75-kapital-05.07.

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

FEQTON KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

KOGA PAZAROT PA\A, TOA E MO@NOST ZA KUPUVAWE STRANA 20

RAZUMOT E OSNOVNA KARAKTERISTIKA NA MUDRITE STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

PONEDELNIK, 5. JULI. 2010 | BROJ 75 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

POLITI^ARITE, BIZNISMENITE I EKSPERTITE SLABO IGRAAT NA BERZA

NA ZATVORAWE, PETOK, 02.07.2010, 13.00~.

ELITATA PREFERIRA KE[ 6 POLITI^KATA SCENA SE ZAGREVA DO VRIEWE

VMRO–DPMNE I SDSM VO BORBA DO ME\USEBNO UNI[TUVAWE! STRANA 6

KOLUMNI STRANA 9 KIRIL NEJKOV DEN DON^EV POSTKRIZNIOT FOKUS ]E TREBA NA DOLGOU[TE RO^NOTO EDEN PLANIRAWE REBALANS!

MBI 10 MBID OMB

00,09% 0 0,37% 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR EV

61,52 49,90 1,23

NAFTA BRENT N EURORIBOR EU

772,60 1,33%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.07) IN 2.429

MBI 10

2.427 2.425 2.423 2.421 2.419 2.417 2.415 28.6

EVTINOTO SRPSKO BRA[NO GO PREPLAVI MAKEDONSKIOT PAZAR UVOZOT PORASNAL 15 PATI ZA ^ETIRI GODINI! STRANA 13

29.6

30.6

01.7

02.7

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

ZEMJODELSKA DR@AVA LI SME ILI NE?

STRANA 2

NOVIOT MENAXERSKI TIM NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE ]E GI PREZENTIRA MO@NOSTITE, USLUGITE I NOVOSTITE VO NEGOVOTO FUNKCIONIRAWE 7 JULI 2010 GODINA (SREDA), 11: 00 ^ASOT HOTEL „ALEKSANDAR PALAS” WWW.MCHAMBER.MK

2 05.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 05 JULI 2010

ZEMJODELSKA DR@AVA LI SME ILI NE? pizoda prva: p~enica. [to zna~i koga nepodgotveni vleguvame vo razni inicijativi za slobodna trgovija, regionalni ili kojznae s$ kakvi, najdobro poka`uva primerot so naplivot na evtino srpsko bra{no vo Makedonija.

Uvozot na bra{no od Srbija izminative ~etiri godini porasnal za neverojatni 15 pati, poka`uva srpskiot Zavod za statistika. I vedna{ se gleda deka toa drasti~no zgolemuvawe na uvozot se slu~uva po stapuvaweto na sila na dogovorot za slobodna trgovija so zemjite od CEFTA, vo 2007 godina. Obvrskite {to sme gi potpi{ale mora da se po~ituvaat. Me|utoa, dokolku vnatre{no ne sme organizirani, toga{ }e se slu~uva ova {to sega se slu~uva: melni~arite i proizvoditelite na p~enica }e trpat {teta, zatoa {to nie nemame sis tem vo ni{to, pa nitu vo proizvodstvoto i plasmanot na zemjodelskite proizvodi.

Davame subvencii, pa {to?

Srbite davale pove}e. Zatoa i nivnata p~enica e poevtina. Proizveduvaat i pogolemi koli~ini, a imaat i povisoki prinosi po hektar. Zna~i, so cenata ne mo`e da im konkurirame.

I, sega {to pravime? Sega se prepukuvaat melni~ari, farmeri, uvoznici i vlada, koj e kriv, koj ne e kriv, te bra{noto od Srbija bilo vtoroklasno, te uvezuval koj }e stignel, a ne smeelo taka, te trebalo pogolemi subvencii, te ne trebalo, ne ja ostvaruvale celta...

A, vo me|uvreme, Srbite }e si zavr{at rabota. Svesni se deka od svoite vi{oci mora da se oslobodat za da ne im izvisi `etvata {to doprva doa|a. Organizirana dr`ava }e najde na~in.

I tie se potpisnici na CEFTA. I Hrvatite, i Bosancite i ostanatite sosedi.

Pa, obidete se da vnesete s$

E

{to }e vi tekne na nivnite pazari. Nekako lesno vleguva stoka vo Makedonija, od kade bilo, vo kakvi bilo koli~ini. No, ne e i obratno.

Doma{na zada~a za nadle`nite: razmislete koi na~ini postojat za da go za{titite doma{noto proizvodstvo, a da ne gi kr{ite na~elata za slobodna trgovija. Ili, pak, ako ne sme sposobni za toa, toga{ neka najdat na~in kako da proizvedat poevtino vo zemjava.

Vo sekoj slu~aj, treba sistem, treba organizacija. Zemjodelska dr`ava sme ili ne?

Epizoda vtora: ovo{je i zelen~uk.

Ima{e poplavi vo Hrvatska, im uni{tija s$ `ivo i divo vo rodot, nie ni{to ne iskoristivme od nenadejniot deficit na ovo{je i zelen~uk {to se pojavi tamu.

Turci, Bugari, Srbi, [panci i kojznae u{te koj ispadnaa poprefrigani od nas.

Povtorno i povtorno istata prikazna sekoja godina.

Ako rodi dobro zemjata i ako se najde nekoj kanal za izvoz, zemjodelcite }e bidat zadovolni, trgovcite u{te pove}e. Ako nekoj drug n$ prestigne so izvozot, toga{ }e gledame istureni prikolki so lubenici ili rasfrleni toni domati po nivite.

Povtorno nema sistem, nema organizacija. Stihijno se proizveduva, stihijno se prodava.

Od druga strana, “sto godini” go ~ekame Todori} da dojde so svojot Agrokor vo strumi~ko i da go napravi toj famozen otkupen centar so ladilnici, kalibratorki i drugi “drebulii” {to treba{e, demek, da napravat od na{ite piperki i domati proizvodi dostojni za izvoz vo Evropa. Todori} si otide vo Srbija, so na{ive si najde u{te nekoja “zvr~ka”, ili, pak, tie ne{to go zezaat, ve}e nikoj ne mo`e krajot da go fati. Kako i

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Spored istra`uvaweto na amerikanskata konsultantska ku}a Mercer, na top-listata od 214 najskapi gradovi vo svetot Skopje se nao|a na samoto dno, na 197-ma pozicija, samo pred Tirana koja e pozicionirana na poslednoto 200-to mesto na top-listata

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

da e, ako tolku sme zavisni od toj ladilnik i tie kalibratorki, pa Vladata neka gi nabavi, na krajot na krai{tata! Za kolkava investicija se raboti, za 15, 20, 30 milioni evra?

Na site pari {to gi dadovme od buxetot za s$ i se{to, ova nema{e da bide nekoj problem.

Neka gi nabavi i neka gi dade na upravuvawe, pod koncesija li, {to saka neka im pravi, samo neka re{i: saka li da vovede sistem i red vo zemjodelskoto proizvodstvo ili ne?

Preku glava ve}e im e na site 20 godini da zboruvame edna ista rabota: deka sme zemjodelska zemja, so mnogu kvalitetno ovo{je i zelen~uk, koi ne znaeme da gi plasirame nadvor. E, pa, zemjodelska dr`ava sme ili ne?

Ako ne sme, neka izleze edna vlada i neka ka`e deka ne sme toa i neka zavr{at ve}e edna{ beskone~nite prikazni za isturenite lubenici, domati, mleko i grozje i Todori} {to treba{e da n$ spasi.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

RANGIRAWE NA 214 GRADOVI VO SVETOT SPORED SKAPOTIJATA

SKOPJE NAJEVTIN GRAD ZA @IVEEWE I ZABAVA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2.559

H

ektari dr`avno zemjodelsko zemji{te }e se davaat pod zakup. Vladata go raspi{a sedmiot javen oglas za raspredelba na neobrabotena zemja vo Prilep, Del~evo, Kavadarci, Bitola, Radovi{, Struga i vo Ohrid. Za podigawe maslinarnici, zemji{teto se izdava na 50 godini, za lozja, ovo{tarnici i hmeq, kako i za sportsko-rekreativni aktivnosti i ruralen turizam na 30 godini, za odgleduvawe drugi zemjodelski kulturi i za livadi na 15 godini, dodeka za ribnici na period do 20 godini. Maksimalnata povr{ina za koja mo`e da konkurira i da dobie eden ponuduva~ e 10 hektari. Pravo da se javat na oglasot imaat doma{nite fizi~ki i pravni i stranski pravni lica.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

D

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

a iznajmite pristoen stan, da ispiete nekoe kafe, da kupite vesnik ili CD e mnogu poevtino vo Skopje otkolku vo golemite evropski gradovi, pa i vo drugite gradovi vo sosedstvoto. Spored istra`uvaweto na amerikanskata konsultantska ku} a Mercer, na top-listata od 214 najskapi gradovi vo svetot Skopje se nao|a na samoto dno, na 197-ma pozicija. Vo regionot po Skopje e samo Tirana, koja e na 200-to mesto na top-listata.

Od drugite gradovi vo regionot, spored skapotijata Saraevo se nao|a na samo edna pozicija nad Skopje, Qubqana e na 137-ma pozicija, a Zagreb e daleku najskap vo regionov i se nao|a na 71-vo mesto vo svetot. Istra`uvaweto na tro{ocite na `ivot koe go sproveduva konsultantskata ku}a opfa}a 200 proizvodi ili uslugi, vo koi se vklu~eni prestojuvaweto, prevozot, hranata, oblekata, potrebite za doma}instvoto i zabavata.

Wujork e zemen kako baza za formirawe na indeksot, a cenite se presmetuvani vo dolari.

“Ova e najopfatnoto istra`uvawe na tro{ocite za `ivot vo svetot i se koristi kako pomo{ na me|unarodnite kompanii

i vladi za da gi utvrdat tro{ocite za svoite vraboteni koi gi pra}aat vo drugi zemji”, objasnuva Mercer vo svojot izve{taj.

Skopje e nekolkukratno poevtin od gradovite kako Var{ava i Praga. Iako na svetsko nivo Skopje e eden od najevtinite gradovi, za makedonskite gra|ani so nivniot nizok standard i niskite mese~ni primawa glavniot grad e skap za `iveewe.

ZAGREB POSKAP OD QUBQANA Interesen e faktot deka i pokraj poniskiot standard na gra|anite na Hrvatska vo odnos na Slovenija, sepak, Zagreb na 71-va pozicija e daleku poskap grad za `iveewe od Qubqana, koja e na 137-ma pozicija.

Skapotijata vo Zagreb ekspertite ja objasnuvaat so faktot {to ovoj grad e tripati pogolem od Qubqana, a so toa pogolemo e i vlijanieto na kriteriumot infrastruktura. Na toa treba da se dodade i vkupnoto dano~no optovaruvawe na Hrvatite od razni komunalii, smetki za struja, voda, renti za turizam i, na kraj, danokot na dodadena vrednost koj vo Slovenija iznesuva 20%, za razlika od Hrvatska kade {to stapkata na DDV e 23%.

Sepak, ova istra`uvawe poka`uva deka ne mora da zna~i deka gradovite od razvienite zemji treba da bidat poskapi od tie

vo zemjite vo razvoj.

“Vo nekoi gradovi vo Afrika cenata na sekojdnevniot `ivot mo`e da bide navistina visoka, osobeno hranata i smestuvaweto”, veli vo soop{tenieto do mediumite Natali Konstantin– Metral, istra`uva~, koja e odgovorna za formiraweto na listata.

Sepak, najskap grad vo svetot, pred glavniot grad na Japonija – Tokio, e Luanda vo Angola, a na visokoto treto mesto e glavniot grad na ^ad – Nxajmena. Na ~etvrtoto mesto e Moskva, a na petto @eneva.

VLIJANIE NA SLABIOT DOLAR Na cenata na odreden proizvod vlijaat golem broj faktori, od razvienosta na infrastrukturata, transportot, visinata na danocite, konkurentnosta na proizvoditelot, razvienosta na pazarot, pa s$ do kursnata lista.

Zaslabnatiot amerikanski dolar, sporedeno so drugite valuti, na primer, kako i padot na cenite na nedvi`nostite zna~itelno gi namalile tro{ocite za `ivot vo amerikanskite gradovi. Najskap za `iveewe e Wujork, koj e pozicioniran na 27-mo mesto, a Los Anxeles e na 55 pozicija. Prili~no evtin grad za `iveewe e glavniot administrativen centar na SAD – Va{ington, koj e pozicioniran na 111 mesto.

NAVIGATOR

05.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

KUPIL DROGA ZA DA DOKA@E [VERC!

ILIR META

VILIJAM HEJG

MARINELA TU[EVA

SILVIO BERLUSKONI

lbanskiot premier e rotiv zakonot za zgrirazlika od drugite politi~ari o zakonot za prislu{kuvawe Zza avonadvore{ni EU, britanskiot minister Aprotiv podelbata na P`uvawe na ste~ajcite Snatera nekolku iljadi novraboti potsetuva Kosovo ili razmenata na sekoga{ e partijata na vlast, inari da izlezat na ulica za na va`nosta da ne se zaboravat teritorii pome|u Pri{tina i Belgrad zemjite od Zapaden Balkan EVROPA GI

pa taka be{e i vo vremeto slobodata na pe~atot na vladeeweto na SDSM

POLNI BUXETITE SO POVISOKI STAPKI NA DDV

MAKEDONIJA NE PLANIRA ZGOLEMUVAWE NA DANOCITE Otkako minatata nedela Grcija i Romanija poradi golemite problemi so polnewe na buxetot odlu~ija da ja zgolemat stapkata na DDV, od Ministerstvoto za finansii velat deka vo Makedonija nema takva potreba i nema mesto za zgolemuvawe na danocite. krizata i na te{koto polnewe

ALEKSANDRA SPASEVSKA na Buxetite, nekolku evropski

I

spasevska@kapital.com.mk

ako Buxetot e prazen i golem del od zemjite vo Evropskata unija kako merka za namaluvawe na buxetskiot deficit odlu~ija da ja zgolemat stapkata na DDV vo Makedonija toa nema da se slu~i. Vladata ne planira zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost DDV, nitu na koj bilo drug danok. Otkako minatata nedela Grcija i Romanija poradi golemite problemi so polneweto na Buxetot odlu~ija da ja zgolemat stapkata na DDV, od Ministerstvoto za finansii velat deka vo Makedonija nema takva potreba i nema mesto za zgolemuvawe na danocite. “Makedonija ne se nao|a vo ista situacija kako Grcija i Romanija, zatoa nema mesto za vakva komparacija. Vo sekoj slu~aj, Vladata ne planira zgolemuvawe na danokot na dodadena vrednost, nitu pak na koj bilo drug postoe~ki danok ili voveduvawe novi.

Niskite danoci go stimuliraat ekonomskiot rast, a voedno ja podobruvaat i naplatata, zatoa i dano~nata poltika na Vladata e vo taa nasoka” velat za “Kapital” od Ministerstvoto za finansii. Kako rezultat na

zemji koi bea pogodeni od krizata odlu~ija da ja zgolemat stapkata na DDV. Posledna koja po vtor pat go zgolemi DDV-to be{e Grcija kade {to sega stapkata iznesuva 23%.

Pred samo ~etri meseci kako rezultat na krizata gr~kata Vlada odlu~i da ja zgolemi stapkata na DDV od 19% na 21%.

Nova stapka na DDV od 1 juli ima i Romanija. Romanskata odlu~i da go zgolemi DDV-to od 19% na 24% kako rezultat na ukinuvaweto na planiranite merki za buxetski {tedewe.

Glavnata pri~ina za zgolemuvaweto na DDV-to vo Romanija e uslovot koj go dobi od MMF i Svetska banka za namaluvawe na buxetskiot deficit za da ja dobie slednata tran{a od dobieniot kredit od 20 milijardi evra. Za da go namali rekordniot deficit pred dva meseci i britanskata Vlada donese odluka da go zgolemi DDV od 17% na 20%, kako del od paketot najgolemi zglemuvawa na danocite i namaluvawe na potro{uva~kata. Od zemjite vo regionot Hrvatska pred edna godina ja zgolemi stapkata na DDV. Kako del od antikriznite merki koi go donese hrvatskata vlada minatata godina be{e i zgolemuvaweto na DDV od 22% na 23%. Ovaa stapka vo Hrvatska }e va`i do krajot na 2010 godina. Zgolemuvawe na stapkata na DDV najavija i Bugarija i Srbija. Bugarskiot

3 FAKTI ZA...

19,2% 170.625 25,6%

E NAMALENA PRODA@BATA NA AVTOMOBILI VO ITALIJA, [TO E NAJGOLEM PAD VO EVROPA VOZILA SE PRODADENI VO ITALIJA VO JUNI PO ZAVR[UVAWETO NA PRODA@BATA “STARO ZA NOVO” E NAMALEN INTERESOT ZA POMALI I [TEDLIVI MODELI E ZGOLEMENA PRODA@BATA NA VOZILA VO [PANIJA NA GODI[NO NIVO

Pretsedatelot na Ukraina, Viktor Janukovi~, kupil droga preku Internet za da im doka`e na ministrite i na Vladata na Ukraina kolku e lesno da se nabavat narkoti~ni sredstva vo Ukraina. Pretsedatelot Janukovi~ ja donel drogata na vladina sednica {to se prenesuvala vo `ivo na mediumite, a ministrite i javnosta vo Ukraina se {okirale od potegot na pretsedatelot. Toj gi poka`al primerocite od kokain i marihuana {to gi kupil na Internet i ostro ja iskritikuval Vladata deka ni{to ne pravi za spre~uvawe na {vercot so droga.

“Smetam deka akciite na ukrainskata policija naso~eni kon spre~uvawe i iskorenuvawe na ova zlo od zemjata ne se dovolni, a mo`ebi i kriminalni”, izjavil Janukovi~ na vladinata sednica.

Ova e prv pat dosega politi~ar od takov kalibar da aludira na {verc so droga, taka {to duri i li~no napravil prekr{ok za da go doka`e problemot.

Ovoj poteg na Janukovi~ ja razbranuva javnosta vo Ukraina i osobeno gi razgore kritikite od negovite politi~ki protivnici.

VIKTOR JANUKOVI^ Porane{nata premierka, Julija Timo{enko, izjavila deka pretsedatelot Janukovi~ napravil golem prekr{ok i pobarala samiot da odgovara za {vercuvawe so droga.

Spored nea, {tom Janukovi~ ja kupil drogata na Internet, toga{ za toa treba da odgovara i da bide osuden so zatvorska kazna do deset godini.

Janukovi~ stana pretsedatel na Ukraina vo fevruari godinava pobeduvaj}i ja na izborite porane{nata premierka Timo{enko. Po glasaweto, Timo{enko se obide da ja ospori negovata pobeda so dokazi za neregularnosti vo glasaweto.

GUBITNIK

“\AVOLSKATA RAKA” NA MARADONA

premier vo april godinava najavi deka planira da ja zgolemi stapkata na DDV od 20% na 25%. Objasnuvaweto od negova strana za zgolemuvawe na danokot e potrebno dodeka vladinite antikrizni merki ne po~nat da poka`uvaat rezultati. Zasega stapkata na DDV vo Bugarija e na isto nivo. Iako ima{e najavi za zgolemuvawe na stapkata na DDV kaj na{iot severen sosed od 18% na 20%, sepak, srpskata vlada re{i da ne ja promeni. Spored objasnuvaweto na ministerot za finansii na Srbija, DDV-to vo Srbija ne se promeni vo tekot na ekonomskata i finansiskata kriza i nema pri~ina da se menuva i sega, bez ogled na dilemite koi se javija kaj me|u Me|unarodniot monetaren fond.

Spored poslednite podatoci od Eurostat, zemjite-~lenki na Evropskata unija ovaa godina gi zgolemile danocite

od prihodi na gra|anite, a gi namalile dava~kite za kompaniite. Zemjite vo EU vo prosek napla}aat danok od 37,5% od prihodite na gra|anite, za razlika od 2009 godina koga napla} ale 37,1%. Vo {est od 27 zemji vo EU, gra|anite so najgolemi prihodi pla} aat danok povisok od 50%.

Danocite za kompaniite od minatogodi{nite 23,5% ovaa godina se namalile na 23,2%. Najgolem danok pla}aat kompaniite vo Malta i vo Francija od okolu 35%, a najnizok vo Bugarija i Kipar od 10%.

Spored podatocite na Evrostat od minatata godina porasnala i stapkata na DDV. Najgolem rast ima Grcija poradi finansiskata kriza, kako i [panija koja go zgolemi DDV od 16% na 18%.

PROCENKI...

Eden od najdobrite fudbaleri na site vremiwa, Diego Armando Maradona, gi natera fudbalskite zavisnici da go zamrazat edna{ zasekoga{ negovoto ime, ako ve}e na{le le sila da mu go prostat kokainot, ot, golot so raka i dru`eweto so razno-raznite diktatori. Sueverrniot ateist so precizna nespoosobnost go sostavi, trenira{e i predvode{e nacionalniot sostav av na Argentina, koj namesto favorit it broj eden, stana sparing-partner err za “treningot” na germanskata ta selekcija. Maradona vo presret et na natprevarot napravi s$ {to to voobi~aeno pravi:go oble~ee istiot kostum, gi oble~e ve} e} e smrdlivite ~orapi, stavi po eden saat na racete, brojanicata silno ja stisna me|u prstite, gi bakna fudbalerite i im se javi na svoite }erki. Zna~i, ne propu{ti ni{to od prethodnite me~evi koga Argentina be{e superiorna. No, toga{ namesto so svetskata velesila Germanija, “Gau~osite” igraa protiv Ju`na Koreja, Grcija, Nigerija i Meksiko.Maradona go veli~a{e Mesi, svoite fudbaleri, svojata nacija i od novinarite i kriti~arite pobara oficijalno izvinuvawe za upatenite kritiki koi bea predizvikani od o~ajno lo{iot nastap na Argentina vo kvali-

DIEGO MARADONA fikaciite za Svetskoto prvenstvo. Dali “bo`jata raka” sega }e im se izvini na onie {to go kritikuvaa i onie {to so du{a navivaat za fudbalerite vo “belo-siniot” dres, koi gi ima milioni, a mnogumina se nadvor od granicite na Argentina. Taktikata so koja na fudbalskite umetnici im be{e re~eno da igraat ednostavno ne mo`e da se ka`e deka e napi{ana od “bo`jata raka”, toa e “|avolska raka”.

MISLA NA DENOT

NURIEL RUBINI

amerikanski ekonomist i profesor

EKONOMSKIOT RAST NA EVROZONATA GODINAVA ]E BIDE SLAB

konomskiot rast na evrozonata ovaa godina }e bide slab, blisku do nulata, najmnogu Ezaradi nestabilniot vtor kvartal, procenuva poznatiot amerikanski ekonomist Nuriel Rubini.

“Sepak, evrozonata ne e soo~ena so recesija so dvojno dno, i pokraj padot na doverbata na finansiskite pazari”, pora~a Rubini za vreme na edna novinska konferencija vo Francija, prenesuva Rojters.

“Zaradi site {okovi {to se slu~ija vo poslednive nekolku meseci, ekonomskite aktivnosti vo evrozonata vo 2010 godina }e ostvarat minimalen rast”, dodade profesorot na Univerzitot Wujork, ~ii rani procenki sugeriraa rast od 1%.

ZA DA USPEE[, TREBA DA @IVEE[ OPASNO... SE DODEKA OPASNOSTA E SVESNO PRIFATENA I SE DODEKA NAGRADATA ZA TOA GO NADMINUVA RIZIKOT

SAMNER REDSTOUN AMERIKANSKI MEDISKI MOGUL I MILIJARDER, PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA CBS

4 05.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...365 DENA POTOA

...MEMOARI

...PERCEPCIJA NA RIZIKOT

Site go brkaat Sanader

Braun pi{uva kniga

Grcija porizi~na od Argentina

orane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, koj minatoto K P leto ja napu{ti politikata, sega stanuva aktuelen vo Hrvatska. Mediumite postojano go brkaat so cel da doka`at deka se vra}a vo politikata.

nigata na porane{niot britanski premier, Gordon Braun, pove}e }e se zanimava so svetskata ekonomska kriza i iskustvoto od vladeeweto, dodeka negovata sopruga Sara pi{uva za `ivotot na Dauning strit.

NE SE OTKA@UVAME OD NITU EDEN PROEKT VO MAKEDONIJA Od Konstruktor-Makedonija uveruvaat deka finansiskite problemi so koi se soo~uva mati~nata kompanija vo Hrvatska nemaat vrska so grade`nite proekti vo zemjava koi se odvivaat spored predvidenoto tempo

O

GOJKO KE[EQ

d makedonskata firma-}erka na splitskata grade`na kompanija Konstruktor velat deka nitu eden od dobienite proekti vo Makedonija nema da bide otka`an i deka izgradbata na proektite ne bila dovedena vo pra{awe vo nitu eden moment. Tie velat deka kompanijata vo Makedonija funkcionira finansiski samostojno od mati~nata kompanija vo Hrvatska, koja izminatiot mesec se soo~i so blokirana smetka. Docneweto na izgradbata na mostot Oko, koj treba da se gradi kako del od proektot “Skopje 2014”, e od tehni~ki pri~ini, pa poradi promenata na proektot grade`nite raboti zapo~nale vo petokot, namesto kako {to prvi~no be{e predvideno pred dve nedeli. Prviot ~ovek na Konstruktor-Makedonija, [ipo Cokari}, veli deka vo Makedonija s$ se odviva kako {to treba i deka kompanijata gi obezbeduva potrebnite bankarski garancii za u~estvo na tenderite.

“Proektite vo Makedonija zavisat isklu~ivo od situacijata vo Makedonija, bidej}i nie tuka imame registrirano posebna grade`na kompanija koja vrabotuva okolu 80 lica.

Sepak, i problemite vo na{ata mati~na kompanija vo Hrvatska se ve}e nadminati, a tamo{nite mediumi malku ja “napumpaa” rabotata”, veli Cokari}.

Spored nego, za edna golema grade`na kompanija kakva {to e Konstruktor–Split e normalno da se soo~i so blokirawe na smetkata vo vreme na ekonomska kriza, a istoto se slu~ilo najmnogu poradi faktot {to vo ekot na krizata kompanijata bila anga`irana na golem broj proekti od koi ne mo`ela da si gi naplati pobaruvawata.

Pokraj mostot Oko, Konstruktor vo Makedonija ima dobieno u{te golem broj drugi proekti, kako {to se rekonstruiraweto na patniot pravec Tetovo–Ja`ince, izgradbata na 50 fudbalski igrali{ta niz Makedonija, renoviraweto na Domot na ARM vo Ohrid, izgradbata na Spomen-domot na To{e Proevski vo Kru{evo.

Site dosega{ni proekti se vo vrednost od okolu 1,5 milijardi denari (okolu 25 milioni evra). Konstruktor vo Makedonija e prisuten od 2007 godina.

NOV TENDER VREDEN 75 MILIONI DENARI Denovive Konstruktor pobedi na u{te eden vladin tender za renovirawe na bolnicite vo Kumanovo, Ko~ani i Kriva Palanka, vreden 75 milioni denari,

duri i Argentina.

DVA, TRI ZBORA

HRVATSKI KONSTRUKTOR TVRDI ZA “KAPITAL”

gojko@kapital.com.mk

ro{okot za osiguruvawe od bankrot (defolt) na dr`avnite Tvol{ebnata obvrznici na krajot od minatata nedela ja nadmina brojka od 10%, so {to Grcija zad sebe ja ostavi

“Pro{iruvaweto na EU }e ostane eden od prioritetite i za vreme na belgiskoto pretsedavawe so Unijata. Belgiskoto pretsedatelstvo }e se soo~i so mnogu va`ni pra{awa, i toa ne samo vo vrska so zemjite od Zapaden Balkan” [TEFAN FILE evrokomesar za pro{iruvawe

“Podolgiot raboten sta` e edna od oficijalnite celi na ekonomijata i socijalnata strategija na Evropskata unija do 2020 godina.

Najmalku 75% od naselenieto vo EU na vozrast me|u 18 i 64 godini bi trebalo da bidat vraboteni” a o~ekuvaat deka vo naredniot period }e dobijat u{te nekolku tenderi. Cokari} veli deka krizata seriozno ja pogodila grade`nata industrija i istoto posebno se po~uvstvuvalo vo mati~na Hrvatska, zemja vo koja izminative {est godini se slu~uva{e vistinski investiciski bum.

“Krizata seriozno ja zabavi realizacijata na grade`nite proekti vo Hrvatska, kade {to izminative nekolku godini se izgradija golem broj novi avtopati{ta, na koi vo najgolem del izveduva~ be{e Konstruktor.

Iako vo Hrvatska ima u{te mnogu {to da se izgradi, sepak, krizata seriozno go namali obemot na investicii vo infrastrukturata od strana na dr`avata”, veli Cokari}. Eden od najgolemite proekti vreden 500 milioni dolari, koj {to go izveduva Konstruktor, e izgradba na klu~ka na eden od avtopatite vo Katar.

Pokraj vo Katar, Konstruk-

tor momentalno raboti i na proekti vo Ungarija, Bosna i Hercegovina, Republika Srpska, Turcija, Bugarija i drugi zemji od regionot. Neodamna kompanijata go dobila i tenderot za izgradba na kanalizaciska mre`a vo Kosovo, a gradi i hidroelektrana vo Bosna i Hercegovina. Od tekovnite proekti edinstveno neizvesna e izgradbata na avtopati{tata niz Crna Gora, kade {to tenderot be{e poni{ten. Godi{niot obrt na Konstruktor–Hrvatska se dvi`i od 250 do 300 milioni evra, a godinava kako rezultat na namaleniot obem na grade`nite raboti vo prvite {est meseci e zabele`ano zna~iteleno namaluvawe na prihodite.

Poradi toa del od vrabotenite vo Hrvatska }e bidat otpu{teni. Vo Konstruktor–Hrvatska rabotat okolu 2.500 lica, dodeka vo Konstruktor–Makedonija se vraboteni 80 lica.

@OZE MANUEL BAROSO pretsedatel na Evropskata komisija

“Neizmerno sum sre}en i gord poradi prezemaweto na Droga Kolinska.

Kon nas se odnesuvaa profesionalno i ako barem 50% taka n$ tretiraat vo novite transakcii, odnapred bi gi potpi{al. Nema ni{to pod masa” EMIL TEDESKI pretsedatel na upravata na Atlantis

GADGETS

MICROSOFT SE OTKA@UVA OD KIN

S

amo dva meseci otkako se najdoa vo proda`ba Kin One i Kin Two, Microsoft re{i da ja “ubie” ovaa serija mobilni uredi.

Vakviot poteg slobodno mo`e da se proglasi za eden od najluzerskite vo mobilnata industrija.

Kin One i Kin Two, koi Microsoft gi objavi vo april, rabotat

na noviot operativen sistem Windows 7 Phone za mobilni telefoni, no so promenet korisni~ki interfejs, kade {to akcentot e staven na koristeweto na op{testvenite mre`i. Proda`bata na dvata uredi vo SAD zapo~na vo maj, dodeka nivnoto doa|awe vo Evropa be{e najaveno za na esen.

POLITIKA

05.07.2010

VERBALNA PRESMETKA ME\U MINISTEROT TODOROV I REKTOROT STOJKOVSKI

R

ektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", Velimir Stojkovski i ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ne mo`at da gi usoglasat stavovite za namaluvaweto na participacijata na fakultetite. Stojkovski ocenuva deka namaluvaweto na participacijata }e napravi naru{uvawe ne samo vo finansiskata avtonomija na univerzitetite, tuku i vo kvalitetot na nastavata.

Na toa vozvrati ministerot Todorov so tolkuvawe deka namaluvaweto na participacijata na fakultetite e eden od najdobrite i najgolemite potezi koi se napraveni od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.

Toj ne se soglasuva deka namaluvaweto na participacijata }e go namali kvalitetot na nastavata, no priznava deka ima zastoj so vrabotuvawata na Univerzitetot. “Treba da

napravime eden seriozen ~ekor za da ja podobrime strukturata na vrabotuvawe na Univerzitetot. Onie koi sega se so dogovor na delo na univerzitetite da bidat transformirani vo vrabotuvawa na opredeleno vreme, preku avtorska agencija.

A, se nadevam deka do septemvri }e mo`eme da napravime napori za opredelen broj vrabotuvawa od buxetski sredstva,” izjavi Todorov.

5

ANGELOV: "MVR SAKA DA MI GO IZVALKA IMETO!"

P

retsedatelot na zdru`enieto Dostoinstvo, Stojan~e Angelov, obvinuva deka nekoj saka da go izvalka negovoto ime vo javnosta. Vo isto vreme go obvinuva MVR za selektivno podnesuvawe krivi~ni prijavi protiv ispituva~ite koi bile vraboteni vo Komorata za obezbeduvawe na Angele Jovanovski, protiv kogo e pokrenato obvinenie. Toj obvinuva deka

od vkupno 31 ispituva~, MVR podnele krivi~ni prijavi protiv 15 lica, a protiv ostanatite 16 lica, koi i sega vr{at visoki funkcii vo MVR, nema pokrenato krivi~ni prijavi. Vo baraweto do ministerot za vnatre{ni raboti se veli da se vidi koj vo MVR podnel takvi krivi~ni prijavi i dali toa {to nekoj e pomo{nik-direktor ili na~alnik vo Ministerstvoto go amnestira

od odgovornost, dodeka ostanatite treba da se vle~at po sudovi. Angelov se po`ali i na odnosot na javniot obvinitel Jovan Cvetanovski, na kogo po sekoe sudsko ro~i{te mu uka`uvale na nepravdata {to se pravi vrz niv. Zatoa, baraat od ministerot za pravda i od dr`avniot javen obvinitel da ja ispitaat rabotata na Cvetanovski i da go povikaat na odgovornost.

POLITI^KATA SCENA SE ZAGREVA DO VRIEWE

VMRO-DPMNE I SDSM VO BORBA DO ME\USEBNO UNI[TUVAWE! Sekretarite na najgolemite partii, Martin Protu|er i Andrej Petrov, vo me|usebni prepiski, polni so te{ki obvinuvawa, diskvalifikacii i zakani, si vetija politi~ka presmetka do “istrebuvawe” na protivnikot!

KATERINA SINADINOVSKA

N

sinadinovska@kapital.com.mk

ikoj od nas ne odbra da `ivee vo vremeto na Crvenkovski, ama toa go pre`iveavme.

Mislevme deka e zavr{ena prikazna, ama sega go gledam kako odi po {talite koi gi opusto{i, kaj vojnicite koi gi narekuva{e “`ivotinsko carstvo”, kaj ste~ajcite koi gi sozdade.

Ubiecot sekoga{ se vra}a na mestoto na zlostorstvoto, za da vidi dali go zavr{il deloto, dali `rtvata s$ u{te di{e! Toa e negoviot stil na politi~ka borba! Toj ne ja razbira politikata kako borba na ponuda na ~ist politi~ki proizvod, koncepti i idei, tuku kako borba na `ivot i smrt za foteljata vo koja ima neopisliva `elba da sedne”. So vakva ostra, gnevna i `estoka retorika generalniot sekretar na VMRO–DPMNE, Martin Protu|er, mu se obra}a na liderot na opozicijata,

Branko Crvenkovski, vo otvorenoto pismo v~era.

Protu|er ne {tedi niski kvalifikacii za Crvenkovski, direktno obvinuvaj}i go deka e tranziciski “heroj”, koj izvr{uvaj}i razli~ni dr`avni~ki funkcii celi 15 godini e glavniot nositel na kriminalot vo periodot na

tepa~ka vo sobranie, }e gi izvadi{ NEvladinite (tuku opozicioni) organizacii i misli{ si ja zavr{il rabotata. Kolku boksa treba da izedeme za da ne se ~uvstvuvate siluvani? [to e sledno? Kolku budni treba da bidat momcite vo sino koga odat vo patrola po gor-

NEKA NE SE ZAKANUVA BRANKO CRVENKOVSKI DEKA ]E NI BIDE KO[MAR, VE]E PREDOLGO E KO[MAR NA CELA MAKEDONIJA! DOSTA E OD NEGO! ANDREJ PETROV SEKRETAR NA SDSM tranzicijata. Protu|er mu pora~uva na Crvenkovski deka }e go pobedat na slednite izbori, koga i da bidat, i deka nema da mu dozvolat pak da ja uni{ti Makedonija i `ivotite na gra|anite.“]e sobere{ dve-tri celni grupi koi simuliraat navoden teror, }e gi instrumentalizira{ ustavnite sudii da sru{at proekt, }e napravi{

skite mesta? Nemoj ova da go proba{!”, mu veli Protu|er na Crvenkovski. Od SDSM ne ostanaa dol`ni. Sekretarot Andrej Petrov odgovori so ne pomalku ostro pismo upateno do “Nikola Gruevski, Martin Protu|er i upla{enata familija” vo koe izrazuva zgrozenost od omrazata i besot na vladeja~kata partija kon

Branko Crvenkovski. “Nikoj so sila ne mo`e da vi dade hrabrost da se soo~ite so sopstvenite porazi, nitu da vi dade politi~ki maniri i kultura da se soo~ite so protivnikot pred javnosta, nitu lek za va{eto ludilo i bezobrazluk koi zazedoa nevideni razmeri. Kolku li

karti~ka", nasilstvoto vrz tinejxerite vo diskotekata Proces, krvni~koto tepawe na student na plo{tadot, tepawe na snimateli, zakani po novinari so telohraniteli koi gazat pe{aci, pa bez sram {etaat na sloboda.

“Nema da vi go zaboravat ovoj ekonomski pusto{, ova

]E BIDETE KAZNETI ZA NENARODNIOT RE@IM, ]E ODGOVARATE ZA CELIOT KRIMINAL. NEMATE DRUGO ^ARE, PAKUVAJTE SI GI KUFERITE MARTIN PROTU\ER GENERALNIOT SEKRETAR NA VMRO–DPMNE ste upla{eni za da pi{uvate vakvi gnasotilaci? Do koga }e pravite spisoci na neprijateli?” pi{uva Petrov. Sekretarot na socijaldemokratite ponatamu mu pora~uva na Gruevski da ne se nadeva deka gra|anite }e zaboravat na najkriminalnite privatizacii na Okta i na Telekom, aferite “Analitiko”, "Nacionalna plate`na

sistematsko osiroma{uvawe na sopstveniot narod, smislenoto uni{tuvawe na javnoto zdravstvo, nelikvidnoto stopanstvo i zatoa ve}e ste vo panika i go `iveete va{iot no}en ko{mar. Povtorno }e vi se slu~i 2002, }e bidete kazneti za nenarodniot re`im, }e odgovarate za kriminalot. Kolata vi e trgnata po udolnina,

badijala e {to i da pravite. Nemate drugo ~are, pakuvajte si gi kuferite”, zavr{uva Petrov. Vakvite najostri zborovi partiite si gi upatija otkako celiot vikend go pominaa vo te{ki me|usebni obvinuvawa za toa koj e vinoven za incidentot vo parlamentot vo ~etvrtokot i ~ie e smislenoto scenario za ru{eweto na imixot na dr`avata pred me|unarodnata zaednica.

Tri dena VMRO–DPMNE i SDSM si ja prefrlaa topkata za ogromniot skandal, vo koj pratenici na SDSM se sudrija so vooru`eni policajci (bez uniformi) vo parlamentot. Spored Zakonot za sobranie, edinstveno vnatre{noto, sobranisko obezbeduvawe e zadol`eno za obezbeduvawe na redot i mirot vo zakonodavniot dom i smee da nosi oru`je.

Svoite verzii za nastanot i dvete partii najavija deka }e gi dostavat do site ambasadi i }e go izvestat celiot me|unaroden faktor.

KOJ DA GI ^UE PORAKITE OD BRISEL!?

MAKEDONSKITE POLITI^ARI NE SE ZRELI NI ZA DIJALOG! GABRIELA DELOVA

P

delova@kapital.com.mk

oliti~arite i politi~kite subjekti uspeaja za necela godina da gi pomatat pozitivnite ocenki od Evropskata komisija za rabotata na Sobranieto i funkcioniraweto na koordinacijata me|u vlasta i opozicijata.

Politi~kiot dijalog sega (mo`ebi i kako nikoga{ prethodno) stoi na stakleni noze i povtorno prerasna vo kriterium koj go bara Evropskata unija kako preduslov za dobivawe na datum za pregovori. Ona {to Unijata decidno go bara e da se poka`e rezultat na poleto na politi~kite kriteriumi. Toa podrazbira usvojuvawe na dopolnuvawata

Otkako pratenicite i politi~kite partii nekolkupati poka`aa deka ne samo {to se nezreli i nemaat

kapacitet za da se nosat so odgovornosta {to im e dadena, tuku deka i krajno neseriozno se odnesuvaat kon idninata na dr`avata, jasno e deka otsustvoto na dijalog i toa kako }e se najde vo izve{tajot na Evropskata komisija naesen

i izmenite na Delovnikot na Sobranieto, stavawe vo funkcija na Parlamentarniot institut, kako i nepre~eno funkcionirawe na Nacionalniot sovet za evrointegracii, uslovi navedeni vo posledniot izve{taj za pristapni pregovori od fevruari ovaa godina.

Me|utoa, ako se ima predvid kako se odvivaa nastanite izminatata nedela vo zakonodavniot dom, malku e verojatno deka Brisel }e zastane so barawata tuka.

Pratenicite ne se perat od odgovornosta vo svoi-

te oficijalni izjavi.

Potvrduvaat deka vo institucijata koja treba da e reper za demokratija, politi~kiot dijalog navistina ne funkcionira i deka namesto da se odviva tamu, se odviva po ulici (so mitinzi) ili vo Klubot na pratenici.

Pri~inite za ova pratenicite gi gledaat na razli~ni strani."Mnozinstvoto e gluvo za barawata na onie koi ne mislat isto kako niv.

Tuka e klu~niot problem.

Usvojuvawe na izmenite na Delovnikot, razgleduvawe na revizorskite izve{tai

na Dr`avniot zakon za revizija i profunkcionirawe na nadzornite raspravi ne se barawa za jaknewe na opozicijata vo parlamentot, tuku barawa za jaknewe na demokratijata koi se propi{ani i vo Venecijanskata konvencija koja Sobranieto ja ima potpi{ano.

S$ dodeka nema politi~ka volja za vospostavuvawe na politi~ki dijalog vo zemjava }e dobivame negativni izve{tai i nema da odime napred", veli koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM, Cvetanka Ivanova.

Za prateni~kata na Nova demokratija, Flora Kadriu, edinstveniot problem ne le`i samo vo donesuvawe na izmenite na Delovnikot, tuku vo otsustvoto na samosvest me|u pratenicite vo Sobranieto."Potrebno e osvestuvawe kaj politi~kata elita za toa {to pretstavuva Sobranieto i za koja cel slu`i.

Tuka e mestoto kade {to treba da se vodi politi~kiot dijalog, kade {to treba da se razmenuvaat razli~nite stavovi i mislewa i da se kreiraat odluki koi se

od interes na dr`avata”, veli Kadriu.Pratenicite od vlasta problemot go gledaat vo nezreloto odnesuvawe na opozicijata, koja nikako ne saka da prezeme odgovornost.

Prviot parlamentarec, Trajko Veqanovski, pak, veli deka za nego, najva`no e da ima dijalog i da se vratat koordinaciite sekoj ponedelnik.“Mora da se misli na dr`avata.

Treba da se ostavat nastrana tesnopartiskite interesi i site da razmislime za svoite postapki”, veli Veqanovski.

6 05.07.2010 POLITI^ARITE, BIZNISMENITE I EKSP P

ELITATA PREFERIRA Finansiskite eksperti komentiraat deka obi~niot gra|anin stanal pogolem ekspert vo ovaa oblast duri i od samite niv. Tie velat deka ako se ima uvid vo toa koj lanskata godina, kako i nekolku godini nanazad, napravil milionski dobivki na berzata, }e se utvrdi deka toa se obi~nite gra|ani

M

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

akedonskite politi~ari slabo investiraat na pazarot za kapital. Samo 19 od vkupno 117 pratenici na makedonskiot parlament koi dostavile anketni listovi do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija istaknale deka se sopstvenici na hartii od vrednost (akcii, sopstveni~ki udeli i obvrznici). Za razlika od hartiite od vrednost, duri 91 pratenik prijavil vo svojot anketen list deka ima bankarski depoziti ili zel kredit.

Vakvite brojki poka`uvaat deka na{ite pratenici pove}e preferiraat ke{, odnosno vi{okot svoja gotovina da go vlo`uvaat vo sigurni plasmani kako {to se bankarskite depoziti.

Sli~na e situacijata i kaj ministrite i nivnite zamenici. Sedummina od niv, od vkupno 37 {to dostavile anketni listovi, potvrdile deka se sopstvenici na hartii od vrednost.

Kaj pratenicite vkupnata vrednost na ovie hartii od vrednost iznesuva okolu 2 milioni evra, dodeka kaj ministrite

2

milioni evra e vrednosta na prijavenite hartii od vrednost od strana na makedonskite pratenici

i zamenicite-ministri ovaa brojka iznesuva okolu 479 iljadi evra.

Sepak, vo anketnite listovi ne e precizirano dali se raboti za nominalna ili pazarna vrednost na akciite, taka {to ovie brojki prakti~no ne ni ka`uvaat ni{to.

Duri 11 parlamentarci koi prijavile deka poseduvaat hartii od vrednost vo svojata imotna sostojba, istite gi prijavile kako del od nivniot li~en imot, no i kako imot na bra~en drugar, imot na deca ili imot na roditeli.

Pove}eto od politi~arite so koi razgovaravme na ovaa tema izjavija deka ovie hartii od vrednost im se nasledeni od prethodnite firmi so op{testven kapital koi se transformirale vo akcionerski dru{tva.

PAZAROT NA KAPITAL ZABORAVEN OD POLITI^ARITE Pri~inite za toa zo{to politi~kata elita ne saka da “igra” na Makedonska berza politi~arite gi lociraat vo anemi~nosta na na{iot pazar na kapital.

Pratenikot \or|i Orov~anec od Nova alternativa, koj e eden od imatelite na hartii od vrednost, istaknuva deka akciite koi toj gi prijavil vo imotnata sostojba se, vsu{nost, akcii od firma koja ve} e ne funkcionira i istite bile kupeni u{te pred 15 godini.

“Akciite ne se nabaveni preku berza, a dosega ne sum ni kupuval akcii na berzata”, ni izjavi Orov~anec.

Za toa dali planira da investira vo hartii od vrednost vo idnina i kako go ocenuva na{iot pazar na kapital Orov~anec samo kratko ni

TITO PETKOVSKI

PRATENIK Jas, li~no, dosega ne sum kupuval nikakvi akcii na berzata, pa i vo idnina mo`no e da ostane taka. Sepak, smetam deka dokolku na{ata dr`ava saka da ima razvieno pazarno stopanstvo, toga{ po`elno e da se razvie i pazarot na kapital

479

iljadi evra e vrednosta na prijavenite hartii od vrednost od strana na makedonskite ministri i zamenici-ministri

BIZNISMENITE BI GO INVESTIRALE

B

iznismenite, isto taka, se nezainteresirani za doma{niot pazar na kapital i investirawe vo akcii i fondovi.

Pogolemiotdel od niv gledaat vi{okot na svoite finansiski sredstva da go za{tedat ili reinvestiraat vo svoite kompanii.

Vlatko Dimitrovski, upravitel na pe~atnicata Evropa 92 od Ko~ani, istaknuva deka voop{to ja nema analizirano Makedonska berza.

“Kako firma porano imavme akcii, no sega ve}e ne. Jas, li~no, voop{to ne sum se zainteresiral za da investiram na berzata. Vo dru{tvo so prijateli i drugi lu|e sme padnale na muabet za investirawe na berza, osobeno koga be{e bumot i koga site trguvaa so akcii. Sekoja sre}a {to i jas ne go napraviv toa, bidej}i tie {to

gi znam i kupile akcii sega se vo zaguba”, komentira Dimitrovski.

So sli~en stav e i Dane Delovski, direktor na `ivinarskata farma Salmak MB. I toj kako Dimitrovski ne razmisluval vo taa nasoka.

“Ne, voop{to ne sum zainteresiran za da vlo`uvam na berza.

Prete`no sekoj vi{ok finansiski sredstva bi go investiral vo mojot biznis”, istaknuva Delovski.

Za razlika od niv, Simon Naumovski, direktor na prilepska Vitaminka, istaknuva deka kako ~ovek od biznis-zaednicata gi sledi slu~uvawata na berzata i deka toj, kako i del od negovoto semejstvo, trguvale so akcii na berzata.

“Jas i moeto semejstvo ja sledime berzata i dosega imame investirano vo akcii. Sepak, razbirlivo e deka najmnogu sme

zainteresirani za da kupuvame akcii od na{ata kompanija. Inaku, Vitaminka kako kompanija sekoga{ koga imala vi{ok finansiski sredstva istite gi namenuvala za otkup na sopstveni akcii”, ni izjavi Naumovski.

MN: Finansiskite eksperti ostanaa samo na zborovi Finansiskite eksperti komentiraat deka obi~niot gra|anin stanal pogolem ekspert vo ovaa oblast duri i od samite niv.

Tie velat deka ako se ima uvid vo toa koj lanskata godina, kako i nekolku godini nanazad, napravil milionski dobivki na berzata, } e se utvrdi deka toa se obi~nite gra|ani. Del od niv duri se podgotveni da zalo`at ili prodadat del od svoite imoti so cel da “igraat na berzata” i toa ne slu~ajno, tuku so golemo znaewe.

SA[O ARSOV

PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET Da, ve}e imam investirano vo hartii od vrednost. Moeto portfolio e sostaveno od akcii i obvrznici.

Sekoj sam treba da odlu~uva dali }e investira ili ne. Nikoj nikogo so sila ne mo`e da go natera na takov poteg i zatoa s$ ostanuva na individualnata procenka.

Politi~arite i politikata vo taa nasoka za za`ivuvawe na pazarot na kapital mo`at da pomognat pove} e strate{ki, otkolku preku li~no “Za razlika od ovie obi~ni lu|e, nie kako eksperti, vklu~uvaj}i gi tuka i politi~arite i biznismenite, pove}e miluvame da zboruvame i komentirame, otkolku da

dejstvuvame”, ni ka`a vo doverba profesor na eden od ekonomskite fakulteti vo Skopje.

No, i za da se dejstvuva nekoga{ ne e potrebna samo `elba i znaewe,

PERTITE SLABO IGRAAT NA BERZA

KE[ prokomentira deka ne razmisluval na taa tema, no deka za na{iot pazar na kapital bi bilo dobro ako voop{to funkcionira.

So sli~en stav e i negoviot kolega od parlamentot i pretsedatel na NSDP, Tito Petkovski.

Vo vrska so prijavenite hartii od vrednost koi Petkovski gi ima dostaveno do Antikorupciskata komisija ni izjavi deka istite se imot na negovata sopruga.

“Jas, li~no, dosega ne sum kupuval nikakvi akcii na berzata, pa i vo idnina mo`no e da ostane taka.

Sepak, smetam deka dokolku na{ata dr`ava saka da ima razvieno pazarno stopanstvo, toga{ po`elno e da se razvie i pazarot na kapital”, konstatira Petkovski Sli~na e sostojbata i kaj ministrite od vladata koi prijavile deka poseduvaat hartii od vrednost.

Spored soop{tenieto koe go dobivme od strana na Ministerstvoto za transport i vrski, resorniot minister Mile Janakieski akciite koi gi prijavil vo anketniot list gi steknal kako nasledstvo.

Isto taka, od Ministerstvoto n$ informiraa deka Janakieski ne planira da trguva na pazarot za kapital za vremetraeweto na negoviot mandat.

Vicepremierot Vladimir Pe{evski veli deka po zavr{uvaweto na svojot mandat }e prodol`i da investira, dokolku proceni deka toa e soglasno negovite celi.

“Dosega nemam vlo`uvano vo akcii, tuku samo vo udeli vo investiciski fondovi. Udelite od mojot anketen list se steknati pred mojot vlez vo Vladata, duri i pred po~etokot na ekonom- skata kriza. Od koga sum vo Vladata nemam investirano vo akcii, nitu sum steknuval novi udeli”, ni izjavi Pe{evski.

Toj dodava

05.07.2010

Makedonskite politi~ari, barem spored podatocite {to gi dostavile za svojata imotna sostojba, kako i od anketata {to ja napravi “Kapital”, ne se mnogu zainteresirani za da vlo`uvaat vo akcii i ostanati hartii od vrednost. Pomila im e najsigurnata varijanta, bankarskite depoziti

na berzata.

Hartiite od vrednost koi taa gi ima prijaveno do Antikorupciskata komisija se kombinacija na akcii koi gi kupile na berzata i akcii od prethodnata firma kade {to bila vrabotena.

“Akciite koi gi poseduvam se kombinirani. Pogolemiot iznos se akcii od Alkaloid, kade {to prethodno i bev vrabotena. Ostanatite, mnogu mal del, se kupeni na berza. Gi kupivme so soprugot pred da zapo~ne krizata koga be{e trend da se trguva na berza. Toga{ i nie odlu~ivme da si ja probame sre}ata, pa investiravme vo akcii.

Za `al, poradi sega{nata kriza izgubivme poradi padot na cenite”, veli Popovska.

Sepak, i samata taa istaknuva deka nejziniot soprug pove}e e zapoznaen so investirawe vo hartii od vrednost na berzata. No, toa ne zna~i deka vo idnina nema da investira.

“Bi investirala i vo idnina, bilo na berza, bilo vo fondovi.

Onie pari {to bi ostanale VLADIMIR PE[EVSKI kako za{teda, a ne bi gi staviVICEPREMIER la vo banka, bi gi investirala Udelite od mojot anketen list se tamu. Normalno, vo banka steknati pred mojot vlez vo Vladata, e posigurno, no, sepak, duri i pred po~etokot na ekonommal del bi vlo`ila skata kriza. Od koga sum vo Vladata povtorno vo hartii od nemam investirano vo akcii, nitu vrednost”, ni iskomensum steknuval novi udeli.... Po tira Popovska. zavr{uvaweto na svojot manPrateni~kata od dat }e prodol`am da investiopoziciskata SDSM, ram dokolku procenam deka Cvetanka toa e soglasno moite celi deka so ogled na sega{nata funkcija ne bi sakal da dava nikakvi preporaki ili komentari za investirawe ili deinvestirawe. Spored nego, investiraweto e odluka na sekoj vlo`uva~ poedine~no i deka zavisi od celite {to saka da gi postigne investitorot, a koi se balans me|u rizikot koj saka da go prezeme i povratot na vlo`enite sredstva. Vo zavisnost od toa treba i da odlu~i vo kakvi investiciski proizvodi saka da gi vlo`i sopstvenite sredstva.

Negovo mislewe e deka pazarot na kapital kaj nas treba da se razviva vo smisla na transparentnosta i razvivawe novi proizvodi od strana na fondovite.

PRATENI^KITE POHRABRI INVESTITORI Za razlika od svoite prethodni kolegi, prateni~kata od DOM, Liljana Popovska, zaedno so svojot bra~en drugar, ve}e si ja isprobala sre}ata na poleto na investirawe

Ivanova, koja isto taka ima dostaveno vo anketniot list deka poseduva hartii od vrednost, istaknuva deka del od tie akcii se po osnova na rabotni~ko akcionerstvo i deka sega ako se pravi procenka na istite ne bi vredele voop{to.

Ivanova, za razlika od nejzinata kole{ka, vo idnina ne bi vlo`uvala vo akcii i drugi hartii od vrednost.

“Nemam dosega kupuvano hartii od vrednost na berza. A, i kako bi kupuvala koga pazarot na kapital e celosno pod kontrola na vlasta.

Videte go samo sostavot na Komisijata za hartii od vrednost i }e vi bide jasno”, komentira Ivanova.

Pokraj nea, od vkupno 19 pratenici koi prijavile deka poseduvaat hartii od vrednost, u{te 7 se pripadni~ki na pone`niot pol.

NA BROKERITE I FONDOVITE IM TREBAAT INVESTITORI OD POLITI^KATA SCENA Brokerskite ku}i so koi razgovaravme na ovaa tema velat deka politi~arite, kako i pogolemite biznismeni, s$ poretko gi ima vo nivnata lista na klienti.

Vo tekot na 2007 godina situacijata bila sosema poinakva. Brokerite smetaat deka pasivnosta kaj politi~arite se dol`i na toa {to del od niv koi vlo`uvale vo akcii vo tekot na berzanskiot bum sega taka steknatite akcii ne gi prodavaat zaradi sega{nite niski ceni na akciite koi gi poseduvaat.

Na nekoj na~in sega tie stanaa prinudni investitori, pa poradi toa i gi nema nitu da prodavaat, nitu da kupuvaat.

Bi bilo dobredojdeno, smetaat brokerite, povtorno da se javi interesot na politi~arite kaj na{ata berza, osobeno vo uslovi na vakva slaba likvidnost. Vsu{nost, spored niv se dobredojdeni site investitori, bidej}i na brokerskite ku}i ne im e bitno so {to se zanimava potencijalniot investitor, bidej}i za niv site klienti se ednakvi.

Sepak, bi bilo ubavo koga bi imale pove}e klienti od politi~kiot `ivot na dr`avata, zatoa {to na nekoj na~in toa bi zna~elo i pogolema doverba vo Makedonska berza, no i na nekoj na~in za`ivuvawe na na{iot pazar na kapital.

Kako direktni u~esnici na pazarot na kapital sekoj od niv ima vlo`eno vo akcii ili udeli kaj investi-

LILJANA POPOVSKA

PRATENIK Akciite koi gi poseduvam se kombinirani. Pogolemiot iznos se akcii od Alkaloid kade {to prethodno i bev vrabotena. Ostanatite, mnogu mal del, se kupeni na berza.

Gi kupivme so soprugot pred da zapo~ne krizata koga be{e trend da se trguva na berza. Toga{ i nie odlu~ivme da si ja probame sre}ata, pa investiravme vo akcii.

Za `al, na krajot zagubivme poradi padot na ceni ciskite fondovi. Nivniot stav e deka sekoj koj ima slobodni pari~ni sredstva ne mora celiot iznos da go investira vo akcii ili udeli na fondovi.

“Dovolno e samo mal del od niv da vlo`i na pazarot na kapital, a ostanatite iznosi slobodno neka gi stavat vo bankarski depoziti.

Dokolku vaka bi postapuvale site, bi bilo odli~no za na{iot pazar na kapital da `ivne malku”, komentiraat i brokerite i investiciskite sovetnici.

Vakviot niven stav go dopolnuvaat so podatokot deka berzite i fondovite i ponatamu se odli~ni mesta za ekstra zarabotka, i pokraj slabata likvidnost.

VI[OKOT PARI VO SVOITE FIRMI tuku i pari, {to e problem sega, a }e bide gor~liv problem i za vo idnina.

Sepak, ima i takvi koi svojata finansiska ekspertiza i znaewe ja stavile na test na berzata.

Me|u niv e i Sa{o Arsov, profesor po finansiski menaxment na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”.

Toj ni izjavi deka kako ekspert od ovaa oblast ve}e ima investirano na berzata i deka planira istoto da go pravi i vo idnina.

“Da, ve}e imam investirano vo hartii od vrednost. Moeto portfolio e sostaveno od akcii i obvrznici so cel istoto da bide diverzificirano, a so toa i da imam pomal rizik od zaguba.

Spored mene, sekoj sam treba da odlu~uva dali }e investira ili ne vo akcii i fondovi. Nikoj nikogo

7

so sila ne mo`e da go natera na takov poteg i zatoa s$ ostanuva na individualnata procenka.

Politi~arite i politikata vo taa nasoka za za`ivuvawe na pazarot na kapital mo`at da pomognat pove} e strate{ki, otkolku preku li~no investirawe”, ni izjavi Arsov.

Sepak, spored nego, za za`ivuvawe na na{ata berza ona {to e najbitno e zazdravuvawe na doma{nata, no i na svetskata ekonomija. [tom toa }e se slu~i mo`eme da o~ekuvame pogolem interes i od strana na politi~arite, i od strana na biznismenite za investirawe vo hartii od vrednost.

8 05.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

SE ZNAE LI KOJ E VRABOTEN, A KOJ NEVRABOTEN?!

ladite vo Makedonija, pokraj toa {to sekojdnevno baraat rabota, baraat i evropska plata koja ne soodvetstvuva so na{iot standard.

Sopstvenicite na hotelite vo malkute turisti~ki gradovi {irum republikava s$ pove}e se `alat deka i onie koi apliciraat za rabotno mesto vo nivnite kapaciteti se otka`uvaat u{te po prvoto intervju. Pri~inata za toa ja nao|aat vo niskite plati koi, osobeno vo vreme na kriza, povisoki i ne mo`at da bidat. Prebirlivite barateli na rabota uteha baraat vo evro pskite zemji. Ne za drugo, tuku za da rabotat i teraat odmor vo is to vreme.

Zarabotenata dnevnica naj~esto se tro{i na nekoja od tamo{nite pla`i i lokali. Zna~i, tamo{nite biznismeni u{te pred da ponudat rabota na stranski dr`avjani si napravile matematika: edna Grcija (na primer), namesto da izdvojuva ogromni sumi za plata na nejzinite dr`avjani (~ij standard voop{to ne e skromen), }e go namami Makedon~eto da "crn~i" za pomali pari, a pritoa }e si go "bilda" sopstveniot BDP. Pa, u{te i gr~kite vlasti izleguvaat so strategija deka rabota za stranci kaj niv pove}e nema, so cel za{tita na rabotnite mesta za nivnite `iteli.

M

Merkava bila preventiva za poza brzan izlez od krizata! Vo red, neka e i taka. No, ako trgnete od hotel vo hotel po gr~kite

P

Sekoga{ koga se slu~uva politi~ko nasilstvo, toa e organizirano i sprovedeno od SDSM. Sekoga{ koga se slu~uva politi~ko nasilstvo, toa e realizirano od strana na isti lu|e, za `al, moi kolegi vo Sobranieto na Republika Makedonija emam verba vo so nasilstvo, so zakani se pretstavat kako nova prazni zborovi.... i navredi, so frlawe na krv vo SDSM mo`ea da Nemam verba vo {i{iwa i sli~no napadzastanat hrabro i da la`ni golemini... naa svoi nedol`ni kolegi, se sprotistavat na ova Nemam verba vo licemerodnosno kole{ki. Toa bezumie. Taka samo }e na gri`livost... bea vistinski ma`i koi doka`ea deka ne se isti Veruvam vo principi i sobraa sila da navredukako i ovie koi ja vodat vo postojano rabotewe vaat i da napa|aat svoi SDSM poslednite dvaespored niv... kole{ki. Mi se vratija i setina godini. Ne mo`am Ne e vozmo`no do pladne slikite koga prateni~kata da gi najdam nikade po da ste edno, a popladne grupa na SDSM pred mediumite, da ~ujam {to drugo. Ne e vozmo`no do Osnovniot sud vo Skopje, mislat, da vidam kako rapladne da ste ~esen, a predvodeni od damata suduvaat za ova nasilstvo. potoa ne. Ne e vozmo`no [e}erinska, se sudrija so Za nivnoto odnesuvawe do pladne da se gri`ite policajcite koi edinstiskreno `alam, no znam za lu|eto, a potoa ne. veno si ja zarabotuvaa deka makedonskite gra|ani Ne e vozmo`no do pladne svojata plata. Pratenicite }e najdat pouka i }e vidat da ste miroqubiv, razuna SDSM i toga{ branea deka, vsu{nost, vo SDSM men, mudar i stabilen svoj sopartiec obvinet ni{to ne e promeneto. ~ovek, a potoa ne. Ne e za ogromen kriminal za Zamislete samo kako se mo`no edna{ da la`ete, koj so aktot na abolicija ~uvstvuvaat mladite lu|e a drug pat da vi se od strana na Branko koi sakale ili pomisveruva.

Crvenkovski, vsu{nost, i lile da se pridru`at na Minatite denovi Sose doka`a vistinitosta. edna od dvete najgolemi branieto na Republika Bezgri`no gi turkaa pripoliti~ki partii vo Makedonija namesto da padnicite na MVR, zamisMakedonija. Zamislete e arena na demokratiluvaj}i se deka se nao|aat kakvo razo~aruvawe im jata, kako {to dolikuva, na barikadite na slobopriredija samo desetina povtorno stana arena data, a ne na barikadi za lu|e za celiot sistem na na nasilstvoto. @alno. za{tita na kriminal. demokratijata.

Tragi~no. Bezobrazno.

Sekoga{ koga se slu~uva A, {to e toa {to se Stra{no. Gra|anite na politi~ko nasilstvo, toa slu~i?

Makedonija mo`at da e organizirano i sproveDali ostana ne{to nerprostat i ponekoj agresivdeno od SDSM. Sekoga{ azjasneto? Dali nekoj ne en zbor, mo`at da prostat koga se slu~uva politi~ko razbra deka nasilstvoto i ponekoja lo{a misla i nasilstvo, toa e realizgo primenija pratenici? kritika, no samo i samo irano od strana na isti Od snimkite na televizija ako se iska`ani vnatre, lu|e, za `al, moi kolegi vidovme deka eden ~ovek kade {to im e mestoto, na vo Sobranieto na Repubbega vo krug i deka po parlamentarnata govornilika Makedonija. nego tr~a razjarena tolpa ca. No, gra|anite na Make- No, sekoga{ koga se lu|e (prepoznatlivi za donija nema da prostat slu~uva ova nasilstvo nas, bidej}i se pratenici). nasilstvo i agresija. nema izvinuvawe, nema Taa tolpa vo eden moment Do den denes ne mo`am pokajuvawe i nema razuspeva da go stigne, go da poveruvam deka ova birawe. Ima povtorunapa|a i samo razumnata mo`e{e povtorno da se vawe na agresijata, ima reakcija na ostanatite slu~i. Se nadevav deka la`ni opravduvawa i ima pripadnici na MVR vo toj snimkite so nasilstvo nametnuvawe na vina vrz moment spre~i, za sre} koe go primenuvaa nekoi site drugi, osven vrz sebe. a, posilen incident. Ne politi~ari i partii vo Nikoj od SDSM nikoga{ e zna~ajno dali ~ovekot minative godini se minato ne napravil gre{ka, bil pripadnik na MVR, koe nema da se povtori. taka razmisluvaat moite ne e ni zna~ajno dali toj Se nadevav deka razbraa kolegi od SDSM. Totalibil nadvor ili vnatre deka nema da priberat tarnost. Samo partijata e vo zgradata na Sobraninitu edna simpatija bezgre{na, taka velat, a eto, ne e zna~ajno ni so svoeto odnesuvawe. {to mislat pod terminot dali trebalo ili ne da Naprotiv, onie {to partija znaat samo tie. bide ozna~en so simbol mo`ebi razmisluvaa da Vnesuva zabuna fakna MVR. Zna~ajno e {to im poveruvaat sega }e se tot deka i SDSM, kako e ^OVEK. Zna~ajno e toa razo~araat. Mi se vratija politi~ka partija, zastana {to vo ovaa dr`ava, slikite od nasilstvoto vo celosna odbrana na povtorno, politi~ari na sednicata na Komisinasilstvoto sprovedeno i pratenici so nasiljata za delovni~ki i od pogolemiot del na stvo napa|aat nedol`ni mandatni pra{awa koga prateni~kata grupa. Ova gra|ani koi samo si ja se odzema{e imunitetot be{e vistinski moment vr{at svojata rabota. na pratenikot Bu~kovski koga onie glasni momci Zna~ajno e toa {to nekoi i koga kolegi-pratenici i devojki koi sakaat da politi~ari, povtorno, za

N VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ostrovi }e vidite deka vo sekoj od niv ima po desetici makedonski rabotnici. [to e najtragi~no, tamo{nite inspekcii zami`u vaat pred taa pojava. E, pa, dragi moi, dodeka i Makedoncite i Grcite se pravat golemi patrioti, sivata ekonomija navleguva s$ podlaboko vo nivnite dr`avni organi. Pa, do koga Makedoncite koi rabotat tamu na crno sekoj mesec }e zemaat socijalna pomo{ od dr`avata? I do koga }e go zemaat mestoto vo Zavodot za vrabotuvawe na tie {to navistina se nevraboteni?!

ARMAGEDON! redizvik e ~ovek da se zanimava so politika vo Makedonija, a u{te pogolem e istata da se analizira! No, ni{to ne se sporeduva so predizvikot da se `ivee vo dr`avava i da se bide “objekt” na istata taa politika, oti ona {to gra|anite na ovaa napatena zemja go do`ivuvaat sekojdnevno, vo normalniot svet ne se slu~uva ni za edna decenija.

Kako malku da ni be{e nevideniot sram vo Sobranieto koga vooru`eni “batki” im go d eterminiraa pravecot na dvi`ewe na politi~ki nepodobnite pratenici (koi ne os tanaa dol`ni, pa probaa so sila da baraat pravdina!), pa, sega ni falea u{te “stra{nite” pisma potpi{ani od partiskite sekretari (a napi{ani!?) za da n$ potsetat vo kakva beda vegetirame.

Komu mu e gajle za ovaa dr` ava, za idninata nejzina i za narodot {to im odi po mitinzi, gi glasa, pa potoa pla~e od niv!? Oko ne im trepnuva ni za evropskite integracii, ni za stabilnosta, ni za imixot.

Politi~ka kult ura!?

Maniri!? Dignitet i kapacitet!? Da ne se zala`uvame! Politi~ki primitivizam i bezo-

RAZUMOT E OSNOVNA KARAKTERISTIKA NA MUDRITE

brazno uni{tuvawe na sopstvenata zemja! Bez tro{ka sram, so nulta odgovorn os t i so evtina retorika na koja pa|aat samo partiskite poltroni!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

Se zakani ja Martin Protu|er i Andrej Petrov deka nema da se smirat dodeka ednite ne zaminat vo istorija! Najavija borba do uni{tuvawe!

Armagedon! Pa, .. potop!

Arhimed odamna n$ udostoil so edna anti~ka mudrost velej}i – “potopot ne uspea, ostana ~ovekot”!

S$ se ~ini deka i ovaa finalna presmetka nema da ima posre}en kraj! ]e pre`iveat i ednite i drugite! Za toa barem imaat doktorati... i kapacitet!

ILIJA DIMOVSKI

Direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik

`al, se smetaat sebesi za bogovi i natprirodni su{testva, pa si dozvoluvaat i na vakov na~in da im ja zagrozuvaat bezbednosta na gra|anite.

Zamislete kako bi se odnesuvale ovie lu|e koga bi bile na vlast.

Zamislete kako bi postapuvale ako pod sebe gi imaat site lostovi na dr`avnite instrumenti.

Zamislete na {to s$ bi bile spremni, samo so cel da gi ostvarat svoite interesi. [tom si dozvoluvaat pred svedoci i pred kameri da go pravat ova {to poka`aa deka znaat da go napravat, mo`eme samo da pogoduvame {to dosega i {to vo idnina se podgotveni da napravat.

Kako sega da se spravime so predizvicite {to pretstojat? Kako da se razjasnime i pogledneme vo o~i? Kako da si veruvame? Kako da ne pomislime deka mo`ebi sledniot pat nekoj od ovie lu|e }e posegne i po svoj kolega, edinstveno poradi toa {to razmisluva razli~no?

Se nadevam deka narednive denovi }e ~ueme mislewe i od golemite za{titnici na ~ovekovite prava vo Makedonija. Se nadevam deka Helsin{kiot komitet, fondacijata Institut otvoreno op{testvo, borcite za mediumska sloboda, mediumite i site ostanati relevantni subjekti }e najdat hrabrost da go osudat ovoj incident. Toa }e poka`e deka na{eto op{testvo ima zdravo tkivo.

Morame da poka`eme koj e prav, a koj pravi gre{ki.

KOMENTARI I ANALIZI

05.07.2010

9

POJADOK SO DEN

]E TREBA U[TE EDEN REBALANS! iderite na G-20, grupata na dvaesette najgolemi ekonomii vo svetot, pred nekoj den ja zavr{ija svojata sredba, na koja prioritetno pra{awe be{e kreditnata kriza so koja momentalno e soo~ena Evropskata unija (EU).

Po zavr{uvaweto na taa sredba be{e objaveno deka zemjite od EU }e se obvrzat da gi namalat svoite buxetski deficiti i da gi zgolemat kapitalnite rezervi na komercijalnite banki. Vsu{nost, zemjite od G-20 koi se vodat kako razvieni ekonomii (za razlika od nekoi od zemjite vo G-20 koi, iako se ~lenovi na grupacijata, formalno s$ u{te se vodat kako zemji vo razvoj) navidum se obvrzaa da gi namalat svoite buxetski deficiti za 50% do 2013 godina i da go stabilizirat svojot nadvore{en dolg vo odnos na soodvetniot bruto-doma{en proizvod (BDP). Me|utoa, sekoja zemja }e ima fleksibilnost da ja postigne celta po svoe tempo, vo zavisnost od brzinata so koja } e se slu~uva ekonomskoto zazdravuvawe vo soodvetnata zemja.

Vaka formuliraniot zaklu~ok na G-20 ostava impresija deka prezemenite obvrski od strana na razvienite zemji vo G-20 ne se cementirani kako nepromenlivi obvrski.

Zna~i, G-20 e sosema svesna deka golemite buxetski deficiti mora da se namalat. Me|utoa, problemot e deka od edna strana, namaluvaweto na deficitite mo`e da go dovede vo pra{awe samoto ekonomsko zazdravuvawe na soodvetnata zemja, a od druga strana, odlagaweto na problemot samo go odlaga denot na soo~uvaweto so realnosta koja }e stane s$

L

pote{ka kolku podolgo se odlaga.

Interesna be{e i razlikata vo razmisluvaweto me|u Amerika i EU koja proizleze od sredbata na G-20. O~igledno e deka Amerika e pozagri`ena za mo`nosta globalnata ekonomija povtorno da vleze vo recesija i zatoa zastapuva prezemawe na stimulativni merki na kratkoro~en plan, dodeka glavnite zemji od EU (Francija, Germanija i Anglija) pove}e te`neat kon namaluvawe na rashodite. Ottuka proizleguva deka i samata G-20 nema kohezija i unificirana strategija okolu globalnata ekonomija.

Istovremeno, stanuva jasno deka Amerika koja go ima luksuzot nejzinata valuta (dolarot) da e globalna rezerva i koja ne e visokozadol`ena zemja, vo sporedba so nekoi od drugite zemji vo EU, e pozagri`ena za eventualniot povtoren pad na globalnata ekonomska aktivnost, dodeka, pak, EU e pozagri`ena za ogromnite dolgovi, posebno na nekoi od zemjite-~lenki vo evrozonata, koi mo`at da ja zagrozat ekonomskata stabilnost na samata EU. Zatoa i me|unarodnite berzi i pazari na kapital do`iveaja zna~itelni padovi vo poslednite nekolku nedeli.

Kako {to spomenav vo prethodnata kolumna, me|unarodnite berzi momentalno de fakto kalkuliraat deka postoi golema {ansa za povtoren vlez vo recesija na globalnata ekonomija. Se razbira, od samiot po~etok na ovaa godina be{e jasno deka 2010 }e bide godina na nesigurnost za globalnata ekonomija i deka }e bide turbulentna na ekonomski plan. No, za `al, analiziraweto na slu~uvawata vo globalnata ekonomija ne & e jaka strana na

Vladata na Republika Makedonija.

Dodeka globalnata ekonomija se dvi`e{e napred so {esta brzina vo 2006 godina, pa do sredinata na 2008 godina, makedonskata ekonomija, isto taka, postigna soliden rast vo svoeto brutodoma{no proizvodstvo. Posebno vo 2007 godina vicepremierot za ekonomski pra{awa, Zoran Stavreski, edvaj ~eka{e da pomine kvartalot za da mo`e da objavi kolku bil golem rastot na makedonskata ekonomija za toj kvartal. Se razbira, Stavreski nikade ne spomena deka rastot e rezultat na globalniot ekonomski bum, tuku, se razbira, rezultat na isklu~itelno dobrite ekonomski potezi na vladata.

Totaln oto proma{u vawe na Stavreski i ekonomskiot tim na Vladata da predvidat i da razberat {to se slu~uva so globalnata ekonomija e ve}e legendarno.

Do samiot po~etok na 2009 godina Vladata na Republika Makedonija s$ u{te se dr`e{e na proektiraniot rast na BDP za taa godina od re~isi 6%, iako vo tie migovi globalnata ekonomija pominuva{e niz najte{kite momenti vo poslednite sedum decenii.

Se razbira, koga Stavreski i kompanija razbraa deka postoela globalna ekonomska kriza i koga kvartalnite podatoci za makedonskiot BDP po~naa da tonat, mnogu brzo po~naa da ja obvinuvaat globalnata ekonomska kriza za site lo{i performansi vo makedonskata ekonomija.

Kako i da e, Republika Makedonija ja prebrodi 2009 godina so pad na BDP od re~isi 1%, rezultat koj ispadna tolku “dobar” blagodarenie isklu~ivo na deviznite doznaki i transferi, koi ne samo {to ne se namalija

za godinata, tuku duri i porasnaa.

Me|utoa, industriskoto proizvodstvo, zgolemeniot nadvore{en devizen dolg i namalenite devizni rezervi bea kolateralnata {teta na ekonomskata politika na Vladata vo 2009 godina.

O~igledno, Stavreski i kompanija ne izvlekoa nekoi pouki od minatata godina, pa prodol`ija da proektiraat buxeti i stapki na rast za 2010 godina kako 2009 godina da bila nekoj lo{ son.

Od samiot po~etok na godinata predupreduvav deka 2010 godina }e bid e m n ogu neizvesna na ekonomski plan i deka Republika Makedonija }e bide sre} na dokolku BDP ostane na pozitivna nula. Imaj}i ja predvid globalnata slika, Vladata na Republika Makedonija treba{e da donese konzervativen buxet, proektiran vrz status kvo BDP. Mnogu podobro }e be{e da se potceni proekcijata na stapkata na rast, no da se tro{i kako da nemame rast, otkolku da se preceni stapkata na rast i da se tro{i vrz osnova na proekcii koi nema da se ostvarat.

Slu~u vawata vo globalnata ekonomija se patokaz deka vtorata polovina od godinava }e bide mnogu neizvesna.

Slikata za eventualniot povtoren vlez vo recesija za globalnata ekonomija }e bide mnogu pojasna na esen. No, ve}e e pove}e od jasno deka {ansite za makedonskata ekonomija da go postigne proektiraniot rast na BDP od 2% za 2010 godina se minimalni. Ako padot od 0,9% na makedonskiot BDP od prviot kvartal e patokaz za ostanatiot del od godinata, toga{ navistina }e bideme sre} ni ako 2010 godina ja zavr{ime na pozitivna nula.

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar

Slu~uvawata vo globalnata ekonomija se patokaz deka vtorata polovina od godinava }e bide mnogu neizvesna.

Ako padot od 0,9% na makedonskiot BDP od prviot kvartal e patokaz za ostanatiot del od godinata, toga{ navistina }e bideme sre}ni ako 2010 godina ja zavr{ime na pozitivna nula

Kolku pobrzo Stavreski i kompanija go sfatat ova i prezemat soodvetni merki preku dopolnitelen rebalans na buxetot, tolku podobro }e bide za makedonskata ekonomija na dolgoro~en plan.

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

POSTKRIZNIOT FOKUS NA DOLGORO^NOTO PLANIRAWE ksioma me|u onie koi ja istra`uvaat nau~nata fantastika i drugata literatura povrzana so idninata e deka tie koi pi{uvaat vakva literatura vsu{nost – svesno ili nesvesno - davaat razmisli za sega{nosta”, }e istakne Nijal Ferguson, istori~ar, vo publikacijata "Svetot vo 2006”.

"Svetot vo...” e godi{na publikacija na "Ekonomist” preku koja ovoj vode~ki nedelnik se obiduva niz analizite na negovite novinari i urednici, kako i preku kolumnite na svetskite lideri od politikata, biznisot i bezmalku site drugi oblasti, da gi anticipira (se ~ini deka ova e pomek izraz od "pretska`e”) nastanite vo narednata godina. Vo izdanieto posveteno na 2006 godina, koga publikacijata ja slave{e svojata 20-godi{nina, Ferguson be{e pokanet da dade svoja ocenka na uspe{nosta vo pretska`uvawata sodr`ani vo dvedeceniskoto postoewe na ovaa publikacija. Ferguson dade balansirana ocenka – prvo, istakna deka nema druga publikacija vo svetot koja dava vakvi seriozni analizi na idninata, pa zatoa istata ne mo`e da se sporeduva vo prostor so drugi, tuku mo`e da se sporeduva samo vo vreme so sebe; i vtoro, "Svetot vo...” to~no pretska`al redica nastani, pred s$ vo politikata, no mnogu pove} e proma{il – pred s$ vo ekonomijata.

So vakov voved, treba vnimatelno da gi zememe predvid procenkite na "Svetot vo 2010” vo vrska so idninata na biznisot, osobeno za dolgoro~nosta na pogledot na biznis-liderite. Metju Bi{op, urednik na "Ekonomist" za pra{awa na amerikanskiot biznis i koavtor na “Patot od urnatinite: kako da se reanimira kapitalizmot

A

i da se stavi Amerika povtorno na vrvot”, ocenuva deka e krajno vreme – biznisot povtorno da razmisluva dlaboko i su{tinski za svojata idnina. Za 2009 godina Bi{op utvrduva deka kompaniite prvo i osnovno bea svrteni kon kratkoro~nosta na potragata po opstanok, a za 2010 godina smeta deka vistinskiot predizvik } e bide da se pogledne povtorno na dolgi pateki. Vo vreme na kriza – ima objasnuvawe i opravduvawe za kratkoro~nite pogledi. Kratkoro~nosta be{e nu`na vo momenti koga svetskata ekonomija se sru{i po finansiskata panika {to sleduva{e po propa|aweto na Leman Braders vo septemvri 2008 godina. Ottoga{, bezmalku site kompanii, pa i najdobrite od najdobrite po svoite performansi – se borea da dojdat do gotovina koja im be{e pove}e od potrebna. Toga{ gotovinata – ke{ot – stana klu~en faktor.

Za da se pre`ivee krizata verojatno nema{e drug na~in osven da se ima vakov, relativno ograni~en po opfat i kratok po vreme, pogled. No, Bi{op predupreduva deka tuka stanuva zbor za zamena na tezi – kratkoro~nosta na celite be{e pri~ina za krizata, koja rezultira{e – sega od drugi pri~ini – povtorno so kratkoro~nost na celite. Zatoa e vreme da se pu{ti duhot i da se naso~i umot na dolgi pateki. No, za da se slu~i vakvata promena, na koja povikuvaat ve}e celi dve godini od politi~ari do analiti~ari, preku direktori }e mora "politi~ki” da se promeni celiot sistem. Kako {to ve}e imame poso~eno vo nekolku od prethodnite napisi – na globalno nivo toa }e zna~i promena na teorijata za na~inot kako se pla}aat izvr{nite

direktori i promena vo aktivnosta na akcionerite, osobeno na golemite i institucionalni sopstvenici. Vo vrska so pla}aweto na izvr{nite direktori mora da se promeni percepcijata "J] BZT]BZ” – {to zna~i – "jas }e bidam zaminat, ti }e bide{ zaminat” – filozofija na rabota spored koja onie koi gi imaat instrumentite za pravilno naso~uvawe na kompanijata gi koristat za da ostvarat dobri rezultati sega za sebe, ostavaj}i gi problemati~nite posledici na idninata na kompanijata na drugi. Taka, eden od na~inite za da se usoglasat dolgoro~nite interesi na kompanijata so dolgoro~nite interesi na izvr{nite direktori e tie da imaat obvrska da gi dr`at opciite najmalku u{te edna godina po zavr{uvaweto na nivniot mandat. No, kako {to site znaat - promenata na sistemot na nagraduvawe ne e garancija za svrtuvawe na fokusot na dolgoro~ni celi. Tuka e potrebna seopfatna promena na sistemot na korporativno upravuvawe – pred s$ vo rabotata na odborite na direktori, odnosno na nadzornite odbori, i nivniot odnos so institucionalnite investitori.

Golemite institucionalni sopstvenici na kompaniite se ednakvo tolku vinovni za kratkoro~nosta na pogledite na firmite kolku i izvr{nite direktori. Institucionalnite investitori go toleriraa i go pottiknuvaa vakviot odnos kon rezultatite vo koj najva`no be{e profitite da rastat postojano vo sekoj kvartal, a cenata na akcijata da raste po mo`nost i po~esto.

Institucionalnite investitori ne sakaa da go iskoristat vistinskoto oru`je {to go imaat – da glasaat sprotivno od menaxmentot. Dolgoro~niot pogled e pra{awe na forma i na

vnatre{ni strukturi. Na toa se osvrna delot od napisot pogore. Isto taka, dolgoro~niot pogled e pra{awe na su{tina i tekstura – na toa se osvrnuva delot od napisov podolu. Bi{op smeta deka kompaniite za da bidat vistinski dolgoro~no orientirani treba da se promenat vo pogled na tri ne{ta: prvo, da investiraat pove} e vo inovacii; vtoro – pove}e da se koncentriraat na raste~kite pazari; treto – da stanuvaat s$ podobri korporativni gra|ani. Site tri preporaki, iako formulirani za golemite svetski korporacii – imaat somerlivi implikacii za makedonskite kompanii.

Prvo – kompaniite ne smeat da zaprat vo sozdavaweto novi proizvodi koi }e gi zadovoluvaat potrebite na klientite. Vtoro – tie treba dlabinski da gi razberat idnite potrebi na pazarite koi rastat, ne isklu~uvaj}i ja Kina. Treto – tie treba da vlezat vo redot na kompaniite koi se prepoznatlivi deka "im odi dobro zatoa {to pravat dobro” – i kon zaednicite kade {to se locirani, no i kon vrabotenite i dr`avite vo koi rabotat.Kratkoro~nosta ima{e rizik na pregolemo prezemawe rizici.

Dolgoro~nosta go nosi rizikot na nedonesuvawe odluki na vreme, koga tie se potrebni, pod maskata deka se misli na dolgi pateki. Ne smee da se dozvoli vakviot defetisti~ki pristap da bide lo{ata realnost na dolgoro~noto planirawe.Sega sme bezmalku to~no na polovina od 2010 godina. Kolku pomina, u{te tolku ni ostanuva. Ovie kratki {est meseci da gi iskoristime za promena na mentalitetot od krizen vo postkrizen vo koj kratkoro~nosta na pre`ivuvaweto }e ja zamenime

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija

2010 godina Vo kompaniite treba da go nadrasnat mentalitetot na krizna kratkoro~nost i da mislat vo termini na postkrizna dolgoro~nost. Korporativnoto upravuvawe se fokusira na formata kako da se postigne toa.

Tuka, davame i osvrt na sodr`inata na tolku potrebnoto dolgoro~no planirawe so termini na dolgoro~nost na progresot. Bez razlika dali procenkite na "Svetot vo 2010” }e bidat to~ni ili ne.

10 05.07.2010 2.429

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.790

2.427

MBID

107,00

2.780

2.425

OMB

106,90

2.770 106,80

2.423 2.760 2.421

106,70 2.750

2.419

106,60

2.740

2.417 2.415

2.730

28/06/10

29/06/10

30/06/10

01/07/10

02/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

106,50

28/06/10

29/06/10

30/06/10

01/07/10

02/07/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

28/06/10

29/06/10

30/06/10

01/07/10

02/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

LETNITE ODMORI ]E GO DOTEPAAT PROMETOT NA BERZATA

TRGOVIJA OD EDVAJ 600 ILJADI EVRA ZA CELA NEDELA Slabata likvidnost na Makedonska berza }e ja dostine svojata kulminacija kako {to }e nabli`uva {picot na godi{nite odmori. Minatata sedmica prometot padna na pomalku od 600 iljadi evra, najnizok vo poslednive nekolku meseci METODI PENOVSKI

M

22,5%

penovski@kapital.com.mk

inatata berzanska nedela pomina vo znak na zna~itelen pad na prometot vo odnos na nedelata prethodno, ili za celi 22,5%. Trgovijata na site pazari zaedno iznesuva{e 35,8 milioni denari, od koi na Oficijalniot pazar otpa|aat 29,7 milioni denari.

Akciite na Komercijalna, Alkaloid, Makpetrol, Toplifikacija, Granit i Makstil se {este akcii koi ovaa nedela bea najtrguvani i ostvarija promet od pove}e od eden milion denari sekoja od niv.

Tie u~estvuvaat so 56% od vkupno realiziraniot promet kaj Makedonska berza minatata nedela. Zaedno ovie {est akcii ostvarile promet od okolu 20 milioni denari.

Kaj obvrznicite najtrguvana be{e obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija so vkupen promet od okolu 5 milioni denari i istrguvana koli~ina od 104.990 obvrznici. Duri 64% od vkupniot promet koj Berzata go ostvarila minatata nedela vo ramkite na OMB indeksot otpa|a na ovaa obvrznica.

Vo pogled na indeksite, MBI10 ovaa nedela ja zavr{i na nivo od 2.427,65 indeksni poeni. Vakvata vrednost na MBI-10 e za 23,11 indeksni poeni povisoka vo odnos na vrednosta koja ovoj indeks ja ima{e na posledniot den od

e padot na prometot na Makedonska berza minatata nedela

5,67%

padna hrvatskiot indeks Crobex minatata nedela i se spu{ti na najnisko nivo vo poslednite 11 meseci

peto~noto trguvawe prethodnata nedela.

Rast ovaa nedela za 9,24 indeksni poeni ima{e i MBID indeksot. Idnata nedela ovoj indeks }e ja zapo~ne od 2.754,79 indeksni poeni po peto~niot pad od 0,37% vo odnos na prethodniot den.

Za razlika od ovie dva indeksa, OMB minatata nedela zabele`a pad od 0,14 indeksni poeni. Posledniot den od trguvaweto ovoj indeks go zavr{i na nivo od 106,89 indeksni poeni po padot od 0,07% vo odnos na ~etvrtokot.

Lo{o se trguva{e i kaj berzite vo regionot. Qubqanskata berza posledniot den od nedelnoto trguvawe go zavr{i vo crveno, so pad od 1,18% na osnovniot berzanski indeks SBI TOP. Vakviot pad samo ja zaokru`i lo{ata nedela na trguvawe kaj ovaa berza. Osnovniot indeks na Qubqlanskata berza, SBI TOP, nedelata ja zavr{i so vkupen nedelen pad od 2,3%. Pad od 3,3% nedelava zabele`a

SVETSKI BERZI: 28.06-02.07

6

akcii u~estvuvaa so 56% vo vkupniot promet na Berzata vo periodot 28.06-02.07

i osnovniot indeks Belex 15 kaj belgradskata berza. Na Zagrepskata berza cenite na akciite minatata nedela ostro padnaa, potonuvaj}i na najnisko nivo vo poslednive 11 meseci, {to spored analiti~arite e posledica na lo{oto raspolo`enie na svetskite berzi, no i od doma{nata ekonomija stignuvaat pove}e lo{i, otkolku dobri vesti.

Minatata nedela Crobex padna za 5,67%, dodeka Crobex10 za 6,35%.

Dvata indeksa zabele`aa najniski nivoa od krajot na juli minatata godina dosega.

Vo odnos na po~etokot na godinata Crobex e vo zaguba od 8,76%, a Crobex10 od 6,93%.

WALL STREET VO PAD, EVROPA FINI[IRA[E SO OPTIMIZAM

oslabnaa za 1,2%.

Za celata minata sedmica Dow Jones padna za 4,5%, dodeka S&P potona za 5%, a Nasdaq za 5,9%, {to e nivni najgolem nedelen pad vo poslednite dva meseci.

Vo Evropa, pak, glavnite berzanski indeksi zajaknaa vo petokot, po padot od denot prethodno, koj be{e nivno najnisko nivo vo poslednive pet nedeli. Glaven motor na rastot bea sektorite na rudarstvo i bankite, iako pogolemite dobivki bea spre~eni zaradi pretpazlivosta na investitorite povrzana so podatocite za pazarot na trud vo SAD. Vo takvi okolnosti FTSE indeksot na Londonskata berza zajakna za 0,77% na 4.842 poeni. frankfurtskiot DAX indeks be{e so ne{to pomala dobivka od 0,34%. Najgolemi dobitnici bea bankite, ~ii akcii porasnaa zaradi vesta dobiena od bankarskite i regulatornite izvori deka niedna germanska banka ne e vo opasnost da ne pomine na aktuelnite “stres-testovi” i deka evropskite banki raspolagaat so dovolno gotovina za pokrivawe na kusocite vo slu~aj na vlo{ena sostojba.

Po razo~aruva~kite podatoci od amerikanskiot pazar na rabotna sila, na Volstrit vo petokot indeksite padnaa petti den po red minatata sedmica, zabele`uvaj}i najgolema zaguba vo poslednite dva meseci.

Indeksot Dow Jones padna za 46 poeni vo petokot na 9.686 poeni, dodeka S&P 500 indeksot isto taka zagubi 0,47% od vrednosta i se spu{ti na 1.022 poeni. Indeksot Nasdaq padna na 2.091 poeni, ili za 0,46%.

Na samiot po~etok od peto~noto trguvawe vlo`uva~ite gi razo~ara podatokot deka vo juni bez rabota ostanale 125 iljadi Amerikanci, pove}e od o~ekuvanite 110 iljadi. Pritoa, dr`avnite slu`bi otpu{tile 225 iljadi privremeno vraboteni, dodeka vo privatniot sektor se otvorile 83 iljadi novi rabotni mesta, pomalku od 112 iljadi kolku {to se o~ekuva{e. Zaradi slabosta na pazarot za rabotna sila, a so toa i na potro{uva~kata, vo petokot me|u najgolemite gubitnici be{e finansiskiot sektor. S&P indeksot na toj sektor padna za 1,1%, dodeka cenite na akciite vo sektorot naso~en kon potro{uva~ite

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

02.07.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.143.389,39

-1,59%

-7,22%

-1,54%

-2,29%

3,36%

29.06.2010

Илирика ГРП

20.083.282,30

-0,82%

-1,67%

2,64%

2,24%

11,18%

29.06.2010

0

Иново Статус Акции

17.784.510,13

-1,05%

-5,81%

-9,79%

-9,79%

-5,97%

01.07.2010

0

0

KD Brik

20.977.708,98

-0,36%

-1,83%

3,74%

4,00%

22,68%

01.07.2010

0

0

KD Nova EU

21.402.552,09

-2,28%

-4,75%

-4,30%

-4,30%

10,54%

01.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.775.869,05

-1,66%

-6,71%

-2,62%

-2,62%

-0,26%

01.07.2010

%

3.781,50

1,01

378.150

27.999,85

0,22

363.998

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

Топлификација Скопје Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Фаморд Скопје

02.07.2010 Просечна цена (МКД)

Фершпед Скопје Раде Кончар Скопје Ветеринарно сточарски центар Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

%

Износ (МКД)

30

-14,29

4.800

47050

-3,98

94.100

1788

-2,98

125.160

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

146

-2,67

28.908

ХВ

155,00

-0,30

16.275

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

02.07.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

02.07.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

02.07.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.947,54

390,18

10,12

0,90

54.562

8.100,00

341,43

23,72

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

669,00

105,83

6,32

0,67

2.014.067

3.100,78

533,81

5,81

0,90

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009) MPT (2009)

112.382

27.999,85

/

/

0,78

510

0,00

1.627.410

REPL (2009)

25.920

38.499,67

5.625,12

6,84

0,77 0,61

3781,5

1,01

378.150

SBT (2009)

389.779

2.690,00

211,39

12,73

27999,85

0,22

363.998

STIL (2009)

14.622.943

200,00

0,11

1.808,65

2,79

Алкалоид Скопје

3947,54

-0,03

315.803

TPLF (2009)

450.000

3.781,50

61,42

61,57

1,11

38.499,67

0,00

230.998

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

/

/

0,31

Реплек Скопје

02.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Макпетрол Скопје

Топлификација Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

37.089

10

40,98

обични акции

26.539

27

-57,15

63.628

37

-27,89

обични акции

Вкупно Официјален пазар

31.200

30

137,12

Вкупно Редовен пазар

31.200

30

137,12

94.828

67

-6,48

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 02.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII

05.07.2010

11

DUN & BRADSTREET ISTRA@UVA KOLKAV E RIZIKOT OD NESOLVENTNOST

17.03.2010 11 UMEREN RIZIK ZA NEPLA]AWE NA OBVRSKITE OD MAKEDONSKITE FIRMI 1% SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

M

akedonija ovoj mesec s$ u{te e vo zonata na zemji so umeren rizik za biznis. Poslednoto merewe na ekonomskite sostojbi vo 132 zemji {to go napravi bonitetnata ku}a Dun & Bradstreet poka`a deka rejtingot na Makedonija se zadr`a na BD4b, {to zna~i umeren rizik.

No, vo odnos na zemjite od regionot, Makedonija e zad Slovenija, Hrvatska, pa i Albanija, a pred Srbija i Bosna i Hercegovina.

Zemjava e vo grupata na Kolumbija, Dominikanskata Republika, Grcija, Indonezija, Namibija i Filipinite.

Pri rangiraweto e zemeno predvid navremenoto pla}awe na obvrskite na firmite, no i drugite ekonomski performansi na zemjata, kako {to se sostojbata vo bankarskiot sektor, monetarnata politika i fiskalnata pozicija. Glavnata opasnost ne e eliminirana i najmnogu doa|a od Grcija.

“Iako ekonomskiot izgled na Makedonija se podobruva i o~ekuvame realen rast na BDP od 1%, gledame dva glavni rizici za ekonomijata - obnovuvawe na globalnata ili regionalnata kriza, {to }e predizvikuva oslabuvawe na pobaruva~kata, i postojan porast na niskorizi~nite investicii, {to vodi kon zaostruvawe na nadvore{no-finansiskite uslovi. Gr~kata kriza e va`na i za dvata rizika, zemaj}i ja predvid zna~ajnata trgovija me|u dvete zemji i golemiot makedonski deficit na tekovnata smetka”, komentiraat od Dun & Bradstreet.

}e bide rastot na BDP godinava, prognoziraat od D&B, a se dol`i na dva rizika – krizata i porastot na niskorizi~nite investicii

Spored izve{tajot koj go objavuva Bonitetna ku}a I od Qubqana, gr~kata kriza, isto taka, generira negativni implikacii za vladite koi sakaat da gi finansiraat svoite potrebi od privatni izvori.

“Kako i golem broj drugi zemji vo regionot, Makedonija verojatno }e go odlo`i planiranoto izdavawe na evroobvrznicata, koja verojatno }e iznesuva{e od 175 do 250 milioni evra. Vo ovoj pogled va`no e da se napomene deka potrebite na Makedonija za javno finansirawe ne se nitu mnogu itni, nitu mnogu potrebni so relativno skromniot buxetski deficit od 2,7% od BDP vo 2009 godina i so javen dolg od pomalku od edna tretina od BDP”, poso~uvaat od Dun & Bradstreet, koja e najgolema i najstara bonitetna ku}a vo svetot i postoi ve}e 170 godini.

Druga indirektna nasoka preku koja gr~kata kriza mo`e da vlijae vrz Makedonija e mo`noto slabeewe na poddr{kata za pro{iruvaweto na EU me|u zemjite-~lenki na Unijata.

Spored analiti~arite na Dun & Bradstreet, ova mo`e da bide zagri`uva~ko ako se zeme predvid deka so kandidatskiot status od 2005 godina za ~lenstvo vo EU na Makedonija se gleda kako na va`na kotva za politi~kata stabilnost i ekonomskite reformi vo

idnina.

HRVATSKIOT REJTING RASTE Vo publikacijata International Risk & Payment Review na Hrvatska & e dodelen rejting DB3d, a trendot e raste~ki. So ovoj rejting Hrvatska e stavena vo grupata zemji so blag rizik za rabotewe. Vo ovaa grupa se nao|aat i Brazil, Kina, Kostarika, Ungarija, Indija, Jordan, Meksiko, Peru, Portugalija i Urugvaj. [to se odnesuva do regionot, Slovenija ostanuva na prvo mesto so rejting DB2c, a sleduvaat Albanija so DB4a, Srbija so DB4d i BiH so DB6a.

Najdobar rejting DB1d imaat Avstralija, Kanada, Norve{ka i [vajcarija, {to zna~i deka ovie zemji se najsigurni za vr{ewe biznis. Najlo{ rejting na skalata (DB7) imaat Avganistan i Zimbabve.

Spored podatocite na D&B, 12,1% od pla}awata na hrvatskite firmi kon stranstvo bile so zadocnuvawe od 30 ili pove}e denovi vo prviot kvartal godinava. Navreme bile plateni 82,4% od fakturite, dodeka 4,9% se plateni so zadocnuvawe od pove}e od 60 dena.

Ovie podatoci poka`uvaat deka navremenite pla}awa se podobrile za 17%, a pri~inata se bara vo postrogite uslovi za pla} awe {to gi diktiraat stranskite kompanii i poblagite uslovi za pla}awe na doma{niot pazar.

D&B predviduva deka poa`urnite pla}awa od dr`avata u{te pove}e }e gi zabrzaat pla}awata na hrvatskite firmi.

D&B predviduva deka hrvatskiot BDP godinava }e porasne za skromni 0,5%. Vladiniot paket-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,33%

4,56%

5,30%

6,31%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,525

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

49,9067

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

74,8343

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,6877

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,8798

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,7034

61,7

50,6

75,4

46,5

Извор: НБРМ

merki donesen vo mart bi trebalo da go pottikne ekonomskiot rast vo posledniot kvartal godinava.

SRPSKITE FIRMI NE MO@AT DA GI OTPLA]AAT KREDITITE Polo{o stojat rabotite vo Srbija, kade {to firmite i gra|anite se dovedeni vo situacija da ne mo`at da gi otpla}aat kreditite i toa mo`e da vlijae na kreditniot rizik na Srbija. Spored dvegodi{nite prognozi, klu~nite rizici za Srbija doa|aat od kontinuiranite negativni efekti od ekonomskata kriza bidej}i rastot } e bide zabaven ovaa i narednata godina, a nesolventnosta }e se zgolemi.

Se poso~uva deka zgolemenata nemo`nost za pla} awe }e gi namali kapitalnite resursi na bankite i indirektno }e vlijae na

Rejtingot na Makedonija se zadr`a na BD4b, so {to zemjava e pred Srbija i Bosna i Hercegovina, no zad Slovenija, Hrvatska, pa i Albanija.

Zemjava e vo grupata na Kolumbija, Dominikanskata Republika, Grcija, Indonezija, Namibija i Filipinite

kreditniot rizik poradi ednakvata neza{titenost od deviznata izlo`enost na firmite i gra|anite.

D&B naveduva deka vnimatelniot regulatoren pristap go postavi srpskiot bankarski sistem vo silna pozicija, no deka pravilata, kako {to e visokata zadol`itelna rezerva koja gi zgolemuva tro{ocite na bankite, ja teraat ekonomijata da pozajmuva od stranskite mati~ni banki.

"Namaluvaweto na zadol`itelnata rezerva }e pridonese za limitirawe na posredni~kata uloga na stranskite mati~ni banki i za zgolemuvawe na efikasnosta na monetarnata politika. So toa }e se zgolemi sposobnosta na bankite da pozajmuvaat, {to pozitivno }e vlijae na biznis-sektorot“, uka`uvaat od D&B.

12 05.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SÉ POGOLEMA POBARUVA^KATA KAJ MAKEDONCITE ZA SEZONSKA RABOTA

KRIZATA JA SEKNA SEZONSKATA PE^ALBA VO EVROPA

Za Makedoncite i godinava najatraktivni destinacii za sezonska pe~alba se Grcija i Crna Gora. Vo evropskite zemji, i pokraj viznata liberalizacija, te{ko se nao|a sezonska rabota, bidej}i ekonomskata kriza gi natera vladite na evropskite zemji da gi za{titat rabotnite mesta na svoite `iteli sosema poinaku. Od po~etokot na Halkidiki vo sekoj hotel ima vraboteni Makedonci, a inspekciite zami`uvaat pred takvite pojavi", objasnuva za "Kapital" sopstvenikot na agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe, Vrabotuvawe.kom, Darko Velkov.

Onie koi ne uspevaat da zaminat na rabota vo stranstvo preku agencija, naj~esto se obiduvaat da zaminat na svoja raka, so rizik deka mo`ebi }e se vratat bez rabota.

"I onie koi odat "na divo" se vra}aat za kratko vreme", objasnuvaat od Traveo.

Vo Makedonija se registrirani 33 agencii za posreduvawe pri vrabotuvawe, koi imaat pravo da nosat lu|e na rabota vo stranstvo.

Minatata godina samo vo Crna Gora ima{e okolu 20 do 30 iljadi makedonski rabotnici. Baratelite na rabota s$ u{te se nadevaat deka }e se potpi{e spogodbata za sezonski rabotnici me|u Makedonija i Grna Gora.

Makedonija vo momentov ima potpi{ano vakva spogodba samo so Germanija i Slo-

VIKTORIJA MILANOVSKA

M

milanovska@kapital.com.mk

akedoncite s$ pote{ko mo`at da najdat rabota vo evropskite zemji i vo zemjite od regionot, velat za "Kapital" sezonski rabotnici koi nekolku godini nanazad za vreme na letoto rabotele nadvor od Makedonija.

Sepak, interesot kaj makedonskite gra|ani da baraat rabota vo stranstvo prodol`uva da raste.

"I pokraj olesnuvawata vo delot na viznata liberalizacija, rabota vo prekugrani~nite zemji re~isi i da ne se bara", objasnuvaat tie.

Spored agenciite za posreduvawe pri vrabotuvawe, namalenata pobaruva~ka na sezonski rabotnici od strana na evropskite zemji e rezultat na odlukite na tamo{nite vladi da gi za{titat rabotnite mesta na nivnite gra|ani.

Toa rezultira{e so drasti~no namalen broj na

pobaruva~kata na rabotnici, osobeno za letnava sezona.

Grcija i Crna Gora koi lani pretstavuvaa omileni rabotni destinacii na Makedoncite, godinava, me|u drugoto i poradi docnoto otvorawe na turisti~kata sezona, gi zatvorija svoite vrati za pogolemiot del od makedonskite rabotnici.

"I ova leto omilen izbor na

ZAJAKNUVAAT KONTROLITE NA PROMETOT SO ЃUBRIVA

R

egulirawe na pazarot so mineralno |ubre preku zajaknati kontroli na proizvodstvoto, uvozot i prometot, predviduvaat zakonskite predlog-izmeni koi se vo sobraniska procedura. Zakonot za |ubriwa e donesen vo 2007 godina, soglasno EU-direktivite, no poradi pre~ki vo implementiraweto se nametna potrebata od negovo menuvawe.

"Izmenite predvidu-

vaat voveduvawe registri za proizvedenite, uvezenite i prepakuvanite |ubriwa, kako i za firmite uvoznici, proizvoditeli i prepakuva~i.

Ova prakti~no }e bidat klu~nite kontrolni mehanizmi", re~e Ismet Limani, sovetnik vo Oddelenieto za mineralni |ubriva pri Fitosanitarnata uprava.

Del od novite re{enija se prepakuvaweto i registriraweto na zemjodelskite

na{ite klienti im e Crna Gora. Potoa sleduvaat Grcija i Hrvatska. Grcite drasti~no ja namalija pobaruva~kata na rabotna sila poradi docnata turisti~ka sezona, koja, pak, e rezultat na ekonomskata kriza", veli Tatjana Ristovska od agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe vo stranstvo, Traveo, dodavaj}i deka, sepak, Grcite na toj na~in i

K apteki koi }e prodavaat |ubriva na malo. Postojniot Zakon se menuva i poradi ~estite poplaki na zemjodelcite deka ima malverazacii vo odnos na uvezenoto |ubre osobeno od aspekt na kvalitet.

Uvoznicite predlo`ija, so novata regulativa da se precizira rokot za pravewe laboratorski analizi na |ubrivoto pri uvozot, {to dosega ne be{e slu~aj.

UNIVERZITETITE ]E KORISTAT 40% OD SREDSTVATA ZA NAU^NA DEJNOST

S

o najnovite izmeni na Zakonot za visoko obrazovanie koi se vo sobraniska procedura se predviduva 40% od samofinansira~kite sredstva, univerzitetite da gi koristat za nau~noistra`uva~ka dejnost i za kapitalni investicii. "Razgovarav so site rektori na javnite univerziteti i so site niv go usoglasivme ovoj procent. Se soglasivme deka ova }e bide seriozna razvojna komponenta vo idnite buxeti

na ovie univerziteti", najavi ministerot za obrazovanie i nauka Nikola Todorov.

Najnovite izmeni na zakonot ovozmo`uvaat pogolema mobilnost na profesorite vo ramki na javnite univerziteti, a }e se vr{i i rangirawe na univerzitetite na sekoi dve godini. Obvrskata za pla}awe i finansirawe na ovaa aktivnost }e bide na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, a sredstvata treba da bidat

predvideni vo buxetot. Treba da bide izbrana institucija na me|unaroden tender, a eden od klu~nite kriteriumi {to mora da gi ispolni }e bide da ima napraveno najmalku tri rangirawa na univerziteti vo zemji-~lenki na EU. "Poentata e na ovoj na~in da ovozmo`ime pogolema konkurencija i realno sogleduvawe na kvalitetot na nastavata i kvalitetot na visokoobrazovnite ustanovi vo Makedonija", re~e Todorov.

BESIMI NA EVROPSKIOT BIZNIS - SAMIT

M

inisterot za ekonomija Fatmir Besimi u~estvuva{e na 8-ot Evropski biznis- samit, vo organizacija na Evropskiot biznis-forum, kako del od “Idni lideri na Evropa”, koi diskutiraa na tema „Kako da ja vratime Evropa na vistinskiot pat”. Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi, poradi negovite izvonredni dosega{ni aktivnosti, kako {to be{e navedeno vo pokanata od organizatorot, e izbran da bide del od “Idni

lideri na Evropa# za ovaa godina. Na ovoj samit, koj be{e podelen vo nekolku sesii – Evropa po krizata, Idninata na finansiraweto, Novi ve{tini za novi vrabotuvawa, Energija za Evropa, Ekonomski razvoj i inovacii, Nova biznis-klima u~estvo zedoja mnogu zana~ajni li~nosti od politikata i od delovniot `ivot, me|u koi i Paskal Lami, generalen direktor na STO, @oze Manuel Baroso, pretsedatel na Evropskata komisija, Oli Ren,

ne mo`at da za{tedat mnogu, zatoa {to nivnite `iteli baraat mnogu povisoki plati vo sporedba so Makedoncite.

Zabele`ana e i pojavata na fiktivno namalena pobaruva~ka na rabotna sila od strana na Grcija.

"Oficijalno, gr~kata Vlada gi za{tituva rabotnite mesta na svoite `iteli, no, neoficijalno, rabotite stojat

evrokomesarot za finansii i monetarna politika, Didier Rejnders, vicepremierot i minister za finansii na Belgija, Vinsent Van Kvikenborn, ministerot za ekonomija i reformi na Belgija, Migel Sebastijan Gaskon, ministerot za trgovija, industrija i turizam na [panija, Karel de Guht, evrokomesarot za trgovija, Ginter Otinger, evrokomesarot za energetika, Janez Poto~nik, evrokomesarot za `ivotna sredina i mnogu drugi.

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

venija, velat od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Vo odnos na rabotata na brod, pak, nema nekoi golemi promeni sporedeno so prethodnite godini.

"Rabotata na brod se odviva standardno, bez nekoi pogolemi promeni. Interesot kaj sezonskite rabotnici e golem, i toa ne n$ ~udi, poradi dobrite zarabotuva~ki koi gi nudi ovaa rabota", veli Ristovska od Traveo, dodavaj} i deka s$ po~esto klientite koi gi ispratile na brod dobivaat unapreduvawa poradi steknatoto iskustvo i visokite kvalifikacii.

I ostanatite agencii potvrduvaat deka za rabotnicite na brod nema zima.

"Rabotata na brod ostanuva ista. Tie krstarewa se prete`no luksuzni, pa na brodovite prestojuvaat lu|e za koi finansiskata kriza i nema posebno zna~ewe.

Zatoa, vo ovoj del ne e zabele`ano pogolemo namaluvawe na potrebata od rabotnici", veli Velkov od Vrabotuvawe.kom.

O

G

L

A

S

KOMPANII PAZARI I FINANSII

05.07.2010

13

EVTINOTO SRPSKO BRA[NO GO PREPLAVI MAKEDONSKIOT PAZAR

UVOZOT PORASNAL 15 PATI ZA ^ETIRI GODINI! Vo Makedonija vo 2009 godina vlegle 45.109 toni p~eni~no bra{no od Srbija {to e drasti~no zgolemuvawe vo odnos na 2006 godina koga bile uvezeni samo 3.200 toni srpsko bra{no

U

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

vozot na srpsko bra{no vo Makedonija porasnal za neverojatni 15 pati vo izminative ~etiri godini.

Spored podatocite na Srpskiot zavod za statistika vo Makedonija vo 2009 godina vlegle 45.109 toni p~eni~no bra{no od na{iot severen sosed. Ova e frapantno zgolemuvawe vo odnos na 2006 godina koga bile uvezeni samo 3.200 toni srpsko bra{no!

Zemjodelcite i melni~arite potenciraat deka evtinoto srpsko bra{no {to vleguva vo zemjava e glavniot problem koj im nanesuva ogromni {teti na makedonskite zemjodelci.

Tie baraat od dr`avata da gi za{titi od naplivot na evtinata p~enica i bra{no od Srbija.

“Momentalno vo Srbija cenata na p~enicata e {est denari, a srpskoto bra{no na na{iot pazar }e se prodava po 11

cena na kilogram p~enica”, smeta \or|iev.

Ekspertite potenciraat deka glavnata pri~ina za naplivot na evtino bra{no od Srbija e dogovorot za slobodna trgovija so zemjite na CEFTA, koj stapi na sila vo 2007 godina.

Samo za sporedba, uvozot vo 2007 vo odnos na 2006 godina porasnal za 14 pati.

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo potenciraat deka poradi obvrskite od dogovorot za slobodna trgovija so Cefta ne mo`eme da go zapreme uvozot na bra{no od Srbija.

Ministerot Qup~o Dimovski minatiot mesec izjavi deka go namalile uvozot na p~enica godinava za 41% vo odnos na minatata godina. Ottamu najavija deka do krajot na avgust }e se donese i pravilnikot za otkup na p~enica so {to podobro }e se regulira ovaa dejnost.

Ova go potvrduva i podatokot deka Srbija vo prvite pet meseci od ovaa godina ima suficit vo razmenata so zemjite~lenki na CEFTA od 460

denari. Zatoa e nelogi~no za doma{nata p~enicata da platime 10 denari”, veli Blagoja Stoj~ev, sopstvenik na Mlin Stoj~ev od Bitola i pretsedatel na Grupacijata na melni~arite pri Stopanskata komora na Makedonija.

Toj potencira deka trpat golemi {teti od nelojalnata konkurencija koja ja pravi srpskoto bra{no na doma{niot pazar.

So ova se soglasuva i Nikol~o \eor|iev, sopstvenik na Makmlin, od Ko~ansko i potencira deka visokite subvencii koi im gi dava srpskata dr`ava na svoite zemjodelci e glavnata pri~ina za niskata cena po koja vleguva ova bra{no na na{iot pazar.

“Srbija dava mnogu povisoki subvencii za proizvodstvo na p~enica. Tie subvencioniraat i |ubre i prskawe so pesticidi i semenski materijal za p~enicata i naftata, {to ja koristat zemjodelcite i na krajot zemjodelcite vo Srbija imaat povisoki subvencii po hektar, a so toa i poniski K

O

M

E

R

C

I

J

A

Srbija e so ponizok kvalitet od deklariraniot na etiketite. Tie baraat od dr`avata da vovede pogolemi kontroli pri uvozot na bra{no i p~enica.

Stignuva bra{no koe e deklarirani so standard tip400, a toa e tip-500 ili tip550, potencira \or|iev i gi povika nadle`nite organi da vr{at pogolemi kontroli pri uvozot na bra{no od na{iot severen sosed.

Od Direkcijata za hrana tvr-

milioni dolari, a najgolema izvozna stavka se tokmu poqodelskite proizvodi. Srbija e vtor po golemina proizvoditel na p~enica vo regionot so godi{ni vi{oci od okolu 700.000 toni p~enica.

KVALITETOT NA BRA[NOTO PROBLEM ZA NA[ITE MELNI^ARI Melni~arite se `alat deka bra{noto {to stignuva od L

E

N

O

G

L

A

S

dat deka se vr{at site potrebni kontroli pri uvozot na bra{no i p~enica vo zemjava i negiraat deka nekvalitetno bra{no vleguva vo zemjava.

“Vo Direkcijata za hrana najrigorozni se kontrolite za uvoz na bra{no i p~enica. Od sekoj kamion {to }e vleze zemame po osum mostri i pravime edna matrica. Pri kontrolata zemame sedum parametri i ovde nema nikakov prostor za gre{ka”, veli Bo`in Petrevski, rakovoditel na sektorot za slu`beni kontroli pri Direkcijata za hrana.

Toj dodava deka se zema i deklaracijata na proizvodot i se proveruva dali proizvodot gi sodr`i sostojkite koi se deklarirani na etiketata.

Od Dr`avniot zavod za statistika ne uspeavme da dobieme podatoci za uvozot na p~enica i bra{no i ni najavija deka duri narednata nedela }e gi imame podatocite.

14 05.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

LUKOIL – BEOPETROL BARA OD SRPSKATA VLADA

POMAL DANOK ZA KAMIONITE KOI TRANZITIRAAT PREKU SRBIJA Kamionite koi pominuvaat preku Srbija, poradi mnogu visokite ceni na gorivoto, voop{to ne zastanuvaat vo zemjata. Zatoa kompaniite od ovoj sektor baraat namaluvawe na dano~noto optovaruvawe za gorivo so cel cenite da padnat VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

P

retstavnici na ruskata naftena kompanija Lukoil – Beopetrol & predlo`ija na srpskata vlada namaluvawe na danokot na dodadena vrednost (DDV) vo vrednost od 18% na gorivoto za kamioni koi se vo tranzit preku Srbija, so {to bi go zgolemile prometot na gorivata koj za poslednava godina padna za 15 do 18%,izjavi Aleksandar Panfilov, generalen direktor na ovaa kompanija.

“Kamionite koi pominuvaat preku Srbija, naj~esto poradi mnogu visokite ceni na gorivoto, voop{to ne zastanuvaat i ne gi polnat rezervoarite, tuku gi polnat onamu kade {to derivatite se poevtini. So ukinuvaweto na DDV na gorivo za site pumpi koi se nao|aat na ovoj paten pravec ne bi se zgolemil samo prometot na pumpite, tuku strancite bi ostavale pari i po drug osnov”, izjavi Panfilov.

Lukoil-Beopetrol ve}e ima napraveno strategija za ova pra{awe, naglasi

Lukoil-Beopetrol ve}e ima napraveno strategija za ova pra{awe, naglasi Pan filov i dodade deka namaluvaweto na DDV na derivatite e praktika na pove}e zemji vo regionot, naveduvaj}i go primerot na benzinskite stanici na granicata pome|u Turcija i Bugarija Panfilov i dodade deka namaluvaweto na DDV na derivatite e praktika na pove}e zemji vo regionot, naveduvaj}i go primerot na benzinskite stanici na granicata pome|u Turcija i Bugarija.

Panfilov gi demantira{e {pekulaciite deka Lukoil se povlekuva od Srbija i

dodade deka ovaa kompanija nema niedna subjektivna ili objektivna pri~ina za prekin na rabotata vo zemjata kade {to dosega vlo`ile pove}e od 350 milioni evra.

“Vo plan ni e vo narednite tri do ~etiri godini da investirame u{te 200 milioni dolari. Situacijata

GR^KATA VLADA USVOI ZAKON ZA NAFTOVODOT BURGAS-ALEKSANDROPULIS

G

r~kata vlada go prifati nacrt-zakonot za izgradba na naftovodot Burgas-Aleksandropulis, so koj se predviduva ottu|uvawe na prostorot za gradewe i opredeluva kompenzacii za nego.

Spored nacrt-zakonot, koj naskoro }e bide staven na glasawe pred

parlamentot, sopstvenicite na imoti, niz koi }e minuva naftovodot, se dol`ni da gi dadat svoite parceli za izgradba i eksploatacija na istiot.

Vo dokumentot se opredeluvaat zoni, vo koi e zabraneto sopstvenicite da izvr{uvaat opredeleni raboti kako iskopuvawe rovovi, sadewe drvja,

kako i zoni, vo koi e zabraneto gradewe ku}i.

Za vakvite ograni~uvawa na sopstvenosta, gazdite na imotite }e dobijat kompenzacija vo iznos od 25% od pazarnata vrednost na parcela.

Vo slu~aj na o{tetuvawe na nedvi`nite imoti se predviduva ispla}awe ot{teta na zasegnatite.

SLOVENIJA ]E ODVOI DVE MILIJARDI EVRA ZA STABILNOST NA EVROZONATA

S

lovene~kata vlada usvoi predlog-zakon za dr`avni garancii vredni dve milijardi evra za obezbeduvawe na finansiska stabilnost vo evrozonata.

Sredstvata se nameneti za pomo{ na zemjite koi nema da bidat vo mo`nost da

obezbedat dovolno sredstva na finansiskite pazari.

Dr`avite ~lenki na evrozonata }e osnovaat posebna kompanija so sedi{te vo Luksemburg koja vo narednite tri godini bi mo`ela da im obezbedi 440 milijardi evra pomo{ na zemjite.

Zaedno so sredstvata od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i od buxetot na Evropskata unija (EU) vkupnata pomo{ na zadol`enite zemji od EU }e dostigne 700milijardi evra, izjavi slovene~kiot minister za finansii Franc Kri`ani}.

ZGOLEMEN DDV I NOVI OTPU[TAWA VO ROMANIJA

S

o primenata na zgolemeniot Danok na dodadena vrednost (DDV) od 19% na 24% vo Romanija, se o~ekuva zgolemuvawe od najmalku 5% na site proizvodi.

Istovremeno, namaleni se i platite vo buxetskiot sektor za 25%, a vladata

najavi i drugi dano~ni merki so cel da se namali buxetskiot deficit.

Romanskata vlada odlu~i od juli do 31 dekemvri da go zgolemi danokot na licata koi imaat pove}e stanovi, i toa za prviot stan, osven vo onoj vo koj `iveat, danokot }e bide

pogolem za 65%, za vtor stan 150%, a za tret 300%.

Odlu~eno e isto taka da se zgolemi dvojno i danokot na avtomobilite so motor od nad 2.000 kubni santimetri.

Vladata planira da otpu{ti i 55.000 do 60.000 vraboteni vo javniot sektor.

MERKATOR JA ZAZEDE LIDERSKTA POZICIJA NA CRNOGORSKIOT PAZAR

S

lovene~kata kompanija Merkator objavi deka na crnogorskiot pazar potpi{al dogovor za strate{ko povrzuvawe so trgovskite lanci Pantomarket i Plus Komerc.

Merkator, koj na pazarot

vo Crna Gora e prisuten od 2007 godina.

Po strate{koto povrzuvawe }e raboti vo 90 proda`ni objekti, so vkupna povr{ina od 40.000 metri kvadratni i }e vraboti 1.700 rabotnici.

So procenet pazaren udel od 20%, Merkator stana vode~ki trgovski lanec vo Crna Gora.

Vrednosta na investiciite na Merkator vo ovaa zemja iznesuva 30 milioni evra.

ne e lesna poradi svetskata ekonomska kriza, no toa sekako nema da bide pri~ina da prekineme da investirame vo Srbija. Ako nekoj misli deka Lukoil }e se povle~e poradi ne tolku dobrite rezultati na kompanijata, toga{ pogre{il”, izjavi Panfilov.

Eden od na~inite za da se

namali visokata cena na gorivata vo Srbija, Panfilov go naveduva namaluvaweto na dr`avnite barawa vo koi cenata na derivatite u~estvuva so 50% i dodade deka vaka formiranata cena na goriva vo Srbija e najvisoka na Balkanot i toa e seriozno pra{awe koe mora da se re{i.

Panfilov o~ekuva deka so otvoraweto na pazarot vo januari 2011 godina, cenata na gorivata }e bide niska i istakna deka Lukoil ne se pla{i od konkurencijata i deka podgotveno }e ja do~eka liberalizacijata na pazarot.

“So ogled na toa deka imame svoja rafinerija vo Bugarija, Romanija i Italija, uvezenite derivati vo najgolem del se ottamu, no ako presmetkite poka`at deka se poevtini da kupuvame od NIS, }e prodol`ime da se snabduvame kaj konkurencijata”, izjavi toj.

Panfilov ja pofali najavata na vladata deka vo idnina }e raspi{e tender za izgradba na benzinski pumpi, a so toa Srbija }e bide edinstvenata zemja na Balkanot koja na potegot od Ni{ do Belgrad }e ima 50 pumpi.

Lukoil od neodamna po~na so biznis na izdavawe na pumpi, i dosega se izdadeni 50 pumpi.

Pra{aweto za legalizacija na objektite ostanuva edno od najbolnite pra{awa za Lukoil zatoa {to od 180 pumpi dosega se legalizirani samo polovina.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SVET BIZNIS POLITIKA

Izgradbata na bugarsko – kineskata industriska zona e mnogu va`na i pretstavuva konkreten ~ekor kon efikasnoto privlekuvawe na kineskite investicii, izjavi bugarskiot minister za ekonomija, energija i turizam, Trajko Trajkov po potpi{uvaweto na Memorandumot za unapreduvawe na bilateralnata ekonomska i trgovska sorabotka me|u Bugarija i Kina.

INVESTICII

17.03.2010 15

KINESKI FIRMI ]E INVESTIRAAT VO INDUSTRISKA ZONA VO BUGARIJA

K

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk k t k @k it l k

ineski firmi }e bidat ohrabreni da investiraat vo industriska zona blizu Sofija.

Kina i Bugarija potpi{aa Memorandum za unapreduvawe na bilateralna i ekonomska trgovska sorabotka.

“Izgradbata na bugarsko– kineskata industriska zona e mnogu va`na i pretstavuva konkreten ~ekor kon efikasnoto privlekuvawe na kineskite investicii”, izjavi bugarskiot minister za ekonomija, energija i turizam Trajko Trajkov po potpi{uvaweto na Memorandumot za unapreduvawe na bilateralnata ekonom-

ska i trgovska sorabotka me|u Bugarija i Kina.

Strategijata za razvoj na kineskiot biznis i proizvodstvo, kako {to istakna bugarskiot minister, se zalaga za brzo vleguvawe na me|unarodnite pazari so visoko –tehnolo{ki re{enija i inovacii, zeleni proizvodi, odgovornost kon prirodata i op{testvoto, kvalitetna

DEFICIT OD 2,4 MILIJARDI EVRA VO TRGOVSKATA RAZMENA NA HRVATSKA

D

eficitot vo trgovskata razmena na Hrvatska so stranstvo vo prvite pet meseci od ovaa godina iznesuva 17,3 milijardi kuni (2,4 milijardi evra).

Trgovskiot deficit bil za 25,7% pomal od istiot period minatata godina.

Hrvatskiot izvoz vo prvite pet meseci od ovaa godina iznesuval 3,5 milijardi evra, {to sporedeno so istiot period od minatata godina pretstavuva rast od

10,5%, dodeka uvozot vo iznos od 5,89 milijardi evra e pomal za 6,8%.

Nadvore{no trgovskiot deficit iznesuval 2,4 milijardi evra {to e za 24,3% pomalku otkolku vo prvite pet meseci od minatata godina.

Na rastot na izvozot najmnogu vlijaela prerabotuva~kata industrija koja zabele`ala izvoz pogolem za 12,8% i vreden 3,2 milijardi evra.

SRPSKITE CRE[I, JAGODI, KAPINITE I MALINITE NAJPOGODENI OD VRNE@ITE

S

ekretarot na Zdru`enieto za zemjodelstvo na Stopanskata komora na Srbija, Milan Prostran izjavi deka poradi obilnite vrne`i najmnogu nastradale cre{ite, kapinite, malinite i jagodite, a se o~ekuva da bide i slab rodot na kajsiite. Namaluvaweto na prinosite na `itarkite ne bi trebalo da ostavi nikakvi posledici vrz bilansot na doma{nite potrebi, no mo`e da vlijae na nadvore{no – trgovska-

ta razmena.

“Na{ata `elba ili potreba da izvezuvame pove}e od dve milijardi dolari verojatno }e bide malku stopirana”, izjavi Prostran.

Dr`avata prezema interventni merki koi }e gi ubla`at posledicite, no tie ne gi pokrivaat site nastanati {teti, re~e Prostran, ocenuvaj}i deka treba da se investiraat golemi sredstva i blagovremeno da se osiguraat posevite.

[TARBAG IZLEGUVA OD AKCIONERSKOTO DRU[TVO AUTOPUTEVI RS

P

retsedatelot na vladata na Republika Srpska (RS), Milorad Dodi} izjavi deka postoi soglasnost kaj dvete strani avstriskata kompanija [tarbag da izleze od akcionerskoto dru{tvo Autoputevi RS, so na-

domest koj ne bi trebalo da nadmine suma od 200 iljadi evra.

Dodi} napomena deka prioritet na vladata na RS e izgradba na mre`a na avtopati{ta.

“Nekoi evropski finansiski institucii ni

nudea krediti, no treba da razmislime dali RS treba da se zadol`i za tie proekti ili nekoj da gi zeme pod koncesija”, re~e Dodi}, i dodade deka dokolku RS se opredeli da se zadol`i, vo toj slu~aj }e bide raspi{an tender.

15

05.07.2010

i visokokvalifikuvana rabotna sila.

Spored Trajkov, so sve`ite kineski pari mo`e da se stimulira bugarskata ekonomija i industriski razvoj na brz i efektiven na~in.

Idnata industriska zona vo blizina na Sofija }e im ovozmo`i na kompaniite celosen set na uslugi: {pedicija, magacinska K

O

M

E

R

baza, oformuvawe na carinska dokumentacija i drugo.

Interes za u~estvo vo ovoj proekt poka`ale mnogu kompanii pred s$ od oblasta na elektronikata i avtomobilskata industrija, izjavi ministerot Trajkov.

Predvideno e planiraweto i izgradbata na infrastrukturata da zavr{i C

I

J

A

L

E

N

za dve godini, a paralelno }e se odr`uvaat pregovori so investitori.

Na sostanokot so Xao Hidxu, pretsedatel na kineskoto sobranie, bugarskiot minister Trajkov razgovaral i za mo`nostite za vospostavuvawe na biznis-partnerstvo pome|u dvete zemji i privlekuvawe na turisti vo tekot na celata godina.

O

G

L

A

S

16 05.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

RUSIJA I BELORUSIJA POSTIGNAA DOGOVOR ZA CENATA NA TRANZIT NA RUSKIOT GAS

R

uskiot naften gigant Gasprom, i beloruskata dr`avna kompanija Beltransgas potpi{aa dodatok na dogovorot za tranzitnata cena za ruskiot gas preku teritorijata na Belorusija, so {to }e se re{i krizata koja nastana na krajot od juni.

“Dvete strani gi potpi{aa potrebnite dokumenti so koi cenata na tranzitot za 2010 godina se utvrduva na 1,88 dolari za 1.000 kubni metri gas, na

100 kilometri”, soop{ti generalniot direktor na Beltransgas, Vladmir Maiorov.

Gasprom dosega za tranzit na gasot preku Belorusija pla}a{e 1,45 dolari za 1.000 kubni metri.

Gasnata kriza nastana koga Gasprom, pred dve nedeli, nakratko ja prekina isporakata na gas kon Belorusija, baraj}i podmiruvawe na dolgot za gas, ispora~an od po~etokot na godinata.

LONDONSKI TAJMS PO^NA DA GO NAPLATUVA SVOETO INTERNET-IZDANIE

N

ajstariot britanski dneven vesnik “Tajms” i nedelnikot “Sandej tajms”, po~naa da go naplatuvaat ~itaweto na nivnite tekstovi i prilozi preku Internet. Za vakvoto prelistuvawe na ovie dva vesnika, se naplatuva po edna funta (okolu 72 denari) na den, ili dve funti nedelno, ako ~itatelite se pretplatat za toa. Mediumskata kompanija Wjuz Interne{anel koja gi poseduva ovie dva ugledni vesnici, u{te prethodno na-

javi deka }e po~ne so naplatuvawe na ~itaweto preku Intrenet, objasnuvaj}i go toa so ekonomskite pri~ini i so potrebata od poddr`uvawe na tira`ite na pe~atenite mediumi.

Mediumskiot tajkun Rupert Mardok, sopstvenik na Wuz Korporej{n, kompanija {to ima ogranoci po celiot svet, na po~etokot od ovaa godina, vo edno od retkite intervjua izjavi deka odr`uvaweto na dobri i kvalitetni vesnici ne e evtino i deka sozdavaweto

i odr`uvaweto na kvalitetni novinski komentatori i analiti~ari e skapa rabota.

Drugite vesnici zasega ostanuvaat otvoreni za pristap preku Internet, no site potvrdija deka }e go sledat iskustvoto na “Tajms” i “Sandej tajms”.

Od momentot koga ovie dve redakcii najavija prekinuvawe so besplatnoto ~itawe na nivnite prilozi preku Internet, procentot na otvoraweto na nivnite elektronski izdanija e namalen za 60%.

NOVIOT PAT NA UGLEDNIOT VESNIK

“LE MOND” VO RACETE NA KAPITALISTITE Novata nasoka na ugledniot dneven vesnik, predizvika golemo interesirawe pome|u novinarite koi se izlo`eni na sli~ni predizvici, dodeka za polo`bata na mediumot, polemikata vo dobar del se odnesuva{e na odnosot pome|u novinarite i politi~arite.

I

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako mnogu od pe~atenite mediumi ovoj period ja do`ivuvaa sudbinata na esenskite lisja, pariskiot dnevnik “Le Mond” se snajde i ostana na “grankata”.

So cel da se sprotivstavi na dvostraniot pritisok, koj doa|a{e i od doveritelite i od francuskata vlada, upravniot odbor na ovoj vesnik spasot go najde vo proda`bata na akcii na trojca mo}ni francuski biznismeni.

Tajkunskoto trio dobi prednost nad ostanatite konkurenti od ~etiri pri~ini. Prvo, trioto veti deka }e gi otplati site dolgovi, koi iznesuvaat okolu 100 milioni evra, }e obezbedi redovna isplata na plati i nema da bara novi otpu{tawa kaj vrabotenite.

Vtoro, se obvrzuva kon po~ituvawe na nezavisnata uredni~ka politika.

Treto, na novinarite im obezbedi pravo na veto na odlukite koi se odnesuvaat na nivnite profesii i ~etvrto, bidej}i triumfiraa pred odlukata na {efot na dr`avata, Nikola Sarkozi, koj “se obide da izdejstvuva vrz odlukite za koi se nadle`ni vesnicite”.

Na kratko “Le Mond” (Svet), uspea da se izvle~e od krizata na na~in na koj malkumina uspeaja- finansiski oporaven i so za~uvan imix na nezavisno izdavawe.

ELEMENTI NA KRIZATA

“Le Mond” e formiran kako akcionersko dru{tvo so 200 akcii. Del od niv, vedna{ im pripadna na novinarite, a ostatokot go otkupilo Zdru`enieto na novinari, pravej}i gi sopstvenici, i vo nekoja raka- samoupravuva~i.

Za deset godini, “Le Mond” izgubi ~etvrtina od svoite ~itateli, kontinuirano gubej}i ja proda`bata od 407.000 prodadeni primeroci vo 2002 godina, na 320.000.

Samo vo minatata godina, prihodite od reklamite bile za 20% pomali od 2008 godina, a i ponatamu se namaluvaat. “Le Mond” dol`i okolu 100 milioni evra, a do sredinata na juli treba da isplati 10 milioni.

Uviduvaj}i deka propadnaa kako pretpriema~i, novinarite- akcioneri re{ija deka e podobro da se “frlat vo racete na kapitalistite”, otkolku da skoknat vo racete na vlasta.

PRIKLU^UVAWE KON “OTPOROT” Novata nasoka na ugledniot dneven vesnik, predizvika golemo interesirawe pome|u novinarite koi se izlo`eni na sli~ni predizvici. Kako i preispituvaweto vo francuskata javnost i nadvor od nea, za polo`bata na mediumot, polemikata vo dobar del se odnesuva{e na odnosot pome|u novinarite i politi~arite.

Spored ostanatite mediumi, “faktorot Sarkozi” bil me|u glavnite povodi za da padne odlukata za proda`ba na vesnikot na trojcata biznismeni.

Imeno, {efot na Elisejskata plata ovie denovi go povika direktorot na vesnikot, Erik Fotorina,

KINA OTVORI NOV DR@AVEN TELEVIZISKI KANAL NA ANGLISKI

K

ineskata dr`avna informativna agencija Ksinhua po~na deneska so emituvawe na 24-~asoven globalen televiziski kanal na angliski jazik, kako del od naporite za pro{iruvawe na mediumskoto vlijanie na Peking vo stranstvo. Generalniot direktor na Ksinhua, Li Cunczjon izjavi deka televiziskiot kanal }e

soop{tuva me|unarodni informacii od kineska gledna to~ka i kineski vesti so globalna vizija.

Spored agencijata televiziskiot kanal }e pokriva sto dr`avi, a do 2014 godina treba da dobie pazaren del me|u mediumite vo stranstvo, a do 2020 se o~ekuva da ima globalno vlijanie. Programata na kanalot }e vklu~uva infor-

pri {to mu dal do znaewe deka ne se soglasuva novite sopstvenici na dnevniot vesnik da stanat protivnici na aktuelniot politi~ki kurs na dr`avata.

Se pretpostavuva deka na pretsedatelot pove}e mu odgovaralo glavniot kupuva~ da bide nacionalniot Telekom, koj vo dobar del e vo sopstvenost na dr`avata i kade {to vladata gi imenuva direktorite.

No, bidej}i sega{nata vlast vo Francija, ima ve}e “premnogu vlijanie vrz mnogu od mediumite”, {to sostojbata nalikuva na “berluskonizacija” (bidej}i italijanskiot premier ima golema mediumska

mativni emisii, reporta`i, meteorolo{ki prognozi, sport i specijalni emisii.

mo}), pariskiot “Le Mond” se priklu~i kon “otporot”.

Stanuva zbor za, kako {to sugeriraat globalnite i lokalnite mediumi, u{te edno razgrani~uvawe na nadle`nostite. Demokratijata podrazbira deka mediumite go unapreduvaat nadzorot na javnosta nad, ~estopati tajnata rabota na vlasta, a ne vlasta da vospostavuva kontrola nad mediumite za zamagluvawe na “ogledaloto na realnosta”.

PODOBRO “PE^AT BEZ DR@AVA, OTKOLKU DR@AVA BEZ PE^AT” Od ovoj princip, za `al, s$ pove}e se otstapuva.

Izgleda kako da se zaboravi simboli~nata poraka na Tomas Xeferson, eden

100 milioni evra dol`i “Le Mond”

od osnova~ite na SAD, deka podobro da ima “pe~at bez dr`ava, otkolku dr`ava bez pe~at”.

Vo slu~ajot na “Le Mond”, se potegnuva niz prizmata na neto~nosta.

Del od konkurencijata na senzacionalisti~kite mediumi insistira na “~udnite” biografii na negovite idni sopstvenici.

Imeno, Pjer Ber`e e bogat bankar i umetni~ki mecena, no i “`ivoten partner” na neodamna po~inatiot moden guru, Iv Sen Loren, Ksavier Niel e biznismen- internetski tajkun, sopstvenik na provajderot FI,

dodeka Matje Pigas bankar koj e silen poddr`uva~ na levicata, sega{nata opozicija.

Dodatna “nevolja” vo odnosite Sarkozi- “Le Mond”, pretstavuva i okolnosta deka Niel i Pigas, koi od poodamna & se poznati na aktuelnata vlast kako nekoga{ni sorabotnici na Dominik [tros-Kan (sega{niot prv ~ovek na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i mo`niot socijal- demokratski rival na Sarkozi na slednite pretsedatelski izbori).

Nabquduva~ite na ovaa situacija, ocenuvaat deka, vo sekoj slu~aj stanuva zbor za borba pome|u levicata, kon koja i “umereno” e naklonet “Le Mond”, i vladeja~kata desnica za kontrola vrz mediumite.

MINISTERSTVOTO ZA FINANSII NA SAD PRODADE DEL OD AKCIITE NA SITIGRUP

A

merikanskoto Ministerstvo za finansii soop{ti deka so proda`bata na 2,6 milijardi akcii od investiciskata banka Sitigrup, koi gi dobi kako del od dogovorot za spas na bankata od bankrot za vreme na krizata, ostvari prihod od 10,5 milijardi dolari.

Vladata na SAD gi pro-

dade akciite i ostvari profit so cel da povrati del od tro{ocite za spas na problemati~nite banki vo 2008 godina vo visina od 700 milijardi dolari.

Vo soop{tenieto na Ministerstvoto se naveduva deka vo dr`avna sopstvenost ostanale u{te 5,1 milijardi akcii od Sitigrup i deka se o~ekuva tie da se prodadat vo idnina.

MARKETING

05.07.2010

PREGOVARAWE (2)

ARGUMENTIRANO PREGOVARAWE – ^EKOR PO ^EKOR DO SIGUREN USPEH P

regovorite se sostaven del od proda`bata, osobeno ako se raboti za pogolemi zdelki, dolgoro~ni dogovori i partnerstva.

Generalno, ima golem broj pregovara~ki tehniki, no ovoj pat nema da navleguvame vo detalite.

Namesto toa, }e razgledame eden specifi~en slu~aj na argumentirano pregovarawe, ~ija alegorija, veruvam, lesno }e bide preto~ena vo korisna tehnika za va{eto biznis-sekojdnevie.

"Toa e politika na kompanijata�

"Tom e sopstvenik na avtomobil koj bil celosno uni{ten od nekoj tovaren kamion.

Negoviot avtomobil bil osiguran, no to~niot iznos za obes{tetuvaweto Tom mora da go dogovori so procenitelot na kompanijata. Eve kako se odvival razgovorot.

Procenitelot: Go prou~ivme va{iot slu~aj i uvidovme deka polisata vi va`i.

Procenitelot: Imate pravo na ot{teta od 6.600 dolari.

Tom: Dobro. Kako dojdovte do taa brojka?

Procenitelot: Odlu~ivme deka avtomobilot tolku vredi.

Tom: Razbiram, no koj sta-ndard go upotrebivte za opredeluvawe na toj iznos?

Procenitelot: A, kolku barate vie?

Tom: Kolku {to mi sleduva spored polisata.

Najdov sli~en avtomobil na mojot za 7.700 dolari, zaedno so dava~kite toa bi do{lo do 8.000 dolari.

Procenitelot: 8.000! Toa e premnogu!

Tom: Jas ne baram 8.000 ili 6.000 ili 10.000, tuku pravedno obes{tetuvawe.

Procenitelot: Vo red, }e vi ponudam 7.000 dolari.

Toa e najvisoko {to mo`am da odam. Politika na kompanijata.

Tom: Kako kompanijata go proceni toa?

Procenitelot: Videte, 7.000 e najmnogu {to }e dobiete.

Zemete ili ostavete.

Tom: 7.000 e mo`ebi pravedno, ne znam.

No, dokolku ne mo`ete objektivno da mi predo~ite zo{to mi sleduva tokmu taa suma, mislam deka pove}e }e postignam na sud.

Zo{to u{te edna{ da ne ja prou~ime matematikata? Koga vi odgovara?...

Procenitelot: Dobro gospo-

dine, ovde imam eden oglas od dene{en vesnik koj nudi "ford taurus" od 89-ta za 6.800 dolari.

Tom: Gledam. [to veli kilometra`ata?

Procenitelot: 84.000km. Zo{to?

Tom: Zatoa {to na mojata be{e samo 43.000km.

Za kolku toa ja zgolemuva cenata spored va{ata kniga?

Procenitelot: Po~ekajte da vidam... 450 dolari.

Tom: Zemaj}i ja osnovata od 6.800 toa vodi do 7250 dolari. [to veli oglasot za radio?

Procenitelot: Ni{to.

Tom: Kolkav e dodatokot za toa spored va{ata kniga?

Procenitelot: 125 dolari.

Tom: Kolku e za klima ured? ...

Polovina ~as podocna, Tom izlegol so ~ek od 8.024 dolari.�

I pove}e od jasno e kolku argumentiranoto pregovarawe lesno vodi do posakuvanite rezultatite.

Problemot e da se dojde do vistinskite argumenti.

Toa bara ubavo istra`uvawe na potencijalite, imawe na vistinskite informacii, no i komunikaciska ve{tina {to }e vi ovozmo`i izrazuvawe koe objektivno }e gi koristi fa-

ktite, a pomalku }e se potpira na emociite.

Pregovara~ite pominuvaat mnogu vreme vo podgotovki za da bidat prirodni i ubedlivi vo klu~nite momenti.

Pregovaraweto, kako i proda`bata, kako napredna verzija na prodavaweto, se smeta za vrvna nauka {to treba temelno da se izu~uva, a prakti~nite tehniki se takvi {to ne dozvoluvaat sovladuvawe vo eden den, tuku baraat mnogu ve`bawe, mnogu praktika.

Rabotete na svojata ve{tina, no pred s$, osigurete se deka gi imate vistinskite argumenti.

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

IVAN ROGLI] Triple S Learning www.TSL.mk www .TSL .TS TSL.m L mk L.mk

17

FEQTON

18 05.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 9

KOGA PAZAROT PA\A, TOA E MO@NOST ZA KUPUVAWE IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

T

ipi~en novinski napis vo letoto 2004 godina izvestuval deka industriskiot prosek *Dow Jones “naglo padnal za re~isi 150 bodovi” na dotoga{ najniska vrednost vo taa godina, dodeka vlo`uva~ite “se osloboduvaa od akcite po razo~aruva~kite izve{tai za vrabotenosta i ponatamo{niot rast na cenata na naftata” i “intenzivno prodavaa vtor den po red”, zagri`eni zaradi inflacijata i bavniot rast na novi rabotni mesta, {to zna~e{e zakana deka “ekonomskiot rast }e bide prekinat na podolgo vreme”.

I taka natamu, i taka natamu. Ako od prethodniot pasus se izostavat brojkite, toj bi mo`el da poslu`i kako obrazec za brojni napisi objaveni vo tekot na izminatite decenii. Vo svetot se slu~uvaat lo{i ne{ta i berzite pa|aat.

Potoa }e se slu~at dobri raboti i

Lojd Blankfejn, {efot na Goldman Saks: kandidat za Opra {ou?!

Blagodarenie na kapricite na finansiskite pazari, so koi naj~esto upravuva al~nosta ili stravot, cenite na akciite na odli~nite kompanii ~esto pa|aat, {to pretstavuva izvonredna mo`nost za da se kupat akcii po super povolni ceni. So drugi zborovi, iracionalnosta na pazarot gi dopira i kompaniite {to ne bi trebalo da se stavaat vo ist ko{ - no, toa se slu~uva. Toa e mo`nost za akcija berzite rastat.

Pa, povtorno }e padnat, a Volstrit i industrijata okolu nego pani~at. Zborot “panika” e isfrlen od re~nikot na Volstrit, no realnosta na pani~niot mentalitet s$ u{te e prisutna. Pove}eto lu|e koi imaat vlo`eno pari vo pazarot na akcii mrazat koga cenite na akciite pa|aat. Na korekciite na pazarot vo najdobar slu~aj gledaat kako na ~ekor nazad, a vo najlo{a smisla kako na katastrofa. Koga }e izgubat nervi ja namaluvaat zagubata, otka`uvaj} i se od ponatamo{ni {pekulacii i go napu{taat pazarot.

Me|utoa, koga pazarot naglo }e padne postoi barem eden vlo`uva~ {to ne gi prodava svoite akcii i ne bega kon izlezot. I, povtorno Voren Bafet e vo ostra sprotivnost so ona {to e dominanten na~in na razmisluvawe na Volstrit.

Pove}eto lu|e prodavaat tokmu vo pogre{no vreme – koga cenite pa|aat. Bafet obo`ava koga cenite na akciite naglo }e padnat, zatoa {to toa pretstavuva mo`nost za kupuvawe. Tokmu zaradi toa, veli toj, investitorot {to ima znaewe treba da nau~i da se navikne na nepostojanosta na pazarot.

Koga nikoga{ ne bi iskusile ludi presvrti, koga ne bi bile tie nagli padovi {to go izluduvaat Volstrit, nikoga{ ne bi se otvorile golemi mo`nosti pred nas.

Pove}eto od Bafetovite najgolemi vlo`uvaw vlo`uvawa se slu~ile za vreme na me~kiniot me~kin pazar, koga cenite na akciit t na golemite kompanii akciite naglo pa a padnale (zaedno so site ostanati) ostanati),) i koga odli~nite kom-

panii proa|ale niz privremeni, no sovladlivi te{kotii, a cenite na nivnite akcii zabele`ale pad.

Va{ington Post, Gajko i Vels Fargo se primeri za toa kako Bafet gi iskoristuva nadolnite trendovi na pazarot za da vlo`i vo idninata.

Vo 1973 godina pazarot na akcii be{e mnogu nisko, namaluvaj}i ja cenata na akcijata na Va{ington Post na okolu {est dolari. Bafet ja iskoristi taa mo`nost i kupi akcii za 10,6 milioni dolari.

Pove}e od 30 godini podocna cenata na akcijata dostigna pove}e od 900 dolari i toa se vtorite po red najskapi akcii na Wujor{kata

Nadolniot trend na pazarot ne zna~i unazaduvawe; toa e mo`nost za kupuvawe.

Ako stadoto po~ne da bega od dobrite akcii, spremete se da potr~ate po niv berza po samata Berk{ir Hetavej.

Bafet neprekinato bara potceneti akcii ~ija vrednost e pogolema od nivnata cena, kako da kupite banknoti od eden dolar za 40 centi.

Zaklu~ok: Barajte kvalitetni kompanii {to se “na rasproda`ba” zaradi pri~ini {to nemaat vrska so raboteweto na kompanijata

PRIKAZNI OD WALL STRE

GOLDMAN SAKS RAZM

V

o Goldman Saks ja razgleduvaat mo`nosta za korporativna reklamna kampawa so cel da ja popravat svojata razni{ana reputacija i duri diskutirale za toa izvr{niot direktor Lojd Blankfejn da go ispratat da gostuva na Opra {ou, objavi portparolot na ovaa kompanija.

Fiona Lafan, koja od London rakovodi so oddelenieto za odnosi so javnosta na Goldman Saks za teritorijata na Evropa, Bliskiot Istok i Afrika, za vreme na eden nastan posveten na komunikaciskata industrija istakna deka omrazata i nedoverbata kon bankarite, ne samo od Goldman Saks, postojano se na najvisoko nivo i bankata, kako industriski lider, treba da napravi podobra

rabota vo objasnuvaweto {to raboti i kako go raboti toa.

Toa }e podrazbira pogolemo prisustvo na televizijata za Blankfejn, veli Lafan, pokraj ona {to toj go ima dodeka odgovara na pra{awata na Senatot poradi tu`bata {to amerikanskata Komisija za hartii od vrednost (SEC) ja podnese protiv firmata.

Toa iskustvo “za nego e edno od najpredizvikuva~kite vo negovata kariera.

Mislam deka lu|eto ednostavno ~uvstvuvaat za nego li~no deka toj mora da pomine niz seto toa”, dodava Lafan.

Taa otkriva del od na~inot na koj Goldman Saks }e raboti so mediumite po negativnata

FEQTON

05.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

ili kvalitetot na negoviot menaxment.

NAU^ETE DA GO SAKATE PAZAROT [TO PA\A Blagodarenie na kapricite na finansiskite pazari, so koi naj~esto upravuva al~nosta ili stravot, cenite na akciite na odli~nite kompanii ~esto pa|aat, {to pretstavuva izvonredna mo`nost za da se kupat akcii po super povolni ceni.

So drugi zborovi, iracionalnosta na pazarot gi dopira i kompaniite {to ne bi trebalo da se stavaat vo ist ko{ - no, toa se slu~uva. Toa e mo`nost za akcija.

Vo 1976 godina akciite na osiguritelnata kompanija Gajko naglo padnaa od 61 dolar na 2 dolari. Dru{tvoto, najblago re~eno, be{e na mnogu labavi finansiski noze. Bafet be{e uveren deka Gajko }e se oporavi zatoa {to ima{e izvonredna delovna fran{iza, odbranliva konkurentska prednost vo osiguritelniot sektor i silen menaxment.

Kako posledica na toa Bafet po~na da trupa akcii na Gajko, za na krajot sumata da dostigne 46 milioni evra plateni za akcii.

Bafet smeta{e deka Gajko e pogre{no procenet. S$ {to treba{e da napravi e da vlo`i vo dru{tvoto i da ~eka toa pokorektno da bide proceneto.

Kako {to napomenavme i prethodno, taa povtorna procenka na krajot i se napravi.

Negoviot udel od 46 milioni dolari se pretvori vo udel od edna milijarda dolari.

Vo 1990 godina Bafet kupi 5 milioni akcii na bankata Vels Fargo vo momentot koga bankite po~naa da proglasuvaat ste~aj zaradi toa {to

Barajte kvalitetni kompanii {to se “na rasproda`ba” zaradi pri~ini {to nemaat vrska so raboteweto na kompanijata ili kvalitetot na nejziniot menaxment prethodno pominaa niz period na nestabilno kreditirawe i lo{ deloven ambient.

Vels Fargo konkretno ima{e problemi zaradi nadolniot trend na kaliforniskiot pazar na nedvi`nosti. No, na Bafet mu se dopa|a{e Vels Fargo.

Mu se dopa|a{e negoviot menaxerski tim, mu se dopa|a{e samata kompanija, a osobeno mu se dopa|a{e sni`enata cena na akciite.

Poukata na site ovie prikazni – i u{te mnogu takvi – e deka Bafet kupuva{e mnogu akcii koga izvonredni kompanii se prodavaa mnogu evtino zaradi pazarni i biznisuslovi. Re~isi sekoja silna kompanija vo nekoja to~ka }e naide na te{kotii, a cenata na nejzinite akcii }e padne.

Toa ~esto e najdobro vreme za kupuvawe, zatoa {to pazarot na akcii na krajot }e ja prepoznae vrednosta na kompanijata, a cenite na akciite }e go sledat toj trend.

Kako {to napi{a Bafetoviot mentor Ben Gream: “Vlo`uva~ot {to }e dopu{ti stadoto da go povle~e ili koj nepotrebno se gri`i zaradi neopravdanite namaluvawa na svoite udeli na pazarot, ja pretvora svojata osnovna prednost vo osnoven nedostatok.

Fluktuaciite na cenite za

vistinskiot vlo`uva~ imaat samo edno va`no zna~ewe.

Tie mu davaat mo`nost mudro da kupuva koga cenite naglo pa|aat i mudro da prodava koga tie zna~itelno }e se zgolemat” .

Kako vo sopstvenite investiciski tehniki mo`ete da vbrizgate ne{to od magijata na Bafet?

Razgledajte go slednovo: Promenete ja svojata investiciska sostojba na umot. Reprogramirajte go svojot na~in na razmisluvawe. Nau~ete da go sakate pazarot koj pa|a zatoa {to toa pretstavuva mo`nost. Nemojte da se poveduvate po masata i pani~no da reagirate koga pazarot bele`i pad.

Sekoga{ barajte vrednost. Bafet najmnogu vlo`i koga cenite na akciite bea niski zaradi uslovite na pazarot ili zatoa {to kompanijata pominuvala niz privremeni te{kotii.

Klu~nata rabota e da se prepoznae razlika me|u privremeno stagnirawe i navistina fatalni nedostatoci vo pretprijatieto.

Zgrabete ja mo`nosta koga }e se spojat trite Bafetovi varijabli. Koga na ekranot }e vi se

pojavi silna kompanija so trajna prednost pred konkurencijata, silen menaxment i niska cena na akciite, zgrap~ete ja mo`nosta – duri i ako po~nete samo so pomala koli~ina akcii.

Zaklu~ok: Bafet veli deka investitorite ne gubat koga pazarite pa|aat, tuku samo “dezinvestitorite”. Zatoa, bidete kako Bafet: bidete investitor.

NEMOJTE DA SKOKATE NA SEKOJA TOPKA Zamislete deka mora da predvidite kako }e se dvi`at akciite na sekoja kompanija vo indeksot Standard i Purs 500 (Standard&Poor’s 500)vo slednite nekolku godini. Na Voren Bafet ne mu se dopa|aat {ansite {to postojat vo toa scenario.

No, {to ako zada~ata vi e da najdete akcii na samo edna kompanija me|u tie 500 koja bi imala dobri rezultati?

Vo toa zamisleno scenario na Bafet sega mu se dopa|aat negovite {ansi, {to toj gi procenuva deka se nekade 9 od 10.

Spored misleweto na mnogu samonare~eni stru~waci za pazarot na akcii, da se bide uspe{en vlo`uva~ zna~i da se nosat mnogubrojni investiciski odluki za vreme na `ivotniot vek.

EET

Voren Bafet ne se soglasuva. Vsu{nost, toj veli deka edna dobra odluka godi{no e mnogu visok standard – te{ko e da go ostvarite, no dovolno e visok za da garantira uspeh. Koga go opi{uva svojot na~in na vlo`uvawe, Bafet saka da upotrebuva analogija so bejzbolot.

Vlo`uva~ot stoi na odredeno mesto, a potencijalnite vlo`uvawa vo pazarot na akcii postojano letaat preku nego. Nemojte da zamavnuvate na sekoja frlena topka, veli Bafet. Namesto toa, bidete trpelivi, propu{tete gi frlenite topki i ~ekajte ja onaa vistinskata.

Bafet e sekoga{ na mesto na bejzbol-terenot i gi nabquduva frlenite topki {to pominuvaat. No, toj } e zamavne samo na onie frleni topki – akcii – {to pominuvaat na idealno mesto.

Negovoto idealno mesto, kako {to ve}e spomenavme, e odli~na kompanija pred koja e idnina na golemi zarabotki, kompanija koja ja vodat sposobni i ~esni menaxeri i koja mo`e da se kupi po dobra cena na akciite.

Ako topkite ne se frleni kon idealnoto mesto i ne gi ispolnuvaat ovie kriteriumi, Bafet ne zamavnuva.

“Pred deset godini bevme privatno partnerstvo.

Seto ova sega e novo za organizacijata.

Se najdovme vo mesto kade {to ne se ~uvstvuvame udobno.

Seto toa e mnogu predizvikuva~ki”.

Vo zaklu~ocite na bankata stoi i deka “Percepcijata za firmata vlijae na na{ata dozvola za rabota.

Ima lu|e (vo bankata) koi mislat deka treba da odime kaj Opra, no jas ne sum edna od niv”.

Za prv pat ovaa kompanija postavi i veb-sajt za objasnuvawe na svojata

situacija, namesto dosega{nite izjavi za javnosta.

Lafan se osvrna i na aktuelnata tu`ba {to se vodi protiv nejzinata kompanija, otkako SEC sobra dokazi za toa deka Goldman Saks ne gi informirala investitorite za lo{oto obezbeduvawe na hipotekarnite krediti.

“Na{ata mre`a na klienti be{e premnogu robusna, no vo tekot na izminative godini samo nekolku klienti ja napu{tija bankata”.

Lafan istakna deka i pokraj site problemi, voop{to ne e

namalen interesot za Goldman Saks od {totuku diplomiranite za svojata kariera da ja zapo~nat na ova mesto.

“Godinava imame najgolem broj aplikacii za rabota od diplomcite vo sporedba so minatoto”.

No, i pokraj ovie ohrabruvawa, Goldman Saks i ponatamu stravuva od sporot {to se vodi pred amerikanskiot Senat.

Goldman Saks se gordee{e so ume{nosta vo menaxiraweto na situaciite koga se slu~uva konflikt na interesi, no tokmu taa ume{nost prerasna vo kamen na sopnuvawe za kompanijata.

Isto taka, kako {to ve}e ka`avme, toj e podgotven da ~eka nekolku godini pred da vlo`i, zatoa {to ne mu se dopa|a nitu edna kompanija {to odi kon negovoto mesto. Toj propu{til mnogu godini bez nitu eden zamav. Bafet }e zamavne samo koga se prisutni site ovie sostojki – a toga{ zamavnuva silno, vlo`uvaj} i mnogu pari. Rezultat? Za nego toa e obi~no uverliva pobeda. Bafet smeta deka edna od negovite najgolemi gre{ki e {to ne vlo`uval intenzivno vo akciite na Volmart (Wal-Mart). Toj veruva deka mo`el da zaraboti najmalku 10 milijardi dolari da zamavnel silno na Volmart, no toga{ ne mu se dopa|ala cenata na akcijata.

Ovaa i sli~nite pogre{ni procenki Bafet gi narekuva “gre{ki na propustot” – gre{ki do koi e dojdeno zatoa {to ne zamavnal na nekoja topka.

No, Bafet lesno si gi prostuva toj vid gre{ki. Mnogu postrog e kon sebe koga se raboti za “gre{ki na dejstvuvaweto”, povrzani so vlo`uvawa vo akcii {to se poka`ale lo{i.

(ПRODOL@UVA...)

NEPRE@ALENIOT WAL-MART Bafet smeta deka edna od negovite najgolemi

gre{ki e {to ne vlo`uval intenzivno vo akciite na Volmart (Wal-Mart). Toj veruva deka mo`el da zaraboti najmalku 10 milijardi dolari da zamavnel silno na Volmart, no toga{ ne mu se dopa|ala cenata na akcijata.

Ovaa i sli~nite pogre{ni procenki Bafet gi narekuva “gre{ki na propustot” – gre{ki do koi e dojdeno zatoa {to ne zamavnal na nekoja topka. No, Bafet lesno si gi prostuva toj vid gre{ki.

Mnogu postrog e kon sebe koga se raboti za “gre{ki na dejstvuvaweto”, povrzani so vlo`uvawa vo akcii {to se poka`ale lo{i.

Golemata investiciska banka od Wujork pravi seriozni “Za tu`bata od planovi za SEC doznavme preku televizijata CNBC. da go podobri Se najdovme pred edna svojot mnogu agresivna mediumska strategija na regulaimix vo torot, so kogo javnosta, po prethodno imavme obvinuvawata odli~ni relacii”.

Otkako bea isfrleni {to od naslovnite stranici se slu~ija poradi nastanite so ekolo{kata katastrofa vo za nejziMeksikanskiot na navodna Zaliv predizvikani od naftenata platforma na vme{anost Briti{ Petroleum, vo nastanite Lafan prizna deka na menaxerite vo Goldman {to dovedoa Saks im olesnilo. do golemata fi“Se nadevam deka nema zasekoga{ da nansiska kriza se zanimavame so ova”.

MISLUVA ZA REKLAMNA KAMPAWA percepcija za 141 godini starata banka.

Lafan smeta deka imixot na kompanijata e vo “minusno saldo”, aludiraj}i na momentot koga zapo~na hipotekarnata kriza, no i napisot vo magazinot “Roling Stoun”, kade {to bankata be{e opi{ana kako “vampirska sipa”.

“Tekstot go ozna~i klu~niot moment za nas odli~no be{e napi{an, provokativen i ednostran”.

Taa poso~i i deka otkako po 1999 godina Goldman Saks be{e pretstavena vo javnosta, kone~no go zasiluva svojot odgovor kon javnata kritika.

19

BUSINESS STYLE

20 05.07.2010 KRALOT NA INTERVJUATA: LERI KING

SAMO GOSPOD NE MU GOSTUVAL be{e lansiran na 22.300 milji vo SILVANA JOVANOVSKA orbitata i se odbiva od satelit jovanovska@kapital.com.mk za nekoj ~ovek od Tajpej, zaedno so lu|eto od 200 drugi zemji na celata o nedelata (posledna teritorija na svetot, da gledaat od mesecot juni) koga kako postavuva pra{awa. Dali sum se proslavuvaa “25 go- toa navistina jas, edno dete koe dini od [outo na Leri nikoga{ ne otide na fakultet, a King” na Si-En-En, vo potoa osnova milionska fondacija Ginisovata kniga na rekordi go na Univerzitetot Xorx Va{ington?”, zabele`aa kako najlud vo isto- ka`uva{e ~esto King. “^ovekot koj rijata na televizijata na eden ima{e soobra}ajna nesre}a so Xon kanal. Razgovaral so Bil Gejts, F. Kenedi, a potoa se zapozna so pretsedatelot Obama, Lejdi Gaga sekoj pretsedatel od Nikson pa i ko{arkarskata yvezda Lebron natamu? Na koj mu pee{e Frenk Xejms. Kako vistinski kral na Sinatra dodeka bile sami vo Zelintervjuata voop{to ne mu be{e enata soba (vo Belata ku}a)? Koj te{ko da dojde do vistinskite mar{ira{e so Martin Luter King, kralevi i najgolemite svetski a potoa sede{e so negoviot ubiec? yvezdi. Na {ega samiot znae da Na koj mu se javi jordanskiot kral ka`e: “Samo u{te Gospod ne mi na telefon dodeka ve~era{e na bil na gosti”. No, na ogromno `alewe, ne samo vo Amerika, tuku i na negovite obo`avateli vo celiot svet, tokmu na rodendenot soop{ti deka naesen }e ja napu{ti svojata emisija...

Kone~no }e gi soble~e i obesi negovite prepoznatlivi tregeri.

DUHOVIT I [ARMANTEN Iako be[e ka@ano deka 77godi[niot voditel odlu^il sam da se povle^e, sepak, ova se povrzuva i so rekonstrukcijata na programata so koja SiEn-En se obiduva da si go vrati namaleniot rejting. Okolu negovoto penzionirawe se {pekulira u{te od april. Voditelot so nekoga{ najgolema gledanost vo SAD, vo 2009-ta godina padna na vkupno 450 milioni gleda~i vo celata godina, na po~etokot na 2010-ta u{te 43% vo odnos na prethodnata, a vo tretiot mesec dostigna i do 52%. Dnevno toa bi do{lo ne{to pove}e od 600 iljadi, namesto 10 milioni.

Ovaa prikazna be{e objavena i vo britanskite vesnici so najava deka urednikot na londonskite tabloidi i ~len na `irito od “Amerika ima talent”, Pirs Morgan, seriozno e vo pregovori so Si-En-En okolu toa da go prezeme udarniot, ve~eren termin na King. Negovata `ivotna prikazna e izvonredna, za nekoj duri neverojatna. “Ima denovi koga `ivotot mi nalikuva na vontelesno iskustvo. Moram da se {tipnam za da poveruvam deka maliot Leri Zajger od Bruklin

V

Beverli Hils”, pi{uva King na po~etokot na svojata avtobiografija “Mojot izvonreden pat” (My Remarkable Journey), koja be{e objavena minatoto leto.

OD PREMNOGU ETNI^KO IME DO KRAL Leri bil depresivno dete, roden vo Bruklin na 19-ti noemvri vo 1933-ta godina, vo skromno semejstvo na evrejski emigranti od Ukraina.

Rano ostanal bez tatko, a negovata majka gi odgleduvala nego i negoviot brat od socijalna pomo{. Ne bil dobar u~enik. Tokmu naprotiv, bil poznat po negovite palavosti.

Edna{, kako {to samiot veli, so dvajca {kolski drugari bolniot drugar go proglasile za mrtov i sobirale pari za cve}e, samo za da si kupat hot-dog.

“Bev duhovit i {armanten kako tatko mi. Bev otvoren i lojalen kako majka mi. Imav prijateli eden ton. Lu|eto otsekoga{ mi velea deka im se dopa|a mojot glas...

Bruklin me nau~i da postavuvam dobri pra{awa. Kako, na primer, kako mo`e noviot restoran da se vika “Poznati”, koga samo {to bil otvoren.”Fasciniran od radioto, vo 1957-ta se obiduva da napravi radiska kariera vo toga{nata radiska Meka, Majami. [efot na lokalnoto radio WAHR, vo koj prvo rabotel kako ~ista~ i kurir, mu ponudil {ou, no od nego pobaral da go promeni svoeto “premnogu etni~ko ime”. “Nema{e mnogu vreme za razmisluvawe”, veli toj. “Otidov na eter za pet minuti.

“Majami Herold” be{e rasprostranet na masata, a na ednata strana ima{e reklama za proda`ba na golemo (King sale). [efot go pogledna toa i re~e: “King! [to misli{ za King?”, a jas se soglasiv. Be{e `ivotna {ansa”, veli toj.

Taka nastanalo “[outo na Leri King”.

NE GI LA@E SLU[ATELITE Vedna{ stanal yvezda vo Majami. So nekolku radiski programi, a imal i redovna televiziska emisija na Kanal 10 i redovna kolumna vo “Majami Herold”. “Pove} eto lu|e od radio propa|aat na televizija zatoa {to na toa gledaat kako “televizija”!

O, Bo`e! Jas sum na televizija.

Zaboravaat deka toa ne e operacija na mozokot. Samo sedi{ na stolicata, so razlikata {to ima kamera pred tebe. Klu~nata razlika me|u radioto i televizijata e vo toa {to – nema razlika”, ka`uva King.

Edno od prvite golemi intervjua mu bilo so Frenk Sinatra, dodeka

Prvata dama – Mi{el Obama - na gosti kaj Kralot

Samo King ima “lice” za da mu “~ukne” na glavata na eden od najgolemite mo}nici vo svetot, Donald Tramp

Po celi 25 godini, edno od najpopularnite televiziski {oua vo svetot, “[outo na Leri King”, od esen }e se “penzionira”. Okolu zavr{uvaweto na emisijata postoeja mnogu {pekulacii - od toa deka Leri kone~no saka da se odmori po tolku godini, dotamu {to se pretpostavuva deka pri~ina za zaminuvaweto e namaluvaweto na rejtingot i gledanosta na negovata emisija. Kakva i da e vistinata, King so svoite emisii napravi revolucija vo mediumite vo svetot i }e ostane zapameten sekoga{ kako Kralot na intervjuata bil na vrvot na karierata. Za da poka`e deka nevozmo`noto ne postoi se osigural deka }e dojde preku eden negov prijatel koj mu dol`el usluga. Mnogu voditeli bi rekle: “Moj gostin ve~erva e mojot star prijatel – Frenk Sinatra. Dobro e {to povtorno se gledame prijatele”.

“Toa e besmislica. Odamna nau~iv da ne gi la`am slu{atelite”, veli toj. Se prefrla vo Va{ington vo 1977-ta godina na povik od nacionalnata radiodifuzna mre`a za da ja vodi no}nata programa. “Potoa

dojde 4-ti noemvri, 1979-ta. Tie koi mislea deka celata dr`ava ne mo`e da slu{a edna radioprograma, ne smetaa na toj den. Toj den gi zgrap~iv site Amerikanci i ne gi pu{tiv vo slednite 444 dena”, pi{uva King za vremeto koga zalo`nicite od amerikanskata ambasada vo Iran stanale glavna tema, a nivnata programa bil edinstvenata koja davala vesti od minuta vo minuta. Stanal blizok so Ronald i Nensi Regan, vo negovata emisija se javuval i toga{niot

BUSINESS STYLE guverner na Arkanzaz, Bil Klinton.

MILIONER SO BUREN @IVOT Ted Tarner, koj imal golemi vizii, vo 1984-ta go povikal vo Si-En-En, koja toga{ bila pomalku poznata kabelska televizija vo rastewe.

“Imav 52 godini, a SiEn-En pet. Mojot glas se poznava{e vo celata zemja.

Si-En-En be{e na pat da stane glaven posetitel na site domovi vo Amerika”, veli King.Denes e milioner, a zaradi burniot `ivot, kockaweto i oblo`uvaweto na kowi koi go vovlekoa vo dolgovi edna{ vo ranite 70ti zavr{il i vo zatvor. Vo negovata nemirna istorija ima osum brakovi so sedum `eni. Prv pat se o`enil na 19 godini “bidej}i nikoj od prijatelite ne bile naokolu”. Vo 1997-ta godina ja sretnal svojata 24 godini pomlada sopruga, [on Sautvik. Pokraj problemite so rejtingot, neodamna ima{e i dvojna kriza so brakot poradi neverstvo.

JAS SAMO POSTAVUVAM KRATKI PRA[AWA “Mojata tajna e deka nema tajni. Jas sum dete od ulica.

Nikoga{ ne sum bil vo vojna. Nikoga{ ne sum bil vodoinstalater. Nikoga{ ne sum napi{al izve{taj.

Nikoga{ ne sum sudel vo sudnica. Nikoga{ ne sum izle~il bolest. S$ {to znam da pravam e da postavuvam pra{awa. Kratki, ednostavni pra{awa... A, tie mo`at da dovedat do neverojatni odgovori. No, sekoga{ mora da go slu{a{ odgovorot, bidej}i od nego ti zavisi slednoto pra{awe...

Koga }e ka`am: “Dobrove~er, moj gostin e...”, nemam ideja {to }e pra{uvam.

S$ u{te sakam da se iznenaduvam sekoja ve~er.

Koga }e se iznenadam, toa e znak deka dobro si ja zavr{uvam rabotata.

Mnogu sakaat da recitiraat pra{awa po celi tri minuti, za da poka`at “{to znaat”. Jas mislam deka gostinot treba da bide vo centarot na vnimanieto”, veli King.

NEPOVTOLIVITE “LERI KING” MOMENTI Vi pretstavuvame nekoi od najzboruvanite momenti

vo edna od najnepredvidlivite {ou-programi vo `ivo. Edna rabota e sigurna:Larry King Live najverojatno nema{e da trae tolku dolgo bez toj “`iv” aspekt.Improviziranite i neo~ekuvani razgovori i presvrti nikoga{ ne bile iznenaduvawe koga poznatite li~nosti sednuvale na stolicata nasproti Kralot ili, pak, preku satelit.

STAR XONS JA KA@UVA SVOJATA STRANA OD PRIKAZNATA OD OTPU[TAWETO OD THE VIEW Javnosta ostana {okirana koga nejzinite kolegi i nejzinata {efica Barbara Volters go objavija nejzinoto imanentno zaminuvawe od The View po 9 godini. Star Xons go iskoristi {outo na King za da im udri {lakanica na porane{nite rabotodavci vo 2005-ta. So odmeren, baven i, nekoi }e ka`at, duri i morbiden glas, Xons ja izlo`i svojata strana od prikaznata vo koja ne {tede{e na inkriminira~ki zborovi za Volters, za koja Xons tvrde{e deka po incidentot voop{to ne razgovarale.

LEJDI GAGA SE OBLE^E KAKO LERI ZA NEJZINOTO INTERVJU Eden od najnovite i najozboruvanite televiziski momenti od minatiot mesec e koga Lejdi Gaga se pojavi vo tregerite, kravatata i o~ilata po koi e poznat Leri King, {to }e be{e i malku ~udno dokolku intervjuto ne be{e tolku seriozno. Ima ne{to posebno vo toa koga se razgovara za potencijalnite opasni bolesti, kako i za smrtta na Majkl Xekson i nejzinite prijateli, dodeka nosi{ obleka koja e soodvetna za nekoja zabava za denot na ve{terkite na Si-En-En. XERI SAJNFILD GO OBVINUVA KING DEKA NE ZNAE KOJ E Vo 2007-ta godina Sajnfild se pojavi na {outo za da go promovira filmot Bee Movie. Koga Leri go pra{a dali istoimenata televiziska serija od 90te bila otka`ana, Sajnfild zapo~nal tirada vo koja be{e vklu~ena frazata: “Dali voop{to znae{ koj sum jas?” Dodeka King o~igledno patel od amnezija ili od nedostig na istra`uvawe, ne se znae dali odgovorot na Sajnfild bil dobar humor ili pompezno prepukuvawe i za toa }e se debatira zasekoga{.

SELIN DION “PRSNUVA” VO PESNA Vo specijalnoto izdanie vo 2005-ta godina za uraganot Katrina specijalen gostin preku satelit mu be{e Selin Dion od nejzinata soba za presoblekuvawe vo Las Vegas, navodno za da razgovaraat za nejzinata donacija od milion dolari. Namesto toa, Dion ja {okira{e publikata so izlivot na emocii i solzite koi ne mo`e{e da gi sopre dodeka zboruva{e so malku zbunet izraz na frustracija i bes za bavniot odgovor na vladata (koja gi pogodi ~uvstvata na Amerikancite, gledaj}i ja katastrofata pred nivnite mali ekrani). Po petminutniot razgovor King ja pra{a: “Dali ima ne{to {to bi sakale da otpeete, a {to odgovara na ovaa prigoda?”.

Dion odgovori so dveminutnata izvedba na a-kapela prepevot na edna pesna nare~ena “Molitva”, gledaj} i direktno vo kamerata i pla~ej}i...

Nezaboraven moment koj sekoga{ }e se pameti vo istorijata na {outo.

05.07.2010

21

AFRIKANSKA MODNA NEDELA

RAZGOLUVAWE NA AFRIKANSKATA DU[A PRED SVETOT

Minatogodi{nata modna nedela ADRIJANA ATANASOVA

A

atanasova@kapital.com.mk

frikanskite dizajneri koi se rasprostraneti po celiot kontinent i niz dijasporata dobija {ansa da gi prika`at svoite afrikanski dizajni na vtorata po red godi{na Modna nedela vo Afrika.

Ovoj nastan se odr`a vo Johanesburg, Ju`na Afrika, na koj bea prika`ani 33 dizajnerski kolekcii vo ~etirite dena na ekskluzivna moda. Se odr`a i moden seminar, a za sino}a be{e najaveno dodeluvaweto na Afrikanskite modni nagradi.

Pretsedatelot na modnata nedela vo Johanesburg, d-r Moloi–Motsepe, izjavi deka svetot ja prodol`uva svojata qubovna afera so s$ ona {to e afrikansko, a {tom se ima `elba za toa treba da se prodol`i taa tradicija, a da ne se tretira kako eden vid kli{e.

AFRIKA DOL@ I NAPREKU Afrikanskata modna nedela koja se odr`a vo sobirniot centar Sendton na edno mesto gi sobra pro~uenite imiwa od afrikanskata modna scena.

Gvineja Bisao, Uganda, Bocvana, Gana, Somalija, Tunis, Francuski Komorski Ostrovi, Ju`na Afrika, Mozambik, Amer-

Svetot ja prodol`uva svojata qubovna afera so s$ ona {to e afrikansko, a {tom se ima `elba za toa treba da se prodol`i taa tradicija, a da ne se tretira kako eden vid kli{e. ika i Obedinetoto Kralstvo se zemjite od kade {to doa|aat dizajnerite.

Ovaa godina modnata nedela ima dobieno na kvalitet so toa {to gi vklu~i imiwata na Merien Fasler, Erol Arendz, Mimi Plan`, koja ima raboteno so dizajnerkata Rej~el Roj i stilistkata na TV-serijata “Seksot i gradot”, Patri{a Fild. Bunmi Koko e poznat angliski brend koj vo poslednive godini e mnogu komentiran od strana na modnite kriti~ari, a se prika`a na pistite vo centarot Sendton. Od poznatite selebriti imiwa koi prodefiliraa ovde bea Ale{a Dikson, Sejdi

Afrikanski dezeni za ovaa sezona

Frost, kako i “idnata kralica” na Anglija, Kejt Midlton.

PRV ONLAJN-BUTIK Vo sklop na modnata nedela vo Johanesburg be{e pu{ten vo javnosta i internacionalniot afrikanski butik. Kolekciite na 33 dizajneri bea pridru`uvani so 19 modni revii. Ovie par~iwa za prv pat bea prika`ani pred golemiot auditorium na ”bajeri”, mediumi, gostite na Svetskoto prvenstvo, VIP-gostite kako i ostanatite selebriti, qubiteli na visokata moda. Prika`anite dizajni ne bea ograni~uvani da bidat prika`ani samo na modnite pisti, tie bea staveni na prodavawe i na internacionalniot afrikanski onlajn-butik (prv od vakov kalibar), koj ovozmo`uva kreaciite vedna{ da stignat vo racete na potro{uva~ite, da bidat noslivi po samoto zavr{uvawe na modnite {oua.

Sino}a bea dodeleni Afrikanskite modni nagradi.

Toa e namerno napraveno da se odr`i oddelno od modnata nedela za da im se dade pogolema ~est i privilegija na site onie koi rabotat vo modnata industrija za nivnata makotrpna rabota, kako i za ohrabruvawe na afrikanskite naslednici vo modata.

Koloritot e ona {to se bara

22 05.07.2010

KULTURA

RAZGOVOR: VASIL ZOROSKI, DIREKTOR NA OHRIDSKO LETO

TRADICIJA I VIZIJA ZA LETNO KULTURNO @IVEEWE Ohridsko leto e pred s$ golemo dostoinstvo za makedonskata kultura, ne{to so {to site treba da se gordeeme bidejki toa e najreprezentativnata i najkvalitetnata forma na prezentirawe na umetnostite od svetskite kulturni tekovi, a vo isto vreme i pretstavuvawe na makedonskite kulturni vrednosti STOJAN SINADINOV

F

sinadinov@kapital.com.mk

estivalot Ohridsko leto godinava go proslavuva negoviot 50godi{en jubilej.

Najzna~ajniot festival zapo~nuva tradicionalno na 12 juli, na Petrovden, ovojpat so koncertot na maestro Simon Trp~eski, pridru`uvan od Ruskiot nacionalen orkestar pod dirigentstvo na Mihail Pletwov. Do 20 avgust na programata na Ohridsko leto }e bidat prezentirani 25 koncerti, 13 teatarski pretstavi, edna baletska i eden operski gala-koncert.

Novo-staro lice na ~elo na Ohridsko leto e Vasil Zoroski, koj vo organizacijata na festivalot raboti ve}e 37 godini (inaku, profesor po francuski jazik i literatura po profesija). Dosega na festivalot bil na poziciite sekretar ( po~etniot period od 1973 godina ), v.d. direktor (1997-1999), potoa direktor (2000 – 2003) i sega povtorno v.d. direktor.

Godinava Ohridsko leto slavi 50-godi{en jubilej: mo`ete li da ni go komentirate zna~eweto na Ohridsko leto vo makedonskata kultura?

Jubilejnoto izdanie na festivalot-50 godini, sekako pretstavuva nastan od golemo zna~ewe za makedonskata kultura, voedno i golem predizvik za site nas vo festivalot.

Toa e pred s$ golemo dostoinstvo za makedonskata kultura, ne{to so {to site treba da se gordeeme bidej}i toa e najreprezentativnata i najkvalitetnata forma na prezentirawe na umetnostite od svetskite kulturni tekovi, a vo isto vreme i pretstavuvawe na makedonskite kulturni vrednosti.

Zna~i, golema kulturna tradicija koja proizleguva od istoriskata i drevna kulturna tradicija na gradot na seslovenskite prosvetiteli.

Festivalot od 1994 godina e i redovna ~lenka na Evropskata asocijacija na Festivalite i ve}e go ima dostignato rejtingot na elitnite evropski i svetski festivali. Na balkanskite prostori, na{iot festival go dr`i liderskoto mesto i slu`i za primer na manifestacija kako treba da se opstojuva vo vakvi slo`eni ekonomski uslovi vo svetski ramki.

Koi se glavnite aduti na 50toto Ohridsko leto?

Kako i sekoja godina, i ovaa, Festivalot sekako ima svoi aduti, a toa pred s$ se festivalskata programa so svojot visok umetni~ki kvalitet i koja e sostavena smisleno vo edna retrospektiva na s$ ona {to se slu~uvalo kako kulturen nastan od oblasta na muzi~kata, teatarskata i dr. umetnosti vo izminatite pet decenii.

Poslednive godini programskata politika na Ohrisko leto na nekoj na~in insistira{e na svetski popularni imiwa od svetot

Vasil Zoroski – Ohridsko leto ima golema kulturna tradicija koja proizleguva od istoriskata i drevna kulturna tradicija na gradot na seslovenskite prosvetiteli. na muzikata, kako Morikone, Xesi Norman i Zubin Mehta: dali toj trend }e prodol`i i ponatamu?

Vrvni svetski imiwa od rangot na H. [if (violon~elist i dirigent od Avstrija), Pavel Kogan, violinist i dirigent (sin na legendarniot Leonard Kogan), V.Tretjakov, violinist, Julian Rahlin, violinist (Avstrija ), N. Luganski (pijanist ), D. Macujev (pijanist ), V. Hude~ek, violinist, (^e{ka) i drugi, no sekako i Sve~enoto otvorawe na 12 juli so izvonredniot M. Pletwev (pijanist i diri-

gent) so Ruskiot nacionalen orkestar i na{iot virtuoz S. Trp~eski.

Kolku e podgotvena organizacijata na Ohridsko leto godinava za dostojna proslava na ovoj jubilej?

Site navedeni umetnici i drugite, doa|ale po nekolku pati na Festivalot i ovojpat doa|aat specijalno za jubilejot. Sekako i trendot na vklu~uvawe na svetski imiwa od reproduktivnata muzi~ka umetnost, kako i od teatarskata umetnost prodol`uva i natamu.

Dali smenite na direktorot na festivalot Toni Simonovski i pretsedatelot na Upravniot odbor Zoran Xorlev i potfrlija na organizacijata na Ohrisko leto?

Smenite na pretsedatelot na U.O. i direktorot na Festivalot ne predizvikaa nekoi potresi vo samata organizacija, osven potrebata od pogolema mobilizacija vo podgotovkite zaradi kusiot period vo presret na jubilejot.

Koi bi bile najsvetlite dostreli na Ohridsko leto vo poluvekovniot period?

Doma{na yvezda za otvoraweto: Simon Trp~eski

Svetlite i najsvetlite dostreli festivalot gi imal pove}e vo izminatiot period. Eve nekolku: Elena Obrascova, Katja Ri~areli, Viktoria de Los Angeles, Vadim Rjepin, Maksim Vengerov, Yvezdite na Ruskata opera, Hose Kareras, Xesi Norman, Enio Morikone i mnogu drugi, me|u koi sekako i, bi gi narekol veteranite ( za `al po~inati legendi), Leonid Kogan i Andre Navara.

Kolku Ohridsko leto e interaktivno so turisti~kata dimenzija na Ohrid?

Dali ima prostor i kapacitet za inicirawe i na “festivalski turizam”, odnosno izdignuvawe na festivalot na nivo

na regionalna fe-stivalska atrakcija na koj bi doa|ale turisti namenski, na nekolku dena, samo zaradi koncert na nekoe poznato ime?

So svoeto dolgogodi{no postoewe, Festivalot go dostigna visokoto renome na manifestacija so mnogu atraktivni karakteristiki i sekako deka e vo sprega so turisti~kata dimenzija na Ohrid.Festivalot stana najzna~ajna regionalna atrakcija za letno kulturno `iveewe, taka {to predizvikuva golem interes vo regionot i s$ po~esto i pobrojno e prisustvoto na namernici koi specijalno go tempiraat svojot turisti~ki prestoj, soobrazuvaj}i go vremenski so programata na Festivalot.

SPORT

05.07.2010

SPORT OSIM: ”MO@EVME DA JA SPASIME JUGOSLAVIJA OD RASPAD”

Posledniot selektor na jugoslovenskata reprezentacija `ali za propadnatata mo`nost da se triumfira na svetskoto prvenstvo vo Italija 1990 godina

B

osanskiot fudbalski trener Ivica Osim, poznat kako posledniot selektor na nekoga{na Jugoslavija vo svoeto posledno intervju dadeno za amerikanskiot vesnik Sport Ilustrejted, izjavi deka ~esto razmisluval za propu{tenata mo`nost toga{nata selekcija da stane svetski fudbalski prvak.

“Razmisluvam deka dva pati go odbiv trenerskoto mesto vo Real Madrid, no i ~esto se pra{uvam dali dokolku na {ampionatot vo Italija ja sovladavme Argentina vo ¼ finaleto, a potoa i pobedevme vo polufinaleto i finaleto, }e uspeevme da go spre~ime krvaviot raspad na zemjata. Znam deka zvu~i naivno, no navistina posakuvam da se slu~e{e takvo ne{to”, veli Osim.

Osim e poglasen za najdobriot selektor na nekoga{na Jugoslavija, a spored mnogumina sostavot predvoden od nego prestavuva{e favorit broj eden na evropskoto prvenstvo vo [vedska vo 1992 godina.

“Mnogumina velat deka dokolku ni dozvolea da nastapime vo [vedska }e bevme ubedlivo prvi. Pa Danska vleze mesto Jugoslavija i go osvoi prvoto mesto. No mene pove}e me interesira svetskoto prvenstvo vo Italija i {to }e se slu~e{e so lu|eto i dr`avata dokolku dojdevme do {ampionskiot pehar”, dodava bosanskiot stru~wak.

Osim istakna deka dokolku na vlast bea fudbalerite namesto politi~arite, ni{to nema{e da se slu~i od site onie krvavi i tragi~ni nastani na prostorite od biv{a Jugoslavija.

23

SP JAR

”ADIOS AMIGOS”, ZBOGUM ZA MARADONA I DUNGA SR\AN IVANOVI]

J

ivanovic@kapital.com.mk

u`na Amerika protiv ostatokot od svetot, ovaa konstatacija be{e sosema to~na vo presret na osminafinalnite natprevari od Svetskoto prvenstvo vo Ju`noafrikanskata Republika.

Toga{ site pet pretstavnici na Latinska Amerika obezbedija plasman vo vtorata runda od natprevarite i se ~ine{e deka ova e samo nivno prvenstvo.

No, zatoa me|u ~etirite najdobri na turnirot ima tri evropski, a samo edna ju`noamerikanska reprezentacija, a toa ne e nitu Argentina, nitu Brazil, tuku sre}nata selekcija na Urugvaj, koja blagodarenie na Фortunata uspea da go pre`ivee naletot na ganskite fudbaleri.

Vo presret na Svetskoto prvenstvo ogromen broj treneri i analiti~ari predupreduvaa deka Brazil i Argentina imat golem problem so postavenosta na taktikata i deka nivnite selektori Karlos Dunga i Diego Maradona rizikuvaat rana eliminacija od Mundijalot.

No, nikoj nadvor od profesijata ne saka{e da ~ue za toa, a na “Kariokite” i “Gau~osite” postojano im

Germancite ja doka`aa nesposobnosta na Diego Maradona

se davaa najgolemi {ansi.

Tie bea predvodeni od svoite golemi fudbalski legendi, koi mo`ea da si dozvolat arogancija, no samo pod uslov da go donesat peharot vo svojata zemja. ^etvrtfinaleto e krajniot dostrel na Brazil i Argentina, a ~esta na ju`noamerikanskiot fudbal ostana da ja brani selekcijata na triipolmilionskiot Urugvaj.

“Me obzede golema taga, mnogu pogolema od koga se prostuvav od fudbalot.

Polesno od ovoj poraz }e mi be{e da dobijam udar od Mohamed Ali”, veli Maradona, koj e bukvalno mentalno rastroen po

katastrofata na negoviot sostav, koj so 4:0 be{e porazen od Germanija.

Holandija-Urugvaj i Germanija-[panija se polufinalnite dvojki na 19-to Svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, kade {to za prv pat vo istorijata na Mundijalite {ansite na evropskite selekcii da triumfiraat nadvor od svojot kontinent se ogromni.

Holandija protiv Germanija ili [panija, toa e sosema o~ekuvanata prognoza za golemoto finale.

Urugvaj i onaka ve} e napravi ogromno

“Me obzede golema taga, mnogu pogolema od koga se prostuvav od fudbalot. Polesno od ovoj poraz }e mi be{e da dobijam udar od Mohamed Ali” iznenaduvawe, potsetuvaj}i go svetot deka dvete tituli od 1930-ta i 1950-ta godina ne se slu~ajni i nezaslu`eni.

ANGLISKA REPREZENTACIJA

KAPELO NE SE DAVA SR\AN IVANOVI]

O

ivanovic@kapital.com.mk

stana u{te edna nedela od predvideniot rok {to angliskata fudbalska federacija (FA) si go zadade za da go re{i odnosot so s$ u{te aktuelniot selektor na reprezentacijata, Fabio Kapelo.

Kapelo nekolku pati javno istakna deka posakuva da ostane na “kormiloto” na reprezentacijata na Anglija, no spored odredeni izvori koi vodat do vrvot na FA, ~elnicite na fudbalskiot sojuz nemaat namera da ja prodol`at sorabotkata so italijanskiot stru~wak.

Neodamna londonskiot tabloid “San” objavi izjava na anonimen sorabotnik na Kapelo, koj u{te edna{ ja potvrdi negovata tendencija da ostane na ~elo na “Gordiot albion”.

“Kapelo ~uvstvuva deka negovata rabota so Anglija ne e zavr{ena. Toj posakuva da ostane i da gi ispravi gre{kite. Ne se raboti za pari. Postojat golem broj ekipi {to se podgotveni da platat suma od {est

Kapelo ~uvstvuva deka negovata rabota so Anglija ne e zavr{ena.

Toj posakuva da ostane i da gi ispravi gre{kite. Ne se raboti za pari, postojat golem broj ekipi {to se podgotveni da platat suma od {est milioni funti i da go dovedat vo svoite redovi.

Sepak, negoviot ugled e vo pra{awe, a toj s$ u{te va`i za eden od najdobrite treneri vo svetot i takov saka i da ostane Kapelo posakuva i vo naredniot kvalifikaciski ciklus da ja vodi selekcijata na Anglija

milioni funti i da go dovedat vo svoite redovi. Sepak, negoviot ugled e vo pra{awe, a toj s$ u{te va`i za eden od najdobrite treneri vo svetot i takov saka i da ostane.

Pred da ja dobie rabotata, postojano se pra{uva{e zo{to Angli~anite pominuvaat tolku lo{o na turnirite, a raspolagaat so golem broj kvalitetni

fudbaleri. Koga stana selektor be{e voodu{even, bidej}i fudbalerite se poka`aa kako podobri od ona {to toj prethodno misle{e. Kvalifikaciite pominaa vo najdobar red, ambiciite porasna vo presret na prvenstvoto vo Ju`na Afrika, kade {to fudbalerite ednostavno smrznaa. Tie bea i psihi~ki i fizi~ki iscrpeni.

Ima{e tuka i nekolku pehovi, kako povredata na Ferdinand, gre{kata na Grin ili poni{teniot gol na Lampard. Seto toa deluva{e premnogu frustrira~ki za Fabio”, veli zasega anonimniot prijatel na Kapelo.

Italijanecot e siguren deka ima sila i dovolno znaewe za da go revitalizira sostavot na Anglija i uspe{no da go predvodi vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo. Toj se ~ini deka e uveren vo toa, iako javnosta vo najgolem del se izjasni protiv nego, posakuvaj}i na selektorskata pozicija da bide naimenuvan Angli~anec. Inaku, Kapelo neodamna ja odbi i ponudata od milion funti za da objavi biografija koja }e se odnesuva na negovoto iskustvo od poslednoto svetsko prvenstvo.