77-kapital-07.07. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

M-R ZORAN JOVANOVSKI

ZAPOMNETE, CAROT E GOL NA VOL STRIT! STRANA 18

POTPRETSEDATEL NA SDSM

CRVENA ZONA STRANA 8

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 06.07.2010, 13.00~.

KAPITAL DOZNAVA

ZARA, KERFUR I IKEA BARAAT LOKACII VO MAKEDONIJA 3

MBI 10 MBID OMB

1,25% 0,62% 0 00,21%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 49,08 1,25

NAFTA BRENT N EEURORIBOR

772,54 1,33%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (06.07) I 2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 2.380 2.370 30.6

OD OSVOJUVA^I, DO LEGENDI: KAKO SE SOZDADOA NAJGOLEMITE TAJKUNI VO REGIONOT

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

TODORI] I MI[KOVI] RASTURAAT PO BALKANOT

DIJALOG NA TROJCA

STRANA 6

RODOQUB DRA[KOVI]

SOPSTVENIK NA KONCERNOT SVISLAJON-TAKOVO

02.7

04.7

06.7

STRANA 2

DRASTI^EN SKOK NA UVOZOT NA [E]ER OD SEVER

SRPSKIOT [E]ER JA UNI[TI MAKEDONSKATA REPKA

PROFITOT GO TRO[AM NA NOVI FABRIKI STRANA 2 STRANA 15

MBI 10

DODEKA EVROPA SE VRTI KON ZELENA ENERGIJA MAKEDONIJA NE ZNAE DA GI ISKORISTI SONCETO I VETROT STRANA 4

2 07.07.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 07 JULI 2010

DIJALOG NA TROJCA

ali “Svetoto trojstvo” – Vladata, Sindikatot i rabotodavcite - re{ija da se zafatat so seriozno re{avawe na ekonomskite problemi na kompaniite i vrabotenite? Ako se gleda spored toa {to se slu~uva denovive vo odnosite me|u socijalnite partneri, izgleda deka ìvnuvaat rabotite. Prvo, vo onaa “àbokre~ina” {to nastana vo visokokatnicata {to ja znaeme kako “domot na sindikati”, dojde nekoja sveà vodi~ka. Noviot pretsedatel na sindikalcite projavuva agilnost na koja {to ne bevme naviknale izminative godini. Predlaga merki, najavuva aktivna uloga na sindikatot vo ublaùvawe na posledicite od ekonomskata kriza...na momenti ~ovek da se za~udi dali se raboti za pretstavnik na rabotnicite ili rabotodavcite. Me|utoa, odli~no e {to trite socijalni partneri kone~no re{ija deka treba poseriozno da sednat i da razgovaraat za problemite {to gi zasegaat site. Stopanskite komori nekolku pati izleguvaa so predlog antikrizni merki, vladata ne{to prifa}a{e, ne{to ne, a rabotnicite kako da bea zagubeni vo celata taa antikrizna inicijativa. Najgolem del od vinata za ovaa situacija ja snosi i prethodnoto sindikalno rakovodstvo, koe ne saka{e ili ne znae{e kako da go vospostavi dijalogot so ostanatite partneri, i dozvoli da mu se slu~uvaat “odmetnati” sindikati, nekonzistentnost na barawata i

negova politizacija. Se nadevam deka obnovuvaweto na aktivnostite na ekonomsko-socijalniot sovet {to se slu~i denovive nema da ostane samo na prazni zborovi. Deka trite strani imaat iskrena namera da porabotat na problemite {to kompaniite gi imaat so godini nanazad, a ekonomskata kriza samo gi zasili. Po definicija mo`ebi izgleda deka interesite na rabotodavcite i rabotnicite se vo kolizija i deka nemaat zaedni~ki dopirni to~ki - zgolemuvaweto na rabotni~kite prava i beneficii zna~i namaluvawe na profitot – no, spored barawata {to gi dostavi Sindikatot v~era, se dobiva vpe~atok deka interesite i ne se tolku razli~ni. Osven baraweto da se namali rabotnata nedela, a dr`avata da subvencionira polovina od platata na rabotnicite prateni na prinuden odmor sindikalcite pobaraa od Vladata celosno da se sproveduvaat ~etirite paketi antikrizni merki za kompaniite. Ova e prakti~no prv pat Sojuzot na sindikati da izleze so predlog merki {to ne se odnesuvaat samo na vrabotenite tuku i na kompaniite. Ako sindikalcite baraat vladata pomalku da tro{i i so buxetska konsolidacija da obezbedi ekonomski rast, a na firmite navreme da im se vra}aat parite od DDV, toga{ izleguva deka i onie {to gi branat rabotni~kite prava se zainteresirani za firmite da bidat vo podobra situacija. Zatoa {to na krajot na

DRASTI^EN SKOK NA UVOZOT NA [E]ER OD SEVER

SRPSKIOT [E]ER JA UNI[TI MAKEDONSKATA REPKA Vo 2006 godina na makedonskiot pazar se vlezeni samo ~etiri toni srpski {e}er, dodeka vo 2009 godina se uvezeni 10.500 toni. Dali makedonskite vlasti svesno ja iskorenija {e}ernata repka od makedonskite poliwa, iako e najisplatliva industriska kultura?

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

krai{tata, s$ e povrzano: na rabotnicite ne im odgovaraat iscrpeni firmi od nelikvidnost, kade {to platite docnat, a vo najte{kite slu~ai, rabotodavcite posegnuvaat i po otpu{tawata. Rabotodavcite, od svoja strana, pred nekolku dena se izjasnija deka se zainteresirani za da se najde balansiran na~in kako da se nadminat problemite, odnosno kako da se zgolemi vrabotenosta i mo}nosta na kompaniite. Se soglasija deka imaat mnogu pra{awa za “peglawe” so vladata i rabotnicite, no se izjasnija deka sekoga{ postoi {ansa i ima izlezni re{enija, duri i koga e kriza. Ostanuva da se nadevame deka ovoj “dijalog na trojca” nema da stane dijalog na gluvi i deka na krajot }e se postigne win-win situacija.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

11%

e zgolemil obemot na stokovata razmena na Makedonija vo prvite pet meseci od godinava, sporedeno so istiot period lani. Trgovskiot deficit vo periodot januari-maj godinava iznesuva 846 milioni dolari. Izvozot za ovoj period porasnal za 22%, a uvozot za 5%, ako se sporeduvaat podatocite od lani. Dr`avniot zavod za statistika objavi deka vo makedonskiot izvoz najgolemo u~estvo imaat proizvodite od `elezo i ~elik (valani proizvodi), obleka, feronikel i naftenite derivati. Od uvozot, pak, koj za ovoj period e re~isi dvojno pogolem od izvozot (2 milijardi amerikanski dolari), vo prvite pet meseci od godinava najmnogu sme uvezle surova nafta, elektri~na energija i motorni vozila. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Rusija.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

a ~etiri godini uvozot na srpski {e}er vo Makedonija porasnal za nezamislivi 2.500 pati. Dogovorot koj go potpi{a zemjava so CEFTA i uni{tuvaweto na na{iot najgolem kapacitet za prerabotka na {e}erna repka ja iskorenija ovaa zemjodelska granka od makedonskite poliwa. Ekspertite se pra{uvaat zo{to tokmu ovaa kultura od industriskite rastenija se iskorenuva od na{ite nivi koga se znae deka taa e najisplatliva. Dali nekoj svesno ja uni{ti {e}eranata za da ostavi prostor za nepre~en vlez na srpskiot {e}er na makedonskiot pazar i za da mo`e slobodno da trguva so ovoj produkt, koj se gleda deka e vnosen biznis? Eden porane{en minister za ekonomija poradi nepravilnite raspredelbi na kvotite za uvoz na {e} er dobi i prekar “{ugar bejbi”. Od bitolskata {e}erana, koja e najgolem proizvoditel na {e}er vo zemjava, izjavuvaat deka im smeta {to na na{iot pazar vleguva srpski {e}er, no dosega oficijalno ne pobarale vladata da go zapre uvozot na srpski {e}er. “Ako ne se uvezuva {e}er od Srbija, nie }e prerabotuvame pove}e {e}er i }e gi zadovolime doma{nite potrebi. Na{ata fabrika ima mo`nost za proizvodstvo na 120.000 toni, no minatata godina se proizvedeni samo 40.000 toni”, naglasi Milka PaspalovaTasevska od bitolskata {e}erana. Taa ne mo`e{e da odgovori zo{to is~ezna {e}ernata repka od makedonskite poliwa. Godi{nite potrebi za {e}er vo zemjava se okolu 60.000 toni. Ako bitolskata fabrika proizvela 40.000 toni, toga{ 20.000 toni }e se uvezat od stranstvo. Polovina od ovie potrebi se uvezuvaat od Srbija. BITOLSKIOT [E]ER SE IZVEZUVA[E VO EU Evropskata unija ima proglaseno moratorium so koj se zabranuva uvoz na {e} er koj ne e dobien od {e} erna repka. Porane{ni

60.000 40.000 toni {e}er se godi{nite potrebi na Makedonija

toni {e}er prerabotila bitolskata {e}erana minatata godina

vraboteni od bitolskata fabrika potvrdija deka {e}eranata izvezuvala {e} er vo EU, a na doma{niot pazar plasirala uvozen {e}er od Kuba. Ovde go postavuvame pra{aweto koj ja izbrka {e}ernata repka od makedonskite poliwa i zo{to, koga se znae deka e barana na evropskiot pazar? Veqo Tantarov, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelci na Makedonija, smeta deka dr`avata e najodgovorna za uni{tuvaweto na ovaa kultura. “Bugarite potpi{aa dogovor so vladata da ja kupat {e} eranata, no bez obvrska da otkupuvaat {e}erna repka. Tie n$ obvinuvaa deka barame previsoki ceni, a nie pobaravme samo tolku kolku {to Evropa ja pla} a {e}ernata repka”, veli Tantarov. Toj dodade deka pobarale od vladata da napravi pogolemi napori za vra} awe na {e}ernata repka na na{ite poliwa. ^udewe od iskorenuvaweto od makedonskite poliwa izrazi i profesorot na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana, Zoran Dimov. “Namesto da gi pro{irime kapacitetite i da go zgolemime proizvodstvoto

na {e}erna repka, nie ja uni{tivme {e}ernata repka kako kultura. [e}ernata repka e najisplatliva za odgleduvawe od site industriski kulturi”, smeta Dimov. Toj dodade deka vo najdobrite vremiwa Makedonija zadovoluvala 50% od potrebite za slatkiot prav vo zemjava so {e}er od doma{na repka. Od ovaa granka `iveeja okolu 8.000 doma}instva, a na{ata repka sodr`i 16% {e}er vo sebe, {to e mnogu dobar prinos. Na ekspertite ne im e jasno na koj mu odgovara da go zatvori edinstveniot kapacitet za proizvodstvo na {e}er vo zemjava i da uvezuva {e}er. So {pekulira deka zad ovaa “ujdurma” stoi srpsko-bugarsko partnerstvo, sekako, vo sorabotka so na{ite vlasti. Vo najdobrite vremiwa repkata be{e zastapena na 6.000 hektari, no so kupuvaweto na fabrikata za {e}er 4 Noemvri od Bitola od strana na bugarskata kompanija Liteks vo 2003 godina postojano se namaluvaa povr{inite koi se zasadeni pod ovaa kultura, za vo 2006 godina da prestane so proizvodstvo na {e}erna repka.

NAVIGATOR

07.07.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

SINDIKATOT SE RAZBUDI

S VLADIMIR TALEVSKI

BOJKO BORISOV

NIKOLA SARKOZI

BUJAR OSMANI

na udar na kritikite oenata bolnica duri e gi za`ivuva starite e ja namaluva energetskata V v godina }e proraboti ] zanaeti vo bitolskite ] zavisnost na Bugarija od Eod javnosta zatoa {to ruralni sredini za da go Rusija so izgradba na novi kra- saka da kupi nov luksuzen kako gradska, zatoa {to pottikne ruralniot razvoj pod Pelister

ci na gasovodite kon Romanija, Grcija, Turcija i Srbija

pretsedatelski avion srede kriza

& falat vraboteni i oprema

“KAPITAL” DOZNAVA

ZARA, KERFUR I IKEA BARAAT LOKACII VO MAKEDONIJA Neoficijalnite informacii se deka mnogu trgovski brendovi vo posledno vreme ja stavile Makedonija na svojata mapa za investirawe, zatoa {to ocenile deka ima golem prostor za da napravat dobar profit. Najseriozni me|u niv se Zara, Kerfur i IKEA SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

erfur, IKEA i Zara }e vlezat vo Makedonija vo narednite edna do pet godini, tvrdat izvori na “Kapital” od biznisot so trgovija. Neoficijalnite informacii se deka mnogu trgovski brendovi vo posledno vreme ja stavile Makedonija na svojata mapa za investirawe, zatoa {to ocenile deka ima golem prostor za da napravat dobar profit. Vo prilog na ova tvrdewe odi i posledniot izve{taj na konsultantskata kompanina AT Kearni, koja ja rangira{e Makedonija na 20 mesto na listata od TOP 30 atraktivni destinacii za investirawe vo maloproda`ba vo 2010 godina. “[tom Armando, direktorot za razvoj vo Zara, dojde vo Makedonija, jasno e deka ovaa kompanija } e otvori svoi prodavnici vo zemjava“, veli na{iot izvor. [panskata kompanija za brendirana obleka Zara podolgo vreme se spomenuva kako nov igra~ na pazarot vo Makedonija. No, poznava~ite komentiraat deka {ansite vo ovoj moment se mnogu golemi zatoa {to od Zara se interesirale i za konk-

mesto e rangirana Makedonija na listata od TOP 30 atraktivni destinacii za investirawe vo maloproda`ba vo 2010 godina, {to ja izraboti AT Kearni

retni lokacii. Sleden na listata kako potencijalen investitor e trgovskiot sinxir na supermarketi Kerfur, koj projavil interes za Makedonija na saemot za iznajmuvawe nedvi`nosti Mapik vo Kan. Francuzite ve}e imenuvale pretstavnik koj }e se griì za vleguvaweto na makedonskiot pazar, odnosno koj }e bara mo`ni lokacii. Kerfur planira investicija i vo Albanija. Otkako vleze vo Srbija {vedskata kompanija IKEA vo narednite pet godini planira da otvori prodaèn salon i vo Makedonija. Poznava~ite o~ekuvaat rabotite da trgnat zatoa {to odgovoren na oddelot za razvoj na kompanijata vo Jugoisto~na Evropa, so sedi{te vo Viena, bil Makedonec. “Makedonija e interesna za pravewe profit. Vo posledno vreme kako nikoga{ dosega strancite se zainteresirani za ovoj pazar. Moèbi tie imaat nekoi informacii za zemjava koi nie gi nemame, pa zatoa se razmrdaa rabotite“, velat dobro upatenite.

3 FAKTI ZA...

15-20 144 76,2%

NOVI NUKLEARNI CENTRALI TREBA DA SE IZGRADAT VO EVROPA DO 2020 GODINA REAKTORI SE VO POGON VO MOMENTOV VO 27 ZEMJI^LENKI NA EU, A DO 1989 GODINA BEA AKTIVNI 177 OD ELEKTRI^NATA ENERGIJA VO FRANCIJA JA PROIZVEDUVAAT VO NUKLEARNITE CENTRALI

ti ojuzot na sindikati oza prv pat vo svojata istorija izleze ze wa so lista merki i barawa te do Vladata. Predlozite M, koi pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski, gi dostavi vi at do Vladata ne se odnesuvaat samo na vrabotenite, tuku i na kompaniite. Osven baraweto da se naamali rabotnata nedela, a dr`avata da subvencionira ra polovina od platata na rabotnicite prateni na prii nuden odmor, prviot ~ovek na sindikalcite pobara od Vladata celosno da gi sproveduvaat ~etirite paketi antikrizni merki za kompaniite. Baraat navremen povrat na DDV, reprogramirawe na dolgovite na firmite, obezbeduvawe pomali kamati za investiciskite krediti, za da mo`at rabotodavcite redovno da ispla}aat plata. Spored najavite, denovive tie }e bidat isprateni do Vladata i do Organizacijata na rabotodavcite. Za dvaesetina dena se o~ekuva da se najdat na razgleduvawe pred noviot Ekonomsko-socijalen sovet, kade {to Sindikatot

@IVKO MITREVSKI PRETSEDATEL NA SSM }e insistira na nivno prifa}awe. Mitrevski na ~elo na SSM e samo 2,5 meseci, a ve}e poka`uva deka e seriozen vo svoite nameri. Na prezemaweto na funkcijata nov pretsedatel na SSM toj najavi deka prva zada~a kako pretsedatel }e mu bide re{avawe na problemite vo finansiskoto rabotewe. No, o~igledno ekonomskata kriza gi smeni prioritetite na SSM, {to e sosema vo red.

GUBITNIK

SENZORITE NA VERBATA

Ova go potvrduva i Aleksandar Ivanovski, sopstvenik na kompanijata Develop grup, koja go donese hotelskiot brend Meriot vo Makedonija. “S$ zavisi od nas, a ne od niv. Mora da se bide uporen i da se ~uka na nivnata vrata. Bidej}i sme mnogu mala zemja i ne sme interesni, mora da ponudime dobar proekt“, veli Ivanovski. Vo polza na Makedonija odat i slu~uvawata na drugite pazari vo regionot, kade {to vo nekoi segmenti se ~uvstvuva prezasitenost. Se smeta deka zemjite vo razvoj imaat silni potencijali za rast. Na primer, Hrvatska ispadna od TOP 30 najprivle~ni destinacii za vlo`uvawe vo maloproda`ba, a vlegoa Makedonija, Albanija i Bosna i Hercegovina. Hrvatska ve}e ne e na listata kako atraktivna zemja za otvorawe trgovski centri i maloproda`ni sinxiri po-

radi visokata koncentracija na pazarot na silni lokalni igra~i, visokiot stepen na razvoj na pazarot i silniot pad na potro{uva~kata. Hrvatskiot pazar poleka se zatvora otkako vlegoa [par, Lidl i Kaufland, koi ostvarija zna~itelen rast i onevozmo`ija vlez na drugi igra~i. No, drugite investitori go ~ekaat i vlezot na Hrvatska vo Evropskata unija za da se namalat vleznite pre~ki i da se poednostavi procesot za vospostavuvawe na biznisot. Istra`uvaweto na AT Kearni, koe se sproveduva od 2002 godina, im pomaga na trgovskite sinxiri da gi odredat prioritetnite pazari za investirawe vrz osnova na 25 razli~ni elementi, koi vklu~uvaat ekonomski i politi~ki rizik, atraktivnost na pazarot, razvienosta na trgovskite sinxiri, razlikata me|u rastot na BDP i trgovijata i drugo.

PROCENKI...

e kradi!” – glasi edna odd desette bo`ji zapovedi.. Tolku li malku ima verbaa me|u hristijanite i ostanatitee gra|ani vo Makedonija {too Makedonskata pravoslavnaa crkva, àlej}i se na postojanitee kra`bi niz crkvite, se re{i daa tro{i pari za èlezni ogradi,, porti i video-monitoring?! Nekoj }e kaè deka makedon-skite crkvi imaat vrednii ikoni i razni drugi sakralnii predmeti koi se neza{titeni,, pa se lesen plen za krad-cite. No, od druga strana, pak, k, izve{taite od “lajt” verzijataa na crnite hroniki velat deka najmnogu na udar se crkvite vo zafrlenite mesta, {to bi se reklo, nadvor od patot. Ne deka tie ne se poseteni. No, op{to e ~uvstvoto kaj vernicite deka poslednite 20 tranziciski godini, po svoevidniot “bum” na apsolutnata sloboda na verskoto ispovedawe, tokmu finansiskite dalaveri na crkovnite velikodostojnici gi oddale~ija gra|anite od crkvata kako institucija. Toa ne zna~i, nu`no, i od verata. Op{tata poplava od molbi niz mediumite samo za lekuvawe na te{ko bolni lu|e, i {to e u{te poàlno, deca, e slika na siroma{tijata na

G.G. STEF STEFAN FAN N op{testvoto. Od nea proizleguva i siroma{tijata na duhot. Zatoa, po luksuznite avtomobili na prvite crkovni lu|e, matnite finansiski zdelki so hotelski objekti i sl. sleduva tro{ewe na (narodni) pari za kameri i senzori protiv kra`ba. Sekoja ~est na modernata tehnologija, no se zapra{ale li G.G. Stefan i negovite pomo{nici koj i kako go so~uval crkovnoto bogatstvo niz vekovite, koga taa ne postoela? I toa pod tu|i vlasti, ropstva, ugnetuvawa i {to u{te ne? Mora da ima ne{to vo vrska so ver(b)ata...

MISLA NA DENOT

MILE JANAKIESKI

minister za transport i vrski

INVESTICIITE VO TRANSPORTOT ]E DOVEDAT DO RAZVOJ NA EKONOMIJATA

nvesticiite vo transportot }e dovedat do direkten razvoj na ekonomijata, smeta ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski.“Znaeme deka investiciite vo transportot nudat prozorec na mo`nosti za izlez od aktuelnniot ekonomski pad. Transevropskite mre`i se od fundamentalno zna~ewe za mobilnosta na lica i stoki i za teritorijalnata kohezija na Evropskata unija. Ako Evropa saka da gi ispolni svoite ekonomski i socijalni potencijali, od su{tinsko zna~ewe e da gi izgradi linkovite koi nedostigaat i da gi otstrani tesnite grla vo transportnata infrastruktura, kako i da obezbedi odr`livost na na{ite transportni mre`i vo idnina”, re~e ministerot Janakieski. Toj poso~i deka niz teritorijata na Makedonija pominuvaat dva transevropski koridori.“Nie sme posveteni na implementacija na prioritetnite proekti i na podobruvawe na celokupnata transportna infrastruktura i transportni uslugi, ne samo za gra|anite na Makedonija, tuku za site gra|ani koi tranzitiraat niz zemjata”, dodade Janakieski.

DOBAR MENAXMENT E DA NAU^I[ PROSE^NI LU\E DA RABOTAT KAKO DA SE VRVNI

XON D. ROKFELER PRVIOT AMERIKANSKI MILIJARDER

4 07.07.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...EVROPSKA PERSPEKTIVA

...ISTEKUVA OBEZBEDUVAWETO

...KOMOROVSKI NA ^ELO

Tadi} i Rompuj se soglasijа

10 milioni kuni za ~uvawe na Sanader

Polska trgnuva vo reformi

stekuva periodot od edna godina za obezbeduvawe na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader. Dosega negovite telohraniteli ~inele okolu 10 milioni kuni, a go ~uvale Sanader i dodeka krstarel.

op{testveniot sektor.

retsedatelot na Srbija, Boris Tadi} i pretsedatelot na I P Evropskiot sovet, Herman van Rompuj, potvrdija deka Srbija ima jasna evropska perspektiva. Srbija e nezadovolna od zabaveniot proces na evrointegracii.

DVA, TRI ZBORA

DODEKA EVROPA SE VRTI KON ZELENA ENERGIJA

MAKEDONIJA NE ZNAE DA GI ISKORISTI SONCETO I VETROT So okolu 280 son~evi denovi godi{no, Makedonija mnogu malku go koristi ovoj besplaten izvor na energija. Ne se gradat nitu veterni elektrani KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

odeka zemjite od Evropskata unija s$ pove}e se vrtat kon proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori, Makedonija ostanuva zaglavena vo administrativni proceduri i vetuvawa da koristi i ponatamu skapa energija. Najnovite podatoci od Evropskata komisija pokaùvaat deka pettina od strujata potro{ena lani vo Evropskata unija poteknuva od obnovlivi izvori. Minatata godina potro{uva~kata na struja vo Unijata bila okolu 3.042 teravat-~asovi, od koi od obnovlivi izvori se dobile 608 teravat~asovi struja, ili okolu 20%. Najgolem del se dobile od hidrocentralite (11,6%), od veternite elektrani se proizvele 4,2%, dodeka, pak, od biomasite se dobila 3,5% struja. Spored procenkite na Komisijata, so zadrùvawe na sega{niot razvoj, vo 2020 godina od obnovlivite izvori }e moàt da se proizvedat 35-40% od strujata {to se tro{i vo zemjite od Unijata. Deka Evropskata unija nastojuva vo idnina strujata da se proizveduva dominantno od zelenata energija, pokaùva i faktot {to vkupno 62% od kapacitetite za proizvodstvo na elektri~na energija, {to lani se izgradile vo zemjite na EU, rabotat na obnovlivi izvori. Najmnogu od niv se veternici (37%) i instalacii za solarna energija so udel od 21%. ZO[TO NEMA INTERES ZA MAKEDONSKOTO SONCE? Apsurd e {to Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no, ili okolu 2.200 son~evi ~asovi godi{no, proizveduva mnogu malku struja od ekolo{ki ~istiot i besplaten izvor na energija - sonceto. Vo vreme na skapa uvezena

struja, s$ pogolema potro{uva~ka na struja, a malo doma{no proizvodstvo, Makedonija seriozno treba da investira vo obnovlivite izvori na energija, sugeriraat energeti~arite. Vo Strategijata za obnovlivi izvori na energija, vredna okolu edna milijarda evra, jasno stoi deka Makedonija do 2020 godina ima obvrska od Evropskata energetska zaednica 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da go obezbedi od sonceto, veterot, vodata i biomasite. Ekspertite imaat razli~ni predviduvawa, no pove}eto se ednoglasni deka dràvata slabo se angaìra vo procesot na realizacija. Sugeriraat deka ako Makedonija vovede merki za energetska efikasnost, do 2020 godina moè da za{tedi pove}e od 2.700 gigavat-~asovi struja {to e ednakvo na godi{noto proizvodstvo na prviot blok na REK Bitola i TEC Oslomej zaedno. “U{te eden apsurd e {to Makedonija ve}e 20 godini samo razmisluva kako da gi iskoristi svoite prednosti, no nikako ne nosi zakonska regulativa i ne gradi objekti na koi moàt da se vgradat kolektori. Od druga strana, pak, zemji so mnogu malku sonce, kako Avstrija, Germanija, Francija, se lideri vo iskoristuvawe na sonceto kako energija. Nie duri i ne vleguvame vo nitu eden evropski bilten. Neophodni ni se i pogolemi subvencii, stimulacii, dano~ni olesnuvawa”, smeta Ilija Nasov, profesor od Prirodnomatemati~kiot fakultet. Podatocite pokaùvaat deka samo od edna 50-kilovatna centrala godi{no vo zemjava se proizveduvaat vo prosek po 110 megavati struja. Son~evite kolektorski sistemi i komponenti se oslobodeni od carina, a dano~nata stapka za niv e 5%. Spored eksper-

oviot pretsedatel Bronislav Komorovski e ~ovek na premierot. N Polskite mediumi komentiraat deka sega vladata na Danilo Tisk ne mo`e da gi odlo`uva golemite rezovi vo ekonomijata i

“Borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata e klu~ za razvoj na Kosovo. Neophodno e funkcionirawe na vladeeweto na Zakonot za razvoj na demokratsko op{testvo. Toa istovremeno zna~i i privlekuvawe stranski investicii” HERMAN VAN ROMPUJ pretsedatel na Evropskiot sovet

“Grcija ja zadr`uva celta za zazdravuvawe na finansiite po objavenoto namaluvawe za 41,6% na buxetskiot deficit za edna godina. Nie sme na pravilen pat i prvite rezultati se vidlivi. Se nadevam na krajot od godinata recesijata da bide -3%, namesto predvidenite -4%” JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija centralna banka

“Gruziskite vlasti re{enieto na problemite ne treba da go baraat na strana. Dodeka edni veruvaat oti teritoriite se okupirani, drugi veruvaat deka tie se oslobodeni. Gruzija i Ju`na Osetija da rabotat na postignuvawe dogovor” VLADIMIR PUTIN premier na Rusija

tite, so koristewe na son~evata energija vo zemjata godi{no mo`e da se za{tedat najmalku 32 milioni evra, kolku {to ~inat i dava~kite za otvorawe 6.800 novi rabotni mesta. No, doma{nite eksperti alarmiraat i deka energijata od obnovlivi izvori e skapa i mo`e drasti~no da ja poskapi strujata. Strujata dobiena od fotovoltai~ni sistemi e najmalku dvojno povisoka od strujata proizvedena od tradicionalnite izvori i ~ini 38 evrocenti za eden kilovat-~as. “Iako se ekolo{ki, tro{o-cite za dobivawe na elek-tri~na energija od vetar, sonce i voda se ogromni, a proizvodstvoto malo. Prvo, se zgolemuva cenata kaj krajnite potro{uva~i, zatoa treba da se bide vnimatelen. Veternite elektrani na primer, sozdavaat i tehni~ki problemi. Makedonija ne proizveduva oprema od ovoj vid“, smeta Rubin Taleski, profesor na Elektrotehni~kiot fakultet.

Investitorite se `alat i na administrativnite pre~ki vo zemjava. Velat, nema kade da se informiraat dokolku sakaat da investiraat vo obnovlivi izvori. Onie koi ve}e se zanimavaat so ovoj biznis velat deka “zelenata” energija e skapa investicija. “Biznisot so son~evite paneli od koi se dobiva struja ne e evtin biznis. Treba da se vlo`at najmalku 200 iljadi evra za centrala do 50 kilovat~asovi, a investicijata bi se vratila za okolu sedum godini. Nema investitori bidej}i nema pari, a kreditite od bankite se so mnogu visoka kamata, za razlika od Evropa, taka {to tapkame vo mesto”, veli Yvonko Markovski, direktor na Sieto i sopstvenik na prviot Son~ev park vo naselbata Ilinden. Markovski, koj vo momentov gradi {est mali son~evi centrali vo Skopje, [tip, Radovi{ i vo Ohrid, veli deka samo prenamenata na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te za niv zna~i izgubeni ~etiri meseci.

GADGETS

DIJAMANTSKI IPHONE ZA 20.000 DOLARI

ako {to obi~no se slu~uva Hjuxs, a samiot ured, se razK so popularnite gaxeti, na bira, ne nosi ni{to novo nekoj sekoga{ mu se preskapi, vo tehni~ka smisla. Stanuva a na nekoj, pak, preevtini. Qubitelite na iPhone od vtoriot tabor ve}e ne mora da se gri`at bidej}i sega iPhone 4 mo`at da go nabavat za 20.000 dolari. Zad ovoj ured stoi poznatiot izrabotuva~ na nakit Stjuard

zbor za bel iPhone 4 so 32 gigabajti memorija, nakiten so dijamanti. So ogled na toa deka standardniot iPhone ~ini 499 dolari, za ovaa cena mo`ete da kupite 40 “obi~ni”.

POLITIKA

07.07.2010

GRUEVSKI MU JA PODADE TOPKATA NA PAPANDREU

RE[ENIETO NAJMNOGU ZAVISI OD GRCIJA!

Dodeka raste optimizmot deka Makedonija i Grcija se s$ poblisku do kompromis za sporot za imeto, premierot Nikola Gruevski otvoreno mu pora~a na gr~kiot kolega deka kartite se kaj nego. Makedonija }e ostanela konstruktivna, no Gruevski vo momentov ne bil “ni pesimist, ni optimist”(!?) GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

opkata za re{enie na sporot za imeto sega e vo racete na Grcija! Ova pra{awe ne zavisi samo od nas, pa duri i ne samo od Nimic. Toa vo golema, mo`ebi i vo najgolema mera, zavisi od ~ekorite {to vo idnina }e gi prezeme gr~kata vlada", izjavi makedonskiot premier Nikola Gruevski po sredbata so belgiskiot kolega Iv Leterm v~era vo Brisel. Gruevski veli deka ne e ni optimist, ni pesimist koga se raboti za nao|awe na dolgoo~ekuvaniot kompromis, tuku deka saka preku procesot na medijatorot Metju Nimic da se prodol`i so barawe na re{enie koe bi

gi normaliziralo odnosite so ju`niot sosed i koe }e ja deblokira integracijata na Makedonija, a vo isto vreme }e bide prifatlivo za dvete strani. Od makedonskata vlada, pak, se mnogu zadovolni od sredbata na dvajcata premieri i velat deka "Belgija vo svojata programa za {estmese~noto pretsedatelstvo se obvrza da raboti na izgradbata na konsenzus vo ramkite na Evropskiot sovet, so cel Makedonija da dobie datum za zapo~nuvawe na pristapnite pregovori". Belgiskiot premier vo ostavka, Leterm, vo svojata oficijalna izjava po sredbata go potvrdi optmizimot {to go iska`aa makedonskite vladini pretstavnici. "Vo ovaa zemja imame

prili~no razvieno iskustvo vo re{avaweto na vakvite ~uvstvitelni dosieja, so po~it kon dvete pozicii, kako kon onaa na premierot i negovata vlada, taka i kon gr~kata vlada. ]e se obideme vo slednite nedeli i meseci da se odnesuvame kako iskren posrednik vo koordinacija so gospodinot Nimic i se nadevame deka so iskreni inicijativi i od belgiska strana }e uspeeme da promovirame re{enija. Dlaboko sum uveren deka }e najdeme re{enie. Mis-

CRVENKOVSKI: MAKEDONIJA E DALEKU OD DATUM ZA PREGOVORI

lam deka narodot toa go zaslu`uva i Evropa toa go zaslu`uva. Idninata na FIROM e vo Evropa, a Evropa ne e celosna bez FIROM”, izjavi Leterm.

Dodeka premierot Gruevski razgovara{e so belgiskiot kolega, liderot na makedonskata opozicija, Branko Crvenkovsi, se sretna so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. "Makedonija e daleku od datum za pregovori, i poradi toa ne stana zbor okolu ova pra{awe. Pretpostavuvam deka ima mnogu drugi raboti, ne samo re{avaweto na sporot so Grcija, tuku i zadovoluvawe na kriteriumite propi{ani od strana na Evropskata komisija vo razli~ni oblasti, za da moème da govorime za sledniot ~ekor, a toa e datum za po~etok na pregovorite", izjavi Crvenkovski po sredbata so File. Vakvata ocenka e poradi toa {to Makedonija vo posledno vreme namesto da prodolì so reformite, vsu{nost, ~ekori nanazad, istakna Crvenkovski. "Stana zbor deka vo nekoi od tie oblasti ne samo {to ne e zabeleàn nekoj zna~itelen napredok, tuku deka ima i odredeni ~ekori koi moàt da se tolkuvaat kako vra}awe nazad. Posebno be{e potencirana sostojbata vo sudstvoto, odnosno neosloboduvaweto od politi~kiot pritisok na sudskiot sistem vo zemjava”, izjavi liderot na SDSM.

PROPADNA KOORDINACIJATA ZA SMIRUVAWE NA STRASTITE

VMRO–DPMNE I SDSM VO SÈ PO@ESTOKA VOJNA VO PARLAMENTOT Dodeka Evropskata unija najotvoreno pora~uva deka Makedonija ~ekori nazad po patot na svoite integracii so nedozvolivoto otsustvo na politi~ki dijalog i nemaweto elementarna politi~ka kultura, VMRO–DPMNE i SDSM ne uspeaja da dogovorat ni formirawe na Anketna komisija koja bi rabotela na rasvetluvawe na ogromniot sobraniski skandal od minatata nedela. Za politi~ki dijalog, vo celina, ne stanuva ni zbor... KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, koordinatorite na prateni~kite grupi i sobraniskite potpretsedateli zaludno sednaa na ista masa i potro{ija tri ~asa na razgovor, koga ni{to ne se dogovorija. Sredbata na koja treba{e da se postigne konsenzus okolu predlogot na opozicijata za itno formirawe na Anketna komisija za celosno rasvetluvawe na incidentot od minatata nedela i locirawe na odgovornosta za gruboto kr{ewe na Zakonot za sobranie pomina so serija me|usebni prepukuvawa i tenzi~na atmosfera koja samo doka`a deka dvete najgolemi partii se daleku

od mo`nosta da se izdignat nad sopstvenite interesi i koga se raboti za idninata na dr`avata. Formulacijata na baraweto na SDSM za formirawe na komisijata be{e kamen na sopnuvawe vo postignuvaweto na dogovor. ^lenot 43 od Zakonot za sobranie, na ~ie nepo~ituvawe se povikuva SDSM, spored vlasta (VMRO-DPMNE dobi celosna poddr{ka od svojot koalicionen partner, DUI) ne treba da stoi vo tekstot na predlogot. Spikerot Veqanovski ponudil da se iskoristi istata terminologija od 2007-ta godina koga se formira{e Anketna komisija za rasvetluvawe na skandalot so tepa~kata me|u pratenicite na DUI i na DPA. Me|utoa, opozicijata insistira da ne se relativizira zna~eweto na faktot deka vo ~etvrtokot se slu~ilo grubo kr{ewe na zakonot i da se zaobikoli Zakonot za sobranie.

[ESTI DEN PARTISKI PREPUKUVAWA ZA SOBRANISKIOT INCIDENT

[

est dena po sobraniskiot incident vo koj u~estvuvaa pratenici od opozicijata i neidentifikuvan javen slu`benik, VMRODPMNE izleze so analiza, koja, spored ovaa partija, poka`uva deka predizvikuva~i na incidentot se ~etvorica pratenici od SDSM i NSDP. Vladeja~kata partija ne se otka`uva od sekojdnevnite pres–konferencii na koi glavna tema se obvinuvawata

za ~etvoricata pratenici od opozicijata za "fizi~ki sudir so li~nosti, koi, kako del od javnata administracija, ne pravele ni{to drugo, osven {to ja izvr{uvale svojata rabotna zada~a". Pratenikot Aleksandar Spasenovski pra{uva "za kakvo nivo na politi~ka kultura govori koordinatorkata na SDSM koga re{avaweto na odredena dilema namesto so razgovor, ja re{ava

Isto taka, pratenicite na SDSM baraa spikerot Trajko Veqanovski da se ogradi od pismoto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo koe stoi deka “So napadot, vle~eweto, turkaweto i popre~uvaweto na slu`benoto lice vo izvr{uvaweto na negovite zada~i bevme svedoci na sramen vandalizam od strana na nekolku poedinci, koj dokolku ostane nesankcioniran }e go zagrozi ugledot na zakonodavniot dom. Od pi{anite i videomaterijalite jasno se gleda koj vle~e, koj turka, koj napa|a. Na vakvoto nasilie mora da mu se zastane na pat, edna{ zasekoga{“. Ovaa retorika od MVR, spored opozicijata e nedozvoliva oti Ministerstvoto se drznuva da se stava vo uloga i na obvinitel i na sudija. Veqanovski odbil da se ogradi od ka`anoto vo pismoto, {to za pratenicite na SDSM e samo u{te

dokaz pove}e za pot~inetosta na zakonodavniot dom pred policijata. Od vladeja~kata VMRO–DPMNE potegot na Veqanovski go objasnuvaat so zborovite: “Nonsens e da se ograduvate od dopis koj ne e potpi{an od vas. Veqanovski mo`e da se ogradi samo od ne{to {to toj sam go napi{al”, veli pratenikot Ilija Kitanovski, koj vo otsustvo na koordinatorkata Silvana Boneva, ja pretstavuva{e negovata partija na sostanokot. Odbivaweto na predlogot na SDSM i nepostignuvaweto na dogovor za komisijata Kitanoski go opravda so navodnata neserioznost od opozicijata i presedanot na koj tie insistiraat. “Vo istorijata na Parlamentot ne se slu~ilo da se formira Anketna komisija koja }e se ograni~i na ispituvawe na odgovornosta za toa dali e prekr{en odreden

~len od Zakonot. VMRO– DPMNE stoi na stavot deka potrebno e da se formira vakva komisija, me|utoa taa vo nikoj slu~aj ne smee da bide ograni~ena samo na eden ~len, tuku mora da ima celosen mandat i pogolema avtonomija, a nejzinata rabota da gi opfa}a site podatoci koi se potrebni za celosno ras~istuvawe na incidentot”, veli Kitanoski. Na ovaa izjava `estoko reagira{e potpretsedatelot na Parlamentot i pratenik na SDSM, Jani Makraduli, koj doslovno go is~ita nivniot predlog vo koj stoi deka ne se zalagaat isklu~ivo za analizirawe na prekr{uvaweto na ~lenot 43, tuku i za analizirawe na site okolnosti i detektirawe na edna op{ta i po{iroka odgovornost, od koja ne begaat i nivnite pratenici. “Nie decidno ka`uvame deka treba da se rasvetli celiot

skandal. Toa e dovolno {irok poim. Me|utoa, ne mo`e da ne go spomeneme kr{eweto na Zakonot za sobranie. Ako nie kako pratenici ne se zalagame za negovoto po~ituvawe i ne diskutirame za nego, za koj zakon treba da zboruvame? Za onoj za belite orli na Nepal!? Za vakvi ne{ta pa|aat Vladi vo sekoja demokratska dr`ava” veli Makraduli. Toj direktno gi obvini spikerot Veqanovski i VMRO– DPMNE deka ne sobrale sili da se izdignat nad partiskite interesi i deka zalo`bite za ras~istuvawe na incidentot se samo deklarativni. Vo me|uvreme, ne stivnuvaat i izjavite na razo~aruvawe od Brisel. Evropskata unija prati jasna poraka deka nedozvolivo e vo zemja koja pretendira da stane ~lenka na Unijata da nema politi~ki dijalog, a vo Sobranieto da se slu~uvaat incidenti koi se grani~at so fizi~ki presmetki.

PO^NA IZGRADBATA NA MOSTOT OKO I FONTANITE

so fizi~ki konfrontacii, tegnewa, zakani i nekulturni raspravii naso~eni kon li~nost koja izvr{uva rabotna zada~a?". Od partijata na Branko Crvenkovski kuso vratija deka “kolata na VMRO–DPMNE i premierot vo zaminuvawe Nikola Gruevski e trgnata po udolnina i deka {to i da napravat ne mo`at da go spre~at s$ pogolemoto gubewe na poddr{kata kaj narodot”.

o postavuvaweto na osnovite za mostot Oko i so izgradbata na fontanite {to }e bidat smesteni vo vodite na rekata Vardar prodol`uva realizacijata na proektot "Skopje 2014". Ma{inite so koi }e se intenzivira rabotata na objektite pristignale od Split, taka {to fundiraweto na temelite na mostot mo`e da po~ne. Za izgradbata na mostot Oko se predvideni 18 meseci, a kamen-temelnikot so koj po~na negovata izgradba be{e post-

aven pred okolu edna godina. Grade`nite raboti gi izveduva splitskata kompanija Konstruktor in`enering. Mostot }e bide dolg 94 metri, {irok 4 metri, a vo sredinata, kaj maksimalnata {irina, }e ima dijametar od 14 metri. Zapo~nati se i grade`nite raboti za dvete fontani {to }e bidat postaveni od dvete strani na Kameniot most i se o~ekuva za sedum meseci tie da gi pu{tat prvite mlazevi voda.

Ednata fontana }e bide postavena pred noviot teatar, a drugata pred noviot objekt na Ustavniot sud. Po~etokot na nivnata izvedba, poradi niskiot vodostoj na rekata, e namerno predviden za ovoj period od godinata, informiraa od op{tinata. Taka, vo tekot na letoto } e se obezbedat uslovi za neprekinata rabota na izveduva~ite. Ustavniot sud so svojata posledna odluka ukina 19 gradbi od proektot "Skopje 2014".

6 07.07.2010 OD OSVOJUVA^I, DO LEGENDI: KAKO SE SOZD D

TODORI] I MI[KOVI] R ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

ajgolemiot del od biznismenite vo regionot, barem onie {to se lideri, tranzicijata ja sfatija kako mo`nost za osvojuvawe na pazarite. Stanuva zbor za hrvatskite kompanii Agrokor i Adris, za srpska Delta, za slovene~kite Merkator i Gorewe. Nekoi od ovie kompanii vo komunizmot ne postoeja. Nivnoto osvojuvawe e vidlivo preku rapidnoto zgolemuvawe na prihodite i na brojot na vraboteni, a kompaniite osvojuva~i rastea organski i so akvizicija na nekoga{nite golemi kompanii. No, spored podatocite, na prvo mesto po osvojuvawe na regionalnite pazari e Ivica Todori}. Negovata kompanija Agrokor gi ima ostvareno najgolemite i najzna~ajnite akvizicii na Balkanot. Samo vo Srbija Todori} investira{e okolu 450 milioni evra. Koga stanuva zbor za BiH, vo ovaa zemja, spored dostapnite informacii, Agrokor kupuval najmnogu, a vo Makedonija Todori} e sopstvenik na vinarnicata Anska-promet. TAJKUNSKI MODEL AGROKOR-DELTA Na prvite dve mesta na listata na najgolemi regionalni igra~i se Delta na Miroslav Mi{kovi} i Agrokor na Ivica Todori}. No, Agrokor i Delta ne odea po ist pat za da stignat do mestoto regionalen gigant. Miroslav Mi{kovi} zapo~na so uvoz, Delta banka, koja ja prodade na Intesa Sanpaolo, i so Delta osiguruvawe, koja ja povrza so Generali, a postepeno se prefrla{e i vo maloproda`ba i vo prehranbeniot sektor. Ivica Todori}, pak, isklu~ivo se zanimava{e so prehranbeno proizvodstvo. Vo biznisot vleze u{te vo sedumdesettite godini na minatiot vek, otkako go nagovoril svojot tatko da po~nat so proizvodstvo na cve}iwa. So cvetniot biznis go osvoi pazarot na porane{na Jugoslavija, a biznisot po~na da go {iri od 1989 godina koga bea doneseni prvite zakoni koi go dozvoluvaa toa. Potoa go kupi porane{niot trgovski sinxir (UNI)Konzum. So prezemaweto na zemjodelskite kombinati Beqe, Vrbovec i Vupik, a prethodno i na Zvjezda, Jamnica i Ledo, napravi

Kako dvaesetina kompanii vo regionot ja prebrodija tranzicijata? Od sigurnosta na zaedni~kiot pazar i planskata ekonomija bea prinudeni da se prilagodat na sosema nov model na rabotewe. Nekoi preìveaja, nekoi is~eznaa, a nekoi od niv zavladeaa so Jugoisto~na Evropa. Po padot na komunizmot, nekolku od niv vo izminatite dve decenii porasnaa vo najgolemi regionalni kompanii. temel za ponatamo{no regionalno {irewe. Agrokor e lider na doma{niot pazar na sladoled bidej}i Ledo zazema 80% od pazarot. Zvjezda ima 83% na pazarot na margarin, dodeka Jamnica dominira na pazarot na mineralna izvorska voda vo Hrvatska so 80%. Koga stranskite trgovski sinxiri vlegoa na hrvatskiot pazar, Bila vo 1999 godina, [par i Merkator dve godini podocna i Lidl vo 2006 godina, vo konkurencija so s$ pogolemoto {irewe na doma{nite sinxiri Kerum, Xoli i Studenac, Todori} sfati deka sre}ata mora da si ja proba i nadvor od doma{niot pazar. Denes koncernot Agrokor se sostoi od nekolku regionalni kompanii - vo BiH se Ledo ~itluk, Saraevski kiseqak i Velpro Saraevo, vo Srbija Dijamant, Frikom i Idea, a vo Ungarija Ledo i Foniodi. Todori}, koj ima 57 godini, e najbogatiot, a voedno i najgolemiot rabotodavec vo Hrvatska, po dràvata. Godi{niot prihod na negovata kompanija iznesuva ne{to pomalku od tri milijardi evra. Za nego vo Hrvatska rabotat 22.700 lu|e i u{te 6.000 vo Srbija i vo Bosna i Hercegovina. Za Hrvatska toa zna~i deka Todori} vrabotuva vkupno 1,5% od rabotosposobnoto naselenie. Toa e deset pati pomalku od procentot na vraboteni vo dràvniot sektor, no vo slu~ajov celata mo} e vo racete na eden ~ovek. Sepak, Todori} nikoga{ direktno ne se me{al vo politikata, iako znae da odbere kogo da sponzorira vo kampawite. Za Todori} i za Agrokor se znae re~isi s$, od toa deka toj samiot raboti po najmalku 10 ~asa dnevno, do podatokot deka so svoeto semejstvo ìvee na prili~no “tradicionalen na~in” vo korporativniot dvorec vo blizina na centarot na Zagreb. EVROPSKI KREDITI ILI SAMOFINANSIRAWE Todori} svoeto {irewe go finansira{e glavno so krediti od Evropskata banka za obnova i razvoj i so izdavawe obvrznici na evropskiot pazar, dodeka Mi{kovi}

ke{ot go vle~e{e od finansiskiot sektor na svojata grupacija, osnosno so samofinansirawe. Interesno e {to i Mi{kovi} i Todori} so prezemawe na golem broj porane{ni zemjodelski kombinati stanaa najgolemi zemjoposednici vo regionot. Za Mi{kovi} se tvrdi deka poseduva 25.000 hektari. Negovata istorija e bogata i kontroverzna. So nego se vrzuva epizodata so Zemunskiot klan, koj go kidnapira{e i potoa go pu{ti za sedum milioni germanski marki, kako i faktot {to toj be{e potpretsedatel na vladata vo vremeto na vladeewe na Slobodan Milo{evi}. PRoddelot na Delta maka ma~i na Mi{kovi} za da mu go popravi imixot na biznismen so kratok sta` vo vladata na Slobodan Milo{evi} i so golemi somneì za potekloto na kapitalot so koj vo 1991 godina ja osnoval kompanijata Delta M, a s$ do 2000 godina nikoj vo Srbija ne znael za nego. Mi{kovi} nikoga{ ne odgovori na pra{awata kako uspeal vo 2003 godina, tri godini po padot na Milo{evi}, preku netransparentno kupuvawe na dràvnite trgovski sinxiri PKB i C Market da doturka do dene{nata imperija, koja popatno progolta u{te desetina dràvni firmi. Mi{kovi} vrabotuva 18.500 lu|e i ima promet od re~isi 1,8 milijardi evra godi{no. So trgovskiot sinxir Maksi, {oping-centrite, du}anite za moda i salonite za avtomobili kontrolira 40% od pazarot vo Belgrad i celi kon 20% od pazarot vo Srbija. Negoviot primaren biznis e trgovijata, pred s$ preku maloproda`nite sinxiri. Negovata kompanija gi zastapuva Meks, Zara, Najk, Eskada. Prodava vozila od tipot BMV, Honda, Reno, Lan~ia i Alfa. Spored podatocite na firmata vo 2008 godina, 81% od prihodite se od maloproda`ba, a toa mu donelo promet od 1,3 milijardi evra. Todori} ne e povrzan so nitu edna afera. “Mora da znae{ {to saka{ i

IVICA TODORI]

SOPSTVENIK NA AGROKOR Mora da znae{ {to saka{ i da ima{ vizija i strategija, da znae{ {to i zo{to investira{. Vtoro, mora da razbere{ kade vleguva{. Nie ne investiravme na mali pazari, kade {to be{e relativno te{ko, i bevme svesni za toa deka treba da rabotime dva pati pove} e i podobro od drugite. Vo 36 godini nikoga{ ne sum bil na godi{en odmor, rabotam non-stop”.

22.700 1,5% Lu|e vo Hrvatska rabotat za Todori} i u{te 6.000 vo Srbija i vo Bosna i Hercegovina, poradi {to e vtor rabotodavec, po dr`avata

od rabotosposobnoto naselenie vrabotuva Todori}

MAKEDONSKI USPE[NI PRIKAZNI

o Makedonija ima primeri na uspe{ni kompanii koi stanaa regionalni lideri vo svojata bran{a. Tuka e, na primer, farmacevtskata kompanija Alkaloid, koja ja ima razvieno svojata mre`a vo site porane{ni jugoslovenski republiki, kako i vo SAD, Rusija, [vajcarija, Ukraina, Romanija i drugi, a naredna destinacija e Ukraina. Od mala semejna kompanija osnovana u{te vo 1936 godina, kade {to vo dva pogoni se proizveduvale okolu 350 grama farmacevtski proizvodi, po Vtorata svetska vojna preminuva vo op{testvena sopstvenost. Na porane{niot jugoslovenski pazar Alkaloid plasira {irok asortiman proizvodi od preparativnata i dekorativnata kozmetika. Vo 1990 godina

kompanijata e privatizirana i go prebroduva tranziciskiot period. Vo 1998 Alkaloid e registriran kako akcionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost. Pod vodstvoto na, toga{ prviot ~ovek, Traj~e Mukaetov, Alkaloid stana edna od retkite kompanii koja mo`e da se nosi so svetskite pazari. Bo 1996 godina go po~nuva najkrupniot investiciski ciklus. Po~nuva so izgradbata na novata fabrika za cvrsti tabletni formi so povr{ina od okolu 12.000 kvadratni metri. Vo isto vreme zapo~nuva i sorabotkata so Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), od koi obezbedi finansiska poddr{ka od okolu 17,4 milioni evra. Pod vodstvo na @ivko Mukaetov Alkaloid gradi

i opremuva najsovremen oddel za pakuvawe lekovi. Vo 2002 godina Alkaloid ja prodade prvata licenca za lekot “kafetin” na ruskiot pazar. Vo 2003 godina go patentira preparatot “novamorf” vo SAD. Na stranskite pazari, spored poslednite podatoci, Alkaloid plasira pove}e od 70% od proizvodstvoto. Makstil e isto taka primer za uspe{na kompanija koja go prebrodi tranziciskiot period i stana lider vo regionot za proizvodstvo na ~elik. Po napu{taweto na funkcijata generalen direktor na Rudnici i `elezarnici vo 1989 godina, Min~o Jordanov vo partnerstvo so {vajcarskata grupacija Duferko vo 1998 godina ja kupuva @elezarnica, koja toga{ se nao|a vo mnogu lo{a

sostojba. Potoa zapo~nuva i uspe{nata prikazna za najgolemata makedonska kompanija. Za da go dostigne sega{noto nivo vo izminatata decenija vo obnovuvawe, rekonstrukcija i modernizacija na proizvodnite linii se investirani pove}e od 50 milioni dolari, a po proiz-

vodniot asortiman, kvalitetot na produkcijata Makstil e edinstven proizvoditel na ~elik na po{irokiot prostor na Balkanot. Pove} e od 70% od proizvodstvoto go plasira vo

MIN^O JORDANOV, MAKSTIL

DADOA NAJGOLEMITE TAJKUNI VO REGIONOT 07.07.2010 7

RASTURAAT PO BALKANOT da ima{ vizija i strategija, da znae{ {to i zo{to investira{. Vtoro, mora da razbere{ kade vleguva{. Nie ne investiravme na mali pazari kade {to be{e relativno te{ko i bevme svesni deka treba da rabotime dva pati

pove}e i podobro od drugite. Vo 36 godini nikoga{ ne sum bil na godi{en odmor, rabotam non-stopâ&#x20AC;?. Ova e negoviot recept za uspeh. MERKATOR SE SPASI OD PRODA@BA Konkurent na Delta i Agrokor e

MIROSLAV MI[KOVI]

SOPSTVENIK NA DELTA Zemunskiot klan go kidnapira{e Mi{kovi} i potoa go pu{ti za sedum milioni germanski marki. Toj be{e potpretsedatel na vladata vo vremeto na vladeewe na Slobodan Milo{evi}. PR-oddelot na Delta maka ma~i za na Mi{kovi} da mu go popravi imixot na biznismen so kratok sta` vo vladata na Slobodan Milo{evi} i so golemi somne`i za potekloto na kapitalot so koj vo 1991 godina ja osnoval kompanijata Delta M, a s$ do 2000 godina nikoj vo Srbija ne znael za nego.

25.000 18.500 hekatri zemji{te poseduva Miroslav Mi{kovi} vo Srbija i e najgolem zemjoposednik

lu|e vrabotuva Mi{kovi} i ima promet od blizu 1,8 milijardi evra godi{no

slovene~kata trgovska kompanija Merkator. Kompanijata be{e na proda`ba i bara{e strate{ki partner. Me|u zainteresiranite bea Agrokor, Delta, no i golemi stranski investitori, kako {to se Goldman Saks, CVC, KKR i drugi. Na kraj odlu~i da ne se prodava. Merkator do padot na porane{na Jugoslavija ne rabote{e nadvor od mati~nata dr`ava. Denes ovoj sinxir se smeta za najgolem vo Jugoisto~na Evropa po brojot na proda`ni objekti, a prisuten e vo sedum zemji, vrabotuva 21.000 rabotnici i ostvaruva prihodi od pove}e od dve milijardi evra. Planovite za slednite godini vklu~uvaat zajaknuvawe na pazarnata pozicija vo regionot, za {to planiraat do krajot na godinata da investiraat 159 milioni evra, pred s$ na bugarskiot i albanskiot pazar. Posledna nivna akvizicija be{e hrvatski Getro. Dosega{noto {irewe vo regionot kompanijata go finansira{e so sindicirani krediti od najgolemite banki vo Slovenija, so izdavawe obvrznici, no i so komercijalni zapisi vo evra. Biznis-modelot na Merkator od 1997 godina, kako i upravuvaweto od Zoran Jankovi}, do dene{niot ~elnik @iga Debeqak, koj go vodi Merkator od 2006 godina, ne se smeni mnogu. Toj go obedinuva strate{koto povrzuvawe i regionalnoto {irewe finansirano od sopstveni sredstva i so krediti. So vlezot vo Bugarija dojde do mala promena na modelot na rabotewe bidej}i Merkator ne go kupi zemji{teto, tuku go iznajmi. GOREWE-SVAROVSKI OD VELEWA Najte{kiot pat na razvoj vo kompanija-osvojuva~ mo`ebi pomina slovene~ko Gorewe. Ovaa nekoga{ mala selska kompanija po~nala

EMIL TEDESKI STANUVA SERIOZNA KONKURENCIJA

rvatskiot biznismen Emil Tedeski ja osnova Atlantik trejd, ~ij razvoj se temele{e na distribucija na stoki za {iroka potro{uva~ka. Promenata na modelot na rabota se slu~i koga vo 2001 godina od Pliva go kupi brendot Cedevita, a potoa za ~etiri milioni evra i Neva. Edna godina podocna nastana Atlantik grup, ~ij razvoj rezultira{e so IPO vo 2008 godina. Regionalnoto {irewe zapo~na vo 1997 godina so prezemawe na distributerskata kompanija Atako od BiH. Po~etokot na raboteweto vo Srbija i Crna Gora e vo 2002 godina, a edna godina podocna Atlantik grup otvori pretstavni{tva vo Makedonija, Slovenija i Italija. Potoa gi prezede Halek, vode~kiot evropski proizvoditel za hrana za sportisti , FidfarmDietfarma, vode~ki regionalen proizvoditel na vitamini i dodatok za hrana, i Multivit, najgolemiot srpski proizvoditel na instant vitaminski napitoci. Seto toa dovede Atlantik Grup vo 2008 godina da zavr{i so rekordni prihodi od 281 milioni evra. Tedeski go neguva svojot rokerski imix vo javnosta so sponzorirawe na grupata Pips, ^ips and Videoklips, involviran e vo ko{arkata bidej}i e sopstvenik na klubot Cedevita, a vo posledno vreme se zboruva deka bi mo`el da go finansira i legendarniot zagrepski ko{arkarski klub Cibona.

so proizvodstvo vo 1950 godina na zemjodelski ma{ini, za vo tekot na prvite deset godini od svoeto postoewe da se prefrli na po~etokot na pe~ki na drva i jaglen, pa potoa poleka na ladilnici, televizori, s$ do mali ku}ni aparati. Iako, pomo{ta za Gorewe vo Jugoslavija be{e zatvorenosta na pazarot, no i umetnosta na Upravata da se prilagodi po raspadot na porane{nite dràvi ne e mnogu zna~ajna. Uspe{nosta na biznismodelot e vidliva i od rezultatite od raboteweto. Kompanijata od Velewe sega vrabotuva okolu 11 iljadi rabotnici i ima vkupni prihodi od okolu 1,5 milijardi evra, a Grupacijata Gorewe vo momentot obedinuva 83 kompanii vo pove}e od 70 zemji vo svetot. Kolku vizijata na Upravata bila vistinska pokaùva i podatokot deka aparatite za doma}instvo na Gorewe se poznati kako inventivni i mnogu dobro dizajnirani, {to ne ~udi ako se znae deka sorabotuvaat so Svarovski, Pininfarina i OraIta. Za Gorewe e va`no toa {to po pove}egodi{noto upravuvawe od Joè Stani~, go nasledi negoviot

izbor Frawo Bobinac. So toa se zadrà kontinuitetot za razvoj i uspe{en biznis-model koj dovede do toa kompanijata da ostvaruva prihodi pogolemi od edna milijarda evra i toa za samo dve godini pod upravuvawe na Bobinac. TDR â&#x20AC;&#x201C; TUTUNSKI MAGNAT Vo tutunskata industrija na Balkanot se nametna grupacijata Adris, koja izleze od fabrikata za tutun Roviw, koja i po doa|aweto na svetskite vode~ki proizvoditeli na tutunski proizvodi opstana kako vaèn igra~ vo Jugoisto~na Evropa. So proda`ba pogolema od 14 milijardi cigari, godi{nite prihodi nadminaa 300 milioni evra, a pazarniot udel na TDR vo Hrvatska iznesuva 85%, vo BiH 38% i pove}e od 27% vo Jugoisto~na Evropa. TDR ima svoi kompanii vo site dràvi vo regionot, a razvi proda`na mreà i vo zemjite od Sredniot i Dale~niot Istok. Adris e prisutna i vo turizmot. Mnozinski sopstvenik e na hotelskata kompanija Maistra, no i na maloproda`niot sinxir iNovine koja e najgolema konkurencija na Tisak na Agrokor.

I Makedonija ima nekolku uspe{ni prikazni za kompanii koi po tranzicijata stanaa regionalni igra~i. Golemo regionalno zna~ewe imaat farmacevtskata kompanija Alkaloid, koja so svoite proizvodi e prisutna vo site zemji vo regionot i kontinuirano raste, ~eli~arnicata Makstil, koja go snabduva re~isi celiot region so ~elik, vinarskata vizba Tikve{, ~ii vina se pijat vo cela porane{na SFRJ, i grade`nata kompanija Granit Hrvatska, Srbija i Bugarija. Prviot ~ovek na kompanijata, Jordanov, poseduva i del od grade`nata kompanija Beton, a ima i akcii vo Fakom, R@ Inter trans{ped, R@ Ekonomika, R@ KPOR. Ja poseduva i klinikata Remedika, a neodamna investira{e i vo zemjodelskiot kombinat Vardar od Gradsko i ja otvori vinarnicata Stobi.

SVETO JANEVSKI, TIKVE[

Kako uspe{na kompanija ~ii proizvodi se poznati ne samo vo regionot, tuku i vo celiot svet, e vinarskata vizba Tikve{. Prikaznata za vinata na Tikve{ zapo~nuva pred dva veka, no vistinskiot po~etok e vo 1968 godina koga e sozdaden agrokombinatot Tikve{ so spojuvawe na nekolku pomali zemjodelski kooperativi. Toga{ Tikve{ stanuva najgolemata vinarska vizba vo Jugoisto~na Evropa. Dene{nata vinarnica Tikve{ nastana vo procesot na privatizacija, koga se odvoi od golemiot kavadare~ki agrokombinat. Vo 2003 godina e kupena od grupacijata M6. Povr{inata na celiot proizvoden kompleks e 100.000 metri kvadratni, ima 350

vraboteni i pretstavuva najgolema vinarska vizba vo Makedonija. Godi{no okolu 30.000 toni grozje se prerabotuvaat vo ovaa vinarska vizba, a proizvodite se prodavaat vo Makedonija i vo pove}e od 15 drugi zemji.

@IVKO MUKAETOV, ALKALOID

8 07.07.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

KADE SE INVESTITORITE ZA MAKEDONSKOTO SONCE? o na{ava ubava, son~eva i vetrovita Makedonija ~ovek da posaka utre da po~ne da gradi veternica, solarna centrala ili hidrocentrala nema soodvetno mesto kade da se obrati i da gi dobie site potrebni informacii. Od druga strana, koga } e se iznatalka po administrativnite lavirinti, celata investicija }e bide zabavena, pa na kraj zainteresiraniot investitor, mnogu logi~no, }e si zamine. Obn ovlivi izvori na energija imame, no investitori nemame. Kade se nadle`nite, zaspale li malku za energijata na idninata - zelenata energija? Pa, navistina e apsurd od duri 280 son~evi denovi godi{no samo eden procent od vkupnoto proizvodstvo na struja vo zemjava da bide od solarni centrali. Nadle`nite treba da se podzamislat {to imaat i {to pravat? So godini slu{ame kako Italijanci, Turci, [panci ili Portugalci }e gradat veternici vo zemjava, ama od niv nitu traga, nitu glas. Samo nekoi doma{ni biznismeni ja isteraa rabotata do kraj, pa proizveduvaat struja od vetar i sonce. Tie se pionerite vo ovaa sfera i zatoa ja zaslu`uvaat sekoja ~est. Za stranska

investicija vo zelena energija ne stanuva zbor. Iako duri i od IFC stojat na raspolagawe 25 milioni evra za inves-

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ticii vo regionot. Za paradoksot da bide u{te pogolem, Makedonija do 2020 godina mora 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da go pravi od obnovlivi izvori (sonce, voda, veter, biomasa). Ve}e 20 godini nadle`nite samo razmisluvaat kako da gi iskoristat makedonskite prednosti, no nikako ne nosat soodvetna zakonska regulativa i ne gradat objekti. Edna{ ve}e treba da sfatime deka investitorite nema da padnat na kolena vo Makedonija, ima i drugi zemji osven nas. Treba da znaeme kako da gi pridobieme i zadr`ime!

EDNITE NE SE GLASNI, DRUGITE NE SLU[AAT o posledno vreme tekstilcite premnogu dosledno go po~ituvaat na~eloto "Rabotime denes, a utre - {to }e dade Gospod". Ovaa teorija vo praktika se pokaà jalova. [to poradi nivnata pasivnost, {to poradi fakti~kata sostojba. Da ne zaboravime deka tekstilniot sektor be{e najpogoden od ekonomskata kriza. Ova rezultira{e so (pomalku ili pove}e) ignorantski odnos na bankite kon firmite koi se javuvaat vo uloga na barateli na kredit. Da re~eme deka ova do nekade e opravdano (ako se zeme predvid rizikot na koj se izloùvaat samite banki), no opravdana li e s$ pozategnatata vladina kaznena politika? Opravdan li e nekontroliraniot uvoz na tekstilni proizvodi? Namesto da stava klu~ na sekoja vtora fabrika, dràvata treba da ja omekne svojata politika kon ovoj sektor, da gi namali kaznite, no i da se pokaè pogolema agilnost vo borbata protiv {vercot na obleka. Edinstvena uteha tekstilcite vidoa vo kreditite od Evropskata banka za obnova i razvoj, onoj {to uspea da zeme, se razbira. Sepak, da ne se laème,

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

daleku od opravdan e i nivniot odnos po ovie pra{awa. Ne moàt tie od svoite fotelji da ~ekaat nekoj da im ponudi "posvetla idnina". Ona {to na vistinski na~in moè na doma{noto proizvodstvo da mu go dade zasluènoto mesto e zaedni~ka inicijativa na zasegnatite tekstilci i agresivno, no argumentirano barawe. A,... i malku da go promenat principot na rabota? Neka porabotat na gradewe sopstven brend, neka go izvadat na stranskiot pazar, pa toga{ }e vidime dali na Vladata }e & bide seedno {to se slu~uva vo nivnite pogoni. No, toga{ }e vidime i koj navistina go "bilda" BDP-to!

CRVENA ZONA Vo {to e razlikata me|u dvièweto na BDP vo Makedonija i vo EU? Dvièwata vo EU izgledaat konzistentni, vo Makedonija ne. Statisti~kiot rast na makedonskiot BDP vo poslednite tri meseci od 2009 godina {tr~i i ne moè da se vklopi nitu vo logikata deka so odredeno vremensko zadocnuvawe vo makedonskata ekonomija se slu~uva ona {to se slu~uva vo EU ajnoviot vic {to kruì niz Skopje e sledniot: Razgovaraat dvajca biznismeni i prviot go pra{uva vtoriot: - Znae{ zo{to se preseli Ministerstvoto za finansii vo zgradata na porane{na Nova Makedonija? - Ne znam, zo{to? - Zatoa {to ovaa zgrada e mnogu povisoka od prethodnata. Sega koga Ministerstvoto }e gi naredi eden vrz drug site neizvr{eni nalozi za pla}awe kon privatniot sektor, se pravi kula od nalozi, ama ima mesto za kulata bidej}i novata zgrada e mnogu povisoka!!! Crn humor, ama izgleda taka im e polesno na biznismenive so makata {to ja imaat. Pominaa desetina dena otkako Dràvniot zavod za statistika go objavi podatokot deka makedonskata ekonomija vo prvite tri meseci od 2010 godina vo sporedba so istiot period od 2009 godina imala pad od 0,9%. Podatokot pomina bez golema pompa vo javnosta. Vo me|uvreme, se slu~ija nastani, kako {to be{e incidentot so “snimatelot bez oznaki” vo Sobranieto, pismoto od partiskiot sekretar na VMRO-DPMNE do pretsedatelot na SDSM, itn., nastani koi ne izgledaa mnogu spontani i kako da ja imaa ulogata na dimni bombi {to treba da ja defokusiraat javnosta. Celta na momentalno vladeja~kata partija e, neli, da ne se zboruva za katastrofalnata sostojba vo makedonskata ekonomija. Sepak, }e se zadràm na nekoi detali {to zasluùvaat vnimanie, a se povrzani so podatokot za padot na makedonskata ekonomija vo prvite tri

meseci od godinava. Prvo, porazitelno za ovaa Vlada e toa {to padot e predizvikan od ogromniot pad na bruto-investiciite za nezapameteni 46,6%. Ekonomistite znaat deka investiciite prvi reagiraat na tekovnite nepovolni ekonomski dvièwa i deka vakvoto dvièwe na investiciite e odraz na neizvesnosta i pesimizmot vo odnos na idninata. Dramati~niot pad na investiciite pokaùva i deka nema tolku brzo i tolku lesno da se izleze od postojnava situacija. Znaeme deka glavnata “mantra” na ovaa Vlada be{e deka investiciite }e ja dviàt ekonomijata napred i vo toj pogled ova {to se slu~uva e vistinsko fijasko za Vladata. Vnimanieto go privlekuva i edna nelogi~nost, koja se odnesuva na linijata na dvièwe na makedonskiot BDP. Vo 2009 godina, vo prviot kvartal padot be{e 0,6%, vo vtoriot kvartal se prodlabo~i na 1,2%, vo tretiot u{te pove}e se prodlabo~i na 1,4%, za vo poslednite tri meseci od 2009 godina odedna{ da imame rast na BDP od 1,2%. Po neosnovaniot optimizam na Vladata deka sme izlegle od recesija, vo prviot kvartal od 2010 godina povtorno se vra}ame vo crvenata zona, so pad od 0,9%. Za mene e logi~en padot vo prvite tri meseci od godinava, ama e nelogi~en rastot vo poslednite tri meseci od lanskata godina. I prethodno pi{uvav deka te{ko moàt da se objasnat onie dvocifreni stapki na rast vo nekoi industriski granki, osobeno vo dekemvri. Da napravime i paralela so slu~uvawata vo evropskata ekonomija. Spored

oficijalnite sezonski prilagodeni podatoci objaveni na po~etokot od juni, vkupniot BDP na 27te ~lenki na EU vo prviot kvartal od 2010 godina vo sporedba so istiot period od 2009 godina se zgolemi za 0,5%. Zna~i, po postepenoto ublaùvawe na godi{nite stapki na pad na BDP od 5,1% vo vtoriot kvartal na 4,3% vo tretiot kvartal, pa na 2,3% vo posledniot kvartal od 2009 godina, vo 2010 godina EU ja napu{ti zonata na ekonomski pad. Nabquduvano po poedine~ni zemji, kaj site zemji od EU-27, za koi se objaveni podatoci, godi{nata stapka na promena na BDP vo prviot kvartal od 2010 godina e podobra vo odnos na posledniot kvartal minatata godina, bez ogled dali toa zna~i deka dotoga{niot pad e dopolnitelno namalen ili deka dotoga{niot pad e zamenet so rast. Isklu~ok e Polska, kade {to i vo prvite tri meseci od 2010 godina se povtoruva istata stapka na rast od 2,8% registrirana vo poslednite tri meseci od 2009 godina. Istiot trend se slu~i i vo evrozonata. Po godi{niot pad na BDP od 4,9% vo vtoriot kvartal, 4,1% vo tretiot kvartal i 2,1% vo posledniot kvartal od 2009 godina, vo prvite tri meseci od 2010 godina vkupniot BDP na 16-te zemji-~lenki na evrozonata se zgolemi za 0,6%. Vo {to e razlikata me|u dvièweto na BDP vo Makedonija i vo EU? Dvièwata vo EU izgledaat konzistentni, vo Makedonija ne. Statisti~kiot rast na makedonskiot BDP vo poslednite tri meseci od 2009 godina {tr~i i ne moè da se vklopi

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

nitu vo logikata deka so odredeno vremensko zadocnuvawe vo makedonskata ekonomija se slu~uva ona {to se slu~uva vo EU. Dali makedonskata ekonomija i vo vtoriot kvartal od godinava }e ima pad i povtorno }e vleze vo recesija? Statisti~ki, verojatno ne. No, imaj}i go predvid naru{eniot kredibilitet na Dr`avniot zavod za statistika, toa nema da ima golemo zna~ewe za gra|anite. Tie ve}e ne & veruvaat na Vladata. Vo anketite na renomiranata IRI, na pra{aweto dali Vladata ima plan za spravuvawe so ekonomskata kriza, vo april 2009 godina - koga pritisokot vrz devizniot kurs be{e najgolem, padot na deviznite rezervi go dostigna dnoto i ve}e se ~uvstvuvaa posledicite od globalnata kriza - 46% od ispitanicite odgovorija deka Vladata NEMA plan za spravuvawe so krizata. Edna godina podocna, vo maj 2010 godina, po seto falewe na Vladata so nejzinite t.n. “paketi na antikrizni merki”, brojot na lica {to mislat deka Vladata NEMA plan za spravuvawe so krizata se zgolemi i dostigna celi 56% od ispitanicite. Sega ve}e gra|anite se seriozno ispla{eni.

KOMPANII PAZARI I FINANSII BUGARIJA ]E POTPI[E ZA VLEZ VO JU@EN POTOK

ko treba slika-od Gasprom stavete Ovaa nedela Bugarija }e go potpi{e dogovorot za gasovodot Ju`en potok, javuva agencijata Rojters. Bugarskiot premier, Bojko Borisov, i ruskiot vicepremier, Viktor Zubkov, v~era se sretnaa vo Rusija, od kade {to najavija deka vo ~etvrtok pretstavnici na Bulgargas zaminuvaat za Rusija za da go potpi{at

dogovorot za vlez na Bugarija vo mapata na ovoj me|unaroden energetski koridor. “Pove}e nema nere{eni pra{awa me|u Bugarija i Rusija za Ju`en potok. Nie }e go potpi{eme dogovorot i }e zapo~neme so tehni~kite i ekonomskite istra`uvawa. Ovoj proekt }e bide mnogu polesen za Bugarija”, izjavi Borisov. Ruskite agencii javuvaat deka do krajot na

nedelava }e se znae i kade to~no }e pominuva gasovodot niz Bugarija. Od ruski Gasprom najavuvaat deka gasovodot od Rusija so eden krak do Italija i eden do Avstrija }e po~ne da se gradi za tri godini, a treba da bide gotov do 2015 godina. Od ruskata kompanija ve}e planiraat skladi{tata za gas da bidat vo Srbija, Holandija i Germanija.

07.07.2010

DR@AVATA JA NAMALI KAMATATA ZA ZAPISITE

inisterstvoto za finansii ja namali kamatata za dràvni zapisi od 5% na 4,7%. Na v~era{nata aukcija, dràvata se zadolì za novi 36 milioni evra vo buxetot so proda`ba na zapisi so ro~nost od 6 meseci so evroklauzula. Vo isto vreme, za ispla}awe dostasuvaat zapisi vo vrednost od okolu 29 milioni evra. Ova e redovna aukcija na dràvni zapisi koja Ministerstvoto

za finansii ja planira{e so kalendarot za zadol`uvawe. No, namaluvaweto na kamatata doa|a neposredno otkako neodamna Narodnata banka ja namali osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na 5%. Sega kamatata za dr`avni zapisi e poniska, a atraktivnosta za ovie hartii od vrednost ne se namaluva. Najgolem del od investitorite se privatni investitori od kompanii, iako dosega

voobi~aeno najgolem interes za ovie hartii od vrednost imaa bankarite. No, i bankarite prodolùvaat intenzivno da kupuvaat zapisi, namesto da gi naso~at parite vo stopanstvoto preku zgolemena kreditna poddr{ka na firmite. Za deneska e zakaàna i redovna aukcija na blagajni~ki zapisi na koja povtorno se o~ekuva deka }e vloàt pove}e od 100 milioni evra vo hartii od vrednost.

IZMENITE VO ZAKONOT ZA RABOTNI ODNOSI POMINAA NA PRVO ^ITAWE

ZA RABOTNICITE EVROPSKI PRAVA, ZA “GAZDITE” POMALI KAZNI Isti prava za vrabotenite na opredeleno i neopredeleno vreme, mo`nost za predvremeno raskinuvawe na dogovorot i polabava kaznena politika nalagaat izmenite vo Zakonot VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

a vrabotenite koi imaat dogovor za rabota na opredeleno i neopredeleno vreme, rabotodava~ot }e treba da im ovozmoì isti uslovi za rabota, stoi vo novite izmeni na Zakonot za rabotni odnosi koi v~era po prvoto ~itawe bea usvoeni na Komisijata za trud i socijalna politika. Vo ovoj del izmenite mu nalagaat na rabotodavecot u{te pred istekot na dogovorot da gi informira vrabotenite na neopredeleno dali } e im go prodolì rabotniot odnos. Dokolku nema prodolùvawe, rabotnikot vo me|uvreme }e ima pravo da si bara druga rabota i da sklu~i dogovor so druga institucija. Na svoj tro{ok, rabotodava~ite na svoite vraboteni }e treba da im obezbeduvaat i kontinuirani obuki i dokvalifikacii. Izmenite nalagaat i opredeleni pravila pri sklu~uvawe dogovor za rabota. Vo raboten odnos ne smee da stapi dete do 15 godini, dokolku so toa se popre~uva negoviot obrazoven proces ili dokolku rabotata bi imala {tetni posledici vrz negoviot razvoj. ]e bidat izgotveni i dva pravilnika za èni i mladi lica vo koi koncizno }e stojat pravata na ovie lica koga se javuvaat vo uloga na vraboteni. "Nacrt-planovite za novite pravilnici se ve} e izgotveni. Planirame za

eden mesec istite da bidat pu{teni vo upotreba", veli zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski. Stapuvaweto na sila na noviot Zakon za rabotni odnosi }e zna~i i mo`nost za predvremeno raskinuvawe na dogovorot za rabota, dokolku dvete strani, vo slu~ajov i vraboteniot i rabotodava~ot, se soglasuvaat so toa i samo ako pri~inite za raskinuvaweto imaat deloven karakter. Dosega ovoj del ne be{e reguliran so zakonska odredba. I transferot na pretprijatija ili delovi od niv vo stranstvo za period podolg od edna godina }e bide reguliran so posebna zakonska odredba, koja dosega ne postoe{e. Zakonot nalaga i pri stapuvawe vo raboten odnos rabotodava~ite detalno da gi informiraat vrabotenite za uslovite vo koi }e rabotat i da im ovozmo`at soodvetna obuka za bezbednost pri rabota. Krupni izmeni se postignati i vo delot na kaznenata politika, odnosno, za 50% se namaluvaat globite za rabotodava~ite pri nepo~ituvawe na Zakonot za rabotni odnosi. Rabotodava~-pravno lice, namesto dosega{nite 15.000 evra, prekr{okot }e go ~ini 7.000 evra. Me|utoa globite za onie prekr{oci koi vo praktika se poka`ale kako mnogu ~esti, ne samo {to nema da bidat namaleni, tuku }e pretstavuvaat u{te pogolem finansiski tovar za rabotodava~ot. Dokolku inspekcijata na teren utvrdi deka vrabotenoto lice ne e prijaveno, rabotodava~ot }e bide ob-

vrzan vo rok od 8 dena da go prijavi vraboteniot i da mu isplati tri mese~ni plati. Spored zamenik-ministerot, so ovaa merka }e se namali fiktivnata vrabotenost/nevrabotenost i } e se zasilat pravata na vrabotenite. Spored Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koe se nao|a vo uloga na predlaga~ na izmenite, ovoj Zakon e kroen po evropski terk i zakonskite regulativi se poklopuvaat so direktivite za Evropskata unija. "Kone~no }e moème da kaème deka imame evropski zakon vo delot na rabotnite odnosi", izjavi zamenik-ministerot Ristovski, dodavaj}i deka pri formiraweto na izmenite nemale nikakvi problemi okolu konsenzus so Sojuzot na sindikati (SSM) i Konfederacijata na slobodni sindikati (KSS). Pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski, pozitivno gi oceni izmenite vo Zakonot za rabotni odnosi, dodeka, pak, pretsedatelot na KSS, Rasko Mi{kovski, istakna deka imale samo nekolku minimalni zabele{ki vo odnos na izmenite. Na v~era{nata Komisija za trud i socijalna politika zabeleìtelno be{e otsustvoto na ~lenovite od opozicijata. Spored pratenikot Vesna Bendevska nivnoto otsustvo ne e povrzano so zakonite koi bea staveni na glasawe, tuku so ~etvrto~niot incident vo sobranieto i, spored niv, skandaloznoto pismo upateno od strana na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska.

50%

se namaleni globite za rabotodava~ite pri nepo~ituvawe na Zakonot za rabotni odnosi

SPIRO RISTOVSKI

ZAMENIK-MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA Kone~no imame evropski Zakon vo delot na rabotnite odnosi

MINISTRITE ]E GO POVRZUVAAT REGIONOT SO EVROPA

inistrite za transport na Makedonija, Hrvatska, Slovenija, BiH i Kosovo v~era vo Zagreb potpi{aa deklaracija za zaedni~ki interesi za povrzuvawe na Jugoisto~na Evropa so ostanatite delovi od kontinentot. Deklaracijata se odnesuva na va`nosta na koridorite 5, 8 i 10. Na konferencijata vo Zagreb ne prisustvuvaa pretstavnici na Srbija i na Crna Gora. No, zasega e izvesno samo deka Hrvatska i Slovenija }e gradat most preku rekata Sutla, koj }e se koristi kako grani~en premin i vo koj }e se investiraat 2,9 milioni

kuni. Se razgovara{e i za Jadransko-jonskata magistrala, koja e od interes za Hrvatska, BiH i za Albanija. Nadle`nite }e se potrudat ovaa magistrala da stane evropski koridor. Makedonija so avtopat e povrzana samo so Srbija preku Koridorot 10, dodeka kon Bugarija i Albanija s$ u{te ne se realiziraat investiciite vo Koridorot 8, nitu vo `elezni~kiot, nitu vo patniot soobra}aj.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

10 07.07.2010 2.440

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.780

2.430

MBID

107,05 107,00 106,95 106,90 106,85 106,80 106,75 106,70 106,65 106,60

2.760

2.420

2.740

2.410 2.720 2.400 2.700

2.390

2.680

2.380 2.370

2.660

30/06/10

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

30/06/10

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

OMB

30/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/07/10

02/07/10

03/07/10

04/07/10

05/07/10

06/07/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

TEHNI^KATA ANALIZA PREDVIDUVA PROPAST

SLEDI GOLEM PAD NA WUJOR[KATA BERZA Berzanskiot analiti~ar Robert Prehter e tolku “crn” vo svoite prognozi {to tvrdi deka vo slednite 5-6 godini indeksot Dau Xons na Wujor{kata berza }e padne od 9.600 na 1.000 poeni!? “Jas samo velam – doa|a zima, kupete si kaput”, izjavi Prehter, koj logi~ki objasnuva: “Ako jas sum vo gre{ka, kaputot nema da vi bide problem, no ako sum vo pravo, }e umrete bez nego”. Vo 2002 godina Prehter ja izdade knigata ”Conquer the crash”, koja gi predvide problemite na dene{niot pazar, a vo 2008-ta godina najavi deka }e dojde do brzo i silno oporavuvawe na pazarot, po {to }e sleduva dramati~en pad. Prehter momentalno e pretsedatel na internetkompanijata za finansiski analizi, Elio Vejv Interne{nal (Elliot Wave International), a vo karierata bil i analiti~ar za Meril Lin~. No, Prehter ne e edinstveniot analiti~ar {to svoite prognozi gi zasnova vrz tehni~ka analiza i koj najavuva seriozen pad. Ralf Akampora, nekoga{en pretsedatel na Zdru`enieto na tehni~ki analiti~ari (Market Technical Association), gi rasprodal site svoi vrednosni hartii zatoa {to o~ekuva pad od 10-15% pred da se stabilizira pazarot. NAJGOLEMI ZAGUBI GODINAVA NA [PANSKATA I GR^KATA BERZA Inaku, koga sme kaj zagubi na berza, od po~etokot

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ekoi vlo`uva~i se nervozni zaradi lo{ite signali od pazarot, nekoi vlegle vo me~kina faza, no analiti~arot Robert Prehter e kategorija za sebe. Toj e uveren deka na Wujor{kata berza doprva & sleduva najgolem pad vo poslednite 250 godini, koj }e zaseni s$ {to se slu~uvalo za vreme na panikata vo 1783 godina i Golemata depresija od 1929 godina, pi{uva "Wujork Tajms". Predviduvaweto na Prehter se temeli na tehni~ka analiza nastanata vrz osnova na teorijata nare~ena Eliot bran (Elliott Wave) – forma na tehni~ka analiza {to ja koristat investitorite za da predvidat trendovi na finansiskite pazari preku identifikuvawe na ekstremi vo investitorskata psihologija, pikovi i padovi na cenite i ostanati aktivnosti. Kolku e radikalna procenkata na Prehter najdobro svedo~i podatokot deka toj o~ekuva indeksot Dau Xons (Dow Jones) da kolabira na nivo ponikso od 1.000 bodovi od sega{noto nivo na 9.600 poeni i toa vo period od slednite 5-6 godini.

JUNSKIOT PROMET DVOJNO POMAL OD MAJ

na godinava investitorite najmnogu zagubile na berzite vo Grcija i [panija. Vloèni 100 iljadi evra na dvata finansiski pazari na po~etokot na godinata denes bi imale vrednost od 65.300 evra, odnosno 77.600 evra. Investicija vo evra kaj kineskiot indeks [angaj Kompozit (Shanghai Composite) bi donela 13% zaguba, a vo {irokiot evropski indeks Euro Stoks 50 (Euro Stoxx 50) - 13,5% zaguba. Kaj francuskiot pazar, pak, ovaa zaguba bi bila vo visina od 12,5%. Vloùvawata vo zlato, pak, stanaa {iroko koristena investiciska destinacija predizvikana od èlbata za za{tita od

rizici kaj investitorite. Kako rezultat na toa zlatoto poskapelo za okolu edna tretina, {to zna~i deka investicija vo zlato vo vrednost od 100 iljadi evra na po~etokot na godinava ve}e bi iznesuvala 132.170 evra. Takva e situacijata i so ostanatite surovini. I pokraj nivniot pad vo odnos na dolarot, tie, sepak, bi donele dobivka na onie koi investiraat vo evra. Na primer, i pokraj padot na cenata na naftata od tipot "brent" od re~isi 8% za prvite {est meseci od godinava, 100 iljadi evra investirani vo ovaa surovina na 1 januari sega bi imale vrednost od 113.400 evra.

erzata vo tekot na juni ostvarila vkupen promet od okolu 240,8 milioni denari, {to e re~isi polovina od prometot koj be{e ostvaren prethodniot mesec koga berzata ima{e ostvareno vkupen promet od okolu 479,7 milioni denari. Za razlika od prometot vo prethodniot mesec, vo juni vkupniot promet e realiziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe preku 2.456 transakcii. Blok-transakcii vo tekot na juni izostanaa, za razlika od maj koga bea realizirani 6 vakvi transakcii so vkupen iznos od okolu 187 milioni denari. Sepak, i bez tie bloktransakcii ostvareniot promet vo juni kaj klasi~noto trguvawe povtorno e pomal vo odnos na klasi~noto trguvawe vo maj, i toa za 17,71%. Vakvite pokazateli uka`uvaat na toa deka problemot so likvidnosta kaj Makedonska berza so doa|aweto na letniot period s$ pove}e ima mo`nost da se prodablo~uva. Stranskite investitori vo tekot na juni pove}e bile zainteresirani za da prodavaat otkolku da kupuvaat. Na stranata na proda`ba nivnoto u~estvo vo juni iznesuvalo 16,18%,

dodeka na kupovnata strana u~estvuvale so samo 14,9%. Pet kompanii vo juni realizirale promet pogolem od deset milioni denari. Od niv akciite na Alkaloid i Komercijalna vo juni bea najbarani za trguvawe. Akcijata na Alkaloid ostvarila promet od okolu 27,57 milioni denari, a pritoa bila istrguvana koli~ina od 7.073 akcii. Komercijalna so ne{to poslab realiziran promet od 26,77 milioni denari, no so pogolema koli~ina istrguvani akcii. Vo juni nivniot broj iznesuva{e 8.882 akcii. Od obvrznicite najbarana i najtrguvana be{e obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Prometot koj be{e realiziran so ovaa obvrznica vo juni iznesuva{e okolu 72,4 milioni denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 mesecot juni go zavr{i so pad od 1,53% vo odnos na vrednosta od maj. So sli~en pad se karakterizira i vrednosta na indeksot kaj obvrznicite OMB ~ija vrednost vo juni se sni`ila za 1,57%. Za razlika od ovie dva indeksa, edinstveno samo MBID indeksot vo juni ja zgolemil svojata vrednost za 1,46%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

00.01.1900

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

30.769.205,53

-2,42%

-9,47%

-3,43%

-3,56%

3,87%

04.07.2010

19.920

Илирика ГРП

19.649.681,83

-2,14%

-4,59%

0,17%

-0,14%

10,83%

04.07.2010

2,61

17.936

Иново Статус Акции

17.676.169,50

-1,39%

-6,38%

-9,56%

-10,35%

-5,66%

05.07.2010

0,00

KD Brik

20.841.851,16

-0,76%

-4,48%

0,96%

3,15%

24,05%

05.07.2010

0,00

KD Nova EU

21.262.603,13

2,80%

-5,59%

-4,70%

-5,03%

12,27%

05.07.2010

КБ Публикум балансиран

25.636.363,25

-2,23%

-7,35%

-3,74%

-3,22%

-0,69%

05.07.2010

22,00

4,76

65.274

ТТК Банка АД Скопје

664,00

2,95

РЖ Услуги Скопје

236,00 0 0

Попова Кула Демир Капија

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макстил Скопје

00.01.1900 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

00.01.1900 Просечна цена (МКД)

Топлификација Скопје Македонски Телеком Скопје Реплек Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Износ (МКД)

194

-3,00

39.770

3600

-2,98

558.000

489

-2,89

591.690

36502,75

-2,83

292.022

146,00

-2,67

7.300

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

00.01.1900

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

00.01.1900

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.850,75

390,18

9,87

0,88

8.100,00

341,43

23,72

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

650,00

105,83

6,14

0,65

KMB (2009)

2.014.067

3.094,26

533,81

5,80

0,90

MPT (2009)

112.382

26.988,26

0,75

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

3850,75

-0,62

1.020.450

REPL (2009)

25.920

36.502,75

5.625,12

6,49

0,73

Комерцијална банка Скопје

3094,26

-0,15

847.826

SBT (2009)

389.779

2.690,00

211,39

12,73

0,61

26988,26

-2,57

620.730

STIL (2009)

14.622.943

194,00

0,11

1.754,39

2,71

489

-2,89

591.690

TPLF (2009)

450.000

3.600,00

61,42

58,62

1,06

3.600,00

-2,98

558.000

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

0,31

Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

00.01.1900 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

25.833

обични акции

65.013

10,14

90.845

-62,61

обични акции

16.484

-88,94

Вкупно Редовен пазар

16.484

-88,94

107.330

-72,62

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-85,96

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 06.07.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII QBE KUPUVA REOSIGURITELNA KOMPANIJA OD BELGIJA

elgiskata finansiska grupacija KBC (KBC) soop{ti vo ponedelnikot deka e soglasna da prodade del od biznisot so obvrznici i derivativi na Daiva Sekjuritis Kapital Markets (Daiwa Securities Capital Markets), kako i oddelot za reosiguritelen biznis, Sekjura NV (Secura NV) na Kjubi In{urans (QBE Insurance), kompanija prisutna i vo zemjava. KBC na ovoj na~in prodol`uva so svojata strategija da

se osloboduva od svoite nesu{tinski biznisi. Kjubi }e plati 267 milioni evra za Sekjura, a po kompletiraweto na transakcijata {to treba da zavr{i do krajot na avgust, Sekjura }e bide del od evropskata reosiguritelna divizija na Kjubi, koja e so sedi{te vo London. Kjubi, so sedi{te vo Avstralija, e eden od 25-te najgolemi osiguriteli i reosiguriteli vo svetot, a prisutna e na site kontintenti osven Afrika. Od pred

10 godini Kjubi vleze i na makedonskiot pazar, koga stana mnozinski akcioner vo ZOIL Makedonija.

07.07.2010

EVROHOLD SO GOLEM PAD NA AKCIITE NA SOFISKATA BERZA

kciite na bugarskata finansiska kompanija Evrohold vo ponedelnikot zabele`aa silen pad na Sofiskata berza od 9,66%, dodeka na osiguritelnata kompanija Evroins, koja e vo sostav na Evrohold, akciite & padnaa za 11%. Pazarnata kapitalizacija na Evrohold Bugarija ve}e e pomalku od 26 milioni evra i vo poslednite tri meseci e padnata za 40%. Evrohold e sopstvenik i

na osiguritelnata kompanija Evroins vo Makedonija, otkako ja kupi Mako{ped osiguruvawe pred tri godini. Analiti~arite vo Bugarija velat deka ima dve pri~ini za poevtinuvaweto na ovie kompanii. Od edna strana, toa moè da se dolì na rasproda`bata na hartii od vrednost od strana na bugarski banki, pri {to investitorite zaloìle akcii na

Evroins i Evrohold kako obes{tetuvawe po repo zdelki. Vtorata pri~ina se problemite so emisiite na obvrznici, pri {to obvrznicite izdadeni od fondot Interkapital properti divelopment se osigureni vo Evroins, i ako toj ne mo`e da go izvr{i pla}aweto, osiguritelot treba da pokrie.

I POKRAJ VISOKITE KAMATI NA DEPOZITITE

17.03.2010 11 MAKEDONCITE POMALKU [TEDAT OTKOLKU VO DRUGITE ZEMJI [tedeweto va bankite s$ u{te e na nisko nivo vo sporedba so drugite zemji od regionot i toa go poka`uva kapacitetot na gra|anite i firmite, kolku mo`at da si dozvolat da ~uvaat pari vo banka. Pogolem del od niv po~esto gi posetuvaat bankite za da zemat pari, otkolku da ostavat.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o depozitna baza od 3,2 milijardi evra Makedonija, sepak, spa|a vo zemjite kade {to {tedeweto vo banka e na nisko nivo. Makedoncite pomalku oro~uvaat pari vo bankite vo sporedba so nekoi drugi zemji. Analizata na depozitniot potencijal na bankarskite sektori kako udel vo vkupnata ekonomija poka`uva deka nivoto na {tedewe vo zemjava e tri pati ponisko od prosekot vo Evropskata unija. Udelot na depozitite vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod (BDP) iznesuva 46,2%, dodeka vo Slova~ka toj soodnos e 62,2%, vo Bugarija 63,1%, vo ?e{ka 67,3% i duri 330,5% vo Kipar. I pokraj toa {to {tedeweto vo bankite vo poslednite nekolku godini postepeno se zgolemuva, vo sporedba so drugite zemji od regionot ova e u{te eden pokazatel deka na{ata ekonomija e nedovolno razviena. Trendot na zgolemuvawe na depozitite bankarite go objasnuvaat so atraktivnite kamati {to im gi nudat na gra|anite i firmite. Otkako na po~etokot na krizata vo 2008 godina {teda~ite po~naa masovno da gi povlekuvaat parite od bankite, a bankite se soo~ija so seriozni likvidnosni problemi, vo trkata da privle~at {to e mo`no pove}e {teda~i gi zgolemija kamatite na depozitite. Bankarite velat deka toa e pri~inata {to s$ u{te pasivnite kamati se

dràt na visoko nivo. “Finansiskiot pazar s$ u{te ne e oporaven, a bankite imaat seriozni likvidnosni problemi. Se prekinaa vrskite i me|u samite banki i pozajmuvaweto me|u niv e drasti~no namaleno. Od druga strana, rizikot za pozajmuvawe pari na pazarot ne e namalen, naplatata na kreditite odi mnogu te{ko, a bankite mora da ~uvaat golem del od parite i kako zadolìtelna rezerva, i seto toa ja namaluva nivnata likvidnost. Tokmu poradi toa i poradi stravot od dopolnitelno zagrozuvawe na likvidnosta od eventualni povlekuvawa na depoziti, kamatite za {tedewe s$ u{te se dràt na visoko nivo, duri i po cena toa da se plati so namalena profitabilnost. Ne o~ekuvam nitu deka do krajot na godinata }e se slu~at pozna~ajni promeni”, veli Vladimir Eftimoski, ~len na Upraven odbor na [parkase banka. POVE]E SE [TEDI VO EVRA Ako se analizira valutnata struktura na depozitnoto portfolio, s$ u{te dominiraat depozitite vo evra, no bankarite velat deka vo posledno vreme raste interesot za {tedewe vo denari poradi poatraktivnite kamati. “Interesot na gra|anite i firmite da oro~uvaat pari vo banka se zgolemuva, osobeno za denarskite depoziti, poradi toa {to tie imaat i povisoka kamata. Ako na po~etokot na minatata godina se pojavi trend na dramati~no prefrlawe na denarskite depoziti vo evra poradi stravuvawata

VLADIMIR EFTIMOSKI

od devalvacija, od krajot na minatata godina gra|anite i firmite sakaat da {tedat vo denari i toj trend s$ u{te trae”, veli Jovanka JoleskaPopovska, generalen direktor na ProKredit banka. Od vkupnata depozitna baza od 3,2 milijardi evra, 1,5 milijardi evra se oro~eni vo denari, dodeka, pak, vo evra se ~uvaat 1,7 milijardi. DEPOZITITE ZABRZANO RASTAT Najnovite podatoci na Narodnata banka (NBM) poka`uvaat deka depozitniot porast vo bankite zaklu~no so maj iznesuva

15,7%, nasproti zgolemuvaweto na depozitite za 12,3% vo prethodniot mesec. Osven toa, ovoj rezultat e podobar i od o~ekuvawata i proekciite na NBM za rast na vkupnite depoziti vo ovoj period od godinata. Vo odnos na valutnata struktura denarskite depoziti na godi{na osnova se povisoki za 15,6%, dodeka stapkata na rast na deviznite depoziti iznesuva 15,9%. Po podolgo vreme vo maj za prv pat e zabele`ana i pozitivna promena kaj depozitite od pretprijatijata. Ovie depoziti porasnale za 5,2% na godi{no nivo, nasproti nizata negativni

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,33%

4,53%

5,28%

6,33%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,15%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,50%

7,30%

7,50%

10,20%

10,60% 11,10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5133

Комерцијална

6,70%

7,50%

8,00%

10,80%

САД

долар

49,0889

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

В.Британија

фунта

74,3363

36м

10,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

46,1638

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1016

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

41,2398

61,7

49,7

74,7

46,3

Извор: НБРМ

stapki, odnosno trendot na povlekuvawe na depozitite na kompaniite od bankite {to zapo~na vo fevruari minatata godina. Ovoj porast vo celost se dol`i na silniot godi{en rast na deviznite depoziti na pretprijatijata od 30,3% pri zabavuvawe na padot na denarskite depoziti od 5,8%. Depozitite od gra|anite isto taka prodol`uvaat da se zgolemuvaat, no so pogolem intenzitet. Godi{nata stapka na rast na ovie depoziti iznesuva 19,3%. Pritoa, pove}e se zgolemuvaat depozitite vo denari, za razlika od depozitite vo stranska

^LEN NA UO NA [PARKASE BANKA “Finansiskiot pazar s$ u{te ne e oporaven, a bankite imaat seriozni likvidnosni problemi. Pozajmuvaweto me|u bankite e drasti~no namaleno. Od druga strana, rizikot za pozajmuvawe pari na pazarot ne e namalen, naplatata na kreditite odi mnogu te{ko, a bankite mora da ~uvaat golem del od parite i kako zadol`itelna rezerva, i seto toa ja namaluva nivnata likvidnost. Tokmu poradi toa i poradi stravot od dopolnitelno zagrozuvawe na likvidnosta od eventualni povlekuvawa na depoziti, kamatite za {tedewe s$ u{te se dr`at na visoko nivo” valuta. Bankarite objasnuvaat deka pogolemiot interes na gra|anite da {tedat vo denari doa|a poradi poatraktivnite kamati vo bankite za depozitite vo doma{na valuta.

12 07.07.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

STARITE ZANAETI KAKO POTTIK ZA TURIZMOT I EKONOMIJATA VO BITOLA

p{tina Bitola }e go za~uvuva kulturno-istoriskoto nasledstvo vo potpelisterskite ruralni sredini preku za`ivuvawe na starite zanaeti. Ovoj proekt e sodr`an vo Strategijata za ruralen razvoj, za {to e obezbeden grant vo visina od 300.000 denari. Spored lokalnata samouprava, vo proektot se predviduva edukacija na lokalnoto naselenie i turistite za

izrabotka na tradicionalni proizvodi so primena na tradicionalni zanaeti, organizirawe izrabotka na tradicionalni proizvodi, marketing i promocija na tradicionalnite proizvodi, kako i sozdavawe na prepoznatliv proizvod koj }e pridonese za razvoj na alternativniot turizam i ekonomijata vo ruralnata sredina. Sredstvata mo`at da gi koristat site pravni

lica koi deluvaat vo oblasta na zanaet~iskite dejnosti, kulturata, edukacijata, turizmot i za{titata na `ivotnata sredina vo ruralnite oblasti registrirani vo Centralniot registar na op{tina Bitola. Prednost, sepak, }e imaat ponuduva~ite koi }e kofinansiraat 50% od vkupnata vrednost na proektot, informiraat od op{tina Bitola.

OTKUPOT NA STAROTO @ELEZO POD POGOLEMA KONTROLA

ri~ina za za~estenite kra`bi na staro `elezo od javnite povr{ini, no i od imotite na gra|anite, spored ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Nexati Jakupi, e zgolemuvaweto na cenite na oboenite metali i na crnata metalurgija. Jakupi na v~era{nata sredba so ~lenovite na Grupacijata za otkup na sekundarni otpadni surovini pri Stopanskata komora na Makedonija kako i

drugi dr`avni organi poso~i deka so kra`bite na {ahti, branici, soobra}ajni znaci se doa|a do zagrozenost vo soobra}ajot. Zatoa, spored Jakupi, celta e preku organizirani kontroli na site nivoa vo soobra} ajot, vo otkupnite centri i vo carinskite ispostavi da se spre~i eventualnata zloupotreba. Pretsedatelot na grupacijata za sekundarni surovini pri Stopanskata komora na

Makedonija, Vasil Gacevski, informira deka vakvata kradena roba se prodava vo otpadite {to rabotat na divo. Spored nego, vo dr`avava ima mnogu vakvi divi subjekti {to otkupuvaat staro `elezo. Za razlika od niv, legalnite otkupni punktovi pri otkupot pokraj toa {to ja registriraat li~nosta {to nosi takva roba, toj dava i izjava deka taa roba e negova.

KOMPANIITE ZA HTZ OPREMA SO ISTI REZULTATI KAKO LANI

OPREMA ZA ZA[TITA PRI RABOTA SE KUPUVA SAMO AKO SE MORA

Voveduvaweto na HACCP standardot treba da ja zgolemi proda`bata na firmite {to proizveduvaat ili uvezuvaat oprema za higiensko-tehni~ka za{tita METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akedonskite kompanii koi proizveduvaat ili prodavaat HTZ oprema i godinava so istite problemi kako i lani. Spored niv, rezultatite postignati lani i godinava se sli~ni, a kaj nekoi duri se i vo nadolna linija. Kompaniite {to od niv kupuvaat naj~esto toa go pravat kako rezultat na merkite koi im se izre~eni od strana na dr`avnite inspektori za trud od oblasta na bezbednost i rabota koi se odnesuvaat za otstranuvawe na nedostatoci pri nivnoto rabotewe, so cel da gi izbegnat kaznite. Sepak, ima i takvi kompanii koi zaradi prirodata na dejnosta koja ja izvr{uvaat neophodno e postojano da pravat dopol-

60-100

evra e cenata na eden komplet za za{tita pri rabota sostaven spored evropski standardi po rabotnik

nitelni nabavki i zameni na ve}e iskoristenata HTZ oprema. Kaj ostanatite kompanii na samite rabotnici im e ostaveno da se snao|aat koj kako znae. Tokmu poradi vakvata sostojba makedonskite kompanii koi se zanimavaat so HTZ oprema od godina vo godina s$ pove}e se soo~uvaat so problemi vo pogled na svoeto rabotewe. Najgolem del od artiklite koi gi prodavaat se potro{ni dobra koi imaat relativno niska cena. Godinava za del od niv dopolnitelen problem e i rastot na dolarot. Negovoto dvi`ewe vo nagorna linija del od niv gi prinudi na

neatraktivni potezi, kako na primer zgolemuvawe na cenite. Cenata na eden osnoven komplet za za{tita pri rabota sostaven spored evropski standardi se dvi`i od okolu 60 do 100 evra za rabotnik. Vo taa cena vleguvaat za{titni ~evli, raboten kombinezon, rakavici, za{titni nao~ari, {lem za glava i dopolnitelni za{titni predmeti. Iako ne stanuva zbor za nekoja visoka suma, sepak, vo uslovi na ekonomska kriza kompaniite ovoj tro{ok go ostavaat za posleden. Spored Ilija Pe{ov od kompanijata za HTZ oprema Lotus DOOEL od Veles “najgolemata pri~ina za

SREDSTVA ZA KLASTERI OD OP[TINITE VO ISTO^NA MAKEDONIJA

entarot za razvoj na Isto~niot planski region upati pokana do edinaesette op{tini od ovoj region da apliciraat so proekti za finansirawe na svoite klasterski inicijativi. Spored Programata za regionalen ekonomski razvoj predvideno e prednost za vakvoto finansirawe da im bide dadena na onie proekti {to promoviraat zaedni~ki aktivnosti na pove}e subjekti

i koi obezbeduvaat kofinasirawe od partnerite. Kofinansiraweto treba da bide vo visina od 25% od vkupnata finansiska konstrukcija na proektot. Iznosot koj maksimalno mo`at da go dobijat podnositelite na proektite od Centarot za razvoj na Isto~niot planski region iznesuva 600.000 denari. Ovie mo`nosti za finansirawe na klasterski inicijativi se pottiknati od op{tinite Berovo, Vinica,

Del~evo, Zrnovci, Peh~evo, Karbinci, Ko~ani, Makedonska kamenica, ^e{inovoOble{evo, Probi{tip i [tip.

Probi{tip

sli~nata proda`ba, kako i lanskata godina, mislam deka e ekonomskata kriza. Namalen e protokot na sredstva. Sredstvata vo sekoja firma se oskudni, tie se usmeruvaat prvo za plati, pa za dava~ki kon dr`avata. Sredstvata za za{tita pri rabotata se ostavaat na poslednite to~ki od prioritet na sekoja firma. Pritoa, sekoja firma nabavuva spored svoite potrebi” Sepak, ona {to go raduva Pe{ov e {to izminatava godina s$ pove}e raste sovesta kaj sopstvenicite na kompaniite vo pogled

na za{tita na svoite rabotnici.“Sopstvenicite na kompaniite s$ pove} e stanuvaat svesni deka treba da se gri`at za bezbednosta pri raboteweto na svoite vraboteni. Udel vo toa imaat i redovnite inspekcii koi gi sproveduvaat dr`avnite inspektori za trud od oblasta na bezbednost i rabota. Pozitivno na proda`bata vlijae{e i merkata za voveduvaw na HACCP standardot kaj prehranbenata industrija”, konstatira Pe{ov. Poradi ovaa merka s$ pogolem e interesot na

kompaniite od prehranbenata industrija za nabavka na soodvetna oprema za za{tita predvidena so ovoj standard. Generalna ocenka na Pe{ov e deka kompaniite koi se zanimavaat so ovaa dejnost vo na{ata dr`ava, sepak, uspevaat da imaat pozitivni rezultati vo svoeto rabotewe, za razlika od kompaniite vo regionot, osobeno onie vo Grcija, a vo posledno vreme i onie vo Bugarija. Ona {to spored nego, no i spored mnogumina, s$ u{te e problem kaj nas e naplatata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII [VEDSKI FOND VLEZE VO MERKATOR

[

vedskiot fond East Capital se stekna so pogolemiot del od akciite vredni 2,4 milioni evra koi bea dadeni na proda`ba od strana na kompanijata Electa, kompanija vo sopstvenost na Jureta i Damjan, sinovi na porane{niot pretsedatel na Merkator i sega{niot gradona~alnik na Qubqana, Zoran Jankovi}. Za prodadeniot del od akciite sopstvenicite na Electa dobile po 155 evra od akcija. Vakviot poteg za proda`ba, iako s$ u{te ne e pojasnet od nivna

strana, se {pekulira deka e napraven poradi toa {to kompanijata se nao|a vo finansiski te{kotii poradi koi Electa ve} e nekolku meseci ima blokirani smetki vo bankite. Kapitalot na Electa na krajot od dekemvri minatata godina iznesuva{e okolu 1.4 milioni evra, a finansiskite i delovni obvrski iznesuvaa duri 29,5 milioni evra. Udelot na dolgot kon vkupnata aktiva iznesuva{e celi 94%. Isto taka, ostanuva nerazjasneta

i cenata po koja Electa prodade 0,5% od akciite na Maksime Investa koj be{e kupen od strana na NFD Holding. Pred nekolku meseci od strana na makedonskoto Ministerstvo za transport i vrski poradi probienite termini be{e odlu~eno da bide raskinat dogovorot so Merkator za izgradba na trgovski centar vo naselbata Karpo{. Od kompanijata toga{ se pravdaa deka terminite se probieni poradi kratkite rokovi za pribirawe na dokumentacija. No, nadle`nite

07.07.2010

pojasnija deka prvi~no vo kupoproda`niot dogovor rokot za obezbeduvawe na odobrenieto za gradba iznesuval {est meseci, a so izmenata na uredbata za na~in i postapka na otu|uvawe i davawe pod zakup na grade`no zemji{te toj rok bil zgolemen na 9 meseci. Sepak, i pokraj vakvata situacija slovene~ki Merkator ne se otka`uva od proektot za izgradba na trgovskiot centar vo Karpo{. Izgradbata na ovoj trgovski centar vo naselbata Karpo{ e investicija vredna 30 milioni evra.

NEZADOVOLSTVO OD CENATA NA P^ENICATA NA BALKANOT

FARMERITE VO REGIONOT PROTESTIRAAT, MAKEDONSKITE MOLAT

Makedonskite proizvoditeli na p~enica zasega samo pregovaraat so melni~arite so posredstvo na Vladata za da dobijat povisoka otkupna cena. Za razlika od niv, hrvatskite farmeri najavija, a srpskite zemjodelci ve}e zapo~naa so {trajkovi protiv niskite otkupni ceni

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ezadovolstvo od cenite na p~enicata i neizvesnost okolu nejziniot otkup se problemite koi gi ma~at farmerite vo regionot. Makedonskite proizvoditeli na p~enica zasega se mirni bez najavi za {trajkovi. Tie se sre}avaat so melni~arite, no nema dogovor okolu cenata po koja }e se otkupuva lebnoto `ito vo Makedonija. Makedonskite farmeri baraat otkupnata cena na p~enicata da ne bide poniska od 10 denari. No, baraat i da zapre uvozot na evtino srpsko bra{no vo ekot na `etvata, zatoa {to im sozdava nelojalna konkurencija. No, so ogled na problemite so otkupot na p~enicata i vo drugite zemji nema brzo da se stabiliziraat sostojbite. ^lenovite na Asocijacijata

na zemjodelci od Srbija gi predupredija vlastite deka dokolku ne gi re{at nivnite problemi, }e gi blokiraat pristapite kon Belgrad. Tie v~era go izrazija revoltot vozej}i so svoite traktori vo kolona niz op{tinite od kade {to doa|aat. Od Sojuzot na zemjodelcite na Vojvodina, najgolemo zdruènie na proizvoditeli na p~enica vo Srbija, potvrdija deka pregovaraat so vlastite vo Belgrad za otkupot na p~enicata, no zasega ne najavija protesti i blokirawe na pati{tata. So sli~ni problemi se soo~uvaat i hrvatskite proizvoditeli na lebno ìto. Tie ja predupredija premierkata, Jadranka Kosor, deka dokolku ne go re{i problemot so otkupot na p~enicata, }e gi blokiraat pati{tata. “Ako dràvata ne odredi za{titna cena na p~enicata, nie }e go iskoristime zakonskoto pravo da protestirame. Odràvme sredba so melni~arite i tie ni rekoa K

dinari za sekoj izvezen kilogram p~enica }e dobijat srpskite melni~ari, {to, pak, im pravi ogromen problem na makedonskite farmeri

deka nim p~enica ne im treba, zatoa samo dràvata moè da ni pomogne”, izjavi Mijo Latin, pretsedatel na hrvatskiot Selanski sojuz. Tie pobaraa za{titnata cena na p~enicata da bide 1,20 kuni (10,25 denari). Problemi so otkupot na p~enicata ima i Bugarija, no bugarskite farmeri ne najavile protesti. Barawata na zemjodelcite vo regionot se pribli`no isti. Site baraat cenata na lebnoto ìto od godine{nata rekolta da bide okolu 10 denari. Na{ite zemjodelci baraat cenata na p~enicata O

Zemjodelcite se zakanija deka }e gi blokiraat pati{tata barawa. “So pretstavnicite na Izvr{niot sovet na Vojvodina imavme sredba i od tamu n$ informiraa deka na proizvoditelite koi }e izvezat p~enica }e im bidat dadeni po dva dinari za sekoj izvezen kilogram”, potencira Ki{. Tie pobaraa od Ministerstvoto za zemjodelstvo na Srbija da izvr{i interventen otkup na 400.000 toni p~enica

da bide od 10-12 denari, no za melni~arite ovaa cena e neprifatliva i tie ponudija cena od 7-8 denari. Sega na poteg e Vladata koja treba da odlu~i dali }e im pomogne na zemjodelcite. Na sli~ni maki se i srpskite farmeri. Miroslav Ki{, pretsedatel na Sojuzot na zemjodelcite na Vojvodina, najavi deka nai{le na razbirawe so vlastite za odredeni L

po cena od 14 dinari (8,8 denari), so {to bi se namalil pritisokot vrz melni~arite pri otkupot na godine{nata p~enica. Na sli~ni maki se i hrvatskite proizvoditeli na p~enica. Tie baraat za{titna cena od dr`avata od 1,20 kuni (10,25 denari). Na hrvatskiot pazar zasega ima 176.000 toni p~enica na zaliha od minatogodi{nata rekolta.

14 07.07.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PO VLADINITE MERKI ZA [TEDEWE

CENITE VO GRCIJA RASTAT, STANDARDOT OPA\A VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ivotot vo Grcija e s$ poskap, a primawata na gra|anite s$ poniski. Od po~etokot na juli na sila stapija novi danoci, a Danokot na dodadena vrednost (DDV) porasna od 21% na 23%. Poskapea benzinot, hranata, oblekata, uslugite, le~eweto... Vo soglasnost so novite merki za {tedewe koi bea vovedeni za da se namali buxetskiot deficit na Grcija od 300 milijardi evra, vo rok od tri godini platite }e mora se

spu{tat na nivo do pred deset i pove}e godini, cenite neminovno }e rastat, a standardot }e im pa|a. Grcite ne se pomiruvaat so vakvata situacija i minatata nedela preku generalen {trajk povtorno go iska`aa svoeto nezadovolstvo za vladinite merki za {tedewe, pred s$ za reformite na penziskiot sistem i Zakonot za trud. Me|utoa, koga stanuva zbor za novite danoci koi direktno vlijaea na poskapuvawata, na site im e jasno deka ni{to ne mo`e da se promeni, osven da go stegnat remenot i da {tedat. Grcite }e treba da gi

promenat svoite naviki vo tro{eweto. Od prvi juli DDV porasna na 23% i ovoj porast avtomatski zna~i i podignuvawe na cenata na site proizvodi, a na krajot toa zna~i i porast na inflacijata. Najgolem udar po xebot na potro{uva~ite }e bide voveduvaweto na DDV za uslugite za koi dosega ne se naplatuva{e voop{to, kako {to se zdravstvenite uslugi vo privatnite bolnici i dijagnosti~kite centri koi sega }e bidat poskapi za 11%. Taka, na primer, operacija koja ~inela od 2.500 do 3.500 evra, vo idnina }e ~ini 2.775 do 3.885 evra. Avtomatski }e

HRVATSKA ISPADNA OD TOP 30-TE DESTINACII ZA INVESTIRAWE VO MALOPRODA@BA

rvatska pove}e ne se nao|a na skalata na 30 najposakuvani destinacii za investirawe vo maloproda`bata, poka`a globalnoto istra`uvawe na konsultantskata kompanija A.T. Kerni za razvienosta na maloproda`niot sektor za 2010 godina. Spored globalniot indeks za razvienost vo maloproda`bata, Hrvatska minatata godina kako 24 zemja na skalata be{e privle~no mesto za investirawe kaj globalnite maloproda`ni sinxiri, no

namalenata potro{uva~ka i zasitenosta na pazarot vlijaea na nivoto na nejzinata straktivnost. ”Hrvatskoto ispa|awe od skalata na top 30 destinacii za investirawe i otvorawe novi trgovski centri i maloproda`ni sinxiri e rezultat na visokata koncentracija na pazarot i golemiot pad na potro{uva~kata”, izjavi Zlatko Bazianec, konsultant od kompanijata A.T. Kerni. Za razlika od drugite

BUGARIJA PLANIRA NOV GASOVOD

ugarija planira da ja namali visokata zavisnost od uvozot na energija od Rusija so izgradba na novi kraci na gasovodot so koi bi se povrzala so energetskite izvori vo Romanija, Grcija, Turcija i Srbija, se naveduva vo predlogot na Vladata za energetskata strategija vo narednite deset godini. Osven toa, Bugarija e zain-

teresirana za sorabotka so zapadni investitori pri izgradba na novi nuklearni elektrani vo Belene, so cel da go namali obemot na emisii i da ja zgolemi energetskata efikasnost. Duri 70% od energetskite potrebi Bugarija mora da gi re{ava so uvoz. Zavisnosta na zemjite od uvozot na zemen gas, nafta ili nuklearno gorivo e tradicionalno vrzana za

SRBIJA DOBI 200 MILIONI EVRA BUXETSKA PODDR[KA OD EU

rpskiot vicepremier za evrointegracii, Bo`idar \eli} i evrokomesarot za monetarni pra{awa, Oli Ren, potpi{aa vo Brisel dogovor za makroekonomska pomo{ na Srbija so vkupna vrednost od 200 milioni evra. \eli} oceni deka dogovorot e "konkreten dokaz za

politi~kata i ekonomskata poddr{ka” na Evropskata unija za Srbija. Vicepremierot istakna deka blagodarenie na toj dogovor Srbija gi dobiva istite uslovi na pazarot na kapital kako i EU, {to zna~i grejs-period osum godini so kamata od eden procent godi{no. Toa & dava mo`nost na Srbija da

zemji vo regionot koi vlegle na listata na 30 najposakuvani destinacii, hrvatskiot pazar poleka se zatvora. ”Me|unarodnite sinxiri, kako Lidl i Kauflend, ve}e vlegoa na na{iot pazar i ostvarija zna~itelen rast, a so toa go onevozmo`ija vlezot na novi igra~i. Od druga strana, potencijalni investitori ~ekaat Hrvatska da vleze vo Evropskata unija poradi ednostavniot proces za vospostavuvawe na biznisot." Ruskata federacija. Novi energetski vrski Bugarija planira da obezbedi do 2013 godina.

za{tedi 30 milioni evra. Sumata }e bide oddelena vo dve tran{i po 100 milioni evra, a Srbija }e ja dobie prvata po usvojuvaweto na Zakonot za finansiska odgovornost, {to mo`e da se slu~i na krajot na mesecot ili najdocna vo septemvri. Vtorata tran{a }e bide oddelena tri do ~etiri meseci podocna.

10% od pove}eto ~lenki na Evropskata unija. Vo isto vreme, namaluvaweto na platite vo privatniot sektor za 15% vo narednite tri godini, kako {to tvrdat statisti~arite, vrabotenite }e gi vratat 30 godini nazad, na platite koi gi imale vo 1984 godina. Statisti~kite podatoci govorat deka eden od pet sopstvenici na stanovi docni po 90 dena vo pla}aweto na ratite, a ista e situacijata i kaj onie koi koristat kreditni karti~ki. Sekoj tret od 100 sopstvenici na stanovi e na rabot na bankrot. Dolgot kon bankite iznesuva 23 milijardi evra. Od niv 12

poskapi i zdravstvenoto osiguruvawe, osobeno privatnoto, koe dosega iznesuva{e okolu 1.000 evra godi{no za le~ewe vo podobri ustanovi. Edno gr~ko semejstvo koe za potro{uva~kata ko{ni~ka so 30 osnovni proizvodi pla} alo 532 evra, vo idnina }e mora da odvoi 543,48 evra. Isto taka, litar bezoloven benzin ~ini 1,53 evra, a uslugite na telefonskite operatori mese~no za osnoven paket rastat od 22 na 23,23 evra. Naizgled se ~ini deka ova se mali promeni, no na krajot toa se golemi poskapuvawa za zemjata koja i dosega ima{e ceni koi vo prosek se povisoki za K

Od prvi juli DDV vo Grcija porasna na 23% i ovoj porast avtomatski zna~i i podignuvawe na cenite na site proizvodi, a na krajot toa zna~i i porast na inflacijata. Za da izlezat od krizata vo koja se nao|aat Grcite definitivno }e treba da gi pr r promenat svoite na naviki vo tro{e tro{eweto milijardi evra dolàt korisnicite na krediti za stanovi, a drugite 11 milijardi evra se biznis-krediti. Duri 480.000 korisnici na stanbeni krediti docnat so isplata na rata od eden do tri meseci, dodeka 41.000 celosno prestanale da gi pla} aat stanbenite krediti. Dolgot po kreditnite karti~ki e pogolem od ~etiri milijardi evra. Dràvata bara na~ini kako da ja olesni sostojbata na dol`nicite, no site znaat deka koga stanuva zbor za bankite toa ne moè da bide poevtino, kako {to ni seta pomo{ od Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za Grcija da se izvle~e od krizata ne moè da bide besplatna, ni bezuslovna. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

07.07.2010

RODOQUB DRA[KOVI] SOPSTVENIK NA KONCERNOT SVISLAJON-TAKOVO

PROFITOT GO TRO[AM NA NOVI FABRIKI

oncernot Svislajon–Takovo ne se rasfrla so milioni, kamioni, avioni, nema megalomanija, rasipni{tvo, deloven glamur. No, nema ni krediti. Sopstvenikot nave~er ne bdee nad dolgovite, tuku nad strategiski osvojuvawa na [vajcarija i Francija. Rodoqub Dra{kovi}, sopstvenik na ovoj koncern, ne spa|a vo kontroverznite biznismeni, ne e ~len na niedno zdruènie i retko javno polemizira. "Se dràm na starite zanaetski pravila “tri pati meri, edna{ se~i. Toa e sovr{eno bidej}i nema rizik. Jas sum finansiski konzervativec, ne vleguvam vo nova investicija so pomo{ na krediti." Dali ste vie kapitalist i bogat ~ovek? Ne sum. Ne se smetam za bogat ~ovek, kapitalot ne go tro{am, tuku so nego upravuvam. Kapitalot ne e vo funkcija na moeto bogatstvo, toj e vo funkcija na vrabotenite koi ja zasnovaat svojata ìvotna egzistencija, rodeni vo ovoj biznis-sistem.

Kolku mora da rabotite kako sopstvenik na koncernot? Postojano, dodeka ne gi zavr{am dnevnite obvrski. Rabotam sekoj vikend, a na odmor ne odam, bidej}i se nemam umoreno. Koj be{e va{iot odgovor na krizata? Rabotete pove}e, tro{ete pomalku; investirajte pove}e; zasilete gi steknatite pozicii na pazarot; obezbedete rast na profitot. Na po~etokot na krizata site moi bliski sorabotnici i rabotnici jas li~no gi izvestiv deka za istite pari }e mora da rabotat 30% pove} e. Od krizata morame da izlezeme posilni vo odnos na prethodniot period. Kako ve sledi menaxmentot vo vreme na kriza? Bev prinuden koncernot da go oslobodam od menaxmentot koj ne be{e sposoben da se nosi so definiranata programa vo borbata protiv ekonomskata kriza. Po nivnoto zaminuvawe gi prezedov site raboti, donesov po~etnici kako asistenti i gi obu~uvam za najte{kite uslovi na rabotewe. Denes tie mladi lu|e

uspe{no ja nosat programata za razvoj. Brzo u~at, brzo gi primaat rabotnite nalozi i bez gre{ka gi realiziraat. Vremeto pokaà deka toa mi be{e eden od najsilnite rabotni potezi vo vreme na kriza. Sopstvenicite i menaxerite na mnogu kompanii velat deka ne spijat poradi dolgovi. Go imate li toj problem? Nemam takov problem. Uredno gi servisiram svoite finansiski obvrski, uredno gi ispla}am obvrskite kon dràvata, dostavuva~ite, investiciskite proekti. Koristime kratkoro~ni subvencionira~ki krediti za pottiknuvawe na izvozot od osum milioni evra na godi{no nivo, a polovina ve}e go imame vrateno. Pred nekoj den se objavi deka kosopstvenik na va{ata kompanija e hrvatskiot biznismen Ivica Todori}? Pusta èlba ili pe~atna gre{ka. Svislajon-Takovo ima ~ista sopstveni~ka struktura i taa trajno nema da se menuva. Za {to razmisluvate nave~er?

Razrabotuvam novi idei, rabotam na novi proekti, rabotam na programa za otvorawe nova fabrika za sladoled koja se otvora za eden mesec. Kolku lesno izleguvate na stranskite pazari? Nie sme za 30% pooptovareni vo cenite na ~inewe na proizvodite od vnatre{nata konkurencija. I pokraj toa, gi osvojuvame svetskite pazari. Navistina? Moja strate{ka cel e da se osvoi pazarot na Evropa. Sega sme vo [vajcarija. Imame povratni informacii od pazarot deka vo [vajcarija se prodavaat pove}e “eurokrem” tabli, otkolku tabli ~okolada od najgolemiot uvoznik za pazarot vo Srbija. Trgnavme i kon Francija, no n$ tuè{e Ferero, navodno deka sme ja kopirale bojata na negovata ambalaà. Dobro, mesto crvena }e stavime zlatna boja na na{ata ambalaà i }e ja osvoime i Francija. [to ve vodi vo rabotata? Zakonot na pazarot. Pazarot e bog, ili go slu{a{ i po~ituva{, ili propa|a{.

17.03.2010 15

Vi smeta li vo raboteweto nestabilniot dinar? Kako ne. Vo modernata ekonomija s$ mora da se planira. Pazarnata stabilnost e najva`na. Ako padne potro{uva~kata mo}

zatoa {to pa|a vrednosta na dinarot, pa|aat i profitite. Sekoj den ima s$ pove}e otpu{teni rabotnici, a toa vlijae na proda`bata na moite proizvodi.

ROMANSKITE LEKARI ZAMINUVAAT VO STRANSTVO

ajmalku 6.900 romanski lekari ovaa godina se prijavile za rabota vo stranstvo, a vo izminative tri godini zaminale 5.000 lekari. “Na saemite za vrabotuvawe se potpi{ani 6.900 dogovori. Toa zna~i deka situacijata e dramati~na. Vladata so namaluvaweto na platite za 25% sama gi primoruva lekarite da zaminat”, izjavi pretsedatelot na romanskoto lekarsko zdru`enie, Vasil Astarasto.

Za da se spre~i ovoj trend me|u lekarite potrebno e zna~itelno da se zgolemat sredstvata koi se investiraat vo zdravstvoto, izjavi profesorot za plasti~na hirurgija, Jan Laskar. “Buxetot za zdravstvo bi trebalo da iznesuva me|u 7% i 10% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Smetam deka toj procent pretstavuva dobra finansiska poddr{ka za zdravstveniot sistem”, re~e Laskar.

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

[PANCITE GRADAT VETROELEKTRANA VO CRNA GORA

retstavnici od crnogorskata Vlada i {pansko-crnogorskiot konzorcium Fersa potpi{aa dogovor za zakup na zemji{te za izgradba na vetroelektrana. Vetroelektranata }e se gradi na teritorijata na op{tina Bar i Ulciw, a investicijata e vredna 65 milioni evra. Zemji{teto na lokalitetot Mo`ur, so povr{ina od 502.00 kvadratni metri, e dadeno na zakup na 20 godini za gradewe na vetroelektrana so sila od 46 megavati.

[panskiot konzorcium ima obvrska da ja izgradi ovaa elektrana za dve godini. Vo dogovorot e predvidena mo`nosta za prodol`uvawe na zakupot, a Crna Gora se obvrza da ja otkupi seta proizvedena energija vo period od 12 godini, po cena od 96 centi za megavat-~as. Fersa Enerhias Renovables (Fersa Energias Renovables) e renomirana {panska firma koja se zanimava so proektirawe, izgradba i upravuvawe na vetroelektrani. Partner na konzorciumot e ^ele-

bi}, poznata crnogorska grade`na kompanija.

EBRD SAKA DA INVESTIRA VO ATLANTIK GRUPA

vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) ja razgleduva mo`nosta da investira 70 milioni evra vo hrvatskata kompanija Atlantik grupa, koi ovoj vode~ki proizvoditel i distributer na stoki za {iroka potro{uva~ka bi gi iskoristil za prezem-

awe na slovene~kata prehranbena kompanija Droga Kolinska. Kako {to oceni EBRD, ova prezemawe uka`uva na uspe{noto restrukturirawe i integracija na dve kompatibilni regionalni kompanii vo Jugoisto~na Evropa.

Sredstvata koi EBRD planira da & gi odobri na hrvatskata kompanija vklu~uvaat 30 milioni evra za dokapitalizacija na Atlantik i zaem od 40 milioni evra za Atlantik investment, filijala vo stoprocentno sopstveni{tvo na Atlantik grupa.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 07.07.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SE PRODAVAAT NAJUBAVITE DELOVI OD ITALIJA

oradi ogromniot dolg od 1.800 milijardi evra, Vladata na italijanskiot premier Silvio Berluskoni odlu~i dupkata vo buxetot da ja napolni so proda`ba na 9.000 zgradi, pla`i, ostrovi, planini i istoriski tvrdini. Italijancite smetaat deka toa bogatstvo vredi dvojno pove}e od iznosot na

dràvniot dolg. So ogled na recesiskoto vreme, cenite se vistinska sitnica. Na primer, plaàta Kapera moè da se kupi za 23 milioni evra. Za pet milioni evra bi moèl da se kupi ostrovot Santo Stefano, a za 4,5 milioni evra moè da se kupi skijali{teto Kortine di Amprezo. Od ponudenite delovi,

najskapa e 900 godini starata kralska palata vo Palermo koja se prodava za 120 milioni evra. Vladinata Agencija za upravuvawe so dr`aven imot italijanskite biseri prvo }e gi ponudi na lokalnite tajkuni, a do krajot na juli proda`bata za site zainteresirani bi trebala da odi preku Internet.

DEUTSCHE BAHN PLANIRA REKORDNI INVESTICII

ermanskiot dràven èlezni~ki operator, Doj~ Ban (Deutsche Bahn), planira najgolem investiciski zafat vo svojata istorija. “Kompanijata do 2014 godina }e investira 41 milijardi evra (51,5 milijardi dolari) od koi 75% }e bidat potro{eni na èlezni~kata

mre`a i modernizacija na stanicite, a ostatokot za kupuvawe novi vozovi”, izjavi tehni~kiot direktor, Volker Kefer. Doj~ Ban ima namera da kupi 300 novi superbrzi vozovi. ”Za regionalniot prevoz planirame da kupime 400 elektri~ni vozovi, kako i 600 avtobusi za lokalnite

linii. So ovaa investicija vremeto na patuvawe }e bide skrateno, vozovite }e bidat poudobni i poto~ni”, re~e Kefer. Doj~ Ban e golema evropska `elezni~ka firma koja pokriva 150 zemji, a ima namera da go pro{iri svoeto rabotewe i vo drugi zemji.

BIZNIS-ZAEDNICATA VO SAD GO PRITISNA OBAMA

BIZNISMENITE GO OBVINIJA OBAMA ZA LO[ATA EKONOMIJA

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o izminative 18 meseci titanite na Volstrit, direktorite na naftenite kompanii, sopstvenicite na avtomobilskata industrija i kompaniite za zdravstveno osiguruvawe go pritisnaa amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, za nivnite korporativni neuspesi. Vo sekoj slu~aj, posebno vo posledniot nastan so Briti{ Petroleum i naftenata katastrofa koja se slu~i vo Meksikanskiot Zaliv, retorikata na Obama be{e vo sudir so javnoto raspolo`enie. Vsu{nost, mnogu od levoorientiranite politi~ari go kritikuvaa Obama za negovoto meko i zadocneto reagirawe. Vo posledno vreme najglasnite kritiki za Obama doa|aat od biznismenite i razli~nite biznis-grupi, koi s$ pove}e se ubedeni deka Obama e antibiznismen. Minatata nedela, Xef Imelt, izvr{niot direktor na GE (General Elektrik), javno izjavi deka prekumernata regulacija na amerikanskiot biznis-sektor }e go sru{i i onaka bavnoto zazdravuvawe od krizata. Va{ingtonskiot ekonomski klub, koj va`i za edna od najmo}nite biznis lobi-grupi vo Va{ington, e posebno glasna vo obvinuvawata na Obama za anti-biznis potezite . Ivan Sajdenberg, izvr{en direktor na Verizon Komunikej{ns i pretsedatel na ovaa biznis-grupacija, javno ja iskritikuva administracijata na Obama za odlukite koi sozdale neverojatno neprijatelska sredina za investirawe i otvorawe novi rabotni mesta. Vo svojot neodamne{en govor pred ~lenovite na ekonomskiot klub Sajdenberg iznese lista na politiki od oblasta na danocite, trgovijata i finansiskata regulacija za koi go iskritikuva Obama. Komentarite na Sajdenberg bea posebno interesni za javnosta, bidej}i vo klubot so koj toj rakovodi ~lenuvaat izvr{nite direktori na najgolemite kompanii vo SAD. Vo svojot govor Sajdenberg ja pofali Belata ku}a za regrutiranite soveti od direktori velej}i potoa “Jas sum pokanet vo Belata ku}a za delovni celi pove}e pati vo tekot na izminatata godina otkolku vo prethodnite 16 godini.” No, toj ja predupredi administracijata da se fokusira na golemi celi i da poraboti na rastot na ekonomijata, i da se prestane so mikromenaxirawe na industrijata. Toj ja karakterizira amerikanskata dano~na struktura kako

Biznis-zaednicata veli deka vo SAD }e imalo pove}e rabotni mesta ako postoela posigurna investiciska klima.Tie ja obvinuvaat administracijata na Obama deka so pogre{nite odluki sozdale neverojatno neprijatelska sredina za investirawe i otvorawe novi rabotni mesta

Glavnata pri~ina za anemi~niot rast na rabotni mesta vo SAD biznismenite ja gledaat vo administracijata na Obama edna od najgolemite pre~ki za me|unarodnata konkurentnost. Vo trgovijata, re~e toj, morame da bideme sigurni SAD da ne bide pridru`na zona koga stanuva zbor za me|unarodna trgovija i stranski investicii, naveduvaj}i go bavnoto dvi`ewe na ratifikuvaweto na dogovorite so Kolumbija, Panama i Ju`na Koreja. No, listata e mnogu dolga. “Ako sakame da dojdeme do klu~niot problem, toa e deka amerikanskiot biznis se soo~uva so golema nesigurnost”, veli Brus Xosten, koj pretsedatelstvuva so vladinata Komora za sektorski

raboti. Koga biznis-zaednicata se trudi da isplanira kakvi }e bidat nivnite dano~ni mo`nosti vo narednata godina ili da gi izigraat kreditmo`nostite ili da ja merat investiciskata klima, tie na kraj nema da znaat so {to se soo~uvaat. Nesigurnosta e vistinski ubiec. Anemi~niot rast na rabotni mesta e u{te edna pri~ina za {to se `alat biznismenite i prstot go vperuvaat kon Obama. Biznis-zaednicata veli deka }e imalo pove}e rabotni mesta ako postoe{e posigurna investiciska kli-

ma. Tie se `alat deka nema izvr{ni direktori vo administracijata na Obama so kakvo bilo iskustvo za vodewe kompanii. “Koga nie se `alime vo Belata ku}a, na primer za konkretniot rast na danocite, tie qubezno slu{aat, no potoa odgovaraat: "Izvinete, nam ni trebaat prihodi"", veli eden biznis-lobist. “Vsu{nost, dobiva{ vpe~atok deka tie ne go razbiraat vlijanieto na nivnite akcii vrz biznisot”. Slu`benicite vo Belata ku} a velat deka Obama dobil {ansa za da se spravi so

vakviot negativen presvrt vo povoenata istorija, koj vo najgolem del be{e kreiran od prezadol`uvaweto na privatniot sektor. Tie, isto taka, velat deka drasti~noto vlo{uvawe na amerikanskiot buxetski deficit e vo najgolem del nasledstvo od nekonsolidirani dano~ni namaluvawa na Xorx Bu{ i negovite nekonsolidirani vojni. “Kako i Franklin Ruzvelt, taka i Obama go dobi ovoj demokratski mandat za da go so~uva kapitalizmot od samiot sebe, preku namaluvawe na prezadol`uvawata - faktor za koj biznis-sektorot izgleda

e slep“, izjavi Bil Galston, slu`benik vo administracijata na Bil Klinton. Obvinuvawata protiv Obama najmnogu se odnesuvaat na trgovijata. Neodamna Obama re~e deka planira da go duplira izvozot vo narednite pet godini, no bez objasnuvawe kako planira da go napravi toa. “Kolku {to moème da vidime dosega, udvojuvaweto na izvozot e samo èlba. Kako moè nekoj da go duplira izvozot koga ne pravi ni{to za da se otvori kon prekuokeanskite pazari”, veli Xosten.

MENAXMENT

07.07.2010

SPRAVUVAWE SO REKLAMACII oga ne{to }e trgne naopaku, {to velite? Kako se izvinuvate na kupuva~ot? Za zabeleànata gre{ka, pogre{nata postapka na kompanijata. Eve {to obi~no se slu~uva: Da kaète "@alam". Eden od najlo{ite zborovi. Te opi{uvaat tebe (i tvojata sostojba). Ova se kaùva bez tro{ka iskrenost. Da kaète "Se izvinuvam". Podobar izbor. No, ako ostane samo na toa ne vredi - istoto mora da bide prosledeno so re{enie (nikoga{ so opravduvawe). Da dadete nekoe labavo opravduvawe. Toa zna~i sebe-sluèwe. Da prezeme{ akcija e usluùvawe na kupuva~ot. Da obvinite nekoj drug. Kupuva~ite ne se griàt ~ija gre{ka e - tie se griàt samo kako }e bide razre{eno pra{aweto. Da ja citirate politikata na kompanijata. Taa e napravena za kompaniite, ne za kupuva~ite. Da razmisluvate "Komu mu e gajle?". Ovaa filozofija }e ve stavi vo trojno gubewe - }e izgubite kaj Va{iot kupuva~, kaj Va{ata kompanija i kaj sebe. Da kaète "Oh, toa e navistina neprijatno!". Najposakuvaniot odgovor, bidej}i kupuva~ite sakaat da znaat

K 1

2 3

4 5 6 7

samo dve ne{ta: Deka li~no se griìte za niv. [to }e napravite vo vrska so nivnata situacija sega. Toa mora da bide kaàno so ~uvstvo i iskrenost. Treba da bide prosledeno od "Toa i mene me razlutuva” i "Jas li~no }e se pogriàm situacijata da bide re{ena vaka... (dajte go re{enieto)”. Da kaète "Vi blagodaram", "Vi blagodaram {to ni go predo~ivte ova". Ova }e go iznenadi kupuva~ot dokolku e prosledeno so soodvetno izvinuvawe i plan za akcija. Da rezimirame - edna od uspe{nite praktiki za spravuvawe so prigovori i reklamacii e: navedete deka slu~enoto e navistina neprijatno, izvinete se za slu~enoto, zablagodarete mu se na kupuva~ot {to vi go predo~il toa, prezemete li~na odgovornost za toa, postavete akciski plan i prosledete na na~in za pametewe. Lo{o e {to mnogumina ne gledaat na potencijalnata katastrofa kako na mo`nost da se bide heroj. Va{ite kupuva~i sakaat samo da znaat deka vie SE GRI@ITE za niv i {to }e napravite vo vrska so toa – SEGA! Koga }e re~ete "Ah, toa e navistina neprijatno!" toa vedna{ mu dava do znaewe na kupuva~ot deka vie ste od nivna strana. Kupuva~ot o~ekuva da predizvikate raspravija, no so vakva izjava raspravijata vo najgolem broj slu~ai e zavr{ena.

Probajte - rezultatite se za~uduva~ki. Koga kupuva~ot ima poplaka, vie imate mo`nost da ja zajaknete Va{ata vrska. Slu{aj. Osiguraj se deka kupuva~ot ti kaàl s$. Ne prekinuvaj. Postavete pra{awa za da doznaete {to treba da napravite za da im pomognete - na na~inot na koj tie go sakaat toa. Razberi. Kaète im deka znaete kako se ~uvstvuvaat. Kaète im deka i na vas vi se slu~ila sli~na situacija. Kaète deka toa i na vas vi pre~i. Olabavete gi. Soglasi se. Ne negirajte deka se pojavil problem. Ne gi osporuvajte. Nikoga{ ne se raspravajte. Ne ja prefrluvaj topkata. Izjavite od tipot: "Toa ne e moja rabota.", "Jas mislev deka rekovte...", "Kole{kata {to ve usluìla prethodno ne e tuka vo momentov.", "Drug e odgovoren za re{avawe na problemov...” se neprifatlivi za kupuva~ot. Ne obvinuvaj drugi. Priznajte deka ste zgre{ile i prezemete odgovornost da se korigira toa. Bidi ambasador. Za tvojata kompanija. Kaète mu na kupuva~ot deka li~no }e se pogriìte toa da bide korigirano. Odgovori vedna{. Kupuva~ot go saka toa sega, vedna{. Upotrebuvaj humor. Smeeweto

gi olabavuva lu|eto. Soglasnost za re{enie. Ako e mo`no ponudete mu izbor na kupuva~ot. Potvrdete (pismeno ako e neophodno) Napravete povik. Otkako situacijata e razre{ena, proverete deka sega s$ e vo red. Zapra{ajte se: "[to nau~iv?". I {to moàm da napravam za da spre~am vakvi raboti da se slu~at povtorno? Dali treba da promenam ne{to? Va`no e da se bide svesen za nekoi prakti~ni realnosti koga se obiduvate da ja postignete zada~ata (oporavuvaweto) za zadovoluvawe na kupuva~ot. Ako kupuva~ot ne moè da ja navede negovata poplaka na jasen i razbirliv na~in, na vas e da mu pomognete da go stori toa. Nekolku prakti~ni soveti: Razmisluvajte za nivoto na usluga {to go o~ekuvate koga vie ste kupuva~ot. Napravete kupuva~ot da se ~uvstvuva va`no. Kupuva~ot e ~ovek i ima problemi isto kako vas. Lutite kupuva~i moèbi imaat razli~ni problemi, moèbi imaat problem so partnerot, moèbi imaat problem so pari koi vam ne vi nedostigaat. Sfatete go seriozno - ne li~no. Kupuva~ot o~ekuva usluga na kop~e. S$ se sveduva na vas.

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning www.TSL.mk

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

FEQTON

18 07.07.2010 KAKO TOA GO PRAVI BAFET? 11

ZAPOMNETE, CAROT E GOL NA VOL STRIT!

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

afet predupreduva na nekolku raboti na koi vloùva~ite mora da obrnat vnimanie koga gi procenuvaat kompaniite i nivnite menaxeri, osobeno vo nivnite godi{ni izve{tai. Kako prvo, analizirajte go nivnoto smetkovodstvo. Ako izgleda slabo, drète se ponastrana. Ako kompanijata ne gi otpi{uva opciite kako tro{ok, ako prikaùva nestvarni pretpostavki za penzii, se fali so svojata dobivka pred odbivaweto na kamatite, danokot i amortizacijata (EBITDA), se potpira vrz mno{tvoto nerazbirlivi fusnoti – s$ se toa lo{i znaci. Da pretpostavime deka imate barem skromna sposobnost za ~itawe na finansiskite izve{tai: ako ne razbirate ne{to vo finansiskiot izve{taj na nekoja kompanija, veli Bafet, toa e zatoa {to menaxmentot ne saka da razberete. Sakate li deloven partner {to od vas skriva raboti? Sigurno deka ne! Osven toa, Bafet gi predupreduva vloùva~ite da bidat somni~avi kon dru{tvata {to svoite “dobri vesti” gi ba-

Voren Bafet smeta deka investiciskite analizi {to se temelat isklu~ivo na tablici, obem i dvièwa na ceni se obi~ni besmislici i drdorewa raat isklu~ivo vo idninata. Zarem dobrite vesti govorat samo za predviduvawe na dobivkata i o~ekuvaniot rast? Toa se lo{i znaci, veli Bafet. Toj go pravi toa i zaradi svoeto iskustvo na glaven direktor. Visokopozicioniranite menaxeri vo Berk{ir Hetavej nemaat jasna ideja za toa kolku bi moèle da zarabotat nivnite kompanii vo pretstojnata godina – duri nitu vo slednoto trimese~je. Koga visok menaxer tvrdi deka ja znae idninata, toa e lo{ znak, predupreduva Bafet. A, koga istiot toj menaxer navistina i gi ostvari tie brojki, i toa sekoe trimese~je po red, toa e navistina lo{ znak. Toj ni sugerira deka nekoj nekade so ne{to manipulira. Ako dadete cvrsto vetuvawe deka }e gi “realizirate brojkite”, moèbi }e se stavite vo situacija da mora da izmislite brojki – {to na krajot }e dovede do nepriliki i

nesre}i. Kompanijata HeltSaut (HealthSouth) ja napravi tokmu ovaa rabota koga nejziniot glaven direktor se fale{e za dobivkata vo 46 posledovatelni kvartali, {to gi nadmina o~ekuvawata na site analiti~ari pred da bide otkriena smetkovodstvena izmama na krajot. “VALKANATA KUJNA NIKOGA[ NEMA SAMO EDNA LEBARKA” Lo{ite znaci {to se vidlivi se najdobirot pokazatel za nevidlivite lo{i znaci. Valkanata kujna nikoga{ nema samo

edna lebarka, veli Bafet. Ako vidite edna dovolno e da znaete deka u{te mnogu se krijat vo yidovite. Ako mislite deka se tamu, verojatno i se. Enron poka`uva{e mnogu od tie znaci na predupreduvawe – menaxmentot na Enron izmami milioni akcioneri – zatoa vnimatelno ispitajte go kvalitetot na menaxmentot, ako sakate da ja izbegnete {tetata {to mo`e da ja napravi nesposobno, nemoralno i

al~no rakovodstvo. Za da go izbegnete ovoj vid katastrofa i za da gi zgolemite {ansite za uspe{no investirawe, sekoga{ na um imajte go slednovo: Procenete go menaxerskiot tim pred da vloìte. Kvalitetot na menaxmentot e re~isi ednakvo vaèn kako i kvalitetot na temelnoto rabotewe. Bafet raboti samo so moralni lu|e {to mu se dopa|aat. Nikoga{ ne profitiral od akcionerski dru{tva so nemoralen menaxment. Barajte kompanii {to se prijatelski nastroeni kon akcionerite. Vloùvajte vo dru{tva ~ii menaxeri gi stavaat potrebite na akcionerite pred svoite sopstveni potrebi. Barajte kompanii {to sproveduvaat planovi za otkup na akcii od koi akcionerite imaat korist i kompanii {to se pokaàle {tedlivi i racionalni vo raspredelbata na kapitalot. Izbegnuvajte da vloùvate vo sekoe dru{tvo {to vo svojata istorija posegnuvalo kon finansiski i smetkovodstveni trikovi. Lo{oto smetkovodstvo obi~no zna~i deka menaxmentot se obiduva da gi skrie lo{ite delovni rezultati. Zaklu~ok: Ako menaxmentot go naglasuva izgledot na rezultatite na {teta na vistinskata vrednost na rezultatite, ne go vadete pari~nikot od xeb, veli Bafet.

Vol Strit, veli Voren Bafet, e edinstvenoto mesto kade {to lu|e doa|aat so Rols Rojs za da baraat sovet od lu|e koi se vozat so podzemna `eleznica.

PRIKAZNI OD WALL STREET

KOMPANII [TO AMERI

Rendal Stivenson, direktor na AT&T, edna od najomrazenite kompanii na Amerikancite

ajomrazena kompanija vo momentov vo SAD e, bez somnenie, nafteniot gigant Briti{ Petroleum, od ~ija bu{otina vo Meksikanskiot Zaliv naftata istekuva pove}e od dva meseci i ja uni{tuva ekologijata i ekonomijata na nekolku amerikanski sojuzni dr`avi, pred s$ Luizijana. Sepak, portalot Si-En-EnMani (CNNMoney) smeta deka bi bilo pogre{no lutinata {to Amerikancite ja ~uvstvuvaat kon BP ({to se doka`uva i so podatokot deka ako na Gugl go vpi{ete terminot “Go mrazam BP” - I hate BP, }e se pojavat pove}e od 13 milioni rezultati), vo

potpolnost da gi zaseni ostanatite kompanii {to zaslu`uvaat prezir. Zaradi toa novinarot na SiEn-En (CNN), Dejvid Goldman i postariot sorabotnik vo For~n (Fortune), Kolin Bar, sostavile spisok od deset najomrazeni kompanii vo SAD, koi ne se BP, a prvoto mesto vo nivniot izbor go zazede golemata investiciska banka od Wujork, Goldman Saks, obvineta za izmami. Da potsetime, bankarskiot xin Goldman Saks, koj prakti~no bez grebnatinka ja pomina finansiskata kriza, vo april se soo~i so obvinenija od amerikanskata Komisija za hartii od vrednost - YES, vo koi se somni~i za izmama na investitorite vo vreme na balonot na pazarot za

nedvi`nosti. Dodaten gnev na javnosta navlekoa podatocite deka bankata vo prvite tri meseci godinava ostvarila 3,3 milijardi dolari dobivka i deka i ne sorabotuva tolku so istraìtelite na YES, a s$ kulminira{e so izjavata na glavniot izvr{en direktor na Goldman, Lojd Blankfejn, deka “bankarite ja rabotat Bo`jata rabota”. NAJK POVE]E QUBI KUÎWA OTKOLKU @ENI Amerikanskiot telekomunikaciski operator AT&T, koj vo mobilnite komunikacii go drì vtoroto mesto vo SAD, e na vtoroto mesto i na listata na najomrazeni kompanii vo zemjata, a nemu najmnogu mu se luti sopstvenicite na proizvodite na

FEQTON

07.07.2010

Serijalot nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, baziran vrz istoimenata kniga od Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavi-sni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni pre-dviduvawa za toa kako }e se razvivaat ko-mpaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital

OSTAVETE JA TEHNI^KATA ANALIZA Koga bi trgnale vo “konceptualna pro{etka” po Vol Strit – so drugi zborovi, da gi beleìte razli~nite idei na koi {to }e naidete - }e otkriete deka tamu nema nedostig od planovi za toa koi akcii da se izberat. Duri }e pomislite deka zvu~i pomalku ili pove} e impresivno: tehni~ka analiza, procenka na najdobriot moment na pazarot, dnevno trguvawe, teorii na branovi, oscilatori za otstranuvawe na efektot na trend i taka natamu. S$ se toa primeri na mamewe na klientite {to na vloùva~ite im vetuvaat deka }e go de{ifriraat pazarot na akcii i, boèm, }e uspeat kako investitori. Od kade doa|aat site ovie tehniki? Glavno od dva izvori: akademski i finansiski stru~waci od koi site imaat impresivni kvalifikacii. A, se ima vpe~atok deka i konceptite zad koi tie stojat imaat nekoja vrednost. Na primer, da ja zememe “tehni~kata analiza”. Lu|eto {to se zanimavaat so ovoj ezoteri~en zanaet se fokusiraat re~isi isklu~ivo na podatocite za pazarot. Tie gi gledaat dvièwata na cenite, obemot na trguvawe i izgledot na tabelite {to pokaùvaat rezultati na akcii i ceni – pod pretpostavka (1) deka pazarnite ceni pretstavuvaat zbir na s$ {to e potrebno da se znae za akciite na

Koga visok menaxer tvrdi deka ja znae idninata, toa e lo{ znak, predupreduva Bafet. A, koga istiot toj menaxer navistina i gi ostvari tie brojki, i toa sekoe trimese~je po red, toa e navistina lo{ znak. nekoja kompanija i (2) deka poedinecot nitu odblisku ne mo`e da ja nadmine taa zaedni~ka mudrost. Dobra teorija? Ne, ako ste vo Bafetoviot tabor! Eden tehni~ki analiti~ar edna{ vaka gi sublimira{e rezultatite na eden den na pazarot na akcii: “Be{e toa izvonreden den za trgovcite, a glavnite indeksi imaa nadolen vozdu{en xeb otkako osnovniot obrazec napravi potpoln presvrt na strategijata na prviot ~as... raste~kite ceni i namaleniot obem kon krajot na mesecot i ve{ta~koto digawe na cenite vo ponedelnikot so predupreduvawe za s$ pogolemiot strav zaradi koj indeksite stanaa ranlivi na vozdu{niot xeb. Prometot na Wujor{kata berza be{e 1,4 milijardi...svrtuvawe od 0,5 me|u najgolemata vrednost na bikoviot pazar od 45,78 i najniskata vrednost od 17,32 10/02 e 31,55, pa cenata se dvi`i vo ovaa zona na presvrt ve}e 17-ti den na trguvawe...” Dali ne{to razbravte od ova? Ako ne ste, nemojte da se ~uvstvuvate lo{o.

Mislite deka najgolemiot investitor na svetot, Voren Bafet, obrnuva vnimanie na vakvi besmislici? Apsolutno ne. Kako potencijalen vloùva~, neprekinato } e ve bombardiraat so razli~ni investiciski strategii {to se temelat na obemot i dvièweto na cenite. ]e ve zasipuvaat so mo`nosti za instant bogatstvo. Poglednete gi, na primer, ovie primamlivi ponudi: “Otkrijte go sistemot na trguvawe so akcii {to }e vi donese dvocifrena zarabotka re~isi pri sekoe trguvawe!”; “Revolucioneren nov sistem... ispla}ame od 34% do 45% na prinosi vo samo edna nedela”, i taka natamu. Za sre}a, eden ~ovek istapi i go kaà ona {to treba{e da e o~igledno: Carot e gol. Voren Bafet smeta deka investiciskite analizi {to se temelat isklu~ivo na tablici, obem i dvièwa na ceni se obi~ni besmislici i drdorewa. Iako moèbi }e go kaème ona {to e o~igledno, tehni~kata analiza e sosema sprotivna na Bafe-

KANCITE GI MRAZAT Epl (Apple), AjFon (iPhone) i AjPed (iPad). Korisnicite na uredite na Epl ve}e se naviknaa deka dostapnosta na 3G mre`ata na AT&T e sporadi~na, no na po~etokot na juni gi razluti namerata na operatorot da gi zgolemi cenite na prenosot na podatoci, a samo edna nedela podocna hakerite prigrabija pove}e od 100 iljadi i-mejl adresi na korisnici na AjPed 3G (iPad 3G). AT&T go re{i problemot, no onie ~ii imejl adresi bile probieni za toa bile izvesteni duri edna nedela podocna. Najnoviot {ok za qubitelite na proizvodite na Epl se slu~i koga ser-

verite na AT&T ne mo`ea da ja izdr`at navalata na nara~ki za noviot AjFon 4 (iPhone 4). Epl se izvini za toj incident, no ne i AT&T. Na slavniot proizvoditel na sportska oprema Najk (Nike) Amerikancite se ogor~eni zatoa {to kompanijata ne ja prekina sorabotkata so dvajca sportisti {to se vme{ani vo seksualni skandali Tajger Vuds i igra~ot na amerikanski fudbal, Ben Retilsberger. Vuds stana glavna tema na svetskite mediumi zaradi brojnite vonbra~ni aferi, dodeka Retilsberger e obvinet za seksualen napad. Najk sli~no postapi i

pred sedum godini koga na platniot spisok go zadrà ko{arkarot Kobi Brajant, koj se sude{e za siluvawe, no vo 2007 godina ja prekinaa sorabotkata so igra~ot na amerikanski fudbal Majkl Vik, vme{an vo borbi na ku~iwa. Mnogumina luti blogeri zaradi toa pi{uvaa deka na Najk o~igledno pomili mu se ku~iwata, otkolku ènite. NI[TO BEZ VOLMART Vo Si-En-En smetaat deka nitu eden popis na najomrazeni firmi ne bi bil celosen bez najgolemiot amerikanski i svetski maloprodaèn sinxir Volmart (Wal-Mart), koj e sinonim za ogromni su-

tovata konceptualna ramka za vloùvawe. Tehni~kata analiza se fokusira na obemot, tablicite i dvièweto na cenite pri odbiraweto akcii. Bafet se fokusira na vrednosta na kompaniite. Sekako, zagovornicite na tehni~kata analiza vedna{ bi po~nale da nabrojuvaat primeri za dokaùvawe na silata na svojot model. I, sekako, deka postojat slu~ai koga vloùva~ite brzo i mnogu zarabotile so tehni~ka analiza. No, ne postoi nitu edna li~nost na svetot {to praktikuva tehni~ka analiza i teì 47 milijardi dolari. I komu sega }e veruvate? Eve tri raboti {to moète da gi napravite i {to } e vi pomognat da sfatite {to e navistina va`no kaj donesuvaweto investiciski odluki: Ignorirajte gi tabelite. Vloùva~ot vo potceneti akcii ne se zamoruva so tabeli. Bafet e silen pobornik na ignoriraweto tabeli koga nosi investiciski odluki. Ignorirajte gi lu|eto {to pravat tabeli i tvrdat deka uspe{no gi biraat

akciite vrz osnova na obemot i istorijata na cenite. Ako nekoj vi kaè deka ima potpolno sigurna metoda za zbogatuvawe na berza, nemojte da odite, tuku tr~ajte kon najbliskiot izlez. Zapamtete, klu~nata rabota vo investiraweto e trpenie i disciplina. Vloùvajte kako Benxamin Gream. Gream na vloùva~ite im rekol “da go baraat nesovpa|aweto me|u vrednosta na kompanijata i cenata na malite delovi na taa kompanija na pazarot”. Toa e su{tinata na vloùvaweto vo potceneti akcii, koja e celosno poproduktivna od prou~uvaweto na stotici berzanski tablici od koi {to }e vi se zavrti vo glava.

(ПRODOL@UVA...)

VLO@UVAWETO VO POTCENETI AKCII NE E SEKSI, NO...

Vloùvaweto vo potceneti akcii ne e seksi. Toa ne e glamurozno, duri ni osobeno privle~no od ~isto intelektualno gledi{te. Toa, vsu{nost, znae da bide bavno, inertno, pa duri i zdodevno – pove} e èlka, otkolku zajak. Kako takvo ne nudi ni{to od vozbudata vo koja aktivnite trgovci tolku uìvaat i ne garantira uspeh na koj “tehni~arite” tolku naviknale. No, rezultatite {to gi postignal Bafet i drugite vloùva~i ~ii mentori bile Gream i Dod, zboruvaat sami za sebe. Vloùvaweto vo potceneti akcii nudi dokaàna intelektualna ramka za vloùva~ite. Ednostavno re~eno, za da vloùvate kako Bafet, treba da gi ignorirate ne{tata {to nemaat smisla. Ignorirajte gi site vidovi komplicirani i pomodarski investiciski strategii {to za osnovite na vloùvaweto ne vi kaùvaat re~isi ni{to.

Novinarot na CNN, Dejvid Goldman i postariot sorabotnik vo Fortune, Kolin Bar, sostavile spisok od deset najomrazeni kompanii vo SAD, koi ne se Briti{ Petroleum, a prvoto mesto vo nivniot izbor go zazede golemata investiciska banka od Wujork, Goldman Saks, obvineta za izmami permarketi i niski ceni, no se poistovetuva so uni{tuvaweto na malite prodavnici i iskoristuvawe na svoite rabotnici. Volmart niz godinive potro{i stotici milioni dolari za preku sudski spogodbi da gi re{i tu`bite vo koi se tvrde{e deka gi zaklu~uval vrabotenite vo prodavnica i gi teral da rabotat i za vreme na pauzite, a sega se soo~uva so tu`ba vo koja tvrdi deka gi diskriminira `enite pri zgolemuvaweto plati i unapreduvawa na rabotnoto mesto.

DESET NAJOMRAZENI KOMPANII VO AMERIKA [TO NE SE VIKAAT BRITI[ PETROLEUM SPORED SI-EN-ENMANI (CNNMONEY) 1. GOLDMAN SAKS (GOLDMAN SACHS) 2. AT&T 3. NAJK (NIKE) 4. VEL POINT (WELL POINT) 5. AIG 6. FEJSBUK (FACEBOOK) 7. KEJBLVI@N (CABLEVISION), KOMKAST (COMCAST), TAJM VORNER KEJBL (TIME WARNER CABLE) 8. FANI MEJ (FANNIE MAE), FREDI MEK (FREDDIE MAC) 9. VOLMART (WAL-MART) 10. MAJKROSOFT (MICROSOFT)

FUN BUSINESS

20 07.07.2010 INTERNET

VREDNOSTA NA FEJSBUK PROFILOT Dru{tvenite stranici po~naa kako mesto za druèwe so prijatelite, a sega ve}e golemi kompanii imaat svoi profili na istite. Razvivaweto na ovie mreì odat dotamu {to moè da se proceni vrednosta na stranicata na nekoja kompanija SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

eka Fejsbuk e pove}e od dru{tvena mre`a, koja se upotrebuva za popolnuvawe na slobodnoto vreme, poka`uva najnovata aplikacija koja e napravena so cel da im se pomogne na kompaniite. Taa ocenuva kolku vredi va{ata Fejsbuk stranica, {to e odli~no za kompani-

ite za da mo`at na nekoj na~in da ja sfatat svojata pozicija vo dru{tvenite mediumi. Kompanijata za upravuvawe na dru{tveni mediumi Vitrue neodamna razvi besplatna aplikacija za ocenka na vrednosta na Fejsbuk stranicite na kompaniite, nare~ena Social Page Evaluator. Vo besplatnata aplikacija treba samo da ja vnesete va{ata Fejsbuk stranica i taa }e ja proceni nejzinata vrednost na osnova na faktorite kako {to se

brojot na fanovi, dnevni postovi, koli~inata na interakcijata so fanovite itn. Ovaa alatka e mnogu prilagodliva i prakti~na i vo nea moàt da se postavat razni uslovi za da se vidi kako tie vlijaat na dobienite rezultati. So aplikacijata moè da se sporeduva va{ata stranica so stranicite na drugite (konkurentskite), no i da pro~itate soveti so koi bi moèle da postignete maksimalni

rezultati so va{iot Fejsbuk profil. Isto taka, mo`e i da vi napravi predviduvawe, na primer, kolku }e vredi va{ata stranica dokolku podobrite nekoi raboti. Sepak, ne e lesno da se proceni preciznosta na stranata, bidej}i iako e izvedena od studioto na golema kompanija, mo`ebi nema da bide dobra za sekoj brend. No, i toa e nekakov po~etok za lu|eto koi rabotat vo marketing-sektorite.

FILM

NAJISPLATLIVATA FILMSKA FRAN[IZA ODI VO LEGENDITE Hari Poter go dr`i prvoto mesto zatoa {to na kraj }e ima 8 prodol`enija, me|utoa poedine~nite filmovi od trilogijata “Gospodar na prstenite” vo prosek imaat zaraboteno pove}e

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

red nekolku dena padna i poslednata klapa od snimaweto na filmot “Hari Poter i darovite na smrtta”, ~ij prv del premierno }e bide prikaàn na 19 noemvri, a vtoriot na 15 juli narednata godina. Krajot na najuspe{nata fran{iza vo istorijata na kinematografijata, ~ii posledni prodolènija (“Crveniot feniks” i “Princot so me{ana krv”) zarabotija re~isi isto kolku i uspe{noto prvo izdanie - ne e ne{to {to oboàvatelite na serijalot }e go slavat na golemo, so faktot {to X.K. Rouling napi{ala samo sedum romani. U{te pomala pri~ina za zadovolstvo ima britanskata filmska industrija koja mnogu profitirala od toa {to pogolemiot del od serijalot e sniman na doma{en teren i vo britanskoto studio Levsden. Ovie prodolènija bea dobri za zarabotuva~ka, posebno za stoticite akteri i tehni~ari koi te{ko deka }e dojdat povtorno do film (rabota) od ovoj kalibar. Britancite vo momentov imaat u{te edna pri~ina zo{to da bidat nezadovolni. Na Florida se otvora zabaven park ”Vol{ebniot svet na Hari Poter”, vo koj se o~ekuva lu|eto da “napadnat” kako ludi. Dali treba{e ova da im tekne na Amerikancite? Nikako! Toa e pri~inata zo{to na terenot pokraj Levsden so polna parea se podgotvuva britanskiot kontranapad so – “Iskustvo vo Hogvorts”, vo koj }e bidat izloèni objekti i kostumi, daleku poavtenti~ni od onie koi se nudat vo Florida. Fran{izata ne se odnesuva samo na filmovite, tuku i na s$ drugo {to odi vo paket so niv – od slikovnici, videoigri, nalepnici i

Faktori za uspeh: broj na fanovi, dnevni postovi, koli~inata na interakcijata so fanovite

5,4

milijardi dolari e dosega{nata zarabotka od prodol`enijata na Hari Poter

{to li u{te ne. So ogled na toa deka stanuva zbor za golema industrija, sekoja ~est za onie fran{izi koi navistina profitiraat {to ne nastojuvaat premnogu da gi istaknuvaat svoite aduti. Eve, na primer, avtorite na serijalot [rek istaknuvaat deka ~etvrtoto prodolènie voedno }e im bide i posledno, iako moàt so takov animiran film da prodolàt vo nedogled. Xorx Lukas napi{a devet prodolènija od “Vojna na yvezdite”, a od niv snimi samo 6, poslednite 3 najverojatno nema ni da bidat prikaàni. Dramata okolu propadnatata kompanija EmXiEm nema{e da bide polna so zapleti ako vo svoi race ne ja drè{e fran{izata za filmovite za Xejms Bond, a drugata za prodolènijata na trilogijata ”Gospodar na prstenite”, dvata dela “Hobit”. Interesno e toa {to nikoj ne saka preterano da ja rasplete pravnoekonomskata situacija i ne bara prodolùvawe na spomenatite filmovi. Mnogu e te{ko da se napravi lista na najuspe{nite filmski fran{izi. Hari Poter go drì prvoto mesto zatoa {to na kraj }e ima 8 prodolènija, me|utoa poedine~nite filmovi od trilogijata “Gospodar na prstenite” vo prosek imaat zaraboteno pove}e. Fran{izi koi se raduvaat na svetla idinina se onie na “Transformeri”, “Spajdermen”, “Ledeno vreme”. Poinakva bi bila listata dokolku na prihodite na filmovite od serijalite za Xejms Bond se presmeta inflacija. Koga toa bi se napravilo,

Xejms Bond – postariot, poopasniot i posiroma{en brat na Hari Poter

16 FRAN[IZI SO ZARABOTKA POGOLEMA OD 1 MILIJARDA DOLARI 1. Hari Poter (6 prodolènija) 2. Xejms Bond (22 prodolènija) 3. Vojna na yvezdite (6 prodolènija) 4. Gospodar na prstenite (3 prodolènija) 5. Piratite od Karibite (3 prodolènija) 6. Betmen (7 prodolènija) 7. Spajdermen (3 prodolènija) 8. [rek (4 prodolènija) 9. Parkot Jura (3 prodolènija) 10. Indijana Xons (4 prodolènija) 11. Matriks (3 prodolènija) 12. Iks Men (4 prodolènija) 13. Yvezdeni pateki (11 prodolènija) 14. Nevozmo`na misija (3 prodolènija) 15. Mumija (3 prodolènija) 16. Roki (6 prodolènija) “Grom” i “Goldfinger” bi imale pogolema zarabotuva~ka od “Hari Poter” i “Gospodar na prstenite”. Sepak, toa bile drugi vremiwa, kade {to nemalo DVD nitu, pak, drugi atrakcii koi bi gi zadràle qubitelite na filmot pred ekranite.

5,4 milijardi dolari 5 milijardi dolari 4,4 milijardi dolari 2,9 milijardi dolari 2,68 milijardi dolari 2,66 milijardi dolari 2,49 milijardi dolari 2,48 milijardi dolari 2 milijardi dolari 1,98 milijardi dolari 1,62 milijardi dolari 1,57 milijardi dolari 1,46 milijardi dolari 1,4 milijardi dolari 1,24 milijardi dolari 1,12 milijardi dolari

FUN BUSINESS

07.07.2010

BOGATI, MOЌNI I SLAVNI

AMERIKANSKATA DOMINACIJA VO BLAGOSOSTOJBATA

Magazinot “Forbs”, kako i sekoj juni, ja pretstavi novata top 100 lista na najslavni li~nosti vo svetot, vo koja nema ni{to novo. Amerikancite vladeat na istata, a samo li~nostite na prvite pozicii se menuvaat. Opra Vinfri cvrsto stoi na prvoto mesto so svojata “skromna” zarabotka od 315 milioni dolari, a najgolemo iznenaduvawe napravi Lejdi Gaga, koja od nikade se najde na ~etvrtoto mesto SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

istata na najbogatite, najslavnite i najmo}nite lu|e na svetot tradicionalno sekoja godina se objavuva kon krajot na juni. Ja predvodi Opra Vinfri, a po nea sleduvaat: peja~kata Bijonse Nouls, re`iserot Xejms Kameron, peja~kata Lejdi Gaga, golferot Tajger Vuds, peja~kata Britni Spirs, irskiot roksostav Jutu, akterkata San-

4,7

milijardi dolari zarabotile site slavni li~nosti godinava

dra Bulok, akterot Xoni Dep i Madona. AMERIKANCITE PREOVLADUVAAT, DRUGITE SE BUNAT Iako se raboti za svetska lista, sepak, na nea se nao|aat 85 Amerikanci. Ostanatite 15 se od devet zemji, od vkupno 194. Bidej}i na zemjite so najmnogu `iteli na svetot, Kina i Indija, o~igledno im nedostigaat

Lejdi Gaga – za edna godina dojde direktno na ~etvrtoto mesto, ne{to {to ne mo`e sekoj da go postigne za tolku malku vreme na svetskata scena

NEKOGAШNITE “NAJMOЌNICI” OTPADNAA OD LISTATA Na listata na stote najmo}ni slavni li~nosti na

svetot otpadnaa akterite Vil Smit, Harison Ford i Edi Marfi, peja~ot Bon Xovi, fudbalerot Roaldiwo i drugi. Ja nema ni srpskata teniserka Ana Ivanovi}, koja minatata godina bila na 90-to mesto. “Ivanovi} vo 2008-ta be{e broj eden, po prvata Grend Slem titula na Rolan Garos, i be{e podgotvena da stane novata kralica na tenisot. Ottoga{ postojano vodi borba, nemo}na da se plasira vo ~etvrtfinaleto so 8 slemovi”, pi{uva “Forbs”. PLASMANOT SE ODREDUVA SPORED OVIE KRITERIUMI: 1. Zarabotkata od minatata godina 2. Pojavuvaweto na radio i televizija 3. Prisustvoto na mediumite 4. Baranosta na Internet (spored prebaruva~ot Gugl) 5. Brojot na prijateli i fanovi na dru{tvenite mre`i, kako Tviter i Fejsbuk NAJMNOGU ZARABOTILE: 1. Opra Vinfri - 315 milioni dolari 2. Xejms Kameron - 210 milioni dolari 3. Ju tu – 130 milioni dolari NAJBARANI NA INTERNET: 1. Lejdi Gaga 2. Bijonse 3. Britni Spirs NAJMNOGU FANOVI NA FEJSBUK I TVITER: 1. Lejdi Gaga 2. Britni Spirs 3. Tejlor Svift

“mo}nite i slavnite”, mo`ebi pove}e }e odgovara listata da se narekuva “Najmo}nite vo SAD”, tvrdi Raxan Zed, pretsedatelot na Univerzalnoto hinduisti~ko dru{tvo, so sedi{te vo amerikanskata dr`ava Nevada. Toj mu prepora~a na magazinot “Forbs”, koj ja pravio-

Opra Vinfri se vrati na prvoto mesto, povtorno po 2008-ta godina vaa lista, ili da gi promenat kriteriumite ili imeto na listata. Pokraj Amerikancite, tuka ima i pet Britanci, dvajca Kana|ani i Avstralijci i po eden Irec, [vajcarec, Portugalec, Filipinec, Rusin i Brazilec. Listata ja pravi kompjuterot vrz osnova na pet kriteriumi: zarabotkata vo prethodnata godina, pojavuvaweto na radio i televizija, prisustvoto vo mediumite, baraweto na Internet (spored prebaruvawata na Gugl) i brojot na prijateli i fanovi na dru{tvenite mreì kako Tviter i Fejsbuk. Ovaa godina e interesno toa {to na listata ima nov ~len i toa se probi direktno na ~etvrtoto mesto: amerikanskata peja~ka Lejdi Gaga, koja zaraboti 62 milioni dolari za period od edna godina. Po prisustvoto na radio i televizija e na 13-to mesto, no zatoa na Internet i dru{tvenite mreì e apsoluten {ampion. LEJDI GAGA PRED SPILBERG Stiven Spilberg zarabotil 100 milioni dolari, pove}e od Lejdi Gaga i Madona, no spored negovoto prisustvo na dru{tvenite mreì e na 77-mo mesto, a na televizija i radio go drì 71-to mesto, pa zatoa negovata pozicija na listata e na 22-to mesto.

Krunata na slavni li~nosti ovaa godina & se vrati na Opra Vinfri, koja lani & ja “odzede” Anxelina Xoli. Na listata vleze fudbalerot Kristijano Ronaldo (47-mo mesto) i yvezdite na filmot “Samrak”, Kristijan Stjuart i Robert Patison. NAJMO]NI, NO I NAJBOGATI Iako ova e oficijalnata lista na najmo}nite slavni li~nosti, tuka mo`e da se dodade i zborot najbogati. Anxelina Xoli minatata godina u~estvuva{e vo mnogu humanitarni akcii, be{e na naslovnite stranici poradi glasinite za navodniot razvod, no, sepak, inkasira{e zna~itelno pomalku pari, okolu 20 milioni, i padna na 18-to mesto, dodeka

Vinfri zarabotila 315 milioni dolari od emisiite, magazinot, Internetot i radiostanicite. Re`iserot Xejms Kameron e na visokoto treto mesto koga }e se soberat ovie pet kriteriumi, a na vtoro mesto e po zarabotkata. Mu izbega oskarot za “Avatar”, no ovoj film na blagajnite stana najuspe{niot film na site vremiwa, zaraboti neverojatni 2.7 milijardi dolari so {to go nadmina i rekordot na “Titanik”, na koj isto taka e potpi{an ovoj Kana|anec. Negovata porane{na sopruga, Ketrin Bigalou, go dobi oskarot ovaa godina za “[kaf~e za bolka”, no voop{to ne e na listata. Poznatite li~nosti vkupno

Anxelina Xoli - od prvoto padna na 18-to mesto, so “samo” 20 milioni zarabotka

zarabotile 4.7 milijardi dolari, {to e pove}e od minatogodi{nite 4.1 milijardi. Pari i publicitet, no vo ovoj slu~aj negativen, mu go donesoa visokoto petto mesto na najbogatiot sportist na svetot, Tajger Vuds. Vo mediumite be{e prisuten poradi vonbra~nite aferi i le~eweto od zavisnosta od seks, no sepak, uspea da zaraboti 105 milioni dolari vo periodot od juni 2009-ta do juni 2010-ta godina, i toa najmnogu od dogovorot so Najk i ostanatite sponzori. BORBA ZA PREVLAST: MA@I NAD @ENI ILI OBRATNO? Za razlika od listata na milionerite na koja dominiraat maìte, po ovogodine{noto rangirawe moè da se kaè deka so svetot na {ou-biznisot vladeat damite. No, ova tvrdewe, kako {to predupreduvaat analiti~arite, e sosema povr{no. Me|u prvite 10 uspe{ni ima {est èni, a realnosta e druga. Nitu edno filmsko studio ne go vodi èna, me|u reìserite se zastapeni so 7%, a istraùvaweto na univerzitetot vo San Diego pokaàlo deka samo 28% èni gi igraat likovite na filmovite i na televizija.

22 07.07.2010

BIZNIS - SPORT

GERMANSKA REPREZENTACIJA

USPEHOT NA “PANCERITE” NE E SLU^AEN Samo nekolku godini porano Germancite voop{to ne izgledaa tolku vol{ebno kako deneska. U{te na Mundijalot vo SAD 1994 godina i ~etvrtfinalniot poraz od Bugarija be{e ozna~en padot na silniot germanski sostav, koj samo ~etiri godini prethodno mo{ne avtoritativno go osvoi {ampionatot odr`an vo Italija SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ubitelite na fudbalot od celiot svet vo momentov u`ivaat vo igrata na germanskata fudbalska reprezentacija, koja na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika go igra najdobriot i najmo}niot fudbal, ve}e proglasen za primer kako treba da izgleda igrata vo ovie moderni vremiwa. Se veli~a germanskiot fudbal, nivnata nacija, naviki i pristap kon igrata, so koja tie voop{to ne si igraat. Voodu{evuva~kata disciplina i lesnotijata so koja “pancerite” gi matiraat protivni~kite odbrani e toptema vo fudbalskite krugovi, a vo preden plan e selektorot Joakim Lev i negovite mladi izbranici. No, sekoja ~est na Lev i reprezentativcite. Sepak, samo nekolku godini porano Germancite voop{to ne izgledaa tolku vol{ebno kako deneska. U{te na Mundijalot vo SAD 1994 godina i ~etvrtfinalniot poraz od Bugarija be{e ozna~en padot na silniot germanski sostav, koj samo ~etiri godini prethodno mo{ne avtoritativno go osvoi {ampionatot odr`an vo Italija. Vo 1998-ta godina Germancite bea bukvalno pregazeni od Hrvatska so 3:0, povtorno vo ~etvrtfinaleto, za dve godini podocna da se

16 100

iljadi mladi talenti godi{no pominuvaat niz filterot na profesionalni treneri

Anga`irani se 1.000 profesionalni treneri koi edna{ nedelno ja proveruvaat rabotata na site mladinski {koli vo Germanija, bez razlika dali se toa regionalni ligi ili podmladoci na golemite bundesliga{i vratat od evropskoto prvenstvo doma po prvata faza od natprevaruvaweto po grupi, so samo eden osvoen bod. Namesto da & se prepu{tat na stihijata i da ~ekaat

milioni evra Germancite investiraa vo svojot fudbal

na nekoja nova generacija, preciznite Germanci re{ija da go lociraat problemot, a potoa i da se vpu{tat vo borba so nego. Analizata pokaàla deka golem broj mladi talenti go napu{taat fudbalot poradi razo~aranosta od nivnite nekompetentni treneri, po {to mnogu malku kvalitetni fudbaleri stignuvaat do profesionalnite klubovi ili reprezentacijata. A, uvideno bilo i deka mladinskite selekcii na ovaa zemja vo posledno vreme beleèle mnogu slabi rezultati, po {to ne moè da se o~ekuva uspeh nitu od seniorskiot sostav. Germanskiot fudbalski sojuz vloì 100 milioni evra za da ja popravi {tetata. Angaìrani se 1.000 profesionalni treneri, koi edna{ nedelno ja proveruvaat rabotata na site mladinski {koli vo Germanija, bez razlika dali se toa regionalni ligi ili podmladoci na golemite bundesliga{i. Presmetkata veli deka po 16 iljadi talentirani fudbaleri godi{no minuvaat niz ovaa edinstvena i uspe{na progra-

Tomas Miler e golema nade` na germanskiot fudbal ma na ku}ata, a germanskiot fudbal, po {to i rezultatite na reprezentaciite, vedna{ se podobreni. Germanija e evropski prvak vo site mladinski kategorii. Na poslednoto seniorsko kontinentalno prvenstvo igraa vo finaleto, dodeka vo

momentov ovaa selekcija se bori i za vlez vo golemoto finale na aktuelniot {ampionat vo Ju`na Afrika. Evidentno e deka Germancite go pronajdoa lekot za stagnacijata vo doma{niot fudbal i, za razlika od Francuzite i Angli~anite kade

{to celoto vnimanie e naso~eno na profesionalnite ligi, tie re{ija sami da go re{at problemot, namesto da se prepu{tat na kupuvawe skapi ili evtini internacionalci za da ja zadr`at publikata na stadionite.

Za Miroslav Klose ova e posledno SP, no Germancite ne treba da se gri`at za idninata na nacionalniot sostav

[PANSKO PRVENSTVO

PRIHODITE RASTAT, NO I DOLGOVITE! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Izve{tajot od minatata sezona veli deka prihodite na klubot se iska~ile na rekordni 445 milioni evra, {to e za 10% pove}e vo odnos na 2008 godina. Ovie sredstva se obezbedeni od proda`ba na TV-prava, vleznici, suveniri, fudbaleri, no i od bankarski zaemi. Tro{ocite na klubot iznesuvaat 437 milioni evra

kipata na Barselona, gigantot na {panskiot, no i evropskiot fudbal, od neodamna dobi nov pretsedatel. Toa e Sandro Rosel, 46godi{en biznismen od Barselona, koj na ~elo na klubot doa|a po dvata mandata na harizmati~niot Hoan Laporta. Pred Rosel e isklu~itelno te{ka zada~a da ja prodol`i uspe{nata niza na rezultatski ostvaruvawa na klubot, no i s$ pogolemite finansiski dolgovi {to od den na den se natrupuvaat na smetkata na katalonskata ekipa. Izve{tajot od minatata sezona veli deka prihodite na klubot se iska~ile na rekordni 445 milioni evra, {to e za 10% pove}e vo odnos na 2008 godina. Ovie sredstva se obezbedeni od proda`ba na TV-prava, vleznici, suveniri, fudbaleri, no i od bankarski zaemi. Tro{ocite na klubot iznesuvaat 437 milioni evra, po {to razlikata me|u prihodite i rashodite e edvaj devet milioni evra. Ovaa brojka i ne bi bila tolku lo{a dokolku rakovodstvoto na klubot ne se zadol`elo povtorno, i pokraj toa {to natrupanite dolgovi ve}e odamna ja nadminaa brojkata od 500 milioni evra. “Jas }e bidam pretsedatel na site ~lenovi na klubot, a ne samo na tie {to glasaa za mene”, istakna Rosel vo momentot koga dozna deka gi pobedil konkurentite na

445 milioni evra se prihodite na Barselona

tiot del od {panskata La liga, kade {to dolgovite na prvoliga{ite iznesuvaat 3,5 milijardi evra. Ovaa katastrofalna sostojba e pri~ineta od toa deka Real Madrid i Barselona dobivaat polovina od parite uplateni od korisnicite na TV-prava, dodeka ostanatata polovina ja delat ostanatite 18 ekipi od na-

Sandro Rosel: Noviot pretsedatel na Barselona e pred golemi isku{enija klupskiot izbor so 60% od glasovite. Dali toa {to toj najavi deka }e bide pretsedatel za site zna~i i otstapuvawe od populisti~kata politika na negoviot mentor Laporta, koj na smetka na finansiskata stabilnost na Barsa be{e zainteresiran isklu~ivo za rezultatite. I vo redovite

na konkurentskiot Real Madrid ne stojat voop{to dobro, kade {to i pokraj odli~nata marketin{ka kampawa i ogromnata proda`ba na dresovi, sepak, ne mo`e da im se vidi krajot na dolgovite i zavisnosta od bankarskite krediti. No, u{te pokatastrofalna e sostojbata vo ostana-

jkvalitetnata {panska liga. Nekoga{ silnata Majorka, osvojuva~ na evropskiot kup na kupovi, denovive proglasi ste~aj i e pred totalen kolaps, dokolku vo najbrz mo`en rok ne se javat zainteresirani investitori. Pove}e sre}a imaa vo timot na Malaga, kade {to eden katarski princ e podgotven da go prezeme klubot. No, vistinska sramota i za klubot, no i za celoto {pansko prvenstvo, e cenata za koja {eikot }e ja kupi Malaga: “bedni” 25 milioni evra, {to e suma ednakva na samo eden fudbaler od tipot na Diego Forlan ili Nemawa Vidi}.

SPORT

07.07.2010

SPORT RIKELME, SEPAK, ]E SE SOBLE^E

aragvajskata manekenka Larisa Rikelme, i pokraj porazot na nejzinata selekcija vo ~etvrtfinaleto od Svetskoto prvenstvo, sepak, }e se soble~ela gola i } e pro{etala po ulicite na Asunsion. “]e se soble~am. Toa }e bide nagrada za fudbalerite po seto ona {to go napravija za na{ata zemja. Toa e najmalku {to mo`am da go storam”, veli Rikelme, ~ii fotografii na Internet bukvalno ja zbudalea ma{kata populacija od celiot svet. Inaku, taa vo presret na duelot so [panija istakna deka dokolku pobedat nejzinite milenici, toga{ }e gi soble~e ali{tata, }e ja bojadisa ko`ata vo boite na Paragvaj i gordo }e pro{eta niz centarot na metropolata.

Zasega ne e jasno koga ova novo vetuvawe }e go ostvari preubavata manekenka, nastan {to sekako deka nagolemo i silno bi odeknal niz celata planeta. Interesno, 24-godi{niot top-model od Paragvaj ima duzina naslovni stranici, desetici nastapi na golemite modni nedeli, kako i sorabotka so nekolku poznati kreatori i fotografi. No, svojata svetska slava Larisa Rikelme ja do`ivea kako fudbalski fan, iako voop{to ne ni otpatuva za Ju`na Afrika. Taa ne go ni napu{ti centralniot plo{tad na Asunsion, a nejzinite fotki go preplavija Internetot. Sega armijata na nejzini idolopoklonici postavuvaat samo edno pra{awe: Dali taa si stoi na zborot?

SP JAR

EVROPSKITE KRALEVI SE NADEVAAT NA SVETSKATA KRUNA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

[

panija ili Germanija? Ova pra{awe be{e postaveno i vo presret na finaleto od poslednoto evropsko prvenstvo, odr`ano vo [vajcarija i Avstrija. Toga{ “crvenata furija” go osvoi evrosobirot i toa na mnogu ubedliv na~in vo duelot so Germancite.

No, na aktuelnoto Svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika rabotite se mnogu poinakvi. [pancite povtorno se favoriti. Ja igraat svojata prepoznatliva igra, zasnovana na bezbrojni kratki dodavawa i zonsko pribli`uvawe do protivni~kiot gol, no od drugata strana go imame novoto lice na germanskata reprezentacija, koja na nekolku navrati poka`a kako }e izgleda fudbalot vo 21-ot vek. “Germanija raspolaga so

Nie ve}e ja napravivme istorijata, no ne se zadovoluvame so toa. Na nas ni e potrebno finaleto i nie }e se borime za toa. Raspolagame so odli~na generacija, koja e podgotvena da dade s$ za da go ostvari sonot od svetskite prvenstva

osveèn sostav, osobeno vo sredinata od terenot. Dobro e {to Tomas Miler nema da igra, bidej}i e vo odli~na forma. No, tie raspolagaat so u{te nekolku odli~ni fudbaleri. Sami Kedira i Ba{tijan [vajn{tajger se fenomenalni vo sredinata, a vo napadot golema opasnost }e n$ demne od Mesut Ozil, Luka{ Podolski i Mitoslav Kolse”, veli reprezentativecot na [panija, âvi Hernandez. Spored âvi, na fudbalerite od sredniot red na negovata selekcija }e im bide mnogu polesno so Germanija, otkolku {to be{e vo prethodniot me~ so Paragvaj, bidej} i Germancite ne se obiduvaat da vospostavat kontrola na sredinata od terenot. No, zatoa toj e svesen deka nivniot kon-

tranapad e ubistveno oru`je i [panija }e mora da odigra mnogu vnimatelno. “Nie ve}e ja napravivme istorijata, no ne se zadovoluvame so toa. Na nas ni e potrebno finaleto i nie }e se borime za toa. Raspolagame so odli~na generacija koja e podgotvena da dade s$ za da go ostvari sonot od svetskite prvenstva. ]e bide bitno da igrame efikasno, a tuka ja imame prednosta {to ni ja dava formata na David Viqa”, dodade ^avi. [panija nikoga{ nema obezbedeno plasman vo finaleto na svetskite prvenstva, dodeka, pak, Germanija so devette plasmani vo zavr{niot me~ e rekorder. [pancite imaat poiskusni fudbaleri vo momentov, dodeka, pak, Germancite mnogu pouspe{na tradicija. ]e vidime {to e pobitno.

^avi e svesen za mo}ta na germanskata selekcija, no gi poznava kvalitetite i na svojot sostav

Larisa Rikelme re{i da gi nagradi fudbalerite na Paragvaj

Ako FIFA i UEFA se podgotveni da ja prepoznaat fudbalskata sega{nost, kako i grdata bliska istorija na ovie dr`avi, toga{ nie sme najserioznite kandidati za organizirawe na evropskoto prvenstvo. Tuka ima i u{te edna rabota, sportot izvonredno dobro gi vrzuva i zbli`uva lu|eto

rbija, BiH i Hrvatska vo zaedni~ka sorabotka bi mo`ele da organiziraat evropsko prvenstvo vo fudbal? Na ova pra{awe, koe vo posledno vreme nagolemo se debatira vo regionot, odgovor pobaraa i novinarite od germanskata TV-stanica Doj~e Vele, koi intervjuiraa nekolku li~nosti povrzani so fudbalot vo trite biv{i jugoslovenski republiki. “Ako FIFA i UEFA se podgotveni da ja prepoznaat fudbalskata sega{nost, kako

UEFA

EP VO EKS - JU

Stadionot na FK Crvena Yvezda vo Belgrad bimoèl da gi nagosti finalistite na evropskoto prvenstvo i grdata bliska istorija na ovie dràvi, toga{ nie sme najserioznite kandidati za organizirawe na evropskoto prvenstvo. Tuka ima i u{te edna rabota, sportot izvonredno dobro gi vrzuva i zbliùva lu|eto”, veli pretsedatelot na bosanskiot fudbalski sojuz, Sulejman ôlakovi}. Za prviot ~ovek na srpskiot fudbal, Tomislav Karaxi}, edno vakvo natprevaruvawe bi bilo od ogromno zna~ewe za celiot region, kade {to ima navistina golema koncentracija na ~lenki na evropskata fudbalska unija. “Toa bi bila kvalitetna i neverojatno dobra odluka na

UEFA UEFA. Srpskiot fudbalski sojuz ja poddr`uva ovaa interesna inicijativa”, izjavi za Doj~e Vele Karaxi}. Idejata e prifatena i od hrvatskata strana, od kade {to predupreduvaat deka za edna zaedni~ka inicijativa prethodno treba da se dobie i soglasnost od vladite na trite dr`avi. “Toa e edna golema organizacija i samite sojuzi ne se ni oddaleku sposobni samite da ja realiziraat. Tuka mora prvo vladite da se dogovorat i da ja obezbedat logistikata”, istakna Zorislav Srebri}, generalen sekretar na hrvatskiot fud-

balski sojuz sojuz. Eventualnata kandidatura na Srbija, BiH i Hrvatska bi mo`ela da se podgotvi za planiranoto evropsko prvenstvo vo 2020 godina. Prethodno doma}ini se Ukraina i Polska, odnosno Francija, dodeka za 2020-ta seriozni kandidati se Rusija i Anglija. Fudbalskoto obedinuvawe na porane{nite jugoslovenski republiki ve}e podolgo vreme e top-tema. Izminatava godina nagolemo se razgovara{e i za formirawe na zaedni~ka liga, po primerot na ko{arkarskoto jadransko prvenstvo.