74-KAPITAL-02.07. by Kapital Media Group

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON: KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

NE GLEDAJTE GI BERZANSKITE IZVE[TAI! STRANA 20

WEEKE WE KEND

ANTIKRIZNA MERKA BROJ 13 STRANA 8

TIVKA VOJNA NA RELACIJA KOMERCIJALNI BANKI - NBM

BANKARITE MU UDRIJA KONTRA NA GO[EV!

NA ZA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 01.07.2010, 13.00~.

MB 10 MBI MBID MB OM OMB

00,04% 0,62% 0 00,23%

EVRO/DENAR EVR DOLAR/DENAR DO EVRO/DOLAR EVR

61,52 50,13 1,23

NAFTA BRENT NA EURORIBOR EU

73,90 773 1,32%

INDEKS IND D NA MAKEDONSKA BERZA (01.07) 2.4 2.430

MBI 10

2.4 2.425 2.4 2.420 2. 2.415 2. 2.410 2.4 2.405 2.400 2.4 25.6

27.6

29.6

PETAR GO[EV: SEKOJA BANKA SI IMA SVOJA POLITIKA I SOPSTVENI INTERESI I JAS NEMAM NAMERA DA GI KOMENTIRAM OVIE IZJAVI. SEKOJA ODLUKA [TO JA NOSI NBM ZA PROMENA NA MONETARNATA POLITIKA E SOODVETNO OBJASNETA

TAV ZAPO^NA SO GRADE@NITE AKTIVNOSTI PO^NAA DA SE KOPAAT TEMELITE ZA NOVIOT SKOPSKI AERODROM STRANA 2

OTVORENA NAJSOVREMENATA VINARNICA VO MAKEDONIJA

“STOBI” PREKU VINOTO ]E JA RASKA@E PRIKAZNATA ZA “STRASTA NA @IVOTOT @IVOTOT” STRANA 6

KOLUMNA

DEN DON^EV BERZANSKITE INDEKSI SE BAROMETAR ZA PULSOT VO EKONOMIJATA STRANA 9

BANKI

PA\AAT I KAMATITE NA DEPOZITITE STRANA 15

UVODNIK BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

ZIHERA[I

STR STRANA 2

MAKEDONCITE [TEDAT NA NOVA TEHNOLOGIJA

PREPOLOVENA PRODA@BATA NA KOMPJUTERI STRANA 12

01.7

2 02.07.2010

NAVIGATOR

0,2%

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 02 JULI 2010

ZIHERA[I

ihera{ e igra~ koj sekoga{ igra na sigurno. Nikoga{ ne vleguva, nitu pezema rizici, duri i koga znae deka moè da dobie. Zihera{ite nikoga{ ne gubat, oti nemaat zo{to da izgubat. Tie sekoga{ dobivaat, ama na sitno i na kratko. Ako se analiziraat potezite na bankarite i na guvernerot vo posledno vreme, vpe~atokot e deka igraat prili~no zihera{ki. Nekoj moè i da se naluti koga }e go nare~ete zihera{, a za nekogo toa moè da prozvu~i deka e mnogu odgovorna i sovesna li~nost. No, poentata i namerata tuka ne ni e nekogo da navreduvame zaradi li~nite nedostatoci ili doblesti. No, koga takvata zihera{ka igra sozdava problemi i mu {teti na mnogu drugi lu|e i biznisi vo dràvava, redno e rabotite da se nare~at so vistinskite zborovi i da se predupredi deka {tetite od takvata igra se mnogu golemi. Kolku da se znae na ~ija adresa treba da odi smetkata koga }e stigne za naplata. Denovive edna od najgolemite banki vo zemjava javno mu pora~a na guvernerot deka nema namera da gi sledi negovite potezi za namaluvawe na kamatnite stapki. Odnosno, deka toa {to guvernerot na nekolkupati dosega ja namalil kamatata na blagajni~ki zapisi ne gi tangira niv, tuku samo gi namaluva tro{ocite na Narodnata banka. Potegot go sledea i drugite banki. Bez razlika dali tuka ima nekakvi skrieni poraki, Guvernerot bi trebalo da se zamisli kako i vo koja nasoka }e ja vodi monetarnata politika, koga edna od najgolemite banki javno mu kaùva deka nema namera da go slu{a i da gi sledi negovite signali. Javnata poraka do guvernerot be{e deka ako saka da im gi namali tro{ocite na bankite za tie da po~nat

da razmisluvaat za namaluvawe na kamatnite stapki, toga{ mora da gi namali zadolìtelnite rezervi koi tie gi izdvojuvaat. Poradi toa, a i zatoa {to bankarskoto rabotewe bilo povrzano so kreditniot rizik na kompaniite, bankite nemalo da gi namaluvaat kamatnite stapki na kreditite za firmite. Oti kompaniite se soo~uvale so nelikvidnost i problemi so izmiruvawe na obvrskite. Pa dobre dojdovte vo realnosta! Makedonskite kompanii i biznismeni ve}e dvaeset godini se soo~uvaat so istite problemi. A od bankite gi dobivaat istite odgovori deka se premnogu rizi~ni za da dobijat kredit. Zatoa i makedonskata ekonomija so godini ne e mrdnata napred i beleì padovi. Zatoa Makedonija e rekorder po brojot na nevraboteni, zatoa i investiciite se na najnisko nivo... Bankite sekoga{ moàt da najdat opravduvawe zo{to ne sakaat da gi kreditiraat firmite, odnosno zo{to ne sakaat da prezemaat nikakvi rizici. Na krajot na krai{tata tie rabotat za profit. No, {to e su{tinata toga{ na bankarstvoto? Kako {to sega se postaveni rabotite vo Makedonija sekoj moè da bide bankar ili guverner. Bankite }e si gi sobiraat depozitite od gra|anite i }e si gi plasiraat parite vo dràvni ili blagajni~ki zapisi kade {to nemaat nikakov rizik, po kolkava-tolkava kamata. Narodnata banka }e prodolì da ja odrùva stabilnosta na cenite i na denarot na nisko nivo i po sekoja cena. No, neli ulogata na bankite e da napravi efikasna alokacija na kapitalot od onie koi imaat vi{oci do onie koi imaat nedostig na slobodni pari~ni sredstva za odreden profit, i na toj na~in da ja poddrùvaat ekonomskata aktivnost. Neli krajnata cel na site ekonom-

TAV ZAPO^NA SO GRADE@NITE AKTIVNOSTI

PO^NAA DA SE KOPAAT TEMELITE ZA NOVIOT SKOPSKI AERODROM Po ~etiri meseci otkako turski TAV oficijalno gi preBBIQANA IQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ski politiki, vklu~itelno i na monetarnata treba da bide da obezbedi pogolem ìvoten standard i pogolema vrabotenost. Pa, kako makedonskite kompanii i ekonomijata }e stanat golemi, uspe{ni i nerizi~ni ako nemaat poddr{ka so krediti od bankite?!. I zgora na toa na vrat ja imaat i vlasta koja sekoja godina kroi s$ pogolem i pogolem buxet i gi tovari so danoci i dava~ki, za potoa da gi tro{i dràvnite pari za bildawe na politi~ki rejtinzi, pla}awe na nesposobna administracija ili izgradba na razni hramovi i spomenici. So vakva filozofija, ne e ni ~udo {to za uspeh go smetame rastot na BDP od 2%. Sega{niot premier Nikola Gruevski vo edna negova mnogu dobra kolumna objavena vo 2006 godina pod naslov “Samohipnoza” kritikuvaj}i go ekonomskiot neuspeh na toga{nata vlast napi{a: “krajna cel na ekonomskata politika ne e nitu inflacijata, nitu devizniot kurs nitu nekoi drugi goli brojki, tuku edinstveno - zgolemuvawe na realniot dohod i ìvotniot standard na naselenieto. A tie direktno zavisat od vrabotenosta, odnosno dali se otvoraat novi rabotni mesta, koi }e obezbedat pobogat ìvot”. Pa premiere do koga }e treba da ìveeme vo samohipnoza?!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

inflacijata vo juni ovaa godina, sporedeno so maj, ocenuva Dràvniot zavod za statistika. Pokraj indeksot na cenite na malo vo minatiot mesec, 0,2% iznesuva i indeksot na tro{ocite za ìvot. Porastot na tro{ocite za ìvot od 0,2% se dolì na povisokite indeksi na ovo{jeto (25%), ribata (0,8%), proizvodite od ìto i prerabotkite od meso (0,6%). Vo juni porast na indeksite na tro{ocite za ìvot e zabeleàn i kaj PTT-uslugite (3,8%), hranata vo restoranite i hotelite (0,7%), turisti~kite aran`mani (0,3%), dodeka, pak, namaluvawe na indeksot ima kaj naftenite derivati za 2,4%. Indeksot, pak, na cenite na malo na godi{no nivo porasnal za 2,5%, a tro{ocite za ìvot za 1,8%. Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishrana i pijalaci za edno ~etiri~leno doma}instvo, presmetana vrz osnova na cenite na malo, vo juni godinava iznesuva 12.170 denari. Vo odnos na prethodniot mesec taa e poniska za 1.7%.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

zede dvata aerodromi, skopskiot i ohridskiot, na teren ve}e e po~nata grade`na aktivnost. Se kopaat temelite za izgradba na terminalot, {to zna~i deka vo naredniot period }e po~ne da se gradi

ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

o~naa grade`nite aktivnosti na skopskiot aerodrom. Po ~etiri meseci otkako turski TAV oficijalno gi prezede dvata aerodromi, skopskiot i ohridskiot, na teren ve}e e po~nata grade`na aktivnost. Se kopaat temelite za izgradba na terminalot, {to zna~i deka vo naredniot period }e po~ne da se gradi. Spored vrabotenite na aerodromot, na mestoto kade {to e predvideno da se gradi terminalot ve}e nekolku nedeli se ras~istuva terenot. “Po~naa grade`ni aktivnosti, ima razdvi`uvawe na terenot, po~naa da gi kopaat temelite, ima grade`na operativa”, objasnuvaat vraboteni vo TAV. “Kapital” se obide da dobie informacii od menaxmentot na turskata kompanija za tekot na realizacijata na investicijata i dali ja zatvorija finansiskata konstrukcija za izgradba na aerodromite, no do zatvoraweto na vesnikot ne dobivme odgovor. Vo me|uvreme, novite sopstvenici gi zgolemile cenite na uslugite na aerodromot. Poskapeni se cenite na proizvodite vo fri{opot na aerodromot. Poskapeni se cenite na aerodromskite uslugi, a novi i povisoki ceni ima

i za hranata i pijalacite vo lan~-barot na aerodromot. Spored poslednite informacii kompanijata dosega ima obezbedeno okolu 87 milioni evra. Pred nekolku meseci kompanijata dobi kredit od 77 milioni evra od Standard banka i Halk banka za finansirawe na izgradbata na makedonskite aerodromi, a so tie pari TAV }e raspolaga do juli godinava. Prethodno, na turskata kompanija & bea odobreni 10 milioni evra. Spored prvi~nata informacija vkupnata investicija na TAV za izgradba i modernizacija na makedonskite aerodromi iznesuva 200 milioni evra, so rok na izgradba od 20 meseci od denot na prezemawe na aerodromite. Investicijata na turski TAV be{e prolongirana u{te od samiot po~etok. TAV i Vladata sklu~ija dogovor za koncesija na 24 septemvri 2008 godina, no investicijata be{e odlo`ena poradi nemo`nosta na turskata kompanija da obezbedi pari kako rezultat na svetskata kriza. Otkako na 1 mart godinava kompanijata po~na i oficijalno da upravuva so aerodromite, za mesec i pol be{e odlo`en startot na grade`nite aktivnosti. Spored toga{nata izjava na koncesionerot, za toj period }e se ras~istuva terenot, }e se ograduva lokacijata i

}e se istraùva po~vata. “Imame obvrska da po~neme od 1 mart, no grade`nite raboti ne zna~at samo gradewe na cigli. Ima i drugi procesi koi ve}e se odvivaat, kako {to se podgotovki na dizajn i izvesni oficijalni odobrenija koi se potrebni od va{ata vlada” izjavi na posledniot brifing so novinarite Murat Ornekol, glaven operativen direktor na TAV. Glavnite grade`ni raboti za izgradba i rekonstrukcija i modernizacija na aerodromite Aleksandar Veliki vo Skopje i Sv. Apostol Pavle vo Ohrid, na koi turskata kompanija se obvrza so 20-godi{niot koncesiski dogovor, }e gi rakovodi kompanijata na TAV vo Makedonija, TAV Konstrak{n. Od kompanijata najavija deka za izgradbata planiraat da angaìraat {est makedonski grade`ni kompanii. Vo me|uvreme, vrabotenite vo javnoto aerodromsko pretprijatie Aerodromi na Makedonija ne se ve}e vo prostoriite na administrativnata zgrada na Aerodromot. Spored objavata vo Slu`ben vesnik novoto sedi{te na akcionerskoto dru{tvo vo dràvna sopstvenost e vo centar, na ulica Veqko Vlahovi}. Spored promenetiot Statut javnoto pretprijatie sega go rakovodi upraven odbor sostaven od tri ~lena.

NAVIGATOR

02.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

TREGERITE ODAT VO PLAKAR

@OZE MANUEL BAROSO

NIKOLA TODOROV

TRAJKO VEQANOVSKI

ANGELA MERKEL

vropskata komisija uspea ikako da go isprati so- oa {to smeta deka so za~letvoraweto antikorupO ciski kancelarii na Eda gi namali cenite Nbraniskiot delovnik vo Tnuvaweto na Hrvatska vo EU univerzitetite e ~ekor kon na roaming-uslugite i na Brisel zatoa {to ne mo`e treba da zavr{i procesot na iniskorenuvawe na korupcijata vo obrazovanieto

koristeweto Internet vo stranstvo

da gi usoglasi stavovite na tegrirawe na Balkanot vo Unijata VMRO-DPMNE i SDSM e mnogu pogre{na politika

DRVNATA INDUSTRIJA POLEKA SE OPORAVUVA OD KRIZATA

PROIZVODITELITE NA MEBEL BARAAT POMALI CARINI OD VLADATA Po kriznata 2009 godina, koga proizvoditelite na mebel imaa pad na proizvodstvoto na mebel od duri 25%, prvite meseci godinava po~nuvaat da se ~uvstvuvaat pozitivni dvi`ewa. ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

o poslednite nekolku meseci se ~uvstvuva razdviùvawe kaj drvnata industrija, no s$ u{te ne moè da se kaè deka kompaniite ja nadminale krizata koja gi pogodi minatata godina. Proizvoditelite na mebel velat deka vo poslednite nekolku meseci ima blago zgolemuvawe kaj nara~kite i proizvodstvoto, no s$ u{te ne se gleda krajot na krizata. Za polesno da se oporavat od lanskata godina koga proizvodstvoto na mebel padna za 25%, tie baraat Vladata da ja vklu~i drvnata industrija vo sledniot paket antikrizni merki i da im gi namali visokite carini za uvoz na repromaterijali. Pozitivniot trend vo prvite nekolku meseci godinava proizvoditelite na mebel go objasnuvaat so sezonskiot karakter na nivnite proizvodi, odnosno zaradi toa {to golem del od doma}instvata i firmite se odlu~uvaat da renoviraat i da go obnovat mebelot tokmu vo ovoj period. “Ima zaìvuvawe kaj pobaruva~kata na mebel i na doma{niot i na stranskite pazari. Vo poslednite dva meseci, po saemot za mebel, pobaruva~kata i izvozot se zgolemeni za 7% do 10%”, veli Nacko Simakoski, pretsedatel na klasterot na drvna industrija. Toj veli deka za da moàt da izlezat od kriza na

24,4% padna proizvodstvoto na mebel minatata godina

LARI KING Ginisovata kniga na rekordi kako ~ovek {to bil doma}in na najdolgotrajnoto TV-{ou vodeno od ist ~ovek, vo ist termin, na istata TV-mreà. Toj e sopstvenik i na istoriskiot rekord na TV-rejting od 16,3 milioni gleda~i koga go vode{e duelot me|u pretsedatelskite kandidati Al Gor i Ros Pero, vo 1993 godina. Lari King definitivno }e ostane zapameten kako prviot voditel na tok-{ou na kabelska TV-mreà {to dokaà deka moète da privle~ete gleda~i so intervjua i komentirawe na vesti. Pra{aweto vo CNN sega e - koj }e go zameni King?

GUBITNIK

“NE VOZNEMIRUVAJ!”

kompaniite od ovaa granka im e potrebna pogolema poddr{ka od Vladata. “Nie sme zavisni od uvoz na repromaterijali i barame da se namali carinata za ovie stavki. Bidej}i pogolemiot del od proizvodstvoto na mebel vo Makedonija e nameneto za izvoz, barame korekcija na stapkata na DDV za firmite koi izvezuvaat. Toa vo golema mera }e gi namali na{ite tro{oci, }e ima novi vrabotuvawa i }e se razdviì pazarot”, veli Simakoski. Spored Nikola Vasilevski, marketing-direktor na Oto Mebel, za razlika od porano, izvezuvaat i prodavaat vo pomali koli~ini. “Se ~uvstvuvaat pozitivni dvièwa vo poslednite dvatri meseci. Vo ovoj moment moàm da kaàm samo deka se zgolemeni nara~kite i na doma{niot i na stranskite pazari, no vo pomala koli~ina od porano” objasnuva Vasilevski. Spored poslednite

3 FAKTI ZA...

5,7% 1,4% 30.109

o 25 godini na “pra{awa i odgovori” so svoite gosti vo studioto, Lari King, voditelskata yvezda na CNN se povlekuva vo penzija. [pekulaciite za negovoto povlekuvawe vo nekolku navrati se pojavuvaa poslednive godini, no ovojpat King definitivno potvrdi deka }e gi zaka~i svoite famozni tregeri na yid i }e se posveti na semejstvoto. Studioto verojatno i ne mu ostavi mnogu izbor na King, so ogled deka rejtingot na negovata emisija konstatno opa|a{e vo posledno vreme i s$ poizvesno be{e deka CNN nema da mu go obnovi dogovorot. No, za da ne izleze deka sme go stavile King vo pogre{nata rubrika denes, mora da potsetime deka 76-godi{nikot e `iva legenda na amerikanskoto i svetskoto voditelstvo, ~ovekot {to ima{e dolga kariera na radio pred da se prefrli na televizija, i go intervjuira{e bez malku sekoj {to e “nekoj” na planetava – od Vladimir Putin do Lejdi Gaga, od Nelson Mendela do Paris Hilton. Se raboti za desetici iljadi intervjua, a King e vlezen vo

E ZGOLEMEN PROMETOT VO TRGOVIJATA NA GOLEMO ZA PERIODOT JANUARI-MART 2010 GODINA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E ZGOLEMEN PROMETOT VO TRGOVIJATA NA MALO ZA PRVOTO TRIMESE^JE OVAA GODINA SPOREDENO SO LANI MILIONI DENARI E OSTVARENIOT PROMET VO TRGOVIJATA NA GOLEMO ZA JANUARI-MART 2010/2009 GODINA

statisti~ki podatoci, proizvodstvoto na mebel vo sporedba so istiot period lani e za 12,7% pomalo. Del od kompaniite s$ u{te se soo~uvaat so problemi i imaat golemo namaluvawe ili celosno stopirawe na izvozot vo zemjite kade {to go plasirale svoeto proizvodstvo, i imaat mnogu otka`ani nara~ki. Kompanijata za proizvodstvo na mebel Almak od Strumica e edna od mnogute firmi koi krizata gi zate~e samo {to go po~naa svojot razvoj. “Od uspe{na firma sega sme dovedeni vo situacija da se mislime kako da im isplatime plata na na{ite 220 vraboteni. Poslednava godina seriozno ni e padnat izvozot na mebel, se soo~uvame so golemi problemi vo naplatata, niski ceni, otka`ani pora~ki. Na po~etokot na godinata moravme da otpu{time 30-ina rabotnici, a sega se podgotvuvaat i novi otpu{tawa”,

veli Bor~e Andonov, eden od direktorite na Almak. Toj veli deka imaat najgolemo namaluvawe na izvozot vo Srbija i drugite zemji vo regionot. So problemi vo izvozot na gr~kiot pazar se soo~uva i strumi~kata fabrika Nikov mebel. Sopstvenicite velat deka poradi golemite nenaplateni pobaruvawa od gr~kite partneri celosno go blokirale izvozot vo Grcija. “Rabotime samo za doma{en pazar i imame nara~ki, no proizveduvame so namaleno tempo. Izvezuvavme golem del od proizvodstvoto vo Grcija, no poradi krizata izvozot na gr~kiot pazar e celosno stopiran. Nemame nara~ki, imame golemi nenaplateni pobaruvawa i re{ivme da go blokirame izvozot zatoa {to ne mo`eme da si dozvolime pove}e da ispora~uvame”, veli Tawa Nikova, sopstvenik na Nikov mebel.

PROCENKI...

oga vo ovaa rubrika }e po~ne za~esteno da gostuva nominalno najumnata glava vo Republika Makedonija, pretsedatelot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Georgi gi Stardelov, toa ne zna~i deka ka rubrikava ima problemi so inspiracijata i selekcijata. a. Naprotiv: toa e problem za naukata vo Makedonija. Na pra{aweto kakov e stavot ot na MANU okolu mo`niot predlog og Republika Makedonija-Vardar ar vo kompleksot na problemot so imeto vo na{ite evro-atlantski ki integracii, Stardelov, odgovara ra deka ne moè da go kaè stavot. ot. Od prosta pri~ina {to vo MANU NU ne diskutirale za toa pra{awe. e. A i bidej}i kako poklonici na naukata, a ne na politikata, utvrdile deka ona {to ne smee da bide izmeneto vo na{eto ime e Republika Makedonija. Vo taa smisla, MANU velikodu{no & ja prepu{ta odlukata okolu izmenite ili dodavkite vo sega{noto ime, na politikata. Koga politikata bi moèla, taa i bi go re{ila problemot so imeto. O~igledno e deka politikata, barem zasega, ne e kadarna za toa, pa ottamu i suptilnata potraga, me|u redovi, po kakva bilo mudrost, i vo kakvi bilo

GEORGI STARDELOV STTAR ARD DELOV koli~ini, vo razni sferi vo na{eto op{testvo. Ako MANU ne se ~uvstvuva povikana sama da se javi na toj istoriski “tender”, toga{ neka ja obesi onaa objava od hotelskite sobi – “Ne voznemiruvaj!”. Patem, i arhivata na samata MANU e svedok deka nejzinoto formirawe se slu~ilo vo Republika Makedonija so edna dodavka, ili prefiks, kako sakate. Dodu{a, nemala geografska odrednica, tuku ideolo{ka, Socijalisti~ka.

MISLA NA DENOT

POL KRUGMAN

ekonomist i nobelovec

KRUGMAN: VO RANA FAZA SME NA TRETA SVETSKA DEPRESIJA

gledniot nobelovec, Pol Krugman, na svetot mu predviduva nova depresija, sudej}i spored toa {to deflacijata, nestabilnosta i nevrabotenosta glavno gi odbele`ale izminatite godini. Krugman predviduva deka svetot e vo rana faza na treta depresija, koja }e bide sli~na na onaa vo 19-vek, sudej}i spored site signali dosega. “Tretata depresija }e bide posledica na proma{enite politiki. Neodamne{nata sredba na pretstavnicite na G-20 poka`a deka vladite se opsednati so inflacijata, a nam vsu{nost ni se zakanuva deflacija. Site dosega go zategaa remenot, a vistinskiot problem vsu{nost e vo neadekvatnoto tro{ewe“, tvrdi Krugman, vo svojata redovna kolumna vo Wujork Tajms.

NEKOI LU\E GUBAT MOTIVACIJA SAMO PO EDEN MAL NAPOR. TIE SE OTKA@UVAAT PREMNOGU BRZO. PRODOL@ETE DA PRA[UVATE DODEKA NE GI DOBIETE ODGOVORITE. VO PRODA@BATA OBI^NO IMA ^ETIRI-PET “NE” PRED DA DOBIETE “DA” KAKO ODGOVOR

XEK KENFILD MOTIVACISKI TRENER I AVTOR NA BESTSELEROT “PILE[KA SUPA ZA VA[ATA DU[A”

4 02.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...57 RU@I

...TRETA SRE]A

...MODERNA MATA HARI

Cve}e za rodendenot na Kosor

Vulf izbran za pretsedatel na Germanija

Ognena crvenokosa, najopasna {pionka

omskiot Obama - kako {to go narekuvaat vo Hrvatska N Rrodenden kontroverzniot Ramo Dedi}, prv & go ~estita{e 57-ot na premierkata Jadranka Kosor i & podari 57 ru`i so nade` deka }e bidat dobri sorabotnici i sosedi.

oviot germanski pretsedatel, Kristian Vulf, be{e izbran vo Bundestagot duri po tretiot krug glasawe, {to vo javnosta vo Germanija se tolkuva kako sram za partijata na Angela Merkel, od kade {to doa|a.

POLOVINA MILION EVRA ZA SOPSTVENO PROIZVODSTVO NA PE^KI Potrebata za investicija se javila poradi s$ pogolemiot interes za nivnite proizvodi. Kompanijata pe~kite gi plasira na pazarite vo Italija i zemjite vo regionov, kako Albanija, Kosovo, Grcija i Srbija

gojko@kapital.com.mk

ompanijata za izrabotka na pe~ki so grubi metalni delovi, Sideros od Ohrid, investira{e 500 iljadi evra vo novi ma{ini i oprema. Pred investicijata kompanijata gi proizveduva{e samo delovite za pe~kite, a istite se sklopuvaa vo Italija, no so investicijata kompanijata prerasna vo proizvoditel na ekolo{ki zdravi pe~ki i kotli na peleti i drvo, veli direktorot na firmata Igor Vidovski. “So novata investicija se otvorija i desetina rabotni mesta”, veli Vidovski. So pomo{ na Proektot za konkurentnost kompanijata izrabotila investiciska strategija i napravila finansiska analiza na povratot na vlo`uvawata. Spored Vidovski, potrebata za investicija se javila poradi s$ pogolemiot interes za nivnite proizvodi na pazarite kade {to prodavaat. Sredstvata za investicijata gi obezbedile so pomo{ na Proektot za konkurentnost na Makedonija na USAID. Kompanijata pe~kite gi plasira na pazarite vo Italija i zemjite vo regionov, kako

Albanija, Kosovo, Grcija i Srbija. Vo momentov se pregovara i za osvojuvawe na novi pazari. “Vo momentov sme vo pregovori za probivawe i vlez na ruskiot pazar i kontinuirano zabele`uvame rast na izvozot, no toa e taka poradi faktot {to vo ovoj period ima golema pobaruva~ka na pe~ki, bidej}i sezonata na proda`ba na pe~ki e vo periodot od juni do oktomvri”, veli Vidovski. PREKU SAEMSKI NASTAP DO PARTNERSTVO SO ITALIJA Sideros prvo zapo~nala svoeto proizvodstvo da go plasira na makedonskiot pazar, a sorabotkata so italijanskiot partner se slu~ila po nastapot na saem vo Frankfurt. “Probivaweto na evropskiot pazar be{e te`ok proces, me|utoa, dokolku im se ponudi kvaliteten proizvod, s$ e mo`no”, veli Vidovski. Toj veli deka krizata vo najgolem del im sozdala problemi okolu naplatata na pobaruvawata, me|utoa, vo izminatiot period se ~uvstvuva podobruvawe na situacijata. Sideros godi{no proizveduva 6.000 edinici i od niv 90% se nameneti za izvoz,

London, se razvela i rabotela kako ruski {pion vo SAD.

DVA, TRI ZBORA

OHRIDSKI SIDEROS SO NOVI INVESTICII

GOJKO KE[EQ

ajopasnata {pionka vo mreàta na ruskite {pioni {to N se uapseni vo SAD bila Ana âpman, koja ima samo 28 godini. Bila maèna za Britanec, tri godini ìveela vo

“Vratata na EU, po priemot na Hrvatska, }e ostane otvorena i za drugite zemji od Zapaden Balkan. So napredokot vo pregovorite so Hrvatska, EU ispra}a nedvosmislena poraka deka nejzinata vrata ne e zatvorena” MIGEL ANHEL MORATINOS minister za nadvore{ni raboti na [panija

“Hrvatska na pretpristapnata konferencija vo Brisel vleze vo poslednite 500 metri od maratonskata trka od pregovorite za vlez vo Evropskata unija. Stanuva zbor za mo{ne te{ka posledna delnica, no sigurna sum pove}e od koga i da e deka nie uspe{no }e gi sovladame” JADRANKA KOSOR premier na Hrvatska

a 10% od proizvodstvoto e za doma{niot pazar. Vo kompanijata vo momentov rabotat 25 vraboteni, a so novata investicija brojot na vraboteni }e se zgolemi za deset novi rabotnici. Kompanijata postoi tri godini i e formirana od strana na Igor Vidovski i Jovan Jovanovski. Vo 2007 godina zapo~nale so proizvodstvo na poluproizvodi, za sega da proizveduvaat gotovi proizvodi. Vo idnina, spored zborovite na Vidovski, planiraat da zapo~nat so proizvodstvo na pove}e modeli pe~ki na peleti i vozduh, kako

i kotli na peleti. Spored nego, prednosta na ovoj vid greewe e {to e celosno avtomatiziran i nema potreba od oxak, a so toa pe~kite se ekolo{ki ~isti. Pe~kite na peleti imaat mnogu niski emisii na ~esti~ki, za 50 pati poniski od postarite pe~ki na drvo koi ne se spored standardite na EPA (amerikanskata Agencija za za{tita na `ivotnata sredina). Peletite se napraveni od struganici i sitni iverki, nusproizvodi od pilanite, koi inaku bi bile isprateni na deponija.

“Postoi golema mo`nost ~ovekoviot vid da is~ezne za stotina godini. ôvekoviot vid ne }e moè da go preìvee eksplozivniot rast nitu nekontroliranata potro{uva~ka. Toa {to sega go pravime e da go spre~ime takviot trend, no toa nema zna~ewe bidej}i e premnogu docna” FRENK FENER ~len na Avstraliskata akademija na nauki

GADGETS

CISCO GO OBJAVI BIZNISTABLETOT CIUS

ius e Android tablet fokusiran na potrebite na biznis-korisnicite, vklu~uvaj}i mo`nosti za videokonferencii so kamera so 720p napred i kamera so pet megapikseli pozadi. Tabletot e 7-in~en i te`i samo polovina kilogram, {to

go pravi lesen za nosewe vo aktovkite. Ima i osum~asovna baterija koja mo`e da se vadi, {to zna~i so dve baterii go pokrivate cel den. Od performansite gi izdvojuvame Wi-Fi 802.11a/b/g/n, 3G/4G data i Bluetooth 3.0, videoprodukcija so HD video (720p) so Cisco TelePresence re{enie.

POLITIKA

02.07.2010

STARDELOV: BESMISLENI SE DODAVKI NA IMETO!

na {to ne smee da se izmeni vo na{eto ime e Republika Makedonija, i od nau~na gledna to~ka se besmisleni kakvi bilo dodavki ili izmeni vo imeto,- izjavi pretsedatelot na MANU, Georgi Stardelov. Stardelov napomenuva deka akademicite ne diskutirale za novite predlozi za re{avawe na sporot za imeto kako {to e Republika Makedonija-Vardar, no stavot e nepromenet - ne

naukata, tuku politi~arite se tie koi treba da re{at dali vo imeto }e stoi i ne{to drugo. "Naukata znae samo za edno, deka nie sme toa {to ve}e so mileniumi sme i e potpolno besmisleno od gledna to~ka na naukata nie da predlagame izmeni ili nekoi dodavki, ili ne znam kakvi re{enija koi bi bile logi~ni vo politikata, bidej}i politikata e sfera na kompromisot, a vo naukata kompro-

misot nema zna~ewe", veli Stardelov. Prviot ~ovek na MANU gi otfrli informaciite deka vo Akademijata nemalo atmosfera za pi{uvawe nova enciklopedija. Toj tvrdi deka nema nedorazbirawa me|u akademicite i o~ekuva do oktomvri MANU da go razgleda noviot koncept, predvoden od glavniot urednik Maxunkov, za da se odlu~i {to }e se slu~uva ponatamu so Makedonskata enciklopedija.

BELGIJA GO PREZEDE PRETSEDATELSTVOTO SO EU

elgija v~era zastana na ~elo na Evropskata unija. Iako vo momentot Belgija se nao|a vo sostojba na vnatre{na politi~ka kriza, so vlada vo zaminuvawe i vo pregovori za vospostavuvawe nova, belgiska politi~ka elita, uveruva deka toa nema da vlijae vrz evropskata agenda. Belgiskite prioriteti za ova {estmese~no pretsedatelstvo so Unijata

pred s$ se odnesuvaat na vnatre{nite problemi so koi e soo~ena Unijata. Tie se ograni~eni na ekonomskite performansi na EU i aktivirawe na diplomatijata na EU koja se sozdava{e za vreme na {panskoto pretsedatelstvo. So vakvite prioriteti, pro-{iruvaweto i isto~noto partnerstvo najverojatno }e do`iveat zastoj do 2011 godina.

Vo me|uvreme, germanskata kancelarka, Angela Merkel, so pismo do site zemji na Evropskata unija i zemjite od Balkanot izvestuva deka po vlezot na Hrvatska Evropskata unija }e stagnira so pro{iruva~kata politika. Belgija ova pretsedatelstvo go prezede od [panija i kako ~elnik na Unijata }e pretsedava do krajot na ovaa godina, koga na 1 januari 2011 godina }e & go predade na Ungarija.

[TO VSU[NOST ZNA^I ODLUKATA NA USTAVEN SUD?

“SKOPJE 2014” ]E SE REALIZIRA SO MALI OTSTAPUVAWA! Otkako Ustavniot sud naredi itno stopirawe so realizacijata na 19 gradbi koi se vo sklop na proektot “Skopje 2014”, premierot Nikola Gruevski izleze so komentar deka odlukata }e se po~ituva, no deka najgolemiot del od predvidenite objekti, sepak, }e prodol`at da se gradat, oti imaat dozvola za gradba dobiena pred odlukata na Sudot KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

onceptot na "Skopje 2014" nema da se naru{i so odlukata na Ustavniot sud da se stopira izgradbata na del od predvidenite objekti, oti za drugiot pogolem del ve}e imame obezbedeno dozvoli za gradba,- izjavi v~era premierot Nikola Gruevski. Spored premierot, dozvoli za gradba, pred da se slu~i odlukata na Sudot, se izdadeni za proektite teatar, muzej, Ustaven sud, Filharmonija, MNR, fontana i spomenobele`jata. Sepak, najgolemata dilema nastana okolu stopiraweto na izgradbata na Triumfalnata porta, odnosno portata Makedonija za koja ve}e e zagraden prostorot kade {to treba da se izgradi (plo{tadot Pela) poradi geometriski ispituvawa na terenot. Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~evska-Milevska, tvrdi deka i edinstveniot proekt (od spornite 19) za koj nejzinoto ministerstvo e nadle`no, portata Makedonija ili vo javnosta popoznata kako Triumfalnata porta, }e se gradi.

“Od site objekti ~ija izgradba padna na Ustaven sud samo portata e vo nadle`nost na Ministerstvoto za kultura i, {to se odnesuva do nea, moàm da ve informiram deka odobrenieto za gradba e dadeno pred da se donese vakvata odluka na Sudot, {to zna~i deka ovoj objekt ne e opfaten od sudskata odluka” izjavi ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~evskaMilevska. No, izvori od Ustavniot sud za “Kapital” velat deka stopiraweto na Triumfalnata porta e neophodno, oti se raboti za proekt koj definitivno e opfaten od odlukata na Sudot. “Mnogu e va`no da se razjasni deka odlukata na Ustavniot sud se odnesuva na poslednite izmeni na DUP. Site proekti koi se vo prethodnite izmeni ili vo prvi~niot DUP ne gi opfa}a ovaa odluka i moè slobodno da prodolàt da se gradat, kako {to veli i premierot. Me|utoa, Triumfalnata porta definitivno e opfatena. Ona na {to pretpostavuvame deka misli ministerkata e deka ovoj proekt e predviden od porano. To~no, me|utoa vo poslednite izmeni (na koi se odnesuva na{ata odluka) stoi deka za nego e potrebno doprecizirawe (visina,

{irina i sli~no). Ova zna~i deka proektot e spomenat vo poslednite izmeni kako nedopreciziran i kako takov toj ne mo`e da se smeta deka e od porano” velat izvori od Sudot za “Kapital”. Istite izvori potvrduvaat deka se {pekulacii informaciite za stopirawe na objektite na MNR, Filharmonijata, Ustavniot sud,

fontanata. “Ovie objekti ne se opfateni. Mediumite nemaa to~ni podatoci, no opfateni se 29-te skulpturi na mostot Oko (anti~ki i pajonski kralevi, knezovi, vojskovodci, arhiepiskopi, ikonopisci, izlieni vo bronza), katni gara`i kaj Telekom, Mepso, Holokaustot, Holidej In, umetni~ki instalacii kaj

MOB i drugi”, velat od Sudot. Od op{tina Centar iskomentiraa deka }e ja po~ituvaat sudskata odluka i nema da ja komentiraat. Od komentar se ogradi i opoziciskata SDSM, no sepak, generalniot sekretar na partijata, Andrej Petrov, go povtori nivniot stav okolu celiot proekt "Skopje 2014" deka

se raboti za: “antinaroden, zabegan, besmislen proekt na koj se tro{at pove}e od 200 milioni evra narodni pari, a po odlukata na Ustavniot sud ve}e e jasno deka ima i mnogu proceduralni i zakonski otstapuvawa, pa verojatno i zatoa ovoj proekt ne sakaat da go stavat kako to~ka na dneven red vo Parlamentot”.

PO INCIDENTOT VO ISA-BEGOVATA XAMIJA

MVR ]E GI ^UVA XAMIITE NA IVZ! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

stra reakcija na DUI na obvinuvawata na DPA deka tokmu partijata na Ahmeti stoi zad incidentot vo Isa-begovata xamija vo Skopje, kade {to nekolkumina vernici i poddr`uva~i na razre{eniot oxa, Ramadan Ramadani, fizi~ki gi napadnaa skopskiot muftija, Ibrahim [abani i porane{niot minister za kultura, E{tref Aliu. DPA obvini deka li~no gradona~alnikot na op{tina ^air, Izet Mexiti, i negovite partiski instalacii stojat zad skandalot. Vo DUI

DPA i DUI mu dadoa dnevno-politi~ka dimenzija na incidentot vo Isa-begovata xamija, no se ~ini deka nastanot e indikator za seriozen bezbednosen problem, koj lesno mo`e da se povrze so zakanite od radikalniot islam–vahabizam so koi se soo~uva po{irokiot region

ja prefrlaat topkata. "Celata makedonska javnost znae za oru`enite upadi na DPA vo Islamskata verska zaednica i za menuvaweto poglavari na ovaa verska institucija so kala{wikovi. Silexiite najdoa da obvinuvaat deka DUI se me{a vo avtonomijata na IVZ. DPA e taa {to brutalno se me{a vo rabotata na IVZ i zatoa nivnite izjavi voop{to ne treba da se zemaat predvid", izjavi Xevat Ademi, pratenik na DUI. Poznava~ite na sostojbite

vo IVZ za “Kapital” velat deka incidentot od Isabegovata xamija e kapkata {to ja preleala ~a{ata, za IVZ da odlu~i otvoreno da progovori za pritisokot {to vrz nea go vr{i radikalnata islamska grupa –vahabisti, so cel da ja prezeme kontrolata vrz odredeni xamii koi & pripa|aat na IVZ. Skopskiot muftija, Ibrahim [abani, po ovoj incident pobara pomo{ od MVR vo obidot na Zaednicata da ja odr`i celosta na svojata

jurisdikcija, otkako IVZ prethodno uporno odbiva{e da se soo~i so vistinskata dimenzija na problemot. V~era MVR isprati soop{tenie vo koe gi opi{uva konkretnite aktivnosti koi Ministerstvoto gi prezema po barawe na o{tetenite lica vo incidentot vo skopskata xamija. So soop{tenie na javnosta & se obrati i razre{eniot oxa na Isa-begovata xamija, Ramadan Ramadani, kogo DPA go obvini deka vo imeto na DUI ja predvodel grupata

koja so nasilstvo go naru{i mirot na peto~nata molitva vo xamijata. Ramadani e razre{en pod obvinenie deka ja zloupotrebil pozicijata propovedaj}i radikalen islam, zaedno so Bekir Halimi. “Ne sum razre{en. Skopskoto muftistvo donelo nekakva si misteriozna odluka bez nikakvo obrazlo`enie zo{to me razre{uva. Mene mo`e da me razre{i samo reisot, odnosno poglavarot na IVZ. Muftistvoto nema nadle`nost da razre{uva”,

izjavi Ramadani. Toj vistinskata pri~ina za incidentot ja gleda vo naru{eniot ugled na IVZ. "Mnogubrojnite skandali i aferi i vnatre{ni presmetki vo Islamskata verska zaednica gi delat vernicite. Ottamu i dojde do incidentot. Toa be{e presmetka me|u dve grupi vernici, i zatoa ja povikuvam IVZ da stavi kraj na vakvite slu~uvawa, da ne gi deli vernicite i da go vrati ugledot na ovaa institucija", stoi vo izjavata na Ramadani.

6 02.07.2010 OTVORENA NAJSOVREMENATA VINARNIC C

Nata{a i Ana Jordanovi, }erki na biznismenot Jordanov sve~eno ja presekoa lentata

“STOBI” PREKU VINO PRIKAZNATA ZA “ST “STR

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

inarnicata Stobi }e prodolì da ja raskaùva prikaznata za Makedonija preku vinoto, poznata so vekovi. Vinoto e napitok na bogovite i vo nego e vistinata. Makedonija moè da se pofali i deka i preku vinoto e ispletena prikaznata za zemjava, koja sega vinarnicata Stobi }e ja raskaè {irum svetot. @ivotot na Makedoncite sekoga{ e povrzan so dobroto vino. Zatoa e logi~na i idejata na makedonskite biznismeni da investiraat vo proizvodstvoto

Vinarnicata vo Gradsko ima kapacitet za proizvodstvo na pet milioni litri vino i e najmoderniot kapacitet vo zemjava i eden od najsofisticiranite na Balkanot. Vo nea se investirani 15 milioni evra, a vo idnina se o~ekuvaat investicii od dopolnitelni tri milioni evra. Vinarnicata e izgradena po najsovremeni standardi, a e proektirana od Xankarlo Fixikeli, eden od najpoznatite enoloziproektanti vo svetot.

na vino. Vinata na Stobi na svetot }e mu ja pokaàt strasta na ìvotot koj go ìveele Makedoncite na ovie prostori so vekovi. Promocijata na vinata Stobi ja stava kako vrven prioritet. Zatoa i nivnata proda`ba ja vrzuva so arheologijata na Makedonija. Ovoj ~ekor go pozdravuvaat vinskite eksperti i potenciraat deka e dobro {to vinarnicite s$ pove}e investiraat vo promocija na na{ite vina vo svetot. Tokmu i toa e vizijata i misijata i na novata vinarnica. Nejzinoto pojavuvawe }e pretstavuva prerodba na makedonskata vinska industrija. Zatoa i gostite bea vidno vozbudeni od pu{taweto vo upotreba na vinarnicata na poznatiot biznismen Min~o Jordanov. “Ova e najsovremen kapacitet vo vinskata industrija vo Makedonija. Jas imav mo`nost pred

Milioni litri e kapacitetot na novata vinarnica

Milioni evra dosega se investirani vo vinarnicata Stobi

Vinarnici se zapi{ani vo vinskiot registar na zemjava

izvesno vreme da pro{etam niz halite i navistina sum prijatno iznenaden od site tehni~ki inovacii koi se primeneti pri proizvodstvoto na vino. Go probav vinoto, navistina e kvalitetno i im posakuvam na sopstvenicite i na enolozite vo idnina da go zadràt i da go nadgradat kvalitetot”, izjavi za Kapital, Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Toj dodade deka otvoraweto na vakvi vinarnici e za pozdravuvawe i kamo sre}a sekoj den da otvorame vizbi. “Stobi” igra zna~ajna uloga i vo razvojot na op{tina Gradsko, koja so premestuvaweto na magistralniot pat od MINÔ JORDANOV Skopje za Solun pred SOPSTVENIK NA VINARNICATA STOBI pove}e godini kako Kombinatite Vardar Gradsko i Crveni da ja izgubi ìvosta. Bregovi {to gi poseduvam imaat naGradona~alnikot na jkompaktni povr{ini so grozje, 540 Gradsko, Gligor Kocev, stari i 60 hektari novi nasadi. ne go krie{e zadovolOttuka e logi~na odlukata za stvoto od pu{taweto na izgradba na vinarska vizba novata vinarnica. ”Min~o Jordanov e eden

od retkite lu|e vo dràvata koi svoite pari gi vloùva vo Makedonija. Ovaa e edna od najgolemite investicii vo zemjava. Investicija koja mnogu }e pridonese za lokalniot razvoj na na{ata op{tina”, istakna Kocev. Toj se nadeva deka Jordanov } e prodolì so investiciite vo op{tinata Gradsko i deka nema da zastane samo na vinarnicata “Stobi”. “Nie sme mala i ruralna op{tina. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo. Lozarstvoto ne e primarna dejnost vo Gradsko, no so podigawe na ovoj kapacitet lu|eto }e se prenaso~at kon proizvodstvo na kvalitetno grozje, koe }e bide otkupeno od ovaa vinarnica”, veli Kocev. LI^NA KARTA NA “STOBI” Izgradbata na ovaa vinarnica zapo~na vo oktomvri 2008 godina. Grade`nite raboti gi izvr{i kompanijata Beton. Avtori na ova grandiozno zdanie se arhitektite Aleksandar Radevski i Viktorija

Stavri}, za {to ja dobija nagradata Gran pri na makedonskata arhitektura za realiziran proekt. Tehni~ko-tehnolo{kiot proekt e delo na enolozite na vinarnicata “Stobi”, a instaliraweto na opremata se odviva{e pod budnoto oko na eden od najpoznatite enoloziproektanti vo svetot Xankarlo Fixikeli. Opremata vo vinarnicata e nabavena od Italija i ima dva primarni recipienti za grozje so kip-platformi, dve mela~ki za grozje od po 60.000 kilogrami na ~as, elevator, transporter na grozdinki, eristalti~ki pumpi i dve najsovremeni presi. Polneweto na vinoto e vo {i{iwa od 200, 500, 750 mililitri i eden litar. Linijata za polnewe ima kapacitet od 5.000 {i{iwa na ~as. Objektot ima instaliran kapacitet od pet milioni litri, od koi 300.000 litri pripa|a na vino vo bo~vi i buriwa od odbrani francuski dabovi, ~ija instalacija }e zavr{i do po~etokot na godina{nata berba. “Stobi” }e bide moderen kapacitet

VINSKATA INDUSTRIJA NAJPRO M

akedonskata vinska industrija izminative 20-tina godini stana mnogu propulzivna granka. Dosega vo nea se investirani pove}e od 100 milioni evra, a sekoja godina investiciite se zgolemuvaat. Vo revitalizacija na postrojkite za prerabotka na grozjeto i ~uvawe na vinoto se investiraat mnogu pari. Pokraj ova, mnogu se vlo`uva i vo zasaduvawe lozovi nasadi.

Samo vinarnicata Skovin godinava kupi 100 hektari so lozovi lozja vo Tikve{ijata, a nejziniot primer go sledat i ostanatite vinarnici koi sekoja godina gi obnovuvaat starite nasadi i zasaduvaat po 4050 hektari novi. Ako znaeme deka za podignuvawe eden hektar lozovi nasadi se potrebni investicii od 10.000 evra, izleguva deka samo za toa godi{no se investiraat i po nekolku milioni evra. Momentalno vo zemjava pod lozja se zasadeni

okolu 26.000 hektari. Novata vinarnica “Stobi” }e proizveduva grozje po najsovremenite metodi, prifateni vo golemite vinski zemji. Odli~nite uslovi za proizvodstvo na grozje se i glavnata pri~ina za investirawe vo ovaa industrija. “Kombinatite Vardar Gradsko i Crveni bregovi {to gi poseduvam, imaat najkompaktni povr{ini so grozje od okolu 600 hektari, od koi 540 se stari, a 60 hektari novi

nasadi. Ottuka e logi~na odlukata za izgradba na vinarska vizba”, izjavi Min~o Jordanov sopstvenik na vinarnicata “Stobi”. Toj dodade deka negovata strategija e da proizveduva vino vo pomali koli~ini, no so pove}e {e}erni edinici. Vo “Stobi” dosega se investirani okolu 15 milioni evra, a vo idnina se planiraat i investicii od 2-3 milioni evra vo restoran, so {to vkupnata investicija bi se

zaokru`ila na 18 milioni evra. Ako dosega grozjeto od ovie kombinati be{e predavano vo drugite vinarnici, so pu{taweto na “Stobi” }e bide prerabotuvano vo samata vinarnica i }e go restovari pritisokot vrz ostanatite vinarnici da go otkupat ova grozje. Od “Stobi” potenciraa deka neodamna na evropskite pazari za prvpat gi izvezle i prvite koli~ini vino. Najgolema vinarnica e kavadare~ki

CA VO MAKEDONIJA

02.07.2010

Premierot Nikola Gruevski so soprugata Borkica me|u prisutnite gosti na otvaraweto

OTO ]E JA RASKA@E RASTA NA @IVOTOT” [TO ZNA^I “STOBI” ZA MAKEDONSKATA VINSKA INDUSTRIJA

5.000 [i{iwa na ~as e kapacitetot na Stobi

60.000 Kilogrami grozje na ~as e kapacitetot na dvete grozdomela~ki koi gi poseduva vinarnicata Stobi

i za razvoj na vinskiot turizam vo zemjava. Vinarnicata raspolaga so dve sali za degustacija i vinski turizam, kako i so sopstven restoran, kafe-bar, prodavnica za vino. Impozantnata administrativna zgrada, kako i magacinite za gotov proizvod i ambala`a se sostaven del na vinarnicata i vo niv te~e implementacijata na Hasap- standardite. Vinoto od “Stobi” }e bide dostapno za po{irokata vinska publika. So kapacitet od pet milioni litri i mo`nost za prerabotka na 7-8 milioni kilogrami grozje godi{no, vinarnicata e mnoguzna~ajna za

razvoj na vinskata industrija vo zemjava. Direktno vraboteni vo Stobi }e bidat okolu 40 lu|e, od koi zasega na rabota se 30 rabotnici, a vo idnina }e bidat anga`irani u{te 10 vo delot komercija i marketing. Distribucijata }e se vr{i preku distributivnata mre`a na Magroni. Vo proizvodstvoto na grozje direktno se vraboteni okolu 300 lica. Pokraj niv, ima i sezonski rabotnici so {to vkupniot broj na vraboteni e 400. VINA ZA EVROPSKI PAZAR “Stobi” }e proizveduva edni od najkvalitetnite vina vo Evropa

“Stobi” }e otvori nova stranica vo razvojot na vinarstvoto vo zemjava. So kapacitet za proizvodstvo od pet milioni litri godi{no, vinarnicata }e igra mnogu zna~ajna uloga vo promocijata na makedonskite vina i na zemjava voop{to. Najgolem del od vinoto }e se ambalaìra i }e se izvezuva na stranskite pazari. Ova e makotrpna rabota, no efektite od nea se mnogu pogolemi. “Stobi” } e igra zna~ajna uloga pri izvozot na ambalaìrano vino od zemjava ako se znae deka pove}e od 70% od vinoto vo zemjava se izvezuva kako nalivno po mnogu poniski ceni. Izvozot na vino }e go zgolemi i imixot na zemjava vo stranstvo. Efektite od proda`bata na ambalaìranoto vino se mnogu zna~ajni, ne samo poradi finansiskite efekti, tuku i za celokupnata makedonska ekonomija. Preku vinoto najlesno se promovira i zemjava. Toa otsekoga{ bilo pijalak na visokata klasa, a mnogu e te{ko da se vleze i da se promovira nekoj proizvod vo ovaa klasa. “Stobi” e otvorena vo vistinski moment. Vinskata industrija vo svetot e dlaboko pogodena od finansiskata kriza i zalihite na vino se zgolemeni. Isklu~ok od ovie trendovi ne e i Makedonija. Izminatava godina, rezervite na vino vo zemjava se duplirani i sekoj kapacitet za proda`ba na ovoj pijalak e dobredojden. Dokolku ne se prodadat zalihite, mnogu e verojatno i del od grozjeto da ne se otkupi. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo istaknuvaat deka sekoj kapacitet za prerabotka na grozjeto dopolnitelno }e vlijae vrz razvojot na makedonskoto lozarstvo. “Ova e pogolem kapacitet i ima golema apsorpciona mo} za otkup na {to pogolemi koli~ini grozje od na{ite plantaì. Istovremeno so svojot kvalitet }e se izbori na stranskiot pazar”, smeta ministerot Dimovski. Toj dodade deka ova se poklopuva so celite na Vladata za otvorawe 100 novi vinarnici. Vinskata industrija vo zemjava stana mnogu propulzivna granka. Vo izminative 10-tina godini se otvoreni okolu 20 mali vinarnici koi investiraat vo proizvodstvo na vino vo {i{e. Trend kaj site vinarnici e da proizveduvaat ambalaìrano vino. “Stobi” treba da go pottikne i razvojot na lozarstvoto vo zemjava. Vo Makedonija pod lozovi nasadi se zasadeni okolu 23.000 hektari, a cel na zemjava pred vlezot vo EU e da zasadime 40.000 hektari. Sekoj sovremen kapacitet za prerabotka na vino, kako “Stobi”, }e pomogne za otkup na grozje.

PULZIVEN SEKTOR Tikve{, koj proizveduva okolu edna tretina od vkupnoto vino vo zemjava. Potoa sleduvaat Povardarie od Negotino, Skovin i drugi. Vinskata industrija vo zemjava do`ivuva vistinska prerodba. Za sporedba }e ka`eme deka vo 2003 godina vo zemjava bea registrirani 28 vinarnici, a godinava vo registarot pri Ministerstvoto za zemjodelstvo se 87 vinarnici. Makedonskite

biznismeni vlo`uvaat mnogu vo obnovuvawe na ma{inite i cisternite za ~uvawe vino so cel da postignat {to podobar kvalitet. Godi{no vo Makedonija se proizveduvaat okolu 90 milioni litri vino. Pokraj investiciite vo kvalitetot na proizvodstvoto i voveduvaweto na sovremenite standardi, vo izminative 10 godini vinarnicite mnogu investiraa i vo marketing i vo promocija

na vinoto vo stranstvo. Sekoja godina za ovaa namena se odvojuvaat i po nekolku milioni evra. Neodamna be{e formirano i zdru`enieto na vinarnicite, koe treba da im pomogne za polesna promocija i proda`ba na na{ite vina na stranskite pazari. Ova e mnogu zna~ajno ako se znae deka 90% od na{eto vino odi za izvoz, a vo zemjava godi{no se slevaat nekolku desetici milioni evra po toj osnov.

QUP^O DIMOVSKI

MINISTER ZA ZEMJODELSTVO Ova e najsovremen kapacitet vo vinskata industrija vo Makedonija. Jas imav prilika pred izvesno vreme da pro{etam niz halite i navistina sum prijatno iznenaden od site tehni~ki inovacii koi se primenuvaat pri proizvodstvoto na vino. Go probav vinoto, navistina e kvalitetno i im posakuvam na sopstvenicite i na enolozite vo idnina da go zadr`at i da go nadgradat kvalitetot

od aspekt na ~istotata. Ottamu potenciraat deka postignale vrvni rezultati vo odnos na kvalitetot. ”Mikro i makro-elementi, te{ki metali i mikro-toksini imame vo mnogu mali koli~ini, koi se merat na {esta decimala. Toa go nema nitu vo Evropa. Organskite vina se so ovie parametri”, veli Dane Jovanov, enolog i direktor na vinarnicata “Stobi”. “Stobi” ima dve paleti na proizvodi za beli i crveni vina. Od belite vina }e gi izdvoime “muskat”, “{ardone”, “rizling”, “rkaciteli” (zaboravena sorta, koja na nekoj na~in sega e oìveana, “stobi kuve” (belo vino sostaveno od pet vidovi vino). Paletata na crveni vina ja so~inuvaat “pinot noar”, “merlot”, “kabarne soviwon”, a osobeno zna~ajno e vinoto “aminta”, koe e krsteno po prviot makedonski anti~ki kral. “Merlo”, “kaberne soviwon”, “makedonsko crveno” i vinoto “antigona” se prodavaat vo horeka segmentot (hoteli, restortani, kafuliwa), a od neodamna vinata na “Stobi” moè da se najdat i vo trgovskata mreà {irum zemjava.

8 02.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

GRADI SPOMENICI – RU[I SISTEM! tkako Ustavniot sud gi ospori kako nezakonski 19-te gradbi koi se vo sklop na proektot “Skopje 2014”, glavnata dilema vo javnosta be{e za koi gradbi to~no se raboti i dali so odlukata e opfatena izgradbata na “Triumfalnata porta” (do den dene{en e nejasno koj li samo triumf }e go simbolizira ovaa vrata!?) Fakt e deka sudskata odluka ne va`i za pogolem broj od objektite koi se vklu~eni vo famozniot proekt, so {to e jasno deka vo celina, konceptot za izgledot na gradot vo 2014 spored zamislite na premierot Gruevski nema da se naru{i. Fakt e i deka ustavnite sudii se vo pravo koga insistiraat Vladata da ne pravi “finti”, pa za odredeni proekti da tvrdi deka se od porano planirani (pred odlukata), a tie vsu{nost se planirale so sekoja nova izmena na DUP kako proekti na koi im e potrebno “doprecizirawe”(!?). No, najva`en fakt e deka s$ ova e neva`no!

Vo {okot, zbrkite i raspravite {to zna~i to~no “zborot”, od Sudot nad sudovite se izgubi glavnata poenta deka bez razlika za koi i kolku to~no

ALEKSANDAR D JAN^ESKI

ANÊSKI: Lanskoto avgustovsko zadolènie na Vladata do Ministerstvoto za ekonomija da “podgotvi izmeni na Zakonot za osnovawe na Agencija za stranski investicii na RM vo smisla da se pro{iri nejzinata nadle`nost, i da bide i za stranski investicii i za promocija na izvozot i da se zgolemi brojot na zameni~ki mesta” stana ovogodi{no martovska antikrizna merka broj 13 - “Donesuvawe na Zakon za osnovawe na Agencija za stranski investicii na RM i promocija na izvozot”, od ~etvrtiot paket- merki na Vladata. Moèbi nekoi go smetat brojot 13 za nesre}en, no za makedonskite izvozni kompanii antikriznata merka pod ovoj reden broj bi trebalo da donese sre}a i pove}e pari. PIGON: Ako dobro se se}avam, proletno aprilski, makedonskiot parlament ja donese ovaa va`na odluka. Sega Invest Makedonija }e izvr{uva dve zada~i. Dopolnitelno na investicionata promocija na Makedonija kako biznis-raj, }e prezema i aktivnosti za promocija na izvozot koi dosega gi izvr{uvaa nekolku ministerstva i komori. Makedonskite izvoznici moè da spijat mirno. Xebovite }e im se polnat so pari od zgolemeniot izvoz. Zvu~i kako da }e bide ~udo sli~no na makedonski uspeh koj Invest Makedonija ve}e nekolku godini se podgotvuva da go ispora~a so stranskite investicii. Kakov sre} en den e 1 juli 2010 godina za izvoznicite! JANÊSKI: Ako dosega odea stranski investitori vo prostoriite na Invest Makedonija od 1 juli bi trebalo na “gosti” da im doa|aat makedonskite izvozni kompanii koi }e sakaat da ja iskoristat mo`nosta za besplatna promocija na sopstvenite proizvodi vo svetot. Navistina {to poradi ekonomskata kriza, {to poradi potencijalot na makedonskite kompanii, izvozot minatata godina padna za okolu 30%, iako poslednite 6-7 godini izvozot beleì

J KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

gradbi se raboti, Vladata turkala celi proekti (koi ~inat! I toa ~inat!) nelegalno! Bez po~ituvawe na procedurata! Obid da se fatat zakonski krivini i da se proturka gradba na spomenici i skulpturi na anti~ki knezovi i ikonopisci! Obid so gradewe da se ru{i pravniot poredok! I potoa koj i& e vinoven na ovaa dr`ava, izgubena vo prostorot i vo vremeto!?

BUM, PA TRES asproti svetskite trendovi i o~ekuvawata za proda`bata na kompjuteri, godinava, da porasne za 20%, makedonskite dileri na kompjuteri i kompjuterska galanterija godinava se soo~uvaat so prepolovena proda`ba i pesimisti~ki prognozi. O~igledno zemjava ve}e se navikna da se dviì sprotivno od site svetski slu~uvawa, pa duri i koga stanuva zbor za proda`bata na kompjuteri. No, realnite analizi odat vo nasoka deka padot so koj se soo~uvame godinava e rezultat na ve{ta~ki sozdadeniot bum od strana na dràvata, koja nekolku godini nanazad na apsolvenite masovno im dele{e vau~eri za kupuvawe na kompjuter. Godinava krizata gi zgasna vau~erite za apsolventi, a so toa ja zgasna i masovnata potro{uva~ka vo prodavnicite za kompjuteri. Ako minatite tri godini, trgovcite bea prezadovolni od proda`bata, denes se àlat deka vo prodavnicite ne im vleguva ìvo pile. Za àl, tolkav e kapacitetot na makedonskiot pazar. Statistikata pokaùva deka mnogu retko ja

ANTIKRIZNA MERKA BROJ 13

obnovuvame tehnologijata, a niskata kupovna mo} ednostavno go diktira takviot trend. Koga nekoj }e kupi kompjuter planira istiot da go slu`i barem narednite pet godini. Za razlika od nas,

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

razvienite zemji kompjuterite gi menuvaat kako ~orapi. Sega trgovcite otkako vo izminatite tri godini se ofajdija i gi istrija racete, neka po~ekaat nekolku godini do sledniot kompjuterski “bum”. Edinstveno }e gi spasi dokolku preku no} standardot na Makedoncite magi~no se izedna~i so evropskiot. Site drugi ve{ta~ki naduvani baloni }e se izduvuvaat brzo.

postojan rast, a trgovskiot deficit e vo prosek okolu 1,5 milijardi dolari godi{no. Namaluvaweto na istiot }e e golem predizvik. PIGON: Da. Definitivno ova e ambiciozna zada~a i e trka so vremeto. Uvoznicite vo stranskite dràvi nema da ~ekaat dodeka Invest Makedonija se restruktuira, }e odat da kupuvaat vo drugi dràvi. Od 2006 godina Agencijata se grade{e, zajaknuva{e i se vode{e od lu|e koi deklariraa ekspertiza vo privlekuvawe na stranski investicii. Dali e mo`no taa ekspertiza da se nadogradi avtomatski i da bide i trgovska? ]e iskoristam sporedba od svetot na muzikata. O~igledno e deka Simon Trp~eski, svetski poznatata pijano-yvezda znae mnogu za muzikata vo svetot. Toj e talentirana li~nost so golemo muzi~ko znaewe, kultura i konekcii. No, ako nekoj odlu~i sega deka toj treba, ne da sviri klavir tuku da sviri na zurla, mislam }e bide gre{ka. Srpskata agencija za investicii i promocija na izvoz (SIEPA) na primer, stana poznata po svojot industriski orientiran pristap, a sektorot za promocija na izvoz ima silna industriska ekspertiza. [to se slu~i vo Makedonija od april koga be{e donesen Zakonot? JANÊSKI: Spored izjavite na menaxmentot na Agencijata se planira nov sektor koj }e bide odgovoren za novata zada~a. Promoterite sega posetuvale obuka kako da gi promoviraat izvoznite potencijali na dràvava. Zaedno so stranski konsultanti i doma{ni relevantni subjekti se podgotvuvala strategijata za izvoznite potencijali koja trebala da gi pokaè nasokite na dvièwe. Strategijata } e predizvikala fiskalni implikacii vrz Buxetot na Republika Makedonija za 2010 i 2011 godina i spored procenkite }e ~inela okolu 100.000 evra, a za nejzinata implementacija, koja se procenuva na 18 meseci, }e trebale skoro 2 milioni evra. Vo rebalansot na buxetot koj e vo parlamentarna procedura Invest Makedonija se planira da dobie pomal buxet za okolu 1,2 milioni evra od planiraniot za 2010 ili okolu 18% pomalku. Ovoj podatok moè da gi razo~ara makedonskite izvoznici koga zboruvame za promocijata na nivnite proizvodi planirani za izvoz? PIGON: Dosega pogolem broj na proekti povrzani so promocija na izvozot i privlekuvawe investicii bea finansirani od razli~ni me|unarodni institucii koi imaat pretstavni{tvo vo Makedonija. Sozdavaweto na

direktorium na izvoznici na agroproizvodi e primer za uspe{en proekt. Potoa nekolku milioni evra pari stranska tehni~ka pomo{ se investiraa za da se pomogne vo gradeweto na silna Invest Makedonija, ekskluzivno za privlekuvawe na stranski investicii. JANÊSKI: No, me|unarodnata praktika e razli~na vo svetot. Dràvi kako Slova~ka ili Ungarija gi kombiniraat dvete agencii vo edna. Spored izve{tajot na UNCTAD “Promoting investment and trade: Practices and issues” od 2009 godina postojat razli~ni pri~ini zo{to nekoi dràvi gi spoile investicionata i trgovskata promocija, a drugi ne. Efektivnite tro{oci i potencijalni sinergii – osobeno odbegnuvawe na duplirawe na rabota i podobruvawe na marketingot – se tendenciite za integracijata. Od 173 nacionalni agencii za promocija koi bile razgledani najgolem del 58% (100 institucii) promoviraat samo stranski investicii. Od druga strana vo Jugoisto~na Evropa i Zaednicata na nezavisni dràvi okolu 53% od agenciite kombiniraat promocija na investicii i izvoz. PIGON: Toj izve{taj treba da se pro~ita vnimatelno. Postojat mnogu pri~ini zo{to ne treba da se spojat odnosno da kombiniraat. Dràvite svesno izbiraat fokusot na nivnite agencii za promocija da bide ekskluzivno na investiciona promocija. Investicionata i trgovskata promocija baraat razli~ni sposobnosti i se raboti so razli~ni klienti koi ~esto se locirani na razli~ni mesta vo razli~ni dràvi. Mo`na e razlika na glavnite sektori za izvoz i onie za stranski investicii. Ponatamu, trgovskite promoteri obi~no rabotat vo pokratki vremenski ramki otkolku investicionite promoteri, koi rabotaat na dolgoro~ni celi. JANÊSKI: No, postojat silni argumenti za buxetskite ograni~uvawa. Mnogu agencii poradi namaluvawe na tro{oci osnovaat kombinirana agencija. PIGON: Sekoga{ imam ~uvstvo deka parite, mislam buxetot ne se problem za Makedonskata agencija? Impresivnata marketing-kampawa vo stranskite mediumi lesno se finansira{e vo poslednite 3 godini. Ako Agencijata ima rebalansiran namalen buxet {to }e bide prv prioritet na tro{ewe: izvozot ili investiciite? JANÊSKI: Brendiraweto na dràvata e argument osobeno relevanten za mali dràvi so limitirani finansiski resursi.

STANISLAV PIGON

Koga zboruvame za prioriteti, ima eden primer za Agencijata za investicii i trgovija na Estonija (EITA), koja vrabotuva 24 lu|e, od koi 10 rabotat vo 9 kancelarii vo svetot. Vo 2009 godina godi{niot buxet so koj raspolagala agencijata bil okolu 3,3 milioni amerikanski dolari, sporedeno so okolu 0,7 milioni amerikanski dolari koga bila samo agencija za investicii (EIA). Kaj EITA buxetot za gradewe na imix i brendirawe bil reduciran od 40% na 20% od vkupniot buxet. Prioritetite se smenile. PIGON: Da ne zaboravime deka Invest Makedonija ne vleguva na neotkriena teritorija? Vo Makedonija, ve}e postojat specijalizirani privatni kompanii koi promoviraat izvoz i golemite proizvoditeli nema da ~ekaat Invest Makedonija da zapo~ne da raboti na osvojuvawe na novi pazari za nivnite proizvodi. JANÊSKI: Ekspertite na UNCTAD prepora~uvaat agenciite za promocija koi dobivaat nov mandat i novi zada~i, da gi informiraat nivnite klienti, vo na{iot slu~aj makedonskite i stranskite kompanii, za toa. Zboruvame za navremena, {iroka komunikaciska strategija. Sepak, skrateniot naziv na Agencijata za me|unarodna upotreba “InvestMacedonia” moè da deluva zbunuva~ki kaj stranskite uvoznici so {to vsu{nost se zanimava agencijata. PIGON: Od ona {to moàm da go vidam na veb-stranicata na Invest Makedonija, zaklu~no so 1 juli ne postoi nitu kratka informacija za prestruktuiraweto na Agencijata. Nema data-baza i pokana do makedonskite izvoznici. Posle nekolku godini dobra strategija na sozdavawe publicitet za makedonsko ~udo vo delot na stranskite investicii izgleda deka idnata promocija na izvoz ne se eksponira ili s$ u{te ne e definirana. Tajna promocija na izvoz? Se nadevam uspe{nosta na antikriznata merka broj 13 javno }e se promovira. Taka treba, zarem ne?

KOMENTARI I ANALIZI

02.07.2010

POJADOK SO DEN

BERZANSKITE INDEKSI SE BAROMETAR ZA PULSOT VO EKONOMIJATA azdravuvaweto na globalnata ekonomija se nao|a na krstopat. Po turbulentnite slu~uvawa na globalnite berzi i pazari na kapital vo 2008 i 2009 godina, kako i globalnata recesija, koja rezultira{e so pad na brutodoma{noto proizvodstvo na golem broj zemji vo svetot, prete`no vo periodot od oktomvri 2008 do juni 2009 godina, slede{e period na ekonomsko zazdravuvawe. Zazdravuvaweto na globalnata ekonomija be{e rezultat na prezemenite vonredni fiskalni i monetarni merki od re~isi sekoja zemja vo takanare~enata G-20 grupa na 20 najgolemi ekonomii vo svetot. Amerika, sekako, ja predvodi globalnata ekonomija spored goleminata na prezemenite merki, no Evropskata unija, kako i Kina, isto taka imaat zna~ajna uloga. Ovie merki pridonesoa za zgolemuvawe na globalnata trgovija, globalnoto industrisko proizvodstvo i na ekonomskiot raste` od tretiot kvartal na 2009 godina dosega. No, prvite znaci za eventualni problemi vo zazdravuvaweto na globalnata ekonomija se pojavija pri krajot na minatata godina vo Grcija. Dol`ni~kata kriza vo Grcija, predizvikana od ogromniot bruto-nadvore{en dolg na taa dr`ava, brgu potoa se pro{iri vo drugi zemji vo Evropa, predvodeni

pari moè da se mobiliziraat vo investicii preku koi se promovira nova biznis-aktivnost ili zgolemuvawe na produktivnosta na odredena firma, {to pak e korisno za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost vo dràvata. Berzite ja podobruvaat sevkupnata klima na korporativno upravuvawe. Tie nametnuvaat pravila na igra, transparentnost i odgovornost {to, pak, deluva vo pravec na podobruvawe na kvalitetot na menaxmentot, efikasnosta so koja se upravuva pretprijatieto i motiv da se zgolemuvaat prihodite i profitite na kompanijata, {to reflektira so zgolemena cena na akcijata na berzata. Zgolemuvaweto na berzanskata cena na akcijata e glavniot indikator za uspe{nosta na menaxmentot na soodvetnata kompanija. Kone~no, berzite kreiraat mo`nost za site gra|ani, me|u koi se i malite investitori, da u~estvuvaat vo uspesite na kompaniite vo svojata zemja i da u~estvuvaat vo raspredelbata na profitite na kompaniite, izrazeni preku zgolemuvawe na cenata na akcijata ili preku isplata na dividenda. Me|utoa, edna od glavnite ulogi na berzite, a voedno i edna od najmalku poznatite, e deka tie se barometar za ekonomijata kako celina. Na~inot na koj berzite preku glavnite berzanski indeksi ja igraat ovaa uloga ne moè da bide precizno definirana. No,

od takanare~enite PIIGS zemji Portugalija, Irska, Italija, Grcija i [panija. Kako {to nekolku pati sum pi{uval vo nekoi prethodni kolumni, finansiskata kriza vo Evropa i posebno bankarskiot sektor vo Evropa se najgolemata zakana za ekonomijata na EU. Dokolku taa ne uspee da se stabilizira i povtorno vleze vo recesija, toga{ rizikot e golem deka ekonomijata na SAD, a so nea i na Kina, isto taka moè da vlezat vo povtorna recesija. Dokolku, pak, se slu~i ova, toga{ rizikot e golem deka globalnata ekonomija povtorno }e vleze vo recesija. Momentalno nema konkretni ekonomski podatoci koi naveduvaat deka globalnata ekonomija }e se vrati vo recesija. Me|utoa, toa {to e mnogu va`no, a vo isto vreme i zagriùva~ko, e dvièweto na glavniot berzanski indeks na amerikanskata berza, Dau Xons, vo poslednite dve nedeli. Zna~ajnosta na dvièwata na glavnite berzanski indeksi e fenomen za koj realno s$ u{te postoi malku razbirawe kaj nas. Berzite vo svetot, kako i vo Makedonija, imaat nekolku va`ni i zna~ajni funkcionalni ulogi. Tie se mehanizam preku koj odredeni biznisi moè da imaat pristap do sve` kapital preku emisija na novi akcii. Vakvoto investirawe vo akcii od gra|anite e na~in na koj za{tedenite

vo su{tina stanuva zbor za edna nevidliva sila na pazarot, koja e rezultat na poedine~nite sekojdnevni ulogi na site u~esnici na pazarot. Bidej}i stanuva zbor za ogromen broj u~esnici koi sekojdnevno kupuvaat ili prodavat akcii i kolektivno go pretstavuvaat pazarot, dvièwata vo berzanskite indeksi se najdobriot barometar za pulsot vo ekonomijata. Me|utoa, tuka treba da sme svesni deka berzite se mehanizam koi ja diskontiraat idninata. Poto~no, berzite mnogu pove}e se dviàt vrz osnova na idnite o~ekuvawa na site u~esnici, a mnogu pomalku vrz osnova na podatoci koi se odnesuvaat na minatoto, bez ogled dali stanuva zbor za podatoci pred eden den, edna nedela ili eden mesec. Koga se slu~uvaa ogromni padovi na Wujor{kata berza vo septemvri i oktomvri 2008 godina, be{e jasno deka sleduvaat golemi realni ekonomski problemi za globalnata ekonomija. Problemite vo toj moment moèbi ne bea vidlivi, no po nekolku meseci stana jasno koga se slu~ija golemi padovi vo globalnata trgovija, globalnoto industrisko proizvodstvo i vo globalnoto brutodoma{no proizvodstvo. Na ist na~in, vo sredinata na mart 2009 godina, koga realnata ekonomija be{e na samoto dno, berzite go zapo~naa svojot astronomski rast koj rezultira{e vo prose~no

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

zgolemuvawe za pove}e od 70% vo narednite 12 meseci. No, od april 2010 godina berzite po~naa da pa|aat na globalno nivo, sekako predvodeni od indeksot Dau Xons, koj padna za pove}e od 13%. Pesimizmot za koj pi{uvav vo nekolku navrati vo prethodnite kolumni se ostvari. Indeksot Dau Xons so momentalnata vrednost od 9.770 indeksni poeni e pod klu~noto nivo od 10.000. Dokolku prodol`i da pa|a i ponatamu, a posebno dokolku padne pod 9.000, toga{ {ansite se golemi deka n$ ~ekaat novi problemi vo globalnata ekonomija. Pod vakvo scenario, {ansite za povtoren vlez vo recesija za globalnata ekonomija zna~itelno }e se zgolemat. Zasega, ne o~ekuvam indeksot Dau Xons da padne zna~itelno pod momentalnoto nivo, no kako {to sum pi{uval i prethodno, momentot na vistinata za globalnata ekonomija }e dojde naesen.

KOMPANII PAZARI I FINANSII SE ZGOLEMUVA BROJOT NA KORISNICI NA OPERATOROT VIP

ekorden broj od 2.000 korisnici na mobilnata telefonija vo juni ja iskoristile uslugata prenoslivost na broevi i migrirale vo operatorot VIP, a mre`ata ja napu{tile samo dvajca korisnici. Za rakovodstvoto na VIP uslugata prenoslivost na broevi, koja startuva{e vo septemvri 2008 godina, a koja na korisnicite im ovozmo`uva da go prefrlat celiot broj so prefiksot kon drug operator, gi dava o~ekuvanite efekti na pazarot.

Ottoga{ vo mreàta na VIP migrirale pove}e od 10.000 korisnici, a vo istiot period samo 179 korisnici se otkaàle od nivnite uslugi. “Ova razdviùvawe na pazarot e pozitiven signal koj pokaùva deka korisnicite gi prepoznavaat brojnite pridobivki od nivnite uslugi. Faktot {to rekorden broj korisnici ovoj mesec re{ile da go smenat operatorot i da preminat vo mreàta na VIP operatorot e najgolema potvrda deka koris-

nicite ja prepoznavaat vrednosta {to ja nudime”, re~e glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Nikola Qu{ev. Od denes VIP operatorot na svoite korisnici im nudi dve novi uslugi, pri-pejd i postpejd. Za pripejd-korisnicite ovozmoùvaat razgovori od eden denar kon site nacionalni mreì vo zemjava. Ovaa mo`nost }e moàt da ja koristat so dopolnuvawe na svojata smetka so iznos pogolem od 300 denari, koja vaì za period od 30 dena.

Tro{okot za vospostavuvawe povik iznesuva 3,5 denari. Vo cenata e vklu~en DDV. Postpejdkorisnicite na ovoj operator, pak, vo tekot na letoto dobivaat mo`nost da zboruvaat za 0 denari vo roaming so mese~na uplata od 390 denari. Korisnicite dobivaat 30 besplatni minuti za razgovor, koi mo`at da gi iskoristat za pojdovni i dojdovni povici vo roaming. Ponudata va`i za osumte najposeteni zemji vo regionot kako Srbija, Hrvatska, Bugarija,

02.07.2010

Turcija, Grcija, Albanija i Crna Gora. “Letoto e vreme za relaksacija, odmor i patuvawa. Nie na korisnicite im ponudivme usluga koja ovozmo`uva relaksirano i opu{teno leto, so neograni~eni razgovori”, re~e Mario Cvetkovi}, glaven marketing-direktor na VIP operatorot. Od kompanijata velat deka poniski ceni za razgovor mo`at da se o~ekuvaat edinstveno koga }e se namalat golemoproda`nite i interkonekciskite ceni.

ANALIZA NA GLOBAL PROPERTY GUIDE

SKOPJE SO NAJSKAPI STANOVI VO EVROPA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akedonija spa|a me|u najskapite dràvi vo svetot spored cenite na nedvi`nostite. Vo najnovata analiza na globalniot vodi~ za trguvawe so nedvi`nosti, Global Property Guide, Makedonija (dràvite se analizirani preku nivnite glavni gradovi) e rangirana na 30-to mesto od vkupno 45 evropski dràvi koi se analizirani kako zemji so najskapi nedvi`nosti. Na listata na Global Property Guide London, Moskva, Pariz, @eneva i Atina se prvite top pet gradovi so najskapi nedvi`nosti, i vo Evropa i vo svetski ramki. Vo opkruùvaweto poevtini nedvi`nosti od Skopje moàt da se kupat samo vo Tirana, Albanija. Vo sli~en rang so cenite na nedvi`nosti se Srbija, rangirana na 25 mesto, Hrvatska, na 26-to i Bugarija, na 29 mesto. Makedonskite agencii za nedvi`nosti imaat podeleni mislewa dali Skopje e navistina tolku skap grad za ìveewe, mereno spored cenite na stanovite i ku}ite. “Ne veruvam deka sme me|u najskapite gradovi za ìveewe. To~no e deka cenite se visoki, sporedeno so zemjite vo regionot. Na{ite podatoci pokaùvaat deka samo vo Albanija i Bugarija ima poevtini nedvi`nosti. Pogolem problem e nepazarnoto odreduvawe na cenite", veli Donka Filipovska, sopstvenik na agencijata za nedvi`nosti Bastion. Taa objasnuva deka pazarot kaj nas voop{to ne se razdviùva, iako, sporedeno so istiot period lani, nekoi stanovi poevtinile za 15-20% vo centarot na Skopje. Taa, kako i ostanatite agenti so nedvi`nosti, problemot za vakvata sostojba na makedon-

soodvetstvuva so realnata kupovna mo} na gra|anite“, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Komorata za grade`ni{tvo. Tie ne o~ekuvaat poevtinuvawe, i pokraj toa {to Vladata go namali danokot na dodadena vrednost za stanovite od 18% na 5%, s$ dodeka ne se namalat cenite na grade`nite materijali. skiot pazar na nedvi`nosti go lociraat vo slabata kupovna mo} i drasti~no opadnatata proda`ba na stanovi. Ako do pred nekoja godina dominanten be{e biznisot so prodavawe stanovi, sega lu|eto najmnogu se interesiraat za iznajmuvawe, a ne za kupuvawe. Drugi potvrduvaat deka Skopje e navistina skap grad za `iveewe i neopravdano visokite proda`ni ceni na stanovite, od edna strana, i slabata kupovna mo} i te{kiot pristap do stanbeni krediti, od druga strana, se ote`nuva~ki faktori za da se kupi stan vo glavniot grad. “Definitivno sme skapi kako dr`ava, analizirano od as-

pekt na mo`nostite da se kupi stan so prose~na makedonska plata. Imame povisoki ceni i od porane{nite jugoslovenski republiki, dotolku pove}e {to nekoi od niv ili se vo Evropskata unija ili se na ~ekor do nea. Jas, iskreno, vo vreme na ekonomska kriza ne vidov pad na cenite za nedvi`nostite ni 10%. Mislam deka visokite ceni se dol`at pred s$ na skapite lokacii za gradba na grade`nite kompanii, kako i nemaweto gotovi stanovi za prodavawe. Od druga strana, cenite na nedvi`nostite ne ja sledat kupovnata mo} i standardot na gra|anite“, veli Slobodan Mitrovski,

@ETVATA NA P^ENICATA VO PELAGONIJA ]E PO^NE ZA DESET DENA

a~menot vo Pelagonija ve} e se `nee, a p~enicata } e po~ne da se sobira za deset dena. Pri~ina za zadocnuvaweto se vremenskite uslovi, velat od dr`avnata Agencija za pottiknuvawe i razvoj na zemjodelstvoto. "@etvata na ja~menot po~na ne{to podocna, najprvo vo perifernite delovi na Pelagonija i se odviva so namalen intenzitet, a istoto se o~ekuva i za p~enicata, {to mo`e da rezultira so

prolongirawe na periodot za `etva, prvi~no predviden za 5 juli. Kako rezultat na prekumernata vlaga vo tekot na vegetacijata, osobeno vo ramni~arskite predeli, se o~ekuva namaluvawe na prinosot", izjavi Zoran Bardakovski, koordinator za odnosi so javnost vo Agencijata. Zgolemenata vlaga, indirektno vlijanie ima{e i na navremenoto izvr{uvawe, a nekade i na izostanuvawe

na agrotehni~kite merki, prihranata i za{titata, {to dopolnitelno pridonesuva za namaluvawe na prinosite. Na namaluvaweto na prinosite i kvalitetot na `itarkite vlijaat i momentalnite vremenski uslovi i povremenite do`dovi. Vo Bitolskiot region i ovaa godina okolu 10.000 hektari se zaseani so `itni kulturi, 6.200 hektari so p~enca, 3.500 so ja~men i 300 hektari so 'r`.

sopstvenik na agencijata Astoria. Agenciite za nedvi`nosti se skepti~ni deka naskoro }e ima razdviùvawe na pazarot na stanovi. Od Komorata za grade`ni{tvo velat deka vo poslednite nekolku meseci ogromna pobaruva~ka ima za stanovi od 40 do 50 metri kvadratni. “Na{ite informacii pokaùvaat deka vo poslednite nekolku meseci ima zna~itelna pobaruva~ka na stanovi od 40 do 50 metri kvadratni, no nema dovolno ponuda. Zatoa i cenite ne moàt drasti~no da se namalat. Visokata cena ne

VO KRIZA CENITE NA STANOVITE RASTAT Namesto kako nasekade vo svetot i vo regionot krizata da gi spu{ti cenite na nedvi`nostite, kaj nas cenite na stanovite duri i porasnaa. Kako i mnogu drugi ekonomski parametri i tie ostanaa imuni na krizata. Ako vo 2008 godina vo Skopje metar kvadraten stan prose~no se prodaval za 940 evra, vo 2009 godina porasna na pove}e od iljada evra, {to zna~i zgolemuvawe od okolu 10%. Porastot se objasnuva{e glavno so dve pri~ini. Prvo, malata ponuda na stanovi za proda`ba i vtoro, s$ pote{koto odobru-

So prose~na plata od 330 evra Makedoncite za stan od 50 metri kvadratni vo Skopje treba da ja {tedat celata svoja plata vo rok od 21 godina. Na Srbite za istata zdelka }e im trebaat okolu 15 godini, a na Hrvatite 13 godini vawe na stanbeni krediti i porastot na kamatite. Spored sega{nite ceni na stanovite vo centarot na Skopje metar kvadraten se dviì me|u 1.200 i 1.500 evra. Ako sakate da kupite stan od 50 metri kvadratni vo centarot na Belgrad, na ubava lokacija, treba da imate najmalku 150.000 evra, a vo Zagreb, pak, najmalku 175.000 evra. Cenite na stanovite, pak, vo Srbija i Hrvatska padnaa za 20%, a vo Bugarija duri za 40%. Od evropskite metropoli rekorder e London kade {to stanbeniot kvadrat vo najevtiniot kvart se dviì okolu 5.400 evra, a vo podobrite delovi dostignuva do 10.000 evra. Sli~ni se cenite i vo Pariz kade {to prose~nata cena na metar kvadraten e 5.300 evra, a vo poelitnite delovi dostignuva i do 10.000 evra. Relativno pristojna cena, so ogled na standardot, imaat stanovite vo Stokholm, kade {to cenata na kvadratot se dviì 3.000-4.000 evra.

PLANINARSKI INICIJATIVI ZA RAZVOJ NA ALTERNATIVNIOT TURIZAM

a {arame po [ara e odli~en na~in za promocija na makedonskiot alternativen turizam. Ona {to go imame kako prirodno bogatstvo podgotveni sme da go podelime so drugite, re~e ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi pred po~etokot na ovoj festival za uìvawe i zdrv ìvot koj se odrùva ovoj vikend, a e vo organizacija na plani-

narskite dru{tva [ara ski i Transverzalec i Balkanskata asocijacija za alternativen turizam Balkanija. I ministerot i organizatorite smetaat deka vakvite inicijativi mo`at da pridonesat mnogu za pretstavuvawe na na{iot turisti~ki potencijal. Programata na festivalot osven iska~uvawe do Crn Vrv, Plat, Bogovinsko Ezero i Titov Vrv, pred-

viduva vozewe velosipedi, paraglajderski ludorii, odr`uvawe tribini za razvoj na planinski, ekolo{ki, aktiven-sportski i istoriski turizam, izlo`bi, prezentacija i degustacija na eko-hrana od [ar Planina, kako i palewe logorski ogan, poetski ~itawa, xez-svirki. Se o~ekuvaat u~estvo na pove}e od 800 lica od Makedonija, Srbija, BiH i Crna Gora.

12 02.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MAKEDONCITE [TEDAT NA NOVA TEHNOLOGIJA

PREPOLOVENA PRODA@BATA NA KOMPJUTERI

Najgolem pad ima kaj proda`bata na desktop-kompjuteri, dodeka proda`bata na laptop-kompjuteri e namalena za okolu 30%. faktot {to Ministerstvoto za informati~ko op{testvo ovaa godina ne dodeluva{e vau~eri za apsolventite, koi izminatite godini drasti~no vlijaea vrz zgolemuvaweto na proda`bata. Faktori koi negativno vlijaat vrz ovoj segment se i ekonomskata kriza, kako i golemite nara~ki na Vladata na laptop- kompjuteri nameneti za decata na u~ili{te, {to ja namali pobaruva~kata na kompjuteri. PAD NA CENITE “Cenite na kompjuterite za razlika od lani se namaleni za 3 – 4 iljadi denari, no i toa ne gi privlekuva lu|eto da se podnovat so nov kompjuter. Olku lo{a proda`ba ne sme zabeleàle nikoga{ dosega. Moèbi ednostavno i pazarot se prezasiti so kompjuteri i site onie koi {to moèa da si dozvolat ve}e nabavija kompjuter”, veli Ruìnov. Istoto ni go potvrdija i od Duna Kompjuteri, kompanijata koja e glaven zastapnik na Ejpl za Makedonija. Spored prviot ~ovek na Duna, Aleksandar Pajkovski finansiskata kriza seriozno ja pogodi proda`bata na kompjuteri. “Kolku i da sakame toa da ne go zabeleìme, ekonomskata kriza seriozno n$ pogodi kako kompanija, posebno vo delot

GOJKO KE[EQ

celeska@kapital.com.mk

d po~etokot na godinata proda`bata na kompjuteri, kompjuterska galanterija i hardverski delovi e namalena za pove}e od 50%. Trgovcite so kompjuteri i kompjuterska oprema velat deka padot na proda`bata e najmnogu izrazena kaj desktopkompjuteri, dodeka proda`bata na prenosnite (laptop) kompjuteri isto taka e namalena za okolu 30%. Od PiSi Dikont velat deka ako minatata godina mese~no prodavale po 50 laptop kompjuteri, godinava edvaj prodavaat po deset. “Proda`bata e svedena na minimum. Rabotime so najniski niski marì, no zaludno. Ednostavno lu|eto ne vleguvaat vo prodavnicite za kompjuteri i interesot e zna~itelno namalen. Beleìme pad na proda`bata vo site segmenti, od kompjuterski konfiguracii, laptopi, do kompjuterska galanterija. Situacijata e mnogu lo{a”, veli Brane Ruìnov od PiSi Diskont. Spored nego, golemiot pad na proda`bata na IT-oprema e u{te pointenziven poradi K

3–4

iljadi denari se namaleni cenite na kompjuterite vo sporedba so lani

50%

e namalena proda`bata na kompjuteri, kompjuterska galanterija i hardverski delovi vo prvite {est meseci

na riteil proda`bata, kade {to zabeleàvme zna~itelen pad. Vo B2B sektorot na kompanijata, generalno imame stabilni finansiski rezultati i tuka imame povremeni padovi. O~ekuvame deka ovaa situacija sigurno }e potrae i vo narednite pet do {est meseci”, veli Pajkovski. I OVAA GODINA NEMA DA IMA VAUÊRI Od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo informiraa deka godinava nema da prodolì proektot na Vladata, za dodeluvawe na vau~eri za studentite – apsolventi. Objasnuvaat deka O

poradi ekonomskata kriza morale da go prekinat ovoj proekt i pokraj faktot {to vo javnosta bil okarakteriziran kako uspe{en. “ Nie àlime {to sega poradi ekonomskata kriza i deficitot {to go ima vo svetot ovaa godina ne moìme da dodelime vau~eri. Toj proekt ne ni be{e vo programata za rabota na Valadata za 20081012. Imavme odli~ni godini kako 2007 i 2008 godina koga moèvme da si dozvolime da dodelime vau~eri. Se nadevame

na podobri vremiwa koi {to }e sledat, za da go prodol`ime toj trend”, veli ministerot za informati~ko op{testvo Ivo Ivanovski. VO SVETSKI RAMKI GODINAVA SE O^EKUVA RAST NA PRODA@BATA ZA 20% Za razlika od Makedonija, vo svetski ramki o~ekuvawata se deka godinava proda`bata na kompjuteri }e porasne. Se o~ekuva globalnata proda`ba na kompjuteri vo 2010 godina da se zgolemi za re~isi 20%, soop{ti analiti~kata kom-

panija IDC. Isporakata na kompjuteri na globalno nivo vo prvite tri meseci od godinata e zgolemena za 27,1% vo odnos na istiot period vo 2009 godina. Analiti~arite o~ekuvaat deka }e prodol`i zgolemeniot rast vo tekot na celata godina i isporakite za celata godina da bidat za 19,8 % povisoki vo odnos na minatata godina. Analiti~arite od IDC naglasuvaat deka ubla`uvaweto na ekonomskata kriza pozitivno vlijae vrz industrijata za proizvodstvo na kompjuteri.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KOMPANII PAZARI I FINANSII

02.07.2010

SOPSTVENIKOT NA MESER VOODU[EVEN OD NOVATA FABRIKA VO BITOLA

MAKEDONIJA E VA@EN DEL OD NA[ATA BIZNIS - PRIKAZNA Sega{niot proizvoden kapacitet na te~en jagleroden dioksid vo fabrikata vo Mexitlija e dva toni na ~as, a po renoviraweto, proizvodstvoto }e bide re~isi dvojno pogolemo, so {to }e se zgolemi i izvozot kon Grcija, Srbija, Albanija, Kosovo, Bugarija, Turcija.

pro{iruvawe na proizvodIGOR PETROVSKI nite kapaciteti. Vo regionov igor@kapital.com.mk izgradija nekolku fabriki – vo Srbija, Romanja, Turcija, rezadovolen od no isto taka i vo Polska, toa kako izgleda ê{ka, Germanija, [panija, novata fabrika Belgija. na Meser Vard- “Gi pro{irivme na{ite kaar Tehnogas za paciteti za da gi proizveduproizvodstvo na vame samostojno site gasovi jaglerod dioksid (SO2) vo i ostanati produkti {to Mexitlija, Bitolsko, be{e gi nudime na pazarot. Zasopstvenikot na germanskata toa ja izgradivme i ovaa kompanija, [tefan Meser, fabrika vo Bitola zatoa koj {to li~no dojde da go {to ne sakame pove}e da poseti mestoto na novata bideme zavisni od na{ite konkurenti, osobeno vo investicija. Vo fabrikata se fini{iraat letniot period koga ima poslednite finesi okolu in- zgolemena pobaruva~ka za staliraweto na opremata i te~en jagleroden dioksid, nekoi grade`ni raboti i taa a nie ne moème od sop}e bide oficijalno pu{tena stveni kapaciteti da im vo upotreba vo septemvri. ispora~ame na kupuva~ite”, Pogonot za proizvodstvo objasni Meser. na jagleroden dioksid {to Karakteristi~no e {to Meser Meser Vardar tehnogas go i vo vreme na kriza ostvari kupi minatata godina od Lo- rast na profitot minatata zar Pelisterka, e najgolema godina na globalno nivo, investicija na grupacijata {to spored zborovite na Meser vo regionot. Za ku- sopstvenikot na kompanijata, puvawe na starata fabrika pred s$ se dolì na silnoto izgradena vo 70-te, i nejzino prisustvo vo Kina, kade {to modernizirawe so najnova imaat 30 fabriki i kade {to tehnologija za proizvodstvo lani imalo izvonreden rast na SO2, Meser investira{e na proda`bite. pove}e od ~etiri milioni “So ogromniot rast vo Kina, evra. Nejziniot sega{en no i na nekoi drugi pazari, proizvoden kapacitet na go kompenziravme zabavute~en jagleroden dioksid e vaweto na proda`bata vo dva toni na ~as, a po reno- Evropa {to se slu~i zaradi viraweto, proizvodstvoto krizata”, veli Meser. }e bide re~isi dvojno pogo- [tefan Meser veli deka lemo, so {to }e se zgolemi nivnata cel e da ja zgolemat i izvozot kon Grcija, Srbija, vrednosta na kompanijata Albanija, Kosovo, Bugarija, na dolg rok. Tokmu zatoa i gi pravat investiciite vo Turcija. [tefan Meser re~e deka vreme na kriza. jugoisto~na Evropa, a vo nea Vo 2004 godina proda`bite Makedonija, ja ~uvstvuvaat na Meser bile 500 milioni kako doma{en pazar, odnos- evra, a minatata godina 800 no, biten del od uspe{nata milioni evra. Kompanijata biznis-prikazna na grupaci- e vo 100% sopstvenost na jata Meser. Minatata godina semejstvoto Meser i e naMeser investira{e mnogu vo jgolema kompanija vo ovaa

800

milioni evra proda`bi na svetsko nivo imala grupacijata Meser minatata godina

milioni evra e investicijata vo fabrikata za SO2 na Meser Vardar Tehnogas vo Mexitlija, Bitolsko

oblast vo svetot {to ne kotira na berza. “Toa nosi svoi prednosti, no i nedostatoci. Nie ne mo`eme da pribereme pari preku berzata kako kotiranite kompanii, no sepak, imame mnogu soliden razvoj vo izminative godini, i gi investirame site pari {to gi zarabotuvame vo pro{iruvawe na biznisot”, veli Meser. Meser e semejna kompanija so 112-godi{na tradicija vo biznisot so industriski gasovi i e prisutna vo zemjite na Evropa, Azija, Afrika i Ju`na Amerika. Proizveduva jagleroden dioksid, kislorod, argon, azot, vodorod, helium, specijalni gasovi, gasovi za medicinska upotreba i {irok spektar na gasni smesi. Meser Vardar tehnogas e formirana vo 1997 godina i e celosno germanski kapital. Raspolaga so polnilnici za kislorod, za jagleroden dioksid, za argon i gasni smesi locirani vo Skopje, a svoi proda`ni mesta ima niz cela Makedonija.

PRAKTIKANTSKA RABOTA VO EVN MAKEDONIJA

rieset i tri praktikanti podeleni vo tri grupi vo letniot period }e bidat anga`irani vo rabotnite procesi vo razli~ni oddeli vo EVN Makedonija, vo ramki na proektot “Leto 2010”. Celta na ovoj proekt, koj vtora godina po red go sproveduva EVN Makedonija, e steknuvawe na prakti~no iskustvo koe im nedostiga na mladite i perspektivni kadri. Praktikantite, kako {to informiraat od EVN, se mladi lica na vozrast do

27 godini, koi ja zavr{uvaat pretposlednata ili poslednata godina od {koluvaweto, diplomiranite i onie koi se na postdiplomski studii, {to voedno bea i kriteriumi za u~estvo vo proektot. “Najvredno vo na{ata kompanija se ~ove~kite resursi. EVN Makedonija posvetuva osobeno vnimanie na obukata na mladite i talentirani kadri, so {to istovremeno go pomagame i obrazovniot proces vo zemjata”, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor na EVN

Makedonija, Verner Hengst. Praktikantite so programata mo`e da se zapoznaat preku bro{uri, internet- stranata na EVN Makedonija, elektronskiot saem za kariera i veb-portalot Moja kariera, kako i preku dopisi do dr`avnite i privatnite fakulteti vo Makedonija. Niz prakti~nata rabota }e gi vodi mentor, lice opredelno da obezbedi voved na praktikantot vo rabotnata sredina i zapoznavawe so pravilata i procesite vo kompanijata.

TE[KO ODI PRODA@BATA NA EMO, TUTUNSKI I EUROKOMPOZITI

$ u{te nema realno zainteresiran investitor za dr`avnata zagubarska trojka- EMO, Tutunski i Eurokompoziti. Mesec i polovina otkako Vladata gi objavi javnite povici za proda`ba na ovie zagubari, do deneska nitu eden potencijalen investitor ne podignal tenderska dokumentacija, {to e uslov za potoa da dostavi konkretna ponuda za kupuvawe na nekoja od ovie dr`avni kompanii. Od Ministerstvoto za ekonomija potvrduvaat deka

dosega nitu eden investitor ne podignal tenderska dokumentacija, no imalo takvi koi se javuvale i se interesirale za uslovite. Eventualen kupuva~ na trite zagubari, Vladata, }e ~eka re~isi do krajot na mesecov, a do 30 juli e posledniot den do koga investitorite koi }e podignat tenderska dokumentacija, treba da dostavat i oficijalna ponuda do Ministerstvoto za ekonomija. Nemaweto interes za zagubarskata trojka dosega, go otvora

pra{aweto }e bide li tenderot uspe{en so {to }e zavr{i potragata po ~etvrti pat da se bara kupuva~ na zagubarite. Vladata anga`ira{e i dve Konsultantski ku}i, Diloit i Tu{ i Bulbrokers za 700.000 evra da podgotvat podobri tenderi od dosega{nite i da baraat investitori za makedonskite zagubari. Za nekoga{niot hemiski gigant, OHIS, Vladata s$ u{te nema raspi{ano tender, koj docni re~isi dve nedeli.

[tefan Meser zaedno so celiot tim na Meser Vardar Tehnogas vo predvorjeto na novata fabrika za SO2 vo Mexitlija, Bitola K

14 02.07.2010 2.430

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.790

MBID

107,10

2.425

2.780

107,00

2.420

2.770

106,90

2.415

2.760

106,80

2.410

2.750

106,70

2.405

2.740

106,60

2.400 25/06/10

2.730 26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

30/06/10

01/07/10

OMB

106,50

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

30/06/10

01/07/10

25/06/10

26/06/10

27/06/10

28/06/10

29/06/10

30/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MAKEDONSKA BERZA

TIVKA VOJNA NA RELACIJA KOMERCIJALNI BANKI - NBM

01/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

BANKARITE MU UDRIJA KONTRA NA GO[EV! Komercijalnite banki i Narodnata banka ne mo`at da se razberat. Guvernerot Petar Go{ev nastojuva da stimulira krediten rast so namaluvawe na kamatata na blagajni~kite zapisi, no bankarite velat deka toa ne im e dovolno i odbivaat da gi namalat site aktivni kamatni stapki pove}e otkolku {to gi obvrzuva zakonot. Od ovaa “vojna” strada realniot sektor, na koj mu nedostiga finansiska poddr{ka vo uslovi na kriza.

RAST NA INDEKSITE, PAD NA PROMETOT

rite berzanski indeksi v~era{niot den go zavr{ija “oboeni vo zeleno”. MBI-10 po padot vo prethodniot den, v~era porasna za 0,04% dostignuvaj}i vrednost od 2.425,47 indeksni poeni. MBID v~era porasna za 0,62% na vrednost od 2.765 indeksni poeni. Vtor den po red, rast beleì i indeksot na obvrznicite. OMB v~era porasna za 0,23%, a negovata vrednost na krajot od v~era{noto trguvawe iznesuva{e 106,96 indeksni poeni. V~era na Makedonska berza ima{e 11 akcii {to zabeleàa porast na cenata, nasproti 6 koi zabeleàle pad kaj svoite ceni. Najgolem dobitnik me|u v~era{nite istrguvani hartii od vrednost e akcijata na Fer{ped koja vo tekot na v~era{niot den zabeleàla rast od 4,26%. Na vtoro mesto so ne{to pomal rast od 4,21% doa|a akcijata na naftenata rafinerija OKTA. Rast v~era zabeleàa i akciite na Arcelormittal (HRM) za 3,65%, TTK banka so rast od 2,06%, a povtorno rast zabeleà

i akcijata na Beton od Skopje koja porasna za 1,25%. Kaj gubitnicite najgolem pad od 2,95% imame kaj akcijata na Rade Kon~ar a po nea sleduvaat Toplifikacija so pad od 0,28% i Makpetrol so 0,22%. Za razlika od indeksite, prometot v~era zabele`a prili~no golem pad. Makedonskata berza vo ramkite na 74 realizirani transakcii ostvarila promet vo iznos od 6,2 milioni denari. Vakviot promet e duri za 25% ponizok vo odnos na 8,3 milioni denari koi berzata gi realizirala den prethodno. Obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija v~era be{e najtrguvanata hartija od vrednost kaj berzata. Od ovaa obvrznica v~era bea istrguvani 33. 679 hartii od vrednost so vkupno ostvaren promet od 1,6 milioni denari. Po nea sleduva akcijata na Komercijalna banka so za nijansa pomal realiziran promet vo vrednost od 1,58 milioni denari. V~era{niot promet na ovie dve hartii od vrednost pretstavuva duri 50% od vkupno ostvareniot promet kaj berzata.

ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

ema uslovi za namaluvawe na kamatite za biznis-kreditite. Bankite ocenuvaat deka odlukata na guvernerot Petar Go{ev da ja olabavuva monetarnata politika samo preku namaluvawe na osnovnata kamata ne sozdava uslovi za pozna~itelno namaluvawe na kamatite pod zakonskite limiti od 13% za kreditite za gra|anite i pod 15% za firmite. Ova ne odi vo prilog na politikata na Narodnata banka na Makedonija, koja se obide preku menuvawe na zateznata kamata da pridonese za pad na op{toto nivo na kamatnite stapki vo zemjava. No, za bankite toa ne e dovolno. Tie baraat namaluvawe i na zadol`itelnata rezerva za da se oslobodat pove} e pari za finansirawe na realniot sektor. Naj`estoko zav~era reagira{e Komercijalna banka. Ottamu pora~aa deka nema da gi namalat kamatite na kreditite za biznis-sektorot poradi silnite rizici vo ekonomijata i uslovite {to

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Фершпед Скопје ОКТА Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ТТК Банка АД Скопје Бетон Скопје

01.07.2010

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31.143.389,39

-1,59%

-7,22%

-1,54%

-2,29%

3,36%

29.06.2010

67.704

Илирика ГРП

20.083.282,30

-0,82%

-1,67%

2,64%

2,24%

11,18%

29.06.2010

3,65

81.935

Иново Статус Акции

17.789.788,99

-0,80%

-5,77%

-9,77%

-9,76%

-5,96%

30.06.2010

645,00

2,06

25.800

KD Brik

21.147.942,95

0,75%

-1,18%

5,08%

4,87%

24,79%

30.06.2010

8.100,00

1,25

48.600

KD Nova EU

21.510.571,27

-1,26%

-3,99%

-2,23%

-3,81%

10,78%

30.06.2010

КБ Публикум балансиран

25.890.680,14

-1,53%

-5,95%

-2,18%

0,33%

30.06.2010

49.000,00

4,26

98.000

2.115,75

4,21

155,47

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

1843

-2,95

276.450

3743,85

-0,28

243.350

27938,46

-0,22

363.200

Алкалоид Скопје

3948,6

-0,04

418.552

ХВ

Македонски Телеком Скопје

510,00

-0,04

272.340

ALK (2009)

Макпетрол Скопје

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Комерцијална банка Скопје Макстил Скопје Алкалоид Скопје Макпетрол Скопје Гранит Скопје

62,7

milioni evra krediti odobrile bankite vo prvite ~etiri meseci za biznissektorot

4,4% iznesuva kreditniot porast vo bankarskiot sektor zaklu~no so maj

matnata politika na [parkase banka e da se balansiraat kamatite bez pregolemo vlijanie od monetarnite instrumenti na NBM. “Toa go doka`uvaat i podatocite za kreditniot porast vo prvoto polugodie, spored koi, obemot na kreditirawe ni e tri pati pogolem od prosekot vo bankarskiot sektor”, istaknuva Krsti}.

01.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

milioni evra krediti se odobreni za doma} instvata za prvite ~etiri meseci

01.07.2010

Топлификација Скопје

Име на компанијата

a na toa n$ obvrzuva Zakonot za obligacioni odnosi. Za pogolemo namaluvawe na kamatite }e moème da zboruvame koga relaksiraweto na monetarnata politika }e bide u{te pogolemo, a za toa reper }e bide i namaluvaweto na zadolìtelnata rezerva, a ne samo padot na referentnata kamatna stapka”, izjavija od Eurostandard. I drugite banki gi namalija kamatite, no samo do nivoto na koe gi obvrzuva Zakonot za obligacioni odnosi. “Kamatite za kreditite se namaluvaat samo do utvrdeniot zakonski limit od 15% za biznis-sektorot, no uslovi za pogolemo namaluvawe nema. Ni{to zna~ajno ne e promeneto vo monetarnata politika, osven namaluvaweto na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi. Zadolìtelnata rezerva e na istoto nivo, a od druga strana i rizicite vo ekonomijata se s$ u{te prisutni i ne dozvoluvaat pozna~itelni nadolni korekcii na kamatite za biznis- kreditite”, veli Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka. Toj dodava deka so ka-

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

gi diktira NBM. “Vo otsustvo na drugi merki za relaksirawe na monetarno kreditnata politika i s$ dodeka nivoto na zadol`itelnata rezerva e nepromeneto, kako i nadomestocite za ispolnuvawe na denarskata i deviznata rezerva, sekoe namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi e samo namaluvawe na tro{ocite na NBM. Od navedenite pri~ini, a i poradi toa {to bankarskoto rabotewe e povrzano so kreditniot rizik na kompaniite, a kaj niv se zabele`uva kontinuirana nelikvidnost manifestirana preku problemi vo izmiruvaweto na obvrskite i namaluvawe na depozitite, Komercijalna banka nema da gi namali kamatnite stapki na kreditite za kompaniite”, pora~a rakovodstvoto na bankata. Eurostandard banka isto taka v~era gi namali samo kamatite na kreditite za gra|anite. „Korekcijata na kamatnite stapki e logi~na posledica na poslednoto namaluvawe na referentnata kamatna stapka od strana na NBRM. Nie kako banka dol`ni sme da ja sprovedeme odlukata na Narodnata banka,

01.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

01.07.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

01.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.948,60

390,18

10,12

0,90

8.100,00

341,43

23,72

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

669,00

105,83

6,32

0,67

KMB (2009)

2.014.067

3.100,78

533,81

5,81

0,90

MPT (2009)

112.382

27.938,46

0,78

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3100,78

0,03

1.584.500

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

200

0,21

640.000

SBT (2009)

389.779

2.690,00

211,39

12,73

0,61

3948,6

-0,04

418.552

STIL (2009)

14.622.943

200,00

0,11

1.808,65

2,79

27938,46

-0,22

363.200

TPLF (2009)

450.000

3.743,85

61,42

60,96

1,10

669,00

0,26

334.500

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

% на промена

обврзници

26.309

обични акции

61.935

-6,42

88.243

-19,99

обични акции

13.158

-47,99

Вкупно Редовен пазар

13.158

-47,99

101.401

-25,22

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-40,36

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 01.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII PA\AAT I KAMATITE NA DEPOZITITE

ankite gi usoglasuvaat kamatnite stapki so zakonskite obvrski. Osven kamatite na kreditite, bankite pralelno gi namaluvaat i kamatite na {tednite vlogovi. Stopanska banka gi namali kamatite za krediti i depoziti i za gra|anite i za firmite, sledej}i gi nasokite od monetarnata vlast. Novite kamatni stapki, namaleni vo prosek od dva do tri procentni poeni, po~naa da va`at od v~era. Za primatelite na plata preku Stopanska banka, promenlivite kamatni stapki za kredit-

I Stopanska banka v~era gi namali aktivnite kamatni stapki za kreditite za pravnite subjekti od eden do dva procentni poeni so cel usoglasuvawe so zakonskata obvrska. Guvernerot na NBM, Petar Go{ev, ne saka da gi komentira ocenkite na bankarite za aktuelnata monetarna politika. “Sekoja banka si ima svoja politika i sopstveni interesi i jas nemam namera da gi komentiram ovie izjavi. Sekoja odluka {to ja nosi NBM za promena na monetarnata politika e soodvetno objasneta”, veli guvernerot. NBM zasega ne otkriva dali dopolnitelno }e gi olabavuva i ostanatite monetarni instrumenti. Posleden pat pred dve nedeli intervenira{e so namaluvawe na osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na rekordno nisko nivo od 5%, no nitu toa ne go namali interesot na bankarite za ovie zapisi i samo na poslednata aukcija minatata sreda NBM prodade zapisi vo vrednost od 110 milioni evra. DA SE OGRANIÂT AUKCIITE NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI Ekspertite i bankarite ve}e podolgo vreme sugeriraat na namaluvawe na stapkata na zadolìtelnata rezerva za da se oslobodat pove} e pari za ekonomijata. No, profesorot i eksviceguverner na NBM, Tome Nenovski, ocenuva deka duri i da se namali toj limit, nema garancija deka bankarite nema da prodolàt so tie pari u{te poagresivno da kupuvaat blagajni~ki zapisi. “Za mene s$ u{te ne e sfatlivo kako moè vo uslovi na kriza NBM da izvlekuva tolku pari od ekonomijata. Iako ja namali osnovnata kamata, sepak iznosot za kupuvawe blagajni~ki zapisi ne go ograni~i i bankite prodolùvaat da investiraat vo hartii od vrednost bez rizik. Aukciite mora da se ograni~at na odredeni iznosi {to }e gi utvrdi NBM za da

nite karti~ki, za potro{uva~kite krediti, kako i za OK otvoreniot kredit iznesuvaat 11,7% godi{no. Vo isto vreme, i kamatnite stapki na kreditite za mali i mikro-kompanii se namaleni za eden do dva procentni poeni. Sledej}i go signalot na monetarnata politika, i Eurostandard banka gi namali kamatnite stapki od dva do ~etiri procentni poeni vo zavisnost od vidot na produktot. “Menaxmentot na bankata odlu~i pozna~itelno namaluvawe da ima kaj kreditite koi se od posebna va`nost

za naselenieto. Toa zna~i deka vo gra|anskiot sektor namaluvawe do ~etiri procentni poeni }e ima kaj site potro{uva~ki, odnosno nenamenski krediti- instant, ekspres, standard, standard 2 i VIP kreditot. Isto taka namaluvawe do ~etiri p.p. }e ima kaj plate`nite kreditni karti~ki i dozvolenoto pre~ekoruvawe na transakciskata smetka. Prethodno i Komercijalna banka gi namali site aktivni kamatni stapki za gra|anite koi iznesuvaa pove}e od 13%, usloglasuvaj}i gi so zakonskite obvrski.

Komercijalna ja namali kamatnata stapka na potro{uva~kite krediti vrz osnova na menica i kreditite za penzioneri za eden procenten poen i na namenskite potro{uva~ki krediti preku trgovci za 0,5, odnosno eden procenten poen, zavisno od na~inot na primawe plata, kako i kaj aktivnite kamatni stapki na denarskite kreditni karti~ki za fizi~ki lica koi }e se dvi`at od 12 do 12,9%. Kamatnite stapki na pozitivnoto saldo na tekovnite smetki se namalija za 0,1 procenten poen, na denarskite

NIKOLA GRUEVSKI: DA SE NAMALI ZADOL@ITELNATA REZERVA

{tedni vlogovi od 0,1 procenten poen do 0,4 procentni poeni i na {tednite vlogovi vo EUR od 0,1 procenten poen do 0,3 procentni poeni.

17.03.2010 15

PETAR GO[EV

GUVERNER NA NBM “Sekoja banka si ima svoja politika i sopstveni interesi i jas nemam namera da gi komentiram ovie izjavi. Sekoja odluka {to ja nosi NBM za promena na monetarnata politika e soodvetno objasneta” ima efekt od eventualnoto namaluvawe na limitot na zadol`itelna rezerva, odnosno namesto vo zapisi, tie pari {to }e se oslobodat, bankarite da gi plasiraat kako krediti. Ako se napravi toa, toga{ i kamatite }e padnat i bankite pove}e }e ja stimuliraat ekonomijata so krediti”, veli Nenovski. Vo momentov NBM ima “sterilizirano” 438 milioni evra kako zadol`itelna rezerva i

u{te 383 milioni od prodadeni blagajni~ki zapisi. MAKEDONSKITE BANKI NAJMALKU JA KREDITIRAAT EKONOMIJATA Makedonskite banki najmalku ja poddr`uvaat ekonomijata so krediti vo sporedba so re~isi site evropski zemji. Bankarskite krediti se mnogu malku zastapeni vo vkupnata ekonomija, a stepenot na finansisko posreduvawe vo zemjava, kako udel na kreditite vo BDP na

krajot od minatata godina iznesuva samo 42,7% i e duri ~etiri pati pomal od evropskiot prosek. Zastapenosta na kreditite vo ekonomijata vo Slovenija iznesuva 99,3%, vo Kipar 321,2% i duri 433,5% vo Malta. Ekspertite i bankarite priznavaat deka ova se porazitelni podatoci za zaslugite na bankite vo razvojot na ekonomijata, no pri~inite gi lociraat vo strukturata na ekonomijata, konzervativnata politika {to

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,34%

4,57%

5,32%

6,35%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,10%

Среден курс Валута

Premierot Nikola Gruevski gi ocenuva kako dobri poslednite potezi na Narodnata banka, no bara namaluvawe i na zadol`itelnata rezerva i na zalihata na blagajni~kite zapisi za da im se ovozmo`i na bankite da plasiraat pove}e krediti. “Se nadevam deka Centralnata banka vo idnina }e po~ne so realizacija na vakvi ~ekori {to }e pomogne za zgolemuvawe na kreditnata aktivnost vo Makedonija, {to pak e preduslov za posilen ekonomski razvoj, izjavi Gruevski.

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Држава

02.07.2010

во денари

ЕМУ

евро

61,5211

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

50,1354

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

75,2598

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,3157

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,7278

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,7141

61,7

75,5

46,5

Извор: НБРМ

ja vodat bankite da ne prezemaat pogolemi rizici i nedovolno razvieniot finansiski sistem. Kompaniite se `alat deka pristapot do kapital e mnogu te`ok. “Bankarite baraat visoki kamati i te{ko davaat krediti. Uslovite za dobivawe kredit se mnogu komplicirani. Na{ata kompanija pobara kredit za razvoj kaj nekolku banki so cel da ja odbereme najdobrata i najevtina po-

nuda, no tie n$ odbija. Gi razgledaa aplikaciite i planot za rabota, nivnite slu`benici nekolku pati doa|aa na razgovori so nas, no na kraj ni go odbija baraweto so objasnuvawe deka garancijata {to sme ja ponudile ne im bila dovolna”, komentiraat menaxerite. Tie baraat pogolema poddr{ka od bankite, za polesno da gi sovladaat posledicite od krizata i da po~nat da rabotat so podobri rezultati.

16 02.07.2010

MARKETING

MEREWE NA MOMENTOT NA VISTINATA omentite na vis tinata vo proda`bata se onie momenti vo koi kvalitetot na izvr{enata usluga, odnosno interakcijata na vraboteniot i kupuva~ot, bez razlika dali e toa po pat na e-po{ta, telefonski, li~no ili preku Internet, zna~itelno vlijaat na vrednosta na brendot. Toa se momenti kade {to kupuva~ot go procenuva kvalitetot na svoeto kupuva~ko iskustvo i kvalitetot na brendot generalno. Vo sekoja interakcija me|u kupuva~ot i vraboteniot ima pove}e fazi na momentot na vistinata. Na primer, momentot na vistinata so koj site se soo~uvame e vremeto koe sme podgotveni da ~ekame za izvr{uvawe na nekoja zada~a. Ako e toa predolgo, }e go napu{time proda`noto mesto, }e ja spu{time slu{alkata ili }e ja napu{time internetstranicata. Poradi toa {to odn osite so kupu va~ite se izgradeni vrz osnova na nivnite iskustva vo kontakt so firmite, dokolku go ispora~ame toa {to tie go o~eku vaat, }e imaat sovr{eno iskustvo, a nie profitabilen odnos so niv. Me|utoa, kupuva~ite ne go merat svoeto kupuva~ko iskustvo samo na temelite na krajniot rezultat, tuku go zemaat predvid momentot na vistinata na temelite na krajniot rezultat koj gi pretstavuva site to~ki vo interakcijata so vrabotenite. Ako padneme na koj bilo od niv, }e go zagrozime krajniot

rezultat – proda`bata. A, KAKO IZGLEDA NA[ATA STVARNOST? Milioni evra se tro{at godi{no za reklamirawe. Toa uspe{no privlekuvawe klienti sozdava o~ekuvawa ili “vetuvawe” brend. I {to se slu~uva koga zainteresiraniot kupuva~ }e dojde vo proda`noto mesto? "Kolegata e na godi{en odmor, toj ne e na rabota, ne znam, ne go nara~uvam toj proizvod itn.”– ova se samo nekolku frazi koi kako kupuva~i ~esto moème da gi slu{neme. Za àl, retki se firmite koi na svoite vraboteni uspeale da im razvijat svest, bez razlika kakva im e rabotnata pozicija, stapuvaj} i vo kontakt so kupuva~ite vo sekoj ~ekor da davaat slika za firmata. Rabotnicite, bez somnenie, se nositeli na brendot, a istraùvawata pokaùvaat deka duri 68% od kupuva~ite prestanuvaat da kupuvaat, bidej}i se nezadovolni od odnesuvaweto na proda`niot personal. Mnogumina se soglasuvaat deka sovr{enata usluga za kupuva~ite e klu~ za pogolem broj kupuva~i, zgolemena proda`ba i profit. KAKO DA SE POSTIGNE SOVR[ENOST VO KVALITETOT NA USLUGATA? Koga stanuva zbor za unapreduvawe na kvalitetot na uslugata, nema gotovi re{enija. Toa pretstavuva te{ka rabota, obrnuvaj}i vnimanie na mnogu detali i bara posvetenost, postojanost vo namerata i kvalitet na site nivoa

na organizacijata. Nekoi od klu~nite sostojki za uspeh se slednive: Slu{awe na kupu va~ite i merewe dali se ispolnuvaat nivnite o~ekuvawa. Obrnuvawe vnimanie za lo{i procenki koi gi spre~uvaat dobrite lu|e. Da se motiviraat vrabotenite, bidej}i samo onie so koi dobro se pos tapu va mo` at da dadat sovr{ena usluga na kupuva~ite. S$ u{te ne e dovolen brojot na kompaniite koi se svesni deka kvalitetot na uslugata e konkurentska prednost. Iako nekoi sakaat da go podobrat kvalitetot na nivnata usluga, na krajot ne znaat na {to treba da bidat fokusirani, a istovremeno se obiduvaat da se podobrat vo s$. Sepak, ne site ne{ta se ednakvo va`ni za kupuva~ite. Zatoa, kako prv ~ekor neophodno e da se identifikuva ona {to im e navistina va`no na kupuva~ite, {to o~ekuvaat od nas i potoa da se merka kako ni ”odi”, no vo istoto toa najva`nata rabota za klientite e kako & “odi” na na{ata konkurencija. Site znaeme deka za da mo`eme da upravuvame so ne{to, istoto mora da go merime. Me|u drugoto, mystery shopping e to~en, siguren i efikasen instrument za sobirawe informacii od realnite iskustva na kupuva~ite vo davaweto na uslugata, t.n. moment na vistinata vo sekojdnevnata interakcija so kupuva~ite, no, isto taka i vo proda`nite mesta na konkurencijata.

Mystery shopping so pravo e nare~en “o~i i u{i na menaxmentot”. Vo SAD se koristi pove} e od 50 godini, a zabrzan razvoj i rast vo ostatokot od svetot se zabeleà vo poslednive 20 godini, a vo poslednite nekolku godini i pove}e od na{ite kompanii koi se griàt za svoite kupuva~i ja prepoznaa negovata vrednost. ]e pretstavam interesen primer za aktuelnata sostojba od istraùvawata na MSPA. Tajnite kupuva~i posetija stotina banki, razli~ni prodavnici, restorani i trgovski centri niz pove}e zemji vo Evropa. 13% od bankarskite slu`benici qubezno gi pre~ekale kupuva~ite. Vo 18% od proda`nite mesta cenite ne se pravilno podredeni, a samo 64,20% od tajnite kupuva~i se pozdraveni na vleguvawe od strana na vrabotenite. Samo 25% od kupuva~ite bile ponudeni so dopolnitelni proizvodi. 39,50% od vrabotenite ne im se zablagodarile na kupuva~ite i 14% ne gi pozdravile na zaminuvawe. Vo restoranite samo 41% od kelnerite im nudat na gostite desert, 71% dopolnitelen pijalak za vreme na obroci. 21% od kasierite ne im vratile na tajnite kupuva~i to~en kusur, vo 38% ne im se zablagodarile za kupuvaweto, 33% od niv ne gi pozdravile na zaminuvawe. Od revizijata na sproveduvaweto

KATERINA KOTLARESKA SWOT RESEARCH www.swot.com.mk

na mystery shopping evidentno e deka e identifikuvana t.n. "izgubena” proda`ba od nedostig na znaewe za proda`nata ve{tina - osobeno vo pogled na nudeweto na dopolnitelni proizvodi, kako i zaklu~uvawe na proda`bata. Nie sme zemja so mnogu potencijal i perspektiva za turizam, koja mo`e mnogu da postigne vo idnina. Kvalitetot na uslugata mo`e da bide od su{tinsko zna~ewe za na{iot zaedni~ki uspeh. Kako zaklu~ok o~igledno e deka site nie mora da mislime pove}e i na ~ove~kiot faktor i fanati~no da obrneme vnimanie na kontaktot so kupuva~ite koj u{te se narekuva - moment na vistinata. Ova e seriozna i te{ka rabota! Zo{to da ~ekate?

IN & OUT

NAJNOVI TRENDOVI VO MARKETINGOT (2) kupuva~ite so pomo{ na sekundarni ili primarni izvori. Pronao|aweto i analiziraweto na podatocite mu ovozmoùva na stopanskiot subjekt razbirawe za toa dali negoviot sostav e prvenstveno naso~en kon svojot finansiski rezultat ili kon kupuva~ite. Naso~uvaweto na stopanskiot subjekt kon kupuva~ot, poddràno so edinstven pogled na kupuva~ot niz site delovi na organizacija, nastanalo i za da & se ovozmoì na organizacijata da vospostavi li~en kontakt so svoite postojani i potencijalni kupuva~i. Toa na stopanskite subjekti im ovozmoùva razvoj na lojalnost od strana na kupuva~ot, so posledici kako {to se zgolemuvawe na pazarniot udel i zgolemuvawe na proda`bata.

Ona {to kompaniite mislat deka e bitno za gradewe na odnosot so kupuva~ite ne mora da bide identi~no so ona {to mislat kupuva~ite

o delovniot svet stopanskite subjekti mislat deka komuniciraat i odrùvaat postojan kontakt so svoite kupuva~i. Koristat e-mejl, delovni ponudi vo oblik na pismo, zabeleùvawe na proda`bata, masovna po{ta itn. Seto toa go pravat za da izgradat podobar odnos kon svoite kupuva~i. Za àl, ona {to kompaniite mislat deka e bitno za gradewe na odnosot so kupuva~ite ne mora da bide identi~no so ona {to mislat kupuva~ite. Za da moàt stopanskite subjekti da im izlezat {to pove}e vo presret na svoite kupuva~i, odnosno

ZADAÂ NA MARKETING-ODNOSOT I SORABOTKATA E: da se izgradi zaemen dolgotraen odnos so potro{uva~ite, a ne samo da se prodade za {to povisoka cena da se neguvaat dobrite komunikaciski ve{tini i mo`nosta za prilagoduvawe na sekoja situacija da ovozmoìte pogolema personalizacija i podobro i poprecizno koristewe na buxetot namenet za marketing namaluvawe na tro{ocite za promocija i dostava na proizvodite, eliminirawe na zagubite so fokus na najprofitabilnite kupuva~i izvr{uvawe na raboteweto to~no na vreme, odnosno razmena na proizvodite i uslugite bez ~ekawe pomala osetlivost na kupuva~ite vo odnos na cenite, a pogolema na kvalitetot. da gi re{at nivnite potrebi i èlbi, potrebno e da formiraat

baza na podatoci, odnosno da gi soberat potrebnite podatoci za

RELATIONSHIP-MARKETING Poznat fakt e deka pridobivaweto novi korisnici e zna~itelno pote{ko i poskapo otkolku razvivaweto i podobruvaweto na odnosite so postoe~kite. Naso~uvaweto na fokusot kon kupuva~ot i stavaweto na kupuva~ot vo centralna polo`ba e proces, a ne promeni koi mo`at da se postignat preku no}. Postojana cel na kompaniite koi imaat namera da imaat dolgotrajna sorabotka e da ja pridobijat lojalnosta na {to pogolem broj kupuva~i. Blagodarenie na novata sofisticirana informaciska tehnologija, pozitivnite odnosi i sorabotkata se unapreduvaat. Postojanite i neprekinati odnosi koi gi zadovoluvaat dvete strani zavisat od komunikacijata i dijalogot. So pomo{ na objektivno znaewe, istra`uvawe i baza na podatoci koi se odnesuvaat na zapoznavawe na aktivnostite i odnesu-

vaweto na kupuva~ot, marketingdostavuva~ite razvivaat modeli prifatlivi za odreden celen pazar. Za da bide produktiven profesionalecot vo marketingot mora prvo vo celost da se menuva samiot sebe, vo smisla na toa negovoto prilagoduvawe da ne mu prkosi na pazarot, kolku na barawata za rabotewe vo timovite. Timskata rabota podrazbira sposobnost za razbirawe na drugite, podgotvenost za delewe na znaeweto i informaciite so ostanatite ~lenovi, ve{tina na proveruvawe i postavuvawe predizvici na svojot i mentalniot model na drugite, {to e eden od va`nite preduslovi za kreativno rabotewe. MARKETING-ODNOSI I SORABOTKA Vo makedonskata nauka ne postoi nekoj golem interes za prou~uvawe na idninata na marketingot. Postojat brojni pri~ini za toa i tie se vrzani za slabiot i nedovolno razvien pazar i nepostoeweto na bench-marketing so kompanii od stranstvo i pazari za vistinska cel. Stopanskite subjekti, vodej}i vojna so dol`nicite, odnosno nepla}a~ite, i borej} i se za pre`ivuvawe, ne gledaat potreba za vlo`uvawe vo marketing, a posebno ne vo noviot marketing koj se zasnova na sozdavawe novi vrednosti, odnosi i sorabotki. Me|utoa, so budewe na svesta za konkurencijata koja sekoj den e s$ pogolema i so pojava na s$ pokomplicirani kupuva~i se javuva i svesta za potreba od nov pristap koj treba da im donese konkurenten pristap na stopanskite subjekti.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

01.07.2010

IVICA TODORI] SOPSTVENIK NA AGROKOR

SRBIJA MNOGU PODOBRA ZA INVESTIRAWE OD HRVATSKA

vica Todori}, sopstvenik na najgolemata kompanija vo Hrvatska, Agrokor, vo minatonedelnoto intervju dadeno za srpskiot medium "Pres" tvrdi deka vo Srbija ima mnogu pove}e mo`nosti za investirawe otkolku vo svojata zemja. Todori} gleda golemi potencijali za sorabotka so svoite srpski kolegi, so koi zaedni~ki bi mo`ele da sorabotuvaat vo osvojuvawe na pazarot na Evropskata unija (EU). Obra}aweto na hrvatskiot magnat Todori} do srpskata javnost

se slu~uva otkako minatata nedela vo Futog otvori farma za goewe goveda, so kapacitet od 2.000 grla na godi{no nivo, i otkupen centar za ovo{je i zelen~uk vo Bege~, kade {to prvite godini planira da kupi 25.000 toni ovo{je i zelen~uk. Vo ovie dva pogoni Todori} investira{e 12 milioni evra, bidej}i, kako {to ka`a Todori}, so ovoj biznis mo`e da bide konkurenten vo odnos na Evropa. Srbija ima golema mo`nost za proizvodstvo, izvoz i konkurentnost na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija. "Na{ata strate{ka opredelba e da investirame golemi sredstva vo na{ite kompanii vo Srbija. Preku firmite vo Srbija Agrokor godi{no ostvaruva promet od 600 milioni evra, od koi 40 milioni e izvoz. Vrabotivme 7.000 rabotnici i sakame da vrabotime u{te, bidej}i planirame da otvorime u{te dve farmi i dva otkupni centri", re~e Todori}. Kako go tolkuvate toa {to srpskite kompanii vo Hrvatska nemaat mo`nost da rabotat tolku dobro kako vie vo Srbija. Na primer, vo Hrvatska ne postoi nieden trgovski sinxir od Srbija? Koga jas bi bil od Srbija mnogu pomalku bi investiral vo Hrvatska. Kako {to gle-

"Znaete, jas rabotam 24 ~asa ve}e 36 godini. Nikoga{ ne sum bil na godi{en odmor i smetam deka sum `rtva na svojata rabota".

17.03.2010 17

Vo intervju za srpskiot magazin "Pres" najmo}niot hrvatski biznismen i sopstvenik na imperijata Agrokor zboruva za mo`nostite za investirawe vo Srbija. "Zemja so golema mo`nost za proizvodstvo, izvoz i konkurentnost na zemjodelstvoto i prehranbenata industrija i zatoa na{e strate{ko opredeluvawe e da investirame golemi sredstva vo na{ite kompanii vo Srbija", veli Todori} dam, vo Srbija ima mnogu pove}e mo`nosti za investirawe za razlika od Hrvatska. No, znajte go i ova. Pretsedatelot na OTP banka, [andor ânji, e najvlijatelniot biznismen vo Ungarija i moj ku}en prijatel. Deset godini i toj ima svoe proizvodstvo. Veruvajte, nie dvajca ve} e 10 godini zaedno se ma~ime da doneseme ne{to od Ungarija i da go prodademe vo Hrvatska. Ete, jas vo Hrvatska imam svoja proda`na mreà, no ednostavno ne odi. Ne e ednostavno da se proizvede proizvod za drug pazar. Kra{ ima 1.500 proizvodi i prometot na godi{no nivo iznesuva 100 milioni evra. Bev vo edna {vajcarska firma koja proizveduva samo tri vida ~okolada i godi{no zarabotuva 280 milioni evra! Dali se pla{ite deka nekoj od golemite srpski trgovci bi moèl da vi zeme del od regionalniot pazar? Vo regionot ima mnogu golemi trgovci. Zemete ja za primer Delta koja ima sovr{ena proda`na mreà. Me|utoa, s$ zavisi od toa kade i koj }e uspee da se probie vo ovaa kriza i od mnogu drugi faktori. Dokolku imate dovolno kapital za {irewe, toga{ imate i {ansa. Postoi li mo`nost zaedno so Delta da nastapite vo osvojuvawe na pazarot na Evropskata unija? Sekako deka bi prifatil takva mo`nost. Moram da kaàm deka mojata kompanija i Delta mnogu dobro sorabotuvaat. Po~navte kako trgovec so cve}iwa, a denes ste eden od najbogatite lu|e vo regionot. Koj e va{iot recept za uspeh?

Znaete, jas rabotam 24 ~asa ve}e 36 godini. Nikoga{ ne sum bil na godi{en odmor i smetam deka sum `rtva na svojata rabota. Va{iot brend Mivela e sponzor na srpskata fudbalska reprezentacija. Mo`ete li da zamislite nekoja srpska firma da sponzorira hrvatski fudbaleri? Za{to da ne?! Ako sakame da napravime biznis i investiciite da ni uspeat, mora da imame pazar i marketing.

FAKTI:

Bi bilo ~udno Mivela da ja poddr`uva reprezentacijata na Urugvaj! Zna~i, nie sme ovde vo Srbija i ja znaeme svojata odgovornost i odnesuvawe. Kakvi Vi se odnosite so politi~arite vo Srbija i Hrvatska? Nikakvi, bidej}i nemam sorabotka so niv. Ne se zanimavam so politika, ni vo Hrvatska ni vo Srbija, no ja po~ituvam sekoja vlast. Nemam ni{to so dr`avata ni vo proizvodstvoto.

Ivica Todori} vo Srbija vleze vo 2003 godina so kupuvawe na Frikom Po edna godina ja kupi fabrikata za maslo Dijamant Sopstvenik e na pomal del od Svislajon Takovo Vo Srbija ima sinxir marketi Idea Ivica Todori} va`i za kral na prehranbenata industrija Negovoto bogatstvo se procenuva na 700 milioni dolari

18 02.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HRVATSKIOT PENZISKI SISTEM E PRED KOLAPS

a hrvatskiot penziski sistem mu se zakanuva kolaps bidej}i prihodite od pridonesite se s$ pomali, a redovnata isplata na penziite s$ pove}e zavisi od buxetot. Ministerot za finansii na Hrvatska, Ivan [uker, izjavi deka od buxetot mora da bidat obezbedeni okolu 15 milijardi kuni (2,08 milijardi evra) za dr`avata da

mo`e uredno da gi isplati site penzii ovaa godina. Nedelnikot "Globus", koj prenesuva izjava na vladin funkcioner, pi{uva deka ve}e vo septemvri postoi opasnost vo dr`avniot buxet da nema dovolno pari za isplata na site penzii.

Toa e realnost i bez novi {tedewa vo buxetot toa }e se slu~i, tvrdi vladiniot funkcioner.

CRNA GORA NUDI SMESTUVAWE ZA 10 EVRA DNEVNO

vesni deka turistite od regionot te{ko mo`at da izdvojat pari za letuvawe, podgotvivme specijalni aran`mani po mnogu niski ceni, izjavi Predrag Nenezi}, minister za turizam vo Crna Gora. Toj objasni deka stanuva zbor za sedumdnevni letuvawa vo mali hoteli ili privatno smestuvawe. “Cenata na aran`manite

se dvi`i od 42 do 49 evra vo pretsezonata, a vo sezona od 70 do 77 evra. Postojat i zna~itelni popusti na `elezni~kiot i avtobuskiot prevoz, evtini uslugi i popusti”, izjavi Nenezi}. Problemot so vodosnabduvaweto na crnogorskoto primorje e ve}e minato, bidej}i e pu{ten vo funkcija regionalniot vodovod, izjavi Nenezi}.

PREZEMAWE

ATLANTIK GRUPA JA PREZEMA SLOVENE^KA DROGA KOLINSKA Hrvatskata Atlantik grupa uspea da ja prezeme slovene~ka Droga Kolinska. Nejzinata ponuda od 382 milioni evra e odbrana kako najdobra vo silnata stranska konkurencija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ompanijata Atlantik grupa na hrvatskiot biznismen Emil Tedeski pobedi na tenderot za kupuvawe na slovene~kata kompanija Droga Kolinska. Vo `estoka stranska konkurencija Emil Tedeski uspea da ja prezeme Droga Kolinska. Transakcijata e vredna 382 milioni evra, od koi 150 milioni evra gi so~inuvaat dolgovite na Droga Kolinska. “Iznosot na kupoproda`nata oproda`nata cena }e bide platen vo gotovo, minus nus iznosot od netoodolgot zate~enn vo kompanijata vo momentot na prezemaweto. Atlantik grupa po sobiraweto na ponudi za Drogaa Kolinska e oddbrana kako najdobar ponuduva~, va~, a se o~ekuva kupoproda`niot oproda`niot proces da bide zaklu~en do krajot na godinata”, stoi vo soop{tenieto na Atlantik grupa. Atlantik grupa ja prezema Droga Kolinska, kompanija koja vo svoeto portfolio ima brendovi kako Kokta, Donat MG, Barkafe, Grandkafe, Soko [tark, Smoki i

Argeta. Droga Kolinska preku svoite silni brendovi, a osobeno poradi pozicijata koja kompanijata ja ima vo Slovenija, Srbija i Bosna i Hercegovina, }e ja zajakne polo`bata na Atlantik na regionalniot pazar. Atlantik prezemaweto }e go finansira preku sopstveni sredstva i so krediti od Unikredito Grupa i Rajfajzen bankata. “Zna~eweto na ovaa transakcija se gleda vo faktot {to }e se obezbedi nova idnina za Droga Kolinska vo ramki na nova kompanija koja e vode~ka vo industrijata za hrana i pijalaci vo regionot, i koja }e go nejziniot poddr`uva nejz {irewe razvoj i {i na pazarot”, izjavi TToma` Berlo~nik, pretse pretsedatel na Upr Upravata na Istrabenz. Pri pprezemaweto na Droga Ko Kolinska konkuren konkurenti na Tedeski bea nnekoi od najmo}nite investi investiciski fondovi. Prethodno, me|u serioznite kandidati za kupuvawe na Kolinska se spomenuvaa hrvatskite kompanii Podravka, Kra{ i Adris, kako i francuska firma za proizvodstvo na hrana. Ova e simboli~no najva`no prezemawe na kompanija vo

Atlantik grupa ja prezema Droga Kolinska, kompanija koja vo svoeto portfolio ima brendovi kako Kokta, Donat MG, Barkafe, Grandkafe, Soko [tark, Smoki i Argeta

stranstvo koe go ostvaril hrvatski biznismen. Sopstvenikot na najgolemata hrvatska kompanija, Agrokor, Ivica Todori}, isto taka ima{e golemi nameri, no ne dojde do realizacija na biznis kako {to napravi Atlantik grupa. Posebna te`ina, isto taka, ima faktot {to Tedeski uspea da ja prezeme Droga Kolinska vo Slovenija, zemja koja od politi~ko-populisti~ki

pri~ini ima mnogu silen otpor kon investitorite od Hrvatska. Ne e tajna deka za Slovenija golemi ambicii ima{e i Ivica Todori}, najgolemiot hravatski biznismen, no negovite `elbi ne uspea da gi realizira. Koga Todori} saka{e da go prezeme slovene~ki Merkator, vo Slovenija mu prigovaraa poradi lo{iot tretman na slovene~kite proizvodi na

policite na Konzum.. Duri i Tedeski ima{ee mnogu problemi poradi negativniot imix na Todori} vo Slovenija. Slovene~kite mediumi tvrdea deka Tedeski e povrzan so Todori} i deka e negov trojanski kow. Na ovie tvrdewa Tedeski odgovara{e deka potpi{al “non-disclosure agreement” (dogovor koj obvr-

zuva ddeka ne smee dda govori ni ni{to za prezem prezemaweto na Dro Droga Kolinska linska) i ne se br brane{e od ovi ovie javni tezi, kako i od napisite vo hrvatskite mediumi pred eden mesec deka definitivno ja izgubil bitkata za Droga Kolinska.

SVET BIZNIS POLITIKA

02.07.2010

[PIONIRAWE ILI NETVORKING?!

DALI NEKOJ SAKA DA GI SKARA OBAMA I MEDVEDEV?

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inatata nedela (27 juni 2010 godina) deset lu|e vo Jonkers, Boston i Severna Virxinija bea uapseni pod somnenie deka se del od ruski {pionski krug, koj vo dlaboka tajnost opstojuval pod la`ni imiwa. Rabotele na dolgoro~na {ema so cel da se infiltriraat vo politi~kite i biznis-krugovite na SAD. Naredniot den, edinaesettiot ~len od ovaa grupa bil uapsen na aerodromot vo Kipar, dodeka se obiduval da zamine za Budimpe{ta. Ovie apsewa, spored amerikanskite mediumi, se rezultat na istragata koja FBI ja zapo~nala pred sedum godini. Kako na triler-film koj obrabotuva tematika od Studenata vojna, krivi~nata postapka zapo~na vo Federalniot sud vo Menheten, kade {to obvinetite bile izvedeni pred sudot. So identitet pozajmen od mrtov Kana|anec, la`ni paso{i, poraki pra}ani preku radioprenosi ili so nevidlivo mastilo, osomni~nenata grupa {pioni imala s$ {to & bilo potrebno za da uspee vo realizacija na svoite celi. Site tie imale sovr{en trening, najnova tehnologija, dlaboko poznavawe na amerikanskata kultura i sovr{eno spoeni storii za nivniot ìvot. Edinstvenoto ne{to {to im nedostigalo bilo da ja zavr{at sovr{enata ednodeceniska operacija i rezultatite da gi dostavat vo Moskva. Vo zada~ite opi{ani preku tajnite instrukcii do koi do{le agentite na FBI, me|u drugoto, stoelo deka tie treba da soberat rutinski politi~ki ozboruvawa i, voop{to, razgovori za biznisot i politikata, so {to }e bidat poefikasni od samo ednostavno surfawe po Internet. Nitu eden od edinaesette obvineti ne e obvinet za {pionaà, bidej}i vo site ovie godini tie nikoga{ ne bile fateni na delo deka pra}aat doverlivi informacii vo Moskva. Vo dokumentite dostaveni do sudot se detalizira deka vlastite ja narekuvale ovaa akcija “Programa na ilegalci”, {to pretstavuvalo ambiciozen dolgoro~en napor na SVR, eden od sektorite na sovetskiot KGB, za “nasaduvawe” {pioni vo SAD, so cel da soberat informacii i da regrutiraat pove}e agenti. Mreàta isto taka bila narekuvana “ilegalna {pionska operacija”,

17.03.2010 19

Edinaesette osomni~eni “{pioni” `iveele pove}e od edna dekada vo amerikanskite

gradovi i predgradija, od Sietl do Wujork. Izgledale kako obi~ni lu|e koi vodat obi~ni `ivoti i rabotat obi~ni raboti. Spored FBI, nivnata cel bila da soberat informacii za nuklearnoto oru`je, amerikanskata politika kon Iran, vodstvoto na CIA, kongresnata politika i da se infiltriraat vo biznis-krugovite

pod la`ni imiwa, nadvor od diplomatskata mreà. Informaciite naj~esto bile emituvani preku kodiran tekst na voobi~aeni sliki postirani na Internet, a me|u sebe “{pionite” komunicirale preku laptopi koi sodrèle specijalen softver, a razmenuvale informacii preku poraki slu~ajno razminuvaj}i se na ulica, pi{uva vo "Wujork tajms". NETVORKING ILI NE[TO DRUGO?! “Dokolku tie bile {pioni, nivnata strategija bila neortodoksna. Namesto direktno da se infiltriraat vo vladinite agencii, nekolku od obvinetite ruski {pioni, o~igledno, se obidele da dobijat informacii infiltriraj}i se vo biznis-elitnite krugovi”, pi{uva vo "Vol strit ùrnal". Na primer, osomni~eniot Donald Hauard Hetfild, koj diplomiral na Harvard, odnosno na Kennedy School of Government, bil energi~en netvorker koj ja promoviral svojata konsultantska firma Fju~r map, so koja celel kon vlasta i biznisite, zboruvaat negovite kolegi.

Negov biv{ kolega od fakultetot, Sem Delson, se potsetuva deka bil v~udoviden od naporite na Hetfild da ostvari {to pove}e kontakti. “Toj sekoga{ so sebe nose{e biznis-karti~ki so logoto na Harvard na niv”, veli Delson, koj sega raboti vo dràvnata uprava na Kalifornija, koj dodava deka Hetfild bil vo mnogu dobra pozicija da ostvari kontakti so lu|e involvirani vo vladinata politika i bezbednost. Crvenokosata ubavica Ana êpman, koja izrasnala vo Volgograd, nekolku godini od svojot ìvot, isto taka, pominala i vo London rabotej}i vo Berk{ir Hetavej kako asistent vo oddelot za proda`ba vo 2004 godina, za podocna da se prefrli vo bankarskiot sektor za finansirawe na mali biznisi vo Barkli. Pro{iruvaj}i go svojot biznis-krug vo London, po nekolku godini êpman po~nuva da se naso~uva kon SAD. Pred da bide uapsena taa ja vodela ruskata veb stranica za nedvi`nosti, Domdot.ru, pa po~nala intenzivno da bara amerikanski firmi za nedvi`nosti so koi bi moèla

da sorabotuva. Nejziniot advokat veli deka “ne postojat dokazi deka taa rabotela kako {pion, bidej} i nejziniot profil ne se vklopuva vo taa ramka”. UDAR PO ISTORISKATA SREDBA OBAMA-MEDVEDEV Site osomni~eni `iveele pove}e od edna dekada vo amerikanskite gradovi i predgradija, od Sietl do Wujork, a izgledale kako obi~ni lu|e koi vodat obi~ni `ivoti i rabotat obi~ni raboti, komuniciraj-

}i so sosedite na fin na~in, naj~esto za u~ili{tata i za glasnite tinejxeri. Nivnata cel bila da soberat informacii za nuklearnoto oru`je, amerikanskata politika kon Iran, vodstvoto na CIA, kongresnata politika i mnogu drugi temi. Na apseweto na ruskite {pioni nekoi od amerikanskite mediumi gledaat kako na udar na politikata koja momentalno ja vodi Obama za zacvrstuvawe na biznis-odnosite so Rusija. Momentalno SAD ne planiraat da proteruvaat

ruski diplomati ili da prezemaat drugi aktivnosti protiv Moskva po apseweto na ovie 11 lica. Glavniot fokus na amerikansko-ruskite odnosi sega e ratifikuvaweto na novata spogodba za namaluvawe na nuklearnite arsenali na dvete zemji, potpi{ana vo april od pretsedatelite Barak Obama i Dmitrij Medvedev. “]e rabotime {to e mo`no poposveteno za nadminuvawe na ovaa epizoda i }e prodol`ime da se fokusirame vrz mnogute pra{awa od zaemen interes”, dodade Krouli. Ruskoto MNR vo soop{tenie poso~i deka ne o~ekuva novo zaladuvawe na odnosite, distanciraj}i se od komentarite od prethodniot den deka apsewata se vra}awe kon erata na Studenata vojna.

FEQTON

20 02.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 8

NE GLEDAJTE GI BERZANSKITE IZVE[TAI! IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

nergijata {to sekoj den se tro{i na Wujor{kata berza e neverojatna. Pove}e od edna milijarda akcii }e gi promenat svoite sopstvenici – i toa vo tekot na eden

prose~en den. Treskavi~niot ritam ~esto se prenesuva i na drugite igra~i vo igrata na vlo`uvawe.

Tuka se dnevnite trgovci {to kupuvaat akcii denes i imaat namera da gi prodadat nekolku dena podocna; postojat bukvalno iljadnici investiciski fondovi i drugi finansiski institucii {to se odnesuvaat kako dervi{i, pa|aj}i vo trans od klukaweto na svoite portfolija, sekoj den, nedela i mesec. Duri i poedine~nite vlo`uva~i se pogodeni. Eden od najra{irenite

Vloùva~ot {to e sklon kon prodavawe na svoite akcii, Bafet go sporeduva so p~ela {to leta od cvet na cvet. Ako ve}e si na vistinskiot cvet, ostani tamu i odolej mu na isku{enieto {to go pretstavuva hiperaktivnosta. Bafet postignal uspeh taka {to bil trpeliv i neaktiven. Pove}eto vloùva~i se krajno netrpelivi i hiperaktivni. mitovi za vloùvaweto {to nastana so tekot na vremeto e deka za uspeh e potrebno ~esto trguvawe. No, postoi barem eden legendaren vloùva~ koj {to e vaèn isklu~ok od ovaa hiperaktivnost. Voren Bafet, verojatno najgolemiot investitor na site vremiwa, pove}e nalikuva na Rip Van Vinkl (lik od istoimenata novela na Va{ington Irving od 1819 godina, za ~ovekot koj {to sonuva dvaesetgodi{en son i ja prespiva Amerikanskata revolucija), otkolku na dervi{ {to se vrti okolu sebe vo trans. Toj ja smeta neaktivnosta za “inteligentno odnesuvawe”, i veli deka mudriot vloùva~ moè da zaraboti pari spiej}i. Toj ja pozdravuva letargijata i ja smeta za kamen-temelnik na svojata filozofija na vloùvawe. Letargija? Neaktivnost? So spiewe do bogatstvo? [to se slu~uva ovde? Neli vaè{e toa deka investiraweto podrazbira intenzivno ìveewe? Kuso kaàno – ne. Bafet bega od hiperaktivnosta. Nitu eden poteg ne e dobar dokolku gi poseduvate vistinskite akcii. Pregledot na {este najgolemi Bafetovi sopstveni~ki udeli od 2004 godina pokaùva deka toj posleden pat ja promenil svojata pozicija vo Mudis (Moody’s,) golemata svetska rejting-agencija, vo 2000 godina, vo Amerikan Ekspres vo 1998, vo KokaKola vo 1994, vo Xilet vo 1989 i vo Va{ington Post vo dale~nata 1973 godina. Toa ba{ i ne e nekoja za~estenost zaradi koja Bafet bi im zamiàl zamià na brokerite. zami` Bafet saka sakk da kupuva akcii, no so prodavaweto e druga prikaprodaav zna. Vloùva~ot {to e sklon kon Vlo` `

prodavawe, Bafet go sporeduva so p~ela {to leta od cvet na cvet. Ako

Nemojte da trguvate samo zaradi trguvaweto. Za~estenoto trguvawe e karakteristika na preterano aktivnite vloùva~i, {to obi~no zavr{uvaat so pove}e zaguba otkolku dobivka. ve}e si na vistinskiot cvet, ostani tamu i odolej mu na isku{enieto {to go pretstavuva hiperaktivnosta. Bafet postignal uspeh taka {to bil trpeliv i neaktiven. Pove} eto vloùva~i se krajno netrpelivi i hiperaktivni. Bafet veruva deka takvoto za~esteno trguvawe e opasno za va{eto bogatstvo, zatoa {to toa rezultira so tro{oci, kako {to se provizii i danoci na kapitalna dobivka, dodeka so neaktivna dolgogodi{na sopstvenost nad tie akcii takvite tro{oci se izbegnuvaat. Zaklu~ok: Nemojte da trguvate samo zaradi trguvaweto. Za~estenoto trguvawe e karakteristika na preterano aktivnite vloùva~i, {to obi~no zavr{uvaat so pove}e zaguba otkolku dobivka. Mnogu vloùva~i gi zanemaruvaat posledicite {to gi ima za~estenoto trguvawe vrz pla}aweto danok.

PRIKAZNI OD WALL STRE

ПОУКИ OD ФИRМИ K

Sanxai Xa, direktorot na Motorola e eden od menaxerite {to uspeaja svoite kompanii da gi izvle~at od bezdnata na recesijata

ompanii kako Starbaks, Matel, Motorola i Ford vo eden moment vo poslednive nekolku godini bea “otpi{ani”, no im uspea da “voskresnat”. Kako? So kratewe na tro{oci, restrukturirawe i inovativnost. Osven {to se raboti za prikazni {to oddavaat vpe~atok na oporavuvawe od krizata, tie za vlo`uva~ite pretstavuvaat i inspiracija. STARBAKS – VO BEZDNA GO FRLI @IVOTOT NA STARA SLAVA Starbaks (Starbucks), eden od najgolemite svetski sinxiri na kafeterii, vo 2008 godina se najde vo najgolema kriza vo istorijata na firmata. Starbaks dodje do situacija da ja ima najslabata akcija vo NASDAQ kotacijata, i pretrpe golemi zagubi za vreme na recesijata. [efot na kompani-

jata Hauard [ulc vo godi{noto obra}awe na akcionerite im kaà deka firmata beleì pomal promet na amerikanskiot pazar. No, najgolemiot problem [ulc go gleda{e vo toa {to kompanijata ednostavno stana – mrzeliva. Spored nego, Starbaks si dozvoli da ìvee na stara slava. Zaradi toa, izostanaa planovite za idninata, so koi {to mnogu pove}e se zanimavaat firmite vo razvoj. Starbaks, koja {to neodamna ima{e 16.600 prodavnici i 142.000 vraboteni, odlu~i da se razbudi. Kako? Zatvori 800 kafeterii {to nemaa zadovolitelni rezultati, a tro{ocite gi namalija za 580 milioni dolari vo 2009 godina. Ovie potezi se pokaàa impresivno profitabilni, i iako Starbaks sega ne uìva rast kako na vremeto, amerikanskite

FEQTON

02.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

Bafet kaj ovaa tema e istraen, istaknuvaj}i deka so ogled na istata vkupna stapka na prinos, na dano~niot obvrznik (a toa sme pove}eto od nas) mnogu podobro mu e da se drì do akciite na edna kompanija otkolku da vleguva i izleguva od mnogu kompanii. Nastanite {to se dano~at na vloùva~ite im gi kratat neto-prinosite. Xon Bogl, legendarniot osnova~ na investiciskite fondovi na semejstvoto Vangard i golem oboàvatel na Bafet, e vo istiot tabor. Pomina pove}e od polovina vek, predupreduvaj}i gi onie {to sakaa da slu{aat za skrienite tro{oci na vloùvaweto. Pokraj proviziite i danocite, veli Bogl, tuka se i ostanatite tro{oci povrzani so vloùvaweto za koi {to pove}eto investitori ne se svesni. Na primer, sekoj investiciski fond {to se temeli na provizii presmetuva ne samo nekolku procenti na provizija, tuku vo cenata na tie akcii isto taka se vklu~eni i tro{ocite na trguvaweto, tro{ocite na aktivnosta, i taka natamu. Kako i danokot, tie skrieni tro{oci dolgoro~no gi nagrizuvaat neto-prinosite na vloùva~ite – no, pove}eto od vloùva~ite ne ni znaat deka im se napla}aat tie dava~ki. Kolku pove}e trguvawe, tolku pove}e zagubi, veli Bogl. Toj go sporeduva za~estenoto trguvawe so kockawe vo Las Vegas, zatoa {to na krajot kazinoto sekoga{ pobeduva. Za golemite vloùva~i kako Bafet i Bogl, neaktivnosta zna~i da se kupuva i prodava retko, no i ne{to drugo: da se ~eka kolku {to e potrebno dodeka da se pojavi mo`nost za kupuvawe. Bafet ednos-

Voren Bafet i Muhtar Kent, generalniot menaxer na KokaKola, kade {to Bafet ima golem sopstveni~ki udel

Kaj prenosot na berzanskite informacii na ekranite, s$ se sveduva na cenata. No, vloùvaweto e mnogu pove}e od cenata. tavno sedi i trpelivo ~eka da se pojavi slednata mo`nost, kolku dolgo i da trae toa. Vo 2004 godina Bafet ne investiral zna~ajno. Pred nekolku godini toj ocenil deka dobri mo`nosti moèlo da se najdat vo nekoi 50 godini od 61 godina vo koi {to toj vloùval. Koga na toa se gleda od druga perspektiva, toa zna~i deka re~isi sekoja petta godina, {to e 20% od vremeto, nemalo ni{to vredno za kupuvawe. Ako ne moè da se setite koga posleden pat ste propu{tile cela godina, a ni{to da ne ste kupile, moèbi nekade gre{ite. Kako moète da ste sigurni deka ne ve fatila pazarna treska i deka ne trguvate pre~esto? Probajte gi ovie Bafetovi na~ela: Bidete trgovec za edna decenija, a ne za eden den ili edna nedela. Setete se na stilot na Bafet Van Vinkl. Klu~ot na vloùvaweto e da bidete dolgoro~en pobednik. ûvajte gi akciite na golemite kompanii na dolgi pateki, pa }e postignete podobri rezultati od golemoto mnozinstvo na poaktivni vloùva~i od vas. Nemojte da gi me{ate aktivnosta i uspehot. Bafet e veren na toa na~elo koe {to go popularizira{e Xon Vuden, legendarniot ko{arkarski trener. Nemojte

bezglavo da tr~ate po ostatokot od stadoto. Nemojte da se pridruìte na mnozinstvoto {to trguvaat zaradi trgovija. Ako se fatite vo taa stapica, najdete si nekoe drugo hobi! ûvajte se od skrieni tro{oci. Koga se raboti za vloùvawe, malku raboti se besplatni. Me|utoa, dolgoro~no moè da si pomognete so izbegnuvaweto tro{oci i sveduvaweto na danocite na najnisko mo`no nivo. Toa zna~i deka ne mora da pla}ate “soleni” provizii na transakciite so akcii ili vo investiciskite fondovi. Toa zna~i da se izbegnuva za~estenoto trguvawe, a zna~i i da se bide trpeliv i da im se dade {ansa na parite da se razmnoàt. Toa na krajot zna~i da se postavat mnogu pra{awa, da se ~itaat prospektite za akciite i fondovite, i da ne se reagira na “fenomenalniot” sovet {to ste go slu{nale na nekoe radisko tok-{ou ili preku ogradata na svojot dvor. Drète si se do svojot plan. Zaklu~ok: Koga ste vo dilema, bidete letargi~ni. Podobro e da ve`bate ’r~ewe, otkolku da tr~ate po akcii i da se izloùvate na tro{oci. CENATA NA SE[TO I VREDNOSTA NA NI[TO Poseduva li najgolemiot vloùva~ na svetot svoj sop-

stven moderen prenosnik na berzanski informacii? Ne. Pa kako toga{ Voren Bafet go sledi dvièweto na cenite na akciite od ~as vo ~as ili od den vo den? Toj ne go pravi toa. A, mese~nite ili godi{nite promeni? Toa i ne go interesira ba{ mnogu. Sporedete go ova so koja bilo brokerska kancelarija ili finansiski vesti na televizija, kade {to kotaciite na akciite pominuvaat na ekranot vo beskraen potok od ceni, brojki i decimali. Mnogumina “aktivni vloùva~i” (onie koi ~esto trguvaat so akcii) gi sledat tie dvièwa na akciite od eden vo drug moment kako od toa da im zavisi ìvotot i im pridavaat va`nost i na najmalite promeni vo cenata. Pra{awe: [to bi bil dnevniot trgovec bez prenosot na informaciite od berzata? Odgovor: Ne bi bil dneven trgovec. Voren Bafet, tipi~en vloùva~ vo potceneti akcii, ednostavno ne go interesira {to se slu~uva so akciite na kratok rok. Ako nekoj poseduva akcii vo odli~ni kompanii, toga{ kratkoro~niot period ne e vaèn, a dolgoro~niot }e se pogriì sam za sebe. Edinstven isklu~ok od ova pravilo e koga cenite zna~itelno }e padnat, nudej}i mu na Bafet mo`nost da kupi u{te pove}e

EET

akcii po niski ceni. I povtorno, Bafet dobro vnimava kako se dviì osnovnata dejnost na kompanijata. Se fokusira na vrednosta na firmata i nejzinite izgledi za vo idnina, a ne na cenite na akciite. Za pove}eto lu|e, fokusot e izvrten, {to se gleda preku opsednatosta postojano da gi proveruvaat cenite i koli~inite na dnevnoto trguvawe. No, toa e formula {to }e ve izludi, a ne recept za investiciski uspeh. Sekojdnevnoto proveruvawe na cenite moè da dovede do preterana promena na raspoloènieto: zgolemuvaweto na cenite predizvikuva voshit, dodeka nivniot pad vodi vo najlo{a depresija. A, koga tie promeni na raspoloènieto po~nuvaat da vlijaat vrz va{ite odluki za kupuvawe i prodavawe, po~nuvaat da se slu~uvaat sekakvi lo{i raboti. Zaklu~ok: Odviknete se od navikata. Ne gledajte go prenosot na berzanski informacii na ekranite. Vozdrète se od sekojdnevno gledawe vo cenite na akciite. Bafet tvrdi deka ne poglednal nitu edna cena na akciite na kompanijata See’s Candies otkako pred pove}e od tri decenii prv pat kupil akcii vo toa dru{tvo. Nitu toa mu e potrebno. Toj veli deka na sofisticiraniot vloùva~, pazarot na akcii ne bi mu nedostigal duri i koga bi se zatvoril na godina ili dve. Ako portfolioto vi stoi cvrsto na zemja, zo{to da se

vo vreme na praznicite, koga firmi kako Matel (Mattel), koja e proizvoditel na slavnite barbiki i na niv zarabotuva okolu {est milijardi dolari godi{no, najmnogu profitiraat. Matel go po~uvstvuva interesot za svoite proizvodi vo 2008 godina, koga zaradi najlo{ata prazni~na proda`ba vo poslednite 40 godini, zabele`a silen pad na profitot od duri 46%. Izvr{niot direktor na firmata, Robert Ekert, toga{ najavi deka vo 2009 godina Matel }e se fokusira samo na kratewe tro{oci, najavuvaj} i otpu{tawe na najmalku 1.000 rabotnici. Deka se

oporavuva od krizata, Matel poka`a vo fevruari godinava, koga izvesti za 86% porast na dobivkata vo posledniot kvrtal od 2009 godina. MOTOROLA INOVACIJA NA DELO No, krateweto na tro{oci ne e edinstven model na opstanok. Motorola od recesiskoto mo~uri{te se izvle~e so pomo{ na inovativnosta. Dve godini se ~ine{e deka ni{to ne mo`e da & zastane na pat na dominacijata na Epl na pazarot na pametni telefoni, otkako go lansira{e svojot iPhone. Konkurentskite firmi {to se obiduvaa da go

simnat Epl od tronot na informati~kata inovativnost, od red ne uspevaa vo svoite obidi. Dodeka ne se pojavi Motorola so svojot Droid, opi{an kako “najdobriot smartfoun {to ne izlegol od fabrikata na Epl”.Droidot spored mnogumina kone~no e prvata dostojna konkurencija na ajfounot na Stiv Xobs. A deka e taka, poka`uvaat i brojkite. Analiti~arite zabele`aa deka proda`bata na smartfounite na Motorola od po~etokot na godinava porasnala za 91,7%. IMA POVE]E SRE]NI PRIKAZNI Prikazna za uspe{en

jadosuvate zaradi fluktuiraweto na cenite. [to moè da napravime za da gi razvieme navikite za vloùvawe kako Bafet? Razmislete za slednovo: Isklu~ete ja bu~avata. Ako sekojdnevno gledate emisii za vloùvawe, koi {to vrijat od “fenomenalni” soveti {to gi davaat navodnite stru~waci – isklu~ete gi. Povtoruvame, odviknete se od taa navika. Se raboti samo za pozadinska bu~ava. Klu~ot ne leì vo dnevnite dvièwa na cenite, tuku vo zdravjeto na kompaniite vo koi {to bi sakale da imate udeli. Prou~uvajte go terenot za igra, a ne semaforot so rezultati Prefrlete go fokusot od cenite kon temelnite raboti, kako pari~niot tek, bilansite i idnite dobivki. Tie }e ja odreduvaat cenata na akciite na dolgi pateki. A, ako ste vloùva~, a ne trgovec, toga{ se bitni dolgite pateki. Bidete zapoznaeni so vrednosta na ne{to, a ne so cenata na se{to Legendarniot Filip Fi{er, uspe{en investitor vo akcii, edna{ ima izjaveno deka “pazarot na akcii e prepoln so poedinci {to ja znaat cenata ne se{to, no vrednosta na ni{to”. Nemojte da padnete vo taa stapica; fokusirajte se na vrednosta, a ne na cenata.

(ПRODOL@UVA...)

Ni{to pomilo ne moè da mu bide na eden investitor od toa koga firma kambek ima i Gep (Gap), amerikanskata modna koja go doprela ku}a {to vo 2007 godnoto, se izvdina pod svoe vodstvo ja prezede noviot direktor lekuva i povGlen Marfi. Ni samiot torno uspeva Marfi ne be{e uveren vo vra}aweto na Gep me|u da ja vrati uspe{nite brendovi. No, starata slava. po golemite zagubi Gep gi pokaà prvite signali Poslednive na oporavuvawe minatoto godina dena leto, koga zabeleà pad na profitot od samo 0,4%. ima{e pove}e Sli~na prikazna ima i takvi primeri Ford Motor, za koj {to minatata godina be{e na Vol Strit. presudna. Indikativen Motorola, podatok e toa {to avtomobilskiot xin, vo godinata Ford, Starbaks najte{ka za avtomobilskai Gep se nekoi ta industrija, zarabotil 2,7 milijardi dolari. od niv.

ИТЕ [TO SE VRATILE OD MRTVITE analiti~ari predviduvaat deka namaluvaweto na tro{ocite i zatvoraweto na neprofitabilnite lokacii bi mo`elo da & pomogne na kompanijata da ja zadr`i vode~kata uloga na pazarot. MATEL GO SPASI KRATEWETO NA TRO[OCI Recesijata pogubno deluva{e i za kompaniite {to proizveduvaat igra~ki, {to ne ~udi, zatoa {to retko koj }e se osudi na kakva bilo druga potro{uva~ka osven onaa za najosnovnite proizvodi vo vreme na kriza. Potro{uva~ite go namalija {opingot duri i

SPORTLIFE

22 02.07.2010 DEVOJKITE NA FUDBALERITE

OD MODNA PISTA DO XAMIJA Pred da se “fati” so yvezdata Mesut Ozil, Ana Maria Lagerblom be{e parti-devojka koja se {eta{e od ma` do ma`. Denes pove}e ja ispolnuva dobrata molitva od Kuranot ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ela Germanija denovive go slave{e svojot fudbalski heroj, reprezentativniot igra~ na Verder, Mesut Ozil. Iako po tatko i majka Tur~in, toj e roden na germansko tlo. Brz, podvièn, discipliniran i izdr`liv, Ozil gi poseduva site karakteristiki na tradicionalen fudbaler izlezen od terenite na germanskata fudbalska {kola. Ona {to go oddeluva od ostanatite soigra~i e levata noga, sovr{enata tehnika, imaginacijata, talentot, s$ ona {to voobi~aeno e karakteristika za fudbalerite od balkanskite prostori. Fudbalskata prikazna na poznatiot germanski reprezentativec Mesut Ozil e pove}e od klasi~na, me|utoa, negoviot quboven ìvot e prikazna sam po sebe. Pred sekoj natprevar na “Elf” (germanskata reprezentacija), t.e. “pancerite”, i pred da se pojavi na stadionot za da ja islu{a himnata na Germanija, sinot na Mustafa i \ulzar Ozil vo sebe si gi povtoruva citatite od Kuranot. Nikoj dosega mu nema zamereno za toa, a ni Turcite ne se bunea koga toj ja izbra Germanija za zemja za koja }e nastapuva. Dobro, barem nikoj ne go iskaà glasno svoeto nezadovolstvo. Sepak, ona {to najmnogu se vrzuva za ovoj sre}nik (toa zna~i negovoto ime) e negoviot in-

teresen quboven ìvot. OBRATOT NA XETSETERKATA Sedum godini postarata devojka na Ozil, Ana Maria Lagerblom, pred nepoln mesec se preobrati kon islamskata veroispoved i toa go napravi isklu~ivo od qubov kon Mesut. Za magazinot "Bild" izjavija deka stanuvalo zbor za mala privatna ceremonija. Ana Maria sega se vika Melek, ili vo prevod Angel. Svojata dolga, rusa kosa ja oboila vo diskretno crna i namesto pozirawata vo seksi bikini (na~in na koj zarabotuva{e dosega), sega oboàva da se moli. Pred da stane Melek, Ana Maria izgleda bila mnogu veselo dete. Atraktivnata 28 –godi{na ubavica, koja voedno e i sestra na poznatata germanska peja~ka Sara Konor, bila glaven gostin na site javni slu~uvawa zaedno so svojata sestra. Taa e gorda majka na osumgodi{niot Montri koj e dete od qubovta so eden tan~er od ekipata na sestra & Sara, a ~ie ime i den denes ostana nepoznato za javnosta. Otkako zavr{ila rabota so tan~erite na pop-peja~kata Sara Konor, Ana Maria ja promeni svojata ìvotna strategija i go otkri klubot Verder od Bremen. Prvo go zavede fudbalerot Ludovik Mawin, a potoa se omaì za finskiot igra~ za vrska Pek Lagerblom, od kade {to i doa|a nejzinoto prezime (rodena e kako Lev).

Otkako se razvela od svojot soprug nakratko prestojuvala kaj svoite roditeli koi se dosta konzervativni, tradicionalni i predani kon protestantizmot, koj germanskite mediumi go prozivaat kako klan. Nejzinoto semejstvo bilo zaprepasteno koga taa za svoj nov quboven partner go odbrala Mesut Ozil, ve}e tret igra~ od redovite na timot od Bremen vo nejzinata postela. Koga premina vo islamot ne reagiraa, a verojatno nema ni da reagiraat: site somneì padnaa vo voda poradi taa famozna leva noga na Ozil. “Ana Maria i Mesut sega se del od na{ata familija. Dali se hristijani ili muslimani, voop{to ne igra nikakva uloga”, kaùva sestra & Sara Konor, poznatata germanska peja~ka. [OL MU GI OTVORI VRATITE NA OZIL Kolku za potsetuvawe, Ozil e prviot germanski Tur~in koj svojata slava ja stekna so “Elfite”, iako s$ u{te e sveò se}avaweto na Mehmet [ol, sin na Tur~in i Germanka. Toj definitivno e zasluèn za probivaweto na Ozil na germanskata fudbalska scena. [ol igra{e zna~ajna uloga vo reprezentacijata i vo minhenski Baern. Me|utoa, razlikite me|u niv dvajcata se mnogu golemi. Vo negovoto vreme [ol ne smeel, vo nikoj slu~aj, da se promovira vo glaven protagonist, zatoa {to ekipata ja tresele ”pogolemi yverki”. Iako Ozil e daleku

Od xetseterka do Angel potalentiran, i [ol, isto taka, be{e dobar igra~ i kreativec vo igrata na minhenski Baern i germanskata reprezentacija.

Germancite gi sakaat i peja~ot Tarkan i filmskiot avtor Fatih Akin, koi se najmnogu poznati po muzi~ko-filmskite kreacii za te{kotiite na

“Pancer” od Bosforot

strancite pri integraciite vo germanskoto op{testvo. A, Turcite, pak, definitivno se najbrojno malcinstvo vo Germanija so duri 2.812.000 pripadnici.

Молитви намеsto ludi zabavi

NA PATOT DO [AMPIONSKIOT TROFEJ

BRAZIL PROTIV OSTATOKOT OD SVETOT! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

koj za prv pat vo brazilskiot tim go vovede aktuelniot selektor Karlos Dunga. Vo ~etvrtfinaleto Brazil igra so sostavot na Holandija, {to za mnogumina pretstavuva “kamen za sopnuvawe” na brazilskite fudbaleri, bidej}i tokmu holandskiot total-fudbal mo`e da se poka`e kako koben za ovaa taktika na “fudbalskite vol{ebnici”. “Nikoga{ ne bi platil vleznica za da ja gledam brazilskata reprezentacija kakva {to e vo momentov.

Lusio, Majkon, Elano i, se razbira, Kaka, go so~inuvaat neprobojniot bedem na ova Svetsko prvenstvo, koj vo naredniot me~ }e treba da se testira protiv holandskata linija predvodena od Snajder, Roben i Van der Vart. Pokraj ovoj duel, mnogu interesno se o~ekuva da bide i na me~ot me|u Argentina i Germanija. “Gau~osite” i “pancerite” odigraa i pove} e od solidno vo dosega{niot del od Svetskoto prvenstvo i vo repriza od nivnite finalni presmetki od 1986-

Fudbalerite od odbranata i sredniot red na Brazil, vo kombinacija so Lusio, Majkon, Elano i, se razbira, Kaka, go so~inuvaat neprobojniot bedem na ova Nikoga{ ne bi platil vleznica Svetsko za da ja gledam brazilskata prvenstvo reprezentacija kakva {to e vo o krajot na Svetskoto momentov. [to stana so timot fudbalsko prvenstvo ossostaven od vol{ebnici. tanaa u{te vkupno osum natprevari, vbrojuvaj}i go Se se}avam deka porano gi gletuka i me~ot za tretoto mesto. davme Gerson, Falkao, Tostao, Zna~i, n$ o~ekuva poslednata {estina od Mundijalot vo Ziko i Sokrates, a sega tie se Ju`na Afrika, period koj zameneti so @ilberto, Mela, treba da ja ponudi najgolemata vozbuda od 30-dnevnata Bastos i Baptista” fudbalska treska.

Kako i na site prethodni {ampionati, selekcijata na Brazil i ovoj pat e najgolemiot favorit za osvojuvawe na titulata svetski prvak. No, ako vo minatoto “kariokite” bea favorizirani poradi svojata ofanzivna i do perfekcija doterana tehni~ka igra, sosema sprotivno - vo Ju`na Afrika tie se vo preden plan poradi svojot evropski stil,

[to stana so timot sostaven od vol{ebnici. Se se} avam deka porano gi gledavme Gerson, Falkao, Tostao, Ziko i Sokrates, a sega tie se zameneti so @ilberto, Mela, Bastos i Baptista”, izjavi legendarniot holandski fudbaler Johan Krojf. No, tokmu spomenatite aktuelni fudbaleri od odbranata i sredniot red na Brazil, vo kombinacija so

ta i 1990-ta ovie fudbalski velesili ovoj pat me|usebniot duel }e go odigraat vo ~etvrtfinaleto. Aktuelniot evropski {ampion, selekcijata na [panija, od najgolem luzer na prvenstvoto, otkako vo prvoto kolo be{e porazena od [vajcarija, go vrati favoritskiot izgled po triumfot nad Portugalija. Na patot do polufinaleto “crvenata furija” svojata

ta titula mu se nasmevnuva na Brazilskiot tim

mo} }e mora da ja doka`e vo natprevarot so Paragvaj, koj i onaka go napravi najgolemot uspeh vo svojata istorija. Kone~no, me|u osumte najdobri e i dvojkata Urugvaj–Gana. Urugvajcite se dvokratni svetski prvaci, no nivnite tituli od 1930-ta i 1950-ta nemaat nikakvo zna~ewe vo presret na natprevarot so Gancite. Koja od ovie dve selekcii }e odi me|u ~etirite najdobri na Mundijalot i ne e tolku bitno, bidej}i iznenaduvaweto e ve} e napraveno.

SPORT

02.07.2010

SPORT NA RONALDO MU TREBA PORTUGALIJA

Kristijano Ronaldo ne uspea da ja opravda ulogata na yvezda na Svetskoto prvenstvo

ajdobriot fudbaler na Portugalija vo momentov, Kristijano Ronaldo, ne se proslavi mnogu na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, a po porazot od [panija vo osminafinaleto, pri izleguvaweto od terenot ja plukna kamerata koja go slede{e. Seto ova naide na golem broj reakcii me|u negovite sonarodnici, koi vo razo~aruvaweto od eliminacijata na portugalskata selekcija vinovnik baraat tokmu vo Ronaldo. “Otkako zagubivme od [panija, golem del od fudbalerite se ~uvstvuvaat kako da potfrlile. Morame da go zauzdame nivniot temperament, bidej}i ne smeeme da si dozvolime ovaa sostojba ispolneta so emocii da se razvie. Toa se odnesuva na site, bez razlika

za kolkava yvezda se raboti. Igra~ite mora da razberat deka za da ostanat vo reprezentacijata }e mora da nau~at da po~ituvaat avtoritet. Ronaldo & e potreben na Portugalija, no i Portugalija mu e potrebna na Ronaldo. Nie sme mala zemja i mora da gi iskoristime site resursi, no ako na Ronaldo mu e pretesen reprezentativniot dres, toga{ neka go soble~e”, mo{ne strogo izjavi portugalskiot selektor, Karlo{ Kveiro{, koj ne dozvoli bunt vo svojata selekcija po primerot na francuskata. Inaku, vo odbrana na Ronaldo zastana negoviot sonarodnik, no i trener vo Real Madrid, @oze Muriwo. “Celata reprezentacija e vinovna za porazot, a ne samo Ronaldo”, veli Muriwo, koj me|u redovi istakna deka odgovornosta treba da ja prezeme selektorot Kveiro{.

FUDBALSKI SUDII

^UVARI NA TRAGEDIJATA STOJAN SINADINOV

sinadinov@kapital.com.mk

o{to Svetskata fudbalska federacija (FIFA) tolku te{ko prifa}a promeni vo domenot na sudeweto? Iako na tekovnoto Svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika ima{e nekolku gre{ki koi direktno vlijaeja vrz kone~nite rezultati, a so toa i ispa|awe od natamo{nite natprevari, FIFA samo “skromno” najavi deka na sledniot kongres }e ja rzgleda mo`nosta od voveduvawe na najsovremenite video-tehni~ki pomagala, poznati kako “sokolovo oko”, vo razre{uvawe na spornite situacii. Ili, ne{to {to ve}e nekolku godini e praktika vo tenisot (pravoto na igra~ot da pobara “~elinx”, odnosno pregled na video-snimkata). Iako fudbalot ne spa|a me|u starite olimpiski sportovi, toj, paradoksalno no vistinito, e eden od retkite koj gr~evito se obiduva da go odr`i stariot anti~ki duh. Odnosno, definicijata na Aristotel za tragedijata, vo koja, popularno, najbitni se dve raboti: strukturata na “igrata” vo koja gleda~ite znaat, a protagonistite (fudbalerite) ne; i principot na “deus ex machina” (“bog od ma{ina”), ili fudbalskiot sudija koj gi razre{uva sudirite. Nekolkute golemi sud-

FIFA sudiite kako naduvan balon iski previdi na me~evite na Svetskoto prvenstvo go potvrduvaat ova. Gleda~ite na tribinite (barem onie so dobra pozicija vo toj

moment, no i odli~niot pregled na nastanite zaradi golemite monitori preku koi se reproduciraat najinteresnite nastani) i

Fudbalot ne spa|a me|u starite olimpiski sportovi, no toj, paradoksalno no vistinito, e eden od retkite koj gr~evito se obiduva da go odr`i stariot anti~ki duh

pred televizorite znaeja deka {utot na Frenk Lampard (Anglija) zavr{i zad gol-linijata na germanskiot gol i deka Karlos Tevez (Argentina) be{e vo ofsajd koga go postigna prviot gol protiv Meksiko... Kako, vpro~em, i vo mnogu drugi slu~ai so godini nanazad. No, sistemot na igrata e postaven taka {to fudbalskiot sudija e neprikosnoveniot i bezgre{en “bog od ma{ina”, ~ii odluki ne se doveduvaat vo pra{awe: ako ne videl sudijata, toga{ toa i ne se slu~ilo. Taka “antikviziraniot” fudbal, ve}e re~isi eden cel vek, ja ima izgradeno sopstvenata “dràva vo dràva”: ne slu~ajno FIFA ja ima pogolemata politi~ka mo}, koga stanuva zbor za odlukite vo fudbalot, duri i od nacionalnite dràvi. Toa, se razbira, proizleguva od ogromniot kapital koj cirkulira niz nejziniot sistem, sobiran od avtorskite i reklamnite prava. No, sega }e bide postavena pred dilemata dali da menuva ne{to {to e o~igledno, {to moè bezbroj pati da se analizira, od site mo`ni agli.

TENIS

PREKINATO E VLADEEWETO NA KRALOT NA VIMBOLDON SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ajuspe{niot teniser na site vremiwa, [vajcarecot Roè Federer ne uspea da ja odbrani titulata na neoficijalnoto svetsko prvenstvo, turnirot Gren slem vo Vimboldon. Sosema sprotivno na o~ekuvawata, Roè zagubi od êhot Toma{ Bedrih so 3:1 vo setovi, zabeleùvaj}i ja edna od najslabite partii vo svojata kariera, ispolneta so golemi uspesi. “Se razbira deka porazot deluva razo~aruva~ki, no mislam deka so ogled na fizi~kata forma vo koja se nao|am, smetam deka odigrav relativno dobar natprevar. Poslednite nekolku me~a se ma~am so grbot i so nogata. Vo takva edna sostojba e navistina te{ko da se dade 100% vo igrata”, go kaà svoeto opravduvawe Federer. Toj istakna deka nema da prestojuva vo London za

Se razbira deka porazot deluva razo~aruva~ki, no mislam deka so ogled na fizi~kata forma vo koja se nao|am, smetam deka odigrav relativno dobar natprevar. Poslednite nekolku me~a se ma~am so grbot i so nogata. Vo takva edna sostojba e navistina te{ko da se dade 100% vo igrata

Ro`e Federer go odigra verojatno najslabiot natprevar vo karierata reme na finalniot natpre vreme natprevar, bidej}i vedna{ se upatuva na odmor, koj godinava poradi porazot od Berdih }e trae ne{to podolgo. Na “sedmo nebo” e ^ehot koj kone~no uspea da izleze od senkata na golemite favoriti, iako pove}e godini e del od

teniskiot krem krem. “Ova be{e najte{kiot me~ vo mojata kariera”, veli Berdih, {to e ili laga ili uteha za Federer, bidej}i e te{ko da se pretpostavi deka me~ vo ~etiri seta mo`e da bide “najte{kiot vo karierata”. Berdih e prviot ^eh, koj po legendarniot Ivan Lendl

obezbedil mesto vo polufinaleto na Vimboldon. Tamu }e igra so Srbinot Novak Xokovi}, koj mnogu lesno triumfira{e vo duelot so Tajvanecot Lu, koj pak vo prethodnoto kolo go eliminira{e finalistot od minatata godina, Endi Rodik. Otkako gi nema prvoplasiranite od minatogodi{noto izdanie, favoritskata uloga ppadna vrz [panecot Rafael Nadal, na kogo posledna N ppre~ka vo presret na finalleto mu e Britanecot Endi Marej. Sepak, i za nego rabotite ne odat premnogu lesno, a poradi primawe na soveti od svojot trener i ~i~ko, Toni Nadal, vo tekot na ~etvrtfinalniot natprevar so Robin Soderling, Rafa e kazanet so 2.000 dolari.