72-KAPITAL-30.06. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

BARAJTE KOMPANIJA KOJA [TO E “FRAN[IZA”

PO DO@DOT STRANA 8

STRANA 20

ZO[TO PA\A OTKUPNATA CENA NA MAKEDONSKATA P^ENICA?

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 29.06.2010, 13.00~.

EVTINOTO SRPSKO BRA[NO E NAJGOLEM PROBLEM ZA MELNI^ARITE I ZEMJODELCITE 7 BEZ RAZLIKA DALI KA@UVA "VOL STRIT @URNAL" ILI NEKOJSI PORTAL MAKEDONIJA E REKORDER PO BROJOT NA NEVRABOTENI STRANA 3 MAKEDONIJA NEPOVRATNO GUBI I MINERALNI SUROVINI I PARI EDEN INSPEKTOR GONI STOTICI LOVCI NA RUDNO BOGATSTVO STRANA 10

STAPUVAAT NA SILA NOVITE REGULATIVI NA EVROPSKATA CARINSKA UNIJA

OD 1 JULI NOVI PRAVILA ZA IZVOZ VO EVROPA STRANA 9 SITE ^ARTERI ZA [PANIJA POPOLNETI DO SEPTEMVRI

MAKEDONCI ]E GI PREPLAVAT MAJORKA I KOSTA BRAVA STRANA 12

MBI 10 MBID OMB

0,40% 0 00,39% 00,25%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,54 49,87 4 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,31 7 1,31%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.06) 2.430

MBI 10

2.425 2.420 2.415 2.410 2.405 2.400 2.395 2.390 2.385 2.380 23.6

25.6

27.6

29.6

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA ZEMJODELSKA ZEMJA SO SERIOZNI ZEMJODELSKI PROBLEMI STRANA 2 USLOVITE ZA IZDAVAWE NA EVROOBVRZNICA NE SE PODOBRUVAAT KAKO ]E SE POKRIE MINUSOT OD 170 MILIONI EVRA VO BUXETOT?! STRANA 15

2 30.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 30 JUNI 2010

ZEMJODELSKA ZEMJA SO SERIOZNI ZEMJODELSKI PROBLEMI ezata deka Makedonija ima silna komparativna prednost vo proizvodstvoto na hrana poradi povolnite klimatski uslovi e stara prikazna. Toa go tvrdea i s$ u{te go tvrdat zemjodelskite eksperti, site ministri za zemjodelstvo po red, samite zemjodelci... Dali navistina e taka? Ako se sudi spored problemite koi redovno, sekoja godina ni se povtoruvaat, ako se sudi spored “rezultatite” koi gi postignuvame so izvozot na zemjodelski proizvodi, ako se sudi spored imixot koj {to go ima makedonskoto zemjodelsko proizvodstvo za àl, }e mora da konstatirame deka makedonskata zemjodelsko-agrarna prikazna i ne e tolku uspe{na. Toa denovive ni se potvrduva povtorno i povtorno. So nekolku primeri moè da ilustrirame deka makedonskoto zemjodelstvo e vo seriozni problemi, od koi ne gi vadat ni “spektakularnite” vladini subvencii. Denovive ètvata samo {to po~nuva i se povtoruva istata slika od minatite godini koga melni~arite i proizvoditelite ne moèa da se dogovorat okolu otkupnata cena na p~enicata. Na melni~arite ne im odgovora da kupat poskapa doma{na p~enica koga od Srbija uvezuvaat mnogu poevtino bra{no do koe lesno doa|aat. Takov e pazarot i toa se povtoruva sekoja godina. Bukvalno moè da gi vidite lanskite novinarski izve{ati na ovaa tema, i nema da se posomnevate deka ne se odnesuvaat i za ova èt-

vena sezona. So ogled na toa {to i proizvoditelite i melni~arite tvrdat deka osnovata na problemot so proizvodstvoto i otkupot na p~enica leì vo nelojalnata konkurencija od evtinoto srpsko bra{no, zdravata logika pra{uva zo{to nadle`n oto ministerstvo ne vospostavi porigorozen sistem na kontrola vrz uvozot na p~enica i bra{no. Ili pak, vo najlo{a varijanta da ja trgne p~enicata od listata na subvencionirani kulturi, dokolku se znae deka Makedonija ne moè da ostvari pogolemo proizvodstvo na p~enica od prose~nite 2 -3 toni od eden hektar. Zo{to se subvencionira nekoe proizvodstvo koe odnapred se znae deka }e predizvika problem, pa i sociojalni protesti i blokirawe na pati{ta? Vtoriot aktuelen primer koj gi otslikuva nepovolnite trendovi vo agroprehranbeniot kompleks e izvozot na ranogradinarskite kulturi. Makedonija poznata po kvalitetnoto proizvodstvo na ran zelen~uk definitivno potfrli vo godina vo koja moè{e da bide {kolski primer kako se profitira vo dadena kowukturna situacija, kako {to ova leto se poplavite koi go zafatija Balkanot. Poplavite vo Hrvatska na samiot start na turisti~kata sezona vedna{ treba{e da ja zapali crvenata sijali~ka. Ne samo kaj proizvoditelite, tuku i kaj nadle`nite organi za pobrzo mobilizirawe, organizirawe na proizvoditelite i izvoznicite i obemen plasman na ovoj pazar. Toa ne se

OFFICE MANAGER I FINANSII:

j danova@kapit jor p al.com.mk jordanova@kapital.com.mk

slu~i, zamislete zatoa {to proizvoditelite ne znaele {to se slu~uva vo drugite zemji (!) a otkupuva~ite ne im ka`ale ni{to za da ne se zgolemela otkupnata cena! Skandal sam po sebe koj plasti~no ilustrira kakvi se odnosite pome|u subjektite, koi site zaedni~ki bi trebalo da rabotat i za pogolem izvoz i za {to povisoka cena. Ovie dva primeri, detektiraat seriozni propusti. Od toa kako se organizirani samite zemjodelci za da gi za{titat svoite interesi i da predizvikaat pozitivni promeni vo segmentot od koj {to vadat leb, do toa dali voop{to funkcioniraat instituciite koi treba da davaat nasoki i stru~na pomo{ na zemjodelcite, kako {to e Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. S$ dodeka ne profunkcionira taa sprega, Makedonija }e bide “zemjodelska zemja” samo vo nekoi bro{uri i doktorski tezi. Ne i na teren.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

MAKEDONSKA TRANSPORTNA FIRMA VME[ANA VO [VERC NA CIGARI Cisterna so makedonski registarski tabli~ki tovarena

VERICA JORDANOVA

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

BALKANSKI [VERCERSKI KANAL

so cigari bez banderola pred dvaesetina dena bila fatena vo vnatre{nosta na Bugarija. Se pretpostavuva deka ova e del od po{iroka razrabotena {vercerska {ema na Balkanot

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

9,57%

orasna vrednosta na dolarot vo odnos na ko{ni~ka od {est valuti vo poslednite {est meseci. Toa e najdobar godi{en start vo poslednite pet godini. No, vo odnos na godina{noto najvisoko nivo koe be{e dostignato na 7 juni, indeksot padna za 3,5% po ubla`uvaweto na zagri`enosta na investitorite poradi evropskiot krah. Sepak, treba da se po~ekaat dokazi deka evropskiot plan za spas navistina deluva. Investitorite o~ekuvaat aprecijacijata na evropskata valuta da trae do avgust, a potoa o~ekuvaat krah na evroto. Amerikanskata valuta vo ponedelnikot vrede{e 1,2379 evra i 89,38 jeni, {to gi voznemiri upravitelite na hex-fondovite ~ij imot e celosno denominiran vo evra.

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

akedonska transportna kompanija koja prevezuva propanbutan e direktno vme{ana vo {vercerskite skandali koi izminatiov period bea top-tema vo bugarskite mediumi, doznava “Kapital” neoficijalno od svoi izvori. Cisterna so makedonski registarski tabli~ki tovarena so cigari bez banderola pred dvaesetina dena bila fatena vo vnatre{nosta na Bugarija, na 400 kilometri oddale~enost od makedonskata granica. Izvorite na “Kapital” tvrdat deka stanuva zbor za zapleneti 400 {teki cigari. [vercot na cigari, poradi koj dr`avnite organi vo Bugarija najavija smena na nekolku visoki funkcioneri, s$ u{te ne e rasvetlen. Kako {to objavi bugarskiot internet-medium News.bg, pred dvaesetina dena bil uapsen makedonski dr`avjanin, voza~ na makedonska cisterna “man” od koja vo dve kombiwa vo blizina na Sliven bile pretovarani

81 {teki cigari bez banderola, od markite “merilin”, “superstar”, “london brix”, “trokadero” i dr. Simptomati~no, spored na{ite izvori, e {to spomenative marki cigari nitu se proizveduvaat, nitu se prodavaat na teritorijata na Makedonija. Spored niv, mo`no e cigarite da bile tovareni vo nekoja od sosednite zemji, a Makedonija da pretstavuva samo {vercerski kanal. Sepak, i vo toj slu~aj cisternata uspeala da ja pomine makedonskata granica, pri {to ne bile otkrieni somnitelni tragi. Spored Tihomir Bazlov od Centarot za sledewe na demokratija vo Bugarija, ima dve glavni {emi pri plasiraweto na cigari vo Bugarija. Ednata e povrzana so masoven uvoz na malo od Srbija, Makedonija i od turskite bescarinski prodavnici poradi razlikata vo cenite. Spored naodite na bugarskiot tabloid “24 ~asa”, po 100 evra od avtomobil pla}ale makedonski dr`avjani za {verc na cigari vo Bugarija. Za kamionite cenata se dvi`ela od 10.000 evra nagore. Carinicite

koi gi zemale parite, pri sekoe vleguvawe i izleguvawe vozilata natovareni so cigari bez banderola gi zaveduvale kako prazni. Od evidencijata na Carinata jasno se gledalo deka praznite avtomobili i cisterni koi patuvaat kon Makedonija, Srbija i Grcija, naj~esto se vra}aat povtorno prazni. Koga ovie informacii bea objaveni vo bugarskite mediumi, direktort na Carinskata uprava, Van~o Kargov, potvrdi deka imaat informacija od bugarskata Carina i zatoa bila intenzivirana sorabotkata so tamo{nite slu`bi. “Istraùvame dali {vercuvanata stoka navistina bila tovarena vo Makedonija”, izjavi toga{ za “Kapital” direktorot Kargov. Skandalot so {verc na cigari be{e pri~ina za èstoka debata i prepukuvawa me|u visokopozicioniranite bugarski politi~ari. Otkako ministerot za vnatre{ni raboti na Bugarija ostro ja osudi rabotata na Carinata, sleduvaa najavi za rokada vo poziciite na visoki dràvni funkcioneri.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ISPRAVKA Vo kolumnata na d-r Rubin Zarevski, objavena vo “Kapital” na 28 juni 2010 godina, e napravena tehni~ka gre{ka. Na mestoto na objaveniot naslov treba da stoi “Zlatna treska”. Im se izvinuvame na D-r Zarevski i na ~itatelite poradi nenamernata gre{ka.

NAVIGATOR

30.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

JAVNA KONSTRUKTIVNOST

VLADIMIR PUTIN

STRA[O MILKOVSKI

VASKO NAUMOVSKI

ALI AHMETI

nozinstvoto Rusi sakaat elgiskiot minister za evroprade`nata kompanija ismoto {to go isprati do G– proekt Granit dobi nova zdelka Mda go vidat premierot Bski pra{awa najavi deka }e Ppretsedatelite od regioza izgradba na 17 kako kandidat na pretse- raboti na tri dosieja za vlez not ne e samo nevoobi~aen patni pravci vo zemjava, vreden 2,5 milioni evra

datelskite izbori vo 2012 godina

vo EU – Hrvatska Turcija i Island, no ne i na Makedonija

BEZ RAZLIKA DALI KA @UVA “VOL STRIT

@URNAL”

~in, tuku i ~udna praktika na eden partiski lider

ILI NEKOJSI PORTAL

MAKEDONIJA E REKORDER PO BROJOT NA NEVRABOTENI VMRO-DPMNE “zaboravi” da demantira deka Makedonija ne e zemja so najvisoka nevrabotenost vo svetot. Za da go napravi toa, “Kapital” predlaga VMRO-DPMNE da svika u{te edna pres-konferencija i da objavi koi se zemjite so najvisoka stapka na nevrabotenost vo svetot i na koe mesto e Makedonija. Toga{ na narodot }e mu stane pojasno koj kolku laè imal nesrazmerno pomal BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJÊVSKA iugled i rejting od vistinskiot zdravkovska@kapital.com.mk i relevanten vesnik “Vol strit MRO-DPMNE svika ùrnal”. posebna pres-konfe- VMRO-DMPNE ja obvini SDSM rencija za da kaè deka namerno ja doveduva deka SDSM la`no ja vo zabluda makedonskata obvini Vladata pred- javnost voden od èlbata da vodena od VMRO-DPMNE za go sru{i ugledot na Vladata najvisoka stapka na nevrabo- i deka so objavuvaweto na tenost vo svetot, a kako dokaz vakvi nevistini mu nanesuva go poso~ile izve{tajot na neprocenlivi {teti na VMROugledniot “Vol strit ùrnal” DPMNE. Vistinata bila deka stapkata (Wall Street Journal). Izve{tajot go objavil ano- na nevrabotenost vo Makenimniot ekonomski internet- donija vo vremeto na SDSM portal 24/7 Wall St, a ne, kako bila 38,7%, a otkako odgovor{to rekoa od SDSM, ugledniot nosta ja prezede VMRO-DPMNE vesnik “Vol strit ùrnal”. Za stapkata na nevrabotenost se da & dokaàt na makedonskata namalila na 31,9%. javnost koj laè, od VMRO- Vo svojata opienost od toa DPMNE doobjasnija deka inter- koj kolkav rejting ima VMRODPMNE “zaboravi” da denet-portalot bil mantira samo edna rabota vo sopstvenost - deka Makedonija ne e zemja na mala komso najvisoka nevrabotenost panija, dnevvo svetot. no objavuval Za da go napravi toa, “Kapiedvaj trietal” predlaga VMRO-DPMNE setina vesti da svika u{te edna preskonferencija i da objavi koi se zemjite so najvisoka stapka na nevrabotenost vo svetot. Za da moè javnosta da dobie vistinski uvid vo problemot. Vo istraùvaweto koe go sprovel konkretniot ekonomski portal nema ni{to sporno. Vo nego se rangirani zemjite so najvisoka stapka na nevrabotnost spored podatocite za 2008 godina, koi imaat pove}e od 2 milioni ìteli. Spored

3 FAKTI ZA...

51,4% 52% 20

OD GERMANCITE SAKAAT VRA]AWE NA GERMANSKATA MARKA OSUM GODINI PO VLEGUVAWETO NA EVROTO VO OPTEK OD GERMANCITE OD ZAPADNA GERMANIJA TAGUVAAT PO MARKATA, [TO E POVE]E OTKOLKU GERMANCITE OD ISTO^NA GERMANIJA (48%) GODINI POMINAA OTKAKO ISTO^NA I ZAPADNA GERMANIJA FORMIRAA MONETARNA UNIJA

ovie parametri Makedonija navistina e zemja so najvisoka nevrabotenost vo svetot. I ne e potrebno da se izraboti stru~en trud za da se sporedat podatocite za nevrabotenosta na pove}e zemji. Ima pove}e institucii koi objavuvaat i pravat rangirawa na oficijalno objavenite stapki na nevrabotenost vo sekoja zemja. Oti vo konkretnava rabota najmalku va`na rabota okolu koja treba da se pravat pametni i vlasta i opozicijata e koj kolkav rejting imal, dali portalot ili vesnikot. Za toa neka se griàt gazdite na portalot i na vesnikot. Politi~arite koi se na vlast, ili bile na vlast, treba da se griàt kako da ja namalat stapkata na nevrabotenost. Nekoja vlada da se fali deka stapka na nevrabotenost od 31,9% e uspeh vo nejzinoto vladeewe e poraz. Vistinata e deka pogolemi stapki na nevrabotenost imaat samo zemjite koi se vo vojna i nemaat nikakva industrija, voop{to. Takvi se, na primer, Kosovo, Gaza, Avganistan, Kenija, Senegal, Nepal, Xibuti, Turkmenistan, Zimbabve... Totalno e neva`no koj ja kaùva vistinata deka Makedonija e rekorder spored

nevrabotenosta. Dali ako toa go kaè{e “Vol strit ùrnal” }e be{e pogolema vistina? Vlasta ima pravo da reagira nervozno koga nekoj }e kaè deka Makedonija e zemja so najvisoka stapka na nevrabotenost vo svetot. Oti toa direktno govori deka Vladata e nesposobna da gi re{ava ekonomskite problemi na gra|anite i da otvara novi rabotni mesta. Za volja na vistinata, za rekordnata nevrabotenost vo Makedonija ne e odgovorna samo ovaa vlast, tuku site dosega{ni vladi. A, najo{teteni se gra|anite koi gi glasale na izbori.

PROCENKI...

epubli~kiot obvinitel Qup~o [vrgovski javno izjavi deka e rezerviran on za toa deka sporniot Zakon za elektronski komunikacii ii }e ja dade o~ekuvanata celloda ja podobri borbata protiv kriminalot. Oti Zakonot ot mu daval pregolemi ingerrencii na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe spored ed è zakonskite odredbi, }e moè da gi prislu{uva gra|anite te bez dozvola na javniot obbki vinitel i sudijata.[vrgovski javno pra{a {to e so krimiinalot koj bi se slu~uval vo MVR? Koj }e gi detektira i sledi kriminalnite aktivnosti vo redovite na MVR? Oti svetskite i doma{nite iskustva pokaùvaat deka nikoj ne e imun na kriminal. [vrgovski sega veli deka pobaral javnoto obvinitelstvo da moè da gi sledi elektronskite komunikacii i na onie institucii koi se za{titeni od tie merki. Mnogu konstruktivno. No, zo{to i koj ne go dozvolil toa, ostanuva da pretpostavime. Vo me|uvreme u{te eden zakon koj e so evropsko znak~e }e se najde

QUP^O [V [VRG [VRGOVSKI RGOV RG OVS OV SKI pred Ustaven sud, koj treba da ispita dali e neustaven i dali go zagrozuva pravoto na privatnost na gra|anite. Iako ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska javno uveruva deka nema da se prislu{uva masovno i deka }e se po~ituvaat ~ovekovite prava, ostanuva vpe~atokot deka vo Makedonija koja pretendira na evropski regulativi protiv ovoj zakon glasot go digaat mnogu subjekti, od nevladini organizacii do javniot obvinitel. Toa dovolno govori za evropska Makedonija.

GUBITNIK

DOCNA E ZA IZVINUVAWA

retsedatelot na Interacija nacionalnata federacija acii na fudbalski asocijacii (FIFA), Sep Blater im see izija vini na selekciite na Anglija si na Meksiko poradi sudiskite gre{ki, napraveni naa 1/8 finalnite natprevari na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Na Angli~anite im be{ee a, po-ni{ten ~ist gol, dodeka, pak, Meksikancite primija ja iot pogodok, iako protivni~kiot fudbaler be{e cel metarr vo of-sajd. orot “Na sostanokot na Odborot ba za internacionalniot fudbal, zaka`an za sledniot mesec vo Vels, }e go ispitame predlogot za voveduvawe na video-tehnologijata. Bi bilo besmisleno dokolku toa ne go napravime”, izjavi [vajcarecot. Besmisleno e zo{to prviot ~ovek na FIFA toa ne go napravi pred Mundijalot, iako mnogumina go ubeduvaa deka vo erata na tehnolo{ki pronajdoci i nivna sekojdnevna upotreba, “najva`nata sporedna rabota vo `ivotot” ne treba da trpi {teti od subjektivni gre{ki. To~no deka fudbalskata igra e najpopularna na na{ata

SEP BLATER planeta, moèbi i zo{to se napraveni mnogu malku izmeni na prvobitnite pravila. No, ako 1966 godina, Angli~anite ja sovladaa Germanija vo golemoto finale so somnitelniot gol na Harst, deneska tie moèbi }e pobedea so ~istiot kako “solza” gol na Lampard. No, za ofsajdot na Tevez pri postignuvaweto na prviot gol protiv Meksiko, tehnologijata ne e potrebna. Argentinecot be{e dlaboko osamen pred meksikanskiot gol i samo sudija so seriozni problemi so vidot ne bi moèl da ja zabeleì nedozvolenata polo`ba na fudbalerot.

MISLA NA DENOT

NIKOLA TUPAN^EVSKI univerzitetski profesor po krivi~no pravo

NEOPHODNO E EFIKASNO SPRE^UVAWE NA ORGANIZIRANIOT KRIMINAL

a Makedonija & e potreben nov Krivi~en zakonik, apeliraat ekspertite. Iako pred tri meseci ima{e izmeni na Krivi~niot zakonik, poznava~ite velat deka zemjava ne stignala do onie optimalni re{enija potrebni za efikasno spre~uvawe na organiziraniot kriminal. “I ponatamu }e imame problemi so krivi~nata odgovornost na pravnite lica, a odgovorot e mnogu ednostaven zatoa {to krivi~nata odgovornost na pravnite lica ne e del od makedonskata pravna tradicija. Najnapred treba da se napravi istra`uvawe, seto toa da se analizira i na krajot da se donesat konkretni re{enija koi mo`at vo vistinska smisla na zborot da bidat efikasni vo borbata protiv kriminalitetot.” veli Tupan~evski.

AKO RE[AM DA PRAVAM NE[TO, GO PRAVAM TOA SPEKTAKULARNO ILI NE GO PRAVAM VOOP[TO

PRINC ALVALID BIN TALAL ALSAUD SAUDISKI PRINC, INVESTITOR I EDEN OD NAJBOGATITE LU\E NA SVETOT

4 30.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...AFERA

...ROBERT BIRD

...SARKOZI ODLU^I

FBI uapsi deset ruski {pioni

Po~ina senatorot so najdolg sta`

Bankari i internet tajkuni go kupija “Le mond”

eset ruski {pioni se uapseni zav~era vo sojuznite dr`avi V D Wujork, Wu Xersi, Masa~usets i Vrxinija. Osum od niv do{le vo SAD odamna za da se “amerikaniziraat” i da se povrzat so “amerikanski politi~ki krugovi”.

o 92 godina od `ivotot po~ina senatorot Robert Bird, koj vo svojata 60 godi{na kariera pomina pat od kraen desni~ar do levi~ar. Vo 1942 godina vleze vo Kju kluks klanot, a vo 60-te go napadna Martin Luter King.

EUROSTAT: MAKEDONIJA JADE I PIE NAJEVTINO VO EVROPA

NAJNISKI CENI SO NAJNISKI PLATI Makedonija ima najniski ceni na hrana, pijalaci, cigari i alkohol, sporedeno so evropskiot prosek. No, ako se zeme predvid, faktot deka Makedonija ima najniska plata vo Evropa, prehranbenite proizvodi i ne im se tolku evtini na Makedoncite

gledniot francuski vesnik Le mond go kupija bankarot U Metju Pigas, biznismenot Pier Ber` i internet-tajkunot Havier Niel. Vesnikot zapadna vo golema finansiska kriza i mora{e da bara nov sopstvenik.

DVA, TRI ZBORA “Ministrite mora da go predvodat {tedeweto taka {to }e patuvaat so voz namesto so avion koga toa }e bide mo`no i da go namalat brojot na svoite pomo{nici“ NIKOLA SARKOZI pretsedatel na Francija

“Globalnata ekonomija se soo~uva so razli~na brzina na oporavuvawe, pri {to predvodnici na rastot se ekonomiite vo razvoj, osobeno tie vo Azija“ AMANDO TETANGO guverner na Centralnata banka na Filipini

“Vreme e da sfatime deka Grcija ne e pogodena samo od krizata na likvidnost, tuku e soo~ena i so kriza na insolventnost, a reprogramiraweto na nejziniot javen dolg e nu`no za da se izbegne bankrot“ ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

enite na hranata, pijalacite i cigarite vo Makedonija se najevtini vo Evropskata unija, velat analizite na Eurostat, oficijalniot statisti~ki ured na Evropskata unija. Vo sporedba so prose~nite ceni na hranata i pijalacite, Makedoncite jadat i pijat za dvojno pomalku pari vo sporedba so ostanatite zemji vo Evropskata unija. Ubedlivo najevtini se cigarite, i sporedeno so prose~nite ceni na makedonskiot pazar tie se prodavaat za 70% poevtino od prose~nite ceni na evropskiot pazar. Najmala razlika ima kaj cenite na alkoholnite pijalaci, koi sporedeno so evropskiot prosek, kaj nas se za 30% poevtini. Poevtina e i hranata. Sporedeno so prosekot na EU vo Makedonija, cenite na lebot i `itarkite se poevtini za 52%. Mesoto e poev-

tino za 49%, a mlekoto i mle~nite proizvodi se poevtini za celi 40% od evropskiot prosek. Ako se zeme predvid deka Makedoncite zemaat najniska plata vo Evropa, vaka niskite ceni i ne se tolku evtini za makedonskiot `ivoten standard i za prose~nata potro{uva~ka ko{ni~ka za edno semejstvo. Ako se sporedi makedonskata prose~na plata od 330 evra, so prose~nata plata vo Slovenija od 1.400 evra, vo Polska od 720 evra, vo ^e{ka 889 evra, vo Srbija 470 evra i vo Romanija od 445 evra, koja ima pribli`no isti ceni na prehranbeni proizvodi kako i kaj nas, toga{ hranata vo Makedonija i ne e najevtina. Sporedeno i so zemjite vo regionot, cenite na bezalkoholnite pijalaci i na hranata vo Srbija se za 30% poniski od evropskiot prosek. Povisoka cena od nas, Srbite pla}aat za alkoholnite pijaloci koi se za 10% poevtini od evropskite, dodeka

cenata na cigarite e ista kako i vo Makedonija. Vo drugite zemji vo regionot hranata i pijalacite vo Albanija se za 28% poevtini, vo Bosna i Hercegovina za 23%, a vo Crna Gora za 21% poniski od prose~nite ceni na Evropskata unija. Bugarite kako ~lenki na EU, jadat za 32% poevtino od evropskiot prosek. Vo Grcija pak, minatata godina, cenite na hranata bile za 1% povisoki od evropskiot prosek. Sporedeno so zemjite vo regionot i so evropskiot prosek, vo Makedonija najevtini se i alkoholnite pijalaci. Sporedeno so prose~nite ceni vo EU alkoholnite pijalaci vo Makedonija se za 31% poevtini od evropskite. Vo Albanija alkoholot e za 9%, vo Bosna i Hercegovina za 3% vo Srbija za 10% vo Crna Gora za 5% poevtin od evropskiot prosek. [to se odnesuva do cenite na cigarite, analizata na Evrostat poka`uva deka osven

vo Makedonija, i vo drugite balkanski zemji cenite se mnogu pod evropskiot prosek.Taka, vo Makedonija, Srbija i Crna Gora cenite na cigarite se za 70% poevtini, dodeka vo Albanija i Bosna i Hercegovina se za 67% poevtini. Vo Bugarija cenite na cigarite se 54% pod evropskiot prosek. Vo zemjite vo Evropa, najskapo e vo Norve{ka koja ne e zemja-~lenka na Evropskata unija. Vo ovaa zemja, cenite na hranata i pijalacite se za 54% povisoki od evropskiot prosek, cenata na alkoholot e za 2,3% povisoka, a na cigarite e za 2,2% povisoka od prose~nite evropski ceni. Od zemjite-~lenki na EU, najskapa hrana i pijalaci pla}aat Dancite, po niv sleduva Irska so ceni povisoki za 29% od evropskiot prosek. Vo Finska cenite na prehranbenite pijalaci se za 20% povisoki, a vo Luksemburg za 17% povisoki od prose~nite vo EU.

NURIEL RUBINI amerikanski ekonomist

GADGETS

SPORTSKI O^ILA SO GPS NAVIGACIJA

eal Optic gi pretstavi prvite sportski o~ila vo svetot so GPS navigacija. Gaxetot go dobi imeto Transcend ne samo zatoa {to gi {titi o~ite od svetlina, tuku i poka`uva

informacii za momentalnata brzina, viso~ina, temperatura i rastojanie do sakanoto mesto i dr. Upravuvaweto se vr{i so tri kop~iwa od desnata strana na o~ilata. Se o~ekuva ovie o~ila da se pojavat na pazarot vo oktomvri ovaa godina po cena od 450 dolari.

6 30.06.2010

POLITIKA

SDSM: GRUEVSKI E VO PANIKA!

ruevski i VMRO-DPMNE gi izgubija nervite, po~naa da go pokaùvaat svoeto vistinsko lice i sekoj den vleguvaat vo s$ pogolema glupost. Ne pominaa ni 24 ~asa od mitingot, a aktivisti na VMRO-DPMNE po~naa da delat flaeri so negativna sodrìna i povtorno po~na emituvaweto na spotot za 15 septemvri. Ova silexistvo, panika i bezobrazno laèwe e najgolemiot

dokaz deka ova e vlast na zaminuvawe, re~e v~era pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski. "[to i da se obiduvaat, badijala im e. U{te sto pati mo`at da pu{tat negativni spotovi plateni so narodni pari, mo`at nivnite partiski megafoni do besvest da gi povtoruvaat istite lagi i gluposti, no edno treba da znaat - za predavstvoto na makedonskiot narod pod

maskata na la`niot patriotizam naskoro }e odgovaraat", re~e Ivanovski. Od VMRO - DPMNE odgovorija deka mitingot na SDSM bil samo obid na partijata da go ohrabri ~lenstvoto, a deka govorot na Branko Crvenkovski bil prazen po su{tina, apoln so navredi. "Govorot be{e ist kako vo 2002-ra, no za razlika od toga{, sega gra|anite ne im veruvaat", stoi vo reakcijata na vladeja~kata partja.

OTKAZ ZA TELOHRANITELOT NA GRUEVSKI?

oliciskiot slu`benik nepotrebno se vpu{til vo verbalna raspravija so snimatelot so {to postapil sprotivno na Upatstvoto za na~inot na odnesuvawe i me|usebnite odnosi na policiskite slu`benici. ]e bide podnesen predlog za pokrenuvawe postapka za utvrduvawe na odgovornosta do nadle`nata komisija, za otkaz vo MVR protiv vraboteniot vo Oddelot za obezbeduvawe na lica i

vnatre{no obezbeduvawe na objekti” Ova e zaklu~okot na Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi vo MVR po sprovedenata istraga vo vrska so incidentot {to se slu~i v~era me|u lice od obezbeduvaweto na premierot Nikola Gruevski i snimatelot od televizijata ERA. Vo vrska so navodite vo mediumite deka snimatelot bil udiran od obezbedu-

vaweto, primena na fizi~ka sila ne potvrdil nitu o{teteniot, nitu novinarite so koi e kontaktirano, a u~estvuvale vo izgotvuvaweto na izve{taite. Vo soop{tenieto se podvlekuva deka MVR go osuduva sekoe neprofesionalno postapuvawe na poedinci so koi se naru{uva ugledot na policijata i vo najkratok mo`en rok protiv niv }e bidat izre~eni soodvetni sankcii od nadle`nata komisija.

[LAKANICA OD “PRIJATELSKA” BELGIJA

MAKEDONIJA NE E NA AGENDATA NA OVA PRETSEDATELSTVO!? Dodeka ministerot za evropski pra{awa na zemjata-pretsedava~ so Evropskata unija, Olivie [astel ne ja ni spomena Makedonija kako dr`ava so ~ija integracija }e se zanimava Belgija vo narednite {est meseci, makedonskiot {ef na diplomatijata, Antonio Milo{oski, po sredbata so evrokomesarot File, izleze so poraka deka Makedonija e s$ u{te prioritet za Brisel (!?). KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

elgiskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija, koe oficijalno zapo~nuva na prvi juli ovaa godina, planira da ja prodol`i rabotata samo za tri dosieja za pro{iruvawe na Unijata - na Hrvatska, na Island i na Turcija,- izjavi vo Madrid belgiskiot minister za evropski pra{awa, Olivie [astel. Vo izjavata na [astel, Makedonija voop{to ne e nitu spomnata nitu pak ministerot najavi dali ako se re{i problemot so sporot so imeto, vo ramkite na belgiskoto pretsedatelstvo, dr`avava }e dobie datum za pregovori. Toj na zaedni~kata preskonferencija so {panskiot kolega Diego Lopes Garido samo ja najavi mo`nosta, slednite meseci da se otvori novo poglavje vo pregovorite so Turcija. Vlasta vo Skopje, ne ja komentira{e vakvata decidna izjava na belgiskiot minister, no {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, v~era ostvari sredba so evrokomesarot za pro{iruvawe na unijata, [tefan File, po koja izjavi: “Procesot na evrointegracii i za Evropskata komisija i

za komesarot File s$ u{te e na visoko nivo na prioritet.Toa dava optimizam oti moème, i pokraj me{aweto na odredeni politi~ki bilateralni pra{awa od strana na edna zemja-~lenka, sepak da go zadrìme duhot na entuzijazmot vo makedonskoto op{testvo i toj kapital da go iskoristime za neophodnite reformi na koi{to rabotime, veli {efot na makedonskata diplomatija” izjavi Milo{oski. Ona {to neoficijalno moè{e da se doznae od kabinetot na File, pred po~etokot na sredbata e deka komesarot o~ekuval od makedonskiot minister da ~ue silno uveruvawe deka Makedonija gi prezema site mo`ni ~ekori za sporot za imeto da se re{i vo najkratok moèn rok. Po sredbata, od kabinetot rekoa deka ne sakaat da komentiraat okolu problemot so Grcija i deka site pra{awa na ovaa tema, treba da mu se upatat na Milo{oski koj, ne zboruva{e za imeto, tuku soop{ti: “Razgovaravme za reformite povrzani so ispolnuvaweto na kopenha{kite kriteriumi za ~lenstvo, a vo presret na sedmiot sostanok na Sovetot za stabilizacija i asocijacija me|u Makedonija i EU, {to }e se odrì na 20 juli vo Brisel i za preporakata na Komisijata za vleguvaweto na zemjata vo vtorata faza

na primena na SSA”. Informaciite od diplomatski krugovi vo Brisel se deka stanalo zbor i za eventualnoto stavawe na dneven red na Makedonija na Sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti, {to }e se slu~uva na 27 juli, a kade {to Milo{oski pred kolegite }e gi brani postignatite reformi. No, bilo potencirano deka se raboti za edno “golemo ako”, oti za da se slu~i toa, neophodno e

“~udo”, odnosno neverojatno pomestuvawe napred vo pregovorite i sigurna garancija deka re{enieto e ve}e ispazareno. Izvori vo Skopje pak, koi se upateni vo procesot na evrointegraciite, velat deka na Makedonija decidno & e poso~eno deka ne e samo imeto (iako toj e osnoven) problemot koj go ko~i nejziniot progres. Zabele{kite se deka treba mnogu da se raboti na podobruvawe na politi~kiot dija-

log, deka se neophodni izmeni na sobraniskiot Delovnik (deka ova e krupno barawe na Brisel, potvrdi li~no i spikerot Veqanovski), a navodno zabele`ano e i za proektite “Skopje 2014-ta” (deka nemalo javna debata za takov ogromen proekt) i za Enciklopedijata (so koja nepotrebno se naru{ile me|uetni~kite odnosi). Vo me|uvreme, od vladeja~kata VMRO - DPMNE brifiraat deka intenzivno rabotat na

pribli`uvawe na poziciite so ju`niot sosed. “Za prvpat dobivme potvrda deka nie sme konstruktivni vo procesot, za razlika od prethodno, koga site izjavi bea vo nasoka deka samo glumime pregovori. Ova e mnogu va`no da se potencira i zaedno so faktot deka ako dobieme prifatliv predlog, istiot }e odi na referendum, e najva`niot moment vo politi~kite slu~uvawa periodov. S$ drugo, zaedno so najavi i zakani za predvremeni izbori se samo frlawe prav i seewe malga” veli visok partiski izvor za ”Kapital”. Velat deka Crvenkovski samo blefira so zalagaweto za izbori naesen, duri i ako se re{i imeto. Ubedeni se deka ako uspeat da postignat razumen kompromis so Grcija, SDSM definitivno }e zamine vo politi~kata istorija. Od partijata na Crvenkovski pak, se decidni deka nema da igraat valkano i deka ne kalkuliraat koga e imeto vo pra{awe. Tvrdat deka }e bidat maksimalno zadovolni i }e go poddr`at Gruevski vo odlukata (ako taa garantira za~uvuvawe na identitetot), a deka potoa }e go pobedat so argumenti za negovoto katastrofalno vladeewe, krajnoto osiroma{awe na narodot i kriminalot, koj spored niv, rascutil so VMRO – DPMNE.

SKEPTICIZAM VO MAKEDONIJA ZA ISKRENITE NAMERI NA PAPANDREU

“AGENDATA 2014” E MANIPULACIJA NA ATINA!? GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

$ poaktuelna stanuva “Agendata 2014” na gr~kiot premier Jorgos Papandreu. Na ovaa tema, osven {to toj diskutira{e so makedonskiot kolega Nikola Gruevski na nekolkute posledni tet-a- tet sredbi, taa se nametna i kako glavna tema za razgovor pome|u alternativniot {ef na gr~kata diplomatija Dimitris Drucas i francuskiot minister za nadvore{ni, Bernar Ku{ner, poslednive dva dena vo Pariz. I dodeka, Evropa e voodu{evena od inicijativata na Papandreu da se nametne

Gr~kata Agenda 2014, koja predviduva integracija na Zapaden Balkan vo Evropskata unija do krajot na

2014-ta e do~ekana “na no`” vo Skopje. I ekspertite i Vladata se decidni-ova e nova igra so koja se uslovuva Makedonija da go prifati gr~kiot predlog za sporot so imeto, za da stane del od EU vo 2014-ta

kako balkanski lider i da ja katalizira integracijata na Zapaden Balkan kon EU, vo Makedonija ovaa ideja se prima so ogromna rezerva. Za Vladata, no i za ekspertite, zalo`bata na Grcija e samo najnova igra so koja taa flertuva so prestavnicite na EU. Stavot na {efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, po odnos na ova pra{awe, ostanuva nepromenet: "Smetame deka dokolku Grcija saka iskreno da go promo-

vira planot "Agenda 2014", bi trebalo pred s$ da go smeni svojot odnos kon pra{aweto na evrointegraciite na Makedonija", izjavi Milo{oski. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, vakvata nova igra na Grcija, ja ocenuva kako na~in so koj Grcija n$ ucenuva da go prifatime kompromisnoto re{eni koe tie go nudat. "Toa {to premierot na Grcija, povtorno se navra} a na “Agendata 2014” e dopolnitelen morkov od sta-

pot za evrointegracijata na Makedonija vo EU, {to se tolkuva kako- prifatete go kompromisnoto re{enie koe nie go barame, za vo 2014 godina da stanete del od EU", veli ^a{ule. Ne veruvam vo ovaa agenda, veli toj, i smetam deka Grcija vo ovoj moment ne e podgovtvena da ja vidoizmeni svojata maksimalisti~ka politika i da najde kompromisno re{enie koe }e bide prifatlivo za dvete zemji. Univerzitetskiot profesor, Stevo Pendarovski e so

sli~en stav. Spored nego, “Agendata 2014” e nevozmo`no da se ispolni, pred s$ od tehni~ki aspekt. "Zemjite od Zapaden Balkan i da gi nadminat bilateralnite sporovi koi gi imaat me|u sebe, tehni~ki ne e vozmo`no da stignat da gi ispolnat site uslovi za pristapuvawe vo EU. Srbija, Crna Gora, Bosna i Albanija do 2014 godina nema ni da se pribli`at do vtorata polovina od pristapnite pregovori, za da mo`at da stanat polnopravni ~lenki vo 2014", veli

Pendarovski. Spored Pendarovski vakvata 'igra" na Grcija e vodena od dve pri~ini-da prodol`at tamu kade {to zastanale vo 2003 godina koga ja izglasaa Solunskata agenda koja be{e so sli~na sodr`ina, no i da go zasilat svojot regionalen profil na ovie prostori. "Navodno zalagaj}i se sega za ovaa uslovno nova “Agenda 2014”, Grcija saka da se vrati kako lider vo regionot odnosno da si go zasili svojot regionalen profil", veli toj.

FOKUS

30.06.2010

ZO[TO PA\A OTKUPNATA CENA NA MAKEDONSKATA P^ENICA?

EVTINOTO SRPSKO BRA[NO E NAJGOLEM PROBLEM ZA MELNI^ARITE I ZEMJODELCITE r koe se uvezuva u u od Srbija r j po ekstremno r niski ceni gi zagrozuva r u pazarnite r pozicii na na{ite Nekvalitetnoto bra{no melni~ari r koi ne se vo mo`nost da ja otkupat doma{nata p~enica po povisoka cena. Baraat dr`avata da vovede postroga kontrola i ograni~uvawe na uvozot

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ako melni~arite i zemjodelcite ne mo`at da se dogovorat po koja cena }e se otkupuva godine{niot rod na p~enicata, tie se ednoglasni deka najgolem problem pravi uvozot na bra{no i p~enica od Srbija. Za prv pat godinava tie zaedni~ki pobaraa dr`avata da gi zgolemi kontrolite vrz kvalitetot na uvezenite p~enica i bra{no i da go zapre uvozot dodeka trae doma{niot otkup. Site tie tvrdat deka srpskoto bra{no im zadava seriozni problemi i na makedonskite proizvoditeli na p~enica i na makedonskite melni~ari. “So proizvoditelite na p~enica nemame problem. Tie razbraa deka problemot so cenata na p~enicata ne e kaj nas, i zatoa pobaravme za{tita od nelojalnata konkurencija od evtinoto uvozno bra{no”, veli za "Kapital" Blagoja Stoj~ev, sopstvenik na Mlin Stoj~ev od Bitola i pretsedatel na Grupacijata na melni~ari pri Stopanskata komora na Makedonija. Srpskoto bra{no vo Makedonija se uvezuva po cena od 13 denari za kilogram, dodeka cenata na doma{noto bra{no dostignuva pove}e od 16 denari. Melni~arite tvrdat deka Srbija go subvencionira proizvodstvoto na p~enica i zatoa ovoj uvoz tie go smetaat za nelojalna konkurencija. Toa neodamna vo Skopje go demantira{e srpskiot minister za zemjodelstvo, Sa{a Dragin, no se ~ini nikoj vo Makedonija ne mu veruva. Za pogolema kontrola na

kvalitetot pri uvoz se zalagaat i zemjodelcite. Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelci, tvrdi deka zemjodelcite ne gi obvinuvaat melni~arite za niskite otkupni ceni zatoa {to se svesni za serioznosta na problemot so evtiniot uvoz od Srbija. I tie, kako

itabilno. SRBIJA SO BROJNI SUBVENCII JA NAMALUVA CENATA NA BRA[NOTO

Glavniot vinovnik za niskata cena na srpskoto bra{no poznava~ite ja lociraat vo visokite subvencii {to gi dobivaat proizvoditelite vo sosedstvoto.

otkupuva za samo 10 denari, a srpskoto bra{no se prodava za 12 denari. Ako se pojde od matematikata deka od eden kilogram p~enica se dobivaat 700 grama bra{no, toga{ za proizvodstvo na eden kilogram bra{no se potrebni 1,5 kilogrami p~enica. Ako p~enicata se otkupi po

Vkupnite

godi{ni potrebi za p~enica vo Makedonija se 300.000 toni. Od doma{ni potrebi zadovoluvame okolu 160.000 toni, a ostanatata koli~ina ja uvezuvame

iljadi hektari so `ito se subvencionirani minatata godina

564

milioni denari se isplateni lani za subvencii za `itni kulturi

i melni~arite, izlezot od nepovolnata situacija go gledaat vo nadle`nostite koi gi ima Ministerstvoto za zemjodelstvo. Proizvoditelite se ubedeni deka samo ministerot za zemjodelstvo preku voveduvawe pogolema i porigorozna kontrola na p~enicata i bra{noto koe se uvezuva od Srbija, no i od drugi zemji, mo`e da pomogne vo regulirawe na pazarnite odnosi. Za prv pat godinava melni~arite i zemjodelcite se soglasija deka problemot so srpskoto bra{no na na{iot pazar e zaedni~ki i deka mora zaedni~ki da rabotat na negovo re{avawe. Sega na poteg e dr`avata da zastane na strana na makedonskite proizvoditeli i da go zapre bra{noto koe dopolnitelno ja ru{i cenata na doma{nata p~enica i bra{no i gi stava proizvoditelite vo situacija da rabotat neprof-

partneri od Srbija i od Kosovo im nudat bra{no za kompenzacija. Posebno kriti~no e vo april koga Srbite gi ~istat silosite od p~enica i ja melat vo bra{no. Toga{ cenata na bra{noto e mnogu niska i srpskite melni~ari i trgovci pravat s$ za da se oslobodat od vi{ocite.

KOJ GO KORISTI UVEZENOTO BRA[NO

Se ~ini deka najgolem dobitnik vo celata gubitni~ka situacija se pekarite koi imaat evtin resurs. Tie potvrduvaat deka uvoznoto srpsko bra{no e so polo{ kvalitet, no mnogu e poevtino i zatoa tie go kupuvaat. Srpskoto bra{no ~esto se deklarira so standard tip-400, a toa, vsu{nost, e tip-500 ili tip-550. Zatoa melni~arite baraat zasilena kontrola na kvalitetot. Toa za niv e edinstvenoto re{enie na problemot. Melni~arite tvrdat deka pekarnicite {to nemaat vovedeno Hasap se najgolemi korisnici na nekvalitetno uvozno bra{no.

“Srbija go subvencionira i |ubrivoto koe se koristi, i prskaweto so pesticidi i semenskiot materijal za p~enicata i naftata. Na kraj, sumarno izleguva deka srpskite zemjodelci imaat povisoki subvencii po hektar. Ako toa prodol`i, definitivno }e gi uni{ti makedonskite proizvoditeli na p~enica i na bra{no”, obvinuva Nikol~o \orgiev, sopstvenik na Makmlin od ko~anskoto selo ^e{inovo. Ovde nekade treba da se bara logikata zo{to makedonskata p~enica se

cena od 10 denari, za da se proizvede eden kilogram bra{no vo Makedonija se potrebni 15 denari. Koga na taa cena }e se dodade amortizacijata na mlinovite i pakuvaweto, cenata }e bide mnogu povisoka. KAKO SRPSKOTO EVTINO BRA[NO STIGNUVA NA MAKEDONSKIOT PAZAR?

Melni~arite so koi razgovaravme velat deka nema dilema deka srpskoto bra{no legalno vleguva na makedonskiot pazar. Za niv e sporen kvalitetot i kako istiot se deklarira. Imeno, na mnogu makedonski kompanii nivnite biznis-

Na{ite izvoznici }e im dadat povisoki ceni na nivnite srpski partneri za evtino bra{no od koe gledaat {to pobrzo da se oslobodat. Taka, tie za cena od 10 do 13 denari za kilogram go prodavaat i pravat seriozen upad na pazarot. Melni~arite o~ekuvaat Ministerstvoto za zemjodelstvo da vovede zadol`itelno licencirawe na trgovcite so bra{no, za {to ve}e postoi zakonska regulativa. Toa de fakto } e zna~i deka nema da mo`e koja bilo kompanija da uvezuva bra{no na kompenzacija, dokolku ne poseduva vakva licenca. "Na ovoj na~in o~ekuvame sega{niot problem barem malku da se nadmine", potenciraat melni~arite. SISTEMOT NA SUBVENCII DOPOLNITELEN PROBLEM

Proizvoditelite na p~enica ne se zadovolni ni od sistemot na skal-

esti subvencii vovedeni minatata godina. Tie tvrdat deka ovoj sistem ja ru{i pazarnata pozicija na golemite proizvoditeli. “Nie, kako najgolemi proizvoditeli na ìto vo Makedonija i kako najgolem kombinat na Balkanot, primame samo 10 evra subvencii po hektar. Ova ni ja ote`nuva borbata so stranskata konkurencija na p~enica”, izjavi za "Kapital" Risto Bo{evski, ~len na Upravniot odbor na ZK Pelagonija od Bitola. Ovoj kombinat ima 12 iljadi hektari zaseani so p~enica i ja~men. Sega{niot sistem na subvencionirawe e taka postaven {to proizvoditelite koi imaat do 20 hektari zemja zemaat 100% od subvenciite koi iznesuvaat 8.000 denari po hektar. Onie koi imaat od 20 do 100 hektari zemaat 60%, najgolemite so poseani povr{ini od 100 do 300 hektari 30%, a onie so pove}e od 300 hektari samo 10% od predvidenite subvencii po hektar. Ovoj sistem na subvencii i za melni~arite e lo{o izbran zatoa {to so vakvi subvencii golemite proizvoditeli ne moàt da se spravat so evtiniot napliv na uvozno bra{no. Spored podatocite na Agencijata za finansiska podr{ka vo zemjodelstvoto, minatata godina vo zemjava se isplatile 564 milioni denari (devet milioni evra) za ìtni kulturi. Vkupno bile subvencionirani 90.000 hektari. Za razlika od nas, Srbija primenuva linearen sistem na subvencionirawe, so {to vo ednakva pozicija se i krupnite i sitnite proizvoditeli. Vo vakvi uslovi golemite srpski proizvoditeli na p~enica imaat mnogu popovolna pazarna pozicija od na{ite proizvoditeli.

8 30.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

KOGA SE ÊKA DO PET DO 12, VE]E E 12 I PET! ovata evropska regulativa koja garantira polesen protok na stoki i kapital, pomalku formalnosti i polesna trgovija so evropskite pazari za makedonskite kompanii e nepoznat teren. Iako tie se eden od faktorite za olesnuvawe i zabrzuvawe na makedonskiot izvoz, malku od doma{nite kompanii znaat za voveduvaweto na novite evropski carinski pravila. Tie po~nuvaat da vaàt za samo dva dena, od 1 juli, a izvoznicite doprva }e gi prou~uvaat. Za volja na vistinata, od Carinata od pred pove}e od edna godina zboruvaat deka na 1 juli 2010 godina stapuvaat na sila novi izvozni pravila za evropskiot pazar. Toa zna~i deka za eden den stapuvaat na sila barawata na EU za poseduvawe EORI broj od izvoznite firmi, a na{ite firmi v~era rekoa: "[to e toa? Zo{to nikoj dosega ne ni kaàl?" Dodeka baraat vinovnici za nivnata neinformiranost, vremeto im te~e. A, od tie pravila im zavisi biznisot. Duri i

vo nivnite zdru`enija o~ekuvaat deka sekoja firma e ve}e informirana za novitetite. Ama, ne bilo taka, zatoa

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

{to na s$ se ~eka do posleden moment, iako za golem del od izvoznite firmi letovo zapo~nuva izvoznata sezona, {to poradi sezonskata rabota, {to poradi popu{taweto na ekonomskata kriza. Kompaniite vo zemjava treba da znaat deka kako {to Makedonija se dobli`uva do Evropskata unija, taka stanuvaat pobrojni i pova`ni novite pravila vo biznisot. EU ne e samo privilegija, tuku i ogromna obvrska. Zatoa treba da se podgotvime za nea.

“FALANGA” GI POTKOPA I DIVITE KOPAÎ e zloupotrebuvaat li koncesiite za mineralni surovini? Na ova retori~ko pra{awe odgovorot e pove}e od jasen. Milionski sumi se vrtat godi{no vo nelegalniot iskop na mineralni surovini vo zemjava. No, situacijata e frapantna tokmu zatoa {to vo Ministerstvoto za ekonomija, poto~no vo Sektorot za mineralni surovini, nema Registar na makedonskoto rudno bogatstvo, nema to~na evidencija “koj pie-koj pla}a”. Duri i koncesionerite potvrduvaat deka so neseriozniot pristap kon mineralnite surovini trpi dràvata, ama i tie, zatoa {to edni pla} aat i koncesii i dava~ki za iskopuvawe mineralni surovini, a drugi besplatno se bogatat. I pritoa nikoj ne gi goni zatoa {to verojatno i ne znae deka treba da gi kontrolira, bidej}i nema precizni podatoci za koncesionerite, koncesiite i kopa~ite. Iako rudnoto bogatstvo e neprocenlivo, ne smee da se ostavi so nego sekoj da upravuva kako {to saka i ima potreba. îi interesi se {titat so toleriraweto na divite

iskopi? Zo{to dr`avata zami`uva pred kriminalot? Samo za letnite meseci divite kopa~i na

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

re~nite korita profitirat so ~isti devet milioni evra... Ma{ala! Divite iskopuva~i ne se zasituvaat samo so milionskite profiti od nelegalnoto iskopuvawe. Zatoa ja imame “Falanga”, bid ej}i mnogu od niv ne kopaat samo po ruda, tuku i po bogato kulturno nasledstvo. Nekoj dobiva koncesija za istra`uvawe na mineralni surovini i odedna{ doa|a do arheolo{ki predmeti od neprocenlivo bogatstvo. Taka e koga se nema kontrola.

PO DO@DOT Po do`dot i mitingot vo nedelata ve}e ni{to nema da bide isto kako porano. Tuka e stravot na premierot i negoviot tim. Ja po~uvstvuvaa energijata i re{enosta. Presvrtnata to~ka e doprena vaa kolumna }e ja zapo~nam so ne{to nevoobi~aeno {to mi padna vo o~i poslednive tri dena. Zabele`avte li kako odedna{ pretstavnici na Vladata po~naa da prezentiraat nekakvi ekonomski sporedbi i indikatori. Ova ne se slu~i koga bilo, tuku tokmu nekolku ~asa pred golemiot miting na SDSM. Ova odnesuvawe mo`e da se opi{e samo so eden zbor – NERVOZA. Zo{to dosega Vladata ne go prave{e toa? Zatoa {to se ispla{i od ona {to prvo go naseti, a potoa i go vide. Ne e ova istata onaa vlast od porano. Ja izgubi samodoverbata. Sfati deka mitingot na SDSM nema da bide onakov kakov {to go posakuva{e vlasta. Pred mitingot SDSM be{e obvinet deka preku pres-konferencii i soop{tenija povrzani so ekonomijata se obiduva da sozdade nezadovolstvo kaj gra|anite. Kakva manipulacija na vlasta. Gra|anite si znaat kolku i zo{to se nezadovolni od ekonomskite sostojbi. Tuka SDSM samo gi prezentira ~istite nesoborlivi fakti. Minatata sedmica be{e crna sedmica za Vladata. Porazitelni ekonomski vesti doa|aa re~isi sekoj den. Prvo razbravme deka sme stanale svetski {ampioni. Spored amerikanskiot medium "24/7 Vol strit", Makedonija ima najvisoka nevrabotenost vo svetot. Kakov sram za premierot i za VMRO-DPMNE, po tolku godini vladeewe da se bide svetski {ampion so najgolema nevrabotenost. A, spored partijata {to momentalno e na vlast, treba{e da bidat

ocenuvani od narodot spored dostignuvawata kaj nevrabotenosta. Kako reagira{e VMRO-DPMNE na vakvata vest – zamislete, gre{ka bilo na "24/7 Vol strit"?!! Ova e najdobroto opravduvawe {to moèa da go smislat? Sme{no. Ni sram, ni perde. Patem, "24/7 Vol strit" ja dava metodologijata po koja se proizvedeni podatocite: koristeni se podatoci od Godi{nikot na OON za statistika na rabotnata sila, klu~nite indikatori i bazi na podatoci na Me|unarodnata organizacija na trudot, potoa podatocite se sporeduvani so tie od drugi izvori, kako {to se amerikanskiot Stejt department, MMF, CIA i OECD. Ubavo bi bilo VMRO-DPMNE da & kaè na javnosta kade ja gleda gre{kata. Industriskoto proizvodstvo povtorno ostvari pad vo odnos na istiot mesec od minatata godina. So toa padot prodolì i trae kontinuirano ve}e celi pet meseci. Bruto-doma{niot proizvod, kako pokazatel za celata makedonska ekonomija, vo prvite tri meseci od 2010 godina povtorno se vrati vo zonata na pad. Dupkata vo buxetot se prodlabo~uva. Za samo pet meseci od 2010 godina dostigna 5,5 milijardi denari, {to e 54% ili pove}e od polovina od ona {to e proektirano so rebalansot na buxetot. Ona {to e u{te postra{no za ogromen broj gra|ani vo Makedonija e toa {to poskape lebot. Od lo{o polo{o. Vo javnosta prostrui informacija deka Vladata im dolì na firmite ~etiri milijardi denari za povrat na DDV. Celi ~etiri milijardi denari. Ovaa informacija Vladata ne ja

demantira{e. Navistina, kolku dolì dràvata? Premierot ni kaùva deka dolèla dràvata, ama toa ne bilo mnogu, ne bilo tolku kolku {to se zboruvalo po mediumite, plus, se pla}alo na privatniot sektor, moèbi so mali zadocnuvawa. Vi kaùva ne{to vakvata parafrazirana poraka na premierot? Narodot veli: okruglo, pa na }o{e. Zo{to e tolku te{ko premiere da se kaè iznosot? Ako ve}e znaete deka iznosot ne e tolkav kako {to zboruvaat mediumite i kaùvate deka ne e golem dolgot, toga{ mora da znaete kolkav e. E, pa, kaète im na gra|anite. Tolku li e te{ko da se kaè iznosot? Gra|anite go gledaat seto ova i se pla{at za idninata. Zamislete deka ste penzioner. Vlasta se fali deka vi ja poka~ila penzijata, ama vie denes se pla{ite dali }e ima pari za da ja dobiete narednata. Tuka e stravot, i ovaa Vlada nema kredibilitet da go eliminira toj strav. Ne samo poradi katastrofalnite ekonomski vesti izminative denovi. Na site ni e jasno deka sega{nive vo ekonomijata ne go napravija toa {to se o~ekuva{e od niv. Gi izneverija o~ekuvawata na gra|anite i zatoa tie se razo~arani i pove}e ne & veruvaat na vlasta. Koga vo septemvri minatata godina vo Univerzalna sala ja promoviravme programata na SDSM “Re{enija za Makedonija”, rekov deka SDSM gi izgubi izborite na tema ekonomija, no deka slednite izbori }e gi dobie na tema ekonomija. Verba i trpenie. U{te ne sme ni po~nale da gi promovirame na{ite idei. Kone~no, ubavo be{e da

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

se bide vo nedelata na protestniot miting organiziran od SDSM. Ubavo be{e da se vidat rekite lu|e po ulicite na Skopje. Celi semejstva, lica so àr vo o~ite, maici, {alovi, znamiwa, svir~iwa, re{enost da se izrazi svojot stav. Dojdeni od srce, so merak. Ubavo be{e da se slu{nat i site onie prepoznatlivi likovi koi gi kaàa svoite avtenti~ni ìvotni problemi. Pretsedatelot na SDSM, Crvenkovski, isprati kristalno jasni poraki do vlasta. Site {to organizirale miting vo Skopje znaat deka ima edno ne{to {to e totalno nepredvidlivo. Toa e odnesuvaweto na skopjani, dali tie }e izlezat na miting. Nekoga{, nekoi navidum nebitni detali kaùvaat mnogu. Interesno e deka do`dot {to zapo~na silno da pa|a dva ~asa pred mitingot ne gi obeshrabri skopjani. Tie masovno izlegoa, 20.000 skopjani koi im se pridruìja na 30.000 lica dojdeni od vnatre{nosta na zemjata. Po do`dot i mitingot vo nedelata ve}e ni{to nema da bide isto kako porano. Tuka e stravot na premierot i negoviot tim. Ja po~uvstvuvaa energijata i re{enosta. Presvrtnata to~ka e doprena.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

30.06.2010

STAPUVAAT NA SILA NOVITE REGULATIVI NA EVROPSKATA CARINSKA UNIJA

OD 1 JULI NOVI PRAVILA ZA IZVOZ VO EVROPA VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

d 1 juli godinava makedonskite firmi }e se soo~at so problem vo izvozot na svoite proizvodi dokolku ne gi ispolnat barawata koi gi nalaga Evropskata carinska unija. Ovaa informacija e objavena i na veb-stranicata na Carinskata uprava na Makedonija. Del od barawata se sekoja firma koja izvezuva vo evropskite zemji da poseduva EORI (Economic Operators Registration Identification) broj, koj pretstavuva edinstven dano~en broj {to firmite }e go koristat vo carinskite deklaracii vo cela Evropska unija. Nadle`nite smetaat deka ova bi ja olesnilo analizata na rizikot pri dvi`ewe na stoki, no i deka }e go namali vremeto na ~ekawe na granica, {to pretstavuva eden od pogolemite problemi so koi se soo~uvaat izvoznite kompanii. "EORI brojot, na nekoj na~in, }e pretstavuva dosie za sekoja firma, vrz osnova na koe za mnogu kratko vreme carinskite slu`bi }e znaat za kakva

Firmite ne }e mo`at da izvezuvaat dokolku ne poseduvaat EORI (Economic Operators Registration Identification) broj, koj pretstavuva edinstven dano~en broj {to }e go koristat vo carinskite deklaracii vo Evropskata unija

firma raboti voziloto koe podle`i na kontrola. Ova definitivno }e gi namali vremenskite barieri", objasnuva za "Kapital" Zlatko Veterovski, na~alnik na sektorot za obuka pri Carinskata uprava. Firmite koi izvezuvaat vo EU velat deka ne se zapoznaeni so vakvite regulativi. “Ne sme informirani deka postojat izmeni na dosega{niot princip na

rabota. Na{ata kompanija e 99% izvozno orientirana, a sezonata za izvoz ni po~nuva od avgust. Ova zna~i deka }e se soo~ime so seriozni problemi", velat od Tehnoalat komerc, kompanija za prerabotka na ovo{je. Kompanii od metalur{kata i od vinarskata dejnost velat deka nemaat detalni

PRISTIGNAA PRVITE RUSI VO OHRID

rvata grupa od 64 turisti od Rusija zav~era pristigna vo Ohrid, a }e prestojuva desetina dena na Ohridskata riviera. Tie sletaa na aerodromot "Sveti Apostol Pavle" so poseben ~arterlet od Moskva. Ova e prva od predvidenite {est grupi turisti od Rusija koi vo periodot do 30 avgust }e letuvaat vo Ohrid. Tie na aerodromot vo Ohrid bea pre~ekani od pretstavnici na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, na Ruskata ambasada vo Skopje i na Makedonsko-ruskata stopanska komora. Ina @arova, direktor na agencijata Aleks-turs od Moskva, izjavi deka ova e prva sorabotka na nejzinata firma so makedonskite kolegi od oblasta na turizmot. “Vo periodot april-juni godinava, probno vo Ohrid prestojuvaa pomali grupi od okolu 10 turisti, koi se vratija odu{eveni od Makedonija. Po~uvstvuvavme deka postoi interes vo Rusija za turisti~ki prestoj vo Makedonija, taka {to veruvam deka ne sme tuka samo za ova leto. Se nadevam deka idnata godina }e ima mnogu pove}e turisti od Rusija”, istakna @arova. Evgenij Egorov od Ruskata ambasada vo Skopje oceni

deka doa|aweto na prvite ruski turisti vo Ohrid e zna~aen nastan i oti toa e samo po~etok na otvoraweto na patot na ruskite gosti kon Ohridskoto Ezero. Toj dodade deka postoi interes i vo Rusija i vo Makedonija za unapreduvawe na odnosite me|u dvete dr`avi, kako na politi~ki, taka i na ekononomski plan. Za makedonskiot ambasador vo Moskva, Ilija Isajlovski, ova e sre}en den, zatoa {to po site napori prezemeni od Vladata i ponudenite povolnosti za zainteresiranite turoperatori, vo Ohrid pristignaa prvite ruski turisti.

“Spored informaciite so koi raspolaga Ambasadata, site bileti za aran`manski prestoj vo Makedonija se prodadeni. Interesot ovaa godina za Makedonija e mnogu golem. Makedonija vo ruskata federacija e promovirana kako edna od najevtinite i najubavite evropski destinacii i toa mo`e da se vidi na pogolemite ruski internet-stranici, kade {to statijata za turisti~kiot potencijal na zemjava e edna od najposetuvanite”, informira Isajlovski. Toj o~ekuva godinava samo preku Aleks-turs vo Ohrid da dopatuvaat okolu 1.200 turisti.

informacii okolu novite regulativi. Od Stopanskata komora na Makedonija, pak, velat deka dosega ne dobile zabele{ki od firmite za ovie raboti. Ottamu smetaat deka site firmi koi se zanimavaat so izvozna dejnost se dovolno informirani okolu izmenite vo na~inot na

rabota. Od Carinskata uprava smiruvaat i velat deka najverojatno firmite }e nemaat problem so EORI registriraweto, koe se odviva na samite grani~ni premini. Sepak, pora~uvaat za dopolnitelni informacii firmite da stapat vo kontakt so nivnite partneri

vo stranstvo. “Vo sekoja zemja na EU na~inite za dobivawe na vakvi broevi se razli~ni", veli \orgi Naumovski, sovetnik na direktorot na Carinskata uprava. Evropskata unija s$ u{te ne vospostavila edinstven sistem koj centralno }e gi koordinira registraciite za EORI broj.

10 30.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MAKEDONIJA NEPOVRATNO GUBI I MINERALNI SUROVINI I PARI

EDEN INSPEKTOR GONI STOTICI LOVCI NA RUDNO BOGATSTVO KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ako koncesiite za mineralnite surovini ja polnat dràvnata kasa i stanuvaat zna~aen izvor za buxetot, nema evidencija koj kopa po rudnoto bogatstvo na Makedonija i kolku pla}a za toa. Ova go priznavaat i koncesionerite, koi tvrdat deka Ministerstvoto za ekonomija nema precizna slika kakva e sostojbata so rezervite na mineralni surovini vo zemjava. Na ova ukaà i Dràvniot zavod za revizija vo izve{tajot za raboteweto na ovoj resor. Sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija nema precizna evidencija kolku od koncesionerite redovno i, voop{to, gi pla}aat zakonski utvrdenite nadomestoci. Seto toa odi na {teta na dràvata, ako se znae deka koncesiite koi gi pla}aat legalnite iskopuva~i na mineralni surovini se slevaat direktno vo buxetot. “Na{ite soznanija govorat deka vo Sektorot za mineralni surovini ne se vodi evidencija za stepenot na iskoristenost na ova nacionalno i neobnovlivo bogatstvo za Makedonija. Od ogromno zna~ewe za dràvata e da se znae sostojbata so rezervite na mineralni surovini. Se pra{uvam dali pri~inata za sega{nata situacija leì vo lo{ata kadrovska ekipiranost na ovoj sektor. Informaciite govorat deka dosega se izdadeni okolu 320 koncesii za eksploatacija na mineralni surovini, a vo aktivna rabota se samo stotina od niv. Nemame odgovor koi se pri~inite za tolku maliot broj aktivni koncesii i na {to se dolì toa”, veli Qup~o Trajkovski, diplomiran rudarski inèner vo svojata publikacija “Makedonskoto rudarstvo i geologija”. Ovie tvrdewa se do tolku poalarmantni ako se zeme predvid deka aktiviraweto na pogolem broj koncesii zna~i dopolnitelni prihodi vo buxetot na dràvata i na op{tinite, kako i novi vrabotuvawa. I DR@AVNATA REVIZIJA KONSTATIRA NEPRAVILNOSTI Dràvniot zavod za revizija vo posledniot izve{taj za Ministerstvoto za ekonomija poso~uva niza nepravilnosti, me|u koi i nedostigot na ce-

NIKOLAJ^O NIKOLOV

PRETSEDATEL NA MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA ZA RUDARSTVO PRI STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

“Ima neevidentirani firmi koi vr{at nelegalen i nekontroliran iskop i dràvata ili ne moè, ili ne saka da gi najde tie firmi. Mora da se ekipirame i so inspektori koi na teren }e kontroliraat s$. Do denes na nivo na dràvata imavme samo dvajca inspektori, a od denes, mi se ~ini, ostanuvame so eden, oti edniot inspektor zaminuva vo penzija”. losni i to~ni podatoci okolu pla}aweto na koncesiskite nadomestoci za detalnite geolo{ki istraùvawa. “Revizijata ne moè{e da se uveri vo celosnosta i to~nosta na prihodite po osnova na nadomest za eksploatacija na mineralnite surovini poradi necelosno obezbeden kontrolen mehanizam za sledewe na eksploatiranata mineralna surovina iskaàna od koncesionerite i soodvetno uplateniot nadomest. Soglasno Zakonot za mineralni surovini kontrolata na eksploatiranata mineralna surovina ja vr{i Dràvniot inspektorat za tehni~ka inspekcija, no taa ne e dovolno uverliva za realnosta i vistinitosta na prikaànite koli~ini”, pi{uva vo posledniot revizorski izve{taj za Ministerstvoto za ekonomija. Spored revizorite, vakvata pojava vo Makedonija e prisutna podolg vremen-

Nema evidencija koj kopa po rudnoto bogatstvo na Makedonija i kolku pla}a za toa. Ova go priznavaat i koncesionerite, koi tvrdat deka Ministerstvoto za ekonomija nema precizna slika kakva e sostojbata so rezervite na mineralni surovini vo zemjava ski period i ne obezbeduva za{tita od eventualni izmami i gre{ki vo odnos na objektivnoto prika`uvawe na parametrite koi ja odreduvaat visinata na ovoj vid nadomest. “Toa sozdava rizik od pomalku plateni nadomestoci za iskopanite koli~ini mineralna surovina, pomalku ostvareni prihodi vo buxetot na dr`avata i op{tinite”, poso~uvaat revizorite. Za da se nadmine vakvata pojava, so izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za mineralni surovini od vtorata polovina na 2008 godina se predviduva{e koncesionerot edna{ godi{no da izvr{i geodetsko snimawe i da napravi geodetski elaborat so presmetka na iskopanite koli~ini na mineralni surovini, kade {to precizno }e se definiraat koli~estvata na iskopanata mineralna surovina. Elaboratot treba da se dostavi do Ministerstvoto.

MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA NEPRECIZNO Od Ministerstvoto za ekonomija, poto~no od Sektorot za mineralni surovini, nema precizni objasnuvawa za naodite na dràvniot revizor. Edinstveno dobivme odgovor deka nadzor nad pla} aweto na nadomestocite za vr{ewe detalni geolo{ki istraùvawa i na koncesijata za eksploatacija na mineralni surovini vr{at Upravata za javni prihodi i Dràvniot inspektorat za tehni~ka inspekcija. Spored nivnite podatoci, lani vkupniot prihod od naplata na koncesiski nadomest iznesuval samo 3,3 milioni evra. Za prviot kvartal, pak, ovaa godina, dràvata naplatila 1,2 milioni evra po ovaa osnova. Deka vo dràvata ima niza nere{eni problemi so legalnoto iskoristuvawe na rudnoto bogatstvo, kako i zakonski nedore~enosti, pove}e

ZA 6,5% POMALKU VRABOTENI VO INDUSTRIJATA

e namaluva brojot na rabotnici vo industrijata. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo maj godinava brojot na vraboteni vo industriskiot sektor se namalil za 6,5% sporedeno so maj lani. Podatocite poka`uvaat deka vo prvite pet meseci od godinava, od industrijata se otpu{teni 8% od rabotnicite. Analizirano po sektori, brojot na rabotnicite vo sektorot vadewe rudi i kamen, vo maj godinava e namalen za 3,2%, vo prerabotuva~kata industrija za 7,5%, a vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda za 0,5%. Za 6% e namalen brojot na vrabotenite vo tekstilnata i metalnata

industrija, 9% vo proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati i duri 26% vo tutunskata industrija. Edinstveno porast na brojot na vraboteni vo industrijata ima vo drvnata industrija, od 3% vo maj 2010 vo odnos na maj 2009 godina. Ovie statisti~ki podatoci s$ u{te ne vlevaat optimizam deka makedonskoto stopanstvo re~isi izleguva od recesija. Globalnata ekonomska kriza, {to na krajot na 2008 godina go zafati svetot, vo Makedonija ostavi okolu 30.000 rabotnici doma poradi namalenoto proizvodstvo i stavawe na klu~ na vrata na nekolku fabriki. Najgolem del od otpu{tenite rabotnici lani bea

pati dosega javno zboruvaat od Makedonskata asocijacija za rudarstvo. “Registarot treba da se izgotvi. Na toj na~in }e se sledi iskoristenosta na koncesiskite povr{ini. Dràvata mora da regulira site koncesioneri na mineralni surovini da pla}aat nadomest. Ima neevidentirani firmi koi vr{at nelegalen i nekontroliran iskop i dràvata ili ne moè, ili ne

od tekstilnata i metalnata industrija. Otpu{taweto na rabotnicite e edna od merkite koja rabotodava~ite ja prezemaa vo uslovi na kriza. Namaleniot obem na rabota, nemaweto sveì pari, zatvorenite stranski pazari i otkaànite nara~ki bea povod direktorite na kompaniite da go namalat brojot na vraboteni. Nekoi rabotodava~i, pak, drasti~no gi namalija platite na rabotnicite vo uslovi na kriza samo za da ja izbegnat merkata delewe otkazi. Fakt koj zagriùva, pokraj namaleniot broj vraboteni vo industrijata e i padot na industriskoto proizvodstvo pet meseci po red.

saka da gi najde tie firmi. Mora da se ekipirame i so inspektori koi na teren }e kontroliraat s$. Do denes na nivo na dr`ava imavme samo dvajca inspektori, a od denes, mi se ~ini, ostanuvame so eden, oti edniot inspektor zaminuva vo penzija”, istaknuva Nikolaj~o Nikolov, pretsedatel na Makedonskata asocijacija za rudarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija.

DR@AVATA GI “AMINUVA” DIVITE KOPA^I?!

Devet milioni evra profit pravat divite kopa~i na mineralni surovini samo vo tekot na letoto na linijata Katlanovo-Ohrid, tvrdat koncesionerite. Poznava~ite objasnuvaat deka divite kopa~i vo ovoj period dnevno, nezakonski kopaat okolu 10.000 kubni metri pesok, ~akal i kamen, koi na pazarot gi prodavaat po 10 evra za kuben metar, a gi izbegnuvaat zadol`itelnite dava~ki kon dr`avata i zad sebe ostavaat okolu dva hektari uni{teno zemjodelsko zemji{te. Pogolem del od divite eksploatatori pominuvaat nekazneti.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

30.06.2010

AVTOMOBILI

VOZI FORD BEZ KAMATA

SR\AN IVANOVI]

Nedovolnata ponuda na povolen kredit ili lizing e osnovata na namalenata pobaruva~ka za novi avtomobili, velat vo Mi-Da Motors, i tokmu zatoa se re{ile za beskamaten lizing na svoite vozila

ivanovic@kapital.com.mk

kskluzivniot importer i diler na vozilata na Ford vo Makedonija, kompanijata Mi-Da Motors, se priklu~i na trendot koj od neodamna e prisuten na pazarot na novi vozila vo zemjava, nudej}i gi svoite avtomobili na potro{uva~ite preku lizing, bez kamatna stapka. Nula dopolnitelni tro{oci za otplata do 36 meseci, so minimalno u~estvo od 20%, no za da se postigne promotivnata cel na Mi-Da Motors idealno e kupuva~ite da odat so u~estvo od 30%, so {to za poevtinite modeli na Ford mese~niot anuitet bi iznesuval za malku pomalku od 100 evra. “Idejata za edna vakva kampawa ja dobivme od opse`nata analiza koja ni uka`a deka najgolem problem na potro{uva~ite pri kupuvaweto na novo vozilo se nedovolnite finansiski sredstva. Postojat i drugi sporedni faktori koi go ote`nuvaat pazarot vo momentov, kako {to e liberalizacijata na uslovite za uvoz na polovni avtomobili, no, sepak, nedovolnata ponuda na povolen kredit ili lizing e osnovata na namalenata pobaruva~ka”, istakna generalniot direk-

30% u~estvo za mese~na rata pomala od 100 evra

tor na Mi-Da Motors, Darko Dimovski. Ovaa akcija kompanijata ja organizira vo sorabotka so S-lizing, vrz sebe prezemaj}i go subvencioniraweto na operativnite

tro{oci i kamatnata stapka. “Sakame da ja obele`ime sorabotkata so Mi-Da Motors na eden vakov ubav na~in, koj potro{uva~ite, sekako, deka }e go prepoznaat. Ovaa ponuda mo`e da se opi{e kako odli~ni tri vo edno uslovi, a toa e odli~na cena, odli~na kola i odli~ni finansiski uslovi. Se nadevam deka golem broj makedonski gra|ani na godi{niot

MAJKROSOFT JA PRETSTAVI NOVATA VERZIJA NA OFFICE 2010

~era Majkrosoft oficijalno ja pretstavi novata verzija na Microsoft Office paketot, Office 2010. Cenata na paketot, iako s$ u{te ne e oficijalno objavena, }e se dviì okolu 7.200 denari. „Noviot Microsoft Office 2010 e sozdaden da ovozmoì najvisok stepen na produktivnost na va{iot kompjuter, telefon ili prebaruva~. Toj poseduva novi, intuitivni alatki i karakteristiki so pomo{ na koi }e moète da rabotite pouspe{no, pobrzo i poefikasno }e gi izrazuvate va{ite idei”, izjavi direktorot na Majkrosoft Makedonija, Ilijan~o Gagovski. Novitet vo Office 2010 e i Office 2010 Starter (Word i Excel so osnovni funkcionalnosti) koi sostavuva~ite na kompjuteri moàt besplatno da go instaliraat na nov kompjuter so originalen Windows 7. Site instalaciski datoteki za Office 2010 se na noviot kompjuter, no otklu~en za rabota e samo Office Starter. Podocna korisnikot so kupuvawe na Product Key Card i vnesuvawe na klu~ot od karti~kata moè da gi otklu~i i ostanatite funkcionalnosti. Noviot Office 2010 }e vi ovozmoì da sozdadete originalni izve{tai i prezentacii, so pomo{ na alatkite preku koi

odmor letovo }e trgnat so svoeto novo vozilo na Ford, kupeno so posredstvo na ponudeniot lizing”, veli Sa{a Boko, generalniot direktor na S-lizing. Od Mi-Da Motors ja potvrdija lo{ata sostojba na makedonskiot pazar so novi vozila, predviduvaj}i deka godinava proda`bata }e bide poslaba za celi 35% vo odnos na minatata godina.

“Se nadevame deka golem broj lu|e koi vo momentov planiraat da kupat poloven avtomobil so somnitelen kvalitet, }e dojdat kaj nas da go platat u~estvoto, a potoa za navistina mala mese~na rata da go otpla}aat svoeto novo vozilo, zad koe stoi celoto renome na Ford”, dodade Dimovski. Ovaa ponuda e limitirana i }e trae vo naredniot mesec ili dva, po

{to od Mi-Da Motors gi povikuvaat potro{uva~ite da pobrzaat so svoite aplikacii. Inaku, od kompanijata istaknaa deka iako bankite i lizingkompaniite imaat golemi problemi so naplatata na sredstvata izdadeni preku kredit i lizing, toa ne se odnesuva na onie potro{uva~i {to se imaat odlu~eno za vozilata na Ford. “O~igledno deka nie pravime odli~na selekcija na aplikantite, po {to se izbegnuvaat site nesakani posledici pri naplatata na mese~nite rati”, potcrtaa od Mi-Da Motors.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

kreativno i lesno }e gi izrazite va{ite idei, da ostanete povrzani so va{ite proekti i koga ne ste pred va{iot kompjuter, so pomo{ na pristapot do Office datotekite preku Internet, prebaruva~ ili pameten telefon (smartphone). Paketot ovozmo`uva efikasno da rabotite so drugite preku ednovremeno spodeluvawe, ureduvawe i pregled na datotekite(koavtorstvo). Iako Office 2010 e sozdaden da funkcionira so mnogu razli~ni verzii na Microsoft Windows, inovaciite vo Windows 7 i Windows Live™ gi ovozmo`uvaat najvozbudlivite unapreduvawa vo Office 2010.

Najnova tehnologija {to gi povrzuva ~lenovite na timot {to rabotat na eden proekt im ovozmoùva na pove}e lu|e ednovremeno da gi aùriraat i spodeluvaat bele`nicite. Sekoj vo timot moè da vidi koj raboti na dokumentot i da zapo~ne razgovor so toa lice vo realno vreme na Internet. Ureduvawata se obeleàni, taka {to moète da gi vidite napravenite promeni. Go podobruva sledeweto i upravuvaweto so povrzani e-po{ti, a vo isto vreme {tedi prostor vo sanda~eto, ovozmoùvaj} i vi lesna kontrola na golema koli~ina elektronska po{ta.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 30.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII [TIPSKITE FIRMI ZAINTERESIRANI ZA OBNOVA NA FASADITE

MAKEDONIJA ISPRATI PORAKA ZA SRE]A KON SVETOT

pecijalno dizajnirano {i{e Koka Kola, koe sodr`i makedonska poraka na sre}ata, im predadoa v~era pretstavnici na Pivara-Skopje pred spomenikot na Majka Tereza na t.n. tim na ambasadori na sre}ata na kompanijata Koka Kola. “Vie ste vo zemjata na ve~noto sonce, vo zemjata na sre}nite lu|e. Vie ste vo gradot na solidarnosta i humanizmot...”, pi{uva vo porakata.

Ovaa aktivnost e del od globalniot potfat na kompanijata na me|unarodno nivo koj se sproveduva pod imeto “Ekspedicija 206”. [i{eto so porakata za sre} a od Makedonija }e bide del od unikatna kolekcija od vkupno 206 {i{iwa so poraki za sre}a od site kraevi na svetot, koi }e bidat izlo`eni vo muzejot "Svetot na Koka Kola" vo sedi{teto na kompanijata vo Atlanta, SAD.

ekolku firmi od [tip projavija interes za rekonstrukcija na fasadite na stanbenite zgradi vo centralnoto gradsko podra~je. Gradona~alnikot na op{tina [tip, Zoran Aleksov, veli deka e prijatno iznenaden od interesot na firmite koi sakaat da u~estvuvaat vo rekonstrukcijata na fasadite. “Vedna{ po objavuvaweto na ovoj ideen proekt, {to go

izgotvi op{tinata, naidovme na interes od biznis-sektorot. Vo tekot na naredniot period o~ekuvame da se sklu~at i dogovorite”, veli Aleksov. Za da gi rekonstruira fasadite na stanbenite zgradi op{tinata na firmite za vozvrat im ponudi da imaat prostor za reklami vo dogovor so stanarite. Najgolem interes za rekonstrukcija na fasadite vo centarot na [tip ima za stanbenite

zgradi kaj gradskiot plo{tad “Sloboda” i nasproti Stopanska banka.

[TIP

SITE ^ARTERI ZA [PANIJA POPOLNETI DO SEPTEMVRI

MAKEDONCI ]E GI PREPLAVAT MAJORKA I KOSTA BRAVA

[panija e novata hit-destinacija za makedonskite gra|ani. Po padot na vizniot re`im, makedonskite gra|ani s$ po~esto se odlu~uvaat da letuvaat vo nekoi od atraktivnite destinacii vo Evropa, a interesot godinava e dvojno zgolemen ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite turisti godinava }e letuvaat vo [panija vo broj kako nikoga{ dosega. Po padot na {engenskiot yid za makedonskite gra|ani se otvorija vratite na evropskite turisti~ki destinacii, a Kosta Brava, Barselona i Palma de Majorka se novite hit-turisti~ki destinacii za Makedoncite, godinava. Agenciite gi trijat racete i velat deka site aran`mani za [panija, no i za Italija ve}e se prodadeni. Spored niv, za razlika od krizata, minatata godina koga celata turisti~ka sezona be{e katastrofalna, ovaa godina dvojno e zgolemen brojot na rezervirani aran`mani za site turisti~ki destinacii na koi tradicionalno patuvaat Makedoncite. Od turisti~kata agencija Aurora velat deka vo poslednite dva meseci brojot na sklu~eni aran`mani e za 30 do 35% pogolem sporedeno so minatata godina. “Poradi padot na {engenot, ima golem interes kaj gra|anite za patuvawe vo evropskite turisti~ki destinacii, posebno za [panija i za Sicilija. Nie ja nudime Kosta Brava i Kosta Barselona kako najpovolni za makedonskiot standard", veli Nikola Golubov od turisti~kata agencija Aurora. Od ovaa agencija velat deka do krajot na sezonata, odnosno do septemvri se ispolneti site ~arteri za [panija. "Turi ima na sekoi devet do deset dena, vo zavisnost

400

evra e po~etnata cena za aran`manite vo [panija

50%

e zgolemen brojot na sklu~eni aran`mani preku agenciite vo odnos na lani

kakov e aran`manot, a vo edna tura se okolu 60 lu|e. I ne samo za [panija ili Italija tuka voop{to. Za razlika od minatata godina koga imavme katastrofalna turisti~ka sezona interesot za patuvawe e dvojno zgolemen. Kaj nas vo Aurora dnevno za site destinacii koi gi nudime imame okolu 70 do 80 uplati. Cenite na aran`manite se spored makedonskite standardi", objasnuva Golubov. Od turisti~kata agencija Falkon travel velat deka ovaa godina poradi dvojno zgolemeniot interes za letuvawa na {panskiot breg, osven avtobuski aran`mani po~nale da nudat i ~arterpaketi. "Interesot za patuvawe vo evropskite destinacii dvojno e zgolemen od minatata godina. Imame i aran`mani za [panija so avtobuski prevoz kade {to se nudi pejza`no patuvawe vo Italija, Francija, pokraj Azurniot breg, no poradi zgolemeniot interes, ovaa godina nudime i ~arterpaketi. Hotelite se od edna do pet zvezdi, naj~esto so edno no}evawe ili samo no}

MAJORKA, LETUVALIШTE ШTO POMASOVNO GO OTKRIVAAT MAKEDONCITE, GODINAVA

evawe i doru~ek. Poradi viznata liberalizacija godinava ima golem napliv na turisti koi baraat aran`mani vo evropskite destinacii" , velat vo Falkon. TURCIJA, GRCIJA I EGIPET ISTO TAKA VO IGRA Spored agenciite za smetka na evropskite destinacii ne e namalen interesot za letuvawe na tradicionalnite destinacii za Makedoncite, odnosno za Turcija, Grcija i Egipet, za koi {to se rasprodadeni re~isi site aran`mani. Spored turisti~kite rabotnici, ovaa godina cenite za hotelsko smestuvawe se

do 40% poniski od prethodnata godina, so cel da se privle~at pove}e turisti, {to gi pravi dopolnitelno atraktivni za Makedoncite. Za [panskata riviera, za deset dena letuvawe za edno lice, vo dvokrevetna soba, vo hotel so dve zvezdi, so ~arter-let najniskata cena e 399 evra. Vo hotel so pet zvezdi, spored cenovnikot na turisti~kite agencii, cenite se dvi`at i do pove}e od 2.000 evra. Najevtini aran`mani mo`at da se najdat vo Grcija, kade {to cenite vo apartmansko smestuvawe se razli~ni vo zavisnost od terminiot na letuvawe. Za desetdneven

POMO[ OD IFC ZA POBRZO IZDAVAWE GRADE@NA DOZVOLA

oednostavuvawe na procedurata za dobivawe grade`na dozvola i podobruvawe na delovnata klima e glavnata cel na zaedni~kiot proekt na Ministerstvoto za transport i vrski i Me|unarodnata finansiska korporacija koj go najavija v~era ministerot za transport, Mile Janakieski i Antoan Kursel Labrus, pretstavnik na IFC. Proektot predviduva tim na Me|unarodnata finansiska korporacija vo slednite dva meseca da sprovede dlabinska analiza na procesot za odobruvawe grade`ni dozvoli vo Makedonija. Vo konsultacii so op{tinskite

vlasti, investitorite i stopanskite komori, pretstavnicite na IFC }e napravat procenka na site postapki pri izdavawe grade`ni dozvoli, na docneweto i na tro{ocite za nivno dobivawe. Vrz baza na takvite informacii }e dadat preporaki kako da se racionalizira procesot za dobivawe grade`na dozvola, koi potoa }e se preto~at vo zakonski izmeni. Vrednosta na proektot e 34.000 dolari, od koi IFC donira 31.723 dolari, a Ministerstvoto za transport 2.277. Spored Janakieski, site aktivnosti treba da zavr{at do krajot na godinata.

prestoj vo privatni apartmani vo juni i vo septemvri, cenite se dviàt od 150 do 300 evra za edno lice, dodeka, pak, od sredinata na juli do sredinata na avgust cenite se dviàt od 300 do 700 evra, vo zavisnost od kategorizacijata na apartmanite. Turcija, koja sekoja godina ja posetuvaat golem broj Makedonci i koja ima dolgi peso~ni plaì i luksuzni hoteli, vo zavisnost od kategorizacijata na hotelite ima razli~ni ceni. Agenciite naj~esto nudat hotelsko smestuvawe so ~arter-let, a za poevtinite varijanti obezbeden e i prevoz so

“Generalno, treba da se podobrat uslovite i da se zabrza procesot na izdavawe dozvoli. Od prvi~nite analizi ve}e se postavuva i pra{aweto za visinata na nadomestot {to se pla}a za dozvolata”, re~e Janakieski. Labrus istakna deka realizacijata na proektot }e pretstavuva ~ekor napred za privlekuvawe investicii, bidej}i }e se poednostavi postapkata za dobivawe grade`ni dozvoli, oblast vo koja Makedonija dobi kritiki vo izve{tajot Doing business na Svetskata banka. “Kako rezultat na vladinite reformi, Makedonija uspea da se iska~i me|u

avtobus. Vo hotel so edna ili dve yvezdi vo Ku{adasi ili Marmaris, cena na desetdneven aran`man se dviì od 300 do 450 evra. Dodeka, pak, vo hotelite i resortite so pet yvezdi, kade {to e vklu~eno s$, desetdneven aran`man za edno lice se dviì od 500 do 1.200 evra. [arm el [eik e najatraktivnoto mesto vo Egipet i najposakuvanata destinacija na bregot na Crvenoto More. Spored cenovnikot na turisti~kata agencija Aurora, cenata na desetdneven aran`man so hotelsko smestuvawe i ~arter-let se dviì od 450 do 900 evra.

prvite 10 top-reformatori vo svetot vo izminatite tri godini, a sega se nao|a na 37-to mesto po ednostavnost na vodewe biznis. So ovaa aktivnost sakame da & pomogneme na Vladata ne samo da go zadr`i toa mesto, tuku i da se iska~i povisoko na skaliloto, osobeno od aspekt na olesnuvawe na celata postapka za dobivawe grade`na dozvola, vo {to Makedonija treba da se podobri”, re~e Labrus.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

30.06.2010

DOGOVOREN IZVOZ OD EDEN MILION EVRA

HRVATSKI FLIPS “MEJD IN MASEDONIA” TRGNA ZA TURCIJA Od fabrikata na hrvatskata kompanija Kanaan vo Skopje }e trgne izvozot na solen flips na te{ko osvoiviot turski pazar. Za po~etok se dogovoreni 100 toni flips vo vrednost od eden milion evra

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ompanijata Kanaan od Dowi Mihoqac, eden od vode~kite hrvatski proizvoditeli na soleni gricki, po~na so izvoz na flips vo Turcija. Kanaan osven vo Dowi Mihoqac fabrika za proizvodstvo na flips ima i vo Makedonija, blizu do Skopje, od kade {to i trgna izvozot za Istanbul. Zvonko Popovi}, direktorot i sopstvenik na Kanaan, veli deka e dogovorena isporaka na vkupno 100 {leperi flips vo vrednost od okolu eden milion evra. “Po devet meseci vo koi na{iot flips pomina 18 razli~ni analizi, promeni na ambala`ata i sli~no, kon sredinata na minatiot mesec kone~no dobivme re{enie od turskoto Ministerstvo za zemjodelstvo i izvozen broj. Distribucijata ja re{ivme preku kompanijata Bere Tuketin Malan

banija i Kosovo. “Vrz osnova na ostvarenata proda`ba vo prviot kvartal godinava, izvesno e deka godinava }e prodademe pove}e od 3.500 toni ~ips i flips, {to e zna~itelen porast vo odnos na lani”, veli Popovi}. Za da go popravat kvalitetot na kompirite anga`irale dvajca momentalno najdobri stru~waci na svetsko nivo, od Germanija i od [vedska. “Za da gi zadovolime raste~kite potrebi na kupuva~ite, dogovorivme isporaka na najmoderna oprema za pakuvawe i po~navme pregovori za nabavka na nova linija za proizvodstvo na ~ips so pogolem kapacitet”, istaknuva Popovi} i dodava deka trite najgolemi svetski igra~i vo proizvodstvoto na snek-proizvodi - Lays, Chio i Lorenz, zaedno na hrvatskiot prodavaat pomala koli~ina od svojot brend otkolku {to Kanaan prodava sam. Kanaan vo Hrvatska po~na da raboti vo 1991 godina, a od 2008 godina asortimanot na soleni gricki go zbogatuva i

Istanbul”, veli Popovi} za hrvatskite mediumi. Kanaan izvezuva vo Makedonija, Albanija, Kosovo, Grcija, Slova~ka, ^e{ka, Bugarija, Ungarija, Bosna i Hercegovina i Srbija. So vlez na isklu~itelno konkurentniot turski pazar koj ima pove}e od 72 milioni `iteli, Kanaan dopolnitelno }e ja zacvrsti pozicijata na respektabilen regionalen igra~. Inaku, fabrikata na Kanaan vo Makedonija e otvorena pred ~etiri godini, a proizveduva {irok asortiman na gricki: flips so kikiriki, nekolku razli~ni vkusovi na flipsovi, dietalni flipsovi, pukanki, grisini i ~ipsovi od jabolka. Vkupniot prihod na Kanaan minatata godina vo Hrvatska i Makedonija iznesuva{e okolu pet milioni evra, so dobivka od okolu 102 iljadi evra. Vo Hrvatska kompanijata vrabotuva 70 lu|e, a vo Makedonija 40. Minatata godina kompanijata ja zavr{i so rast na proda`bata od okolu 20% na pazarite vo Hrvatska, Makedonija, AlK

20%

e rastot na proda`bata na Kanaan na nadvore{nite pazari lani

so ~ips. Pokraj sopstvenoto proizvodstvo na kompiri na 200 hektari povr{ina, Kanaan izgradi i skladi{te za kompiri od 7.000 toni. Zaradi ekolo{kata katastrofa vo Slavonija i Barawa, predizvikana od do`dovi i poplavi, na Kanaan & se uni{teni okolu 50% od povr{inite zaseani so kompir od koj {to se pravi ~ips. “Otkako ni se uni{ti kompirot so poplavite, neodamna zasadivme novi povr{ini, no i tie ni se poplavija. So ogled na situacijata, o~ekuvam poskapuvawe na surovinata. S$ u{te ne znam od kade }e ja nabavime. Verojatno povtorno }e mora da se svrtime kon uvoz”, veli Popovi}. L

Sopstvenikot na Kanaan, Zvonko Popovi}, vo pogonite na svojata kompanija

3500 2006

toni ~ips i flips }e proizvede Kanaan godinava

godina e otvorena fabrikata na Kanaan vo Makedonija

14 30.06.2010 2.430

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

MBID

2.790

107,10

2.780

2.420

107,00

2.770 2.410

2.760

2.400

2.750

OMB

106,90 106,80 106,70

2.740 2.390

106,60

2.730

2.380

2.720

23/06/10

24/06/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

106,50

23/06/10

24/06/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

23/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/06/10

27/06/10

29/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BUGARSKATA SOFIKA GRUP DOJDE VO MAKEDONIJA

NOV IGRA^ NA PAZAROT ZA AUTSORSING - USLUGI Sofika grup ve}e kontaktirala so nekolku makedonski kompanii so koi naskoro }e sklu~i konkretni dogovori za sorabotka. Ovie kompanii se od oblasta na finansii i telekomunikacii vlevaat i ve}e po~natite pregovori na Sofika so nekoi makedonski kompanii od oblasta na finansii i telekomunikacii. “Sofika grup ve}e kontaktira{e so nekolku makedonski kompanii so koi naskoro }e imame mo`nost i da sklu~ime konkretni dogovori za sorabotka. Ovie kompanii se od oblasta na finansii i telekomunikacii. Za razlika od Makedonija, vo Albanija s$ u{te nema konkretni kontakti”, istakna Bumov. SÉ POGOLEM INTERESOT ZA OVAA INDUSTRIJA Sofika grup e kompanija koja se zanimava so takanare~en biznis-proces autsorsing BPO. Ovoj biznis e edna od najsofisticiranite industrii vo momentov. Kompaniite koi se zanimavaat so ovaa dejnost nudat uslugi na integrirani biznis-procesi, re{enija za globalni finansiski uslugi i tehnologii za mediumi i telekomunikacii. Tokmu i kaj nas vo taa nasoka }e bide razviena i strategijata na kompanijata, odnosno istata }e ima za cel profesionalen rast, dodadena vrednost na uslugite i kvalitet kon klientite na kompanijata, kako i pro{iruvawe na spisokot na uslugi so koi bi se postignalo toa. Poradi s$ pogolemata potreba

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akedonskiot pazar za autsorsing na biznis-procesite se razigruva otkako svoja filijala vo zemjava otvori bugarskata kompanija Sofika grup. Od Sofika grup istaknuvaat deka vo izminatata godina detalno go analizirale makedonskiot pazar, pri {to zaklu~ile deka zaradi konkurentskite prednosti Makedonija e odli~na lokacija za idniot razvoj na kompanijata. “Makedonija e na{ most za ekspanzija vo dr`avite od porane{na Jugoslavija, Kosovo i Albanija i zatoa re{ivme da zapo~neme to~no od tuka, obu~uvaj}i mladi lu|e koi zboruvaat na jazicite na sosednite dr`avi” veli generalniot menaxer na Sofika, Stefan Bumov. Sofika najavuva otvorawe na 100 rabotni mesta za prvata godina, pri {to se o~ekuva vo narednite 3 do 5 godini toj broj da porasne na 400 do 500 lica. Celokupnata investicija vo Makedonija, spored procenkite na Sofika grup, za istiot period godini bi trebalo da dostigne me|u 5-7 milioni evra. Optimizam kaj ovie o~ekuvawa

5-7 100

milioni evra Sofika planira da investira vo narednite 3 do 5 godini

od takvi uslugi kaj kompaniite, interesot za ovaa industrija na svetsko nivo e s$ pove}e vo porast. Toa e i edna od pri~inite za pro{iruvawe na svojata dejnost vo Makedonija so ogled na toa {to misijata na Sofika grup e da bide me|u vrvnite pet kompanii od ovaa industrija vo centralna i isto~na Evropa. Uslugite koi Sofika grup gi nudi se neophodni za sektorite finansii i toa banki, lizing i osiguruvawe, sektorite IT i telekomunikacii, sektorot proda`ba, transport

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

29.06.2010

1М

3М

6М

YTD

31.391.045,66

2,33%

-6,12%

-1,73%

-1,37%

6,32%

24.06.2010

Илирика ГРП

20.381.132,75

2,68%

0,21%

3,52%

3,81%

14,51%

24.06.2010

Иново Статус Акции

18.508.724,80

1,98%

-5,80%

-8,49%

-9,23%

-4,31%

25.06.2010

24.720

КД Брик

21.689.387,10

2,90%

3,13%

8,08%

7,72%

28,31%

28.06.2010

14.396

КД Јужен Балкан

21.669.294,75

-0,49%

-3,08%

-1,47%

-3,06%

13,07%

28.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.123.433,63

-0,86%

-4,92%

-1,30%

-1,31%

1,20%

28.06.2010

620,00

1.240

Хотели Метропол Охрид

211,00

5,5

83.556

Охридска банка Охрид

1.980,00

4,21

148.500

Скопски Пазар Скопје

8.240,00

236,00

2,61

29.06.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

1926

-3,75

55.854

Раде Кончар Скопје

1940

-3,00

58.200

Бетон Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

7797

-2,54

23.391

155

-1,85

121.985

780,29

-1,21

220.823

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје Топлификација Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје

29.06.2010

1.431.353

29.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

29.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.951,47

390,18

10,13

0,90

% на промена

обврзници

11.785

46,40

обични акции

93.191

-14,51 -10,32

54.562

7.797,00

341,43

22,84

0,23

Вкупно Официјален пазар

104.977

GRNT (2009)

3.071.377

679,92

105,83

6,42

0,68

обични акции

17.554

56,00

KMB (2009)

2.014.067

3.072,99

533,81

5,76

0,89

Вкупно Редовен пазар

17.554

56,00

ВКУПНО

122.531

112

-4,50

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Вкупно издадени акции

v~era be{e realiziran vo ramkite na 112 transakcii kaj klasi~noto trguvawe. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era go prodolì pozitivniot trend od prethodnite denovi so blag porast od 0,40% dostignuvaj}i 2427,03 poeni na krajot od denot. Ostanatite dva indeksa v~era denot go odbeleàa so pad. MBID po rastot od prethodniot den, v~era denot go fini{ira{e na 2770,52 indeksni poeni beleèj}i pad od 0,39%. So sli~no dvièwe vo nadolna linija denot go zavr{i i OMB indeksot. Padot kaj ovoj indeks v~era iznesuva{e 0,25% taka {to dene{niot den na trguvawe ovoj indeks }e go otpo~ne od nivo na 106,56 indeksni poeni. Najgolem porast na cenata v~era imaa akciite na Hoteli Metropol, od 5,5%, pred Ohridska banka od 4,2%, Skopski pazar so 3%, i R@ Uslugi so 2,61%. Kaj akciite {to zagubija od vrednosta, v~era predni~ea Tikve{ so 3,75%, Rade Kon~ar so 3%, Beton so 2,54% i Arcelormittal (HRM) so 1,85%.

29.06.2010

Отворен инвестициски фонд

Караорман Скопје

Име на компанијата Винарска визба Тиквеш Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Илирика ЈИЕ

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

i turizam. Tie uslugi opfa}aat kontaktcentri, autsorsing na ~ove~ki resursi, housting, biznisproces menaxment i drugi uslugi. So ogled na strategiskata mestopolo`ba na Makedonija, kako i kvalitetniot mlad kadar, od Sofika grup se odlu~ile svojata prva nadvore{na investicija da ja napravat tokmu tuka. Vo procesot na realizirawe na investicijata Sofika grup dobila pomo{ od makedonskata Agencija za stranski investicii.

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

РЖ Услуги Скопје

lica }e bidat vraboteni vo prvata godina

~era{niot den, Makedonska berza go zaokru`i so mal pad na prometot vo odnos na denot prethodno. Se istrguvaa hartii od vrednost vo iznos od okolu 7,5 milioni denari, {to e pomalku za 3,8% od ponedelnikot. Najgolem promet zabele`aa akciite na Komercijalna banka i Makpetrol. So 1,66 milioni denari i 1,06 milioni denari respektivno. Nivnoto procentualno u~estvo vo vkupniot promet iznesuva{e okolu 36%. Kaj obvrznicite najbarana be{e obvrznicata od osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija so vkupno ostvaren promet od 434 iljadi denari. Vo pogled na pazarnite segmenti, v~era porasna trgovijata na redovniot pazar i iznesuva{e okolu eden milion denari. Vakviot promet e duri za 45% pogolem vo odnos na prethodniot den. Oficijalniot pazar kako i voobi~aeno e so najgolemiot kola~ od vkupniot promet. V~era toj iznesuva{e okolu 6,4 milioni denari. Vakviot promet

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

KOMERCIJALNA I MAKPETROL NAJTRGUVANI V^ERA

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

28.015,79

0,78

3072,99

0,53

1.662.490

REPL (2009)

25.920

37.850,00

5.625,12

6,73

0,76

28015,79

0,96

1.064.600

SBT (2009)

389.779

2.679,40

211,39

12,68

0,61

3751,65

1,16

889.140

STIL (2009)

14.622.943

204,08

0,11

1.845,55

2,85

679,92

1,10

650.685

TPLF (2009)

450.000

3.751,65

61,42

61,09

1,10

3.951,47

-0,18

608.527

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 29.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII KAMATITE NA KREDITITE PA\AAT

ankite od utre mora da gi namalat kamatite za site denarski krediti ograni~uvaj}i gi najmnogu do 13%. Namaluvaweto na kamatite doa|a kako obvrska poradi Zakonot za obligacioni odnosi, odnosno dogovornata kaznena kamata koja se presmetuva kako zbir pome|u osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi od 5% plus 8 procentni poeni za gra|anite i plus 10 procentni poeni za firmite. Toa zna~i deka site krediti {to imaat povisoki kamati od 13% za

gra|anite i nad 15% za firmite, treba da se namalat. Se o~ekuva deka najmnogu }e padnat kamatite na potro{uva~kite krediti, za koi bankite dosega naplatuvaa najvisoki kamati i do 16%. Bankarite velat deka }e ja po~ituvaat ovaa zakonska obvrska i zasega }e gi namalat onie kamati na kreditite koi gi nadminuvaat ovie zakonski limiti, no za da dojde do pogolem pad na bankarskite kamati, tie ednoglasno velat deka }e ja ~ekaat Narodnata banka da ja namali stapkata na

30.06.2010

zadolìtelna rezerva. Zakonot predviduva dva pati godi{no, vo januari i vo juli, da se korigira osnovata, ako vo me|uvreme imalo promeni na kamatata na NBM, a vo ovie meseci ima{e nekolku namaluvawa na osnovnata kamata. Spored bankarite, padot na aktivnite kamati }e predizvika i pad na kamatnite stapki i na depozitite. Inaku, bankarite voop{to ne go poddrùvaa ovoj Zakon i nekolku pati baraa negovo odloùvawe.

USLOVITE ZA IZDAVAWE NA EVROOBVRZNICA NE SE PODOBRUVAAT

17.03.2010 KAKO ]E SE POKRIE MINUSOT OD15 170 MILIONI EVRA VO BUXETOT?! Finansiskiot pazar nema da se stabilizira do krajot na godinata, izdavaweto na evroobvrznica e rizi~no i skapo, predupreduvaat doma{ni i me|unarodni ekonomski analiti~ari. Vladata zasega taktizira i ne otkriva kako }e go finansira buxetskiot deficit od 170 milioni evra i od kade }e pozajmi u{te 130 milioni evra za vra}awe na stari dolgovi?! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

e|unarodniot finansiski pazar ne e stabilen i s$ u{te e mnogu rizi~no da se izdava evroobvrznica – ova se najnovite signali {to doa|aat od evropskite berzi kade {to treba{e da bide ponudena makedonskata evroobvrznica, doznava "Kapital" od bankarski izvori od London. Analiti~arite ocenuvaat deka uslovite za me|unarodno zadolùvawe na Makedonija na komercijalnite pazari nema da se podobrat nitu do krajot na godinata, neizvesnosta prodolùva i ponatamu so {to se doveduva vo pra{awe izdavaweto na evroobvrznicata?! Ottuka se otvora dilemata kako Vladata }e najde pari za da go finansira buxetskiot deficit planiran na 170 milioni evra, od koi samo vo prvite pet meseci od godinata e sozdaden minus od 92 milioni evra. Dopolnitelno, Vladata treba so zadolùvawe da obezbedi i u{te okolu 130 milioni evra za otplata na porane{ni dolgovi. “Uslovite na me|unarodniot pazar nema da se podobrat u{te podolgo vreme. Kamatata za evroobvrznicata e visoka i toa bi bil ogromen, a nepotreben tro{ok za Makedonija. Jas prepora~uvam toj iznos da se za{tedi. Mislam deka suma od okolu 200 milioni evra moè da se za{tedi i da se otfrli zadolùvaweto

kako alternativa. Vo vakvi uslovi buxetskiot deficit ne ni e potreben, osobeno zatoa {to tie pari ne obezbeduvaat ekonomski razvoj, tuku se koristat za tekovni potrebi. Zabluda e da ka`uvate deka tro{ej}i pove}e pari otkolku {to imate ja pottiknuvate ekonomijata ili grade`ni{tvoto, ako samite ne im gi pla}ate obvrskite na grade`nite kompanii. Proizleguva deka buxetskiot

deficit e 2,5% od BDP samo na hartija, a vo realnosta e mnogu pogolem”, veli Sa{o Arsov, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii za buxetskite prihodi vo prvite pet meseci od godinata minusot vo dr`avnata kasa se

pokrival so zadolùvawe od stranstvo, zadolùvawe na doma{niot pazar so dràvni zapisi i povleku-

da pravat novi planovi za pokrivawe na minusnite salda vo buxetite. Crna Gora seriozno razmisluva da po~ne pregovori so MMF kako alternativen izvor na kapital. REBALANSOT NA BUXETOT NE GO RE[I PROBLEMOT Nitu rebalansot na buxetot {to s$ u{te e vo sobraniska procedura, so koj Vladata skrati okolu 76 milioni evra, ne e re{enie na problemot so nedostig na pari. Vladata skrati 85 milioni evra od kapitalnite rashodi,

vawe na depoziti na dr`avata od smetki vo Narodnata banka. No, ministerot Zoran Stavrevski ne otkriva kako }e go finansira deficitot do krajot na godinata, ako uslovite na pazarot se nepovolni?! Zasega e izvesno deka Vladata ne planira da pregovara so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), iako pri nivnata posledna poseta na zemjata na makedonskite vlasti im ponudija evtini zaemi so kamata od 1,5% do najmnogu 2%. Ostanatite zemji vo regionot koi planiraa da izdavaat evroobvrznica, soo~eni so rizikot od nestabilnosta na pazarite, ve}e po~naa

16,2 milioni evra od stavkata za stoki i uslugi, {tedi na patnite tro{oci, limitite za slu`benite mobilni telefoni, materijalnite tro{oci, a zgolemuvawe na buxetite, pak, ima vo zdravstvoto, vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i del vo socijalnite transferi. I namesto da go namali buxetskiot deficit, so rebalanost duri i go zgolemi malku, iako ekspertite postojano sugeriraat deka uslovite na finansiskite pazari ne dozvoluvaat povolno zadol`uvawe i poradi toa podobra varijanta

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,34%

4,65%

5,34%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5446

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,8781

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

75,0544

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,9734

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,2438

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,5899

61,7

50,9

75,2

46,3

Извор: НБРМ

“Uslovite na me|unarodniot pazar nema da se podobrat u{te podolgo vreme. Kamatata za evroobvrznicata e visoka i toa bi bil ogromen, a nepotreben tro{ok za Makedonija. Jas prepora~uvam toj iznos da se za{tedi. Mislam deka suma od okolu 200 milioni evra moè da se za{tedi i da se otfrli zadolùvaweto kako alternativa. Vo vakvi uslovi buxetskiot deficit ne ni e potreben, osobeno zatoa {to tie pari ne obezbeduvaat ekonomski razvoj, tuku se koristat za tekovni potrebi. Zabluda e da kaùvate

deka tro{ej}i pove}e pari otkolku {to imate ja pottiknuvate ekonomijata ili grade`ni{tvoto, ako samite ne im gi pla}ate obvrskite na grade`nite kompanii. Proizleguva deka buxetskiot deficit e 2,5% od BDP samo na hartija, a vo realnosta e mnogu pogolem.”

e toj deficit da bide minimalen. Vladinite ministri i premierot postojano izleguvaat vo javnosta so izjavi deka buxetskiot deficit bil najnizok vo Evropa, no iako e taka negovoto pokrivawe, sepak, e problemati~no. Toj e proektiran na 2,5% od BDP, dokolku ekonomijata porasne za 2% kako {to planira Vladata. No,

nitu taa proekcija ne e tolku stabilna, osobeno otkako dr`avnata statistika neodamna registrira{e povtoren pad na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal od 0,9%, {to zna~i deka dokolku taa proekcija ne se ostvari, buxetskiot deficit }e bide pogolem i od planiranite 2,5% od BDP.

SA[O ARSOV PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET

16 30.06.2010

MENAXMENT

KAKO SAKA DA BIDE TRETIRAN KUPUVAÔT? a da bidete najdobriot prodava~ vo svetot mora da go prifatite slu{aweto kako prvo pravilo vo proda`bata. Sledi lista od raboti {to kupuva~ite gi sakaat od prodava~ite - direktno od nivnite usti. Tie velat “Eve kako bi sakal da mi bide prodadeno...”. Kolku od navedenite pobaruvawa na listata moète da kaète deka gi ispolnuvate sekoj pat koga nudite proizvod ili usluga? Ovie barawa od kupuva~ite }e Vi pomognat da dobivate pove}e “DA” kako odgovor. Ako niv gi upotrebuvate kombinirano, }e imate pove}e mo} vo gradeweto na vrskata i vo zaklu~uvawe na proda`bata. Eve {to imaat da kaàt Va{ite kupuva~i za toa kako tie sakaat da se odnesuvate: Samo ponudete mi gi faktite - ne sakam da mi “vrti{“ od okolu. Otkako malku }e me zapoznae{, kaì ja poentata. Kaì mi ja vistinata i ne go koristi zborot iskreno. Toa me pravi nervozen – ako kaè{ ne{to vo koe se somnevam ili za koe znam deka ne e vistina, ti si nadvor od igra. Daj mi dobra pri~ina zo{to ovoj proizvod/usluga e perfekten za mene. Ako mi e potrebno ona {to ti go prodava{, treba da razberam kako toa mene mi koristi za da go kupam. Pokaì mi deka ne sum sam.

Raskaì mi za sli~na situacija vo koja nekoj sli~en na mene uspeal. Ne sakam da bidam prviot ili edinstveniot. Mi treba da znam kako ne{to dobro funkcioniralo na drugo mesto. Pokaì mi izjava na zadovolen kupuva~. Edno svedo~ewe ima pove}e vlijanie od 100 prezentacii. ]e imam mnogu pove}e doverba ako znam nekoj drug kako mene ili vo sli~na situacija na mojata, koj kupil i mu se dopa|al proizvodot ili pominal dobro so istiot. Kaì mi i pokaì mi deka }e me sluì{ i otkako }e mi prodade{. Sum kupil mnogu prazni uslu`ni vetuvawa vo minatoto. Kaì mi i pokaì mi deka cenata e fer. Sakam sigurnost deka cenata {to ja pla}am e fer za ona {to go kupuvam. Napravi me da se ~uvstvuvam kako da sum sklu~il vistinska zdelka. Pokaì mi go najdobriot na~in na pla}awe. Ako ne moàm da si dozvolam da platam, a go sakam ona {to go nudite, ponudi mi alternativi. Zajakni go mojot izbor. Moè da sum nervozen za da ne napravam pogre{en izbor. Pomogni mi da go zajaknam mojot izbor so fakti koi }e mi koristat i }e mi dadat pove}e doverba za kupuvaweto.

Ne se raspravaj so mene. Duri i da ne sum vo pravo, ne sakam nekoj prodava~ koj se pravi pameten da mi go kaùva (ili se trudi da mi go dokaè) toa. Toj moè da pobedi vo raspravijata, no }e ja izgubi proda`bata. Ne me buni. [to e pokomplicirano, tolku pomalku }e sakam da kupam. Ne me potcenuvaj. Prodava~ite mislat deka se znaat i mislat deka jas sum glupav. Ne mi go kaùvaj ona {to misli{ ti deka sakam da go slu{nam. Tolku sum glupav {to mislam deka }e kupam od drugo mesto. Slu{aj me koga zboruvam. Se trudam da ti kaàm {to sakam da kupam, a ti si prezafaten probuvaj}i da mi go prodade{ ona {to go ima{. Zamol~i i slu{aj. Napravi da se ~uvstvuvam poseben, specijalen. Jas }e gi potro{am moite pari. Sakam da se ~uvstvuvam dobro za toa. Toa zavisi od tvoite zborovi i postapki. Napravi da se smeam. Oraspoloì me i poveke }e sakam da kupam. Ako napravi{ da se smeam toa }e zna~i deka se soglasuvam so tebe, a tebe ti treba moja soglasnost za da ja zaklu~i{ proda`bata. Bidi iskren koga mi kaùva{ ne{to. Moàm da zabeleàm

koga si qubezen samo za da mi gi zeme{ parite. Ne tro{i vreme i ne koristi ve{ti prodava~ki tehniki da me ubedi{ da kupam koga ne sakam. Nemoj da zvu~i{ kako prodava~. Zvu~i kako prijatel. Nekoj koj se trudi da mi pomogne. Ispora~aj mi go ona {to si mi go prodal - ako toa si go vetil. Ako sum sklu~il zdelka so tebe i ti si me razo~aral, malku verojatno e deka povtorno }e sklu~am biznis so tebe. Pomogni mi da kupam, ne mi prodavaj. Mrazam da mi bide prodadeno, no oboàvam da kupuvam. Posvetete 10 minuti da pregledate kolku od niv Vie koristite vo Va{ite proda`ni prezentacii i vo Va{ata filozofija na prodavawe i usluùvawe. Kupuva~ite go imaat poslednoto oru`je protiv va{ite tehniki na proda`ba - toj ili taa moàt ednostavno da kaàt “NE”. Tie isto taka go imaat poslednoto oru`je za da ja napravat vistinskata rabota za vas - da kaàt “DA”. Zamislete koja hrabrost ja imaat na{ite kupuva~i i na{ite potencijalni kupuva~i da gi baraat site ovie raboti od nas. Neli znaat deka sme zafateni? I, na krajot na krai{tata, zo{to ne odgovaraat na na{ite telefonski javuvawa?

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www.TSL.mk www.TS ww www .TSL.m .TS L.mkk L.m

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

MARKETING

[TO E REKLAMIRAWE, A [TO MARKETING? jata, pozicionirawe na noviot proizvod ili usluga, odreduvawe na cenata za va{iot proizvod ili usluga, i nivno promovirawe preku kontinuirano reklamirawe, promocii, odnosi so javnosta i proda`ba. ODNOSITE SO JAVNOSTA gi vklu~uvaat tekovnite aktivnosti za da se potvrdi deka kompanijata ima cvrst javen imix. Aktivnostite okolu odnosite so javnosta vklu~uvaat pottiknuvawe na javnosta za da ja razbere kompanijata i nejzinite proizvodi. ^esto odnosite so javnosta se sproveduvaat preku mediumite, kako vesnicite, televizijata, magazinite... Kako {to ve}e e spomenato, odnosite so javnosta

Me|u poimite reklamirawe, marketing, promocija, odnosi so javnosta i publicitet ~estopati se stava znak na izedna~uvawe, iako tie ozna~uvaat razli~ni aktivnosti

nogu ~esto se javuva konfuzija vo vrska so upotrebata na terminite reklama, marketing, promocija... Ovie termini ~esto se zamenuvaat, bidej}i stanuva zbor za razli~ni, no, sepak, sli~ni aktivnosti. REKLAMIRAWETO e koga proizvodot (ili uslugata) se stava vo opsegot na vnimanieto na potencijalnite ili tekovnite klienti. Reklamiraweto obi~no se pravi so znaci, bro{uri, TV-spotovi, direktna po{ta, poraki po elektronska po{ta... PROMOCIJATA e odr`uvawe na tenzijata okolu proizvodot kaj potro{uva~ite i stimulirawe na potragata po produktot. Promocijata go vklu~uva i tekovnoto reklamirawe, kako i publicitetot (spomenuvaweto vo mediumite).

Kako primer za razlikuvawe na ovie poimi vo literaturata se spomenuva slu~ajot na doa|awe na cirkus vo gradot. Ako niz gradot se izlepat plakati “Cirkus vo na{iot grad”, toa e REKLAMA. Ako vakva plakata se stavi na grbot na slon {to minuva po gradskite ulici, toa e promocija. Ako slonot pomine preku ogradata i trevnikot pred ku}ata na gradona~alnikot, toa e publicitet. Ako, pak, gradona~alnikot se smee na takvata situacija, toa se odnosi so javnosta. Ako gra|anite otidat na cirkuskata pretstava, kade }e najdat “kat~iwa za zabava”, a vie }e im objasnite kolku }e se zabavuvaat ako potro{at odredena suma pari vo niv, }e odgovarate na nivnite pra{awa i, kone~no, tie zna~itelno }e potro{at vo cirkusot, toa e proda`ba. Tekovnite reklamni aktivnosti, proda`bata i odnosite so javnosta ~esto se smetaat za aspekti na promocijata. MARKETINGOT ima {irok opseg na aktivnosti koi se koncentrirani okolu osiguruvaweto deka kontinuirano gi zadovoluvate potrebite na va{ite klienti i za vozvrat ostvaruvate

profit. Ovie aktivnosti isto taka vklu~uvaat marketin{ki istraùvawa za da se otkrie, na primer, koi grupi potencijalni klienti postojat, koi se nivnite potrebi, na koi od tie potrebi moète da odgovorite, na koj na~in moè da go storite toa... Marketingot vklu~uva i analizirawe na konkurenci-

se smetaat za edna od primarnite aktivnosti vklu~eni vo promocijata. PUBLICITETOT e spomenuvaweto vo mediumite. Organizaciite obi~no nemaat kontrola nad pi{uvawata za niv vo mediumite, vo sekoj slu~aj, ne taka kako vrz reklamite. Vo ovoj slu~aj novinarite i urednicite odlu~uvaat {to i kako }e bide ka`ano. PRODA@BATA gi vklu~uva najgolemiot del od spomenatite aktivnosti, vklu~uvaj}i “regrutirawe” na idni kupuva~i vo odreden pazaren segment, naglasuvawe na prednostite na proizvodot ili uslugata na kupuva~ite, kako i sklu~uvawe na dogovori.

18 30.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SALFORD TVRDI DEKA SRBIJA VODI LO[A AGRARNA POLITIKA

lobodan Petrovi}, direktor na pretstavni{tvoto Salford za Balkanot, predupreduva deka poddr{kata na dr`avata za zemjodelstvoto vo Srbija e {est pati pomala otkolku kaj konkurentite. Toj predupredi deka na srpskoto zemjodelstvo mu se zakanuva propast bidej}i otstranuvaweto

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kata vlada ja usvoi nacrt-reformata na penziskiot sistem, {to e uslov od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za dobivawe na pomo{ za spasuvawe na ekonomijata. Gr~kiot parlament denovive }e zapo~ne rasprava za predloènite reformi, koi se pove}e od sigurni deka bidat usvoeni. “Ova }e bide potpolno nov sistem”, izjavi gr~kiot minister za trud Andreas Loverdos i dodade deka sega vladata moè da gi promeni rabotite vo Grcija. So novata reforma se predviduva namaluvawe na penziite, zaostruvawe na predvremenoto zaminuvawe vo penzija, zgolemuvawe na rabotniot od sta` 35-37 na 40, kako i zgolemuvawe na starosnata granica za ènite od 60 na 65 godini, so {to bi se izedna~ile so maìte. Grcija mora da ja usvoi reformata do krajot na septemvri, bidej}i toa e preduslov za dobivawe na zaem od 110 milijardi evra koj go odobrija EU i MMF. “So izmenite na penziskiot sistem, tro{ocite za penzii }e dostignat 15,5% od brutodoma{niot proizvod (BDP) vo 2060 godina, vo odnos na sega{nite 12,5% od BDP”, izjavi Loverdos. Prose~nata penzija vo Grcija iznesuva 720 evra. Vo Memorandumot na EU i MMF se naveduva deka reformata treba da go ograni~i zgolemuvaweto na javnite tro{oci na penziite na pomalku od 2,5 procentni poeni od BDP do 2060 godina. Spored prognozite na Evropskata komisija, tro{ocite na gr~kiot penziski sistem bi porasnale na 24% od BDP vo 2050 godina, na najvisoko nivo vo evrozonata, dokolku penziskiot sistem na Grcija ostane nepromenet. Dvata glavni sindikata vo Grcija - Generalna konfederacija

na za{titnite merki, lo{ata agrarna politika na vladata i lo{ite vremenski uslovi go dovele srpskiot agrar do rabot na propast, no deka s$ u{te ne e docna za da se spre~i najlo{oto. “Krizata ne e pominata. Prerano e za da ka`eme deka go doprevme dnoto. Situacijata e mnogu te{ka, osobeno vo zemjodel-

P S

Od Niteks ne go potvrdija doa|aweto na Beneton, no potvrdija deka neodamna gi posetila delegacija na nekolku italijanski kompanii vo organizacija na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot. Od Niteks ocenuvaat deka eventualnata sorabotka so Beneton bi bila mnogu dobra, no deka prioritet e nejzinoto restrukturirawe.

GRCIJA GI NAMALUVA PENZIITE I JA ZGOLEMUVA STAROSNATA GRANICA

f r predviduva r u namaluvawe u na penziite,, zaostruvawe ru na predvremenoto r r Novata rreforma zaminuvawe u vo penzija, j zgolemuvawe u na rrabotniot sta` i zgolemuvawe u na starosnata granica za ènite od 60 na 65 godini, so {to se izedna~uvaat so maìte na trudot i Federacijata na dràvnite slu`benici v~era stapija vo 24-~asoven {trajk vo znak na protesti protiv vladinite reformi na penziskiot sistem. GRCITE OPTIMISTI ZA BUXETSKIOT DEFICIT NA ZEMJATA Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu, izrazi uveruvawe deka negovata zemja, i pokraj ogromnata zadolènost i golemiot buxetski deficit }e ja ostvari ambicioznata cel za namaluvawe na potro{uva~kata i zgolemuvawe na prihodite do krajot na ovaa godina. “Gaime osnovana nade` i

kampawa, smetaat od Agencijata za privatizacija na Federacijata. Od Agencijata izjavija deka od devet kompanii planirani za privatizacija, ovaa godina bi mo`ele da bidat prodadeni samo dve. “Mo`na e proda`ba na

optimizam deka prvpat po mnogu godini, do krajot na 2010 godina }e ja ostvarime, a mo`ebi i }e ja nadmineme celta za buxetska za{teda koja ja planiravme”, izjavi Papakonstantinu. Ministerot izjavi deka negoviot optimizam se temeli na podatocite za namaluvawe na deficitot od 40% vo prvite pet meseci od ovaa godina i na prognozite za rast na prihodot od zgolemeniot danok na potro{uva~ka. Grcija vo maj edvaj izbegna bankrot, blagodarej}i na prvata rata od pomo{ta na MMF i EU, vredna 110 milijardi evra.

fabrikata za tutun Mostar ako ima zainteresirani kupuva~i. Za Bosnalijek postoi odluka na vladata na Federacijata BiH dr`avniot kapital da bide ponuden na berza”, velat od Agencijata za privatizacija.

HRVATITE NE GI SAKAAT SRPSKITE PROIZVODI

rpskite polici se polni so hrvatski proizvodi, dodeka na srpskite kompanii prometot vo Hrvatska im stagnira, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor na Droga Kolinska, Slobodan Vu~i~evi}. Toj izjavi deka o~igledno e neophodno

retstavnici od italijanskata kompanija Beneton neodamna ja posetija tekstilnata industrija Niteks od Ni{ za da se zapoznaat so sostojbata i potencijalite na fabrikata. Spored neoficijalni informacii, dvete kompanii bi mo`ele da sorabotuvaat preku lon aran`mani, so {to Niteks bi izrabotuval odredeni proizvodi za italijanskata kompanija.

IDNITE PENZIONERI NA UDAR NA KRIZATA

PREDIZBORNATA KAMPAWA JA KO^I PRIVATIZACIJATA VO BIH

rivatizacijata na firmite vo Federacijata BiH, koja ovaa godina vo buxetot treba{e da donese okolu 180 milioni evra, najverojatno }e ja do~eka novata vlast, bidej}i aktuelnata ve}e e vo predizborna

stvoto. Poradi postoe~kata agrarna politika koja ja imame, zemjodelstvoto e na najnisko nivo vo Evropa (niska produktivnost, niski prinosi). Na{ata agrarna politika e takva {to voop{to ne se poddr`uva zemjodelstvoto kako {to go pravat toa drugite zemji, osobeno onie od Evropskata unija”, izjavi Petrovi}.

BENETON ZAINTERESIRAN ZA NI[KA KONFEKCIJA

da padnat psiholo{kite prepreki i da se ottrgnat od glavite na tamo{nite sopstvenici na prodavnici. “Paradoks e toa {to dodeka na Hrvatite vo Srbija im cveta biznisot, vo Hrvatska ne pominuvaat proizvodite na Soko [tark, iako ve}e ne e srp-

ska kompanija, bidej}i raboti vo ramkite na slovene~ka Droga Kolinska”, izjavi Vi~i~evi}. Soko [tark minatata godina ostvarila prihod od 500.000 evra vo Hrvatska, dodeka vo drugite zemji od regionot ostvarile 19,5 milioni evra.

720 evra e prose~nata penzija vo Grcija

Vo zamenata za pomo{, gr~kata vlada se soglasi da go namali buxetskiot deficit od 13,6% od BDP od 2009 godina, na 3% do 2014 godina, preku zgolemuvawe na danocite i namaluvawe na penziite i platite na vrabotenite vo javniot sektor. Cel za ovaa godina na gr~kata vlada e da go svede buxetskiot deficit na 8,1%.

JORGOS PAPAKONSTANTINU MINISTER ZA FINASII NA GRCIJA

“Imame osnovana nade` i optimizam deka prvpat po mnogu godini, do krajot na 2010 godina }e ja ostvarime, a mo`ebi i }e ja nadmineme celta za buxetska za{teda”.

SVET BIZNIS POLITIKA

30.06.2010

SLEDUVAAT OSTRI MERKI PROTIV BANKITE

OBAMA IM “UDRI KLOCA” NA RASTRO[ENITE BANKI

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o najgolemiot udar na finansiskite institucii, kakov {to ne se slu~il duri od ~etiriesettite godini na minatiot vek, SAD i Evropa ja zapo~naa presmetkata so golemite banki. Vo SAD dvata doma na Kongresot vo petokot, po 20-~asovnata iscrpuva~ka rasprava se usoglasija okolu paketot-merki koi ovaa nedela treba da ja pominat procedurata za glasawe. Noseweto na amerikanskite merki se poka`a pobrzo od evropskite, no i od “globalniot supervizor”, Bazelskiot odbor za bankarski regulativi i supervizorski praktiki (telo koe deluva vo sklop na Bankata za me|unarodno poramnuvawe vo Bazel), koj svojot paket-merki, koi se odnesuvaat na evropskite banki, planira da go formalizira duri vo noemvri. I SAD i Evropa na dolgo i na {iroko raspravaa za ovie reformi izminatiot vikend re na samitot na G-8 i G-10 vo Ka Kanada. ZATVORAWE BEZ MO@NOST ZA SPASUVAWE Koga }e stapi na sila pakKo etot-merki koj se za~na vo eto kabinetot na amerikanskiot ka pretsedatel, Barak Obama, } pr e iim ovozmo`i na amerikanskite federalni regulatori ski

mo}ni alatki so koi vo idnina }e im se sprotivstavat na golemite banki i finansiski ku}i, dokolku tie zaradi nevnimatelnost povtorno se dovedat vo situacija pred kolaps. “Pove}e nema da ima dr`avno spasuvawe za propadnatite finansiski institucii. Ako bankite povtorno se najdat pred kolaps, }e gi zatvorime”, e porakata koja vo petokot ja isprati Kongresot do javnosta. Iako zna~itelno ubla`en od inicijalniot predlog, amerikanskiot Zakon za finansiski reformi predviduva visoka kontrola na bankite, a negovata cel e vo potpolnost da se stopira neodgovornoto kreditirawe na gra|anite i golemo ograni~uvawe na mo`nosta za visokorizi~no poigruvawe so sopstvenite pari, s$ so cel da se maksimizira bankarskiot profit. POSKAPI KREDITI Noviot finansiski sistem }e ja svede rizi~nosta na bankite na relativno odr`livo nivo, no istovremeno, dokolku s$ {to be{e objavano vo petokot od strana na Kongresot na SAD bide sprovedeno na delo, zna~itelno }e bide namalena zarabotkata na bankite. Zatoa, analiti~arite predupreduvaat deka edna od mo`nite neposakuvani posledici }e pretstavuva

17.03.2010 19 Amerikanskiot paket-reformi predviduva pogolema kontrola na bankite, a nivnata cel e potpolno stopirawe na neodgovornoto kreditirawe na gra|anite i golemo ograni~uvawe na mo`nosta za visokorizi~noto poigruvawe so parite prelevaweto na tovarot na reformite vrz gra|anite i biznisite, za koi kreditite vo idnina mo`at da bidat premnogu skapi. "Wujork tajms" vo svojot nedelen redakciski komentar go pozdravi reformskiot paket, no predupredi deka reformata e naso~ena kon grupata koja gi povrzuva silnite zaedni~ki interesi, Volstrit i bankite, “bidej}i i ednite i drugite raspolagaat so dovolno sredstva i vreme za da vlijaat na ovoj proces”.

vikend dostignaa 100 milioni dolari dnevno”, stoi vo soop{tenieto. Vo soop{tenieto se demantiraat informaciite koi stignaa od Rusija deka visok vladin pretstavnik izjavil deka se o~ekuva ostavka na Hejvord. “Tie pogre{ija”, izjavi portparolot na BP Mark Pregler.

Zamenikot na ruskiot premier Igor Se~in, koj v~era se sretna so Hejvord, izjavi deka toj }e go pretstavi svojot naslednik. Hejvord vo Moskva treba da razgovara so ruskite funkcioneri za zaedni~kata kompanija TNKBP, koja poseduva edna ~etvrtina od rezervite i proizvodstvoto na BP.

SIMENS OSNOVA SOPSTVENA BANKA

ermanskiot industriski konglomerat, Simens objavi deka planira da osnova sopstvena banka kako odgovor na te{kotiite so koi se soo~i za vreme na finansiskata kriza. Portparolot na Simens, Mark Langendorf, izjavi deka Simens planira da ja pro{iri paletata na svoite proizvodi, preku

ogranokot koj }e nudi finansiski uslugi, so cel da se zgolemi podra~jeto na finansiska proda`ba, zgolemuvawe na fleksibilnosta i finansiraweto na kompanijata, kako i optimizacijata i upravuvaweto so rizicite. No, “ovoj ogranok nema da im dava bankarski uslugi na gra|anite”, istakna

portparolot. “Aktuelnata finansiska kriza ne nau~i deka finansiraweto mora da bide rasprostraneto na pove}e banki, za da se minimizira rizikot”, istakna Langendorf. Simens ja podnese molbata do nadle`nite tela za bankarskiot sektor, koja momentalno se razgleduva.

VILIJAM HEJG NAJAVUVA “NOVA BRITANSKA NADVORE[NA POLITIKA”

[

efot na britanskata diplomatija Vilijam Hejg najavi promena vo dosega{nata nadvore{na politika na Velika Britanija, koja od dosega{nata opredelenost kon Evropskata unija, SAD i Bliskiot Istok, }e se svrti i kon drugite regioni i kon “novite igra~i” vo me|unarodnite odnosi. Vo intervju za nedelnikot “Sandej telegraf”, {efot na Forin Ofisot veli deka novata koaliciska vlada

}e nastojuva da izgradi “silni vrski” na politi~ki i na ekonomski plan so zemji kakvi {to se Indija i Brazil, no i ^ile vo Latinska Amerika, zemjite od Persiskiot Zaliv i od Ju`na Azija. Vakvata opredelba se ozna~uva kako definitivno napu{tawe na nadvore{nata politika {to ja opredeli porane{niot premier Toni Bler, no novata nadvore{na politika }e treba da gi zadovoli kako torievskite

evroskeptici, ~ij glaven glasnogovornik e Vilijam Hejg, taka i nivnite koaliciski partneri, liberalnite demokrati i nivnite zalo`bi za “internacionalizacija” na nadvore{nata politika na zemjata. Svrtuvaweto vo britanskata nadvore{na politika treba da ovozmo`i Velika Britanija da se ozna~i kako mesto pogodno za biznis, a zemjata da se promovira kako va`en igra~ na me|unarodnata scena.

nivnite obidi propadnaa”, izjavi na krajot od raspravata vo Kongresot, Barak Obama. Za razlika od paketot-merki na Obama, koj ima direktno vlijanie na golemite banki, predlozite so koi minatiot vikend vo Toronto pristignaa pretstavnicite na Bazelskiot odbor se odnesuva{e pred s$ na nivoto na potrebnite rezervi koi bankite mora postojano da gi imaat, za da se za{titat od mo`nite posledici od nova finansiska kriza.

"Tajms" predupreduva deka “po{irokata javnost ne raspolaga so takov vid oru`je”. [TIT OD KRIZATA “Vo tekot na minatata godina finansiskata industrija vo pove}e navrati prave{e obidi za da ja spre~i ovaa reforma, preku lobistite i milionite dolari koi bea potro{eni za marketingkampawite. Koga ne im uspea spre~uvaweto, tie probaa da ja razredat. Mislam deka denes mo`am da ka`am deka K

TRO[OCITE OKOLU ISTEKUVAWETO NA NAFTATA DOSTIGNAA 2,65 MILIJARDI DOLARI

riti{ Petroleum soop{ti deka nejzinite tro{oci povrzani so istekuvaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv dostignaa 2,65 milijardi dolari. Kompanijata gi demantira{e informaciite deka izvr{niot direktor Toni Hejvord }e podnese ostavka. “Tro{ocite na BP ovoj

DR@AVNATA SOPSTVENOST GI OTE@NUVA REFORMSKITE MERKI VO EU Iako pobavno, a mo`ebi i pomalku sistematski, evropskite zemji edna po edna trgnaa vo napad na bankarite, a za start go odbraa nivnoto dano~ewe. Pred s$, noviot bankarski danok go najavi noviot britanski premier, torievecot Dejvid Kameron. Vo svojot minatonedelen govor vo London toj objasni deka noviot danok za bankite e neophoden, dodeka bankite gi proglasi za “~uvari na nasledenite steknati prava”, na koi negovata vlada ima namera ostro da se sprotivstavi. Za razlika od odlu~niot Kameron, germanskata kancelarka Angela Merkel i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, pred koi bilo kone~ni i dramati~ni odluki, so zaedni~ko pismo se upatija kon samitot na G-20 vo koe od me|unarodnata zaednica baraa voveduvawe na globalni danoci za bankarskite uslugi i finansiskite transakcii. No, vo Evropa, voveduvaweto na koja bilo reforma go ote`nuva faktot deka zna~aen del od golemite evropski banki delumno se vo dr`avna sopstvenost. Daniel Gros, direktor na Centarot za evropski politi~ki studii vo Brisel, smeta deka “bankarskoto lobi vo Evropa e pojako od ona vo SAD, bidej} i vo mnogu zemji golemite banki se cvrsto povrzani so politi~kite strukturi.”

20 30.06.2010

FEQTON

KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 6

BARAJTE KOMPANIJA KOJA [TO E “FRAN[IZA” IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

oren Bafet saka da kupuva kompanii {to imaat trajna prednost pred konkurencijata i trajni proizvodi. Toj bara dru{tva {to se dominantni na svoite pazari. Koga go opi{uva svojot deloven ideal, ja koristi metaforata na golem, neosvoiv zamok, opkru`en so

dlabok za{titen kanal so voda. Kompaniite izgradeni kako silni tvrdini Bafet gi narekuva “fran{izi”. Pritoa ne misli na fran{izi kako MekDonalds ili Burger King, tuku na subjekti {to imaat privilegirana polo`ba i {to re~isi garantiraat uspeh. “Ekonomskata fran{iza” pru`a proizvod ili usluga:

{to se potrebni ili poèlni za koi ne e potreben preterano golem kapital koi {to, spored misleweto na kupuva~ite, drugi proizvodi ili uslugi ne moàt nitu pribli`no da gi zamenat koi ne podleàt na regulirani ceni See’s Candies, kompanija {to ja spomenavme prethodno, e primer za takva fran{iza. Toa e dru{tvo so trajna prednost pred konkurencijata, koe uspe{no prodava bonboni pove}e od 70 godini i koe najverojatno }e prodava bonboni i slednite 70 godini. Proizvodite na See’s se istaknuvaat me|u site konkurenti, a lu|eto gi kupuvaat zaradi reputacijata i kvalitetot.

Kompaniite izgradeni kako silni tvrdini Bafet gi narekuva “fran{izi”. Pritoa ne misli na fran{izi kako MekDonalds ili Burger King, tuku na subjekti {to imaat privilegirana polo`ba i {to re~isi garantiraat uspeh. Kupuva~ite se podgotveni da platat pove}e za nivnite proizvodi, izbegnuvaj}i gi poevtinite alternativi vo korist na vistinskoto ne{to. Zatoa va{ata cel kako vloùva~ e da se obidete da kupite akcii od kompanii {to se “fran{izi”. Mnogumina od onie {to bi sakale da stanat vloùva~i ja po~nuvaat svojata potraga postavuvaj}i pra{awe od tipot: “Kolku ovaa kompanija, vo ovaa industrija, }e go promeni svetot?”. Bafet smeta deka tie lu|e ne ja sfa}aat poentata na eden temelen na~in. Da, proizvodot {to e “potreben ili poèlen” (kriteriumot broj eden prethodno naveden) verojatno }e ima barem nekoja mo}

za da go promeni svetot ili nekoj negov del. No, ona {to e mnogu pova`no, veli Bafet, e da se vidi dali taa kompanija ima odr`liva konkurentska prednost. Ppodobro e da se bide sopstvenik na del od See’s Candies, koi {to nemaat namera da go promenat svetot, otkolku na DeLorean Motors, firma {to za kratko se obide da go vkrsti me~ot so detroitskite giganti i do`ivea fijasko. See’s ima oklop, DeLorean go nema{e, pa sega ve-

Nekoi kompanii se ona {to Voren Bafet go narekuva “fran{iza”. Okolu sebe imaat visoki bedemi i dlabok jaz i pomalku ili pove}e se neosvoivi. Toa se kompaniite {to vie treba da gi barate. }e ne postoi. Zaklu~ok: Barajte kompanii {to se kako tvrdini. Pronajdete kompanii {to se istaknuvaat me|u svoite konkurenti. ^EKAJTE DODEKA AKCIJATA POSTIGNE RAZUMNA CENA Bafet ne ja razbiral otsekoga{ va`nosta na fran{izata. Na po~etokot od svojata investitorska kariera mnogu pove}e bil fokusiran na “super kupuvawa”, koi {to dolgoro~no

PRIKAZNI OD WALL STRE

BIL FORD PROT P

Bil Ford, pretsedatel na avtomobilskata industrija Ford, re{i li~noto bogatstvo da go iskoristi za finansirawe na proekti {to }e “mu pomognat na svetot da bide podobro mesto za `iveewe”

red nekolku godini toga{niot glaven izvr{en direktor na Ford Motor Kompani, Bil Ford, po~na da ja vodi kompanijata kon sostojbata da bide po~uvstvitelna kon za~uvuvawe na `ivotnata sredina. Rezultat: proizvoditelot na avtomobili denes na pazarot nudi pet hibridni modeli {to tro{at pomalku benzin i pomalku ja zagaduvaat okolinata. Denes, Bil Ford, vo momentov pretsedatel na kompanijata, svoeto vnimanie go naso~uva kon u{te eden nus efekt {to proizleguva od proizvodstvoto na avtomobili: soobra}ajniot mete` i globalnata natrupanost so vozila. No, namesto da gi koristi “muskulite” na kompanijata koja go nosi semejnoto ime, Bil Ford se bori protiv ovoj problem so pomo{ na sopstveni finansii i ume{nost za investicii. Na po~etokot od godinava Ford,

zaedno so u{te dvajca prijateli, Ralf But i Mark [ulc, ja osnovaa kompanijata Fontinalis Partners, koja ima za cel da investira vo tehnolo{ki kompanii koi moàt da pridonesat vo re{avawe na problemite koi proizleguvaat od pregolemiot broj avtomobili na pati{tata otkolku {to moè da izdrì lokalnata infrastruktura. “Ve}e o~igledni se limitite na prenatrupanosta so avtomobili vo golemite gradovi”, veli Ford. “I kolku podlaboko go analizirame problemot, gledame deka ima mnogu interesni tehnologii i aplikacii koi mislam deka bi moèle da pomognat vo re{avaweto na ovoj problem”. Fontinalis finansiski }e pomaga kompanii koi razvivaat re{enija {to bi n$ napravile popametni voza~i, velosipedisti ili pe{aci. Prvata investicija im e vo

FEQTON

30.06.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

se poka`ale kako lo{i zdelki. Bafet skapo ja platil lekcijata vo neprivle~nata ekonomija na proizvoditeli na oprema za farmi, vtoroklasni stokovni ku}i i tekstilni fabriki vo Nova Anglija, koi {to okolu sebe nemale silni yidini, nitu dlabok kanal! Vo 1965 godina, Bafet ja kupil tekstilnata fabrika Berk{ir Hetavej od Nova Anglija. Dvaeset godini podocna go zatvoril tekstilniot pogon na Berk{ir zatoa {to nemal idnina i mu pravel samo zaguba. Globalnata konkurencija go ubivala ovoj del od kompanijata, a bez dolgotrajna prednsot pred konkurencijata i bez kanal {to }e gi {titi nejzinite izgledi, tekstilnata kompanija na krajot propadnala. Sporedete gi ovie rani gre{ki so ona {to Bafet go napravi vo 2003 godina, koga {okira{e mnogumina kupuvaj}i za dve milijardi dolari akcii od kineskata naftena kompanija Petro^ajna. Ovaa golema kompanija, za koja pove}eto nikoga{ ne ni slu{nale, dominira vo kineskata naftena industrija i e ~etvrta najprofitabilna naftena kompanija vo svetot, koja proizveduva ednakva koli~ina na na surova nafta kako i Ekson. Toa e tokmu takov vid biznistvrdina {to treba da ja dodadete kon svoeto portfolio koga imate ako imate dovolno sre}a da ja pronajdete. U{te edna klu~na rabota koga kupuvate fran{iza, ili koja bilo druga kompanija, e da ~ekate s$ dodeka dru{tvoto ne postigne razumna cena. Toa e karakteristika na Bafetovata metodologija. Zaklu~ok: Ne vletuvajte

Napravete popis na omileni kompanii, kako i najvisoki ceni {to za niv bi sakale da gi platite. Dr`ete go ovoj spisok blizu do vas i malku-pomalku “frlajte” mu oko.

NEKOLKU “ZLATNI” SOVETI NA BAFET

REINVESTIRAJ JA ZARABOTUVA^KATA Pove}emina bi ja potro{ile zarabotuva~kata, {to e pogre{no zatoa {to treba da se reinvestira. Bafet kako sredno{kolec so svojot partner kupil fliper i go postavil vo berbernica. Od zarabotuva~kata kupuvale novi fliperi, koi na krajot gi prodale i po~nale da investiraat na berzata. USPEHOT E POVE]E OTKOLKU SALDOTO NA TVOJATA SMETKA Koga be{e zapra{an od CNBC koja e tajnata na negoviot uspeh, Bafet replicira{e: “koga } e gi imate moite godini, uspe{ni ste tolku kolku {to ve sakaat lu|eto okolu vas za koi vi e grià”. Toga{ navistina ne postoi razlika ako imate samo iljada dolari na bankarskata smetka ili milijarda dolari... Uspehot se sostoi vo toa da go rabotite ona {to go sakate i da go pravite toa na najdobar na~in. Ednostavno e kolku i samata konstatacija. Nikoga{ ne sum sretnal nekoj {to go raboti toa {to go saka, a ne se ~uvstvuva kako uspe{en. A sum sretnal mnogumina koi go rabotat toa {to ne go sakaat i nivnite ìvoti se mizerni”. OGRANIÊTE GI KREDITITE Bafet smeta deka nepotrebnata potro{uva~ka n$ zadrùva zakovani za na{ata rabota i deka tro{eweto na pari za nepotrebni raboti denes, za da se vra}aat tie pari utre, e besmislena rabota. Toj veruva deka toa e gubitni~ka kombinacija bidej}i eden den va{ite rabotni denovi }e zavr{at, a va{iot dolg s$ u{te }e vi bide tovar. Bafet nikoga{ ne bi se zadolùval za nepotrebni potro{uva~ki celi, a namesto toa bi se zadolìl za da gi upotrebi parite za investirawe. ODNAPRED DETALNO DOGOVORETE GI SITE USLOVI NA RABOTATA Ovaa lekcija Bafet ja nau~il vo detstvoto koga dedo mu go zamolil zaedno so prijatelot da go is~istat snegot pred negoviot du}an, za po pet ~asa da im plati samo 90 centi. Posle takvite iskustva Bafet odnapred gi dogovaral site poedinosti na rabotata, pa duri i na taa so prijatelite i rodninite.

Ne vletuvajte na pazarot kako bez glava. Istraùvawata pokaùvaat deka ~estoto trguvawe vodi do natrupuvawe na zagubi. na pazarot kako bez glava. Istraùvawata pokaùvaat deka ~estoto trguvawe vodi do natrupuvawe na zagubi. NAPRAVETE DLABINSKO SNIMAWE NA KOMPANIJATA Timoti Vik, stru~wak za Bafet i pisatel, predlaga da napravite popis na omileni kompanii, kako i najvisoki ceni {to za niv bi sakale da gi platite. Drète go ovoj spisok blizu do vas i malkupomalku frlajte mu oko. Toa }e vi pomogne vo odrùvaweto na disciplinata i istovremeno }e vi ovozmoì da izbegnete potezi {to }e vi {tetat na portfolioto. Vo svojot bestseler “Kako da izbirate akcii kako Voren Bafet, Vik iznesuva mnogu uverliv argument vo korist na “trupaweto na akcii”, kako {to toa go pravi Bafet: “...Toa ve prisiluva da bidete na {trek. Pred kupuvaweto morate da odredite razumna vrednost na dru{tvoto, {to zna~i mora da go prou~ite. Ako vloìte vreme vo pro-

cesot na odreduvawe na vrednosta, vo golema mera }e gi namalite mo`nostite da kupuvate prerano”. Eve nekolku predlozi {to }e vi pomognat da izberete i da se drìte blizu do vistinskite kompanii: Nastojuvajte da pronajdete fran{izi {to }e go izdràt testot na vremeto. Sekoga{ barajte kompanii {to gi ispolnuvaat Bafetovite kriteriumi: dru{tvoto {to proizveduva proizvodi koi se potrebni i sakani i koi {to proizvodite na drugite kompanii nitu pribli`no ne moàt da gi zamenat, koi {to ne goltaat kapital kako lamji i koi {to ne podleàt na reguliraweto na cenite. Pred da kupite nekoja kompanija, prou~ete gi nejzinite osnovi. Pogriète se pred da kupite akcii da napravite prvo dlabinsko snimawe na dru{tvoto (t.n.

due diligence) Toa }e vi pomogne da donesete podobri investiciski odluki i da gi zgolemite svoite izgledi za uspeh na dolgi pateki. Nemojte da se kolebate da propu{tite nekolku topki pred da zamavnete. Bafet zagovara propu{tawe na topkite. Toa e `argon vo bezbolot, {to se odnesuva na branitelot koj {to so palkata propu{ta nekolku topki pred da zamavne. So tek na vreme, najdobrite vlo`uva~i donesuvaat s$ pomalku i pomalku odluki da kupuvaat ili da prodavaat.

Zaklu~ok: Ako vidite pirani i krokodili vo golemiot kanal {to go opkruùva golemiot dvorec, veli Bafet, toga{ go imate onoj vid dolgotrajna kompanija {to moè da gi nagradi vloùva~ite.

(ПRODOL@UVA...)

EET

TIV SOOBRA]AJNIOT METE@ Parkmobil, kompanija od Atlanta, koja razvi aplikacija za mobilni telefoni (onie ponapredni modeli) koja {to im pomaga na voza~ite da najdat slobodno parkingmesto i im ovozmo`uva da go iskoristat telefonot za pla}awe na parkiraweto. Polesnoto nao|awe parkingmesto mo`ebi ne izgleda kako re{enie za globalnata prenatrupanost so avtomobili, no spored studijata na Univerzitetot UCLA od SAD vo prosek okolu 30% od celiot soobra}aj vo gradovite niz svetot e predizvikan od lu|e {to vozat naokolu baraj}i parking. Partnerstvoto vo Fontinalis ne e strukturirano kako tipi~en ven~r kapital

ili privaten ekviti fond, pa taka investitorite vo Fontinalis }e se menuvaat od zdelka vo zdelka. Firmata }e investira vo kompanii so razli~ni golemini niz celiot svet. I dodeka partnerite vo Fontinalis se nadevaat na povrat na investiciite tipi~en za ven~r kapitalistite (lu|e {to osnovaat kompanii ili fondovi koi investiraat vo drugi kompanii so visok potencijal za rast, vo nivnata rana faza od razvojot), Ford veli deka toa ne e nivniot edinstven motiv. “Sfativme deka e mnogu pozabavno koga, vsu{nost, pravite ne{to {to pomaga svetot da bide podobro mesto za `iveewe”, veli Ford.

Vilijam Klej “Bil” Ford e pra-pravnuk na Henri Ford, osnova~ot na avtomobilskiot gigant Ford od Detroit, i do septemvri 2006 godina be{e pretsedatel, glaven izvr{en i glaven operativen direktor na kompanijata, za potoa da mu ja predade izvr{nata palka na Alan Malali, porane{en {ef na Boing

Na po~etokot od godinava Ford zaedno so u{te dvajca prijateli, Ralf But i Mark [ulc, ja osnovaa kompanijata Fontinalis Partners, koja ima za cel da investira vo tehnolo{ki kompanii koi moàt da pridonesat vo re{avawe na problemite koi proizleguvaat od pregolemiot broj avtomobili na pati{tata otkolku {to moè da izdrì lokalnata infrastruktura

SPORTLIFE

22 30.06.2010 YVEZDITE I NIVNITE AVTOMOBILI

BRZI, BESNI I SKAPI Slavnite li~nosti ne mo`at da bidat slavni ako s$ okolu niv ne e ekstremno, luksuzno i prefineto. Od najsitni detali, garderoba, luksuzni domovi, pa s$ do skapite avtomobili. Za volja na vistinata nekoi od niv imaat i celi vozni parkovi so unikatni i edinstveni avtomobili za koi “obi~nite” smrtnici mo`at samo da sonuvaat SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

agazinot US Weekly mo`e da vi ka`e deka yvezdite se “isti kako nas”. No, vo realnosta

tie ne se. Tie pretendiraat sekoga{ da vozat podobri avtomobili – mnogu podobri avtomobili, rangirani od apsurdni, do ekolo{ka svesnost, pa i do {ik prakti~nost. No, toa ne e ni{to novo. Qubovnite aferi me|u poznatite i ubavite avtomobili

LOREN KONRAD Audi R8

oren Konrad e televizk yvezda od emisiiska L ite na MTV kako Laguna

Beach i The Hills. Iako lesno moète da kaète deka na nejzinite ulogi im nedostasuva ne{to, toa ne moète da go kaète za nejzinite avtomobili. Taa vozi niz Los Anxeles

Em e definitivno najmnogu politi~ki eksponiran po ona negovo pojavuvawe na bizarniot hologram na CNN za vreme na pretsedatelskite izbori vo SAD

so neverojatniot Audi R8. ^ kkoe “k ^udovi{teto “kreva”” od 0 do 60 km/~ za 4.6 sekundi i ima maksimalna brzina od 187 milji/~as e isto taka omilena i kaj ma~o tipovite, kako na primer kaj angliskiot prvak Robi Fauler i akterot Dejvid Haselhof.

vo 2008-ta. Taka, muzi~arot se naso~i i kon k ekolo{ka k k politika so svojot izbor na avtomobil, Tesla Roadster. Baziran na sportskiot Lotus Elise, ovoj avtomobil "kreva" od 0 do 60 km/~ za 3.9 sekundi, ima 248 kowski sili.

DEJVID BEKAM

Rolls-Royce Phantom Drophead Coupe

ovekot koj odvremenavreme e internacionalna yvezda, fudbalerot Dejvid Bekam, ~esto mo`e da bide viden na ulicite na Los Anxeles vo elegantniot, crn Rolls-Royce Phantom Drophead Coupe. Modelot na avtomo-

milion dolari ~ine{e rodendenskata ~estitka koja Xej Zi & ja podari na Bijonse za 25-ot rodenden, Rolls-Royce Convertible

I navistina bi bilo ~udno dokolku ne poseduvaat pove} e od eden avtomobil ili pak najskapite. Ne mo`eme da im zamerime, sepak se yvezdi. Vi pretstavuvame 10 posakuvani, vrvni ili ednostavno ~udni vozila koi gi poseduvaat poznatite.

bilot e prilagoden za da odgovara so negovoto Porsche 911 Cabriolet Turbo od 400 iljadi dolari i xipot Wrangler, i so toa se zaokru`uva negoviot vozen park vo koj vleguvaat u{te i Ferrari F430 i V10 Lamborghini Gallardo.

odeka muzikata na bra} D ata Xonas e kako za tinejxeri, avtomobilot {to go vozi Nik Xonas doa|a direktno od nekoe video na “ZiZi top”. Koga napolni 16 godini gitaristot i peja~ot od Dizni be{e zabele`an kako vozi crn Ford Mustang

Rolls-Royce Convertible

Cobra od 1968-ta so trka~ki linii okolu ezeroto Toluka vo negovata naselba vo Kalifornija. Iako mnogumina na negova vozrast mo`at samo da sonuvaat za vakov avtomobil, sepak, treba da mu se oddade po~it za izborot na avtomobil.

BIJONSE

ormalno, muzi~ka yvezda od kalibarot k b na Bijonse se podrazbira deka nema da tro{i mnogu vreme na toa samata da se vozi nasekade, {to donekade e i sramota, bidej}i nejziniot soprug (toga{ mom~e), rap-

erot i bogata{ot Xej Zi, za 25-ot rodenden ja iznenadi so Rolls-Royce Convertible 1959. Navistina luksuzen podarok vo vrednost od milion dolari kako ~estitka samo "bidej}i e edna godina postara”.

menot na bendot N.E.R.D - e poznat po toa {to ima razli~en li~en stil, kako i negovite muzi~ki proizvodi, a veli deka negoviot stil se dopolnuva so vozilata

koi gi poseduva. Ne samo {to ima Mercedes-Benz SLR McLaren koj vredi 455.000 dolari, ima i Formula 1 – inspirirana od Ferrari Enzo (so maksimalna brzina: 221 km/~) koj go plati 1 milion dolari, za negovite dnevni obvrski niz gradot.

RIS VITERSPUN

GMC Yukon Hybrid

amesto popularniot ekolo{ki N k k TToyota t PPrius i koj e me|u favoritite na

Holivud ili Mini Cooper, popularnata Ris Viterspun, se “razvozuva” levo-desno vo gabaritniot GMC Yukon Hybrid. Ovoj SUV (sportsko korisno vozilo) na Xener-

al Motors ne e racionalen kolku na Toyota k k hibridot b T t G, G no e sportsko ~udovi{te so V8 motor. [to }e & e vakvo vozilo na akterkata koja zarabotuva me|u 15 i 20 milioni dolari po film ne e jasno, no, vo sekoj slu~aj, izgleda navistina “kul”.

KOVEL 7 SIMON Bugatti Veyron

oj mo`e{e da pretK postavi deka k grubosta b i drskosta na televizijata mo`e da bide tolku profitabilna? Eden pogled na avtomobilot na Simon Koval, eden od sudiite na "Amerikanskiot Idol", koj ~ini 1.7 milioni dolari,

ni ka`uva s$ {to treba da znaeme za finansiskite f k perspektivi na pompeznosta. So maksimalna brzina od 253 milji na ~as Veyron ja dr`i titulata na najbrz i najskap legalen avtomobil koj se vozi na ulica denes.

RALF LOREN 10 Ferrari 259 GTO

XEJ LENO

GM EcoJet

ej Leno ne e kakva bbilo poznata yvezda koja poseduva avtomobili. Toj e vistinski izvonreden avtomobilski entuzijast. Negovata kolekcija na retki i ~udni avtomobili e legendarna. Kako qubitel na najnovata oprema, Leno e

ultitaskerot Farel VilM ijams – eednata a a polovina ooia od duoto Neptuns, front-

NIK XONAS JONAS BROTHERS

Ford Mustang Cobra

VIL AJ EM BLACK EYED PEAS 5 Tesla Roadster

odeka Fergi e najveroD jatno najpoznata od grupata Black Eyed Peas, Vil Aj

se dobro dokumentirani. I dodeka “letate” so Ferrari Enzo od milion dolari okolu gradot za da si zemete, da re~eme, ajs kafe moka vo lokalniot Starbaks, iako toa za vas izgleda ubistveno, toa e sosema normalno za ovie yvezdi.

FAREL VILIJAMS 1 Mercedes Benz SLR McLaren

isto tolku impresioniran od brzinata b i mo}ta } i brzab ta kompaktibilnost. Zemete go, negoviot EcoJet prototip. Negoviot tim s$ u{te raboti za da go “pu{ti” na ulica, a vo me|uvreme Leno ponatamu iznenaduva so svojot izbor na avtomobili.

merikanskata modna A ikona k Ralff Loren ima s$: od ultra klasi~niot

Mercedes-Benz SL Gullwing 300 Coupe, do iskonskiot Porshe 550 Spyder i bizarniot Jaguar XKD - i toa e samo del od avtomobilite koi toj gi poseduva od 1955-ta godina. Te{ko e da

se ima omilen me|u takov izbor b na avtomobili, b a ako ve}e mora da se bira, pobednik e negovoto Ferrari 259 GTO. Od 1962 do 1964 godina bile proizvedeni samo 39 vakvi avtomobili. Na aukciite cenata na ovie avtomobili dostignuva i do 2 milioni dolari.

SPORT

30.06.2010

SPORT

SVETSKO PRVENSTVO VO JU@NA AFRIKA

NEMA IZVINUVAWE OD “SLEPIOT” SUDIJA

DUNGA: ”SO HOLANDIJA ]E BIDEME PODOBRI” 23 Dunga nezadovolen od ubedlivata pobeda na Brazil vo natprevarot so ^ile

Frenk Lampard postigna ~ist gol, koj site go vidoa. Osven sudiite!

ngliskite mediumi ne prestanuvaat da go sledat sekoj aspekt od debaklot na svoite reprezentativci, koi po katastrofalniot poraz od Germanija otpadnaa vo osminafinaleto od Svetskoto prvenstvo. Fudbalerite se glavni vinovnici, no mnogu se “puka” i po urugvajskite sudii koi ja delea pravdata na me~ot so “pancerite”, a pritoa ne uspeaja da go vidat golot na Frenk Lampard. Najdaleku otidoa novinarite na “London ivning standard” koi uspeaja da dojdat do pomo{niot sudija, Maurisio Espinoza, za kogo neoficijalno se veli deka koga ja videl snimkata od spornata situacija izvikal “O, moj bo`e”. “Da, vo red, no jas ne smeam da govoram za natprevarot. Ne smeam

nitu da se izvinam. Toa e protiv pravilata na FIFA”, mo{ne qubezno im odgovoril Espinoza na angliskite novinari koi go zapra{ale dali }e im se izvini na qubitelite na fudbalot vo Anglija. Sepak, glavniot udar na mediumite vo momentov e naso~en kon selektorot Fabio Kapelo, koj i pokraj postojanite apeli za ostavka upateni na negova adresa nema namera da se otka`e od svojata funkcija. “Nemam namera da dadam ostavka. Ostanuvam na mojata rabota, a na Fudbalskata federacija na Anglija (FA) e da re{i dali }e me zadr`i ili pak, }e mi vra~i otkaz”, veli italijanskiot stru~wak. Od FA objavija deka vo narednite dve nedeli }e go analiziraat nastapot na reprezentacijata, po {to }e se odlu~uva za idninata na selektorot.

Mora da go popravime sekoj segment od igrata. ^ileancite odigraa kvaliteten natprevar, se obidoa da vospostavat kontrola, no moite fudbaleri uspeaja da vospostavat protivte`a. So Holandija }e mora da odigrame mnogu podobro

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

elekcijata na Brazil ostvari nova ubedliva pobeda na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika i sosema o~ekuvano obezbedi mesto vo ~etvrtfinaleto na {ampionatot. No, i pokraj visokata pobeda od 3:0 na duelot so ^ile, selektorot na brazilskata reprezentacija, Karlos Dunga, deluva{e razo~arano, navestuvaj}i deka voop{to ne e zadovolen od igrata na

svoite izbranici. “Mora da go popravime sekoj segment od igrata. ^ileancite odigraa kvaliteten natprevar, se obidoa da vospostavat kontrola, no moite fudbaleri uspeaja da vospostavat protivte`a. So Holandija }e mora da odigrame mnogu podobro”, izjavi Dunga. Holan|anite, isto taka, o~ekuvano ja sovladaa Slova~ka so 2:1, no voop{to ne bea dominanten protivnik vo igrata, a na protivnikot mu dozvolija da sozdade nekolku izgledni {ansi za gol, koi dokolku bea realizirani, namesto so Holandija, brazilskiot selektor }e ja podgotvuva{e

taktikata za slova~kite fudbaleri. “Odigravme eden te`ok natprevar. Najva`no e deka pominavme vo narednoto kolo. Na{ata sovr{ena sredba doprva }e dojde. Protiv Brazil }e odigrame mnogu podobro, toa e sigurno”, veli Arjen Roben, koj be{e proglasen za fudbaler na natprevarot. Silata na Roben ja po~uvstvuvaa Slovacite koi konstatiraa deka popusto se podgotvuvale za da sozdadat protivigra za najdobriot poedinec vo holandskiot sostav. “Tri dena se podgotvuvavme za Roben, za negoviot stil na igra. Toj navistina znae {to

natprevari po red Holan|anite se neporazeni

pravi. Koga vidov deka e vo sostavot znaev deka Holan|anite }e bidat barem za 50% posilni i ne zgre{iv”, analizira{e po natprevarot slova~kiot “kormilar” Vladimira Vajs, koj, sepak, mora da bide zadovolen od svoite fudbaleri, koi po senzacionalniot triumf nad Italija voop{to ne se posramotija vo duelot so mo}nata selekcija na Holandija. So ova prodol`uva stoprocentniot u~inok na “laliwata” koi imaat ~etiri pobedi vo ist broj natprevari, a vkupnata brojka na posledovatelni me~evi vo koi holandskite fudbaleri se neporazeni se iska~i na 23.

URUGVAJSKA REPREZENTACIJA

“EL PISTOLERO” E NOVATA NAPA\A^KA ATRAKCIJA

gola postigna vo dresot na Ajaks vo izminatata sezona

rugvaj ili Gana, edna od dvete selekcii }e igra vo polufinaleto na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Koja? Ne e bitno, iznenaduvaweto e ve}e napraveno. To~no e deka koga vo svoite vitrini edna reprezentacija ima dve tituli od Mundijalite ne moè da se smeta za autsajder, no toa ne vaì za selekcijata na Urugvaj, koja doa|a od zemja so edvaj tri milioni ìteli i e vistinsko xuxe me|u fudbalskite xinovi. No, godinava Urugvajcite go imaat neverojatniot strelec Luis Suarez, koj vo dresot na Ajaks sezonava postigna 53 gola vo 60 natprevari, a na Svetskoto prvenstvo zasega e strelec na tri pogodoci.

Za da mu pomognam na semejstvoto morav da se preselam vo Montevideo i ilegalno da rabotam kako ~ista~. Baba mi ni pomogna za da ne gladuvame

Suarez na 14 godini imal problemi so alkoholot Toj go dobi prekarot “El Pistolero” {to mo`e da se prevede kako “pi{tolxijata”, a e rezultat na originalniot na~in na proslavuvawe na pogodocite koga pokazalcite na dvete raci gi vperuva kako da se revolver. “Na~inot na koj gi prosla-

vuvam golovite go ve`bav so ~asovi pred ogledaloto”, prizna Suarez, no od negovata ispoved moè da se zaklu~i deka za malku toj moèl da stane vistinski pi{tolxija, bidej}i vo detstvoto i mladosta, ìvotot voop{to ne bil neèn so nego.

“Za da mu pomognam na semejstvoto morav da se preselam vo Montevideo i ilegalno da rabotam kako ~ista~. Baba mi ni pomogna za da ne gladuvame”, veli Urugvaecot koj koga imal devet godini stanal “glava” na semejstvoto, otkako negoviot tatko ja napu{til majka mu i negovite {est bra}a i sestri. Pokraj rabotata, toj uspeal da najde vreme i za fudbal i vlegol vo mladinskiot pogon na ekipata na Nacional. “Za àl, na 14 godini po~nav da pijam i da pravam problemi po gradot. Toa mnogu se odrazi na mojata forma. Eden den mi prijde trenerot Rikardo i mnogu avtoritetno mi kaà deka mora da prestanam so lo{ite naviki ili }e go zagubam mestoto vo timot”. Ovie zborovi na pedagogot se pokaàle kako re{ava~ki vo kreiraweto na karierata na Urugvaecot. U{te pred po~etokot na {ampionatot Ajaks objavi deka obes{tetuvaweto za Suarez }e iznesuva 40 milioni evra. Mnogu e verojatno deka ovaa suma }e porasne po krajot na Mundijalot.