71-KAPITAL-29.06. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

D-R RUBIN ZAREVSKI

KOGA VLO@UVATE, RAZMISLUVAJTE ZA KOMPANIJATA, NE ZA AKCIITE STRANA 20

ZLATNA TRESKA STRANA 8

IZVOZNICITE PLA^AT ZA DEVALVACIJA, UVOZNICITE SE BOGATAT

NA ZATVO ZATVORAWE, PONEDELNIK, 28.06.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID MBI OMB

0,54% 0 1,30% 1 00,19%

EVRO/DENAR EVRO DOLAR/DENAR DOLA EVRO/DOLAR EVRO

61,56 50,07 1,23

NAFTA BRENT NAFT EURORIBOR EURO

777,42 1,30%

INDEKS D NA MAKEDONSKA BERZA (28.06) 2.430

MBI 10

2.425 2.420 2.415 2.410 2.405 2.400 2.395

KRIZATA JA OTVORI BOLNATA TEMA “DEVIZEN KURS”

2.390 2.385 2.380 22.6

24.6

26.6

CRVENKOVSKI E PODGOTVEN ZA VONREDNI IZBORI: “PRAVDATA ]E GO STIGNE GRUEVSKI!” STRANA 5 “RECESIJA” I VO MAKEDONSKIOT BANKARSKI SEKTOR?! MALITE I SREDNITE BANKI RABOTAT SO ZAGUBI STRANA 12

MAKEDONIJA PRED NOV BRAN STE^AI P POVE]E OD DVOJNO Z ZGOLEMEN BROJOT N NA FIRMI SO B BLOKIRANI SMETKI STRANA 14

SE MENUVA ZAKONOT ZA GRADEWE

GRADE@NICITE POBRZO DO UPOTREBNI DOZVOLI ZA OBJEKTITE STRANA 4

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

SE VRA]AAT LI OTPI[ANITE!? STRANA 2

STAPUVAAT NA SILA IZMENITE VO ZAKONOT ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE FONDOT NEMA DA GI PRODAVA AKCIITE KOI IM NOSAT DOBRA DIVIDENDA STRANA 9

28.6

2 29.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 29 JUNI 2010

SE VRA]AAT LI OTPI[ANITE!? nogu narod i èstoki poraki deka e dojden krajot na totalitarnata vlast na premierot Nikola Gruevski se slu{naa na mitingot na SDSM! ]e imalo i apsewa i otvorena borba so kriminalot na vladata na Gruevski, pora~a Branko Crvenkovski!? Auu ... Vaka, za mnogumina, kako {to i dolikuva na stilot na najsilnata opoziciska partija, pomina nagolemo najavuvaniot senaroden miting na SDSM! Dali bile deset, dvaeset ili trieset iljadi sobrani pred Vladata, moèbi ne e ni najva`no! Sekako pova`ni se porakite isprateni od mitingot. Moèbi najva`na e porakata {to Crvenkovski mu ja isprati na Gruevski vo vrska so imeto i problemot so Grcija. Mnogumina ja pro~itaa porakata kako polna poddr{ka do premierot da ja istera rabotata {to, o~igledno ja po~nal vo sporot so Grcija piej}i mnogu kafiwa so Jorgos Papandreu. I gra|anite i zdruènata opozicija, vo nedelata, bea ednoglasni vo kritikata za ekonomskata bezizleznost vo koja ovaa vlada ja dovede Makedonija. Mnogumina, pred, za vreme i po mitingot, jasno i {to e pova`no, mnogu glasno viknaa deka razmisluvaat poinaku od premierot. Se vide deka kaj makedonskite gra|ani ne postoi strav da se iskaè stavot za vladeeweto na Gruevski, iako vo poslednite meseci, i kolumnisti i novinari, i politi~ari od opozicijata s$ pove}e tvrdat deka vo zemjata vladee strav da se kaè misleweto. Pa ne bilo taka ... Zna~i zaklu~okot e deka, sepak, ne{to mrdna na politi~kata scena. Ili moèbi e samo privid, vo o~ekuvawe na slednite potezi na Gruevski vo sledniot period!? Vo sekoj slu~aj, za moment, se po~uvstvuva gra|anskoto budewe, prv pat po celi ~etiri godini! Se naru{i atmosferata vo

koja makedonskite gra|ani se naviknati na edna zaspana, mlitava i izgubena opozicija i otsustvo na razli~no mislewe. Ovoj miting sekako }e bide po~etokot na period koga od opozicijata moè da se slu{nat i konkretni idei za re{avawe na najkrupnite politi~ki i ekonomski problemi na Makedonija. Na toa ~ekame podolgo ... Javnosta vo momentot e naviknata na eden bezli~en i propadnat SDSM!? Partija koja odamna go izgubi svojot “{arm” i kredibilitet. SDSM ima seriozen problem so percepcijata na javnosta vrz rabotata na partijata vo minatoto! Deka se raboti za partija koja e odamna potro{ena, koja nema {to da ponudi i koja treba pod itno da se reformira i da se revitalizira. Pove}e od edna godina SDSM se “rehabilitira” vnatre{no, se sreduva i se podgotvuva da se “vrati od mrtvite”. Se dobi vpe~atok deka po malku mrdnale. Se vra}aat li otpi{anite! Za pozdravuvawe e silno promoviraniot entuzijazam i nagon, da se obidat da smenat ne{to vo vreme koga moè da se kaè deka se i edinstveni koi politi~ki & prkosat na vlasta! Na Makedonija o~ajno, moèbi kako nikoga{ prethodno (i moèbi kako na nikoja zemja barem vo regionot), & treba opozicija! Neka bide i SDSM, ako treba, i reformiran! SDSM go napravi prviot ~ekor (koga ve}e povtorno samo Crvenkovski se javuva kako najseriozen oponent na Gruevski)! No, za ova ne e dovolen eden miting, i samo eden “ubistven” govor, kako {to samo Crvenkovski znae da priredi. Za vistinska alternativa, sepak, e potrebno ne{to pove}e! Miting na idei ... zarem ne e ova dobra parola za sledniot miting koj go najavuvaat za naesen! Crvenkovski ima plan!? Ne samo {to ima plan, tuku

INVESTICIJA VO OP[TINA KARPO[

FE[N GRUP GRADI EKSKLUZIVEN TRGOVSKI CENTAR Proektot vo vrednost od 110 milioni evra vklu~uva i ~etiri kino-sali, fitnes-centri, hiper market, katna gara`a i objekt za grupno domuvawe

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

toj ambiciozno ima i datum!? Ubeduva deka noemvri e nivniot nov “15 septemvri” koga toj }e ja zeme sudbinata na Makedonija vo svoi race (ostanuva tuka dilemata, od kade ovaa uverenost!?). Pritoa, Crvenkovski insistira na predvremeni izbori vo toj mesec, ubeden deka }e izvojuva pobeda. No, na ova, Trajko Veqanovski samouvereno mu vrati deka ako saka, baraweto za predvremeni izbori }e go stavi na dneven red na prvata sledna sednica. Duri velikodu{no se ponudi da svika i vonredna sednica ako treba. Veqanovski oceni i deka baraweto na SDSM za vonredni izbori e samo “jamb vo najava”, a spored nego, “toj {to samo najavuva ni{to ne pravi”. Deneska, dvete strani se poigruvaat i si ja dofrlaat topkata okolu predvremenite izbori! No, ona {to e va`no e deka tie vo momentov se krajno irelevantni vo odnos na idninata na dr`avata! Ne se izborite, ona {to & treba na Makedonija! Zemjata “pla~e” po odgovorna vlast, koja }e znae da se nosi so problemite, i isto takva opozicija vo koja }e mo`eme da veruvame. Dajte & go toa, ili site odete si po doma! Dosta ni e od “politi~ari vo najava”!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

11,1

ilijarda denari vredni objekti izgradija grade`nite firmi lani, od koi 3.379.917.000 denari se za objekti vo individualna sopstvenost, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Firmite od grade`nata dejnost vo 2009 godina rabotele na izgradba na 1.038 objekti, a zavr{ile 602 stana so vkupna povr{ina od 40.003 metri kvadratni, od koi 445 vo individualna sopstvenost. Prose~nata korisna povr{ina na zavr{enite stanovi e 66,5 metri kvadratni. Po regioni, najmnogu se gradelo vo Skopskiot, e potoa sleduvaat Isto~niot i Vardarskiot region. Individualnite sopstvenici, pak, lani izvr{ile grade`ni raboti vo vrednost od 11.806.332.000 denari. Najmnogu se gradelo vo Polo{kiot region, po koj sledat Skopskiot i Jugozapadniot.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

kata, kako i fitnes-centar, KATERINA POPOSKA kuglarnica, ~etiri kinopoposka@kapital.com.mk sali, hiper-market, katna garaà. Celiot toj objekt a povr{ina verojatno }e od 64.000 kvadratni metri zafa}a okolu 113.000 metri kvadratni. Delot za vo op{tina kolektivno domuvawe najKarpo{ vo verojatno}e se iznajmuva Skopje naskoro }e po~ne kako studentski, penzionda se gradi ogromen erski ili ferijalen dom”, {oping-mol. Nositel na Violeta Cvetkovska, investicijata vo vrednost veli portparol na op{tina od 110 milioni evra, e Karpo{. makedonskata kompanija za ilustracija, Men fe{n, sopstvenost na Samo stanuva zbor za trgovtrgovskata firma Fe{n ski centar koj treba da grup, koja e zastapnik na bide tri pati pogolem brendovite Mango, Geox, od postoe~kiot trgovski Okaidi, Bitsiani, Springfield, centar Ramstor vo Skopje. Bata, Golden Point za Make- Proektot predviduva donija. Proektot vklu~uva izgradba na katna garaà izgradba na ogromen so visina od 18 metri, trgovski centar i zgradi trgovski centar so visina za grupno domuvawe, a e od 24 metri i zgrada za lociran na potegot pome|u socijalno domuvawe sportskata sala Partivisoka 60 metri. zan i ulicata Partizan“Lokacijata ve}e se ski odredi vo skopskaat podgotvuva za otvorawe na naselba Karpo{. gradili{teto, a naskoro i Men fe{n, minatata oficijalno }e gi postanedela na smetkata na vime temelite na objektot. op{tinata platila 750.000 Trgovskiot centar }e ima evra vo gotovo za komuprizemje i dva kata i }e nalii, a ostanatite 2,5 se protega na povr{ina milioni evra kompanijata od 113.000 kvadratni me}e gi pla}a na 11 ednakvi tri. Parkiraweto }e rati. Sega op{tinata bide re{eno strani~no i Karpo{ ~eka verifikacija podzemno, so kapacitet do na dokumentite vo grad 2.000 mesta. Objektot }e Skopje za da go izdade se gradi spored proekt na odobrenieto za gradba. amerikanska arhitektonOd ovie 3,2 milioni evra, ska kompanija, koja ima 60% odat vo kasata na iskustvo vo izgradba na gradot Skopje, a 40% kaj vakvi objekti niz svetot, op{tinata Karpo{. od koi pedesetina samo vo „Grade`nite aktivnosti na Evropa. Trgovskiot centar teren }e po~nat naskoro, }e raspolaga isklu~ivo so vo zavisnost od èlkomercijalen prostor i vo bata na investitorot. nego nema da ima delovni Investitorot treba za kancelarii”, objasnuvaat {est meseci od denot na od Men fe{n. dobienoto odobrenie da Ottamu dodavaat i deka po~ne da gradi, a celiot na celiot proekt rabotele proekt da go izgradi za re~isi tri godini. Dolgata period od {est godini. Na postapka na oformuvawe ovaa lokacija treba da na grade`nata parcela se izgradi eliten trgovski koja bila celosno vo centar so prizemje i dva privatna sopstvenost na

pove}e lica, ve}e e zavr{ena. „Vo momentot se dosreduvaat u{te nekoi administrativni raboti, kako i grade`nata dozvola i }e se zapo~neme so gradba. Planiraniot proekt e vo vrednost od re~isi 110 milioni evra i toj }e otvori novi 2.500 rabotni mesta. Rokot za izvedba na objektot e dve godini, a }e go gradi makedonska kompanija.”, velat od Men fe{n. Spored proektot, vo trgovskiot centar pokraj prodavnici so ekskluzivni brendovi, }e ima i brendovi dostapni i za makedonskiot standard. Predvideno e da ima i kafuliwa, detski kat~iwa i mesto za rekreacija, {to e tipi~no za site svetski {oping-molovi. Detalniot urbanisti~ki plan predviduva na ovoj prostor da se izgradat i hotel, gradinka, pazar, crkva i po{ta. Urbanisti~kiot plan predviduva crkvata, za koja postoi markica, da se gradi vo blizina na eden od glavnite vlezovi na trgovskiot centar. Inaku, ovaa lokacija na koja doprva treba da gradi Men fe{n e atraktivna u{te od 2005 godina, koga @ak Mopa, porane{niot prv ~ovek na fabrikata Feni saka{e da gradi golem supermarket, trgovski i biznis-centar, ugostitelski objekti, hotel, crkva i sportski tereni. Vo 2006 godina pak, vo igra tokmu za istiot prostor vleze i srpska Delta koja saka{e da gradi supermarket. So toa mini-gradot Aleksandrija, kako {to go narekuvaa poznava~ite, proekt vreden okolu 75 milioni evra, propadna.

NAVIGATOR

29.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

EDINSTVENA NA SVOITE STAVOVI!

L IV LETERM

XEQAL BAJRAMI

DEJAN GACOV

STIVEN HARPER

elgija, kako pretsedava~ ortparolot na Fondot za indikatite i rabotodavcite asilnite protesti i akSprofunkcionira o~ekuvaat kone~no da Bso EU, stanuva glavnata Pzdravstvo mnogu brzo & Ncijata na policijata socijalniot nade` za evrointegraci- se priklu~i na opozicijata, frlija senka vrz Samitot dijalog otkako sega se znae koj e koj vo pregovorite

jata na zemjite od Zapaden Balkan

otkako prethodno ja ocrni vlasta

na G20 vo Toronto

UTRE MESER JA OTVORA FABRIKATA ZA VTE^NUVAWE NA SO2 VO BITOLA

I VO VREME NA KRIZA INVESTICIJA OD ^ETIRI MILIONI EVRA! Izminatava godina, pokraj obnovuvaweto na ma{inite vo fabrikata, od Meser sproveduvale i proces na sertificirawe na proizvodstvo soglasno standardite Koka Kola, kako i voveduvawe na standardite za kvalitet HACCAP i ISO

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

oznatata germanska kompanija za proizvodstvo i distribucija na tehni~ki i mediciniski gasovi Meser – Vardar Tehno Gas, koja minatata godina od LozarPelisterka ja kupi fabrikata za vte~nuvawe na jagleroden dioksid (SO2), utre oficijalno }e ja otvori obnovenata fabrika vo Bitola. Na otvoraweto na noviot pogon }e prisustvuva i prviot ~ovek na kompanijata [tefan Meser. Spored direktorot na Meser Vardar Tehnogas Makedonija, Zoran Be}arovski, vo prezemaweto na pogonot od LozarPelisterka, kako i vo novi ma{ini i bu{otini, so cel da se zgolemat kapacitetite na postoe~kata fabrika, se investirani ~etiri milioni evra. Prezemaweto na fabrikata za vte~nuvawe na SO2 se slu~ilo po nekolkugodi{nata sorabotka me|u Meser i Lozar-Pelisterka. Imeno, Meser izminative godini od Lozar-Pelisterka otkupuvala, a potoa na pazarite od regionov izvezuvala najgolem del od proizvodstvoto na te~en SO2. “Dolgi godini prethodno sorabotuvavme so Lozar-Pelisterka i bevme niven najgolem kupuva~ na SO2. Vo poslednite dve-tri godini kupuvavme me|u pet i {est toni te~en SO2 od niv. Po re~isi ednogodi{ni pregovori sopstvenicite na

ANGELA MERKEL najmnogu lobiraa. Se prifati ramkata so koja do 2013 godina se predviduva namaluvawe na buxetskite deficiti na zemjite od G-20. Iako nejziniot rejting pa|a, najmnogu poradi donesuvaweto na strogite merki za {tedewe vo Germanija, kako i namerata za odano~uvawe na bankite, Merkel e liderot koj ostanuva na svoite stavovi i e primer za toa kako treba tie da se implementiraat..

GUBITNIK

AUTSAJDER

Lozar-Pelisterka re{ija deka ovoj biznis ne im e prioritet i se koncentriraa na proizvodstvoto na voda i sokovi, so {to ni go prodadoa pogonot za te~en SO2, objasnuva Be}arovski. Spored nego, izminatiov period investirale vo komletno novo proizvodstvo, kako i vo nova oprema kupena od Italija. Fabrikata za vte~nuvawe na SO2 na Lozar-Pelisterka e formirana vo sedumdesettite godini od minatiot vek i voedno e najstarata fabrika od vakov vid. Toga{en Lozar e i prvata kopanija koja {to zapo~nala so distribucija na te~en SO2 niz site fabriki za voda i sokovi niz porane{na Jugoslavija. Prezemaweto na fabrikata od strana na Meser se slu~i vo juni minatata godina, vo ekot na globalnata kriza i od kompanijata cela godina investirale vo sovremena tehnologija i pro{iruvawe

3 FAKTI ZA...

9 37,5 17

iderite na svetskite ekonomii vo Kanada gi iska`aa svoite stavovi i maki, no samoo nekoi ostanaa dosledni naa niv. Iako Germanija naj-jmalku strada{e od globalnaa ekonomska kriza, kako i od dol`ni~kata kriza {too ja zafati Evropa, se-pak, k, kancelarkata Angela Merkell ostana dosledna na svoitee stavovi, so cel da ja za{titii nacionalnata ekonomija, no i bidej}i od nea zavisat ostaanatite evropski ekonomii. Na golemo nezadovolstvoo na Angela Merkel, ne be{e prifaten predlogot za donesuvawe globalen zakon za banki i dano~ewe na bankarskite transakcii, kako sredstvo koe }e pomogne da se spre~at eventualnite idni dol`ni~ki krizi. Odlukata e sekoja zemja da vovede sopstven bankarski danok koga }e oceni deka toa e povolno. Sepak, Merkel pobedi. Drugite svetski lideri go prifatija nejziniot predlog za namaluvawe na buxetskiot deficit, za {to Merkel, a i ostanatite Evropejci

DENA GODI[NO ODMORAAT JAPONCITE, [TO GI PRAVI NAJVREDNA NACIJA VO SVETOT SLOBODNI DENOVI GODI[NO IMAAT FRANCUZITE I NAVISTINA ZNAAT DA GI ISKORISTAT VO CELOST SLOBODNI DENOVI VO PROSEK IMAAT RABOTNICITE VO SAD, OD KOI GLAVNO ISKORISTUVAAT 14

na kapacitetite. RE^ISI CELOTO PROIZVODSTVO ZA IZVOZ Vo naredniot period Meser planira da zapo~ne so poagresiven izvoz na te~niot SO2 vo Grcija, Bugarija, Romanija, Albanija, Srbija i drugite zemji od opkru`uvaweto. Od vkupnoto proizvodstvo od ~etiri toni na ~as (90 toni na den), kolku {to }e dostigne so novite investicii, samo 5% }e se plasira na pazarot vo zemjava. Te~niot SO2 prete`no go koristat proizvoditelite na voda i na gazirani bezalkoholni pijaloci. Makedonskiot pazar ima godi{na pobaruva~ka od 2-3 iljadi toni godi{no. Be}erovski veli deka izvozot na SO2 glavno }e bide orientiran kon pazarite od zemjite vo regionov. Na makedonskiot pazar kompanijata e prisutna od 1997 godina, koga Meser

registrira{e firma so 100% germanski kapital. Vo 1998 godina kompanijata planirala da ja prezeme kompanijata Tehni~ki gasovi-Vardar gas, me|utoa, vo nadavaweto izgubile od italijanskata kompanija koja {to ja prezede fabrikata. Potoa kompanijata investirala vo zakupuvawe na magacin, kade {to zapo~nale so polnewe na boci so tehni~ki gasovi, i prvi~nata investicija iznesuvala 1,5 milioni doga{ni germanski marki vo boci i sredstva za transport, za vo 2000 godina da kupat plac na licitacija od Metal promet Kavadarci, vo naselbata Maxari vo Skopje. Od 2000 godina kompanijata ima svoe sopstveno proizvodstvo i toga{ investirale vo ma{ini za polnewe na boci so tehni~ki gasovi so kislorod i jagleroden dioksid.

PROCENKI...

retsedatelot na Sobranieto na Makedonija, Trajko Veljanovski, izjavi deka niedna{ dosega ne prisustvuval na sredbite ta na dràvniot vrv vo vilata te Vodno, kade {to negovite sopartijci “kr~kaat” re{enie ie ri za sporot za imeto. Toj duri izjavi deka voop{to ne znaee do kade e sporot za ime-to i dali navistina se bliì kone~na razre{nica, ne{to za {to vo posled-nite nedeli nagolemo see {pekulira vo javnosta. So vakvite skandalozni izjavi, i, sobraniskiot spiker, ~len naa E, vladeja~kata VMRO-DPMNE, potvrdi deka ne e politi~ki ki faktor vo dràvata. Ako ne znae ni{to za najgolemiot politi~ki problem vo zemjata, negovata funkcija prv ~ovek na Sobranieto e marginalizirana i negovite informacii za najaktuelnata tema vo dràvata se sveduvaat na informacii koi & se poznati i na po{irokata javnost. Bez razlika dali stanuva zbor za negovo namerno isklu~uvawe od debatata za sporot za imeto, negova nezainteresiranost po ova pra{awe, ili samo taktika so koja diplomatski saka{e

TRAJKO VELJ VE VELJANOVSKI ELJ LJAN ANO AN OV OVSKI da izbegne konkretna izjava vo odnos na sporot za imeto, sepak, izjavata e nesoodvetna na negovata politi~ka funkcija. Negovata “neupatenost” vo sporot za imeto na krajot na denot se sveduva ili navistina na politika na zatvoreni vrati koja ja vodi premierot Gruevski i gi ~uva svoite predlozi daleku, ne samo od javnosta, tuku i od ostanatite funkcioneri vo dr`avata, ili samo pogre{en odbranben mehanizam za da ne {pekulira za pra{aweto so sporot za imeto.

MISLA NA DENOT

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

PRODOL@UVA SPOROT OKOLU VALUTNIOT KURS

ako SAD pozitivno gledaat na neodamne{nata najava na Kina deka }e ja zgolemi fleksibilnosta na svojata valuta, od klu~no zna~ewe e prvo da se vidi dali valutata dovolno }e zajakne, smeta amerikanskiot pretsedatel Barak Obama. Zatoa toj }e mu poso~i na amerikanskiot minister za finansii, Timoti Gajtner, deka tempoto na zajaknuvawe na juanot im godi na osnovnite na~ela na pazarot i na potrebata da se rebalansiraat amerikansko-kineskite trgovski vrski i globalniot rast (mo`ebi vo vid na referenca vo o~ekuvaniot izve{taj na Blagajnata na SAD, vo koja bi mo`el da ja obvini Kina za valutni manipulacii). Obama prizna deka SAD ne o~ekuvaat naglo, dramati~no zajaknuvawe, bidej}i toa bi bilo “voznemiruva~ki” za stranskite pazari na pari i za kineskata ekonomija.

SAKAM DA IM KA@AM NA LU\ETO DEKA SITE NA[I PROIZVODI I BIZNISI POMINUVAAT NIZ TRI FAZI. TOA SE VIZIJA, TRPENIE I IZVR[UVAWE

STIV BALMER GLAVEN IZVR[EN MENAXER NA MAJKROSOFT

4 29.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PRO[ETKA NIZ [TANDOVITE

...SVETSKI LIDERI

...KIRGISTANCITE GLASAA ZA

Cvetkovi} go poseti Ekspo vo [angaj

Familijarna fotografija od samitot na G-20

Parlamentarna demokratija vo Kirgistan

rpskiot premier Mirko Cvetkovi} go poseti saemot N S Ekspo 2010 vo [angaj. Po zavr{uvaweto na oficijalniot del od posetata, toj ja iskoristi mo`nosta da gi obikoli i ostanatite {tandovi.

ajvlijatelnite svetski politi~ari vikendov se sostanaa vo Toronto. Ekonomskata kriza be{e vo fokusot na liderite, no na povr{ina izlegoa raziduvawa, koi sepak, ne se zabele`uvaat na grupnata fotografija.

irgistancite so ogromno mnozinstvo od 90% go poddr`aa K predlogot na privremenata premierka Roza Otumbaeva da vovede parlamentarna demokratija vo zemjata.

DVA, TRI ZBORA

SE MENUVA ZAKONOT ZA GRADEWE

GRADE@NICITE POBRZO DO UPOTREBNI DOZVOLI ZA OBJEKTITE Pove}e od edna godina otkako po~na recesijata Vladata predlaga izmeni na Zakonot za gradewe, kako del od ~etvrtiot antikrizen paket. Dali stanuva zbor za antikrizni ili za administrativni merki?

“Pred Grcija nikoj ne go postavuva pra{aweto za nejzino istapuvawe od evrozonata. Grcija gi prezede neophodnite merki so cel da bide izbegnata takva mo`nost. So toa {to sozdade mehanizmi za da ni pomogne, Evropa poka`a deka n$ saka vo evrozonata.” JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

“Nadvore{nata politika na Velika Britanija od dosega{nata opredelenost kon Evropskata unija, SAD i Bliskiot Istok, }e se svrti i kon drugite regioni i kon novite igra~i vo me|unarodnite odnosi” VILIJAM HEJG minister za nadvore{ni raboti na Velika Britanija

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata }e go zaìvuva grade`niot sektor so izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za gradewe koi predviduvaat kratewe na procedurata za stavawe na izgradenite objekti vo upotreba. So toa }e se namalat tro{ocite na investitorite i izveduva~ite vo postapkata za dobivawe na odobrenie za gradewe i dobivawe na upotrebna dozvola za gradbite od treta, ~etvrta i petta kategorija, objasnuvaat od Ministerstvoto za transport i vrski, koe e predlaga~ na ovie zakonski izmeni. Zakonskite izmeni predviduvaat i mnogu pogolemi kazni za site firmi ili poedinci koi }e postavat terasa so ili bez strea i za pokrivawe na {ankovite, bez pritoa da imaat odobrenie za postavuvawe na vakva urbana oprema. Kaznite za niv }e se dviàt me|u 5.000 i 7.000 evra vo denarska protivrednost za pravni lica i kazna vo iznos od 2.000 do 4.000 evra za trgovci-poedinci. Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za gradewe, koi ~ekaat na usvojuvawe od strana na pratenicite, predviduvaat i stranski firmi da moàt da proektiraat, revidiraat, izveduvaat i vr{at nadzor

nad grade`nite objekti vo zemjava, ako dobijat potvrda od organot na dr`avnata uprava. Ovie zakonski izmeni se del od posledniot, ~etvrt, antikrizen paket so koj Vladata treba da gi amortizira posledicite nametnati od globalnata recesija. Od Ministerstvoto za transport i vrski priznavaat deka ova se pove}e tehni~ki merki, otkolku antikrizni. “Ovie izmeni se rezultat na usvoenite merki koi se odnesuvaat na unapreduvawe na kaznenata politika, no i antikriznite merki koi se doneseni od strana na Vladata. Edna od tie antikrizni merki e i poednostavuvawe na procedurite vo gradeweto na objektite i namaluvawe na tro{ocite na investitorite vo postapkata za dobivawe na odobrenija za gradewe, kako i stavawe vo upotreba na objektite od treta, ~etvrta i petta kategorija. Sekako deka i namaluvaweto na administrativniot tovar pridonesuva kon namaluvawe na tro{ocite, taka {to, vo sekoj slu~aj, predlozite vo Zakonot se doneseni vo nasoka na sproveduvawe na antikriznite merki”, objasnuva Dragan Simonovski, portparol na Ministerstvoto za transport i vrski. Grade`nite kompanii ja pozdravuvaat izmenata na Zakonot so koja mnogu pobrzo i polesno }e dobijat imoten list za izgradeniot

objekt, namesto kako dosega. No, i tie smetaat deka ova ne pretstavuva antikrizna merka, tuku pove}e administrativna merka. “Smetam deka ova e dobar predlog vo interes na poednostavuvawe na procedurite za dobivawe na upotrebna dozvola. Dosega be{e mnogu strogo i te{ko. So ovie zakonski izmeni grade`nite kompanii mnogu pobrzo }e gi prodadat objektite. Pobrzoto stavawe vo funkcija na objektite e direktna pridobivka za nas, kako grade`nici. Od druga strana, nie baravme kaznite da se namalat, a ne da se zgolemuvaat#, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija. Toj ocenuva deka iako izmenite nosat zna~ajni pridobivki za grade`niot sektor, sepak, ne mo`at da se smetaat za antikrizni. “So niv ne se podobruva kojznae kolku op{tata sostojba vo grade`ni{tvoto. Ova ne e antikrizna merka i zatoa mo`e{e i porano da se donese”, veli Velkovski. Tokmu nemaweto vistinska pomo{ vo vreme na kriza grade`nite kompanii go povrzuvaat so faktot deka cela godina nivoto na izdadeni odobrenija za proekti od niskogradba e mnogu nisko. Premierot Gruevski pred dva dena prizna deka mora

da se zasilat aktivnostite od strana na dràvata za da se kompenziraat zagubite koi gi ~uvstvuvaat grade`nite kompanii, poradi slabiot anga`man od privatniot sektor, kako i zatvorenosta na evropskite pazari. “]e prodolìme i ovaa godina da go stimulirame grade`ni{tvoto so mnogu dràvni proekti vo pati{ta, gradba, rekonstrukcija, socijalni stanovi, sportski sali i drugi objekti kade {to moè da se investira i da se obezbedat rabotni mesta, bidej}i tamu rabotat iljadnici grade`ni rabotnici”, re~e premierot i najavi prodolùvawe na kapitalnite investicii. Za razlika od Makedonija, Srbija }e go zaìvuva grade`niot sektor so 140 milioni evra direktna injekcija od sedum banki vo Srbija: Inteza, Komercijalna, AIK, Unikredit, Sosieteèneral, Eurobank EFG i Folksbanka. So ovie pari Srbija }e gradi i rekonstruira va`ni grade`ni proekti, kako u~ili{ta, bolnici, zgradi, sportski objekti, kulturni institucii i drugi objekti od javen interes. Za realizacija na ovaa ideja dràvata i op{tinite }e obezbedat 10%, a bankite treba da obezbedat 80% od parite.

“Potrebno e najsilnite ekonomii da se naso~at kon odr`liv rast za da se izbegne recesija so dvojno dno, odnosno vtor udar na krizata. Evropa i Japonija treba da ja zgolemat doma{nata pobaruva~ka, namesto da ja namaluvaat potro{uva~kata” TIMOTI GAJTNER minister za finansii na SAD

GADGETS

EKOLO[KI KLIMA-URED OD LG

G Electronics (LG) deneska go najavi prviot ekolo{ki stanben hibriden klima- ured koj delumno se napojuva od solarna energija. So kombinirawe na energija proizvedena od solarnite kelii, smesteni na vrvot na nadvore{nata edinica, ovoj tip klima-ured (model FQ232LASS), koj pokriva povr{ina od 76 metri kvadratni, proizveduva i do 70 vati mo}nost na ~as, obezbeduvaj}i dovolno energija

za opcijata za pro~istuvawe na vozduhot. Upotrebata na solarnata energija, kako ~ist i obnovliv izvor, predizvikuva golem interes kako kaj ekolo{ki svesnite, taka i kaj prose~nite korisnici, so cel dolgoro~na za{teda na tro{ocite za struja. Hibridniot klima ured na LG pomaga vo neutralizacija na okolu 212 kilogrami jaglerod dioksid vo period od 10 godini, {to e ednakvo na rastewe na 780 borovi stebla vo istiot period.

POLITIKA OBEZBEDUVAWETO NA GRUEVSKI VO FIZI^KA PRESMETKA SO SNIMATEL

izi~ka presmetka me|u obezbeduvaweto na premierot Nikola Gruevski i snimatel na televizijata Era ja obele`a sredbata na liderite na koalicijata “Za podobra Makedonija”. Do incidentot dojde vo momentot koga snimatelot na televizijata Era se obidel da snimi inserti od nastanot, no ne mu bilo dozvoleno, pri {to prvo do{lo do verbalna rasprava so eden ~ovek od obezbeduvaweto, a potoa i

do fizi~ka presmetka. "Sakav da snimam inserti. Eden ~ovek od obezbeduvaweto mi dozvoli da go napravam toa, drugiot ne", izjavi snimatelot na Era koj odbi da go otkrie svojot identitet. Po vakviot incident, od VMRO-DPMNE najavuvaat dopolnitelno ras~istuvawe na nastanot. Ilija Dimovski, pratenik od vladeja~kata partija, re~e deka nadle`nite slu`bi }e go ispitaat celiot slu~aj i deka dokolku se

29.06.2010 utvrdi odgovornost, ~ovekot od obezbeduvaweto }e bide soodvetno sankcioniran.

ROBERT VALTER E NOVIOT IZVESTUVA^ ZA MAKEDONIJA VO SOVETOT NA EVROPA

ritanskiot parlamentarec, Rober Valter e noviot izvestuva~ na Sovetot na Evropa za Makedonija. Toj vo narednite pet godini }e gi sledi ispolnuvawata na obvrskite na Makedonija vo evrointegrativnite procesi. Vakvata negova funkcija ima za cel da se podigne postmonitornig dijalogot, odnosno da se napravi uvid za toa kolku Makedonija navistina gi ispolnuva kriteriumite od Kopenhagen.

Potrebata od izvestuva~ za Makedonija, Sovetot za Evropa ja gleda vo nedostigot od seopfatnost vo aktuelnite slu~uvawa vo zemjata. Iako vo posledniot izve{taj, Parlamentarnoto sobranie konstatira deka Makedonija napreduva vo zacvrstuvaweto na demokratskite institucii sepak, se naglasuva deka vo izve{tajot ne se opfateni poslednite slu~uvawa vo zemjava, tokmu poradi dosega{noto otsustvo na izvestuva~ za

Makedonija. Makedonija treba dopolnitelno da raboti na vospostavuvawe konstruktiven politi~ki dijalog, na vra}awe na doverbata vo instituciite i inkluzija na etni~kite zednici. Makedonija pred dve godini ima{e mo`nost da bide oslobodena od post monitoringdijalogot, no toa ne be{e napraveno bidej}i zemjava ne ja ratifikuva{e Evropskata povelba za regionalni i malcinski jazici, kako {to bara{e Sovetot na Evropa.

CRVENKOVSKI E PODGOTVEN ZA VONREDNI IZBORI:

“PRAVDATA ]E GO STIGNE GRUEVSKI!” Pove}e iljadi gra|ani, nezadovolni od politikata na aktuelnata vlast, a predvodeni od najgolemata opoziciska partija SDSM, se sobraa pred Vladata pod mototo “Nie sme za pobedni~ka Makedonija” i pobaraa od Gruevski da ja vrati dr`avata vo racete na tie {to znaat da ja vodat. KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

rujo ili sloboda! Ova e glavnata parola i poraka so koja opozicijata gi izvadi svoite poddr`uva~i na senaroden miting (za prv pat vo poslednite ~etiri godini), i mu pora~a na premierot Nikola Gruevski deka e dojden krajot na negovata, totalitarna, antimakedonska i populisti~ka politika. Crvenkovski najavi deka ja po~nuva bitkata za predvremeni izbori so koi narodot treba da si ja zeme dr`avata nazad od racete na diktatorot. “Bez razlika na ishodot od Samitot na NATO, bez razlika dali pregovorite so Grcija }e zavr{at uspe{no ili ne, na{ata cel e, vo noemvri, Sobranieto da se raspu{ti i da izlezeme pred gra|anite”, re~e Crvenkovski. Toj direktno go obvini premierot Gruevski deka gradi edna la`na slika za sebesi i za partijata, pod maskata na patriotizmot i navodnoto nedavawe na ustavnoto ime i go povika da ras~istat edna{ zasekoga{ {to e patriotizam, a {to predavstvo. Pora~a da prestane so politikata na najevtin populizam i niski strasti,

koja neminovno vodi kon me|unarodna izolacija i dlaboki vnatre{ni konfrontacii. “Velat deka tie go ~uvaat i ne go davaat, a site drugi sakaat da go smenat ustavnoto ime. Toa e apsolutna laga. Nema Makedonec {to saka da se smeni ustavnoto ime. Jas sum prviot {to ne saka toa da se slu~i, {to

tvrdi deka Grcija sproveduva edna nepravedna, nedemokratska, neevropska politika kon Makedonija. Grcija na najgrub na~in gi zloupotrebuva svoite prava kako ~lenka na NATO i EU. No, toj fakt ne me osloboduva od odgovornosta da mislam na idninata na mojot narod, da najdam odgovor na pra{aweto kako i {to

ponatamu?,” pra{a liderot na opozicijata. Crvenkovski svojata najdirektna poraka na politi~kiot opponent Gruevski mu ja upati vo zavr{niot del od govorot – deka pravdata }e go stigne i deka }e odgovara za celiot kriminal, za grabe`ot i za predavstvoto na tatkovinata. “Ne gospodine Gruevski, ne

se raboti za tatkovinata. Se raboti za pari. Ovoj re`im na VMRO-DPMNE pretstavuva edna golema, edna ogromna peralna za pari. Zatoa nema pari za ste~ajcite, za profesionalnite vojnici, za branitelite. Zatoa nema pari za obes{tetuvawe na mlekarite od Svedmilk, za povisoki ceni za p~enicata, za poddr{ka na tekstilcite. Zatoa vi docnat platite, a zdravstveniot i penziski fond se pred kolaps”, veli Crvenkovski. Na vakvite prozivki se oglasi li~no premierot Gruevski, so komentar deka mitingot na SDSM potsetuval na onoj od 2002-ra (!?) i deka bil samo prazen govor bez su{tinski ponudi za re{enie na problemite. “Se brojat denovite koga Branko Crvnkovski }e zamine vo politi~kata istorija”, izjavi premierot Gruevski. Toj povtori deka nema namera da raspi{e predvremeni izbori, oti ne gleda potreba od niv. Na baraweto za predvremeni izbori vo noemvri reagira{e pretsedatelot na Parlamentot, Trajko Veqanovski, koj pora~a deka nema logika da se najavuva ne{to otsega za po tri meseci i deka tie {to najavuvaat obi~no ni{to ne pravat, i se ostanuva samo na najava:

“Dokolku i utre se pobara da se rasprava za odluka za raspu{tawe na parlamentot taa to~ka vedna{ bi ja stavil na dneven red za pratenicite da mo`at da se proiznesat, }e svikam i vonredna sednica ako treba, no nema logika otsega da se najavuva”, veli prviot parlamentarec. Na mitingot na SDSM i porakite od liderot Crvenkovski reagiraa i malite opoziciski partii koi ne bea del od nego. LDP, videle mnogu sli~nosti vo mitingot na SDSM so onoj na VMRO – DPMNE, po povod rodendenot. „V~era povtorno na sila se nosea gra|ani da slu{nat „prazen” govor na liderot i ne be{e ponudeno re{enie za te{kata ekonomska sostojba vo koja se nao|a Makedonija. Da gi potsetam gra|anite deka organizirawe na eden vakov miting ~ini pome|u 300 i 400 iljadi evra, vo prevod toa zna~i deka zaedno Gruevski i Crvenkovski vo vetar frlija 800 iljadi evra”, izjavi Andrej @ernovski od LDP. Nova demokratija koja go poddr`a protestniot miting na SDSM, iako ne bea del od nego velat deka porakata na Crvenkovski koja v~era ja isprati do gra|anite e ista so porakata na nivniot lider Imer Selmani.

GRUEVSKI I PAPANDREU VO DILEMA !?

“MAKEDONIJA – VARDAR” ILI “VARDARSKA MAKEDONIJA” GABRIELA DELOVA

delovaa@kapital.com.mk

epublika MakedonijaVardar ili Republika Vardarska Makedonija se predlozite okolu koi glavno se vodi bitkata pome|u premierot Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega Jorgos Papandreu, poso~uvaat diplomatski izvori za agencijata “Netpres”. Prviot predlog, navodno, e imeto za koe se zalaga makedonskata strana, dodeka, pak, Grcite za svoj favorit go imaat Vardarska Makedonija.

Diplomatski izvori poso~uvaat deka sporot so imeto ne bil nikoga{ poblisku do razre{nica, no, navodno, ostanuvala samo dilemata me|u Gruevski i Papandreu za koj predlog da go izberat

Ona {to bilo sigurno e deka naskoro }e bil re{en dvodeceniskiot spor me|u Atina i Skopje. Najavi, deka naskoro se o~ekuva razre{nica na ovoj spor, ima i vo poslednata izjava na alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas. Drucas vo intervju za atinskiot vesnik „Ta nea” iako ne go komentira nitu edniot nitu drugiot predlog, sepak, veli deka izjavite

na makedonskiot premier Nikola Gruevski sozdale optimizam za sporot so imeto kaj gr~kata strana. „Se nadevam deka liderstvoto vo na{ata sosedna zemja } e ja izbere evropskata idnina namesto kratkotrajni politi~ki pridobivki preku pothranuvaweto na problemot. Inaku, nema da ima progres vo evro-atlantskite aspiracii. No, poslednite izjavi na gospodinot Gruevs-

ki, dokolku se iskreni, n$ napravija pove}e optimisti. Na{ata politika vo poslednite meseci za podobruvawe na bilateralnite odnosi be{e jasna i konzistentna. Ostanuva da vidime dali Gruevski }e odgovori na krajot”, izjavi Drucas za „Ta nea”. Ovie predlozi, isto kako i Drucas, ne saka{e da gi komentira nitu Martin Protu|er, vo v~era{nite svoi

javni nastapi. Za poznava~ite na mo`nostite okolu problemot za imeto, Protu|er va`i za najistureniot vo pregovorite, i kako direkten ~ovek na premierot Nikola Gruevski. Vo me|uvreme, poslednite izjavi i nastani povrzani so procesot za re{avawe na sporot so imeto kako pozitivni gi oceni i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Spored

nego, dobro e {to premierite na Makedonija i na Grcija se sretnuvaa po~esto i so toa reflektiraat pozitivni signali i vo javnosta. Veqanovski od druga strana, informira deka toj nema nikakvi detalni informacii za toa do kade se pregovorite, i deka na sredbite vo vilata na Vodno, kade {to se sostanuva dr`avniot vrv za koordinacija za imeto, toj ne bil pokanet.

6 29.06.2010

KRIZATA JA OTVORI BOLNATA

IZVOZNICITE PLA^AT ZA UVOZNICITE SE BOGATAT SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

e pa|a samo vrednosta na evroto, tuku i na drugite nacionalni valuti vo zemjite koi ne se del od evrozonata. Posebno e zagrozen srpskiot dinar, a i hrvatskata kuna se bori za da ja so~uva vrednosta. Pa|a i vrednosta na denarot, {to se gleda preku intervenciite na Narodnata banka na devizniot pazar. Iako poradi padot na evroto ovie valuti, koi se cvrsto vrzani za evropskata valuta, bi trebalo da jaknat, procesot e obraten tokmu poradi ekonomskata kriza {to ja trese Evropa. Generalno, site zemji, od edna strana, se soo~uvaat so

Ekonomskata kriza r ja j uriva ur vrednosta r na evroto, r , no i na nacionalnite valuti u vo regionot r koi se vrzani za evroto. evroto Kompaniite vo Srbija pla~at za fiksen i predvidliv kurs na dinarot, dinarot Hrvatite isto taka reagiraat deka gubat mnogu pari poradi devalvacijata na kunata. Makedonija, pak, koja primenuva fiksen kurs na denarot, bilda trgovski deficit i ne razmisluva za polabav re`im. Kapital gi pra{a ekspertite i izvoznicite kakov model na devizen kurs treba da se primenuva vo Makedonija nedostig na stranski investicii i priliv na devizi, a od druga so zgolemena pobaruva~ka za evra, bidej}i gra|anite nadvor od evrozonata s$ u{te mu veruvaat na evroto. Vo takvi uslovi, na udar se deviznite rezervi, no i politikata na devizen kurs {to ja vodat centralnite banki. Aktuelnite sostojbi ja otvorija starata i bolna tema vo Makedonija – dali i koga treba da se menuva re`imot na fiksen devizen kurs? Dali ovaa politika dava pozitivni rezultati vo momenti

koga site valuti se na udar ili, pak, pravi mnogu pogolema {teta vrz konkurentnosta na makedonskiot izvoz i na deviznite rezervi? Dali vrednosta na denarot e realna? Mislewata se podeleni, ne samo na relacija ekonomisti (monetarci)– izvoznici, tuku i me|u samite niv. Ednoglasni se samo vo Narodnata banka i vo Vladata, kade {to ostanuvaat na stavot deka Makedonija i ponatamu }e sproveduva politika na fiksen kurs na denarot vo odnos na evroto. No, pred porazitelniot fakt deka raste trgovskiot deficit,

a kursot pridonesuva za toa, site se soglasuvaat deka ne{to treba da se menuva. Fiksniot re`im na devizen kurs stanuva u{te pointeresen bidej} i se nametnuva kako dilema i vo drugite zemji vo regionot, posebno vo Srbija. Za razlika od kaj nas, kade {to diskusiite odat vo nasoka na potrebata od relaksirawe na kursot, vo Srbija se pra{uvaat dali ne treba da primenuvaat fiksen kurs za da go spasat dinarot od devalvacija, koja dostigna rekordno nivo od pove}e

od 103 dinari. Narodnata banka na Srbija sekojdnevno intervenira na devizniot pazar duri i so 20 milioni evra za da ja spasi vrednosta na dinarot. Od po~etokot na godinata, NBS potro{i 1.228 milioni evra. Vo januari edno evro ~ine{e 95,97 dinari. PRA[AWE NA VREME E KOGA NE[TO }E SE MENUVA Vo Makedonija, pak, razmisluvawata odat vo obratna nasoka. Makedonskite eksperti od oblasta na monetarnata politika smetaat deka e samo pra{awe na vreme

KAKO VLIJAE DEVIZNIOT KURS VRZ STOPANSTVOTO?

DEVALVACIJATA NE GI RE[AVA SITE MAKI

$ dodeka Makedonija primenuva fiksen kurs na denarot, uvozot i trgovijata }e cvetaat”. Vaka pred nekoe vreme iskomentira eden ekonomist vo zemjava, povikuvaj}i se na izjava na negov prijatel koj vo momentot ne gleda drug povolen biznis {to }e mu nosi mnogu pari. Fiksniot re`im na devizniot kurs de fakto go pravi neatraktiven makedonskiot izvoz, a go poevtinuva uvozot i toa go “bilda” trgovskiot deficit, koj vo prvite ~etiri meseci dostigna 670,7

milioni dolari. Izvozot iznesuva 897,6 milioni dolari i e pogolem za 23,5% vo odnos na istiot period lani, a uvozot 1,57 milijardi dolari i e pogolem samo za 0,8%, {to e dobar trend. No, vo 1994 godina trgovskiot deficit iznesuva{e samo 185 milioni dolari. Vo izminatite 16 godini izvozot porasna za 147%, a uvozot za 281%. Edna od pri~inite se bara vo fiksniot kurs na denarot, koj ne gi stimulira izvoznicite, a im godi na uvoznicite. Uvezuvame surova nafta, motorni

vozila i elektri~na energija, koi u~estvuvaat so pove}e od 80% vo uvozot. Na stranata na izvozot dominiraat `elezoto i ~elikot, oblekata, feronikelot, prerabotkite od nafta i zemjodelskite proizvodi. Metalurgijata i ~eli~nata industrija sozdavaat 40% od makedonskiot izvoz. “Ve{ta~koto fiksirawe na devizniot kurs im pravi problemi na izvoznicite. Mora da ima kontrolirana devalvacija od 5% do 8%, {to }e go napravi na{iot proizvod pokonkurenten. Kontroliranata fluktuacija na devizniot

kurs }e dade pozitiven impuls vo devizniot del. Sepak, treba da se ima predvid deka ekonomskata kriza malku gi izme{a kartite. Se namalija kapitalnite investicii, pazarot stana prebirliv i cenata ve}e nema tolkavo vlijanie. Varijabilniot kurs }e ja podobri cenovnata pozicija na podolg rok”, veli Aleksandar Panov, glaven izvr{en direktor na Makstil, kade {to 90% od proizvodstvoto zavr{uva vo izvoz. Za razlika od metalur{kite kompanii, drugite izvoznici ne se tolku ubedeni deka fleksibilniot

kurs }e im pomogne. Golem del od izvoznite kompanii se uvozno zavisni, pa devalvacijata }e im gi zgolemi tro{ocite. “Devizniot kurs treba da bide fiksen bidej}i prodavame i na doma{niot pazar. Finalniot proizvod go prodavame so odlo`eno pla}awe, a surovinite vedna{. Ako se smeni kursot, } e izgubime mnogu. ]e se zgolemat tro{ocite i }e nemame nikakov efekt vrz zgolemena konkuretnost”, izjavi Gligor Cvetanov, generalen direktor na fabrikata za prehranbeni proizvodi Vin~ini od

TEMA “DEVIZEN KURS” koga Makedonija }e mora da go promeni re`imot na fiksen devizen kurs, zatoa {to toj e neodr`liv na dolg rok. Spored profesorot na Ekonomskiot fakultet i porane{en guverner, Qube Trpeski, momentot zavisi samo od odlukata {to treba da ja donesat centralnata banka i Vladata, kade {to s$ u{te ne gleda podgotvenost za da se napravi toa. “Politikata na Srbija na rakovodeno fluktuira~ki kurs e podobra za zemjata otkolku {to e na{ata politika na fiksen kurs. Na{ata politika go zgolemuva trgovskiot

Kako treta opcija vo vodeweto na monetarnata politika e strategijata na targetirawe na inflacijata, so koja centralnata banka ja objavuva godi{nata i srednoro~nata stapka na inflacija, koja moè da se dviì i vo nekoj raspon. Ovaa strategija se nametnuva kako najprifatlivo re{enie za zemjite vo razvoj i vo tranzicija. Profesorot na Amerikan kolex vo Skopje i porane{en viceguverner, Tome Nenovski, se soglasuva deka ovaa strategija dava dobri rezultati, no smeta deka sega ne e vreme za da se menuva fiksniot kurs na denarot. “Vo ovoj period, dodeka vo svetot s$ u{te dejstvuva ekonomskata kriza so golema verojatnost za povtoruvawe na minatogodi{nata recesija, i dodeka makedonskata ekonomija se soo~uva so prodolèno dejstvo na lanskata recesija, ne e poèlno da se menuva reìmot na devizniot kurs. Eventualnoto napu{tawe na ovoj reìm sega bi predizvikalo nepovolni efekti za pogolem del od ekonomijata i za gra|anite. Za eventualna promena na reìmot na devizniot kurs na denarot treba da se razmisluva vo pretstojniot period, po smiruvaweto na dejstvoto na ekonomskata kriza i po poveduvaweto na ekonomijata kon prosperitetniot del od nejziniot razvoj”, veli Nenovski. Spored nego, prifatliva varijanta e vospostavuvawe reìm na upravuva~ko fleksibilen devizen kurs na denarot. “Vo toj slu~aj NBM bi trebalo da pristapi kon

delbata na specijalnite prava na vle~ewe, koi go nadomestija namaluvaweto na deviznite rezervi vrz osnova na intervenciite na devizniot pazar. Vo 2009 godina neto-efektot od intervenciite na NBM na devizniot pazar iznesuva{e 151,3 milioni evra vo nasoka na proda`ba na devizi. Pod vlijanie na ekonomskata kriza i naru{enata doverba vo doma{nata valuta deviznite rezervi vo eden period (krajot na maj 2009 godina) se svedoa od 1.689 milioni evra na 1.167,17 milioni evra, za do april godinava povtorno da se zgolemat na 1.644,30 milioni evra. DALI E PODOBAR FIKSEN ILI FLEKSIBILEN KURS? Za razlika od Makedonija, zemjite vo regionot primenuvaat fleksibilen ili, podobro kaàno, rakovodeno fluktuira~ki devizen kurs, zatoa {to, sepak, interveniraat na devizniot pazar za da spre~at pogolema devalvacija. I pokraj toa, vo Srbija dinarot izgubi mnogu od vrednosta, {to gi natera srpskite biznismeni da baraat fiksen kurs na dinarot. Kompaniite vo Srbija se àlat deka gubat mnogu poradi fleksibilniot kurs na dinarot. “Srpskite kompanii reagiraat kako makedonskite. Sega uvoznicite reagiraat poradi devalvacijata na dinarot, a izvoznicite se raduvaat na takvata sostojba. No, vo takva situacija e najva`no toa {to neodamna go kaà nivniot guverner vo ostavka, g-din Jela{i}, deka inflacijata se drì vo proektiranite ramki”, smeta Nenovski.

DEVALVACIJA, deficit. Menuvaweto na kursot e pra{awe na moment. Jas smetam deka toa treba da se napravi koga ima uslovi za aprecijacija, odnosno vo letnite meseci”, veli Trpeski. Negovata formula za olabavuvawe na devizniot kurs predviduva prvata godina da se dozvoli mo`na fluktuacija od +/-5%, vtorite dve godini da se dozvoli fluktuacija od +/-10%, a potoa do vleguvaweto na Makedonija vo EU da se vodi politika na fluktuirawe na devizniot kurs od +/-15%. Makedonija na po~etokot od svoeto osamostojuvawe do oktomvri 1995 godina primenuva{e strategija na monetarno targetirawe, koja predviduva cvrsta kontrola na pari~nata masa, preku koja se vlijae{e na agregatnata pobaruva~ka. Vo toj period inflacijata se namali od 2.000% vo 1992 godina na 9,2% vo 1995 godina. Ottoga{ se primenuva strategija na targetirawe na devizniot kurs, koja se smeta za najpogodna za mali i otvoreni ekonomii. Taa rezultira so niska inflacija. Makedonija ima najniska inflacija sporedeno so site zemji vo regionot i vo tranzicija.

strategija na limitirawe na porastot na inflacijata, a devizniot kurs na denarot da se formira vo zavisnost od odnosite me|u ponudata i pobaruva~kata na devizi na devizniot pazar. NBM bi intervenirala na devizniot pazar samo pri eventualno drasti~no naru{uvawe na odnosite me|u ponudata i pobaruva~kata na devizi”, objasnuva Nenovski. NBM I VLADATA ZA FIKSEN KURS No, stavot na Narodnata banka e jasen. Politikata na devizen kurs nema da se menuva i cenovnata stabilnost ostanuva prioritet na NBM. Istata politika e poddr`ana i od Vladata. Toa zna~i deka deviznite rezervi ostanuvaat glavniot izvor na sredstva so koi NBM intervenira na devizniot pazar za da ja so~uva vrednosta na denarot. Na krajot od minatata godina deviznite rezervi iznesuvaa 1.597,5 milioni evra i vo odnos na 2008 godina se zgolemija za 102,6 milioni evra. Zna~itelen pridones ima{e prilivot na devizi od evroobvrznicata i od raspre-

NA IZVOZNICITE Vinica. Duri 70% od proizvodite na Vin~ini se plasiraat na stranskite pazari vo Centralna i Isto~na Evropa, na Bliskiot Istok i vo nekoi prekuokeanski zemji. SLOVENIJA NAJUSPE[EN PRIMER Slovenija e uspe{en primer na zemja koja vo 90-te godini so deprecijacija na nacionalnata valuta stigna do golemi izvozni rezultati. Srpskite biznismeni kako korisna ja poso~uvaat praktikata vo Rusija, kade {to koga kursot po~nuva da jakne se prekinuva

trguvaweto so devizi i po nekolku dena rubqata se stabilizira. Trguvaweto se stopira vo momentot koga se slu~uvaat golemi oscilacii i probivawe na granicata. No, takvite intervencii na devizniot pazar ne moè da traat dolgo bidej}i }e se otvori prostor za crniot pazar na devizi. “Ambientot vo koj kamatite na kreditite se visoki, a kursnite razliki gi jadat profitite na doma{nite i stranskite firmi ne moè da go izdrì niedna kompanija, bez razlika dali e

Pogolem broj zemji od regionot i vo Evropa (vklu~uvaj}i ja i evrozonata) primenuvaat reìm na fleksibilen devizen kurs na nacionalnata valuta. Nekoi (kako Bugarija i Bosna i Hercegovina) imaat vospostaveno reìm na valuten odbor, {to pretstavuva ekstremna varijanta na fiksen devizen kurs. “Vo osnova, se smeta deka vremeto na fiksen devizen reìm e nadminato i deka zemjite treba da se prisposobuvaat kon vospostavuvawe i odrùvawe fleksibilen devizen kurs. Se smeta (teorijata i praktikata toa go potvrduvaat) deka reìmot na fleksibilen devizen kurs e podobar za za{tita na nacionalnata ekonomija od eventualni potresi i {okovi od tipot na Aziskata kriza vo 1990-te godini, krizata vo Brazil i Argentina kon krajot na 1990-te godini ili sega{nata ekonomska kriza. Inaku, efektite se razli~ni vo zavisnost od sostojbata na nacionalnata ekonomija. Vo minatite dve godini Polska i ê{ka polesno se soo~ija so ekonomskata kriza blagodarej}i na fleksibilniot devizen kurs.

uvoznik ili izvoznik. Site se pod voda”, velat stopanstvenicite vo Srbija. I Hrvatite se pla{at od devalvacija. “êsto vo mediumite moè da se pro~ita kako padot na evroto pozitivno vlijae na evropskite izvoznici, so {to se sloùvaat mnogu ekonomsiti. No, ova tvrdewe ne se kaùva i koga e vo pra{awe kunata, a ne znam zo{to. Devalvacijata e bauk vo Hrvatska”, velat ekspertite. Nekoi od niv predlagaat da se razmisli za deevroizacija na monetarnata politika, do momentot na voveduvawe na evroto. Celta e pogolema upotreba na doma{nite izvori i namaluvawe na upotrebata na stranskata valuta vo doma{niot finansiski sektor. Bosna i Hercegovina go zgole-

29.06.2010

VO KRIZA DA NE SE ^EPKA KURSOT

ko se vospostavi reìm na fleksibilen devizen kurs na denarot, moè da se o~ekuva negovo dvièwe nagore ili nadolu vo zavisnost od odnosot na ponudata i pobaruva~kata na devizi. Ako se slu~i (kako {to be{e vo pogolem del od izminatiot tranziciski period) ponudata na devizi da e pogolema od pobaruva~kata, vrednosta na denarot bi se zgolemila, odnosno denarot bi apreciral (da re~eme, 59 denari za edno evro). Takvata sostojba bi bila blagoprijatna za TOME NENOVSKI profesor na Amerikan uvoznicite, a neprijatna za izvoznicite, kolex i porane{en {to negativno bi se odrazilo vrz trgovviceguverner skiot bilans na zemjata. Vo toj slu~aj, gra|anite bi moèle da kupuvaat devizi za pomalku denari, no i da dobivaat pomalku denari ako odlu~at da gi zamenat raspolo`livite devizi za denari. Sosema obratni bi bile situacijata i efektite ako ponudata bide pomala od pobaruva~kata na devizi na devizniot pazar. Eventualno vospostavuvawe reìm na fleksibilen devizen kurs na denarot mora da bide sledeno so druga monetarna strategija. Moj favorit e strategijata na ograni~uvawe na porastot na inflacijata (da re~eme, 3% godi{no).

MORA DA SE MENUVA STRATEGIJATA NA TIMOT [TO POBEDUVA

o postignuvaweto na cenovna stabilnost vo podolg vremenski period, strategijata na targetirawe na devizniot kurs treba da se zameni so druga so koja }e se postignuva istata cel. Zo{to mora da se zameni strategijata so koja timot pobeduva? Toa treba da se napravi poradi opasnosta so dolga primena na sega{nata strategija da se predizvika apresijacija na realniot devizen kurs so posledici vrz nadvore{notrgovskata razmena. Vtorata pri~ina e QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot liberalizacijata na kapitalnata smetka fakultet vo Skopje i vo platniot bilans, koja e pogolema od porane{en guverner na taa {to ja baraat EU i MMF. Pri vakov NBRM stepen na liberalizacija ne samo {to e te{ko da se odrùva de fakto fiksen devizen kurs, tuku toa moè da bide i {tetno. Vo takvi uslovi fiksniot kurs predizvikuva odrùvawe povisoki kamatni stapki. Ako Vladata i NBM re{at da ja napu{tat sega{nata strategija, treba da preminat na strategija na targetirawe na inflacijata kako razmer vo koj se o~ekuva da se dviì vo proektiraniot period. Ovaa strategija treba da bide kombinirana so rakovodeno fluktuira~ki kurs. Predlagam prvata godina da se dozvoli mo`na fluktuacija od +/-5%, vtorite dve godini da se dozvoli fluktuacija od +/-10%, a potoa do vleguvaweto na Makedonija vo EU, da se vodi politika na fluktuirawe na devizniot kurs od +/-15%. Sozdadeni se site uslovi za da se premine kon ovaa strategija.

GLIGOR CVETANOV

GENERALEN DIREKTOR NA VIN^INI Devizniot kurs treba da bide fiksen bidej}i prodavame i na doma{niot pazar. Finalniot proizvod go prodavame so odlo`eno pla}awe, a surovinite vedna{. Ako se smeni kursot, }e izgubime mnogu. ]e se zgolemat tro{ocite i }e nemame nikakov efekt vrz zgolemena konkurentnost”

mi izvozot, no i dolgot poradi padot na evroto. Konvertibilnata marka vo BiH e fiksno vrzana za evroto. Izvozot vo prvite tri meseci godinava e zgolemen za 28% na godi{no nivo, {to go namali i nadvore{no-trgovskiot deficit. No, nadvore{niot dolg e zgolemen za 5%.

ALEKSANDAR PANOV

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKSTIL Ve{ta~koto fiksirawe na devizniot kurs im pravi problemi na izvoznicite. Mora da ima kontrolirana devalvacija od 5% do 8%, {to }e go napravi na{iot proizvod pokonkurenten. Kontroliranata fluktuacija na devizniot kurs }e dade pozitiven impuls vo devizniot del. Sepak, treba da se ima predvid deka ekonomskata kriza malku gi izme{a kartite. Se namalija kapitalnite investicii, pazarot stana prebirliv i cenata ve}e nema tolkavo vlijanie. Varijabilniot kurs }e ja podobri cenovnata pozicija na podolg rok.

8 29.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

CENOVNO (NE)ÛVSTVITELNI INFORMACII o Amerika e dovoln o da kivne “CEO”-to na Xeneral Elektrik i akciite na kompanijata }e otidat 2-3% nadolu. Ne za drugo, taka nastinat moè da krene temperatura, pa vo bunilo da donese nekoja odluka {to }e im donese {teta na akcionerite, i zatoa tie zagrièni reagiraat i “izleguvaat” od firmata. Malku karikiram, no vo razvienite pazari na kapital vrskata me|u ona {to se slu~uva vo kompaniite i reakcijata na investitorite od druga strana navistina e dovedena do krajni granici. Investitorskata javnost budno go sledi sekoe dvièwe, sekoja promena, sekoe najmalo navestuvawe deka ne{to pozitivno ili negativno moè da se slu~i vo kompaniite ~ii akcii lu|eto re{ile da gi kupat. Toa se tie “cenovno ~uvstvitelni” informacii za koi firmite se dol`ni zakonski da izvestat, vo duhot na transparentnoto rabotewe. A, kako {to veli Voren Bafet, za da bidete uspe{en investitor, mora da se griìte za toa dali kompanijata ~ij del poseduvate e na vistinskiot pat ili ne. Minatata ned ela se slu~ija nekolku nastani

vo kompanii {to kotiraat na doma{nava berza, i toa ne nekakvi banalni slu~uvawa, tuku promeni {to mo`at da imaat

Primarno tr eba da se razber e deka zlatoto ne e samo trgovska stoka. Toa ima monetarna vrednost koja posebno doa|a do izraz vo uslovi na ekonomska kriza kako sega{nata, koga se gubi doverbata vo glavnite valuti. No, takva ne be{e sostojbata pred 80 godini. eodamna eden poznat makedonski politi~ar & predloì na NBM da kupuva zlato kako na~in da ostvari visoki profiti. Predlogot e interesen od aspekt na slu~uvawata vo poslednite 12 meseci, no trendot na porast moè lesno da se promeni dokolku ne se poznava problematikata. Primarno treba da se razbere deka zlatoto ne e samo trgovska stoka. Toa ima monetarna vrednost koja posebno doa|a do izraz vo uslovi na ekonomska kriza kako sega{nata, koga se gubi doverbata vo glavnite valuti. No, takva ne be{e sostojbata pred 80 godini. Vo dale~nata 1931 godina amerikanskiot pretsedatel Ruzvelt go konfiskuval celoto zlato vo dràvata. Potoa nudel otkup za 17 dolari za unca zlato od stranstvo, a potoa i 35 dolari. Otkupot na ogromni koli~ini svetsko zlato od SAD obezbedil sekoj dolar da ima 100% pokritie vo zlato. Vo toj moment dolarot stanuva svetska rezervna valuta. Do 1960-te glavnite monetarni sistemi se baziraa na zlatniot standard, {to be{e pri~ina centralnite banki da kumuliraat zlatni rezervi. Vo 70-te i 80-te rezervite bea stabilni, s$ do 90-te godini koga nastapi period na uveruvawe deka inflacijata e sovladana. Kako rezultat, rezervite zlato vo centralnite trezori se namalija, a ponudata ja nadmina pobaruva~kata. Dolarot aprecira{e, no ova be{e direkten rezultat na golemiot priliv na investicii vo SAD. Denes imame sosema obraten

N IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

zna~itelno vlijanie vrz idnoto nivno rabotewe. I nikomu ni{to. Nitu nekoj se zainteresira ne{to posebno za tie akcii, nitu nekoj prokomentira ne{to, totalna apatija.. Se povtori u{te edna{ istata prikazna. Nikakva cenovno ~uvstvitelna informacija, ni dobra, ni lo{a, ne gi natera setilata na investitorskata javnost da se na~ulat. Investitorite, po s$ izgleda, se pretvorile vo inertna masa, isto kako i ovoj narod, pa ve}e ne reagiraat na ni{to. Site sme “cenovno ne~uvstvitelni”.

GOLEMITE RIBI GI JADAT SITNITE alite i srednite banki } e imaat seriozni problemi i }e se soo~at so golemi zagubi dokolku ne uspeat da se spojat so nekoi pogolemi i popoznati bankarski brendovi, ili, vo najmala raka, da se specijaliziraat da rabotat za odredena grupa na klienti. Kvartalnite podatoci za finansiskite rezultati na bankite doka`uvaat deka golemite ribi gi jadat pomalite. Edinstveno golemata bankarska trojka uspeala da ostvari pozitiven rezultat, dodeka malite i srednite rabotele so zagubi. Iako vo javnosta mo`ebi preovladuva misleweto deka bankite se ekstra profitabilni i pove}e od lu|eto “sonuvaat” da bidat bankari, bankarskata realnost i ne e tolku rozova. Profitabilnosta na doma{niot bankarski sektor padna na rekordno najnisko nivo! Poradi toa, golem del od bankite bea prinudeni da {tedat, a nekoi duri i im gi namalija platite na vrabotenite. Sega bankite mora da razmisluvaat kako da opstanat na pazarot

STANDARDNIOT POTPIS STAVETE GO

kade {to vladee silna konkurencija i mesto za “slabite” nema. Vo uslovi koga pove} e od 70% od celiot

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

bankarski sektor e vo racete na tri golemi banki, pomalite }e mora da se “zdru`at” so nekoja druga banka, od zemjata ili stranstvo, i zaedno da se borat za podobri rezultati. I }e mora kone~no da sfatat deka bankarstvoto ne e samo depoziti i krediti, tuku da ponudat i novi finansiski instrumenti i proizvodi. A, za toa i ne treba golem napor, samo da vidat kako rabotat nivnite konkurenti na zapad!

trend. Zlatoto se bara, a ova ja dviì negovata cena nagore. No, dali realno e taka? Analizite govorat deka cenata na zlatoto pri negova celosna svetska monetarizacija denes bi bila 3.000 dolari za unca. Sporedeno, pak, so vrednosta na dolarot, koj vo poslednite 30 godini ima izgubeno 60% od kupovnata mo}, denes unca zlato bi trebalo da bide 2.300 dolari. So drugi zborovi, so dene{na cena od 1.230 dolari zlatoto bi trebalo da poskapi za 90% za da ja postigne vrednosta od 1980 godina vo realni, prilagodeni za inflacija uslovi. Sosema e jasno deka ne postoi nezavisna, apsolutna vrednost koja ukaùva deka zlatoto e evtino ili skapo. Interesno e deka edna analiza objavena od strana na Doj~e Bank pokaùva deka dokolku se korigira za visina na inflacijata, cenata na zlatoto denes e ista kako i pred 750 godini. Na primer, vo 1900 godina prose~na cena na barel nafta iznesuvala 0.05 unci zlato. Denes cenata e 0.07, {to ukaùva deka naftata, a ne zlatoto, ima preceneta vrednost. Ona {to ja dviì cenata na zlatoto, ~ii vkupni svetski koli~ini se procenuvaat na okolu 166.000 toni, e odnosot na ponudata i pobaruva~kata. Na stranata na ponudata dominantno u~estvo na pazarot so okolu 60% imaat rudnicite. Sleduva ponudata na privatno poseduvanite koli~ini od 31% koi ja menuvaat formata preku topewe i obrabotka. Kone~no, centralnite banki u~estvuvaat so samo 9% vo vkupnata ponuda na

zlato na pazarite na godi{no nivo. Vakviot soodnos definira stati~na godi{na ponuda na fizi~ko zlato proceneta na prose~no 2.600 toni. Mnogu pointeresno e na stranata na pobaruva~kata. Taa postojano raste, no razli~no vo posebnite segmenti. Industriskata upotreba na zlatoto, poradi visokata cena, e mala i zatoa vo vkupnata pobaruva~ka u~estvuva so samo okolu 10%. Centralnite banki poslednite pet godini stanaa neto-kupuva~i na zlato, a pobaruva~kata na nakit (u~estvuva so me|u 45-70%), koja e mnogu osetliva na promenite vo cenata, kontinuirano e vo nadolen trend. Denes taa e za 50% poniska od pred 10 godini. Samo vo 2009 godina padot e 20%. Kone~no, finansiskite pazari denes gi obeleùva enormno zgolemena investiciska pobaruva~ka na zlato koja od 510 toni vo 1999 godina porasna na pove} e od 1.750 toni vo 2009 godina. Ova e jasen indikator na zagriènosta okolu inflatornite dvièwa, bidej}i porastot na cenata na zlatoto celosno se sovpa|a so porastot na ponudata na amerikanski dolari i postojnite slabi monetarni sistemi. Zatoa, ako za ponudata moème da kaème deka e stabilna, pobaruva~kata e nestabilno dvièna od finansiskite investitori koi dràt okolu 2.800 toni zlato. Tuka ja gledam i najgolemata opasnost koja moè da go svrti trendot. Sosema e izvesno deka li~nata potro{uva~ka i kupuvawe na zlato }e raste poradi ekonomskiot porast i zgolemeniot ìvoten standard,

D-R RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

osobeno kaj aziskite zemji. Vakviot rast }e bide sleden so zgolemena inflacija {to }e gi aprecira aziskite valuti i }e ja zgolemi kupovnata mo} na naselenieto izrazena vo dolari. Ova direktno }e ja podigne cenata na zlatoto nagore. Kone~no, investitorite }e ostanat pod vlijanie na krizata dvièna od deficitite vo dràvnite buxeti, dopolnitelno pumpaj} i ja cenata na zlatoto. Idejata NBM celosno da investira vo zlatni rezervi vo momentot ja imaat i drugi centralni banki vo dràvite kade {to zlatoto u~estvuva so pomalku od 12% vo vkupnite devizni rezervi, {to e globalen prosek. Vakvata tendencija na konverzija na dolarite vo zlato ja dviì vrednosta nagore vo uslovi koga centralnite banki poznati kako oportunitetni kupuva~i reagiraat samo dokolku vrednosta se namaluva. Zlatoto do krajot na godinata }e ja postigne cenata od 1.500 dolari za unca. Dokolku e podgotvena na rizik, NBM treba da investira do ova nivo, po koe treba da prodava, bidej}i cenata bi se vratila povtorno na nivoto od okolu 1.300 dolari. Poznavaj}i ja NBM, te{ko deka }e se odlu~i na vakva akcija od pogolemi razmeri.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

29.06.2010

PROMOVIRANA MONOGRAFIJA ZA MAKEDONSKATA INDUSTRIJA Vode~ka indus-

METALURGIJATA E MOTOROT NA EKONOMIJATA

re{kite koi se napravija vo makedonskata industrija vo minatoto ne treba b da se povtorat. Makedonija mora da se fokusira na iznao|awe novi sektori vo koi ima komparativni prednosti, zaklu~ija ekspertite i stopanstvenicite na v~era{nata promocija na monografijata „100 godini prehranbena, tekstilna, hemiska i metalur{ka industrija vo Makedonija”. Profesor Svetomir HaxiJordanov”, glaven urednik na monografijata konstatira{e

deka hemiskata industrija vo zemjata e re~isi zamrena, bez golemi {ansi za nejzino natamo{no ffunkconj k irawe. Prehranbenata si go nao|a svojot pat, kontinuirano napreduva, no potrebna & e pomo{, dodeka tekstilot koj porano be{e vo mnogu dobra sostojba, denes e na kolena i sveden na uslu`na dejnost. Najgolema nade` za makedonskata ekonomija ostanuva metalurgijata, kako najgolem potencijal i idna vode~ka granka {to uspea da se razviva i pokraj krizata. “O~ekuvam site ~etiri sek-

tori da go napravat vtoriot krug. Pritoa se nadevam deka }e bidat zemeni predvid iskustvata od minatoto i k eventualnite gre{ki so cel postavuvawe zdravi i cvrsti osnovi", istakna profesorot Haxi-Jordanov. Antoni Pe{ev od Stopanskata komora smeta deka posebno vnimanie treba da se obrne na hemiskata, metalnata, prehranbenata i tekstilnata industrija zatoa {to ovie ~etiri granki u~estvuvaat so 30% vo BDP i so pove}e od 50% vo vkupniot izvoz. “Metalniot sektor e vo sos-

STAPUVAAT NA SILA IZMENITE VO ZAKONOT ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

FONDOT NE GI PRODAVA AKCIITE KOI NOSAT DOBRA DIVIDENDA PIOM nema da gi prodava akciite od kompanii koi delat

dividenda, zatoa {to tie pari go “polnat” buxetot na Fondot

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), sepak, nema da gi prodava site akcii i udeli {to gi poseduva vo firmite, doznava "Kapital" neposredno po usvoenite izmeni vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Izmenite nalagaat namesto dosega{nite 40% PIOM da prodava do 100% od steknatiot imot vo firmite ~ii imiwa bea ekskluzivno objaveni vo prethodnite izdanija na "Kapital". "Firmite koi se relevantni za buxetot na Fondot, odnosno onie koi vetuvaat dobivka i od koi }e se zema dividenda, nema da bidat staveni na proda`ba", velat dobro upateni izvori od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, objasnuvaj}i deka pred akciite da bidat staveni na proda`ba, }e se pravi dlaboka analiza na firmite, so cel da se dobijat detalni informacii vo odnos na toa kolku odredena firma e sposobna da go polni fon-

doviot buxet. Analizata }e odi do toj stepen {to }e se zemaat podatoci okolu brojot na vraboteni lica, pa duri }e se meri i redovnosta na pla}awe na pridonesi za nekolku godini nanazad. Do pred samo nekolku nedeli visoki pretstavnici od Ministerstvoto za trud i Fondot kategori~no izjavuvaa deka }e se prodavaat 100% od akciite i udelite, objasnuvaj}i deka ovie izmeni na Zakonot } e ja zajaknat finansiskata pozicija na Fondot i sigurnosta na sredstvata. Spored opoziciskata SDSM, zakonskite izmeni se pravat zaradi praznata kasa na Fondot i deka ova e samo kratkoro~no re{enie za finansiskite problemi. Na pra{aweto dali do niv stignale odredeni reakcii od firmite vo koi PIOM poseduva akcii i udeli, poradi ~estite promeni na pravilata na igra okolu samata proda`ba, nadle`nite od Ministerstvoto za trud se ogradija deka za toa e nadle`en PIOM. Ottamu, pak, ostanaa nedostapni za kakov bilo komentar na

ovaa tema. Neodamna, zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, najavi i promena na dosega{niot sistem na proda`ba na akciite. Otsega, Komisija za akcii i udeli }e trguva so kapitalot na PIOM. "Kapital" doznava deka sostavot na Komisijata }e se znae za dvaesetina dena, a istata }e ja formira direktorot na Fondot kako sovetodavno telo. ]e bide sostavena od sedum ~lena, od koi dva ~lena gi opredeluva direktorot na Fondot, a po eden ~len opredeluvaat ministerot za ekonomija, ministerot za trud i socijalna politika, ministerot za finansii, zamenikot na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija zadol`en za ekonomski pra{awa i generalniot sekretar na Vladata na Republika Makedonija. PIOM poseduva akcii i udeli vo vkupno 476 firmi vo zemjava, a od stoprocentna proda`ba na akciite i udelite bi se ostvarila dobivka od 91 milioni evra vo kasata na Fondot.

tojba da odi napred, prehranbenata industrija se nao|a vo dobra kondicija, hemiskata e vo isklu~itelno te{ka k k pozicija, a od tekstilnata ne mo`eme da o~ekuvame golem porast zaradi neverojatno golemiot pad na cenata na proizvodstvoto na svetskite pazari”, oceni Pe{ev. Savka Dimitrova, direktorka na fabrikata Evropa, re~e deka prehranbenata industrija momentno se nao|a vo mnogu popovolna situacija od pove}eto drugi granki koi se re~isi zamreni. “I prehranbenata industrija

triska granka vo Makedonija ostanuva metalurgijata, prehranbenata industrija ima perspektiva, tekstilot e vo kriza zaradi konkurencijata na evtinite pazari na rabotna sila, dodeka hemiskata industrija ne e vo dobra sostojba. Za posilen razvoj na makedonskata ekonomija neophodno e da se najdat novi sektori vo koi imame komparativni vrednosti.

boleduva od mnogu bolesti. Site gi do`ivuvavme aktuelnite problemi vo stopanstvoto. Ne o~ekuvam drasti~ni promeN k ni vo vtoroto {estmese~ie od godinava. Toa, pred s$, zavisi od op{tata eknomska sostojba, no smetam deka }e se odr`i sega{niot trend, ili na nivo na lani ili ne{to podobro ili ako e polo{o da bide minimalno”, istakna Dimitrova. Recesijata gi zafati site zemji vo svetot, zatoa treba da se baraat novi pazari, smetaat stopanstvenicite. Tie smetaat deka treba da se

ffokusiraat na tradicionalnnite pazari koi se podzaborraveni, no toa bara zgolemena kkonkurentnost, podobruvawe na kvalitetot, podignuvawe na standardite i mnogu inovativnost vo voveduvaweto novi proizvodni programi. Monografijata „100 godini prehranbena, tekstilna, hemiska i metalur{ka industrija vo Makedonija” e kapitalno delo na 16 avtori koe, kako {to be{e re~eno, pretstavuva svedo{tvo za edno vreme, za po~etokot i napredokot na ovie ~etiri stopanski granki.

10 29.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NA [TO SE NADEVAAT GRCITE?

SAMO [OPINGOT MO@E DA ГИ IZVADI OD KRIZATA GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

rizata so koja se soo~uva, ve}e podolgo vreme, na{iot juèn sosed, restriktivnite merki za {tedewe i zakanite za lo{a turisti~ka sezona bea dovolen motiv za da go posetime Solun, naj~estata vikend i {oping-destinacija za Makedoncite. Vo najgolem del od standardnite {oping-mesta za Makedoncite, voo~livo be{e deka meteòt voobi~aen za ovoj period od godinata go nema. Se ~ini ni golemite popusti, godinava zapo~nati porano od voobi~aeno, ne gi privlekuvaat kupuva~ite da gi odvrzat kesiwata. Od razgovorot so dvete prodava~ki od novootvorenata prodavnica Kores se zabeleùva deka situacijata voop{to ne e rozeva. Lu|eto za prvpat po podolgo vreme po~nuvaat da {tedat i da gi kratat li~nite tro{oci. Vo solunskite prodavnici niz koi se pro{etavme, sretnavme i dve prilep~anki, majka i }erka, koi do{le na {oping-tura vo Solun. So niv porazgovaravme koi se pri~inite za nivnoto doa|awe. “Pa vo Makedonija nema Zara, ima samo Mango, a isto taka oblekata tuka e mnogu poevtina od kaj nas. Vo Skopje ima mnogu polo{a ponuda, cenite se previsoki, a popustite se la`ni”, ni odgovori nakratko prilep~ankata. Sepak, od ona {to moèvme da go vidime kako cenovna ponuda, cenite i ne se ba{ niski. Cenata na kvalitetna i luksuzna obleka se dviì od 150 evra, pa nagore vo zavisnost od brendot. Vo poevtinite brendirani prodavnici kako {to se H&M, Bershka i sli~ni, edna ma{ka ko{ula ima cena od 28 evra, pantaloni od 35-39 evra, obi~ni kapi za na glava 7,99 evra, a fustan~iwata imaat najniska cena od 18 evra. Stanuva zbor za najniskite ceni koi moèvme da gi vidime.

Solunskite trgovci o~ekuvaat situacijata vo narednite nekolku meseci da se podobri, no del od niv se skeptici deka po zavr{uvaweto na turisti~kata sezona }e bide u{te polo{o Normalno, kako po obi~aj, ona {to navistina }e vi se dopadne e duri u{te poskapo. Osven za Makedoncite, Solun e omilena {opingdestinacija i za Srbite, Romancite i Bugarite, me|utoa spored trgovcite, brojot na {oping-turisti godinava e zna~itelno namalen. “Da dojdevte lani tuka vo istiov period, nema{e da mo`ete da pominete od turisti, no godinava za `al nivniot broj e mnogu pomal. Toa zboruva i deka brojot na turisti zna~itelno }e se namali godinava. O~igledno negativnite vibracii, koi odeknaa od krizata kaj nas gi odvrati i turistite, bidej}i i minatata godina ima{e kriza vo celiot svet, no turizmot vo Grcija ne pretrpe golemi posledi-

ci, a i trgovskite centri bea prepolni. Vinata e kaj nas i vo negativnite vesti, koi za vreme na antivladinite protesti odeknaa niz celiot svet“, ni re~e edna od menaxerkite na prodavnicata za brendirana obleka Sergio Tachini. Spored nea, cenite vo butikot zna~itelno gi namalile i se dviàt od 25 evra, pa nagore, no i pokraj toa, proda`bata e drasti~no namalena. Iako site na{i sogovornici ednoglasno ja obvinuvaat dràvata za sostojbata vo koja {to se nao|a dràvata, del od niv smetaat deka golema uloga vo krizata ima i mrzlivosta na gr~kiot narod i na precenetata rabotna raka na rabotnicite. Spored niv, prose~nata plata i beneficiite koi {to Grcite gi uìvaat

PROEKTOT "ENTER" NA DUNA KOMPJUTERI NAGRADEN OD EVROPSKATA KOMISIJA

roektot "Enter" na makedonskata IKT kompanija Duna Kompjuteri e pobednik na natprevarot za izbor na razvojno-istra`uva~ki proekt od oblasta na informati~ko-komunikaciskata tehnologija, finansiran od Evropskata komisija. “Nose~kata ideja na proektot e tesno povrzana so obrazovanieto, odnosno obezbeduvawe

metodologija i alatki za poddr{ka na kolaborativnoto u~ewe. Proektot ja opfa}a temata kako obrazovanieto da obezbedi sredstva za sorabotka i da ovozmo`i na sekoj u~enik/student razmena, sporedba i pridones so svoeto iskustvo i znaewe kon celata zaednica”, soop{tija od kompanijata. Pretstavnici na Duna Kompjuteri }e imaat

mo`nost da go prezentiraat proektot na pretstojnata konferencija "IKT 2010" vo Brisel. Proektot na Duna Kompjuteri e edinstven nagraden proekt od Makedonija i pretstavnici od kompanijata }e imaat mo`nost da go prezentiraat na konferenijata “IKT 2010” vo Brisel. Kompanijata dosega ima raboteno na razvojnoistra`uva~ki proekt “Raz-

kako gra|ani na socijalna dràva, sporedeno so nivnata produktivnost se mnogu visoki. Spored niv toa e edna od najgolemite pri~ini poradi koi zemjata se soo~uva so brankrot. “Jasno e deka vladata e korumpirana, no lo{o e {to i golem del od narodot, ìvee vo istiot film, a toa n$ ~ini preskapo”, velat tie. Site se uvereni deka narodot e gneven na vlasta, bidej}i nivnite gre{ki gi popravaat preku grbot na narodot. Lu|eto se pla{at kako }e bide utre, ìveat vo neizvesnost. Site se ispla{eni od septemvri, deka otkako }e zavr{i turisti~kata sezona i otkako }e si otidat turistite, ekonomskata sostojba vo zemjata }e se vlo{i u{te pove}e.

voj na produkt koj }e obezbedi poddr{ka na mobilno u~ewe” vo sorabotka so Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Voedno, Duna Kompjuteri ima edinstven regionalen trening-centar za Apple na Balkanot, kade {to se obezbeduvaat besplatni obuki za studenti i profesori.

PRODA@BATA NA AVTOMOBILI PREPOLOVENA Za vreme na posetata na Solun imavme mo`nost da porazgovarame i so Nikolaj Modalaj, proda`en menaxer vo kompanijata Autopoint solunsko pretstavni{tvo na Hyundai Hellas zastapnikot na Hjundai za Grcija, koj ni se po`ali deka izminatite pet meseci proda`bata na avtomobili vo zemjata se namalila za 50%. “Ednostavno lu|eto ne kupuvaat novi avtomobili. Mislam deka dol`ni~kata kriza najsilno go pogodi na{iot sektor. Vaka lo{a proda`ba ne pametam deka imalo nekoga{, a vo biznisot so avtomobili sum dolgi godini”, re~e Modalaj. Situacijata e u{to polo{a kaj polovnite vozila, komentira toj. Gr~kite kupovni naviki za avtomobili, kako {to ni

pojasni Modalaj, se sli~ni na evropskite. Dokolku nekoj negov sogra|anin e zainteresiran za da kupuva vozilo, vo toj slu~aj toj ne ni razmisluva da kupuva polovno. “Naj~esto site se zainteresirani da kupuvaat novi vozila. Poradi toa e i opadnata proda`bata. Ako se re{am jas da kupuvam nov avtomobil toga{ toj mora da e nov. Poloven ne doa|a predvid. Izborot e lesen, ili nov avtomobil ili nikakov. Retki se onie koi bi se odlu~ile da kupuvaat polovni vozila”, vaka ni gi objasni kupuvnite naviki na svoite gra|ani, Modalaj, koj za vreme na na{ata poseta organizira{e promocija na Hjundai, sponzor na svetskoto prvenstvo vo fudbal {to denovive se igra vo Ju`na Afrika.

SLETA PRVIOT ^ARTER-LET SO RUSKI TURISTI VO OHRID

o Ohrid v~era pristigna prvata grupa ruski turisti koi desetina dena }e gostuvaat na Ohridskata riviera. Spored najavite, grupata od 130 turisti koi dojdoa so poseben ~arter-let od aerodromot Vnukovo vo Moskva, se prva od osumte predvideni grupi ruski turisti {to do 30 avgust }e letuvaat vo Ohrid. Avionskata linija i doa|aweto na ruskite turisti vo Ohrid e rezultat

na usoglaseni aktivnosti na pove}e institucii i turisti~ki organizacii, vo nasoka na promocija na Makedonija kako turisti~ka destinacija. Prvite gosti koi organizirano doa|aat od Rusija, na ohridskiot aerodrom gi pre~eka pretstavnici na Ruskata ambasada vo Makedonija, na Rusko– makedonskata komora i na Agencijata za promocija na turizmot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

29.06.2010

PRED STARTOT NA @ETVATA NA P^ENICATA

PROIZVODITELITE NEZADOVOLNI I OD RODOT I OD CENATA

Prose~nite prinosi na lebno `ito godinava }e bidat za 30% pomali od lanskite poradi poplavite vo Pelagonija i vo Ov~e Pole. Proizvoditelite i melni~arite baraat da zapre uvozot na srpsko bra{no

GORAN LEFKOV

30% 100.000

lefkov@kapital.com.mk

roizvoditelite na p~enica i melni~arite ni po v~era{niot sostanok vo Ministerstvoto za zemjodelstvo ne uspeaja da ja dogovorat cenata po koja godinava } e se otkupuva p~enicata. Melni~arite i ponatamu stojat do ponudata namnogu 10 denari za kilogram p~enica, a zemjodelcite baraat najmalku 12 denari. "Dodeka ne se stopira uvozot na p~enica i bra{no od Srbija nema da ima zemjodelci. Godinava be{e mnogu vrne`liva poradi {to malku se posea. Ja~men }e nema voop{to, a vo pra{awe e i `etvata", istakna Dragan Mickovski, proizvoditel od prilepskoto selo Zagorani. Toj smeta i deka subvenciite za zemjodelcite koi raspolagaat sopove}e od 100 hektari se mnogu mali. Toj veli deka, ako dr`avata za niv obezedi po 400 evra od edinica povr{ina, toga{ }e se soglasat na otkupna cena od osum denari.

pomali prinosite na p~enica godinava

NAMALENI PROCENKI ZA PRINOSITE Do`dot {to pa|a denovive ja odloùva ètvata i ja prodolùva agonijata na zemjodelcite. Tie velat deka vremenskite nepogodi }e pridonesat ovaa da bide edna od najlo{ite rekolti vo izminatite nekolku godini. Prinosite od p~enicata, koja e zaseana na okolu 100.000 hektari, se o~ekuva da iznesuvaat okolu 160.000 toni p~enica. Proizvoditelite gi pravat poslednite podgotovki za ètvata i o~ekuvaat taa da zapo~ne vo narednata nedela,

dokolku dozvoli vremeto. Najpogodena od poplavite e Pelagonija kade {to nekolku iljadi hektari ostanaa pod voda. “P~enicata kaj nas e zaseana na 7.000 hektari, a 800 hektari ostanaa poplaveni. O~ekuvame okolu 3.800 kilogrami po hektar, bez da gi smetame poplavenite povr{ini”, veli za “Kapital”, Risto Bo{evski, generalen direktor na ZK Pelagonija od Bitola. Toj o~ekuva godinava da soberat okolu 25.000 toni p~enica. So sli~ni o~ekuvawa se i individualnite zemjodelci. Tie imaat pretrpeno u{te

MERKATOR OSTANA BEZ MERKUR

ajgolemiot slovene~ki sinxir Merkator, nema da da ja prezeme kompanijata Merkur, kako {to be{e najaveno pred dva meseci. Kako {to pi{uvaat slovene~kite medium, Merkator se otka`al od planovite za prezemawe na 44 prodavnici koi gi ima Merkur vo Slovenija i vo regionot. Pri~ina za vakvata odluka e toa {to kreditorite na Merkur se otka`ale od idejata za da ja prodadat kompanijata i re{ile da ja prestruktuiraat. So ovaa pa|aat vo voda site planovi koi gi imaa dvete slovene~ki kompanii. Vesta za spojuvaweto na dvete kompanii, za prvpat be{e objavena na po~etokot na maj godinava. Dvete kompanii potpi{aa pismo so nameri i slednata godina, Merkator treba{e da gi prezeme site prodavnici za tehni`ka stoka na kompanijata Merkur. Planot na Merkator be{e da gi prezeme site 44 prodavnici za tehni~ka stoka na Merkur, od koi 32 se vo Slovenija, a ima i edna prodavnica vo Skopje. Spored mediumite, generalniot direktor na Merkur, Bine Korde` koj e vodi~ na sobranieto na menaxeri vo slovene~kata kompanija Merkur, bil prisilen da se odlu~i za proda`ba na kompanijata, kako rezultat na golemiot pad na

pogolemi {teti od poplavite i se àlat deka ova }e bide katastrofalna godina za niv. Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelci na Makedonija ja povikuva vladata na pomo{. “Pri kraj sme so podgotovkite za ètva na p~enicata. Godinava o~ekuvame lo{i rezultati, zaradi golemite vrneì i nemo`nosta da gi tretirame posevite navreme. Vo individualniot sektor vo Pelagonija o~ekuvam prinosite da se dviàt okolu tri toni po hektar”, dodava Tantarov. Vo na{ata najgolema ìtnica se proizveduva edna ~etvrtina od vkupnoto proizvodstvo na p~enica vo zemjava. Ekspertite potenciraat deka poplavite i lo{ite vremenski uslovi go namalija prose~niot prinos i do 30%, a najavite i pokraj najavite deka }e bide rekordna, ostanaa samo pusta èlba. Rodot be{e uni{ten vo poslednite dva meseci koga vremenskite

hektari so p~enica se zasadeni vo Makedonija

uslovi ne odea vo prilog na posevite so p~enica. Pokraj zemjodelcite od Pelagonija, vo lo{a kondicija se i posevite vo Ov~epolieto. Tie se `alat deka lo{ite vremenski uslovi gi onevozmo`ile navremeno da gi tretiraat posevite so ve{ta~ki |ubriva i so pesticidi so {to e namalen prinosot. “Vo Ov~epolieto o~ekuvame prinosi ne pogolemi od 2,5 toni po hektar. Ova e mnogu lo{a godina za p~enicata

i za ja~menot. Vo momentite koga treba{e da pa|a do`d nie gi imavme najvisokite temperaturi, a sega koga traba da `neeme, pak vrne do`d”, veli Vlatko Jovanov, pretsedatel na zdruènieto na zemjodelci, Farmer, od Sveti Nikole. Od ZK Xumajlija ne moèa da kaàt kakvi }e bidat prinosite od ovogodine{nata rekolta. Tie potenciraa deka godinava zaseale okolu 2.500 hektari p~enica i ja~men.

REKORDNI PRINOSI I VO SVETSKI RAMKI

Godinava se o~ekuva da bidat o`neani 672 milioni toni p~enica vo svetot i ovaa }e bide treta najrodna godina od koga se sledat podatocite za koli~inite na sobrana p~enica vo svetot, procenuvaat ekspertite od Biroto za stokovi rezervi na SAD. Ova e samo za eden procent pomalku od rekordot postaven vo 2008 godina. Kako pri~ina za ovie rekordni koli~ini vo svetot, amerikanskite agronomi gi naveduvaat blagata zima i vrne`livata prolet, koi se odli~ni za rast na p~enicata.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

prometot, namaluvawe na likvidnosta i te{kotiite pri otpla}awe na kreditot od okolu polovina milijarda evra. No, ovaa odluka sega e povle~ena bidej}i glavnite kreditori, na{le pari da ja poddr`at kompanijata koja se soo~uva so problemi. Merkur e prisutna na makedonskiot pazar od 200, godina koga e formirana me{ovita firma so 90% kapital na Merkur i 10% makedonski kapital, a otvori i deloven centar. Na po~etokot na 2009 godina, grupacijata go otvori prviot trgovski centar vo Skopje vo naselbata Avtokomanda, vo koj bea investirani okolu eden milion evra. Spored toga{nata najava od slovene~kata kompanija, planot za

makedonskiot pazar e da prodolì so otvorawe trgovski centri, a vo narednite nekolku godini najavija deka }e izgradat u{te eden prodaèn centar, koj bi trebalo da se prostira na 10.000 kvadratni merti. Za Merkator, koj isto taka ima kompanija vo Makedonija i koja nekolku godini najavuva izgradba na trgovski centar vo Skopje zna~i u{te edno odloùvawe za direkten vlez na makedonskiot pazar, otkako pred dva meseci mu be{e odzemeno dràvnoto zemji{te koe be{e del od lokacijata na koja treba da se gradi trgovski centar. Od centralata na kompanijata velat deka trgovskiot centar najverojatno }e bide zavr{en do 2012 godina.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 29.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

TEHNOMARKET SE [IRI VO HRVATSKA

inxirot na du}ani za digitalna elektronika Tehnomarket go {iri biznisot vo Hrvatska. Komanijata vo bugarska sopstvenost koja ima svoi proda`ni saloni vo Bugarija, Srbija i Makedonija otvori proda`en centar vo trgovskiot centar Emezeta, so {to go prodol`i {ireweto na sinxirot na hrvatskiot pazar. Sopstvenik na Tehnomarket e bugarskata kompanija K&

KElektroniks koj e oficijalen distributer na Brendovite Samsung, Panasonik, Kenvud, To{iba i Jamaka za makedonskiot, bugarskiot i srpskiot pazar. Vo noviot proda`en centar vo Split }e prodava isto taka video i audio- oprema, bela tehnika, aparati za doma}instvo, informati~ka oprema itn. Kompanijata Tehnomarket e osnovana vo 1999 godina vo Sofija i vedna{ potoa po~na da se

{iri i da otvora proda`ni saloni vo Makedonija, Srbija i Bugarija.

OTVOREN NOV POGON NA FABRIKATA ROTO-M VO VINICA

ikendov vo Vinica startuva{e so rabota fabrikata za polietilenski proizvodi Roto-M, kako del od poznatata slovene~ka kompanija Roto Grup. Vo izgradbata i opremuvaweto se vlo`eni 500.000 evra, kapital vo koj slovene~kata kompanija u~estvuva so 80%, a vini~kiot biznismen Zoran Efremov so 20%. Fabrikata ima {est oddeli, od koi najgolemiot e oddel za podgotovka za reciklirawe na materijalot

i prostor za skladirawe na alatot, surovinite i krajnite produkti. Pokraj proizvodstvoto, predviden e i industriski proda`en del i izlo`ben prostor. Opremena e so osum ma{ini, od koi dve se nameneti za serisko proizvodstvo na figuri, a ostanatite za sadovi za zemjodelstvo, grade`ni{tvo i gradinarstvo. Vo novite prostorii ima i ma{ina za reciklirawe otpadoci pri proizvodstvo, odnosno podgotovka na materijalite.Od

fabrikata informiraat deka ve}e e dogovoren izvoz na pazarite vo Grcija, Albanija, Srbija, Slovenija, Hrvatska, Kosovo, Bugarija, Turcija i vo Izrael, a vo sledniot period se planira plasman na pazarite vo Rusija i vo Sirija. Momentalno vo fabrikata se vraboteni dvaeset lica, a so zaokru`uvaweto na trite fazi taa brojka }e se zgolemi na 35. Procesot na proizvodstvoto e celosno avtomatiziran.

â&#x20AC;&#x153;RECESIJAâ&#x20AC;? I VO MAKEDONSKIOT BANKARSKI SEKTOR?!

MALITE I SREDNITE BANKI RABOTAT SO ZAGUBI

Dramati~en pad na profitabilnosta na bankarskiot sektor vo prviot kvartal od godinata. Bankite ostvarile dobivka od samo 1,4 milioni evra, {to e za pove}e od 60% pomalku od finansiskiot rezultat vo prvite tri meseci lani. Bankarite velat deka toa e rezultat na zgolemenite tro{oci za zadol`itelni rezervi, namaluvaweto na kamatite i lo{ata naplata na kreditite ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

rofitabilnosta na bankite se namaluva dramati~no. Malite i srednite banki evidentiraat zagubi vo raboteweto vo prviot kvartal od godinata. Slikata za makedonskiot bankarski sektor ja ublaùva golemata bankarska trojka, koja i vo kriza uspea da ostvari pozitivni finansiski rezultati. Makedonskite banki vo prvite tri meseci od 2010 godina evidentiraa dobivka od skromni 1,4 milioni evra, {to e okolu 60% pomalku od dobivkata ostvarena vo istiot period lani, vo vrednost od 2,2 milioni evra. Po oddelni grupi banki, malite banki prijavile minus od 510 iljadi evra, srednite banki evidentirale zaguba od 2,9 milioni evra, dodeka, pak, grupata golemi banki moè da se pofali so dobivka od 4,8 milioni evra. Najgolemi negativni stavki vo bilansot na celiot bankarski sektor se premiite {to gi izdvojuvaat za osiguruvawe na depozitite na gra|anite i firmite, drugi zadolìtelni rezervi i op{ti administrativni tro{oci. Ovie podatoci pridonesoa profitabilnosta na bankite, merena spored koeficientot ROE (prinos od kapitalot na bankite), da padne na rekordno nisko nivo vo istorijata na Makedonija od 1,1%. Bankarite komentiraat deka glavna pri~ina za namalenata profitabilnost na bankite e krizata vo ekonomijata koja se odrazuva i vrz nivnoto rabotewe. "Ima nekolku pri~ini poradi koi tro{ocite na bankite se zgolemeni, a e namalena profitabilnosta. Poradi nestabilnosta vo ekonomijata, ogromen del od parite na bankite mora da se ~uvaat kako zadolìtelna rezerva, a NBM za toa pla}a minimalna kamata (vo prosek

od 1%). Bankite evidentiraa zagubi i poradi lo{ata naplata na kreditite, odnosno raste~kiot trend na aktivirawe na hipoteki kako nekamatonosna aktiva. Prihodite, isto taka, se namalija i poradi sproveduvaweto na Zakonot za obligacioni odnosi, so koj se limitira kamatata za kreditite, osobeno onie so devizna klauzula i namaluvaweto na zateznata kamata poradi padot na osnovnata kamata. Bankite duri po~naa da {tedat i na struja, voda, nekoi duri gi namalija i platite na vrabotenite, no fakt e deka profitite se namaleni", veli Dragoqub Arsovski, direktor na TTK banka i profesor na Amerikan kolex. SLABATA PROFITABILNOST GI ODVRA]A GOLEMITE BANKARSKI BRENDOVI OD ZEMJAVA Udarot od ekonomskata kriza najte{ko go podnesuvaat pomalite banki i toa go doka`uvaat podatocite za nivnoto rabotewe. Ekspertite komentiraat deka e potrebno zasiluvawe na konkurencijata vo bankarstvoto preku vlez na pogolemi bankarski brendovi koi }e donesat novi znaewa i strategii, osobeno preku akvizicija na nekoi od pomalite banki. Tie prepora~uvaat okrupnuvawe i dokapitalizirawe na postoe~kite banki koi }e rabotat pouspe{no, so {to bi se podignala i profitabilnosta vo celiot sektor. No, predupreduvaat deka poradi lo{ite rezultati, bankarskiot kapital vo idnina }e ja zaobikoli Makedonija, vo potraga po poprofitabilni pazari od na{iot. Toa go potvrduva i faktot {to ve}e nekolku godini ne se slu~ilo nekoe pogolemo prezemawe na makedonska banka od poznat stranski bankarski brend, nitu, pak, ima najava za nekakva mo`na akvizicija. Bankarskiot sistem vo zemjava vo momentov go so~inuvaat 18 banki i 10 {tedilnici. Duri 73,5% od kapitalot na bankite e vo sopstvenost na stranski

DRAGOQUB ARSOVSKI

DIREKTOR NA TTK BANKA

[TO E ROE?

ROE -povrat na kapital- e parametar koj poka`uva kolkav profit dru{tvoto pravi koristej}i gi parite {to gi vlo`ile akcionerite. Toa e neto-dobivka (po odano~uvawe) podelena so iznosot na akcionerskiot kapital, no pritoa ne se smetaat akciite koi se vo sopstvenost na kompanijata. Ova e pokazatel {to se koristi za sporedba na profitabilnosta so drugi kompanii od ista ili sli~na industrija. akcioneri, me|u koi dominantni se gr~kite investitori so 27,7% od kapitalot na bankite i gi poseduvaat Stopanska banka i Alfa banka. Investitorite od Slovenija u~estvuvaat so 19,9% i se prisutni vo Tutunska banka, Francuzite imaat 5,8% i se prisutni vo Ohridska banka. Pomalo u~estvo vo bankarskiot sistem imaat Avstrijcite, Bugarite i Holan|anite. Doma{nite investitori poseduvaat samo 6,9% od bankarskiot kapital. BANKITE OD REGIONOT IZLEGUVAAT OD "RECESIJA" Srpskite banki ostvarile dobivka od okolu 66 milioni evra vo prviot kvartal, {to e za 1,3% podobar rezultat vo raboteweto vo sporedba so istiot period lani. 25 banki od celiot bankarski sistem vo Srbija go zavr{ile

prviot kvartal so dobivka, dodeka samo 9 od bankite ostvarile zagubi. Glavni negativni stavki vo bilansite na srpskite banki se rashodite po osnova na kursni razliki poradi nestabilnosta na kursot na dinarot i neredovnata naplata na kreditite. Bankite vo Hrvatska, pak, za prvite tri meseci od godinata ostvarile dobivka od 136 milioni evra. No, toa e, sepak, pomalku za okolu 7% od finansiskiot rezultat ostvaren istiot kvartal vo 2009 godina. Kako glavni pri~ini za namaluvaweto na dobivkata na bankite vo Hrvatska se poso~uvaat rezervaciite {to mora da gi izdvojuvaat bankite vo centralnata banka. Tie tro{oci im se zgolemile za 34% vo odnos na prvoto trimese~je lani.

Hrvatskite bankari komentiraat deka tie tro{oci i ponatamu }e se zgolemuvaat, no, sepak, se zadovolni od rezultatite {to gi ostvarile vo prvite meseci od 2010 godina. I hrvatskite i srpskite bankari o~ekuvaat deka do krajot na godinata, nema da se slu~at bitni promeni vo bankarskoto rabotewe, nitu kon polo{o, nitu kon podobro.

"Poradi nestabilnosta vo ekonomijata, ogromen del od parite na bankite mora da se ~uvaat kako zadol`itelna rezerva, a NBM za toa pla}a minimalna kamata (vo prosek od 1%). Bankite evidentiraa zagubi i poradi lo{ata naplata na kreditite, odnosno raste~kiot trend na aktivirawe na hipoteki kako nekamatonosna aktiva. Prihodite, isto taka, se namalija i poradi sproveduvaweto na Zakonot za obligacioni odnosi, so koj se limitira kamatata za kreditite, osobeno onie so devizna klauzula i namaluvaweto na zateznata kamata poradi padot na osnovnata kamata. Bankite duri po~naa da {tedat i na struja, voda, nekoi duri gi namalija i platite na vrabotenite, no fakt e deka profitite se namaleni"

KOMPANII PAZARI I FINANSII

29.06.2010

GEVGELISKI VIPRO OSVOJUVA NAGRADI I SE PROBIVA NA NOVI PAZARI

TE[KO SE VLEGUVA VO STRANSKITE TRGOVSKI SINXIRI Godinava, Vipro, poradi krizata, namesto rast na proizvodstvoto planira da go zadr`i minatogodi{noto nivo na proizvodstvo od 2,5 milioni edinici industriski prerabotki

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

pecijalniot ajvar podgotven od doma{ni piperki i zakuskata so domati od Vipro se dobitnici na prva nagrada i zlaten medal za kvalitet na godina{niot me|unaroden Agro saem vo Novi Sad. Ova se 16-ta i 17-ta nagrada po red vo tekot na 18-godi{noto postoewe i razvoj na gevgeliski Vipro, velat vo kompanijata. Vipro proizveduva 2,5 milioni edinici prerabotki od zelen~uk i ovo{je, nameneti isklu~ivo za poznati kupuva~i so odnapred dogovoren otkup. Okolu 75% od proizvodstvoto e nameneto za izvoz, i proizvodite na Vipro ve}e im se poznati na potro{uva~ite vo 12 evropski zemji, a go ima i na pazarite na u{te tri kontinenti. Vipro lani uspea da vleze vo dva trgovski sinxiri vo Srbija, a sega mu uspea toa i vo eden trgovski sinxir vo Kanada. “Borbata da se vleze vo nekoj trgovski sinxiri vo stranstvo e postojana, i e makotrpen proces”, veli Viktor Petrov, generalen menaxer na Vipro. “Se slu~uva i po pet godini da se obideme da vlezeme na policite od nekoj maloproda`en sinxir, i postojano da bideme odbivani, i na krajot da uspeeme. Me|utoa, dogovorite so ovie trgovci se na kratok rok, naj~esto edna godina. Trgovskite sinxiri se trudat da ja

najdat najevtinata i najkvalitetna varijanta, pa zatoa i kompaniite {to gi nudat svoite proizvodi se doveduvani vo situacija, sekoja godina da gi namaluvaat svoite ceni za da bidat konkurentni na tenderite”, objasnuva Petkov. Toj dodava deka prerabotuva~kata na ovo{je i zelen~uk, kako i site ostanati granki vo stopanstvoto, trpi posledici od svetskata ekonomska kriza, poradi racionalizacijata i sistematizacijata na proizvodite od zemjiteuvozni~ki. Petkov naglasuva deka godinava poradi krizata namesto rast na proizvodstvoto planiraat da go zadr`at minatogodi{noto nivo na proizvodstvo od 2,5 milioni edinici industriski prerabotki. “Za da vleze{ na stranski pazar, treba da si podobar od italijanskite, {panskite ili gr~kite firmi, koi {to doa|aat od zemji na EU, koja ima najrazli~ni za{titni mehanizmi za svoite proizvoditeli. Od druga strana, edna mo}na italijanska firma da re~eme, }e mu dade, na trgovski sinxir od Evropa, stoka vredna eden milion evra, rok na pla}awe 180 dena, bankarski garancii obezbedeni, i kako nie da se natprevaruvame so niv?”, veli Petkov. So ogled deka samo {to zapo~na sezonata na otkup na zemjodelskite proizvodi, go pra{avme Petkov kako se snao|aat so finansii potrebni za kupuvawe surovini. Veli deka e isklu~itelno te{ko, zatoa

75% od zemjodelskite prerabotki na Vipro se izvezuvaat

2,5

milioni edinici prerabotki od ovo{je i zelen~uk }e proizvede Vipro, godinava

{to i onaka se iscrpeni od krizata. “Ako uspeete da zemete kredit od banka, dobro, ako ne }e tro{ite rezervi, ako gi imate. I zemjodelcite se isto taka "otepani" i pritiskaat da si gi dobijat navreme svoite pari, {to na krajot na krai{tata e i normalno”, veli Petkov. Petkov o~ekuva da nema problemi so dovolnata koli~ina na zemjodelski proizvodi za prerabotka sezonava, i pokraj “tradicionalnite” poplaki na nekoi od prerabotuva~ite deka toa e problem. “Problem }e se pojavi dokolku na evropskiot pazar odedna{ se pojavi nedostig od proizvod zaradi su{a ili druga elementarna nepogoda, pa odedna{ site }e baraat cveklo, i cveklo }e nema, normalno. No, dokolku planski gi dogovorite koli~inite za otkup od primarnite proizvoditeli, i znaete odnapred {to }e prerabotuvate, problemi }e nema”, veli Petkov.

TIKVE[ ]E REINVESTIRA 83% OD DOBIVKATA

inarskata vizba Tikve{ od Kavadarci }e reinvestira 83,6% od dobivkata ostvarena vo tekot na 2009 godina. Vkupnata dobivka na Tikve{ vo 2009 godina iznesuva{e 1,09 milioni evra. Spored odlukata na sednicata na sobranieto na akcioneri na Tikve{, vinarskata vizba }e reinvestira 917 iljadi evra od dobivkata ostvarena minatata godina, 15% ili

164 iljadi evra od lanskata dobivka }e bide za~uvana kako zakonski predvidena rezerva, a 2%, odnosno 15 iljadi evra, od dobivkata } e bide isplatena kako dividenda za PIOM, po osnova na prioritetni akcii. Spored odlukata na sobranieto na akcioneri na vinarskata vizba celokupnata dobivka }e bide nameneta za vr{ewe na investicii i vlo`uvawe vo tekot na 2010 godina.

PROMOVIRANA KNIGA ZA ORGANIZIRANIOT FINANSISKI KRIMINAL

~era vo domot na ARM be{e promoviran nau~niot trud i u~ebnik "Organiziran kriminal i korupcija - najnovi teoretski dimenzii, prakti~ni konsekvenci i metodika na istra`uvawe” na profesorite Miodrag Labovi} i Marjan Nikolovski. Vo taa prigoda Marjan Nikolovski istakna deka vo prvite tri dela na knigata teoretski se razrabotuva organiziraniot kriminal i korupcijata, a vo ~etvr-

tiot i pettiot del se opfateni konkretni i najnovi kriminalisti~ki teorii vo rasvetluvawe na krivi~ni dela od ovaa oblast. Istovremeno, toj istakna deka organiziraniot kriminal i korupcija e eden od poaktuelnite problemi, ne samo vo Makedonija, tuku i po{iroko. Koavtorot na deloto, Miodrag Labovi}, od druga strana, istakna deka vo Makedonija ima pove}e oblici na organiziran kriminal, a domi-

nanten oblik e organiziraniot finansiski kriminal, dodavaj} i deka vo Makedonija glaven problem e toa {to za najgolemite slu~ai dosega s$ u{te nemalo sudski epilog. Spored avtorite, ovoj u~ebnik pred s$ }e bide namenet za studentite na Fakultetot za bezbednost, no istiot }e mo`at da go koristat vrabotenite na MVR i Upravata za spre~uvawe na perewe na pari i finansirawe terorizam.

14 29.06.2010 2.430

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

MBID

2.800

2.420 2.410

107,20

2.780

107,15

2.760

107,10

OMB

107,05

2.740

107,00 2.720

2.400

106,95

2.700 2.390 2.380 22/06/10

23/06/10

24/06/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

106,90

2.680

106,85

2.660

106,80

22/06/10

28/06/10

23/06/10

24/06/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

22/06/10

24/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONIJA PRED NOV BRAN STE^AI

26/06/10

28/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PROMETOT NA BERZATA VO ZNAKOT NA ^ETIRI AKCII

kciite na Komercijalna banka, Toplifikacija, Alkaloid i Granit, v~era{niot den na trguvawe, go zavr{ija so vkupen promet od okolu 5,5 milioni denari. Poedine~no sekoja od niv ostvarila promet pogolem od 1,25 milioni denari. Najgolem promet e ostvaren so akcijata na Komercijalna banka so iznos od okolu 1,48 milioni denari, a najgolema koli~ina na akcii se istrguva so akciite na Granit, vkupno 1.860 akcii. Vakviot realiziran promet so akciite na ovie kompanii pretstavuva duri 70% od vkupniot promet od okolu 7,8 milioni denari koj be{e napraven na Makedonskata berza vo tekot na v~era{niot den. Iako prometite na berzata s$ u{te se mnogu niski, v~era ostvareniot promet e za okolu 30% povisok vo sporedba so prometot ostvaren vo petokot. Gledano po segmenti, prometot kaj oficijalniot pazar od okolu 7,2 milioni evra uka`uva na toa deka povtorno interesot na investitorite e naso~en kon vlo`uvawe na hartii od vrednost koi kotiraat vo ramkite na superkotacijata i berzanskata kotacija. Na redovniot pazar po zgolemenite prometi vo tekot na izminatata nedela pov-

torno gledame vra}awe na apati~noto trguvawe na hartii od vrednost koi kotiraat vo ramkite na ovoj segment. Kaj prometot so hartii od vrednost ostvaren vo ramkite na indeksite, v~era Makedonska berza se zakiti so razo~aruva~ka realizacija na OMB i MBID. Prometot ostvaren so hartiite od vrednost na ovie indeksi v~era iznesuva{e edvaj milion denari nasproti 6,5 milioni denari promet realiziran kaj MBI-10. Vo pogled na dvi`eweto na indeksite v~era, kako i minatiot petok, povtorno denot be{e odbele`an so rast na dva od niv, no i so pad na OMB. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 vo tekot na v~era{niot den ima{e skok za 0,54% nagore. Blagodarenie na toa, dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go zapo~ne od nivo na 2417,45 indeksni poeni. Rast vo nagorna linija ima{e i kaj MBID indeksot koj v~era{niot den go zavr{i so rast od 1,30% fini{iraj}i na nivo od 2781,23 indeksni poeni. Po neutralnata pozicija, minatiot petok, v~era OMB se slizna za 0,19%. Dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go startuva od 106,83 indeksni poeni.

POVE]E OD DVOJNO ZGOLEMEN BROJOT NA FIRMI SO BLOKIRANI SMETKI

Ekonomskata kriza go zgolemi brojot na blokirani smetki na pove}e od 70.000, {to e pove}e od dvojno pogolem rast za samo edna godina. Kako rezultat na blokiranite smetki s$ pogolem e brojot na firmi koi, ne moèj}i da si gi platat obvrskite i dava~kite kon dràvata, bankite i delovnite partneri, vleguvaat vo ste~aj ili se likvidiraat BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJÊVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk

rojot na blokirani smetki na krajot na maj dostigna 70.250, poka`uvaat podatocite na Narodnata

banka na Makedonija. Rastot na blokirani smetki e pove}e od udvoen vo sporedba so istiot period lani, koga brojot na blokirani smetki bil 32.678. Deka brojot na blokirani smetki raste rapidno otkako po~na krizata poka`uva i sporedbata so krajot na 2008 godina

koga vo Makedonija imalo samo 14 iljadi blokirani smetki. Raste~kiot trend na blokirawe na smetki, spored ekspertite, vo najgolem broj slu~ai se dol`i na nemo`nosta firmite da gi isplatat dolgovite kon dr`avata, delovnite partneri i bankite. Informaciite

koi "Kapital" gi dobi od nekolku banki velat deka naj~esti pri~ini za blokirawe na smetkite se neplateni dava~ki po osnova na pridonesi, danoci i firmarina. Ova e eden od pokazatelite koi gi potvrduvaat ka`uvawata na makedonskite biznismeni deka s$ pote{ko ja podnesuvaat

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.06.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.391.045,66

2,33%

-6,12%

-1,73%

-1,37%

6,32%

24.06.2010

19.500

Илирика ГРП

20.384.851,27

2,70%

0,23%

3,54%

3,83%

14,54%

24.06.2010

2,78

12.728

Иново Статус Акции

18.495.805,21

1,91%

0,00%

-8,56%

-9,30%

-4,28%

24.06.2010

151,00

2,72

30.200

КД Брик

21.179.877,75

2,66%

3,34%

8,59%

7,95%

28,58%

25.06.2010

789,83

2,43

41.861

КД Јужен Балкан

21.701.318,71

-0,18%

-2,93%

-0,86%

-2,91%

13,24%

25.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.014.552,30

-0,45%

-5,11%

-1,78%

-1,53%

0,93%

24.06.2010

Универзална Инвестициона Банка

550,00

11,11

154.550

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

150,00

5,63

Макошпед Скопје

296,00

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ФЗЦ 11 Октомври Куманово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Солун 2001 Гевгелија

28.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

28.06.2010 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Македонски Телеком Скопје Тутунска банка Скопје Бетон Скопје

Износ (МКД)

200

-16,67

6.000

205

-1,91

105.575

514,17

-1,12

30.850

3850,69

-0,76

200.236

8.000,00

-0,47

24.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

28.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

28.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.958,72

390,18

10,15

0,90

8.000,00

341,43

23,43

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

672,55

105,83

6,36

0,67

2.014.067

3.056,78

533,81

5,73

0,89

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

27.750,28

0,77

Комерцијална банка Скопје

3056,78

0,55

1.488.650

REPL (2009)

25.920

37.850,00

5.625,12

6,73

0,76

Алкалоид Скопје

0,61

3958,72

0,23

1.452.850

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

Топлификација Скопје

3708,8

0,24

1.364.840

STIL (2009)

14.622.943

202,50

0,11

1.831,26

2,83

Гранит Скопје

672,55

0,38

1.250.950

TPLF (2009)

450.000

3.708,80

61,42

60,39

1,09

27.750,28

1,20

499.505

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

Макпетрол Скопје

28.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

8.050

109.008

96,41

117.058

68,22

обични акции

11.253

-59,86

Вкупно Редовен пазар

11.253

-60,37

128.311

110

30,95

обични акции Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-42,85

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 28.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII PROSE^NATA NETO-PLATA VO APRIL 332 EVRA

a 1,4% porasnala prose~nata neto-plata po vraboten vo april godinava, sporedeno so istiot mesec lani. Spored Dr`avniot zavod za statistika, mese~nata isplatena neto-plata po vraboten vo april iznesuva 20.449 denari, odnosno 332 evra, i e za 111 denari povisoka za eden mesec. Vakvoto zgolemuvawe e rezultat pred s$ na zgolemuvaweto na prose~nata mese~na isplatena neto-plata

po vraboten vo sektorite obrazovanie za 10,0%, ribarstvo 9,9% i prerabotuva~ka industrija 6,5%. Spored podatocite od Zavodot za statistika najgolem porast na prose~nata mese~na isplatena neto-plata po vraboten vo april e zabele`an vo sektorite ribarstvo, aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti, grade`ni{tvo. Prose~nata isplatena brutoplata po vraboten vo april e

namalena za 0,2% i iznesuva 30.081 denari. Namaluvaweto na prose~nata bruto-plata po vraboten e kako rezultat na namaluvaweto na prose~nata mese~na isplatena bruto-plata po vraboten vo sektorite hoteli i restorani, soobra} aj, skladirawe i vrski i aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot. Vo april 2010 godina 3.6% od vrabotenite vo Makedonija ne primile plata.

29.06.2010

FORMIRANA GRUPACIJA NA PRIVATNO ZDRAVSTVO PRI SSKM

odobruvawe na delovnata klima vo zdravstvoto, e glavnata cel na novoformiranata Grupacija na privatno zdravstvo vo ramki na Uslu`nata komora pri Sojuzot na stopanski komori na Makedonija. Kompaniite koi ~lenuvaat vo Grupacijata najavuvaat deka }e se zalagaat za podobruvawe na delovnata klima vo zdravstvoto i podobra zdravstvena za{tita preku u~estvo vo donesuvawe novi

70.000 2.000

zakonski regulativi i dostavuvawe zaedni~ki proekti do nadle`nite institucii. Za pretsedatel na Grupacijata na privatno zdravstvo e izbrana Tawa Dejanoska, a za zamenik-pretsedatel Petre Stojanovski. "So formiraweto na Grupacijata, celta e da gi zastapuvame interesite na zdravstvenite ustanovi i institucii, kako i da pridoneseme za podobro i pokvalitetno zdravstvo, preku podobrena zdravstvena

za{tita i podobreni uslovi, kako za medicinskite lica, taka i za pacientite", izjavi Dejanoska.

17.03.2010 15

dostigna brojot na blokirani smetki vo Makedonija

firmi oti{le vo ste~aj ili likvidacija za polovina godina

krizata i deka zaradi nedostigot na pari sekojdnevno se soo~uvaat so opasnosta da im se blokira smetkata ili da otidat vo ste~aj. Mnogu pretprijatija ne go izdràa udarot od krizata, imaj}i predvid deka i onaka opstojuvaa vo nepovolen ekonomski ambient, a del od niv bea krevki i krizata gi zatekna vo faza koga se borea so osvojuvawe novi pazari i zajaknuvawe. Deka vo Makedonija ne e ni malku lesno da se vodi biznis vo ovie te{ki vremiwa pokaùvaat i podatocite na Centralniot registar, spored koj mese~no pove} e od 100 firmi odat vo ste~aj, a dvojno pove}e se likvidiraat. Statistikata pokaùva deka od po~etokot na godinava dosega vo ste~aj oti{le duri 819 makedonski firmi, a 1.234 firmi se likvidirani. Spored ovie brojki, ne treba da n$ ~udi {to vo posledno vreme namesto reklami za novi kompanii ili proizvodi, vo vesnicite s$ pobrojni se oglasite za ste~aj na nekoga{ni firmi i proda`ba na nivniot imot. Pavle Gacov, od konsultantskoto dano~no biro Proagens, ovoj trend go objasnuva so odredbata od Zakonot za ste~aj spored koj sekoja firma moè da otide vo ste~aj ako smetkata & e blokirana pove}e od 45 dena. Od druga strana, veli toj, dràvnite organi reagiraat mnogu brzo i ako nekoja firma

ne gi plati dava~kite vo propi{aniot rok vedna{ & se blokira smetkata. “Vo takvi uslovi firmata ne moè da prodolì da raboti i da pravi nikakvi isplati, pa koj bilo moè da pokrene postapka za nejzin ste~aj”, objasnuva Gacov. Makedonskata biznis-zaednica dosega nekolkupati javno & poso~i na vlasta deka treba da ima pove} e ~uvstvo za zadocnetoto pla}awe na dava~kite od strana na firmite. Visokiot broj na blokirani smetki e dovolen dokaz deka stopanstvoto ne gi pla}a dava~kite zatoa {to nema pari, a ne zatoa {to ne saka. "Kapital" razgovara{e so nekolku firmi koi vo izminative dva meseci oti{le vo ste~aj ili bile likvidirani. Nekolku sopstvenici na pomali firmi ni kaàa deka samite gi zatvorile firmite od strav od zajaknatite kontroli i visokite kazni od strana na dràvnite inspekciski organi. “Dobiv kazna od Trudovata inspekcija za eden neprijaven rabotnik koja iznesuva 25.000 evra. Za da ja platam taa kazna jas treba da rabotam dve godini, pa zatoa odlu~iv deka pove} e mi se isplatuva da ja zatvoram firmata i podocna da osnovam nova firma na ime na mojata sopruga”, veli eden biznismen od Kumanovo. Zakonot za ste~aj na Makedonija predviduva deka ako vo rok od 45 dena firmata ne moè da gi plati obvrskite koi se dostasani za pla} awe, odnosno ako vo ovoj

period ima blokirana smetka, avtomatski odi vo ste~aj. Za razlika od pomalite firmi koi moàt da bidat zatvoreni samo so edna kazna od dràvnite inspekcii, kaj golemite firmi pri~inata za ste~aj i blokirawe na smetkite e glavno nelikvidnosta. Magi~niot krug na zadolènost vo koj sekoj na sekogo dolì stanuva s$ po{irok otkako po~na krizata i vo nego sega vleguvaat i pogolemi firmi koi do lani rabotele mnogu dobro. Tie sega se àlat deka od po~etokot na godinata naplatata stanuva s$ poneizvesna i deka docneweto vo naplatata na pobaruvawata pove}e od tri meseci stanuva redovna pojava. Centralnata banka vakvite negativni dvièwa vo stopanstvoto, rastot na brojot na blokirani deponenti i na pretprijatijata vo ste~aj, gi gleda kako mo`na

reakcija na zgolemenata neizvesnost i vlo{enite ekonomski uslovi vo zemjata, kako posledica na globalnata ekonomska kriza. Za da ja podobri likvidnosta na kompaniite

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,32%

4,70%

5,36%

6,31%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5605

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,0736

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,7456

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,4892

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,0979

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,2945

61,7

50,4

74,9

45,8

Извор: НБРМ

Vladata minatata godina potpi{a dogovor so Evropskata investiciska banka za obezbeduvawe na kredit od 100 milioni evra. Devet meseci po potpi{uvaweto se isko-

risteni samo 30 milioni evra, a biznismenite se `alat deka onie firmi koi se vo kriza i na koi im se potrebni parite te{ko stignuvaat do niv, a onie drugite nemaat potreba od ovie pari.

16 29.06.2010

MENAXMENT

UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI

EGOIZAM VS. ALTRUIZAM o{to atmosferata vo organizaciite ~estopati izgleda kako del od nekoja {panska serija? Vo sekoja organizacija vrabotenite barem edna{ gi davaat slednite komentari: "Site rabotevme na proektot, a samo toj gi zede site zaslugi za sebe, iako toj ni{to ne sraboti...” "Zna~i vo sostojba e da napravi s$ samo za da dobie povisoka pozicija...”"[efot voop{to ne vnimava na ~uvstvata na vrabotenite. Kako moè{e taka da & kaè...”Sekoj vraboten se obiduva da se bori protiv vakvite "bitki” na rabotnoto mesto, se obiduva da napravi odredena promena, no vo najgolem del od slu~aite se predavaat, a naj~esto i se priklu~uvaat na vakvite komentari i ozboruvawa. Ovde se postavuva pra{aweto dali vakvite situacii se prisutni vo organizaciite zatoa {to vo prirodata na ~ovekot e da bide sebi~en? Sepak, ne mora da bide taka. Treba da se najde na~inot za da se pottikne altruizmot kaj vrabotenite. I pokraj sebi~nite tendencii, lu|eto nau~ile d eka ra botej}i zaedno moàt da postignat zna~itelno pogolemi rezultati koi {to imaat zaedni~ka korist. Tokmu zaradi toa slobodno moè da se kaè deka razvojot na altruizmot stanal evoluciska strategija. Postojat nekolku raboti koi treba da gi napravat organizaciite za da go pottiknat altruizmot kaj vrabotenite:

NE GI IZOLIRAJTE VRABOTENITE Vo svetot na biznisot lu|eto ne davaat s$ od sebe, ne se motivirani i ne rabotat dobro koga ~uvstvuvaat deka se izolirani. ôvekot e pred s$ socijalno su{testvo koe ima potreba da komunicira so ostanatite, da spodeluva, da se konsultira. Razvojot na ~uvstvoto za tim na rabotnoto mesto zna~itelno moè da go promeni na~inot na koj vrabotenite ja ~uvstvuvaat svojata rabota i na~inot na koj gi ~uvstvuvaat ostanatite vraboteni vo organizacijata. PROMOVIRAJTE TIMSKA RABOTA Da se bide del od timot koj pobeduva e odli~no ~uvstvo! Me|utoa, samiot fakt {to vrabotenite rabotat vo ista organizacija ili, pak, sorabotuvaat me|u sebe ne zna~i deka ~uvstvuvaat deka me|usebno se vrzani ili, pak, deka ~uvstvuvaat deka pripa|aat na ist tim. Pottiknete ja timskata rabota, pottiknete da po~ne da se razviva ~uvstvoto na pripadnost kaj vrabotenite. Vrabotenite imaat potreba da po~uvstvuvaat deka rabotat kon ostvaruvawe na odredeni grupni celi. PROMENETE JA STRUKTURATA ZA NAGRADUVAWE S$ dodeka postojat priznanija samo za ostvarenite individualni aktivnosti nema da se pottikne èlbata da se pomogne na drugiot. Vrabotenite }e bidat naso~eni isklu~ivo

kon ostvaruvawe na sopstvenite interesi, {to vo golema mera ima negativna nasoka koga stanuva zbor za ostvaruvawe na grupnite organizaciski celi. Kaj vrabotenite nema da postoi pottik za pomagawe na kolegata vo nasoka na ostvaruvawe na vakvite zaedni~ki timski celi. POTTIKNUVAWE NA POZITIVEN NA^IN NA RAZMISLUVAWE. Na sekoj ~ovek mu e potrebna visoka motivacija za da napravi ne{to. Istoto e i so altruizmot i pomagaweto na drugite. Dali ~ovekot e altruist ili ne zavisi i od negoviot karakter, kako i od vospituvaweto koe {to go dobil vo tekot na svojot rast i razvoj. Me|utoa, dali svojot altruizam }e go primeni na svoeto rabotno mesto mnogu zavisi i od klimata koja postoi vo organizacijata. Dokolku ne se pottiknuva me|usebnata rabota i pomo{, istiot toj nema da go aktivira svojot altruizam, osobeno dokolku sogleduva deka site ostanati rabotat samo za sebe i voop{to ne se gri`at za drugite. Pretpostavenite se onie koi treba da ja pottiknat timskata rabota koja, od druga strana, }e po~ne da vlijae na promenata na na~inot na razmisluvawe kaj vrabotenite vo pogled na zaedni~koto pomagawe i realizirawe na sekojdnevnite predizvici so koi {to se sretnuvaat vrabotenite na svoite rabotni mesta. Da mu se pomogne na kolegata vo

odredena mera e prirodno. Dokolku organizaciskata sredina e soodvetno strukturirana, toga{ vo pogolema mera }e se istakne altruizmot kaj vrabotenite. Dokolku ne e, imajte predvid deka nema da bidete vo mo`nost da go iskoristite sevkupniot potencijal na va{iot najzna~aen posed – ~ove~kite resursi. So sigurnost moè da se kaè deka samo vrabotenite koi me|usebno si pomagaat vo celost se ~uvstvuvaat sre}ni na rabotnoto mesto. Kaj niv ~uvstvoto na pripadnost e na povisoko nivo {to, od druga strana, na odreden na~in vlijae i na zgolemuvawe na motivacijata za rabota kaj vraboteniot. Zo{to e toa taka? Vo najgolem del od rabotnite aktivnosti vraboteniot ima potreba od odreden vid pomo{ od svojot kolega. Dokolku ne ja dobie potrebnata pomo{ se pojavuva frustracija kaj vraboteniot, se ~uvstvuva otfrlen, {to vlijae na namaluvawe na negovite performansi i, sekako, namaluvawe na motivacijata za rabota. Odredeni teoreti~ari, koi se zanimavaat so ~ove~koto odnesuvawe, naveduvaat deka ~ove~kata priroda vo sebe sodrì odreden set na paradoksalni instinkti. Konformizam i individualizam; Sorabotka i natprevaruvawe; Altruizam i sebi~nost. Ovde se postavuva pra{aweto, kako moème da go pottikneme altruizmot vo organizacijata koga sekoj vraboten se obiduva da se promovira sebesi, da gi istakne svoite znaewa, ve{tini i minati iskustva i, sekako, se stremi da dojde do povisoka pozicija. Zarem za seto ova ne e

SMIQKA [OШKOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk www.HR www .HR.co .HR .com.m .co m.mkk m.m

potrebna individualnosta? Ovde se nametnuva eden od paradoksite koi postojat vo ~ovekovoto odnesuvawe. Toa e konformizmot nasproti individualizmot. Vo isto vreme sekoj ~ovek se prilagoduva na uslovite na rabotewe vo organizacijata, se prilagoduva na odredeni postaveni pravila i uslovi na rabotewe koi mo`at da bidat formalni, pi{ani pravila postaveni od organizacijata ili neformalni, nepi{ani, koi se pravila na igra me|u samite vraboteni. I so prilagoduvaweto i po~ituvaweto na ovie pravila, vsu{nost, vraboteniot "go ~isti patot” kon ostvaruvawe na svoite celi vo pogled na postignuvawata kon koi {to se stremi. I, sekako, seto toa za da se istakne individualizmot kaj vraboteniot.

KAKO DA SE SPRAVIME SO NESAKANITE EMOCII?

VO RABOTATA PREOVLADUVAAT DVE EMOCII ZADOVOLSTVO I NEZADOVOLSTVO

okraj mnogubrojnite barawa no, i stresot so koj sekojdnevno se soo~uvame, vistinsko ~udo e {to uspevame da se vozdrìme od pla~ewe. No, {to vsu{nost n$ tera na pla~? Po pravilo, toa e negativna povratna informacija koja deluva kako do`d. Namesto o~ekuvanoto priznavawe, ~uvstvuvame razo~aruvawe, frustracija, lutewe, nezadovolstvo. Moè da zboruvame za pove}e od stotina razli~ni emocionalni reakcii so koi sekojdnevno se soo~uvame ili gi doìvuvame, a se povrzani so rabotata. No, site tie se sveduvaat samo na dve bazi~ni emocionalni situacii-zadovolstvo i nezadovolstvo. USPEHOT NE E DOVOLEN ZA ZADOVOLSTVO Koga }e uspeeme da realizirame nekolku potrebi ili èlbi, se javuva ~uvstvoto na zadovolstvo. Koga }e zadovolime nekoja va`na potreba, ne sme samo zadovolni, tuku i veseli, sre}ni, duri i eufori~ni. Toga{ se ~uvstvuvame uspe{no. No, uspehot sam po sebe ne e dovolen

za zadovolstvo. Uspe{na e onaa li~nost koja ostvaruva pogolem del od svoite èlbi no, zadovolni se samo onie koi i uìvaat vo uspehot. Sigurno se pra{uvate, zarem postoi nekoj {to ne uìva vo uspehot? Za toa e potrebno da bideme svesni za sopstveniot uspeh. Sekako, re{enieto ne e da gi ispolnuvame site svoi èlbi neprestajno, so {to sekoga{ bi bile uspe{ni i zadovolni. Toa ne e vozmo`no. No, za àl, vo rabotnite sredini ~esto preovladuvaat frustracii i nezadovolstvo, a frustriranite lu|e naj~esto se razo~arani, ponekoga{ o~ajni, luti ili pasivni. Kompaniite i nivniot menaxment, s$ u{te nedovolno vodat grià za zadovoluvawe na osnovnite ~ove~ki potrebi povrzani so rabotata, a toa rezultira so negativni emocionalni reakcii. Emociite se interakcija me|u ~ovekot i negovata okolina. Tie na ~ovekot prvenstveno mu sluàt za preìvuvawe no, vo deloven kontekst za prilagoduvawe kon promenite vo okruùvaweto. Me|utoa, emocionalnite reakcii ne se

odgovor na kakvo bilo slu~uvawe vo okolinata, tuku samo na situaciite {to nam ni se va`ni. Vo pozadina se na{ite vrednosti i prioriteti odnosno kriteriumite spored koi nekoja situacija ja ocenuvame kako va`na. Ako procenime deka odredena situacija zagrozila nekoja od na{ite vrednosti, toga{ nie fiziolo{ki, motorno, motivaciski i mentalno se podgotvuvame za K

konkretnata situacija odnosno reagirame emocionalno. Mnogu e va`no no, ne i ednostavno, da se prepoznae i pravilno da se interpretira emocijata. Nepravilnoto pretstavuvawe i nepoznavaweto na emociite ~esto predizvikuvaat nedorazbirawa i pridonesuvaat za emocionalnokomunikaciski problemi. ^esto vo interpretacijata osetot se poistovetuva so

~uvstvoto, iako stanuva zbor za sosem razli~ni raboti. Zatoa lu|eto ne retko prepoznavaat samo del od emociite. Na primer, vo objektivno opasna situacija nekoj mo`e da ka`e "ladno mi e", a nie }e se ~udime zo{to bara da se stopli namesto da ~uvstvuva strav poradi opasnata situacija. Objasnuvaweto e ednostavno-stravot go podgotvuva teloto na reakcija na opasnost. O

18 29.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

CRNA GORA O^EKUVA MILION SRPSKI TURISTI

rna Gora sekoja godina ja posetuvaat polovina milion turisti od Srbija, a so sopstvenicite na stanovi i ku}i taa brojka dostignuva do cifra od eden milion. Dosega Crna Gora ja posetile okolu 51.000 turisti od Srbija, koi ostvarile 300.000 no}evawa, izjavi crnogorskiot minister za turizam Predrag Nenezi}. “Imaj}i ja predvid ekonom-

skata situacija, momentalnata posetenost na turisti~kite kapaciteti e solidna”, re~e Nenezi} i dodade deka dosega{noto interesirawe dava za pravo da se o~ekuvaat rezultati kako od minatata godina. Smetaj}i na ekonomskata kriza, Nenezi} naglasi deka Crna Gora nudi povolni aran`mani vo kvalitetno privatno smestuvawe, mali hoteli i restorani.

BUGARIJA GO NAMALUVA BROJOT NA DIPLOMATSKITE PRETSTAVNI[TVA

ugarskiot minister za nadvore{ni raboti Nikolaj Mladenov najavi namaluvawe na brojot na diplomatskite pretstavni{tva na Bugarija vo svetot i na brojot na slu`benicite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Mladenov izjavi deka na finansiraweto na diplomatskite pretstavni{tva

vo stranstvo otpa|a 65% od buxetot na Ministerstvoto. Bugarija vo momentot raspolaga so 83 ambasadi, {est postojani misii pri me|unarodnite organizacii, 19 generalni konzulati, eden konzulat i dve diplomatski biroa. Vo diplomatskite slu`bi se anga`irani 844 bugarski dr`avjani, kako i 400 lokalni gra|ani.

USTAVNIOT SUD NA ROMANIJA GI ODBI PLANIRANITE MERKI ZA [TEDEWE

ROMANIJA GO ZGOLEMI DDV OD 19% NA 24% Romanskiot premier Emil Bok go pravda zgolemeniot danok na dodadena vrednost so odlukata na Ustavniot sud deka namaluvaweto na penziite za 15% e neustavno

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

omanija }e go zgolemi Danokot na dodadena vrednost (DDV) od 19 na 24% so cel da go namali buxetskiot deficit i da go dobie zaemot od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), izjavi premierot Emil Bok po vonrednata sednica na vladata. MMF ja odlo`i isplatata na zaemot od 20 milijardi evra, otkako Ustavniot sud na Romanija gi odbi planiranite merki za {tedewe. “MMF gi procenuva posledicite od odlukata na Ustavniot sud” izjavi Xefri Franks, {ef na misijata na MMF vo Romanija. Emil Bok istakna deka vladata e primorana da go zgolemi DDV bidej}i Ustavniot sud ja oceni kako neustavna prvobitnata merka na vladata za namaluvawe na penziite. Iako spored romanskiot premier, prvata merka za {tedewe koja vladata ja usvoi bila najdobro re{enie, Bok istakna deka treba da se po~ituva odlukata na Ustavniot sud i poradi toa da go zgolemi DDV so {to }e se namali buxetskiot deficit na

6,8% namesto 7,2%. “Vladata odlu~i da go zgolemi DDV za pet procentni poeni i da ja prodol`i sorabotkata so MMF”, izjavi Bok i dodade deka Bukure{t o~ekuva MMF na sostanokot vo sreda da dade zeleno svetlo za po~etok na isplatata od zaemot od 20 milijardi evra. Romanskiot ustaven sud vo petokot go odbi najavenoto namaluvawe na penziite za 15% vo sostav na vladinite merki za {tedewe. Romanija prethodno dogovori so MMF i Evropskata komisija deka }e go namali buxetskiot deficit na 6,8% vo 2010 godina. Pretsedatelot na Romanija, Trajan Basesku, na po~etok na mesecov gi pretstavi merkite na {tedewe koi predviduvaa namaluvawe na platite vo javnata administracija za 25% i namaluvawe na penziite za 15%, no po odlukata na Ustavniot sud vo paketot na merki ostana samo namaluvaweto na platite. Ministerot za finansii, Sebastian Vladesku, istakna deka zemjata e vo recesija i vo dlaboka kriza, i deka zgolemuvaweto na DDV nema da pomogne vo zazdravuvaweto na ekonomijata, tuku naprotiv toa }e bide udar na biznis- sektorot.

MMF ja odlo`i isplatata na zaemot od 20 milijardi evra, otkako Ustavniot sud na Romanija gi odbi planiranite merki za {tedewe

Adrian Vasilesku, sovetnik na guvernerot na romanskata centralna banka Mugur I{aresku, izjavi deka od momentot koga }e po~ne da se primenuva zgolemeniot danok, cenata na site proizvodi avtomatski }e porasnat za 5%. Toj istakna deka situacijata vo Romanija e te{ka i deka Centralnata

SRPSKA DELTA SE [IRI VO CRNA GORA

ompanijata Delta Maksi, otvori prv supermarket Maksi vo Igalo, Crna Gora, vo koj kako {to soop{tija od kompanijata se vlo`eni pove} e od tri milioni evra, a vraboteni se 50 rabotnici. Vo tekot na ovaa godina, Delta Maksi planira da investira 15 milioni evra vo {irewe na svojata

maloproda`na mre`a vo Crna Gora. Kompanijata Delta Maksi vo Crna Gora e prisutna od noemvri 2007 godina i vo nejzinata mre`a rabotat 21 maloproda`ni objekti so razli~ni proda`ni formati (supermarket Maksi, Mini maksi i Super maksi), a vo Podgorica e otvoren Delta Siti.

RUSIJA SAKA DA INVESTIRA VO BIH

amenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Ruskata Federacija, Vladimir Titov izjavi deka negovata zemja saka da investira na celata teritorija na Bosna i Hercegovina (BiH). Titov na sredbata so ministerot za nadvore{ni raboti na

BiH Sven Alkalaj, istakna deka Rusija dava celosna poddr{ka na BiH da stane ~lenka na Evropskata unija (EU). Alkalaj izjavi deka od golema va`nost e poddr{kata na Ruskata Federacija, kako i potrebata za intenzi-

virawe na ekonomskata sorabotka. Titov i Alkalaj istaknaa deka vo idnina potrebno e da se razvivaat bilateralni odnosi me|u dvete zemji so potpi{uvawe na novi dogovori i sorabotka na ekonomski, politi~ki i kulturen plan.

banka, vladata, parlamentot i biznismenite treba da sorabotuvaat za da ja dràt pod kontrola inflacijata, koja bi moèla da skokne na 10%. “Vo ovie okolnosti, merkata e neizbe`na, bidej}i ako ne moème da gi namalime tro{ocite treba da gi zgolemime prihodite”, re~e Vasilesku.

Iako namaluvaweto na penziite za 15%, za romanskiot premier Emil Bok, e najdobro re{enie, toj istakna deka treba da se po~ituva odlukata na Ustavniot sud i zatoa re{i da go zgolemi DDV

SVET BIZNIS POLITIKA EVROPSKATA KOMISIJA INICIRA EDINSTVEN ENERGETSKI PAZAR

vropskata komisija donese odluka da isparti 35 oddelni molbi do 20 zemji-~lenki na EU so barawe da prilo`at predlozi za izrabotka na pravila za sozdavawe edinstven pazar na gas i elektri~na energija vo ramkite na Unijata. Vo momentov, evropskoto zakonodavstvo za energetskiot sektor se odnesuva samo na kapacitetite i transparentnosta na pazarite na gas i

elektri~na energija. Spored Evropskata komisija, sozdavaweto na efikasen i celosno funkcionalen evropski energetski pazar } e im ovozmo`i na korisnicite izbor me|u razli~ni kompanii za distribucija na gas i struja i }e im obezbedi sloboden pristap na site distributeri, osobeno na pomalite i na onie {to investiraat vo obnovlivi izvori na energija.

Administracijat vo Brisel voedno smeta deka vakviot pristap }e & ovzomo`i na EU pobrzo da se oporavi od ekonomskata kriza. Molbite od Evropskata komisija se dostaveni do Avstrija, Belgija, Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Grcija, Irska, Italija, Luksemburg, Polska, Portugalija, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Ungarija, Francija, Holandija, ^e{ka, [vedska

29.06.2010

KONGRESOT I SENATOT GI USVOIJA REFORMITE NA FINANSISKIOT SISTEM

retstavni~kiot dom na amerikanskiot Kongres i Senat, vo petokot go prifati zakonot za finansiska reforma, vrz ~ija osnova }e se primeni najrestriktivnata regulacija na bankite vo SAD, od vremeto na Golemata depresija. Ogromniot zakonski paket, koj pretstvnicite na Kongresot i Senatot go donesoa po maratonskite pregovori na Kapitol Hil, na adminis-

tracijata na pretsedatelot na Barak Obama, }e & ovozmo`i da gi zadr`i pod kontrola finansiskite giganti od Vol strit, a isto taka pod golema kontrola }e bide i centralnata banka FED. Spored noviot zakon, amerikanskite banki }e mora da gi namalat svoite udeli vo hex-fondovite i privatnite ekviti kompanii pod 3%. Amerikanskiot minister za finansii, Timoti Gajtner

ka`a deka so pomo{ na noviot zakon, potro{uva~ite }e bidat najza{titeni vo amerikanskata istorija.

G-20 VO TORONTO RE[IJA

BUXETSKITE DEFICITI 17.03.2010 DA SE19 PREPOLOVAT DO 2013 GODINA Svetskite lideri od Toronto zaedni~ki pora~aa deka recesijata e minato. Dodeka protivnicite protestiraa niz ulicite na Toronto, nesoglasuvaweto me|u liderite be{e pove}e od o~igledno

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ecesijata e zad nas, no sega mora da se naso~ime kon brz ekonomski rast”, e porakata na svetskite lideri koi izminatiot vikend se sobraa voToronto na redovniot Samit na G-20. Tie se soglasija deka svetskata ekonomija se dviì kon nova faza, bidej}i od zavr{uvaweto na finansiskata kriza zemjite retori~ki se preokupirani so namaluvawe na deficitite i dolgovite, kako klu~ za odr`liv rast. I pokraj pesimisti~kite prognozi na politi~arite koi tvrdea deka liderite nema da postignat konsenzus na ovoj samit vo Toronto, sepak, toa se slu~i. Liderite na najrazvienite zemji vo svetot uspeaja da gi pribliàt svoite stavovi za oporavuvaweto na svetskata ekonomija na dolgoro~en plan, iako SAD i Evropa i ponatamu insistiraat na razli~ni strategii. I pokraj prvi~nite nesoglasuvawa, liderite se soglasija da gi prepolovat svoite buxetski deficiti do 2013 godina, kako i da go stabiliziraat javniot dolg spored BDP do 2016 godina. Vo zavr{nata deklaracija stoi deka bankite mora “zna~itelno” da go zgolemat svojot zadolìtelen kapital, dodeka na zemjite } e im bide dozvoleno da gi

usoglasat novite pravila, so cel da se ispolnat novite standardi do krajot na 2012 godina. “Neodamne{nite slu~uvawa vo Evropa ja naglasuvaat potrebata soodvetno da se usoglasat planovite za namaluvawe na deficitot”, stoi vo zavr{nata deklaracija. Ekonomiite vo podem vetija deka }e prezemat merki za jaknewe na socijalnata sigurnosna mreà, podignuvawe na infrastrukturnata mreà, potro{uva~kata i podobruvawe na fleksibilnosta na devizniot kurs. Za kone~nata deklaracija Angela Merkel izjavi deka “toa e pove}e otkolku {to o~ekuvala”, istaknuvaj}i deka Evropejcite nai{le na delumna poddr{ka za svojot pat. “Do vakov stav dojdovme na teòk na~in, bidej}i postoe{e mislewe deka s$ u{te ne e vreme za namaluvawe na deficitot i deka treba i ponatamu da se poddrùva pobaruva~kata za da se pottikne ekonomskiot rast”, naglasi ruskiot minister za finansii, Aleksej Kudrin. Ovie merki najmnogu gi kritikuvaa SAD, zaradi stravot deka takvata odluka moè da go zabavi globalnoto ekonomsko oporavuvawe. Sepak, amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, prifati srednoro~no namaluvawe na dolgot, i pokraj toa {to na Samitot go povtori svojot stav deka “pottiknuvaweto na

potro{uva~kata pretstavuva najdobar na~in za pottiknuvawe na ekonomskiot rast”. Soglasnota okolu potrebata za brzo i radikalno namaluvawe na deficitot e postignata pred s$ zaradi te{kotiite vo koi se nao|a Evropa, odnosno zaradi golemite buxetski deficiti. Ne e tajna

deka Germanija i Francija za vreme na Samitot vr{ea pritisok za prifa}awe na ovie celi. Argentina i Japonija bea najmalku skloni kon prifa} awe na ovie merki, bidej}i imaat golemi deficiti koi te{ko mo`at da se namalat vo predvidenata ramka.

ANTIGLOBALIZAM OBAMA I KAMERON SO PIVO GI POTVRDIJA DOBRITE ODNOSI

Premierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron i pretsedatelot na SAD, Barak Obama, vo Toronto gi imaa svoite prvi tet-a-tet razgovori. Tie nazdravija so pivo, dvajcata so proizvodi od sopstvenite zemji, so {to potvrdija deka nivnite “specijalni odnosi” s$ u{te se `ivi i dobri.

Sobirot na liderite od G-20 vo centarot na Toronto be{e prosleden so masovni demonstracii na antiglobalistite. Za obezbeduvawe bea anga`irani 19.000 pripadnici na bezbednosnite sili od site delovi na Kanada. Organizatorite na samitot G-8/G-20 tro{okot za celiot Samit go procenija na 1,24 milijardi amerikanski dolari. Policijata uapsi pove}e od 400 lica po sabotnite protesti koi po~naa mirno, no nabrzo se pretvorija vo nered.

NESOGLASUVAWA Dvodnevniot Samit vo Toronto, odnosno ~etvrtiot sobir na ~lenkite na G-20 od po~etokot na krizata, voobi~aeno, ne pomina mirno. Vsu{nost, u{te vo sabotata stotina demonstranti prodefiliraa niz ulicite na Toronto, razbivaj}i gi izlozite i palej}i po nekoj avtomobil, zaradi {to kanadskata policija uapsi 130 od niv. Vo salata vo koja se odr`uva{e Samitot ne vladee{e soglasnost me|u prisutnite lideri. Najmnogu iskri padnaa okolu re{enieto dali treba vo zavr{nata izjava da bide spomenat kineskiot juan, voop{to. Kineskite oficijalni pretstavnici se sprotivstavija na spomenuvaweto na nivnata “narodna valuta” vo deklaracijata. Za Peking toa e pra{awe na vnatre{na politika. Podelbata na bogati i siroma{ni zemji go predizvika i obidot za ograni~uvawe na buxetskite deficiti. Celta e prepolovuvawe na buxetskiot deficit do 2013 godina, za podocna do 2016 godina da se stabilizira nivniot udel vo BDP. Na ova re{enie se sprotivstavija pomalku razvienite ~lenki. “Toa re{enie e drakonsko,

malku prete{ko i preterano. Nekoi od zemjite toa nema da moàt da go napravat. Jasno e deka kratewata se potrebni, no zarem so taa brzina?”, istakna brazilskiot minister za finansii, Gvido Mantenga. NI[TO OD ZAKONOT ZA BANKI Na ovoj Samit izostana i soglasnosta za voveduvawe danok za bankite. Ovoj danok najmnogu be{e poddrùvan vo Velika Britanija i Germanija, a nivnata cel be{e da go nateraat finansiskiot sektor da go snosi tovarot na idnite eventualni krizi, no del od ostanatite zemji, predvodeni od Kanada, se sprotivstavi, stravuvaj}i deka toa moè da dovede do zabavuvawe na nivniot ekonomski rast. Re{enieto za koe se soglasija site zemji, a stoi vo zavr{nata deklaracija, e deka im se dava mo`nost na zemjite za izbor okolu toa koga i kako bi gi odano~ile bankite. Najgolemiot pobornik za ovoj Zakon, Angela Merkel, na krajot izjavi deka “za àl, me|u zemjite od G-20 nema zaedni~ki stav nitu za odano~uvawe na bankite, nitu za odano~uvawe na finansiskite transakcii”.

20 29.06.2010

FEQTON

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 5

KOGA VLO@UVATE, RAZMISLUVAJTE ZA KOMPANIJATA,NE ZA AKCIITE IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

pored Voren Bafet, eden od klu~nite faktori na uspe{noto vlo`uvawe e nikoga{ da ne zaboravite deka kupuvate del od nekoe realno pretprijatie. Akciite sami po sebe ne zna~at ni{to; tie samo go pretstavuvaat realnoto pretprijatie. Koga razmisluvate za svoeto portfolio na akcii, ne treba na um da vi padnat bezbrojnite finansiski vesti, berzanski informacii {to neprestajno pominuvaat na ekranot ili tablicite so sitni bukvi {to se pojavuvaat vo biznis-vesnicite. Ona {to treba da vi padne na um, veli Bafet, e kompanija ili zbir na kompanii – realni kompanii {to se zanimavaat so realna dejnost. So drugi zborovi, ne se raboti za toa da bidete igra~ {to na pazarot zarabotuva so kupuvawe i prodavawe na akcii; tuku da kupuvate kompanii – vistinski kompanii. Dolgoro~no gledano, vistinskata kompanija ednostavno mora da uspee. Po istata logika,

pogre{nata kompanija ednostavno ne mo`e da ostvari rezultati – kratkoro~no ili dolgoro~no. Zatoa, najva`nata rabota {to mo`e da ja napravite pred da kupite akcii e dolgo i dobro da razmislite za osnovnata de-

jnost i idninata na taa kompanija, a na sebe da gledate ne samo kako na vlo`uva~, tuku i kako na biznis-analiti~ar. Sekako, treba da vodite smetka i za cenata, no u{te pove}e za vrednosta. (“Cenata” i “vrednosta” treba da bidat tesno povr-

Bafet izbegnuva sloèni kompanii {to se podlo`ni na dramati~ni promeni zaradi svojata nesigurna idnina. Dobivkata i pari~niot tek se dvata stolba na uspe{na kompanija. Golemata kapitalizacija – iako impresivna – nabrzo moè da se pretvori vo nedosti`na iluzija. zani, sekako, no vo mnogu slu~ai moè da dojde do prekin na vrskata). Vrednosta proizleguva od ona {to kompanijata go raboti, kolku dobro toa go raboti vo sporedba so konkurencijata, vo koj obem toa go raboti, i kakvi se predviduvawata za ovie faktori vo idnina. Mudar vloùva~ e onoj {to odbira “vredno” pretprijatie vrz osnova na ovie vidovi procenki. Bafet naglasuva deka kaj vloùvaweto, najva`ni se rezultatite na kompanijata ~ii akcii sakame da gi kupime. [to raboti kompanijata i kolku dobro go raboti toa (vo relativna i apsolutna smisla)? Vloùvaweto nikoga{ ne e emocionalno, tuku sekoga{ e delovno, veli Bafet. Delovnite rezultati se klu~ni pri odbiraweto na akcii. Prou~ete gi dolgoro~nite dostignuvawa na sekoja kompanija {to e na va{iot popis za kupuvawe. Vo 1985 godina, Bafet ja analiziral najgolemata amerikanska tekstilna kompanija i nejzinite delovni rezultati od 1964 godina dotoga{. Nejzinite akcii vo 1964 godina se prodavale za 60 dolari. Dvaeset godini podocna, cenata na akciite edvaj se pomrdnala od mesto. I pokraj golemite izdatoci, kompanijata pomalku ili pove}e dosledno se probivala. Pogre{na kompanija, zaklu~il Bafet. Filozofijata “kupi i ne ispu{taj od race” ne moè da funkcionira ako ste odbrale pogre{na kompanija. Osvrtot na site is~eznati i porazeni internetkompanii ja dokaùva va`nosta na Bafetovite delovni analizi. Za vreme na tie eufori~ni denovi kon krajot na 90-te, lu|eto gi kupuvaa site mo`ni visoko-tehnolo{ki kompanii ~ija cena ek-

sponencijalno raste{e. No, tie ja ignoriraa vrednosta temelena vrz biznisot i negovite dolgoro~ni izgledi. Investitorite kupuvaa akcii vrz osnova na ona {to so niv se slu~uva{e, a ne vrz osnova na kvalitetot na kompaniite {to bea pretstavuvani od tie akcii. Kompanii od tipot na Global Crossing ili Etoys.com se prodavaa za pove} e od 80 dolari po akcija. Denes tie se bezvredni. Bafet ne vlo`i vo nitu edna internet-kompanija zatoa {to smeta{e deka se raboti za nepredvidlivi i neprofitabilni dru{tva {to nemaat silni bilansi i pari~ni tekovi. Negovata delovna analiza mu vele{e da ne gi dopira takvite kompanii nitu so stap.

Ne razmisluvajte za “akcii na kratki pateki”. Razmisluvajte za “kompanija na dolgi pateki”. Kako Bafet odlu~uva od koja kompanija da kupuva akcii? Toj bara ~etiri osnovni raboti: BIZNIS [TO MO@E DA GO RAZBERE

1 2 3 4

KOMPANII SO POVOLNI DOLGORO^NI IZGLEDI BIZNIS [TO GO VODAT ^ESNI I SPOSOBNI LU\E

BIZNIS [TO IMA ATRAKTIVNA CENA Eden konzervativen trener po amerikanski fudbal vo edna situ-

PRIKAZNI OD WALL STREET

DALI NAJAVATA ZA KAZNUVAWE NA FINANSISKITE “MAHERI” E ^IST POPULIZAM?

ogolemiot del od novite regulativi, SAD treba doprva da gi odreduva. Mnogu detali treba da se dorabotat, no investitorite se ve}e ispla{eni deka postrogata regulativa na finansiskiot sistem mo`e da predizvika namaluvawe na prihodot na bankite, namesto da ja ostvari svojata primarna cel – namaluvawe na idnite rizici od finansiskata kriza. So ogled na toa deka izgledot na novata regulativa s$ u{te se pravi, postoi golema nesigurnost od finalniot izgled na pravilata. Noviot regulatoren zakon, koj {to se odobri od strana na Kongresot na Amerika i od pretsedatelot Barak Obama, }e ja pretstavuva

Postrogata regulativa na finansiskiot sistem bi trebalo vo nekolku navrati da nametne pravila na Vol strit spored koi rizi~nite potezi i site {pekulacii }e bidat pod pogolema kontrola. Pra{aweto e dali Vol strit }e se pridru`uva na vakvite pravila? najgolemata promena vo finansiskite regulativi koja se ima slu~eno od 1930 godina, navamu. So ovie pravila }e bide vmetnata pogolema kontrola nad rizi~nite biznisi vo finansiskiot sistem, a trguvaweto na bankite so finansiski derivati }e bide ograni~eno. Noviot regulatoren sistem bi trebalo da gi zatvori problemati~nite kompanii pred nivniot kolaps, kako i da dade pogolema za{tita za

potro{uva~ite. Ekspertite s$ u{te se pra{uvaat dali Vol strit e podgotven da igra po novite pravila? “Site sme svedoci na toa {to se slu~i so neadekvatnata kontrola i nedovolnata transparentnost na Vol strit”, izjavi Obama, pora~uvaj}i deka novata regulativa }e go spre~i povtoruvaweto na krizata od koja celiot svet s$ u{te se oporavuva i za koja glaven vinovnik go imenuva Vol strit.

“Trguvaweto so regulaciite”, blagodarenie na koe {to bankite pomalku ili pove}e uspe{no igraat koga e vo pra{awe izbegnuvaweto na pravilata {to ne im se dopa|aat, isto taka bi trebalo da bide sankcionirano so novite regulacii. Spored mileweto na nekoi eksperti, bankite nema da mo`at pove} e da se odnesuvaat na na~in, na primer, ako spored zakonot ne{to ne im e dozvoleno, da reagiraat

vaka: ”}e ja pozajmam kolata od tatko mi, iako sum pijan”. Spored novite regulative, bankite }e mora da se otka`at od prihodite koi se dobieni so rizi~ni pozajmuvawa i rabotewa. Novite pravila }e se odnesuvaat i na hipotekite i na kreditnite karti~ki. Amerikanskata politika e obvineta deka donesuva populisti~ki merki. Mnogu eksperti smetaat deka na Vol strit i pokraj novite regulativi, }e se najde dupka vo zakonot i s$ }e bide kako porano, taka {to so novite pravila Obama sakal samo da pora~a: ”Ete, gi kaznuvame lo{ite momci od Vol strit, koi n$ donesoa do vakvata sostojba”.

FEQTON

29.06.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

acija objasnil deka ne saka koga eden igra~ mu dodava topka na drug, zatoa {to moè da se slu~at tri raboti, od koi dve se lo{i. Bafet ima ednakva averzija koga se raboti za kompanii {to ne gi razbira. Negoviot deloven pristap e siguren, konzervativen i neglamurozen, no i mnogu efikasen. Bafet saka kompanii {to lesno se razbiraat zata {to znae deka nivnata idnina e posigurna i deka e polesno da se predvidi nivniot pari~en tek. Kompaniite kako See’s Candies, Nebraska Furniture i Coca-Cola se nekoi od negovite omileni, zatoa {to se raboti za stabilni dru{tva so predvidliv pari~en tek i predvidliva dobivka, koi {to verojatno }e ja pravat istata rabota i za 50 godini. Ako ne moète so sigurnost da pravite takvi predviduvawa, vie {pekulirate, a ne vloùvate, veli Bafet. Sekako, vloùvaweto podrazbira i nesigurnost. Celta e da se eliminira {to pogolem del od nesigurnosta, a toa delumno moè da se postigne so odbirawe kompanii {to vo razumna mera moè lesno da se “de{ifriraat”. Kendi i Koka-Kola se pogodni za ovoj vid analiza, za koja {to da re~eme internet- kompaniite ne se. Bafet izbegnuva sloèni kompanii {to se podlo`ni na dramati~ni promeni zaradi svojata nesigurna idnina. Dobivkata i pari~niot tek se dvata stolba na uspe{na kompanija. Golemata kapitalizacija – iako impresivna – nabrzo moè da se pretvori vo nedosti`na iluzija. Pazarnata kapitalizacija e bitna zatoa {to taa e merka na silata na kompanijata i

Spored mileweto na nekoi eksperti, bankite na Vol strit nema da mo`at pove}e da se odnesuvaat na na~in, na primer, ako spored zakonot ne{to ne im e dozvoleno, da reagiraat vaka: ”}e ja pozajmam kolata od tatko mi, iako sum pijan”

Filozofijata “kupi i ne ispu{taj od race” ne moè da funkcionira ako ste odbrale pogre{na kompanija. Procenete gi osnovite na kompanijata pred da kupite akcii. Dobivkata, zarabotkata, pari~niot tek, bilansite i smetkite na dobivka i zaguba se nekoi od klu~nite pokazateli {to }e vi pomognat da ja odredite dolgoro~nata stabilnost na nekoja kompanija. Koristete Internet za svoite istraùvawa. Duri i pred nekolku godini, istraùvaweto na nekoja kompanija i negovite izgledi bi traelo so denovi ili nedeli, a za neprofesionalen

vlo`uva~ toa bi bilo mo`ebi i nevozmo`no. Denes pove}e ne e taka: denes postojat stotina besplatni internet-stranici {to gi otkrivaat tie informacii za kompanijata, kako {to se godi{nite izve{tai, dobivkata, evidencijata na komisiite za hartii od vrednost, pari~en tek i taka natamu. Ne razmisluvajte za “akcii na kratki pateki”. Razmisluvajte za “kompanija na dolgi pateki”.

(ПRODOL@UVA...)

[TO E POTRAJNO – SOFTVER ILI SLADOLED? Bafet vo dru{tvo na Bil Gejts i atraktivnite kelnerki od sinxirot restorani Hooters

Barajte sigurnost na nesigurni pazari – kompanii {to na dolgi pateki verojatno }e imaat podobri rezultati od svoite pandani. nejzinata kreditna sposobnost. No, parite vo raka, od kvartal do kvartal vo dogledna idnina, se u{te pobitni. Nekoi bi moèle da go kritikuvaat Bafet zatoa {to ne se vpu{ta vo vloùvawa vo vozbudlivi novi kompanii. Vo toj slu~aj, toj sigurno ne bi se navredil. “Podobro vrabec vo raka, otkolku gulab na granka”, bi odgovoril verojatno. Podobro e da zemete dobar i poznat prinos, otkolku potencijalno golem, no i mnogu {pekulativen prinos. Barajte sigurnost na nesigurni pazari – kompanii {to na dolgi pateki verojatno }e imaat podobri rezultati od svoite pandani. Vo mnogu slu~ai, veli Bafet, minatoto e najdobar pokazatel za idninata. Toa na nekoi lu|e moè da im zazvu~i ~udno. Neli slu{ame za s$ pobrz ritam na promeni?

A, {to e so ekonomijata na idninata koja }e bide mnogu poinakva od ekonomijata na minatoto? Bafetovoto razmisluvawe ne e nu`no vo nesklad so ovaa ocena, no toj ednostavno ne vlo`uva vrz osnova na ovoj vid razmisluvawe. Barajte kompanija {to denes ja raboti istata rabota {to ja rabotela i pred deset godini. Zo{to? Pa, kako prvo, taa kompanija imala vreme na pretek za da smisli vistinski na~in za vodewe biznis. A, kako vtoro, taa kompanija – a tuka Bafet ~esto ja istaknuva *See’s Candy kako primer – prona{la pazaren segment vo koj {to rabotite ne se menuvaat mnogu brzo. Ako pretpostavime deka taka

}e bide i vo idnina, verojatnosta deka kompanijata }e napravi nekoja krupna gre{ka, ne e golema. Dali proizvodot e traen? Postavete si go slednoto pra{awe, iako moèbi prvo }e vi se ~ini lucidno: {to e poverojatno da bide ovde za 10 godini – nekoja softverska aplikacija ili nekoj vid sladoled? Odgovorot bi trebalo da bide o~igleden: sladoled. Softverot ednostavno prebrzo se dviì za da bide siguren vo period od 10 godini. Ako ne znaete kakva }e bide kompanijata za 10 godini, toga{ ne ja razbirate. Ako ne ja razbirate kompanijata vo koja vloùvate, toga{ {pekulirate, a ne vloùvate. Se nadevate, a ne razmisluvate. Eve nekolku raboti {to vloùva~ite moè da gi napravat za da gi podobrat svoite dolgoro~ni izgledi: Zapametete deka akciite se del od kompanijata. Ne kupuvajte akcii zaradi toa {to se slu~uva so nivnata cena. Kupuvajte akcii vrz osnova na analizata na kompanijata i nejzinite izgledi vo idnina.

Dali proizvodot e traen? Postavete si go slednoto pra{awe, iako mo`ebi prvo }e vi se ~ini lucidno: {to e poverojatno da bide ovde za 10 godini – nekoja softverska aplikacija ili nekoj vid sladoled? Odgovorot bi trebalo da bide o~igleden: sladoled. Softverot ednostavno prebrzo se dvi`i za da bide siguren vo period od 10 godini. Ako ne znaete kakva }e bide kompanijata za 10 godini, toga{ ne ja razbirate.

Nekoi go obvinuvaat pretsedatelot Obama deka so novata finansiska regulativa samo populisti~ki saka da pora~a: ”Ete, gi kaznuvame lo{ite momci od Vol strit, koi n$ donesoa do vakva sostojba”.

LIFESTYLE

22 29.06.2010 MODNA NEDELA VO MILANO

SONCETO, SENZUALNOSTA I SICILIJA - NOVOTO MODNO TROJSTVO Dizajnerite koi se redovni na ovie modni revii ja tolkuvaat elegancijata na najrazli~ni na~ini: Armani ja odzema od bogatite, a ja dava na obi~nite lu|e; Gu~i se odrekuva od detinestiot izgled; Lagerfild ja maksimizira elegancijata; Kavali dava edna doza na presladok izgled, a Dol~e i Gabana si poigruvaat so motivi koi nalikuvaat na bogovite ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

eviite koi se nameneti za maìte naj~esto se poskromni od onie za pone`niot pol. Me|utoa, na godine{nata sezona na pistite vo Milano se zabeleùva kako modnata prezentacija za ”NEGO” stanuva s$ povpe~atliva. FIRENTINSKO ZAGREVAWE Na kultniot moden saem Pit Uomo, pak, koj se odrà po 78 pat vo Firenca, se odzvale najgolem broj “bajeri” (kupuva~i) od koga bilo vo istorijata na modniot biznis vo Milano. Stanuva zbor za to~no 19.200 “bajeri”, {to pretstavuva zgolemuvawe od 6,6% vo odnos na minatata godina. Ovie brojki gi pobivaat site crni fakti deka temnite oblaci se nadvisnale nad modnata industrija i na nekoj na~in navestuvaat deka e mo`no budewe na modnata scena od svetskata recesija. Revijata koja be{e kre{endo na saemot, a vsu{nost be{e svoevidno zagrevawe za Milanskata modna nedela, e onaa na Raf Simons, za brendot @il Sander. Revijata be{e nastan za obeleùvawe na petgodi{noto rakovodewe na Raf so ovaa kompanija, pa toa go napravi na dostoinstven na~in so maestralno {ou. Revijata ne e prikaàna na Milanskata modna nedela, tuku nekolku dena prethodno vo gradinata na edna prekrasna firentinska vila. Za revijata moè da se kaè deka ja zadrà svojata minimalisti~ka estetika, me|utoa @il Sander vnel mnogu pove}e kolor od voobi~aenoto. TRIDELNIOT KOSTUM E “ZAKON” Dol~e i Gabana se prvite koi go privlekoa vnimanieto na Milanskata modna nedela. Eni Lenoks na pijano vo pozadinata i - be{e doloven ambientot na “Sonce, senzualnost i Sicilija”. Tie go ~inat novoto trojstvo na milanskata modna katedrala. Ona {to go promoviraat i predlagaat za ovaa sezona se pantaloni koi se neednakvo zategnati na polovinata, so kai{i napraveni od konop. Vistinski hit. Leneni sakoa i tridelni kompleti so keùal elegancija. Za prv pat ma{kata kolekcija na Versa~e ja prikaà porane{niot u~enik od {kolata Dior, Martin Bol. Golem del od svojata inspiracija iskoristil vra}aj}i go stilot na modniot fotograf Brus Veber. Kolekcijata e vo znakot na osumdesettite, dekada vo koja Versa~e be{e vode~ki moden brend. Sara Barton, dolgogodi{na sorabotni~ka na Aleksandar Mekvin, ja pretstavi svojata prva ma{ka kolekcija po negovata smrt. Zaedno so svojot tim pretstavi modeli tipi~ni za nivnata modna ku}a. Prada, pak, go revitalizira{e svojot poznat ma{ki tride-

Tendencii za novata sezona gledaat smesten vo krajot na {eesetite godini od minatiot vek i po~etokot na kupuva~i na Modnata nedela vo Milano sedumdesettite. Stanuva zbor za rimski xetseter len kostum i go ukrasi so koj e pretstavnik na bogatenka vratovrska, ostavaj}i ta boemska familija. Za vpe~atok na mladi~ koj odi ve~ernoto izdanie izgledot e vo potraga po novo rabotno dopolnet so marami koi se mesto. Gu~i stanuvaat malku vrzani okolu vratot, namesto dosadni so toa {to vtora se- da se nosat modni dodatoci zona po red idealniot ma` go od tipot na |erdan ili, pak,

19.200

Hit-izgled za trendi ma`ot

vratovrski. kolekcija k Ovaa O k k j e napravena od organski pamuk. KLASIKA, NAMESTO HIPI Ona {to se promovira{e na milanskiot catwalk e ~ista klasika, nema ni{to od hipi izgledite. Ne se ponudi nekakov vid inovacija, me|utoa se dade dobra ideja kako da se oskoristi najdobroto od starite par~iwa obleka. Celata kolekcija mo`e da stoi pod zaedni~kiot imenitel – elegancija. Dizajnerite koi se redovni na ovie modni revii

Elegancija vo dvi`ewe

ja tolkuvaat elegancijata na k najrazli~ni na~ini: Armani ja odzema od bogatite, a ja dava na obi~nite lu|e; Gu~i se odrekuva od detinestiot izgled; Lagerfild ja maksimizira elegancijata; Kavali dava edna doza na presladok izgled, a Dol~e i Gabana si poigruvaat so motivi koi nalikuvaat na bogovite.Ona {to treba da go znaat ènite, a {to se promovira{e vo Milano, e deka ne moàt da si dozvolat maksimalna ènstvenost, zatoa {to vo ova vreme od niv se o~ekuva

da bidat cvrsti, da imaat ma{ki karakter. Taka, na primer, so visokite potpetici i motorxiskite ~izmi ènite moàt da kombinirat nekoj svilenikav {al so ne`na be` boja.Izgledot na strogost i krutost e razbien so svileni i ne`ni materijali od koi se napraveni fustanite, ko{ulite i zdolni{tata, dodeka klasi~no obloènite predmeti se razbieni so jaki nijansi na òlta i crvena boja. Za slednata sezona esen/zima povtorno se predlaga karo na klasi~nite par~iwa.

SPORT

29.06.2010

SPORT

NA SVETSKOTO PRVENSTVO VO JU@NA AFRIKA

ZA KOBI, MESI E NAJDOBAR, AMA TOJ NAVIVA ZA BRAZIL

SUDIITE KAKO PO^ETNICI Frenk Lampard, `rtva na pravdata od finaleto vo 1966-ta

Znam deka be{e tesno, ama bev prili~no siguren deka topkata ja premina gol linijata. Mo`ebi toa {to mnogu brzo ja izvadiv topkata od golot gi natera sudiite da pomislat deka deka ne be{e gol. Toa be{e sre}na okolnost za nas, a mnogu nesre}na za Angli~anite. Sepak, nie pobedivme bidej}i bevme mnogu pokvaliteten protivnik na terenot Kobi Brajant kako dete sonuval da bide fudbaler. Negovite idoli bile Van Basten, Maradona i Baxo

e}e odamna e poznata najgolemata opsesija na Kobi Brajant, pokraj ko{arkata. Toa e fudbalot, koj e omileniot sport od negovoto detstvo minato vo Italija. Kobi treniral fudbal so golem uspeh, s$ dodeka ne ja nadrasnal voobi~aenata visina za eden fudbaler i koga kone~no trgnuva po stapkite na svojot tatko, isto taka profesionalen ko{arkar. “Kako dete sonuvav deka sum fudbaler. Eden den bev Van Basten, drugiot Maradona ili Baxo”, izjavi Brajant, koj vo momentov e vo Ju`na Afrika kade {to vo `ivo gi sledi natprevarite od svetskoto prvenstvo. Otkako otpadna selekcijata na SAD, simpatiite na Kobi se naso~ija vo pravecot na Brazil. “Tamu ima tolku mnogu dobri individualci, a igraat timski. Toa e neverojatno. Dokolku ja osvojat titulata toa

}e bida {estata za niv. Dogodina i jas }e dojdam do {estiot trofej vo NBA ligata, toa ni e zaedni~ko”, veli ko{arkarot {to pred samo deset dena be{e proglasen za najdobar poedinec vo finalnata serija pome|u negoviot LA Lejkers i lutiot rival Boston Seltiks. [to se odnesuva do misleweto na Kobi za toa koj e najdobriot fudbaler, toj u{te za vreme na olimpiskite igri vo Peking istakna deka toa e Lionel Mesi. “Kade e Mesi? Ti li si Leo, ti ne si dobar, ti si neverojaten, najdobar. Zapomni deka si najdobar”, mu ka`a Kobi na Mesi na nivnata prva sredba vo Peking, a argentinskiot fudbaler denovive prizna deka zborovite {to gi slu{nal od Kobi, se dlaboko vre`ani vo negovata memorija i sekoga{ koga }e se seti na taa slu~ka go obzemaat pozitivni spomeni.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ako {to minuva vremeto na 19to Svetsko fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, taka raste i nivoto na kvalitet i vozbuda na natprevarite. Fudbalerite igraat s$ podobro, taktikite na nivnite selektori ja dobivaat svojata posakuvana izve`banost, a pomislata na krajnata nagrada deluva kako najefikasen eliksir za izmorenite igra~i, koi se vo natprevaruva~ki proces u{te od minatata godina. Se podobrija i naviva~ite, koi kako da se zamorija od “vuvuzelite”, pa sega moàt da se ~ujat vozdi{ki, izvici predizvikani od radost, no i o~aj. E, tokmu zborot o~aj e najto~niot termin so koj moè da se opi{e sudeweto na Mundijalot. U{te od prvoto kolo qubitelite na fudbalot bea v~udovideni od strogiot kriterium koga po dosudeniot penal re~isi redovno sleduva{e i crven karton. Golem broj sredbi zagubija na kvalitet poradi nerezonskoto delewe kartoni, i koga kone~no na “lu|eto vo crno” im be{e prepora~ano da bidat potolerantni, tie po~naa da ne zabeleùvaat golovi i ofsajdi. “Od avion” se vide golot na Frenk Lampard i ofsajdot vo koj se najde Karlos Tevez vo osminafinalnite natprevari vo koi Germanija ja sovlada Anglija so 4:1, dodeka Argentina so 3:1 triumfira{e nad Meksiko. “Znam deka be{e tesno, ama bev prili~no siguren deka topkata ja premina gol linijata. Moèbi toa {to mnogu brzo ja izvadiv topkata od golot gi natera sudiite da pomislat deka deka ne be{e gol. Toa be{e sre}na okolnost za nas, a mnogu nesre}na za Angli~anite. Sepak, nie pobedivme bidej}i bevme mnogu pokvaliteten protivnik na terenot”, izjavi germanskiot golman

Manuel Noer. To~no, Germancite bea mnogu podobri od Angli~anite, koi svojot talent i znaewe go pokaàa edinstveno vo poslednite deset minuti od prvoto poluvreme koga na dvapati go pogodija golot, no golot na Frenk Lampard ne be{e priznat od sudiite. “Najmnogu mi e krivo zatoa {to moèbi natprevarot }e dobie{e poinakov epilog, moèbi i nema{e da zagubime”, veli Lampard. No, mediumite vo Anglija voop{to ne smetaat deka

Tomas Miler, koj saka{e da napravi sporedba so sli~nata situacija od finaleto vo 1966-ta koga Angli~anite so mnogu sli~en udar, koj najverojatno ne ja pomina linijata, ja sovladaa Germanija i ja osvoija svojata edinstvena titula svetski prvak. Kontroverzen be{e i prviot gol na Argentina vo natprevarot protiv Meksiko. Karlos Tevez be{e vo “dlabok” ofsajd koj go zabele`aa site, osven sudiskata trojka na terenot. Meksikanskite

Zo{to slu`i ~etvrtiot sudija? Zo{to toj samo sedi za vreme na natprevarite? Namesto da e beskorisen, toj bi mo`el na monitor da ja sledi igrata i vo slu~aj na sporna situacija da mu signalizira na glavniot sudija. Da imavme takva situacija denes, golot na Lampard }e be{e priznat

I pokraj o~igledniot ofsajd, argentinskite fudbaleri go proslavija prviot pogodok vo duelot so Meksiko poni{teniot pogodok na Lampard mo`e da bide opravduvawe za katastrofalno lo{ata igra na nivnata reprezentacija. “[trbavite lavovi igraa kako ma~iwa” e najoriginalniot naslov koj osamna vo angliskiot pe~at, a odbranata na “Gordiot Albion” e proglasena za najlo{ata vo istorijata na ovaa selekcija. “Sega e 1:1 so onoj duel na Vembli”, istakna germanskiot reprezentativec

fudbaleri, iako inferiorni, priznaa deka po taa 26-ta minuta bile dezorientirani i odigrale mnogu konfuzno vo odbranata, potpolno zaboravaj}i ja taktikata {to bila dogovorena pred po~etokot na sredbata. Ona {to najmnogu ja boli fudbalskata javnost e faktot deka i Germanija i Argentina bea navistina dominantni vo igrata so svoite protivnici, a su-

diskata neregularnost frla damka na nivnite pobedi. No, i pokraj ovie o~igledni previdi, od FIFA ostanuvaat na svoeto i nemaat namera da ja vovedat tehnologijata kako pomo{no sredstvo vo deleweto na fudbalskata pravda. “Neverojatno e deka vo vreme na tehnolo{ki ~uda sudiite i ponatamu ne se vo mo`nost da donesat pravilna odluka za toa dali topkata ja pominala ili ne gol linijata. Ovoj natprevar moè{e da zavr{i poinaku”, veli angliskiot selektor, Fabio Kapelo. O~aen po nepriznatiot gol be{e i negoviot kapiten, Stiven Xerard, spored kogo sudiite napravile neprostliva gre{ka. “Koga topkata od pre~ka se zabi zad gol linijata, moè{e da se vidi deka liniskiot sudija e na 20 metri oddale~en od mestoto kade {to moè{e da vidi dali e gol ili ne. Toa e mnogu frustrira~ki”. Neophodnosta od voveduvawe na tehnolo{ki inovacii, so cel da se sledat spornite situacii vo igrata, ja najavi i legendata na germanskiot fudbal, Franc Bekembauer. “Zo{to sluì ~etvrtiot sudija? Zo{to toj samo sedi za vreme na natprevarite? Namesto da e beskorisen, toj bi moèl na monitor da ja sledi igrata i vo slu~aj na sporna situacija da mu signalizira na glavniot sudija. Da imavme takva situacija denes, golot na Lampard }e be{e priznat”, izjavi Bekembauer na gostuvaweto na germanskata afilacija na televizijata Skaj Sport. No, na ova Svetsko prvenstvo ne samo ~etvrtiot, tuku i glavniot sudija i negovite pomo{nici beskorisno }e se poglednuvaat vo momentite koga nema da znaat dali e gol ili ofsajd. Ostanuva samo da se nadevame deka topkite }e ja zatresuvaat mreàta, a napa|a~ite }e strelaat od dozvolena situacija.