73-KAPITAL-01.07.

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

STANISLAV PIGON

KUPUVAJTE NISKA, A NE VISOKA TEHNOLOGIJA

SUPTILEN MIRIS NA BENZIN

STRANA 20

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 1. JULI. 2010 | BROJ 73 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NEMA ABER OD KINEZITE ZA BUNARXIK!?

VLADATA TREBA DA ODLU^I DALI ]E GO RASKINE DOGOVOROT SO HAIER I TRIVJU

NA ZATVORAWE, Z SREDA, 30.06.2010, 13.00~.

MB 10 MBI MBID MB OMB

0,40% 0 00,39% 00,25%

EVRO/DENAR EVRO/D DOLAR/DENAR DOLAR EVRO/DOLAR EVRO/D

61,54 49,87 4 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR EURORI

75,31 7 1,31%

INDEKS D NA MAKEDONSKA BERZA (30.06)

MBI 10 M

2.400 2.395 2.390 24.6

VIKTOR MIZO: Vladata vo naredniot period treba da re{i dali dogovorot }e bide raskinat, ili dali na kompanijata Trivju HIT }e & se dade vtora {ansa i }e se prodol`i dogovorot

"MAL RING" PADNA NA USTAVEN SUD! STRANA 5

TURISTI^KITE AGENCII I BANKITE VO ZAEDNI^KA AKCIJA

30.6

SPORED “FAJNEN[L TAJMS” KATARSKIOT VOVEDNIK DR@AVEN FOND ALEKSANDAR JANEV KUPUVA AKCII KOJ GO “BILDA” BDP? VO GR^KATA NBG STRANA 2 STRANA 3

SE VRA]AAT LI STRANSKITE TURISTI NA OHRIDSKATA RIVIERA?

STRANA 9

28.6

4

I POKRAJ KRIZATA, MAKEDONCITE NA DOJDOA NOVI TURISTI MORE NA KREDIT VO MAKEDONIJA STRANA 11

26.6

PESIMIZAM ZA ZAKREPNUVAWETO NA DOMA[NATA EKONOMIJA

KOLKU ]E “RASTE” BDP VO 2010?

STRANA 15

2 01.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 01 JULI 2010

KOJ GO “BILDA” BDP?

e urivaat li nade`ite na Vladata d eka recesijata pominuva?! Dr`avnata s tatis tika obelod eni razo~aruva~ki podatoci za povtoren pad na brutodoma{niot prozvod (BDP) vo prviot kvartal od godinata i ja skrati radosta deka krizata stivna! Nitu ogromniot buxet, nitu zgolemenata javna potro{uva~ka godinava ne uspeaja da go „nabildaat” BDP i Makedonija mo`ebi e na ~ekor pred nova recesija? Ekspertite sega davaat razli~ni procenki za dvi`eweto na ekonomijata, proekciite po~naa da se menuvaat kon ponegativni, a optimizam ne vlevaat nitu postojanite padovi na industriskoto proizvodstvo. Realniot sektor strada od te{ka nelikvidnost, bankite ne davaat krediti, a kompaniite edvaj pre`ivuvaat. Koj re~e deka sme izlegle od recesija?!

Zagri`uva~ki za Makedonija e {to zagri`uva oporavuvaweto na evropskata ekonomija, osobeno vo zemjite koi se na{i najgolemi trgovski partneri. Makedoni ja kako “najblizok” sosed na Grcija, nastrada zaedno so nivniot imix i ni sozdade dopolnitelni problemi na patot na zakrepnuvaweto.

Vladata, pak, e ispravena pred isku{enieto, kako da & pomogne na ekonomijata da izdr`i vo borbata protiv krizata?

Mnogu pati dosega se polemiziralo, pa duri i na posledniot sostanok na ministrite od G-20, dali vo uslovi na kriza e dobro da se primenuva pogolema fiskalna stimulacija vo ekonomijata ili da se {tedi. Kako da raste ekonomijata, koj da bide dvigatelot? I dosega ne postoi edinstven stav koj e “pravilen”. Mo`ebi tokmu poradi toa {to toa e me~ so dve ostrici. Ako se odlu~ite da {tedite, da gi kratite buxetite i jav-

S

nata potro{uva~ka, toga{ golema e verojatnosta deka bez pomo{ od dr`avata, Vladata sama }e ja turne ekonomijata vo recesija (kako {to javno priznaa i na{iot premier Gruevski i ministerot za finansii Stavrevski). Ovoj stav go branat Amerikancite, na ~elo so Barak Obama.

Od druga strana, nekoi zemji koi se odlu~uvaat za {tedewe i namaluvawe na dr`avnata potro{uva~ka, namaluvaj}i ja potrebata od zadol`uvawe po nepovolni uslovi. I ako ima dilemi dali vo uslovi na kriza da se tro{i ili da se {tedi, sigurno e deka nieden ekonomist nema dilema, ako ve}e se tro{i, na {to da se tro{i. Na prv pogled, na{ata Vlada se trudi da primenuva nekakov miks na ovie dve politiki na {tedewe (ako mo`e voop{to rebalansot i krateweto na 76 milioni evra da se nare~e {tedewe) i zgolemena javna potro{uva~ka.

No, {to postignuva so toa?

Namesto da gi zgolemuva kapitalnite investicii, koi edinstveno mo`at da & pomognat na ekonomijata pobrzo da zakrepne, Vladata odlu~i tokmu na niv da {tedi. Skrati na pati{ta, a dodade na plati i administracija, skrati na `elezni~ki prugi, a dodade na penzii, skrati na hidrocentrali, a dodade na avtomobili, mebel i oprema.

Namesto da gi stiumlira kompaniite koi vo sekoja ekonomija se dvigateli na rastot, Vladata im sozdava dopolnitelni problemi so neredovnoto ispla}awe na obvrskite kon niv.

Apsurdno!

Od druga strana, pak, ekonomijata ja izgubi silata da gi finansira vladinite “proekti”, pa edinstveno re{enie za da se zadovolat vladinite tro{ewa e pozajmuvaweto od stranstvo so ogromen rizik da se sozdadat dlaboki buxetski deficiti i golemi javni dolgovi. Makedonskata Vlada

RUSITE SIGNALIZIRAAT OPORAVUVAWE NA SVETSKATA INDUSTRIJA

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

re{i godinava da potro{i 170 milioi evra pove}e otkolku {to planira da sobere od danoci (ako ekonomijata porasne za 2%), no ve}e ima problemi da obezbedi pari od stranstvo po povolni uslovi. Negativnite signali od finanasiskite pazari s$ u{te ne dozvoluvaat izdavawe na evroobvrznica so {to se otvora dilemata dali i kako Vladata }e najde pari da ja pokrie dupkata vo buxetot.

Ili, sepak, na krajot na denot, }e mora da se otka`e od prekumernoto tro{ewe.

Ne e razbirlivo nitu odnesuvaweto na Narodnata banka. Sega koga deficitot vo platniot bilans se namali, deviznite rezervi dostignaa rekordno nivo, NBM prodol`uva da prodava ogromni iznosi blagajni~ki zapisi i da gi izvlekuva parite od ekonomijata.

A bez kompaniite, ne e ni ~udno {to nema da imame pogolem ekonomski rast.

Vladata kolku i da se trudi da stimulira rast so buxetski pari, toj nema da bide pogolem od 1% ili 2%. Duri i da porasne ekonomijata tolku, ne zna~i deka site nie godinava }e `iveeme podobro od lani. Pozitivnite efekti }e gi po~uvstvuvame toga{ koga BDP }e raste bidej}i kompaniite }e rabotat podobro, }e vrabotuvaat pove}e lu|e i }e davaat podobri plati.

Xabe se “raduvavme” deka sme izlegle od recesija.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

1,2

P

rocentni poeni se zgolemila vrednosta na indikatorot na doverlivost vo juni, sporedeno so maj godinava, spored koj potro{uva~ite se optimisti za ekonomskata sostojba vo narednite 12 meseci. Spored podatocite od Dr`avniot Zavod za statistika, zgolemuvaweto se dol`i na optimisti~kite o~ekuvawa za finansiskata i ekonomskata sostojba na doma}instvata vo narednite 12 meseci, kako i o~ekuvawata za verojatnosta vo pogled na {tedeweto. O~ekuvawata za finansiskata sostojba na doma}instvata vo slednite 12 meseci, vo juni godinava se popovolni vo sporedba so nivnite o~ekuvawa od prethodniot mesec, kako i vo odnos na o~ekuvawata od istiot mesec lani. Sli~ni se i nivnite o~ekuvawa za ekonomskata sostojba na zemjava vo slednata godina. Nasproti celokupniot optimizam za slednata godina, potro{uva~ite edinstveno se pesimisti vo pogled na nevrabotenosta vo zemjava.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POBARUVA^KATA NA ^ELIK RASTE, ^ELI^ARNICITE NAJAVUVAAT INVESTICII Ruskite ~eli~arnici najavuvaat golemi investicii poradi zgolemenata pobaruva~ka na ~elik. Rastot na pobaruva~kata i na cenata na ~elikot e “lekot” i za makedonskata ekonomija

30%

600

od vkupniot makedonski izvoz go sozdavaat kompaniite od ~eli~nata i metalur{kata industrija

VERICA JORDANOVA

R

jordanova@kapital.com.mk

uskite proizvoditeli na ~elik planiraat da vlo`at okolu 20 milijardi dolari do 2015 godina poradi oporavuvawe na svetskata pobaruva~ka za ovoj proizvod, izjavi Aleksej Morda{ov, izvr{en direktor na Severstal, golemiot ruski proizvoditel na ~elik. “Proizvodstvoto nema da se vrati na nivoto od 2007 godina pred 2012 godina”, izjavi toj na ruskata konferencija na metalskata industrija koja se odr`uva{e denovive vo Moskva.

Spored ruskite magnati od ovaa industrija, golemo vlijanie na sostojbite vo sektorot ima odlukata na me|unarodnite avtomobilski kompanii da go lokaliziraat proizvodstvoto, kako i golemite infrastrukturni proekti koi vo brojni dr`avi gi potpomagaat tamo{nite vladi.

“Pobaruva~kata za ~elik minatata godina vo Rusija padna za 27%, a proizvodstvoto se namali za 12%”, re~e Morda{ov i dodade deka ruskite proizvoditeli na ~elik s$ pove}e se svrtuvaat kon izvoz za da gi zgolemat prihodite. Tie baraat novi pazari za plasman na svoite proizvodi vo subsaharska Afrika,

dolari ~ini eden ton toplovalani limovi

Indija i drugi delovi na Azija. Za razlika od ruskite ~eli~arnici koi posilno ja ~uvstvuvaat zgolemenata pobaruva~ka i oporavuvaweto vo sektorot, makedonskite ~eli~arnici se povozdr`ani vo o~ekuvawata. Od Makstil u{te od po~etokot na godinata predupreduvaat deka zgolemenite ceni na ~elikot i na metalite ne zna~at mnogu za niv dokolku pozna~itelno ne porasne i pobaruva~kata.

Ottamu velat deka ekonomskata kriza malku gi izme{a kartite. Se namalija kapitalnite investicii, pazarot stana prebirliv i zatoa cenata ve}e nema tolkavo vlijanie.

“Pikovite vo vtoriot kvartal od godinava ne garantiraat deka krizata definitivno pominala.

Mo`ebi pove}e se rezultat na nekoi sanacii na golemite ekonomii. Za realniot sektor s$ u{te ne mo`e so sigurnost da se ka`e deka krizata zavr{ila. To~no e deka ima blago poka~uvawe na operativnite planovi, no ako se zeme predvid deka prvi~no imavme popesimisti~ki planovi za periodot {to sleduva, ne treba podobruvawata da se sfa}aat apsolutno. Ovie pikovi ne se rezultat na ve}e zazdravena ekonomija. ^etvrtiot kvartal, sepak, e neizvesen”, veli generalniot direktor na Makstil, Aleksandar Panov.

Vozdr`anite ocenki na kompaniite proizleguvaat od analizata deka cenite na ~elikot se zgolemuvaat mnogu pobrzo za razlika od cenite na finalnite proizvodi koi go koristat ovoj metal kako zna~itelen input vo proizvodstvoto, {to negativno se odrazuva vrz proizvoditelite na ~elik.

Zatoa, za site ~eli~arnici vo svetot mnogu pova`no e da se stabilizira finansiskiot pazar, od koj najmnogu zavisi finansiraweto na dolgoro~nite i krupnite proekti koi koristat ~elik i ja vle~at svetskata pobaruva~ka.

I ekspertite rastot na cenite na metalite go gledaat kako mo`nost za zgolemeno proizvodstvo i razdvi`uvawe na izvozot na mekedonskata ekonomija.

Nivnite preporaki deka ovie periodi treba da se iskoristat za podgotovka na kapacitetite za nekoi idni lo{i vremiwa ve}e po~naa da gi primenuvaat ruskite ~eli~arnici so najavata za golemi investicii vo slednite pet godini.

“Profitite dobieni od proda`bata na proizvodite po novite, povisoki ceni na metalite, kompaniite treba da gi vlo`at za da se moderniziraat i avtomatiziraat proizvodnite kapaciteti, {to }e pridonese za da se namalat i proizvodnite tro{oci na kompaniite“, veli analiti~arot Abdulmenaf Bexeti.

NAVIGATOR

01.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

KONE^NO RED VO VISOKOTO OBRAZOVANIE

P

SNE@ANA MALOVI]

ZORAN DAMJANOVSKI

SERGEJ LAVROV

ANTONIO MILO[OSKI

inisterkata za pravda na a uapsenite ruski {pioni radona~alnikot e izbran za e{e potseten vo Brisel GEvropa “najmenaxer” vo Jugoisto~na MSrbija otvori nova vrata Zbara soodvetno razbi- Bdeka Makedonija mora otkako Kumanovo go vo odnosite so Hrvatska so rawe od SAD, no po s$ da gi sprovede zaglavenite za~leni vo asocijacijata “Nosi- spogodbata za ispora~uvawe na kriminalcite teli na poraka na mirot”

izgleda rabotite nema da se ispeglaat mnogu lesno

reformi ako saka pristap do Evropskata unija

SPORED “FAJNEN[L TAJMS”

KATARSKIOT DR@AVEN FOND KUPUVA AKCII VO GR^KATA NBG Katarskiot investiciski fond KIA (Qatar Investment Authority) e vo pregovori za kupuvawe strate{ki del vo najgolemata gr~ka banka NBG, za {to }e plati 240 milioni evra. Katarskiot dr`aven fond ve}e ima kupeno 4% udel vo tretata najgolema gr~ka banka Alfa bank. I dvete banki ve}e se prisutni vo Makedonija i zasega ne ~uvstvuvaat seriozni problemi od gr~kata ekonomska kriza BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

K

zdravkovska@kapital.com.mk

atarskiot investiciski fond KIA (Qatar Investment Authority) e vo pregovori za kupuvawe strate{ki del vo Nacionalnata banka na Grcija (NBG), objavi biznisvesnikot “Fajnen{l tajms”. Lu|e koi se zapoznaeni so pregovorite velat deka Katarskiot fond saka da kupi 5% do 7% od NBG, za {to }e plati 240 milioni evra.

Ova bi bilo vo ramki na investiciskata politika na Fondot koj sekoga{ kupuva udeli i u~estvuva so pomalku od 10% vo finansiskite institucii.

Katarskiot investiciski fond e dr`aven fond koj Katar go osnova{e vo 2005 godina vo soglasnost so planovite na emiratot da stane zna~en svetski finansiski centar.

Denes Katarskiot fond e investitor od svetska klasa koj ima dolgoro~ni investicii vo mnogu zemji i mnogu poznati kompanii vo razli~ni sektori.

Deka Katar e vo vistinska ofanziva na kupuvawe na udeli i akcii poka`uva i faktot deka Katarskiot dr`aven fond, preku negova holding-kompanija, ve}e ima kupeno 4% vo gr~kata Alfa bank, koja e treta naj-

XORXE ARSOV garancija pronajde i drugi seriozni propusti i nepravilnosti vo raboteweto.

So vakviot poteg na Arsovski kone~no se otvora optimizam deka e mo`no i realno stavaweto red na univerzitetite i fakultetite. So pravo bea i se site onie dr`avni i privatni fakulteti koi investiraat vo kadri, oprema, rabotni uslovi i sli~no, tro{at pari, a pritoa se soo~uvaat so nelojalna konkurencija od vakvi institucii koi ne rabotat zakonski.

GUBITNIK

ZNAEWETO E SILA, ZNAEWETO E MO]!

M

golema banka vo Grcija.

Akvizicijata na NBG bi pomognala da se podobri doverbata vo gr~kiot bankarski sistem, koj vo izminatiot period e pod silen pritisok kako posledica na do`ni~kata kriza so koja se soo~uva Grcija.

Inaku i dvete banki i Alfa banka i NBG ve}e se prisutni vo Makedonija kako sopstvenici na Alfa bank-Skopje i Stopanska banka-Skopje, koi zasega ne se soo~uvaat so seriozni posledici od gr~kata kriza. Informaciite za pregovorite se objavija otkako gr~kiot premier Jorgo Papandreu, minatata nedela gi “potseti” bankite deka mora da se konsolidiraat, odnosno deka ovoj sektor mora da napravi strate{ki izbori za prestruktuirawe so cel da ostane konkurenten.

3 FAKTI ZA...

1,818 40,4% 97,4%

o dolgata agonija koja vladee vo visokoto obrazovanie vo koja nepre~eno funkcioniraa neakreditiranite te visokoobrazovni institucii, kone~no direktorot na Dr`avniot prosveten inspektorat, Xorxe Arsov digna glas.

Toj informira{e deka kajj pet privatni univerzitetii od Skopje i od Kumanovo se pronajdeni nepravilnosti..

So toa Arsov go stava podd znak pra{alnik nivnoto ponatamo{no rabotewe i im dava rok od ~etirieset dena da gi korigiraat nepravilnostite.

Na tapet na Arsov se univerzitetot Wujork koj prestanuva so ponatamo{no funkcionirawe. Eurokolex od Kumanovo, Akademija Italijana, Univerzitetot MIT, Smilevski Bas i fakultetot za Biznis vo Skopje se obrazovnite institucii kaj koi dr`avniot inspektorat pokraj najseriozniot nedostatok na finansiska

DIVOGRADBI LANI SE IZGRADENI VO MAKEDONIJA, POKA@UVAAT STATISTI^KITE PODATOCI OD BESPRAVNO IZGRADENITE OBJEKTI SE ZGRADI, A 35,1% SE DOGRADBI NAJGOLEM BROJ BESPRAVNO IZGRADENI OBJEKTI SE VO PRIVATNA SOPSTVENOST

Papandreu neodamna izjavi deka pove}e investitorski fondovi se zainteresirani za da kupat akcii vo nekolku gr~ki banki, bez da spomenuva konkretni imiwa na dr`avi ili na banki. Spored informaciite na “Fajnen{l tajms” vo pregovorite e vklu~ena i investiciskata banka Morgan stenli, iako za tekot na pregovorite, vesnikot ne dobil oficijalni potvrdi od bankite.

Apostolos Tamvakakis, izvr{niot direktor na NBG ja otvori temata za mo`ni investicii od Katar pri negovata neodamne{na poseta vo ovaa zemja.

NBG i u{te tri drugi golemi gr~ki banki ve}e dobija finansiska injekcija od Vladata za nadminuvawe na prob-

lemite so likvidnosta.

Iako gr~kite banki se soo~uvaat so seriozni posledici po namalenata naplata na danoci i padot na ekonomijata, so koi se soo~uva Grcija od po~etokot na godinata, tie se podgotvuvaat za pote{ki vremiwa. Neodamna NBG objavi deka grupacijata vo prviot kvartal rabotela so neto-profit od 21 milion evra, {to e pad vo sporedba so profitot od 317 milioni evra ostvaren vo istiot period minatata godina.

Inaku Katar na po~etokot na godinata gi po~na pregovorite so gr~kata vlada za proekt vreden 2 milijardi evra, koj predviduva izgradba na stanica za ~uvawe na gas i elektri~na centrala vo zapadna Grcija.

PROCENKI...

inisterot za trud i socijalna politika Xeqaq Bajrami see nadmina sebesi, i kako {to komentiraa zlobniciite, v~era, “se izdigna nad problemot”, koga izjavi deka formiraweto ekonomski socijalen sovet }e pridonese za namaluvawe na nevrabotenosta (!?).

Bajrami veli deka, vnimavajte sega dobro “formiraweto na sovetott dopolnitelno }e gi zajakne ne zalo`bite i merkite {too gi prezema Vladata za spraavuvawe so posledicite od svetskata ekonomska kriza, a golem del od visokata stapka na nevrabotenost vo Makedonija bila sivata ekonomija odnosno neprijaveniot trud”.

Zna~i, vakva misla i o~ekuvawa, kako na~in da se ras~isti so ovoj makedonski problem za koj cel svet zboruva, ekonomskata nauka dosega ne slu{nala (!?)! Ministerot verojatno, koga sednal vo foteljata, videl vo dokumnetite deka

XEQAQ BAJRAMI ekonomsko-socijalnite soveti vo Makedonija se prisutni site dvaeset godini vo nejzinata nezavisnost. No, vo niv nikoga{ ne se re{avala nevrabotenosta, tuku tie postoele za pomalku da se zboruva za nea!? Pa taka vo nemo}ta i nesposobnosta da se spravi so ovoj problem, golem kako planina, sega im teknalo ekonomsko-socijalen sovet! No, dobro - od dekor i xixi – mixi, nikoga{ dovolno.

MISLA NA DENOT

IVAN [UKER

minister za finansii na Hrvatska

HRVATSKIOT PENZISKI SISTEM PRED KOLAPS

P

oradi namaluvaweto na pridonesite i neo~ekuvanoto slabo polnewe na buxetot, na hrvatskiot penziski sistem mu se zakanuva kolaps i toa kon krajot na letoto. Ova go prizna ministerot za finansii na Hrvatska, Ivan [uker, na sostanok so liderite na vladeja~kata koalicija.

Za da mo`e do krajot na godinata, dr`avata uredno da gi isplatuva penziite, buxetot }e mora da se osigura na 1,9 milijardi evra. Hrvatskiot minister za finansii ne pojasni zo{to dr`avnata kasa lo{o se polni i zo{to penzionerite bi mo`ele da ostanat bez penzii

AKO NE JA SLEDITE BERZATA, TOGA[ PROPU[TATE IZVONREDNA DRAMA

MARK KJUBAN

PRETPRIEMA^, MILIJARDER I SOPSTVENIK NA NBA-KLUBOT DALAS MAVERIKS

4 01.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...PODAROK

...KRAJ NA IGRATA NA KRIEWE

...NOVI SOJUZNICI

Slika od Tadi} za Fu{er

Istoriska spogodba me|u Srbija i Hrvatska

^avez ne go saka Izrael

rpskiot pretsedatel, Boris Tadi} i negoviot avstriski H S kolega, Hajnc Fi{er, pri sredbata vo Viena na sobirot “Srbija, kultura pome|u Istokot i Zapadot” gledaat vo slikata na Pavle Simi}.

rvatska i Srbija potpi{aa spogodba za ispora~uvawe na kriminalcite, a prv ekspresno }e bide ispora~an Sretko Kalini}, osomni~en za ubistvo na srpskiot premier Zoran \in|i}.

VLADATA TREBA DA ODLU^I DALI ]E GO RASKINE DOGOVOROT SO HAIER I TRIVJU Otkako v~era iste~e krajniot rok koga Haier i Trivju treba{e da po~nat da ja gradat fabrikata za LCD-monitori i televizori vo Bunarxik, investicija vo vrednost od devet milioni evra, direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo ja trga odgovornosta od sebe za propadnatata investicija, i “topkata” ja prefrla kaj Vladata ALEKSANDRA SPASEVSKA

V

cuela lani gi prekina vrskite so Izrael.

DVA, TRI ZBORA

NEMA ABER OD KINEZITE ZA BUNARXIK!?

spasevska@kapital.com.mk

ladata treba da odlu~i dali }e bide raskinat dogovorot so kineskokorejskata kompanija Trivju HIT koja treba{e da gradi fabrika za LCDmonitori i televizori vo Bunarxik.

Otkako v~era iste~e krajniot rok koga Haier i Trivju treba{e da po~nat da ja gradat fabrikata vo slobodnata ekonomska zona, direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, u{te edna{ se oslobodi od odgovornosta za propadnatata investicija, krajniot zbor go prefrla kaj Vladata.

Spored izjavata na Mizo za „Kapital“, Vladata, po izve{tajot koj treba da go izgotvat Agencijata za stranski investicii i Direkcijata za slobodni zoni, vo naredniot period treba da odlu~i kako }e postapi za ovoj slu~aj.

“Agencijata za stranski investicii i Direkcijata za tehnolo{ko-industriski zoni, po istekuvawe na rokot za po~etok na izgradbata na fabrikata na Haier i Trivju }e dostavat izve{taj do Vladata za tekot na realizacijata na investicijata. Vladata vo naredniot period treba da re{i dali dogovorot }e bide raskinat, ili dali na kompanijata Trivju HIT }e & se dade vtora {ansa i }e se prodol`i dogovorot”, objasnuva Mizo. Koga to~no }e se znae dali definitivno propadna dolgo najavuvanata stranska investicija na Vladata, ili mo`ebi na stranskiot investitor }e mu se dade vtora {ansa, Mizo ne znae{e da ka`e.

Negoviot odgovor be{e deka Vladata treba da se izjasni vo najkratok mo`en rok.

Spored Mizo, Agencijata za stranski investicii nema pravo da se me{a vo biznisplanovite na kompaniite koi najavile investicii vo Makedonija, i deka treba da go pra{ame samiot investi-

retsedatelot na Venecuela, Hugo ^avez, go nare~e Izrael P “genocidalna vlada” na sredbata so siriskiot kolega Ba{ar al-Asad, koj prvpat ja poseti Ju`na Amerika. Vene-

“Da sum od Srbija, mnogu pomalku bi vlo`uval vo Hrvatska. Srbija ima golemi mo`nosti za proizvodstvo, izvoz i konkurentnost na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija.

Zatoa na{ata strate{ka opredelba e da investirame mnogu pari vo Srbija” IVICA TODORI] sopstvenik na hrvatskata kompanija Agrokor

“Amerikanskata ekonomija zazdravuva, iako s$ u{te postoi golema voznemirenost i vode~kite indeksi na Vol strit bele`at namaluvawe kako rezultat na padot na doverbata na potro{uva~ite vo SAD” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

“Za da ima mir, na Evropa & treba Turcija, no i na Turcija & treba Evropa. Ako Turcija stane ~lenka na EU, toga{ i zemjite na Balkanot imaat {ansa da se spravat so problemite. No, ako Turcija bide otfrlena, toga{ porakata e: kolku i da napravite, sekako }e ostanete nadvor” EGEMEN BAGA[ minister na Turcija zadol`en za pregovori so EU

GADGETS tor koga }e po~ne da ja gradi fabrikata.

Spored makedonskite zakoni, vo slu~aj koga ne se ispo~ituvani rokovite za izgradba, dogovorot treba da bide raskinat, a zemji{teto povtorno da bide vrateno vo racete na dr`avata.

Dogovorot za investirawe vo Bunarxik so Trivju Hit, zaedni~kata kompanija na Haier i Trivju, Agencijata za stranski investicii go potpi{a na krajot na Septemvri minatata godina.

Na se~eweto na lentata, samiot Viktor Mizo izjavi

deka fabrikata treba da po~ne so proizvodstvo vo maj godinava. Be{e nagolemo najavena kako investicija od devet milioni evra koja treba{e da vraboti pove}e od 100 lu|e.

Osven toa {to propa|a izgradbata na fabrikata vo Bunarxik, kako {to minatata nedela pi{uva{e „Kapital“, kineskata kompanija Haier, eden od podru`nicite na Trivju HIT, zaedni~kata kompanija koja ja imaat so ju`nokorejski Trivju ja zatvori kompanijata vo Makedonija preku koja uveze

VIKTOR MIZO

DIREKTOR NA AGENCIJA ZA STRANSKI INVESTICII

Agencijata za stranski investicii i Direkcijata za tehnolo{ko-industriski zoni, po istekuvawe na rokot za po~etok na izgradbata na fabrikata na Haier i Trivju }e dostavat izve{taj do Vladata za tekot na realizacijata na investicijata. Vladata vo naredniot period treba da re{i dali dogovorot }e bide raskinat, ili dali na kompanijata Trivju HIT }e & se dade vtora {ansa i }e se prodol`i dogovorot

100.000 kompjuteri za Vladata za proektot kompjuter za sekoe dete. Objasnuvaweto od pretstavnikot na HaierMakedonija be{e deka ja zatvoraat kompanijata koja ja otvorija pred ~etiri godini, bidej}i im istekol dogovorot koj go imaat potpi{ano so Vladata i deka }e otvorat nova kompanija so koja sakaat da u~estvuvaat na drugi vladini tenderi za nabavka na kompjuteri.

SLU[ALKI OD PHILIPS ZA SEKOJ

P

hilips za qubitelite na muzikata podgotvi pet novi modeli slu{alki nameneti za najrazli~en vid korisnici i nivnite `ivotni stilovi. Slu{alkite SHE9800 se nameneti za sportisti, a stanuva zbor za in–ear model so mo}nost od 50 mW i glasnost od 106 dB, kako i frekfenciski raspon od 15

herci do 22 kiloherci.

Pokraj ovoj model, kompanijata go pretstavi i klasi~niot model slu{alki, kako i slu{alkite nameneti za poekstremni tipovi koi vozat velosiped, roleri, modelot SHS390. Specifi~no kaj ovoj model slu{alki e sistemot na fiksirawe, nivnata maksimalna mo}nost e 100 mW i imaat glasnost od 102 dB.

POLITIKA

01.07.2010

5

VO MAKEDONIJA NEMA POLITI^KI DIJALOG!?

"MAL RING" PADNA NA USTAVEN SUD!

I

tno stopirawe na izgradbata na triumfalnata porta, skulpturite na mostot “Oko", Dr`avnata arhiva, novata zgrada na Ustavniot sud, Obvinitelstvoto, hotelot i nekolkute katni gara`i (me|u koi i onaa vo baroken stil) pobara v~era Ustavniot sud, otkako istite gi proglasi za nezakonski. So odlukata na Sudot, vsu{nost, se blokiraat izmenite na Detalniot urbanisti~ki plan “Mal Ring”, koi bea doneseni od op{tina Centar vo januari godinava.

Vakvata odluka sudiite ja obrazlo`ija so nezakonskata postapka po koja Sudot ocenuva deka bile doneseni izmenite na DUP. Spored niv, za ovie izmeni bilo odlu~eno po skratena postapka, namesto po redovna, kako {to nalaga Zakonot. Toa podrazbira deka za vakviot plan nemalo faza na nacrt, rasprava i prezentacija, tuku vedna{ bil donesen.

“Ima formalna povreda na postapkata za eden predmet {to, za `al, e ispolneto i so politika”, veli pretsedatelot na Su-

dot, Trendafil Ivanovski.

Za sodr`inata na planot Ustavniot sud ne saka{e da se proiznese, velej}i deka toa ne spa|a vo nivniot delokrug na rabota.

Po vakvata odluka op{tina Centar ima dve opcii - ili da ja stopira izgradbata na ovie objekti ili da donese nov plan so koj po redovna postapka istite objekti bi gi vklu~ile vo DUP. Po objavuvaweto na odlukata na Ustavniot sud vo Slu`ben vesnik, Detalniot urbanisti~ki plan i ona

{to go opfa}a so ovaa odluka }e nema pravna osnova, poradi {to po~ituvaweto na odlukata na Sudot }e mora da se sprovede ili so eliminacija na objektite koi nemaat pravna osnova, ako se zapo~nati, so stopirawe na site aktivnosti ili so povtorno donesuvawe na izmenite i dopolnuvawata vo zakonska postapka.

Inaku, planot "Mal Ring" e del od golemiot proekt na Vladata - "Skopje 2014" prezentiran i usvoen vo januari ovaa godina.

VO MAKEDONIJA NEMA POLITI^KI DIJALOG!?

I PO CENA NA EU, VMRO–DPMNE I SDSM SE NEDORASNATI ZA KONSENZUS Dvete najgolemi partii, VMRO–DPMNE i SDSM nikako da se dogovorat okolu izmenite na sobraniskiot delovnik, koi kako su{tinski del od politi~kiot dijalog vlegoa vo kriteriumite {to Evropskata unija gi nametna kako nu`ni za evropskite aspiracii na dr`avata KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

O

tkako VMRO-DPMNE se soglasi da prifati 22 od vkupno 23-te barawa na SDSM za toa kako treba da izgleda noviot Delovnik, sega klu~niot sudir e “insistiraweto na opozicijata da ima pravo da stava to~ki na dneven red”. Od VMRO– DPMNE prvi~niot stav be{e deka toa e neprifatlivo, i deka maksimum {to mo`at da otstapat e da dozvolat “opozicijata da ima pravo da predlaga zakoni”!

No, pod silniot pritisok od me|unarodniot faktor vladeja~kata partija, sepak, popu{ti.

Ona {to e mnogu va`no e faktot deka Brisel pritiska noviot delovnik da se donese do 15-ti juli za ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski, da go ima kako argument v race na sostanokot za stabilizacija i asocijacija na {efovite na diplomatiite na evropskite zemji na 20-ti ovoj mesec.

Zatoa, kako {to velat vo VMRO – DPMNE, vladeja~kata partija na sredbata so opozicijata v~era vo Sobranieto, ponudila kompromis- za da & se dozvoli na opozicijata edna{ vo mesecot da predlaga to~ki na dneven red. No, spored niv, SDSM vleguvaj}i vo tesni partiski kalkulacii, nametnala novi uslovi – ne samo {to ne bile zadovolni so mo`nosta edna{ mese~no da ja diktiraat agendata vo

Parlamentot, tuku insistirale da im se prifatat i “podbarawata” – Sobranieto da rasprava za proektot “Skopje 2014”, i da se formira posebno telo, koe } e gi razgleduva revizorskite izve{tai.

“Nie ne znaeme ve}e kako da postapime i vo {to u{te da popu{time. Pa ako go prifatat ova, imaat mo`nost na prvata sednica da go stavat Skopje 2014-ta na dneven red.

Ne gledame kade e problemot!? Ne ni e jasno dali si igraat majtap so nas, deka premnogu im popu{tivme, vo imeto na integraciite i izve{tajot naesen koj sakame da bide pozitiven, ili se raboti za krajno neodgovorno nivno odnesuvawe, koe poka`uva deka igraat mnogu valkano, a Delovnikot mora da go smenime. EU decidno go bara toa od nas”, velat vo vladeja~kata partija.

Od SDSM na ova vra}aat deka voop{to ne se raboti za taktizirawe i politi~ki kalkulacii. Velat deka se svesni oti izmenite na Delovnikot se su{tinski va`ni za evropskata integracija, no deka vo niedna demokratska dr`ava, ne se slu~uvalo revizorskite izve{tai da ne bidat razgleduvani vo Parlamenot, i da ne se otvoraat debati za klu~nite proekti.

Na javnosta & e poznato deka celiot problem so Delovnikot nastana otkako Brisel insistira{e na nov.

Delovnikot voop{to nema{e da se nametne kako klu~na zabele{ka na Unijata da ne be{e donesen netransparentno, i vo nedemokratska

procedura. Go donesoa VMRO–DPMNE i DUI sami, bez nikakva konsultacija so opozicijata i bez konsenzus.

Vedna{ potoa ima{e `estoki napadi od site opoziciski partii deka e napraven presedan i seriozen upad vo Parlamentot kako institucija. So decidna poraka, vedna{ reagira{e i Brisel deka zakonodavniot dom na dr`ava so evropski pretenzii ne smee da prodol`i da raboti so takov delovnik.

DRUCAS: GRCIJA @ESTOKO ]E SE ZALAGA ZA MAKEDONIJA, OTKAKO ]E SE RE[I SPOROT SO IMETO!

N

a{ata vizija za evropski Balkan ja vklu~uva i Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija. Nikoj ne treba da se somneva vo iskrenosta na na{ite nameri toa da se slu~i. Nie sme podgotveni da staneme `estoki poddr`uva~i na kandidaturata na na{iot

severen sosed za ~lenstvo vo Evropskata unija, otkako}e se soglasime za zaedni~ki prifatlivo ime”, re~e alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas vo svoeto predavawe odr`ano za vreme na posetata na Pariz.

Vo svoeto predavawe pred francuskiot institut,

Drucas re~e deka poslednite za~esteni sredbi na premiersko nivo bile na gr~ka inicijativa, so cel podobruvawe na klimata i olesnuvawe na pregovorite pod pokrovitelstvo na Obedinetite Nacii.

Drucas re~e deka Atina o~ekuva vlasta vo Skopje „da odgovori na ist konstruktiven na~in”.

Delovnikot kako del od politi~kiot dijalog (zaedno so Parlamentarniot institut i rabotata na Nacionalniot sovet za evrointegracii, kade {to zabele{kite se deka vicepremierot za integracii Vasko Naumovski ne se pojavuva na sednicite) se najde na masa kako edna od glavnite temi na razgovor i na sredbata Milo{oski – File vo Brisel pred dva dena. Evrokomesarot, spored informacii na “Kapital”

otvoreno mu pora~al na makedonskiot minister deka pokraj bilateralniot spor so Grcija (~ie re{avawe sekako e klu~no za deblokada na procesot na integracija na dr`avata), ne smee da se zanemarat reformite na koi Unijata insistira preku ispolnuvawe na odredeni kriteriumi (pokraj otsustvoto na politi~ki dijalog kako osnovna “dupka” vo procesot) – su{tinski reformi vo sudstvoto i vo javnata

administracija, kako i zgolemuvawe na nezavisnosta na mediumite.

Navodno, od evrokomesarot bilo sugerirano i deka Brisel zebele`uva direktno za proektot “Skopje 2014”, pa duri mo`elo da se najde i kritika za enciklopedija.Na EU & pre~elo {to eden tolku ogromen proekt e po~nat bez javna debata kako i za nepotrebnoto zagrevawe na me|uetni~kite odnosi so enciklopedijata.

“EPIKERA”: SLEDNIOT VREMENSKI ROK ZA RE[AVAWE NA IMETO E NOEMVRI

S

lednata vremenska ramka za re{avawe na sporot so imeto e noemvri, za Makedonija da stane NATO~lenka pod novoto ime. No, prethodno mora da se re{i sporot i re{enieto da se ratifikuva onaka kako {to sakaat dvete strani. Ako, navistina, Gruevski, saka referendum, toga{ jasno e deka procedurata treba

da se zatvori najdocna do septemvri, za da ima dovolno vreme, prognozira vo v~era{nata analiza na problemot so imeto, gr~kiot nedelnik “Epikera”.

Ostanuva nejasno edno va`no pra{awe, pi{uva nedelnikot: dali navistina ima napredok i pribli`uvawe na poziciite na dvete zemji?

Za avtorot na analizata,

informaciite {to mu doa|ale za Skopje bile razo~aruva~ki.

Gruevski ne poka`uval kakva bilo `elba za pomiruvawe, tuku naprotiv, prodol`uval so nacionalisti~ki poraki protiv Grcija.

Mnogumina smetaat deka Nimic gi iscrpil site predlozi i procesot stignal vo }or-sokak, no ne smee da otstapi.

6 01.07.2010 KAKO DO AVTOMOBIL?

STARITE VOZILA GI POEVTINIJA NOVITE

N

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ikoga{ ne bilo lesno za gra|anite vo Makedonija da si kupat avtomobil.

Odedna{, poradi ekonomskata kriza i liberalizacijata na uvozot na stari vozila, se otvorija mnogu mo`nosti kako da se kupi avtomobil – nov ili star. Cenite stanaa podostapni, a izborot mnogu pogolem.

Statistikata evidentira golema

Statistikata evidentira golema proda`ba na avtomobili vo zemjava – duri 24.243 za poslednite tri meseci. No, od niv samo 3.000 se novi, a drugite se polovni i se uvezeni od drugi zemji. Trkata za proda`ba na avtomobil stana `estoka, poradi {to gra|anite se bombardirani so novi i popovolni uslovi za kupuvawe vozilo. “Kapital” istra`uva{e koi se s$ na~inite za da se dojde do avtomobil?

proda`ba na avtomobili vo zemjava – duri 24.243 za poslednite tri meseci. No, od niv samo 3.000 se novi, a drugite se polovni i se uvezeni od drugi zemji. Trkata za proda`ba na avtomobil stana `estoka, poradi {to gra|anite se bombardirani so novi i popovolni uslovi za kupuvawe vozilo.

“Kapital” istra`uva{e koi se na~inite za da se dojde do avtomobil?

Bidej}i pazarot na novi motorni vozila vo Makedonija bele`i lo{i rezultati vo proda`bata,

i e spored o~ekuvawata”, veli Zlatko Mucunski generalniot direktor na Por{e Makedonija, koja vo sorabotka so sestrinskata kompanija Por{e lizing, od pred 20 dena nudi mo`nost za kupuvawe na nivnite avtomobili na lizing so promotivna kamatna stapka od 2,9%.

Mrazot go skr{ija od Korea auto trejd, kade za modelite na I i IX potro{uva~ite mo`e da dobijat kredit od Alfa banka so 0% kamatna stapka.

“Sakame da istakneme deka deka nema skrieni tro{oci za na{ite klienti. Korea auto trejd se obvrza da ja pla}a kamatata kon Alfa banka, po {to na pazarot imame ubedlivo najdobra i najevtina ponuda. Na{a celna grupa se onie potro{uva~i koi vo momentov imaat namera da kupat postaro vozilo.

Nie im nudime za isti pari da go platat u~estvoto za nov avtomobil, a vo narednite tri godini bez kamata da go otpla}aat ostatokot.

Maksimalniot iznos na sredstva {to mo`e da se dobie od kreditot

iznesuva 7.000 evra. U~estvoto e 50% od vrednosta na voziloto, odlo`eno pla}awe do 36 anuiteti i bankarska provizija od 1,5%“, veli finansiskiot direktor na ovaa kompanija, Maja Stojanovska.

NEPREDVIDLIVI USLOVI ZA BIZNIS Za lo{iot bilans na proda`bata na novi avtomobili najmnogu se kritikuva odlukata na Vladata za namaluvaweto na akcizite za uvoz na polovni vozila da go soop{ti tri meseci pred uredbata da stapi vo sila. Se smeta deka vo toj period retko koj se re{il za poskapa cena da kupi nova kola.

Za kratko vreme pove}e avtosaloni izlegoa so novi ponudi na pazarot. Eksluzivniot importer i diler na vozilata “ford”, Mi-Da motors vo sorabotka so S-lizing, isto taka ponudi beskamaten lizing so u~estvo od 20% od sumata na posakuvaniot avtomobil.

“Idealnoto u~estvo e 30% bidej}i vo toj slu~aj mese~niot

BOGATITE TRO[AT I VO KRIZA

Vo prvite pet meseci od ovaa godina proda`bata na novi vozila e namalena za 1.287 vo sporedba so istiot period lani

predizvikani od ekonomskata kriza, restriktivnata kreditna politika na bankite i liberalizacijata na uslovite za uvoz na stari koli, dilerite se obiduvaat da go zaprat negativniot trend so toa {to na kupuva~ite zapo~naa da im nudat kreditni i lizing-linii so mnogu poniski kamatni stapki od voobi~aenoto. Vo uslovi koga ima golem nedostig od pari, popustite i reklamnite kampawi ne go davaat o~ekuvaniot fidbek bidej}i na potro{uva~ite im se potrebni lesno dostapni evtini sredstva, koi }e mo`at da gi upotrebat vo kupuvaweto nov avtomobil.

ZLATKO MUCUNSKI GENERALEN DIREKTOR NA POR[E MAKEDONIJA SPASOT E VO KREDIT! “Glad za finansiski S$ u{te e rano za da se analiziraat rezulsredstva, se razbira tatite od ponudata za lizing so zna~itelno evtini, ima i toa vo namalena kamatna stapka, no mo`e da se golemi razmeri vo potencira deka brojot na aplikaciite e Makedonija. S$ u{te o~ekuvan. Da se razbereme deka tuka ne se e rano za nekakvi raboti za nekakva ogromna brojka, no kako {to vo momentov funkcionira pazarot nie zaklu~oci, no brojot na aplikantite za sme prezadovolni. na{iot lizing e golem

PAZAR NA NOVI VOZILA

V

e}e podolgo vreme se govori za golemiot pad na proda`bata na novi vozila na makedonskiot pazar, pri~inet od ekonomskata recesija i liberalizacijata na uslovite za uvoz na polovni avtomobili. Spored podatocite od Zdru`enieto na importeri na novi vozila vo Makedonija, od po~etokot na godinata do 31 maj se prodadeni vkupno 3.000 avtomobili. Vo odnos na istiot period lani proda`bata e padnata za pove} e od 30%, odnosno za 1.287

vozila.

“Statistikata {to ja izdavame od Zdru`enieto na importeri na novi vozila e to~na, a nie pravime i dabl~ek so podatocite izdadeni od Carinskata uprava”, izjavi direktorot na Por{eMakedonija, Zlatko Mucunski.

Isto kako i vo minatata godina i ovaa najprodavani se modelite na Opel i Folksvagen. Opel ima prodadeno 333 par~iwa do krajot na maj, {to e za 121 vozilo pomalku od proda`bata vo 2009 godina. Od Folksvagen se prodadeni 283 koli, {to

sporedeno so brojkite od minatata godina e pad pogolem od 35%. Gamata na dvata proizvoditeli godinava zafa}a 11,1%, odnosno 9,77% od vkupniot pazar na novi avtomobili vo Makedonija, so {to gore-dolu e zadr`ano nivnoto u~estvo kaj poten-

cijalnite kupuva~i. No, za razlika od prethodnite godini, ovie brojki poka`uvaat mnogu pomala vkupna proda`ba.

So 287 prodadeni vozila, {to e za 90 pomalku od minatata godina, vo momentov tret najposakuvan brend

e [evrolet. Uslovno ka`ano, edna pozicija podolu e ponudata na Ford vo ~ii saloni vo prvite pet meseci se prodadeni 249 par~iwa, {to e za 142 vozila pomalku od ostvarenoto vo 2009 godina.

No, sepak, dokolku oddelno se analizira proda`bata na poluksuznite avtomobili, od koi i zarabotkata e pogolema, mo`e da se

01.07.2010

Importerite na novi vozila so cel da ja spasat proda`bata, koja postojano odi vo nadolna linija, pribegnaa kon sofisticirani i za na{i uslovi nesekojdnevni metodi za promovirawe na svoite proizvodi.

KALKULACIJA!

Soglasno ponudenite uslovi od importerite na novi vozila i nivnite bankarski, odnosno lizing-partneri, se obidovme da napravime kalkulacija so cel da ja proverime neverojatnata kamatna stapka od 0%.

Koga po pla}aweto na u~estvoto, za otplata }e ostanat 7.000 evra na 36 meseci, bez kamata, toga{ mese~nata rata }e iznesuva 194,44 evra.

Za istiot iznos so kamatna stapka od 2,9%, mese~nata rata }e iznesuva 203,16 evra. anuitet, vo zavisnost od voziloto se razbira, mo`e da padne pod 100 evra, {to e i mototo na na{ata promotivna kampawa.

Operativnite tro{oci i kamatnata stapka se subvencionirani od na{a strana, a voedno ovozmo`ivme i niski ceni na na{ite modeli”, istak-

na generalniot direktor na Mi-Da Motors, Darko Dimovski.

Od ovaa kompanija sosema otvoreno priznavaat deka proda`bata na nivnite vozila godinava e zna~itelno opadnata. No, liberalizacijata na uslovite pri uvoz na polovni vozila za niv ne e edinstveniot problem, bidej}i krizata zapo~nala so restriktivnata politika na bankite u{te od minatata godina kako rezultat na globalnata finansiska i ekonomska kriza.

“Nie o~ekuvame godinava da

zabele`ime negativen trend od 50% vo odnos na 2008 godina. Minatata godina padot vo proda`bata be{e 15%, a godinava ovoj negativen trend se iska~i na 35%. Od januari dosega imame prodadeno vkupno 350 vozila, {to e premalku. Lani, za cela sezona proda`bata iznesuva{e 1.020 avtomobili, a vo 2008 - 1.200.

Idejata za novata kampawa ja dobivme od analizata koja poka`a deka, najgolemiot problem za da dojdat do novo vozilo,kupuva~ite go ~uvstvuvaat vo nedostigot na finansiski sredstva. Ovie ponudi, {to kaj nas prvpat se voveduvaat, se sosema normalna rabota za zemjite od Zapadna Evropa ve}e podolgo vreme”, dodava Dimovski.

“Crvenata sijali~ka” vo ovoj segment od ekonomijata vo Makedonija ve}e podolgo vreme e zapalena. Oddelni menaxeri glasno predupreduvaat deka dokolku potrae krizata vo nivniot biznis, mo`e da dojde do bankrot na del od importerite na novi vozila, iako pogolem del od niv pove}e od 10 godini se prisutni na na{iot pazar. No, vo ovaa kriza poleka se otvoraat mo`nosti i na makedonskite potro{uva~i im se nudat popovolni i posofisticirani

DARKO DIMOVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA MI-DA MOTORS Se nadevame deka potro{uva~ite namesto da kupuvaat koristeni avtomobili so somnitelno poteklo, }e dojdat kaj nas i za istite pari }e platat del od u~estvoto i vo narednite tri godini }e otpla}aat mese~na rata pomala od 100 evra, no vo slu~ajov za novo vozilo.

REKORDNA PRODA@BA NA STARI VOZILA

8.000 prodadeni koli, {to e premalku i e na ramni{teto od ve}e podzaboravenata 2003 godina, koga vo Makedonija s$ u{te se lekuvaa ranite od “voenata kriza”, a za kakov bilo na~in za odlo`eno pla} awe pri kupuvawe nov avtomobil ne stanuva{e zbor.

Spored poslednite informacii, od 13 mart do 28 juni, Carinskata uprava vo zemjava ima ocarineto vkupno 23.801 vozilo. Ako tuka gi vkalkulirame podatocite dobieni od del od importerite na novi vozila, koi velat deka zaklu~no so 31 maj na makedonskiot pazar se prodadeni 3.000 novi vozila, mo`e da se zaklu~i deka za ne{to pove}e od tri meseci vo dr`avava se uvezeni i pritoa prodadeni pove}e od 20.000 koristeni vozila.

Ovaa brojka e sekako alarmantna za biznisot na importerite na novi vozila, koi na sekoj na~in se obiduvaat da ja pomrdnat proda`bata od mrtva to~ka, primenuvaj}i za na{i uslovi dosega nevideni promotivni metodi.

30% OD BUGARSKITE VOZILA ODAT VO REEKSPORT Za golema kriza vo proda`bata na novi vozila vo sosedna Bugarija alarmira tamo{niot vesnik “24 ~asa” koj tvrdi deka sporedbeno so 2008 godina interesot kaj potro{uva~ite e namalen za duri 70%. Za poslednite dve godini cenite na motornite vozila se namaleni za 20%.

Kako najnov fenomen na bugarskiot pazar, pokraj tradicionalniot interes za nivnite polovni avtomobili, vo posledno vreme e golemiot reeksport od Bugarija vo Makedonija, i toa na novi avtomobili. Ova e pokazatel deka, barem vo momentov, krizata so novi vozila vo Makedonija e daleku pomala otkolku vo Bugarija. Pokraj za makedonskite importeri, vesnikot tvrdi deka preku Bugarija novi vozila se reeksportiraat vo celiot region, a imalo kupuva~i duri i od zapadnoevropskite zemji, kako na primer od Belgija.

na~ini za kupuvawe novi vozila, ne{to {to ni oddaleku ne be{e prisutno na na{iot pazar. Samo kako ilustracija mo`e da ni poslu`i i sporedbata so rekordnata proda`ba vo 2008 godina od 17.000 novi vozila. Proekciite za godinava se dvi`at od 7.000 do

konstatira deka krizata ne ostavila pregolem pe~at. Minatata godina vo Makedonija vo periodot od po~etokot na januari do krajot na maj se prodadeni vkupno 49 vozila na Mercedes, a vo istiot period godinava brojot na prodadeni “me~ki” iznesuva 46. Malku poslabo pominuvaat modelite na BMV koi dosega imaat proda`ba od 41 vozilo, {to e za 23 pomalku od minatata godina, no, sepak, e mnogu pomal pad vo sporedba so proda`bata na ekonomi~ni avtomobili.

“Poskapite avtomobili

MAJA STOJANOVSKA FINANSISKI DIREKTOR NA KOREA AUTO TREJD Vrz proda`bata ne vlijae{e negativno samo uvozot na stari avtomobili. Najavata za namaluvawe na akcizite od Vladata, tri meseci pred da vleze vo procedura, nas ne ostavi bukvalno bez rabota.

podobro odat. Od IX 55 dosega imame prodadeno pove}e od 10 modeli, iako od promocijata na ovoj model ne pomina pove}e od eden mesec”, izjavi vraboten vo proda`niot salon na Korea auto trejd.

7

8 01.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

ZADR@ETE JA NASMEVKATA!

GI VRATIVME, AMA I DA GI ZADR`IME TURISTITE

itu skapite kampawi, nitu evtinite aran`mani ili subvenciite za stranski turisti ne mo`at da gi nateraat strancite povtorno da se vratat i da letuvaat vo Makedonija.

Vpe~atokot koj turistite }e go dobijat od posetata na Makedonija i impresiite koi }e gi prenesat doma se najgolemata promocija na edna dr`ava. Prviot vpe~atok za dr`avata e najgolemata reklama i nitu eden bilbord ili spot na Si-En-En ne mo`e toa da go postigne.

Ne mo`eme postojano da se `alime i da velime deka stranskite turisti ne sakaat da doa|aat vo Makedonija, deka nema avionski linii i deka e potrebna pogolema promocija na dr`avata. Za da se privle~at pove} e turisti turisti~kite rabotnici treba da se fokusiraat i da se pretstavat vo najubavo mo`no svetlo pred tie koi ve} e re{ile da dojdat vo Makedonija.

Edna{ treba da im stane jasno deka ne mo`at sekoga{ da se potpiraat na prirodnite ubavini koi gi nudi dr`avava.

Treba da sfatat deka turizam se razviva so gostoprimstvo, kvalitetna usluga, povolni ceni i so tretman na turistite koj

N

}e gi natera povtorno da se vratat.

Ne mo`eme sekoga{ da se sporeduvame so sosednite zemji i so nivnite ceni i

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ponuda, zatoa {to Makedonija ima ne{to {to drugite go nemaat. Mo`ebi nie nemame more, no ona {to go nudime ne mo`e da se meri so ni{to. Bogatata kultura i istorija i prirodnite bogatstva ne mo`at da se sporedat so nitu edna peso~na pla`a ili palma.

Ostanuva samo da odlu~ime dali i kakov turizam }e promovira Makedonija i koj vpe~atok saka da go ostavi pred strancite.

Dali toa }e bide prikazna za edna mala dr`ava so golema ponuda ili edno lo{o iskustvo.

SITE NEZADOVOLNI OD SUBVENCIITE, A MASOVNO GI BARAAT pokraj dobrata `elba na Vladata so s$ pogolemi subvencii da gi re{i makite na zemjodelcite, tie se nezadovolni od niv. Zemjodelskite subvencii vo izminatite ~etiri godini porasnale za celi 20 pati! Za `al, efektite ne se vidlivi na teren, ni preku zgolemeno zemjodelsko proizvodstvo, ni preku zgolemen izvoz na zemjodelski proizvodi.

Problemite vo zemjodelstvoto se talo`at so godini, pa ottuka verojatno i nezadovolstvoto na zemjodelcite.

Ni vladinite golemi pari ne mo`at da gi oporavat golemite i sistemski problemi vo ovoj sektor.

V~era zavr{i rokot za prijavuvawe na subvenciite za pogolemiot del od proizvodite koi se subvencioniraat. Iako nezadovolni, zemjodelcite masovno se prijavuvaat. Si velat, podobro da gi zemat, otkolku da ne gi zemat parite odvoeni za niv. I vaka i taka, efektot na teren im e ist.

Re~isi site po red se `alat deka ne{to im fali. Od problemot so zakupninata na lozjata vo Tikve{ijata, preku malite subvencii za plasteni~koto proizvodstvo, potoa slabata poddr{ka za ov~arstvoto, pa do nezadovolstvoto na krupnite zemjodelci od skalestiot na~in na subvencionirawe.

Vladata go vovede ovoj

I

sistem na subvencionirawe kaj nas, no izgleda ne go zede predvid faktot deka na Balkanot ne se pie ~aj i deka sosedite }e go

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

preplavat na{iot pazar so evtini subvencionirani proizvodi.

I zemjodelcite i ekspertite se soglasuvaat – dobro e {to imame subvencii, dobro e {to tie sekoja godina se zgolemuvaat, no tie ne se edinstvenoto ne{to vo koe treba da se bara re{enie na zemjodelskite maki. Neophodno e nivno seriozno kombinirawe so drugi merki za poddr{ka na zemjodelcite za tie kone~no da po~nat da davaat efekti. Sega{niot sistem za zemjodelsko subvencionirawe, se `alat tie, nema razvojna komponenta.

Toj, za `al, pove}e se koristi za re{avawe na nivnite socijalni problemi.

SUPTILEN MIRIS NA BENZIN dna{ bev pokanet od moi prijateli na ve~era, i kako podarok sakav da im odnesam italijansko vino. Kupiv dve {i{iwa, i bidej}i ne mi be{e poznato ova vino kupiv i treto {i{e za da go probam, da go proveram i da izbegnam lo{ izbor.

Otvoraj}i go {i{eto koe go kupiv za doma zabele`av deka na etiketata so mali bukvi e napi{ano: “nefiltrirano”. Go ostaviv vinoto malku da podi{e i ja ispiv prvata goltka. Vinoto be{e mirizlivo, polno so aroma, intenzivno, prekrasno i }e odgovara{e na mesoto koe }e bide na ve~erata.

Se zapra{av zo{to avtorot na etiketata napi{al “nefiltrirano”? Porano vinoto zreelo prirodno, no, toga{ kako {to nemalo avioni, taka nemalo nitu cisterni za fermentacija napraveni celosno od kiselinootporen ~elik, nitu neverojatnite kompjuterizirani sistemi za kontrola na kvalitetot. Filtracijata na vinoto ne e ne{to za {to se kaznuva, pa, zo{to toa da bide napi{ano na etiketata?

Odnapred gi predupreduvam site qubiteli na vino da ne gi ~itaat specijalnite tekstovi za negovoto proizvodstvo i imiwata na hemiskite supstanci koi gi sodr`i.

Za primer da gi zememe “vinskite dijamanti” koi izgledaat kako mali proyirni kristali koi ponekoga{ mo`ete da gi zabele`ite na dnoto od ~a{ata ili vo sitoto od inkata koga se pretura vo dekantator.

Germancite gi narekuvaat “vinski kamewa”, a toa se, vsu{nost, kristali od vinskata kiselina (tartarska kiselina). Amerikancite nikoga{ nema da go vidat toa vo svoite vina, bidej}i zadol`itelno vo procesot na proizvodstvo, poto~no ka`ano za vreme na t.n. ladna stabilizacija na vinoto, za da se dobie ~istina se isfrlaat tie kristali.

Vo Evropa, pak, mislewata se podeleni, bidej}i ladnoto stabilizirawe vlijae na strukturata na vinoto.

Bo`em vinoto izgleda ubavo, no ima ve{ta~ki vkus, kako limonada. Toa e skvernavewe na vinoto – velat

E

tradicionalistite.

So ras te~kiot bran na preferirawe na zdrava prirodna organska hrana, s$ po~esto se zagleduvame vo etiketite na proizvodite koi se na policite vo prodavnicite. Vsu{nost, vo mnogu zemji spored propis mora da se stavaat takvi informacii. Mo`e i da gi nema zatoa {to proizvoditelite i onaka ~esto sakaat da izbegnat objavuvawe na tajnite na proizvodstvoto, kako, na primer, vinoto koe ne be{e filtrirano.

Vo slu~ajot so etiketite na vinskite {i{iwa mo`nosta za komunikacija so potencijalniot potro{uva~ i proizvoditelot na vinoto opredeleni se na najmalku dva na~ina. Prvo so tradicijata, a vtoro so propisite. I vo zemjite na Evropskata unija i nadvor od nea na etiketite se stavaat tri informacii: od kade e vinoto, od koja godina na berba e i kakov e vidot, odnosno od koj rod grozje. Propisite vo EU i vo nekoi zemji u{te pove} e go potenciraat ova. EU napravi su{tinski izmeni vo legislativata koi se odnesuvaat na informaciite za vinata vo 2008 godina, a ponatamo{nite izmeni vo 2009 godina u{te pove}e go za{tituvaat potro{uva~ot. Porano, za klasifikacijata na mestoto od kade {to poteknuva vinoto dominira{e nazivot i kratenkite na ovie imiwa da bidat na francuski jazik.

EU, bez da gi zapostavi nacionalnite standardi na oddelni dr`avi, vovede dve kategorii: Za{titena oznaka za poteklo - na angliski Protected Designations of Origin (PDO) - mora da ozna~uva od kade poteknuva vinoto, poka`uvaj}i na konkretnoto mesto od kade {to se bere grozjeto, a vinoto e proizvedeno. Kriteriumot na Za{titena geografska oznaka - na angliski Protected Geographical Indication PGI - bara najmalku 85% od grozjeto upotrebeno za proizvodstvo da poteknuva od poznat geografski region.

Ova mo`e da zvu~i strogo i formalno, no imalo slu~ai koga vinoto napraveno vo Slova~ka so cisterni bilo prenesuvano no}e do podrumite vo restoranite na poznatata naselba Grincing

vo Viena, a slednata ve~er im go prodavale na gostite kako mlado vino napraveno vo Avstrija. I propisite vo EU i vo mnogu drugi zemji koi proizveduvat vino to~no predviduvaat so kakva golemina treba da bide fontot i kakvi informacii treba da ima na etiketata.

Nekoi se dosta detalni i va`ni. Na primer, kolku procenti alkohol ima vinoto i dali za negova konzervacija se koristele sulfiti.

Dali vinoto stareelo vo buriwa i od kakvo drvo se napraveni buriwata e pra{awe na reklama. Toa pove}e se pi{uva na zadnata etiketa na {i{iwata.

Vo svetot na biznisot dominira angliskiot jazik, a vo vinskiot biznis se koristat francuski termini. Mislewa za vinata ~esto davaat t.n. somelieri, odnosno sovetnici ili degustatori na vino. Vo vesnicite, televiziskite programi, na specijalno napraveni degustacii se ka`uva kako mirisa vinoto, na {to gi potsetuva negovata boja i vkus. Tuka ne gi obvrzuvaat nikakvi pravni normi. Tuka vladee improvizacijata i ubavite zborovi. Tuka se zboruva za paletata na mirisi, za prekrasniot `ivot. U{te odamna prestanav da veruvam vo tie opisi, iako odvremenavreme mi se dopa|a kako specijalistite go opredeluvaat vinoto sporeduvaj} i go so aromite na su{eni ovo{ja, osve`uva~ki citrus i prepoznatliva ni{ka na blagorodno drvo. Sepak, najva`no e sopstvenoto mislewe na li~nosta koja saka da ispie po nekoja ~a{ka vino. Vo ova sum ubeden od vremeto koga pred nekoi dvaeset godini vidov emisija na Bi-Bi-Si posvetena na vinoto vo Ju`na Afrika. Nasmeanata i verojatno prezadovolna so sebe Angli~anka gleda{e vo kamerata i go dade svoeto mislewe. Se razbira, prethodno majstorski dvi`ej}i ja ~a{ata i gledaj}i ja pod svetlo. “Ova "{ardone" e posebno, mirisa na afrikanskite grmu{ki, istovremeno e ne`no i silno, i ima u{te ne{to posebno vo nego ne{to navistina seksi, i u{te ne{to... “ – izjavi.

Povtorno pogledna vo kam-

STANISLAV PIGON

ekspert za ekonomski razvoj i investicii

erata i mi se ~ine{e deka go zaboravi tekstot. I se zamisli kako da saka{e da dodade u{te ne{to.

Toa {to prodol`uva{e da se preprava deka go pameti tekstot be{e kako da saka{e da si pripomni...i koga odedna{ veli: “Ova ~udesno "{ardone" go ima suptilniot miris na benzin!”.

Tokmu na ve~erata kaj moite prijateli, negovite poznati gi spodeluvaa svoite vpe~atoci za Grcija. “Vsu{nost, be{e mnogu dobro, samo {to ne be{e dobro nivnoto vino.

Ednostavno mirisa{e na benzin i se vika nekako sli~no” – raska`uva{e poznani~kata. “No, draga moja toa ne e benzin tuku "recin" ili "recina", kako saka{ nare~i go” – se sprotivstavi ma`ot. Sepak, vedna{ se povle~e otkako luto go pogledna negovata `ena. “Za vkusot ima{ pravo. Definitivno ima ne{to so benzin.” – dodade toj.

Taka, piej}i go prekrasnoto italijansko, nefiltrirano vino se {eguvavme u{te dolgo. "Sledniot pat mora da otidete na odmor vo Makedonija" – im predlo`iv. "Koga }e sednete na terasata vo restoranot na "Sveti Nau" pora~ajte {i{e makedonsko vino "vranec".

Poglednete pred sebe vo prekrasnoto Ohridsko Ezero i na planinskiot venec Gali~ica od desno i ispijte ja prvata goltka." “Nikoga{ ne sum piela "vranec", kakva aroma ima?” – pra{a prijatelkata. "Bo`estvena" - & odgovoriv.

Vo negovata aroma dominiraat noti na besprekorn o prekrasna priroda, sloboda i inspiracija!

KOMPANII PAZARI I FINANSII

01.07.2010

9

SE VRA]AAT LI STRANSKITE TURISTI NA OHRIDSKATA RIVIERA?

I POKRAJ KRIZATA, DOJDOA NOVI TURISTI VO MAKEDONIJA ALEKSANDRA SPASEVSKA

N

spasevska@kapital.com.mk

e e soodvetno da se kategorizira Makedonija kako evtina ili skapa turisti~ka destinacija vo Evropa, bidej}i ona {to go nudi dr`avata ne mo`e da se sporeduva so drugite zemji vo Evropa i vo regionot. Ova e odgovorot na turisti~kite rabotnici vo zemjava na pra{aweto dali Makedonija }e odgovori na krizata so poniski ceni za da go spasi turizmot. Spored niv, vo momentot e najva`no vo Makedonija da po~nat da doa|aat turisti i da bidat soodvetno pre~ekani, bidej} i nema podobra reklama i promocija na dr`avata od dobrite impresii na turistite koi ja posetile.

ZGOLEMEN INTERES KAJ STRANSKITE TURISTI Vo izminatite dva meseci ve} e po~naa da doa|aat turisti od Holandija i od Rusija, koi najavija pove}e turi do krajot na sezonata. Spored Sa{a Gligorovi}, direktor na vebstranicata za promocija na turizmot, Eksploring Makedonija, vo izminatite nekolku meseci e zgolemen interesot kaj stranskite turisti da ja posetat zemjava. Cenite na aran`manite koi gi nudat stranskite turisti~ki agencii se razli~ni, odnosno cenite se dostapni za site.

"Smetam deka cenite za stranskite turisti za aran`mani vo Makedonija se vo red.

Tie najmnogu zavisat od turisti~kata agencija koja gi nudi aran`manite i od ~arter-letovite. Ako turistite odat vo sopstvena re`ija, toga{ sigurno }e im bide mnogu poskapo, bidej}i avionskite karti od podale~nite zemji, posebno od Rusija, se mnogu skapi i tuka ne sme konkurentni. Vo sekoj slu~aj, ne mo`e da se pravi sporedba bidej}i ima

Vo izminatite dva meseci po~naa da doa|aat turisti od Holandija i Rusija, koi najavija pove}e turi do krajot na sezonata, {to zna~i deka stranskite turisti poleka se vra}aat na Ohridskata riviera razli~na turisti~ka ponuda.

Vo Crna Gora, Hrvatska i Grcija ima more, a nie promovirame i nudime ezerski i kulturen turizam", veli Gligorovi}.

Spored nego, makedonskata turisti~ka ponuda pove}e se odlikuva so pomali turi, so pomal broj turisti, koi se smestuvaat vo mali hoteli koi imaat podobra usluga i tretman, a toa ~ini pove}e.

'Cenite se razli~ni. Sekoj mo`e da najde aran`man po svoj vkus i standard. Na primer, vo nekoj pomal hotel vo Ohrid za 10 dena so doru~ek i ve~era mo`e da se najde aran`man i za 300 evra. No, vo zavisnost od kategorizacijata na hotelot,

mo`e da bide i dvojno ili trojno poskapo", objasnuva Gavrilovi}.

Direktorot na Agencijata za promocija na turizmot, Zoran Strezovski, veli deka se delovna tajna cenata i vidot na aran`manite za poseta na Makedonija. Obvrska na Agencijata bila da gi animira stranskite turoperatori i da im ja pretstavi ponudata na Makedonija. “Vo sorabotka so na{ite ambasadi i ekonomskite promotori stranskite turoperatori se povikani od na{a strana da ja posetat Makedonija. So niv ja kreirame agendata na posetata.

Tie doa|aat, gi posetuvaat turisti~kite mesta, fotogra-

firaat, snimaat, gi razgleduvaat hotelite, aerodromot, i potoa n$ informiraat dali Makedonija }e ja stavat vo nivnite programi za slednata godina. Ako odlu~at potvrdno, potpi{uvaat dogovori so hotelite, a cenata e nivna delovna rabota. Za nas e va`no da se sklu~i dogovorot", veli Strezovski.

RUSITE I HOLAN\ANITE SE VRA]AAT Ovaa turisti~ka sezona golem interes ima i kaj Rusite i Holan|anite da ja posetat Makedonija. Na po~etokot na ovaa nedela pristigna prvata tura na turisti od Rusija. Dojdoa 64 turisti, a vo narednite dva meseci se

predvideni u{te {est grupi koi }e letuvaat vo Ohrid.

Spored cenovnikot objaven na oficijalnata strana na ruskata turisti~ka agencija Aleks turs, koja gi nosi vo Makedonija, cenite za 10dneven aran`man vo Ohrid se dvi`at od 670 do 1.050 evra, vo zavisnost od kategorizacijata na hotelot.

Pred dva meseci dojde i prvata tura od predvidenite 5.000 holandski turisti.

So toa se najavi i vra} aweto na Holan|anite na Ohridskata riviera, koi nekoga{ bea najbrojni i tradicionalni stranski gosti.

Nivniot prv vpe~atok be{e deka Makedonija i nejzinite turisti~ki potencijali, kako

Ohrid, mora pove}e da se reklamiraat na nivniot turisti~ki pazar, zatoa {to ima lu|e koi ne znaat kade e na{ata zemja.

"Ovaa godina mo`am da ka`am deka ima zgolemen interes od stranski turisti da ja posetat Makedonija.

Kolku od niv re{ile da dojdat ili do{le ne mo`am da znam. Ne se problem cenite, smestuva~kite kapaciteti ili promocijata. Treba prvo da po~nat da doa|aat, bidej}i pogolema reklama od nivnite dobri impresii od posetata vo Makedonija nema. Ako ne po~nat da doa|aat, toga{ site zalo`bi da privle~eme turisti }e nemaat efekt", veli Gavrilovi}.

USJE DOBI PRIZNANIE ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

C

ementarnica Usje AD dobi specijalno priznanie za op{testvena odgovornost od Sovetot na op{tina Kisela Voda.

Pove}e od edna decenija Usje zaedno so op{tinata realiziraat proekti vo segmentite na obrazovanieto, `ivotnata sredina.

"Edna op{tina i lokalnata vlast vo nea mo`at da ka`at deka se uspe{ni samo dokolku pulsiraat so gra|anite, kompaniite i instituciite i nivnite potrebi. Op{tinata Kisela Voda prerasna vo edna

moderna lokalna zaednica, blagodarenie na sorabotkata i zaedni~kite napori na site nejzini ~lenovi.

Toa {to go postignavme denes nema{e da bide mo`no dokolku vo toj proces na unapreduvawe nesebi~no ne se priklu~ea posveteni entuzijasti, no i odgovorni kompanii kako {to e Cementarnica Usje-Titan", istakna gradona~alnikot Marjan \or~ev.

Cementarnica Usje AD vo sorabotka so op{tinata raboti na nekolku klu~ni

proekti vo ramkite na podobruvawe na `ivotnata sredina. Tradicionalno, kompanijata raboti na hortikulturno ureduvawe na dvorovite na gradinkite i u~ili{tata vo op{tinata Kisela Voda.

Samo minatata godina vo osum osnovni u~ili{ta na teritorijata na op{tinata bea zasadeni nekolku stotici sadnici. Cementarnica Usje–Titan donira{e sadnici i za gradinkata "Veseli Cvetovi", a uredi i nekolku parkovi vo op{tinata Kisela Voda.

DOPOLNITELNI TRANSPORTNI DOZVOLI ZA GERMANIJA

M

akedonija so Germanija }e razmeni dopolnitelni transportni dozvoli nadvor od redovnata kvota za godinava. Na toa so potpi{uvawe protokol se obvrzaa ~lenovite na Makedonsko-germanskata me{ana komisija za me|unaroden prevoz na patnici i stoka vo patniot soobra}aj, na sostanokot {to denovive se odr`a vo Skopje.

Za ovaa godina se obezbedeni

dopolnitelni 300 bilateralno-tranzitni dozvoli za vozila so EURO 3 standard, 50 transportni dozvoli za treti zemji za vozila so EURO 3 standard i 50 dozvoli za treti zemji za vozila so EURO 4 standard, soop{ti Ministerstvoto za transport i vrski.

Na sostanokot na me{anata Komisija e utvrdena i preliminarnata kvota za dozvoli za 2011 godina. Za slednata

godina e predvidena razmena na 500 bilateralno-tranzitni dozvoli za neekolo{ki vozila, 4.300 bilateralno-tranzitni dozvoli za vozila so EURO standard, 1.000 bilateralnotranzitni dozvoli za vozila so EURO 4 standard, 300 dozvoli za treti zemji za vozila so EURO 3 standard, 300 dozvoli za treti zemji za vozila so EURO 4 standard i 50 godi{ni dozvoli za vozila so EURO 3 standard.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

10 01.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PRIRA^NIK ZA SPRE^UVAWE NA PEREWE PARI SOPSTVENIKOT NA MESER JA POSETI I FINANSIRAWE TERORIZAM LOKACIJATA ZA NOVA FABRIKA

B

orbata protiv pereweto pari e seriozna rabota koja bara involviranost ne samo na eden ~ovek ili institucija, tuku na cel sistem subjekti. Finansiskiot kriminal gi uni{tuva principite na pazarnata ekonomija, gi obeshrabruva stranskite investitori, gi potkopuva osnovite na dobroto upravuvawe i e va`en izvor na korupcija.

Ova be{e istaknato na dene{nata promocija na Prira~nikot za sprovedu-

vawe merki i dejstva za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam od strana na subjektite, {to go izgotvi Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam so poddr{ka na holandskata vlada.

Investiciite vo nedvi`en imot i grade`ni{tvoto se najrizi~ni oblasti koga stanuva zbor za pereweto pari.

"Sistemot za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe

terorizam go so~inuvaat tri stolba. Prviot se finansiski i nefinansiski institucii koi imaat obvrska da prezemat soodvetni merki i dejstva ako utvrdat somnitelna aktivnost ili transakcija, vtoriot e Upravata kako administrativen organ, a tretiot go so~inuvaat istra`nite organi. Samo so nivna tesna sorabotka borbata protiv ovoj vid kriminal }e bide uspe{na", istakna direktorot na Upravata, Vane Cvetanov.

S

opstvenikot na germanskata kompanija Meser, [tefan Meser, denes vo bitolskoto selo Mexitlija }e go poseti mestoto kade {to se gradi nova fabrika na Meser Vardar tehnogas za proizvodstvo na jagleroden dioksid, koja se o~ekuva da bide otvorena vo septemvri.

Pogonot za proizvodstvo na jagleroden dioksid {to go kupi minatata godina e najgolema investicija na grupacijata Meser vo re-

gionot. Negoviot sega{en proizvodstven kapacitet na te~en jagleroden dioksid e dva toni na ~as, a ovaa godina toj }e se renovira i }e go zgolemi proizvodstvoto na okolu ~etiri toni na ~as, so {to }e se zgolemi i izvozot kon Grcija, Srbija, Albanija, Kosovo, Bugarija, Turcija.

Meser Vardar tehnogas e formirana vo 1997 godina i e celosno germanski kapital.

Raspolaga so polnilnici za kislorod, za jagleroden

dioksid, za argon i gasni sme{i locirani vo Skopje, a svoi proda`ni mesta ima niz cela Makedonija.

Meser e semejna kompanija so 112-godi{na tradicija vo biznisot so industriski gasovi i e prisutna vo zemjite na Evropa, Azija, Afrika i Ju`na Amerika.

Proizveduva jagleroden dioksid, kislorod, argon, azot, vodorod, helium, specijalni gasovi, gasovi za medicinska upotreba i {irok spektar na gasni smesi.

[TO SAKA DA POSTIGNE DR@AVATA SO KONCESISKIOT NADOMESTOK?

POSKAPUVAAT KONCESIITE ZA METALITE

V

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o Ministerstvoto za ekonomija velat deka poskapuvaweto na koncesiite }e va`i od onoj moment koga odlukata }e izleze vo Slu`ben vesnik. Ova poskapuvawe na koncesiite doa|a otkako vo poslednite tri meseci nadomestokot koj makedonskite metalni rudnici & go pla}aat na dr`avata se zgolemi tri pati od 0,5% na 1,5%. Koncesionerite povtorno go aktualiziraat problemot deka so konstantnoto zgolemuvawe na koncesiskiot nadomestok, investitorite ne mo`at realno da gi planiraat svoite godi{ni buxeti.

“Na site koncesioneri vo zemjava, potreben im e stabilen zakon. Nie ne sme protiv da se pla}a koncesisiki nadomest i ne prigovarame za negovata visina, koja mo`e da bide i pogolema, no sme protiv toj da se menuva na sekoi tri do ~etiri meseci. Barame toj da va`i najmalku pet godini.

Vo rudarstvoto, investiciite se ogromni i neodr`livo e koga mnogu ~esto se menuva nadomestokot, zatoa {to ne mo`eme da napravime seriozen plan. Verojatno pri~inata zo{to vo zemjava nema otvoreno nov rudnik dolgi godini i nema investitori, le`i tokmu tuka”, smeta Nikolaj~o Nikolov, pretsedatel na Makedonskata Asocijacija za rudarstvo i direktor na radovi{kiot rudnik Bu~im.

Nikolov neodamna izjavi deka vakvoto ~esto menuvawe na procentot koj koncesionerite go pla}aat za eksploatacija na mineralnite surovini sozdava nesigurnost kaj investitorite, koi kaj rudnicite za metali se naj~esto stranci i del od niv se odlu~uvaat da investiraat vo sosedstvoto i pokraj povisokite nadomestoci.

“Visinata na koncesiskiot nadomestok se odreduva so odluka na Vladata. Nie sme protiv toa da se slu~uva bez kakva bilo najava, vo tekot na edna finansiska godina.

Pra{aweto ovde pove}e e naso~eno vo toa kako nie kako investitori da menaxirame so fiksniot buxet pri neplanirani tro{oci, a pritoa morame uredno i redovno da gi pla}ame dava~kite kon dr`avata. Nie ne sme du}an, pa lesno da reagirame na zgolemuvawe na cenite.

Kaj rudarstvoto zboruvame za golemi investicii, za zapo~nat investicionen i proizvodstven proeces. Tuka se otvora i pra{aweto {to nie kako dr`ava sakame da postigneme so koncesiskiot nadomestok”, objasnuva Maksim Prohorov, direktor za investicii i razvoj na rudnikot Sasa.

Prohorov smeta deka so povisokite koncesiski nadomestoci mo`e da se stavi red vo nelegalnoto eksploatirawe na mineralite vo zemjava, no samo ako buxetskite sredstva sobrani tokmu od nekoncesionerite se tro{at namenski.

“Jas navistina ne znam kade odat parite od koncesiski

Podatocite poka`uvaat deka od izvozot na metali Makedonija, pred za`ivuvaweto na rudnicite, vo 2005 godina inkasirala 0,3 milioni dolari, vo 2006 godina 30 milioni dolari, vo 2007 godina 70 milioni dolari, a vo 2008 godina 158 milioni dolari. Lani poradi krizata devizniot priliv od metalite iznesuval 104 milioni dolari, a vo prvite tri meseci od 2010 godina toj iznesuval 44 milioni dolari.

nadomestok. Se nadevam deka ako se zgolemi visinata na nadomestokot koj go pla}ame, dr`avata tie prihodi mo`e da gi vlo`i vo rudarski inspektori. Toga{ poseriozno bi im se zastanalo na patot na nelegalnite eksploatatori na rudnoto bogatstvo”, ocenuva Prohorov.

Onie pak, koi vo zemjava gi iskoristuvaat nemetalnite mineralni surovini imaat problem i so divite iskopuva~i.

“Koncesiskiot nadomestok koj go pla}ame za nemetalni surovini, konkretno za grade`niot kamen e devet denari po ton. Ima tendencii na poskapuvawe na koncesiite, {to e golemo optovaruvawe za nas. Ne mislam deka ako se zgolemi nadomestokot dr`avata } e im zastane na patot na nelegalnite iskopuva~i”,veli [efki Aliti, potpretsedatel na Makedonskata Asocijacija za rudarstvo i biznismen.

KADE E MAKEDONIJA, KADE E REGIONOT? So nadomestokot od 2% za iskoristuvawe na metalite, Makedonija re~isi se izedna~uva so cenite koi va`at vo regionot.

Poznava~ite objasnuvaat deka zemjava i ne mo`e mnogu da se sporeduva so regionot bidej}i vo regionot nema rudnici na olovo, cink i bakar, so golemina i kapacitet kako makedonskite. „Vo Srbija nema aktivni rudnici so kapacitet, golemina i proizvodstvo kako Sasa, Zletovo, Toranica. Bugarija na primer, ima 10-tina pomali rudnici, od koi vo vreme na kriza nekolku i celosno se zatvorija. Grcija pak, ima mnogu efikasni rudnici, no mnogu pomali po kapacitet od na{ite.

Albanija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina skoro i da nemaat olovo-cinkov rudnik”, objasnuva Prohorov.

ZELENATA EKONOMIJA KAKO MO@NOST ZA JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO

Z

elenata ekonomija, vo koja spa|aat i javniot transport, obezbeduvaweto transport za sekogo, sovremenoto ureduvawe na gradovite, ureduvaweto i za~uvuvaweto na pejza`ot mo`at da bidat del od javnoprivatni partnerstva, be{e poso~eno na tribinata #Zelenata ekonomija mo`nost za javno-privatno partnerstvo i primena na alatkite vo site sektori”, {to ja organizira Zdru`enieto na intelektualci

Treto doba i Demokratskata obnova na Makedonija.

Za Zlatko Poposki, pretstavnik na Svetskata banka, celta e nekvalitetnite uslugi da se zamenat so kvalitetni za pomalku sredstva i pari.

"Zelenata ekonomija primeneta preku javno-privatno partnerstvo e mnogu praktikuvana na zapad. Toa e mehanizam prifaten od ON i od site formi na globalni institucii {to te`neat da

najdat novi formi za da se zasili borbata protiv siroma{tijata i da se digne standardot", re~e Poposki.

Toj istakna deka ovoj mehanizam }e pridonese op{tinite po procesot na decentralizacija da vlezat vo podolgoro~na faza na sorabotka so gra|anite, gra|anskiot sektor i nevladinite organizacii. Toa e na~in na finansirawe {to }e gi olesni buxetite na op{tinite.

Od deneska rudnicite koi proizveduvaat metalna ruda, na dr`avata najverojatno }e & pla}aat poskapi koncesiski nadomestoci, doznava “Kapital” od izvori vo Ministerstvoto za ekonomija. Namesto dosega{nite 1,5% od prose~nata cena na metalite na Londonskata berza, sega koncesionerite na metali vo zemjava, }e pla}aat nadomestok od 2%. Makedonija sega }e se izedna~i so regionot

KAKO SE FORMIRA VISINATA NA KONCESISKIOT NADOMEST?

Dr`avata ja opredeluva visinata na koncesiskiot nadomest spored tarifnik, propi{an vo zakonot za mineralni surovini. Kolku makedonskite rudnici Sasa, Bu~im, Zletovo ili Toranica }e inkasiraat vo dr`avnata kasa, se opredeluva spored toa kolkav procent na metal }e se dobie od koncentratot koj se iskopuva vo rudnicite, vrednuvan spored cenata na metalot na Londonskata berza za metali za period od tri meseci.

Ako se zeme predvid deka rudnikot za olovo i cink, Sasa, od iskopan eden ton oloven koncentrat, dobiva 730 kilogrami olovo, odnosno 73% olovo, i ako cenata na olovoto na Londonskata berza iznesuva okolu 2.000 dolari po ton, 73% olovo koi gi dobiva Sasa, toga{ presmetkite poka`uvaat deka za niv bi zna~ele cena od okolu 1.500 dolari za ton. Od ovaa cena, 1,5% dosega & pla}aa na dr`avata.

Od koncesiskiot nadomest, okolu 78% treba da se sleat vo buxetot na op{tinata kade {to se nao|a rudnikot, a ostanatite 22% odat vo dr`avnata kasa. Dosega pogolemite rudnici vo zemjava mese~no vo prosek pla}aat pome|u 40.000-50.000 evra koncesiski nadomest.

Spored podatocite od Ministerstvoto za ekonomija, lani, vkupniot prihod od naplatata na koncesiskiot nadomestok iznesuval samo 3,3 milioni evra. Za prviot kvartal, pak, ovaa godina, dr`avata naplatila 1,2 milioni evra od koncesiski nadomestok. Ako ova se ima predvid, toga{ zaklu~okot e deka vaka niskoto nivo na naplata na koncesiite se dol`i na otsustvoto na e-registar koj }e ja vodi kompletnata evidencija kolku koncesioneri ima i kolku od niv vistinski pla}aat.

OPOZICIJATA PROTIV ODLAGAWETO NA ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE

Z

a opozicijata odlo`enata primena na Zakonot za izvr{uvawe od 1 juli 2010 godina na 1 juli 2011 godina e prolongirawe na agonijata na gra|anite za edna godina. SDSM smeta deka kamatite za zaostanatite dolgovi }e se zgolemat, a so toa }e platat pove}e, imaj} i gi predvid i tro{ocite za izvr{itelite.

Prateni~kata Blagorodna Duli}, kako pretstavnik na predlaga~ite, izjavi deka

so ogled deka se nao|ame vo krizno vreme, gra|anite se osiroma{eni, a mnogu ~esto se raboti za pla}awe na smetki. Od tie pri~ini vladeja~kata partija smeta deka e potrebno prolongirawe na negovata primena.

"Vie predlagate da se prolongira izvr{uvaweto do 2011.

Koja e pomo{ta? Sakate da postignete socijalen mir. Ako sega notarite i izvr{itelite gi prezemat slu~aite }e se soo~ite so socijalna revolu-

cija. Edna godina odlagawe e u{te edna godina kamata", veli Cvetanka Ivanova, koordinatorka na prateni~kata grupa na SDSM. Taa obrazlo`i deka nivniot predlog bil da se subvencioniraat socijalnite slu~ai po osnova na neplateni smetki.

Ilija Dimovski od VMRO-DPMNE obvini deka opozicijata go politizira donesuvaweto na izmenite, poso~uvaj}i deka opozicijata zagovara socijalen bunt.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

01.07.2010

11

TURISTI^KITE AGENCII I BANKITE VO ZAEDNI^KA AKCIJA

MAKEDONCITE NA MORE NA KREDIT VIKTORIJA MILANOVSKA

G

Makedoncite sakaat da letuvaat, ama da pla}aat na rati. Toa go zgolemi interesot za podigawe na potro{uva~ki krediti nameneti za turisti~ki celi

milanovska@kapital.com.mk

odinava okolu 70% od sklu~enite turisti~ki aran`mani za letuvawe se pla}aat so kredit, poka`uva evidencijata na turisti~kite agencii i bankite koi zaedni~ki nudat potro{uva~ki krediti. Ottamu velat deka pogolem del od klientite, odmorot go pla}aat so kreditni karti~ki, a del od niv podigaat potro{uva~ki krediti so turisti~ka namena.

Agenciite potvrduvaat deka godinava interesot za letuvawe na kredit e zna~itelno zgolemen.

Od turisti~kata agencija Iguana velat deka 70% od klientite se odlu~uvaat za pla}awe so karti~ka, a interesot za odlo`eno pla}awe e mnogu golem.

"Klientite sekojdnevno telefonski pra{uvaat za poprifatlivi uslovi. Bez odlo`eno pla}awe, te{ko prifa}aat letuvawe vo stranstvo", velat ottamu.

Vakvoto iskustvo gi natera i agenciite i bankite pointenzivno da sorabotuvaat. I po dolgi godini sorabotka so bankite, nekoi agencii ostanuvaat lojalni na ovoj princip na rabota.

"Sme sorabotuvale i s$ u{te sorabotuvame so bankite za izdavawe na

70%

od sklu~enite aran`mani za letuvawe se pla}aat na po~ek

Ekonomskata kriza i konkurencijata gi natera i agenciite i bankite pointenzivno da sorabotuvaat so cel da privle~at {to pove}e klienti krediti za turisti~ki celi. Interes kaj klientite ima, no najgolem del od aran`manite gi napla}ame preku kreditni karti~ki", velat od turisti~kata agencija Aurora.

Od turisti~kata agencija Savana, pak, velat deka za razlika od ostanatite, tie

nemale partnerski odnos so nitu edna banka.

"Dali so kreditna karti~ka ili so podignat kredit vo banka, klientite sekako se zadol`uvaat, samo {to principot na pla}awe so karti~ka e mnogu poednostaven i ne bara `iranti i iljad-

IFC VLO@UVA 25 MILIONI EVRA VO ENERGETIKATA VO JIE

M

e|unarodnata finansiska korporacija, ~lenka na Svetskata banka, }e vlo`i 25 milioni evra vo Fondot Green for Growth (GGF) na Jugoisto~na Evropa so cel pottiknuvawe na finansiraweto na energetskata efikasnost i proektite za obnovliva energija vo Jugoisto~na Evropa. So ovoj fond se opfateni Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Crna Gora, Srbija i Turcija.

“GGF }e gi koristi sredstvata za da obezbedi finansirawe na malite i srednite pretprijatija i privatnite domovi od finansiski institucii, kako i za direktno finansirawe na energetski kompanii koi se zanimavaat so obnovliva energija, nudat uslugi i obezbeduvaat obnovliva energija. Toa }e pomogne za za{teda na energija, zgolemuvawe na konkurentnosta na firmite, namaluvawe na emisijata na stakleni~ki gasovi i za zgolemuvawe na energetskata sigurnost vo Jugoisto~na Evropa”, soop{tija od Fondot.

Spored Edvard Stoderman, vsok direktor vo IGC, ovaa investicija ja poka`uva nivnata doverba vo Fondot.

Toj o~ekuva toa da go naso~i vnimanieto na investitorite kon ob-

nici dokumenti, {to e slu~aj so kreditite", velat ottamu, dodavaj}i deka osven odlo`eno pla}awe, klientite baraat i drugi povolnosti, od tipot na pogolemi popusti, eden ekstra den vo nedelata i sli~no.

Site se soglasni deka

potro{uva~kite krediti stanuvaat s$ poprimamliva kategorija za klientite da go realiziraat svojot leten odmor.

Od Kapital banka velat deka se zgolemuva interesot za posebniot potro{uva~ki kredit za turisti~ka namena koj tie

go nudat preku agenciite.

Istiot mo`e da go podignat na {alter vo ekspozitura, no i preku turisti~ki agencii so koi raboti bankata.

Stopanska banka odobruva nenamenski potro{uva~ki krediti do 5.000 evra.

"Vakov kredit mo`e da se podigne vo na{ite ekspozituri, no i na licemesto od sekoja turisti~ka agencija. Na ovoj princip rabotime od 2004 godina", objasnuva Ratka Nedelkovska od Stopanska banka.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

novlivata energija i energetskata efikasnost, podra~je koe e relativno novo vo regionot.

“Go pozdravuvame vlo`uvaweto na IFC vo Fondot GGF. Se nadevame deka }e sobereme 400 milioni evra za finansirawe na proekti za odr`liva energija vo Jugoisto~na Evropa i ve}e imame poddr{ka od Evropskata komisija, Germanskata razvojna banka KFV, Evropskata investiciska banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj”, izjavi Monika Bek, pretsedatel na upravata na GGF. Investicijata na IFC

gi zgolemuva kapitalnite vlo`uvawa preku javnoprivatno partnerstvo, koi Fondot gi sobra od javni i privatni investitori, kako i od me|unarodnite finansiski institucii, od po~etnite 95 milioni evra na 120 milioni.

EIB, KFV i EBRD u~estvuvaat so po 25 milioni evra preku A i B akcii.

EU pridonese so 20 milioni evra vo first-loss tran{i (C akcii). Celta e da se zgolemat sredstvata na Fondot na 400 milioni evra za ~etiri godini, posebno preku akvizicii na privatni investitori so koristewe tiered risk-sharing struktura.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

12 01.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VANE CVETANOV: MIRNA MI E SOVESTA

D

irektorot na Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam, Vane Cvetanov, veli deka ne ~uvstvuva odgovornost vo vrska so baraweto na Antikorupciskata komisija do Vladata za negovo razre{uvawe.

"Mirna mi e sovesta, kako {to ka`av i porano.

Apsolutno sum na stranata na pravdata. Mene me nazna~i Vladata i jas ja po~ituvam", izjavi Cvetanov i napomena deka ima odli~na sorabotka so Obvinitelstvoto.

Rezultatite dosega se vidlivi, no

doprva }e proizleguvaat u{te pogolemi rezultati, istakna Cvetanov.

Toj ne ka`a dali imal sredba so premierot Gruevski otkako Antikorupciskata komisija podnese inicijativa za negovo smenuvawe od funkcijata direktor.

Antikorupciskata komisija pobara negovo razre{uvawe zatoa {to vo Upravata vrabotil dvaesetina lica bez odobrenie na Ministerstvoto za finansii.

ULOGATA NA EKONOMSKO-SOCIJALNITE SOVETI VO VREME NA KRIZA

F

unkcioniraweto na socijalniot dijalog treba da bide va`en instrument i mehanizam vo kreiraweto i implementiraweto na merkite i politikite od oblasta na ekonomskata i socijalnata sfera. "Poradi toa, vo izminatiot period socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata i vo implementacijata na strate{kite dokumenti povrzani so politikite za vrabotuvawe.

Opredelbite i prioritetite na

Vladata vo izminatite godini, no i vo naredniot period, se naso~eni kon funkcionalen i efikasen socijalen dijalog", re~e ministerot za trud i socijalna politika Xelal Bajrami, naglasuva}i deka za toa se neophodni dva uslovi, a toa e postoewe pravna i institucionalna ramka, so razvieni resursi koi }e ovozmo`at kontinuiran i efikasen socijalen dijalog, na tripartitno i bipartitno nivo. Delegacii na 11 dr`avi,

predvodeni od ministri ili dr`avni sekretari za trud, pretsedateli na sindikati i na organizacii na rabotodava~i, nabquduva~i na me|unarodni organizacii, u~estvuvaat vo rabotata na dvodnevnata regionalna tripartitna konferencija na tema. "Ulogata na ekonomskosocijalnite soveti vo vreme na kriza", {to vo organizacija na Me|unarodnata organizacija na trudot denes i utre se odr`uva vo Ohrid.

PLATI I NAGRADUVAWE NA VRABOTENITE VO VREME NA RECESIJA

MOTIVIRAJTE GI VRABOTENITE VO VREME NA KRIZA!

Kompaniite koi izlezot od krizata go gledaat vo otpu{tawe i zamrznuvawe na platite, vsu{nost, samo ja zamrznuvaat kompanijata, predupredija ekspertite na konferencijata za motivirawe i nagraduvawe na vrabotenite vo vreme na recesija

G

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

olemoto prisustvo na profesionalci za ~ove~ki resursi na v~era{nata trkalezna masa naslovena “Plati i nagraduvawe na vrabotenite vo vreme na recesija”, vo organizacija na specijaliziraniot magazin za ~ove~ki resursi GlobalHR, e pokazatel deka kaj makedonskite menaxeri se razviva svesta za zna~eweto na zadovolstvoto na vrabotenite od svoeto rabotno mesto.

Razmenata i spodeluvaweto na uspe{nite praktiki, idei i razmisluvawa za tekovnite problemi na poleto na upravuvaweto i razvojot na ~ove~kite resursi kako sredstvo za pouspe{no spravuvawe so problemite koi gi nosi globalniot pad na ekonomijata i promenlivoto sekojdnevie se top-tema denovive.

“Celta na ovaa trkalezna masa e da se razmenat iskustva me|u doma{nite profesionalci i da se diskutira za ovie mnogu va`ni pra{awa so koi momentalno se soo~uvaat kompaniite”, izjavi Blagica Rizoska, glaven i odgovoren urednik na *GlobalHR, koja dodade deka bez razlika na toa so {to raspolagaat kompaniite vo poleto na opremata i tehnologijata, seto toa e neupotreblivo dokolku lu|eto ne odat sre}ni i zadovolni na svoite rabotni mesta.

Sekako deka vo ova vreme na recesija kompaniite celata svoja energija ja naso~uvaat kon odr`uvawe na kompanijata i nejziniot opstanok na

pazarot. Ima mnogu primeri na kompanii od svetot, a i na na{iot pazar, koi so cel da se soo~at so predizvicite koi nastanuvaat od ekonomskata kriza, pribegnuvaat kon otpu{tawe na del od svoite vraboteni, zamrznuvawe na platite i red drugi merki so koi, nesvesno, mislej}i deka }e go podobrat raboteweto na kompanijata vo vreme koga na pazarot nastanuvat promeni, ja zamrznuvaat celata kompanija.

"Vo ovaa situacija ima edno logi~no ne{to, a toa e povrzanosta me|u otpu{taweto na vrabotenite i namaluvawto na prihodite na kompaniite koi gi otpu{tile istite", istakna m-r Kiril Savovski, predava~ na Univerzitetot Amerikan kolex. Vo su{tina, ovoj magi~en krug se dvi`i vo nasoka na toa deka koga vrabotenite se otpu{taat se namaluvaat nivnite prihodi, a so toa se namaluva i potro{uva~kata na pazarot, {to predizvikuva namaluvawe na prihodite poradi namalenata proda`ba.

Savovski naglasuva deka “recesijata pretstavuva samo izgovor za menaxerite, odnosno sopstvenicite na kompaniite, da go napravat toa {to go naumile”.

Elena Efremova, konsultant za ~ove~ki resursi vo ITC CO (konsultantska kompanija za razvoj na ~ove~ki resursi), istakna deka “promenite nikoga{ ne se lesni, no, najklu~no za kompaniite e da napravat analiza me|u tekovnata i posakuvanata sostojba”.

Spored istra`uvaweto koe ovaa konsultantska ku}a go napravila vrz 13 kompanii (me|u koi IBM Mlekara, Imperial Tobako, Xonson Kon-

trol, NeltST itn.), vo odnos na poka~uvaweto na platite i beneficiite me|u vrabotenite, prvenstvena uloga imaat rezultatite koi vrabotenite gi poka`uvaat, potoa organiziciskite performansi, kako i samata pozicija na pazarot. Istra`uvaweto poka`uva deka vo 2009 godina beneficiite na topmenaxmentot se poka~eni za 24%, kaj sredniot menaxment poka~uvaweto e 15%, kaj vrabotenite vo sektorite za profesionalna proda`ba poka~uvaweto e 25%, dodeka kaj ostanatiot del od vrabotenite poka~uvaweto e za 9%. Od ova istra`uvawe mo`e da se zaklu~i deka kolku e povisoka pozicijata na vraboteniot vo kompaniite, pravoproporcionalno se zgolemuvaat i negovite beneficii.

Koga sme kaj beneficiite (normalno deka pokraj platata i bonusite, tie vleguvaat vo vkupniot paket nadomestoci), kompaniite za vreme na recesijata pove}e se stremat tie da bidat nematerijalni, otkolku materijalni.

Beneficiite se tie koi indirektno vlijaat vrz zadr`uvaweto na vrabotenite vo kompaniite, ja zgolemuvaat nivnata lojalnost kon brendot i kompanijata, a, isto taka, vlijaat i vrz motiviraweto i involviraweto na vrabotenite vo kompaniskite proekti.

Lidija Bineva, koja e specijalist za nadomest i beneficii vo oddelot za nadomest i beneficii na ONE, veli deka “pred s$, kompaniite treba da gi zemat predvid novonastanatite uslovi, za vrabotenite da ne ja izgubat motivacijata”.

Isto taka, HR profesional-

MAKEDONSKI ZDRAVSTVENI RABOTNICI ]E SE OBU^UVAAT VO PEKING

M

inisterot za zdravstvo, Bujar Osmani, v~era go poseti Klini~kiot centar vo Peking, kade {to razgovara{e so rakovodstvoto za negovo mo`no zbratimuvawe so bolnica od Republika Makedonija, so cel razmena na iskustva, kako i za ispra}awe kadar na obuka. Po posetata Osmani izjavi deka na sredbata stanalo zbor i za mo`nosta klinikite vo Makedonija da imaat postojan videolink so Klini~kiot centar vo

Peking. Toj uka`a deka preku Ambasadata na Makedonija vo Peking }e organiziraat nekolku zdravstveni rabotnici od Makedonija da pojdat na obuka vo Klini~kiot centar vo Peking, bidej}i, kako {to re~e, tamu se raboti vrvna patologija. "Zadovolen sum od posetata na Kina. Imavme mnogu korisni sredbi i smetam deka postavivme nova dinamika na odnosite vo delot na zdravstvoto. Ve}e ne zboruvame za `elba za sorabotka, tuku za

konkretni ~ekori i aktivnosti koi treba da gi sprovedeme.

Od dvete strani u{te edna{ se potvrdi posvetenosta za sorabotka kako dve prijatelski zemji, no ovojpat so konkreten Akciski plan vo interes na dvete dr`avi", dodade ministerot Osmani. Dogovoreno e kineski eksperti vo narednite nekolku nedeli da dojdat vo Makedonija za da napravat procenka na potrebite na gra|anite za tradicionalna kineska medicina.

cite se soglasija deka golemo vlijanie vrz motivacijata na vrabotenite ima i priznanieto koi im se dava vo ovie te{ki ekonomski vremiwa. “Priznanieto e mo} na alatka za zadr`uvawe na vrabotenite, bidej}i sozdava minimalen tro{ok, a budi ~uvstvo na zadovolstvo so koe se zgolemuva produktivnosta kaj vrabotenite i vlijae na timskata rabota”, naglasuva Bineva.

Vo odnos na platite, rezultatite koi gi prezentira{e Andrijana Bojaxievska, koja e pomlada asistentka na Fakultetot za ekonomski nauki na Evropskiot univerzitet, velat deka vo 2009 godina najvisokite plati vo Makedonija bile vo sektorite

telekomunikacii, potoa vo energetskiot sektor, pa vo revizorskiot sektor, osiguritelnata industrija i, na kraj, brokerskata. Podatocite poka`uvat deka i pokraj ekonomskata kriza od minatata godina finansiskiot sektor (bankarskiot) e sektorot kade {to prose~nata bruto-plata e najvisoka i iznesuva 39.000 denari, dodeka najniski plati vo 2009 godina imalo vo tekstilnata industrija, a tie se dvi`ele od 8.200 do 9.000 denari, dodeka onie koi se zanimavaat so zemjodelstvo se nao|aat pod ovoj prosek.

Vo ovie te{ki ekonomski vremiwa za na{ata zemja zaklu~okot e deka edinstvena motivacija, kako za vrabotenite, taka i za menaxerite,

SE ZGOLEMUVAAT KVOTITE ZA APTEKITE

F

ondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija od 1 juli gi zgolemuva kvotite na aptekite i najavuva maksimalna snabdenost so lekovi. Mese~no, od juli do dekemvri, }e se odvojuvaat po 142,3 milioni denari. Zgolemuvaweto na kvotite, kako {to izjavi portparolot na FZOM, Branko Axigogov, proizleguva od zgolemenata potro{uva~ka na lekovi, brojot na boleduvawa i zgolemeniot broj na osigurenici.

"Kvotite za periodot od juli

do dekemvri se zgolemuvaat za 2,5 milioni denari od prethodniot mesec, odnosno 32 milioni denari od aprilskite kvoti", istakna Axigogov, koj re~e deka kvotite na aptekite se zgolemeni linearno.

Za Skopje mese~no se odvojuvaat 44,5 milioni denari.

"So namaluvaweto na lekovite vo minatiot period so pravilnikot {to pomina i so ova zgolemuvawe na kvotite aptekite }e bidat snabdeni maksimalno", izjavi portparolot.

ne sekoga{ pretstavuvaat parite. Qubica Bekovska od SSM naglasuva deka “na{ite vraboteni so godini primaat niski prose~ni plati, a za niv, i pokraj parite, mnogu e va`no zadovolstvoto {to go imaat koga odat na rabota.”

Ova se odnesuva i na toa deka kompaniite za vreme na recesija treba da bidat pootvoreni kon svoite vraboteni, so cel da ne se sozdade tenzija poradi situacijata vo koja se nao|a kompanijata. Otvorenosta treba da e prisutna i vo komunikacijata me|u menaxmentot i rabotnikot, odnosno rabotnikot treba da znae koj e negoviot pridones i kolku za toa }e bide nagraden.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

13

01.07.2010

ZAVR[I PRIJAVUVAWETO ZA SUBVENCII

SAMO TUTUNARITE ZADOVOLNI OD DR@AVNATA POMO[ Najgolem del od zemjodelcite se nezadovolni od programata za subvencionirawe za ovaa godina.

Sepak, tie masovno se prijavuvaat za zemawe na subvencii i baraat pove}e pari od dr`avata GORAN LEFKOV

A

lefkov@kapital.com.mk

nketata na "Kapital", napravena na posledniot den za podnesuvawe barawe za zemjodelski subvencii, poka`a deka najgolem del od makedonskite zemjodelci ne se zadovolni od programata za subvencionirawe. Edinstveno tutunarite }arija od dr`avata. Site se ednoglasni vo baraweto za pove}e pari po osnova na subvencii.

V~era zavr{i rokot za prijavuvawe za subvencii vo zemjodelstvoto za najgolem del od merkite koi }e bidat finansirani od vladata ovaa godina. Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, dosega za subvencii se prijavile okolu 73.000 zemjodelci, a do krajot na godinata o~ekuvaat da bide nadminata minatogodi{nata brojka od 83.500 farmeri koi bile korisnici na finansiska poddr{ka od dr`avata.

Od buxetot za subvencii vo zemjodelstvoto godinava se predvideni okolu 100 milioni denari.

Najzadovolni od subvenciite se proizvoditelite na tutun. Tie, kako i minatata godina, godinava }e dobijat subvencii od 60 denari za kilogram predaden tutun.

Blagoja Stojanoski, proizvoditel na tutun od Prilep, potencira deka se zadovolni od minatogodi{nite subvencii i godinava o~ekuvaat pogolemo proizvodstvo na tutun.

“Subvenciite pozitivno vlijaat vrz zgolemuvaweto na povr{inite zasadeni so tutun. Blagodarenie na

minatogodi{nata dr`avna poddr{ka za nas tutunarite za 30% se zgolemeni povr{inite pod tutun godinava”, dodava Stojanoski. Godi{no vo zemjava se sadat okolu 15.000 hektari so tutun.

Od subvenciite generalno se zadovolni i lozarite, no tie se zagri`eni poradi problemite so otkupot na grozjeto.

Ako ne go prodadat grozjeto, velat tie, pa|aat vo voda i subvenciite.

“Subvenciite kako takvi se dobri. So niv mo`eme da gi pokrieme tro{ocite za preparatite za prskawe i navodnuvawe, no tie ne go pottiknuvaat zemjodelskoto proizvodstvo”, veli Aleksandar Ristevski, lozar od Tikve{ijata i dodava deka okolu 30% od lozarite vo Tikve{ijata ne mo`ele da apliciraat zatoa {to ne mo`ele da obezbedat celosna dokumentacija.

Toj objasnuva deka lozarite imaat problem so obezbeduvawe na dogovori za zakup na dr`avnite lozja.

Vo Tikve{ijata ima okolu 3.000 hektari dr`avni lozja, {to pretstavuva okolu 25% od vkupnite lozovi nasadi vo kavadare~ko. Do pred dve godini lozarite sklu~uvaa dogovori za zakup so Ministerstvoto za zemjodelstvo i mo`ea da apliciraat za subvenciite, no od Ministerstvoto ne gi potpi{uvaa dogovorite so {to ovie lozari ne mo`at da apliciraat za subvencii.

Za razlika od lozarite i tutunarite, ostanatite proizvoditeli se `alat deka subvenciite koi gi dobile se mali, iako vo izminative ~etiri godini tie se zgolemeni za 20 pati. Todor Mu{evski, sopstvenik na stado ovci vo {tipsko, potencira deka

73

iljadi zemjodelci se prijavile za subvencii zaklu~no so v~era{niot den

za da rabotat rentabilno odgleduva~ite na stoka treba da primaat subvencii od 1.500 denari po ovca, a ne 900 denari kako {to e predvideno.

“Makedonija ima odli~ni uslovi za razvoj na ov~arstvoto i dr`avata treba da go stimulira razvojot na ovaa granka, a ne da finansira odgleduvawe na noevi i pol`avi.

Ovaa godina e ukinata i premijata od 2,5 denari za eden litar ov~o mleko”, se `ali Mu{evski.

Nezadovolni se i p~elarite.

Tie potenciraat deka so subvencii od 500 denari po p~elno semejstvo ne mo`at da razmisluvaat za zgolemuvawe na kapacitetot na svoite p~elarnici. Tie baraat najmalku 1.000 denari za p~elno semejstvo.

Sli~na e sostojbata i kaj gradinarite. Zatoa i nema golem interes za prijavuvawe za subvencii vo strumi~ko.

Od tamo{nata kancelarija na Federacijata na farmeri, koi im pomagale na zemjodelcite da gi kompletiraat dokumentite, potenciraat deka aplicirale samo okolu 8.000 zemjodelci.

“Vo Strumica nema nekoj zna~aen interes za prijavuvawe za subvencii za godinava. Suma od 20.000 denari po hektar za plasteni~ko proizvodstvo e malku. Kaj nas so gradinarstvo se zanimavaat 20.000 semejstva.

Brojka od 8.000 zemjodelci koi se prijavile poka`uva deka

RABOTODAVA^ITE ZADOVOLNI OD VKLU^UVAWETO VO SOCIJALNIOT DIJALOG

O

dlukata na Vladata da ja prifati Organizacijata na rabotodava~ite za reprezentativen pretstavnik na site rabotodava~i vo zemjava e nova stranica vo socijalniot dijalog, {to mnogu }e pridonese vo re{avawe na problemite so koi se soo~uvaat sindikatite i rabotodava~ite, izjavi v~era pretsedatelot na Organizacijata na rabotodava~ite, Dimitar Stojanovski.

Spored nego, alatkata soToj vo ime na rabotodava~ite najavi objektivnost od nivna strana pri procenuvawe na sostojbite, kako i deka vo dogovor so sindikatite }e mo`e da gi usoglasat merkite za nadminuvawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza.

Me|u prioritetite {to rabotodava~ite }e gi dostavat do Ekonomsko-socijalniot sovet, Stojanovski gi poso~i prob-

lemot so skapata dr`ava, odnosno prevrabotenosta vo adminstracijata, i potrebata od za`ivuvawe na stopanstvoto.

“Rabtodava~ite imaat konkretni predlog-merki koi vo vreme na kriza gi dostavuvaat do Vladata, a u{te pove}e sega }e bidat konkretizirani.

Veruvajte deka sekoga{ postoi {ansa i izlezni re{enija i vo uslovi na kriza”, dodade Stojanovski.

SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA NAJAVI BORBA PROTIV PIRATERIJATA

O

peratorite na javnite komunikaciski mre`i imaat rok do 7 juli do Sovetot za radiodifuzija (SRD) da dostavat spisok na televiziski programski servisi za koi momentno ili vo bliska idnina gi regulirale avtorskite prava za nivno reemituvawe na makedonskiot pazar, bez razlika dali tie se emituvaat analogno ili digitalno preku javnite komunikaciski mre`i (kabelski, IPTV i DVB-T – operatori).

Rokot na operatorite im go dadoa v~era na zaedni~ki sostanok pretstavnici od Sovetot, Agencijata za elektronski komunikacii, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo, Zavodot za za{tita na intelektualnata sopstvenost i od Koordinativnoto telo za za{tita na intelektualnata sopstvenost.

“Na{ata akcija na monitoring na programata {to ja reemituvaat operatorite prodol`uva

i natamu i najstrogo }e gi sankcionirame prekr{itelite preku prekr{o~ni i krivi~ni prijavi”, istakna pretsedatelot na SRD, Zoran Stefanoski.

Sovetot za radiodifuzija najavuva deka vo najkus mo`en rok }e gi proveri spisocite na televiziskite programski servisi {to }e gi dostavat operatorite i }e gi objavi na svojata veb-stranica, so {to }e bidat staveni na uvid na javnosta.

interesot e mnogu mal”, veli Riste Velkov, pretsedatel na zdru`enieto na zemjodelci Agrosojuz od strumi~koto selo Vasilevo. Tie od Vladata pobarale subvenciite za plasteni~ko proizvodstvo da gi prenameni za poddr{ka na marketing na zelen~ukot.

Neizvesnosta okolu ovogoK

O

M

E

R

dine{niot otkup na p~enica go privlekuva vnimanieto na poljodelcite. Prijavuvaweto za subvencii ne e top-tema vo Ov~epolieto i Pelagonija.

“Nie nemame golema korist od subvenciite koga otkupnata cena na p~enicata e niska.

Mlinovite se polni i nikoj ne ja otkupuva p~enicata. [to }e C

I

J

A

L

E

N

mi e subvencija koga `itoto ne mo`am da go prodadam”, pra{uva Vlatko Jovanov, zemjodelec od svetinikolsko.

Minatata godina bea subvencionirani 90.000 hektari so p~enica, a dr`avata dava finansiska poddr{ka i za zemjodelcite koi poseale semenska p~enica.

O

G

L

A

S

14 01.07.2010 2.430

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.790

MBID

107,10

2.780

2.420

107,00

2.770 2.410

2.760

2.400

2.750

OMB

106,90 106,80 106,70

2.740 2.390 2.380 24/06/10

106,60

2.730 2.720 25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

106,50

24/06/10

30/06/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

30/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/06/10

26/06/10

28/06/10

30/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

RAST KAJ INDEKSOT NA OBVRZNICITE

V

rednosta na indeksot na obvrznicite, OMB, v~era porasna za 0,14%.

Cenite na obvrznicite koi se istrguvaa vo v~era{niot den e pogolema. Dodeka za razlika od obvrznicite, ostanatite hartii od vrednost, odnosno akciite imat pad na cenite.

Dodeka berzanskiot indeks na obvrznici, OMB, dene{noto trguvawe, }e go zapo~ne od malku povisoko nivo vo odnos na prethodniot den, odnosno od 106,71 indeksni poeni, ostanatite dva berzanski indeksa dene{niot den go po~nuvaat so pomala vrednost.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 dene{niot den na trguvawe go otpo~nuva od nivo na 2424,59 indeksni poeni, odnosno so pad od 0,10% vo odnos na sredata.

Sli~en start, no so daleku pogolem pad od 0,82% }e ima i indeksot MBID koj po~nuva od 2747,91 indeksni poeni.

V~era na Makedonska berza be{e ostvaren vkupen promet od okolu 8,3 milioni denari, {to e godi{en rast od 10%.

Celiot promet v~era be{e realiziran vo ramkite na klasi~noto trguvawe, dodeka ne bea registrirani nikakvi blok-transakcii.

Gledano po segmenti, vo ramkite na oficijalniot pazar v~era bea istrguvani hartii od vrednost vo iznos od 6,7 milioni denari. Povtorno rast vo pogled na prometot ima kaj redovniot pazar.

V~era{niot realiziran promet vo ramkite na ovoj pazar iznesuva{e okolu 1,5 milioni denari i e za okolu 50% pogolem vo odnos na prethodniot den.

Vo statistikata na makedonskata berza, padot na indeksite povtorno gi vrati vo pogolem broj hartiite od vrednost koi zabele`ale pad kaj svojata cena.

V~era, najgolemi gubitnici bea hartiite od vrednost na TTK Banka so pad od 9,59 % a po nea sleduvaa ICN Farm so pad od 5,26% i Arcelormittal so pad od 3,23%.

Vkupniot broj na gubitnici v~era iznesuva{e 12.

Bez promena ostanaa hartiite od vrednost na ~etiri kompanii, dodeka brojot na dobitnici v~era iznesuva{e devet hartii od vrednost.

Najgolem rast me|u niv ima{e akcijata na Beton koja porasna za 2,6%, a po nea sleduvaa obvrznicata za denacionalizacija od {estata emisija so rast od 2,5% i Replek od Skopje so rast od 1,72%.

PESIMIZAM ZA ZAKREPNUVAWETO NA DOMAШNATA EKONOMIJA

KOLKU ]E “RASTE” BDP VO 2010?

Razli~ni se procenkite na me|unarodnite institucii i na doma{nite analiti~ari za perspektivite na makedonskiot BDP godinava. No, re~isi site se popesimisti~ki od planovite na Vladata. Tie predviduvaat stagnacija ili sosema blago zakrepnuvawe. ^ija proekcija }e se ostvari?

ALEKSANDAR JANEV

N

janev@kapital.com.mk

ema {ansi za pointenzivno zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija godinava.

Me|unarodni i doma{ni ekonomski analiti~ari za "Kapital" prognoziraat deka ekonomijata vo zemjava do krajot na 2010 }e

stagnira. Otkako Dr`avniot zavod za statistika obelodeni deka vo prviot kvartal bruto-doma{niot proizvod ima pad od 0,9%, re~isi site procenki se popesimisti~ki od proekciite na Vladata, spored koi makedonskiot BDP do krajot na godinata }e porasne za 2%.

“Na{ata proekcija za rast na makedonskata ekonomija vo 2010 se dvi`i me|u 0% i 1%, {to i ne pretsta-

vuva porast, tuku se raboti za stagnacija. Se o~ekuva vtoroto polugodie da bide malku podobro, no, sepak, ima ogromni rizici poradi prodlabo~uvaweto na problemite vo mnogu evropski zemji, od koi nekoi se glavni trgovski partneri na Makedonija. Nie sega gi revidirame procenkite za porast na BDP vo regionot i re~isi site korekcii se nadolni. Sostojbata s$ u{te e mnogu komplicirana

i te{ka”, ocenuva Vladimir Gligorov od Vienskiot ekonomski institut.

Gligorov komentira deka problemite na Grcija dopolnitelno }e vlijaat negativno vrz Makedonija, osobeno {to celata percepcija na investitorite za regionot e promeneta poradi eskaliraweto na problemite i socijalnite nemiri.

RAST OD 2% I NE E RAST Podatocite za dvi`eweto

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.06.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.143.389,39

-1,59%

-7,22%

-1,54%

-2,29%

3,36%

29.06.2010

Илирика ГРП

20.083.282,30

-0,82%

-1,67%

2,64%

2,24%

11,18%

29.06.2010

Иново Статус Акции

17.847.680,57

-0,55%

-5,47%

-9,48%

-9,47%

-6,12%

29.06.2010

948.590

КД Брик

21.057.047,91

0,44%

-1,62%

4,71%

4,55%

23,51%

29.06.2010

218.860

КД Јужен Балкан

21.549.724,18

-1,07%

-3,80%

-1,98%

-3,62%

11,48%

29.06.2010

КБ Публикум балансиран

25.840.189,60

-1,72%

-6,05%

-2,37%

-2,38%

-0,02%

29.06.2010

8.000,00

2,6

88.000

38.500,00

1,72

154.000

240,00

1,69

25.200

Комерцијална банка Скопје

3.099,97

0,88

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

781,64

0,17

Бетон Скопје Реплек Скопје РЖ Услуги Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

30.06.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

30.06.2010 Просечна цена (МКД)

ИЦН-Фарм АД Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Скопски Пазар Скопје Макошпед Скопје

%

Износ (МКД)

632

-9,59

3.160

90

-5,26

1.980

150

-3,23

12.150

8000

-2,91

80.000

288,00

-2,70

115.200

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

Просечна цена

P/E

P/B

3.950,00

390,18

10,12

0,90

54.562

8.000,00

341,43

23,43

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

667,26

105,83

6,31

0,66

KMB (2009)

2.014.067

3.099,97

533,81

5,81

0,90

MPT (2009)

112.382

27.999,94

/

/

0,78

ХВ BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.06.2010

1.431.353

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

27999,94

-0,06

1.007.998

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

3099,97

0,88

948.590

SBT (2009)

389.779

2.679,40

211,39

12,68

0,61

Гранит Скопје

667,26

-1,86

731.320

STIL (2009)

14.622.943

199,59

0,11

1.804,94

2,79

Македонски Телеком Скопје

510,19

-0,94

701.515

TPLF (2009)

450.000

3.754,35

61,42

61,13

1,10

3.950,00

-0,04

525.350

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

/

/

0,31

Име на компанијата Макпетрол Скопје Комерцијална банка Скопје

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

30.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

ALK (2009)

Вкупно издадени акции

30.06.2010

% на промена

обврзници

44.112

16

274,30

обични акции

66.183

53

-28,98

110.295

69

5,07

25.297

32

44,11

Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

25.297

32

44,11

135.592

101

10,66

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 30.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII KOMERCIJALNA BANKA GI NAMALI KAMATITE ZA FIZI^KI LICA

NBM SOBRA 110 MILIONI EVRA SO BLAGAJNI^KI ZAPISI

N

arodnata banka v~era na aukcija prodade blagajni~ki zapisi vo vrednost od 6,8 milijardi denari (okolu 110 milioni evra), {to e me|u najgolemite iznosi dosega.

Na aukcijata e primenet tenderot so iznosi, pri {to kamatnata stapka e odnapred utvrdena od strana na Narodnata banka. Realiziraniot iznos na aukcijata e determiniran od pobaruva~kata na bankite za kupuvawe blagajni~ki zapisi.

Imaj}i predvid deka v~era Narodnata banka isplati 7,7 milijardi denari vrz osnova na dostasani blagajni~ki zapisi, po v~era{nata aukcija, sostojbata na blagajni~kite zapisi se namali za 0,9 milijardi denari.

Aukcijata na blagajni~ki zapisi stana voobi~aen instrument na centralnata banka za pribirawe pari od bankite, so {to vlijae vrz namaluvawe na slobodnite finansiski sredstva vo bankarskiot sektor. Toa

01.07.2010

pridonesuva i za namaleno kreditirawe na stopanstvoto i na gra|anite.

K

omercijalna banka v~era gi namali aktivnite kamatni stapki koi iznesuvaa nad 13%. Kamatnata stapka na potro{uva~kite krediti i na kreditite za penzioneri e namalena za eden procenten poen, a na namenskite potro{uva~ki krediti za 0,5, odnosno za eden procenten poen. Aktivnite kamatni stapki na denarskite kreditni karti~ki za fizi~ki lica }e se dvi`at od 12 do 12,9%. Se namaluvaat i kama-

tnite stapki na denarskite i deviznite depoziti za 0,1 do 0,4 procentni poeni.

Kamatite na kreditite za firmite ostanuvaat isti.

“Smetame deka vo otsustvo na drugi merki za relaksirawe na monetarno kreditnata politika i s$ dodeka nivoto na zadol`itelna rezerva e nepromeneto, kako i nadomestocite za ispolnuvawe na denarskata i deviznata rezerva, sekoe namaluvawe na kamatnata stapka na

15

blagajni~kite zapisi e samo namaluvawe na tro{ocite na NBRM. Poradi toa, a i zatoa {to bankarskoto rabotewe e povrzano so kreditniot rizik na kompaniite, a kaj niv se zabele`uva kontinuirana nelikvidnost manifestirana preku problemi vo izmiruvaweto na obvrskite i namaluvawe na depozitite, Komercijalna banka nema da gi namali kamatnite stapki na kreditite za pravni lica”, soop{tija od bankata. krediti”, ocenuva Nenovski.

Sega site relevantni institucii i eksperti davaat razli~ni proekcii za trendot na porast ili pad na BDP do krajot na 2010 godina. Proekciite se dvi`at od maksimalnite 2%, {to gi planiraat Vladata i MMF, pa do minimalen minus od okolu 1% na nekolku analiti~ari. ^ija procenka }e se ostvari, }e se znae idnata godina. No, Makedonija duri i da ostvari pozitiven rast na ekonomijata od 2%, gra|anite nemaat pri~ina da se raduvaat bidej}i nema da po~uvstvuvaat nikakvo podobruvawe od toa.

17.03.2010 15

na makedonskata ekonomija vo prviot kvartal, odnosno vra}aweto vo negativnata zona, gi urna stavovite deka krizata zavr{i.

Registrirani se padovi vo pove}eto sektori koi go kreiraat makedonskiot BDP, i toa pad od 4,6% kaj prerabotuva~kata industrija i snabduvaweto so elektri~na energija, voda i gas; od 13,3% kaj hotelite i restoranite; od 1,2% vo sektorot soobra} aj. Se namalija i li~nata i javnata potro{uva~ka i investiciite.

Doma{nite eksperti, isto taka, nemaat golemi o~ekuvawa za zakrepnuvawe na ekonomijata i za izlez od krizata.

“Nerealno e do krajot na godinata da se o~ekuva pogolem ekonomski rast vo Makedonija od 1%. Podatocite od prviot kvartal samo go potvrdija faktot deka zakrepnuvaweto od recesija e mnogu te{ko i bavno.

Mislam deka proekcijata na Vladata za rast na BDP od 2% nema da se ostvari.

Na{ata ekonomija e zavisna od dvi`eweto i oporavuvaweto na evropskite ekonomii, no i tie bavno zazdravuvaat, taka {to ne se o~ekuva naglo zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost. Od druga strana,

pak, na{ata ekonomija ve} e go dostigna dnoto, nema kade da pa|a ponatamu i sekoe malo zakrepnuvawe na koj bilo sektor }e obezbedi nekakov ekonomski rast. No, za nas e va`na dinamikata, odnosno brzinata na rastot. Porast na BDP od 1% ili 2% nema voop{to da se po~uvstvuva kaj kvalitetot na `ivotot na gra|anite”, smeta Dimitar Eftimoski, profesor na Ekonomskiot institut vo Skopje.

Toj komentira deka duri i minimalniot porast na ekonomijata vo golem del }e bide rezultat na zgolemenata javna potro{uva~ka.

“Iako postojat razli~ni stavovi za nivoto na javna potro{uva~ka, jas sum od onie koi smetaat deka vo uslovi na kriza, koga li~nata potro{uva~ka e drasti~no namalena i nema investicii, edinsten instrument za nekakva ekonomska stimulacija e buxetot. Zatoa, mislam deka vo kriza dr`avata treba pove}e da investira.

Tuka, pak, e problemati~na strukturata na javnata potro{uva~ka, odnosno na~inot na koj se tro{at narodnite pari, no toa e ve}e politi~ka odluka.

Nemam dilemi deka obemot na javni investicii treba

da bide pogolem.

Dilemata e kako }e se potro{at parite od buxetot, dali pove}e za kapitalni investicii, koi mo`at da obezbedat ekonomska aktivnost, ili za tekovni tro{ewa, plati i socijala”, poso~uva Eftimoski.

KRIZA I KAJ TRGOVSKITE PARTNERI Golem problem na sekoja ekonomija & zadavaat problemite na drugite zemji, pred s$ na trgovskite partneri.

“Ako se analiziraat sostojbite vo ekonomijata vo prvata polovina od godinata i tempoto na zakrepnuvawe na svetskata ekonomija, mislam deka rastot na makedonskiot BDP } e se dvi`i me|u 0% i 1%.

Pointenzivna ekonomska aktivnost nema da se slu~i, osobeno bidej}i i glavnite trgovski partneri na zemjava, kako Srbija, Grcija, Germanija i Italija, imaat ogromni problemi. Poradi nivnata perspektiva me zagri`uva i idninata na na{ata ekonomija”, veli profesorot na Amerikan kolex, Tome Nenovski.

Nenovski ne e za pogolema fiskalna stimulacija preku buxetot, tuku sugerira Narodnata banka (NBM) u{te da ja relaksira monetarnata politika i da gi natera bankite pove}e da ja poddr`uvaat ekonomijata.

“Ona {to vo momentov e najgolema bolka vo doma{nata ekonomija e nelikvidnosta vo realniot sektor. Za mene s$ u{te ne e sfatlivo kako mo`e vo uslovi na kriza NBM da izvlekuva tolku pari od ekonomijata. Iako ja namali osnovnata kamata, sepak, iznosot za kupuvawe blagajni~ki zapisi

ne go ograni~i i bankite prodol`uvaat da investiraat vo hartii od vrednost bez rizik. Duri i da ja namali zadol`itelnata rezerva, ako ne se ograni~i iznosot na aukciite na blagajni~ki zapisi, nema

TOME NENOVSKI

PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX Rastot na makedonskiot BDP }e se dvi`i me|u 0% i 1%. Pointenzivna ekonomska aktivnost nema da se slu~i, osobeno bidej}i i glavnite trgovski partneri na zemjava, kako Srbija, Grcija, Germanija i Italija, imaat ogromni problemi. Poradi nivnata perspektiva me zagri`uva i idninata na na{ata ekonomija.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,34%

4,65%

5,34%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5467

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

50,4564

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

75,9461

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,4223

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,0383

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,1907

61,7

50,9

75,2

46,3

Извор: НБРМ

garancija deka parite {to }e se oslobodat od rezervite bankarite nema da gi vlo`uvaat vo blagajni~ki zapisi. Ako se napravi toa, toga{ kamatite }e padnat i bankite pove}e }e ja stimuliraat ekonomijata so

VLADIMIR GLIGOROV

PROFESOR NA VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT Na{ata proekcija za rast na makedonskata ekonomija vo 2010 se dvi`i me|u 0% i 1%, {to i ne pretstavuva porast, tuku se raboti za stagnacija. Nie sega gi revidirame procenkite za porast na BDP vo regionot i re~isi site korekcii se nadolni. Sostojbata s$ u{te e mnogu komplicirana i te{ka.

DIMITAR EFTIMOSKI

PROFESOR NA EKONOMSKIOT INSTITUT Nerealno e do krajot na godinata da se o~ekuva pogolem ekonomski rast vo Makedonija od 1%.

Podatocite od prviot kvartal samo go doka`aa faktot deka zakrepnuvaweto od recesija e mnogu te{ko i bavno.

Mislam deka proekcijata na Vladata za rast na BDP od 2% nema da se ostvari.

16 01.07.2010

MARKETING

SOVETI OD DONALD TRAMP -2 DEL a lu|eto na koi stravot od javen nastap im e pre~ka na patot do uspehot, koi ~uvstvuvaat trema i gi obzema panika pred golem auditorium, namesto mislata deka taa grupa lu|e }e Ve osudi, mislete deka se raboti za lu|e koi sakaat da nau~at ne{to novo. Razmisluvajte za ona {to bi mo`elo da gi interesira i za pra{awata koi }e vi gi postavat. Najva`nata rabota e da razmenite mislewa edni so drugi. Na prvo mesto razmislete za lu|eto koi do{le da Ve ~ujat, s$ ostanato }e dojde samo po sebe. Usoglasete se so prisutnite. Vklu~ete go auditoriumot, tie toa umeat da go cenat. Ako sakate da govorite, morate dobro da se podgotvite. Ako sekoj den ~itate, ve} e ste za nekoja nijansa podgotveni za dr`ewe govor. Zamislete si deka se nao|ate me|u slu{atelite. Sposobnosta da se vnesete vo sostojbata na onie koi Ve slu{aat, }e Ve inspirira so mnogu novi idei. Nastojuvajte so primeri da gi osve`ite Va{ite predavawa i trudete se primerite da bidat plasti~ni i `ivopisni. Bele{kite mo`at da Vi poslu`at kako potsetnik, osobeno ako govorite pred mnogu lu|e Ako ste podgotveni za govor, nikoj nema da Vi zabele`i ako upotrebuvate bele{ki. No, sekako ne treba da go ~itate svojot govor. Tie predavawa se zdodevni. Site se svesni deka go ~itate svojot govor, a toj mnogu se razlikuva od go-

Z

vorot koj se dr`i „od glava”.

Bele{kite gi spojuvaat ovie dva sveta. Tie Ve upatuvaat vo vistinskiot pravec, a pri toa izlagaweto ne e zdodevno.

1

BIDETE DOBAR PROPOVEDNIK Lu|eto sakaat prikazni i gi pametat. Govorot ne smee da se pretvori vo lekcija. Humorot e korisen i ima sposobnost da ve povrze so slu{atelite. Propovedaweto e ve{tina. Zatoa treba da se raboti na negovo usovr{uvawe.

Korisno e da gi slu{ate zabavuva~ite. Tie najdobrobi Ve nau~ile kako da go raspredelite Va{eto vreme.

2

MISLETE NA ZAEDNI^KI IMENITEL [to Vi e na site zaedni~ko? Kako auditoriumot da go povrzete so ona {to go govorite i so svojata li~nost? Kolku i da sme site razli~ni, kako i ostanatite site zaglavuvame vo sobra} ajniot mete`, site imame doma{ni problemi, site imame lo{ den. Auditoriumot na koj mu se obra}ate }e gi sfati pove}eto od Va{ite iskustva zatoa {to i tie samite go pre`ivuvaat istoto. Barajte go ona {to Vi e zaedni~ko i povrzete so so niv. [tom sfatat deka imaat ne{to zaedni~ko so Vas, pome|u Vas }e se sozdade podlaboka vrska.

AKO STE NA SCENA, TOGA[ STE ZABAVUVA^ Lu|eto doa|aat da nau~at ne{to no vo isto vreme

3

sakaat i da se zabavuvaat.

Elvis Pristli be{e golem zabavuva~ zatoa {to ima{e sfateno {to im e potrebno na negovite slu{ateli, i Vejn Wutn isto taka znael {to raboti. A nikoj ne e podobar zabavuva~ od Frenk Sinatra. Nekoi toa go narekuvaat harizma no vo osnaova se raboti za usoglasuvawe i davawe na ona {to im e potrebno na lu|eto.

PROU^ETE GO REXIS FILBIN Se raboti za opu{ten i zabaven ~ovek koj sekoga{ uspeva da se povrze so auditoriumot. Lu|eto go sakaat, sovr{en primer za razmena koja e nepohodna za uspe{en javen nastap. Toj ne samo {to govori toj i u~estvuva.

4

5

BIDETE PODGOTVENI DA NAPRAVITE[EGA NA SVOJA SMETKA Toa }e Ve pribli`i do lu|eto. Site vo `ivotot imaat propusti, pogolemi ili pomali.

Sposobnosta da gi prika`ete na komi~en na~in mnogu pomaga.

Neprijatnostite koi Vi se slu~uvaat upotrebete gi vo Va{a korist.

6

NAU^ETE DA MISLITE ODEJ]I Dobriot javen nastap vo golema mera vklu~uva i spontanost. Li~i na pregovarawe- mora da se skoncentrirate na svojata cel, no i da bidete fleksibilni pri toa.

Mnogu lu|e se odli~ni pisateli, no se pomalku uspe{ni koga

svoite misli treba da gi ka`at ustno. Koga ste govornik imate {ansa i vreme da go ispravite ona {to ste go ka`ale. Vo govorot ne postoi skica i sovr{ena verzija, bidete podgotveni na otstapki bidej}i tokmu toa se o~ekuva od Vas. SLU[AJTE [TO SE ZBORUVA OKOLU VAS Sekoj den mo`e da bide podgotovka za govor i javno pretstavuvawe. Dali ste si ka`ele otkako }e ~uete ne{to pametno i neobi~no: „e ova }e go zapametam” duri i popatnite komentari mo`at da bidat korisni, obrnete vnimanie na niv i zapametete gi. Ako e potrebno i pribele`ete gi. Govorete kratko, sodr`ajno i pametno.

7

8

ZABAVUVAJTE SE. TOA E ZARAZNO Ako slu{atelite poveruvaat deka u`ivate i tie }e u`ivaat so vas. Ako dr`eweto govor ne Vi e rutinska rabota i profesija, toga{ prepu{tete go i na nekoj drug vo Va{ata kompanija. Pred da po~nete da govorite, sfatete deka toa i ne e tolku va`no. Nemojte da mislite deka svetot zavisi od Vas. Pove} emina od lu|eto koi Ve slu{aat ne se preterano zainteresirani za na~inot na Va{eto izlagawe. Toa prosto ne e va`no. Se raboti za samo eden govor - ne e nitu vojna, nitu zemjotres. Ako go imate ova na um }e bidete podobar govornik i ~esto }e u`ivate vo svojot govor.

Javniot nastap i prezentaciite mo`at da stanat neophoden ~ekor na skalata do Va{iot uspeh. Otkrijte go talentot za koj dosega mislevte deka go nemate.

DONALD TRAMP

DONALD TRAMP

E sinonim za uspeh. Blagodarenie na negoviot ostar pretpriemni~ki duh, sposobnost za rizik i pregovarawe i so investitorite, so akcionerite, so vlasta i so mediumite, negovata imperija denes vbrojuva desetici atraktivni objekti, golf-tereni, elitni biznis-centri okolu svetot. Iljadnici biznismeni budno gi sledat negovite govori na najelitnite konferencii vo svetot, so cel da dolovat barem del od negovite taktiki za uspeh, a negovite knigi se prodavaat vo milionski tira` {irum svetot.

IN & OUT

NAJNOVI TRENDOVI VO MARKETINGOT

Privlekuvaweto vnimanie e samo po~etok. Celta na marketingot e profitabilno zadovolstvo, odnosno ispolnuvawe na potrebite i `elbite na kupuva~ot, iako ~estopati razbiraweto na potrebite i `elbite na kupuva~ot ne e lesno da se postigne

M

arketing-praktikata na mnogu kompanii denes e zastarena, a stru~nite lica zabludeni od la`noto ~uvstvo na sigurnost i kratkovidnost na novite trendovi ja gubat svojata pozicija od strana na novite stru~ni lica koi gi sledat trendovite i imaat poinakov odnos kon proizvodstvoto, organizacijata i gri`ata za postojanite i potencijalnite kupuva~i.

Globalizacijata, hiperkonkuren-

cijata i Internetot mu davaat edna nova dimenzija na pazarot i raboteweto. Site tri sili go zajaknuvaat pritisokot za namaluvawe na cenite. Globalizacijata gi naveduva kompaniite na preseluvawe na proizvodstvoto vo evtinite podra~ja i donesuvawe na proizvodite vo nekoja zemja po ceni poniski od onie koi gi presmetuvaat doma{nite dostavuva~i. Hiperkonkurencija zna~i pove}e kompanii koi se natprevaruvaat za istiot ku-

puva~, {to doveduva do namaluvawe na cenite. A, Internetot im ovozmo`uva na lu|eto lesno sporeduvawe so cenite i prifa}awe na ponudi so najmal tro{ok.Me|utoa, blagodarenie na napredokot vo tehnologijata, elektronskata komunikacija so kupuva~ite stana osnova za podobruvawe na uslugite i proizvodite koi im se nudat na kupuva~ite. Dojde do promena pri identifikacijata na potrebite i `elbite na kupuva~ite i promeni

vo ponudata na proizvodite i uslugite. Polesno se doa|a do momentalni i postojani kupuva~i, a kupuva~ite stanuvaat s$ posvesni za alternativnite mo`nosti. Celata organizacija, site rabotni zada~i i procesi mora da bidat vodeni od potrebite i `elbite na kupuva~ite.

KUPUVA^-PARTNER Tradicionalniot menaxment e orientiran kon postignuvawe maksimalna dobivka, bez ogled na drugite kompanii, lica ili okolini. Preminot od tradicionalniot pristap koj gleda isklu~ivo na dobivka za kompanijata na pristap koj se gri`i za okolinata otvora golem raspon na mo`nosti za zgolemuvawe na zaedni~kata dobivka i ostvaruvawe na kvalitet koj stanuva glavno oru`je vo sprotivstavuvawe na konkurencijata.

Iako mnogu stopanski subjekti s$ u{te se pasivni i nezainteresirani za postignuvawe sorabotka na obostrana korist, poslednite nekolku godini s$ pogolem e interesot za prou~uvawe na ekonomijata koja poddr`uva dolgotrajni odnosi so kupuva~ite. Nekoga{nite tradicionalni vrednosti se zameneti so novi vrednosti vo koi vo fokus e kupuva~ot, odr`uvaweto na dolgotrajni odnosi so nego, partnerstvoto i nudeweto o~ekuvani ili neo~ekuvani dopolnitelni vrednosti. Celeweto na site kupuva~i pove}e ne e prakti~no, nitu profitabilno, zatoa {to sekoj kupuva~ ne e i najprofitabilen kupuva~. Se podrazbira deka bazata na kupuva~i e heterogena, se poka`uva golema razlika vo potrebite, motivacijata, `elbite i stavovite.

Kako svoe oru`je, izvr{itelite na marketingot ja imaat segmen-

tacijata, koja im ovozmo`uva zadovoluvawe na odredena grupa kupuva~i, me|utoa kolku se porazli~ni kupuva~ite, tolku pote{ko e da se igra na taa karta. Iako kupuva~ite imaat bezbroj mo`nosti, tie nastojuvaat da ostanat lojalni poradi postoewe na nekakvi li~ni kontakti, a ne ~ista avtomatizacija koja gi namaluva tro{ocite na kompanijata. Prou~uvaj}i ja prirodata i ponekoga{ negativnite posledici na dene{niot marketing, odlukite doneseni vo sostav na marketing-miksot i moderniot pristap na rabotewe poka`uvaat deka e neophoden nov pristap kon marketingot.

KVALITET Za 21 vek se predviduva deka }e bide vek na kvalitetot.

Kupuva~ite od svetot }e sakaat kvalitet koj }e bide klu~en faktor na raboteweto i }e pretstavuva odgovorno koristewe na resursite. Mnogu stopanski subjekti }e se najdat pred problemot kako da go ovozmo`at baraniot kvalitet koj ne bil tolku baran vo 20 vek. Kvalitetot na proizvodot e glaven faktor za uspe{en razvoj na noviot proizvod. Potro{uva~ite vo idnina }e preferiraat novi proizvodi bez ogled na nivnoto nacionalno poteklo. Strategijata na kompanijata nema da bide samo vo proizvodstvoto, podobri ili poevtini verzii na proizvodite od onie koi gi proizveduva konkurencijata, tuku vo {to podobro razbirawe na globalnite pazari. Toa zna~i borba so konkurencijata i osvojuvawe na novite pazari so novi proizvodi koi mu nudat na klientot (klient=na kupuva~ so ime) razli~na nova korist, vrven kvalitet i zadovoluvawe na negovite edinstveni potrebi.

K

O

K

M

O

E

M

R

E

C

R

I

C

I

J

J

A

L

E

A

L

E

N

N

O

O

G

G

L

A

L

A

S

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

18 01.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

TURSKATA EKONOMIJA OSTVARI RAST ZA 11,7% VO PRVOTO TRIMESE^IE

T

urskata ekonomija ostvari rast od 11,7% vo prvoto trimese~ie od 2010 godina, objavi Nacionalniot statisti~ki institut.

Turcija e na vtoro mesto, zad Kina, me|u dr`avite so pazarni ekonomii vo G-20 koi intenzivno rastat. Vo Kina e registriran rast od 11,9% vo istiot period.

Turskata ekonomija, 17-ta vo svetot po~na da bele`i pad vo 2008 godina za 7%.

Od recesijata, Turcija po~na da izleguva vo krajot na 2009 godina so rast od 6% vo poslednoto trimese~ie i ekonomski pad od 4,7% za celata 2009 godina.

"Takvite cifri poka`uvaat stabilno izleguvawe od recesijata", izjavi ministerot za trgovija, Nihat Ergjun, za NTV. Ministerot o~ekuva ekonomski rast od 6% do 8% za vtoroto trimese~ie od 2010

godina i rast od okolu 6,8% za celata godina. Vladata za 2010 o~ekuva rast od 3,5 %, no tie predvidoa i revizija na pokazateli koi demonstriraat dobri rezultati vo izminatite meseci.

Turskiot premier Rexep Taip Erdogan izjavi v~era deka o~ekuva „rekord” za cifrite za BDP. - Turcija e dr`ava koja najbrzo izleze od recesijata, izjavi Erodgan.

SRPSKIOT PREMIER, VO KOREJA, BARA STRANSKI INVESTITORI

S

rpskiot premier Mirko Cvetkovi} razgovara{e so ju`nokorejski biznismeni za intenzivirawe na ekonomskata sorabotka i investiciite na korejskite kompanii vo Srbija.

Srpskiot premier izrazi o~ekuvawe deka vo narednite meseci }e se intenzivira sorabotkata i investiciite.

“Nie imame potencijali i

{to da ponudime, a tie baraat mesto vo Evropa koe }e im ponudi najdobri uslovi”, re~e Cvetkovi} i go povika negoviot korejski kolega ^ung Un - ^an zaedno so biznismenite da ja posetat Srbija.

Cvetkovi} e prviot premier na Srbija koj po 20 godini od vospostavuvaweto na diplomatski odnosi ja posetil Ju`na Koreja.

OGROMNI INVESTICII VO PATNATA INFRASTRUKTURA

SRBIJA ]E IZGRADI 1.272 KILOMETRI AVTOPAT DO 2027 GODINA

Vo izgradbata i razvojot na patnata mre`a }e se investiraat 13,7 milijardi evra, vo `eleznicata 7,5 milijardi evra, a 376 milioni evra vo vozdu{niot soobra}aj

V

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

izijata za transportnata infrastruktura vo Srbija do 2027 godina e zemjata da ima 1.272 kilometri novi avtopati{ta, vozovite da soobra}aat po dvokolose~ni prugi, so brzina od minimum 160 kilometri na ~as. Niz me|unarodnite aerodromi vo Ni{ i Belgrad godi{no }e minuvaat osum milioni patnici. ]e se uredat plovnite pati{ta, a od rekata Dunav }e se ottrgnat minite od Vtorata svetska vojna. Sevo ova go predviduva Transport master planot, koj predviduva investicija od 22 milijardi evra vo razvoj na soobra}ajnata infrastruktura vo periodot od 2009 do 2027 godina.

Ministerot za infrastruktura na Srbija, Milutin Mrkowi}, izjavi deka parite za ovie proekti }e se obezbedat od buxetot i od me|unarodni krediti od Evropskata investiciska banka, Evropskata banka za obnova i razvoj, Svetskata banka i drugi finansiski institucii.

“Prvpat znaeme {to treba da rabotime i {to da gradime vo Srbija”, izjavi Mrkowi}.

Planirano e vo izgradbata i razvojot na patnata mre`a da se investiraat 13,7 milijardi evra, vo `eleznicata 7,5 milijardi evra, 475 milioni evra se predvideni za vodniot soobra}aj, 376 milioni evra za vozdu{niot soobra}

aj i 136 milioni evra za kombiniran transport.

Zavr{uvaweto na avtopatot na Koridor 10 od Novi Sad do Horgo{ i od Subotica do Kelebija do krajot na godinata e prioriteten proekt. Ministerot izjavi deka Srbija dobila prv Master plan koj sodr`i proekti od oblasta na infrastrukturata vo patniot, `elezni~kiot, vozdu{niot i vodeniot soobra}aj vo soglasnost so evropskite standardi.

“Sozdavame uslovi za Srbija da bide evropska zemja, taka {to }e stane del od evropskata soobra}ajna mre`a”, izjavi Mrkowi}.

Od vkupno 33 proekti na listata na prioriteti, prvite tri se od patniot soobra}aj: zavr{uvaweto na avtopatot na severniot krak na Koridor

ROMANIJA OSTRO ]E SE SPRAVUVA SO PEREWETO PARI

V

rhovniot sovet za odbrana na Romanija, ja usvoi nacionalnata strategija za spre~uvawe i borba protiv pereweto pari i finansirawe na terorizmot.

Usvoeniot dokument sodr`i indikacii za deluvawe na site institucii koi imaat odgovornost za

toj fenomen.

Na sednicata na Vrhovniot sovet za odbrana, razgledani se i pra{awata za borba protiv zatajuvaweto na danok i krium~arewe, i odlu~eno e da se izraboti zaedni~ki akcionen plan na site odgovorni institucii.

10 od Horgo{ do Novi Sad i izgradbata na avtopati{tata Pojate-Preljina i Kraguevac– Bato~ina. ^etvrti proekt po va`nost e investiraweto vo aerodromite vo Belgrad i Ni{, na petto mesto e proektot od oblasta na `elezni~kiot soobra}aj za investirawe vo prugata Stara Pazova– Subotica, dodeka vo vodniot soobra}aj prioritet e

135 MILIONI EVRA VO AERODROMITE VO BELGRAD I NI[ Dravniot sekretar za vozdu{en soobra}aj na Srbija, Miodrag Miljkovi}, izjavi deka za zgolemuvaweto na brojot na patnicite vo aviosoobra}ajot vo Srbija, od 2,5 na osum milioni godi{no, potrebno e da se investiraat 135 milioni evra vo aerodromite vo Belgrad i Ni{. Toj izjavi deka e predviden i razvoj na regionalnata mre`a na aerodromi.

Vo uslovi na recesija, koga vladata se soo~uva so golem buxetski deficit, {iroko rasprostranetata siva ekonomija i zatajuvaweto na danokot vo golemi razmeri, pretstavuvaat delikaten problem bez adekvatni mehanizmi za spre~uvawe na tie fenomeni.

GRCIJA GI POSKAPE TRANSPORTNITE TARIFI I TAKSI-PREVOZOT

O

d utre vo Grcija se zgolemuva Danokot na dodadena vrednost poradi {to }e se zgolemat cenite na taksi-uslugite i patarinite, javuvaat gr~kite mediumi. Povisokiot DDV se odnesuva i za benzinskite stanici. Za

prvpat, od utre, taksistite i lu|eto koi rabotat na benzinskite stanici treba da izdavaat i fiskalni smetki. Za taksistite DDV se zgolemuva na 11%, a za patarinite i benzinskite stanici, danokot se zgolemuva od 21 na 23%.

proektot na rekata Dunav ili evropskiot Koridor 7, koj e rangiran na 11 mesto na listata na prioriteti.

Me|u prioritetnite proekti se i izgradbata na avtopatot Belgrad–Po`ega na takanare~eniot Koridor 11, koj treba da ja povrze Srbija so Romanija i so Crna Gora i izgradba na brza soobra}ajnica Novi Sad– Ruma–[abac–Loznica.

Master planot za intermodalen transport predviduva izgradba na tri logisti~ki centri so razli~na golemina i karakteristiki vo Belgrad, Novi Sad i Ni{. [efot na delegacijata na Evropskata unija vo Srbija, Vensan De`er, izjavi deka Srbija so Master planot za transport dobila jasen plan i lista na prioriteti za investicii vo infrastrukturata za narednite dve decenii. Investiciite vo infrastrukturata se klu~ni za Srbija bidej}i se potrebni za privlekuvawe na stranski investitori, re~e De`er.

“Master planot sodr`i proekti koi vo narednite dve decenii predviduvaat Srbija da stane edna od glavnite soobra}ajni arterii vo ovoj del na Evropa”, izjavi De`er,

i navede deka na Srbija & se potrebni investicii za ekonomski razvoj, istaknuvaj} i deka Master planot sodr`i jasen plan na prioritetni proekti koi na investitorite }e im ovozmo`i pogolema sigurnost i predvidlivost. Toj istakna deka EU }e & pomogne na Srbija vo realizacijata na Master planot.

EKSPERTITE SE SOMNEVAAT VO REALIZACIJATA Srbija te{ko deka }e mo`e da gi obezbedi planiranite 22 milijardi evra za investirawe vo soobra}ajnata infrastruktura do 2027 godina, velat ekspertite. Tie naglasija deka Transportniot master plan gi sodr`i realnite potrebi na Srbija, no toa ne zna~i deka dr`avata }e uspee da sobere dovolno pari za realizacija na site tie proekti.

Milutin Ga{evi}, zamenikpretsedatel na Zdru`enieto na rabotodava~i na patnata industrija, smeta deka Transportniot master plan e nerealen i deka ne bi mo`el da se ispolni vo predvideniot obem.

“S$ {to e navedeno vo planot e navistina potrebno, me|utoa ne sum siguren deka toa e realno. Potrebno e da se realiziraat proekti ~ija {to realizacija e izvodliva i da se zavr{i ona {to ve} e e zapo~nato i pretstavuva prioritet. Toa zna~i deka treba da se zavr{i patnata delnica Ni{-Dimitrovgrad i Ni{ do granicata na Makedonija”, re~e Ga{evi}.

SVET BIZNIS POLITIKA KINA I TAJVAN POTPI[AA TRGOVSKI DOGOVOR

K

ina i Tajvan vo Peking potpi{aa Trgovski dogovor za namaluvawe na carinite, so koj se o~ekuva da se pottiknat bilateralnite trgovski vrski i da se obezbedi natamo{no namaluvawe na politi~kite tenzii koi postojat ve}e {est decenii po odmetnuvaweto na nacionalistite vo Tajpej od kontinentalniot del na zemjata koj padna pod komunisti~ka vlast.

Vlasta vo Peking o~ekuva ovoj

Dogovor, ~ie potpi{uvawe be{e prenesuvano vo `ivo na kineskata dr`avna televizija, da dovede do otstranuvawe na politi~kite nesoglasuvawa, dodeka Tajvan se nadeva na pocvrsto ekonomsko povrzuvawe so Kina, so {to bi se odbegnalo marginalizirawe na ostrovot so zgolemenoto vlijanie na Kina vo svetot.

So Dogovorot se predviduva postepeno namaluvawe na carinite do nivno kone~no ukinuvawe po tri godini i

toa za pove}e vidovi proizvodi, me|u koi i za petrohemiskite i tekstilnite, kako i otvorawe na 11 kineski uslu`ni dejnosti za tajvanskite firmi, vklu~itelno i vo bankarskiot i zdravstveniot sektor. Dogovorot ne se odnesuva na zemjodelski proizvodi i na anga`irawe rabotnici od drugata strana.

Pokraj ovoj, Kina i Tajvan potpi{aa i Dogovor za za{tita na intelektualnata sopstvenost.

01.07.2010

19

EVROPA I JU@NA AMERIKA GI OBNOVIJA PREGOVORITE ZA SLOBODNA TRGOVIJA

E

vropskata unija i dr`avite od ju`noamerikanskiot blok za slobodna trgovija MERKOSUR gi obnovija pregovorite za sozdavawe zaedni~ki pazar po {estgodi{en prekin. Na prvata runda od pregovorite treba da se re{at organizaciski pra{awa i da se izgotvi mapa za razvojot na odamna planiranoto obedinuvawe na dvata zaedni~ki

pazari, soop{ti evropskata delegacija na pregovorite vo Buenos Aires.

Prethodnite obidi za postignuvawe dogovor za slobodna trgovija zavr{ija bez uspeh poradi nesoglasuvaweto vo odnos na trgovijata so zemjodelski proizvodi.

Evropskite sto~ari i politi~ari stravuvaa deka Stariot kontinent }e bide preplaven od evtino govedsko

i pile{ko meso od Brazil, Argentina, Urugvaj i Paragvaj.

Pregovorite po~naa vo 1999 godina i bea prekinati vo 2004 godina, dodeka vo maj godinava be{e dogovoreno da se obnovat. Dokolku postignat soglasnost, }e bide sozdadena edna od najgolemite zoni za slobodna trgovija vo svetot vo vrednost od 122 milijardi dolari.

“ZATEGNUVAWETO NA REMENOT” MO@E DA BIDE OPASNO

STROGITE MERKI ZA [TEDEWE JA 19 17.03.2010 VLO[IJA SITUACIJATA VO IRSKA

E

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vropskite dr`avi koi nastojuvaat da go “zategnat remenot”, odnosno da gi namalat buxetskite deficiti i so toa da ja pottiknat svojata ekonomija, mo`e da se ka`e deka go sledat primerot na Irska i nejzinite strogi merki za {tedewe od pred nekolku godini. No, Irska, koja do po~etokot na krizata pretstavuva{e primer za toa kako se gradi ekonomski rast, ve}e izvesno vreme se bori za pre`ivuvawe, bez znaci za brzo oporavuvawe.

Pred re~isi dve godini ekonomskiot rast ja prisili Irska da ja namali javnata potro{uva~ka i da gi zgolemi danocite na strog na~in, koj denes pretstavuva glavna preokupacija na liderite na najrazvienite zemji. No, namesto da bide nagradena za brzite ~ekori koi gi prezede, Irska izgleda dobi `olt karton.

Padot na irskata ekonomija zaradi {tedeweto e pogolem otkolku {to bi bil dokolku vladata tro{ela pove}e i gi zadr`ela rabotnite mesta.

Bez sredstvata koi bi ja stimulirale industrijata i investiciite, BDP be{e vo minus 7,1% minatata godina, a ekonomijata ostana vo recesija.

Nevrabotenosta vo ovaa zemja koja ima 4,5 milioni `iteli e pogolema od 13%, a udelot na lu|eto koi ve}e podolgo vreme se nevraboteni, odnosno onie koi ne rabotat pove}e od edna godina, dvojno se zgolemi na 5,3%. Denes, ostanatiot del od Evropa ja predupreduva Irska deka & sleduva u{te bolka.

I pokraj energi~nite merki, Irska se nao|a vo istata lo{a kategorija zaedno so Portugalija, [panija, Italija i Grcija, a isto kako i ostanatite od ovaa grupa, pla}a visoki kamati za zadol`uvawe.

“Koga na{ite finansii potonaa, mislevme deka me|unarodnite investitori i

Ekonomskiot pad pred dve godini ja prisili Irska da ja namali javnata potro{uva~ka i da gi zgolemi danocite. Namesto da bide nagradena za brzite ~ekori koi gi prezede, na Irska & se slu~i sprotivnoto ponatamu }e imaat doverba vo nas, zaradi toa {to i ponatamu bevme vo sostojba da pozajmuvame”, izjavi Alan Baret, glaven ekonomist pri Ekonomskiot i socijalniot institut na Irska, koj dodava deka dominantnoto gledi{te vo toa vreme bil stavot “{to pobrzo da se zavr{i so krizata”.

Zgolemeni se danocite, a namaleni se platite na medicinskite sestri, profesorite i ostanatite javni slu`benici za 20%. Okolu 30 milijardi evra bea injektirani vo problemati~nite banki kako Anglo Ajri{, koja be{e i nacionalizirana. Buxetot, koj be{e vo plus vo tekot na 2006 i 2007 godina, zapadna vo o{emetuva~ki minus od 14,3% od BDP vo 2009 godina, polo{ od onoj na Grcija, pri

{to prodol`uva so svoeto unazaduvawe.

OPASNOST OD [TEDEWETO “Na site im e ma~no zaradi padot na ekonomijata, najmnogu zaradi toa {to nam ni ode{e tolku dobro.

No, sega problemot e vo toa {to nemame fleksibilnost za da ja stimulirame potro{uva~kata”, veli Patrik Honohan, guverner na Centralnata banka na Irska. Toj predviduva deka ekonomskiot rast mo`e da o`ivee za 3% do 2012 godina.

Ovaa prognoza ni najmalku ne e optimisti~na, kako edna od {esnaesette evro- nacii se trudi da go namali deficitot na 3% do 2014 godina, {to pretstavua obvrska koja mo`e da ja namali nade`ta

BORBATA NA GUGL SO KINESKATA VLAST PRODOL@UVA

A

merikanskata kompanija Gugl objavi deka }e go prekine avtomatskoto prenaso~uvawe na korsnicite od svojot kineski internet-prebaruva~ na hongkon{kiot, otkako vlasta vo Peking se zakani deka }e & ja odzeme licencata za rabota vo zemjata.

Gugl go zatvori svojot kineski internet-prebaruva~ na 22 mart, za da

se izbegne cenzurata koja ja sproveduva Vladata na Kina, a korisnicite bea prenaso~uvani na stranicata vo Hong Kong.

Odlukata na Gugl sledi otkako kineskoto telo za regulirawe na telekomunikaciskite pazari se zakanilo deka licencata na kompanijata, koja istekuva denovive, nema da bide prodol`ena.

Posetitelite na ki-

neskiot Gugl, sega, namesto avtomatski da bidat prenaso~uvani na hongkon{kiot sajt, prvo gledaat poraka na kineski jazik na ekranot: se preselivme na internetstranicata www.google. com.hk.

Vlasta vo Peking s$ u{te ne odgovori dali taa merka e dovolna za Gugl da ja zadr`i kineskata veb-licenca.

Obama deka premnogu strogite merki mo`at da ja “zagu{at” globalnata ekonomija.

“Evropa se nao|a vo te{ka pozicija, no ako sakate da izbegnete bankrot irskiot pat e edinstveniot pat”, ka`uva Kenet S. Rogof, biv{iot glaven ekonomist na MMF, a denes profesor na Harvard.

Sepak, toj istaknuva deka irskoto iskustvo poka`uva kolku se silni testovite i predizvicite, kako i strategijata za izlez od finansiskite problemi.

Namaluvaweto na platite ne naide na otpor, bidej} i lu|eto s$ u{te gi pametat prebavnite merki koi bea vovedeni za vreme na prethodnata recesija. Ovoj pat premierot na Irska brzo

14.3% od BDP e buxetskiot deficit na Irska

za oporavuvawe.

Drugite evropski zemji, kako Britanija i Germanija, ja sledat Irska vo strogite merki za {tedewe, so argument deka toa e edinstven na~in za vra}awe na doverbata na investitorite i javnosta, kako i namaluvawe na vladinite zadol`uvawa. Liderite na G-20 go stavija toa na pismeno, vetuvaj}i deka reduciraweto na buxetskiot deficit }e pretstavuva topprioritet za niv, i pokraj predupreduvawata od amerikanskiot pretsedatel Barak

ON BARA PROMENI NA SVETSKITE FINANSII I PAZARI

O

rganizacijata na Obedinetite nacii objavi izve{taj podgotven od ekonomskite eksperti, vo koj se kritikuva koristeweto na dolarot kako devizna rezerva i se apelira za dlaboki promeni vo sferata na svetskite finansii i pazari.

Vo izve{tajot se istaknuva deka koristeweto na dolarot kako devizna rezerva

ja obvrzuva ekonomijata kon monetarnata politika na SAD. Prethodno, Kina i Rusija apeliraa da se najde alternativa za amerikanskiot dolar kako devizna rezerva.

ON predlaga i da se formira nova me|unarodna agencija koja }e go koordinira finansiskoto regulirawe na globalnite devizni rezervi.

se dogovori so sindikatite.

I dvete strani se slo`ija vo namerata da gi izbegnat {trajkovite i nemirite kako onie vo Grcija.

Site ~ekaat ne{to da se promeni. Po dekadata ne ekonomski bum, zaradi koja se vrati del od dijasporata, sega iljadnici mladi Irci se iseluvaat. Nikoj ne mar{ira po ulicite, no Ircite }e imaat mo`nost da go izrazat svoeto nezadovolstvo.

Premierot Koven, ~ija popularnost zna~itelno se namali, minatata nedela, sepak, odlu~i da ne odi vo ponatamo{no namaluvawe na platite vo javniot sektor.

Mnogu od glasa~ite, otkako iskusija bolka od vladinite merki, svojata lutina }e ja poka`at na izborite vo 2012 godina.

FEQTON

20 01.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 7

KUPUVAJTE NISKA, A NE VISOKA TEHNOLOGIJA IGOR PETROVSKI

V

igor@kapital.com.mk

aren Bafet ima kupeno ciglarnica, kompanija za proizvodstvo na boi, dru{tvo za proizvodstvo na tepisi, nekolku firmi za mebel i proizvoditel na dolna obleka. Bafet saka da poseduva takvi firmi zatoa {to kaj site niv se raboti za lesno razbirlivi i stabilni aktivnosti {to imaat pred-

vidliv pari~en tek. Tie ne se ni{to pomodarsko i glamurozno – tuku samo dobri, solidni akcionerski dru{tva {to niz godinite ne se menuvaat premnogu, a od godina vo godina nosat pristojni zarabotki i prihodi. Bafet ne poseduva nikakvi “egzoti~ni” firmi ili firmi na novata ekonomija vo supermodernite tehnologii, kako {to se opti~ki kabli, kompjuterski softver ili biotehnologija.

Prinosite od tie egzoti~ni tehnologii pre~esto ne zavr{uvaat vo racete na vlo`uva~ite {to prvi i gi ovozmo`ile, veli Bafet. Toj naveduva industrii kako {to e

radioto ili televizijata, {to sigurno gi promenile na{ite `ivoti, no ne gi nagradile onie {to vo niv vlo`uvale. Kakva devojka } e pokanite na maturska ve~er? ]e pokanite egzoti~na dojdenka, za koja site mislat deka e prekrasna, no za koja nikoj ne znae premnogu?

Ili }e pokanite devojka od sosedstvoto? Izberete ja devojkata od sosedstvoto, veli Bafet. Nemojte da ve {a{ardisa nekoe novo “seksi” pretprijatie so zavodlivi izgledi za rast, zatoa {to istite faktori {to go pravat tolku seksi, isto taka ja ote`nuvaat sigurnata procenka na negovata dolgoro~na ekonomija. Vistina e, glamuroznoto pretprijatie mo`e da do`ivee

Vo svetot na Bafet, uspe{noto vlo`uvawe retko koga e eufori~na aktivnost. Poretko se raboti za raketi i laseri, a po~esto za cigli, tepisi, boi i izolaciski materijali spektakularen kratkoro~en uspeh, no {ansite na krajot da pretrpi golem neuspeh se golemi.

A, {to e so onie kompanii {to proizveduvaat cigli, boi, tepisi i mebel – so tie “devojki od sosedstvoto”? Tie najverojatno }e bidat tuka i slednite 100 godini zatoa {to pravat proizvodi {to mnogu verojatno deka nema da zastarat.

S$ se toa kompanii {to imaat konkurentska prednost i dosledna mo} na zarabotka. Razmisluvajte vo period od 30 godini, veli Bafet.

Kompanijata ja pravat za da bide izvonredna 30 godini na dobri rezultati, a ne tri.

Etoys.com, Cyberrebate.com, ebvan. com, Kozmo.com, Pets.com, Planetrx.com, Rx.com i Pandesic.com – {to e za site niv zaedni~ko?

Site bea neverojatno uspe{ni visokotehnolo{ki kompanii okolu edna-dve godini. Do`iveaja kratok uspeh, a potoaa site so red propadnaa. Webvan.com, internet-kompanija za dostava na namirnici, ima{e pazarna kapitalizacija od 7,5 milijardi dolari pred da objavi ste~aj. Vi zvu~i neverojatno?

Apolutno. Fantasti~ni vlo`uvawa?

Ne, osven ako ne ste se oslobodile od niv vedna{. Stotici milijardi, akcionersko bogatstvo preku no} otide vo nevrat.

Visoko-tehnolo{kite kompanii mo`ebi se i dobri, veli Bafet, no za drugite lu|e. No, koga Bafet ne mo`e da razbere koj }e zaraboti pari vo nekoja industrija ili kako, toj se dr`i podaleku. Sprotivno na toa, koga razbira od kade se slevaat prihodite, mnogu e pogolema verojatnosta deka }e kupi akcii vo taa industrija. Toj e discipliniran. Ako ne razbira nekoja kompanija, ako e toa prekomplicirano ili te{ko predvidlivo, toj nema da go otvora svojot pari~nik. Disciplinata e mnogu va`na koga se obiduvate da ja sprovedete sprovedete Bafetovata filozofija na vlo`uv vlo`uvawe vo potceneti akcii. v ^uvajte see od egzoti~ni kompanii {to okoluu sebe {irat atmosfera

na brzo i lesno bogatewe. A, ako na horizontot se vidat golemi promeni vo kompanijata, dr`ite se podaleku. Ako ne mo`ete da ka`ete to~no kako i koga taa }e zaraboti pari, dr`ete se podaleku.

Zaklu~ok: Nemojte da padnete vo isku{enie za da se bogatite nabrzina so vlo`uvawe vo relativno komplicirani kompanii (na primer, visoko-tehnolo{ki firmi). Tie dolgoro~no gledano se najnepredvidlivi.

Nemojte da padnete vo isku{enie da se bogatite nabrzina so vlo`uvawe vo relativno komplicirani kompanii (na primer, visokotehnolo{ki firmi). Tie dolgoro~no gledano se najnepredvidlivi.

PODOBRO E DA SE BIDE SIGUREN VO DOBAR REZULTAT, OTKOLKU DA SE NADEVATE NA IZVONREDEN Vlo`uvawe vo visoko-tehnolo{ki firmi e kako liderot na napadot vo ragbi }e ja frli topkata 55 metri vo protivni~koto pole. Ponekoga{ }e ima spektakularni rezultati i golemi poeni, no toj udar pove}eto od vremeto }e pomine nerealiziran.

Bafet pove}e saka da ja frli topkata vo sredinata na terenot za zagarantirani tri metri i xebovi polni so profit. Toa mnogu li~i na pristapot na Vins Lombardi (eden od najuspe{nite treneri vo istorijata na amerikanskiot fud-

PRIKAZNI OD WALL STRE

TESLA ИМА PARI T

Filmskite yvezdi Bred Pit i Xorx Kluni se edni od 1.000-te sopstvenici na elektri~niot avtomobil Tesla Roadster

esla Motors Inc, kompanija {to proizveduva elektri~ni avtomobili, a nema s$ u{te zabele`ano profit, zabele`a skok na svojata akcija od 41%, otkako uspea da sobere 226 milioni dolari na inicijalnata javna ponuda na akcii (initial public offering-IPO), prva za edna avtomobilska kompanija od SAD vo poslednive 50 godini. Akciite na proizvoditelot, ~ij elektri~en avtomobil ~ini 110 iljadi dolari go vozat Bred Pit i Xorx Kluni, porasnaa na 23,9 dolari na berzata Nasdaq, {to e vtor najgolemiot porast za edno amerikansko IPO godinava. Kompanijata so sedi{te vo Palo Alto, Kalifornija, prodade 13,3 milioni akcii po cena od 17 dolari sekoja, otkako gi ponudi za cena od 14-16 dolari, izjavi amerikanskata Komisija za hartii od vrednost. Tesla }e gi upotrebi

parite za izgradba na fabrika i eventualni akvizicii. Ovaa inicijalna javna ponuda na akcii e prvata za edna amerikanska kompanija otkako Ford motor kompani ja napravi svojata vo 1956 godina.

Glavniot izvr{en menaxer na Tesla i nejzin koosnova~, Elon Mask go vlo`i svoeto li~no bogatstvo vo razvojot na kompanijata, otkako zaraboti 300 milioni dolari so proda`bata na internet-kompaniite Pay-Pal i Zip2Corp. Inicijalnata javna ponuda mu be{e potrebna za da mo`e da ja finansira firmata {to ja osnova vo 2003 godina, koja dosega nema napraveno ~ista dobivka, a toj o~ekuva Tesla da prodol`i da raboti so zaguba i slednite dve godini, dodeka go razviva elektri~niot “sedan”. Tesla sobra 27% pove}e pari otkolku {to planira{e prvi~no, otkako go zgole-

FEQTON

01.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

bal) koga gi trenira Grin Bej Pekers (ekipa od Grin Bej vo sojuznata amerikanska dr`ava Viskonsin): “Podobro e da se bide siguren vo dobar rezultat, otkolku da se nadevate na izvonreden”.

Eve tri na~ini na koi {to mo`ete da ja usovr{ite svojata investiciska strategija: Izbegnuvajte kompanii vo industrii {to se menuvaat Edna od klu~nite Bafetovi karakteristiki e da kupuva firmi {to gi razbira i koi imaat predvidlivi delovni modeli i rast na zarabotkata. Neka ne ve zavede “pesnata na sirenata” na modernite firmi od Silikonskata dolina. Tie kompanii na dolg rok, ednostavno e te{ko da se predvidat. Ako ste vo dilema, posetete ja grobnicata na internetskite kompanii; toa sigurno }e vi uka`e na opasnosta od vlo`uvawa vo vozbudlivi dru{tva {to vetuvaat fenomenalen rast.

Vlo`uvajte vo kompanii {to pripa|aat na “starata ekonomija” Bafet saka zdodevni i prozai~ni kompanii zatoa {to tie verojatno }e rabotat vo isti industrii i vo deceniite {to pretstojat.

Poglednete gi firmite {to postojat ve}e 50 godini i toa }e vi pomogne da sfatite koi od niv }e pre`iveat i vo slednite 50 godini.

Ne zaboravajte deka na kompaniite im se potrebni decenii za da stanat izvonredni Poslednata lekcija na ovaa Bafetova strategija e deka treba da se razmisluva na dolgi pateki. Ednostavno ima premnogu kompanii {to vo svoite prvi godini bele`ele neverojaten rast za

Voren Bafet i Lojd Blenkfejn, direktorot na investiciskata banka Goldman Saks

Diverzifikacija, praktika na poseduvawe akcii vo mnogu razli~ni kompanii, spored Bafet ne mora da e nu`no ispraven na~in na investirawe. Bafetovata politika e da gi koncentrira svoite udeli. da se strmoglavat vo slednite nekolku. Probajte vo {irok lak da gi zaobikolite pretprijatijata {to bi mo`ele da do`iveat “poremetuvawa” zaradi novite tehnologii ili konkurencijata.

Zaklu~ok: Barajte otsutstvo na promenite. Barajte firmi ~ija edinstvena promena vo idnina }e bide zgolemuvawe na obemot na rabota.

Koncentrirajte gi svoite vlo@uvawa Pove}eto “stru~waci” im velat na vlo`uva~ite da se diverzificiraat – zna~i da poseduvaat mnogu sopstveni~ki udeli istovremeno – taka {to ako akciite na nekoja kompanija naglo padnat, tie nema so sebe da go povle~at seto va{e portfolio. Voren Bafet odi pomalku ili pove} e vo sprotiven pravec.

Diverzifikacijata, praktikata na poseduvawe akcii vo mnogu razli~ni kompanii, spored Bafet ne mora da e nu`no ispraven na~in na investirawe. Bafetovata politika e da gi koncentrira svoite udeli. Toj saka da ima samo nekolku udeli i vo niv da vlo`i mnogu pari. Ako ste gi prona{le vistinskite akcii, zo{to da kupite samo malku? Toj se soglasuva so filozofijata na Me Vest (amerikanska glumica, poznata po svoite provokativni

izjavi) deka e “preubavo da imate premnogu od ne{to {to e dobro”.

Bafetovoto zalagawe za koncentracija – i obratno, negovoto odbivawe za diverzifikacija – e u{te eden od klu~nite elementi na negovata investiciska filozofija. Od dosega pro~itanoto, ne bi trebalo da vi bide iznenaduva~ki deka taa e sprotivna od na~inot na razmisluvawe {to preovladuva na Vol Strit. Pove}eto brokeri }e vi prepora~aat da ne stavate s$ na edna karta.

“Obezbedete gi va{ite oblozi od zaguba”, znaat da re~at.

Tie najmnogu bi sakale da imate po dve akcii od sekoe postoe~ko pretprijatie. Bafet ne se soglasuva so toa. Toj veli da kupite {to e mo`no pove}e akcii po povolna cena vo 5 do 10 dobri kompanii.

Zo{to da vlo`uvate pari vo svojot dvaesetti izbor, pra{uva Bafet, koga mo`ete da vlo`ite vo prvite pet ili deset?

Koga Bafet ima mnogu dobro ~uvstvo vo vrska so nekoe vlo`uvawe, toj ne se vozdr`uva. Vsu{nost, toj toga{ obi~no vlo`uva golemi iznosi. Na primer, vo KokaKola vlo`il edna milijarda dolari, za na krajot da kupi 200 milioni akcii. Kupi i 151 milioni akcii od Ameri-

kan ekspres. Kupi i pove}e od dve milijardi akcii na Petro^ajna-kineskata naftena kompanija-po cena od 488 milioni dolari. Toj vlog, patem re~eno, sega vredi pove}e od 1,2 milijardi dolari.

Vo 2004 godina, Berk{ir hatavej napravi zna~ajni vlo`uvawa vo samo 10 kompanii {to kotiraat na berzata. Imalo momenti koga kompanijata imala golemi udeli vo samo 5 takvi dru{tva. Bafet povtorno poka`a deka koga }e kupite mnogu akcii vo vistinskata kompanija po vistinska cena, taa strategija – strategija na koncentracija – so tek na vreme pravi ~uda.

Zaklu~ok: Koga ste uvereni deka kompanijata ima silni izgledi za uspeh, bidete agresivnii zgolemete go svojot udel namesto da gi kupite petnaesettite ili dvaesettite akcii na svojot spisok od mo`ni vlo`uvawa. ^arli Munger, potpretsedatelot na Berk{ir hatavej, isto taka cvrsto veruva vo nediverzifikacijata. Vsu{nost, toj odi i ~ekor ponatamu, tvrdej}i deka “vo SAD nekoja li~nost ili institucija {to gi vlo`ila dolgoro~no re~isi site svoi pari na samo tri izvonredni doma{ni akcionerski dru{tva, mo`e

sosema sigurno da smeta na bogatstvo”. Tokmu trpenieto i ne-diverzifikacijata, veli Munger, go objasnuvaat neverojatniot uspeh na Bafet i Berk{ir hatavej.

I zatoa, koga brokerite ve obletuvaat so soveti deka treba da gi diverzificirate svoite udeli i ve predupreduvaat deka premnogu pari vlo`eni vo nekolku paketi-akcii se izlo`uvaat na zna~itelen rizik, imajte na um deka Voren Bafet momentalno vredi pove}e od 47 milijardi dolari zatoa {to poseduva 474.998 akcii vo edno edinstveno pretprijatie, Berk{ir hatavej. Munger veruva deka e golema gre{ka da ne se natovarite koga } e vi se uka`e mo`nost da vlezete vo “izvonredna kompanija {to ja vodi isto taka izvonreden menaxer”.

Kako da ja iskoristite ovaa Bafetova strategija: Probajte gi ovie tri stavki: Koga go sostavuvate svoeto portfolio na akcii, neka celta vi bide da imate akcii vo najmnogu deset kompanii.

Bafet veruva deka i pokraj ona {to go velat ekspertite, diverzifikacijata mo`e da vi gi zgolemi {ansite da dobiete podnominalen prinos. Dobro

e mo`no za kompanijata da bide profitabilna so taa stapka na ekspanzija”, veli Mask. I dodeka Tesla “spiska” pove}e od 230 milioni dolari i prika`a zagubi vo sekoj kvartal otkako e formirana vo 2003 godina, sepak, go privle~e vnimanieto na Tojota, koja planira da kupi akcii za 50 milioni dolari, nadvor od javnata inicijalna ponuda {to se slu~i denovive. Tesla i Tojota izjavija deka mo`e da sorabotuvaat na poleto na razvoj na elektri~ni avtomobili. Akcioneri vo Tesla se i osnova~ite na Gugl, Sergej Brin i Lari Pejx, vladata na Abu Dabi, kako i germanskiot avtomobilski gigant Dajmler.

(ПRODOL@UVA...)

Bafet vo edna situacija go analiziral vodi~ot za investitori na magazinot Fortune od 1988 godina, koj {to gi procenuval rezultatite na 1.000 golemi kompanii.

Zabele`al deka kompaniite so najdobri rezultati se bavat so prozai~ni dejnosti.

Bilo jasno deka tuka se raboti za klasi~nata prikazna za `elkata i za zajakot.

I tokmu kako vo basnata, `elkata pobedila.

Zdodevnite firmi gi pobeduvaat onie {to se seksi i glamurozni.

I ZA ELEKTRI^NI AVTOMOBILI a ja poddr`a i Tesla so subvencija od 465 milioni dolari obezbedena od Ministerstvoto za energetika, za da gi razviva svoite avtomobili. Mask, koj {to e najgolemiot akcioner vo Tesla, e koosnova~ na Pay-Pal, kompanijata {to ovozmo`uva pla}awe preku Internet, koja sega e vo sopstvenost na eBay, najgolemiot internet aukciski portal. Toj potro{i pove}e od 70 milioni dolari vo razvojot na Tesla, a uspea da prodade okolu 1.000 elektri~ni vozila “roudster” na filmski yvezdi, muzi~ari... Mask veli deka kompanijata raste 3.000% vo poslednive 2-3 godini i deka go razviva modelot “S-sedan”. “Ednostavno ne

prou~ete ja situacijata i pronajdete 5 do 10 paketi na akcii {to bi sakale da gi imate vo slednite 5 do 10 godini. Toga{ ~ekajte da ja dostignat to~kata na va{ata cena. Koga toa }e se slu~i, kupete akcii so polna samodoverba, i ona {to e najbitno, imajte trpenie.

Vnimavajte akciite {to gi kupuvate da odgovaraat na Bafetovite kriteriumi.

Tie treba da bidat vo dobri, solidni, duri i “zdodevni” kompanii so silni menaxerski timovi. Prou~ete gi rezultatite na kompanijata pod nejziniot sega{en menaxment. I nemojte da bidete brzi na ~krapaloto - ~ekajte tie kompanii da postignat privle~na cena.

Bidete hrabri.

Bafet hrabro realiziral mnogu svoi vlo`uvawa za vreme na ekonomski i finansiski krizi, koga re~isi site bile premnogu isla{eni za da dejstvuvaat.

PRIKAZNATA ZA @ELKATA I ZA ZAJAKOT

EET mi brojot na akcii {to gi ponudi. Inicijalnata javna ponuda be{e organizirana od wujor{kite investiciski banki Goldman Saks, Morgan Stenli i XP Morgan ^ejs, kako i od frankfurtskata Doj~e bank. Tehnologijata za elektri~ni avtomobili ima silna poddr{ka i od amerikanskite politi~ki krugovi, vklu~uvaj}i go i pretsedatelot Barak Obama, koi {to vo razvojot na ovie vozila gledaat na~in da se namali potro{uva~kata na nafta vo dr`avata i nejzinata zavisnost od nadvore{ni energetski izvori. Obama postavi cel da ima eden milion elektri~ni i hibridni vozila na amerikanskite pati{ta do 2015 godina,

21

Elon Mask, koosnova~ i izvr{en direktor na Tesla Motors, pokraj svojot proizvod, elektri~niot avtomobil “roadster”.

Kompanijata za proizvodstvo na elektri~ni avtomobili, Tesla Motors od Kalifornija, uspea da pribere 226 milioni dolari na inicijalnata javna ponuda na akcii {to se slu~i denovive na wujor{kata berza Nasdaq.

Ova e prvo IPO na amerikanska avtomobilska kompanija od 1956 godina navamu

LIFESTYLE

22 01.07.2010 ^ASOVNICI: ORIGINALI I FALSIFIKATI

LA@NIOT SJAJ NA TO^NOTO VREME

[vajcarskata industrija na ~asovnici zapo~na vojna protiv aziskata industrija na la`ni ~asovnici, koja so ogolema {teta proizveduvaweto i prodavaweto na falsifikatite im nanesuva s$ pogolema SILVANA JOVANOVSKA

S

jovanovska@kapital.com.mk

ite qubiteli na popularnata televiziska i filmska serija “Seksot i gradot” vedna{ }e se setat na epizodata koga Samanta ja vode{e Keri da kupuvaat la`ni ~anti Prada. Iako na po~etokot e voodu{evena, koga }e vidi poln baga`nik so la`ni ~anti Prada, Keri nema da mo`e da kupi nitu edna, bidej}i }e se po~uvstvuva la`no. Toa e toa, la`nite ~anti, jakni, o~ila i ~asovnici se napraveni za la`nite lu|e. A, takvite ne se malku.

JAVNO UNI[TUVAWE Zakonite vo dr`avite se obiduvaat kolku-tolku nivniot broj da bide {to pove}e namalen, borej}i se protiv organiziranata industrija na la`ni proizvodi, kako i za javno uni{tuvawe na falsifikatite. Pred nekoja godina vo [vajcarija se organizira{e javno uni{tuvawe vo koe pod valjakot zavr{ija 29 iljadi la`ni ~asovnici i se pretvorija vo 1.400 kilogrami metal i staklo. Site mo`ni brendovi, od Audemars Piguete do Zenith, zavr{ija bezmilosno, da vi zastane srceto, ako ne znaete deka stanuva zbor za falsifikati proizvedeni vo Kina. Ova ne be{e prva operacija od vakov tip, bidej} i kopiite vo [vajcarija se uni{tuvaat u{te od 2004-ta godina, a pred dve godini dobija i silna poddr{ka od dr`avata so noviot zakon vo koj uvezuvaweto na la`nite ~asovnici vo dr`avata e kaznivo, pa makar i za li~na upotreba. Ako ste edni od sre}nicite koi imale mo`nost da go posetat Bali ili nekoja od aziskite zemji, sigurno ste naminale na nekoi od pazarite kade {to, bukvalno, mo`ete da najdete s$ i se{to, i toa po minimalni ceni. Prodava~ite se isklu~itelno qubezni, izborot e neograni~en, a cenite... dobredojdovte vo "Evtinija".

NAJRAZNOVIDEN IZBOR NA SITE “BRENDOVI” Tamu mo`ete da kupite {to sakate, site marki na ~asovnici koi vo nekoi od evropskite zemji zavr{uvaat pod bagerot. A, prodava~ite ne krijat deka prodavaat falsifikati, tokmu naprotiv, tie se gordi {to imaat “najraznovidna paleta na proizvodi i svetski marki na ~asovnici”. Na turistite im e seedno - s$ {to sakaat tie e da najdat ~asovnik za koj }e platat malku, a so koj }e se pravat va`ni koga }e se vratat doma – sekako, pred onie koi nema da go zabele`at toa. So vnimatelno zagleduvawe od blisku mo`e da se otkrie “lagata”. Re~isi site imaat samonaviva~ki mehanizam, providno ku}i{te i ogromen ko`en kai{. Se gri`at i za pakuvaweto vo koe }e gi dobiete. Kutijata, na primer, koja }e ja dobiete so Cartier Ballon Bleu e navistina vredna za voodu{evuvawe.

Ako slu~ajno ne go najdete posakuvaniot model, vo nekoi od prodavnicite mo`e i da se nara~a posakuvaniot ~asovnik, koj }e mo`ete da si

go podignete za samo nekolku ku dena.

Verojatno se pra{uvate kolkav e problemot da se zatvorat vakvite prodavnici, fabrikite za nivnoto proizvodstvo i edna{ zasekoga{ da se prekine proizveduvaweto i trguvaweto so falsifika-tite. Problemot e navistinaa golem, a poznat im e na sitee koi nekoga{ bile vo nekojaa evropska metropola i gi viidele uli~nite prodava~i koi oi policijata gi rasteruva, a se vra}aat po pet minuti. Taka ka proizvodstvoto na falsifikakatite raste, trgovijata cveta, ta, a duri i na ekspertite im e s$ pote{ko da najdat razlika ka me|u la`nite i originalnite te ~asovnici.

FALSIFIKAT ILI ORIGINAL? Na obi~niot qubitel na ~asovnici bi mu bilo mnogu ogu te{ko vo rok od deset minuti uti da raspoznae dali noviot o ot ~asovnik na Rolex, Oyster Pere erpetual Milagauss e vistinski k ki ili la`en. Industrijata na n falsifikati vo minatata ded cenija tolku napreduva{e {to stana vistinski ko{mar za {vajcarskata industrija na ~asovnici.

Dodeka pred deset godini mo`ea da se najdat kopiii od samo nekolku brendovi, i, sega, ednostavno, mo`ete te da gi kupite site modeli, i, od Patek Philippe, Vacheron on Constantin, Omege, Rolex, Pananerai, Bell&Ross, Breuget do Breitling i mnogu drugi. I dodeka nekoga{ se kopira{e {e samo izgledot na modelot, ot, sega se kopiraat duri i mehanizmite i nivnite dodadatoci. Na pra{aweto zo{too e tolku ednostavno da se vodi di kriminalna firma koja za samo edna godina pravi poveve}e od sto iljadi kopii, bez nadzor od kineskite vlasti sti koi sakaat ekonomski da sorabotuvaat so Evropa i SAD, odgovorot e ednostaven. en.

Tokmu tie kineski vlasti ti imaat ogromna zarabotuva~ka ka od tie fabriki, a platata ta na vrabotenite e samo 80 dolari mese~no. Dodadete go na toa dobro razraboteniot iot sistem za perewe pari i }e dobiete vistinska ma{ina so koja upravuvaat dvajca-trojca mo}nici. Vode~kite brendovi ~asovnici se prisileni da vlo`uvaat golemi pari vo borbata protiv falsifikatite, a da ne go spomeneme vlijanieto koe kopiite go imaat na nivnoto so godini gradeno ime i imix.

Falsifikatorite, sekako, ni najmalku ne vodat gri`a za toa kolku meseci i godini majstorite razvivale nov model i brend. Seto drugo brendovite go pravat namesto niv - go razvivaat modelot, go pretstavuvaat, go reklamiraat. Falsifikatorite samo prodavaat.

IZRABOTKA NA FALSIFIKATITE A,kako gi pravat? Vo pogolemite slu~ai proizveduva~ite na kopii sostavnite delovi gi nara~uvaat od mali dostavuva~i, koi, vsu{nost, i ne go kr{at zakonot, bidej} i izrabotkata na mehanizmi za ~asovnici ne se kaznuva.

Kr{ewe na zakonot sleduva vo slednive aktivnosti: koga se pravat delovi za ~asovnici koi se za{titeni so zakon i avtorski prava,

de ite tezginka j jn o r b gu o sepak, n , m o evtin, Edna od e da se i p u k s {to mo` sovnik la`en ~a

Vaka izgleda “ponudata” na

ovie i dekae}e v a t s o p v o po pret `el dcai ne se ni{t o m i b j Ko x ~asovni Role lsifikat? od fa kako i koga se izrabotuvaat nadvore{nite delovi, kako broj~enikot, ku}i{teto i kai{ot (po koj odreden model e prepoznatliv). Potoa, falsifikuvaweto se prodol`uva koga se upotrebuvaat imiwata, logotipovite ili koi bilo drugi elementi po koi e karakteristi~en brendot.

Zatoa, kako u~esnik vo kaznivoto delo mo`e da se goni izrabotuva~ot na delovi za ~asovnikot, mehanizmi ili kompletniot ~asovnik koj znae deka so samoto toa {to proizveduva kopii go kr{i zakonot. Originalnite delovi na ~asovnikot (ku}i{teto, broj~enikot i kai{ite) glavno doa|aat od dva izvora: od Jugozapadna Azija (90%) i Kina i Hong Kong (70%), potoa

BROJKI I FAKTI

Ju`na Koreja, Japonija a, Tajvan Japonija, i evropskite dr`avi dr`avvi kako Germanija, Italija, Francija i [vajcarija. Nekoi dr`avi imaat poednostavni carinski postapki za tranzitni patnici, pa zatoa se omileni me|u kupuva~ite i prodava~ite.

Vo Azija toa se Hong Kong i Singapur, vo Evropa zemjite na Beneluks, a na Bliskiot Istok, Soedinetite Arapski Emirati.

SE “PROGLEDUVA” I NA CARINA Tehnikite na isporaka se usovr{eni do detali, pa taka ~asovnicite pove}e ne se pra}aat vo svetot vo sandaci so duplo dno, tuku kako i drugite proizvodi so uredna dokumentacija. Vnimatelno sostaven opis na proizvodot

Kopiite, piratite, falsifikatite, ili kako sakate, ja ~inat 5% do 7% me|unarodnata trgovija na svetsko nivo so godi{en iznos od 200 i 360 milijardi dolari. [vajcarskata industrija za ~asovnici procenuva deka sekoja godina se pravat pove}e od 40 milioni la`ni {vajcarski ~asovnici koi nosat dobivka od okolu milijarda dolari. Ovie nezakonski trgovii se 6% od vkupnata vrednost na izvozot na ~asovnicite vo [vajcarija vo 2007-ta godina. Bile prodadeni 26 milioni originalni ~asovnici.

~asovnici vo Kina

ta vredppe, koj svojeada ili Ph k te ja najPa na ~asovnik negovata kopija mo`et Originalen so ica toa {to nost ja gubizar ili da vi ja ponudat na ul dete na pa (na primer: mikroin`enerski delovi, namesto sostavni delovi na ~asovnikot) lesno }e go privle~e vnimanieto na carinicite. Me|utoa, i bez takov opis kopiite lesno }e ja pominat granicata, bidej}i tolku e uve`ban toj proces {to mnogu lesno mo`e da se

potplati carinskiot vrv.

Koga }e ja pominat carinata, ~asovnicite stignuvaat do kupuva~ite na razli~ni na~ini: preku uli~nite prodava~i na frekventnite gradski ulici, koi javno ili skrieno go nudat svoeto la`no bogatstvo.

SPORT

01.07.2010

SPORT RONALDO JA PLUKNA KAMERATA

S

elekcijata na Portugalija e porazena vo 1/8 finaleto na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo duelot so sosedot [panija, po {to eden od najgolemite favoriti za osvojuvawe na {ampionskata titula, otpadna vo ranata faza od {ampionatot.

Sekako deka porazot najte{ko mu padna na Kristijano Ronaldo, najdobriot portugalski fudbaler vo momnetov, koj sepak propu{ti da poka`e ne{to pove}e na Mundijalot. Vo o~aj, toj na minuvawe do soblekuvalnata, ja plukna kamerata, a samo nekolku minuti podocna odbi da im odgovori na pra{awata na novinarite, povrzani so porazot na negovata reprezentacija, upatuvaj}i gi na selektorot Kveiro{.

“Koga ka`av pra{ajte go

Kveiro{ za porazot, ne mislev na nego da ja prefrlam vinata, nemojte sega da lovite duhovi.

Ednostavno bev skr{en, pa i jas sum ~ovek od krv i meso”, izjavi najskapiot fudbaler vo momentov.

“OZIL E SO FALSIFIKUVAN GERMANSKI PASO[“

N

oviot selektor na reprezentacijata na Turcija, Holan|anecot Gus Hidink dade senzacionalna izjava, koja {to vedna{ ja prenesoa re~isi site svetski mediumi, a se odnesuva na Mesut Ozil, reprezentativecot na Germanija.

“Mesut Ozil nema pravo da igra za Germanija.

Toj ima falsifikuvan germanski paso{“, izjavi Hidink, bez pritoa podrobno da objasni od kade mu e informacijata za paso{ot na Ozil.

Inaku roditelite na Ozil se rodeni vo Turcija, no toj e roden vo Gelzekirhen, a vo celata svoja kariera be{e del od mladinskite selekcii na Germanija. Minatata godina

ANGLISKA REPREZENTACIJA

BEKAM GO PREZEMA KORMILOTO NA ANGLIJA?!

SR\AN IVANOVI]

O

ivanovic@kapital.com.mk

Kristijano Ronaldo ne mo`e{e da se pomiri so lo{oto izdanie na negovata reprezentacija

Holandskiot stru~wak so senzacionalno obvinuvawe za germanskiot reprezentativec Ozil ja odbi Turcija da nastapuva za nejzinata selekcija, istaknuvaj}i deka Germanija e negovata tatkovina.

23

ficijalnata odluka za idninata na Fabio Kapelo na klupata na angliskata reprezentacija }e bide soop{tena za dve nedeli, no ve}e na golemo se {pekulira deka negovoto vreme kako selektor na “gordiot albion” e minato. Ona {to gi ma~i ~elnicite na angliskata fudbalska federacija(FA) e kako da se oslobodat od italijanskiot trener, a pritoa da ne napravat golema finansiska {teta na svojata organizacija.

Spored najizglednata varijanta FA }e ostane pokusa za 10-12 milioni funti dokolku vedna{ mu vra~i otkaz na Kapelo i go oslobodi od obvrskite kon reprezentacijata. Spored vtorata mo`nost, postoi klauzula vo dogovorot so koja Italijanecot mo`r da dobie pet milioni funti, a ostatokot bi mu bil prefrlen samo dokolku najslabiot angliski selektor na svetskite prvenstva, vo naredniot period ostane bez anga`man vo nekoja druga reprezentacija ili ekipa.

Inaku javnosta nagolemo bara na mestoto na Kapelo da bide nazna~en doma{en stru~wak, a vo preden plan e isfrleno imeto na nikoj drug tuku na Dejvid Bekam.

N

a delitelite na pravdata na fudbalskite natprevari od osminafinaleto na Svetskoto fudbalsko prvenstvo me|u Germanija i Anglija, odnosno Meksiko i Argentina, im e prekinat prestojot vo Ju`na Afrika. Urugvaecot Horhe Larionda ne vide ~ist gol za selekcijata na Anglija, dodeka, pak, Roberto Roseti go prizna golot na Karlos Tevez, iako be{e postignat od dlabok ofsajd.

So ovaa odluka, Internacionalnata asocijacija na fudbalski asocijacii (FIFA) ja prizna gre{kata. Prethodno, izvinuvawe dojde i od prviot ~ovek na svetskiot fudbal, Sep Blater, koj istakna deka, sepak, }e se vovedat promeni vo deleweto na fudbalskata pravda, so implementirawe na tehnolo{ki pomagala. Ovaa radikalna promena na negovoto mislewe Blater ja prezentira{e po ogromniot pritisok na javnosta, otkako vo nekolku navrati dojde do grubo kr{ewe na fudbalskite pravila, i toa od sudiite.

Poddr{ka za predlo`enite promeni dojde i od italijanskiot

Beks e neiskusen kako trener, no mo`ebi tokmu toj e vol{ebnikot {to od klupata }e mo`e da & ja donese titulata svetski prvak na Anglija. Mo`ebi toj }e mo`e da gi razbudi fudbalerite po do`iveanata katastrofa na svetskoto prvenstvo

“Beks e neiskusen kako trener, no mo`ebi tokmu toj e vol{ebnikot {to od klupata }e mo`e da & ja donese titulata svetski prvak na Anglija. Mo`ebi toj }e mo`e da gi razbudi fudbalerite po do`iveanata katastrofa na svetskoto prvenstvo”, se veli vo tekstot posveten na angliskata reprezentacija, napi{an vo tabloidot San. Te{ko mo`e da se proceni dali Dejvid Bekam e podgotven vo momentov ili voop{to sposoben da go prezeme “naj`e{koto” trenersko stol~e vo svetot.

Angli~anite se najgolemata fudbalska nacija na planetava i ne prostuvaat nikakov neuspeh, a te{ko deka } e imaat razbirawe za eden selektor bez prethodno trenersko iskustvo.

Ona {to e golema nepoznanica vo momentov e toa deka Bekam s$ u{te e aktiven fudbaler. Povredata na Ahilovata tetiva go spre~i da nastapi vo dresot na angliskata reprezentacija na Mundijalot, a negoviot dogovor so LA Galaksi e s$ u{te na sila. Se postavuva pra{aweto dali toj na 34 godi{na vozrast bi prekinal so fudbalerskata kariera, za do go zameni Kapelo na klupata na angliskata reprezentacija.

Sepak, i pokraj ovie fakti

Beks e neiskusen, no u`iva golem ugled pome|u fudbalerite i razmisluvawa, imeto na Dejvid Bekam s$ pove}e se istaknuva kako favorit za selektorskoto mesto na na-

PO KARDINALNITE GRE[KI

“LO[ITE” SUDII SI ODAT DOMA

Po katastrofata na urugvajskiot i italijanskiot sudija, site ja poddr`uvaat idejata za voveduvawe na tehnolo{ki pomagala kako pomo{no sredstvo rd na fudbalskite fud arbitri r r

FIFA ja prizna gre{kata

cionalniot tim, ~ie renome nikoga{ ne bilo pomalo pome|u fanovite na “ostrovoto”. fudbalski sojuz, kade {to pretrpea mnogu {teta poradi lo{ata arbitra`a na sonarodnikot Roseti.

“Otsekoga{ sme se zalagale za voveduvawe na tehnolo{ki inovacii so cel da se namalat gre{kite kaj sudiite.

Kolku pove}e uspeeme da gi namalime gre{kite, tolku e podobro za site, a osobeno koga se raboti za golemite turniri.

Sepak, prvo }e treba dobro da se pregledaat predlo`enite inovacii, dda se testiraat nivnite ssvojstva. Mora da se bide ppretpazliv bidej}i ppostojano se vlo`uvaat golemi pari i bi bilo go nneodgovorno ako ne se pproveri sekoj aspekt”, vveli pretsedatelot na iitalijanskiot sojuz, Mauricio Bareta.

M VVo presret na Svetskoto pprvenstvo se vode{e oostra polemika za toa ddali treba ili ne da se vvovede t.n. modernizacija nna fudbalot, so cel da sse podigne kvalitetot na ffudbalskata pravda.

Najgolem protivnik na N oovaa inicijativa be{e ttokmu Blater, koj ja bbrane{e konzervativnata iideja spored koja fudballot e interesen bidej}i mnogu malku e promeneto m vo negovata igra.