76-kapital-06.07.

FEQTON KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

KOLUMNA

IGNORIRAJTE MAKRO, FOKUSIRAJTE SE NA MIKRO!

D-R RUBIN ZAREVSKI

STRANA 18

PROGNOZA STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 6. JULI. 2010 | BROJ 76 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SRPSKITE PROIZVODI UDRIJA PO ZEMJODELSTVOTO VO MAKEDONIJA

NA ZZATVORAWE, PONEDELNIK, 05.07.2010, 13.00~.

SRBIJA SO EVTINA HRANA JA OSVOI MAKEDONIJA 6 OPOZICIJATA RAZMISLUVA ZA BLOKADA NA PARLAMENTOT “ZAKONOT NE VA@I NI VO SOBRANIE!” STRANA 5

SE VRA]A LI ZLATNIOT STANDARD? CENTRALNITE BANKI GI ZGOLEMUVAAT REZERVITE NA ZLATO STRANA 2

BAVNO SE REALIZIRAAT INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA LUKOIL ^EKA VISTINSKA LIBERALIZACIJA ZA POGOLEM RAZVOJ STRANA 4

DENES VO ZAGREB SE POTPI[UVA DOGOVOR ZA BRZO CARINEWE NA VOZOVITE SOSEDNITE ZEMJI ]E ]ARAT OD KORIDOROT 10, MAKEDONIJA SPIE STRANA 13

M 10 MBI MBID M OMB OM O

00,96% 1,69% 00,11%

EEVRO/DENAR EV DOLAR/DENAR DO D EVRO/DOLAR EEV

61,50 49,01 1,25

NAFTA BRENT N NA EURORIBOR EEU

772,02 1,33%

INDEKS IN ND DE NA MAKEDONSKA BERZA (05.07) D 2.4 2 2.430

MBI 10

2 2.4 2.425 2.4 2 2.420 2.4 2 2.415 2 2.4 2.410 2.4 2.405 2.400 2.4 29.6

01.7

03.7

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

DEFANZIVA BEZ ODBRANA STRANA 2

RASTE KREDITIRAWETO SO POTRO[UVA^KI KREDITI I MINUSI NA KARTI^KITE MAKEDONCITE ZAGLAVIJA SO KARTI^KITE STRANA 11

05.7

2 06.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 06 JULI 2010

M

DEFANZIVA BEZ ODBRANA

akedonija e kompletno otvorena kon Srbija. I ne samo kon Srbija, tuku i kon drugite zemji so koi ima potpi{ano dogovori za slobodna trgovija. Takvata strategija, so fudbalski re~nik ka`ano, vo slu~ajov ne zna~i i ofanziva po avtomatizam. Vo fudbalot obi~no timovite so porazredena odbrana imaat posilen napad zatoa {to se o~ekuva deka tamu se tro{i energijata.

Vo slu~ajot so nadvore{notrgovskite odnosi na Makedonija stanuva zbor za totalna defanziva bez odbranbeni igra~i, pa posledicite se pove}e od katastrofalni, so drasti~en rast na trgovskiot deficit. Zatoa voop{to ne ~udat brojkite do koi dojde “Kapital” po dlaboko istra`uvawe na statistikata na Srbija i na Makedonija, a koi poka`uvaat deka zemjava e Meka za srpskite zemjodelski i prehranbeni proizvodi. Tie pominuvaat na makedonskiot pazar podobro i od makedonskite, koi naj~esto bez mnogu problemi im go otstapuvaat mestoto na policite vo supermarketite i prodavnicite.

Naplivot na evtinite prehranbeni proizvodi od Srbija se slu~i vedna{ po ukinuvaweto na carinskite barieri vo 2007 godina so CEFTA spogodbata. Makedonija se otvori vo CEFTA bez da presmeta kolku }e dobie, a kolku }e izgubi. Po nekolku godini o~igledno e deka ne dobi mnogu. Nekoj }e re~e i nema{e {to da izgubi, zatoa {to pazarot prethodno be{e mnogu posiroma{en. No, toj {to misli taka mnogu gre{i. Evtiniot i nekonkurenten uvoz gi uni{tuva site potencijali za rast na doma{noto proizvodstvo, zatoa {to deluva mnogu destimulativno.

Posebno koga e stimuliran

ne samo od ~isto trgovski i ekonomski interesi, tuku i od politi~ki.

Praktikata poka`uva, a glavnite akteri vo trgovijata potvrduvaat, deka vo trgovskite odnosi na Balkanot nema samo ekonomija, tuku i mnogu politika. Zatoa i ne bea slu~ajni posetite na srpskite ministri za ekonomija Bo`idar \eli} i za zemjodelstvo Sa{a Dragin, {to se slu~ija pred okolu eden mesec i toa den za den. Site toga{ n$ ubeduvaa deka nivnata poseta e mnogu slu~ajna i naivna. Ama, ne izleze ba{ taka. Dvajcata srpski ministri imaa svoja misija i toa tokmu vo momenti koga ima{e otvoreni pra{awa me|u dvete zemji – uvozot na srpsko mleko i bra{no.

Toa kaj na{ite pretstavnici ne predizvika mnogu revolt, a na srpskite im dojde dobredojde, zatoa {to nim ne im odgovara ni{to da se menuva. S$ dodeka Srbija “bilda” suficit vo razmenata so Makedonija & odgovara, bidej}i so drugite zemji vo regionot, a pred s$ so Hrvatska, ne & odi tolku lesno. Hrvatskite proizvodi imaat ofanzivna uloga na srpskiot pazar, {to Srbite gi boli mnogu.

Problemot na Makedonija e {to nema nikakva strategija protiv vakvata sostojba vo uslovi koga nema ni ~isti instrumenti so koi mo`e da go re{ava problemot.

CEFTA gi digna rampite na grani~nite premini. E, sega pra{aweto e imame li nie svoj xoker? Bidej}i site drugi zemji imaat. Xokerot na Srbija se fluktuira~kiot kurs i subvenciite, a ne samo kvalitetot. So takva startna pozicija srpskite proizvodi se mnogu poevtini od makedonskite, {to najmnogu pominuva na pazarot. Kupuva~ite ne gi interesira potekloto, tuku cenata, zatoa {to taa im udira po xebot.

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Vo Makedonija za prvite ~etiri meseci godinava dr`avnite rezervi na zlato porasnale za 2,7% vo odnos na 2008 godina, na 6,8 toni i sega se 11,1% od vkupnite devizni rezervi. Od zemjite od regionot Srbija e najbogata so zlato i ima vkupno 13,1 toni, a Hrvatska nema zlatni rezervi SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk ovanova@kapital.com.mk

Zatoa makedonskite izvoznici pekaat po olabavuvawe na kursot na denarot koj vo izminatite godini izede golem del od izvozot i ne sozdade doma{no proizvodstvo. Toj gi stimulira samo uvoznicite, koi se zbogatija samo od kupi-prodaj. Bizniselitata {to se zanimava so ~ista trgovija stanuva s$ pova`en faktor vo biznis-sektorot vo zemjava i vo odnosite so vlasta.

Nekoi merki ednostavno se skroeni kako {to bi posakale samo trgovcite.

Kako poinaku mo`e da se tolkuva toa {to nikoj vo Makedonija ne projavi interes da izgradi otkupen centar za zemjodelski proizvodi, da investira vo pove}e fabriki za konzervirawe hrana ili, pak, {to se zatvorija i tie {to ve}e rabotea. Ili, pak, {to od 1997 godina ne se ~epka kursot na denarot, iako mnogumina go baraat toa.

Uvoznicite, se pla{am, deka se mnogu mo}no lobi vo dr`avata, na koe mnogumina vo vlasta so decenii mu simnuvaat kapa.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

SE VRA]A LI ZLATNIOT STANDARD?

CENTRALNITE BANKI GI ZGOLEMUVAAT REZERVITE NA ZLATO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

3

M

ilijardi amerikanski dolari dosega potro{ila britanskata energetska kompanija Briti{ Petroleum obiduvaj}i se da go zapre izlevaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv, kako i za da gi isplati ve}e napravenite {teti. Od Briti{ Petroleum objasnuvaat deka od 20 april, koga se slu~i eksplozijata na platformata Dipvoter horajzon, vo koja zaginaa 11 rabotnici, pa s$ do deneska, kompanijata potro{ila 3,12 milijardi dolari. Britanskata kompanija dosega isplatila 147 milioni dolari za pokrivawe na 47.000 barawa za ot{teta, {to e polovina od dosega podnesenite barawa. Inaku, Briti{ Petroleum minatata nedela soop{ti deka so noviot metod sobrale okolu 10.000 bareli nafta po postavuvawe na kupola nad bu{otinata, {to e pove}e od 50% od koli~inata koja dnevno se izleva vo moreto.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

T

rkata za zlato povtorno se zaostruva. Lu|eto prestanaa da im veruvaat na valutite, a toa najdobro go poka`uva strmoglaviot pad na evroto vo poslednite nekolku nedeli. Prestanaa da im veruvaat i na hartiite od vrednost, {to go doka`uvaat i ~estite padovi i kolebawa na akciite na berzite. Ne & veruvaat na dr`avata, a toa go poka`uva namaleniot rejting na ~lenkite na ugledniot evropski klub.

Dali povtorno doa|a zlatnata treska?

Vo krizni vremiwa, kako i niz mileniumite vo istorijata, lu|eto povtorno se vra}aat na zlatoto.

Ne stanuva zbor samo za obi~ni ispla{eni igra~i.

I nekoi dr`avi po~naa da gi polnat so zlato svoite rezervi.

Nacionalnite banki na Indija, Saudiska Arabija, Kina i Rusija za edna godina gi zgolemija svoite zalihi na zlato za stotina toni. Od krajot na 2007 godina do juni godinava Kina kupi okolu 450 toni zlato, Rusija 230 toni, Indija 200 toni, Saudiska Arabija 180 toni, so {to gi zgolemija svoite zlatni rezervi dvojno pove}e.

I Makedonija ne zaostanuva vo trkata za zgolemuvawe na zlatnite rezervi.

Vo deviznite rezervi koi gi ~uva Narodnata banka na Makedonija rezervite na zlato porasnale na 11,1% i vo odnos na 2008 godina ova u~estvo e zgolemeno za 2,7%. Sega iznesuvaat 6,8 toni. Spored podatocite od NBM, vo juni 2007 godina, pred izbivaweto na

Od krajot na 2007 godina do juni godinava Kina kupila okolu 450 toni zlato, Rusija 230 toni, Indija 200 toni, Saudiska Arabija 180 toni, so {to gi zgolemija svoite zlatni rezervi dvojno pove}e svetskata ekonomska kriza, deviznite rezervi vo zlato iznesuvaa 104,82 milioni evra. Na po~etokot od 2009 dostignaa 156,44 milioni evra, a vo januari 2010 – 168,83 milioni evra. Vo april godinava iznesuvaa 193,52 milioni evra, {to odi vo prilog na tezata deka zlatoto stanuva atraktivno za investirawe, no vo ograni~en iznos, kako {to nalaga politikata na NBM. Vo zemjite od regionot Srbija e najbogata so zlato i ima vkupno 13,1 toni, a Hrvatska nema zlatni rezervi. Od zemjite vo porane{na Jugoslavija rezervi od 3,2 toni ima Slovenija.

Nekoi ekonomisti ve}e govorat deka ova e po~etok na vra}awe na zlatniot standard, na koj do sedumdesetite se temele{e vrednosta na nacionalnite valuti, a koja ottoga{ se meri so silata na nacionalnata ekonomija. Pogolemiot del, pak, ne odi tolku daleku, no faktot {to nacionalnite banki na najbogatite zemji zna~aen del od svoite rezervi s$ u{te ~uvaat vo zlato i deka tie udeli vo

poslednite nekolku godini, kako {to raste ekonomskata kriza, se zgolemuvaat, {to ka`uva deka zlatoto i oficijalno e proglaseno za najsigurna vrednost. Spored podatocite na World Gold Councilia udelot na zlatoto vo dr`avnite rezervi od dekemvri 2007 godina do juni godinava vo SAD se zgolemi od 77,9% na 78,2%, vo Germanija od 66,2% na 68,1%, vo Francija od 56,2% na 65,6%, Avstrija od 41,4% na 56,1%, evrozonata i Evropskata centralna banka od 56,1% na 58,9%.

Pritoa, ovie zemji ne gi zgolemija, nekoi od niv gi namalija koli~inite na zlato koi gi dr`at vo rezervi. No, golem del od niv vo izminatite krizni godini gi stopija deviznite rezervi, no od zlatoto posledno se otka`aa, i zatoa negoviot udel vo rezervite porasna. Ronald Stoeferl, analiti~ar na Erste banka od Viena, potvrduva deka vo poslednata dekada zlatoto be{e najdobriot imot i negovata cena dosega porasna za pet pati. Toj predviduva u{te pobrz rast vo sledniot kvartal, pa cenata na unca zlato mo`e da dostigne do 1.600 dolari.

Vo {to e tajnata na zlatoto? Negovoto poseduvawe ne zavisi od vetuvawata na Vladata, instituciite ili poedincite, smeta Stoeferl. Zlatoto vredi samo po sebe, bez ogled na toa {to pravat dr`avite i {to vetile. Zlatoto ne e izlo`eno na rizikot na likvidnost, a so niv nema nikakov krediten rizik i so nego se trguva vo celiot svet. Vrednosta na zlatoto site ja razbiraat.

NAVIGATOR

06.07.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

OSTANUVA EVROPSKATA PERSPEKTIVA A NA ZAPADNIOT BALKAN

H

MILE JANAKIESKI

BRONISLAV KOMOROVSKI

KOCE TRAJANOVSKI

VELIMIR STOJKOVSKI

ovtorno se odlevaat pari ektorot e lut poradi namalenai potseti gradona~alnicite deka zbran e za nov pretsedaGmilioni im stojat na raspolagawe 50 Itel na Polska so tesna Pod gradskata kasa za fin- Rta participacija za studirawe, evra od Evropskata inves- pobeda {to ja osvoi na ansirawe na javnite pretpri- ama ne i poradi toa {to fakulteticiska banka za vodosnabduvawe vonrednite pretsedatelski i kanalizacija izbori

jatija, iako ne se znae kako ja tite mnogu malku gi investiraa zavr{ija 2009 godina parite vo kvalitetna nastava

SILEN PORAST NA DEPOZITITE VO BANKITE

FIRMITE SE VRAЌAAT DA GI ^UVAAT PARITE VO BANKITE Bankite pove}e zemaat pari kako depoziti, otkolku {to delat krediti.

Depozitniot porast vo prvite 5 meseci iznesuva 15,7% nasproti zgolemuvaweto na kredititiraweto od samo 4,2%. Pogolem interes za oro~uvawe na pari vo banka imaat kompaniite i najgolem del od depozitite gi oro~uvaat vo denari poradi poatraktivnite kamati ALEKSANDAR JANEV

D

janev@kapital.com.mk

epozitniot potencijal na bankite rapidno se zgolemuva.

Najnovite podatoci na Narodnata banka (NBM) poka`uvaat deka depozitite kaj bankite, zaklu~no so maj, se zgolemile za 15,7%.

Ovoj trend e podobar i od o~ekuvawata i proekciite na NBM za rast na vkupnite depoziti vo ovoj period od godinata. Vo odnos na valutnata struktura, denarskite depoziti na godi{na osnova se povisoki za 15,6%, dodeka stapkata na rast na deviznite depoziti iznesuva 15,9%.Po podolgo vreme, vo maj za prv pat e zabele`ana i pozitivna promena kaj depozitite od pretprijatijata.

Ovie depoziti porasnale za 5,2% na godi{no nivo, nasproti nizata negativni stapki, odnosno trendot na povlekuvawe na depozitite na kompaniite od bankite {to zapo~na vo fevruari minatata godina. Ovoj porast vo celost se dol`i na silniot godi{en rast na deviznite depoziti na pretprijatijata od 30,3% pri zabavuvawe na padot na denarskite depoziti od 5,8%.

Depozitite od gra|anite isto taka prodol`uvaat da

se zgolemuvaat, no so pogolem intenzitet. Godi{nata stapka na rast na ovie depoziti iznesuva 19,3%. Pritoa, pove} e se zgolemuvaat depozitite vo denari, za razlika od depozitite vo stranska valuta.

Bankarite objasnuvaat deka pogolemiot interes na gra|anite da {tedat vo denari doa|a poradi poatraktivnite kamati vo bankite za depozitite vo doma{na valuta.

KREDITITE RASTAT UMERENO Nasproti silno izrazeniot porast na depozitnata baza na bankite, kreditiraweto za`ivuva, no so poumereno tempo. Godi{niot krediten porast vo maj iznesuva 4,2%, nasproti poniskite godi{ni stapki na rast od 3,3% i 2,5% od prethodnite meseci. Vo apsoluten iznos bankite vo maj odobrile krediti vo vrednost od 16 milioni evra.

“Vakvite dvi`ewa na kreditniot pazar uka`uvaat na postepeno zgolemuvawe na finansiskata poddr{ka na privatniot sektor. Imeno, po zna~itelnoto zabavuvawe na bankarskoto kreditirawe vo tekot na 2009 godina, postabilniot makroekonomski ambient, postojanoto pro{iruvawe na depozitnata baza i podobrenite sogleduvawa za idninata se faktorite koi otvorija mo`nost za povtorno

3 FAKTI ZA...

20% 4,5% 125.000

IZNESUVA VEROJATNOSTA DA SE SLU^I RECESIJA SO DUPLO DNO, [TO E PORAST OD 10 PROCENTNI POENI VO ODNOS NA MINATIOT MESEC POTONA INDEKSOT DOW JONES NA VOLSTRIT, [TO E NAJGOLEMA NEDELNA ZAGUBA VO POSLEDNITE DVA MESECI AMERIKANCI OSTANAA BEZ RABOTA VO JUNI, PRI [TO OD JAVNIOT SEKTOR BEA OTPU[TENI 225.000 LICA, A PRIVATNIOT VRABOTI 83.000 LICA

erman van Rompuj, prerreiot tsedatel na Evropskiot osovet, isprati jasna poen raka do zemjite od Zapaden Balkan deka nedvosmisleno ja poddr`uva integracijata vo EU na dr`avite od regionov. So toa go vrati entuzijazmot kajj eni zemjite-aspiranti obeshrabreni nki od baraweto na nekoi ~lenki na Unijata pro{iruvaweto da ka. zapre po priemot na Hrvatska.

Dobrata vest za dr`avite od regionov Van Rompuj }e ja potvrdi i so li~no prisustvo vo ~etiri balkanski metropoli (Qubqana, Zagreb, Belgrad i Pri{tina), vo sklop na negovata balkanska, mini turneja. Se dobiva vpe~atok deka porakata od visokiot evropski pretstavnik e direkten odgovor na dilemata {to srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, ja postavi pred EU, baraj}i od Unijata da se izjasni dali saka zaednica so zemjite od Zapaden Balkan i ako da, dali e podgotvena da pomogne ovie zemji da gi ispolnat kriteriumite za ~lenstvo. Van Rompuj, koj e porane{en belgiski premier,

HERMAN HERM MAN NV VA VAN AN RROMPUJ AN potvrdi deka i za belgiskoto pretsedatelstvo eden od prioritetite na evropskata politika }e ostane evropskata integracija i pro{iruvaweto na Unijata, a na agendata na zemjata-pretsedava~, koja do krajot na godinava }e pretsedava so Unijata, ovie celi se visoko postaveni. Spored Van Rompuj, integriraweto na regionot vo Unijata e siguren na~in za obezbeduvawe na mirot i stabilnosta. Za `al, dobrata vest od Brisel Van Rompuj nema li~no da ja donese vo Skopje, zatoa {to Makedonija ne e na listata zemji {to pretsedatelot na Evropskiot sovet }e gi poseti vo sklop na balkanskata mini turneja.

GUBITNIK

K

TOTALEN HAOS!

za`ivuvawe na kreditniot pazar vo tekot na 2010 godina.

Od aspekt na valutnata struktura, denarskata komponenta i ponatamu e pozna~aen dvigatel na godi{niot krediten rast”, pi{uva vo najnoviot izve{taj na NBM. DEVIZNITE REZERVI NA REKORDNO NIVO Deviznite rezervi dostignaa rekordno nivo od 1.710 milioni evra zaklu~no so juni i bele`at zgolemuvawe za 113 milioni vo odnos na krajot na 2009 godina.

NBM bele`i i zabavuvawe na dinamikata na namaluvawe na bankarskite kamati kako posledica na olabavuvaweto na monetarnata politika.

Prose~nata kamatna stapka za kreditite vo denari se zadr`a na istoto nivo kako i vo prethodniot mesec od 9,8%, dodeka kamatnata stapka na de-

narskite depoziti zabele`a pad od 0,1 procenten poen i iznesuva 7,4%. Od druga strana, zabele`an e pad na pasivnata denarska kamatna stapka kako rezultat na namaluvaweto na kamatnite stapki kaj site kategorii depoziti bez valutna klauzula na naselenieto i pretprijatijata. Vo april, prekin na postojanoto stesnuvawe na kamatniot raspon me|u aktivnata i pasivnata kamatna stapka, {to zapo~na od januari 2010 godina.

Od aspekt na kreditite vo stranska valuta, kamatnata stapka na deviznite krediti ve}e tret mesec po red e zadr`ana na istoto nivo od 7,3% dodeka kamatata na deviznite depoziti, isto taka, se zadr`a na istoto nivo kako i prethodniot mesec od 3,2%.

PROCENKI...

KRISTINE LAGARDE

Francuskata ministerka za finansii

STRES-TESTOVITE ]E POKA@AT DEKA EVROPSKITE BANKI SE “SOLIDNI I ZDRAVI” rancuskata ministerka za finansii, Kristine Lagarde, prognozira deka do krajot na juli reF zultatite od testovite za izdr`livost na bankite vo Evropa }e bidat pozitivni. Lagerde uveruva deka bankarskiot sistem e cvrst, zdrav i re~isi imun na potencijalnite {okovi.

“Okolu 23 juli }e se objavat rezultatite i }e vidite deka bankite vo Evropa se solidni i zdravi”, smeta Lagarde.

Ovie stres-testovi treba da poka`at dali bankite raspolagaat so dovolno pari so koi bi gi izbegnale ekonomskite i finansiskite {okovi. Finansiskite pazari s$ u{te ne mo`at da se oslobodat od stravot deka mo`e da im se slu~i sli~no scenario kako na Grcija, [panija i Portugalija, koi zna~itelno oslabnaa za vreme na ekonomskata kriza.

ade e prviot parlamentarec Trajko Veqanovskii vo celiot haos koj voo posledniot period se slu~uvaa vo zakonodavniot dom? Tojj e najpovikan da ja ponesee odgovornosta, pred s$, po-radi ovlastuvawata {to mu gii dava Zakonot za sobranie, noo blagi se negovite reakcii zaa serioznite propusti vo funk-cioniraweto na Sobranietoo – nepostoeweto na politi~kii dijalog i nesoglasuvawataa okolu Sobraniskiot delovnikk koj i po sedum meseci s$ u{tee e neizmenet (a Brisel insis-tira na negovi itni promeni)..

Mo}ta na zakonodavniot dom e seriozno reducirana i so onevozmo`uvaweto na pratenicite da raspravaat za revizorskite izve{tai i tro{eweto na narodnite pari (kako i za golemite proekti na Vladata, od tipot na “Skopje 2014”). No, se ~ini deka ~a{ata se prelea so nedozvoleno elasti~noto sfa} awe na funkcijata pretsedatel na Sobranieto, pri posledniot ogromen skandal od izminatata nedela koga Veqanoski dozvoli niz Parlamentot da “patroliraat” neovlasteni vooru`eni lica koi ne pripa|aat na vnatre{noto sobranisko obezbeduvawe (ne{to {to e uredeno i e najstrogo zabraneto so ~lenot 43 od Zakonot za sobranie.)

TRAJKO VEQANOSKI VEEQA QAN NO NOSKI Poradi opasnosta pretsedatelot na Sobranieto so svoeto neodgovorno odnesuvawe da go dovede vo pra{awe pokraj svojot, i dignitetot na celiot zakonodaven dom, krajno vreme e Veqanovski da prestane da mol~i pred svojot partiski {ef, barem vo onie situacii koga dobiva “nepristojni predlozi” vo odnos na dostoinstvoto na Parlamentot.Za ~ovek koj e na taa pozicija, ne e dovolno samo javno apelirawe do site “v`e{teni glavi” da oladat, tuku neophodna e i konkretna aktivnost i prezemawe na odgovornosta za toa {to se slu~uva zad vratite na institucijata {to ja vodi.

MISLA NA DENOT

SEKOGA[ SUM MISLEL DEKA KOLKU SI POUSPE[EN VO BIZNISOT, TOLKU POGOLEMA ODGOVORNOST IMA[ DA IM POMAGA[ NA DRUGITE. TREBA DA GO KORISTITE SVOETO PRETPRIEMA^KO ISKUSTVO ZA DA JA ZA@IVEETE KORPORATIVNATA FILANTROPIJA

KARLOS SLIM HELU MEKSIKANSKI TELEKOMUNIKACISKI MAGNAT I MILIJARDER

4 06.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...OBAMA GI SUMIRA BILANSITE

...DOKTORSKA “GRE[KA”

...NAJGOLEM ULOV DOSEGA

Ne se dovolni 600.000 novi rabotni mesta

Bomba{ot od Lokerbi mo`e da `ivee i 10 godini

Zapleneta podmornica za {verc na kokain

oktorot Karol Sikora prognozira{e deka bomba{ot od Lokerbi, Libiecot Abdelbaset Ali Mohmet al-Megrahi, }e `ivee samo tri meseci, pa go spasi od zatvor. Sega veli deka bomba{ot mo`e da `ivee 10 ili 20 godini.

pove}e toni kokain.

ozdadeni se 600.000 rabotni mesta vo SAD, no toa ne e D S dovolno za pretsedatelot Barak Obama. No, toj e ubeden deka rabotite odat vo vistinska nasoka, iako ne so dovolno brzo tempo.

BAVNO SE REALIZIRAAT INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA

LUKOIL ^EKA VISTINSKA LIBERALIZACIJA ZA POGOLEM RAZVOJ Lukoil Makedonija do krajot na godinata }e otvori u{te dve benzinski stanici, so {to za petgodi{noto prisustvo na makedonskiot pazar ruskata kompanija }e ima vkupno 13 benzinski stanici niz zemjata.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

L

spasevska@kapital.com.mk

ukoil Makedonija i ponatamu }e prodol`i da ja {iri i razviva svojata mre`a vo Makedonija, a do krajot na godinata }e bidat izgradeni u{te dve benzinski stanici na teritorijata na dr`avata.

So toa ruskata kompanija za pet godini prisustvo na makedonskiot pazar }e ima vkupno 13 benzinski stanici.

Vo odnos na monopolot koj go ima OKTA, {to be{e edna od glavnite pre~ki za pointenzivno {irewe na ruskata kompanija na makedonskiot pazar, od menaxmentot na kompanijata velat deka so merkite za liberalizacija na nafteniot pazar i so celosnata liberalizacija na uvozot na nafteni derivati od EU od slednata godina monopolot koj sega go ima OKTA zna~itelno }e se namali. Spored generalniot direktor na Lukoil Makedonija, Andrej Kuku, kompanijata }e prodol`i da ja razviva svojata mre`a vo Makedonija, so {to planira da zazeme zna~aen del od maloproda`niot pazar vo dr`avata. Kuku vo intervju za nedelnikot “Kapital” veli deka ne uspeale dosega da gi izgradat najavenite 40 benzinski stanici kako rezultat na nezavr{enite reformi za sopstvenost na zemji{teto. Toj veli deka

mati~nata kompanija }e prodol`i da gi obezbeduva finansiskite sredstva za predvidenite investicii, iako vo izminatiot period realno otsustvuvaa urbanizirani lokacii za izgradba na benzinski stanici. “Lukoil Makedonija navistina planira{e da investira 50 milioni dolari vo razvoj na maloproda`nata i golemoproda`nata mre`a vo Makedonija i da izgradi 40 benzinski stanici. Do denes se investirani 32 milioni dolari vo kupuvawe i rekonstrukcija na nafteniot sklad i vo izgradbata na 11 benzinski stanici. Vo tretiot kvartal godinava po~nuvame so izgradba na u{te dve benzinski stanici i nivno pu{tawe vo upotreba do krajot na godinava”, veli Anderj Kuku, generalen direktor na Lukoil Makedonija. Spored nego, vo naredniot period kompanijata planira da se {iri na maloproda`niot pazar vo Makedonija, no ne do toj stepen za da zafati monopolska polo`ba .Direktorot objasnuva deka planiranoto tempo od strana na kompanijata za razvoj na maloproda`nata i na golemoproda`nata mre`a ne bea dostignati vo polna mera, no vo Makedonija ima rezervi i postoi neophodnost od razvoj na mre`ata, a najgolem nedostig ima kaj urbaniziranite parceli za

AD i Ekvador zaplenija dizel-elektri~na podmornica, koS nstruirana vo zafrleni delovi na xunglata, na granicata me|u Kolumbija i Ekvador. Podmornicata slu`ela za {verc na

DVA, TRI ZBORA

“Se nadevam deka vo slednite nekolku godini site zemji od Zapaden Balkan }e ostvarat zna~itelen napredok na patot kon evropskite integracii. Vo EU sekoga{ }e ima i strani koi }e bidat protiv pro{iruvaweto i toa ne e ne{to novo, no vratata ostanuva otvorena za Zapaden Balkan i za Turcija” KARL BILT minister za nadvore{ni raboti na [vedska

“Nema kakva bilo opasnost od nova recesija, koja povtorno bi gi zagri`ila finansiskite pazari. Kategori~no, ne veruvam vo toa. Na svetsko nivo e jasno deka nie sme vo faza na za`ivuvawe, osobeno vo zemjite so brzorazvojna pazarna ekonomija” izgradba na benzinski stanici. “[to se odnesuva na toa zo{to izgradivme samo 11 benzinski od 40 planirani, mo`am da istaknam deka so takov obem na investicii, pri nezavr{eni reformi za sopstvenost na zemji{teto (procesot na denacionalizacija koj prodol`i, otsutstvoto na celosen katastar na nedvi`nosti, otsutstvo na normativni dokumenti za transformacija na zemji{teto), objektivno, nevozmo`no be{e da se realizira za izminatiot period, bidej}i ovie reformi glavno bea zavr{eni duri kon krajot na 2008 godina.

No, nie sme uvereni deka ovie problemi }e ostanat vo istorijata, a investiciite na Lukoil uspe{no }e se realiziraat” veli toj.

Vo odnos na monopolot koj go ima naftenata kompanija OKTA, koja be{e najgolemata pre~ka na Lukoil, direktorot Kuku veli deka vo blagodarenie na merkite

za liberalizacija na nafteniot pazar monopolot na OKTA sega e zna~itelno namalen.“Blagodarenie na merkite koi gi prezede Vladata za liberalizacija na nafteniot pazar, ulogata na monopolistot OKTA zna~itelno se namali, a toa i }e prodol`i, bidej} i od slednata godina potpolno }e se liberalizira uvozot na nafteni derivati od zemjite na Evropskata unija. Pozitivno e i toa {to kako rezultat na liberalizacijata na pazarot samata rafinerija OKTA po~na da go modernizira proizvodstvoto i da go podobruva kvalitetot na proizvedenite nafteni derivati, a so toa da ja podobruva i ekologijata” objasnuva Kuku.

Toj e uveren deka vo bliska idnina rafinerijata OKTA i sama }e se otka`e od dr`avnoto regulirawe na cenite, koe se sproveduva soglasno uslovite za privatizacija na rafinerijata.

@AN-KLOD TRI[E pretsedatel na Evropskata centralna banka

“Gi povikuvam kompaniite vo EU pove}e da vlo`uvaat vo obrazovanie na rabotnicite za polesno da se prilagodat na novite predizvici.

Ve{tinata na rabotnicite vo Evropa treba da se usoglasi so novite barawa na svetskata ekonomija” LASLO ANDOR evropski poverenik za vrabotuvawe

GADGETS

SONI DASH ZA PRELISTUVAWE PO INTERNET

oni neodamna na pazarot pikseli, a po povrzuvaweto S go pretstavi uredot Dash, na Internet nudi pristap koj e namenet za prelistuvawe do sekakov vid informacii, internet-stranici. Iako uredot prvi~no be{e namenet samo za amerikanskiot pazar, kompanijata denovive odlu~i da go ponudi internacionalno.

Uredot doa|a so sedumin~en ekran, so rezolucija od 800x480

proverka na mejl i socijalnite mre`i, kako i prelistuvawe na multimedijalni sodr`ini.

Za uredot se dostapni pove}e od 1.000 besplatni aplikacii.

Na amerikanskiot pazar uredot ~ini 200 dolari.

POLITIKA ^ETIRI GODINI OD "PRERODBATA"

Z

a ~etiri godini vladeewe premierot Nikola Gruevski uspea samo da go iskoristi minatoto protiv idninata, da gi svrti gra|anite edni protiv drugi, i so toa dr`avata da ja odnese vo beda, bukvalno na sekoe pole”. Ova e ocenkata na najgolemata opoziciska partija, SDSM, za rabotata na Gruevski i negovite vladi po prezemaweto na dr`avata vo 2006-ta godina.

Od SDSM velat deka neuspehot mu go presmetale po negovi kriteriumi - brojot na stranskite investicii i po broj na novi rabotni mesta na krajot na negoviot mandat.

"I po prviot i po vtoriot kriterium Gruevski vo izminative ~etiri godini & donese na dr`avata dosega neviden debakl.

Pod negovo vodstvo Makedonija e posledna vo regionot, a so toa posledna i vo Evropa, po iznosot

06.07.2010 na direktni stranski investicii i prva po brojot na nevraboteni, so {to Gruevski ja napravi Makedonija crn rekorder, ne samo vo regionot, ne samo vo Evropa, tuku vo svetot" veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev.

Osven po ovie dva kriteriumi, od SDSM imaat samo negativni ocenki i za “nevideniot kriminal, korupcijata, kr{eweto na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi”.

5

GRUEVSKI KAJ LETERM, CRVENKOVSKI KAJ FILE

P

remierot Nikola Gruevski od v~era e vo oficijalna poseta na Belgija, vo ramkite na koja e predvideno da ostvari sredba so belgiskiot kolega, Iv Leterm, na koja dvajcata premieri }e razgovaraat za “aktuelni i va`ni pra{awa za o~ekuvawata na Belgija od pretsedatelstvuvaweto so Unijata, integracijata na zemjite od Zapaden Balkan, kako i za problemite od svetskata

ekonomska kriza”.

Vo me|uvreme, liderot na makedonskata opozicija, Branko Crvenkovski, e vo Strazbur kade {to treba da se sretne so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Od SDSM ne otkrivaat detali za sredbata, samo velat deka istata bila planirana u{te od pred tri nedeli, so {to gi negiraa informaciite deka Crvenkovski bil povikan od File poradi incidentot vo

makedonskoto sobranie.

Od SDSM, isto taka, pra{uvaat zo{to svojata poseta na Brisel premierot Gruevski ne ja iskoristi za sredba so drugi funkcioneri, namesto samo so “kolegata vo zaminuvawe” Leterm, kako i zo{to pretsedatelot na evropskiot parlament, Herman van Rompuj, pri svojata poseta na Balkanot ja isklu~i Makedonija od svojata agenda!?

OPOZICIJATA RAZMISLUVA ZA BLOKADA NA PARLAMENTOT

“ZAKONOT NE VA@I NI VO SOBRANIE!” Po ogromniot skandal od minatata nedela, koga be{e prekr{en Zakonot za sobranie i vo zakonodavniot dom im be{e dozvolen vlez na vooru`eni lica nadvor od internoto obezbeduvawe, najgolemata opoziciska partija odlu~i da ja bojkotira rabotata na komiisite, dodeka celosno ne se rasvetli incidentot. VMRO–DPMNE stoi na stavot deka vinovni se “najsilnite opoziciski pratenici” KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

I

tno formirawe na posebna Anketna komisija vo Sobranieto, so pratenik koj ne u~estvuval vo skandalot kako pretsedatel na istata, za ras~istuvawe na incidentot i utvrduvawe na politi~kata odgovornost bara prateni~kata grupa na SDSM, poddr`ana od onaa na NSDP, LP i NA. Koordinatorkata Cvetanka Ivanova veli deka vo Parlamentot ne samo {to nema politi~ki dijalog, tuku deka so incidentot toj e pretvoren vo mesto kade {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (koe spored nea e “rakovodeno od partisko-familijarna "vrhu{ka”) go gazi negoviot dignitet i go zloupotrebuva za svoi celi.

Ivanova tvrdi deka snimkite {to MVR gi dostavi do mediumite kako dokaz deka tokmu pratenicite od

opozicijata se vinovni za skandalot i deka tie se onie koi fizi~ki gi napadnale policajcite, se montirani i ne ja prika`uvaat situacijata vo celina. Taa veli deka najstra{no e {to Zakonot ne se po~ituva nitu vo zakonodavniot dom, so gruboto kr{ewe na ~lenot 43 od Zakonot za sobranie, spored koj edinstveno internoto sobranisko obezbeduvawe e zadol`eno za bezbednosta vo Parlamentot i smee da poseduva oru`je, a ne i drugi slu`benici od MVR. “O~ekuvame brza reakcija od pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, koj treba da se nadmine sebesi i partiskite interesi i vedna{ da gi prezeme site ~ekori za formirawe na ovaa komisija”, veli Ivanova.

Na ovaa prozivka se oglasi prviot parlamentarec so pokana za koordinacija deneska vo 10 ~asot me|u potpretsedatelite na sobranieto i koordinatorite na prateni~kite grupi.

Veqanovski apelira{e da

ne se pravat politi~ki kalkulacii so skandalot.

“Koga baraweto za formirawe na Anketna komisija oficijalno }e stigne vo mojot kabinet, jas }e go prosledam do pratenicite, zatoa {to tie, a ne jas, odlu~uvaat za nejzinoto formirawe. @alam

za skandalot i gi povikuvam site pratenici da se nadminat sebesi i razumno da postapat vo interes na Republika Makedonija”, izjavi spikerot Veqanovski.

So komentar se javi i vladeja~kata VMRO–DPMNE od kade {to velat deka “bez

prejudicirawe go prifa} aat predlogot od SDSM za Anketna komisija so cel da se rasvetli skandalot”, a za pretsedatel na istata go predlo`ija Pavle Trajanov.

Politi~kiot dijalog i negovoto otsustvo za Brisel stana prioritetetn kriterium koj

Makedonija mora da go ispolni za vlez vo Evropskata unija. Ogromniot skandal od minatata nedela i nedostigot na politi~ka kultura nema da ostanat nezabele`ani vo esenskiot izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na dr`avata.

I AMBASADORITE I PROMOTORITE PLATENI ZA ISTA RABOTA

DVOJNO POGOLEMA EKONOMSKA DIPLOMATIJA – REZULTATI NI ZA LEK! I vo uslovi na ekonomska kriza - makedonskata vlada uporno finansira dva tipa slu`benici za ista cel privlekuvawe na stranski investicii vo zemjava. Ovoj diplomatski presedan e zaluden, oti i po dve godini od vospostavuvaweto – vo Makedonija nema niedna pozna~ajna investicija!

GABRIELA DELOVA

R

delova@kapital.com.mk

e~isi milion evra godi{no go ~inat dr`avniot buxet platite {to se izdvoeni za ekonomskite promotori i ambasadorite – dva tipa diplomatski slu`benici koi postojat za da vr{at edna ista rabota – privlekuvawe na stranski investicii. Dodeka poradi svetskata ekonomska kriza ostanatite dr`avi odlu~ija da gi povle~at ambasadorite od onie zemji kade {to smetaat deka ne se neophodni, Makedonija ne se otka`uva od istovremenoto postoewe i na ambasadori i na promotori, koi iako fakti~ki so dvojna sila rabotat edna ista zada~a, dosega ne donesoa nikakvi reultati.

Na smetka na ova, Makedonija, kako antikrizna merka, se otka`a od diplomatskite pretstavnici vo Slovenija, Turcija, Grcija, NATO, dr`avi za koi ekspertite ocenuvaat deka e isklu~itelno va`no da ne bidat zapostaveni.

Ovaa nevidena praktika vo diplomatijata postoi od 2008 godina, koga so usvoena strategija ambasadorite dobija novi zada~i - privlekuvawe na stranski investicii preku ostvaruvawe na ekonomski kontakti, odnosno ostvaruvawe kontakti so najmalku deset kompanii mese~no. Ovaa obvrska im e nametnata i na ekonomskite promotori, koi treba da konsultiraat po 40 kompanii i da gi "ubedat" da investiraat kaj nas.

Ekspertite ostro ja kritikuvaat vakvata praktika koja prerasnuva vo svoeviden

presedan.

"Se vospostavija ekonomski promotori koi na nekoj na~in se pretvorija vo rivali na DKP-ta i nivnata ekonomska funkcija. Stanuva zbor za duplirawe na kadri od koi nemame nikakvi efekti, nemame nitu edna konkretna investicija, samo tro{ok za dr`avata", velat tie.

Za neupe{nata rabota i na ednite i na drugite zboruvaat i negativnite izve{tai na Dr`avniot zavod za revizija.

Nezakonski i nenamenski potro{eni pari obelodeni revizorskiot izve{taj za MNR. Utvrdeni se nepravilnosti vo iska`uvaweto na bilansnite pozicii za suma od 29 milioni evra.

Sli~na e sostojbata i za Agencijata za stranski investicii. Potro{eni se pove} e od polovina milion evra za ekonomskite promotori

na zemjata vo stranstvo, a cvrsti dokazi za efektite od vlo`enite pari nema.

Revizorite upatuvaat i na nepravilnosti pri serija javni nabavki vo Agencijata za {to se potro{eni okolu 200 iljadi evra. Soglasno izve{tajot, 18 promotori za edna godina potro{ile re~isi 600 iljadi evra, no nema efekti od rabotata.

Kolku pari ja ~inat zemjava ekonomskite promotori, oficijalno, sepak, ne se soop{tuva. Procenkite na diplomatite se deka godi{no se odvojuvaat 1,5 milion evra za promotorite vo stranstvo, koi treba da donesat investicii vo zemjava.

Iako so status na diplomati od tret rang, sepak, nivnata mese~na plata iznesuva okolu 3.000 evra. Plateno im e smestuvaweto koe vo prosek ~ini 2.000 evra mese~no, a

na raspolagawe dobivaat i vozilo, {to vo prosek zna~i 50.000 evra godi{no samo za eden ekonomski promotor, velat diplomatite.

Od Agencijata za stranski investicii poso~uvaat deka od vkupno 49 promotori vo momentot aktivni se 18, {to bi zna~elo deka tie ovaa godina }e go olesnat buxetot za eden milion evra, a zasega ne se najavuva ni edna nova investicija.

“Imame odli~na sorabotka so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i vo mnogu slu~ai e neophodno da nastapime zaedni~ki. Stanuva zbor za rabota "~ukawe od vrata na vrata", pa zatoa neophodna e pomo{ta i od ambasadorite", veli Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski investicii.

Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, pak, za

“Kapital” potvrduvaat deka stanuva zbor za preklopuvawe na aktivnostite me|u ambasadorite, no smetaat deka toa pozitivno }e vlijae na privlekuvawe na stranski investicii.

"Daj bo`e da imame {to pove}e ambasadori i promotori koi }e pridonesat za stranskite investicii vo zemjava", velat od MNR. Vo me|uvreme, od bombasti~nite najavi za napliv od stranski investicii ostanaa samo prazni zborovi. Vo industriskata zona ima samo dve kompanii, Xonson Kontrols i Xonson Meti. Nema nitu traga od najavuvanata investicija od 9 milioni evra na Haer i Trivju, a nerealizirani ostanaa i investiciite na Montipe, Iskra, Orlandi i redica drugi so pomala vrednost.

6 06.07.2010 SRPSKITE PROIZVODI UDRIJA PO ZEMJ

86%

od konditorskite proizvodi vo zemjava se od uvoz

SRBIJA SO EVTINA HRANA

S

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

rpskite zemjodelski i prehranbeni proizvodi go preplavija makedonskiot pazar vo izminatite ~etiri godini. Uvozot na hrana od Srbija vo zemjava e zgolemen nekolkukratno, a posledicite se manifestiraat preku mle~na kriza, niska otkupna cena na `itoto i vi{ok na mnogu zemjodelski proizvodi vo Makedonija. Srpskite proizvodi nepre~eno vleguvaat vo Makedonija, a i srpskite ministri znaat da ja posetat zemjava za da eliminiraat slu~ajno ako se pojavi nekakva pre~ka.

Brojkite za srpskiot izvoz vo Makedonija se frapantni posebno za nivniot porast vo poslednite ~etiri godini otkako be{e potpi{ana spogodbata vo ramkite na CEFTA za regionalna liberalizacija na trgovijata vo 2007 godina. Toa Makedonija skapo ja ~ini, barem vo trgovskite odnosi so Srbija.

Dogovorot za slobodna trgovija be{e paravan za sloboden vlez na srpskite zemjodelski proizvodi na

Srpskite kompanii gi iskoristija dogovorot za slobodna trgovija vo ramkite na CEFTA i fluktuira~kiot devizen kurs na dinarot za da gi preplavat pazarite od porane{na SFRJ so evtini zemjodelski i prehranbeni proizvodi. Makedonija e posebno na udar bidej}i uvozot na hrana od Srbija e zgolemen za nekolku pati samo za ~etiri godini na{iot pazar. Srpskoto bra{no, mleko, konditorski proizvodi, {e}er se samo del od artiklite {to sekojdnevno gi potiskaat na{ite proizvodi na policite na golemite supermarketi. Dogovorot so CEFTA, Srbite go iskoristija da go krenat trgovskiot suficit do nebo vo trgovijata so Makedonija, Kosovo, Hrvatska, Crna Gora, BiH, Albanija i Moldavija.

Najdobra ilustracija za ova e podatokot od srpskiot Zavod za statistika, koj poka`uva deka minatata godina srpskite kompanii vo zemjite ~lenki na CEFTA izvezle proizvodi vo vrednost od edna milijarda evra, a uvozot im e 540 milioni evra. Najgolem udel vo srpskiot izvoz vo zemjite ~lenki na CEFTA imaat zemjodelskite proizvodi. Minatata godina Srbija ostvari devizen priliv od 700 milioni dolari, {to e za 200 milioni pove}e vo odnos na 2008 godina. Tie proizvodi naj~esto se mnogu konkurentni poradi niskite

ceni, koi pak se dol`at na subvenciite i fluktuira~kiot kurs na dinarot.

Vakvite sostojbi so uvozot na zemjodelski proizvodi od Srbija se poka`a deka seriozno ja naru{uvaat pazarnata pozicija na na{ite kompanii na doma{niot pazar. Denovive najizrazen e problemot so p~enicata. Makedonskite proizvoditeli se `alat deka trpat seriozni {teti.

“Srpskoto bra{no i p~enica ni pravat seriozni problemi. Vleguvaat vo zemjava po mnogu poniski ceni i so poslab kvalitet”, veli Nikol~o \or|iev, sopstvenik na Makmlin od Ko~ansko.

So ova se soglasuvat i proizvoditelite na konditorski proizvodi, koi vinata za evtiniot uvoz ja gledaat vo niskata vrednost na dinarot.

“Nie trpime udar i od globalnata politika na dr`avata za odr`uvawe na fiksniot kurs na denarot. Za razlika od nas, srp-

skite izvoznici so fluktuira~kiot kurs postignuvaat poniski ceni i se pokonkurentni na na{iot pazar”, izjavi za Kapital, Savka Dimitrova, generalen direktor na na{ata najgolema konditorska kompanija Evropa.

Od Ministerstvo za zemjodelstvo tvrdat deka ne mo`at da go spre~at uvozot na zemjodelskite proizvodi od Srbija poradi obvrskite od dogovorot so CEFTA. P^ENICATA NAJAKTUELNA DENOVIVE Drasti~niot izvoz na srpska p~enica im zadava golemi glavobolki na makedonskite proizvoditeli, koi trpat ogromni {teti od nelojalnata konkurencija od srpskite zemjodelci. Vo izminative ~etiri godini uvozot na p~enica od na{iot severen sosed e zgolemen za ~etiri pati. Proizvoditelite na p~enica baraat od dr`avata da gi za{titi od uvozot od Srbija.

“Nie zasejuvame kvalitetni sorti koi imaat poniski prinosi, a

davaat podobar kvalitet. Za razlika od nas srpskite proizvoditeli izvezuvaat nekvalitetna p~enica, koja ni zadava dopolnitelen udar”, izjavi Pece Mitreski zemjodelec od Pelagonija.

So sli~ni maki se i melni~arite.

“Bra{noto {to stignuva od Srbija se prodava po 11 denari. Toa ne uni{tuva nas kako proizvoditeli.

Nivnata p~enica e subvencionirana od dr`avata i imaat mnogu poniski proda`ni ceni. Kaj niv i golemite i malite proizvoditeli se ednakvo subvencionirani, za razlika od kaj nas, kade so skalestiot na~in na subvencionirawe se uni{tuvaat golemite proizvoditeli, koi proizveduvaat i kvalitetna p~enica”, potencira melni~ar koj saka{e da ostane anonimen.

Odgovorot od nadle`nite vo zemjava bil deka ovoj na~in na subvencionirawe e voveden po barawe na EU i deka Srbija trebala da go vovede vo narednite 3-4 godini.

BIZNISMENITE BI GO DALI MAKEDONIJA SEINVESTIRALE PRETVORA VO

S

rbija preku dogovorot za slobodna trgovija CEFTA uspea da ja sostavi porane{na Jugoslavija kako eden pazar. Dodeka makedonskite proizvoditeli na hrana se `alat deka se na udar na evtini proizvodi od Srbija, koi patem se subvencionirani od dr`avata, makedonskata vlast mol~i i kreva ramenici. Tie imaat sredbi so svoite srpski kolegi, a {to se dogovaraat, ne znaeme.

Sostojbite so p~enicata se alarmantni. I pokraj toa, na

neodamne{nata sredba so makedonskiot minister za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, srede Skopje srpskiot minister Sa{a Dragin otvoreno izjavi deka saka da im otvori prostor na srpskite kompanii da vlezat na makedonskiot pazar i obratno, koristej}i gi procedurite od CEFTA dogovorot.

“Toa e edinstveniot na~in za da se borime protiv daleku pouspe{nite i zasega poefikasnite ekonomii vo nekoi drugi regioni na svetot, koi se mnogu pobogati i porazvieni od nas.

Od taa pri~ina e mnogu va`no

me|usebno da se pomagame i da go ~uvame prostorot na CEFTA”, izjavi Dragin pri posetata na Makedonija pred eden mesec.

Po taa poseta problemite so uvozot na srpska p~enica samo porasnaa. Melni~arite sekojdnevno se `alat na zgolemen uvoz na nekvalitetna p~enica, i pokraj izjavata na ministerot Dimovski deka za 41% e namalen uvozot na p~enica vo zemjava vo izminative 10 meseci. No, {to vredi toa koga vo izminative ~etiri godini ovoj uvoz porasnal za 400%?

Srpskite proizvoditeli dobivaat

mnogu povisoki subvencii od na{ite i se mnogu poevtini na stranskite pazari. So ovie subvencii & se namaluva cenata na srpskata p~enica za 20%-30%, {to mnogu im pomaga na proizvoditelite da gi namalat cenite i da gi uni{tat farmerite vo regionot.

Ne znaeme dali e koincidencija ili dogovor, no po posetata na pretsedatelot na Danube Fuds, Slobodan Petrovi}, vo januari, drasti~no porasna i uvozot na mleko za prviot kvartal. Samo za ilustracija }e spomeneme deka sredbata be{e realizira-

na na po~etokot od januari i vo prviot kvartal be{e zgolemen uvozot na mleko vo zemjava za 50%.

Vladata mora da znae deka CEFTA dogovorot pridonese za drasti~no zgolemuvawe na uvozot na srpski zemjodelski proizvodi. Ima osnova da se reagira na toa zatoa {to zna~i uni{tuvawe na doma{noto proizvodstvo i odliv na devizi.

Ako dogovorot za slobodna trgovija so CEFTA e samo paravan za vra}awe na pazarnite pozicii na srpskite zemjodelski kompanii vo porane{na Jugo-

ODELSTVOTO VO MAKEDONIJA

200

06.07.2010

7

1,03 40%

Milioni evra porasna izvozot na zemjodelski proizvodi od Srbija vo 2009 godina vo sporedba so 2008

Milijardi evra e izvozot na srpski proizvodi vo zemjite ~lenki na CEFTA

porasna izvozot na konditorski proizvodi od Srbija vo Makedonija vo izminatite ~etiri godini

RASTE IZVOZOT NA KONDITORSKI PROIZVODI Na udar na srpskiot uvoz e i konditorskata industrija. Izvozot od 2006 do 2009 godina e zgolemen za 40%. Vo 2006 godina, suficitot na Srbija vo trgovijata so konditorski proizvodi so Makedonija e okolu 11 milioni dolari, a vo 2009 godina

postojano devalvira, {to gi stava vo popovolna pozicija srpskite izvoznici.

Spored ekspertite, srpskiot model na konditorski pazar ne e dobar, zatoa {to nema dovolno ponuda na proizvodi. No, tie priznavaat i deka Srbija so necarinski barieri go {titi svoeto proizvodstvo.

sto~niot fond.

“Strancite, koi gi kupija makedonskite mlekarnici, }e ja uni{tat bazata na mle~nata industrija vo Makedonija. Za makedonskata mle~na industrija ne e dobro da se otkupuva mlekoto po niski ceni i sto~rite da bidat primorani da gi kolat kravite, a “doma{nite”

A JA OSVOI MAKEDONIJA se zgolemi na 15 milioni dolari.

Spored podatocite od Stopanskata komora na Srbija, 85% od konditorskite proizvodi na srpskiot pazar se od doma{no proizvodstvo, a samo 15% od uvoz.

Za razlika od Srbija, kaj nas e obratno. Doma{nite konditorski kompanii kontroliraat samo 14% od pazarot, dodeka ostanatiot kola~ im e prepu{ten na stranski kompanii. Na{ite konditorski kompanii se `alat deka dogovorot so CEFTA e eden od problemite, no ne e glavniot pri uvozot na srpskite proizvodi vo Makedonija.

Za razlika od Makedonija, Srbija ima fluktuira~ki kurs, a dinarot

mlekarnici da uvezuvaat mleko od Srbija”, smeta @ivko Radevski, porane{en direktor bitolskata mlekarnica, koj sega saka da go restartira Svedmilk.

Spored nego, zemjava mora da prezeme merki za da ja spasi makedonskata mle~na industrija.

Od bitolskata mlekarnica negiraat deka tie se vinovni za naplivot na srpsko mleko vo Makedonija i potenciraat deka i tie imaat problemi so evtinoto na mleko od Srbija.

Tie potenciraat deka mlekoto {to se uvezuva vo Makedonija e od dve mlekarnici koi ne se vo sostav na belgradski Imlek.

“Problemot so evtinoto srpsko mleko e vo devizniot kurs koj go ima Srbija. So devalvacijata na dinarot, nivnite izvoznici se vo popovolna sostojba i imaat poevtini proizvodi”, izjavi Predrag Cvetkovi}, direktor na bitolskata mlekarnica.

Toj dodava deka zasega uspe{no se spravuvaat so srpskata konkurencija i pokraj poniSAVKA DIMITROVA skite ceni koi gi nudat na GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA na{iot pazar.

Nie trpime udar i od globalnata politika Nagorniot trend na uvoz na na dr`avata za odr`uvawe na fiksniot srpsko mleko i mle~ni proizkurs na denarot. Za razlika od nas, vodi prodol`uva i godinava. srpskite izvoznici so fluktuira~kiot Vo prvite tri meseci od kurs postignuvaat poniski ceni i se ovaa godina uvozot na mleko pokonkurentni na na{iot pazar. od zemjite od porane{na Vo Hrvatska, na primer, 60% od pazarot e pokrien so doma{ni konditorski proizvodi, a ostanatite 40% od uvoz.

Makedonskata konditorska industrija bara podobra za{tita na doma{niot pazar. Vo sprotivno stranskite kompanii }e & nanesat golemi {teti.

SRPSKOTO MLEKO GLAVEN ADUT Uvozot na srpsko mleko e dopolnitelen problem za Makedonija.

So propa|aweto na Svedmilk, toj drasti~no se zgolemi. Od 2006 godina, uvozot na mle~ni proizvodi e zgolemen za okolu dva milioni evra, {to pretstavuva rast za 30%. Poznava~ite na problemite vo mle~na industrija potenciraat deka za vakvite sostojbi se vinovni stranskite mlekarnici koi vlegoa na makedonskiot pazar i sega uvezuvaat mleko od sosednite zemji, a na{ite sto~ari go uni{tuvaat

Jugoslavija e zgolemen za 50%. Vo zemjava e vlezeno mleko vo vrednost od 8,5 milioni evra, dodeka vo istiot period minatata godina se uvezeni mle~ni proizvodi za {est milioni evra. Golem del od

od evtiniot stranski izvoz na zemjodelski i prehrambeni proizvodi zatoa {to vo sprotivno na{ite brendovi }e iz~eznat od policite na na{ite supermarketi.

PREDRAG CVETKOVI]

GENERALEN DIREKTOR NA BITOLSKATA MLEKARNICA Problemot so evtinoto srpsko mleko e vo devizniot kurs koj go ima Srbija.

So devalvacijata na dinarot, nivnite izvoznici se vo popovolna sostojba i imaat poevtini proizvodi. ova mleko go izvezuvaat srpskio kompanii koi se prisutni so svoi proizvodni pogoni vo pove}e zemji vo regionot.

Vo izminatite 10 godini uvozot na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava e porasnat za tri pati. Minatata godina za uvoz na mleko se plateni okolu 41 milioni dolari, {to e za 3,7 pati pove} e vo odnos na 15 milioni dolari vo 1999 godina.

Nadle`nite mora da najdat na~in da gi za{titat makedonskite kompanii

Dodeka makedonskite proizvoditeli na hrana se `alat deka se na udar na evtini proizvodi od Srbija, koi patem se subvencionirani od dr`avata, makedonskata vlast mol~i i kreva ramenici. Tie imaat sredbi so svoite srpski kolegi, a {to se dogovaraat, ne znaeme

PARI VO SVOITE FIRMI OVI[OKOT JU@NA BANOVINA? slavija, toga{ imame problem.

Fakt e deka Srbija so gubeweto na pazarot vo Kosovo mora da si najde nova izvozna destinacija.

Zasega, toa e Makedonija, koja kako da se pretvora vo Ju`na banovina. Na ovie dilemi zasega nema odgovor, no dokolku se deklarirame za zemjodelska zemja i ako naglasuvame deka 1/3 od naselenieto vo zemjava se zanimava so zemjodelstvo, potrebna e pogolema za{tita na doma{noto proizvodstvo.

Subvenciite izminative ~etiri godini se zgolemija za 20 pati, no ima i granki kade {to za

tolku pati e zgolemen uvozot na zemjodelski proizvodi od Srbija.

Mora da se prezemat posu{tinski merki za za{tita. Xabe se subvenciite ako na{eto proizvodstvo ostane na nivite i skapuva.

Dopolnitelen problem e {to od 2011 godina pa|aat carinite na pove}e zemjodelski proizvodi koi doa|aat od Evropskata unija. Ako ostaneme anemi~ni i tvrdime deka ne mo`eme ni{to da prezememe za za{tita na na{eto proizvodstvo, toga{ proizvodite koi }e stignat od EU }e go dokusurat makedonskoto agrarno proizvodstvo.

Dr`avata ima mnogu instrumenti za za{tita na doma{noto proizvodstvo, no treba samo da gi upotrebi. Hrvatska ve}e odamna ja po~uvstvuva opasnosta od naplivot na evtini proizvodi od Srbija i prezede mnogu netarifni barieri za popre~uvawe na vlezot na srpski proizvodi. Na{ite mlekarnici potvrduvaat deka imaat administrativni barieri za vlez na toj pazar, a za srpskite proizvodi tie barieri se pet pati pogolemi. Za razlika od Hrvatite, na{ite vlasti na{iroko gi pu{tija srpskite proizvodi da napa|aat na make-

donskiot pazar.

Dopolnitelen problem koj treba da go imaat predvid nadle`nite e i promenliviot kurs na srpskiot dinar, koj im dava mnogu popovolna pazarna

pozicija na nivnite izvoznici.

Srbite mnogu mudro go iskoristija devizniot kurs za da im ja olesnat pozicijata na svoite izvoznici. Problem na koj se `alat mnogu na{i kompanii.

8 06.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

SO POTRO[UVA^KI KREDITI LI ]E RAZVIVAME EKONOMIJA?

rediten porast baziran na potro-{uva~ki krediti, kreditni karti~ki i minusi na smetkite od pre~ekoruvawe na platite ne & pomaga mnogu na ekonomijata.

Statistikata poka`uva deka bankite odobrile krediti vo vrednost od 16 milioni evra za eden mesec, a duri dve tretini od niv gi namenile za gra|anite. Biznismenite s$ u{te ne im se omileni klienti.

Iako se o~ekuva deka gra|anite kako {to }e se zadol`uvaat, pove} e i }e tro{at, li~nata potro{uva~ka }e se zgolemuva, taka i BDP }e raste. No, }e raste i trgovskiot deficit. Oti gra|anite obi~no tro{at za proizvodi koi ne se proizveduvaat vo Makedonija, kako koli, bela tehnika. Godi{ni odmori vo stranstvo...

Opredelbata na bankite pomalku da gi kreditiraat kompaniite na dolg rok e pogubna za ekonomijata.

Nivnite “konzervativni” politiki mo`e da gi kritikuvate ili opravduvate, no, vo su{tina, tie davaat jasna slika za momentalnata ekonomska sostojba vo zemjava. Gri`ej}i se za svoite pari, bankarite procenile deka problemite na kompaniite se pogolemi otkolku {to

K

mo`eme i da pretpostavime: te{ka nelikvidnost, namalen obem na rabota, zagubi... Krizata udrila silno, a tie ispla{eni za

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ponatamo{nite vlo{uvawa na kreditnite portfolija odbivaat da prezemaat rizici i se vozdr`uvaat da kreditiraat.

No, od krizata nastradaa i gra|anite, ama bankarite ne im gi skratija minusite na karti~kite i ne gi seknaa potro{uva~kite krediti, duri i po cena da se vlo{at kreditnite portfolija. Me|u dve zla, sekoga{ se odbira edno.

Obi~no ona pomaloto.

No, bez dovolna finansiska pomo{ od bankarskiot sektor, ekonomijata te{ko }e zazdravuva. A, ekonomijata se kompaniite!

KRSTOSNICA BEZ KRACI o regionot se slu~uvaat tektonski promeni vo `elezni~kiot soobra} aj. Balkanskite `eleznici se mobiliziraat i potpi{uvaat me|usebni dogovori so cel nivnite trasi da bidat pokonkurentni. No, krstosnicata na Balkanot – Makedonija - o~igledno gi prespiva vakvite inicijativi, a istoto mo`e da n$ ~ini mnogu skapo. Od edna strana e klu~nata investicija vo Koridorot 8 koj zemjava }e ja povrze so Albanija, a so toa preku pristani{tata vo Dra~, Burgas i Istanbul i so pazarite na Bliskiot Istok, koja o~igledno izminative 20 godini na zemjava i ne & e nekoj prioritet.

No, u{te postra{no e toa {to ne pravime ni{to ni za toa {to go imame na raspolagawe. Srbija, Slovenija i Hrvatska denes potpi{uvaat dogovor za pobrzo carinewe na tovarnite vozovi, dogovor koj zna~itelno }e go olesni transportot na stoki niz Koridorot 10, no ne preku Makedonija, tuku preku negoviot krak kon Dimitrovgrad, Bugarija.

Se postavuva pra{aweto zo{to nikoj ne ja igra Makedonija ili na{ata zemja ve}e odamna e isfrlena od igra koga stanuva zbor za `elezni~kiot soobra}aj. Zarem na vozovite koi soobra}aat kon solunskoto pristani{te ne

V

im e potrebna brza carinska postapka, so cel da se namali vremetraeweto na transportot? Zo{to koga ve}e se potpi{uva takov

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

dogovor so cel da se namali vremetraeweto na transportot na krakot na Koridorot 10 od Grac do Dimitrovgrad ne se potpi{e i ist takov dogovor za krakot do Solun. No, za da se igra tango se potrebni dvajca, a vo slu~ajov edinstvenata zemja koja }e bide nadvor od igrata so balkanskite bra}a e tokmu Makedonija, odnosno edinstveno delot od Koridorot 10 koj minuva niz zemjava nema da podle`i na ovoj dogovor. Vreme e da se razbudime od zimskiot son i da bideme vo tek so slu~uvawata vo regionot, bidej}i vo drug slu~aj postoi opasnost celosno da bideme zaboraveni.

PROGNOZA Voren Bafet mo`e i da pogre{i. Verojatno, po navika mo`e da utne i nekoj siten vladin slu`benik koga gi sobira ili odzema brojkite ili predlaga zakon. No, nie ne smeeme. Bidej}i toa }e n$ ~ini. Mnogu. Dovolno dolgo za da ni trebaat godini pred da se oporavime e nasmeav do solzi na “baksuz” reklamata na Najk snimena za ova Svetsko fudbalsko prvenstvo. Site vrvni igra~i, Runi, Drogba, Kanavaro, Kaka, Ronaldo, Riberi, koi u~estvuvaa vo spotot imaa katastrofalen u~inok, a nivnite reprezentacii ne stignaa ni do ~etvrtfinaleto.

Koga podobro }e razmislam, izleguva deka mo`ebi konkurentite Adidas i Puma znaele ne{to pove}e od drugite.

Navreme se otka`ale od sli~en reklamen pristap.

Plus, onoj oktopodot, koj vo stilot na Van|a to~no pogoduva{e koja reprezentacija }e pobedi.

Sekoja ~est.

Bi se oblo`il deka na ovoj na~in e najaven noviot trend na proektirani ekonomski i politi~ki rezultati. Izberi si divo `ivotno (doma{nite se pod zna~itelno vlijanie) i o~ekuvaj da ti prognozira devizen kurs. Ili izbori. Ili akcii na berza. Kone~no, predlagam da se otvori javno oblo`uvawe za kone~nata brojka na BDP i na industriskoto proizvodstvo vo Makedonija. Stanuva jasno deka lesnotijata so koja se prognoziraat rezultati, se davaat zaklu~oci i se razvivaat tezi pominuva kako ~udo za dva dena. Mo`ebi ova e i normalna posledica vo ovie vremiwa na neizvesnost.

Delumno ova e rezultat na neodgovornost, koga

S

sme svedoci deka navidum s$ pominuva bez posledici. So mala razlika.

Voren Bafet mo`e i da pogre{i. Verojatno, po navika mo`e da utne i nekoj siten vladin slu`benik koga gi sobira ili odzema brojkite ili predlaga zakon. No, nie ne smeeme. Bidej}i toa }e n$ ~ini. Mnogu. Dovolno dolgo za da ni trebaat godini pred da se oporavime. ]e zemam samo eden primer koj ilustrira kolku golemi se problemite so koi se soo~uvame. Na industriskoto proizvodstvo, po padot koj kumulativno od 2008 godina navamu iznesuva pove}e od 25%, dokolku raste so prose~na godi{na stapka kako onaa od 2007 godina koja iznesuva{e 3,7%, }e mu trebaat okolu sedum godini za da go dostigne nivoto od pred krizata.

Ova se realni brojki.

Nema druga vistina.

Go gledam i Fondot za zdravstvo. So sega{noto nivo na kreirawe tekovna zaguba ne }e mo`e da se oporavi so najdobri nameri u{te pet godini.

Prethodnata sporedba so Voren Bafet ne e slu~ajna. Statisti~ki, toj e najdobar svetski investitor i, po mnogu realni parametri, najbogat ~ovek vo svetot. Istiot toj pred svetskata recesija i kriza be{e citiran so negovata izjava “Bidi vnimatelen koga drugite se agresivni i bidi agresiven koga drugite se vnimatelni”. I taka bidna. Bafet vo mesec

septemvri 2008 godina, samo eden mesec pred da pukne Leman Braders, vlo`i pet milijardi dolari vo akciite na Goldman Saks. Po samo edna nedela toj prodol`i da se kocka i kupi akcii od Xeneral Elektrik za tri milijardi dolari.

Denes ovie akcii vredat pomalku od pet milijardi dolari. Voren izgubi re~isi ~etiri milijardi dolari samo od ovie dve investicii. Iska`ano vo cifri, akciite vo ovie dve kompanii mora da porasnat 80% od sega{nata vrednost za da se vratat na nula. Polo{o ne mo`e da bide.

Sli~na e sostojbata i so na{ite investitori na berzata, koi bez nikakva ekonomska logika izgubija mnogu so padot na akciite koj zapo~na vo 2007 godina. Samo {to, vo na{iot slu~aj akciite }e mora da porasnat za pove}e od 300% za del od investitorite da se oporavat i dojdat do pozitivnata nula. Na{iot problem e {to barem na kratok rok veruvame.

Takov ni e kodot. Na dolg te{ko deka nekoj mo`e da n$ “izvozi”. Dobro e {to vo ova ne sme edinstveni.

Ne pomina ni famoznata milijarda na Cile, iako, gledano od sega{en aspekt, taa voop{to ne izgleda nerealna, a ne pominaa ni osum milijardi evra najaveni investicii vo infrastrukturata vo narednite {est godini. Nas ne n$ spasuva ni mantrata na Bafet za uspe{no investirawe.

D-R RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

Pred dva meseci toj napi{a eden tekst vo "Wujork tajms" vo koj obrazlo`i zo{to e sega dobro vreme za da se kupuvaat akcii. Koga ~ovek so takva reputacija }e ka`e takvo ne{to, toga{ toa e znak za mnogu investitori deka rabotite skoro }e se promenat. Ova e ne{to {to site sakame da go ~ueme. Onie koi gubat sakaat da ~ujat vetuvawe deka }e bide podobro. Koga podobro }e analiziram, site investitori vo akcii koi go sledea pozitivniot signal na Bafet i investiraa denes se mnogu posiroma{ni.

Ne se site raboti mo`ni. S$ u{te ne e postignato da se stane bogat preku tro{ewe pari. Isto kako {to ne e mo`no da se re{i golemiot dolg so novo zadol`uvawe. Na{iot problem e {to nie ~ekame da dojde sonce za da imame turisti.

Razvienite zemji pravat infrastruktura za da imaat turisti. Toa ja pravi razlikata.

INTERVJU

06.07.2010

AMERIKAN KOLEX DOMA]IN NA STUDENTI I PROFESORI OD UNIVERZITETOT DOFIN

S

to i pedeset studenti i profesori od pariskiot Univerzitet Dofin od v~era do 8 juli se gosti na Amerikan kolexot vo Skopje, vo ramki na istra`uva~kiot proekt CERCA od oblasta na menaxmentot.

Francuskite studenti rabotat na konkretni proekti povrzani so ekonomijata vo Makedonija.

Eden od niv e od oblasta na bankarskiot sistem, koj ima za cel da gi sporedi uslovite

vo Makedonija i vo Francija i da pridonese za primena na tehnologii so ponaprednite ekonomii. Vo ramki na proektot, esenva vo Pariz }e bide odr`ana konferencija na tema “Kompetitivnite prednosti na Republika Makedonija kako investiciska destinacija”. Dofin od Pariz e me|u najelitnite francuski univerziteti za finansii i menaxment i e edinstven dr`aven univerzitet

vo Francija od taa oblast.

Negovite studenti za vreme na studiite naj~esto sta`iraat vo presti`ni francuski kompanii.

Nivniot studiski prestoj vo Skopje e iniciran na sredba so ekonomskiot promotor na Makedonija vo Francija, Van~o Popov, a Amerikan kolexot go izbrale kako najpogoden za sorabotka otkako dobile informacii za site univerziteti vo Makedonija.

9

]E IM SE MERI RABOTNOTO VREME NA VOZA^ITE

S

IZ Makedonija soobra} aj AMERIT }e gi izdava memoriskite karti~ki za evidentirawe na rabotnoto vreme na mobilnite rabotnici, vo koi spa|aat pred s$ prevoznicite. Ovaa firma e izbrana na tenderot {to go raspi{a Ministerstvoto za transport, a na koj pristignaa vkupno tri ponudi.

Ovaa obvrska e predvidena soglasno Zakonot za rabotno vreme vo odnos na

zadol`itelniot odmor na mobilnite rabotnici i voza~ite vo patniot soobra}aj i uredite za zapi{uvawe vo patniot soobra}aj. Digitalen tahograf treba da imaat vgradeno site vozila ~ija maksimalna masa nadminuva 3,5 toni i avtobusite za prevoz na pove} e od devet patnici. Celta e da se sozdadat podobri uslovi za prevoznicite, podobruvawe na bezbednosta vo soobra}ajot, spre~uvawe na

nelojalnata konkurencija i na pre~ekoruvaweto na maksimalnoto nedelno rabotno vreme.

Podelbata na ~etiri grupi korisnici ovozmo`uva kontinuirano i precizno ot~ituvawe na potro{enata elektri~na energija, a fakturite }e se odnesuvaat na period od eden mesec i }e sodr`at pove}e informacii

LEN^E KARPUZOVSKA RAKOVODITEL NA ODDELOT ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

PROMENITE ]E BIDAT ZA ZAEDNI^KO DOBRO

VN vovede nov sistem za fakturirawe, fakturirawe ot~ituvawe i naplata na elektri~na energija? [to e celta?

Noviot sistem nudi podobri uslugi, prednosti i povolnosti za korisnicite. Podelbata na ~etiri grupi korisnici ovozmo`uva kontinuirano i precizno ot~ituvawe na potro{enata

E

elektri~na energija, a fakturite }e se odnesuvaat na period od eden mesec i }e sodr`at pove} e informacii. Otstapki od 30-dnevniot period ima samo vo tranziciskiot mesec maj, koga pogolem broj od korisnicite dobija i poniski smetki poradi pomaliot broj ot~itani denovi, vo zavisnost od toa vo koja grupa pripa|aat. Dopolnitelna prednost e i toa

SSM BARA SKRATENO RABOTNO VREME

D

r`avata da subvencionira namaluvawe na rabotnoto vreme, kako i del od isplatata na rabotnicite isprateni na prinuden odmor, bara Sojuzot na sindikatite na Makedonija so predlog-merkite {to }e gi dostavi do Vladata i do Organizacijata na rabotodava~i. Se predlaga namaluvawe na rabotnoto vreme od 40 na 32 ili 36 rabotni ~asa, pri {to istovremeno }e se sprovede programa za edukacija, odnosno prekvali-

fikacija. Vo slu~aj na aktivirawe na prinudni odmori se predlaga 30% do 50% od isplatata na rabotnicite da bide od dr`avniot buxet. Pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski, v~era najavi proaktivna uloga na sindikatot so predlagawe merki za nadminuvawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza, koi }e bidat naso~eni kon ekonomskiot razvoj na dr`avata, namaluvawe na nevrabotenosta i unapredu-

{to korisnicite }e mo`at da izberat na koja adresa }e im se dostavuvaat fakturite, so mo`nost na edna ista adresa da pristignuvaat fakturi za pove}e broila, a pla}aweto }e mo`e da se vr{i i vo koj bilo grad, bez ogled na mestoto na `iveewe.

Kako go ocenuvate prviot tranziciski mesec maj?

Tranziciskiot mesec maj, koga se premina od vawe na socijalniot dijalog i kolektivnoto dogovarawe.

“Krizata mo`e da ima i prodol`eno traewe poradi {to predlagame merki za namaluvawe na nejzinite ponatamo{ni negativni efekti.

Na{ata namera e ekonomskata kriza da ne stane i socijalna”, istakna pretsedatelot na SSM. Spored nego, takvite merki vo nekoi dr`avi spasile golem broj rabotni mesta, a vo Slovenija pridonele za spas na 4.000 do 5.000 vrabotuvawa.

stariot vo noviot sistem, pomina relativno dobro, so odredeni o~ekuvani nedorazbirawa kaj korisnicite karakteristi~ni pri voveduvawe noviteti pri komunikacija preku smetki.

Kako i da e, EVN ima razbirawe za site reakcii i nejasnotii koi gi imaat korisnicite i im izleguvame maksimalno vo presret so objasnuvawe na site nedorazbirawa. Korisnicite se na{ partner i zaedni~ki gi minuvame ovie promeni koi se novina i za niv i za nas, no sigurno }e bidat za zaedni~ko dobro.

Dali fakturata za juni se odnesuva povtorno za pomal broj denovi, kako {to toa be{e slu~aj vo maj?

Ne, ve}e so vtorata faktura od noviot sistem opfatenata potro{ena elektri~na energija e za period od to~no eden mesec. Ponatamu, sekoja naredna smetka }e se ~ita sekoga{ vo ist period od mesecot, vo zavisnost od toa vo koja grupa pripa|a korisnikot, odnosno }e se odnesuva za period od 30 dena.

Od kade proizleguva zaostanatiot dolg prika`an na novata smetka, za koj gra|anite ~esto reagiraat?

Noviot bilingsistem ovozmo-`uva potro{uva~ite da imaat informacija za svoite obvrski kon EVN Makedonija. Nekoi gra|ani i prethodno insistiraa da imaat prikaz na celokupniot dolg {to go imaat kon EVN, osobeno onie koi insistiraa da si gi platat site zaostanati dolgovi, na primer, ako treba stanot da go prodade, saka da se ras~isti itn. Na ovoj na~in kompanijata im ovozmo`uva na potro{uva~ite da go sogledaat i potencijalniot dolg koj bi mo`el da bide i predmet na

O

izvr{itelite so idniot Zakon za izvr{uvawe.

Sekoj slu~aj e individualen i detalnata informacija od kade {to proizleguva dolgot mo`e da se dobie vo Kontakt-centarot na EVN Makedonija na 0890 12345 ili vo najbliskiot Korisni~ki energo-centar (KEC) ili naplaten punkt. [to dokolku gra|anite ne dobijat smetka navreme ili po istekuvaweto na rokot?

So ogled na toa {to smetkite za mesec maj za prv pat se distribuiraa na noviot na~in, preku Makedonska po{ta, EVN Makedonija im izleguva na potro{uva~ite vo presret i nema da presmetuva kamata dopolnitelni sedum dena od rokot za pla}awe propi{an vo fakturata/ smetkata za mesec maj. [to dokolku voop{to ne dobijat smetka?

EVN Makedonija apelira do korisnicite koi eventualno od koi bilo pri~ini nema da dobijat faktura, da se javat vo Centarot za odnosi so korisnicite i vo priemnite kancelarii vo Korisni~ko-energetskite centri i da pobaraat da im bide izdadena. So toa }e se korigiraat eventualnite nedorazbirawa, a, vpro~em, toa e i zakonska obvrska na korisnikot spored Pravilnikot za uslovite za snabduvawe so elektri~na energija - ako vo predvideniot rok od koi bilo pri~ini nema da dobie faktura, samiot da ja pobara.

Kade i kako mo`e da se pla}aat smetkite za elektri~na energija?

Fakturite mo`e da se pla}aat vo naplatnite punktovi na EVN Makedonija, vo site pogolemi banki i vo Makedonska po{ta, so prilo`uvawe na fakturata. Postoi mo`nost pla}aweto da se vr{i i preku traen nalog.

BENZINITE POSKAPEA ZA 0,50 DENARI

d deneska benzinite Eurosuper BS-95 i 98 se prodavaat po cena povisoka za 0,50 denari za litar. Na benzinskite pumpi vo zemjava Eurosuper 95 vo slednite dve nedeli }e se prodava za 69,50 denari za litar, a Eurosuper 98 za 71 denar. Maloproda`nata cena na dizel-gorivata ostanuva nepromeneta, odnosno 58,50 denari za litar. Nema promena nitu kaj cenata na ekstra lesnoto maslo za doma}

instvata, koe i vo slednite dve nedeli }e se prodava po cena od 47 denari za litar. Regulatornata komisija za energetika odlu~i da ja zgolemi i cenata na mazutot i od deneska ~ini 32,746 denari za kilogram. Cenite na naftenite derivati Regulatornata komisija gi korigira na sekoi dve nedeli, vrz osnova na dvi`eweto na cenata na surovata nafta na svetskite berzi i kursot na dolarot vo odnos na denarot.

Dali kako i dosega za vreme na letnite odmori }e se pra}aat pau{alni smetki?

Ne. Vo izminatite godini voobi~aeno be{e poradi letnite odmori, poto~no za mesec juli, da se izgotvuvaat akontativni/ pau{alni smetki smetki, generalno za site korisnici.

Od ovaa godina i so voveduvaweto na noviot biling-sistem, takvata praktika }e bide napu{tena, odnosno akontacija }e se izgotvuva samo za odredeni reoni, dokolku se uka`e potreba od toa.

Narodnoto dvi`ewe za Makedonija tvrdi deka EVN napla}a anga`irana mo}nost, iako toa ne bilo zakonski?

Toa voop{to ne e to~no.

EVN ne umee da raboti poinaku, osven da gi po~ituva zakonite i podzakonskite akti.

Anga`iranata mo}nost od 33,33% e soglasno tarifniot sistem na RM, propi{an od Regulatornata komisija za energetika.

Anga`iranata mo}nost pretstavuva raspolo`iv kapacitet na mre`ata {to mu ovozmo`uva na potro{uva~ot da koristi elektri~na energija vo sekoe vreme i spored potrebite vo ramkite na odobreniot kapacitet.

Na primer, koga }e go vklu~ite va{iot aparat ili svetlo vo domot, vie so toa imate mo`nost vedna{ da po~nete so tro{ewe na elektri~na energija koja, vsu{nost, vi stoi na raspolawe vo sekoe vreme vo sistemot.

Ili poplasti~no, ne ~ekame elektri~nata energija da dojde, tuku elektri~nata energija ~eka na na{eto stisnuvawe na prekinuva~ot.

Za toa vreme elektri~nata energija e na raspolagawe vo distributivnata mre`a, odnosno mre`ata e postojano pod napon.

10 06.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.430

2.780

MBID

107,10

2.770

2.425

OMB

107,00

2.760 2.420

106,90

2.750

2.415

2.740

106,80

2.730

2.410

106,70

2.720 2.405

106,60

2.710

2.400

2.700

29/06/10

30/06/10

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

29/06/10

106,50 30/06/10

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

29/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

FONDOVITE BI VI DONELE POMALA ZAGUBA

Dokolku ste napravile portfolio od akciite vo MBI-10 i ne ste gi gibale

V

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

prose~niot pad na vrednosta na ovie indeksi.

Sepak, ako go zememe predvid ovoj prose~en pad, toga{ dokolku ste vlo`ile vo januari sto iljadi evra kaj akciite od MBI-10 sega{nata vrednost na toj iznos vo prosek bi iznesuvala 88 iljadi evra.

Kaj MBID vakviot vlo`en iznos sega bi vi iznesuval 91 iljadi evra.

Ako ovie iznosi ste gi vlo`ile vo investiciskite fondovi, toga{ prose~nata zaguba bi vi iznesuvala okolu 2,9%.

Odnosno, vlo`eni sto iljadi evra bi vi iznesuvale okolu 97,1 iljadi evra. Istoto {to va`i za akciite va`i i za

02/07/10

12% 2,9% iznesuva padot na MBI-10 od januari dosega

fondovite.

Odnosno, dokolku parite ste gi vlo`ile vo eden investiciski fond, toga{ vo zavisnost od fondot mo`no bi bilo sega da ostvarite ili dobivka pogolema od 4% ili zaguba pogolema od 9%.

Sepak, i brokerite i investiciskite sovetnici ka`uvaat deka vakvite analizi treba da se zemat so rezerva bidej}i berzata i ponatamu ostanuva odli~no

03/07/10

04/07/10

05/07/10

PROMETOT @IVNA, INDEKSITE VO MINUS

polovina godina, denes bi imale 12% pomalku pari.

D

01/07/10

MAKEDONSKA BERZA

DOKOLKU BI VLO@ILE 100 ILJADI EVRA VO JANUARI

okolku na po~etokot od godinava ste investirale na Makedonska berza ili vo nekoj od na{ite investiciski fondovi, mo`no e deka denes bi ostvarile zaguba od vakviot poteg.

Vakva slika dava dvi`eweto na indeksite kako i prinosite na investiciskite fondovi od po~etokot na ovaa godina, pa do krajot na nejzinata prva polovina.

Osnovniot berzanski indeks MBI-10 od po~etokot na godinava, pa do krajot na nejzinata prva polovina, zabele`al prose~en pad od okolu 12%. Kaj MBID indeksot ovoj pad e pomal i iznesuva okolu 9%. Vakvite podatoci govorat deka akciite koi gi so~inuvaat ovie indeksi zabele`ale namaluvawe kaj nivnite ceni za tolkav procent.

Toa, sepak, ne zna~i deka vakov pad zabele`ale site akcii koi spored metodologijata na Makedonska berza gi so~inuvaat ovie dva indeksa. Nekoi od niv e mo`no da zabele`ale porast, nekoi ostanale nepromeneti, a nekoi zabele`ale pomali ili pogolemi padovi od

30/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

iznesuva prose~niot pad na ponderiranite prinosi kaj na{ite investiciski fondovi od januari do krajot na prvata polovina od godinava

mesto za ostvaruvawe na dobivki dokolku se investira mudro i so znaewe, a dodeka kaj fondovite, i pokraj oscilaciite na prinosite nagore ili nadolu, sepak, dolgoro~no postojat ogromni mo`nosti za zarabotka od duri 12-15%.

o tekot na v~era{niot den vo ramkite na Berzata be{e ostvaren promet od 24,1 milioni denari. Vakvata suma na realiziran promet e za re~isi 5 pati pogolema od prometot vo petokot koga istiot iznesuva{e okolu 5 milioni denari.

Re~isi polovina od celokupniot v~era{en promet im pripa|a na obvrznicite, ili okolu 11,3 milioni denari. Od toj iznos duri 10,8 milioni denari im pripa|aat na obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija.

Kaj akciite odlukata od petokot za podelba na dividenda kaj Makedonski telekom pridonese dene{niot den ovaa akcija da go zavr{i so koli~ina od 5.208 istrguvani akcii i ostvaren promet od 2,6 milioni denari.

Sepak, i pokraj toa, akcijata na Telekomot ne be{e so najgolem ostvaren promet.

Ova mesto go zazede akcijata na Ma{inopromet od Skopje so istrguvani 13.135 akcii i realiziran promet od okolu 5,5 milioni denari V~era{niot vkupen promet kaj Makedonska berza be{e realiziran vo ram-

kite na klasi~noto trguvawe preku 109 ostvareni transakcii.

Po segmenti gledano, kako i pri sekoe trguvawe, Oficijalniot pazar so najgolemo u~estvo vo prometot. V~era kaj nego bea realizirani 14,9 milioni denari. Kaj redovniot pazar prometot se dvi`e{e okolu 9,1 milioni denari.

Indeksite v~era ne go sledea silniot rast na berzanskiot promet. V~era dva od niv zabele`aa pad. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ja namali svojata vrednost za 0,96%, taka {to utrinava berzanskoto trguvawe }e go zapo~ne od nivo na 2.404,39 indeksni poeni. MBID padna za 1,69% zavr{uvaj}i go v~era{niot den na nivo od 2.708,12 indeksni poeni. Za razlika od niv, OMB zabele`a rast od 0,11% i dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 107,01 indeksni poeni.

V~era nema{e akcii {to zabele`aa rast na cenata, dodeka od gubitnicite, najgolem pad na cenata imaa akciite na Ma{inopromet, duri 65%, OKTA 5,5%, FZC 11 Oktomvri so 5,3% i R@ Uslugi so 4,2%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

05.07.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

420

-65,00

5.516.700

2000

-5,44

224.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

740

-5,33

185.000

РЖ Услуги Скопје Ветеринарно сточарски центар

230

-4,17

115.000

142,00

-2,74

258.440

Име на компанијата Машинопромет Скопје ОКТА Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

05.07.2010

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.860.175,09

-2,21%

-9,15%

-3,22%

-3,22%

2,08%

30.06.2010

Илирика ГРП

19.998.404,54

-0,89%

-2,83%

1,66%

1,66%

10,09%

30.06.2010

Иново Статус Акции

17.784.510,13

-1,05%

-5,81%

-9,79%

-9,79%

-5,97%

01.07.2010

KD Brik

20.817.928,34

-3,18%

-4,56%

3,07%

3,06%

23,95%

02.07.2010

KD Nova EU

21.349.106,01

-2,73%

-5,17%

-4,58%

-4,60%

12,77%

02.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.731.187,04

-2,27%

-6,89%

-2,79%

-2,79%

-0,26%

02.07.2010

Просечна цена (МКД)

%

420

-65,00

5.516.700

Македонски Телеком Скопје

503,53

-1,27

2.622.390

Алкалоид Скопје

3874,7

-1,85

1.898.605

Гранит Скопје

655,88

-1,96

548.968

ХВ

3.098,92

-0,06

415.255

ALK (2009)

Име на компанијата Машинопромет Скопје

Комерцијална банка Скопје

05.07.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници Вкупно Официјален пазар

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обични акции

Износ (МКД)

% на промена

183.959

27

395,99

59.028

43

122,42

05.07.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

05.07.2010

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

3.874,70

390,18

9,93

0,88

54.562

8.100,00

341,43

23,72

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

655,88

105,83

6,20

0,65

KMB (2009)

2.014.067

3.098,92

533,81

5,81

0,90

MPT (2009)

112.382

27.701,00

/

/

0,77

REPL (2009)

25.920

37.566,67

5.625,12

6,68

0,75

SBT (2009)

389.779

2.690,00

211,39

12,73

0,61

STIL (2009)

242.987

70

281,89

обични акции

149.003

39

377,57

14.622.943

200,00

0,11

1.808,65

2,79

Вкупно Редовен пазар

149.003

39

377,57

TPLF (2009)

450.000

3.710,43

61,42

60,42

1,09

391.990

109

313,37

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

/

/

0,31

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 05.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII [PARKASE BANKA SO NOVA EKSPOZITURA VO NEGOTINO

V

o centarot na Negotino e otvorena novata, 31-va, ekspozitura na [parkase Banka vo Makedonija.

"Zgolemuvaj}i ja ponudata i kvalitetot na bankarskite uslugi, so ovaa nova ekspozitura ja potvrduvame ekspanzijata na mre`ata na ekspozituri na [parkase Banka, a so toa ja zajaknuvame i pozicijata na pazarot vo Povardarskiot region", izjavi Vladimir Eftimoski, ~len na Upravniot odbor na [parkase Banka Makedonija.

Ekspoziturata e moderno opremena so najsovremeni tehnologii i mo`nosti za efikasna, brza i kvalitetna usluga za gra|anite, velat vo [parkase.

Bankata na pazarot e prisutna so povolni uslovi za POS–terminali za maloproda`bata, so besplatni plate`ni karti~ki Maestro i MasterCard Standard, kako i so ponuda za penzionerite, povolni i brzi krediti za mali i sredni pretprijatija, razli~ni vidovi potro{uva~ki krediti

za fizi~ki lica i promotivni kamatni stapki za site denarski i devizni {tedni vlogovi.

06.07.2010

11

UNIBANKA GI POEVTINI KREDITITE ZA GRA\ANI

U

NIBanka AD Skopje gi namali kamatnite stapki na kreditnite produkti za fizi~ki lica, sledej}i gi nasokite na monetarnata vlast.

Korigiranite kamatni stapki za postojnite i novite kreditni plasmani za fizi~ki lica se namaluvaat vo prosek do 3,50 procentni poeni i zapo~naa da va`at od 01.07.2010 god .

“Kamatite se namalija i za ve}e odobrenite kred-

iti, taka {to klientite – korisnici na odredeni krediti }e imaat solidno namaluvawe na iznosot na ratite, {to pretstavuva eden vid olesnuvawe za niv.

UNIBanka za svoite klienti i ponatamu nudi najrazli~ni kreditni produkti so fleksibilni instrumenti na obezbeduvawe, dolgi rokovi na otplata i optimalni rati.

Vo momentov najaktuelni se turisti~kite krediti,

kako i nenamenskite potro{uva~ki krediti”, soop{tuva rakovodstvoto na bankata.

Presmetanata kamata, vo zavisnost od kreditniot produkt, se namaluva pri uslovi za koi postojnite korisnici na kredit - fizi~ki lica, od 01.07.2010 godina }e mo`at da se informiraat vo najbliskata ekspozitura na bankata i }e dobijat nov plan za izmiruvawe.

RASTE KREDITIRAWETO SO POTRO[UVA^KI KREDITI I MINUSI NA KARTI^KITE

17.03.2010 MAKEDONCITE ZAGLAVIJA SO KARTI^KITE

11

ALEKSANDAR JANEV

M

janev@kapital.com.mk

akedonskite gra|ani zaglavija vo rekorden minus na karti~kite.

Minusnoto saldo na tekovnite smetki sozdadeno so pre~ekoruvawe na platata vo maj dostigna do 66 milioni evra i bele`i zgolemuvawe od 4 milioni za samo eden mesec. Gra|anite s$ pove}e posegnuvaat po minusot na karti~kite kako najednostaven, no i najskap na~in na finansirawe, glavno poradi malite plati i zgolemenite tro{oci, baraj}i na~in kako da se pre`ivee.

Rastot na vrednosta na minusnoto saldo na tekovnite smetki se dol`i i na toa {to bankite drasti~no go namalija kreditiraweto, no ne se otka`aa od nadminuvawe na limitot na karti~kite. Tie vo borbata da privle~at {to pove}e klienti naj~esto dozvoluvaat pre~ekoruvawe na dva redovni prilivi od plata ili penzija. Dozvolenoto nadminuvawe na limitot mo`e da go koristat site klienti koi imaat transakciska smetka i redovno primaat plata ili penzija.

Bankarite priznavaat deka ima ogromen interes za koristewe na dozvoleno pre~ekoruvawe na transakciski tekovni smetki.

Od bankite potvrduvaat deka imaat odredeni problemi pri naplatata na dolgovite od minusnite salda, no sostojbata ne bila zagri`uva~ka.

Najproblemati~ni bile gra|anite koi prestanale da rabotat. Tie ve}e ne dobivaat prilivi na smetkite od plata, a toga{ dozvoleniot minus sta-

nuva nedozvolen. Za takvo nedozvoleno nadminuvawe bankite naplatuvaat povisoka kaznena kamata.

SEKOJ DOL@I PO 720 EVRA NA KREDITNA KARTI^KA Raste zadol`enosta na gra|anite i na kreditni karti~ki. Najnovite podatoci na Narodnata banka (NBM) poka`uvaat deka dolgot na kreditni karti~ki iznesuva 216 milioni evra ili prose~no po 720 evra na edna karti~ka.

Analiziraj}i ja strukturata na kreditnite plasmani, kreditnite karti~ki se edni od najomilenite vidovi krediti, vedna{ po potro{uva~kite. Interesno e {to gra|anite najmnogu se zadol`uvaat za tekovni tro{ewa, dodeka, pak, daleku pomal e interesot za stanbeni ili avtomobilski krediti. Brojot na karti~ki vo optek postojano raste, gra|anite s$ pove}e gi koristat kako najsovremen finansiski instrument.

Sosedite od regionot, pak, se daleku pozadol`eni otkolku Makedoncite. Vkupniot dolg od kreditni karti~ki vo Evropa iznesuva okolu 2,5 trilioni evra, a se o~ekuva deka 7% od niv,

odnosno 170 milijardi deka nema da bidat vrateni.

Anglija e me|u zemjite koi imaat najgolemi problemi poradi golemiot broj izdadeni kreditni karti~ki.

Spored poslednite procenki, kreditnite karti~ki vo svetot se koristat 25 pati vo edna sekunda.

KREDITNITE KARTI^KI I MINUSITE GO ZGOLEMUVAAT RIZIKOT VO PORTFOLIOTO Rastot na zadol`enosta na gra|anite so kreditni karti~ki i minusi na tekovnite smetki e glaven dvigatel na kreditiraweto.

Spored poslednite podatoci od NBM, kreditniot porast vo bankarskiot sektor zaklu~no so maj iznesuva 4,2% i duri dve tretini od kreditite se odobreni za gra|anite. Najgolem del od niv bile krediti so povisok rizik, kako {to se potro{uva~kite, kreditnite karti~ki ili minusite na tekovnite msetki.

“Analizata na oddelnite vidovi krediti na doma}instvata uka`uva na ponepovolna struktura vo odnos na prethodniot mesec. Imeno, kreditite za naselenieto so povisok rizik, kako {to se negativnite

Minusot na tekovnite smetki prodol`uva da raste.

Gra|anite potro{ile rekordni 66 milioni evra pove}e od nivnite primawa od plati. Istovremeno raste i zadol`enosta na kreditni karti~ki, a NBM analizira deka kreditniot porast vrz osnova na potro{uva~ki krediti, kreditni karti~ki i minusi na tekovnite smetki go zgolemuva rizikot na kreditnite portfolija na bankite

67.5 milioni evra odobrile bankite kako krediti za biznissektorot od januari do maj 2010 godina

salda na tekovnite smetki i potro{uva~kite krediti, pretstavuvaat glaven dvigatel na kreditniot rast vo sektorot "doma}instva" so pridones od okolu 60%”, pi{uva vo najnoviot izve{taj na NBM za kred-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,35%

4,53%

5,29%

6,34%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,10%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5075

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

49,0178

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

74,5365

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

45,9835

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1076

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,3802

61,7

49,7

74,7

46,3

Извор: НБРМ

21 4,2%

milioni evra krediti im odobrile bankite na gra|anite vo prvite pet meseci od godinata

itniot pazar. Na zbirna osnova, vo prvite pet meseci od godinata bankite im odobrile na gra|anite krediti vo vkupna vrednost od 21 milioni evra.

Kreditiraweto na biznissektorot, pak, vo maj poka`uva trend na stag-

porasnalo kreditiraweto zaklu~no so maj

nacija. Porastot na kreditiraweto na kompaniite vo odnos na prethodniot mesec iznesuva samo 0,3%, a najgolem del od kreditite bile odobreni vo devizi.

Vo periodot od januari do maj godinava, bankite odobrile krediti za biznissektorot vo vrednost od 67,5 milioni evra.

12 06.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

NAJ IT-PROEKT NA AMERIKAN KOLEX

F

akultetot za kompjuterska tehnika i informatika denes so po~etok vo 10 ~asot na Univerzitetot Amerikan Kolex, Skopje, }e organizira natprevar nare~en “Naj IT-proekt”.

Natprevarot e osmislen taka {to na nego studentite }e gi prezentiraat svoite proekti koi gi izrabotile vo tekot na u~ebnata godina kako timovi od 2-3 studenti, preku koi gi realizirale svoite idei.

BITOLSKA MLEKARA IZVEZE KA[KAVAL VO KANADA

I

Prijaveni se 10 proekti od 20 studenti.

Vo dosega{nite podgotovki e vklu~en i pretsedatelot na odborot na starateli na FKTI, Antonio Pe{ev, koj dade celosna poddr{ka na vakviot na~in na sorabotka me|u fakultetot i ITfirmite. ]e se dodelat tri nagradi, diploma za osvoenata nagrada, a na site u~esnici na natprevarot }e im se dodelat nagradi i priznanija za u~estvo vo natprevarot.

MB Mlekara-Bitola po~na da go izvezuva svojot ov~i ka{kaval vo Kanada. Stanuva zbor za prepoznatliv makedonski proizvod koj so svojot kvalitet ramnopravno mo`e da se nosi i so najpoznatite svetski sirewa, velat vo mlekarnicata. Ka{kavalot e proizveden od kvalitetno ov~o mleko otkupeno od farmi koi obezbeduvaat isklu~itelno visok i standardiziran kvalitet.

“Celta ni e od ka{kavalot

da napravime vistinski brend prepoznatliv po svojot kvalitet i geografsko poteklo, proizvod proizveden na tradicionalen na~in od makedonsko mleko”, objasnuva Roko Vodopija, direktor na bitolskata mlekarnica. Toj potencira deka IMB Mlekara-Bitola i dosega mnogu uspe{no go izvezuva{e ovoj proizvod vo zemjite od regionot.

Spored Vodopija, vakvata ambiciozna izvozna strategija mnogu e olesneta so toa

{to IBM funkcionira kako sostaven del na sistemot na Danube Fuds.

“Nastojuvame da prodol`ime so unapreduvawe na kvalitetot na na{ite proizvodi, da ja prodlabo~ime sorabotkata so na{ite kooperanti i da ja podigneme na povisoko nivo, kako i da go pro{irime asortimanot na proizvodite, koj e respektabilen, so ogled deka vo momentov nudime na pazarot 54 razli~ni mle~ni proizvodi”, objasnuva Vodopija.

MAKEDONSKITE KONFEKCII LETOVO RABOTAT SO NAMALEN KAPACITET

PROIZVODSTVOTO I IZVOZOT NA BIKINI POLOVINA OD LANI

Tekstilcite se `alat na zategnatata kaznena politika na Vladata, nezna~itelnata poddr{ka od bankite i nekontroliraniot uvoz na tekstilni proizvodi VIKTORIJA MILANOVSKA

U

milanovska@kapital.com.mk

{te na po~etokot na letnata sezona, proizvodstvoto i izvozot na kostimi za kapewe, dolna obleka i letni pi`ami vo zemjava se namaleni za 50%, sporedeno so istiot period lani. Duri i konfekciite koi imaat specijalizirana letna programa ne rabotat so polna parea.

“Proizvodstvoto i izvozot ni se namaleni za polovina vo odnos na lani. Za razlika od minatite godini, sega ne se pravi dolgoro~en plan.

Se raboti od denes za utreЌ, veli Marijana Perkovska od konfekcijata Sanda, koja ima sopstveno proizvodstvo na letni tekstilni proizvodi.

Taa dodava deka sostojbata vo juni im bila katastrofalna vo odnos na o~ekuvawata.

Od {tipskata konfekcija Angroteks, koja proizveduva, no i uvezuva i distribuira letni tekstilni proizvodi, velat deka

proizvodi, koj vo evropskite zemji podle`i na detalni proverki i analizi, {to kaj nas ne e praktika.

I od Angroteks apeliraat bankite da gi namalat kamatnite stapki koi go popre~uvaat biznisot na celata tekstilna industrija.

"Visokite kamati n$ pogoduvaat", velat tekstilcite, so nade` deka ovie raboti vo idnina }e se razvivaat vo prilog na tekstilnata industrija.

Vo odnos na kaznenata politika, stopanstvenicite baraat preventivni kazni, a ne re{enija so koi se zatvoraat proizvodstveni kapaciteti.

"So zatvorawe na fabrikite dr`avata si gi krati svoite izvori", velat tie.

Za vreme na krizata, konfekciite koi pokraj klasi~na imaat i specijalizirana letna programa, se soo~ile so problemot so vi{ok rabotnici kako rezultat na zna~itelno namaleniot proizvodstven proces.

Sepak, velat, uspeale da gi zadr`at vrabotenite.

"Vraboteniot vo proizvodstven pogon pretstavuva ogromna

sezonava po~uvstvuvuvale pad od 20% kaj maloproda`bata na celokupniot leten asortiman.

"Kaj proda`bata na golemo imame namaluvawe od celi 30% vo sporedba so lani", veli sopstveni~kata na Angroteks, Vida Nikolova.

Golem del od sopstvenicite na konfekcii koi imaat specijalizirana sezonska linija pri~inite za negativnite pokazateli gi nao|aat vo ekonomskata kriza, no i vo vladinata kaznena politika i malata finansiska poddr{ka od bankite. Visokite kamatni stapki, spored niv, pretstavuvaat golema pre~ka vo borbata za opstanok na pazarot.

Tie pora~uvaat dr`avata da najde na~in da gi stimulira bankite za tie da mo`at da im ponudat soodvetni uslovi na konfekciite.

"Na bankite pove}e im odgovara da gi finansiraat gra|anite, {to poradi poniskite krediti, {to poradi pomalite rizici", objasnuva Perkovska od Sanda, dodavaj}i deka golem problem im pretstavuva i nekontroliraniot uvoz na tekstilni K

O

M

E

R

C

I

J

A

50%

e namaleno proizvodstvoto na letni tekstilni proizvodi na po~etokot od sezonata, sporedeno so lani

investicija za rabotodava~ot.

Potrebno e vreme dodeka rabotnikot stekne rutina i samo {to go postignal toa ve}e treba da go izbrka{", veli Perkovska, koja i pokraj site pote{kotii predizvikani od ekonomskata kriza ne otpu{tila nitu eden vraboten.

Stopanstvenicite so koi kontaktira{e "Kapital" ne sakaa da prognoziraat {to }e se slu~uva naredniov period.

Iznenadeni od neo~ekuvaniot pad na proizvodstvoto i izvozot, tie velat deka ne ni izrabotuvaat dolgoro~ni strategii, zatoa {to toa ne im go dozvoluva momentalnata sostojba na pazarot na tekstil.

L

E

N

O

G

L

Neodamna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski i pretsedatelot na Zanaet~iskata komora na Germanija, Verner Vitlih, potpi{aa memorandum za sorabotka me|u makedonskoto Ministerstvo za pravda, germanskata zanaet~iska komora Koblenc i Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija. Manevski najavi A

S

deka vo podgotovkata na podzakonskite akti }e u~estvuva i biznis-zaednicata. So ovoj Zakon se ureduvaat osnovnite na~ela na inspekciskiot nadzor, organizacijata i koordinacijata na inspekciskite slu`bi, pravata i dol`nostite na inspektorite i subjektite na nadzorot i postapkata za vr{ewe inspekciski nadzor.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

06.07.2010

13

MAKEDONIJA I KOSOVO ]E JA PRODLABO^UVAAT SORABOTKATA VO ENERGETIKATA

M

akedonija i Kosovo }e ja intenzivirat sorabotkata vo energetikata, potpi{uvaj}i memorandum za sorabotka. Makedonskiot minister za ekonomija, Fatmir Besimi i kosovskata ministerka za energetika i rudarstvo, Justina [iroka Puqa, povtorno gi stavija svoite potpisi na me|udr`aven dogovor spored koj i dvete zemji treba da gi zasilat aktivnostite vo oblasta na infrastrukturata i energetikata. Iako za period od dve godini dvajcata ministri potpi{aa osum memorandumi,

konkretna makedonsko-kosovska investicija nema.

“So ovoj dokument se vospostavuva dobra formalna osnova za sorabotkata koja ve}e postoe{e da se unapredi vo oblasta na energetikata. Predvideno e formirawe na rabotni grupi od dvete zemji koi }e deluvaat vo ramki na Me|uvladinata komisija za sorabotka, a koi }e rabotat na utvrduvawe na proekti za zaedni~ka sorabotka, kako i organizacija i usoglasuvawe na zakonodavstvoto so EU-direktivite, vo oblasta na energetikata”, re~e

ministerot Besimi.

Iako dosega dvajcata ministri nekolku pati najavija zaedni~ki proekti, uvoz na kosovskiot jaglen za makedonskite kompanii i konkretni energetski proekti, v~era najavija edinstveno me|udr`avna razmena na iskustva i prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka, bez pritoa i dvajcata da preciziraat ima li na povidok konkreten zaedni~ki proekt. I Kosovo i Makedonija o~ekuvaat pari od EBRD za izgradba na 400-kilovolten dalnovod za me|usebno energetsko

povrzuvawe. “Fokusot treba da se stavi na izgradbata na termo i hidrocentrali i na sistemot na transmisija na elektri~na energija. Vo Kosovo po~nuvame da gradime 11 mali hidrocentrali, pa razmenata na iskustvata so Makedonija vo ovaa oblast }e ni bide osobeno va`na”, izjavi ministerkata Puqa. Dvete zemji sakaa zaedni~ki da ja gradat akumulacijata Lukovo Pole, no so demarkacijata na makedonskokosovskata granica Makedonija odlu~i ELEM sama da ja gradi branata.

DENES VO ZAGREB SE POTPI[UVA DOGOVOR ZA BRZO CARINEWE NA VOZOVITE

SOSEDNITE ZEMJI ]E ]ARAT OD KORIDOROT 10, MAKEDONIJA SPIE So dogovorot koj se potpi{uva denes vo Zagreb zna~itelno }e se namali vremetraeweto na transportot od Grac do Istanbul i vozot na ovaa relacija }e soobra}a za 35 ~asa. Ova se pravi so cel Koridorot 10 da bide konkurenten vo odnos na noviot koridor koj se planira da se gradi i da pominuva niz Ungarija i Romanija, so cel Unijata da dobie pobrz transfer do Bliskiot Istok. Makedonija ne e vo nitu edna od gorenavedenite matematiki

D

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

enes vo Zagreb, Srbija, Slovenija i Hrvatska potpi{uvaat dogovor koj }e ovozmo`i namaluvawe na carinskite proceduri za vozovite na Koridorot 10.

Na potpi{uvaweto nema da prisustvuva makedonska delegacija. Ova e samo del od aktivnostite {to gi prezemaat `eleznicite od regionov, a koi Makedonija vo kontinuitet gi prespiva. Spored prviot ~ovek na Makedonski `eleznici – Transport, iako makedonska delegacija nema da prisustvuva na potpi{uvaweto na dogovorot za pobrzo carinewe, M@-Transport vo idnina planira vakvi dogovori da potpi{e so zemjite od regionov, so ogled na faktot deka i Makedonija e del od Koridorot 10.

“Vo kontakt sme so `elezni~kite pretprijatija od zemjite od regionov i vo idnina planirame da se sklu~at takvi dogovori i so M@. Denovive Makedonija }e ja poseti deleg-

acija od Slovene~ki @eleznici, koga, me|u drugoto, }e se potpi{e i dogovor za namaluvawe na carinskite proceduri”, veli Derkovski. Spored nego, vo faza na formirawe e i Asocijacija na balkanskite `eleznici, koja }e ima za cel olesnuvawe na tranportot niz Koridorot 10.

So dogovorot koj se potpi{uva denes vo Zagreb zna~itelno }e se namali vremetraeweto na transportot od Grac vo Avstrija do Istanbul i vozot na ovaa relacija }e soobra}a za 35 ~asa. So vakviot dogovor delnicata Grac-QubqanaZagreb-Belgrad-DimitrovgradIstanbul }e stane u{te poatraktivna za tovarnite vozovi, bidej}i mnogu pokratko }e se zadr`uvaat na me|unarodnite granici i so toa Koridorot 10, odnosno negoviot krak kon Dimitrovgrad, }e dobie na atraktivnost. Prespivaweto na Makedonija na vakvite dogovori mo`e da ja ~ini mnogu, so ogled na faktot deka golem broj od vozovite, tokmu poradi olesnetite carinski proceduri, }e go koristat krakot od Dimitrovgrad na Koridorot 10, namesto Makedonija. Vakviot dogovor seK

riozno }e vlijae vrz brojot na me|unarodni vozovi koi soobra}aat niz zemjava.

MAKEDONIJA, SLEPO CREVO NA BALKANOT Vakvata inicijativa koja ja potpi{uvaat zemjite koi proizlegoa od porane{na Jugoslavija se slu~uva najmnogu poradi nekolkugodi{nata ideja za izgradba na nov soobra}aen koridor koj bi gi povrzuval Evropskata unija i Bliskiot Istok, a negovata trasa e predvidena da pominuva preku Ungarija i Romanija, namesto preku O

M

E

R

C

I

J

A

Slovenija, Hrvatska i Srbija.

Vo borbata za me|unarodniot tranziten soobra}aj trite biv{i jugoslovenski zemji smetaat deka od takviot plan vo golema mera }e bide namaleno zna~eweto na izgradbata na noviot koridor niz zemjite ~lenki na EU. Vakvata ideja na zemjite od EU se rodi poradi faktot {to Ungarija, Romanija i Bugarija se zemji-~lenki na EU i eventualnata izgradba na noviot koridor celosno bi go frlil vo senka zna~eweto na Koridorot 10 koj momentalno e najbrziot transport od EU kon Bliskiot Istok.

L

E

N

O

G

L

Poradi faktot {to Srbija i Hrvatska ne se ~lenki na Unijata, vremetraeweto na transportot be{e zna~itelno zgolemeno poradi carinskite proverki na grani~nite premini vo ovie dve zemji. Sepak, nedozvolivo e vo momenti koga sosednite zemji se borat so Romanija i Ungarija za parite zaraboteni od tranzitot na vozovite, Makedonija da spie na desnoto uvo i da nema nikakov interes za tektonskite promeni koi se slu~uvaat na `elezni~kiot Koridor 10, ~ij glaven krak minuva tokmu od na{ata zemja.

A

S

OLIVER DERKOVSKI

DIREKTOR NA M@ - TRANSPORT Vo kontakt sme so `elezni-~kite pretprijatija od zemjite od regionov i vo idnina planirame da se sklu~at takvi dogovori i so M@. Denovive Makedonija }e ja poseti delegacija od Slovene~ki @eleznici, koga, me|u drugoto, }e se potpi{e i dogovor za namaluvawe na carinskite proceduri.

14 06.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII I PROMOCIJA NA IZVOZOT NA SRBIJA NAJAVUVA NOVI INVESTICII

SRBIJA O^EKUVA 1,3 MILIJARDI EVRA STRANSKI INVESTICII

S

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija za godinava o~ekuva stranski investicii od okolu 1,3 milijardi evra.

Samo vo prvite ~etiri meseci vo Srbija se investirani okolu 535 milioni dolari, poka`uvaat podatocite od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA).

Sosema e izvesno deka Agencijata godinava }e nosi samo dobri vesti za novi investicii vo srpskata ekonomija i izvozot.

Direktorot na SIEPA, Bo`idar Laganin, izjavi deka okolu 80 stranski kompanii poka`ale interes za investirawe vo Srbija.

Najgolem interes za investirawe poka`uvaat evropskite zemji koi imaat namera da investiraat vo avtomobilskata, ma{inskata, tekstilnata, drvnata industrija i zemjodelstvoto.

Laganin izjavi deka o~ekuva najgolem del od investiciite godinava da bidat grinfildinvesticii.

“Tuka imame navistina dobra {ansa, bidej}i golem broj op{tini i gradovi se vo mo`nost da ponudat ve} e podgotveni lokacii za gradewe objekti”, re~e Laganin.

Novite izvozni aran`mani

aran`mani i zgolemeniot interes na stranskite kompanii za vlo`uvawe vo Srbija se rezultat na uspe{noto u~estvo na doma{nite firmi na stranskite saemi i drugi delovni sobiri.

Avtomobilskata industrija ostanuva najinteresen sektor za stranski investicii

i zgolemeniot interes na stranskite kompanii za vlo`uvawe vo Srbija se rezultat na uspe{noto u~estvo na doma{nite firmi na stranskite saemi i drugi delovni sobiri, so poddr{ka od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA).

Laganin kako dobar primer na takov anga`man od SIEPA go navede neodamna zavr{eniot me|unaroden saem vo Al`ir koj e najgolem

biznis-partner na Srbija vo Afrika, naveduvaj}i deka se raboti za pazar od 35 milioni potro{uva~i, so golem potencijal za izvoznoorientiranite kompanii od Srbija.

Govorej}i za sektorot avtomobilska industrija, kade {to ima najgolem interes na stranskite investitori, i toa za proizvodstvo na avtokomponenti, Laganin potseti deka na konferencijata vo maj vo Belgrad, koja ja organizira{e

POLITI^ARITE SE VINOVNI ZA ZAMINUVAWETO NA 240 MILIONI EVRA KAPITAL VO SLOVENIJA

P

o objavuvaweto na informacijata deka hrvatskata Atlantik grupa za 240 milioni evra ja kupi slovene~kata Droga Kolinska, vo hrvatskata javnost se otvori pra{aweto koj e odgovoren {to tie pari ne ostanaa vo Hrvatska i zo{to se prokocka {ansata tie pari da se vlo`at vo zemjata.

Sopstvenikot na Atlantik grupa, Emil Tedeski, najavi ponatamo{ni investicii vo Droga Kolinska. Toj planira

vo narednite pet godini da vlo`i od 50 do 100 milioni evra. Poznato e deka Tedeski saka{e da ja kupi hrvatskata kompanija Podravka. Isto taka e poznato deka najgolem protivnik za proda`bata na Podravka na Tedeski be{e liderot na HSS, Josip Fri{~i}. Se postavuva pra{aweto dali “blagodarenie” na {efot na edna marginalizirana partija se izbrkaa 350 milioni evra preku granicata. ”Nesporno e deka Hrvats-

ka e neprijatelski nastroena kon investitorite i mnogu lu|e se odnesuvaat kako pove}e da sakaat da se vratime vo samoupravuvaweto. Ne stanuva zbor za Tedeski, tuku za kapitalot. Kapitalot koj e zad nego, a so koj e doka`ano deka toj dobro upravuva, bara povolno mesto za upravuvawe i o~igledno ne go na{ol vo Hrvatska.

Jasno e deka golema e {tetata {to tolku pari otidoa vo Slovenija”, izjavi ekonomistot Damir Novotni.

POLOVINA GRCI SE PROTIV PENZISKATA REFORMA

P

olovina od Grcite se protiv penziskata reforma koja ovaa nedela treba da bide izglasana vo parlamentot, dodeka drugata polovina ja smeta za neophodna, poka`a istra`uvaweto objaveno vo provladiniot vesnik "Vima".

Vo istra`uvaweto sprovedeno od sociolo{kiot

institut Kapa, napraveno me|u 1.002 lica, 19% od anketiranite smetaat deka merkite predvideni vo predlog-zakonot se katastrofalni, a 29,6% ne gi odobruvaat.

Sprotivno, 35,2% gi smetaat za neophodni, iako se i nepravedni, a 14,2% bezrezervno gi poddr`uvaat.

Reformata predviduva zgolemuvawe na vozrasta za penzionirawe na `enite od 60 na 65 godini, so {to tie se izramnuvaat so godinite za penzionirawe na ma`ite, kako i zgolemuvawe od 35-37 na 40 godini na osiguritelniot sta` za dobivawe polna penzija.

STRANSKITE INVESTITORI IMAAT MNOGU PREPREKI VO BOSNA

P

remnogu kompliciranite pravni regulativi, preprekite vo dobivawe raboti dozvoli, osnovawe firmi i upis vo registar, se potencijalnite problemi so koi se soo~uvaat stranskite investitori vo Bosna i Hercegovina (BiH).

Sekretarot na

Toj potseti deka na ovaa konferencija be{e potpi{an dogovor so kompanijata Manjeti Mareli za investicija vredna 60 milioni evra za pogon vo Kraguevac.

“Nie vo SIEPA nemame nikakov somne` deka Srbija e regionalen lider vo sektorot na avtomobilskata industrija i najperspektivna zemja za investicii koga stanuva zbor za ovoj sektor”, izjavi Laganin.

Najgolem del od investiciite vo Srbija doa|aat od Evropskata unija, pove}e od 70%, a va`en udel imaat i SAD i Rusija, no se ~uvstvuva neiskoristeniot potencijal na partnerite od Dale~niot Istok.

ITALIJANCITE SAKAAT DA VLO@UVAAT VO SRBIJA Najgolem interes za vlo`uvawe i sorabotka so srpski kompanii ima od italijanski kompanii.

Spored podatocite od Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj na Srbija, Italija od 2001 godina, ne smetaj}i na Fiat, vlo`ila okolu 800 milioni evra vo Srbija, so {to e {esti najgolem stranski investitor.

Na srpskiot pazar rabotat okolu 200 italijanski kompanii vo koi rabotat 18.000 lu|e.

Mo`nost za sorabotka postoi vo oblasta na proizvodstvoto na tekstil, konfekcija, mebel i ma{ini za izrabotka na

Novite izvozni

pretstavni{tvoto na germanskata ekonomija vo BiH, Majkl Volski, navede deka i sistemot na dvojno odano~uvawe pridonesuva za namalenata zainteresiranost na Germancite da u~estvuvaat na pazarot vo BiH. “Spored me|unarodniot dogovor za socijalno osiguruvawe, na{ rabot-

nik koj raboti vo BiH pripa|a na penziskiot fond na Germanija.

Me|utoa toj pridonesi za zdravstveno i socijalno osiguruvawe pla}a i vo BiH, {to ne bi smeelo da se slu~uva. O~igledno, upravnite organi ne gi ~itaat me|unarodnite dogovori, tuku gi tolkuvaat po svoe”, izjavi Volski.

zaedno so pretstavnicite od italijanskata avtokompanija Fiat, interes poka`ale pretstavnici od 150 kompanii od tri kontinenti.

“Na konferencijata be{e zamisleno da se soberat okolu 75 kompanii, a u~estvoto na tolkav broj kompanii mislam deka dovolno ka`uva za potencijalot na pazarot na avtomobilskata industrija i za Srbija kako investiciska destinacija za avtomobilskata industrija”, naglasi Laganin.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

mebel i obrabotka na drva.

Italijanskata kompanija Marke vo Belgrad otvori regionalna kancelarija za poddr{ka na ekonomskata i institucionalnata sorabotka.

Otvoraweto na kancelarijata za ekonomska sorabotka treba da bide servis za kompaniite i da im ovozmo`i pomo{ pri doa|aweto na srpskiot pazar.

Raimondo Oseti, direktor na Sektorot za me|unarodna sorabotka, izjavi deka negovata zemja ja prepoznala Srbija kako perspektivna zemja so odli~ni uslovi za stranski investicii.

“Srpskiot pazar ni e mnogu blizok. Pripa|a na jadranskiot i balkanskiot region kade {to nie sakame da sorabotuvame, ne samo na ekonomsko pole, tuku i na institucionalno i kulturno nivo."

Oseti re~e deka postoi golem interes za sorabotka kaj srpskite kompanii.

“U{te vo mesec maj n$ posetija 50 kompanii od Srbija i toga{ se ostvareni prvi direktni kontakti i dogovoreni se nekoi biznisi. Postoi interes na edna golema italijanska grade`na firma da napravi golem trgovski centar vo koj }e bidat smesteni italijanski proizvodi od regionot Marke”, re~e Oseti, i dodade deka proektot bi bil vreden 10 milioni evra.

O

G

L

A

S

BALKAN BIZNIS POLITIKA

06.07.2010

15

XEFRI SAKS

EKONOMSKI SOVETNIK I PROFESOR NA UNIVERZITETOT KOLUMBIJA

EKONOMIJATA MO@E[E DA GO SPRE^I NASILSTVOTO VO PORANE[NA JUGOSLAVIJA

P

rofesor Xefri Saks pove}e od 20 godini se smeta za vode~ki me|unaroden ekonomski sovetnik na svojata generacija. Me|utoa, toj ostana zapameten i kako kontroverzen posleden sovetnik na jugoslovenskiot premier Ante Markovi}.

Denes profesorot Saks predava na najpoznatiot wujor{ki univerzitet, Univerzitetot Kolumbija, no voedno e i glaven ekonomski sovetnik na generalniot sekretar na ON, Ban Ki-mun, kako i na negoviot prethodnik Kofi Anan. Po povod sostanokot na grupata G-20 vo Toronto profesorot Saks dade ekskluzivno intervju za "Dneven avaz" vo Wujork.

BEV [OKIRAN Kakvo e ova ime G-20, ako se smeta deka realno toa e brojot na najrazvienite zemji vo svetot i zo{to pove}e ne se spomenuvaat "postojanite" G-8?

Pred s$, tie zemji od klubot G-8 i ponatamu se ekonomski najsilni, no pove}e ne se razvivaat najbrzo. Poradi toa e ovoj drug sostav, vo koj spored brzinata na razvojot dominiraat Kina, Indija, Brazil i mnogu drugi raste~ki pazari. G-8 sfatija deka tie mo`at da prodol`at da razgovaraat samo me|u sebe, no nemaat sosem dovolno ekonomska te`ina za da go prezemat ona {to go sakaat. [to e so zemjite od Zapaden Balkan? Kako tie }e bidat zastapeni vo Toronto?

I jas mislam deka G-20 glavno pretstavuvaat dr`avi koi se ~lenki na grupata. Se pretstavuvaat samite sebe, iako navistina postojat obidi za da se pretstavat glasovite na Afrikanskata unija. No, toa s$ u{te sistematski ne e zamisleno za da ka`eme: "Ok, nie sekako sakame va`ni zemji na masa, no isto taka ne mo`eme da dozvolime nie da zboruvame vo ime na ostatokot od svetot".

Dali vo porane{na Jugoslavija mo`e{e da se izbegne vojnata?

Za `al, se slu~i toa {to se slu~i i bev {okiran od tie nastani. Posebno, bidej} i bev tamu vo porane{na Jugoslavija so Ante Markovi} vo poslednite momenti na taa zemja. Posakuvam da dobiev pokana porano, no toa se slu~i vo 1990 godina, na samiot kraj...

M

BE[E DOCNA Prostete, verojatno sega nema da mi ka`ete deka ste mo`ele da go spre~ite konfliktot i raspadot na zemjata?

Veruvam deka preporakite koi gi podgotviv i ekonomskite analizi koi bea napraveni, ne samo od moja strana, poka`uvaa pravec napred, no seto toa dojde mnogu docna.

Koga ekonomijata poka`uva{e kade treba da odi ponatamu, politikata toa pove} e ne go prave{e. Zemjata be{e razdelena pove}e od politi~arite, otkolku od ekonomistite, i zatoa veruvam deka ako ekonomijata vo Jugoslavija be{e podobra vo 1986 ili 87 godina, nasilstvoto } e se izbegne{e. Mo`nosta na radikalnite politi~ari da manipuliraat so lu|eto }e be{e reducirana. Ekonomijata navistina zna~i mnogu, bidej}i hiperinflacijata vo federalna Jugoslavija be{e razorna i ne im dozvoli na odgovornite lu|e da go dignat svojot glas.

Ako politikata se ostave{e nastrana, mo`e{e da dojde do mirno re{enie. Mnogu godini po svojata politi~ka kariera gospodinot Markovi} vo BiH prezema nekoi ekonomski proekti. Dali so nego razgovaravte za toa?

O, ne, ne. Posleden pat so nego se slu{nav po telefon, nekade vo 1991 godina, koga Jugoslavija ve}e se raspa|a{e.

Dali voop{to ste vo dobri odnosi?

Da, se razdelivme mnogu srde~no. Neizmerno mi se dopa|a kako ~ovek i politi~ar. Se se}avam deka posleden pat go vidov mnogu razo~aran vo razminuvawe, na nekoj sostanok na federalnata vlada vo Belgrad, kade {to potoa imavme privatna ve~era samo nie dvajca i koga rabotite ne se odvivaa vo korist na site nas.

ZA IDEJATA ZA EKONOMSKA "JUGOSFERA" Dali veruvate vo proektot na londonskiot vesnik "Ekonomist�, koj najavi mo`nost za sobirawe na site zemji od porane{na Jugoslavija vo eden vid ekonomska "jugosfera"?

Mislam deka site regioni treba da imaat svoja zaedni~ka strategija. Grcija, Turcija, Balkanot vo celina, Severna Afrika, nekoj priroden ekonomski del, ne

Preporakite koi gi podgotviv i ekonomskite analizi koi bea napraveni ne samo od moja strana, poka`uvaa pravec napred, no seto toa dojde mnogu docna. Koga ekonomijata poka`uva{e kade treba da odi ponatamu, politikata toa pove}e ne go prave{e. Zemjata be{e razdelena pove}e od politi~arite, otkolku od ekonomistite, i zatoa veruvam deka ako ekonomijata vo Jugoslavija be{e podobra vo 1986 ili 87 godina nasilstvoto }e se izbegne{e.

Mo`nosta na radikalnite politi~ari da manipuliraat so lu|eto }e be{e reducirana

i politi~ki zdru`eni, ako toa ne se saka. [to e mo`no pogolema sorabotka, toa e podobro. Na toj na~in se gradi pogolema doverba i mo`no e da se gradi zaedni~ka infrastruktura. Postoi proekt za koj imam golemi nade`i, toa e "Desertek". Se raboti za ideja na golem solaren bazen za proizvodstvo na obnovliva energija za cel Mediteran, Balkanot, Severna Afrika i Zapadna Evropa. Proektot } e ~ini okolu 100 milioni dolari, investicija koja bi go promenila postoe~kiot energetski i obnovliv sistem na energija, ~ist i dobar. Takov regionalen pristap e sosem racionalen. U{te i koga imate region koj e preubav, kako prostorot na porane{na Jugoslavija, imate potencijal za mnogu raboti. Samo treba da imate odr`liv mir i da ja prodol`ite sorabotkata.

BI SAKAL DA DOJDAM VO BOSNA Dali nekoga{ ste bile vo Bosna?

Ne, nemav mo`nost, no sekako bi sakal da dojdam. Bev vo Hrvatska, na leten odmor vo Dubrovnik. Nekolku pati vo svojstvo na sovetnik na slovene~kata vlada patuvav vo Qubqana, kade {to imav golem prijatel, pokojniot pretsedatel Janez Drnov{ek. Bev vo Crna Gora, no vo Bosna ne sum bil.

MMF ODOBRI 900 MILIONI EVRA ZA ROMANIJA

e|unarodniot monetaren fond (MMF) ja odobri pettata tran{a od kreditot vo vrednost od 900 milioni evra. MMF prethodno ja odlo`i isplatata na pettata tran{a na Romanija bidej}i Vladata na Emil Bok be{e obvrzana da otstapi od dogovorenoto na-

maluvawe na penziite za 15%, poradi odlukata na Ustavniot sud za neustavnosta na ovaa merka, so cel da se namali buxetskiot deficit.

Prviot paket-merki na {tedewe koi MMF gi prifati predviduva{e namaluvawe na platite na vrabotenite vo javniot sek-

tor za 25% i namaluvawe na penziite za 15%. Zatoa, romanskata vlada, pokraj namaluvaweto na platite za 25%, mora{e da najde i drugo re{enie so koe }e go pokrie deficitot, pa taka se odlu~i za zgolemuvawe na Danokot na dodadena vrednost (DDV) od 19% na 24%.

17.03.2010 15

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 06.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

MMF: GRCIJA DA JA ZGOLEMI SVOJATA KONKURENTNOST

D

irektorot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Dominik [tros-Kan, ja povika Grcija da ja zgolemi svojata konkurentnost, naglasuvaj}i deka ova pra{awe pretstavuva realen problem za zemjata koj treba da bide nadminat. Vo intervju za britanskiot vesnik "Fajnen{al tajms", [tros-Kan izjavi deka MMF se obiduva da ja ubedi Evropskata unija

TOJOTA POVLEKUVA 90.000 VOZILA PORADI PROBLEMI SO MOTOROT

J

da & dostavi na Grcija dopolnitelni resursi za rast na nejzinata ekonomija.

Toj istakna deka restriktivnite merki prezemeni od gr~kata Vlada bile edinstvenoto re{enie, no napomena deka zasega ne se razgleduva pra{awe za restrukturirawe na gr~kiot dolg.

aponskiot proizveduva~ na avtomobili Tojota zapo~na so povlekuvawe na 90.000 luksuzni vozila od markata "leksus" i "kraun" od japonskiot pazar poradi problemi so motorot. Portparolot na kompanijata, Pol Nolasko, izjavi deka povlekuvaweto na vozilata od stranskite pazari }e sleduva naskoro, a vkupno }e bidat povle~eni 270.000 vozila. Okolu

138.000 vozila }e bidat povle~eni od SAD, 15.000 od Evropa, 10.000 od Bliskiot Istok, 6.000 od Kina i 8.000 od ostanatite pazari.

Problemot go zafati najdobroto od ponudata na Tojota i e samo prodol`enie na problemite so vozilata koi kompanijata gi ima u{te od oktomvri minatata godina. Tojota

vo SAD e kazneta so rekordni 16,4 milioni dolari poradi bavnata reakcija po pojavuvaweto na problemite.

KINEZITE GRADAT AVTOPAT VO POLSKA DVOJNO POEFTIN OTKOLKU [TO ^INI

KINESKITE GRADE@NICI JA OSVOJUVAAT EVROPA

]

e se slu~i li kineskite graditeli nabrzo da dobijat novi dogovori vo Evropskata unija?

Na polovina pat me|u Var{ava i Loxa bagerite ve}e na golemo kopaat. Avtopatot }e bide gotov ve}e vo 2012 godina, izjavi Gu Ling, zamenik{ef na kineskiot dr`aven grade`en koncern Kovek.

Rabotnicite na avtopatot rabotat za polski grade`en izveduva~.

Eden od rabotnicite koi rabotat na avtopatot ne znae koj stoi zad ovoj proekt.

“Jas rabotam za Kinezi?!”, zbuneto pra{a i dodade deka za toa ne znae ni{to.

Dogovorot so Kovek mnogu gi voznemiri polskite grade`ni firmi, bidej}i Kinezite rabotat mnogu evtino, a sega ve}e se pojavija i somne`i za kvalitetot na nivnata rabota. Se postavuva pra{aweto dali tie mo`at da napravat pat spored evropskite standardi.

“Dogovorot s$ u{te ne e zaklu~en. S$ u{te rabotime na planovite koi }e gi podneseme na Vladata za da dobieme definitivna dozvola za rabota. [tom toa }e bide zavr{eno, rabotite }e po~nat so polna parea”, izjavi Gu Ling.

KINESKITE CENI SE NAJNISKI Delot od avtopatot vo Polska koj go gradat Kinezite e dolg 50 kilometri. Kinezite za toa baraa 340 milioni evra, {to pretstavuva senzacionalno niska cena.

Taa ponuda bila dvojno pomala od tro{ocite koi gi predviduva{e polskiot Generalen direktorat za gradewe na pati{ta. Polskata Vlada ja ohrabri

Kineskata grade`na firma Kovek momentalno gradi 50 kilometri dolg avtopat vo Polska. Za zdelkata Kinezite baraat 340 milioni evra, {to e dvojno pomalku od tro{ocite koi za avtopatot gi predvidoa Poljacite. Ovoj dogovor gi voznemiri polskite i evropskite grade`ni firmi, pa sega za~udenosta za niskite ceni se pretvori vo somne` dali Kinezite mo`at da napravat pat spored evropskite standardi firmata Kovek da napravi presmetka na rabotite, bidej}i se pojavi strav deka avtopatot nema da bide zavr{en vo predvideniot rok.

“Se odlu~ivme da sorabotuvame so Kovek bidej}i ovaa firma ponudi najniska cena i bidej}i davaat dobri garancii deka rabotite }e bidat zavr{eni vo predvideniot rok. Siguren sum deka polskite firmi }e

gi namalat cenite, namesto da gi podignat”, izjavi Mar~in Hadaj od polskata grade`na agencija GDKKiA. DALI DR@AVATA GI ZAME[ALA PRSTITE? Ne e ~udo {to polskata konkurencija za Kovek misli s$ najlo{o. No, i na evropsko nivo aktivnostite na kineskite firmi vnimatelni se sledat. Frank Kelenbah od Evropskiot

BAFET PODARI 2 MILIJARDI DOLARI

A

merikanskiot investitor i filantrop Voren Bafet podari dve milijardi dolari vo humanitarni celi.

Najgolem del od sumata, 1,6 milijardi dolari, Bafet doniral vo fondacijata Bil i Melinda Gejts, koja finansira razli~ni humanitarni proekti {irum svetot.

Ostatokot od parite se uplateni vo fondovite koi

go nosat imeto na pokojnata sopruga na Bafet, Suzan, i negovite tri deca.

Bafet, koj e sopstvenik na investiciskata kompanija Berk{ir Hatavej i e tretiot najbogat ~ovek vo svetot, vo 2006 godina se obvrza deka 99% od svoeto bogatstvo }e go donira vo dobrotvorni celi.

grade`en sojuz vo Brisel izjavi deka kineskiot grade`en pazar e izoliran i diskriminatorski zatvoren za stranskite firmi.

“Tamu ne mo`at da se pretstavuvaat proekti pred da se osnova firma. Vo Evropskata unija imame zabrana za dr`avna pomo{ koja bi mo`ela da ja poremeti konkurentnosta. Vo ovoj slu~aj se somnevame deka vaka niskata cena e mo`na

samo blagodarenie na pomo{ta od dr`avata”, izjavi Kelenbah.

Jer`i Frankil ve}e tri godini im pomaga na kineskite firmi pri u~estvuvaweto na konkursite vo Polska, i toj gleda obratna diskriminacija.

“Vo Vroclav u~estvuvavme na konkurs za izgradba na stadion i bevme diskvalifikuvani od navistina ~udni pri~ini. Na konkurs

za izgradba na stadion vo Gdawsk propadnavme bidej} i baravme najmnogu. Zna~i, ne e vistina deka Kinezite sekoga{ doa|aat so niski ceni. Nivnata ponuda e sekoga{ korektno presmetana”, re~e Frankil.

Kovek e prisuten sekade vo svetot. Kinezite se nadevaat na novi raboti vo Polska, i pokraj otporot na lokalnite grade`ni magnati.

RAJANER VOVEDUVA STOE^KI MESTA VO AVIONITE

R

ajaner planira da vovede stoe~ki mesta vo svoite letovi i toa za cena od pet funti, odnosno {est evra.

Kako {to najavi izvr{niot direktor na kompanijata, Majkl O Lari, vo site 250 avioni }e se izvadat poslednite deset redovi i }e se zamenat so 15 redovi za stoewe.

Britanskiot vesnik "Dejli telegraf" pi{uva deka biletot za mestata za stoewe }e iznesuva od {est do deset evra.

Testiraweto bi trebalo da po~ne narednata godina, me|utoa mnogumina se pobunija protiv vakviot na~in na za{teda na tro{ocite, istaknuvaj}i deka stoe~kite mesta vo avionot ne bi bile bezbedni.

MENAXMENT

06.07.2010

17

SPRE^ETE JA NEGATIVNOSTA VO VA[ATA ORGANIZACIJA

ajgolemo vlijanie vrz moralot na vrabotenite ima postojanata negativna atmosfera na rabotnoto mesto. Ja iscrpuva energijata od vrabotenite i go svrtuva vnimanieto od rabotata i performansite {to treba da se realiziraat. Negativnosta vlijae vrz odnesuvaweto, misleweto, komunikacijata ili vrz donesuvaweto na odlukite {to vraboteniot treba da gi napravi za izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Kako menaxer, profesionalec vo ~ove~kite resursi, rakovoditel ili ednostavno pretpostaven, sekojdnevno ste vo kontakt so vrabotenite vo organizacijata.

So toa imate mo`nost da go napipate pulsot na organizacijata i da go nasetite prisustvoto na rabotna negativnost.

Sekojdnevno vnimavajte {to Vi ka`uvaat vrabotenite, SLU[AJTE GI, posvetete vnimanie na nivnite poplaki.

N

DIJAGNOSTICIRAJTE JA RABOTNATA NEGATIVNOST Negativnosta naj~esto e rezultat na nedostig na doverba, kontrola ili zaedni{tvo, pripadnost. Vo borbata protiv negativnosta prviot ~ekor e da doznaete zo{to vrabotenite se negativni. RAZGOVARAJTE so vrabotenite za da go razberete problemot i vo koja mera konkretniot problem vlijae vrz rabotnata atmos-

fera. Najgolem del od menaxerite sakaat da go identifikuvaat "vinovnikot� koj ja {iri negativnosta. No, negativnosta mo`e da bide pri~ineta od razli~ni slu~uvawa vo organizacijata. Mo`ebi menaxmentot ima doneseno odredena odluka koja nepovolno vlijae na vrabotenite. Mo`ebi pretpostaveniot im se zakanuva na vrabotenite, ili ednostavno se ignorirani koga }e iznesat za niv mnogu zna~ajni problemi.

Ponekoga{ negativnosta mo`e da bide zaradi nesigurnosta i stravot da go zagubat svoeto rabotno mesto ili, pak, poradi razli~ni ozboruvawa koi kru`at okolu vrabotenite za mo`ni otpu{tawa. Ponatamu, mnogu vraboteni imaat ~uvstvo deka davaat mnogu pove}e za organizacijata, otkolku {to dobivaat nazad, ili deka tie rabotat pove}e od ostanatite vraboteni, pa od den na den go gubat svojot entuzijazam, a kako rezultat raste nivnata negativnost koja mnogu ~esto ja {irat i na ostanatite vraboteni. Me|utoa, koja i da e pri~inata za negativnosta, mora samoto postoewe na negativnosta da go identifikuvate kako odreden problem koj soodvetno treba da se re{i. Dokolku ja ostavite negativnosta vo Va{ata organizacija o~ekuvajte da se odnesuva kako vulkan, eden den }e eruptira i }e napravi ogromen problem koj

mnogu te{ko }e mo`ete da go re{ite.

Najdobar na~in za da se borite so rabotnata negativnost e, pred s$, da vnimavate voop{to da ne se pojavi. Nekolku soveti kako da ja namalite rabotnata negativnost kaj vrabotenite.

Dajte im mo`nost na vrabotenite da donesuvaat odredeni odluki koi {to vlijaat vrz soodvetnoto izvr{uvawe na nivnite rabotni zada~i. Eden od naj~estite pri~initeli na negativnosta e koga pretpostaveniot donesuva odluki za rabotata na vraboteniot bez da go zeme predvid misleweto na vraboteniot.

Ovozmo`ete im na vrabotenite da go iska`at svoeto mislewe za procedurite na rabotewe koi gi ima organizacijata. Osobeno posvetete vnimanie na rabotnite saati, beneficiite, prekuvremenoto rabotewe, slobodnite denovi, koristeweto na denovi od odmor, kodeksot na oblekuvawe, rabotnite uslovi....

Site ovie faktori vrabotenite gi zemaat pri srce.

Nesoodvetnata opredelba na ovie faktori ili kakvo bilo menuvawe predizvikuva negativnost kaj vrabotenite.

Imajte konzistenten i fer odnos kon vrabotenite. Dokolku donesete odredeni rabotni proceduri, toga{ bidete konzistentni i primenuvajte gi bez nikakov isklu~ok za

nitu eden vraboten.

Ne kaznuvajte gi site vraboteni koga ima prekr{uvawe na odredeni barawa samo od stranata na nekolkumina. So takvata odluka so sigurnost }e vlijaete na zgolemuvawe na negativnosta kaj vrabotenite, opa|awe na moralot i, sekako, namaluvawe na efikasnosta.

Informirajte gi vrabotenite za slu~uvawata vo organizacijata. Ne dozvoluvajte informaciite da gi dobivaat preku ozboruvawata koi ~esto pati znaat da bidat i pogre{ni. Sekoj vraboten saka da bide navremeno informiran.

Dajte im mo`nost na vrabotenite za da se razvivaat.

Ovozmo`ete im obuka za podobruvawe na svoite ve{tini koi se potrebni za soodvetno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Ovozmo`ete im da se nadgraduvaat i soodvetno da ja gradat svojata kariera.

Kreirajte soodvetna strategiska ramka na organizacijata, vklu~uvaj}i misija, vizija, vrednosti i celi. Vrabotenite treba da se identifikuvaat i da ~uvstvuvaat deka pripa|aat na organizacijata.

Dokolku soodvetno gi razberat celite na organizacijata }e bidat poefektivni i mnogu pove}e }e vlo`at vo sekojdnevnoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i.

SMIQKA [O[KOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk www .HR HR.co .com com.m m mk m.mk

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

FEQTON

18 06.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 10

IGNORIRAJTE MAKRO, FOKUSIRAJTE SE NA MIKRO!

Z

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

naete li deka Voren Bafet, verojatno najgolemiot investitor na svetot, ne dozvoluva makroekonomskite fakti da vlijaat na negovite odluki?

Spored negovite zborovi, toj ne e “makro tip”. Koga pretsedatelot na Federalnite rezervi na SAD bi mu {epotel na levoto uvo, a ministerot za finansii na desnoto, otkrivaj}i ja svojata idna vizija, toj ne bi slu{al nikogo, tuku bi gi nabquduval svoite pretprijatija.

Razmislete okolu ova: konvencionalen pristap e vo momentot na donesuvaweto investiciski odluki

vo najgolem del da se potpreme na makroslu~uvawata. Rabotite od tipot na bankarski pokazateli, rast na bankarstvoto i politi~kite slu~uvawa zlonamerno kopaat po umovite na golem del od investitorite.

Emisiite na kabelskite televizii se prepolni so finansiski analizi i soveti koi se temelat na makroslu~uvawata.

Na primer, vo tipi~no delovni vesti od proletta 2004 godina

mo`e{e da se slu{ne slednovo: “Vnimavajte na dvi`ewata na pazarot, osobeno vo svetlo na nacionalnite konvencii na demokratite i republikancite, Letnite olimpiski igri i ~estite napnatosti vo Irak. So toa, najverojatno, na nastanite }e im nedostiga zamav, pa zatoa izvle~ete ja svojata dobivka tamu kade {to mo`ete”.

Vo toa vreme eden televiziski analiti~ar zabele`a: “Stravot okolu dano~nata politika na senatorot Xon Keri, opasnosta od terorizmot, visokite ceni na naftata i ishodot od pretsedatelskite izbori predizvikuvaat neizvesnost i labilnost na pazarot”.

S$ na s$, toa bil poobemen popis na faktori {to trebalo da se izmerat, zarem ne? Sovet od Bafet: “Nemojte ni da se trudite.

Fokusirajte se na drvoto, ne na {umata. Neka ne ve zagri`uvaat kratkoro~nite sudbini na pazarot na akcii; obrnete vnimanie na dolgoro~niot potencijal na firmite vo koi vlo`uvate (ili onie vo koi bi sakale da vlo`uvate). Ako tro{ite vreme gri`ej}i se okolu toa do kade }e bide pazarot naredniot mesec ili godina, toa e samo gubewe vreme”, veli Bafet.

“Zapra{ajte se {to to~no analizirate.

Dali e toa nacionalnata ekonomija?

Pazarot? Ili mo`ebi ste analiti~ar na hartii od vrednost? Ako na koe bilo od ovie pra{awa odgovorivte potvrdno, s$ ste sfatile pogre{no. Vie

Sovet od Bafet: “Fokusirajte se na drvoto, ne na {umata. Neka ne ve zagri`uvaat kratkoro~nite sudbini na pazarot na akcii; obrnete vnimanie na dolgoro~niot izgled na firmite vo koi vlo`uvate” ste, ili bi trebalo da bidete, deloven analiti~ar”, dodava Bafet.

Da vlo`uvate kako Bafet, bi trebalo da gi ignorirate makrofaktite i da se fokusirate na kompaniite vo koi treba da vlo`uvate. Analizirajte gi delovnite izgledi, menaxerskiot tim i sl. “Ednostranoto razmisluvawe” obi~no ima lo{a konotacija. So drugi zborovi, ne razmisluvate dovolno {iroko.

Sepak, Bafet sovetuva deka koga ne{to analizirate da razmisluvate ednostrano i da ne dozvolite makropra{awata da vi go odvle~at vnimanieto.

Razmislete okolu poukite od prethodnite poglavja. Kako investitor od tipot na Bafet posvetete pove}e vreme na dobivawe informacii i mislewa za nekoja kompanija. Besmisleno e da se zameni nepotkrepeno mislewe (naga|awe) za ekonomijata so va{eto te{ko steknato znaewe za odredena kompanija. Veruvajte mu na svoeto znaewe!

“NI[TO NE MO@E DA ME SPRE^I DA KUPUVAM PRVOKLASNI KOMPANII” Spored Bafet, nekoi od negovite najgolemi vlo`uvawa se slu~ile kako posledica na slu~uvawata koi gi zapla{ile ostanatite investitori, do toj stepen {to gi izbrkale od pazarot. Duri i po stra{nite nastani od 11 septemvri 2001 godina Bafet ne

Golemite raboti – golemite trendovi {to se nadvor od kompanijata – ne se va`ni. Va`ni se malite ne{ta, specifi~ni za kompanijata.

prodade nitu edna akcija. Naprotiv, doka`a deka bi mo`el da kupi akcii dokolku nivnite ceni do`iveat zna~itelen pad. Vo tie tragi~ni denovi bil osamen, no i mudar. Toj predviduva deka vo slednite nekolku desetletija n$ o~ekuvaat katastrofi, prirodni i drugi. Sepak, ne gleda nitu edna pri~ina za da prestane da kupuva “prvoklasni pretprijatija”, koga za toa se uka`uva mo`nost.

Ako navistina i vie sakate da razmisluvate ednostrano kako Bafet, zemete go predvid slednovo: -Nemojte da se pravite ekonomist, ako ne ste. Va{ata rabota kako investitor ne se sostoi od analiza na broevi za koi izvestuva vladata. Po pravilo, ne treba da dozvolite na va{ite investiciski odluki da vlijaat makroekonomskite fakti i politi~kite nastani.

-Nemojte da pani~ite. Bafet ne e naiven. Toj sfa}a deka po slu~uvawata od 11 septemvri 2001 godina `iveeme vo drugo vreme. Toj sfa}a i deka nekoi nastani kako terorizmot i vojnata mo`at da vlijaat na idnite ceni na akciite. Sepak, ne pani~i. Vo denovite i mesecite po 11 septemvri 2001 godina pazarot na finansii pretrpe golema {teta. Me|utoa, tri godini podocna Standard & Poor’s 500 indeksot bele`e{e dotoga{ najvisoki rezultati. Da pani~evte toa vreme, kako {to pani~ea mnogu investitori, }e go napu{tevte pazarot tokmu vo pogre{nata to~ka od ciklusot. Ne pani~ete!

-Makronastanite mo`at da sozdadat mo`nosti. Iako glavniot fokus ne treba da vi bide na makronastanite, budno sledete gi

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT NA XENERAL

K

Vo svojot ostar komentar prenesen od “Fajnen{al Tajms”, za vreme na edna privatna ve~era so kolega biznismen Imelt ja kritikuval Kina deka e neprijatelski raspolo`ena kon multinacionalnite kompanii

oga stanuva zbor za Kina, mnogu direktori ja imaat prifateno mantrata: Zboruvaj si vo sebe.

No, glavniot izvr{en direktor na Xeneral Elektrik, Xefri Imelt, o~igledno frustriran od kineskiot otpor kon negovata kompanija, se re{i glasno da krikne za toa. Toa e hrabar poteg, veli magazinot “For~n”. Treba samo da se vidi

i dali }e bide mudar za biznisot na XE. Kineskata vlada tradicionalno ne e nakloneta kon javna kritika. Vo svojot ostar komentar prenesen od “Fajnen{al Tajms”, za vreme na edna privatna ve~era so kolega biznismen Imelt ja kritikuval Kina deka e neprijatelski raspolo`ena kon multinacionalnite kompanii i rekol: “Navistina sum zagri`en vo vrska so Kina. Na krajot ne sum siguren dali tie sakaat nekoj od nas da pobedi, ili da bide uspe{en”.

A, ova ne bilo izoliran “incident”. Vo [angaj, minatiot mesec, Imelt ka`al pred grupa biznismeni: “Gi gledam moite amerikanski kolegi i najte{kata rabota

da se napravi vo Kina e da se postigne win-win situacija” Frustracijata na Imelt mo`ebi e pothraneta od neispolnetite celi na kompanijata vo Kina. Iako Imelt jasno pora~a deka XE } e gi zgolemi svoite prihodi vo Kina me|u 2008 i 2010 godina, tie, vsu{nost, porasnaa za samo 12% vo 2009 godina. Osven ako ne porasnat za 88% ovaa godina, prognozite na Imelt bi bile nau~na fantastika.

Me|utoa, ona {to e pova`no, veli “For~n”, e deka Imelt ne treba ne{tata da gi sfa}a li~no. Kina ne e neprijatelska kon multinacionalnite kompanii; taa e neprijatelska kon site ne-kineski kompanii. Ova ima pomalku vrska

FEQTON

06.07.2010 na kompanijata ~esto e vo sprotivnost so negovata finansiska vrednost”.

Sedi{teto na Berk{ir Hetavej vo Omaha e, blago re~eno, neimpresivno i neglamurozno. Ako barate kancelarii na ~ie ureduvawe se potro{eni milioni dolari, nemojte da se trudite. Od druga strana, ako barate finansiska vrednost – glamurozni brojki – ste do{le na vistinskoto mesto.

Sem Volton, osnova~ot na Volmart, bil poznat po svojata {tedlivost i nedostig na korporaciska tro{livost. Toa e tip na menaxer kakov {to saka Bafet i so koj saka da se zdru`i. Barajte me-

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

mo`nostite koi tie nastani mo`at da gi donesat. Sekoe malo slu~uvawe odnadvor, nekoj nastan na makronivo, }e ima vlijanie na mikronivo, na cenite na akciite. Vo toj odnos treba da bidete vnimatelni kako bi mo`ele da prepoznaete koga cenite na akciite naglo }e padnat poradi nekakvi nadvore{ni vlijanija.

Mo`no e, priznava Bafet, da se zamisli kataklizma koja bi bila tolku stra{na, {to po nea pazarot ne bi se oporavil. No, ako toa go isklu~ime, Bafet veli deka nadvore{nite slu~uvawa ne se bitni – a, i sekako ne e mo`no da se predvidat.

Fokusirajte se na ona {to mo`ete da go znaete: kako funkcionira dobra firma.

VNIMATELNO PROU^ETE GO MENAXMENTOT Voren Bafet e vo potraga po odli~ni firmi koi imaat, isto taka, odli~ni menaxeri, i kako {to sublimiravme prethodno, nema da vlo`uva dokolku i dvata faktori (izvonredna konkurentska polo`ba i izvonreden menaxment) ne se na mesto. Zatoa, kako na vlo`uva~ mnogu vi e va`no da go ocenite od poblisku menaxerskiot tim na koe bilo potencijalno pretprijatie vo koe imate namera da vlo`ite.

Postojat nekolku klu~ni faktori {to treba vnimatelno da se analiziraat koga }e ja po~nete svojata ocena: 1. Dali menaxerskiot tim raboti za akcionerite ili raboti za da se zbogati

Nemojte da se pravite ekonomist, ako ne ste. Va{ata rabota kako investitor ne se sostoi od analiza na broevi za koi izvestuva vladata. Po pravilo, ne treba da dozvolite na va{ite investiciski odluki da vlijaat makroekonomskite fakti i politi~kite nastani. na smetka na akcionerite (na primer, niz preterani plati, bonusi, opcii i skapi pogodnosti nadvor od platata)?

2. Dali menaxerite se {tedlivi ili dominiraat “rasturiku}i”?

3. Dali menaxerite se predani na podobruvawe na akcionerskata vrednost i racionalna raspredelba na kapitalot?

4. Otkupuva li menaxmentot akcii vo korist na akcionerite i izbegnuva li izdavawe na novi akcii {to go razvodnuvaat sopstveni{tvoto na akcionerite?

5. Se odnesuva li so akcionerite kako so partneri ili naivkovci?

6. Dali godi{niot izve{taj na kompanijata e iskren i ~esen ili e iskriven?

7. Dali menaxmentot primenuva ~esno smetkovodstvo ili gi krie informaciite i vistinskite brojki?

Na krajot na denot, za {to se rabote{e vo prikaznite za Enron, Vorldkom i HeltSaut? S$ se toa prikazni za haos i uni{tuvawe na vrednosta do koe mo`e

da dojde koga menaxerite svoite interesi gi stavaat nad interesite na kompanijata i akcionerite. Vo site niv se zboruva za opasnostite {to za akcionerite pretstavuvaat nesposobnite menaxeri. Koga Bafet vlo`uva, toj sklopuva zdelka so rakovoditelite na kompanijata. Koga toa go ka`uvate na ovoj na~in, va{iot izbor e mnogu mal, i se sveduva na toa deka va{ite partneri treba da se poedinci na koi im veruvate i na koi im se voshituvate.

Mo`ete da sklopite lo{ biznis so dobra li~nost, no, veli Bafet, ne mo`ete da sklopite dobar biznis so lo{a li~nost. Zo{to i bi se obiduvale? Va{ata reputacija }e trpi, a va{eto vlo`uvawe }e bide nepotrebno zagrozeno.

Doverete gi svoite pari na lu|e na koi im veruvate.

Vo 2003 godina Bafet imal plata vo Berk{ir Hetavej od 100 iljadi dolari godi{no. Istata taa godina prose~nata plata na glavnite direktori (osnovnata plata i bonusite) iznesuvala pove}e od dva

milioni dolari. Pove}eto glavni direktori u`ivale vo tie pogodnosti, no Bafet nema opcii, bonusi ili rasko{ni pogodnosti nadvor od platata. Vsu{nost, 99,9% od negovoto bogatstvo le`i vo akciite na negovata kompanija.

Rezultat? Bafet zarabotuva samo koga zarabotuvaat negovite akcioneri. Toj so akcionerite postapuva kako so svoi partneri, a sekoja odluka {to ja nosi e so cel da se zgolemi vrednosta za akcionerite. Na primer, bidej}i izdavaweto na novi akcii gi razvodnuva sopstveni~kite udeli na postoe~kite akcioneri, Bafet go odbira toj pat so te{ko srce i mnogu retko.

Koga Bafet go prezede Berk{ir Hetavej vo 1965 godina imalo 1.137.778 glavni akcii. Za ~udo, 40 godini podocna brojot na glavnite akcii od A klasa na Berk{ir Hetavej e pomal od 1,4 milioni.

Vo Berk{ir {tedlivosta i svesta za tro{ocite se sostavni delovi na korporaciskata kultura. ^arli Munger rekol: “Izobilstvoto vo sedi{teto

19

naxeri koi pove}e se interesiraat za kratewe na tro{oci otkolku za vgraduvawe na pozlateni slavini vo menaxerskite toaleti.

Zatoa na Bafet mu e mnogu va`en kvalitetot na menaxmentot. No, dobrite menaxeri mora da bidat povrzani so dobra kompanija. Mo`ete da bidete najdobar xokej na svetot, predupreduva Bafet, no ne mo`ete da pobedite na trka javaj} i na iscrpen kow. Takvi ne{ta se slu~uvaat samo vo bajkite, a bajkite ne se osnova za dobri vlo`uvawa.

(ПRODOL@UVA...)

SVETOT SE MENUVAL, NO NE I INVESTICISKATA STRATEGIJA NA BAFET

Bafet praktikuva da gi nabrojuva site onie raboti koi se slu~ile od po~etokot na negovata investiciska kariera - raboti od tipot na SAD vo Vietnamskata vojna, kontrolata na cenite i platite koja ja vovede eden konzervativen republikanski pretsedatel, negovata ostavka, ~estite promeni vo cenata na naftata, propa|aweto na Sovetskiot Sojuz, padot na indeksot na Dau Xons za 508 bodovi vo eden den, osnovnite kamatni stapki koi se pribli`ija do 20% i prinosot na obvrznicite na Ministerstvoto za finansii koi fluktuiraa me|u 2,8% i 17,4%. Spored Bafet, nikoj nemal dovolno dobra kristalna topka so koja bi se predvidele site tie slu~uvawa. I nitu eden od ovie dramati~ni nastani nemal nikakvo vlijanie vrz pristapot na vlo`uvawe na Bafet.

ELEKTRIK JA KRITIKUVA KINA so XE, otkolku so amerikansko-kineskite odnosi poslednava dekada, koga stanuva zbor za pazarniot protekcionizam. Toa najdobro se vide na va`nite kapitalni pazari i zdelki na prezemawa i spojuvawa, po~nuvaj}i so amerikanskoto odbivawe kineskata naftena kompanija CNOOC da ja kupi amerikanskata Unocal. Protekcionisti~kite revan{isti~ki merki ottoga{ stanaa lajtmotiv na dvete strani. Ima{e `estoka debata okolu neuspe{nata zdelka na Bain Capital i Huawei Technologies okolu 3Som vo 2008 go-

dina. Bain i Huawei sakaa da pravat biznis ve}e podolgo vreme, no Pentagon ja nare~e kineskata kompanija zakana za nacionalnata bezbednost, impliciraj} i deka mo`e da gi hakira amerikanskite odbranbeni sistemi dokolku poseduva del od 3Som. Ovaa navreda deka na Kinezite ne mo`e da im se veruva, koga stanuva zbor za amerikanska tehnolo{ka kompanija, kineskite vlasti ne ja zaboravija.

Zatoa, po izvesno vreme, sleduva{e kineskoto odbivawe da ja prodadat Huiyan Beverages, proiz-

voditelot na pijalaci, na amerikanskata Koka Kola.

Tenzijata me|u SAD i Kina, isto taka, mo`e{e jasno da se vidi za vreme na turnejata na amerikanskiot sekretar za finansii, Timoti Gejtner: negovite konzistentni napori da ja natera Kina da go razlabavi fiksniot devizen kurs na juanot vo golema mera gi iritiraa negovite doma}ini. Gejtner tvrdi deka kineskata kontrola vrz valutata gi popre~uva globalnite izgledi za oporavuvawe od recesijata.

Razbirlivo e deka amerikanskite biznismeni i

politi~ari mo`e da se frustrirani so problemite {to gi imaat so Kina: na globalniot pazar taa e eden od najbrzoraste~kite pazari.

Me|utoa, se ~ini deka Kina saka golem del od toj rast da go za~uva za sebe.

Mo`ebi e vreme Amerikancite da se fokusiraat na svojot biznis, otkolku da ja ubeduvaat Kina da se menuva, prepora~uva “For~n”.

Gejtner i Imelt zazedoa dva razli~ni pristapi vo nivniot stav kon Kina – Gejtner pretpazliv, a Imelt jasen i glasen – no vistinata e mo`ebi deka biznis-istorijata me|u SAD

Frustracijata na Imelt mo`ebi e pothraneta od neispolnetite celi na kompanijata vo Kina.

Iako Imelt jasno pora~a deka XE }e gi zgolemi svoite prihodi vo Kina me|u 2008 i 2010 godina, tie, vsu{nost, porasnaa za samo 12% vo 2009 godina. Osven ako ne porasnat za 88% ovaa godina, prognozite na Imelt bi bile nau~na fantastika

i Kina e premnogu burna.

Mo`ebi e premnogu docna da se “turi med ili

ocet {to }e gi privle~e muvite” vo ovoj slu~aj, zaklu~uva “For~n”.

FUN BUSINESS

20 06.07.2010 MEDIUMI

GUTEMBERG I GUGL VO BORBA ZA ^ITATELSKATA DU[A Odlukata na Rupert Mardok da zapo~ne da go naplatuva pristapot do internet-stranicite na londonski “Tajms” ve}e se smeta, ako ne za istoriska, toga{ barem za mnogu zna~ajna od aspekt na analizite i prognozite na razvojot na pe~atenite mediumi i nivnite internet-stranici STOJAN SINADINOV

P

sinadinov@kapital.com.mk

roda`bata na pe~atenite izdanija vo Velika Britanija bele`i postojan pad.

Spored poslednite podatoci, prose~nata proda`ba na londonski “Tajms” vo maj bila 515.379 primeroci, {to pretstavuva 13% pomalku vo sporedba so minatata godina, dodeka, pak, tira`ot na nedelnoto izdanie bele`i pad za 6% i iznesuva 1.117.749 primeroci.

I pokraj vakvite dvi`ewa vo industrijata na pe~atenite izdanija, minatiot petok eden od najvlijatelnite svetski dnevni vesnici “Tajms” vovede platen pristap na negovite internet-stranici. So toa se materijaliziraa neodamne{nite najavi na mediumskiot magnat Rupert Mardok deka }e po~ne da gi naplatuva internet-pristapite na izdanijata na negovoto mediumsko carstvo, pa taka “Tajms” stana prv visokotira`en vesnik koj se odlu~il na vakov biznispoteg. Zainteresiranite ~itateli na “Tajms” i popularnoto nedelno izdanie “Sandej tajms” }e treba da platat 1 funta dnevno ili 2 funti za nedelen pristap.

ISTORISKA ODLUKA Postapkata na Mardok, najavena u{te pred pove}e od edna godina, e motivirana od vrednuvaweto na noviot medium. “Smetame deka novite internet-stranici navistina vredat tolku i planirame da vlo`uvame vo niv i da gi inovirame”, veli Rebeka Bruks, direktorkata na glavnata britanska filijala na mediumskata grupa na Mardok.

Ovaa odluka na Mardok ve}e se smeta, ako ne za istoriska, toga{ barem za mnogu zna~ajna od aspekt na analizite i prognozite na razvojot na pe~atenite mediumi i nivnite internet-stranici. Dosega internet-izdanijata na vode~kite i vlijatelnite izdanija bea, pove} e ili pomalku, samo elektronska forma na sodr`inite na pe~atenoto.

Postoe~kite kreativni resursi vo vesnicite bea nadgraduvani so veb-administrator i po nekoja ekskluzivna vest koja im dava dneven impakt na ispe~atenite i objaveni tekstovi od minatiot den, vo o~ekuvawe na narednoto izdanie, pa takvite internet-stranici bea koristeni kako dopolnitelna ponuda do marketing-agenciite.

No, ne retko internet-stranicite se daleku po~itani od pe~atenite vo nekoi specifi~ni op{testveni sloevi, kakvi {to se biznis-zaednicata, studentskata populacija i ostanatite koi se postojano na

13%

na golemite novinski kompanii.

Germanskiot koncern VAC, po izbivaweto na politi~kiot i biznis-skandal so kupuvaweto na tira`niot belgradski dnevnik

“Ve~erwe Novosti”, najavi celosno povlekuvawe od srpskiot pazar, a mo`ebi i od bugarskiot.

VAC, inaku, poseduva i ogromen del od hrvatskiot pazar, a e eden

iznesuva padot na prose~niot dneven tira` na “Tajms”

Internet. Smetan, glavno, kako besplatna zabava od strana na kode{e risnicite – profitot dosega ode{e kaj golemite prebaruva~i – Interntervawe netot i mo`nosta za oglasuvawe na nego sega stanuva glavna celna grupa na informativnite mediumi. iumi. ebesi Tokmu tie dosega se smetaa sebesi za najpovikan “regulator” naa informaciite, no konstantniott pad rbata na pe~atenite tira`i i borbata za vlijanie preku {to pogolem olem broj ~itateli go stava{e nastrana trana rnetpla}aweto na nivnite internetizdanija. Mnogumina smetaat deka postapkata na Mardok }e mu donese onese ta na zabele`liv pad na posetenosta te izinternet-stranicite na negovite danija, a so toa i na vlijanieto to vo javnosta, no Mardok so godini vodi a~ite otvorena vojna so prebaruva~ite kako Gugl i Jahu, obvinuvaj}i }i gi ot so deka se natrapnici vo biznisot informaciite.

SAM PROTIV SITE Ne e prv pat Mardok da pravi ravi “revolucionerni” potezi, iakoo ve}e odamna e proglasen za posleden leden tajkun me|u staromodnite sopstopstvenici na mediumi. Osven “Tajms” ajms” i duzina drugi vesnici, toj e poznat oznat i kako sopstvenik na televizijata zijata Foks, a so toa, sekako, i vlijatelen telen igra~ vo svetskata politika. Pred dve decenii, so namera da ja uni{ti ni{ti konkurencijata na britanskiot skiot pazar na vesnici olicetvorena rena vo “Independent” i “Gardijan”, ijan”, Mardok ja simna cenata na “Tajms” ajms” za celi 75% (od toga{na 1 funta na 25 peni). Bele`e{e golemi mi gubitoci so “Tajms” (pove}e odd 200 milioni dolari godi{no), noo tie lesno gi pokriva{e so milionskite skite tira`i na tabloidite kako “San” an” i sli~no, a negovata konkurencija ija vo me|uvreme se izgubi. Zatoa, potegot otegot na Mardok ne e poteg na koj bilo, pa u{te otsega se procenuva deka toj }e ima dalekuse`ni posledici ci vo Gutembergovata galaksija, kakoo {to starinski se narekuva industrijata rijata na vesnicite.

Padot na tira`ite na pe~atenite enite izdanija i predizvikot od plasmanot na Internet se dvete glavni linii po koi se dvi`ii informativnata industrija posledslednive godini. Vo na{eto poblisko lisko opkru`uvawe,pak, ve}e se bele`at le`at i prvite pomestuvawa na mapata apata

Rupert Mardok - Staromodniot “revolucioner”

od glavnite igra~i i kaj nas. Vo doma{nite kuloari ve}e izvesno vreme se govori i za lansirawe na ambiciozen internet-portal produciran od VAC-MPM.

FUN BUSINESS

06.07.2010

21

VINSKA BERZA

VINOTO KAKO INVESTICIJA Ste razmisluvale li nekoga{ za vinoto kako za investicija? Ste go gledale li kako edna akcija od vrednost?

Mo`ebi ne ste znaele, no vinoto vo dene{no vreme e edna od najisplatlivite investicii, duri i vo krizata vo 2008-ta godina negovata vrednost vrtoglavo raste{e.

Postoi cel biznis koj slobodno mo`e da se nare~e “vinska berza” na koja se “trguva” so vinoto SILVANA JOVANOVSKA

E

jovanovska@kapital.com.mk

den obi~en oglas za nedvi`nosti koj glasel: “Se iznajmuva sef”, go zainteresiral Filip Opdebek vo 2007-ta godina. Vo sefovite, koi se edni od najva`nite delovi na trezorot na bankite, {i{iwata vino ~ekaat da bidat vrednuvani i ocenuvani vo trite prostorii koi se smesteni pod edna od mnogute banki vo {vajcarskiot finansiski centar.

Vsu{nost, edna od ovie prostorii prvi~no se koristela kako arhiva na bankata, druga za skladirawe na rezervi i tretata e za zlato.

40 100

iljadi {i{iwa so vino sobira trezorot od 974 metri kvadratni, 9 metri pod zemja, vo banka vo [vajcarija

iljadi vinski {i{iwa sobira trezorot na Opdebek

Denes, vo toj trezor od 975 metri kvadratni, koj se nao|a devet metri pod zemja, se ~uvaat investicii od sekakov tip: okolu 40 iljadi {i{iwa vino od koi pove}eto se, sekako, kako i {to dolikuva, vo sopstvenost na bankari, diplomati i site ostanati koi ednostavno u`ivaat vo ~a{a Saint Emilion, Romanee Conti ili Mondavi. Novite polici vo trezorot, koi nalikuvaat

kako onie od kni`arnicite, se prepolni prete`no so francuski vina od regionot Bordo, no ima i vina od Italija, ^ile, Argentina, Avstralija i od kaliforniskata dolina Napa.

VINOTO KAKO ISPLATLIVA PORTFOLIO-INVESTICIJA Opdebek procenuva deka negoviot trezor ima kapacitet od 100 iljadi {i{iwa.

Poradi alkohol, naftata so najvisoka cena

PIJAN BROKER NAPRAVIL HAOS NA BERZATA

NE “PIEL NAFTA”, AMA SE NALIL SO ALKOHOL Perkins, koj imal dozvola da dava nalozi vo ime na svoite klienti, vo edna “pijana” no} uspeal na edna wujor{ka stokova berza da kupi 7 milioni bareli nafta.

Cenata na surovinata po samo 30 minuti skoknala za 1,5 dolari za barel ADRIJANA ATANASOVA

B

atanasova@kapital.com.mk

ritanskiot finansov regulator FSA kazni eden broker so 72.000 funti (108. 000 dolari) i mu go odzede pravoto na rabota zaradi manipulacija na slu`benata dejnost.

Imeno, ovoj broker manipuliral so cenata na naftata dodeka bil vo alkoholizirana sostojba.

Stiven Parkins, 40godi{en Angli~anec koj raboti vo londonskata kompanija PVM Oil Futures e sankcioniran zatoa {to vo ranite utrinski ~asovi na 30 juli 2009 godina kupil pove} e od 7 milioni bareli nafta (eden barel e od 159 litri) pod dejstvo na alkohol, {to dovelo do zna~itelno zgolemuvawe na pobaruva~kata za crnoto zlato, a so toa predizvikal haos na pazarot za ovaa surovi-

108

iljadi dolari i 5 godini zabrana za rabota e kaznata za pijaniot broker

na. Perkins, koj inaku imal dozvola da dava nalozi vo ime na svoite klienti, vo edna “pijana” no} uspeal na Wujor{kata stokova berza da kupi 7 milioni bareli nafta. Cenata na surovinata po samo 30 minuti skoknala na 1,5 dolari za barel i imala najvisoka vrednost za poslednite osum meseci, a obemot na trgovijata e zgolemen za 10 pati pove}e od voobi~aenoto trguvawe.Vo tekot na no}ta Perkins postepeno ja zgolemuval cenata na naftata so sekoj nov nalog, taka {to samiot e odgovoren za skokot od 69 centi za barel.

Za drugiot del od rastot e delumno odgovoren zatoa {to cenata so svoeto kupuvawe ja krevale i ostanatite trgovci. Deka ne{to

ne e kako {to treba se zabele`alo duri naredniot den vo 10 ~asot, koga postariot partner na PVM Oil Futures uvidel deka se kupeni 7 milioni bareli nafta. Na po~etokot Perkins tvrdel deka taka postapil po nalozite na klientite, no se ispostavi deka toj trguval so parite na PVM Oil Futures. Rezultatot be{e gubitok od 9,8 milioni dolari, poradi {to PVM Oil Futures minatata godina ja zavr{i vo minus od 7,6 milioni.

Na ovoj pijan broker mu e ukinata dozvolata, zabraneto mu e trguvawe 5 godini. Vo po~etokot dobil kazna od 150.000 dolari, me|utoa poradi negovata lo{a finansiska sostojba mu e namalena na polovina.

Brokerot bil pijan, no sega se postavuva pra{aweto dali izrekata “ne pijam nafta” mo`ebi ima i drugo, skrieno zna~ewe?!

Vinskite ekonomisti kako Filip Maset, od u~ili{teto za hotelierstvo vo Lozana, po dol`inata na zapadniot breg na @enevskoto Ezero, veli deka vklu~uvaweto na vinoto vo portfolio-investiciite stanuva ~esta pojava, posebno koga stanuva zbor za presti`ni vina, kako {to e crvenoto vino od francuskata oblast Bordo.

Nivnata vrednost postojano raste, a raste{e duri i vo 2008-ta godina za vreme na najgolemata finansiska kriza.

“Vinata osiguruvaat golemo vra}awe na investiciite, duri i podobro od akciite, a ovozmo`uvaat i diverzifikacija”, veli Opdebek. [to se odnesuva na investiraweto vo ova pole, Opdebek }e ka`e: “Toa e anegdota, no i mnogu simptomati~no. Nekoi ne se uvereni vo investiciskata strana na prikaznata”.

“O~igledno stanuva zbor za likvidnost”, }e ka`e, pak, Majkl Derobert, generalniot sekretar na {vajcarskoto Zdru`enie na privatnite bankari. Qubitelite na vino imaat pari, pa zatoa i tro{at pove}e, pa poradi toa i cenite rastat.

“Ne se raboti za trend”, smeta toj. Opdebek ja pottiknuva @eneva da pie samo ubavo vino.

Veli deka vo nekoi raboti negovata rabota e mnogu sli~na na bankarskata industrija, samo {to vinata se vlogovi ili hartii od vrednost.

Negovata kompanija nudi i konsultantski uslugi (na primer, koe vino da se kupi), kako i internet-berza na koja klientite mo`at da naddavaat za nekoe vino, da kupuvaat, da prodavaat {i{iwa za zabava ili za pari. “Jas sum tokmu kako bankar: imam portfolio, no ne i premnogu {i{iwa, bidej}i, kako {to sekoga{ im ka`uvam na klientite, vinoto e za piewe”, veli Opdebek, dodeka gi vodi posetitelite pokraj trezorot za{titen so ~eli~ni vrati te{ki dva tona. “Gi pra{uvam svoite klienti dali

sakaat visok rizik.

Ako e taka, im velam da kupat 12 {i{iwa vino i da ispijat {est”, istaknuva Opdebek.

ili Château d’Yquem.

Bidej}i se raboti za [vajcarija, portfolijata ne se ozna~eni so imiwa, tuku samo so broevi.

Trguvaweto i naddavaweto za vino nekoi go pravat za zabava, a nekoi i za pari

@ENEVA – RAJ ZA VINO Filip Opdebek ima 30 godini, Belgiec roden vo Brazil, koj polnoletstvoto go pominuva vo [vajcarija.

Svojata kompanija ja narekol Au Bonheur du Vin, grubo prevedeno “Raj za qubitelite na vino”, a imeto go prezel od sli~ni pariski kompanii.

Potsetuva na romanite na Zola, kako “@enskiot raj”, za trgovec koj otvora fascinantna prodavnica koj ednostavno gi tera `enite da kupuvaat. Iako idejata na Opdebek e rodena vo Pariz, nikade ne nai{la na poplodno tlo od @eneva. “@eneva e mal grad”, veli toj. “Sekoj so sekogo se poznava, a ima i mnogu dobro situirani bankari koi u`ivaat vo vinoto”.

Ajfonot na Opdebek sekojdnevno e preplaven so poraki od klientite koi na nivnoto portfolio sakaat da se im se dodade HautBrion

Klientite od @eneva ponekoga{ sakaat da im se donese odredeno {i{e vino do nivnata kancelarиja ili dom. Edno popladne bil viden kako vleguva vo Palatata na pravdata.

Nekoj broker sakal cel sandak francusko vino, koe Opdebek li~no mu go dostavil.

Trezorot se nao|a vo samoto srce na bankarskiot okrug, a go opkru`uvaat finansiski institucii koi go so~inuvaat stolbot na delovniot `ivot na ovoj grad.

Samo edna ulica go oddeluva od Rue du Rh`ne, edna od najekskluzivnite ulici za {oping vo celiot svet.

“Vinoto obezbeduva vra}awe na vlo`enite investicii, podobro duri i od akciite na berzata”.

SPORTLIFE

22 06.07.2010 UBAVICI I FUDBAL

SITE NAVIVAA ZA PARAGVAJ

Toa nema da pretstavuva nikakov problem. Ednostavno }e ja soble~am oblekata, teloto }e go bojadisam vo boite na Paragvaj i }e se pro{etam niz ulicite na Asunsion

S

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

elekcijata na Paragvaj so samiot plasman me|u osumte najdobri reprezentacii na Svetskoto prvenstvo go ostvari najgolemot uspeh vo fudbalskata istorija na zemjata.

No, dokolku Paragvajcite ja sovladaa i [panija vo ~etvrtfinaleto, pokraj deliriumot od voodu{evuvawe, fudbalerite i naviva~ite } e imaa retka mo`nost da ja vidat “kako od majka rodena” najpoznatata paragvajska manekenka, Larisa Rikelme, i toa niz ulicite na nivniot glaven grad Asunsion. “Toa nema da pretstavuva nikakov problem. Ednostavno }e ja soble~am oblekata, teloto } e go bojadisam vo boite na Paragvaj i }e se pro{etam niz ulicite na Asunsion”, pora~a Rikelme, koja za vreme na natprevarite od Svetskoto prvenstvo postojano e cel na fotoreporterite, koi ednostavno ne mo`at da se nasladat od nejzinite naviva~ki pozi. Nema {to, paragvajskata diva so pomo{ na fudbalot ja dobi svojata internacionalna slava.

Namesto nejzinite fotografii od modnata pista, Rikelme stana slavna so fotkite kade {to e oble~ena vo dresot na nacionalniot tim, splotena so tolpata, so zagri`en izraz na liceto i mobilniot telefon vo gradite. Inaku, ova ne e prviot “nepristoen” pred-

log za nudisti~ka pro{etka so cel da se vlijae na motivacijata na fudbalerite.

Prethodno bea adresirani i fudbalerite na Argentina, no ni pove}e ni pomalku

od nivniot selektor, Diego Maradona. Te{ko deka goliot Maradona }e predizvika vozdi{ki kaj fudbalerite i slu~ajnite minuva~i na Buenos Aires.

Larisa nema ni{to protiv “kako od majka rodena” da go proslavi uspehot na svojata reprezentacija

Golem broj ma`i od celiot svet ja posakuvaa mestopolo`bata na nejziniot mobilen telefon

Namesto preku modnite pisti, svojata internacionalna slava taa ja dobi oble~ena vo fudbalski dres

Za razlika od Maradona, nejziniot “nepristoen" predlog e mnogu poprivle~en

PRETSEDATELI ILI SELEKTORI

FUDBAL OPTOVAREN SO POLITIKA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Ona {to do v~era bilo zabava za rabotni~kata klasa, denes e zabava na elitata.

Fudbalot go zamenuva kriketot, golfot i poloto, i e ednakvo privle~en i za bogatite i za siromasite

F

udbalot vo svojata izvorna forma pretstavuva zabava za rabotni~kata klasa, potpolno izdiferenciran od ekonomskite i politi~kite eliti na op{testvoto. No, ovaa теorija mo`ela da bide smetana za to~na samo vo vremeto koga aristokratijata s$ u{te cvrsto ja dr`ela politi~koekonomskata struktura vo svoite race, a me|u niv i “obo`avatelite na fudbalot” bile ispre~eni

kordoni od policija, vojska i razno-razni bezbednosni strukturi.Vtorata polovina na dvaesettiot vek go ozna~uva po~etokot na vleguvaweto na “rajata” vo politikata i biznisot. Ne stanuva zbor za izedna~en intenzitet na t.n. “budewe na proletarijatot” vo site delovi od planetata, no barem na nejzinata severna hemisfera. Po serija dramati~ni i pomalku dramati~ni slu~ki, aristokratijata e “zatvorena” vo viktorijanskite dvorci, a narodnite pratenici i profesionalnite menaxeri ja prezemaat sudbinata na naciite vo svoite race.

Ona {to do v~era bilo zabava za rabotni~kata klasa, denes e zabava na elitata. Fudbalot go zamenuva kriketot, golfot i poloto i e ednakvo privle~en i za bogatite i za siromasite.

Pretsedatelite, premierite, ministrite itn. naj~esto nemaat nitu gram od “sinata krv”, pa iako so ni{to nepredizvikani, mnogu ~esto znaat da prokomentiraat nekoj fudbalski natprevar, javno da gi sovetuvaat trenerite, a vo nekoi situacii i grubo da se zame{aat vo sportot koj najmalku bi dobil od me{aweto na politi~arite.

Razo~aran od prose~nosta na svoite reprezentativci, pretsedatelot na Nigerija, Xonatan Gudlak, go suspendira{e fudbalot na

dve godini. Vo oficijalnoto komunike izdadeno od negoviot kabinet e navedeno kako po lo{ite igri na reprezentativcite, sumirani od poslednite dve svetski prvenstva, reprezentativniot fudbal se stava vo miruvawe za da se regenerira?!

E, ova e odluka na pretsedatel na edna dr`ava, koja iako ima uslovi da bide svetska ekonomska i politi~ka velesila, se davi vo siroma{tija, kriminal i korupcija. Slobodata na govorot e mislovna imenka, a demokratijata se podrazbira kako nu`no zlo. Reprezentativcite obezbedija kontinuitet na svetskite prvenstva, dodeka nivniot pretsedatel ne mo`e da kontrolira pove} e od dve ulici od centarot na glavniot grad. E, pa, koj tuka treba da bide suspendiran? Pretsedatelot na francuskata republika, Nikola Sarkozi, pak, naredi istraga vo vrska so fijaskoto na “trikolorite” vo Ju`na Afrika. Od negoviot kabinet soop{tija deka se svesni oti ne e normalna rabota pretsedatelot da se me{a vo funkcioniraweto na fudbalskata reprezentacija, no ova ne bilo normalna situacija. Zna~i, koga ne{to ne e normalno, toga{ ne e problem da se prekr{at zakonite, iako Francija e demokratski porazviena od Nigerija za nekolku svetlosni godini.

No, i taa demokratska razvienost na “galskite petli” be{e dovedena vo pra{awe koga istiot Sarkozi, toga{ kako minister za vnatre{ni raboti, dve nedeli po red denono} no gi tepa{e `itelite na siroma{noto arapsko geto na Pariz. Verojatno i toga{ bilo oceneto deka rabotata e nenormalna.

I, kone~no, sleduva primerot so “dragite prijateli” od Narodna Republika Koreja, koi za razlika od svoite ju`ni sonarodnici ili, pak, Francuzite i Nigerijcite, voop{to ne mora da se ma~at so demokratija ili, pak, da debatiraat za toa {to e normalno, a {to ne e normalno.

“Golemiot lider”, “negovoto komunisti~ko Viso~estvo”, Kim Il Sung, go dozvoli prviot fudbalski TV-prenos vo istorijata na Severna Koreja, a fudbalerite mu vozvratija so porazot od 7:0 vo duelot so Portugalija. Severnokorejcite pla~ea na himnata, go vozdignuvaa liderot, ja veli~aa negovata doktrina i milozliva du{a, normalno, za da izbegnat progon vo nekoj rudnik. Da, rudnicite bile mestoto kade {to bile pra}ani nedovolno borbenite sportisti na ovaa zemja po nivnoto vra}awe od golemite natprevaruvawa, a pritoa ne sleduvalo nikakvo komunike od pretsedatelskiot kabinet. E, ova ne e normalno!

Na Xonatan Gudlak mu se sma~i od prose~nosta na nigeriskite fudbaleri

SPORT

06.07.2010

SPORT

23

SP JAR

“LALIWATA” SE PRETPAZLIVI SO URUGVAJ “Urugvaj e reprezentacija sostavena od golemi borci. Tie mnogu se borat i uspevaat da pre`iveat. ]e imame rabota so navistina `estoki momci i natprevarot voop{to nema da bide lesen” SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Suarez ima izgledni {ansi da bide glavna yvezda na preodniot rok

FORLAN I SUAREZ POSAKUVANI OD TOTENHEM?

U

rugvajskata reprezentacija e najgolemiot hit na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, se razbira poradi plasmanot vo polufinaleto na {ampionatot, kako edinstvena zemja me|u ~etirite najdobri {to doa|a od fudbalski silniot ju`noamerikanski kontinent.

Ovoj uspeh na reprezentacijata na triipolmilionskata zemja se meri so razmerot od svetsko ~udo, a najzaslu`ni za ovaa senzacija se odli~nite fudbaleri od napadot, Diego Forlan i Luis Suarez.

Ovie dvajca fudbaleri se posakuvani od sekoj trener vo golemite evropski klubovi, a nivnata pazarna cena vo momentov e 25 milioni evra za 31godi{niot Forlan i 40 milioni za mnogu pomladiot Suarez, koj vo momentov ima 23 godini i ogromna

perspektiva pred sebe.

No, problemot e vo toa {to pogolemiot del od golemite ekipi ve}e gi napravija rezervaciite za svoite novi zasiluvawa i ednostavno nemaat prostor vo buxetite za da mo`at da dovedat barem eden fudbaler od odli~nata dvojka na urugvajskiot napad.

Zasega, edinstvena ekipa koja projavi `elba za pregovori so ekipite na Atletiko Madrid, odnosno Ajaks, kade {to nastapuvaat Forlan i Suarez, e timot na Totenhem, koj spored finansiskata mo} e daleku od bogatite klubovi vo Premier ligata.

Spored poslednite informacii, menaxerot na londonskiot klub ve} e zapo~nal so podgotovki za obezbeduvawe na potrebnite sredstva, po {to negoviot sostav mo`e da bide navistina konkurenten vo narednata sezona od angliskoto prvenstvo.

H

olandija e najdobrata fudbalska selekcija {to nema triumfirano na svetskite prvenstva, a po neuspesite vo finaleto vo 1974-ta i 1978-ta i polufinalniot neuspeh na {ampionatot vo Francija 1998 godina, povtorno e vo pozicija da se bori za najgolemiot trofej vo reprezentativniot trofej.

Ovaa generacija na fudbaleri koi nastapuvaat vo holandskiot sostav, spored mnogumina e pokvalitetna od onaa na Klajvert, Davids i Sidorf koi go nosea portokaloviot dres na “orawe” kon

krajot na minatiot vek i e mnogu bliska do fenomenalniot tim predvoden od legendarniot Johan Krojf.

Za prekinuvawe na mundijalskoto prokletstvo Holan|anite vo Ju`na Afrika na patot do golemoto finale ja imaat pred sebe selekcijata na Urugvaj, koja blagodarenie na odli~niot napad, no i sre}ata e senzacionalen patnik me|u najdobrite ~etiri selekcii od svetot.

“Urugvaj e reprezentacija sostavena od golemi borci.

Tie mnogu se borat i uspevaat da pre`iveat. ]e imame rabota so navistina `estoki momci i natprevarot voop{to nema da bide lesen”, veli holandskiot selektor, Bert van Marvijk.

Van Marvijk e postojano kritikuvan za neatraktiv-

VAN MARVIJK, so golemo po~ituvawe za autsajderot na hartija nata igra na Holandija, od koja qubitelite na fudbalot o~ekuvaat pove} e golovi, pobrza igra i mno{tvo atraktivni potezi.

“Mi velat deka ova ne e vistinskata Holandija, dek-a pove}e ne postignuvame mnogu golovi. Jas ne mo`am da se slo`am so toa. Smetam deka i ponatamu igrame atraktiven fudbal”, istakna selektorot, koj, sepak, prizna deka od koga e na ~elo na ovoj sostav mnogu vnimaval na postavenosta na igrata na defanzivniot red.

“Koga dojdov vo reprezentacijata vedna{ zapo~nav da gi popravam gre{kite koi postojano & se povtoruvaa na odbranata”.

Holandija vo najsilniot sostav }e se bori so oslabeniot Urugvaj, kade {to poradi crveniot karton nema nastapuva odli~niot centarfor, Luis Suarez, a neizvesen e i nastapot na fudbalerot od sredniot red, Nikolas Lugano, koj poradi povreda be{e zamenet na ~etvrtfinalniot natprevar so Gana.

TENIS

NADAL POBEDI NA VIMBOLDON, SE ^EKA NA “FURIJATA” ”S$ se poklopuva. Sega tie treba da pobedat i da stanat svetski prvaci, no }e bide mnogu te{ko”

[

panskiot teniser Rafael Nadal so triumfot na angliskiot Gren Slem turnir, Vimboldon, ja doka`a svojata dominacija vo ma{kiot tenis. Toj e svetski reket broj eden, a po ekspresnata pobeda nad Toma{ Bedrih od ^e{ka dojde do svojata vtora titula na neoficijalnoto Svetsko prvenstvo vo tenis.

No, bidej}i Nadal e strastven qubitel na fudbalot, negovata sre}a }e bide kompletna samo dokolku {panskata reprezentacija uspee da pobedi na oficijalnoto Svetsko prvenstvo vo fudbal.

Pred dve godini Nadal vo epskoto finale go sovlada golemiot Ro`e Federer i, sprotivno na site o~ekuvawa, triumfira{e na trevata na Vimboldon, iako e specijalist za zemjenite tereni. Taa pobeda koincidira{e so pobedata na fudbalskata selekcija na [panija na Evropskoto prvenstvo, po {to toj se nadeva deka

Nadal prodol`uva so svojata dominacija vo ma{kiot tenis ovaa vrska so fudbalerite od ovaa zemja povtorno }e bide sre}na.

“S$ se poklopuva. Sega tie treba da pobedat i da stanat svetski prvaci, no }e bide mnogu te{ko”, veli Nadal, koj e svesen deka za plasman vo finaleto {panskite reprezentativci prvo }e mora da & se sprotivstavat na selekcijata na Germanija, koja dosega prika`a najdobar fudbal na Mundijalot vo Ju`na Afrika.

Inaku, vode~kiot na ATP-

listata mora{e da mine niz seriozna rehabilitacija za da uspee, po serioznite zdravstveni problemi minatata sezona, povtorno da se vrati na samiot vrv.

“Ubavo e da se bide povtorno na Vimboldon. Minatata sezona go propu{tiv turnirot poradi povreda, no zatoa godinava uspeav da se vratam vo forma. Sonot go ostvariv pred dve godini koga dojdov do prviot trofej, a ovaa vtora titula e ve}e golemo dostignuvawe za mene. Po makite od lanska-

ta sezona mnogu sum zadovolen {to rabotite se vratija na svoe mesto. Sega s$ mi izgleda poubavo. Odli~no se ~uvstvuvam i samo kako takov mo`am da bidam dobar na terenot”, izjavi {panskiot teniser, koj vo nedelata go osvoi osmiot Gren Slem vo karierata.

Za razlika od Nadal, {panskite fudbaleri ostvaruvaweto na sonot za svetskata titula }e go zapo~nat utre vo polufinalniot me~ so selekcijata na Germanija.