e periodi koga eden prde` mo`e da predizvika efekt na bomba... no zavr{ija tie periodi... Sega vo Makedonija dojde vreme koga edna bomba ne mo`e da predizvika efekt nitu na eden najmal prde`...”! Takva e tvojata zakana deneska, gospodine Josifovski...”!

A [TO GO VOZBUDI DIREKTOROT ANDREJA JOSIFOVSKI? M a ga z in ot “ Ka p i ta l” n a 1. juli godinava objavi tekst so naslov “Gospodari na Makedonija”! Nemavme lo{i nameri... Naprotiv... Sakavme da pomogneme vo objasnuvaweto na modelite na upravuvawe i organite na upravuvawe na golemite kompanii vo Makedonija, sporedeno so rezultatite na raboteweto... Objavivme mnogu kompanii i lu|e so sopstveni~kata struktura nad 5% dostapna vo Centralniot depozitar. Odevme faktografski, so toa {to objavuvavme podatoci od Centralniot depozitar na hartii od vrednost, Komisijata za hartii od vrednost – site dr`avni institucii. Go objavivme slednovo: “Najgolem akcioner na Makpetrol, spored javnite podatoci na Centralniot depozitar na hartii od vrednost, e OILKO, komanditno dru{tvo za transport od Skopje (!?), koe poseduva 19,94% od kapitalot na naftenata kompanija. Spored istiot izvor”, vnimavajte sega, “najgolemi sopstvenici na OILKO se AD Makpetrol so 35,61% i Andreja Josifovski, koj ima 14,94% od kapitalot na dru{tvoto. Spored podatocite od Komisijata za hartii od vrednost, vtor najgolem sopstvenik na OILKO e Sa{a Leki}, isto taka del od menaxmentot na Makpetrol. Pretsedatel na Nadzorniod odbor na OILKO e Jovan Trpovski, menaxer i akcioner vo Makpetrol, a ~lenovi vo Nadzorniot odbor se bratot na Andreja Josofivski, Risto Josifovski i \uro Jovanovski, isto taka menaxer vo Makpetrol”. E sega... “Spored podatocite od godi{nata smetka koja Makpetrol ja dostavuva do Centralniot registar, kompanijata vo 2010 godina rabotela so zaguba od 3,98 milioni evra (245 milioni denari)(!?) i pokraj toa {to imala prihodi od 350 milioni evra, koi na godi{no nivo bile zgolemeni za 23,1% (!?). Vo prethodnata 2009 godina Makpetrol imal u{te pogolema zaguba od duri 4,6 milioni evra i obrt od 285 milioni evra”... Ete, ova go objavivme po~ituvani ~itateli i zarabotivme vperen prst kako da sme nie vinovni za zagubite na Makpetrol, a ne nejasnoto rabotewe na menaxmentot na kompanijata, koja kako silen monopol pri distribucijata na nafteni derivati i gas vo zemjata, namesto da `nee profiti, parite mu “curat” vo nepoznato... (!?) Ili barem za niv samo poznat pravec... (!?) No, nie toa ne go napi{avme... A direktorot

Andreja misle{e deka toa sakame da go napi{eme, pa izvr{i pritisok so toa {to “mi go ise~e uvoto”! E ne biva taka “sine maj~in”...

100 PRA[AWA I DILEMI ZA RABOTEWETO NA ANDREJA JOSIFOVSKI!? Mnogumina vo Makedonija, po~ituvani ~itateli na “Kapital”, dolgo vreme se ~udat kako e mo`no kompanija koja ja ima najgolemata mreà na benzinski pumpi vo Makedonija (nad 130) na top-lokacii dobivani od vremeto na komunizmot (pa i vo poslednite dvaeset godini) da pravi tolku golemi zagubi, posebno vo vreme koga cenata na naftata vo poslednite godini uriva rekordi!!!??? 350 milioni obrt vo 2010 godina vo uslovi na monopol ili ako sakate duopol (site drugi igra~i benzinskite na OKTA, na Lukoil i privatnite mali se autsajderi na pazarot), a re~isi 4 milioni evra zaguba!? Kakva e realnosta na nafteniot pazar i vo monopolot Makpetrol...!? Sporedbi... Vo poslednite dve godini Andreja Josifovski `nee{e zagubi vo Makpetrol (vo 2010 godina - 4 milioni evra (!?), a vo 2009 - 4,6 milioni evra (!?)) vo uslovi na poludeni ceni na naftata na svetskiot pazar, a otsustvo na soodvetno namaluvawe na cenite na derivatite na doma{niot pazar od strana na Regulatornata komisija (~ii interesi {titi ova regulatorno telo formirano od dràvata!!??). Kolku za sporedba, vo istiot period dvata ostanati golemi igra~i vo makedonskiot naften biznis (no, daleku pomali od Makpetrol, koi se soo~uvaat so desetici administrativni barieri vo rabotata), Okta i Lukoil, rabotele so zgolemen profit. Na primer, Okta i dvete godini po red imala profit od okolu 2 milioni evra, a Lukoil lani rabotel so profit od 1,8 milioni evra, {to e godi{en rast od nad 200% na profitot kaj ovaa kompanija. Ponatamu... Ako na ovoj surov fakt za raboteweto na “direktorot so mazno lice” se dodade i faktot deka vo izminative tri godini Makpetrol gi dobival re~isi site dràvni tenderi za snabduvawe so nafta i nafteni derivati na mnogu dràvni i javni institucii (!?) (izvor: internet-stranicata na Biroto za javni nabavki), toga{ dilemite se u{te pogolemi. No, videte direktorska itro{tina sega: za razlika od Makpetrol (kade {to Andreja Josifovski e i direktor i pretsedatel na Upravniot odbor, i “ubav” akcioner), OILKO (kade {to gazdi se Andreja Josifovski sose Makpetrol, vidi pogore vo tekstot), lani rabotel so interesen profit (!?). I u{te gluposti ima vo ovaa kompanija... OILKO e formirano vo januari 2007 godina! Na internetstranicata stoi deka sopstvenik na dru{tvoto e AD Makpetrol so triesetina procenti! A ne se spomenuva deka prili~no golem udel ima i direktorot

mil. evra e zagubata za 2010, a

350

milioni evra obrt (20% rast vo odnos na prethodnata godina)!?

Andreja Josifovski!? Moèbi tuka nekade “leì zajakot grickajki morkov~e i sisaj} i vesla” - zo{to tolku go iznervira javnoto objavuvawe na negovata sopstvenost vo OILKO... I u{te ne{to... Mnogumina zagubite na Makpetrol vo 2010 i vo 2009 godina ne moàt da si gi objasnat!? Osobeno ako se ima predvid golemiot obrt: za 2010 godina od 350 milioni evra, a koj obrt vo sporedba so 2009 godina, koga bil 285 milioni evra, porasnal za pove}e od 20%! No, ima i takvi {to zagubite na Makpetrol gi smetaat za rezultat od padot na proda`bata na nafteni derivati {to mnogu silno se po~uvstvuva otkako vo nafteniot biznis vlegoa Lukoil i Niko Petrol! Ovie dve kompanii ponudija pokvalitetni goriva, a gra|anite toa moèa vedna{ da go po~uvstvuvaat na benzinskite pumpi. Sepak, ima golem del od tro{ocite proknièni vo Makpetrol koi te{ko moè da se opravdaat so ~ista biznis-logika. Sepak, na akcionersko sobranie pominuvaat...!? Bog da ~uva... No, eve i da ne e taka so tro{ocite kako {to se somnevam vo ovoj dene{en tekst.. vo ekonomii so vistinski sloboden pazar (a ne so monopolsko i kartelsko prisustvo i arogancija koja “ubiva”) gubeweto na pazarnite pozicii na kompanijata se kniàt na negativnoto konto na generalniot direktor i menaxerskiot tim, vo slu~ajot pretsedatelot na Upravniot odbor... No, nego nikoj ni{to ne go pra{uva... akcionerite ili se neinformirani ili se negovi rodnini, ili se uro~eni i gledaat tapo vo prostorot kako zombi, ili odlu~uvaat akcionerite koi se pod 5%, a nie ne gi gledame (oti spored Zakonot za trgovski dru{tva kompanijata ne mora da gi objavuva... hahaha! ]e se za~udite kakvi s$ likovi ima so 4,95% sopstvenost niz makedonskite akcionerski dru{tva {to minaa niz privatizacijata)!? Nikoj ne go pra{uva Andreja Josifovski za slednoto: Zo{to zagubite? Do koga zagubite vo uslovi na monopolska pozicija na pazarot? Kade se parite od obrtot? Kakvi tro{oci se bildaat vo kompanijata? Kolkavi se platite i bonusite? Kakvi se rezultatite na dru{tvoto Honda, na Del kompjuteri, na Telma televizija, na hotelite Makpetrol? Kako odi proda`bata na fiskalni kasi (zamislete, duri i fiskalni kasi prodava Andreja Josifovski). Toj e vo grupata pet ovlasteni kompanii za proda`ba na fiskalnite kasi! Nikoj ne se pra{uva kako moè edna od najgolemite kompanii so obrt vo zemjata ({to zna~i, moèbi najgolem dano~en obvrznik!!!!) da bide ovlastena da si prodava fiskalni kasi samata sebesi (niz benzinskite pumpi)... Znae li nekoj {to s$ se raboti vo ovAa kompanija??? Andreja Josifovski e generalen direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na Makpetrol! Kaj nego se spoeni dvete najmo}ni upravuva~ki funkcii vo kompanijata. Josifovski e

4,6 15.000 285 mil. evra e zagubata za 2009 godina

milioni evra e obrtot!?

evra mesecno e platata na Josifovski vo godinite na zaguba +6500 evra na ime na razni tro{oci (na se plateno pridonesi)!?

na ~elo na kompanijata od 1996 godina! Celi 15 godini... “Maradona”!? Inaku, na po~etokot na godinava mediumite objavija deka vo tekot na 2009 godina, koga kompanijata rabotela so zaguba od 4,6 milioni evra, Josifovski zemal mese~na plata od nad 15 iljadi evra, plus u{te 6.500 evra za lekarski pregledi, kasko osiguruvawe i drugi primawa (!?), na koi kompanijata platila personalen danok. Ovaa suma go vbrojuva Andreja Josifovski vo grupata najplateni menaxeri vo zemjata!? Vistinskoto pra{awe, koe samiot si go postavuvam kako potencijalen akcioner vo Makpetrol, se razbira, ako voop{to nekoga{ uspeam da kupam barem edna akcija vo ovaa kompanija na “slobodnniot berzanski pazar”, javno pra{uvam: “So {to ovoj ~ovek ja zaslu`il tolku visokata plata”? No, tuka mora da ima i ne{to drugo... Koi se akcionerite na Makpetrol? Pra{uvam - dali negovata plata ne e povrzana mo`ebi direktno so zagubite? Kako se praveni zagubite vo Makpetrol? Kako se bildale tro{oci? Za koi celi? Ima li korupcija?... S$ se toa normalni pra{awa... neli? Dali ova go gledaat Komisijata za hartii od vrednost? I Makedonskata berza? Pra{awata se i do niv...

MAKPETROL IMA MONOPOLSKA POZICIJA ZA DISTRIBUCIJATA NA GAS VO MAKEDONIJA! MAKEDONSKITE KOMPANII PLA]AAT NAJSKAP GAS VO EVROPA! I dodeka mislite deka ovde nekade zavr{uvaat “igrankite” vo de fakto monopolot na Makpetrol, koga ve}e gledate i elementi na kartelsko zdru`uvawe (ova }e bara objasnuvawe od Andreja Josifovski)... Ima ovde se{to! Videte sega ~udo... Vo mart godinava Makpetrol osnova{e u{te edna nova firma, Prom Gas dooel, preku koja }e se vr{i trgovijata so gas niz Makedonija. Firmata koja ima osnova~ki kapital od 160 iljadi evra }e ja upravuva Milan Sotirovski, eden od porane{nite ~lenovi na Upravnot odbor na kompanijata Makpetrol. Makpetrol ima monopol i vo distribucijata na gas! Zaedno so dr`avnata GAMA go upravuva gasovodniot sistem! Cenata na gasot vo Makedonija e bezobrazno visoka i makedonskite kompanii se prinudeni da pla}aat najvisoka cena na gas vo cela Evropa!? Eve argumenti... Ruskiot gas donesen do makedonska granica, a zakupen od Makpetrol, ~ini neverojatni 370 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Stra{no! Osobeno e stra{no ako se zeme predvid deka ruskiot gas do bugarskata granica ~ini 270 evra, a do srpskata 300 evra. Ako se analiziraat oficijalnite podatoci deka evropska Germanija do granicata gasot go nosi po cena od 240 evra za 1.000 metri kubni, proizleguva deka Makedonija pla}a poskap

gas i na vlezot vo zemjava i do kompaniite za duri 100 evra!!!??? Najskap gas. Cenata na gasot e za 70% do 80% povisoka od cenata na gasot vo Zapadna Evropa! A zamislete, nie site o~ekuvame makedonskite kompanii da se konkuriraat na globalniot evopski i na potesniot balkanski pazar. Vo cela Evropa cenata na gasot dojden na granica e 190-200 evra, a vo Makedonija e blizu 400 evra. Na{ite najgolemi kompanii pravat zagubi i do ~etiri milioni evra na godi{no nivo. Kompaniite imaat i neprifatlivo golemi tro{oci da go donesat gasot do niv - sozdavaat dopolnitelen tro{ok od 150 evra po 1.000 kubni metri gas!!!??? Zo{to se {titi vakov monopol i zo{to vo strukturata na sopstvenosta na GAMA (Makeptrol i dr`avata pola-pola, se sozdavaat uslovi za kartelsko zdru`uvawe???) Koj go dozvoluva ova? Za ~ii interesi? Ima li nekoj koj }e ja otvori seriozno ovaa debata? No, i za ova }e ~itate vo utre{niot broj na “Kapital” koga odblisku }e ja objasnime monopolizacijata i kartelizacijata vo makedonskata ekonomija, koja go blokira{e stopanstvoto vo poslednite godini.

DEMONOPOLIZACIJA I DEKARTELIZACIJA! Monopolite i kartelite od ovoj tip gi imame vo re~isi site industriski granki i sektori! Biznis-partiskite relacii gradeni vo poslednite dvaeset godini za kraen rezultat dadoa devastirani kompanii (!) i kako {to napi{av vo prviot mit (za privatizacijata), od kompaniite so tekot na godinite, namesto silni balkanski kompanii mo}ni da kupuvaat pazari na Balkanot, sozdadovme “ke{-aparati” za potrebite na partiite i na politi~kata oligarhija! Direktori po sto godini... S$ pomalku ima rabota, s$ pove} e ima vreme za igrawe tabla! Ovde ima s$ i se{to... Ovoj fenomen e moèbi i klu~niot koga gi analizirame pri~inite za frapantno padnatiot izvoz kaj makedonskite kompanii, katastrofalnoto niskoto nivo na investicii od kompaniite, frapantno zgolemeniot interes za rabota so dràvata preku javnite nabavki! Demek, dràvata, neli, bila lo{ stopanstvenik! (U{te eden MIT koj }e go prosledite vo narednite denovi)! Tokmu vakvata monopolisti~ka sostoja na pazarot e moèbi direktnata pri~ina za ogromnoto nivo na nevraboteni vo zemjata sozdadeno vo dvaesette godini nezavisna Makedonija (} e objasnime kako vo utre{niot broj). Odgovornosta na makedonskata politika (na sekoja vlada) e da sozdade ambient za demonopolizacija i dekartelizacija! I da go oslobodi pazarot! Toga{ da gi izmerime Makpetrol i drugi monopoli sose nivnite direktori i menaxmenti – kolku, vsu{nost, “~ini nivnata umstvena i intelektualna suverenost”, kako i sposobnosta da pravat pari vo uslovi na investicii, izvoz na globalen pazar – sakate

VRATOLOMIITE NA ANDREJA JOSIFOVSKI! Vaka li gi u~at studentite po raznite biznis {koli po London?

6,3

milioni evra se prihodite na Oilko vo 2010 godina i se za 75% zgolemeni vo odnos na 2009 godina!!!???

720

iljadi vra e profitot na Oilko za 2010 i e 21% zgolemen vo sporedba so 2009!!??

5,6

milioni evra se tro{ocite na Oilko za 2010 i se za fantasticni 86,2% zgolemeni vo sporedba so 2009 godina!!!??? Oilko (komandidtno dru{tvo formirano vo 2007 godina) e najgolem akcioner na Makpetrol so 19,94%. a Makpetrol i Josifovski se najgolem akcioneri vo Oilko so 35,6% i 14,94% balkanski, sakate evropski! A ne kako na{iov “Maradona”, osven {to otvori nekolku svoi familijarni granapi, ne uspea da najde sili Makpetrol da go prodade na stranska kompanija naftena (MOL, OMV, Lukoil, Briti{ petrol...) i eve, neka mu bide, da stane{e barem dostoen dostavuva~ na taa kompanija... ]e mu ~estitavme na itro{tinata! Vaka n$ javnal site... a nie ne moème ni{to da mu kaème ... Vo utre{niot broj }e pro~itate {to zna~i slobodniot pazar za vakvite direktori i menaxerski timovi... I od {to tie prakti~ki se pla{at... Oti }e ja dobijat svojata zasluèna konkurencija! Direktorite na vakvite kompanii }e dobijat sjajna {ansa da si gi potvrdat diplomite po menaxment zdobivani vo razni Londoni i Bostoni... Ajde da se potvrdat na sloboden, otvoren pazar koga }e mora da se konkuriraat so menaxeri koi od “zeleni livadi” uspeaja da dignat kompanii golemi kako planina... I na koi ne im treba dràvata kako {taka za potpirawe i ramo za pla~ewe. No, tie investitori i menaxeri namesto mazni lica i “bejbi fejs” tenovi na facite imaat br~ki od stresovite koi ostavile nepremostliva traga samo zatoa {to sakaat da zarabotat na korekten na~in... Se ~itame utre... (Prodolùva)

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

DO 27. JULI VMRO–DPMNE I DUI ]E DOGOVORAT

KOJ SE ]E SEDNE NA 75-TE PREOSTANATI RAKOVODNI FOTELJI? Spored dogovorot koj padnal me|u koaliciskite partneri, od vkupno 75 rakovodni funkcii vo dr`avata 43 }e prezeme VMRO-DPMNE, a vo ostanatite 32 }e sednat lu|e na Ahmeti. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o slednata sreda premierot Nikola Gruevski i negoviot koaliciski partner, Ali Ahmeti, }e mora da gi dogovorat kadrovskite re{enija za site direktorski pozicii i da odlu~at koi }e bidat idnite zamenici-ministri. Za toga{ e zaka`ana sobraniskata sednica na koja }e se izbira novata vlada. Spored dogovorot koj padnal, od vkupno 75 rakovodni funkcii vo dr`avata 43 }e prezeme VMRO-DPMNE, a vo ostanatite 32 }e sednat lu|e na Ahmeti. Isto kako koga se dogovara{e prviot e{alon i sega dvete partii se zatvoreni za javnosta i ne sakaat da otkrijat imiwa. Toa {to edinstveno se pojavi kako informacija e deka pratenikot Safet Neziri }e

stane zamenik–minister za obrazovanie, a negoviot kolega Tahir Hani za transport i vrski. Tie i dvajcata se ogradija od komentar, velej}i deka zasega nema nikakva kone~na odluka. Ona {to e jasno e deka prvite lu|e na Upravite za javni prihodi, za kontrarazuznavawe i zs carina, kako i vo Biroto za javna bezbednost, Goran Trajkovski, Sa{o Mijalkov, Van~o Kargov i Qup~o Todorovski }e ostanat na svoite funkcii. Drugi direktori ne se otkrivaat. Vo me|uvreme, iako Sobranieto te{ko obezbeduva kvorum, pratenicite imaat polni race raboti. V~era po skratena postapka gi donesoa izmenite na Zakonot za upotreba na znamiwata na zaednicite vo Makedonija, podnesena od pratenici na DUI. Za izmenite glasaa 63 pratenici, 40 bea protiv, a vozdr`ani nema{e. Od prisutnite 22 pripadnici na pomalite C

etni~ki zaednici, soglasno Badenteroviot princip na glasawe, “za” glasaa 17, a pet bea protiv. Ovie izmeni predviduvaat op{tinite vo koi nad 50% od naselenieto se pripadnici na zaednicata da go istaknuvaat nivnoto zname zaedno so dràvnoto na objektite od javen i lokalen karakter, pri {to dràvnoto zname da bide edna tretina pogolemo od drugite znamiwa. Zname na zaednicata }e se istaknuva i koga visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica }e dojde na gosti vo oficijalna poseta, kako i vo denovi na odrùvawe na manifestacii od lokalen i me|unaroden karakter. Opozicijata obvinuva deka so ovie izmeni se pravi grub upad vo Ustavot i se menuva Ramkovniot dogovor. Inaku, spored noviot Delovnik za rabota na Parlamentot, sednicata za izbor na nova vlada moè da trae najmnogu dva dena. Mandatarot O

Nikola Gruevski }e ja obrazlo`i Programata koja im ja dostavi do parlamentarcite vo petokot ve~erta, vo koja kako glavni prioriteti se nabroeni zgolemuvaweto na ekonomskiot rast, namaluvaweto na siroma{tijata, vlezot na dr`avata vo EU

i vo NATO, borbata protiv kriminalot i korupcijata, reformite vo javnata administracija i investiciite vo moderno obrazovanie i informati~kite tehnologii. Glasaweto za izbor na vladata se vr{i po predlogot za sostav na vla-

data vo celina so javno glasawe. Izjasnuvaweto se vr{i po zavr{uvaweto na pretresot, a najdocna na polno}, {to zna~i deka ve}e na 29. Makedonija i oficijalno }e ja dobie sedmata vlada kako nezavisna i suverena parlamentarna demokratija.

PRO[TALNA SEDNICA NA SUDSKIOT SOVET SO MANEVSKI VNATRE

MINISTEROT ZA POSLEDNO IZBIRA[E SUDII! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

inisterot za pravda vo zaminuvawe, Mihajlo Manevski, za posleden pat kako ~len na Sudskiot sovet glasa{e za izbor na sudii. Izborot na sudiite, veli toj, ne bil napraven vo “pet do 12”, oti v~era{nata sednica na Sovetot bila tekovna, a oglasite za izbor na sudii ve}e zavr{eni. “Sednicata na Sudskiot sovet ne be{e itna, tuku redovna. Oglasite bea odamna raspi{ani i zavr{eni. Sudijata koj v~era be{e spomenuvan voop{to ne be{e predlo`en kako kandidat”, izjavi Manevski po izborot na sudiite. Opozicionata SDSM obvini deka ministerot go koristi svojot posleden raboten den za izbor na sudii po negova merka. SDSM veli deka VMRO-DPMNE preku Manevski }e gi nagradi sudiite za srabotenoto vo predizborieto, spomenuvaj} i go unapreduvaweto na istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} vo sudija na Apelacioniot sud za “srabotenoto” vo slu~ajot “Paja`ina”. No, prognozite na opozicijata ne se ostvarija Tufegxi} ne be{e nitu nominiran, a za dvete

slobodni mesta vo skopska Apelacija bea izbrani Afreim Fidani, advokat od Gostivar i Lidija Taseva, koja doa|a od Osnoven sud 2. Od tri slobodni mesta vo Vrhovniot sud se popolnija samo dve. Sudijata Milka Stefkovska od Apelacija se seli vo Vrhoven. Stefkovska e poznata po nejziniot glas protiv pri odlu~uvaweto za pu{tawe vo doma{en pritvor na tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu, odluka poradi koja porane{niot pretsedatel na Apelacija, Jordan Mitrinovski i sudijata Ismail Limani se soo~ija so postapki i razre{uvawe od Sudskiot sovet. Vtoriot sudija e Jelica Krstevska, koja doa|a od Upravniot sud. Edno slobodno mesto ostana i vo bitolska Apelacija. Lidija ^o~kova i Slavica Marinkovska, sudii od Osnovniot sud vo Bitola, bea unapredeni za sudii vo Apelacioniot sud vo Bitola. Kone~no be{e izbran i pretsedatel na Osnovniot sud vo Radovi{. Qup~o Todorovski, sudija od skopska dvojka, }e go prezeme rakovodnoto mesto vo radovi{kiot sud. ^lenot na Sudskiot sovet, Naser Haxi

Ahmetagi}, istakna deka ovoj kandidat zaslu`uva poddr{ka poradi predizvikot od skopski sud da se preseli vo pomal sud. Pretsedatelkata na Sudskiot sovet, Aleksandra Zafirovska, po zavr{uvaweto na sudskata ferija najavi revizija na rabotata na pomalite sudovi vo Makedonija koi imat pogolem, odnosno pomal broj sudii. Kako {to informira{e ~lenot na Sovetot, Bojan Evtimov, sudot vo Radovi{ ima pogolem broj sudii od brojot na predmeti.

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

VESTITE NA ALFA GO ZEMAAT PRAJM TAJMOT! elevizijata Alfa koja ve}e ~etvrta godina zra~i vo makedonskiot eter, odlu~i glavnite vesti da gi emituva vo nov termin, 19 ~asot, koj dosega be{e rezerviran za centralniot dnevnik na A1 televizija. Od rakovodstvoto o~ekuvaat da ja prezemat inercijata na najgolem del od gleda~ite koi se naviknati vo ovoj termin da ja primaat dnevnata doza informacii, i pritoa da im ponudat i pozitivna razlika preku politi~ki izbalansirano i kvalitetno informirawe. Programskiot direktor na TV Alfa, Qubomir Nikolovski, veli deka

KAPITAL OSTANUVA SUPERBREND! apital po vtorpat e izglasan za superbrend me|u ilijadnici drugi trgovski marki, so {to, spored rangiraweto na Superbrands Macedonia za 2011/12 godina ostanuva vo grupata najprepoznatlivi brendovi vo zemjata. Ova priznanie za isklu~itelna trgovska marka vo Makedonija se dodeluva po vtorpat, a i vo 2009 godina, koga za prvpat se vovede, Kapital se najde na listata na supermakedonski brendovi. Godine{novo priznanie ja potvrduva vistinskata pozicija na na{iot brend na makedonskiot pazar, zatoa {to epitetot superbrend go dobivaat samo tie koi gi ispolnuvaat kriteriumite za kvalitet koi gi postavuva ovaa svetski renomirana organizacija. Prviot ~ovek na Superbrends za Makedonija, Zoran Sazdovski, veli deka dobivaweto na statusot Superbrend e edinstvena mo`nost da se kapitalizira svojot status i da se sozdade odr`liva konkurentska prednost. Nositelite na statusot Superbrend mo`at da go koristat soodvetniot znak vo site formi na komunikacija, vklu~uvaj}i oglasuvawe, ambala`a, proda`ni materijali, interni i eksterni proda`ni poraki i na Internet, a se dobiva i mo`nost za koristewe na znakot i mo`nost za prezentacija na brendot vo knigata na ~etiri stranici. Ovaa godina vo Makedonija, Superbrands po vtorpat go organizira i nadgleduva glasaweto soglasno me|unarodnite standardi.

FORMIRANA ASOCIJACIJA NA OSIGURITELNOBROKERSKITE DRU[TVA soglasuvawe na interesite, razgleduvawe na zakonski propisi so mislewa i predlozi za odredeni pra{awa od osiguritelnobrokerskoto rabotewe, sorabotka so doma{ni i me|unarodni asocijacii, kako i podignuvawe na ugledot i nezavisnosta na brokerskite dru{tva, se samo del od celite na novoformiranata Asocijacija. "Pozitivni signali ispra}ame kon osiguritelnite kompaniite vo dr`avata, kako na{ zaedni~ki partner vo razvojot na raste~kiot osiguritelen pazar vo zemjava”, pora~a Faruk Abedini, pretsedatel na Asocijacijata.

DOGOVOR ME\U UKIM I [VEDSKATA AMBASADA ZA ZEMJODELSKI PROEKT niverzitetot “Sv. Kiril i Metodij” i ambasadata na [vedska vo Skopje v~era potpi{aa Dogovor za realizacija na poslednata faza na proektot “Gradewe kapaciteti za formulirawe na makedonskata politika i ekonomska analiza vo odnos na zemjodelskiot sektor”. Dogovorot go potpi{aa rektorot na UKIM, Velimir Stojkovski, i pretstavnik na [vedskata ambasada. “Pridobivkite od ovoj proekt se odnesuvaat na zajaknuvaweto na kapacitetite za ekonomska analiza vo zemjodelstvoto i agrarnata politika, na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana”, velat od UKIM.

od poodamna razmisluvale vestite da gi preselat vo najgledaniot termin, a odlukata tokmu sega da go sprovedat planiranoto padnala otkako A1 po~nala da emituva “fle{“ informacii. “Terminot od 19.00 do 20.00 ~asot e termin so tradicija za vesti i pred pojavata na A1. So vestite na A1 vo 19 ~asot samo se potvrdi deka za gleda~ite ovoj del od denot e najpogoden za vesti i informativna programa. Alfa TV ve}e izvesno vreme razmisluva za pomestuvawe na terminot na centralnite vesti od 17.30 ~asot za podocna. Sega{niot moment go

smetame za pogoden so ogled na toa deka A1 re~isi kako da ne emituva vesti so novata verzija od samo 10 minuti”, izjavi Nikolovski za “Kapital”, koj izborot na noviot termin go objasnuva so èlbata na rakovodstvoto na TV Alfa “na gleda~ite da im dade objektivna i nepristrasna informacija namesto vesti so koi se “pere” mozok i se nametnuva mislewe”. Povikuvaj}i se na rezultatite od istraùvawata za mediumite, Nikolovski vetuva deka Alfa TV }e prodolì da prezentira verodostojni informacii preku koi tie }e ja po~uvstvuvaat razlikata vo najpozitivna smisla

na informaciite prezentirani vo istiot termin prethodno i sega. Toj najavuva deka atraktivniot termin Alfa TV od septemvri }e go iskoristi i za prezentirawe na promenite so koi vestite na televizijata }e ja ostavat konkurencijata daleku zad sebe. “Alfa od septemvri }e prezeme dopolnitelni zafati vo vestite so koi }e bideme mnogu porazli~ni i mnogu pomoderni od konkurencijata, a seto toa vo interes na gleda~ite {to o~ekuvaat to~na, navremena, objektivna i interesna informacija”, istaknuva Nikolovski. Poslednite potezi koi vodat kon

podobro pozicionirawe na televizijata toj ne gi gleda kako profitirawe od krizata:“Alfa nema namera na kakov bilo na~in da profitira na grbot na konkurencijata. Od startot rabotime na toa da bideme konkuretni so kvalitet koj }e go donese na{iot marketingpriliv, a ne so evtini programski trikovi ili so odrabotuvawe za nekoja politi~ka opcija. Za sekoj politi~ki neoboen gleda~ toa e vidlivo i smetame deka toa e edinstven na~in za uspe{no i dolgoro~no pozicionirawe na pazarot. S$ drugo e minlivo, bez ogled kolku trae”, zaklu~uva Nikolovski.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

ISTO VLADINO SCENARIO OD 2006

GRUEVSKI PAK VETUVA RAST OD 7%

Kako {to veti i vo 2006 godina, koga prvpat dojde na vlast, i sega vetuva deka vo sledniot ~etirigodi{en mandat ekonomijata }e raste so stapki od 7%. Toa vo izminatite pet godini ne se ostvari

ZDRAVSTVOTO POSTOJANO E NA “REFORMI” linikite stanaa najgolemi dol`nici, bolnicite kuburat so osnovni lekovi i medicinski materijal. “Reformite” so koi postojano se dozira zdravstvoto ne davaat rezultati. Zo{to? Zatoa {to vo javnoto zdravstvo so godini raste brojot na administrativni rabotnici, a re{enijata za specijalizacija na mladi lekari od fioka se izvadija duri godinava, pred izbori. Mnogu iskusni lekari zaminaa vo privatnite kliniki. Dvajcata ministri za zdravstvo vo vladite na Gruevski, Imer Selmani i Bujar Osmani, pogolem del od rabotnoto vreme go pominaa pred kameri, a pomalku vo svoite kabineti. “Osmani najavi mnogu, a ne ispolni re~isi ni{to, a Selmani prezede radikalni potezi bez koi zdravstveniot sistem sega }e be{e pomalku o{teten. Generalno, od nitu edna reforma pacientite ne po~uvstvuvaa benefit”, velat ekspertite.

ponedelnik - 18.07.2011

18.07.2011

раст

НЛБ Тутунска Банка ЗК Пелагонија Макошпед Макпетрол РМДЕН 06

+1,38% +0,85% +0,50% +0,30% +0,11%

18.07.2011

Бетон Скопје Макстил ТТК Банка Комерцијална банка РМДЕН 10

пад

-2,91% -2,11% -1,00% -0,40% -0,26%

нова цена

3550,00 2250,00 202,00 25134,00 90,00 нова цена

7.311,00 186,00 1.300,00 3.620,00 88,00

9,00%

6,90%

6,40%

6,00%

5,40% 4,20%

4,00%

3,00% Kv 1/2011

Kv 4/2010

-0,90%

Kv 3/2010

Kv 2/2010

Kv 1/2010

Kv 4/2009

Kv 3/2009

Kv 2/2009

Kv 1/2009

Kv 4/2008

Kv 3/2008

Kv 2/2008

Kv 1/2008

-2,60%

Kv 4/2007

Kv 3/2007

-6,00%

Kv 2/2007

1,50% -1,00%

Kv 1/2007

e zgolemen buxetot, od 1,7 milijardi vo 2006 na 2,6 milijardi evra vo 2011 godina, raste{e samo javnata potro{uva~ka, a najgolem del od parite ode{e za plati na javnata administracija, nabavki na stoki i uslugi. Mnogu pomal del be{e za investicii vo kapitalni objekti. Za pet godini se potro{eni okolu 1,3 milijardi evra za nabavka na stoki i uslugi, a tolku se odvoeni i za kapitalni investicii. Najgolemite proekti vo infrastrukturata ostanaa na hartija, no i pokraj toa, javniot dolg na dr`avata od 24,8% vo 2008 vo 2010 nadmina 35% od BDP. Pozajmenite pari najmnogu se tro{ea za razvojot na kulturata – za spomenici i muzei od proektot “Skopje 2014”. STRANSKITE INVESTICII NE STIGNAA DO DVE MILIJARDI EVRA Eden od glavnite aduti na Gruevski na site parlamentarni izbori bea najavite za stranski investicii i za zgolemuvawe na doma{nite investicii. Na 54 stranica od “Prerodbata” vo 2008 godina

10,50%

12,40%

11,40%

11,00%

Kv 4/2006

milijardi evra se potro{eni za nabavka na stoki i uslugi za pet godini, a tolku se odvoeni i za kapitalni investicii

13,80%

Kv 3/2006

sto kako i vo 2006 godina, koga prvpat dojde na vlast, i sega premierot Nikola Gruevski vetuva deka vo sledniot ~etirigodi{en mandat ekonomijata } e raste so stapki od 7%. Toa e istoto scenario od pred pet godini, koe dosega ne se ostvari. Vo 2009 godina ekonomijata padna za 0,9%, a minatata godina ja zavr{i so minimalen porast od 0,7%. Ima{e pozna~itelen rast od 5%-6% od 2006 do 2008 godina. Iako padot na ekonomskata aktivnost be{e predizvikan glavno od globalnata ekonomska kriza, Vladata ne ja odbrani doma{nata ekonomija od negativnite vlijanija i do~eka recesija. Kako sega ovaa vlada planira da go odrì vetuvaweto za pogolem rast na BDP koga ovoj tim ne vleva doverba deka sekoga{ se drì do kaànoto? Vo novata vladina programa, dostavena do Sobranieto, premierot Gruevski vetuva rast na industrijata, izvozot, investiciite, namaluvawe na buxetskite tekovni rashodi i zgolemuvawe na parite za izgradba na infrastrukturni objekti. Toa se vetuva{e i vo 2006 i vo 2008 godina. No, iako za pet godini dramati~no

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA MAKEDONIJA (% KVARTALNI STAPKI NA RAST) 14,00%

Kv 2/2006

janev@kapital.com.mk

Kv 1/2006

1,3

ALEKSANDAR JANEV

-3,60%

-6,00%

-8,20% -11,00%

-16,00%

-14,50%

Drasti~niot pad na industrijata, predizvikan od globalnata ekonomska kriza, ne be{e amortiziran so antikrizni merki. STRANSKI INVESTICII VO MAKEDONIJA (VO MIL.$)

750,0

699,1 650,0

587,0 550,0

450,0

424,2

350,0

295,8 253,1

250,0

197,1 150,0

2006

2007

2008

2009

2010

01.05.2011

Eden od glavnite aduti na Gruevski na site parlamentarni izbori bea najavite za stranski investicii i za zgolemuvawe na doma{nite investicii, no razo~aruvaweto e golemo.

pi{uva{e: “Stranskite direktni investicii vo periodot 2008-2012 godina kumulativno }e dostignat dve milijardi evra. Samo vo 2010 godina se o~ekuva priliv od 500 milioni evra”. Statisti~kite podatoci pak, poka`uvaat deka vo poslednite tri godini investiciite odnadvor iznesuvale 765 milioni evra, od koi najgolem

del se neraspredelena dobivka na kompaniite i krediti od stranstvo. Vo istovreme, prilivot na stranski kapital kaj sosedite se broi vo milijardi evra. Vo novata vladina programa za 2011–2015 godina stoi istata re~enica. “Vrz osnova na merkite i aktivnostite sprovedeni vo prethodnite godini i

so zazdravuvaweto na svetskata i makedonskata ekonomija i povisokite javni investicii, planirano e stapkite na investicii do 2015 godina da dostignat okolu 30% od BDP. Kumulativniot priliv na stranski direktni investicii vo periodot 2011-2015 godina o~ekuvame da dostigne nad dve milijardi evra”.

ponedelnik - 18.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,47% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,61% 1,5% 0,25% 0,18%

6м 1,81% 1,8% 0,42% 0,24%

12м 2,16% 2,2% 0,74% 0,53%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5763 43,5291 70,1724 53,1885 45,4471 46,4236

Извор: НБРМ

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

28.633.378,46

-2,36%

-5,12%

-10,75%

0,81%

-5,50%

14.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.593.540,49

2,51%

-4,69%

-11,28%

1,21%

-8,61%

14.07.2011

Иново Статус Акции

15.517.878,58

-1,35%

0,72%

-0,18%

-1,17%

3,61%

17.07.2011

КД БРИК

40.208.460,04

0,69%

-3,43%

-6,77%

1,27%

-5,51%

14.07.2011

КД Нова ЕУ

24.104.848,91

-5,15%

-8,47%

-9,60%

-4,87%

-7,81%

14.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.497.264,87

-1,57%

-1,81%

-3,35%

0,24%

-1,26%

14.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.115.999,97

0,44%

1,25%

0,00%

14.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.153.227,09

0,26%

0,00%

14.07.2011

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

AGRAROT NAJKRITI^EN toticite milioni evra dadeni za subvencii ne gi re{ija problemite vo zemjodelstvoto. Pred pet godini Gruevski veti zgolemuvawe na subvenciite so cel pogolemo proizvodstvo za pogolem izvoz na prehranbeni proizvodi. Rezultatite po pet godini se zgolemuvawe na uvozot na hrana. Subvenciite od 17 milioni evra vo 2006 godina se zgolemija na 115 milioni evra vo 2010 godina, no toa ne gi podobri sostojbite vo agrarot. Uvozot na hrana od 350 milioni dolari vo 2006 godina se zgolemi na 560 milioni vo 2010 godina (za duri 54%). Zemjodelcite s$ u{te se soo~uvaat so niski otkupni ceni, tutunarite go palat neotkupeniot tutun, lozarite baraat pari za predadenoto grozje pred dve godini, melni~arite i farmerite vodat borba za cenata na p~enicata. Makedonskite zemjodelci ne znaat nitu {to, nitu kako, nitu za kogo proizveduvaat. Vo novata ~etrigodi{na programa Gruevski vetuva novi merki za starite problemi na zemjodelcite. Vetuva otvorawe na distributivni centri, niski kamati za krediti vo primarno proizvodstvo, direktno kreditirawe, otvorawe pazari na golemo i malo i promovirawe na nacionalnite brendovi na novi pazari.

INVESTICII VO INFRASTRUKTURA - UTOPIJA ILI REALNOST?!

KAPITALNITE INVESTICII NAJGOLEMO PROMA[UVAWE KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

oni{tuvawe, odloùvawe, proceduri bez kraj i bez sklu~eni dogovori so investitorite... Vaka zavr{ija site veteni infrastrukturni i energetski proekti na Vladata vo izminatite pet godini. Vladata na Nikola Gruevski vo 2006 godina veti gasifikacija, avtopati i èlezni~ki prugi dol` Koridorite 8 i 10, hidrocentrali êbren, Gali{te, Bo{kov Most, Vardarska Dolina i Lukovo Pole. Od Vladata tvrdea deka ambicioznite planovi nema da ostanat samo na hartija. No, pet godini podocna delata ne svedo~at deka najavite na Gruevski i na ministrite stanaa realnost. Vo 2009 godina Gruevski zaedno so 15 ministri zad sebe veti deka vo slednite osum godini }e investiraat osum milijardi vo energetika, transport, vodovod i kanalizacija, ìvotna sredina, kultura i obrazovanie. Osumte milijardi evra se najavija kako vtor paketmerki so koi dràvata }e mu pomaga na stopanstvoto za da ja prebrodi ekonomskata kriza. Od niv 3,8 milijardi bea predvideni za 30 energetski proekti i u{te tolku za infrastrukturni. [to od vetenoto e napraveno do denes? Ne se izgradi nitu edna hidrocentrala. Iako e staven kako prioritet, gasovodot s$ u{te ~eka podobri vremiwa. Koncesijata na

DOW JONES

12.479,73

+0,34%

+0,56%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.671,46

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.137,15

-1,15%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.974,47

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 859,36

+0,29%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

pati{tata i elektronskata naplata na patarinite, najavuvani za 2009 godina, postojano se odloùvaat, taka {to 2012 godina e najbliskiot rok koga moè da se o~ekuvaat koncesioneri. Od 2006 godina do denes propadnaa pet obidi da se najde investitor za êbren i Gali{te, koj treba da vloì 800 milioni evra. Otkako bea potro{eni ~etiri godini za nao|awe investitor za HEC Bo{kov Most, lani ELEM ja dobi obvrskata da gi izgradi HEC Bo{kov Most i akumulacijata Lukovo Pole. Ovie dva proekti }e ~inat 150 milioni evra. Od gasifikacija ne e postavena nitu edna cevka. Vladata s$ u{te gi ~eka parite od klirin{kiot dolg na Rusija, vreden 60 milioni dolari, koi ne zna~at mnogu od vkupniot proekt procenet na najmalku 300 milioni

Javniot dolg na dr`avata od 24,8% vo 2008 vo 2010 godina nadmina 35% od BDP. Pozajmenite pari najmnogu se tro{ea za razvojot na kulturata – za spomenici i muzei od proektot “Skopje 2014”. evra. I vo prvata programa na “Dogovorot so Rusija za zat- Vladata na Gruevski, vo 2006 vorawe na klirin{kiot dolg godina, strate{ki prioriteti preku izgradba na gasovod- bea Koridorot 8 i 10, koi niot sistem }e se potpi{e za treba{e da se izgradat za nepoln mesec, vo septemvri dve godini. Po pet godini ne godinava”, izjavi minis- e po~nata izgradbata. Spored terot za finansii, Zoran novite rokovi na Vladata, Stavreski, vo avgust 2007 po novi avtopati{ta }e se godina. Pred edna godina vozime duri vo 2018 godina. toj isto taka uveruva{e Nerealizirani se i golem deka klirin{kite pari se del od vetenite regionalni pati{ta, iako ima kredit realnost. No, ne stanaa. od Svetska banka i od EBRD TRETA MAJKA ZA za taa namena. No, od 120 KORIDORITE 10 I 8 milioni evra za tri godini Iako sekoja godina parite se potro{eni samo 30 milza kapitalni proekti vo ioni evra. Buxetot se zgolemuvaa, na Kaj `eleznicata isto taka kraj se kratea. Pa taka, nema nikakvi investicii. infrastrukturno Makedonija Osven izrabotka na fizibilostana slepo crevo na Bal- iti-studii, javni nabavki kanot. Izgradi samo 7,7 ki- za konsultanti i oglasi za lometri avtopat od Kumanovo izrabotka na tehni~ki dokudo Tabanovce, a drugite mentacii, drugo ne vidovme. zemji vo regionot gradea Nema novi vagoni, lokomostotici kilometri so pov- tivi i prugi. Poslednoto olni krediti od stranstvo. vetuvawe e deka do 2013

МБИ10

0,40%

3.200

МБИД

120

+0,15%

3.000 2.800

2.400 2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+1,36%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.478,00

-0,34%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

-1,08%

-1,61%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 21.804,80

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,30%

-0,32%

-0,29%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 1.051,29

-0,74%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.200,89

SOFIX 417,91

-0,27%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 750,64

ATHEX 1.175,23

-0,77%

Прогрес

72,00 БИП

31,00

godina }e zavr{i modernizacijata na `elezni~kiot koridor 10, a za prugata kon Bugarija }e po~ekame do 2020 godina. Novite 150 vagoni }e gi po~ekame do 2016 godina.

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

+20%

-6,06%

Привр. Бан.

444,00 Ласта

335,00

28,50

Лошињ. Пл.

-5,33%

75,89

130,17

Наложбе

0,43

Храм холд.

0,41

Х. Подгора

Карлов. Бан.

+16,4% -5,90%

-5,13%

Истрабенз

+7,44%

Пив. Лашко

-16,67%

2,90

-18,00%

10,00

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

96.86$/барел BRENT

116,35$/барел

ЗЛАТО 1.601,30$/унца СРЕБРО 40.32$/унца БАКАР 441,650$/унца

+21,28%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+7,50%

0,05%

-0,39% -0,78%

-0,07% 309,650$/галон -0,69%

ПРИРОДЕН ГАС

4,54$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-0,14%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+24,98%

ОМБ

OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Јадранкам.

70,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.507,04

BELEX15 727,59

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.842,20

MINISTER ZA FINANSII (09.08.2007) Strate{kiot pristap sekako e zna~aen za strate{ki va`en proizvod. No, pristapot ne smee da bide kako dosega *lot of talk, no action, pristap koj, vsu{nost, n$ ostavi denes so toni hartieni planovi, a malku kilovati proizvedena energija. Zatoa, prviot i osnoven element na sekoja energetska strategija mora da bide izgradba na novi kapaciteti. 20-godi{nata prikazna za ^ebren i Gali{te vleguva vo faza na zavr{en rasplet izbor na najpovolen investitor vo posledniot kvartal od 2007 godina.

112 108

2.200

NASDAQ 100 2.356,67

FTSE 100 5.780,40

ZORAN STAVRESKI

116

2.600

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,39%

120

milioni evra kredit od Svetskata banka i EBRD se nameneti za izgradba na regionalni pati{ta, no za tri godini se potro{eni samo 30 milioni evra

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,48%

7,7

kilometri se edinstveniot izgraden avtopat, a fokusot be{e na izgradba na lokalni i regionalni pati{ta

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.316,14

3.000

-0,40% +0,15% -0,05%

Извор: Македонска Берза

Vo 2009 godina Gruevski zaedno so 15 ministri zad sebe veti deka vo slednite osum godini }e investiraat osum milijardi vo energetika, transport, vodovod i kanalizacija, `ivotna sredina, kultura i obrazovanie. [to od vetenoto e napraveno do denes?

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 18.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.504,61 МБИД 2.607,74 ОМБ 118,15

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,70% +3,20% +0,08%

АЛУМИНИУМ

2285,00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-1,4% -0,2% /

СУРОВИНИ

-2,41% ПЧЕНИЦА 755,250/бушел -1,21% КАФЕ 249,850$/бушел -1,46%

ПЧЕНКА 668,500$/бушел

НИКЕЛ 23825,00$/унца

+0,32% ШЕЌЕР -0,79% 28,74 СОЈА 1376,250$/буше -0,78% КАКАО 3,178$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг

Komentari / Analizi

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

BITKA ZA MILIJARDI

Doa|ame do vistinskata cel, koja vode~kite igra~i sakaat da ja postignat. Promena na poimot za personalen kompjuter i mobilen ured. Slednata faza za osvojuvawe na pazarot }e bide personalizacijata na uredite, platformite, mre`ite. Pazarot, koj samo delumno }e raste, }e bide obele`an so nova podelba na mestata i na profitite

$ o~ekuva è{ka esen. Nikoga{ dosega ne se najavila vakva “krvava” bitka za pazarot na korisnici, kako {to }e vidime vo narednite 12 meseci. Internet-prebaruva~i, hardverski i softverski kompanii, proizvoditeli na mobilni telefoni, telekomunikaciski operatori, kontent-provajderi se redat na listata. Gugl od prebaruva~, vleze kako Android platforma na pazarot na smartfoni i zgrabi pove}e od 35% od pazarot, a denes i vo socijalnite mreì najavuva blitz krieg. Googl+ samo vo prvite dve nedeli od pojavuvaweto, i toa na testverzijata, kreira{e baza od 10 milioni korisnici. Fejsbuk ja premina brojkata od 750 milioni korisnici i vrednost koja na IPO moè da ja dostigne brojkata od 100 milijardi dolari. Epl od hardverska kompanija vleze vo softverskiot biznis, razvi Ajfon i Ajstor platforma za onlajn-kupuvawe sodrìni. Epl drì 26% od pazarot na smartfoni i pribli`no 90% od pazarot na tablet-kompjuteri. Vrednosta na akciite e na najvisoko nivo vo poslednite pet godini i trendot prodolùva. Majkrosoft najavuva revolucija na pazarot na softverski

platformi, go kupi Skajp i na odreden na~in vleze na telekomunikaciskiot pazar. Kako “za doru~ek”, akvizira{e nekolku klu~ni igra~i na IT-pazarot i najavi lansirawe na nova socijalna mreà vo testverzija nare~ena Tulalip. Amazon od softverska platforma za onlajnkupuvawe muzika, hardver, knigi, mobilni aplikacii i sli~no, go razvi kindl tabletot/biblioteka, a najavuva i novi t.n. cloud computing uslugi. Navidum bitkata za novi profiti se vodi kako “ruska artilerija”, koja puka na site strani vo obidot da ja pogodi i celta. No, pozadi site strate{ki obidi postoi jasen kurs. Koga pred osum godini vlegov vo telekomunikaciskiot biznis, eden od tehnolo{kite trendovi koj se najavuva{e na golema vrata bea t.n. konvergentni tehnologii. Celata industrija “uìva{e” vo godinite koga govorot be{e nose~ki profitabilen tehnolo{ki biznis. Ne be{e s$ vo glasot. Taa neograni~ena mo} na prenos na glas, na razvoj na mobilni mreì, od druga strana, nose{e strav deka seto toa moè eden den da doìvee pad, isto kako i rastot koj go beleè{e. Zatoa u{te vo toa vreme se bara{e “spasitel” koj bi obezbedil povisoka

vrednost za uslugite koi go dava. Sledea platformi za brza razmena na podatoci, zabava, trgovija od domovite i neograni~eni mo`nosti za razvoj na svetski biznisi, znaewe koe se steknuva bez ograni~uvawa. Za odredeni industrii kako {to be{e fiksnata telefonija, ova zna~e{e kone~en spas od ambisot do koj be{e dovedena. Tripl plej uslugite, doneseni preku opti~ki kabel, zna~ea prenos na govor, slika i podatoci vo sekoj dom i na sekoe mesto. Kvalitetot i cenata odea vo prilog na zgolemuvawe na pobaruva~kata. Mobilnite operatori gledaa kako izvor na novi prihodi, koi zna~at rast na profitot do plafon. Kompjuterskite kompanii optimisti~ki se raduvaa na rastot na brojkata na prodadeni kompjuteri, a proizvoditelite i prodava~ite na elektronika se dadoa na rabota razvivaj}i mnogu “nepotrebni” gaxeti. Denes e nezamislivo da se kreira PR, da se nametne odredena moda, zabava ili biznis bez upotreba na Fejsbuk i Tviter. Konvergencijata i vo ovoj slu~aj pretstavuva distributiven kanal za dopirawe do krajnite korisnici. Nezavisno dali preku mobilen telefon, so surfawe na pametni

televizori, desktop-kompjuteri, laptop ili tabletkompjuteri, informacijata e va`no da stigne do toj za kogo e nameneta. Dali bezì~no ili preku kabel, ve}e nema stroga granica na mediumite za prenos na podatocite. Ne samo {to denes celosno se digitaliziraat site sodrìni, tie se stremat da bidat {to e mo`no pove}e kreirani po na{a individualna merka. Konvergiraweto na tehnologiite koe zema zamav kako cunami vsu{nost zna~i spojuvawe na tradicionalnite analogni so raste~kite digitalni tehnologii i platformi. Kompjuterskite i telekomunikaciskite tehnologii vo osnova davaat visoka fleksibilnost vo dobivawe na brzina na pristap kon informaciite. A denes informacijata pretstavuva s$. Vaka postavenite celi, so koi }e se ovozmoì na milijardi lu|e da pristapat vo ovoj svet na digitalni informacii i zabava, na krajot zna~at pari. Iljadnici milijardi dolari ili evra, seedno. Zatoa, borbata za da se dobie del od kola~ot se zagreva. Informati~kata tehnologija i industrija se podgotvuvaat za nova eksplozija na pobaruva~kata za hardver i softver so koj bi se upravuval

procesot, kako i bi se skladirale milionite novi sekojdnevni informacii i digitalni sodr`ini vo svetot. Strate{kata cel na kompaniite, koi se obiduvaat da dominiraat vo novata era na konvergencii na tehnologiite, e da kreiraat novi biznisuslugi okolu toa {to nie go znaeme podobro kako “net hostirawe”. Bidej}i sekoga{ se raboti za pari, krajnata cel e vo povrzaniot svet da se pomogne na klientite da go transformiraat svojot biznis i da implementiraat uslugi koi se povrzani so e-biznisot. Fejsbuk, Tviter, Ajpad, Bing, s$ se sveduva na krajot za pari. Novite tehnologii virtuelno ja eliminiraat distancata, koja e edno od ograni~uvawata vo biznisot. Denes, sopstvenikot na Viza karti~ka od Makedonija mo`e preku internet-stranicata booking.com da plati turisti~ki aran`man vo hotel vo [kotska i da rezervira avionski let so Lufthanza preku Frankfurt. Sevo ova za pomalku od {est sekundi. Da zememe i drug primer. Kolku vreme vi treba da dogovorite sostanok na Skajp, da prezentirate dokumenti, da gi potpi{ete, razmenite i da startuvate so realizacija. Ne pove}e od den. Za tro{ocite,

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niv i erz r itetski prof r fesor f r profesor

koi sega se minimalni, nikoj ve}e ne e zagrièn. Vo dene{niot svet, vo koj retko koj ne poseduva najmalku eden kompjuter, postoi ogromna neiskoristena mo}. Site tie milioni terabajti kapaciteti stojat neiskoristeni. Personalniot kompjuter vo poslednite 15 godini be{e prekrasen ured za poedincite. No, ironi~no, personalniot kompjuter nema dovolno razrabotena individualnost vo upotrebata. Ist e slu~ajot i so mobilnite telefoni. Doa|ame do vistinskata cel, koja vode~kite igra~i sakaat da ja postignat. Promena na poimot za personalen kompjuter i mobilen ured. Slednata faza za osvojuvawe na pazarot }e bide personalizacijata na uredite, platformite, mreìte. Pazarot, koj samo delumno, }e raste }e bide obeleàn so nova podelba na mestata i na profitite. Ova e borba za milijardi i zatoa }e bide krvavo “do kolena”, {to e dobra opcija za korisnicite koi moàt relaksirano da bidat razgaleni za svoite pari. Pazarot i vo ovoj slu~aj }e si go napravi svoeto.

WWW.KAPITAL.MK K

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...PO^ITUVAWE NA ^OVEKOVITE PRAVA?!

...BOX OFFICE MAGIJA

...KAUCIJA

Obama na sredba so Dalaj Lama

Hari Poter ru{i rekordi

Rebeka Bruks do oktomvri na sloboda

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo svojata rezidencija se sretna so spiritualniot vodi~ Dalaj Lama za da go predupredi za potrebata od podobruvawe na ~ovekovite prava vo Tibet.

smoto prodol`enie na filmot “Hari Poter” vikendov ostavi tkako be{e privedena na soslu{uvawe za skandalot za O stotici obo`avateli pred vratite od kino-salite so {to Oprislu{uvawe {to go zgasna tabloidot News of the World, zaraboti neverojatni 168,6 milioni dolari za samo tri dena porane{nata direktorka na korporacijata News International

emituvawe i so toa go urna rekordot od 2008 godina.

ja oslobodija so kaucija s$ do prvoto sudsko ro~i{te.

RAZLI^NI PRIORITETI

MERKEL I TRI[E SE SKARAA ZA GRCIJA!

Predvodnicite na planot za spas na Grcija se soo~ija so dosega najgolemata pre~ka vo ostvaruvaweto na postavenata cel. Sprotivstavenite Merkel i Tri{e se nova zakana za evropskata ekonomska blagosostojba VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

efot na Evropskata centralna banka (ECB), @an-Klod Tri{e, ja postavi dosega najgolemata pre~ka vo ostvaruvaweto na planot koj treba da ja izvle~e Grcija od bankrot. Vo intervju za germanskiot “Fajnen{al tajms” Tri{e izjavi deka bankata ne

[

moè da gi prifati gr~kite obvrznici kako kolateralni, {to potencijalno moè da go sekne finansiraweto na bankarskiot sistem vo Grcija. Toj ostro potencira{e deka liderite od evrozonata treba da iznajdat drugi na~ini za da gi odràt gr~kite banki vo ìvot ako planiraat da go turkaat planot za spas od bankrot koj moè da gi dovede do nov bankrot. “Ako Ako Grcija bankrotira nie nema da bideme vo mo`nost pove}e da gi prifa}ame i nejzinite bankrotirani obvrznici kako kolateralni. Mnogu pati gi predupreduvav dràvnite i vladinite lideri deka vo slu~aj na bankrot na edna dràva pove}e nema da moème da gi prifa}ame nejzinite dràvni obvrznici kako normalni garancii. Vo tie uslovi vladite }e treba sami da se

red vonredniot samit posveten na krizata na P evroto s$ poglasni se barawata za otpi{uvawe na dolgovite na Grcija. Taa mo`nost sega ne ja isklu~uva i germanskata kancelarka, Angela Merkel. Taa zasega ne gleda interes vo restruktuiraweto na dràvniot dolg na Grcija, bidej}i takov ~ekor bi imal negativen efekt i bi pridonesol zasegnatite zemji da ne vloùvaat pogolemi napori. “Probuvame s$ {to moème za da izbegneme ne{to {to bi bilo u{te ppo polo{o”, istakna Merkel. angaìraat za da gi g popravat rabotite. Toa bii bil nivni dolg”, naglasi Tri{e, Trii{ dodavaj}ideka vladite toga{ togga }e mora sami da prezemat novi ~ekori n za da gi ispravatt rabotite i da go za{titat evroto. evr Izjavata na Tri{e doa|a Trri samo nekolku ddena pred odrùvaweto na itniot samit iit na liderite od eevrozonata povrzan so sostojbata vo sosst Grcija, koj }e se odrì v ~etood vrtok vo Brisel. Ovaa izjava O go stava Tri{ee vo direkten konflikt so germanskata ge kancelarka, Ange Angela el Merkel, koja insistira imatelite na im m obvrznici r c dda snosat snoos del od tovarot za spas na Grcija, vreden 115 milijardi evra. milij Rejting-agenciite pak, progRejting-agenciit deka celata noziraat de moè da ja situacija m Grcija do selekdovede Grc bankrot duri tiven ba ako lliderite od

ANGELA MERKEL GERMANSKI KANCELAR So pogolem dobrovolen pridones na privatnite investitori, nema da trebaat idni ~ekori za spasuvawe na Grcija. K

izjavi taa vo intervju za germanskata dr`avna televizija. Vo Brisel pak, visokite evropski pretstavnici se rastrgnati me|u dva paralelni itni pregovori - ednite so privatnite u~esnici vo gr~kiot dolg, a drugite me|usebe - vo obid da se finalizira noviot plan za spas na Atina za vreme na samitot. Pregovorite me|u liderite na Evropskata unija (EU),, vo koi se vklu~eni i u Evropskata komisija (EK) i ECB, nastojuvaat obvrznicite da obezbedat zna~itelen del od fondot za spas na Grcija, vreden 115 milijardi evra. Na insistirawe na Angela Merker evropskite lideri se soglasija da gi pottiknat privatnite investitori da u~estvuvaat vo obezbeduvaweto na parite, no tie i ponatamu se zagri`eni od epilogot. Iako planot

]E I SE OTPI[AT LI DOLGOVITE NA GRCIJA?!

evrozonata go ostvarat rat planot za spas na zemjata i go obezbedat vtoriot paket-pomo{. et-pomo{. Isprovocirana od izjavata na Tri{e, Merkel izjavi avi deka } e prisustvuva na vonredniot samit na liderite od evrozonata pod uslov da se donese kone~no re{enie za gr~kata kriza. Merkel insistira{e {e da se izbegne kakvo biloo restrukturirawe na gr~kiot kiot dolg, istaknuvaj}i deka klu~ot za dogovorot le`i vo dobrovolnoto vklu~uvawe we na privatnite invesvestitori, koe vo slu~ajov ~ajov mora da bide na zna~itelno visoko nivo za da se “olesni” gr~kiot dolg. “Kolku pove}e dobrovolen obrovolen pridones }e dadat privatnite investitori, tolku e pomala verojatnosta deka }e bidat potrebni ponatamo{ni {ni ~ekori za spasuvawe naa Grcija”, L

za vklu~uvawe na privatnite investitori }e im go olesni tovarot na evropskite dano~ni obvrznici, toj mo`e da ja destabilizira Grcija, nejzinite banki i drugite evropski banki, {to pak, mo`e da gi natera nacionalnite vladi da potro{at dopolnitelni fondovi i rekonstrukcija na finansiite. Merkel smeta deka noviot dogovor treba da ja napravi Grcija sposobna za servisirawe na svoite dolr r govi.

@AN-KLOD TRI[E PRETSEDATEL NA ECB Vladite na zemjite od evrozonata }e bidat odgovorni za gr~kiot dolg ako Atina proglasi bankrot. S

Od 28 do 30 septemvri 2011 godina vo Belgrad, Republika Srbija „CULINARIA FINE FOOD” VO „BELEKSPO – CENTAROT”

Pozicija:

- ZAEDNIЧKI [TAND NA MAKEDONSKITE PROIZVODITELI PO POVLASTENI USLOVI - ZA POTENCIJALNITE KUPUVAЧI OBEZBEDEN BESPLATEN PREVOZ I SMESTUVAWE (28 i 29 septemvri 2011)

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET

Kupuva~ite na hrana i pijalaci Ve biraat

Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk

Stopanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand pod povlasteni uslovi i edinstvena mo`nost za sredba so svetski poznatite sinxiri na marketi, kako „LIDL”, „TESKO”, „METRO” i drugi.

Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011

Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, posetiteli, ve}e za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ova saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel: 3244 004 faks: 3244 088 vlatko@mchamber.mk

Venera Andrievska Tel: 3244 037; faks 3244 088 venera@mchamber.mk

Feqton

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj ìvee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istraùvawe i prou~uvawe na ìvotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata moè da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i Aristotel i negovite u~enici – del od freska vo Nacionalniot univerzitet na Atina

NA HARVARD PREDAVAAT KAKO [TO ARISTOTEL MU PREDAVAL NA ALEKSANDAR o Mieza, u~ili{teto {to Filip Vtori go otvoril kraj Pela specijalno za doa|aweto na Aristotel, umot na Aleksandar bil obu~en da bara fakti i obrasci, i da gi bara vo razni izvori, mesta i lu|e, za da formulira re{enie. Edna od klu~nite ve{tini na Aleksandar vo vodeweto na bitkite, bila negovata sposobnost da bara fakti za opredelen region od razli~ni izvori - na primer, od meteorolog, od zemjodelec, od botani~ar, od zoolog, od grade`en ekspert, od hidrolog, od istori~ar, duri i od nekoj ~uden mudrec od negovata

svita, a potoa da gi uskladi site tie fakti, za da sogleda koga e najdobro vreme da se napadne regionot, kolku vojska e potrebno za da se drì regionot pod kontrola, i kako toj region moè da ja potpomogne narednata etapa od negoviot osvojuva~ki pohod. Aleksandar ovie fakti ne gi baral samo od negovite eksperti, za da gi sporedi nivnite informacii so negovite. Toj mo{ne dobro razbiral deka nitu edna sofisticirana analiza ne moè da bide sporedena so lokalnoto znaewe koe go poseduval nekoj intimno povrzan so regionot {to se obiduval da go osvoi, ili so problemot {to sakal da go

Skulptura na Aristotel pred Univerzitetot Frajburg, Germanija

razre{i. Na primer, toj moèl da ne go prifati sovetot od negovite eksperti za najdobriot pat preku nekoj planinski vrv, davaj}i im prednost na nasokite za dvièwe dobieni od nekoe ov~ar~e, ~ie semejstvo so decenii tuka ~uvalo stada i gi znaelo site kat~iwa od planinata, sekoja puknatina vo karpite i sekoja pateka. So potragata po raznorodni fakti za nao|awe re{enie, bilo povrzano i ~uvstvoto na poniznost i skromnost. Toa ~uvstvo, moème da bideme sigurni, Aristotel se obidel da go vsadi kaj Aleksandar i kaj drugite u~enici. A toa e: za koj bilo problem, ne postoi sovr{en odgovor. Tie doa|ale do

So potragata po raznorodni fakti za nao|awe re{enie bilo povrzano i ~uvstvoto na poniznost i skromnost. Toa ~uvstvo Aristotel se obidel da go vsadi kaj Aleksandar i kaj drugite u~enici

zaklu~ok deka svetot so koj }e se soo~at kako vladeteli, guverneri i vojskovodci e sloèn svet od lu|e, ~uvstva, gledi{ta, pretpostavki, predrasudi i pristrasnosti. So ogled na sloèniot zbir na odnosi vo osnova na sekoj problem, za niv bi bilo neverojatno te{ko da pronajdat sovr{eno re{enie. Aristotel najverojatno gi ubeduval deka tie treba da te`neat kon najpribli`niot sovr{en odgovor. Toa ni go veli i Чarls Kingsfild, lik tolkuvan od Xon Hausmen, vo filmot “Lov po tragite na iskinatite hartiv~iwa”. Kingsfild, na prviot den vo Harvard Law School, gi potsetuva bruco{ite: “Ponekoga{ moèbi }e po~uvstvuvate deka

Ostatoci od hramot na Apolon vo Delfi

ste go prona{le to~niot odgovor. Jas ve uveruvam deka vie toga{ celosno se zala`uvate. Nikoga{ nema da go najdete to~niot, apsolutniot i kone~niot odgovor”. Me|utoa, mom~iwata naskoro nau~ile deka doznavaweto na najpribli`niot odgovor nema da bide lesno. Tie trebale da rabotat vo svet na lu|e i politika. Tamu, nivniot problem bil pod vlijanie ne samo od zbirot na slo`enosti koi se vo osnova na sekoj problem, tuku i od prethodnite iskustva, i od moralnite i eti~ki pozicii koi tie i drugite, individualno ili kako grupa, gi imale. Zatoa, za re{avaweto na problemite bile potrebni otstapki. Da ne gi

Kriznata situacija koga Fokijcite go zazele najsvetiot hram vo Grcija, hramot na Apolon vo Delfi, poslu`il kako case study vo {koluvaweto na Aleksandar

Feqton

KAPITAL / 19.07.2011 / VTORNIK

U~itelskite metodi na Aristotel, primenuvani vrz Aleksandar i ostanatite u~enici vo

Mieza, se zna~ajni za{to toa se istite metodi koi deneska se koristat pri obuka na profesionalci vo medicinata, biznisot, pravoto, podu~uvaweto, voenite ve{tini...

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridruì na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po inènering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, uìva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

zaboravime i zabludite vo razmisluvaweto za toa pra{awe Aristotel bil dlaboko zainteresiran. Poradi sevo ova, tie trebalo postojano da proveruvaat dali izborot koj go napravile e vo sklad so nivniot li~en i zaedni~ki moral, i so eti~kite stavovi. Tuka, praktikata bila klu~ot za sovr{enstvoto. Kako vojskovodci i vladeteli, tie trebalo da nosat odluki vo del od sekundata. Iskustvoto od soo~uvaweto so mnogu problemi, za da ja razvijat sposobnosta za otstapki i razmena, im pomognalo brzo da nosat odluki, odluki za koi podocna nema da zaàlat. “PRVATA SVETA VOJNA” KAKO CASE STUDY KAJ ARISTOTEL Moème samo da zamislime kako Aristotel gi koristel bogatite iskustva od vklu~enosta na Makedonija vo razni voeni i politi~ki pra{awa so sosednite zemji, za da gi nau~i u~enicite da go koristat umot i da razmisluvaat. Dodeka mom~iwata bile vo Mieza, Amfiktionskiot sovet, vrhovnoto pretstavni~ko telo na site gr~ki polisi, pobaralo Filip da intervenira i da go re{i sporot vo toa {to Grcite go narekle “Prvata sveta vojna”. Imeno, Fokijcite, voinstven narod od centralna Grcija, go okupirale najsvetiot hram vo Grcija, hramot na Apolon vo Delfi, kako i obli`niot premin Termopili. Ako nekoj sakal da mu se potsmeva na koj bilo drug vo Grcija, najdobar na~in za toa bilo da go zazeme ednoto, ili dvete, od ovie sveti mesta. Delfi bilo srceto na gr~kiot identitet. Sekoj polis gi odreduval svoite geografski koordinati vo odnos na Delfi. Sekoj ma`, sekoja èna i sekoe dete vo Grcija go smetale za svet preminot kaj Termopili. I vo ovoj slu~aj, golem del od gr~kiot identitet bil tesno povrzan so nastanite vo ovoj premin, koi se slu~ile vo 480 godina pred Hristos. Toga{, 300 bestra{ni Spartanci, predvodeni od nivniot kral Leonida, so zbieni {titovi i so kopja zaludno gi odbivale beskrajnite napadi od 100.000 Persijci. Spartancite imale samo edna cel: gr~kite sojuznici da se povle~at

od preminot i na ramnicite podgotveno da gi do~ekaat Persijcite. Pribli`no triesette gr~ki gradovi-dràvi moèa i go pravea toa, da vodat beskrajna me|usebna borba. No, spomnuvaweto na “è{kiot premin” kaj Termopili vedna{ i na vol{eben na~in gi obedinuva{e kako grupa. Filip i negovata vojska pristignaa. Fokijcite celosno mu se predadoa. Prvi~nite pri~ini na Fokijcite moèle da predizvikaat so~uvstvo, kolku {to pri~inite na ~ovekojadecot Tonton Makute predizvikuvaat so~uvstvo kaj siroma{nite ìteli na Haiti. Sepak, Filip, i pokraj silniot pritisok od polisite od Amfiktionskiot sovet, ne gi prodal Fokijcite kako robovi i ne gi razoril nivnite gradovi. Ovie raboti ne se kosele so moralot na Filip, za{to gi imal storeno i na drugi mesta. Pa toga{, zo{to Filip ne gi kaznil Fokijcite, kako {to baral Amfiktionskiot sovet? Kakva polza imal Filip od osloboduvaweto na Fokijcite? Kako ovoj gest mu donel po{iroka kontrola vrz Amfiktionskiot sovet, {to najverojatno bila pravata pri~ina za intervencijata. [to toa moè da zna~i? Aristotel, koj nekolku godini po Mieza }e gi udri temelite na naukata za logikata, mora da imal ploden den so ovie mladi umovi. Edna od celite na Mieza bila da gi nau~i mom~iwata na zaedni~ka rabota. Moème samo da zamislime kako 42-godi{niot Aristotel gi pottiknuval i gi naso~uval mom~iwata zaedno da gi re{avaat problemite. Sorabotkata izgradila zaemna doverba i po~it - temelite na profesionalizmot. Vo bitkite, ovaa doverba i po~it im bila od ogromna korist. Tie sekoga{ blisku sorabotuvale i mo{ne jasno gi znaele stavovite na sekoj od niv. Zatoa, moèle da nosat molskavi~ni odluki i da bidat sigurni deka odlukite }e bidat sprovedeni kako {to posakuvale. ARISTOTELOVIOT MODEL GO PRIFATIJA NA HARVARD Postojat malku to~ni zapisi (ako voop{to i postojat), za toa {to Aleksandar vsu{nost nau~il od Aristotel. No, nie znaeme deka godinite koi Aristotel gi pominal vo Mieza bile su{tinski za formiraweto na negovite pogledi za najraznovidni temi, koi vlijaele i prodolùvaat da vlijaat na na~inot na koj denes razmisluvame za {irok obem pra{awa. U~itelskite metodi na Aristotel se zna~ajni, za{to toa se istite metodi koi deneska se koristat pri obuka na profesionalci vo medicinata, biznisot, pravoto, podu~uvaweto, vo voenite ve{tini i taka natamu. Sokrat bil prviot atinski u~itel koj gi podu~uval negovite u~enici po pat na dijalog. No, metodite na Sokrat ne bile voedna~eni ili rigorozni. Toj se vpu{tal vo dijalog so sekogo i sekade - a najmnogu vo gimnazijata. Aristotel bil me|u prvite koi gi usvoile metodite na Sokrat i gi primenile vo formalen podu~uva~ki kontekst - na discipliniran, rigorozen na~in. Aristotel ja vovel disciplinata vo odnos na sodrìnata na diskusijata, no go zadràl pristapot na Sokrat kon metodot na diskusijata. Bilo voobi~aeno da se vidi kako Aristotel predvodi grupa u~enici, zadlabo~eni vo intelektualen dijalog (negovite sledbenici, koi isto taka podu~uvale {etaj}i, bile narekuvani peripateti~ari, a negoviot pristap bil narekuvan peripateti~ki stil na podu~uvawe).

Harvardskiot praven fakultet

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA

Vo 1870 godina modelot na Aristotel stana temelot za pedagogijata na pravoto, koga Kristofer Kolumbus Langdel pred studentite na Harvardskiot praven fakultet go pretstavi metodot orientiran kon dijalog

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

Harvardskoto biznis-u~ili{te

Vo 1924 godina Harvard Business School go usvoi pristapot na Harvard Law School, so cel studentite da ja dostignat mitskata sostojba na “razmisluvawe kako glavni izvr{ni rakovoditeli” Vo 1870 godina se odigra revolucija vo na~inot na u~ewe na pravnite nauki. Modelot na Aristotel stana temelot za pedagogijata na pravoto, koga Kristofer Kolumbus Langdel pred studentite na Harvard Law School (Pravniot fakultet pri Univerzitetot Harvard) go pretstavi metodot orientiran kon dijalog. Koristej}i rezimea od vistinski pravni slu~ai, za da se objasni i teoretskata, i prakti~nata osnova na pravoto, ovoj pristap se odviva okolu nekoj student - prezenter, koj gi pretstavuva faktite vo slu~ajot, prezentira analiza na fakti i nudi nasoka za dejstvuvawe. Potoa sledi dijalogot me|u prezenterot i studentite. Sekoj student se natprevaruva da dobie mo`nost da gi nadgradi ili da gi pobie faktite i nasokite za dejstvuvawe {to se zastapuvani. Procesot se odviva na ovoj na~in: pretstavuvawe na problemot, zaedno so povtorno formulirawe na faktite, za jasno sogleduvawe na problemot; branewe na pozicijata; pobivawe na predlo`enata pozicija i branewe na sprotivnata pozicija; i branewe na kontinuirana serija od pozicii i sprotivni pozicii, dodeka u~itelot se pribli`uva kon klu~nata poenta od slu~ajot. Vo 1924 godina Harvard Business School go usvoi pristapot na Harvard Law School, ko ga go v o v e d e metodot orientiran kon dijalog, so cel studentite da ja dostignat mitskata sostojba na “r azmi s luvawe kako glavni izvr{ni rakovoditeli”. Sekoe

pravno i biznis-u~ili{te vo svetot, da ne gi spomenuvame u~ili{tata za medicina, novinarstvo, obrazovanie, duri i za bogoslovija, go prifatija ovoj pedago{ki pristap: u~enicite po bogoslovija sega u~at ne samo kako da odrùvaat liturgii, tuku i kako da se spravat so problemi so koi verojatno }e se soo~at vo parohiite. Denes, voobi~aeno e profesor vo biznis-u~ili{te da {eta niz amfiteatarot kade {to se dràt predavawata, vnimatelno da slu{a, da pra{uva ili da odgovara. Sepak, idejata za biznisu~ili{te koe }e vr{i obuka za rabota vo èleznicite, vo bankite i vo fabrikite, koi se mnoèa na industriskiot pejza` vo SAD, ne be{e “siguren pobednik” vo Harvard, koga negoviot pretsedatel Чarls V. Eliot prvpat ja predloì taa ideja na po~etokot od dvaesettiot vek. Mnogu profesori od Harvard ne se soglasuvaa so Eliot. Glaven me|u niv be{e A. Lorens Louel, profesor po politi~ki nauki, koj podocna go nasledi Eliot kako pretsedatel na Harvard.

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

Louel napi{a: “Op{tiot biznis e mnogu nejasna rabota, i za nego e verojatno nevozmo`no da se dade ne{to {to nalikuva na profesionalna obuka”. Me|utoa, Eliot ja dobi bitkata i Harvard Business School po~na so rabota vo 1908 godina. No, prodol`i debatata za akademskata strogost i disciplina vo biznisot. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ ]E ^ITATE I ZA TOA KAKO METODITE NA RAZMISLUVAWE NA ARISTOTEL BILE KORISTENI VO VTORATA SVETSKA VOJNA.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

[TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA? VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

“KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!