595-Kapital by Kapital Media Group

COMPANY PROFILE

www.kapital.com.mk

ETERNA SOLAR-SONCETO KAKO ^UVAR NA XEBOT

USAID GI SOVETUVA KOMPANIITE ZA POINAKOV PRISTAP DO FINANSIITE

NE E BITNA KAMATATA, AKO NE ZNAE[ [TO SO PARITE

COVER STORY

I VO MAKEDONIJA ]E “LETAAT” BIZNIS ANGELI

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 595|CENA 100 DEN.|25 MART, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

ZLATKO MUCUNSKI POR[E-MAKEDONIJA STANUVA DEL OD SVETSKI AVTOMOBILSKI GIGANT

SP V EC O S I LE J IZ T ALNDNI O VO P A OT B ZN 10 EDI RO IC0 CIJ JA I

GENERALEN DIREKTOR NA POR[E-MAKEDONIJA

SODR@INA

Kompanii i pazari 08 PORTFOLIO

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

16 COVER STORY Biznis-angeli: Finansiska injekcija za malite biznisi I vo Makedonija }e “letaat” angeli-investitori

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

20 INTERVJU Bla` Kos, menaxer na mreàta na biznis-angeli vo Slovenija Potrebna e regionalna mreà na angeli-investitori 24 INTERVJU Zlatko Mucunski, direktor na Por{e-Makedonija Por{e-Makedonija stanuva del od svetski avtomobilski gigant 30 COMPANY PROFILE Eterna Solar, instalacija na son~evi kolektori Sonceto kako ~uvar na xebot 32 INTERVJU Kir~o Stojanov, menaxer za proizvodstvo vo Pivara Skopje AD Investicija so koja se {tedat resursi i se {titi ìvotnata sredina 35 KOMPANII I PAZARI Katastrofata vo Japonija sozdava nedostig na ~elik Cunamito go poskapuva ~elikot, no i ~eli~nata ruda 40 KOMPANII I PAZARI USAID im pomogna na makedonskite kompanii poinaku da razmisluvaat za finansiite Ne e bitna kamatata, ako ne znae{ {to so parite 42 INTERVJU [arlot Ruhe, direktor na TAM programata TAM programata }e ja zgolemuva izvoznata konkurentnost na makedonskite kompanii 44 ANALIZA Potro{uva~kata na elektri~na energija vo regionot doprva }e se zgolemuva Bez investicii vo energetikata regionot ne moè da se razviva 47 BIZNIS-EDUKACIJA Cotrugli i Kapital dodeluvaat stipendii Soveti za kandidatite vo stipendiskoto finale 48 MOJATA KANCELARIJA Robert Jon~eski, sopstvenik na Makohemik Koga tavanot ne e limit 52 MENAXMENT Vizionerite vo biznisot Menaxeri koi gledaat podaleku 58 REPORTA@A Wu Orleans Xez-muzika i otka~eni karnevali 62 AVTOMOBILI 2000+ Prvata limuzina na Ferari! 66 MOBILEN INTERNET Specijalna cena na web’n’walk mobilen internet za site korisnici na MaxADSL i Optic

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Osniva~: Qup~o Zikov Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110; faks: ++ 389 2 3298 111 Pretsedatel na Odborot na sodru`nici: Qup~o Zikov Izvr{en direktor: Gordana Mihajlovska Glaven i odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska Zamenik glaven i odgovoren urednik: Spasijka Jovanova Pomo{nici na glavniot urednik: Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska Glaven urednik na Total i Specijalni prilozi: Verica Jordanova Grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski Redakcija: Biqana Zdravkovska Stoj~evska, Verica Jordanova, Igor Petrovski, Maja Bajalska, Aleksandra Spasevska, Grafi~ki prelom i WEB administracija: Nade Toma{evska, Igor Toma{evski Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Marketing: Gordana Mihajlovska, Jasmina Savovska Tro{anovski, Aleksandra Stojmenova Distribucija i proda`ba: Goran Zikov Pretplata: Sawa Savovska Office manager: Aleksandra Nikolova Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

IZDVOJUVAME SODR@INA

ANGELI POLNI SO PARI

ZLATKO MUCUNSKI

Ako smetate deka imate dobra biznisideja, interesen inovativen proizvod ili usluga, no nemate pari seto toa da mu go pretstavite na pazarot, moèbi naskoro }e imate sre}a da go najdete svojot “angel-investitor”. Konceptot {to ve}e odamna funkcionira vo Amerika i vo Zapadna Evropa kone~no treba da profunkcionira i kaj nas, so formirawe na mreà na potencijalni investitori, t.n. angeli, koi bi sakale da poddràt biznisi vo nivniot za~etok, koi, pak, nema {ansi da zemat bankarski kredit.

So nego razgovaravme samo nekolku dena otkako koncernot Folksvagen za 3,3 milijardi evra go kupi Por{e holding, kompanijata od Salcburg odgovorna za proda`bata na vozila na Folksvagen na dvaesetina pazari, vo ~ij sostav e i Por{e-Makedonija, ~ij direktor e toj. Mucinski o~ekuva site efekti na sinergijata me|u Folksvagen i Por{e negovata kompanija da gi po~uvstvuva kako svoeviden pozitiven vetar vo grbot na patot od svojot rast i razvoj. “Ne e mala rabota da si del od koncern so 420 iljadi vraboteni”, veli Mucunski.

Str. 16

Str. 24

Cover story

Intervju

SONCETO VI [TEDI PARI

“ZELENA” INVESTICIJA

Zlatko ^ulev e me|u prvite Makedonci {to vgradile son~evi kolektori vo svojot dom za dobivawe topla voda. Faktot {to instaliraweto vakvi sistemi bilo nerazraboten biznis vo zemjava go pottiknalo ^ulev da otvori i firma {to }e gi instalira kolektorite kaj makedonskite gra|ani i kompanii {to sakaat da go koristat besplatnoto sonce namesto struja.

Pivara Skopje AD investira 2,5 milioni evra vo izgradba na stanica za biotretman na voda. Se raboti za inovativen proces na pro~istuvawe na vodata koja se koristi vo tehnolo{ko-proizvodniot proces, po {to taa mo`e povtorno da se upotrebuva kako tehni~ka voda, a gasovite koi se dobivaat pri ovoj proces ponatamu da se upotrebuvaat kako energens vo proizvodstvoto.

Str. 30

Str. 32

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

^ELIK

FINANSISKA PLATFORMA

Dodeka Japonija i svetot gi presmetuvaat {tetite od nuklearnata katastrofa, makedonskata ~eli~na industrija se nadeva deka mo`e duri i da profitira ako prekinot na proizvodstvoto na ~elik vo Japonija, koja e vtor najgolem proizvoditel na ~elik vo svetot, predizvika naru{uvawe vo snabduvaweto so ~elik, koe bi rezultiralo so poka~uvawe na cenite na ovoj metal na svetskite berzi. No, od druga strana, }e poskapat mnogu proizvodi vo ~ie proizvodstvo se koristi ~elikot kako glavna surovina.

Finansiskata platforma po~na da funkcionira kako ideja na Proektot na USAID za konkurentnost i toa vo vreme na najdlabokata ekonomska kriza, koja se prelea i vo zemjava. No, rezultatite gi razubedija i najgolemite skeptici. Platformata ve}e im pomogna na 116 makedonski kompanii da dobijat 44 milioni dolari nadvore{no finansirawe i zaedno so sopstvenite pari da investiraat vkupno 76 milioni dolari, da sozdadat nov izvoz od 34 milioni dolari i da otvorat 1.066 novi rabotni mesta.

Str. 35

Str. 40

Kompanii i pazari

WU ORLEANS

PRVATA LIMUZINA NA FERARI

Str. 58

VOVEDNIK

Noviot model na Ferari ne e samo iznenaduvawe za potro{uva~ite, tuku e golema novina i za golem del od dizajnerite i in`enerite vo samata kompanija. “FF” kako nikoga{ dosega i kako nitu eden prethoden koncept e dokaz za ras~istuvawe so minatoto na Ferari, koe iako bleskavo, sepak, po malku po~na da im dosaduva na vqubenicite vo “ludi” ma{ini.

Str. 62

aman po~navme da se okuraùvame deka ni bilo poubavo otkolku {to pokaùvala statistikata, koga Dràvniot zavod za statistika n$ “strefi” so podatok deka ekonomijata lani porasnala za samo 0,7%. Iako vladinite ekonomski ministri celo vreme optimisti~ki izjavuvaa i n$ ubeduvaa deka ekonomijata sigurno }e porasne za 2% i deka ve}e sme po~nale da izleguvame od krizata i ekonomski da zazdravuvame so pozasileno tempo, koga izleze deka ako ne bile grade`nite akcii na vladata na “Skopje 2014” ekonomijata }e bila totalno vo bunar. I potoa pak neka ja kritikuva Vladata deka ne & nekoj ne pomaga na ekonomijata vo kriza. edvaj }e gi ~ekame rezultatite Sega ed i efektite od antikriznata merka za proda`ba na dràvno zemji{te za edno evro kvadrat. Kako {to trgnaa licitaciite i naddavawata za dràvnoto zemji{te }e nema slobodno mesto kade {to nema da ima izgradeno hotel, trgovski centar ili benzinska pumpa. Takvi bea vladinite proekcii koga se voveduva{e ovaa merka. E sega vladinite ministri znaat i da proma{at vo proekciite. No, toa obi~no se slu~uva so proekciite za ekonomijata ili polneweto na buxetot. O~ekuvawata i predviduvawata za toa koj }e gi kupi atraktivnite dràvni parceli na naddavawe za evtini pari re~isi sekoga{ se ispolnuvaat vo celost. Lesno e sega. Na sekoe naddavawe se javuva samo po eden zainteresiran naddava~. I ako nekoj po~ne da “mr~i” deka dràvnoto zemji{te se prodalo mnogu evtino, sleduva objasnuvawe vo odbrana deka toj si naddaval so samiot sebe. Pa {to trebalo da pravi kutriot koga ne se javil nikoj drug. Toa ti se vikalo edno~ekorno naddavawe. Formata e zapazena, ostanuva da se zapazi su{tinata. A koja e su{tinata? [to treba da bide efektot koj treba da go o~ekuvame i spored koj }e ocenuvame dali ovaa t.n reformska merka, koja vo drugite zemji kako, na primer, Bugarija, Rusija, Italija, slobodno i bez kompleks se narekuva amnestija na kapitalot, bila uspe{na i gi dala o~ekuvanite rezultati? Voobi~aeno toa se pove}e prihodi vo buxetot i agresivna grade`na ekspanzija i izgradba na mnogu elitni hoteli i kompleksi, delovni i stanbeni objekti, sportski centri, benzinski stanici... Zna~i, ostanuva da po~ekame i da vidime {to }e izmeri statistikata, a {to }e se slu~i vo realniot biznis.

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO NIKOLAJ^O NIKOLOV zamenik-generalen direktor na rudnikot Bu~im

]E GO PRODOL@IME @IVOTNIOT VEK NA BUÎM ZA 20 GODINI irektorot na radovi{kiot rudnik za olovo i cinkova ruda, Nikolov, najavuva deka godinava }e po~nat so detalnite istraùvawa na lokalitetite Kadiica vo Radovi{ i Borov Dol kaj Peh~evo, koi treba da pokaàt dali }e se otvorat novi rudnici za bakarna ruda vo Makedonija. “Rudnikot kaj Kadiica treba da pretstavuva kontinuitet na rudnikot Bu~im vo periodot 2019-2030 godina. Pravime perspektiva za razvoj na Bu~im vo slednite 20 godini. Smetame deka vo Kadiica ima sulfidna ruda koja e podobna na rudata koja se iskopuva od Bu~im. Otvoraweto na nov rudnik e investicija proceneta na stotici milioni evra”, veli Nikolov.

ZORAN STAVRESKI NI XONSON METI, NI XONSON KONTROLS NE JA POVLEKOA EKONOMIJATA

NAMESTO O^EKUVANITE 2%, EKONOMIJATA PORASNALA ZA 0,7% aman ministerot za finansii, Zoran Stavreski, sve~eno i so zarazen optimizam ni soop{ti deka otkako Xonson Meti i Xonson kontrols se vklu~ile vo statisti~kite presmetki za ekonomijata se poka`alo deka ni odelo mnogu podobro otkolku {to sme mislele, Zavodot za statistika gi objavi podatocite za toa kolku porasnala makedonskata ekonomija vo izminatata 2010 godina. Namesto rast od 2%, kako {to proektira{e i o~ekuva{e Vladata, ekonomijata lani porasnala za pomalku od skromni 0,7%. Statistikata ni go

sru{i optimizmot deka makedonskata ekonomija po~nala da izleguva od kriza i da zakrepnuva. No, pokaà u{te edna{ deka vladinite ekonomski ministri se lo{i prognozeri. [to i ne e najlo{ata rabota vo celata rabota. Najlo{oto e {to zad nas e u{te edna godina na stagnacija. Ako se poglednat brojkite moè da se izvede u{te eden porazitelen zaklu~ok - da ne be{e grade`ni{tvoto, kade {to vo poslednite dva kvartali lani se beleàt stapki na rast pogolemi od 20%, brojkite bi bile u{te potragi~ni. Na Makedonija & trebaat

stapki na ekonomski rast pogolemi od 5% godi{no za da mo`eme kone~no da se odlepime od dnoto na koe sme pove}e od dve decenii. Zatoa, ve} e e krajno vreme site ekonomski merki da se postavuvaat spored toa koi kompanii i industrii mo`at da go donesat toj posakuvan ekonomski rast. O~igledno vlasta mora da sedne so najgolemite kompanii koi re~isi edna godina baraat promena na dosega{niot ekonomski model i predlagaat konkretni merki so koi }e se zgolemat izvozot, investiciite i vrabotenosta.

SKOVIN ISPLATI 80 MILIONI DENARI ZA OTKUPENOTO GROZJE inarnicata Skovin gi podmiri site obvrski kon svoite dobavuva~i na grojze, kako kon individualnite lozari, taka i kon kompaniite. Kako {to informiraat od vinarnicata site obvrski se podmireni zaklu~no so 21 mart godinava, a vkupnite obvrski kon otkupenoto grozje za poslednata sezona iznesuvaat 80 milioni denari i Skovin e edna od retkite vinarnici koi

navremeno i vo celost gi ispla}a obvrskite kon lozarite. “Skovin vloùva postojani napori za osvojuvawe na novi pazari i zgolemuvawe na svojot izvoz. Vo ramki na ovoj proces, potpi{a Dogovor za distribucija na svoite vina so partner od Polska. Toa za nas e isklu~itelno vaèn pazar so pove}e od 50 milioni ìteli, na koj o~ekuvame plasman na pove}e od 500 iljadi

litri vino na godi{no nivo”, informiraat od Skovin. Vo tekot na prvata polovina na ovaa godina, Skovin }e go po~ne procesot na rebrendirawe. Toj }e se odnesuva na rebrendirawe na korporativniot identitet na vinarnicata i na rebrendirawe na vizuelniot identitet na postoe~kite proizvodi. Ovoj proces }e bide sleden i od plasirawe na novi vina i

novi pakuvawa od postoe~kite vina, s$ so cel {to pove}e da se dobli`ime do potrebite na kupuva~ite. MARIJA MITEVA

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

VO FOKUS â&#x20AC;&#x153;Moja dol`nost }e bide da gi sprovedam cenovnata i finansiskata stabilnost i otkako }e se ispolnat tie dve celi, poddr{ka na ekonomskite politiki. Predizvik }e bide postignuvaweto cenovna stabilnost so optimalno nivo na kamatni stapki i finansiska stabilnost. Samo taka }e mo`eme da ja ostvarime i tretata cel, odnosno poddr{ka na ekonomskite politiki.â&#x20AC;?

DIMITAR BOGOV VICEGUVERNER I PREDLOG ZA NOV GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA

BROJKI:

10% 107

od vkupniot makedonski izvoz otpa|a na izvozot na hrana

milioni evra se zadol`i Makedonija vo EBOR za izgradba na delnicata Demir Kapija-Smokvica, del od Koridorot 10

od kompaniite vo svetot imaat `eni kako menaxeri

BUSINESSBRIEF TIKVE[ SO PRESTI@NA NAGRADA VO FRANCIJA

SREBREN MEDAL ZA CHARDONNAY LIMITED EDITION inoto na vinarnicata Tikve{, Chardonnay Limited Edition od berbata 2010, go dobi srebreniot medal na najpresti`niot specijaliziran natprevar za Chardonnay vina vo Francija. Na tikve{koto Chardonnay ova presti`no priznanie mu go dodeli `iri od 300 internacionalni eksperti, koi ocenuvaa 914 vina Chardonnay od 38 zemji od svetot. Godina{niot, 18-ti po red, Chardonnay du Monde be{e organiziran minatata nedela na vinskiot imot na pro~ueniot Institut Paster (Pasteur Institute) vo Burgundskiot vinski region vo Francija.

NOVI DOGOVORI

DVE ZDELKI OD 19 MILIONI EVRA ZA GRANIT

PO USPE[NITE REZULTATI ZA 2010 GODINA

ALKALOID ]E DELI 10% POGOLEMA DIVIDENDA e predviden 3 maj 2011 enaxmentot na godina, a isplatata na Alkaloid planira dividendata e planirana godinava na akda po~ne na 11 maj ovaa cionerite da im podeli godina. dividenda 150 denari od Nerevidiraniot finanakcija, {to e za 10,3% siski izve{taj na Alkapove}e vo sporedba loid poka`uva deka komso dividendata koja ja panijata minatata godina dobija akcionerite vo ostvarila dobivka od 9,3 najgolemata makedonska milioni evra i rast od farmacevtska kompanija 10% na proda`bata vo lani, a iznesuva{e 136 sporedba so 2009 godina. denari po akcija. Celta na Alkaloid e Odlukata za isplata na pogolema dividenda treba godinava konsolidiranata proda`ba da da bide donesena na ja zgolemi za 10%. godi{noto akcionersko sobranie, koe e zaka`ano Duri 63,05% od proda`bata godiza 18 april. Spored predlog-odlukata za dividendniot kalen @IVKO dar na kompanijata, za MUKAETOV, posleden den na trguvawe pretsedatel na so pravo na dividenda UO na Alkaloid

ajgolemata makedonska grade`na kompanija, Granit, sklu~i dogovori so grad Skopje i so Agencijata za elektronski komunikacii. Kako {to informiraat od kompanijata, dvata dogovori se vo vrednost pogolema od edna milijarda denari. Prviot se odnesuva na izgradba na katnata STRA[O gara`a na ulica Mito MILKOVSKI Haxivasilev Jasmin vo Skopje i vrednosta na dogovorot iznesuva 656,1 milioni denari. Granit treba da ja izgradi gara`ata vo slednive 24 meseci, a investitor e grad Skopje. Vtoriot dogovor se odnesuva na grade`nite i grade`no-zanaet~iski raboti za izgradba na administrativniot objekt na Agencijata za elektronski komunikacii, vo vrednost od 518,1 milioni denari. Objektot treba da bide izgraden vo slednive 15 meseci, a investitor e Agencijata za elektronski komunikacii.

nava }e bide izvoz na stranski pazari, a 36,95% }e se realizira na doma{niot pazar.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA... BIDETE SAMOUVERENI

Lu|eto sekoga{ sakaat da bidat vo blizina na lu|e koi zra~at so samouverenost, bidej}i samouverenosta se prenesuva i na drugite deluva smiruva~ki. Pa, kolku pove}e im pomagate na drugite okolu vas da se razvivaat i da rastat, tolku i va{iot uspeh kako menaxer }e bide pogolem. Zatoa, jaknete ja svojata, no i tu|ata samouverenost. PO^ITUVAJTE GO KUPUVA^OT

]E SE GRADI NOV TURISTI^KI GRAD NA MAKEDONSKO-GR^KA GRANICA

DR@AVNOTO ZEMJI[TE SE PRODAVA DESETPATI POEVTINO OD PRIVATNOTO arcelite locirani vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica, koi se vo sopstvenost na dr`avata, se rasprodavaat za 15 evra po metar kvadraten, a cenata na privatnoto zemji{te se dvi`i od 40 do 90 evra, velat izvori od op{tinata Gevgelija. Izvori od op{tinata velat deka parcelite locirani vo neposredna blizina na grani~niot

premin Bogorodica, koi se vo sopstvenost na dr`avata, se prodavaat za po~etna cena od 15 evra po metar kvadraten, dodeka cenata na privatnoto zemji{te vo blizina se dvi`i od 40 do 90 evra. Spored planovite na op{tinata Gevgelija, vo slednite dve godini na potegot od Gevgelija do makedonskogr~kata granica }e nikne nov turisti~ki grad vo koj se o~ekuva da bidat

investirani pove}e od 100 milioni evra. Vo noviot turisti~ki kompleks predvideno e da se gradat pove}e deluks hoteli, brendirani trgovski centri, sportski objekti, tereni za javawe, motokros pateki, spa-centri i novi pati{ta. Neoficijalno, za atraktivnite parceli vo Gevgelija ve}e se interesirale Amerikanci, Rusi, Grci, Avstrijci, no i mnogu doma{ni biznismeni.

Doverbata, sigurnosta i po~ituvaweto se odrednici na emocionalniot kodeks koj sovremenata trgovija si go postavuva kako najsveto pravilo. Zatoa trgovskite centri vo celiot svet se trudat na kupuva~ite dodeka kupuvaat da im obezbedat prijatno mesto kade {to }e mo`at da sednat, da se odmorat, da se osve`at i da se ~uvstvuvaat prijatno i po~ituvano. NE E SĂ&#x2C6; VO RABOTATA

S$ pogolem broj istraùvawa pokaùvaat deka lu|eto {to rabotat pomalku ~asovi nedelno i imaat pove}e slobodno vreme se posre}ni i pozadovolni so svojot ìvot, a istovremeno se pokreativni i pouspe{ni na svoite rabotni mesta. Ne dozvoluvajte rabotata da vi bide celiot ìvot, bidej}i taka na krajot }e bidete i nesre}ni i neuspe{ni.

NAJSKAPITE MARKI VO SVETOT

oogle e najskapata marka vo svetot za izminatata 2010 godina, dodeka Coca- Cola za prv pat ne vleze vo prvata desetka na listata so najvredni trgovski marki vo svetot koja ja napravi konsultantskata ku}a Brand Finance. GOOGLE

VVrednost: 44,29 milijardi dolari Zemja: SAD Industrija: Informati~ka tehnologija

MICROSOFT

VVrednost: 42,80 milijardi dolari Zemja: SAD Industrija: Informati~ka tehnologija

Vrednosta na markite se opredeluva spored sega{nata neto-vrendost, no gi vklu~uva i o~ekuvanite pari~ni prilivi vo idnina. Vo ~elnata desetka dominiraat amerikanski kompanii, so isklu~ok na britanskata telekomunikaciska kompanija Vodafone. WALL MART

VVrednost: 36,22 milijardi dolari Zemja: SAD Industrija: Trgovija

IBM

VVrednost: 36,15 milijardi dolari Zemja: SAD Industrija: Informati~ka tehnologija

12 PORTFOLIO TRENDOVI

BUSINESSBRIEF

SVETSKA BANKA I MMF PROGNOZIRAAT

CUNAMITO ZBRI[A NAD 235 MILIJARDI DOLARI pored Svetska banka, na Japonija }e & bidat potrebni pet godini za da gi sanira {tetite od katastrofalniot zemjotres i cunami, koi dostignuvaat pove}e od 235 milijardi dolari. Isklu~itelno visoki se {tetite vrz stanbenite objekti i infrastrukturata na Japonija. Svetskata banka objavi deka japonskata ekonomija godinava }e zabele`i pad od 0,5%. MMF soop{ti deka Japonija raspolaga so dovolno finansiski sredstva za da ja nadmine katastrofalnata {teta i da po~ne da napreduva na patot kon obnovata i na jakneweto na stopanskiot rast.

VOJNATA VO LIBIJA JA POSKAPE NAFTATA

NAFTATA STIGNA DO 103 DOLARI ZA BAREL o voeniot napad vrz Libija cenata na naftata na svetskite berzi dostigna 103 dolari za barel. Poskapuvaweto dojde otkako libiskiot lider Moamer Gadafi veti “dolga vojna”. Cenata na amerikanskata lesna nafta za terminska isporaka vo april na Wujor{kata stokova berza se zgolemi na 102,89 dolari za barel, dodeka evropskata nafta “brent” na Me|unarodnata berza na nafta vo London dostigna 115,76 dolari za barel. Poradi sudirite izminatiot mesec re~isi celosno e zapreno proizvodstvoto na nafta vo Libija od okolu 1,6 milioni bareli na den.

VIZIONERI

KINEZITE GI NADMINAA AMERIKANCITE

KINA STANA NAJGOLEM PROIZVODITEL VO SVETOT ina gi nadmina Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD) i stana najgolem proizvoditel vo svetot spored vrednosta na proizvodstvoto vo izminatata 2010 godina, pokaà istraùvaweto na konsultantskata kompanija Global insajt (HIS Global Insight). Kina lani proizvela 19,8% od vkupnoto proizvodstvo vo svetot, a po nea na vtoro mesto se SAD, na koi otpa|a 19,4% od svetskoto proizvodstvo. Vkupnoto proizvodstvo na Kina vo tekot na 2010 godina iznesuva{e 1,995 trilioni dolari, dodeka vrednosta na vkupnoto proizvodstsvo vo SAD lani dostigna 1,952 trilioni dolari. Na treto mesto e Japonija, koja lani proizvela stoki vo vkupna vrednost od 1,027 trilioni dolari, a po nea sleduva Germanija so proizvodstvo od 618 milijardi dolari. No, amerikanskata ekonomija vo tekot na 2010 godina so 11,5 milioni rabotnici ja proizvela istata vrednost {to ja proizvela Kina so 100 milioni rabotnici. Zna~i, spored produktivnosta SAD s$ u{te se daleku, daleku pred Kina.

& LIDERI

Ako lu|eto ne moàt da & veruvaat na dràvata deka moè da gi izvr{i zada~ite za koi postoi s$ e izgubeno. BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

Prestanete da se trudite da balansirate me|u rabotata i zadovolstvoto. Namesto toa napravete rabotata da vi pretstavuva zadovolstvo.

“Sigurno }e bide potrebno nekoe vreme za zazdravuvawe od katastrofata, no toa nema da ja smeni ekonomskata idnina na Japonija. Ako imate japonski akcii sega sigurno ne e vreme da gi prodavate. Padot na indeksite na japonskite berzi e mo`nost za kupuvawe.”

DONALD TRAMP amerikanski investitor

Potrebna e golema disciplina interesnite idei i novite tehnologii da se pretvorat vo kompanija koja }e pravi profit. STIV XOBS osnova~ na Epl

VOREN BAFET PRETSEDATEL NA INVESTICISKIOT FOND BERK[IR HETAVEJ

14 PORTFOLIO SE FORMIRA NAJGOLEM MOBILEN OPERATOR

AT&T GO KUPUVA MOBILNIOT OPERATOR NA DOJÊ TELEKOM VO SAD merikanskata telekomunikaciska grupacija AT&T ja kupuva filijalata na germanskiot gigant Doj~e telekom vo SAD, TMobile SAD, za 39 milijardi dolari. So ova prezemawe se sozdava najgolema kompanija vo sektorot za mobilnata telefonija vo svetot. AT&T, koj sega e vtor po golemina mobilen operator vo SAD, so prezemaweto }e go zgolemi brojot na pretplatnicite za okolu 34 milioni, so {to }e go nadmine glavniot konkurent Verizon vajerles. Analiti~arite procenuvaat deka ova prezemawe koe e edno od najgolemite vo amerikanskiot sektor na mobilnata telefonija, sigurno }e se najde pod lupa na dràvnite organi za za{tita na konkurentnosta, zatoa {to se zdruùvaat vtoriot i ~etvrtiot po golemina mobilen operator vo SAD. Ova e najgolemo prezemawe vo svetot od po~etokot na 2011 godina.

[IREWE VO KRIZA

MERKATOR VLEGUVA I VO NAFTENIOT BIZNIS lovene~kiot trgovski sinxir Merkator na slovene~kiot pazar naskoro planira da po~ne so proda`ba na te~ni goriva, soop{tuvaat slovene~kite mediumi. Slovene~kiot biznis-vesnik “Finance” pi{uva deka toa neodamna go najavil pretsedatelot na Upravata, @iga Debeqak, a spored neoficijalni informacii Merkator pregovara so Petrol i En plus. Od Merkator izjavija deka momentalno ne se vo pregovori so nitu edna kompanija. “Finance” potsetuva deka slovene~kiot trgovski sinxir vlezot na pazarot za proda`ba na goriva go najavuva{e u{te vo 2004 godina, koga na ~elo na kompanijata be{e Zoran Jankovi}. Merkator e eden od najgolemite trgovski sinxiri na Balkanot, a hrvatskata grupacija Agrokor neodamna podnese ponuda za otkup na udelot od 23,3% vo Merkator, koj go prodava slovene~kata pivarnica Pivovarna La{ko.

NOV SKANDAL VO FINANSISKATA INDUSTRIJA

16 BANKI POD ISTRAGA ZA MANIPULACII SO LIBOR merikanskite, britanskite i japonskite regulatori istraùvaat 16 golemi banki poradi somnevawe deka se zdruìle za da manipuliraat so LIBOR (London interbank offered rate), referentnata me|ubankarska kamatna stapka koja se upotrebuva pri presmetuvawe na cenata na zadolùvawe, objavi londonski “Fajnen{al tajms”. Bank of America, Barclays, Citigroup, Credit Suisse, Deutsche Bank, HSBC, JPMorgan Chase i u{te mnogu drugi multinacionalni banki se pod istraga. Istraìtelite utvrduvaat kako se presmetuval LIBORot vo periodot pred izbuvnuvaweto na finansiskata kriza.

RUSKATA ALROSA ODBIRA BERZA NA KOJA ]E KOTIRA

NAJGOLEMATA KOMPANIJA ZA DIJAMANTI ]E EMITUVA AKCII uskata Alrosa, koja e najgolema kompanija za dijamanti vo svetot spored proizvodstvoto vo izminatata 2010 godina, planira da sobere tri milijardi dolari od prvata javna emisija na akcii, koja treba da se slu~i na po~etokot na 2012 godina. Menaxmentot na Alrosa s$ u{te gi razgleduva mo`nostite i uslovite za kotirawe na berzite vo Velika Britanija, Kanada, Hong Kong i Rusija. Alrosa, vo koja upravuva~kiot paket akcii go ima dr`avata, planira da prodade od 20% do 25% od akciite. Parite koi }e se soberat od proda`bata } e se upotrebat za finansirawe na pogolemi aktivnosti i za isplata na dolgot na kompanijata vo iznos od 3,2 milijardi dolari. Po emisijata na akcii, ruskata Alrosa, so sedi{te na Sibir, }e stane najgolema javnokotirana kompanija, otkako najgolemata kompanija za dijamanti spored proda`bata, ju`noafrikanskata De Beers, be{e simnata od berzata vo Johanesburg vo 2001 godina.

MEDIUMI THE ECONOMIST

DER SPIEGEL

Nekoi prirodni katastrofi ja menuvaat istorijata. Japonskiot zemjotres i cunamito {to slede{e mo`e da se takvi, analizira londonskiot nedelnik.

Fuku{ima: [to navistina se slu~i? Germanskiot Spiegel isto taka se zanimava so tragedijata vo Japonija.

FORTUNE

Fortune povtorno go objavi svojot spisok “Kompanii so najdobra reputacija”. Isto kako i lani na listata se nao|aat milenicite na investitorite i javnosta, kako Epl ili Gugl, no ima i mnogu promeni vo redosledot.

16 COVER STORY: BIZNIS-ANGELI: FINANSISK

I VO MAKEDONIJA ]E “LETAAT” ANGELI-INVESTIT

KA INJEKCIJA ZA MALITE BIZNISI

TORI

Mreàta na biznis-angeli, koncept {to e dobropoznat vo porazvienite zemji, naskoro, so pomo{ na Centarot za inovativnost, poddràn od Proektot na USAID za konkurentnost, }e po~ne da gi povrzuva start ap kompaniite od Makedonija so potencijalni investitori biznis-angeli. Toa se individualci koi imaat pari i sakaat da investiraat vo dobra biznis-ideja, koja te{ko moè da bide poddràna od konvencionalnite izvori na finansirawe, kako bankite ili, pak, investiciskite fondovi SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

Mreàta na biznis-angeli kone~no po~na da se plete i vo Makedonija. So poddr{ka od Proektot na USAID za konkurentnost vo Makedonija se formira{e Centarot za inovacii, koj vo periodot {to sleduva }e ima za cel da pomogne vo nadminuvawe na jazot za finansirawe na kompaniite koi se vo za~etok, a nemaat dovolno sredstva za razvivawe na biznisot. Mreàta na biznis-angeli, koncept {to e dobropoznat vo porazvienite zemji, treba da gi povrzuva start ap kompaniite od Makedonija so potencijalni investitori biznis-angeli, odnosno individualci koi imaat pari i sakaat da investiraat vo dobra biznis-ideja, koja te{ko moè da bide poddràna od konvencionalnite izvori na finansirawe, kako bankite ili, pak, investiciskite fondovi. Denovive Centarot po~nuva i so konkretni aktivnosti vo nasoka na generirawe interes kaj potencijalnite angeliinvestitori od edna strana i generirawe proekti od druga strana. Centarot }e nudi i pomo{ preku sovetuvawe i informirawe na javnosta za na~inot na pristap do mreàta. Vmreùvaweto na potencijalnite biznis-angeli vo zemjava }e im ovozmoì tie da ja za~uvaat svojata privatnost i da ostane anononimen kapitalot so koj tie raspolagaat i go vloùvaat. Vo ovoj kontekst mreàta ovozmoùva tajnost i {irok izbor na mo`ni proekti. Pretpriema~ite preku vakva mreà na biznis-angeli

}e dobijat kontakti so pogolem broj potencijalni investitori, no i mo`nost da go odberat najpovolniot od niv. Za potencijalnite investitori, pak, se ovozmoùva izbor od {irokiot spektar na interesni proekti, selektirani od stru~na ekspertiza. Mreàta na biznis-angeli dava mo`nost i za zaedni~ki vloùvawa vo nekoja ideja koga nitu eden investitor sam za sebe ne saka da go prezeme celiot rizik na start-ap biznisot. Najva`noto e toa {to mreàta na biznis-angeli ne prezema nikakva odgovornost dokolku propadne nekoja investicija, nitu, pak, garantira za koj bilo proekt vo bazata, so {to procenkata e prepu{tena na samite investitori. â&#x20AC;&#x153;Vo Makedonija ima pametni lu|e koi izmisluvaat novi proizvodi i novi tehnologii, no te{ko doa|ame do momentot seto toa da se komercijalizira i od toa da se napravi povrat na vloènite sredstva. Za da se slu~i komercijalizacijata mora da postoi nekakov sistem na poddrùva~ki uslugi i pristap do takanare~en rizi~en kapital koj }e bide podgotven da ja poddrì komercijalizacijata. Ovaa infrastruktura, poto~no ekosistem treba da im obezbedi na pretpriema~ite pobrzo da pristapat do izvorite na rizi~en capital, {to pretstavuva realen problem vo zemjavaâ&#x20AC;?, veli @arko PopIliev, portfolio-menaxer vo Proektot na USAID za konkurentnost vo Makedonija. Ima li potencijalni biznisangeli vo Makedonija? Vo Centarot za inovativnost se ubedeni deka otkoga }e profunkcionira mreàta mnogumina } e bidat iznenadeni od licata koi }e se pojavat vo uloga na nadvore{ni investitori. Spored prvi~noto istraùvawe

FAKTI ZA BIZNIS ANGELITE: Biznis-angelite voobi~aeno se li~nosti na vozrast od 25-65 godini so golemo biznis-iskustvo, vreme i pari koi moàt da gi investiraat Generalno, biznis-angelite investiraat od 25.000-250.000 evra vo individualni biznisi vo Evropa, a vo Velika Britanija taa brojka nadminuva i 400.000 evra. Na porazvienite evropski pazari na biznis-angeli investicijata vo prosek iznesuva 80.000 evra po dogovor. Vo nekoi zemji biznis-angelite vloùvaat i pove}e od 2,5 milioni evra ako operiraat kako del od zdruènie. Mnogu biznis-angeli investiraat pari za da doìveat fascinantni pretpriema~ki iskustva Ramkovnata programa za konkurentnost i inovacii na EU (2007-2013) obezbeduva finansiski sredstva koi se o~ekuva da privle~at okolu 30 milijardi evra za finansirawe na mali i sredni kompanii 20 milijardi evra investiraat godi{no biznis-angelite vo SAD, a vo Evropa okolu ~etiri milijardi evra

18 COVER STORY BIZNIS-ANGELI: FINANSISKA INJEKCIJA ZA MALITE BIZNISI

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

MIHAIL PETRESKI OSNOVA^ NA PEKSIM I POTPRETSEDATEL NA ASEKO GRUPACIJA

“Idejata da stanam t.n. biznis-angel seriozno ja razgleduvam. Za mene se presudni tri klu~ni raboti za da odberam vo koj biznis bi investiral: produktot {to go nudi, industrijata vo koja se vklopuva i harizmati~nosta na pretpriema~ot. No, od toj ~ovek bi o~ekuval da poka`e podgotvenost za sorabotka i primawe soveti. Motivot za vakva investicija bi bil da se vrati makar sopstveniot vlog i da ne dojde do zaguba, istovremeno i da se pottikne nekoj mlad pretpriema~ vo idejata i da se ohrabri toj da napreduva.”

I GOOGLE I AMAZON NEMA[E DA “POLETAAT” BEZ BIZNIS-ANGELITE Google - Stote iljadi dolari na Andrej Behtol{tajm, osnova~ot na San mikrosistems, im ovozmoìja na Lari Pejx i Sergej Brin da izlezat od sobite vo studentskiot dom i pazarno da ja naso~at nivnata brilijantna ideja na prebaruva~kiot produkt. Potoa, koga Google ostvari edna od najuspe{nite javni ponudi vo istorijata na Silikonskata Dolina, gi napravi vrabotenite ekstremno bogati. Sega okolu 50 aktuelni i porane{ni “Guglovci” se obiduvaat da im pomognat na drugi start-ap biznisi, ~ija brojka nadminuva 200 takvi biznisi. Amazon.com- najgolemata internet-kompanija za proda`ba na knigi i ostanati propizvodi, osnovana od Xef Bezos, dobila investicija od 1,2 milioni dolari preku finansiskata poddr{ka na biznis-angelite vo po~etnata faza na razvoj na biznisot. Apple - amerikanskata multinacionalna kompanija Apple, koja dizajnira i kreira visoka tehnologija na poleto na kompjuterite i elektronikata, na po~etokot ne be{e gigantot {to go prepoznavame site denes. Vo razvojot na Apple eden akcioner i izvr{en direktor od kompanijata Intel ima vloèno pove}e od 91.000 dolari, so {to negovata investicija denes pove}ekratno mu se oplodi. Ford Motors - vtoriot najgolem proizvoditel na avtomobili vo SAD, Ford motors, isto taka vleguva vo kompaniite poddràni od finansiite na biznis-angelite vo SAD. Vsu{nost, prethodnikot na Ford motors, kompanijata Detroit automobil kompani privlekla finansiska poddr{ka od trojca investitori, me|u koi gradona~alnikot na Detroit, Vilijam Mejburi, Vilijam H.Marej i senatorot Tomas V. Palmer.

koe go napravile, se pokaàlo deka pokraj golemite biznismeni koi ve}e se poznati vo Makedonija, ima i mnogu drugi {to se podgotveni da vloàt duri i polovina do eden milion evra vo razrabotuvawe na nova kompanija koja ima potencijal da se {iri vo me|unarodni ramki. [TO MISLAT GOLEMITE BIZNISMENI ZA “ANGELSKOTO INVESTITORSTVO” “Kapital” razgovara{e so nekolku poznati makedonski biznismeni koi bi moèle da bidat potencijalni “angeli” za nekoj biznis {to e s$ u{te “vo peleni” . Mihail Petreski, osnova~ na kompanijata od informati~kiot sektor Peksim, podocna prezemena od golemata evropska kompanija Aseko, veli deka idejata da bide biznis-angel planira seriozno da ja razgleda i smeta deka e dobro {to po~nale da se prezemaat poseriozni ~ekori na toa pole vo zemjava. Veli i deka bi poddràl nekoj start-ap biznis. “Za mene presudni se tri klu~ni raboti za da odberam vo koj biznis bi investiral: produktot {to go nudi, industrijata vo koja se vklopuva i harizmati~nosta na pretpriema~ot. No, od toj ~ovek bi o~ekuval da pokaè podgotvenost za sorabotka i primawe soveti. Od zemjite vo sosedstvoto ili posebno Srbija, kade {to pove}e rabotam, najlesno pominuvaat ideite koi se vo IT-industrijata (okolu 27%-30% spored nekoi istraùvawa), no i tie naso~eni kon agrarot”, veli Petreski. Toj dodava deka imal razgovori i so nekolku pogolemi biznismeni od IT-sektorot da napravat ne{to zaedni~ki i

da poddràt odredeni lu|e i nivnite idei vo ovaa industrija, koja Petreski i ostanatite iskusni pretpriema~i najdobro ja poznavaat. Spored nego, vo konceptot na biznis-angeli tajnosta i ne e najva`na. “Za toa postojat fondovite. Ovde to~no se znae koj e investitorot, kolku sredstva ima na raspolagawe, kolku znaewe ima od odredena oblast, kakvi soveti moè da ponudi... Toa e i prednosta na biznisangelite, spored mene. Va`no e da se znae deka uspehot na ovoj koncept ne e zagarantiran. Da re~eme deka od 10 idei i biznis-planovi uspevaat samo dve. Site znaeme na kakvi s$ pre~ki naiduva sekoja firma vo svojot razvoj i kolku e te{ko da se ispliva na povr{inata i da se uspee”, veli Petreski. Kapitalot na biznis-angelite ja popolnuva prazninata na pazarot {to postoi me|u kapitalot so koj{to raspolaga samiot pretpriema~ (naj~esto nekolku iljadi ili desetini iljadi evra) i t.n. “ven~r kapital” investiciski fondovi, koi naj~esto vloùvaat vo ve}e razvieni biznisi i ne razgleduvaat investicii pomali od barem eden milion evra. Svetozar Janevski, pretsedatel na Upravniot odbor na vinarskata vizba Tikve{ i eden od pogolemite investitori vo zemjava, veli deka dosega nemu nikoj ne mu se obratil so konkreten biznis-plan i ideja {to bi ja poddràl. “Site doa|aat i samo pra{uvaat kako da napravat pove}e pari, a dobrite idei se ostaveni nekade vo zadnina. Konceptot za mreàta na biznis-angeli e ubava zamisla, koja mislam deka te{ko }e se realizira vo na{i uslovi.

SVETOZAR JANEVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVEN ODBOR NA VINARSKA VIZBA TIKVE[

“Site doa|aat i samo pra{uvaat kako da napravat pove}e pari, a dobrite idei se ostaveni nekade vo zadnina. Konceptot za mreàta na biznis-angeli e ubava zamisla, koja mislam deka te{ko }e se realizira vo na{i uslovi. Taa treba da bide poddràna pred s$ od samoto op{testvo. Vo stranstvo takvite investicii i donacii se oslobodeni od razni dava~ki, no kaj nas filozofijata na raboteweto e poinakva. Ne e va`no {to misli ministerstvoto za finansii ili vladata, tuku va`no e da se sozdadat uslovi mladite lu|e da se dviàt napred samite.”

PRVITE BIZNIS-ANGELI FINANSIRALE TEATARSKI PRETSTAVI Prvite biznis-angeli se pojavile vo SAD, kade {to denes gi ima pove}e od 250 iljadi. Terminot “angeli” vo biznisot poteknuva od Brodvej. So toa ime se narekuvale bogatite lu|e {to gi finansirale teatarskite pretstavi. Na po~etokot od 80-tite godini od minatiot vek profesorot od Univerzitetot Wu Hemp{ir, Vilijam Vecel, osnova~ na centar za istraùvawe na pretpriemni{tvoto, po~nal da go koristi terminot “angeli” za li~nostite {to vloùvaat vo kompanii vo ranite fazi na razvojot. Ottoga{ terminot “biznis-angeli” ili “angeli-investitori” stanuva op{toprifaten za investitorite {to vloùvaat prete`no vo mladi kompanii vo po~etna faza ili, pak, vo interesni idei i proekti poteknati od nekoj pretpriema~. Za vozvrat naj~esto dobivaat procentualen udel vo sopstvenosta na firmata ili procent od dobivkata za realiziraniot proekt, a mnogu poretko se odlu~uvaat za investirawe vo vid pozajmica so povrat na parite i dogovorena kamata.

TRIFUN KOSTOVSKI, BIZNISMEN “Site novini vo biznis-raboteweto se dobri, dali se biznis-angeli ili imaat nekoj drug naziv ne e va`no. No, ako se vratime na sekojdnevieto, }e vidime kolku zaostanuvame vo podobruvaweto na biznisklimata. Ako zboruvame za seriozni i dolgoro~ni biznismeni koi imaat svoja cel, siguren sum deka treba da se pottiknuva golemiot biznis, a ne maliot. Postojat sili i lu|e koi se orientirani kon biznis i moème da napravime sistem koj }e funkcinira, no samo dokolku politikata gi trgne racete od biznisot.” Taa treba da bide poddràna pred s$ od samoto op{testvo. Vo stranstvo takvite investicii i donacii se oslobodeni od razni dava~ki, no kaj nas filozofijata na raboteweto e poinakva. Ne e va`no {to misli ministerstvoto za finansii ili vladata, tuku va`no e da se sozdadat uslovi mladite lu|e da se dviàt napred samite”, smeta Janevski. Spored nego, najgolema pre~ka vo realizacijata na ovoj koncept e nedoverbata {to caruva me|u lu|eto od biznisot. Toj dodava deka bi poddràl dobri biznis-idei, no ne zna~i deka proektot biznisangeli treba da se kopira od stranstvo i da se sprovede nabrzina i ad hok. Podobruvawe na biznis-klimata i zgolemuvawe na doverbata me|u biznisite i biznisite i dràvata od druga strana, e preduslov za koj i biznismenot Trifun Kostovski smeta deka mora da se ispolni za da profunkcionira uspe{no mreàta na biznis-angeli vo Makedonija. “Site novini vo biznis-raboteweto se dobri, dali se biznis-angeli ili imaat nekoj drug naziv ne e va`no. No, ako se vratime na sekojdnevieto } e vidime kolku zaostanuvame vo podobruvaweto na biznisklimata. Ako zboruvame za seriozni i dolgoro~ni biznismeni koi imaat svoja cel, siguren sum deka treba da se pottiknuva golemiot biznis, a ne maliot. Postojat sili i lu|e koi se biznis orientirani i moè da napravime sistem koj }e funkcinira, no samo dokolku politikata gi trgne racete od biznisot”, veli Kostovski. TIE [TO IMAAT PARI DA NE SE SRAMAT DA GI POKA@AT Idejata za formirawe na

mreà na biznis-angeli vo Makedonija datira u{te od septemvri 2007 godina. Toga{ se razmisluva{e vo mreàta da bidat vklu~eni 50-ina biznis-angeli koi }e obezbedat finansiska i ekspertska poddr{ka na zainteresiranite za razvivawe na sopstven biznis. No, idejata zamre bidej}i biznismenite te{ko se odlu~uvaa javno da gi izloàt svoite pari. Deneska, spored involviranite, e vistinskiot moment za realizacija na idejata za biznis-angeli. @arko Pop Iliev od Proektot na USAID za konkurentnost veli deka na pazarot ve}e dejstvuvaat investitori vo forma na biznis angeli, no toa se odvivalo neorganizirano. “Smetame deka e vistinsko vreme so ogled na sostojbite na pazarot. Site velat deka e kriza i nema pari, a vsu{nost se gradat zgradi na sekoj ~ekor. O~igledno e deka lu|eto nemaat kade da gi vloàt svoite pari. Zatoa, smetame deka vremeto e sozreano i deka ovoj klub na biznisangeli }e otvori nov izvor na kapital, }e educira lu|e i }e ovozmoì pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto”, veli Pop Iliev. Kako interesna informacija moène da spomeneme deka vo 2009 godina 259.480 angeli investirale 17,6 miljardi dolari vo 57,225 pretpriema~ki potfati vo SAD, spored podatocite na Istraùva~kiot centar za vloùvawa na Univerzitetot vo Wu Hemp{ir. Brojot na vloùvawa se namalil sporedeno so prethodnite godini za okolu 8%, no ne moè da se gleda na toa mnogu lo{o ako se ima predvid deka ova be{e najlo{ata ekonomska kriza koja ja ima{e zafateno SAD po Golemata depresija

20 COVER STORY: BIZNIS-ANGELI: FINANSISK

BLA@ KOS

So samo dvaeset godini Slovenecot Bla` Kos osnova dve kompanii i se vbrojuva me|u najmladite pretpriema~i vo Slovenija. Deneska, vo ranite trieset godini, ve}e e del od prvata oficijalna mre`a na biznisangeli vo Slovenija, formirana u{te vo 2007 godina. Zad sebe ima bogato iskustvo vo biznisot, a vo intervju za â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;? Bla` gi objasnuva benefitite od postoeweto na mre`ata na biznisangeli od svoe li~no iskustvo, bidej}i vo biznisot so negovata prva kompanija imal pomo{ tokmu od biznis-angel kako strate{ki investitor. Vrz osnova na negoviot silen fokus na start ap kompanii, dobil svoe mesto i na Univerzitetot od Qubqana kako proekt-menaxer za nivniot incubator, kade {to ostanal da raboti tri godini pomagaj}i da se oformi celiot koncept na inkubatorot.

MENAXER NA MRE@ATA NA BIZNIS-ANGELI VO SLOVENIJA

POTREBNA E REGIONALNA MRE@A NA ANGELIINVESTITORI

Kako po~na procesot na sozdavawe na mre`ata na biznis-angeli vo Slovenija?

Proektot na vospostavuvawe na mreàta na biznis-angeli vo Slovenija po~na pred ~etiri godini i toa be{e prva formalna biznis-mreà vo zemjata. Na{ite po~etoci se vrzani so eden moj sonarodnik {to studira{e na Kembrix vo Velika Britanija, podra~je kade {to aktivnostite na biznis-angelite se razvieni na dosta visoko nivo. Po negovoto vra}awe vo Slovenija toj ima{e ideja da osnova start ap kompanija, mu ja prezentira{e idejata na eden od najbogatite Slovenci, a ovoj be{e impresioniran. Be{e ubeden deka stanuva zbor za interesna ideja i se soglasi da investira vo negoviot biznis. Taka nastanaa i prvite biznis-angeli i taka se rodi idejata za vospostavuvawe na cela mreà. Bogatiot Slovenec, koj e i {ef na edna od najgolemite kompanii vo Slovenija, ja dade inicijativata za po~nuvawe na mreà na biznis-angeli, go dade sponzorstvoto za prvata godina i ja postavi infrastrukturata. Ponatamu, prodolìvme da barame dobri proekti koi }e bidat potencijalno àri{te za investirawe i potencijalni investitori. Po ~etiri godini rabota, vo Slovenija ve} e ima 40 ~lenovi vo mreàta na biznisangeli. Site se uspe{ni biznismeni od Slovenija i site se naso~eni kon gradewe na novi kompanii. Od druga strana, sekoja godina nie skenirame pove}e od sto kompanii, od 25 do 30 kompanii ve} e se prezentirani pred biznis-angelite so potencijal za investirawe. Vo poslednite ~etiri godini nie realiziravme osum investicii vo osum kompanii, so vkupna vrednost od 1,65 milioni evra. Prose~nata vrednost na sekoja investicija e 200 iljadi evra, najgolemata investicija iznesuva 450 iljadi evra, dodeka minimalnata vrednost e 80 iljadi evra.

Kakov profil na kompanii baraat biznis-angelite?

Investirame vo totalno razli~ni kompanii, no site tie imaat ne{to zaedni~ko, a toa e deka site imaat inovativni idei, nekoj nov koncept ili nekoj nov na~in na rabota. Mo`am da poso~am nekolku primeri. Vo Slovenija biznis-angelite investiraa vo IT-portal, toa e portal za rezervirawe na zimsko skijawe, stanuva zbor za evropski kompanii koi nudat pove}e od 3.500 smestuvawa niz Evropa. Ponatamu, investirano e vo otvarawe na britansko internacionalno u~ili{te vo Qubqana, koe nudi edukativni uslugi za osnovno i sredno u~ili{te, a negovata rabota e bazirana vrz osnovite na sertifikat od Univerzitetot Kembrix. Druga investicija e realizirana vo oblasta na informati~kata tehnologija, odnosno vo kompanija koja nudi kompjuterski uslugi, no i vo delot na popravawe i servisirwe. Poentata e, sepak, da se raboti za nekoja inovacija i kompanijata da bide

KA INJEKCIJA ZA MALITE BIZNISI internacionalno orientirana.

[to e klu~noto {to go baraat biznisangelite, odnosno, toa {to }e im pomogne da se odlu~at vo koja kompanija } e gi vlo`at parite?

Konceptot na biznis-angelite e mnogu jasen - koga otvorate kompanija vi trebaaat tri raboti: ideja, tim od lu|e i kapital. Sekade postojat okolu ~etiri izvori na kapital. Pari od sopstvenite izvori, odnosno kapitalot na samite osnova~i, grantovi, finansirawe od banki i finansirawe so nadvore{en kapital. No, fakt e deka koga po~nuvate biznis va{ite li~ni izvori na finansirawe se krajno limitirani, a od banka mo`ete da dobiete najmnogu 10-20 iljadi evra, {to ne e dovolno za po~nuvawe biznis. No, bankite ne mo`at mnogu da finansiraat startap biznisi bidej}i rizikot e premnogu golem, pa biznis-angelite i kapitalnite fondovi ja popolnuvaat prazninata. Zna~i, vo osnova, biznis-angelite investiraat od 500.000 evra do eden milion evra. Sepak, konceptot na investirawe e specifi~en, bidej}i biznis-angelite sakaat equity investing, bidej}i koga tie investiraat voedno stanuvaat i kosopstvenici na firmata, {to zna~i deka tie sekoga{ se malcinski akcioneri i imaat do 49% od akciite. Kompanijata, sepak, e vo golem del na osnova~ot, a relacijata so investitorite e partnerska, pomagaj}i

Slovenija e mal pazar, isto kako i Makedonija, {to zna~i deka sme limitirani so dobri proekti od edna strana, a od druga strana, site proekti vo koi }e investiraat biznisangelite mora da bidat me|unarodno orientirani. Nekoi od proektite ve}e go opfa}aat cel Balkanski region, a se nadevame i deka po nekolku godini me|u Slovenija, Srbija, Makedonija, Hrvatska, mo`ebi i Bugarija }e organiziraat regionalni konferencii so cel privlekuvawe regionalni investitori i prezentirawe proekti vo zaedni~koto gradewe na kompanijata. Mnogu od uspe{nite kompanii, kako Gugl, Skajp i drugi, se finansirani od biznisangeli kako equity partneri. Nivnata cel e pobrzo da se izgradi kompanijata, a dokolku kompanijata e uspe{na angelite dobivaat pogolema vrednost od kompanijata. Toa zna~i i deka tie dobivaat povrat na parite koga kompanijata }e se prodade.

Koj e rizikot so koj se soo~uvaat biznis-angelite? [to ako kompanijata vo koja vlo`ile pari ne uspee?

Vo sekoj biznis postoi doza rizik. Vo ovoj slu~aj postojat tri scenarija: ako kompanijata uspee, investitorot }e se zbogati; ako firmata propadne, investitorot gubi s$, bidej}i ne postoi garancija, a ima slu~ai i koga na kompanijata & odi

dobro vo biznisot, pa osnova~ot re{ava da gi kupi akciite na investitorot i da ja zacvrsti dominantnata pozicija vo kompanijata. A postoi i varijanta kompanijata da bide prodadena na strate{ki partner. Edinstveniot na~in na sekoja evropska zemja e da go pottikne razvojot na inovativni kompanii so dodadena vrednost. Ako ekonomijata ne producira novi kompanii, ne e mnogu zdravo, pa zatoa toa mora da se napravi.

Osven vo Slovenija, imate iskustvo i pri vospostavuvawe na mre`ata vo zemjite od regionot. Kako tamu funkcionira mre`ata na biznis-angeli sega?

Po~navme vo Slovenija pred ~etiri godini, slednata godina pomognavme da se sozdade mre`ata i vo Hrvatska, a ve}e narednata

22 INTERVIEW godina bevme prisutni vo Srbija. Vo Hrvatska se soo~ivme so problemi na po~etokot so privlekuvaweto investitori, te{ko gi ubeduvavme da se eksponiraat vo javnost, no po nekoe vreme se smeni kulturata i na~inot na razmisluvawe i ve}e imaat 25 do 30 investitori, mre`ata im e dobro razviena, kompaniite se zainteresirani za nadvore{en kapital, posebno vo IT-sektorot, bidej}i Zagreb ima dosta razvien IT-sektor. Dosega imaat realizirano dve investicii. Ne sum siguren za kolku golemi kompanii stanuva zbor i kako go napravile toa, no se mnogu aktivni i ako se sporedat goleminite na zemjite i ekonomskata situacija, mislam deka ova se odli~ni rezultati. Na po~etokot biznis-angelite bile del od Nacionalnata agencija na osnova~i, no sega se nezavisna organizacija. Ve}e imaat i novi investitori i proekti i mislam deka }e im odi dobro i vo idnina. Vo Srbija minatata godina po~navme so prvite konferencii, na koi bea identifikuvani prvite investitori. Vo Srbija investitorite se zainteresirani da investiraat vo hi tech, no i vo drugi proekti kako energija, transport, grade`ni{tvo. Mislam deka imaat okolu 20 investitori biznis-angeli, koi s$ u{te ne se javno istaknati zatoa {to i tie imaat problem so javnoto izlo`uvawe. Mora da napomenam deka toa e problem vo celiot region - javno da se otkrijat bogatite lu|e. Takov be{e slu~ajot i so Slovenija, no kaj nas be{e presvrt objavata na listata so 100 najbogati lu|e vo Slovenija vo eden vlijatelen ekonomski vesnik. Vesnikot objavi i kako se zbogatile tie lu|e, {to na nekoj na~in be{e presvrten moment za nikoj pove}e da ne gi krie zarabotenite pari. Zasega, vo Srbija se nema realizirano nitu edna investicija so pomo{ na biznis-angeli, no mislam deka za edna godina }e se slu~i. Toa e najte{kata rabota, bidej}i prvite investitori sekoga{ imaat problem so prviot proekt. Duri i vo Slovenija prvata investicija be{e so lo{ po~etok. Prose~noto vreme za realizacija na investicijata e {est meseci. Zna~i, prvo mora da ja podgotvite kompanijata za pogolemi investicii, pa potoa da investirate. Nie imame investiciska programa, {to zna~i deka kompanijata koja ima potencijal ja stavame na ovaa programa i ja podgotvuvame vo delot na izgotvuvawe na biznis-plan, podgotovki za izrabotka na prezentacii i sl. Potoa sleduva glavnata faza. Toa e takanare~enata investiciska ve~era, kade {to voobi~aeno se prezentiraat tri ili ~etiri proekti, a biznis-angelite popolnuvaat formulari za koi proekti se zainteresirani.

[to to~no }e bide va{ata rabota vo Makedonija i do kade se podgotovkite za vospostavuvawe na mre`ata na biznis-angeli?

Momentalno go podgotvuvame biznis-planot

spored koj treba da ja lansirame mre`ata na biznis-angeli. Informiran sum deka Centarot za inovacii e ve}e vo kontakt so potencijalni kompanii i se ~ini deka }e ima mnogu kompanii koi se zainteresirani za ovoj na~in na finansirawe. Imame strategija i marketing-plan kako da go promovirame biznis-angelot, preku alatkite na odnosite so javnosta i sl. i se nadevam deka vo prvata godina nema da ima problem da dobieme nekolku dobri kompanii koi imaat potreba od izvori na finansirawe. Od druga strana, ve}e kontaktiravme so nekolku lu|e koi sakaat da bidat investitori. Do po~etokot na letoto }e organizirame nekolku promotivni nastani i prvata â&#x20AC;&#x153;investiciska ve~eraâ&#x20AC;?, kade {to }e bidat prezentirani prvite proekti, o~ekuvame deka }e se odr`i za nekolku meseci.

Smetate li deka mre`ata od biznis-angeli }e bide uspe{en proekt vo Makedonija, so ogled na toa deka idejata datira u{te od 2007 godina, no dosega ne profunkcionira?

Mislam deka sega e vistinskoto vreme da ja vospostavime biznis-mreàta i vo Makedonija. Informiran sum deka Centarot za inovacii ve}e ima plan kako }e ja etablira mreàta i definitivno moàm da kaàm deka ima i potencijal za investitori i za dobri proekti. Fakt e deka }e treba mnogu rabota za da se educira pazarot zatoa {to lu|eto ne se informirani {to zna~i finansirawe od nadvore{ni ~lenovi ili {to se biznis-angeli. Ista be{e situacijata i vo Slovenija na po~etokot. Moravme da organiziravme mnogu rabotilnici, seminari i obuki i mora da priznaam deka ni treba{e prili~no dolgo vreme za toa pred da ja napravime prvata investicija. Mislam deka Makedonija i so ista golemina kako i Slovenija, pazarot e prili~no mal, no veruvam deka ima lu|e koi imaat me|unarodni ambicii i na koi im trebaat pari, bidej}i, pretpostavuvam deka i vie imate deficit od grantovi, pa biznis-angelite se duri pove}e od krucijalni. Od druga strana, ima mnogu uspe{ni biznismeni so svoi kompanii, menaxeri i sl. koi moàt da im pomognat na mladite kompanii da rastat, a tajmingot e sovr{en so ogled na toa deka nema aktivnosti na biznis-angeli vo minatoto. Dobro e {to vo Makedonija ve}e ima biznis-inkubatori, integrirani ste vo me|unarodnata ekonomija, pristapot do Internet e zadovolitelen, od toa {to go slu{am prili~no lesno se otvara kompanija, {to se odli~ni predznaci za razvoj na mreàta.

Postoi li mo`nost za regionalizacija na mre`ata na biznis-angeli vo idnina?

â&#x20AC;&#x153;Po ~etiri godini rabota, vo Slovenija ve}e ima 40 ~lenovi vo mre`ata na biznis-angeli. Site se uspe{ni biznismeni od Slovenija i site se naso~eni kon gradewe novi kompanii.â&#x20AC;?

Slovenijaa e navistina mal pazar, r isto kako i Makedonija, j {to zna~i deka sme limitirani ni so dobri proekti od edna strana, a od druga strana, site proekti vo koi }e investiraat biznis-angelite mora da bidat me|unarodno orientirani. Nekoi od proektite ve}e go opfa}aat cel Balkanski region, a se nadevame i deka po nekolku godini me|u Slovenija, Srbija, Makedonija, Hrvatska, moèbi i Bugarija }e organiziraat regionalni konferencii edna{ ili dva pati godi{no so cel privlekuvawe regionalni investitori i prezentirawe na proekti. Toa }e bide na{ata cel vo idnina - regionalno povrzuvawe i formirawe na me|unarodna mreà. Kako primer }e poso~am edna kompanija od Makedonija koja saka da vleze na srpskiot i hrvatskiot pazar. Vo me|unarodniot sindikat }e bidat povrzani site investitori od mreàta, {to zna~i deka hrvatskiot investitor }e mu pomogne na makedonskiot da se probie na pazarot. Vo Evropa postoi takov trend od me|unarodni investicii, a tvrdam i deka vo regionot, kade {to imame ista kultura i zaedni~ka istorija, }e bide neophodno da se povrzeme i da postigneme regionalen uspeh. Vo praktika, biznisangelot si gi dobiva parite nazad koga kompanijata }e se prodade. Vo regionot ne e mnogu verojatno deka }e se prodade kompanijata na berza preku proda`ba na akcii, tuku mnogu poverojatno e deka nekoja golema kompanija od Centralna Evropa }e ja kupi kompanijata za da vleze na pazarot. Mislam deka zaedno imame mo`nost da izgradime uspe{na regionalna kompanija koja }e ima potencijal da se prodade.

INTERVJU 24 INTERVJU

ZLATKO MUCUNSKI GENERALEN DIREKTOR NA POR[E-MAKEDONIJA

POR[E-MAKEDONIJA STANUVA DEL OD SVET AVTOMOBILSKI GIGA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ekoi mo`ebi i }e se setat deka likot na Zlatko Mucunski be{e poznat za po{irokata javnost u{te i pred da stane generalen menaxer na Por{eMakedonija, kompanija koja {to e generalen importer vo Makedonija na vozilata Folksvagen i ostanatite dva brenda pod kapata na koncernot od Volfsburg, Audi i [koda. Kako apsolvent na Ma{inskiot fakultet vo Skopje, Mucunski

nekolku meseci rabotel vo informativnata programa na Makedonskata televizija, {to za nego bilo “otkrivawe na edna golema magija i nesomneno vlijaelo vrz negovite komunikaciski sposobnosti”. Po diplomiraweto kako eden od najdobrite studenti vo generacijata, kratko vreme rabotel vo Metalski zavod kako pomlad konstruktor i na po~etokot na 1994 godina se prefrlil na pozicijata rakovoditel na postproda`ba vo Asiba & MG, koja vo toj moment go dobi dogovorot za zastapuvawe na Folksvagen, Audi i Por{e vo Makedonija.

“Mora da priznaam deka toa be{e ostvaruvawe na mojot son, zatoa {to so brendot Folksvagen bev i semejno povrzan i ~uvstvuvav golema qubov. Asiba & MG be{e prviot seriozen importer na vozila vo Makedonija i poradi toa {to nema{e od kogo da se u~i lokalno, morav da pominam niz cel sistem na raznovidni obuki vo Folksvagen i Audi vo Germanija, {to trae{e nekolku godini. Za toa vreme se slu~i i proektot proizvodstvo na “audi A3” vo Makedonija i kako ~len na timot za izrabotka na fizibiliti studijata, zaedno so kolegite od

INTERVJU “Iako Folksvagen go prezema Por{e holding, holdingot, sepak, ja zadr`uva svojata avtonomnost i gi zadr`uva svoite dosega{ni biznis-oblasti. Operativniot biznis na kompaniite na Por{e ne e zasegnat so promenata na sopstvenosta. Toa zna~i deka i za Por{e Makedonija ne se menuva ni{to vo pristapot kon rabotata i dosega{nata organizaciska struktura na kompanijata, koja direktno vlijae na raboteweto so klientite ili kako {to veli poznatata pogovorka - timot {to pobeduva ne se menuva”

A TSKI ANT Germanija pominavme mnogu denovi i no} i vo nejzinata razrabotka. Toa navistina be{e iskustvo za cel `ivot. Ponatamu, vo 1998 godina sleduva{e finansiski krah na Asiba, no Folksvagen doka`a deka ne gi ostava svoite lu|e na cedilo i n$ ovlasti da pronajdeme nov uvoznik. Firmata Sa & Sa Kompani, kade {to ja vodev postproda`bata, rabote{e so daleku ponizok profil od potrebite na brendovite Folksvagen i Audi, vreme koe konkurentite go iskoristija za da dobijat povisoko pazarno u~estvo. No, vo domenot na postproda`bata, sepak, ne

dozvoluvav kompromisi i kako rezultat be{e sozdadeno glavnoto jadro na kvalitetni i obu~eni lu|e bez koi i denes ne bi moèle da funkcionirame, kako i serizno portfolio na zadovolni servisni klienti. Sepak, so prezemaweto na biznisot od strana na Por{e holdingot kon krajot na 2005 godina, kako del od generalnata strategija na Folksvagen vo regionot, rabotite si dojdoa na svoeto mesto i brendovite Folksvagen, Audi i [koda gi zazedoa poziciite {to gi zasluùvaat”, veli Mucunski. Holdingot Por{e minative pet godini vloì re~isi 10 milioni evra vo Por{e Makedonija i dopolnitelni 16 milioni vo Por{e lizing, ja zaokruì ponudata na vozila i lizing-uslugi i kako {to veli Mucunski, preku “najdobrata logistika vo zemjata im ovozmoì na makedonskite klienti za potrebnite originalni delovi da ne ~ekaat pove}e od 24 ~asa” “Vo izminatiot period od strana na Por{e holdingot be{e posveteno seriozno vnimanie i investirani golemi sredstva za edukacija na kadarot vo site segmenti od raboteweto. I jas li~no morav da pominam niz dvegodi{na specijalizacija so vrvni predava~i vo Avstrija. Potoa dojdoa ponudi od strana na centralata na Por{e da zaminam vo drugi zemji, no jas sum premnogu gord na mojata zemja i re{iv da ostanam vo Makedonija”, veli Mucunski. So nego razgovaravme samo nekolku denovi otkako koncernot Folksvagen za 3,3 milijardi evra go kupi Por{e holding, kompanijata od Salcburg odgovorna za proda`bata na vozila na Folksvagen na dvaesetina pazari, vo ~ij sostav e i Por{e-Makedonija. [to zna~i za va{ata kompanija vleguvaweto vo golemiot sistem na Folksvagen? So kupuvaweto na Por{e holding (Porsche Holding), koe be{e predvideno u{te vo osnovnata spogodba, Folksvagen (Volkswagen) prezema u{te eden planiran ~ekor na patot kon integriran avtomobilski koncern na Folksvagen i Por{e. Sepak, iako Folksvagen go prezema Por{e holding, holdingot, sepak, ja zadrùva svojata avtonomnost, gi zadrùva svoite dosega{ni biznis-oblasti. Operativniot biznis na kompaniite na Por{e ne e zasegnat so promenata na sopstvenosta. Toa zna~i deka i za Por{e-

Makedonija ne se menuva ni{to vo pristapot kon rabotata i dosega{nata organizaciska struktura na kompanijata, koja direktno vlijae na raboteweto so klientite ili kako {to veli poznatata pogovorka - timot {to pobeduva ne se menuva. ]e ima li moèbi rebrendirawe na Por{e-Makedonija? Vo povelbata za integriran avtomobilski koncern, napi{ana na 250 stranici, e zapi{ano deka imeto Por{e kako prepoznatliv brend i ponatamu }e se koristi. Toa {to se menuva, kako {to napomenav, e sopstveni~kata struktura i taa promena }e ima samo pozitivno vlijanie na na{eto idno rabotewe. Kako i dosega }e se borime za najdobar moèn uspeh na na{ite brendovi na pazarot. Nie sme osobeno gordi {to kako makedonska kompanija Por{e-Makedonija e vo direktna stoprocentna sopstvenost na gigantot Folksvagen i smetame deka ovoj fakt moè da zna~i ohrabruvawe i za drugi golemi stranski kompanii da investiraat vo na{ata zemja. O~ekuvame site efekti na sinergijata me|u Folksvagen i Por{e da gi po~uvstvuvame kako svoeviden pozitiven vetar vo grbot na patot od na{iot rast i razvoj, zatoa {to Por{e }e se etablira kako desetti brend vo koncernot Folksvagen, odnosno kako vistinski centar za kompetencii. Vo prvo vreme na Por{e holding }e mu bide dodelen razvojot na novi pazari, kako Kina, Indija i ostanatite raste~ki pazari, kade {to Folksvagen, preku Por{e, direktno }e dopre do kupuva~ite. S$ na s$, so Por{e AG od [tutgart i Por{e holding od Salcburg, Folksvagen }e moè da o~ekuva realno da ja ostvari strategijata do 2018 godina da bide proizvoditel broj eden na avtomobili vo svetot. Interesno e {to samo pred dve godini Por{e AG od [tutgart, proizvoditelot na vozilata od brendot Por{e i sopstvenikot na Por{e holdingot od Salcburg, saka{e da se stekne so mnozinskiot paket vo Folksvagen, {to be{e karakterizirano kako obid “David da go prezeme Golijat”. Me|utoa, kartite sosema se svrtea vo korist na Folksvagen i sega toj go prezema Por{e AG. [to se slu~i, vsu{nost? Por{e AG od [tutgart, so samo 12.000 vrabo-

26 INTERVJU Dali se to~ni informaciite deka vo dogledno vreme }e ja prezemete i proda`bata na Seat, edinstven brend od semejstvoto na Folksvagen, {to go zastapuva drug diler vo Makedonija? Pra{aweto e legitimno i e pravilna pretpostavkata deka Folksvagen koncernot }e insistira i brendot SEAT, zaedno so drugite brendovi od Folksvagen grupacijata koi gi zastapuvame da se najde pod ist pokriv. No, se razbira ne moè s$ da se slu~i odedna{. Vo izminatiot period, pred spojuvaweto so Folksvagen bevme silno fokusirani na organizaciskata struktura i nejzinoto harmonizirawe so standardite na Folksvagen koncernot. Vo momentov sme koncentrirani na razvoj i odrùvawe na pazarnoto u~estvo na na{ite drugi brendovi, no bi izlaàl ako re~am deka za doa|aweto na Seat pod kapata na Folksvagenovata firma vo zemjava ne se razmisluva.

teni, godini nanazad pred pojavuvaweto na Por{e AG od strana na Folksvagen, se- celiot holding vrabotuva 21.000 lu|e i e na svetskata ekonomska kriza be{e bez mejstvata Por{e i Pih, glavnite akcioneri rasprostranet od Francija do Kina, {to, konkurencija najprofitabilna kompanija vo dvete Por{e kompanii, povtorno }e sepak, mnogu govori za niv. Bidej}i nema vo avtomobilskatata industrija i voedno imaat pove}e od 51% akcii vo novonasta- mali i golemi pazari, tuku ima mali i preku kompanijata Por{e automobil holding natata kompanija. Inaku, Por{e holding golemi lu|e. S.E., dotoga{ eden od najgolemite akcioneri do 1 mart ovaa godina be{e najgolemata Neodamna Por{e-Makedonija proslavi vo grupacijata Folksvagen, ima{e delumna privatna kompanija vo Evropa. A rivalstpet godini rabota na pazarot, pa da gi kontrola vrz koncernot. So ogled na kon- voto me|u semejstvata e samo konstrukcija sumirame malku rezultatite. Ispolntinuitetot vo uspe{nosta i sopstveni~kata na poedine~ni mediumi i toa {to jas moàm eta li e prvata “petoletka” na Por{e povrzanost so grupacijata Folksvagen, vo da go kaàm e deka tokmu edinstvoto me|u Makedonija? Kakva e pozicionarosta Por{e donesoa odluka da go zgolena brendovite Folksvagen, mat svoeto u~estvo vo kapitalot Audi i [koda na pazarot vo na Folksvagen so pove}e od 51%, “Holdingot Por{e minative pet godini momentov? so rezervacija na pravoto na vloì re~isi 10 milioni evra vo Por{ePor{e-Makedonija zaedno so kupuvawe akcii do 75%, so {to ovlastenata servisno-proda`na Makedonija i dopolnitelni 16 milioni vo bi stanale dominanten akcioner mreà, koja ima nad 400 vraboso site prava na odlu~uvawe. No, Por{e lizing, ja zaokruì ponudata na teni, e prostorno i kadrovski svetskata kriza go napravi svodimenzionirana za da moè da vozila i lizing-uslugi i preku najdobrata eto. Por{e se be{e prezadolìl ispora~a okolu 4.000 vozila na logistika vo zemjata im ovozmoì na makei kako rezultat na toa dojde do godi{no nivo od site brendovi obraten proces, kade {to povtorno donskite klienti da ne ~ekaat pove}e od 24 na Folksvagen grupacijata. Od poradi golemata i dolgogodi{na osnovaweto na kompanijata, kon ~asa za potrebnite originalni delovi” povrzanost vo raboteweto me|u krajot na 2005 godina, pa do Folksvagen i Por{e AG [tutgart krajot na minatata 2010 godina be{e odlu~eno Folksvagen sega da gi pok- niv dovede do ovoj kone~en epilog. Bi sakal na pazarot ispora~avme pove}e od 11.000 rie dolgovite na Por{e AG i da izvr{i da istaknam deka ~lenovite na semejstvata novi avtomobili i postojano go zgolemuvame prezemawe na brendot Por{e, so {to Por{e i Pih vo nadzorniot odbor na svoeto pazarno u~estvo, koe sega iznesuva Folksvagen grupacijata, preku t.n. integriran holdingot ve}e dva pati vo izminatite pet nad 24 % od vkupniot pazar vo Makeavtomobilski koncern, }e vklu~i vo svojot godini ja posetija Makedonija, {to za nas donija. Apsolutnite brojki na isporaki na sostav 10 kompanii. pretstavuva isklu~itelna ~est, no i pokaza- Folksvagen, Audi i [koda so nastapot na Toa {to e interesno e {to i po site ovie tel deka i pokraj ogromnata prezafatenost, Por{e-Makedonija se zgolemija za nekolku transakcii so proda`ba na Por{e holding sepak, najdoa vreme da gi posetat svoite pati i go dostignaa svojot maksimum vo 2008 od Salzburg, ~ij del sme i nie, prezemaweto 115 vraboteni vo Por{e-Makedonija, iako godina, koga se ispora~ani pove}e od 2.700

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

primer, eksplodiraat vo pobaruva~kata i rastat po 30% na godi{no nivo. Kolku za informacija, celokupnoto proizvodstvo na koncernot Folksvagen do krajot na ovaa godina e rasprodadeno i se bara vozilo pove}e. Generalnata strategija na na{ata firma-majka, Folksvagen AG, e do 2018 godina koncernot da go zazeme prvoto mesto vo svetot. Za ostvaruvawe na ovaa cel }e bidat vloèni nad 50 milijardi evra vo pro{iruvawe na proizvodnite kapaciteti i vo investirawe vo novi produkti. I od nas, kako importer za Makedonija i Kosovo, centralata pobara plan za razvoj na Golf s$ u{te bestseler pazarot do 2018 godina i ovde se soo~ivme Kako se dviì proda`bata po brenso golem problem. Poradi postojanata dovi? Koi se najprodavani promena na zakonskite ramki vo modeli od grupacijata na{ata dejnost nie imame te{kotii Folksvagen? “Faktot {to koncernot Folksvagen preku da gi isplanirame i slednite osum Ako po~neme od premium segmenmeseci, a ne pak da napravime svojata firma Por{e-Makedonija sega tot, so gordost }e istaknam deka plan za slednite osum godini, koj tamu Audi dominira, drìme e direktno prisuten vo Makedonija sigavtomatski stanuva nekonzistenten okolu 50% od pazarot na luksui nevozmoèn. Me|utoa, Makedonija urno }e pridonese za podobra analiza zni vozila vo zemjava. Me|utoa, ne e izoliran ostrov, a site okolni na mo`nostite za lokalno snabduvawe apsolutnite brojki se namaleni zemji pokaùvaat tendencija na zatoa {to i luksuzniot segment go so komponenti i mnogu podirektna komuzazdravuvawe na pazarite na novi sledi razvojot na celiot pazar, avtomobili. Ako zakrepnuva pazarot nikacija so potencijalnite snabduva~i od novite akcizi gi optovarija na novi avtomobili, toa zna~i Makedonija. Toa mu dava golem potencijal luksuznite vozila so pogolema zakrepnuva i celata ekonomija, se dava~ka, {to nie se obiduvame na doma{niot avtomobilski klaster” vra}a doverbata vo finansiskite i da go “ispeglame” preku odredeni drugite institucii na dràvata i akcii povrzani so odredeni pakkompaniite se podgotveni povtorno eti {to nudat benefit za klientite. Ako nekoj da se izleze posilen, so novi sveì idei i da investiraat. Ovaa moèbi }e bide saka da vloì vo premium vozilo, toa ne u{te poblisku do klientite }e & ovozmoì krizna godina, no ve}e od slednata godina zna~i deka akcizite {to treba da gi plati na Por{e-Makedonija strate{ka prednost }e n$ zaplisnat trendovite od po{irokoto treba da se bezmilosno golemi, zatoa {to pred konkurencijata po zavr{uvaweto na opkruùvawe. Toa {to na Makedonija & zafa}aweto na dràvata kaj poluksuznite krizata. treba se nekolku dobri proekti. Nie sme vozila vo apsoluten iznos i taka e mnogu mala zemja i so samo nekolku dobri proekti pogolemo vo odnos na ostanatite vozila, Kakvi se va{ite o~ekuvawa za ovaa povrzani so proizvodstvo i izvoz }e se godina? Avtomobilskata industrija da ne zboruvam za polovnite. krene i celokupnata ekonomija. vo SAD i Evropa po~na da zakrepnuva, Kaj drugite brendovi Folksvagen e s$ u{te lu|eto po~naa povtorno da kupuvaat Kako gi komentirate potencijalite na na prvoto mesto, barem spored pokazaavtomobili kako nekoga{. [to progmakedonskata industrija od avtomotelite od prvite dva meseci godinava i nozirate da se slu~uva vo Makedonija? bilskiot sektor? Ima nekolku desese priblùvame kon brojkata od 23%-24% tini kompanii {to moè da bidat u~estvo na pazarot, a Golf e s$ u{te najdo- Pazarot na novi vozila vo Makedonija dobstavuva~i na kompaniite {to bro prodavan avtomobil vo na{ata dràva, dramati~no pa|a, so {to seriozno e zagrozen rabotat za Folksvagen i ostanatite {to, pokraj nesporniot kvalitet, se dolì i opstanokot i finansiskata likvidnost na kompaniite {to se zanimavaat so uvoz, koncerni, pa zo{to spored vas dosega na odli~nata cenovna pozicionoranost. servisirawe i distribucija na novi vozila. nema pozna~ajna sorabotka? Kolku krizata i uvozot na polovni Ekonomskite parametri pokaùvaat postojan Vo ramkite na fizibiliti studijata za avtomobili ja pogodija proda`bata na pad na potencijalot na pazarot. Ednostavno, proizvodstvo na “audi A3” vo Makedonija, Por{e-Makedonija? s$ pove}e firmi pa|aat vo performansite u{te vo 1997 godina lociravme pove}e od Koga vo 2008 godina pomislivme deka na svojot biznis, pa se o~ekuva ovaa 2011 30 kompanii {to moèa da se javat kako kone~no i kaj nas }e moème da zboru- godina da bide edna od najte{kite za ovaa potencijalni snabduva~i na avtomobilvame za intencija na prirodna obnova na trgovska granka. Sogleduvajki go vkupniot ski komponenti. Da se slu~e{e proektot navistina dotraeniot vozen park so novi broj registrirani motorni vozila koi se verojatno sostojbite vo na{ata zemja na vozila, koi }e pridonesat za namaluvawe dviàt po makedonskite pati{ta, pazarot ekonomski plan }e bea daleku od ovie na zagaduvaweto na ìvotnata sredina, ima potencijal od 15.000 novi vozila na sega, zemaj}i predvid deka avtomobilskata namaluvawe na potro{uva~kata na gorivo godi{no nivo. No od druga strana, regis- industrija pretstavuva motor na vkupnoto i zgolemuvawe na bezbednosta vo soobra} triranite vozila s$ pomalku se vo dvièwe, stopanstvo i po Audi vedna{ }e startuvaa i ajot, nastapi ekonomska kriza koja brutalno pa prose~nite godi{ni kilometraì drugite golemi germanski koncerni. Golemite ja namali proda`bata na avtomobilite. Ako drasti~no opa|aat, a so toa i potrebata koncerni imaat doverba edni vo drugi. 2009 godina ja smetavme za godina na golem za zamena na voziloto. Dodeka soobra}ajot Ako edna kompanija napravila snimawe pad, 2010 godina - koga kaj nas se promeni vo Evropa e vo s$ pogolemo dvièwe, vo na pazarot, na mo`nosta za investicii, modelot na akcizi i se dozvoli sloboden Makedonija toj s$ pove}e zamira. Istovre- drugite }e imaat mnogu pomala rabota. A uvoz na upotrebuvani vozila - e godina meno, vo svetski ramki avtomobilskata pridru`nata industrija na avtomobilskata e vo koja proda`bata na novi avtomobili industrija doìvuva neviden bum. Nekoi navistina mo}na granka koja ja vle~e celata vo zemjava padna na edno nisko, da ne golemi pazari, kako Kina i Indija, na ekonomija. Kolku za ilustracija: pove}e od vozila na pazarot vo Makedonija. Pove} epati dosega sum naglasil deka Por{e ne e dojden vo Makedonija vo potraga po brz profit. Na{ata dolgoro~na strategija odi vo nasoka - preku plasman na avtomobili so najvisok kvalitet, soodvetno cenovno pozicionirani i preku odli~na lokalna poddr{ka da postigneme apsolutno zadovolstvo na na{ite klienti, {to nam kako kompanija }e ni donese odr`liv razvoj. A za kvalitetot na uslugite i zadovolstvoto na klientite kaj nas se zadolèni site - od higieni~arkite do generalniot direktor.

re~am mizerno nivo. I Por{e-Makedonija go po~uvstvuva padot na proda`bata tokmu poradi krizata i uvozot na upotrebuvanite avtomobili, no mora da napomenam deka vo sporedba so konkurencijata s$ u{te sme na vrvot. I pokraj nepovolnite uslovi, analizata vo proda`bata od prvite dva meseci od godinata govori deka iako apsolutnite brojki se drasti~no namaleni, nie kako kompanija ne samo {to go zadr`uvame, tuku i go poka~uvame vkupnoto pazarno u~estvo vo odnos na konkurencijata. Zadovolen sum {to za ovie pet godini uspeavme da izgradime silen tim i odli~na kompaniska delovna kultura i za nas sekoja kriza pretstavuva svoeviden predizvik. A sposobnosta od kriza

INTERVJU

28 INTERVJU 17% od site rabotni mesta vo Germanija se direktno ili indirektno povrzani so avtomobilskata industrija. No, popusto } e taguvame po toa {to ne se ostvarilo. Mora da se svrtime kon idninata. Za mala kompanija e navistina te{ko da vleze kako direkten dostavuva~ na gigant kako {to e Folksvagen, me|utoa, nema nikakva pre~ka da se raboti za nekoj postoe~ki golem supkontraktor. Se razbira, barawata vo pogled na postojanosta na kvalitetot, logisti~kata povrzanost i kvalitetot na kadarot sekoga{ }e imaat prioritet. Na kompaniite vo Makedonija {to imaat potencijal da ispora~uvaat vakvi proizvodi kako da im nedostiga hrabrost i samodoverba. Sepak, faktot {to koncernot Folksvagen preku svojata firma Por{e-Makedonija e direktno prisuten vo Makedonija sigurno }e pridonese za podobra analiza na mo`nostite za lokalno snabduvawe so komponenti i mnogu podirektna komunikacija so potencijalnite snabduva~i od Makedonija. Odredeni zemji kako na primer ê{ka, Slova~ka i Ungarija, kade {to rabotnata sila ne e premnogu skapa, a istovremeno e dobroobu~ena, napravija bum na poleto na otvoraweto na novi rabotni mesta povrzani so avtoindustrijata. Sega, kako pretstavnik na Folksvagen grupacijata, kako bi ja objasnile misijata i vizijata na koncernot vo vreme na predizvici, kako {to e visokata cena na naftata, posledicite od katastrofata vo Japonija i site ostanati rizici nadvisnati nad svetskata ekonomija? Da se bide broj eden avtomobilski proizvoditel vo svetot za nekolku godini ne e lesna zada~a. Potrebni se mnogu ~ekori, me|usebno koordinirani do najsitni detali, za da se ostvari toa. Prvo, toa e pro{iruvawe na proizvodnite kapaciteti i razvoj na novi tehnologii i novi proizvodi. Sepak, vrednosta od 50 milijardi evra koi se planiraat da se vloàt slednite godini sekako }e vlijae seriozno vrz porfolioto i kondicijata na Folksvagen AG. Vo plan e akvizicija i na novi brendovi. Eve, poznat e interesot na Folksvagen za Alfa Romeo, udelot vo Suzuki se zgolemuvaat sekojdnevno, so cel Folksvagen da dojde do know-how kako se pravat mali i ekonomi~ni vozila {to moàt da se plasiraat vo brzoraste~kite pazari, kako Kina, Indija, Brazil, no da ne ja zaboravime i Afrika. ]e se vloùva vo razvoj na novi tehnologii, vo razvoj na hibridni i potpolno elektri~ni voizla, zatoa {to e o~igledno deka fosilnite goriva }e stanuvaat s$ poskapi i nema druga alternativa. Smetam deka }e prodolì okrupnuvaweto na avtomobilskite koncerni i za desetina godini moèbi }e ima proizvoditeli na avtomobili {to }e se brojat na edna raka. Za malite }e nema mesto, zatoa {to nemaat dovolno sredstva da investiraat vo svojot odr`liv razvoj i rast. Por{e, kako centar za kompetencii, me|u

â&#x20AC;&#x153;Audi dominira vo premium segmentot vo Makedonija, dr`ime okolu 50% od pazarot na luksuzni vozila vo zemjava, no i tuka proda`bata vo apsolutni brojki e opadnata poradi visokite akcizi. Kaj drugite brendovi, Folksvagen e s$ u{te na prvoto mesto i ve}e ja nadminuva brojkata od 24% u~estvo na pazarot, a Golf e s$ u{te najdobro prodavan avtomobil vo zemjavaâ&#x20AC;?

drugoto, dobiva i zada~a od Folksvagen da ja razviva IT-poddr{kata zatoa {to e eden od trite snabduva~i na softver za dealer menagement sistemi vo svetot i vtorata, ne pomala kompetencija, e retail iskustvoto, zatoa {to Por{e raboti vo maloproda`bata pove}e od 50 godini i toa iskustvo {to go ima sobrano na lokalnite pazari vo 19 zemji vo svetot }e bide dragocen pridones za Folksvagen za razvivawe na novi pazari, zatoa {to Folksvafgen kako glomazna organizacija od, sega ve}e nad 420 iljadi vraboteni, ne mo`e da se koncentrira na mikro nivo, odnosno, na maloproda`ba, kade {to Por{e e ekspert.

Draker kako guru

P: Da se osvrneme malku na Zlatko Mucunski kako menaxer. Kakva biznis-etika i principi nastojuvate da vgradite

kaj va{ite vraboteni? Po pet izminati godini, od koi golem del â&#x20AC;&#x153;potro{ivâ&#x20AC;? na nametnuvawe na klientski orientirano razmisluvawe i deluvawe, jas sum sre}en {to pove}e nemam potreba precizno da baram ne{to od kolegite. Tie sami znaat kako treba da se odnesuvaat za da si go napravat rabotnoto mesto i za sebe i za klientite pozitivno i prijatno. Tie se po~ituvaat me|usebe bez razlika na hierarhiskata postavenost, imaat doverba edni vo drugi i imaat visoka samodoverba. Jas gi pottiknuvam sekoga{ da prezemaat inicijativa za da gi podobrat rabotite od svojot delokrug. Koga imaat ideja za pozitivna promena, promenata ja primenuvaat prvo kaj sebe i so toa davaat dobar primer kaj kolegite. Vrabotenite vo Por{e Makedonija nau~ija

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

da prifatat sovet, kritika i da dadat svoj fidbek, da rabotat timski, no da znaat da se snajdat i individualno... Pretpo~itaat otvorena komunikacija, reagiraat brzo vo dadeni situacii, znaat da ja sogledaat celata slika... Navistina, so zadovolstvo istaknuvam deka moite vraboteni imaat mnogu kvaliteti. Kako kompanija uspeavme da sozdademe vrednosti koi ne samo {to im gi prenesovme na na{ite vraboteni, tuku sekojdnevno gi nadgraduvame i ìveeme i rabotime po niv. Osnovnata vrednost e kvalitetot - na{ite proizvodi i uslugi se najdobri vo svojata bran{a, na klientite im ispora~uvame perfekcija i se borime za kontinuirano podobruvawe. Odgovorni sme za kvalitetot {to go nudime. Posveteni sme na zadovolstvoto na klientite, im ja davame po~itta koja ja zasluùvaat. Gi slu{ame i razbirame na{ite klienti i sekoga{ se trudime ne samo da gi zadovolime, tuku i da gi nadmineme nivnite o~ekuvawa. Gi po~ituvame i na{ite nadvore{ni sorabotnici isto kako i klientite, gi tretirame kako ~lenovi na na{iot tim. Por{e-Makedonija lani dobi i nagrada za najdobar rabotodavec, pa na {to se dolì toa? Toa {to nas n$ pravi dobri rabotodavci e griàta za na{ite vraboteni. Zatoa {to samo preku zadovolni vraboteni moème da stigneme do zadovolni klienti. Nie se fokusirame na nivnite interesi i sposobnosti, se trudime da im obezbedime udobni rabotni mesta i motivira~ka rabotna atmosfera, kade {to }e moàt da pridonesuvaat dolgi godini. Obezbeduvame maksimalni mo`nosti za kreativnost za tie }to uìvaat da bidat kreativni. Gi ohrabruvame da gi kaàt na glas svoite mislewa i predlozi, da vnesat pozitivni promeni na rabotnite mesta. Obezbeduvame redoven fidbek i otvoreni diskusiii za performansite. So na{ata politika na otvoreni vrati ja zgolemuvame motivacijata i zadovolstvoto na vrabotenite, {to, pak, promovira podobra produktivnost, efikasnost, lojalnost, go pottiknuva kvalitetot na rabotata i pravi vrabotenite da ostanat dolgo vo na{ite redovi. No, za nas kako kompanija i kako lu|e, centar na svetot, centar na site na{i aktivnosti i stremeì sekoga{ }e bide klientot i negovoto apsolutno zadovolstvo. Imate li svoi favoriti od biznis-literaturata, svoevidni gurua na menaxmentot ~ii teorii gi po~ituvate? Li~no sum voodu{even od, moè slobodno da se kaè, izumitelot na sovremeniot menaxment, Piter Draker, koj prvata kniga, The end of economic man, ja ima izdadeno u{te vo 1939 godina. Genijalnosta na Draker se ogleda vo sposobnosta da gi prenese kompliciranite univerzalni soznanija niz ednostavni i razbirlivi stavovi podocna potvrdeni od istorijata. Ima dve mo`nosti da se promeni svetot: so pero (zna~i preku idei) ili so me~ (preku

mo}). Draker se odlu~il za peroto i vo me|uvreme razubedil pove}e privrzanici na me~ot. I koga na 85 godini go pra{ale na koja va{a kniga ste najmnogu gord, vedna{ odgovoril - na slednata {to }e ja napi{am. Negovata kniga The practice of Management e mo`ebi najva`noto ~etivo za menaxment {to voop{to e sozdadeno. Negoviot `ivot i delo e prikazna za samiot menaxment, za razvojot na modernata korporacija i menaxerite koi ja organiziraat rabotata.

INTERVJU Bez negovite analizi e nevozmo`no da se zamisli razvojot na disperziranite svetski korporacii. Draker prv ja pretstavi idejata za decentralizacija, {to stana osnoven princip za sekoja svetska golema kompanija, me|u drugoto, i osnoven princip na rabotewe na Por{e holdingot, kade {to sekoja zemja, sekoja lokalna ~lenka na eden golem sistem e odgovorna za svoite rezultati i ima prili~no golema sloboda vo deluvaweto.

30 COMPANY PROFILE Me|u pogolemite sistemi {to gi montirala Etena Solar e i toj na pokrivot od privatnata bolnica Sistina (se raboti za 55 kolektori)

ETERNA SOLAR INSTALACIJA NA SON^EVI KOLEKTORI

SONCETO KAKO ^UVAR NA XEBOT IGOR GOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk or@kapital.com.mk @ p

latko ûlev e me|u prvite makedonski k gra|ani {to imaat vgradeno son~evi kolektori vo svojot dom. U{te kon krajot na 70-tite godini od minatiot vek ûlev bil dovolno prakti~en da go iskoristi blagodetot na sonceto kako izvor na energija, koe vo Makedonija ja nudi svojata energija vo prosek od 2.400 ~asovi godi{no. Ovoj fakt ja stava zemjava vo grupata na t.n. visokoson~evi teritorii i prednosta na Makedonija, za volja na vistinata, izvesno vreme bila i iskoristuvana. ûlev, sepak, ne bil osamen vo idejata da go iskoristi sonceto za pokrivawe na svoite potrebi za topla voda. Vo periodot na 80-tite godini son~evi kolektori se proizveduvale i vo ohridski EMO, pa okolu 4.000 kolektori bile instalirani vo studentski domovi, bolnici i kasarni, no potoa ova proizvodstvo zamrelo. Montiranite kolektorski sistemi bea ostaveni na zabot na vremeto, bez nikoj da vodi grià za nivnoto odrùvawe. Ne{to podocna, vo 90-tite godini, period koga go otkrivavme kapitalizmot i se otvorija desetici iljadi mali biznisi vo zemjava, i Zlatko ûlev re{ava da go isproba svojot pretpriema~ki instinkt na pazarot. Poznavaj}i ja tehnologijata na son~evi kolektori, vo 1996 godina ja otvora prvata privatna kompanija vo zemjava {to se zanimava so instalirawe sistemi od son~evi kolektori, Eterna Solar. â&#x20AC;&#x153;Po~etokot, kako i sekoj po~etok, teòk, ne

Vo svoite 15 godini dosega{na rabota r Eterna r Solarr instalirala pove}e od 1.000 son~evi kolektorski sistemi, no spored sopstvenikot na kompanijata, Zlatko ûlev, vo Makedonija ima u{te mnogu prostor za montaà na vakvi sistemi. Bogatstvoto od son~evi denovi ovozmoùva iskoristuvawe na son~evata energija vo period od osum meseci vo godinata, {to }e dovede do golemi za{tedi na energija, no i do zgolemuvawe na kvalitetot na ìvotot moèv da najdam nitu eden zainteresiran za vgraduvawe son~evi kolektori. Za da doznaat lu|eto za mojata ponuda treba{e da se plati reklama vo pe~atenite mediumi ili na televizija, koja za mene be{e skapa, zatoa {to koga po~nuva{ so biznis bukvalno od nula i nema{ mnogu pari za marketing. Internetot kako sredstvo za masovna komunikacija ne postoe{e, pa se snao|av kako {to znaev i umeev za lu|eto da doznaat {to nudi Eterna Solarâ&#x20AC;?, se se}ava Zlatko ûlev na svoite prvi denovi kako pretpriema~. Sepak, kolku i da bilo te{ko probivaweto na pazarot, ûlev ne go gubel entuzijazmot i nade`ta deka nekoj }e se zainteresira za negovite kolektorski sistemi. Sekoga{ e najte{ko da gi napravi{ prvite proda`bi, a potoa po~nuva da vi pomaga i najefikasniot sistem na reklamirawe na site vremiwa â&#x20AC;&#x201C; spored mnogu gurua na marketingot toa e zadovolniot kupuva~ koj{to go {iri naokolu dobriot zbor za va{ata kompanija. Taka bilo i vo slu~ajot na ûlev. Prvite nekolku klienti

se pofalile na svoite prijateli, kolegi ili sosedi deka son~evite kolektori na Eterna Solar im za{teduvaat mnogu elektri~na energija, a se i kvalitetni i trajni, pa rabotata trgnala nekako. Za ovie petnaesetina godini kompanijata instalirala okolu 1.000 kolek tor ski sis temi i kako {to veli ûlev, dosega nemaat poplaki. Za àl, ovaa tehnologija, koja bavno si go probiva patot na pazarot, pred s$ zatoa zaradi svojata cena, s$ u{te ne e dostapna za po{irok sloj naselenie, nema montaì sekoj den, tuku edna-dve nedelno, pa nema dovolno pobaruva~ka i isplatlivost za da se organizira proizvodstvo na son~evite paneli, boljerite i pumpite, kako glavnite komponenti, iako ûlev razmisluval i za takva varijanta. â&#x20AC;&#x153;Osven moèbi kablite i cevkite, seta druga oprema ja nabavuvame od uvoz, od poznati evropski proizvoditeli, sekoj lider vo svojot segment, zatoa {to ne moème da si dozvolime da rizikuvame so kvalitetot {to go ispora~uvame na

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

na{ite klienti. Kako inaku }e davame sedumgodi{na garancija na son~evite sistemi?”, veli ûlev. ZA[TEDA I DO 80% OD STRUJATA ZA TOPLA VODA ûlev go istaknuva faktot deka so ekonomskiot razvoj i poka~uvaweto na ìvotniot standard rastat i potrebite za energija. Vo sovremena Evropa prose~nata potro{uva~ka na topla voda e 100 litri dnevno po ~ovek. Vo Makedonija, spored negovite procenki, taa ne e povisoka od 10 litri. “Toa e razbirlivo koga standardot e nizok i mnogu lu|e ne moàt da si dozvolat ni edno kapewe dnevno. Za àl, kaj nas ima mnogu mala kategorija lu|e {to moè da si dozvolat vgraduvawe na solarni kolektori. Interesno e {to pobaruva~kata za najskapiot tip kolektori e najgolema, bidej}i poevtinite tipovi, koi se nameneti za kupuva~ite so poniska kupovna mo}, nema koj da gi kupi”, veli ûlev. Osven na individualni ku}i, kolektori imaat vgradeno i na pove}e hoteli, ugostitelski objekti, studentski domovi i nekolku javni institucii. Nivnite klienti moàt vo sekoe vreme da se javat dokolku imaat nekakov problem, firmata ima mobilna ekipa {to }e intervenira. ûlev objasnuva deka ~etirite golemi potro{uva~i na struja vo edno doma} instvo za zagrevawe voda – bojlerot vo bawata, bojler~eto vo kujna, ma{inata za miewe sadovi i ma{inata za perewe ali{ta – zaedno tro{at okolu 300-400 litri topla voda dnevno vo prosek za edno ~etiri~leno semejstvo. Za toa e potreben sistem od 3-4 kolektori, koj sose pridru`nata oprema ~ini od 2.500 do 3.000 evra. Takva investicija ne moè da si dozvoli sekoe semejstvo, pa zatoa trebaat subvencii za nabavka na vakvi energetski efikasni sistemi {to koristat obnovliva energija.

ZLATKO ^ULEV, sopstvenikot na Eterna Solar, zad eden son~ev kolektorski sistem {to go ima instalirano na privatna ku}a vo Skopje

“Vladata pred 2-3 godini po~na so proekt da gi subvencionira nabavkite na son~evi kolektori za fizi~ki lica, kade {to na prvite 500 prijaveni za nabavka na sistemi vredni pove}e od 1.000 evra im vra}a{e 300 evra, i interesot be{e golem. Kvotite vedna{ se popolnuvaa, {to zna~i deka naselenieto ne e neinformirano kako {to site sme mislele. Naprotiv, mnogu e informirano, samo {to standardot e nizok i treba olesnuvawe i stimulacii za da se koristat pomasovno ovie sistemi”, veli ûlev. Toj smeta deka vakvite proekti treba da imaat pomasoven karakter i da pretstavuvaat konzistentna politika na site vladi, bez ogled na politi~kata garnitura, zatoa {to energijata }e stanuva s$ poskapa, a iskoristuvaweto na son~evata i drugite obnovlivi izvori na energija treba da e eden od prioritetite na dràvava. Vpro~em i evropskite regulativi {to }e gi primenuvame kako {to }e se pribliùvame kon EU go baraat toa. “Vo EU, osobeno vo Germanija, koja e

SONÊVITE KOLEKTORI NOSAT I POVISOK KVALITET NA @IVOTOT tatistikite, veli ûlev, pokaùvaat deka kaj korisnicite na son~evite sistemi za dobivawe topla sanitarna voda nivoto na li~nata higiena i tro{eweto voda e za 3-4 pati pogolemo za razlika od tie koi ne gi poseduvaat ovie sistemi. Son~evite sistemi imaat specijalni son~evi bojleri koi se 2-5 pati pogolemi (kapacitetno) od klasi~nite elektri~ni bojleri. Son~evite bojleri imaat mo`nost da primaat energija od sonceto, parnoto greewe i od elektri~nite greja~i. Pogolemiot broj kubici ovozmoùva da bidat dobra zamena na 2-3 elektri~ni bojleri, voedno i podolg period da ja akumuliraat (~uvaat) toplata voda, duri do 24 ~asa, zaradi nivnata dobra izoliranost. Mo`nosta za akumulirawe od pove}e izvori na energija gi pravi nezamenlivi vo sekojdnevnoto moderno ìveewe. Edna od prednostite na ovie bojleri vo odnos na elektri~nite e i toa {to e dovolen samo eden bojler koj gi zadovoluva potrebite, a voedno i ne mora da bide montiran vo kupatiloto. Ovie bojleri voobi~aeno se vgraduvaat vo kotlarata vo podrumskiot del.

COMPANY PROFILE

tehnolo{ki lider vo oblasta na tehnologijata na son~evi kolektori, ve} e odamna dràvata dopolnitelno go odano~uva koristeweto na fosilni goriva {to zagaduvaat, a tie pari gi koristi za subvencionirawe na nabavkata na son~evi kolektori ili, pak, za evtini krediti za taa namena”, veli ûlev. Investicijata, spored negovite presmetki, se vra}a za 2,5 do 3 godini. Koga bi postoele krediti so kamatna stapka od 2%, so period na vra}awe od pet godini, sekoe semejstvo bi napravilo smetka deka toa mu se isplatuva, bidej}i }e za{teduva do 80% od elektri~nata energija, dokolku na son~eviot boljer se priklu~at site golemi potro{uva~i na topla voda vo domot. Spored slobodna procenka na ûlev, vo Makedonija funkcioniraat okolu 500 iljadi boljeri, a od niv okolu 20% se instalirani vo ku}i. Koga tie stotina iljadi ku}i bi ja koristele son~evata energija za dobivawe topla voda, na godi{no nivo bi se za{tedile okolu 120 milioni evra, veli toj.

32 INTERVJU ivara Skopje AD po~na investicija vo nov proekt. Za {to stanuva zbor? Pivara Skopje AD vleguva vo u{te eden investiciski ciklus, so koj{to ja potvrduva svojata delovna filozofija na kontinuirano investirawe vo sekoj segment od svoeto rabotewe. Ovojpat vleguvame vo kompletna realizacija na stanica za biotretman na voda, so {to, vo su{tina, pridonesuvame kon mikroekosistemot vo dva segmenti - prviot, za{teda na vodnite resursi i vtoriot, za{teda na energija, a so toa i zgolemuvawe na energetskata efikasnost. Vo planiraniot proces, preku prili~no kompleksen tehni~ko-tehnolo{ki sistem, vodata koja voobi~aeno ponatamu ne se koristi pominuva niz sistem na pro~istuvawe i povtorno e upotrebliva za odredeni potrebi kako tehni~ka voda, no vo toj proces na pro~istuvawe se izdvojuvaat i gasovi (SO2 i metan), koi ponatamu se koristat kako dopolnitelna energija vo proizvodniot proces. Implementirame zna~ajno kompleksen i inovativen proces, edinstven vo zemjava i po{iroko. Za kolkava investicija se raboti? Vkupnata investicija e okolu 2,5 milioni evra. Proektot podrazbira grinfildinvesticija vo koordinacija na na{iot lokalen tim, no i anga`man na doka`ana stranska ekspertiza, zatoa {to ova e novina vo na{ata zemja. Znaete, na{ata kompanija so decenii nanazad se nao|a komp investirawe. Verojatno vo kontinuirano k se sse}avate na golemata investicija vo kapacitetite za proizvodstvo na pivo i kapa bezalkoholni pijalaci vo 2003 godina, beza vredna pove}e od 55 miloni evra, koja vred i od ovaa vremenska distanca pretstavuva mnogu seriozno vlo`uvawe na edna doma{na kompanija. doma Zo{to se pravi ovaa investicija? Zo Koi se o~ekuvanite efekti? Ko Vo ss$ {to rabotime vo Pivara Skopje AD pristapuvame strate{ki. Toj pristap ja pris stava Pivara Skopje AD vo op{testvenite ~initeli koi rabotite ne gi gledaat od ~ini denes za utre, tuku na dolg rok, kako dene odr`liv razvoj na zaednicata, a vo toj odr` kontekst i razvoj na Pivara Skopje AD. konte Ovaa odluka ne be{e donesena zaradi zgolemuvawe na delovnite rezultati na zgole Pivara Skopje AD. Naprotiv. Tokmu ovaa Piva investicija vo vreme na finansiska kriza inve namalena kupovna mo} na gra|anite } i na e bide bi dopolnitelno optovaruvawe na buxetot na Pivara Skopje AD. Ovaa odbuxe luka na menaxmentot na kompanijata i nejzinite akcioneri e integralen del od nejzi na{ata trajna opredelba da investirame na{ re{enija vo funkcija na vo dolgoro~ni d unapreduvawe na ~ovekovata okolina, vo unap odr`liv razvoj na zaednicata na koja & odr` pripa|ame. Da re~eme, konkretno, vo konprip

KIR^O STOJANOV

MENAXER ZA PROIZVODSTVO VO PIVARA SKOPJE AD

INVESTICIJA SO KOJA SE [TEDAT RESURSI I SE [TITI @IVOTNATA SREDINA

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

tekst na ovaa investicija, nacionalnata legislativa ne gi obvrzuva kompaniite nitu kako zakonski uslov, nitu kako kakov bilo drug imperativ. Kakvi pridobivki }e ima kompanijata? Dali i kako so ovaa investicija }e se podobri tehnolo{ko-proizvodniot proces? Za{tedite vo energijata i vodata ne moàt da ja nadomestat vrednosta na investicijata. Ili, poednostavno kaàno, }e napravime za{teda na voda i energija, no toa za Pivara Skopje AD nema da donese kratkoro~en finansiski benefit. Od druga strana, gledano dolgoro~no i vo po{iroki ramki, vnesuva novo gledawe na rabotite, osobeno vo segmentot na za{tedata na energija i voda i vo unapreduvaweto na ~ovekovata okolina. Tokmu vodata i energijata se pra{awa koi na globalno, evropsko, pa i na nacionalno nivo s$ pove}e se pra{awa na debata i planirawe. Nie ednostavno gi sledime tie svetski trendovi. Toa e na{a opredelba, pa na{iot menaxment i akcionerite ja odobrija ovaa investicija bez ogled {to za{tedite vo energensi i voda ne moàt da ja vratat istata na kratok rok. Kako {to re~isi site znaeme, vodata i energijata se ograni~eni resursi, nivnata cena postojano i sekade vo svetot raste i } e se baraat na~ini za nivna za{teda, povtorna upotreba, alternativni izvori itn. Ova {to denes go pravime nie vo Pivara Skopje AD, vo bliska idnina i vo Makedonija voop{to, }e bide nose~ka logika, zatoa {to ednostavno resursite se ograni~eni, a nivnite potro{uva~i gi ima s$ pove}e sekoj den. Koga go zboruvam ova ne mislam samo na kompaniite, tuku i na doma}instvata, lu|eto... Za kakva tehnologija stanuva zbor? Se raboti za golema inovacija, state of the art tehnologija vo svetski ramki. Znaete deka Pivara Skopje AD e edna od retkite doma{ni kompanii koja ima mo`nost da gi koristi znaewata i iskustvata na svetskite lideri vo segmentot na pijalaci, a toa se Koka-Kola kompani (The Cocaâ&#x20AC;&#x201C;Cola Co.) i Hajneken (Heineken). Tokmu ottamu doa|a i ekspertizata vo Makedonija. Tehnologijata opfa}a moderni postrojki za tretman na vodata so biolo{ki proces, a ne so hemikalii ili mehani~ka filtracija, koi vo izminatite nekolku decenii bea dominantni tehnologii pri tretmanot na vodite koi se rezultat na proizvodstveniot proces. Spored na{ite soznanija, vakov tip na proces i tehnologija zasega ne e realiziran vo Makedonija, no nie vo Pivara Skopje AD, kako i mnogupati dosega, sme otvoreni kon zainteresiranite strani koi sakaat da vlezat vo sli~en proces na investirawe da im go pokaème najkratkiot pat. Ovoj na~in na intelektualna poddr{ka kon drugi kompanii i

INTERVJU

Pivara Skopje AD investira 2,5 milioni evra vo izgradba na stanica za biotretman na voda. Stanuva zbor za voveduvawe na inovativen proces na pro~istuvawe na vodata koja se koristi vo tehnolo{ko-proizvodniot proces, po {to taa moè povtorno da se upotrebuva kako tehni~ka voda, a gasovite koi se dobivaat pri ovoj proces ponatamu da se upotrebuvaat kako energens vo proizvodstvoto institucii sme go pravele i dosega, zatoa {to site kako zaednica imame korist od implementacijata na sovremenite trendovi vo standardizacijata vo raboteweto i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. Kakvi se rokovite za realizacija na proektot? Koga o~ekuvate da bide gotova postrojkata i koga gi o~ekuvate prvite efekti od nejzinoto funkcionirawe? Prvata faza na istraùvawe, elaborat, sobirawe ekspertiza i drugi analizi, kako i konstruirawe na investicijata, kako i proektniot plan se ve}e zavr{eni. So doza simbolika na Svetskiot den za za{tita na vodite, 22 mart, ja po~nuvame implementacijata na teren so grade`nite raboti i potrebnite zafati vo vrska so niv. Spored planovite, po~etokot na letoto }e go do~ekame vo faza na instalirawe na potrebnata oprema, instrumenti i druga sofisticirana tehnolo{ka aparatura potrebna za ovaa stanica za biotretman na voda. Na krajot na letoto planirame

probna rabota na stanicata, za nekade naesen da ja pu{time vo upotreba. Kakva be{e procedurata za da se realizira ovaa investicija? Koi institucii se vklu~eni vo proektot i dali gi imate neophodnite dozvoli za realizacija na investicijata? Bi sakal vo ovaa prigoda da izrazam osobeno zadovolstvo od otvorenosta za sorabotka i poddr{kata {to ja dobivme od nadle`nite institucii vklu~eni vo ovoj proces i toa na{ata mati~na op{tina Gazi Baba, nejzinite slu`bi i gradona~alnikot, kako i resornoto Ministerstvo za za{tita na `ivotnata sredina zaedno so nale`nite vo administracijata i ministerot. Iako ova ne e tolku ednostaven proekt i bara mnogu proceduralno-administrativni elementi, sepak, pominavme niz celokupnata procedura i postapka, zaedni~ki gi zatvorivme site otvoreni pra{awa i podgotveni sme da go implementirame vetenoto za op{to dobro.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 0 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat idat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi i izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa awa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii i pove} Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina e Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? gii Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete te se e do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 98 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

BROJ 595

25/03/2011

KOMPANII I PAZARI

www.kapital.com.mk

KATASTROFATA VO JAPONIJA SOZDAVA NEDOSTIG OD ^ELIK

CUNAMITO GO POSKAPUVA ^ELIKOT, NO I ^ELI^NATA RUDA MAJA AJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA BAJALSKA GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

odeka Japonija i svetot gi presmetuvaat {tetite od nuklearnata katastrofa, makedonskata ~eli~na industrija se nadeva deka mo`e duri i da profitira ako prekinot na proizvodstvoto na ~elik vo Japonija, koja e vtor najgolem proizvoditel na ~elik vo svetot, predizvika problemi vo snabduvaweto so ~elik, koe bi rezultiralo so poka~uvawe na cenite na ovoj metal na svetskite berzi. So ogled na faktot deka ~elikot e metal koj nao|a mnogu {iroka upotreba vo golem broj industrii, svetskite mediumi

P Po prekinot k na proizvodstvoto na struja j vo o{tetenite nuklearni centrali, pove}eto japonski ~eli~arnici, koi se najgolemi potro{uva~i na struja, prestanaa so rabota. Nedostigot od ~elik ve}e se ~uvstvuva na svetskite berzi, {to moè da go poskapi ~elikot. Toa moè da donese pogolemi prihodi za izvoznicite na ~elik, no i da povle~e poskapuvawa na mnogu proizvodi vo ~ie proizvodstvo se koristi ~elikot kako glavna surovina ve}e gi razrabotuvaat site mo`ni scenarija i efekti koi svetskata ekonomija moè da gi trpi od eventualni pogolemi problemi na stranata na ponudata na ~elik. Imeno, istoriski najsilniot zemjotres od 9 stepeni po Rihter, koj pred dve nedeli ja pogodi Japonija, predizvika seriozni

o{tetuvawa na {este nuklearni centrali, koi vedna{ bea isklu~eni od energetskiot sistem. Za da se spre~at pogolemi naru{uvawa vo snabduvaweto so elektri~na energija japonskite ~eli~arnici, koi se najgolemi potro{uva~i na

ALEKSANDAR PANOV

ILIJA GE^EV

DIREKTOR NA MAKSTIL

DIREKTOR NA IGM

Izjava: “Ako nuklearnata havarija vo Japonija sozdade golem nedostig od ~elik, toga{ logi~no e negovo poskapuvawe. Toa, normalno, e nova konjunktura za nas, odnosno mnogu podobri ceni za na{ite proizvodi. Me|utoa, s$ u{te e rano za takvi zaklu~oci, zatoa {to nemame dovolno informacii.”

“Cenata na ~elikot definitivno }e odi nagore, a kako rezultat na toa }e se zgolemi i cenata na gotovite proizvodi. No, tuka treba da se ima predvid deka i cenata na uvoznite komponenti vo na{ata industrija odi nagore, kako {to se staroto `elezo, gasot, naftata.”

36 KOMPANII I PAZARI struja, go stopiraa proizvodstvoto. Mnogu svetski analiti~ari i investitori prognoziraat deka zatvoraweto na japonskite `elezarnici }e sozdade nedostig od ~elik na svetskiot pazar, a pogolemata pobaruva~ka da gi poka~i cenite na ovoj metal. Dali i kako toa bi se odrazilo vrz Makedonija, odnosno vrz ~eli~nata industrija, koja ima najgolemo u~estvo vo vkupniot izvoz i vo sozdavaweto na bruto-doma{niot proizvod? Irena Kikerkova, profesor po nadvore{na trgovija i me|unarodna ekonomija na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, veli deka imaj}i

predvid deka Japonija e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na ~elik, eskalacijata na nuklearnite problemi mo`e i celosno da go zapre japonskoto proizvodstvo na ~elik. “Ako se poka`e deka ~elikot e radioaktiven, toj }e treba da se povle~e od svetskiot pazar”, veli Kikerkova. Spored Ilija Ge~ev, direktor na fabrikata IGM od Kavadarci, koja proizveduva i izvezuva ~eli~ni cevki, problemot so nuklearnite centrali vo Japonija vedna{ se prenel i na japonskata industrija za proizvodstvo na ~elik.

“Site japonski èlezarnici se povrzani so raboteweto na nuklernite centrali, odnosno zavisat od atomskata energija. Koga se slu~i havarijata vo reaktorite, najgolem del od èlezarite se zatvorija. Od druga strana, japonskata industrija funkcionira bez da se sozdavaat zalihi od surovini, odnosno se proizveduvaat tolku kolku {to vo momentot & se potrebni na nekoja industriska granka”, veli Ge~ev. Toj objasnuva deka vo najbliskiot region na Japonija, odnosno vo SAD, Avstralija i vo dràvite na Persiskiot Zaliv ve} e se pojavil nedostig od ~elik.

NEDOSTIGOT OD ÊLIK ]E GO PRODLABOÎ I GERMANIJA Poznava~ite na sostojbite vo proizvodstvoto na ~elik vo svetot velat deka na stokovite pazari doprva }e se zgolemi pobaruva~kata za ovoj metal, koj e najzna~ajna surovina za mnogu industrii. Spored niv, za o~ekuvawe e i Germanija, koja isto taka e golem izvoznik na ~elik, da go namali proizvodstvoto, zatoa {to i tamu se donese odluka za isklu~uvawe na nuklearnite centrali. Ako na sevo ova se dodadat poplavite vo Avstralija i sostojbite vo Severna Afrika, kade {to se nao|aat golem broj rudnici bogati so ~eli~na ruda, prognozite na ekspertite se deka ponudata na ~elik vo svetot godinava moè da se namali do 50%. Toa }e predizvika dopolnitelno poskapuvawe na ~elikot na svetskite berzi, odnosno sozdavawe na nova popovolna konjunktura, od koja moàt da profitiraat i makedonskite ~eli~arnici. “Cenata na ~elikot definitivno }e se zgolemuva, a kako rezultat na toa }e se zgolemi i cenata na gotovite proizvodi vo ~ie proizvodstvo se upotrebuva ~elikot kako surovina. No, treba da se ima predvid deka i cenata na uvoznite surovini vo ~eli~nata industrija odi nagore, kako {to se staroto èlezo, gasot, naftata”, veli Ge~ev. Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil, ne e dokraj siguren {to se slu~uva so proizvodstvoto na ~elik vo Japonija, odnosno vo kolkava mera e pogodeno. Spored nego, s$ u{te e rano da se nosat zaklu~oci za toa dali ~elikot dopolnitelno }e poskapuva na svetskite berzi. “S$ {to sega moème da zboruvame se samo pretpostavki. Ako nuklearnata havarija vo Japonija sozdade golem nedostig od ~elik vo svetski ramki, toga{ logi~no e da se o~ekuva negovo poskapuvawe i normalno nova konjunktura za nas kako ~eli~arnica, odnosno mnogu podobri ceni za na{ite proizvodi. Me|utoa, s$ u{te e rano za takvi zaklu~oci, zatoa {to nema dovolno informacii”, veli Panov. Vo odnos na surovinite koi Makstil gi koristi vo procesot na proizvodstvo, Panov veli deka ne o~ekuvaat krizni momenti. Najgolem del od surovinata, odnosno staroto èlezo, Makstil sam go proizveduva, a samo mal del uvezuva od Ukraina.

38 KOMPANII I PAZARI

PET INDUSTRII NAJPOGODENI OD KRIZATA VO JAPONIJA $ u{te e te{ko i rano za celosno da se proceni stepenot i cenata na japonskata katastrofa, no sosema e izvesno deka nekolku sektori i industrii }e po~uvstvuvaat direktni posledici, a nivnoto vlijanie }e mo`e da se po~uvstvuva niz celiot svet.

INDUSTRIJA NA PRIRODEN GAS Za razlika od mnogu proizvodi vo svetot, cenata na prirodniot gas e edna od nekolkute koja padna minatata godina. No, po s$ izgleda ne za dolgo. Proizvodstvoto na nuklearna energija, {to so~inuva okolu 30% od japonskata elektri~na energija, e celosno

stopirano dodeka rabotnicite se obiduvaat da spre~at pogolema nuklearna katastrofa vo seriozno o{tetenite nuklearn centrali vo Japonija. Prekinot na strujata dobiena od atomska energija sosema sigurno }e ja zgolemi pobaruva~kata na priroden gas, {to mo`e da ja poskapi cenata na prirodniot gas vo celiot svet.

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA Kako tret najgolem proizvoditel na avtomobili vo svetot, Japonija mo`e da o~ekuva nepovolni vetrovi bidej}i prirodnite katastrofi go prekinaa proizvodstvoto na vozila koi se prodavaat vo celiot svet. Analiti~arite predviduvaat deka nekoi od najgolemite proizvoditeli na avtomobili vo Japonija mo`e da ostanat zatvoreni so meseci, {to sigurno }e se po~uvstvuva vo mnogu zemji vo svetot koi imaat golema proda`ba na japonski vozila.

INDUSTRIJA ZA MIKROÎPOVI Japonija e edna od tehnolo{ki najsofisticiranite ekonomii koi dominiraat na globalniot pazar na mikro~ipovi, koi napojuvaat bezbroj elekronski delovi od mobilni telefoni do kompjuteri. No, stopiraweto na raboteweto na dvete golemi fabriki za proizvodstvo na mikro~ipovi moè da pretstavuva “nepovolen veter” za sektorot vo pretstojnite meseci, {to verojatno }e gi zgolemi cenite na elektronskite proizvodi na svetsko nivo. Podolgoto nerabotewe moè da ima zna~itelno vlijanie vrz industrijata za proizvodstvo na mikro~ipovi.

NAFTENA INDUSTRIJA Prirodnite katastrofi ~esto gi prisiluvaat naftenite rafinerii da prekinat so raboteweto, {to vodi do povisoki ceni na gorivata. I navistina, nekolku rafinerii vo Japonija prekinaa da rabotat, no toa nema{e pogolemo vlijanie vrz cenata na naftata na svetskite berzi. Za nesre}a, kratko po katastrofata vo Japonija vnimanieto na svetot go privle~e voenata intervencija vo Libija, {to ja poka~i cenata na naftata na svetskite berzi na 105 dolari za barel. No, o~ekuvawata za poniska pobaruva~ka na nafta od Japonija, tretiot najgolem uvoznik na nafta vo svetot, “pomaga” cenite na naftata da ne otidat premnogu visoko.

TURIZAM Japonija ja posetuvaat golem broj turisti od celiot svet, no istovremeno Japoncite se edni od najbrojnite posetiteli na poznatite turisti~ki destinacii. Zemjotresot i cunamito samo delumno gi o{tetija zabavnite parkovi i hoteli i gi prisilija na momentalno zatvorawe, {to vo najmala raka }e se odrazi preku pad na prihodite . Tokio Dizni gi zatvori parkovite i hotelite za da ja proceni {tetata, no planira povtorno otvorawe na krajot od mesecov. Od druga strana, Japoncite po katastrofata najmnogu sedat i nemaat raspolo`enie da odat na turisti~ki patuvawa, {to sigurno }e se po~uvstvuva vo mnogu turisti~ki zemji.

40 KOMPANII I PAZARI USAID IM POMAGA NA MAKEDONSKITE KOMPANII POINAKU DA RAZMISLUVAAT ZA FINANSIITE

NE E BITNA KAMATATA, AKO NE ZNAE[ [TO SO PARITE IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ako kruna na dvodeceniskoto rabotewe, proizvoditelot na mebel Tehnokoop od Skopje, lani otvori nov proizvoden i prodaèn salon vo skopskata naselba Pintija. Menaxerite i kosopstvenici na kompanijata, bra}ata Toni i Goran Boìnovski, so noviot objekt sakaa i da dokaàt deka kompanijata ne prestanuva so svojot rast i razvoj preku novi investicii. Me|utoa, biznisot ne bi bil vozbudliv dokolku na patot kon uspehot ne se pojavuvaat i te{kotii koi nekoj moè da gi sfati kako kriza, nekoj kako predizvik. Za Tehnokoop be{e predizvik da se dovr{i novata investicija tokmu vo vreme koga svetskata ekonomska kriza po~na najsilno da se ~uvstvuva vo zemjava i proda`bata na mebel drasti~no opadna, so {to se zagrozi likvidnosta na proizvoditelite. Tokmu vo toj period i Proektot na USAID za konkurentnost po~na so svojata Finansiska platforma, zamislena kako na~in da im se pomogne na kompaniite da dojdat do nadvore{ni sredstva za finansirawe. Proektot prethodno izbra dvaesetina konsultanti, koi {to dobija dopolnitelni obuki za da moè poefikasno da im pomognat na makedonskite kompanii da pristapat do finansii. Tehnokoop be{e informiran za Finansiskata platforma od strana na konsultantot Blagoja Milo{evski, koj, pak, i prethodno imal sorabotuvano so kompanijata pri voveduvaweto nov menaxment-informaciski

Tehnokoop e 101 kompanija na koja uspe{no & pomogna Finansiskata platforma na Proektot za konkurentnost

sistem. â&#x20AC;&#x153;Vo momentot koga po~navme sorabotka so Finansiskata platforma, konsultantot Milo{evski ve}e dobro ja poznava{e na{ata firma i sorabotkata be{e glavno fokusirana za izrabotka na biznis-plan za polesno da gi prezentirame na{ite razvojni planovi pred bankite. Vo toj moment bevme vo faza na zavr{uvawe na izgradbata i opremuvaweto na na{iot

nov proizvoden i proda`en salon, za {to ni bea potrebni dopolnitelni finansiski sredstva. Vo biznis-planot, vrz osnova na planiranite proda`ni i marketing-aktivnosti, kako i operativnite potrebi, definiravme i dinamika na investiciite vo osnovni i obrtni sredstva. Iskustvoto na konsultantot vo delovno planirawe ni pomogna polesno da go strukturirame na{iot biznis-plan, no i da

Rezultatite na Finansiskata platforma, Proektot na USAID za konkurentnost }e gi odbele`i so proslava na 30 mart vo prostoriite na Skopski saem. Ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, }e gi dodeli pofalnicite na najuspe{nite partneri koi pridonesoa za uspehot na Finansiskata platforma.

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

KOMPANII I PAZARI

Koga Proektot na USAID za konkurentnost po~na so rabota na Finansiskata platforma vo fevruari 2009 godina, vo vreme na najdlabokata globalna finansiska kriza, mnogumina bea skepti~ni vo odnos na ovoj model na finansiska pomo{. Modelot bara koinvestirawe na Proektot i firmite koi u~estvuvaat, a konsultantite dobivaat nadomest vrz osnova na postignatiot uspeh. Samo dve godini podocna Finansiskata platforma ve}e im pomogna na 116 doma{ni kompanii da dobijat 44 milioni dolari nadvore{no finansirawe i zaedno so sopstvenite sredstva da investiraat vkupno 76 milioni dolari, da sozdadat nov izvoz od 34 milioni dolari i da otvorat 1.066 novi rabotni mesta gi prepoznaeme operativnite i finansiskite rizici koi potencijalno ni pretstojat”, go objasnuva Toni Bo`inovski, eden od sopstvenicite i menaxerite na Tehnokoop, iskustvoto so Finansiskata platforma. Kako rezultat na sorabotkata so Platformata, odnosno konsultantot, Tehnokoop uspeal da gi obezbedi potrebnite finansii spored planiranata dinamika i toa vo dva navrati, vo 2009 i 2010 godina. Ovie sve`i pari & pomognaa na kompanijata polesno da go prebrodi investiciskiot period, koj se sovpadna so vremeto na ekonomskata

kriza, i da ja podobri i stabilizira proda`bata. Napravenata investicija ovozmo`i vrabotuvawe na desetina novi lu|e vo Tehnokoop. “Kompaniite imaat potreba od nadvore{ni konsultantski uslugi. Iako konsultantite ne gi poznavaat detalite na biznisot podobro od menaxerite i vrabotenite vo kompaniite, sepak, tie mo`at da dadat eden nezavisen analiti~ki pogled na funkcioniraweto na firmata i na toj na~in da mu pomognat na menaxmentot polesno da donesuva odluki. Od druga strana, menaxerite na kompaniite, zaglaveni vo sekojdnevnite operativni obvrski, ne sekoga{ imaat vreme

TONI BO@INOVSKI MENAXER I SOPSTVENIK NA TEHNOKOOP, PROIZVODITEL NA MEBEL

“Sorabotkata so konsultantot preku Finansiskata platforma be{e glavno fokusirana na izrabotka na biznis-plan za polesno da gi prezentirame na{ite razvojni planovi pred bankite. Negovoto iskustvo vo delovno planirawe ni pomogna polesno da go strukturirame na{iot biznis-plan, no i da gi prepoznaeme operativnite i finansiskite rizici koi potencijalno ni pretstojat.”

NIMI[ XAVERI DIREKTOR NA PROEKTOT NA USAID ZA KONKURENTNOST

“Po Finansiskata platforma, makedonskiot biznis-sektor pove}e nema da bide ist. Kompaniite }e razmisluvaat na nov na~in za finansiite, konsultantite }e prodolàt da im pomagaat vo toa, a finansiskite institucii }e prodolàt da bidat poinovativni vo ponudata na svoite produkti.” samite da napravat poseriozni analizi koi bi im pomognale vo nivnoto rabotewe. Razvojot na interen oddel ili funkcija za analizi e skap proces i ne sekoga{ e moèn”, veli Blagoja Milo{evski, konsultantot {to rabote{e so Tehnokoop. Prethodno, toj i u{te 50-ina drugi konsultanti ja pominaa obukata za sertificirani menaxment-konsultanti, poddràna od Proektot na USAID za konkurentnost. NOVI INVESTICII, NOV IZVOZ, NOVI RABOTNI MESTA Direktorot na Proektot na USAID za konkurentnost, Nimi{ Xaveri, veli deka problemot {to go identifikuvale vo ramkite na Finansiskata platforma ne bil toa dali bankite imaat pari za finansirawe na kompaniite, zatoa {to imaat, tuku za toa kako kompaniite razmisluvaat za svoite finansii i go planiraat svojot rast i razvoj. “Nie sfativme deka na kompaniite najmnogu }e im pomogneme ako gi educirame za toa {to, vsu{nost, treba da pravat so parite {to }e gi obezbedat od bankite ili drugite finansiski institucii. Na{ata cel be{e kompaniite da sfatat deka ne e pove}e dovolno da otidat vo banka i da pra{aat kakvi kamati bara taa za svoite krediti, tuku da analiziraat dobro kako najefikasno da gi iskoristat

parite i da dojdat kaj bankata so izdràn proekt, koj moè da donese profit za kompanijata, i so aktuelnite kamatni stapki na kreditite, za koi mnozinstvoto kompanii s$ u{te se àlat deka se visoki”, veli Xaveri. Xaveri veli deka vo Proektot za konkurentnost se prezadovolni od rezultatite {to gi postigna Finansiskata platforma dosega. Za ovie dve godini otkako e aktiven proektot im pomognal na pove}e od 200 makedonski kompanii da napravat investiciski strategii. Od niv, 118 uspe{no pristapile do 44 milioni dolari sredstva od nadvore{no finansirawe i potoa vkupno investirale 76 milioni dolari i postignale zgolemuvawe na izvozot od 34 milioni dolari. “Rastot na izvozot preku zgolemuvawe na konkurentosta na kompaniskite proizvodi i uslugi, vsu{nost, e su{tinata na na{ata platforma so koja sakame da im pomogneme na biznisite. A izvozot ne e ednokratna rabota. Brojkata od triesetina milioni dolari izvoz {to dosega go ostvarija kompaniite opfateni so Finansiskata platforma }e prodolì da raste. Golem del od parite do koi dojdoa kompaniite so pomo{ na konsultantite be{e iskoristen za investicii vo oprema i tehnologija so koja se podobruva kvalitetot na proizvodite. Ovie novi investicii, pak, sozdadoa 1.066 novi rabotni mesta”, istaknuva Xaveri.

INTERVJU Pretprijatijata mora da imaat golemo zna~ewe za lokalnata ekonomija i isto taka po mo`nost da proizveduvaat proizvodi ili da nudat uslugi koi imaat potencijal da generiraat prihodi od izvoz ili da vodat kon supstitucija na uvozot. Menaxerskiot kapacitet na kompanijata i silnata posvetenost na menaxmentot prezentirana vo tekot na skeniraweto na kompanijata ostanuvaat da bidat va`ni kriteriumi.

[ARLOT RUHE DIREKTOR NA TAM PROGRAMATA

]E JA ZGOLEMUVAME IZVOZNATA KONKURENTNOST NA KOMPANIITE

[to pretstavuva TAM Programata, koj ja finansira i od koga se realizira TAM Programata vo Makedonija? Turn-around management (TAM) Programata e programa za jaknewe na menaxerskite kapaciteti, finansirana od donatori, a implementirana od strana na Evropskata banka za obnova i razvoj. Programata se fokusira na lokalni privatni kompanii i nivnoto upravuvawe, odnosno menaxirawe. TAM ima za cel da im pomogne na kompaniite da se transformiraat sebesi vo pouspe{ni i poefektivni biznisi. Na koj na~in TAM Programata pomaga vo gradeweto pouspe{ni biznisi? Se fokusirame na kompanii od grupata sredni pretprijatija, bidej} i tie imaat zna~itelno vlijanie na lokalnata ekonomija. Go podobruvame nivnoto rabotewe preku zajaknuvawe na menaxerskite praktiki i menaxerskite ve{tini, so podobruvawe na organizacijata na raboteweto, podobruvawe na proizvodstvenite procesi, marketingot, zgolemuvawe na izvozot i identifikuvawe na standardi i sertifikati koi se odnesuvaat na energetska efikasnost i dobra ekolo{ka praktika. TAM anga`ira iskusni direktori i industriski eksperti, TAM sovetnici, koi gi spodeluvaat nivnite komercijalni i tehni~ki znaewa (know-how) direktno so upravuva~kite tela na TAM klientite vo period od 12 meseci vo prosek do maksimum 18 meseci. Sovetnicite go posetuvaat pretprijatieto sekoi {est do osum nedeli, a nekoga{ i po~esto, prestojuvaj}i tri

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

do pet dena, vo zavisnost od potrebite na kompanijata. Timot od sovetnici e rakovoden od vi{ industriski sovetnik so iskustvo vo soodvetniot industriski sektor na koj pripa|a kompanijata. Zna~ajno e da se napomene deka sekoj proekt e prilagoden na potrebite na kompanijata. Od nejzinoto formirawe vo 1993 godina, TAM Programata se finansira od pove}e donatori. Do ovoj moment pove} e od 20 bilateralni i institucionalni donatori imaat dadeno svoja poddr{ka. Vo va{ata zemja TAM raboti od 1998 godina, a najgolem individualen donator e Evropskata unija. Za koi biznis-sektori nudi poddr{ka TAM Programata? Rabotime so kompanii od privatniot sektor i toa i od proizvodstveniot sektor i od sektorot na uslugi. Spored informaciite sobrani od terenot i intervjuata sprovedeni so relevantnite institucii, smetame deka prehranbenata industrija, informati~kata industrija, turizmot, farmacevtskata industrija moàt da bidat pogodni sektori za intervencija na TAM Programata vo va{ata zemja. Isto taka, tradicionalnite industrii kako metaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija se oblasti na koi im e potrebno prestrukturirawe i promovirawe na konkurentnosta. Kolku kompanii bile vklu~eni vo TAM Programata dosega? Od osnovaweto vo 1993 godina TAM Programata dade poddr{ka na pove}e od 1.830 menaxerski timovi na pretprijatija od 30 zemji, so angaìrawe na iskusni industriski sovetnici koi pomognaa vo ‘’prestrukturirawe’’ na rabotata i upravuvaweto vo ovie kompanii. Od 1998 godina, koga TAM Programata za prvpat po~na so rabota vo va{ata zemja, realizirani se 34 proekti vo najrazli~ni sektori i industriski granki vo site regioni. Vo avgust 2010 godina lansiravme nova TAM Programa finansirana od strana na Delegacijata na Evropskata unija. Celta e da se realiziraat novi TAM proekti so 20 lokalni kompanii. Koi se pridobivkite za kompaniite koi se vklu~eni vo TAM Programata? TAM Programata moè da pridonese za zna~itelni podobruvawa na rabotata na kompaniite preku prenesuvawe na najdobrite praktiki za organizaciski menaxment-ve{tini i tehni~ki know-how od iskusni direktori i izvr{ni menaxeri i da im pomogne na pretpriema~ite da ja nadminat nivnata odbivnost, na momenti da angaìraat profesionalen menaxment. Makedonskite pretprijatija moàt da se steknat so golema korist od ovaa programa zatoa

INTERVJU

menaxmentot prezentirana vo tekot na skeniraweto na kompanijata. Kako moàt kompaniite da apliciraat za poddr{ka od TAM Programata i koi se tro{ocite za kompaniite? TAM Programata raboti preku kontinuirana i neposredna poddr{ka na strana na lokalen menaxer so sedi{te vo kancelarijata na TAM/BAS Programata vo Skopje, kako i koordinator na TAM timot, koi moàt da ja obezbedat celokupnata neophodna poddr{ka za kompaniite koi se zainteresirani da apliciraat za pomo{ od TAM. Nie go pozdravuvame sekoj interes od strana na kompaniite. Rabotime so stopanskite komori i drugite zainteresirani strani, kako {to se agenciite za mali i sredni pretprijatija, za da ja preneseme informacijata do kompaniite za da apliciraat. Vo odnos na tro{ocite, TAM ne im napla}a na kompaniite za svoite uslugi na po~etokot na proektot, no od pretprijatieto moè da bide pobarano da u~estvuva vo tro{ocite kon krajot na Prehranbenata industrija, proektot dokolku postoi informati~kata industrija, turizmot, zadovolstvo od uslugata i dokolku saka da u~estvuva farmacevtskata industrija moàt da del od tro{ocite. bidat pogodni sektori za intervencija vo Od po~nuvaweto na eden na TAM Programata vo va{ata zemja. proekt direktnite tro{oci kompanijata se sveduIsto taka, tradicionalnite industrii za vaat na tro{oci za kako metaloprerabotuva~kata i tekstil- lokalen prevoz za sovetnata industrija se oblasti na koi im e nicite i za preveduva~ki Kako vozvrat potrebno prestrukturirawe i promovi- uslugi. za paketot uslugi za rawe na konkurentnosta poddr{ka koj go dava TAM Programata, nie o~ekuvame udel vo lokalna sopstvenost. Vo tekot menaxmentot da bide celosno posveten na procesot na selekcija nie provna ovoj proekt i da e podgotven da go eruvame dali kompanijata e transparodvoi potrebnoto vreme i napor. entna i dali sopstvenosta e jasna, a Na {to se fokusira noviot vo odnos na dejnosta ne rabotime so ciklus od TAM Programata, kompanii koi pripa|aat vo sektori koj po~na vo avgust 2010 godina? koi EBOR ne gi poddrùva, kako, na Noviot ciklus na TAM Programata, primer, voena oprema, tutun, oru`je... kako {to ve}e spomenav, e finansiran Pretprijatijata mora da imaat golemo preku Instrumentot za pretpristapna zna~ewe za lokalnata ekonomija i isto pomo{ na Evropskata unija i se fokutaka po mo`nost da proizveduvaat sira na promovirawe na odr`liviot proizvodi ili da nudat uslugi koi imekonomski razvoj i konkurentnosta aat potencijal da generiraat prihodi preku obezbeduvawe na TAM poddr{ka od izvoz ili da vodat kon supstitucija za 20 mali i sredni pretprijatija vo na uvozot. Va`no e da se naglasi deka period od 18 meseci. TAM }e obezmoè da se slu~i edna kompanija da bedi sovetuvawe na tema razvivawe i bide mnogu dobar kandidat na hartija, modernizacija na ve{tinite za uprada gi ispolnuva site kriteriumi, no vuvawe i delovnoto rabotewe na pretna menaxersko nivo da & nedostiga prijatijata-klienti. Vo ponatamo{nite prifa}awe na idejata za TAM proekfazi na implementacija na programata tot. Spored toa, klu~nite kriteriumi }e organizirame nekolku rabotilnici za vklu~uvawe na edna kompanija vo za da gi preneseme steknatite iskustva TAM Programata bile i }e prodolàt i ‘’dobrata menaxerska praktika’’ i na da bidat menaxerskiot kapacitet na drugi pretprijatija od industriskata kompanijata i silnata posvetenost na granka i/ili klaster. {to postojat mnogu raboti koi treba da se napravat za da se podobri nivnata konkurentost, kako i nivnata sposobnost za izvoz. Izvezuvaweto e va`no, bidej}i izvoznite pazari stanuvaat s$ pokonkurentni. Regionot s$ pove} e stanuva ekonomski integriran, a nie moème da gi zajakneme kompaniite da se soo~at so zgolemenata konkurencija. Koi se kriteriumite za kompaniite za da bidat izbrani vo TAM Programata? Vrz osnova na minatoto iskustvo od TAM Programata vo va{ata zemja, pretprijatijata so potencijal za rast }e bidat izbrani od sektorite koi imaat pogolema potreba od poddr{ka i koi }e ovozmoàt pra{awata od klu~no zna~ewe za nacionalnata ekonomija da se adresiraat vo soglasnost so prioritetite na nacionalnata ekonomska politika. Pretprijatijata treba da imaat najmalku 50 vraboteni, mora da pokaàt zadovolitelno nivo na obrt, mora da bidat privatni i da imaat mnozinski

ANALIZA Ekonomskata kriza ja namali i potro{uva~kata na elektri~na energija. No, toa e samo privremeno. Ekonomskoto zazravuvawe i poobemnite aktivnosti vo industriskiot sektor pove}e od sigurno }e ja zgolemat i pobaruva~kata za elektri~na energija. Vo uslovi koga pove}eto zemji od regionot se uvoznici na struja, neophodni }e bidat ogromni investicii vo energetikata za da se obezbedi ekonomski razvoj. Kako da se najdat potrebnite pari?

POTRO[UVA^KATA NA ELEKTRI^NA ENE

BEZ INVESTICI REGIONOT NE M

AVTOR: URS JAKOV finansiski direktor na ETF

olapsot na globalniot finansiski sektor na krajot od 2008 godina i ekonomskata kriza koja toj ja doìvea prodolùvaat da go zabavuvaat razvojot na energetskiot sektor vo na{iot region. Zabeleìtelniot pad na industriskite aktivnosti vo poslednite dve godini, pred s$ vo energetski intenzivnite industrii, rezultira{e so pad na potro{uva~kata na elektri~na energija, kako i so namaluvawe na regionalniot energetski deficit. Ova se slu~uva{e vo isto vreme so zabavuvaweto na planiraniot investiciski ciklus vo izgradbata na novi proizvodni kapaciteti na elektri~na energija vo regionot, koe be{e predizvikano ne samo od nedostigot od kapital i lo{iot krediten rejting na zemjite vo regionot, tuku i so nepovolniot investiciski ambient. Dopolnitelno optovaruvawe za realizacijata na planiranite investicii pretstavuvaat i drugi potencijalni faktori, kako nejasnite implikacii za idnite odredbi vo vrska so klimatskite promeni po 2012 godina. Implikaciite za vakviot razvoj na nastanite se zna~ajni. Ne samo {to dolgoro~no }e bide zagrozena regionalnata sigurnost vo odnos na snabduvaweto so elektri~na energija na industriite i doma}instvata, tuku re~isi e izvesno deka poradi ovoj nedostig aktivnostite vo mnogu proizvodni industrii vo regionot }e bidat zna~itelno ograni~eni po 2015 godina. PRIVREMEN PAD NA POBARUVA^KATA Ako kako referentni gi zememe podatocite za pobaruva~kata na elektri~na energija vo zemjite od Jugoisto~na Evropa (JIE) od 2008 godina, zna~i, pobaruva~ka vo uslovi

na normalen ekonomski rast, }e vidime trend na naglo opa|awe na potro{uva~kata vo 2009 godina i blago zakrepnuvawe vo 2010 godina, pred s$ vo proizvodnite industrii koi, pokraj grade`nata industrija, se najpogodeni od ovaa recesija. Najgolem pad vo pobaruva~kata e zabeleàn vo metalur{kata industrija (koj e prosleden so padot na cenata na baznite metali), nemetalnata industrija (prosleden so padot na aktivnosti vo grade`niot sektor) i vo hemiskata industrija (poradi malata pobaruva~ka na bazni metali). Podatocite na panevropskoto zdruènie na sistem-operatori ENTSO-E pokaùvaat deka zemjite vo regionot na Jugoisto~na Evropa vo 2010 godina potro{ile 282,25 teravat-~asovi elektri~na energija. Od

toa 55% e proizvedeno vo termocentralite, 27% vo hidrocentralite, 16% vo nuklearnite centrali i 1% od obnovlivi izvori. Vo regionot se uvezeni samo 0,25 teravat-~asovi elektri~na energija poradi prethodno opi{aniot pad na pobaruva~kata vo industriskiot sektor vo 2009 godina i bavnoto zakrepnuvawe vo tekot na 2010 godina. Elektroenergetskite bilansi na zemjite vo regionot na JIE se vodeni od nekolku faktori. Na stranata na pobaruva~kata toa e pred s$ nadvore{nata temperatura, t.e. potrebata za greewe/ladewe, kako i obemot na industriski aktivnosti. Na stranata na ponudata najva`no vlijanie imaat cenite na fosilnite goriva i hidrolo{kite uslovi, odnosno razlikata

ANALIZA

RGIJA VO REGIONOT DOPRVA ]E SE ZGOLEMUVA

II VO ENERGETIKATA MO@E DA SE RAZVIVA ENERGETSKI BILAS NA ZEMJITE OD JIE ZA 2010

Ovde treba da imame predvid deka so megavati novi hidrocentrali i 1.400 vleguvaweto vo EU zemjite od regionot } megavati novi kapaciteti od obnovlivite e se soo~at i so obvrskata da gi zgasnat izvori. Vrednosta na tie investicii, spored dene{nata vrednost, starite, neefikasni termobi bila okolu 33,8 milijardi centrali, {to dopolnitelno evra. Toa zna~i deka vo }e ja zgolemi potrebata za BROJKI: narednite 10 godini sekoj novi izvori na energija. ìtel vo regionot treba O~ekuvame deka na ovoj godi{no da izdvoi 47,5 evra na~in do 2020 godina }e samo za investicii vo enbidat zgasnati 3200 MW. godi{no }e raste ergetikata. NEOPHODNI SE pobaruva~kata za energija Patem, ovaa suma e dvapati INVESTICII vo JIE do 2020 godina pomala od taa koja za taa Vo na{ite analizi razvivme cel se odvojuva vo razviendve scenarija za razvoj na energetskiot sektor vo regionot, koi ite zemji na EU. So ogled na dene{nite gi sporedivme so o~ekuvaniot rast vo uslovi, te{ko e da se zamisli deka toj pobaruva~kata za elektri~na energija kapital }e bide obezbeden navreme. Osven toa, poradi ve}e spomenatata do 2020 godina. Prvoto scenario pretstavuva poèlno kriza dojde do pobavna realizacija na nivo na investicii vo energetikata planiranite investicii, pa zatoa mnogu porealna e slikata koja ni ja dava vtoroto do 2020 godina, koe bi go scenario. Zna~i, regionot osiguralo snabduvaweto se soo~uva so seriozen so elektri~na energija i BROJKI: problem. normalni pretpostavki za Duri i so pove}ekratno ponatamo{niot ekonomski zgolemuvawe na regionalrazvoj vo regionot. Drugoto niot uvoz na elektri~na scenario pretstavuva poenergija (okolu 20 teravatrealna slika, spored koja milijardi evra investicii energetikata mu se ~asovi na godi{no nivo, vo vo dadeniot period bi se vo potrebni na regionot sporedba so sega{nite 4-5 realizirale okolu 60% od teravat-~asovi), od 2018 goneophodnite investicii. [to ni pokaùvaat ovie analizi? Do 2020 dina regionot bi moèl da se soo~i i so godina na regionot }e mu bidat neophodni restrikcii vo isporakata na elektri~na 121.00 megavati novi termocentrali, 3.000 energija.

2,2%

vo cenite me|u regionalnite i zapadnoevropskite pazari. Bugarija, Romanija i Bosna i Hercegovina i ponatamu se edinstvenite zemji od regionot koi proizveduvaat vi{ok elektri~na energija, dodeka site ostanati imaat pogolem ili pomal bilansen deficit. Hrvatska uvezuva okolu edna tretina od svojata vkupna potro{uva~ka. Me|utoa, padot vo regionalnata potro{uva~ka e samo privremen. So ekonomskoto zazdravuvawe i poobemnite aktivnosti vo industriskiot sektor }e porasne i pobaruva~kata za elektri~na energija. O~ekuvame deka pobaruva~kata za elektri~na energija vo regionot na Jugoisto~na Evropa do 2020 godina vo prosek }e raste za 2,2% sekoja godina.

33,8

ANALIZA AVNO-PRIVATNI PARTNERSTVA Ovaa analiza nametnuva nekolku zaklu~oci. Pred s$, relativnata siroma{tija na zemjite od regionot pretstavuva seriozen problem za razvoj na energetskiot sektor, pa spored toa i seriozna prepreka za dolgoro~en ekonomski razvoj. Vo toj pogled, ponatamo{nata finansiska poddr{ka od me|unarodnata zaednica, pred s$ od Evropskata unija, e od apsolutno su{tinsko zna~ewe. Zatoa e neophodno stimulirawe na novi investicii preku modelot na javno-privatno partnerstvo (Public Private Partnership). Bidej}i e sosema jasno deka monopolot i dràvnoto elektrostopanstvo, kako poradi neekonomskite ceni na elektri~nata energija, taka i poradi svojata neefikasnost, o~igledno se nesposobni samite da go generiraat neophodniot kapital i da gi realiziraat planiranite investicii vo energetikata. Moèbi e krajno vreme zemjite od regionot da go prepoznaat problemot so dolgoro~noto sigurno snabduvawe so energija, odnosno faktot deka patot do re{enieto i otklu~uvaweto na regionalniot potencijal vo najgolem del zavisi od sorabotkata me|u dràvite od regionot, kako i od liderskata uloga koja vo toj proces treba da ja prezeme privatniot

ENERGETSKI BILAS NA ZEMJITE OD JIE ZA 2008 Bugarija, Romanija i Bosna i Hercegovina i ponatamu se edinstvenite zemji od regionot koi proizveduvaat vi{ok elektri~na energija, dodeka site ostanati imaat pogolem ili pomal bilansen deficit

sektor. Vo regionot ima potencijal. Momentalno godi{no se tro{at okolu 200 milioni lignit, a registrirani se rezervi od okolu 20.000 milioni toni. Postojat i u{te okolu 20 teravat-~asovi nov hidropotencijal. Iako 2010 be{e godina na neizvesnost na pazarot, procenkite na EFT bea dobri. EFT ispora~a pove}e od 24 teravat-

~asovi elektri~na energija i vo procesot ostvari pove}e od 1,3 milijardi evra prihod. Gi pro{irivme svoite operacii vo balti~kite zemji i Turcija, taka {to sega gi snabduvame i elektrostopanstvata i golem broj od industriskite potro{uva~i vo 23 zemji. Germanija ostana najgolem pazar za EFT (29,7%), potoa Ungarija (13,3%), Romanija (8,2%), Hrvatska (7%)...

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

BIZNIS-EDUKACIJA

COTRUGLI I KAPITAL DODELUVAAT STIPENDII

SOVETI ZA KANDIDATITE VO STIPENDISKOTO FINALE avr{i prviot del od procesot za prijavuvawe za 12 stipendii za Biznis-u~ili{teto Cotrugli. Od site dosega prijaveni kandidati za stipendii najdobrite nabrzo }e bidat informirani za vlez vo finaleto. Kandidatite se natprevaruvaat za {est stipendii za Executive MBA program (od niv edna celosna i pet stipendii vo vrednost od 50% od visinata na {kolarinata), kako i {est stipendii za MBA programata (edna celosna i pet stipendii vo vrednost od 50% od visinata na {kolarinata). Pokraj razlikata me|u ovie dve programi vo pogled na pozicijata na u~esnicite, nivnoto rabotno i ìvotno iskustvo, va`no e da se istakne deka i dvete programi se celosno kompatibilni so postojaniot raboten odnos. Toa im ovozmoùva na u~esnicite da ostanat vo ~ekor so slu~uvawata na rabotnoto mesto, so ogled na toa deka godi{no treba da se izdvojat okolu 10 rabotni dena za posetuvawe na programata. Executive MBA programata se odviva edna{ mese~no, od petok do nedela, glavno vo Belgrad, a MBA edna{ na dva meseci. Predavawata traat edna nedela, a se odrùvaat vo dràvite kade {to postoi biznis-u~ili{teto Cotrugli (Srbija, Hrvatska, Slovenija...). Programata ostava dovolno prostor za vr{ewe na svoite rabotni obvrski, no isto taka ve “tera” redovno da gi odrabotuvate svoite rabotni obvrski kon fakultetot. Tuka se predava~ite, asistentite i ~lenovite na timot koi vi pomagaat da gi sovladate zadadenite zada~i. Nema pobednici. Pobeda e koga site }e gi re{at zada~ite.

VOZBUDA VO IZBOROT VO FINALETO Finaleto na procesot na selekcija se odr`uva vo Belgrad na 26 i 27 mart. Vo sabota, 26 mart, e finaleto za stipendijata na MBA programata, a vo nedela, 27 mart, e finaleto za

Zavr{i prijavuvaweto za godine{nata stipendija za me|unarodnata akreditirana programa na Biznis-u~ili{teto Cotrugli. Kapital na site kandidati od Makedonija im ~estita na odlukata da se prijavat stipendijata za Executive MBA. Finaleto na natprevarot za stipendiite e vozbudlivo i interesno, no i naporno, bidej}i trae re~isi cel den, od 9 do 18 ~asot. Od kandidatite vo tekot na celiot den se o~ekuva koncentracija i visoka anga`iranost kako vo individualnite, taka i vo timskite zada~i. Osoben predizvik e timskata rabota so lu|e so razli~ni biznisznaewa i iskustva, so koi, kako i vo sekojdnevnata sorabotka, se nao|ate sosema slu~ajno bez da gi odbirate. Me|utoa, pozitivnata atmosfera i po~etokot na sozdavawe nova mre`a od kolegi i prijateli se dovolni za da bide vredno celoto iskustvo od u~estvoto. Na finalistite im posakuvame {to podobri rezultati, a kako ohrabruvawe sleduvaat nekolku soveti za {to podobra podgotovka za finaleto.

KA@ETE NI NE[TO ZA SEBE! Mnogu razgovori vo koi se raboti za procenka na kandi-

datite po~nuvaat so pra{aweto “Ka`ete ni ne{to za sebe”. No, ~lenovite na komisijata ne sakaat da se vratite na po~etokot od svoeto obrazovanie vo osnovno u~ili{te i da zboruvate za svoeto detstvo. Tie sakaat da se opu{tite, sakaat da ja razberat va{ata `ivotna prikazna, va{ite dostignuvawa, idnite celi i pri~ini poradi koi sakate da osvoite stipendija. Vo pretstavuvaweto va`na e jasnosta i osmislenosta, a bi bilo odli~no dokolku va{eto pretstavuvawe ima ni{ka koja vodi nekade i kraj so poenta. Tokmu zatoa e dobro vremeto na pretstavuvawe da e ograni~eno, za da se fokusirate na najva`noto. Ana Jergovi}, marketing i PR menaxer vo Biznis-u~ili{teto COTRUGLI, ve}e pet godini e ~len na stipendiskata komisija za procena na kandidatite. Taa gi sovetuva kandidatite: “Pove}eto kandidati odli~no se podgotvuvaat za razgovor pred komisijata. No, zaboravaat da bidat prirodni! Od strav

pred nepoznatoto i tremata pred ~lenovite od komisijata kandidatite znaat da bidat nefokusirani i so samoto toa nejasni za komisijata. Vo toj slu~aj nivnoto izlagawe ~esto se prodol`uva, a realna opasnost e komisijata da dobie celosno sprotivna ideja i slika od taa {to sakaat da ja prenesat. Gi sovetuvam kandidatite da se obidat da bidat prirodni. Tremata donekade mo`e da se namali i ako se fokusirate na di{eweto. Isto taka, ne zaboravajte ja va`nosta na kreativnosta i efektite od vizuelniot vpe~atok: ako e mo`no obidete se da gi impresionirate ~lenovite na komisijata so podgotovka na prezentacijata vo Power Point ili duri snimete kratok film za sebe. Imajte predvid deka ~lenovite na komisijata za stipendii toj den osven vas imaat intervju so mnogu kvalitetni kandidati. Pronajdete trik za da ve zapomnat, a so samoto toa bidete svoi i poinakvi od ostanatite kandidati”.

48 MOJATA KANCELARIJA

ROBERT JON^ESKI SOPSTVENIK NA MAKOHEMIK

KOGA TAVANOT NE E LIMIT

ADRIJANA DRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk tanasova@kapital.com.mk @ p

obert Jon~eski e sopstvenik na firmata Makohemik, koja se zanimava so trgovija j na boi b i lakovi na golemo i malo, a imaat i svoja sopstvena proizvodstvena programa. Na makedonskiot pazar se prisutni od 1991 godina, a vo periodot od dvaeset godini uspe{na rabota uspeale i da ja zacvrstat svojata pozicija na pazarot i vo isto vreme da gi pro{irat svoite delovni kapaciteti. Kako {to veli Jon~eski, po~etokot go pameti po eden mal prodaèn prostor, me|utoa, denes vizijata za sopstven objekt od 4.000 kvadratni metri stanala realnost. “So tek na vreme proda`nite mesta ni se zgolemuvaa, a ve}e 6 godini sme locirani vo industriskata zona Pintija. Stanuva zbor za delovna adiministrativna zgrada vo koja ima magacinski del, prodaèn prostor, proizvodstven del, sala za prezentacija i, sekako, mojot kancelariski prostor”, veli Jon~eski. Va{iot raboten prostor e vistinsko zdanie, locirano malku podaleku od gradot. Dali vi pre~i taa oddale~enost od centarot, kade moèbi najmnogu odgovara za delovni

”Preferiram da imam ubava i sredena kancelarija namesto skap “roleks” ~asovnik. Moèbi nekoj detaq vo rabotniot prostor }e me ~ini isto kolku i toj ~asovnik, me|utoa, ednostavno odrazot na celata na{a dejnost e tokmu - kancelarijata”, veli Jon~eski sredbi? Da, malku sme podaleku od slu~uvawata, na radius od sedum kilometri od samiot centar. Mene li~no toa voop{to ne mi smeta, se naviknav, no imame zabele{ki od strana na{ite sorabotnici deka sme malku podaleku. Me|utoa, site industriski zoni, barem tie vo na{eto sosedstvo, kako {to e slu~ajot so Solun, Belgrad, site tie se locirani nadvor od gradot. Smetam deka vakov tip na delovna zgrada ne moè da bide vo strogiot centar. Preferirate va{ite delovni sredbi da se slu~uvaat ovde ili moèbi vo nekoe kafule ili restoran? Preferiram site moi profesionalni sostanoci da se odrùvaat tokmu vo mojata kancelarija. Na{ata rabota e povrzana so delovni partneri od Grcija, Avstrija, Germanija, pa zatoa, za da gi olesnime rabotite za nas, no i za na{ite gosti, vo sklop na ovaa zgrada, koja e rabotena po evropski terk, napravivme i tri apartmani koi mnogu zna~at za na{ite sorabotnici. Da se osveàt, sredat i

podgotvat za sostanocite koi nekoga{ znaat da traat i po 5-6 ~asa. Kolku vreme pominuvate vie vo va{iot raboten prostor? Pa, minimum deset ~asa vo tekot na denot. Dokolku se slu~i da ostanam pomalku, toga{ se ~uvstvuvam kako ne{to da nedostiga ili deka ne{to propu{tam. Zatoa i sakav mojata kancelarija da bide prijatna, da se ~uvstvuvam kako doma, zatoa {to pogolemiot del od denot sum ovde. Va{iot raboten prostor e napraven vo mnogu modernisti~ki stil, edna nesekojdnevna kancelarija koja ima du{a. Dali samite imavte ideja za vakva kancelarija ili konsultiravte stru~na pomo{? Idejata za realizacija na eden vakov raboten prostor be{e moja, a realizacijata ja prepu{tiv na umetnikot Branko Gogovski, koj mi e pred s$ drugar, koj sfati {to baram, vsu{nost. So negova pomo{ celata inspiracija ja crpevme vo tekot na samata gradba. Kako se ~uvstvuvavme vo toj period - taka i pravevme, bez nekoi

BROJ 595

25/03/2011

www.kapital.com.mk

prethodni dogovarawa. Celata kancelarija si ima svoj pe~at. Ima umetni~ki dela koi samite po sebe se unikati. Ovde nema ni{to {to e kopija na ne{to drugo. Materijalite od koi se napraveni ovie umetni~ki dela za ovie prostori se nepoznati. Stanuva zbor za specifi~ni materijali, nabavuvani od Italija, Argentina, Avstrija, za da moè da izgleda vaka kako {to e ve}e {est godini. [to zna~i rabotniot prostor za vas? Rabotniot prostor e mesto kade {to sakam da se ~uvstvuvam kako doma. Site klienti i partneri so koi sorabotuvam sakam da se ~uvstvuvaat prijatno. Atmosferata i prostorot se takvi {to bukvalno pravi da se opu{tite. Zatoa izbegnuvame sre} avawa po kafeani. Sostanok si e sostanok, kafeanata e za privatni druèwa. Kolku Vi e va`na svetlinata? Taa, sekako, mi e na prvo mesto. Kancelarijata e pravena na toj na~in za da moè da vleguva svetlina od site strani. Osvetluvaweto e dodatok za ubava atmosfera. Ne zabeleùvame semejni fotografii, nitu, pak, umetni~ki sliki. Zo{to? Mislam deka kakva bilo umetni~ka slika bi bila premnogu vo ovoj prostor vo koj ima mnogu detali, a od druga strana, pak, koga si na rabota treba si koncentriran na toa, a koga si doma treba celsono da mu se posveti{ na semejstvoto. Se trudam da ne go me{am privatniot ìvot so biznisot. Koga nekoj }e dojde i zabeleì deka ima{ fotografii od toj tip se po~nuvaat neformalni muabeti koi odat vo drug kontkst, a “vremeto e pari”. Vo va{ata kancelarija preovladuvaat mnogu detali koi se specifi~ni samite po sebe? Dali toa zna~i deka tie Vi se pasija? Najinteresen del od celata kancelarija mi e masata na tavanot. Najrelaksiran sum koga sedam ovde na ovaa sofa i gledam nagore vo taa masa. Moèbi dosega i nekoj drug se ima doseteno za vakov detaq, me|utoa, koga jas ja pravev kancelarijata predloìv da imam avtenti~en tavan, pa niz {ega rekov deka treba da stavam masa na tavanot. Taa po~etna ideja dade dobar rezultat. Eve, na masata gore ima i edna dobra kniga, ”Menaxer na mafija{ki na~in”, koja moàt da ja pro~itaat makedonskite menaxeri i vo koja moàt da se najdat interesni raboti. Od Va{ata kancelarija imate uvid vo site slu~uvawa vo delovniot objekt preku monitoring-sistemot. Da, toj del na nekoi od vrabotenite im se dopa|a, na drugi ne. Me|utoa, sakav da imam edna preglednost na rabotata, zatoa {to stanuva zbor za pogolem objekt. Ovoj monitoring-sistem e povrzan so site drugi delovi od zgradata. Sakam da imam informacija vo sekoj moment.

MOJATA KANCELARIJA

50 MENAXMENT PROEKTNO UPRAVUVAWE

SEDUM ^EKORI DO USPE[EN PROEKT

ODBERETE CEL 1. [to sakate da postignete so proektot? Sekako, da re{ite nekoj problem, da

go olesnite odvivaweto na odreden proces, da go podobrite, zabrzate, pro{irite, da gi namalite tro{ocite, da ja zgolemite dobivkata. Moète li svojata cel da ja izrazite vo edna re~enica (na primer, da se pronajdat novi kupuva~i)?. Moète li da mu dadete nekakva merliva veli~ina (na primer, da pronajdete novi deset kupuva~i)? Dali e ostvarliv (moèbi e realno da se o~ekuvaat osum novi kupuva~i)? Dali ima predizvik (zo{to ne bi bile dvanaeset)? Koj mi e krajniot rok (na primer, da pronajdete novi deset kupuva~i slednata godina)? Celta treba da se pribliì i da se definira, odnosno koi se tie kupuva~i - stranski, doma{ni, bez barawa, so odreden godi{en promet. ZEMETE GI PREDVID SITE MO@NI SCENARIJA ZA RAZVOJ NA PROEKTOT “Frlete go svoeto srce preku yid i s$ ostanato }e trgne po nego”, veli amerikanskiot motivaciski govornik Norman Vinset. Za site ostanati slu~ai treba da imate podgotveno scenario za razvoj na proektot. [to ako toj proekt ne uspee? Koj e minimalniot ishod so koj, sepak, } e bidete zadovolni? Kako }e im objasnite na u~esnicite vo proektot ako toj stagnira? Koe e najlo{oto scenario koe moè da se slu~i? ODREDETE ROKOVI I RESURSI Nikoj na svetot ne moè to~no da predvidi {to s$ }e vi treba koga proektot kone~no }e trgne. Sepak, predvidete go toa {to moète. Planovite ne se ne{to {to treba da se vreè vo kamen. Tie se podlo`ni na promeni. Vo red e ne{to da se predvidi. Vo red e da se zemat predvid novite soznanija i da se predomislite. Odredete si rokovi i do poedine~ni to~ki precizirajte {to sakate da postignete. Sogledajte koi vremenski, materijalni i finansiski resursi }e vi trebaat, a seto ostanato re{avajte go popat. ODBERETE GO VISTINSKIOT TIM Zna~eweto na timskoto rabotewe sigurno vi e poznato. Na ovaa tema postoi golem

Vo moderniot svet s$ se gleda kako proekt. Nekoi eksperti tvrdat deka rabotnite mesta vo idnina }e is~eznat, a karierata na sekoj poedinec }e se sostoi od niza proekti. Malku ili pove}e uspe{ni. “Kapital” vi nudi nekolku soveti kako va{iot proekt da bide {to pouspe{en izbor na literatura koja mo`e da vi pomogne. Spored teorijata, lu|e koi treba da gi imate vo va{iot tim: inicijator (toj {to pottiknuva presekuva koga treba) analiti~ar (vnimatelen i trpeliv ~len na timot koj }e gi analizira podatocite i od niv }e izvle~e informacii) kreativec (koj }e najde spasonosno re{enie vo koja bilo situacija) dobar sorabotnik (koj }e gi smiruva tenziite vnatre vo grupata) Pri izborot na ~lenovite na va{iot tim koncentrirajte se na informaciite i vrskite koi gi nosat ~lenovite. DOGOVORETE GO NA^INOT NA RABOTA Odnapred dogovorete kako }e komunicirate me|usebe (preku mejl, telefon, li~ni kontakti), kolku ~esto }e imate sostanoci, koj }e gi vodi, kako }e izgledaat zapisnicite. Ne se potpirajte na usni dogovori, sekoja bele{ka e vredna. Posvetete vreme na me|usebnoto zapoz-

navawe na ~lenovite na timot poradi sozdavawe dobra rabotna atmosfera. ZAPOZNAJTE SE SO RABOTNITE ALATKI Timskata rabota, sostanocite, metodite na analiza na problemite i statisti~kite metodi ne spa|aat vo standardnata oprema koja ja dobivame so ra|aweto. Mora da gi nau~ime. Bidete podgotveni zaedno so ~lenovite na timot za primena na nekoi jasni i korisni alatki, kako {to se pareto dijagram, dijagram na pravecot, SWOT analiza i sl. I potoa dosledno koristete gi. DR@ETE SE DO KONTROLNITE TO^KI Kontrolnite to~ki sluàt za da znaeme do kaj sme so rabotata. So niv se izbegnuva dvoumeweto i zalutuvaweto.Ako ja proma{ite prvata kontrolna to~ka, toa ne e pri~ina za otkaùvawe. Korigirajte gi ostanatite i prodolète ponatamu. Bez disciplina koja ja nametnuvaat kontrolnite to~ki va{iot proekt moè da se pretvori vo Odiseja vo vselenata.

52 BIZNIS-PRIKAZNI VIZIONERITE VO BIZNISOT

MENAXERI KOI INDRA NOI

Sektor: Potro{uva~ki proizvodi Pozicija: Izvr{en direktor (CEO) Organizacija: PepsiKo ako izvr{en direktor na najgolemata kompanija za hrana i pijalaci vo SAD, Noi ima golemo vlijanie vrz ostatokot od taa oblast. Nejzinoto moto e “Rabota so cel” ili da go napravi PepsiKo op{to zdrav sektor za hrana i pijalaci. Momentalno PepsiKo (PEP) bele`i 10 milijardi dolari prihodi od samonaslovenite “dobri za site” proizvodi kako “kvejker outs” i “tropikana”. Celta? Brojka od 30 milijardi dolari do 2020 godina. Del od planot vklu~uva povtorno namaluvawe na natriumot od nivnite brzi obroci za 25% do 2015 godina i dodavawe {e}er vo pijalacite za 25% do 2020 godina. “Mislam deka }e bideme svedoci na mnogu pogolemo spojuvawe na kategoriite, pove}e hrana i pijalaci koi po~nuvaat da navleguvaat vo upravuvaweto na `ivotniot stil”, predviduva Noi, mislej}i na zdravata hrana. Noi, kako rodena Indijanka, smeta deka e vreme za globalizacijata da gi udri prehranbenite oddeli: “]e vidite mnogu pove}e naviki koi se prenesuvaat {irum svetot”.

STIVEN ^U

Sektor: @ivotna sredina Pozicija: Minister za energetika Organizacija: Ministerstvo za energetika abinetot na ministerot za energetika porano be{e edna od najnevlijatelnite pozicii. Regan na taa pozicija nazna~i zabar, Klinton porane{niot gradona~alnik na Denver. û e na pat da go pretvori ovoj oddel vo Ministerstvo za spasuvawe na planetata. Fizi~arot koj osvoi Nobelova nagrada, a ima i vroden talent za proda`ba, uspea da privle~e ogromna suma fondovi za stimulacija na negoviot sektor, so plan da gi upotrebi sredstvata za da go pro{iri koristeweto na odr`liva energija vo zemjata. Vo momentov 4% od energijata koja se koristi vo SAD poteknuva od obnovlivi izvori, a û saka da ja zgolemi taa brojka na 8% do 2012 godina. Iako û se zalaga za za~uvuvawe na ìvotnata sredina, toj e pred s$ prakti~en. Raboti na voveduvawe na tehnologii za izolacija na kontroverzniot “~ist jaglen” do 2020 godina. A za vreme na mandatot na û administracijata veti garancii za usloven zaem vo vrednost od osum milijardi dolari za prviot nov nuklearen reaktor vo SAD po pove}e od 30 godini. Toa, zaedno so novite ovlastuvawa dadeni so buxetot za 2011 godina na Obama, zna~i deka Ministerstvoto za energetika }e moè da poddrì od {est do devet novi reaktori, {to } e ovozmoì dovolno koli~estvo ~ista energija za napojuvawe na okolu {est milioni domovi.

XIM ROXERS

Sektor: Energetski Pozicija: Izvr{en direktor (CEO) Organizacija: Djuk enerxi im Roxers e anomalija. Negovata Djuk enerxi, tretata najgolema firma za energija vo SAD, se potpira na jaglen, kamen koj so~inuva 45% od potrebata za energija vo SAD. Sepak, Roxers se zalaga za `ivotnata sredina i obnovuvaweto. Isto taka, toj veruva vo “~istiot jaglen” ili oddeluvaweto na jaglerodniot dioksid od jaglenot i skladiraj} i go dlaboko pod zemja, {to Djuk (DUK) go prerabotuva vo gasna elektrana na jaglen vo Indijana. Roxers investira{e vo tehnologija na vetar, prisustvuva{e na klimatskata konferencija vo Kopenhagen i se zdru`i so kineski firmi za izgradba na solarni elektrani. “Me|u sega i 2050 godina }e porasneme od 6,5 na 9 milijardi lu|e, a tie }e baraat pove}e elektri~na energija”, veli toj. “Borbata za istro{enite resursi za sozdavawe elektri~na energija i izgradba na elektrani }e bide te{ka. Jas sakam da bidam del od formiraweto na taa dvojna misija na modernizacija i dekarbonizacija na na{ata flota i izgradbata na naj energetsko-rentabilni op{testva vo svetot”.

BROJ 595

25/03/2011

BIZNIS-PRIKAZNI

www.kapital.com.mk

I GLEDAAT PODALEKU XEJMS KAMERON

Sektor: Zabaven Pozicija: Reìser Organizacija: Lajtstorm entertejment ako 3D-filmovite ne se novina - eden od prvite e “Voso~nata ku}a”, koj se prikaà vo 1953 godina – ne dobija golemo vnimanie poradi filmot, tehnologijata ili i dvete, ne uspeeja da impresioniraat, sepak, blagodarenie na nau~nofantasti~niot triler “Avatar”, Holivud sega smeta na vizijata na Kamerun odnovo da go pretstavi celoto filmsko iskustvo. Namesto da ja koristi postoe~kata tehnologija, reìserot sozdade nova generacija stereoskopi~ni kameri so visoka rezolucija, koi teìnata od 200 kg na 3D-opremata ja namalija na samo 20 kg, a toa najblisku vodi do na~inot na koj lu|eto gledaat na svetot. O~igledno, publikata be{e voodu{evena. “Avatar” zaraboti dve milijardi dolari {irum svetot i studijata pobrzaa da ja iskoristat manijata, pretvoraj}i go “Sudirot na titanite” vo 3D i snimaj}i go “Resident evil - Life after”.

XEF BEZOS

Sektor: Tehnologija Pozicija: Izvr{en direktor Organizacija: Amazon ezos odbiva da bide definiran. Vo 1994 godina toj ja sozdade svojata xinovska kniàrnica Amazon. Potoa ja pretvori vo masiven virtuelen pazar. No, toa ne be{e krajot. So pomo{ na uslugata Y3 toj gi pretvori svoite serveri vo servis za za~uvuvawe na se~ii informacii, negoviot Mekanikal turk ovozmoì atomizacija na raboteweto, a Kindl ja dovede vo pra{awe proda`bata na pe~ateni knigi. Minatata godina, koga globalnata ekonomija se soo~uva{e so kriza, postojanoto eksperimentirawe na Bezos se isplati i Amazon be{e edna od nekolkute kompanii koi uspeaja da zabeleàt dvojna pobeda, dvocifren rast - na prihodite na vkupno 24,5 milijardi dolari i na profitot na vkupno 902 milioni dolari. Iako nekoi imaa mra~ni predviduvawa deka Ajpad }e zna~i smrtna presuda za Kindl, ~udoto so ekran na dopir ima u{te mnogu pat pred sebe za da go nadmine proizvodot na Amazon – proda`bata na Ajpad iznesuva 60.000 nasproti proda`bata na Kindl od 450.000 – a tuka se dodava lesniot na~in na upotreba na Kindl.

ENDI RUBIN

Sektor: Telekomunikacii Pozicija: Potpretsedatel, inènerstvo Oranizacija: Gugl ubin e zasluèn za konkurencijata koja ja dobi mobilniot telefon na Epl. Kako kontrast na “brakot me|u hardverot i softverot” na Stiv Xobs, Android dozvoluva da go koristi koj bilo proizvoditel za svoite telefoni, priemnici, ili avtomobilski sistemi za navigacija. Android se koristi na pove}e od 30 aparati, vklu~uvaj}i go i Nexus One, smartfonot na Gugl i elektronskiot ~ita~ Nuk na Barns i Nobl. [to e sledno? Android za pretprijatijata, ~ija promocija e zakaàna za ovaa godina. “Nema golema razlika me|u va{iot privaten mobilen telefon i toa {to vi go ovozmoùva kompanijata od IP-perspektiva”, veli Rubin. “Hardverot e ist. Edinstvenata vistinska razlika e softverot, koj }e ja podobri funkcionalnosta i }e mu ovozmoì na klientot da dojde vo kompanijata so svojot mobilen telefon i da go koristi za funkcionalnost na kompanijata”. Rubin saka Android da bide toj softver.

54 BIZNIS-PRIKAZNI [ILA BER

Sektor: D.C. Pozicija: Rakovoditel Organizacija: FDIC zglasana od pretsedatelot Bu{ vo 2006 godina na petgodi{en mandat, porane{niot detski avtor e na ~elo za upravuvawe so fondot za osiguruvawe na 8.000 banki od zemjata. Taa zazema tipi~no sonliva pozicija i ja napravi glavna, prognoziraj}i ja kreditnata kriza i lobiraj}i vo zakonodavstvoto da zapre so razotkrivawe. Stavovite na Ber za vladinata reakcija na finansiskata kriza ~esto ja stava vo spor so administracijata koja ja pro{iri. No, nejziniot cvrst stav zaraboti po~it od nejzinite vrsnici i vospostavi po~it kaj konkurentite. Taa postojano se rasprava{e so toga{niot sekretar na trezorot, Henri Polson, za TARP i od neodamna taa se skara so drugite regulatori, silno pritiskaj}i za nezavisna agencija fokusirana kon mu{teriite, za za{tita na pozajmuva~ite od opasnite zaemodavci. Taa se pobuni protiv odredbite na senatorot Kris Dod za finansika reforma, koja spored Ber verojatno }e dozvoli tajni isplati. Rezultatot? Dod veti deka }e se otstrani jazikot.

I KRISTOF VESTFAL

Sektor: Farmacija Pozicija: Izvr{en direktor (CEO) Organizacija: Sirtris farmaseutikals o 2004 godina seriskiot pretpriema~ ja sozdade Sirtris farmaseutikals, zaedno so istraùva~ot od Medocinskata {kola na Harvard, Dejvid Sinkler. Sinkler go vode{e istraùvaweto za “resveratrol”, koj celi na proteinite koi igraat klu~na uloga vo procesot na stareewe. Sirtris e vo vtorata faza od klini~kite testirawa za mo} ni lekovi nare~eni ”new chemical entities”, koi gi repliciraat efektite od “resveratrol”. Visokoprofilnite investitori, kako slavniot Piter Lin~ i sopstvenikot na Red Soks, Xon Henri, go poddràa Sirtris pred da bide kupen od Glakso Smit Klajn vo 2008 godina za 720 milioni dolari. Gluvcite na koi im bil daden lekot pokaùvaat nivo na izdr`livost ednakvo na toa na olimpiski trka~, no Vestfal zabeleùva deka lekovite se nameneti za tretirawe na bolesti povrzani so stareeweto, kako dijabetes ili Alchajmer, a ne samoto stareewe. Vestfal izjavuva: “Ako namesto da gi tretirame simptomite koga bolesta ve}e }e se pojavi moème uspe{no da gi napadneme nejzinite glavni predizvikuva~i so eden od na{ite lekovi, smetam deka vo krajna linija }e uspeeme silno da vlijaeme vrz zgolemuvaweto na zdravjeto i na ìvotniot vek”.

8 APRIL SPECIJALEN PRILOG

MEBEL SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA NA MEBEL VO MAKEDONIJA? NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

56 LIFESTYLE

Omvivo Le Cob dizajnerska i tehnolo{ka sofisticiranost

Le Cob, videna od strana, so siluetata na Le Korbizjeoviot “launx”

LUKSUZ VO BAWATA

^ISTOTIJA VREDNA CELO BOGATSTVO MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

eka kadata za kapewe e izum {to poteknuva od potrebata za odr`uvawe na li~nata higiena e fakt razbirliv sam po sebe. Neobi~noto vo istorijata na ovoj element na dene{nite bawi e {to na po~etokot voop{to ne bil asociran so fizi~kata, tuku isklu~ivo so duhovnata higiena. Kadata se koristela za religiski i magiski celi, za ~istewe na nevidlivite damki na du{ata steknati preku dopirawe na pripadnik na druga kasta, na odredeno `ivotno ili na mrtovec, vo zavisnost od veruvaweto. Ovaa funkcija s$ u{te ja ima kupelot (kada za kr{tevawe) vo hristijanstvoto, vo koj oglaseniot (kandidatot) se potopuva so vera deka vodata {to sve{tenikot prethodno ja osvetil }e gi is~isti negovite grevovi. Najstarite kadi za koi

Dizajn na Klaudio Silvestrin, izveden od mineralot Supai

se pretpostavuva deka sluèle za odrùvawe na telesnata higiena arheolozite gi prona{le vo Indija, vo dolinata na rekata Ind, i na ostrovot Krit. Prvata poteknuva od ~etvrtiot vek p.n.e., a vtorata, koja istovremeno e najstara so~uvana kada so dimenzii za li~na upotreba (dolga e 1,5 metar), od prviot vek p.n.e. Moèbi taa ne bila tokmu kadata vo koja vlegol Arhimed, pa istr~al gol na ulica so vosklikot “Eureka!” (“Pronajdov!”), zatoa {to kone~no go re{il prviot negov zakon za volumenot vo fizikata: edno telo potopeno vo voda istisnuva tolku te~nost kolku {to e negovata zafatnina. Kapeweto vo kada dobilo masovnost vo periodot na rimskata civilizacija, koja javnite bawi gi promovirala vo mesta za socijalni kontakti, okolu koi se nao|ale pazarite, ordinirale lekarite i prostitutkite. Razgovorite vo drevniot Rim ~esto

po~nuvale so pra{aweto: “Kade se kape{e?”. Toga{nite kadi, koi pove}e nalikuvale na dene{niot bazen, se pravele od razli~ni materijali, no mermernite bile najpopularni, poradi izgledot i poradi sposobnosta vodata dolgo da ja odr`uvaat studena i vo leto. Iako Rimjanite nemale bawi vo svoite domovi, ~ekor kon personalizacijata na ovaa potreba i zadovolstvo vo ovaa epoha napravile pripadnicite na povisokite op{testveni klasi koi se kapele vo posebni bawi poradi stravot deka plebejcite vo javnite kadi gi nosat svoite bolesti i ne~istotija. Asketskiot duh na ranoto hristijanstvo ja vratil upotrebata na kadata ~ekor nanazad, za{to hristijanite kapeweto na Rimjanite go smetale za hedonizam i slavewe na lascivnosta. Sepak, so legalizacijata na hristijanstvoto vo ramkite na Vizantiskoto carstvo, termite (anti~kite bawi) uspeale

da opstanat, pomalku vo zapadniot, a pove}e vo isto~niot del na imperijata. Higienata im bila mnogu va`na na slednite osvojuva~i, Osmanliite, koi termite gi pretvorile vo amami, a so {ireweto na nivnata imperija na zapad kontrastot me|u ~istite muslimani i ne~istite hristijani do{ol do poln izraz. Za toa svedo~i podatokot deka inkvizicijata kako oficijalno obvinenie protiv osomni~nite eretici ~esto naveduvala deka “se poznati po toa {to se kapat”. Vlezot vo najne~istiot period od evropskata istorija go predizvikala epidemijata na ~uma kon krajot na sredniot vek. Poradi veruvaweto deka slojot od ne~istotija go {titi teloto od zarazata, lu|eto izbegnuvale da se kapat. Ovaa praktika svojot vrv go dostignala so francuskiot kral Luj XIV, koj nikoga{ ne se kapel, a problemot so neprijatnata mi-

Pretstavata za bawata kako mesto za brz, higienski tu{ odamna e istorija. Proizvoditelite na luksuzni kadi denes pravat ~uda za da go napravat {to pointeresno i pofunkcionalno vremeto pominato vo relaksira~koto zadovolstvo vo bawata

BROJ 595

25/03/2011

LIFESTYLE

www.kapital.com.mk

Del od kolekcijata “Skapoceni kamewa” na Hydrology

rizba probuval da go re{i so upotreba na parfem. Duri kon krajot na osumnaesettiot vek higienata povtorno se vratila vo moda, za ve}e vo slednoto stoletie Amerikancite da & go zadadat posledniot udar na ne~istotijata vo evroatlantskata civilizacija, voveduvaj}i standardno vgraduvawe na bawa vo sekoj nov dom.

KADI POSKAPI OD STAN Bawata, a osobeno kadata vo razvieniot svet odamna ne sluì samo za neophodnoto odrùvawe na higienata, tuku pretstavuva mesto za luksuzno begstvo od stresnoto sekojdnevie. Denes sekoj, makar odvreme-navreme, si dozvoluva ponekoj luksuzen proizvod za kapewe i se prepu{ta na dolgo, opu{ta~ko izleùvawe vo kada. Za bogatite vistinskoto investirawe vo ovoj vid hedonizam po~nuva so izborot na kadata, a proizvoditelite na luksuzni elementi za bawi za niv kreiraat kadi {to ~inat kolku ìveali{tata na obi~nite lu|e. Vakvi kadi se vklopuvaat samo vo bawi {to ~esto i po dimenziite se sli~ni na normalnite stanovi i vklu~uvaat posebni prostorii za soblekuvawe i oblekuvawe. Zna~i, osmisleni se za vo niv da se pominuva (po)dolgo vreme, koe bogatite biznismeni ne bi moèle da si go dozvolat ako se otse~eni od aparatite so koi go vodat bizisot. Elektronikata vo bawata ne e novost, pa vo Ju`na Koreja, zemjata vo koja tehnologijata najmnogu se upotrebuva, ne samo bogatite, tuku i golem del od naselenieto, duri 1/3, ima televizor vo bawata, a celi 2/3 raspolagaat so telefon pokraj svoite kadi. Procentot na lu|e koi baraat tehnolo{ki komfor vo bawata e visok i vo Rusija (60%), vo Grcija (56%), vo Italija (55%). Eden od najreprezentativnite

primeroci na kadi, spored prethodno kaànoto, sekako, e modelot “Crven dijamant” (Red Diamond), proizveden od kompanijata Voter gejms tehnoloxis (Water Games Technologies), a dizajniran od Italijanecot Aldo Puqeli. Ova dre~livo crveno ~udo na tehnologijata vklu~uva osvetluvawe vo pove}e boi, kompjuterski kontroliran sistem za mestewe na temperaturata na vodata, sistem za avtomatska dezinfekcija i vgraden masaèr. Najvoo~liviot element na Crveniot dijamant se dvata televizori so HD (HDTV) rezolucija, koi se, normalno, vodootporni i se vovlekuvaat vo teloto na kadata koga ne se vo upotreba. Ova “kadi{te” vklu~uva i audiosistem, drà~ na ~a{i za {ampaw obloèn so kristali Svarovski, kako i vgraden GSM modul {to va{iot mobilen telefon go pretvora vo dale~inski upravuva~ preku koj pri krajot na rabotnoto vreme moète da napravite prilagoduvawe na parametrite vo kadata po èlba. Ramkata na “Crveniot dijamant” e na-pravena od 18-karatno zlato. Kadata sobira dvajca, a ~ini 47.200 dolari. Za bogatite qubiteli na prirodata preporaka zasluùvaat kadite izraboteni od retki, egzoti~ni minerali. Italijanskiot skulptor Klaudio Silvestrin sozdade tokmu takva, ekskluzivna kolekcija na kadi, nare~ena “Pre{s stounvorks” (Precious Stoneworks), pod logoto na ~ika{kata kompanija Hidroloxi (Hydrology). Kolekcijata vklu~uva modeli izraboteni od edno par~e kamen i e inspirirana od koncepcijata na umetnikot za vra}awe na prirodnite materijali vo bawata. Silvestrin ovie kadi gi narekuva korita za “porasnati novoroden~iwa” i gi oblikuva na na~in {to ja imitira geolo{kata sila na prirodata.

Rezultatot se skulpturi {to izgledaat kako da ne se dopreni od ~ove~ka raka. Ovie kadi, koi te`at pove}e od 8 toni (modelot izraboten od mineralot labradorit te`i duri 10 toni), ~inat pove}e od 100.000 dolari, vo zavisnost od materijalot. Na tie {to bogastvoto namesto egzibicionisti~ko rasipni{tvo, uspeale da go pretvorat vo stil, avstraliskata kompanija Omvivo (Omvivo) im predlaga O elegantna, minimalisti~ka kada e nare~ena “Le kob” (Le Cob), n koja k so svojot dizajn mu oddava

po~it na legendarniot “Launx” (Lounge) stol na Le Korbizje. Napravena e od staklo, a vo nea e vgraden stol (sli~en na spomnatiot “Launx” dizajniran od francuskiot arhitekt so {vajcarska kr{tenica) za udobno smestuvawe. Eden del od platformata na kadata e napolnet so kam~iwa vrz koi pa|a vi{okot voda i sozdava relaksira~ki zvu~en efekt na planinski potok, a konstrukcijata & e takva {to {tedi namaluvaj}i go gubeweto na vodata za 50% vo odnos na obi~nite kadi.

58 REPORTA@A REPORTA@A

WU ORLEANS

XEZ-MUZIKA I OTKA SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

o Soedinetite Amerikanski Dràvi ima duri 22 gradovi koi se vikaat Pariz, a polovinata od niv go imaat prefiksot Nov, pa Amerikancite se {eguvaat deka moàt da go posetat gradot na svetlinata i bez da ja napu{tat Amerika. Sli~no e i so nazivot na gradot Wu Orleans vo Luizijana, imenuvan spored Orleans, grad vo severnocentralna Francija, no i po Filip D’Orlean (Philippe d’orleans), vojvodata od Orleans od vremeto na kralot Luj XV vo Francija. Wu Orleans izobiluva so specifi~na francusko- kreolska aritektura so poseben akcent na amerikansko-kolonijalen stil, koj se razvil vo raniot 18 vek vo dolinata na rekata Misisispi. Francuskata kolonija Wu Orleans bila otstapena na [pancite so dogovorot od Pariz vo 1763 godina. Gradot ostanal pod {panska kontrola s$ do 1801 godina, koga e povtorno vraten pod vodstvo na Francuzite, s$ do vremeto koga Napoleon ja prodava negovata teritorija na Amerikancite vo dràvata Luizijana vo 1803 godina. Po toj period gradot po~nal rapidno da se razviva, prete`no so odgleduvawe na kulturi kako {e}er i pamuk. Wu Orleans e mnogu poznat po svojata kujna, muzika (Wu Orleans e rodnoto mesto na xezot) i po godi{nite proslavi i karnevali, najmnogu po Mardi Gras. FRANCUSKI KVART SO [PANSKA ARHITEKTURA Francuskiot kvart e najstarata i najpoznata oblast vo Wu Orleans, dokaàno u{te od osnovaweto na gra-

Ima edna legenda koja veli deka decata od Wu Orleans rastat so `elbata eden den da stanat xez-muzi~ari. Legendata stanuva realnost koga }e pro{etate po ulicite na Francuskiot kvart vo gradot, kade {to na sekoj agol }e sretnete uli~ni muzi~ari koi gi razlevaat prekrasnite zvuci na ovaa muzika dot vo 1718 godina, koga tokmu centarot na gradot go pretstavuval francuskiot kvart. Naselbata sama po sebe pretstavuva nacionalen istoriski pejza` so golem broj mali individualni zgradi vo koi se ~uvstvuva istorijata. Interesno e {to duri nitu uraganot Katrina od 2005 godina ne uspea da go promeni oblikot na “malata slatka naselba”, kako {to ja narekuvaat strancite. Mnogu od zgradite vo francuskiot kvart datiraat od vremeto pred Wu Orleans da stane del od Soedinetite Amerikanski Dr`avi, iako ima nekolku zgradi izgradeni i vo docniot 19 vek, pa ve}e vo 1920 godina ovie

unikatni gradbi se za{tituvaat so zakon i nikoj nema pravo da uriva ili renovira, a za kakva bilo nova gradba mora da se ima posebna dozvola od gradot, so cel da ne se naru{i arhitektonskiot stil od minatoto. Arhitekturata vo francuskiot del e izgradena za vreme na {panskoto vladeewe so Wu Orleans, bidej}i golemite po`ari {to izbuvnale vo 1794 godina uni{tile golem del od ostanatata kolonijalna francuska arhitektura, ostavaj}i im na [pancite da go izgradat gradot vo pomoderen stil, spored koj site gradbi mora fizi~ki da bidat blisku edna do druga i blisku do rabot na trotoarot.

REPORTA@A

AÊNI KARNEVALI Starite francuski pokrivi se zameneti so {panski, plo~esti, so drvena obvivka i izraboteni vo pastelni nijansi koi bile zna~itelno moderni vo toa vreme. [panskiot stil se gleda i po oboenite {areni yidovi i pokrivi, kako i vo bogato uredenite balkoni i galerii koi se napraveni od kovano èlezo. Tie se sre}avaat na sekoj ~ekor vo francuskiot kvart. Inaku, vo celata dràva Luizijana se pravi razlika me|u balkon i galerija, odnosno, za balkon se smeta izdadeniot del od zgradata po pravilo samodrà~ki i galerija pricvrstena so stolbovi. Malterisanite yidovi i oxaci na zgradite se refleksija na dvata golemi poàri koi go zafatile kvartot vo 1792 godina. Francuskiot kvart e u{te poznat i kako Vieux Carre, {to vo prevod zna~i naselba za lokalnite ìteli ili eden vid zaednica vo koja sosedite ~esto se potsetuvaat na izminatite vremiwa, no vo isto vreme im posakuvaat toplo

Cafe du Monde - najpoznatata kafeterija vo Wu Orleans koja raboti 24 ~asa na den, a e dobropoznata po vkusno kafe so mleko, kafe za~ineto so {e}er vo prav i u{te nekolku vidovi kafe koi se slu`at u{te od 19 vek.

dobredojde na site posetiteli. Vo sekoj slu~aj, osven {panskoto vlijanie, slobodno moè da se kaè deka arhitekturata vo francuskiot del od Wu Orleans e me{avina od {panski, amerikanski i kreolski stilovi. Najvpe~atlivo moè da se doìvee arhitekturata na francuskiot kvart preku doma{nite turi koi se nudat vo tekot na cela godina. Gallier house e najreprezentativnata ku}a vo gradot koja pretstavuva miks na kultura i arhitektura. Ovaa ku}a navlekuva leten fustan sekoja sezona - toa e eden vid kreolski obi~aj od 19 vek i se veruva deka toa pomaga ku}ata da ja zadrì sveàta klima vo tekot na toplite meseci. Zad sekoj agol moè da se najde {opingdestinacija, restorani so vkusna hrana ili muzej. Milioni posetiteli sekoja godina doa|aat vo srceto na Wu Orleans za da se opu{tat vo gletkite i zvucite na istoriskiot star del vo pristani{niot grad koj nekoga{ bil

evropski, karipski, afrikanski, no, vo su{tina, potpolno edinstven vo celiot svet. Ima edna legenda koja veli deka decata od Wu Orleans rastat so èlbata eden den da stanat xez-muzi~ari. Legendata stanuva realnost koga }e pro{etate po ulicite na francuskiot kvart. Na sekoj agol }e sretnete uli~ni muzi~ari koi so prekrasnite zvuci na xezot }e napravat da se ~uvstvuvate kako da ste edinstveni na svetot. ZNAMENITOSTI KOI MORA DA GI POSETITE VO WU ORLEANS Koga ste vo Wu Orleans moè da se vidat mnogu mesta i da se napravat mnogu ne{ta. Krstosuvaweto po najgolemata reka vo Severna Amerika, Misisipi, e nezaboravno ~uvstvo. Stariot francuski pazar, katedralata Sent Luis i muzejot Kablido (Cablido) se mestata koi ne smeat da se odminat. Najgolemiot grad vo Luizijana nadaleku e poznat po svojot no}en ìvot. Svetski poznatata ulica Burbon go drì vo akcija no}niot ìvot vo francuskiot kvart. Barovite na ovaa frekventna ulica ostanuvaat otvoreni do utrinskite ~asovi. @ivata muzika i zvucite na xezot moè da se slu{nat na sekoj agol. Sepak, krajot na avgust vo 2005 godina be{e koben za Wu Orleans. Golem del od gradot be{e poplaven od uraganot Katrina, iako francuskiot kvart i u{te nekoi delovi vo Wu Orleans koi bile izgradeni pred 19 vek ostanaa re~isi nedopreni. Sepak, nekoi ulici bea blago poplaveni, a zgradite bea delumno o{teteni od silnite vetrovi. Kvartot vo golem del go izbegna nevremeto, {to moè da se vidi po toa {to golem del od prodavnicite i umetni~kite galerii vo ovoj del ostanaa isti kako i pred uraganot.

REPORTA@A Jackson Square po~nuvaj}i od 1920 godina pa s$ do 1980 godina plo{tadot bil poznat kako sobirali{te na umetnici, no i na mladi studenti po umetnost i karikaturisti.

Plo{tadot Xekson [arenolikiot plo{tad vo Wu Orleans e opkolen so prekrasen park i so golem spomenik na generalot Endi Xekson vo sredina, po koj e imenuvan i samiot plo{tad. Po~nuvaj}i od 1920 godina pa s$ do 1980 godina plo{tadot bil poznat kako sobirali{te na umetnici, no i na mladi studenti po umetnost i karikaturisti. Vo 1990 godina na umetnicite im se pridruìle i jasnovidcite popularni so tarot kartite koi im ja predviduvale sudbinata na slu~ajnite minuva~i i turisti, kako i golem broj uli~ni izveduva~i, so {to plo{tadot po~nal da go dobiva svojot {arenolik izgled. Deneska dopolnitelen dekor na plo{tadot se i popularnite izlo`bi na doma{ni milenici, koi se razlikuvaat od ostanatite izlo`bi od vakov tip po toa {to doma{nite milenici neretko se oble~eni vo {arena dre~liva obleka. Zvucite na xez-muzi~arite koi svirat za bak{i{ se redovna pojava vo celiot kvart ve}e podolgo od eden vek, dodeka regularnite koncerti se retka pojava Café du Monde Café du Monde e najpoznatata kafeterija vo Wu Orleans, koja raboti 24 ~asa na den, a e dobropoznata po vkusno kafe so mleko, kafe za~ineto so {e}er vo prav i u{te nekolku vidovi kafe koi se sluèle u{te od 19 vek. Obi~ajot e da se izduva {e}erot vo lice na nekoj koj prv pat ja posetuva kafeterijata, pritoa ostavaj}i go posetitelot da si zamisli èlba. Ulicata Burbon Najpoznatata ulica vo Wu Orleans, ulicata Burbon, e poznata po alkohol, muzika i golemt broj barovi rasposlani od dvete strani na ulicata. Iako

{etaj}i se po ulicata se zabeleùva deka golem del od barovite se relativno novi, sepak, ima i takvi koi imaat interesna istorija. Starata ku}a Apsint na ulicata Burbon go ima zadràno svoeto ime, iako re~isi eden vek ovoj opasen pijalak e zabranet vo Soedinetite Amerikanski Dràvi. Bar koj i definitivno }e vleze vo istorijata e Pat O’Brien’s Bar, dobro poznat po unikatniot crven koktel so ironi~no ime “uragan”, koj se prodava za samo pet dolari. Napoleon e imeto na ku}ata i barot, koj, vsu{nost, e porane{niot dom na gradona~alnikot Nikola Xirod, a Johnny White’s hole in the wall e prepoznatliv kako edinstven biznis koj ostanal otvoren za vreme na uragantot Katrina. Wu Orleans i francuskiot kvart se edni od retkite mesta vo Amerika kade {to e dozvoleno da se pie alkohol na ulica. Rekata Misisipi Najgolemata reka vo Severna Amerika, koja go po~nuva svojot tek od ezeroto Itaka vo Minesota s$ do Zalivot na Meksiko. Zaedno so svojata najgolema pritoka,rekata Misuri, se protega niz delovi od 31 sojuzna amerikanska dràva, {to ja pravi ~etvrtata najdolga reka na svetot i desetta najmo}na reka vo svetot. MARDI GRAS Terminot Mardi Gras se upotrebuva za karnevalskite sve~enosti koi se odrùvaat vo mnogu gradovi vo svetot. Po~nuvaat na Vodici ili po ovoj praznik, a kulminacijata na karnevalot se slu~uva na denot pred ~ista sreda. Mardi Gras, vsu{nost, e francuski termin za denot pred golemite posti, osvrnuvaj}i se na praktikata prethodnata ve~er da se jade bogata i masna hrana i prepu{tawe na zemnite

zadovolstva pred po~etokot na golemiot veligdenski post. Vo praktika, zadolìtelno e maskirawe vo razni kostimi i tancuvawe. Vo Wu Orleans, Luizijana, karnevalot vle~e koreni od hristijanstvoto - po~nuva na 6 januari i sleduva edna sezona od paradi, balovi, maskenbali. Proslavite se koncentrirani okolu dve nedeli pred i po postite na den pred ~istata sreda. Voobi~aeno postoi edna golema parada sekoj den, a najgolemite paradi se odrùvaat poslednata nedela od karnevalot. Za turistite glavniot Mardi Gras se slu~uva na ulicata Burbon i vo francuskiot kvart, no interesen e faktot deka nitu edna karnevalska parada ne se odràla vo kvartot do 1972 godina poradi tesnite ulici, koi se karakteristi~ni za naselbata. Pa karnevalot defiliral vo gorniot del od gradot Wu Orleans. Vo ovoj grad karnevalot konkretno se odnesuva na vtornikot pred golemiot post, toa e i vrvot na sezonata. Proslavata na Mardi Gras e donesena vo Luizijana od prvite francuski doselenici vo dràvata. Prviot zapis za karnevalot e od 1699 godina, koj se slavel blizu rekata Misisispi, sega{no Plaquemines Parish, iako datumot na po~nuvawe na veselbata s$ u{te e nepoznat. Intresno e {to iako povorkite i maskite se del od sekoja karnevlaska manifestacija, povremeno niz istorijata tie bile zabraneti so zakon, no i brzo bile obnovuvani i vra}ani na scena koga istata takva zabrana se ukinuvala. Deneska na Mardi Gras vo Wu Orleans e dozvoleno bukvalno s$. Site muzi~ari od gradot se izlezeni na ulica, a me{tanite smisluvaat neobi~ni, nesekojdnevni i ~udni maski so koi }e defiliraat. Iako karnevalot otsekoga{ se smetal za francuski, Amerikan-

BROJ 595

25/03/2011

REPORTA@A

www.kapital.com.mk

Mardi Gras - francuski termin za denot pred golemite posti, osvrnuvaj}i se na praktikata prethodnata ve~er da se jade bogata i masna hrana i prepu{tawe na zemnite zadovolstva pred po~etokot na golemiot veligdenski post.

cite se falat deka nivnata ekonomska mo} pomognala da opstoi karnevalot, pa kolku {to Francuzite prenele svoe vlijanie vrz karnevalot, tolku i Amerikancite go amerikanizirale Mardi Gras, posebno vo delot koga tradicionalniot Mardi Gras kulminira vo egzibicionizam. Slikovito, toa zna~i deka na balkonite na site zgradi se veat natpisi “poka`ete gi va{ite gradi”. Ovoj fenomen, koj spored mediumite vo Amerika e s$ u{te karakteriziran kako nepristoen, nikoga{ formalno ne bil legaliziran vo Wu Orleans, so {to, sepak, sleduvaat i kazni za nepristojno odnesuvawe - zatvor i 1.000 dolari pari~na kazna. Sepak, za vreme na karnevalskata treska o~igledno s$ e

dozvoleno, pa }e vidite na balkonite naredeni maì koi im frlaat koloritni |erdani na ènite, no samo dokolku tie im gi pokaàt svoite gradi. Dokolku poradi vakvite aktivnosti se predizvika mete` na ulicite , policijata moè da pobara i ras~istuvawe na tolpata i da gi opomene nepristojnite lu|e. Spored legendata, celoto toa pokaùvawe na gradite po~nalo totalno nevino, vo vremeto koga bilo zabraneto da se odrùva karnevalot po tesnite ulici na francuskiot kvart, pa me{tanite si izmislile nova zabava koja ja narekuvale “meso za svetkavi monistra”. Toga{ pokaùvaweto na gradite bilo spontano, so cel da se ostvari blizok kontakt so nekoj totalno

nepoznat stranec. Mardi Gras se smeta za dr`aven praznik vo Luizijana, proglasen u{te vo 1875 godina, iako niz godinite poradi socijalni nemiri, poplavi i vojni golemite paradi bile ukinuvani. I so uraganot Katrina idninata na karnevalot bila stavena pod znak pra{alnik, me|utoa, prilivot na pari koi gi nosi samiot karneval bila premnogu va`na na gradot, pa taka i karnevalot opstoil. Tradicionalnite boi na karnevalot se zlatna, zelena i violetova, za koi se tvrdi deka bile izbrani od strana na ruski vojvoda vo 1872 godina. Brojot, pak, na naselenieto vo Wu Orleans se zgolemuva re~isi dvojno za vreme na vikendot pred karnevalot.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

62 AVTOMOBILI 2000+

PRVATA LIMUZIN Impresivniot V12 motor e od 6.000 santimetri kubni, so {to “FF” e i oficijalno najmo}noto vozilo vo ergelata na Ferari. Zabrzuvaweto do 100 kilometri na ~as e vozmo`no za 3,2 sekundi, a maksimalnata brzina e izmerena na 325 kilometri. Za ovie performansi e potrebna prose~na potro{uva~ka na gorivo do 15,5 litri na 100 kilometri

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

vtosaemot vo @eneva sekoja godina vo tekot na mesec mart e najvozbudlivoto mesto vo svetot na avtomobilskata industrija. I godinava be{e ogromen brojot na izlo`enite modeli i iako ne se raboti za natprevar, publikata i novinarite go izbraa pobednikot. Toa e “ferari FF”, prvata limuzina proizlezena od fabrikata vo Maranelo i voedno najmo}niot avtomobil vo i pove}e od “mo}nata” istorija na italijanskata kompanija. “FF” e model kogo mnogumina ve} e go gledat kako ramka za idninata na sportskite avtomobili, koi barem dosega ne se vklopuvaa vo planovite za ekonomi~nost, ekolo{ka svesnost i prakti~nost. Noviot model na Ferari

Najmo}niot me|u najmo}nite, “FF”, e testiran na najte{kite pati{ta vo svetot

ne e samo iznenaduvawe za potro{uva~ite, tuku e golema novina i za golem del od dizajnerite i inènerite vo samata kompanija. “FF”kako nikoga{ dosega i kako nitu eden prethoden koncept e dokaz za ras~istuvawe so minatoto na Ferari, koe iako bleskavo, sepak, po malku po~na da im dosaduva na vqubenicite vo “ludi” ma{ini. ÊTIRI SEDI[TA Vo konceptot na ~etvorosed nema ni{to revolucionerno, no vo slu~ajov toa e prviot model so mesto za voza~ i trojca patnici na Ferari. Dolìnata na “FF” e ne{to pomalku od pet metri, a visinata e pomala od dva metri. Ovie dimenzii garantiraat komocija na

site sedi{ta i udobno ~uvstvo vo vozeweto na dolgi relacii. Vnatre{niot dizajn e delo na agencijata Pininfarina, ~ii dizajneri se pogriìja na ova “ferari” da mu dadat eleganten izgled. Koèni fotelji vo kafeava boja, prostrana vnatre{nost so golem broj gaxeti sekako e novitet za tie {to barem edna{ vo ìvotot sednale vo eden avtomobil na Ferari. Edinstven detaq koj potsetuva na ostanatite modeli e upravuva~ot, koj e vo klasi~na trka~ka varijanta. Impresivniot V12 motor e od 6.000

BROJ 595

25/03/2011

AVTOMOBILI

www.kapital.com.mk

NA NA FERARI! Izvonrednata elegantnost na “ferari FF” e ozna~ena kako model za idninata na sportskite avtomobili

santimetri kubni, so {to “FF” e od konkurencijata. “Crnoto kow~e” i oficijalno najmo}noto vozilo vo povtorno go pokaà celiot svoj ergelata na Ferari. Zabrzuvaweto do rasko{ vo kreativnosta, vozvra}aj}i 100 kilometri na ~as e vozmo`no za gi site udari koi vo poslednite dve 3,2 sekundi, a maksimalnata brzina e do tri godini mu gi zadade konkurenizmerena na 325 kilometri. Za ovie cijata, vo prv red Por{e. performansi e potrebna Inaku, pokraj “FF”, od prose~na potro{uva~ka na Ferari na avtosaemot vo gorivo do 15,5 litri na BROJKI: @eneva be{e prezentiran 100 kilometri, {to e i noviot sistem za nanavistina minimum maluvawe na emisijata na za avtomobil so {tetni gasovi vo atmosiljadi santimetri vakvi atributi, ferata. T.n. HELO-sistem se sokrieni vo iako na mnogumina kubni na Ferari ja ograni~i “utrobata” na “FF”, im izgleda mnogu. emisijata na CO2 na mininajmo}niot model na Ferari [asijata na malni 250 grama na eden “ferari FF” e kilometar. izrabotena od aluOva e za celi 20% minium i legura na pomalku od ve}e odli~niot karbonski vlakna, proiekolo{ki sistem na Ferasekundi & se potrebni ri, koj ve}e primi pove}e zlezeni od laboratorijata na petmetarskata na Formula 1 timot na ovaa limuzina za da od 20 nagradi i e odli~na razvie brzina od 100 kompanija. baza za ponatamo{nite kilometri na ~as nagradbi. SO EKOLO[KI Ovie istraùvawa koi PREDZNAK odat vo prilog na ekonomi~nosta i “Ferari FF” pred s$ e namenet namalenoto zagaduvawe na ìvotnata za tie {to sakaat brzi i sportski sredina se od ìvotno zna~ewe za avtomobili, no ìvotniot stil ili profesionalnata okupacija toa ne im sportskite avtomobili. Kritikite za nivnata mo}nost i {tetnost se s$ go dozvoluva. Elegantnosta na “FF” pogolemi od borcite za za~uvuvawe e navistna na najvisokoto nivo, a na prirodata, koi postepeno s$ pove} “nabildaniot” motor i supersportse vlijaat vrz standardite na avtomokite performansi se aduti koi ne moàt da se pronajdat kaj limuzinite bilskata industrija.

3,2

“Ferari FF” kako nikoga{ dosega i kako nitu eden prethoden koncept e dokaz za ras~istuvawe so minatoto na Ferari, koe iako bleskavo, sepak, po malku po~na da im dosaduva na vqubenicite vo “ludi” ma{ini

Izvonredniot enterier ima malku zaedni~ko so dosega{nata filozofija na Ferari

64 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

WIRELESS MULTI-TOUCH MOUSE – NAVIGACIJA SO PRSTI va e ne{to pove}e od kompjuterski glu{ec. Dodeka drugite s$ u{te se zanimavaat so najrazli~ni gaxeti, infracrveni i laserski uredi, trekboli, momcite od Speedlink CUE odlu~ija da otidat ~ekor napred i da go sozdadat ova bezì~no multi-touch gluv~e koe vi ovozmoùva da go kontrolirate va{iot kompjuter so ne`no i ednostavno mrdawe so prstite po ovoj ured so vgradena multi-touch tehnologija. Kaète im zbogum na mehani~kite kop~iwa i scroll kop~iwata bidej}i pristigna ovoj glu{ec koj koristi visokoprecizni senzori na dopir koi dvièwata na va{ite prsti gi pretvoraat vo komandi. Voobi~aenite raboti kako “skrolawe” dokumenti, prebaruvawe na sliki ili najednostavno “surfawe” sega moète da gi pravite ednostavno so pominuvawe preku glu{ecot. Za u{te pooptimalna rabota so glu{ecot doa|aat i aplikacii so koi moète dopolnitelno da ja prisposobite rabotata. So ovoj ured doa|a i USB koe }e vi pomogne da go povrzete glu{ecot so kompjuterot i da rabotite na oddale~enost od duri 8 metri.

MP3 PLEER – RAÊN ÂSOVNIK enes, koga i ra~nite ~asovnici imaat dopolnitelna funkcija osven da sluàt kako ra~ni ~asovnici, od USB drajvovi s$ do zapalka, ne e ~udo {to na pazarot se pojavi ured {to gi kombinira dvata najkoristeni uredi vo tekot na denot. Imeno, ovoj ured pretstavuva najobi~en ra~en ~asovnik so “fensi” izgled, no toa {to go pravi poseben e vgradeniot MP3 pleer so memorija od 4 Gb. Vo pogled na funkciite, MP3 pleerot ne zaostanuva zad koj bilo drug negov “kolega”. Taka, na nego moè da se najdat pove}eto voobi~aeni funkcii, kako povtoruvawe, me{awe pesni i drugi. Isto taka, neverojatno e toa {to ovoj ured sodrì i t.n. “ekvilajzer”, koj }e vi pomogne da go prisposobite zvukot vo va{ stil so mnogu razli~ni opcii. A dali }e se iznenadite ako spomeneme deka toj sodrì i mikrofon? Da, so nego moète da snimate zvuk i da go koristite kako mikrofon. Kritikite velat deka zvukot {to go nudi ovoj ~asovnik e i pove}e od zadovolitelen. S$ {to treba da napravite e da gi priklu~ite slu{alkite i da uìvate vo denot.

AUDIOSVETILKA – BEZ@IÊN ZVU^NIK ekako deka e dobro koga doma imate i surround ozvu~uvawe i nekoja “fensi” svetilka koja na sobata & dava poseben “{mek”, no {to velite da gi imate i dvete vo edno? Imeno, se pojavi nova svetilka koja vo sebe sodrì vgraden bezì~en zvu~nik koj ja emituva muzikata od va{iot iPod ili iPhone. Se raboti za obi~na svetilka koja se postavuva na koe bilo grlo za svetilka, a vo sebe sodrì zvu~nik od 10 vati. Toj doa|a so dale~inska kontrola, koja }e vi pomogne da gi kontrolirate voobi~aenite funkcii kako “pu{ti”, “pauza”, a na dale~inskoto moàt da se najdat duri i funkcii za kontrolirawe na osvetluvaweto. Isto taka, so svetilkata i dale~inskoto doa|a i samata baza preku koja se vr{i povrzuvaweto so uredot, a ima i dopolnitelni otvori za priklu~uvawe drugi napravi ili do osum zvu~nici. Cenata na ovoj ured vo SAD iznesuva 300 dolari.

ELEKTRONSKA HARTIJA

HP TOUCHPAD – PRETSTAVNIKOT NA HP

ako i mnogu drugi tehnolo{ki inovacii koi na pazarot, osobeno me|u mladite, se {irat kako virus, taka i elektronskite knigi, odnosno elektronskite ~ita~i ne se isklu~ok. Taka, najnovata vest od IT-svetot vo ovaa oblast n$ informira deka nau~nicite i istra`uva~ite pri nacionalniot univerzitet vo Tajland, Cing Hua, otkrile nov na~in za sozdavawe na previtkuva~ki elektronski komponenti sozdadeni od vlakna – hartija. Najnovoto otkritie poka`a deka te~niot svilen materijal ima potencijal da se transformira vo fleksibilen displej. Vsu{nost, ova otkritie pretstavuva nov vid eReader, odnosno ured za ~itawe na elektronski knigi koj doa|a vo forma na ekran na dopir {to se previtkuva, {to dopolnitelno mu ja zgolemuva funkcionalnosta i mu dava zna~ajna prednost pred negovite konkurenti. Iako ova otkritie s$ u{te e vo faza na testirawe, dovolno e {to na mnogu tehnolo{ki kompanii, osobeno najsnaodlivite, } e im dade ideja za {to }e go iskoristat ovoj izum, odnosno kakva li u{te tehnologija }e nastane so negova pomo{. Nam ni ostanuva so netrpenie da go o~ekuvame i ova “~udo” da se pojavi na na{iot pazar.

o pojavata na tablet-kompjuterite sekoja kompanija se javi so svoj pretstavnik. Taka i HP re{i da ne izostane na ova pole i go najavi svojot prv tablet, HP TouchPad, koj svetlinata na denot treba da ja vidi na po~etokot od juni ovaa godina. Ovoj tablet }e raspolaga so 9,7-in~en ekran, se razbira, na dopir. Za s$ da bide brzo i kako “podma~kano” }e se pogriì procesorot so dvojno jadro Qualcomm Snapdragon, koj postignuva brzina do 1,2 gigaherci. S$ u{te ne e poznata RAM memorijata, odnosno brzinata za procesorot, no zatoa ROM memorijata }e doa|a vo dve kombinacii, 16 i 32 gigabajti. Kako i negovite “kolegi”, }e ima vgradena kamera od 1,3 megapikseli. Potoa, }e sodrì vgraden acelerometarski senzor i potpomognat GPS ured, {to podrazbira funkcionirawe kako i sekoj GPS ured, no so pomo{ na internet-konekcija. Za povrzuvaweto so “nadvore{niot” svet }e se pogriàt WiFi i Bluetooth. Isto taka sodrì i mini USB port, 3,5-milimetarski audiovlez, a }e go pridviùva operativiot sistem WebOS 3.0. Ovoj ured se o~ekuva da pristigne vo SAD, a potoa vo Evropa i ostanatite delovi od svetot. Po~etnata cena vo SAD e najaveno da bide 500 dolari, a za vo Evropa s$ u{te nema informacii.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

66 MOBILEN INTERNET

SPECIJALNA CENA NA WEB’N’WALK MOBILEN INTERNET ZA MaxADSL I OPTIC KORISNICITE ite korisnici na Makedonski Telekom koi koristat MaxADSL ili Optic Internet, imaat mo`nost da zemat web’n’walk mobilen internet po specijalna cena! Delovnite korisnici na Makedonski Telekom koi koristat MaxADSL Pro, Office Complete ili nekoj od Optic-paketite sega moàt da surfaat preku nivniot laptop i da bidat povrzani so svojata kancelarija i klienti, i koga se vo dvièwe. So web’n’walk mobilniot internet, za samo 399 denari mese~no, korisnicite dobivaat 2 GB mobilen internet-soobra}aj, USB modem za samo 1 denar i besplatna SIM karti~ka. Web’n’walk mobilniot internet po specijalna cena e dostapen i za privatnite korisnici na Makedonski Telekom koi koristat MaxADSL, Call & Surf ili nekoj od Optic paketite nameneti za privatni korisnici, so {to dobivaat odli~na mo`nost da surfaat i koga ne se doma. Web’n’walk uslugata od Makedonski Telekom e dostapna samo na teritorijata na Republika Makedonija. Dopolnitelni informacii za ponudata moàt da se dobijat vo Kontakt centarot na besplatniot telefonski broj 171, na internet stranicata www.t-home.mk ili pak vo Telekom prodavnicite.