597-kapital

COMPANY PROFILE FRUKTAL MAK

www.kapital.com.mk

SOKOVI PO VKUS NA SITE GENERACII

COVER STORY

KAPITAL ANALIZIRA

HARDVEROT TONE, SOFTVEROT SÈ U[TE NE ISPLIVUVA

[TO SE KRIE ZAD GOLEMIOT UVOZ NA MLEKO?

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 597|CENA 100 DEN.|08 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

GLIGOR CVETANOV CEL NI E DA STANEME LIDERI VO KONDITORSKATA INDUSTRIJA VO REGIONOT IZVR[EN DIREKTOR NA MAKPROGRES – VINICA

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

08 PORTFOLIO

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

16 COVER STORY Makedonskata IT-industrija vo kriza Hardverot tone, softverot s$ u{te ne isplivuva 22 INTERVJU Gligor Cvetanov, izvr{en direktor na Makprogres – Vinica Predizvik ni e liderska pozicija vo regionalnata konditorska industrija 28 COMPANY PROFILE Fruktal Mak - proizvoditel na ovo{ni sokovi Proizveduvame sokovi po vkus na site generacii 32 KAPITAL ANALIZAIRA [to se krie zad drasti~niot rast na uvozot na mleko?

36 INTERVJU Andrej Andreev, generalen direktor na Makedonijaproekt Bankite nemaat ~uvstvo za toa {to i se slu~uva na ekonomijata 40 MENAXMENT Na 15-godi{ninata na agencijata Marili Izbrani 10–te najuspe{ni `eni menaxeri za 2010 43 SPECIJALEN PRILOG Mebel 54 BIZNIS-EDUKACIJA Cotrugli finale Odbrani dobitnicite na stipendiite so vkupna vrednost od 105.000 evra 56 HEDONIZAM Sportska oprema Oakley Dokaz deka vredi da se odi sproti vetrot 58 REPORTA@A Reporta`a – Las Vegas [to se slu~uva vo Vegas, ostanuva vo Vegas 62 AVTOMOBILIZAM 2000 + Revolucijata so vodorodot po~na!

66 MOBILNA TELEFONIJA Paket besplatni uslugi za bezgri`na komunikacija so Business Total +

COMPANY PROFILE FRUKTAL MAK

www.kapital.com.mk

SOKOVI PO VKUS NA SITE GENERACII

6

COVER STORY

KAPITAL ANALIZIRA

HARDVEROT TONE, SOFTVEROT SÈ U[TE NE ISPLIVUVA

[TO SE KRIE ZAD GOLEMIOT UVOZ NA MLEKO?

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 597|CENA 100 DEN.|08 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

GLIGOR CVETANOV CEL NI E DA STANEME LIDERI VO KONDITORSKATA INDUSTRIJA VO REGIONOT IZVR[EN DIREKTOR NA MAKPROGRES – VINICA

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

HARDVER I SOFTVER

GLIGOR CVETANOV

Otkako Vladata prestana da kupuva kompjuteri i kompjuterska oprema, makedonskata IT-industrija, poto~no prodava~ite na hardver se soo~uvaat so te{ki problemi. Vo Makedonija postojat re~isi 800 firmi vo IT-industrijata, od koi golem del se mali firmi koi pravat softver po principot na lon-sistem za golemi i poznati informati~ki kompanii, me|u koi neoficijalno se nao|aat i svetskite giganti Gugl, Tele2 i Nokia. Nivniot problem e {to se premnogu mali za da napravat pogolemo softversko probivawe na svetskiot pazar.

Se se}avate li kolku italijanski, slovene~ki, srpski i ostanati uvozni mini-torti~ki i rolat~iwa dominiraa na makedonskiot pazar pred 10-15 godini? Poglednete gi sega policite na marketite i }e vidite deka poleka gi zamenivme so na{i, makedonski proizvodi, napraveni vo Vinica, vo fabrikata Makprogres. So nejziniot izvr{en direktor azgovaravme za toa kako e da se rakovodi so kompanijata koja od mala trgovska firma porasna vo eden od najgolemite proizvoditeli i izvoznici na hrana od zemjava.

Str.16

Str.22

Cover story

Intervju

16

22

TOP-MENAXERKI

OUKLI

Agencijata za marketing, izdava~ka dejnost i videoprodukcija Marili minatata nedela ja proslavi 15godi{nata tradicija vo svoeto postoewe so proglasuvawe najuspe{ni `eni menaxeri vo Makedonija. Na spektakularniot nastan, koj se odr`a vo hotelot Holidej in, bea proglaseni 10-te najuspe{ni `eni vo biznisot za minatata godina.

Svetot na trgovskite marki e poln so korporativni identiteti bez dovolna pri~ina za po~it ili voshit. Oukli (Oakley) e su{tinska sprotivnost. “Ludiot” nau~nik, kako {to go narekuvaat nejziniot osnova~ Xim Xenard, od samiot po~etok na negoviot biznis gi podiga limitite na industriskite standardi. Rezultatot e brend koj e lider vo proizvodstvoto na funkcionalna tehnologija.

Str. 40

Str. 56

BROJ 597

08/04/2011

www.kapital.com.mk

VO SORABOTKA SO PRIRODATA

MAKEDONIJA PROEKT

Po ovoj slogan so decenii nanazad e prepoznatliva slovene~kata kompanija za proizvodstvo na sokovi, koja ima samo dve fabriki – edna vo mati~nata zemja i edna vo Skopje, poto~no vo selo Morane. Vo period koga industrijata za prirodni sokovi se soo~uva so golemi te{kotii zaradi enormnite poskapuvawa na surovinite, Fruktal Mak ne prestanuva da misli na svoite potro{uva~i, podgotvuvaj}i im iznenaduvawa, kako {to se neodamna promoviranite sve`o cedeni sokovi od specijalnata serija Fruktal Selek{n.

Grade`nistvoto e edna od najzasegnatite granki od ekonomskata kriza.

Vo momentov ima optimizam za pozitivni trendovi, koj poteknuva od “razdvi`uvaweto” na investitorite.

Dinamikata na zazdravuvawe zavisi od pove}e faktori, del interni, del eksterni. No, za za`ivuvawe na ekonomijata glaven pottiknuva~ na procesite se bankite i finansiskite institucii, koi treba{e vo ovoj period da dadat pogolema poddr{ka na grade`niot sektor,smeta Andrej Andreev, generalen direktor na Makedonija Proekt

Str. 28

Str. 36

Company profile

Intervju

28

46

VIVA LAS VEGAS

VODOROD REVOLUCIJA

[to se slu~uva vo Las Vegas ostanuva vo Las Vegas. Ova e edna od najpoznatite i naj~esto upotrebuvanite pogovorki za svetskiot centar na kockarskata industrija Las Vegas. Bidej}i “gradot na svetlata” nudi bukvalno s$ {to mo`e da vi padne na pamet, mo`e mnogu lesno da ve ma|epsa i da ve natera da pravite raboti koi vo svesna i normalna sostojba ne bi gi napravile na nitu edno mesto vo svetot.

Novata verzija na hidrogenskiot “hjundai tuson” ima napraveno seriozen napredok vo performansite vo odnos na svoite prethodnici. So edno polnewe na rezervoarot, namesto dosega{nite 350 kilometri, dostignata e dol`inata nad 650 kilometri, {to e re~isi na isto ramni{te so aktuelnite “benzinci”. Vodorod revolucijata zema zamav!

Str. 58

7

VOVEDNIK

Str. 62

akedonskata biznis i op{estvena javnost ve} e degutantno dolg period e okupirana so serijata pazarewa pome|u dvete najgolemi politi~ki partii vo Makedonija. Samoproglasenite politi~ki lideri o~ajno se trudat da ni gi pretstavat kako liderski sredbi. Kakvi bre lideri? Pa vie ne mo`ete da se dogovorite okolu edna rabota za koja imate ista cel, a ne pak konfliktnite celi da gi naso~ite vo ist pravec. Dodeka na{ite poglavari si igraat lideri, vistinskite lideri gi pomestuvaat granicite se povisoko i na biznisot i politikata politi povisoko. lideri od Nad 200 biznis i politi~ki po Jugoisto~na Evropa i SAD vo Dubrovnik gi oblikuvaa novite ramki na ekonomska i trgovska sorabotka na regionot. Od Makedonija bea prisutni nekolkumina biznismeni na koi ideite za regionalni povrzuvawa i zaedni~ki nastap na kompniite za osvojuvawe na svetot, ne im se dale~ni. Tie so potezite koi gi pravat doka`uvaat deka ja sfatile tajnata za uspehot. I politi~arite i biznismenite koi imaat liderski kapaciteti odamna sfatile deka regionot mo`e da stane pokonkurenten samo ako se obedini.

Nekoj }e re~e deka toa ne e ni{to novo.

Taka funkcioniral biznisot otsekoga{.

No, granicite koi ve{ta~ki gi sozdavaat politi~arite te{ko gi ostranuvaat biznismenite. Za sre}a ima biznismeni koi imaat hrabrost ideite za {irewe i obedinuvawe na biznisot da gi odr`at `ivi, i na svetot da mu poka`at i doka`at deka ovoj region koj svetot go narekuva bure barut, mo`e da funkcionira i poinaku. Takvite biznismeni, lokalno ograni~enite politi~ari gi narekuvaat tajkuni. Pottiknati naj~esto od stravot deka ovie mo`at da stanat mnogu silni i da im se me{aaat vo nivnite mikro koncepti za vodewe dr`ava. Neli ne mo`elo sekoe pleme da ima dr`ava.

No, ako tie tajkuni ne rasnele, ako ne investirale i ne se {irele i nadvor od granicite na svoite zemji, stranskite investitori bi go zaobikoluvale ovoj region. Golemite prezemawa koi gi pravat takanare~enite tajkuni poka`aa deka regionot mo`e da se najde na CNN i vo Financial Times i za drugi raboti osven za vodewe vojni. O~igledno samo tie imaat liderski kapaciteti da ja smenat prikaznata i da ne napravat pogolemi.

M

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik

8 PORTFOLIO

DIMITRIS KONDOMINAS SE [IRI BIZNISOT NA GR^KIOT MILIJARDER VO MAKEDONIJA

GRKOT KONDOMINAS GI SAKA I ^EBREN I GALI[TE?! tkako kupi atraktivna lokacija na plo{tadot Makedonija so obvrska da gi izgradi kancelariite na lokalnata vlast vo Skopje i hotel, poznatiot gr~ki biznismen Dimitris Kondominas seriozno razmisluva da vleze vo proektot ^ebren i Gali{te, doznava “Kapital”. Deka gr~kiot biznismen saka da go gradi strate{kiot hidroenergetski proekt na Makedonija navestuvaat i poslednite informacii do koi dojde “Kapital”.

Pred 15 dena, Kondominas imal sredba so menaxmentot na gr~kata dr`avna energetska kompanija PPC (Public Power Corporation S.A.), so koj pregovaral za detalite za u~estvo vo izgradbata na hidrocentralite na Crna Reka. Im ponudil

O

da u~estvuva vo proektot so 65%. Mo`nata finansiska injekcija na Kondominas doa|a vo vreme koga gr~koto elektrostopanstvo PPC se soo~uva so finansiski problemi.

Podatocite poka`uvaat deka kompanijata PPC vo 2010 godina imala pad na dobivkata od 20% vo odnos na prethodnata 2009 godina.

I pokraj o~iglednite problemite poradi koi PPC }e mora da se privatizira, taa se kvalifikuva{e za dostavuvawe ponuda za izgradba na dvete hidrocentrali vo Makedonija, proekt koj vredi pove}e od 500 milioni evra.

Gr~kata PPC, zaedno so 10 drugi kompanii koi se kvalifikuvaa na tenederot, do krajot na juli treba da dostavat do

TEKSTILNIOT SEKTOR SE VRA]A VO KONDICIJA ostojbata vo makedonskiot tekstilen sektor se stabilizira otkako se nadminaa problemite {to gi predizvika svetskata ekonomska kriza. Ova e generalnata ocenka od sobranieto na tekstilniot klaster, na koj pretsedatelot na ovaa institucija, Marijana Perkovska, potencira{e deka na krajot na 2010 godina se obnoveni dogovorite so stranskite partneri. Spored Perkovska, sega nalozite {to gi rabotat tekstilnite kompanii se kratki i brzi, a toa e nalo`eno od globalnite slu~uvawa na pazarot.

“Golemite nara~ki se preseleni vo isto~nite zemji, vo Kina i vo Indija.

Nam ni ostanuvaat nalozite so podobar kvalitet i za brza isporaka”, izjavi Perkovska. Idninata na tekstilnoto proizvodstvo spored sopstvenicite ne e samo vo lon-proizvodstvoto, tuku vo ~istoto proizvodstvo.

Posebno vo sozdavawe na svoj brend i osvojuvawe na doma{niot i stranskiot pazar, {to, spored Perkovska, e dolgotraen proces. Sopstvenicite na fabrikite ovoj proces mora da go pominat samite, no potrebna e poddr{ka od Vladata vo delot na sozdavawe kvaliteten i kvalifikuvan kadar za tekstilnata industrija.

S

Vladata ponuda - idejno re{enie za izgradba na ^ebren i Gali{te. Deka gr~kiot biznismen saka da vleze vo energetskiot biznis potvrduvaat i poslednite informacii vo javnosta deka Kondaminas preku negovata kompanija DEMCO saka da se prijavi i na tender za izgradba na mali hidrocentrali vo Makedonija.

Deka Kondominas e vo igra za strate{kite hidrocentrali na Crna Reka ne se iznenadeni i vo Vladata. Izvori od Vladata komentiraat deka PPC imaat ogromen interes za izgradba na ovie dve hidrocentrali.

Duri dodavaat i deka nema da se iznenadat ako biznismenot Kondominas vo idnina vleze vo proektot kako malcinski partner.

FONDOT ZA OSIGURUVAWE NA DEPOZITI VLO@IL REKORDNI 57,3 MILIONI EVRA VO DR@AVNI ZAPISI ako po~na da ostvaruva rekordni dobivki Fondot pribira s$ pove}e pari od bankite za obezbeduvawe na depoziti, koi potoa gi vlo`uva vo zapisite na Ministerstvoto za finansii.

Fondot za osiguruvawe na depoziti vo 2009 godina investiral rekordi 57,3 milioni evra vo dr`avni zapisi od parite od garantiot fond za obe{tetuvawe na {teda~ite vo slu~aj na bankrot na banka.

I

Vo godinata koga svetot i Makedonija go trese{e finasiskata kriza, a Vladata postojano ja povikuvaa da ja zgolemi visinata na {tednite vlogovi za koi }e garantira 100%, Fondot investiral dvojno pove} e pari vo dr`avni zapisi sporedeno so 2008 godina.

Najgolema odgovornost za investicijata vo 2009 godina ima Vladata, odnosno toga{noto rakovodstvo na Ministerstvoto za finasii. Odlu-

kata za toa kolku i kade se investiralo ja nosi Upravniot odbor na Fondot. So nego toga{, a i denes po nejziniot reizbor, rakovodi Nina Nasteva, imenuvana od Vladata, trojca ~lenovi od Ministerstvoto za finansii od vremeto na ministeruvaweto na Trajko Slaveski i po eden pretstavnik od Narodnata banka na Makedonija i zdru`enieto na bankarstvo.

Od investiranata suma, kako i od kamatite {to

Narodnata banka na Makedonija mu gi pla}a Fondot vo 2009 godina dobival okolu dva milioni evra od kamati.

Na krajot na godinata ostvaril dobivka od 1,7 milioni evra. Spored zakonot {to go regulira

raboteweto na Fondot toj ima pravo da investira vo dr`avni zapisi i vo drugi finasiski instrumenti. Toa pravo mu e dadeno za da gi namali tro{ocite na bankite za obezbeduvawe na depozitite.

BROJ 597

08/04/2011

9

www.kapital.com.mk

VO FOKUS

BROJKI:

iznismenite ne se izmamnici, tuku hrabri lu|e {to se obiduvaat da zarabotat za sebe i za svoeto semejstvo, da vrabotat lu|e i na krajot da pridonesat za dobroto na zaednicata

B

497

milioni dolari iznesuva trgovskiot deficit na Makedonija vo periodot januari-fevruari 2011 godina

18,4

% pomalku odobrenija za gradewe se izdadeni vo zemjava vo fevruari godinava, vo sporedba so istiot mesec lani

75

EMIL TEDESKI

milioni evra kreditni linii za makedonskite kompanii stojat neiskoristeni

GENERALEN DIREKTOR NA ATLANTIK GRUPA

BUSINESSBRIEF ZA EDEN MESEC BLOKIRANI 1.380 SMETKI aste brojot na blokirani, a kontinuirano pa|a brojot na otvoreni smetki. Podatocite objaveni na internet-stranicata na Narodna banka na Makedonija poka`uvaat deka vo mart godinava vo sporedba so fevruari ima 1.380 novi blokirani smetki, so {to vkupniot broj se iska~il na 94.029 blokirani smetki.

Za edna godina, pak, brojot na blokirani smetki na gra|anite i na firmite se zgolemil za duri 30 iljadi smetki. Toa potvrduva deka gra|anite i kompaniite s$ pomalku mo`at da gi servisiraat obvrskite i poradi neservisiranite dolgovi prisilno im se naplatuvaat pari od smetkite. I dodeka postojano rastat blokiranite, se namaluvaat otvorenite smetki. Vo mart imalo vkupno 3.321.291 otvoreni smetki, za razlika od januari godinava, koga imalo vkupno 3.451.966 smetki.

R

NA 10.000 METRI KVADRATNI DR@AVNO ZEMJI[TE

VO KRU[EVO ]E NIKNE LUKSUZNA TURISTI^KA NASELBA vaesetina luksuzni vikend-ku}i, restorani i minihotel }e se gradat vo blizina na manastirot Sveto Preobra`enie vo Kru{evo, doznava “Kapital”.

Ministerstvoto za transport i vrski objavi javen oglas preku koj }e prodava dr`avno zemji{te so povr{ina od re~isi 10.000 metri kvadratni. Od vkupno 24 parceli 21 se nameneti za moderni vikend-ku}i, dodeka na ostanatite tri parceli }e se gradi mini-hotel i dva golemi restorani.

Zemji{teto za izgradba na vikend-ku}i e so po~etna cena od 10 evra, dodeka po~etnata cena na parcelite za ugostitelski objekti se dvi`i od 20 do 30 evra.

D

Od op{tina Kru{evo velat deka ova bi pomognalo pri razvoj na turizmot, no baraat dr`avata da se pogri`i i za infrastrukturnite problemi so koi se soo~uva ovoj grad.

“Stravuvame od infrastrukturni problemi i problemi so vodovodot i kanalizacijata. Vakvite te{kotii n$ spre~uvaat da ponudime komunalni olesnuvawa na idnite investitori. Komunaliite }e bidat previsoki, pa edinstven spas bi bila odredena pomo{ od strana na dr`avata.

Vikend-ku}ite koi }e se gradat }e bidat moderni i visokokvalitetni.

Se planira nivniot nadvore{en izgled da bide sli~en za naselbata da dobie prepoznatliv karakter. Ku}ite }e imaat

najmnogu do tri kata”, kata” objasnuvaat za “Kapital” od op{tinata.

Ottamu komentiraat deka pogolem del od investitorite koi }e se javat na javnoto naddavawe }e bidat od Skopje, no se nadevaat deka za del od parcelite }e se zainteresiraat i stranski biznismeni.

Zasega, velat, biznismeni od Kru{evskiot region ne projavile interes za vakov biznis.

Ministerstvoto za transport i vrski periodov aktivno rasprodava atraktivno dr`avno zemji{te vo pove}e gradovi. Vo momentov vo tek e i postapka za prodavawe na dr`avni parceli vo najatraktivniot del od Gevgelija, vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica.

SE PRODADOA 66,6% OD IK BANKA reku blok-transakcija vo iznos od 14,1 milioni evra na Makedonskata berza se prodadoa 66,56% od osnovnata glavnina na IK banka od Skopje. Se istrguvaa 27.869 akcii na bankata od vkupno 41.870 izdadeni akcii na IK banka i toa po cena od 31.285,17 denari za akcija. Taa cena e za 37,4% poniska od poslednata prose~na cena po koja se trguvaa akciite na IK banka, koja iznesuva 50.000 denari za akcija. Spored prvi~nite neoficijalni informacii, udelot od 66,56%, koj se prodade, vo sopstvenost na Demir-Halk banka od Holandija, e kupen od turskata Halk banka, koja, pak, poseduva 30% od Demir-Halk banka. Drugi pogolemi akcioneri vo IK banka se Evropskata banka za obnova i razvoj, koja poseduva 25% od akciite na bankata i deset drugi akcioneri, koi poseduvaat 8,44% od kapitalot.

P

10 PORTFOLIO KAPITAL SOVETUVA...

ZA[TITETE SE OD HAKERI

IVICA TODORI]

AGROKOR VLE VLEGUVA VO MAKEDONIJA PREKU SLOVENE^KI TU[? nogu verojatno e deka hrvatski Agrokor }e vleze vo Makedonija preku slovene~kite marketi TU[, komentiraat poznava~ite na pazarnite priliki vo ovoj sektor.

Otkako srpskite mediumi objavija deka sopstvenikot na Agrokor, Ivica Todori}, planira da gi kupi svovene~kite marketi vo Srbija, s$ poizvesno e deka toj }e ja upotrebi istata strategija i za odamna planiraniot vlez na makedonskiot pazar.

Neoficijalno, poradi golemi dolgovi TU[ ve}e dolgo vreme bara kupuva~ na proda`nite objekti vo

M

nekolku srpski gradovi.

Nezavidnata finansiska situacija vo koja, spored poznava~ite, se nao|aat i TU[ marketite vo Makedonija e u{te eden dokaz deka prisutnosta na Agrokor vo zemjava e s$ poizvesna.

TU[ vo Makedonija poseduva marketi vo tri gradovi, dodeka vo Srbija pokriva re~isi 2% od pazarot. Iako Todori} ve} e raboti vo Srbija preku svoite marketi Idea, toj sega e vo osvojuva~ki pohod da gi prezeme supermarketite na Tu{.

Za ovaa akvizicija e pogotven da plati okolu 50 milioni evra.

So ova Agrokor }e go zgolemi udelot na srpskiot pazar za maloproda`ba, odnosno }e zafati pribli`no 10%, }e ima okolu 100 prodavnici vo Belgrad, Sombor, Subotica, Novi Sad, Sremska Mitrovica, Jagodina, Kraguevac, Ni{.

Todori} mu vleze i vo biznisot na Svislion na srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi}. Nema limit za biznis-apetitite na Todori}. Toj e eden od retkite balkanski biznismeni koj postojano e na {trek koga stanuva zbor za osvojuvawe novi pazari i kompanii vo regionot.

Kompjuterskiot kriminal mo`e da se definira kako oblik na kriminalno odnesuvawe, kaj koj koristeweto na kompjuterskata tehnologija i informati~kite sistemi se koristat za izvr{uvawe na kriminalni i kazneni dela, ili kompjuterot se upotrebuva kako sredstvo ili cel za izvr{uvawe na kriminalnite dela. Informirajte se za opasnostite vo raboteweto so kompjuteri i tehnologija, i anga`irajte eksperti koi }e vi pomognat da gi prezemete site merki za da ne stanete `rtvi na hakeri.

NAJDETE VREME ZA S$

I pokraj toa {to ste odlu~ni da napravite dobra i uspe{na kariera nikoga{ ne zaboravajte deka mora da najdete vreme za s$, za sebe, za sopstvenoto hobi, za razgovor so soprugata, prijatelite, roditelite... Morate da najdete na~in del od va{eto vreme da go posvetite na sopstveniot razvoj, nadvor od rabotata i semjestvoto.

OGLASUVAJTE EFEKTIVNO

Sekoj prose~en ~ovek dnevno slu{a, gleda ili ~ita vo prosek okolu 300 poraki. Samo mal broj na poraki, oglasi i reklami uspeva da predizvika vistinski interes i vnimanie koe pottiknuva na akcija, odnosno kupuvawe. Zatoa, vodete smetka va{iot oglas ili reklama da bidat edinstveni, da privle~at vnimanie, da bidat jasni i precizni i da ostvarat efektivna komunikacija so potro{uva~ite.

NAJDOBRITE AERODROMI VO SVETOT a najdobar aerodrom vo svetot va`i aerodromot vo Hongkong. Ova e rezultat na istra`uvaweto sprovedeno na 11 milioni patnici od strana na Skytrax. Aerodromot vo

Z

HONGKONG HIKA

SINGAPUR CHANI

Broj na patnici vo 2010 godina - 50,4 milioni $ Mesto vo 2010 godina - 3

Broj na patnici vo 2010 godina - 42,03 milioni $ Mesto vo 2010 godina – 1

Vo ramkite na aerodromot ima i golf-igrali{te za da mo`at biznismenite da si go ispolnat vremeto me|u letovite

Od ovoj aerodrom mo`e da se leta kon 200 destinacii vo svetot so pove}e od 90 me|unarodni linii. Aerodromot ima fitnes i bazen

Hongkong star 13 godini e i najkoristeniot kargo-aerodrom vo svetot vo tekot na 2010 godina. Vo slednite 10 godini na aerodromot vo Hongkong se planiraat da se izgradat u{te 20 porti.

INCHEON INTER AIRPORT

Broj na patnici vo 2010 godina 30 milioni $ Mesto vo 2010 godina - 2 Aerodromot se nao|a vo Ju`na Koreja i e rangiran na prvo mesto kako naj~ist vo svetot

MINHEN AERODROM

Broj na patnici vo 2010 godina – 34,7 milioni $ Mesto vo 2010 godina - 4 Aerodromot vo Minhen e vtor najgolem vo Germanija.

Golem del od aerodromot e od staklo i izgleda mnogu golem i svetol

12 PORTFOLIO TRENDOVI

CRNOTO ZLATO RU[I REKORDI

CENATA NA NAFTATA DOSTIGNA 120 $ ZA BAREL enata na naftata dostigna cena od 120 dolari za barel, {to e rekord vo poslednite 30 meseci. Rastot na cenata na naftata se slu~uva po naru{uvaweto na proizvodstvoto na nafta poradi {trajkovite vo afrikanskata zemja Gabon, kako i po kontinuiranite zagubi poradi prekinot na proizvodstvoto na nafta kako posledica na voenite nemiri vo Libija. Naru{uvawata na stranata na ponudata se slu~uvaat vo period pred letnite odmori, koga se o~ekuva pogolema potro{uva~ka na nafta vo SAD i ostanatiot del od svetot, kako i po reaktivno dobrite ekonomski rezultati i procenki za amerikanskata ekonomija.

Naftata “brent” na Londonskata berza za isporaka vo maj dostigna cena od 120,63 dolari za barel, {to e najvisoka cena od avgust 2008 godina. Cenata na naftata na Wujor{kata berza dostigna 108,78 dolari za barel.

BUSINESSBRIEF

C

PORADI NEMIRITE NA BREGOT NA SLONOVATA KOSKA

CENATA NA KAKAOTO POVTORNO RASTE enata na kakaoto na svetskite berzi nekolku dena po red raste kako posledica na konfliktot koj besnee niz ulicite na Bregot na Slonovata Koska, koj e najgolem proizvoditel na ovoj konditorski proizvod. Cenata na kakaoto za julskata isporaka vo London dostigna 3.182 dolari za ton. Od druga strana, na berzata vo Wujork isporakata za vo maj se zgolemi na 3.062 dolari. Isporakata na kakao vo svetot e zagrozena u{te od 24 januari godinava, koga za prv pat Bregot na Slonovata Koska, “rastrgnat” me|u noviot pretsedatel, `elen za pretsedatelskata fotelja, i stariot pretsedatel ,koj ne saka da go predade “tronot”, go zabrani izvozot na kakao i kafe.

C

VIZIONERI

LIMAK GRUPACIJA GO PREZEMA UPRAVUVAWETO SO PRI[TINSKIOT AERODROM

TURCITE ]E INVESTIRAAT 140 MILIONI EVRA urskata grupacijata Limak, koja go dobi tenderot za renovirawe i upravuvawe na pri{tinskiot aerodrom, vo ponedelnikot soop{ti deka ja prezema administracijata na me|unarodniot aerodrom Adem Ja{ari.

Konzorciumot na Limak Kosovo International Airport JSC, koj go so~inuvaat Limak Grup so 90% i francuskiot Aeports de Lion so 10%, }e upravuvaat so edinstveniot aerodrom vo zemjata vo period od 20 godini.

Limak po~na so rabotewe vo grade`niot sektor preku Limak Konstrak{n vo 1976 godina, a potoa vo svoeto portfolio gi dodade i turizmot, energetikata, cementot i tehnologijata.

Ova e vtoriot me|unaroden aerodrom koj go prezema kompanijata, po aerodromot Sabiha Gok~en vo aziskiot del na Istanbul.

Konzorciumot planira da napravi investicija od 140 milioni evra i da go zajakne patni~kiot kapacitet od 1,5 milioni na ~etiri milioni lica, vo bliska idnina.

T

& LIDERI

Toj {to ne raboti ne mo`e jasno da razmisluva. Neaktivnosta go naru{uva umot.

HENRI FORD osnova~ na avtomobilskata kompanija Ford

Samo tie {to se zaspani ne pravat gre{ki.

INGVAR KAPMPRAD osnova~ na IKEA, sinxir na prodavnici za mebel

iberalnite teorii koi vo izminative 30 godini go oblikuvaa i go naso~uvaa razvojot na svetskata ekonomija mora da se izmenat od koren. Teoriite koi se del od Va{ingtonskiot konsenzus i ja naglasuvaat efikasnosta na otvoreniot pazar se zastareni. Vo sozdavaweto na makroekonomskata ramka za noviot svet po krizata dr`avata }e ima pogolema uloga od pazarot.

L

Sfativ deka gre{kite ~esto mo`e da bidat i podobar u~itel od uspehot.

XEK VEL^ dolgogodi{en direktor na Xeneral elektrik

DOMINIK [TROS-KAN PRETSEDATEL NA MMF

14 PORTFOLIO WALL STREET ]E PRI^EKA ZA DA STANE ”WALL STRASSE”

NOV SUDIR ME\U PUTIN I MEDVEDEV

I NASDAQ JA SAKA WUJOR[KATA BERZA

MEDVEDEV BARA SMENA NA MINISTRI I DIREKTORI uskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, mu dade rok na premierot, Vladimir Putin, do 1. juli da razre{i nekoi od vode~kite ministri vo Vladata od nivnite rakovodni funkcii vo 17 dr`avni kompanii. Spored informaciite vo ruskite mediumi, me|u tie {to }e bidat opfateni so razre{uvawata e i vlijatelniot vicepremier Igor Se~in, koj }e mora da se otka`e od rakovodnata pozicija vo naftenata kompanija Rosweft, kako i od mestata vo upravnite odbori vo holdingot Rosweftegaz i vo energetskata korporacija Inter RAO. Pokraj Se~in, i ruskiot minister za finansii, Aleksej Kudrin, }e mora da se otka`e od rakovodnite funkcii vo vtorata po golemina ruska trgovska banka, VTB i vo dr`avniot monopol za trgovija so dijamanti, Alrosa. Prviot vicepremier, Viktor Zubkov, }e mora da se otka`e od funkciite vo tretata po golemina ruska trgovska banka Rosselhozbank, kompanijata za alkoholni pijalaci Rospirtprom i vo Rosagrolizing.

R

GERMANIJA “ZARABOTI” 960 MILIJARDI EVRA OD IZVOZ

GERMANSKIOT IZVOZ GO SPASUVA EVROTO zvozot na germanskite kompanii vo odnos na kriznata 2009 godina, minatata godina se zgolemil za 19,5%, odnosno 960 miljardi evra, a uvozot za okolu 21%, odnosno 806 miljardi evra, poka`uvaat podatocite od Zavodot za statistika na Sojuzna Republika Germanija.Osobeno dobri brojki poka`a bilansot za Isto~na Evropa, kade {to vo 2010 godina od Germanija e izvezena stoka so vkupna vrednost od 146 milijardi evra, {to e zgolemuvawe za 23%, odnosno 27 miljardi evra. So ova i regionot na Isto~na Evropa mo`e da se sporedi so internacionalnite ekonomski sili kako SAD so 65 milijardi evra, Kina so 53 milijardi, Japonija so 13 milijardi, kako i Brazil so 10,5 milijardi evra i Indija so 9,3 milijardi evra.

Germanija najmnogu izvezuva ma{ini i oprema, motorni vozila i nivnite komponenti, kako i hemiski proizvodi.

I

N

asdaqOMX i ICE (Intercontinental Exchange) ponudija 11,3 milijardi dolari za kupuvawe na NYSE Euronext. So ovaa ponuda tie se vme{aa vo kupuvaweto na Wujor{kata berza, za koja prethodno interes projavi Deutsche Boerse. Spored ovaa nivna ponuda, akcionerite na NYSE Euronext }e dobijat 14,24 dolari za akcija vo gotovo i 0,4069 od akcija na NasdaqOMX i 0,1436 od akcija na ICE za sekoja akcija na NYSE Euronext. Vakvoto spojuvawe }e zna~i formirawe na berzanski operator so prihodi od 1,8 milijardi dolari. “Ova e navistina dobra ponuda od strana na Nasdaq. Mislam deka ponudata na Deutsche Boerse nema da dobie soglasnost i smetam deka nema da dadat kontraponuda, bidej}i taa nema da im odgovara na akcionerite na NYSE”, smeta Kristijan Haman, analiti~ar vo Sparkasse od Hamburg. Od germanskata berza vedna{ reagiraa, velej}i deka tie se ubedeni deka nivnata ponuda za spojuvawe na dvata berzanski operatori e najdobra opcija za akcionerite i na Deutsche Boerse i na NYSE Euronext.

BARAK OBAMA PO VTOR PAT SE KANDIDIRA ZA PRETSEDATEL NA SAD

OBAMA O^EKUVA DONACII POVE]E OD MILIJARDA DOLARI merikanskiot pretsedatel Barak Obama i oficijalno ja podnese kandidatura za reizbor i ja po~na kampawata za izborot na pretsedatel, koj treba da se odr`i vo 2012 godina. Kampawata na Obama go nosi sloganot “Se po~nuva so nas”. Pretsedatelskata kampawa po~na porano od voobi~aeno so cel da soberat dovolno finansiski sredstva.

Obama o~ekuva da sobere pove}e od edna milijarda dolari, {to e rekordno najvisoka suma na donacii {to nekoga{ bila sobrana od nekoj amerikanski politi~ar.

Sekoj ~len od timot na Obama ima za zada~a da sobere po 350.000 dolari, {to e prili~no te{ka zada~a poradi izmenite vo zakonot za finansirawe na politi~ki partii i kandidati, koj dozvoluva donirawe na najmnogu 2.500 dolari od eden donator. Spored izvori na Si-enen, Obama ve}e gi kontaktiral klu~nite donatori, a zaka`al i nekolku konferenciski telefonski razgovori so klu~ni poddr`uva~i na Demokratite.

A

MEDIUMI ENTREPRENEUR

THE ECONOMIST

Vo najnovoto izdanie mo`e da pro~itate za Marlo Skot, mlada Amerikanka koja uspea so inovativen pristap da gi napravi tradicionalnite kola~iwa “kap kejks” privle~ni kako nikoga{.

Religijata e dvi`e~kata sila vo arapskoto budewe. “Zapadwacite” treba da gi so~uvaat nervite i da & veruvaat na demokratijata, smeta londonskiot nedelnik

FORTUNE

Zaboravete na akcii. Ne se oblo`uvajte na zlato.

Po ~etiri godini tonewe na nivnite ceni, nedvi`nostite se povtorno najatraktiven imot vo Amerika, veli Fortune.

16 COVER STORY: MAKEDONSKATA IT-INDUSTR

HARDVEROT TONE, SOFTVEROT SĂˆ U[TE NE ISPLIVU 50%

e namalena proda`bata na kompjuteri i kompjuterska oprema vo sporedba so pred dve godini

17

RIJA VO KRIZA

UVA

Otkako Vladata prestana da kupuva kompjuteri i kompjuterska oprema, makedonskata IT-industrija, poto~no prodava~ite na hardver se soo~uvaat so te{ki problemi. Vo Makedonija postojat re~isi 800 firmi vo IT-industrijata, od koi najgolemiot del od niv se mali firmi koi pravat softver po principot na lon-sistem za golemi i poznati informati~ki kompanii, me|u koi neoficijalno se nao|aat i svetskite giganti Google, Tele2 i Nokia. Nivniot problem e {to se premnogu mali da napravat pogolemo softversko re{enie koe }e go nosi brendot made in Macedonia se mnogu, mnogu mali SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o 2008 godina, koga vo Makedonija se pr oda do a okolu 100.000 personalni i prenosni kompjuteri i e ostvaren obrt od okolu 40 milioni evra, e dostignat vrvot vo proda`bata na kompjuteri i kompjuterska oprema, odnosno delot od IT-industrijata popoznat kako hardver. Ova e vpe~atokot so koj se soglasuvaat najgolemiot del od informati~kite kompanii vo Makedonija koi uvezuvaat hardver.

Dve godini podocna proda`bata na kompjuteri i kompjuterska oprema vo Makedonija e dvojno namalena, {to pretstavuva seriozna zakana po finansiskata stabilnost na golem broj makedonski IT-kompanii.

“Bidej}i ne postojat to~ni brojki i podatoci za vkupniot promet koj se pravi od proda`ba na kompjuteri, laptop-kompjuteri i tabletkompjuteri vo Makedonija, na{ite procenki se deka toj iznesuva okolu 20 milioni dolari na godi{no nivo. Ako bideme iskreni, toga{ mora da priznaeme deka makedonskiot IT-pazar e relativno mal za da ovozmo`i nepre~eno funkcionirawe na edna golema IT-kompanija {to se zanimava so masovna distribucija”, veli Dejan Dimov, direktorot na ComTrade, vo momentov najgolemiot diler na IT-oprema vo Makedonija.

Efektite od prepolovenata proda`ba na kompjuteri i

V

kompjuterska oprema u{te posilno se ~uvstvuva kaj pomalite igra~i vo ovoj sektor.

“Kako kompanija dojdovme do toj stepen da polnime potro{eni kertrixi od ma{ini za kopirawe. Sostojbata ne bila nikoga{ poo~ajna, poradi {to poleka se preorientirame kon srodni dejnosti. Od godinava po~navme so proda`ba, implementacija i servisirawe na bezbednosni sistemi i adekvaten softver za niv”, veli za “Kapital” sopstvenikot na kompanijata Riversoft, @arko Milenkoski.

Drasti~niot pad na proda`bata, makedonskite IT-kompanii go objasnuvaat so ekonomskata kriza, namalenata plate`na mo} na makedonskite gra|ani, no i so namalenata aktivnost na Vladata, koja vo izminatite dve godini se javuva{e kako najgolem kupuva~ na kompjuteri i kompjuterska oprema. Vlijanieto na Vladata na pazarot na IT-oprema kompaniite go po~ustvuvaa po emituvaweto na vau~erite od 200 evra, {to gi dobivaa apsolventite na site fakulteti vo dr`avava, a koi mo`ea da gi tro{at za kupuvawe na kompjuteri i kompjuterska oprema od doma{nite IT-kompanii koi prodavaat hardver.

Od najgolemiot prodava~ na IT-oprema vo Makedonija ComTrade objasnuvaat deka prekinuvaweto na vladinata merka za dodeluvawe vau~eri na apsolventite ne predizvikala poseriozni negativni posledici vrz proda`bata na kompjuteri vo nivnata

18 COVER STORY MAKEDONSKATA IT-INDUSTRIJA VO KRIZA

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.com.mk

kompnija.

“Neminovno e da se ka`e deka padot na proda`bata na oddelni segmenti se dol`i vo golem del na padot na ITpazarot vo Makedonija, koj se slu~uva pod vlijanie od globalnata ekonomska kriza”, objasnuvaat od ComTrade.

Namalenata proda`ba vo kombinacija so profitnite mar`i, koi pod pritisok na konkurencijata se s$ pomali i pomali, im go pravi mnogu te{ko i neizvesno pre`ivuvaweto na pazarot na mnogu makedonski IT-firmi.

Makedonija ne e edinstvena zemja koja se soo~uva so pad na IT-pazraot. Niskite profitni mar`i se pri~ina i za golemi problemi na balkansko nivo, kade {to IT-kompaniite se

IVO IVANOVSKI MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO NA MAKEDONIJA

MAKEDONIJA IMA POTENCIJAL ZA RAZVOJ NA SOFTVER inisterot za infomati~ko op{estvo, Ivanovski, e eden od najglasnite protivnici na ovoj lon-sistem vo makedonskata IT-industrija. Toj e uveren deka makedonskite softverski kompanii imaat zna~itelno pogolem potencijal.

“Mojata vizija e deka makedonskata IT-industrija ima najgolem potencijal tokmu vo razvojot na softverski re{enija. Generalno zemeno, dodadenata vrednost na produktot e najgolema od koja bilo industrija vo razvojot na softverot. Zatoa {to za toa e potrebno samo pamet. Kolku posofisticiran e va{iot softver, tolku pove} e vredi. Jas nekolkupati sum ka`al deka ne ja gledam Makedonija kako destinacija za autsorsing po principot na lon-sistem na nekoj na~in kako {to e vo tekstilnata industrija. Nie treba pove}e da se posvetime na razvoj na softverot i na razvoj na uslugite”, veli Ivanovski.

M

soo~uvaat so istite problemi kako IT-firmite vo Makedonija.

“So dobivka od 5% do 10% od proda`nata cena, ovoj biznis vo uslovi na kriza e osuden na propast. Ednostavno potro{uva~ite nemaat dovolno pari za da kupuvaat kompjuteri vo interval od edna do dve godini, a i taka se raboti za mnogu mal pazar.

Iako imaat dvojno ili trojno pogolemi potro{uva~ki zaednici, golema kriza po~uvstvuvaa i IT- kompaniite od Hrvatska, BiH, Srbija, pa i Romanija”, veli Bor~e Ba~varovski, porane{en menaxer na skopskoto prestavni{tvo na hrvatskata firma Senso mikro, koja iako vo momenti dr`e{e najgolem del od prod`bata

na IT- oprema vo zemjite od nekoga{na Jugoslavija, pod pritisok na ekonomskata kriza bankrotira{e.

Konstatacijata deka se raboti za regionalen problem, ja potvrduvaat i od ComTrade, kompanija koja, spored obemot na ponudata, vo momentov ja ima ulogata na regionalen lider vo ponudata kompjuterska oprema.

“Vo re~isi site zemji kade {to e prisuten ComTrade se bele`i zna~itelen pad na tie pazari.

Vo nekoi zemji padot na ITpazarot dostignuva i do 30%”, objasnuvaat od ComTrade.

SPASOT E VO SOFTVEROT!?

AMA MAKEDONSKI! “Vo sektorot na proda`ba na

hardver marginite na profitot se s$ pomali i pomali, a toa se slu~uva i vo regionot i vo Evropa i celiot svet. Vo zemjite od regionot se pojavuvaat IT-grupacii koi uspevaat so pogolemata koli~ina {to ja trguvaat da dobijat mnogu podobri ceni od proizvoditeli na opremata i vleguvaat vo Makedonija so mnogu niski ceni so {to gi zagrozuvaat pomalite kompanii koi prodavaat hardver vo zemjava.

Ovoj problem e otvoren na site sredbi {to sme gi imale so komorite. Zaklu~okot e deka e neophodno IT-firmite da se restrukturiraat i da se posvetat pove}e na izrabotka na softver. Tokmu zatoa i nie kako Vlada napravivme strategija za razvoj na elek-

Pet od 10-te najvredni svetski brendovi se od IT-industrija T- biznisot na svetsko nivo e najuspe{na industrija.

Proizvodstvo i proda`bata na IT-tehnologijata, pred s$, vo delot na kompjuterskata tehnologija, kako i programiraweto na softver i razni internet-alatki i aplikacii, pretstavuva najsilen segment od svetskata ekonomija.

I

Vo prilog na ovie konstatacii odat i poslednite merewa na vrednosta na brendovite na najpoznatite svetski kompanii koi gi napravi marketing-agencijata Interbrand, koi poka`uvaat

deka polovina od najvrednite deset brendovi vo svetot se od IT-sektorot.

Brendovite IBM, Microsoft, Google, Intel i HP vredat 230 milijardi dolari.

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...

19

@ARKO MILENKOSKI SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA RIVERSOFT

SOSTOJBATA VO IT-SEKTOROT NIKOGA[ NE BILA POO^AJNA ako kompanija dojdovme do toj stepen da polnime potro{eni kertrixi od ma{ini za kopirawe. Sostojbata ne bila nikoga{ poo~ajna, poradi {to poleka se preorientirame kon srodni dejnosti. Od godinava po~navme so proda`ba, implementacija i servisirawe na bezbednosni sistemi i adekvaten softver za niv”, veli za “Kapital” sopstvenikot na kompanijata Riversoft, @arko Milenkoski.

Drasti~niot pad na proda`bata, makedonskite IT-kompanii go objasnuvaat so ekonomskata kriza, namalenata plate`na mo} na makedonskite gra|ani, no i so namalenata aktivnost na Vladata, koja vo izminatite dve godini se javuva{e kako najgolem kupuva~ na kompjuteri i kompjuterska oprema.

K tronski sodr`ini vo obrazovanieto”, veli ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski.

Preporakite na ministerot Ivanovski, koj na makedonskite firmi od IT-sektorot im sovetuva svojata rabota da ja preorentiraat vo delot na programirawe, proda`ba i implementacija na softver, treba da se sfati mo{ne seriozno.

Vo Makedonija ve}e postojat mnogu firmi koi se del od biznisot za proizvodstsvo na softver. No, najgolemiot del od niv autsorsing-kompaniite po primerot na lon-sistem vr{at intelektualni uslugi za stranski informati~ki kompanii. Tie izvr{uvaat najrazli~ni uslugi, od programirawe na celosni re{enija, do testirawe i onlajn- poddr{ka na konsumentite.

Neoficijalno, klienti na nekoi od makedonskite IT-firmi se informati~kite giganti Google, Tele2 i Nokia, no dogovorite so koi se garantira diskrecija vo sorabotkata, se pre~ka za ovie informacii da bidat i javno objaveni.

“Na{i klienti vo najgolem broj slu~ai se drugi softverski kompanii, koi{to imaat sklu~eno dogovori so krajnite korisnici koi se golemi i svetski poznati informati~ki kompanii. Kapacitetot na programeri vo Zapadna Evropa e iscrpen i ne mo`e da odgovori na pobaruva~kata, koja od den vo den e s$ pogolema.

Nie dobivame odnapred zadadena zada~a i rabotime spored predvideni terkovi, a za na{ite intelektualni i kreativni uslugi dobivame pari~en nadomest koj e pogolem od prosekot vo Makedonija”, veli Slobodan Mumovi}, proekt-menaxer vo kompanijata Ever Near. Toj tvrdi deka ukrainskite kompanii se duri

60% poevtini od makedonskite, a sli~na e i razlikata so preostanatite zemji od Isto~na Evropa. Sepak, ograni~eniot potencijal na ~ove~ki resursi ili podobro re~eno na obu~eni programeri vo ovoj del od svetot, makedonskiot pazar go pravi konkurenten.

“Kapital” napravi mala anketa so koja se uveri deka vo autsorsing IT-firmite platite se mnogu pogolemi od platite koi gi zarabotuvaat programerite ili IT ekspertite vo ostanatiotb del od IT industrijata, no i od platite koi se zarabotuvaat vo pogolemiot del od preostanite sektori na makedonskata ekonomija. Sepak, razlikata vo zarabotkata vo sporedba so programerite od zapadnite zemji i natamu e ogromna, {to gi pravi makedonskite programeri konkurentna rabotna sila.

Ministerot za infomati~ko op{estvo, Ivanovski, e eden od najglasnite protivnici na ovoj lon-sistem vo makedonskata IT-industrija. Toj e uveren deka makedonskite softverski kompanii imaat zna~itelno pogolem potencijal.

“Mojata vizija e deka makedonskata IT-industrija ima najgolem potencijal tokmu vo razvojot na softverski re{enija. Generalno zemeno, dodadenata vrednost na produktot e najgolema od koja bilo industrija vo razvojot na softverot. Zatoa {to za toa e potrebno samo pamet. Kolku posofisticiran e va{iot softver, tolku pove}e vredi.

Jas nekolkupati sum ka`al deka ne ja gledam Makedonija kako destinacija za autsorsing po principot na lon-sistem na nekoj na~in kako {to e vo tekstilnata industrija. Nie treba pove}e da se posvetime na razvoj na softverot i na razvoj na uslugite”, veli

Ivanovski.

Primerot na Indija ni govori deka od zemja, koja{to vo minatoto be{e glavno orientirana vo biznisot so autsorsing, denes e globalen gigant vo proizvodstvoto na brend-softver. Iskustvata vo davaweto na intelektualni uslugi, bea iskoristeni od indiskite investitori da sozdadat respektabilni kompanii, koi uspe{no se nosat so konkurencijata od razvienite zemji.

Najdobar pokazatel za toa e programata Flex Cube, koja{to e najpopularnata bankarska alatka vo svetot.

“Za razlika od tekstilnata industrija vo Makedonija, koja funkcionira po lon-sistem, na nas ni ostanuva znaeweto i kreativnosta. Na tekstilcite im pristignuva krojka i materijal, dodeka nie imame {iroka sloboda vo ispolnuvaweto na opredelenata cel.

Toa ni dava nade` deka eden den mo`e da se sozdava i pretpoznatliv brend-softver”, veli Mumovi}.

Ekspertite smetaat deka dostapnosta i kvalitetot na ITve{tinite e najgolema pre~ka za pogolem razvoj na IT-industrijata vo Makedonija.

Vo IT-industrijata vo Makedonija rabotat okolu 800 firmi od koi samo pet se golemi, 14 se so sredna golemina, a site ostanati se mali firmi.

Ottuka mo`e da se zaklu~i

deka kapacitetite i potencijalite, kako finansiski, taka i ~ove~ki, na makedonskata ITindustrija da napravat nekoe pogolemo softversko re{enie koe }e go nosi brendot made in Macedonia se mnogu, mnogu mali. No, i pokraj ovaa realnost dosega ne sme slu{nale nekolku IT-kompanii da gi zdru`at kapacitetite i zaedno da izrabotat nekoj golem proekt. O~igledno polesni i poslatki im se parite koi gi dobivaat kako bezimeni kroja~i na softver za golemite IT-brendovi. A toa e ve}e sostojba na umot, koja te{ko }e se smeni i so najdobrite strategii.

IMAME I NIE KOWI ZA TRKA...

Eden od retkite primeri za uspe{no pretstavuvawe na softver, izraboten kako samojstojno idejno re{enie e aplikacijata SportyPal, izrabotena od makedonskata kompanija CreationPal. Se raboti za mnogu interesna alatka, nameneta za instalacija vo mobilnite telefoni, a glavnata namena i e sledewe na nekolku funkcii, pri vr{ewe rekreativni aktivnosti. Tr~awe, velosiped, vozewe rolerki itn., SportyPal preku GPS konekcijata ja meri pominata traektorija, ot~ukuvawata na srceto, prose~nata brzina, a bez pritoa da gi optovari osnovnite funkcii na mobilniot telefon.

20 COVER STORY MAKEDONSKATA IT-INDUSTRIJA VO KRIZA

GERASIM VAN^EV GENERALEN DIREKTOR NA SEMOS

IZVOZOT POKA@UVA KOLKU MAKEDONSKITE IT-FIRMI SE USPE[NI beden sum deka podobrite IT-kompanii moraat da pravat mnogu pove} e za svojot razvoj otkolku da ~ekaat da dobijat dr`aven tender. Mora da izleguvaat i da rabotat i da se doka`uvaat nadvor od Makedonija i vo regionot. Statistikata od zemjite od regionot poka`uva deka na site dobri i uspe{ni IT-kompanii vo regionot najmalku 40% od prihodite im se od regionot, odnosno nadvor od lokalniot doma{en pazar, a prihodite od zdelkite so dr`avata iznesuva okolu 10%. Kaj nas e sprotivno. Najgolemiot del od prihodite na pove}eto doma{ni IT-kompanii doa|a od biznisi so dr`avata. Kolku sme dobri i uspe{ni, kolku vredime i znaeme se meri po toa kolku izvezuvame nadvor od Makedonija”, veli Van~ev.

U

BROJ 597 08/04/2011 www.kapital.com.mk

Celata aktivnost pritoa se bele`i na oficijalnata stranica na aplikacijata, kade {to pak se vodi vistinska borba na iljadnici korisnici od celiot svet, koi {to so pomo{ na SportyPal, vodat me|usebni trki, iako golem del od niv `iveaat na razli~ni kontinenti i nikoga{ se nemaat zapoznaeno.

Najnovata verzija na mobilnite telefoni Sony Ericson od minatata godina se prodavaat so mobilnata aplikacija SportyPal, koja e izrabotena od makedonskata kompanija CreationPal. Sopstvenikot na ovaa firma, Gligor Da~evski, objasnuva deka aplikacijata SportyPal vo momentot koga ja pu{tile na pazarot bila razvivana devet meseci.

“Prviot kontakt so Sony Ericson na nivna inicijativa be{e po sedum meseci od startot na SportyPal. Dogovorot be{e zaklu~en {est meseci od prviot kontakt. Prvoto plasirawe na zaedni~kiot proizvod pet meseci od sklu~uvaweto na dogovorot. Aplikacijata vo me|uvreme dobi dve presti`ni nagradi, Best fitness za Android, vo organizacija na Android network award 2009, i izbor za edna od trite nagradi na Best mobile windows app, koja gi dodeluva Getti awards najpresti`niot izbor za 2010 godina.

Aplikacijata vo me|uvreme evoluira{e vo SportyPal PRO, i taa verzija se distribuira vo dogovorot so Sony Ericson”, objasnuva Da~evski.

Toj objasnuva deka vo momentot razvivaat nova aplikacija od biznis-sferata i rabotat na eden proekt vo po~etna faza, koj bi mo`el da bide sledniot bum ili barem interesen pravec vo biznisaplikaciite za mobilnite uredi.

“Vo Makedonija postoi potencijal za proizvodstvo na brend-softver, toa mo`e da se vidi od toa {to ve}e go srabotivme. Najgolemiot problem go gledam vo mind set na lu|eto vo zemjava i verbata {to ja imaat vo sebe. Kaj nas otsekoga{ se veruvalo deka zapadnite produkti se pokvalitetni, a deka nie ne “znaeme”. Toa ne e to~no, procentualno vo Makedonioja se ra|aat isto tolku pametni i inteligentni lu|e kolku {to se ra|aat vo koj bilo del od svetot. Dali toj potencijal }e se iskoristi za kreirawe brend-softver, autsorsing ili, pak, nema da se iskoristi toa e drugo pra{awe. Za

21

DEJAN DIMOV DIREKTOR NA COMTRADE

POSILNATA EKONOMIJA ]E GO RAZVIE I IT-PAZAROT VO MAKEDONIJA “Makedonskiot IT-pazar e mnogu mal i ~uvsvitelen, i mnogu burno reagira na drasti~nite ekonomski ili, pak, politi~ki vlijanija. Ottuka, evidenten e i padot na na{iot pazar. Spored na{ite procenki, globalnata ekonomska kriza predizvika pad na IT-pazarot vo Makedoniaj od 20% – 30%. Ne o~ekuvam nekoi zna~ajni pozitivni promeni na makedonskiot IT-pazar vo slu~aj na evropska integracija na Makedonija. Li~no, so podobruvawe na ekonomskata sostojba vo dr`avata, o~ekuvam stabilizirawe i na IT-pazarot i, sekako, podobruvawe na podgotvenosta na gra|anite da odvojat pogolemi sredstva za IT-oprema. Kako {to znaete, Makedonija e me|u poslednite zemji vo regionot so skromni 79 dolari potro{uva~ka za IT-oprema. kreirawe brend-softver treba mnogu kreativnost, a pred se hrabrost za da se prifati predizvikot za natprevar so svetskata konkurencija. Vo Makedonija ima golemi softverski firmi koi go po~naa i vo toj pravec kreirawe na svoi produkti, ama, za `al, nekoi od niv ne uspeaa da gi zadr`at kreativnite timovi, pa nekako s$ zamre”, smeta Da~evski.

I kompanijata Semos, koja e eden od pionerite vo ITindustrijata vo Makedonija pokraj uspehot vo izrabotkata na softverski re{enija i IT-edukacijata, gi sledi svetskite trendovi i vleguva vo izrabotka na mobilni aplikacii.

“Ubeden sum deka podobrite IT-kompanii moraat da pravat mnogu pove}e za svojot razvoj otkolku da ~ekaat da dobijat dr`aven tender. Mora da izleguvaat i da rabotat i da se doka`uvaat nadvor

od Makedonija i vo regionot.

Statistikata od zemjite od regionot poka`uva deka na site dobri i uspe{ni IT-kompanii vo regionot najmalku 40% od prihodite im se od regionot, odnosno nadvor od lokalniot doma{en pazar, a prihodite od zdelkite so dr`avata iznesuva okolu 10%. Kaj nas e sprotivno. Najgolemiot del od prihodite na pove}eto doma{ni IT-kompanii doa|a od biznisi so dr`avata”, veli Gerasim Van~ev, generalen direktor na Semos.

Toj veruva deka ako edna kompanija saka da uspee, taa mora svojot proizvod da go ponudi vo sosednite zemji i na toj na~in da gi osvoi i tie pazari. “Vo Albanija rabotat ~etiri ili pet makedonski IT-kompanii i toa se tie, podobrite, koi sfatile deka ne mo`at da bidat uspe{ni i da se razvivaat samo blagodarenie na dr`avnite tenderi.

Ima nekoe malo prisustvo na

GLIGOR DA^EVSKI

SOPSTVENIK NA FIRMATA CREATIONPAL

MAKEDONSKI SOFTVER SE KORISTI VO MOBILNITE SONY ERICSON o Makedonija postoi potencijal za proizvodstvo na brend-softver, toa mo`e da se vidi od toa {to ve} e go srabotivme. Najgolemiot problem go gledam vo mind set na lu|eto vo zemjava i verbata {to ja imaat vo sebe. Kaj nas otsekoga{ se veruvalo deka zapadnite produkti se pokvalitetni, a deka nie ne “znaeme”. Toa ne e to~no, procentualno vo Makedonioja se ra|aat isto tolku pametni i ingeniozni luge kolku {to se ra|aat vo koj bilo del od svetot. Dali toj potencijal }e se iskoristi za kreirawe brend-softver, autsorsing ili, pak, nema da se iskoristi, toa e drugo pra{awe. Za kreirawe brend-softver treba mnogu kreativnost, a pred s$ hrabrost za da se prifati predizvikot za natprevar so svetskata konkurencija. Vo Makedonija ima golemi softverski firmi koi po~naa i vo toj pravec kreirawe na svoi produkti, ama, za `al, nekoi od niv ne uspeaa da gi zadr`at kreativnite timovi, pa nekako s$ zamre”, smeta Da~evski.

V

makedonski IT-kompanii i na pazarot vo Kosovo, dodeka na ostanatite pazari od regionot u~estvoto na makedonskata IT-industrija e navistina nezna~itelno. A kolku sme dobri i uspe{ni, kolku vredime i znaeme se meri po toa kolku izvezuvame nadvor od Makedonija”, veli Van~ev.

Ovie nekolku primeri potvrduvaat deka vo Makedonija postojat realni {ansi vo idnina zemjata da bide stavena na svetskata softverska mapa. Deka {ansite

navistina se realni govorat i procenkite i prognozite na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) koja veruva deka Zapadniot Balkan vo poslednite nekolku godini se pojavil kako silen natprevaruva~ vo tri segmenti – razvoj na softver, razvoj na logistika i povikuva~ki centri.

Ottuka, ostanuva na samite informati~ki kompanii kolku daleku }e gledaat za da ja vidat i iskoristat {ansata da napravat ne{to

INTERVIEW 22 INTERVIEW

GLIGOR CVETANOV IZVR[EN DIREKTOR NA MAKPROGRES – VINICA

PREDIZVIK NI E LIDERSKA POZICIJA VO REGIONALNATA KONDITORSKA INDUSTRIJA

BROJ 597

08/04/2011

www.kapital.com.mk

INTERVIEW

Slobodno mo`am da ka`am deka vo Makedonija sme lideri na pazarot i po potro{uva~ka i po svesnosta na brendovite – posebno naglasuvajki gi brendovite Vin~ini i Son~eva dolina. Na stranskite pazari imame razli~na zastapenost, no kako najdobri pazari bi gi izdvoil Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Srbija, Hrvatska, Albanija i Slova~ka.

Merka {to mo`e da pomogne pri izvozot e da se odobri dr`avna subvencija za izvezen kilogram konditorski proizvod, so {to }e se napravi golema konkurentna prednost na stranskite pazari.

Ovaa merka mnogu godini nanazad ja praktikuva Turcija i nivniot izvoz vo delot na konditorski proizvodi e ogromen.

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

Na{ata srednoro~na cel e da staneme lider vo konditorskata industrija vo Centralna i Jugoisto~na Evropa.

Osvojuvame i gi gradime na{ite odnosi so potro{uva~ite so kvalitetot na na{ite prozvodi i so na{ata odgovornost i posvetenost. Makprogres doo Vinica e familijarna kompanija i dosega sme nemale razmisluvawa i potreba za promena na sopstveni~kata struktura. Kako {to globalizacijata e neminovna, mo`ni se odredeni zdru`uvawa so cel otvorawe na novi perspektivi

inica mo`ebi e edinstven grad vo Makedonija kade {to re~isi i nema nevraboten ~ovek. Po razornite 90-ti godini, koga zaradi zamrenata ekonomija Vinica ja napu{tija re~isi edna tretina od nejzinite gra|ani, odnosno pove}e od 5.000 lu|e, nekolkute stranski investicii vo vini~kite kapaciteti za grade`ni materijali, tekstil i u{te nekolku industrii go za`ivea mestoto, a dopolnitelen stimul dade i rastot na kompaniite {to se formiraa vo vremeto na tranzicijata i denes se edni od najgolemite vrabotuva~i vo op{tinata. Na dvata kraja od Vinica sekojdnevno rastat industriskite zoni kade {to funcioniraat dvaesetina firmi, koi po~naa i da “uvezuvaat” rabotna sila od okolnite mesta, pa na{ite sogovornici od gradot velat deka tamu ne raboti samo toj {to ne saka.

Makprogres e edna od tie firmi izvorno nastanati vo makedonskiot kapitalizam, koja dve decenii uspe{no go izoduva patot {to go trasira{e nejziniot osnova~ i generalen direktor, Aleksandar Cvetanov. Od mala trgovska kompanija Makprogres denes e proizvodna firma vo konditorskata industrija, so pove}e od 300 vraboteni, prisutna so tri brendovi na pazarot, izvoznik vo triesetina zemji. Proda`bite

V

na kompanijata minatata godina dostignaa 16 milioni evra, od koi re~isi 80% bea plasirani na stranski pazari.

Izvr{niot direktor na Makprogres, Gligor Cvetanov, koj poleka ja prezema palkata od svojot tatko Aleksandar, veli deka rabotata vo kompanijata go ispolnuva, a toj u{te kako mnogu mlad po~nal da raboti vo nea.

“Vo Makprogres sum 15 godini i gi imam pominato site rabotni pozicii, s$ do aktuelnata, izvr{na funkcija. Kako {to se zgolemuva{e kompanijata taka jas postojano se nadgraduvav i stignav do najvisokata pozicija vo hierarhijata, {to mi e dopolnitelna obvrska i ponatamu da u~am i da se razvivam, i kako menaxer i kako li~nost”, veli Gligor Cvetanov.

Toj dodava deka ne e te{ko da se vodi edna pogolema kompanija dokolku taa ima

Za kvalitetni proizvodi {to se ubavo spakuvani i dobro marketin{ki pretstaveni, a se prodavaat po konkurentna cena, nema granici. Makedonija ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija so pove}e zemji i toa treba da se iskoristi. Nie toa go koristime i izvezuvame na triesetina pazari, na nekoi so redoven izvoz, a nekade samo povremeno.

razvieno dobra organizaciska struktura, a Makprogres toa go ima so site sektorski rakovoditeli, so {efovite na smeni i ostanatite organizaciski nivoa, kade {to sekoj to~no si ja znae svojata uloga.

So Gligor Cvetanov razgovaravme vo moment koga industrijata za konditorski proizvodi minuva niz te`ok period poradi enormno poka~enite ceni na surovinite na svetskite berzi, a kompaniite treba kako znaat i umeat da gi menaxiraat tro{ocite i krajnata cena na proizvodite za da ne padne celiot tovar vrz krajniot potro{uva~.

Kakaoto, {e}erot i ostanatite surovini poskapea drasti~no poslednive nekolku meseci. Kako se odrazuva toa na proda`bite na Makprogres i kako kompanijata balansira za toj cenoven udar da

23

24 INTERVIEW

Proizvodnata lenta za slatkite rolati na Makprogres, od brendot Vin~ini, e vsu{nost cela tehnolo{ka linija dolga 140 metri

ne se odrazi drasti~no vrz krajnata maloproda`na cena?

Osobeno poslednive ~etiri meseci se slu~ija rekordni poka~uvawa na cenite na surovinite, koi vo kombinacija so poka~enite ceni na energensite sozdadoa mnogu te{ka situacija za proizvoditelite na hrana. Mo`ebi najmnogu se pogodeni konditorskite proizvoditeli, zatoa {to najdrasti~ni poskapuvawa ima{e kaj {e}erot, kakoto, rastitelnite masti i u{te nekoi surovini za ovaa industrija.

Makprogres uspea del od ovie cenovni {okovi da neutralizira so nabavka na pogolemi koli~ini surovini odedna{ za da dobieme poniska cena, no i so programa za vnatre{no {tedewe i energetska efikasnost za da gi namalime tro{ocite sekade kade {to e mo`no. Sepak, i pokraj site napori, ne uspeavme da gi odr`ime cenite na isto nivo, pa mora{e del od enormnite poskapuvawa na proizvodstvoto da gi preneseme i na tovar na krajnite potro{uva~i.

Kako reagiraa potro{uva~ite na ovie poskapuvawa?

Sfativme deka pazarot ne e sposoben da gi apsorbira poskapuvawata i vo momentov barame re{enie kako da se spu{tat cenite na prethodnoto nivo, a i nie da ne zagubime mnogu. Zna~i, barame kolku {to e mo`no nekakva win-win situacija za nas i za potro{uva~ite, ~ija kupovna mo} e namalena.

Vo 2010 godina imavme rekordni rezultati na proizvodstvoto i rast na proda`bata od 19%. Imavme i golem porast na izvozot od 21% vo sporedba so 2009 godina. No, iako i za godinava proektiravme stapka na rast od 20%, prviot kvartal na 2011 godina e sosema druga prikazna. Za prv pat vo na{eto dvodecenisko postoewe nie ostavarivme pad na proizvodstvoto i proda`bata za re~isi 20%, {to e mnogu

zagri`uva~ki.

Nade` ni dava trendot na namaluvawa na cenite na {e}erot i rastitelnite masti {to se slu~uva denovive, a mislime deka i od sredinata na godinava so novata `etva }e padnat i cenite na p~enicata i p~enkata, koi se glavni sostojki za na{ite surovini za proizvodstvo.

Makprogres dobi nagrada za kompanija {to izvezla na najmnogu pazari vo 2010 godina. Na kolku pazari izvezuva Makprogres? Kako gi probivate novite pazari?

Priznanieto go dobivme od Stopanskata komora na Makedonija i toa e na{ata nematerijalna nagrada za dosega{niot vlo`en trud i pottik za prodol`uvawe na patot na uspehot. Za kvalitetni proizvodi {to se ubavo spakuvani i dobro marketin{ki pretstaveni, a se prodavaat po konkurentna cena, nema granici. Makedonija ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija so pove}e zemji i toa treba da se iskoristi. Nie toa go koristime i izvezuvame na triesetina pazari, na nekoi so redoven izvoz, a nekade samo povremeno.

No, celo vreme rabotime na toa tamu kaj {to imame povremen izvoz da napravime stabilen pazar za nas.

Na{ata proda`ba voobi~aeno odi za poznati klienti i praktikuvame na sekoj pazar da imame po eden ekskluziven uvoznik i distributer, koj soglasno so na{ata delovna politika gi pretstavuva na{ite brendovi.

Spored va{eto iskustvo, {to e klu~no za da se probiete so izvoz?

Mora da gi zapazime site ~etiri elementi na marketing-miksot – dobar proizvod, dobra cena, dobra promocija i dobra distribucija - za da uspeeme da prodademe proizvod. Sekako, mora da sme inovativni postojano. Sme napravile mnogu inovativni proizvodi od koi nekoi uspeale,

nekoi ne. No, nie ne zastanuvame i ne se obeshrabruvame. Sekoga{ mislime da ponudime ne{to originalno i inovativno.

Od neodamna lansiravme nov proizvod na pazarot – “brauni� kola~, so koj i doma mo`ete da go podgotvite mnogu poznatiot toplo-laden kola~ koj dosega be{e dostapen edinstveno samo vo poekskluzivnite restorani i kafeterii.

Na koi pazari najdobro pominuvaat proizvodite na Makprogres?

Slobodno mo`am da ka`am deka vo Makedonija sme lideri na pazarot i po potro{uva~ka i po svesnosta na brendovite, posebno naglasuvajki gi brendovite Vin~ini i Son~eva Dolina.

Na stranskite pazari imame razli~na zastapenost, no kako najdobri pazari bi gi izdvoil Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Srbija, Hrvatska, Albanija i Slova~ka. Regionot na Centralna i Jugoisto~na Evropa e na{iot glaven pazar. I pokraj na{eto prisustvo na mnogu drugi pazari, tuka e glavniot fokus i za tie pazari se kroi glavnata strategija. Makedonija so re~isi site tie zemji ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija, {to mnogu ni ja zgolemuva konkurentnosta.

Vo tek e podgotovka na dr`avnata strategija za promocija na izvozot.

Kakvi formi i instrumenti na promocijata bi bile korisni i efikasni za Makprogres i za kompaniite od prehranbenata i konditorskata industrija, voop{to? Na kakov na~in bi mo`ele da vi pomognat ekonomskite promotori?

Za prehranbenata, a posebno za konditorskata industrija smetam deka najgolemi efekti mo`at da se dobijat so promocijata preku u~estvo na golemite svetski saemi za prehrana, kako i promotivnite aktivnosti vo elektronskite i pi{anite

BROJ 597

08/04/2011

www.kapital.com.mk

mediumi na stranskite pazari. Za ovoj tip promocii dr`avata bi mo`ela da dade pogolema poddr{ka preku kofinansirawe na saemskite {tandovi ili na proizvodnite katalozi.

Isto taka, treba da se sklu~at dogovori za slobodna trgovija so Rusija i site porane{ni sovetski republiki, Turcija, zemjite od Bliskiot Istok i severna Afrika, no i Izrael.

Merka {to mo`e da pomogne pri izvozot e da se odobri dr`avna subvencija za izvezen kilogram konditorski proizvod, so {to }e se napravi golema konkurentna prednost na stranskite pazari. Ovaa merka mnogu godini nanazad ja praktikuva Turcija i nivniot izvoz vo delot na konditorski proizvodi e ogromen.

Vo delot na ekonomskata diplomatija smetam deka makedonskite ambasadi i ekonomskite promotori treba da imaat direkten kontakt so firmite izvozni~ki, da se dobro zapoznaeni so nivnite proizvodi i sekoga{ so sebe da imaat dovolen broj reklamni katalozi, flaeri i bro{uri za pretstavuvawe pred potencijalnite biznis-partneri vo zemjite kade {to se isprateni da go promoviraat makedonskiot izvoz.

Minatata godina stanavte poznati i po toa {to me|u prvite kompanii od prehranbenata industrija vo zemjava po~navte da voveduvate Halal i Ko{er standardi za proizvodstvo. Do kade se tie procesi?

Makprogres posvetuva golemo vnimanie na standardizacijata na kvalitetot na proizvodite. Vo tek e implementacija i na Halal sistemot za hrana, koj }e bide dopolnitelna potvrda za kvalitetot na proizvodite na Makprogres. Odgovorna za ova e Islamskata verska zaednica, a procesot go nadgleduva Islamskata zaednica na Bosna i Hercegovina. Kompanijata ve}e poseduva i Ko{er standard za izvoz na hrana vo Izrael i sekade kade {to `iveat pretstavnici na evrejskata zaednica. Vo na{ata fabrika se raboti na sproveduvawe na u{te dva novi standardi - IFS e standard za pazarite vo Avstrija i Germanija, a BRS standard za plasman na hrana na britanskiot pazar.

ISO i HACCP standardite gi vovedovme u{te pred nekolku godini. [to proizveduva, vsu{nost, Makprogres vo momentov?

Vo dve fabriki i na {est proizvodni linii godi{no proizveduvame pove}e od 10.000 toni prehranbeni proizvodi godi{no. Proizvodite od brendot Vin~ini se konditorski proizvodi koi se odlikuvaat vo bogat vkus, visok kvalitet, pakuvawa koi po te`ina i izgled postojano gi sledat potrebite, `elbite i barawata na potro{uva~ite {irum svetot.

Ovde imame i premium proizvodi pod brendot Vin~inni Fajnest (Vincini Finest),

INTERVIEW

ALEKSANDAR CVETANOV (dolu prv od levo), osnova~ot i generalen menaxer na Makprogres, so svojot menaxerski tim

NE ISKLU^UVAME MO@NOST ZA STRATE[KO PARTNERSTVO

Za vreme na intervjuto so Gligor Cvetanov imavme mo`nost da porazgovarame i so negoviot tatko Aleksandar, osnova~ot na Makprogres i ~ovekot {to ja izgradi fabrikata vo eden od najgolemite makedonski izvoznici na prehranbeni proizvodi. Go pra{avme za negovata vizija za idniot razvoj na kompanijata.

Kako go finansira svojot razvoj Makprogres? Dali kompanijata }e prodol`i da se razviva samostojno ili se gledate vo ramkite na nekoja pogolema grupacija? Kade go gledate Makprogres za pet godini?

Prvenstveno so sopstvena akumulacija. Dobivkata ja reinvestirame. Semejna kompanija sme, ne sme akcionersko dru{tvo, ne mora da delime dividenda i prakti~ki s$ {to }e zarabotime go reinvestirame. Svoevremeno zemavme i krediti za nekoja oprema i sl., no za obrtni sredstva nikoga{ nemame koristeno kredit. Isklu~ivo gi finansirame od sopstveni izvori. Sme imale ponudi od evropski bankarski institucii za investiciski krediti, za dokapitalizacija, no ne sme gi prifatile zatoa {to ne sme imale potreba za toa. Me|utoa, odnosite na regionalno i globalno nivo se menuvaat, cenite na surovinite rastat nemilosrdno, kupovnata mo} se namaluva, pa stanuva s$ pote{ko da se bide izvoznik. Svedoci sme na regionalni spojuvawa i akvizicii {to se slu~uvaa izminative godina-dve i normalno deka ne mo`eme da gi prosledime kako ni{to da ne se slu~ilo. Ako 20 godini se razvivavme kako semejna kompanija, ne zna~i deka vo idnina nema da vlezeme vo nekoj pogolem sistem, strate{ko partnerstvo, vo koe, sepak, bi ja zadr`ale dominantnata sopstvenost na semejstvoto Cvetanovi. A prisustvoto na strate{kiot partner, negoviot kapital, iskustvo i pazarna pozicija vo zemjite kade {to e prisuten bi go iskoristile za podobruvawe na na{ite pazarni pozicii na tie pazari. koi se visokokvalitetni kola~i, dosega nepoznati kako industriski proizvod na makedonskiot pazar. Nov proizvod ni se i solenite gricki pod brendot Armonia, koi sovr{eno go dopolnuvaat na{eto bogato portfolio na proizvodi. Proizveduvame i {iroka paleta na zrnesti i pra{kasti proizvodi pod brendot Son~eva Dolina, potrebni za sekoja kujna.

S$ poprisuten trend kaj doma{nite fabriki za hrana e da proizveduvaat za doma{ni i stranski trgovski sinxiri, pod nivna privatna marka.

Dali Makprogres ima takvi dogovori so stranski partneri?

Nie proizveduvame za germanskiot trgovski sinxir Lidl, odnosno za negovite prodavnici vo Bugarija i vo Hrvatska.

Pod nivna trgovska marka proizveduvame rolati, a imame paleta proizvodi i za trgovskite marki na slovene~ki Tu{, Interspar, kako i Tesko vo ^e{ka i Slova~ka. So ovie plasmani go popolnuvame slobodniot kapacitet na na{ite ma{ini, a so ovie trgovci imame siguren plasman vo nivnata dobro razviena distributivna mre`a.

Koi se najzna~ajnite investicii {to gi napravi kompanijata poslednive 2-3 godini? Koi se planovite za

25

26 INTERVIEW sledni investicii?

Poslednive dve godini investiravme vo proizvodnata linija za Vin~ini fajnest slatkite, kako i taa za Armonija. Pu{tivme i proizvodna linija za detskiot krem i biskvitite “almi”. Lani ja napravivme i novata upravna zgrada, kade {to se preselivme kon krajot na godinata. Poslednite investicii se okolu 3,5 milioni evra, no nie sme postojano vo investicii. Otkako Makprogres se profilira{e kako proizvodna kompanija,pred okolu 15 godini, nie prakti~ki na sekoi dve godini imame po nekoja pogolema investicija.

Vie ste mlad menaxer na ~elo na kompanija koja postoi pove}e od 20 godini, pa me interesira koi se najdragocenite soveti i principi na menaxiraweto {to vi gi prenese va{iot tatko, osnova~ot na Makprogres?

Iako sum prili~no mlad po vozrast, sepak, vo biznisot na Makprogres sum pove}e od 15 godini i sum gi pominal re~isi site rabotni pozicii i hierarhiski nivoa.

Od mojot tatko Aleksandar, osnova~ot i ~ovekot {to ja donese kompanijata na pozicijata kade {to e sega - me|u najgolemite makedonski izvoznici na hrana, sekojdnevno dobivam korisni soveti {to se rezultat na negovoto dolgogodi{noto iskustvo i sposobnost za analizirawe i predviduvawe na sostojbite. Toj me nau~i na profesionalnost, posvetenost kon rabotata, odgovornost i ~esnost. Pote{ko gi primam negovite soveti za toa da bidam popretazliv kon lu|eto, bidej}i po priroda sum otvoren i iskren, no ponekoga{, sepak, uviduvam deka mojata doverba kon lu|eto e pregolema i nezaslu`ena. [to barate najmnogu od svoite vraboteni? A koi se vrednostite {to nastojuvate da im gi prenesete?

Od menaxerskiot tim i site vraboteni baram da gi po~ituvaat standardite i politikite na kompanijata, da go davaat svojot maksimum i da bidat vistinski profesionalci vo svojata rabota. Vrednostite koi najmnogu gi cenam se lojalnosta, odgovornosta, samoinicijativnosta, kreativnosta i timskiot duh So ogled deka Vinica ekonomski prili~no `ivna poslednive godini i velat deka e prili~no te{ko da se najde slobodna rabotna sila, kakvi se va{ite iskustva vo toj pogled?

To~no e deka sega pote{ko se nao|aat rabotnici od gradot, pa doa|aat i od okolnite mesta da rabotat vo vini~kite fabriki. Osobeno e te{ko da se najde visokokvalifikuvan stru~en kadar, konkretno za na{ata oblast, tehnolozi, hemi~ari i sl. Nie, kako i pove}eto proizvodni kompanii se soo~uvame so ona {to e golema slabost vo makedonskiot obrazoven sistem, a toa e {to od fakultetite ne izleguvaat podgotveni

Kako del od prehranbenata industrija, kakov e va{iot komentar za toa {to Makedonija uvezuva hrana za 500 milioni dolari, a se smeta za agrarna zemja? Spored vas, kade e defektot vo sistemot? Zo{to vo zemjava ne mo`e da se proizvede i izvezuva pove}e hrana?

Makedonija e agrarna zemja i so planska agrarna politika mo`e da proizvede dovolna koli~ina p~enica za da ne bideme zavisni od uvezenoto bra{no i uvoznata p~enica. Poslednive godini se bele`i zna~itelen rast na izvozot na hrana, {to e mnogu pozitiven moment. Ova se dol`i na s$ pogolemata svesnost i potreba od proizvodstvo i razvojot na pove}e proizvodni kapaciteti koi osnovnite surovini gi dorabotuvaat i prerabotuvaat i so toa dodava dopolnitelna vrednost na surovinite. No, paralelno so rastot na izvozot raste i uvezenata hrana. Smetam deka golem del od nea bi mo`el da bide zamenet so doma{no proizvodstvo. A nema dovolno zemjodelsko proizvodstvo zatoa {to se pravi gre{ka so privatizacijata na zemjodelskoto zemji{te, odnosno negovoto davawe pod koncesii. Zemjata ja zemaat da ja rabotat lu|e koi {to nemaat vrska so zemjodelstvoto. Po izvesno vreme sfa}aat deka ne znaat da ja obrabotuvaat ili }e napravat matematiki {to na krajot ne im izleguvaat kako {to treba i zemjata ostanuva neobrabotena. Ako pro{etate niz Makedonija } e vidite deka 70% od zemji{teto e neobraboteno. Ako se obraboti polovina od toa Makedonija }e bide golem proizvoditel i izvoznik na hrana. kadri za vo realniot sektor, odnosno, proizvodstvoto. Diplomiranite in`eneri ili ekonomisti, doa|aat vo kompaniite potkovani so teoretsko znaewe, no nemaat nikakva praksa. Potoa kompaniite se izlo`uvaat na golemi tro{oci dodeka gi osposobat ovie kadri, a toa mo`e da trae so godini. Ova sme go istaknuvale kako problem i na nivo na Stopanska komora, kade {to sme predlagale da se voveduva zadol`itelna praksa vo stru~nite sredni u~ili{ta i fakultetite, no taa da ne bide samo kolku da se zeme potpis od profesorot ili zaradi nekoj kredit plus na fakultet, tuku navistina da bide kvalitetno sprovedena. Se razbira deka kompaniite mora da vlo`uvaat vo dopolnitelni treninzi i obuka na svoite vraboteni, zatoa {to tehnologijata i vo proizvodstvoto, i vo menaxerskite

procesi, sekojdnevno se usovr{uva, no sepak smetam deka pojdovnata osnova na znaewe so koja doa|aat stru~nite kadri vo kompaniite, e s$ u{te niska.

Nie vo Makprogres nastojuvame sami da si gi gradime svoite stru~waci, gi zemame, {to se veli, decata od fakultetski klupi ili od sredno u~ili{te, i ovde gi “oblikuvame” za potrebite na na{ite proizvodni procesi, proda`ba, distribucija i sl. Vo Makprogres vrabotenite imaat odli~ni uslovi za rabota, najsovremena tehnologija, imame i moderna hemiska laboratorija kade {to rabotime na podobruvawe na vkusot i ostanatite svojstva na proizvodite, investirame vo obuki za usovr{uvawe – ednostavno, sozdavame atmosefra vo koja gi motivirame vrabotenite maksimalno da bidat posveteni na svoite zada~i.

28 COMPANY PROFILE

FRUKTAL MAK PROIZVODITEL NA OVO[NI SOKOVI

PROIZVEDUVAME SOKO PO VKUS NA SITE GENE METODI ETODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk enovski@kapital.com.mk @ p

akedonskite gra|ani otsekoga{ znaele da prepoznaat kvaliteten proizvod, osobeno koga stanuva zbor za hrana i pijalaci. Toa e i glavnata pri~ina za deceniskoto opstojuvawe na slovene~ki Fruktal na doma{niov pazar. Se po~nuva od toga{nata fabrika za proizvodstvo na sokovi Konzeks koja vo Makedonija prvi~no e izgradena kaj starata `elezni~ka stanica. Vo 1980 godina poradi {ireweto na gradot Skopje, fabrikata Konzeks e preselena na mestoto na koe sega se nao|aat proizvodnite pogoni na Fruktal Mak. Na po~etokot namenata na taa fabrika bila prerabotka i na zelen~uk i ovo{je, a ne samo na sokovi.

Sepak politi~kata i ekonomskata situacija vo toa vreme ne dozvolile vistinsko profunkcionirawe na fabrikata.

Vo toj period sokovite na Fruktal vo Makedonija vo najgolema mera bea prisutni preku distributivna mre`a koja Slovencite ja imaa razvieno na teritorijata na celata porane{na Jugoslavija.

Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava be{e zaklu~eno deka kombinacijata na

M

Fruktal rru Mak, i pokraj r j te{kiot period r za industrijata u r j za sokovi nema da prestane so promocija na novi proizvodi sokovi, {to }e gi zadovolat i najprebirlivite kupuva~i. Toa be{e slu~aj i so neodamna pretstavenata linija na cve`o cedeni sokovi - Fruktal Selek{n slovene~ki know-how i najubavoto ovo{je koe zree vo Makedonija se klu~ za u{te pogolem uspeh i razvoj na Fruktal, {to be{e i pri~ina vo 2000 godina za kupuvawe na imotot od Makedonija Tabak od strana na slovene~ki Fruktal so {to zapo~nuva istorijata na raboteweto na Fruktal Mak. Denes ovaa fabrika ima 66 vraboteni, a od 2000 godina navamu kompanijata ima investirano okolu 3,5 milioni evra vo ~etiri novi linii za proizvodstvo na sokovi. Fabrikata proizveduva sokovi vo tetrapak od eden litar i od 250 mililitri, sirup za sokovi na rastvorawe i sokovi vo plasti~na ambala`a od 1,5 i 0,5 litri. So ovie novi linii e zameneta starata linija, ~ija namena bila proizvodstvo na sokovi od eden litar. Poslednata investicija vo oprema bila napravena vo 2007 godina, a ovaa godina za suma od okolu 350.000 evra kompanijata go otkupi i zemji{teto

na koe se nao|a fabrikata koja e locirana na 15 kilometri od Skopje, vo skopskoto selo Morane. “Se odlu~ivme da go otkupime zemji{teto bidej}i kompanijata ja gleda ovde{nata fabrika kako eden centar {to }e go pokriva regionot na Ju`en Balkan. Fruktal ima dve fabriki, edna vo Ajdov{~ina, Slovenija i edna vo Skopje i tie se dobro rasporedeni. Ednata pokriva regioni poseverno, drugata poju`no, pa nekade vo Bosna se sre}avame so asortiman�, veli generalniot direktor na Fruktal Mak, Ale{ [kraba.Fruktal Mak se prostira na povr{ina od 220.000 metri kvadratni, od koi 120.000 metri kvadratni se ovo{tarnici nasadeni so praski, kajsii i jabolka od koi se napraveni sokovite na Fruktal Mak. GODINAVA ]E BIDE POTE[KA OD LANI Minatata godina Fruktal Mak ostvaril

BROJ 597

08/04/2011

COMPANY PROFILE

www.kapital.com.mk

Fruktal Mak se prostira na povr{ina od 220.000 metri kvadratni, od koi 120.000 metri kvadratni se ovo{tarnici nasadeni so praski, kajsii i jabolki.

OVI ERACII

prihodi vo iznos od okolu {est milioni evra, od koi 2,5 milioni se ostvareni vo Makedonija, Makedonija a ostatokot se prihodi od pazarite vo Bosna, Kosovo, Srbija i Crna Gora. “Makedonskiot pazar i ponatamu e na{ najgolem pazar. Lani rezultatite ne bea dobri bidej}i 2010 godina be{e pote{ka od prethodnata. Godinava }e bide u{te pote{ka bidej}i problemite koi ostanatite zemji gi prebrodija lani duri sega }e gi po~ustvuvame kaj nas. Za na{ata dejnost 2011 godina }e bide te{ka zaradi nelikvidnosta i namalenata kupovna mo} na gra|anite i zatoa o~ekuvam da se namali potro{uva~kata na sokovi, a kupuva~ite da migriraat od segmentot poskapi kon poevtini sokovi, odnosno od sokovi so 100% ovo{je kon t.n. nektari, od nektari kon pijaloci i od tetrapak pijaloci kon pijaloci vo PET ambala`a, bidej}i sepak `elba za konsumirawe sok ima sekoj�, smeta [kraba.

So cel kompanijata da ima rentabilno rabotewe, }e napravat obidi kolku {to mo`e pove}e site zgolemeni tro{oci da gi prezemat na svoj tovar, a {to pomalku, preku zgolemenata cena, toj tovar da padne na grbot na potro{uva~ite.

Iako Fruktal Mak ne planira novi

investicii vo proizvodni kkapaciteti za godinava, sepak, nema da zapre i so inovaciite. Pred po~etokot na letniot period od kompanijata planiraat da promoviraat nova linija ladni ~aevi vo plasti~na ambala`a od 1,5 i 0,5 litri od brendot QL. Vo taa nasoka, [kraba objasnuva deka od Fruktal Mak, i pokraj krizata i visokite ceni na surovinite, i ponatamu }e se pridr`uvaat na standardite i kvalitetot na svoite proizvodi koi i dosega gi primenuvaat, po koi e prepoznatliv brendot Fruktal kaj potro{uva~ite, osobeno vo Makedonija.

Vo nasoka na promocija na inovativni proizvodi e i novata linija sokovi na makedonskiot pazar - Fruktal Selek{n, koi }e bidat dostapni samo vo odredeni supermarketi vo zemjava.

Novite sokovi Selek{n, koi }e doa|aat od fabrikata vo Slovenija, se napraveni od sve`o cedeno ovo{je i bez dodatok na zasladuva~i i voda i se nameneti za site {to se svesni za va`nosta na kvalitetnite i zdravi proizvodi bogati so vitamini, no i za tie {to imaat pogolema kupovna mo} i podlabok xeb, bidej}i cenata na proizvodite, vo zavisnost od marketot, }e iznesuva od 165 do 193 denari za 0,75 litri. So ovaa linija, kako {to istaknuva [kraba, pokrieni se site aspekti na pazarot na sokovi, {to e i glavna sila za

iden razvoj na Fruktal na makedonskiot pazar, a voedno u{te edna{ se potvrduva faktot deka kompanijata e trendseter vo industrijata na sokovi. Inaku, vo vkupniot asortiman na Fruktal sokovi vo Makedonija samo mal del, odnosno 15% se nosat od Slovenija. Ostatokot e proizveden vo fabrikata vo Morane.

NEMA DOVOLNO OVO[EN KONCENTRAT VO MAKEDONIJA Pri proizvodstvoto na sokovi, Fruktal Mak, pokraj ovo{je od kompaniskite planta`i, se trudat da koristat kolku {to e mo`no pove}e surovini od Makedonija.

Za `al, kako {to veli [kraba, ovoj del od industrijata s$ u{te ne e razvien vo dovolna mera. “Od makedonskiot pazar sekoga{ gi kupuvame re~isi site proizvedeni koli~ini industriska praska, na {to sme osobeno gordi. Godi{no toa se okolu 1.000 toni.

Nie bi otkupuvale i pove}e od ovaa koli~ina, duri i 2.000 toni, no za `al, tuka nema tolkavo proizvodstvo. Od druga strana, pak, trpeznata praska proizvoditelite ja plasiraat na stranski pazari, mislej}i deka na toj na~in }e zarabotat pove}e, no dokolk u napravat re-

ALE[ [KRABA

GENERALEN DIREKTOR NA FRUKTAL MAK

Od makedonskiot pazar sekoga{ gi kupuvame re~isi site proizvedeni koli~ini industriska praska, na {to sme osobeno gordi. Godi{no toa se okolu 1.000 toni. Nie bi otkupuvale i dvojno pove}e od ovaa koli~ina, no za `al, tuka nema tolkavo proizvodstvo.

29

30 COMPANY PROFILE alna matematika mo`no e da vidat deka i ne e tokmu taka”, veli Ale{ [kraba, generalen direktor na Fruktal Mak. Toj isto taka istaknuva deka redovno koristat i doma{ni jagodi, koi gi kombiniraat so tie {to gi nabavuvaat od stranstvo so cel da bidat zadovoleni i najprebirlivite vkusovi na potro{uva~ite. “[to se odnesuva do jabolkata, za `al, mora da istaknam deka iako tie se

proizveduvaat vo zna~ajni koli~ini, sepak, nema proizvodni kapaciteti za nivna prerabotka duri i kako nektar, a kamoli kako koncentrat. Edinstveno vo edna konkurentska fabrika vo zemjava proizveduvaat vakva surovina, no ja koristat samo za nivna potreba. Zatoa, pak, mo`e da se slu~i jabolkoto da go otkupat zemji kako Rusija ili Polska i potoa nie kako surovina da go nabavime

SPONZORI NA KO[ARKARSKI KLUB Fruktal Mak e aktiven i na poleto na korporativnata op{testvena odgovornost, koja stanuva sostaven element na sekoja seriozna kompanija vo momentov. Vo taa nasoka, tie se sponzori na ko{arkarskiot klub Fruktal Junior (na seniorskiot tim koj nastapuva vo vtorata ko{arkarska liga na Makedonija i na mladinskite selekcii) i dolgogodi{ni partneri na {kolata za minibasket Junior. Promoviraweto na ko{arkata i sorabotkata so ko{arkarskiot klub e po~nata i trae ve}e nekolku godini.

Od Fruktal Mak velat deka osobeno se gordi na toa {to na vakov na~in, preku sportot, pomagaat mladite me|usebno da drugaruvaat i da se razvivaat vo zdravi mladi li~nosti. od nekoja nivna kompanija. [to se odnesuva, pak, za industriskite kajsii, od niv nema proizvodstvo nitu za eden kamion”, veli [kraba.

Dokolku nabavkata na ovie surovini se vr{i direktno od doma{niot pazar, spored [kraba, toa vo golema mera bi gi namalilo tro{ocite vo raboteweto, a i cenata na proizvodite. Zatoa i strategijata na kompanijata e site surovini da gi nabavuvat ili vo Makedonija ili vo regionot so cel tro{ocite da bidat svedeni na {to e mo`no ponisko nivo, a kvalitetot da ostane nepromenet. Ostanatite surovini se nabavuvaat od advor, no ne direktno od mati~nata kompanija, tuku od dostavuva~ite so koi Fruktal od Slovenija ima dogovoreno nabavki na surovini. Vo odnos na tro{ocite, tie isto taka pi bile pomali ako i ostanatite repromaterijali (ambala`a i sl) se nabavuvaat direktno vo Makedonija.

“Kartonskata ambala`a ja nabavuvame od skopska Komuna, plasti~nata odnosno PET ambala`ata i tetrapak ambala`ata gi nabavuvame od Srbija, a staklenata ambala`a od Hrvatska”, veli [kraba, koj voedno pojasnuva deka samo na staklenata ambala`a koja ja uvezuvaat od Hrvatska imaat 10% do 15% zaguba dokolku istata ambala`a so ista fakturna vrednost ja nabavuvaa vo Makedonija.

32 “KAPITAL” ANALIZIRA: [TO SE KRIE ZAD ZGOLEMENIOT UVOZ NA MLEKO I MLE^NI PROIZVODI?

I POKRAJ SUBVENCIITE, MAKEDONIJA NEMA MLEKO! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

pokraj toa {to vo poslednite 3 godini dr`avata ispumpa vkupno 18,5 milioni evra za subvencionirawe na proizvoditelite na mleko, a godinava }e potro{i 33 milioni evra za poddr{ka na sto~arstvoto, sostojbata vo mlekarskiot biznis e frapantna. Spored analizata na oficijalnite statisti~ki podatoci od Narodnata banka i od Dr`avniot zavod za statistika, koja ja napravi “Kapital”, vo poslednite 5 godini uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija porasnal za 66%.

Samo minatata godina za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava se potro{ile 31,8 milioni dolari, {to e pribli`no na sumata od 33 milioni evra koja godinava dr`avata ja odvojuva za direktni pla}awa vo sto~arstvoto. Istovremeno, sto~niot fond vo Makedonija se namaluva, a se namaluva i vkupnoto proizvodstvo na mleko.

Od 2005 do 2009 godina vkupniot broj na ovci e namalen za 40%, a brojot na goveda od 2006 do 2009 za 1,2%. Vkupnoto proizvodstvo na mleko (kravjo

I I pokraj toa {to Vladata za 4 godini }e potro{i nad 50 milioni evra za subvencii za proizvoditelite na mleko, mlekarskiot biznis pa|a. Uvozot na mleko, koj za 5 godini e zgolemen za 66%, ministerot za zemjodelstvo go objasnuva so nedostig na surovo mleko, poradi {to stranskite kompanii koi vlegoa na pazarot morale da uvezuvaat surovina!?

i ov~o) iako od 2005 do 2007 porasnalo za 66%, od 2007 do 2009 se namalilo za 8,2%.

“Kapital” pra{uva - Zo{to raste uvozot na mleko i mle~ni proizvodi, vo godini koga dr`avata odvojuva desetici milioni evra za poddr{ka na mlekoproizvodstvoto? Koja e vizijata na Vladata - kakov efekt treba da dade agresivnata politika na subvencionirawe, odnosno kolkav procent od vkupnite potrebi za mle~ni proizvodi vo zemjava treba da zadovoluva doma{noto proizvodstvo?

ZO[TO PA\A DOMA[NOTO PROIZVODSTVO? Prodavaweto na kravite i otka`uvaweto na biznisot vo 2009, poradi bankrot na mnogu farmeri koi bea izmameni od Svedmilk, minatata godina prodol`i i tlee kako glaven problem vo ovoj biznis. Ako pred nekolku godini top-tema sekoja prolet bea t.n. mle~ni krizi poradi vi{oci na mleko, godinava, spored podatocite od teren do koi dojde “Kapital” pazarot }e se soo~i so nedostig na surovo mleko. Prestojnava prolet toa }e bide osobeno izrazeno, za {to ima dve glavni

NAJGOLEM DEL OD UVOZOT DOA\A OD BIH, GERMANIJA, HRVATSKA, SRBIJA I SLOVENIJA Spored neoficijalni statisti~ki podatoci od dr`avni institucii do koi dojde “Kapital”, najgolem del od uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija vo izminatite pet godini doa|a od Bosna i Hercegovina (22%), Germanija (20%), Hrvatska (17%), Srbija (15%), Slovenija (12%). Ostatokot od vkupniot uvoz, odnosno 14% doa|a od drugi zemji.

34 “KAPITAL” ANALIZIRA: pri~ini. Prvata e se niskite otkupni ceni minatata godina, koi dovolno dolgo se dvi`ea od 9 do 12 denari, poradi {to mnogu farmeri se otka`aa od biznisot. Vtorata e rastot na cenite na sto~nata hrana, {to dopolnitelno ja ote`na isplatlivosta na mlekoproizvodstvoto.

“Naglite klimatski promeni i poskapuvawata na sto~nata hrana za nad 50% minatata godina dovedoa do zna~aen pad na proizvodstvoto na mleko vo odredeni regioni vo Makedonija. No, nie kako kompanija go zgolemivme otkupot i proizvodstvoto za 30% minatata godina”, veli Jovan Dabevski, direktor na mlekarnicata Zdravje Radovo.

Pretsedatelot na Upravniot odbor na IMB Bitola, Predrag Cvetkovi}, potvrduva deka vo poslednite 3-4 godini pa|a primarnoto proizvodstvo na mleko.

“So na{ite kooperanti rabotime na podobruvawe na kvalitetot na mlekoto koe go otkupuvame. Investirame vo farmite zatoa {to toa e edinstveniot izlez od momentalnata sostojba”, veli Cvetkovi} i dodava deka IMB momentalno ima mal pad na otkupot od okolu 3%, no vo vkupnata struktura go zgolemuva otkupot na visokokvalitetno mleko. Od Ideal {ipka, mlekarnicata koja e vo ramki na grupacijata Laktalis, velat deka vo 2010 godina otkupile 15.000 toni sve`o surovo mleko, no deka otkupot vo odnos na 2009 godina e namalen.

“Namaluvaweto e pred se poradi poremetuvawata na makedonskiot pazar na mleko, {to rezultira{e so zgolemeni zalihi na gotovi proizvodi kaj pove}eto makedonski mlekarnici. Vo 2011 godina planirame zgolemuvawe na proizvodstvoto za 11% vo odnos na 2010 godina, osobeno vo kategorijata na sirewa”, velat od mlekarnicata.

PREDRAG CVETKOVI] IMB BITOLA

“IMB site potrebni koli~ini mleko gi zadovoluva od doma{nite farmeri. Ne uvezuvame mleko od stranstvo, nitu pak nekoj zakonski ima pravo toa da go napravi. Kako distributeri na Imlek od Srbija, vo Makedonija distribuirame samo gotovi proizvodi brendirani od Imlek”

Stev~e Pivkovski, farmer od Pelagonija, veli deka vo minatata godina 20% od farmerite vo Bitolsko se otka`ale od dejnosta, a istovremeno vkupnoto proizvodstvo na mleko vo ovoj region e namaleno za 30%. Toj o~ekuva godinava najmnogu mleko vo Makedonija da otkupuvaat mlekarnicite IMB Bitola i Zdravje Radovo, no veli deka }e se soo~at so nedostig na mleko na pazarot.

“Kako farmeri mo`eme da o~ekuvame deka IMB Bitola prestojnava sezona }e bara da otkupi od 120.000 litri dnevno do 130.000 litri dnevno, a Zdravje radovo od 60.000 litri do 70.000 litri, vo ekot na otkupot na mleko vo maj. No, sepak godinava sigurno }e im nedostiga 30% od potrebite za prerabotka, zatoa {to za tolku e namaleno vkupnoto proizvodstvo”, objasnuva Pivkovski.

QUP^O DIMOVSKI MINISTER ZA ZEMJODELSTVO

“Zgolemeniot uvoz na mleko vo poslednite godini se dol`i na toa {to vo ovoj sektor vlegoa multinacionalni kompanii koi rabotat na me|unaroden pazar i bidej}i nemaat dovolno surovina za nivnite zgolemeni kapaciteti tie uvezuvaat zaradi izvoz na prerabotki”

22 APRIL SPECIJALEN PRILOG VO

EDUKACIJA KAKO DA SE IZBERE VISTINSKATA PROFESIONALNA ORIENTACIJA ZA IDNITE STUDENTI? KOI PROFILI ]E BIDAT NAJBARANI VO PRESRET NA GODINE[NIOT UPIS ZA FAKULTET? NOV TREND NA MAKEDONSKATA BIZNIS SCENA: KOMPANIITE OTVARAAT SOPSTVENI TRENING CENTRI! PRIVATNO SREDNO OBRAZOVANIE -RASTE PONUDATA NA MAKEDONSKIOT PAZAR. KAKO I KADE DA SE RAZVIVAAT MEKITE VE[TINI, KOI SPORED KRITERIUMITE NA KOMPANIITE, SE ISKLU^ITELNO VA@NI ZA NIVNITE IDNI VRABOTENI? OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG EDUKACIJA, KOJ KE IZLEZE NA 22 APRIL 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

36 INTERVJU

ANDREJ ANDREEV GENERALEN DIREKTOR NA MAKEDONIJAPROEKT

BANKITE NEMAAT ^UVSTVO ZA TOA [TO I SE SLU^UVA NA EKONOMIJATA IVANA VANA BAL^EVA

Makedonijaproekt e firma koja postoi dolgo vreme na makedonskiot pazar.

Zad koi s$ proekti i gradbi stoi Makedonijaproekt, {to raboti Makedonijaproekt denes i kolku uspeva da se nametne i odr`i na makedonskiot pazar?

Pove}e od polovina vek postoewe na Makedonijaproekt pretstavuva izraz na iskustvo, ve{tini, znaewe i doslednost. Vo periodot od 55-godi{no operirawe na makedonskiot i evropskiot pazar, Makedonijaproekt pomina niz pove}e fazi, koi rezultiraa vo nejzino sozrevawe kako etablirana, kompletna i renomirana kompanija vo ramkite na svojata industrija. Dokaz za toa se nizata proekti i gradbi, po~nuvaj} i od zgradite od Gradski yid vo Skopje vo dale~nite 60-ti godini od minatiot vek, preku ogromen broj grandiozni objekti, pa s$ do proektite od ovoj period kako {to se: noviot lik na Gradskiot stadion (Sportska arena Filip Vtori), fabrika za Biodizel

vo Skopje, hotelski kompleks so 6 yvezdi~ki vo Crna Gora, Gora novata Makedonska Filharmonija i u{te mnogu drugi. Vo momentov se raboti na noviot Turski teatar, na noviot Parlament, novata Internisti~ka klinika, Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija, novi pogoni za edna kompanija od mlekarskata industrija, pogolem broj na stanbeni zgradi niz celata dr`ava i na golem broj drugi pomali proekti. Va`no e da se napomene deka vo ovoj moment rabotime i kako stru~en nadzor na pove} e od 60 razli~ni objekti. Nametlivosta na pazarot isto kako i odr`livosta, pove}e pretstavuvaat kontinuirani procesi otkolku zadadeni celi. Nivnata uspe{nost e vo golema mera determinirana od fleksibilnosta na strategijata, koja li~no smetam deka e klu~na za kontinuiran razvoj i soo~uvawe so predizvici.

Kako i dali ja po~ustvuvavte ekonomskata kriza vo raboteweto?

Da. Kako i site ostanati subjekti na pazarot i Makedonijproekt ne e imuna na posledic-

ite od krizata. Mo`ebi klu~noto pra{awe e na~inot na spravuvawe so negativnite efekti od krizata i senzitivnosta na kompanijata. Iako vo Makedonija vlijanieto na ekonomskata kriza ima{e pomal intenzitet komparativno so zemjite na EU, nivoto na stranski i privatni investicii se namali zna~itelno, a mnogu ve}e po~nati investicii se otka`aa ili prodol`ija so zna~itelno namalena dinamika. Vo vakvi nepovolni uslovi za deluvawe, od ogromno zna~ewe e fleksibilnosta na biznismodelot i brzinata na adaptirawe na proizvodite i uslugite. Makedonijaproekt za da odgovori na eksternite predizvici inicirani od krizata vo minatite dve godini ja pro{iri operativnata dejnost, od strogo proektantska, kon konsultantska, in`enering i nabavka na materijali za potrebite na investitorite. Planot e vo 2011 godina da ja pro{irime dejnosta i kon izveduvawe na grade`ni objekti. So toa go namaluvame rizikot na operativna zavisnost od edna dejnost. Va`no e da se

BROJ 597

08/04/2011

INTERVJU

www.kapital.com.mk

napomene deka Makedonijaproekt se nao|a vo edna isklu~itelno ~uvstvitelna faza od reorganiziraweto i deka ovaa kriza silno n$ pogodi, no i deka kapacitetot so koj raspolagame dava optimizam deka i ovie sostojbi }e se nadminat.

Neodamna, izvr{ivte pro{iruvawe na dejnosta na raboteweto i vo niskogradbata i infrastrukturnite objekti, pokraj ve}e postoe~kata visokogradba.

Kako se poka`a toa? Se gledaat li ve}e rezultati? Dali smetate deka toj del od raboteweto e poprofitabilen?

Pro{iruvaweto na dejnosta e dolg i makotrpen proces. Posebno {to Makedonijaproekt nema nekoe pozna~ajno iskustvo vo ovoj segment. Tokmu poradi toa po~etocite vo niskogradbata i infrastrukturata gi temelime na sorabotkata so stranski eminentni kompanii koi rabotat vo ovie sektori i go crpime nivnoto znaewe i iskustvo. Sepak, krizata i namaluvaweto na investiciite, pridonesoa i vo ovoj segment da se namali obemot na rabota. Prvite poseriozni rezultati od ova pro{iruvawe gi o~ekuvame kon krajot na ovaa godina.

Kako ja komentirate ponudata na makedonskiot pazar? Ima li, spored vas, dovolno ponuda i kvalitet na uslugite {to se nudat?

Ponudata i konkurencijata se golemi, a za kvalitetot mo`e mnogu da se zboruva.

Za `al, na{iot pazar s$ u{te ne e vo sostojba da napravi prirodna selekcija na kvalitetot i tokmu poradi toa imame mnogu {irok dijapazon na ceni i kvalitet.

Ubeden sum deka i vo ovaa smisla doa|aat podobri vremiwa i toa glavno od dve pri~ini: prvata se zabrzanite izmeni i podobruvawa na zakonskata regulativa, so

Grade`ni{tvoto e edna od najzasegnatite granki od ekonomskata kriza. Vo momentov ima optimizam za pozitivni trendovi, koj poteknuva od “razdvi`uvaweto” na investitorite.

Dinamikata na zazdravuvaweto e zavisna od pove}e faktori, del interni, del eksterni. No, za za`ivuvawe na ekonomijata, glaven pottiknuva~ na procesite se bankite i finansiskite institucii. Modeliraweto na finansiskite uslugi, reprogramiraweto na plasmanite i fleksibilnosta na uslugite bi dovela do podobruvawe i osve`uvawe na biznis-klimata koja se iscrtuvaat granicite na potrebniot minimalen kvalitet, a vtorata pri~ina ja gledam vo doa|aweto na stranski investitori i pari za investicii, koi }e baraat i }e diktiraat visoko nivo na kvalitet.

Na{ata kompanija, i toa kako, e podgotvena da odgovori na ovie barawa.

Kakvi se va{ite o~ekuvawa za pro{iruvawe na stranskite pazari?

Imate li nekoj konkreten plan vo bliska idnina?

Makedonijaproekt e ve}e pozicionirana so aktivni proekti na pazarite na Rusija i porane{nite jugoslovenski prostori. Od neodamna se fokusiravme i kon pazarite na arapskite i severno-afri~kite zemji, no ova na {to sme svedoci deka tamu se slu~uva, za kratko gi odlo`uva na{ite aktivnosti. Ubeden sum deka kapacitetot na Makedonijaproekt, i vo kvantitativna i vo kvalitativna smisla, ja nadminuva teritorijata na Makedonija i tokmu zatoa na{ata idnina ja gledam na stranskite pazari.

Pove}e od edna godina ste na ~elo na menaxerskiot tim na Makedonijaproekt,

a re~isi ~etiri godini del od toj tim.

Izjavivte deka sakate da i go vratite renometo na kompanijata {to go imala vo minatoto i povtorno da go zazeme mestoto lider vo grade`ni{tvoto. [to mislite pokonkretno da napravite, da promenite mo`ebi ne{to vo dosega{niot na~in na rabotewe? Kako }e go postignete toa?

Kako po pravilo, vo ovoj period na za`ivuvawe na investitorskite aktivnosti, site golemi stranski i doma{ni investitori, se obra}aat prvo vo Makedonijaproekt. Toa e, isto taka, znak za nas deka vo izminatite ~etiri godini sme na vistinskiot pat i deka Makedonijaproekt poleka se vra}a na starite pateki na “silen brend”. Toa na {to sum osobeno gord e deka kompanijata od 2007 godina do 2009 godina zabele`a rast na prihodite od okolu 300%. Za `al, vo 2010 godina imame pad na prihodite, koj e rezultat na usporuvawe na dinamikata na investiciite od strana na investitorite, no o~ekuvam deka vo ovaa godina toa }e go nadomestime. Brojot na proekti od 2007 do 2010 godina vo prosek bele`i godi{en rast

POTREBNI SE SVE@I PARI I NOVI INVESTICII

Koi se najgolemite problemi i pote{kotii so koi se soo~uvaat proektantskite ku}i i voop{to grade`ni{tvoto vo Makedonija i kako tie mo`at da se nadminat?

Grade`ni{tvoto e edna od najzesegnatite granki od ekonomskata kriza. Ovaa industrija e predvesnik za site finansiski dvi`ewa vo edno op{testvo, kako pozitivni, taka i negativni. Osetlivosta na grade`ni{tvoto proizleguva od silnata zavisnost na grankata od investiciite, koi vo izminatite dve godini zna~itelno se namalija, ili poto~no se odvivaa so namalena dinamika. Poradi vakvoto zabavuvawe na dinamikata na realizacija na investiciite, diktirani od investitorite, kompaniite poka`uvaat problemi so kratkoro~nata likvidnost, bidej}i se naru{ija planiranite prihodi. Mislam deka tokmu tuka otsustvuva{e ~uvstvoto kaj komercijalnite banki, koi treba{e vo ovoj period da gi poddr`at grade`nite kompanii so kratkoro~ni obrtni sredstva ili so reprogramirawe na ve}e prezemenite obvrski. Sepak, bankite, sprotivno na toa, go ote`naa pristapot do obrtni sredstva za kompaniite i ne poka`aa sluh za barawata od kompaniite, {to, pak, rezultira so likvidnosni problemi i mo`na nesolventnost. Konkretno, proektantskata dejnost e jadroto i osnovata na celokupnata grade`na industrija i tuka po~nuvaat i zavr{uvaat site investicii, pa podemot na dejnosta e pravoproporcionalen so naplivot na dr`avni i privatni investicii. Vo momentov ima optimizam za pozitivni trendovi, koj poteknuva od “razdvi`uvaweto”

na investitorite. I mo`ebi edna od najva`nite raboti za razvojot na grade`ni{tvoto e mo`nosta da se u~estvuva vo procesot na realizacija na grandiozni investicii i proekti, kako osnova za napreduvawe na grade`niot sektor so znaewe i steknuvawe iskustva. A takvite proekti gi nemame pove}e od 30 godini, ili poto~no, gi imame vo mnogu mal obem i takviot nedostig od iskustvo n$ pravi pomalku konkurentni na stranskite pazari. Sepak, zaedni~ki imenitel za nadminuvawe na ovie nedostatoci se sve`i finansiski sredstva i novi investicii.

Vladinite olesnuvawa i paketot merki bea dobrodojdeni dodeka trae{e krizata, no sega ve}e krizata go gubi zdivot i smetam deka klu~ot e vo uslugite na finansiskite institucii i nivnata prilagodlivost na novata biznisklima.

37

38 INTERVJU od 30%, a vo momentov vo Makedonijaproekt aktivni se blisku 100 proekti, sekoj vo razli~na faza na realizacija.

Nadvor od glavnata biznis-orientacija, Makedonijaproekt se zalaga i za korporativno op{testveni aktivnosti koi se naso~eni kon donacii, sponzorstva i voop{to kon podobruvawe na uslovite na deluvawe na site edinki vo op{testvoto.

Sepak, svesen dum deka ova e kontinuran i kompleksen proces, koj bara mnogu energija, posvetenost i istrajnost. Predizvicite se ogromni, no se nadminlivi so poseduvawe jasna vizija i precizna strategija za nejzino ostvaruvawe.

Koja e Va{ata vizija za Makedonijaproekt?

Da se zgolemi svesnosta za sopstveniot brend, da se izgradat dolgoro~ni i trajni odnosi so site zainteresirani strani, nudej}i vrven kvalitet, besprekornost vo uslugite i seriozna stru~nost. No, najmnogu od s$, odr`livost i kvalitet na vetuvawata. Mnogu e lesno deklarativno da se ponudi kvaliteten proizvod ili usluga.

Toa kon {to Makedonijaproekt se stremi e su{tinski i vistinski kvalitet na relaciite, komunikacijata i sto procentno ispolnuvawe na vetuvawata kon klientite.

Toa e na{ata vizija.

Koi se menaxerskite principi spored koi se rakovodite pri upravuvaweto?

Korporativnoto rabotewe e mojot motiv.

DR@AVNITE PROEKTI OTVORIJA MNOGU RABOTA ZA MAKEDONSKITE GRADE@NICI

Kako gledate na ovoj trend na gradewe gradbi, spomenici finansirani od buxetot? Kako ovie potezi vlijaat vrz grade`niot biznis?

Na ova pra{awe mo`am da prijdam od dva aspekti: od li~en i kako grade`nik.

Li~no mene mi se dopa|a, no ovoj aspekt }e go marginaliziram bidej}i toa {to za mene e ubavo, nekomu voop{to ne mu se dopa|a. A i za vkusovite vpro~em i ne se razgovara. Od profesionalen aspekt smetam deka ova e eden ogromen ~ekor za gra`ni{tvoto zatoa {to otvori golem obem na rabota za celata grade`na industrija. Isto taka, kako grade`nik, mi pre~i da gledam golemi i prazni prostori, kakvi {to dosega ima{e niz centarot na Skopje. Sakam koga gledam izgradeni i polni so sodr`ini prostori, bez razlika vo koj stil, a sega }e imame izgraden i zaokru`en centralen prostor na gradot, so mnogu sodr`ini i objekti.

Dobra organizaciska struktura i gri`a za vrabotenite, se dvata postulati koi krajno }e dovedat do zadovolni klienti. Delegiraweto na pravata i obvrskite e ne{to {to kompanijata ja stava vo kondicija da raboti pogolem broj proekti vo isto vreme, no toa zna~i deka treba da se ima dobar tim. A za dobar tim treba kvaliteten kadar i konstantna obuka i stru~no usovr{uvawe.

Posebno za {to se gri`am, e doverbata i toa na relacija kon klientite, kon menaxerskiot tim i me|u kolegite. Isto taka, insistiram na kontrola na kvalitetot, na rokovite i na zadovolstvoto na klientite, bidej}i taka izmerenite vrednosti se osnova za pravewe strategii i planovi. No, sepak, za celoto vreme na moeto rabotewe se vodam od edna dobra stara misla: “za

pobedite e zaslu`na vojskata, a za porazite se vinovni generalite�.

Koi se va{ite o~ekuvawa i predviduvawa za 2011 godina? Dali o~ekuvate naskoro brzo zazdravuvawe na ekonomijata i na pazarite?

Zazdravuvawe o~ekuvam, kako na ekonomijata, taka i na site segmenti vo op{testvoto.

No, ne preku no}, tuku postepeno. Dinamikata na zazdravuvaweto e zavisna od pove}e faktori, del interni, del eksterni.

No, za za`ivuvawe na ekonomijata, glaven pottiknuva~ na procesite se bankite i finansiskite institucii. Modeliraweto na finansiskite uslugi, reprogramiraweto na plasmanite i fleksibilnosta na uslugite bi dovela do podobruvawe i osve`uvawe na biznis-klimata.

40 MENAXMENT

NA 15-GODI[NINATA NA AGENCIJATA MARILI

IZBRANI 10-TE NAJUS @ENI MENAXERI ZA IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk oleva@kapital.com.mk @ p

gencijata za marketing, marketing izdava~ka dejnost i videoprodukcija Marili minatata nedela ja proslavi 15-godi{nata tradicija vo svoeto postoewe so proglasuvawe najuspe{ni `eni menaxeri vo Makedonija.

Na spektakularniot nastan, koj se odr`a vo hotelot Holidej in, bea proglaseni 10-te najuspe{ni `eni vo biznisot za minatata godina, a specijalni statuetki za priznanie dobija i site ostanati `eni menaxeri koi bile nagradeni od strana na Marili vo tekot na izminatite 15 godini. Ovoj nastan kako i sekoja godina go potvrduva toa {to ve}e stanuva mnogu o~igledno - deka vo Makedonija postojat mnogu uspe{ni `eni vo biznisot. Spored ve}e vospostavenite kriteriumi, koi vklu~uvaat kandidatki od uspe{ni kompanii od razni oblasti i dejnosti, kako i uspe{ni biznismenki od dijasporata, za najuspe{ni `eni menaxeri za 2010 godina se proglaseni: Iskra Vetaxokoska-Mucunska, menaxer za marketing i proda`ba vo Vitalia; Tawa Evrosimovska, generalen

A

menaxerr na Centarot r za medicinska oprema r Bi-Mek; Aleksandra r Markovska, r generalen r menaxer na Fud Konsalting; Viktorija Mehanxiska, menaxer za golemoproda`ba vo Zegin; Melina Mileski, generalen menaxer na salonot za ubavina Siluete; Venera Novakovska, generalen menaxer na me|unarodnoto u~ili{te Nova; Ebru Radevska, menaxer na {oping-centarot Ramstor; Paca Ristevska, generalen menaxer na PS Enterprenad od [vedska; Risima Risimkin, umetni~ki direktor na INTERART kulturen centar i Beti Saneva, generalen menaxer na Astibo MK Beas-S. “Kapital” porazgovara so nekolku od nagradenite uspe{ni `eni vo makedonskiot biznis i zaedni~kiot vpe~atok e deka stanuva zbor za `eni koi ne se pla{at od predizvicite vo rabotata i koi sekoga{ maksimalno se trudat taa da bide srabotena najdobro {to mo`e i veruvaat deka za uspehot da bide celosen mora da postoi balans me|u profesionalniot i privatniot `ivot.

Del od nagradenite uspe{ni `eni vo biznisot e i Gordana Mihajlovska, izvr{niot menaxer na Kapital Media Grup, koja nagradata od Marili ja dobi za nejzinata uspe{na rabota i posvetenost na gradeweto na brendot Kapital i uspehot

GORDANA MIHAJLOVSKA IZVR[EN DIREKTOR NA KAPITAL MEDIA GROUP

“Upornosta, odgovornosta kon rabotata, `elbata i nagonot za u~ewe novi i razli~ni raboti me donesoa tamu kade {to sum denes. Pomislata “Da go srabotam ova najdobro {to mo`am” mi dava zadovolstvo i ispolnetost za uspe{no zavr{enata rabota i me motiviraat so energija i `elba za novi pogolemi i u{te poubavi raboti.”

na kompanijata.

Mihajlovska veli deka po priroda e golem sonuva~, koj ne se pla{i da sonuva golemi soni{ta. Spored nea, `ivotot e premnogu kratok za minimalizam i zatoa granicite na soni{tata gi pomestuva s$ povisoko i po{iroko, `iveej}i ja svojata prikazna.

“Upornosta, odgovornosta kon rabotata, `elbata i nagonot za u~ewe novi i razli~ni raboti me donesoa tamu kade {to sum denes.

Pomislata “Da go srabotam ova najdobro {to mo`am” mi dava zadovolstvo i ispolnetost za uspe{no zavr{enata rabota i me motivira so energija i `elba za novi pogolemi i u{te poubavi raboti”, veli Mihajlovska i dodava deka s$ u{te ~uvstvuva golema vozbuda i trema pred sekoja nova i va`na rabota. “Istata vozbuda i trema koi gi imav pri po~etocite na raboteweto e istata vozbuda i trema i za vreme na dodeluvaweto na nagradite”, objasnuva taa, veruvaj}i deka neindiferentnosta kon rabotite i potrebata za samodoka`uvawe ja turkaat napred na patot kon uspehot.

Za Venera Novakovska, generalen direktor na Me|unarodnoto u~ili{te NOVA, nagradata e mnogu va`na bidej}i go prepoznava i vrednuva seto toa {to taa dvaesetina godini go rabotela so qubov i entuzijazam.

“Kako lider na NOVA, zaedno so mojot tim nastojuvame da go doneseme svetot vo Makedonija, no i da ja preneseme Makedonija vo svetot”, veli Novakovska i objasnuva deka vo momentov vo me|unarodnoto u~ili{te se educiraat 43 razli~ni nacii i kulturi.

Vo prilog na uspehot na Novakovska odat i podatocite deka mnogu od u~enicite na NOVA” se primeni na univerziteti kako Harvard i Kolumbija, a za prv pat ovaa godina i na presti`nite Jejl i Prinston, so {to, spored nea, se nadminuvaat predrasudite i se premostuvaat razlikite me|u kulturite i narodite, sozdavaj}i edna nova

BROJ 597

08/04/2011

MENAXMENT

www.kapital.com.mk

Agencijata za marketing, izdava~ka dejnost i videoprodukcija Marili minatata nedela ja proslavi 15-godi{nata tradicija vo svoeto postoewe so proglasuvawe najuspe{ni `eni menaxeri vo Makedonija.

Na spektakularniot nastan, koj se odr`a vo hotelot Holidej in, bea proglaseni 10-te najuspe{ni `eni vo biznisot za minatata godina, a specijalni statuetki za priznanie dobija i site ostanati `eni menaxeri koi bile nagradeni od strana na Marili vo tekot na izminatite 15 godini

SPE[NI A 2010 obrazovna realnost vo Makedonija.

Novakovska veli deka mototo “Da sonuva{ dodeka raboti{“ ja vodi do uspehot vo karierata i vo momentot koga sozdava eden proekt taa go zamisluva naredniot, so {to se ~uvstvuva i mnogu posigurna vo rabotata.

No, nejzinoto `ivotno moto e ramnote`a me|u li~nata osmislenost, semejnata sre}a i profesionalnata zrelost, bez koi taa veruva deka nikoj ~ovek ne bi bil kompleten vo svojata li~nost.

Spored Beti Saneva, generalen menaxer na Astibo MK BEAS-S, uspe{na `ena e sekoja koja mo`e ednakvo da go izbalansira vremeto i da bide oddadena na site `ivotni podra~ja. Iako pove}e pati agencijata Marili ja stavala vo potesniot izbor na `eni menaxeri, ovaa godina Saneva so u~estvoto na manifestacijata e navistina sre}na {to trudot, energijata i qubovta koi gi vlo`ila site ovie godini bile prepoznaeni ne samo od Marili, t uku i od po{irokata javnost. Nejzinoto moto vo rabotata

e smesteno nekade me|u toa “[to mo`ete denes, ne ostavajte za utre” i “Sekoga{ mo`e podobro”, a za da bide nekoj proekt uspe{en taa veruva deka mora da se izgradi dobar tim so me|usebna po~it.

“Mojata rabota ne prestanuva ovde. Po nagradata dobiv u{te pove}e stimulacii i idei za napredok na Astibo i zatoa na site `eni menaxeri toplo im prepora~uvam da gi sledat svoite ambicii i da go dostignat toa {to go imaat zacrtano kako cel vo rabotata i `ivotot”, veli Saneva.

Deka nagradite se potvrda za uspehot svedo~i i Iskra Vetaxokoska-Mucunska, menaxer za marketing i proda`ba vo Vitalia, brendot koj e sinonim za zdrava hrana vo Makedonija, no i vo 25 razli~ni zemji vo stranstvo.

“Gorda sum {to uspeavme da ja vneseme zdravata hrana vo sekojdnevnoto meni na golem broj semejstva i da proizveduvame makedonski proizvod so svetski kvalitet vo koj potro{uva~ite veruvaat. Ovaa nagrada e potvrda deka timot na Vitalia postignuva golem uspeh i znae da kreira svetski proizvod koj gordo go nosi predznakot “proizvedeno vo Makedonija”“, veli Veta-

VENERA NOVAKOVSKA GENERALEN DIREKTOR NA ME\UNARODNO U^ILI[TE NOVA

“Kako lider na NOVA, zaedno so mojot tim nastojuvame da go doneseme svetot vo Makedonija, no i da ja preneseme Makedonija vo svetot. Mototo “Da sonuva{ dodeka raboti{“ me vodi do uspehot vo karierata i vo momentot koga sozdavam eden proekt go zamisluvam naredniot, so {to se ~uvstvuvam i mnogu posigurna vo rabotata.”

xokoska-Mucunska, naglasuvaj}i deka uspeh vo `ivotot e koga rabotata ne e obvrska, tuku zadovolstvo {to n$ ispolnuva.

Me|u ostanatite nagradeni `eni vo biznisot se i Len~e Karpuzovska, menaxer na sektorot za odnosi so javnosta vo EVN; Valentina Taseva, generalen menaxer na Semos Edukacija; Tatijana Pe{evska, menaxer vo Torzo, no i mnogu drugi uspe{ni `eni koi izminatite godini se istaknale so svojata kariera i postignati profesionalni uspesi.

Za nivnite uspesi i priznanija po~esno obra}awe ima{e i soprugata na pretsedatelot, Maja Ivanova, spored koja uspe{nata kariera ne zna~i otka`uvawe od ulogata na sopruga i majka, a ovie `eni se odli~en primer i inspiracija za `enite vo sovremenoto makedonsko op{testvo.

Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vo svoeto obra}awe ja naglasi i prizna ulogata na `enata vo biznisot, dodavaj}i niz smea deka “zad sekoja uspe{na `ena stoi i uspe{en ma`”.

BETI SANEVA

GENERALEN MENAXER NA ASTIBO MK BEAS-S

“Po nagradata dobiv u{te pove}e stimulacii i idei za napredok na Astibo i zatoa na site `eni menaxeri toplo im prepora~uvam da gi sledat svoite ambicii i da go dostignat toa {to go imaat zacrtano kako cel vo rabotata i `ivotot.”

41

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

54 BIZNIS-EDUKACIJA COTRUGLI FINALE

ODBRANI DOBITNICI SO VKUPNA VREDNOST

ekolku dena po napornoto celodnevno testirawe, vo domot na delovnata {kola Cotrugli vo Belgrad povtorno se sobraa kandidatite za 12 stipendii za programata MBA. Ovojpat bea povikani samo najdobrite od najdobrite, t.e. tie koi uspe{no ja pominaa finalnata selekcija. Razli~nata vozrast, iskustvata i bran{ite od koi doa|aat (bankarstvo, hotelierstvo, konsalting, IT, tutunska industrija...), sepak, imaat ne{to zaedni~ko: site na krajot se pobednici i spokojno go ~ekaat posledniot ~in – izvlekuvaweto na dvajcata kandidati koi }e dobijat celosni stipendii za programata MBA, odnosno Executive MBA.

N

TE@OK IZBOR @irito nema{e lesna zada~a da izbere {est najdobri me|u vkupno 70 kandidati za programata MBA i Executive MBA, bidej}i site kandidati bea obrazovani i ambiciozni lu|e koi imaat odredeno rabotno iskustvo, no i u{te pogolema `elba za doka`uvawe i napredok.

Za stipendijata MBA se natprevaruvaa 30 kandidati, koi treba{e da se doka`at preku testovite na angliski jazik, poedine~noto pretstavuvawe pred `irito, no i timskoto re{avawe na problemite. Na grupnoto re{avawe na problemite `irito gi nabquduva{e vo nivnoto prirodno opkru`uvawe, kade {to do izraz dojde liderskiot potencijal na poedincite, sposobnosta za timska rabota i komunikaciskite ve{tini.

Stipendijata za programata MBA ja dobija Zoran Hajnal, generalen direktor na Voyager apartments od Novi Sad;

Nekolku dena po napornoto celodnevno testirawe, vo domot na delovnata {kola Cotrugli vo Belgrad povtorno se sobraa kandidatite za 12 stipendii za programata MBA. Ovojpat bea povikani samo najdobrite od najdobrite, t.e. tie koi uspe{no ja pominaa finalnata selekcija Ivana Tadi}, Senior Recruitment and Career Development Officer vo bankata Societe Generale; Gorazd Titizov, Project Manager vo pretprijatieto Netcetera vo Makedonija; Boris Borov~anin, SAP Order Management specijalist vo Samsung Electronics

Austria GmgH; Dolores Jovanovi}, Account Executive vo kompanijata New Moment New Ideas i Tawa Milovanovi}, General Business Administrator vo kompanijata Schindler, koja po metod na slu~aen izbor stana dobitnik na celosnata stipendija.

GORAZD TITIZOV

PROJECT MANAGER VO PRETPRIJATIETO NETCETERA I DOBITNIK NA MBA STIPENDIJATA OD MAKEDONIJA

O^EKUVAM DA DOBIJAM UVID VO PRAKTIKATA NA BIZNIS-LIDERITE

Kako doznavte za stipendijata? Koja be{e pri~inata za Va{eto prijavuvawe?

Slu{nav za Cotrugli stipendiite preku oglasot vo “Kapital”. Kako {to napreduva mojata kariera vo mojata tekovna kompanija, jas treba da bidam vo mo`nost da bidam na pozicii so zgolemena odgovornost. Zatoa i po~uvstvuvav potreba

da se educiram ponatamu so cel da se steknam so formalni i prakti~ni znaewa kako otsko~na {tica za pozna~ajni/ podobro plateni menaxerski pozicii vo ramkite na mojata kompanija. Na podolg rok sakam da go iskoristam i da go pro{iram toa znaewe za da mo`am da popolnam menaxerski/vode~ki pozicii vo tehnolo{ki orientirani kompanii vo

BROJ 597

08/04/2011

BIZNIS-EDUKACIJA

www.kapital.com.mk

ITE NA STIPENDIITE T OD 105.000 EVRA EXECUTIVE MBA FINALE

Vtoroto finale sobra 40 menaxeri od vode~kite regionalni kompanii, koi celi deset ~asa, preku testovi, pretstavuvawe i grupna rabota, se natprevaruvaa za stipendija za programata Executive MBA. Vo ovoj slu~aj komisijata osobeno obrnuva{e vnimanie na liderskiot potencijal, etikata i kreativnosta, bidej}i celta na programata Executive MBA e da sozdava lideri so pomo{ na vrvna programa za delovno obrazovanie, no i da gi pottiknuva na neprekinat li~en razvoj.

Spored misleweto na `irito, najgolem potencijal vo ovaa kategorija poka`aa, pokraj Nata{a Ivkovi}, dobitni~ka na celosnata stipendija, Borko Jovanovi}, generalen direktor na Telelink; Elena Bo{kov-Kova~, konsultant vo Kema Consulting Gmbg, Predrag Risti}, Business Development Manager vo Seavus Group od Gradina; Nenad Paunovi}, direktor na pretprijatieto EDGE i Ratka Nedelkovska, menaxer na oddelot za PR i marketing vo Stopanska banka Skopje.

ZAEDNO NA PO^ETOK OD PROGRAMATA Site kandidati odnovo }e se najdat na programata – MBA kandidatite ve}e vo juni, Executive MBA kandidatite vo oktomvri.

Toga{ }e po~ne sovladuvaweto na znaewa i ve{tini od razni oblasti na rabotewe pokraj markeginot, finansiite, liderstvo vo ~ove~ki resursi, pretpriemni{tvo i ostanati podra~ja koi im se potrebni na menaxerite za uspe{no da gi re{avaat problemite so koi sekojdnevno se sre}avaat. U{te edna{ im ~estitame na site koi se poka`aa kako najdobri i zaslu`eno ja osvoija stipendijata!

Makedonija i vo stranstvo.

Kakov e Va{iot vkupen vpe~atok po stipendiskoto finale? [to posebno Vi se dopadna?

Otidov na finaleto na stipendiskiot proces so cvrsta odluka da se zabavuvam, no i so ne mala doza strav od predizvikot pred mene. [tom po~na finaleto se pu{tiv vo tekot, se obidov da bidam toa {to sum i se obidov da se prezentiram sebesi na priroden na~in so seto znaewe i iskustvo {to go steknav vo tekot na godinite. Mi se dopadna atmosferata na prijatelski natprevar, no isto taka na zaemna poddr{ka me|u aplikantite, bez razlika na ishodot.

RATKA NEDELKOVSKA

MENAXER NA ODDELOT ZA PR I MARKETING VO STOPANSKA BANKA SKOPJE

NAU^IV KAKO E DA SE RABOTI SO VISOKOMOTIVIRANI PROFESIONALCI

Kako doznavte za stipendiite?

Minatata godina vnimatelno ja sledev inicijativata za Cotrugli stipendijata vo magazinot “Kapital” i se raspra{av {to imaat da ka`at na taa tema lu|eto koi se vklu~eni vo toa. Otkoga slu{nav samo pozitivni kritiki i iskustva se odlu~iv ovaa godina da se obidam i jas. Taka, koga se pojavi inicijativata za aplicirawe ne se dvoumev i aplicirav.

Dosega pridobiv mnogu od obrazovanieto i planot mi e da go prodol`am ovoj proces so pro{iruvawe na znaeweto i vidicite so seriozna MBA {kola. Procesot na aplicirawe gi ponudi opciite MBA i EMBA, koi se jasno objasneti i sekoj mo`e da si ja izbere programata koja e najsoodvetna za nego. Faktot deka programata e sozdadena za site studenti so celosno rabotno vreme i se nao|a vo Belgrad, relativno blisku, be{e dopolnitelen bonus. Cotrugli timot be{e postojano vo kontakt so kandidatite, nudej}i poddr{ka i soveti za procesot na selekcija, davaj}i {ansa za li~ni intervjua pred stipendiraweto.

[to osobeno Vi se dopadna vo finalniot proces?

Glavniot nastan be{e vo kancelariite na *Cotrugli vo Belgrad i kombinira{e kandidati od Makedonija i Srbija. Ovoj nastan be{e detalno isplaniran i organiziran na mnogu specifi~en na~in i vremenski plan koi n$ pritisnaa od edna strana, no isto ni dadoa i ~uvstvo na ednakvost. Sekoj kandidat ima{e vreme da se pretstavi sebesi kako profesionalec so specifi~no minato i iskustvo, no isto i kako timski igra~ i lider. Zada~ata na timot osobeno se sozdade za da n$ predizvika na ne{to so koe ne sme voobi~aeno naviknati da rabotime za da imame mo`nost da se doka`eme sebesi i da nau~ime kako se raboti vo multikulturen i kompleksen tim.

[to o~ekuvate od programata Executive MBA?

Dobiv vistinska pretstava za toa {to se dobiva od Cotrugli EMBA – predizvikuva~ka sredina so visokomotivirani profesionalnci koi poznavaat razli~ni oblasti od biznisot i grupa profesionalci so globalno vlijanie koi }e mi pomognat da ostanam vo kontakt so sredinata koja postojano se menuva.

Bev mnogu impresioniran od sposobnosta na site kandidati, bez isklu~ok, da diskutiraat za kompleksni temi i da gi prezentiraat na koncizen na~in bez razlika na tesniot raspored. Toa be{e dokaz za dobrata rabota na komisijata za izbor. Mi se dopadna i business case, ~ija cel be{e da se najde strategija za zgolemuvawe na prisustvoto i vlijanieto na Cotrugli biznis-{kolata na socijalnite mre`i na Internet, bidej}i idealno go spojuva biznisot so IT, {to e edna od glavnite pri~ini za mojot streme` za MBA obrazovanie.

[to o~ekuvate od programata MBA?

Zaminav od finaleto so silen vpe~atok

{to mi go ostavi Cotrugli biznis{kolata i `irito. Celosno se nadevam i o~ekuvam deka kompletnoto MBA obrazovanie }e bide sli~no. O~ekuvam da dobijam uvid vo praktikata na biznisliderite, vo nivniot mind framework i da go iskoristam toa znaewe vo mojata sekojdnevna rabota. Isto taka sum vozbuden {to }e imam mo`nost da rabotam vo timovi so lu|e od razli~ni zemji od regionot i so razli~ni profili. MBA obrazovanieto }e bide sovr{en most me|u mojata tehni~ka zadnina od kompjuterskite nauki i aktuelniot svet na proektniot menaxment vo koj se obiduvam da za~ekoram.

55

56 HEDONIZAM Vlezot vo sedi{teto na kompanijata

SPORTSKA OPREMA OAKLEY

DOKAZ DEKA VREDI DA SE ODI SPROTI VETROT

Svetot na trgovskite marki e poln so korporativni identiteti bez dovolna pri~ina za po~it ili voshit. Oakley e su{tinska sprotivnost.

“Ludiot” nau~nik, kako {to go narekuvaat nejziniot osnova~ Xim Xenard, od samiot po~etok na negoviot biznis gi podiga limitite na industriskite standardi. Rezultatot e brend koj e lider vo proizvodstvoto na funkcionalna tehnologija, ~ija dizajnerska smelost ne popu{ta pod pritisokot na konvencionalnosta ili modata MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

rendot Oukli (Oakley) startuval navistina skromno, vo gara`ata na Xim Xenard (Jim Jannard), so po~etna investicija od samo 300 dolari, a imeto go dobil po ku~eto na osnova~ot, od rasata an-

B

JAWBONE oficijalnite o~ila na Lens Armstrong, so negov potpis

gliski seter. Taa 1975 godina Xenard go po~nal biznisot prodavaj}i navlaki za ra~ki na motociklisti~ki volani, takanare~eni “Oukli grip”. Proizvodot go prodaval od baga`nikot na svojot avtomobil, na moto-kros natprevari. Negoviot “grip” bil razli~en od drugite dostapni vo toa vreme poradi upotrebata na patentiraniot materijal poznat kako unobtanium, izum na Xenard, i poradi edinstvenata ergonomija koja sovr{eno “legnuvala” pod zatvorena dlanka. Vo narednite pet godini proizvodot steknal isklu~itelna popularnost me|u motociklistite, no ograni~enosta na pazarot go naterala Xenard da prodol`i da “razmavnuva” so rasko{ot na svojata inovativnost. Taka, vo 1980 godina Xenard gi pretstavil za{titnite o~ila nare~eni “o-Frejm” (OFrame), ~ij uspeh go napravil brendot prepoznatliv vo sportskiot svet,

po {to vo 1984 godina sleduval modelot “aj{ejds” (Eyeshades), koj stanal instant-hit me|u profesionalnite velosipedisti i i denes mo`e da se vidi na site va`ni velosipedski natprevari.

Kompanijata & stana {iroko poznata na javnosta vo 1995 godina so objavuvaweto na podatokot deka osnova~ot Xenard si dal bonus od 21 milion dolari. Toj zadr`al 64,8% od akciite na Oukli, pri vkupna vrednost na kompanijata od 820 milioni dolari i taka stanal vtor najbogat `itel na Orinx Kaunti, Kalifornija, so imot toga{ vreden 627 milioni dolari (momentalno e 316 na listata so milijarderi na magazinot “Forbs”, so bogatstvo od tri milijardi dolari). Filozofijata na uspehot na Xim Xenard se bazira na prvi~nata zamisla za kompanija {to }e gi re{ava problemite so upotreba na tehnologija, zdrav razum i “strani~no” mislewe. Pospecifi~no, Xenard bil

BROJ 597

08/04/2011

HEDONIZAM

www.kapital.com.mk

voden od izrekata na amerikanskiot arhitekt Luj Saliven deka “formata treba da ja sledi funkcijata”, unapredena od negoviot kolega Frenk Lojd Rajt vo frazata “formata i funkcijata se edno”, koj poso~il na prirodata kako najdobar primer za uspe{nosta na ovaa integracija. Zatoa, proizvodite na Oukli nalikuvaat na entiteti rodeni vo prirodata, koi ne e te{ko da se do`iveat kako svoevidna ekstenzija na ~ove~kiot skelet. Profesionalnite korisnici tvrdat deka opremata na Oukli gi podobruva nivnite prirodni preformansi, adaptiraj}i gi za komforno funkcionirawe vo uslovi na silni vetri{ta, voda, ekstremni temperaturi... Grubata podelba na publikata na koja & se obra}a Oukli vklu~uva sportisti (me|u koi skejterskata i surferskata zaednica kon koi kompanijata s$ pove}e go naso~uva svojot marketing) i voeno-policiski agencii so koi ja vrzuvaat dogovori za snabduvawe so o~ila i obuvki. Xenard smeta deka ovie dve celni grupi se tesno povrzani vo odnos na nivnite o~ekuvawa od opremata {to ja koristat. Denes programata na Oukli vklu~uva sportska oprema kako o~ila za sonce, viziri, skija~ki i dioptri~ki o~ila, ~asovnici, obleka, obuvki, ranci, {lemovi za amerikanski fudbal i hokej, golferska oprema i drugi dodatoci.

Vo momentov kompanijata poseduva pove}e od 600 patenti za o~ila, materijali i ostanata oprema.

SI ASSAULT ~izmi za „specijalci”

Oukli o~ilata go ispolnuvaat i go nadminuvaat ANSI (Amerikanski nacionalen zavod za standardizacija) Z87.1 standardot za za{tita od silni udari.

Site pominuvaat tri testovi pred da se pojavat na pazarot. Za ilustracija na beskompromisniot standard na Oukli } e navedeme deka procesot na proizvodstvo na legurite od koi se izrabotuvaat odredeni ramki za nivnite o~ila vklu~uva i bombardirawe so pove}e od 425.000 vati energija pri temperatura od okolu 2.000 stepeni Celziusovi (vo konkretniot slu~aj se raboti za proces na dobivawe titaniumska legura).

DIZAJN-BUNKERITE NA OUKLI Sedi{teto na kompanijata ne mo`e da go proma{i nitu slu~aen minuva~ koj }

e zatalka niz Kalifornija do mestoto Futhil Ran~ ako barem edna{ prethodno videl proizvod so logoto na brendot. Arhitekturata na objektot e tolku dosledna na Oukli-filozofijata {to nametnuva avtomatsko prepoznavawe na sivata tvrdina izgradena na vrvot od prirodno vozvi{enie, kako ku}a na poteklo na nivnite proizvodi. Na fasadata dominiraat gigantski cilindri~ni {ilci, {to nalikuvaat na vrv na torpedo. Vnatre, zad te{kata, monolitna vrata se otvora golema, visoka sala, zasvodena vo gotski stil i oblo`ena so kovano `elezo. Pridu{enata svetlina go potencira postapokalipti~no-industriskiot dekor vo prostorijata, na ~ij kraj se nao|aat ~etiri sedi{ta za spasonosno isfrlawe na pilotite od kabinite na legendarnite amerikanski strate{ki bombarderi B-52.

“Opsednati sme so sekoja komponenta na na{iot biznis”, veli pretsedatelot na Oukli, Kolin Baden (Colin Baden), ~ija prva obvrska vo kompanijata bila tokmu osmisluvaweto na arhitekturata na nejziniot nekonvencionalen “glaven {tab”. Za da se kultivira i kreativno da se kontrolira specifi~nata vibracija koja trgnala od osnovnata ideja na brendot Oukli svoite oddeli za istra`uvawe i razvoj, dizajn, odnosi so javnosta i advertajzing i marketing “gi dr`i vo ku}ata”, odnosno anga`ira mnogu malku nadvore{ni sorabotnici.

Istoto va`i i za najgolemiot del od proivodstvoto i distribucijata na o~ilata po koi e najpoznata kompanijata. Baden stanal del od Oukli otkako go sovetuval osnova~ot na kompanijata, Xim Xenard, za dizajnot na negoviot dom.

“Nekolku pati gradevme do polovina i urivavme s$ dotoga{ napraveno”, veli Baden, ~ija vibracija Xenard ja prepoznal kako mnogu bliska do svojata.

Xenard baral dizajn inspiriran od “Blejd Raner” (kultniot film na Ridli Skot, snimen po novela na Filip K. Dik) i dodeka negovata ku}a nikoga{ ne bila zavr{ena, vizijata ostanala i do`iveala ostvaruvawe preku objektot vo koj e smesteno sedi{teto na kompanijata. Tipi~nata staklena kutija za zgradite na ju`nokaliforniskite korporacii za Xenard ne bila prifatliva opcija. Toa {to go zamislile Xenard i Baden trebalo da bide odgovor na ambicijata da se izgradi ne{to mnogu progresivno, koe nema da mo`e vremenski da se locira dali pripa|a na idninata {to }e dojde po iljada godini ili na minatoto od pred eden milenium.

Na imotot na kompanijata e parkiran i sovetski tenk “T-34” od Vtorata Vnatre, vo lobito na korporativnata zgrada

OAKLEY MEDUSA kapa na koja se montiraat za{titni o~ila

svetska vojna. Baden veli deka vakvata ikonografija ne treba da se tolkuva kako militarizacija na kompaniskoto opkru`uvawe, tuku kako zasiluvawe na nekonvencionalniot mentalitet na Oukli. So jasna simbolika vo zborovite, Baden se {eguva velej}i: “Baram od site vraboteni vo kompanijata da poseduvaat voza~ka dozvola za tenk”.

Vrabotenite nosat bezbednosni bexovi so koi se odreduva pristapot do razli~nite oddeli vo razvojnite centri.

Del od proizvodstvoto na nivnite famozni “iks-metal” (X-Metal) produkti se odviva na lokacija vo zapadniot del od amerikanskata pustina, nepoznata za javnosta.

57

58 REPORTA@A REPORTA@A

Znakot Dobredojdovte vo Las Vegas koj e postaven vo dale~nata 1959 godina i denes e eden od najpoznatite simboli na gradot

Las Vegas denski ni odblisku ne nalikuva na ona {to e Las Vegas koga }e se zapalat neonskite svetla

LAS VEGAS

[TO SE SLU^UVA OSTANUVA VO VE

A VO VEGAS, EGAS

REPORTA@A Famoznata fontana pred hotelot Belaxio so dramati~nata kombinacija na muzika, voda i svetla sozdava vol{ebno i spektakularno ~uvstvo. Od 15 ~asot popladne do 12 ~asot na polno} na sekoj 15 minuti ima unikatno {ou vo koe vodata po~nuva da “tancuva� vo ritamot na muzikata dopolneta so laserskite svetla. Poslednata pesna so koja zavr{uva sekojdnevnoto {ou na fontanata na Belaxio e himnata na SAD, {to zvu~i navistina gordo

59

60

REPORTA@A

Kako grad niz koj minuva `eleznica Las Vegas i vo minatoto bil centar so mnogu prodavnici, kazina i hoteli

to se slu~uva vo Las Vegas, ostanuva vo L a s V e ga s .

Ova e edna od najpoznatite i naj~esto upotrebuvanite pogovorki za svetskiot centar na kockarskata industrija Las Vegas. Bidej}i “gradot na svetlata”, koj nudi bukvalno se {to mo`e da vi padne na pamet, mo`e mnogu lesno da ve ma|epsa i da ve natera da pravite raboti koi vo svesna i normalna sostojba ne bi gi napravile na nitu edno mesto vo svetot.

Za mnogumina Las Vegas e sinonim na ki~ot i na rasipanosta na sovremenata civilizacija, ili Sodoma i Gomora na novoto vreme. Porocite na ~ove{tvoto se dobredojdeni, pa duri i barani i pottiknuvani vo Las Vegas.Zatoa i vtoroto ime na Las Vegas e Gradot na grevot (Sin sity).

Iako gradot izobiluva so kopii na najpoznatite svetski gradbi i atrakcii, sepak fenomenot deka nekoj si dozvolil da ja pu{ti mislata dotamu da gi izgradi kanalite na Venecija vo ramki na eden hotel-kazino, e sam po sebe dovolno lud za da priznaete deka e genijalen.

Za da se do`ivee Las Vegas, treba da se suspendira sovesta, nedoverbata i racionalnosta.

Oti vo migot koga }e po~nete so seriozno razmisluvawe i opservirawe na gradot koj izniknuva od sred pustina, ja propu{tate poentata na postoeweto na ovoj grad.

Onie koi sakaat racionalno da go opserviraat fenomenot na Las Vegas mo`e da podrazmislat zo{to gradot so 880.000 `iteli i povr{ina od 215 kvadratni kilometri i pokraj se e edna od najgolemite

[

Las Vegas va`i i za grad vo koj mnogu dvojki odlu~uvaat da se ven~aat. Za taa cel postojat eden kup ven~alnici koi nudat sekakvi tematski ven~avki za ekspresno brzo vreme, a ako sakate mo`e da Ve ven~a i Elvis Prisli

turisti~ki atrakcii na SAD i svetot, i grad so najbrz razvojj vo “zemjata na soni{tata”.

U{te edna seriozna strana na ovoj grad vo sojuznata dr`ava Nevada se i parite. Vo kockarnicite i tematskite parkovi vo hotelite se “vrtat” milijardi dolari, i s$ {to e vo vrska so parite i zarabotkata e staveno na piedestal i se sfa}a i toa kako seriozno.

KAZINA GRADOVI S$ {to postoi vo Las Vegas mu pripa|a na nekoj golem hotel – duri i nivoata za parkirawe na aerodromot. Ma{ini za kockawe ima apsolutno sekade.

Vo sekoj hotel mo`ete da odbirate soba za pu{a~i ili nepu{a~i, so slot–ma{ina ili bez nea. Vo site hoteli se bara da se plati odnapred (ne e te{ko da se pogodi zo{to).

Fotografiraweto e zabraneto vo kazinata, a i ako se dozvoli, objektivot ne smee da se naso~i kon igra~ite ili masite.

Vegas ima za sekogo s$ – kazina, prodavnici, teatri so pretstavi od Brodvej, hoteli za se~ij vkus i xeb, “dami na no} ta” i izvonredni muzei, neon i zelenilo, uli~ni {oua, kaktusi i palmi...

Pove}eto najpoznati hoteli se nao|aat od dvete strani na Las Vegas Bulavarot ili popoznat kako Las Vegas Strip koj se protega na dol`ina od okolu 7 kilometri. Duri 19 od 25-te najgolemi hoteli vo svetot spored brojot na sobi se nao|aat na poznatata Las Vegas Strip, so vkupna ponuda od 67.000 hotelski sobi. Najgolema gre{ka {to mo`e nekoj da ja napravi e da bara ekskluzivna i skapa hotelska soba. Politikata na Las Vegas e da se privle~at {to e mo`no turisti od site klasi vo tekot na celata nedela, pa taka mo`e da se najdat navistina

eftini hotelski sobi. A koga b za standardot na stanuva zbor hotelskite sobi toj e otpilika isto vo sekoj hotel. Da nema zabuni. Las Vegas nudi nenormalno eksluzivni hotelski sobi i specijalno opremeni i mnogu skapi luksuzni apartmani. No, onie koi ve}e bile vo Las Vegas se uverile deka najmal del od denot }e go pominuvate vo hotelskata soba, pa ottuka ne vi treba pove}e od ona {to }e dobiete kako standard vo sekoja soba.

Ona {to e tipi~no za site hoteli vo Las Vegas se ogromnite i luksuzno opremeni foaeja koi ve ostavaat bez zdiv. Dodeka da dojdete do hotelskata soba zadol`itelno pominuvate niz ogromni prostorii koi se opremeni so najzrazli~ni masi i aparati za kockawe, a zvukot koj tie go ispu{taat koga dobiva onoj koj igra deluva zarazno i na onie koi samo gledaat.

Las Vegas ima navistina golem broj na aktrakcii koi mora da se vidat. Ako sakate nabrzina da razgledate del od ona {to go nudi potrebni se najmalku ~etiri dena.

Onoj koj prvpat doa|a vo Las Vegas ne treba da se iznenadi {to na relativno mal prostor }e ja vidi Ajfelovata kula, kanalite na Venecija, piramidite od Egipet i u{te eden kup imitacii na poznatite gradbi od svetot.

Edna od najspektakularnite atrakcii e famoznata fontana pred hotelot Belaxio so dramati~nata kombinacija na muzika, voda i svetla sozdava vol{ebno i spektakularno ~uvstvo. Od 15 ~asot popladne do 12 ~asot na polno} na sekoj 15 minuti ima unikatno {ou vo koe vodata po~nuva da “tancuva” vo ritamot na muzikata dopolneta so laserskite

svetla. Poslednata pesna so kkoja j zavr{uva sekojdnevnoto k j {ou na fontanata na Belaxio e himnata na SAD, koja zvu~i navistina gordo Ona {to sekako ne treba da se propu{ti vo Las Vegas se najrazli~nite {oua i nastapi koi se nudat vo sekoj hotel.

Poznatiot mjuzikl Mama Mia ili nastapot na nepovtorlivite Cirque du Soleil koi redovno nastapuvaat vo hotelot Belaxio se doka`ano najdobri.

Nepovtorlivo iskustvo, i toa besplatno, }e do`iveete i vo stariot centar na Las Vegas, popoznat kako Frimont strit, kade e postaven najgolemiot plazma ekran vo svetot vo oblik na tunel so dol`ina od pet fudbalski igrali{ta.

Vo odredeni delovi od denot po~nuva {ou vo koe 12,5 milioni Led lampi koordinirano svetkaat vo ritamot i zvukot na nekoja poznata pesna.

Pred hotelot Mira` po~nuvaj}i po zajdisonce pa do polno} na sekoj 15 minuti mo`e da se vidi erupcijata na Vulkanskata Fontana. [outo na Sirenite pred hotelot Ostrovot na bogatsvoto ima nekolku pretstavi vo tekot na denot.

Pred i vo ramki na hotelot Venecija ima izgradeno vistinski kanali kako onie vo Venecija, niz koj vozat gondoli, a gondolierite peat italijanski pesni. Ako se ka~ite na observatorijata na Ajfelovata kula mo`e da dobiete odli~en pogled na glavnata ulica niz Las Vegas i da gi vidite od poinakva perspekativa dre~livite neonski svetla od hotelite.

Osobeno nepovtorlivo iskustvo Las Vegas nudi za vreme na novogodi{nata no}. To~no vo 12 ~asot od krovovite na bukvalno site hoteli po~nuvaat preubavi ognometi, a glavnata Las Vegas

BROJ 597

08/04/2011

www.kapital.com.mk

Koga ste ve}e vo Vegas zadol`itelno posetete go Golemiot Kawon. Najimpresivna e turata so helikopter. Gletkata ostava bez zdiv.

Strip e prepolna so lu|e od celiot svet koj do{le vo Vegas so cel da ja do`iveat najludata no} vo svojot `ivot, pa taka i se odnesuvaat.

Onie koi sakaat i {oping turizam mo`at da bidat sigurni deka vo Las Vegas mo`at da najdat se {to } e posakaat. Site poznati i eksluzivni modni brendovi imaat sopstveni prodavnici vo Vegas. Edinstveno {to }e im bide potrebno e kreditna karti~ka so neograni~en limit za tro{ewe.

Vo Las Vegas s$ e staveno vo funkcija na zarabotkata – od kockarnicite, barovite i klubovite, do kapelite kade se vr{at ven~avki {to se nudat kako pukanki – na edno mesto se prodavaat cve}e i vel, prsteni i fotografii.

No, za onie koi }e mu odoleat na isku{enieto da zastanat pokraj masite za blek–xek i da pijat razvodnet pijalak (besplaten za kockarite), gradot i okolinata nudat nezaboravni spomeni i fotografii za semejnite albumi. Najbliski turi se onie do branata Huver Dam ili do `ivopisniot Grand Canyon koj najdobro }e go vidite ako zemete edna od turisti~kite turi so helikopter.

SVETLOSNA IMPERIJA SREDE PUSTINA Prikaznata za Las Vegas zapo~nala ednostavno i tipi~no “amerikanski”. Ova mesto za po~ivka na Indijancite {to patuvale preku pustinata vo 1829 e “otkrieno” od Meksikanecot Rafael Rivera, koga mestoto stanuva poznato kako “las vegas” – livadite – mesto kade ima pitka voda i treva za kowite.

Prvata gradska struktura ja podignale Mormonite, vo

vid na mala misija i utvrduvawe. Do 1902 godina ne se slu~uvalo ni{to osobeno.

No, toga{ na svetskata scena stapuva `eleznicata i zemjata niz koja minuvale `elzni~kite prugi po~nuva da dobiva mnogu visoka cena. Samo vo eden den, 15 maj 1905 (denes se smeta za rodenden na gradot), se prodadeni 1.200 parceli.

Kako grad niz koj minuvala `elezni~kata pruga, Las Vegas u{te vo minatoto imal mnogu prodavnici, golem broj hoteli, saluni i ku}i za kockawe.

Za vreme na Golemata depresija, vo 1931 godina zapo~nuva izgradbata na branata Huver Dam (toga{ Bulder Dam), so {to vo toj mig se obezbedeni rabotni mesta, kako i dovolno voda i najva`no od se dovolno elektri~na energija za nepre~en razvoj na gradot i regionot.

Istata 1931 godina dr`avata Nevada go legalizira kockaweto i zapo~nuva izgradbata na prvoto kazino, El Ran~o, otvoreno vo 1941.

U{te vo samite po~etoci vo razvojot na kockarskata industrija i kazinata vo igra vleguvaat i golemite imiwa na “podzemjeto”, kako Bagzi Sigel, koj vo 1946 go izgradil hotelot “Flamingo” i sozdal nov imix na kazinata – ogromni i dre~livi, so rasko{na i rasipni~ka zabava. Vakviot sjaj primamil pripadnici na xet–setot, a i obi~ni smrtnici, no vo ogromen broj.

Ju`na Kalifornija se poka`ala kako pazar koj mo`e da ja apsorbira zabavata {to ja nudi ovoj grad, a postojanoto modernizirawe na soobra} ajnata mre`a go otvora kon ostatokot na zemjata i svetot.

Ostatokot e poznat.

REPORTA@A

Branata Huver Dam koja e edno od najgolemite ~uda vo grade`ni{tvoto e izgradena so cel Las Vegas da mo`e neprestano da se snabduva so struja

61

62 AVTOMOBILI 2000+

REVOLUCIJATA SO V SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o pred desetina godini nikoj ne veruva{e vo razvojot na avtomobilite koi namesto benzin ili dizel koristat alternativni tipovi gorivo. No, denes, koga svetot s$ u{te zakrepnuva od globalnata ekonomska kriza i koga cenata na surovata nafta sekojdnevno fluktuira, vo zavisnost od lokalni i regionalni nemiri na Bliskiot i Sredniot Istok, no i od kapricot na raznite {eici i emiri, svedoci sme na vistinska revolucija vo izrabotkata na alternativnite modeli.

Elektri~nite avtomobili ve}e postavija i del od potrebnite standardi i ve} e e najaveno nivno masovno proizvodstvo. No, denovive imavme mo`nost da uvidime deka ogromen, mo`ebi i revolucioneren napredok e napraven na poleto na eksploatacija na vodorodot, najrasprostranetiot hemiski element vo na{ata galaksija, koj pokraj toa {to e prakti~ki besplaten, potpolno e ekolo{ki opravdan.

Od Hjundai, ju`nokorejskiot gigant i eden od glavnite igra~i vo globalnite priliki na avtomobilskata industrija, objavija deka se podgotvuva nova serija na hidrogenskiot model “tuson”, koj na poslednite testovi poka`al odli~ni rezultati. Se raboti za treta generacija od vodorodniot koncept na Hjundai. Da potsetime deka vo 2000 godina, vo ~est

D

Se o~ekuva hidrogenskata tehnologija da napravi kvanten skok vo periodot {to doa|a

na noviot milenium, tokmu ovaa kompanija go isfrli prviot avtomobil, koj kako gorivo koristi vodorod. Toa be{e verzija na “santa fe”, a vo me|uvreme izleze i prvata adekvatna varijanta na “tuson”.

NEZAVISNOST VO KILOMETRA@ATA Novata verzija na hidrogenskiot “tuson” ima napraveno seriozen napredok vo performansite vo odnos na

Model na katalizator na vodorod, koj vo modifikuvana forma se vgraduva vo avtomobilite

Britanskata kompanija Cella Energy objavi deka so upotreba na nanotehnologija e napraven uspe{en obid so koj e ovozmo`eno skladiraweto na hemiskiot element vodorod vo gasovita agregatna sostojba

BROJ 597

08/04/2011

AVTOMOBILI

www.kapital.com.mk

VODORODOT PO^NA! Novata verzija na hidrogenskiot “tuson” ima napraveno seriozen napredok vo performansite vo odnos na svoite prethodnici. So edno polnewe na rezervoarot, namesto dosega{nite 350 kilometri, dostignata e dol`inata nad 650 kilometri, {to e re~isi na isto ramni{te so aktuelnite “benzinci”. Na ova mo`e da se dodade i maksimalnata brzina, koja e pogolema od 130 kilometri na ~as

svoite prethodnici. So edno polnewe na rezervoarot, namesto dosega{nite 350 kilometri, dostignata e dol`inata nad 650 kilometri, {to e re~isi na isto ramni{te so aktuelnite “benzinci”. Na ova mo`e da se dodade i maksimalnata brzina, koja e pogolema od 130 kilometri na ~as. Normalno, ako se sporedi so toa {to vo momentov go imame kako reper, ovie 130 km/~ se vistinska {ega, no zatoa mora da im se priznae na in`enerite na Hjundai, koi imaat napraveno golem progres na ova pole.

Inaku, Ju`nokorejcite ne se edinstvenite koi razvivaat sli~ni koncepti. Verojatno site globalni brendovi imaat istra`uva~ki timovi {to eksperimentiraat so vodorodot, no pokraj Hjundai, dosega seriozen napredok imaat napraveno edinstveno od BMV i Mazda.

Iako mnogumina smetaat deka avtomobilite na elektri~en pogon se idninata, te{ko deka elektri~nata energija mo`e da se meri so silata na vodorodot

DVOJNA REVOLUCIJA ba na minijaturni }elii da go so~uva Re~isi istiot den koga od Hjundai ja vodorodot, koj samo pri kontrolirano objavija vesta za noviot “tuson” odekna visoki temperaturi se osloboduva i e i informacijata za noviot pronajdok upotrebliv kako energens. Od Cella Enkoj bi mo`el radikalno da ja smeni ergy objavija deka “novoto gorivo” u{te sostojbata vo avtomobilsega mo`e da se koristi kako skata industrija. na benzinskite avtomo BROJKI: aditiv Britanskata kompanija bili, dodeka so mali korekcii Cella Energy objavi deka so postojanite vozila bi mo`ele upotreba na nanotehnologilesno da se adaptiraat za ja e napraven uspe{en da bidat pridvi`uvani od kilometri nezavisobid so koj e ovozmo`eno vodorodot. vo vozeweto e skladiraweto na hemiskiot nost Inaku, ova istra`uvawe e ovozmo`ena so noviot element vodorod vo gasovi- “tuson” na vodorod napraveno so finansiska ta agregatna sostojba. Ova poddr{ka na [el (Shell), dosega ne be{e vozmo`no internacionalnata kompanija bidej}i atomite na vodoroza trgovija so nafta i nafteni dot se mnogu mali i izlegu- godini se potrebni derivati, vo ~ii ramki ve}e vaa od sekakov kanister koj za vodorodordnata se podgotvuva plan za industehnologija da vleze be{e konstruiran za nivno vo seriska upotreba triska adaptacija na noviot skladirawe, a takvoto vo avtomobilskata pronajdok na Cella Energy. industrija “protekuvawe” be{e i Od sevo ova mo`e da se premnogu rizi~no po okozaklu~i deka idninata na linata. Ottamu, avtomobilite konstruavtomobilskata industrija, ako ne ceirani da se pridvi`uvaat na vodorod losno, toga{ vo golema mera }e se zasgo koristea vo te~na agregatna sostojba, nova na iskoristuvaweto na vodorodot. {to e premnogu skapa laboratoriska Poevtin i poekolo{ki energens zasega postapka. Noviot ured na Cella Energy ne e poznat! uspeva so upotre-

650

5-10

63

64 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

GATEWAY ONE ZX4351-33E EDEN URED ZA POVE]E POTREBI

G

ateway One ZX4351-33e e podobruvawe vo odnos na prethodniot povolen “s$-vo edno” desktop PC na Gateway, no dali e dovolno dobar za da se natprevaruva so vrvnite ekrani na dopir, kako {to e HP TouchSmart 310?

Ovoj ured ima podobra cena, podobri multimedijalni performansi i poubav izgled od prethodnikot na Gateway.

Ekranot na dopir i ne mu e mnogu silna strana na ovoj PC, no zatoa toa pa|a vo senka so mo}nite performansi koi i ne se mnogu karaktersiti~ni za kompjuter od vakov vid. Toj doa|a so procesor Intel Core i3, koj raboti na brzina od 3,2 Gz i doa|a so vgradena RAM memorija od 4 GB i harddisk so memorija od 1.000 Gb ili eden terabajt.

Isto taka, doa|a i so kvalitetna grafi~ka kartica Intel GMA HD i 21,5 in~en ekran, koj ovozmo`uva slika na rezolucija od 1.920 h 1.080 pikseli. Cenata na ovoj ured, koj ni za{teduva prostor bez mnogute komponenti {to se vgradeni vo nego iznesuva 800 dolari. Ostanuva da vidime dali }e bide dovolno vreden i korisen za da dojde i kaj nas.

NAV7 - KAKO [TO PRODOL@UVA VOJNATA ZA TABLETI

ompanijata Notebook Navigator najavija deka nivniot PC tablet NAV7 kone~no ja vide svetlinata na denot i ve}e e dostapen za pora~ka. Ova pretstavuva mala i lesna naprava, koja ima 7 in~en ekran na dopir koj dava rezolucija od 1.024 h 600 pikseli i procesor Intel Atom Z530, koj raboti na brzina od 1,6 Gz i doa|a so 2 USB porta, vgradena kamera na gorniot-preden del od uredot. Kako i re~isi site dene{ni tableti, za komunikacija tuka se dobro poznatite WIFI i Bluetooth konekcii, kako i mo`nost za vgraduvawe na 3G SIM karti~ka. [to se odnesuva do negoviot dizajn, toj e lesen i eleganten tablet, koj prvenstveno doa|a vo crna boja. Pokraj drugite funkcii, kako i kaj site tableti, doa|a i akcelerometarot, koj ja zgolemuva prakti~nosta na ovoj ured.

Osnovniot model po~nuva od 649 dolari i doa|a so 1 Gb RAM memorija i hard-disk od 16 Fb, 2 USB porta i drugi funkcii, no bez operativen sistem. Za da go dobiete so Windows 7 Home Premium treba da bidete podgotveni da platite re~isi 750 dolari. Isto taka, mo`ete da go dobiete i so najdobrite performanski koi mo`e da gi ponudi i da dobiete 2Gb RAM, 64 Gb hard-disk, no zatoa }e treba da izdvoite ne{to pomalku od 1.250 dolari.

K

VIZIO E371VA 3 – NOVIOT LCD “VIZIONER” izio (Vizio) se nadaleku poznati po svoite mnogu kvalitetni hardverski proizvodi, koi se dvi`at od laptopi do PC ku}i{ta i sli~no. Denes go imame LCD televizorot Vizio E371VA 3.

Ovoj ured pretstavuva 37 in~en LCD HDTV ramen ekran, koj ovozmo`uva visokokvalitetna HD slika i neverojanti audiozvuci. Kako i pove}eto kvalitetni uredi od ovoj vid vo vene{no vreme, taka i ovoj ured so mnogute priklu~oci za kompjuteri, zasiluva~i, najrazli~ni zvu~nici i {to u{te ne, ovozmo`uva lesno da go priklu~ite za pove}e uredi.

Isto taka, kako golem plus e i Vizio E371VA 3 tehnologijata, koja ja namaluva potro{uva~kata na elektri~na energija, kako i vgradenata tehnologija za detektirawe na svetlinata vo prostorot, koja avtomatski ja prilagoduva pozadinskata svetlina na svetlinata vo okolinata. Televizorot ne izostanuva nitu od HMDI priklu~ocite, a ima i eden USB priklu~ok za priklu~uvawe na drugi uredi vo soglasnost so nego. Cenata na ovoj ured iznesuva 450 dolari.

V

ULTIMATE GAMING CHAIR PO^UVSTVUVAJTE GI IGRITE oga rabotime – rabotime. No, mora da si priznaeme deka site nie vo `ivotot, barem na kratko, sme si dozvolile malku da se opu{time so po nekoja igra. Nekoj pomalku, a nekoj pove}e... mnogu pove}e. Za tie {to navistina “navlegle” vo igraweto na nekoja igra, verojatno vo daden moment posakale da imaat {to pove}e alatki, od pedali, xojstik, pa duri i fotelja so cel povistinski da se vnesat i da u`ivaat vo igrite. E pa, za tie postrastvenite go nudi Ultimate Gaming Chair, odnosno stolicata na koja navistina }e zaboravite na vremeto pominato na igrawe.

Ovaa stolica doa|a so 12 motori za vibracii koi se sinhroniziraat so akcijata na igrite i vo zavisnost od toa soodvetno go prenesuvaat iskustvoto od niv. [to se odnesuva do zvukot, mo`ete da koristite slu{alki povrzani so MP3 pleer ili stolicata da ja povrzete so doma{niot suranund sistem za da dobiete celosen efekt na doma{no kino, no i vo samata stolica ima vgradeni 3D svu~nici. Ni{to za potcenuvawe ne e nitu komfornosta, koja doa|a vo oblik na ko`na obloga, potpira~ za glavata, za racete i nozete kako i mnogu drugi senzori i alatki koi imaat za cel dopolnitelno da ve opu{tat. Cenata na ovaa stolica iznesuva 400 dolari.

K

BROJ 597

08/04/2011

GADGETS

www.kapital.com.mk

65

PORTABLE GPS TRACKER GPS USB FLASH DRIVE istina e deka denes sme svedoci na s$ pogolemata namena na flash drive, no dali ste podgotveni da slu{nete deka ima lu|e koi uspeeja da vgradat GPS navigacija vo USB drive? Da, vistina e. Se raboti za USB drive, koj pokraj dobro poznatata namena kako USB drive, ima vgraden i GPS priemnik, koj vodi evidencija za toa kade s$ se “{etalo” va{eto USB. Ovoj ured e mnogu mal i mo`ete so sebe da go nosite kade {to }e posakate. A vo momentite koga }e sakate da se po~uvstvuvate kako Xejms Bond ili malku da “navlezete” vo {piunski film, mo`ete ednostavno da go prika~ite na li~nosta ili voziloto koe sakate da go sledite. [tom uredot prestanal da patuva i povtorno e kaj vas, ednostavno povrzete go so va{iot kompjuter i to~no videte kade s$ bilo va{eto USB. Toa ima vgradena obnovliva baterija koja trae 5 do 7 dena na neprekinato “sledewe”.

No, s$ {to e funkcionalno i vredi, si ima cena. Zatoa, pred da se zabrzate i da go pora~ate ova USB, pomislete se dali ste podgotveni da dadete duri 250 dolari za nego.

V

TOSHIBA PORTEGE R835 – BRZ I KVALITETEN PROIZVOD o{iba otsekoga{ bila kompanija koja na site ni e poznata po kvalitetnite i brzi tehnolo{ki proizvodi, nezavisno dali se raboti za laptop, televizor, muzi~ki sistemi, muzi~ki instrumenti i brojni drugi elektronski napravi za koi nekoga{ i ne sme svesni deka gi proizveduvaat tie. Vo presret na toa ni doa|a i najnoviot laptop-kompjuter od nivnata fabrika Toshiba Portege R835.

Ovoj laptop pretstavuva eleganten i lesen proizvod so 13,3-in~en monitor i procesor Intel Core i3-2310M. Vnatre{nata RAM memorija e sosem dovolna so 4 Gb DDR3 i ROM, odnosno hard-disk od 640 Gb, vgraden DVD re`a~ i {estkeliska baterija za koja od To{iba velat deka izdr`uva i do devet~asovna rabota pri optimalen mod.

Za jasnata slika se gri`i monitorot koj ovozmo`uva rezolucija od 1366x768 megapikseli i Intel HD integrirana grafi~ka karti~ka.

Isto taka, toj ima vgradena veb-kamera, USB portovi od treta generacija i HDMI izlez.

Za s$ da odi kako podma~kano se gri`i Windows 7 Home Premium.

Cenata na ovoj kompjuter iznesuva 900 dolari.

T

TELEVISION TO INTERNET CONVERTER OD TELEVIZIJA VO INTERNET iz godinite na tehnolo{ki razvoj svedoci sme na s$ poizvonredni “~uda” na tehnologijata. Koga se pojavi prviot televizor toa be{e bum. No, koga se pojavi Internetot toa be{e u{te pogolem bum. Zamislete si, kakva “bum” kombinacija mo`e da se dobie koga }e se spojat ovie dve ne{ta. E pa, na nekoj mu teknalo i toa da go napravi so noviot Television To Internet Converter, odnosno ured koj }e vi pomogne va{iot televizor da go pretvorite vo internet-prebaruva~. Ednostavno, priklu~ete go ovoj ured so HDMI priklu~okot na televizorot so kabel~e koe doa|a so nego, aktivirajte go Internetot i u`ivajte vo golema rezolucija.

Za lesna navigacija na tolku golem prostor toj koristi virtuelna navigacija koja mo`e da se kontrolira so negovoto dale~insko, koe duri mo`e da vi poka`uva opcii kako ~as, kalendar i vremenski prognozi. Ima u{te. Ovoj ured doa|a i so programirani opcii za brz pristap (*bookmarks) do va{ite omileni internetstranici kako Google, Facebook i YouTube.

Toj e idealen za LCD televizori so visoka rezolucija. Negovata cena e 200 dolari, a korisnicite koi ve}e go kupile velat deka vredi za sekoj platen cent.

N

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!

66 MOBILNA TELEFONIJA

PAKET BESPLATNI USLUGI ZA BEZGRI@NA KOMUNIKACIJA SO BUSINESS TOTAL + leksibilnite tarifni modeli na T-Mobile, ponudite kreirani spored potrebite na korisnicite i celosnata pokrienost so najdobrata mre`a, se samo del od pridobivkite koi im ovozmo`uvat na kompaniite da bidat poproduktivni, a rabotnoto sekojdnevie da bide poefikasno i poprijatno. Tarifniot model Business Total + ovozmo`uva plus mo`nosti i prednosti za razvivawe na biznisot, so paket besplatni uslugi za povolna i bezgri`na komunikacija.

So Business Total + modelot, povicite kon site nacionalni mobilni i fiksni mre`i, kako i razgovorite so kolegite od kompanijata se besplatni. Osven razgovorite, pret-

F

platnicite na ovoj tarifen model mo`at da pra}aat i besplatni SMS izvestuvawa do kolegite i biznis partnerite, ili multimedijalni poraki do semejstvoto.

Vo era na informati~koto op{testvo, internetot e neophodna alatka za unapreduvawe na biznisot.

Business Total + tarifniot model ovozmo`uva i koristewe na besplaten internet za brza i ednostavna komunikacija, navremeno sledewe na najnovite svetski biznis vesti, trendovi i kreirawe na novi biznis re{enija.

Pove}e informacii za ponudata mo`at da se dobijat na 122, na veb stranicata www.t-mobile.mk ili pak vo nekoja od T prodavnicite.