596_-_kapital

www.kapital.com.mk

COMPANY PROFILE

COVER STORY

FRANC RAJZBEK

TELESMART TELEKOM, ME\UNARODNI TELEKOMUNIKACISKI USLUGI

VODE^KITE KOMPANII NIZ BROJKI

generalen sekretar na CEFA i operativen direktor na saemot vo Minhen

SAEMITE SE OGLEDALO NA PAZARITE

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 596|CENA 100 DEN.|01 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

IVO IVANOVSKI PO^NUVAME REVOLUCIONERNA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA! MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO I ADMINISTRACIJA

VO OVOJ BROJ

4

SODR@INA

Kompanii i pazari 08 PORTFOLIO

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

16 COVER STORY Vode~kite makedonski kompanii niz brojki Bankite gi zgolemija profitite, industrijata gi namali zagubite 22 INTERVJU Ivo Ivanovski, minister za informati~ko op{testvo i administracija Po~nuvame revolucionerna reforma na administracijata!

28 COMPANY PROFILE Telesmart Telekom, me|unarodni telekomunikaciski uslugi Kompanija so svoja sre}na yvezda 32 INTERVJU Franc Rajzbek, generalen sekretar na CEFA i operativen direktor na saemot vo Minhen Saemite se ogledalo na pazarite 34 “KAPITAL” ANALIZA: Zo{to odi te{ko biznis sorabotkata so Rusija?

Nema biznis so Rusija so vizi i carini 36 MARKETING Vtor retail forum: Kako da go osvoite kupuva~ot Maloproda`bata e teatar - napravete gi kupuva~ite sre}ni!

38 MOJATA KANCELARIJA @arko Milenkoski, direktor na RiverSoft Ednostavnost i prakti~nost, bez nepotrebni detali 40 BIZNIS-EDUKACIJA Vizionerite vo biznisot Menaxeri koi gledaat podaleku 42 MENAXMENT I ^OVE^KI RESURSI Ve{tina na pregovaraweto Postavete gi pravilata na igrata 46 MENAXMENT I LIDERSTVO Noviot pat do glavnite rakovodni pozicii Kako da se stigne i da se ostane na vrvot?

50 HEDONIZAM Najskapa voda vo {i{e Bogatite ne pijat “gola” voda 52 BIZNIS-STIL Kongresna sala Vodenica Rustikalna toplina vo moderen duh 54 HEDONIZAM Sirewe i vino Sovr{ena kombinacija za satisfakcija 56 REPORTA@A Monako Glamoruznoto kne`evstvo Monako 64 TEHNOLOGII I BIZNIS Inovativnosta kako dvi`e~ka sila 66 MOBILNA KOMUNIKACIJA Samsung Galaxy Tab za vrvna mobilna komunikacija

www.kapital.com.mk

COMPANY PROFILE

COVER STORY

FRANC RAJZBEK

TELESMART TELEKOM, ME\UNARODNI TELEKOMUNIKACISKI USLUGI

VODE^KITE KOMPANII NIZ BROJKI

generalen sekretar na CEFA i operativen direktor na saemot vo Minhen

6

SAEMITE SE OGLEDALO NA PAZARITE

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 596|CENA 100 DEN.|01 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

IVO IVANOVSKI PO^NUVAME REVOLUCIONERNA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA! MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO I ADMINISTRACIJA

VO OVOJ BROJ

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

KOMPANIITE NIZ BROJKI

IVO IVANOVSKI

Najgolemite makedonski banki vo kriznata 2010 godina gi zgolemija svoite profiti, i pokraj zgolemenite lo{i plasmani kako posledica od krizata.

Nivnite prihodi od kamati se zgolemija, kako i prihodite od provizii i kursni razliki. Industrijata pak, so razli~ni performansi. Farmacevtskiot sektor so stabilen porast, proizvoditelite na hrana gi namaluvaa zagubite, isto kako i ~eli~arnicite, dodeka grade`nicite pre`iveaja so pomo{ na dr`avnite proekti.

Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, vetuva deka reformite koi gi po~na Vladata godinava }e ja pretvorat administracijata vo efikasen i profesionalen servis za gra|anite. Za Ivanovski kritikite se o~ekuvani, bidej} i prethodno nikoj ne prezel vakva revolucionerna reforma. “Ne e celta da se otpu{tat tie {to ne se pripadnici na edna ili druga politi~ka garnitura, tuku da se dobie pogolema mo`nost za napreduvawe vo karierata vo administracijata”, veli Ivanovski.

Str. 16

Str. 22

Cover story

Intervju

16

22

SAEMI NA IDNINATA

NAJDOBRIOT PRODAVA^

“Saemskiot biznis i industrija e svrtena samo kon inovaciite. Ako na saemite sakame da izlo`uvame proizvodi koi mnogu godini ve}e postojat na pazarot, toga{ saemot ne ni e potreben. Posetitelite o~ekuvaat novi raboti, novi proizvodi i novi re{enija na problemite”, veli Franc Rajzbek, generalen sekretar na CEFA, Alijansata na saemskata industrija na centralna Evropa.

Vo ovie postrecesiski vremiwa poznatata marketing-premisa “zadovolniot potro{uva~ e lojalen potro{uva~”, s$ pove}e i pove}e se doka`uva za to~na.

Ova go potvrdi i eden od najdobrite eksperti za maloproda`ba i komunikacija, Majkl Kol, koj minatiot petok govore{e na vtoriot retail forum (forum za maloproda`ba), nasloven “Kako da go osvoite kupuva~ot”.

Str. 32

Str. 36

BROJ 596

01/04/2011

TELESMART

KAKO DO VRVOT

Toa {to Blagoj~e Dimeski, elektroin`ener po telekomunikacii, go ima{e kako vizija mo`ebi cela decenija, uspea da go realizira poslednive tri ipol godini: da napravi kompanija koja nudi telekomunikaciski uslugi preku opti~ki kabli vo me|unarodni ramki, so najvisok kvalitet i tehni~ka poddr{ka, pobrzo od bilo koj drug. Ne slu~ajno, veli Dimeski, kompaniskoto moto na Telesmart, koja {to bele`i sekavi~en razvoj, e “Misli so brzina na svetlinata”.

Razli~ni vremiwa i razli~ni okolnosti baraat razli~ni liderski ve{tini.

Ugledniot magazin Harvard Business Review vrz osnova na golem broj istra`uvawa i intervjua objasnuva koi se kvalitetite koi za ovie funkcii gi baraa kompaniite vo izminatata decenija, kvalitetite koi se baraat denes i koi ve{tini }e bidat najbarani vo idnina. Celta e da se iscrta patokaz za ambicioznite menaxeri, koj }e im pomogne pri prezemaweto na idnite ~ekori vo profesionalnite karieri.

Str. 28

Str. 46

Company profile

Menaxment i liderstvo

28

46

RUSTIKALNO, A MODERNO

NE E “GOLA” VODA

Restoranot Vodenica Mulino pred okolu edna godina ja otvori novata kongresna sala vo koja mo`e da se organiziraat konferencii i najrazli~ni delovni nastani. Iako stanuva zbor za prostor koj nudi svetski i najmoderni standardi za organizirawe delovni nastani, rustikalniot stil i vrvnata ugostitelska usluga, koi se sinonim za Vodenica, ja pravat ovaa kongresna sala unikatna.

Vo svetot na bogatite so voda ne se gasi samo telesnata `ed, tuku i `edta za eksponirawe. Toa go poka`uvaat piej}i voda od nepadnati kapki do`d, od gle~eri stari iljadi godini ili od {i{e so kristali na Svarovski, pri {to razlikata od normalnata mineralna voda ja pravi samo cenata, koja mo`e da iznesuva i do 2000 dolari za {i{e od dva litri.

Str. 52

7

VOVEDNIK

www.kapital.com.mk

Str. 50

edelava Kapital Media Group odbele`uva u{te eden mnogu ubav, no i mnogu va`en moment koj ozna~uva golema presvrtnica vo razvojot na kompanijata i vo realizacijata na vizijata da staneme najva`na mediumska grupacija vo Makedonija i vo regionot. Edinaeset godini po uspe{noto postoewe na Vam mnogu dobro poznatiot magazin Kapital, i edna godina otkako go po~navme golemiot proekt dneven vesnik Kapital, go startuvame najnoviot proekt portalot www.kapital.mk.

Preku novata internet-platforma i na sosema poinakov i poinovativen na~in preku www.kapital.mk }e prodol`ime da vi p go g nudime iskustvoto i znaeweto koi ve} e edinaeset godini se za{titen znak na brendot Kapital i koi ne razlikuvaat od b ostanatite mediumi na na{ite prostori.

Portalot www.kapital.mk }e informira za site najzna~ajni informacii i slu~uvawa vo Makedonija, vo regionot i vo svetot.

Biznis-vestite od Makedonija, od regionot i svetot, vestite i informaciite od oblasta na finansiite, ekonomijata, berzite, kompaniite, kako i informacii za najnovite trendovi vo oblasta na edukacijata i karierata }e se apdejtuvaat vo tekot na celiot den. Na portalot www.kapital. mk }e mo`ete da najdete informacii za najva`nite biznis-nastani, najavi za najva`nite nastani od oblasta na kulturata, informacii za vremenskata prognoza, top-vesti od sportot, najdobri fotografii, vesti za slu~uvawata od svetot na avtomobilite, tehnologiite, lajfstajl, zabavata i {ou-biznisot... Na{ata cel e portalot www.kapital.mk da stane prv izbor i najkorisen izvor na informacii za makedonskata ekonomija, za kompaniite i za site na{i ~itateli.

Vo ova prilika po~ituvani ~itateli na pe~atenoto i Internet izdanieto na magazinot Kapital sakame so Vas da ja spodelime opredelbata na kompanijata portalot www.kapital.mk , zaedno so ostanatite dva proizvodi magazinot Kapital i dnevniot vesnik Kapital, vo prvite 5-6 meseci da bidat celosno dostapni za site korisnici na Internet. Na{ata strategija e vo prvo vreme na site ~itateli da im ovozmo`ime pristap do sodr`inite koi gi nudi portalot, da im ponudime porazli~no iskustvo vo internet-informiraweto na na{ite prostori. Za taa cel, na site vas koi vo izminatiot period redovno n$ sledevte na Internet pretplatata }e vi bide prodol`ena za tolkav period kolku {to }e trae slobodniot pristap do portalot.

N

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO LOKALNA BIZNIS-IDEJA

VO STRUMICA ]E SE GRADI NOV MINI GRAD a povr{ina od okolu 175 iljadi kvadratni metri, na mestoto na porane{nata strumi~ka kasarna, naskoro }e po~ne da se gradi nov mini-grad, vo ramkite na koj }e se gradat stanbeni zgradi, supermarketi, objekti za op{testveni potrebi i drugi ustanovi od javen interes.

“Investitorite se zainteresirani za ovie atraktivni parceli, koi se oddale~eni samo 300 metri od centarot na gradot. Od proda`bata na parcelite i od sredstvata nameneti za komunalii vo op{tinskiot buxet o~ekuvame da se sleat od 340 do 360 milioni denari, odnosno re~isi {est milioni evra”, veli gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev. So po~etokot na izgradbata na ovoj proekt po~nuva realizacijata na proektot na Vladata “Starite kasarni za nov lokalen razvoj”. Na ova mesto, spored urbanisti~koto re{enie, }e se izgradi eden nov mini-grad, koj }e zafa}a povr{ina od okolu 38 hektari ili edna osmina od vkupnata povr{ina na Strumica.

N

KONTROVERZNO PRIZNANIE NA PORANE[EN MAKEDONSKI FUNKCIONER

MLEKARNICATA SVEDMILK BILA OSNOVANA ZA KRIMINAL?! lekarnicata Svedmilk vo Makedonija nikoga{ ne bila zamislena da funkcionira. Namesto toa, se slu~ile enormni ekonomski zloupotrebi i proneveri, pri {to eden del od “porane{niot menaxment go ispraznil pretprijatieto za pove}e od 22 milioni evra” pred mlekarnicata da padne pod ste~aj.

Ova ne e del od nekoja presuda, ova e izjava na porane{niot zemenikminister za zemjodelstvo na Makedonija, Kristijan Dele,v za [vedskoto radio i toa dve godini

M

otkako propadna mlekarnicata Svedmilk.

“Toa be{e klasi~en primer za grubi ekonomski zloupotrebi u{te od prviot den” veli Delev, koj isto taka u~estvuval vo istragata na ste~ajot.

Supermodernata mlekarnica vo Makedonija propadna so dolgovi od okolu 40 milioni evra.

Vtoriot sopstvenik vo Svedmilk be{e {vedskata dr`ava preku organot za finansiska pomo{ Svedfand. No, spored izvorite na [vedskoto radio, sega e jasno deka drugite tri kosopstvenici vo Svedmilk, od

koi eden [ve|anec, koj bil {ef vo kompanijata Tetra pak, ja “izmamile {vedskata dr`ava da go pozajmi svoeto dobro renome”.

Toa pridonelo bankite da dadat premnogu golemi krediti i farmerite prodol`ile da go ispora~uvaat mlekoto, iako ne im bilo plateno za toa, bidej}i imale doverba vo {vedskata dr`ava.

Po ovaa izjava ostanuva u{te da vidime koga nadle`nite organi }e po~nat da go otkrivaat i da go sankcioniraat kriminalot vo Svedmilk.

ZORAN ZAEV

NOV PROEKT NA KAPITAL MEDIA GROUP WWW.KAPITAL.MK d 30 mart startuva{e portalot www.kapital.mk, najnoviot proekt i u{te eden golem ~ekor vo ostvaruvaweto na vizijata na Kapital Media Group.

Portalot www.kapital. mk }e informira za site najzna~ajni informacii i slu~uvawa vo Makedonija, vo regionot i vo svetot. Biznisvestite od Makedonija,

O

od regionot i svetot, vestite i informaciite od oblasta na finansiite, ekonomijata, berzite, kompaniite, kako i informacii za najnovite trendovi vo oblasta na edukacijata i karierata }e se apdejtuvaat vo tekot na celiot den.

Na portalot www.kapital.mk }e mo`ete da najdete informacii za najva`nite biznis-

nastani, najavi za najva`nite nastani od oblasta na kulturata, informacii za vremenskata prognoza, top-vesti od sportot, najdobri fotografii, vesti za slu~uvawata od svetot na avtomobilite, tehnologiite, lajfstajl, zabavata i {ou-biznisot...

Vo vreme na informativna globalizacija, brzoto, to~no i celosno informirawe

na edno mesto stanuva potreba. Samo mediumite koi }e mo`at da go ispora~aat toa }e pre`iveat na mediumskiot pazar.

Prepoznatlivi po inovativnosta i kreativnosta, ovojpat

prodol`uvame preku novata internet-platforma na poinakov na~in da vi go nudime iskustvoto i znaeweto koi ve}e edinaeset godini n$ razlikuvaat od ostanatite mediumi na na{ite prostori.

BROJ 596

01/04/2011

9

www.kapital.com.mk

VO FOKUS

BROJKI:

akedonija za{tedi 60 milioni evra {to treba{e da gi plati kako kamata dokolku izdade{e evroobvrznica, oceni ministerot za finansii, Zoran Stavreski, potenciraj}i deka parite }e se tro{at kako dopolnitelni prilivi vo buxetot za site potrebi vo slednite nekolku meseci koga }e se slu~uvaat izborite i se obvrza deka zadol`uvaweto so zapisi na doma{niot pazar nema da nadmine 320 milioni evra.

M

28

milijardi te{ki aferi se zaglaveni vo makedonskite sudovi

10,9

% e zgolemeno industriskoto proizvodstvo vo fevruari vo sporedba so istiot period lani

3

ZORAN STAVRESKI

milijardi evra }e investira Bugarija vo pati{ta do 2020 godina

MINISTER ZA FINANSII

BUSINESSBRIEF SPORED GLOBAL FINANCE

KOMERCIJALNA BANKA OSMI PAT BANKA NA GODINATA

agazinot Global Finance i godinava ja proglasi Komercijalna banka AD Skopje za najdobra banka vo Makedonija za 2011 godina. Ova e osmi pat bankata od magazinot da bide proglasena za najdobra vo dr`avata.

Urednicite na Global Finance so pomo{ na industriski analiti~ari, direktori na korporacii i bankarski konsultanti gi izbraa najdobrite banki na regionot i najdobrite banki vo 22 zemji. Kriteriumite za HARI KOSTOV izborot na pobednicite vklu~uvaa: porast na aktiva, profitabilnost, strate{ki odnosi, uslugi na klienti, konkurentni ceni i inovativni proizvodi.

M

BEXET PACOLI PREDLAGA

KOSOVO I MAKEDONIJA ZAEDNI^KI DA GRADAT ENERGETSKI GIGANT as sum sledbenik na golemata ideja da se najdat zaedni~ki investitori me|u Makedonija i Kosovo za da se izdigne eden gigant proizvoditel na elektri~na energija. Imame voda i mo`nosti, potreben ni e samo u{te investitor. Dokolku ima dobra inicijativa od makedonska i kosovska strana i se garantira zakonska platforma, nie } e najdeme investitori”, izjavi Bexet Pacoli, pretsedatelot na Kosovo za vreme na makedonskokosovskiot biznis-forum BEXET PACOLI koj minatata nedela se odr`a vo Skopje.

Pacoli kako iskusen biznismen pobara uramnote`uvawe na trgovskata razmena me|u dvete zemji, kako i zalo`bi od nadle`nite institucii za nadminuvawe na problemite so sertifikatite za poteklo na stoki.

“Glavnite pre~ki }e se otstranat so ovozmo`uvawe slobodno dvi`ewe na stoki i lu|eto bez formalnosti, izgradba i obnova na patnata i `elezni~kata infrastruktura, podobra klima za investicii”, istakna Pacoli.

J KONZERVNATA FABRIKA ]E GO MODERNIZIRA PROIZVODSTVOTO

BONUM ]E INVESTIRA 800.000 EVRA VO NOVI MA[INI onzervnata kompanija Bonum, dobi 400 iljadi evra od IPARD programata za kofinansirawe na nabavka na oprema za usovr{uvawe na proizvodstvoto i prerabotkata na ovo{jeto i zelen~ukot.

Vkupnata investicija iznesuva re~isi 800 iljadi evra.

“Se raboti za nabavka na ma{ini, koi gi zadovoluvaat standardite na Evropskata unija, {to }e ja podgotvat kompanijata za momentot koga }e vlezeme vo EU da mo`e ramnopravno da se bori so konkurencijata na

K

evropskiot pazar. Voedno novite ma{ini }e ja namalat potro{uva~kata na elektri~na energija i gas, izjavi sopstvenikot na Bonum, Mom~ilo Ivanovski.

Po potpi{uvaweto na dogovorot so Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto, Ivanovski poso~i deka planot na kompanijata e investicijata da ja zavr{i pred po~etokot na sezonata.

“Toa zna~i deka vo avgust treba da gi postavime ma{inite i da po~nat so rabota. Za kratko vreme treba da

se odvojat 800 iljadi evra od obrtnite sredstva i potoa da se ~eka da se vrati polovinata od niv. Problemot e kaj na{ite banki, koi voop{to ne razmisluvaat deka dogovorite {to gi sklu~uva Plate`nata agnecija na nekoj na~in vredat kako garancija za odobruvawe kredit, kako {to e vo sosednite zemji”, re~e Ivanovski.

Bonum kako kompanija, poso~i toj, plasira proizvodi na evropskite pazari, no problemot e {to sme mali i nemame da im ponudime dovolno koli~ini proizvodi.

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

IZBEGNETE UNIFICIRANI NAGRADI

Nagraduvaweto ne e tolku ednostaven proces kako {to izgleda. Prvo, zapoznajte gi vrabotenite za da bidete sigurni deka davate soodvetna nagrada koja e zna~ajna za odredena li~nost. Edna ista nagrada za site nema da motivira nikogo kako {to treba. ]E SLEDUVA I ENERGETSKO CUNAMI

OBEZBEDETE POZITIVNA STIMULACIJA

JAPONSKATA KATASTROFA GO ZABRZA POSKAPUVAWETO NA GASOT

Pozitivnite stimulacii neka se zgolemuvaat kako {to vraboteniot se pribli`uva kon sakanoto nivo na rabota i odnesuvawe. Ako vraboteniot prima isti nagradi na nivo na obvrski br.2 i na nivo br.5, liderskata stimulacija, vsu{nost, go demotivira. Ova se slu~uva koga site vo kompanijata dobivaat ist bonus.

vetskite ceni na prirodniot gas zabrzano rastat poradi stravuvawe od mo`noto zgolemuvawe na pobaruva~kata vo Japonija po zemjotresot koj go zapre raboteweto na 11 nuklearni reaktori vo zemjata.

Vo Velika Britanija gasnite dogovori za isporaka za idnata zima poskapea za 7,4%, dostignuvaj}i go maksimalnoto nivo od 2008 godina, 74 peni za toplotna edinica, soop{ti agencijata Blumberg.

Spored analiti~arite,

S

postoi rizik poradi zaprenite japonski nuklearni reaktori da dojde do prenaso~uvawe na tankerite so priroden gas vo te~na sostojba kon ovaa zemja, {to postepeno }e predizvika nedostig od ovoj energens.

Zemjotresot i cunamito koi ja pogodija Japonija na 11 mart kako posledica }e imaat zgolemuvawe na pobaruva~kata na alternativni energensi, {to }e go zabrza zgolemuvaweto na cenata na gasot.

Kako najgolem potro{uva~ na te~en gas vo svetot, Japonija vo vkupniot

svetski izvoz vo 2009 godina u~estvuvala so 35%.

Zapiraweto na japonskite nuklearni centrali na podolg rok bi mo`elo da ja zgolemi pobaruva~kata na te~en gas vo zemjata za pet milijardi kubni metri ovaa godina, a od 2012 godina za dve milijardi, smetaat ekspertite na Sosiete @eneral SA. Ekspertite od UBS o~ekuvaat deka Japonija bi mo`ela da ja zgolemi godi{nata pobaruva~ka na gas za 12 milijardi kubni metri dokolku deset nuklearni reaktori ne rabotat do 2012 godina.

VEDNA[ DAJTE NAGRADA

Vedna{ dajte nagrada za sekoe podobruvawe vo rabotata i rezultatite.

Pove}eto menaxeri davaat pozitivna povratna informacija vo najlo{ mo`en moment. I negativnite povratni informacii ~esto docnat. Ako ispravkata za neproduktivnoto odnesuvawe ili slabiot rezultat izostane vo momentot koga e o~igledno deka kako lider ste go zabele`ale, }e ja uni{tite motivacijata na toj vraboten i na ostanatite {to go gledaat toa.

NAJBOGATITE SOPSTVENICI NA SPORTSKI KLUBOVI si imaat jahta, golem imot, skapi avtomobili. kolku li e {ik da si go ima{ i ^elzi ili nekoj klub od SiteNo, bogata{i MUKE AMBANI, INDIJA

Bogatstvo: 27 milijardi dolari Biznis: nafta Sopstven klub: Mumbai Indijans, ~len na prvata kriket liga vo zemjata

MIHAIL PROHOROV, RUSIJA

Bogatstvo: 16 milijardi dolari Biznis: metali, bankarstvo Sopstven klub: Wu Xersi Nets, NBA

NBA? Podolu se pettemina najbogati sportski fanovi na svetot, spored Business Insider: RINAT AHMETOV, UKRAINA

Bogatstvo: 16 milijardi dolari Biznis: metali, finansii Sopstven klub: [ahtjor Doneck, fudbal

ROMAN ABRAMOVI^, RUSIJA

Bogatstvo: 13,4 milijardi dolari Biznis: metali, nafta, finansii Sopstven klub: ^elzi, angliska Premier liga

12 PORTFOLIO TRENDOVI

EKSPERTITE PROGNOZIRAAT

SLOVENE^KATA EKONOMIJA CELOSNO ]E ZAZDRAVI VO 2015 GODINA lovene~kata ekonomija celosno }e zazdravi vo 2015 godina, koga najverojatno ekonomskiot rast }e bide 4 ili 5%, izjavi profesorot po ekonomija Marjan Sewur za qubqanskiot vesnik “Delo”. Sewur veruva deka vo Slovenija se potrebni reformi, no ubeden e deka mnogu te{ko mo`at da se realiziraat poradi lo{ite politiki. Na pra{aweto dali tranzicijata na socijalisti~kata ekonomija e zavr{ena, Sewur re~e deka mehanizmite na pazarnata ekonomija ne se celosno vospostaveni i dodade deka Slovenija nemala stabilna strukturna sopstvenost. Toj istakna deka na Slovenija i nedostiga kupovna mo} da gi privatizira kompaniite koi porano bile vo dr`avni race, no ne veruva deka prodavawe na stranci e politi~ki ili ekonomski prifatlivo i mudro.

BUSINESSBRIEF

S

PRIRODNITE KATASTROFI GI “SUREDIJA” OSIGURITELITE

AJPAD 2 RASPRODADEN ZA 24 ^ASA pl vo petokot, po amerikanskata premiera na 2 mart, po~na da go prodava Ajpad 2 vo u{te 25 zemji, a prodavnicite vo pove}eto od niv do sabotata popladneto gi rasprodadoa site kompjuteri.

Dve prodavnici na Epl vo London vo sabotata ostanaa bez Ajpad 2, so toa {to ne znaeja dali vo ponedelnikot } e dobijat novi par~iwa, a policite se ispraznija i vo niza prodavnici na Epl vo Kanada.

Do krajot na denot vo sabotata Epl gi prodade site zalihi na Ajpad 2, a tokmu vo sabotata zavr{i i vtoroto finansisko trimese~je na kompanijata, pa pu{taweto na Ajpad 2 vo me|unarodna distribucija vo petokot vo najmala raka mo`e da se nare~e –dobar tajming.

E

RASTE BROJOT NA ISPLATI NA [TETI lobalnata analiza na najgolemata evropska osiguritelna ku}a Alijanc poka`uva s$ posilen trend na rast na isplatite na {teti nastanati kako rezultat na prirodnite katastrofi niz cel svet.

Prose~nite godi{ni tro{oci za ot{tetnite barawa vo slu~aj na prirodna katastrofa porasnale za osum pati od 1970 godina – od okolu pet milijardi dolari na pove}e od 40 milijardi dolari vo 2010 godina. Iako se ~ini deka brojot na razorni prirodni katastrofi od den na den raste, glavnata pri~ina za drasti~noto zgolemuvawe na ot{tetite e ekonomskiot rast: vrednosta na imotot raste, a gustinata na naselenieto i penetracijata na osiguruvaweto se s$ pogolemi i toa ~esto vo podra~jata so visok rizik.

G

VIZIONERI

EPL O^IGLEDNO NE ZNAE DA PROMA[I

& LIDERI

Interesno be{e da se gleda kako eden ma` preku o`ivuvawe na svoite sopstveni fantazii gi o`ivuva fantaziite na milioi drugi ma`i.

HJU HEFNER osnova~ot na magazinot “Plejboj”

Bi sakal da rastea na drvo, ama treba da se poma~i{ za da zaraboti{ pari.

XIM KRAMER avtor na knigi za investirawe i TV voditel

Primarna cel na edna kompanija e da pravi pari. Primarna uloga na dr`avata e da zeme golem del od tie pari i da im gi dade na drugi.

LARI ELISON

izvr{en direktor vo Orakl

Vo Portugalija pred nekoj den padnaa merkite za {tedewe, a so niv i premierot. Prinosot na irskite obvrznici za prv pat nadmina 10%. Britanskata Vlada gi namali svoite prognozi za ekonomskiot rast i gi zgolemi onie za deficit.

Site tie se dokazi deka so kratewe na tro{ocite, odnosno {tedewe, ne se stimulira ekonomskiot rast i ne se namaluva nevrabotenosta.

POL KRUGMAN PROFESOR PO EKONOMIJA I NOBELOVEC

14 PORTFOLIO BRITANSKO-HOLANDSKATA KOMPANIJA PRIBIRA KINESKI KAPITAL

UNILEVER ]E IZDADE OBVRZNICA VO JUANI ritansko-holandskiot gigant za proizvodstvo na stoki za {iroka potro{uva~ka Unilever }e stane prva evropska multinacionalna kompanija {to }e izdade obvrznica denominirana vo kineski juani, izvesti “Fajnen{al tajms”.

Planirano e izdavawe na t.n. “dim sum” obvrznica vo vrednost od 300 milioni juani ili 46 milioni dolari, pi{uva FT. Obvrznicite “dim sum” stanuvaat s$ poomileni me|u me|unarodnite kompanii {to imaat svoi ogranoci vo Kina. Taka, sinxirot restorani za brza hrana Mekdonalds stana prvata amerikanska kompanija {to vo avgust minatata godina izdade “dim sum” obvrznici, pribiraj}i so niv 200 milioni juani.

B SO CEL DA SE INTEGRIRA VO GRUPACIJATA FOLKSVAGEN

POR[E GO ZGOLEMUVA KAPITALOT ermanskiot proizvoditel na luksuzni avtomobili Por{e najavi deka }e izdade 131 milion redovni i povlasteni akcii po cena od 38 evra od akcija vo nasoka na najavenoto zgolemuvawe na kapitalot.

Vkupnata vrednost na novoizdadenite akcii treba da iznesuva okolu pet milijardi evra i }e bide vo nasoka na najavenoto zgolemuvawe na kapitalot za ovaa godina.

Akcionerite na Por{e }e mo`at da kupat 0,75 novi akcii od ista kategorija za sekoja postoe~ka akcija vo nivna sopstvenost, se istaknuva vo soop{tenieto na kompanijata.

Por{e nastojuva da go namali dolgot od 6,34 milijardi evra za da mo`e da se integrira vo grupacijata Folksvagen.

G

ZAGUBITE VO PRV KVARTAL 50% POGOLEMI OD O^EKUVANITE

]E PRESTANE LI FILIPS DA PRAVI TELEVIZORI? ilips elektroniks objavi deka negovata divizija za proizvodstvo na televizori }e go zavr{i prviot kvartal od godinava so zaguba od 100 do 120 milioni evra. Toa e iznenaduvawe i za pesimistite, koi o~ekuvaa 80 milioni evra zaguba, no i signal deka kompanijata bi mo`ela celosno da se povle~e od proizvodstvoto na televizori. Filipsovata TV divizija bele`i zagubi od 2007 godina, a kompanijata se potpira na dobrata proda`ba vo drugite segmenti, kako {to se elektronikata za {iroka potro{uva~ka, svetilki i medicinska elektronika.

Analiti~arite se soglasuvaat deka zagubata zna~i deka postojat strukturni problemi vo TV-biznisot i deka e mnogu te{ko da se podobri situacijata.

F

VO SORABOTKA SO MASTERKARD I VIZA

GUGL RAZVIVA MOBILEN SISTEM ZA PLA]AWE nternetskiot xin Gugl ima namera da im se pridru`i na Viza i Masterkard, samo {to namesto plate`ni karti~ki, razviva mobilen sistem za pla}awe so koj mobilnite telefoni so vgraden operativen sistem Android }e stanat eden vid elektronski pari~nik.

Novata tehnologija e samo vo po~etna faza na razvoj, a }e im ovozmo`i na potro{uva~ite da gi postavat svoite mobilni telefoni pred ~ita~ i so toa sami go izvr{at pla}aweto.

Ovoj platen sistem }e mu ovozmo`i na Gugl da im ponudi na prodava~ite pove}e podatoci za klientite i da im pomogne kaj targetiranoto reklamirawe i poevtini ponudi nameneti za korisnicite na mobilni uredi.

I

MEDIUMI

THE ECONOMIST

BUSINESSWEEK

“Kade e krajot na sevo ova?”, pra{uva londonskiot nedelnik, mislej}i na voenata intervencija vo Libija. Amerikancite, Evropejcite i Arapite, site treba da gi so~uvaat nervite.

“Imate li podobra ideja?”, pra{uva Businessweek kako replika na raspolo`enieto protiv nuklearkite ovie denovi.

TIME

[to vo slu~aj Gadafi da ne si zamine, analizira poznatiot Farid Zakarija, istaknuvaj} i deka diplomatskite ~uda na Barak Obama mo`e da ne bidat dovolni za re{avawe na strate{kiot problem vo Libija?

16 COVER STORY: VODE^KITE MAKEDONSKI KO

BANKITE GI ZGOLEMIJA PROFITI INDUSTRIJATA GI NAMALI ZAGUBIT

17

OMPANII NIZ BROJKI

ITE,

TE

Najgolemite makedonski banki vo kriznata 2010 godina gi zgolemija svoite profiti i pokraj zgolemenite lo{i plasmani kako posledica od krizata.

Nivnite prihodi od kamati se zgolemija, kako i prihodite od provizii i kursni razliki. Industrijata, pak, so razli~ni performansi.

Farmacevtskiot sektor so stabilen porast, proizvoditelite na hrana gi namaluvaa zagubite, isto kako i ~eli~arnicite, dodeka grade`nicite pre`iveaja so pomo{ na dr`avnite proekti IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rviot finansiski kvartal za makedonskite kompanii zavr{i v~era, no za da vidime kako rabotela doma{nata ekonomija na po~etokot od godinava }e pominat u{te 20-ina dena dodeka ne izlezat prvite nerevidirani rezultati za ovoj period. Vo me|uvreme, mo`e malku matematika vo kontekst na rezultatite od minatata godina. Od 34 listani kompanii na oficijalniot pazar, 23 ostvarile dobivka od 49,6 milioni evra.

Od ovie re~isi 50 milioni evra, 23,2 milioni ili 46,7% otpa|a na dobivkata na Komercijalna banka, koja lani ima za 33,3% pogolema dobivka vo odnos na 2009 godina.

Zad nea spored ostvarenata dobivka e Alkaloid, so 9,3 milioni evra, Granit so 4,6 milioni evra, Makedonija Turist so tri milioni evra itn. Najmala dobivka od kotiranite kompanii ima Tehnometal, samo 6.200 evra.

Ostanatite 11 kompanii lani napravile zaguba od vkupno 14,27 milioni evra, kade {to “rekorder� e Tutunski kombinat Prilep, so 5,6 milioni evra, a najmala zaguba ima Interne{nal hotels, od 16 iljadi evra.

Vo ovoj tekst }e napravime eden pregled na toa kako oddelni industriski sektori ja zavr{ile minatata godina, kakvi se nivnite o~ekuvawa za ovaa i koi kompanii }e podelat dividenda za 2010 godina.

SILNI BANKI VO SLABA EKONOMIJA Rezultatot na Komercijalna banka za minatata godina poka`uva deka golemite banki vo zemjava minatata godina ostvarija golemi dobivki, dodeka, pak, pomalite imaa skromen porast na profitite.

Komercijalna banka, na primer, ostvarila polovina od dobivkata na site ostanati listani kompanii na oficijalniot pazar {to rabotele so pozitiva lani.

Iako 2010 godina be{e turbulentna za bankarskiot sektor

P

bidej}i kreditnite portfolija se vlo{ija kako posledica na krizata vo ekonomijata, sepak, finaniskite izve{tai poka`uvaat deka najgolem del od bankite dobro zarabotile. Bankite najmnogu prihodi ostvarile od kamati, kursni razliki i provizii, dodeka, pak, na rashodnata strana najgolemo vlijanie vrz namaluvaweto na dobivkite imale zagubite od nenaplatenite krediti i tro{ocite za rezervacii.

Rekordniot profit na bankata & ovozmo`i na Komercijalna da odlu~i da ja podeli dobivkata na svoite akcioneri kako dividenda od 200 denari po akcija, {to e okolu 5% dividenden prinos koga }e se podeli ovaa suma so momentalnata cena, koja ~ini 3.800 denari. Bilansnata aktiva, pak, porasna za 16,7% na nivo od 1,153 milijardi evra, so {to Komercijalna ja pretekna Stopanska i stana najgolema banka vo Makedonija.

Stopanska banka ima{e pogolem profit od 14,5 milioni evra, {to e za 22% pogolem vo odnos na 2009 godina. Vkupnata aktiva na Stopanska banka isto taka zabele`a rast, na nivo od 1,109 milijardi evra.

Tretata banka od golemata trojka, NLB Tutunska, pak, ostvari ist finansiski rezultat kako i vo 2009 godina. Dobivkata pred rezervacii iznesuva 18,9 milioni evra, {to e za 7% pove}e od prethodnata godina, od koja vo posebniot fond na rezervi za potencijalni rizici vo tekot na godinata bea izdvoeni 11,2 milioni. Netoprofitot za 2010 godina iznesuva 7,4 milioni evra, dodeka, pak, dobivkata po akcija iznesuva 8,7 evra. Ovoj rezultat doka`uva deka NLB Tutunska banka, vsu{nost, pominala najdobro od site drugi banki od grupacijata NLB, koja objavi zaguba od 202 milioni evra, od koi samo slovene~kata bila vo minus od 183,4 milioni.

Od bankata velat deka pozitivniot rezultat vo zemjava se dol`i na zgolemenoto {tedewe na gra|anite za rekordni 103 milioni evra

ili za 27%, {to pri o~ekuvana pointenzivna ekonomska aktivnost vo zemjata ovozmo`i zajaknuvawe na pazarnata pozicija i intenzivirawe na kreditnite aktivnosti.

Ohridska banka ostvari zarabotka od 440.000 evra, {to pretstavuva porast od 10%.

Neto-profitot na Prokredit banka za minatata godina iznesuva 1,3 milioni evra, {to pretstavuva 36% pove}e sporedeno so 2009 godina.

Profitabilnosta merena preku povratot na kapital iznesuva 7,7%, a koeficientot na adekvatnost na kapitalot na bankata iznesuva okolu 13,6%, {to e daleku nad regulatornoto barawe od NBM od 8%. Vkupnata aktiva na bankata iznesuva 201 milion evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od eden milion vo odnos na prethodnata godina.

Od bankata velat deka pozitivnite rezultati se dol`at na zgolemeniot ineteres na kompaniite za krediti i o~ekuvaat godinava u{te pogolem krediten rast.

ALKALOID SE PRIBLI@UVA KON STO MILIONI EVRA PRODA@BA Najgolemata farmacevtska kompanija vo zemjava, Alkaloid, minatata godina ja zavr{ila so proda`bi od 96,5 milioni evra, {to e za 8% pove}e vo odnos na 2009 godina. Dobivkata od operativnoto rabotewe na kompanijata iznesuva 10,9 milioni evra i e identi~na so taa od godinata prethodno, me|utoa, finansiskite rashodi lani bile pomali, pa neto-konsolidiranata dobivka na Alkaloid e 9,3 milioni evra, {to e blag porast vo odnos na 9,13 milioni evra od 2009 godina.

Alkaloid najavi deka prioritet godinava }e bide {ireweto na nadvore{nite pazari, so akcent na ruskiot, kade {to firmata intenzivno investira poslednive godini vo ekipirawe na svojata filijala i vo marketing. Kompanijata objavi deka }e podeli dividenda vo neto-iznos od 150 denari, {to e za 10,3% povisoka od lanskata. Dividendniot prinos na akcijata na Alkaloid, {to

18 COVER STORY

MAKEDONIJA TURIST

VODE^KITE MAKEDONSKI KOMPANII NIZ BROJKI

REPLEK

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

PROFIT VO 2010: 1,26 milioni evra; 47% pad vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 3075 denari (dividenden prinos: 7,6% ) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 3 maj

se dobiva koga iznosot na dividendata }e se podeli so momentalnata pazarna cena, e okolu 3,5%.

Replek, vtorata farmacevtska kompanija koja kotira na oficijalniot pazar, lanskata godina ja zavr{i so proda`ba od 18,8 milioni evra, za dva milioni pomalku vo odnos na 2009 godina. Pomalite proda`bi vo Replek se dol`at na pomalata realizacija na stranskite pazari. Operativnata dobivka na firmata e 339 iljadi evra, {to e za re~isi {est pati pomalku vo odnos na prethodnata godina, no vkupnite finansiski prihodi se eden milion evra, {to e dvojno pove}e od 2009 godina.

Na krajot, konsolidiranata neto-dobivka na kompanijata iznesuva 1,26 milioni evra, {to e za 48% pomalku vo odnos na prethodnata godina.

Replek odlu~i da deli dividenda od 3.075 denari, {to vo momentov zna~i dividenden prinos od okolu 7,6% so ogled

na pazarnata cena, koja se dvi`i okolu 40.000 denari periodov.

GRADE@NICITE @IVEAT OD “SKOPJE 2014”, A ^EKAAT PATI[TA I ELEKTRANI Makedonskite grade`ni kompanii vo izminatite 2-3 godini `iveat od proektite {to im gi dava dr`avata. Gi gradat administrativnite zgradi i spomenici kako del od proektot “Skopje 2014”, zatoa {to toa se glavnite investicii koi momentalno gi kreira dr`avata.

Odvreme-navreme se otvora i po nekoj tender za izgradba na regionalni i lokalni pati{ta, {to ne e dovolno ako se zeme predvid faktot deka na Makedonija & e potrebna kompletna infrastrukturna obnova kako osnova za razvoj na ekonomijata.

Vo najgolemata grade`na kompanija vo zemjava, Granit, velat deka dovolno golemi kapitalni proekti na doma{niot pazar

s$ u{te nema, nitu situacijata na stranskite pazari e podobrena otkako po~na globalnata finansiska kriza.

“Ako godinava ja zavr{ime kako minatata, jas }e bidam zadovolen. Imame proekti na doma{niot pazar, no toa se, pred s$, lokalni pati{ta.

A Granit ima kapacitet za pogolemo anga`irawe, no ete, nema dovolno golemi proekti, koi, na primer, bi vredele 100 milioni evra. Zatoa, ne znam dali godinava }e ja zavr{ime so dobivka”, veli Stra{o Milkovski, generalen direktor na Granit.

A lanskata godina Granit ja zavr{i so 4,6 milioni evra dobivka, {to e za 900 iljadi evra pomalku vo odnos na 2009 godina. Vkupnite prihodi na kompanijata iznesuvale 56,8 milioni evra, {to e za 3,7 milioni evra pomalku od godinata prethodno. Operativnata dobivka na kompanijata bila re~isi identi~na kako vo 2009 godina, odnosno 3,3

PROFIT VO 2010: tri miloioni evra; identi~no kako vo 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 205 denari (dividenden prinos: 6,8% ) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 11 april

milioni evra.

Milkovski istaknuva deka nemaat problem so naplata na dr`avnite proekti i ne veruva deka izborite }e gi odlo`at vladinite kapitalni investicii. No, potencira deka za rezervite koi gi ima za toa kako Granit }e ja zavr{i ovaa godina finansiski, golem udel ima i poskapuvaweto na grade`nite materijali.

“Cenite na site energensi i na metalite rastat. Taka i tro{ocite na osnovnite inputi vo grade`ni{tvoto postojano se zgolemuvaat”, objasnuva toj.

Vo Makedonija, Granit gradi pove}e lokalni patni pravci.

Neodamna gi dobi tenderite za izgradba na katna gara`a kaj Cveten pazar, kako i na zgradata na Agencijata za elektronski komunikacii, koja e del od proektot “Skopje 2014”. Dvata proekti se so vkupna vrednost od 19 milioni evra.

Drugi proekti od “Skopje 2014” na koi raboti Granit se zgradite na Ustavniot sud i na

MAKEDONSKI TELEKOM SO NAJGOLEM DI o zatvoraweto na ovoj tekst sedum kompanii kotirani na Makedonskata berza objavija deka }e podelat dividendi. Toa se Alkaloid, Komercijalna banka, Skopski pazar, Fer{ped, Makedonija Turist, Replek i Makedonski Telekom.

Alkaloid objavi deka }e podeli dividenda vo brutoiznos od 166,67 denari, odnosno neto-dividenda (so odbien personalen danok) od 150 denari, {to e 10,29% povisoka od minatogodi{nata, koja iznesuva{e 136 denari za akcija. Zainteresiranite investitori koi nemaat akcii

D

vo Alkaloid, a sakaat da kupat i da dobijat dividenda kako akcioneri, toa } e mo`at da go napravat do 3 maj, koj e utvrden kako posleden den za trguvawe so pravo na dividenda.

Komercijalna banka ve} e go odr`a Sobranieto na akcioneri, kade {to be{e usvoena odlukata dru{tvoto na akcionerite da im isplati dividenda vo brutoiznos od 200 denari za akcija, {to e 20% od nejzinata nominalna vrednost.

Za akciite na Komercijalna posleden den na trguvawe so pravo na dividenda e 4 april, a isplatata }e se

napravi na 20 april.

Skopski pazar objavi deka za obi~nite akcii dividendata }e iznesuva 124 denari ili 4% od nominalnata vrednost na akcijata. Posleden den koga }e mo`at da se kupat akcii na Skopski pazar i pritoa da se stekne pravoto za isplata na dividendata od 2010 godina e 26 april.

Fer{ped godinava }e deli dividenda so bruto-iznos od 2.240 denari za akcija, odnosno neto-dividenda od 2.016 denari po akcija. I kaj Fer{ped posleden den za trguvawe so pravo za isplata na dividenda e 26

april.

Bruto-dividendata na Makedonija Turist }e iznesuva 13,10% od nominalnata vrednost na akcijata, koja e 25,56 evra ili akcionerite }e dobijat 205 denari bruto-dividenda po akcija.

Posleden den za trguvawe so pravo za dividenda e 11 april.

Apsolutniot iznos na neto-dividendata po akcija koja }e ja podeli Replek e najgolem me|u site kompanii koi dosega objavija deka del od dobivkata }e go raspredelat za dividenda i iznesuva 3.075 denari. Posleden den koga zainteresiranite

19

KOMERCIJALNA BANKA

PROFIT VO 2010: 23,2 milioni evra; 33% porast vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 200 denari (dividenden prinos: 5%) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 4 april

Krivi~niot sud, kako i Trumfalnata porta. Neodamna kompanijata bila prvorangirana na tenderot za obnova na patot Katlanovo-Veles, za koj se ~eka evaluacija na ponudite.

“Do krajot na juni treba da se raspi{at tenderi za 30 regionalni pati{ta vo Pelagonija, Isto~na Makedonija i vo Skopskiot region, kako i tenderi za 100 lokalni pati{ta niz dr`avava, na koi }e konkurirame. Kvalifikuvani sme i za izgradba na Koridorot 8, kade {to u~estvuvame zaedno so avstriskata kompanija [trabag”, veli Milkovski.

Vo grade`nata kompanija Beton se malku pogolemi optimisti i o~ekuvaat godinava da ima pove}e rabota za 10% do 15%, so {to i finansiskite rezultati }e bidat podobri. Vo 2010 godina Beton ima{e proda`ba od 35,6 milioni evra, {to e za {est milioni evra pomalku od 2009 godina, a operativnata dobivka na firmata be{e 280 iljadi evra, {to e za celi

500 iljadi evra pomalku od prethodnata godina.

Spored izvr{niot direktor, Trajko Trpevski, na doma{niot pazar imaat brojni proekti koi se vo tek, no i proekti koi se najaveni i doprva }e se otvoraat. Me|utoa, zaradi povisokite finansiski prihodi lani Beton zabele`al povisoka neto-dobivka, odnosno 504 iljadi evra, nasproti 304 iljadi vo 2009 godina.

Beton godinava }e prodol`i da raboti na izgradba na gradskiot stadion, kako i na zgradite na Javnoto obvinitelstvo i na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Godinava }e ja po~nat i dogradbata na Sobranieto i izgradbata na fontanata na plo{tadot Makedonija, koja treba da po~ne da se gradi vo juni, a da bide zavr{ena do krajot na godinata.

Direktorot Trpevski veli deka }e konkuriraat i za izgradba na najavenite dva novi mosta na Vardar - edniot kaj Ministerstvoto za nadvore{ni

raboti, drugiot vo naselbata \or~e Petrov kon Saraj. Menaxmentot na kompanijata } e konkurira i na najaveniot tender za parkirali{te kaj MNR, odnosno za u{te edno nivo vo podzemnata gara`a, za {to go pominale procesot na pretkvalifikacija. Beton } e konkurira i na najaveniot tender za nova upravna zgrada na Vodovod pod Skopskoto kale, kade {to sega ovaa institucija e smestena vo baraki, i za katnata gara`a kaj porane{no Beko, za koja tenderot e vo tek. Kako proekti za koi se interesira Beton, Trpevski gi istaknuva i Gradskata ku}a i brojnite regionalni pati{ta za koi se vo tek tenderskite proceduri.

“Ne gledam pri~ina izborite da vlijaat na dr`avnite grade`ni proekti. Ima mnogu proekti koi se vo tek i mislam deka tie }e si prodol`at normalno da te~at. Nema da se po~uvstvuva zastoj. Naprotiv, mislam deka pred izbori }e se

stavat pove}e kamen-temelnici i tokmu poradi toa }e se zabrza izgradbata na pove}e objekti”, veli Trpevski.

DALI METALURZITE ]E ]ARAT OD JAPONSKATA KATASTROFA? Poznava~ite na sostojbite vo proizvodstvoto na ~elik vo svetot velat deka na stokovite pazari doprva }e se zgolemi pobaruva~kata za ovoj metal, koj e najzna~ajna surovina za mnogu industrii.

Spored niv, za o~ekuvawe e i Germanija, koja isto taka e golem izvoznik na ~elik, da go namali proizvodstvoto, zatoa {to i tamu se donese odluka za isklu~uvawe na nuklearnite centrali. Ako na sevo ova se dodadat poplavite vo Avstralija i sostojbite vo Severna Afrika, kade {to se nao|aat golem broj rudnici bogati so `elezna ruda, prognozite na ekspertite se deka ponudata na ~elik vo svetot godinava mo`e da se namali do 50%. Toa }e predizvika

IVIDENDEN PRINOS investitori mo`at da kupat akcii na Replek i da im bide isplatena dividenda e 3 maj.

Dru{tvoto Makedonski Telekom posledno objavi deka na akcionerite }e im podeli dividenda, vo brutoiznos od 68,95 denari po akcija ili neto-dividenda od 55,85 denari, pri {to posleden den za trguvawe so pravo na dividenda e 18 april.

Ako se napravi presmetka za dividendnite prinosi na sedumte kompanii koi objavija isplata na dividendi (da se podeli iznosot na dividendata po

akcija so pazarnata cena na akcijata vo momentov), najgolemi dividendni prinosi imaat akciite na Makedonski Telekom i na Replek. Telekom ima dividenden prinos od 9,97% koj iako e najvisok me|u dosega najavenite, ponizok e od minatite godini, koga se dvi`e{e od 15% do 20%. Kaj Replek dividendniot prinos iznesuva 7,6%.

Sledna e Makedonija Turist so dividenden prinos od 6,8%, a potoa sleduvaat Komercijalna banka so 5%, Fer{ped so 4%, Alkaloid so 3,2% i Skopski pazar so 1,8% dividenden prinos.

MAKEDONSKI TELEKOM

PROFIT VO 2010: 97 milioni evra; 8% pad vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 55,85 denari (dividenden prinos: 9,97% ) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 18 april

20 COVER STORY VODE^KITE MAKEDONSKI KOMPANII NIZ BROJKI

FER[PED

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

PROFIT VO 2010: 2,18 milioni evra; 14% pad vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 2240 denari (dividenden prinos: 4%) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 26 april

SKOPSKI PAZAR PROFIT VO 2010: 178 iljadi evra; 69% pad vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 124 denari (dividenden prinos: 1,8% ) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 26 april

dopolnitelno poskapuvawe na ~elikot na svetskite berzi, odnosno sozdavawe na nova popovolna konjunktura, od koja mo`at da profitiraat i makedonskite ~eli~arnici.

“Cenata na ~elikot definitivno }e se zgolemuva, a kako rezultat na toa }e se zgolemi i cenata na gotovite proizvodi vo ~ie proizvodstvo se upotrebuva ~elikot kako surovina. No, treba da se ima predvid deka i cenata na uvoznite surovini vo ~eli~nata industrija odi nagore, kako {to se staroto `elezo, gasot, naftata”, veli Ilija Ge~ev, sopstvenik na IGM od Kavadarci, proizvoditel na ~eli~ni profili.

Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil, proizvoditel na ~eli~ni slabovi, ne e dokraj siguren {to se slu~uva so proizvodstvoto na ~elik vo Japonija, odnosno vo kolkava mera e pogodeno. Spored nego, s$ u{te e rano da se nosat zaklu~oci za toa dali ~elikot dopolnitelno }e poskapuva na svetskite berzi.

“S$ {to sega mo`eme da zboruvame se samo pretpostavki. Ako nuklearnata havarija vo Japonija sozdade golem nedostig od ~elik vo svetski ramki, toga{ logi~no e da se o~ekuva negovo poskapuvawe i normalno, nova konjunktura za nas kako ~eli~arnica, odnosno mnogu podobri ceni za na{ite proizvodi. Me|utoa, s$ u{te e rano za takvi zaklu~oci, zatoa {to nema dovolno informacii”, veli Panov.

Vo odnos na surovinite koi gi koristi Makstil vo procesot na proizvodstvo, Panov veli deka ne o~ekuvaat krizni momenti. Najgolem del od surovinata, odnosno staroto `elezo, Makstil sam go proizveduva, a samo mal del uvezuva od Ukraina.

Minatata godina Makstil ja zavr{i so vkupni prihodi od 18,4 milioni evra, {to e zgolemuvawe za okolu tri milioni evra vo odnos na 2009 godina.

Me|utoa, visokite operativni tro{oci pogolemi od 19,5 milioni evra i ostanatite rashodi dovedoa do neto-zaguba za 2010 godina od 410,9 milioni evra, koja e namalena za ~etiri pati vo odnos na 2009 godina, izvonredno te{ka godina za ~eli~nata industrija poradi svetskata ekonomska kriza.

21

ALKALOID

PROFIT VO 2010: 9,3 milioni evra; 2% porast vo odnos na 2009 NETO DIVIDENDA ZA 2010: 136 denari (dividenden prinos: 3,2% ) POSLEDEN DEN NA TRGUVAWE SO PRAVO NA DIVIDENDA: 3 maj

GOLEMITE PROIZVODITELI NA HRANA GI NAMALIJA ZAGUBITE Rastot na cenata na surovinite go izede profitot na del od doma{nite prehranbeni surovini. Nerevidiranite izve{tai na ZK Pelagonija od Bitola i @ito Luks od Skopje poka`uvaat deka tie lani ostvarija zagubi koi se daleku pomali od zagubite ostvarena edna godina prethodno. Kako rezultat na toa i od dvete kompanii 2010 ja ocenuvaat kako dobra godina, iako kone~niot rezultat ne e posakuvan.

Od @ito Luks, koj spored nerevidiraniot izve{taj minatata godina ostvari zaguba od eden milion evra, velat deka toa se dol`i na radikalnoto zgolemuvawe na cenata na p~enicata od 21% sporedeno so 2009 godina, a osobeno poradi toa {to cenata na p~enicata lani samo vo dekemvri porasnala za duri 71% vo odnos na istiot period vo 2009 godina.

“Likvidnosnite problemi vo stopanstvoto, kako i nelojalnata konkurencija, odnosno nepo~ituvaweto na zakonite, nepakuvan leb i siva ekonomija, sozdadoa nepovolna situacija na pazarot. Vakvite uslovi rezultiraa so zgolemeni tro{oci na prodadeni proizvodi za 21% vo 2010 godina sporedeno so 2009 godina.

No, i pokraj toa kompanijata registrira{e zgolemen brutoprofit za 15% sporedeno so edna godina prethodno”, se veli vo soop{tenieto na @ ito Luks. Zgolemenite prihodi od proda`ba za 20%, kako i za{tedite vo operativnite i finansiskite tro{oci pridonesoa kompanijata minatata godina da ima pomala zaguba za duri 56% vo odnos na zagubata vo 2009 godina, 2,3

milioni evra.

Za razlika od @ito Luks, zemjodelskiot kombinat Pelagonija od Bitola minatata godina ostvari ne{to pomala zaguba od 744.000 evra. Toa vo golem del se dol`i na rastot na cenata na surovinite, kako {to se naftata i ve{ta~kite |ubriva, no i kako posledica na minatogodi{nite vremenski nepriliki koga vo fevruari bea poplaveni povr{ini na kombinatot zaseani so esenski i pove}egodi{ni kulturi, kako i povr{ini podgotveni za proletna seidba. Toga{ bea poplaveni vkupno 5.052 hektari, pri {to od kompanijata procenile {teta od 2,1 milion evra.

“Rezultatot ostvaren lani e daleku podobar od toj vo 2009 godina. Dokolku ne bea vremenskite nepriliki, so dobro doma}insko rabotewe }e mo`evme da ostvarime i dobivka od okolu 50 milioni denari. Poradi lo{ite vremenski uslovi uni{teni bea okolu 1.000 hektari so posevi, a vremenskite uslovi indirektno vlijaeja i na ostvaruvawe na poslabi prinosi od p~enica, ja~men i drugite zasadeni kulturi”, ni istakna Dragi Petrovski, generalen izvr{en direktor na ZK Pelagonija.

Godinava od ZK Pelagonija zasadija pove}e od 8.000 hektari so p~enica za 1.000 hektari pove}e od lani. Isto taka, kombinatot pred sebe zacrta ambiciozen plan da ostvari 18 milioni evra prihodi od proda`ba i 19,6 milioni evra prihodi od redovno rabotewe. Vrz osnova na toj plan, dobivkata na kompanijata za ovaa godina e proektirana da iznesuva 264.000 evra.

Petrovski ocenuva deka najgolem problem za ovaa godina

vo raboteweto i ostvaruvaweto profit }e bidat zgolemenite tro{oci za nafta i ve{ta~ki |ubriva.

“Cenite na zemjodelskite proizvodi ne bi trebalo godinava da ostanat na isto nivo kako {to se sega. Naftata postojano odi nagore i ako prodol`i vaka, do krajot na godinata mo`e da bide pogolema za duri 50%. Ve{ta~kite |ubriva isto taka se poskapi za duri 50%, odnosno 100 evra. Ako lani pla}avme po 200 evra za ton |ubrivo, sega pla}ame 300 evra.

Naftata i ovie |ubriva bitno

}e vlijaat vrz cenite na site zemjodelski proizvodi. Dokolku se prodol`i da se raboti so ovie ceni, namesto profit }e bidat ostvareni zagubi, poradi {to neminovno e da porasnat cenite”, veli Petrovski. @ito Vardar, pak, u{te eden golem proizvoditel na hrana, minatata godina ostvari i dobivka, za razlika od 2009 godina, koga ima{e zaguba od 122 iljadi evra. Proda`bata na kompanijata iznesuva{e 26,2 milioni evra, {to e re~isi identi~no na nivoto od 2009 godina, 25,9 milioni evra.

INTERVIEW 22 INTERVIEW MINISTEROT ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO, IVO IVANOVSKI, VETUVA DEKA REFORMITE KOI GI PO^NA VLADATA GODINAVA ]E JA PRETVORAT ADMINISTRACIJATA VO EFIKASEN I PROFESIONALEN SERVIS ZA GRA\ANITE. ZA IVANOVSKI KRITIKITE SE O^EKUVANI, BIDEJ]I PRETHODNO NIKOJ NE PREZEL VAKVA REVOLUCIONERNA REFORMA

IVO IVANOVSKI

MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO I ADMINISTRACIJA

PO^NUVAME REVOLUCIONERNA REFORMA NA ADMINISTRACIJ

A

JATA!

INTERVIEW

23

24 INTERVIEW GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

Glavna karakteristika na administracijata vo Makedonija za sive ovie godini e partiziranosta i neefikasnosta. Sega, so reformite na javnata administracija vetuvate deka taa }e stane stru~na i nepolitizirana. Kako planirate da go postignete toa? [to e su{tinata na ovie reformi?

Za da se postigne seto toa Vladata na Republika Makedonija napravi Strategija za reforma na administracijata, koja ja usvoivme minatata godina, kade {to precizno se znae sekoj proekt i sekoja programa koja ja imame za da se depolitizira administracijata, da bide stru~na, da bide efikasna i da bide odgovorna pred gra|anite. Prvoto ne{to {to go napravivme vedna{ so izmenite vo Zakonot za dr`avni slu`benici i Zakonot za javni slu`benici e toa {to se vovedoa novi metodologii na primawe na vrabotenite. Pokraj psiholo{kiot test i testot za integritet, golemo vlijanie za poenite koi gi dobiva kandidatot ima i prosekot na obrazovanieto {to go steknal.

Toa e 10% od prvata postapka. Bez razlika na koja politi~ka pripadnost e kandidadot, dokolku ima slab prosek nema da vleze vo prvite pet i nema da dojde na intervju vo institucijata {to go objavila oglasot. A ponatamu }e postoi mo`nost da se selektira od najdobrite petmina. Toa e samo mal del od konceptot {to treba da ovozmo`i pri vrabotuvaweto vo dr`avnata administracija da bidat izbrani tie {to se najstru~ni i najsposobni.

So novite zakonski izmeni se voveduvaat strogi testovi i ocenuvawa na vrabotenite vo administracijata.

Osven psiholo{kite testovi i testovite za integritet, najavite se deka i gra|anite }e mo`at da gi ocenuvaat slu`benicite. Koga }e po~ne ovoj proekt i vo koi institucii prvo }e bide implementiran?

Toa e koncept {to planirame da go vovedeme prvo vo instituciite {to imaat najmnogu dopirni to~ki so gra|anite, kako {to se Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Centralen registar, Mati~na evidencija, kade {to sekojdnevno ima iljadnici gra|ani koi gi posetuvaat i tie institucii imaat najgolem broj {alterski vraboteni. Na gra|anite }e im se dade edna mo`nost da go ocenat vraboteniot od drugata strana, da ja ocenat uslugata i da ka`at dali bile zadovolni ili ne. Konceptot e zamislen na toj na~in da se vovede eden mal ured koj }e ima tri kop~iwa i }e bide povrzan so sistemot na koj{to raboti slu`benikot od drugata strana. Sistemot }e bide taka napraven za da nema golema mo`nost za zloupotreba. ]e mora da se otvori nekoj predmet za slu`benikot da mo`e da se oceni. Toa }e bide eden pilot-proekt {to planirame da go vovedeme so cel vrabotenite vo administracijata da bidat malku poqubezni.

Nie sprovedovme eden proekt, t.n. “taen

pre~ekoruvaat rokovite, a dokolku toa se slu~i, da postojat sankcii i za toj {to go pre~ekoril rokot i za negoviot odgovoren, s$ do funkcionerot, dokolku se najde deka odgovornosta e kaj nego. Sankciite se vo forma na globa i mo`nost za gra|aninot ili inspektorot da pokrene krivi~na postapka za funkcionerot dokolku nekoj predmet ne bil re{en. Globite za vrabotenite vo administracijata se dvi`at od 1.500-3.000 evra vo denarska protivvrednost, od 3.0006.000 evra za rakovoditelite i od 7.500 -15.000 evra za funkcionerot. Zatoa se voveduvaat tie sankcii i za odgovornite lica. Celta e gra|anite i kompaniite da bidat zadovolni.

Vo izminative nekolku meseci ima masovni vrabotuvawa vo pove}e javni pretprijatija i dr`avni institucii koi vo javnosta se povrzuvaat so predvremenite izbori. Kako so reformite na javnata administracija } e se spre~at partiskite vrabotuvawa i otpu{tawa koi dosega bea redovna postapka?

So voveduvaweto na strogite kriteriumi za vlez vo administracijata definitivno samo najstru~nite i najsposobnite }e mo`at da vlezat bez ogled na nivnata partiska pripadnost. Vo odnos na konstatacijata deka minatite meseci ima{e masovni vrabotuvawa, jas ne mo`am da go vidam toa.

Nie kako vlada prodol`uvame da gi po~ituvame obvrskite So voveduvaweto na strogite kriteri- spored Ramkovniot dogovor i kako koncept koj odamna umi za vlez vo administracijata, de- toa se sproveduva, so cel da se finitivno samo najstru~nite i najspo- postigne soodvetna pravi~na na gra|anite od sobnite }e mo`at da vlezat bez ogled zastapenost malcinstvata {to rabotat vo na nivnata partiska pripadnost. dr`avnata administracija. Toa ne e poradi izborite, tuku e Golem del od ekspertite imaat ostri dinamika koja se utvrduva na po~etokot na kritiki za novite izmeni na na~inot sekoja godina. Sega zavr{uva prviot kvartal na ocenuvawe na slu`benicite. Velat od ovaa godina i toa odi kvartalno kako i deka se ostava pregolemo diskreciono sekoja godina. Vo isto vreme se sovpadna pravo na pretpostavenite sami da period kade {to se napravi transforodlu~uvaat koj }e bide unapreden, a koj macija na rabotniot odnos, odnosno tie izbrkan. Koj e va{iot komentar? {to se na opredeleno rabotno vreme da se Mislam deka pri sekoja reforma {to ja transformiraat na neopredeleno rabotno pravi Vladata sekoga{ drugite zasegnati vreme. Toa Evropskata unija go pobara od strani imaat kritiki. Toa e jasno, zatoa {to nas, nie go napravivme i }e prodol`ime prethodno nikoj ne prezel vakvi aktivnosti da go pravime s$ dodeka vo administracii sosema razbirlivo e deka vo samata ad- jata ima u{te ostanato od tie {to se na ministracija se vovede teza deka ovie merki opredeleno rabotno vreme. imaat za cel da se otpu{tat tie {to ne se pripadnici na edna politi~ka garnitura. U{te kolku od privremeno vrabotenite treba da se transformiraat? NaJas moram toa da go demantiram, zatoa {to javite bea deka do krajot na septemvri idejata za voveduvawe vakvi merki e da se minatata godina treba{e da zavr{i dobie pogolema mo`nost za napreduvawe transformacijata, no taa s$ u{te ne e vo karierata vo administracijata. napravena.

Se voveduva probnoto rabotewe, za tie {to se vraboteni ima mo`nost so interen Vo dr`avnata administracija, soglasno pooglas da napreduvaat pobrzo, a za tie datocite, taa brojka e mnogu mala, pomala {to ne rabotat dobro ima mo`nost da od edna desettina od eden procent. Pove}ebidat otpu{teni. Celta e da se napravi to se transformirani, a za vo javnata adpoefikasna administracija. Kritikite koi ministracija }e mo`eme da ka`eme otkako doa|aat od biznis-sektorot i gra|anite se }e se napravi registarot od april do juni, deka na{ata administracija e neodgovorna koj }e gi poka`e to~nite podatoci. No, vo i site rokovi se pre~ekoruvaat. Zatoa, nie ovoj moment taa brojka e mnogu mala i za gi pravime ovie reformi so cel da ne se brzo vreme }e bide nadminata. klient� vo koj bea poseteni golem broj institucii i edna od naj~estite ocenki be{e nequbeznosta na administracijata.

Qubeznosta ne e adekvatna so taa vo razvienite zemji. Zatoa planirame da vovedeme novi merki so cel, pokraj toa {to }e stane stru~na, administracijata da bide malku poqubezna so klientite. Zatoa {to, sepak, tie se plateni od niv, od nivnite danoci i zatoa mora da im bidat vo slu`ba na gra|anite. Noviot koncept {to go planirame za administracijata e da napravime administracija bazirana na uslugi i gra|aninot da bide pred s$. Pokraj samiot ured koj }e bide vo kancelarijata, gra|anite }e imaat mo`nost i preku Internet da go ocenat vraboteniot. Toa e sistem koj }e se vovede vo instituciite koi imaat posofisticirani mre`i, posofisticirani aplikacii koi gi koristat. Zatoa {to na sekoj predmet koj }e bide izdaden kako usluga }e ima poseben broj i gra|aninot }e mo`e od kompjuterot da se vklu~i na posebna internet-stranica i so vnesuvawe na {ifrata da se znae koj bil od drugata strana {to go uslu`il, za koja usluga se raboti i gra|aninot }e mo`e da go oceni. Site spomenati proekti ve}e se vo faza na koncipirawe. Napraven e pilot-proekt i vo brzo vreme }e go vovedeme vo dve institucii. Se nadevame deka do krajot na ovaa godina }e mo`eme da go vovedeme i vo podra~nite edinici i vo ostanatite dr`avni institucii.

BROJ 596

01/04/2011

INTERVIEW

www.kapital.com.mk

KRITIKITE SE O^EKUVANI Mislam deka pri sekoja reforma {to ja pravi Vladata sekoga{ drugite zasegnati strani imaat kritiki. Toa e jasno, zatoa {to prethodno nikoj ne prezel vakvi aktivnosti i sosema razbirlivo e deka vo samata administracija se vovede teza deka ovie merki imaat za cel da se otpu{tat tie {to ne se pripadnici na edna politi~ka garnitura. Jas moram toa da go demantiram, zatoa {to idejata za voveduvawe vakvi merki e da se dobie pogolema mo`nost za napreduvawe vo karierata vo administracijata.

Kako o~ekuvate ovie reformi da bidat prifateni od javnosta? Imate li mehanizmi da go nametnete nivnoto su{tinsko implementirawe?

Reformite se napraveni tokmu so cel gra|anite da bidat pozadovolni.

Mislam deka tie pozitivno }e gi prifatat, no najdobro bi bilo da se anketiraat otkako }e profunkcioniraat del od reformite {to gi predlo`ivme.

Izmenite na Zakonot za op{ta upravna postapka, vo koi se regulira na~inot na funkcionirawe na site institucii, s$ u{te se vo sobraniska procedura. Tuka pred s$ e voveduvawe na edno{alterskiot sistem, ukinuvawe na vtorostepenite komisii, kako i voveduvawe na institut kade {to administracijata nema pove}e da mol~i, kade {to dobro se znaat sankciite i jasnite ~ekori koi }e mo`at da gi prezemat gra|anite dokolku nivniot predmet ne e navreme re{en. Nad seto ova se ITre{enijata koi postojano gi nadgraduvame, kako {to e voveduvaweto na elektronskoto vodewe na predmetite ili, pak, proektot na interoperabilnost, kade {to elektronski se povrzuvaat instituciite. O~ekuvame deka do krajot na ovaa godina gra|anite definitivno }e po~uvstvuvaat deka vo golem broj institucii rabotite mnogu se imaat podobreno i instituciite stanuvaat mnogu poefikasni.

Koi drugi izmeni se planiraat so reformata na javnata administracija?

Osven najkrupnite izmeni {to prethodno gi objasniv, nie }e prodol`ime so reorganizacija na instituciite. Eve eden primer so koj bi ilustriral takva reorganizacija: vo edna institucija kade {to ima pove}e {alterski vraboteni ~esto se slu~uva na dva {alteri da ima golema redica, a na ostanatite nema niedna stranka, iako ima {alterski slu`benici {to se nadle`ni za nekoja druga postapka. A mnogu ednostavno bi bilo koga site bi bile isto obu~eni i isto stru~no podgotveni, so {to bi se rastovarile tie {alteri kade {to se ~ekaat redici i paralelno site deset ili dvanaeset {alteri da gi opslu`uvaat gra|anite i da nema tolkavi golemi koloni.

Toa go pravime so voveduvawe na sistem za ocenuvawe na vrabotenite, kade {to se

MAKEDONIJA TREBA DA SE POSVETI NA RAZVOJ NA SOFTVER ojata vizija e deka makedonskata IT-industrija ima najgolem potencijal tokmu vo razvojot na softverski re{enija. Generalno zemeno, dodadenata vrednost na produktot e najgolema od koja bilo industrija vo razvojot na softverot, zatoa {to za toa e potreben samo pamet. Kolku posofisticiran e va{iot softver, tolku pove}e vredi. Jas nekolku pati sum ka`al deka ne ja gledam Makedonija kako destinacija za autsorsing po principot na lon-sistem na nekoj na~in kako {to e vo tekstilnata industrija. Nie treba pove}e da se posvetime na razvoj na softverot i na razvoj na uslugi.

M

pravi vrednuvawe na trudot.

Kako planirate da se vrednuva rabotata na administrativcite?

Sli~no kako {to vo zdravstvoto e pla}awe po u~inok, nie }e napravime model vo administracijata kade {to ima vrednuvawe na trudot i }e se znae tokmu za sekoja postapka kolku poeni se dobiva. Na krajot od mesecot, na polugodieto ili, pak, na krajot od godinata koga }e se pravi evaluacija na vraboteniot od negoviot rakovoditel }e ima eden objektiven sistem koj jasno }e ka`e kolku srabotil za toj period. Toa go pravime zatoa {to vo evaluacijata momentalno edinstven faktor za ocenuvawe e ~ove~kiot, a toa e rakovoditelot. I toj mo`e da bide subjektiven ili objektiven.

So voveduvawe na sistem kade {to za sekoj predmet }e se dobivaat poeni }e se znae koj kolku srabotil. Na toj sistem se voveduva i sledewe na stru~nata opremenost na administracijata. Toa e kako vtor proekt, {to podrazbira otkako administrativcite }e posetat odredena obuka i koga }e bidat investirani sredstva vo samiot slu`benik, pri negovo vra}awe na rabotnoto mesto

potrebno e da mu se dadat novi nadle`nosti.

Da ne se slu~i kako {to toa se slu~uva{e prethodno - postojano se investira vo nekoi lu|e, no koga }e se vratat na rabotnoto mesto si ja vr{at istata rabota ili ne vr{at nikakva rabota. Nie }e go napravime toa preku voveduvawe na model so toa {to site {to posetuvaat obuki }e imaat pove}e odgovornosti i od niv }e se o~ekuva mnogu pove}e. Se voveduva, kako tret model, na po~etokot od godinata da se davaat indikatori, parametri za sekoj od vrabotenite od strana na rakovoditelite, kade {to na polugodie ili na krajot od godinata, koga }e bide evaluacijata, slu`benikot da se ocenuva vrz osnova na ovie indikatori.

Ova zna~i deka, po~nuvaj}i od najvisokoto rakovodstvo na institucijata, pravime plan na obuki koi }e mora da gi posetat site funkcioneri. Na nekoj na~in, toa bi bilo top-menaxment obuka za da bidat zapoznaeni so site reformi {to gi predlagame, so cel da gi podgotvat svoite vraboteni i administracijata da bide uslu`no orientirana koga }e stapat na sila ovie zakoni. Koga }e stapat na sila izmenite da nema krahirawe na

25

26 INTERVIEW nekoi institucii, odnosno tie da prodol`at kako ni{to da ne se izmenilo.

Koga konkretno }e po~nat da se primenuvaat reformskite izmeni vo administracijata i dali o~ekuvate tie da bidat zabaveni ili odlo`eni so predvremenite izbori?

Sekoj proekt e predvideno da po~ne vo razli~en period i da zavr{i vo razli~en period. Nie ve}e po~navme so nekoi proekti. ]e prodol`ime bez razlika na toa dali }e ima izbori ili }e nema izbori. Mislam deka administracijata ne treba da se relaksira i pokraj toa {to }e ima izbori.

Nivna zada~a e da si prodol`at so funkcioniraweto. Ne e nivna zada~a politi~ki da se vklu~at ili da bojkotiraat na nekoj na~in. Proektite {to gi planirame se jasno obele`eni vo Strategijata za reformata na administracijata, kade {to se znae to~no koga po~nuvaat i koga zavr{uvaat. Se razbira deka e mo`no nekoj proekt da bide so zabavena dinamika poradi izborite. No, {to se odnesuva do nas, }e prodol`ime so isto tempo, mo`ebi duri i pointenzivno so cel da gi realizirame ovie reformi, bidej}i znaeme deka tie se od su{tinsko zna~ewe za napredokot na Makedonija i pribli`uvaweto na Makedonija kon EU. Najavivte edno{alterski sistem vo site institucii. Koga se o~ekuva ovoj proekt da bide celosno implementiran i koi }e bidat pridobivkite za gra|anite i firmite? [tom stapi na sila Zakonot za op{taupravna postapka, ve}e od sledniot mesec

ovoj edno{alterski sistem treba da profunkcionira. Pridobivkite za gra|anite }e bidat toa {to pove}e nema da posetuvaat 4-5 {alteri. ]e odat samo vo edna institucija i toa {to prethodno go bara{e institucijata od niv - da dopolnat so dokumenti, dali od mati~na evidencija, od uprava za javni prihodi, od ministerstvo za vnatre{ni raboti ili centralen register - sega }e go pravi samata institucija. Toa }e bide po slu`bena dol`nost. Dokolku institucijata e povrzana na na{iot sistem na interoperabilnost, kade {to elektronski se povrzani Carina, Centralen registar, Agencija za katastar na nedvi`nosti i Upravata za javni prihodi, tie }e mo`at ednostavno da gi dobivaat tie podatoci vo istiot moment i da go uslu`at gra|aninot vedna{. Idejata e vo toa {to gra|anite mnogu vreme posvetuvaat za da gi zavr{at svoite osnovni prava dadeni od Ustavot za da si zavr{at administrativna rabota, gubej}i od svoeto slobodno vreme, a da ne zboruvame od rabotnoto vreme, pa se slu~uva nekoj da zema duri i denovi od godi{niot odmor za da gi zavr{i svoite raboti. Edno{alterskiot sistem go prefrla celiot tovar na administracijata, a }e bide potrebno gra|aninot samo edna{ da se pojavi na eden od {alterite, kade {to }e popolni obrazec i dokolku e potrebno ne{to povtorno da zeme da go zema toa vo rok od tri dena. Instituciite }e bidat dol`ni vo rok od tri dena da gi razmenat informaciite me|usebe. Se razbira deka na po~etok }e ima nekoi problemi, no tie problemi za brzo vreme }e bidat nadminati dodeka se reorganiziraat instituciite, a nekoi ve}e se podgotvuvaat za ova i nie pomagame vo taa reorganizacija. Mislime deka tokmu so ovoj proekt najgolem benefit }e imaat gra|anite i deka tie vedna{ }e po~uvstvuvaat kako funkcionira toa i kako im pomaga vo sekojdnevniot `ivot, kade {to navistina e te{ko da se definira kolku navistina ~ini sekoj ~as na eden gra|anin.

A mo`eme da vidime deka ako sekoj gra|anin poseti od tri do ~etiri institucii toj }e potro{i najmalku od 10 do 15 ~asa ili vo redici ili vo patuvawe itn.

Da podiskutirame malku i za toa {to be{e primarna nadle`nost na ministerstvoto do neodamna – informati~koto op{testvo. Koi se potencijalite na makedonskata IT-

industrija i koja e va{ata vizija kako treba da se razviva?

Bidej}i Makedonija e mala zemja, nie ne mo`eme da se pofalime so golem broj informati~ari ili informati~ki firmi, no treba da se pofalime so kvalitetot {to go imaat makedonskite firmi. Nie kako vlada imame investirano vo aplikacii vo softverski re{enija {to gi imaat izraboteno makedonski firmi, so toa {to & se ovozmo`uva na makedonskata firma koga }e dobie referenca deka izrabotile edno vakvo re{enie, kako {to e e-Vlada, e-Parlament, e-dozvoli za uvoz i izvoz vo Carinskata uprava, e-javni nabavki, edanoci, toa se site krupni proekti za koi koga }e konkuriraat na tender vo druga zemja, imaj}i ja referencata deka rabotele za druga vlada, nivnata vrata mnogu polesno se otvora, odnosno poseriozno ja sfa}aat kako firma. Mojata vizija e deka makedonskata IT-industrija ima najgolem potencijal tokmu vo razvojot na softverski re{enija.

Generalno zemeno, dodadenata vrednost na produktot e najgolema od koja bilo industrija vo razvojot na softverot. Zatoa {to za toa e potrebno samo pamet. Kolku posofisticiran e va{iot softver, tolku pove}e vredi. Jas nekolku pati sum ka`al deka ne ja gledam Makedonija kako destinacija za autsorsing po principot na lon-sistem na nekoj na~in kako {to e vo tekstilnata industrija. Nie treba pove}e da se posvetime na razvoj na softverot i na razvoj na uslugi. Od druga strana, vo sektorot na proda`ba na hardver, za `al, marginite na profitot se s$ pomali i pomali, a toa se slu~uva i vo Evropa i vo celiot svet. Vo zemjite od regionot se pojavuvaat grupacii koi uspevaat so koli~inata {to ja trguvaat da dobijat mnogu podobri ceni od samite proizvoditeli na opremata i ve}e vleguvaat vo Makedonija so mnogu niski ceni so {to gi zagrozuvaat pomalite kompanii vo zemjava. Ovoj problem e otvoren na site sredbi {to sme gi imale so komorite i zaklu~ivme deka e potrebno da se restrukturiraat privatnite firmi i da se posvetat pove}e na softverot. Tokmu zatoa i nie kako vlada napravivme srategija za razvoj na elektronski sodr`ini vo obrazovanieto. Imaj}i predvid deka toa e eden segment vo celiot svet kade {to ima nedostig od elektronski sodr`ini, vo Makedonija, kako zemja so najgolem broj kompju-

ADMINISTRACIJATA ]E VREDNUVA SPORED SRABOTENOTO

Sli~no kako {to vo zdravstvoto e pla}awe po u~inok, nie }e napravime model vo administracijata kade {to ima vrednuvawe na trudot i }e se znae tokmu za sekoja postapka kolku poeni se dobiva. Na krajot od mesecot, na polugodieto ili, pak, na krajot od godinata koga }e se pravi evaluacija na vraboteniot od negoviot rakovoditel }e ima eden objektiven sistem koj jasno }e ka`e kolku srabotil za toj period. Toa go pravime zatoa {to vo evaluacijata momentalno edinstven faktor za ocenuvawe e ~ove~kiot, a toa e rakovoditelot. I toj mo`e da bide subjektiven ili objektiven.

So voveduvawe na sistem kade {to za sekoj predmet }e se dobivaat poeni }e se znae koj kolku srabotil.

Na toj sistem se voveduva i sledewe na stru~nata opremenost na administracijata.

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

teri vo obrazovanieto - proporcionalno na brojot na studenti i u~enici, mislime deka so vlo`uvawe vo doma{nite firmi za da razvijat elektronski sodr`ini istite }e imaat povtorno mo`nost tie sodr`ini da gi prodavaat i nadvor od granicite na Makedonija.

Vo posledno vreme s$ po~esto slu{ame od makedonskite IT-firmi deka najgolem problem imaat da obezbedat kvalitetni rabotnici i deka studentite koi izleguvaat od fakultetite se neupotreblivi.

Jas ne bi se soglasil so ovaa konstatacija.

Naprotiv, ima nekolku fakulteti koi navistina “proizveduvaat” dobri stru~waci.

Eden od predizvicite so koi se soo~uvaat studentite koga izleguvaat od fakultetite e toa {to tie se mnogu jaki teoreti~ari, no nemaat dovolno praktika. Zatoa, kako vlada donesovme odluka da se vovede zadol`itelna praktika, kade {to sekoj student eden mesec vo godinata mora da posetuva prakti~na rabota. Mislam deka toa }e se poka`e kako mnogu uspe{en proekt. Firmite ve}e narednata godina nema toa da go ka`uvaat i mislam deka }e bidat zadovolni so studentite {to izleguvaat. Problemot vo firmite e i toa {to poradi konkurencijata na najdobrite vo industrijata te{ko im e da go zadr`at vraboteniot. Toa go pravi pazarnata ekonomija i se razbira deka koga ima pobaruva~ka cenite pove}e rastat, a raste i pobaruva~kata, posebno za dobri programeri. Problemot za kompanijata e koga }e go obu~i vraboteniot nema na~in kako da go zadr`i.

Dali od ovaa distanca smetate deka proektot “Kompjuter za sekoe dete” e uspe{en? Ne mislite li deka mo`ebi be{e voveden vo pogre{no vreme?

Proektot be{e po~nat vo vreme koga toa be{e najpotrebno za Makedonija. Nikoga{ ne e docna da se investira vo obrazovanieto, zatoa {to obrazovanieto e idninata na Makedonija. Nie nemame prirodni resursi, mo`eme samo da vlo`uvame vo znaeweto na gra|anite so cel koga }e izlezat od u~ili{nite klupi i koga }e se vklu~at vo ekonomijata da bide mnogu pogolema dodadenata vrednost. Voveduvaweto na kompjuterite naj~esto e kritikuvano, od aspekt {to e mnogu glomazen i obemen proekt i {to odedna{ se pravi vo edno op{testvo. So toa se pravi svoeviden {ok vo obrazovniot sistem. Toa nam ni be{e jasno od samiot po~etok. No, nie prodol`uvame da investirame i rezultatite od srednite u~ili{ta, koi ve}e treta godina gi koristat kompjuterite, mo`at da poka`at koja e razlikata me|u sredni {koli koi postojano koristat kompjuteri i {koli kade {to tie pomalku se koristat. Imame i anketi i analizi koi poka`uvaat razlika i vo ramkite na edno isto u~ili{te, a me|u razli~ni paralelki koja e razlikata vo znaeweto, posebno sega so voveduvaweto na eksternoto ocenuvawe i so rezultatite {to sleduvaat od maturata.

Toa e eden proekt od koj rezultatite }e se vidat za pet do deset godini. Potrebno e edna generacija da pomine pove}e od

INTERVIEW

do 55%. Toa e edna brojka koja nitu edna zemja vo svetot ne mo`e da ja poka`e kako porast vo toj segment. Od druga strana, SAD e na{ partner i poddr`uva~, konkretno so USAID proektot, koj vo Makedonija mnogu pridonese za razvojot na informati~koto op{testvo i postavuvaweto na temelite za razvoj na transparentno vladeewe, transparentna Vlada, efikasna i stru~na administracija. Toa {to go pravi SAD e ne{to {to mal broj zemji mo`at da go sledat. No, isto taka na{ata golemina, odnosno na{ata “malenkost”, ni dava prednost. Na primer, nie mo`eme da vovedeme e-karti~ka vo zdravstvoto mnogu pobrzo od SAD i toa mo`e da poslu`i kako primer za SAD kako treba ne{to da napravat.

Koj be{e glaniot motiv poradi koj odlu~ivte da se vratite i da prifatite politi~ka funkcija vo Makedonija?

Dodeka rabotev vo SAD ~esto doa|av vo Makedonija. Mo`nosta da rakovodam so proekti koi se od istorisko zna~ewe za dr`avata i za razvojot na informati~koto op{testvo bea golem predizvik i tokmu zatoa odlu~iv da se vratam i da go napu{tam toa {to go imav tamu. Da bidam tuka so mojata familija, so moite bliski, da pomognam kolku {to mo`am i znam i umeam za Makedonija da ja napravime zemja vo koja `ivotot na gra|anite }e bide i podobar od toj {to go imaat SAD. Da se vlo`i maksimalno vo transpar Najgolem uspeh e toa {to rabotam entno rabotewe, vo odgovorno stu~no i sovesno, s$ odgovorno, stru~no profesionalno i rabotewe, so cel Makedonija koga }e vleze rabotam za gra|anite da imaat podo- vo NATO i vo EU da bide zemja koja vo ovie integracii }e vleze bar `ivot vo Makedonija. A }e osgordost, so krenati glavi deka tavam na gra|anite da ocenat koi od so sme uspe{ni, kvalitetni, so golemo proektite {to sme gi organizirale se znaewe, so ekonomija bazirana na znaewe, za da ne bideme zavisni podobri od ostanatite. od pogolemite ~lenki i vo NATO alijansata i vo EU. zameni sinoto karton~e i pri sekoja poseta Koi se va{ite planovi otkako }e vi na doktor }e mo`e da ja iskoristi zdravstzavr{i ministerskiot mandat? venata karti~ka i da go ostvari svoeto Za toa s$ u{te ne sum razmisluval. Miszdravstveno pravo. lam deka definitivno }e mi bide potreben dobar odmor i vo tekot na toj odmor }e Se obrazuvavte, a imate i rabotno razmisluvam {to ponatamu i veruvam deka iskustvo vo SAD. Te{ko se pravat vremeto }e si go ka`e svoeto. sporedbi so toj sistem, no koi se glavnite karakteristiki i razliki [to smetate za svoj najgolem uspeh vo koga zboruvame za informati~koto karierata? op{testvo?

Najgolem uspeh e toa {to rabotam odgovZa sporedbite navistina e te{ko da se orno, stru~no, profesionalno i rabotam zboruva. Imaj}i predvid deka SAD e broj za gra|anite da imaat podobar `ivot vo eden vo svetot kako najgolema i najsilna Makedonija. A }e ostavam na gra|anite da ekonomija, da se sporedi Makedonija so SAD ocenat koi od proektite koi {to sme gi e te{ko. No, edno ne{to {to mo`eme da organizirale se podobri od ostanatite. sporedime e napredokot vo informati~koto op{testvo, ako go zememe kako edna granka Koi tehonolo{ki promeni i slu~uvawa poslednive godini vi ostavile najgolem i toa {to go ima{e SAD vo devedesettite vpe~atok? godini nie tolku brzo go pravime od 2006 godina dosega. I u{te pobrzo go pravime od Imaj}i predvid deka tolku brzo se menuva site drugi zemji kaj koi mo`eme da vidime tehnologijata, moram da ka`am deka definitistorija vo razvojot na informati~koto vno iPad e ured koj od prviot moment koga go op{testvo. Imaj}i predvid deka vo 2006 imam do den denes ne mo`am da go ostavam. godina vo Makedonija ima{e Internet samo So nego i legnuvam i se budam. Mislam deka vo 12% od doma}instvata i samo 15% imaa toa {to go napravi Epl e revolucionerno i kompjuteri vo doma}instvata, denes i za deka ne }e mo`e koja bilo druga kompanija Internet i za kompjuteri sme nekade blisku da se dobli`i do Epl. polovina obrazovanie i }e se vidi deka koga }e pogledneme nazad u{te pove}e }e ni bide krivo zo{to porano ne sme gi vovele kompjuterite. Najgolemo vlijanie ima voveduvaweto na laptop-kompjuterite kaj prvoodelen~iwata. Mislam deka rezultatite tokmu tamu }e bidat najvidlivi i najdobri.

Se planira li nova nabavka na kompjuteri?

Zasega ne e planirano. Vo idnina }e vidime soglasno potrebite. Mislam deka vo ovoj moment se zadovoleni site potrebi i uslovi.

Do kade e proektot E-zdravstvo?

Toa e proektot za voveduvawe na elektronska zdravstvena karti~ka i voveduvawe na integriran zdravstven informati~ki sistem vo zdravstvenite ustanovi. Sistemot kako sistem e ve}e voveden vo ustanovite, vo poglem broj od niv, a mislam deka ve}e i vo site ve}e se instalirani kompjuterite i instalirana e mre`a. Se pravat i obuki, a se vovede proektot pla}awe po u~inok. Isto taka se vovede i proektot DRG i ostanuva u{te da se vovede elektronska zdravstvena karti~ka. Taa e podgotvena. Najprvin }e se ispe~ati za vrabotenite vo administracijata i o~ekuvam vo narednite tri do ~etiri meseci sekoj vraboten vo administracijata da ja poseduva ovaa karti~ka, koja }e go

27

28 COMPANY PROFILE BLAGOJ^E DIMESKI, glaven izvr{en direktor na Grupacijata Telesmart, ja poka`uva mre`ata niz Jugoisto~na Evropa pokriena so opti~kite vrski na kompanijata

TELESMART TELEKOM ME\UNARODNI TELEKOMUNIKACISKI USLUGI

KOMPANIJA SO SVOJA SRE]NA YVEZ IGOR GOR PETROVSKI or@kapital.com.mk @ p igor@kapital.com.mk

elesmart Telekom i nejziniot koosnova~ i glaven izvr{en direktor, direktor Blagoj~e Dimeski, si imaat svoja sre}na yvezda, i toa vo bukvalna smisla na zborot. Kompanijata si ima svoja yvezda, si dobi sertifikat za nea, i si ja nare~e “Sekomu sre}a”.

Yvezdata se nao|a vo soyvezdieto Herkules, a na Telesmart & ja prodade edna {vajcarska kompanija, koja {to ima registar za yvezdite vo specijalen data centar i ovlastuvawe za vakov “biznis”. Kako {to veli Dimeski, toa {to negovata kompanija poseduva svoja yvezda, do koja svetlinata od Zemjata patuva 205,1 godini, e nekoj vid simboli~no sovpa|awe so prirodata na biznisot na Telesmart: ponuda na telekomunikaciski uslugi preku opti~ka infrastruktura. Niz tie kabli, kako {to ka`uva i samiot naziv, so brzina na svetlinata patuva Internet, telefonskiot govor, televiziskata slika i s$ {to denes postoi vo sferata na telekomunikaciite.

T

Toa {to Blagoj~e j Dimeski, elektro r in`enerr po telekomuu nikacii, go ima{e kako vizija mo`ebi cela decenija, uspea da go realizira poslednive tri ipol godini: da napravi kompanija koja nudi telekomunkaciski uslugi preku opti~ki kabli vo me|unarodni ramki, so najvisok kvalitet i tehni~ka poddr{ka i koja mo`e bez nikakvi kompleksi da se nosi so Dimeski, inaku, in`ener po telekomunikacii, dolgo vreme ja imal idejata za makedonska kompanija koja{to }e ponudi me|unarodni telekomunikaciski uslugi na golemo, preku opti~ka infrastruktura, tehnologija koja izminatava decenija zavladea so svetot, i ovozmo`i prethodno nezamislivi brzini na protok na site telekomunikaciski informacii. Prvo {est godini vo Makedonski Telekom, pa u{te nekolku godini kako direktor vo Neotel, Dimeski go zgolemuval svoeto znaewe i go razrabotuval vo svojata glava planot za kompanijata {to sakal eden den da ja vodi.

Otkako negovata vizija ne se poklopila so taa na telekomunikaciskite kompanii

{to rabotele na ovoj pazar vo toj moment, re{il da pobara investitori, {to }e go poddr`at negoviot biznis-plan, nadvor od Makedonija. Po dva neuspe{i obidi so edna srpska telekomunikaciska firma i eden investiciski fond od Hrvatska, Dimeski kone~no se dogovoril zaedno da vlezat vo biznis so edna slovene~ka grupacija koja koristela opti~ka infrastruktura na potegot Zagreb, Qubqana, Viena. Taa konekcija bila ponudena i za potrebite na Telekom Slovenija, taka {to se javila potreba ovaa kompanija da investira vo opti~ko povrzuvawe so pogolema brzina, vo toa vreme ogromna brzina, od 2,5 gigabajti vo sekunda, i toa

BROJ 596

01/04/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.com.mk

Telekomunikacoskata oprema vo SET (Skopje Exchange Teleroom) na Telesmart Telekom vo Skopje, e nabavena od vrvnite svetski proizvoditeli vo ovaa oblast

PRIJATELI NA SPORTOT Iako Telesmart e mlada kompanija, prisutna na pazarot ne{to pove}e od tri godini, dosega se poka`a kako golem prijatel na sportot, muzikata, decata bez roditeli i ostanatite sferi na korporativnata op{testvena odgovornost. Kompanijata e sponzor na xudo klubot Mioki, ~ij pretsedatel e Blagoj~e Dimeski, a sponzori se i na makedonskata xudo federacija. Telesmart e sponzor i na alpinisti~kiot sport vo zemjava, a Dimeski i grupa prijateli-entuzijasti sakaat da osnovaat i kriket klub, so cel da go dobli`at do javnosta ovoj, za nas, prili~no nepoznat sport. Kompanijata e i eden od prijatelite na SOS Detskoto selo, a sponzorirala i nekolku koncerti na makedonska etno muzika.

ZDA na relacija Qubqana-Skopje, za potrebite na On net, koj{to prethodno stana del od slovene~kiot Telekom.

“Slovencite se dogovorija so mene da go napravime toj link, {to zna~e{e za mnogu kuso vreme, od nekoi 5-6 meseci da se vospostavi opti~ka infrastruktura od Qubqana do Skopje. Telesmart mora{e da obezbedi i golemi bankarski garancii, zatoa {to be{e prili~no rizi~en biznispotfat, se potpi{uvaa dogovori za premin na opti~kata infrastruktura preku teritoriite na Makedonija, Srbija, Romanija, Ungarija i Avstrija. Se rabote{e za vkupno sedum dogovori vo serija, eden ako propadne{e, }e propadne{e celiot biznis.

No, s$ dobro se zavr{i, vo dogovoreniot rok ja vospostavivme opti~kata konekcija Qubqana –Skopje, {to ni go otvori patot podocna da potpi{eme dogovori i so drugi telekomi i kabelski operatori”, veli Dimeski.

PRODAVAWE INTERNET “NA GOLEMO” Otkako Telesmart ja vospostavi prvata

opti~ka linija vo 2008 godina, kompanijata po~na da gradi opti~ka mre`a {to treba da gi pokrie site porane{ni jugoslovenski republiki, no i Avstrija, Ungarija, Germanija, Italija, Bugarija, Romanija, Albanija i Grcija. Preku mre`ata na opti~ki kabli, Telesmart nudi uslugi na golemo, zna~i raboti isklu~ivo so telekomoperatori i golemi biznis korisnici, a ne so krajni korisnici. Da re~eme, Internetot {to go dobivame doma, ako go zamislime kako eden protok niz cevka, toj mora da pojde od nekoj glaven izvor.

Takvi glavni jazli, odnosno izvori na Internet vo Evropa se nao|aat vo Viena, Frankfurt i London. Telesmart kupuva Internet od tamu, od pette najpoznati svetski kompanii {to nudat Internet so golemi brzini i kapaciteti, i na site kontitnenti se povrzani so opti~ki kabli.

Ottamu, po opti~kata mre`a {to ja gradi Telesmart izminative tri godini, go nosi Internetot do Skopje i go prodava na golemo, na doma{nite i stranskite telekomunikaciski operatori.

“So rastot i razvojot na na{ata kompanija, pridonesovme mnogu i za razvojot na telekomunikaciskite uslugi vo Makedonija i regionot. Eve edna sporedba: ako vo 2004 godina eden megabajt/sekunda Internet ~ine{e 2.000 evra, vo 2006 godina cenata padna na 200 evra, a so prviot me|unaroden link {to go napravi vo toa vreme kompanijata Neotel, vo 2007 godina, me|unarodnite kapaciteti na Makedonija bea okolu 1,3 gigabiti/sekunda. Deneska ve} e, otkako ja povrzavme zemjava so opti~ka infrastruktura so regionot i Evropa, imame kapacitet od nad 50 gigabiti/

sekunda, {to zna~i rast na kapacitetot od 4.000% i drasti~no poevtinuvawe na Internetot, so cena od okolu 10 evra za megabit/sekunda. Toa ne go pravime na {teta na pazarot vo regionot, tuku nudime uslugi so visok kvalitet, koi{to podocna telekom-operatorite gi nudat na svoite krajni korisnici”, objasnuva Dimeski.

Gradeweto opti~ka infrastruktura Telesmart go izveduva na pove}e na~ini. Eden model e kopawe na sopstveni kanali kade {to se postavuvaat opti~ki kabli, i takvi kanali Telesmart ima iskopano vo dol`ina od okolu 250 km vo Makedonija, Bosna i Hercegovina i Hrvatska. No, koga celata planirana opti~ka mre`a bi se kopala, tro{ocite bi bile enormno visoki, pa zatoa se koristi koncesija na opti~ki kabli {to gi imaat izgradeno drugi kompanii, prete`no od transportnata infrastruktura. Pa taka, vo zemjava, Telesmart gi ima zemeno pod koncesija opti~kite kabli na Makedonski `eleznici, a so taa mre`a se spoeni i so opti~kata mre`a na Srbija i kon Grcija, zna~i vdol` Koridorot 10. Za Telesmart e interesen i Koridorot 8, odnosno istok-zapad, pa gradat opti~ki kabel i kon Albanija, a pred potpi{uvawe se i na dogovor za koristewe koncesija na opti~ki kabli vo Crna Gora. Dogovori za koncesija se ve}e potpi{ani vo Hrvatska, so tamo{nite kompanii Hrvatske `eleznice, Hrvatske ceste i Plinovod. Tretiot model na {irewe na opti~kata mre`a e preku zaedni~ko investirawe so golemite svetski operatori, koi{to imaat investicii vo opti~ka infrastruktura i delewe na vlakno od opti~kiot kabel. Telesmart taka ima

29

30 COMPANY PROFILE potpi{ano partnerski odnosi so telekomoperator vo Bugarija, no i za linijata Viena-Qubqana-Zagreb. Celata opti~ka mre`a na Telesmart, koja se prostira do Frankfurt, ja upravuvaat makedonski in`eneri po telekomunikacii, od mre`en operativen centar, koj{to kompanijata go izgradi vo Skopje vo prostoriite na starata radio-televizija vo Karpo{ 4.

“Vo momentov imame vkupno 7.600 km opti~ki kabli koi se upravuvaat od mre`niot operativen centar vo Skopje.

Opremata {to ja imame instalirano tamu e vrv vo svetskata ponuda od ovaa oblast: s$ sami top brendovi”, veli Dimeski.

DVAESET DENA VO MESECOT NA PAT Telesmart Telekom vo momentov, pokraj

TATKOTO NA INTERNETOT ]E DOJDE VO SKOPJE?!

Blagoj~e Dimeski veli deka pred 4,5 godini na edna me|unarodna konferencija za telekomunikaciska infrastruktura se zapoznal i so dvajcata amerikanski profesori i nau~nici, Vint Serf i Bob Kan, koi se nare~eni i “tatkovci” na Internetot. Dimeski so Serf ostanal vo kontakt i do denes, a ovoj mu vetil deka }e dojde vo Skopje koga }e napravat sve~ena promocija i pretstavuvawe na opti~kata mre`a {to ja gradi Telesmart. sedi{teto vo Skopje, ima kompanii-}erki i vo Slovenija i Hrvatska, a planot do krajot na godinava e da se napravi holding od sedum kompanii rasprostraneti niz celiov region. Edna tretina od osnova~kiot kapital na Telesmart Telekom e na Dimeski, ostatokot e slovene~ki kapital, a kompanijata potpi{a i dogovor za dokapitalizacija, odnosno so 20% vo kompanijata }e vleze amerikanski kapital. Vo kompanijata sega rabotat 35 lu|e so celosen anga`man i pove}e od 400 nadvore{ni sorabotnici, vo delot na izgradba i odr`uvawe na opti~kata infrastruktura, konsultacii, pravno sovetuvawe, odnosi so javnost i ostanatite oblasti klu~ni za funkcionirawe na vakov kompleksen sistem.

“Ovaa rabota e mnogu dinami~na, bara postojano patuvawe, pa jas vo mesecot najmalku 20 dena sum nadvor od Makedonija. Taka funkcionira i na{iot tim na in`eneri, postojano ima patuvawa poradi nekakva obuka, tehni~ka intervencija i sl.

Jas sebesi nikoga{ ne sum mo`el da se do`iveam kako klasi~en direktor, rabotam zaedno so timot s$ {to treba, ako treba kafe da se svari, i toa ne mi e te{ko”, veli malku na {ega, Dimeski.

Negoviot son i vizija se Telesmart da ja pro{iri svojata nezavisna opti~ka telekomunikaciska mre`a vo Jugoisto~na Evropa, no i po{iroko na kontinentot, nudej}i {irok asortiman na informati~kokomunikaciski proizvodi, uslugi i ekspertiza na svoite klienti.

Kompaniskoto moto na Telesmart e “Misli so brzina na svetlinata”, a Dimeski veli deka timot od obu~eni profesionalci {to go gradi, treba pobrzo i podobro od koj bilo drug, da obezbedi inovativni, stabilni i visokokvalitetni proizvodi i uslugi, kako i izvonredna gri`a za korisnicite, 24 ~asa, sedum dena vo nedelata.

32 INTERVJU

FRANC RAJZBEK GENERALEN SEKRETAR NA CEFA I OPERATIVEN DIREKTOR NA SAEMOT VO MINHEN

SAEMITE SE OGLEDALO NA PAZARITE

IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk leva@kapital.com.mk @ p

elite na Grupacijata ERA-Skopski saem da raboti spored visoki standardi i da gi sledi novite trendovi vo saemskata industrija ve}e me|unarodno se prepoznavaat od pretstavnicite na internacionalnite asocijacii, kako {to e Alijansata na saemska industrija na Centralna evropaCEFA, kade {to ~lenuva i Skopski saem. Ovaa godina Skopski saem, kako edna od najstarite kompanii vo zemjava, so tradicija pove}e od 60 godini, e doma}inot na koj okolu 20 pretstavnici - organizatori na saemi od Minhen, Viena Budimpe{ta, Ki{iwev, Plovdiv, Sofija, Ceqe, Zagreb i mnogu drugi gradovi razgovaraa za stopanskite sorabotki i razvojot na saemskata industrija vo Centralna i Jugoisto~na Evropa. Na sostanokot be{e prisuten i Franc Rajzbek, generalen sekretar na CEFA i operativen direktor na saemot vo Minhen. Gospodinot Rajzbek vo ekskluzivno intervju za “Kapital� otkriva deka Skopski saem vo poslednite nekolku godini ima napraveno ogromni promeni vo svoeto rabotewe so cel da gi

C

sledi svetskite trendovi i da go podigne kvalitetot na atraktivnite uslugi koi gi ispora~uva na svoite klienti.

Gospodine Rajzbek, {to pretstavuva CEFA i kako funkcionira? Kakva e Va{ata povrzanost so CEFA i ulogata {to ja imate vo nejziniot razvoj?

Alijansata na saemska industrija na Centralna Evropa (CEFA) e mre`a koja povrzuva pove}e od 20 oddelni oranizacii, {to se nao|aat na teritorijata preku Dunav do Alpite i Adria regionot. Po~nuvaj}i so rabota vo Viena od 1995 godina, so okolu 10-ina kompanii, denes taa uspeva vo celta da ja razviva saemskata industrija na regionot so {to brojkata na kompanii za ovoj period dostigna 19 ~lenki vo 13 razli~ni zemji. CEFA ima tri asocijativni ~lenki so sedi{te vo Slovenija, Hrvatska i Bukure{t, koi imaat pove}egodi{na silna vrska me|usebe, no i odli~na sorabotka so CEFA. Mojata profesionalna vrska so CEFA po~na vo periodot 2002-2004, koga bev generalen sekretar na Alijansata. Potoa zastanav na rabotnata pozicija generalen menaxer na GHM, Minhenskiot saem, koj e del od istata organizacija. Vo 2008 godina

povtorno dojdov do pozicijata generalen sekretar na CEFA i operativen direktor na saemot vo Minhen. [to zna~i za eden saem da bide del od alijansa na saemska industrija, kakva {to e CEFA? Veruvam deka glavnata namera e da se podigne kvalitetot na Saemot i uslugite koi gi nudi na pazarot, pred s$ za kompaniite i razvojot na nivnite biznisi. ^lenuvaweto vo CEFA treba da pridonese za aktivno u~estvo na kompaniite vo internacionalniot biznis na regionalno pole, namesto na globalno. Iskustvoto na menaxerite vo saemskata industrija svedo~i za toa deka mo`nostite na regionalna osnova se mnogu podobri od tie na globalna baza dokolku sakate profesionalno da sorabotuvate so nekogo, na primer od Island ili mo`ebi Latinska Amerika.

Koi kriteriumi treba da gi ispolnuva eden saem za da bide del od vakva alijansa kako CEFA? Postojat tri strogi kriteriumi po koi se vodime pri mo`nosta da stanete regularna ~lenka na Alijansata. Aplikantot mora da bide ~len na Globalnata asocijacija za saemska industrija, t.n. UFI Asocijacija,

BROJ 596

01/04/2011

INTERVJU

www.kapital.com.mk

so {to obezbeduva osnoven standard za kvalitet. CEFA, vsu{nost, e ~lenka na UFI od 2008 godina. Vtoriot kriterium se odnesuva na transparentnosta i javnoto publikuvawe na izve{taite, koi mora da bidat jasni i revidirani. So toa sekoja kompanija ili posetitel na Saemot }e mo`e da se potpre na ovie podatoci koi garantiraat to~nost. Po odnos na ovoj kriterium, sepak, postojat razli~ni modeli vo oddelni zemji koi se priznavaat. Tretiot kriterium nalaga lociranost na CEFA regionot, koj se odnesuva na teritorijata na Dunav-AlpiteAdria regionot.

Koja e va`nosta na me|unarodniot saemski biznis za promocija na kompaniite i nacionalnite ekonomii?

Najzna~ajno e toa {to na kompaniite im e potrebna platforma kade {to tie }e bidat internacionalno pozicionirani.

Toa ne e problem koga stanuva zbor za golemi koncerni koi imaat kancelarii sekade niz svetot. No, za malite i sredni pretprijatija vakvata platforma e potreba.

Toa e platforma na mo`nosti, posebno koga se nastapuva na eden saem koga ne znaete kakov ishod }e donese toj. No, ako dobro se podgotvat malite i srednite pretprijatija i rabotat po standardi so kvalitet i ja zavr{uvaat odli~no svojata doma{na rabota, toga{ uspehot e neizbe`en.

Ima mnogu primeri na vakvi pretprijatija na koi vmre`uvaweto na CEFA im pomognalo. Na primer, na Minhenskiot saem spoivme specijalisti od inovativni kompanii i eden od niv kreira{e metalni raboti za proizvodstvo na trubi. Toa e navistina visokospecijalizirana tema. Za vreme na internacionalniot zanaet~iski saem ovoj biznismen zapozna drug, koj operira{e vo poleto na eko-biznisot.

Taka biznismenot se obide da se povrze so nekoj koj e sposoben da proizvede metal na odreden na~in za potrebite na trubata, no na krajot biznisot gi povrza istite lu|e na poleto na ekoindustrijata za pro~istuvawe na vozduhot, {to denes e negovata glavna profesionalna dejnost, namesto trubite koi bea samo otsko~na daska vo biznisot. Ne veruvam deka ovie lu|e bi stapile vo kontakt da ne postoe{e vakvoto vmre`uvawe, a vakvi primeri, kako {to ve}e spomenav, ima navistina mnogu.

Kako vlijae{e svetskata ekonomska kriza vrz organiziraweto na saemskite maifestacii i vrz event-industrijata vo Evropa?

So sigurnost mo`eme da ka`eme deka sae-

mite se ogledalo na pazarite. Krizata ja povredi i saemskata industrija, kako {to im na{teti i na mnogu drugi industrii. No, razlikata e vo vremeto koga taa navistina se po~uvstvuva. Saemskata industrija vleze malku pokasno vo opa|aweto i recesijata koja go zafati svetot, bidej}i za aplicirawe na nekakov nastan na saemite potrebno e da se aplicira najmalku polovina godina odnapred. Pa, mo`e da se zaklu~i deka na po~etokot ne bevme silno pogodeni od recesijata, no podocna toa se po~uvstvuva so silen intenzitet. Ako pazarite na najrazvienite Germanija i Avstrija po~naa da zakrepnuvaat vo prvata polovina na 2010 godina, stabilizacijata na saemskata industrija po~na vo vtorata polovina na istata godina. Sega sostojbite se podobruvaat i iako krizata s$ u{te ne e celosno vo senka, progresot e ogromen.

Kolkava e potrebata na kompaniite da u~estvuvaat i da se pretstavuvaat na me|unarodni saemski manifestacii so cel da ostvaruvaat pogolem broj biznis-kontakti i da lansiraat novi proizvodi?

Veruvam deka glavnoto vnimanie e naso~eno kon novite proizvodi! Saemskiot biznis i industrija e svrtena samo kon inovaciite.

Ako na saemite sakame da izlo`uvame proizvodi koi mnogu godini ve}e postojat na pazarot, toga{ saemot ne ni e potreben. Toa e taka bidej}i posetitelite o~ekuvaat novi raboti, novi proizvodi i novi re{enija na problemite, a toa e karakteristi~no samo za inovaciite.

Internetot isto taka pretstavuva svoevidna zakana za saemskata industrija, {to gi isfrli od saemskiot pazar proizvodite koi mo`at da se nabavat preku Internet na brz i efikasen na~in. No, saemite pove}e ne trpat standardizirani proizvodi. Saemite sega se vrtat pove}e kon investiciite i kompliciranite proizvodi koi se i visokosofisticirani. Tie sami po sebe baraat i uslugi i objasnuvawe za na~inot na nivnata upotreba, {to bara i neophodnost od vklu~uvawe na ~ove~kiot faktor vo procesot na proda`ba. Spored toa, saemite se platforma samo za kompleksni proizvodi, kako zanaet~iski proizvodi, uslugi, industriski proizvodi. Kolku posofisticirani, tolku popogodni za saemska prezentacija.

Pred 10-ina godini imavme seriozna diskusija za mo`nite zakani na Internetot vrz saemskiot biznis i mo`nosti. No, veruvam deka ova e ve}e zastarena tema, zatoa {to na krajot na denot nikoj ne mo`e da

vospostavuva biznis samo preku Internet.

Potreben e razgovorot vo ~etiri o~i i steknuvaweto na ~uvstvoto na doverba koja Internetot sam po sebe ne ja nudi. Tuka Saemot ve}e gi doka`a i u{te gi doka`uva svoite prednosti.

Vo poslednite nekolku godini, pokraj saemskoto pretstavuvawe, ERA- Skopski saem organizira i drugi prezentacii za kompaniite, razli~ni konferencii i atraktivni uslugi za promocija. Koi se svetskite trendovi vo momentov vo svetskata industrija?

Toa e tokmu ona {to go doka`uva Skopski saem. Kako {to spomenav, kolku se posofisticirani proizvodite, tolku se poizdr`ani za na{ata platforma. No, ako sakate da navlezete podlaboko na pazarot i da najdete novi ponuduva~i, potrebni se brojni konferencii i biznis “me~-mejking� proceduri vo ramka koja naj~esto se odviva tuka vo Kongresniot centar na Skopski saem.

Toa e patot kon uspehot, koj i Grupacijata ERA-Skopski saem pozitivno go trasira.

Isto taka, veruvam deka Skopski saem pravi golem napredok na novi biznis-poliwa, kako, na primer, multifunkcionalniot biznis-centar koj go vodi. Slu{nav deka duri i Bob Dilan, Zubin Mehta i drugi svetski pro~ueni imiwa bile ovde, tokmu vo Metropolis arenata.

Vo koja nasoka }e se dvi`i vo idnina saemskata industrija, kakvi novini, mo`nosti i inovacii vo raboteweto treba da o~ekuvame od saemite vo naredniot period?

Tokmu za toa zboruvavme i na sostanokot koj se odr`a vo Skopje. Zaklu~ivme deka pove}e treba da se promoviraat biznis-biznis relaciite, nasproti biznis-potro{uva~i.

Poradi toa, potrebno e da se intenzivira specijalizirawe na saemskata industrija, so akcent na investiraweto i novite biznis-re{enija i solucii. Isto taka, mnogu e va`na i sorabotkata so klasterite, izvoznata promocija i agenciite koi ja poddr`uvaat, vklu~enosta na ministerstvata i drugite politi~ki tela. Da se sozdade edna platforma na dijalog, koja }e ja nadmine klasi~nata proda`ba na stoki, koja mo`e da se odviva vo koj bilo trgovski centar.

Glavnoto vnimanie e naso~eno kon novite proizvodi! Saemskiot biznis i industrija e svrtena samo kon inovaciite. Ako na saemite sakame da izlo`uvame proizvodi koi mnogu godini ve}e postojat na pazarot, toga{ saemot ne ni e potreben. Toa e taka bidej}i posetitelite o~ekuvaat novi raboti, novi proizvodi i novi re{enija na problemite, a toa e karakteristi~no samo za inovaciite

33

34 “KAPITAL” ANALIZA Ruskiot pazar broi 140 milioni potro{uva~i i s$ u{te e te{ko dostapen za makedonskite kompanii. Golem problem se vizite za Rusija, koi Moskva ne planira da gi ukine za Makedonija, iako toa go stori za Srbija. Rusija uvezuva pove}e od 65% od prehranbenite proizvodi, a Makedonija re~isi voop{to ne e prisutna na ruskiot pazar so ovo{je, zelen~uk, pijalaci i tutun.

Te{ko se probivaat i grade`ni{tvoto i industrijata KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

uskiot pazar broi 140 milioni potro{uva~i i se u{te e te{ko dostapen za makedonskite kompanii.

Golem problem se vizite za Rusija, koi Moskva ne planira da gi ukine za Makedonija iako toa go stori za Srbija. Rusija uvezuva nad 65% od prehrambenite proizvodi, a Makedonija re~isi voop{to ne e prisutna na ruskiot pazar so ovo{je, zelen~uk, pijaloci i tutun. Te{ko se

R

ZO[TO ODI TE[KO BIZNIS SORABOTKATA SO

NEMA BIZNIS SO SO VIZI I CARI

probivaat i grade`ni{tvoto i industrijata.

Biznismenite smetaat deka e apsurdno {to ima niza pre~ki koga e vo pra{awe trgovskoekonomskata sorabotka me`u Rusija i Makedonija. Makedonija se u{te nema spogodba za slobodna trgovija so Rusija, {to gi pravi nekonkurentni makedonskite proizvodi na golemiot ruski pazar. Dokaz deka Makedonija te{ko prodira vo Rusija se i statisti~kite podatoci za razmenata vo poslednite nekolku godini. Vo 2010 godina, Makedonija izveze proizvodi i uslugi vo Rusija vredni samo 27 milioni dolari, za smetka na

@IVKO MUKAETOV

GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID

“Ako analizirame kade Alkaloid mo`e najmnogu da raste, toa bi bil sekako ruskiot pazar, kade otvorivme na{a kompanija. Taa kupuva lekovi od nas i potoa gi prodava vo lokalna valuta zatoa {to taka sme pokonkurenti. Vo strategijata za 2011 godina, ruskiot ni e definiran kako klu~en pazar, koj od pazar broj ~etiri treba da stane pazar broj dva za Alkaloid”.

uvozot te`ok duri 580 milioni dolari, pri {to pokrienosta na uvozot so izvozot ne nadminuva 5%. Vo 2009 godina, pak, od vkupnata trgovska razmena vredna 58 milioni dolari, duri 54 milioni dolari otpa|aat na uvozot na ruski proizvodi.

Biznismenite od zemjava baraat od dr`avata da napravi pogolem pritisok koga e vo pra{awe slobodnata trgovija so Ruskata federacija. Ministerot za finansii Zoran Stavreski na sredbata so ruskiot ambasador vo zemjava, Oleg Nikolaevi~ [~erbak, se po`ali deka neophodno e da se re{at problemite koi im stojata na patot i na makedonskite i na ruskite investicii. Stavreski e deciden deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Rusija ne e na zadovolitelno nivo.

“Goleminata na ruskiot pazar e impozantna, a so toa i mo`nosta za biznis zdelki. No, mo`nosta treba i da se realizira. Za da se olesni pristapot na pazarot na biznismenite od dvete zemji, potrebno e da se sklu~i spogodba za slobodna trgovija me|u Makedonija i Ruskata federacija. Sorabotkata vo grade`ni{tvoto bele`i

negativen trend poradi dvojnoto odano~uvawe na grade`nite raboti koi traat pove}e od 12 meseci. Ne se priznavaat nitu bankarskite garancii na makedonskite banki vo Rusija, {to e neophodno za sklu~uvawe investiciski dogovori. Nie sme cvrsto ubedeni deka bez ovie tro{oci zna~itelno }e se podobri pozicijata i konkurencijata na makedonskite kompanii na ruskiot pazar”, veli Stavreski.

Toj najavi deka Vladata }e inicira izmena na spogodbata me|u vladite na dvete zemji.

Vo otsustvo na dogovor za slobodna trgovija me|u Makedonija i Rusija, najmnogu profitiraat Srbija i Bugarija.

Tie se javuvat kako posrednici na makedonskite proizvodi koi treba da stignat vo Rusija. No, vo ovoj slu~aj, golem del od makedonskite proizvodi go gubat svojot identitet.

Ova go potvrduva i pretsedetalot na Makedonsko-ruskata stopanska komora, \or|i Dika.

“Ako se analiziraat podatocite od bankata za statistika na Ruskata federacija, }e se vidi deka vo makedonskite proizvodi

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

“KAPITAL” ANALIZA

O RUSIJA?

O RUSIJA NI OLEG NIKOLAEVI^ [^ERBAK AMBASADOR NA RUSIJA VO MAKEDONIJA

KOI PRE^KI STOJAT NA PATOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII KON RUSIJA?

“Znaeme deka pra{aweto za slobodna trgovija e mnogu va`no, no nie imame objektivni problemi bidej}i Rusija vo 2010 godina sklu~i dogovor za carinska unija so Belorusija i Kazahstan.

Za da sklu~ime dogovor za slobodna trgovija so Makedonija, treba da gi usoglasime site raboti i so ovie zemji”.

1. NEMA DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA ME\U MAKEDONIJA I RUSKATA FEDERACIJA 2. DVOJNO SE ODANO^UVAAT GRADE@NITE RABOTI KOI TRAAT POVE]E OD 12 MESECI 3. NE SE PRIZNAVAAT NITU BANKARSKITE GARANCII NA MAKEDONSKITE BANKI VO RUSIJA

VIZITE OSTANUVAAT Rusija zasega ne gi ukinuva vizite za makedonskite gra|ani, pa se nametnuva pra{aweto dali izjavite deka e neophodno da se inrtenzivira sorabotkata me|u dvete zemji se samo deklarativni. Na pra{awe dali Rusija naskoro }e gi ukine vizite za Makedonija, [~erbak ne odgovori potvrdno.

“Ima mnogu problemi, i vizniot re`im i dogovorot za slobodna trgovija. Treba da se razmisli i za direkten let od Moskva do Skopje, kako i za oslabavuvawe na vizniot re`im”, odgovara ruskiot ambasador. vo Rusija mo`e da se najdat pod tu|o poteklo. Na mnogu makedonski proizvodi im se gubi identitetot. Toa se slu~uva poradi koristeweto posredni izvoznici, kako {to se Srbija i Bugarija. Ima firmi koi ja gubat bitkata samo poradi carinskite stapki. Rabotite treba da se smenat, a toa najdobro se pravi preku postojani razgovori so koi makedonskite proizvodi }e dobijat preferenci preku subvencionirawe na konkretnite proizvodi, kako {to se zemjodelskite, tutunot, vinoto i lekovite.

Imame realna {ansa vo ovie sektori”, potencira Dika.

Spored zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, ako Makedonija i Rusija potpi{at spogodba za slobodna trgovija, realniot izvoz kon Rusija }e se zgolemi za okolu 40%.

“Vo septemvtri minatata godina

od Rusija pobaravme liberalizacija na trgovijata bidej} i realnata trgovija e mnogu pogolema od toa {to go imame na hartija. Na kontoto na izvozot na Srbija kon Rusija ima golem del na proizvodi koi Rusija ne gi proizveduva tuku Makedonija.

Sigurno dokolku toj izvoz bi odel preku Makedonija, }e imame rast od najmalku 30-40%. Ova e eden od klu~nite aspekti za podobruvawe na trgovijata za zemjodelskite proizvodi na zemjava so Rusija”, objasnuva Ivanovski.

Ambasadorot [~erbak, pak, veli deka nepostoeweto dogovor za slobodna trgovija e rezultat na objektivni problemi.

“Znaeme deka ova pra{awe e mnogu va`no, no nie imame objektivni problemi bidej}i Rusija vo 2010 godina sklu~i dogovor za carinska unija so

Belorusija i Kazahstan. Za da sklu~ime dogovor za slobodna trgovija so Makedonija, treba da gi usoglasime site raboti i so ovie zemji. U{te eden problem e deka Rusija pregovora za ~lenstvo vo Svetskata trgovska organizacija”, objasnuva toj.

Makedonskite biznismeni velat deka Rusija e mo`ebi i pregolem zalak kako pazar, pa zatoa treba da ja targetiraat po regioni i da nastapuvaat zdru`eno.

Duri otkako }e steknat doverba kaj ruskite partneri, velat biznismenite, mo`e da stane zbor za pogolemi zdelki. U~estvoto na golemiot me|unaroden saem za hrana i pijaloci {to sekoja esen se odr`uva vo Moskva be{e poln pogodok za Baxo, kompanija od Bogdanci, koja proizveduva i pakuva ovo{je i zelen~uk. Baxo e poznat kako golem ponuduva~ na domati, koj blagodarenie na sopstvenite oran`enii, koi koristat topla voda i holandska tehnologija, proizveduva domati preku celata godina.

“Pred Nova godina ima{e navala za domatite od ruski i ukrainski kupuva~i, zatoa {to e zima, ne e nivna sezona, a nie mo`evme da ponudime golemi koli~ini. Na ruskiot pazar za hrana dosta te{ko se vleguva zatoa {to tamu se prisutni silni konzorciumi od Turcija, [panija, Holandija. Konzorciumite se mnogu podobro organizirani od

na{ite kompanii, koi naj~esto nastapuvaat sami. Drugite imaat podobra logistika i se finaniski mnogu pomo}ni. Sepak makedonskite proizvoditeli imaat konkurentski prednosti {to mo`e da se iskoristat”, veli Riste Danailov, odgovoren za izvoz vo Baxo.

Farmacevstkata kompanija Alkaloid, pak, ve}e ja odredi Rusija kako prioriteten pazar.

“Ako se pra{ame kade mo`e Alkaloid najmnogu da raste, toa bi bil sekako ruskiot pazar, kade otvorivme na{a kompanija. Taa kupuva lekovi od nas i potoa gi prodava vo lokalna valuta zatoa {to taka sme pokonkurenti.

Napravivme ekipa od 60 lu|e vo Rusija, donesovme iskusen menaxerski kadar i odvoivme golemi buxeti za marketing. Vo momentov odi golema televiziska kampawa za Kafetin, zatoa {to toa ni e nose~ki brend i procenka e deka mo`e da povle~e celo portfolio na proizvodi.

Potpi{avme dogovori so ~etirite najgolemi veledrogerii vo Rusija i sega o~ekuvame rast na toj pazar. Vo strategijata za 2011 godina ruskiot ni e definiran kako klu~en pazar, koj o~ekuvame od pazar broj ~etiri da stane pazar broj dva za Alkaloid”, izjavi generalniot direktor i pretsedatel na upravata na Alkaloid, @ivko Mukaetov, vo neodamne{no intervju za “Kapital”.

35

36 MARKETING

VTOR RETAIL FORUM: KAKO DA GO OSVOITE KUPUVA^OT

MALOPRODA@BATA E NAPRAVETE GI KUPUVA VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

o ovie postrecesiski vremiwa poznatata marketing-premisa “zadovolniot potro{uva~ e lojalen potro{uva~”, s$ pove}e i pove}e se doka`uva za to~na.

Ova go potvrdi i eden od najdobrite eksperti za maloproda`ba i komunikacija, Majkl Kol, koj minatiot petok govore{e na vtoriot retail forum (forum za maloproda`ba), nasloven “Kako da go osvoite kupuva~ot”.

So cel da se ponudi visokosofisticirano znaewe i biznis-taktiki na temi koi go tangiraat dene{niot pazar i se od klu~na va`nost za tie koi sakaat da razvijat profitabilni biznisstrategii za operativen menaxment vo maloporada`bata, Triple S Group i centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri CEED, kako organizatori na vtoriot forum za maloproda`ba uspeaja preku eden od najgolemite avtoriteti za maloproda`ba i distribucija, Majkl Kol, da gi dobli`at praktikite za privlekuvawe na kupuva~ite, a so toa i unapreduvawe na biznisot.

Majkl Kol e eden od najdoka`anite svetski avtoriteti vo maloproda`niot sektor, istoriski istaknat prakti~ar so

V

“Dokolku potro{uva~ot ve po~esti so toa {to }e pomine vreme vo va{ata prodavnica, stokovna ku}a, banka, agencija, restoran ili hotel, najmalku {to mo`ete da napravite e toj ili taa da se ~uvstvuva dobredojdeno. Va{ata rabota vo koj bilo biznis ~ij centar pretstavuva potro{uva~ot e da go napravite negovoto iskustvo poprijatno.”

fenomenalni finansiski rezultati, koj za vreme na desetgodi{noto upravuvawe so Harods (Harrods) uspeal ovoj svetski poznat trgovski centar da postigne rast od 300%.

Na konferencijata posetitelite imaa mo`nost da slu{nat {irok spektar na profitabilni biznis-taktiki od negovoto obemno iskustvo: {irokiot obem na maloproda`ni operacii koi gi menaxiral, vklu~uvaj}i operacionalizacija na merchandise standardite, unapreduvawe na kupuva~koto iskustvo, menaxirawe na dostavuva~i i proizvoditeli, reklamirawe na luksuzni proizvodi i proizvodi za {iroka potro{uva~ka, razvoj na sopstven brend, kako i pretstavuvawe na kompaniskiot imix vo javnosta.

Preku interesni primeri od svoeto iskustvo, kako i od iskustvoto na poznatite imiwa so koi sorabotuval za vreme

na negovoto upravuvawe so Harods, kako Este Loder, Ralf Loren i mnogu drugi, Majkl Kol se obide na prisutnite menaxeri da im gi dobli`i tajnite na uspehot vo maloproda`bata, pozicioniraweto, promocijata...

Od negovoto iskustvo vo sektorot na maloproda`bata, toj smeta deka maloproda`bata e teatar. “Dokolku potro{uva~ot ve po~esti so toa {to } e pomine vreme vo va{ata prodavnica, stokovna ku}a, banka, agencija, restoran ili hotel, najmalku {to mo`ete da napravite e toj ili taa da se ~uvstvuva dobredojdeno. Ako potro{uva~ot planira da gi potro{i svoite te{ko zaraboteni pari na va{iot proizvod ili usluga treba da ja zaslu`ite taa ~est. Va{ata rabota vo koj bilo biznis ~ij centar pretstavuva potro{uva~ot e da go napravite negovoto iskustvo poprijatno”, naglasuva Kol.

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

MARKETING PET VA@NI SOVETI OD MAJKL KOL:

E TEATAR A^ITE SRE]NI! Poa|aj}i od faktot deka samiot pre`iveal tri recesii, vklu~uvaj}i ja i poslednata od 2008 godina, Majkl Kol veruva deka site ekonomski problemi mo`at da se re{at, samo treba da se uo~at i da se nadminat.

“Veruvam deka recesijata e zavr{ena, no treba vreme ovaa informacija da dopre do site”, veli toj.

Kol smeta deka vo ovoj moment centralnite banki }e imaat klu~na uloga za nadminuvawe na ovaa situacija. Zatoa, toj naglasuva deka guvernerite na centralnite banki treba da ovozmo`at podobri uslovi za rabota na biznisite i da gi dr`at stabilni kamatnite staki.

“Vo ovaa borba koristete go sekoe oru`je koe vi e pri raka. No, za da ja dobiete vojnata potrebna vi e dolgoro~na strategija, podgotovka i odlu~nost, so koi }e ja predvidite celata borba, s$ do kone~nata pobeda”, istaknuva Majkl Kol. Toj smeta deka dokolku biznisite investiraat vo “te{ki” vremiwa, tie }e imaat pogolem benefit vo “lesni” vremiwa.

POTRO[UVA^OT SAKA DOBRA USLUGA, A NE LO[O ISKUSTVO Od svoeto iskustvo na rakovodnata funkcija vo eliten trgovski centar kako {to e Harods, Majkl Kol potvrdi deka lu|eto se najva`noto “oru`je” {to edna

kompanija mo`e da go ima. Poa|aj}i od faktot deka site nie sme potro{uva~i, kako najdobar na~in da se privle~e kupuva~ot e ponudata na dobra usluga, a ne lo{o kupuva~ko iskustvo.

“Srcevinata na maloproda`bata se nao|a vo detalite, u`ivaweto i zabavata.

Napravete gi kupuva~ite sre}ni. Zapoznajte gi svoite potro{uva~i! Zadovolete gi!”, veli toj. Koga stanuva zbor za marketingot i marketiraweto na proizvodite, Majkl Kol potvrduva deka najdobrata reklama na site vremiwa e usnata preporaka.

Lu|eto gi gledaat reklamite, gi gledaat i slu{aat reklamnite spotovi na radio i televizija, no veruvaat samo vo toa {to samite }e go vidat i iskusat.

“Ako lu|eto pronajdat nova prodavnica, hotel, turisti~ka destinacija, re~isi e nevozmo`no da go zadr`at toa za sebe, pa sakaat da im ka`at na svoite prijateli.

Ednostavno, ne mo`at da go kontroliraat toj nagon...”, potvrduva Kol. Iako na po~etokot bil skepti~en za mo`nostite koi mo`e da gi ponudi Internetot kako marketing-alatka, Majkl Kol sega veruva deka internet-marketingot e “sovr{en na~in da se obezbedi rast na biznisot bez da se zgolemuva goleminata na prodavnicata”.

Maloproda`bata e teatar. Dokolku potro{uva~ot ve po~esti so toa {to }e pomine vreme vo va{ata prodavnica, stokovna ku}a, banka, agencija, restoran ili hotel, najmalku {to mo`ete da napravite e toj ili taa da se ~uvstvuva dobredojdeno.

Najdobrata reklama na site vremiwa e usnata preporaka. Lu|eto obo`avaat da zboruvaat. Zamislete {to se slu~uva koga edna zadovolna ili nezadovolna li~nost ja napu{ti va{ata prodavnica?!

Najdobrata reklama za {to bilo e preporakata od prijatel.

Reklamiraweto e va`no. Ako proizvodot ili iskustvoto ne se sovpa|aat so reklamata, proizvodot nema da ima povtorna proda`ba.

Vo borba koristete go sekoe oru`je koe vi e pri raka. No, za da ja dobiete vojnata potrebna vi e dolgoro~na strategija, podgotovka i odlu~nost.

Prodol`ete da vr{ite uslugi za svoite klienti na stariot dobar na~in: so slu{awe, predlozi, raspravii, nesoglasuvawa, polemizirawe, za na kraj da izlezete so strategija koja }e mu pomogne na klientot so nasmevka da stasa do celta pred negovite konkurenti, iako nasmevkata ponekoga{, vsu{nost, e grimasa.

Toj smeta deka reklamiraweto e va`no, no toa mo`e da go natera potro{uva~ot da proba ne{to samo edna{. Ako proizvodot ili iskustvoto ne se sovpa|aat so reklamata, proizvodot nema da ima povtorna proda`ba.

“Dokolku imate ne{to {to vredi, ako napravite ne{to {to im ovozmo`uva na lu|eto novo iskustvo, ako gi pravite posre} ni i poispolneti otkolku {to bile pred da ve sretnat vas i va{ata kompanija, toga{ }e uspeete.”

Majkl Kol naglasuva deka dokolku ne mo`ete da mu ja napravite posetata na potro{uva~ot interesna, pa duri i vozbudliva, toga{ kompanijata do`ivuva neuspeh, {to se odrazuva na krajniot rezultat. “Toa {to se prodava denes e li~nata usluga. Bez nea biznisot e mrtov ili e na pat kon korporativnite grobi{ta”, potencira Kol.

37

38 MOJATA KANCELARIJA

@ARKO MILENKOSKI DIREKTOR NA RIVERSOFT

EDNOSTAVNOST I PRAKTI^NOST, BEZ NEPOTREBNI DETALI IVA VA BAL^EVA

e}e 15 godini na makedonskiot pazar azar postoi os oi RiverSoft, Ri erSof ovlaso as ten distributer i serviser na LG Electronics proizvodi, SAP partner i Blackboard partner.

Od 2003 godina za direktor e nazna~en @arko Milenkoski, koj uspe{no rakovodi so firmata na ovie prostori, sozdavaj}i godi{en obrt od pet milioni evra. Na prostor od 600 metri kvadratni, so sopstven parking za okolu 100 vozila, vo blizina na centarot na Skopje, smestena e negovata kancelarija koja ima sovremen i moderen izgled i vo koja raboti od 2008 godina.

Kolku ~esto go menuvate kancelariskiot prostor?

Dosega imame smeneto tri delovni prostorii i dosega{nata rabota sive ovie godini ni nametnala potreba da imame tokmu vakva kancelarija, prostor kade {to rabotime i kade {to istovremeno mo`eme da gi odr`uvame sostanocite so lu|eto. Ednostavno da mo`eme da ostvarime poblizok kontakt so niv.

Dali toa zna~i deka tuka vo ovaa kancelarija gi odr`uvate sostanocite?

Da, tokmu tuka gi odr`uvame re~isi site

V

“Rabotime na razli~ni proekti koi mnogu ~esto baraat da se bide kaj klientite, da se odr`uvaat sostanocite nadvor.

No, i pokraj s$, mislam deka napravivme ovaa kancelarija da ni bide mesto koe ednostavno }e n$ vle~e da bideme tuka�, veli Milenkoski, direktor na kompanijata koja e ovlasten distributer i serviser na LG Electronics proizvodite i partner na SAP i Blackboard

sredbi i sostanoci. Ne sakavme na{ite klienti i sorabotnici da se ~uvstvuvaat nekako premnogu formalno, spored nekoi delovni pravila i normi, tuku da se ~uvstvuvaat prijatno i ramnopravno.

Koj se pogri`i za ureduvaweto na prostorot? Kolku Vie imavte vlijanie vo toa so nekoe Va{e konkretno barawe?

Moe barawe be{e platformata. Kako {to mo`ete da vidite, ova e prostor na visoko potkrovje. Goleminata na kancelarijata be{e isto taka odlu~uva~ki faktor po moja `elba, tokmu za da mo`e vnatre da ima dovolno prostor za pove}e lu|e. Inaku, za enterierot e odgovoren Vlado Mitev, koj e moj deloven partner. Ima celosno negov li~en pe~at. Grade`niot del be{e moja obvrska, a enterierot negova. Isto taka, tuka se soglasivme i za bojata, pros-

torot da ne bide premnogu {aren. Kako {to gledate, preovladuva belata boja, vo kombinacija so kafeavata. Za `al, kako {to mo`te i da zabele`ite, ne sum ~ovek koj ima mnogu vreme za detali. Se nadevam deka naskoro, pokraj ednostavnoto i prakti~noto, }e imam vreme da realiziram nekolku idei koi }e ja dopolnat mojata kancelarija kako mesto za inspiracija za site koi prestojuvaat vo nea.

Od kolkavo zna~ewe za Vas e lokacijata na kancelariskiot prostor?

Kolku e toa va`no za Va{ata rabota?

Vo dene{no vreme s$ pogolem problem stanuva parkiraweto. Tuka imame sopstven parking {to premnogu ni ja olesnuva rabotata, bidej}i, kako {to ve} e ka`av, naj~esto tuka se sre}avame so lu|eto i potrebno e tie koga sakaat da dojdat tuka i da mo`at bez problem da

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

gi ostavat avtomobilite. Od druga strana, se nao|ame vo blizina na centarot na Skopje, taka {to sega{nata lokacija ni odgovara potpolno.

Kolku vreme pominuvate vo kancelarijata?

Se obiduvam da pominam {to pomalku vreme vo kancelarijata, a da bidam {to pove}e nadvor, na teren, so lu|eto. Samata rabota ne dozvoluva da se sedi vo edno mesto. Rabotime na razli~ni proekti koi mnogu ~esto baraat da se bide kaj klientite, da se odr`uvaat sostanocite nadvor.

No, i pokraj s$, mislam deka napravivme ovaa kancelarija da ni bide mesto koe ednostavno }e n$ vle~e da bideme tuka.

Sekoga{ tuka se ~uvstvuvame prijatno. [to e za Vas najzna~ajno vo izgledot na eden kancelariski prostor? {to e odlu~uva~ko pri ureduvaweto?

Osven izgledot i funkcionalnosta, mislam deka kancelarijata treba da ovozmo`i pristap i komunikacija so lu|eto na soodvetno nivo na koe }e mo`e da se ostvari biznis-celta, da se sklu~i dogovor, no istovremeno da mo`at u~esnicite da se ~uvstvuvaat mnogu prijatno. Nie, a siguren sum i drugite kompanii, ureduvaweto na kancelarijata go pravime spored potrebite na biznis-klientelata i biznis-partnerite.

Celta e nie i na{ite klienti da se ~uvstvuvame slobodno, bez nepotrebni detali koi bi ni go odzemale vnimanieto, a, sepak, opkru`eni so tehnologija i dovolno komotni da analizirame razli~ni idei i scenarija... Mislam deka samiot biznis go opredeluva prostorot na rabotewe.

Dali imate nekoj Va{ li~en predmet {to vi zna~i? [to pretstavuva toj za Vas? Najzna~aen predmet mi e blagodarnicata od Centarot za razvoj na novi biznisi. Tamu site apsolventi, od razli~ni fakulteti, pri Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij imaa mo`nost da dojdat i da go posetuvaat. Proektot be{e finansiran od Avstriskata razvojna agencija i se odr`uva{e na Ma{inskiot fakultet. Apsolventite bea pomognati od avstriskata fondacija da razmisluvaat da osnovaat svoi biznisi. Na taa prezentacija, me|u drugite biznismeni, bev povikan i jas, kako pretpriema~ koj po~nal od nula i izgradil svoj biznis. Prezentacijata be{e odli~no priftena i mi pretstavuva gordost {to uspeav da im pomognam na mladite lu|e da dobijat hrabrost i ideja za da sozdadat ne{to svoe.

Koj vi e najomilen del od kancelarijata? Kade se ~uvstvuvate najprijatno vo tekot na rabotniot den?

Toa e rabotnata masa za sostanoci, tokmu tuka kade {to sedime. Tuka mo`am da bidam poblizok so lu|eto, da napravam da se ~uvstvuvaat opu{teno i prijatno vo mojata kancelarija. Ova mesto i mene mi pravi najgolemo zadovolstvo, koga razgovaram so

delovnite partneri ili klientite i toga{ se ~uvstvuvam deka sum vo funkcija, se ~uvstvuvam korisno.

Dali ne{to bi promenile vo izgledot na ovoj kancelariski prostor?

Da, bi dodal edna rabota i toa mi e vo plan da go napravam naskoro. Sakam da sozdadam edno kat~e za opu{tawe, po primerot na edna stranska firma vo

MOJATA KANCELARIJA

koja bev na sostanok. Se raboti za del od kancelarijata kade {to nema da ima masa, nitu klasi~ni stolici, tuku bukvalno udobni fotelji, vo koi ednostavno }e se ~uvstvuvame u{te poprijatno i }e sozdademe u{te poopu{tena atmosfera za nas i za site tie so koi }e gi odr`uvame sostanocite. Taka i samiot razgovor dobiva prijatelski tek.

39

40 BIZNIS-EDUKACIJA COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

SEDUMDESET MENAXERI VO TRKA ZA 12 STIPENDII o prostoriite na regionalnata delovna {kola Cotrugli Business School vo Belgrad ovoj vikend se odr`a dvodnevnoto finale za 12 stipendii, koi narednata nedela i slu`beno }e se dodelat, za me|unarodno akreditiranite programi Executive MBA i MBA. Stipendiskoto finale be{e podeleno na dva dena: prviot den se odr`a natprevarot za stipendiite od programata Executive MBA, a naredniot za stipendiite od programata MBA. Vo finaleto bea pokaneti kandidatite od Makedonija i Srbija koi go minaa prviot selekciski proces, odnosno koi so svoite izvonredni aplikacii dobija najmnogu oceni vo prviot krug od procesot. Vo toj celodneven predizvik kandidatite moraa da go poka`at toa {to go znaat najdobro i da se doka`at pred `irito kako najdobar izbor.

MBA FINALE Prvata grupa od 30 finalisti se natprevaruva{e za stipendii za programata MBA. Ve}e na pretstavuvaweto na kandidatite be{e jasno deka `irito }e ima polni race rabota, zatoa {to site kandidati bea obrazovani i ambiciozni mladi lu|e, so interesno rabotno iskustvo i so golema `elba za doka`uvawe. Site re{avaa identi~ni testovi na angliski jazik, so koi treba{e da poka`at logi~no razmisluvawe i vladeewe na angliskiot jazik, a za vreme na tie testovi kandidatite bea zamoluvani da izlezat za da imaat li~no intervju so ~lenovite na komisijata. Vo tie 20 minuti pred `irito kandidatite dobija mo`nost da se pretstavat i, na nekoj na~in, li~no da go osvojat `irito. Interesno e kolku se razlikuvaa kandidatite vo pristapot na taa zada~a, nekoi ja poka`aa svojata kreativnost duri i preku podgotveni Power Point prezentacii so poop{irni podatoci.

Vo momentot koga ostanaa sami so `irito site poka`aa vistinski natprevaruva~ki duh, dodeka vo situaciite koga kandidatite se nao|aa zaedno pove}e se gleda{e nivnata sorabotni~ka i prijatelska strana.

Za vreme na timskite zada~i `irito ima{e vreme da gi nabquduva kandidatite vo toa drugo opkru`uvawe, koe otkriva mnogu. Imeno, dodeka kandi-

V

datite bea koncentrirani na zada~ata koja moraa da ja odrabotat so svojot tim, `irito ima{e isklu~itelna {ansa da gi nabquduva vo, na nekoj na~in, prirodnoto rabotno opkru`uvawe. Vo takva situacija mo`e neverojatno mnogu da se nau~i za sekoj od kandidatite, za negoviot liderski potencijal, timskiot duh, solidarnosta, komunikaciskite ve{tini. Najgolemo vlijanie ima{e faktot deka na kandidatite im be{e te{ko bidej}i rabotea na zada~a za koja ne bea podgotveni, so lu|e koi ne gi poznavaat i vo situacija koga se borat za ograni~en resurs, vo ovoj slu~aj stipendiite. Po dvo~asovna podgotovka na re{enieto na zada~ata kandidatite ja prezentiraa istata pred site i podgotveno odgovaraa na pra{awata postaveni od ostanatite timovi i od ~lenovite na `irito.

EXECUTIVE MBA FINALE Na vtoriot finalen den se sobraa 40 menaxeri od vode~kite regionalni kompanii. Finalistite od ovaa grupa se natprevaruvaa za programata Executive MBA celi deset ~asa, obiduvaj}i se da mu doka`at na `irito deka tokmu tie se najdobri. Kriteriumite na koi komisijata obrnuva{e posebno vlijanie bea liderskiot potencijal, eti~nosta i kreativnosta na kandidatite. ^le-

novite na komisijata im pora~aa na natprevaruva~ite da se opu{tat i da go poka`at najdobroto od sebe, istaknuvaj}i deka dobitnicite na stipendiite vo svoite karieri treba da doka`at deka se sposoben del od menaxerskata elita, koja }e go menuva na podobro stopanstvoto vo nivnite dr`avi. Tokmu vo soglasnost so toa e i samata cel na programata Executive MBA, koja sozdava lideri ne samo preku vrvnata programa za delovno obrazovanie, tuku i so toa {to insistira na li~en razvoj kaj sekoj od posetitelite. ^len na komisijata be{e i Jovana Vu~i}, menaxer na Cotrugli vo Srbija, koja izjavi: “Ocenuva~kata komisija ima{e te{ka uloga da gi izbere najdobrite me|u vrvni kandidati, obrazovani i ambiciozni delovni lu|e, privatni pretpriema~i i pretstavnici na visokiot menaxment od sektorite za informati~kiot, farmacevtskiot, prehranbeniot, ekonomskiot i tehni~kiot sektor. Posebno mi e drago {to vo finaleto bea izvonredni kandidatite od Makedonija, koi, iako izmoreni od patuvaweto, poka`aa odli~ni rezultati. Im ~estitam u{te edna{ na site kandidati koi vlegoa vo finaleto. Toa e golema potvrda na nivnite kvaliteti, a dobitnicite }e bidat samo najdobri od najdobrite�.

42 MENAXMENT I ^OVE^KI RESURSI

VE[TINA NA PREGOVARAWETO

POSTAVETE GI PRAVILATA NA IGRATA Mnogu faktori ja odreduvaat optimalnata delovna spogodba: emociite na pregovara~ite, potencijalot za nedorazbirawe, kako i razli~nite interpretacii na “pravilata na igrata”. Studijata na Ketlin Veli i Maks Bazerman od Harvardskata biznis-{kola se obiduva da frli nova svetlina vrz delovnite pregovori regovaraweto kako tema na nau~nite istra`uvawa do`ivea pove} e presvrti vo tretmanot vo poslednite 30 godini. Vo ponovo vreme istra`uva~ite se svrtea kon socijalnite ili li~nite faktori, vrz “fonot” na racionalnite (ili optimalnite) kriteriumi. Veli i Bazerman istaknuvaat pet novi podra~ja na istra`uvawe koi, spored niv, se klu~ni za idnite studii. Najva`niot aspekt za niv e na~inot na koj samite pregovara~i ja definiraat i kreiraat “igrata”.

P

PREDRASUDI Pregovara~ite re~isi 1. sekoga{ imaat prethodni pretpostavki za toa kako }e se odvivaat pregovorite. Tie pretpostavki, nare~eni “mentalni modeli”,

zna~itelno vlijaat vrz ishodot na pregovorite.

Mentalnite modeli opfa} aat niza me|uzavisni elementi. Tie vklu~uvaat kako li~nosta se gleda sebesi, kako gleda na odnosot so drugiot pregovara~ i na negovite karakteristiki i koi se nejzinite o~ekuvawa od pregovara~kiot proces.

Edno od novite podra~ja na interes e na~inot na koj “vramuvaweto” na pregovorite gi menuva pravilata na pregovarawe. Eksperimentite poka`aa deka sorabotkata me|u pregovara~ite mnogu zavisi od nazivot na pregovara~kiot proces. “Samoto menuvawe na imeto na igrata gi promeni mentalnite modeli {to gi vnesuvaat u~esnicite vo igrata, a so toa i nivnite definicii za toa {to e prifatlivo ili adekvatno

44 MENAXMENT I ^OVE^KI RESURSI odnesuvawe”, istaknuvaat Veli i Bazerman.

ETI^KO ODNESUVAWE 2.

Interpretacijata na eti~kite standardi kaj pregovara~ite zavisi od razli~ni motivacii i pottici. Istra`uvawata poka`uvaat deka lu|eto naj~esto smetaat deka nivnata eti~nost e pogolema od taa kaj drugite. Tie ~esto go opravduvaat neeti~koto odnesuvawe kako samoodbrana.

LICE V LICE, PREKU TELEFON ILI PREKU E-MAIL? 3.

Mediumite za komunikacija vlijaat vrz definiciite na u~esnicite za pregovorite. “Tehnologijata {to ja koristime vlijae vrz na{ata definicija za pregovorite i za odnesuvaweto {to se smeta za adekvatno”, velat Bazerman i Veli. Dali zdelkite treba da se sklu~uvaat preku neposreden kontakt, preku telefon ili e-mail?

Sredbite lice v lice davaat pogolemo ~uvstvo na bliskost i ostavaat pomalku prostor za nedorazbirawe i izmami.

Sepak, ako pregovara~ite prethodno se poznavaat, sredbite lice v lice ne se neophodni.

Ako tenziite se golemi, toga{ pregovorite preku telefon se podobro re{enie. Pregovorite preku e-mail se

problemati~no podra~je. Elektronskata po{ta dozvoluva pove} e vreme za sekoj pregovara~.

Taka pregovara~ite stanuvaat poramnopravni. No, ima i negativni efekti.

Pri pregovorite preku e-mail u~esnicite imaat najmalku inhibicii.

Dokolku pregovorite se odvivaat vo napnata atmosfera, nedovolnata inhibicija mo`e da ja vlo{i situacijata. Na primer, edno istra`uvawe poka`a deka vo primerok na 24 grupi odlu~uva~i (so po ~etiri ~lenovi) {to komunicirale preku e-mail do{lo do 102 primeri na nepristojno odnesuvawe. Tie 24 grupi {to komunicirale preku li~en kontakt prijavile samo 12 takvi slu~ai.

KULTURNI PRE^KI

4.

Pregovorite me|u u~esnici od razli~ni kulturi nalikuvaat na “tanc vo koj edniot tan~er igra valcer, a drugiot tango”. Istra`uvawata poka`uvaat, na primer, deka pregovara~ite od nekoi kulturi (SAD, Britanija, Holandija) se pove}e posveteni na individualnosta, a drugi (Kolumbija, Tajvan) se pozainteresirani za odr`uvawe na odnosite. Pregovara~ite od vtorata grupa

pretpo~itaat indirektni na~ini za postignuvawe na soglasnost.

Kulturnite faktori vo pregovorite se odnesuvaat i na: na~inot na koj op{testvenite hierarhii vlijaat vrz pregovorite, kontekstot na komunikacijata (stepenot vo koj zna~eweto na porakite proizleguva od okolinata vo koja se izre~eni) i vremeto (dali pregovara~ite pretpo~itaat da re{avaat odedna{ pove}e problemi ili, pak, eden po eden).

PREGOVORI SO POVE]E 5.

OD DVAJCA U^ESNICI So zgolemuvawe na brojot na pregovara~ite rapidno se zgolemuva i kompleksnosta na pregovorite. Problemite mo`at da se ubla`at ako se utvrdat odredeni pravila. Na primer, mo`e da se odredi koj od u~esnicite }e zboruva vo ime na grupata ili kako grupata }e ja donese odlukata (so prosto mnozinstvo, anonimno glasawe itn.). Istra`uvawata poka`uvaat deka pregovara~kite timovi imaat i prednosti. Tie vklu~uvaat zgolemena sposobnost za razmena na informacii i za sozdavawe kvalitetni idei.

46 MENAXMENT I LIDERSTVO NOVIOT PAT DO GLAVN GLAVNITE RAKOVODNI POZICII

KAKO DA SE STIGNE I DA SE OSTANE NA VRVOT?

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

Razli~ni vremiwa i razli~ni okolnosti baraat razli~ni liderski ve{tini.

Ugledniot magazin Harvard Business Review vrz osnova na golem broj istra`uvawa i intervjua objasnuva koi se kvalitetite koi za ovie funkcii gi baraa kompaniite vo izminatata decenija, kvalitetite koi se baraat denes i tie koi vrz osnova na iskustvoto i ranite pokazateli se o~ekuva da bidat najbarani vo idnina. Celta e da se iscrta patnata mapa za ambicioznite menaxeri, koja }e im pomogne pri prezemaweto na idnite ~ekori vo profesionalnite karieri naeme deka razli~ni vremiwa i razli~ni okolnosti baraat razli~ni liderski ve{tini. Taka, koga stanuva zbor za menaxiraweto na va{ata kariera, kako se podgotvuvate za sopstveniot napredok? Kakvi sposobnosti treba da razvivaat idnite direktori dodeka izbiraat kompanii, funkcii i rabotni pozicii? I koi ve{tini treba da gi usovr{uvaat dodeka se stremat kon povisokoto nivo?

Ova ne se ni malku lesni pra{awa. Trendovite se razlikuvaat spored funkcijata, geografskata polo`ba i industrijata – i sekako, spored kompanijata. Iako definitivno mo`eme da gi izdvoime ve{tinite koi gi baraat kompaniite denes, da poso~ime koi od niv bi bile korisni vo idnina bi bilo na nivo na {pekulacija.

Otkako kompanijata za potraga po menaxeri Hejdrik i Stragls ispitala stotici profili na izvr{ni direktori vo tekot na izminatata decenija i intervjuirala golem broj vrvni menaxeri za uslovite potrebni za da se stane glaven rakovoditel, dobile nekolku jasni znaci vo vrska so razvojot na rakovodnite pozicii. Tie se objaveni i vo ugledniot magazin Harvard biznis rivju (Harvard Business review) (HBR).

Koga nekoj }e stigne do rakovodnata pozicija, tehni~kata i funkcionalnata ekspertiza ve} e ne se tolku zna~ajni kolku {to se va`ni liderskite ve{tini i dobroto poznavawe na osnovite na biznisot. Informati~kite menaxeri treba da znaat kako da sozdadat biznis-modeli; finansiskite menaxeri kako da razvijat strategii za upravuvawe so rizici; HR-menaxerite kako da izrabotat plan za nasleduvawe na rabotnite pozicii, kako i struktura na talenti koja }e obezbedi konkurentnost. So drugi zborovi, ve{tinite

Z

MENAXMENT I LIDERSTVO

NOVI BARAWA ZA GLAVNIOT IT-MENAXER

Sposobnost da se sogleda biznisot na holisti~ki na~in, nadvor od funkcionalnite, sektorskite i regionalnite ograni~uvawa; Orientacija na procesot i sposobnost za organizaciski dizajn; Poznavawe na informati~ka analiza; sposobnost da im se pomogne na kompaniite da gi sortiraat i iskoristat informaciite; Ekpertiza pri raspredelbata na investicii i koristewe na vra} aweto na investicii pri donesuvaweto odluki za idnite tro{oci vo IT-sektorot.

GLAVEN MENAXER ZA MARKETING I PRODA@BA Vo najgolemiot del od 20 vek funkciite na proda`bata i marketingot imaa ograni~eno deluvawe vo ramkite na biznisot i dejstvuvaa kako silosi. Isto taka, dvete funkcii se koncentriraa na razli~ni oblasti: proda`bata se zanimava{e so odnosot me|u kompaniite i upravuvaweto so direktnite prodava~i; marketingot se zanimava{e so odnosot me|u kompanijata i potro{uva~ite. Marketingdirektorite bea re~isi ekskluzivno odgovorni za kreativni inicijativi vo reklamiraweto i sozdavaweto brendovi; direktorite na proda`ba bea zadol`eni za upravuvawe so odnosite so klientite i za kontaktot so niv. Dobro izbalansiranite kompanii, vo koi bea integrirani i marketing i proda`ba, pretstavuvaa retkost; naj~esto ednata funkcija ja nadvladuva{e drugata.

Na po~etokot od noviot milenium marketingot i proda`bata s$ u{te funkcioniraa odvoeno, no i dvata sektori po~naa da gi pro{iruvaat svoite poliwa na dejstvuvawe so pojavata na novi kanali.

Proda`bata i ponatamu go zasenuva{e marketingsektorot, no internetproda`bata gi prinudi liderite na proda`ba da se zafatat

so nekoi od odgovornostite koi bea tipi~ni za marketing-sektorot, kako, na primer, kako da se plasiraat poraki za brendot direktno preku Internet. So pobaruva~kata za ovie pro{ireni ve{tini se zgolemi brojot na pozicii za menaxeri za marketing i proda`ba, koi stanaa ~esta pojava vo s$ pove}e kompanii. Edna decenija podocna granicite me|u marketingot i proda`bata i ponatamu se zamateni. Trendovite kako “kraudsorsing” (crowdsourcing) go zabrzuvaat procesot na inovacii, a socijalnite tehnologii, interaktivnosta i mobilnosta stanaa sostaven del od potro{uva~kiot medium. Poradi toa {to marketingot i proda`bata moraat homogeno da odgovorat na novite mo`nosti preovladuva kombinirawe na ovie dve pozicii.

Pojavata na nova pozicija, glaven menaxer za trgovija, ja odrazuva ovaa promena.

Edno istra`uvawe na Hejdrik i Stragls od 2009 godina poka`uva deka otkako ovaa pozicija za prvpat se pojavila pred edna decenija vo svetot se nazna~eni pove}e od 200 menaxeri za trgovija, od koi samo vo 2008 godina bile nazna~eni pove}e od 50. Sozdavaweto na ovaa pozicija svedo~i za potrebata na izvr{niot direktor da ima eden edinstven kontakt koga e vo pra{awe trgovijata, lice koe }e znae da upravuva so inovacii, razvoj na proizvodi, marketing i proda`ba – i vo odnos na digitalnite platformi i na fizi~kite.

Tehnologijata – osobeno, digitalnite kanali - } e prodol`i da dominira vo idnite strategii za marketing i proda`ba. Pobaruva~kata za sposobnost za segmentacija }e porasne so obidot na kompaniite da se obra}aat na razli~ni populacii na potro{uva~i, koi o~ekuvaat prisposobeni proizvodi i uslugi, kako i visoko nivo na uslugi.

Menaxerite na marketing i proda`ba }e upravuvaat so rabotna sila koja porasnala vo digitalnata doba i }e uslu`uvaat klienti koi imaat s$ pogolema `elba za brzina i lesna interakcija.

47

48 MENAXMENT I LIDERSTVO NOVI BARAWA ZA FINANSISKIOT DIREKTOR

Iskustvo koe odgovara na momentalnite potrebi na kompanijata – na primer, iskustvo vo kupuvawa i spojuvawa ako stanuva zbor za kompanija koja raste ili silna kontrola ako stanuva zbor za kompanija koja do`iveala preureduvawe ili povredi na prihodite; Namalen fokus na smetkovodstvenite ve{tini, a zgolemen fokus na strate{koto razmisluvawe; Sposobnost da se pronajde povrzanost me|u smetkovodstvoto i novite biznis-modeli i strategii; Razbirawe na rizicite i ume{nost da se balansira so niv pri raboteweto; Posilen nadvore{en fokus, osobeno koga stanuva zbor za investiciski odnosi (iako finansiskite direktori treba i ponatamu da bidat dobri kontrolori na smetkovodstvenoto pole) Globalen, namesto nacionalen, finansiski pristap.

koi vi se potrebni za da stignete do vrvot nema da vi bidat dovolni koga }e se najdete tamu. Mo`eme da zabele`ime deka glavnite izvr{ni direktori imaat pove}e zaedni~ki to~ki so nivnite kolegi so ista funkcija otkolku so lu|eto od sektorite so koi rakovodat. A od dene{nite ~lenovi na visokiot menaxment se o~ekuva ne samo da go poddr`at izvr{niot direktor vo biznisstrategiite, tuku i da ponudat sopstveni viduvawa i pridones vo klu~nite odluki.

Vo ovoj tekst podetalno se istra`uva ovoj trend i se objasnuvaat faktite za ve{tinite koi se potrebni vo sedum rakovodni pozicii: glaven IT-menaxer, glaven menaxer za marketing i proda`ba, finansiski direktor, glaven sovetnik, glaven menaxer za upravuvawe so sinxirot na nabavki, glaven HR-menaxer i izvr{en direktor. Koi se kvalitetite koi za ovie funkcii gi baraa kompaniite vo izminatata decenija, kvalitetite koi se baraat denes i tie koi vrz osnova na iskustvoto i ranite pokazateli se o~ekuva da bidat najbarani vo idnina. Celta e da se iscrta patnata mapa za ambicioznite menaxeri, koja }e im pomogne pri prezemaweto na idnite ~ekori vo profesionalnite karieri.

GLAVEN IT-MENAXER Kon krajot na 80-tite i sredinata na 90-tite godini pove}eto IT-menaxeri ja nadrasnaa svojata funkcija sledej}i ja standardnata {ema od biznis-analiti~ar do direktor ili bea smetkovodstveni profesionalci so poz-

navawe na informati~kite sistemi. Naj~esto, direktorskata pozicija be{e krajnata cel.

IT-liderite bea orientirani kon detali, so logi~ki i posledi~ni razmisluvawa. No, kon krajot na ovoj period, koga mo`nostite na Internetot stapija na scena, kompaniite po~naa da baraat postrate{ki na~ini za primena na tehnologijata – koristej}i go Internetot za da istra`at novi pazari, da privle~at novi klienti i da gi racionaliziraat procesite.

Vo minatoto tipi~niot ITmenaxer ne be{e osobeno povrzan so biznis-strategiite ili so “golemata slika”. Tehnolo{kite odd-

NOVI BARAWA ZA GLAVNIOT MENA Zna~itelno sektorsko iskustvo; Iskustvo so spravuvawe so predizvicite i mo`nostite vo marketingot, kako posledica od pojavata na novi kanali; Sposobnost da se bide edinstveno lice za kontakt na izvr{niot direktor vo odnos na marketing, proda`ba i internet-trgovija; Poznavawe na sofisticirana tehnologija, poradi toa {to distribucijata stanuva neutralna vo odnos na kanalite; ve{tina za upravuvawe so odnosite me|u trgovskite i tehnolo{kite menaxeri; Ve{tini za upravuvawe so krizi i so reputacijata; Sposobnost za promovirawena transparentnost i upravuvawe so zaednicata na potro{uva~i i javnite diskusii; GLAVEN FINANSISKI DIREKTOR Pred po~etokot na 21 vek tipi~niot finansiski direktor bil “broja~ na pari”, prete`no odgovoren za finansiski izve{tai, precizno merewe na postignatite rezultati i upravuvawe

so procesot na ograni~ena vlast vo kompaniite. Finansiskiot direktor poseduval smetkovodstveni i finansiski sposobnosti, kako i silni kvantitativni ve{tini, no nivniot delokrug bil prili~no tesen i naj~esto bil ograni~en samo na nivniot sektor. Tipi~niot finansiski direktor naj~esto bil nacionalno naso~en, duri i vo kompanii so me|unarodni pretstavni{tva, vodej}i se od teorijata deka regulatornite razliki gi pravat globalnite finansii premnogu komplicirani.

No, denes regionalnite razliki se pogolemi od koga bilo, a me|unarodnite kompanii go nemaat luksuzot da gi ~uvaat finansiite vo ramkite na geografskite granici.

Upravuvaweto so finansiite na nekoja kompanija stana isklu~itelno slo`eno.

Pove}eto golemi kompanii imaat i {ef na smetkovodstvo pokraj finansiskiot direktor, a toj, pak, ima mnogu postrate{ka uloga. Kako {to objasnuva finansiskiot direktor na edna golema amerikanska maloproda`na kompanija, pred edna decenija toj bil dobar “klu~ar”, no biznisot go gledal prete`no niz prizmata na smetkovodst-

voto, a ne preku prizmata na strategija i sozdavawe vrednosti. Ova ne e slu~aj so dene{nite finansiski direktori. Glavnata finansiska pozicija denes podrazbira i pomagawe na izvr{niot direktor i biznis-liderite da se najdat novi mo`nosti i da se procenat sttrate{kite i finansiskite zaslugi i rizici. Bidej}i upravuvaweto so rizici dobiva s$ pogolemo vnimanie vo ramkite na kompaniite – prvo, koga se o~ekuva{e *Y2K, a potoa, po slu~uvawata na 11 septemvri 2001 godina i biznis-skandalite – {efot na finansii se pretvori vo partner na izvr{niot direktor pri donesuvaweto ambiciozni, no racionalni odluki za {irok spektar na pra{awa.

Prethodno upravuvaweto so rizici ne be{e popularna disciplina i retko vleguva{e vo direktorskata agenda, pa finansiskite direktori moraa da se podgotvat za toa.

Glavnata finansiska pozicija denes bara mnogu po{iroki poznavawa otkolku prethodno. Kako {to istakna penzioniraniot {ef na finansii od edna amerikanska kompanija za proizvodstvo, finansiskite direktori denes treba da imaat iskustvo

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

eli bea premnogu kruti i zatvoreni i ne uspevaa da odgovorat dovolno brzo na novite biznis-predizvici i mo`nosti. Pove}eto ITdirektori pritiskaa so tehni~ki pri~ini zo{to ne{to ne mo`e da se napravi ili, pak, prebrzo prifa}aa odredeni barawa bez pritoa racionalno da razmislat i da gi odredat svoite mo`nosti (i toga{ redovno se soo~uvaa so neuspeh). [irum svetot vo razni sektori se javuvaa seriozni barieri – vo odnos na liderskoto odnesuvawe i kapacitetot – me|u biznis-funkciite i tehnolo{kite funkcii.

Nekolkuminata koi uspevaa da se snajdat i vo

MENAXMENT I LIDERSTVO

dvata sveta bea na mnogu visoka cena. Vo vtorata polovina na 90-tite godini, kako odgovor na nedostigot od ume{nost za biznis kaj IT-personalot se javi nova pozicija – glaven IT-menaxer (CIO). Na ovaa funkcija se nao|a{e glaven menaxer koj gi razbira{e novite tehnologii, no i nivnata primena vo biznis-strategiite. Ovie novi ~lenovi na izvr{niot tim uspeaja da ja podobrat kompleksnata vrska me|u biznis-liderite i IT-sektorot. Tie ne se zanimavaa ekskluzivno so samata tehnologija, bea ponaso~eni na toa kako so nea mo`e da se postigne konkurentna prednost i pove}e se fokusiraa kon liderstvo i organizaciska efikasnost.

Vo me|uvreme, se javi u{te eden fenomen: globalizacijata. IT menaxerite moraa da se spravat so integracija i standardizirawe na procesite i platformite vo mno{tvo kompanii, grupaciski rabotewa i regioni.

Potoa, vo 2008 godina, koga kreditite po~naa da slabeat, biznis-potrebite odnovo se promenija. Iako IT-sektorot podobro se usoglasi so biznisot (barem koga stanuva zbor za podobruvawe na odnosite), IT-menaxerite sega moraa da donesuvaat kompleksni odluki zasnovani na rigorozni analizi za vra}aweto na investiciite.

Nivnata rabota pomalku se sveduva{e na dobro upravuvawe so proekti, a pove}e na dobro upravuvawe so vistinskite proekti.

Pogolemite tehnolo{ki tro{oci moraa da se opravdaat. Golem broj IT-menaxeri se najdoa vo ne{to {to gi nadminuva{e nivnite

mo`nosti: funkcija {to bara lider koj ja razbira s$ pogolemata kompleksnost na biznisot i kako se vkrstuvaat IT-strategijata, biznis-strategijata, upravuvaweto so rizici i finansiite.

Vo dogledna idnina se o~ekuva zgolemuvawe na pobaruva~kata za sofisticiran miks na ve{tini, koga e vo pra{awe pozicijata na glaven IT-menaxer. Kompaniite }e baraat “hibridni” IT-menaxeri, koi nema da imaat samo poznavawa od biznisot, tuku i iskustvo vo analizi, organizaciski dizajn i infrastruktura i }e znaat kako da go povrzat toj holisti~ki sistem so koj }e go poddr`at globalniot rast. Vo golem broj slu~ai prethodnoto komercijalno iskustvo }e bide prednost. Poznavawata od oblasta na proda`ba i marketing }e bidat dobredojdeni koga se vo pra{awe inicijativite za internet-trgovija, kako i tie od oblasta na upravuvawe so sinxir na nabavki i logistika. Najbaranite ITmenaxeri }e znaat kako kompaniite mo`at da go iskoristat okeanot od informacii koi gi sobiraat. Kako {to objasnuva glavniot IT-menaxer od edna globalna kompanija za stoka za {iroka potro{uva~ka, “Okolu nas se slu~uva eksplozija na podatoci, no se ~uvstvuvame podgotveni da ja istra`ime ovaa mo`nost i da ja upotrebime kako konkurentna prednost vo na{ite kompanii.

Na~inot na koj gi spodeluvame na{ite idei i dobivame fidbek od potro{uva~ite e mnogu nov i vozbudliv”.

AXER NA MARKETING I PRODA@BA so kapitalnite pazari, spojuvawa i informati~kite tehnologii. Vo mnogu biznisi od finansiskite direktori se bara da igraat poaktivna uloga vo upravuvaweto so nadvore{ni akcioneri, osobeno so investiciski pregovori. Isto taka, se o~ekuva da imaat iskustvo i vo ostanatite korporativni funkcionalni oblasti – i da gi pottiknuvaat svoite podredeni da izvr{uvaat vkrsteni zada~i so cel da gi pro{irat i prodlabo~at ve{tinite na nivnite timovi.

Idniot finansiski direktor }e dejstvuva na globalno nivo, vo pove} e vremenski zoni i redovno }e sorabotuva so nefinansiskite biznissektori vo vrska so inicijativite za rast i me|unarodno pro{iruvawe.

Poradi toa, }e im bidat potrebni trgovski oset i globalno razmisluvawe (nekoi od najdobrite kompanii sega na svoite finanskiski lideri im dodeluvaat me|unarodni zada~i, so cel da razvijat takov na~in na razmisluvawe). I dodeka dene{nite finansiski direktori treba da mo`at da razvivaat i primenuvaat sistemi i procesi so koi }e se merat buxetot i rezultatite, vo idnina od niv }e

se bara da obezbeduvaat momentalni rabotni i finansiski podatoci i analizi za menaxerskiot tim. Tie }e prodol`at da gi izvr{uvaat tradicionalnite funkcii povrzani so upravuvawe na finansiite, namaluvawe na tro{ocite i vospostavuvawe na soodvetna kontrola, no strate{koto

ramisluvawe }e bide pova`no. Eden penzioniran {ef na finansii smeta deka za idniot finansiski direktor “zada~ata da bide glaven pridonesuva~ za kompetitivnata prednost na firmata }e bide posu{tinska otkolku ostanatite aspekti na negovata tradicionalna uloga”.

49

50 HEDONIZAM NAJSKAPA VODA VO [I[E

BOGATITE NE PIJAT “GOLA” VODA Vo svetot na bogatite so voda ne se gasi samo telesnata `ed, tuku i `edta za eksponirawe. Toa go poka`uvaat piej}i voda od nepadnati kapki do`d, od gle~eri stari iljadi godini ili od {i{e so kristali na Svarovski, pri {to razlikata od normalnata mineralna voda ja pravi samo cenata

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

$ e ka`ano za zna~eweto na vodata za ~ove~kiot `ivot i za `ivotot na Zemjata, voop{to. Za `al, i pokraj toa {to 70% od povr{inata na planetata se pokrieni so voda, upotreblivi za piewe se samo nekolku procenti, a od godina vo godina problemot so pristapot do vodenite resursi stanuva s$ pozaostren. Spored podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija, poradi nedostig od ~ista voda za piewe sekoja godina umiraat milioni lu|e.

Vo poslednite pedesetina godini se slu~ile pove} e od petstotini konflikti poradi obidi za kontrola nad vodenite izvori tamu kade {to se deficitarni, od koi 37 se pretvorile vo vojni. Analizite na Obedinetite nacii poka`uvaat deka do 2025 godina nedostigot od voda }e pretstavuva problem za duri tri milijardi lu|e.

Tamu kade {to ne postoi deficitarnost, barem ne od materijalna priroda, se vodat poinakvi vojni. Tamu vodata ne e luksuz, no ima lu|e koi sakaat

S

10 thousand BC voda {to se dobiva so odmrznuvawe na gle~eri stari 10 iljadi godini

da ja pretvorat vo ne{to takvo od potreba {to e razbirliva samo vo finansiski transcedentniot svet na superbogatite.

Mo`ebi najtipi~na ilustracija za ovoj fenomen ponudi poppeja~kata Madona, koja tro{i 10 iljadi dolari sekoj mesec na voda “peena” od kabala rabin. Za lu|eto ~ija najgolema gri`a e eksponiraweto postojat brendovi koi pakuvaat voda {to ne mo`e sekoj da si ja dozvoli.

Najskapata voda na svetot se dobiva od dlabo~inite na okeanot (konkretno na okolu 600 metri dlabo~ina) vo blizina na Havaite. Se pakuva vo Japonija i se vika “kona nigari”, a ~ini 33,5 dolari vo {i{ence od 0,06 litri ili 2.000 dolari vo dvolitarska ambala`a. Dostapna e samo vo ovie dve pakuvawa.

Vodata po izvlekuvaweto od okeanskata dlabo~ina se desalinizira i pred upotreba (za piewe) treba da se razredi so obi~na voda. Vo zemjata na izgrejsonceto veruvaat deka “kona nigari” pomaga za namaluvawe na telesnata te`ina, go eliminira stresot, go podobruva tenot i vareweto i dnevno tro{at okolu 80.000 {i{enca od ovaa voda. Nitu edno od ovie nejzini svojstva ne e medicinski doka`ano, no hemiskite analizi poka`uvaat deka e navistina bogata so minerali.

Slednata voda na ovaa lista, koja se potpira pove}e na formata otkolku na sodr`inata, e

“bling H2O” (Bling H2O). Izumot na holivudskiot producent i scenarist, Kevin Bojd, e vodata koja izvira vo amerikanskata sojuzna dr`ava Tenesi da se pakuva vo {i{iwa opto~eni so kristali na Svarovski. Tie ~esto mo`e da se vidat vo racete na poznatite, na ceremonii od tipot na MTV Video - Music, Emmy, Grammy. “Bling H2O” ne se distribuira niz voobi~aenata trgovska mre`a, a mo`e da se dobie samo po pora~ka, po cena od 45 dolari za pakuvawe vo plasti~no {i{e od 740 mililitri ili za 480 dolari vo luksuznata ambala`a so kapacitet od 375 mililitri.

Qubitelite veruvaat deka filtiraweto niz devet fazi, pri {to se koristi ozon i ultravioletovi zraci, ja pravi ovaa voda osobeno zdrava i & dava svojstvo na mo}en antioksidans.

Me|u pointeresnite brendirani i skapi vodi } e ja izdvoime i takanare~enata “tasmaniski do`d”, {to se reklamira kako voda koja nikoga{ ne ja doprela povr{inata na planetata, za{to se sobira od kapki do` d pred da padnat “Vinta`” poster za germanskata voda Apollinaris

Varijanta na {i{eto za vodata Bling H2O, napravena ra~no, so vmetnuvawe na 6.500 kristali na Svarovski. ^ini 1.000 dolari

na zemjata. [i{ence od 750 mililitri se prodava za pet dolari. Vo ovoj kontekst vredi da se spomene i vodata “10 iljadi godini pred Hristos”, koja se dobiva so topewe na mraz star 10 mileniumi.

APOLINARIS KRALICA NA TRPEZNITE VODI Poradi gruboto mehani~ko i hemisko pro~istuvawe (naj~esto

BROJ 596

01/04/2011

HEDONIZAM

www.kapital.com.mk

so hlor) na vodata koja do na{ite domovi doa|a preku vodovodnata mre`a, praktikata da se kupuva voda za piewe vo {i{iwa e s$ po~esta i na na{ive prostori. Od bogatata ponuda dobropoznati i ceneti se vodite od ne{to poskapite brendovi kako Evian, San Pelegrino, Perie ...

Vo ovaa prigoda }e posvetime vnimanie na mineralnata voda “apolinaris” (Apollinaris), koja gastronomite ja prepora~uvaat kako najsiguren izbor za potencirawe na delikatnosta na vrvno podgotvenata hrana.

Vo 1852 godina Germanecot Georg Krojcberg kupil imot vo mestoto Bad Noenar, Germanija i nasadil vinova loza so namera da se posveti na proizvodstvoto na vino. Lozjeto davalo slab rod i pokraj posvetenosta na Georg, pa toj kopal s$ podlaboko za da ja otkrie pri~inata. Na okolu 15 metri dlabo~ina otkril izvor na voda so vrven kvalitet, prirodno gazirana. S$ u{te so vinoto na um Georg izvorot go narekol Apolinaris, spored svetecot-za{titnik na enolozite (vo zapadnoto hristijanstvo). Ve}e vo 1860 godina izvorot stanal tolku poznat {to se prodale duri 40.000 glineni {i{iwa so negovata voda. Ne{to podocna Georg po~nal da ja izvezuva vodata vo Anglija, so {to go privlekol vnimanieto na kralskoto semejstvo. Po degustacijata sprovedena li~no od kralicata Viktorija i nejziniot sin, princot od Vels, Edvard, vo 1897 godina Apolinaris stanal oficijalen snabduva~ so voda za piewe na kralskiot dvor. Vo 1905 godina vodata se pojavila i na amerikanskiot pazar, a nabrzo, na golema vrata vlegla i vo Belata ku}a.

Sledno prekr{uvawe na istoriskata linija na Apolinaris se slu~ilo vo 1930 godina, koga kompanijata zapadnala pod kontrola na nacistite, poto~no na Es-es (kratenka od

patuvawe na vodata niz zemnite dlabo~ini, koe mo`e da trae so vekovi, ja odreduva nejzinata ~istota. Mineralite i ostanatite korisni elementi {to }e gi sobere po pat zavisat od terenot niz koj protekuva vodata. “Apolinaris” nastanuva vo idealen region spored ovoj kriterium, APOLLINARIS voda po vkus na “Amerikanskiot psihopat”

“{uc{tafel” - na germanski: za{titen odred) divizijata za stopanski i administrativni raboti, zadol`ena, pokraj drugoto, i za snabduvawe so hrana na podocne`na nacisti~ka Germanija. Pod kontrola na Tretiot rajh, Apolinaris ostanuva do krajot na Vtorata svetska vojna, vo 1945 godina. Denes, izvorot i brendot Aplinaris se vo sopstvenost na Koka-Kola, koja vo 2006 godina gi otkupi od kompanijata Kadberi.

Glasot za vodata “apolinaris” se provlekuva niz popularnata kultura u{te od dale~nata 1900 godina, koga angliskiot pisatel i humorist Xerom K. Xerom ja opi{al vo svojot humoristi~en roman “Trojca lu|e na trkala”.

“Apolinaris” se spomnuva i vo romanot “Izgubeniot svet” od 1912 godina, na poznatiot {kotski pisatel Ser Artur Konan Dojl (kni`evniot tatko na detektivot [erlok Holms), kade {to glavniot junak, profesorot ^elenxer, ja gasi svojata `ed so ovaa voda. Za presti`ot na “apolinaris” denes najdobro zboruva nejzinoto pojavuvawe vo kultniot film “Amerikanski psihopat” od 2000 godina. Glavniot junak, investiciskiot bankar od Menhetn, Patrik Bejtmen (go igra Kristijan Bejl), koj e opi{an kako neviden snob opsednat od `elbata s$ so {to mo`e da bide asociran da go odrazuva negoviot elitizam, pie tokmu voda “apolinaris”, so nekolku kapki zelen limon. Najdobrite mineralni vodi nastanuvaat od do`dovnica koja pominuva niz razli~nite sloevi na zemjata, sobiraj}i minerali, koi gi rastvora i filtrira. Dolgoto

bogat so razli~ni vidovi karpi so vulkansko poteklo.

Geolo{kata struktura na predelot ovozmo`uva vodata da prodre do najdlabokite sloevi na zemjata i da sobere dovolno prirodna jaglerodna kiselina od vulkanskite karpi, {to ja olesnuva apsorpcijata na mineralite. So ovie idealni prirodni uslovi se objasnuva visokiot stepen na ~istota i izbalansiranosta na mineralniot sostav na “apolinaris”.

51

52 BIZNIS-STIL

KONGRESNA SALA VODENICA

RUSTIKALNA TOPLIN Restoranot Vodenica Mulino pred okolu edna godina ja otvori novata kongresna sala vo koja mo`e da se organiziraat konferencii i najrazli~ni delovni nastani. Iako stanuva zbor za prostor koj nudi svetski i najmoderni standardi za organizirawe delovni nastani od sekakov tip, rustikalniot stil i vrvnata ugostitelska usluga, koi se sinonim za Vodenica, ja pravat ovaa kongresna sala unikatna

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

odenicata vo makedonskata tradicija e simbol na postojano dvi`ewe i rabotlivost.

Svoeviden perpetuum mobile.

Restoranot Vodenica, pak, vo doma{nata restoranska scena e sinonim za vkusna hrana, vrvna ugostitelska ponuda i usluga, prijaten ambi-

V

ent, no i sinonim za otvorawe na novi perspektivi kako treba da se osvojuva pazarot na uslugi.

Semejstvoto Filiposki ve}e 30 godini uspe{no go prenesuva vkusot i standardite na italijanskata i drugite svetski kujni vo Makedonija. Prikaznata, koja po~nala vo italijanskoto primorsko grat~e Senigalija, prodol`uva da se raska`uva i denes. Stojan Fili-

poski, kogo prijatelite u{te go poznavaat kako Stole Vodenica, va`i za primer kako uspe{no se vodi ugostitelski biznis. Toj ja ima po~esnata titula cavaliere, {to e najvisoko priznanie za rabota, a vo Makedonija uspe{no gi upravuva restoranot Vodenica Mulino i Spizzicatto.

Kako {to minuva vremeto se menuvaat i trendovite i navikite, me|utoa, topli-

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

BIZNIS-STIL

NA VO MODEREN DUH nata koja ve}e osum godini izleguva od restoranot Vodenica e istata. Smesten vo centarot na gradot, restoranot Vodenica Mulino so sigurnost e eden od najdobrite vo gradot, koj stanuva omilen na site koi barem edna{ go posetile negoviot prijaten ambient.

Vo sklop na restoranot se nao|a i vinski bar, kako i nacionalna kujna za proslavi i kokteli od sekakov vid.

Od pred edna godina Vodenica otvori i kongresna sala, proekt so koj se pro{iruvaat horizontite na rabota na ovoj presti`en restoran i so koj se po~nuva edna nova tradicija koja navleguva vo toa {to se vika bizniskultura. Stanuva zbor za multifunkcionalen prostor, idealen za odr`uvawe

na simpoziumi, plenarni sednici, trkalezni masi, pres–konferencii, priemi, video i audioprezentacii, filmski proekcii, revii i sli~no. Kapacitetot na kongresnata sala e 100 do 120 lica za kino sedewe, odnosno do 32 lica za trkalezna ili konferenciska masa.

Salata se nao|a vedna{ do restoranot i vinskiot bar, ima poseben vlez i sopstven parking, {to e vistinski presti` i prednost so ogled na soobra} ajniot mete` tipi~en za centarot na gradot.

Prostorot e ureden po svetski standardi, nudi odli~en audiovizuelen paket, vo koj spa|aat i tri kabini za simultan prevod i mo`nost za kafepauza vo foajeto ili koktel i {vedska

masa vo prijatniot ambient na vinskiot klub Vodenica. Celokupnata usluga e prepu{tena vo racete na renomiranata Vodenica. Toa {to gi povrzuva site tri objekti e rustikalniot stil vo koj se uredeni. Upotrebata na prirodni materijali, kako {to se drvo, kovano `elezo i cigli vo eden “neobraboten� oblik sozdavaat opu{tena atmosfera i zra~at so toplina.

Iako rustikalniot stil e tipi~en za etnoambienti, vo objektite na Vodenica toj e vo sovr{ena simbioza so modernoto. Samiot rustikalen stil ima i edna doza romantika, zaradi {to se ~ini deka site prostorii, od restoranot, preku vinskiot bar i kongresnata sala imaat du{a.

53

54 HEDONIZAM SIREWE I VINO

SOVR[ENA KOMBINACIJA ZA SATISFAKCIJA SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ranata i vinoto, ako se konsumiraat umereno i na niv se gleda kako na umetnost, se vistinsko zadovolstvo.

Hedonistite, gastronomite, poznava~ite, no i tie koi ne ja znaat naukata za hranata i vinoto pravat sekakvi kombinacii od niv, a toa stanalo tolku popularno i se razvilo do tie granici {to denes postojat celi studii za kombiniraweto, serviraweto i “pravilata” za nivnoto spojuvawe. Vo slednite nekolku broevi na “Kapital”, }e ve zapoznaeme malku pove}e so gastronomijata, najpoznatite “gotva~i” na svetot, hranata i vinoto kako umetnost, raj za o~ite, nepcata, `eludnikot i du{ata...

Za po~etok, ako ste qubitel na zakuskite i mezeto, sovr{ena kombinacija se sireweto i vinoto. Idealna zakuska na sve~en koktel, odli~no predjadewe ili, pak, desert. Koj kako saka, pravila vo gastronomijata nema.

Vinoto i sireweto (ka{kavalot), iako ednoto e alkoholen pijalak, a drugoto hrana imaat mnogu sli~nosti. Ne samo {to i dvete se proizvodi na fermentacija, tuku i mo`at da se konsumiraat sve`i, ednostavni, no i vo nivnite pokompleksni formi, koga se “ostareni” i zreli. Ne postojat pravila za toa kako se slu`at, odnosno koe vino so koe sirewe odi, iako nekoi veruvaat deka tvrdite sirewa odat dobro so crveno, a mekite so belo vino.

Drugi veruvaat deka najubavo e da se kombiniraat sirewa i vino od ist region. Tokmu bidej}i nema pravila, “sparuvaweto” na vinoto i sirewata e mnogu interesna, a i vkusna rabota.

Mo`nostite oti{le do tamu {to so razvojot na tehnologijata sekojdnevno se proizveduvaat s$ podobri sorti vino i s$ pokvalitetno sirewe.

Ako sakate sami da najdete nekoj spoj na sirewe i vino, edinstvenoto pravilo po koe treba da se vodite e

H

Sireweto i vinoto otsekoga{ se smetale za idealna kombinacija. Odgovaraat za sekoja prigoda i se slu`at na sekakov na~in. Ne postojat pravila za kombinirawe, pa zatoa ne mo`ete da zgre{ite. Ubavinata na gastronomijata e vo slobodata za eksperimentirawe, koja ovozmo`uva da sozdavate spored va{iot vkus. Zatoa, slu{ajte gi setilata i kombinirajte. Ako toa {to go dobiete izgleda tolku ubavo kako {to e vkusno, toga{ uspehot e zagarantiran

deka nema pravilo. Sledete gi va{ite setila i vkusovi i obidete se da najdete harmonija me|u sireweto i vinoto, da imaat sli~en intenzitet. Najdete balans. Jakite i mo}ni vina, podobro odat so vinata koi gi imaat istite karakteristiki i obratno. Mo`nostite se beskrajni.

Vnimavajte na u{te eden faktor, koj e od isklu~itelna va`nost. Zaludno e da napravite ubava kombinacija, ako rezultatot ne izgleda privle~no. Kolku i da e vkusno, ako o~ite ne se “gladni” koga }e treba da se proba, nema da se postigne o~ekuvanoto zadovolstvo. Za nekoj ukrasuvaweto ne e va`no, no toj {to saka da u`iva, saka toa da bide celosno. Zatoa, obrnete vnimanie na izgledot, aran`iraweto, dekoriraweto.

Ova mo`e da se smeta za edinstveno pravilo, koe va`i za sekoj vid hrana ili pijalak.

Nekoi preferiraat samo eden vid sirewe so edno odredeno vino, dodeka, pak, drugi sakaat da eksperimentiraat i nikoga{ ne ja povtoruvaat istata kombinacija. Kako za po~etok na ovaa golema neiscrpna tema }e vi predlo`ime edna popularna kombinacija na sirewe i vino, koja se slu`i vo najelitnite restorani, kokteli... Toa e italijanskoto sirewe “bel paeze” (Bel Paese) i francuskoto vino “{ardone” Izgledot i serviraweto se najva`nite komponenti za site jadewa

(Chardonnay).

SIREWE KAKO PUTER “Bel paeze” e polumeko italijansko sirewe. Bilo sozdadeno vo 1906 godina od Edixio Galbani, koj sakal da sozdade blago i delikatno sirewe, koe bi se prodavalo glavno vo Italija. Imeto sireweto go dobilo po knigata koja ja napi{al Antonio Stopani, a na italijanski zna~i “Prekrasna zemja”.

Na po~etokot se proizveduvalo vo Melco, malo selo vo blizina na Milano, vo regionot Lombardija, a denes se proizveduva ne samo vo Italija, tuku I vo SAD. “Bel paeze” se pravi so kravjo mleko i ima bledo`oltenikava boja. Potrebni mu se od {est do osum nedeli za da “sozree”, ima kremasta i lesna mle~na aroma. Ima lesen

BROJ 596

01/04/2011

HEDONIZAM

www.kapital.com.mk

vkus kako puter i zatoa ~esto se jade kako meze, u`inka ili desert. Koga se jade, ~esto se kombinira so vino, a se prepora~uva da bide suvo ovo{no, crveno ili belo vino. Isto taka, ova sirewe mnogu lesno se topi, pa zatoa e ~est dodatok na picite ili vo nekoi jadewa, a e idealna zamena za sireweto “mocarela” (Mozzarella).

Originalnoto “bel paeze” sirewe se utvrduva spored negovata obvivka. Na nea ima slika od italijanskiot geolog i paleontolog Antonio Stopani (koj ja napi{al istoimenata kniga). Razlikata me|u italijanskoto i amerikanskoto pakuvawe e vo toa {to na italijanskoto so slikata na Stopani doa|a i mapata na Italija, a na amerikanskoto, pak, mapata na Amerika.

NAJOMIOLENOTO VINO NA SVETOT Vinoto “{ardone”, najverojatno e edno od najpopularite francuski vina. Grozjeto “{ardone” se koristi i za proizvodstvo na francuskite vidovi {am-

paw, kako i na vinata koi poteknuvaat od regionot na Burgundija. Golemata pobaruva~ka dovela do toa ova vino denes da se proizveduva od Anglija, Italija, [panija do Nov Zeland. Se pravi so zeleno grozje, koe se preobrabotuva spored najdobrite svetski standardi i dava odli~en tropskoovo{en vkus. “[ardone” poradi svojata lesna struktura i pitkost odli~no se kombinira so hrana. Od meso, morska hrana, do testenini i sekakvi sirewa i ka{kaval. Bidej}i ima razli~ni vkusovi, od slatki do kiseli (jabolko, limun, lubenica i drugi) ima mo`nost za eksperimenti. “[ardone” svojata golema popuarnost ja do`ivea vo poslednite 40 godini i vo momentov e najomilenoto i najbaranoto vino.

Sireweto “bel paeze”, meko i vkusno kako puter

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Proizvoditelite go sakaat bidej} i lozjeto i grozjeto se lesni za odgleduvawe, a konsumentite go sakaat poradi golemiot izbor i vkusovi koi se dobivaat od nego. “[ardone”, vino za sekoja prigoda

55

56 REPORTA@A REPORTA@A

MONAKO

GLAMORUZNOTO KNE Ova malo kne`evstvo postoi pove}e od sedum vekovi, so taa razlika {to denes `ivee moderna bajka vo koja namesto vitezi i zmejovi pominuvaat najmo}nite biznismeni vo limuzini, a nekoga{niot „hepiend” e zamenet so u{te podobar kraj na prikaznata nare~ena dano~en raj.

Samo tuka mo`ete da go sretnete Hju Hefner na pro{etka so negovite “zaja~ici” ili najnovite kolekcii od najskapite svetski brendovi. No, pred da se vpu{tite vo avanturata nare~ena Monako, vnimatelno odredete go buxetot, bidej}i sjajot na glamurot lesno mo`e da ve povede i vedna{ da ve vrati vo surovata realnost

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

amislete svet vo koj nema problemi, siroma{tija, nevrabotenost, a terminot ekonomska kriza ne postoi.

Mesto oddale~eno od sekojdnevnite problemi na svetot izmisleno za zabava i nema ni{to zabraneto, mkesto kade {to slobodno mo`ete da igrate poker, rulet i nikoj da ne vi zameri za toa.

U{te poubavo pak, zamislete kako bi bilo ako vo kafuleto vo koe sedite, dojde Bred Pit so decata, dodeka ja ~ekaat Anxelina Xoli, koja e na {oping vo najluksuznite prodavnici.

Vi zvu~i neverojatno i nevozmo`no?

Mo`ebi, no ne i za ova mesto. Vo blizina na Azurniot breg i padinite na Alpite, postoi edno malo par~e raj, mesto za koe sekoj sonuva. Ednostavno, toa e Monako, gradot-dr`ava-kne`estvo, koj se nao|a vo Francija.

Iako ima povr{ina od samo eden kilometar kvadraten, ova e dr`ava so site pravila i propisi. Monte Karlo e glavniot grad na Monako, koj spored dr`avnoto ureduvawe e konstitucionalna monarhija, na ~ie ~elo se nao|a princot Albert Vtori.

Monako e najprivle~noto mesto za investicii, posetuvawe, no i za

Z

`iveewe, bidej}i za nea va`at epitetite “dano~en raj”, mesto na luksuz, na kocka, jahti, istorija, ubavina, bogatstvo, glamur, no i mesto ~ii ulici za vreme na sezonata na Formula 1 stanuvaat trka~ki pateki.

DANO^EN RAJ Dol` rivierata se nao|aat i butici so

Koga ulicite na Monako stanuvaat vrela pateka za vozewe

najpresti`nite i najskapite brendovi.

Tuka najmnogu se bara nakit, ne ne kakov bilo. Kolku poskap, tolku podobar.

Toa e mototo na biznismenite koi samo na hartija se vodat kako gra|ani na Monako i toa ne e voop{to slu~ajno.

MMF zaedno so u{te 20 zemji od celiot svet, go proglasile Monako kako

REPORTA@A

E@EVSTVO MONAKO kne`evstvo za dano~en raj. Negovite gra|ani ne pla}aat danok na prihod, pa zatoa tuka `iveat najbogatite lu|e na svetot. Celoto kne`evstvo e odli~no situirano, a terminot mrtva sezona ne postoi. Koga i da go posetite Monako }e imate kade da otidete i {to da vidite. Vo tekot na celata godina ima programa koja bi gi zadolovolila site vkusovi, izlo`bi, balet, koncert, a ako ni{to od toa ne vi privle~e vnimanie, mo`ete da go posetite parkot Fontvij, Okeanografskiot muzej, no i parkot so rozi na princezata Grejs Keli. Koga stanuva zbor za Monako, nevozmo`no e da se izostavi spomenot na ovaa akterka i ikona na stilot, koja se oma`i so princot Renie Treti. Keli go napravi Monako u{te poprivle~no i

vo najgolema mera ima zasluga za epitetot “najglamuroznata destinacija na svetot”, no i destinacija vo koja mora da bidete pretpazlivi. Princezata go izgubi `ivotot vo tragi~na avtomobilska nesre}a. Ulicite vo Monako se polni so krivini, pa zatoa ako dojdete ili iznajmite avtomobil bidete vnimatelni i vozete poleka zatoa {to ima golem broj nevnimatelni pe{aci.

MALO MESTO, NO DOVOLNO ZA DA GI ZADOVOLI SITE VKUSOVI Iako malo, Monako e bogato so mesta za posetuvawe za koi se potrebni nekolku dena da se razgledaat. Tamu s$ e fascinantno – krivite ulici, muzeite, no}niot `ivot, prirodata, gradbite, jahtite, a se razbira i deka s$ e

Najpoznatoto i najluksuznoto kazino “Monte Karlo”

skapo, po~nuvaj}i od smestuvaweto, pa do ve~era vo restoran, ili, pak, ~a{a pivo, koja ~ini okolu 5 evra. Zatoa, ovoj mediteranski biser e najposetuvanata destinacija na svetskiot xet-set.

Ako nekade gi vidite najnovite modeli na Mercedes Audi ili BMV toa sigurno }e bide tuka, a s$ ostanato }e bide pod oznakata “nepo`elno”. No, vistinskiot pokazatel na luksuzot ne se avtomobilite, tuku jahtite, pa ako nemate {to da ukotvite na pristani{teto vo Monte Karlo, ne se nadevajte deka } e {armirate nekoja od ubavicite koi edinstvena rabota vo `ivotot im e da izgledaat sovr{eno, da le`at na le`alkite i da u`ivaat na sonceto.

Ako “parite go dvi`at svetot”, toga{ centarot na toj svet bi mo`el da bide Monako. Za da ne go opi{eme negoviot glamur, dovolno e da se prisetite na filmot “Nikoga{ ne veli nikoga{“ i agentot 007, za da vi se napravi slika za ova mesto. Potsetete se na [on Koneri vo negoviot smoking i vratovrska, so martini vo rakata. Tokmu taka treba da izgledate koga posetuvate vakva destinacija - kade {to najslavnata atrakcija e kockata i Grand Kazino, ~ie veli~estveno izdanie go osmislil ^arls Garnier, po primer na zgradata na Operata vo Pariz.

Tie koi sakaat da si ja probaat sre} ata na ruletot ili nekoja druga igra na sre}a, pokraj svoite vleznici, treba so sebe da imaat i paso{ za da mo`at da vlezat vo koe bilo kazino. Ova e opravdano od pove}e pri~ini, pred s$, bidej}i za gra|anite na Monako e zabraneto da se kockaat, nno i da se vodi evidencija za toa koj ddoa|a vo nivnoto kazino, bidej}i so nnekolku ~a{ki pove}e i pove}e ili

57

58

REPORTA@A

Najnovite modeli na najskapite avtomobili e naj~estata gletka po ulicite na gradot

pomalku k sre}a, kkockata k znae da stane i mnogu nezgodna. Zatoa, ako ne sakate da vi se slu~i nekoe od ovie scenarija, vnimavajte kolku }e ispiete i kolku pari }e potro{ite, ostavete ja kreditnata karti~ka vo hotelot. Pred da se prepu{tite na u`ivawata, ne dozvoluvajte da ve zaslepi sjajot na luksuzot, `ivotot vo Monako e mnogu skap.

PRESTOLNINA NA SVETSKIOT TURIZAM U{te edna neobi~na rabota e toa {to po ulicite na Monako ima postojan mete`. Iako ima samo 5.000 `iteli, vo Monako sekojdnevno ima i do {est pati

Monako, mestoto vo koe ni{to ne e nevozmo`no

pove}e od negovata populacija. Ako se zemat predvid turistite vo Monako, sekojdnevno mo`at da procirkuliraat i do 30.000 lu|e. Za razvojot na turizmot najgolema zasluga mu se pripi{uva na princot ^arls Treti, koj po~nal da go razviva u{te od 19 vek. Toj bil vistinski vizioner i sakal da napravi odmorali{te {to nalikuva na toga{niot Baden Baden i Hamburg, no nikoga{ ne mu padnalo na pamet deka eden den negovite hoteli }e bidat edni od najluksuznite vo svetot.

Bidej}i s$ {to e vo Monako e nameneto za najvisokata klasa, re~isi e

nevozmo`no da se najde privatno smestuvawe ili, pak, hotel ~ija cena bi im ovozmo`ila nekolkudneven prestoj na obi~nite gra|ani. Zatoa, turistite naj~esto se smestuvaat vo Nica i so helikopter ili avtobus doa|aat na ednodneven izlet vo Monako. Predupreduvawata koi va`at za Azurniot breg mo`ete da gi zaboravite vo Monako.

Na sekoj ~ekor ima kameri, pa zatoa kradci ima mnogu malku.

Opasnost mo`e da bidat samo trgovcite, koi so {iroka nasmevka gi pre~ekuvaat tie so dlabok xeb.

Vnimatelno i so {opingot. Duri i

NE PROPU[TAJTE

Okeanografskiot muzej izobiluva so najraznoviden `ivotinski svet

Okeanografskiot muzej Svetski poznatiot muzej, koj e posveten na pomorskata nauka, poseduva i kolekcija na morskata fauna, koja e od neprocenlivo bogatstvo.

Se sostoi od 90 bazeni so retki primeroci na ribi od sekakov oblik i boja. Od neodamna postoi i laguna na ajkuli, ogromen bazen od 450 metri kubni vo koj e smesten celiot koralen greben.

Staza so skulpturi Me|unarodno priznati umetnici mu dale svoj pe~at na Monako so skulpturite koi se nao|aat nasekade po gradot parkovite, gradinite. Me|u niv ima i dela na izvonredni umetnici, taka {to za da se za{titat gra|anite na Monako gi premestile na pe{a~kata zona Fontvij.

Avenija Monte Karlo Na ova mesto se nao|aat najluksuznite butici so site brendovi nakit - Prada, Lui Viton, [opard, Bulgari, Dior itn., a za qubitelite na najdobrite antikvarnici i dizajneri - Fersen, Adriano Ribolti Xizmondi.

BROJ 596

01/04/2011

REPORTA@A

www.kapital.com.mk

Palatata ja ~uvaat mnogu stra`ari, a toa e golema atrakcija za turistite koi se slikaat so niv

proizvodite koi se najosnovni, snovni kako na primer, voda i cigari, nemaat ista cena sekade. Zatoa, podobro bi bilo prvo da pro{etate, a potoa da kupite.

Edno kafe i voda ili sok vo kafuliwata kaj kazinata i hotelite bi ve ~inele okolu 20 evra.

Vo Monako, ili ako sakate Monte Karlo, sekoj maj se sobiraat najdobrite voza~i na svetot. Tuka se odr`uva Formula 1 i Grand Pri, pa gradskite ulici stanuvaat staza za vrelite gumi. Ovaa tradicija po~nala u{te vo dale~nata 1929 godina i privlekuva u{te pogolem broj turisti. No, se

nao|a i po ne{to i za qubitelite na pomirniot avtomobilizam.

Vo muzejot na princot Renie se ~uva kolekcijata od legendarnite „vintage� avtomobili, koja broi okolu 100 klasici od Evropa i Amerika. Ramo do ramo so avtomobilizmot e i beliot sport, koj na edno mesto gi sobira Roxer Federer, Rafael Nadal, Endi Murej, Del Porto, Xokovi~, koj kolku za potsetuvawe, isto taka, e gra|anin na Monte Karlo. Dokolku ne znaete angliski, francuski ili, pak, italijanski jazik, ponekoga{ i srpskiot mo`e da vi pomogne.

59

Otkako princot Renie Treti se o`eni so Grejs Keli, Monako stana edno od najglamuroznite mesta na svetot

Monako nako treba da se po~uvstvuva, po~uvstvuva toj {to ne zastanal barem na moment da gi razgleda jahtite koi vredat milioni, da pro{eta po patekata na Formula1 , da sedne na kafe i da go vdi{e gradot, da gi vidi kazinata i lu|eto koi minuvaat oble~eni spored najnovite i najskapi svetski trendovi, so mo`nost da se sretne nekoja poznata li~nost, ne go do`iveal Monako. Zaboravete na sekojdnevieto i barem toj den `ivejte go filmot na svetskiot xet-set. Nikoga{ nema da go zaboravite toa ~uvstvo, koe so sigurnost }e ve natera da se vratite vo Monako.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

60 AVTOMOBILI 2000+

NAJELEGANTNATA SP “Rapid” e prviot model na Aston Martin koj namesto dve ima pet vrati.

Za razlika od “ferari FF”, ovaa sportska limuzina ne poseduva revolucionerni tehnolo{ki inovacii pod haubata, no zatoa e bez konkurencija najelegantniot sportski avtomobil. Toa se odnesuva i na nadvore{niot dizajn, no i na enterierot, kade {to golem broj dodatoci se so edinstvena namena - u`ivawe

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o segmentot od ponudata na sportski limuzini postoi mala, no odbrana grupa brendovi koja vo poslednite {est decenii so mali podemi i padovi ja diktira celata dinamika vo pogled na napredokot i modata. Se razbira deka vo ova dru{tvo mesto, i toa po~esno, ima i za povremeniot avtomobil na Xejms Bond, najpoznatiot taen agent na svetot.

Aston Martin so site svoi modeli uspea od svoeto ime da izgradi kult vo ramkite na avtomobilskata industrija i kako takov postojano da bide vo centarot na vnimanieto. Taka e i so modelot “rapid”, koj od kriti~arite e odbran kako dizajnerski vrv vo klasata.

Vo minatiot broj na “Kapital” go opi{avme najnovoto “~udo” na Ferari, naimenuvano kako “FF”, kako prv model proizlezen od fabrikata vo Maranelo, so ~etiri namesto voobi~aenite dve sedi{ta vo kokpitot. E tokmu “rapid” e prviot model na Aston Martin koj namesto dve ima

V

pet vrati. Za razlika od “FF”, ovaa sportska limuzina ne poseduva revolucionerni tehnolo{ki inovacii pod haubata, no zatoa e bez konkurencija najelegantniot sportski avtomobil. Toa se odnesuva i na nadvore{niot dizajn, no i na enterierot, kade {to golem broj dodatoci se so edinstvena namena, u`ivawe.

POEZIJA NA DVI@EWETO Del od kriti~arite za “aston martin rapid” se imaat izjasneto deka dvi`eweto na avtomobilot e najblisku do poezijata. Za mnogumina toa e najelegantnata sportska limuzina, a za dobar i najseksi avtomobil na planetata Zemja. To~no, “rapid” e konstruiran za vikend-vozewa do najbliskata priroda, koga mislite na voza~ot i pat-

nicite se najrelaksirani.

No, ne smee da se potceni nitu negoviot motor. Naprotiv, mora da se potencira deka ovoj ubavec za samo nekolku sekundi mo`e da se pretvori vo vistinski xin. [estlitarskiot V12 motor proizveduva 470 kowski sili, {to e vo domenot na najmo} nite avtomobili {to nekoga{ izlegle na pat. Faktot deka od nula do 100 kilometri na ~as ovoj avtomobil zabrzuva za

BROJ 596

01/04/2011

AVTOMOBILI

www.kapital.com.mk

PORTSKA LIMUZINA BROJKI:

220 12 iljadi evra e cenata na eden “aston martin rapid”

zvu~nici se rasporedeni vo avtomobilot, nudej}i unikatno audiodo`ivuvawe

Izvonredno elegantniot koncept e pri~ina za golema popularnost na “rapid”

{est sekundi, osven na profesionalnite trka~i, bi trebalo da im e zanemarliv na ograbuva~ite na banki i na obi~nite voza~i. Maksimalnata brzina na “rapid” e gravirana na 240 k/~. [asijata e izrabotena od aluminium, {to e aktuelen trend kaj skapite avtomobili. Toa ovozmo`uva kompaktnost na trupot, polesna konstrukcija i sekako, ovozmo`uva polesna obrabotka na dizajnot.

Vo vnatre{nosta od voziloto napravena e izvonredno luksuzna kombinacija od

blagorodno drvo i hromiran metal, koi, pak, odli~no se vklopuvaat so tehnolo{ki naprednata konzola i pregledna tabla pred voza~ot. Od dodatocite treba da se izdvoi sistemot za navigacija i adaptibilnost na Aston Martin, kako i DVD sistemot, koj odi vo kombinacija so dva HD monitori.

Vrv na gaxetite e audiosistemot, izraboten od kompanijata Bang i Olufsen, koj so 12 specijalno rasporedeni zvu~nici dava unikatno muzi~ko do`ivuvawe.

“RAPID” = STATUS Cenata na “aston martin rapid” iznesuva 190.000 funti (okolu 220 iljadi evra). Skapa igra~ka, no barem za polovina poevtina od vrednosta na sporeduvaniot “FF” na Ferari. Interesno, no prototipot na ovoj avtomobil be{e pretstaven u{te vo 2008 godina. Celi dve godini bea potrebni za toj da bide staven vo proizvodstvo, za ovaa godina kone~no da bide potvrdeno deka se planirani 2.000 primeroci.

“Rapid” e eden od retkite avtomobili koi na sopstvenikot mu obezbeduvaat instantvleznica vo elitata. Koga vozite “aston martin” ne vi e potreben medijator vo zapoznavaweto, nitu, pak, nekoj }e vi pobara pokana za koj bilo klub.

Mora da se potencira deka ovoj ubavec za samo nekolku sekundi mo`e da se pretvori vo vistinski yver. [estlitarskiot V12 motor proizveduva 470 kowski sili, {to e vo domenot na najmo}nite avtomobili {to nekoga{ izlegle na pat. Faktot deka od nula do 100 kilometri na ~as ovoj avtomobil zabrzuva za {est sekundi, osven na profesionalnite trka~i, bi trebalo da im e zanemarliv na ograbuva~ite na banki i na obi~nite voza~i

Povremeniot avtomoil na Xejms Bond se vra}a na golema scena

61

62 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

T-MOBILE SIDEKICK 4G – OD PRIJATELSTVOTO SO SAMSUNG

eodamna T-Mobile go najavi najnoviot pameten telefon, koj e rezultat na sorabotkata so Samsung, T-Mobile Sidekick 4G. Edna od pova`nite raboti koja vredi da se spomene e toa {to tastaturata, po {to e poznata ovaa serija telefoni, povtorno voodu{evuva so svojata ~uvstvitelnost na kop~iwata, t.e. brzinata i udobnosta za prstite.

Istoto mo`e da se ka`e i za ekranot na dopir, koj iako izgleda malku plasti~no, sepak, ne zaostanuva so ~uvstvitelnosta kako i postarite modeli od ovaa serija. Novina se i ~etirite novi kop~iwa nameneti za podobro upravuvawe i opti~kiot glu{ec. Vo pogled na grafi~kiot interfejs, kako i postarite modeli, i ovoj model ne se otka`uva od “stariot i dobar” Sidekick OS, sepak, so odredeni izmeni vo funkciite so dopir. So svojata “skromna” kamera od samo 1,3 megapikseli ne mo`e da se pofali vo pogled na multimedijlnite opcii, bidej}i so tastaturata i procesorot Hummingbird od 1 GHz pove}e e namenet za biznis-klasata. S$ u{te ne e poznata cenata na ovoj ured, no se nadevame deka nabrzo }e se najde i vo na{ite prodavnici.

N SAMSUNG SERIES 9 RIVALOT NA MACBOOK AIR

e~isi nema nekoj da ne slu{nal za legendarniot MacBook Air, eden od najtenkite i najlesni laptop-kompjuteri na svetot. Zatoa, od Samsung odlu~ija da go prekinat ovoj mit so najnovata serija laptopi Samsung Series 9, za koja ve}e se govori deka e seriozen rival na MacBook Air. Ovoj laptop za prv pat se pretstavi neodamna na saemot za potro{uva~ka elektronika vo Las Vegas, CES 2011, koga predizvika golema zainteresiranost kaj posetitelite. Kako i MacBook Air, i toa e laptop so 13-in~en ekran koj te`i edvaj 1 ipol kilogram, a e ne{to potenok od MacBook Air. Sepak, s$ si ima svoja cena, a cenata na ovoj model iznesuva 1.649 dolari, {to e nekako premnogu vo sporedba so sli~niot model MacBook Air, koj ~ini 999 dolari. Modelot koj doa|a so 13-in~en ekran ima hard-disk od 128 Gb, polovina od istiot model na MacBook Air, no so dvojno pove}e memorija (4 Gb nasproti 2 Gb), a za brzinata se gri`i procesorot Intel® Core™ i5 Processor 2537M. Del nema{e golema sre}a so Adamo, nivniot odgovor na MacBook Air, pa ostanuva da vidime dali Samsung Series 9 }e pomine podobro.

R

PROMINI – BEZ@I^NA TASTATURA, TOUCHPAD I LASER ako {to se razviva tehnikata niz godinite, otsekoga{ sme sakale na edna naprava da imame {to pove}e funkcii i alatki koi }e ni gi olesnat dnevnite obvrski. Vo prilog na toa, dali mo`ete da zamislite bez`i~na tastatura, touchpad i laser, seto toa spakuvano samo vo edna mala podvi`na naprava? Izgleda premnogu dobro za da bide vistinito, neli? Sepak, ne mislat taka mom~iwata koi go sozdadoa ProMini!

Ovoj ured, nare~en ednostavno ProMini, ne e samo obi~na tastatura koja slu`i za ednostavni presmetki ili pi{uvawe na nekoi poraki, tuku ova e bez`i~na tastatura koja mo`e da gi kontrolira pove}eto uredi doma i toa na rastojanie od pove}e od 30 metri, {to zna~itelno }e vi go olesni sekojdnevnoto upravuvawe so doma{nata elektronika. Isto taka, za da bide u{te povozbudlivo tuka e i laserot, koj za razlika od porano, koga go koristevme za zabava, sega }e ni izleze vo presret koga imame biznis-prezentacija. Isto taka, vo nego e vklu~ena i baterija na polnewe, bez`i~en priemnik za pokvalitetno primawe informacii i u{te mnogu drugi funkcii. Sepak, s$ {to e ubavo si ima svoja cena, a negovata e 70 dolari.

K

KODAK PLAYTOUCH NAJDOBRIOT HD CAMCODER OD KODAK azli~nite potrebi vo najrazli~ni profesii gi naterale lu|eto da ja prisposobat tehnologijata za najrazli~ni primeni. Eden od rezultatite na ovie potrebi vo tehnologijata e i napravata camcoder, koja nao|a primeni od poleto na zabavata do profesiite, kako novinarstvo i sl.

Sepak, i tuka izborot e golem i te{ko e da se najde soodveten kandidat. Zatoa, Kodak ni go prepora~uvaat Kodak Playtouch. Ovoj camcoder pretstavuva mala podvi`na kamera so visoka rezolucija, koja e opremena so baterija koja se polni i memorija koja ovozmo`uva i snimawe na videomaterijal vo traewe od 10 ~asa i toa pri najgolemata rezolucija. Za polesno upravuvawe so nego tuka e i ekranot na dopir, koj }e vi pomogne podobro da rakuvate so nego ili samo so eden dopir da go prika~ite na Youtube videoto koe samo {to ste go snimile. Ovoj ured isto taka doa|a i so HDMI i AV kabli, baterija KLICK-7004 Li-Ion battery, USB kabel i adapter za polnewe. kako i softver za obrabotuvawe na snimenite videoklipovi na va{iot kompjuter. Cenata na ova malo “~udo” iznesuva 200 funti vo Velika Britanija, a ostanuva da vidime kolku }e ~ini kaj nas.

R

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

64 TEHNOLOGII I BIZNIS

INOVATIVNOSTA KAK ZA INOVATIVNOSTA Ako pogledneme nazad niz vremeto, posebno vo poslednite stotina godini, i gi analizirame najgolemiote pronajdoci koi go promenija i podobrija na~inot na `iveewe na lu|eto, }e sretneme mnogu lu|e od razli~ni kraevi na svetot, na razli~ni vozrasti, ma`i i `eni koi navidum nemaat ni{to zaedni~ko. Osven edno – a toa e site bile inovativni i gledale napred.

Ne se pomirile zatoa {to `iveat vo toa vreme, ne se zadovolile so ona {to im bilo na raspolagawe, tuku sakale pove}e, sakale podobro. Inovativnosta bila dvi`e~ka sila koja gi terala napred i sega tokmu na nea treba da sme blagodarni koga u`ivame vo plodovite od toj trud.

Na inovativnosta ne treba da gledame kako na dar od „nekoj gore”, ili od talent. Taa treba da se pottikne kaj sekoj od najmali noze, da se naso~i sekoj eden koj ima i najmal interes i za ne{to da go pravi toa, se razbira, so koristewe na site dostapni tehnolo{ki alatki i dostignuvawa.

A koj mo`e najdobro da go napravi toa?

Se razbira, nastavnicite koi {to pokraj klasi~nite metodi na predavawe na materijata treba da se ohrabrat i da im se ovozmo`i da ja koristat tehnologijata (kompjuterite i softverskite re{enija, na primer) za da go prenesat polesno i pooriginalno svoeto znaewe i iskustvo na u~enicite. No za da mo`at da ja pottiknat inovativnosta kaj u~enicite, treba prvo nastavnicite da se obedinat i da se naso~at za da se iskoristi nivniot potencijal i da im se dadat na raspolagawe vistinskite alatki so koi toa mo`e da se realizira,

MAJKROSOFT PARTNERI VO U^EWETO (PARTNERS IN LEARNING) Majkrosoft kako svetski priznaena i poznata inovativna kompanija, no i op{testveno svesna kompanija koja {to saka da pomogne i da u~estvuva vo pottiknuvwe na inovativnosta i podobruvawe na sistemot na obrazovanie, vo 2003 godina, na svetski ramki, ja startuva{e programata „Partneri vo u~eweto”. „Partneri vo u~eweto” e svetska inicijativi koja {to obedinuva niza aktivnosti inicirani od Majkrosoft i negovite partneri, so koi na nastavnicite i u~enicite im se olesnuva pristapot do novite tehnologii i nivnata upotreba vo procesot na obrazovanieto. Celta e nastavnicite da se nau~at i da im se ovozmo`i pristap do novite tehnolo{ki re{enija, za tie da mo`at istite da gi primenat vo nastavata i da gi osposobat u~enicite za predizvicite na novoto vreme.

Za uspe{nopsta i serioznosta na ovoj proekt, najdobro govorat brojkite. Od zapo~nuvaweto na programata vo 2003, pa se do 2013 do koga (za sega) e planirano istata da se realizira Majkrosoft investiral 500 milioni dolari. Rezultatot od taa investicija e prisustvoto na „Partneri vo u~eweto” vo 114 zemji kade {to se obedineti milioni nastavnici i u~enici koi zaedno pridonesuvaat za nejzina uspe{na realiziacija.

PARTNERI VO U^EWETO - MAKEDONIJA I Makedonija ne e isklu~ok od voj svetski trend. Pod rakovodstvo na lokalnata kancelarija na Majkrosoft vo Makedonija, ve}e nekolku godini uspe{no se

realizraat mnogu proekti od programata „Partneri vo u~eweto”. U{te od samiot start, ovaa programa be{e prifatena i ras{irena pome|u nastavnicite od golem broj u~ili{ta od skoro site gradovi vo Makedonija. Nastavnicite vedna{ gi prepoznaa benefitite, zapo~naa seriozno da se vklu~uvaat vo aktivnostite i da gi primenuvaat novite tehnolo{ki dostignuvawa i programi koi {to Majkrosoft besplatno im gi stavi na raspolagawe i gi obu~i istite da gi koristat. Ova se poka`a kako vistinski pogodok bidej}i nastavnicite seriozno si ja sfatija rabotata i mnogu naskoro po~naa tie znaewa da gi primenuvaat vo obrazovniot proces i so toa poaktivno gi vklu~ija i u~enicite i gi podgotvuvaa za ona {to gi ~eka koga }e gi napu{tat u~ili{nite klupi.

Za da se sledi kontinuirano razvojot i napredokot na nastavnicite, a i istite da se nagradat za svoite dostignuvawa, lokalnata kancelarija na Majkrsofot organizira godi{en forum i natprevar na inovativni nastavnici.

Na ovoj na~in , nastavnicite se pottiknuvaat vo sorabotka so svoite kolegi i zaedno so svoite u~enici da izrabotuvaat proekti vo koi gi kombiniraat nastavata i tehnolo{kite dostignuvawa i so istite u~estvuvaat na godi{niot forum na inovativni nastavnici. Pokraj mo`nosta za sorabotka i dru`ewe pome|u niv, kako i mo`nosta da ja poka`at svojata kreativnost i rezultatite od svoeto rabotewe, najdobrite proekti se nagraduvaat so u~estvo na Evropskiot forum na inovativni nastavnici koj isto taka se odr`uva sekoja godina i na koj u~estvuvaat i se natprevaruvaat

BROJ 596

01/04/2011

www.kapital.com.mk

TEHNOLOGII I BIZNIS

KO DVI@E^KA SILA najdobrite i najinovatini nastavnici od golem broj evropski dr`avi.

VTOR MAJKROSOFT INOVATI-VEN FORUM ZA NASTAVNICI Na 3 mart 2011 godina, vo hotelot Holidej In vo Skopje se odr`a Vtoriot Majkrosoft inovativen forum za nastavnici. Na ovoj natprevar i forum u~estvuvaa nastavnici od golem broj osnovni i sredni u~ili{ta od Makedonija, koi so svoi proekti go pretstavuvaa svoeto u~ili{te. Pred golemiot broj nastavnici, pretstavnici na organizatorot i poddr`uva~ite na proektot i pretstavnici na mediumite, bea pretstaveni proektite na inovativnite nastavnici koi {to gi izrabotile zaedno so svoite u~enici. Prisutnite mo`ea da se pro{etaat po {tandovite, da gi razgledaat proektite i da razgovaraat so nivnite kreatori i od prva raka da doznaat ona {to gi interesira. Ona {to navistina voodu{evi be{e entuzijazmot so koj prezenterite gi poka`uvaa svoite dela, a i kvalitetot na izrabotenite proekti. Site tie bea originalni na svoj na~in, i {to e najva`no kaj site niv se zabele`uva{e napredok vo inovativnosta i originalnosta, sporedeno so minatata godina. Na krajot bea proglaseni pobednicite koi {to dobija {ansa da ja prestavuvaat Makedonija na Evropskiot forum za inovativni nastavnici koj se odr`a vo Moskva, Rusija vo periodot 21-25 Mart 2011.

No, prikaznata ne zavr{uva tuka. Makedonskite nastavnici, ne samo {to uspe{no se pretstavija na Evropskoto natprevaruvawe i se nosea ramnopravno so svoite kolegi od evropskite zemji, napravija i ne{to mnogu pove}e. Proektot „Babini igri” kade nositel na proektot e nastavni~kata Marina Vasi-

leva ja dobi presti`nata Gran pri nagrada „Educators Choice” pritoa pobeduvaj}i vo konkurencija na pove}e od 80 proekti .

Proektot „Babini igri” e kolaborativen proekt na 5 u~ili{ta od Makedonija i toa O.U Kiril i Metodij, O.U @ivko Brajkovski, O.U Diturija od Skopje, O.U Ilinden od Selo Konopnica i O.U Bra}a Ribar od Kumanovo.

So ovoj uspeh Makedonija za prv pat se kvalifikuva{e za u~estvo na Svetskiot forum na inovativni nastavnici koj }e se odr`i vo Va{ington, SAD i }e se natprevaruva vo konkurencija na najdobrite i najionvativni nastavnici od site kontinenti vo svetot. Za kraj eve {to izjavija direktnite u~esnici na Evropskiot forum kade {to be{e nagradena i priznaena inovativnosta na makedonskite pretstavnici. „Kako menaxer na programata Partneri vo u~eweto, imav mo`nost da rabotam so mnogu inovativni nastavnici od tri dr`avi: Makedonija, Albanija i Kosovo.

Vo ovie skoro tri godini, kolku {to trae programata Partneri vo u~eweto, sfativ deka na{ite nastavnici se lesno prisposoblivi i uspe{no gi realizirat nastavnite programi, bez razlika na uslovite vo koi tie ja dr`at nastavata. Tie sekoga{ se vodea od mototo „Jas go mo`am toa”. Da se dobie najpresti`nata nagrada na Evropskiot forum na programata Partneri vo u~eweto e samo potvrda na seto toa. Na{ite makedonski nastavnici bea vistinski pobednici, bidej}i nivnite proekti se natprevaruvaa vo konkurencija na proekti na 300 nastavnici, od 44 dr`avi od cela Evropa. Se nadevam deka ova e samo po~etok na priznanijata

65

koi }e sledat za na{ata rabota i sme svesni deka treba da rabotime mnogu za da mo`eme uspe{no da ja pretstavime na{ata rabota i na Svetskiot forum na programata Partneri vo u~eweto koj }e se odr`i vo noemvri 2011 godina vo Va{ington D.C., SAD. “ – izjavi Vlora Ademi, Menaxer na programata Partneri vo u~eweto.„Profesionalniot razvoj na sekoj nastavnik zavisi od mnogu faktori.

Mo`nosta koja Majkrosoft ni ja pru`i nam nastavnicite pobednici na Forumot e od ogromno zna~ewe za celokupnata nastavni~ka fela vo Makedonija. Od edna strana se zapoznavme so dlabo~inata i {iro~inata na kvalitetot na izrabotka na evropskite proekti koi planirame me|usebno da si gi preneseme so diseminacija vnatre vo na{ata sredina vo koja rabotime. Imavme ekskluzivna mo`nost da se zapoznaeme so na~inot na rabota na evropskite u~ili{ta, da slu{neme za najnovite alatki za nastavnici koi gi nudi Majkrosoft. Vi blagodaram za mo`nosta da im prenesam na na{ite nastavnici od Makedonija deka nivnata kreativnost vrzana so tehnologijata koja Majkrosoft ja nudi mo`e da uspee i do na{ive posiroma{ni predeli vo koi `iveeme. U~enicite mo`at da gi sledat trendovite na sovremenite vetri{ta bez ogled vo kakva sredina `iveat, internet e prozorecot koj `ivotot go menuva i na u~enicite, i na roditelite i na nastavnicite” – izjavi Marina Vasileva, OU Kiril i Metodij, Skopje.

Za pove}e informacii za globalnata i lokalnata programa na Majkrosoft Partneri Vo U~eweto na http://www.microsoft. com/education/pil/partnersInLearning.aspx http://pilmacedonia.wordpress.com

66 MOBILNA KOMUNIKACIJA

SAMSUNG GALAXY TAB ZA VRVNA MOBILNA KOMUNIKACIJA

T-Mobile korisnicite sekoga{ imaat pristap do vrvna mobilna tehnologija.

Posledniot trend vo intelegentnata mobilna komunikacija e tablet formatot.

Samsung Galaxy Tab e eden od najdobriot Android tablet koj {to go nudi T-Mobile, a koj predizvikuva ogromno vnimanie i interes kaj korisnicite.

Samsung Galaxy Tab e golem Android telefon so super brz procesor. Goleminata na ekranot na Samsung Galaxy Tab pravi razlika pri surfawe, ~itawe e-po{ta, ili drugi dokumenti. Tabletot mo`e da se koristi i kako ~ita~ za elektronski knigi, bidej}i formatot na Samsung Galaxy Tab e najblizok do formatot na standardnata kniga.

Ovoj tablet nao|a idealna primena vo sekoj biznis, kako pomo{ pri vodeweto na sostanocite, ima polesen pristap do elektronskata po{ta ili pak poednos-

tavno otvorawe na prezentacija. Kako maksimum od mo`nostite, nekoja od t.n Mind Mapping aplikacija (Freemind, Thinking Space) ovozmo`uvaat vizuelno sreduvawe na mislite i sreduvawe na zabele{kite od sostanocite.

Ovoj ured e zabaven i nadvor od kancelarijata, preku mo`nosta za reprodukcija na filmovi so poln HD kvalitet, a aplikaciite za crtawe, pak na primer ja zgolemuvaat kreativnosta kaj decata. Se razbira, Samsung Galaxy Tab so izvonrednite aplikacii, nudi bezbroj drugi mo`nosti. So instalirawe na edna od profesionalnite DJ-ski aplikacii (DJ Studio na primer) mo`e da da se miksaat pesni vo MP3 format, kade i da ste.

Vgradenata SIM karti~ka kaj Samsung Galaxy Tab ovozmo`uva obi~ni i video povici (sekundarna predna kamera).

Uredot poddr`uva 3G, dodeka za navigacija ima GPS. Za razmena na podatoci, korisnicite na Samsung Galaxy Tab mo`at da koristat Bluetooth ili WiFi. Ovoj tablet sodr`i i digitalen kompas, ima 3 MP kamera so avtofokus i LED blic. Se razbira za surferite dostapen e internet prebaruva~ so Flash poddr{ka, dodeka pak za „filmaxiite� ima kamera so HD kvalitet i poddr{ka za HD video.

Ovoj neodoliv tablet ured mo`e da se kombinira so tarifnite modeli na T-Mobile i da surfate po odli~ni ceni.

Isto taka, tablet kompjuterot mo`e da bide va{ i so kupuvawe na Samsung GT-I9000 vo Doverba 24.

Dopolnitelni informacii za Samsung Galaxy Tab mo`e da dobiete na veb stranicata www.t-mobile.mk ili pak vo nekoja od T prodavnicite.